BES

KMETSKE SLIKE

Janko Kersnik

Kmetske

slike

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

KMETSKE SLIKE

BES

Janko Kersnik
KMETSKE SLIKE

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-042-1

beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

BES

KMETSKE SLIKE

PONKRâEV OâA

am doli pod Kompoljskim gradom v zati‰ju dveh majh-
nih dolin, raztezajoãih se na sever in na vzhod, delala je

soseskina cesta majhen klanec.

Preko ceste vrhu klanca pa sta drÏali dve ozki stezi.
Vsi grajski in kmetski lovci pripovedovali so, da je tamkaj

na razpotju izvrsten stan za vsakovrstno divjaãino.

Zajec, gnan in pojan od tuleãih psov, pripihati mora, kakor

so pravili lovci, kar po cesti, bodisi od desne ali leve; lisica pri-
plazi in privleãe se po ozki spodnji stezi in njo je treba poseb-
no paziti. Srnjak pa prilomi skozi gosto, z robidovjem pre-
ra‰ãeno grmovje; Ïe na dve sto korakov ga lahko ãuje‰ in na
cesto pred pu‰ko mora priti.

Izvrsten stan je bil to! Tudi za srnice, lahkonoge, Ïivooke

srnice!

A po teh streljati bilo je strogo prepovedano; grajski go-

spodarji so varovali svojo divjaãino.

Bilo je septembra meseca, ko se je Ïe zgodaj, v hladni rosi

odpravilo nekoliko lovcev iz Kompoljskega grada na lov dol
v zati‰je.

Bilo jih je majhno krdelce. Grajski gospodar je hotel ime-

ti nekaj zajcev, a sam ni utegnil iti nanje. Poslal je svoje lov-
ske ãuvaje, ‰tirje so bili, in pridruÏil se jim je grajski uãitelj,
odgojevalec gospodarjevih sinov. Vedel je, da bosta mlada

BES

KMETSKE SLIKE

dva baronãka spala do desetih, in do tedaj hoteli so se vsi
vrniti. Pozneje se je paã rosa posu‰ila in sled se je izgubil.

Uãitelj bil je po svojem sluÏbenem stanu med dana‰njimi

najodliãnej‰i lovec; postavili so ga torej na najbolj‰e mesto,
tja na soseskino cesto na razpotje.

Niã ne de, ãetudi ne zadene vsakega zajca; dovolj jih je tam

po breÏinah in ãuvaji imajo bistre oãi, da paznouhca ugledajo
lahko Ïe na leÏi‰ãu.

Tam na obrobku vzhodne doline Ïarilo se je malo, ko je

grajski uãitelj prikorakal tja na svoj stan.

Lep moÏ je bil ta uãitelj in ‰e mlad.
Dolgo ‰e ni bil v gradu in tudi ostati ni hotel dolgo, kajti

‰tudirati je mislil ‰e dalje zase, in le poãitnice svoje in morda
‰e nekaj mesecev veã hotel je prebiti tukaj. In kaj! Saj je bilo
tudi dolgoãasno v tem gradu; v mestu je paã druga zabava.

Lov, to je bilo ‰e edino, to je bilo ‰e nekaj tu v teh hribih.

Ta ‰e pomaga pozabiti nekoliko teh baronovih paglavcev.

Grenak kruh je to uãiteljevanje pri visokih ljudeh — hva-

la bogu, da se lahko osladi, dokler smo v mestih. Pa na deÏeli!

Dobro uro Ïe je stal uãitelj tam na svojem stanu in ustre-

lil je bil res enega zajca, a po dveh je bil krivo pomeril. Ubi-
tega pa je ponosno obesil na suho vejo v bliÏnjem borovcu.

Gonjaãi so se bili s psi obrnili v drugo stran in uãitelj je

moral ãakati, da se vrnejo okrog griãa zopet proti njemu.

Sédel je torej kraj ceste na odru‰en kamen.
Kar ga opozorijo lahke stopinje, katere so prihajale po so-

seskinem potu navzgor.

Mlada kmetska deklica pri‰la je mimo. Bila je pa tudi vred-

na, da si jo je ãlovek, in ãetudi ni bil tako mlad ko grajski uãi-
telj, ogledal in ogovoril.

BES

KMETSKE SLIKE

A zadnjega ni bilo treba, kajti dekle je samo postalo pred

zajcem in radovedno vpra‰alo:

»Ali ste ga tukaj ustrelili?«
Uãitelja ‰e pogledala ni bolj nego povr‰no.
»Tukaj, tukaj!« reãe oni, ki ni mogel z oãesom od nje.

»Kam pa gre‰ ti?« pristavlja, ker ona ga je Ïe bolj zanimala
nego zajec.

Zdaj uprla je tudi deklica pogled svoj v lovca.
Zardela je malo.
»Na polje!« dejala je hitro in hotela dalje po cesti. »âakaj

malo, ãakaj!« reãe oni in stopi sredi pota pred njo. »Kako ti
je pa ime?«

Govoreã, hotel jo je prijeti ãez pas.
A ona se mu izmuzne.
»Vsak dan Ur‰ka!« reãe smeje se in hiti navzdol.
A on je naglo zopet pri njej ter jo pridrÏi za roko.
»Ur‰ka? âigava Ur‰ka si?« dejal je.
»Pustite me, meni se mudi!« reãe ona malo nejevoljna, a

vendar silil ji je smeh v zardelo lice. »Povej mi, ãigava si, po-
tem te izpustim, prej ne!«

Govoril je to z resnim naglasom, tako da se je videlo, da

misli v istini izpolniti svoj namen.

Deklica je vila sem in tja svojo roko, katero je on krepko

drÏal, ter pogledala po cesti gor in dol, da li nikdo ne priha-
ja.

Sramovala se je.
»Ker ste Ïe tako sitni,« pravi naposled, »Tolstovr‰nikova

sem. Zdaj me pa pustite v miru!«

In on jo je res izpustil.

BES

KMETSKE SLIKE

Samo prej je ‰e prijel jo hitro ãez pas in jo bliskoma polju-

bil na majhne rdeãe ustne.

Odrinila ga je nejevoljno in, roko svojo na ustih drÏeã, ste-

kla po cesti.

Kmalu je bila za ovinkom, a uãitelj je ‰e vedno stal na me-

stu in gledal za njo.

»Tolstovr‰nikova Ur‰ka!« dejal je sam pri sebi. »To si bo-

mo zapomnili; nisem videl ‰e lep‰ega dekletca; malo zabave
bode morda vendar v teh hribih!«

Kakih ‰tirinajst dni pozneje jel je uãitelj pogostoma hoditi
zveãer na sprehod, kakor je sam dejal, in pozno se je vraãal.

Baron se ni menil mnogo zanj, ker veãere je imel oni pro-

ste; tudi drugi posli se niso brigali za uãitelja; in ãe je tudi ta
ali oni hlapec kako sumnjo izrekel o teh ponoãnih uãiteljevih
sprehodih, gotovega nihãe ni vedel povedati.

Znalo se je le, da hodi grajski uãitelj navadno tja po doli-

ni, na katere spodnjem koncu, dobre pol ure daleã, je stala
samotna Tolstovr‰nikova hi‰a.

âez dva meseca pa so baronovi od‰li v mesto in uãitelj z

njimi.

Odslej se tudi med posli ni govorilo veã o njem.

Kriãal je in drl se na vse pretege, ko so ga nesli h krstu. V cer-
kvi pa so mladi Ïupnik gospod Janez grdo gledali, ko so ga
oblivali z vodo in ko so mu polagali pe‰ãico soli na jeziãek.

»Ponkrèc naj bo, Ponkrèc!« dejali so potem gospod Janez,

BES

KMETSKE SLIKE

»saj nima oãeta, da bi mu imena izbiral; danes je pa svetega
Ponkrcà god!« —

Ni boter ni botrinja nista hotela ugovarjati, ãeravno je bil

boter Ïe zinil, da bi bil nasvetoval drugo ime; tako je bil
kr‰ãen fantiã za Ponkrcà.

In gospod Janez so vnoviã grdo pogledali, vpra‰ujoã malo

pozneje v farovÏu botra: »Koga bom pa za oãeta zapisal?«

»I, se bo Ïe oglasil, ãe se bo hotel!« dejal je boter, in potem

so gospod Janez pustili prazno tisto vrsto v krstni knjigi, ka-
mor se ima zapisati oãetovo ime, priimek in dostojanstvo.

Kriãeãega Ponkrcà pa so odnesli domov.
Tamkaj tudi ni bil vesel dan. Stari Tolstovr‰nik je Ïe od jut-

ra sem klel in hudoval se okrog hi‰e in, ko se mu je zdelo do-
volj, zadel je sekiro na ramo ter od‰el v gozd smreãje klestit.
âakati ni hotel, da prineso malega vnuka iz cerkve. Îelel in
prerokoval mu je vse, samo dobrega niã.

Stara Tolstovr‰nica pa je brisala na tihem solze in kuhala

juho za bolno hãerko. Tej je bilo slabo, silno slabo.

»Na, Ur‰ka,« dejala je mati, pri‰ed‰i z malim loncem v

izbo; »tole juho izpij; AnÏi‰ka mi je koko‰ poslala, tako lepo
koko‰, da jo je bilo ‰koda klati; le pij, Ur‰ka, dobro ti bo de-
lo!«

Vtem sta prinesla botra mladega kr‰ãenca. PoloÏili so ga v

zibel in gugali jo sem ter tja, kajti kriãal je ‰e vedno.

»Ali so gospod kaj rekli?« vpra‰a stara mati potihoma bo-

tra.

»Dosti niso rekli,« reãe ta, »pa krstili so ga na dana‰njega

svetnika!«

»Kako pravite,« oglasi se bolno dekle, »kako so ga krstili?«

BES

KMETSKE SLIKE

»Ponkrèc je, Ponkrèc; danes je njegov god! Gospod Janez

so tako hoteli!«

»Oh, moj Bog!« zaihti mlada mati na glas in solze jo oblijó.
»I, kaj bo‰ jokala! V nebesa lahko pride, naj bo Ïe JoÏe ali

Jurij ali pa to, kar je; z gospodom se nismo mogli kregati!«
reãe botra ter ziblje venomer otroka.

Tudi stara mati je brisala solze, a rekla ni niã.
»Oãeta so tudi hoteli vedeti!« pristavlja boter ter ogledu-

je svoje umetno na kveder ‰ivane ãevlje.

»Oh, ti ljubi Bog!« vzdihne Tolstovr‰nica.
Dekle v postelji pa je zakrilo obraz. Tako slabo ji je bilo in

tudi tako hudo pri srcu.

Botra sta kmalu od‰la in okoli poldne vrnil se je tudi stari

Tolstovr‰nik domov. Sekiro je zasadil na tnalo pred hlevom
in potem ogledoval pod kozolcem voz in nekaj borovih plo-
hov, ki so se tam su‰ili. Naposled je ‰el v hi‰o, a po bolni
hãerki ni vpra‰al.

Pri kosilu so vsi molãali: gospodar, hlapec in dekla; mate-

re ni bilo.

Drugi dan pa je pri farni cerkvi zvonilo mrliãu. Tolstovr‰-

nikova Ur‰ka je bila umrla.

Ko so jo pokopavali, bil je tudi stari Tolstovr‰nik med po-

grebci in si je nekajkrat potegnil z desnim rokavom ãez
obraz.

Stara mati pa je doma sedela in vzdihovala in jokala ter

zibala malega Ponkrcà.

BES

KMETSKE SLIKE

III

Minilo je trideset let.

Na Tolstovr‰nikovem domu gospodaril je Ponkrèc. Za sta-

rim oãetom, ki je prvi ‰el s tega sveta, gospodinjila je stara
mati, a ta je pred nekoliko leti izroãila vse vnuku. Umrla pa
je leto pozneje, ko se je oÏenil Ponkrèc.

Ta je sedaj kmetoval tukaj, kakor so kmetovali drugi pred

njim. Ves teden je bilo dela in truda dovolj, ob nedeljah pa si
je ãasi rad privo‰ãil kozarec vina, ãe je bilo toliko okroglega
pri hi‰i, da se oni krajcarji niso poznali; kajti bil je priden in
varãen moÏ.

Posestvo njegovo stalo je bolj na samoti, tako da je malo-

kdaj oglasil se kak‰en popoten ãlovek tu; a ãe je kdo pri‰el,
Ponkrèc nikogar ni podil od hi‰e; ‰e jesti mu je dal in prenoãil
ga pod kozolcem, pozimi pa v hlevu. In vse to za dobro be-
sedo.

Bilo je okoli boÏiãa in mraz, da je ‰kripal sneg pod nogo.
Pri Tolstovr‰nikovih so odveãerjali, kar pride hlapec pra-

vit gospodarju, da na koncu hleva sloni ãlovek ob zidu, ki
prosi prenoãi‰ãa, ker je tako oslabel, da ne more dalje.

»Kdo pa je?« vpra‰a gospodar.
»E, kak‰en capin mora biti; raztrgan je in skoro bos,« meni

hlapec nejevoljno.

»Naj bo, kar hoãe, v hlev na slamo mu pokaÏi!«
âez nekoliko ãasa odloÏi Ponkrèc svojo kratko pipo in reãe

Ïeni, ki je otroke spat spravljala:

»Pogledal bom pa vendar, kakov capin je tam v hlevu; ãe

je pravi, mi ‰e kravo ukrade.«

V hlevu, tam v zadnjem kotu je na slami zleknjen stokal

BES

KMETSKE SLIKE

star moÏ. Hlapec je bil vrgel raztrgan koÏuh nanj in v tega se
je zavijal stari capin, kajti tak je bil v istini po svoji vnanjosti.
Iz ãevljev, katere je kazal izpod koÏuha, lezli so poleg palcev
tudi drugi prsti.

Rdeãi njegov nos je kazal, da ni od samega mraza rdeã; na

glavi je imel le malo las in ti so bili sivi.

»Ta ne bo krave kradel!« mislil si je Ponkrèc, ko je bil ogle-

dal starca.

»Ali vas zebe?« vpra‰a potem glasno.
»Zdaj je Ïe bolje,« reãe oni, »pa laãen sem, laãen!«
»Pojdi k materi, Bolt,« veli gospodar hlapcu, »nekaj veãerje

je ostalo!«

»Ali ste vi gospodar?« vpra‰a zdaj oni na slami.
»Sem!«
»Ali ste doma tukaj?«
»Kajpak!« deje Ponkrèc, ki je gledal, ali je Ïivini dobro na-

stlano.

»Kje pa je tista Tolstovr‰nikova Ur‰ka?« vpra‰a zopet oni

poãasi in jeãe.

»Ur‰ka?« odgovarja Ponkrèc osupnjeno, kajti ni se mogel

takoj domisliti. »Jaz ne poznam — a, Ur‰ka! Tako je bilo moji
materi ime.«

âudno se mu je zdelo, kaj povpra‰uje tujec.
»Ali je Ïe, ali so Ïe umrli mati?« izpra‰uje zopet oni.
»Takrat, ko sem se jaz rodil!«
Tujec je malo premolknil in vzdihnil, potem priãne zopet:
»Kje je pa va‰ — oãa?«
»Kaj hudirja povpra‰ujete to?« zaropoãe Ponkréc.
A vtem je pri‰el hlapec in prinesel nekaj riãeta v skledi.

BES

KMETSKE SLIKE

Tujec se je sklonil kvi‰ku in zajel nekajkrat, pa potem zo-

pet odloÏil Ïlico ter legel nazaj.

»Ne morem, slabo mi je!« reãe jeãe.
»Umrl bo!« krikne hlapec.
Ponkrèc se skloni ãez starca.
»Po gospoda teci,« reãe hlapcu, »saj bo res umrl!«
Bolt je zaklel med zobmi; v vas k fari je bilo daleã in debel

sneg je leÏal zunaj. Pa ‰el je vendar urno.

âez nekoliko ãasa odleglo je onemu tako, da je zopet pri-

ãel:

»Kje je pa va‰ — oãa?«
Ponkrèc se ni mogel veã jeziti. Prisedel je na korito poleg

bolnika in dejal:

»Saj ga nismo poznali — ne jaz in ne stara mati! Trideset

let je tega.«

Capin se je po teh besedah vzpel na pol kvi‰ku in zajeãal:
»Jaz sem tvoj oãa!«
Ponkrèc je odskoãil k zidu, te besede so ga prepla‰ile; mis-

lil je, da se starcu blede.

Stari capin pa mu je jel pripovedovati poãasi, pretrgano in

jeãé venomer dolgo, dolgo povest in Ponkréc je le poslu‰al,
zinil ni besede. Vsega — vse lahkomiselnosti in nesreãe —
vsega tudi ni umel.

In ko je konãal starec, ‰el je Ponkrèc molãe ven iz hleva v

hi‰o in je poklical Ïeno.

Postlala sta v hi‰i posteljo in z velikim trudom privlekla

bolnika iz hleva.

Îeni je Ponkrèc le nekaj besed rekel, potem ona ni veã po-

vpra‰evala.

BES

KMETSKE SLIKE

Ko so pri‰li gospod Janez — saj so ‰e vedno du‰e pasli v tej

fari — leÏal je tujec Ïe v ãedni postelji v hi‰i.

Hlapec Bolt je debelo gledal to izpremembo.
Proti jutru je res umrl — Ponkrãev oãa.
Pogreb je oskrbel in plaãal sin. Nekoliko dni pozneje pa je

pri‰el ‰e k Ïupniku, h gospodu Janezu, poloÏil kriÏavec na
mizo ter rekel:

»Za eno sveto ma‰o, gospod fajmo‰ter, za mater in pa za

— onega; saj veste za katerega!«

BES

KMETSKE SLIKE

ROJENICA

ori v gozdu v temnem zati‰ju pod veliko skalo, tam vam
je krasno. Krog in krog stoji mnogo starih dreves, hra-

stov in smrek, nekoliko ko‰atih jelk, in skalo je zasedla debe-
la, okorna bukev.

Tam je bil ãasih ãuden pogovor, posebno na veãer, kadar

je hladen pi‰ potegnil skozi veje; poslu‰at sem hodil tja ter
smejal se robatim dovtipom starikavega, razzeblega hrasta,
kateri je s kosmato, z mahom obra‰ãeno vejo posku‰al boÏati
vitko jelko poleg sebe. Upogibala se je sem ter tja in, ãe se je
na lahko presukala v stran, zahr‰ãalo je gori po na pol suhi
hrastovi veji; zaãulo se je, kakor bi hromi starec zajeãal od
boleãin, in po drugi druÏbi okoli ‰lo je ‰umenje, zlobnemu
smehu podobno. Da, da — smejali so se okornemu, zaljublje-
nemu starcu in ta jim je potem s kosmatimi dovtipi odgovar-
jal. Celo debela bukev na skali se je namuzala, toda zavist in
ljubosumnja ji ni pustila dobre volje.

»Nate se bom zvrnila, in ãetudi poginem, ti svetohlinska

baba,« sikala je bukev, zagroziv‰i jelki. »O, le ãakaj, ãe skoãim
raz skalo, opraskala ti bom tvojo gladko koÏo in nekoliko las
ti bom tudi poruvala, ti o‰abnica prilizljiva!«

In stala je res nekako grozeãe na skali. To bode polom, ka-

dar se bo zavalila dol, in sreãna bo jelka, ako bode dala samo
malo koÏe in nekoliko vej.

Pa bukev stoji trdno prira‰ãena na skalo, jelki se ni briga-

BES

KMETSKE SLIKE

ti za njeno jezo. Zato se je tudi mirno hrastovih objemov
otresala: le kvi‰ku, kvi‰ku je hrepenela.

Blizu nje, iz skalne razpokline pa je bil pognal leskov grm.

Skoro po tleh se je plazil, pa nekaj tankih ‰ibin je vendarle
poganjal kvi‰ku.

Ena med njimi je bila posebno krepko in visoko pognala,

tako da so mali sosedje tudi pozorni postali.

»To bo kaj posebnega,« dejal je rdeãebarvni lusnec, ki je

rastel na bukvini koreniki. »Zakaj paã mi ne moremo tako
kvi‰ku?« In jezno se je ‰e bolj prijel in zajedel v materino ko-
reniko.

»Bo, bo!« prikimal je bliÏnji pritlikavi borovec; reveÏ je bil

skrivljen in pohabljen; lezel je Ïe skoro v zemljo. »To bo kaj
posebnega,« pritrdil je ter hotel prerokovati, kakor to radi
store stari ljudje.

»Kaj bo neki?« oglasi se od druge strani z zaniãljivim po-

smehom star dren. »Marsikoga sem Ïe videl rasti in rasti in
hrepeneti kvi‰ku, pa s tal vendar ni mogel. Tedaj stoprav, ko
so ga posekali! In pa ‰e ta ubogi pritlikavec — kaj bo to jeãa-
vo rev‰e? Otroke bodo stra‰ili z njim.«

»Imeniten bo postal!« oporekal je borovec ter poskusil

oblastno gugati se. Toda preokoren je bil.

Stari dren pa se je zaniãljivo smejal. —
Pri‰la je druga pomlad in Ï njo velika noã. Va‰ki pastir je

delal otrokom butare, da jih ponesó cvetno nedeljo v cerkev,
in lazil je po gozdu iskat in rezat drobnih ‰ibin.

Tudi tja pod skalo je pri‰el in radovedno, celo strahoma so

ga gledala drevesa. Dren se je, v svesti si svojega trdega Ïivo-
ta, malo zlobno namuzal, pa borovec se je skoro prestra‰il.
Pastir je nosil oster noÏ v roki.

BES

KMETSKE SLIKE

Celo velika, ko‰ata jelka je za trenutek pozorna postala. In

glej, pastir si je izbral ono lepo, vitko leskovo ‰ibino ter jo
odrezal. Borovec je na tihem zajeãal, dren se je ‰e vedno sme-
jal, po gostih, temnih jelkinih vejah pa je ‰lo nekaj, kakor glo-
bok, tih vzdih, pa le za trenutek, potem pa je kraljica dreves
majala zopet ponosno svoj vrhunec nad nizkimi sosedi.

Kopôrãev Jurca je bil izpolnil prav ‰tirideseto leto, ko mu je oãe
umrl; to je bil v vsem dosedanjem njegovem Ïivljenju naj-
vaÏnej‰i, najpomenljivej‰i dogodek, razen onega, ko se je bil,
star komaj dvajset let, udeleÏil hudega tepeÏa v hribovski
vasi.

Tedaj so ga bili za nekoliko mesecev zaprli, kajti eden nje-

govih nasprotnikov je bil odnesel poãeno ãrepinjo — pa na-
posled je bil vendar okreval. Ko se je bil pa Jurca vrnil iz za-
pora domov, vzel je njegov oãe debel cepec v roke ter je po
svoje kaznoval sina; pretepel ga je, da je ubogi Jurca tri dni na
kozolcu v senu leÏal in stokal. Potem je ‰el zopet oãetu poma-
gat pri delu; bilo je prav ob Ïetvi.

Z oãetom pa dolgo dolgo nista govorila, akoprav sta bila

sama na domu in skoro vedno skupaj. Mati Jurãeva je bila Ïe
zdavnaj pod zemljo, brata in sestre ni imel; stara gostja, sta-
nujoãa pri Koporcu, oskrbovala je najnujnej‰e gospodinjstvo.

Jurca je potem le po redkem kam v vas hodil; fantov in te-

peÏa se ni bal, toda starega svojega, in le-ta je bil paã kore-
njak, da se treh ni ustra‰il.

Enkrat pa je pri‰la Jurcu nova misel v glavo, a nosil jo je

dolgo, dolgo v srcu in Ïe skoro na jeziku; naposled se je je
vendar iznebil. Star je bil tedaj okoli trideset, a oãe njegov
skoro ‰estdeset let.

BES

KMETSKE SLIKE

Bilo je pozimi, pred pustom.
Stari je po veãerji zlezel za peã ter legel na koÏuh in Jurca

je sedel v kotu za mizo ter uÏigal pipo.

»Lazarjevi so ‰li danes na ogled,« dejal je ter vlekel silno

tobakov dim v se.

Stari ni odgovoril.
»·tiri sto bo imela, pa enega junca, tistega mavrastega,«

nadaljuje sin po kratkem molku.

»Lazar jih bo paã poãasi ‰tel,« omeni sedaj oãe ter se pre-

obrne na svojem leÏi‰ãu.

»Pravijo, da bo stric primaknil.«
»âe bo neumen.«
Nastal je zopet molk in Jurãev tobak navzlic vednemu vÏi-

ganju ni hotel goreti.

»Oãe!« dejal je mladi na hip ter uprl oba komolca ob mizo.
»Kaj?«
»Jaz bi dejal — kakih tri ali ‰tiri sto bi se tudi dobilo.«
Stari ni ãrhnil besedice.
»Hi‰a je dobra, polje ni slabo in nekaj Ïivine imamo. Siv-

ka bo drugi mesec storila.«

»Tisto bo za mesarja,« deje Koporec ter globoko zazeva.

Vedel je, kam meri sin.

»Oãe,« nadaljeval je Jurca in pogum mu je vedno bolj ra-

stel, »jaz bi dejal, da bi bilo tudi prav za vse, ko bi se … oÏe-
nil.«

Sam se je prestra‰il zadnje besede; pljunil je pod klop ter

iztrkal svojo pipo.

Stari na peãi se niti ganil ni, in tako sta zopet nekoliko ãasa

molãala.

BES

KMETSKE SLIKE

»Tisto smreãje bo‰ jutri s hriba zvlekel!« dejal je potem

Koporec ter obrnil se v steno.

Jurca pa je pihnil luã in od‰el v hlev. Od tega veãera z oãe-

tom o Ïenitvi nista veã govorila.

Sedaj pa je umrl stari ter pustil Jurci posestvo — majhno

sicer, pa vendar nezadolÏeno in dobro obdelano.

Tri mesece po oãetovi smrti se je Jurca res oÏenil; on je

imel ‰tirideset let, nevesta pa trideset in ‰tiri sto goldinarjev
dote. Stara gostja — Ur‰a ji je bilo ime — ostala je v hi‰i.

Tri leta ni bilo posebnega dogodka v Jurãevem Ïivljenju;

ãez tri leta pa je dobil sinka in, ker se je porodil na sveti dan,
krstili so ga za ·tefana.

To je bil ãuden dan oãetu. Sam ni vedel, je li vesel ali ne; pa

vesel je bil, da nikdar tako. Hlapcu je velel — kajti sedaj je
imel Ïe hlapca — da naj izpije kozarec vina v krãmi na njego-
ve stro‰ke, in zveãer je ‰el sam v krãmo, kar se je sicer redko
kdaj zgodilo. In tam je za vino dajal. Vraãal se je pozno do-
mov — vesel in skrben, vse obenem, stopal pa je teÏko po
snegu.

Tam v lisiãjem gozdu se mu je nekaj ãudnega pripetilo.
Obstati je moral na hip, kajti pred njim in ravno tam, kjer

je bil ugledal malo prej visok, ko‰at in s snegom pokrit grm,
videl je visoko belo Ïeno in groza ga je spreletela.

»Rojenica! To je rojenica!« ‰epetal je s teÏkim jezikom in

zdelo se mu je, da ona odgovarja: »Da, jaz sem rojenica! Vedi,
Jurca, tvoj sin — ta bo imeniten moÏ in, kadar bo umrl, sam
cesar bo ‰el za njegovim pogrebom.«

Jurca je strmel predse, a potem je taval dalje in drugega

dne se je zbudil s teÏko glavo doma v hlevu na hlapãevi po-
stelji.

BES

KMETSKE SLIKE

V poãetku ni vedel, se mu je li sanjalo o rojenicah, ka-li?

Domislil se je visokega borovega, s snegom pokritega grma,
kateri se je bil na hip izpremenil v visoko, belo Ïeno — rojeni-
co; premi‰ljal je sem ter tja, pa na koncu je bil uverjen, da bo
njegov ·tefan ‰e poseben, imeniten moÏ.

»·tudirati mora,« dejal je sam pri sebi, » ›za gospoda‹ se-

veda; kaj, ko bi bil ‰e — ‰kof?«

Zvrtelo se mu je skoro v glavi — bodisi od veselja ali vãe-

raj‰njega pitja. —

V teku tedna se je oglasil pri Koporãevih va‰ki ãednik

OmahneÏ. Le-ta je bil obenem tudi zagovarjalec, ãarovnik;
ljudi je zdravil in Ïivino in prerokoval je; ãasih je tudi tatove
uganil.

Z dolgo palico v roki je prikorakal do Koporãeve hi‰e; pa-

lico je drÏal dve pedi pod vrhom ter jo visoko dvigal in daleã
predse postavljal.

»No, Jurca, kaj pa je s tvojim sinom?« dejal je oblastno ter

vrgel prazno vreão na klop pred peã.

»Zdrav je!« odgovoril je oãe.
Vtem je mati z detetom vstopila.
»Res je,« nadaljeval je OmahneÏ in le za trenutek pogledal

otroka. »Toda varuj ga! Vrbovih ‰ib nareÏi in vtakni mu jih v
zibel. Iz vrbe se hudiã reÏi, pa varuje pred sovraÏnikom.«

»GladeÏa sem mu Ïe dala pod vzglavje!« deje mati skrbno.
»S tistim ne bo niti zveliãan niti najedel se, kar je vendar

prva potreba,« oporeka OmahneÏ zaniãljivo.

Jurca se ni upal besede ziniti.
»Ali bo Ïivel?« vpra‰a ãez nekoliko ãasa s plahim glasom,

ko so vsi molãali.

»PokaÏi fanta!« veli OmahneÏ.

BES

KMETSKE SLIKE

Pretipal je otroka ter posebno ogledal roki, ãelo in u‰esi.

Potem je sedel zopet na klop in nihãe roditeljev se ga ni upal
povpra‰ati.

»Ali ima‰ kaj tobaka?« deje prvi OmahneÏ ter izvleãe pipo.
Jurca mu ga naglo ponudi.
»Le vesel bodi, Jurca; ta fant je vseh vreden, kar jih je v vasi

in v fari.«

Ni treba omenjati, da se je tisti dan OmahneÏu dobro go-

dilo pri Koporãevih; in ko je od‰el, odnesel je ‰e nekaj poliãev
moke in kos zabele v vreãi.

Mali ·tefan pa je postal res krepak deãko. Ko je bil malo

odrastel, oãe Jurca ni pozabil rojenice niti OmahneÏevega
prerokovanja; dal je deãka v mesto v ‰olo.

Kolikor je premogel, plaãeval je zanj; vina si ni privo‰ãil in

mati si je pritrgavala, kar je mogla, da po‰lje v mesto za ·te-
fana.

Ta pa ni izpolnjeval, ãesar sta se nadejala oãe in mati o

njem. âez malo let je moral ostati doma; s ‰olo ni ‰lo veã.

Jurca se ni hudoval na sina, kajti trdne svoje nade ‰e ni bil

izgubil.

»·e cesar ga bo slavil!« dejal je ãasih sam pri sebi in enkrat

je v slabi uri tudi sosedu to svoje prepriãanje razodel.

·alili in smejali so se na vasi temu Koporãevemu domi‰-

ljanju, toda njega to ni Ïalilo.

·tefan je znal brati in pisati in nem‰ki se je bil nauãil; v

bliÏnjem trgu je bilo nekoliko uradov in tja je spravil Jurca
svojega sina za pisarja.

»Bo‰ videl, Jurca, iz tvojega fanta bo ‰e kaj,« dejal je

OmahneÏ veãkrat in Jurca mu je veselo prikimal.

BES

KMETSKE SLIKE

»Kar je za drevo rojeno, drÏi se drevesa, teÏka zemlja pa

sama z lemeÏa leze,« nadaljeval je stari ãednik.

Vedel je, da ne govori zastonj.
Nekaj let je zopet minilo in ljudje na vasi niso veã tako ‰a-

leã se gledali Koporãevega sina. Pisar pri uradu je ãasih ime-
nitna oseba.

Toda ·tefan je izpolnil dvajseto leto in vzeli so ga v voja-

ke.

Mati je jokala in tarnala, oãe pa je ponosno hodil okoli.
»Pokazal bo‰ lahko, kaj zna‰ in ve‰!« dejal je sinu ter dal

odhajajoãemu zadnja dva tolarja, katera je bil leta in leta hra-
nil za posebno priloÏnost. A ko je fant izginil doli za klancem,
sédel je Jurca nehote na tnalo pred hlevom ter skrãil roke v
pesti; predse in gor kvi‰ku proti jasnemu jesenskemu nebu je
zrl; — pa videl ni niti sinjega neba — in ne pred seboj gole, le
na posamiãnih vejah ‰e rumeno listje noseãe jablane; — vse
je bilo kakor v megli. Zveãer sta sedela z Ïeno dolgo, dolgo pri
beli, javorovi mizi; malo sta govorila. ·ele ko sta odmolila ter
odpravljala se spat, omenil je Jurca skoro veselo: »Le tiho bo-
di, na‰ ·tefan bo ‰e — kaj! Ali ve‰, kaj je govorila rojenica o
cesarju?«

Bilo je nekoliko mesecev pozneje, spomladi — na Dunaju.

Iz voja‰ke bolnice je korakalo majhno krdelce vojakov in

godba pred njimi; za njimi pa se je peljal mrtva‰ki voz. Poko-
pavali so prostaka, in razen edinega ãastnika, ki je ‰el za vo-
zom, in razen majhne kopice vojakov ni bilo pogrebca.

In ko so zavili iz tesne ulice na ‰irok prostor, pripeljala se

je po nakljuãju mimo dvorska koãija. Visokostasen moÏ, vo-
ja‰ko opravljen, je sedel v njej. Ko ugleda mrtva‰ki sprevod,

BES

KMETSKE SLIKE

ukaÏe koãijaÏu ustaviti; sam pa stopi z voza ter voja‰ko po-
zdravi sprevod.

Bil je cesar, ki je pozdravljal svojega mrtvega vojaka.
Oh, rojenica — rojenica!
Teden pozneje so zvedeli pri Koporãevih, da je ·tefan umrl

za vroãico.

»Sam cesar mu je salutiral,« pisal je tovari‰ ·tefanov, ki jo

poroãal to vest v domaão vas.

In kaj bi vam ‰e pravil, kako je jokala mati!
In kaj bi vam pravil o Jurci? Jokal se ni — toda kak‰na je

bolest onega, ki ji ne more dati du‰ka v joku!

»Rojenica! Rojenica!« vzdihoval je ter stiskal pesti. —
Stara sta postala — Jurca in njegova Ïena; slabotna in be-

teÏna sta, bolj kakor bi morala biti po svojih letih. Rejenko sta
v hi‰o vzela in o prihodnjem predpustu morda jo bodeta na
svoj dom omoÏila. Sama pa si bosta ÏiveÏ izgovorila — doma
sicer, a vendarle pri tujih ljudeh.

BES

KMETSKE SLIKE

V ZEMLJI·KI KNJIGI

h, vi juristi — suhoparni ste in brezãutni! Pa kaj —
brezãutni? Trdi in tesnosrãni, malostni in brez — po-

ezije! V prahu svojih aktov morite si ves razum za poezijo!«

Med tem pogovorom je pobiral zdravnik dr. Sever drobne

dominske kamenãke z mize ter delal Ï njimi pred seboj ume-
ten obok.

Njegov sosed pri mizi in do sedaj soigralec, advokat dr.

Pavlin, vÏigal si je vnoviã svojo dolgo pipo in malo hudoben
smehljaj mu je zaigral okoli usten po prijateljevem ogovoru.

Oba sta bila mlada moÏa in Ïivela sta v malem trgu ob

svoji praksi. Sleherni veãer skoro sta se se‰la v krãmi pri do-
mini, veãidel sama, ako se jima ni pridruÏil ta ali oni oÏen-
jenih uradnikov; ona sta bila ‰e samca, akoprav je bil rado-
vedni svet Ïe zdavnaj uganil, da ne ostaneta veã dolgo sama.

»Prijatelj, v tebi se je oglasil navaden neizku‰en filister ali

pa nekdanji ognjeni gimnazialec; prvi vidi le na‰e rubeÏni in
na‰e ekspenzarje — ti sicer niso tako suhi — in gimnazialci so
prepriãani, da je paragraf pegazu — konjska smrt. Veruj mi,
dragi, tudi v pandektih bo‰ na‰el poezijo, ãe jo bo‰ hotel; saj
jo najde‰ tudi v brezzobem polomljenem glavniku ali pa na
umazani cunji, ki leÏi za hi‰o na smeti‰ãu.«

BES

KMETSKE SLIKE

Odvetnik se je pri teh besedah preko svojih naoãnikov ozrl

v prijatelja ter moãno vlekel dim iz pipe.

»Haha, ne bodi sme‰en!« oporeka zdravnik ter porine od

sebe kup kamenãkov, v katerega se je bila ravnokar podrla
njegova umetna stavba. »Apolon v va‰em meniãnem zako-
nu — —«

»Ravno tako kakor v tvoji nux vomica ali v brizglji — za

úha — seveda.«

Smejala sta se oba.
»Pa nikar ne misli, da se ‰alim — kar tako tja vendan,« po-

vzame zopet dr. Pavlin pogovor, »dokazati ti hoãem na krat-
ko, da prav pri nas v na‰ih pra‰nih suhih aktih ali v enem
samem izpisku najde‰ lahko cel roman — tragedijo, da, veã-
krat tragedijo; suhi, lapidarni stil na‰e uradne pisave ji ne
daje nobene barve — niti tendence niti okoli‰a — in morda
prav zato ‰e bolj pretrese bralca, ki jo sluãajno zasledi.«

»Radoveden sem.«
Smehljaje si je vÏgal zdravnik smotko.
Oni pa je pripovedoval.

»Saj ve‰, kaj je zemlji‰ka knjiga? Oni nezmotljivi zapisnik gre-
hov vsakega, kdor imenuje kaj nepremiãnega — kos zemlje
svojo last, zapisnik, kjer se redno dolgovi in sami dolgovi vpi-
sujejo in tako redkokrat — bri‰ejo. Izpisek iz take zemlji‰ke
knjige sem imel danes pred seboj, v katerem je v kratkih treh
stavkih zapisan cel roman; — pa stoj! O tem govorim pozne-
je.«

Odvetnik je prijel svoj kozarec ter ga na pol izpraznil.
»Znojilãevo posestvo pozna‰?« nadaljeval je potem. »Tam

gori nad tr‰kim malinom stoji polomljena koãa — pa sveta je

BES

KMETSKE SLIKE

mnogo okoli. Pred tridesetimi leti je bilo to posestvo brez
dolga — brez vknjiÏenega namreã — in stari Znojilec baje
tudi drugih dolgov ni imel, ampak ‰e kaj srebrnega v skrinji
in pri ljudeh okoli tudi kaj izposojenega.

Imel je dva sina — TomaÏa in MatevÏa in, ker mu njegova

prezgodaj umrla Ïena hãere ni bila porodila, vzel si je bil trÏa-
‰ko rejenko v hi‰o. Kr‰ãena je bila Ïe v najdeni‰kem zavodu
v Trstu na nenavadno ime Adelaida in, ker priimka ni prines-
la na svet s seboj, dali so ga ji tudi tam; zvali so jo: Adelaida
Adel. Doma pri Znojilãevih pa so imeli preokorne jezike, da
bi pravilno izgovarjali to ime; — klicali so jo: Lajda.

Ta Lajda je zrastla z domaãima sinoma, s TomaÏem in Ma-

tevÏem, kakor zrasto povsod kmetski otroci. Ti vse to prav
tako ve‰ kakor jaz; saj sva tudi tako zrastla.

Znojilec je umrl. Hrast ga je bil potrl, ker ga je nerodno

sekal, in tri dni pozneje je ponesreãeni izdihnil svojo du‰o.
Prej pa je napravil oporoko. TomaÏu je zapustil domaãijo,
MatevÏu izgovoril dote tri sto goldinarjev in Lajdi tudi dote
petdeset goldinarjev. To je bilo tedaj mnogo.

Otroci so bili ‰e mladi; TomaÏ je sicer Ïe izpolnil dvajseto

leto, pa MatevÏ je imel sedemnajst in rejenka Lajda dvanajst
let. TomaÏu je jerob leta kupil ter ga oÏenil, MatevÏ in Lajda
pa sta ‰la sluÏit. Doti njihovi je sodi‰ãe vknjiÏilo na TomaÏevo
posestvo, na prvo mesto seveda, ker doslej tam nobenega
dolga ni bilo.

To je bila torej prva vknjiÏba v zemlji‰ki knjigi Znojilãeve-

ga posestva — prvo dejanje ali poglavje v romanu, v tragediji,
katero ti pripovedujem.

TomaÏ je gospodaril doma, dobro in slabo, kakor je letina

nana‰ala in kakor so mu oni srebrnjaki prihajali, katere je

BES

KMETSKE SLIKE

terjal po oãetu. Tudi dota, katero je bil priÏenil, pomagala je
nekoliko ãasa. Pa denarja je bilo vendarle vedno manj in ãez
nekaj let je TomaÏ Ïe drugod na posodo iskal; malo sicer, pa
— z dolgom je kakor s samosévo konopljo — pravi na‰ krã-
mar.

Tako je minilo ‰est let. In tedaj je usoda storila, da Zno-

jilãev MatevÏ ni imel nobene sluÏbe ter je pri‰el domov k bra-
tu TomaÏu. Za hlapca se je ponudil in ostal. Imel je triindvaj-
set let.

Tam gori na Vi‰evku — ti ve‰, kje je, komaj uro od tod —

pri Brnotu sluÏila je tedaj Znojilãeva Lajda. Osemnajsto leto
je bila izpolnila — in ti tudi ve‰, da je to krasno ‰tevilo: osem-
najst let! âe ima‰ ‰e kaj fantazije — misli si jo prav Ïivo.«

»Prijatelj, ne bodi sentimentalen!« ‰ali se zdravnik. »Pripo-

veduj, pripoveduj —«

»Ah, prav kratko bode! Tukaj v trgu je bil semenj in po-

poldne je pri‰el, kakor drugi fantini, tudi na‰ MatevÏ sem dol
z Znojila. Svojo pipo je tlaãil ter gledal, kje bi si ceneje kupil
kos sukna.

›Oh, glej ga no — MatevÏa!‹ ogovori ga zala deklica ter ob-

stoji pred njim. ›Od kod si pa ti pri‰el?‹

V eni roki je nosila dva velika lonca, v drugi pa nekaj ko-

sov usnja in par surovih podplatov. Stisnila je te pod drugo
pazduho ter pomolila MatevÏu svojo rjavo, Ïuljavo desnico.

›Ej, Lajda, komaj sem te spoznal!‹ dejal je le-ta, stisnil ji

roko ter je ni izpustil. ›·tiri leta se nisva videla.‹

›Morda bo res ‰tiri,‹ smeje se ona in MatevÏ se ni mogel

nagledati njenih belih zob, majhnih usten in zardelega lica.

Povedala sta drug drugemu, kje sluÏita zdaj, kako je pri

BES

KMETSKE SLIKE

Znojilãevih in kako pri Brnotovih in kaj je kupila danes Laj-
da in kaj misli kupiti MatevÏ.

›Pa za vino bo‰ vendar dal, preden se razideva?‹ pravi de-

klica veselo.

›âe bo‰ pila?‹
MatevÏ je res dal za bokal vina, pa izpil ga je skoro sam.

Spremil je deklico potem nekoliko pota. ›Pa k nam kaj pridi!‹
dejal je, ko sta se loãila.

›Po pirhe morda!‹
›No, le pridi!‹
In ‰la sta na desno in na levo.
A MatevÏ ni ãakal pirhov ni velike noãi.
Semenj je bil v ponedeljek in Ïe v soboto veãer proti pol-

noãi je potrkal nekdo gori pri Brnotovih na malo okence v
hramu, kjer je spala dekla.

Spoznala ni, kdo trka, toda ãula ga je takoj. Trikrat, ‰tiri-

krat je zaropotala majhna, zatemnela ‰ipa v oknu, pa dekli-
ca je le brez sape poslu‰ala, kdo se bode oglasil. In sedaj je oni
zunaj za‰epetal nekoliko besedi in Ïe je bila iz postelje in pri
oknu.

›Ko bi te kdo videl? Oh, pojdi, pojdi, MatevÏ!‹ za‰epetala

je.

Pa on ni ‰el; proti jutru stoprav, ko je gozdni jereb zaãel

piskati doli v ko‰atem bukovju. In pri‰el je zopet — sleherni
teden — tako okoli polnoãi ter ãakal, da je potegnil hladni
jutranji pi‰. ·lo je Ïe na pomlad.

Veliki ponedeljek je pri‰la Lajda res po pirhe na Znojilo;

MatevÏ je bil tudi doma. Pa deklica ni bila niã kaj vesela in
tudi lice njeno, ãasih táko kakor rdeãi pirhi, katerih so ji dali
v robec, ni imelo veã te barve.

BES

KMETSKE SLIKE

›Ali si bolna?‹ vpra‰ala je TomaÏeva Ïena.
›Ah, ne — pekli smo veliko,‹ odgovorila je ona ter gledala

v stran.

MatevÏ jo je proti veãeru spremil ãez hrib. Molãe sta ko-

rakala drug poleg drugega in tudi MatevÏa je nekaj teÏilo.
Pipo je vlekel, toda tobaka ni bilo v njej.

Doli pod klancem se je hotel vrniti.
Tedaj pa je Lajda postala, z rokama zakrila obraz ter brid-

ko zajokala, da so ji solze kapljale med rjavimi prsti.

›Kaj ti je?‹ dejal je MatevÏ, pa pogledal je ni ter z nogo

brcal v brinov grm, rastoã poleg steze.

›Saj ve‰ — kaj!‹ odgovorila je ihteã.
MatevÏ je zaklel, pa le venomer suval s peto grm.
›Jaz bom ‰el stran, na Hrva‰ko — ali kamor —‹
›Pa jaz, — Jezus Marija!‹
Jok je fanta razburil in smililo se mu je dekle: ›Ej, kaj bo‰

vzdihovala — morda pa ni tako!‹ dejal je, da bi ute‰il tudi svo-
jo vest in skrb.

Lajda si je obrisala lice ter obrnila se navzdol po stezi.
Loãila sta se brez pozdrava, ne da bi se pogledala ali roki

podala.

MatevÏ je nazaj grede parkrat polglasno prav grdo zaklel,

vrhu hriba pa je zaukal, da je odmevalo od bliÏnjih bregov.

Leto pozneje pa ga ni bilo veã doma; pravili so, da je ‰el na

Hrva‰ko hraste sekat. Prej pa je bil z Znojilãevo Lajdo in z
jerobom, katerega so bili postavili njenemu novorojenemu
otroku, fantiãu — sklenil sodno poravnavo: odstopil je otro-
ku svojo doto, vknjiÏeno na bratovem posestvu, in s tem je bil
re‰en tudi vsega dalj‰ega plaãevanja. Jerob je vknjiÏil to pra-
vico v zemlji‰ko knjigo — in tu ima‰ drugo intabulacijo na

BES

KMETSKE SLIKE

Znojilãevem posestvu ali, ãe hoãe‰, drugo poglavje na‰ega
romana, pisanega v zemlji‰ko-knjiÏnem izpisku. In tretje tudi
ni izostalo.« —

Doktor Sever je bil Ïe pozabil svojo smotko ter je le po-

slu‰al.

»O MatevÏu do dana‰njega dne ni bilo veã ni sluha ni du-

ha — ›‰el je po svetu, bogve kam ‹ — stara povest! Pravili so,
da se mu je prav tako zgodilo kakor njegovemu oãetu; drevo
ga je ubilo tam doli v Slavoniji. Pa za to se nihãe brigal ni —
saj ni imel premoÏenja.

Tudi Lajda je zdavnaj Ïe umrla; su‰ica jo je pobrala; bog

sam vedi, katerim roditeljem se je bilo ubogi rejenki zahva-
liti za Ïivljenje — za táko Ïivljenje in za su‰ico?

Svojo doto je bila porabila v bolezni.
Ostal je sedaj ‰e mali Lukec, njen in MatevÏev sin. Krstili so

ga tako, ker se je bil prav o sv. Luki porodil.

TomaÏ ga je vzel na Znojilo; saj je imel fant denar pri njem

in treba ni bilo obresti plaãevati, ako ga je sam oskrboval. To
je tudi storil prav tako kakor s svojimi otroki. Vsi vkup so po-
zimi za peãjo ãepeli, poleti pa pasli — v ‰olo hodili in pozneje,
ko so bili malo odrastli, tudi skupaj na vasi fantovali.

Z Znojilãevim premoÏenjem pa je ‰lo navzdol — rakovo

pot. MoÏ ni pil, pomagati pa si vendar ni mogel. Gozde je
posekal, ãasih je vso Ïetev prodal — kar stojeão na polju —
obresti, katerih plaãevati ni mogel, preobrnil je v glavnico, in
tako je bil ‰e komaj na povr‰ju — da je ‰e plaval — dokler ga
kak upnik ne porine v dno.

Predlanskim pa — tebe ‰e ni bilo tu v tem dolgoãasnem

kraju — stepli so se fantje na Vi‰evku, prav pri Brnotovih.
Drug rod je sedaj tam in tudi drugi rod je tja pod okna hodil

BES

KMETSKE SLIKE

in se pretepal. Pa usoda, usoda! Znojilãevega Lukca so ubili
— prav tam, kjer je nekdaj njegov oãe vasoval. Se li ne ‰ali
usoda z nami?

Lukec je bil mrtev, pa zapustil ni oporoke, za to paã ãasa

ni imel. Toda premoÏenje njegovo je ostalo: onih tri sto gol-
dinarjev starega denarja, vknjiÏena dota njegovega oãeta Ma-
tevÏa.

A Lukec je bil nezakonski otrok in tak nima drugega zako-

nitega dediãa nego mater svojo; le-ta je bila pa Ïe tudi mrt-
va. Torej zapade po na‰ih zakonih premoÏenje erarju, drÏav-
ni blagajnici ali — cesarju, kakor pravi na‰ kmet.

In erar se je res pobrinil za to dedi‰ãino. Po konãani obrav-

navi je vknjiÏil svoje pravice do Lukãeve terjatve pri Znojilãe-
vem posestvu, zapadlo dedi‰ãino, kaduciteto imenujemo mi
juristi tako stvar — in potem je toÏil za denar.

In ta vknjiÏba je tretji — zadnji del mojega romana ali, ãe

hoãe‰, moje tragedije.

Epilog ‰e pride in ta je kratek: danes je bilo Znojilãevo po-

sestvo pri izvr‰ilni draÏbi zaradi te erarove dedi‰ãine proda-
no. Jaz sem bil navzoãen in pregledal sem zemlji‰ko-knjiÏni
izpisek — ekstrakt, in iz njega sem bral v kratkih treh vknjiÏ-
bah to, kar sem ti pripovedoval. In ti pravi‰, da pri nas, v na-
‰em rokodelstvu ni poezije!«

Prijatelja sta nekoliko ãasa molãala. Îivo pripovedovanje

odvetnikovo je bilo zdravnika ganilo.

Doktor Pavlin pa si je vnoviã tlaãil pipo.
»Pozno je, pojdiva!« pravi zdravnik.
Od‰la sta poãasi iz krãme in zaspana toãajka je zaprla veÏ-

ne duri za njima.

BES

KMETSKE SLIKE

Temna brezmeseãna noã je bila, pa nebo vendar jasno in

brez ‰tevila zvezd se je lesketalo po njem.

»Kdo je pa kupil ono Znojilãevo posestvo?« vpra‰a zdrav-

nik zevaje.

»Jaz,« odgovori odvetnik hladno, »kupcev ni bilo in zato je

‰lo poceni!«

»Ah — poezija, poezija!« vzkliknil je zdravnik in raz‰la sta

se vsak proti svojemu domu.

BES

KMETSKE SLIKE

MAâKOVA OâETA

oznal sem oba, starega Maãka namreã in sina njegove-

ga.

Prvi tedaj ‰e ni bil za »starega« pri hi‰i in, akoravno je nje-

gov ‰tiridesetletni sin tudi Ïe imel velikega sina, dejali so ljud-
je vendar le samo staremu »Maãkov oãe«, in stoprav ko je
zatisnil oãi, dobil je sin ta ãastni priimek, kateri bo pre‰el na
vnuka tudi, kakor majorat, ‰ele tedaj, ko bo sedanji »stari«
pokopan gori pri podruÏnici sv. MiklavÏa.

Maãek je na‰ sosed in gotovo je malo dni v letu, da bi na

sprehodu ne ‰el mimo njegove lesene neznatne hi‰e. In mo-
rebiti je minilo Ïe dvajset let, ko sem korakal tam s prvo svojo
pipo in ponosno puhal sivi dim v ãisti pomladanski zrak. To
je bil pomenljiv korak do moÏevske emancipacije in bil sem
si ga popolnoma v svesti, kajti do tedaj si s smotko ali pipo
nisem upal drugam nego v temno go‰ão, kjer ni bilo nevar-
nosti, da bi me kdo sreãal ali videl. Pa tudi stari Maãkov oãe
je to zapazil v veliko mojo zadovoljnost, ker do tedaj se ni bil
nikdar zmenil zame in me je menda le pipa v njegovih oãeh
tako povzdignila. Danes je bil ves drug. Ko sem prihajal mi-
mo, stal je moÏ kakor navadno sredi male tratine med cesto
in hi‰o, bosopet, opravljen pa v star, raztrgan in umazan ko-
Ïuh; roki je sklepal na hrbtu.

»Dober dan, gospod!« dejal je in raztegnil ãudno svoje lice

v kolikor moãi prijazen smehljaj.

BES

KMETSKE SLIKE

Odzdravil sem ves osupel, kajti do tega trenutka ‰e nisva

bila izpregovorila med seboj besede, akoravno me je on po-
znal, kar sem bil na svetu, in jaz njega, kar sem pomnil.

»Malo tobaka mi boste dali, ãe ga imate kaj odveã,« nada-

ljeval je starec.

Ponudil sem ga ves vesel, da je moÏ zapazil ta novi moj

korak v Ïivljenje. Napolnil si je svojo drobno pipico, poleg
tega pa ‰e stisnil nekoliko tobaka v pest ter mi vrnil mehur.

»Lepo vreme bomo imeli — za travo, za seno bo dobro,«

dejal je, ozirajoã se po obnebju.

Hotel sem odgovoriti, a starec mi je obrnil hrbet in s krat-

kim »zbogom, gospod« koracal proti bajti svoji.

Ta prizor se je ponavljal ãestokrat, kadar me je ugledal sta-

ri Maãek s pipo v ustih. Vselej je vpra‰eval po tobaku, vselej
je govoril o vremenu; ãe je pa videl, da ne pu‰im, pustil me je
v miru in niti pozdravil me ni.

Tedaj je bil moÏ ‰e gospodar malega svojega posestva; imel

je edinega sina, a tudi ta je bil oÏenjen in je z Ïeno in svojim
Ïe ‰estnajstletnim sinom kmetoval na oãetovem posestvu. Le
enkrat v letu se je tem ljudem dobro godilo, pred pustom
namreã, ko so zaklali pra‰iãa; sicer pa so stradali in, ãe so Ïe
pred sv. Jakobom iz novine kuhali zjutraj, opoldne in zveãer
jeãmenov sok, niso imeli zanj druge zabele nego z vodo po-
me‰ano kozje mleko. Med seboj tudi niso bili prijazni in mar-
sikaterikrat je nastal kreg v hi‰i, ker stari ni hotel dati gospo-
darstva sinu.

Nekega dne sem jaz prvi ogovoril starega: »No, oãe, bos-

te li veãno gospodarili? âas je, da si odpoãijete!«

»Poãil si bom, kadar me tja gor poneso,« zavrnil je moÏ,

BES

KMETSKE SLIKE

»bajte pa ne dam! Zdaj imamo vsaj sok, ãetudi neslan in brez
zabele — potem pa ‰e tega ne bo.«

Nekaj let pozneje — prebil sem zopet poãitnice doma —

pravili so mi, da je stari Maãek vendarle izroãil posestvo svo-
jemu sinu in si izgovoril, kakor je to obiãajno, ÏiveÏ in stano-
vanje.

Ko sem pri‰el zopet mimo njegovega doma, stal je kakor

vselej na tratini pred hi‰o, bosopet in opravljen z znanim raz-
trganim koÏuhom.

»Dober dan, gospod! Malo tobaka mi boste dali,« ogovo-

ril me je kakor prej vselej.

»Kako se vam godi, oãe — sedaj, ko ste za starega?« vpra-

‰al sem ga s smehom.

»Sedaj ‰e dobro,« dejal je tudi veselo, »lepo vreme bomo

imeli, dobro za Ïito! Jeãmen lepo kaÏe.«

Po teh besedah je od‰el zopet proti hi‰i.
In zopet je minilo nekoliko let, da nisem bil dalj ãasa do-

ma. Okoli boÏiãa enkrat se mi je nudila prilika, prebiti tam
nekoliko dni, in to sem porabil; a na starega Maãka nisem
mislil in tudi nihãe domaãih mi ga ni vzel v misel. Zveãer
pred odhodom mojim pa pride starikava babnica iz vasi k
meni s pro‰njo, da vendar obi‰ãem Maãkovega oãeta, ki baje
ne bo veã okreval. ·el sem takoj Ï njo, a kako sem se ãudil, ko
me je vedla mimo njegovega doma do drugega soseda.

»Ni li veã pri sinu?« vpra‰al sem Ïeno, ki je bila pri‰la po

mene.

»Oh, Ïe dolgo ne! Kregali in tepli so se in toÏili! Potem je

pa stari ‰el iz hi‰e!«

Na‰el sem starega v tesni sobici pri sosedovih, leÏeãega v

borni postelji. Uvidel sem takoj, da gre h koncu Ï njim.

BES

KMETSKE SLIKE

Stisnil mi je roko in s slabim glasom dejal: »Ej, gospod,

tobaka ne morem veã, tobaka! Pa tule leÏim; ‰e doma ne
smem, ne morem umreti! In umrl pa bom — kmalu — jesti ne
morem — le pil bi malo vina, dobrega, pa nimam denarja!«

»Poslal vam bom vina.«
»Ej, gospod, hvala! Saj tudi ne vem, ãe ga bom mogel piti.

Pa tudi ne prosim zanj — saj vas nisem nikoli drugega prosil
kakor malo tobaka — ej, prosil pa nisem, prosil, ãe sem tudi
stradal!«

»âesa pa Ïelite, oãe?«
»Precèj bom povedal! Slab sem, pa teÏko govorim! Pa ve-

dite, gospod, pri sinu imam ‰e zaostali ÏiveÏ in pribolj‰ek za
pol leta — dvajset goldinarjev imam tam — pa tabuliran sem
za ta ÏiveÏ — dajte mi teh dvajset goldinarjev in terjajte jih pri
sinu, pri Juriju! Saj ne bo mogel plaãati, terjajte ga in toÏite in
s posestva ga spravite tega — prekletega sina!«

Starcu so se iskrile oãi in sklonil se je v postelji na pol kvi‰-

ku. Pretreslo me je to divje sovra‰tvo, ki je donelo iz besed
njegovih.

»Kaj hoãete s temi dvajsetimi goldinarji?« vpra‰al sem po

kratkem molku.

»Vseeno! Za pogreb, za ma‰e ali pa temule, ki me zdaj

redi, vseeno — le mladi jih ne sme imeti. Saj si ne more po-
magati — beraã bo, beraã naj bo, ãe ga spravimo iz bajte!«

»Odpustite mu,« dejal sem polglasno, skoraj bojeãe ti

divji, nebrzdani strasti nasproti, ki se mi je tu javila.

»Nikdar — nikdar!« sopihal je starec. »Saj sem zmeraj de-

jal, da mu ne dam kajÏe, pa pregovorili so me in sedaj je tako!
Pa ãakajte — oh, vi boste ‰e uãakali! âe drugi ne — sin svoj ga

BES

KMETSKE SLIKE

bo vrgel iz bajte na cesto, kakor on mene! Oj, zakaj mu nisem
stopil na vrat, ko se je rodil!«

Onemogel je pal nazaj.
»Pa tistih dvajset goldinarjev? Mi jih boste li dali?« vpra‰al

je ãez nekoliko ãasa s slabim glasom.

»Saj jih ne potrebujete, oãe! Izroãite to terjatev sosedu, ki

vas sedaj redi — za o‰kodovanje ali kakor hoãete!«

»Bom!«
Poklicali smo ‰e potrebni priãi in stari Maãek je napravil

oporoko ter imenoval soseda MatevÏka dediãem svojega
imenja — one vsote dvajsetih goldinarjev.

»In prècej jih mora plaãati, precèj; ãe ne — naj ga toÏi in

rubi; — sli‰i‰, MatevÏek? — Le zarubi ga prècej!« —

Ko sem odrinil drugega dne od doma, zvonilo je Ïe gori pri

sv. MiklavÏu staremu Maãku; umrl je, ne da bi bil odpustil
sinu.

Minilo je zatem dokaj let, da me ni bilo domov, in tudi

onega strastnega starca in sinu njegovega se nisem spomi-
njal; saj o zadnjem nisem nikdar niãesar ãul. Ko me je pa uso-
da ãez nekaj let stalno umestila v domaãem kraju, vzbujali so
se mi tu s starimi znanci vred zopet mladostni spomini.

Tudi Maãkovega oãeta — sedanjega namreã — sem videl.

Bil je tak‰en kakor njegov rajnki. Postajal je na tratini pred
kajÏo, navadno bosopet in vedno raztrgan in, ãe sem pri‰el
mimo, prosil me je tobaka in govoril o vremenu. âasih je bil
pa tudi siten, namreã kadar se je Ïganja napil; in to je bila
slabost, katere njegov rajnki oãe ni poznal.

Enkrat sem ga bil vpra‰al: »Kaj pa je s tistim dolgom, ka-

terega so oãe pustili MatevÏku?«

BES

KMETSKE SLIKE

»Ej, gospod, plaãati sem ga moral! Pa drugod sem zato

dolg naredil! Ej, gospod, oãe so bili poredni, ej, poredni!«

»Kaj pa vi, ali boste veãno gospodarili? Sina oÏenite, ãe ne

vam bo prestar!«

»Tega pa ne — gospod! Sedaj imam ‰e sok, ãetudi brez za-

bele — in ãasih malo Ïganja — potem pa niã — niã!«

Lanskega leta pa so ga bili vendar pregovorili, da je oÏenil

sina in mu izroãil borni imetek — sebi in Ïeni pa izgovoril
ÏiveÏ pri mladih.

»Ej, gospod, enkrat mora biti,« dejal je, kakor bi se zaradi

svoje nedoslednosti hotel izgovarjati, »in fant je priden, saj
bo lepo ravnal z mano.« — »Pa kaj,« pristavil je ãez nekoliko
ãasa, »dolgo tako ne bom — star sem, star in dobro se mi ni
nikoli godilo na svetu.«

Tako je govoril lani.
A ni dolgo tega, ko je prisopihal k meni ves opraskan po

obrazu in s cestnim blatom ometan.

»Pomagajte mi, gospod, ãe ne me bo ubil ta vrag« — kriãal

je.

»Kdo?«
»Sin, ej, kaj sin — vrag je to, prekleti! Takega me je naredil

— tepel in po cesti valjal!«

Starec je ‰kripal z zobmi ter trkal s pestjo ob prsi. Sku‰al

sem ga pomiriti, a zaman. Naposled sem postal nejevoljen.

»Kako je pa bilo z va‰im oãetom?« vzkliknil sem.
»Z mojim?« dejal je moÏ poãasi. »Ej, oãe so bili pa pored-

ni!«

Povesil je glavo in od‰el, ne da bi izpregovoril besedice veã.
Domov se ni vrnil, ampak k sosedu je ‰el, k mlademu Ma-

BES

KMETSKE SLIKE

tevÏku, in tam hiral v jezi in sovra‰tvu do sina svojega. ToÏil
ga je, a sodbe ni uãakal.

Danes mu zvoni gori pri podruÏnici sv. MiklavÏa in jutri ga

bodo zagrebli v rjavo prst tam blizu starega njegovega.

BES

KMETSKE SLIKE

MOHORIâEV TONE

am gori je bil doma na opusto‰enem hribovju, ki se dvi-
ga visoko nad zeleno Savo, kjer ta zapu‰ãa ljubljansko

ravnino ter jame po tesni soteski izpirati svojo skalnato stru-
go na poti proti prijazni Dolenjski.

Oãe njegov je imel ‰irno posestvo, a tudi skoraj za tri pôde

— otrok; ko je izroãal imetje svoje, izbral si je enega mlaj‰ih
sinov prevzemnikom, najstarej‰emu, Tonetu, pa je kakor vsa-
kemu drugih izgovoril pet sto goldinarjev dote.

S to vsoto v pismu — kajti v gotovini jo je smel ‰ele ob letu

po izroãitvi terjati — ‰el se je Tone Ïenit; izpolnil je paã Ïe
petintrideseto leto, pa mar mu je bilo tudi le bolj do tega, da
priÏeni »grunt«, posestvo, nego li da bi bila Ïena mlada in
lepa. To je vedel tudi njegov stari prijatelj, kateremu je zau-
pal svoje Ïelje in ga pooblastil me‰etarjem; v kratkem je bilo
dognano, da Tone vzame Mohoriãevo vdovo, petdesetletno
Marjano, posestnico polgrunta na Doleh.

PriÏenil je zemlji‰ãe, Ïeni izgovoril malostno doto, rejen-

ki njeni pa, kajti svojih otrok ni imela, primeren odpravek —
in tako je postal posestnik, polgruntar. Rejenka Cilka je imela
‰ele petnajst let in ni bilo treba skrbeti, da bi prekmalu ter-
jala svoj denar — torej je Mohoriãev Tone, tako so ga imeno-
vali sedaj, priãel svoje gospodarstvo z najbolj‰imi nadejami,
kakor jih more imeti moÏ njegovega stanu in obzorja.

Pa svojih pet sto goldinarjev je kmalu potro‰il. Napravil je

BES

KMETSKE SLIKE

nov kozolec, kupil je ‰e eno kravo k dvema, ki sta bili pri hi‰i,
in pokril pol strehe na hlevu na novo; — drugo pa je bila po-
brala svatba in drÏavna pristojbina. Îena Marjana je veno-
mer bolehala, rejenka je bila premlada, in zato sami niso mo-
gli zmagovati dela; vzel je hlapca, za njim deklo, a dve leti
potem je videl, da ne izhaja — moral je misliti na posojilo, na
dolg.

Eden njegovih mlaj‰ih bratov, ãvrsti, visokovzrasli ·imon,

postal je doleten in prejel doto svojo. Ob istem ãasu se je
oglasil tudi Tone doma pri roditeljih ter zveãer odhajajoã
dejal bratu:

»K meni pridi, ·imon! Îenil se ‰e ne bo‰ in pri nas ti dot-

lej tudi ne bo slabo.«

·imon je pri‰el, posodil bratu svojih pet sto goldinarjev ter

ostal tam — na pol domaã, na pol hlapec — in tu se ‰ele pri-
ãenja na‰a mala povest.

O sv. Juriju je bil v bliÏnjem trgu semenj Tone je gnal eno
kravo na prodaj; potreboval je zopet denarjev za Ïito, za da-
vek in za vse, ãesar prav ob takem ãasu primanjkuje kmetu.
Cilka je ‰la Ï njim, doma pa je dopoldne ·imon opravljal, kar
je bilo najnujnej‰ega, kajti popoldne je sam hotel v trg na
semenj; Tonetova Ïena, stara Marjana, pa je sedela toÏna do-
ma za peãjo in pletla slamnato kito.

Na semnju je Tone slabo opravil. Kupãije ni bilo in kmalu

popoldne so se tuji kupovalci jeli razhajati.

»Poãakajva ‰e malo, oãe!« omenila je rejenka, ko je Tone

nameraval odriniti proti domu.

Deklica je imela sedaj devetnajst let, bila je krasno razvi-

ta in iz njenih oãi je seval nekov tuj, temen Ïar, kakor ga ni-

BES

KMETSKE SLIKE

smo vajeni pri na‰ih rodnih dekletih; pa saj tudi nikdo ni
znal, kdo je bil njen oãe, ni katera njena mati — iz trÏa‰kega
najdeni‰kega zavoda so jo bili prinesli.

Zagorel la‰ki kupec je ‰e enkrat povpra‰al po ceni Moho-

riãeve krave, a potem zaÏviÏgal ter obrnil hrbet; mimogrede
pa je v‰ãipnil ‰e Cilko v lice.

»Pojdiva, pojdiva!« velel je Tone nejevoljno. »Pa zakaj ga

ne udari‰ s ‰ibo — Laha ãrnega?«

Pri bliÏnji krãmi ju je ustavil ·imon; kupil si je bil Ïe nov

klobuk ter ga nosil vrhu starega.

»Ali nisi prodal?«
»Ne; ko bi jo zastonj dal!« zavrnil je Tone. Privezal je vtem

kravo ob sosednjo ograjo.

Vsi trije so se stisnili v veÏi krãme ob konec mize, ki se je

sluãajno izpraznil, in ·imon je klical vina.

»Dobro se ti godi, Mohoriã, dobro!« vpil je z drugega kon-

ca vinjeni me‰etar. »Tega nima vsak — brata, ki bi za vino
dajal!«

»Saj jaz tudi lahko dam zanj!« mrmral je osorno Tone.

»Lahko — ãe prodam ali ne.«

»No, no, beseda ni konj — kaj bo‰ zameril? Dobro zdrav-

je, Tone!« Rekoã mu je molil poln kozarec preko mize.

Mohoriã je odpil in bil je kmalu v Ïivem razgovoru z dru-

gimi gosti okoli mize.

»V Hrastju bo‰ dobro prodal, Tone! Drugi teden bo tam

semenj; tja Ïeni!« tolaÏil je me‰etar in kozarec je ‰el iz roke
v roko.

»Kaj si kupila, Cilka?« vpra‰al je ·imon poleg sebe sedeão

deklico.

»Materi malo kotenine, kakor so mi veleli.«

BES

KMETSKE SLIKE

»Pa meni? Kje ima‰ ›semenj‹?«
Pogledala ga je ‰egavo in na lahko zardela.
»Niã — niãesar tebi!«
»Oh, le ãakaj, nocoj pridem po ›semenj‹!« ‰epnil ji je na

uho.

Povesila je oãi, a odgovorila ni. —
Proti veãeru so se vraãali domov; Mohoriã je bil malo vi-

njen in je koracal teÏkih nog zadaj; onadva pa sta gonila kra-
vo.

»Kam tako teãe‰, Cila?« vpil je Tone zdajci za onima. Re-

jenka je poãakala malo, ne vede, ãesa Ïeli gospodar. ·imon pa
je tiral Ïival dalje. ·li so po ozkem kolovozu, katerega je obra-
‰ãal visok glogovec, posut ves z belim cvetom, ãigar vonjava
je polnila veãerni vzduh.

»Kaj je?«
Mohoriã je bil Ïe poleg nje in jo prijel z obema rokama

okoli pasa.

»Pustite me — za boÏjo voljo, kaj hoãete?« vzkliknila je

polglasno.

·imon je bil Ïe izginil za ovinkom.
»Niãesar neãem, Cilka,« sopel je oni, »samo to vem, da te

imam rad — Cilka, Cilka!«

Izku‰al jo je poljubiti. Deklico je spreletel mraz in z vso silo

je izku‰ala iznebiti se njegovih rok, njegovega objema. Neka
naravna srameÏljivost ji ni dala glasu, in tako je trajal med
njima le tih boj nekoliko trenutkov. A moãi so jo jele zapu-
‰ãati in na ves glas je zavpila: »·imon, ·imon!«

Mohoriã ni bil veã vinjen, a strast mu je vzela ves razum;

niti zmenil se ni za glasni krik.

»·imon, pomagaj!« zajecala je deklica ‰e en pot in v tem

BES

KMETSKE SLIKE

trenutku je leÏal Mohoriã Ïe v trnju poleg kolovoza in ·im-
nova pest ga je ti‰ãala k tlom.

»Pusti me!« sikal je premagani.
Sklonil se je poãasi in divje, sovraÏno pogledal svojega bra-

ta.

»Kaj pa hoãe‰? Hudiã ti!« zavpil je s hripavim glasom.
»Dekleta pusti v miru!«
Nova kletev Mohoriãeva je bila odgovor. Stopil je urno na-

prej, ujel kravo in jo tiral domov. Onadva pa sta ‰la molãe za
njim. Nihãe ni izpregovoril besedice veã.

Tudi doma pri veãerji — Marjana je bila pristavila nekoli-

ko krompirja — ni bilo razgovora. ·imon je ‰el prej na kozo-
lec spat — kakor je dejal, in Cilka je pospravljala po kuhinji.

»Tone,« dejala je zdajci stara Mohoriãka, »meni se vidi, da

·imon preveã pogleduje za na‰o Cilko.«

»Kaj meni do tega?« deje on.
»Ona pa za njim!«
Gospodar ni zinil besede, nego utrnil le‰ãerbo, ki je visela

v kotu.

»Treba ji nekoliko reãi!« nadaljuje starka.
»Reci ji ti!«
Govoril je vse to mirno, a iz njegovih oãi je sevala ista strast

kakor prej, ko je bil objel rejenko v onem kolovozu.

Tisto noã ni mogel spati. LeÏal je v mali shrambi pod stre-

ho, odkar je bolehala Ïena, in prav pod njim je bila sobica,
kjer je spala Cilka. Okoli polnoãi je ãul tihe korake, ki so se
bliÏali okencu rejenkine sobe, in ãul tudi kmalu potem ‰epe-
tanje in polglasen razgovor tam doli. Vedel je, da je ·imon
pod oknom, in en trenutek se ga je polastila celo divja misel,
da bi vzel velik brusni kamen, ki je leÏal v kotu, ter ga vrgel

BES

KMETSKE SLIKE

onemu na glavo. Pa udu‰il je to misel ter le bosopet in poãasi
zlezel k lini, da bi razumel razgovor onih dveh.

»Pijan je bil, pijan!« dejal je ·imon.
»Jaz tudi tako mislim,« hitela je deklica.
»Je bil li Ïe kdaj takov?«
»Nikdar, ·imon — saj sam ve‰! Pa — pojdi spat da naju

kdo ne sli‰i!«

»Oh, kdo naju bo ãul?«
·epetanje tam doli je vedno bolj utihalo, tako da Tone ni

mogel razumeti besed; a vedel je vendar, da si stiskata roke,
da se poljubljata in da govorita o ljubezni svoji.

Ko je rano sonce vzhajalo, ni bil ‰e zatisnil oãesa; vstal je

ter ‰el po svojih opravkih; vzbudil je ·imna, krmil Ïivino in
potem je tekel dan kakor doslej vsi prej‰nji.

Drugi teden je Tone sam gnal kravo na semenj v Hrastje.

Prodal jo je in pri‰el zveãer ves vinjen domov. A nadlegoval
ni nikogar, nego takoj legel spat. Tudi poslu‰ati mu ni bilo
niãesar veã, kajti od onega veãera je spala Cilka pri stari Mo-
horiãki v kamri — in nihãe ni povpra‰al, zakaj se je zgodila ta
izprememba.

Drugega dne pri kosilu pa je Tone priliãno omenil:
»Vojska bo; v Hrastju so Ïe vsem odpustnikom povelje da-

jali, da pojdejo dol na Turka.«

Simon in Cilka sta prebledela, kajti Simon je bil vojak. ·e

istega dne je imel tudi svojo pozivnico v rokah in od‰el je
drugo jutro.

Mohoriãka in Cilka sta jokali, Tone pa je imel nekak jeklen

obraz.

Pod hru‰ko, kraj kozolca, od koder je tekla steza navzdol

proti cesti, segla sta si v roke.

BES

KMETSKE SLIKE

»Kaj pa s tistim dolgom?« vpra‰al je Tone.
»Tistih pet sto dote?« ponavljal je ·imon. »Jaz se bom vrnil

in jih bom ‰e porabil. âe me pa ne bo,« — tu je pogledal z
medlim oãesom po ‰irni dolini, ki se je raztezala pod njima —
bilo je, kakor bi hotel vzeti slovo — »ako me ne bo — daj jih,
kamor hoãe‰, Cili ali domaãim — kakor hoãe‰. No, Cili jih
daj!«

Zaukal je na glas in izginil za bregom.

Pol leta pozneje je umrla Mohoriãka; Tone in rejenka sta os-
tala sama. Njegovo gospodarstvo je bilo tako slabo, da ni mo-
gel jemati niti hlapca niti dekle; a vendar nihãe ni mogel reãi,
da je bil Tone zapravljivec; — poguma, mo‰tvá in delavnosti
mu je manjkalo. Storil je vtem ‰e nekaj dolga in sedaj so mu
obresti vse jemale. Po ·imnu pa ni bilo sledu.

Nekoliko dopustnikov se je vrnilo domov, a mnogo jih je

‰e ostalo v Bosni in med temi tudi on. V obãe pa so po fari
govorili, da je Ïe mrtev, in tudi Tone se skoraj ni veã nadejal
njegove vrnitve.

In Cilka?
Bilo je zopet o sv. Juriju, ko sta gnala zadnjo kravo, ki jo je

imel Tone ‰e v hlevu, v trg na semenj. Prav obletnica onega
semnja je bila, o katerem sem gori pripovedoval. Danes pa je
Tone prodal svojo Ïival in potem sta pila z rejenko v oni
krãmi kakor lani. Domov grede ni bilo veã treba krave vodi-
ti in ‰la sta — Tone naprej z verigo ãez ramo, Cilka za njim,
noseãa nekoliko kupljenega domaãega orodja. Zopet je cvel
glogovec ob tesnem kolovozu in mraãilo se je po dolini. Pri‰la
sta domov, ne da bi izpregovorila, in rejenka je ‰la kuhat bor-
no veãerjo.

BES

KMETSKE SLIKE

Ko je stala tam pri ognju, odsvital je plamen v njenem tem-

nem oãesu in ji rdeãil lice, ki je bilo nekoliko bolj bledo nego
lani.

Mohoriã je sedel poleg ognji‰ãa na klop.
»Drugi teden bova pa v Hrastju kupila,« priãel je po krat-

kem molku in s trsko drezal v Ïerjavico.

»âe ne bo Ïivina predraga!« omenja deklica.
»Oh, ne, cenej‰a bo, cenej‰a! To je zmerom tako o sv. Ju-

riju.«

Umolknila sta vnoviã in dolgo ni bilo drugega ãuti nego

pokanje goreãih drv in ‰umenje kropa, ki je pljuskal v Ïerja-
vico.

»Seve« — priãel je zopet gospodar — »marsikaj bi se sto-

rilo s tem denarjem — tu in tam je kaj treba; toda kravico mo-
rava vendarle imeti.«

Deklica je vzdihnila, Mohoriã pa se je zopet igral s trsko.
»Cilka!« dejal je zdajci naglo, ali polglasno. »Cilka! Kaj —

ko bi se midva vzela?«

Gledal je na tla, a vendar ãutil, da se je deklica umaknila na

drugi konec ognji‰ãa. Ko ni dobil odgovora, ozrl se je poãasi
v njo ter ponovil:

»Kaj — kaj pravi‰ — Cilka?«
Pa tudi sedaj je bilo vpra‰anje brezuspe‰no.
Rejenka je zakrila obraz z obema rokama in bistre solze so

ji prikapale skozi prste.

Mohoriã je vstal in stopil na prag; teÏko je sopel. Ozrl se je

po nebu in z roko potegnil preko ãela. Potem se je naglo obr-
nil k deklici.

»Ti misli‰ ‰e na — onega! Saj ga ne bo veã, nikdar veã! In

jaz sem ti prestar — kaj li? Ali pa delati ne znam, ali sem ti

BES

KMETSKE SLIKE

prelen? Poglej me, ãe umem delati ali ne! Da bi le vedel, za
koga delam — Cilka! âe se vzameva — slabo ti ne bo!«

Stal je ob ognji‰ãu jn njegova ‰iroka postava videla se je v

tresoãem svitu plamenovem ‰e veãja, krepkej‰a.

Rejenka je odkrila obraz in uprla za trenutek vanj solzno

svoje oko.

»Saj ni, da bi vam nocoj odgovorila,« dejala je poãasi, sko-

raj osorno, »poãakajva — poãakajte ‰e malo!« Odrinila je
vtem posodo od ognja; on pa se je obrnil in ‰el v stanico.

Pri veãerji sta lupila vsak svoj krompir, vendar nobeden ni

izpregovoril besedice; samo obiãajen oãena‰ je odmolil go-
spodar polglasno, rejenka pa tiho za njim. —

Tako je ostalo veã tednov. O snubitvi ali Ïenitvi Mohoriã ni

veã zinil in Cilka ‰e manj.

Nekega dne pa je bil Tone pozvan v farovÏ; niti sanjalo se

mu ni, ãemu ga kliãejo tja; nekako zaãudeno, ali vendar za-
dovoljno je poslu‰al, ko mu je stari ãastitljivi Ïupnik razlagal,
da to nikakor ni umestno in dostojno, da Ïivita on, vdovec v
najbolj‰ih letih, in mlada rejenka sama pod eno streho, da
utegne to mnogo pohuj‰anja roditi in da Ïe sedaj ljudje jezike
brusijo ob njem. »SluÏit naj gre ali jo pa omoÏi ali pa se sam
oÏeni!« konãal je gospod Ïupnik svoja opominjevanja.

»Jaz tudi tako pravim,« pritrdil je Tone, »pa recite ji vi, go-

spod! Mene naj vzame, potem bo pa v kraju vse besedova-
nje!«

Îupniku ta odgovor ni bil posebno po volji.
»Oh, tako je s to stvarjo? Tu je pa skrajni ãas! Po‰lji jo k

meni, Cilko; jaz bom govoril Ï njo.«

Tone je veselo od‰el, a Ïupnik je zmajeval z glavo za

njim. —

BES

KMETSKE SLIKE

Nekoliko tednov pozneje se je poroãil Mohoriã z rejenko.

Celo nekoliko svatbe je napravil v va‰ki krãmi; jedlo se je
malo, toda pilo veã in pijaão so svatje plaãali sami, vsak, ko-
likor je ukazal natanãni raãun. Da je nevesta bleda in tiha
sedela za mizo in da se je ‰ele malo oÏivila, ko so ji bili svat-
je posilili nekoliko kozarcev vina — to ni brigalo nikogar; saj
je to mnogokrat navada taka.

Pri Mohoriãevih pa se je priãelo sedaj res novo Ïivljenje.

Tone je bil izpremenjen. Akoravno prej nikdar len ali zaprav-
ljiv, nego le malo lahkoÏiv in lahkomiseln, delal je sedaj od
zore do trdega mraka, hranil in spravljal, kar je bilo moãi,
potil in trudil se, da so se mu ãudili vsi sosedje.

»Tone bo ‰e obogatel!« dejali so ãasih.
Z Ïeno, s Cilko, Ïivela sta drug poleg drugega mirno, za-

dovoljno, da ne reãemo: sreãno. On je bil resniãno sreãen, to
je kazala vsa njegova oseba, vse njegovo ravnanje — a ona?
Pa saj tudi ona ni utegnila misliti o nesreãi, o srãni bolesti;
Ïuljava roka to kmalu zatre.

In vendar je stalo nekaj kakor jesenska senca med njima,

in to je bilo ·imnovo ime. Tega nihãe njiju ni izpregovoril in,
ãe je kateri sosed ali znanec omenil o njem, dejal je Mohoriã:
»Mrtev je, mrtev!« Pa vselej ga je preletelo kakor neznosna
skrb, kadar je to govoril.

Tako je minilo zopet eno leto in mlada Mohoriãka je Ïe

zibala prvega sinka. Îetev je bila tu in vroãega popoldne sta
delala oba, Tone in Cilka, na njivi pod hi‰o; ona je Ïela, go-
spodar pa je na kolcih vozil samoteÏ snopje do kozolca; otrok
je leÏal v robec zavit v razoru v senci dveh snopiãev.

»Hej, Cilka!« zavpil je zdajci nekdo s steze, ki je drÏala kraj

njive navzdol.

BES

KMETSKE SLIKE

Mohoriãki je pal srp iz rok in bela v obrazu kakor novo

platno sklonila se je kvi‰ku.

»Jezus, Marija! — Ti si — ·imon!«
»Da, jaz!« klical je oni veselo in si obrisal pot z zarjavele-

ga lica. »Pa kaj sestra‰i‰? Ali si mislila, da sem Ïe mrtev?«

»Da, mrtev, mrtev!« ponavljala je ona za njim, ne da bi

znala, kaj govori.

Stopil je bliÏe in vtem ugledal otroka v razoru. Osupel,

prestra‰en je obstal.

»Kaj pa — ta? âigav je?«
»Moj!«
»Tvoj? Tvoj?« zakriãal je ·imon.
Vtem je pripeljal Tone svoja kolca preko njive in ‰ele ne-

kaj korakov pred onim stojeã spoznal je brata.

»Kaj ti si, ·imon?« vzkliknil je in tudi njemu je bilo, kakor

bi ga Ïelezna pestgrabila za srce. A takoj je bil zopet miren.
»Vsi so dejali, da si umrl; in sedaj si tu! Pozdravljen, ·imon —!«
rek‰i, mu je ponudil roko.

»Pa ta — ta — kaj pa ta?« kriãal je oni, kaÏoã Cilko in otro-

ka.

»Ta je moja — moja Ïena! In moj otrok!« zavrnil je Moho-

riã z mirnim glasom.

»Tvoja Ïena?«
Pogledal ga je divje in sovraÏno; misliti je bilo, da pograbi

brata za vrat.

»Haha,« zasmejal se je hripavo, »za doto sta pa vzela, kar

sem jaz pustil; in morda bi ‰e nekaj dala, za nekoliko ma‰ —
kajne, da bi ostal jaz tam doli in trohnel v kakem jarku!« Stis-
nil je zobe, da so za‰kripali, zasukal se prav po voja‰ko na
desni peti in od‰el po stezi navzdol.

BES

KMETSKE SLIKE

Tone je naloÏil vnoviã voz in odpeljal p‰enico, Cilka pa je

Ïela dalje. Bila je kmalu na koncu in Mohoriã je pri‰el po zad-
nje snopje. NaloÏil ga je lepo na voziã, da je ostala v sredi
majhna votlina, in tja je dal otroka poãasi in varno ter odpe-
ljal ga proti vrhu, Ïena je ‰la za njim in sedaj ‰ele utrnile so
se ji solze. Toda otrla jih je takoj in pogled, s katerim je zrla
za moÏem in za sinom, bil je tako jasen, tako Ïarek kakor
jutranja zora. —

·imna ni bilo veã blizu, a teden pozneje je dobil Mohoriã

toÏbo njegovo po sodi‰ãu vroãeno zaradi posojenih pet sto
goldinarjev.

»Z grunta naju spravi!« rekel je Tone svoji Ïeni. Ona ni

vedela odgovora.

Po veãerji, ko je otroãe zaspalo, stopila pa je k moÏu, ki je

sedel za mizo in zami‰ljeno pu‰il tobak iz kratke pipe, ter
vpra‰ala.

»Pa kaj, ãe naju spravi z grunta? Gostovala bova na tujem

in delala kakor sedaj! Saj nama ne bo slabeje!«

On jo je pogledal z mrkim oãesom.
»Ali otrok! Ta ne bo imel doma!«
»âe bo priden, Ïivel bo lahko in dobro! In jaz imam tudi ‰e

nekaj v gruntu, kar mi ne odide.«

Tone je uprl glavo v obe roki; pri vsej skrbi in bolesti je bil

vendar tako sreãen; sedaj bolj nego kdaj prej, kajti vedel je, da
mu Ïene ne izneveri nihãe na vsem svetu ne.

·imon je res hotel zvr‰iti svojo osveto: prodaja Mohoriãe-

vega posestva je bila Ïe oklicana.

Toda tisto nedeljo, ko je biriã pred farno cerkvijo naznanjal

to ljudem, sprl se je ·imon ves vinjen v krãmi s tr‰kimi fanti
in konec je bil ta, da je oni obleÏal v veÏi nezavesten z razbi-

BES

KMETSKE SLIKE

to ãrepinjo. Prevideli so ga ‰e tisto noã, proti jutru se mu je
vrnila zavest in potem je poslal po Mohoriãa in Ïeno njegovo.

Pri‰la sta takoj.
»Sedaj pa res umrjem — Tone,« ‰epetal je ranjenec, »sedaj

pa imejta doto mojo — vso, vso — vsa naj bo vajina.«

Napravil je oporoko, potem pa Cilki rekel, naj stopi k nje-

mu. Prijel jo je za roko in drÏal jo dolgo v svoji krepki, ko‰ãeni
ter zrl v jokajoão Ïeno, a govoriti ni mogel veã. Omotica ga je
prevzela in proti veãeru je umrl. —

Mohoriã ima danes novo krito streho na hi‰i in v hlevu

‰tiri repe. Tudi deklo je moral vzeti.

Nedavno pa so mu nesli drugega fantiãa h krstu. Botra je

bila z otrokom Ïe pred hi‰o, boter pa je stal ‰e na pragu kam-
re, kjer je leÏala mati.

»Ej, Mohoriã,« obrnil se je le-ta nazaj v sobo, »kako ga bo-

mo pa krstili? Pozabil bi bil skoraj povpra‰ati!«

»Hm,« zamrmral je oãe in obrnil se na pol v stran, da ga

boter ni mogel videti v obraz, »·imon naj bo, ·imon!« dejal
je potem naglo.

Taãas sta se ujela z Ïeno v pogledu in oba za en trenutek

nista mogla loãiti oãesa od drugega.

»Saj je v pratiki Ïe drugi teden!« pristavil je Mohoriã in

od‰el pogledat, kako je z Ïivino v hlevu.

BES

KMETSKE SLIKE

»OTRO·KI DOHTAR«

tari Molek je bil varuh mladoletne Zlatarjeve Mane.
Opravljal je ta posel Ïe blizu osemnajst let v svoje in nad-

varstvenega oblastva zadovoljstvo in gotovo ni bilo mimo
njega dvajset milj naokoli skrbnej‰ega in vestnej‰ega jeroba.
Njemu ta opravek tudi ni bil neprijeten. Mana je bila izpol-
nila komaj prvo leto dobe svoje, ko sta ji pomrla roditelja
drug za drugim v malo tednih; bliÏnjih sorodnikov ni bilo in
nadvarstveno sodi‰ãe je izroãilo otroka Molku, bliÏnjemu so-
sedu Zlatarjevih, lepo posestvo pa je ‰lo na dolge obroke v
zakup.

Molek ni imel svojih otrok; zato sta on in Ïena njegova ra-

dostno vzela Manico v svojo oskrbo; ‰e raj‰i pa se je moÏ lotil
varu‰tva, ker je imel gospodariti sedaj dvoje posestev, naj-
lep‰ih v vsej fari; in obe sta bili nezadolÏeni. Zlatarjevo mu
tudi ni povzroãevalo posebnih skrbi in potov; vsako leto je
pobral zakupnino, plaãal davke in drugo dán, popravil neko-
liko pri poslopjih na Zlatarjevini, prebitek, ki je bil ‰e vedno
velik, nesel v hranilnico, knjiÏico pa potem izroãil sodi‰ãu.

»Ta bo imela kaj v roke vzeti!« dejal je sleherno leto,

vrniv‰i se iz urada, in tudi ãe je ob praznikih zveãer sedel v
va‰ki krãmi, pobahal se je rad, kako mnoÏi Maniãino imetje.
Da ji bode on sam tudi svoje imetje izroãil ob svojem ãasu,
tega ni zinil nikdar, toda vedel je to vsakdo.

Tako so potekala leta in Molek se je neko nedeljo popol-

BES

KMETSKE SLIKE

dne kar ãudom zaãudil, ko je, stojeã pred hi‰o in vÏigajoã
pipo, zrl za varovanko svojo, ki je stekla prazniãno opravljena
mimo njega, od doma navzdol po stezi; pri fari je Ïe zvonilo
in deklica je hitela, da ne bi mudila. Temu se starec ni ãudil,
nego visoki vitki postavi, ki je sedaj izginila pod klancem nje-
govim oãem, in obrniv‰i se k materi, stojeãi z belim predpas-
nikom v vratih, dejal je poãasi:

»Ti, na‰a Mana je pa res zrasla!«
»I, kaj bi ne? Devetnajsto bo Ïe izpolnila!«
»Glej, glej — kako teko leta!«
Stari ni bil nikdar gostobeseden, zato menda je bil s to

opazko ves pogovor konãan. Mati je sedla na klop pred veÏo,
on pa je korakal poãasi proti kozolcu in potem dalje po izo-
rátnikih med njivami ter tipal p‰eniãno in jeãmenovo klasje
na desni in levi, ãe‰ bode li teÏko letos in koliko ga bo. Lahek
veter je zibal Ïito in iz dolgega razora se je ogla‰al samoten
prepelják s poznim spevom.

Popoldanski nauk v cerkvi je bil Ïe minil, ko je Molek kon-

ãav‰i svoj razhod, stal nekoliko nad cesto, po kateri so priha-
jali ljudje od farne vasi. Na to stran jih sploh ni ‰lo mnogo.
Med njimi in cesto je stala visoka drenova meja, obra‰ãena z
divjim hmeljem, tako da ni bilo moãi videti skozi njo. Stari pa
tudi ni bil radoveden, kdo hodi po cesti, nego je pazno ogle-
doval mlado ãrnico, ki jo je bil spomladi cepil. Tudi glasen
smeh, ki mu je zazvenel zdajci na uho, ni ga motil, akoprav
je takoj spoznal, da je Maniãin.

A sedaj je utihnilo tam doli. Konec njive, tam, kjer je bila

preseka v meji, tam se je od obãinske ceste loãila steza, te-
koãa proti Molkovemu domu. In Mane le ni bilo ‰e videti po
stezi!

BES

KMETSKE SLIKE

Stari je sedaj nekaj sli‰al. Vedel ni takoj, kaj je bilo to, a iz

davno minulih ãasov mu je moral biti znan ta glas — tako je
v naglici ugibal — a zatem je ãul ‰e kratek razgovor:

»No — pusti me!« velela je deklica.
»Si li huda?« vpra‰al je mo‰ki glas.
»Huda!«
A dalje s ceste na stezo, izza meje vendar ‰e ni pri‰la.
»Jezna ne sme‰ biti!« ponovil je oni.
»Ako ne bo‰ veã —«
»Nikdar veã!«
Sedaj je bilo nekoliko trenutkov zopet vse tiho.
»Kaj pa danes teden — v nedeljo — ali pride‰?«
»Ne vem — ako me puste!«
»Poãakal te bom!«
»Pa ãe naju ljudje vidijo?«
»Kdo naju bo videl?«
»Glej, tam doli prihajata Kolarjevi!«
»Zbogom!«
»Zbogom!«
In vtem je bila deklica skokoma na stezi ter hitela navzgor

proti domu. Niti ozrla se ni, in ko bi se, ugledala bi bila oãe-
ta varuha, kako je stal poleg ãrnice ter roki ti‰ãal v ozka Ïepa,
iz mrzle pipe pa siloma vlekel zrak, da so se mu globoke jame
kazale po suhem licu.

»Kdo je pa ta — cigan?« zagodrnjal je ãez nekoliko ãasa in

urno, kolikor mu je bilo môãi, stopil na cesto.

A o onem ni bilo niti sledu in obe Kolarjevi, Ïena in hãi

zadnjega njegovega soseda, pri‰li sta poãasi mimo.

»Ti pa doma straÏi‰, Molek!« dejala je stara.
»StraÏim, straÏim!« mrmral je oni in se vrnil proti domu.

BES

KMETSKE SLIKE

Tam ni ãrhnil besedice o tem, kar je videl in ãul; tudi Ïeni

ni razodel niãesar. Ali jezilo ga je silno; najbolj pa to, da ni
videl, kdo je oni, s katerim se peãa Mana! Mana, ki bo imela
dva grunta in pa gotovega denarja kakor nobena daleã nao-
koli, kateri ni primernega Ïenina najti pet ur hoda! No, ãakaj,
temu treba konca!

V nedeljo popoldne je ‰la deklica zopet v cerkev, stari pa

oprezovat. A sreãa mu ni bila mila. Mana je pri‰la s sprem-
ljevalcem iz cerkve, pa ta je ‰el le do tja, kjer se je priãenjala
drenova meja; tam se je poslovil ter krenil na drugo stran.
Molek ga ni mogel spoznati in je imel vrhu svoje nejevolje ‰e
veliko skrb, da bi ga deklica ne ugledala, stojeãega za grmov-
jem. Ves veãer in vso noã se je srdil, ponoãi celo nekolikokrat
vstal in ‰el k oknu poslu‰at, ni li ãuti kaj nenavadnega. Dru-
gega dne se je hipoma ustavil pred Mano — sama sta bila v
veÏi — ter vpra‰al osorno:

»Ti, dekle, kdo pa te spremljuje iz cerkve?«
Mani bi bil skoro vrã, ki ga je imela v roki, zdrknil na tla,

a bilo je nekaj v nji, kar jo je osrãevalo, neko ãustvo samostal-
nosti ali neka zavest, da ni domaãa in da je to le varuh njen,
ki stoji pred njo. Zardela je sicer, a vendar rekla odloãno:

»Kdo paã? Vãeraj je ‰el Peãanov z menoj!«
»In vãeraj teden?«
»Tudi on!«
»Pa kateri — Peãanov?«
»Pavle!«
»Da bi te zlomek! Ta beraã, ta pritepenec! Kaj pa ima, da

gleda za teboj? In ti? Da se more‰ takemu rokovnjaãu obe-
‰ati?«

BES

KMETSKE SLIKE

»Zakaj ne? Ali ni kovaã? Dober kovaã? Dosti si prisluÏi in

bi lahko ‰e veã …«

»Kovaã — pa no, tvoj grunt? Si li prismojena?«
»Zakaj ne? Tisti mlinãek z dvema kamnoma, ki je doli v

grabnu in pri mojem gruntu — tisti mlin se zlahka prestroji
v fuÏino.«

»Hoho! Tako daleã sta Ïe? To ti je vtepel v glavo! No, le

ãakaj, deklina! Ni jaz n ti ni tvoj kovaã — mi ne bomo govo-
rili; le ãakaj, dohtar, otro‰ki dohtar bo govoril; ta je nad menoj
in nad teboj! Le poãakaj, ‰e danes pojdem k sodi‰ãu, narav-
nost k njemu! Zlomek vendar!«

Srdito je zaloputnil duri in pustil deklico samo, katero je

minil ves pogum pri zadnji varuhovi groÏnji.

Otro‰ki dohtar! To je bil tisti ãudni, skrivnostni velmoÏ, ki

je ãuval nad njo izza mladih let, odkar so ji pomrli roditelji;
to je bil tisti strah, s katerim jo je ukrotil jerob, kadar je bila
razposajena, to je bil oni, pred katerim se je tudi brezpogoj-
no klanjal njen varuh, stari Molek!

Do sedaj ji nikdar niti na misel ni pri‰lo, da bi utegnil otro-

‰ki dohtar kaj oporekati njeni ljubezni, in to ljubezen je nosila
Ïe dolgo, malone vse leto v svojem srcu — a sedaj so jo varu-
hove besede silno prepla‰ile. Nikdar ga ‰e ni videla, tega
otro‰kega dohtarja, in dasi je Molek nekolikokrat pripovedo-
val, da je stari umrl in da je pri‰el drug v sodi‰ãe, in pozneje
tudi o tem in ‰e o drugem, da sta se vrstila na onem imenit-
nem mestu in da je sedaj zopet nov dohtar tam — vendar si
ni mogla poosebljevati tega pojma, in tako ni drugaãe, nego
videla je v njem le neko skrivno, silno moã, ki je kakor neizo-
gibna usoda velevala Ï njo in Ï njenim imetjem. Da ni imela
pravega zaupanja do nje, umevno je popolno, in tudi tedaj,

BES

KMETSKE SLIKE

ko je stopil Molek prazniãno opravljen in s klobukom na
glavi iz sobe, silil jo je skriven strah, da bi zaklicala za njim:
»Oãe, ne, ne — vrnite se!« a prirojena trmoglavost ji je brani-
la.

Molek se je vrnil pozno na veãer in jako dobre volje. Na-

menjen je bil namreã v prvi svoji jezi iti kar k sodniku v urad.
A tja je bilo dve uri hoda in po prvi uri je bil starec jel pre-
mi‰ljevati, ali ni morda neumno zaradi take malenkosti ho-
diti tja, in ãe morda ‰e vse ni tako, kakor si on domi‰lja; pol
ure pozneje je sklenil, da ne pojde v urad, in ker je ta sklep
storil v obliÏju krãme, krenil je v njo ter pil do veãera.

Doma ni zinil o otro‰kem dohtarju, ãe‰ saj je deklino Ïe

dovolj strah, a ãe ‰e kaj opazim, potem bom govoril.

Mana pa je varuhovo molãanje drugaãe tolmaãila. Menila

je, da ni niãesar opravil in postala je pogumnej‰a.

Nasledek je bil ta, da sta se kakih ‰tirinajst dni pozneje

oglasila Peãanov Pavle in oãe njegov, oba lepo prazniãno
opravljena, pri Molkovih in sta slovesno snubila Mano.

Molek je sprva gledal srdito kakor maãek, ki se je ujel v

dihurjevo past, toda konãno se je prav dostojno in prav po
lisiãje izvil iz nastavljene zanke.

»Na meni ni,« rekel je polagoma, »na meni ni! Toda na

komisiji je leÏeãe, otro‰ki dohtar — ta ima dovoliti! Pa — ima‰
li kaj — fantè — ima‰ kaj?«

»Delati znam in dobra kovaãija bi se naredila tam doli,

fuÏinica — in sto goldinarjev imam shranjenih!« dejal je Pavle
pogumno.

»Hm, hm, ne vem — ãe ne bo premalo! No, pa ãe vama je

prav, pa pojdimo tja v komisijo k sodi‰ãu — precèj jutri, ãe
hoãeta; bomo povpra‰ali!«

BES

KMETSKE SLIKE

Sedeli so ‰e skupaj, pa vse je bilo tako leseno, tesno, okor-

no — beseda ni pri‰la v pravi tok. Otro‰ki dohtar je visel nad
vsemi. Izku‰eni Molek se je sicer na tihem hudobno muzal,
a drugim je bila misel na sodi‰ãe silo neprijetna.

Drugega dopoldne so stali vsi ‰tirje, Ïenin in nevesta, Mo-

lek in Peãan pred mladim, bledoliãnim sodnikom, ki je bil
‰ele pred nekoliko tedni nastopil svoje mesto in sluÏbo svo-
jo. Molek je prvi zastavil govor:

»Tale bi se rada moÏila!«
»Vi ste pa njen varuh?«
»Sem!«
»Ali ima kaj gotovine?«
»Ima, ima!«
»âujte, vi,« obrne se sodnik k pisarju, »prinesite mi dotiãni

akt.«

Prelistkal in preãital je naglo, kar je bilo treba, ter smeh-

ljaje se dejal:

»A, ta je pa bogata! Lep grunt, niã dolga in ‰e toliko goto-

vega. To pa to; koliko si pa stara, ti deklica?«

»Devetnajst let!« deje ona; sedaj je bila silo pogumna, saj

ta otro‰ki dohtar ni bil bogve kakov strah, to je bil navaden
gosposki ãlovek, ne posebno brdak — Ïe gor‰ega je videla, a
grd pa tudi ne.

»Kaj pa Ïenin? Koliko ima‰ —?«
»Sto goldinarjev!«
»Ka-a-j! Sto goldinarjev! Pa na takov grunt, v táko imetje!

Ste li neumni — ljudje?«

»Nisem li pravil!« pritrdil je zadovoljno Molek.
»Pa jaz sem kovaã; s tem dovolj zasluÏim,« oporeka Pavle

ves rdeã v lice.

BES

KMETSKE SLIKE

»Kovaã! Haha! Kovaã ni za grunt; pojdi, pojdi, fant, ta je

bosa. In ne bo kruha iz te moke. Saj nima‰ niãesar, to vse ni
niã za takov grunt!«

Molãali so vsi; tesno jim je bilo pri srcu, edini Molek se je

veselil na skrivnem.

»Tako je, tako, gospod dohtar; jaz sem to Ïe doma pravil!«
»In vi tudi niste zadovoljni s tem, da se ta dva vzameta?«
»Hm, hm, kako bom zadovoljen, ker niã ni niã — pravim.«
»Kaj vraga pa hodite sem mene nadlegovat, menite li, da

nimam drugega opravila nego va‰e neumnosti poslu‰ati?«

Sodnik je bil osoren bolj in bolj.
A Mana je imela ‰e vedno nekoliko poguma.
»Gospod,« rekla je potihoma, »pa jaz bi ga vendar vzela.

Saj imava dosti oba!«

»A, ti gaima‰ rada?«
Mana si je z robcem zakrila pol obraza.
»Nu, ãe ga ima‰ rada, pa ga imej — jaz ti ne branim! Toda

jemala ga ne bo‰, dokler nima veã denarja,« smejal se je ci-
niãno sodnik. »Tu je postava, postava! Mi moramo za mla-
doletnike skrbeti, da ne zapravljajo imetja, in ti ga hoãe‰ kar
vreãi stran! To ni niã! No — sedaj ste pa opravili!«

S tem je bilo v istini opravljeno.
·li so sicer vsi skupaj v krãmo in tam je Molek dajal za

vino; pa pili so spoãetka prisiljeno, toda ne dolgo. Poãasi se
je vsem omajal jezik: Molek se je bahal dobrovoljno, da je vse
to prej znal, stari Peãan je malo vinjen zmajeval glavo, mla-
da dva pa pa sta sedela drug poleg drugega in ‰epetala.

»Kaj nama mar za to!« dejal je Pavle.
»Kaj meni mar!« pritrdila je ona.
»Bova pa ãakala!« menil je on.

BES

KMETSKE SLIKE

»Saj lahko ãakava!«
In tako so od‰li vsi zadovoljni domov.

Okoli boÏiãa pa je hodil Molek silno potrt krog svojih poslo-
pij. Pred malo dnevi stoprav je bil odnesel novo vsoto iz za-
kupnine za Zlatarjevino k sodi‰ãu ter doma veselo pripo-
vedoval, da bo Mana lahko kmalu kakega gra‰ãaka jemala,
toliko Ïe ima prihranjenega. Menil se ni za to, da je deklica
povesila svoje oãi in da je Ïena njegova molãe gledala v stran.
Vpra‰al ni po vzrokih temu vedenju, nego nadaljeval pripo-
ved, kako je sodi‰ãe zadovoljno z njegovim skrbnim varst-
vom.

A nekoliko dni pozneje mu je sosed Kolar zasadil eno. Ka-

kova je bila v svoji izvirnosti, nam ni znano, a ‰e istega veãera
je Molek silo razjarjen zavpil na Ïeno svojo: »Zlomek — kaj
pa je z Mano?«

Ko starka ni odgovorila, nego prav na kratko zmajala rame

in glavo, udaril je varuh z vso moãjo ko‰ãene svoje pesti ob
mizo in kriãal: »Torej, kaj — takega sem privaroval! Oh — kaj
takega! Oh — zlomek! ·e tebe bi nabil, dasi te nisem ‰e nikoli!
Tako pazi‰, tako varuje‰! No, pa le ãakaj — ti in tvoja —! Jutri
pojdem k dohtarju — potem se pa pripravita — ti in ta dekli-
na!«

Sedaj je bilo pa tudi starki dovolj.
»Kaj vpije‰ in razsaja‰ nad menoj! Nisi li sam kriv vsega?

Kaj si pa govoril tedaj pred sodnikom, da tudi ti nisi zado-
voljen, da bi se ta dva jemala, sedaj pa ima‰, sedaj se paã bo-
sta morala vzeti.«

Molek je malodu‰no povesil glavo.
»Kaj — jaz sem kriv? Postava je taka, zakon je tak, dejal je

BES

KMETSKE SLIKE

otro‰ki dohtar, da beraã ne sme na dober grunt, da je treba
imetek hraniti varovancem; — zakaj bi bil torej jaz kriv?«

»Zato, ker si pritrdil! O, ti si pravi, o, ti si dober jerob!«
To je bilo pa odveã.
Molek je pobral koÏuh, ki je leÏal na klopi poleg njega —

klobuk je imel Ïe itak na glavi — in u‰el iz sobe venkaj v mrz-
lo zimsko noã, v sneg in burjo, ki je ostro piskala krog ogla.

Drugega dne je bil Ïe navsezgodaj pri sodi‰ãu. âakal je

dolgo, da je pri‰el sodnik, in lotil se ga je takoj ter razodel, kaj
mu teÏi srce.

Otro‰ki dohtar se je smejal.
»Tu ne moremo niãesar pomagati!« dejal je na lahko, »kar

je, to je! A moÏiti se vendar ne sme. Tako bogato dekle ne
sme beraãa jemati; hoãete li, da bom jaz plaãeval, ãe se vse
zapravi? Mi moramo skrbeti, da se imetje ohrani, in to je po
mojem mnenju le mogoãe, ako ima Ïenin tudi denar. Vse
drugo ni niã! Jaz ne morem in ne smem dovoliti moÏitve.«

»Saj jaz tudi tako pravim,« trdil je Molek, »pa ta sramota?«
»A, kaj to! To nas tu pri sodi‰ãu ne briga. Vi storite svojo

dolÏnost kot varuh, ãe onega toÏite za oãetovstvo.«

»Tega pa ne! Dosti imamo, da ni treba beraãev toÏiti!« go-

drnjal je Molek.

»Kakor hoãete! A moÏiti se ne sme. Naj ãaka, da bo polno-

letna, potem pa naj se moÏi, kakor hoãe! A sedaj ne; jaz ne
bom plaãeval!«

Danes zadovoljnost Molkova ni bila obila. Doma ni izpre-

govoril z nikomer, nego hodil je, kakor smo Ïe omenili, veã
dni silno potrt okoli. Pozneje, pred pustom mu je nekoliko-
krat ‰inilo v glavo, da bi ‰e enkrat stopil k sodi‰ãu; a zavrgel
je tudi to. Kajti navadil se je bil polagoma misli na neizogib-

BES

KMETSKE SLIKE

no sramoto, ki je visela nad njegovo hi‰o, na drugi strani pa
je prevladovala sebiãnost, da beraãa ne vzame na Zlatarjev
grunt in na — svojega. Saj je tudi to bogastvo kdaj hotel pu-
stiti Mani.

Majnik je bil zopet tu z vsem svojim krasom. Drenova

meja doli nad obãinsko cesto se je ble‰ãala v svojem cvetju
kakor zlato in roji buãel so ‰umeli po nji; tudi ãrnica nad
mejo je gnala krepke vejice in na njivi, raztegnjeni po lahko
nagnjenem brdu, zibale so se poldorastle rÏene bilke. Na oni
strani pa je zopet vsak veãer donel enozvoki klic prepeljakov.

Doma pri Molkovih so pa zibali.
Stari sam ni prav znal, kako in kdaj je to pri‰lo, ali v krat-

kem se je bil navadil otroãjega vika in krika in, ãe je trebalo,
stopil je sam k zibeli, vzel malega fantiãa v naróãaj ter mu
piskal ali Ïugal, da ga je ute‰il Z Mano pa ni govoril Ïe dol-
go, dolgo ne, le od strani jo je pogledoval, kako je nema in
bledoliãna opravljala vsakdanji posel, in vselej ga je pri tem
ãudno stisnilo krog srca.

Nekega veãera je imel z Ïeno dolg razgovor. Konec je bil

ta:

»Ti lahko vse popravi‰,« dejala je starka, »ako le hoãe‰! âe

ti reãe‰, da ti je prav in da je Pavle dober za grunt, potem pa
pojde! I, kaj bi se ustavljal! Saj je res priden fant!«

Drugega dopoldne je stal Molek zopet pred otro‰kim doh-

tarjem.

»Zdaj ste pa ‰e vi zblazneli!« zavrnil ga je sodnik, ko je bil

oni razodel svojo voljo, naj se vendar Manica poroãi s Peãa-
novim Pavletom. »Fant nima gotovine, nima niãesar! Povedal
sem vam to Ïe desetkrat. âesa hoãete ‰e?«

»Jaz pa pravim, da bo dobro gospodaril — to je eno; —

BES

KMETSKE SLIKE

potem, da je imetja dovolj, da Ïivita dva, razen tega, da si bo
on s svojim obrtom mnogo zasluÏil — kar je drugo; in napos-
led: — sramota in pa — Mana bo umrla, ako ji ne pomagamo.
To je tretje!« govoril je Molek jako odloãno.

»Ha, ha! Neumnost, sama neumnost! Zakaj je niste bolje

varovali?«

»Varoval? Storil sem, kar sem mogel, a sedaj zahtevam, da

ji dovolite, naj se omoÏi!«

»Jaz ne dovolim! Sedaj pa pojdite! Dovolj sva govorila!«
»Ne, jaz hoãem dovoljenja!« kriãal je Molek in potem po-

polnoma pozabil, da ni doma med svojimi ‰tirimi stenami,
nego v uradu, in s ko‰ãeno desnico je krepko udaril ob mizo.

»âakajte — jaz vas nauãim, kako se vam je vèsti v uradu,«

zavpil je sodnik in velel Molka na ‰est ur odpeljati v zapor.

Kaj takega se moÏu ‰e ni bilo pripetilo nikdar. Kriãal in klel

je spoãetka, potem prosil, a vse zaman; urad je bil razÏaljen
in sodba se je morala zvr‰iti.

Ko so ga po ‰esturnem zaporu izpustili, ‰el je znova k sod-

niku. Sedaj je bil miren, a obraz je nosil bled in vsi Ïivci so
trepetali v njem.

»Prosim, gospod sodnik, ki ste otro‰ki dohtar, dajte mi to

pisano, da ne dovolite moÏitve moji na‰i Manici.«

»To vam lahko dam! Le kolek prinesite!« —
Starec je pri‰el pozno domov in, dasi ni povedal, ni kaj ni

kako je opravil, vedeli so takoj vsi, da je bila pot brezuspe‰na.

Nekoliko tednov pozneje je dobil pisan odlok, da nadvar-

stveno sodi‰ãe moÏitve ne dovoli. PritoÏil se je. A mladi sod-
nik, kateremu je bilo silo na tem, da obveljajo njegovi ukazi,
spremil je pritoÏbo s takim poroãilom, da je bila konãno pri-
toÏba odbita.

BES

KMETSKE SLIKE

Sedaj so vedeli dotiãniki, da je moÏitev do polnoletnosti

Maniãine nemogoãa. Ta zadnji udarec — odbita pro‰nja — ta
je bil prehud. Mana je hirala, obolela in nade ni bilo, da jo
re‰ijo smrti.

»Mana, le ‰e ‰tiri leta! Kaj je to?« rekel ji je nekega veãera

Pavle, sedeã poleg nje pri ‰iroki peãi, h kateri se je stiskala,
zavita v debele odeje. Otroka je pestoval stari varuh.

»Predolgo je!« nasmehnila se je ona bolestno.
Drugega jutra je bila mrtva.
Ko so se vraãali od pogreba, postala sta stara dva, Molek

in Ïena njegova, nekoliko pred hi‰o. Notri v sobi je jokalo
otroãe pokopane matere; dekla ga je zibala.

Izpred hi‰e se je odpiral krasen pogled ãez nizka brda, za-

prta na desni in levi od vi‰jih hribov, tja ãez na vzvi‰en holm,
kjer se je lesketal v svitu zahajajoãega sonca bel gradiã. Tam
je bil sedeÏ sodi‰ãa.

»Sedaj bo‰ pa spet varuh temu — malemu,« ‰epnila je star-

ka in nekaj kakor tiho, vendar ostro oãitanje je zvenelo v nje-
nih besedah, po velem licu pa so ji tekle bridke solze.

Molek je stal sprva nem poleg nje; a pri tem ‰epetu je dvig-

nil krãevito svoji ko‰ãeni pesti v zrak in zamahnil tja proti
sinjemu, belemu gradiãu ter dejal hripavo:

»To je otro‰ki dohtar! Oj, ti — prekleta pravica — ki te nosi

svet!« —

BES

KMETSKE SLIKE

KMETSKA SMRT

tari Planjavec je bil ‰e trden moÏ, dasi je gospodaril Ïe

nad trideset let na svojem lepem, ob‰irnem posestvu.

Îivljenje njegovo je teklo, kakor teãe paã veliki veãini, da ne
vsakemu kmetskemu gospodarju: v prvi mladosti »pol joka,
pol smeha«, potem v mladeni‰kih letih doma dela toliko, ko-
likor je ravno treba; ob Ïegnanju in ob semanjih dneh malo
veã vina v glavo, ponoãi pa malo vasovanja in malo tepeÏa;
nato pride Ïenitev in svoje gospodarstvo in Ï njo in Ï njim
vred — skrbi, pa dela vedno veã in veã; kako nedeljo ali praz-
nik zveãer romata ‰e polna steklenica in prazen kozarec iz
roke v roko, pa ãez noã je vse prespano, vse veselje, vse hri-
pavo petje, vse zabavanje, in delo je zopet tu in skrb za pri-
delek in imetek. Tako pride starost in Ï njo Ïelja po poãitku.
Sin je dorasel; suãe se Ïe v drugem oddelku onega kolobar-
ja, katerega zavr‰e vsi gospodarji na Planjavi od rojstva do
groba; sedaj ob Ïegnanju Ïe ple‰e in daje za vino in tepel se
je tudi Ïe nekolikokrat; da tudi vasuje, to se razumeje samo
ob sebi. Temu sinu torej se izbere nevesta, Ïena, stari pa leÏe
k poãitku; najprej v kot za ‰iroko, vedno toplo peã, a potem
skoro, skoro venkaj v hladni vrtiã okrog bliÏnje cerkvice sve-
tega Marka.

Dejali smo, da je bil stari Planjavec ‰e trden moÏ; zato mu

ni hodilo na misel, prepustiti posestvo enemu izmed treh si-
nov ali pa, kakor se je bilo Ïe zgodilo na Planjavi, vzeti zeta

BES

KMETSKE SLIKE

v hi‰o; saj je imel tudi hãer, ki je bila Ïe za moÏitev. Stari je
hotel ‰e sam delati in skrbeti, dokler je bilo kaj moãi. Le ne-
kaj ga je storilo ãasih ãemernega in zami‰ljenega; od mladosti
Ïe je imel bolezen, samo ob sebi ne nevarno, ki se tudi ni po-
gostoma pojavljala, a gotov ni bil nikoli, ni doma ni v cerkvi,
ne, ako je nakladal voz sena, vrhu njega stojeã, ne, ako je ‰el
po ozki brvi, drÏeãi ãez bliÏnji potok. BôÏje ga je metalo, ãe-
prav ne pogostokrat, ali, kakor smo rekli, gotov ni bil nikdar.

»Ubil se bodem ali pa bodem utonil!« dejal je ãasih, toda

navzlic temu je vendar mirno in ravnodu‰no hodil ãez brv ali
pa lezel na streho, kadar je bilo treba popravila. »Kakor mi je
namenjeno!« tolaÏil se je potem z onim fatalizmom, ki ga je
toliko med kmetskim ljudstvom.

Bilo je jeseni, ko je stari Planjavec znova — menda tretjiã

v dveh dnevih — ogledoval gola rebra na slamnati strehi svo-
je hi‰e.

»Prekriti, zakrpati se mora!« dejal je, vzel s police pri oknu

zakrivljen noÏ, velel sinu Antonu, naj pripravi nekoliko ‰kop-
nikov rÏene slame, sam pa je ‰el gor v breg do meje, ki je kro-
Ïila njivo in kjer je raslo med robidovjem dokaj mladih belo-
koÏnih brez. Pod grmovjem prav na rumenem laporju je slo-
nelo mnogo suhe praproti. Te je starec nabral, malo zmel,
vloÏil jo v nizko kotlino kraj njive, nanjo pa vrgel nekoliko
suhe jelkovine in smreãja, nalomljenega malo vi‰e v meji, ter
práprotino vÏgal. Skoro je plapolal ogenj iz kupa, na katere-
gaje Planjavec ‰e venomer nalagal goriva, in gost, bel dim se
je iz pokajoãega smreãja valil v dolino. Zdaj je starec vzel noÏ
ter rezal brezovino, trebil posamiãne ‰ibe in jih metal na kup
kraj ognja. Ko je uvidel, da jih bode dovolj, jemal je zopet vsa-
ko posebe s kupa, drÏal jo nad plamenom in vil v trto; saj je

BES

KMETSKE SLIKE

bil sam vse za svoj dom: oratar, tesar, kolar in krovec. Nocoj
je hotel luknje v strehi prekriti in za to je potreboval brezo-
vih trt, da priveÏe slamo ob prekle.

Bil je Ïe malone gotov s trtami; ozrl se je dol proti domaãi-

ji, je li Anton tudi pripravil ‰kopo; nagnil se je preko plame-
na in zavil z desnico trdo brezovo ‰ibo okoli roke.

Kar mu je za‰umelo v glavi.
»A-a-a-ah!« zajecal je in po vrojenem nagonu porinil se

stran od ognja; a stal je v gorenjem bregu in opotekel se je
zopet nazaj.

BoÏje ga je vrglo. Pal je z obrazom naprej, telo malo v stran

na desno drÏeã, roke pa pomoliv‰i predse. Obe roki sta pri‰li
v plamen, v Ïerjavico, a on niãesar ni ãutil, in da bi bil tudi,
moãi ni imel veã, potegniti jih nazaj. Krã je bil prehud in iz-
gubil je zavest.

Vtem je sin Anton, ki je bil ravno privlekel slamo pod kap,

ozrl se gor proti meji ter videl oãetov padec. Glasno kriãeã je
tekel gor, za njim ‰e sestra in dekla in potegnili so oãeta iz
ognja. Tudi hlapec je pritekel, drugih sinov ni bilo doma, in
prenesli so starca v hi‰o, na posteljo. Mati Planjavka je hotela
pomagati, ali nji je slabo pri‰lo. Sedaj je svetoval eden to, dru-
gi to, toda roki sta bili tako opeãeni, da si nihãe ni upal pri-
jeti jih.

»Kislega zelja in ajdove moke dajte okoli,« svetoval je hla-

pec.

V sili je vsak svet dober. Storili so tako, moãili starcu gla-

vo in skoro se je zopet zavedal. A sedaj je tulil od groznih
boleãin.

Poslali so po duhovnika in po ranocelnika. Prvi je bil pri‰el

prej, potem drugi. Starec ni mogel veã vpiti, ampak apatiãen

BES

KMETSKE SLIKE

je bil bolj in bolj. Spovedal se je in, ko ga je potem ranocel-
nik za silo obvezal, kakor je paã znal, leÏal je mirno vznak in
le ãasih, ko so boleãine prihajale neznosne, izvil se mu je hri-
pav: »Uh-uh-uh« prav iz prsi.

Ranocelnik je odhajajoã postal malo na stopnicah pred

veÏo in Anton mu je od‰tel plaãilo.

»Ne vem, bode li kaj z oãetom ali ne! Umrli bodo skoro

gotovo!« menil je zdravnik in potegnil rameni kvi‰ku. Hãi je
na glas zajokala, sin Anton pa ni izpremenil lica, niti zinil
besede.

Pozno na veãer je bilo, ko so stali vsi domaãini okrog oãe-

tove postelje. Tudi nekaj sosedov je bilo navzoãnih.

»Nesreãa, to je nesreãa!« zmajeval je z glavo sosed âe‰ek.

»Umrl bode‰, Planjavec — umrl — tega noben padar ne oz-
dravi.«

»Saj je tudi ta, na‰ — tako dejal!« pritrdil je Anton.
Starec je ãul te besede, pa niso mu bile stra‰ne; nasprotno

— kakor tolaÏilo se mu zvenele.

»Uh-uh-uh,« zajecal je; ali to je bil le du‰ek te lesnim bo-

leãinam.

Mati Planjavka je ãepela na klopi pri peãi, pa jokala ni veã;

edino hãi je ‰e ãasih zaihtela. Mati je sosedu âe‰ku po‰epe-
tala nekaj na uho.

Nekoliko ãasa pozneje je âe‰ek zopet odprl usta. »Planja-

vec — kaj — ko bi po moÏe poslal? Dobro je, ãe ãlovek ure-
di, kar je treba.«

Starec se je ozrl z medlim oãesom vanj.
»Kaj pravi‰?« dejal je.
To je bilo prvo vpra‰anje, prvi govor po duhovnikovem

odhodu.

BES

KMETSKE SLIKE

»I — po moÏe po‰ljimo — testament napravi!« vpil je âe-

‰ek in poskusil se nasmehniti. »Saj tako — ni niã — vse ni
niã!« pristavil je polagoma, pa nihãe ni vedel, kaj ni niã ali kaj
misli sosed s to besedo.

»Katere pa hoãete?« vpra‰al je Anton, ko oãe ni odgovoril.
»âe‰ek je tu,« rekel je bolnik poãasi, »potem pa Bunãek.«
»·e eden mora biti,« silil je âe‰ek, ki je bil zvedenec v ta-

kih stvareh.

Planjavec je premi‰ljal.
»Kaj pa Kodrè?«
Planjavec je molãe odmajal z glavo.
»Ta je baba,« zinila je hãi.
»No pa — Mrtinkovec?«
Bolnik je pritrdil kimajoã in pol ure pozneje so sedeli vsi

trije sosedje v sobi in tlaãili in vÏigali svoje pipe-vivãke.

»Oh, oh, oh!« vzdihoval je venomer Mrtinkovec in »umrl

bode, umrl bode,« trdil je glasno âe‰ek.

»Kako pa bode‰ — Planjavec?« vpra‰al je Bunãek.
»Uh-uh-uh!« dejal je ta in poloÏil glavo po strani proti

zidu.

Od domaãinov je samo Planjavka ostala v sobi; otroci in

posli so bili ‰li venkaj po opravkih, ki so si jih kar izbirali.

Nekoliko trenutkov je bilo tiho v sobi, le od ure poleg vrat

se je ãul enakomerni: »Tik, tik, tik.«

Bolnik je prvi izpregovoril.
»Zemlji‰ãe naj bode Antonovo,« dejal je poãasi in v odmo-

rih, »drugim po osem sto, Miciki pa ‰e kosilo in posteljo in
skrinjo, ãe se omoÏi —«

»Torej bali‰ãe?« vpra‰al je âe‰ek.
»Ne, samo posteljo, pa skrinjo!« —

BES

KMETSKE SLIKE

Potem so zopet vsi molãali.
»Pa pokopati me mora — z dvema gospodoma!«
»In za svete ma‰e?« vpra‰a Bunãek.
»Sto goldinarjev za rimske ma‰e pa za cerkev tudi petde-

set goldinarjev!«

»Pa za sedmino?« oglasil se je Mrtinkovec.
»Tudi sedmino mora napraviti.«
»Kar reci — koliko!« silil je Mrtinkovec, ki je Ïe sedaj poÏi-

ral sline v mislih, kako se bode jelo in pilo na sedmini.

»Bo Ïe vedel in bode — vedel!« zavrnil je bolnik, ki je go-

voril vse razloãno, dasi pretrgano.

Molãali so sedaj, akoprav jim je bilo vsem ‰e nekaj na je-

ziku.

In ker nihãe sosedov ni zinil, oglasila se je Planjavka tam

izza peãi:

»Kaj pa meni?«
»Materi pa — doto, ki jo ima v zemlji‰ãu, in pa ÏiveÏ do

smrti — pa — kot — pa — obleko —«

»In drugega niã?« zajavkala je starka. »Torej za to sem se

trudila in delala kakor ãrna Ïivina?«

Spustila se je v glasen jok.
»Saj sem se jaz tudi!« vzdihnil je Planjavec.
»Da me bodo na stare dni od hi‰e podili! To sem prisluÏi-

la!« tarnala je Ïenica.

Pa nihãe izmed moÏ ni imel razuma za nje bolest.
»Kaj pa dolgovi,« deje âe‰ek, »je li kaj dolga?«
»Saj ve vsakdo zanj!« mrmral je bolnik. »Cerkvi je tri sto

goldinarjev pa Juretovemu Pavlu za usnje petnajst goldinar-
jev in Gostinãarju polpeti goldinar na pijaãi!«

BES

KMETSKE SLIKE

Sosedje so kimali; za cerkveni dolg so znali vsi, za druga

dva ne, ali vedeli so, da je to vse. Planjavec je bil trden kmet.

»Torej meni niã veã?« dejala je mati ‰e enkrat.
»Dosti bode imel plaãevanja!« mrmral je Planjavec. »Kje

bode jemal?«

»To je moje plaãilo! Beraãit, prosjaãit pojdem —«
»Uh-uh-uh!« — zatulil je bolnik na glas.
Hãi Micka je stopila v sobo in skoro za njo ‰e drugi; po-

znali so, da je oporoka gotova.

Planjavec je zopet v steno gledal. Mraz ga je jel izpreleta-

vati, sprva polagoma, potem vedno silneje, da se je postelja
tresla.

»Umrl bodem!« rekel je zdajci na glas in krãevito izku‰al

se vzkloniti kvi‰ku.

»Luã, luã!« vpila je dekla. »Molite, molite!«velel je Bunãek

in mati Planjavka je priãela moliti na ves glas; vsi so poklek-
nili po tleh, samo Anton na klop ob peãi. Preden so izmolili
nekaj oãena‰ev za verne du‰e v vicah, imel je Planjavec vse
zemeljske skrbi in boleãine za sabo. Îenske so jele jokati, mo-
‰ki pa so se raz‰li na vse kraje.

Sedaj Ïivi Antonov rod na Planjavi; trd in mehak, surov in
neÏen, krepak in zdelan, samogolten in dobrosrãen, dober in
slab — kakor si ga ogleda‰. Pa kadar mrjo ti ljudje — jaz sem
jih Ïe videl mreti — smrti se ne boje!

BES

KMETSKE SLIKE

MAMON

(Iz sodnih aktov)

koro vselej, kadar sem napisal skromno povest, pripeti-
lo se mi je, da je bil po nji razÏaljen ta ali oni. Ko sem ne-

koã risal veselega, dobrovoljnega duhovnika, dejali so, da
‰ãujem proti veri, da sem sam brezverec in da ne mislim o
duhovskem stanu tako, kakor mi je misliti; drugiã sem opisal
osamelega uãitelja, kako Ïivotari in strada v pogorski vasi, in
reklo se je, da zasmehujem uãiteljski stan; tretjiã sem izku‰al
naslikati sodnika, ki sodi praviãnega in nepraviãnega kmeta,
in dejali so, da dajem du‰ek osebnim svojim mrÏnjam; potem
sem govoril o davkarju in zdravniku in tudi tu se je ponav-
ljalo, da prvega ne maram zaradi davkov, drugega pa — no,
bog ga vedi — menda, ker sem prezdrav! Samo ko sem govo-
ril o kmetu, in ãetudi o najslab‰em, molãali so vsi stanovi in
tudi kmet sam — saj morda ni ãital spisa mojega ali pa ni bil
toliko samoljuben, da bi bil v vsakemu kmetu videl samega
sebe. In vendar sem imel vselej po‰teno voljo govoriti in sli-
kati le resnico, risati ãloveka v njegovem dejanju in Ïivljenju,
bodisi grof ali prosjak, sveãenik ali potepin.

Tudi danes hoãem poseãi v pravo, resniãno Ïivljenje, in

ljudje, kateri bodo stopali pred ãitateljevo oko, bodo naj in so
tudi gole individualnosti, katerim je vse drugo le okvir, iz ka-
terega zatemnelih robov gledajo le ‰e Ïiveje v svet.

Pred mano leÏi nekoliko drobnih knjiÏic; v njih je trd, star,

oster papir, vezan po okorni roki v nerodne platnice, ki jasno

BES

KMETSKE SLIKE

priãajo, da jih ni imel nikdar knjigovez pod svojim noÏem. Na
sprednji strani vsake knjiÏice pa stoji pisano s trdo, mo‰ko
roko: I. zaklad mojega imetja, potem na drugi: II. zaklad mo-
jega imetja, — dalje: III. zaklad mojega imetja in tako dalje do
trinajste knjiÏice; zakaj toliko jih je v tem starem zapu‰ãin-
skem aktu iz patrimonialne dobe, v aktu, ki nima za nikogar
vrednosti, nego samo — zame — in zame samo zato, da nari-
‰em to drobno sliko.

Le-ta se mi je pa odgrnila, preãitav‰emu v naglici prvi zve-

zek — »I. zaklad mojega imetja«. V njem je popoln Ïivotopis
tega ãudnega moÏa — avtobiografa. âesar pogre‰am v prvem
zvezku, spopolniti je lahko iz drugih. A iz vseh stopa na dan
Ïivljenje enega Ïivljenja od rojstva do smrti, v katerem pa ni
mejnikov, kakor jih na‰teva prislovica — Ïenitev, otroci — ne,
ne, niãesar tega, samo mamon, mamon, od prvega krajcarja
do zadnjega tisoãaka — vse le mamon — denar; lakomnost
od prvega diha do zadnjega …

Kako razliãno si pomagamo naprej na svojem potu! Ta si

pobere grãavo batino, drugi odreÏe tenko le‰ãevko, tretji lepo
zakrivljeno trto, ãetrti teÏak, a gladek drenov klin; peti zopet
si odkrhne ‰ibico z vrbine, ‰esti izte‰e umetno palico, sedmi
koraka ali teãe brez vse opore, in tako hodimo drug poleg
drugega, drug proti drugemu. Kolikokrat mora pomagati pa-
lica! In ãe govore o tem ali onem, kako navadno je vpra‰anje:
»S ãim si je pomagal?« Oj, z batino ali s cepcom, s ‰ibico ali
z gladko, umetno izrezljano paliãico ali brez vsake opore! A
pri‰el je dalje! Kam? Od zibeli do groba!

Jaz bi dejal, da je bila to prav teÏka, robata batina, s kate-

ro si je gladil pot Ïivljenja rajni vikar ·imon Greben. KnjiÏice,
zapiski, o katerih sem govoril, na‰le so se v njega zapu‰ãini

BES

KMETSKE SLIKE

in, ker se je ta Ïe pred veã nego ‰tirideset leti obravnavala in
prisodila veselim dediãem, leÏe tudi te knjiÏice pozabljene v
prahu vseh aktov. In tudi v tem prahu je mnogo pouãnega in
naposled — zakaj bi tega ne trdil — tudi nekoliko poezije!
Toda sedaj govôri knjiÏica: »I. zaklad mojega imetja«!

»Porodil sem se jaz, ·imon Greben, dne 4. malega travna

1792. leta v vasi Selo hi‰. ‰tev. 3 v fari Ródine na Gorenjskem
in, Ïe ko sem izpolnil osmo leto dobe svoje, poslal me je skrb-
ni oãe moj v Polje pri Beljaku na Koro‰kem, da se tam pri-
uãim nem‰kemu jeziku. Komaj desetletnega deãka so me
vzeli od tam in me poslali v Kranj, potem pa v Ljubljano. Do-
ma so imeli lepo posestvo, a tedanje vojske s Francozi, slabe
letine in druge nezgode so storile, da so me mogli roditelji
podpirati le malo. Dobil pa sem stanovanje pri stari Ïenici, ki
je bila zadovoljna, da so ji oãe poslali vsako leto petnajst glav
zelja, mernik krompirja, mernik repe, nekoliko korenja za
juho ob nedeljah, potem nekaj moke, p‰ena, jajc, zabele in
nekaj goldinarjev v gotovini. Ob tej podpori sem se ‰olal v
Ljubljani.

Neke poãitke sem obiskal starega strica Ïupnika, ki je Ïup-

nikoval pri Sv. KriÏu na Spodnjem ·tajerskem. Sprejel me ni
prijazno, ker so ga drugi sorodniki preveã sesali, in mene do
tedaj tudi ni poznal. A pozneje je bil ãimdalje prijaznej‰i in
ljubeznivej‰i in, ko sem ‰tudiral zadnja gimnazijska leta v
Ljubljani, namreã tedanjo logiko in fiziko, dobil sem od nje-
ga marsikateri goldinar, ki mi je pomogel poleg zasluÏka za
privatno pouãevanje in podpore roditeljev, da sem konãal
gimnazijske ‰tudije.

Potem je bilo treba voliti stan! Posreãilo se mi je, kar tedaj

ni bilo lahko, zaradi obilih prosilcev, da sem bil sprejet v ljub-

BES

KMETSKE SLIKE

ljansko semeni‰ãe. Ker sem ondi imel hrano in stanovanje,
obvarovan sem bil vsaj najhuj‰e skrbi, ki me je mnogokrat
trla do sedaj, skrbi za vsakdanji kruh.

Posveãen sem bil ma‰nikom dne 21. velikega srpana 1821.

leta V vseh teh minulih devetindvajsetih letih trudapolnega
Ïivljenja svojega, podpiran sicer od roditeljev in od strica,
sluÏiti sem moral veãinoma svoj kruh s pouãevanjem drugih
glav. Toda navzlic temu, da so mi slabo plaãevali pouk, pri-
hranil sem vendar toliko, da sem z dnem, ko sem bil posve-
ãen, zabeleÏil v svoj zapisnik kot prihranjeni
sad trudapolnega devetindvajsetletnega Ïiv-
ljenja znesek za . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ob priliki ordinacije mi je nepozabni moj

stric Ïupnik poslal osem srebrnih kriÏavcev à
2 gld. 12 kr., torej skupaj . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Skupna vsota te dôbe zna‰a torej . . . . . . . . .

kar sem zabeleÏil v dnevno knjigo k zakladu
I. na strani 1.

Nekoliko pozneje sem obiskal nepozabne-

ga svojega strica Ïupnika — zadnjikrat, zakaj
potem se nisva videla veã na tem svetu, in pri
odhodu mi je podaril gotovih . . . . . . . . . . . . . .

Nastavljen sem bil za kaplana pri Sv. Tro-

jici na Dolenjskem in tja mi je poslal nepo-
zabni moj stric Ïupnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
v bankovcih po po‰ti z naroãilom, naj opra-
vim za to sv. ma‰e, kar sem tudi storil.

Dne 15. listopada 1828. leta, ko sem bil ka-

plan v Moravãah, prinesel mi je Janez Am-
broÏiã Ropè . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

96 gl. 45 kr.

17gl. 36 kr.

114 gl. 21 kr.

12 gl. — kr.

20 gl. — kr.

200 gl. — kr.

BES

KMETSKE SLIKE

kot volilo rajnega mojega strica, ki je bil umrl
nedavno.

Tedaj je bilo mojega imetja skupaj . . . . . . .

s katero vsoto sklepam I. zaklad, in sicer s ãa-
som, ko se je konãalo moje kaplanovanje.«

Tako pripoveduje knjiÏica, ki ima naslov »I. zaklad moje-

ga imetja«.

Potem je ‰e dvanajst knjiÏic in imetje nara‰ãa z njimi pro-

gresivno.

Ali drugih knjiÏic ne maram izpisavati, saj je te dovolj. Vse-

skozi ri‰ejo natanko tek tega Ïivljenja, ki se je konãalo bogato
ob posvetnih darovih — cekinih in tolarjih — a vendar tako
ubogo, tako grozno ubogo in prazno!

·imon Greben je umrl kot Ïupnik brez oporoke in njega

imetje se je delilo po zakonu cerkvi, uboÏcem in sorodnikom.
Tega imetja ni bilo malo; mnogo tisoãakov si je bil pri‰tedil
in pristradal do dne, ko je zatisnil oãi.

V enem izmed zapra‰enih zapisnikov stoji ‰e ãrno na be-

lem, da so po njega smrti na‰li za pet sto goldinarjev samih
krajcarjev in srebrnih gro‰ev po razliãnih omarah in preda-
lih; komisar, ki je zabeleÏil smrtovnico o njem, poroãa, da je
‰tel te gro‰e — ves dan.

Danes nihãe veã ne ve o Grebenu. Ko sem prebiral oni de-

beli akt o zapu‰ãini njegovi in trkal prah raz posamezne liste,
posijalo mi je sonce v zaduhli, obokani arhiv, kjer se hranijo
ti stari zapiski, in jasen Ïarek je posvetil na vrsto: »Tedaj je
bilo mojega imetja skupaj 346 gld. 21 kr.«

In temu moÏu, temu ·imnu Grebenu, moral je biti pogled

na to ‰tevilko lep‰i, mnogo lep‰i nego meni, ko sem se ozrl od

346 gl. 21 kr.

BES

KMETSKE SLIKE

nje skozi okno v jasni dan na lipo, kjer je pel ‰ãinkavec, ne
meneã se za to, je li kaj zrnja pod njo ali ne!

BES

KMETSKE SLIKE

ISBN 91-7301-042-1

www.omnibus.se/beseda

Document Outline

Vsebina

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Janko Kersnik Testament
Janko Kersnik Raztreseni listi
Janko Kersnik Agitator
Janko Kersnik Gospod Janez
Janko Kersnik Dve humoreski
Janko Kersnik Jara gospoda
Janko Kersnik Lutrski ljudje
Janko Kersnik Ciklamen
Janko Kersnik Rejenčeva osveta
Janko Kersnik Na Zerinjah
Uskok Janko Simo Matavulj
Janko Z Czarnkowa - Kroniki
Janko Z Czarnkowa - Kroniki
janko z czarnkowa kronika 2JH4JXALWG4QLXZLR2EJW5WWB7MOKFG3W5M2QDQ
janko muzykant-h.sienkiewicz
Janko Muzykant (2) , Janko Muzykant - Henryk Sienkiewicz
Kronika Janko z Czarnkowa
107 lektur streszczenia - podstawowa,gimnazjum,liceum, Janko Muzykant - Henryk Sienkiewicz, Janko ju
Kronika Janko z Czarnkowa

więcej podobnych podstron

Janko Kersnik Kmetske slike

Document Outline