BES

JARA GOSPODA

Janko Kersnik

Jara gospoda

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

JARA GOSPODA

BES

Janko Kersnik
JARA GOSPODA

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-008-1

beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

BES

JARA GOSPODA

akor bi bil ravnokar kdo ustrelil skozi okno v druÏbo,
tako je bilo nekega zimskega veãera v zatohli gosposki

sobi Kraãeve krãme v Grobljah. Izprva je vse obsedelo mirno,
brez sape, potem pa so se ãuli glasni vzkliki „A-a-a!” in „Ej,
ej, ej!”, celo „Oj, oj, oj!”; nekateri so skoãili s stolov, drugi so
obsedeli letargiãno ali strmeã, veãina pa je klicala na glas:
„PokaÏite, pokaÏite vendar! To je novost, to je nekaj!”

In nesreãnik, ki je povzroãil ves ta nemir in vso razburje-

nost, stal je med vrati in vihtel v desnici najnovej‰o ‰tevilko
uradnega lista, katero je ravnokar prinesel s po‰te.

„Dajte sem,” kriãal je notar, oãito najglasnej‰i v druÏbi,

„dajte sem, Minãe! To treba videti ãrno na belem!”

Minãe, krãmarjev sin, mlad, velik fant inteligentnega lica,

poloÏi smehljaje list na mizo in ponovi besede, s katerimi je
nekoliko prej tolikanj razburil vso veãerno druÏbo:

„No, le ãitajte! Novi na‰ sodnik je Andrej Vrbanoj. V zad-

njem telegramu se bere tako.”

„Vrbanoj? Ej — ej!” zakliãeta sodni adjunkt in notar zaeno.
„Vrbanoj? Kdo je to, kaj je, kje je?” vikajo davkar in njega

kontrolor, uãitelj in dva trgovca, ki sta navzlic dnevni konku-
renci vendar sleherni veãer prijateljski sedevala skupaj pri
Kraãi, in vrhu tega ‰uma in vri‰ãa se je sli‰alo ‰e radovedno
vpra‰evanje dveh oskrbnikov z bliÏnjih gra‰ãin, katera tudi

BES

JARA GOSPODA

nista vedela bolje uporabljati veãernih ur nego ob grenkem
pivu in sumnem vinu, katero so toãili oãe Kraãa.

Samo dva póstarna moÏa, po‰tar ih okrajni ranocelnik,

ostala ãlana vse druÏbe, gledala sta z manj‰im zanimanjem
ves ta prizor. Po‰tar je iztrkal svojo lonãeno pipo in segel po
novem tobaku, doktor pa, kakor so ga sploh nazivali, zakli-
cal je na glas po novem kozarcu piva.

Notar je vtem glasno preãital telegram v uradnem listu.

Vpra‰evanja pa le ni bilo konca in, ko je po kratkem molku
pristavil: „Oj, fin moÏ je ta Vrbanoj! Dobro ga poznam, pa ti
tudi, Pavel?” — ozrla se je vsa druÏba radovedno v njega in v
adjunkta, kateremu so bile namenjene zadnje besede.

„Kaj bi ga ne poznal? Najin souãenec je!”
Pri tem pa je nekam zami‰ljeno vÏigal smotko, ki mu je

ugasnila v zadnji minuti, ko se je razpravljala ta novost.

„Sreão ima, sreão! Tako mlad sodnik!” pristavil je nehote.
„Sedaj ste pa vi na vrsti,” vrine doktor besedo v hipni molk,

med katerim vsakdo zase razmotriva nekam pikri glas, ki je
zvenel iz zadnjih adjunktovih besed.

„Je li oÏenjen?” vpra‰a doktor pohlevno.
„Kaj ‰e!” zavrne ga notar. „·tiriintrideset let ima, lep je,

velik, pameten, samo proti Ïenskam nekoliko —”

„Kaj?” vpra‰ajo vsi razen adjunkta.
„I, ne vem, kako bi dejal — nekoliko, nekoliko — neroden!”
„Glej, kak‰na prilika se ti nudi!” vzklikne doktor in potrka

davkarja na rame. „To bode nekaj tvojim trem gospodiãnam!
Kako hvaleÏno, takega moÏa uãiti obãevanja z Ïenskami!”

Glasen smeh je sicer zazvenel po tej zabavljici, toda vse je

preveã obhajalo ugibanje o novi osebi, katero je vrgel sluãaj
v ta ozki krog, da bi se kdo dalje mudil pri tem vpra‰anju.

BES

JARA GOSPODA

„Je li pevec?” vpra‰a uãitelj, porabiv‰i kratek odmor v raz-

govoru.

„Bas — drugi bas — oh kakov bas!” pritrdi notar.
„Kaj pa — politiãno prepriãanje?” deje eden izmed trgov-

cev.

„Naroden, naroden — hud narodnjak; tu se bode uradova-

lo le slovenski!” hiti notar, ki je docela prevzel nalogo inter-
preta, ker je adjunkt trdovratno molãal.

„Kje bode stanoval?” vpra‰a po‰tar navidezno malomarno,

toda na licu se mu vendar posveti nekovo skrivno, zvito ve-
selje.

Osem oãi se sreãa hkrati; zakaj tudi oãe Kraãa je nekoliko

prej stopil v sobo in obstal za uãiteljevim stolom.

Spogledali so se pa ‰tirje gospodje: oãe Kraãa, ki je imel

svojo hi‰o in prazno stanovanje, oba trgovca, ki sta tudi imela
svoji hi‰i in takisto prazni stanovanji, in notar, ki je bil v istem
prijetnem in zaeno neprijetnem poloÏaju.

„Hm — stanovanj dosti!” reãe kontrolor.
„Na izbiro!” pristavi oãe Kraãa.
„Saj se dobi tudi soba z zajtrkom vred!” meni davkar.
„In s postreÏbo!” roga se doktor in prijatelja davkarja vno-

viã potrka na rame.

„Anãka,” zakliãe po‰tar, ki je z zlobnim svojim vpra‰anjem

povzroãil to napeto situacijo, „‰e pol ãetrtinke!”

„To je osminka!” meni uãitelj.
„Pa je lep‰a — taka polovica!” zavrne ga po‰tar.
V tem praznem in vendar tu in tam kakor z ostrimi ‰ili

podstavljenem govoriãenju prinese Anãka po‰tarju zahteva-
no vino.

Bila je ãrnooka in temnolasa deklica, nekako pri osemnaj-

BES

JARA GOSPODA

stih letih, srednje, vitke rasti in Ïivega, veselega vedenja. Z
oãetom Kraão je bila v daljnem sorodstvu in pri njem Ïe veã
let, odkar so ji umrli roditelji. Ljudje so si pripovedovali, da
hrani Kraãa zanjo tudi nekoliko imetja; gotovega pa ni znal
nihãe. Anãka je bila v hi‰i vse zaeno: domaãa hãi, dekla, re-
jenka in toãajka.

„Novega sodnika dobimo, Anãka,” zakliãe adjunkt, ki je

zdajci nekam oÏivel, „lepega fanta — samec je in, glejte, sem-
kaj bode hodil vsak dan, vsak veãer — za to bodemo Ïe mi
skrbeli!”

„Oj, to me veseli!” deje deklica koketno in nagajivo. „Saj

ste vi vsi tako hladni, tako mrzli in vi posebno, gospod ad-
junkt!”

„No, ta je lepa! Odkar sem tu, govorim vam o svoji ljubez-

ni, pa vi — vi —”

„I, seveda!” reãe deklica, toda izpod ãrnih obrvi se ji zales-

keta nekaj nepopisnega kakor resnoba in zasmeh, kakor oãi-
tanje in malomarnost — vse zaeno.

DruÏbi nocoj ni bilo do tega razgovora, novi sodnik je tiãal

v vseh kotih. Dognali so skoro, kar je bilo ‰e treba vedeti: od
kod je, da je kmetski sin, da ima nekoliko podedovanega
imetja, nekaj daljnih sorodnikov, da se ãasih bavi tudi s pisa-
teljevanjem in, kar je bilo glavno, da se tudi ni ‰e nikdar —
poskusil Ïeniti. Da je bil samec, to je zvedela druÏba Ïe prej.

„Zaljubljen je bil pa vendar!” reãe notar, toda zdajci se uja-

me njega oko z adjunktovim in, dasi drugi umolknejo in ra-
dovedno ãakajo, kako bode nadaljeval notar zanimivo svojo
pripoved, vendar ne reãe veã nego: „Ej, to je bilo Ïe davno!
Pozabljene reãi, saj veste, zarjavelo Ïelezo — pa, pustimo,
pustimo — morda pove Andrej sam kdaj nekoliko veã o tem.

BES

JARA GOSPODA

Ali to vam reãem” — in pri tem izprazni svoj kozarec — „to
pa vam pravim, fin moÏ bode to, samo nekoliko neroden —
pri Ïenskah!”

„Prijatelj davkar! Niã ne bode!” vzklikne doktor in pri glas-

nem smehu pomaga tudi davkar ob svojih tro‰kih.

Okoli enajste ure se je jela prazniti gosposka soba. Zunaj

v prvih dveh sobah je ‰e vpilo in razgrajalo nekoliko sejmar-
jev, ki so se vraãali z mestnega sejma in tukaj sklepali do se-
daj ‰e nedognane kupe in pogodbe, kriãali in ‰epetali, pri
vsem pa pili in trkali s kozarci.

Oskrbnika sta se, sedaj ta, sedaj oni, bavila z Anãko, se-

deão pri peãi v prvi sobi. Mraãno je bilo tam in pivci pri mizi
so bili preveã utopljeni v svoje krave in vole, da bi kdo po-
gledal tja na klop. Tam pa je sedaj ta, sedaj oni obeh oskrb-
nikov hotel imeti poljub od deklice. Dobil ga nocoj ni nobe-
den. Minãe je ‰el nekolikokrat mimo njih in osorno velel:

„Ti — tam notri nimajo vina!”
Toda ko je Anãka postavila vino tja pred adjunkta in notar-

ja, sedla je zopet nazaj na klop v prvi sobi in eden oskrbnikov
je bil zopet tukaj.

Naposled je od‰lo vse, samo onadva v gosposki sobi, ad-

junkt in notar, ostala sta sama v Ïivem razgovoru, ki se je ‰ele
zdaj vnel med njima in ãigar predmet je segal daleã daleã na-
zaj v leta njiju prvega prijateljstva, v ono dobo, ko je cvetel v
mladeni‰kih srcih „lipov cvet” prve ljubezni, poln vonjave,
vendar brez sadu. In vse te spomine je nocoj povzroãila le
ona suha tiskana novost v uradnem listu, da je novim sodni-
kom v Groblje imenovan Andrej Vrbanoj!

BES

JARA GOSPODA

ilo je petnajst let prej.

Pod nizkimi vrati enega onih gradiãev, katere sreãa-

vamo v prelepih, z bukovino pora‰ãenih dobravah dolenje
Kranjske malone vsako ãetrtinko ure, zbrala se je precej‰nja
druÏba gospode s kmetov: tri postarne gospe, dva tudi Ïe si-
volasa gospoda, pet ali ‰est gospodiãen, med njimi tri pod
dvajset, ena pod trideset, ena ali dve pa nad trideset let; mi-
mo tega pet ali ‰est gospodiãev, katere je bilo skoro vse po
dobi uvr‰ãati med dvajseto in petindvajseto leto.

Na Veselki, tako imenujejo ta gradiã, bilo je Ïe dolgo obiã-

no, da se je tam zbirala sosedna gosposka mladeÏ v prelepem
poletnem ãasu, ko je bila prilika uÏivati zlasti dija‰ke poãit-
ke. Studiozov je bilo povsod, bodisi v sosednjih gradovih ali
pa v kmetskih hi‰ah, in Ïenska mladina, kolikor je ni ostalo
Ïe leto in dan v domaãi hi‰i in ‰oli, prihajala je tudi iz mest k
sorodnikom in znancem. Pri Orlovih na Veselki so bila ved-
no gostoljubna vrata odprta na steÏaj.

Lahka septembrska megla se je dvigala nad ‰entrupertsko

dolino in od gosto obra‰ãenih gozdnih robov so odmevali
zadnji zvoki Ïupnega zvona, ki je pel sedmo jutranjo uro.

„Tine, kje ima‰ Sivãka?” zavpije bradat gospod, kateri je za

drugim, nekoliko sivolasim tovari‰em ravnokar stopil iz veÏe.

„Je Ïe tukaj!” zakriãi ‰irokopleã hlapec, goneã od hleva

BES

JARA GOSPODA

sem dolgouha, osedlanega z dvema, na vsako stran pripeti-
ma ko‰arama.

„Kje je vino? Kje je kruh, kje peãenka?” nadaljuje oni in ne-

mirno maha z veliko gorjaão po zraku. Bil je, da ga takoj
predstavimo, gra‰ãak z Veselke, gospod Orel.

„Vse je pripravljeno, vse je tu, papa!” hiti ena izmed onih

gospodiãen, o katerih smo dejali, da so bile pod dvajsetimi
leti. Pri tem Ïe nosi steklenice, zavitke in razno drugo robo s
klopi pred gradom ter vse sklada v ko‰ari na oslovem sedlu.

„Jaz pomagam!” oglasi se posluÏno eden izmed mladih go-

spodov.

„Jaz tudi!” odzove se nekaj drugih.
Vesela gneãa se napravi okrog osla in klopi, vtem pa go-

spod Orel polagoma pozdravlja sedaj tega, sedaj onega.

„Kje pa je moja pipa, pa moj tobak?” vzklikne hipoma.
„Ah, pipa, tobak! Gori v sobi je ‰e!” odgovori deklica, oãi-

to najmlaj‰a izmed vseh. ·tela je morda komaj trinajst let.

„No, glej — ti krempelj!” zakriãi gra‰ãak navidez nejevol-

jen, toda iz vseh besed mu vendarle zveni oãetovska ljubezen
in dobrodu‰nost. „To je tvoj referat, Maru‰a, in ti —”

Vtem pa je bila nekoliko dolgopeta deklica Ïe v veÏi in na

stopnicah in za malo trenutkov tudi zopet pred gradom z
oãetovo pipo in velikim mehurjem, polnim tobaka.

„Kje pa je Pepe — stric Pepe?” vikne gospod Orel.
„Od‰el je Ïe! Napové nas gori pri Slamarju, da bode mo-

goãe kaj skuhati!” reãe ona gospodiãna, ki je ravnokar spra-
vila ko‰ari v red.

„Tega tudi ni treba! Zakaj mu nisi velela, naj poãaka? Ti,

Julka, ti tudi ne misli‰ in ne ve‰, ãesa je treba! Stric bi nam
lahko vodil Sivãka!”

BES

JARA GOSPODA

„Oh ne, tega bodem jaz!” zakliãe takoj pet ali ‰est glasov.
„Jaz ga bodem!” pravi najglasneje Maru‰a. DrÏala je osla

Ïe za brzdo.

„No — kje pa je —?” vzklikne gra‰ãak sedaj ‰e enkrat pol-

glasno in pogleda zami‰ljeno okoli sebe. „No, torej pa — od-
rinimo!”

Polovica druÏbe je Ïe korakala vkreber proti obra‰ãenim

brdom, vstajajoãim za gradiãem. Gospod Orel je bil le iz stare
svoje navade ponovil tisti „Kje pa je?” in, ker ni imel v tem
trenutku nobene Ïelje veã, nastopil je sedaj mirno z gospemi
in svojim postarnim tovari‰em pot za drugim mladim rodom,
ki je hitel dalje z obloÏenim oslom na ãelu.

Vtem se mi lahko zloÏno seznanimo ‰e z nekaterniki te

druÏbe, katerih si vseh doslej ‰e nismo mogli ogledati.

Mo‰ki spremljevalec gra‰ãakov je bil umirovljen stotnik

molãeã gospod, ki drugih ni niti kratkoãasil niti vznemirjal.
Stanoval in Ïivel je veã let pri Orlovih, udeleÏeval se kot „pa-
siven ãlan” vseh zunanjih nastopov te druÏine, kazal se ãasih
tudi koristnega pri nadziranju hlapcev v hlevu in skednju,
sicer pa je bil bolj „samosvoj” gospod.

Izmed gospa je bila ena soproga Orlova, tiha, drobna Ïeni-

ca, ki je Ïe navsezgodaj v polnem miru preskrbela, da je sta-
lo vse, ãesar je bilo treba naloÏiti Sivãku, pred gradom na klo-
pi, naroãila tudi hlapcu, da opravi dolgouha, in odposlala
strica Pepeta. Potem pa je sprejemala v pritliãni sobi poleg
veÏe toãno prihajajoãe goste: gospo Golovo z dvema hãera-
ma, gospo pl. Malijevo s hãerko in sinom in ‰e veã mladih
gospodov, veãinoma ‰tudentov, bivajoãih na poãitkih v bliÏ-
njem trgu ali sosednjih selih in gradiãih.

Namenili so se danes na Kremen, dokaj visok hrib na

BES

JARA GOSPODA

vzhodu domaãe doline, ãigar vrhunec diãi majhna podruÏ-
niãna cerkev. Tudi kaplan je bil napro‰en, da jim bere ma‰o
tam gori, toda obetal je, da jih Ïe priãaka pi cerkvi, ker mu je
bil z doma pot tja prileÏnej‰i.

Poãasi se je pomikala druÏba po gorskem kolovozu; bukev

in kostanj sta ‰irila ko‰ate svoje veje na desni in levi strani;
pot pa je robilo leskovo in glogovo grmovje, iz katerega je
sedaj tu, sedaj tam zletel vznemirjen kos ali pa vzplapotala
plaha ta‰ãica. Mladi ljudje spredaj so hiteli naprej po dva,
trije ali ‰tirje skupaj, a sedaj in sedaj se je zaklicalo za njimi,
da nikar tako urno. In potem so ãakali sprednji, smejoã in
glasno govoreã, da so starej‰i prikorakali za njimi.

Maru‰a je tirala obloÏenega osla, kateremu so vrhu polnih

ko‰ar nadeli ‰e razne zavijaãe in vrhnje suknje.

Poleg Maru‰e je stopal eden mladih gospodov, katerega bi

bil vsakdo spoznal na sto korakov za vseuãili‰kega dijaka
kmetskega rodu.

„Gospodiãna, pustite vendar meni tega osla!” dejal je, ko

se je po kratkem postanku druÏba zopet pomikala dalje.

„Ah, kaj ‰e! Ta je moj! Oh, ti Sivãek, ti si moj!” zavrne de-

klica na pol nejevoljno, na pol ‰aljivo.

„Utrudilo vas bode to tiranje! Glejte, saj ne slu‰a ta neum-

na Ïival in pot je ãimdalje slab‰i!”

„Niã se ne bojte, gospod Vrbanoj,” odgovori deklica, „jaz

ga Ïe vem krotiti.” Rek‰i na lahko udari po oslovem hrbtu z
leskovko, katero ji je nedolgo urezal spremljevalec. Dolgou-
hec res skoãi nekoliko dalje, tako da ga dohitita ‰ele po krat-
kem teku, doãim se smeje in kriãi zaostala druÏba za njima.

Vrbanoj, kakor ga je nazvala Maru‰a, prime uhanca za

brzdo.

BES

JARA GOSPODA

„Pa bi bil res skoro u‰el!” sopne Maru‰a.
Potem korakata molãe drug za drugim, Vrbanoj bolj

skrbeã za Ïival. nego je oãito treba, Maru‰a pa polglasno pe-
vajoã za njim. S ‰ibico je draÏila in gladila osla po hrbtu.

Bila sta kakih petdeset korakov pred drugimi in za majh-

nim ovinkom pota, ko se zdajci oglasi Maru‰a:

„Zakaj pa ne hodite z Julko, gospod Vrbanoj?”
„Zakaj?” ponovi oni, ne da bi se obrnil.
„Zakaj, da, zakaj? Sicer — do sedaj ste bili vedno Ï njo!”
„Ako ni bilo drugih, ki so bolje kratkoãasili gospodiãno

Julko!” meni oni suhotno.

„Hihi! Oh, ta Julka!” zasmeje se deklica.
„Zakaj? Sedaj zopet vpra‰am, zakaj?” nasmehne se tudi

Vrbanoj in na pol obrne k mladi deklici svoje lice, kaÏoãe lah-
ko rdeãico.

„Jaz bi ne povedala,” deje deklica nekoliko poãasno, „ali ta

Julka je poredna, zlobna — vi ne veste, kaj mi je storila!”

„Ne, res ne!” deje Vrbanoj na pol zaãuden, na pol radove-

den, kaj ima paã ta otrok na srcu.

„Seveda ne veste! Toda povem vam: zapreti me je dala —

tri ure zapreti! V gorenji sobi sem morala biti vãeraj tri ure in
ukazala je da moram tisto neumno nem‰ko pravljico — oh,
saj sama ne vem, kaj je — zapisati najprej francoski, potem pa
slovenski. Pomislite — tri ure sem pisala — no, pa kako? Ma-
‰ãevala sem se — tako grdo sem pisala — oh, kako grdo!”

„Pa zakaj ste bili zaprti?” vpra‰a Vrbanoj obrado‰ãen.
„Prav po nedolÏnem! Vãeraj zjutraj sem bila doli na trati-

ni pod gradom in Sivãek, tale osel, pasel se je tamkaj, tako
lepo je bilo pa sem ga zdajci zajahala in zdirjala sva po cesti
proti vasi. Tam naju pa je sreãal na‰ Ïupnik, jaz sem se sme-

BES

JARA GOSPODA

jala, on pa ne, on je ‰el prav tedaj k nam — no, in potem me
je Julka zaprla. No, pa le poãakajte, ‰e nekaj vam povem!”

„Kaj pa ‰e?” reãe Vrbanoj z glasnim smehom.
„Niã veã se ne bodete smejali! Vi ste tudi tako neumni, da

Julki vse verjamete —”

„Hvala lepa!” zine Vrbanoj in zopet zardi.
„Da, da, vse verujete in da — oh, kaj mislite da ne vem? Da

ste najraj‰i blizu nje? Ali neumni ste, ko mislite, da je res tako
dobra, kakor se hlini! Tri ure zaprta za niã in tisoãkrat niã!”

„Hej, halo, ho!” kriãe zadaj.
„Hej, halo!” odgovori Vrbanoj, ne da bi ustavil Sivãka.
„Naj le vpijejo,” zasmeje se Maru‰a. „âakajte, da vam vse

povem!”

Vrbanoj je bil resniãno radoveden in zato je gonil osla na-

prej.

„Se li spominjate, ko smo bili zadnjiã v Rakitni, tam v

onem gozdiãu — slepo mi‰ smo lovili — in potem ko smo ‰li
domov, bili ste vi z Julko — jaz sem vse videla — saj je ‰la z
menoj samo ona stara Golova gospodiãna, ki tako slabo vidi
— nihãe drug ne hodi z menoj — in tam sem videla, da ste vi
dali Julki rdeã nagelj — kajne? Recite, da ne!”

Vsi trije, Sivãek na sredi, stopali so sedaj drug poleg dru-

gega, ker je bil pot ‰irok, in Vrbanoj se ni mogel obrniti tako,
da bi ne bilo videti izdajalne rdeãice na njega licu.

„Menda, menda!” reãe glasno, sileã se na smeh.
„No, vidite, tako je! Dali ste ji rdeã nagelj, zveãer pri slove-

su pa ji je gospod Pavel, ta, ki je pri Malijevih na poãitkih, va‰
prijatelj, dal tudi nagelj, toda — belega. In veste li, kaj je sto-
rila ta Julka, katero imate za tako dobro? Tisti beli nagelj je

BES

JARA GOSPODA

vtaknila v kozarec vode in ga ima ‰e vedno na oknu ter ga
hodi duhat vsak veãer, preden gre spat. Va‰ega pa ni nikjer!”

„Kam ga je dela?” vpra‰a Vrbanoj skoro nehote.
„Kam? Zavrgla ga je, kaj drugega — jaz ne vem, nisem je

videla. Vem le to, da vsak veãer duha tisti beli nagelj.”

Vrbanoj stopa tako hitro, da ga Sivãek in Maru‰a komaj

dohajata.

„I — gospodiãna Maru‰a,” povzame naposled, „va‰a go-

spodiãna sestra vendar lahko stori s takim nageljnom, kar
hoãe! In morda so ji beli — ljub‰i?”

„Di‰e vsi enako. Zakaj ni takisto va‰ega dela v kozarec ali

pa — samo va‰ega?”

To zadnje je rojilo po glavi menda tudi Vrbanoju.
„Danes ji ne smete dati nobene cvetice!” veli Maru‰a.
Spremljevalec bi bil skoro odgovoril: „Saj jih ne bodem!”

Toda dejal je po kratkem molku in z nasmehom:

„Oh — danes ne bode nikjer dobiti nageljnov!”
Maru‰a je izlila oãito ves Ïolã in vso jezo, kar se ji je bilo

kuhalo v srcu.

„Poãakajva drugih!” menila je in trgala kraj pota ‰opek

rdeãih korãkov.

Vrbanoj pa je, kakor bi ne znal drugaãe dati du‰ka neke-

mu tesnemu ãustvu, jel klicati nazaj.”Hoj, hola, hoj!”

„Vama se pa tudi nekam ãudno mudi!” povzame sprem-

ljevalec Julkin, ki ju je do‰el prvi.

„Vam se paã niã, gospod Pavel!” zavrne ga Maru‰a jeziã-

no. „Nate, gospod Vrbanoj!”

Rek‰i, mu ponudi nabrane cvetice.
„Hoho, to je zato, ker Sivãka goni‰, Andrej!” zasmeje se

Pavel.

BES

JARA GOSPODA

„Da, da,” pohiti Vrbanoj in vtakne ‰opek za klobuk. „Jako

hvaleÏno delo to, kakor vidi‰ — hvala lepa, gospodiãna Ma-
ru‰ica; midva se paã umejeva in poznava — kaj li?”

S to ‰alo je zatrl svojo zadrego in okornost, ki ga je ob‰la

ob prihodu onih dveh.

„Ali nimate nobenega nageljna, gospod Pavel?” zasmeje se

Maru‰a z otro‰ko-zlobnim izrazom.

„Maru‰a! Primi Sivãka in pazi na pot!” veli Julka, ki se je

vtem sklonila v breg ob kolovozu, utrgala nekaj korãkovih
cvetov in jih vtaknila za pas. Vsa druÏba je bila tudi Ïe sku-
paj in Maru‰a je zaklicala:

„Hi, Sivãek!”
„Sedaj pa jaz pomagam!” oglasi se eden izmed gospodov,

ki so stopali z drugimi zadaj, in zapusti svojo druÏico, eno
Golovih póstarnih gospodiãen.

„Ne, ne, Tinãe,” brani mu Maru‰a, „vi ste preneusmiljeni!

Vam ga ne pustim!”

Tinãe, sin pl. Malijeve, tudi dijak in so‰olec omenjenih ‰tu-

dentov, pa si ni dal braniti. Kot sosedni otroci — Malijevi so
imeli tudi gradiã blizu Veselke — bili so si on, sestra njegova
Veronika, ki je ‰etala zadaj z mlaj‰o Golovo, in Orlovi hãeri
od mladih let sem prav tako domaãi kakor njih roditelji. Oãe
mu je umrl ‰ele pred nekaj leti.

„Kako so veseli! Da, taki smo bili mi nekdaj! Pa ãe treba,

tudi smo ‰e sedaj, kajne, kapitanu‰?” reãe gospod Orel, kor-
akajoã v zadnji vrsti. Stotnik odgovori samo nalahko. „Da,
da!”

„Kajne, Lizika?” ponovi Orel in s kljuko svoje gorjaãe potr-

ka na rame svoji gospe, stopajoãi s pl. Malijevo in Golovo

BES

JARA GOSPODA

pred njim. Gospe so ba‰ razmotrivale zadnje novosti, ki so
kroÏile o malem Ïivljenju v njih sose‰ãini.

„Oh, ti pa ti, Mate! Pa ne tepi me tako kruto!”
„To je zgolj ljubezen!” reãe gospod Mate in se obrne v

breg, ãu deã se ko‰atemu kostanju, ki je ravno tu s silnimi
vejami kipel ãez kolovoz.

„Ali je to drevo, kapitanu‰, ali je to drevo!”
Oba nekoliko postaneta, gospod Orel pa seÏe z levico paz-

no pod desno pazduho in potegne iz Ïepa plo‰ãato, vendar
obilo steklenico in, obrniv‰i vso pozornost od kostanja na
skrbno zama‰eno steklenico, ‰epne tovari‰u: „Ti, kapitanu‰!”

Oba nekolikokrat dobro potegneta.
„Izvrstna slivovka!” pohvali se Orel polglasno, stotnik pa

le molãe prikima.

In tako so potovali v hladnem jutru proti vrhu. S posamez-

nih ovinkov pota se je Ïe videlo skozi gosto vejevje gor na
belo cerkvico kremensko.

BES

JARA GOSPODA

III

vetilka pod stropom Kraãeve gosposke sobe je Ïe slabo
brlela; gost tobakov dim ji je jemal zadnjo moã, toda ad-

junkt in notar sta ‰e vedno vztrajala.

„Tine, kje pa je sedaj Julka?” vpra‰a zdajci adjunkt Pavel.
„Glej, ravno tako radoveden sem bil sam pred nekaterimi

dnevi! Ne da bi ne bil vedel, kaj je, ampak vpra‰al sem, kje le
in koliko let imia sedaj? Tebi je itak znano, da je ‰la po Orlovi
smrti Veselka pod boben. Gospa je kmalu umrla, Maru‰o je
vzel tisti suhi kapitanu‰ in oba Ïivita ne vem, ali dobro ali
slabo doli na Dolenjskem. Saj ve‰, kako smo se tudi mi raz-
pr‰ili po svetu — vsi znanci in sosedje in sorodniki — moja
setra Veronika biva sedaj v Galiciji z moÏem majorjem, ki ga
je vzela po neumnosti, Golovi pa ‰ivarita v Ljubljani — stari
gospodiãni, kaj hoãe‰? Drugo starej‰e je pomrlo in tudi iz-
med nas mlaj‰ih nekaj! Ej — kje so vsi, kar nas je bilo tedaj na
Kremenu!”

„Pa Julka?” ponovi adjunkt.
„Oh, Julka! Pozabil sem skoro! Pravil sem pa, da sem bil

minule dni nekoã tudi tako radoveden kakor ti danes.”

Notar Valentin pl. Mali je imel navado ob svojem pripove-

dovanju, da je segal daleã nazaj in naokrog v minulost in se-
danjost, preden je izustil tako utemeljen odgovor.

„Vedi, prijatelj,” nadaljeval je poãasi, zaÏigajoã novo smot-

ko, „tam v Zagorici napravljajo novo ‰olo in treba je bilo de-

BES

JARA GOSPODA

lati pogodbe in mimo vsega — Ïupan neãe, Ïupnik neãe, kraj-
ni ‰olski svet neãe — no, pa o vsem tem govoriva kdaj drugiã!
Pro‰njikov uãiteljev je tudi Ïe nekaj — vsaj govori se o njih —”

„Pa vendar — Julka?” hiti Pavel.
„Ne bodi tako nestrpen! Julka je tudi med njimi. Uãitelji-

ca je tam nekje na Krasu in pravijo, da prosi sluÏbe na novi
‰oli v Zagorici.”

„Ah!” vzklikne adjunkt na pol neverjetno.
„No, ako te ‰e kaj zanima, podam ti jutri tisti imenitni uãi-

teljski ‰ematizem, iz katerega se lahko uveri‰ tudi o natanã-
ni starosti na‰e Julke. Glej, tu sem bil radoveden, kar sem Ïe
prej poudarjal — in na‰el sem, da je Julka Ïe davno prekoraãi-
la trideseto leto. Kako hiti ãas!”

Oba sta zami‰ljeno molãala nekoliko trenutkov.
„âudno, ãudno — Julka in —” deje prvi adjunkt.
„— Vrbanoj!” pristavi z glasnim smehom lahkoÏivi notar.

„Kar se je zamudilo, popravi se lahko sedaj. Zagorica in mi
nismo tako narazen in stara ljubezen ne zarjavi! Da je le pri
tebi zarjavela!” pristavi z nekoliko zlobnim naglasom in pos-
transkim pogledom na svojega tovari‰a.

„Ha — jaz sem Ïe prestar!”
„NesreãneÏ, toliko kakor jaz ali, recimo: eno, dve leti mlaj‰i

od Vrbanoja!”

V molku, ki je zopet nastal, ãuti je bilo le tikanje ure v

prednji sobi in dihanje Anãke, ki je bila zaspala pri peãi.

„Toda kako je bilo vendar tedaj na Kremenu s teboj in z

Julko in z Vrbanojem?” vpra‰a notar resno.

„Niã ni bilo!”
„Vem, da ni bilo! A nekaj je bilo vendarle! In pozneje sta se

BES

JARA GOSPODA

raz‰la, vsi ste se raz‰li: ti in Vrbanoj in Julka in vidva! Kako je
vendar to, kako se je to zgodilo?”

Oba sta bila sedaj v poloÏaju, ko se ãloveku odpira srce in

jezik, ko stopa na dan ãisto in resniãno ãustvo, katerega ne
more veã odeti noben ozir in noben pomislek.

In vendar je v Pavlu, kar se tiãe onih nekdanjih dogodkov,

prevladalo ‰e nekaj kakor srameÏljivost.

„Ej, neumnost, neumnost!” hitel je. „Toda vedi, Tine, liã-

na deklica je bila ona Orlova Julka! Nekoliko tako — navzgor,
kar pa ne ‰kodi, ako je omejeno, pri tem pa duhovita, da smo
se je kar bali; saj si jo poznal sam!”

„Oh, kolikokrat sem bil v zadregi! Toda — mladi smo bili

—”

„In takrat na Kremenu! Ali se ‰e spominja‰, kako si priti-

ral onega osla pred Slamarjevo hi‰o, kako je Maru‰a klicala
in tekla za teboj, da nikar ne trpinãi njenega sivca, kako je oni
,nebodigatreba’ in vendar ,povsodtreba’, oni izpiti stric Pepe
kuril na ravni pod cerkvijo in pekel krompir, kako smo mi z
onim kaplanom — gospod BlaÏ je bil menda in sedaj pase
ovãice tam v idrijskih hribih — kako smo Ï njim vred lovili
slepo mi‰? Ali se ‰e spominja‰?”

„I, seveda! Pa tudi to mi je ‰e v spominu, da smo zdajci, ko

smo pojedli krompir in mrzlo peãenko ter pili tisti cviãek, ki
je bil zaradi imenitnosti zabit v starodavne ‰ampanjske bu-
teljke — da smo hipoma pogre‰ili tebe in Julko in Vrbanoja.
Tudi strica Pepeta ni bilo nikjer, dasi se po navadi ni ganil od
steklenic, dokler so bile polne. Pozneje ste pri‰li vsi, toda vsi
ste bili nekam razvneti, samo stric Pepe ne, in pozneje, poz-
neje — oh, nikdar veã nismo bili tako skupaj! Ti si od‰el sko-
ro, menda v nekaterih dnevih, in Vrbanoja tudi ni bilo veã

BES

JARA GOSPODA

videti. Vsak je imel svoj izgovor; na‰a dekleta so ugibala to in
ono, ali gotovega ni vedel nihãe. I jaz sem hodil tedaj dru-
gam; kaj mi je bilo do tega, koga in kako ljubijo drugi, sam s
seboj sem imel dovolj in s svojo — no, kaj bi govoril! Danes
je moja Ïena in sreãen sem in vesel, da jo le vidim!”

Rek‰i, natoãi Tinãe svoj kozarec in ga dvigne, a Pavel ga

ujame s svojim.

„Bog jo Ïivi!” vzklikneta oba.
„Da da, takrat na Kremenu!” povzame Pavel naglo. „Saj

nisem pravil ‰e nikomur — kaj bi tudi? Zaljubljen sem bil —
tako — no, tako, kakor je sploh ãlovek v onih letih. Sedaj se
mi vidi kaj takega nemogoãe, preneumno bi bilo tudi! Taãas
pa je bilo lepó! Vi ste skakali okrog Ïerjavice in kaplan BlaÏ
vam je pomagal z gabrovim kljuãem vleãi krompir iz pepela.
Stari gospod Orel je tlaãil svojo pipo, oni kapitanu‰ pa je ka-
zal gospem po bliÏnjih griãih planote in mesta, od koder bi
se najbolje streljalo na sovraÏnika, ako bi prikorakal po ‰ent-
rupertski dolini. Julka in jaz sva hodila okoli cerkvice, ãitala
na belih stenah imena in napise, kar so jih pustili tamkaj obi-
skovalci po staroslavni ‰egi — menda sva se tudi ovekoveãi-
la sama — in potem sva krenila v breg na vam nasprotni stra-
ni. Bukve in smreke so rasle tam in iz mahu in listja so gledali
rdeãi zvonci korãkov. Julka jih je trgala, jaz pa nisem gledal ni
cvetic ni na pot pod seboj niti goste veliãastne ‰ume okrog
naju; videl sem le ono vitko ljubeznivo deklico in najsi mi je
nasmehoma velevala: ,Pomagajte vendar, da prineseva veã
cvetic tja gor’, — nabrati nisem mogel veãjega ‰opka! Vzdra-
milo me je le, ko je rekla: ,Sedaj bode dovolj, vrniti se mora-
va!’

Stala sva tedaj — ‰e danes bi na‰el mesto — na ostrem

BES

JARA GOSPODA

ovinku gozdnega pota, pod katerim se je odpiral globok jarek
z globokim prepadom na desno in levo stran, vodec v ‰iro
dolino; pred nama na nasprotni strani onkraj doline pa je
vstajalo zopet visoko, gosto obra‰ãeno gorovje. Julka se je
hotela obrniti v breg nazaj na najkraj‰i pot k vam drugim. Ali
tedaj sem jo prijel za roke in govoril — danes ne vem veã kaj
in morda tudi tedaj nisem vedel, kaj govorim; toliko pa vem,
da je bilo takrat vse resno in resniãno, strastno in kipeãe prav
iz dna srca. Ako bi mi velela, naj se vznak prevrnem v prepad
za menoj, gotovo bi se bil — toda danes, danes, ha ha — kako
brezumno se mi vidi vse to! In ona, Julka, stala je pred menoj,
rdeãa, pove‰enih oãi, niti ganila se ni niti poskusila oprostiti
svojih rok. Dasi tedaj nisem mislim sic! o tem, ali tisti trenu-
tek mi je ‰inilo navzlic du‰evni moji razburjenosti nekaj v
glavo, o ãemer sem premi‰ljal ‰ele pozneje, prevzela me je
misel: Ti, deklica — ti ugiblje‰! Ti tehta‰!

,Gospod Pavel,’ rekla je mehko in hotela pristaviti ‰e nekaj.

A bilo ji ni veã mogoãe, zakaj — Andrej Vrbanoj je stal poleg
naju.

,Haha!’ zasmejal se je hripavo, v lice pa je bil bled kakor

nova stena.

Izpustil sem Julkine roke in, kakor se mi dozdeva, nisem

prebledel, ampak ãe je bilo mogoãe, zardel sem le ‰e bolj in
v grlu sem ãutil potrebo, oglasiti se tudi z nekakim ,haha!’.

,Gospod Pavel je danes silno ljubezniv, kakor ni bil niko-

li!’ reãe Julka in videl sem, kako se takisto sili na posmeh. ,Go-
ri nas gotovo ãakajo,’ pristavi in vtem Ïe steãe po strmi stezi
vkreber.

Obrnil sem se za njo, ali Vrbanoj me je siloma potegnil

nazaj. Govoril ni niãesar, toda oklenil se me je kakor maãek.

BES

JARA GOSPODA

Tudi jaz nisem zinil besede. Ob strmem prepadu sva krãevito
drÏala drug drugega, oba mladostno moãna, oba v divje
vzbujeni, nebrzdani strasti! Toda njega strast je bila silo-
vitej‰a od moje. Zdelo se mi je, da me hoãe pahniti v prepad.
In v tem tihem ruvanju, ko sem jaz le silil od roba — danes ‰e
me izprehaja mrzla polt — vtem se je zdajci prikazal, meni
kakor angel iz neba, stric Pepe in naju razdruÏil. Tistega pi-
janca — saj ve‰, bil je brat, ponesreãen brat gospe Orlove,
biv‰i ãastnik — nikdar nisem rad videl, ali tedaj — — — no,
ljubi Tinãe, sedaj ve‰ tisti dogodek!

Pri‰li smo vsi zopet h kremenski cerkvici, razvneti, kakor

si rekel, toda molãali smo o tem, kar je bilo. Saj je imel vsak
dovolj vzrokov, samo stric Pepe ne; a tega je menda potolaÏi-
la Julka. Ko smo se vraãali domov, govoril sem in hodil samo
z Maru‰o ter pozvedel iz nje blebetanja, da je bilo nekaj lju-
bezni med Vrbanojem in Julko. Drugega ti ne bodem pravil.
Odrinil sem od vas in tvoje gostoljubne hi‰e, Andreja tudi
menda ni bilo veã na Veselko. Pozneje pa smo itak hodili vsak
svoj pot.”

„Mladostne neumnosti!” meni Tinãe.
„Res; toda semper aliquid haeret — in tudi taki, recimo,

smelo-otroãji dogodki pu‰ãajo viden sled za vse Ïivljenje. Ta-
krat sem bil zaljubljen — da rabim vulgaren izraz — res za-
ljubljen — potem pa nikdar veã tako.”

„In Andrej?”
„Ne vem! Sli‰al sem, da se ogiblje Ïenske druÏbe, kar itak

sam ve‰!”

„No — ako pride Julka v Zagorico?” po‰ali se notar.
„Naj pride; z Andrejem ali s komerkoli se zaradi Ïenske ne

BES

JARA GOSPODA

bodem veã tepel! Anãka, Anãka — plaãam! A ‰e skoro za vas
bi se ne tepel, Anãka, ali ni res?”

„Res!” reãe Anãka in si mane zaspane oãi. Vedela pa ni, kaj

je trdil adjunkt v svoji ‰ali; ta pa takisto sam ni znal, da mno-
gokrat tudi taka ali enaka lahkomiselna in nepomembna be-
seda govornika postavi na laÏ!

BES

JARA GOSPODA

ãe Kraãa je stal sredi ceste ter se kakor vojni general
oziral na desno in levo stran po hlapcih in pomagaãih,

ki so ob cestnih jarkih postavljali dva mogoãna mlaja. Mrak
je Ïe legal na dolino.

„·karje naprej!” velel je krãmar in hlapci ob desnem in le-

vem mlaju so potisnili za nekoliko korakov naprej velikanske
drogove, ki so sredi obeh obeljenih smrek, obpeti z debelimi
verigami, podpirali teÏki drevesi. Tako se je za nekaj stopinj
dvignil vsak mlaj, tiãoã s spodnjim koncem v globoki jami.
Eden je Ïe stal navpiãno, drugega pa so obkolili na glasno
krãmarjevo povelje: „·karje okrog!” in ga potiskali vzpored s
prvim prav tedaj, ko se je adjunkt Pavel pridruÏil gospodi, ob
cesti gledajoãi ta redki in zanimivi prizor.

„No, oãe Kraãa, kaj takega bi si ne bil mislil, da ste tako

pozorni in ljubeznivi, ko niti ne veste, kak‰en bode na‰ novi
sodnik!”

Oãe Kraãa je debelo pogledal in na pol odprl usta, zinil pa

ni niãesar.

Za adjunktovim hrbtom je po‰tar iztrkaval pipo in poka‰-

ljeval na pol glasno.

„Kaj — sodnik?” vpra‰a Kraãa naposled, ko nihãe drug ne

reãe niãesar.

„Ej, nocoj pride sodnik Vrbanoj,” odgovori adjunkt Pavel,

BES

JARA GOSPODA

„in vi kot Ïupan in va‰a ali na‰a obãina mu vendar napravl-
jate ta slavolok?”

Kraãa je bil pameten moÏ in je takoj razumel ves poloÏaj.
„Da, da!” dejal je. „To bode kar za — dva! Ti, Minãe, ãuj —

glej ga, saj nima u‰es — Minãe! Deska mora na levi strani
nekoliko vi‰e!”

Tako zapovedujé se umakne kar za dvajset korakov od

drugih.

Po‰tar je ‰e vedno ka‰ljal, davkar pa, ki je stal s svojimi

hãerami blizu adjunkta, smejal se je na glas.

Pavel je zrl na desko, ki naj bi vezala slavolokova stebra, in

ãital na srebrno-zlati podlagi pozdrav, sestavjen od belo-mo-
dro-rdeãih ãrk: „Mir tej hi‰i in vsej fari!”

„Kaj pa je to?” vzklikne na glas in njega lice ne kaÏe prav

niã onega duhovitega sijaja, ki ga je znaãil vselej, kadar se je
Ïivo razgovarjal.

„Bog vas je dal — ali ‰e ne veste?” zagrohota se davkar in

njega hãere mu takisto pritrdijo.

„Kaj?” deje adjunkt. „To je za kakega Ïupnika, ne pa za

sodnika!”

„I, seveda!” meni po‰tar nekam srameÏljivo.
„Ta napis mora izginiti!” jezi se adjunkt.
„Ne, ne,” tolaÏi ga po‰tar, doãim se smeje vsa druÏba, „saj

ta napis ni odloãen sodniku, ta je za Ïupnika, ki se nocoj po-
pelje tu skozi v Babino polje!”

Sedaj se takisto adjunkt zasmeje na ves glas.
„No, morda bode pa tudi umesten pozdrav na‰emu sod-

niku!” vzklikne dobrovoljno in posku‰a zatreti hudomu‰ni
izraz, ki mu sili na lice. —

Zvonovi Ïupne cerkve grobeljske se oglase. Veliki zvon

BES

JARA GOSPODA

poje veliãastno svoj enakomerni „b’em-b’am” in vmes prit-
rkava spretni cerkvenik s srednjim in malim zvonom, neko-
liko ãasa s tremi udarci v presledku med zvoki velikega zvo-
na, potem s petimi, naposled s sedmimi. To je bila vselej nje-
gova najveãja umetnost! Saj je bilo pa tudi treba dovolj teles-
ne moãi, zdravih prsi in krepkih rok. In vselej, kadar je pre-
stopil iz mirnej‰ega udarca v hitrej‰i udarec, poãili so na griãu
poleg cerkve trije topiãi, zaporedoma vÏgani po vestnem in
izku‰enem pomoãniku cerkvenikovem.

Adjunkt Pavel je mnogokrat trdil, da ni klerikalec, in je to

svoje mi‰ljenje hotel dokazati ob raznih prilikah. Zato je tudi
sedaj naglo od‰el od slavoloka in krenil proti Kraãevi krãmi.

Skoro v veÏi se sreãata z notarjem Tinãetom, ki je Ïe zaprl

pisarno in sedaj radovedno ãakal dogodkov, ki naj bi bili
vprav zgodovinsko znameniti Grobljem in okraju.

„Vrbanoj bode mislil, da je slavolok zanj!” zasmeje se proti

adjunktu.

„Jaz sem tudi mislil!” meni Pavel. „Vedel bi pa vendarle

rad, bode li Kraãa babinopoljskega gospoda sprejel oficialno,
kaj li?”

„BeÏi, beÏi! Liter vina bode postavil predenj in pojal Anãko

po hi‰i, ãe‰ sedaj to, sedaj ono, konãno pa se bodeta z gospo-
dom dogovorila zaradi tedenskega mesa in — sprejem bode
konãan. Ti — ah, stoj, stoj! Julka je tukaj. Prav sedaj se hoãe
odpeljati.”

Pavel je veselo poslu‰al prvo modrovanje notarjevo, ob

njega zadnjih besedah pa se je zganil.

„Tukaj? Kaj dela tu?”
„Dekret ima! Dekret za Zagorico! In ‰e nocoj se odpelje tja.

BES

JARA GOSPODA

Niti k moji Ïeni ni hotela danes, skoro pa pride zopet sem-
kaj.”

Adjunkt se zavrti v polkrogu in je Ïe nekaj korakov od hi‰-

nih vrat, ko ga prisili veseli notarjev klic, da se vrne.

„Pavel, Pavel! Gospodiãna Julka Orlova!”
Poleg Valentina res stoji Julka.
âastiti ãitatelji naj oproste, ako precej ne najdejo natanã-

ne fotografije te novodo‰le osebe. Znano jim je, da je Ïe pre-
koraãila trideseto leto svoje dobe, in edino to je morda tako
prevzelo nekatere, da bi ne verjeli novo predloÏeni sliki. Reãi
hoãemo le to, da se Julki ni poznalo tistih trideset let ali ko-
likor jih je Ïe imela.

In prav to je povzroãilo, ako ni prihajalo iz hipne zadrege,

da je adjunkt Pavel, ves zardel, viharno pozdravljajoã in go-
spodiãni stiskajoã roko, izustil neumestne besede: „Oh, go-
spodiãna — po tolikih letih, po tolikih letih se vidimo izno-
va!”

„No, pol stoletja vendar ‰e ni!” deje Julka nasmehoma, do-

ãim vendar nagla‰uje svoje besede nekoliko zlobno.

„Nama se pa skoro tako dozdeva, odkar namreã nisva vi-

dela vas,” reãe Valentin.

„Vi pa, vi! Oh, recite, kolikokrat ste se me spominjali?” oãi-

ta Julka na pol resno.

Od ceste sem se zaãuje ropot dveh kolesljev in majhna

gneãa se naredi tamkaj.

„Tukaj je — novi Ïupnik babinopoljski!” vzklikne Pavel,

porabiv‰i to ugodno priliko, da si zopet dobi prej‰nje du‰ev-
no ravnoteÏje.

„âula sem, da pride nocoj,” deje uãiteljica, „toda moj voz

je tudi Ïe pripravljen. Zbogom, gospoda!”

BES

JARA GOSPODA

„Oh, kaj Ïe? Kaj tako hitro?” reãe Pavel.
„Nocoj paã! — Da se skoro vidiva, gospod Valentin! Pripo-

roãite me svoji soprogi in oprostite!”

Vtem Ïe sede na enovpreÏni voziã ter uravnava kovãek in

nekaj ‰katel poleg sebe. Voznik, ‰irokopleã kmetski fant z
dolgo smotko v ustih, udari po konju in zdajci zdrdrata z
dvori‰ãa.

„Uboga deklica!” reãe adjunkt.
„Zakaj?” meni Valentin. „Videti je zadovoljna!”
Dalj govoriti ni bilo moãi, zakaj s ceste je prihajala velika

druÏba in pozdravljali so se kar vprek.

Novi Ïupnik, „gospod Franãi‰ek”, kakor ga je nazival oãe

Kraãa, Ï njim njega kaplan, ki se mu je pripeljal naproti, Ïup-
nik grobeljski in nekaj imovitih gospodarjev iz Babinega pol-
ja, oãe Kraãa in njega sin, davkar, in po‰tar, oba trgovca gro-
beljska — vsi so bili skupaj. Sedaj je ‰e prihajal uãitelj, ki je
zamudil sprejem, ali bolje reãeno, prihod gospodov.

„Tu si nekoliko odpoãijemo!” meni gospod Franãi‰ek, ko

se predstavijo drug drugemu, in skoro potem sedi vsa go-
spoda, duhovna in posvetna, v znani zatohli sobici.

Razgovor se iz poãetka ni mogel prav razviti — vreme je

bilo skoro obdelano, setev in Ïetev tudi, politike se sedaj ‰e
ni hotel nihãe lotiti, starih skupnih znanstev ni bilo najti in,
‰ele ko so pri‰li po nekovem skrivnostnem prirodnem za-
konu na red dohodki in plaãe te ali one Ïupe, te ali one jav-
ne sluÏbe, vnela se je jako Ïivahna razprava. Vendar tudi to
je zdajci ustavil Kraãev Minãe, stopiv‰i v sobo z glasnim
vzklikom:

„Sodnik je tukaj!”

BES

JARA GOSPODA

Zaeno je vrgel na zadnjo klop v kotu debel pla‰ã, deÏnik in

kovãek, katerega je prinesel z voza.

Sodnik Vrbanoj pa je bil tudi Ïe med vrati, ko so vstajali

adjunkt in davkar, notar in po‰tar in drugi razen duhovnikov,
da ga pozdravijo.

Bil je po svoji zunanjosti res takov, kakr‰nega sta ga Ïe ne-

koã opisala adjunkt in notar: velik, krepak, mo‰kega, resnega
vedenja in vendar v vsem svojem gibanju nekoliko neroden.
Izprva ni vedel, komu bi najprej segel v roke, toda ko je po-
zdravil — in sicer prav prisrãno in prijazno — Pavla in Valen-
tina, opravil je tudi hitro z drugimi in sedel ob gorenji konec
mize poleg domaãega Ïupnika.

„Ali nisi videl mlajev?” po‰ali se Valentin. „Saj si takoj ve-

del, da —”

„niso namenjeni meni!” pristavi Andrej.
„PrisluÏite si jih, prisluÏite!” reãe gospod Franãi‰ek sladko,

vendar z zasmehujoãim izrazom na licu.

„Vi si jih menda tudi ‰e niste, ãastiti gospod, niti tu niti v

Babinem polju?” vrne takisto Vrbanoj in glasen smeh posvet-
ne gospode, ki zazveni po njega besedah, priãa, da med njo
in onimi tremi duhovniki ni posebnih simpatij.

Uãitelj je po‰tarju zadovoljno ‰epnil na uho, toda oprezno

in tako tiho, da ga je po‰tar komaj sli‰al: „Ta je pa srãen, ta se
jih ne boji!”

Gospod Franãi‰ek je hotel jezno odgovoriti, toda domaãi

Ïupnik je segel v besedo s pomirljivo opomnjo:

„To je Ïe taka navada pri nas — ti mlaji!”
„In lepa!” pritrdi Vrbanoj in s tem tudi izgine iz druÏbe

bojeviti duh, katerega je vcepil gospod Franãi‰ek z zabavlji-
vo svojo opazko. Sicer je bil novi babinopoljski Ïupnik ‰e

BES

JARA GOSPODA

vedno take volje, da bi piknil tega ali onega, in je tudi imel ra-
dovoljnega pomoãnika ob svojem kaplanu, ki bi bil sedaj sil-
no rad govoril le o slovenskih liberalcih; toda domaãi Ïupnik
ni dopu‰ãal, da bi se razgovor poostril.

Ena prilika pa se je vendarle ‰e ponudila gospodu Fran-

ãi‰ku, da je pomogel svojemu jeziku do sijajnega uspeha.

Nesreãni po‰tar je namreã zdajci zaãutil potrebo, poseãi v

debato in izpregovoriti o novem predmetu, od katerega je v
svoji nekoliko zlobni naivnosti priãakoval mnogo zabave.

„Kje pa imate svojo kuharico, he, he, gospod Ïupnik?”

vpra‰al je, kakor bi se hotel nekoliko po‰aliti.

„Jutri pride v po‰tnem zavitku; prosim, da se mi dostavi

ekspresno!”

Smeh je bil sedaj ves na Ïupnikovi strani in po‰tar, rdeã

kakor kuhan rak, od same jeze ni vedel kaj odgovoriti. —

Tak‰na je bila zabava na‰e gospode prvi veãer ob prihodu

Vrbanojevem.

Ko sta se loãili obe stranki — duhovniki so skoro od‰li —

znesel je po‰tar svojo jezo s polglasnim vzklikom:

„Ej, pravega ptiãa so dobili tja gor v Babino polje, ta jih

bode uãil kozjih molitvic, ne pa boÏjih!”

In rek‰i je pomenljivo namignil s cevjo svoje pipe.
Zunaj pa je sedal gospod Franãi‰ek s kaplanom na voz in

‰e proÏil roko grobeljskemu Ïupniku v slovo. Ko pa je zaro-
potal voz z dvori‰ãa, vzdihnil je gospod Franãi‰ek in se obrnil
k posluÏnemu kaplanu, zaniãljivo rekoã:

„Ej, gospod Luka, nocoj sva pa — med koprive padla!”

BES

JARA GOSPODA

akaj se pa ne oÏeni‰?”

„I, zakaj se pa ti ‰e nisi?”

Ti vpra‰anji sta bili naglo izpregovorjeni drugo za drugim.

Prviã je vpra‰al sodnik Vrbanoj, drugiã adjunkt Pavel. Drugo
vpra‰anje je bilo odgovor prvemu; nato je pa zavladal molk
v mali druÏbi, ki je sedela nocoj kakor skoro sleherni veãer
pri okorni mizi v Kraãevi krãmi.

Sodnik se je bil popolnoma udomaãil in je tudi Ïe poznal

— kolikor toliko — dobra in slaba svojstva onih, s katerimi
mu je bilo obãevati dan na dan; poãasi pa je spoznaval tudi
one, ki so mu prihajali blizu le po svojih pravnih opravilih. Ali
to spoznavanje je bilo sila subjektivno sprião tega, kako se je
bila vr‰ila njega izobrazba.

Kmetsko vzgojen, gimnazijsko pouãen, na vseuãili‰ãu pa

posveãen vedi za kruhoborbo — vtem ‰e duhomorno voja‰ko
leto — zahajal ni nikdar v kroge, kjer vlada blaÏilna moã izo-
braÏenih Ïena, in sicer zato ne, ker ni imel prilike niti volje,
da bi zahajal kam drugam. Dobro se mu je godilo po njego-
vem mnenju le tedaj, kadar je dobil ob praznikih od nekega
starega strica nekoliko goldinarjev. Te je zapravil v druÏbi
enakomiselnih tovari‰ev, bodisi na nedeljskem izletu ali v
kavarni, odprti vso noã. To je bilo takrat, ko je ‰tudiral na
vseuãili‰ãu. Pozneje pa je bilo drugaãe. Striãevih podpornih
goldinarjev ni bilo veã; plaãa, katero je dobival v prvih letih

BES

JARA GOSPODA

svojega sluÏbovanja, bila je sicer majhna, ali vendar tolika, da
mu ni trebalo stradati. Seveda je moral ‰tediti, in to ni bilo
teÏko. Vstajal je ob sedmih, nekoliko se izprehajal, ‰el potem
v urad, opoldne zopet k obedu v skromno predmestno krã-
mo, potem za pol ure v kavarno in nato zopet v urad do ‰este
ali sedme ure zveãer. In potem? Pol ure v kavarno pogledat
najnovej‰e veãerne liste in nato zopet v staro, toda ugodno
krãmo na predmestju, kjer je vitka toãajka NeÏika tako resno
in skrivnostno povedala, kaj je nocoj sveÏih jedil in kaj jih ni.
Tam je sedelo veã kolegov in v Ïivahnem razgovoru o dnev-
nih dogodkih so minevali veãeri. Zapeli so ãasih ‰e kako pe-
sem, o posebni priliki poklicali „‰tefan” vina, toda nad vsemi
je Ïe leÏalo tedaj nekaj kakor tesnoba, ki stiska vojaka pred
bojem. In boj, pravi boj za obstanek, za prvo sluÏbo — za
avanziranje, ta boj je bil ‰e pred njimi in, dasi niso znali —
skoro Ïe med njimi!

Potem je pri‰lo prvo stalno imenovanje. Vrbanoj je pri‰el

za adjunkta k majhnemu sodi‰ãu juÏne Kranjske in bil tam
veã let. Uradnega dela je bilo dovolj, izven urada pa nobene
take druÏbe, da bi se smelo reãi: Vrbanoj se je uãil v nji; ne,
sam je oddajal od svojega. Ondi je med uãitelji, trgovci, davã-
nimi uradniki in sploh ljudmi, ki so bili glede izobrazbe za
dobro stopinjo pod njim, na katere pa je bil v vsem ne-
uradnem ãasu in obãevanju navezan, prebil skoro ves svoj
prosti ãas ter se privadil tudi nekovi vznesitosti, ãe‰: „Vendar
sem bolj‰i od vas vseh in veã nego vi!” Kakor je rastlo to pre-
priãanje, takisto je ãimdalje bolj mrzil druge bolj‰e gosposke
druÏbe. V obliÏju je stanovala v prijaznem gradiãu plemeni-
ta obitelj, katera je vedno rada sprejemala sosedno gospodo;
Vrbanoj je bil ondi samo enkrat, ali potem se mu je zdelo vse

BES

JARA GOSPODA

— preo‰abno; razloga temu ni vedel, tiãal pa je ta razlog zanj
edinole v tem, da je pri‰el v druÏbo, katera mu je imponira-
la s svojo splo‰no in druÏabno omiko. —

„Zakaj se pa nista oÏenila Ïe oba?” dejal je tretji v druÏbi,

notar Valentin, ki se je sleherni veãer shajal s prijateljema.
„Danes je bila Orlova Julka tukaj — glejta, to bi bilo nekaj!”

Zasmejali so se vsi trije; Pavel in Andrej sta vzela oba za-

eno kozarec v roke in izpila kratek poÏirek, Valentin pa je
noviã zaÏigal svojo pipo.

„Danes je bil menda glavar, okrajni glavar tukaj!” reãe

Vrbanoj.

„Uradni dan je bil!” meni Pavel.
„In Julka se mu je predstavila kot zagori‰ka uãiteljica,” pri-

stavi Valentin. „No, gledal jo je izvestno kakor — pravil ali
trdil ne bodem, kako — paã pa, kakor Ïe zna, kadar je v za-
dregi! Saj vesta oba in spominjata se, da je na‰ okrajni glavar
poznal Julko Ïe tedaj kakor mi vsi trije. Samo tega ne vem, je
li bil takrat z nami na Kremenu? — Oh, seveda! Kak‰en boÏji
volek je bil! Med drugimi se je ‰etal, mi se nismo brigali zanj,
mlaj‰i je bil od nas, doma pa tam na sosedni gra‰ãini in mo-
goãnega strica je imel, plemiãa, in sam je takisto plemiã —”

„Saj si ti tudi!” zasmeje se Vrbanoj, kakor bi hotel odmak-

niti razgovor drugam.

„Ali kakov?” deje Valentin. „Meni vse plemstvo ni poma-

galo niãesar!”

„Onemu pa je!” reãe Pavel.
„Julka je potem pri‰la k moji Ïeni in pravila, kako ljubez-

nivo se je vedel glavar. Kako lahko je to! In ãe pomislim na
nekdanja leta — tedaj ga je gledala Julka kakor preprostega
otroka in sedaj —”

BES

JARA GOSPODA

„Dejal bi, da ga tudi sedaj ne gleda drugaãe,” meni Pavel

resno.

„Hoho!” zasmeje se Vrbanoj, in to tako zaniãljivo, da ona-

dva kar osupneta. Sodnik je Ïe vedel, da biva Orlova Julka v
tem okraju, toda dalj‰ega pomenka o nji ‰e ni bilo v tej druÏ-
bi. Tudi so se bili vsi trije Ïe prijateljski razgovarjali o svojih
dija‰kih letih in o Ïivljenju na poãitkih, samo onega dogod-
ka na Kremenu, o katerem je bil pripovedoval Pavel Valenti-
nu, omenil ni nihãe vprião sodnika. Valentin je bil prvi, ki se
je z nocoj‰njo opazko dotaknil tega koãljivega spomina.

„Anãka, ali zopet spite?” zakliãe Vrbanoj v prvo sobo, za-

kaj onadva sta umolknila po njega zadnjem zasmehu. „Anã-
ka! Pridite semkaj!”

Deklica pride in hoãe vzeti steklenico, da jo noviã natoãi.

Vrbanoj jo prime za roko, z desnico pa okoli pasa in jo poteg-
ne k sebi, rekoã:

„Midva sva ‰e — drug za drugega! Kajne, Anãka?”
Deklica ne odgovori niãesar, ampak se mu naglo izvije; Va-

lentin se smeje, Pavel pa jezno gleda ta prizor.

„Taka deklica, to bi bilo ‰e nekaj!” nadaljuje Vrbanoj po

Anãkinem odhodu. „Videti je nepokvarjena, pridna, lepo lice
ima in pa, in to je glavno: niã tistega gosposkega, ãesar ‰e
opisati ne morem, tistega, kar mi je tako zoprno.”

„Vzemi jo! Zakaj je ne vzame‰? Vse prste si oblizne!” po-

roga se Pavel, ali tako, da nekaj kakor jeza zveni iz njega be-
sed.

„Samo ãudim se, da je ‰e ti nisi, ko jo vendar Ïe pozna‰

toliko ãasa!” zavrne ga Andrej.

„Saj si lahko premislim!”
„Ko bi vaju ne poznal, prijatelja, dejal bi, da se ‰alita,” ogla-

BES

JARA GOSPODA

si se notar, „ampak v vajinih besedah tiãi nekaj, iz ãesar skoro
sklepam, da bi se res dolgo ne upirala, nego se Ïenila, prav
resno Ïenila pri tejle neumni punci.”

Pri teh besedah se Anãka vrne z vinom.
Sedaj jo Pavel, nikar da bi odgovoril Valentinu, prime okoli

pasa; toda Anãki je bilo nocoj vse preveã; prav nejevoljno od-
pahne Pavlovo roko in odide iz sobe.

„Glej, to je usoda takih deklic! Iz roke v roko! In najsi je ‰e

tako dostojna in po‰tena, vendarle je cvet, katerega svaljka‰
po rokah!”

„Oh, kje pa najde‰ sveÏe cvetove?” zavrne ga Vrbanoj ci-

niãno. „Toda pustimo to!”

In vsem trem je bilo tako prav; menili so, se o drugih re-

ãeh, a tudi ne veã dolgo; prej‰nji prizori in govori so ostavili
nekaj neprijetnega, kar se nocoj ni dalo veã izbrisati.

BES

JARA GOSPODA

obrega pol leta pozneje je grobeljski Ïupnik v nedeljo
zjutraj med prvo ma‰o z lece oklical prviã, drugiã in tre-

tjiã gospoda Andreja Vrbanoja in gospodiãno Anãko Kraãe-
vo ter povabil vsakogar, ki bi vedel o zadrÏku namerjanega
zakona, da se zglasi v postavljenem obroku.

Ta novica je udarila poslu‰alcem siloviteje na uho nego

evangelij o poslednji sodbi; vse je bilo preseneãeno, gospoda
in kmetski ljudje; samo MatiÏarjeva Katra, ki je sleherno ne-
deljo kleãala ob stranski spovednici in bila zamaknjena edi-
no v poboÏnost in v pokoro grehov svojih, ni se menila za
lahni ‰um, ki je nastal po cerkvi. Ko je od‰el Ïupnik z lece in
se opravljal v zakristiji za sv. ma‰o, stikalo je vse glave in ‰e-
petalo. Davkarjevim trem gospodiãnam, sedeãim v klopi
pred oltarjem, zastajala je sapa, toda napele so ustna, ãe‰: „To
smo Ïe vedele — kaj pravega dobi!” Po‰tar in po‰tarica sta se
pogledovala, kakor bi jima trebalo zdajci odpraviti trgovin-
skega ministra z „ekstra po‰to”; oba grobeljska trgovca, ki sta
prihajala v cerkev navadno tedaj, ko je Ïupnik zavr‰eval svojo
propoved, in sta potem le pazno poslu‰ala oklice in oznani-
la, zmoÏna sta bila v prvem trenutku samo ene misli: „Kje
bode kupoval?”, ali takoj sta laÏnivo zatrjevala drug drugemu:
„Oh, to sem Ïe davno vedel!” — Notarjeva gospa, katera je
imela svoj sedeÏ pod leco med dvema kmetskima gospodi-
njama, ni mogla najti v svoji molitveni knjigi zaãetka sv. ma‰e

BES

JARA GOSPODA

in je brskala zadaj med litanijami; najraj‰i pa bi bila u‰la do-
mov zbudit soproga, zakaj Valentin je bil len, ni hodil k ma‰i
in je spal, dokler ni moral v pisarno. Da Vrbanoja in Anãke
danes ni bilo v cerkvi, to je umevno, saj tisti po krajevni na-
vadi ne gre v cerkev, kogar „meãejo z lece”; adjunkt Pavel pa
tudi ni bil vsakonedeljski obiskovalec in prav danes so ga ra-
dovedneÏi pogre‰ali. Uãitelj, ki je oskrboval sluÏbo organi-
stovsko, razgovarjal se je tako Ïivahno s svojimi pevkami o
najnovej‰em dogodku, da je pozabil pedalov, ko je pozvonil
zvonãek ob zakristiji, oznanjajoã ma‰nikov pristop, ali tudi to
je bilo brez pomena, zakaj cerkvenikov pomoãnik, ki je vle-
kel mehove, ‰epetal je, pozabiv‰i svoj posel, vedno ‰e z davã-
nim eksekutorjem, kateremu je bila naloga peti bas v cerkve-
nem zboru. Med kmetskim ljudstvom po cerkvi pa je ‰lo od
ust do ust: „Oh, ta Anãka, ta ima sreão!” — „Ta Kraãa, ta jo
zadene!” — „No, sedaj bode pa ‰e bolj vihal svoj nos!” —
„·krice si bode napravil!” — „Od samega bogastva ne bode
vedel, kje bi se popraskal, kadar ga zasrbi!” — „I, kaj bogast-
vo? ·teti bode moral, ‰teti; saj je dolÏan tisti Anãki!” — „Pa pri
sodi‰ãu — tam bode opravil, kar bode hotel; jaz bi se ne prav-
dal Ï njim, ãe bi imel sto priã!” — „BeÏi, beÏi, ‰e manj bode
opravil! ·kric je ‰kric — tlaãil bode Kraão samo zato, da bode
lep‰e videti!”

Tako je ‰umelo od ust do ust, od u‰esa do u‰esa in, ‰ele ko

so po naporu cerkvenikovega pomoãnika zapele orgle, po-
leglo se je ‰epetanje. Po konãani ma‰i pa je hitela govorica z
ljudmi na vse ‰tiri strani. —

Adjunkt Pavel je ãakal, da dobi svojo kavo. S kavo vred mu

je prinesla streÏnica tudi najnovej‰o novico o sodnikovi za-
roki. Kakor vobãe ni bil vajen govoriti s streÏnico veã, nego je

BES

JARA GOSPODA

bilo neizogibno treba, tako tudi danes ni ãrhnil besedice, am-
pak pazno je vlival kavo na sladkor v ãa‰i. Stoprav, ko je de-
kla od‰la, pogledal je po golih stenah svoje sobe, na umaza-
na tla, potem se ozrl na pajãevine v kotu nad peãjo in nato,
smotko vÏigajoã, stopil k oknu, kjer je imel razgled na dokaj
‰iro ravan, po kateri se je vil med sivim vrbovjem in ko‰atimi
jeseni majhen potok. Zadaj je vstajalo zeleno gorovje, pro-
strano in valovito; tu in tam so se z obra‰ãenih brd lesketale
bele stene posamiãnih hi‰. Prizor je bil lep in jutranje sonce
ga je ‰e bolj krasilo.

Pavel pa je le nekoliko trenutkov gledal prijazna sela, ki so

se mu v sonãnem odsvitu smejala tako ljubko.

„Tu en dom, tam zopet drugi, tu Ïena in otroci, tam zopet

prav tako!” — To je izustil skoro glasno. „In sedaj ta Vrbanoj!”
pristavil je nehote. Obrnil se je od okna in nejevoljno bacnil
par neosnaÏenih ãevljev izpod nog.

„Zavidam mu je ne, te — te Anãke!”
To je ‰e mislil, ko je pil svojo kavo. Nekam jezno je posta-

vil ãa‰o na mizo.

„In pa — da nikomur ni zinil besedice!” To mu je sedaj naj-

bolj vrelo po glavi, ko se je odpravljal z doma.

V pisarno pri‰ed‰i, najde pismo Vrbanojevo, v katerem mu

sodnik naznanja, da ima za nekaj tednov dopust in da njemu
izroãa uradno nadome‰ãanje. Ko se zveãer oglasi pri Kraãi,
tudi Anãke ne vidi ondi; od‰la je bila v mesto in za nekaj ted-
nov se vrne s potovanja — soproga sodnikoval. Tako so zve-
deli vsi na‰i znanci, pijoãi nocoj pri Kraãi na zdravje in sreãen
zakon obeh zaroãencev.

Umevno je, da se je skrivaj mnogo ‰epetalo, ugibalo in za-

bavljalo; kadar pa je sproÏil kdo napitnico, oblizano in nali‰-

BES

JARA GOSPODA

pano po visokozveneãenih frazah o iskrenem ãestitanju in
prijateljstvu, vpilo je vse kriÏem: „Îivela!” in „Mnogaja leta!”

Oãeta Kraãe ni bilo doma, odpeljal se je k poroki, katera bi

se zvr‰ila drugi dan; Minãe pa je po oãetovem in Ïeninovem
naroãilu toãil vino zastonj, kolikor ga je hotela gosposka so-
ba, hlapcem in va‰kim fantom pa je postavil polno vedro na
dvori‰ãe.

BES

JARA GOSPODA

VII

ozno je bilo, ko sta se vraãala Pavel in Valentin domov. Za
njima so iz odprtega okna Kraãeve krãme hrumeli neu-

brani glasovi divjega zbora, ki je muãil nocoj Ïe tretjiã „Za-
gorske zvonove”, tam iz nasprotne dobrave, kjer so od‰li po
stranskih stezah grobeljski fantje v sosedno vas, pa je odme-
valo njih ukanje.

Pavel in Valentin ves dan nista bila skupaj in zveãer v krã-

mi se tudi nista mogla izgovoriti o dana‰njem dogodku, tako
vaÏnem za grobeljsko druÏbo; vedno je bil kakov sosed vmes
z vpra‰anji in opomnjami.

Sedaj sta bila sama.
„Kaj pravi‰ ti?” vpra‰a prvi Valentin.
„Radoveden sem, kaj ti meni‰!” izogne se Pavel.
„Bedastoãa — najveãja bedastoãa! Le ne vem, kam se je za-

gledal! V tiste ãrne oãi, v ta tanki Ïivot? Vrag ga vzemi, ako bi
ne dobil Ïenske s temi svojstvi in poleg tega vsega drugega,
ãesar je treba takemu moÏu. O denarju ne govorim — on je,
kar se tiãe potreb‰ãin, skromen moÏ in se bode vedno ravnal
po razmerju, kakr‰no zmore, ampak Ïenske izobrazbe je tre-
ba! Kaj bode s to neumno punco, ki se je nauãila pisati in ãi-
tati za silo, ki se‰teje nekaj ‰tevilk, kadar jih je treba napisati
s kredo na vrata, ki ti zna prinesti dobro spenjeno pivo, ãe‰
da je vselej sveÏe, kadar se ji natakanje posreãi; ki pa pozna
vsaj v mislih vse tiste javne in skrivne grehe teh krãmarskih

BES

JARA GOSPODA

beznic, po katerih se moramo klatiti, ako hoãemo govoriti
drug z drugim — kaj bode s tako Ïeno?”

„Kdo bi trdil, da taka Ïena ne more osreãiti moÏa, kakr‰en

je Vrbanoj?”

Pavel je dejal to nekam lahkomiselno, samo da je naspro-

toval prijatelju, ki se je bil nenavadno razgrel.

„Ti tega sam ne veruje‰ — sicer bi —”
„No, kaj bi sicer?” hiti Pavel.
„Sicer bi jo bil ti prej vzel nego Vrbanoj!” konãa razburje-

ni Valentin.

Njegov tovari‰ se posiljeno nasmehne — na ta argument

mu ni bilo najti hitrega in odloãnega odgovora. Obstaneta na
mostu, ki se tu vzpenja nad potokom, ‰umeãim v globokem
jarku pod njim. Lunini Ïarki se odsvitajo iz belih pen, ki se
gosté doli med razjedenim kamenjem.

„Da sem odkritosrãen, dragi moj,” zine zdajci Pavel, „mo-

ram reãi, da bi mi bila ta deklica v‰eã; zakaj tudi ne? Toda —
tako — kar za ljubezen! Za Ïeno bi je ne maral!”

„No, vendar!” deje notar malone zadovoljno. „In zato pri-

trdi‰ tudi ti, da je ukrenil Vrbanoj nekaj prav neumnega, ne-
kaj, kar je odloãilno zanj in za vso njegovo prihodnost! In
kakor sodim, ne bode to korak k sreãi njegovi!”

„Zakaj bi ne bil?”
„Pomisli, Vrbanoj ne bode vedno sodnik tu pri nas in nje-

ga Anãka tudi ne bode vedno taka lepa vitka deklica, katero
poljubiti mora biti posebna slast. Golobje Ïivljenje med ‰ti-
rimi stenami prestane — morda Ïe takoj! Andrej brez dvoj-
be ‰e avanzira; svetovalec bode, morda pride ‰e vi‰e; v veã-
jih mestih bode sluÏboval in tam mu bode treba oÏje druÏab-
ne dotike s kolegi, vrstniki in njih druÏinami: kako bodo gle-

BES

JARA GOSPODA

dali to neve‰ão toãajko, ki do tedaj Ïe izgubi vse, kar ima se-
daj lepega in prikupnega: mladost in ãrne oãi, ‰egavost in
vitka rast, ki pa se ne bode znala obraãati na desno ali levo in
ne bode vedela odgovora, kadar bodo skrite pu‰ãice letele
nanjo v druÏbi, katera jo ne bode ‰tela enakopravne po izo-
brazbi, bodisi splo‰ni, bodisi samo druÏabni.”

„Napaãno sodi‰, dragi moj!” zine Pavel nekam Ïivo. „Ko-

liko jih pozna‰ tudi ti takih Ïena, ki kar naravnost na laÏ po-
stavljajo tvoje modrovanje. Mlada Ïena je zmoÏna vsake izo-
brazbe; taka bode, kakr‰no si vzgoji‰!”

„Ako me ljubi! Ako me tako ljubi, kakor sanjamo mi ãasih

o Ïenski ljubezni, in ãe ji je poleg ljubezni, katera mora biti
ãista, brez vsakega egoizma, vcepljena v srce kal tistega po-
nosa — — —”

„No — kak‰nega?” zasmeje se Pavel na glas, ko Valentin

nekoliko prestane, ne da bi konãal stavka. „Menda si pri kon-
cu s svojim modrovanjem?” pristavi ironiãno.

„Imenuj oni ponos, kakor ga hoãe‰, samosvest, vzgojo,

nravnost —”

„âakaj, pomagam ti!” deje Pavel smehoma. „Imenujem ga

kal tistega pravega Ïenstva, katerega i‰ãemo tako zaman!”

„Prav pravi‰!” pritegne Valentin resno. Na‰el ni izraza poj-

mu, kateri je pa vendar ‰e obema, dasi sta ga imenovala, pla-
val nekam temno pred oãmi.

Bila sta Ïe pred notarjevim stanovanjem.
„Ne jezi se! — Videl bode‰, kako imenitna gospa bode ‰e

ta Anãka! ·koda — sedaj je ne smemo veã objemati!” deje
adjunkt ciniãno.

„Ti bi jo sedaj morda ‰e raj‰i nego prej,” pravi Valentin ne-

BES

JARA GOSPODA

koliko nezadovoljno, „in to menda navzlic svoji izborni teo-
riji o vzgoji Ïena po njih soprogih!”

„Spat pojdi, spat, Tinãe, in tiho bodi po stopnicah — pete-

lin bode skoro pel!” pravi adjunkt smehoma in krene proti
svojemu stanovanju.

BES

JARA GOSPODA

VIII

meniten dan se je bliÏal Grobljanom.
Veã mesecev Ïe je pripovedoval Ïupnik ob raznih prilikah

z lece, da bode letos prav sto let, odkar je bila ustanovljena
domaãa fara, in da je treba kar najslovesneje praznovati ta
spomin. Njega besede niso padale na kamnita tla, zakaj
kmetsko in tr‰ko prebivalstvo, katero se navadno ni ‰telo
med na‰o gospodo, bilo je takoj silno vneto za posebno pro-
slavo te stoletnice. Oãetje in Ïene, vsi so bili edini in tudi po-
polnoma zadovoljni s tem, da bode s slovesno boÏjo sluÏbo,
s pokanjem topiãev in z „ofrom za cerkvene potrebe” vse
opravljeno; zveãer potem seveda godba v krãmah, nekoliko
plesa za mlade ljudi, starim pa zajamãena pravica, da se ne-
koliko napijó.

Pri gospodi pa Ïupnikov poziv tudi ni ostal glas vpijoãega

v pu‰ãavi. Trebalo ji je res Ïe posebne prilike, da stopi iz svo-
jega vsakdanjega gibanja in da vsakdo pokaÏe, kaj in kako
zna tudi tedaj, kadar ne gledajo nanj samo domaãe oãi.

Ampak slavnost farne stoletnice bi bila premajhna, da je

ostala samo med cerkvenimi stenami in se konãala zveãer

v zatohli krãmi s pretepom domaãih in tujih fantov; prvo

je za Ïupnika, drugo je za kmeta, za gospodo pa ne ostaja
skoro niã. Ali kakor vselej v kritiãnih sluãajih, tako se je ogla-
silo tudi tu veã re‰ilcev, ki so izvirne svoje ideje vrgli med
kritiãno ugibajoãe obãinstvo.

BES

JARA GOSPODA

Uãitelj se je spomnil, da grobeljska ‰olska mladina ‰e nima

svoje zastave, dasi jo imajo Ïe davno vse sosedne ‰ole; notar
Mali pa, ki je poleg svojih uradnih opravil ãutil vedno neute‰-
ljivo potrebo, da se je vtikal v vse moÏne druge javne posle,
presenetil je nekega veãera druÏbo pri Kraãi s predlogom, da
je ob priliki farne stoletnice ustanoviti — gasilsko dru‰tvo.

Razgovora je bilo veliko; o ‰olski zastavi ne toliko, zakaj tu

se je vsakdo z majhnim doneskom odkupil enkrat za vselej;
predlog o gasilskem dru‰tvu pa je povzroãil ob‰irno razpra-
vo.

„Kje dobiti denar?”
„Kje ãlane?”
„Vse, vse — ako se le hoãe!”
Tako je ‰umelo po Kraãevi sobi. Vrbanoj, ki je bil nocoj iz-

jemoma posetil druÏbo — zakaj odkar je bil oÏenjen, priha-
jal je le malokdaj v krãmo — vrgel je sedaj in sedaj v razgovor
ironiãno opazko, kateri pa ni bilo pravega odziva. Vsi so sma-
trali vpra‰anje o gasilcih jako resnim in se stvarno razgovar-
jali jako Ïivo.

Le adjunkt Pavel je trdovratno molãal in vlekel ob svoji

pipi.

„No, ti pa ne zine‰ nobene — seveda, ker pripada‰ pravim

koãarjem — danes tukaj, jutri tam!” razvname se zdajci no-
tar. „Skoro bi ti Ïelel, da ti zgori tisti tvoj kovãek s tremi pari
nogavic! Morda si ga celo zavaroval za cel tisoãak?”

„Ne jezi se, Tinãe!” zasmeje se Pavel. „Jaz ãesto ugibljem

kaj drugega. Gospoda slavna, usojam si vas opozarjati na
drugo vaÏno stvar,” pristavi z zlobnim naglasam, „ki se pa
tiãe vpra‰anja, katero ste Ïe re‰ili, kakor mislite!”

„Kaj? Kako? Katero?”

BES

JARA GOSPODA

„Jaz menim ‰olsko zastavo!”
„No, ta je vendar sreãno pod kapom!” deje davkar.
„I, seveda! Denar je tu, zastava se tudi hitro kupi — blago-

slavljala se bode tudi — ampak —” Adjunkt hudomu‰no pre-
stane.

„No, kaj — ampak?” hiti uãitelj.
„Kumice ‰e nimate — kumice je treba!” pristavi Pavel hlad-

no.

Ta opazka povzroãi za nekoliko trenutkov splo‰en molk.
„Kumice, ki zabije prvi Ïebelj v banderi‰ãe, ki podari lep

svilen trak, z zlatom in srebrom pretkan in prevezan ter ga
pripne na banderi‰ãe, potem pa pogosti ‰olsko mladino — te
je treba, gospoda moja, o tem se razgovarjajmo!” Tako je mo-
droval Pavel nekam svojeglavno.

„To je lahko dobiti,” deje notar.
„Ne vem, ne vem,” meni dvojeã doktor-ranocelnik, „ta

ãast velja nekaj desetakov; ne vem, ne vem!”

„Res je,” pristavi po‰tar in ziblje glavo, „‰estdeset, sedem-

deset — morda sto goldinarjev!”

„Kaj bodete ugibali, gospodje?” oglasi se Vrbanoj. „Tukaj

nimate izbirati — k notarjevi gospe pojdite; Tinãe, ki si itak
preveã sluÏi, bode Ïe plaãal!”

„Kajpada,” zavrne ga notar na pol smehoma, na pol ne-

jevoljno, jaz vem bolj‰o kumico: sodnikovo gospo! Domaãin-
ka je, najmlaj‰a med na‰imi gospemi in Ïena najvi‰jega do-
stojanstvenika, kar jih imamo v trgu — Ïivela kumica: gospa
Vrbanojeva!”

„Îivela!” pritrdijo sodrugi, toda v vsem vzkliku ni niã od-

kritega, niã veselega.

Davkar se je spomnil svojih treh hãera in njih tihe jeze na

BES

JARA GOSPODA

Anãko, po‰tar ‰e vedno ni mogel pozabiti, da je bila prej to-
ãajka, Tinãe je pa s svojim predlogom hotel biti zlobnej‰i,
nego se mu je posreãilo, zakaj tudi on se ‰e ni mogel prav
privaditi Anãki kot sodnikovi soprogi. V medsebojnem po-
govoru jo je ‰e vedno silno teÏko nazival „gospo”. Trgovca, ki
sta nocoj tudi sedela v druÏbi, kriãala sta sicer na ves glas in
pritrjevala predlogu, pod mizo pa sta se tiho sporazumljena
dregala s koleni.

Vrbanoj se je na pol protivil; toda videti je bilo vendar, da

mu ta misel ugaja. Uãitelj pa je ves vnet venomer hitel: „Vi
dovolite, gospod sodnik, da naprosim preãastito va‰o sopro-
go — kajne, da dovolite?”

Doktor je pritrjeval: „Seveda, seveda!”, vtem pa po stari

navadi trkal davkarja na rame in v svoji zlobni ‰ali pristavil:
„Glej, prijatelj, tak‰na ãast gre samo gospem, samo gospem!”
Davkar mu je odgovoril samo z divjim postranskim pogle-
dom.

Pavel se je pri tem izvrstno zabaval; govoril ni, toda videl

in ãul je vse dejanje in besedovanje ob miznem okroÏju in
ãutil tiho zado‰ãenje. Bil je sploh ãudna zmes lahkoÏivega in
vendar resnega, nebriÏnega in vendar strastnega ãloveka. Po-
doben je bil plavaãu, ki je vajen trdno in vestno plavati blizu
brega, kateri pa, kadar ga sluãajen val potisne proti sredini
reke, ni zmoÏen misliti veã na breg, ampak samo na to, da
plava dalje — dalje na povr‰ju — brez misli, koliko ãasa mu
bode vztrajala moã.

Z Vrbanojem sta bila na videz dobra prijatelja; toda ena-

ka sluÏbena leta in poleg tega uradna podrejenost njegova
so‰olcu sodniku, oni prizor iz dija‰kih let, razliãni nazori —
vse to je storilo, da je bila ta prijateljska vez silno tanka. In

BES

JARA GOSPODA

skoro po Vrbanojevi poroki je Pavel — sam ni znal ni kdaj ni
kako — pogre‰al Anãke; pri Kraãi mu ni veã godilo, drugje ‰e
manj; zato je ostal sicer zvest stari privajeni mizi, ampak ve-
sel je bil le tedaj, kadar je vrgel preporen predmet v druÏbo,
dasi se sam ni rad spu‰ãal v boj.

âutil je tudi, da mu bolj‰a polovica let, prisojenih mu po

ãlove‰ki previdnosti, polagoma poteka; on pa ‰e vedno tako
sam — tako sam! Da se ‰e ni oÏenil, to je bilo pri takem zna-
ãaju popolnoma umevno. Dasi se Ïensk ni bal, ampak lah-
koÏivo in nebriÏno priãel tu in tam majhno ljubezen, pre-
mi‰ljal in presojal je vendar vselej resno in tehtno, kako bi
bilo moãi Ïeno in potem — otroke rediti in vzgajati, poleg
tega pa svojemu Ïivotu dajati vsega, ãesar je vajen. In raãun
je bil vedno pasiven. Tako je trdno in vestno plaval ob bregu
samãevem, sluãajnega valãka pa ‰e ni bilo, da bi ga odnesel
proti sredini.

Ko se je Vrbanoj oÏenil, udarila je Pavlu misel v glavo, da

bi bil on takisto lahko vzel to — Anãko. In samoljubje ali ne-
kovo drugo ãustvo, tajno in neopisno, dejalo mu je, da bi
Anãka imela morda njega raj‰i nego Vrbanoja. Sedaj ko je
bila izgubljena zanj, zdela se mu je tem vabnej‰a, in to ãust-
vo mu je raslo od tedna do tedna, od meseca do meseca.

Vrbanojev zakon je bil doslej sreãen. Praznovati jima je

bilo skoro obletnico svoje poroke in Grobljani, ki so imeli
izprva silno veliko govoriti o tej „jarogosposki” Anãki, utih-
nili so polagoma. Sem ter tja se je ‰e vnel razgovor o novem
klobuku, katerega ji je kupil sodnik za praznike in katerega je
ona — ãudom se je bilo ãuditi — nataknila na glavo prav tako,
kakor je moralo biti. Davkarjeve gospodiãne so tudi prav ve-
sele pripovedovale, da gospa sodnikova, ko jih je posetila, ni

BES

JARA GOSPODA

vedela, ali bi sedla na desno ali na levo stran njih zofe, kate-
ra je bila, kakor so ãestokrat poudarjale, pokrita z najnovej‰o
moderno preprogo. Samo izku‰enosti davkarjeve Evfemije se
je posreãilo Vrbanojevo privesti na pravi prostor tako, da
nihãe ni zapazil nje nerodnosti; pol ure pozneje pa je vedel to
v Grobljah vsakdo, kdor je imel le koliãkaj razsodnosti v ta-
kih vaÏnih reãeh.

Za nekoliko mesecev pa tudi teh in enakih pravljic ni bilo

veã. Anãka si je pridobila dobro prijateljico — Valentinovo
soprogo. Nihãe ni vedel, tudi gospe sami ne, kako je to pri‰lo,
saj je imela pl. Malijeva celo nad deset let veã od Anãke, in
notar tudi ni kaj rad videl te njiju razmere; toda navzlic vse-
mu je bila gospa Vrbanojeva malone vsak dan pri Valentinovi
soprogi, in to pogosto obãevanje z mirno, izobraÏeno Ïeno ji
je biló najbolj‰a ‰ola. Prav iskreno pa vendar nista mogli ob-
ãevati; nekova nevidna stena je bila med njima.

V zadnjem ãasu je tudi adjunkt Pavel veãkrat prihajal k no-

tarjevim. Bistro oko gospe Malijeve je skoro zapazilo, da se ti
poseti vr‰e najgotoveje tedaj, kadar je bila Vrbanojeva pri nji,
in da se Pavel ni nikdar izognil priliki, spremiti jo domov. Go-
vorila je o teh opazovanjih tudi svojemu soprogu, toda Va-
lentin jo je zavrnil malone osorno: „BeÏi, beÏi! Mogoãe, da
ravno tako zgolj iz nagajivosti ali pa mu je dolgãas! Resnega
ni niã; ti Pavla ne pozna‰; sploh pa — ãemu hodi ta Vrbanojka
zmerom semkaj?”

„Meni ugaja; nepokvarjena, dobra stvarca je to!” pravi ona.
„Haha!” zasmeje se Valentin. „Ti tudi pozna‰ ‰e malo

Ïensk, draga moja!”

„Gotovo ne toiliko kakor ti,” deje soproga nekoliko zbad-

BES

JARA GOSPODA

ljivo, „in tako temeljito znanje bi me tudi ne zanimalo! Kar se
tiãe Anãke, no, tu si ti morda kaj bolje pouãen —”

Valentin se sedaj zasmeje na ves glas.
„Saj ve‰, kako sem prej sodil in kako sodim ‰e sedaj o tej

Vrbanojevi Ïenitvi! Toda jaz sem eden tistih ljudi, katere je
lahko prepriãati. Bog ti daj sreão, ljubica moja, da vzgoji‰ iz
te Anãke kaj posebnega, nji v prid, Vrbanoju v sreão! Pavlu pa
ne podtikaj slabih nakan!” — — —

„Jaz tudi mislim, da je gospa Vrbanojeva najprej poklica-

na za ta ãastni posel,” rekel je adjunkt prav resnega lica, ko
je potihnil prvi ‰um. Valentin ni vedel, kako in zakaj se je v
tem trenutku spomnil ravnokar omenjenega razgovora s so-
progo. Vse ga je dirnilo nekam neprijetno.

„Bodemo videli!” izpregovori vtem sodnik in v teh bese-

dah je bila tudi zagotovljena njegova in Anãkina udeleÏba pri
namerjani slavnosti.

Valentin vendar ni mogel mirovati.
„Torej — blagoslavljanje ‰olske zastave, zabijanje Ïebljev,

slavnostni govor —”

„Tega bode‰ ti govoril,” zakriãi adjunkt.
„âetudi!” deje Valentin.
„Potem ustanovitev gasilnega dru‰tva — banket —” pri-

stavi Pavel.

„Zveãer pa bal paré — v rokavicah in brez rokavic! Prosim,

gospod uãitelj, da ne pozabite nobene uãiteljice na‰ega okra-
ja — vse je treba povabiti — deklet imamo premalo!” po‰ali
se notar.

„âuje‰ li, prijatelj davkar?” vzklikne doktor in zopet potrka

svojega soseda na rame. „Deklet ima‰ premalo, tega ti ni ‰e
nihãe rekel!”

BES

JARA GOSPODA

„Ne vem, ali si pil preveã ali premalo?” razhudi se davkar,

doãim se drugi glasno smejejo.

„Premalo, premalo!” zagrohoãe se ranocelnik. „Zakaj ãe bi

bil preveã — saj ve‰: in vino veritas — tedaj bi tudi jaz na vse
kriplje trdil, da ima‰ tudi ti preveã — deklet!”

Davkar si ni mogel veã pomagati; hudomu‰nemu sosedu

je vrgel debelo psovko v uho, da jo je sli‰al samo ta, a moÏ-
doktor je imel trdo koÏo in se ni menil za take malenkosti.

„Da mi zagori‰ke uãiteljice ne pozabite!” sili poredni Va-

lentin. „Jaz ji bodem ‰e posebej pisal.”

„Dobro, dobro!” razveseli se Vrbanoj.
Pavel je storil, kakor da je presli‰al zadnji opazki.
„Pa gospoda Franãi‰ka iz Babinega polja! Kajne, gospod

po‰tar?” vzklikne na glas.

„Vrag ga vzemi!” zagodrnja le-ta; in ko odmeva smeh vse

druÏbe od ‰tirih sten, pristavi ‰e v duhu s postranskim raz-
kaãenim pogledom na zlobnega adjunkta: „in vas Ï njim!”

BES

JARA GOSPODA

itite, kolikor hoãete, ujamem vas!”

„Ne bodete me! — Nikdar ne!”

„Oh, gotovo!”
Z brzim skokom je bil preko nizkega jel‰evega grma tiko-

ma pred njo, ki je prihitela okrog ovinka rebri, ãez katero se
je podila vsa druÏba.

Oni so drevili na nasprotno stran, ta dva pa sta stala sedaj

sama v temni senci mladega gozda, tihega in dehteãega, ka-
kr‰en se kaÏe le na jasni veãer poznega poletja.

„Imam vas!”
„Ne, nimate me ‰e! Pustite me!”
Jezno je razpela svojo pahljaão in si hladila vroãe lice; a

takoj je hotela mimo njega smukniti v grmovje nizdol.

Ali on je bil urnej‰i. Ujel jo je okoli pasa in pritegnil k sebi.
„Kazen treba plaãati!” sopnil je.
„Pa tam gori — vprião vseh!” vzkliknila je ona in ga uda-

rila s pahljaão po licu ter se mu izku‰ala izviti.

Oba nista znala, kako razvneta sta.
„Anãka!” ‰epnil je on in, ker mu ni imela moãi braniti, pri-

tisnil jo je k sebi in jo poljubil na ustna.

„Pustite me, gospod Pavel!” zaklicala je sedaj glasno in, ko

je izpustil, vendar se ni ganila z mesta, nego z rokami si za-
krila obraz in glasno zaihtela.

BES

JARA GOSPODA

„Sram vas bodi! Pustite me! Kaj sem vam storila, da tako

ravnate z menoj?”

Tako je ‰lo oãitanje bruhoma vanj, on pa je stal poparjen,

nem pred njo.

Toda zdajci se ojaãi in govori kakor glumaã na odru:
„Storili — storili mi niste niãesar! A vendar — nesreãen

sem, ker sem vas izgubil! Ne veste li Ïe davno, da vas ljubim,
da nimam drugih misli, drugih Ïelja nego edino na vas, le vas
— Anãka!”

„Haha!” zasmejala se je na pol veselo, na pol trpko. „Zakaj

mi pa tega niste prej povedali?”

„Prej?” dejal je Pavel in ponovil mehaniãno: „Prej — kdaj

prej?”

Gospa Vrbanojeva si je naglo otrla solze in stopila na ste-

zico, ki je tekla tu pod smreãjem in robidovjem.

„Vrniva se! Pogre‰ali naju bodo!” velela je hladno, Pavel pa

je korakal molãe za njo. Tikoma pred njima izza roba se je Ïe
glasil govor in smeh drugih.

Skoro so bili vsi skupaj. Vrbanoj je drÏal uãiteljico Julko za

roko, uãitelj je bil ujel notarjevo soprogo in Minãe je neusmil-
jeno tiral eno mlaj‰ih davkarjevih deklic. Trgovca in veã ‰tu-
dentov, ki so sedaj uÏivali svoje poãitke, privojevali so si bili
takisto veãinoma vsak svojo druÏico, le zadaj globoko v
grmovju je ‰e teÏko sopihal en samec; na‰ po‰tar, ki se je bil
tudi podal v to nevarno igro; uprizorjeno po enem mlaj‰ih
gospodov.

„Hej, hej, gospod po‰tar! Ali vas je kap zadela?” vzkliknil

je adjunkt Pavel, ki je ravno prispel do druÏbe ter naglo na‰el
predmet, na katerega je hotel obrniti pozornost drugih.

„Oh, preklicano! Jaz nisem veã takov, da bi prekopicaval

BES

JARA GOSPODA

kozle kakor vi!” zagodrnjal je po‰tar v svojem grmu. Bil je
brez druÏice in, ker je ‰la igra na to, da si vsak izmed igralcev
ujame eno izmed udeleÏenih gospa in gospodiãen, katerih pa
je bilo po eno manj nego gospodov — priãakovati mu je bilo
obiãne kazni.

Le-ta in vse druge, kar jih je izviralo iz te igre, zvr‰ile so se

potem slovesno na skupnem zbirali‰ãu. —

Nocoj je bilo pred veãerom farne stoletnice in Ïe ves

popoldan so porabili na‰i znanci za majhen izlet na bliÏnjo
tr‰ko gorico, kjer se je kratkoãasila druÏba ob peãenem
krompirju in suhi svinjini, ob vinu in pivu, glasovih velikan-
ske harmonike, katero je vlekel tr‰ki organist, in ob raznih
igrah, ki jih je uprizarjal sedaj ta, sedaj oni. Zveãer pred od-
hodom so hoteli vÏgati ‰e velikanski kres. —

„Kaj ti je? Ali ti ni dobro?” vpra‰a Vrbanoj svojo soprogo,

zapaziv‰i jo prav tedaj, ko je bilo treba zapaliti ogenj, sloneão
zadaj planote ob debeli hru‰ki. Ondi je bila nekoliko prej
zbrana veãja druÏba, ki je pa sedaj pohitela vsa tja blizu ve-
likega kupa smreãja in trhljadi, nagrmadene ob griãu; od tam
se je odpiral naj‰ir‰i razgled.

„Glava me boli! Pa bode skoro bolje!” deje ona malomar-

no.

„Preveã si se utrudila!” meni on in hoãe oditi.
„Da se le ti nisi!”
Nekov ãuden naglas v teh besedah je povzroãil, da se je

Vrbanoj zopet naglo obrnil.

„Jaz? Kaj hoãe‰ s tem?” pravi malone osorno.
„No, kaj neki? Kaj se bode‰ delal? Saj ve‰, s kom se trudi‰

ves popoldan! Mene nisi lovil, mene, ampak tisto — tisto sta-
ro devico, tisto — uãiteljico si ujel, tisto si moral ujeti!”

BES

JARA GOSPODA

„Anãka, ne bodi nespametna!” zavrne jo Vrbanoj na pol

smehoma, na pol nejevoljno. Akotudi si je v prvem trenutku
rekel, da je res nekoliko zanemarjal svojo Ïeno, vendar ga je
silno neprijetno zadel glas, s katerim je izrekla svoje oãitanje.
Nekaj surovega je zvenelo iz njega; tako vsaj se mu je do-
zdevalo.

„Le pojdi, pojdi zopet tja; teÏko te Ïe ãaka!” hiti Vrbanoj-

ka.

Sodnik je kratek trenutek premi‰ljal; toda jeza ga je prev-

zela.

„Vedi se vendar tako, kakor se spodobi!” dejal je, kakor bi

karal porednega deãaka.

A tukaj je slabo naletel.
„Kakor se spodobi — spodobi! Seveda, to je vedno tisto

oãitanje! Kakor bi se ne trudila storiti vsega, kar hoãe‰, kakor
bi ne pazila vedno na to, da govorim tako sladko, tako laÏni-
vo, tako olikano kakor davkarjeve gospodiãne — kakor bi se
ne trudila ravnati tako kakor druge gospe! Zakaj — ãemu si
me pa vzel? Nisi li vedel, kakova sem, kaj znam?”

Vse to je kar bruhalo iz nje, tiho, polglasno, a zato tem si-

loviteje edinemu poslu‰alcu.

„Molãi!” velel je Andrej in se malone plaho ozrl proti glas-

ni druÏbi, sredi katere je sedaj vzplamtel prvi zubelj ob visoki
grmadi.

Eden izmed gospodov se pribliÏa hru‰ki.
„Milostiva gospa — kje pa ste? Andrej, kje pa ima‰ gospo?”

zakliãe na glas. Bil je adjunkt Pavel.

„Pravi, da jo glava boli,” odgovori sodnik.
„Oh, mislim, da bode skoro bolje!” vzklikne Ïivo Vrbanoj-

BES

JARA GOSPODA

ka in se oklene Pavlove roke, ki jo je bil naglo ponudil. Tako
odideta k ognju, sodnik pa malomarno ÏviÏgaje za njima.

S tem ÏviÏganjem je hotel ute‰iti razburjenost, ki ga je ob-

‰la. Nekam neumeven, toda silno bodeã mu je bil ‰e vtisk,
katerega so napravile zadnje besede Anãkine: „Zakaj — ãemu
si me pa vzel?”

Vendar ni utegnil premi‰ljati o tem.
Tukaj pred njim je plapolal velik ogenj proti jasnemu, z

zvezdami posejanemu nebu in sedaj in sedaj se je utrgal kos
plamena, ‰vignil nekoliko pedi kvi‰ku in ugasnil v dimu, ki se
je kroÏil na ‰iroko nad grmado. Mladi ljudje zapojo veselo
pesem, tam ob strani poãi nekaj topiãev in obãem odu‰ev-
ljenju dvigne uãitelj svoj kozarec ter napije kumici ‰olske za-
stave, katero bodo jutri blagoslavljali.

Adjunkt prinese urno kozarec in ga potisne Anãki v roko.
„Îivela kumica!” zazveni iznova, organist potegne ob har-

moniki: „Mnoga leta Ïivela!” in ves divji zbor zapoje za njim.

„No, Andrej, ali ne bode‰ trãil?” vzklikne notar Valentin, ki

je bil sprião raznega popoldanskega veselja Ïe ves rdeã v lice.

„Gospod sodnik — z menoj tudi!” oglasi se poleg Vrbanoja

Julka, zagorska uãiteljica.

„Kozarca nimam, kozarca!” hiti sodnik.
„Na, tukaj je moj!” izpregovori Anãka, stojeãa nekoliko ko-

rakov pred njim, in mu ponudi ãa‰o, ne da bi se ozrla v druÏ-
bo, ki je obstopila soproga.

Andrej je trkal in pil.
Skoro je bilo po velikanskem kresu; v Ïareãi kup je vrgel

naposled pijan ‰tudent nabasan topiã, da se je glasno kriãeã
vse razbegnilo; potem pa je pok in zasvit razpr‰ene Ïerjavi-
ce naznanil, da je konec dana‰nji veselici.

BES

JARA GOSPODA

rugega dne se je vr‰il spored natanko in toãno, kakor je

bilo doloãeno. Nekoliko malotnih nezgod tudi ni izo-

stalo. Pri veliki ma‰i so tr‰ki pevci, pomnoÏeni z nekaterimi
manj izurjenimi dijaki, „vrgli” slovesni „benedictus” — kakor
se pravi v pevskem Ïargonu — ker je eden vodilnih glasov za
pol sekunde prezgodaj „udaril” vmes; pri zabijanju Ïebljev v
pozlaãeni drog ‰olske zastave se je doktorju-ranocelniku pri-
petila nesreãa, da se je spotaknil ob stopnicah, drÏeãih na
oder, in se moral oberoã ujeti, da ni poloÏil vsega telesa na
surovo obtesane, z br‰ljanom prepreÏene deske, kar seveda
ni poveãalo dvojbene odu‰evljenosti, s katero je gledalo tr‰-
ko in kmetsko prebivalstvo vse slavnostno dejanje; in ko se je
vr‰il osnovni zbor gasilnega dru‰tva, pokazal je takoj zli duh
razpora svoje roÏiãke: osnovalci so bili razdeljeni v dva tabo-
ra, v spodnje in v gorenje Grobljane, in vsaka teh dveh strank
je hotela vse gospostvo v dru‰tvu, ki se ‰e ni porodilo. Konã-
no so se potolaÏili vsi s tem, da so dana‰nje volitve le zaãas-
ne in da bode treba odloãilno besedo izpregovoriti ‰ele tedaj,
ko bode dru‰tvo potrjeno po poklicanih oblastvih.

Zato je na veãerno veselico pri‰lo naposled vse najbolj‰e

volje.

Veselica je bila v gorenjih prostorih Kraãeve krãme. Neko-

liko drugih gostilniãarjev je sicer zabavljalo, toda ker je oãe
Kraãa izredno poÏrtvovalno izpraznil celó svoje zasebno sta-

BES

JARA GOSPODA

novanje in ker je bila gospa sodnikova — ali kakor so ji dru-
gi ‰e vedno dejali — Kraãeva Anãka — kot kumica ‰olske za-
stave danes prva odloãilna oseba, ukrenil je slavnostni odbor,
da mora biti tukaj — bal paré. Notar Valentin je tekal ves dan
sem ter tja. Svoj dobro priuãeni slavnostni govor je bil sreã-
no zvr‰il, potem pomagal bodoãe gasilce miriti in sedaj je z
uãiteljem, nekaterimi davãnimi uradniki, z ranocelnikom in
enim trgovcem opravljal posle sprejemnega odbora in redi-
teljstva za veãerno veselico.

Vse je ‰lo gladko in okoli devete ure so Ïe plesali prvo ka-

driljo.

Sodnik je bil s soprogo Ïe davno navzoãen in prvo kadril-

jo si je bil izprosil notar pri Anãki. Nocoj je bilo Valentinu
vseeno, najsi je Vrbanojka taka ali taka, pozabil je vse pred-
sodke in mrÏnje; bilo mu je le do tega, da se slavnost vr‰i toli
dostojno, kakor je to mogoãe v Grobljah. Med kadriljo ‰ele se
je prikazal adjunkt Pavel.

Postal je med vrati, kjer se je poleg slavnostnih gostov

gnetla in ti‰ãala tolpa Kraãevih hlapcev in dekel, vsa zamak-
njena v tuji ples, katerega so mnogi izmed njih videli prviã.

„Zakaj tako pozno?” vpra‰a za njim Vrbanoj, sileã skozi

gledalce. Pri‰el je iz sosedne sobe, kjer so si starej‰i gospod-
je s pivom gasili Ïejo.

„·e vedno prezgodaj!” meni Pavel mehaniãno, toda oãi ne

more loãiti od gospe Vrbanojeve. Stala mu je ravno naspro-
ti, Ïivo govoreã s svojim plesalcem, toda izza pahljaãe je Ïa-
relo nje oko v Pavla. Vrbanoj tega ni zapazil.

„Kdaj zaãnemo pu‰iti?” vpra‰a oãito dolgoãasen.
„Ne vem! Tinãeta treba vpra‰ati; strog reditelj je!”

BES

JARA GOSPODA

„Haha, dejal je, da ‰ele ob enajstih! Ko bi se le kakov tarok

dobil!”

Tako godrnjaje odide sodnik. Skoro potem je v stranski

sobi kvartal z ranocelnikom in postarnim gra‰ãakom iz bliÏi-
ne.

Kadriljo je vodil eden domaãih ‰tudentov, mlad jurist,

trÏanov sin, ki je nocoj prviã uvedel slovenski velelni jezik.
Plesal je z davkarjevo Evfemijo, in ta okolnost je storila, da so
bili vsa davkarjeva druÏina in njih znanci kar vneti za to no-
vost. Sem ter tja se je kakova dvojica namuznila, posebno
Ïenske, toda zgolj iz zavisti. Vobãe pa je sloven‰ãina ugajala
plesalcem, ker je bila mnogim kadrilja deveta vas, franco-
‰ãina pa vsem — deseta. Jurist-reditelj pa je bil tudi vzoren
mladeniã. Ves veãer je pil samo kislo vodo in bil trezen kot
podstre‰na podgana v pomladanski su‰i. Ali svoj posel je
umel izvrstno in je takoj, ko je nastal najmanj‰i nered v
vrstah, ukazal zopet nastopiti iz poãetka. Bilo je kakor v ples-
ni ‰oli.

Valentinu je to jako ugajalo. Ves dan je imel druge misli in

skrbi, tiãoãe se te velike slavnosti, in sedaj pri plesu ni vedel
pravega predmeta za razgovor z Anãko. Ta ãetvorka in vsi
sluãajni dogodki med plesom pa so mu dajali najbliÏje gradi-
vo, in pedantiãna strogost reditelieva je povzroãila, da je vso
druÏbo naposled ob‰la nekova tajna, dobrodejna veselost.
Tihi in glasni dovtipi so leteli tja in sem in vse je bilo dobre
volje.

Tudi Pavel je posegal vmes z opazkami; natikal si je roka-

vice, ‰epnil nekoliko besed sedaj tej, sedaj oni plesalki, ki se
mu je pribliÏala; vendar pa je nestrpno ãakal, da bi bilo Ïe
konec ãetvorki. âakal pa je dolgo, zakaj reditelj je uporabljal

BES

JARA GOSPODA

vso svojo vednost, katero si je bil nabral po dunajskih ples-
nih zabavah, da jo je kazal v zadnjem oddelku, in ‰ele ko je
oblastno zaklical neizogibni „chassécroisé” — sloven‰ãina ga
je tu zapustila — oddahnili so se tudi drugi. Utrujeni so bili,
toda le toliko, da so si Ïeleli kratkega odmora za novo zaba-
vo.

Ko so se uvr‰ãali pari za izprehod po sobi, prihitel je Pavel

k Vrbanojki.

„Tako pozno prihajate?” dejala je ona, kakor je bil rekel

nekoliko prej nje soprog.

„Da, da, to je nemarnost, silna nebriÏnost!” pristavi notar,

otirajoã si pot s ãela.

„Tebi je vroãe, Valentin,” deje adjunkt, „dovoli da sprem-

ljam gospo! Dovolite li?”

Anãka ne zine besede, nego naglo poloÏi roko v Pavlovo.

Valentin zadovoljen odide.

Vrbanojka je bila ‰e vsa razvneta po konãnem urnem ple-

sanju in si je venomer pahljala vroãe lice.

„TeÏko sem vas Ïe ãakala!” izpregovori hipoma, ko Pavel

dolgo ne ve ogovora.

„Mene? Zakaj?” vpra‰a jo osupel.
„Povedati vam moram nekaj!”
Ne da bi odgovoril, krene Pavel iz kolobarja, v katerem se

izprehajajo dvojice, in pokaÏe na kotiãek pri oknu, kjer je bila
napravljena od smreãja in br‰ljana majhna lopa. Dva stola sta
bila v nji. Vrbanojka nekoliko postane, preden vstopi.

„Vam li ne ugaja?” vpra‰a Pavel.
„Ne, ne — vendar bodisi! Le sediva semkaj — nala‰ã sedi-

va!” ‰epne Anãka. Svoj stol potisne tako, da lahko zre po vsej
dokaj ‰iri sobani, Pavel pa se odmakne nekoliko v ozadje. Kót

BES

JARA GOSPODA

je bil kakor ustvarjen za tajen razgovor, ali prav zato je bil
tudi popolnoma pripraven, da so vanj in v ona, ki sta si ga
izbrala, leteli vsi postranski pogledi mimo ‰etajoãih plesalcev
in da so se ju tikale vse zlobne in zbadljive opazke.

„Kaj mi poveste?” priãne Pavel, ko sodnikova gospa veno-

mer gleda mimo ‰etajoãe dvojice, in to nekam bojazno, kakor
bi ji bilo Ïe Ïal, da je ‰la v ta kotiãek. In prav v tem trenutku
pride mimo Orlova Julka. Vodil jo je domaãi uãitelj in ji pri-
povedoval o svojih uãnih uspehih.

Vrbanojka se obrne, toda dobro ãuti skoro pazne poglede

onih dveh.

„Kaj ste dejali? Koliko ‰olskih zamud?” vpra‰a potem Jul-

ka svojega spremljevalca. Presli‰ala je bila vse, kar je bil oni
ravno govoril.

„Kaj ste dejali?” deje sodnikova soproga v tistem trenutku

svojemu sosedu.

„Jaz? Niãesar! âakam samo, da mi kaj poveste. Obetali ste

mi vendar!”

„Da, da, povedati vam moram! Ali tajno je, tajno — a jezi

me, grozno me jezi; pa vi bodete molãali!”

„Kakor —”
„No, le ãakajte, saj vem, da bodete molãali! Ta Julka, ta po-

starna gospodiãna iz zagori‰kih hribov, izmislila si je nekaj!
Glejte, kako ste bili sinoãi nerodni, neumni.” —

„Gospa! Kdaj?” hiti Pavel.
„No — tam gori v gozdu, potem pa pri kresu!”
„Ne umejem vas!”
„Skoro me bodete umeli!”
Vrbanojka vtem utihne, zakaj oni uãiteljski par se zopet

bliÏa, in dasi ni bilo verjetno, da more kdo ãuti njiju tihi raz-

BES

JARA GOSPODA

govor, vendar si ne upa izpregovoriti, dokler sta onadva bli-
zu.

Pavel je to slutil in je naglas govoril o prelepih uspehih,

katere ima in jih mora imeti nocoj‰nja slavnost.

Sedaj sta bila Julka in uãitelj Ïe nekoliko korakov od lope

in Vrbanojka je zadovoljna opazila, da sedata v drugi kot k
peãi, ki je bila takisto zastavljena s smreãjem in zelenjem ka-
kor ta lopa.

„I, glejte jo, to starikavo devico! Sedaj pa prav tako sedi za

plotom, kakor je trdila —”

„Kaj je trdila?”
„I, kaj? Pravila je danes, da sva se midva sinoãi tam gori

poljubljala!”

„Vi se ‰alite — gospa!”
„Ne, ne, prav niã se ne ‰alim! Minãe mi je povedal in on

zve vse; govorilo se je o tem, veãja druÏba je bila zbrana — ti
‰tudentje, trgovci — stavila bi, da davkarjeve Ïe vedo vse to!”

Glas se ji je tresel in iskala je robca, da si otre solze, kate-

re ji je silila jeza v oãi.

„In — Julka je sproÏila to govorico?” pravi Pavel, ne da bi

kazal kaj razburjenosti ali nejevolje.

„Da, da, Julka! Ne vem, kaj je videla?”
„Videti ni mogla niãesar, sli‰ati tudi ne, potolaÏite se, Anã-

ka!”

Ogovoril jo je nocoj prviã zopet z nje krstnim imenom,

kakor je bil temu prej vajen.

„Pa vendar ste krivi vi — vsega govoriãenja!” —
„Nikar ne mislite veã na Minãetovo blebetanje! âakajte,

sam ga vpra‰am, potem pridemo stvari na kraj!”

„Ne, ne, Bog varuj! Minãeta pustite v miru! Obetajte mi!”

BES

JARA GOSPODA

„Kakor velite! Toda, Anãka, najsi bi bilo to resniãno —”
„Kaj resniãno?”
„Da bi vas bil smel, da bi vas bil mogel poljubiti —”
„Pustite me!”
„Nikar ne vstajajte! Glejte, v oni lopi pri peãi so vedno oãi

odprte in zro semkaj v naju.”

Godba priãne z mazurko.
„Milostiva gospa — ta ples?” konãa Pavel prej‰nji svoj opo-

min.

Plesala sta molãe, ne da bi se ozrla drug v drugega, ampak

sklenjene roke — nje desnica in njega levica — govorile so
jezik, umeven vsakomur na prvi poskus.

âakalo pa je Ïe veã drugih plesalcev, ki so hoteli izkazati

dana‰nji „kumici” vso ãast, kolikor so je mogli. Adjunkt je
poiskal druge gospe in gospodiãne, a vse po natanãnem pre-
udarku: je li plesati s to ali z ono? Kotiljon — brez tega bi bila
vsa veselica niãeva — plesal je zopet z Anãko.

Med odmorom je bilo napitnic v izobilju; kjer so doslej sta-

rej‰i gospodje, trÏani, gasilci in drugi pili pivo in vino ter
kvartali, uprizorili so ple‰oãi mladeniãi naglo obednico; tu so
imeli peãeni purani izprva najveãjo nalogo, potem pa se je
priãelo nazdravljanje. Sodnik in njega soproga, notar Valen-
tin z Ïeno in Julko, Pavel, uãitelj, davkarjevi in jurist-reditelj,
sedeli so skupaj, in sedaj se je ravnalo vse tako, kakor bi ne
bilo zavisti ali zlobnosti, mrÏnje ali hudomu‰nosti na svetu,
ampak vse zgolj dobrovoljna veselost, nocoj pa le ãustvo za-
do‰ãenja, da je vsakdo zastavil svoje moãi v sijajen prospeh
te veselice.

Po odmoru se je priãelo plesanje ‰e Ïivahneje nego prej. Ko

so okoli treh zjutraj odhajali nekateri oddaljeni gostje, spre-

BES

JARA GOSPODA

mil je Pavel gra‰ãaka, ki je ves veãer tarokiral z Vrbanojem,
do voza.

Vraãajoã se po stopnicah, sreãa vrhu hodnika Anãko, ki je

hotela v sobico, kamor so bili za ta veãer postavili vso opra-
vo iz drugih sob, slavnosti namenjenih; tam je imela tudi svo-
jo garderobo; za druge gospe je bila le-ta pripravljena na na-
sprotnem koncu.

Nikogar ni bilo blizu; na steni je brlela gasneãa luã, tam iz

plesne sobe pa so zveneli glasovi divjega valãka.

„Anãka — sedaj pa vendar en poljub!”
„Ne, ne!” sopne ona in poskusi uiti v sobico. Ali on je Ïe ti-

koma za njo in zapre vrata za seboj.

„Anãka, Anãka moja, ali ‰e vedno ne ve‰, da te ljubim?”

‰epne Pavel in jo potegne nase ter poljublja njen obraz.

In ona v svoji slabosti ne ve ugovora. —
Ko so se razhajali, Ïarilo se je nebo na vzhodu in hladen

vetriã je valil lahko meglico ãez travnike pod grobeljskim
trgom.

„Lepo je bilo; prijetno, brez prepira — kakor ga imamo

vedno!” dejal je Vrbanoj, posloviv‰i se od ostalih gostov, ki so
krenili na drugo stran. Pavel je ‰el s temi.

„Lahko noã! Lahko noã! Dobro jutro!” zvenelo je od vseh

strani.

Sodnik je ponudil svoji Ïeni roko, toda ni je vzela. Molãe

je stopala poleg njega in zrla v meglico, ki se je kobalila v rav-
nini in ji rosila tanãico nad obrazom. Tudi pod tanãico je bilo
rosno, ali te kaplje so bile grenke, pekoãe...

BES

JARA GOSPODA

aj ti je — Anka? Ali si bolna?”

„Kaj ãe biti? Pusti me vendar!”

To je bil malone vsakdanji jutranji razgovor pri Vrbanoje-

vih, kadar je on po zajtrku vzel klobuk in palico, da odide v
pisarno.

S tem je bil tudi razgovor konãan; Andrej je zaprl duri za

seboj, Anka pa je jela pospravljati po sobah.

Okoli poldne je pristopical Pavel po tlaku, ki je bil narejen

od ‰ilastih kamenãkov, nabranih na produ ter se presledko-
ma raztezal ob hi‰ah nasproti sodnikovemu stanovanju.

Vljudno je pozdravljal sodnikovo gospo, ki je stala skoro

vselej ob tistem ãasu pri oknu.

„Dober dan, milostiva gospa!” zaklical je s ceste. „Kako se

imate?”

Anãka pa je prijazno odzdravljala.
„Ali ste Ïe opravili v pisarni? Kako krasen dan je to!”
Tako je odgovarjala ãasih.
„Ali paã pridete zveãer h Kraãi? Ste li namenjeni kam dru-

gam?” vpra‰al je potem adjunkt.

„Ne vem, ne vem! Pa — da se vidiva!”
„Klanjam se!”
Tako se je vr‰ilo skoro vsak dan opoldne.
Vrbanoj je prihajal pozneje domov, ‰ele okoli ene ure; po-

tem pa se tudi ni hitro vrnil v pisarno. Zveãer je ‰el rad na

BES

JARA GOSPODA

izprehod. Navadno je vzel Anãko s seboj in, kadar je ni, pri‰el
je po izprehodu ponjo ter krenil Ï njo vred v krãmo h Kraãi.
Tam je obsedel; doma nista kuhala veãerje, ampak naroãila
sta si jo tukaj. Sodnik je tarokiral z notarjem in ranocelnikom,
ãe pa teh ni bilo, z davkarjem in uãiteljem ali s kom drugim
izmed navadne druÏbe; soproga njegova pa se je razgovarjala
sedaj s tem, sedaj z onim navadno pa s Pavlom. Pustila je ãa-
sih tudi vso druÏbo in od‰la gor v oãetovo sobo — saj je Kraãa
gospo imel ‰e vedno kakor za domaão hãerko — in ondi je
urejala krãmarju potrebne raãune ali mu tudi pisala nujna
pisma.

V tej sobi je bila zapadla Pavlovi strasti in svoji slabosti ono

veseliãno noã ob farni stoletnici. In v tej sobi sta se sedaj po-
gostoma shajala. Pavel je pustil druÏbo v spodnjih prostorih
in spremljal sodnikovo soprogo v gorenje sobe. Nikomur se
to ni zdelo ãudno ali neumestno, zakaj oãe Kraãa je bil tudi
zveãer navadno v gorenji sobi ali pa je Minãe tamkaj kolov-
ratil po stopnicah; torej ni nikomur pri‰lo na misel, da bi opa-
zoval te adjunktove shode s soprogo sodnikovo. Doli v gos-
poski sobi so me‰ali karte, in bori vinarji, za katere so igrali
sleherni veãer, potovali so iz skledice v skledico. Kako vesel
je bil notar, ãe je zakriãal dozdevno uspe‰en „kontra”, in kako
radostno je spet sodnik pobral novce, ãe je sreãno ustavil na-
perjeni poraz!

„Kaj pa imate nocoj tako vaÏnega?” vpra‰al je Pavel nekoã,

stopiv‰i v gorenjo sobo, kjer je oãe Kraãa, stojeã ob pisalni
mizi, poãasi narekoval nekaj tajnega Anãki, ki je s peresom v
roki le na pol sli‰ala njega besede, paã pa tem bolje korake
Pavlove.

Oãe Kraãa zmiga z rameni, stresne nekoliko gorenji Ïivot

BES

JARA GOSPODA

in pravi malomarno: „Nekov lopov me hoãe oslepariti ob
hrastovini. Pa jaz se ne dam — in se ne dam!”

„Saj ne bode tako hudo!” meni Pavel in sede oblastno s

tleão smotko v ustih na majhno zofo v kotu sobe.

„Za nekaj sto goldinarjev — to je dovolj!” zagodrnja Kraãa.

„Jaz sem prodal po na‰i meri, oni pa hoãe la‰ko mero! Tukaj
pa je razlika na kubik —”

„Pustite kubik,” nasmeje se adjunkt, „pi‰ite mu, kako ste

prodali!”

„Anãka, pi‰i!” veli Kraãa in vtakne roke v Ïep, potem dva-

krat, trikrat polglasno zaÏviÏga in prestopi sobo do vrat; tam
se naglo obrne in deje na pol proseãe, na pol pa, kakor bi vsa
stvar ne bila vredna pi‰kavega oreha:

„Gospod adjunkt! Morda ste tako dobri, da ji poveste, ka-

ko naj pero obrne?”

Vtem pa tudi Ïe odpre duri in stopi na hodnik.
Kratka ti‰ina zavlada v sobi; ostala dva ãujeta le, kako od-

haja oãe po stopnicah. Ko se pa zaloputnejo spodaj vrata v
gostilni‰ko sobo, skoãi Anãka izza mize in steãe k adjunktu.

„Pavel, Pavel, ali me res ljubi‰?”
On pa jo molãe stisne nase in srkajoã vso slast te nepo-

‰tene ljubezni, vleãe vedno na uho, ali se ne ãuje morda zo-
pet korak na stopnicah ali pred vrati.

Navadno ni bilo nikogar veã gor in Pavel je ‰el mimo v

spodnjo sobo, prej se ‰e glasno razgovarjajoã z oãetom ali z
Minãetom, katerega koli je paã sreãal na poti. Nocoj pa so
zdajci zabobneli teÏki koraki Kraãevega oãeta po strmih vot-
lih stopnicah. Ko vstopi, Ïe sedi Anãka pri mizi in se dela,
kakor bi nekaj pisala, Pavel pa si vÏiga ugaslo smotko.

BES

JARA GOSPODA

„Ti pa poãasi pi‰e‰!” deje starec in iztika po predalih bliÏ-

nje omare.

„Gospa menda skoro dokonãa!” pravi adjunkt in poãasi

odhaja.

„Kaj naj ‰e pristavim? Kakovo groÏnjo morda?” hiti Anãka.
Pavel se vrne in deje nasmehoma: „Zapi‰ite ‰e, da bode v

osmih dneh zarubljen, ako ni zadovoljen z na‰imi kubiki!”

„Tako je prav! To je dobro!” razveseli se Kraãa.
Ko adjunkt zopet stopi v spodnjo sobo, tedaj je vsa druÏ-

ba kakor navadno zatopljena v igro, tako igralci kakor gledal-
ci. Stoprav ko jame eden noviã deliti karte, oglasi se notar:
„No, kje si pa ti zopet tiãal, Pavel?”

„Sv’ete, sv’ete sem dajal!” meni adjunkt in izpije pol kozar-

ca.

Trgovec pa, ki je sedel poleg sodnika, hoãe z nogo dregniti

nasproti sedeãega davkarja, kakor bi se imela v ãem sporazu-
meti, zadene pa ob Vrbanoja.

„Kaj je?” vpra‰a ta, pa le ‰e bolj zami‰ljen v igro.
„Oh — oprostite, niã — niã!” izgovarja se trgovec.
Toda kakor so se sreãavali z oãmi — vsi razen sodnika, ki

je vtikal kvarte v roko, in razen adjunkta, ki je naroãal Minãe-
tu, naj prinese vina — tako je hitela le ena misel od prvega do
zadnjega; vsi so ãutili, slutili, da, znali, kje je bil adjunkt in
zakaj je bil tam, kjer je paã bil; samo eden tega ni ãutil, ni slu-
til, ni znal; do sedaj je bil ‰e vedno slep za to — Andrej Vrba-
noj.

âasih se je celo zgodilo, da ni slu‰al soproge, ko je ob pozni

uri toÏila, da jo Ïe glava boli, da je zaspana, da je ãas iti do-
mov.

„Poãakaj nekoliko, da se ‰e kaj razgovorimo!” dejal je na-

BES

JARA GOSPODA

vadno. Ako mu je pa posebno ugajalo v krãmi, obrnil se je do
adjunkta in dejal v po‰teni svoji naivnosti: „Pavel, spremi jo
do hi‰e, saj vidi‰, da se boji; mi pa reãemo ‰e eno!”

In Pavel je potem spremil Vrbanojko.
Nocoj so ‰li skupaj iz krãme. Poslovili so se na cesti in vsak

je krenil proti domu, le Pavel je spremil notarja sluãajno, ali
pa, ker se mu ‰e ni poljubilo iti spat; postala sta zopet na me-
stu, kjer sta razmotrivala pred toliko toliko meseci — dve leti
je bilo skoro — je li Vrbanoj pameten ali neumen, da jemlje
ono Kraãevo punco.

Nocoj Ïene notarja, da ustavi korak. Pod njima ‰umi potok

v globoki strugi in, kakor ono noã pred dvema letoma, ko so
praznovali Vrbanojevo poroko, tako se penijo danes tam doli
valãki med kamenjem, po nebu podi juÏni veter prozorne
kosme oblakov, ki sedaj in sedaj zlezejo preko lune; iz dalj-
ne, gorenje soteske sem pa se ogla‰ajo enakomerni udari fu-
Ïinskih kladiv, na pol zveneã, na pol bobneã — kakor sladka
nadeja — kakor temna groÏnja!

„Kaj bode iz vsega tega?” vzklikne Valentin, obstav‰i pred

svojim spremljevalcem.

„Kaj bodi?” zavrne ga ta in suãe v roki kljukasto svojo pa-

lico kakor vreteno.

Vsak je dobro vedel, da je drugemu predmet tega razgovo-

ra jasen.

„Pomilujem tebe in Vrbanoja! Nesreãa je to — zanj; zate pa

je —”

Valentin je umolknil, kakor bi mu beseda ne hotela iz grla.
„No — kaj?” izpregovori Pavel poãasi.
„Sramota — ãe Ïe hoãe‰ vedeti!”
„Sam pometaj pred svojim pragom in pusti tisto uãiteljico

BES

JARA GOSPODA

v miru, ki je skoro sleherni teden pri tebi, kakor bi ti sluÏila
za pisarja!” vzklikne adjunkt v divji jezi.

„Pavel! Ne umejem te! Julka prihaja k moji Ïeni in to niti

pogostoma; jaz pa —”

„Ti — ti — — tebi so namenjeni ti poseti!”
Valentin se je zavedal, da sta brez krivice on in Julka; ven-

dar pa ga je v tem trenutku navzlic vsej razburjenosti pre‰inil
spomin, da ga ãasih ona Julka res zanima in morda bolj, nego
bi smel ali mogel opraviãevati pred strogim sodnikom ali na
priliko pred svojo Ïeno. Toda to so bila le ãustva, katerim ni
dal nikdar du‰ka.

„To je zopet — nesramnost!” vzhitel je, ampak v vsem

vzkliku je bilo nekoliko neodloãnosti, katero si je izkoristil
njega nasprotnik.

„Kaj pa ve‰ o meni in Vrbanojki? Da sem ji prijazen? No,

jaz ne vem, kako prijazen si ti Julki? Ti si se Ï njo celo vozil do
Zagorice, jaz z Vrbanojko ‰e nikdar!”

Sedaj pa Valentin vzrase.
„Ponavljam ti, da je to govoriãenje nesramno! Svoje obãe-

vanje z Julko lahko zagovarjam povsod, ako bi bilo treba, tudi
voÏnjo v Zagorico, ako hoãe‰! Pusti mene v miru, kakor bo-
dem jaz odslej pu‰ãal tebe!”

Rek‰i se obrne domov.
„Prav tako!” sikne Pavel.
„Le glej, da te Vrbanoj kdaj ne nabije!” zavrne razsrjeni

notar ‰e enkrat.

V adjunktu zavre, da bi se vrgel za njim, toda premisli si.
Prismoda! âemu se pa vtika v moje stvari?” zagodrnja in

udari po mostni ograji. Nato poãasi odkoraka domov. Pri-

BES

JARA GOSPODA

‰ed‰i do sodnikovega stanovanja, ugleda gori ‰e razsvetljena
okna; toda vse je tiho. Nekoliko postane na cesti.

„âemu jo je pa vzel — to Anãko?” deje sam v sebi, kakor je

bila rekla ona Ïe nekolikokrat svojemu soprogu. „Jaz bi jo bil
tudi lahko! — Pa morda je bolje tako!”

In s tem lahkomiselnim tolaÏilom poãasi odide. —
Notar je legel prav slabovoljen spat.
„Na mojo du‰o,” zarotil se je, „nikdar veã se ne vtaknem v

tuje stvari — in ako se ta dva bedaka skoljeta ali uniãita — jaz
ne ãrhnem ni besede veã! Kaj mi do — enega ali drugega —?
Julko pa tudi neãem veã v hi‰o! Da bi vrag te jezike!”

Hotel je ‰e Ïeni povedati o nocoj‰njih dogodkih, toda pre-

mislil si je in odloÏil stvar za drugiã.

BES

JARA GOSPODA

XII

avkarjevi so imeli nekaj sorodnikov v glavnem mestu in,
kadar sta nanesli prilika in dobra volja teh sorodnikov,

prebila je ta ali ona davkarjevih gospodiãen nekoliko dni pri
njih. Tam so izpraznjevale svoje ko‰are, polne grobeljskih
novosti, in jih napolnjevale z mestnim klepetanjem, katero so
potem trosile in raz‰irjale do zadnje piãice po domaãi vasi,
zabeljene z dodatki, kakor sta jih porajali fantazija, v tem ozi-
ru vselej bujna, in malova‰ka zlobnost.

Evfemiji se je po dolgem ãasu zopet ponudila prilika, da se

je odzvala povabilu dveh tet v mestu. Ti sta stanovali skupaj,
Ïiveli skromno ob pokojnini, katero je imela ena kot vdova
niÏjega uradnika, in ob stanarini, katero so jima plaãevali
podnajemniki treh sobic v njiju stanovanju. Bili so navadno
iz krogov, v katerih se poedinci hitro menjavajo. Sedaj je sta-
noval tam trgovski potnik, ki je bil malo doma, zaseben zem-
ljemerec in konãno odvetni‰ki pisar, izgubljen ‰tudent, ki je
imel, kakor je sam dejal, vse ‰tudije, samo izpitov ‰e ne.

Evfemijini teti sta ãasih te svoje gospode povabili na veãer-

jo; sami sta kaj skuhali ali spekli, gospodje pa so naroãili pivo
in vino. Taki veãeri so bili davkarjevim gospodiãnam veselje,
kakr‰no so si sploh mogle misliti. NebriÏni in veseli, frivolni
in premnogokrat tudi podli ton, ki je vladal tu, ugajal je druÏ-
bi in glede na izobrazbo teh ljudi tudi ni moglo biti drugaãe.

Ko je Evfemija nekoã ob taki veãerji prodala vse zanimive

BES

JARA GOSPODA

novosti o grobeljskem sodniku in njega Anãki ter naslikala
adjunkta Pavla, kako se izprehaja pod sodnikovim stanovan-
jem ali pa celo spremlja Anãko domov, porodila se je tam
tudi — sicer ne veã nova, vendar pa vedno priljubljena misel,
da bi se anonimnim potom obvestil slepi in gluhi Vrbanoj o
tem, kar govore ljudje. Redakcijo je prevzel odvetni‰ki pisar,
kaligrafiãno zvr‰itev zemljemerec, ekspedicijo po kakem od-
daljenem po‰tnem uradu pa trgovski potnik; teti in Evfemi-
ja pa so si mele roke in kriãale: „Oh, ali bode to dobro! Kako
bode dobro!” —

Krasnega jutra je bilo, ko je Vrbanoj, pri‰ed‰i v pisarno,

odpiral pisma, katera mu je bil ravnokar prinesel sluga s po-
‰te. Bila so zgolj uradna in ta je metal na kup, velev‰i slugi,
naj jih odpravi zapisnikarju. Potem seÏe po ãasnikih, a tu leÏi
pod zavitkom dnevnika ‰e drobno pisemce. Naslov je njegov,
napisan pa z ono lepo okroglo pisavo, kakr‰no rabijo tehni-
ki na svojih naãrtih.

Vrbanoj pogleda najprej v ãasopis, kaj poroãajo zadnji

brzojavi, potem preãita prvi stavek uvodnega ãlanka, nato
‰ele seÏe po pismo.

Sluga ‰e vedno uravnava zavitke in akte uradnih dopisov

in sodnik deje, malomarno odpirajoã svoje pismo:

„Prinesite mi dana‰nji komisijski akt — ono pravdo gori v

grobeljskih fuÏinah — sam pojdem tja!”

Vtem stopi k oknu in radostno pogleda proti temnosinje-

mu jesenskemu nebu.

„Krasen dan!” deje sam v sebi, odhajajoãi sluga pa misleã,

da je namenjen ogovor njemu, pristavi:

„Lepo je, lepo, samo burja se nekoliko sili!”
„Dajte, dajte urno oni akt!” veli sodnik. —

BES

JARA GOSPODA

Ko se vrne sluga z zahtevanimi spisi, najde Vrbanoja sklju-

ãenega v stolu pred pisalno mizo in strmeãega na odprto pi-
semce.

„Tukaj so spisi!” deje sluga pokorno.
Sodnik ne odgovori in sluga zre strahoma na njega bledi,

prepali obraz.

„Gospod — gospod sodnik! Vam je li slabo?”
„Kaj?”
„Vode? — Ali hoãete vode?” hiti sluga.
Zdajci se vzdrami Vrbanoj kakor iz spanja.
„Niã, niã — le pojdite!” veli s hripavim glasom, osorno in

zapovedujé, kakor ga ni ãul sluga ‰e nikoli. Prepla‰en odide,
zunaj v prvi sobi pa pripoveduje pisarjem, da je moral sod-
nik prejeti ãudno pismo — kdo ve — kdo zna? In vse ugiblje,
naposled pa si tudi vsi sporazumno nameÏiknejo.

V svoji sobi pa je Vrbanoj zopet strmel na list, katerega je

drÏal v tresoãi roki.

Tukaj je bilo napisano tudi z ono okroglo pisavo, po kateri

pisca ne more‰ zaslediti:

Preãastiti gospod sodnik. Ako si domnevate, da ste prvak

v Grobljah, upraviãeno je to popolnoma; zakaj do sedaj ondi
‰e ni bilo nikogar, ki bi nosil tak‰no krono, kakr‰no pleteta
vam Anãka in Pavel.

Z najodliãnejsim spo‰tovanjem
Resnicoljub.
„Kje je adjunkt? Kje je Pavel?” vzkliknil je Vrbanoj, ko je

sluga od‰el, in skoãil kvi‰ku. Potem pa je naglo premeril sobo,
ne da bi stopil k vratom, in je ponovil svoje vpra‰anje. „Anãka
in Pavel?” za‰epetal je in potem so se mu silili v spomin raz-
ni dogodki, o katerih ‰e ni premi‰ljal: prvo seznanstvo z Anã-

BES

JARA GOSPODA

ko, opomnje Pavlove in notarjeve, spremljevanje adjunktovo,
sestanki pri Kraãi, domaãi, mnogokrat tako neutemeljeni
prepiri — vse mu je ‰umelo po glavi. Nato se domisli raznih
zbadljivih opazk, katerih ostí do sedaj ni nikdar umel, ne ãu-
til, a sedaj — sedaj mu rasto v spomin — bujno in ko‰ato ka-
kor koprive ob senãnatem zidu in peãe ga do dna srca.

„Pa — saj ni res, vse to ni res! To je zgolj grozno obreko-

vanje — zlobnost, da ji ni enake!”

Tako se tolaÏi. Ali kadar vzame oni usodni list in noviã ãita

njega vsebino, vzkipi mu zopet kri.

Dvakrat, trikrat je Ïe postal pred svojo mizo, preãital list,

vrgel ga divje nazaj na drugi papir in potem zopet segel po
njem.

Zdajci mu obstane pogled na spisih, katere mu je nekoli-

ko prej prinesel sluga. Ustrezaje hipnemu nagibu, pozvoni in
veli vstopiv‰emu slugi:

„Gospoda adjunkta prosim, naj pride sem!”
Nekoliko pozneje si stojita nasproti: sodnik, bled, trepeta-

joã od divje razburjenosti — adjunkt, malomaren in povsem
radoveden, kaj pomeni ta redki poziv k naãelniku sodnega
urada.

„Na — beri!” pravi sodnik in vrÏe ono pismo na mizo, sto-

jeão sredi sobe. Z zelenim prtom je bila pregrnjena in na nji
je stal med dvema vo‰ãenima sveãama teÏek Ïelezen kriÏ s
podobo Odre‰enikovo. Tukaj so ob pravdnih dnevih prisega-
le stranke in priãe in tu je ob priÏganih sveãah govoril sodnik
vselej one Ïe malone doslovno priuãene in privajene opomi-
ne, naj govori priseÏnik resnico in niã drugega nego — resni-
co.

Pismo, katero je vrgel Vrbanoj iz rok, padlo je pod razpe-

BES

JARA GOSPODA

lo med sveãnika in adjunkt je nehote odtegnil roko, ko ga je
Ïe hotel prijeti.

„Kaj je?” vpra‰a osupel.
„Beri to — pravim!” veli Vrbanoj z glasom, kateremu skoro

ni moãi ugovarjati.

Pavel preãita list in ga nato hladnokrvno poloÏi na mizo.
„Kaj je?” ponovi — potem pa pristavi, ko Vrbanoj le srepo

gleda vanj: „Kaj hoãe‰ od mene? Kaj hoãe‰ na to — nesram-
nost?”

„Odgovori, je li res — ali ni res?”
Da je mogel Pavel v tem trenutku vzklikniti: „Ni res, to je

laÏ, grda laÏ!” — ali da je dejal vsaj kaj podobnega — Vrbanoj
bi ga bil objel v svoji prostodu‰nosti in pritisnil nase; adjunkt
pa tega ni mogel reãi. Pogledal je na steno, kjer je tikala sta-
ra ura, in dejal malomarno:

„Ali se briga‰ za tako klepetanje — za take nesramne do-

pise?”

Kratka ti‰ina nastane, toda predolga, da bi Pavel vedno

gledal na stensko uro. Obrne se k sodniku, ali prestra‰en od-
stopi za korak, ko ugleda njegov prepadli obraz.

„Torej je vendarle res!” ‰epne Vrbanoj.
„Ako tem veruje‰” — hiti Pavel.
„Molãi — lopov!”
Ta psovka je padla kakor skala skozi strop med oba. Vrba-

noj jo je izbruhnil potihoma, da je ni bilo sli‰ati v drugo sobo,
Pavel pa jo je pobotal le z divjim sovraÏnim pogledom.

Vrbanoj stopi k pisalni mizi in vzame spise, katere mu je

bil prinesel sluga.

„Gori pri fuÏinah — ono pravdo — dana‰njo komisijo — to

opravite vi — gospod adjunkt! Evo vam aktov.”

BES

JARA GOSPODA

Rek‰i vrÏe ves zavitek na zeleno mizo pred adjunkta.
Pavel se nekoliko obotavlja, ali bi segel po aktu ali ne; na-

posled vzame akt in odhaja.

„Poãakajte!” vzklikne Andrej za njim, „ono — ono Kraãe-

vo Anãko tudi lahko vzamete kar s seboj; odslej je — va‰a!’

Adjunkt se ne obrne, celo vrat ne zapre prenaglo za seboj.

BES

JARA GOSPODA

XIII

sodni sobi majhnega okrajnega sodi‰ãa na Gorenjem

·tajerskem je pregledoval lepega jesenskega jutra sod-

nik — poleg starikavega kanclista edini stalni uradnik temu
sodi‰ãu — spise, ki jih je bilo danes re‰iti. Opravka tu ni bilo
nikdar preveã in tudi danes je kazalo, da bode ves dopoldan-
ski posel nekoliko kazenskih obravnav; razÏalitve ãasti in vla-
ãugarstvo, oni redni prestopki pred okrajnimi sodi‰ãi, ki se pa
tudi re‰ujejo tako redno in sumariãno, kakor se otepe snop
prosa, kadar je letina dobra.

Sodnik v tem kotu, pozabljenem od drugega sveta, bil je

na‰ stari znanec, nekdanji adjunkt Pavel; od dne pa, ko se je
vr‰il oni burni prizor med njim in Vrbanojem, minilo je de-
set let. Po onem dogodku sta se raz‰la, vsak na drugo sluÏbe-
no mesto, Anãka pa, loãena od svojega soproga, ‰la je zopet
za toãajko h Kraãi.

Ta dva moÏa si drug drugemu nista bila segla za vrat, am-

pak konãala sta vso stvar kakor navaden sodni spis. Vse, kar
je bilo, leÏalo je za njima, takisto kakor konãani sodni spisi v
zapra‰eni, umazani registraturi; sreãala se od tedaj nista veã,
odkar sta se uradno loãila v Grobljah in zvedela sta drug o
drugem le tedaj, kadar je bilo katerega ime v uradnem listu.
Vrbanoj je sedaj svetovalec pri majhnem okroÏnem sodi‰ãu,
Pavla pa nahajamo tu v zapu‰ãeni dolini gorate ·tajerske.

BES

JARA GOSPODA

„Dobro jutro, gospod sodnik!” zakliãe mlad moÏ, pomo-

liv‰i glavo skozi vrata.

„Oh, vi ste, gospod notar!”
„Pojdete li na lov?”
„Pojdem, pojdem, takoj po obedu; v krãmi se sestaneva!

Nekaj neumnih obravnav imam, pa vse to bode konãano do-
poldne!”

„Da se vidiva!”
„Zbogom!”
Sodnik pozvoni in veli vstopiv‰emu slugi, naj pokliãe pi-

sarja in stranke. Obravnaval je naglo, ãasih nekoliko nestrp-
no, potem je dolgoãasno narekoval zapisnik, sodbo pa pro-
glasil po obiãnem kopitu. Tako je odpravil stranke in, meneã,
da je Ïe opravil svoj posel, velel je pisarju:

„Popoldne itak nihãe ne pride; uredite te zapisnike in—”
„·e eno obravnavo imamo!” deje pisar.
„·e eno?”
„Da, da! Nekovo pritepenko so privedli oroÏniki danes v

jutru. Tu je naznanilo oroÏnikov!”

„Pojdite ponjo! To bode hitro pri kraju!”
Ko odhaja pisar klicat slugo, da privede zaprto obtoÏenko,

prebira Pavel ovadbo. Zdajci se strese in beroãemu obtiãi po-
gled na mestu, kjer je zapisano ime zaprte Ïenske.

„Ana Vrbanojeva! Ana Vrbanojeva!” jeca predse. „Ne, ne,

to ni mogoãe! Bogzna, koliko jih je tega imena!”

Pri tem ne opazi, da mu poselska knjiÏica, priloÏena ovad-

bi, zdrkne na tla.

„Ana Vrbanojeva — Ana — Anãka!” deje noviã in se prime

za ãelo. „Ne, ne, ona ne more biti, ne sme biti!”

Vtem ugleda knjiÏico na tleh in jo hlastno pobere ter od-

BES

JARA GOSPODA

pre, i‰ãoã mesta, kjer je zapisano domovinstvo, doba in vse
ono, kar mora nositi dandanes sluÏeã ãlovek ãrno na belem
s seboj, ker se mu vendar ne more in ne sme veã vÏigati na
koÏo.

„Ana — Anãka! Ona je!” vzklikne na glas ih zatrepeãe po

vsem telesu.

Onemogel se zgrudi v naslanjaã in zre srepo predse.
Kako prepal je bil videti sedaj ta moÏ s svojimi globokimi

gubami na licu in redkimi sivimi lasmi, ki so mu medlo legali
ob teme!

Sedaj vstopijo trije: Ïenska, pisar in sluga. Zadnji obstane

pri vratih, pisar sede k mizi, Ïenska pa stopi pred zeleno mi-
zo, za katero sedi skljuãen v naslanjaãu in strmeã vanjo —
sodnik Pavel.

Bila je Anka Vrbanojeva. Bledo, malone starikavo lice, ob-

no‰ena, zanemarjena obleka, ogoljena potna torbica, katero
je drÏala v rokah, rokavice z raztrganimi prsti — vse priãa o
nje bedi. Mraz jo trese in zavija se tesno v svoj ‰al, ãigar pr-
votne barve ni veã moãi zaslediti. Samo enkrat pogleda hlast-
no in bojeãe po sobi, potem upre svoje temno oko, iz katere-
ga ‰e vedno sije nekdanji nepopisni Ïar, v sodnika predse.

Pavel sedi s hrbtom proti oknu in lica njegovega ni lahko

razloãiti; tudi Anãka ga ne spozna. ·ele ko zaãuje njega glas,
ki pa je sedaj malone hripav in negotov, stresne se ter noviã
pogleda sodnika; a tudi sedaj ga ne spozna.

„Va‰e ime?”
„Ana Vrbanojeva.”
„Imate let?”
„Enointrideset.”
„Stan?”

BES

JARA GOSPODA

„OmoÏena.”
„Kje, kaj je va‰ soprog?”
ToÏenka se nekoliko obotavlja, a potem reãe pove‰enih

oãi: „Uradnik je.”

„Kakov uradnik?”
Zopet premi‰lja. Zdajci pa se trmoglavo, uporno vzravna

in potegne ‰al ‰e tesneje okoli ramen.

„C. kr. sodni svetovalec je,” reãe trpko.
Pavel se ne zgane, pisar pa obsedi odprtih ust in pozabi

pisati dalje. Strmeã pogleda sodnika, ali morda tudi ta ne
dvoji veã o oãiti blaznosti te zatoÏenke.

„Zakaj niste pri njem?” vpra‰a oni mirno dalje.
Hotel je — moral je zvedeti vse, vse zgodbe zadnjih deset

let v Ïivljenju te Ïenske, dasi mu je bilo, kakor bi si zasajal pri
vsakem vpra‰anju oster noÏ v meso. Da, vest, vest! Sedaj je
ãutil, da jo ‰e ima!

„Loãila sva se.”
„Sodno?”
„Ne, ne, kar tako — prostovoljno.”
„Ali va‰ soprog zna za vas?”
„Menda ne,” deje ona z bridkim zasmehom.
„Kaj ste sedaj? S ãim se bavite?”
„Toãajka sem.”
„Toãajka brez dela?”
„Da, brez dela.”
Za preiskavo in razsodbo je potreboval sodnik le ‰e enega

vpra‰anja: O krivdi, je li res prosjaãila, toda tega ‰e ni hotel
vpra‰ati. Zvedeti je hotel ‰e veã.

„Kje ste bili zadnja leta, odkar —?” Umolknil je nehote.
„Od kdaj?”

BES

JARA GOSPODA

„No — odkar ste se loãili od soproga?”
Pogledala ga je zaãudeno, kakor bi instinktivno ãutila, da

to vpra‰anje z vso obtoÏbo proti nji nima opraviti niãesar.
Vendar odgovori polagoma:

„Iz poãetka sem bila doma pri oãetu — ne pri oãetu — pri

redniku, pri oddaljenem sorodniku, kakor sem bila prej, pre-
den sem se omoÏila; pa oãe — rednik moj — umrl je, mladi
gospodar se je oÏenil in nova gospodinja me je odpravila z
doma. SluÏit sem ‰la s tem, kar sem znala, ãesar sem se do
tedaj priuãila — za toãajko! Za kaj bolj‰ega nisem bila!”

Govorila je vse to pretrgoma, tresoãih usten, odkrito, brez

pridrÏka, samo nekov piker naglas je zvenel iz zadnjih besed;
sploh pa se v vsem njenem gibanju, na nje licu, nje stasu ni
kazalo niã podlega.

„Zakaj ste sedaj brez sluÏbe?”
„Bolna sem bila — saj sem ‰e! Na Dunaju sem bila v bol-

nici, denarja nimam in tako moram, hoãem pe‰ proti domu!”

„ZatoÏeni ste, da ste prosjaãili po hi‰ah!”
„Ne po hi‰ah; samo v eni krãmi sem prosila nekoliko juhe;

to vendar ni kaznivo?”

„Da, kaznivo je!”
„Za Boga!”
Prijela se je ob mizo.
„Vam je li slabo?”
„Da, slabo, Ïe dolgo! Mraz me stresa!”
Sodnik vstane, upre roke ob mizo ter priãne s suhim, hri-

pavim glasom: „V imenu Njega Veliãanstva, presvetlega ce-
sarja —” kakor to zahteva zakon od vsake sodbe.

ZatoÏenka ga poslu‰a, kakor bi je vse to niã ne brigalo; saj

tudi ne umeje vsega; stoprav na koncu, ko proglasi sodnik, da

BES

JARA GOSPODA

je zatoÏenka obsojena zaradi vlaãugarstva na tri dni zapora
in potem na prisilni odgon v domovino, skloni se preko mize
in vzklikne: „Kaj, kaj pomeni to?”

Sodnik ji obrne hrbet in veli, korakajoã od mize: „Le poj-

dite!”

Pri‰ed‰i do zida, obrne se in sedaj pade vsa svetloba od

okna nanj, na njega ostarelo, a sedaj od silne razburjenosti
zardelo, skoro mladostno lice. Vrbanojka omahne in se pri-
me z rokami za glavo.

„Pavel — Pavel! Ti — vi ste?”
„Odvedite jo!” ukaÏe sodnik in sluga in pisar, oba prepri-

ãana, da imata posla z blazno Ïensko, stojita ji Ïe vsak na eni
strani.

„Vi — vi!” dejala je med stisnjenimi zobmi in preteã dvig-

nila desnico proti nekdanjemu ljubimcu, sedanjemu sodni-
ku.

Potem odide s spremljevalcema.
Sodnik pa stopi v sosedno sobo, tam se zgrudi na stol pred

pisalno mizo, upre glavo v roke in grenke solze mu priteko
med prste...

Popoldne ni ‰el na lov; pozno zveãer pa mu naznani slu-

ga, da je ona Ïenska hudo zbolela — brÏkone ima vroãinsko
bolezen, v deliriju je. Sodnik ukaÏe poslati po zdravnika.

Dva dni kasneje pride sluga k sodniku s poroãilom, da je

jetnica umrla za legarjem. Zopet dva dni pozneje so jo poko-
pali na va‰kem pokopali‰ãu, tam v kotu ob zidu, kamor so
devali beraãe in brezdomovince. Za pogrebom je ‰el samo
eden: sodnik Pavel.

Ko je sedel zveãer potem v krãmi v navadni druÏbi med

davkarjem, notarjem in domaãim beneficiatom, omenil je

BES

JARA GOSPODA

zadnji zadovoljnega lica: „Da, da! Gospod sodnik, tako je le-
po! To je kr‰ãansko! To je sedmo telesno delo usmiljenosti:
Mrliãe pokopavati!”

Pavel pa je le na pol ãul te besede. Zrl je skozi odprto okno

v jasno jesensko noã; v ti‰ino, ki je zavladala za trenutek v
sobi, ‰umeli so valãki gorskega potoka, ki se je vil po jarku
pod hi‰o, in iz doline so bobnela fuÏinska kladiva — Prav ta-
ko kakor nekdaj tam daleã — daleã — —!

BES

JARA GOSPODA

ISBN 91-7301-008-1

www.omnibus.se/beseda

Document Outline

Vsebina
- I
- II
- III
- IV
- V
- VI
- VII
- VIII
- IX
- X
- XI
- XII
- XIII

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Janko Kersnik Gospod Janez
Janko Kersnik Testament
Janko Kersnik Raztreseni listi
Janko Kersnik Agitator
Janko Kersnik Dve humoreski
Janko Kersnik Lutrski ljudje
Janko Kersnik Kmetske slike
Janko Kersnik Ciklamen
Janko Kersnik Rejenčeva osveta
Janko Kersnik Na Zerinjah
gospodarka sodowo potasowa
EUROPEJSKA WSPÓLNOTA GOSPODARCZA
Demograficzne uwarunkowania rynku pracy i gospodarki publicznej
GOSPODARKA KWAS ZAS
od Elwiry, prawo gospodarcze 03
prawo gospodarcze wspólny znak towarowy
T 5 MSE KonkurencyjnoĹ› Ä‡ gospodarki Ĺ› wiata

więcej podobnych podstron

Janko Kersnik Jara gospoda

Document Outline