Janko Kersnik Rejenčeva osveta

BES

REJENâEVA OSVETA

Janko Kersnik

Rejenãeva

osveta

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

REJENâEVA OSVETA

BES

Janko Kersnik
REJENâEVA OSVETA

Elektronska izdaja v sodelovanju
z zaloÏbo Karantanija

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-308-0

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

REJENâEVA OSVETA

Rejenãeva osveta

aj je? Kdo trka?« zavpije gospodar, ki navzlic poz-

ni uri ‰e bedi ob ‰iroki javorovi mizi v oglu prostor-

ne sobe; za peãjo leÏita kar dva krepka hlapca in smrãi-
ta, da kar grmi od sten; drugih domaãih ljudi ni videti,
in vse, zlasti pa par debelih, okornih cepcev in pa dvo-
je na dolga roãaja nasajenih bradnic, katerih osti se os-
tro bru‰eni odsvitata ob luãi le‰ãerbe in katero orodje
sloni ob odprtih sobnih vratih — vse to priãa, da Ïive
prebivalci te lepe domaãije v nekem izrednem stanju.

Godilo se je to meseca roÏnika 1809. leta.
Kranjsko je zasedel Francoz, toda avstrijske vojske

mu niso dale miru. OkroÏni glavar ljubljanski, grof Ho-
henwart, je bil zapovedal, da se dvigne ob‰irna ãrna voj-
ska, zlasti po Gorenjskem in ob ‰tajerski meji. Ta klic je
odmeval povsod in, dasiravno so se mu radovoljno od-
zivali fantje in moÏaki od vas do vasi — vendar ni
imel nobenega znatnega uspeha, ker je primanjkovalo
pravega reda, prave sloÏnosti in primerne stroge ured-
be. Prvi ãrnovojniki so postali v kratkem pristni cestni
roparji in napadovalci in o tem vedo ‰e dandanes mno-
go povedati od Trzina in Bistrice gori po ârnem grabnu

BES

REJENâEVA OSVETA

do Trojan in do ‰tajerske meje in marsikatera stara Ïeni-
ca prerokuje gorjesa nad vso dolino za ãase, ko se zopet
prikaÏe Francoz v njej.

»Kaj je? Kdo trka?« zavpije vnoviã gospodar in hlap-

ca skoãita raz peã.

»Je li kakov Francoz?« vpra‰a eden in seÏe po nasaje-

ni helebardi.

»Potrpi,« veli gospodar, »bom jaz popra‰al!«
Poãasi stopi v veÏo k zaprtim hi‰nim vratom in pono-

vi svoje vpra‰anje.

Poltiho, zagrljeno jokanje in medtem otro‰ko vikanje

sta bila odgovor.

»Odprimo!« reãe gospodar.
»Kaj pa, ko bi bila to le kaka — past?« meni eden od

hlapcev.

»E — kaj — saj smo trije! Desetih se ne bojimo!« pravi

drugi.

Gospodar premi‰lja, a potem odrine zapah in hlapec

pomoli z levico le‰ãerbo iz veÏe, z desnico pa bradnico
predse, da se ubrani navideznega napadnika. Pred seboj
na cesti ugledajo mlado, slabo opravljeno Ïensko, ki
ti‰ãi kriãeãega dojenãka k sebi.

»Kaj je? âesa i‰ãe‰ tu?« reãe gospodar nejevoljno in

osorno.

»Naprej ne morem veã! Vzemite me za to noã pod

streho!« prosi ona.

BES

REJENâEVA OSVETA

»I kajpada? Dandanes ne jemljemo vsakega med svo-

je ‰tiri stene! Od kod si se pa priklatila?«

»Pustite me noter! Dajte mi toliko prostora, da sedem

in si malo odpoãijem — potem vam povem.«

Nebo se posveti od iskrega bliska in tam izza Kam-

ni‰kih planin zabuãi votel grom; nevihta se bliÏa.

»Pojdi noter!« veli gospodar, hlapec pa sveti ‰e po ce-

sti naokoli; a nikogar drugega ni videti.

Îenska nese dojenãka v sobo in sede za mizo, drugi

pa zopet zapahnejo veÏna vrata; potem leÏeta hlapca
vnoviã za peã, gospodar pa prinese latvico kislega mle-
ka in hlebec kruha ter deje dobrovoljno:

»Na — jej!«
Trebalo ni dvakrat veleti; tujka se je slastno spravila

na ponujeno veãerjo.

Medtem si lahko ogledamo — dasi je temno — to do-

maãijo in njene prebivalce.

Prav ob veliki ljubljansko-dunajski cesti, v Dobu, je

stala tedaj — in nekaj je ‰e dandanes stoji — ta prostor-
na, v enem koncu zidana, v drugem lesena kmetska
hi‰a. Bila je visoko dvignjena in imela nekaj, kar bi ime-
noval prvo nadstropje, dasi je bilo le pravo podstre‰je;
a krog in krog tega nad pritliãnimi sobami je bil naprav-
ljen liãen, z rezljanimi deskami ograjen hodnik, za njim
pa v podstre‰ju ali, recimo, v prvem nadstropju nekaj
loãenih prostorov, kamric, kakor so jim rekli. Zadaj za

BES

REJENâEVA OSVETA

hi‰o je bilo prostorno dvori‰ãe in ob straneh hlev, kozo-
lec in druga gospodarska poslopja, ki so potrebna, da se
pravilno obdeluje »cel grunt«, ki je bil tedaj last Petra
Svetlina, ‰tiridesetletnega moÏa, katerega smo ravnokar
pustili v spodnji sobi v druÏbi tujke, ki jo je usmiljeno
vzel pod svojo streho.

Peter Svetlin je dober in priden gospodar, ki se ne-

umorno trudi na svojem polju, pazi na to, da se Bog
spo‰tuje in moli v njegovi hi‰i in da mu rodbina in dru-
Ïina ne hodi po krivih potih; kdo paã gospodari in zapo-
veduje v deÏeli, do tega mu danes ni mar — naj bo Av-
strijec ali Francoz — davek mora vsakemu dajati. Samo
ta nered, to vedno nastanjevanje vojakov in potem celo
to, kar imenujejo »ãrno vojsko«, to mu ne ugaja. Uvidel
je, da je najbolje v takih razmerah, ako si ãlovek napra-
vi sam svojo »ãrno vojsko« ali bolje reãeno: — domaão
straÏo; in tako ustanovi s svojima hlapcema, kakor smo
Ïe videli. Namen mu je bil, varovati se ponoãi pritepen-
cev ali celo malovrednih domaãinov, ki pod krinko, da
so »ãrnovojniki«, nastavljeni proti Francozom, napada-
jo in odirajo rojake. — Îeno in dva otroka po‰ilja spat
gor »na mostovÏ«, kakor ga imenujejo; a v istini je vse to
prvo nadstropje, oziroma podstre‰je, in tam noãujejo
tudi dekle.

BES

REJENâEVA OSVETA

Ta dan popoldne je bilo ãuti od Kamni‰ke Bistrice

sem gosto streljanje, kmalu potem ko je majhna druÏba
francoskih ãastnikov deloma na kmetskih vozeh, delo-
ma na konjih in spremljana od ãetice vojakov krenila
mimo Doba. Svetlin je spravljal seno na travniku ob
Radomlji, in ker je bilo ãuti tako streljanje tedaj skoro
vsak teden, se ni zmenil za to. Zveãer pa vendar ni ho-
tel iti spat ter je nastavil svojo domaão straÏo. Îena in
otroci so mu bili pripovedovali, da so peljali pozno po-
poldne mimo po cesti nekaj ranjenih Francozov, ki so
venomer stokali in vpili: »mundi, mundi, mundi!« Pa
temu vzkliku je bil Ïe privajen; vedel ni, da je to »mon
dieu« — »moj Bog« — a v zadnjih letih ga je sli‰al mno-
gokrat in zato je dejal sedaj le hladnokrvno: »Ej — vsak
Francoz tako vpije!«

»Pa ti, Janezek,« velel je nato svojemu petnajstletne-

mu sinu, »da se mi ne vtika‰ v te neumnosti! Delati mo-
ramo, delati — oni naj se pa tepo! Pa varovati je treba —
hi‰o in hlev tujih pritepencev! Kar mu mora‰ dati po po-
stavi, daj mu, ãe ne ti po sili vzame, in ti nima‰ nobene
pravice! âe pa brez pravice pride, odpodi ga kakor stek-
lega psa!«

Latvica, prej polna kislega mleka, je sedaj Ïe prazna in

dojenãek spi. Hlapca na peãi zopet smrãita.

BES

REJENâEVA OSVETA

»Od kod pa si ti?« vpra‰a Peter, malo radoveden,

malo oprezen, zakaj tudi v njem se je bil vzbudil sum, da
je vse to kaka »past«, ki mu jo je nastavil skrit rokovnjaã.

»Francoze smo vozili!« odgovori mlada Ïena. »Tam

od Zagorja sem je vozil moj moÏ in jaz sem ‰la z njim,
ker nikjer ni veã varno, tudi doma ne; tu pri Bistrici pa
so nas napadli — domaãi ljudje so bili — in pu‰ke so
imeli in moj moÏ je padel zadet od krogle z voza, Fran-
cozi so ‰li nazaj, jaz sem se skrila v rakitovje za bregom
in sedaj sem tu!«

»Hm, hm, ãudna je ta!« mrmra Peter, kajti, dasiravno

se je v onih vojevitih ãasih tudi kaj nenavadnega pripe-
tilo, vendar mu ta pripovedka ni ‰la prav v glavo in ra-
zum.

Îenska si bri‰e oãi in te‰i otroka, ki hoãe vnoviã na

glas vpiti.

»Videla sem, da so mojega moÏa tudi na voz poloÏi-

li, preden so beÏali, a jaz nisem mogla za njimi!« reãe
potem. »Jutri pojdem — nocoj me ‰e pustite tu!«

Grom, ki buãi vedno bliÏe in bliÏe, podpira njeno

pro‰njo in gospodar vstane ter odpre sosednjo sobico,
veleã: »Tu noter pojdi! Postelj je tu in odeja tudi!«

Îena se odpravi glasno zahvaljujoã; Peter sedaj tudi v

prvi sobi upihne le‰ãerbo ter leÏe opravljen na dolgo
klop za mizo.

BES

REJENâEVA OSVETA

Zunaj Ïe tuli vihra, blisk za bliskom svita skozi majh-

na, nizka okna in grom pretresa celo stavbo. Kmalu se
ulije ploha in med tem ‰umom, vihranjem, grmenjem in
bobnenjem spe vsi prebivalci hi‰e sladko in trdno, kakor
bi bival najstroÏji mir zunaj in nad njimi.

BES

REJENâEVA OSVETA

evihta poleÏe proti jutru, in ko se jame daniti,
spravita se hlapca raz peã; gospodar, ki je najdalje

bedel, leÏi ‰e trdno speã na klopi. Hlapca imata opravi-
la v hlevu, kjer pastir Ïe poklada Ïivini. Nebo je jasno, a
mraãno je ‰e; gori nad ârnim grabnom polagoma rdi
obzorje. Vrata v sobo, kjer spi Peter, ostala so odprta,
prav tako veÏne duri.

Tedaj pa se odpro nakrat potihoma vratca iz male so-

bice, kamor je bil poslal gospodar nekoliko ur prej one-
ga nepriãakovanega gosta, in ta — mlada Ïena — pripla-
zi se poãasi, bosa in po prstih, plaho oziraje se na speãe-
ga Petra — iz kamrice ven v veÏo, na cesto in — nikjer je
ni bilo veã, ker videti je ni mogel nihãe, ko nikogar ni
bilo na cesti.

Gori v prvem nadstropju se jame tudi gibati. Janezek,

domaãi prvorojenec, pride prvi po stopnicah ter krene
naravnost v hlev. Za njim prilezejo po okornih stopni-
cah sestre in obe dekli — vse ‰e dokaj zaspane, in vse tri
stopicajo v kuhinjo. Mati pride takoj za njimi, a tu se
zbudi tudi oãe Peter ter se zravna, ‰iroko zevajoã, raz
svoje trdo leÏi‰ãe.

BES

REJENâEVA OSVETA

»I — kaj pa je bilo vendar nocoj?« vpra‰a mati Polona.

»Preden je grmelo in treskalo, ste imeli tu doli nekaj —
tako da se je na oni konec ãulo!«

»Le potrpi malo!« deje Peter. »Kmalu bo‰ videla, kaj

je bilo; pa sedaj ju pusti spati!«

»Koga? Katera dva naj pustim spati?«
»I — no, onadva, ki sta tu notri! Saj ti ne uideta!«
»Jaz sem Ïe hotela vÏgati luã in reãi dekli, da naj gre

najprej gledat, kaj je tu doli, in zapali naj nekaj ‰ibic iz
butare, ko je tako treskalo; in potem se mi je dozdeva-
lo, da vpije otrok tu doli!«

»I — pusti, pusti, Polonica! Otrok bo vpil — kje bi ga

vzeli?« ‰ali se Peter. »Sedaj pa ne gostoli preveã, da se
onadva — tam notri — ne zbudita. Spita naj, dokler jima
je dano!«

Polona je silno radovedna, a moÏu se navadno ukla-

nja; zato se umakne tudi iz sobe in gre deklam velevat,
ki pripravljajo kosilo za ljudi in kotel za pra‰iãe.

Svetlin raztegne ‰e nekajkrat svoji dolgi, ko‰ãeni roki

v zrak, pritegne predpasnik in gre poãasi skozi spodnja
vrata na dvori‰ãe gledat, kaj delajo sin in hlapca. — Tu
doli je vse v redu; Ïivina ima svojo krmo in hlapca vozita
gnoj na kup, ki je Ïe zopet visoko zrastel tam v zadnjem
koncu dvori‰ãa, dasi so ga pred nekoliko tedni pospra-
vili docela na zelnik; Janezek popravlja grablji‰ãe, katero
se je bilo strlo prej‰njega dne.

BES

REJENâEVA OSVETA

»Tisto zadnjo — tam v ·priklji bomo pokosili! Dva-

krat treba udariti!« pravi Peter.

»Ali takoj?« vpra‰a prvi hlapec.
»BeÏi no! Po kosilu! Saj je ni za — pol ure!«
V resnici je bilo veã sena tamkaj, nego ga je v treh

urah moã pokositi delavskim moãem, s katerimi je raz-
polagal ta dan Peter Svetlin, pa on je rad tako cenil, ãe‰
potem bodo pridneje pritiskali koso k tlom.

V tem trenutku se zaãuje silen — dvojen krik tam izza

spodnjih veÏnih vrat: eden je prihajal, kakor so vsi slu-
‰alci takoj spoznali, iz grla matere Polone, drugi pa je bil
tanek in bodeã kakor krik zajãev, kadar ga pes zagrabi.

Peter, hlapca in Janezek dero vsi proti hi‰i in iz kuhi-

nje priteko tudi dekli in domaãa hãerka.

»Torej — to si dobil nocoj!« vpije Polona in na licih ji

je videti, da jo ãisto druga jeza grabi nego edino ta, da je
tuj dojenãek pod njeno streho, s katerim ne bo vedela
sedaj ni kam ni kako.

»I — kje je pa mati?« deje Peter ravnodu‰no.
»No, ti bo‰ paã vedel — kje je!« zatogoti se Polona.

Hlapca se smejita v ozadju, in to Ïeno ‰e bolj razburi. —
»Ah, tako? Menda ste vsi sporazumljeni? Na — tu ga
ima‰ — jaz pa grem!«

Sedaj Peter ne ve, bi se li smejal ali jezil. Pa prirojena

mu dobrota zmaga takoj nevoljo in ‰aleã se vzame kri-

BES

REJENâEVA OSVETA

ãeãe dete v roke in ga da Janezku, veleã: »DrÏi ga; po-
gledimo, ali mati ‰e spi — kali?«

»Kaj bo spala?« vpije Polona. »Vse je prazno. LeÏala

je paã tam v kamri, a sedaj je ni, in samo tale otrok je
vpil tam notri.«

To je pa tudi Petru zagonetka, da strmeã pogleda

Ïeno.

»Ali je ni tam?«
»Ni je in je ni! Kdo ve, kaj ste uganjali ponoãi?«
»Ah — mati, prav niã,« oglasi se eden hlapcev ter raz-

laga, kaj in kako je bilo, ko so tujko sprejeli v hi‰o. —
Medtem brska Peter po kamri in, ko se vrne, ozira se po
domaãih, kakor bi hotel pri vsakem pomoãi iskati.

»Ni je! — Kam je u‰la baba?« reãe skoro plaho, kakor

bi se bal, da se je zgodilo s tem begom nekaj usodnega
zanj in za njegovo hi‰o.

Polona je potolaÏena, a — otrok — kam z otrokom?
»Iskali jo bomo! Ti Jurãe, skoãi, skoãi gor proti Kra‰-

nji,« deje gospodar prvemu hlapcu, »morda jo ulovi‰ in
pa gori na Brdu naznani gosposki — kaj in kako! Mi ne
bomo redili tujih otrok!«

Hlapcu je izvr‰itev tega naloga ljub‰a nego ko‰nja v

·priklji in zato se takoj odpravi na pot. A tudi drugi ne
gredo kosit. Okoli dojenãka, ki jim je bil padel kar tako
na vrat na nos v hi‰o, vrti se vsa druÏba; mladim je ta-
koj priljubljen, dekli in domaãa hãi ga pestujejo in gug-

BES

REJENâEVA OSVETA

ljejo, Janezku se smili, drugi hlapec pa je prvi, ki izreãe
misel: »ObdrÏimo ga, mleka imamo dosti pri hi‰i!«

»Jaz ga ne maram!« reãe Polona. »·e tega nam je tre-

ba v teh Ïalostnih ãasih! Gosposka naj ga dene, kamor
ga hoãe. — Saj ‰e ne vemo, je-li kr‰ãen?«

To je bil razlog, ki je vse osupnil. Samo Peter ostane

miren in premi‰lja nekoliko ãasa; potem reãe: »Potrpi
Polona — Jurãe bo babo na‰el, ako je le mogoãe; ako je
ne ulovi, potem grem k Ïupniku in z njim se bova dogo-
vorila. Sedaj dajte fantiãu mleka, da ne bo tako silno
vpil!«

»Pa ga neãem in ga neãem!« kriãi Svetlinka. »To je ro-

kovnja‰ki otrok; iz tega ne bo nikdar niã prida in nam
prinese nesreão v hi‰o!«

»Oh, mati, obdrÏite ga! Glejte, sedaj je Ïe popolnoma

miren!« oglasi se hãerka proseã in tudi drugi pritrjuje-
jo.

Sedaj nastopi ‰e druga pomoã na korist otroku v po-

dobi stare Petrove tete, ki ima preuÏitek pri Svetlinovih
in s katero dobro ravnajo, ne le ker so vobãe dobri ljud-
je, ampak tudi ker vedo, da hrani ona ‰e vreãico starih
tolarjev, in o kateri sodijo, da jo dobi enkrat tisti, ki je
najbolje ravnal s staro Ïenico.

Ta teta Ur‰a se oglasi na stopnicah in, ko ji dopovedo

dogodek minule noãi, pritrdi takoj Petrovemu predlogu;

BES

REJENâEVA OSVETA

s tem je usoda mladega bitja za sedaj odloãena. Tudi
mati Polona nima ugovora veã.

Dopoldne stopi Peter v Ïupni‰ãe in popra‰a, bo li tre-

ba dete, ki je komaj teden staro in o katerem se ne ve, je
li kr‰ãeno ali ne, krstiti, da bo imelo vsaj pravo kr‰ãan-
sko ime. Tam mu razloÏe, da se mora to na vsak naãin
zgoditi, ako se ne doÏene kmalu, da je otrok Ïe kr‰ãen;
ãe se dobi mati — bo paã vedela kaj o tem; ako pa osta-
ne otrok zapu‰ãen in ga je smatrati pravim najdencem,
potem treba krstiti ga — pogojno, kakor veleva cerkev.

Zveãer se vrne hlapec Jurãe s poroãilom, da »babe«

niso videli nikjer; od francoske vlade postavljeni Ïupan
na Brdu pa mu je rekel, da morajo otroka obdrÏati v
oskrbi, dokler se ne doÏene kaj veã o njem in njegovi
materi.

»No, sedaj smo pa dobri,« zasmeje se Peter, »sedaj

ostane pri nas!«

Svetlinovi so bili res dobri ljudje in ta novi pri‰lec jim

ni bil nikakor »nepridiprav«, nego imeli so ga takoj kot
svojega, kot domaãina, da, skoro kot sorodnika. Ta mor-
da nerazumljivi ãut opazujemo na Kranjskem lahko ‰e
dandanes, ko vidimo, da star‰i, roditelji, izroãujejo re-
jencem ali rejenkam svoje domaãije ter odpravljajo last-
ne otroke s primernimi dotami. Na videz je ta ãut ne-
umljiv, a v resnici ni niã drugega kot izraz zaupanja do
onega, o katerem se misli in sodi, da bo bolje ravnal z

BES

REJENâEVA OSVETA

izroãevalcem nego lastni sin ali priÏenjeni zet; Ïalibog,
da so rejenãki mnogokrat bolj‰i do domaãih otrok.

âez teden dni, ko je bilo vse povpra‰evanje in iskanje

po ubegli mladi Ïeni brezuspe‰no, neso otroka h krstu;
Peter in teta Ur‰a sta botra in krstijo ga na ime sv. An-
dreja — teta Ur‰a je tako hotela, ker je bila mnenja, da
ga bo ta njegov patron najbolje varoval v nezgodi, ker je
bil sam »kriÏem kriÏan« — Peter pa mu da svoj priimek:
Svetlin.

»Ako bo po‰ten in priden — saj mene ne bo sram, da

nosi na‰e ime!« deje ponosno, kakr‰en je na‰ gorenjski
kmet.

BES

REJENâEVA OSVETA

urni ãasi so bili tedaj na Kranjskem in zlasti ko so se
jela avstrijska oblastva umikati, tedaj je kar vrelo po

cestni progi od Ljubljane do Uãaka. Naravno je, da se
tudi francoska gosposka ni brigala za taka majhna
vpra‰anja, kakor je to, da je tuja Ïena pustila majhnega
dojenãka v tuji hi‰i. Vse preiskovanje zastane kmalu in
nihãe veã ne povpra‰uje, od kod se je vzel mali Andrej-
ãek. In ko pride vnoviã deÏela pod avstrijsko vlado, te-
daj tudi Svetlinovih nihãe ne drega in ne povpra‰uje, od
kod je ta fantiã; on raste, igra se, potem pase in napos-
led je ãvrst fant in velja, kakor bi bil porojen na tem
domu, v tej obãini.

Petindvajset let mine za onimi dogodljaji, in kakor

povsod, poznati je tudi na Svetlinovem domu izpre-
membo, ki jo napravi taka doba.

Oãe Peter je preuÏitkar; izroãil je Ïe pred mnogo leti

svoje imetje zetu, ki se je ponujal z lepo odprav‰ãino po
star‰ih. Hãeri izgovori oãe doto, sin Janezek se pa prav
v istem ãasu oÏeni gor v Vrbo ter tam kot zet prevzame
lepo posestvo, seveda z bremeni, obiãajnimi takrat ka-
kor dandanes, pa nikakor ne tako obãutnimi kot sedaj,

BES

REJENâEVA OSVETA

ko dohodek, ki ga nam daje zemlja, ne raste tako kakor
na‰e potrebe. Mati Polona poãiva pa Ïe davno doli na
pokopali‰ãu ob cerkvi sv. Martina; le teta Ur‰a noãe
umreti. ·e vedno tiãi skoro ves dan gori v sobici za hod-
nikom bolehna, nad osemdeset let stara, in sedanji go-
spodar, Petrov zet, je ne gleda niã kaj prijazno, kadar
prileze po stopnicah na dvori‰ãe.

A vse drugaãe Andrej! âut, da sta oba, teta Ur‰a in on,

kar nekako prislonjena ob to hi‰o, zdruÏuje ju v medse-
bojni ljubezni; do drugih ju navdaja pa zavest, da ima
teta tu neoporekljivo pravico do kota in ÏiveÏa, Andrej
pa darilo sto goldinarjev, katero mu je izgovoril Peter,
ko je izroãal zetu svoje posestvo, in katero terja sedaj
lahko, kadar hoãe, ko je Ïe izpolnil svoja leta. Poleg tega
pa domaãi ‰e vedno spo‰tujejo tisto vreãico tolarjev,
katere hrani teta Ur‰a nekje v svoji kamrici.

Po hi‰i teka in ‰viga sedaj, dela na polju, grabi in raz-

stilja seno na travnikih, pleve na vrtiãu ali pa lupi krom-
pir v kuhinji za vsakdanje kosilo — mlada domaãa hãer-
ka. Tudi njo so krstili Polonico iz hvaleÏnosti do stare
matere, ki ji je bila botra. Edini otrok sedanjih gospodar-
jev je to, veã jima jih bog ni dal. Tudi ta je zrastla teti
Ur‰i prav Ïivo v srce.

Andrej je ‰tel menda osem let, ko je babica prinesla

Polonico v hi‰o, in odkar jame ta tekati po cesti in trati,
od tedaj sta si prijatelja. Danes ima on petindvajset in

BES

REJENâEVA OSVETA

ona kakih sedemnajst let; pa dorastla je, moãna in krep-
ka, kakor bi jih imela dvajset.

Enkrat, ko spravljata Ïito v spodnji kozolec, poneha

Andrej, ki vklada snope, ter sede na »hlapca«, viseãega
v latah.

»Polonica — bi li me hotela rada imeti?« reãe potiho-

ma.

Ona zardi in vrÏe p‰eniãni snop ob tla.
»BeÏi, beÏi, prismoda! Kaj bi tako govoril?« Obrne se

v stran in pobere poãasi zopet snop.

»Jaz mislim, Polonica, ko bi se midva vzela? Saj oãe ne

bodo hudi, kaj misli‰?« reãe Andrej, ‰e vedno na hlap-
cu sedeã.

»Pa povpra‰aj!« zasmeje se dekle.
»Ali je tebi prav tako?« vzklikne on veselo.
»Pusti to,« pravi ona, »tu ima‰ snop in vloÏi ga!«
Rek‰i, pomoli mu snop in vsa rdeãa je v lica.
Andrej se zravna na hlapcu in nobeden ne govori veã,

ampak oba hitita z delom, kakor bi s tem hotela zakriti
svojo du‰evno razburjenost, veselje in sreão.

Nihãe domaãih, samo teta Ur‰a zve o tem razgovoru

in ona je zadovoljna. Dejala je tudi, da bo govorila prvo
besedo s star‰i.

In govorila je res; pa — s kakim uspehom? Najprvo

pri starem oãetu — Petru. Ta kima in kima — vseeno mu
je tako ali tako, da ima le svoj ÏiveÏ in svoj tobak. Mla-

BES

REJENâEVA OSVETA

da dva, sedanji gospodar, Tine mu je ime, in Ïena njego-
va, pa jameta kriãati na ves glas:

»Kaj — ta pritepenec, ta rokovnjaã? — V na‰o hi‰o do-

bimo lahko drugega zeta s tisoãakom v rokah — ne pa
da bi takega redili!«

Tetino ugovarjanje in prigovarjanje ne pomaga niã. —

In kako bi tudi?

Gospodarstvo je ‰lo nizdol in Tine Ïe sedaj misli na

bogatega zeta in na kot, v katerem bi brezskrbno poãi-
val. Zato je vse pogajanje zastonj, tembolj, ko tudi mati
vsemu pritrjuje, kar govoriãi moÏ. Nekaj tednov pozneje
se lotita hãere, ko vidita, kako bleda in potrta hodi okoli
in da svojega posla ne opravlja veã tako veselo kakor
prej. Uspeh tega razgovora je tajna zarota proti rejencu
Andreju.

SluÏil jima je do sedaj pridno, brez ugovora; po de-

narju, ki ga ima vknjiÏenega na posestvu, ne vpra‰a ni-
kdar, niti po obrestih niti po plaãilu za svojo sluÏbo. —
A sedaj je v njiju oãeh — pritepenec, rokovnjaã, malo-
pridneÏ! — Treba ga odpraviti!

Gospodar Tine si izmisli izvrstno sredstvo.
V nedeljo popoldne sedi v krãmi selskega Ïupana —

»rihtar« so mu tedaj rekli — in ker veleva poliã za po-
liãem na mizo, ima kmalu lepo druÏbo domaãih velja-
kov krog sebe. Danes je poseben dan. »Rihtar« je dobil
ukaz, da treba nekaj vojakov — novincev postaviti k do-

BES

REJENâEVA OSVETA

maãemu polku; ta stvar pa se tedaj ni vr‰ila tako kakor
dandanes. Sedaj dobi vsak, ki je dopolnil dvajseto leto,
listek v roke in s tem gre na nabor; napije se malo, uka
in kriãi in, ako ga potrde, potem dosluÏi bore dve leti ali
tri ter se vrne domov, krepak in ãvrst in ponosen, ako se
je spravil tako visoko, da so mu pri‰ili eno ali celo dve
zvezdi na ovratnik. — Pa tedaj?

Takrat so morale obãine dati gotovo ‰tevilo svojih do-

maãih fantov. SluÏbena doba pa je trajala ‰tirinajst let;
kot mladeniã je oblekel vsak cesarsko suknjo, kot dozo-
rel moÏ jo je slekel in se je vrnil — ako se je paã vrnil. V
obãini pa ni veljalo, da mora vsak, ki je izpolnil dvajse-
to leto ali ki je sposoben — tja med vojake; ne, obãina je
morala dati svoje ‰tevilo, kakor je bilo ukazano, in ker
druga oblastva niso pomagala, prisilili so obãinski moÏ-
je toliko fantov v vojake, kolikor jim je bilo velevano. To
je bil pravi — krvavi davek! Pa kako so to izvr‰evali?

Prav po domaãe! — »Rihtar« dobi ukaz, koliko novin-

cev treba postaviti do gotovega dne domaãemu polku v
Ljubljano; nato se posvetujejo obãinski oãetje, kateri
izmed va‰kih fantinov je dovolj »zrel«, da ga je oddati
brez ‰kode za obãino in rodbino; potem se priãne — lov.
In pravi pravcati lov! Kmetje, gospodarji so oboroÏeni s
koli, motikami ali cepci, in nakrat, na veãer ali ponoãi
obstopijo hi‰o, kozolec ali skedenj, v katerem poãiva
fant, katerega se hote polastiti. Malokateri jim uide, ka-

BES

REJENâEVA OSVETA

dar ga obkolijo tu v njegovem brlogu. ZveÏejo ga in haj-
di z njim v Ljubljano k polku, od koder ga ni veã nazaj
— da je le ãvrst in krepak, da more prena‰ati ‰tirinajst
let teÏko, neusmiljeno sluÏbo.

Pa tudi fantje so oprezni. Marsikateri ima slabo vest

in ta jo o pravem ãasu popiha tja med rokovnjaãe, ki se
klatijo po ‰irnih gozdovih med ·marno goro in Kam-
ni‰kimi planinami, ali pa gre med tihotapce in pastirje,
ki lazijo po gorah ob severni, proti ·tajerskemu leÏeãi
meji.

Tako priliko je ujel Svetlinov zet in sedaj razklada ob-

ãinskim moÏem, ki so prav danes v velikih skrbeh, kje in
kako bi ulovili ‰e enega novinca, da bo polno ‰tevilo,
katero je treba dati cesarju.

»Na‰ega Andreja vzemite! Meni ni Ïal po njem, vam

pa tudi ne!« reãe in ugovora ni od nobene strani.

»Pa kje ga ulovimo?« vpra‰a eden.
»Kadar hoãete. NajlaÏe doma pri meni! Zveãer pridi-

te, ko odmolimo, da ne bo preveã hrupa. Saj pojde sam,
kakor oven, he, he!«

Drugi se ne smejejo z njim; nobenemu niso prav po

volji te besede, ampak — vsi skoro imajo odrasle sino-
ve in vsak se boji za svojega.

»Ta je pa rejenec, najdenec — saj ni na‰!« tako si to-

laÏi vsak svojo nekoliko vznemirjeno vest in nov bokal
vina, ki ga ukaÏe Svetlinov zet, odloãi Andrejevo usodo.

BES

REJENâEVA OSVETA

Ko se vrne Tine domov, sede Ïe — oãe Peter, gospo-

dinja, Andrej in ostala druÏina v kotu sobe krog mize, ki
je ‰e vedno ista, ob kateri je pogostil Peter pred petin-
dvajsetimi leti Andrejevo mater s kislim mlekom. Polo-
nica streÏe zgoraj v prvem nadstropju teti Ur‰i; zveãer
starka ne pride veã po stopnicah.

Veãerja — krompir v oblicah in mleãna ka‰a — tedaj

Ïe kakor dandanes navadna pri bolj‰ih kmetih — je po-
uÏita in Peter moli na glas oãena‰, ko dekla Ïe pobere
lesene Ïlice ter vrÏe krompirjeve oblice v prazno skledo.
— Sedaj zaropoãejo teÏki koraki v veÏi in sobna vrata se
odpro na steÏaj. V odprtini se pokaÏe osem do deset
moÏakov in vsi so oboroÏeni s cepci; dva nosita okoli
vratu dolge, v kolobar zavite konopljene vrvice.

Vsi domaãi zatulijo na glas; edini gospodar Tine molãi

in sede na drugi konec sobe za peã. Andrej in hlapec, ki
ga ‰e premore sedanji gospodar, pa znata takoj, kaj to
pomeni.

Hlapec, krepak fant, dvigne stol, raz katerega je bila

odskoãila dekla, Andrej pa seÏe pod klop po sekiro, na-
sajeno na dolgo topori‰ãe. Za trenutek je vse tiho.

Stari oãe Peter je prvi, ki se oglasi.
»Kaj hoãete? Koga boste lovili?« zavpije divje in udari

ob mizo.

»Rihtar« stopi malo bliÏe in reãe, na Andreja kaÏoã:

»Tegale!«

BES

REJENâEVA OSVETA

Andrej dvigne sekiro in zakriãi: »Prostora mi dajte!«
MoÏaki se umaknejo na desno in levo in Andrej bi

imel prosto pot ven v veÏo in iz hi‰e; a tu pridrvi Polo-
nica po stopnicah in zastavi izhod, strmo in plaho gle-
dajoã ta prizor.

»Kaj je?« vpije naglas.
»BeÏi — v vojake me love! BeÏi v stran!« kriãi Andrej.
»Tebe? Tebe?« vzklikne deklica in skoãi k njemu.

»Oãe, oãe, pomagajte!« kriãi proti Petru, ki nem od gro-
ze stoji za mizo in upira tresoãi se roki obnjo.

Andrej se obrne proti oãetu, za eno roko ga drÏi de-

kle, desnico, ki je ravnokar vihtela sekiro, pa nagne ka-
kor v mislih, da mu sedaj pomagata ta dva, stari oãe in
Polonica. A vtem so nakrat vsi na njem. »Rihtar« in
obãinski moÏje vrÏejo ga k tlom, zveÏejo mu roki in nogi
in zunaj na cesti je Ïe voz, ki ga odpelje v Ljubljano.

»To ste moÏje, to ste paã obãinski moÏje! Lopovi, za-

vratni lopovi ste!« tuli Andrej in se zvija na senu, ki so
ga vrgli na lestvenik, na katerem ga peljejo v ‰tirinajst-
letno suÏnost.

Doma v Svetlinovi hi‰i strme vsi in plaho gledajo drug

drugega; Polonica leÏi na tleh in joãe, da se bogu usmi-
li, stari oãe Peter se trese za mizo, hlapec, ki je u‰el ne-
varnosti, o kateri je bil sodil, da preti njemu — kolne na
glas, dekle stoãejo, gospodar Tine pa sedi v kotu pri peãi

BES

REJENâEVA OSVETA

in, ko vsemu viku in kriku le ni konca ni kraja, vstane
poãasi ter deje:

»Nehajte, nehajte! Enega smo morali dati, tako stoji

zapisano v cesarskih zakonih!«

Nato jim veleva spat.
Vsi odidejo, a nocoj ni legel mir na to hi‰o; dobro uro

pozneje priteãeta dekli iz gornje sobe in kliãeta vse do-
maãe skupaj: »Teta, stara teta Ur‰a umira!«

In tako je tudi bilo. Prvi strah ob ropotu v spodnjih

prostorih in potem glas, da so odpeljali Andreja, objo-
kana in obupana Polonica — vse to je bilo Ïivcem stare
Ïenice preveã. Omagala je in zaspala mirno tja v veãno
spanje.

BES

REJENâEVA OSVETA

se to zadnje se je godilo v tretjem desetletju tega

stoletja.

âas ima uren tek in najurnej‰i je kmetskemu gospo-

darju, naj ga paã teÏijo skrbi ali ne; pa od setve do Ïet-
ve, od strni do strni teko mu ure tako, da ne ve zanje, in
ako ga vpra‰a‰: »Kdaj je to bilo, ko si posekal ono dre-
vo?« ali pa »katerega leta je umrl Jurãe?« — zmotil se bo
lahko za celih deset let.

Svetlinova Polonica je pozabila Andreja, o katerem ni

bilo veã ãuti, odkar so ga tako siloma vtaknili med voja-
ke. OmoÏili so jo ãez nekaj let in vnoviã je tuj gospodar
na tem zemlji‰ãu. Oãeta Petra, starega preuÏitkarja, tudi
ni veã med Ïivimi.

Svetlinov dom nima sreãe; dolgovi rasto in sosedje

kupujejo njegova zemlji‰ãa — kos za kosom, veãajo in
‰irijo svoja posestva, Svetlinovo pa se krãi.

Okoli 1865. leta je bilo, ko se pripelje poletnega dne

star gospod v Dob, ustavi voz v krãmi pri »Mesarju« in
nastopi pot skozi vas, kakor bi se hotel malo izprehoditi.
Do cerkve gre in na pokopali‰ãe, potem okoli proti zad-

BES

REJENâEVA OSVETA

njim bajtam gori ob »Grabnici« ter krene nazaj na veli-
ko cesto in obstane ob nekdanji Svetlinovi hi‰i, povpra-
‰ujoã, kdo je sedaj tu gospodar. Odgovor mu oãito ni po
volji. Povedo mu ljudje, da se Petra Svetlina nihãe veã ne
spominja in prav tako ne stare Ur‰e; — vedo pa sosed-
je, da je Polona, prej‰nja stara gospodinja, umrla pred
nekaj leti in kmalu za njo njena edina hãi in da se je te
moÏ vnoviã oÏenil, tako da je sedaj vse v tujih rokah in
od prvotne rodbine ni nikogar veã na svetu.

Stari gospod stopi v hi‰o, ki je skoro taka, kakr‰na je

bila pred tridesetimi in ‰estdesetimi leti, ogleda si dvo-
ri‰ãe, trhle deske, ki okvirjajo hodnik, in potem sobo in
kamrico v pribliÏju; celo pod zadnji kozolec gre, ki visi
ves po strani in katerega streha kaÏe vsa rebresa; v latah
visi na pol polomljen hlapec. Gospod ne govori mnogo
in sedanji gospodar te domaãije, ki ga spremlja, se tudi
ne drzne povpra‰evati; samo to se mu ãudno zdi, da
tujec potegne veãkrat robec iz Ïepa in bri‰e z njim pre-
ko lica — ali pot ali solze? — Gospodar tega ne ugane.

Ko se gospod poslavlja, stisne otrokom — sedaj jih je

veã pri hi‰i — vsakemu par ‰estic v roke, gospodarju pa
cel desetak.

»âuden gospod to? A dober je — dober!« mrmra baj-

tar, ki poseda ostanke nekdanje Svetlinove domaãije, in
vsa vas se bavi veã tednov s tem pohodom in s tujim go-

BES

REJENâEVA OSVETA

spodom; po krãmah ter zveãer za peãjo in ob slamnati
kiti, ki jo pleto do polnoãi, govori se o njem. ·e pozimi
se ãuje ugibanje in prerokovanje, da se vnoviã vrne — a
potem ga kmalu pozabijo.

BES

REJENâEVA OSVETA

elikonoãna nedelja 1895! Kdo izmed sedaj Ïiveãih
je ne bo pomnil in naj Ïive tudi sto let? To je — iz-

med prebivalcev ljubljanskega okroÏja in pa vasi v ‰irni
kotlini od Kamni‰kih planin tja do Krima, kdo bo poza-
bil to buãanje, gibanje, tresenje, ki je prihajalo od spo-
daj iz dna rodne trdne zemlje in omajalo ter ru‰ilo vse,
kar je ãlove‰ka roka zgradila na njej v trdnem zaupanju
do njene stalnosti in trpeÏnosti?

Okoli enajste ure ponoãi dvignejo se velike trope vran

in gavranov iz gorju‰kih in ‰umbre‰kih gozdov, kjer
imajo svoja spavali‰ãa, in njihov plahi, zagrljeni krik
doni preko dobske ravnine. Ptice ãutijo, da prihaja ne-
kaj nenavadnega. Ponoãnjak, ki jih ãuje, in pozni potnik,
ki meri ‰e urnih nog veliko cesto — vsak se ustavi plah
in nem: kaj je to? Kmalu potem se umirijo ptice, in kdor
jih je ãul, tudi ne misli veã na ta ãudni pojav.

Pa komaj je bil mali zvon v dobskem cerkvenem stol-

pu udaril ãetrt na polnoã, strese se svet. Podzemskemu
buãanju odgovarja ‰kripanje lesenih poslopij, ropot raz
strehe padajoãih dimnikov, ru‰enje sten in stropov in

BES

REJENâEVA OSVETA

nato divji krik prepla‰enih, iz stanovali‰ã beÏeãih ljudi
in med vsem tem tuljenje Ïivine in lajanje psov.

In takoj potem prihaja sunek za sunkom, stres za

stresom, pri vsakem pa grmi, tuli in buãi pod zemljo,
kakor bi se vsak hip morala pogrezniti plo‰ãevina, na
kateri se je rodil, na kateri se trudi in muãi, trpi in veseli,
uãe in joãe ubogi zemljan.

Vso noã se nihãe ne vrne v svoje stanovali‰ãe; zunaj

na prostem so in plahi ãakajo, kaj jim prinese jutro. Ju-
tro pa kaÏe le razvaline!

Beda, ki je nastala vsled tega, znana je v nekaj tednih

po vsem svetu in, kjer bivajo ‰e ljudje, ki so dobrega
srca, povsod hoãejo pomagati. Trditi se sme, da je ‰e
mnogo takih, in darovi, ki prihajajo, niso majhni. Boga-
tin in reveÏ, vsak, ki ima kaj ljubezni do bliÏnjega, vsak
pomaga s svojim prispevkom, ki meri na to, da dobe pri-
zadeti zopet svoje strehe, pod katerimi jim je moã si od-
poãiti. Dobrotni darovi prihajajo od vseh delov sveta in
poklicani uradi imajo dovolj posla, da sku‰ajo praviãno
deliti denar po‰kodovancem.

Nekega dne pa prejme dobski Ïupan pismo, katere-

mu je priloÏena vsota treh sto goldinarjev. Zavzet gleda
pismo in denar ter kliãe ‰e svoja svetovalca, da mu po-
magata iz zadrege. — Pismo se glasi:

BES

REJENâEVA OSVETA

»Slavno Ïupanstvo! Nesreãa, ki je zadela po potresu va‰o

obãino, me je silno ganila, in to tem bolj, ker me veÏe na va‰o
domaão zemljo ljubezen, katero je gojil do nje moj rajnki oãe,
in hvaleÏnost, katero sem njemu dolÏan. On je bil rejenec
dobske obãine oziroma Svetlinove hi‰e, kjer pa menda, kakor
mi je sam veãkrat pravil, ni nikogar veã izmed sorodnikov
onih, ki so ga zredili. Dobski obãani so ga sicer siloma vtak-
nili med vojake; a ta pot je bila njemu — pot k sreãi. On je
zvesto sluÏil cesarju in potem dobil tukaj na Dunaju skromno
drÏavno sluÏbo, v kateri se je vendar tako odlikoval, da mu
je cesar podelil zlati kriÏec za zasluge. Umrl je pred petnaj-
stimi leti. Jaz sem njegov edini sin; vzgojil me je tako, da
nikdar ne vem in ne znam, kako bi se mu izkazal dovolj hva-
leÏnega; poleg vseh dobrih lastnosti, katere je imel, bila je pa
ena najsijajnej‰ih: ljubezen do onega doma, ki mu je bil prvi.
Kje se je porodil, to se ni nikdar dognalo, a na Kranjskem, v
va‰em okraju gotovo; — vedel je le, da je bil pri vas vzrejen,
in kadar je govoril o onih letih, ki jih je prebil pri vas, in se
spominjal hi‰e, ki mu je bila prvi dom, silile so mu solze v oãi.
Enkrat je potoval v Dob; a na‰el je nekdanjo domaão hi‰o v
tujih rokah in od onih, ki so tam bivali, ko je bil ‰e on med
njimi, nikogar veã pri Ïivljenju. Ljubezen do doma, ki je nav-
dajala njega, podedoval sem jaz, in ono, kar je hudega uÏil
moj oãe, bilo je njemu in meni le dober kaÏipot k sreãi! V tem
ãutu in v hvaleÏnem spominu na rajnkega oãeta po‰iljam
njegovi domovinski obãini priloÏeno vsoto. Razdelite jo med

BES

REJENâEVA OSVETA

obãane, ki so najbolj prizadeti po grozni nesreãi, po potresu,
ki je pri‰el v svetem, miru posveãenem ãasu tako nenadoma
nad vas.

Z odliãnim spo‰tovanjem
Doktor Svetlin

Na Dunaju, meseca mal. travna 1895.«

Îupan in svetovalca — vsi ugibljejo v prvo, kdo bi bil

ta moÏ, ki jim po‰ilja kar tako na vrat na nos tako vso-
to. Po vsej vasi gre zopet govorica o tem, kdo bi bil ven-
dar ta Svetlin, in posebno, kdo je bil njegov oãe? Ako
‰estdeset let mine za kom, potem ostane malo sledu. A
eden se vendar spomni tega Andreja! Hlapec, ki je tedaj
zagrabil stol, da ubrani sebe obãinskih lovcev, ta Ïivo-
tari sedaj kot obãinski uboÏec in lazi od hi‰e do hi‰e; ta
se spomni pajda‰a Andreja.

»Ej, —« pravi, »dobro so mu storili tedaj, ko so ga ulo-

vili; zakaj niso mene?«

Îupan mu da en goldinar poslane vsote, drugo pa

razdeli med domaãine, po potresu najveã prizadete.

Tako sta se rejenec v svoji ljubezni do prve domovi-

ne in sin njegov v hvaleÏnosti do oãeta ma‰ãevala nad
potomci obãanov, ki so prvemu storili krivico — tedaj
vnebovpijoão, ki mu je pa postala, ker je bil du‰evno
krepak — pot do blagostanja.

BES

REJENâEVA OSVETA

Znojilãevega Marka boÏja pot

am, kjer zavija ‰iroka in gladka velika cesta, ki veÏe
Ljubljano s sosednjim ·tajerskim, v ozko sotesko,

imenovano ârni graben, dviguje se na levi strani dokaj
visok hrib, ki je proti cesti izpremenjen v velikanski
kamnolom. Na vrhu se hrib ‰iri v prijazno planoto,
spredaj obraslo z mladim gozdom, v ozadju pa obdela-
no v njive in travnike; tam stoji sredi lepega sadnega
vrta zidana in lepo pobeljena hi‰a, krog nje pa dobro
ohranjena gospodarska poslopja.

To je selo Znojile. Tu je v ãasu, ko se je vr‰ila na‰a po-

vest, gospodinjila pridna vdova s ‰tirimi otroki in dru-
Ïino, katero je morala ob svojem ‰irnem posestvu ime-
ti. Dvanajst glav goveje Ïivine bilo je vedno v hlevu in
poleg tega lepo ‰tevilo drobnice, kateri je bila gorska
lega posestva jako prikladna. Rajnki Znojilec umrl je bil
nagloma v najbolj‰ih, najkrepkej‰ih letih in za njim je
morala skrbeti in se truditi vdova Ana, da ohrani posest-
vo, domaãijo in doto svojim otrokom. Izpolnjevala je pa
tudi to svojo dolÏnost. Otroci so bili pridni in ubogljivi
in pri vsem trudu in delu je imela mati vedno mirno in
veselo zavest, da tudi tedaj, ko odrasto ter bodo jeli

BES

REJENâEVA OSVETA

malo bolj samostojno stopati med svet, ne bodo zaha-
jali na kriva pota. Peter in Marica sta imela prvi sedem-
najst, druga petnajst let, najmlaj‰i, JoÏef, pa je bil izpol-
nil komaj dvanajsto. Glede teh se ni Ana nikdar pritoÏe-
vala. Edini Marko, drugi v vrsti otrok, ravno ‰estnajstih
let, prizadel je vãasi materi nekoliko skrbi; ne da bi bil
poreden ali hudoben — ampak dobrosrãen deãek je bil.
Samo du‰evno ni bil tako razvit kakor drugi v njegovih
letih. V prvi mladosti je prestal hudo bolezen in ta mu
je bila pustila svoje sledove. Mislil je poãasi in marsikaj
mu ni hotelo na noben naãin v glavo. Tudi v ‰oli, kate-
ro je moral obiskovati ‰est let, ni bil pri‰el tako daleã, da
bi bil zmoÏen pisati in brati. A doma, posebno v hlevu,
je znal pravo ukreniti; on je Ïivino najbolje krmil, vselej
vedel, je li »dimka« ali »mavra« bolna, nikdar pozabil na
potrebno ‰tevilo plastovja za drobnico, dobro Ïe za plu-
gom hodil; sploh je bil najbolj‰i pastir in hlapec. In ka-
kor je svoja opravila toãno izvr‰eval, bil je pa tudi v svo-
jem poãetju in ravnanju silno svojeglav in trmast, kakor
je to pri vseh ljudeh navadno, ki so v du‰evnem razvit-
ku zaostali. Prav lepo je bilo treba ravnati z njim, s silo
in ostrimi povelji ni bilo niãesar opraviti. To je materi
Ani prizadelo vãasi bridko uro, a tolaÏila se je s tem, da
bo Marko z leti tudi pametnej‰i, posebno ker je pri delu
tako priden in vesten. Pu‰ãala ga ni rada kam drugam,
v tujo tovari‰ijo ali druÏbo, in z dobro besedo ga je znala

BES

REJENâEVA OSVETA

skoro vselej pridrÏati doma, ako je starej‰i brat Peter
krenil kam k sosedom.

Pa saj je bilo tudi lepo tukaj doma! Hi‰a je stala na

malo vzvi‰enem porobku, obrnjena z licem proti jugu,
in ves dan je sonce sijalo pred kamnitni prag. Na levo si
gledal v tesno dolino, obrobljeno z gosto zaraslimi go-
rami, po kateri se je vila bela velika cesta in z njo v‰tric
tekel srebrn potok; na desno je zazrlo oko ‰iroko ravan
proti Meng‰u in v ozadju sive Kamni‰ke in koro‰ke pla-
nine. Po sadnem drevju krog hi‰e so skakali in peli ‰ãin-
kavci in strnadi, spodaj pa nad gosto, temnozeleno tra-
vo letali so pisani metulji. Kako prijazno je zvenel veli-
ki zvonec, ki ga je nosila stara, malo muzasta »dimka«
krog vratu, katera se je pasla z drugo govedino v bregu
pod hi‰o, in kako sme‰no sta se postavljala in drvila dva
bela ovna in trkala se z glavama, da je kar votlo zadone-
lo izza grmovja. Kodrasti Turin pa je tekal in skakal krog
njiju in ju oblajal. Marko je sedel pod debelo hru‰ko
drobnico in rezal Ïlice; vãasi pa je vstal, zgrabil na kra-
tek drÏaj navezani biã, spleten iz starih vrvic, zasukal ga
na daleã okoli sebe, zamahnil nazaj in glasen biãev pok
je odmeval od nasprotnega gozda; potem je zaukal na
glas in iz celih prsi — ju-hu-hu-huu — je ‰lo z brega v
breg. Oh, ukati je znal.

Posestvo je bilo na samoti, do bliÏnjega soseda veã

nego ãetrt ure hoda; zato so Ïiveli Znojilãevi tudi veãi-

BES

REJENâEVA OSVETA

noma le med seboj in zlasti otroci niso pri‰li mnogo v
dotiko z drugimi ljudmi.

Materi Ani je bilo to skoro najljub‰e; vendar je vede-

la kot pametna Ïena, da treba ãloveku vãasi veãje druÏ-
be in dalj‰ega pota v svet. Kdor je videl le domaão vas in
domaão cerkev, ta ne ve mnogo povedati in ne zna, ka-
ko ravnajo drugi ljudje in tudi ne ume vãasi kaj bolj‰ega
spoznati in svetovati. Sama seveda tudi ni hodila daleã
naokoli; najdalj‰a pot je bila vsake dve leti enkrat v
Ljubljano, ãe v obliÏju svojih rejenih volov ni mogla pro-
dati, in vsako leto enkrat na boÏjo pot na Limbarsko
goro; tja je vzela Petra in Marico in enkrat celo Marka;
ker se ji je bil pa tedaj skoro zgubil, ga je odslej pu‰ãala
doma, akoprav se je vselej hudoval zaradi tega.

Bilo je okoli sv. Jakoba, ko so Znojilãevi nakladali rav-

no poko‰eno seno, gorsko trdino; vroãe sonce je pripe-
kalo, duh sena pa je polnil zrak nad majhnim pa‰nikom,
kjer so grabili na‰i znanci.

»Pozni ste, pozni!« zaklical je majhen, postaren moÏ,

ki je pri‰el po stezi mimo, noseã grablje na rami.

»Vi tudi, sosed!« zavrnila je Znojilka ter potegnila

pisan robec malo ãez ãelo in ponehala grabiti seno. Tudi
drugi so ustavili delo. »Hvala Bogu, da imamo tako vre-
me!« priãel je zopet oni in izvlekel kratko pipo, vivãek,
iz Ïepa.

BES

REJENâEVA OSVETA

»Mlaj ga bo obrnil,« menil je hlapec, ki je na vozu sto-

jeã uravnaval ogle naloÏenega sena.

»Bomo pa prosili in molili, da ne bo tako,« dejal je

sosed.

»Kako pa je z va‰o Rezo?« vpra‰a Znojilka.
»I, danes je malo bolje! Pa vsa otekla je sedaj v lice in

oãi jo bole — oãi. Jaz sem Ïe dejal: V nedeljo bo oni ve-
liki shod pri sveti Luciji na Skaruãni, in ãe Rezi malo od-
leÏe, pojdeva tja: saj je sveta Lucija pomoãnica za oãi!«

»Pa res!« deje Znojilka. »I — sosed, pa bi ‰e na‰a dva

s seboj vzeli, Petra in Marico — da ne bosta sama hodi-
la!«

»Zakaj ne? ·e bolj kratek ãas nam bo, ako nas pojde

veã!«

V tem je sosed odhajal, Peter in Marica pa sta se po-

gledala na skrivnem, vesela in iznenadena, ter jela, ne
da bi zinila besedice, ogrebati voz s podvojeno prid-
nostjo; bil je Ïe skoro naloÏen.

»Oh, na Skaruãni je lepo!« pristavil je hlapec ter vle-

kel nase veliko Ïrd, ki mu jo je bil podal Marko od spod-
njega konca sem. »Le dobro porini!« velel je fantu. Mar-
ko je res sunil drevo z vso silo kvi‰ku, da je hlapec skoro
omahnil; a potem je vendar pritisnil Ïrd na voz, sedel v
kobal nanjo ter pomagal drugim, ki so na koncu z vrv-
jo pritegovali in vezali.

Marko je pognal vola in odpeljal proti domu.

BES

REJENâEVA OSVETA

»Na Skaruãno!« to mu je bilo v glavi. Mati njega ni

bila imenovala, govoreã s sosedom, in zato je vedel, da
bo moral doma ostati. Toda kako lepo je po svetu in na
boÏji poti! Spominjal se je, kako je bilo tedaj, ko je bil ‰el
z materjo na Limbarsko goro. V cerkvi je bilo skoro tako
kakor doma na Brdu; toda zunaj, koliko ljudi! In ti pro-
dajalci, ki so ponujali zunaj svoje raznovrstno blago!
Robce in li‰p, sladkarije in potice, ure in noÏe, ãipke in
ogledala in orglice, oh, muzike — muzike!

Take orglice, bunde — dromlje — ali naj si bo, kar

hoãe, da le poje, ÏviÏga, piska ali gode, to je bilo vzor
na‰emu Marku. In takrat se je bil v gneãi romarjev tako
zagledal v prodajalnice, da je zgre‰il mater in ona njega
in ‰ele po truda polnem, veãurnem iskanju ga je na‰la,
ko je bila veãina ljudi Ïe od‰la, zami‰ljenega in vendar
vedno radovednega pred eno tistih prodajalnic. Kregan
je bil in malo je manjkalo, da ni ‰iba pela, toda — le one
gosli mu niso hotele iz spomina. In sedaj na Skaruãni bo
ravno tako, mislil si je deãko, tudi kaj goslic in pi‰ãalk,
in ko je domov vlekel jarem z voli, sklenjeno je bilo v
njegovi glavi, da mora tudi on tja na boÏjo pot. Proti ma-
teri tisti veãer o svoji Ïelji ni zinil, tudi ves drugi dan ne,
ampak priden in delaven je bil ves ãas ‰e mnogo bolj
nego sicer; mati ni imela najmanj‰e prilike karati ali sva-
riti ga, najmanje pa mu veleti to ali ono.

BES

REJENâEVA OSVETA

Tako se je nagnila tudi sobota. V mraku se je bil ogla-

sil sosed in povedal, da je njegovi Rezki odleglo in da
pojdeta jutri navsezgodaj na Skaruãno. Potem je poãa-
si od‰el.

Po veãerji je ‰la Znojilka v kamro odpirat svojo skrinjo

in prinesla staro mo‰njico v hi‰o.

»Nata — za jutri!« velela je Petru in Marici ter pomo-

lila vsakemu tri ‰estice.

Marku je bilo, kakor bi ga kdo ti‰ãal za vrat, in bruh-

nil je nakrat na glas: »Mati, jaz pojdem tudi!«

»I, kajpada! Da se bo‰ zopet zgubil kakor tedaj pri sv.

Valentinu na Limbarski gori!« Rek‰i, zavezala je zopet
mo‰njo in jo odnesla v skrinjo.

Marko je naslonil komolca ob mizo in podprl glavo.

Vsak bi mislil, da mu je jok najbliÏe.

A nakrat je planil kvi‰ku, porinil leseno Ïlico, ki je

leÏala pred njim, daleã po mizi. »Pa pojdem, pa vendar
pojdem!« vzkliknil je in ‰el naglo iz hi‰e.

V hlevu v zadnjem kotu poleg stare dimke je imel

svojo, iz surovih desk napravljeno postelj, spodaj pa za-
boj; tega je odprl in prav iz dna izvlekel nekaj v star, za-
mazan papir zavitega. Papir je polagoma razvil in tu sta
bili res ‰e dve stari, svetli ‰marni petici, birmansko da-
rilo botra soseda. Z zadovoljnim pogledom ju je zopet
zavil in vtaknil v Ïep prazniãne suknje, ki je leÏala na
vrhu v zaboju. Potem je vrgel ‰e nekoliko klaje svoji stari

BES

REJENâEVA OSVETA

dimki, in ko je Peter ravno stopil v hlev, dejal je ‰e en-
krat jezno: »Jaz pojdem tudi — in pojdem!« Peter je po-
znal trmoglavost bratovo ter molãal. Kmalu potem je na
Znojilah vse spalo.

BES

REJENâEVA OSVETA

rugega jutra se je jelo komaj Ïariti, ko so bili Peter,
Marica in tudi na‰ Marko Ïe na nogah. Lep, kra-

sen dan se je kazal in lahka meglica, ki je krila dolino in
daljne, ‰e bolj temne niÏave, zaãela se je poãasi dvigati
in giniti.

Marko je ‰e en pot poskusil mater omeãiti ter prosil,

naj ga pusti z onima; tudi Marica se je oglasila. Peter se
je pa menda tistega bal kakor mati, da se bo nerodni in
slaboumni fant zgubil; zato je molãal. Mati pa je ostala
ob svoji prepovedi. Zdaj je Marko res jokati zaãel in gle-
dal nekoliko ãasa za onima, ki sta odhajala proti sosedo-
vemu domu, kjer so ju Ïe ãakali.

»Bom pa sam ‰el!« zavpil je nakrat, tekel v hlev, od-

prl zaboj, vzel prazniãno suknjo in klobuk — v drugo se
je bil Ïe prej nedeljsko opravil — in ‰e enkrat na pragu
stojeãi materi kliãoã: »Sedaj pa grem, pa — sam!« ubral
je naravnost pot navzdol proti veliki cesti.

Kje je Skaruãna, tega ni vedel, samo to je bil od stra-

ni pozvedel, da je tam nekje za Meng‰em; no, Menge‰
je pa vsak dan lahko videl z domaãega hriba; zato ga niti

BES

REJENâEVA OSVETA

skrbelo ni, bo li na‰el Skaruãno ali ne. Korakal je vese-
lo naprej in ÏviÏgal, da je bilo kaj.

Pri bistri‰kem mostu je povpra‰al, kje se krene proti

Meng‰u, tam pa, kje gre pot na Skaruãno, in ker je bilo
vedno veã ljudi na cesti, ki so imeli isti namen kakor on,
nazadnje ni bilo veã treba povpra‰evati. Tako je dospel
kmalu k cerkvi sv. Lucije, stojeãi na ravnem, na plano-
ti, ki se razteza na severu za ·marno goro, v neznatni
cerkvici, ki pa slovi daleã po slovenskem ozemlju ko
ãudodelna skaruãenska boÏja pot.

Marko je bil zgodaj tam, a vendar je na‰el Ïe stotine

in stotine ljudi, ki so se gnetli krog majhne cerkve ali pa
po raznih kolibah, kjer se je toãilo vino in kava. Fant je
le debelo gledal okoli sebe; vse mu je bilo novo, vse za-
nimljivo. In ko je naposled staknil nekoliko prodajalnic
ter ugledal tu one stvari, o katerih je tolikokrat sanjaril,
ure — ki ne gredo, zlate veriÏice — ki pa niso zlate, ogle-
dala, ki pa ne kaÏejo prav, robce in ãipke, pipce in noÏe
— predvsem pa orglice, majhne in velike — oh, potem
pa ni mogel veã proã. Videl je, kako je vãasi kak fantin
stopil k prodajalnici in vzel to ali ono stvar v roke, tudi
tiste orglice, ter je posku‰al, kako pojo, a potem povpra-
‰al po ceni in jih konãno poloÏil zopet nazaj na prej‰nje
mesto. Naposled se je Marko tudi ojunaãil. Stopil je bli-
Ïe, in potem zapaziv‰i, da je prodajalec prijazen, ti‰ãal
je z levico svoji petici v Ïepu, z desno pa segel po najveã-

BES

REJENâEVA OSVETA

jih orglicah ter jel jih posku‰ati. Zazdelo se mu je, da po
nebe‰ko pojo, in brzo vpra‰al, koliko veljajo.

»·tirideset krajcarjev,« dejal je kramar.
»Tole imam,« menil je Marko in pomolil onemu svoji

petici.

»Kje si pa to ukral?« smejal se je prodajalec.
Marku je silila kri v lice.
»Jaz nisem niãesar ukral! To je moje, boter mi je dal!«
»No, pa to je premalo za take orgle! Pa naj bo, ker si

ti, bom pa pustil!« rekel je oni, spoznav‰i kakega kupo-
valca ima pred seboj, ter vrgel petici, ki sta preplaãali
orgle, v predal pred seboj.

Marko pa je z neznanim veseljem spravil orglice v Ïep

in jih ti‰ãal kakor najveãji zaklad. Najraj‰i bi se bil kam
usedel in jel posku‰ati in ubirati glasove, toda tu je bilo
preveã ljudi. Spomnil se je tudi, da bo treba k ma‰i iti, in
ker je ravno pozvonilo, rinil se je skozi gneão z lastno
mu vztrajnostjo, tako da je sreãno priril v maloprostor-
no cerkev.

Tam se je bila pridiga priãela. Duhovnik, ki je stal na

leci, velik gospod z resnim, a prijaznim licem, govoril je
o reku sv. pisma, katerega je bil vzel iz dana‰njega evan-
gelija: »Vsako drevo, katero ne rodi dobrega sadu, po-
sekalo se bo in vrglo na ogenj.« Marko je sprva mislil
le na svoje orglice, katere je vestno ti‰ãal v stranskem
Ïepu, a poãasi je jel poslu‰ati, in ko preide pridigar na

BES

REJENâEVA OSVETA

leci v izpeljevanju svojega govora na dolÏnosti star‰ev
do otrok in otrok do star‰ev ter izreãe slovesno zapoved:
»Spo‰tuj oãeta in mater, da bo‰ dolgo Ïivel in se ti bo
dobro godilo,« tedaj je na‰ega Marka prvi spomin na
njegov dana‰nji beg z doma prav neprijetno dirnil.

Postal je nakrat jako pazljiv, mnogo bolj, nego je bil

sicer v domaãi cerkvi. In ko je duhovnik povedal kratko,
a primerno dogodbo o mladeniãu, ki je ‰el sam proti vo-
lji star‰ev med svet in je tam daleã v tuji deÏeli zapal
hudobnemu duhu in se je zato leta in leta pokoril, tedaj
je postajalo na‰emu Marku silo tesno pri srcu. Najraj‰i
bi bil Ïe zunaj in na poti domov, in tam doma je hotel
mater lepo ubogati — oh, da bi bil le Ïe doma — doma.
Pa ko je zaãutil orglice v svojem Ïepu, navdalo ga je ven-
dar zopet zadovoljstvo, da je ‰el semkaj in da je dobil ta
zaklad.

Ko je minila sluÏba boÏja, hitel je Marko ven in tam je

zopet hodil in postajal krog vsega, kar se mu je dovolj
zanimljivo zdelo. Brata in sestre in sosedovih ni nikjer
ugledal in tudi ti ga niso videli, kar je pa popolnoma
umevno, ker je bilo silo veliko ljudstva zbranega.

Ko je poldne zvonilo, spomnil se je Marko, da je la-

ãen.

Bolj zaradi tega, ker so drugi domaãi tako storili, vzel

je bil tudi on dobr‰en kos rÏenega kruha s seboj na pot
in ta mu je sedaj prav pri‰el. Vode je dobil na vodnjaku

BES

REJENâEVA OSVETA

in s tem je bil dovolj okrepãan, da je jel misliti na vrni-
tev.

Krenil je na cesto, po kateri je ‰lo najveã ljudi. Malo

ãudni so se mu sicer dozdevali, morali so biti od daleã,
kajti nosili so vreãe na hrbtu in tudi govor njihov ni bil
tak, kakor ga je bil on vajen v domaãem hribovskem
selu. Nekatere besede so, govoreã med seboj, malo za-
tegovali, druge zopet poÏirali, in namesto da bi bil ta ali
oni vpra‰al »kaj?«, dejal je malo zategnjeno in zagolt-
njeno »koj?«. To so bili ·tajerci iz gornje Savinjske do-
line, a Marko ni dolgo pazil na druÏbo, za katero je ko-
rakal, meneã, kamor ti gredo, pojdem tudi jaz, bo paã
prav tako! Domov Ïe pridem! Hodil je tako v vroãem
popoldanskem soncu — dolgo, dolgo! Nekajkrat je poãi-
val v senci ob cesti rastoãega drevja in potem zopet
mahnil za potniki, ki so ‰e vedno prihajali po cesti.

Enkrat se mu je vendar primerno zazdelo povpra‰ati,

je li na pravi poti.

»Ali se tod pride na Znojile?« popital je starega moÏa.
»Tod, tod, pa daleã je ‰e!« dejal je oni in naprej kora-

kal.

Zjutraj se fantu ni bilo zdelo tako daleã.
Nakrat je pri‰el v ãudno veliko vas — saj drugega

imena ni znal tej naselbini. Hi‰a se je drÏala hi‰e in vse
so bile tako velike in ‰e veãje kakor tistih nekaj doma v
Lukovici, in zdelo se mu je, da jim ni konca ni kraja.

BES

REJENâEVA OSVETA

Marko ni vedel, da potuje skozi mesto Kamnik. Spo-

ãetka je mislil, da je to zopet Menge‰, katerega je bil v
jutro z naglim korakom premeril. Potem pa je pri‰el na
most in spodaj je ‰umela Bistrica. Zjutraj je bil ‰el tudi
ãez takov most, a ondi je bilo vendar drugaãe.

»Se li pride tod na Znojile?« vpra‰al je onkraj vnoviã.
»Pride se, pride!« zavrnila je starikava Ïena in Marko

je pospe‰il svoj korak.

A sedaj je bil svet spet drugaãen kakor tam blizu do-

maãije.

Ozka soteska, oni v ârnem grabnu podobna, je leÏa-

la pred njim, ozka pot je tekla po nji, poleg ceste pa je
‰umljal majhen potok. Marko je bil sedaj bolj osamljen.
Onih ‰tajerskih potnikov tu ni bilo veã in sam ni znal,
kdaj in kje so v stran krenili. Mrak je tudi Ïe legal na
zemljo in v dolini je postajalo vedno bolj temno.

Dasi Marko ni bil bojazljiv deãko, vendar ga je zaãe-

lo silno skrbeti, ko poti ni bilo ne konca in ne kraja in ko
sam ni poznal okolice.

»Vsi pravijo, da se gre tod na Znojile, in vendar ni

tako kakor zjutraj!« mislil je in v tem mu je rastel tudi
strah pred materino jezo.

Bilo je Ïe skoro popolnoma temno, ko ãuje zopet ko-

rake pred seboj.

»Je li tu pot na Znojile?« vzkliknil je in jok mu je bil

bliÏe nego vse drugo; celo orglic se ni spominjal veã.

BES

REJENâEVA OSVETA

»Tukaj, tukaj!« odgovori velik moÏ, ki je ‰el pred njim.

»Le za mano hodi!«

Marko se je olaj‰anega srca pridruÏil.
»âigav si pa?« vpra‰al je ded pred njim.
»Znojilãev!«
»Ej — tako? I, kje si pa bil?«
»Na Skaruãni!«
»Ej, tam je pa lepo!«
In potem sta ‰la drug za drugim.
Ded menda ni bil voljan veã povpra‰evati, fant je pa

tudi rad molãal. A postajal je vedno bolj vesel. Pot, ka-
tero sta ubirala navzgor, bila je res prav pravcata do-
maãa — tisti klanci, tisti pesek, tisto grmovje. Vãasi je
kaka skala malo drugaãe molela ali kaka bukev kazala
debelej‰e veje nego na domaãi strmini, pa Marko ni
pazil na to.

Kmalu sta bila na vrhu, na majhni planoti.
»No, sedaj si pa doma,« dejal je redkobesedni starec

in pokazal na gruão drevja, pod katerim je bilo videti
nekoliko poslopij.

»Lahko noã!« rekel je Marko in hitel proti domu, sta-

rec pa je od‰el po stezi na levo.

Na Znojilah je vse spalo; samo pes, priklenjen ob hle-

vu, se je zbudil in oblajal pri‰leca.

»Turin, Turin, spat!« velel je Marko polglasno in pes

je res zlezel v svoj brlog.

BES

REJENâEVA OSVETA

Marko je ‰el v hlev — zdelo se mu je sicer, da je malo

drugaãen, nego je bil v jutru, pa ko je na‰el v kotu praz-
no posteljo, vrgel je, utrujen kakor je bil, prazniãno
obleko raz sebe in v malo trenutkih spal je trdno, kakor
bi ga bil kdo ubil.

Pa ne dolgo! Kajti nakrat se mu je zdelo, da ga nekdo

vleãe raz posteljo, ter precej robato ravna z njim.

»Od kod si se vzel?« kriãal je tisti, ki ga je postavljal na

tla; a Marko je bil tako v spanju, da ni znal odgovora.
Oni je menda tudi to izprevidel ter vrgel fanta na kup
slame, sam pa legel v posteljo.

Marko je takoj vnoviã zaspal, a sedaj ne veã tako mir-

no. Sanjal je teÏke sanje. Popotoval je po tujih deÏelah,
laãen je bil in Ïejen in vodil ga je »krivi prerok«, o kate-
rem je bil ãul v dana‰njem evangeliju. Naposled ga je
tisti prodal v suÏnost kakor onega neubogljivega sina, o
katerem je pridigoval duhovnik. To pa vse zato, ker je bil
u‰el z doma proti volji svoje matere.

Marko se je premetaval na svojem leÏi‰ãu in jeãal in

stokal v spanju; danilo se je komaj, pa je bil Ïe na nogah
ter mel si zaspane oãi.

BES

REJENâEVA OSVETA

akor po navadi segel je po vilah, da bi vrgel neko-

liko krme kravam, katerih v temnem hlevu ‰e ni

mogel prav razloãiti. âakati je hotel potem Marice, da
pride mlest, ali pa pridejo celo mati.

»No, nekaj hudih besed, pa bo!« mislil si je. »Na Ska-

ruãni sem bil pa vendar in — o joj, kje so pa moje org-
lice?«

Sedaj ‰ele se jih je domislil in otipal na koncu postelje

suknjo in v njej orglice. ·e zmotilo ga ni, da je na postelji
nekdo glasno smrãal; tako je bil zami‰ljen v svoj zaklad.
Sedel je zopet na kup slame, na katerem je spal, in zaãel
orglati, sprva potihoma, potem pa vedno bolj pogumno
in glasno. Da ni pravilno ubiral glasov, to je umevno,
kajti nikdar ‰e ni imel takih orglic; a njemu so se ti gla-
si, ta godba tako lepi zdeli kakor niã drugega veã na sve-
tu.

Pa iz tega sladkega muziciranja ga je vzdramil nakrat

isti robati glas, kakor se ga je brzo domislil iz ponoãne-
ga prebujenja.

»Kakov norec je pa pri‰el sem?« vpil je nekdo in Ïe je

stal velikanski fantin pred na‰im Markom in ga zleknil

BES

REJENâEVA OSVETA

kvi‰ku ter potem pred vrata na prosto, kjer se je jutranji
mrak Ïe umikal belemu dnevu.

Marko je zopet mislil, da se mu sanja, a oni drugi si je

bil popolnoma svest, da sta prebujena oba.

»âigav pa si, ti — du‰a pritepena?« vpil je oni napol

jezno, napol radovedno.

»Znojilãev sem!« menil je Marko.
»I, tako — Znojilãev? Glej ga no — tepca pritepenega!

Znojilãev sem jaz — ne pa ti!« krohotal se je dolgin.

Marko se je ozrl na desno in na levo.
»Ta je — Znojilãev — in jaz ne!« ‰inilo mu je po gla-

vi. »To ni mogoãe!«

Saj je vendar tam doli stala njegova priljubljena hru-

‰ka, na drugi strani kozolec in tukaj hlev je bil tak kakor
doma in hi‰a ravno tako bela kakor domaãa in tudi dvo-
je stopnic je bilo pred pragom. In tam v daljavi! Na levi
ozka dolina, nasproti pa gosto obrasle gore, na desni pa
odprt svet, ‰iroka ravnina! Pred hlevom pa je lajal in tulil
Turin, njegov umazani kodrasti Turin, ki ga je Ïe ponoãi
spoznal in veselo oblajal.

Seveda — vse vendar ni bilo tako kakor prej‰njega

jutra, ko je odpotoval, ko je u‰el z doma. Vozovi, ki so
stali pod kapom, so bili malo drugaãni, tudi vodnjak je
bil malo bolj v stran pomaknjen, in su‰ilnica za sadje, ki
je stala vãeraj daleã doli v bregu, bila je pomaknjena

BES

REJENâEVA OSVETA

danes prav blizu tja za kozolec. In ‰e drugih razlik je bilo
mnogo, a Marko ni imel ãasa opazovati jih; dolgin pred
njim ga ni pustil v miru.

»Torej ti si Znojilãev, tako?« zakrohotal se je ‰e en

pot.

Marko ga je topo pogledal in solze so mu silile v oãi.
»Saj so to Znojile!« dejal je in kremÏil lice v jok.
»Seveda so — Znojile! Na, ãe zna‰ brati!«
Rekoã pokaÏe dolgin na tablico nad hi‰nimi vrati.
Kakor smo Ïe povedali, se Marko navzlic ‰estletni hoji

v ‰olo ni bil nauãil pisati in brati; toda edino, kar mu je
bilo ostalo, to je bila tablica na hi‰i, ki je priãala, da so to:
»Znojile ‰tev. 1«. To je znal ãitati. In glej! Prav taka, prav
tista tablica, samo malo bolj zapra‰ena in okajena, visela
je tu nad vrati in na njej je stalo: »Znojile ‰tev. 1«. Ni bilo
veã dvombe! Doma je bil, pa od vãeraj na danes se je
nekaj izpremenilo!

»Kje so pa mati?« vpra‰al je Marko naglo v svoji sil-

ni bojazni, ki se ga je lastila.

»Mati? Pri nas nimamo matere! Zdavnaj so umrli!«

menil je oni, ki je postajal oãitno vedno bolj radoveden.

»Umrli!« zajavkal je ubogi deãko in jel jokati in tuliti

na glas.

Dolginu se je smilil, a uverjen je bil, da ima blaznega

fanta pred seboj.

BES

REJENâEVA OSVETA

Sedaj se je prikazal ‰e velik postaren moÏ na pragu

hi‰e, za njim pa je pri‰lo mlado dekle. Od kozolca sem
pa je prikorakal hlapec s koso na rami in malo potem je
pri‰la ‰e dekla s ‰kafom, namenjena v hlev krave mlest.

»Koga pa ima‰ tu doli, Martin?« vpra‰a stari moÏ s

praga.

»Bog ga vedi, kje se je vzel?« smeje se dolgin, ki ga je

nazival oni Martinom, »pravi, da je Znojilãev; ponoãi se
je pritepel!«

Stari gospodar Znojilec, kajti to je bil oni moÏ, pristo-

pi bliÏe in jame pravilno izpra‰evati borega Marka.

Pa veã ni bilo zvedeti iz njega, nego da je Znojilãev, da

je tu doma in da je bil na boÏji poti na Skaruãni.

»Kje so pa mati, mati?« vzkliknil je ‰e nekajkrat.
V kratkem so bili vsi uverjeni, da fant ni pri pravi pa-

meti in ravnali so prav lepo z njim.

Stari Znojilec ga je povpra‰eval, je li laãen, in ker je bil

Marko v istini izstradan kot volk v najhuj‰i zimi, kajti
ves prej‰nji dan ni pouÏil drugega nego oni kos kruha,
ki ga je bil vzel s seboj, pokimal je naglo, dasi so mu ‰e
vedno solze tekle prek zarjavelega lica.

Prisedel je k zajtrku z drugimi in sedaj ga nihãe ni veã

povpra‰eval — kaj in od kod in kako. Pozneje je ‰el vsak
po svojih opravkih in tudi Marko je storil, kakor je bil
vedno vajen. Izpustil je krave na pa‰o — oh te kravice —

BES

REJENâEVA OSVETA

dimka je bila tudi med njimi, pa ga ni veã poznala, in
celo dvoje repov je bilo veã v hlevu nego vãeraj. Pa drob-
nica! To so bili ovni in ovce! In mnogo veã jih je bilo
danes nego vãeraj in ãisto druge barve, druge postave,
drugaãnih kodrov. Poznati ga tudi nobeden ni hotel;
veliki oven, ki je nosil zvonec na jermenu okoli vratu, ga
je celo parkrat prav grdo bu‰knil od zadaj. Edini Turin,
tako mu je bilo tudi res ime, ta se ga je prvi privadil in
skakal in lajal okoli njega, ko ga je bil spustil z verige.

»Oh, ti Turinãek, ti si ‰e stari! Vse je drugo, vse dru-

gaãe!« vzdihoval je ubogi fant.

Nekaj ur pozneje je sedel, kakor je bil vedno vajen,

doli v bregu pod staro hru‰ko drobnico sredi svoje mno-
gobrojne ãrede in podpiral glavo s komolcema ter mislil
in mislil — teÏko in poãasi — saj drugaãe ni mogel, dru-
gaãe ni znal.

Nekaj ãudnega mu je rojilo po moÏganih. Spominjal

se je pravljice, katero mu je bila veãkrat pripovedovala
‰e kot majhnemu otroku pred leti umrla teta. Pravila je
o menihu, ki je bil ‰el iz samostana in se izgubil v goz-
du in tam je sli‰al peti ãudno ptico, poslu‰al in poslu‰al
je krasne glasove in ves zamaknjen sedel na starem
‰toru. Ko je ptica prenehala, je vstal — zdelo se mu je, da
je petje trajalo komaj nekaj minut — in vrnil se je proti
domu, proti samostanu, katerega je tudi kmalu na‰el.

BES

REJENâEVA OSVETA

A tam ga nihãe veã ni spoznal ter pripovedovali so

mu, da je minilo Ïe tri sto let, odkar se je bil izgubil me-
nih, ki mu je bilo ime kakor njemu. In res — vse je bilo
drugaãe v onem samostanu! Drugi bratje, drugi vi‰ji,
drugi obiãaji. Prosil je, da ga vedejo v cerkev pred oltar.
Tam je pokleknil pred podobo matere boÏje — ta je bila
‰e vedno ista kakor pred tri sto leti — in molil goreão
molitev, potem pa se je zgrudil in drugega ni bilo o njem
nego — prah in pepel; a bel golobiã je zletel skozi viso-
ko okno ven iz zidovja proti jasnemu nebu.

Ta pravljica mu je blodila po glavi. Da, da, tako je bilo

sedaj z njim. Od doma je u‰el, matere ni ubogal, izgubil
se je, te orglice so ga zapeljale in krivi prerok — oh, oh,
sedaj je pa Ïe dolgo dolgo, od kar so bili njegovi na tem
domu — sedaj je on kakor tisti menih. Mati so umrli —
bratov, sestre ni, tuji ljudje gospodarijo tukaj, mnogo se
je izpremenilo, kravice so druge, ovni drugaãni — hru‰-
ka je starej‰a postala, su‰ilnico so prestavili in vse, vse se
je kolikor toliko predrugaãilo. Celo Turin, Turinãek! A
pes, ki se ga je bil hitro privadil, poloÏil je svojo kodrasto
glavo na njegovi koleni in mu prijazno zrl v lice. »Ah,
Turin, ti me ‰e pozna‰!« vzdihnil je Marko.

Pa sedaj ga je ‰e nekaj drugega skrbelo.
»Kaj, ko bi se jaz tudi nakrat spremenil — v prah in

pepel?«

BES

REJENâEVA OSVETA

Groza ga je ob‰la. Prijemal se je za koleni in meãa, za

glavo in rameni, vse je bilo v starem, dobrem stanu.

Pri tem preiskovanju je zadel zopet ob orglice v Ïepu

in vsa Ïalost, vsa bolest mu ni mogla zabraniti, da jih ni
izvlekel ter jel veselo orglati tja v jasni, mirni dan.

Tako se ga je kmalu dobra volja lotila.
Ko je pa opoldne gnal domov in je potem sredi tujih

ljudi sedel pri kosilu, prijela ga je spet Ïalost in z njo
vred strah, kdaj, ob kateri priliki se bo izpremenil — v
prah in pepel.

Govoril ni z nikomer in drugim domaãim se tudi ni

vredno zdelo ogovarjati ga, saj so ga imeli vsi za topega,
blaznega, ki se je od bogve kod pritepel. In malo drugaã-
ni so bili res ti ljudje kakor oni, ki so bili ‰e vãeraj na
Markovem domu. Tudi ti so besede malo drugaãe zavi-
jali, opravljeni so bili vsi v domaão prteno, deloma suk-
neno obleko, in platno, katero so imeli na sebi, bilo je
mnogo bolj debelo in surovo nego ono, katero so bili
pridelovali doma pred — sto leti, tako je mislil Marko;
kajti najmanj sto let je moralo miniti, odkar je bil on ‰el
od tod. Tudi jed je bila druga; tu so imeli ovsenjak, ka-
terega pred sto leti, ko Marko ‰e ni bil ‰el na boÏjo pot
na Skaruãno, niso niã kaj ãislali ali hvalili na Znojilah.
Edino, kar je bilo staro, enako kakor nekdaj, to je bilo
krmljenje Ïivine; ravno tako so ravnali s kravami, ravno

BES

REJENâEVA OSVETA

tako z ovcami kakor pred sto leti, in mleko in maslo, ki
so ga kuhali, in sir, ki so ga napravljali, to je bilo ‰e vse
enako.

Marko je prebil ves teden na Znojilah. Prve dni se je

‰e nekolikokrat zjokal in tudi ‰e nekajkrat povpra‰al
dolgega Martina, ali prav niãesar ne ve o Petru, o Marici,
o JoÏefu, in ko je ta nejevoljno odmajeval, povesil je na‰
fant glavo in Ïalostno opravljal naprej svoj posel. Stari
gospodar se ni brigal zanj, vesel je bil, da ima hlapca
zastonj pri hi‰i, drugim pa itak na misel ni pri‰lo, zme-
niti se kaj veã za pritepenca.

âez tri dni se je zdelo Marku, da je od nekdaj tako bilo

na Znojilah. Seveda ga je v ãetrtek nekaj neprijetno zbu-
dilo iz tega prepriãanja. Na pa‰i se mu je bila ovca izgu-
bila, ko je bil preveã zami‰ljen v svoje orglice, in ko se je
brez nje vrnil domov, ga je dolgi Martin, ki je bil oãetu
za drobnico odgovoren, neusmiljeno pretepel.

To se Marku pred sto leti ni nikdar bilo v tako obili

meri zgodilo in zato je dejal — da je vedno slab‰e na
svetu.

Takoj pa mu je pri‰el zopet v misli tisti mladeniã, ka-

teremu se je, zapeljanemu po krivem preroku, tako sla-
bo godilo na svetu. Vzel je torej vse udarce kot nekaj
zasluÏenega, neobhodnega, in dasi je kriãal, kakor bi ga
iz koÏe drl, vendar ni ãutil v srcu, da se mu godi kaka
krivica. »ZasluÏil si, sedaj pa trpi!« dejala mu je vest.

BES

REJENâEVA OSVETA

In v soboto zveãer pa v nedeljo zjutraj — tedaj je bilo

‰ele ãudno!

Gospodar Znojilec je velel po veãerji Martinu: »Fant

naj gre s teboj zjutraj k ma‰i.«

»Ne, oãe,« dejal je Martin, »jaz pojdem ob desetih.«
Staremu to ni bilo niã kaj prav, ker je Martin potem

rad obsedel v krãmi, ako je ‰el dopoldne v cerkev.

»Naj gre pa s hlapcem! Ti pa glej, da bo‰ opoldne

doma!« godrnjal je stari.

Marka pa je ta vest grozno pretresla. Z doma se je

videla prijazna cerkev na nizkem holmu, ravno tako
kakor pred sto leti, toda kadar jo je ugledal, pre‰inil ga
je neznan strah: spominjal se je vedno in vselej ob tem
pogledu onega nesreãnega meniha, ki je ptico poslu‰al
in ki je potem v cerkvi na mah razpal v prah in pepel.

Do sedaj se mu je, izvzem‰i, da je bil enkrat tepen, ves

teden dobro godilo, torej tu ni bilo veã nevarnosti, da bo
naenkrat po njem; toda kaj bo v cerkvi?

Zato tudi ni rekel niti »da« niti »ne«, ampak zaril se

je nad hlevom prav v zadnjem kotu pod podstre‰jem
globoko v seno, s trdnim namenom, da ga nihãe ne naj-
de in da ne pojde v cerkev. Hlapec ga je klical navsezgo-
daj, veãkrat in glasno, toda zaman. Od‰el je torej brez
njega.

Tudi dopoldne o Marku ni bilo ni duha ni sluha.

BES

REJENâEVA OSVETA

Tiãal je ‰e vedno v senu na hlevu v strahu, da ga kdo

siloma vleãe v cerkev in da se tam izpolni nad njim ka-
zen, ki mu je bila gotovo namenjena. Zato tudi Ïivine ni
opravil. A iskal ga ni nihãe, kajti vsi so mislili, da je ‰el
ob desetih z Martinom in da se vrne z njim. Oãetova
slutnja se je pa tudi glede Martina izpolnila; opoldne ga
ni bilo domov. Stari gospodar se je grdo drÏal, hlapec pa
je preklinjal Marka, ker je moral Ïivino opravljati.

BES

REJENâEVA OSVETA

opoldne enkrat je Marko prilezel iz svojega skriva-
li‰ãa in nesreãa je hotela, da ga je hlapec koj zapa-

zil.

»Kje si bil pri ma‰i? In kdaj?« zarohnel je nad njim.

Marko si ni upal ziniti.

»Nikjer nisi bil; saj se te same pleve drÏe, mrcina ti

lena! âakaj, jaz ti pokaÏem!«

Rek‰i, skoãi pod kap po suh, na debelem koncu od-

lomljen cepec, katerih je leÏalo tam veã za podom, ter
jame udrihati po deãku.

Ta je skakal in kriãal in skoro bi bil sedaj raj‰i videl, da

se takoj spremeni — v prah in pepel.

Pa v tem trenutku je zgrabil nekdo hlapca za vrat in

ga zleknil v stran.

»Pusti fanta! Kaj ga pretepa‰?«
Bil je Martin, ki je bil stopil vmes in za njim je stal ‰e

drug, majhen postaren moÏiã s kratko pipico v ustih.

»V cerkev naj bi ‰el, nesnaga!« jezil se je hlapec ter

hotel ‰e enkrat zavihteti cepec nad onim.

»BeÏi stran!« velel je Martin.
Marko je ti‰ãal roki na oãi in vpil in jokal na ves glas.

BES

REJENâEVA OSVETA

»Fant, ali pozna‰ tega oãeta?« dejal je Martin in po-

kazal starega moÏiãa, ki je bil pri‰el z njim, ter sedaj z
nekim tihim, skrivnim veseljem gledal ves prizor, kakor
bi prav iz srca privo‰ãil Marku to kazen.

Deãek je potegnil z desnim in potem z levim rokavom

prek solznih oãi ter pogledal starega.

»Boter, boter!« vzkliknil je na ves glas in padel na

kolena.

»Zdaj pride — prah in pepel!« To je bila prva njego-

va misel.

A ker se to vendar ni zgodilo, skoãil je kvi‰ku in se

oklenil starega moÏa.

»Boter, boter, vi ste ‰e Ïivi? Vse drugo je pomrlo!«
»I, kaj pa je s teboj?« vpra‰a boter.
»Jaz, jaz sem — zaklet!« vzdihoval je fant.
»Menda si res ob pamet?« dejal je skrbno stari moÏ.
»Saj nikdar pameten ni bil!« godrnjal je hlapec.
A kmalu so se vendar sporazumeli.
Pa kako je bil pri‰el boter sem?
Martin je po konãani deseti ma‰i domov vraãajoã se

v istini zadel ob hi‰o, kjer, kakor pregovor pravi: »Bog
roko ven moli!« Ni si mogel kaj, da ni stopil noter ter
naroãil poliã vina. Nekaj ljudi je bilo Ïe notri in veã jih
je ‰e prihajalo. Posebno oni, ki so bili prav od daleã do-
ma, krepãali so se tu s skledico juhe in poÏirkom vina ter
ãakali popoldanskega kr‰ãanskega nauka. Da je bilo pa

BES

REJENâEVA OSVETA

tudi bliÏnjih dovolj, katerim takega krepãanja v krãmi
trebalo ni, nam tudi praviti treba ni.

Martin je imel svojo druÏbo in ni pazil na one pri so-

sednji mizi. Pa nakrat je vendar pozoren postal.

Tam je sedel majhen, postaren moÏiã, oãito tujec v tej

dolini, in pu‰il tobak iz kratkega vivãka.

Ta je nekaj pripovedoval, kar je Martina takoj opozo-

rilo.

»Sam Bog ga vedi, Bog ga znaj, kam je fant za‰el?«

govoril je stari svojim sosedom.

»I, pa kam je vendar hotel?« vpra‰a eden.
»Na Skaruãno, na boÏjo pot! Mati mu je branila, pa je

kar sam u‰el! Prazniãno obleko je imel pa nov klobuk,
morebiti ga je ‰e kak rokovnjaã oropal in ubil.«

»Kdaj se je pa izgubil?« deje drugi moÏ iz one druÏbe.
»Danes je teden! I‰ãejo ga povsod. Jaz sem ‰el nala‰ã

sem, pa da bi prosil oznanila v cerkvi o izgubljenem
deãku, pa pri‰el sem prepozno. Sedaj ãakam nauka. Te-
daj bodo gospod oznanili!«

»Kako je pa ime fantu?« vpra‰a Martin od druge

mize.

»Marko!«
»O joj, ta je pri nas!« vzklikne oni.
Stari je debelo gledal, a v kratkih besedah je bilo vse

razloÏeno.

BES

REJENâEVA OSVETA

Podala sta se oba vesela na pot in pri‰la ravno prav,

da sta Marka re‰ila hlapãevih pesti. —

Gospodar Znojilec je v tem pri‰el s polja, kjer je ogle-

doval p‰enico, ki je bila zrela za Ïetev, in potem so sedli
vsi k bokalu tepkovca, katerega je oãe velel prinesti.
Boter je bil vesel, da je na‰el Marka, oni pa tudi, da so se
ga iznebili; kajti, dasi jim je kot priden delavec ugajal,
bali so se ga vendar, ker so ga imeli za blaznega.

O njem ali o tem njegovem du‰evnem stanju pa ni

bilo govora ni besedice.

Ko je boter vstal in sta se poslovila, ‰li so vsi prijazno

narazen.

Domov grede, ko sta imela potnika Ïe Zlato Polje za

seboj, vpra‰al je boter Marka:

»I, zakaj si pa vendar tam gori ostal?«
»Oh, saj sem bil na Znojilah!« odgovori deãko.
»Da, pa to so druge Znojile nego na‰e, nego tvoje do-

maãe! Kaj meni‰, da so ene same Znojile na svetu?«

»Ene same!« rekel je Marko nedolÏno in ni vedel, da

je v svoji slaboumnosti izrekel veliko resnico, da ima
ãlovek le samo en dom in da ni nikjer na svetu tako do-
bro kakor — doma.

Pozneje se mu je popolnoma zjasnilo, da se je bil

namreã izgubil, da ga je samo ime »Znojile« premotilo,
in ko so ga doma z oãitim veseljem sprejeli, pozabil je

BES

REJENâEVA OSVETA

tudi vso nezgodo; toda od doma sam ni ‰el veã brez
materinega dovoljenja.

DraÏili so ga sicer vãasi drugi, ko so pozvedeli veã na-

drobnosti o njegovi boÏji poti, in klicali so ga »zaklete-
ga Marka«; in ãe do danes ni dobil drugega imena, ima
pa ‰e vedno staro.

BES

REJENâEVA OSVETA

Za ãast

ako prijazno klenkajo zagori‰ki zvonovi danes po-
poldne! Ob Peregrinovem je in pri podruÏnici v

Zagorici slovesen shod, h kateremu romajo vsako leto
ljudje od vseh strani: bolni in zdravi, stari in mladi. Do-
maãini so posebno ponosni na ta praznik, ker le ob
njem zbere se tolika mnoÏica tu v prijazni cerkvi in le o
njej gre daleã naokoli glas, da je tu pri sv. Peregrinu v
Zagorici na‰el Ïe marsikdo zdravje, katero je bil zastonj
iskal pri zdravnikih in po zdravili‰ãih kriÏem sveta.

Popoldanska sluÏba boÏja je konãana. V majhnem

zvoniku pritrkavajo fantje ‰e odhodnico ljudem, hiteãim
na vse ‰tiri strani, in glasovi zvonov done kakor godba
z brega v breg, z loga v log. Za cerkvijo poãijo ‰e enkrat
topiãi, katere je nabil strelec vnoviã po zadnjem blago-
slovu. Doli po bregu v prvih vrstah ‰alijo se fantje in
dekleta; tu in tam je videti voja‰ka suknja, katere nosi-
lec je dobil dopust za ta dan, da obi‰ãe domaão vas; sem
ter tja se pokaÏe kak rdeãebarven sonãnik ali pa rumen
slamnik z obilnimi ponarejenimi cvetlicami; mestna
hi‰na ali kuharica ga nosi, ki je dobila dovoljenje, da
sme danes pogledati, kako je kaj doma, in pri tej priliki

BES

REJENâEVA OSVETA

pokazati, kako se je Ïe pogospodila ali pogospodiãnila v
sluÏbi pri mestnih ljudeh.

Curek navzdol hiteãih je vedno redkej‰i, vedno bolj

pojemajoã. MoÏje in Ïene — za njimi pa starci in starke,
po dva vkup gredoã ali pa poedini, gredo polagoma za
prvo veliko gruão, meneã se o vremenu in setvi, o
dana‰njem prazniku in o obiskovalcih, ki so prihiteli na
ta griã; o porokah in oklicih, ki se imajo vr‰iti; o denar-
ju, ki ga ima ta, in o dolgovih, ki tlaãijo drugega; sploh
o vsem, kar pride na jezik in kar zanima.

Dva moÏa stopata poãasi po stezi navzdol proti vasi,

drug poleg drugega, in vÏigata svoja lepo okovana
vivãka. Poznati jima je na prvi pogled, da sta dobro imo-
vita gospodarja. Njiju obleka in njuno nekako oblastno
vedenje priãuje o tem. Irhaste hlaãe so ãrne kot Ïamet in
srebrni gumbi na telovniku se jima svetijo, kakor bi bili
danes pri‰li od zlatarja. Kako so pa tudi mladi fantini s
svojo pokvarjeno polmestno no‰o gledali danes to lepo
opravo!

Veliko se ne menita med seboj; kajti soseda sta, oba

posestnika prav tu v Zagorici, in vsak zna tako dobro,
koliko krompirja ima sosed v svoji kleti, kakor ve za svo-
jega; vsak ve, koliko mleka se namolze pri sosedovi dim-
ki — kakor zna, koliko da njegova plavka. Ako izprego-
vorita, menita se o drugih ljudeh ali pa o vremenu; pa to
je tudi kmalu opravljeno.

BES

REJENâEVA OSVETA

Tudi o tem ne zineta, kam ju pelje dana‰nja pot, kar

bi bilo upraviãeno; njiju domaãiji leÏita gori v griãu, on-
kraj podruÏniãne cerkve, onadva pa stopata na nasprot-
no stran v dolino, kjer se ob beli, veliki cesti razteza ‰ir-
na vas. Vajena sta Ïe mnogo let napraviti to pot na praz-
nik sv. Peregrina; in skoro vselej tako kakor danes, drug
v‰tric drugega v rednem, pa redkobesednem pogovoru.
Nobeden ne vpra‰a niti tedaj, ko stopita po litanijah iz
cerkve, niti tedaj, ko postajata na pokopali‰ãu pred zad-
njimi stopnicami, ãakajoã, da odide mlada mnoÏica:
»Kam greva danes?« — Edina sta v svojem sklepu in
tako edina kreneta, iz vivãkov pu‰eã, dol ãez breg v vas
in tam koj — v krãmo starega znanca in prijatelja Kav-
ke.

»Starine — kajne?« hiti krãmar.
»Bova li starino — Vid?« vpra‰a eden.
»Kakor hoãe‰! Pa saj starino vedno pijeva — ·imon —

kajne?«

»Starine prinesi!« tako veli Vid in kmalu stoji liter

rumenega vina in en kozarec pred njima, na kroÏniku
pa v ‰tiri kose razrezan hlebec belega kruha.

Pa to ni dovolj. Krãmar povpra‰uje, ãesa bosta ‰e pri-

griznila, in dasi ve on in njegova dva gosta, da drugega
ne bosta zahtevala nego ocvrtega kozliãa, vendar jima
ponuja najprej kaj »mrzlega«.

BES

REJENâEVA OSVETA

Ko sta se zadovoljila z jedilom, potem prihaja liter za

litrom na mizo in vsak mora piti, kdor pride v obliÏje; in
vsak stori to tudi rad; saj ju poznajo — Vida in ·imona,
ta dva kmetska bogata‰a stare korenine: imovita sta, ba-
hata, kolikor je prav, pa pridna in po‰tena in tudi komu
drugemu rada kaj privo‰ãita.

Krãmar Kavka se mudi rad pri mizi, kjer sedita in go-

spodujeta na‰a znanca; tudi drugih je veã tu, ki pijejo
zase in na svoj raãun; modrujejo pa vsi kriÏem mize.
Najbolj glasen je droben, skljuãen moÏiã, ki vedno sega
po kozarcih, vedno pije, vedno nataka, vedno kliãe svoj:
»Dobro zdravje!«, ki pa niãesar ne naroãa. Poznajo ga
tudi vsi in gledajo ga ‰e dokaj prijazno.

»Alo, Kebrãek!« — vzklikne Vid veãkrat, »pij no, pij!

S podplati, ki si jih krpal ves teden, nisi zasluÏil slanega,
ker preslabo pribija‰! ·ivaj, ‰ivaj, kakor so prej delali,
nikar pa lesenih cvekov ne zabijaj v podplate!«

Kebrãek se ne da dvakrat poprositi, ampak izprazni

kar na mah kozarec, ki mu ga je porinil Vid pred roko.
Potem pa ‰egavo in hudomu‰no pogleda naokoli in reãe
imenitno:

»Leseni cveki? Oãe Vid — vi ‰e ne znate, kako velja-

vo imajo! Ako ga dobro zabije‰ v podplate, drÏi bolje kot
Ïelezo — kaj-li dreta? Dreta je proã! Brezova Ïbica — ta
je prava! Zakaj pa ne sadite breze? Zakaj jo pa sekate v

BES

REJENâEVA OSVETA

drva ali pa reÏete in te‰ete va‰e ãetvernike iz nje? Na
vago se prodaja brezov les!«

»O da!« zakrohoãe se ‰e Vid, »kadar ti ga polagamo

na zadnjo oplat! Tedaj je teÏek!«

Glasni smeh cele druÏbe ni ujezil Kebrãka, ampak za-

tegnil je svoje lice v malo hudobne gube in dejal:

»Oãe Vid, vi lahko govorite, ker nimate nobene bre-

ze v gozdu. Zato tudi nihãe ne povpra‰a pri vas. Vi sicer
imate hrast in smreko in bukovje, ki vam pa preperi v
gozdu — v ‰kodo vam in tistim, ki bodo za vami pri‰li!
Va‰ sosed ·imon je bolj pameten, ta je posekal, kar je
bilo godnega za sekiro, in sedaj raste tam breza in iva.
Iva bo za kurjavo, breza pa na prodaj. Kajne, oãe ·imon?
Dobro zdravje!«

Rek‰i to, izpije Kebrãek zopet pol kozarca, nalije ga

vnoviã in porine z litrom vred naprej proti sosedu.

»Res je!« pritrdi ·imon. »Posekal sem laz za Kalom,

ker so mi dobro plaãali, in sedaj je dovolj breze tamkaj;
povpra‰ujejo tudi po nji, ker delajo iz brezovega lesa
najbolj‰e cveke za podplate.«

»No, kaj sem rekel?« deje zbadljivo Kebrãek, ki si je

bil danes menda izbral Vida, da ga draÏi.

»Pri tem tudi ne bo‰ obogatel, kakor tale ãevljarski

podplatovec ne bo brez drete!« zaroga se Vid svojemu
sosedu.

BES

REJENâEVA OSVETA

MoÏje so imeli Ïe dokaj vina v glavi in zato svojih

besed niso polagali na re‰eto.

»Ali sem vam kaj dolÏen, oãe Vid?« vpije ãevljar Ke-

brãek ves raztogoten.

»Ali ima‰ kaj veã — nego jaz?« razjari se ·imon in

treskne kozarec na mizo, da lete ãrepinje naokoli.

»I — no! Kebrãek — ti menda tudi nisi ‰e pri meni in-

tabuliran!« deje zaniãljivo Vid.

»Pa tiste meksikance mi plaãajte, ki sem jih naredil

va‰emu sinu za dana‰nji praznik!«

»Kdaj si pa ‰e povedal raãun? Povej ga precej — pre-

cej, ti pravim, da ti zama‰im tvoj smoleni gobec!«

»Kaj bo‰ ma‰il?« vtakne se vnoviã jezni ·imon v pre-

pir. »Pusti ga v miru!«

»Kaj? Ti ma‰i, ti! S svojimi brezami zama‰i tista okna

v gorenji kamri —!«

»·ema — neumna!« zarjove ·imon in plane kvi‰ku!
Obenem z njim pa je planil tudi njegov stari prijatelj,

a sedaj tako silno razÏaljeni sosed Vid izza mize; Kebr-
ãek se potisne v stran, le krãmar Kavka stopi med raz-
kaãena nasprotnika. Vse v sobi umolkne na mah.

»·ema prismojena!« ponavlja ·imon srdito.
Vid pa, malo opotekajoã se po sobi, oprijemlje se sto-

lov ter le hripavo grli: »Za to bo‰ drugje odgovarjal — za
to bo‰ — odgovarjal — to ti pravim — bo‰ — odgovarjal!
Mojo ãast mi bo‰ vraãal — mojo ãast!«

BES

REJENâEVA OSVETA

Temna noã je krila zemljo in gori raz zvonik zagori‰ke

podruÏniãne cerkvice je bila ura enajsto pred polnoãjo.

Vid je stopical poãasi po strmi stezi navzgor v breg in

poãival na vsakem ovinku. Jeza, grozna jeza ga tare. Ta
sosed, ta stari prijatelj, s katerim sta se ‰e redkokdaj zbe-
sedila, ta mu je vrgel nocoj vprviã tako hudo psovko v
obraz. Odkar je gospodar, mu ‰e nikdar ni nikdo kaj
enakega rekel. Ne — to mora biti plaãano, ma‰ãevano:
zaprt mora biti ·imon, naj velja, kar hoãe; ãast je ãast, in
da bi zagori‰kemu Vidu smel kdo »‰emo« v obraz me-
tati nekaznovan — ne, kaj takega ni bilo in ne sme biti!
Tako ugiblje ves pot, jezi se in kolne in lovi s teÏkima
nogama strmo, kamnito stezo. Malo pod cerkvenim
ozidjem teãe njegova steza zopet v drugi breg in nekaj
sto korakov pred domaão hi‰o skozi gosto zara‰ãen ga-
brov gozd. Stara, rogovilasta drevesa mole tu svoje ko-
‰ate, temno obra‰ãene veje ãez stezo in po oguljenih
koreninah je teÏka hoja.

Vida ‰e ni zapustila jeza, ampak le huje in huje vre v

njem, kakor mu tudi nogi vedno bolj odpovedujeta.

Ko zavije v gozd, grozi ‰e vedno polglasno in sedaj

vihti celo pest tja proti desnemu brdu, kjer stoji ·imo-
nova domaãija in mimo katere gre pot na Vidov dom.

»âakaj — jutri te toÏim — in — te toÏim — za to —

‰emo! Kaj ‰emo? — Sam — ti — ‰ema!« A sedaj se spo-
takne ob debeli korenini, zaleti se v stran, v mah, ki

BES

REJENâEVA OSVETA

prera‰ãa tla, in pade. Enkrat, dvakrat posku‰a ‰e zravna-
ti se kvi‰ku, potem pa se zlekne mirno po mehkem
leÏi‰ãu in zaspi.

Noã je mirna, noben listiã se ne gane, zvezde miglja-

jo tu in tam skozi gosto vejevje, v zvoniku stare cerkve
pa zaskovika vãasih samoten ãuk.

In Vid spi trdno, kakor bi leÏal doma v svoji postelji.

BES

REJENâEVA OSVETA

asno sonce mu sije na prag, ko stopi zopet prazniãno

opravljen iz veÏe pred hi‰o. Sinoãnja jeza ga ‰e ni

minila. Îeni, ki povpra‰uje, kam se je nameril, ne odgo-
varja, sinu Peregrinu pa, kateri pripravlja drevo, da ide
orat za koruzo, zapove osorno: »Tisto Ïelezno brano, s
katero smo trgali po neumnem na‰e travnike — tisto
zavleci precej nazaj k ·imonu! Sam naj pusto‰i svoje
senoÏeti — mi jih ne bomo!«

Peregrin ãudno pogleda oãeta, zakaj ‰e vãeraj je bila

vsa hi‰a polna hvale, kako koristna je travni‰ka brana;
ker pa rad hodi tja k ·imonu, za to se tudi ne brani ta-
koj izpolniti te zapovedi.

»In — da mi ne bo‰ tam postajal; — jaz tega ne trpim

veã!«

Sedaj Peregrin odpre usta in oãi na ‰iroko, same

osuplosti, oãe pa vzame dolg cepec, sloneã pod napu-
‰ãem ob zidu, in se odpravi na pot. Kako nagel, kako
mladostno Ïiv je njegov korak! Kmalu je na veliki cesti,
in dasi je do tja, kamor je namenjen, skoro dve uri hoda,
vendar se mu zdi, da je kar preskoãil to daljavo. V me-
stecu je nakrat pri okrajnem sodi‰ãu in tu hoãe prijavi-

BES

REJENâEVA OSVETA

ti svojo toÏbo proti sosedu ·imonu zaradi razÏaljenja
ãasti. A danes ni toÏbeni dan; odpravijo ga ter mu reko,
naj gre k doktorju, ta mu bo tudi danes napravil toÏbo.

»I — kaj — toliko ima Vid tudi, da bo doktorja plaãal!«

deje starec in kmalu potem je toÏba gotova in povrhu
ima Vid tudi ‰e svojega zastopnika — doktorja, zato —
»da bo stvar draÏja za ·imona«.

Ko pride domov, razodene tudi domaãim vso stvar.

Îenske so takoj na njegovi strani, samo sin Peregrin ne-
koliko ugovarja; a ko mu oãe zagrozi, da ga bo s cepcem,
ako se ‰e enkrat gane do ·imonovega plotu »gledat za
tisto deklino«, utihne i on in v vseh domaãih do zadnje-
ga pastirja jame kliti in rasti nasprotstvo in sovra‰tvo do
sosedovih.

»Brano si mu zavlekel tja; je li on vrnil na‰ okopaã?«

godrnja Vid.

»Popoldne ga je pastir pripeljal!«
»Dobro! âe ne, bi ga takoj toÏil,« preti gospodar in

hodi okoli, da bi na‰el le kak nov predmet za prepir, toÏ-
bo in ma‰ãevanje nad sosedom ·imonom.

Kako poãasi mu ginejo dnevi! Vendar pride dolgo za-

Ïelena ura, ko stojita s sosedom pred sodnikom.

Razprava je kratka — oba — toÏitelj in toÏenec sta

trdovratna. Konec pravdi je ta, da je ·imon obsojen na
pet goldinarjev globe.

A to ni konec, to je ‰ele zaãetek!

BES

REJENâEVA OSVETA

Drugega dne po sodni obravnavi priteãe Vidov pastir

domov z novico, da ga je ·imonova dekla zapodila s
travnika, kjer sta vedno oba gospodarja, Vid in ·imon,
vkupno pasla svojo goved. Vid se krãi od jeze in gre sam
na travnik. Tam naleti Ïe na ·imona.

»Kdo bo branil meni tukaj pa‰o?« raztogoti se Vid.
»Jaz ti branim! Pasel si tedaj, kadar si prosil!«
»Tebe prosil? ·e nikdar ne!«
»Saj imam priãe!«
»Kak‰ne priãe?«
»Dobre!«
»Menda tvoje cunjaste babe?«
»No, bo‰ videl! Pasi, koder hoãe‰ — tukaj ne bo‰!«
»Bova videla!« kriãi Vid.
»Da, da, bova videla. Za cunjaste babe bo‰ pa odgo-

vor dajal!« togoti se ·imon.

»Cunjaste — da — ãe hoãe‰!«

Ker je nekoliko nepoklicanih priã blizu, katere ·imon ‰e
pravoãasno zapazi, obsojen je Vid malo dni pozneje
tudi na pet goldinarjev globe.

Sedaj imata Ïe oba svoja zastopnika; eden ima odvet-

nika, drugi ima notarja, in zato s temi petimi goldinarji
tudi ‰e ni opravljeno. Domaãi Ïupan pa si mane roke ter
pripoveduje obãinskim svetovalcem — da letos skoro ne
bo treba naklade za uboÏno blagajno, ker se zagori‰ka

BES

REJENâEVA OSVETA

soseda tako pridno toÏujeta in ker se nadeja, da bosta
vplaãala ‰e nekaj glob.

Sedaj naperi Vid toÏbo zaradi motenja v posesti pa‰e.
»Naj velja, kar hoãe!« pravi svojemu odvetniku; in ker

se dokaÏe, da je v zadnjih letih Vid v istini mirno pasel
svojo Ïivino na travniku, s katerega mu je bil zadnjiã ·i-
mon pastirja zapodil, zato Vid tudi prvo pravdo dobi. Pa
·imon pride sedaj z drugo; on trdi, da je njegov travnik
prost vsake sluÏnosti in da je v zadnjih letih Vidovo Ïi-
vino le trpel tamkaj, sedaj je pa ne mara veã. Vid ni v
stanu dokazati tridesetletnega priposestvovanja, in zato
to pravdo izgubi.

Medtem pa se kregajo, psujejo in pretepavajo in toÏu-

jejo tudi rodbina in druÏina obeh sosednih, prej tako
prijaznih, a sedaj »zaradi ãasti« tako razljuãenih hi‰.

Vida peãe ‰e vedno ona vendarle v naglici izgovorje-

na psovka »‰ema«, ·imona pa jeze »cunjaste babe«! In
potem — kako tlaãijo moÏaka Ïe vse te pravde, ti odvet-
niki in zastopniki in ti silni tro‰ki!

Vidovo imetje pe‰a — kako je s ·imonovim, tega ne

ve, tudi ne meni se za to.

In ãas — ãas! Kako ãudeÏno hiter je njegov tek! Prej ni

mogel doãakati, da bo napoãil dan razprave, da se mu
bo ohladilo srce v ma‰ãevalnem zado‰ãenju; kakor polÏ
ãez stezo, tako mu je lezel dan za dnevom. Sedaj pa, ko
je moral napraviti dolg, da plaãuje vedno rastoãe tro‰ke,

BES

REJENâEVA OSVETA

ko vidi pred seboj vedno obroke, ob katerih bo treba
od‰teti obresti, ko je dobil celo Ïe toÏbo, vroãeno zara-
di nujno napro‰enega, pa ne povrnjenega posojila — se-
daj pa teãe dan za dnevom kakor hudournik ãez skalov-
je.

»Kaj bo, kaj bo?« vzdihuje in premetava se na svojem

leÏi‰ãu. Îena ga veãkrat ãuje, ona bedi, z njim vred i‰ãe
zastonj spanca, a z njim vred neti v svojem srcu ‰e ved-
no ogenj jeze in sovra‰tva do sosedovih, ki so krivi po
njunem mnenju vsega tega zla.

»âast mi je vzel in mi jo ‰e vedno jemlje!« vikne on

mnogokrat in dviga svoje ko‰ãene pesti tja proti ·imo-
novemu domu. Tega pa ne pomisli, da je bila surovost
sosedova Ïe kaznovana in da mu oni ne jemlje veã ãasti,
ampak da si jo jemlje sam s tem, kolikor bolj potaplja v
svoji slepi, ‰kode in ma‰ãevanja Ïeljni strasti svoje imet-
je in svojo rodbino.

BES

REJENâEVA OSVETA

edno bolj, vedno silneje gre navzdol.

Pravda zaradi pa‰e na travniku je Ïe zdavnaj pri

kraju; a namesto nje teãejo tri druge: ena zaradi kolo-
voza v lazu, druga zaradi pe‰poti ãez spodnji vrt, tretja
zaradi napajali‰ãa pod Kalom. Hranilnica, ki je prva po-
sodila denar na Vidovo posestvo, ne da veã beliãa, am-
pak Ïe toÏi za obresti; krãmar Kavka se je tudi Ïe vknjiÏil
za nekaj stotakov, in zadaj ãepi odvetnik s svojimi ter-
jatvami. V zadnjem trenutku zavaruje Vid ‰e svojo Ïeno
za doto in sedaj s posestvom ni niã veã; smejejo se mu,
ako zine o tem, da naj mu kdo kaj posodi na grunt.

Njegovi hlevi so prazni, njive opusto‰ene, ko‰njo pa

daje kar na prostovoljno draÏbo, da dobi nekaj goldi-
narjev za najsilnej‰e upnike.

Pa kako naglo je vse to pri‰lo! Ko se spominja, da je

imel poln hlev najlep‰e govedi, poln svinjak rejenih pra-
‰iãev, na ka‰ãi Ïita in vsega, vsega v izobilju — zdi se mu,
da je bilo vse to ‰e vãeraj: tako naglo je preteklo teh ne-
kaj pogubonosnih let! Sedaj sta sama z Ïeno; ni hlapca,
ni dekle, ni pastirja. Peregrin je tudi ‰el od doma; eni so
dejali, da dela nekje pri zgradbi nove Ïeleznice, drugi so

BES

REJENâEVA OSVETA

trdili, da je ‰el daleã tja na Nem‰ko med knape; ãim da-
lje od doma, tem ljub‰e mu je sedaj!

Stari se veãkrat domisli, kako je bilo Ïe skoro dome-

njeno, da bosta Vidov Peregrin in pa ·imonova ·pelica
moÏ in Ïena in da so star‰i le ãakali, da malo bolj odra-
steta: premlada sta se jim zdela! Da je Peregrin rad videl
sosedovo ·pelico, to so priãale tudi one zbadljive bese-
de o priliki, ko sta se tako besno sprla oba starca, ko se
je namreã rogal Vid, da naj ·imon ma‰i svoje okno, na-
kar je padla ona usodepolna »‰ema«, ki je povzroãila ta
Ïalostni boj za ãast, v katerem je ginilo Vidovo imetje.
Sedaj pa se klati Peregrin po svetu in ·pelica je vzela
drugega.

Zadnja pravda s ·imonom je izgubljena, tro‰ki so

ogromni. Njegov in ·imonov zastopnik, oba doktorja,
hitita, da se vknjiÏita, ãimprej je moã, ‰e enkrat za tro‰-
ke, in potem gonita posestvo na kant. Vid ima Ïe zdav-
naj v rokah odlok, da bode zadnja prodaja — jutri. Jut-
ri! — Grozna beseda onemu, kateremu preti drugega
dne neizogibna nesreãa!

·e eno nado ima: »Kavka ti bo posodil, da plaãa‰ ne-

usmiljena doktorja, na ono njivo ti bo dal, ki se drÏi nje-
gove senoÏeti!« tolaÏi se, ko stopa ãez breg proti vasi
prosit krãmarja te usluge. Pozimi je, mrzla burja pometa
sneg in noã je Ïe nastala.

BES

REJENâEVA OSVETA

Vid se ne zmeni ni za burjo in sneg ni za temno noã;

da bi le dobil denar; potem ga ponese navsezgodaj v
mesto laãnima doktorjema in grunt njegov bo re‰en.

V krãmi pri Kavki je luã, a v prvi sobi ni nikogar; v

drugi sedita dva, a to morata biti tujca; saj domaãini
ostajajo navadno v prvi. Kavka pusti gosta v drugi sobi
in pride ven; toda niã kaj prijazno ne pozdravi vstopiv-
‰ega Vida. Njegovo lice je stisnjeno v prav odurne gube,
ko naglo postavi vino pred novega gosta; malomarno
vrÏe ‰e ogel starega kruha na mizo.

Vid ãuti vso to neprijaznost, a pomagati si ne more,

dasi se mu krãi srce v prsih.

»Kavka — ali mi bo‰ dobro storil?« deje proseãe.
»Kolikokrat sem ti Ïe? Jaz bi dejal, da je merica sedaj

polna!«

»Toliko mi daj, da doktorja plaãam!«
»He, he, ta bi bila! Saj menda sam ne ve‰, koliko je

treba?«

Vid v resnici ni vedel.
»Na ono njivo mi daj,« reãe skoro obupno, »na Ko-

zarjih! Pri rokah ti bode.«

»He, he!« zasmeje se sedaj krãmar na ves glas. »Tisto

kupim lahko jutri in ‰e kaj drugega zraven! Glej ga no,
glej — trapa, kaj mi ponuja!«

Vidu se jame v glavi vrteti.
Tu pa zakriãi Kavka v drugo sobo:

BES

REJENâEVA OSVETA

»Pojdita, pojdita semkaj, vidva, da ãujeta, kako kup-

ãijo mi ponuja ta — pametnik!«

Med vrati se pokaÏeta klicana dva: ·imon in pa sklju-

ãeni ãevljar Kebrãek!

»Prav tako! Pametnik mu mora‰ reãi,« roga se lokavi

Kebrãek, »sicer te bo takoj toÏil za — ãast!«

»Ha, ha, ha, ha!« krohotajo se vsi trije.
Vid pa sedaj ne vidi in ne sli‰i niã. Divje zakolne, udari

s pestjo po mizi, da se kozarec zataklja raz njo, potem pa
zgrabi stol in zamahne naravnost predse. Enega bo paã
zadel, mrtev mora biti, naj bo, kdor hoãe!

Pa oni so urnej‰i. Kebrãek ga izpodteãe, Kavka mu iz-

bije stol iz rok in potem ga peste vsi trije. Vleãejo ga do
vrat, ãez prag na stopnice, ki vodijo na cesto, in tam ga
pahnejo kriãeã in smejoã se od sebe, tako da pade kar
zvi‰ka v sneg.

»Hu hú, hu hú,« — stoãe na glas, vrÏe se na to in po-

tem na ono stran, hud mraz ga spreletava, ‰e enkrat se
stresne in — zbudi se!

BES

REJENâEVA OSVETA

ahka meglica lega po dolini, na vzhodnem nebu rdi
nebo. Temno je ‰e in skoro popolnoma mirno vse

naokrog; le tam v dobravi na stari, v vrhu suhi jelki kle-
peãe in brusi divji petelin; v dolu, v glogovini kraj laza se
ogla‰a prvi kos. V gabru nad Vidom pleza veverica in
puha pri vsakem skoku; ura na zagori‰kem zvoniku pa
bije — ‰tiri.

Vid se skloni kvi‰ku, mane si zaspane oãi in stresa se

od mraza.

»Kje sem? Kaj je bilo? Kaj je vse to?«
Tako premi‰ljuje in vstaja poãasi s trdega, mrzlega

leÏi‰ãa. âudno se mu vidi, da je vse krog njega zeleno,
ko se mu je vendar ravnokar zazdelo, da so ga vrgli v
sneg, na cesto pred Kavkovo krãmo.

Pa ko se popolnoma zravna, ko stegne svoji roki na-

razen in nekajkrat globoko zazeva in ko mu tam od do-
ma sem zadoni na uho glasni »kikiriki« domaãega pete-
lina — tedaj stoprav se zave in ‰e en pot oãi maneã zine
polglasno: »Spal sem, sanjal sem! To vino, samo to vino
je krivo! To vino ni zdravo!«

BES

REJENâEVA OSVETA

Potem pa gre poãasi proti domu in ‰e vedno je takov,

kakor bi bil na pol v sanjah. Njegov gozd je ‰e cel, nikdo
ga ni posekal, in vendar gleda Vid tja vanj, tja na nas-
protno zeleno reber, kakor bi vse to ne bilo istinito. In
doli na pa‰niku pod logom pase se Ïe njegova goved
skupno s ·imonovo, tam v kolovozu pa pelje Peregrin
travni‰ko brano na senoÏet v dolini, da poruje maho-
vino.

»Sanjalo se mi je!« reãe starec ‰e enkrat in se upre ob

plot za kolovozom.

»Pa ›‰ema‹ mi je rekel!«
In pri tej misli ga popade za trenutek zopet prvotna

jeza, a za njo silijo mu v spomin vsi dogodljaji, katere je
bil gledal v sanjah, ko je prespaval svojo pijanost gori
pod gabrovim drevesom; pa ko se spomni zadnjega pri-
zora — pro‰nje svoje pri krãmarju, njegovih zbadljivih
besed in potem, kako je ‰vignil v zraku raz stopnice v
sneg — potem pa kar hiti skoro na glas: »Bog ne daj, Bog
ne daj!«

Njegova pot vodi mimo ·imonove hi‰e. Ta stoji Ïe na

pragu in tlaãi tobak v svoj vivãek. Ko prihaja Vid, gleda
oni sedaj v tla, sedaj k nebu. Nekako teÏko mu je pri
srcu.

Tudi Vid ne more z besedo na dan, ko gre mimo ·i-

monovine.

BES

REJENâEVA OSVETA

Naposled, ko ima le ‰e nekaj korakov do hlevnega

ogla, za katerim bi bil izginil ·imonovim oãem, postane
in zaka‰lja na glas.

»Lepo vreme bo!« reãe na to ·imon. »Kakor nala‰ã za

krompir in za koruzo!«

»Kakor nala‰ã,« ponavlja Vid. »Bo‰ li oral?«
»Bom!«
»Jaz bom pa ‰e malo pobranal po senoÏeti, trava je ‰e

majhna!«

»Ej, presuho je, presuho letos! Toda za brananje

prav!« reãe ·imon.

Vtem izgine Vid za oglom, ·imon pa stopi v hlev.
Nihãe na vsem svetu tedaj ni bil tako vesel in zado-

voljen, kakor sta bila ta dva moÏa, in vsak tudi le zase in
v globoãini svojega srca. ·imon, ker je ãutil, da mu je
sosed odpustil nepremi‰ljeno besedo, Vid pa, ker je spo-
znal, da je ‰e pravoãasno stopil od brezna, v katero ga je
hotela pahniti strast, kateri je bil dal ime: ãast.

Ko stopa Vid po kolovozu pod podruÏno cerkvico,

sname klobuk in deje: »Sam Bog in sv. Peregrin sta mi
poslala te sanje!«

Sledeãi predpust pa je bilo gori v Zagorici veliko sva-

tovanje; Vidov Peregrin je vzel ·imonovo ·pelico in pri
Kavki v Spodnji vasi so pili popotnico; tedaj je bil tudi
ãevljar Kebrãek poleg, in ko je hotel govoriti zopet o
brezovih Ïbicah, sunil ga je Kavka pod rebra, da je na-

BES

REJENâEVA OSVETA

glas zajeãal in potem naglo dejal: »Oj — oj — sedaj je
vseeno! Peregrin ima vse — Vidove smreke in ·imono-
ve breze! Kaj me — suje‰?«

Vid in ·imon pa sedita skupaj in prvi reãe potihoma

in pomenljivo staremu prijatelju: »Sedaj ti pa ne bo tre-
ba veã ma‰iti tistega — okna!«

»·ema!« zavrne ·imon in porine polni kozarec pred

soseda.

Pa sedaj se nista skregala, ampak zasmejala sta se na

glas.

BES

REJENâEVA OSVETA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-308-0

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Janko Kersnik Testament
Janko Kersnik Raztreseni listi
Janko Kersnik Agitator
Janko Kersnik Gospod Janez
Janko Kersnik Dve humoreski
Janko Kersnik Jara gospoda
Janko Kersnik Lutrski ljudje
Janko Kersnik Kmetske slike
Janko Kersnik Ciklamen
Janko Kersnik Na Zerinjah
Uskok Janko Simo Matavulj
Janko Z Czarnkowa - Kroniki
Janko Z Czarnkowa - Kroniki
janko z czarnkowa kronika 2JH4JXALWG4QLXZLR2EJW5WWB7MOKFG3W5M2QDQ
janko muzykant-h.sienkiewicz
Janko Muzykant (2) , Janko Muzykant - Henryk Sienkiewicz
Kronika Janko z Czarnkowa
107 lektur streszczenia - podstawowa,gimnazjum,liceum, Janko Muzykant - Henryk Sienkiewicz, Janko ju
Kronika Janko z Czarnkowa

więcej podobnych podstron