BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

1

 

Janko Kersnik

Gospod Janez

BES

e

DA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

2

 

BES

e

DA

Janko Kersnik
GOSPOD JANEZ
Novela

To izdajo pripravil
Franko Luin

[e-mail]

ISBN 91-7301-183-5

[e-mail]

www.omnibus.se/beseda

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

3

 

O blagor moÏu, ki ne gane,
ne zmoti ga podoba lepa!
Bridkosti srãne so neznane,
neznana mu ljubezen slepa.

Levstik

I

P

od ‰irokim holmom, tam globoko doli v prijazni
Dolenjski, leÏi majhna vas; Grm jo imenujejo. Na

holmu, skoraj pod vrhom stoji prijazna, na novo pobe-
ljena cerkev z nizkim, poleg nje prosto stojeãim zvoni-
kom, katerega line zakrivajo ‰iroki, rdeãe pobarvani za-
tvori. Tudi jabolko vrhu stolpa in kriÏ na njem, vse se
ble‰ãi v zahajajoãem soncu tako svetlo, da je videti Ïe od
daleã vse prenovljeno in popravljeno.

Prav tako tudi bliÏnji farovÏ, katerega belo zidovje se

sveti skozi goste, polne veje sadnega drevja, katero ob-
daja majhno poslopje. Po njegovi strehi se kaÏejo ‰iro-
ke rdeãe proge nove opeke ter jasno priãajo, da ni ‰e
dolgo tega, kar je mojster krovec preloÏil in prekril vso

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

4

 

streho. Ko bi pa kdo ‰e dvojil o tem, prepriãa ga do do-
brega letna ‰tevilka, narejena gori pod slémenom iz
rdeãe opeke; ona nam pripoveduje leto, v katerem so se
vr‰ile vse te poprave in v katerem tudi priãenja na‰a
povest.

Pod farovÏem, skrit za tremi ko‰atimi orehi, stoji maj-

hen hlev, tudi lastnina duhovnega gospoda, kateremu je
v varstvo izroãena grmska fara, in nekoliko niÏe proti
vasi kaÏe se nam na pol zidana, z Ïivo trto prepreÏena
hi‰ica — cerkovnikovo stanovanje. To rabi tudi za uãil-
nico; kajti uãitelja in ‰olskega poslopja Grm nima; zato
pa se bavijo Ïupniki s pouãevanjem in cerkovnik mora
v ta namen prepu‰ãati svojo dokaj prostorno sobo.

Pod Ïupni‰ãem — na juÏnem brdu, razteza se prosto-

ren vrt in visoke, raznobarvne georgine, ki rasto in cveto
po robu gredic, priãajo nam molãe, da prihaja Ïe jesen
v deÏelo. V spodnjem koncu vrta stoji zelena lopa, kate-
ro krije z debelimi grozdi obloÏena vinska trta, in pred
njo sloni nocoj ob trdni leseni ograji visokora‰ãen moÏ,
ãigar oprava nam kaÏe njegov stan: grmski Ïupnik, go-
spod Janez.

Od tu se odpira krasen razgled ãez daljno ravnino, po

kateri se vije srebrnemu traku enak ‰irok potok in poleg
njega bela, pra‰na cesta.

Tja, na cesto je upiral Ïupnik neprestano svoje oãi ter

ãasih zakril ãelo z desnico, ako mu je zahajajoãe sonce

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

5

 

temnilo pogled. Medtem pa je pu‰il venomer iz dolge
lesene pipe.

Za njim na vrtni gredi pa je kopal rjav pes, prepeliãar,

ãrno prst ter Iovil mi‰i.

Celo uro skoraj se je Ïe mudil Ïupnik na vrtu ter ho-

dil gledat ãez ograjo tja dol v ravnino; priãakoval je ne-
koga. In kakor Ïe veãkrat nocoj, tako se je tudi sedaj
zopet obrnil z nekoliko nejevoljnim obrazom od ogra-
je ter vrnil se po pe‰ãeni poti med gredicami proti
Ïupni‰ãu in od tam zopet nazaj.

»Ne bo ga!« govoril je polglasno ter priÏigal ugaslo

pipo.

Bil je — kakor smo Ïe omenili — visokora‰ãen moÏ,

malo preko trideset let, ko‰ãen in skoraj suh. A lice nje-
govo ni bilo bledo in izpod gostih ãrnih obrvi je zrlo
dvoje prijaznih, sivih oãi. Na glavi je nosil majhno, ãrno
ãepico, opravljen pa je bil v dolgo, temno suknjo.

Postal je zopet ob ograji; tam doli v ravnini, kjer je

cesta delala majhen ovinek, dvignil se je pra‰en oblaãec
in kmalu potem se je prikazal iz njega lahek, odprt voz,
katerega je vlekel uren konjiã.

»Ah, vendar, vendar!« dejal je Ïupnik nekako veselo;

spoznal je bil svoj voz ter vedel, da se pelje v njem oni,
katerega je Ïe tako dolgo priãakoval. Z naglimi koraki se
je vrnil v farovÏ in med vrati glasno zaklical: »Ur‰a,
Ur‰a, je li vse pripravljeno? Peter Ïe prihaja!«

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

6

 

Moãna, kmetsko opravljena Ïenska, katero je vsak na

prvi pogled spoznal za sestro Ïupnikovo, pristopila je na
prag.

»Vse, vse!« odgovorila je tudi z veselim glasom; »Bog

zna, kak‰en je Peter? Toliko let ga nisem videla.«

In oba, brat in sestra, sta ‰la k vrtni ograji pogledat v

dolino, kjer se je urni voziã vedno bolj bliÏal domaãi
vasi. Kmalu je bil pod klancem in nekoliko minut poz-
neje je postal pred farovÏem.

Iz voza je stopil elegantno, gosposko opravljen moÏ

ter burno pozdravil Ïupnika, hiteãega mu naproti. Bila
sta oba enake velikosti in tudi skoraj enakih let; gosta,
dolga, ãrna brada je zakrivala pri‰lecu pol obraza, a na
glavi se je pokazala majhna ple‰a, ko je snel klobuk v
vesel pozdrav.

»Da si le pri‰el, Peter! Kako sem te vesel!« dejal je

Ïupnik ter vodil gosta do stopnic.

A tu je pri‰la Ur‰a.
Tudi ona je hotela ponuditi pri‰lecu roko; a ugledav‰i

pred seboj moÏa, katerega ji je bila domi‰ljija prej po-
polnoma drugaãnega slikala, obstala je ter malo v zadre-
gi dejala:

»Ah, Peter — gospod Peter! Ni vas moãi spoznati!«
»Kajne — brada, brada?« odgovori ta veselo. »Pa

stran z gospodom! Tikaj me, kakor si me nekdaj pred

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

7

 

petnajstimi leti — saj od tedaj se menda nisva videla —
ãe ne, ti bom vraãal!«

Prijatelja sta kmalu potem sedela pri kozarcu vina,

Ur‰a pa je spravljala sobo v red, namenjeno Ïupnikove-
mu gostu, in radovedno ogledovala majhen usnjat, pa
lepo okovan kovãeg, katerega je bil prinesel hlapec z
voza.

»Torej tukaj prebiva‰ ti?« dejal je med pogovorom

novodo‰lec ter ozrl se po stenah.

»Da, da, tukaj!« nasmehnil se je Ïupnik in tlaãil zopet

tobak v svojo pipo.

»Pa vrane in kavke in zajce tudi ‰e strelja‰!« omenil je

oni, kaÏoã na lepo pu‰ko, viseão ob steni.

»Tudi ‰e! Ha, ha!«
»Poleg tega pa — du‰e pase‰! Ha, ha!«
Îupnik se pri zadnji prijateljevi opomnji ni smejal,

nego bliskoma se je ozrl v Petra, kakor bi hotel pozvede-
ti, se li oni ‰ali. — Pa Peter je ogledoval od daleã veliko
odprto omaro v kotu, kjer je videl mnogo knjig nako-
piãenih in med njimi polno ãasopisov, vse v nekem
neredu, kakor je navaden pri ljudeh, ki mnogo bero, a
ljubijo naglo razliko v taki du‰evni hrani.

»Koliko je paã tega, kar sva se zadnjikrat se‰la Janez?«

vpra‰al je oni po kratkem molku.

»Lahko je zraãunati! V prvem letu po novi ma‰i moji

obiskal si me na Gorenjskem, tedaj si bil stopil v drÏav-

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

8

 

no sluÏbo — in jaz sem sedaj enajst let duhovnik. Torej
ãez deset let zopet!«

»Da, da; tako je! In Ur‰e nisem videl, odkar sem od-

rinil na vseuãili‰ãe. Pa vedno je — enaka. Kdaj si jo vzel
k sebi?«

»Letos stoprav, ko sem postal sam svoj — gospod!«
»Ah, letos!«
»Nauãila se je nekoliko kuhati in gospodariti in stara

je tudi Ïe dovolj!« nasmehne se gospod Janez.

»Kanoniãna leta! Da, da,« pritrdi Peter; »pa kako je

doma pri va‰ih? — Oãe so umrli in kaj poãno mati?«

»So tudi umrli! Brat je gospodar. Pa jaz Ïe dolgo ni-

sem bil tam.«

»Kakor pri na‰ih! In tudi mene ni bilo Ïe dolgo, dol-

go v domaão vas!«

Molãala sta nekoliko ãasa; vglobila sta se vsak v svo-

je misli, pa morda oba v enake.

Peter se je prvi vzdramil.
»Si li zadovoljen — Janez?« vpra‰al je naglo ter uprl

svoj temni, bodeãi pogled v Ïupnikovo resno lice.

Le-ta se je nasmehnil, ne posiljeno, nego mirno, na

ravno in skoro veselo; ozrl se je obenem v prijatelja.

»Da, Peter, zadovoljen sem! —âesa mi je pogre‰ati?«

pristavil je po kratkem molku.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

9

 

Peter je obrnil svoje oãi v drugo stran. Pogled in bese-

de Ïupnikove so bile tako prepriãevalne, da ni vedel
ugovora; pa vesel tudi ni bil onih besed.

»In ti?« vpra‰al je sedaj Ïupnik.
»Ah, jaz, jaz —! Kaj pa je zadovoljnost? Kaj pa je —

sreãa?«

Nagubanãil je ãelo ter segel po kozarcu, katerega si je

bil z vinom napolnil. Toda pil ni; kozarec je vrtil med
prsti in zrl v nasprotno steno.

Tudi Ïupnik je gledal za oblaki, kateri so se gosto dvi-

gali iz njegove pipe. Pa bilo mu ni na tem, da bi nada-
ljeval takov pogovor.

»Nekoliko ãasa bo‰ ostal pri meni, Peter?« vpra‰al je

prijatelja.

»Dolgo ne morem; nekoliko dni morda — ako me bo‰

hotel. Dopust moj v kratkem poteãe in potem itak ne
bom daleã od tu.«

»Dobro uro ima‰ do KriÏa. Kateri naju bi si bil mislil

pred leti, da bodeva kdaj tako blizu in tako razliãno
poslovala?«

»Res je! Pa razlika vendar ni tolika!« smeje se zopet

Peter. »Jaz sem sodnik, okrajni sodnik za ta svet — ti pa
dela‰ za — onega!«

»Ti si vedno stari —« omeni Ïupnik z lahkim smeh-

ljajem.

»Gre‰nik — kajne?« konãa Peter njegovo opomnjo.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

10

 

Îupnikova sestra je vstopila in za njo farov‰ka dekla;

prinesli sta veãerjo. Ur‰a je na Petrovo vabilo sela k mizi
in pogovor se je sukal o nekdanjih sreãnih otro‰kih in
mladeni‰kih letih, katera so prebili vsi ‰e doma v rojst-
veni vasi.

Potem sta ‰la prijatelja na kratek sprehod v dolino.
Mesec je svetil skozi gosto sadno drevje, katero je

rastlo ob potu, tekoãem ãez holm, in po bliÏnjih vino-
gradih peli so ‰e kasni cvrãki enoglasno svojo pesem.

»Ali ‰e pesmari‰ in verze kuje‰, Janez?« vpra‰a zdaj-

ci Ïupnikov gost prijatelja.

Da je bilo svetleje, videl bi bil, kako je lahka rdeãica

oblila Ïupnikovo lice.

»·e!« dejal je naglo ter pristavil: »Za kratek ãas!«
»Sreãen ãlovek! Da ima‰ ‰e ãasa dovolj za to!«
»Kujem jih! Potem jih pa poÏigam!«
»Ah, to tudi ‰e?« zasmeje se Peter. Potem pa je zasu-

kal pogovor na drug predmet.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

11

 

II

P

et dni je bilo Ïe minilo, odkar je Ïupnikov gost bi-
val v farovÏu. Iz prvega je bilo skoraj videti, da ne

ostane dolgo — Ïupnikova sestra je tako prerokovala,
kajti dozdevalo se ji je, da se Peter dolgoãasi — toda dan
za dnevom je bilo bolje in naposled je Ur‰a ob priliki
‰epnila gospodu Janezu, da je Petru morda vendarle po-
v‰eãi tukaj v Grmu.

Le-ta se je zadovoljno nasmehnil.
Prav istega dne pa je po veãerji obrnil se Peter do pri-

jatelja ter dejal obÏaluje: »âas poteka, ljubi moj; dva, tri
dni morda ‰e, potem pa moram zopet od tod.«

»Kaj bo‰ hodil? Dopust ti mine v treh tednih, torej

ãemu in po kaj drugam? Seveda, dolgoãasi‰ se tu!«

»Kaj ‰e, Janez! O tem ni govora; da bi mi bilo moãi le

vedno tako mirno Ïiveti kakor tu pri tebi!«

»Ah, le poãakaj! Ko si bo‰ uredil svoje stanovanje in

svojo pisarno na KriÏu, ko bo‰ oblasten gospod sodnik
— kako mirno ti bodo tekle ure; ‰e mar ti ne bode, da bi
me zopet obiskal, ãe ne bom siloma privel te semkaj.«

Îupnik se je smejal in pripravljal desko in kamence za

‰ah, s katerim sta se sleherni veãer zabavala.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

12

 

»Ko bi ti vedel, kako pusto in prazno je na‰e Ïivljenje,

kako suho na‰e delovanje!«

»In oÏenil se bo‰ morda vendar!« ‰ali se Janez ter se

nasmehne.

Ko bi se bil vtem ozrl v svojega gosta, videl bi bil, ka-

kov mraãen, temen oblak mu je legel na ãelo. Toda Ïup-
nik je govoril to brez vsakega namena in zato tudi ni bil
pozoren.

»Prepozno, prepozno!« dejal je Peter s posiljenim

smehom.

»âudno, da ‰e nisi mislil na to,« oglasi se zopet Janez.
»A ‰e bolj ãudno, da me ti spominja‰ tega,« smeje se

sedaj bolj nalahko oni.

»Zakaj? Jaz sem Ïe davno mislil, da te bom poroãal in

sedaj bi bila prav prilika, ko sem tako blizu.«

»Ne ‰ali se, ljubi moj! Tudi meni velja kakor tebi: coe-

lebs manebis —«

»Bodemo videli!« deje Ïupnik in priãne igro.
A Peter je sedel zami‰ljen v stolu in zrl predse.
»Kako sodi‰ ti o — ljubezni?« vpra‰al je zdajci ter

malo ponehal, preden je izgovoril zadnjo besedo.

Janeza je vpra‰anje nekoliko osupnilo, naslonil se je

polagoma nazaj ob steno; a bistro oko svoje je uprl v
prijatelja.

»O — ljubezni.«
»Jaz te ne umejem; kako misli‰ to?«

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

13

 

»Kaj je ljubezen?«
»Sme‰no vpra‰anje! Da bi ti jo filozofiãno tolmaãil —«
»Ne, ne! Jaz ne maram ni tvoje morale ni svetopisem-

skih razlaganj — povej mi, kako ti sodi‰ ta ãut po — svo-
je, iz svojega prepriãanja, recimo, iz svoje izku‰nje!«

»Izku‰nje?« nasmeje se Ïupnik; »tiste na‰e gimnazi-

alske neumne zaljubljenosti vendar ne bo‰ imenoval iz-
ku‰nje! A prepriãanje? Vedi, jaz o tem vpra‰anju nikdar
nisem premi‰ljeval in haha — tudi to mi lahko veruje‰,
da nisem bil nikdar v pravem pomenu besede zaljub-
ljen. Sicer pa — ljubezen, ljubezen, spolna ljubezen! Jaz
je ne morem drugaãe tolmaãiti nego z zgolj naravnega
stali‰ãa in, kakor se lahko vina ogiblje‰, ako hoãe‰, tako
se tudi ljubezni lahko umakne‰, da ima‰ trdno voljo.«

»Ah, Janez, Janez! In ti si poet?«
Peter se je skoraj bridko nasmehnil.
»Je li treba, da pozna poet vse strasti?«
Îupnik se je ‰e vedno smehljal, toda videti je bilo ven-

dar, da mu pogovor ni prav po volji. Tudi Peter je
umolknil in priãela sta svojo igro.

Tudi ko sta se raz‰la k poãitku, ni bilo veã govora o

prej‰njem predmetu.

Drugega dne je ukazal Ïupnik vpreãi svojega konjiãa

ter se je odpeljal dve uri daleã obiskat starega znanca
duhovnika. Peter ni hotel tja; toda ker se je Ïupnik mo-
ral voziti skozi vas, v katere obliÏju je bila majhna, a

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

14

 

vendar od tujcev dovolj obiskana kopel, sklenil je spre-
miti prijatelja do tja in ga ondi zopet poãakati.

Krasno jutro je bilo, ko sta se vozila po gladki cesti

mimo rosnih travnikov in med visokimi brajdami, po
katerih je zorelo grozdje. Îupnik je razkazoval prijate-
lju vasi in sela, stojeãa po bliÏnjih sonãnatih brdih, in
gradiãe, katerih belo zidovje se je svetilo tu in tam po
nizkih holmih izza gostega zelenja.

Kmalu sta bila na mestu, kjer je hotel z voza stopiti

sodnik. Po kratkem dogovoru, kje in kdaj se zopet sni-
deta, krenil je le-ta proti kopeli, a Ïupnik se je peljal
dalje.

Medtem ko meri Peter pra‰no stransko cesto, imamo

priliko, seznaniti ãitatelje malo bolj z njegovo osebo,
akoprav nam ne preostaja veã mnogo novega o njej.

Peter vam je bil dovr‰il vseuãili‰ke ‰tudije na Dunaju,

a prepotoval medtem in tudi pozneje ‰e eno leto z bo-
gato nem‰ko rodbino, v kateri je sluÏboval za domaãe-
ga uãitelja, velik del zahodne Evrope ter naposled sto-
pil v drÏavno sluÏbo, iz prvega na Dunaju, potem pa je
od‰el v oÏjo domovino svojo. Spretnemu delavcu po-
sreãilo se mu je — seveda nekoliko tudi po svojih vpliv-
nih znanstvih na merodajnem mestu — v primerno
kratkem ãasu imenovan biti sodnikom v KriÏu, v kateri
okraj je spadala tudi Ïupa prijatelja njegovega Janeza.
Svoje novo sluÏbovanje je bil prav zdaj priãel, a ker se je

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

15

 

ponudila prilika, porabil je kratek dopust, da ga prebi-
je pri starem souãencu in najoÏjem rojaku svojem.

Bil je danes izredno dobre volje in o sinoãnjem tem-

nem oblaku ni bilo veã sledu na njegovem ãelu. ÎviÏgal
je veselo predse ter vihtil palico v roki, odzdravljal sre-
ãajoãim kmetom in tako dospel kmalu na majhen kla-
nec, raz katerega se mu je odprl prijazen razgled v do-
lino in v njej tik pod klancem leÏeão kopel.

Ako pravimo kopel, s tem ne nameravamo Bog vedi

kaj. Nekoliko lep‰e zidanih hi‰, kakor jih nahajamo v
na‰ih majhnih mestih, to je bilo vse. A gorki vrelci, ki so
tu prihajali na dan, bili so po trditvi zdravnikov izvrst-
ni in zato je prihajalo leto za letom veã tujcev semkaj —
najveã bolnih, ki so si iskali zdravja, a ne zabave; pa ãa-
sih se je prikazal tudi eden ali drugi, ki je tu iskal le pri-
like, pobiti prosti svoj ãas.

Peter je postal nekoliko ãasa vrhu klanca ter ogledo-

val vasico pod seboj.

Ropot voza ga opozori, da se obrne, a v tem trenutku

ustavil je voznik — malo nenavadno opravljen gospod
srednje starosti, oãividno mali gra‰ãak iz okolice — svo-
je nizke, a ãile konjiãe poleg njega.

»Ah, gospod sodnik, kaj pa vi tukaj?« klical je on z

voza; »prisedite semkaj — saj ste namenjeni v kopel?«

»Da, da, gospod Ivaniã! Toda pojdiva raj‰i pe‰; tako

blizu je v vas.«

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

16

 

»Ne, ne, le prisedite! Peljati se morava; tu doli je mno-

go gospode in« — pri tem je gra‰ãak dlesknil zadovolj-
no z jezikom — »nekoliko lepih gospa. Peljati se mora-
va, kakor se spodobi. Jaka!«

Pri tem se je obrnil k slugi, kateri je sedel v svoji ne-

koliko zamazani livreji za njim na vozu.

Jaka je skoãil z voza ter pomagal sodniku na nekoli-

ko neroden sedeÏ poleg gra‰ãaka in voz je zadrdral
navzdol po klancu, nalahko viseãem.

»Pa kako prihajate vendar semkaj — in po kaj?«

vpra‰a Ivaniã vnoviã sodnika.

Le-ta mu razloÏi zgodovino svojega dopusta.
»Ah, v Grmu bivate — pri Janezu, pri gospodu Jane-

zu?« deje zategnjeno gra‰ãak; »ljubezniv gospod je to,
jako ljubezniv!« pristavi potem naglo.

»Ga li poznate?«
»Oh, da — a, ne, ne! Sam ne vem, kako bi dejal — vi-

dela sva se menda enkrat! Pa drugi vedo mnogo lepega
o njem. Ah, glejte, glejte, tu se Ïe gospe sprehajajo — ju-
tranja promenada, jutranja promenada.« Oziral se je
medtem koketno po dveh ali treh ‰etalcih, med kateri-
mi je bila v istini postarna gospa.

Ivaniã je bil malo kratkoviden.
»âestitam, ãestitam, gospod Ivaniã — toda tej se ne

boste laskali,« smeje se sodnik.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

17

 

»Kdo ve — kdo ve? Le potrpite do obeda! To vam

bode zabava — pravijo, da je bogata Rusinja tu v kope-
li, ali je Francozinja — jaz ne vem; toda bogata, silno
bogata je!«

»In njej se boste Ïrtvovali ves dana‰nji dan?« ‰ali se

Peter.

»Kdo ve, kdo ve?«
Nategnil je pri tem vajeti konjiãema, da sta privzdig-

nila glavi in repa ter v naglem, iskrem diru zavila proti
veliki gostilni, kjer je nameraval Ivaniã ostati.

»Tu je tudi table d’hôte; pridite semkaj opoldne tu se

vse vidi — zabavati se hoãemo in — Rusinja pride tudi.«

»Ste li Ïe tako gotovi tega?« deje ironiãno sodnik.
»Ah, mi! Kdo ve, kdo ve? Mi imamo povsod straÏni-

ke svoje in ovaduhe. Torej na svidenje!«

Gra‰ãak je od‰el v gostilno, Peter pa je krenil pe‰ po

vasi.

Pa tudi tu, akoprav je bil vprviã v tem kraju, ni mu

bilo namenjeno, da bi ostal sam in nepoznan, kakor si je
skoraj Ïelel. Zavil je konec strmih in z debelim prahom
pokritih ulic proti majhnemu parku — ako smemo pri-
mitiven vrtiã tako imenovati — sredi katerega je stala
enonadstropna, lepo pobeljena hi‰a. Iznad strehe je
vihrala belo-rdeãa zastava in po njej je sodil Peter, da je
tu kopel in vrtiã, kraj nje pa — park in sprehajali‰ãe. A
komaj je tam vstopil, Ïe ga pozdravi Ïenski glas:

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

18

 

»Gospod sodnik! To je lepo, to je krasno, da pridete!

Kdo bi bil mislil. Pa vedite, sanjalo se mi je prav danes
o vas — ah, pa sedaj ostanete — kajne — kje ste si izbrali
stanovanje, morda blizu nas?«

»Ne, ne, milostiva,« prerezal je Vran gostobesedni

gospe neskonãno nit njenih vpra‰anj — »samo danes
bom tu, samo danes. Popoldne se Ïe vrnem. A vam do-
bro hasne kopel — izvrstno izgledate.«

»Mislite? Pa samih nas vendar ne boste pustili; tu je

‰e gospa Mlakarjeva s hãerko svojo, gospa lekarjeva s
KriÏa z majhnim sinkom — mnogo, mnogo znancev.«

Peter je sklenil na vsak naãin iznebiti se te druÏbe, od

katere si je obetal malo, malo zabave. Zgovorna znanka
njegova je bila soproga postarnega adjunkta s KriÏa;
premi‰ljeval je, kako bi se najlep‰e izgovoril, a naposled
je zinil nekaj o silnih opravilih ter obljubil, da se snide
z drugimi pri table d’hôte.

»Zakaj le nisem ‰el z Janezom?« dejal je sam v sebi, ko

je hitel mimo kopeli proti bliÏnjemu gozdu. Bal se je, da
sreãa ‰e kaj nadleÏneÏev.

Po gozdu je bilo mnogo potov kriÏem narejenih in na

ovinkih so stale surove tesne klopi in mize. Hodil in
posedal je tam okoli, a tudi tu je bilo dolgãas, in sklenil
je postaviti se vsem nevarnostim v bran in vrniti se v
kopel.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

19

 

âul je za seboj veselo govorico in osupnjen se je

obrnil, ko je spoznal franco‰ãino.

Dva gospoda in dve gospe so prihajali za njim; videli

so se tujci.

Sodniku ni bilo mar do njih in ‰el je poãasi dalje; oni

so morali mimo njega.

Gospoda sta ‰la naprej ter radovedno pogledala v

stran stopiv‰ega Vrana. Istotako je storila prva gospa; a
druga je vezala ‰opek poljskih cvetic in zato ni bila
pozorna na drugo. Tudi Peter je ni pogledal, nego kora-
kal poãasi navzdol. A stoprav ko je bila poleg njega,
obrnil se je na pol v njo in malomarno zopet v stran, a
nekaj znanega mu je oãi sililo nagloma zopet nazaj v
lepi obraz tujke in tudi ona se je ozrla vanj.

âuden vtis je napravil ta vzajemni pogled na oba.

Sodnik se je stresel kakor trepetlika v veãernem pi‰u in
bled kakor novo pobeljen zid je ustavil svoj korak. A
takoj potem mu je ‰inila kri v lice in krog tesno stisnje-
nih usten mu je legel izraz silnega zaniãevanja in sovra‰-
tva.

Tujka pa ni ustavila koraka svojega; glas zaãudenja je

komaj ute‰ila in malo bleda v lice ‰la je urno za drugi-
mi.

Na prvem ovinku se je ozrla na pol nazaj, kakor ãlo-

vek, ki se hoãe uveriti, je li prav videl ali ne. Prepriãala

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

20

 

se je, da je oãi niso zmotile. Drugi izmed druÏbe tega
prizora niso opazili.

Doli na robu gozda je bilo ãuti Ïe njihovo veselo

govorjenje, ko je Peter stal ‰e na starem mestu in opiral
se ob debelo gabrovo deblo kraj pota.

»To sreãanje, to sreãanje!« ‰epetal je in stiskal bel ro-

bec v rokah, a ãasih obrisal si pot s ãela.

»Zakaj nisem ‰el z Janezom? Pa kaj — kaj sedaj, kaj

sedaj? Ne, ne, videti je ne maram veã, hajdimo stran, le
stran, da je ne vidim veã!«

Napotil se je proti vasi.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

21

 

III

T

reba je, da se ozremo celih deset let nazaj.

Lepega, gorkega septembrovega veãera je bilo, ko

se je na‰ znanec, tedaj domaãi uãitelj in potni spremlje-
valec bogate dunajske rodovine, sprehajal sam po kras-
nem, s ‰tirimi vrstami ko‰atih dreves obsajenem Novem
trgu staroslavnega renskega mesta — Kolonje. Otresel
se je bil za par uric muãnega vsakdanjega posla, pouãe-
vanja in spremljevanja razvajenih paglavcev, in kdor ve,
kakovo je tako delo, umel bode tudi, kako vesel in dobre
volje je bil Vran, ko je vedel, da ima nocoj nekoliko pro-
stih trenutkov pred seboj. Ogledati je hotel mesto tudi
enkrat sam po svoje, ne da bi se ravnal po strogem, za-
povedanem naãrtu, po katerem se mu je bilo treba rav-
nati skoraj sleherni dan. Mlademu, lahkoÏivemu moÏu,
kakr‰en je bil on, povzroãevalo je to zadnje mnogo veã
zatajevanja in muke nego kakemu drugemu v enakem
poloÏaju, toda — kruh, kruh — vsakdanji kruh!

Marsikaj mu je bilo v mislih, ko se je ‰etal med

mnoÏico v gosti senci drevoredni — celo stari oãe nje-
gov se mu je vsilil v spomin s pripovedkami svojimi o
»boÏji poti v Kelmorajn«; staremu moÏu se paã niti sa-

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

22

 

njalo ni, da bode vnuk njegov sam kdaj hodil po onem
slavnem mestu — a da mu tedaj »boÏja pot« ne bo v
namenu.

Dvakrat je bil Ïe premeril Novi trg ter krenil potem v

stranske ulice proti reki Reni, ne da bi kaj nameraval,
nego prepustil se je sluãaju.

A nekaj je vendar nameraval! DoÏivel bi bil rad kaj

posebnega, kaj zanimivega, kaj pikantnega. Imel je jed-
va triindvajset let — kdo bi mu torej zameril, da je hre-
penel po nenavadnem — in celo tu na tujem, v staro-
slavni Kolonji! Do sedaj mu usoda ‰e ni bila nikdar mila
v tem oziru; morda je pa v domi‰ljijah svojih tudi pre-
veã zahteval od nje. Pa ‰e nekaj! Ta mladi moÏ ljubezni
‰e ni poznal. Srce mu je sicer utripalo, kadar se je ozrla
vanj gospa baronica, mati njegovih varovancev; oãi te
krasne Ïene so bile ãudovite — Peter se jih je bal in ved-
no pove‰al svoje, kadar ga je pogledala. Celo guvernan-
ta, bleda gospica, dve leti starej‰a od Petra, spravila ga
je v zadrego in spominjal se je, da se mu je sanjalo dva-
krat ali trikrat o njej in da jo je poljubil — toda ljubezen,
ljubezen mu je bila neznana. In vendar bi jo bil rad po-
znal, hrepenel je po njej in tudi nocoj je iskal in Ïelel si
nekaj romantiãnega, poetiãnega in naposled — zaljub-
ljenega.

Pomraãilo se je bilo Ïe in po ulicah so vÏigali svetilni-

ce.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

23

 

Zdajci ugleda Peter pred seboj deklico, opravljeno

skromno, a vendar okusno, lepe, vitke rasti in, kolikor je
mogel v mraku soditi, jako mlado. Vsega obraza ‰e ni
mogel videti. Pospe‰il je nehote svoj korak ter se na-
smehnil, ãe‰ tu bo kaj romantiãnega.

Deklica je nesla majhen zaboj in, bodisi da ni bila

dosti pazna — zaboj ji je zdrknil hipno iz rok in, pad-
‰emu na tla, izsulo se je iz njega vsakovrstno ‰ivalno
orodje, klobãiãi in kos tkanine.

Akoprav ta tvarina sama na sebi ni bila niã manj nego

poetiãna ali romantiãna, priskoãil je Vran vendar naglo
in veselo in pomagal deklici pobirati raztresene stvari.

Ona je bila v silni zadregi.
»Hvala vam, hvala!« hitela je ter spravljala ‰karje in

niti, ne da bi pazila na red.

A Peter je izgubil prirojeno bojazljivost in se ni dal

tako hitro odpraviti.

»Ali ‰e ãesa pogre‰ate? Poãakajte, da poi‰ãem!«
»Ne, ne, niãesar ne pogre‰am! Hvala lepa!«
Hotela je dalje.
Pa Vran je bil Ïe poleg nje.
»Dovolite,« dejal je obiãajno, »da vas spremim; mor-

da se vam ‰e — —« pristavil je v zadregi.

»Ah, vi mislite, da ‰e enkrat izgubim po nerodnosti

svoje reãi,« nasmeje se deklica veselo.

»Ah, ne! Pa ãe mi dovolite, da grem z vami.«

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

24

 

Zopet ni imel veã besede.
Ona se je naglo ozrla vanj in v osebi in na licu Petro-

vem je morda na‰la dovolj zaupanja vrednega; dejala je
hitro:

»Ne stanujem Ïe daleã! Tam doli na koncu ulice!« Pe-

ter je smatral to za dovoljenje ter ‰el poleg nje; ali ona
je bila vendar pospe‰ila korak svoj.

Razgovarjala sta se o lepih jesenskih dnevih, o vreme-

nu — celo o vojski — (tedaj je bila vojna v Nemcih) in pri
tem je opazil Peter, da ima spremljevalka njegova kra-
sen, mlad obrazek in oãi, o katerih se mu je dozdevalo,
da Ïare kakor oglje. In kdo bi tega ne verjel?

Predstavil se ni in tudi nje ni vpra‰al o osebnih njenih

stvareh; mar mu ni bilo do tega, kajti polastila se ga je
majhna razburjenost. Govorila sta nem‰ki in francoski,
kakor jima je naletelo.

Vranova nem‰ãina ali franco‰ãina pa je menda po-

vzroãila, da je deklica omenila:

»Vi ste tujec — ali ne?«
»Sem, sem!« dejal je Peter, a prej nego mu je bilo

moãi ‰e kaj veã reãi, obstala je ona pred visoko, dolgo
hi‰o.

»Tu sem doma! Hvala vam ‰e enkrat, gospod!«
Podala mu je roko.
Vran ni vedel drugega, nego prikloniti se, in vtem je

ona Ïe izginila v veÏi.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

25

 

Kakor v sanjah, toda vesel, nenavadno vesel se je vrnil

Peter. Domov pa ‰e ni hotel niti mogel; kajti na koncu
ulice se je obrnil nehote in potem jo ‰e dvakrat, trikrat
prehodil gor in dol; v hi‰i, kjer sta se loãila z dekletcem,
gorelo je mnogo luãi, mnogo oken je bilo razsvetljenih,
a kdo bi vedel, za katerim je bivala njegova nova znan-
ka!

Potem ga je zaãelo jeziti, da se ni bil predstavil in da

nje ni povpra‰al, kdo je in kaj in tako dalje —

Pa naposled je moral domov. —
Drugega veãera se je sprehajal zopet po Novem trgu

in zavil v znane stranske ulice; in tako je storil tretji dan;
pa vselej zaman. Deklice ni bilo.

Koliko bi bil on rad Ïrtvoval, da bi se bil oprostil za

ves dan gojencev svojih, toda to je bilo nemogoãe — ‰e
celo zveãer, sleherni veãer ne pojde za dolgo; tako je
ugibal.

âetrtega dne po onem sreãanju se je sprehajal Vran s

svojima gojencema po mestu. Bilo je popoldne pred
obedom. Kakor naravno vodil je neutrudljivi Peter
uãenca svoja po obliÏju znane ulice, kamor je sicer mo-
gel le zveãer. In danes ga njegova slutnja ni prevarila. V
drevoredu na Novem trgu je sreãal zdajci znanko svo-
jo. Tudi ona ga je spoznala in Ïe prej, nego jo je pozdra-
vil, je zardev‰a povesila oãi, a potem prijazno odzdravi-
la.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

26

 

»Kdo li je ta gospodiãna?« vpra‰al je zvedavo eden

gojencev.

»Ne vem,« dejal je odkritosrãno Vran; pa v zadregi je

bil malo.

»âemu jo pa pozdravljate?« de z otro‰ko nagajivostjo

starej‰i baroniã.

»Govoril sem nekje Ï njo ali pa sem se — zmotil!«
Sedaj so se vsi trije smejali in ‰e doma pri obedu je

pripovedoval baroniã Hugo, kaj se je pripetilo gospodu
uãitelju.

Ta je bil sedaj v veliki zadregi, zlasti ko je instinktiv-

no ãutil, da ga baronica strogo opazuje, toda izgovoril se
je, da je bila pomota.

Zveãer pa je stal zopet na straÏi, kajti sodil je, da je ‰la

»ona« popoldne od doma in da se ji je vrniti ob ãasu
kakor zadnjiã. In ni se zmotil. V mraku je prihajala do-
mov.

Ogovoril jo je in dozdevalo se mu je, da ga nikakor ni

zaãudeno pogledala, nego kakor bi bila Ïe stara znanca.

Najprej pa ji je povedal nocoj, kdo je in od kod, in

govoril je toliko o samem sebi, da sta Ïe stala pred de-
kliãinim stanovanjem, ne da bi bil zvedel njeno ime.
·ele zdaj se je domislil zamude.

»In vi?« dejal je skoraj bojazljivo. »Ali mi hoãete po-

vedati svoje ime?«

»Helena!« odgovorila je polglasno.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

27

 

»Hvala vam! Ali vas bodem ‰e kdaj videl? ·tirinajst

dni, tri tedne morda ostanem ‰e tu v Kolonji — potem
pa idemo zopet stran, stran, daleã stran —potem se ne
bodeva videla nikdar veã.«

Konãal je z lahkim, pa skoraj bolestnim smehom.

Tudi ona je postala nekoliko nemirna.

»Jutri torej?« vpra‰al je zopet Peter.
»Tako kmalu Ïe odidete!« hiti Helena, ne da bi od-

govorila njegovemu vpra‰anju.

»Seveda! Torej bodete dovolili, da vas jutri zopet po

ãakam.«

»Ne, ne! Kaj bo rekla teta, ko bi zvedela! Toda, pridite

k nam —ah, to tudi ne gre!«

Petru se je poslednje zdelo nekako nerodno.
»Bodi si! Jutri ob tem ãasu torej. Pa tam gori na No-

vem trgu v ãetrtem drevoredu.«

Rekla je vse to skoraj nejevoljno.
»Tam, kjer smo se sreãali danes?«
»Tam, tam! Lahko noã!«
Peter je ãutil njeno mehko roãico v svoji — toda vtem

je bila Helena Ïe izginila v hi‰o.

Drugega dne pa je Peter zvedel veã. Deklica mu je

povedala, da ima edino teto, s katero Ïivita skupaj, in da
si z delom sluÏita svoj kruh. Pravila mu je vse to otroã-
je zaupljivo, da ga je skoraj ganilo. Zvedel je tudi, da ima
‰ele sedemnajst let in da sta ji roditelja v kratkem po-

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

28

 

mrla. Oãe je bil prej bogat trgovec, a nesreãne ‰pekula-
cije so mu vzele imetje in tuga — Ïivljenje. Soproga ga
ni dolgo preÏivela in Helena, njihova jako skrbno odgo-
jevana hãerka, je morala zdaj z edino sorodnico, staro
teto, iskati si kruha svojega s tem, ãemur se je bila pri-
uãila.

Pouãevala je otroke v raznih znanih rodbinah ali pa s

finimi roãnimi deli sluÏila ÏiveÏ teti in sebi.

»Glejte, glejte! Saj sva skoraj kolega!« vzkliknil je Pe-

ter veselo in tudi deklici je izginil toÏni izraz z lica, ka-
teri ji je legel tja pri onih bridkih spominih.

Pol ure jima je minilo, da nista vedela kdaj. Pri slovesu

ponovi Vran navadno svoje vpra‰anje, kdaj se bodeta
zopet videla.

»Obi‰ãite nas!« deje Helena. »Povedala sem teti o vas

in teta dovoljuje, da pridete.«

»A jaz morem samo zveãer,« — ugovarja Peter. »Do-

bro, pa pridite zveãer! Takoj sedaj, ãe hoãete!« Petru se
je to vabilo malo nenavadno zdelo, a ‰el je vendar za
deklico po razsvetljenih stopnicah.

»Mi stanujemo visoko!« smeje se Helena, zapaziv‰i,

da Vran v tretjem nadstropju gleda, bode li konec stop-
nic ali ne.

V ãetrtem nadstropju je odprla Helena vrata mostov-

Ïu in malo potem je stal Peter v nizki, pa prostorni sobi

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

29

 

pred postarno gospo, katera ga je ogledovala nezauplji-
vo in ne da bi zinila besedico.

»To je oni gospod, ki mi je pobral klobãiãe,« smeje se

Helena.

»Dovolite — jaz — ne vem — pa — povabila — opros-

tite —«

Peter ni vedel, kaj bi rekel.
»Ti si dovolila, teta, da nas ta gospod obi‰ãe, in jaz

sem ga privedla —«

»Pa ob tem ãasu, Helena?« zavrne starka z oãitajoãim

glasom.

»Ta gospod ne utegne! On mora otroke pouãevati

kakor jaz!« ‰ali se deklica.

To je bilo teti ‰e sumnjiveje.
»Ne utegne podnevi?« vpra‰a Ïena.
»Da, tako je, milostiva!« pritrdi Vran, vedno ‰e s klo-

bukom v roki stojeã sredi sobe.

»Torej sedite, sedite vendar,« opomni Helena, katera

je bila v sosedni sobici odloÏila pla‰ãek in klobuk.

Kmalu se je vnel razgovor in, ko se je Peter ãez kake

pol ure loãil, starka ni gledala veã osorno za njim.

Prihajal je sleherni veãer, ostal po eno uro, pozneje

tudi po dve, zunaj pa Helene ni videl. Vedno le doma v
navzoãnosti tetini.

Bilo je, kakor bi se deklica bala, sama zgovarjati se Ï

njim.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

30

 

Tako je potekal dan za dnem in Petru ãas bivanja v

Kolonji. Predzadnji veãer je bil pri‰el in mlada dva ãlo-
veka sta molãe sedela pri brleãi svetilnici v Heleninem
stanovanju. Teta je bila od‰la v kuhinjo.

»Torej pojutri‰njem?« de polglasno Helena, ne da bi

se ozrla v Petra.

»Da, da!« odgovori tudi on po tihem. Molãala sta ne-

koliko ãasa.

Zdajci vzdigne deklica glavo, vstane izza mize in se

glasno ihteãa oklene Petru okoli vratu.

»Helena, Helena!« vzkliknil je on. Bolest in strastna

radost, oboje mu je polnilo du‰o.

A Ïe se mu je bila izvila in tekla burno k oknu ter na

hladno steklo naslonila glavo.

Peter je stopil k njej.
Drznil se ni, objeti jo in stisniti k sebi; — obstal je pri

oknu in zrl venkaj v krasno poletno noã.

A nagnil se je vendar k nji.
»Helena, me li ljubi‰ — kakor ljubim jaz tebe — He-

lena — ali me ljubi‰?«

Ona je obrnila rdeãi, solzni obrazek k njemu. Sedaj bi

jo bil objel in poljubil, toda vstopila je teta.

Ostal je ‰e nekoliko ãasa pri ãaju, katerega je bila pri-

pravila teta — v slovo, kakor je dejala — pa od‰el je
kmalu.

Helena ga je spremila do stopnic.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

31

 

»Se li moreva videti jutri?« vpra‰al je Peter ter prijel

jo za roko. »Jaz sem prost, popolnoma prost — ves dan
— ponoãi pa odpotujemo.«

Deklica je malo premi‰ljevala.
»Da, da,« reãe potem, »toda ne tu blizu — tam pri

mostu morda, ãe hoãete — ãe hoãe‰ — takoj popoldne
in potem pojdeva ãez Reno v Deutz; tam me nihãe ne
pozna — popoldne torej, izgovorila se bom pri teti.«

»Dobro! âakal bodem — —«
»Lahko noã!« hitela je ona in pri tem je ãutil Vran

gorek poljub na ustnih.

Drugega popoldne je priãakoval Peter dolgo, dolgo

deklice svoje. Hodil je sem ter tja pred krasnim Ïeleznim
mostom, ki veÏe preko ‰iroke Rene Kolonjo z mestecem,
na onem bregu leÏeãim; — imenuje se Deutz. Doma je
bil vse opravil, kar je bilo treba, svoj kovãeg itak izroãil
Ïe slugi, in sedaj je bil v istini prost do poznega veãera,
ko je odhajal Ïelezniãni vlak.

Okoli ‰tirih stoprav je pri‰la Helena — nekoliko raz-

burjena in upehana po nagli hoji, toda vesela ...

Oklenila se je tesno roke njegove in tako sta ‰la ãez

most, ne da bi bil kdo izpregovoril besedico.

»Kam pojdeva?« vpra‰al je Vran onkraj mostu. »Ven-

kaj, venkaj iz mesta — tja proti onim goricam.«

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

32

 

Kmalu sta se sprehajala med krasnimi vrti, ki obje-

majo lepe vile po goricah na renskem bregu. Samotno je
bilo tam in onadva si tudi druÏbe Ïelela nista. Sedla sta
na klop pod ko‰atim orehom, od koder se je odpiral di-
ven razgled na ‰iroko, v dolini pod njima tekoão reko, iz
katere so odsevali Ïarki zahajajoãega sonca.

Ali onadva nista zrla tja dol. Govorila sta o svoji lju-

bezni, o bodoãnosti, o zopetnem svidenju — in pri tem
je drÏal Peter deklico ãez pas in ona mu je stiskala desni-
co z obema roãicama.

»Ali bo‰ ãakala, da pridem zopet?«
»More‰ li vpra‰ati?«
»In me ne bo‰ pozabila?«
»Tebe? Nikdar, nikdar! Pa ti?«
»Helena!« —
Zmraãilo se je, ko sta se vraãala domov. Pred hi‰o,

kjer je stanovala Helena, sta se Ioãila; deklica je tiho jo-
kala, a tudi on je le za‰epetal: »Zbogom, zbogom, Bog te
obvaruj!« —

Zatem sta si pridno dopisovala. Vran je konãal vse

pravni‰ke ‰tudije in izpite ter je bil skoraj imenovan
pristavom pri sodi‰ãu blizu Dunaja. Tedaj mu ni bilo v
mislih vraãati se v domovino, kajti razen brata tam ni
imel veã sorodnikov. Roditelja sta mu bila Ïe pomrla.

Prvi dopust, katerega je mogel doseãi, porabil je v to,

da je potoval zopet v Kolonjo. Tam je na‰el vse, kakor je

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

33

 

bilo pred tremi leti, le Helena se mu je dozdevala
krasnej‰a in milej‰a nego li prej. Teta je bila bolehna,
toda vznemirjala ‰e ni bolehnost nikogar. Tedaj je Vran
snubil Heleno svojo pri teti in dogovorili so se, da se
bosta pol leta potem poroãila.

Sreãen in vesel se je vraãal Vran po minulem dopustu

iz Kolonje ter doma jel pripravljati, kar je bilo potrebne-
ga za novi stan. V nekaterih tednih pa mu pi‰e Helena,
da je teta po kratki bolezni umrla in da je ona, ker sama
ni mogla ostati, prevzela sluÏbo odgojiteljice v pleme-
nita‰ki rodbini za kratek ãas, ki ju ‰e loãi od poroke.

Vranu poslednja novica ni bila po volji in najraj‰i bi

bil takoj ‰el po nevesto svojo, toda druge okolnosti niso
dopu‰ãale tega; vztrajati je trebalo ‰e nekoliko mesecev.

Odslej pa so dohajala njena pisma vedno redkeje in,

ko ji je Peter to malomarnost oãital, izgovarjala se je, da
ima preobilo posla. Vran je bil nekoliko vznemirjen,
vendar hudega ni slutil. Ljubil je Heleno z vso strastjo,
katere je zmoÏna prva mladeni‰ka ljubezen.

Pa zdajci je Helena opustila pisma; ves mesec ni bilo

nobenega, navzlic temu da je Vran naposled v silnem
nemiru pisal sleherni dan. Pet tednov pozneje pa je
do‰el zopet list od nje. Peter ga je sprejel v pisarni, ali
kakor ga je ‰e malo prej silno Ïelel — vendar se ni upal
ãitati ga takoj. Doma stoprav v svojem stanovanju je
razganil pismo s tresoãimi prsti. âital ga je dvakrat, tri-

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

34

 

krat — izprva tiho, a potem glasno, skoraj kriãe, in potlej
je planil kvi‰ku ter kakor besen divjal po sobi.

Pismo pa je bilo tákole:

Ljubi moj, odpusti mi! Jaz sem danes Ïena drugega; —
usojeno mi je bilo tako! Ne povpra‰uj po meni in pozabi,
kar je bilo, kakor izku‰am pozabiti jaz. Odpusti mi in ne
zaniãuj me!

Helena.

Z divjim grohotom se je ustavil Vran zopet pred mizo,

na katero je vrgel pisanje.

»Tja se popeljem, takoj, takoj, za njo, in potem —«

krãevito je stiskal pesti svoje.

Isto noã ni zatisnil oãesa, a vendar je bil drugega dne

mirnej‰i. Premi‰ljeval je vse hladnokrvneje ter polago-
ma privadil se tudi temu hudemu udarcu.

Po Heleni ni pozvedoval. Nameraval je iz poãetka od-

govoriti ji, ali tudi to je opustil. V vztrajnem delu je
izku‰al pozabiti prvo svojo ljubezen in poleg tega je jel
uÏivati Ïivljenja slast, kolikor sta mu dopu‰ãala — ãas in
skromno imetje. Pa tudi to ga je minilo. V dveh letih se
je izpremenil v resnega, mirnega moÏa, kakr‰nega smo
ga spoznali v prvih poglavjih te povesti. —

Danes pa — to sreãanje!
Tujka, katero je bil ugledal v gozdu nad kopeljo, ta

tujka je bila — Helena.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

35

 

IV

N

apotil se je bil proti vasi. Ali kakor hitro je ‰e malo
prej ukrenil, da ostavi takoj kopel, da se izogne

vsakemu snitju z ono Ïeno — tako naglo se mu je oma-
jal ta ukrep; prej‰nji mir se mu je zopet povrnil, ko je ko-
rakal proti krãmi, kjer sta se bila loãila z Ivaniãem.

»Haha, ãesa se mi je bati! Iskal je ne bodem, pa ãe jo

sreãam — tudi ne bom pove‰al oãi. A kaj dela tu, kako
je pri‰la semkaj — semkaj v te kraje?«

Tako je premi‰ljeval in poslednja vpra‰anja so ga jela

vedno bolj zanimati.

V krãmi je sedel k majhni mizi pri oknu, kjer je bilo

prostora samo za dva gosta. Vran si ni Ïelel druÏbe. Iva-
niãa, ako dojde, bi ‰e prebil.

In res mu ni bilo treba predolgo ãakati. Pri‰el je sko-

raj, toda ne sam. Vran ga je v silno zaãudenje svoje ug-
ledal v druÏbi onih dam in gospodov, katere je bilo malo
prej sreãal v gozdu. Pozdravil je vljudno sodnika in taãas
je obrnila tudi Helena svoj pogled vanj; zdelo se je one-
mu, da je malo zardela.

Vsa druÏba si je izbrala svojo mizo v gorenjem kon-

cu prostorne gostilni‰ke sobe. Helena — bodisi sluãajno

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

36

 

ali nala‰ã — sela je tako, da je pregledovala lahko vso
sobo, torej tudi prostor, kjer je sedel Vran.

Tega je obvzela nekak‰na mrzlica; nemoÏno mu je

bilo ostati mirnemu in, da bi udu‰il in utopil rastoão
razburjenost, izpraznil je zapored dva kozarca vina;
potem se je obrnil v stran ter zrl venkaj skozi okno na
‰iroko cesto, kjer je veter vzdigal goste oblake sivega
prahu. O pogovoru onih pri nasprotni mizi ni mogel
mnogo ãuti, le Ivaniãev kriãeãi glas bil mu je vedno na
uho. Zdelo se mu je, da naziva oni eno gospa »baroni-
co«, pa spoznati ni mogel, kateri velja ta naslov. Govo-
rili so sedaj nem‰ki, le ãasih, kadar je Ivaniã umolknil,
ãula se je franco‰ãina.

Nekolikokrat je obrnil sodnik svoj pogled tja gor in

vselej so se sreãale oãi njegove s Heleninimi. In ãudno!
oni pikri izraz zaniãevanja in sovra‰tva, kateri mu je prej
sijal z lica, izginil mu je polagoma in se umaknil mehke-
mu, toÏnemu. Kako Ïivo mu je stopil v spomin oni kras-
ni popoldan, ko sta se sprehajala s Heleno med vrti na
renskem bregu, ko jo je tresoão se in hrepeneão poljub-
ljal in stiskal k sebi — pod njima v dolini pa so se Ïarili
valovi veliãastne reke v veãernem soncu! In pozneje! Ko
jo je bil obiskal ãez malo let, kako sreãna, kako polna
najslaj‰e nade sta bila tedaj! In potem ono grozno pis-
mo!

Tu so se mu zopet krãevito stisnile pesti.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

37

 

Sklenil je poãakati Ivaniãa, da se bode loãil od one

druÏbe; pozvedeti je hotel ‰e danes, kje biva sedaj He-
lena in kako je pri‰la v to kopel in vse drugo, kar koli ve
Ivaniã o nji. âul je tudi, da so oni ukazali vpreãi, a Iva-
niã tega ni storil. In res je stala kmalu potem lepa koãi-
ja pred gostilno, v katero sta bila vpreÏena dva velika
konja. Njuna oprava kakor koãijaÏeva livreja — vse je
bilo elegantno in po najnovej‰i ‰egi.

DruÏba je vstala in Ivaniã jih je spremil do voza, pri

izhodu pa mignil sodniku, da se vrne takoj.

»No, je li to va‰a Rusinja?« deje Vran s posiljenim na-

smehom, ko prihiti oni zopet v sobo.

»Oh, Bog varuj! To niso tujci, to so domaãi ljudje!«

zavrne Ivaniã.

»Oh, kaj — domaãi? Ni mogoãe!«
Sodnik se je silno ãudil, a vendar ga je obhajal nekak

ãut zado‰ãenja, tihega, a rastoãega veselja.

»Zakaj ne? Ker govore francoski in nem‰ki? To dela

vendar vsak — kdor zna in more!«

Sodnika je jezilo Ivaniãevo modrovanje.
»Povedite mi vendar — kdo je — kdo so ti ljudje,« reãe

nestrpljivo.

Oni se je pazljivo ozrl vanj.
»Kdo ve — kdo ve? Se li zanimate zanje — oh! Za

malo baronico Heleno morda, ki je sedela vam vis-a-vis

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

38

 

in itak mene povpra‰evala, kdo in kaj ste — vi! Ha, ha,
kdo ve, kdo ve?«

Ivaniã se je veselil bistroumnosti svoje.
»Pustite burke!« zavrne ga Peter skoraj osorno, toda

uvidel je takoj, da s tem pri ãloveku Ivaniãeve bire niãe-
sar ne opravi. Jel se je torej sam ‰aliti.

»Vi bi me vendar predstavili — pa morda se bojite

konkurence.«

Ivaniã je odgovoril z zaniãljivim smehom.
»Zakaj mi tega niste prej povedali. Kdo ve, kdo ve?«
»Pa ãakajte — peljiva se tja — jutri, pojutri‰njem, ka-

dar hoãete. Vedite, ti so blizu od tu z Rudnika. Oni pla-
volasec — to je baron Milde, nem‰ki baron, Prus — tam
od Rene nekod je doma — pa huj! — to vam je klerika-
lec — ãudno, da vam gospod Janez ne pripoveduje o
njem.«

»Je li on znan Ï njim?«
»Seveda — na Rudnik, v grad imate komaj tri ãetrti

ure hoda!«

»Oh!«
Ivaniã si je uÏigal smotko, sodnik pa je nestrpljivo

sukal kozarec med prsti.

»No — in oni — drugi?« sili Peter.
»Oni? To je pa baronov svak in Ïena njegova, Milde-

jeva sestra. Pri‰la sta tudi od tam nekod — kdo ve, kdo

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

39

 

ve — tam od Rene, in ostaneta menda ves mesec na
Rudniku.«

Zdaj je vedel Peter, da je Helena baronica Mildejeva.
»Kako so pri‰li ti Nemci semkaj?« vpra‰a na videz

malomarno, a v istini s silnim hrepenenjem, zvedeti kaj
veã o nekdanji ljubici svoji.

»Kako? Kdo ve — kdo ve! Denar ima ta pruski junker

in kupil je pred tremi leti gra‰ãino rudni‰ko ter jo dra-
go plaãal. Tudi mojo je kupoval — pa kdo ve, kdo ve?«

»Ali imata kaj — kaj otrok?« je vpra‰al Vran. Sam ni

vedel, zakaj mu je tako tesno postalo pri tem vpra‰anju.

»Oh — niã — niã! Pa — kdo ve, kdo ve?«
Ivaniãu se je zdaj to njegovo vedno »kdo ve, kdo ve«

tako sme‰no zdelo, da se je glasno zagrohotal.

»Torej — kdaj pojdeva tja — na Rudnik?«
»Ne vem; dopust mi poteka — pa morda pojdem z

Ïupnikom tja!«

»Oh, seveda! Morda mislite, da vas bo gospod Janez

bolje priporoãil. Pri baronu — klerikalcu paã — pa pri
lepi baronici?«

Petra je jezilo to besediãenje.
Domislil se je tudi, da bode treba Janezu iti naproti, in

poslovil se je pri Ivaniãu, kateri je nameraval ostati ‰e do
veãera v kopeli.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

40

 

Z naglim korakom se je vraãal Peter po cesti, po ka-

teri je bil pri‰el zjutraj, pa kako povsem drugaãen je bil
sedaj du‰evni njegov poloÏaj nego zjutraj.

»Helena, Helena!« ‰epetala so mu sto in stokrat ust-

na, ne da bi bil sam vedel za to, in vse misli so se mu
vrtele krog vpra‰anja: »Ali pojde‰ tja?«

»Pojdem, pojdem!« sklenil je naposled ter ‰vignil s

palico po robidovju ob cestni meji, da so ovijaãe odlete-
le.

In s tem sklepom se mu je povrnil tudi prej‰nji mir.

Povpra‰eval se ni, kaj namerava s takim pohodom, kaj
mu bo hasnilo, trgati stare rane in muãiti celo njo, ki je
morda itak trpela; do vsega tega mu ni bilo.

»Naj bo, kar hoãe!« dejal je in s tem se je izroãil brez-

pogojno usodi svoji ...

Janeza ni dolgo ãakal, prisedel je na voz in pripovedo-

vala sta si med voÏnjo drug drugemu o svojih dana‰njih
zabavah. Sodnik seveda ni razodel skrivnosti svoje, toda
povedal le, kar je zvedel po Ivaniãu.

»Jaz se nisem domislil teh Mildejevih,« omenil je Ïup-

nik, »ãe ne bi te bil Ïe peljal tja. Znan sem tam in dobri
ljudje so to.«

»Torej pojdiva jutri ali —«
»Kadar hoãe‰!«
Pri veãerji Peter ni bil zgovoren in od‰el je kmalu v

svojo sobo; zaspal pa — dolgo ni.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

41

 

V

D

rugi dan se sodnik dolgo ni prebudil iz trdega
spanja. Îupnik je bil Ïe davno opravil svojo jutra-

njo ma‰o ter pri zajtrku nekako vznemirjen povpra‰eval
sestro, kaj je s Petrom, da ga ‰e ni iz sobe. A potem je
moral po svojem poslu venkaj v bliÏnjo hribovsko vas.

Malo potem je pri‰el Vran iz farovÏa. Po dolini se je

vlekla ‰e gosta megla, a posamiãni sonãni Ïarki, ki so
prodirali oblake, priãali so, da se bo razgrnil lep, jasen
dan nad pokrajino.

Ko je bil sodnik pozvedel, da Ïupnika ne bo do opol-

dne domov, napotil se je na dalj‰i sprehod; — kam — o
tem izprva ‰e mislil ni. Vobãe je bil prav dobre volje ter
je veselo ÏviÏgaje korakal proti mostu v dolini in preko
njega na drugo stran, tja v nizke vinske gorice, kamor ‰e
nista bila krenila s prijateljem, kar se je mudil pod nje-
govo gostoljubno streho.

To je bil danes ves drug ãlovek nego vãeraj — sino-

ãi —! Vesel, lahkoÏiv — na videz! In tudi morda v istini!
O razburjenosti ni bilo veã sledu, pa tudi ne o slabotni
malomarnosti, katera se navadno polasti vsakega po hu-
dih du‰evnih bojih. Vran je bil danes ‰e bolj trden v zad-

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

42

 

njem svojem ukrepu nego sinoãi, ko ni imel niti ãasa
premi‰ljevati o posledicah nameravanega koraka.

»Danes ali jutri pojdeva na Rudnik,« dejal je sam v

sebi ter pristavil potem zopet s porogljivim smehom:
»Naj bo potem — kar hoãe!«

Dospel je na griãek, s katerega je ugledal lepo posuto

kolovozno pot, ki se je na eni strani izgubljala v majh-
ni, za sadnim drevjem skriti vasici, na drugi strani pa
izginila ob ostrem ovinku.

»Stavim, da je tu v obliÏju kakov gradiã — Rudnik

morda!« premi‰ljeval je sodnik. »Saj tu nekod mora biti
— drugod sva z Janezom Ïe vse oblazila.«

V vasi je povpra‰al, kam drÏi ona cesta.
»V grad!« dejal mu je bosonog fantiã. »Kakov grad?«

vpra‰al je mehaniãno sodnik. »Na Rudnik!«

Vran je priãakoval takega odgovora. Nehote se je na-

potil proti gradu. A komaj je bil storil nekoliko korakov,
dejal si je vendar: »Kaj hoãe‰ sam tamkaj? Popoldne
pojde‰ z Janezom!«

A ‰el je dalje.
Pri‰ed‰emu izza ovinka, odprl se mu je krasen razgled

v raztegnjeno, ‰irno sotesko, sredi katere je stal na
majhnem holmu bel gradiã z visokimi, neredno zidani-
mi stolpi in majhnimi okni, s katerih je odsevalo dopol-
dansko sonce; v ‰irokem okviru ga je obdajal Ïe po ne-

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

43

 

koliko rumen bukov gozd, pod njim po juÏnem bregu
pa so se raztezali zeleni vinogradi.

»Torej tu — tu — je ona — Helena!«
Tako je vzdihnil Peter, sloneã ob cestni ograji. Zopet

se ga je polastila misel, da bi ‰el takoj gor — in zakaj bi
tega ne storil? Na deÏeli so taki pohodi obiãajni. Iskati
je zaãel po Ïepih rokavic. A vtem je ugledal ljudi med
drevjem, ki je obra‰ãalo pot pred gradom.

»Ne, ne — z Janezom pojdem tja!«
In to skoraj glasno rekoã, vrnil se je proti domu. Pri

opoldanskem obedu sta bila oba prijatelja jako dobre
volje.

Peter je pripovedoval svoje sme‰nice iz sodnega Ïiv-

ljenja in Ïupnik mu jih je vraãal zopet nekoliko iz svo-
jega poslovanja. ·ele pri ãrni kavi, katera je bila po obe-
du redno na Ïupnikovi mizi, domislil se je gospodar si-
noãnjega razgovora.

»I — kaj pa z Rudnikom?«
»Kaj?« dejal je zategnjeno Peter, pu‰eã svojo smotko.

»Hoãe‰ li tja? Danes imam ãasa dovolj — in na‰ konjiã
tudi!«

»Dobro!«
Rekel je to tako mirno in hladnokrvno, da je Ïupnika

osupnilo.

»Jaz nikakor ne silim,« omenil je Janez naglo in skrb-

no; »ako te ne miãe, ostaniva doma.«

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

44

 

»Ne, ne — poznati moram vendar ves svoj okraj!«

hitel je Peter ter stopil k oknu, da prijatelj ne vidi lahke
rdeãice, ki mu je silila v obraz.

Uro pozneje sta se odpeljala proti Rudniku.
Sodnik je z raznim pripovedovanjem skrival rastoão

svojo razburjenost, a ãim bolj sta se bliÏala Mildejeve-
mu gradu, tem manj je mogel govoriti.

Janez ni pazil na to.
Sluga, ki je vzel pred gradom Ïupniku vajeti iz rok,

povedal je, da je gospoda doma. A tega mu ‰e treba ni
bilo, kajti v istem trenutku je pri‰el baron Milde sam po
stopnicah ter z odkritosrãnim veseljem pozdravil Ïup-
nika in istotako prijatelja njegovega.

»Oh, videl sem vas vãeraj — in gospod Ivaniã nam je

pripovedoval o vas,« dejal je, obrniv‰i se k sodniku.
»Veseli me, da ste nas poãastili.«

Hitel je naprej po stopnicah.
»Baronica je malo bolehna — migrena, zopet migre-

na — saj veste, gospod Ïupnik,« nadaljeval je svoj govor
ter odprl na mostovÏu vrata v veliko sobo, sredi katere
je stala pogrnjena miza s polpraznimi steklenicami in
drugimi ostanki bogatega obeda.

Vsi trije so seli k mizi in baron je natoãil pri‰lecema

do vrha vina v velika kozarca.

»Dobro do‰li!« dejal je in trãil z Vranovim kozarcem.

Tega se je polastil neznan, neprijeten ãut.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

45

 

»Kaj hoãe‰ tu?« To mu je sililo v misel.
A trãil je noviã s kozarcem baronovim in izpil svoje

vino.

Malo potem je vstopil Mildejev svak, biv‰i pruski

ãastnik, a povsem vsakdanji ãlovek, vljudnega, prijazne-
ga vedenja, ki pu‰ãa druge v miru, ako oni Ï njim isto-
tako ravnajo.

Razgovor se je sukal o domaãih krajnih razmerah, o

prihodnji trgatvi, malo tudi o politiki, potem pa mnogo
o sosedih po bliÏnjih gradovih in v trgu.

Vrana je vse to malo zanimalo; pu‰il je lahkodu‰no

baronove smotke in posegel vãasi v razgovor, kolikor je
bilo ba‰ treba.

Pozneje so ‰li na kratek sprehod na bliÏnjo pristavo in

po sosednem gostem bukovem gozdu. Vrniv‰im se, pri-
skakal je na vrtu, ki je obdajal grad od treh strani, velik
pes z glasnim tuljenjem naproti:

»O — Nero, Nero! Tu mora biti baronica blizu!« ome-

nil je Mildejev svak.

»Gotovo!« pritrdil je baron.
In res so gospodje ugledali, pri‰ed‰i do visoke in pro-

storne gabrove lope, dve dami, katerih ena jim je stopila
naglo naproti.

Bila je Helena.
Zvedela je malo prej, kdo je obiskal danes Rudnik, in

pri‰la je na vrt, da pozdravi gosta.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

46

 

Zardela je nalahko v lice, ko ji je soprog predstavil

sodnika.

»Vãeraj ste bili v kopeli!« dejala je in za trenutek uprla

pogled v Vrana, kateri ni umaknil svojih oãi z njenega
lica.

Odgovoril je nekaj, ãesar sam ni umel; a drugi niso

pazili na to! Tudi baronova sestra je pristopila in vsa
druÏba se je sprehajala potem po vrtu.

Îupnik, baron in njegov svak so zabredli zopet v po-

litiko, a sedaj globokeje nego prej; Vran pa je ‰el z gos-
pema. Tu je najveã govorila baronova sestra, a onadva
sta stopala drug poleg drugega, kakor bi bilo obema
nositi neznosna bremena.

Helena se je kmalu ohrabrila.
»Krasna deÏela je to,« dejala je nadaljujé svakinjino

opazko o prijetnem bivanju na Rudniku; »tujka sem, a
vendar sem se je tako privadila, kakor bi mi bila rodna.«

»Koliko let bivate Ïe tukaj?« vpra‰al je sodnik.
»Tri so Ïe minila!«
»Prej ste bili v Nemcih?«
»Bila — v renski provinci! A ondotno posestvo je ba-

ron prodal.«

Vranu je bil ta govor muãen, kajti v svesti si ni bil, da

ne izda s kako opomnjo svojo in Helenino skrivnost.
Kajti to je spoznal, da je vsa njuna nekdanja razmera ‰e

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

47

 

skrivnost vsem drugim. Obenem pa mu je bilo le to ‰e
v mislih, kako bi mogel s Heleno — sámo govoriti.

Sluãaj mu je pomagal. Svakinja je od‰la v grad, da

preskrbi majhen obed, drugi gospodje so bili zavili z
vrta navzdol na drugo stran griãa in sodnik in Helena
sta ostala sama pred ko‰ato gabrovo Iopo, kjer sta se
bila malo prej prviã pozdravila.

»Utrujena sem,« omenila je ona ter sela v naslanjaã v

Iopi; »vãeraj‰nji izlet menda — —«

Umolknila je, ker se Peter ni ganil s svojega mesta

pred vhodom lope.

»Sedite vendar!« deje baronica veleã in pokaÏe stol

poleg sebe.

Vran je ubogal molãe kakor otrok.
Sedela sta tiho nekoliko trenutkov in sodnik je s svojo

paliãico brskal po gladkem prodcu, s katerim so bila tla
na debelo posuta. Vsa energija ga je bila minila.

Hipno se obrne baronica naglo k njemu.
»Hvala vam — gospod Vran — tisoãerna hvala, da ste

pri‰li k nam, k — meni!« Glas se ji je nalahko tresel, a
tem melodiozneje je zvenel sodniku v uho; to je bil zna-
ni ljubki glas, katerega je bil zadnjiã ãul daleã, daleã tam
na goratem bregu mogoãne nem‰ke reke; in zopet se
mu je zazdelo, kakor bi se bilo vse ono stroprav sinoãi
godilo.

Toda ozreti se ni mogel v njo.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

48

 

»Hvala vam!« ponovila je ona potihoma.
»Zakaj, ãemu?« govoril je polglasno in skoraj hripa-

vo.

»Zakaj, ãemu? Ker sem vãeraj, ko sem vas sreãala tam

v gozdu nad kopeljo — ker sem vãeraj in ‰e danes do
trenutka, ko ste do‰li sem — vedno mislila, da me za-
niãujete; da me zaniãujete tako — kakor — kakor sem
brala vãeraj z va‰ega lica — —«

»In kdo vam trdi, da vas ne?« — deje on in vstane.
»Ne — ne tako!« ustavi mu ona govor ter stopi poleg

njega. »Vi me obsojate, a ne zaniãujete me. In ko bi vi
vedeli — oh —«

Solze so ji zalile oãi.
Po pesku zunaj lope so zahre‰ãali teÏki koraki; vrtník

je ‰el mimo.

Baronica si je otrla oãi ter plaho zrla za mimogredo-

ãim; a ta se ni menil zanju.

»Pojdiva! Pojdiva za onimi!« dejala je vznemirjena. A

pri izhodu lope se je obrnila zopet nazaj k sodniku in
mu burno ponudila majhno roko svojo. Ta jo je prijel in
stiskal; zmraãilo se mu je pred oãmi in v svoji razburje-
nosti je hotel Heleno objeti in reãi ji, da ljubezen do nje
‰e ni ugasnila v njegovem srcu in da plamení sedaj bolj
nego nekdaj — in da je vse drugo pozabljeno — pozab-
ljeno.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

49

 

A ona je stala Ïe zunaj na ‰iroki pe‰ãeni poti in izza

visoke, s cvetoãimi georginami obra‰ãene gredice jima
je zvenel pogovor prihajajoãih gospodov naproti.

Prijatelja sta pozno ostavila grad.
»Obi‰ãite nas vendar veãkrat, gospod sodnik! Iz KriÏa

ni tako daleã, da bi se s tem izgovarjali!« dejal je baron
Milde pri slovesu.

»Da, res, pridite k nam!« pristavi Helena z obiãajno

ljubeznivostjo in Vran je ãutil, ko ji je poljubljal roko, da
mu je njegovo nalahko stisnila.

»Pridem, gotovo pridem!« obljubil je nekako ognje-

no, da se je Ïupnik nehote ozrl vanj.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

50

 

VI

â

ez ‰tirinajst dni je sprejel Vran po po‰ti kratko pi-
semce, katerega vsebina ni bilo drugo nego lako-

niãne besede:

Zakaj Vas ni blizu?

Podpisa ni bilo, a sodnik je brez istega spoznal pisa-

vo Helenino.

Posloval je Ïe v KriÏu. Iz Grma je bil od‰el drugega

dne po svojem pohodu pri Mildejevih in od onega ãasa
ni bil ãul o svojih tamo‰njih znancih in prijateljih. Obi-
lo dela je imel in zato mu tudi misli niso uhajale pre-
mnogokrat tja na — Rudnik. A to pismo ga je zopet raz-
vnelo. Bilo je zjutraj, ko mu je do‰lo, in malo potem je
prisopihal tudi gra‰ãak Ivaniã v urad.

»To je neumno! To je neumno! Kdo ve — kdo ve!« kri-

ãal je Ïe pri vratih; »pa da me ne boste zaprli — kdo ve,
kdo ve!«

»I, kaj vam pa ni po volji?«
»Da na takov dan doloãite mojo obravnavo! Raj‰i bi

pustil te uboge goldinarãke — nego prihajal danes prav-
dat se!«

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

51

 

»Kaj pa je danes?«
»Lov, velik lov v Jablanici! Tam je ‰e nekaj srnjakov in

zveãer — zadnja gonja — huj! — izvrstno vino, klasiãna
jed, kdo ve, kdo ve! Pa k zadnji gonji pojdem! Ali vi niste
lovec?«

»Ne!«
»·koda! Gospod Janez, prijatelj va‰ bo tudi tam in

baron Milde in vsi sosedje; Mildejevega svaka pa ni veã
tu —«

»Je li od‰el?« vpra‰al je sodnik naglo.
»Da, da — pred par dnevi!«
Vranov ukrep je bil gotov! Bolj‰e prilike ni imel iti na

Rudnik, nego danes. Janeza ni doma — tam torej pusti
lahko svoj voz z izgovorom, da je hotel obiskati Ïupni-
ka, in potem pojde pe‰ v grad k Heleni; saj barona in
svaka in sestre danes tudi ni tam.

In kakor je bil sklenil, tako je tudi storil.
Okoli treh popoldne je bil Ïe v Grmu in tam mu je

Ur‰a obÏalujé naznanila, da je Ïupnik na velikem lovu v
Jablanici.

Peter je igral svojo vlogo prav dobro. Pomudil se je

nekoliko pri Ïupnikovi sestri, a potem ji dejal, da gre na
sprehod.

Od‰el je po znani poti na Rudnik.
Gosto listje mu je ‰umelo pod nogami, ko je stopal po

klancu proti gradu ter skozi vejevje visokih kostanjev

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

52

 

upiral svoj pogled v majhna, v veãernem soncu blesteãa
se okna.

Za trenutek se mu je dozdelo, da vidi v enem Heleno,

in vsa kri mu je silila k srcu. Toda zmotil se je bil.

Pred gradom ga je pozdravil Nero z glasnim lajanjem

in stari vrtník se je prikazal izza ogla. Povedal je, da go-
spoda ni doma. Sodnik se skoraj ni drznil, po drugih
vpra‰ati; toda oni je sam pristavil:

»Gospa baronica pa so gori!«
»Torej, oglasite me!«
»l, saj ni treba,« menil je vrtník dobrovoljno. »Pri

prvih vratih na mostovÏu potrkajte.«

Vran se je nasmehnil in ‰el, kamor mu je bilo sveto-

vano. Stopil je v sobo, v katero ju je bil z Janezom privel
baron Milde pri prvem njunem pohodu; pa tu ni bilo
nikogar; iz sosedne sobe se je ãula godba na klavirju.

Nero, ki je bil ‰el za sodnikom, tekel je tja in vtem je

Ïe prenehala igralka-Helena.

»Kaj pa je — Nero? Od kod si pa ti pri‰el?« dejala je

ter osupla vstala, ãuv‰i korak v prednji sobi.

Toda v vratih je Ïe stal sodnik.
»Vi, vi ste?« vzkliknila je baronica in temna rdeãica ji

je silila v lice.

»Ubogal sem vas!« dejal je Vran v vidni zadregi, a ta-

koj ga je bilo sram teh afektiranih besed.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

53

 

»Pridite, pridite,« hitela je ona ter ‰la pred njim sko-

zi drugi dve sobi v mali svoj salon. Ta je bil v juÏnem
oglu grada in zahajajoãe sonce ga je razsvetljevalo s svo-
jimi rdeãimi Ïarki. Iz okna pa se je videlo po dolini na
dolgo, belo cesto.

Sem pri‰ed‰i, se je obrnila Helena zopet k sodniku;

obraz njen je kazal navaden vesel izraz in tudi prej‰nja
rdeãica je bila izginila.

Molãe je ponudila z roko sodniku nizek naslanjaã,

sama pa je sela k oknu.

»Naj se li izgovarjam?« dejala je potem hlastno. »Pa

saj me niste krivo umeli ali — celo sodili po mojem pis-
mu?«

»Jaz sem si tolmaãil vrstice tako — da Ïelite govoriti

z menoj ...« zavrnil je Vran s posku‰ano hladnokrv-
nostjo.

»Tako je! Govoriti hoãem, moram z vami; — zadnjiã

to ni bilo mogoãe.«

Igrala se je s svilenim svojim robcem ter zrla na pol v

stran skozi okno.

Vran ni vedel besedice na to. Dvakrat, trikrat si je

obrisal pot s ãela in ni se drznil ozreti v lepo Ïeno. Vse
drugo, ‰e skoraj radost se ga je lastila, a vsa nekdanja
bolest bila je pozabljena.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

54

 

»Ali smem govoriti o — nekdanjosti?« vpra‰ala je ona

po kratkem molku in uprla vanj svoje velike, temne oãi;
roki pa je pritisnila sklenjeni k prsim.

»O nekdanjosti?« ponovil je sodnik mehaniãno ter zrl

v tla.

»Da, da,« hitela je baronica, »loãila sva se — loãila

sem se od vas tako, da me spomin na to boli in peãe,
odkar se je ono zgodilo. Kajne, da sem odkritosrãna?«

Peter se je pikro nasmehnil, ali ona ni pazila na to.
»Oj, jaz sem bila Ïe kaznovana za vse to, prehudo ka-

znovana; v na‰i hi‰i ni sreãe! Na videz, da, da — smo
sreãni in imamo, ãesar si Ïelimo, pa vendar ...«

Solze ni bilo v njenem oãesu, toda glas se ji je tresel in

Petru je segal globoko v srce.

»Kaj hoãete?« vpra‰al je polglasno.
Mislil si je, da ga bode vpra‰ala, ji li odpu‰ãa nezve-

stobo. Pritrdil bi bil iz vsega srca, saj mu je bila vzplam-
tela zopet vroãa ljubezen do nje, taka, ki vse odpu‰ãa in
ki vse pozabi — tudi po‰tenje svoje.

Pa tega ona ni vpra‰ala.
»Ste li pozabili name?« za‰epetala je ter zakrila obraz

z rokama.

»Nikdar, nikdar — Helena!« vzklikne on, stopi burno

pred njo in ji sname roki z lica.

In ona mu je pustila. Potegne jo nalahko k sebi, obja-

me in poljublja jo kakor pred leti, ko je bila ‰e nevesta

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

55

 

njegova, ko je daleã, daleã tam slovo jemal od nje, v
nem‰ki njeni domovini. Pa sedaj ni mislil na to, da je
ona Ïena drugega.

»Me li ‰e ljubi‰, Helena?« vpra‰al je.
Odgovorila ni, toda oklenila se ga je okoli vratu in

gorak poljub njen povedal mu je veã nego zgovornost
vsega sveta.

Mrak je bil Ïe legel na zemljo, toda onadva sta sede-

la pri oknu, drug poleg drugega, ne da bi pazila na bliÏ-
njo noã; vtem tudi nista ãula, da je po klancu navzgor
naglo pridrdral voziã ter obstal pred gradom. Tudi ko-
raka po mehkih preprogah sprednjih sob nista ãula —
toda vtem je stopil Ïe nekdo v mali salon.

Pred njima je stal — Ïupnik Janez.
Baronica je izpustila sodnikovo roko ter plaho planila

kvi‰ku; a prepozno je bilo. Îupnikovega bistrega oãesa
ni bilo mogoãe varati. Pa sam je bil bolj prestra‰en nego
onadva. Izpregovoriti ni mogel besede.

»Za boÏjo voljo! Kaj je — kje je baron, kje je moÏ

moj?« vzkliknila je po prvem hipu Helena.

»Vi morete ‰e povpra‰evati po njem?« zavrnil je Ïup-

nik skoraj srdito.

Helena je hotela ponosno dvigniti glavo in ostro od-

govoriti; toda pred Janezovim pogledom je povesila oãi.
Pa slutnja, da se je nekaj zlega zgodilo, premagala je
takoj vse drugo.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

56

 

»Kaj je z baronom?« vpra‰ala je iznova, a sedaj trdo,

skoraj zapovedujoã.

Janez ni imel volje takoj odgovoriti. Ustni je stiskal in

srpo ogledoval onadva.

»Baron?« dejal je potem poãasi; »zaradi njega priha-

jam tu sem. Nesreãa, majhna nesreãa — «

Helena je stala bleda kakor zid pred duhovnikom in

le siloma izustila: »Govorite, govorite!«

»Ne stra‰ite se, nevarnost ni velika. Baron je pri vrnit-

vi z lova zdrsnil ãez skale in se po‰kodoval — a zdravnik
je rekel, da ni nevarno.«

»A kje je, kje je?«
Hotela je mimo Ïupnika venkaj iz sobe.
»Ostanite!« velel je oni ‰e vedno osorno; »privedo ga

kmalu in potem —«

Pri teh besedah se je ozrl gospod Janez v sodnika, ki

je ves ãas molãe stal na strani.

Baronica je umela ta pogled.
»Jaz moram dol, naproti mu!« dejala je odloãno in

izginila iz sobe.

Prijatelja ostaneta sama.
Peter je bil prvi, ki je konãal muãno molãanje. »Kaj je

z baronom?« vpra‰al je potihoma.

»Pobil se je, hudo pobil! Pa ti, ãemu povpra‰uje‰?

Pojdi, pojdi, zate tukaj ni mesta!«

Îupnik je bil sedaj sodnik.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

57

 

Vran je upognil glavo, kajti imel ni moãi pogledati

prijatelju v lice. Obrnil se je proti vratom.

»Poãakaj me doma!« velel je Janez za njim.
Oni ga je ãul, toda odgovoril ni.
âudno mu je utripalo srce, ko je hitel po klancu nav-

zdol. Sram ga je bilo in kesal se je — pa poleg vsega je
stala pred njegovim du‰evnim oãesom vedno ‰e krasna
podoba Helenina.

Prispel je ves razburjen do konca drevoreda v dolini

in, ko je stopil venkaj na plano, ugledal je hipno pred
seboj baronico. Hitela je bila do semkaj soprogu naproti.

Vran je obstal poleg nje.
»Helena, Helena!« za‰epetal ji je ter izku‰al prijeti jo

za roko.

Pa ona se je jokaje obrnila v stran.
»Pustite me in ogibajte se me! Glejte, kazen je Ïe tu!«
»Oh, jaz te ne pustim, ne pozabim!« hitel je on strast-

no. Beseda mu je po‰la. A potem je nadaljeval:

»Pojdi z menoj, Helena! Popeljem te, kamor hoãe‰,

vse pustim zaradi tebe, delaven sem in svet je ‰irok —
pojdi z menoj!«

Mirnega premi‰ljevanja sedaj ni bil zmoÏen.
Ali ona je odmajala z glavo.
»Pustite me, gospod!« odgovorila je mirno in tako

resno, da je oni nehote odstopil za korak. »Ne ãutite li,
da nisva namenjena drug drugemu? Pa kaj govorim?

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

58

 

Vidite — zapustila sem vas, ker me je mikalo bogastvo
in ime baronovo — oh, res, da, tako podlo sem raãuna-
la!«

Vran se je tresel pri teh besedah.
»Ni res, recite, da ni res, kar ste sedaj govorili!«

vzkliknil je hripavo.

»Resnica je!« ponovila je ona neusmiljeno; »in danes,

danes sem hotela nezvesta postati soprogu, oneãastiti
njegovo ime — zakaj? Da vam vrnem storjeno krivico?
Ne, ne, tega ne morem veã —«

Zdajci se je zaãulo ropotanje koles pred njima na cesti

in baronica je hitela vozu naproti.

Sodnik pa je krenil na stransko stezo; z roko si je ti‰ãal

ãelo in taval dalje po temi.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

59

 

VII

P

rispel je v farovÏ malo pred Janezom. Ur‰inega
ogovora ‰e ãul ni, nego ‰el je naglo po stopnicah v

prvo nadstropje, vÏgal si luã v sprednji veliki sobi ter
ãakal tam Ïupnika.

Ko je le-ta vstopil, ‰el mu je naglo naproti.
»Kaj je z baronom?« vpra‰al je polglasno.
»No, jaz mislim, da okreva; tudi zdravnik trdi tako!«

dejal je Janez, ne da bi se ozrl v sodnika.

»Janez!« zaklical je oni glasno in prijel duhovnikovo

roko.

Ta je uprl resni svoj pogled vanj.
»Poslu‰aj me, Janez! Ti me mora‰ slu‰ati! Vse Ïivljenje

moje skoraj leÏi odprto pred teboj, samo enega, najbrid-
kej‰ega dogodka ne ve‰. Pa danes, danes ne smem veã
molãati o njem — vsaj tebi ne, samo tebi ne!«

Îupnik se je osupel obrnil k Vranu. Sedla sta k mizi in

sodnik je jel pripovedovati bridko povest svoje prve in
edine ljubezni. Opisoval je sreãne dni v Kolonji, nenad-
no izdajstvo svoje ljubice, poznej‰e Ïivljenje svoje, vse,
vse je odkril prijatelju. In potem novo sreãanje Ï njo in
dana‰nji shod na Rudniku.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

60

 

âim dalje je pripovedoval sodnik, tem milej‰i izraz je

legal na Ïupnikovo lice in gorko milovanje je sevalo iz
njegovih oãi.

»In kaj hoãem sedaj?« konãal je Peter strastno povest

svojo.

»Kaj sedaj? Se li ‰e spominja‰ prvega veãera, ko si me

obiskal tu in sva sedela pri tej mizi v Ïivem razgovoru?
Vpra‰ala sva drug drugega: ,Si li sreãen?’ In kakova sta
bila najina odgovora? Ti si dejal: ,Kaj pa je sreãa — kaj
zadovoljnost?’ A jaz sem zavrnil odkritosrãno, da sem
sreãen! Se li spominja‰?«

»Spominjam!« odkimal je zami‰ljeno sodnik.
»In glej, prijatelj, razloãek med nama je le ta, da sem

jaz Ïe davno ute‰il in udu‰il enako strast, katera sedaj v
tebi kipi. TeÏko, grenko, bridko je to, pa kakor smo nizki
in umazani vsi na svetu v svojih strasteh in v hrepene-
nju svojem. tako sreãni in blagi postanemo, kadar nam
je moÏno, udu‰iti strasti svoje. In to je moÏno!«

Sodnik se je nezadovoljno obrnil v prijatelja.
»Ne, ne, Peter! Jaz ti ne bom pridigoval! Tudi nisem

jaz prvi, ki te uãi prave sreãe v zatajevanju, in nisem po-
slednji, ki je pri‰el do njenega spoznanja. Tudi nravno
stali‰ãe pustiva v miru! Ostaniva na tvojih golih, realnih
tleh! Kaj hoãe‰ z baronico? Îena tvoja ne more biti, dok-
ler Ïivi njen soprog — in ta bo Ïivel; — ljubica tvoja pa
ne sme biti —«

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

61

 

»Zakaj ne?«
»Ker te bo baron ubil! In ãe Ïe neãe‰ te realne nago-

te — ker bi te i jaz zaniãeval iz vse du‰e svoje!«

Oba planeta kvi‰ku.
»Janez!« vzklikne sodnik.
»Da, da! Izbrisal bi te iz spomina svojega in, ko bi se

mi vsilil kdaj ...«

»Dovolj, dovolj je!«
Malo potem se je sodnik odpeljal.

Veã mesecev ga ni bilo videti v Grmu in tudi Ïupnik Ja-
nez in imel prilike obiskati ga v KriÏu.

Baron Milde je okreval, toda ‰e v bolezni svoji je bil

sklenil prodati rudni‰ko posestvo in preseliti se zopet v
Nemce.

Helena mu ni branila.
Kupec se je kmalu na‰el in, komaj je skopnel sneg po

juÏnih brdih krog Rudnika, ostavila sta Mildejeva grad
svoj. Pri odhodu obiskala sta Ïupnika Janeza in v trenut-
ku, ko je bila z Ïupnikom sama v sobi, izroãila mu je ba-
ronica zavitek pisem.

»Dajte to — Petru!« za‰epetala je. »To so nekdanja

pisma njegova!«

Îupnik jih je spravil, toda odgovoril ni niãesar.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

62

 

Zveãer pa se je ãudila Ur‰a, kaj ma‰i gospod Janez v

peã in zakaj stoji tako dolgo pred njo, dokler ni vse ono
— pepel, sam pepel.

In Peter?
Pri‰el je zopet v Grm. Spomlad je bila tu in vinogra-

di pod grmskim farovÏem so se svetili v krasnem zele-
nju; na Ïupnikovem vrtu pa so dehteli celi ‰opi belih
‰marnic.

Tedaj je pri‰el sodnik zopet k staremu — edinemu

prijatelju.

In tako stori veãkrat tudi ‰e dandanes! Toda ne veã

spomladi, ampak v gorki jeseni, kadar dozori Ïlahtna
kapljica po grmskih brdih, tedaj zapusti Peter oddalje-
no pra‰no stolnico in teÏavni, akoravno visoki svoj po-
sel — ter se odpoãije nekoliko tednov pri blagem prija-
telju gospodu Janezu.

BES

e

DA

GOSPOD JANEZ

63

 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-183-5