dovoljno Ïivel na majhni domaãiji kmet Lovro Joviç.
Imel je — opro‰ãena bodi beseda! — Ïeno in je imel troje
otrok. V staji mu je stalo dvoje govedi in nekaj drobni-
ce. In ‰e mu je bila v veliko pomoã mr‰ava kljusa. Na
njenem hrbtu je spravljal vsako drugo sredo v bliÏnji trg
tovor drv. Pol tovora je nasekal v svoji ‰umi, pol v sose-
dovi, bogme, gre‰niki smo vsi!

V trg sta imela s kljuso pet ur hoda; nazaj jih je bilo

sedem, ker jima je pot ‰la navkreber. Drva je prodal, a za
izkupiãek kupil kave in sladkorja. Ostale skromne po-
treb‰ãine Ïivota so vse pridelali doma. In je nad njim in
nad njegovo hi‰o poãival blagor nebes.

Bil je Lovro Joviç poboÏen ãlovek. Ne, kakor so po-

boÏni v na‰ih krajih, da bi znal in Ïebral nebroj dalj‰ih
in kraj‰ih molitvic. V oni krajini ni ‰ole, da bi se uãili te
robe. Do cerkve je bilo dve uri, ondu je gospodaril ãastni
fratar, franjevac z juna‰kim brkom — kakor ãrno jagn-
je mu je visel brk izpod nosa navzdol.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

âastni fratar je du‰am svojih ovãic dober pastir; pa je

bil zanesljiv svetovalec v gospodarskih stvareh tudi, leã-
nik v vseh boleznih od obsedenosti do srdobolja, in je
bil svojim Ïupljanom neustra‰en glavar, kadar se je bilo
treba zoper volka in hajduka oprijeti pu‰ke ali noÏa. Za
uãenje molitvic na izust ni v onih krajih prave prilike.

Molitvice — da povemo resnico — ni znal Lovro Joviç

niti ene.

Ali ãemu molitvic, ko se je ves sleherni dan nepresta-

no spominjal ljubega Boga! Vsaka druga beseda mu je
bila »Boga mi« in »Boga ti«, »ako Bog da« in »hvala
Bogu«. Tako mu je bila vsa govorica niã drugega nego
sama dolga molitev, pa naj se je menil — opro‰ãena
bodi beseda! — z Ïeno o deci, naj sta moÏevala z mr‰a-
vim konjem o kupãiji, naj je v trgu pazaril z ago za drva
ali naj je govoril sam s seboj.

Pokusil je slivo in si dejal:
»Bogme, rakija bo leto‰nje leto ljuta, ako Bog da. Ali

je bo premalo. Bogme, treba bo vzeti sliv za eno kad ali
dve pri sosedu — niti zapazil ne bo, hvala Bogu!«

In niso bile te besede pred ljubim Bogom niã slab‰e

zapisane, nego da je izmolil najdalj‰o molitvico na izust
ali iz knjige, spisane od ve‰ãe cerkvene roke.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

II.

nela se je vojna in se je razpasla po‰ast pa je tudi
Lovru Joviçu pri‰el glas: Hajdi, brate, treba v voja-

ke!

Ni se upiral, ni pomi‰ljal; kamor so mu pokazali, je ‰el

— stopil je, kamor so ga porinili, sedel je, kamor so ga
posadili. Le vãasih se mu je zazdelo, da prav ne ravna-
jo z njim, ko ga sujejo in psujejo, ki je ãlovek, ustvarjen
po boÏji podobi. Mislil si je, da ne molijo pravega Boga
in ne poznajo prave vere, in se mu je videlo zasluÏno
delo, da jim ozmerja vero in krst in post. Pa le v mislih.
Kajti bil je preprost poljedelec, a vendar zdravega pre-
udarka in ni maral, da karajoã drugega udari samega
sebe s preglasno besedo.

Videl je v vojakih mnogo novega, nauãil se je ãuda

koristnih stvari.

Bogme, ali bi znal ãastni fratar daleã tam v domaãem

kraju odgovor, ãe bi strogi cuksfilar zareÏal nad njim in
ga vpra‰al na mah: »Koliko delov ima maliherlepetirge-
vera?«

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Boga ti, nekoji niti brojiti ne znajo, kamokoli da od-

govore na tako pitanje!

Ali Lovro Joviç zna brojiti pa se je tudi nauãil:
»Maliherlepetirgevera ima sedem delov, hvala Bogu!«
Cuksfiler je bil uncut in ‰e je vpra‰al: »Povej mi, bra-

te z dolgimi u‰esi, zakaj ima maliherlepetirgevera se-
dem delov, he?«

Pa je vedel moj Lovro Joviç tudi temu vpra‰anju od-

govor: »Zato, ako ne bi imela sedem delov, ne bi bila
cela.«

In to je istina kakor pred Bogom.
Polk se je tedaj mudil na Reki, v bogatem trgovskem

mestu ob Jadranu. MenaÏa je bila bolj piãla in kadar jih
je muãil glad, so si pomagali, kako so znali.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

III.

enadoma pa se je mo‰tvu izbolj‰ala hrana in so
ugibali in so uganili: skoro nas poÏeno na fronto.

In je brez govorjenja in brez sklepanja po goli naravni
sili zavladalo geslo: Îuri se, da Ïivi‰, dokler Ïivi‰!

Tiste dni so se ãuda mnoÏile tatvine, primerilo se je

tudi par ropov. Storilci so bili vsakikrat vojaki — toda
vojak je podoben vojaku, poi‰ãi si pravega, kar vseh ne
more‰ zapreti!

I moj Lovro Joviç bi se bil rad Ïuril in Ïivel, ako Bog

da, in mu je naneslo, da mu je v gneãi pri stojnici osta-
lo v rokah jabolko in ga ni mogel plaãati zaradi prehu-
de gneãe, hvala Bogu! In se je Ïuril, da Ïivi, in ugriznil v
jakolko. Îuril se je, da Ïivi, in je griÏljaj pogoltnil — ali
ni bil dober. Ugriznil je z druge strani, bogme, tudi z
druge strani jabolko tako — naj ga uÏiva satanas peklen-
ski! — E, trgovci na Reki so ãudni ljudje: iz mila delajo
jabolka in jih lepo pobarvajo rumeno in rdeãe, da jih
fantje kupujejo dekletom. Ali jed niso dobra. —

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Gori visoko nad Reko in nad morjem se dviga beli

Trsat. Tam stoji in gleda daleã ãez sivo mesto in sinje
morje slovita cerkev ãudodelne Matere boÏje.

Pri tej cerkvi je stal na straÏi moj Lovro Joviç in je bilo

vroãe kakor v peãi.

Pa so ga poboÏne misli zvabile noter v mraãno in

hladno cerkev, da se pokloni ãudodelni podobi. Nasli-
kal jo je bil sam apostol Luka in kdo se v stiski s polnim
zaupanjem obrne k njej, vsakdo, pravijo, da je usli‰an.
Tako ne zna slikati danes noben slikar. Cerkev je polna
dokazov ãudodelne pomoãi, razodete na morju in na
kopnem. Umetelno sestavljene jadrnice visé z obokov,
slike na stenah kaÏejo in pripovedujejo nezasli‰ane stva-
ri, dragocen nakit iz zlata in srebra, iz Ïlahtnega kame-
nja in iz pravih biserov priãa o meri sile in o meri po-
moãi.

Pa se je moj Lovro Joviç poklonil ãudodelni podobi v

sijaju zlata in srebra, v bli‰ãu biserov in dragega kame-
nja in je govoril tako:

»Majãica boÏja, ako zna‰ Boga, veruj mi, siromak

sem, tuÏna mi bosanska majka! Ali sem po‰ten ãlovek,
tako ti Boga! Pa sem i tebi vsak ãas dajal ãast in slavo.
Drugi so uncuti, bogme, tebe psujejo, Majãica boÏja!
Evo mene Lovra Joviça, jaz te ne psujem nikdar, razen
ako bi bil pijan, hvala Bogu! Pa kako bom pijan jaz jad-
ni ãlovek, ko nimam ni za luk pare v Ïepu. Majãica boÏ-

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

ja, pomozi mi! Zna‰ kaj ti pravim — oni biserni dÏerdan
mi lahko da‰ z vrata. Lepa si, bogme, i brez dÏerdana,
lepa kakor rdeãe jabolko na zeleni grani. Ne misli, da te
varam, nego je istina! In tako mi vere, nikomur ne bo-
dem niã povedal. Zakaj ako bi povedal, vsi uncuti bi
pri‰li in tudi hoteli. Pa te uncuti kolnejo in psujejo pijani
in trezni. Jaz pa te ne bom niti pijan, ako Bog da.«

Take molitve ‰e ni bila ãula cerkev trsatska. In ni bilo

taãas druge Ïive du‰e v cerkvi.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

IV.

e isti dan so ga imeli, prijeli so ga, ko je pri zlatarju
na Corsu prodajal biserno ogrlje s ãudodelne podo-

be na Trsatu.

Voja‰ka patrulja ga je gnala v zapore; bili so zelo

ogorãeni in so ga suvali s pu‰kinimi kopiti; »Budalo bo-
sansko, da gre in na Corsu prodaja dragoceni dÏerdan!«

·e bolj je bil ogorãen voja‰ki sodnik, ko mu je moj

Lovro Joviç razlagal stvar. »Zna‰, gospodine poglaviti,
lahko mi veruje‰, da dÏerdan nisem ukral,« — in se je
zaklel, naj pri tej priãi oslepi in onemi, strela ga naj ubije
in zemlja poÏre, ãe je laÏ njegova beseda. Nego mu je
dÏerdan podarila milost Majke boÏje. Siromak je in se ji
je poklonil pa se ga je usmilila. S svojima lastnima sve-
tima rokama si je odpela in snela dÏerdan z belega vra-
tu in mu ga dala: »Evo, brate! V dobrem zdravju da mi
ga uÏiva‰! Uncut oni, kateri bi ti ga zavidal!« In se je za-
klel: na veliki petek naj jé meso rodnega sina, ako ni vse
to res. In to je najhuj‰a kletev, kar jih zmore ponosna
Bosna.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Voja‰ki sodnik ni bil na‰e vere, njegovemu nosu ni

di‰al bosenski ãlovek, ljutila ga je opraviãba jadnega
Lovra. Ali ni mogel drugaãe in je nenavadni dogodek
sporoãil generalu.

General pa je bil stara po‰tena grãa, vojaki so mu bili

kakor deca in poznal je in ãislal vojake iz Bosne. Poslu‰al
je sodnika pa je meÏiknil z desnim oãesom — tako je
imel navado — in je dejal:

»Mladi prijatelj, stvar ni tako preprosta, kakor misli-

te. MoÏ se zagovarja s ãudeÏem. âudeÏi spadajo v resor
svete cerkve. Treba da sli‰imo, kaj poreãe Prevzvi‰e-
nost.« Ljubil pa ni Prevzvi‰enosti, ker je sumil, da Pre-
vzvi‰enost po‰ilja na Dunaj tajna poroãila.

Se‰la sta se in general je Prevzvi‰enemu razloÏil

izredni dogodek. Prevzvi‰eni se je ljudomilo smehljal in
je miÏal — zoprno mu je bilo gledati generalsko meÏi-
kanje z desnim oãesom.

Pa ko je general konãal, se je Prevzvi‰enost zamaknila

v sklenjene prste svojih belih rok in je izjavila poãasi in
s preudarkom: Po naukih svete cerkve da so se ãudeÏi
godili in ni ovire, da se ‰e gode. Objektivno da tedaj ni
nemogoãe, kar pripoveduje moÏ. Vendar ni obiãajno in
je zato komaj verjetno, da bi Mati boÏja na tak neposre-
den in tako rekoã v imovino cerkve posegajoã naãin iz-
kazala svojo milost. Materi boÏji da je na razpolago do-

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

volj drugih, korektnej‰ih potov: dobitek v loteriji, ne-
nadna dedi‰ãina . . .

»Prevzvi‰enost,« ga je prekinil general, »pa ãe moÏ ne

stavi v loterijo in ãe nima bogatih sorodnikov — kako
naj zadene, kako naj deduje?»

»Pri Bogu ni niã nemogoãe!« je dejala Prevzvi‰enost

s povzdignjenim glasom.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

General je ukazal, da se dÏerdan vrne cerkvi in Lovro
Joviç s prvim transportom po‰lje na fronto: ãe mu bo
tudi tam Majka boÏja enako mila, dobro zanj!

V dnevnem povelju pa je dal razglasiti mo‰tvu: Pod

najstroÏjo kaznijo je mo‰tvu prepovedano in naj se ni-
kar ne predrzne, da bi prosilo Mater boÏjo trsatsko za
katerokoli dragocenost, ki jih ima na sebi. Niti ne sme
pod najstroÏjo kaznijo mo‰tvo sprejeti takega darila, pa
da bi mu ga ponujala Mati boÏja trsatska i sama od sebe
in brez pro‰nje. Kajti Mati boÏja trsatska, po merodaj-
ni izjavi Njegove Prevzvi‰enosti, sploh nima pravice po-
darjati onih dragocenosti, ker niso njena last, ampak so
last cerkve.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Popotna romantika

il je dolg in jako dostojen gospod, ki je vstopil na
postaji, kakr‰nih se vrsti ob oni progi na vsakih

osem minut ena.

Sedel sem v kupeju sam. Prostora je bilo tedaj v izo-

bilju, pa si je vstopiv‰i gospod vendar izbral sedeÏ ba‰ v
mojem koncu, s svojim kolenom nasproti mojemu.

Izredno prijazno se je useknil in odka‰ljal, dal du‰ka

svojemu vsesplo‰nemu zadovoljstvu ‰e z rahlim ÏviÏg-
ljanjem, in ko je tako na neprisiljen, zahtevam dobrega
tona docela ustrezajoã naãin ustvaril ugodno razpolo-
Ïenje za razgovor, mi je segel v roko in z vljudnim na-
klonom razodel, da je poverjenik — imena nisem raz-
loãil.

Poverjenikov je vsake vrste. Ta je spadal vsaj med one

z manirami in je bil tudi zabaven. Rad sem ga poslu‰al,
ko je otvoril jez svoje zgovornosti in mi enoliãno voÏn-
jo kraj‰al, pripovedujoã tolovaj‰ãine, kakr‰ne da se do-
gajajo na progi, ki smo se ba‰ po njej vozili.

Skozi kupejno okno je pokazal proti vasi — izza ko-

‰atega sadnega drevja so ji zvedavo kukale bele hi‰e na
mimo sopihajoãi vlak — in je dejal, da v tej vasi ne naj-

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

de‰ izlahka Ïive du‰e, da bi nosila mo‰ke hlaãe na be-
drih. Do malega ves mo‰ki svet da je zaprt, piãli ostanek
pa da se s primernim prizadevanjem Ïuri, da si skoro
prisluÏi pravico do enakovrstne preskrbe. Îe v mirnih
ãasih da so bili ti kraji razvpiti, razvpiti v neugodnem
pomenu besede. Dva oroÏnika na primer sta ondile na
patrulji izginila kakor kafra. Pa kafra zapusti vsaj kaj
duha, oroÏnika pa niã, ãisto niã, kar nestalo ju je brez
duha in sluha, brez glasu, brez sledu. Kako v Ïivo si lah-
ko predoãuje olikan ãlovek neizmerno tugo obupanih
vdov, pretresljivi jok nebogljene dece — siroãadi, za-
pu‰ãene brez sredstev!

Z roko si je ‰el prek oãi, vzdihnil: »Da, da!« in ugoto-

vil, da je na svetu obilo gorja. Ali — je pripomnil — s
pravo preudarnostjo bi si mogel svet olaj‰ati dober del
gorja, ki ga tare. Îal, da je ta preudarnost ‰e preredko
zasejana v mili na‰i domovini . . .

Prevzele so ga Ïalostne misli. Toda z odloãno kretnjo

roke jih je zopet odpodil in povedal, da je tudi Ïupnika
iz te vasi ubila brezboÏna roka. Fin je bil gospod, ãastiv-
redno po‰teno lice, pa tudi s preudarnostjo oblagodar-
jen, kajti je bil zavarovan na smrt in doÏivetje po tarifi
I d, kar nudi neprecenljivo tolaÏbo tako potrtim svojcem
rajnika kakor tudi blagopokojniku samemu v zadnjih
bridkih trenutkih, to pa zlasti, ako je prizadeta zavaro-

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

valnica zavod, katerega zanesljivost je vzvi‰ena nad vsak
sleherni dvom.

Segel si je za suknjo v notranji Ïep, pa si je premislil,

poÏrl slino in se zopet s prazno roko vrnil na dan.

»Ah!« je dejal, zamahnil z roko in dodal: »Ha!« — Z

zaupnim glasom je potem nadaljeval: »Tak‰en je tukaj
svet! Îelezni‰ki ãuvaj bi vedel marsikaj povedati, toda
ima Ïeno in deco . . . Fin moÏ, v najkrepkej‰i mo‰ki
dobi, vroãinsko bolezen je prestal s sijajnim uspehom,
brez slehernih posledic, jako kulantno — prestana bo-
lezen ni tvorila nikakega zadrÏka. Bog ne daj — skratka:
pameten, preudaren moÏ.«

Zopet si je segel za suknjo, pa si zopet premislil in

zgolj poÏrl slino in zamahnil z roko.

Zagledal se mi je v oãi, resen je bil izraz njegovega

lica, a hkrati blag in naklonjen. Nasmehljal se mi je in mi
dobrohotno pokimal.

BliÏe se je sklonil in s poltihim glasom mi priãel razo-

devati ãudne stvari.

BrÏ ko solnce utone za daljnim horizontom, ko se

dneva svit umakne mraku in noã razprostre svoja tem-
na krila — je dejal — taãas se pojavijo iz vasi todle tihe,
tajnostne prikazni. Plazijo se vsaka zase od grma do
grma, od drevesa do drevesa, a vsem je cilj proga. Ko je
vlak v najhuj‰em diru, se drzno vzpno nanj. Izbirajo si
vozove prvega in drugega razreda in ako je v katerem

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

oddelku posamezen ãlovek, temu se pridruÏijo. Obleãe-
ni so jako fino, z man‰etami in vsem, da ne vzbujajo
suma, ãasih so celo v uniformi, kakor ãastniki. Niã hu-
dega ne sluti popotnik — holaj! Ïe mu mole samokres
pod nos in ga vabijo, da jim izroãi gotovino in dragoce-
nosti; pa pobero vse, celo stare dinarje, ki se jih drugaãe
nekateri branijo. Vse jim zaleÏe. In se jim ne kaÏe upira-
ti. Eden se jim je upiral — na eno dve so ga vrgli skozi
okno. Posledice tuÏne in obÏalovanja vredne: pet ned-
oraslih otrok, nepreskrbljena vdova v najlep‰ih letih,
toda brez dote! Jako Ïalostno! Ali po smrti je kes prepo-
zen!

Prekinil je pripovedovanje in mi dal ãasa in moÏnos-

ti, da sam preudarim grozoto sli‰anega sluãaja in vso
mero z njim zdruÏene bede.

Potem je nadaljeval in mi povedal ‰e o drugem popot-

niku, ki je bil tako nepreviden in je tolovajem omenil, da
se bo pritoÏil na ministrstvo saobraãaja. Pri tej priãi so
ga prisilili, da je res spisal pritoÏbo takoj in so jo posla-
li naprej in si je popotnik s pritoÏbo nakopal obilno sit-
nosti in potov in ‰e obãutno globo povrhu zaradi kolkov.
Temu so pobrali tudi obleko, vso do zadnjega kosa, celo
flanelico s trebuha, zaradi ãesar je obolel na ãrevesih,
kar ga ni le motilo v izvr‰evanju poklica, ampak mu
hkrati izpodkopalo druÏabni ugled. Ali eno korist mu je
ta dogodek s tolovaji vendar rodil, to je sam poudarjal:

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

sluÏil mu je v dragocen opomin, kako smo sredi Ïivljen-
ja v rokah smrti. Poslu‰al je opomin in storil, kar je dolÏ-
nost vsakega preudarnega moÏa.

Z velikim zanimanjem sem sledil pripovedovanju

dolgega in dostojnega gospoda.

Poseben obãutek je in niti ni neprijeten ãloveku, va-

jenemu le vsakdanje proze, ko takole neposredno in
osebno pride v bliÏji stik s pristno tolovajsko romanti-
ko. Kar gomazelo mi je po hrbtu in rokah.

Zopet je segel dolgi in dostojni gospod v notranji Ïep

svoje suknje, a to pot ni zgolj poÏrl sline in zamahnil z
roko, ampak je prinesel na dan vizitko in mi jo ponudil
v roko. Bila je jako obseÏna in je stalo na njej natisnje-
no, da je poverjenik prve, najveãje, edine in najsigur-
nej‰e zavarovalnice. Naklonjeno mi je pojasnil kak‰na
da je stvar z njegovim naslovom. Svoj ãas so ga naziva-
li potovalnega in‰pektorja. Ali vsesplo‰ni prevrat se ni
ustavil ob naslovih v njegovi stroki. Pa mu je podelila
druÏba naslov poverjenika. Poverjenik, je dejal, je itak
najmanj, kar je dandanes dostojen ãlovek v na‰i domo-
vini.

Na bliÏnji postaji se je najprisrãneje poslovil, izraÏa-

joã Ïeljo in nado, da se skoro zopet vidiva drugod in se
spoznava bliÏe.

Zopet sem bil sam v kupeju.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Drvel je vlak svojo pot skozi nepregledno ravnino.

Dan se je nagibal k poãitku. Rdeãa obla sonca se je po-
grezala daleã, tam daleã za pra‰ni in soparni horizont.
Svetloba dne se je umikala mraku. Seljaki na polju v
belih, ohlapnih oblekah so se ravnali, da konãajo svoje
trudapolno delo in krenejo proti domu. Izza vrbovja se
pokaÏe ogenj, za njim v nejasnih obrisih ciganski ‰otor.
Pokrajina izgublja barve. Iz tal vstaja noã, vi‰ja rase in
vi‰ja se razprostira, da s temnimi krili odene utrujeno
zemljo.

Sedim v temi. Mimo spomina se mi vrste pripovedke

gospoda poverjenika. âudne so, skoro neverjetne, toda
sliãne stvari so Ïe stale v listih — mogoãe je vse! Zago-
mazelo mi je po rokah in Ïivotu in — kdor misli, da pr-
ide sedaj tolovajska dogodiv‰ãina, se jako moti.

Ampak mi je zagomazelo tudi po vratu, nehote mi je

roka segla na vrat, Bog svojih ne zapusti in sta mi palec
in kazalec prijela nekaj drobnega, mehkega. Stopil sem
k oknu in pri svitu zvezd razloãil, kar sem itak Ïe slutil
in kar bodi povedano brez olep‰evanja in poezije: med
prstoma sem ti‰ãal stenico.

Stenice so bile v vozu!
In jih je moralo biti mnogo, kajti prinesel sem jih do-

mov, zbral, se‰tel in uniãil ‰tirinajst.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Stenic vobãe ne ljubim. Pustil sem kot, kjer so imele

nemara svoje glavno tabori‰ãe, in ostal pri odprtem
oknu kupeja.

Prijazno me je boÏal sveÏi, hladni vonj travni‰kega

cvetja, tudi duh akacije sem loãil vmes in vonj domaãe-
ga bezga. Zemlja diha, sladek je njen dih. Mimo hite sil-
huete dreves, med vejevjem se zdaj pa zdaj pojavlja in
zopet skrije razsvetljeno okno. Stroj siplje iz dimnika roj
rdeãih isker, v dolgih progah lete mimo okna, izgubla-
jo se med vejevjem v travi, tekmujoã z bledimi kresnica-
mi.

V dehteão noã se razlega enakomerno, zagrljeno pe-

tje Ïabjega rodu: veveveveveve; v daljavi zateguje pes,
ponoãi mu je vse drugaãen glas nego podnevi, mimo se
pomakne skupina dreves in grmovja, za en hipec, za dva
ujamem par milih zvokov: ali je slavec? Slavec je bil! Sla-
vec!

Nad vsem se vzpenja ãrni svod neba, neizmeren,

nem, nepremiãen in vendar Ïiv v migljajoãem svitu ne-
‰tetih svetov. In v vesoljnem njegovem objemu se spa-
ja vse v veliãastno harmonijo: temna pokrajina, svetla
okna, vonj, Ïabe, lajeÏ, iskre, slavec, vlak, stenice . . .

Stenic ne ljubim. Narava ljudi je razliãna, nekaterim

so deveta briga, meni se studijo in, kakor sem po‰ten, ne
morem jamãiti, da mi dogodljaj z njimi ne bo ‰kodoval
na zdravju. âlovek mora gledati na svojo druÏino! âutil

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

sem moralno dolÏnost, da preudarim, ali ne spadajo
tudi stenice med tako zvane nezgode v Ïelezni‰kem
obratu in ali mi potemtakem ne dolguje Ïeleznica iz
naslova teh stenic primerno od‰kodnino za strah,
du‰evne boleãine, zrahljane Ïivce, zamudo ãasa in za
toplice tudi. Tako sem presodil, da bi zahteval trideset
tisoã in se potem poravnal na pet.

Stopil sem drugo jutro k ravnatelju saobraãaja in go-

spodi razloÏil, kaj se mi je primerilo.

Kazali so veliko radost, da sem jih posetil, ponudili so

mi cigaret in dejali, da jih jako veseli, da se tudi jaz za-
nimam za stenice. Stenice da v istini zasluÏijo vso pozo-
rnost. Povedali so mi, da imajo vagone, ki so od stenic
kar Ïivi. Na tiru da je stal sam samcat vagon, pa se je
priãel premikati: premika se, sicer ne tako hitro kakor
ekspres, toda kamni‰ki vlak, so dejali, da bi bil skoro do-
hiteval. Kaj mu je vraga! Ugibajo, gredo gledat, prei‰ãejo
vagon — holaj! viÏ jih, premikale so ga stenice.

Tako so mi pravili.
Jaz pa sem hitel, da se vljudno in jadrno poslovim.
Zbal sem se.
Kajti ãe jim sluÏijo stenice za obrat, so uncuti kos, da

reklamirajo mojih ‰tirinajst in me ‰e spravijo v stro‰ke
in v izgubo.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

O Kranjcu, ki mu je smrdel ves svet

o‰ãen kmeãki oãanec je bil in doma nekod z Do-
lenjskega. Pa se je pogajal v prodajalni za nov klo-

buk in se rotil pri krstu in du‰i, kako nazarensko je drag.
Hkrati je sam prodajal oguljeno jesensko lisico in se gra-
bil za glavo in klical za prião pekel in vse njegovo pre-
bivalstvo, kako prekvato in preteto premalo mu ponu-
jajo zanjo.

Pa ko je bila kupãija konãno sklenjena tako za klobuk

kakor za koÏo in mu je bil ‰e izpodletel poizkus, iznebiti
se previdno zganjenega sumljivega desetaka, je zmajal
z glavo, pljunil in dejal, da »ves svet smrdi po dreku«.

Kmet je kmet in beseda mu je robata.
Ali je svoj izrek takoj obrazloÏil z istorijo o Kranjcu.

Bil sem takrat sluãajno navzoã in je istorija lepa in je
vredna, da se priobãi. —

Je pri‰el torej Kranjec v Zagreb in je bil truden in je na

klopi pod drevesi zaspal. Pa so se pritepli fantalini in ga
speãega namazali pod nosom z omenjeno nelepo bese-
do.

In pripoveduje istorija naprej, kako se je Kranjec zbu-

dil, pa mu nekaj ni bilo prav. Gleda okoli, duha:

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

»S kak‰nim vragom gnoje Zagrebãani svoje nasade,

da huje smrdi kakor kuga!«

Vstane, gre — glej spaka! — kamor pride, po vseh uli-

cah, vseh trgih isti smrad.

Kranjcu se Zagreb zameri pa jo useka proti domu. Kar

pe‰, je ceneje.

Ga vpra‰ajo doma, kako je bilo po svetu.
»E,« je dejal »ves svet po dreku smrdi!« Kajti dedec si

ves ãas ni bil izmil brka. —

Tako se kritiãno zapisana glasi istorija o Kranjcu, ki

mu je smrdel ves svet.

In ni slaba istorija.
Pa ko jo obraãam in jo gledam, se mi vidi nekam zna-

na, in ‰e se mi zdi, da ni cela, kolikor jo je povedal oãa-
nec in je zgoraj zapisana.

Kranjec je buãa — izkljuãeno se mi zdi, da bi se bil kar

mirno in zadovoljno sprijaznil z dejstvom, da svet smr-
di.

Smrad niso vijolice, smrad je smrad, smrad je grd in

je tudi ‰kodljiv ljudskemu zdravju, ni mogoãe drugaãe.
V urejeni drÏavi se ne bi smel trpeti; pa tudi vero koli-
kor toliko ogroÏa.

Kranjec je buãa in buãa mu je gotovo vse to preudar-

ila in posledki preudarka so bili taki, da se mu je bridka
Ïalost naselila v domorodnem srcu. Brka si kajpada ni
izmil.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Politiãna vzgojenost in zrelost na‰ega naroda slovi

daleã preko mej domaãe fare. In zato je moralo priti, da
se je iz bridke Ïalosti vzbudila na‰emu Kranjcu niã manj
bridka nevolja, zakaj da javna uprava roke drÏi kriÏem
in trpi smrad, ki zajeda telesni in du‰evni blagor prebi-
valstva.

Vlada — si je dejal Kranjec — ki ji nedostaje razuma,

volje in moãi, da ukine smrad in vzpostavi red, ne spa-
da na svoje mesto.

»Dol s tako vlado!« je razkladal po krãmah Kranjec.
Brka seveda si ni umil.
In je bil Kranjec po‰tena du‰a, kakor vsi Kranjci, in

mu je ves svet smrdel po oném v brku in je govorilo iz
Kranjca sveto prepriãanje.

In tako je bilo povsem naravno, da mu je prepriãana

beseda uãinkovala prepriãujoãe in mu vabila prista‰ev.
In ko jih je bilo troje, so se proglasili za stranko in je
stranka uspevala in pridobivala na ‰tevilu in glasnih
grlih.

Pa nikar misliti, da je tudi prista‰em smrdel svet ena-

ko kakor na‰emu Kranjcu! Le nezadovoljni so bili, neza-
dovoljni iz kateregakoli vzroka, pa jih je druÏila neza-
dovoljnost. Eden je bil jetiãen, drugi je imel nezvesto
Ïeno, tretji stanovitnega maãka, ãetrtega je draÏilo, da
drugi veã vedo nego on. Vsi so bili nezadovoljni, pa si
niso leãili jetike, Ïene, maãke, pameti; skrbno so marveã

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

gojili vzrok nezadovoljnosti, da jim ne poide, in so ne-
zadovoljni se pridruÏili nezadovoljnemu Kranjcu, moÏu
s smradom pod nosom, in so z zdruÏenimi moãmi ud-
rihali po vladi.

Pa je vlada zasluÏila svojo usodo, kajti je res bila brez

razuma, volje in moãi.

Imela je mila, imela je vode, imela konjsko krtaão —

ne! ni ‰la, da vzame Kranjca v roke — ne vem, ali je ta
Kranjec sploh bil Kranjec — ni ‰la, da ga nasapuni in mu
izpere in izkrtaãi iz brka drek. Naka! Imela je oãi, da
vidi, in je imela nos, da duha, in bi lahko vedela in bi
morala vedeti, kaj da je! Naka! »To ni drek,« je rekla,
»ampak politiãno prepriãanje, ki ga je spo‰tovati.«

Pa dobro! Pa ga spo‰tuj!
In je nezadovoljnih ljudi sploh veã na svetu nego

zadovoljnih in je stranka rasla, kakor gobe rastejo po
deÏju, in je slednjiã naneslo, da je stranka vrgla vlado.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

O agah in medvedih, o vÏigalicah in

popovi hãeri, zlasti pa o industriji

e vem, ali spada stvar v listek ali med ãlanke, pa
kakorkoli, da le pride poklicanim krogom pred

oãi.

Gre namreã za industrijo.
Me je bila usoda vrgla za par dni na na‰ jug, v mesto

z belimi minareti, mrko kavo in rdeãimi fesi. Imel sem
odprte oãi in u‰esa, v rokah svinãnik, nisem bil skop z
vpra‰anji, a gospoda je bila ustreÏljiva z odgovori, tako
se mi je dalo izvedeti marsikaj.

Je npr. pripovedoval gospod okruÏnik kaj vem kaj in

je dejal, da to ni njegov çef. Prosil sem: »Kaj je çef?« Pa
mi je prav z jugoslovansko ljubeznivostjo odgovoril, da
je to merak. çef da je merak. Zahvalil sem se mu v svo-
jem imenu kakor v imenu vseh Slovencev: zdaj vemo,
da je çef merak.

Tako sem potem ‰e doznal, da je efendija vsak mu-

sliman, ki zna pisati in brati; kdor nosi bolj‰o obleko, je
aga; hadÏi pa se imenuje tisti, ki je bil v Meki oziroma je
tja namenjen ali bi se mu vsaj spodobilo romanje v
Meko. HodÏa da je muslimanski katehet, vendar ni ãisto
niã domi‰ljav in poleg du‰ebriÏni‰tva rad prevzame

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

sluÏbo uradnega sluge: HodÏa, donesi kave! HodÏa, loÏi
peã! HodÏa, to! in hodÏa, ono — in niti ni treba hodÏi
poljubiti roke.

Tik do mesta segajo prostrane ‰ume, po njih ‰e pre-

biva medved kosmatin. In so mi povedali resniãno
zgodbo o agi, to je o bolje obleãenem muslimanu, kako
je ‰el lovit medveda. S seboj si je vzel ãivãijo, podloÏne-
ga kmeta, in mu ukazal: »Pero,« mu je dejal, »tukajle
ãakaj medveda! Jaz grem v kavarno, kadar pride, me pa
pokliãi!«

Pero ãaka, res prikobaca medved, ugleda Pera, holaj!

— koj pokonci in nadenj. Pero za debelo bukev, medved
za njim in sta se lovila okoli bukve. Slednjiã se je Peru
posreãilo, da je zgrabil medveda za eno taco, zgrabil ga
‰e za drugo in ga drÏal, kolikor so mu dale kite, bukev pa
je bila vmes.

»Aga, ãuje‰, aga, medved je do‰el!«
Aga polagoma popije svoj ãetrti fildÏan in pride.
»Pomozi mi, aga, ako zna‰ Boga! Primi ga za ‰apo, eto

ti jo, in ‰e za to. Dobro ga drÏi, tako ti tur‰ke vere! Bog-
me, junak si! Pa ple‰i zdaj ti z njim okoli bukve, da grem
jaz v kavarno!« —

In elektriko ima mesto tudi in jo ima napravljeno na

deÏ. Ob su‰i sedi‰ v temi; kadar pa zdravo lije, Ïarnice
zaÏare, da je veselje.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

No, niso te stvari poglavitne, le razodevajo naj, koli-

ko razliãnega zanimivega gradiva nudi na‰ jug zvedlji-
vemu sodobniku.

Pa sem bil poleg drugih posebnosti zapazil koj prvi

dan: vsaka mo‰ka glava pu‰i, a nikdo nima vÏigalic. Le
drug preÏi na drugega in na goreão cigareto, da ob njej
zapali svojo.

Dejal sem si: za hip je paã po‰lo todle blago te vrste.
Toda sem se motil, vÏigalic ni nedostajalo. Jugoslavi-

ja ima pet tvornic za vÏigalice, najveãja teh tvornic pa je
ba‰ v mestu, ki o njem pripovedujem, in je imela v svo-
jih skladi‰ãih vprav velikanske zaloge. Sam sem jih videl
na svoje oãi in sem gledal vse proizvajanje, kako pote-
ka od smreke v ‰umi do parafinirane vÏigalice, od grãa-
ve bukve do zamota ‰katlic, opremljenega z drÏavnim
poreznim znakom. In me je po tvornici spremljal oseb-
no odposlanec beograjske drÏavne uprave, vrlo ljubez-
niv mlad srbijanski gospod, ki je ondi uÏival dnevnice in
prigovarjal tvornici, da v prid drÏavnim porezom povi‰a
svojo produkcijo.

Dejal je, naj pozdravim vse Slovence.
Tudi ravnatelj tvornice je bil vrlo ljubezniv ãlovek, ali

je toÏil, kako teÏko je dobiti potrebnih kemiãnih sno-
vi . . .

Poãasi se mi je zaãelo svitati in sem uganil in se uve-

ril, zakaj ondotni narod ne uporablja vÏigalic. VÏigalic je

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

bilo bogme, dovolj, ali tuÏna ti majka, brate, vÏigalice so
bile take, da niso gorele.

Pred par meseci je bil poloÏaj ‰e kolikor toliko ugo-

den. Vzorne in brez madeÏa sicer niso bile vÏigalice niti
tedaj, vsaka se ni vnela, ali na ‰est do osem jalovih je
vendar pri‰la, ako Bog da, ena dobra, da si zapalil si ci-
gareto, pa mirna Bosna. In za deset dobrih v vsaki ‰kat-
lici ti je, brate, tvornica celo jamãila.

Ali sedaj — bolj in bolj primanjkuje potrebnih kemiã-

nih snovi, proizvajanje pa se je po hvalevredni drÏavni
izpodbudi pomnoÏilo — tako ti Boga, brate, sedaj se ti
ne vname ne ena iz vse ‰katle! DÏaba tvoj trud, dÏaba
tvoji upi! DÏaba je zastonj. To je fakat! In tod tiãi vzrok,
zakaj narod v senci belih minaretov, mrke kave in rde-
ãih fesov ne uporablja vÏigalic.

V prijaznem razgovoru z ravnateljem sem se rahlo

dotaknil te ãinjenice.

Ravnatelj je jako izobraÏen ãlovek, ni mi zameril moje

opazke. TuÏna senca mu je izpreletela inteligentno lice,
pa sem tudi brez besede razumel njegovo bol.

Enako sem spoznal, da niti drÏavnemu odposlancu,

ljubemu mi prijatelju iz Beograda, omenjena ãinjenica
ni docela po volji. Dejal je, da se mu zdi, da je njegovi
misiji v prijaznem tem mestu kraj in da se mu bo skoro
povrniti, odkoder je pri‰el. Pa sem videl, da mu je Ïal

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

slovesa in da ga bo tudi ondotna druÏba Ïivo pogre‰ala,
kajti je bil samec in nikdar pred tretjo uro zaspan.

Industrija ni moja stroka, ali mi je vendar pri srcu.
In mi je pri‰la misel.
Slovencem se sploh vãasi posreãi kaka misel. Spomi-

njam le na slovenski izum, da na klavirju igra‰ gosli, in
‰e se nam obeta, da bomo na gosli svirali klavir, a na
boben flavto.

Pa je tudi meni ‰inil skoz moÏgane izum — taki do-

misleki so dar boÏji, izsiliti jih ne more‰.

Skozi osem strojev gre les in postane vÏigalica; ‰e en

stroj bi dodal — to je bila moja ideja — pa bi bil poloÏaj
re‰en za tvornico, za drÏavo, za prebivalstvo in sploh za
industrijo. In bi bil tisti stroj ãisto preprost in poceni.
Stroj, ki ne bi imel druge naloge, nego da vÏigalice na
drugem koncu ‰piãi. Ako jim je usojeno od neba, da ne
gore, da vsaj sluÏijo kot zobotrebci.

To sem razloÏil milemu mi prijatelju, vladnemu od-

poslancu.

Pogledal me je s krajem oãesa in je globoko ‰el po

sapo. Vpra‰al me je in glas mu je bil tuj in hladen,
kak‰no nakano da gojim s to idejo.

Kak‰no nakano! Tako mi tur‰ke vere, nakane prav

nikake! Vesoljnemu svetu da je na razpolago moja ide-
ja, a v prvi vrsti njemu, milemu mi prijatelju in bratu.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Tedaj me je zagrabil s tako silo, kakor da sem bukev

in on medved, in me je poljubil na obe lici in je dejal in
rekel, da sedaj lahko ‰e pol leta ostane tukaj.

Jaz se ne bi ba‰ poganjal za oni kraj. Jaz ne! Toda

vsakdo ima svoj çef, — çef, to je merak — in pravi pre-
govor, da je temu v‰eã pop, drugemu popova Ïena, tret-
jemu pa popova hãi. Prijatelju je paã bilo v‰eã ono me-
sto.

Pa ko mi je potekel moj posel in je pri‰la ura loãitve,

mi je ‰e enkrat naroãil pozdrave na vse Slovence in ‰e je
dostavil, da se tudi za slovensko industrijo zdravo zani-
ma.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Ako Bog da

z zemlje belih minaretov, rdeãih fesov in ãrne kave bi
lahko povedal ‰e katero, kako brezmejno dobrosrãen

in gostoljuben je ondotni narod, in o drugih lepih ãed-
nostih njegovega srca in znaãaja.

Zlasti so mi razkladali prijazni izvestitelji, kako rahlo-

ãutno je to prebivalstvo, kadar mu gre za ãast, za lastno
in za ãast svojcev. Povedali so mi o seljaku, ki je toÏil
seljaka, da mu plaãaj kupnino za telico, in sta oba pri‰la
pred sodnika. ToÏenec je bil redkobeseden, komaj je
toliko zinil, da je zanikal sleherno kupãijo za telico in
sleherni dolg iz take kupãije.

Da bo toÏenec tajil, tega toÏitelj ni bil priãakoval. Raz-

kaãil se je: kar iskre mu je sipal ogorãeni jezik, ko je nas-
protniku oãital nevero in goljufijo, da je hajduk, krmak
in brezdu‰nik; takih mu je metal v zobe, da jih ne bi pes
povohal na maslu; ‰e mu je opsoval otca in majko in an-
gela in svetca in vero in sestro in strino in pekel in raj,
a h koncu ga je s pogledom, kakr‰en bi preklal skalo,
pozval: »Pa povej istino, ãe te ni sram in ãe nima‰ obra-
za!«

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

ToÏenec je skomignil z ramo: »Pa ti govori istino, ãe

nima‰ obraza!«

Sodnik je ãutil, obema nekaj ne gre z jezika, pa je po-

zval in zasli‰al prião in priãa je dejal:

»Gospodine, ko me pita‰, pa ti ãem povedati tako, ka-

kor je bilo. ToÏitelj je po‰ten ãlovek, ãastit mu obraz, po
razbeljeno jeklo bi zanj segel v vrelo vodo! Njegovim
besedam, gospodine, lahko verjame‰ kakor svetemu
evangeliju. Ni ne lopov ne prevarant. Tako mi Boga, res
mu je toÏenec dolÏan, za kolikor je toÏen! Grom me ubil,
ako ni istina! Ali oprosti, gospodine, zna‰, ni mu prodal
telice, prodal mu je sestro. Tako je pa hvala Bogu!« —

Poglavitna lastnost naroda, so mi pravili, da je njego-

va silna, globoka vernost. Ljubi moj ãlovek, ako sam nisi
veren, kakor so verni tamkaj, niti razumeti ne bo‰ mo-
gel, kolik‰na je tamkaj vera. Verujejo v vile in vilenike, v
more in ve‰ãe, v krsnike in volkodlake, v zmaje, v tok-
makbabe in v vsega ‰ejtana ali vraga.

Pa ne sme‰ misliti, brate, da je vera preprosta reã,

kakor 1

1=1, 2

2=4. Ampak je vera reã, polna razode-

tij in resnic in tajnosti in prepovedi in zapovedi. Samo
naukov o volkodlakih na primer je bogme za srednje
velik katekizem:

1. V p r . : Kaj so volkodlaki? — O d g . : Volkodlaki so

zloãestni stvori, ustvarjeni po volji in moãi samega vra-
ga, poteri ga sveti kriÏ!

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

2. V p r . : Kak‰ni so volkodlaki? — O d g . : Volkodla-

ki imajo ãlove‰ki lik in ãlove‰ko koÏo, toda so brez mesa
in kosti in jim je meh napolnjen zgolj s krvjo.

3. V p r . : Iz ãesa in kako nastajajo volkodlaki? —

O d g . : Volkodlaki nastajajo iz mrliãev. âe leÏi mrliã na
mrtva‰kem odru in skoãi ãezenj ãrni maãek, se mrliã po-
volkodlaãi.

Itd. itd. in zasluÏijo volkodlaki, da priliãno o njih ‰e

posebe izpregovorim.

Pa to so zgolj volkodlaki.
Ne reãem, verska snov o morah in krsnikih ni tako

obseÏna, kakor je ona o volkodlakih. Ali da poslu‰a‰,
brate, kaj vse veruje narod o vilah in ve‰ãah in zmajih,
leto dni ne bi bil gotov s poslu‰anjem.

In ‰e pomisli, brate, na Boga, sveto mu ime! — tudi v

dragega Boga veruje seveda narod. In veruje, Boga ti,
najbolj ba‰ vanj, kajti njegovemu svetemu imenu so po-
korni i volkodlaki i ve‰ãe i mora i vse, ‰e tokmakbabe.

Poslu‰a‰ ondotnega ãloveka, ko govori: vsaka druga

beseda mu je Bog. Da ne ve‰, brate, ali moli litanije, bog-
me, ali kaj pripoveduje o koruzi in janjcih, hvala Bogu
na vsem!

In je ganljiva njegova globoka vdanost v boÏjo voljo.

»Ako Bog dá«, je zaãetek in konec vsej njegovi modrosti,
prva in zadnja mu beseda: »Kam gre‰, ako Bog dá?« in
»Kje si bil, ako Bog dá?« — »Tukaj, ako Bog dá« ali »On-

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

dukaj, ako Bog dá« ali koderkoli ali nikamor in nikoder,
ako Bog dá.

Seveda, izjeme se dobe povsod, pa bi bilo ãudo, ãe bi

se med verno mnoÏico ne na‰li poedinci, ki so zgre‰ili
pravo pot in jim je mlaãna postala vera tako v volko-
dlake kakor v Boga in vse.

O taki izjemi so mi pripovedovali, in kar sem sli‰al,

povem in povem tem raj‰i, ker stvar, ako Bog dá, ni brez
koristne morale.

Tisti kmet, ki so mi o njem pripovedovali, je bil imo-

vit in je bila nemara ba‰ njegova imovitost kriva, da mu
je ope‰ala vera — po besedah svetega pisma, da bo prej
deva ‰la skozi luknjo v ‰ivanki, nego bo pri‰el bogatin v
nebe‰ko kraljestvo. »Deva« je toliko kakor kamela. Hva-
lili so kmeta, da je tako imovit, da se daje zvati in da iz
enega litra napravlja dva.

Ako ima‰, brate, zjutraj pot in se boji‰, da ne zaspi‰

ure, brate, naroãi si cigane! Pa ti pridejo, Boga ti, cigani
toãno ob ukazanem ãasu pod okno s talambasi in svirali
in te bodo zvali. Talambasi so pavke. Ali je znak poseb-
nega blagostanja tistemu, ki se da zvati.

Pa tudi le imovit ãlovek zmore, da iz enega litra nare-

di zgolj dva. âe slavi‰, brate, krstno ime, iz enega litra
Ïeste ali ‰pirita, bogme, naredi‰ ‰tiri, pet litrov rakije, da
poãasti‰ svojce, kume in sosede, hvala Bogu! Ako pa

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

ima‰ novcev odveã kakor moj kmet, pa lahko ti in údri
iz njega le dva!

Pa se je zgodilo in je imoviti moj kmet nasamaril osla

in se pripravil na pot.

Zakliãe z okna Ïena mu Kata in reãe: »Pomozi ti Bog,

Pero! Kam ide‰, ako Bog dá?«

»Dobro ti sreão!« ji odgovori moÏ, »idem v mlin.«
»Reci: Ako Bog dá, Pero!«
»âemu?« je odvrnil Pero. »Ako Bog dá ali ne, jaz idem

v mlin. — Ajd’, magare!« In je od‰el svojo pot.

Pa se zgodi: preden je dospel do mlina, ga ustavi vo-

ja‰ka ãeta in ga vpra‰a kapetan, kod gre steza ãez goro.

»Tod in tod, naravnost tja, kjer so lani skoro videli

medveda, potem desno in pri agini bukvi na levo, in ko
pride‰ na pol pota, zopet na levo in tod in tod.«

In je tako toãno popisal, kam in kako, da je kapetan

ukazal: »Hodi z nami, da si nam kaÏipot!« — in se ni
dalo ukazu kar niã upirati. Kmet je obrnil osla in ga za-
podil domov, sam pa je ‰el s ãeto in se je vrnil domov
‰ele tretjo noã.

Potrkal je na vrata: klop, klop, klop!
Se otvori zgoraj okno: »Kdo je boÏji, da trka v gluhi

dobi noãi?«

Pa se je poniÏno oglasil na‰ Pero: »Jaz sem, Kata, ako

Bog dá!«

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

O kr‰kih ãarovnicah

Kr‰kem imajo kroniko in je v kroniki popisano,
kako so bili Krãani Ïe njega dni na glasu kot real-

ni trgovci, da pa so bili jako vneti tudi za sveto vero in
da so v Kr‰kem v poãetku osemnajstega stoletja niã
manj nego okoli 40 oseb zaradi dokazanega ãarodejstva
promptno in solidno seÏgali na grmadi.

In je pripomniti, da so bile seÏgane ãarovnice vseskozi

staro in preleÏano blago in da so bili njih zakonski dru-
Ïeti vrli kr‰ãanski moÏje, ki so vdani v boÏjo voljo brez
ugovora prena‰ali, da jim je posvetna gosposka jemala
in v jarem ognju praÏila vajene druÏice.

Ohranila je kronika imena uglednih me‰ãanov, ki so,

pokoreã se glasu svoje vesti in v veãjo boÏjo ãast, celo
sami ovajali svoje soproge zaradi zlodejskega ãarovanja.
Pa so tudi iz okolice, iz bliÏnje in daljne, dohajali zakon-
ski moÏje z enakimi bogoljubnimi teÏnjami in je bilo do-
kaj prometa pred sodnikom in po ‰tacunah in krãmah,
pa tudi obilo novih porok se je praznovalo, ko je pote-
kala prizadetim vdovcem doba Ïalovanja, in so se praz-
novale poroke po starodavnem obiãaju ob obilnem jelu
in pilu s trobento in basom in so bili Krãani zadovoljni

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

s poloÏajem. In ‰e razodeva kronika, da so bile v onih
ãasih tako mesãanske gospe kakor daleã naokoli tudi
kmetske Ïenice, kar jih ‰e ni bilo zapadlo grmadi, vobãe
izredno ljubeznive s svojimi soprogi.

Bil je pa v onih dneh, in to ba‰ leta 1714. za mestne-

ga sodnika v Kr‰kem Matija Juri‰a in je imel Ïeno, bila
je Ïe v letih in na oãi jako poboÏna, veãji del svojega Ïiv-
ljenja je prekleãala po cerkvah. Le da se Matija Juri‰a ni
dal ugnati varljivemu videzu njene poboÏnosti. Koliko
krat in od katere strani koli si jo je ogledoval, vsakikrat
je prihajal k istemu zakljuãku: Nak, nje preljubi Bog ne
bo vzel in je ne bo v svoje kraljestvo, ves raj bi mu ska-
zila. In ‰e je ugibal, kako se je moglo zgoditi, da si je on,
Matija Juri‰a izbral tak‰no in ba‰ to Ïeno. Ugibal je in
uganil: peklenske ãare so ga ujele v svoje mreÏe.

Pona‰ala pa se je imenovana gospa, kakor reãeno,

jako poboÏno in so jo ãislali tudi oãetje kapucini, ki jim
je hodila izpovedovat tudi svoje grehe, zlasti pa ‰e grehe
vseh drugih kr‰kih gospa. In so v nedolÏnosti svojih src
hvaleÏno sprejemali darove, skrivaj jim jih je po‰iljala z
mize in iz kuhinje svojega moÏa.

Pa pripoveduje kronika in zdajle se priãenja zapletljaj,

kako da se je bil gra‰ãak na sosednjem ·rajbarskem tur-
nu spomnil mestnega sodnika Matije Juri‰e — morebi-
ti je imel pri njem kako pravdo s kr‰kimi trgovci ali kali
— pa mu je poslal ko‰ek lepih kr‰kih rakov in na vrbo-

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

vi vejici nabrano kito okusnih ptiãev. Kroniki ni posne-
ti, kake vrste so bili ptiãi, toda kakorkoli, sodnik se je
razveselil pozornega daru, dal je kuharici potrebnih
ukazov in ‰el, da si povabi na obed mestnega svetoval-
ca Ivana Mihaela Ledla. (Ta Ledl je bil koj za Juri‰o 1715.
leta izbran za mestnega sodnika.) Bila sta si prijatelja in
sta rada drug drugega vabila, in to zaradi prijazne spod-
bude pri jedi.

Sodnik je bil torej po oznaãenem opravilu z doma,

ba‰ ta ãas se je vrnila od cerkvenih svojih opravil njego-
va gospa. Nos jo je zanesel v kuhinjo, skoro je padla
vznak, ko je ugledala divoto rakov in omenjenih brez-
imnih ptiãev. In ni izpra‰evala od kod in zakaj, ampak se
ji je sproÏil jezik, da ji je regljalo iz ust in regljalo, dok-
ler da niso bili raki kuhani, ptiãi ocvrti in kuharica vsa iz
uma in je morala kuharica z raki in ptiãi v pokritih skle-
dah na eno dve k oãetom kapucinom.

No in potem se je razvijala stvar po beleÏkah v kroni-

ki pribliÏno takole:

Opoldne pripelje sodnik prijatelja Ivana Mihaela

Ledla k obedu. Od prijetnega priãakovanja se obema
smehljajo lica: »Holaj, na mizo ptiãke, za ptiãki rake!«
Sedeta in se siroko prekriÏata h kratki molitvi, da jima
laÏe mine ãas ãakanja.

Odmolita, ãakata in ãakata, sodnik kliãe, se prikaÏe v

vratih gospa: kak‰ni ptiãki, kak‰ni raki? — nikdo da ji ni

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

niãesar povedal o kakih ptiãih, o kakih rakih, pa je ven-
dar gospodinja, — in so ji regljala brezzoba usta in se ji
je regljalo in regljalo brez konca in kraja.

Sodnik pokonci in mimo regljajoãe gospe v kuhinjo

nad kuharico, zagrmeli so lonci, zapele so rene, klof in
ãof, vik in krik, in Ïe je pri‰la resnica na dan, kam je nes-
la pot ocvrte ptiãke in kuhane rake.

»O,« je rohnel gospod sodnik, »ni prviã tjakaj romal

moj obed, ali pri Bogu in pri vragu, romal je zadnjiã.«

In je planil, kakr‰en je bil, brez klobuka in palice, iz

hi‰e. Prijatelj Ivan Mihael se je Ïuril za njim, povabljen
je bil na ptiãke in rake, ni ‰e obupal, da jih bo deleÏen,
in je ‰tel potemtakem svojo navzoãnost za neizogibno
potrebno, brÏ ko bi se zalotili. Regljaje ju je spremljala
gospa, a z vikom, solzami in oteklim licem je sledila ku-
harica.

âastiti oãetje kapucini so sedeli skromni in zadovoljni

pri obedu, pa jih bliÏajoãi se nenavadni ‰under na cesti
zvabi k oknu. Videli so ãudni sprevod, bili so uãeni moÏ-
je in modri pa so v hipu spoznali poloÏaj. ·inil je brat
kuhar in izginil z usodnima skledama iz obednice pa se
skoro z njima zopet vrnil, pokriti sta stali na mizi kakor
poprej.

Na poti se je sodniku razburjenje malce ohladilo. Ko

je zdajci vstopil pred ãastne oãete, se je zavedal dosto-

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

janstva posveãenega kraja in dostojanstva svojega last-
nega stanu in je pozdravil.

»O, o, o!« je dajal oãe gvardijan du‰ka prijetnemu iz-

nenadenju. »Gospod sodnik, kaka ãast! Ljub bi nam bili
gost, da ne prihajate prekasno.«

Sodnikove oãi so bile na‰le na mizi, kar so iskale. »Ni

treba, da sem gost ob svojih lastnih skledah!« Z urnim
korakom je stopil k mizi in je odkril prvo skledo, odkril
je drugo pa je ostal nem in okamnel. In je pogled v skle-
do globoko potrl tudi gospoda mestnega svetovalca
Ledla. Ni pa onemela in okamenela gospa sodnica, ali je
zato popadel nesreãnico tisti hip krãevit smeh, ki ji je
grozotno paãil lice in zvijal telo. Zona je ob‰la vse nav-
zoãe: namesto rakov so bile v skledah Ïive Ïabe, name-
sto ptiãev krastaãe! To ãudeÏno dejstvo toãno in doloã-
no beleÏi kronika. Le ãastitega gvardijana lice je neiz-
premenjeno sijalo v vajeni milini.

Mrk in brez besede se je obrnil mestni sodnik in ‰el.

Za petami mu je sledil verni prijatelj Ledl; obed v izpre-
menjenih oblikah ga ni veã mikal, moÏak je bil Ïivo uÏa-
ljen. Kuharica se je trudila okoli gospe, toda krãi niso
odnehali in ni odnehal grozoviti krohot, ki se je usipal iz
brezzobih ust.

âastiti oãetje so poslali za gospodom sodnikom, da je

pri njih pozabil gospo. Mesto mestnega sodnika sta pri-
‰la mestna dva hlapca z nosilnico, pobasala sta gospo in

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

jo odnesla, pa je nista nesla domov, nego v mestni stolp,
kamor so zapirali ãarovnice.

Kronika poroãa, kako velikansko pozornost da je

vzbudil dogodek; iz Ljubljane so poslali glasovitega kri-
minalnega sodnika BoÏiãa pl. Weihnacht in je bila pre-
iskava jako temeljita. Ko se svoje lastne krivde zloãinka
ni mogla otresti, kajti se je bila preoãitno zgodila ãaro-
dejska izpremenitev ptiãev in rakov v krastaãe in Ïabe,
je po navdahnjenju satanovem sku‰ala vsaj ‰e druge po-
gubiti. Zlasti je dolÏila sokrivde ãastite oãete kapucine.
Toda so bili ãlani sodi‰ãa moÏje, izku‰eni v ãarovni‰kih
pravdah, vsak je nosil na goli koÏi blagoslovljen amulet,
in moã teh amuletov je varovala sodi‰ãe, da ni verjelo
zlodejskim klevetam. Obsodili so jo in seÏgali.

Njen soprog ji je bil ‰e preskrbel lep, stanu primeren

sprevod iz jeãe do grmade. Spremljali so jo ‰tirje izpo-
vedniki iz Ljubljane, ob vsaki strani eden in eden spred
in eden zad, in voz, ki je na njem sedelo vseh pet, je bil
okusno ogrnjen s ãrnim blagom. Rabelj je bil v kolegial-
no poãastitev gospoda sodnika obleãen v najlep‰i svoj
kroj, bil je postaven moÏ in Ïensko obãinstvo se ga ni
moglo nagledati. Pa tudi sodnik Juri‰a je bil deleÏen
obilnih prijaznih pogledov od strani neÏnega spola; v
dobro so mu ‰teli, da je tako dostojanstveno dal izkazati
svoji soprogi zadnjo ãast. Soglasna je bila o njem sodba,
da bi bil navzlic svojim letom ‰e kos osreãiti Ïensko srce.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Korakal je koj za rabljem in ni ganil oãesa od svoje Ïene,
dokler je je bilo kaj videti in je bilo o njej koliãkaj sluha
in seveda duha.

In zraven so neutrudno godli mestni piskaãi svoje

Ïalostne in spodbudne viÏe in so godli tako vrlo in krep-
ko, da ni bilo skoro niã ãuti zlodejskega grohota, ki je po
poroãilu stresal ãarovnico, ko so jo peljali mimo samo-
stana oãetov kapucinov. Bilo je zelo lepo in se je sloves
krepostnega mesta kr‰kega silno utrdil in raz‰iril daleã
po sosednjih krajinah, da ni bilo po kr‰kih krãmah veã
prostora za tujce, ki so vreli semkaj zaradi svojih Ïena.
In so bili Krãani po pravici ponosni nase pa je tudi cer-
kev kremenito njih vernost stavljala za zgled vsemu
drugemu svetu.

Jaz mislim, da ta snov ne bi bila neuporabna za izvi-

ren roman iz domaãe zgodovine, ako bi ãlovek imel ãasa
in tako dalje; ljudje radi bero take stvari, posebno ãe je
knjiga tiskana na bolj‰em papirju in je tudi drugaãe zu-
nanja oprema liãna. Romanopisci, ganite se!

In da se ne pozabi: V kroniki stoji ‰e nekaj, kar pa ne-

mara ne spada v leposlovje, ampak bolj v pravno vedo.-
Zakaj so namreã Krãani s tako goreãnostjo pa tudi us-
pe‰nostjo zapoãeto preganjanje ãarovnic kar na mah
opustili. Kronika pi‰e, da zato, ker so jim priãeli priha-
jati od vi‰je ljubljanske oblasti raãuni za pravico: sodnik
ni bil zastonj, pisar tudi ne, najbolj drag je bil rabelj, pa

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

tudi grmada je stala, v vsako je ‰lo devet voz drv in de-
set otepov slame in ‰e to in ‰e to. Skratka, raãuni so bili
za one ãase ãuda visoki, ti mesto Kr‰ko, pa plaãaj!

Pa so Krãani dobili ljubljanske te fakture v roke in so

jih razumeli, pa so dejali: »Nak! Reã je lepa in zasluÏna,
ali je za nas predraga, mi smo trgovci. Naj dedci odslej
sami opravijo s svojimi Ïen‰ãinami, kakor vedo in zna-
jo, mesto jim jih ne bo veã seÏigalo.«

In so pri tej priãi izpustili vse ãarovnice in stomirali

pravde. In so imeli prav: ãarovni‰ke pravde bi jih bile
pognale v konkurz.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Bekri Mustafa

ekri je tur‰ka beseda in pomeni toliko kakor pijani-
ca.

Na‰i bratje muslimani ljubijo blagodoneãe naslo-

ve, bodisi »beg« ali »aga«, bodisi »hadÏi«, »hodÏa« ali
»efendi«. In se sami tako nazivajo in ãastijo in jih tako
nazivljejo in ãastijo drugi. Kdor pa je pijanica, uÏiva
ãastni pridevek »bekri«: bekri Ali, bekri Mehmed, bekri
Sahib.

Îal, da pri nas ni enakega obiãaja! Koliko rojakom bi

se pomoglo k zasluÏnemu naslovu. Zdravo, bekri Janez!
Klanjam se, bekri Janez! Klanjam se, bekri Pavel! — Be-
kri tukaj, bekri tam, vsa zemlja samih bekri — kolik‰na
ãast, kolik‰en ponos!

Pa da ne pozabim bekri Mustafe, evo vam njegovo

zgodbo, kakor jo pripovedujejo v plemeniti Bosni. —

Prihajale so caru pritoÏbe zoper bekri Mustafo in nje-

govo pijanstvo in razuzdanost. Naveliãal se jih je car in
ga je pozval predse, da ga sodi in pogubi.

To je bilo bekri Mustafi plaho muãno.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

»Plaho« je koristna beseda in pomeni jako. Mesto nje

ti lahko sluÏi »pusto« ‰li »zdravo«: pusto muãno, zdra-
vo muãno.

Skratka — bekri Mustafi je bila stvar jako muãna. Ali

ni ‰lo drugaãe nego pred cara — makar bi stalo glavo.
Obleãen pa je bil v svoje najbolj‰e in hkrati edino obla-
ãilo, v staro hasuro, to je v koc, vanj je bil zavit in ni imel
ne krpice druge obleke na telesu.

Veli sultan: »Tvojemu pijanstvu je do‰el kraj. Ne pla-

ãuje‰ mi niti desetine niti haraãa. Ne koãe nima‰ ne ko-
ãi‰ãa, da na svojem zveãer omrkne‰, zjutraj osvane‰.
Drugega ni v tebi nego rakija in vino, drugega nima‰ na
sebi nego umazano hasuro, ki vanjo zavija‰ svojo nago-
to. Bes me popada, ko moram poslu‰ati pritoÏbe, da si
v pohuj‰anje in sramoto vsemu svetu. Zapadel si glavo,
‰e danes ti je umreti.«

»âastiti car,« odgovori bekri Mustafa, »kakor naredi-

ta Alah in ti, pravo je. Rekel si, da moram umreti — pra-
vo je. Ali, ãastiti car, dopusti mi, da te eno prosim!«

»Taka je stara pravica,« veli car, »govori in naj ti bo!«
»âastiti car,« dé zopet bekri Mustafa, »praviãna je

tvoja sodba po citabu, po zakonu, kakor je pisan v knji-
gi. Toda si presojal, ãesar sam nisi izkusil.

Meni jemlje‰ glavo zaradi pijanstva, vendar ne ve‰,

kaj je pijanstvo. Evo v tvoje zdravje, v slavo tvoje praviã-

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

nosti mojo pro‰no: Napij se danes ali vina ali rakije, da
bo‰ umel soditi pijancem po pravici tudi brez citaba!«

Car se je nasmehnil, bekri Mustafo je poslal v zapor,

sebi pa je ukazal donesti vrã dobre slivovke. Di‰ala mu
je, po malem jo je srkal, po malem zraven zalagal. Ni
trajalo dolgo, prevarila ga je pijaãa, zvalil se je pod mizo.

Osvane drugi dan, cara je plaho bolela glava. Pusto ga

je bolela, zdravo ga je bolela, skratka — bolela ga je jako.

Pokliãejo zdravnike, ne eden mu ne zna olaj‰ati boli.

Pridejo sveãeniki, zapi‰ejo krepke molitvice in svete
ãrke in sveta znamenja, zapise mu naveÏejo na glavo —
niti zapisi ne pomagajo.

V dober ãas se spomni bekri Mustafe pa njega pred-

se: »âuj, bekri, zabolela me je glava, ne prenesem boli,
zdravniki mi ne vedo leka — povej, tako ti vere, s ãim bi
se izleãil!«

»Vala, ãastiti car,« veliki bekri Mustafa, »to ti lahko

povem hitro: delaj, kakor si delal vãeraj!«

Car ga poslu‰a in sede piti. Dalj ko pije, manj‰e so bo-

leãine. Pije, pije — bogme, zopet se napije in zvali pod
mizo.

Drugi dan se zbudi, misli, da mu bo poãila glava — ni

moãi odoleti tolik‰nim boleãinam! Takoj bekri Mustafo
pred se. »Joj meni, kaj hoãem danes, zopet me boli gla-
va, razneslo mi jo bo!«

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

»âastiti car, tako delaj kakor vãeraj!« veli bekri Mus-

tafa.

»Da zopet pijem, lopov, iz zla v huj‰e?«
»Ni drugaãe, ãastiti car! To je edini lek. Sodil si me in

obsodil, ker da pijem zaradi pijanstva. Zdaj ve‰, da pi-
jem zaradi leka.«

»Pa kako dolgo naj se tako leãim?« se vpra‰a car. Veli

bekri Mustafa: »Tako dolgo, ãastiti car, da se bo‰ ti za-
vijal v umazano hasuro kakor jaz.«

âastiti car se nasmehne in izpusti pijanico bekri Mus-

tafo.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Cicvara

stinabog — cicvara ni, da bi z njo mo‰ko lice skruni-
lo juna‰ko pero.

Ali, brate, ko gleda‰ in slu‰a‰ dan na dan, kako se na-

‰ega naroda cvet — nebo ga zasuj s svojim blagrom! —
priãka med seboj in prekla z vikom in krikom in se priã-
ka med seboj in prekla za cicvaro, pa bogme ne ve, kaj
je cicvara, pa ko i tebi, brate, ki si priãa ljutemu brato-
mornemu boju, morebiti cicvara ni docela jasna, onda
brate, spoznaj in uvaÏuj poloÏaj in potrebo in ne zaniãuj
juna‰kega peresa, ki ti pi‰e cicvaro.

Da ti povem po pravici: cicvara je jed. Jed je in je do-

bra tudi.

Lahko si pripravi‰ in zvari‰ cicvaro, le da pazi‰, brate,

na moje besede, jih dobro razume‰ in verno in toãno
spo‰tuje‰: ni enako, ali vzame‰ za pest soli preveã ali
premalo.

Tedaj ãuj: Vzemi mladega sira —
Toda nikar, brate, da gre‰ v ãar‰ijo, na trg, in tof, pro-

dajalko v zobe — smuk! sir v torbo in z Bogom, diko,
pozdravi doma! Po‰ten sem ãlovek, pa si i ti po‰ten —
kako drugaãe! — pa bo‰ ‰tel pare in dinarje in ãastito

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

kupil in plaãal mladi sir, da te bo vesel gospodin Bog v
nebesih in te bo vesela baba s sirom tudi.

In da ti ‰e razloÏim, brate, ako Ïe ima‰ mladega sira

doma v shrambi, nikari ne hodi v ãar‰ijo, si ga kupovat!
Niti ni treba, da ‰teje‰ zanj pare in dinarje, ako se kdo
najde boÏji in ti ga podari, ãast mu in slava! Le da ima‰
mladega sira in da ide vse po‰teno.

Kakorkoli, brate, ãim ima‰ mladega sira, vzemi ga —
Pa da ne bo zmede in galame, ‰e to me ãuj, zlati moj

sokole, in me razumi! Ni treba, da mladi sir takoj vza-
me‰ v roke, pri tej priãi. Ako sedi‰ v kancelariji in pi‰e‰
vaÏen akt, nikari, brate, da bi na te moje besede kar pu-
stil akt in kancelarijo in hotel bogme domov v kuhinjo,
da se loti‰ mladega sira — ali da beÏi‰ od svetega opra-
vila ali iz juna‰ke ãete!

Ne, moje besede vzemi tako, da veljajo za primer, ako

in kadar ti srce zahrepeni cicvare in bi imel ãasa in pri-
like, da si jo pripremi‰!

Pa ‰e da ti povem, ãloveãe, niti ni treba, da si jo sam

ravna‰, ravna ti jo lahko i tvoja Ïena in gospodinja, Bog
ji dal obilo sreãe!

Ljubim te, brate, du‰a moja, kakor oko v glavi. Naj ne

ugledam lica boÏjega, zemlja mi izbacila kosti, ako naj
bi te moj poduk potisnil v propast! Zato me ãuj in me
dobro razumi: cicvaro naj ti pripremi tvoja Ïena in go-

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

spodinja le, ako jo ima‰, drugaãe ne! Samo zaradi cic-
vare ni Ïurno, brate, da se Ïeni‰ — tako ti glave!

Ali ko ti govorim in te uãim, vidim: cicvaro je laÏe pri-

premiti nego ãrno na belem popisati, kako jo pripremi
— juna‰ko pero ni vajeno takemu pisanju.

Pa niã zato! Samo, da ti ‰e povem: cicvare je veã vrst.

Lahko je taka iz bele moke ali taka iz koruzne. Lahko jo
je narediti na mleku ali na masti, na kravjem maslu ali
na siratki. Pa je lahko i z jajcem i s kajmakom, to je s
smetano. In ‰e ravnajo cicvaro posebno fino, bogme,
tako z lukom, da jo jé gospoda poglavita in preãastna.

Evo, to je cicvara. Pa kako je imenitna, naj ti pove sle-

deãa zgodba:

Soseda dva, po‰teni kr‰ãeni du‰i, sta se z doma od-

pravila s svojima kljusama; namenjena sta bila v mlin po
moke.

Solnce je Ïgalo kakor ljuto, kaj hoãe‰, to so boÏji posli.

Jedva sta storila pol pota, Ïe sta ju zvabila senca in hlad,
krenila sta v kraj in sedla, Segala sta v siti svoji torbi, da
se gladna okrepãata s koruznim kruhom in domaãim
sirom, potem bi nastavila pot.

Kruh je bil trd, sir je bil pust, pa reãe prvi: »E, da bi se

zgodilo, da je ta dolina polna cicvare!«

Odgovori sosed: »Dal Bog, da je istina! Ne bi se je

branil, tako mi svete vere! Îlico v roke pa sredi v cicva-
ro!«

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

»Kako sredi v cicvaro? To ti ne gre, brate! Nego da

zajame‰ lepo od kraja kakor jaz, vsak od svojega kraja,
po vrsti in oba enako!«

»Kako od kraja? Mast ne stoji ob kraju, mast stoji v

sredi.«

»Pa da stoji v sredi — kako pride‰ v sredo?«
»Kako v sredo: Moja skrb! V opankah ne!«
«Budalo, kaj misli‰, brez opank se ne bo‰ udu‰il?«
»Kako udu‰il? Cicvara ni voda! Pa da se udu‰im, slad-

ka mi smrt v cicvari!«

»Haja, gladen je bil, se je v cicvari udu‰il! Haja!«
»Komu se smeje‰, e?«
»Komu? Haja!«
»Zakaj se smeje‰, e?«
Beseda je dala drugo, druga tretjo, tretja bunko in sta

se mlatila sosed po sosedu — kamor priletelo, tja zade-
lo.

Pokalo je in sta kriãala, da sta se spla‰ili jadni kljusi in

kakor strela ubrisali domov.

Za kljusama ona dva, ãrna in vi‰njeva od batin.
Doma v selu so ju izpra‰evali, kdo za milega Boga ju

je tako neusmiljeno nalibral, pa sta zastokala:

»Cicvara.«

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

O goseh

ajnki doktor Cmok — Bog mu daj dobro! ako ne bi
bil Ïe umrl, ‰e bi lahko Ïivel — zdravnik je bil in

drugaãe pameten ãlovek, kar se tiãe jedi in pijaãe. Ta je
veãkat dejal: »Raca je ãudna zver, ene je premalo, dve
sta preveã!«

In so mi tudi drugi potrdili, da ima raca resniãno to

napako, in so bili gospodje taki, da so imeli bogate iz-
ku‰nje in so poznali svet.

Osebni moji stiki z racami so prepiãli, da bi mogel

izraziti samostojno svoje mnenje.

Drugaãe je z gosmi. Zastran gosi nisem navezan na

izvestila z drugih strani, ampak sem ãestokrat v poloÏa-
ju, da z njimi obãujem iz lica v lice, in jih poznam in lah-
ko na podlagi lastnega spoznanja toãno izjavljam in
doloãno: Gosi nimajo imenovane napake, ena ni pre-
majhna za enega samega! In sem se sploh prepriãal, da
so gosi dosti inteligentnej‰e od rac. Pravijo: Gosi so po-
Ïre‰ne. Ne reãem, da niso. Ali so lahko inteligentne nav-
zlic poÏre‰nosti, poÏre‰nost in inteligenca ne izkljuãu-
jeta druga druge, to nas uãi vsakdanje Ïivljenje, ni tre-
ba, da bi po imenu navajal zgledov.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Na razpolago mi je ugodna prilika, da prouãujem gosi

in to v Ïivem stanju. Imam prijatelja, ta je kaznilni‰ki
upravitelj v Belem Varo‰u, Oskar mu je ime, toda ni
tako mlad, kakor bi ãlovek sodil po njegovem imenu.
Tjakaj veãkrat pridem — povsod je dobro, da ima‰ pri-
jatelja, v kaznilnici tudi, niã se ne ve, kaj lahko ãloveka
zadene.

Prijatelj Oskar je velik ljubitelj narave in posebno pti-

ãev, pa goji tudi gosi.

Ob kaznilnici je precej‰nje dvori‰ãe, jetnikom sluÏi za

vsakdanjo ‰etnjo, par krompirjev tudi raste na dvori‰ãu
in dve, tri solate. En kot pa je zagrajen z nizkim plotom,
za tem plotom je gosem urejeno bivali‰ãe in imajo v tla
vdelan ãeber z vodo. Kajti gosi Ïive tako v vodi kakor na
kopnem in so v tem pogledu dvoÏivke in bi bile prav-
zaprav moãno podobne Ïabam, da niso Ïabe oãitno
drugaãne.

Tri so, eden je gosak, dve sta pa neÏnega spola. Stare

so po dva meseca, pa tehta gosak Ïe pet kil in pol, teÏa
drugih dveh tudi ni dosti manj‰a.

Mislim: Ta okolnost dosti jasno dokazuje inteligent-

nost te Ïivali. Po mojem skromnem mnenju se inteli-
gentnost vobãe razodeva v tem, da zadevno bitje ãim-
bolj stremi za izpopolnitvijo svojih dobrih svojstev, slu-
Ïeãih mu v dosego tistega cilja, ki mu ga je modra stvar-
nica postavila na tem svetu. In se obeta tem gosem

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

sprião njihove inteligence jako lepa bodoãnost. O sv.
Martinu bodo tehtale oskubljene vsaka svojih deset kil
kakor niã in bodo same masti imele vsaka pet kil, kilo po
dvesto kron, ãe ne bo cena za mast Ïe vi‰ja. To je jako
lepo!

âe pristopi‰ k plotu, koj priãno gagati in vratove izte-

govati proti tebi, pa ãe jim ponudi‰ ‰op solate, bodo se-
gle po solati in bolj redko kdaj po prstih. Najveãjega ob-
ãudovanja pa je vredno tole: solato neso v kljunu k ãe-
bru, jo pomoãijo v vodo in ‰ele tako zabeljeno pojedo.
Ne store to vsakikrat, nego kadar jih ba‰ prime sla po
solati, pripravljeni z vodo. Skratka, dejstvo je: gosi si
znajo jed pripravljati — tukaj se pa Ïe priãenja kultura.

âe jim moli‰ prazno roko brez solate, gredo v opozi-

cijo in so hude in sikajo.

Toliko govore dandanes in pi‰ejo o hipnozi, hotel sem

gosi hipnotizirati, pa so me najprej postrani pogledale z
enim oãesom, potem so me kavsnile v prst. Niso se dale,
niti ne oni dve od neÏnega spola, in je to jako ãastno
spriãevalo za njih du‰evno stanje.

Po navadi jih ima pod svojo komando kmeti‰ka Ïen-

ska v beli platneni obleki, ‰irok mo‰ki obraz ima in ka-
dar se smeje, kaÏe moãne zobe; Tonãka ji pravijo in so
ji gosi brezpogojno vdane. Odpre jim vratca, gre v drugi
kot dvori‰ãa in rahlo zaÏviÏga, na ta njen ÏviÏg se dvig-
nejo in kakor burja sfrfotajo k njej in se smukajo okoli

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

nje s svojimi vratovi in kar gostole od blaÏenosti, ãe ka-
tero poboÏa. In kamor potem gre, varno stopajo za njo
druga za drugo in se ne bi izgubile od nje, pa naj bi jih
mikala ‰e tako soãnata pa‰a. In jih nikdar ne imenuje
gosi, nego jih kliãe: »Moje belke!« in svoje kosilo deli z
njimi.

Moj prijatelj Oskar je oÏenjen, njegova gospa je pri-

jetno rejena in tudi drugaãe vrlo inteligentna. Rekel
sem, kako ganljivo je pravzaprav tako prijateljsko in za-
upljivo razmerje med ãlovekom in Ïivaljo.

Pa mi je gospa povedala, kolik‰ne kriÏe je imela lani

s Tonãko zaradi gosi. Lani so redili le eno, in ko se je bli-
Ïal sv. Martin, je bilo kar sme‰no videti, kako jo je Tonã-
ka milovala in zraven si brisala solze. Venomer jo je
imela v naroãju in jo gladila in je gos privijala svoj vrat
ob njenega in sta ãebljali obe enako.

Pa ko je pri‰el odloãilni dan, je bila vsa prepadena in

bolna. ·e oskubsti ni marala zaklane niti ne je videti
mrtve, kaj ‰ele, da bi pokusila peãeno, in je bila izvrst-
na s celim krompirjem in z zeljnato solato. Cel mesec je
Ïalovala za njo.

Odgovoril sem, da se tudi po mojih skromnih izku‰-

njah na tem podroãju gosji peãenki jako prilega zeljnata
solata in je lahko tudi kak fiÏol vmes. Hkratu sem ãesti-
tal gospe, da ima tako dobrosrãno in z Ïivaljo usmilje-
no sluÏkinjo — take so redke!

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

»O,« je dejala gospa, »saj ni sluÏkinja, kaznjenka je,

pa ji je ukazano delo na kaznilni‰kem dvori‰ãu. Kaz-
njenka je, s ·tajerskega je doma ali iz Prekmurja, svoje-
mu otroku je prerezala vrat z navadnim pipcem in je
otroka zakopala v hlevu, pa ga je izgrebel pes. Pravijo,
da ima od poprej tudi Ïe enega na vesti. ·tiri leta je do-
bila — saj jih bo skoro odsluÏila. âuje‰, Oskar,« se je
obrnila k soprogu, »kdaj gre Tonãka ven?«

»BliÏnji teden bo izpu‰ãena.«
»To je stra‰no!« sem dejal in sem mislil na kaznjenko.
»O,« je rekla gospa in je mislila na gosi, »saj bo kmalu

zopet nazaj. Je sama obljubila, da se vrne. Tistemu ded-
cu, je rekla, ki jo je spravil v nesreão, tistemu dedcu
mora ‰e dati spominek, da mu ga bo dovolj za vse Ïive
dni. Potem pride zopet h gosem, pa jo naj zapro za vse
Ïive dni!«

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Niko Poãivalnik, narodna Ïrtev

ospoda Nika Poãivalnika poznam osebno, zato ga
z mirno vestjo in s polnim prepriãanjem lahko kar

najtopleje priporoãam kot narodno Ïrtev. Vsem rodo-
ljubnim dru‰tvom in korporacijam, ki jim je dosedaj ne-
dostajalo prilike, da s prenosom kosti ali kakor koli pro-
slave katero koli narodno Ïrtev in tako udejstvé in sve-
tu razodeno svoje kremenito in neustra‰eno mi‰ljenje,
evo jim gospoda Nika Poãivalnika, narodno Ïrtev, odliã-
no, brezhibno, prvovrstno in z vsestranskim jamstvom!

Gospod Niko Poãivalnik naj mi oprosti, ali se mi zdi:

ne bi bilo prav zamolãati, da je, rekel bi, tudi pesnik.
Tista je njegova:

»Lep‰e ni fare od svete Marjete,
kjer koli je dekle, vsako ima dete.«

Ta pesnitev, v svojem bistvu naboÏne vsebine, ima

jako mnogo kitic, pa ‰e ji gospod Niko Poãivalnik kate-
ro doda. Pravi, da ne odneha, dokler ne bo pesni‰ki ob-
delal vsega zbora svetnikov, kar jih je v pratiki. Lep, iz-
podbuden in hvalevreden naãrt!

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Sedi gospod Poãivalnik zveãer pri svoji ãetrtinki —

jako zmeren je gospod, nikdar ne pije veã hkrati kakor
ãetrtinko — kar ga popade pesni‰ki zanos, zgrabi svinã-
nik, zgrabi papir, Ïe je zagledala beli dan nova kitica:

»Lep‰e ni fare od svetega Martina,
kjer koli je dekle, vsako ima sina,«

ali:

»Lep‰e ni fare od svetega Joba,
kjer koli je dekle, vsako ima poba.«

In je jako lepo gledati, kako gladko mu teãe vir poezije

izpod parkljev.

Bil pa je gospod Niko Poãivalnik njega dni uradnik.

Mislim, da je bil pri vladi: do enajstih je sedel v kavar-
ni, potem je ‰el v pisarno, ob pol ene pa je bil Ïe pri obe-
du in je bil, kakor reãeno, jako zmeren gospod, hkrati ni
pil nikdar veã nego ãetrtinko. Uradne ure od enajstih do
pol ene so imeli njega dni le pri vladi in je bil gospod
Niko Poãivalnik jako toãen in sem se mu ãudil: nikdar ni
zakasnil k obedu.

Vendar se je zgodilo, da so ga mladega upokojili; rekli

so, kaj bi z njim, ko jim v uradu dela zgolj napotje.

Torej ako sploh ne bi bil hodil v pisarno, ampak iz ka-

varne naravnost k obedu, ne bi bil v napotje in vse bi
bilo dobro in sijalo bi mu zadovoljstvo vi‰jih in smeja-

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

la se mu kariera. Ali je bil vzoren uradnik, tvrd in neiz-
prosen do sebe, toãno izpolnjujoã mero svojih stanov-
skih dolÏnosti — pa zato brco in hajdi v pokoj! Stvar se
mi Ïe taãas ni videla praviãna. Kak‰na pa je bila stvar
pravzaprav, sem zvedel ‰ele zadnje dni.

Bilo je h koncu meseca, gostilna skoro brez gostov.

Poãivalnik mrk in tih. Izpraznila se mu je ãetrt, izpraz-
nila ãa‰a, tedaj se mu je izvil iz prsi globok vzdih: »O,
domovina,« je dejal, »ti si kakor nov ‰korenj: lepa si za
oko, ali prizadeva‰ boleãine!»

Îelja me je bila, ga potolaÏiti. Rad bi mu bil natoãil iz

svojega, toda nisem vedel, ali smem.

Rekel sem: »Gospod, razumevam vas in ãutim z vami.

Sramota je za oblast, ki je tako vestno in delovno moã,
kakr‰na ste vi, pahnila v nezasluÏeni pokoj!«

Pa se je zgodilo, ãesar nisem bil ni malo priãakoval

kot odgovor na svoje tolaÏilne besede.

Sicer tako mirni in ljubeznivi Poãivalnik je razjarjen

planil kvi‰ku, bliskale so se mu oãi, krilile so mu roke in
sikal je vame: »Kdo je bil vesten? Kdo je bil delaven?
âlovek, vi me Ïalite!«

Takega ‰e nisem videl. V razburjenosti mu je pri‰la v

roke moja steklenica in si je napolnil ãa‰o. »Oprostite,
zmotil sem se!« je dejal in zopet sedel.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

ZamiÏal je, povesil ustnice in priãakoval umetnika, da

mu sname bridko masko mrtva‰kih potez z mukotrpne-
ga lica.

Umetnika ni bilo — pa je gospod Poãivalnik zopet

oÏivel. Izpil je in mi ponudil roko: »Brez zamere! Blag
ste ãlovek — verjamem, niste imeli namena, da me Ïa-
lite, ko ste mi oãitali vestnost in delavnost. Nego vi me
ne poznate, gospodine! Kakor me sploh ne pozna ve-
soljna domovina. O domovina, ti si kakor kipeãi mo‰t,
slaj‰a si od medu, ali ãrevesa bole po tebi!«

Dvignil je ãa‰o in bi bil v zbeganosti svoje du‰e pil iz

prazne, da mu nisem v pravi ãas natoãil.

»Oprostite!« je dejal. Po malem se mu je ublaÏil trp-

ki izraz lica. »Gospodine, vedite, zapomnite si in si za-
biãite v svoje moÏgane: jaz nisem bil vesten, jaz nisem
bil delaven!«

In je priãel pripovedovati in ãim dalj je pripovedoval,

bolj mu je donel glas, bolj mu je Ïarelo lice. Ni mogel
dovolj Ïivo poudariti, da ni delal in ni, ko je bil uradnik.
V pisarni, da stoji star divan, ta divan naj se zasli‰i pod
prisego pa se bo videlo: ne bo se upal potrditi kaj dru-
gega, nego da se on, Niko Poãivalnik, ni dotaknil dela,
pa Ïe prav nobenega! Sramota, ãe bi se ga bil! Za koga,
vpra‰a, naj bi bil delal, za koga — grohot peklenski! To
je tisto!

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

O, saj drugi da so delali! Verjetno ali neverjetno: na‰le

so se ‰leve, ki so ‰e popoldne ãepele v uradu od petih do
polsedmih, eden je celo domov jemal spise, osem debe-
lih ur je delal na dan, poturica izdajalska!

On pa ne tako. On, Niko Poãivalnik, komaj da je po-

botnico podpisal vsak mesec — to je bilo vse delo, kar bi
ga mogli mu opona‰ati, drugega niã! — Izogibal pa se je
dela ne iz lenobe, nego iz rodoljubja.

Zakaj nosil je v slovenskih svojih nedrjih kakor v taj-

nostnem tabernaklju blaÏeni lik svobode. Verjel je s trd-
nim zaupanjem, da pride dan in nam re‰i narod izpod
ãrnoÏolte tujãeve pete. Pa si je ãiste ohranil roke od c. kr.
ârnila in si je ãisto ohranil zavest.

Zdajci si je natoãil sam in me je priãel tikati.
»Zna‰, brate, kukavica mi bodi ime, da sem bil vesten

in da sem delal za ãrnoÏolto peto! O, ako bi bili vsi z
mano enega srca, enih misli, davno prej bi se bila vojna
konãala s porazom c. kr. pete!

No in potem me je c. kr. peta bacnila v pokoj. Dobro

je ukrenila, brate, dobro! Ta njen ukrep je moje muãe-
ni‰tvo, pa je moj ponos tudi — uradna svedoãba z Ïigom
in peãatom o mojih zaslugah za zedinjenje.«

Prevzele so ga misli, roka s svinãnikom mu je zaigra-

la po robu ãasopisa. Okrepãal se je, prizanesljivo se je
smehljal in ãital:

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

»Lep‰e ni fare od svetega JanÏa,
kjer koli je dekle, vsako ima pamÏa.«

Potem je nadaljeval svoje pripovedovanje:
»Pri‰el je na‰ dan, osvanila nam je zlata svoboda. Joj

meni: poturica z osemurnim delom na dan, z delom iz-
dajalskim za c. kr. ârnoÏolto peto, ta je bil povi‰an — ne
na vislice, o ne, nego v peti ãinovni razred; vse druge
‰leve so bile povi‰ane v ‰estega! Na Nika Poãivalnika,
bojevnika prostovoljca za svobode zlati dan, se ni spom-
nil nikdo, Niko Poãivalnik je ostal zaniãevana in tepta-
na — narodna Ïrtev. O domovina, ti si — ti si — kar koli,
kakor koli!« Zmajal je glavo in si zakril oãi z roko, da ni
videl, ko sem mu jadniku nasul ãa‰o.

Jaz ne vem — ni se mi zdelo brez pameti, kar je bil

povedal. Dolgo vrsto let sva si bila znanca; zdaj ko mi je
razodel skrito rano svojega srca, mi je postal prijatelj in
brat.

Vpra‰al sem ga, ali ne bi mogel kaj storiti zanj — ni-

sem brez stikov s ãasopisjem, morebiti bi se dala stvar
upotiti . . .

Mahnil je z roko in se turobno nasmehljal: »Jaz sem

in ostanem narodna Ïrtev.«

Rekel sem, ba‰ ker se je Ïrtvoval za narod, je narodu

sveta dolÏnost, da se svoji Ïrtvi izkaÏe hvaleÏnega . . .

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Pil je, pomislil in izjavil, da je skromen ãlovek in da

mu ni za hrupna slavja. Zato bi hvaleÏno, toda odloãno
odklonil slavnostno prena‰anje kosti. Zlasti ko so taka
slavja zdruÏena s pogubnim tro‰enjem narodne imovi-
ne, kajti jim rada sledi ljudska veselica z vinsko poku‰-
njo in ‰aljivo loterijo. —

Pil je, pomislil in potem izjavil, da bi njegovemu ãust-

vovanju bolje ustrezalo, ako bi se ‰irom po mili domo-
vini zbirali prispevki za ustanovo. Ta ustanova bi lahko
za vse veãne dni nosila ime »Nika Poãivalnika ustano-
va svobode«. A uprava ustanove in razpolaganje z njo
naj bi se poverila njemu. Zdi se mu, je dejal, da bi bila ta
pot najdostojnej‰a, a tudi za dru‰tvo ali korporacijo. ki
bi se lotila stvari, najãastnej‰a.

·e me je vpra‰al, kaj mislim in ali je izkljuãeno, da bi

pri agraru kaj kanilo zanj, recimo majhna gra‰ãina z
gozdi in goricami? Oziroma kaj pravim, ali bi se mu ne
dalo izposloviti v nagrado za zasluge kako mesto drÏav-
nega podtajnika, takega na razpoloÏenju . . .

Odgovoril sem, da ne vem. Odvisna je stvar od stran-

ke, ki bo ba‰ na krmilu.

Izjavil je, da z enako ljubeznijo objema vso ‰irno do-

movino in vse njene stranke, pa ãe je zastran gra‰ãine ali
podtajni‰kega mesta treba, se tudi rad in takoj podpi‰e
za stranko katero koli. Seveda brez prejudica, brez pre-

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

judica . . . Toda ta vpra‰anja, je dejal, da ‰e niso pereãa,
najprej naj govori narod. —

Tako je, najprej naj govori narod!
Narod, pozvan si, torej govori! Svet zre vate.
In bodi omenjeno: dru‰tvo ali korporacija, ki bi se za-

vzela zanj, poãastiti jo hoãe Niko Poãivalnik s pesnitvi-
jo. Bogme, pesnik je po boÏji volji:

»Lep‰e ni fare od svetega Vida,
kjer koli je dekle, nobeno ni prida.
Lep‰e ni fare od svete Amalije,
kar je deklet tam, vse so ka — hmtadra.«

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Pravni‰ki izlet

aroãili so mi, da se kot poroãevalec udeleÏim

pravni‰kega izleta v Celje, kuvert za osebo brez

pijaãe 30 dinarjev, in je bil izlet jako pouãen.

Komaj smo se dobro usedli v vlak, Ïe so priãeli z re-

ferati in razpravami.

Bili so zrelej‰i gospodje z resnimi lici in uãenimi ãeli

in se je prvi sluãaj, ki je bil predmet razgovoru, nemara
tikal vodnega prava. Nekod na Dolenjskem da so si
zgradili vodovod, in ko so ga sveãano izroãili javni upo-
rabi, se je slavnosti udeleÏil tudi Ïupan, ugledna in ãasti-
ta korenina. Njemu da so natoãili iz vodovoda prvo
ãa‰o. Dvignil jo je proti soncu in jo pohvalil, da je ãista.
Potem je dejal: »Kr‰ãen sem bil z njo, pil je ‰e nisem.«
Za hipec da se je pomi‰ljal, pa se je vendar odloãil: »Naj
bo, vzela me ne bo!« In je nastavil ãa‰o in jo poãasi pre-
vidno nagnil vase. Za en poÏirek ne prevelik ne premaj-
hen da je v usta vzel nevajene poku‰nje, splaknil si je z
njo ustno duplino od lica do lica, od usten do grla in si
je v njej okopal jezik. Potem jo je v lepem loku zopet iz-
pljunil, dÏk! Tako je storil, kakor delajo izku‰eni ve‰ãaki,
kadar poku‰ajo vino. DÏk! In bi bil polni curek zadel

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

hlaãe policaja, da jih ni imel policaj zatlaãenih za ‰ko-
renj, ‰kornju pa voda ne ‰koduje od zunaj. In nato je
Ïupan o vodi iz novega vodovoda izrekel tole sodbo:

»Gospoda moja, tako se mi zdi, da nima pravega gaj-

sta!«

Kako se je stvar z vodo konãala v vi‰jih stopnjah, mi

je ostalo nejasno, kajti Ïe se je razvnela med uãeno
gospodo Ïivahna debata, ki pa po mojem preudarku ni
veã spadala v vodno pravo nego prej nasprotno.

Spominjali so se govorniki gospoda, ki da je imel po-

leg ãetrtinke vina obiãajno na mizi tudi slatinsko stekle-
nico in je k vinu pridno pritakal iz slatinke. Tako je ãu-
val svoj ugled kot zmeren in trezen sodobnik. Ves dol-
gi veãer da je izpil le dve ãetrti in dve slatinki. Toda so
mu na‰li sled, sneli so mu z lica krinko — be‰tija je bil
zmenjen s krãmarjem: v slatinki je bilo takisto golo suho
vino! Rekli so, da potemtakem ni ãuda, ako je ugledni ta
gospod o polnoãi sku‰al odklepati hi‰ne duri z goreão
cigaro namesto s kljuãem, kar da je docela nepripravno
in tudi z moralnega stali‰ãa zavrÏno sredstvo za dosego
namena.

V nadaljnjem razgovoru se je pohvalno poudarjalo

protialkoholno gibanje, ki si polagoma, toda vztrajno
krãi pot v ãim ‰ir‰e plasti naroda. Znaãilen pojav na tem
podroãju da je zlasti govor kmetskega Ïupana, ki je
na‰el preprosto, pa pravo besedo, da pouãi in prepriãa

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

svoje obãane: »Vina imamo dovolj, Ïganja imamo do-
volj dobrega, domaãega — ali ni res, moÏje: nam ni tre-
ba alkohola! Proã z alkoholom!« Tak‰en da je zgleden
glas iz naroda! —

Drugo toãko sporeda je tvoril pravni sluãaj, ki je bil

bolj kazenske narave in bi se zanj morale brigati oblasti,
pozvane v pobijanje draginje, ako naj so kos svojim
vzvi‰enim nalogam. Zanesljiva priãa, kremenit zemlje-
radnik iz Krotne vasi na Dolenjskem, da je bil na ljub-
ljanskem velesejmu pa je vrniv‰i se pod prisego izpove-
dal sledeãe: »Draginja je, draginja! Tako so majhne bile
Ïemlje, tri sem zaeno dal v usta, hardun! pa sem ‰e lah-
ko zaÏviÏgal.«

Grozno! Vpra‰am, kam plovemo!
Istinitost sluãaja je zajamãena po osebnosti poroãe-

valca.

Temu primeru je bil soroden nadaljnji primer, le da

mu predmet ni bil kruh nego drugo niã manj vaÏno Ïi-
vilo: meso — tako rekoã svinja.

Gnala da sta svinjo kmet in kmetica na semenj, da jo

prodata: spredaj je stopala Ïena in po malem sipala ko-
ruzo, da je Ïival raj‰i sledila, zadi je koracal on in je imel
palico. Tako so ‰li in Ïe se je bila vsa druÏina sreãno pri-
bliÏala sejmi‰ãu, kar se ustavi svinja, se uleÏe sredi pota,
zadovoljno kruli in ne mara naprej. Kakor da bi skleni-

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

la: tukaj postavim svoj ‰otor in bom uÏivala zasluÏeni
pokoj!

»Pujsa, na, na, na!« vabi Ïena in siplje koruzo.
Pujsa kruli, pujsa noãe.
Îena se razburja nad moÏem: »Kaj stoji‰ kakor ‰tor!

S palico ji pomagaj naprej!»

Reãe kmet: »Pusti jo, baba, ti ne ve‰! Svinja je politi‰!

Po blatu se valja, da bo veã vagala.« —

Tako gospod poroãevalec.
Zoper poroãilo ni bilo ugovora. Da po pravici povem,

to me je osupnilo. Edino, kar se je pripomnilo z druge
strani, je bilo, da je nekatera Ïival res pametna. Na Osoj-
nem brdu npr. da so imeli namesto nikdar sitega organi-
sta izuãenega kosa na koru; v kletki da je sedel, minis-
tranti so mu nosili drobnih ãrviãkov, pri ma‰i pa je fa-
ranom ÏviÏgal Tantum ergo. —

Îe so hoteli prestopiti k tretji toãki.
Meni pa se je stvar zdela prevaÏna, da bi ‰li preko nje

na dnevni red, zato sem se oglasil za besedo. Dovolili so
mi jo in govoril sem blizu tako:

»Slavna gospoda,« sem dejal, »ne zamerite mi gostu,

da izrazim svoje skromno mi‰ljenje. Ne da bi oporekal
ãastitim gospodom predgovornikom, ali vest mi ne da
drugaãe, nego da dam du‰ka svojemu prepriãanju: kos
in svinja sta dve razliãni stvari! Nobene besedice zoper
kosa! Kos je nedolÏen — ÏviÏgal je v slavo stvamiku in v

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

izpodbudo vernikom in ni bilo ne za ‰ãep hudobije v
njegovem namenu in poãetju. Svinji pa je bilo srce obr-
njeno na goljufijo: z zvito pretvezo je hotela mesarja pri-
praviti v zmoto, da bi trpel ‰kodo na lastnini ali drugih
pravicah. Varati ga je hotela pri teÏi. O‰kodovan pa ne
bi bil samo mesar, o‰kodovan bi bil tudi in ne le tudi,
marveã celo zlasti konsument in ‰koda bi bila nepre-
gledna, saj vemo: cene hitro gredo kvi‰ku, a poti navz-
dol ne najdejo veã. Jaz mislim, slavna gospoda,« sem
dejal, »drÏavno pravdni‰tvo sprião razloÏenega poloÏaja
ne bi smelo kriÏem drÏati rok, nego bi moralo po urad-
ni svoji dolÏnosti brez ozirov na stro‰ke trdo in neiz-
prosno kakor moÏ jeklen naperiti obtoÏbo zoper svi-
njo.«

Predlagal sem v tem smislu resolucijo.
Videl sem: resolucija je bila vsem pogodu. Vendar je

niso dali na glasovanje. Nego, ko se je polegel hrup, so
mi zastavili vpra‰anje.

Vpra‰anje me je presenetilo in razburilo. Nisem se bil

nadejal, da imajo na sporedu svojega izleta tudi izpite.
Niti se mi ne zdi obiãajno, da se ãlovek, tako rekoã gost,
ãisto nepripravljen in na te‰ãe postavi pred izpra‰evalno
komisijo.

Vpra‰anje se je glasilo: Odkod nam je sedaj toliko

deÏja?

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Utripalo mi je srce, upal sem, da skoro dospemo na

cilj svoje voÏnje in bi se jim izmuznil. Umikal sem se in
ugovarjal, da vremenoslovje ni moja stroka.

Toda niso odnehali. Dejali so, da je vpra‰anje uprav-

nopravne narave, silili so vame, in ko so dognali, da ne
znam odgovora in so me osramotili, so odgovorili sami:
Ob lanski su‰i je bilo, so na‰i kmetje poslali v Beograd
molbo za deÏ. Po neprestanem vztrajnem prizadevanju
na‰ih veljakov se je slednjiã re‰ila molba in to ugodno in
ba‰ te dni: evo deÏja do mile volje!

Tedaj sem od du‰evnih naporov omedlel in se nisem

zbudil iz nezavesti osemin‰tirideset ur.

Ko sem se zdramil, sem se poÏuril v hotel in reklami-

ral svoj kuvert, brez pijaãe 30 dinarjev za osebo.

Rekli so, da je Ïe v pomijah.
Nato sem ga odklonil.
Pouãen pa je bil izlet jako.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Raki

o povest bi moral pravzaprav spisati Hans Heinz
Ewers, toda je dejal, da ne zna dovolj slovenski.

Lahko mu je Ïal, Slovenci ga jako ljubijo, zlasti dame!

Sli‰al sem jo in sem jo deloma sam doÏivel, ko sem se

vozil iz Zagreba v Ljubljano. Bilo je neki torek popoldne,
mraãilo se je in ãe se ne motim, je pr‰ilo tudi. Gotovo je
pr‰ilo. Kajti se spominjam: Ko je hotel tisti gospod — ne
H. H. E., nego tisti, ki bom o njem pripovedoval — na
videmski postaji stopiti v vagon, se je jako trudil, da za-
pre svoj deÏnik. Ni se mu posreãilo drugaãe, nego da ga
je uprl ob tla in da je rokam priskoãil na pomoã ‰e z
nogo. Nato je poknilo in je bil deÏnik zaprt in ne verja-
mem, da se je dal, kakr‰en je bil, ‰e kdaj odpreti.

Gospod je rekel: »Hopla!«, pognal se je v vagon, od-

bijalo ga je od ene stene v drugo in ga je zaneslo skozi
odprta vrata v moj oddel. Îe je sedel na mehkem sedeÏu
nasproti meni in iz ko‰atega obraza so se mu smejale
prijazne oãi. Oãitno je bil hvaleÏen naklonjeni usodi, ki
ga je preko vseh nevarnosti tako udobno pripeljala na
varni sedeÏ.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

Pokimal mi je. Na kolenih je drÏal obseÏen karton in

je ãutil vljudno potrebo, da mi razodene, da je v kartonu
grozdje. Opazil sem, da je bil karton brez dna, zato sem
kolikor toliko dvomil o resniãnosti njegove trditve. Bla-
ten pa je bil od nog do glave. Mogoãe mu je pri‰lo kaj
blata tudi notri v usta v votli zob, ves ãas je tleskal z je-
zikom »cv« in »ck« in si prizadeval, da iz zoba iztrebi,
kar ni spadalo vanj.

Drugaãe je bil prijazen. Povedal je, da prihaja narav-

nost iz vinske gorice, 445 m nad morsko gladino.

Vi‰ino sem mu verjel — da je bil v vi‰jih poloÏajih, se

mu je v istini poznalo. Z morsko gladino pa je bilo tako
kakor z grozdjem. Morske gladine mu nisem mogel ver-
jeti, predobro so mi znani ondotni kraji in vem, da ni-
majo v Vidmu in ‰e daleã na okrog ni za ‰ãep morja na
razpolago, ne njegove gladine. Tudi me je osupnilo, ko
sva privozila na Zidani most, da me je vpra‰al, ali nisva
na Jesenicah — na Jesenicah da toãijo ugledno dalma-
tinsko srago. In je napravil zopet »ck«. Zdi se mi, moj ni
bil vseskozi objektiven. To se mi zdi potrebno pripom-
niti zaradi pravilne ocene njegovega pripovedovanja.

Od tega sopotnika sem torej izvedel na voÏnji do

Ljubljane sledeão zgodbo.

Rekel je — »cv« — da so stopili opoldne po kosilu iz

hi‰e, da si malo prezraãijo glave. V bliÏini da je velik rib-
nik, kuãigazda da jih je posadil v ãoln in jih vozil po rib-

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

niku, zraven so peli »Morje adrijansko«, in zelenko vina
so tudi imeli s sabo, ako bi kateri omagal.

—Pa jim zbudi pozornost sredi precej globokega rib-

nika ‰op rastoãe trave, toliko je je bilo, kolikor je velik
navadni kroÏnik. Zaãudili so se, kak‰en je to spak, da
sredi vode rase trava. —

Tako je pripovedoval prijazni sopotnik, vmes je delal

»cv« in »ck« in vãasih mu je uspelo in je naredil tudi
»cúvut«. Nikdar ‰e nisem sli‰al slavca na lastna u‰esa —
te sreãe dosedaj nisem bil deleÏen. Paã pa sem bil pred
leti ãital slavãevo petje popisano v knjigi in mislim, tako
nekako je cvrãal moj sopotnik na svoj votli zob. Bilo je
precej lepo.

—Bohotni ‰op trave iznad vode da je zanimal druÏbo

v ãolnu. Kuãigazda jih je veslal tja tik do trave, da so jo
lahko dosegli. Jo primejo, jo vleãejo — ru‰a se giblje. ‰e
jo vleãejo — vdaje se, dviga se. Oberoã jo vleãejo kvi‰ku
— pod travo se prikaÏe ãlove‰ka glava, za glavo rame,
prsi, ves kmetski dedec in ima mrlakar tako teÏke ‰kor-
nje na nogah, da je pokonci stal v vodi, in je stal Ïe to-
liko ãasa notri, da mu je trava pognala iz glave. Cüvüt.—

Tako sodim, votli zob mojega sopotnika in pripove-

dovalca je bil posebno umetelno navrtan. Mislim, da je
imel zgoraj luknjo in ob strani tudi kakor pi‰ãal ali fru-
la. Mislim: Ako bi si moÏ nabavil ‰e kake tri take zobe,
pa bi z njimi lahko dajal koncerte.

BES

DVANAJST KRATKOâASNIH ZGODBIC

»Cüvüt« je naredil in naprej pripovedoval ãudno do-

godiv‰ãino z mrliãem v vodi. Kuãigazda da je bil spoznal
deda s ko‰enino na glavi in je dejal: »Holaj, to je stari
mlinar! Oni dan se ga je bil preveã naÏehtal, naklestil je
babo in sina, skledo s ka‰o tre‰ãil na tla, potem ga je
vzela noã. Ugibali so, da je ‰el med Hrvate me‰etarit.
No, zdaj je pa tukaj!« In je zaklical: »Lojze! Lojze!«

»Ck« in »cv«. Na pragu mlina da se je pojavil mladi

mlinar, zdrav in krepak deãko. Ko je ugledal gospodo v
ãolnu, je za spoznanje premaknil klobuk.

—»Lojze, oãeta smo na‰li v vodi!« je vpil kuãigazda in

je veslal h kraju. Mrliãa smo bili gorenjo polovico poteg-
nili v ãoln, noge so mu visele v vodo.

—Lojze je prihajal poãasi bliÏe, roke je drÏal na hrb-

tu. Priãakal nas je na bregu, usta je nabral za pljunek,
toda pljunil ni. Ogledal si je oãeta in mu je polagoma
raslo zanimanje za rajnega roditelja. Sklonil se je ãezenj
in molãe priãel pobirati rake. DrÏali so se rajnika izred-
no lepi raki, po trideset centimetrov so merili in veã.

—Izstopili so vsi iz ãolna — »ck« in »cv« — in kuãigaz-

da je rekel: »Lojze, teh rakov menda vendar ne bo‰ na-
zaj pometal v ribnik!«

»Nak!« je dejal Lojze. »Prodal jih bom.«
—In jih je nabral za polno cajno.
—Potem je skoãil v ãoln, pljunil v roke in z oãetom

odrinil od kraja.