Feri Lainšček Namesto koga roža cveti

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Feri Lain‰ãek

Namesto

koga

roÏa cveti

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

BES

Feri Lain‰ãek
NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

Roman je iz‰el leta 1991 pri Pre‰ernovi
druÏbi. Bil je nagrajen z nagrado Kresnik
za najbolj‰i slovenski roman v letu 1992.
Po njem je bil posnet film Halgato in
televizijska nadaljevanka v treh delih.
Nova izdaja jeseni 2002 pri zaloÏbi
Franc-Franc.

ISBN 91-7301-160-6

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Namesto koga roÏa cveti,
na mesto koga sem jaz —
katera roÏa najbolj di‰i,
ãigava pesem rabi moj glas?

âe pa trava nad mojo zemljo
bo pognala kak cvet,
enim tiho kapljo v oko,
drugim dal bo med.

Vlado Kreslin

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Nokturno

ep veãer se dela.

Tak kot le redkokdaj.

Pi‰, ki je razvozlal oblake in jih zalizal prav k strÏenu

obzornice, se je ulegel. Velike sape so se zavlekle v tol-
mune in gostirja, sapice so se potuhnile v kro‰njah les-
ke in jel‰evja. ·e najneznatnej‰i dih je naposled na‰el
svoj mir pod pomladnim listom ali latico. Prav iz skriv-
nosti, v kateri bo zdaj zdaj potonilo sonce, pa se dviga-
jo prhke veãerne meglice in tkejo odejo za vse, kar si Ïeli
zaspati.

Helgato paã ne bo spal.
Ker Ïe oddavnaj ne spi veã.
âakal bo, da se naliãje violine orosi. Na to mora poãa-

kati, kajti le tedaj strune zazvenijo drugaãe. Potem —
potem samo ‰e usloãi lok in trkne z njim ob kobilico. âe
se vrne povsem razloãen odmev, pa ta njegov kev, ne
spla‰i nobene premrle ptice, potem ve, da lahko zagosla,
ne da bi bilo komurkoli v nadlego. V zasmeh pa to nje-
govo muziciranje tako in tako ne more biti nikomur,
kajti ãlove‰ke oãi in u‰esa so daleã.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Tamle na levi, kjer je megla taãas najbolj visoka in zdaj
Ïe kot mleko gosta, tam leÏi Velika vejs. Pol ure hoda je
do nje, ‰e najmanj toliko pa je potem treba, da jo skoz
in skoz prehodi‰. A tudi, ãe bi bilo manj, tjakaj Halgato
ne Ïeli stopiti nikoli veã.

Tamle na desni — tam leÏi Lacki roma. Pol ure hoda

je do nje, potem pa jo lahko v eni sapi premeri‰. A tudi,
ãe bi se ‰e zmanj‰ala, ãe bi jo pi‰ raznesel, kakor razne-
se pepel z ugaslega ognji‰ãa, tjakaj Halgato ne bo stopil
nikoli veã.

Ker: le tu, tu vmes, kjer le ‰e ‰a‰ premaguje mrtvice,

tu je zdaj njegovo vse.

Ker: le tu lahko gosla, vedoã, da ga le Bog poslu‰a.

Bog pa Ïe ve, da njegova pesem ne prosi in ne terja niãe-
sar.

Pravijo sicer, da ni vse v redu s tabo, ãe posebej lepo
igra‰ ob polni luni. âe si ob njenem ãasu poln samega
sebe, kot je tudi ona polna sama sebe. Vendar, kaj je
ãistej‰ega, kot njen veliki obraz, ki te gleda, gleda, kot bi
ti ‰kilili pod prste. Res: le kako se mu ne bi zazdelo, da
mu je tudi zdaj prisluhnila. Takega zamaknjenega po-
slu‰alca paã zlahka opazi‰, pa naj bo to v ãardi, na sej-
mu, ali — Bog nam oprosti — na nebu. In potem seve-
da ne more‰, da ne bi zapel najtanj‰e melodije, ki se je
kdajkoli zganila v tebi. Posebej pa Halgato tega ne more

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

zdaj, ko se je luna od vseh stvorov, ki gomazijo po tem
svetu, obrnila ravno k njemu — k pi‰kavemu Ciganu!

Kaj bi torej, luna, kukavica — postoj! — ti, ki blodi‰,

tako kot je tudi Halgato vãasih lazil. Ti, ki se, kot je vi-
deti, ne bo‰ nikoli naveliãala, tako kot se je Halgato Ïe
zdavnaj. Niã takega ti ne bo povedala njegova pesem,
kar ne bi Ïe in bolje vedela, a zdaj vendarle ne gre za to.

Postoj, luna, in se imej lepo!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Sreãanje

es, ãudno svetlikava je ta noã.

Kot bi se lunína razlila ãez rob.

Ali, kot bi se Ïe delal dan.
Pa tudi to ga navdaja s ãudnimi obãutki, da je nekdo

za‰el v to pustoto in se mu, glej ga, kar naravnost bliÏa.
Kajti, Halgato ne pomni, da bi ga kdo premotil tod — ‰e
posebej ne ponoãi. Lovci, ki preÏijo na velko divjad, bi
tu zamanj ãakali. Fazani in divje race lovijo podnevi.
Cigani so tu Ïe opustili krivi lov in raje kradejo gosi ter
koko‰i, ali pa se jim to veã ne vzljubi. Kdo — torej?

Zdaj je oni vendarle zastal.

Ker je utihnila Halgatova violina.
Toda, zdaj ga je Ïe gotovo opazil.
Da. Seveda.
Samo za toloko je zastal, da si je zategnil kravato. Ali

pa si jo je paã zrahljal. In pa, da si je odvihal hlaãnice, ot-
resel z njih roso in cvetne latice, si z dlanmi zlikal robo-
ve.

Kaj — torej?

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Le kdo, ki je namenjen k pi‰kavemu Ciganu, bi si tako

skrbno popravljal obleko?

Pi‰ti!? ga pre‰ine. Pi‰ti! Krikne, seveda ‰e zmeraj ves ne-
jeveren.

Halgato! mu odgovori oni.
O Bog! si reãe Halgato in mu stopi naproti. Besedo sem

dal, da nikomur veã ne seÏem v roko — a tebi, deãko, ‰e se-
Ïem! Zaklel sem se, da nikomur veã ne pogledam v oãi — a
samo tebi, veliki deãko, ‰e pogledam! O ti nesreãa in muka
ciganska, pa si res ti! mu ponudi roko. Pet, ‰est, sedem let
se nisva videla. Dvakrat toliko let se nisva videla. Pa tudi
zdaj ne vem, ali si Ïiv ali pa dela‰ z mano kake druge raãu-
ne!?

Îiv sem, Halgato, Ïiv! se Pi‰ti z obrazom dotakne nje-

govega obraza. In on mu za ãudo verjame, ãeprav je pri-
‰el ob tako ãudnem ãasu in je bolj od ãudnega ãuden.
Lica so se mu namreã zoÏila, zgubala, kot da se ne bi
videla deset, dvajset, trideset let. Ves njegov dotik je hla-
den, kot da se mu pod koÏo ne bi veã pretakala ciganska
kri. Obleãen pa je tako in tako, kot bi bil pri samem
predsedniku sveta v sluÏbi. Hej! Hoj! zmajuje Halgato.
Pa le kako naj mi gre v raãun ta tvoja zlata gvantna igla, pa
prstenje, veliko prstenje, pa — gledam jih in gledam — ti tvo-
ji plastiãni zobje!?

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Molãe sedeta na hlod in se ‰e zmeraj gledata.

Zakuril bi, pa nimam zagotovljenega draãja, reãe Halga-

to. Ker: podÏigam si samo ‰e, ko sem laãen. Laãen pa sem
zadnje ãase le redkokdaj.

Eh, ja! odmahne Pi‰ti.
In prav ta njegov ehja je prvo, kar Halgato zares pre-

pozna. Le kako si se spomnil name? se zdaj Ïe naravnost
radosti. Le kako, kako si me na‰el! V Lacki romi ti zagotovo
niso vedeli povedati?

Nisem bil v Lacki romi, reãe Pi‰ti zamolklo.
Nisi bil v Lacki romi? Kako? Kar naravnost si pri‰el? Od

tam, kjer si paã vsa ta leta bil, si pri‰el naravnost sem?

Ne, Halgato, se medlo nasmehne oni. Îe dolgo sem tu.

Îe dolgo spet poslu‰am tvojo violino. Îe vso pomlad. Îe vso
zimo. Îe vso jesen jo poslu‰am — se ugrizne — eh, ja, ne
ravno vso jesen. A ko je zaãel padati kostanj, sem bil zago-
tovo Ïe tu.

Halgato ne razume. Vstane. Mu poloÏi dlan na ramo.

Ga v‰ãipne. Se mu zazre v oãi. Kako? vpra‰a. Kako — v
imenu Boga, ki se norãuje iz nas Ciganov? Pri‰el si Ïe jese-
ni, pa nisi bil v Lacki romi? Poslu‰al si mojo muziko, pa se mi
nisi javil? Hej! Niti mignil nisi, ãrni deãko, niti prdnil nisi na
mojo muziko, ti klajfter dreka, ti!

Zidal sem! reãe Pi‰ti. V deÏju in v snegu sem zidal. In po-

noãi in podnevi sem zidal. Vseskozi sem zidal. Le proti jut-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

ru sem kdaj ‰el v ‰a‰. In takrat, vidi‰, mi je tvoja muzika dala
moã, da sem lahko zjutraj spet zidal.

Zidal, zidal, zidal! poskakuje Halgato. Kaj si zidal? In

zakaj si zidal — ti ciganska figa!

Vilo sem si napravil tam v Veliki vasi! povzdigne oni.

Veliko vilo. ·iroko vilo. Visoko vilo. Stra‰no vilo.

No! pljune Halgato. Zdaj mi je jasno! Zdaj mi je vse jas-

no! In naj me peklenski grom in peklenska strela raztre‰ãita,
zdaj, ko mi je vse jasno.

Îe vse jutro se drÏi nanj.

Niti ustnice ne zgane, kaj ‰ele, da bi mu namenil be-

sedo.

A Pi‰ti kljub temu ves ãas sedi ob njegovem ugaslem

ognji‰ãu. Sedi pokonãno in vzravnano, kot je sedel ved-
no in povsod. In ve, da Halgato prav zdaj premi‰lja nje-
govo nelepo usodo. Da ga v mislih kolne. Kajti, kolne ga
zmeraj, ko ga posebej sovraÏi, ali ko ga posebej ljubi. In
danes je Ïe tak dan, da ga gotovo sovraÏi in ljubi obe-
nem.

Jutro pa je veliko, vse veãje.
Nad obzorjem lebdi veliko sonce in ãezenj letijo ve-

like ptice.

âas je za reãi, ki delajo velike sence.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Prva knjiga

ekoã je Ïivel deãek, ki je ljubil temo.

A bolj ko je sanjal o veliki noãi, ki bo Lacki romo

enkrat za zmeraj spravila pod svojo perot, bolj je v nje-
gov svet vdirala svetloba. Naposled mu je mati Tereza
celo prepovedala, da bi podnevi miÏal. âe ga je le zasaãi-
la za zaprtimi oãmi, mu je navila obe u‰esi hkrati; eno
naprej in eno nazaj. Ali pa ga je tako besno zlasala, da so
ga potem ves dan boleli lasje. Obenem pa je vre‰ãe pro-
sila Boga, naj mu konãno odpre oãi, kajti, le kdor hodi
po svetu odprtih vek, lahko upa, da ne bo za‰el.

Deãek te njene pro‰nje ni razumel, kajti ni se mu zde-

lo, da je kamorkoli namenjen.

Potem so mu nekoã vzeli ‰e noãi.

Oãe Mari‰ka, ki se je vraãal zmeraj takrat, ko ga je

deãek Ïe pozabil, se je spet prikazal in tokrat ostal. Mati
Tereza mu je morala z Ïajftno vodo splahniti odrgnine
in ureznine na prsih in trebuhu. Nato pa jih je na debelo
namazala z jeÏevo mastjo in jih polepila s sveÏimi trava-
mi. A Mari‰ka ji za tako skrb in nego ni bil posebno hva-
leÏen, kajti neke nevidne rane so ga oãitno ‰e huje ske-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

lele. Baba Hotile mi je stokrat privo‰ãila, da bi mi vzeli glavo
— zdaj pa mi jo potem res bodo! je ponavljal. Prekleta, pre-
kleta, prekleta, stokrat prekleta baba Hotile in njena nora
pamet in njena nora glava! je besnel leÏeã na pogradu. V
gobec bi ji stopil, ãe bi ga ‰e lahko odprla! Jermenje bi ji vle-
kel s hrbta, ãe bi ga ‰e imela!

Pusti babo! ga je prosila Tereza. Baba je mrtva. In mrtvi

nikoli ne smejo biti niãesar krivi.

Baba Hotile, pa pika! je tulil Mari‰ka. Nikoli mi ni nobe-

na druga baba napovedala smrti! Vse — vse babe na svetu
so mi pravile, da bom gosposko hodil po zemlji in da bom
gospod ‰e na smrti, le babi Hotile to ni ‰lo nikoli v glavo!
Prekleta, prekleta, prekleta, stokrat prekleta baba Hotile in
njena nora pamet in njena nora glava — njej ni ‰lo v glavo,
meni pa ne v Ïivljenje — tako je to — le ona je kriva!

Bo Ïe, da si nekaj stra‰nega zagre‰il? je vse bolj obupa-

vala tudi mati Tereza.

Napravil, napravil, napravil, en drek sem napravil! je kri-

ãal Mari‰ka. Naj le kdo s prstom pokaÏe — prst se mu bo
posu‰il! Naj kdo le besedo zine — jezik mu bo otrpnil! Naj le
pride pome — grom ga bo v makovo zrnje raztre‰ãil! je vso
noã bledel in sploh ni dovolil, da bi upihnili oljenko.

Deãek je ril pod plahto, a tudi tam ni bilo veã teme, da
bi se zasanjal vanjo. Preobraãal in pepelil se je torej na
robu sna in se zaman sku‰al izbrcati iz ‰krlatne svetlo-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

be, ki ga je mrcvarila kakor Ïivi ogenj. Nato se je skozi
to vsiljivo svetlobo izbrisal ‰e vsiljivi oãetov obraz. Nje-
gove ‰trleãe kocine so ga poÏgeãkale v nos, njegove suhe
in raskave ustnice so mu zdrsele po ãelu in se ga le na
hipe toplo dotaknile. Kako si Ïe rekla, da je malemu ime!
se je oãe Mari‰ka med tem, deãku neprijetnim polju-
bljanjem, ozrl k materi.

O! je vzdihnila. KriÏ in gora, tudi to si Ïe spet pozabil,

kako je malemu ime!?

Pozabil! Niã nisem pozabil! je vzrojil stari. Mali je paã

Mali! Samo, zdaj bi rad vedel njegovo pravo, krstno ime.
Bog ve, da ne Ïelim umreti, predem ga ne sli‰im in si ga
ne zapomnim.

·anji je, je naposled rekla Tereza.
·anji? se je zaãudil Mari‰ka in se povsem obrnil k

Ïeni. Ej, ej! Nora Ïenska pamet, nora Ïenska glava — le kako
si lahko dala mojemu otroku tako ime! In se je nato spet
nagnil nad deãka in ga je vpra‰al: Pa kaj si res ·anji?

·anji, je ‰epnil deãek, ki se je medtem povsem predra-

mil.

·anji!? je ponovil stari. In potem ‰e nekajkrat: ·anji!

·anji! ·anji! ·anji! ·anji? Ne — tako ni dobro! Tako Ïe ne
more biti dobro! Samo, si je nato pogrizljal noht — kje pa
imam zdaj ãas, da si izmislim drugo, pravo ime? Vsak ãas
lahko pridejo pome! Zdaj zdaj lahko stopijo skozi vrata —
mrhovinarji!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Mari‰ka! ga je Tereza ãez ãas poklicala s tihim in spre-

menjenim glasom. Pa, kaj si ti res tako stra‰nega zagre‰il,
da te bodo zdaj res odpeljali in da bo‰ moral umreti? Ali pa
se ti je, Bog daj, samo pamet zme‰ala?

Res, res, je zagodel moÏ. Ozna‰i so me dobili na piko!

Potem je legel le za toliko, da se je izjokal in si nabral no-
vih moãi. Ti, ti moj Mali, je ‰epetal deãku. Nikoli nisem
imel toliko ãasa, da bi vsaj mislil nate. Ali pa, da bi Boga
prosil, naj namesto mene kdaj pogleda za tabo. Nikoli ti tudi
nisem niti za pest dobrega prinesel, ãeprav bi ti moral vsaj
sladkorja pokazati, da bi poslej vedel, da so na tem svetu tudi
sladke reãi. Vidi‰, zdaj, ko pa bi vse to tako rad storil, pa spet
nimam ãasa! Ozna‰i bodo zdaj zdaj tu — vrag jih vzemi in
se jim poserji na glavo! Pljunil je visoko v zrak in vstal, ‰e
preden je pljunek priletel nazaj.

Ko je potem prevrnil svoj leseni kovãek, je v njem vot-

lo in slutljivo zaropotalo.

Ko ga je odprl, je na dnu leÏala le bela violina.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

ãe Mari‰ka je sklenil, da bo Malega ‰e pred priho-
dom ozna‰ev nauãil igrati violino.

Ti‰ãal mu jo je pod brado, jo vrtel in jo name‰ãal. Su-

val ga je z njo in ga tolkel po prsih, da je deãek le pojec-
ljal in ‰kripal z zobmi. Prestavljal mu je dlani po kobilici
in mu pomagal voditi lok, da so tudi strune le jeãale in
cvilile. Mati Tereza je to martrarijo nekaj ãasa molãe
opazovala, nato pa se ji je deãek vendarle zasmilil in je
jela staremu vre‰ãe dopovedovati, naj otroka, vsaj zdaj,
ponoãi, pusti pri miru. Toda Mari‰ka, ki je ves ãas po-
gledoval k vhodu, kot da bodo ozna‰i zdaj zdaj pokukali
skozi plahto, jo je le odrival in jo nekajkrat celo kresnil
z violino. Tak, ves vroãiãen je sinu razlagal, kako s prsti
pravilno prebira‰ strune in kako z lokom izrablja‰ naj-
lep‰e glasove. Vmes ga je boleãe boÏal po potnem ãelu,
a ga Ïe naslednji hip spet suval in ‰ãipal in ga klel kot
Ïival.

âe bo‰ prima‰, bo‰ glavni in bo‰ vsem poveljeval! mu je

pravil. âe bo‰ druga violina, bo samo eden nad tabo, ki ti bo
lahko komandiral! mu je med njuno stra‰no muziko kri-
ãal v uho. Pa tudi, ãe bo‰ le navaden goslar, ne bo vsak po-
metal s tabo — o, ne! Samo, na to mora‰ paziti, da bo‰ imel

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

zmeraj kaj denarja v skritem Ïepu! mu je Ïugal z lokom.
Vsaj toliko ga mora‰ imeti zmerom, da si lahko nove gosli
kupi‰, ãe ti jih, vrag vedi, kdo raztre‰ãi na glavi, ali pa se ti
kaka pijana baba po‰ãije vanje.

Deãek je prikimal in goslal in pojokaval.
Komaj je namreã sredi tega viharja in lomasta, ki ga je

delal vsega omotiãnega in le ‰e bolj lesenega, ujel kak
oãetov nasvet ali napev, Ïe je stari vlekel lok drugaãe in
mu pel drugo pesem. Le na hipe je Mari‰ko kaka Ïalo-
stinka tako zamamila, da mu je vzel glasbilo iz rok in
zaigral sam. Takrat ja lahko deãek vsaj za nekaj trenut-
kov zamiÏal in si pomel razbolele roke. Mati pa je lah-
ko glasno vzdihnila, da se je staremu gotovo pamet
zme‰ala s krvjo in da bo zato ‰e najbolje, ãe ga kar vrag
pobere.

A Mari‰ka se ji je zdaj le smejal in ji je pel.
Oj, Ïena, Ïena, kaj bo‰ storila, kaj bo‰ storila, kaj bo‰ sto-

rila, ji je zaigral tik ob u‰esu, kaj bo‰ storila, ker bom umrl,
ker bom umrl, ji je neÏno naslanjal gosli na ramo, ker bom
umrl, ker bom umrl, pa nimam denarja, da bi ga pil, pa ni-
mam denarja, da bi ga pil.

Potem je mati Tereza jokala.

Oãe Mari‰ka pa je grdo zaklel in je vpra‰al deãka: Ali

vidi‰, kako bela je moja violina? Kaj pravi‰, zakaj je ta vio-
lina tako bela?

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Mali je skomignil.
Zato, da jo lahko najde‰, ãe jo kdaj kje ponoãi zgubi‰! ga

je pouãil stari in mu jo spet potisnil pod brado.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

krgut v Mari‰kini baraki je slej ko prej predramil vso
naselbino. Najprej so jeli poka‰ljevati starci. Nato so

se vznemirili ‰e dojenci. Njih matere so povzdignile gla-
sove in jih nejevoljne ti‰ãale nazaj v sen. MoÏje so go-
drnjali in kleli v polsnu, dokler jih ta snena jeza ni tako
razgrela, da so se povsem predramili in obsedeli na po-
gradih. Skratka: v Lacki romi je zavrelo in zabrbotalo ka-
kor v ciganskem kotlu. In to je bil vsekakor razlog za
preplah. Razsanjeni so kar skozi tanke stene pletenic in
cimprov spra‰evali sosede, kaj se dogaja. Kleli so Ciga-
ne, tarnali zaradi svoje skupne usode in ugibali, komu je
reveÏa muka Ïe spet izbila ãep.

Naposled je stari âejã le privzdignil plahto na vratni

odprtini in globoko sklonjen pokukal v notranjost. Pasje
delo, Mari‰ka! je zabevskal s ‰u‰ljavim glasom. Po‰teni
svet spi, vi pa se derete, kot bi nore gobe jedli!

Ob âejãevi sivi glavi pa je zagagala ‰e bolj siva glava

njegove Ïene Marge, ki je pristavila: Kak‰ne nore gobe,
âejã! Tem Ciganom ‰e kupljeni strupi ne pridejo do Ïivega!
Zadnji Ïivec bodo potegnili iz nas, starcev, ki smo jim dali
du‰o in jih spravili na svet!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Oãe Mari‰ka, ki ga je muzika povsem oãarala, je spet

pomislil na ozno. Sunkoma se je vzravnal, poskoãil in
trdno udaril s temenom v stropni tram. Zatulil je in se
z obema rokama prijel za boleãino. Ob tem pa mu je
odeja, v katero je bil ves ãas zavit, zdrsnila s prsi in tre-
buha ter razgalila Ïivo rano.

Hu! so su‰knili obrazi pri vratih. Ob âejãu in Margi so

se namreã tam gnetli Ïe tudi drugi.

Pasje delo, Mari‰ka! je zopet za‰u‰ljal âejã. Pa kaj se to

sploh dogaja tukaj? Tako nesreão ima‰ v hi‰i, mi pa spimo
kot ovce in sploh ne sli‰imo, kako nas kliãe‰ na pomaganje!

Niã ne kliãem in nikogar ne kliãem! Je Mari‰ka konãno

pri‰el do sape. Kaj bom klical, ko pa vem, da mi ni pomoãi.

Ej, ãlovek, ãlovek! si je Marga pomela dlani in si jih

obrisala v krilo. Kaj pa bleje‰ — ãe so ti samo ãreva ven po-
gledala, to ti Ïe nazaj noter popravimo.

Niã mi ni ven pogledalo, Marga, se je ranjenec prijel z

dlanjo za krvavi trebuh — in potem se ta njegova rana
res ni veã zdela tako zelo stra‰na. Samo, se je otoÏno za-
zrl v obraze, ki jih je bilo zmeraj veã, druge, veliko bolj
ãemerne reãi so se mi spravile na grbo! Take reãi, ljudje moji,
da mi niti Bog niti vrag veã ne moreta pomagati!

Zbrani so staknili glave in brez diha ãakali, da jim bo

konãno naznanil to svojo nesreão. Tudi mati Tereza in
deãek, ki mu je bela violina obleÏala v naroãju, sta rado-
vedno stegnila vratove. Za hip je v Lacki romi zavela

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

slutljiva ti‰ina. In v tej ti‰ini, sprião katere se je zdelo, da
je ves svet prisluhnil, je oãe Mari‰ka rekel samo: Ozna‰a
sem zaklal!

Na skupnem ognji‰ãu se je razgoreval veliki ogenj.

Zbrani okoli njega so ugibali in tuhtali o begunãevi

usodi.

In ãeprav jim je Mari‰ka vseskozi ugovarjal, so bili

moÏje nadvse odloãni. Do slednjega so sogla‰ali, da bo-
do na dohodih v Lacki romo postavili barikade in bodo
svojega ãloveka branili do slednje kaplje moãi. Naj le pri-
dejo, naj samo probajo! je kriãal Debeli Babiã. Pa si bodo
enkrat za zmeraj zapomnili, da smo tudi Cigani ljudje. Grin-
tavi Fico pa je s ãrnim kamnom Ïe brusil svoj dolgi lov-
ski noÏ in si bril kocine na podlahti.

Toda, potem je stari âejã zasejal prvi dvom.
Premislimo, ljudje, premislimo! je za‰u‰ljal. Niã ne reãem

o va‰ih naãrtih, samo dobro premislimo! Ozna‰i so partizani
— in so ‰e huj‰i kot partizani! Teh pa ‰e Nemci niso mogli
iztrebiti!

Eee! je Grintavi Fico zavihtel nabru‰en noÏ. Nemcev

niso potolkli ne ozna‰i in ne partizani, temveã Rusi! — Zato
vam povem: Ozna‰i so drek! Partizani so drek! Mi Cigani
smo pa Rusi!

Toda veãina je zdaj vendarle zatajila poprej‰njo od-

loãenost. Mencali so in se spogledovali, dokler se jim ni

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

zazdelo kar samo po sebi umevno, da bi bilo treba Ma-
ri‰ko preprosto skriti. Tako, da, skriti! je konãno pri‰el do
besede tudi Plantavi Mi‰ka. Povem vam, pod na‰imi cim-
pri so take luknje — to vam lahko samo jaz povem, ki sem
vam jih vse po vrsti skup zmazal — take luknje, da te v njih
skritega ne najde ne Bog ne ãlovek ne pes! Samo, potem je
treba to ãimprej napraviti, pa stene spet dobro dol zamaza-
ti!

Pa napravimo! je poskoãil Debeli Babiã.
Potem jim pa lepo debelo figo pokaÏimo — potem pa naj

kar i‰ãejo ãloveka, ki se je v zemljo vdrl! je Grintavi Fico za-
sadil noÏ v tla,

Dobro, ljudje, dobro! je spet za‰u‰ljal stari âejã. Samo,

povem vam — jaz vem, in vsi veste, ki ste preÏiveli veliko voj-
no — ti neznanci so nemalokrat zaradi enega samega skri-
vaãa célo hi‰o zaÏgali! Pa tudi to je res, da so nemalokrat
zaradi enega skrivaãa célo vas skurili!

Zdaj so moÏje spet utihnili.
Deãek je zaman ãakal, da bo kateri ugovarjal.
In ko se je potem ves negotov ozrl k oãetu, se je ta le

smehljal — potihem sicer in s ãudno ‰obo, a smehljal se
je vendarle. Ne norite moÏje, bodimo pametni! jim je rekel
‰e zmeraj smeje se in blago. Stokrat sem vam Ïe rekel, da
vas nisem pri‰el prosit pomoãi. Vam tudi nisem pri‰el delat
sitnosti, je pomenljivo pomolãal. Le tako sem pri‰el — teÏ-
ko bi vam sedaj rekel, zakaj sem pri‰el!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Mari‰ka! Ja, kaj si pa misli‰, Mari‰ka!? sta v en glas

vzkliknila Debeli Babiã in Grintavi Fico. Mi, da bi te kar
tako pustili na cedilu? je prvi udaril s pestjo v dlan. Mi, ki
smo takole tukaj skup gor rasli? je drugi staknil sklenjena
kazalca.

Toda drugi so molãali.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

oslar Mari‰ka je ob velikem ognju zaigral svoj zad-
nji halgato.

Igral ga je za Debelega Babiãa in Grintavega Fica, ki

sta se edina do zadnjega potegovala zanj. Igral ga je za
starega âejãa, ki je stresal svojo starãevo modrost, kakor
je paã naneslo: nekomu v dobro, nekomu v slabo. Igral
ga je za vse, ki so molãali, zato ker so paã zmeraj molãa-
li. In za vse, ki so tokrat molãali zato, ker so se ozne bali
bolj kot umrlih prednikov.

Pa tudi za Ïenske in dekleta, ki so ãepela v mraku, ali

pa so kukala s podoken, je Mari‰ka potegnil po najtanj‰i
struni. In pa za otroãad, ki ‰e ni vedela, da ji ta napev
pomalem lega na du‰o in da bodo mnogi do smrti Ïiveli
njegovo Ïalost.

Potem je goslar odmaknil lok in je takole rekel: Kaj

sem napravil? Niã nisem napravil! Niti drevesa nisem zasa-
dil v Ïivljenju. Le tole pi‰ãe bo po vsem tem ostalo za mano,
je pogladil deãka in mu poloÏil violino v naroãje. In Bog
vas varji, Cigani, ãe bo kdaj kateri pozabil, da sem ga jaz
krstil in da mu je odslej ime Halgato!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

·e pred svitom je potem Mari‰ka od‰el iz Lacki rome.

Zaradi njegove nesreãne zvezde so ‰e dolgo glasno

kleli pi‰kavo cigansko Ïivljenje in zaniãevali neumno
cigansko smrt. Deãku pa se je kljub temu zdelo, da oãe
ni umrl, temveã da je od‰el le v temo.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

an po moÏevem odhodu je Tereza pometla bara-
ko in skurila smeti. Potem se ni lotila nobenega

opravka veã. Pozabila je na lakoto, Ïejo, ãistoão, otroka;
ni je ganilo, ãe je Halgato vprião nje na vso moã vlekel
po strunah, niti da je ob tem spet miÏal. Obraze, ki so ji
iz soseske zaskrbljeni ali pa radovedni kukali preblizu,
je odganjala z nemo kretnjo in jih sãasoma navadila, da
so pogledovali v tla, tudi ãe so bili le sluãajno namenjeni
mimo.

Tako so minevali tedni in tedni.
Tako so dozorevali meseci.
Ona pa je, po poteh, na katerih se je lahko izogibala

Ïenam, ki so jo ‰e zmeraj pomilovale, in moÏem, ki so ji
dajali vedeti, da je zdaj paã spet sama, vse pogosteje od-
hajala iz Lacki tome. Sprva so mislili, da tava po moãvir-
ju in poseda ob reki, toda potem so postajali njeni spre-
hodi vse dalj‰i in dalj‰i. Premnogokrat se je vrnila ‰ele,
ko je deãek Ïe obupal in jo je nehal ãakati. Le enkrat
samkrat med takim nepriãakovanim prihodom, za ãu-
do, ni gledala skozenj, temveã je sedla k njemu in se ga
celo dotaknila. Ti, je vpra‰ala — se ponoãi dobro pokriva‰?

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Pokrivam, je skomignil.
Kaj pa — se je ugriznila — hrano si tudi Ïe vzame‰?
Vzamem, je spet skomignil.
Pa je res najde‰ dovolj? je pohitela.
Dovolj, dovolj, se je zlagal. Ni je paã Ïelel vznemiriti.
Dobro, je pokimala. Dobro. Pa tudi drugo bo nekoã ‰e vse

dobro. Bo‰ videl. Bog se nas bo usmilil. Ve on, da ne dela
prav. Îe vseskozi to ve, samo da ne najde pravega ãasa za
naju. Ampak, nekoã, ve‰, nekoã pa bo to vse nadoknadil.

Deãek ji je Ïelel verjeti. A porajalo se mu je preveã po-

mislekov. Dolgo, dolgo je od strani opazoval mater in
tuhtal, ali naj jih izreãe, ali ne. Nato se je le odloãil. Ti!
jo je dregnil. Mogoãe pa Bog le ni niãesar kriv? Samo: Hu-
diã je vseskozi v tebi, pa si mogoãe Bog ne upa blizu!

Kaj? se je ustra‰ila mati. Kdo ti je pa to povedal?
Vsi, je zmignil Halgato.
Vsi, je vzdihnila Tereza. Seveda: vsi!
Pa tudi sam sem si ves ta ãas same slabe reãi mislil o tebi,

je dodal.

Tudi ti si si same slabe reãi mislil, se je otoÏno nasmeh-

nila — le kaj si si ti lahko mislil, pi‰ãe? Kaj si sploh kdo lahko
misli in kaj koga briga, Cigani! je rekla in bila potem ne-
kaj dolgih trenutkov spet tiha. Roke so ji mrtve obleÏale
v naroãju, brada se ji je zagozdila med kolena in oãi so
‰kileã zrle nekam skozi vratno odprtino — najverjetne-
je v oblake. Halgato je Ïe pomislil, da jo je spet obsedlo

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

in da je bil ta pomenek zgolj utrinek, med katerim je le
po nakljuãju stopila v ta svet. Toda potem je mati sun-
koma vstala in rekla: Pravico imam — vso pravico! Ker:
doslej ni bilo nikoli niã! Ker: Mari‰ka se ni brigal za druÏi-
no. Niti dinarja mi ni nikoli prinesel. Potem nama je pa ‰e
to napravil.

Kaj — kaj je napravil? se je uprl Halgato.
Kaj? je poblisknila z oãmi. Pustil naju je!
âe pa — je pojecljal — ãe pa je umrl.
Seveda: umrl! je vzrojila. To je paã najlaÏje — umreti! In

pustiti druge — kaj ga briga — naj stradajo, naj prosijo, naj
tulijo!

Îenske so si o takem njenem vedenju pravile marsikaj.

Menile so, da je z njo tako, ker moÏa ob prihodu ni

veã Ïelela prijeti za surkalo. Bala se je namreã, da bi ji ga
pregloboko vtaknil in ji pustil dete, za katerega bi, seve-
da, morala sama skrbeti. Celo stara Marga, ki je bila
nadvse nejeverna in je vsakomur ugovarjala, je verjela,
da ji je nesreãnik to vzel za slabo in da ji zato zdaj pri-
haja sedet na du‰o. Toda obenem je tudi zatrjevala, da
je Tereza ravnala edino prav, kajti tako da je prepreãila
‰e veãjo nesreão. Nad otrokom, ki pride na svet potem,
ko je mo‰ki, ki ga je bil zaplodil, Ïe na onem svetu, imajo
mrtvi posebno moã. ·e preden prviã zajoka, mu namreã

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

spustijo v uho grdobijo, ki je ne izÏene veã niti bajanje
niti korobaã.

Trdila je, da je v Lacki romi kar nekaj tako rojenih, a

si nanje ni upala pokazati s prstom. Toda, Halgato je bil
prepriãan, da je med njimi tudi njen âejã.

Potem je baba Fikale, ki ni bila prav niã mlaj‰a in niã

manj jeziãna od stare Marge, prinesla iz Velike vejsi
stra‰ne vesti o Mari‰kini martirniji.

Tu nekaj na ‰iroko in na globoko smrdi! je ‰epetala vsem,

ki so hodili ãepet k njenemu ãrnemu ognji‰ãu. Roko dam
v ogenj — res jo je potisnila v plamene — da se tu nekaj
stra‰no smrdljivega me‰a z zrakom! Kajti, ta Mari‰ka, ta, ki
zdaj tam vsi govorijo o njem, to ni bil veã pravi Mari‰ka!
Tako pravi Cizi Neni, ki ji je iz Mesta prina‰al tobak za bago
in ki ga je imela zaradi tega tako rada, da ‰e nobena bela ni
imela Cigana tako rada. Tako pravi odbornik Janãi, ki mu je
zmeraj, ko mu je zaigral na uho, poljubil violino in je rekel,
da takega Cigana veã niti s sveão ne bo mogoãe najti. Tako
pravi tudi Veliki Pejpi Baãi, ki mu je Mari‰ka s svojo muzi-
ko ‰tiri hãere omoÏil in bi mu zdaj ‰e peto, ãe ne bi pri‰lo to
vmes. Skratka: sploh vsi tako pravijo, da se je v tam ãloveku
tisto noã sam Lucifer naselil! je baba vraÏje obraãala oãi.
Sam lucifer ali pa ‰e kak‰en veãji vrag! je z dlanmi delala
luknje v toplem dimu in skoznje ‰kilila po obrazih. Ker,
tudi jaz sem — ãe se spomnite — Ïe tisto noã rekla, da tiste

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Ïive rane, ki jih je imel ta nesreãni ãlovek na prsih, niso od
navadnega noÏa in ne iz navadne krvi.

Nihãe se ni spomnil, da bi baba Fikale tisto noã kaj re-

kla.

Nekdo je pripomnil, da mu je ureznine najverjetneje

napravil ozna‰, ko sta se ruvala za Ïivljenje.

Toda, baba mu ni verjela. Napravil, napravil — ali pa

tudi ne! je zmajala. Ker: po tistem, kakr‰nega so Mari‰ko
tisti dan videli v Veliki vejsi, si lahko mislimo marsikaj.

Seveda so bili radovedni.
In baba jim je pravila zmeraj znova; vãasih do potan-

kosti vãasih po svoje. A tega ni nikoli pozabila pripom-
niti, da Mari‰ka tistega jutra, ko je iz Lacke rome pri-
pe‰aãil v Veliko vejs, ni veã imel ãlove‰kih oãi. In prav s
tistimi stra‰nimi oãmi je bojda primoral gostilniãarjeve-
ga hlapca, da mu je Ïe zarana prikotalil pred gostilno cel
sod vina in mu dal bokal namesto kozarca. Potem je
Mari‰ka vel, naj po‰ljejo po ozno in odbornike in gene-
rale in Tita, sam pa je nagnil sod in je pil kakor in koli-
kor se mu je paã toãilo iz njega. Vsi, ki so se ob tisti uri
zbrali na trgu, vedo povedati, da je spil veã, kot so kdaj-
koli mislili, da ãlovek lahko spravi vase. In vsi, ki jim ne
verjamejo, hodijo ‰e danes kukat v sod in merit prazni-
no. Vina pa se seveda nihãe ne upa dotakniti, kati tudi
to bojda zaudarja. Zaudarja po tistem, kar se je naseli-
lo v Mari‰ki. Pa po tistem, kar je zdaj Ïe tudi v zraku.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

o so pri‰li ozna‰i, se je Mari‰ka bojda Ïe kopal v
vinu.

Prav iz vsakega bokala si je zlil najprej v grlo, potem

pa ‰e na glavo. In se je smejal vsem, ki so se mu zaradi
tega smejali. In je grdo pogledoval vse, ki so ga zaradi
tega grdo pogledovali. Obojim pa je takole pravil: Kaj bi
si merili in zamerili? Vi imate veliko vas, mi imamo majh-
no. Mi imamo velika surkala, vi imate majhna. Vi boste po-
Ïrli celi okraj, mi samo kar bo ostalo. Nam bo ozna vso kri
spila, vam pa samo malo. Vrag si ga vedi, edino, kdo bo pla-
ãal to vino? Ker, ãe ga plaãamo mi, se ta raãun postavi v na‰o
‰kodo. âe ga plaãate vi, se ta raãun postavi v va‰o ‰kodo. Bo
torej Ïe tako, da bo najbolje, da ga nihãe ne plaãa.

Ljudje, ki ‰e niso izvedeli o ozna‰evi smrti, so vlekli na

uho in ugibali o razlogih Ciganove norosti. Vsi, ki so ga
poznali, so bili prepriãani, da ga ni zvilo od pijaãe, kaj-
ti Mari‰ka je doslej zmeraj pil iz majhnega kozarca, pa
‰e to le takrat, ko je bil v gostilnici brez violine. Veliko
bolj so bili pripravljeni verjeti, da ga je strlo razmerje s
kako mestno frajlo. Te so bile namreã njegova slabost, in
nemalokrat, ko so ga nagovorili, jim je pravil o svojih

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

begih pred razjarjenimi moÏmi. Toda potem, ko so na
va‰ki trg pridrveli ozna‰i na motorju in malce kasneje
celo z avtomobilom, je bilo zbranim takoj jasno, da je
Cigan zagre‰il nekaj veliko bolj usodnega.

Sloki sopotnik v usnjenem pla‰ãu je ‰e med voÏnjo

skoãil z motorja in plahutnil proti Mari‰ki, kot da bi mu
ta res nameraval uiti. Z enim samim zamahom mu je s
pi‰tolo, ki mu je kar zrasla v rokah, zbil bokal in ga Ïe
isti hip tre‰ãil s kolenom v obraz. Zdaj je bil ob njem Ïe
tudi debeli voznik motorja, ki mu je z orokaviãeno dla-
njo segel v lase, si jih z nekaj kratkimi kroÏnimi sunki
ovil okoli kazalca in ga privzdignil.

Mari‰ka se je le reÏal in kazal jezik.
Beee, kurbirji, vampirji, svinski pastirji! je Ïlobudral. Na

mene ste se spravili — mene boste…, je jecnil, kajti medtem
ga je Ïe spet doletelo. Debeli ga je s prosto roko plosko
usekal ãez obraz, Usnjeni pa mu je z lesketajoãim se
‰kornjem pomeril naravnost v pi‰ãal. Ta sunek ga je
sproÏil, da je kakor utrgana struna poletel vznak in za-
drgetal. A le nekaj trenutkov je tako brcal in se zvijal,
nato pa se je, Ïe spet reÏeã se, dvignil ob zidu. Na mene
ste se spravili, je zasopel, meni boste kazali pot v nebesa?
Vi, vi pétlarji, koko‰ji tatovi, rdeãe podgane! Raz‰iril je roke
in zatacal po nevidnih stopnicah, ki so vodile navzgor,
v nebo. A ozna‰a sta ga zgrabila vsak za en rokav in ga
zaluãala po tleh, da se je z obrazom zaril v prah.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Tovari‰i!? Je suho vpra‰al tretji ozna‰, ki je pravkar

stopil iz avtomobila. A ste prepriãani, da je pravi?

Ta je! je plunil Usnjeni. Prav ta!
Debeli pa mu je z nauãeno kretnjo spet segel v lase in

ga dvignil. To je ta svinja, tovari‰ Sviligoj! je raportiral.

Tovari‰ Sviligoj, na pogled Ïe kar star moÏ, je pristo-

pil k martirniku in se mu od blizu zazrl v grdo
raztre‰ãen obraz. Ti si torej! je zasopel skozi stisnjene
zobe. Ti si zaklal tovari‰a Lacija!? Tovari‰a Lacija, s kate-
rim sva celo nob skoz dala! Tovari‰a Lacija, ki ga je sam to-
vari‰ Tito odlikoval! Ti, ti, — je iskal besedo — ti Cigan!

Bee! Je krvavo pljunil Mari‰ka. Jaz sem, jaz! In ãe ga sre-

ãam tam gori, ga bom ‰e malo klal..., je spet jecnil, kajti
zopet je zabobnalo po njem. Vsi trije hkrati so ga nam-
reã brcali in tolkli. Le ‰ofer, ki je ostal ob avtomobilu, si
je poãasi priÏgal cigareto in se zastrmel nekam mimo.

Va‰ãani, ki so sprva le pogledovali vstran, so se jeli

zgroÏeni umikati. Nekateri so kar naravnost in s hitrimi
koraki mahnili domov. Drugi so zastajali za vogali in
plotovi ter se s pogledi spra‰evali, kaj lahko ta stra‰ni
tepeÏ pomeni. O ozna‰ih so seveda sli‰ali Ïe marsikaj;
zato so se jih tudi bali, bolj kot vrag Ïegnane vode. Toda
to, da Ïelijo zdaj ti stvori ãloveka kar pohoditi, jim vse-
eno ni ‰lo v glavo. Nesreãnik se je kotalil in plazil po
trgu skorajda gol; udarci so snemali z njega ne samo
obleko, marveã tudi koÏo. A ko da se mu je vse tisto

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

ogromno vina, ki ga je bil prej poÏlampal, zdaj spremi-
njalo v kri — kajti: ãeprav mu je navrevala iz ran kakor
iz obrezane trte, je imel ‰e zmeraj dovolj moãi.

Za boÏjo voljo, Mari‰ka — padi, Mari‰ka! je za‰epetal

marsikdo. Prej bo‰ obleÏal, prej bo ta stra‰ni mantr konãan!

Toda — ne!
Mari‰ka se je zmeraj znova spet dvignil.
·e zmeraj se je po ‰irokem va‰kem trgu razlegal nje-

gov hihot in njegov grgrajoãi bee! Vmes pa so padli
udarci, ki so delali za uho prav neprijeten lomast.

Tedaj so v zvoniku za gostilno poklenkali vsi zvonovi.

Ozna‰i so zastali in se spogledovali. V en mah so iz-

vlekli pi‰tole, prepustili razmesarjenega Cigana ‰oferju
in stekli pod zvonik. Nemalo so bili bojda zmedeni, ko
so ugotovili, da spodaj ni nihãe vlekel za vrvi. ·e bolj pa
potem, ko so se povzpeli v zvonik gor do ‰karpe in vide-
li, da zvonovi zvonijo sami od sebe.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Lacki romi je na skrivnostno Mari‰kino slovo spo-
minjala samo ‰e Halgatova violina.

Deãek je igral Ïe zarana. Pa potem tja do obedka. Pa

‰e namesto obedka pozno v veãerje. Igral je z nepojm-
ljivo vnemo, kot da bi upal, da mu bo prav ta nerazkri-
ta votlost bele violine pri‰epnila, zakaj je moral oditi oãe
in ãemu ga je potem zapustila tudi mati. Toda, pravih
odgovorov ni bilo. Le njegove melodije so postajale vse
bolj ubrane in za uho prijetne.

Otroci, ki so se po naselju in okoli njega podili z vse

drugaãnimi strastmi, se Halgatu niso upali niti pribliÏa-
ti. Njegovo samotno poãetje se jim je zdelo nekaj poseb-
nega in svetega. Tako so navsezadnje razbirali tudi z ob-
razov odraslih, ki so o deãku zmeraj govorili z neko
mrko pego v oãeh. Ga tudi niso nadrli, ãe je zaigral ob
ãasu, ko so Ïeleli recimo zaspati. Ga tudi niso iskali, ãe
je prebil noã ob reki, koder sicer ostali deci niso dovo-
lili, ker je bilo prenevarno.

Le Debeli Baãiã je vãasih pokukal v njegov cimper.
Kaj pa Tereza? je zapel. Je ni?
Ni — ni, je odkimal deãek.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

A da je ni? se je namrdnil moÏakar, ãeprav je vedel.
Ampak, ve‰ — ga je nato dregnil — se mi pa Ïe pomalem

sanja, kam je minila!

Deãek se je vznemiril in dvignil pogled.
Ona ni nikoli marala na‰ih mo‰kih, se je sklonil Debeli

Babiã. Ona je ‰e kot dekle zmeraj pravila, da imamo mo‰ki
v Lacki romi tanke in krive kurce. Saj — saj njej tudi Mari‰ka
ni bil nikoli zadosti! je pomenljivo pomolãal. Samo —
samo sreãa je bila v tem, da tudi ona njemu ni bila nikoli
zadosti. Kaj pa misli‰, zakaj je moral zaklati ozna‰a, ãe ne
zaradi njegove Ïene!?

Deãek je poslu‰al, ãeprav ni razumel.
Naj me slepa mi‰ ugrizne, da je ‰la k Ïlajfarjem! je plju-

nil oni. Zmeraj je hodila tja! Ko pa ji Mari‰ka ni veã branil,
je hodila vsem na oãeh. Zdaj pa, sam vidi‰!

In kaj zdaj toliko ãasa dela tam? je tiho vpra‰al Halga-

to.

I, kaj dela!? je vrisnil Debeli Babiã. Saj ti pravim: drÏi!

Nekega vraga si je Ïe na‰la, da mu drÏi. In niã zraven ne
misli baba prekleta! Pa kako tudi bi? Za Ïensko ne pravijo
zaman: veãjo luknjo ima med nogami, veãjo ima tudi v gla-
vi! se je razhudil, da je postal ves lisast v obraz. Îivãno
se je sprehodil po prostoru, pokukal v edini lonec, ki je
bil kajpada prazen, pogledal v zaboj, v katerem seveda
tudi ni bilo hrane. Prekleta, prekleta, prekleta Ïenska luk-
nja! je zastal pred deãkom. Pa ti, Mali, sploh ‰e kaj je‰?

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Jem! Je prikimal deãek. Tudi ‰ãabo jem, je pojasnil. Tega

da vãasih po naselju krade ostanke, ni Ïelel priznati, ãe-
prav se mu je zdelo, da bi Babiãu lahko zaupal.

Seveda: ‰ãabo in drugo travo pase‰, je odmahnil Cigan.

Kakor koza rase‰. Mi pa naj to kriÏem rok gledamo, medtem
ko se tista krava tam slini. Ne — ne! To tako ne gre veã! Zdaj
zdaj jo moramo spraviti k pameti!

Halgato je potem vsaj nekaj ãasa Ïivel v upanju, da bo
Debeli Babiã spravil Terezo k pameti.

Toda, tako upanje je bilo seveda jalovo.
Babiã je povsem sodeã stvari urejal le v mislih.
Bo‰ Ïe ‰e videl! je zatrjeval zmeraj znova. Nekje v

grmovju jo zasaãim. Ali pa ‰e bolje v gozdu. Ne, ne! Ne bom
se pred vsem spravljal z njo. Take reãi se delajo na samem.
Po tihem. Na ‰tiri oãi, je ‰epetal v kazalec, ki si ga je po-
loÏil na nakodrane ustnice. Kakor ãrni maãek ji prekriÏam
pot — takole: enkrat, pa dvakrat, pa trikrat — da bo Ïe v na-
prej vedela, da se danes ne izmuzne tistemu, kar ji Ïe vsesko-
zi dolgujem, je nami‰ljeno Ïrtev spremljal z velikimi
oãmi. Potem pa: hop! Niti koraka veã, ne nazaj in ne naprej!
Zdaj pa je dovolj te mrdarije, Ïenska! Mo‰ki se ‰e ni prav
ulegel v grobu, ti pa Ïe spet na ‰iroko hodi‰! Ja, ja, saj ãesa
takega na‰ ciganski Bog ‰e ni videl!

Deãek je prikimaval, ãeprav mu ni veã verjel.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Debeli Babiã pa se je razkoraãil in iskal besed, kot bi

Tereza res stala pred njim. Ti kurba kurbinska! ji je rekel.
Îlajfarji, a!? Samo oni ti grejo ves ãas po glavi, kot da ima-
jo zlate, a!? Ti Ïe pokaÏem Ïlajfarje in njihove zlate kurce! se
je grabil med nogami. Ti Ïe pokaÏem tole! Tole, na‰o stvar!
Do popka ti ga zarijem! Célo te nanj nabijem! Potem te pa
vpra‰am: kaj so zdaj Ïlajfarji, a!? Zakaj ti zdaj niti na pamet
ne pridejo veã?

Tako so minevali meseci in meseci.

Tako so se presipali letni ãasi.
Deãek, ki je od vsega najraje Ïveãil ‰ãabo, je tudi rasel

kakor ‰ãaba. In se je ãudil, ko se je s temenom kar ne-
kajkrat kresnil v tram nad vhodom v cimper. In se je po-
ãutil ãudno lepo, ko se je potem mimogrede pomeril z
Debelim Babiãem in ugotovil, da mu je zrasel Ïe do ra-
men. Toda ta ãudeÏ ga je obenem tudi begal. Njegovi
vrstniki so Ïe vsi po vrsti nosili dolge hlaãe in oãetje so
jih vse bolj vodili po svojih, mo‰kih poteh. Z njim pa ni
imel prav nihãe nobenih naãrtov. A sam tudi ni vedel,
kaj bi.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Druga knjiga

troci so Ïe v daljavi opazili voz, ki je poãasi kole-
skal proti naselju. Dolgonogci so mu juckajoã zdr-

veli naproti, kratkonogci, ki so zaostali za njim, pa so ce-
petali v blatu in vre‰ãali. Îenske so odloÏile kuhalnice in
se radovedne ozrle za otroãarijo. Tudi moÏje so vstali s
panjev in pruãk ter se napotili na vzpetino, od koder se
je bolje videlo.

Îlajfarji so, je prvi ugotovil âikalo, eden izmed âejãe-

vih.

Vrag si ga vedi, kaj jih je prignalo? so v en glas ugibale

Ïenske. Ne bodo vendar Cigani Ciganom brusili noÏev!?

Niã ne vemo, dokler ne vemo, kdo so in od kod so, je pre-

udaril âejã. Mogoãe menijo, da jih bo ujela noã, pa si gre-
do izprosit prenoãi‰ãe? Ali pa jih je, Bog ne daj, doletela kaka
druga nesreãa?

Voz, ki ga je vlekel osel — ne veãji od svinje — pa se

je pomalem bliÏal. Spredaj je bil natovorjen brus, zadaj
raznorazna uporabna ‰ara, na garah so bili nataknjeni
lonci. Ob ojeh sta hodila starej‰a dva, mo‰ki in Ïenska,
zadaj otroci — na pogled Ïe kar dorasli dekleti in deãek.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Kaj sem vam pravil? Tako sem vam pravil! se je presto-

pal Debeli Babiã. Sem gredo in tu bodo ostali; naj mi prd-
ne‰ v uho, da nameravajo ostati!

Kdo bo ostal? je poskoãil Plantavi Mi‰ka. Jaz merim! Jaz

delam plane! Jaz maÏem hi‰e! je vÏepih Ïe kar iskal svoj
zloÏljivi meter. Samo za papiranat denar jim lahko kaj gor
postavim — niti za ‰pricer, niti za slanino, niti za gvant —
samo ‰e za papiranat denar se na tem svetu splaãa!

Briga jih zate, Plantavec Plantavi! ga je odganjal Babiã.

Ne vidi‰, da Ïe imajo streho! Dobro streho imajo! Tam jo
imajo! S kurci so si jo prisluÏili!

Seveda!
Tako bo!
Tako, tako in niã drugaãe! so zdaj Ïe tudi drugi v priha-

jajoãi Ïenski prepoznali Terezo.

O, ti ciganska nesramnost!
O, ti ciganska pamet, ki v vsako prazno luknjo svoj

nos vtakne!

Pa — kaj jim bomo to res dovolili?
Dovolili!? je zastal Debeli Babiã, ki je ‰ele zdaj pomis-

lil, da bi Îlajfarje navsezadnje lahko tudi odgnali. Res —
le ãemu bi jim dovolili? se je popraskal po trebuhu. Ne —
ne! Tega pa Ïe ne! je zamrmral Grintavi Fico in si otipal
lovski noÏ, ki ga je imel ‰e zmeraj za pasom.

Oslovska vprega pa je poãasi zavijala v Lacki romo.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Visok in pleãat Cigan je zdaj drÏal osliãka za uho in

mu pomagal med luÏami na eni in ‰otori na drugi stra-
ni na laÏjo pot. Tudi Tereza je drobno, a z dvignjeno gla-
vo, hodila spredaj. Le otroci so se pred radovednimi po-
gledi umikali za voz.

No, kaj bomo? je bil Debeli Babiã vse bolj nestrpen.

Kaj bomo — kaj bomo? se je mr‰ãil Mali âontali, ki je si-

cer zmeraj najraje molãal. Pot jim bomo zaprli. O nakanah
jih bomo vpra‰ali. Potem bomo pa Ïe videli.

Toda — nihãe se ni premaknil. Le Grintavi Fico je sto-

pil en sam korak naprej in si noÏ namestil tako, da je
bilo tudi rezilo Ïe od daleã videti. Dolg noÏ imam — dolg
in oster noÏ! si je ob tem zamrmral. In to je tukaj zakon!

Oha, âriãek! je prihajajoãi Cigan rekel oslu in voz se je

pri priãi ustavil. Deãek, ki je hodil zadaj, pa je ‰e tisti hip
podstavil pod zadnje kolo razpolovljeno poleno, ki ga je
oãitno Ïe ves ãas nosil pod pazduho. Oha, âriãek! je mo-
Ïakar ‰e enkrat rekel Ïivalci. Nato pa je dvignil pogled
in srepo premeril zbrane. Kdo je tukaj najstarej‰i? je vpra-
‰al trdo in s poudarkom.

Bogdaj, ãlovek, bogdaj! je pokimal âejã in mu stopil na-

proti. Kaj nam dobrega prina‰a‰?

Niã dobrega, niã slabega, stari! je oni povzdignil klobuk

in si ‰el z isto roko skozi lase. Jaz sem Bumba‰ — Îlajfar

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Bumba‰ — in tole va‰o siroto sem si vzel za Ïeno! je z bra-
do pokazal na Terezo.

Hm, ja — vidim, vidim, je prikimal ãejã. âe si jo vzel, si

jo paã vzel. Nikogar svojega nima veã, ki bi lahko imel kaj
proti. Kaj naj ti ‰e drugega povem?

Hi‰o ima tu! je poudaril pri‰lek.
Ima, je pritrdil stari.
Hi‰e ni mogoãe prestaviti! je spet pudaril oni.
Hi‰e paã ne bo‰ prestavljal, je odmahnil âejã. Le vrag bi

se smejal, ãe bi Cigan zaradi Ciganov hi‰o prestavljal!

Dobro, stari. Vidim, sa si ãlovek, je Bumba‰ v zahvalo

snel klobuk in se priklonil. Nato se je zavrtel na peti in
se vrnil k vpregi. Poãohal je osliãka po hrbtu in izpod
obrvi po‰kilil k Debelemu Babiãu in Grintavemu Ficu, ki
sta vse glasneje godrnjala in klela. Dolgo ju je tako me-
ril in tuhtal, ali se sploh splaãa bosti z njima. Nato pa je
le spet pristopil in vpra‰al: Je potemtakem zdaj vse zme-
njeno? Ali pa morda ima kdo kaj proti?

Na‰o Ïensko si vzel, gostije nam pa nisi napravil! so re-

kle Ïenske. To se nam tu ‰e ni zgodilo!

Dobro. Vina bom kupil — in kdor je Ïejen, naj pije, je od-

mahnil pri‰lek. Pa vidva? je nato obstal prav pred Ba-
biãem in Ficom. Imata zdaj morda ‰e vidva kaj proti?

Prvi je odkimal.
Nato ‰e drugi.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

algato je skril violino v koprive, se zvlekel pod
podboj in zamiÏal. Toda, tudi tema tokrat ni veã

zalegla. Zmeda, ki je z oslovsko vprego priromala v
Lacki romo, je bila vseobsegajoãa. Mati je stregla tuje-
mu mo‰kemu in ta tujec je bil zdaj njegov oãe. V njiho-
vem cimpru se je naselil z dekletoma in fantom, in to so
bili zdaj njegovi sestri in brat. In nikogar, razen njega,
oãitno ni motilo, da je bilo zdaj v edinem prostoru tesno
in neprijetno — ne: tega ni hotel prepreãiti stari âejã,
temu se nista upala upreti niti Debeli Babiã in Grintavi
Fico.

Kam se je ta tvoj Ïe spet vtaknil? je sli‰al karajoãi Bum-

ba‰ev glas. Niti ãrhnila nisi, da mali ni pri pravi!

Ah — ãe pa Ïe spet miÏi, se je opraviãevala Tereza. Sram

ga je — ni vajen ljudi — ga bo Ïe minilo.

Ja! Poznam jaz take — dobro jih poznam! je oni zdaj Ïe

grozil. S tem svojim meÏikanjem bo vedril in oblaãil, kakor
se mu bo paã storilo. Potem pa nikoli ne bo za nobeno rabo.

Pusti ga, je prosila mati, vsaj ‰e malo ga pusti.
In oni ga je vsaj za nekaj ãasa spet pustil pri miru.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Drl se je na Pi‰tija, ki mu je moral pomagati pri po-

pravilu brusa in skrbeti za osla. O‰teval je dekleti, Fano
in Ano, ki sta morali pravtako vseskozi kaj poãeti.

Prali in ‰krobili sta mu srajce, ki so bile vse od reda

bele in le redke zakrpane. Lo‰ãili sta mu visoke usnjene
‰kornje. Opletali sta mu vezalke v ãevljih, ki so bili eni
ãrni in eni rjavi. Da: ‰e odeje za osla sta morali na drob-
no zakrpati. Obenem pa: kakorkoli sta vse to ‰e tako
skrbno opravili, njemu ni bilo nikoli dovolj dobro. In
dekleti sta to Ïe v naprej vedeli. Zato sta mu za hrbtom
kazali jezik, se hihitali in uganjali ‰e druge, le njima ra-
zumljive norãije.

Halgato je potihem klel in se nemo spra‰eval, kako je

lahko mati privedla v hi‰o tako prikazen. Ker ãe Bumba‰
Ïe ni bil sam vrag, je pa zagotovo bil bolj vrag kot pa
ãlovek. Kajti ta polvrag si je, recimo, z jajãnim rumenja-
kom mazal brke in lase, namesto da bi ga jedel. In ko se
je bril — bril pa se je redno vsak dan — se je mazal ‰e z
Ïganjem, namesto da bi ga pil. Prav zato pa je bilo toli-
ko bolj nenavadno, da se je Bumba‰ tako zelo bal nevih-
te.

Îe ko so se nad obzorjem zaredili prvi temni oblaki,

je postal nemiren in negotov. Îivãno si je privzdigoval
klobuk, ga vrtel na glavi in se oziral v nebo. Pa ne, da se
bo iz tega kaj napravilo? je pre‰teval oblake. Kaj pravi‰, se
bo iz tega lahko kaj napravilo? je spra‰eval Terezo.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Lahko, da bo, je ponavadi prikimala. Zagotova pa bo, ãe

se bo zaoblaãilo tudi tja v Babji kot.

Potem so otroci samo ‰e ãakali, da se bo stemnil tudi

Babji kot. Kajti, ko se je Babji kot res stemnil in ko so za-
goseniãile prve strele, je bil stra‰ni Bumba‰ Ïe ves blag
in plah. Ko pridejo gromske strele, je treba stran od Ïeleza.
In je zapeljal brus, od katerega se sicer nikoli ni loãil,
daleã stran od cimpra in ga v naglici pokril z nalomlje-
nim vejevjem. Ko udarja grom, je treba izpod dreves, je
rekel in odvezal âriãka izpod breze in ga privedel pred
bivak.

No, no — ne bomo vendar zdaj ‰e z Ïivaljo v hi‰i!? ga je

o‰tevala Tereza.

A jo je poslu‰al le z enim u‰esom. V hi‰i — kje pa! je

odloãil.

Aj — aj! je lahko le zmajevala.
Kajti, Ïe je pomagal oslu ãez prag in ga privezal za po-

grad. Toliko Ïe moramo biti pametni, da ne ostanemo brez
âriãka, je pojasnjeval in se opraviãeval. Ker ãe bomo brez
njega bomo tudi brez posla: le kdo bo tako nor, da mi bo vla-
ãil brus!?

In tako so potem morali ob nevihti ves ãas Ïdeti v tes-

nem cimpranem prostoru. Najbolj neprijetno pa je bilo
ob tem to, da se je po vsem sodeã tudi osel bal nebe‰ke
jeze. Ob slehernem moãnej‰em gromu se je namreã po-
sral.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

algato in Pi‰ti sta omuhavala drug okoli drugega.
âe je pri‰lek kakor da po nakljuãju prikorakcal

preblizu, je Halgato ponavadi pogledal stran, ali pa je
celo miÏal. Malce je tako delal v zadregi, malce pa se je
‰e tudi drÏal na vsiljivca.

âriãka bom gnal na pa‰o, mu je Pi‰ti naposled le pri‰el

povsem blizu.

Pa ga Ïeni, je mrko odvrnil Halgato.
âe pa ne vem, kje je dobra trava, je vztrajal oni.
Dobra trava? je pomislil. Dobra trava je paã vsepovsod,

je skomignil. Toda, potem je le ‰el z njima. Resda po-
strani in od zadaj, kot da hodi svojo pot, a ‰el je vendar-
le. Sprva je spotoma trdovratno gledal v tla, nato je prav
tako trdovratno zrl v oslovsko rit. In ‰ele, ko je osliãek
zastal in se spet posral, je dvignil pogled in se v zadregi
namrdnil: Ta pa res serje kot svat.

Gotovo je Ïivãen, je skomignil deãek. Tako na dolgo in

na tanko serje zmeraj, ko je Ïivãen.

Le ãemu bi bil zdaj Ïivãen? se je resniãno zaãudil Halga-

to.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Kaj vem, je pljunil oni. Osli imajo neko svojo pamet. Niã

jim ni tako prav, kot je nam.

Morda pa je res Ïivãen? je pomislil ãez ãas. Kajti, ãisto

niã mu ni do te trave — pa tako lepa je.

Zdaj je ‰e prepriãan, da bomo naleteli na bolj‰o, je pojas-

nil Pi‰ti. Ko bo ugotovil, da se je u‰tel, jo bo Ïe ‰e pasel, bo‰
videl. Ker: karkoli dobrega mu ponudi‰, zmeraj se mu zdi, da
bi lahko dobil ‰e kaj bolj‰ega in zato zmeraj poskusi s to svojo
finto, razmotal je vrv in âriãka na dolgo privezal h grmu.
Pustiva ga, naj misli in se premisli, ptiãek!

A Halgato je kar obstal in je buljil v to Ïival, ki se mu

je zdela resniãno nekaj posebnega — prisegel bi, da pa-
metnej‰a od vseh v Lacki romi. Kajti: ni se zaganjala kot
pes, ni vre‰ãala kot koko‰, ni se hlinila kot maãka, pa si
je vendarle zmeraj izprosila neko posebno pozornost.

Kajne, da ti nisi nor? ga je zaupljivo vpra‰al Pi‰ti.

Nor? se je zaãudil.
Bumba‰ misli, da si nor, je pojasnil. Tudi tvoja stara naj-

verjetneje tako misli.

Eh! je vzdihnil. Potem pa je stisnil zobe in zamiÏal.
Eh! je vzdihnil tudi Pi‰ti. Eh, sranje! Zdaj bo‰ pa spet ves

ãas miÏal! Nisem ti tega rekel zato, ker bi tudi sam tako mis-
lil. Temveã sem ti rekel zato, ker vem, da sploh nisi nor. Le to
ti ni prav, da smo pri‰li, pa se zato tako paãi‰.

Zaradi tebe mi je Ïe prav, je za‰epetal ‰e zmeraj miÏe.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Potem ti zaradi mene Ïe ni treba miÏati, je tiho odvrnil

oni.

MiÏim, ker miÏim! je kljub vsemu vztrajal. In kaj mi kdo

more?

Cepljeni oreh ti dam, ãe odpre‰ oãi, se je ãez ãas spomnil
Pi‰ti. Poglej, kako velik je — gotovo ‰e nisi videl veãjega —
in res ti ga dam.

Ne verjamem — res ni verjel, da ga ima, ‰e manj, da

mu ga bo potem dal.

Potipaj! mu ga je Pi‰ti potisnil v dlan.
Res je velik, je priznal in odprl oãi.

âriãek pa je smukal travo. In to zmeraj tam, kjer je bila
najslab‰a. Tudi njegov okus, kot da se ni skladal s ãlo-
ve‰ko presojo.

Le redko se je vmes vznemiril in zarigal. Njegov po-

ka‰ljujoãi glas je ‰el skozi use‰a. In je bil tak, da ni bilo
moã razbrati, ali se smeji ali morda joka.

Kakorkoli Ïe — deãka sta vdano ãepela ob njem in mu

z leskovko odganjala muhe.

Bumba‰ je prepriãan, da nam bo âriãek prisluÏil konja! je

pravil Pi‰ti. Jaz vem, da to ne more biti res. Le kdo bo tako
neumen, da ti bo dal za osla konja? Pa tudi ãe bi — jaz ga ne
bi vzel.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Jaz tudi tudi ne, je pritrdil Halgato, ki se mu je zdelo,

da ju Ïival poslu‰a.

Samo — Bumba‰ je Bumba‰ — on nima pojma! je nada-

ljeval deãek. On paã Ïivi v prepriãanju, da vse ve, v resnici
pa ne ve niãesar.

Halgato je pomislil. Kaj pa noÏi — je zinil — ki jih bru-

si?

Eh, noÏi! je odmahnil deãek. Tudi jaz jih lahko brusim.

Tudi ‰karje lahko brusim in vse. To lahko vsak brusi. Na sve-
tu pa so ljudje, ki iz Ïeleza delajo bicikle in avte in avione.
Pred njimi lahko Bumba‰ le kapo sname.

Halgato je prikimal in je ‰e kar prikimaval.
Tako je — si je Ïelel, da bi si te besede za zmeraj za-

pomnil — to lahko vsak brusi, na svetu pa so ljudje, ki
delajo bicikle, pa avte in avione, pa zaradi tega le ne ho-
dijo naokoli, kot bi imeli zlato pero v riti.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

azen strahu pred nevihto, je imel Îlajfar vsaj ‰e eno

slabost: vabili so ga kolniki. In temu klicu se je vse

teÏje upiral. Kakor koko‰i se pepelimo vseskozi na istem me-
stu, je godrnjal. Kakor race, Ïe zaudarjamo po domaãi mla-
ki, je postajal vse bolj nemiren. Kot svinje ãakamo, da nam
sámo pade v korito in sploh ne mislimo na zimo. Potem bo-
mo pa spet le sanjali kruhovo sredico.

Pa pojdi — kar pojdi, je popu‰ãala Tereza. Zaradi mene

se lahko Ïe jutri odpravi‰.

A ta njen jutri je bil zmeraj jutri.
Kajti, ko je zaãel Bumba‰ res pogledovati proti brusu,

ali pa si je Ïe celo pripravil kolomaz, da bi ga podmazal,
se je Tereza stemnila kot senca. In se ga je tudi oklepa-
la kot senca.

Sprva se je zdelo, da ga Ïeli le dobro oskrbeti za na

pot. V lonec je namreã dala vse, kar je bilo za kuho pri-
mernega v hi‰i, pa ‰e pri sosedih si je kaj sposodila. Sraj-
ce in gate mu je namoãila v posebej Ïajfano vodo, tako
da bi jih lahko res dobro oprala. Tudi suknjiã mu je ote-
pla, mu zgladila hlaãe in oãistila ãevlje. A med vsemi
temi Ïenskimi opravili ga je tako motno pogledovala, da

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

se ji je slej ko prej po mo‰ko pribliÏal in jo po‰latal po
riti. Ker, to je Ïe vedela: ko se je Bumba‰ dotaknil njenih
oblih, ‰e zmeraj ãvrstih ritnic, so se mu prsti zlepili. Ta-
krat je le ‰e zastreljal s pogledom in pregnal deco z dvo-
ri‰ãa. Potem pa jo je pobasal v cimper in jo poloÏil na tla
ali na pograd.

No, no! se ga je oklepala. Pa pri belem dnevu! se mu je

slastno nastavljala. Zdaj, ko lahko vsak zraven gleda!

Bumba‰ pa je le sopel: Naj gleda, ãe gleda! Bo vsaj vi-

del kako se to prav dela! Bo vsaj vedel, kako se to na drob-
no dela!

Toda, najsi se mu je Tereza ‰e tako nastavljala, jih je

vendarle neko popoldne vsakega posebej poklical k
ognju. In je vsakemu posebej tudi velel, kje naj sede. Ti,
mala, si res Ïe prevelika, da bi ãepela! je Fani ukazal na
pruãko. Tudi tebi, Ana, je Ïe ãas, da se nauãi‰ sedeti! je za-
valil panj proti sestri. Pa vidva? je nato o‰inil deãka. Îe
spet se samo potikata! Se drÏita drug drugega, tako da ne
vem prav, kateri katerega kvari! ju je potisnil na tla. Nato
pa si je spodvihal brke in je rekel: Tako je to! Zmeraj smo
iskali dom. Zdaj ga imamo. Zdaj tudi vemo, da nas tu zme-
raj nekdo ãaka. Zato bomo veliko laÏje kako noã prespali pod
hrastom ali na skednju.

Juh! je zaplahutala Fana. Torej — gremo!?
Kdaj gremo? je poskoãila tudi Ana.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Gremo, se razume, da gremo! je prikimal Bumba‰. Samo,

ti Ana bo‰ tokrat ostala — ker: odslej bo zmeraj ena ostala!

Fu! se je uprlo dekle.
Niã — fu! je povzdignil. Zdaj res ni treba, da bi tam celo

hordo drÏali na hrani. Pa tudi s Terezo mora nekdo ostati, da
ne bo tu, med Cigani, preveã sama. Vrag vedi, kaj vse jim tiãi
v norih glavah! se je preko rame ozrl po Lacki romi. Nato
pa se je sklonil naprej in je govoril, kot bi jih nameraval
posebej pomembne reãi zaupati: Poslu‰ajte me, taki ãasi
so — treba je prekleto, prekleto raãunati. Treba je z nosom in
s pametjo. Ker, jeseni bom Pi‰tija dal v ‰ole — naravnost tja
v mesto ga bom dal. Zato pa tokrat tudi MeÏika‰ pojde z
mano!

Tereza je trznila in se s strahoma ozrla k Halgatu.
Niã — niã! jo je opomnil Bumba‰. Kar sem rekel, sem re-

kel. Bo‰ videla, da bo dobro. Naj se spotika, naj cvili, naj ‰kili
— jeseni bo Ïe toliko stregel brusu, da bo lahko zamenjal
Pi‰tija. Pa tudi tako je: svet je pisan, le svet mu lahko odpre
oãi.

Halgato tokrat ni zamiÏal.
Le bliÏje k materi se je presedel.
Pa tudi zveãer in ponoãi je potem silil k njej.
Bog, da si Ïe tako zrasel, ga je pogledovala. Kar mimo-

grede si se potegnil; ãe ne bi bil Cigan, bi Ïe zdavnaj hodil v
‰olo. Mogoãe pa bi jo Ïe celo konãal, kaj vem? Ampak — ga
je poboÏala — mogoãe pa ti bo tudi brez ‰ole dobro. ·e sre-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

ãa, da ima‰ zdaj Bumba‰a — bo‰ videl: on bo napravil ãlo-
veka iz tebe!

Bo‰ videl, bo‰ videl, bo‰ videl — je kljuvalo v Halgatu,

kajti zdaj so mu vsi po vrsti pravili samo — bo‰ videl,
bo‰ videl, bo‰ videl. Bo‰ videl, da ti ne bo nihãe niti lasu
skrivil na glavi! je zagotavljala mati. Bo‰ videl, vse bo ‰lo
gladko, kot bi namazan kruh jedel! ga je trepljal Bumba‰.
Bo‰ videl, tako si bova razdelila delo, da ne bo nobeden niã
delal! ga je potolaÏil Pi‰ti. In bilo je ‰e nekaj, kar mu je
pravilo bo‰ videl — neka zati‰ãana votlost v trebuhu in
Ïelodcu in prsih namreã, ki je ni mogel niti izsrati niti iz-
bruhati. In le–ta, bogme da, ni obetala prav niã dobre-
ga.

Samo, da te ne bo preveã sram, mu je svetovala mati.

Vse, kar ti kdo da, mora‰ vzeti, ‰e preden ti drugiã ponudi.
Pa, Bog plaãaj, se mora‰ nauãiti reãi. Ali ‰e raje: Bog povr-
ni. Kar, kar! Tudi, ãe naleti‰ na kakega komunista, mu tako
reci. Ker: ãeprav ta bo morda zaradi tega nahrulil, mu bo
potihem vseeno dobro delo. Saj tudi oni skrivaj verujejo v
Boga, samo da si tega ne upajo priznati.

Bog plaãaj, Bog plaãaj, Bog plaãaj, mu je ‰lo teÏko z je-

zika. Bog povrni, Bog povrni, Bog povrni, se mu je zde-
lo ‰e teÏje. Zato pa je Ïe tudi sklenil, da tako paã ne bo
nikoli nikomur pravil. Kar bodo dali, bodo paã dali — ãe
pa ne, jim bo Ïe kaj izmaknil.

Pa na ãevlje pazi! je ‰e kar skrbela mati.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Na ãevlje? ni razumel. Odkar je pomnil, je bil namreã

bos.

Paã, paã! Se je nasmehnila. Mari‰kine polonke sem na‰la

pod pogradom. Mari‰ka jih je gotovo prav zate pustil.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

algato se je povsem zdramil ‰ele, ko so Ïe drncali

po po‰tiji.

Pomel si je najprej eno, potem ‰e drugo oko. Se ozrl

po ravnici, ki je bila vsenaokoli enako daleã. Po‰kilil je v
sonce, ki je ostalo zadaj — prav tam nekje, kjer je osta-
la tudi Lacki roma — in potipal cunjo, v katero je bila za-
vita njegova skrivnost. Tu si!? se je vzradostil. Pa kako to,
da si tu? Se je vpra‰al. Aj, aj! jo je spet pretipal. A samo
da si tu — samo da si ti tu! je postrani pogledal Bumba‰a
in Fano, ki sta hodila spredaj ob oslu. Nato pa ‰e Pi‰tija,
ki je zvit kakor maãka spal ob njem na vozu. Vsi ti nam-
reã gotov niso vedeli, da je imel namesto popotnice v
naroãju violino.

Pa kako tudi bi?
Saj ‰e sam ni prav dobro vedel, kako se je zna‰la ob

njem na vozu.

Minula noã je bila ena sama blodnja.
Ni vedel, kaj je bilo huje: ko je v sanjah lazil naokoli,

ali ko je povsem buden leÏal v primeÏu vse telo obsega-
joãe tesnobe in se sploh ni mogel premakniti. A tako v

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

snenih kot v budnih mislih ga je najbolj skrbela violina,
ki je pri‰lekom sploh ni pokazal.

Ob njihovem nenadnem prihodu jo je zavil v krpo in

jo potisnil med podboj in koprive. Potem pa jo je ‰e
samo skrivoma hodil varvat. In naj ga je ‰e tako zama-
milo, da bi zganil strune, si je vedno znava dopovedal,
da bo raje ‰e malce potrpel. Povsem gotov je namreã
Ïelel biti, da mu je Bumba‰ ne bo vzel ali celo razbil.

Zdaj — zdaj, ponoãi — pa se je violina na lepem na-

veliãala svoje ti‰ine. Da: kakor Ïiva se je bila zganila in
zabrnela. Da: prav razloãno jo je sli‰al skozi cimprane
stene. In potem jo je Ïe tudi videl — skozi cimprane ste-
ne. Strune so ji drhtele, kakor da bi se veter lovil vanje.
Ali kot bi jih mr‰ili neki nevidni prsti. Glasovi, ki so se
kar in kar izvabljali, pa so bili nerazloãni in zato skriv-
nostni.

Îelel je doumeti to skrivnost.
Ti‰ãal je glavo v steno, skozi katero se je videlo, a si ni

dalo prodreti. Ril je ob to oviro, skozi katero se je sli‰alo,
a se ni moglo razumeti. Tolkel je in tolkel po tej lupini
neãesa — Ïelel je vedeti — izvedeti to, kar se je najver-
jetneje tudi samo Ïelelo razodeti. Toda, zaman. Oba, on
in violina sta bila to noã ujeta v dva povsem loãena sve-
tova. In ta obãutek je postajal vse bolj neznosen.

Potrpi! ji je pravil.
Veliko reã bom napravil! jo je tolaÏil.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Vsem bom povedal zate! ji je pojasnjeval.
In ãeprav ga ni sli‰ala, ji je govoril znova in znova: Po-

trpi! Veliko reã bom napravil! Vsem bom povedal zate!
Vsem bom igral — in kdor ne bo Ïelel poslu‰ati, mu
bom vrgel kamen v glavo!

In je zdaj res odmotal gosli iz cunje, jih obrisal z roka-
vom in si jih prislonil pod brado. Le toliko je ‰e poãakal,
da je s sedenjem ublaÏil ‰epajoãi ritem kolesa, nato pa
je odloãno zarezal z lokom. Prvi ton je prasketal v jutra-
njo ti‰ino, z naslednjimi je Ïe vsa zazvenela.

Osel se je spla‰il in z nekaj drobeãimi koraki hitreje

potegnil. Nato pa je obstal in je stal kakor vkopan.

Tudi Bumba‰ in Fana sta zastala.
Halgato pa se je udobneje namestil in je znova pri-

stavil lok. Ne meneã se za zaãudene poglede, je zagoslal
melodijo, ki se je zdela temu jutru najbolj primerna.
Mah za mahom se je sprehodil po strunah, in je Ïe zaãu-
til, da mu je pesem stekla. Zdaj mu za vse drugo sploh
ni bilo veã mar. ·irokih oãi je preko violine zazrl v Bum-
ba‰a, ki je sprva grdo klel in otresal, nato pa se je le une-
sel in je s pestmi uprtimi v bok ãakal. In prav sme‰en se
mu je zdaj zdel Bumba‰, ki kakor da ni vedel, kaj bi s to
njegovo muziko; bolj sme‰en, kot ãe bi tu sredi ceste
dvignil klobuk in zaplesal.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Huh! je poskoãil Bumba‰, ko je deãek konãno odne-

hal. Zdaj vidim, da si res zme‰an! Zdaj mi je jasno, MeÏika‰,
da bo res kriÏ s tabo! se mu je ves nasr‰en pribliÏal.

Halgato pa se ni umaknil iz voza. Razgrnil je cunjo

ãez kolena in previdno zavil lok in violino. Le s kanãkom
oãesa je vmes popazil, ali se v starem ni razvnela preve-
lika jeza.

Pa kak‰en cirkus je to? ga je Îlajfar zdaj nadiral povsem

od blizu. Nor si in se zraven ‰e norega dela‰! Kaj, ãe bi mi
zdaj spla‰il Ïival in bi bilo vse to tam v jarku? Fu — kaj bi ti
potem napravil! Pognal bi brus in ti porezal prste! Ja! In tako
bom tudi storil, ãe si samo ‰e enkrat kaj takega zmisli‰! mu
je poÏugal, udaril pa ga vendarle ni.

Pi‰ti, ki se je med tem jutranjim halgatom predramil, ga
je dregnil z nogo in mu pomeÏiknil. Zdaj bo vsaj vedel, da
nisi nor, mu je za‰epetal v uho. Ker: zagotovo ne more biti
norec, kdor tako igra!

Halgato je odkimal. Ne bo, ne, je za‰epetal.
Bo, bo! ga je dregnil oni. Samo, da ne bo priznal! Ker on

paã nikoli niãesar ne prizna!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

iste dni je imel Halgato velike oãi.

Pa vendar nikoli dovolj velikih — kajti: Velika vejs

se mu je zdela veãja od vsega.

Koderkoli se je ozrl, povsod so se preãili ‰iroki zido-

vi in so se gizdale visoke strehe. Kamorkoli se je napo-
til, povsod so ga pogledovala velika okna in ‰iroka vra-
ta. Za njimi pa je bivalo ne‰teto obrazov in gotovo ‰e
drugih skrivnosti.

Pod kakim veãjim drevesom so osla ponavadi izpregli

in ga privezali k vozu. Nato so raztovorili brus. Pi‰ti se
je roãno oprl vanj in ga je potiskal ob po‰tiji mimo dvo-
ri‰ã in podoken. Halgato pa mu je pomagal, ãe sta ko-
le‰ãka zdrsnila v kotanjo, ali se namerila ob oviro. Bum-
ba‰ je z zavihanimi rokavi in s suknjiãem, le ogrnjenim
ãez ramena, ponavadi hodil spredaj in se drl: Îlaaajfarji
gredo, Ïlaaajfarji gredo, noooÏe brusijo, ‰kaaarje brusijo, se-
kiiire brusijo, vsee brusijo! Pa spet: Îlaaajfarji gredo, Ïlaaaj-
farji gredo, posooodo cinajo, piiiskre netajo, vseee poprav-
ljajo — daaaj — te, dajte — vsem povejte — vseeem povej-
te: Ïlaaajfarji so tu, Ïlaaajfarji so tu!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

In ko so tako nekajkrat ‰li po eni in nazaj ‰e po drugi

strani ceste, so ãez plotove Ïe kukali otroci. In Ïe so tudi
gospodinje in dekle prihajale na podokni. Îlajfarji so! so
klicale nekam v hi‰e in hleve. Ali kaj imamo? Ali naj kaj
damo? So spra‰evale. In so ponavadi pri‰li na prag ‰e
moÏje, ki so se dolgo praskali po temenih in tuhtali, ãe
kaj imajo in ãe naj kaj dajo.

In so potem ponavadi odgovorili: âe kaj imamo? Mene

spra‰uje‰, ãe kaj imamo? Pa, kaj naj jaz skrbim za noÏe in
piskre?

Îenske pa, kot da so samo ãakale na tak odgovor. Ej,

ej! so pomahale, in Ïe je Pi‰ti z brusom zavil na dvori‰ãe.

Bog s tabo lepa moja! jo je Bumba‰ pozdravil, ãe tudi je

bila stara in grda. Vidim, da ima‰ pri tej hi‰i vse stvari na
brigi in tako je tudi prav! Je Ïe s pogledom doloãil mesto,
kamor sta deãka postavila brus.

Saj, saj, je ponavadi pravila gospodinja, ti mo‰ki — kot

da jih ni pri hi‰i! Potem pa je jela prina‰ati na dvori‰ãe
vse, kar je bilo potrebno brusa in popravila.

Bumba‰ je obesil suknjiã na kako vejo ali klin, si zavi-

hal Ïe zavihane rokave in preveril, ãe je po premikanju
brusa ostalo v kotanji dovolj vode. Dvakrat, trikrat je
pritisnil na pedal in zavrtel kolo, nato pa je prinesene
predmete razvrstil po deski in si jih poznavalsko ogle-
dal. Aj, aj, ljuba moja! je ob tem zmajeval. Îe vidim, Ïe
vidim, da tu Ïe dolgo ni nihãe brusil. Hja! Pa tudi ta, ki je to

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

brusil — ne vem, ne vem? — ali je bil levak, ali pa je, Bog ne
daj, vrtel na suho!?

Oh! je Ïenska takoj razumela. Na to sem pa ãisto poza-

bila! In je pri priãi odfrlela po Ïganje ali vino.

Bumba‰ pa je pomeÏiknil in se je smejal kot cigan. In

je zavrtel brus, da so z Ïeleza poletele dolge Ïoltave
iskre.

A naj je bil Îlajfar ‰e tak spretneÏ, le reko je potem ‰lo

vse gladko. Povsem zagotovo pa se je zataknilo pri plaãi-
lu. Îenska, ki je ves ãas stregla pijaão in je vmes ‰e otro-
kom prinesla kak kos kruha ali suho sadje, je bila nam-
reã nadvse preseneãena, ko ji je potem mojster namera-
val ‰e zaraãunati. Jaaa — zakaj pa o tem niste Ïe prej zini-
li? je zmajevala. Bi Ïe poãakala na kakega po‰tenjaka!

Po‰tenjaka! je pihnil Bumba‰. Koga vse ti ljudje nimajo

za po‰tenjaka!

âe pa je res! âe pa je tu taka navada! je otepala Ïenska.

Cigani tod paã ne prosijo denarja!

Prosim, prosim! je stari zaãel pospravljati orodje. Pa

paã ni taka navada. Je paã kaka druga navada. Tu se paã
dvakrat potegne s kamnom in trikrat z jezikom, pa se hvali
— poglejte, kako se sveti! Sveti! Seveda se sveti. Pa naj se
vam kar sveti! In je potem pobral noÏe v pest in jih skril
za hrbet. No — ali je potem zdaj po‰teno!?

Ja!? Ja, Jezus na! je kriknila Ïenska. Le kaj bo zdaj na‰ re-

kel?

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

In ta na‰ je ponavadi Ïe stal kje na pragu. Kaj je? je

vpra‰al suho. Kaj se pa greste?

Kaj je, kaj je — vidi‰, kaj je! je zatoÏila.
Heh! Je vzrojil oni in se je spet dolgo praskal. Pa sem

ti Ïe stokrat rekel, da ne imej posla s Cigani! Raj‰i z norci,
kakor s Cigani — ti pa jih spet pripelje‰ v hi‰o!

Prosim, prosim! je Bumba‰ dvignil kazalec. Take noÏe

sem vam napravil, da se na njih ‰e muha poreÏe, poglejte —
se je pobril nad zapestjem — sem ali nisem? ·e pravite, da
nisem, potem naj vas vrag vzame, potem paã ne bom zahte-
val plaãila!

MoÏ in Ïena sta se molãe spogledovala. In sta s po-

gledi drug drugega mehãala.

Kaj? No? je naposled zinil ona.
Kaj — kaj? se je zmrdnil on.
Bomo plaãali?
Heh! Je odmahnil. Pa plaãaj! Ti si jih privlekla v hi‰o in

ti se jih bo‰ re‰ila! Kaj me briga! Pa ãetudi ti suknjo sname-
jo! Si bo‰ vsaj enkrat zapomnila! je odvrgel nevidno bre-
me in od‰el z dvori‰ãa.

To je seveda pomenilo, da lahko plaãa. Vendar, plaãa

naj ãimbolj skopo. A ker Ïenska ponavadi ni imela de-
narja — ali pa se je vsaj izgovorila, da ne ve, kje je moÏe-
va denarnica — je potem plaãala v naturi. Zato je bila
Fanina ko‰ara zmeraj polna, Bumba‰ev mo‰njiãek pa
zmeraj prazen.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Vãasih so tako ãez dan dobili toliko kruha, da ga je

lahko ‰e âriãek jedel.

Vãasih toliko Ïganja in vina, da je Bumba‰ ves nasled-

nji dan leÏal v senci pod vozom in klel maligane.

Vãasih toliko cunj, da je imela Fana vsak dan drugo

kiklo.

A denarja, ko Ïe reãeno, so zmeraj dobili bore malo.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

a Veliko vejsjo je bila ‰e ena velika vas. In za njo ‰e
druga in tretja. In tako vse v dalj in ‰ir. Neglede po

kateri poti si hodil in v katero smer si se napotil. Kajti,
Ïe je tako na tem svetu, da vse poti nekam vodijo. Naj
gre‰ naprej ali nazaj, zmeraj odhaja‰ in prihaja‰ obe-
nem.

Halgato je bil hvaleÏen temu poznanju.
Zdaj se namreã ni veã bal, da bi od‰li po nepravi poti.

Niti, da bi kje predolgo ostali. Pa tudi o tem je bil pre-
priãan, da bodo slej ko prej spet naleteli na Lacki romo.

Ti! je ‰epnil Pi‰tiju, ki mu je edinemu zaupal. Ali si tudi

ti Ïe Ïeli‰, da bi spet pri‰li domov?

Domov? se je zaãudil deãek.
Tja! je zmignil oni. Nekam bomo Ïe pri‰li. Nekam mora-

mo priti, kajti jeseni bom ‰el spet v ‰olo.

Jaz pa si Ïelim prav v Lacki romo, je priznal Halgato.

Samo malo. Samo toliko, da bi videl, ãe je vse ‰e tam.

Seveda je tam, je odmahnil Pi‰ti. Samo da ni vse skup en

drek vredno.

Halgato ni razumel.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

V veliko veãjih hi‰ah smo Ïe stanovali, mu je pojasnjeval

oni. Veliko bolje smo Ïe Ïiveli. Toda potem je pri‰lo zmeraj
kaj vmes in zmeraj so nas vrgli ven. Zato mi je zdaj za take
reãi prav malo mar — ‰e najraje bi, ãe bi nas tudi v Lacki
romi nagnali.

Kdo bi vas nagnal? se je smejal. Tereza? je pomislil. Te-

reza vas je vendar pripeljala. Njej se Ïe zdaj me‰a brez Bum-
ba‰a. Vrag vedi, ãe ne bo pri‰la celo za nami?

Ne vem, je skomignil Pi‰ti. Pa me tudi preveã ne briga.

âe bo Bumba‰ nabral dovolj denarja, bom ‰el v Mesto v ‰olo.
âe pa ne, potem bom pa najverjetneje pobegnil v Ameriko.

Halgato mu je to odrezavost malce zameril.
Malce pa se mu je tudi zdelo, da jeseni ne bo denar-

ja za ‰olo.

Kajti, ãe je bilo v vrãu dovolj vina, je Bumba‰ zdaj raje

poleÏaval. Gnezdil je v senci pod drevesom ali pod vo-
zom in si izmi‰ljal zmeraj nove razloge za poãitek. Ob
taki Ïegi so nori kmetje zagotovo na poljih, si je zatrjeval.
Taka pamet pa: bolj jim sad izgoreva, bolj delajo. Ali pa: Ob
taki Ïegi gotovo ne kuhajo. Le kdo bo jedel, ko pa usta Ïeli-
jo samo piti? âe pa ne kuhajo, potem jih pa tudi ne briga, da
so piskri luknjasti in noÏi topi.

Deãka sta zmeraj poãakala, da se je takole, iskoã iz-

govore, povsem polenil. In sta potem, ko je vsaj Ïe na
eno oko dremal, vedrila po svoje.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Lazila sta po Ïivih mejah in iskala jajca, ki so jih znesle

pepeleãe se koko‰i. Oprezala sta za zgodnjim sadjem in
ga potem klatila, pa naj je bilo ‰e zeleno. Omuhavala sta
po vrtovih, na katerih je bilo sicer veã roÏ kot pa uÏitne
zelenjave. Vse bolj sta si Ïelela tudi na dvori‰ãa, a tam je
bilo prenevarno.

Preklete pasje grinte! je pljuval Pi‰ti. Prav pri vsaki hi‰i

je pes. Veãja je hi‰a, veãji je pes.

Ja! je pljunil tudi Halgato. Prav nas Cigane imajo pose-

bej na piki. Za domaãimi se niti ne ozrejo, nas pa Ïe okoli vo-
gala zavohajo.

Prekleto pasje sranje!
Nekaj bo treba storiti!
Ja! Nekaj bo res treba storiti!
Smrtno roÏo bi morala imeti v Ïepu, se je spomnil Hal-

gato. Edino ta je zagotovo moãnej‰a kot pasja slina, je bil
povsem prepriãan. Baba Fikale jo nabira in su‰i. Vsi se je
bojijo zaradi tega. Potihem, kakor z ozna‰em, govorijo z njo.

Eh, Baba! je odmahnil Pi‰ti. In njena trava! Kdo pa ‰e na

tem svetu verjame v to? Edino, kar bi res zaleglo, je lahko le
ãevljarska smola. Stopi‰ jo na kruhu in jo da‰ Ïivali, da jo
poÏre. Samo, kje pa naj zdaj dobi‰ tako smolo?

Ja! Kje? se je obupan oziral naokoli. Ker, ve‰ — nekaj si

pa morava izmisliti! Meni gre to Ïe po‰teno na Ïivce, da ni
mogoãe nikjer niãesar vzeti!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Pi‰ti je utihnil in na‰obil ustnice. Vem, da ti gre, je za-

mrmral ãez ãas. Tudi Bumba‰u gre. Vsem Ciganom gre. In
tudi meni gre vãasih malo na Ïivce — samo: v ‰oli smo se
uãili, da to ni prav.

Kaj? se je vznemiril.
To! je deãek pokazal z roko v Ïepu. Zato zdaj tudi ne

kradem veã. Prvzaprav — je potehtal — le vãasih ‰e kje kaj
vzamem. Ampak, ãe bom res ‰el v Mesto v ‰olo, potem pa za-
gotovo ne bom veã. Ali pa — je nato spet potehtal — tudi,
ãe bom v Mestu ‰e kdaj moral kaj vzeti, takrat ko bom velik,
pa zagotovo ne bom veã.

Ko bo‰ velik! se je zdrznil.
Ja, ko bom, je prikimal deãek, ki ni razumel vpra‰anja.
Halgato je namreã zdaj prviã pomislil, da bo nekoã

tudi odrasel. In ta misel ga je tako prevzela, da jo je Ïe-
lel ‰e premlevati. Ozrl se je nekam navzgor, kot bi sreãal
samega sebe v zrelih letih. In zagledal se je veliko veã-
jega, kot je bil sploh kdo na svetu. In to se mu je zdelo
naravnost imenitno. Nekako: Ïivljenja vredno. âakanja
vredno, trpenja vredno. In potem se je ‰e velikokrat ozrl
navzgor, tja, kjer je stal on — on, res velik. In ãeprav si
ni bil prav niã podoben, je vedel, da je to on.

On.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

ana je bila tako redkobesedna, da ponavadi tudi po

ves dan ni rekla drugega kot fuh! ali huh! Zato se je

zdela kot senca, ki Ïe od zmeraj nemo drsi za ‰epeta-
joãim vozom.

Toda, taka je bila Fana, samo dokler niso pri‰li v vas.
Îe pri prvih hi‰ah se ji je ãudno podalj‰al obraz. Tudi

ãelo se ji je polagoma zjasnilo in pod njim so za‰vigale
vsega polne oãi. In ‰e: polotil se je je tak nemir, da ni veã
vzdrÏala ob vozu. Stopljala je zdaj na eni, zdaj na drugi
strani po‰tije, se vrtela, poskakovala, jih vse bolj prehite-
vala ali pa je zaostajala. âe je Bumba‰ ni ‰e pravoãasno
opomnil, da naj se nikar spet preveã ne oddaljuje od
brusa, je za prvim ovinkom zagotovi ni bilo veã videti.
A tudi ãe je morala ostati z njimi, je bila zmeraj vsa na
sosednjem dvori‰ãu.

Svojega mo‰kega poslu‰aj zmeraj z enim u‰esom. Toda,

poslu‰aj ga tako, naj misli, da ga poslu‰a‰ z obema! je ‰epe-
tala Ïenski, ki ji je dovolila, da ji je pogledala v dlan. ·ele
potem namreã, ko bo povsem prepriãan, da so ga polna tvoja
u‰esa, te bo pustil pri miru. ·ele takrat bo‰ lahko to drugo

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

uho hitro kam nastavila! jo je z obema rokama prijela za
dlan in je ‰u‰ljala: Ker, tudi jaz, glej, se sploh ne dotikam
tiste tvoje roke, s katero svojemu streÏe‰ in svojega prime‰!
O, ne — tista je njegova in tista naj kar bo njegova! — Am-
pak, povem ti, tako je, tako je ponoãi na vseh kriÏi‰ãih sli‰ati,
da vsaki Ïivljenje dela samo tista roka, ki je samo njena!

Saj, saj, je vzdihnila Ïenska in se ozrla, ãe je moÏ ne

gleda. Le za kaj drugega je ta roka pri hi‰i, kot da dela, je
njegovo roko hitro skrila pod krilo.

Tako! Zdaj pa me dobro poslu‰aj! Zdaj misli samo na tisto

roko, ki je res tvoja! se je Fana zazrla v razprto dlan. Tako.
Tako, je. Naravnost sem misli, kamor jaz gledam. Tako ãis-
to misli, kakor jaz jasno gledam. In naj te ne bo niã sram —
tudi, ãe ima‰ kje kak madeÏ, v tem madeÏu jaz ne vidim gre-
ha. Samo —!?

Kaj? je dahnila Ïenska.
Samo, ta ãrta Ïenske sreãe, ta, vidi‰, ki gre od tega do

tega brega, ta ãrta se tu, vidi‰ tu, neha. Ah niã ne de. Ker
kar se strga, je bolje, da se tudi strga. Îe tu, glej, se ne-
kaj spet dela. Ja, ja! Se zelo zelo dela — in bog ne daj, da
bo ãrta!

Îenska si je oddahnila, tudi sama je pogledala. In je

prav rada verjela, da bo ãrta. A: Ne vem, ne vem? je vse-
eno zmajala

O, ve‰, ve‰! ji je dekle objelo dlan. Neki mo‰ki je, ki te Ïe

dolgo gleda — te tako gleda!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Îenska je molãala.
Dekle pa ji je za‰epetalo: Le niã se ne boj. Le ti bo‰ od-

loãila, ãe ti lahko tudi kam drugam pogleda. In kar bo‰ od-
loãila, tisto bo tvoja sreãa.

Halgato je menil, da se Fani razodeva samo Ïenska sre-
ãa. Zato je tudi ni upal vpra‰ati, kako bo, ko bo velik in
ko mu bo zagotovo potrebna sreãa. Toda, potem sta jo
s Pi‰tijem po nakljuãju zalotila s trgovinarjem.

Trgovine so bile sicer Ïe nekaj ãasa njuna poslastica.
Dokler se ju trgovci niso naveliãali in ju jeli odganja-

ti, sta namreã lahko lepila nosove na izloÏbeno steklo in
kukala v prostor, ki se jima je zdel pravcato razko‰je. S
pogledi sta lahko otipavala, s pogledi sta lahko snema-
la s polic, s pogledi sta lahko oku‰ala — ‰e sama nista
prav vedela, kaj ju je delalo bolj nenasitna: radovednost
ali lakota. In vãasih sta kaj prepoznavnega celo zavoha-
la. Ali pa sta v pesku pred skladi‰ãem celo na‰la kaj be-
lega. Kajti karkoli je kdo po nerodnosti stresel — sol,
sladkor ali moko — vse se jima je zdelo enako sladko.
Kar gagala sta od dobrega, ko sta lahko pobirala z oslin-
jenim kazalcem in lizala.

No in prav taka rahla bela sled ju je potem privedla

do ‰pranje, skozi katero sta lahko izmeniãno pokukala.

Huh! Saj to je Fana! je ‰epnil Halgato, ki je prvi poku-

kal v skladi‰ãe.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Fana?
S trgovinarjem je. In bere mu iz dlani.
Figo bere! ga je odrinil Pi‰ti. Prav niã mu ne bere, je po-

kukal. Ampak jè! Iz dlani mu jè! Bog, jo bo Bumba‰ raztre-
‰ãil, ãe mu povem!

Halgato se je nekaj ãasa obotavljal, sramoval se je

svoje nevednosti. Nato pa je le spet po‰kilil v ‰pranjo in
videl, kako si je Fana obirala krilo in razmikala noge.
Aja! je zmrmral. Tisto delata! In se ni mogel upreti, da ne
bi znova po‰kilil.

Pi‰ti ji je po vsem sodeã zameril. Ali pa je kuhal kaj

drugega. Kajti trdovratno je ãepel v Ïivi meji in jo ãakal.
Ko pa je konãno le pri‰la mimo, ji je stopil naproti in ji
kakor po nakljuãju prekriÏal pot. Z rokami globoko v Ïe-
pih je stopal v‰tric z njo in si poÏviÏgaval. Spotoma pa
je, povsem naravnost, tako da bi ja opazila, ‰kilil v ko-
‰aro.

Kaj je? je naposled zastala in je predala ko‰aro v dru-

go roko.

Hm! se je namrdnil. Vidim, da nekaj nese‰. Nese‰ in na

nas Cigane prav niã veã ne misli‰.

Skrila je ko‰aro za hrbet in hotela mimo.
Toda, Pi‰ti je vztrajal. Dobro vem, da nese‰! Samo ne

vem, ãe je moka ali je sladkor ali je sol? Ampak, zdi se mi, da
je sladkor! Ker trgovcem zmeraj najraje da‰ za sladkor!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Videl si? je spet zastala.
Videl! je prikimal in nastavil dlan.
Fana mu je iz zavojãka nasula zvrhek sladkorja.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

ako so torej vedrili vsak zase.

Kajti Bumba‰ je povsem pozabil na delo in denar

in je bil v tej odrevenelosti najraje sam.

In bi tako ‰e kar drnjohal, ãe jih naposled ne bi ujela

nevihta. Tako pa je Ïe ob prvem zamolklem grmenju
poskoãil in zatulil v snetljivo popoldansko nebo.

Kaj sem storil — kaj sem napravil? je zastokal in si otre-

sel zapacano in zaleÏano belo srajco.

Na vse sem pozabil — vse sem zapravil! si je pridrÏal od-

pete hlaãe, ki so mu skorajda u‰le k nogam.

O, ti mati moja ciganska!
Ti kri moja ciganska!
Zakaj sem ravno jaz tak — zakaj sem ravno jaz tak be-

dak!? se je z eno roko drÏal za hlaãe, z drugo pa za gla-
vo. Vi, vi prekleti Cigani, pa vse to zraven gledate in mi ni-
koli ‰e pravi ãas niã ne reãete!

Pi‰ti, Fana in Halgato so tudi zdaj samo gledali.
Kaj sem storil — kaj sem napravil? je zatacal proti njim.

Îensko sem si na‰el. ârno Ïensko sem si na‰el. Lepo Ïensko
sem si na‰el. Dobro Ïensko sem si na‰el. Tako Ïensko sem si
na‰el, ki ima posteljo. Ki ima kamin. Ki vam je rada mati.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Tak zlati zob sem na‰el. Vse sem ji obljubil. Vsem sem vse
obljubil. Tudi sebi sem obljubil — zdaj pa tako! Îe spet samo
leÏim! si je ‰el s prstom skozi lase. Îe spet samo smrãim!
si je z roko otrl obraz. Îe spet samo gnijem in gnijem in
gnijem in gnijem in gnijem in gnijem in gnijem in gnijem! se
je s pestmi tolkel v ãelo in po vsem telesu.

Dolgo se je tako tolkel.
Moãno se je tolkel.
Patem pa se je sesedel in zastokal.
Varvati moram to Ïeno, sem si rekel. Jo ãuvati, kot bi imel

samo eno. Malega moram poslati v ‰ole, sem si rekel. Ga
iz‰olati vsaj za dimnikarja. Hãere moram omoÏiti, sem si
rekel. Pametno jih moram omoÏiti, je na‰teval na prste. Vse
to sem si stokrat glasno in stokrat potihem rekel — Bog mi
je priãa, da sem tako rekel in da sem tako tudi mislil — zdaj
pa ni spet niã!

O, ti mati moja ciganska!
Ti kri moja ciganska!
Zakaj moram biti ravno jaz tak Cigan!?

Pa saj bom ‰el v ‰olo, je tiho rekel Pi‰ti. Ve‰, da bom ‰el!

·el bo‰! je Bumba‰ spet zatulil v oblaãino. Seveda bo‰

‰el. Naj se mi roka posu‰i. Naj se mi obe roki posu‰ita. Naj
se mi ‰e noga posu‰i. Ampak: ‰el bo‰! ga je sku‰al objeti.
Noã in dan bom brusil, da bom za nazaj zasluÏil. Noã in dan
bom piskre krpal, da bom za naprej zasluÏil. âe pa ne bom,

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

se bom pa na ko‰ãke razrezal in se bom za svinjsko meso pro-
dal! Kajti, ljudje, Cigani — to nas tako ne pripelje nikamor
veã! Vse si obljubimo. Takega ãloveka iz sebe napravimo, da
bi ga bil ‰e Tito vesel! Na koncu pa vseeno zmeraj za nami
ostane le tanki ciganski drek! se je razkoraãil in prdnil.

In ta prdec je bil znak, da so zaãeli pakirati.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

10.

umba‰ je sprião svoje in nebe‰ke jeze pobegnil v
gostilnico.

Fana je minila takoj za njim.
Le Halgato in Pi‰ti sta spet ostala pod napu‰ãem ob

âriãku. Molãe sta nastavljala dlani velikim deÏnim kap-
ljam, ki so udarjale naproti, in ugibala, kaj bo. Sprva se
je ‰e zdelo, da bo veter zlahka scefral ãemerni nevihtni
oblak. Potem pa se je samo ‰e srãnilo. VsevkriÏ so zase-
kale strele, ãez in ãez se je prikotalil grom, zaletavi pi‰ pa
je lu‰ãil vogale in upogibal topole, da so bili videti kot
brezglavi begunci.

Da se ne bo‰ zdaj ‰e ti podelal! je vzkliknil Pi‰ti.
O, ne! je Halgato v vetru lovil sapo. Samo — samo, kaj,

ãe tudi ponoãi ne poneha?

Naj, naj! je odgovarjal deãek. Naj kar tri dni ne pone-

ha. Naj Bumba‰ res misli, da je tako zaradi njega.

Pa kaj — se je zalotil. Misli‰, da ni?
Ej — seveda ni!
Zakaj pa je potem?
Zakaj, zakaj? Bi pa res moralo treskati in noã in dan,

ãe bi treskalo zaradi ljudi.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Halgato je utihnil.
Zdaj se je tudi njemu zdelo, da se Bog ne bi jezil za-

radi slehernega posebej. Vseeno pa si ni upal pomisliti
niãesar, kaj bi lahko bilo tej neznani sili v zamero. Kajti
— blisk je segel v oãi, tudi ãe si zamiÏal. Kajti — grom je
segel v u‰esa, tudi ãe si jih zatisnil. Vse — vse to ãemer-
no je bilo zdaj tako blizu, da bi se ga zlahka dotaknilo.
Potem pa — vrag vedi — le kako naj bi vedel, kaj bi mu
storilo?

Cigani se zato tako bojijo groma, ker nimajo pojma! mu je
kriãal Pi‰ti. Tudi Bumba‰ nima pojma. Nihãe, nihãe v tisti
tvoji Lacki romi nima pojma!

Pa ti? ga je spra‰eval Halgato, ki se je zdaj Ïe kopal v

nalivu in slabih obãutkih. Ima‰ ti kaj pojma?

Imam! Seveda imam! se je drl oni. Veliko pojma imam!

In nekoã ga bom imel ‰e veã! Nekoã ga bom imel toooliko! je
sku‰al preglasiti grom, ki se je kotalil prav nad njima.

A deãek mu ni verjel.

Îlajfar je prigagal iz toãilnice, ko je bilo najhuje Ïe zdav-
naj mimo. Glejte, na, glejte! se je oziral v ponevihtno
nebo. Glejte, kak nebe‰ki mir in kaka vedrina! Gleda‰ in
gleda‰, pa sploh ne more‰ verjeti, da je Ïe vse mimo! Stopil
je v luÏo in zajel v ãevelj. In pa, da je na svetu ‰e vse tako,
kot je bilo prej!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Ni bilo dvoma, da se je medtem spet opil.
Najsi ga je toãil iz strahu, ali paã zato, ker je bila pri-

lika, oãitno je pil na veliko. Kajti srajco je imel razpeto in
z vinom polito. Denarnico, ki jo je zmeraj ‰e pred sabo
skrival, pa je drÏal kar v rokah.

Tako, tako! je pokimaval ko je opazil, da sta osla iz-

pregla in ga pokrila z odejo. Glavno je, da smo celi in zdra-
vi! je potisnil obraz âriãku med u‰esa in ga poljubil.
Glavno je — kaj pa jaz vem, kaj je lahko ‰e glavno? se je ozrl
k deãkoma. Glavno je, da si ti moj mali Pi‰ta Baãi, je rekel
Pi‰tiju. In glavno je, da si ti moj mali MeÏika‰, je rekel Hal-
gatu. Potem pa je ‰e tudi glavno, da vidva sploh nista iz
cukra in sladkorja — temveã sta vidva iz zdravega ãrnega
lesa, ki ga nobena sekira ne razseka! ju je nadaleã pogladil
po laseh in se napotil nazaj v gostilnico.

Laãna sva! je zaklical Pi‰ti za njim in pomeÏiknil Halga-
tu.

A! se je zamajal stari.
Ja! je prikimal deãak.
Hm! se je popraskal bumba‰. To pa paã ni dobro, da sta

laãna! To paã ne pomeni dobrega, ãe so ciganska deca laãna!
je dvignil kazalec in je poÏugal proti vasi. Povem vam —
gruntarji! kravarji! kulaki! — vrag naj vzame tako vas in
tako drÏavo in tak svet, na katerem Cigani stradajo!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Ko sta deãka, ne vedoã, kaj bi, zastala pred gostinsko
mizo, sta se jima ob podplatih naredili veliki luÏi. Bila
sta namreã povsem premoãena. Toda, zrak v prostoru je
bil tako ãudno razgret, da ju sploh ni veã mrazilo. Pogre-
li pa so ju tudi pogledi, ki so se od ‰anka in preko po
mizi namenili naravnost k njima.

Bumba‰ se je zavalil na klop in je ‰e zmeraj vlekel mi-

sel, ki se mu je napletla Ïe zunaj: Povem vam, ljudje boÏ-
ji, vrag naj vzame tak okraj, v katerem ciganska deca stra-
dajo. Ja: vrag naj ga vzame! In naj vzame tako vas, ki ‰e dveh
malih ust ne morete nahraniti! Ja, ja, ljudje — ãe bi Tito to
videl — le kaj bi rekel Tito, ãe bi sem stopil in bi to videl? Ne
k vam — sem k meni bi sedel Tito! In bi vse plaãal. Jaz bi pil,
on bi pa plaãal. Jaz bi jedel, on pa bi plaãal. In ãe Ïelim ‰e kaj
za po poti, bi me potem vpra‰al!

Tito, Tito! so godrnjali moÏje.
Kaj bi Tito?
Tito ‰e zase nima!
On ‰e od nas jemlje, ne da bi komu dajal!
Samo govori pa, govori, kot bi mu cigan jezik posodil!
Govori, govori ja, in obljublja!
Psss — vendar! jih je pomirjala toãajka. Pustimo Tita! se

je nezavedno ozrla na zid, kjer je visela Titova slika. Bom
Ïe kaj na‰la, da se bosta mala najedla.

In jima je potem res prinesla.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

11.

eãka sta jedla in premi‰ljevala o vsem tem gostil-

ni‰kem razko‰ju.

Îenska z ‰ankom je ves ãas prestavljala steklenice in

pomivala kozarce. âe ji je kdo le pomignil, mu je takoj
spet na novo natoãila. V kotu so klobuãniki z nenehno
vnemo metali karte in si po mizi po‰iljali drobiÏ. Veã ga
je ‰lo iz dlani v dlan in iz pesti v Ïep, veã ga je bilo na
mizi. Pri vratih so se Ïe znani obrazi sreãevali z novimi.
Glasno so si segali v roke in se trepljali po ramenih, kot
da se Ïe lep ãas ne bi videli. Tu, pri njihovi mizi — sem
so se primaknili zmeraj le tisti, ki jih je pritegnila Bum-
ba‰eva prepirljivost.

Vrag naj vzame! mu je bilo namreã zdaj vseskozi na

jeziku.

Vrag naj vzame takega kmeta, ki ves dan dela, vso noã

pa potem spet tuhta, kaj bo jutri delal. Ni ãudo, da je
potem tak ko pes, ki je v lasni rep ugriznil: renãi, bevska
in okoli sebe niã ne vidi. Nima ãasa ne za dobro jutro ne
za dober dan, kaj ‰ele, da bi s pri‰lekom postál. Nima
ãasa, da bi se prav najedel, niti da bi se v miru posral, kaj

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

‰e le, da bi pri‰leku kaj ponudil. Potem se pa ‰e ãudi, da
je zmeraj sam.

Sam, sam! so godrnjali moÏje.
Bolje sam kot pa Cigan!
Kmet paã raje dela, kot bi prosil!
In ãe Ïe dela, potem paã lahko premisli, kdaj in kaj bo

komu dal!

Ker: zagotovo ne bo dajal tistemu, ki k delu le zraven

gleda in se mu ‰e smeji povrh!

Ej, kmetje, kmetje! je Bumba‰ spet pri‰el do besede.

Vrag naj vzame tudi vas, ãe tako mislite! Saj narobe misli-
te! Ali sploh niã ne mislite! Mar nisem nekaj delal, ãe sem
va‰i Ïeni vo‰ãil dober dan? Mar nisem veliko napravil, ãe
sem jo spotoma po‰latal in poÏgeãkal?

Zdaj so moÏje za hip utihnili.
Ja, ja! je Îlajfar obrnil oãi. Marsikero va‰o sem Ïe odne-

sel v steljo! Ali pa v seno ali pa v slamo!

Oh, ja! Oh, ja! so se vznemirili.
O na‰ih Ïenah in o belem kruhu se ti, Cigan, lahko le

sanja!

Pa ‰e v sanjah ti zagotovo nobena ne bo dala!
Ker v sanjah je le Bog gospodar, on pa Ïe ve, kako je

prav!

Toda njegov ‰iroki smeh je vendarle zasejal dvom.

PodÏgala pa ga je ‰e toãajka, ki je njegove govorancije
oãitno sploh niso ‰le tako na Ïivce.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Ob mraku so se prepirljivci Ïe trdo prestopali. ·apke in
klobuki so jim lezli s temena, kot bi imeli milnico v la-
seh. Oãi so jim buljile in vilice so se jim pobe‰ale, kot bi
jim cvililo v zobeh. Tudi karte so vse poãasneje padale
in kvartopirci so se vedno glasneje prerekali. Îe znani
obrazi so vse redkeje odhajali in so novodo‰lim zdaj Ïe
na vratih nazdravljali ter jih silili k pijaãi. Tudi na Bum-
ba‰evi mizi je bilo vedno veã kozarcev. A to najverjetne-
je le zato, da so mu potem lahko rekli: No, Cigo, zdaj
ima‰ vino! Zdaj prinesi samo ‰e violino! Potem pa nam lahko
nanjo vse svoje laÏi pove‰! Vse — vse ti bomo verjeli! Pa ma-
gari nam zaigra‰ kako beli kruh je‰ in kako na‰e Ïene jebé‰!

Eh! se je potuhnil Bumba‰. Vrag naj vas vzame — vas in

violino! Jaz sem vendar Ïlajfar, ne pa kak cigo–migu!

Kaj, kaj? so vzrojili moÏje.
Ves veãer tvoje kvasarije poslu‰amo!
Kot cesarja ti dvorimo in ti plaãujemo!
Zdaj pa, ko si se naÏrl in ‰e deco nahranil, bo‰ pa stis

nil rep med noge!?

Dobro, dobro, ljudje, saj smo ljudje!? se je ustra‰il Cigan.

Vrag naj nas vzame, ãe nismo ljudje! je poblisnil z oãmi,
kot bi se pripravljal na beg. Toda, moÏje so ga obstopili
in so ãakali. Dobro, dobro! jih je pomirjal in tuhtal. Nato

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

pa se je v preblisku zazrl v Halgata in je rekel: âe je tako
— ãe bi to res tako radi — pa naj vam potem mali za‰pila.

Halgato je dvignil roke k obrazu in zamiÏal. A omed-

levica, ki je napolnila to miÏanje ga ni ubranila pred vsi-
ljivimi pogledi. Bumba‰ ga je namreã z enim samim za-
mahom pometel s stola in ga nagnal po violino.

Ko se je vrnil z belo violino v eni in z lokom v drugi

roki, je dolgo tako stal med vrati. In je zazrl v obraze. In
jim strmel naravnost v oãi. In ni umaknil pogleda.

In ‰ele ko je zares zmogel tako gledanje, je dvignil go-

sli in pristavil lok.

Strune so v prostoru zazvenele povsem drugaãe kot na
prostem, kjer je igral doslej. Zazvenele so tako, da so
moÏje drug za drugim odstavili kozarce in so si pomen-
ljivo popravljali klobuke. Muzika, ki je zaplala po gostil-
nici, jim je pobirala besede iz ust, tako da je imela kmalu
vso ti‰ino le zase. Deãek je zaãutil to njeno moã in je, ne
da bi nehal igrati, stopil na sredo prostora.

Tok, tok, tok! je tolkel s peto ob tla. Tok, tok, tok! je tol-

kel zmeraj hitreje. Tok, tok, tok! je delal razpoloÏenje, da
se je zdaj zdaj kdo prepustil in na mestu zaplesal.

Le Bumba‰ se je mr‰ãil in ga je gledal, gledal, gledal.
A tudi zaradi njegovega neverjetnega pogleda je Hal-

gato igral ‰e in ‰e. Je izvabljal tako muziko, da so moÏ-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

je od lepega praznili kozarce, jih metali ob tla in naroãali
zmeraj nove.

In tisto, kar so mu potiskali v Ïepe, za srajco, za hlaãe,

je bil najbrÏ denar.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Tretja knjiga

usti Ka-ka‰ je bil prvi Rom v okraju, ki je po ljudski
‰oli nadaljeval ‰olanje. Gusti Ka-ka‰ je bil pravza-

prav Pi‰ti. Vendar, kot da zdaj ni bil veã Pi‰ti. Tako se je
vsaj zdelo Halgatu in tako so menili tudi drugi.

Îe, ko so zaradi njegovega vpisa prviã pri‰li tovari‰i iz

Mesta, je bilo v Lacki romi ãutiti, da se dogaja nekaj ne-
pojmljivega. Doslej so namreã v ta slepiã na robu ravni-
ce prihajali le ozna‰i in policaji, ki so stikali za vseh vrst
osumljenci in so zaradi njih vse po vrsti po‰iljali v boÏjo
mater. Zdaj pa je na lepem prispela delegacija, ki se jim
je dobrikala kot misijon. Îenska z usnjeno torbico, ki bi
lahko bila medicinska sestra ali celo doktorica, je vsem
po vrsti segala v roko in jih vztrajno spra‰evala, kateri je
Ka-ka‰. In ãeprav so lahko le zmajevali in ji — Ïal — do-
povedovali, da v naselku ni Ka-ka‰a in ne Ka-ka‰ev, se jim
je ‰e zmeraj smehljala in je bila sploh dobra z njimi. Vem
— vem, da je! si je pravila. Tu — tu nekje mora biti! je za-
trjevala spremljevalcem. In oãe Lajo‰. In mali Gusti Ka-ka‰!
In ‰e kdo njunih! Saj mo‰ka zagotovo ne Ïivita sama! Ker
Romi, vemo, Ïivijo zmeraj v velikih, raz‰irjenih druÏinah!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Vztrajala je od bivaka do bivaka, dokler naposled le ni
prilezla pred Bumba‰ev cimper.

Poslu‰ajte, prosim! je ogovorila Terezo, ki je na pod-

oknih strgala prismojeno iz lonca in sploh ni dvignila
glave. Oprostite, da motim! je zdaj Ïe obupana, obstala.
Ka-ka‰e i‰ãem! Jih morda poznate?

Ka-ka‰e? je dvignila glavo Tereza. Ka-ka‰e, je odkimala.
Tedaj je iz cimpra po‰kilil Bumba‰ ki je seveda spet

dremal.

Neke Ka-ka‰e i‰ãejo, mu je vrgla Tereza.
O! je zazehal. O, gromska Ïvegla! Se je razsanil. Le kam

pa spet misli‰, Ïenska! Prestrelil jo je s pogledom, nato pa
je ves zravnan stopil pred pri‰leke: Lepo prosim, jaz sem
Ka-ka‰. Lajo‰ Ka-ka‰. Veste, Ïena je prenora, da bi to vedela.
Ker, veste, ona mi ni prva Ïena. In mi tudi ni prava Ïena.

Medtem ko so si Ïenske, predvsem pa spremljevalca,
opomogli od ãudenja, je Bumba‰ poklical Pi‰tija. Potem
pa so le sedli na ‰tore in pruãke, da bi se pogovorili.

Kako naj povem, da se bomo prav razumeli, je Ïenska

odprla beleÏko in oslinila tintni svinãnik. Za vse nas — in
zagotovo ne samo za nas — je to pomemben dogodek. Na‰a
druÏba si v procesu vsesplo‰ne socialistiãne izgradnje Ïe vse
skozi prizadeva, da bi vobãi napredek zajel vse druÏbene sloje
in posebej seveda vse tiste socialne skupine, ki so bile v sta-
rih ãasih po krivem zapostavljene. No, in kot lahko zdaj lepo

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

vidimo, ta njena stremljenja Ïe dajejo prve rezultate. Gusti,
ki je po svoji etniãni pripadnosti Rom, je uspe‰no konãal
ljudsko ‰olo. Zdaj pa mu bomo z zdruÏenimi moãmi omo-
goãili, da se bo lahko izobraÏeval ‰e naprej.

Bogme, da bomo! je pritrdil Bumba‰, ki je v zakljuãku

njenega nagovora Ïe zavohal vpra‰anje. Tega, ali bomo
ali ne bomo, zdaj ne bomo veã tehtali! Mali Ïe ima en papir,
da je pameten. Za naprej pa naj grunta. Naj tuhta. Naj cvili.
âe ne bo sam lezel, ga tudi ne bo nihãe porival.

Îe, Ïe! je pohitela Ïenska. A vendarle ne smemo Ïe na

zaãetku pozabiti: Gusti je kljub vsemu specifiãen primer!

Primer? je Bumba‰ ujel besedo, ki mu ni bila pogodu.
Paã! je posegel prvi spremljevalec. Otrok ne stanuje v

kraju ‰olanja. Zato bo najverjetneje bival v domu.

Glede tega pa — je pristavil drugi spremljevalec — do-

slej smo s skupnimi sredstvi podpirali le otroke delovnih lju-
di, torej zaposlenih. Nekdo je paã moral garantirati za taka
vlaganja.

Garantirati? je spet posumil Cigan.
Ja! je prikimal prvi spremljevalec. Obenem pa so morali

star‰i za otrokovo ‰olanje ‰e zmeraj tudi sami prispevati. Ne
mislimo, da je domska oskrba v tem primeru edini izdatek.

Bumba‰ je dvignil dlan in se namr‰ãil. Veste kaj! je po-

tihem rekel trdo in s poudarkom. Mali je hodil v ‰olo pod
Srbi. Pa je hodil v ‰olo pod MadÏari. Pa je hodil Ïe zdaj tudi
pod Slavi. Nikoli ni bilo problema. Ker ãe so Ïe bili, sem jih

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

jaz s to dlanjo razre‰il. Ali pa sem jih s to pestjo raztre‰ãil, je
nato pokazal ‰e pest. Poleg tega pa: Mali je hodil v ‰olo, ko
smo Ïiveli ‰e huje kot Cigani. Mali je hodil v ‰olo, ko so me
zapirali Ïandari. Mali je hodil v ‰olo, ko mi je umirala prva
Ïena, njegova mati. Bogme, da — ãe bi ga videli, kako je ho-
dil! In tako bo tudi zdaj hodil.

Îe, Ïe! je spet pohitela Ïenska. A vendarle se mi zdi, da

se nismo prav razumeli: zdaj gre za vi‰jo stopnjo izobraÏe-
vanja, ki je v mnogoãem zahtevnej‰a od ljudske ‰ole.

Ne moremo ga kar tako vpisati, potem pa vso skrb naloÏiti

druÏbi na ramena, je pristavil prvi spremljevalec.

Le va‰a neposredna udeleÏba pri socialistiãnem razvoju

lahko res zagotovi uspeh va‰ega otroka, ga je dopolnil dru-
gi spremljevalec.

Dobro, se je ‰e bolj zmraãil Bumba‰. Razumem, kaj

govorite. Ker, ãe Ïe ne razumem vsega, pa zagotovo vem, kaj
mislite, je spet dvignil dlan in jih ni pustil do besede. Jaz
bom delal. Tereza bo delala. MeÏika‰ bo delal. Fana bo de-
lala. Ana bo delala. Cela druÏina bo delala. Cela tovarna bo
nastala iz tega. Potem vas bom pa vpra‰al: bo to dovolj? Ker
vem, da bo. Ker ãe boste ‰e potem rekli, da ni — potem bom
pa pisal Titu!

No, no! ga je s pogledom poljubila Ïenska.
Seveda bo, sta se ga v en mah dotaknila spremljeval-

ca. S takimi Ïulji je v na‰i druÏbi Ïe mogoãe priti do kar lepe-
ga zneska.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

i‰ti je od‰el v Mesto s polno vreãko drobiÏa.

Prav vsi so jo pred odhodom poteÏkali in vsem se

je zdela zajetna. Le Bumba‰ je ves negotov mr‰ãil ãelo in
strigel z uhlji. Obisk z okraja ga je namreã neprimerno
bolj razrahljal, kot je to Ïelel priznati.

âemu sem ga pustil? je mrmral za vogali. Noben pame-

ten Cigan ga ne bi pustil! Jaz, Bumba‰, pa sem ga ‰e porinil,
ko se je obotavljal, ali naj skoãi. Ja! Kar tako v hrbet sem ga
sunil — niti roke mu nisem stisnil, niti v oãi ga nisem pog-
ledal, tudi niã pametnega mu nisem, rekel. A ‰e ãe bi dajal
Ïival od hi‰e, bi jo prej vsaj poboÏal.

Le ãemu sem podpisal? je zdaj Ïe kar bledel. Le kdaj je ‰e

kak Cigan kje kaj podpisal? je otresal nevihtno breme. Pa
sem zagotovo imel priliko, da bi se kako izmuznil. Lahko bi
vsaj koga drugega podpisal. Ali pa bi tam kako izmi‰ljeno
ime napisal. Pa naj potem tistega izmi‰ljenega primejo za
besedo. Naj ga drÏijo. Naj ga vpreÏejo. Naj ga morijo. Jaz
bom pa lepo naprej Ïivel. Kako bom Ïivel, tako bom Ïivel. Kaj
koga briga, se je slepil — kaj koga briga.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

A potem se je seveda spet spomnil, da ni podpisal Iz-

mi‰ljenega, temveã sebe. In se je spet kujal nase. In je
besnel.

Dnevno kar nekajkrat si je oblaãil najãistej‰o srajco, si

z dlanmi likal najbolj‰i gvant in se odpravljal v Mesto po
deãka in po svoj podpis. Prav tolikokrat se je potem sla-
ãil in je v samih gatah letal okoli cimpra in vse okrog po
Lacki romi. Vsi, ki so Ïe vedeli, kaj ga tare, so mu pri-
trjevali, da mu ne bo lahko. Kajti, za prisluÏiti denar —
in ga prisluÏiti iz meseca v mesec — za to si Ïe moral biti
bel ali pa tat.

Niã ne bo. Treba bo, se je Bumba‰ konãno unesel.

In takoj, ko se je odloãil, da bo le sku‰al zasluÏiti, je Ïe

tudi spet zaãel pogledovati Halgata.

Ej, ej, MeÏika‰ — ti moj MeÏika‰! je vzdihoval. Ali zdaj

vidi‰, v kaj so naju zapletli? Naju — je poudaril — mo‰ka!
Ker: z Ïenskami paã ne morava raãunati. Le kaj bo Tereza pa
Fana pa Ana — njih lahko le prosit naÏeneva — a, le kdo jim
bo dal denar?

Fana bere z dlani, ga je spomnil Halgato. Potem pa se

je Ïe ugriznil v jezik kajti skorajda bi mu zaupal ‰e tis-
to, za kar je vedel, da poãne Fana.

Dobro. Fana lahko bere z dlani, je pritrdil stari. Ampak,

to je tako — tako, je potem bolje premislil. Glavna sva pa

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

le midva. Le ãe midva kaj skup spraviva, bo Pi‰ti nekoã gos-
pod.

Halgato je zaãutil, da mu Bumba‰ ne ukazuje, ampak

da ga, zdaj prvikrat, po tihem celo prosi. Tak obãutek ga
je vzradostil kot le redko kaj. Odkar so pri‰li oni iz okra-
ja in je zaãel Pi‰ti vse veã razmi‰ljati o Mestu, posebej pa
‰e potem, ko je v to skrivnost tudi zares od‰el, se je nam-
reã poãutil nadvse klavrno.

Bil je paã spet sam.
Kot lesena goba prirasel na brvno ob cimpru — in

tudi sicer niã bolj kot taka goba Ïiv — je po ves dan vle-
kel le eno samo leno misel. Pa ‰e ta se mu je ponavadi
tako razpotegnila, da potem ni veã vedel, kje in zakaj jo
je sploh zaãel.

âe pa ga je kdo le premaknil iz te odrevenelosti, je ‰e

zmeraj gledal kot iz sna, in tudi ni bil za ta svet.

Naslednji dan je imel Îlajfar z njim ‰e veãje naãrte.

Îe zarana ga je zdregal s pograda in jima pred biva-

kom na kruh narezal kar celo ãebulo. Ve‰ kaj, MeÏika‰!?
mu je med zalogaji pravil v obraz. Veliko sem gruntal. Vso
noã sem tuhtal. Kaj bi midva pri vsaki kapelici raztovarjala
brus? Kaj bi vsaki kmetici vohala rit? Pa njenega Boga moli-
la. Pa njene pomije jedla. Pa potem najnazadje niã dobila.
Zmeraj velik niã ali pa majhen niã dobila! je Ïveãil ãebulo
in je ‰e kar ponavljal ta svoj zakaj.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Povej mi, zakaj? Zakaj je to treba? Zakaj, pri vseh sve-

cih, si ne bi kaj bolj‰ega zmislila.

Halgato je Ïe slutil, kaj.
Zato tudi ni bil preseneãen, ko je potem Bumba‰ uda-

ril: Ve‰ kaj, MeÏika‰! Nihãe tu tako ne igra. Ali pa — le malo
jih tu tako igra. A tistih se bova Ïe znebila. Potlej pa, ni vrag,
da se tem ne bi mastno zasluÏila.

Deãek je skomignil. Prikimal.
A potem je le zamiÏal.
Kaj!? ga je sunil stari. Se bo‰ zdaj spet posral?
Ne! ga je pogledal deãek. Samo pijancev me je strah. A

to je pasja figa, ãe me je kdaj malo strah, je odmahnil.

Tako, tako — fant! ga je lopnil Bumba‰. Lepo sva se to

zmenila. Dobro, da sva se zmenila. Videl bo‰, kako bova po-
slej Ïivela. Vse, vse, kar nama bo ostalo — kar ne bo treba
dati Pi‰tiju — vse bova zmeraj takoj zapravila. Zmeraj za
peãenko, za babo, pa za belo srajco. Zmeraj tako. Za peãen-
ko. Za babo. Za belo srajco. Zmeraj: meni peãenko, tebi pe-
ãenko. Zmeraj: meni babo, tebi babo. Zmeraj: meni belo sraj-
co, tebi belo srajco. Bo‰ videl: Bumba‰ je res Cigan, ampak
Bumba‰ drÏi besedo.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

o je Tereza zaslutila, da se Bumba‰ in Halgato od-
pravljata, je bila seveda spet vsa motna. A tokrat,

ko da je ni skrbelo le za mo‰kega, ampak se je z neko ko-
majda zaznavno senco na obrazu ozirala tudi k deãku.
Ves dan ga je tako le pogledovala. Pod veãer, ki se je res
delal iz same meseãine, pa ga je prijela za roko in ga je
molãe povedla k reki.

Sedla sta na prod, s stopali le stopalo od gladine. In

mati si je v krilo razgrnila zvitek, ki ga je ves ãas grela v
dlani. Vedel je: bile so trave. Praprot, kristavec, konice
glogovega trna in druge. Ali ji jih je dala baba Fikale, ali
pa jih je skrivaj sama nabrala. Vedel je tudi, ãemu jih je
prav zdaj potrebovala.

·ãepec za ‰ãepcem jih je namakala v vodo in jih val-

jala med palcem in kazalcem. Drobno kroglico, ki je
tako nastajala, je kdaj pa kdaj prebodla s trnom, potem
pa jo je spet meãkala v dlani. ·ele nato jo je drobno zvila
v krpo in jo opletla s prejo.

ârn je kot cigan! Lep je kot Cigan! Gleda kot Cigan in ‰e

na strune ‰pila! je pravila, misleã na deãka. Stori mu kaj,
mrzla voda, da ne bo ‰e nesreãen kot cigan! je potopila obe-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

sek v reko. Ga dolgo tako v njej drÏala. Poslu‰ala vanjo.
Si v njej ogledovala svojo podobo. Nato pa je obesek
spet dvignila v zrak, ga med mrmranjem popljuvala in
ga, ‰e takega, mokrega in mrzlega, zavezala deãku okoli
vratu.

Voda mu ga ne bo nikoli snela! je rekla. Samo, naj mu ga

ne sname Ïenska! Ker: naj mu ga raje ogenj sname, naj mu
ga raje zgnije zemlja, kot pa, da bi mu ga vzela Ïenska! Nato
je spet sedla.

Halgato si je otipaval amulet, ki ga je vlaÏil pod vra-

tom, in se premagoval, da ga ni strgal. âutil ga je nam-
reã kot ovratnico. Pravzaprav: kot samo ‰e eno ovratni-
co.

Tereza je opazila to njegovo nelagodje.
Presedala se je. Poka‰ljevala. Ga pogledovala. Pljuvala

v reko in siãila slino. Nato pa je le rekla: Grdo bi bilo, ãe
bi ti kaka vraÏja stvar odnesla pamet — zdaj, ko si Ïe zrasel.
âe si paã Ïe zrasel. Pamet pa ti lahko na tem svetu marsikaka
odnese. ·e najlaÏe pa ti jo lahko odnese Ïenska.

Eh! je zmignil in hotel vstati.
Ne, ne! ga je prijela. Res je to! Ti ‰e ne ve‰! Îenska je kot

poletna senca. Ko enkrat leÏe‰ vanjo, veã ne more‰ vstati! Ko
enkrat pade nate, se veã ne izbrca‰ iz nje! A senca naredi iz
tebe le zaspanca in lenuha, Ïenska pa ti vzame pamet in ti
spije kri!

Eh! je spet otresel. Ni se bati. Ni se bati.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Ne, ne! ga je prijela. Res je tako! Ti ‰e ne ve‰! Marsika-

teri ãrn in lep in pameten je zaradi Ïenske Ïe izgubil glavo!
Poglej, Pici Pirc! Lepo Hrvatico si je pripeljal, na rokah jo je
nosil, dvoje dece ji je v enem letu napravil, potem pa mu je
pobegnila. Z dvoje male dece ga je, namigu‰a, sredi zime in
sredi lakote pustila. Poglej, Lepi Bedo! Táko Ïensko si je na‰el
— mlado in zdravo. Potem pa se je v njeno mater zagledal,
ki je kot skleda. Nekajkrat mu je bolj vroãe dala, malo bolj
je me‰ala, vraÏja stara, pa je lastni hãeri moÏa prevzela. Po-
glej, Spodnji Rudi! Dvakrat se je zaradi Sarke vésil. Dvakrat
se je vésil, dvakrat so ga sneli. Pa se je potem, ko je Sarka Ïe
zdavnaj imela moÏa in deco, ‰e ustrelil. Ustrelil in k sreãi
zgre‰il.

Deãek je poslu‰al in se je ãudil.

Se je ãudil, da mu je o tej stra‰ni Ïenski moãi pravila

ona, ki je bila mo‰kim tako pasje vdana.

Kajti vedel je, kako je svoj ãas ãakala Mari‰ko. Kako je

ves dan pogledovala v daljavo in kako ga je ponoãi v snu
vãasih klicala. Pa kako ga je potem prosila, naj vsaj ‰e
kak dan ostane. In mu je skrivoma dolivala v hrano ãaj
iz babine ljubezenske trave.

Kajti vedel je, kako je zdaj zadrÏevala Bumba‰a. Kako

ga je mreÏila s pogledi, kako ga je vabila z goloto in kako
se ga je proseãe dotikala. Pa kako je potem, ko se je tudi
njemu hotelo, storila vse, kar se mu je hotelo. Samo, da

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

bi ga omamila, samo da bi ga zmartrala, ga vsaj ‰e ne-
kaj ãasa imela ob sebi.

Vedel je tudi, da je Tereza v nuji ‰e druge zalezovala.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

jutraj je oslovska vprega spet koleskala skozi vasi,
ki se jih je Halgato spominjal s prej‰njih potovanj.

A tokrat Bumba‰ ni raztovarjal brusa, tudi ãe ga je kaka
gospodija zaustavila in ga res lepo prosila. Vem, mamka,
vem! je odslavljal vse po vrsti. NoÏi so topi in v piskrih so
luknje — staro Ïelezo je to in vrag ga jemlje — jaz pa se paã
ne morem na stotero delov raztrgati. A ãe se Ïe ne morem
raztrgati, je pa vseeno prav, da grem naprej tja, kjer me naj
bolj potrebujejo, je otresal in plahutal. Ker, poglejte, je se-
gal v notranji Ïep po kuverto, ki je seveda ni izvlekel,
celo po po‰ti so poslali pome, sam prvi odbornik je napisal
pismo: ,Pridite, gospod Bumba‰, takoj pridite! Vse je topo,
vse je luknjasto, rja nas Ïre! Propadli bomo, zagospodarili,
petletka bo pod vpra‰ajem, ãe nas takoj ne re‰ite!’ In kaj bom
storil? Seveda jih bom re‰eval! Bogme da! Saj me lahko sicer
‰e kdo Titu zatoÏi! Vihal si je brke in hitel pred vozom, da
ja ne bi ujeli z delom. Za ovinkom pa si je potem plos-
kal, si glasno pritrjeval in si reÏal. Tako, tako! jim je Ïu-
gal nazaj. Zdaj pa kar blejite! Zdaj pa se praskajte! ·e po
kolenih boste lezli za mojim brusom, tako vas bom zmehãal!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Halgato je dolgo tehtal pomisel, ki jo je naposled le

izrekel: Vseeno ne vem — ne vem, ali je to dobro?

Ih! ga je o‰inil Îlajfar. Seveda je prav. Aduta imava v ro-

kavu. Nikoli ga nisva imela. Zdaj ga imava.

Ne vem — ne vem!? je spet dolgo pomi‰ljal deãek. Mor-

da ga imava? Morda ga nimava? Za Pi‰tija pa je treba za-
sluÏiti.

Konãno je Bumba‰ osla le povedel s po‰tije in nato po
kolovozu na neko dvori‰ãe. Hi‰ica, ki jo je zakrival div-
ji kostanj in ki so se ji na streho naslanjale ‰tevilne kro‰-
nje sadnega drevja, je bila majhna, a liãna. Na zasteklje-
ni verandi so cvetele risalske roÏe, po stenah se je razra-
‰ãal slak. In: Halgato se je ãudil in ãudil, ko je ugledal, da
tod bivajo Cigani.

No, MeÏika‰? je staremu godilo to njegovo ãudenje.

Kaj pravi‰, MeÏika‰? Kaj zdaj poreãe‰, MeÏika‰? ga je lop-
nil po lopatici.

Deãek seveda ni razumel.
Bolj gleda‰, bolj ti rasejo oãi, je bil Bumba‰ skrivnosten.

Bolj misli‰, bolj te boli pamet. A tega seveda ne zgrunta‰: tak
dvor si je od vseh Ciganov na svetu lahko napravil le BáÏi-
ka.

Deãek ‰e vedno ni razumel.
BáÏika Jo‰ka, je pritrdil Îlajfar. BáÏika Jo‰ka Muzika‰!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

Do BáÏike Jo‰ke ne moreta. BáÏika Jo‰ka poãiva! je suho
rekel praÏnje obleãen mo‰ki, ki je pri‰el naproti.

Eh! se je namr‰ãil Bumba‰. Ne moreva? U‰ãipnil se je

v nos in Ïe naslednji hip zatajil nejevoljo. Lepo prosim —
lepo prosim, je snel klobuk. Ponoãi sva vstala. Pol noãi in
pol dneva sva potovala. Prav toliko bova, se razume, tudi
nazaj grede potrebovala. Le kako bova hodila z mislijo, da
nisva niã opravila?

Ja! je pokimal oni. TeÏko bosta hodila. Kajti bosa sta in

konja nimata, je rekel, ãeprav sta bila obuta in sta imela
osla. Toda, kar sem rekel, sem rekel. BáÏika Jo‰ka poãiva in
Bog obvarji, da bi ga kdo motil, ko BáÏika Jo‰ka poãiva!

Dobro, je popustil Bumba‰. Dobro — bova pa poãakala.

Kolikor bo paã treba, bova ãakala! si je besen nabil klobuk
in se vrnil k âriãku.

Kaj!? se je vznemiril oni.
Kaj — kaj? se je ozrl Îlajfar, ki je v jezi Ïe spet gledal

izpod ãela. Izpregla bova. Îival napasla. Noge spoãila. Po-
tem bo pa Ïe tako veãer. In le kako bo BáÏika Jo‰ka ponoãi
spal, ãe bo zdaj res ves popoldan poãival?

Oni se je ugriznil v ustnico in je dolgo srepo zrl v pri-

‰leka. Oãitno je tuhtal, ali naj poskusi z drugim izgovo-
rom, ali pa naj ju enostavno naÏene. Pa, kaj ste taki pre-
kleti Cigani!? je potem meãkal praznino v dlani. BáÏika
Jo‰ka ne daje vbogajme! BáÏika Jo‰ka ne prenese rev‰ãine!
BáÏika Jo‰ka je Ïe dobil Ïivce od tega, vi pa le zmeraj spet

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

pridete! Iz ust bi mu vzeli, koÏo bi mu slekli, ‰e iz riti bi mu
izbezali, vse, vse bi raznesli in poÏrli, dokler BáÏika Jo‰ka
spet ne bi bil prvi siromak!

Bumba‰ je zajemal sapo, da bi mrkemu Ciganu neka-

ko pojasnil, ãemu sta pravzaprav pri‰la. A tedaj je med
debli sadnega drevja pricokljal starec. Zgrbljen in dro-
ban se je zaradi ‰epave noge vseskozi nekako nagibal
postrani; prav zato si je med hojo pomagal s ãrno, z me-
deninastimi obroãki okovano palico. BliÏal se jim je po-
ãasi, pogledujoã jih ptiãje zvedavo in vsakega posebej.
In ãeprav si je Bumba‰ Ïe snel klobuk in se mu priklo-
nil, se je najprej ustavil pri svojem ãudnem ãuvaju in ga
dolgo o‰teval s pogledi. Ej, ej, Klanto‰, Klanto‰! je nato
zmajeval. Sli‰al sem te, vse sem sli‰al! Spet laÏe‰, spet ljudi
odganja‰! Oroslana dela‰ iz mene, za gredga skopuha me
napravlja‰! mu je poÏugal s palico. Ej, Klanto‰! Pri‰leku
niti dobro v oãi ne pogleda‰, potlej pa mi pravi‰, da si ga
nagnal, ker si mu Ïe od daleã videl v pokvarjeno du‰o!

Tako, tako, BáÏika Jo‰ka Baãi! je Bumba‰ lovil priloÏ-

nost. Pétlar sem, a nisem pri‰el zaradi milo‰ãine. Pol noãi in
pol dneva sem hodil, a nisem pri‰el zaradi sebe. Le tega ma-
lega, tega gingavega se vam pripeljal!

Stari cigan je vzel iz notranjega Ïepa veliki robec, ga

razgrnil in si z njim dolgo brisal nos. Potem ga je spet
skrbno zloÏil, ga vtaknil nazaj v Ïep in si z dlanjo popra-
vil sako. Vidim, vidim, da si mi ga pripeljal, se je ozrl po

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

100

deãku. Samo, tega pa paã ne morem vedeti, zakaj si mi ga
pripeljal?

Ne boste verjeli, BáÏika Jo‰ka Baãi! je Îlajfar zavrtel klo-

buk. Mali igra!

A! je poblisnil starec, ki je bil oãitno preseneãen.
Ja! je zatacal Bumba‰. Îe od malega igra. Stra‰no igra.
Hu! je oÏivel BáÏika. Jaz pa sem mislil, ga je gluh in slep.

Tudi jaz sem tako mislil, ki nisem vihrav kakor Klanto‰.

Ja! je zdaj mencal Bumba‰. Mali je sam svoj in ãuden, a

vseeno igra. Res stra‰no igra. Res, BáÏika Jo‰ka Baãi, ko bi
ga Ïeleli vsaj malo poslu‰ati? Ko bi mu hoteli vsaj toliko pri-
sluhniti?

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

101

tarec je sedel na verandi in je slastno vlekel billiard-
ko. Nato je le velel Klanto‰u, naj mu pripravi violi-

no.

Bumba‰ se je presedel na klopci, meãkal in spet gla-

dil klobuk ter vseskozi vdihoval. âe bi vi, BáÏika Jo‰ka
Baãi, ki ste v vseh vógrskih in baãkih in banatskih ãardah
‰pilali, ãe bi vi malega samo eno tako malo maliãko ãardo
zgovorili, potem bi bili Ïe na konju, je moledoval. âe bi vi,
BáÏika Jo‰ka Baãi, ki ste vse velike ciganske bande skupaj
‰timali in ste jim komandirali, ãe bi vi malega samo v eno
tako navadno bando zrinili, potem bi vam na‰a usta do
smrti poplate ku‰uvala, je napletal, ãeprav ga je stari po-
slu‰al le z enim u‰esom. âe bi vi, BáÏika Jo‰ka Baãi, ki ste
s svojo muziko va‰ko in mestno in grofovsko gospodo Ïeni-
li, ãe bi vi malemu samo eno tako gostijo zrihtali, potem bi
vam jaz z vsake gostije mladoÏensko torto prinesel... Ni in ni
odnehal, tudi ko je starec Ïe pobrenkaval in ga sploh ni
veã poslu‰al.

Halgato je razbiral, da te njegove molitvice staremu

niso po volji. A kaj mu je mogel, Bumba‰u — Bumba‰ je
bil paã Bumba‰. Vãasih tako omikan, da bi lahko v po-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

102

povskem spremstvu hodil. Vãasih tako cagav, da so se
mu ‰e Ïenske v Lacki romi smejale. Potem spet jeznorit,
da je vase ‰ãipal in bi si ‰e nos in u‰esa pogrizel, ãe bi
bilo to mogoãe.

No, muzika‰! se je starec konãno obrnil k deãku. No, pa

prisluhnimo, kaj ptiãi v tebi pojejo!?

Halgato se je potuhnil. Pridihnil. Le steÏka se je pre-

magal, da ni spet zamiÏal. Violina, ki mu jo je BáÏika
Jo‰ka ponujal, se mu je zdela prevelika in ãudna.

No, no! ga je suval Bumba‰. Prekleto, prkleto, prekleto!

je meãkal klobuk. Kaj je zdaj — kaj, kaj, kaj je zdaj!?

Ne! je plahutnil starec. Pustimo ga! Prav ima! Prav je, da

se drÏi nazaj. Prav je, da omuhava. Prav je, da ovohava. Pra-
vi muzika‰ paã ne seÏe kar tako po tujem instrumentu.

Deãek mu je bil hvaleÏen za to potuho. A kljub tej

hvaleÏnosti je potem raje razgrebel cunjo in vzel v roke
svojo belo violino.

Fu! je pihnil BáÏika Jo‰ka in zagrizel v ustnik, da je dol-
ga pipa zadrgetala. Fu! si jo je nato s hitro kretnjo vzel
iz ust in je udrihnil z njo ob mizo, da se je pepelnato
pokadilo. Saj to! — se je ves spremenjen sklonil nad deã-
kovo violino — saj to je Bela vrana!? Nato pa se je ves
nasr‰en odmaknil, brez palice nekako na pol vstal, se
zagledal v Bumba‰a... Klanto‰a... deãka... pa spet violino.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

103

Saj to! — se je ãez ãas, ‰e zmeraj zroã v violino, sesedel
— saj to paã ne more biti res, da bi bila to Bela vrana!?

BáÏika Jo‰ka!? je priskoãil Klanto‰ in ga pridrÏal na

stolu. Vedel sem jaz, da to tako ne bo dobro!

Kaj — kaj si ti vedel!? je zaplahutal starec in ga je stol-

kel po rokah. Ti, ti Klanto‰, ti kaãja bzika! ga je udrihnil ‰e
z okovano palico, da se je moral, polizanec, umakniti
povsem z verande in je zdaj s stopni‰ãa prav po pasje
preÏal, kaj bo.

A BáÏika Muzika‰ se je le spet sklonil k beli violini.
Poljubljajoã jo s pogledom, jo je poboÏal z razprto

dlanjo. S palcem je mr‰il najtanj‰o, potem pa ‰e vse dru-
ge strune. Povsem od blizu se ji je zaziral v votlost, ki je
bila edina ãrna. ·epetal je vanjo. Poslu‰al vanjo. Ji dol-
go dolgo tako pihal v du‰o. Pa spet dolgo dolgo tako pri-
slu‰koval. Dokler naposled ni zaãel prikimavati.

Pa je, si je pravil.
Ona je.
Bela vrana.
V ti‰ini, ki je zavela na verandi in sploh vsenaokrog,

si je spet priÏgal ugaslo pipo. Slastno je vlekel njen beli
dim, cmokal njegov okus in pljuval odveãno slino. Plju-
val je po mizi, po tleh in kdaj tudi Bumba‰u in Halgatu
po nogah. A jih nista odmaknila; njegovo ãudenje ju je
namreã povsem zamaknilo.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

104

Poznal sem ga, ki mu je bila usojena Bela vrana, je na-

posled za‰epetal starec. Nikoli ni igral v nobeni ciganski
bandi, ker ga nismo hoteli medse. Moral je hoditi po svojih
poteh, ãeprav je bil velik muzika‰, je pravil starec ti‰e —
tako tiho, da ga je bilo komaj sli‰ati.

Bil je res nesreãen Cigan.
Ime mu je bilo Mari‰ka.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

105

a!
Ta Mari‰ka ni nikomur zaupal, kaj in kako se je v res-

nici zgodilo. Drugi so pravili, kar so jim povedali drugi, je
‰epetal BáÏika Jo‰ka Baãi. Enim se je zdelo povsem verjet-
no, drugim skorajda ne. A vendarle: Nedvomno je, da je
prva vojna vzela Durlo Olaha, ki je zdaj na onem svetu ne-
kako mojih let. In da je potem sama suha Ïalost — ali ‰e kaka
druga zelo skrita bolezen — z leti vzela ‰e njegovo Ïeno Pav-
lico. In da sta za njima ostala sama in nesreãna otroka —
Mari‰ka, ki je bil starej‰i, in Juli‰ka, ki je bila kake tri leta
mlaj‰a. Zgodilo se je prav tako nedvomno, da so srbski Ïan-
darji leta dvaintridesetega na meji zaklali madÏarskega pri-
ma‰a Zoltana Bobalya Zingarusa, ki je na ãrno nesel ãez
mejo bojda veã zlatega kot pa navadnega denarja. Tako zlati
kot drugi denar so mu seveda pobrali. Dolgo pa se je v Ïan-
darmerijskih magacinih prekladala njegova violina. Zanjo
nori Srbi paã niso imeli pojma, da je vredna stokrat veã od
vsega njegovega denarja.

Da!
Bila je to prava, ãrna s samim biksom ustrojena vio-

lina, kak‰no smo na tej strani meje videli le redkokdaj!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

106

Da!
Bila je prav taka kot tale moja, pa vendar bolj‰a. Vsa-

komur, ki je kaj takega somo enkrat sli‰al, je zapela sko-
mina. Zato ni ãudeÏ, da smo si jo hodili takrat vsi cigan-
ski muzika‰i ogledovat. Da smo kakor deca lukali skozi
polkna in tako po otroãje nagovarjali Ïandarje, da so
nam jo kaj od blizu pokazali. In tako je njena cena seve-
da tudi v Ïandarskih oãeh rasla. A kaj, ko Cigani nismo
imeli denarja. Le kaj bi gizdavi Srbi z na‰im drobiÏem.
Ko pa so lahko vsakega ‰vercarja in prebega z drÏavnim
blagoslovom zaklali in do kosti obrali? Le kaj bi rejeni
Srbi z na‰imi grintavimi gosmi in koko‰mi, ko pa so jim
ljudje iz vasi prina‰ali stokrat bolj tolsto mito? In kaj bi
navsezadnje z na‰im ukradenim blagom, ko pa so nas
zaradi njega prav oni do mile volje lovili in nam ga je-
mali?

Da!
A prav dobro se spomnim: bil je mlad srbski Ïandar

Jolo Lukiç Jovica, rojen nekje pod Ni‰em. Nobena pre-
velika skrivnost ni: kot vsi srbski Ïandari, je s spodnjim
oãesom rad gledal za na‰imi. In se je v malo Juli‰ko —
bojda zato, ker ga ni in ni hotela — tako zagledal, da je
njenemu bratu Mari‰ki zanjo obljubil samo ãrno pri-
ma‰evo violino.

Da!
Taka je ta zgodba.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

107

Niã lepa ni ta zgodba.
Bog jima odpusti, Jovici Srbu in Mari‰ki Ciganu!

Tisto noã torej, je brat s pretvezo privedel sestro v tisto
Pétarnovo bukovje nad mejo, ki ‰e danes bolj slabo, a
molãe rase. Tisto noã mu je Ïandar vprião nje v zame-
no izroãil ãrno violino pokojnega Zoltana Borbalya Zin-
garusa, o katerega veliki muziki ‰e danes bajke govori-
jo. Da, tako je bilo to — a kaj je bilo potem!? Morda se
je brat veselil violine in ni niti slutil sestrine stiske? Mor-
da je brat prisluhnil violini in je bil gluh za sestrine kri-
ke! Morda je — kot so bili prepriãani, ki so mi o tem pra-
vili — res z muziko zaspal in je spal vse do jutra, ko je
bila violina Ïe bela. Kajti, prav to se je namreã zgodilo
tisto noã, da je bila zveãer ‰e ãrna violina, zjutraj Ïe bela.

Da!
Taka! je BáÏika Jo‰ka Baãi prviã vzel deãku violino iz

naroãja. Kajti to, prav to je tista violina! jo je dvignil, jo
spet pogladil in jo poduhal. In ko jo je brat zjutraj táko
zagledal, je gotovo Ïe slutil, da je na njej za zmeraj zapisa-
na huda resnica. Kajti: dekle so opoldne na‰li na meji — dva-
krat prestreljeno. In ‰e mrtvo samo zase krivo, ãe‰ da je ho-
tela na ãrno ãez mejo.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

108

ranje! je iztisnil Bumba‰. Vse mi gre po zlu, potem mi

pa ‰e tako sranje pride na glavo! se je u‰ãipnil v bra-

do. Ampak, poslu‰aj me, BáÏika Jo‰ka Baãi, se je potem do-
mislil: Mali paã ni kriv, da ga je ravno ta ravbar spravil na
svet in da mu je zapustil ravno to zacoprano violino.

A? se je zganil starec, ki je ‰e zmeraj gledal kakor sko-

zi meglico

Sranje, pravim! je ponovil Bumba‰. Vse mi gre po zlu,

potem mi pa ‰e tako sranje pride na glavo! Ampak, poslu-
‰ajte me, BáÏika Jo‰ka Baãi, zdaj sem temu nesreãniku prav-
zaprav jaz oãe, violino pa tudi lahko zamenjava za kako dru-
go, ãe mislite, da je ravno treba?

Kaj!? je starec zdaj v hipu razmahal meglico. Kaj pa si

zmi‰ljuje‰, ti, ti pogoltneÏ, ti pasja senca!? ga je udaril po
rokah in mu zbil klobuk. Mari‰ka je bil na‰, Mari‰ka je bil
cigan. Mari‰ka je bil na‰a, ciganska nesreãa — in kdaj smo
se ‰e Cigani odrekli svoje nesreãe, kdaj smo ji obrnili hrbet,
kdaj smo jo zatajili!? je mahal proti njemu, kakor da mu
bo potrgal u‰esa. Nikoli! ga je ujel z vrhovi prstov. Razu-
me‰, da je bilo to lahko le nikoli! ga je zadel ‰e s pestjo in
naposled odnehal. Zapomni si to, da nikoli, se je potem

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

109

sesedel in ga ni niti veã gledal. Kajti: Mari‰ka je bil kaz-
novan z osamo, a ni bil kaznovan s privo‰ãljivostjo. Kajti:
Mari‰ko je bolela ta njegova nesreãa, nas pa ta njegova sa-
mota.

Sranje, je zdaj Bumba‰ rekel sam vase. In se je praskal

po temenu, po licih, po bradi, in sploh ni veã vedel, kaj
bi. Ni namreã razumel nenadne starãeve jeze in tako
tudi ni veã prav vedel, kaj sploh ‰e lahko iztrÏita. Ali —
ãe sploh kaj!? Kajti BáÏika je vse bolj obraãal glavo skozi
okno in se brezvoljno oziral nekam navzgor, najverjet-
neje v di‰eãe kro‰nje sadnega drevja ali morda celo pod
veke. Vse telo se mu je pomalem umirjalo in le noga mu
je vãasih trznila, kot bi se ga bil pola‰ãal spanec.

Pss! BáÏika Jo‰ka poãiva! si je zdaj celo Klanto‰ spet

upal na verando. Ali vidita: BáÏika Jo‰ka poãiva, je pomig-
nil Halgatu, naj pospravi violino in ju je rinil s stolov.

Dobro, dobro, dobro, ga je pomirjal Bumba‰, ki je vztra-

jal na svojem sedi‰ãu. Tiha bova ãakala — res tiha. Saj se
vendar nismo ‰e o niãemer domenili!?

Zmenili smo se, je rekel BáÏika, ne da bi obrnil glavo.

Mari‰kinega malega bom vzel v uk. Dobrega prima‰a bom
napravil iz njega. Mogoãe zelo zelo dobrega.

Ampak, BáÏika Jo‰ka Baãi, se je vznemiril Bumba‰,

kako: v uk!?

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

110

Tako! je pojasnil stari: Klanto‰ ga bo prevzel. Ostal bo pri

meni. Îe ãez nekaj mesecev vam bom lahko povedal, ali se bo
splaãalo z njim res trdo delati.

Zdaj je Îlajfar kar poskoãil. Ampak, BáÏika Jo‰ka Baãi!

je vzkliknil. Poslu‰ajte me — saj ga nisem pripeljal zatega-
delj — saj nisva pri‰la tega prosit — saj to itak ne more biti!
Enega, Pi‰tija, sem Ïe dal v ‰ole — v velike ‰ole sem ga dal
— veliko breme sem si s tem naloÏil. Tega — je objel Halga-
ta — vam ne morem dati — ker tega zdaj potrebujem! Temu
— se ga je oklenil — temu bo ãisto ãisto dovolj, ãe mu kdo
kako bando, kako ãardo ali vsaj kako gostijo zrihtate!

Klanto‰ se je spet umaknil z verande. Oãitno je priãako-
val, da bo starec spet besnel. A BáÏika Jo‰ka Muzika‰
tokrat ni planil. In tudi govoril je naprej s tihim, ãudno
zamolklim glasom.

Glejta, jima je rekel, pogledam vaju in vem, kaj vama je

na pameti. Z ranjenim ciganskim pogledom in z jecljajoão
cigansko pesmijo je paã mogoãe sluÏiti. Nobena Ïalost nima
veãje cene od ciganske Ïalosti. A noben tak zasluÏek tudi bolj
ne obtiãi v grlu. Kajti, vem: Od birtije do birtije bosta ‰la in
bosta tam ãakala, kdaj bodo dovolj pijani. Od sejma do sej-
ma se bosta potikala in bosta tam ãakala, ali bo ‰e za vaju
kaj ostalo. Iz rovt v rovte bosta oprezala, ali se kje kaka rev-
‰ãina napravlja k veselju — rev‰ãina, ki nima za dobro pijaão
in za pravo bando.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

111

Pa potem?
Potem bo zmeraj le ‰e potem.
Dlje bosta lezla, globlje bosta bredla. Kajti niã bolj ne

ti‰ãi k tlom kot pétlarska kravata. In pijanska slava. In
prazna glava.

O, ja! je Îlajfar u‰ãipnil v deãka. O, ja! ga je ‰ãipaje po-
vlekel z verande. Tega ne bom veã poslu‰al — tega paã ne
bom veã pu‰ãal v u‰esa! Nabil si je klobuk vse do u‰es in
jo s ‰irokimi zamahi zaplaval proti vozu. Naj se mu jezik
posu‰i! Naj mu kri zvodeni! Naj mu iz riti zrase kopriva! Le
kaj si ‰e ne bi zmislil: pétlarska kravata — pijanska slava —
prazna glava!? Boj se takega Cigana: praÏnji gvant si nade-
ne, pa se Ïe razglasi za popa!

Deãek je ujel samo ‰e Ïalostni starãev pogled, potem

pa ga je Bumba‰ Ïe vlekel z dvori‰ãa. Ta pogled se mu je
zdel, kakor bi ga gledala usoda. ZgroÏen, prizanesljiv,
usmiljen, pa vendar brez prave moãi in volje, da bi mu
pomagal iz primeÏa. Morda bi se iztrgal, ãe bi ga starec
samo ‰e enkrat poklical. Morda bi se uprl, ãe bi mu prej
vsaj namignil, da se splaãa. Tako pa je bil ves pogovor
ena sama blodnja in zmeda. Jeziãek na tehtnici je drge-
tal, a se ni zanihal. Celo oslovska vprega je Ïe spet kole-
skala — leno, vdano, ne misleã niti stopaj pred sabo —
kot da se ni niã zgodilo.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

112

Tako je to na svetu, je godel Bumba‰ — s prestola ‰e Ci-

gan Cigana veã ne vidi. Same velike in baha‰ke reãi mu ro-
jijo v glavi, na kruh, ki ga je tudi sam vãasih stradal, pa niti
veã ne pomisli. A kako naj torej razume to na‰o muziko, ki
je taka prav zaradi lakote.

Ne vem, mu je odgovoril Halgato, ki res ni znal preso-

diti.

O, ja! ga je potrepljal Îlajfar. Ve‰, ve‰! In stari je to zaãu-

til, zato te je hotel imeti ob sebi! mu je pri‰epnil. Ti paã ne
pozna‰ BáÏike Jo‰ke Coprnjaka! Kri bi ti spil! Po svojem ko-
pitu bi te naredil! Potem bi se pa vaÏil s teboj! ,Poglejte ga,
glejte!’ bi pravil. ,Tega sem pa jaz napravil! Temu sem pa jaz
du‰o vpihnil! Ta ni iz niãesar drugega kot iz mene!’

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

113

akor je BáÏika Coprnjak prerokoval, tako se jima je

tudi godilo.

V zakotnih va‰kih pivnicah in divjih vinotoãih so bili

tisti ãas nadvse nezaupljivi. Sprva so ju zmeraj ovohavali
kot vsiljenca, ki sta pri‰la z kdo ve kakimi skritimi name-
ni. Pa ‰e potlej, ko so jima le dovolili, da sta sedla, jima
niso verjeli, da sta zgolj namernika, ki ju je ujela noã.
Zanala‰ã in pomenljivo so si pravili o vseh ravbarijah, ki
so se kdajkoli godile tod. Se‰tevali so ‰unke in koko‰i in
ãebre z mastjo, ki so zmanjkali v tem letu, in ju pogle-
dovali, kot bi vso to bogastvo prav onadva odnesla. Ne-
malokrat je tako Halgato moral igrati le za dobro voljo,
ki je prepreãila, da ju niso ‰e bolj trdo prijeli in celo pre-
mikastili.

Iz bolj‰ih gostilnic so ju vãasih tudi zares nagnali. Od-

visno paã, na kak‰no razpoloÏenje sta naletela. ·e naj-
bolj so bile njune ciganije Ïeljni nadzorniki, ozna‰i in
miliãarji, ki so podnevi v imenu socializma trebili ljud-
sko trmo, ponoãi pa so se potem kesali. In le-ti so, k sre-
ãi, za tak obliÏ in odpustke tudi najraje plaãevali. Zato je
imel Bumba‰ zanje zmeraj drugaãno zgodbo.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

114

Vi ste pravi Titovi vojaki! Nekoã boste, morebiti, celo nje-

govi generali! jim je nakadil in se ni ob tem drÏal prav niã
norãavo. Ali: vsaj ne tako zelo norãavo, da bi to lahko
zaznali. Le vi, tovari‰i, boste lahko prav vedeli: Zgodilo se je,
ko Tito ‰e ni bil Tito, ampak je bil videti tak, navaden, kot
je paã vsak.

Pa so se tu v eni vasi kulaki zmenili, da bodo drÏali na

hrani in plaãi takega uãenjaka, ki jim bo rihtal deÏ. A se
seveda ni nihãe javil, ampak se je javil samo Tito. Kajpa-
da so se takojci zmenili in napisali ãrno na belo. Pa pri-
de Ïe prvi dan prvi kulak k Titu in mu pravi, naj popol-
dan med peto in ‰esto, ko bodo njegovi hlapci poãiva-
li, napravi rahel deÏ. ,Dobro,’ pravi Tito, ,samo pripelji
mi vsaj ‰tiri take kmete, da se bomo o tem lepo zmeni-
li!’ No, in res se tako zbere okoli njega vseh pet kulakov,
on pa jih vpra‰a: ,No, kateri si zdaj res danes Ïeli deÏ?’

Prvi kulak je kajpada hotel deÏ. Drugi se je malce obi-

ral in praskal, a vendarle privolil. Tretji je menil, da naj
bi raje deÏevalo jutri, kajti tega dne bi rad ‰e oral. âetrti
je nadvse nasprotoval deÏju, kajti vse seno mu je leÏa-
lo nespravljeno. Peti pa za ta teden o deÏju ni Ïelel niti
sli‰ati, sa si je Ïe zagovoril kosce.

Tako jim je paã Tito velel, naj gredo lepo domov in

naj spet pridejo, ko bodo vsi za to, da bi deÏevalo. Tako
se seveda ni zgodilo nikoli. Uãenjaka pa so nori kulaki le
morali hraniti in plaãevati, saj je imel pogodbo.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

115

Pijani Titovi vojaki so seveda morali pritrjevati.

âisto mogoãe da, so se spogledovali.
Ker, ãe Ïe ni bilo tu, je pa bilo zagotovo kje drugje.
Ker, ãe Ïe ni bil ravno Tito, je bil on kdo drug, ki je bil

njegove pameti.

O, ne! jim je ogovarjal Bumba‰. Zagotovo je bilo tu! Ker:

nikjer drugje na svetu ni tako norih kulakov! In zagotovo je
bil Tito! Ker: nihãe v tej drÏavi ni tako pameten kot on!

Oboje jim je seveda godilo. Kajti o kulakih, s katerimi

so se vse dneve bodli, so bili povsem enakega mnenje.
Pa tudi tisto o Titovi pameti, se razume, je bilo povsem
na liniji. Zato so hitro dali za pijaão — in so hitro plaãali
‰e Halgatu, ki jih je s svojo muziko varoval pred ‰e bolj
neverjetnimi Titovimi ukanami in podvigi.

âe pa nadzornikov, ozna‰ev in miliãarjev ni bilo na te-
renu, je Îlajfar najraje mehãal Ïenske. Obletaval je kako
starej‰o kuharico, toãajko, ali seveda, ‰e najbolje, lastni-
co. In ji je pravil táko Ïalost, da se ji je nemalokrat ‰e
solza storila. Vãasih sta tako ‰e pred nekaj urami poko-
pala slednjega bliÏnjega in sta mu vrgla v grob ‰e sled-
njo paro. Vãasih spet sta bila namenjena na pogreb, pa
nista imela ne za roÏe ne za venec. Ali pa je slednja ura
preÏala kar nanju in jima je bilo to veseljaãenje zadnja
milost. A kakorkoli Ïe: ‰lo je. Skozi ‰ivankino uho — a

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

116

prav za toliko je zmeraj ‰lo. Tudi, ãe so starega ujeli ‰e
na taki laÏi, kaj jima je prestalo drugega, kot da so se mu
potem le smejali. Ali pa so ga, kveãjemu, kaznovali s
kako dóbi‰ pijaão manj.

Tako sta naposled naletela na gostilnico, v kateri sta

lahko celo dlje ostala. Bilo je to poldrugo uro hoda iz Ve-
like Vejsi, doma, takorekoã. Zdanje je bilo odmaknjeno
od naselka, skorajda skrito v jel‰evju poleg reke, ki je
tekla tudi blizu Lacki rome. Halgatu se je dozdevalo, da
je velika voda vãasih ob veãerih celo zadi‰ala po Lacki
romi. Zagotovo pa je v svoji leno premikajoãi se notri-
ni iz tistih daljav kdaj kaj prinesla mimo. To neznatno
dotikanje z vsem tistim njegovim ga je tako dramilo, da
je po dolgem ãasu spet slastno segal po violini. In je lah-
ko igral in igral, ne meneã se za poglede in naroãila.

A ni bila taka njegova navdahnjena muzika razlog, da

sta se lahko nastanila na podstrehi in ostala. Razlog je
bilo noro upanje stare lastnice Durgole Neni in njene
prav tako ne ravno mlade hãere Fride.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

117

e ko sta zavila na ozko, senãno dvori‰ãe, jima je bilo
nekako ãudno. Îenska, ki je oprezala s stopni‰ãa in

ki je, kot sta kasneje opazila, slehernega tako sprejela,
jima je ponudila, da sta z vozom zapeljala v skedenj in
da sta osla privezala v hlev. Ljudje se napijejo, ubogo Ïivad
pa pustijo, da se vpreÏena pója po dvori‰ãu! si je zgovorila
in je kot sraka nemirna predikala okoli Cigana: Vidva se
kajpada ne bosta naÏrla!?

Hja! se je posmejal. âe Ïe na vratih tako velevate!?
Ne, ne! je poka‰ljala in poÏrla. Prav niã ne velevam.

Vsak sam ve, kak Ïelodec ima in koliko ga glava uboga. A
ljudje se nalijejo, potem pa niti veã ne vedo, ali so namenjeni
na most ali z mosta.

Hja! se je spet posmejal Bumba‰, ki mu je bila taka

skrb nadvse prijetna. Tudi taki so, je kar naprej mrmral,
vseh vrst ljudi je na svetu. Je treba res paziti. Je treba Ïe na
zaãetku vse na svoje mesto postaviti. Zmikavte je najbolje Ïe
kar takoj odsloviti.

Ne, ne! je pohitela. Tu je gostilna in sem Ïe vsak lahko

pride. Le kam bi pa pri‰li, ãe bi samo od po‰tenih kasirali! Saj
ne bi bilo niã prometa!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

118

Zdaj Bumba‰ res ni veã vedel, kaj bi. Slekel si je suk-

njiã, ga skrbno otresel in obral smeti. Nato si ga je spet
oblekel, si zapel gumbe in se porihtal, kot bi stopal v
nadvse gosposko gostilno. Le niã se ne bojte, ji je rekel.

Ne, ne — kje pa! se je zdaj prav dobrikavo nasmehni-

la. Saj, vidva — vidva sta gotovo Cigana?

A!? je dihnil. Ja? — Kaj? A se ne vidi?
Vidi, se vidi! se je ‰e kar smehljala. Pa ‰e kako se vidi! Saj

— saj drugaãe vama pa ne bi rekla! In Ïe ga je prijela za
laket in ga povedla ãez prag.

Znotraj ju je prevzela druga, mlaj‰a, ki ji je bila sicer

kot v ogledalu podobna. Kasneje sta takoj vedela, da je
hãerka.

Veste, mene je pa Ciganka dojila, je rekla, ‰e preden

jima je sploh postregla. Mama ni imela mleka, pa je cigan-
ka hodila, da sem pila. Do ‰estega meseca, pravijo, da je ho-
dila.

Ja, tako delajo, je skomignil Bumba‰ — to se ‰e danda-

na‰nji dogaja.

Res, res! je pritrdila. In je nameravala ‰e nekaj reãi, a

se je ugriznila in odfrlela. In ju poslej ni veã ogovorila. Le
pogled ji je zmeraj spet skrivaj zaplaval k njima. Pogled,
ki sta ga zmeraj zaãutila, a ga nista razumela.

V noãi, ki se je zaradi treh pijanih in razsipnih ‰tudentov
Ïe v jutro levila, je k Bumba‰u spet prisedla stara. âez

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

119

ramena in Ïivot je bila zdaj zavita v ãrno, grobo pleteno
odejo. V obraz, ki je edini kujal iz nje, je bila zaradi zas-
panca zabuhla — kaj malega pa je morda tudi popila.
Dolgo dolgo je tako le sedela in se je grbila k Bumba‰u,
kot da bi se Ïe od nekdaj poznala. Potem pa mu je prav
do vrha natoãila in se kar in kar razgovorila.

To mojo je pa Ciganka dojila, je bila zaupljiva. Neka âot-

ka. Nisem je od prej poznala. Je tudi poslej nisem videvala.
Sem spra‰evala naokoli — pa je kar nekam minila.

Ja, je skomignil stari — to delajo.
Kaj? se je zganila. Zgrabila.
Kaj — kaj? je odmahnil. Svojo deco stradajo, da lahko

potem mleko drugim prodajajo.

A, to, je rekla. Saj: to, je bila na lepem tiha. Veste: tudi

mi ji nismo dovolj plaãali. Po resnici reãeno. Nazadnje ji
sploh nismo plaãali. Jaz sem bila temu kriva, se je potrka-
la in se je povsem od blizu zazrla v Cigana. Tako sem kri-
va, da tega ne morem veã, je vzdihnila in je spet ãakala.

Bumba‰ je izpil na du‰ek in si je znova natoãil.
In: ta Ïenska, ta Ciganica, ta âotka mi je potem otroka

urekla, je zastokala stara. Je rekla, da bo Frida Jalovica, da
ne bo nikoli rodila. âe pa bo Ïe rodila, bo lahko narodila sa-
mo Cigana.

Bumba‰ je spet izpil in si je znova natoãil.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

120

Pa potem? Je vpra‰al. Ali potem je?

Ne, je smrknila stara — ne ‰e.
Ker: sprva temu sploh nismo verjeli, sprva smo, Bog

nam odpusti, na to celo pozabili!

Pri devetnajstih se je Frida prviã poroãila. In je z Jurã-

kom Juriãem Ïivela vse do leta petintridesetega, ko sta
se v zakonu brez dece skoraj na smrt pobila. ·ele pri
sedemindvajsetih je potem spet probala, ãeprav sta tak-
rat Ïe skoraj vnaprej vedela, da ne bo sreãe. Zato mi je
‰e dandana‰nji Ïal malega Abrahama, ki je z njo v jalo-
vem zakonu svoja najlep‰a leta zapravil. Potem pa je
nisem veã silila in tudi sama se ni pehala v zakon. Pa
tudi drugaãe sva izgubili vsako upanje, saj sem ji, vrag
si ga vedi, kak‰en vse svet spravlja v sobo, pa ni niã pri-
jelo.

Edino, je potem pridihnila, edino s Ciganom ‰e ni na-

neslo, da bi probala. Ker kako bo tako en-dva-tri s Ciganom
prckala? Ampak jaz ji pravim: naj bo, ãetudi bo Cigan, samo
da bo! Bo pa le nekdo, ki bo lahko za njo prevzel gostilno!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

121

10.

e zjutraj je potem Bumba‰ zajtrkoval stepena jajca
in prekajena rebra. In je bil sploh v taki negi, da se

mu spet ni prav nikamor mudilo.

Napravil ji bom tega faãka — vrag naj jo vzame! je nami-

goval Halgatu. Ni zlodej, da ji ga ne bi naprckal! Ni take-
ga copra, da se to ne bi enkrat prijelo! Pa: Ïenska je Ïenska
— luknja je luknja! Pa: za to jo ima — ‰e nobena ni bila sle-
pa! Toliko bom dregal, toliko se bom slinil — slej ko prej bom
zagotovo zadel v njeno sreão!

Samo: ko ne bi bila taka klada! Ko se ji ne bi tam Ïe

pajãevina nabrala! Ko ne bi, vraÏja baba, Ïe ãisto poza-
bila, kako se to veselo dela! Ker: jaz res gonim, jaz res
‰vicam, ona pa me le gleda! Pa: ,Kaj bleji‰, kaj moli‰,
Ïenska?’ Pa: ,Kaj je zdaj tu Boga in angelov treba? Raje
se ti zdaj zanesi na kurca!’

Halgato je poslu‰al o teh Îajfarjevih noãnih morah in

se nasmihal. Malo pa mu je, martirniku, tudi zavidal.
Kajti, le stari je tiste dni v gostilni Durgole Neni zjutraj
in opoldne in zveãer jedel. Le on si je lahko v shrambi
sam toãil vina. In le okoli njega sta se baburi vrteli — le
kako bi se mu lahko drugaãe zdelo? — kot kuri okoli

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

122

petelina. Zato ga je draÏil z molkom. Ga tako iz dneva v
dan bolj trdovratno opominjal, da to ni ravno ãastna
kupãija.

Bumba‰ je to opaÏal, a je ‰e zmeraj predel. Ja. Je meã-

kal, je mencal, je pogledoval stran, a je ‰e zmeraj predel.
Pa — mali!? mu je skomigal. Ti nori, nori MeÏika‰! ga je
dregal. Le zakaj bi midva zmeraj godla le na eno struno? Bi
godla in zraven gledala, kako drugi Ïrejo, rigajo in prdijo? Le
ãemu si ne bi vsaj spotoma vzela, ãe se Ïe tako na ‰iroko po-
nuja?

Ker, ve‰: te babe gotovo na samih cekinih leÏijo. Ka-

morkoli se zlekne‰, kamorkoli seÏe‰, koderkoli zadene‰,
spodaj gotovo sami denarci zvenijo. Zato tu zdaj sploh
ni veã vpra‰anje, ãe jih bova dobila. Tu, MeÏika‰, gre
zdaj samo ‰e za to, koliko bova dobila. A malo Ïe ne bo
moglo biti, saj jim ga bova vendar pustila — fotíva!

Halgato je zmeraj z istega brega z istega mesta zrl v reko
in s pogledom bredel. Vedel je Ïe, da bo reka prinesla
malo tega, kar si bo zaÏelel. A vedel je tudi, da bo skoraj
zagotovo odnesla vse, ãesar bi se rad otresel. Kajti, to z
reko se mu je Ïe od nekdaj dogajalo. Marsikatera nepri-
jetna misel, ki jo je potopil vanjo, je enostavno minila.
Marsikaka bol ali skomina se je tako stopila.

Zdaj — zdaj se je seveda spet nabralo vsega.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

123

DrÏalo se ga je kot du‰ljiva meglica. Kamorkoli se je

napotil, je ‰lo z njim, mu bilo senca. On pa ni zmogel
nadiha, da bi jo razpihal, razgrebel, razcefral. Niti toli-
ko ni mogel pomoliti glave iz nje, da bi stvari prav videl,
premislil, presodil. ·e Pi‰ti, edini, do katerega je res ãu-
til, je od‰el v svojo skrivnost, ne da bi mu karkoli rekel.
Da. Samo ‰e pogledovala sta se takrat. Se gledala, kot bi
se poslovila, ‰e preden sta se zares loãila. In edino, kar
je potem ostalo za njim, je bil tisti teÏki Bumba‰ev
vzdih, da bo zdaj paã res treba zasluÏiti.

A Bumba‰ — Bumba‰ je bil seveda Ïe spet druga

uganka.

Vãasih pokonãen, da bi lahko Odre‰enikov kriÏ nosil.

Vãasih zahrbten, da bi lahko kogarkoli kot JudeÏ zata-
jil. Potem spet preraãunljiv kot cigan, ki je ob kriÏanju
Ïebelj ukradel in je zaradi njega Bog razpodil Cigane po
svetu. Predvsem pa: Zanj Halgato ni nikoli vedel, ali res
tako trepeta za Pi‰tija, ali pa se samo spreneveda. A prav
Pi‰ti je bil tista briga, ki je ni mogel kar tako utopiti.

Ne vem — ne vem, je zato konãno spregovoril. Ne vem,
kateri dan je — a mislim: ãas bi bil Ïe, da greva!

Stari se je zdrznil in tokrat ni pogledal mimo.
Mr‰ãil je ãelo, meril Halgata izpod obrvi, kot da ne ra-

zume. ·obil je ustnice in migal brke, kakor da tehta.
Ugibal je vrat in sloãil ramena, kakor da se bo spet po-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

124

tuhnil. Potem pa se je le vzravnal, si privzdignil klobuk
in se popraskal po temenu. Ja, jebenti! je vzdihnil. Ja, je-
benti, jebenti, jebenti! Kako naj vem, kateri dan je in koliko
je ura! Kako naj vem, ko pa so me Ïe spet napravili za lenu-
ha? se je s pestjo krepko kresnil po temenu.

In je, za ãudo, jel kar pakirati.

Seveda se ‰e ni vedelo, ali se v Fridinem trebuhu kaj
dela. Zato se je, kot ponavadi, spet zataknilo glede plaãi-
la. Durgola Neni se je najprej kar skrila. In je niso pri-
klicali, ãeprav je ‰la Frida vse do reke in gozda. Potem
pa, ko sta Cigana le vztrajala, se je le spustila s podstre-
he. A je bila kot v ‰ipo ujeta ve‰ãa. Zaletavala se je iz
prostora v prostor, si najdevala zmeraj nova in nova
opravila in se sploh vedla, kot da jih ne vidi niti ne sli‰i.

Bumba‰ jo je sprva grdo klel.
Nato jo je lepo prosil.
Naposled pa se je le domislil.
Vrag naj vas vzame, vrag naj vas vzame, vrag naj vas vza-

me! je navidez odnehal. Pa tudi tisto seme naj vzame! Tako,
ja: pa tudi tisto naj vzame!

Zdaj je Durgola Neni konãno obstala. Ko‰ãene roke

so ji obvisele in v udrte oãi ji je navrevala groza. Ne! je
komaj iztisnila. Kajti zgroÏenost ji je Ïe tudi grlo zalila.

Ja! je bevsknil Bumba‰. Naj klije, naj rase, naj zrase —

a ven naj ne more, a ven naj ne more!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

125

Ne! je spet jecnila. Ne!
Ja! Ja! je pobliskal. Naj grebe, naj brca, naj joka — a ven

naj ne pride, a ven naj ne pride!

Zdaj stara ni veã zmogla glasu. Zgrabila ga je za roko

in jo je krãevito tresla. Mu taka, nema in divja, nekaj do-
povedovala. Ga vlekla iz kuhinje na hodnik. In s hodnika
v sobo.

Vi‰, vi‰! je otresal Îlajfar. Zdaj — zdaj te pa ‰raufa —

zdaj si pa nora! je popu‰ãal in ji sledil. Zdaj, ko te lahko
sploh veã ne poslu‰am in ti lahko samo reãem: vrag naj jo
vzame, to tvojo noseão, saj ni edina. Na Vogrskem je ena tri
leta tako, táko, prekleto, dete nosila. Na Ruskem, tam pa je
imela ena dete v trebuhu, ko je Ïe govorilo.

Stara pa je s slednjimi moãmi odprla ploãevinasto

‰katlo in jo iztresla. ·koda le, da je bila ta njena blagaj-
na skoraj prazna.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

126

11.

o sta se vrnila v Lacki romo, se je z Bumba‰em po-

igralo nakljuãje.

Îenske so bile ves popoldan nekam ãudno tihe, kot

da ju ne bi priãakovale, niti Ïelele. Tereza je strugala tisti
svoj osmojeni lonec, ki ga sicer ni veã uporabljala in ga
je jemala v roke le, ko je Ïelela biti sama. Fana in Ana pa
sta sploh iskali priloÏnost, da sta se lahko izmuznili iz-
pred cimpra. Pa ‰e tam, za vogali, potem nista, kot po-
navadi, ‰epetali in se hihitali, temveã sta se le topo in
togotno pogledovali. Halgatu je odleglo, ko sta iz Tere-
ze le izvedela, da o Pi‰tiju ni novic — torej, niti dobrih
niti slabih. Bumba‰ pa je ‰e kar preÏal. âakal. Tudi sam
najverjetneje v strahu, da bo izvedel kaj neprijetnega.
Kajti sicer bi Terezo kar naravnost vpra‰al. In ona bi mu
gotovo tako tudi odgovorila. Tako pa sta omuhavala,
tipala in spet dolgo molãala.

Najbolje je, ko gre‰, ko se ‰ele odpravlja‰, je pravil. Kaj-

ti, takrat ve‰, da je vse prav in da so vsi zdravi, je pogledo-
val proti Terezi. Je pa zato grozno, ko prihaja‰ — vse, vse do
tedaj, ko ne pride‰, ne vstopi‰. Kajti, saj nikoli ne ve‰, ãe in
kako bo‰ koga na‰el.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

127

Ja, je skomignila. Vãasih je bolje, ãe ve‰, da te nikjer nihãe

ne ãaka. Ker le ãe ni nikogar, se je sku‰al smejati.

Ja, je spet zmignila. S tem je kakor z otroki: ko jih dobi‰,

ti ni nikoli prav. A ‰e bolj ti ni prav, ãe jih nima‰.

Zdaj je Bumba‰ kar bevsknil. Poskoãil. Ti!? jo je ustre-

lil s pogledom. Tereza!? jo je zgrabil. Jebemti — pa nisi
vendar noseãa?

Jaz ne, je odkimala. Jaz, hvala Bogu.
Îlajfar se je le za hip zmedel. Otresel. Krãevito po-

mislil. Potem pa, kot da je Ïe vedel. Odrinil je Terezo, se
razkoraãil. Jebemti! je iskal s pogledom. In ker ni na‰el,
spet in spet: Jebemti, jebemti, jebemti!

Ne kolni, je prosila Tereza — ne kolni ‰e nerojenega!
A je ni veã sli‰al.
Odpel si je pas in ga nameraval izveleãi. A ker bi mu

hlaãe padle, si ga je spet opasal ter na vso moã zategnil.
Nato je iz ograje izdrl palico, jo v besu prelomil. Izvle-
kel drugo, debelej‰o. Za‰vigal z njo in se napotil.

Fana! je kriknil. Jebemti pamet!
Ana! je kriknil. Jebemti sreão!

Dekleti sta Ïe vedeli, da mu ne bosta ubeÏali. Zatekli sta
se k babi Fikale in upali, da ju bo stara ubranila vsaj
pred prvo jezo. Toda Bumba‰ je bil Ïe tako penast, da bi
ga lahko z mrzlo vodo polival, pa ne bi zaleglo. Kakor
pes je vohlajl po nevidni sledi, tolkel s polico po vsem,

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

128

kar mu je bilo v napoto in se tako drl, da so se kmalu vsi
iz naselbine zbrali na oknih in podoknih.

Pa kaj se Ïe spet vreme me‰a!? so si rekli.
To pa je tudi sam zlodej, da se med nami zmeraj kdo

najde, ki ga luft zajebava!

In zato ni tu nikoli miru ne spokoja!
Toda Îajfar jih sploh ni poslu‰al. Grgral je svoje vraÏje

molitvice, se zaletaval v vogale in lukal v pletenice in
cimpre. Dokler ni tako naposled izvohal, da sta se Fana
in Ana potuhnili pri babi Fikale za kaminom. Prav, prav!
je takrat zastal in si je z rokavom obrisal potno ãelo. Pra-
vo, pravo mesto sta si izbrali! Tu vaju bom zdaj lahko odrl!
Tu vaju bom Ïivi skuhal! je pokazal na babin kotel.

Dekleti sta se pritajili kot mi‰ki.
Baba Fikale pa je ‰ele zdaj poãasi vstala in mu zasta-

vila pot. Kaj je? je vpra‰ala, kot bi jo premotil sredi ka-
kega skrbnega opravila. Misli‰, da ne vem, kaj je? je po-
tem, ko se za ãudo ni premaknil in ne odgovoril, dvig-
nila velikansko ãrno kuhalnico. Rad bi ‰e naprej v miru
gnil in drnjohal, to je! Samo zato bi ji rad spravil detece iz
trebuha! ga je povsem nepriãakovano kresnila s kuhalni-
co po glavi, da mu je odletel klobuk. Ti bom Ïe jaz poka-
zala, pritepenec, ãe Ïe tu ni nikogar v hlaãah!

Baba!? Kar in kar ni mogel verjeti, da si je drznila na-

denj. Ti — stara baba!? ji je bliskoma iztrgal kuhalnico in
jo zaluãal visoko nad stenami. Îe z naslednjim zama-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

129

hom pa si je dal drobno in zgrbano starko ãez kolena in
ji je obral krila. Na! Na! Na! jo je neizprosno mlatil po riti.
Na! Na! Na! je bobnal, da je bilo prav ãudno sli‰ati. Na!
Na! Na! ji je pra‰il ‰tevilna krila.

Bog, da to ni od vremena! so si rekli zbrani.
Ta je res nor!
Temu se res me‰a!
A vre‰ãeãi babi Fikale ni nihãe priskoãil na pomoã.

Kakor skozi ‰ipo so gledali, kako jo je potem spet posta-
vil pokonci in z iztegnjenim kazalcem ukazal Fani in Ani
proti domu.

Katera? je potem vpra‰al doma, zdaj Ïe ves tih in mi-

ren.

Fana je pokazala na Ano.
Dobro, je zamrmral. Kaj lahko bi zaklal napaãno. In ves-

ta, kako sranje bi potem to bilo? To bi bilo tako sranje, da bi
se mi ‰e sam Lucifer reÏal. A vidve, kajpada, ne bi bili niãe-
sar krivi. Ker vidve paã nista nikoli krivi. Ker vidve — kje pa?
— tudi zdaj, ko so vaju napumpali, nista niãesar krivi!

Fana je spet pogledala Ano.
Dobro, je odmahnil, ena ali druga, isto sranje. Ker sranje

je sranje — do vratu sem zakopan v njega. Pi‰tija sem dal v
‰ole — veliko sem si naloÏil. Zdaj pa naj skrbim ‰e za tega
fotíva! Le kje mu bom med Cigani na‰el oãeta!?

Debeli Babiã jo je, je rekla Fana. Na silo.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

130

12.

umba‰ je Debelega Babiãa zasaãil na pogradu in ga
kar za noge privlekel iz cimpra. Ker se je debeluh

sprva otepal, ga je Ïe spotoma po‰teno obrcal, zdaj pa
ga je le ‰e pahnil v blato in se nad njim razkoraãil. Dol-
go dolgo ga je potem tako le meril. âakal. âakal najver-
jetneje, da se bo sam izpovedal. Ali pa, da se bo spet
branil. Kajti svojo veliko pest je imel Bumba‰ vseskozi
pripravljeno in ãutiti je bilo, da ga je po‰teno srbela.
Toda, tudi Debeli Babiã je ãakal. Poãival. S celim licem
se je prilepil na blato in je ‰iroko razprtih ust lovil sapo.

No? se je Bumba‰ konãno prestopil. Si ali nisi?
Babiã je le glasneje zasopel in odkimal.
Si,si! je Îlajfar poãepnil.
Ne, nisem! je oni spet glasneje zadihal.
Si, si! ga je s kratkim, a krepkim zamahom udaril po

sencih in je spet dvignil pest.

A zdaj je Babiã prikimal.
Tako, vidi‰, tako! je Bumba‰ spravil pest in pokleknil.

Kar je, je! — To se zmeraj prizna! — Tu ni kaj odvzeti! A zdaj,
vidi‰, zdaj, ko to vem, zdaj se ‰ele zaãenja! Ker, kaj naj te
vpra‰ujem: zakaj si to storil? Ko pa to dobro vem, zakaj se to

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

131

dela! Zato, bratec, vidi‰, zato je najbolje, da te Ïe kar koljem,
da te ‰e pred veãerom zakoljem!

Ne! je oni pobrcal. Ne, ne bom veã! se je dvignil.
Ne bo‰ veã!? ga je Îlajfar spet odrihnil in mu pobil gla-

vo nazaj v blato. Zdaj torej ne bo‰ veã! — Zdaj ko si Ïe! —
Zdaj, jebemti, ko Ïe je, kar je!

Zdaj je Debeli Babiã zazijal. Oãitno ‰e sploh ni vedel,

da je Ana noseãa.

Kaj pa? mu je Bumba‰ dovolil, da se je dvignil. Saj za

to gre, prekleto! Vsi bi jih delali, nihãe pa jih ne bi hranil!
Dve krili imam v hi‰i — ve‰, kako se lahko te namnoÏijo! Vi
boste pa ‰e zmeraj z rokami v Ïepih lazili naokoli in si jih
delali trde.

Ko sta se potem le pobrala, sta bila ‰e v Ïivem krogu. Ko
so namreã nehali padati udarci, so pristopili ‰e vsi, ki so
se doslej drÏali postrani. ·e celo Grintavi Fico si je zdaj
upal v ospredje in se je glasno prerekal in prerival z
otroki, ki so tudi Ïeleli ãim bolje videti.

Kaj? Kaj zijate? se je ozrl Bumba‰. Dobil jih je, kolikor je

zasluÏil. In jih bo ‰e dobil, ãe se bo zdaj mulil. In jih bo vsak
dobil, ãe se bo le kdaj mojih Ïensk dotaknil.

Kaj ne, da je tako — kaj ne, da je prav? je nato pristopil

k staremu âejãu. Nadeval ji je in zdaj jo bo vzel. Brigal se
bo zanjo in bo njuno deco hranil. Nikoli se ne bo spra‰eval,
ãe je prav, za kar se dobro ve, da je prav.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

132

Hm, ja — vidim, vidim, je prikimal âejã. âe ga je na svet

spravil, ga bo tudi varval. Le kam bi pa pri‰li, ãe bi z deco
delali kakor kukavica?

Debeli Babiã je stiskal zobe in si molãe otipaval mo-

drice, ki so bile oãitno razsute po vsem telesu. In je le-
zel vase. Se spreminjal v senco, ki si je Ïelela samo ‰e, da
je ne bi nihãe opazil. In je, seveda, tudi ne bi o niãemer
vpra‰al. A zmeraj, ko mu je pogled zaplaval in ko se je
napravil, kot da govorijo o neãem, kar njega sploh ne
zadeva, ga je Bumba‰ dregnil in ga je zrinil na sredo kro-
ga. Zdaj se bomo glasno zmenili, mu je poÏugal, tu pred
vsemi bo‰ povedal! Da bo poslej vsak vedel, da ti ne stopam
kar tako na rep, ampak, da te lovim za besedo!

Vzel jo bom. Jo bom paã vzel, je zastokal Babiã. Samo, ne

vem ‰e, kam jo bom dal. Potem pa ‰e otroka. Ko pa nimam
doma.

Nima‰ doma!? se je Îlajfar spet razkoraãil. Ti, nima‰

doma?

Babiã je obmolknil. In si ni upal niti odkimati.
Nima, nima! so pritrdili drugi.
Sestra ga je morala vzeti pod streho.
·est otrok ima in ‰e sedmi je zdaj na poti.
Tista, ki se tja znosi, bo res sirota!

Zdaj Bumba‰ ni imel veã moãi, da bi udaril. ·e kletev se
mu je zataknila nekje globoko globoko. Ne da bi Debe-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

133

lega Babiãa sploh ‰e pogledal se je mimo vseh, ki so se
razgovorili za njegovim hrbtu, napotil proti domu.

Tam se je zavlekel v cimper in se izjokal.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

134

13.

i‰ti ni pri‰el niti poklapan niti sestradn.

Kveãjemu nasprotno: Ïe ko je prihajal skozi Lacki

romo in ko je potem doma sedel na panj, je bilo na nje-
govem de‰kem obrazu ãutiti nekam otrpel nasmeh, ki je
kar trajal. Najverjetneje so ga zaãutili Ïe otroci, ki so se
namerno podili okoli njega, a si nekako niso upali pre-
blizu. Najverjetneje ga je zaãutil stari âejã, ki ga je Pi‰ti
edinega glasno pozdravil. Najverjetneje ga je zaãutil
Bumba‰, ki mu je od domaãih edini stopil naproti in mu
je poloÏil roko na ramo. A zagotovo ga je zaãutil Halga-
to, ki je kar obsedel na svojem brvnu in je bil sprva celo
v zadregi.

No vidi‰, da bo ‰lo, je rekel Pi‰ti proti Bumba‰u.
In staremu je vidno odleglo.
A zgodilo se je — morda prav tisti hip — ‰e nekaj: Pi‰ti

poslej ni bil veã otroãaj. In Bumba‰ mu ni bil veã stari‰,
ki lahko namesto njega razsoja in mu veleva. Paã sta
zdaj Ïe sedla z ramo ob rami, kakor je lahko z Bumba-
‰em sedel le redko kdo.

Ni se bati. Tam nisem edini tak, je pravil dijak. ·e mno-

gih se drÏi rev‰ãina. Eni so celo iz Mesta, pa nimajo. Eni so

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

135

tudi vojne sirote. Eden pa je celo Rus — in ve‰, kaj zdaj to po-
meni, ãe si Rus!

Bumba‰ po vsem sodeã ni vedel, kaj zdaj to pomeni,

ãe si Rus, a je le prikimal. Ampak, povej mi, je povzdignil:
ima‰ kje kak svoj kot? Ima‰ tudi posteljo?

Le kako ne bi imel postelje? je pihnil deãek.
Je Ïelezna? Je vpra‰al stari.
Îelezna.
Pa nadstropna?
Nadstropna.
Haj! je bil Bumba‰ zadovoljen. Potem je to vse tako kot

v vojski. Ima‰ posteljo. Ima‰ hrano. Ima‰ red. Kaj bi si lah-
ko ‰e Ïelel drugega? Ko sem bil jaz za stare Jugoslavije v voj-
ski, si sploh nisem Ïelel domov. Eni so jokali. Eni so vsak
veãer molili Boga, naj jih odre‰i. Eden je celo skoãil pod tank.
Jaz pa sploh nisem hotel domov. Sem si rekel: ,Le kaj bo‰ ri-
nil z deÏja pod kap? Le kaj te tamkaj ãaka?’ Ker me res ni niã
ãakalo. Îene ‰e nisem imel. Oãe mi tudi ni ‰e prepustil bru-
sa. Tam sem bil vojak, tu pa Cigan.

Tudi to zdaj ni veã tako — zdaj mi v ‰oli nihãe veã ne sme

reãi Cigan, je pripomnil Pi‰ti.

A da ne? se je res zaãudil stari.
Ne! Zdaj smo vsi enaki. Naj kdo le proba!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

136

Vsaj dva dni sta potem lahko deãka spet tiãala skupaj.

Îe ko je Pi‰ti pristopil k oslu, ga je poãohal in ga od-

vezal, se je Halgato prijetno vznemiril. Îe sama pomisel,
da ga bosta spet skupaj gnala na pa‰o, je zaplivkala s
tako radostjo, da je frcnil kamen nizko nizko, a daleã
daleã nad mahedravimi strehami. Potem pa mu je ste-
kel v‰tric in je sploh pozabil, da nista tako hodila Ïe kar
nekaj ãasa. Smukal je suho travo, klatil jesensko listje in
se odzival pticam, ki so vr‰ale v obronkih. In je bil sploh
take volje, da bi ga najraje poljubil — ãrnuha v beli sraj-
ci.

Zdaj bo lepo tu, je rekel. Zdaj bo krompir. Zdaj bo repa.

Zdaj bo tudi sadje.

Pi‰ti se je smejal in se oziral naokoli.
Ob reki so âejãevi razkosavali crknjeno svinjo, ki so jo

ponoãi privlekli iz Velike vejsi. Odsekano svinjsko gla-
vo sta âáãi in Cíntor oprala v tekoãi vodi in jo natakni-
la na rogovilo. Sinje lesketajoãa se stegna sta razvrstila
ob produ in sta jih zmeraj znova ‰tela s pogledi. Ko da
bi lahko imela Ïival tudi veã nog kot samo ‰tiri. Marga
pa je ãreva, s katerih je pobirala salo in mreno, metala
kar v reko. Beli ãrevesni vozli, napolnjeni z zrakom, so
vso to ogabo dolgo drÏali na povr‰ini.

Res bo lepo tu, je ponovil Halgato. Kmalu bodo Ïe tudi

jeÏi dovolj rejeni.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

137

Pi‰ti pa kot da v vsem tem ni veã ãutil pravega mika.

Hah! je pihnil. Ja! je zmignil. Vse bo, je prikimal — vse to.
Samo, je potem odkimal — nihãe ne bo pravi ãas pomisli,
da bo potem tudi zima.

Halgato je pridihnil. Pomislil. Zima? se je zaãudil. Se-

veda bo tudi zima. A huj‰a kot lani ne more biti. Pa prav lani
je bil ravno prav‰nji sneg za djájo na zajce in jerebice…

Ve‰ kaj! ga je o‰inil Pi‰ti. Ti ne razume‰ — mene to veã

ne zanima! Ker mene zanima, recimo, zakaj v Lacki romi ni
trgovine? Pa me zanima, recimo, zakaj v Lacki romi ni niti
gostilne?

Halgato je spet pridihnil. In dolgo dolgo kar ni veã di-

hal. Vedel je da dijak ne zabavlja. A vedel je tudi, da bi
bilo prav hecno, ãe bi bila v Lacki romi trgovina, ali celo
gostilna. Kajti tod v trgovini paã ne bi nihãe niãesar ku-
pil. V gostilni — v gostilni bi res kdaj kdo kaj naroãil, a
potem tega zagotovo ne bi plaãal.

Seveda se ãudi‰, je blago rekel Pi‰ti. Kajti pomislil sem na
nekaj, na kar kdo na‰ih gotovo ‰e ni nikoli pomisli. Saj ni-
kogar od na‰ih tudi ne bi nikoli prepriãal, da je kaj takega
sploh mogoãe. Pa vendar: bilo bi! Bilo bi, ãe ne bi bili Ciga-
ni taki cigani!

Halgato se je res zaãudil, a mu ni zameril.
Ni mu zameril, da se mu je gabila âejãeva crklina. Ni

mu zameril, da ni hotel z njim po krompir pa tudi ne

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

138

nad jeÏa. Ni mu zameril, da je govoril o Ciganih tako,
kot so o njih govorili va‰ki. Ni mu zameril niti tega, da
ga je zdaj tako zbegal. Le iskal je vsaj neko drobno drob-
ceno priloÏnost, neko neznatno moÏnost, da bi jima bilo
spet lepo skupaj. Da bi bila vsaj za kratek ãas spet zatop-
ljena v kako skupno opravilo in bi bila zaãarana z ena-
ko Ïeljo.

Pa zakaj si tako rad tam? je vpra‰al, ne vedoã. Kaj bi.

Hah! je pihnil Pi‰ti. Zakaj, zakaj? je otresel.
Vidi‰, tam se pa jaz ãudim, mu je potem pojasnjeval.

Tako, kot sem se vseskozi ãudil, ko sem tu po vaseh zaãenjal
hoditi v ‰olo, tako se ‰e zdaj ãudim. Se ãudim in ãudim in ãu-
dim. Gotovo bi umrl ãe bi se nekoã nehal ãuditi. Samo to naj-
verjetneje ne bo nikoli, kajti na tem svetu je toliko vsega.

Vidi‰: to Mesto! Îe ãe ga samo voha‰, je to pravcato

razko‰je. Lacki roma res di‰i po svoje, a di‰i zmeraj ena-
ko. Te vasi tu, vse do Mesta, vonjajo spet po svoje, a vo-
njajo enako. V mestu pa se vsak ãas me‰a stotero in sto-
tero vonjav. Komaj jih prepozna‰ in se nanje privadi‰, Ïe
te zaskominajo novi, neznani. Recimo, vonj starih tet, ki
gredo k ma‰i. Pa vonj golobov, ki vzletijo na trgu. Vonj
smolnatih pragov na Ïelezni‰ki postaji. Vonj sla‰ãiãarn,
vonj pivnic, vonj restavracij, kolikor vrat vanje, toliko
razliãnih vonjev. Koliko razliãnih vonjev, toliko skriv-
nosti. Saj ve‰: za vsako steno, za vsakim ogledalom, pod

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

139

vsako streho se nekaj dogaja. Ljudje prodajajo, kupuje-
jo, kradejo, ‰pekulirajo, skrivajo, beÏijo, ãakajo. In ne
mislijo zmeraj samo na eno. Kot na‰i na hrano. Pa va‰ki
na delo.

Le kako me torej ne bi mikalo, da bi bil zraven?
Ampak: tudi jaz bom enkrat zraven!
Enkrat. Zagotovo.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

140

14.

saj to jesen je lahko Pi‰ti upraviãeno upal. Bumba‰

se je sprijaznil z Aninim trebuhom in je bil spet po-

konãen. Halgato se je priuãil goslarskih zvijaã, ki so
praznile Ïepe. Dan se je dodajal dnevu, kot je to samo
po sebi umevno: polagoma, skorajda leno. Stari âejã bi
rekel: Tako se Ïivi, ãe se ne Ïivi krãevito. Halgato pa se
je vendarle ãudil, da je zdaj, na lepem vse lepo in prav.
Se je ãudil in se je potihem bal. Kajti, nekako ni verjel, da
je lahko Bog zdaj z njimi tako usmiljen. Obãutek, da je
to lagodje le varljivo zati‰je, je bil trdovraten. Slutnja, da
se jim za hrbtom spet kaj grdega dela, je bila Ïe kar ne-
v‰eãna.

Vidi‰, taki smo — to smo napravili iz sebe: bojimo se svoje

sreãe! mu je ugovarjal Pi‰ti. Najprej molimo, prosimo, gre-
bemo, se tolãemo zanjo! Deco bi prodali, mater bi zatajili!
Potem pa, ko enkrat je, potem pa ji ne upamo verjeti! Ne gre
nam v raãun, da nas je kar tako doletela! Sumniãimo jo, jo
preizku‰amo, vse prepriãujemo, da ne more imeti dobrih na-
menov z nami! In le kako se potem sreãa ne bi slej ko prej
naveliãala te na‰e ciganije!? Mi pa seveda spet znova: tar-
namo, toÏimo, kolnemo, jokamo! In so nam za vse slabo dru-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

141

gi krivi! Deco bi prodali, mater zatajili, ‰e Boga bi znova na
kriÏ pribili!

Zato, vidi‰, smo Cigani taki cigani! Zato mi ni niã

lepo, da sem Cigan! Ampak mi gre to Ïe po‰teno na Ïiv-
ce!

Halgato je premi‰ljeval te njegove besede.
Mislil je same lepe misli. Odganjal je slutnje, s kate-

rimi bi lahko zameril sreãi. ·e melodije, ki jih je tiste je-
senske dni izvabljal po birtijah in sejmih, so bile poskoã-
ne, lahkotne, vesele.

A potem je le spet tre‰ãilo.
Na dan, ko je v Lacki romi padel prvi sneg, je Tereza

ugotovila, da je tudi Fana noseãa.

Tokrat Bumba‰ ni besnel.

Komajda se je zganil. Komaj, da je sploh prisluhnil.
Da. Kar obsedel je na pogradu in jih je gledal, gledal.

Najprej Terezo, ki je le znova prikimala in zatrdila, da ni
nobenega dvoma. Potem Ano, ki je bila Ïe tako okrog-
la, da tega ni veã skrivala. ·ele potem Fano, ki je ãepela
v kotu in si je s krãevito stisnjenimi pestmi pokrivala
obraz.

V tem pogledu je bilo nekaj, zaradi ãesar se je Bum-

ba‰ Halgatu prviã resniãno zasmilil. Prhnilo je med tes-
ne stene, kot bi mrtvec rekel pogrebcem: Zakaj ste mi to
storili? Zlilo se je s ti‰ino, ki je bila teÏja, kot ãe bi voda

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

142

zalila u‰esa. ObleÏalo tudi med njimi, kot obleÏi ubita
ptica.

·e le ãez ãas je Bumba‰ rekel: Vi niste ljudje. Vi niste

moja deca. In je ‰e rekel: Kako bo‰ kaj v Ïivljenju napravil,
ko pa se vse sproti spremeni v drek? Kako si bo‰ sploh upal
pomisliti, da bo‰ kam prilezel, ko pa te taka nesnaga ti‰ãi k
tlom? Kako bo‰ — povejte mi — sploh mislil, ko pa niti na
lastno deco ne sme‰ pomisliti, ne da bi te takoj kap!? Izpra‰il
si je vzglavnik in se je vzleknil mrtvo, kot bi imel res
prazno glavo. Njegove dolge, v zlo‰ãene saraste ‰kornje
obute noge, so ãrne molele z leÏi‰ãa. Njegova dolga roka
je zdrsnila ob strani in se je s hrbti‰ãem dlani dotikala
vlaÏnih ilovnatih tal. ·e prsni ko‰ mu je le na hipe toli-
ko zadihal, da je bilo to opaziti.

Tudi Tereza se je zgrbila v kotu in je prav tako dolgo

molãe pestovala zlo voljo. Le vmes ga je kdaj pa kdaj
o‰inila, kot bi vendarle priãakovala, da se bo zganil in
kaj okrenil. Kajti tudi njena muka navsezadnje ni bila
majhna. Dve jezikulji si je privlekla v hi‰o. Ni se ‰e prav
navadila na njiju. Zdaj pa bo dobila ‰e dva vre‰ãaãa.

Bila sem pri babi Fikale, tudi staro Margo sem prosila —

naposled ni veã vzdrÏala — na kolenih sem ju rotila, naj ji
katerea to ven postrÏe! Pa noãeta, babi — ne ena ne druga.
Baba Fikale, ker nam tisti tepeÏ zameri. Stara Marga pa, ker
da na‰im tega nikoli ne dela. Ker da ciganski popki niso kot
drugi! Ker da ciganski otroci niso nobena nesreãa! je povz-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

143

dignila, pljunila in preklela. Kaj pa so potem? Sta zdaj ta
dva trebuha v eni hi‰i morebiti sreãa?

A Bumba‰a tudi ta njena ihta ni spravila pokonci.
·e naprej je negibno bol‰ãal v strop. Njegovi temni

oãki sta bili kakor jezerci v mraku. Halgatu se je ‰e zme-
raj zdelo: polni neãesa.

Fana je zaãutila, da je najhuje Ïe mimo.

Da je stari tokrat ne bo pregnal. Da ne bo tepena.
A prav zaradi tega, najverjetneje, jo je krivda ‰e bolj

skelela. Prva solza, ki ji je pripolzela po licu, je bila ve-
likanska in lena. TeÏko, teÏko rojena — kajti Fana ni do-
slej nikoli jokala. Potem pa, kot da se je njena trda natu-
ra sesula. Solze, ki so ji navirale v oãi in ji kapale med
prsti, so bile kakor hiter deÏ. Neulovljive in neustavlji-
ve. âe pa me je nahecal! si solz ni veã otirala. Toliko me je
hecal, da me je nahecal! je toÏila. PoÏviÏgaval je za mano —
nisem se niti ozrla! Pravil mi je, naj zavijem v grm, sem celo
stekla mimo! Tako sem tekla da me je komaj dohitel. A ko me
je zgrabil, me ni veã izpustil. Rekel je, da me bo samo tako
drÏal — pa me ni samo tako drÏal! Vedno bolj me je stiskal!
Tudi, ko sem brcala, grizla, me je samo ‰e bolj stiskal — dok-
ler me ni tako prijel, da nisem veã mogla! Kaj sem potem ‰e
lahko storila? Potem sem bila Ïe taka, da nisem veã niãesar
storila! On pa zanala‰ã ni ‰el pravi ãas z mene! Ker on, on
mi je to storil namenoma! On je hotel, naj bom noseãa!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

144

Zdaj se je Bumaba‰ konãno zganil. Kdo? Je obrnil gla-

vo. Kdo — prekleta fukara!? Prekleta, prekleta, prekleta!?

Debeli Babiã! je pojokala Fana.
Babiã!? je otrpnil Bumba‰. âez ãas pa je potem poãa-

si vstal in molãe od‰el iz cimra.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

145

15.

isto noã je Debeli Babiã preminil. Nihãe ni niãesar

videl, ne sli‰al. Le ugibali so lahko, kaj ga je vzelo —

njega, ki je bil zmeraj vsem na oãeh in ki se ni nikoli od-
pravljal iz Lacki rome. Ko ga tako ni bilo na spregled Ïe
ves dan in ko se potem ni vrnil niti ponoãi, je bilo to se-
veda Ïe povsem ãudno. Îenske so sluteãe postajale pri
babi Fikale, moÏje pa so zborovali pri starem âejãu.

Bog ga Ïe ni vzel k sebi, so pravili. Kajti, on zmeraj vza-

me le du‰o, telo pa mu je treba prinesti.

Vrag pa tudi zmeraj kake sledi pusti, so zmajevali. Kaj-

ti, ‰e ãe iz koga mrtva‰ke ãrve napravi, potem to tako smr-
di, da se takoj zavoha.

Baba Fikale jim je pritrjevala in je nalagala na ogenj,

da je ognji‰ãe kar siãalo. Redko se je primerilo zadnji
ãas, da se jih je toliko zbralo okoli nje in da so jo tako
poslu‰ali. Morda najnazadnje, ko je od‰el Mari‰ka. Zato
je bila zdaj razgreta, da jo je kar stresalo. Ne, ne, kar tako
ga ni pobralo! je zgotavljala. Mlad je bil — zdrav in nabit.
Nikjer ni imel nobene pege, nobene bule, nobene sumljive
mehkobe, videlo se je to. Samo —! je nato pomenljivo po-
molãala in je govorila ‰e ti‰e: meni se je Ïe ob njegovem

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

146

rojstvu nekaj zazdelo — ‰e ko sem mu popek zavezovala, me
je nekaj spreletelo, da ne bo z njim vse dobro. Ja! Ja! je pri-
trjevala in se je vroãiãna spra‰evala: ali je bilo to, da je ne-
kje blizu krcnilo, kot bi kdo na oreh stopil? Ali je bilo to, da
je nekje blizu ãrhnilo, kot bi kdo v vodo pljunil? Ali pa je mo-
goãe celo srhnilo — srhnilo, kot bi mrtvec prdnil? A kakor-
koli Ïe: dobrega ni znanilo, kar se mi je sli‰alo! In videli bo-
ste: dobro se tudi ne bo izcimilo!

Zdaj so bili Ïe povsem prepriãani, da se je Babiãu na-

pravilo nekaj stra‰nega. Posebej ‰e, ker tokrat tudi sta-
ri âejã ni veã upal. Da. Celo posumil je, da je pogre‰a-
nega nekdo zaklal. In zaradi tega ni bil le Ïalosten, tem-
veã tudi besen. Zdaj z levico, zdaj z desnico si je Ïivãno
vlekel bajusi, tako da si ji jih po vsem razmr‰il in so mu
‰trlele kakor ‰a‰ po povodnji. Govoril pa je tako raztrga-
no in ‰u‰ljavo, da so ga komaj razumeli.

âe se je to zgodilo? Kar se v Lacki romi ‰e ni zgodilo!

Potem se je res nekaj stra‰nega zgodilo. A saj drugaãe
tudi ne more biti. Ker tujec ne more kar priti, ãloveka
zadaviti in z njim na pleãih oditi! Sploh pa ne more tu-
jec z Babiãem kakih raãunov imeti! Ko pa je Babiã od
malega tu kot privezan. Kaj torej? Bogme da, da se je
lahko le to zgodilo: na‰ je na‰ega zaklal! Cigan zadavil
Cigana! Z velikimi usti je v lastno meso ugriznil! Le kdo,
kdo bi to mogel biti?

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

147

Seveda so pogledovali proti Bumba‰u.

A Bumba‰ se ni bal teh pogledov. ·e pred domaãimi,

ki ga niso zgolj sumili, ampak so bili kar prepriãani, ni
niti trenil. Slastno kot zmeraj je zveãil svojo jutranjo ãe-
bulo. Pogoltno kot zmeraj jim je odjedel iz lonca, da je
vsakemu ostalo le ‰e za Ïlico. Potem pa je spet poleÏa-
val in vmes glasno drnjohal, kot da ga dogodek sploh ne
zadeva. Le sekirico je pustil zasekano v panj. In noÏ je
imel vseskozi na dosego.

Halgato ni vedel, kaj bi. Niti, kaj naj si misli. Krãevi-

to je tuhtal, ali je sploh mogoãe — to: da je Îlajfar De-
belega Babiãa zaklal!? In bolj ko so bili drugi prepriãa-
ni, bolj je upal, da mu ni pustil krvi. Da ga je le malo
davil. Pa malo ‰ãipal in brcal. Potem pa ga je le spodil iz
Lacki rome. Babiã pa si seveda zdaj ne upa nazaj. Ali pa
niti noãe? Grintavi Fico mu, recimo, skrivaj prina‰a os-
tanke. On pa tiãi nekje v loãju, jih po mi‰je gloda in
ãaka. âaka, da se bodo ljudje na‰ãuvali in bodo ‰li nad
Bumba‰a. Ali pa ga bodo celo prijavili milici.

Da.
Halgato si je zelo Ïelel, da bi se vse dobro razpletlo.
Noã je bila Ïe taka priloÏnost, ko se lahko stvari po-

tihem in na hitro uredijo. Debelega Babiãa bo recimo
zazeblo, ali pa ga bo prepla‰ila kaka noãna Ïival. Prikra-
del se bo domov in zjutraj bo vsem odleglo. ·e sram jih
bo, da so Bumba‰a tako grdo sumniãili.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

148

A noã je bila stra‰na.
·e preden so se vsi, ki so v tesnem cimpru tesno legli,

povsem umirili, se je prviã oglasilo. Sprva se je zdelo kot
naporno jeÏevo sopenje, potem je postalo vse bolj jeca-
vo in ãlove‰ko. Prihajalo je izza stene, morda iz trav pod
obokom ali iz robidovja, ki je tam zadaj na ‰iroko raslo.
Bilo je iz bliÏine in daljave obenem — na hipe tako za-
molklo in votlo, kot bi prihajalo izpod zemlje.

Nobenega dvoma ni bilo: vsi v cimpru so to sli‰ali. A

sprva so se pritajili vsak zase. Nobeden se ni zganil, toda
prav ãutiti je bilo, kako otrpli vleãejo na uho in se vse
bolj bojijo.

Aj! je rekla. Aj! Aaj! Aaaj! Kaj si mi to napravil? Zakaj —

zakaj si mi to napravil?

Zdaj se je Bumba‰ dvignil v pogradu in se v sobnem

mraku ozrl po ostalih. Res ni bilo dvoma: vsi so to sli‰ali.
Fana in Ana sta se stiskali druga k drugi in sta si z dlan-
mi pokrivali obraz. Tereza je negibno leÏala vznak in je
‰iroko razprtih oãi ãakala. Halgato se je umikal od ste-
ne in je ves ãas meÏikal. Ni si upal miÏati, kajti zdelo se
mu je, da bo to, nekaj, zdaj zdaj prhnilo povsem blizu.
Pa tudi gledati si ni upal, kajti zdelo se mu je, da bo to,
nekaj, seglo tudi po njem.

Toda, ne!
Spet se je oglasilo tam daleã. Globoko.
Aj! ko bi dahnil nekdo, ki mu jemlje sapo.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

149

Aaj! kot bi vzdihnil nekdo, ki ga napolnjuje mora.
Aaaj! kot bi stokal nekdo, ki nima veã glasu, da bi jo-

kal.

Kaj si mi to napravil? Zakaj — zakaj si mi to napravil?
Bumba‰ je potipal pod vzglavnik in priÏgal vÏigalico.

Z njo je potem prikuril oljenko, se v soju njenega razgo-
revajoãega se plamena ozrl po prostoru. Se spogledal s
Terezo, ki je bila ‰e zmeraj otrpla.

Pa kaj —? je ‰epnila. Kaj si ga ti res zaklal?
Stari ni pritrdil. Niti odkimal.
Toda, Halgato je vedel: Prav tako je takrat Tereza

spra‰evala Mari‰ko. In prav tako je Mari‰ka topo po-
gledoval skoz njo.

Îoltavi plamenãek pa je poplesaval na tenju, poletaval
kvi‰ku in se spet povsem medel razgoreval po oljenki.
Njegova nejaka svetloba je utripala na stenah, predme-
tih, obrazih — jih na hip povsem razloãno izrisavala, pa
jih je spet potapala v temnino. Tako nekako, v nepred-
vidljivih presledkih, se jih je loteval tudi strah. Zdaj zdaj
so tiãali zasaãeni, v pozoru, nekako na preÏi; vsak po
svoje so ugibali o teh skritih glasovih, nihãe si ni upal o
njih karkoli reãi. Potem pa so spet zadihali, se upali pre-
mikati. Bumba‰ je potipal svoj veliki Ïepni noÏ, ga odprl.
Potem je med staro ‰aro za posteljo izbrskal ‰e enega,
veãjega. To, kar se je zaredilo zunaj, je bilo na lepem

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

150

mogoãe prerezati, razparati, zabosti. In s prião tega
obãutka jim je vselej malce odleglo.

Oni so. Nihãe drug ne more biti, je preudarjal Îlajfar.

Radi bi me dobili ven.

Oni? je spra‰evala Tereza.
Oni, oni si je dopovedoval. Ne upajo si predme. Ne upa-

jo si mi pogledati v oãi. Kar tako bi me radi. Izza hrbta. Z
odejo na glavi.

Eh! je odkimala Tereza. Stari âejã jim tega ne bi dovo-

lil. On bi raje milico poklical. âe je Ïe tudi ni?

âejã, âejã! je odmahnil. Pusti njega! Kdo pa ga ‰e sploh

poslu‰a!? Na‰i niso veã kot nekdaj! To je zdaj banda! Ker ãe
bi tu ‰e kdo koga kaj poslu‰al, potem ne bi bilo vsega tega!
Je spet odmahnil. Pogled pa mu je napolnila tista pasja
Ïalost, ki je Halgata te dni tako ganila.

Potem je bilo dolgo dolgo vse tiho. Niti lesni ãrv se ni

zganil. Tudi noãne ptice so potihnile. Vse, vse je tuhta-
lo, ali je Bumba‰eva krivda res tako velika? In pa — ali
bo taka tudi kazen?

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

151

16.

aaaj! je reklo, ko skoraj niso veã priãakovali.

Îlajfar je poãasi vstal, po prstih stopil k izhodu in

si nabrusil noÏ ob hlaãnico. Niso vedeli, kaj namerava.
·e najbolj se je zdelo, da bo kratko malo sku‰al pobeg-
niti iz Lacki rome.

Kaj si mi to napravil? je reklo. Zakaj — zakaj si mi to na-

pravil? je zakrulincalo iz globine. Nikoli veã ne bom jedel
iz domaãega piskra!

Zdaj je Bumba‰ brsnil v deske, s katerimi so v hladu

zaslanjali izhodno odprtino, in planil v noã. Naprej je
bilo potem vse tiho, nato pa se je izza bivaka zaãul lo-
mast begunca in zasledovalca. Zavr‰alo je suho robi-
dovje, krcalo je vejevje, neka teÏa je telebnila ob tla in se
na kratko zakotalila. Glas, ki ni bil veã globok in zamol-
kel, je na vse grdo prosil za Ïivljenje.

Grintavi Fico! je Halgato v hipu prepoznal skovirja.
Kar bos in razopasan je stekel v snegu. Se spotaknil in

skorajda padel. Se pognal nad robidovjem in skozi
grmiãje proti ãistini, na kateri je Bumba‰ sklatil Grinta-
vega Fica in ga nabodel. Ne! je zastokal Halgato. To ni

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

152

smrt! To je grintavi Fico! Ne! je pojokal. To ni On! To je
Grintavi Fico!

A je bilo prepozno.
Ko je stopil na zasneÏeno oazo, je ãloveãek le ‰e hro-

pel. V naroãju pa je ‰e zmeraj stiskal ‰korenj, s katere-
ga globoko saro si je malo prej spreminjal glas. Prav
vanjo je namreã govoril vse tisto: Kaj si mi to napravil?
Zakaj — zakaj si mi to napravil? Nikoli veã ne bom jedel
iz domaãega piskra.

Halgato je poznal to ukano in je zdaj krãevito obÏalo-

val, da tega ni prej pogruntal.

Bumba‰ je odvrgel noÏ in si v snegu opral roke.
Nato je povlekel deãka za rokav, ga zasukal tako, da

mu je noãna sinjina osvetila obraz. Jaz grem, je rekel
tiho, zlogoma, kot da se pred tem slovesom ne bi prav
niã hudega zgodilo. Sli‰i‰, MeÏika‰ — jaz zdaj grem, ga je
stresel in se mu od strani zazrl v obraz. Povej jim, da se
je Bumba‰ posral na vse in da jih kurc gleda. Vse tako povej.
Ani povej. Fani povej. Pi‰tiju povej — tudi Pi‰tiju povej, da
se je Bumba‰ posral na vse in da ga kurc gleda… je pregriz-
nil Ïalobo, ki je napolnjevala te besede, in od‰el v temo.

Halgato je prikimal.
ZamiÏal.
âakal.
A zmeraj, ko je vmes le odprl oãi je bilo vse ‰e tam.

Grintavi Fico je leÏal zgrbljen z velikanskim sarastim

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

153

‰kornjem v naroãju. Korak stran se je v snegu ãrnil noÏ.
In pa: v Lacki romi se ni prav niã zganilo. V nobeni linici
ni zabrlela luã. Nihãe ni pri‰el niti na podokni. Tudi ene-
ga samcatega zaskrbljenega glasu ni bilo sli‰ati.

A Halgato je ‰e kar ãakal.
Kaj — kaj? je ‰epetal. Ali je kaj — ali ni niã? Bumba‰ je

enega zaklal. Bumba‰ je drugega zaklal. Bumba‰ se je na vse
posral — in kaj je zdaj? Ali je kaj, ali ni! Ali je treba ‰e kaj
napraviti, ali pa gremo v rit? je tuhtal in sploh ni ãutil svo-
jih bosih stopal v snegu, niti hladu, ki se mu je zalizal
pod tanko oblaãilo. Zato pa ga je vse bolj ti‰ãala prazni-
na, ki sta jo delali ti dve smrti, pa Bumba‰ev beg, vse to.
Praznina, ki je zijala, terjala svoj prostor. Praznina, ki je
ni bilo moã z niãemer zapolniti, niti iztisniti.

Pa — kaj? se je potem le napotil proti zaselku. Ne bo

nihãe klel? Ne bo nihãe tulil? Ne bo nihãe jokal? S pestmi je
tolkel na vrata, na okna, na stene. In vsem, ki so sneni in
prestra‰eni pokukali iz bivakov, pravil naravnost v
obraz: Pizda vam materina! Pizda vam materina!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

154

17.

otem je Halgato spet miÏal.

MiÏal je, ko so Grintavega Fica pobrali iz snega in

ga odnesli na pare.

MiÏal je, ko so Debelega Babiãa pri Tretjem mostu

potegnili iz reke in ga tam nekje tudi zakopali na drÏav-
ne stro‰ke.

MiÏal je, ko so Bumba‰a prijeli v mestu in ga obdolÏili

dveh umorov.

MiÏal je, ko je nekdo na pristavi zaklal âriãka.
In je odprl oãi, ko je pri‰el Pi‰ti.

Da.

Kakor v hudih sanjah sta se zna‰la pred razmesarje-

no Ïivalco. Dolgo sta nemo jokala vase, si s pogledi pra-
vila o sami grozi. Se zmeraj spet zazirala v osliãkovo te-
lesce, ki ga je skriti klavec ne‰tetokrat prebodel, mu raz-
paral vamp in mu scefral u‰esa. Obenem pa sta tudi Ïe
slutila: ta, ki je klal âriãka, je bil vrag, ali pa je norel od
ma‰ãevanja.

Vidi‰, tako je zdaj tu, je ‰epnil Halgato.
Ja, je dihnil Pi‰ti.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

155

Potem pa sta prijela Ïivalco vsak za eno nogo in jo

vlekla daleã daleã v sneg. In zmeraj, ko sta vmes omaga-
la, se jima ‰e ni zdelo primerno za pokop, temveã sta
molãe spet poprijela in zagazila v udirajoão se zmrzal.
Kmalu sled ni bila veã krvava, kmalu s poljane ni bilo
veã videti Lacki romo, onadva pa sta se ‰e kar pehala.
Kot da bi Ïelela âriãka spraviti nekam nedosegljivo da-
leã — v drugaãen sneg, v drugo zemljo, na drugi svet.
Vendar — naposled le nista imela veã moãi, da bi se ‰e
premaknila.

Tu? je vpra‰al Halgato.
Kaj vem? se je oziral Pi‰ti. Ni se mu ‰e zdelo. A vedel

je, da ne zmoreta naprej.

Nikjer nama ne bo prav, je tiho rekel Halgato.
Vem, da nama ne bo, je prikimal. In samo tako je prav:

da nama ne bo!

Halgato mu je bil hvaleÏen. Tudi sam je tako ãutil, a

ni pritrdil, ker se je bal, da ga bo izdal glas. Dvignil je lo-
pato in zasekal v sneg. âeprav se je zemlja skrila pod le-
den oklep, je vedel, da bo ‰lo. Danes bi ‰e v Ïivi kamen
zmogla.

Îalostni âriãek, je pomislil. On paã ni vedel, zakaj so ga.
On je gotovo samo stal. In drÏal. In se ãudil.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

156

O, vedel je, vedel! je vzkliknil Pi‰ti. Îe vseskozi je vedel,

da mu ne bo dobro z nami. Samo, kaj si je pa mogel — saj ni
bil po svoji volji s Cigani.

Ampak, da bo tako plaãeval Bumba‰evo noro pamet, tega

pa zagotovo ni vedel, je podvomil. Saj tudi ãe je vedel, tega
paã ni razumel. In tega tudi jaz ne morem razumeti.

Oh! je vzkliknil oni. Razumeti!?
Ja! je vztrajal. Meni je to pomembno. Ko pa je Debeli Ba-

biã vsaj vedel zakaj. Pa Grintavi Fico je vedel. Samo âriãek
ni vedel. Le njega je doletelo tako.

Zdaj je Pi‰ti umolknil; pogledal stran; se nehote od-

maknil.

Prezebli obraz se mu je ‰e zoÏil. Ustnice so se mu na-

‰obile in okoli njih so se mu napravile tako grenke gube,
da se je Halgato ustra‰il

Kaj je? je ‰epnil.
Kaj — kaj? je oni otresel.
âe pa vem, da je! je vztrajal.
Figo ve‰! ga Pi‰ti sploh ni pogledal. Ko pa si tudi ti tak

âriãek. Te Ïe kar vidim, kako bo‰ ‰e kar vztrajal. Kako bo‰
ti‰ãal sem, ne da bi te izuãilo. Potem pa : kako bo‰ Ïivel, tako
bo‰ tudi krepnil. Brez zveze — prav gotovo — brez zveze!

Ni ga povsem razumel, a nekako ni imel moãi, da bi

vpra‰al. Malo ga je bilo tudi strah. Kajti Pi‰ti se je zdaj
zdel ves tuj in divji. Ena sama napaãna beseda bi ga lah-
ko pognala s poljane. En sam trzljaj bi bil dovolj, da bi

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

157

zapustil njega in mrtvega âriãka in morda tudi Lacki
romo.

Ko sta potem spet kopala, je Halgato vseskozi poma-

lem ãrviãilo. Sprva je bil to obãutek, da je ta ãudna po-
greb‰ãina njuno slednje skupno opravilo. Da poslej eno-
stavno ne bo veã poti, ki bi ju oba skupno zamikale. Da
ne bo stvari, ki bi se jih skupaj dotikala.

Niti trenutkov, ko bi bila enakih misli. Potem se je pri-

dodal ‰e obãutek, da bosta prav zdaj — tu, v ta grob, k
âriãku — zagrebla vso tisto ãarovnijo, ki ju je druÏila. In
ta obãutek je postajal vse bolj neprijeten. Neznosen.
Zra‰ãal se je s praznino, ki jo je prviã zaãutil, ko je ostal
ob mrtvem Ficu. Raz‰irjal je prostore, v katerih se je si-
cer votlilo Ïe veliko tega — novica o Babiãevem truplu,
Bumba‰ev zapor, Terezina vnoviãna otopelost.

Ja res ne vem, kaj bi, je priznal. In ponovil z vpra‰a-

njem: Jaz res ne vem, kaj!?

Eh! je pihnil Pi‰ti. Treba je stran!
Stran!
Stran!
Stran!
Ugriznil se je, da ni rekel: Kam? A dijak, kot da je vse-

eno razbral. Kamorkoli! je pojasnil. Do koder paã pride‰.
Dokler ti paã nekje ni res prav. A zagotovo je najbolje tja, od
koder je predaleã, da bi se lahko vraãal. Recimo v Ameriko,
Avstralijo, Kanado… se je sku‰al spomniti, a je nato le

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

158

dodal: Jaz pojdem najverjetneje v Brazilijo. Tja je ‰e najbo-
lje. Zaradi polti.

Ti pojde‰ — kaj!? je vztrepetal.
Zdaj, je zmignil Pi‰ti. Zdaj — ãimprej.
Zdaj se je sproÏilo v njem kakor v violini. Neka nevid-

na struna se je nekje utrgala in je poletela skozenj. Tako,
da se je nemalo zaãudil, od kod mu sploh moãi, da je
tako rekel: O, to pa paã ne! Ti pojde‰ zdaj lepo nazaj v ‰olo!

Le ‰e: E! je zinil dijak.
On pa le prikimal, ko bi to storil Bumba‰. In rekel z

njegovim glasom: Nazaj v ‰olo pojde‰. Tako bo. Edino to je
prav.

Potem sta molãe poloÏila osliãa v jamo in ga zasula.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

159

18.

ereza je spet pometla barako in zakurila smeti. Po

tem pa je bila spet taka kot takrat, ko je od‰el Ma-

ri‰ka. âez dan je posedala ob hladnem kaminu in ni do-
volila podkuriti. Zveãer je legla na Bumba‰ev pograd in
ni dopustila, da bi kdo prilegel, ãeprav je bilo prostora
‰e za enega. Zato so se neradi zadrÏevali doma. Halga-
to in Pi‰ti pa sta si celo postlala na pristavi.

A to, kot da ji ni bilo dovolj.
Kar na lepem jo je ob‰lo in je vse Fanine in Anine cu-

nje zmetala na dvori‰ãe. Potem pa je zastrla vhod z de-
skami in dekleti sploh ni veã pustila v cimper.

Zdaj so bili torej v pajati ‰tirje.
In so bili komajda vsi pod streho, kajti lopa, ki jo je

Bumba‰ zbil za osla, je bila majava in pritlikava. âe bi se
vsi obenem vzravnali, bi jo lahko dvignili in jo prestavili.
Ali pa bi se ob takem premikanju najverjetneje sesula.

Ana je tudi zdaj molãala. Halgatu se je zdela kakor

roÏa, ki tiho rase in nato tiho tiho vene. Pestovala je svo-
jo neÏeleno noseãnost in ni niti s pogledom potoÏila.
Gotovo bo tako tudi rodila. In ‰e to je teÏko predvideti,

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

160

ali bo otroka potem pobrala in ga obdrÏala v naroãju ali
pa ga bo kar nekje pustila.

Fana je, prav nasprotno, ves ãas renãala. Halgatu se je

zdela kakor bolna Ïival, ki se Ïeli na vse naãine znebiti
boleãine. Najprej se brezglavo zaganja in se ãoha, kot da
se je moã boleãine enostavno otresti. Potem upehana
obstane, poslu‰a vase, se sku‰a razgrebsti; pol Ïivota bi
si odgriznila, samo da je ne bi veã bolelo. Naposled po-
tem obupa, se toÏeã navaja na neprijetnost, i‰ãe neko-
ga — kogarkoli — ki bi ji pomagal ali jo vsaj pomiloval.

Toda, kaj sta lahko storila deãka!
Halgato, ki je ‰e zmeraj upal, da je vse to le mora, iz

katere se bodo zdaj zdaj zbudili.

Pi‰ti, ki je le ‰e iskal priliko, da bi pred vsem pobeg-

nil.

Pizda vam materina! se je prvi ozrl po naselku.
Tako je! je pljunil drugi. Saj drugaãe ne more biti.
A Lacki roma je bila gluha.
Nizke, z vsem mogoãim krite bivake je sneg samo ‰e

ulegel, da so bili kakor vsevprek in drug v drugega za-
rasli gomolji. Kakor nezdrava, a trdovratna goba, ki je
nekoã pognala v globeli in jo za zmeraj skazila.

·e dim, ki je puhtel s kaminov in iz dimniãnih od-

prtin, je ti‰ãal k tlom in kot kuÏna mrena visel nad po-
ljano. In zaradi tega dima, ki se je pozimi le redkokdaj
dvignil, je Lacki roma vonjala na pogori‰ãe.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

161

Seveda ni bilo upati, da se jih bo kdo tu usmilil.
Bili smo Bumba‰evi. Bili so otroci smrti, ki je laãno

cigansko zimo samo ‰e zagrenila.

Pi‰ti je ves ãas pogledoval svojo prazno platneno torbo.
Nato je brcnil v plahto, s katero si je pokrival noge, in
nameraval kar brez besed oditi. Halgata je ta njegov
odloãni korak presenetil. Obenem pa je zaslutil, sa se je
deãek napotil po neki svoji poti. To ga je sproÏilo, da je
stopil za njim. âeprav je vedel, da ga je oni Ïe opazil, je
hodil previdno, po prstih, pazeã, da mu pod podplati ne
bi za‰kripal sneg. Ker ni vedel, kako bi ga zadrÏal, je
Ïelel biti le senca, ki mu bo neopazno sledila. Toda, na
eni gazi, ki je vodila iz Lacki rome proti Veliki vejsi, je
Pi‰ti zastal, se obrnil. V pogledu, s katerim ga je priãa-
kal, se mu je vrtinãila nejevolja, ãe Ïe ne jeza. Kaj je —
kam rine‰ — kaj ti je to treba? ga je zaustavil.

Halgato je zastal. Pridihnil. Ni vedel, kako bi mu po-

jasnil. Posebej ne zdaj, ko ga je tako vpra‰al. Toda — saj
sta se vendar Ïe prej zmenila —! Nazaj v ‰olo mora‰, je
‰epnil.

O! je deãek pogledal pod veke. Ti mi bo‰ to rekel?! Ti mi

bo‰ to velel!? Ti — ja, kaj pa ti ve‰!?

Vem, je prikimal. Vem, da mora‰.
Moram!? je oni spet pogledal pod veke.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

162

Vem tudi, da hoãe‰, je vztrajal. Samo: Bumba‰ se je pos-

ral na vse. In zdaj se hoãe‰ ‰e ti posrati! Sam nase se hoãe‰
posrati!

Zdaj je Pi‰ti umolknil; pogledal stran; se odmaknil.

Obraz, ki ga je tako Ïelel skriti, se mu je ‰e zoÏil. Okoli
stisnjenih usten pa so se mu napravile tiste grenke gube,
ki se jih je Halgato tako bal. Dobro, je potem komajda
rekel. Morda res bi, je pogoltnil. Samo, ti ne razume‰: to
zdaj ne gre kar tako.

Gre, gre! je kriknil Halgato. Jaz ti bom dal! Toliko, kot

sem z Bumba‰em, bom zmeraj nabral! ga je zgrabil za dlan.

Ne! se je Pi‰ti odmaknil.

Ja! ga je spet zgrabil.
Ne! se mu je izmuznil. Nikakor, ne! se je pognal po

gazi.

Ja! Ja! stekel je za njim, a ga ni dohitel. Pi‰ti je tekel na

vso moã in je bil vseskozi za korak dva hitrej‰i. Neka
nepojmljiva sila ga je gnala, da je preskakoval kotanje se
zaletaval po neshojenem in bredel v zamete. Na vse
zadnje mu ni preostalo drugega, kot da ga je spotaknil.
Se zakotalil za njim v sneg in ga trdo zgrabil. Res bom
nabral! mu je zasopel v obraz. ·e veã bom nabral! Ker
Bumba‰ je spotoma tako pol zapil!

Nor si! je dahnil Pi‰ti. A se mu ni veã upiral.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

163

âetrta knjiga

amesto koga roÏa cveti, na mesto koga sem jaz? je k
violini pripeval godec, ki je prihajal iz neke svoje

skrivnosti in je bil od ãasa do ãasa zmeraj spet naokoli.
Videvali so ga v gostilnicah, na pro‰ãenjih, na gostijah
in drugih veseljih. Navajali so se na njegovo toÏno pe-
sem, ne da bi se spra‰evali, o ãem prav pravi. Le ãe se je
komu zaÏelelo, da bi jo sli‰al znova, mu je pomolil dro-
biÏ ali pa mu je naroãil pijaão. In vedeli so Ïe: ‰ele tak-
rat se mu povsem razpro oãi. ·ele potlej je res na dolgo
potegnil z lokom in ‰e zapel iz globokega grla: âigava
koÏa najbolj di‰i, ãigava pesem rabi moj glas?

Ta napev se je Halgatu delal vsa ta leta, ko je vztrajno
lezel iz kraja v kraj in izpolnjeval obljubo, ki jo je dal
Pi‰tiju. Bil je pravzaprav misel, ki se mu je vpra‰ujoãa
zataknila in ni terjala odgovorov. Kar tako, vãasih bolj,
vãasih manj, ga je napolnjevala in ga gnala, da je zme-
raj znova spet vstal in se napotil naokoli. Ni vedel, kdaj
jo je prviã na glas zapel, kdaj se mu je utrnila njena me-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

164

lodija. Le, ko mu je kdo pritegnil ali jo celo sam zapel, se
je zavedal, da ni le vzdih.

A tako je bilo z vsem drugim.
Minili so dnevi in dnevi, ko je Ïivel ves v sebi. Ni se

dotikal poti, ki jih je hodil. Niso se ga dotikali ljudje, ki
jih je sreãeval. Celo vsi tisti ne, ki jim je igral. ·ele potem,
ko je vãasih obsedel in pobrskal v svojo platneno torbo,
se je ãudil, od kod spet toliko drobiÏa, da ga je veã kot
dovolj za njegovo edino skrb, za Pi‰tija.

Vãasih ga je zaradi te zamaknjenosti kaj tudi neprijet-

no presenetilo. Znenada, kakor z vedrega je udrihnilo
po njem, ga zalotilo povsem nepripravljenega. Takrat je
ponavadi obstal, se potuhnil kot velika pla‰na ptica.
Dolgo dolgo je bil potem na taki ãudni preÏi. Pogledo-
val je z enim nejevernim pa enim Ïalostnim oãesom —
ãakal, da bo minilo. In taka njegova drÏa je izdajala vso
nemoã, da bi se s ãimer koli sooãil. Taka njegova stiska
ga je gnala, da je beÏel pred vsemi in vsem. Zaradi tega
je bili velikokrat besen nase, a ni nikoli nikomur potoÏil.
Celo Pi‰tiju ni zaupal, da je spotoma Ïe nemalokrat obu-
pal — da je vãasih dolgo dolgo kje Ïdel v samoti in da je
spet miÏal.

Tudi v Lacki romi Ïe dolgo ni imel veã obstanka.

Prihajal je sicer, sa nadihal znanega, zatolhlega von-

ja izpod njenih peroti. A zmeraj je ostajal le za toliko, da

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

165

se je posu‰ila obleka, ki mu jo je ‰e najverãkrat oprala
âejãeva Marga. Tereza namreã Ïe dolgo spet ni imela
veã ãasa. Tereza se je namreã, potem ko je pregnala
Fano in Ano, tudi sama izselila iz cimpra. Prvo zimo je
prebila pri Plantavem Mi‰ki, potem pa, ko sta se pole-
ti, kdo ve zakaj sporekla, se je znosila h Gubaãem. Nihãe
ni prav vedel, h kateremu izmed njih je prilegala; ãe je
sploh h kateremu. Kajti, stari Lajãi Gubaã je imel Ïeno,
tudi mladi Lajãi Gubaã je imel Ïeno, njegova edina Ïe
dorasla sinova pa sta bila vendarle premlada, da bi ho-
tela Terezo. A kakorkoli Ïe, Gubaãi in njihove Ïenske so
jo sprejemali medse.

Halgato je o teh njenih ãudnih potih ni nikoli po-

vpra‰al. Pa tudi njej se ni zdelo, da bi mu morala karkoli
zaupati. ·e najraje je imela, ãe sta si ‰la kar mimo.

Iz Lacki rome, kjer se je opral in oãedil, je Halgato pona-
vadi odhajal v Mesto. Ta pot mu je bila edina res ljuba,
obenem pa se je ‰e zmeraj malce bal. Kajti ãeprav se ni
veã izgubljal v podobnih si uliãicah in na velikih kriÏi-
‰ãih, ga je kdaj pa kdaj ‰e zmeraj pokljuval obãutek, da
hodi v groto velikanskega, nedojemljivega stroja. Naj si
je potem ‰e tako dopovedoval, da je to le naselek, v ka-
terem ljudje paã Ïivijo malo bolje tesno in malo bolje
drug ob drugem, se mu je potem zmeraj spet zdelo, da
tu Ïivljenje obvladuje neka skrita, njemu in najverjetne-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

166

je tudi njim nerazumljiva sila. Nezavedno se je tako
zmeraj izogibal oÏin in podhodov, sku‰al hoditi ãim bolj
tako, da je bilo nad njim vselej videti nebo — nebo, ki je
bilo edino povsod enako in nedvomno vsem in vsemu
eno.

Pi‰ti je to njegovo nelagodje Ïe dobro poznal, pa se

mu je vendarle zmeraj znova smejal. Poln neskrite ra-
dosti, ko ga je zagledal, ga je podraÏil. Potem ga je sunil
s pestjo v ramo, ga takole, po pasje, povohal: O, dobro
di‰i‰, ‰e zmeraj dobro di‰i‰! Gotovo si spet dobre ognje kuril
in v toplih kozolcih spal? Halgato je ponavadi le prikima-
val in nato sta se napotila skozi mesto.

Takole: z ramo ob rami sta ‰la.
In so bila njuna ramena visoka, Ïe skoraj odrasla.

Kajti, nekje spotoma, ne da bi opazil, sploh pa ne, da bi
si o tem kaj rekla, sta se potegnila. Pi‰ti je bil, kot Ïe vse-
skozi, tudi zdaj za spoznanje vi‰ji. Halgatova drÏa pa je
bila kljub vsemu ‰e zmeraj nekam de‰ka. Ali pa se je
tako zdelo zaradi prevelikega Bumba‰evega suknjiãa in
upadle platnene torbe, v kateri je nosil le violino in de-
nar.

Kako je? je vpra‰al goslar.
Dobro, je odvrnil dijak. Pa pri vas?
Dobro, dobro, je skomignil.
Potem sta bila zadovoljna, da je dobro in o tem nista

veã govorila. Kakor se Halgato ni spra‰eval, kaj se Pi‰tiju

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

167

dogaja za tistimi velikimi vrati, skozi katera mu je zme-
raj prihajal naproti, tako tudi Pi‰ti raje ni drezal vanj.
Veliko laÏe si je sicer predstavljal njegova samotna po-
potovanja, njegove tihe ure v priloÏnostnih bivakih, nje-
govo vsega polno pesem, ko se je le-ta sama od sebe
zganila, in njegovo lakomno muziciranje navsezadnje,
ko je bil Ïejen, laãen, ali ko se mu je zazdelo, da ne bo
dobil dovolj denarja. Toda, vedel je, da Halgato te svo-
je muke ne Ïeli priznati in da se je tudi ne Ïeli odreãi.

A vendarle: Samo ‰e malo, mu je vãasih rekel.
Malo!? se je vznemiril goslar. Zakaj — malo?
Tako, ãe pa bom konãal, mu je pojasnil.
Konãal!? je zastal in je bil ves v sumu. Konãal bo‰ — kaj?

In kaj bo‰ potem? Bo‰ potem Ïe vse tisto, kar hoãe‰ biti?

Eh, je skomignil. Seveda bom. Vsaj nekaj bom.
Toda Halgato s tem nekaj, Ïe ni bil povsem zadovo-

ljen.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

168

o se je vraãal iz Mesta, mu je vendarle zmeraj

‰umelo v u‰esih. In v njem so plivkale radosti, ki jih

je doÏivel samo ‰e kdaj v davnih trenutkih otro‰ke spo-
zabe. Tako mu je bilo, ker je videl, da je Pi‰ti dobro. Pa
ker je vedel, da bo lahko zdaj spet vsaj nekaj dni vedril,
ne da bi moral zveãer med veseljake. Da bi ãim dlje os-
tal v teh lepih sanjah, je hodil poãasi, tako pomalem, da
so bili gotovo ‰e oblaki hitrej‰i od njega. Celo brencelj,
ki je trepetal v travah, ga je spet pritegnil, da je zastal in
se pomenil z njim. Tudi ljudi, ki so ga dohitevali ali pa
jih je sreãeval, je proti svoji navadi pozdravil in jih celo
ogovoril.

Ta svet je kakor vreme, si je pravil. Po svoje oblaãi, po

svoje vedri. Nikoli ga ni mogoãe povsem predvideti, niti
se nanj zanesti. Pa vendar, nekaj je zmeraj: zmeraj je po-
letje, zmeraj je zima. Kdor preÏivi nevihte, bo zagotovo
doãakal sneg. In kdo preÏivi zmrzal, bo zagotovo doãa-
kal sonce.

In jaz sploh nisem tako pritegnjen, da ne bi tega ve-

del, se je smehljal. Jaz paã Ïe vem poãakati, da mine, kar

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

169

Ïelim, da bi minilo. Pa potem pride, kar Ïelim, da bi pri-
‰lo.

In je obÏaloval, da se ni tega spomnil Ïe prej, celo po-

mislil, da bi se vrnil. Zdelo se mu je namreã, da bi bilo
dobro, ãe bi tudi Pi‰ti to vedel. Da ne bi morebiti kdaj
samo zaradi nevihte odnehal. Da ne bi, vihrav in neuãa-
kan, kot je, kdaj sku‰al spreminjati svet, se loteval opra-
vil, ki jih z zagotovostjo lahko prepusti‰ Bogu.

Pa je naneslo, da so ga takega, ‰e omotiãnega, v Veliki
vejsi le zvabili v gostilno. Bilo je paã nakljuãje, da ga je
na po‰tiji pobral okajeni traktorist, ki je razvaÏal uste-
kleniãeno vino. Potem pa, ko sta Ïe bila na gostilni‰kem
dvori‰ãu, se ni veã mogel ubraniti pred domaãini, ki so
v njegovi malhi otipali violino.

Vedel je: bila je to toãilnica, izpred katere so ozna‰i

takrat odgnali Mari‰ko. Prav zaradi tega se je je ves ãas
ogibal. Bila je ena redkih tod, v katero ni vstopil niti z
Bumba‰em niti poslej, ko je kolovratil sam. Vendar, zdaj
se je tudi to zgodilo; ker se je paã moralo. Veliki Pejpi
Baãi, ki je Ïe vse hãere poÏenil in se je zdaj ‰e samo za-
pijal, mu je célo svojo usnjeno denarnico ponudil. In ga
je bil pripravljen tudi na silo privesti, ãe morda to ne bi
zaleglo. Priganjali pa so ga seveda tudi drugi, kajti vedeli
so: kadar je Veliki Pejpi Baãi naroãal muziko, se je res na
veliko pilo.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

170

Halgato je sédel in je dolgo napenjal novo struno, ki

sta jo zjutraj kupila s Pi‰tijem. ·e zmeraj je namreã
gruntal, kako bi se izgovoril, da mu njegovega lepega
dne ne bi bilo treba deliti z njimi. Toda, Ïe kar je toãaj-
ka prinesla prvo roãko, so moÏje spet jeli toãiti in so tudi
njemu nazdravili.

Toliko, kot sem jaz za cigansko muziko dal, toliko najveãja

korita‰ka familija celi svoj vek ne poje! ga je lopnil Veliki
Pejpi. A ni mi Ïal, ni mi Ïal! Le muzika‰i imajo dolge zlate
prste, vsi drugi Cigani pa imajo le dolge!

Tako, tako! so mu pritrjevali.
Samo muzika‰e bi bilo treba od‰teti in jih pustiti!
Vse druge pa bi bilo treba v vreão zavezati in jih po

vodi spustiti!

Halgato je bil takih modrovanj Ïe navajen. Pobrenkal

je, dvignil violino. Potem jo je spet odloÏil, na du‰ek zvr-
nil prvi pa drugi pa tretji ponujeni kozarec. Îalostno,
Ïalostno je to va‰e veseljaãenje! jim je rekel v mislih. Îa-
lostno, Ïalostno je to va‰e hotenje, da bi se vam kar tako
kaj lepega zgodilo v du‰i. Da. Îalostno je in zato sploh
ni veselje. In vi ste le majhni, majavi, po‰vedrani va‰ki
moÏiclji, ki vam pamet sega le do tja, do koder vam se-
gajo roke… In je potem, ko se ga je vino v hipu prijelo,
stopil na stopnico ob ‰anku in jim zanala‰ã igral same
ciganske napeve.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

171

Filip Petarni je pristopil k ‰anku, ko je bila Pejpijeva
denarnica Ïe za polovico tanj‰a. âeprav so ga vsevprek
nagovarjali, naj prisede, jim je obrnil hrbet in naroãil le
zase. MoÏje, ki jim tako njegovo vedenje ni bilo po vo-
lji, so ‰e kar drezali. Beseda je dala besedo in celo Hal-
gatu, ki jih je ves ãas le z enim u‰esom poslu‰al, se je
zazdelo, da imajo nekaj za bregom.

âudno, ãudno! so rekli.
Pa da ravno ti zdaj noãe‰ tega lepega ‰krÏuta poslu-

‰ati!?

Ti, ki bo‰ morda prav kmalu imel zdavanjsko veselje

v hi‰i.

Na njem pa ti bodo tako in tako Cigani igrali.
Filip Petarni je poÏveãil poÏirek in komajda pogoltnil.

Nato je le skril zadrego in izpil do konca. Îe se je zde-
lo, da bo presli‰al namig in od‰el, toda potem je le spet
stopil nazaj k ‰anku in se je izpod ãela ozrl k omizju. No,
vidite — taki ste, jim je rekel, kot bi govoril otrokom. Ve-
selite se tuje nesreãe. Kakor babe se obregujete za mojim
hrbtom. Medse me vabite, da bi se mi lahko ‰e v brk smeja-
li. Potem pa ‰e ãakate, da vam bom dal za pijaão.

MoÏje, ki niso priãakovali, da se bo tako naravnost

spogledal z njimi, so potihnili.

Eh, eh! so pomomljali.
Kaj pa ga je zdaj piãilo?
Kaj mu je pa kdo takega rekel?

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

172

Pa tudi, ãe mu je Ïe kdo kaj spustil, saj je bilo vendar

v ‰ali!

Le Veliki Pejpi Baãi je vstal in stopil k njemu. Pusti jih,

je rekel in odloÏil kozarec k njegovemu. Pet hãera sem
omoÏil. âe bi zdaj te tu vpra‰al: za vsako bi ti rekli, da ni
imela ravno sreãe.

Filip Petarni se je le namr‰ãil, se spet z obema lakto-

ma naslonil na toãilno mizo in se zazrl v svoj prazni ko-
zarec. Videti je bilo, da ne ve, kaj bi. Ne spim, ne jem, ne
Ïivim, je vzdihnil. ·e napiti se ne morem veã, je odkimal.
Pa ti ve‰, da to ni zaradi jezikov — poÏviÏgam se jaz na to.
Samo, ga je Ïalostno pogledal, preklet naj bo dan, ko sem
se veselil krsta!

Ne bo‰ rekel, da je res!? se je zdaj namr‰ãil tudi Pejpi.
Kaj pa? je iztisnil Filip. Vse sem Ïe probal, vse sem na-

pravil, kar sem lahko napravil.

Pa niã?
Pa niã. Oklepa se ga kakor malega Boga.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

173

o so se moÏje za mizo naveliãali Filipove toÏbe, je
moral Halgato spet igrati. A preko strun je ‰e zme-

raj pogledoval k Petarnemu, ki se je kakor brodnik opri-
jemal ‰anka in zdaj Velikemu Pejpiju Ïe dovolil, da mu
je toãil. ·e zmeraj sta govorila o hãeri, o tem ni bilo dvo-
miti. Halgato je vsa ta leta doÏivel veliko takih, oãetov-
skih stisk, a le-ta se ga je, bolj kot kdaj koli, dotaknila.
Najverjetneje mu je bilo tako zato, ker je Ïe précej opa-
zil ta ãudni Filipov pogled — pogled ãloveka, ki ga ni
Ïelel gledati. Tega, da jih, Ciganov, nekateri niso mara-
li, je bil sicer vajen. Prepoznal je njih napuh, zahrbtnost,
odkrito sovra‰tvo — toda v Filipovem pogledu, ki se mu
je kdaj pa kdaj, najverjetneje nezavedno dotipal, potem
pa, ko bi se Ïe skoraj spogledala, se je bliskovito odmak-
nil, je bilo nekaj ‰e stra‰nej‰ega. Neka stud, neka ugaba
— in neki ãuden strah obenem. ·ele, ko je tako dolgo o
tem tuhtal, ga je pre‰inilo. Ne da bi nehal vleãi z lokom,
se je nagnil k fantu, ki mu je sedel najbliÏje. Z na‰im
hodi? ga je povpra‰al v uho. S kakim Ciganom?

Ja, ja je prikimal oni. Z enim tu ãez. S tistim, ki hodi v

‰ole.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

174

Zdaj je Halgatu v hipu zataknilo.
Videl je fantov zaãudeni obraz, videl je vse ãudne

ãudne obraze, ki so mu nekaj govorili, ga najverjetenje
spra‰evali. Videl je Velikeka Pejpija in Filipa Petarnega,
ki sta se ozrla, videl je vse preveã svetlobe, ki je bol‰ãala
z golih Ïarnic pod stropom in na zidu. Z enim? je po-
mislil. Ki hodi v ‰ole? je ponovil, Ïeleã jih o tem izpra-
‰ati. Toda, tako zelo si je moral prizadevati za sleherni
glas, za vsako besedo, da ga sprva sploh niso razumeli.

No, no! so se odmikali.
Da nas ne bo‰ pokozlal!?
Da se ne bo‰ posral!?
On pa je ‰e kar plahutal. Gostilni‰ke stene so se pre-

mikale, tla so zanihala kakor na vodi, eden teh neizpros-
nih zazibov ga je naplavil k ‰anku, da se je skorajda za-
letal s Filipom Petarnim. Vi!? Mu je zasopel v obraz. Vi
to veste: ali hodi v tiste ‰ole? je s prstom risal v zrak veli-
ko poslopje in tista velika vrata. Vi to morate vedeti: ali je
on iz Lacki rome, ali je on od Bumba‰ev, ali je on Pi‰ti? ga
je grabil za srajco. In se je nekolikaj zbral ‰ele, ko ga je
oni z obema rokama pahnil med mize in stole. Ne zame-
rite, je zdaj ‰epnil. âudno je to. In jaz sem vam ãuden Cigan.
Malo se mi zdaj me‰a. Malo pa sem skoz tak.

Zunaj je sedel na stopnico in se naslonil vznak. Nebo je
bilo ãisto, polno, da bi videl vanj. Blizu in daleã so svet-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

175

likale zvezde, mleãna cesta je utripala, kakor zlati prah.
Luna, ki je bila nekje zadaj in je ni bilo videti, je Ïarela,
da so se vsemu in vsem delale dolge sence. Gotovo je
bila tudi ona polna. Polna sama sebe in nekega ãudne-
ga obãutenja, v katerem se je okopalo vse, ãesar se je
dotikala njena skrivnost.

V gostilni so moÏje moledovali za pijaão in niso in

niso hoteli domov. Med hi‰ami so se zaganjali psi, vãa-
sih je kje zajokala maãka. Vsak tak glas je v tej noãi pri-
‰el bliÏe kot ponavadi; zdelo se je, da je moã sli‰ati skozi
stene, beton, zemljo. In da je navsezadnje v tej slutljivi
uri mogoãe prisluhniti tudi vase.

Halgato ni vedel, zakaj ga je novica o Pi‰tijevi zvezi z

Petarnovo Izo tako vznemirila. Dekle je poznal le na vi-
dez. Pravzaprav jo je pogosteje videval pred leti, ko je
bila ‰e dekletce. Ali pa se mu je samo zdelo, da je bila
ona — kot hitro rastoãa bilka, tanka, blediãna, drobne-
ga koraka in ãudno upoãasnjenih gibov. Prav niã pri-
merna za to, kar se mu je zdelo, da je ljubezen. Za boÏ-
kanje, slaãenja, dotikanja, fuk. Zato zdaj, ko je bolje po-
mislil, niti nje niti Pi‰tija ni znal povezati z vsemi tisti-
mi prebliski, ki so ga prej tako neizprosno zavrteli. Prvi
hip ju je namreã ugledal gola. Gola, nekje tam v Mestu,
ali morda tu nekje, v Petarnovi sobi. Njenega suhljate-
ga, temnega, komajda ‰e pora‰ãenega, neve‰ãenega in
zapeljanega — njo, povsem drugaãno: veliko, teÏko Ïen-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

176

sko, ki mu polaga polno dojko v naroãje in ga z drgeta-
vim trebuhom vabi.

Zdaj tudi ni vedel, zakaj bi bilo narobe, ãe bi bilo res

tako.

Fantje, s katerimi sta v Lacki romi odra‰ãala, so ime-

li Ïe celo otroke. In so nekateri Ïe dolgo, noã za noãjo
legali k Ïenskam, k svojim ali tujim.

Pa vendar: ãutil je, da to, zdaj, ni prav, da tako ne bo

dobro. Niti ne zaradi Petarnega in njegovega nepredvid-
ljivega besa, temveã tudi sicer. Kajti Pi‰ti se mu je zdel
za tako zvezo nekako neprimeren, v njej gotovo usod-
no ranljiv. Kaj ti je bilo zdaj tega treba? mu je rekel. Kaj
bo‰ zdaj s to Ïensko slo, s to njeno krãevitostjo, ki ti bo
odslej vseskozi na sledi in te bo zmeraj bolj hotela? Kaj
bo‰, ko bo Ïelela vsak tvoj trenutek, vsako tvojo misel,
vso tvojo sreão?

Potem je spet dolgo nemo zrl v nebo.

In je poslu‰al vase.
In ni Ïelel odgnati prav nobene pomisli, pa naj je bila

‰e tako neprijetna. Vedel je, da se zdaj s Pi‰tijem vsaj ne-
kaj ãasa ne bo upal spogledati. Da mu o tem tudi ne bo
mogel kar tako reãi, ga povpra‰ati, kaj veã izvedeti.
Sploh pa ne, da bi mu kar naravnost zaupal, kaj si o
vsem tem misli. Ker bi bilo to noro. Bila bi spet vsakse-
bi, morda bolj kot kdajkoli. Pi‰ti mu zagotovo ne bi ver-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

177

jel, da je tak z njim samo zaradi skrbi za njegovo usodo.
Pa tudi sam navsezadnje ne bi bil prepriãan, da samo
zato.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

178

aslednje dni se je poãutil kot tat.

Îelel je ãim veã izvedeti o neãem, kar bi navse-

zadnje lahko tudi naravnost vpra‰al.

Iza je bila Ïe dlje v Mestu. Bila je dve, morda celo tri

leta starej‰a od Pi‰tija. A ‰ele to pomlad se je zaposlila v
domu, kjer je skrbela za najmlaj‰e. Bila je vzgojiteljica.

Filip Petarni si je zelo prizadeval, da bi ji bilo dobro.

Ko je ‰la v sluÏbo, ji je kupil celo avto, da bi lahko ob so-
botah prihajala domov kakor prava gospodiãna. A prav
ta avto je bil najverjetneje kriv njenega greha. Nekajkrat
je zapeljala Pi‰tija, ki se je vraãal v Lacki romo. Potem
sta se Ïe tudi dogovorila, da jo je tudi v nedeljo, nazaj
grede, poãakal ob po‰tiji.

Ko so Filipu prviã pri‰epnili o teh njunih skupnih po-

tovanjih, sploh ni pomislil, da namigujejo. Iza je od ma-
lega nosila v sebi neko svojo posebnost in se tako tudi
vedla. Îe v ‰oli so negodovali, da je bila preveã zase in
‰e najraje sama. Na uãitelji‰ãu so jo skoraj izkljuãili, ker
je ‰e zmeraj, in prav niã skrivoma, hodila v cerkev. Toda,
vse to, kot da se je ni dotaknilo. Iz dneva v dan, iz leta v
leto, je vztrajno lezla po tej, samo njej lastni poti. Zdaj,

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

179

ko se je naposled zaposlila v Mestu, kot navsezadnje le
redko kdo iz Velike vejsi, res ni bilo veã razloga, da bi
bili zaskrbljeni.

Toda, potem, ko so sicer Ïe vsi govorili, je Iza kar

sama priznala, da se s Pi‰tijem videvata. Ni sicer rekla,
da je med njima kaj veã kot prijateljstvo, toda bila je
nadvse odloãena, da ga zaradi govoric ne bo zapustila.
Filip Petarni je bil sprva le nejevoljen in pa predvsem
zmeden. Ni in ni mu ‰lo v glavo, ãemu se je zapletla s
fantom iz ciganskega naselja, ki je bil za povrh ‰e mlaj‰i.
Najprej jo je celo le prosil, naj se vsaj doma, tudi vsem
na oãeh, ne druÏi z njim. A Iza ga ni ubogala.

Pi‰ti je sicer poredkoma prihajal z njo. Vendar, takrat

sta kot zanala‰ã ostala kje na trgu, ali pa sta se celo spre-
hodila. In sta bila par, ki ga je zagotovo vsak opazil. Ona
prav niã veã va‰ko dekle, s klubuãkom in s svileno rutico
pod ovratnikom. On, njena temna senca, najveãkrat v
beli srajci, ki je samo ‰e poudarjala njegovo cigansko
polt. Vsi, ki so ju sreãevali, so se spra‰evali, le o ãem si
imata toliko povedati.

Filip Petarni naposled ni veã prenesel zajedljivih pogle-
dov. Pa tudi vse bolj se mu je zdelo, da se lahko iz take-
ga druÏenja izcimi kaj prav neprijetnega.

Poãakal je, da je razpakirala svojo usnjeno torbo in se

preoblekla, potem pa je brez trkanja stopil v njeno sobo.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

180

Ko ga je pogledala, je takoj vedela, da bo spet drezal va-
njo: Ïe z njegovega zresnjenega obraza je bilo razbrati,
da mu je tak pogovor nadvse neprijeten in da ga je na
neki naãin celo sram. Nikar spet ne zaãenjaj s tem, je tiho
rekla. Ne zanima me, kaj kdo misli, kaj mu ne gre v glavo,
kaj vse se mi lahko pripeti s Ciganom.

Filip je samo ‰e bolj stisnil ustnice in se je Ïivãno po-

praskal pod pazduho. Iza! je vzdihnil. Saj si ãisto zme-
‰ana! Gotovo ti je dal kaj v hrano. Ali pa te je vzela v roke ‰e
kaka druga coprnija. Jaz pa naj to gledam? Vsi naj to gle-
damo? Toliko sem trpel s tabo, zaj pa naj te dam Ciganom?

Nikomur me ne bo‰ dal, se je bledo nasmehnila. Nika-

mor ne bom ‰la. Vse bo ‰e naprej tako, kot mora biti.

Kot mora biti!? je pihnil. Kdo te bo pa potem ‰e pogledal?

S prstom bodo kazali za tabo. Za zmeraj se te bo drÏalo.

Pomolãala je. Pomislila, ãe naj bi mu rekla. Nikar ne

govori tako, se je potem zazrla za ‰ipo. Kdo pa pravi, da
bom ‰e kdaj koga tako hotela?

Hotela? se je zgrozil Filip Petarni.
Ja, je ‰epnila. Zelo ga imam rada.
Iza!? je ranjeno kriknil.
Toda ni ga pogledala. Zrla je skozi okno in kar molãa-

la. Ne more‰ — ne sme‰ nam tega napraviti, je besnel. Vse
si zmeraj imela — zmeraj si najveã imela. Druge sem gnal po
polju, ti si lahko sedela v sobi. Brate sem privezal na zemljo,
da si lahko ti ‰la v ‰ole. Nobeden mi ni tega nikoli oporekal,

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

181

nobenega problema nimam z njimi — ti pa mi zdaj to napra-
vi‰! Sem si od tebe res to zasluÏil? Z vso to dobroto, sem si to
zasluÏil!?

Naslednjo soboto se Iza ni vrnila iz mesta.

Filip Petarni in Ïena sta si le s pogledi govorila o svoji

veliki skrbi. Brkljala sta po dvori‰ãu, se lotevala nepo-
trebnih opravil in ãakala, ãakala. Tega ãakanja so se po-
stopoma nalezli tudi drugi. Zaãutili so ga celo sosedi, ki
so prav tako jeli pogledovati po po‰tiji, po kateri je vsa-
ko soboto prifrlel Izin stari hro‰ã. Bog ne prenese gizdije,
so zmajevali.

Samo malo je, sirota, glavo dvignila.
Samo za hipec je skrila ãrno pod nohtom in zatajila te

na‰e grape, iz katerih je prilezla.

Pa ji je Ïe poslal kazen, ji pritaknil samega ãrnega Ciga-

na.

Filip Petarni je vedel, da mu privo‰ãijo. Da jim je tako

natolcevanje v zado‰ãenje za vse, kar mu zavidajo. Toda,
svoje velike brige in nemira zdaj ni veã mogel niti hotel
skriti ne da bi Ïeni in sploh komu kaj rekel, si je v nedel-
jo zjutraj oblekel praÏnji gvant in je, tako opravljen, stal
na dvori‰ãu. Zdelo se je, kot da ne bi prav vedel, kaj naj
napravi. Naj gre morda v mesto in Izo ‰e enkrat na ko-
lenih prosi? Ali naj poi‰ãe Cigana, ga premikasti ali
morda podkupi?

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

182

Najnazadnje se je odpravil le v farovÏ in o vsem po-

toÏil Ïupniku.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

183

algato ni in ni verjel, da se je Filip Petarni res vdal
v usodo. Zameril mu je, da je le ‰e pil, da se je pre-

rekal s pijanci, celo ugovarjal klepetuljam, ki so bile pre-
priãane, da bo Iza zaradi Cigana gotovo ob sluÏbo. Da se
bo torej slej ko prej vrnila, sama in nesreãna. Ali pa se bo
v stiski vsem in vsemu navkljub s Ciganom naselila v
Lacki romi. Zato mu je vse bolj hodil blizu, ga celo zas-
ledoval, iskal priliko in zbiral pogum, da bi se pogovo-
rila. PreÏal je nanj recimo v gostilni, za katero je vedel,
da se bo vsaj zveãer zagotovo prikazal. Vlekel je na uho,
ãe je kdorkoli jel kaj o tem, kar so si nazadnje Ïe ne‰te-
tokrat rekli. Pijanemu mu je veãkrat skrivaj sledil vse do
doma. Potem dolgo iz teme zrl v osvetljena Petarnova
okna in ãakal, ãakal, da se bo v tej zakleti hi‰i vendarle
kaj zganilo. Da se bo torej Filip konãno odloãil in se na-
potil v Mesto. Ali pa da se bo Iza vendarle spet vrnila.

Petarni je to svojo senco seveda opazil. A veã od tiste-

ga zgroÏenega pogleda ni zmogel. Ali pa morda ni ho-
tel? Le zunaj, v temi, je kdaj pa kdaj zastal, prisluhnil, se
celo obrnil. A takrat se je Halgato potuhnil. Nekako se

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

184

mu ni zdelo primerno, pa tudi tega pravzaprav ni ved-
el, kaj naj bi mu rekel.

Pi‰ti in Iza sta tam daleã, morda prav zdaj ti‰ãala sku-

paj. Bila sta prepolna tiste skrivnosti, ki ju je zdruÏila. In
v tej skrivnosti gotovo sama sebi zadosti. Niti pomisli-
la nista, da se tu, v tej noãi, zaradi tega, njunega, nekdo
mantra. Kajti, kaj lahko, da tega mantra nista mogla niti
predvideti. Ne ona, ki je bila navsezadnje Ïe Ïenska,
Ïeljna Ïivljenja brez matere in oãeta. Ne Pi‰ti, ki je bil
tako Ïe dolgo ves svoj — imel je le njega, ki mu je paã od
ãasa do ãasa prinesel pol vreãke drobiÏa. Potem je Filip
sredi belega dne zasaãil Halgata na cesti pred hi‰o. âe-
prav se je, kot paã veãkrat brez pravega namena, le na-
potil tam mimo, je Petarni za ograjo pobral poleno in
mu stopil naproti. Îe na pogled je bilo videti, da ga je
sproÏila jeza, ki se je v njem Ïe dolgo nabirala. Klobuk
je izgubil Ïe tam pri ograji, dolgi, vznak poãesani lasje so
se mu usuli na ãelo in obraz, skoz nje ga je zdaj prviã
upal naravnost pogledati. Kaj je!? je Ïugal s polenom. Kaj
hoãete ‰e od mene? se je gnal naproti. Na kolena ste me
spravili — kaj bi zdaj ‰e radi?

Halgato je zastal in za hip zamiÏal. Ni namreã priãa-

koval, da se mu bo zasledovani kdaj tako odloãno uprl.

Oni pa se je zdaj kar zaletel vanj, ga sunil z polenom

v ramo in ga pahnil s ceste. Hãer sem vam dal — kaj naj
vam zdaj ‰e dam? je sopel, ko ga je mlatil in brcal. Iz hi‰e

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

185

bi me radi spravili!? Se na mojem ugnezdili!? Me za hlapca
in za norca imeli!?

Halgato si je pokrival glavo in obraz z rokami in se ni

niti sku‰al braniti. Doletelo ga je namreã tako iz nena-
da, da ni niti videl, ali je Petarni sam ali pa so ga zdaj
udrihali po njem ‰e tudi drugi. Kakorkoli Ïe, udarci so
bili kakor hiter deÏ, ki jemlje sapo. Od njihove vseobse-
gajoãe boleãine je bila huj‰a edino le ‰e misel, da jih do-
biva po nepotrebnem, gotovo po krivici. Nadeval mu jih
je nesreãnik, s katerim sta bila pod isto pezo.

Ko je oni naposled le odnehal, pa ni imel veã moãi, da

bi mu pojasnil. S koleni globoko v zamoãvirjenem ob-
cestnem jarku in z glavo, ki mu je vsa teÏja in teÏja pa-
dala v travo, je gledal v vrtinec — v vrtinec, po katerem
je poplesaval razopasani Filip Petarni in pravil zbranim:
Niso Cigani — hudiãi so! Noã in dan mi lazijo okoli hi‰e!
Koder stopim, me zalezujejo! Ponoãi jih sli‰im sopsti, tako
blizu pridejo! Podnevi se spreminjajo v Ïabe, krote, spake, mi
v hleve, v hi‰o lazijo! Mislite, da ne vem, kaj hoãejo? Misli-
te, da se jim bom dal kar tako?

Halgato ni vedel, kako dolgo je potem leÏal.

Tudi kasneje si ni obvezal ran. Si tudi ni spral niti ob-

liznil odgrnin.

Kar pustil je svoje premikasteno telo, da se samo sceli

— ãe se Ïe paã bo. âe pa se ne bo — potem bo pa paã po-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

186

malem zgnilo, se Ïe kam scedilo, poniknilo. Vsekakor:
brez ‰kode za ta svet. Zagotovo pa ne, da bi ga bilo ko-
mu Ïal.

·e ponoãi je nekako prilezel do Lacki rome, se zava-

lil v zapu‰ãeni Terezin cimper in obleÏal. âudil se je, ker
se mu je zdelo, da si je ta tepeÏ tudi zasluÏil. Gruntal je
in gruntal, pa ni vedel, zakaj — a se mu je vseeno ‰e
zmeraj tako zdelo. Bilo je, kot da ne bi po njem mahal
zgolj Filip Petarni, temveã bi ga zadevala BoÏja roka —
roka, ki udarja v imenu vsega, kar si komu kdaj slabega
storil.

V sanjah — gotovo so bile sanje — pa je v cimper po-

kukala baba Fikale. Bila je vsa zgrbana, starej‰a kot je
bila, ko jo je nazadnje videl — rekel bi: starej‰a od vse-
ga. In prav niã se ni zaãudila, ko ga je zdaj tu na‰la — v
znak leÏeãega in nebogljenega kakor dojenãka. Le dol-
go se je sklanjala nadenj, si ga celega ogledovala, potem
pa mu je poloÏila dlan na ãelo in mu nekaj ‰epetala.

Ker jo je Ïelel sli‰ati, se je kljub boleãinam dvignil in

prislonil uho k njenemu temnemu obrazu.

Najprej so bili v njenih ustih samo glasovi; kdo ve, ãe

sploh besede. Potem pa je iz te skrivnosti le vse bolj raz-
biral.

Îe sto let sem z vami, Ïe ves ta ãas vas gledam, je potoÏi-

la. Îe toliko let vas rojevam, vas na pare devam. Vse va‰e
nesreãe sem objokala, vsako posebej sem si zapomnila, vsa-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

187

kega sem pred njimi ‰e pravi ãas opomnila, vi pa jih vseeno
nikoli niste znali zaobiti. Ker: ãe je le kateri v nesreão bredel,
brÏ je tudi druge klical, da so se utopili. âe pa je — Bog dal
— kateri le tam hodil, kjer je sreãa, je zmeraj ‰e druge k sebi
vabil, da so mu jo pohodili.

âemu torej v njega dreza‰, ki ve biti — sam!?
Sam? je vzkliknil.
Sam, je rekla.
Pi‰ti? se je zdrznil.
Pi‰ti, je prikimala, minila.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

188

inevali so dnevi, ko ni niti poskusil vstati.

Boleãine so sicer po‰le. Le pod pazduho ga je ‰e

kljuvalo zagnojeno in kraste so ga srbele. Tudi moãi so
se mu pomalem vraãale in gotovo bi Ïe lahko stopil iz
cimpra. Toda ni se mu zdelo — res se mu nekako ni zde-
lo vredno. Nekje v tistih vrtincih in temninah, v katerih
se je izgubljal, potem ko so ga v Veliki Vejsi premikastili,
je poniknilo vse njegovo hotenje. Povsem dobro mu je
bilo tu, v breznu zapu‰ãenega bivaka, v katerem so se,
medtem, ko ga ni bilo, naselili ‰ãurki, pajki in mi‰i. Na-
vadil se je te golazni; bila mu je celo lepa. Recimo pajek
kosmatinec, ki se je tako rad gugal v mreÏi nad njegovo
glavo, se po tanki nitki hitro spu‰ãal v globino in se po-
tem, komajda ‰e spet, z naporom ali morda leno, vraãal
v mreÏo. Potem ÏuÏki, ki so se, kdo ve zakaj, v hipu raz-
leteli po porostoru, lovili v svoj lesketav oklep svetlobo
in jo potem odna‰ali v temnino. Ali pa mi‰ka. Ena sama,
ki je prihajala iz skrite luknje tam pod piskri in se ga
sploh ni veã bala. Ali pa ga morda niti ni opazila.

Potem, ko ga je obiskala baba Fikale, celo na Pi‰tija ni

veã mislil. Bolje reãeno: vsako tako sku‰njavo je sproti

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

189

zavraãal, beÏal v vse druge misli, kjer — vsaj tako se mu
je zdelo — nikomur ni bil nevaren.

Najprej je le nekdo premaknil desko.

Ta je sproÏila druge, ki so zdrsnile, se druga za drugo

plosko razsule po tleh in zapra‰ile prostor.

Potem je — v prah, ki ga je obarvala vdirajoãa svetlo-

ba — zagledal najprej le glavo. O! je dahnil, misleã, da
sanja. Kaj pa ti? Kaj je s tabo? A tisti hip se je Ïe tudi zdrz-
nil, brcnil v odejo, sedel. In rekel s povsem drugaãnim
glasom: Le, kaj pa ti? Kaj se dogaja?

Pi‰ti se je nasmehnil.
Zmignil.
Sploh nisem upal, da te bom na‰el, se je veselil, kot po-

navadi, ko sta se sreãala. Pa sem le stopil — kaj me briga
— dolgo Ïe nisem bil! se je ‰ele potem od blizu zazrl vanj.

Uf! potem ni mogel skriti — smrdi‰!? Pa — mu je odgrnil
srajco, ki se mu je s krasto zlepila na prsi — kaj si si to
napravil? Kaj ti je kdo storil? Si se tepel?

Halgato si je z dlanjo pokril obraz, si s palcem in ka-

zalcem pomencal oãi. Kje je Ïe to, je pomislil. Pa kako
dolga in zapletena zgodba je to, sploh ni Ïelel, da bi si o
tem karkoli rekla. Zagotovo pa ne zdaj, ko je vse Ïe do-
dobra iztisnil iz spomina in ko mu ni bilo niti do tega, da
bi mu Pi‰ti pojasnil o Izi.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

190

Toda Pi‰ti si ga je ‰e kar ogledoval, se ãudil nelepim

sledem. U! je bil vse bolj zaskrbljen. Dobro so te. Stra‰no
so te. ·e dobro, da si se tako brez oskrbe zlizal!

Halgato se je odmaknil in vstal. âeprav se mu je od

dolgega leÏanja zavrtelo, se je obdrÏal na nogah. Zako-
rakal je v svetlobo, se miÏe napotil od hi‰e.

Kam? ga je prijel Pi‰ti, ki je pomislil, da Ïeli na potre-

bo.

Kamorkoli! ga je namenoma razumel narobe. V Brazi-

lijo, v Ameriko — samo stran! Treba je stran, nekam daleã
stran! Potem bo‰ Ïe videl, ko pride‰, ãe ti bo tam prav! Ker ãe
ti ne bo — ãe ti ne bo, bo paã treba spet stran! Pa bo spet:
adijo Amerika, adijo Brazilija, adijo, pizda ti materina!

Halgato!? ga je stresel, ga morda prviã poklical po

imenu. Kaj je — kaj so ti storili — zakaj Ïeli‰ biti nor!?

Oh, se je posmehnil. Kaka bolezen pa je to? Ali je to

sploh bolezen, ãe si nor?

Dobro, ga je izpustil — nehajva!
Dobro, je odprl oãi — nehajva! Jaz grem tja, ti pa tja! je

pokazal z levico v eni, z desnico pa v nasprotni smeri.
Bog pa naj razmisli o tem, ãe je prav, da se ‰e kdaj sreãava!
In se je napotil.

Pi‰ti je ‰el za njim, a ga ni veã sku‰al zadrÏati. Vem, kaj

je! mu je govoril v hrbet. Lahko bi si bil mislil! ga je do-
hiteval. Povedali so ti za Izo! Samo: Bog ve, kaj vse so ti

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

191

povedali? Ti pa si tak otrok, da vse verjame‰! Raje verjame‰
drugim, kot da bi verjel meni!

Tebi? se je nehote ozrl. Ti mi paã nisi niãesar povedal!

Dobro, nisem ti povedal, je pokimal. Narobe je, da ti ni-

sem. Ampak — saj tudi ni niã takega, da bi ti moral povedati.
Videvava se. Skupaj hodiva. Ampak, drugaãe hodiva, razu-
me‰, kot tu skupaj hodijo.

Drugaãe? je Halgato zdaj zastal.
Ja! se je Pi‰ti sku‰al smejati.
Kako — drugaãe?
Tako. Nisva zme‰ana. Tudi ne fukava.
Eh! se je spet napotil. Kot da je to pomembno? Kot da to

mene briga — da ne fukata. âas bi Ïe bil, da se pofukata in
se razfukata! Da bo potem vsaj mir!

Zdaj je Pi‰ti utihnil.
Zaostal.
Halgato pa je stopil ‰e hitreje. Ni mu bilo, da bi se ‰e

tako prerekal. To, kar bi mu rad zabrusil, pa mu ni ‰lo
kar tako z jezika. Pa tudi: kdo ve, ãe bi ga sploh razumel.

Tu blizu, kjer sta zdaj brez cilja bredla, pa je rasel cep-

ljeni oreh. Mladika, stara le nekaj let. Pognala je prvo
pomlad, ki jo je Pi‰ti preÏivel v Mestu. Vsako naslednjo
pomlad je potem precéj zrasla, a Halgato mu, ‰e sam ni
vedel zakaj, o njej ni nikoli pravil.

Zdaj je bil vesel, da je bila ta skrivnost samo njegova.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

192

aj sva? je vpil Pi‰ti. Zgubljenca! Brezdomca! Siroti! Le
to sva, kar sva drugim. âe nisva nikomur niã, sva nuli.

Niti Bogu ne bova v veselje, ãe kje tu v moãvari zgnijeva, ne
da bi na tem svetu sploh kaj hotela, poskusila, storila.

Pusti Njega! se je drl tudi Halgato. On tako samo zra-

ven gleda! ·e nikoli ni videl veselega Cigana, pa ga to sploh
ne gane.

Cigani, Cigani! je pobesnel oni. Kot da je to sploh vaÏ-

no! Samo tolãete se po glavi, zakaj ste Cigani. Nikoli pa niã
ne napravite, da ne bi bili veã samo Cigani.

Ho! se je posmejal. âe je tako — ãe si Ïe tako pameten:

zakaj pa ti jo potem branijo?

Koga? je pogoltnil.
Njo! je pljunil.
Huh! je Pi‰ti pomolãal, ga najbrÏ po tihem preklel.

Ona ti je v nosu! Îe ves ãas ti je v nosu — ona, ki je edina
drugaãna. S to svojo otroãjo pametjo ji bo‰ ‰e ti storil krivi-
co. ·e preden bo‰ lahko vedel, za kaj gre, bo‰ vse zme‰al in
pokvaril. Potem bo‰ pa spet le v kmico gledal.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

193

Bom, ãe bom! ga je zavrnil. A ne bom ti veã blizu hodil. Ne
bom ti veã ne dobrega ne slabega Ïelel. Pa tudi denarja ti veã
ne bom nosil. Naj ti ga paã ona da.

Pa saj mi ga tudi daje, je rekel Pi‰ti — rekel tisto, ãesar

se je Halgato vseskozi bal.

Zato ga je zdaj tako spreletelo, da je zamiÏal.
A ‰e v tem miÏanju mu ni bilo tako kot vãasih, ko je

v njem ugasnilo vse, kar se utrne, ko ugasne‰ luã. Po-
mislil je na ne‰teto stvari obenem. In vse, kar je pomislil,
je tudi videl. V hipu je znova prehodil vso tisto svojo
dolgo pot od gostilne do gostilne, od zabave do zabave,
od obraza do obraza. Spet se je podoÏivljal z vsemi, ki so
se mu smehljali in so mu radi dali. Spet je podoÏivljal
vse zaniãujoãe, posmehljive, zanikrne poglede, ki so ga
odganjali. In vedel je: ko so ga ti pogledi takrat boleli, je
rad trpel. Ko so ga zdaj dosegli, se ga je polotil sram.

Prepriãan je bil, da jim ne bo nikoli veã igral.

Rad jo imam, je sli‰al oddaljeni Pi‰tijev glas. Tudi ti jo bo‰
vzljubil, ko jo bo‰ spoznal. Tisoã stvari je, namesto katerih je
lahko ona. Lahko je namesto matere. Lahko je namesto
doma. Lahko je namesto prijateljev. Lahko je namesto potre-
be, da bi bil najpametnej‰i. Lahko je namesto Ïelje po bogast-
vu. Razume‰: Iza je lahko namesto vsega. ·ele ko sem spo-
znal njo, sem ugotovil, da mi pravzaprav niã ne manjka.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

194

Ona mi je prva rekla, da imam dvoje oãi, dvoje u‰es, dvoje
rok. Zaradi nje sem lahko tudi Cigan.

·e pomislil nisem, da bi lahko zaradi nje izgubil tebe.
·e sanjalo se mi ni, da bo‰ tak.
A kaj naj zdaj napravim? Siloma ti ne morem oãi od-

preti. Na silo te ne morem okopati, obvezati, spodobno
obleãi. ·e najmanj ti lahko dopovem, da se zaradi Ize
med nama ni ãisto niã spremenilo. To bo‰ paã Ïe moral
sam pogruntati. Da: to bo‰ paã Ïe moral sam pogruntati.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

195

amesto koga roÏa cveti, namesto koga sem jaz? je k

violini pripeval fant, ki je zdaj pozno v noã pose-

dal ob skupnem ognji‰ãu in Ïelel, da bi mu prisluhnili.
Le redki so slutili, zakaj je njegova pesem tako otoÏna.
In ãeprav je zrasel v Lacki romi, ga je navsezadnje le ma-
lokdo poznal. Za ene je bil Terezin, za druge Mari‰kin,
za tretje pa Bumba‰ev. Eni so mu rekli ·anji, drugi Hal-
gato, tretji MeÏika‰. A vsi so se ãudili njegovim ve‰ãim
prstom in napevom, ki so mu kar in kar navrevali in se
razlivali kakor v jel‰evju zemljina voda. Marsikdo se je
Ïe popevkajoã spra‰eval: âigava koÏa najbolj di‰i, ãigava
pesem potrebuje moj glas? Marsikdo si je zaÏelel da bi jim
‰e igral.

Toda, Halgato je zdaj tudi rad vlekel na u‰esa.
Zanimalo ga je, o ãem govorijo moÏje, kaj ‰u‰ljajo

starci. Skominalo ga je, nad ãim zmajujejo Ïenske in ãe-
mu se smejijo dekleta. Njihovi moÏje, njihovi otroci, nji-
hovi starci, njihove Ïenske, njihova dekleta — kajti, zde-
lo se mu je, da je zdaj le ‰e tu njegovo vse in da le ‰e tu
lahko kaj izve. Vedeti pa je pravzaprav Ïelel veliko. Vsaj

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

196

toliko, navsezadnje, da bi lahko zaÏivel na novo. Se z
upanjem oprijel neãesa, kar se kljub vsemu ‰e splaãa.

Kajti tisto: Pi‰ti! Pi‰ti! Pi‰ti! je vse bolj umiralo v njem.
Kakor je namreã pri‰el, tako je tudi spet ‰el.
On pa je bil spet sam.

Pri‰li ste, je le ‰e kdaj pomislil. Nastanili ste se v mojem
cimpru. Vse ste pretaknili, prestavili. Vsega ste se doti-
kali, kot da je va‰e. Iz Lacki rome ste me zvabili. Na pot
ste me napeljali. Skozi mesta, skozi vasi ste me vodili.
TeÏko teÏko mi je delo — ni vam bilo mar. Slutil sem, da
ne bo dobro — niste me poslu‰ali. Zdaj pa, ko sem se Ïe
privadil, zdaj ste me pa spet pustili. Bumba‰ je nekje v
zaporu. Fana in Ana sta se nekam zatekli. Pi‰ti, Pi‰ti pa
— on je vsaj prosil, naj mu ne zamerim… A, ãe ga ne bi
bilo, ãe ne bi bilo vas, bi bilo gotovo zdaj vse drugaãe!
Manj bi vedel o va‰ih potih, bolj bi mi bilo v Lacki romi
dobro!

Nauãil bi se kuriti hi‰ni ogenj. Tak ogenj, ki nikoli ne

ugasne. V katerem je zjutraj ‰e zmeraj iskra. Iskra, h ka-
teri samo pritakne‰ suhljad, pa je Ïe zopet ogenj.

Prej ali slej bi se dotaknil tudi Ïenske. Na‰e Ïenske.

Take Ïenske, ki ni niã drugega kot Ïenska. Ki ni name-
sto matere, ampak je mati. Ki ni namesto Ïene, ampak
je Ïena.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

197

In pa: bil bi si dober z Bogom. Ne bi se zdaj gledala

kakor pes in maãka. Ne bi le tuhtala, kako bova drug
drugega pretentala!

Prej se mu je veãkrat zdelo, da tiãi Lacki roma pod pe-
rotjo velike koklje, ki je Ïe nekoã davno otrpnila, zaspala
ali pa je Ïe celo mrtva. Vse kar je ‰e topla zdravega zva-
lila, se je Ïe zdavnaj izkobacalo izpod puha in se razkro-
pilo. Vse kar je ostalo, podleÏano in krmeÏljavo, pa ‰e
zmeraj slepo rije. Se poãasi z njo ohlaja. Gnije.

Zdaj — zdaj je bil vse bolj prepriãan, da je ta velika

mama vendarle ‰e Ïiva. In da ves ta ciganski svet le ni
tako narobe.

Pometel je cimper. Zvlekel vso odveãno ‰aro na dvo-

ri‰ãe. Prevetril in posu‰il zaleÏano posteljnino. Opral
prestala Mari‰kina in Bumba‰eva oblaãila. Pripravil je
ognji‰ãe in na njem po dolgem ãasu spet zakuril. Potem
se je z enako vnemo lotil ‰e nereda okoli hi‰e. Kajti, tudi
tu je bilo vsega. Terezini leseni ãebri in lonãeni piskri.
Mari‰kino kolo, ki ga je nekoã razstavil, pa ga ni potem
nikoli veã sestavil. Bumba‰ev razmajan brus in voz, ki so
mu medtem ukradli vse okovje in kolesa.

Vse, za kar se mu je zdelo, da ne bo veã nihãe nikoli

rabil, je zvlekel v grapo. Vse, za kar se mu je zdelo ‰koda,
je dolgo teÏkal, gladil in se odloãal. A tega je bilo res

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

198

malo. Vsi, ki so vsa ta dolga leta tu Ïiveli, so k hi‰i zvlekli
bore malo vrednega.

Potem je stopil h Gubaãem in se je kar pred vsemi po-

menil s Terezo.

Danes sem podedoval, je rekel. Hi‰o. Hi‰no drob. In vso

hi‰no zemljo. Kdor bo odslej tam kaj hotel, se bo menil le ‰e
z mano, je poÏugal. âe bo hotel pisker, mu ga bom posodil.
âe bo hotel posteljo, mu bom za vsako noã posebej zaraãu-
nal. âe bo kdo Ïelel veã, bom vzel sekiro in ga bom razsekal.
Zato si Ïe kar zdaj zapomnite: stra‰nej‰i bom kot Mari‰ka in
Bumba‰ skupaj!

Le: Ja, Jezus na!? je zmajala Tereza.
On pa je pogledal vsakega posebej in jim je ‰e rekel:

To, kar imate z njo, so va‰e brige. MoÏila se ne bo, da bi ra-
bila balo. Na stara leta pa: kdor jo je nategoval, naj jo tudi
pazi!

Gubaãi so se mu le smejali.

Ponoãi Halgato dolgo ni mogel zaspati. Razsanil ga je
lep nemir, ki je bil sprião obãutka, da je zdaj konãno na-
‰el mir. âudil se je, da je ‰lo kakor po loju. Samo spom-
niti se je bilo treba, se odloãiti — pa je imel Ïe celo hi‰o.
Zdaj je moral ta dom samo ‰e z neãim napolniti, mu
vdihniti Ïivljenje.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

199

Peta knjiga

eseni se je Iza vrnila v Veliko vejs.

Kar ãez noã je slekla svoja mestna oblaãila in se pre-

oblekla v kmeti‰ko dekle. Tiha in zamaknjena, kot je bila
vedno, je odslej brkljala po hi‰i, po dvori‰ãu in ‰la po
opravkih celo na njivo. Vse bolj je bilo videti, da se v me-
sto sploh ne namerava veã vrniti.

O taki njeni odloãitvi so va‰ãani sprva le ugibali. Toda

potem se je le razvedelo: Pi‰ti je bil Ïe poldrugi mesec v
zaporu. Za volanom njenega folksvagna hro‰ãa je po-
vzroãil prometno nesreão s smrtnim izidom.

Halgato je prisluhnil novici, kot da ga ne zadeva. Neka-
ko se mu je Ïe vsekozi zdelo, da se Pi‰tijevo spogledo-
vanje z Izo ne bo dobro konãalo. Potihem si je celo Ïe-
lel, da bi se jima kaj nelepega napletlo. Zdaj, ko se je po
vsem sodeã tako tudi zares zgodilo, sicer ni ãutil zado-
voljstva pa tudi ne vznemirjenja. Iz‰la se je paã neka
zgodba, ki ju je s Pi‰tijem Ïe zdavnaj loãila. Sam se je
zatekel v Lacki romo in obtiãal v domaãem cimpru.
Pi‰ti, ki ga je Ïe vseskozi gnalo v svet, je paã poskusil

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

200

drugo sreão in obtiãal v zaporu. âe bi se zdaj spet sreãa-
la — le kaj bi si lahko ‰e rekla?

Halgato je vedel, da Ciganom Bog odpu‰ãa le poniÏ-

nost. Le dokler Ïdijo v svojih barakah in le pritlehno le-
zejo naokoli, je dober z njimi in jim kdaj privo‰ãi tudi
kako majhno sreão. Vsi njihovi drugaãni upi pa so takoj
bogokleti. In ãe le kateri, objesten ali pa neveden, dvigne
glavo, ga bo zagotovo takoj doletelo. Kakor kuÏek, ki se
je spozabil in oblajal gospodarja, se bo zna‰el s spodvi-
tim repom. Ker: le taka je njih usoda. Vse drugo so le
modrije. Nesreãni so Cigani, ki jim nasedajo.

No, Pi‰ti bi mu seveda ugovarjal.
Pi‰ti, ki je svojãas tudi v njem zganil misel, da je mor-

da vendarle mogoãe iz sence.

Toda, tudi Pi‰ti je bil zdaj v zaporu. Je bil tam kot Ma-

ri‰ka, kot Bumba‰. Je bil tako kot vsi, ki so nekam Ïele-
li. In morda je vsaj po tihem zdaj Ïe priznaval, da ta ne-
sreãa ni nakljuãje — temveã, da je kazen. Morda je zdaj
Ïe tudi slutil to, ãesar ni v knjigah niti v ‰olah, pa ven-
dar je resnica. Razlije se, kar gre iz struge. Segnije, kar
ostane v mrtvici, mlaki, luÏi. A ãisto lahko, da bi mu bilo
dobro, ãe ne bi tako na vrat na nos rinil iz vrste, v kate-
ri Cigani ãakajo na vbogajme. âisto lahko, da. Posebej
zdaj, ko je bila jesen spet radodarna. Ko je bilo moã do-
biti jeÏe, jerebice. Ko je zaradi deÏja na njivah ostalo ‰e
dovolj krompirja in ko tudi sadja niso ‰e vsega pobrali.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

201

Ampak — Pi‰ti!?
On je imel vendar neko drugo pamet. ·e v mislih se je

zdaj Halgato teÏko pogovarjal z njim.

Po cele dneve je taval po poljih. V platneno torbo je
zmeraj nadeval le toliko, da je zveãer vrgel v pisker. Pa
‰e to mu zdaj spet ni veã teknilo. Naj si je ‰e tako dopo-
vedoval, da ga Pi‰tijeva nesreãa ne zadeva, zmeraj bolj
ga je ãrviãilo, da bi znova prestopil tisto nevidno mejo,
onstran katere se konãujejo samotna ciganska pota.
Mikalo ga je v Veliko vejs, v gostilno, k Petarnim, skrat-
ka, vse tja, kjer bi lahko kaj veã izvedel. Îelel se je pri-
bliÏati skrivnosti, v kateri je tako iznenada izginil Pi‰ti.

V Lacki romi so besedo zapor izgovarjali, kakor bi

rekli pekel. Kaj veã pa o njem niso vedeli ali pa Ïeleli po-
vedati. Halgatu pa se je le nekako zdelo, da je v to luknjo
vendarle mogoãe prislunhiti, ãe Ïe ne pokukati. In da ni
o Mari‰ki in Bumba‰u ves ta ãas nobenega glasu le zato,
ker paã ni po njiju nihãe povpra‰al.

O tej pomisli je zaupal le staremu âejãu.
A âejã se je le nasmihal.
Kar, kar! je rekel. Cigane tam paã zmeraj rabijo. In jih

imajo radi. Kajti Cigan je kar dobra roba. Nikjer ga ni na
spisku, nihãe po njem ne vpra‰a. Lahko ga ja‰e‰, lahko mu
jermenje s hrbta reÏe‰, lahko iz njega Ïajfo skuha‰ — le kaj
to koga briga! Cigan je bil, Cigana ni, Cigan je figa!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

202

Halgato mu seveda ni povsem verjel. Odkar je Mar-

ga obleÏala v postelji, stari ni bil veã povsem pri pravi.
Toda ponoãi se je vse pogosteje zbujal v grdih sanjah, ki
so ga spet gnale k âejãu. In o katerih je zdaj pravil Ïe
tudi drugim.

Zaãelo se je zmeraj tam na cesti, kjer se mu je iz teme

bliÏal avto, ga zaslepil z Ïarometi. Vedoã, da ga bo povo-
zil, se je zaman umikal, beÏal zmeraj v drugi smeri. Ka-
morkoli Ïe se je obrnil, mu je ‰el nasproti — beli Izin
avto in Pi‰ti za volanom. Mahal mu je, klical, a bilo je,
kot da ga Pi‰ti kljub tej silni luãi veã ne vidi. Tudi ko ga
je zadel, se ni zaustavil. Ga tudi ni bolelo — le Ïarometi
so ga prestrelili, omrtvili.

Potem je Ïe leÏal tam v kotu. Najverjetneje v zaporu.

K njemu, mrtvemu, so privedli Pi‰tija, ki so ga pravkar
ujeli.

Pi‰ti je bil ves tuj. Postaran, da skoraj ni bil veã Pi‰ti.

Halgato je skorajda Ïe pomislil, da se je ves ãas motil.
Toda potem se je oni sklonil in je rekel: Ja, pa kaj? Kaj se
me veã ne spomni‰? Jaz sem Pi‰ti! Skupaj sva redila osla!
Zdaj pa sem te, glej nerodnost, ‰e povozil! OroÏniki pa so
ga ‰e tisti hip popadli in ga odvedli tja, kjer mu bodo
nekaj hudega storili.

Halgato ni vedel kaj.
Pa tudi prepreãiti ni mogel tega, kajti bil je mrtev.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

203

LeÏaã v kotu ni mogel premakniti prsta. In je v nemi

grozi ãakal, kdaj bo zasli‰al krike. A ‰e preden se je po-
tem zares zaãelo, se je zmeraj spomnil, da le sanja. In se
je zbudil. A to ni bilo prebujanje, ko ãloveku potem od-
leÏe.

Pi‰ti je bil zares v zaporu in kdo ve, kaj so prav ta hip

z njim poãeli.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

204

za je ‰la vsak popoldan k veãerni ma‰i.

Prihajala je zmeraj sama, pred drugimi, ponavadi

niti ne po poti. Vãasih je Ïe z dvori‰ãa ‰la po sadovnja-
ku in nato med travnikih po stezah, ki so jih shodili,
iskoã bliÏnjice. Hodila je poãasi, da se je od daleã zdela
kakor ténja; mnogokrat je kje postala, kot postojijo star-
ci, ki jim pohaja sapa.

Bila je bleda. In v tej bledici ãudno lepa.
Kratko postriÏeni lasje so se ji vihali k ozkim licem.

Dolg pramen ji je zmeraj znova zlezel s ãela, da ga je
lahko znaãilno stresla in si ga z edino hitro kretnjo snela
z oãesa. Njena usta so bila vseskozi zati‰ãana, kot bi jih
oÏila neka grenka ‰oba — le vãasih kdaj, na hipe, lepa,
polna. Halgatu se je vse bolj zdelo, da si je zdaj, name-
noma, oblaãila prevelika, plahutajoãa oblaãila, kajti ko
jo je tako vse te dneve skrivaj pogledoval, je pod tkani-
no zmeraj bolj razbiral vznemirljivo popolnost njenega
telesa.

Pred cerkvijo je Iza stala le toliko, da je pri‰epal meÏ-

nar, ki je odklepal vrata. Nato je prva ‰la v notrino hra-
ma, ki je bila Halgatu povsem neznana. Enkrat samkrat

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

205

je nekoã pokukal v cerkev. Pa ‰e takrat skrivaj in v stra-
hu, kajti celo s Pi‰tijem sta se cerkva zmeraj izogibala.
Nekako je veljalo med ljudmi, da pride Cigan v bliÏino
cerkve, le da kaj ukrade. Zato se iz radovednosti res ni
zdelo vredno, da bi ga osumili, mu obrnili Ïepe, ali mu
‰e kaj huj‰ega naredili.

Tudi zdaj se je skrival.
Se spet spreminjal v vztrajnega zasledovalca.
Vendar, bil je veliko bolj previden in negotov, kot tak-

rat, ko je ‰e lezel za Filipom Petarnim. Pravzaprav: bilo
mu je nadvse ãudno. Zdelo se mu je, da poãne nekaj ne-
primernega, grdega. Da nima nobene pravice kukati v
Izino samoto, premi‰ljevati njeno Ïalost, ugotavljati, kaj
se pravzaprav dogaja z njo. In tudi ãe si je ‰e tako krãe-
vito dopovedoval, da je le Iza kriva za Pi‰tijevo nesreão,
ni zmogel sovra‰tva, v katerem bi ji zdaj privo‰ãil to ne-
mo Ïalost. Nehote so mu namreã zmeraj zazvenele tis-
te Pi‰tijeve besede, ko mu je sku‰al dopovedati, da ni v
njunem razmerju niã slabega. Vedno bolj se mu je zde-
lo, da se ta njena tavajoãa podoba sklada z vsako nje-
govo lepo mislijo. In pa: navsezadnje sta bila on, zasle-
dovalec in ona, zasledovana, Ïe spet pod isto pezo.

Butec sem, si je pravil Halgato. NevedneÏ. Strahopetec.
Zmeda. Ni ga veã trenutka, ko bi vedel kaj storiti. Niti
ena reã se mi veã dobro ne izide. âe pa Ïe kdaj kaj

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

206

hoãem, hoãem nemogoãe. Zdaj recimo hoãem, da bi me
opazila, spoznala, da bi mi pomignila, pri‰la naproti, mi
kaj rekla. Hoãem, da bi mi o vsem povedala, ne da bi jo
sploh vpra‰al? Hoãem, da bi bila dobra z mano, jaz pa
bi jo lahko pomalem glodal. Ker: zagotovo jo bom glo-
dal. Zagotovo bo to ãutiti vsaj v mojem glasu, v kakem
trzljaju, ki ga ne bom mogel skriti. Ker ãe Ïe res ni kri-
va samo ona, je pa vendar malo kriva. In ta krivda se
tudi mene zdaj dotika.

Butec sem, je spet ponovil in stopil izza debla.

Iza, ki je pri‰la iz cekve, ko je Ïupnik Ïe oddrsal proti
farovÏu in ko je meÏnar Ïe zaãel uga‰ati sveãe in luãi, je
zastala pred njim in se mu zazrla v oãi. V veãerni temi-
ni je bil njen obraz ‰e bolj bel in neznansko bela je bila
tudi njena dlan, s katero si je odmaknila tisti pramen z
obraza. Halgato si je tisti hip ‰e tisoãkrat rekel butec,
kajti neizmerno je obÏaloval to svojo predrznost. Bal se
je da bo zdaj zdaj zakriãala. Ali pa bo enostavno pobeg-
nila, mu vzela ‰e tisto majceno moÏnost, da bi kaj veã
izvedel o Pi‰tijevem zaporu. Toda ne! Iza je kar stala. In
je nato celo pristopila.

Butec sem, je ‰epnil Halgato. Tako me skrbi zaradi Pi-

‰tija, pa ne vem, kaj bi. Ne vem, kje je tisti zapor. Pa ne vem,
kaj zdaj tam delajo z njim.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

207

Izza je samo ‰e bolj stisnila ustnice, ki so ji za hip za-

drgetale. Zazdelo se je Ïe, da bo premagala jokavost,
toda potem si je v hipu z dlanmi pokrila obraz in brez
glasu jokala.

Halgato se je ozrl.
Z obema rokama si je segel v lase in se krãevito zlasal.

Nato je, ne vedoã, kaj bi, zatacal v prah in z golo pestjo
nekajkrat na vso moã kresnil v kostanjevo deblo. Ne! je
iztisnil. Noãem tega! Narobe sem storil! Narobe bo tudi, ãe
zdaj grem!

Eh! je vzdihnila in se osmrkala. Ti si iz Lacki rome? ga

je pogledala, ko si je obrisala oãi.

Prikimal je. Iz Lacki rome, je potem ‰e pritrdil.
Da nisi ti Halgato? je spet vpra‰ala.
Zdaj je le prikimal. Nekako se mu ni zdelo, da bi ji po-

kazal preseneãenje. A resniãno se je ãudil, da ji je Pi‰ti
sploh pravil o njem.

Halgato, se je sku‰ala nasmehniti in se ga je blago do-

taknila. âakala sem Ïe, da pride‰. In upala. Ker zmeraj, ko
sem ‰la k njemu, me je prosil, naj se pogovorim s tabo.

Kaj k njemu hodi‰? je pohitel.
Ja, je rekla.
Tja v zapor? se je kar stresel.
Ja, se je spet smejala. Dvakrat na mesec ga lahko vidim.

âe bi bila poroãena, bi ga lahko videla vsak teden.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

208

Halgato zdaj naenkrat veã ni vedel, kaj vse bi vpra‰al.

Toliko reãi ga je zanimalo in ona mu je bila po vsem
sodeã pripravljena povedati. In tudi Pi‰ti se ga, kot je
razbiral, ni povsem odrekel. Morda ji je celo naroãil, naj
ga kdaj pripelje?

Pi‰ti je dobro, je rekla. Bila je huda nesreãa. A Pi‰ti je do-

bro, je spet rekla. Dobil bo dve, tri leta. âe bo dobil veã, bo
to Ïe krivica, je odkimavala. Potem pa je bila tudi ona
tiho. Spet, kot da je komajda prikrivala jokavost. Zato je
raje ni veã spra‰eval.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

209

, ti! je rekla naslednji dan, kot bi se Ïe dolgo pozna-
la.

Jaz, se je nekako opraviãeval. Kajti, dogo je tuhtal, ãe

naj sploh gre. Pravzaprav je premi‰ljeval vso noã in ves
dan, vse do sedaj, ko se je spet zganil in stopil izza de-
bla.

Iza se mu je zdela, kot da ni s tega sveta.
·e popa bi lahko nahrulil. Ozna‰e in policaje bi o‰tel

in najÏlahtnej‰i gospodi bi sklatil krono iz glave. Pred
njo pa mu je bilo Ïe vse od zaãetka tako ãudno, da se je
bal vsake odveãne kretnje in vsake nepremi‰ljene bese-
de. Na trenutke se mu je zdela tanka in prosojna, da bi
jo lahko s pogledom po‰kodoval. Potem spet ãudno go-
spodovalna in nepristopna, da se je v njeni bliÏini poãu-
til kakor dete. A kakorkoli Ïe: ko jo je tako gledal, je
zmeraj pozabljal, da jo je pravzaprav dolÏil Pi‰tijeve ne-
sreãe.

Premi‰ljevala sem o tebi, je ‰epnila. Ti me najbrÏ sovra-

Ïi‰?

Otresel je, kot da ne bi razumel.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

210

Lahko bi me, je bila vsa tiha. Denar si mu prina‰al, da se

je ‰olal. Skoraj verjela nisem, da si to res poãel. Zdaj pa — je
vzdihnila — zdaj pa ne bo niã iz tega.

Îe, Ïe, je zmignil — a tudi ti si mu dajala.
Ne! se ga je dotaknila. To je drugo. To je drugaãe. Saj ve‰,

Halgato, vajina zgodba… to je lepa zgodba. Tako ti je zdaj,
kot bi bilo na‰im, ãe bi bila jaz v zaporu.

Ti!? se je vznemiril.
Ja, je rekla. Jaz.
Le zakaj ti? ni razumel.
Zakaj, zakaj? si je je pogrizljala ustnico. Tako. âe bi paã

bila. âe bi recimo jaz takrat sedela za volanom.

Halgato je zaril roke globoko v Ïep in spotoma po-

brcal kamenãke. O tem paã zdaj ni veã Ïelel razmi‰ljati
— kaj bi bilo, ãe bi! Toliko vsega bi se lahko zgodilo tudi
drugaãe, je rekel. Marsikaj se lahko sploh ne bi zgodilo. Tako
da pravzaprav ne vem veã, kje bi morali zaãeti, ãe bi Ïeleli
zaãeti znova. Najverjetneje bi se morali roditi neki drugi ma-
teri. Ali pa bi bilo morda bolje, ãe se sploh ne bi rodili.

Stra‰no je, da tako misli‰, je dejala Iza. Stra‰no je, ãe ne

more‰ drugaãe misliti. In je res vpra‰anje, kaj se potem ‰e
sploh splaãa? je pomolãala. Toda, jaz sem mu obljubila, da
ga bom ãakala. Prosil me je in jaz sem mu obljubila… je sto-
pila mimo in se ni Ïelela veã pogovarjati. Zroã v neko
nevidno toãko tik nad obzorjem, je zavila s ceste po ste-
zici, ki ni bila bliÏnjica.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

211

Halgato se je napotil za njo.
âe nisi ti ena ãudna Ïenska! ji je kljub vsemu rekel. Po-

begnila si iz mesta, ‰la tako daleã stran od njega, zdaj pa
pravi‰, da ga bo‰ ãakala. Kot da bi ga res lahko doãakala tu,
kjer ti bodo tisoãkrat rekli, naj ga pozabi‰. ·e veã: vse bodo
storili, da ti ga izbijejo iz glave!

Iza je molãala.
Sicer pa, ga je ta njen molk vse bolj draÏil, morda bo

tako tudi zares najbolje. Morda pa bo takrat, ko ga bodo iz-
pustili, le ‰e ãas, da bo zaãel znova, se je ãudil da je bil zdaj,
na lepem, pred njo tako odloãen.

Znova? se je konãno ozrla.

Znova! je rekel trdo.
Kako — znova? je zastala.
Tako! je butnil. Brez tebe. Brez tvoje pomoãi. Brez tvoje-

ga avta. Konãal bo ‰ole — in bo ‰e naprej Cigan. Ali pa bo
konãal ‰ole — in bo potem ‰el magari v Ameriko.

No vidi‰? je vzdihnila.

Kaj? je bil Ïe ves nasr‰en.
Zdaj se vendarle pogovarjava po resnici, se ga je spet do-

taknila, kot se ga je dotikala zmeraj, kadar je Ïelela biti
zaupljiva. Zdaj si vendarle upava povedati: meni branijo
moji in njemu branite njegovi. Nobenega upanja ni, da bi

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

212

kdaj lepo Ïiveli. Razen mojega in njegovega upanja, ki pa
nikogar drugega prav niã ne briga.

Kaj pa jaz? je zastokal. Kaj pa moje upanje? je zaplahutal.
Koga pa ‰e to kaj briga? je zatacal v travo. Pi‰ti bi znal pi-
sati in bi nekoã napisal vse o na‰i nesreãi! Pi‰ti bi znal lepo
govoriti in bi nekoã povedal vse o na‰i nesreãi! Pi‰ti bi bil
gospod in le njemu bi zagotovo verjeli!

Kaj pa zdaj? je skorajda zajokal.
Zdaj pa je tudi Pi‰ti le arestant, morilec, Cigan! Vso pra-

vico imajo spet, da si o njem mislijo, kar si Ïe vseskozi mislijo
o nas! Vso pravico imajo tudi, da mu storijo, kar so storili
vsem nam! je iztisnil. Nato pa se je obrnil in stekel stran.

·e ko so mu potem povsem po‰le moãi, ko se je zaple-

tel v visoki travi in padel, je po vseh ‰tirih ‰e zmeraj le-
zel. Bilo mu je namreã kot takrat v snegu, ko se je pehal
za Pi‰tijem. A vedel je: zdaj ni veã nikogar lovil, zdaj je
beÏal.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

213

akoj, ko se je zveãer vrnil v Lacki romo in zakuril
pred cimprom, je pri‰la tudi Iza. NajbrÏ mu je bila

sledila.

Opazil jo je Ïe, ko je izza resja zavila po kolovozu in

se napotila v naselbino. âeprav se je Ïe temnilo in je bila
njena postava sprva le bela ténja, je takoj vedel, da je
ona. Prepoznal jo je po znaãilnem zasanjanem koraku;
zdela se mu je kot meseãeva dekla.

Vstal je Ïe, se ozrl, kod bi pobegnil. Toda, potem je le

spet sedel k ognju in jo ãakal. Tuhtal kaj le jo je prignalo
— kaj bi si imela povedati. In nehote si je ves ãas otipa-
val praznino pod vratom: mesto, kjer je dolga leta nosil
obesek z mamino travo. Voda ti ga ne bo nikoli snela,
samo naj ti ga ne sname Ïenska! mu je takrat rekla Te-
reza. Naj ti ga raje ogenj sname, naj ti ga raje zemlja
zgnije, kot da bi ti ga vzela Ïenska! je prosila. Zdaj je
prviã obÏaloval, da je to ãarilo strgal in ga odvrgel. Kaj-
ti Iza se mu je zdaj Ïe zdela taka Ïenska, ki ti lahko kaj
hudega napravi.

Videl jo je, kako je za hip zastala med radovednimi

otroãaji. Kako je poklepetala s starci, najbrÏ je povpra-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

214

‰ala zanj. Pa kako je potem tanka in vzravnana prihajala
vse bliÏje. Le kako naj bi se ‰e ãudil, da se ji Pi‰ti ni mo-
gel upreti. Da mu je bila vse tisto, kar je rekel — voda,
hrana, mama. Kajti prav od vsega je imela nekaj — ne-
kaj pa zagotovo tudi od Ïivali. Od lisice, ki je na sledi,
tudi ko na videz blodi. Od veverice, ki se zna z vsem po-
igrati. Pa od srne, ki te ‰e z begom vabi.

Ne ãudi se, je rekla. Dolgo sem stala tam doli v travi. ·e

malo nisem mislila, da bom pri‰la. A to, kar si mi rekel me
je res naãelo.

Ja, je podrezal v ogenj. Marsikaj sem rekel. In najverjet-

neje je res. Ali pa morda tudi ni? je spet podrezal, da so
poletele velike iskre. Morda se mi je samo zazdelo, da nas
je Pi‰ti pustil na cedilu? Prepolno glavo imam vsega. A ko
hoãem razmisliti, zmeraj ugotovim, da je ta velika glava
prazna. Vrgel je palico proti otroãajem, ki so radovedni
pri‰li preblizu.

Sedla je na panj in se zazrla stran od ognja.
Ve‰ kaj, je ‰epnila, nisem vedela, da je Lacki roma. Sploh

pa nisem vedela, da je taka. Pi‰ti mi ni o vas nikoli pravil.
Zato ‰ele zdaj razumem… je pomolãala. Zato ‰ele zdaj ra-
zumem, je spet jela, a ni nadaljevala. Le ustnice je spet
zati‰ãala. In pustila je tisti pramen, da ji je padel s ãela
in ji skril skoraj pol obraza.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

215

Halgato je naloÏil na ogenj in ãakal. Slutil je, da mu

Ïeli zaupati nekaj, kar je teÏko tako naravnost poveda-
ti.

Noã se je Ïe povsem spustila, a Lacki rome ni zagrni-

la. Med barakami so goreli ognji, tudi s kaminov je Ïa-
relo. V tej Ïolti svetlobi so se prekopicavali kolobarji
dima, ki se je dvigoval le poãasi. Zato je v tem cigan-
skem grotlu spet zaudarjalo po poÏganem. In izza voga-
la, ali pa skozi stene, je bilo obenem sli‰ati kletve, uspa-
vanke, smeh in pivske napeve. Kar glej — glej in poslu-
‰aj, gospodiãna, ji je rekel v mislih. Kdo pa si mislila, da
je Pi‰ti? Le kako se ti je zdelo, da je brez popkovine?

Ve‰, kaj, je ‰epnila — poslu‰aj! — tudi to je ãudna zgodba:
Pi‰ti takrat sploh ni vozil tistega prekletega avta!

Ne razumem? se je zganil.
Pa saj ni kaj razumeti! se ga je dotaknila. Ni vozil. Pa

kako naj tudi bi? Saj ni imel izpita! ·e nikoli ni bil za vola-
nom! âisto res je torej le, da sem jaz vozila. Da sem jih jaz
povozila. Tistega mo‰kega, ki je mrtev. In tisto Ïensko, ki bo
morda le preÏivela.

Ne razumem? jo je zgrabil za zapestje. Ti si vozila. Ti si

jih povozila? Zaprli so pa njega?

Ja! je vse teÏje sopla. Bilo je stra‰no nakljuãje. Ravno je

bral Fizgeralda. Ravno mi je pravil, da je Veliki Gatsby nje-
gova najljub‰a knjiga. Zato se je tudi takoj spomnil…

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

216

Ne razumem? jo je stresel. Bral je knjigo? Tisto knjigo?

In v tej knjigi pi‰e…?

Pi‰e, da je on vzel njeno krivdo nase. To pi‰e.

Knjige!? je bridko vzdihnil Halgato. Take so torej te knji-
ge!

Ne knjige!? Ampak ta knjiga! se je medlo nasmehnila.
Vedel sem, da bo tako — je ni Ïelel poslu‰ati — ãe Cigan

gleda v knjige! Marsikaj sem vedel — le tega nisem vedel, kaj
so knjige! In zakaj so knjige!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

217

sencih ga je kljuvalo in v u‰esih mu je ‰umelo. Ena
sama misel se mu je zataknila in je zmeraj znova

navrevala: Pi‰tija so zaprli po krivem!

Iza se je zgrbila v sedenju in si je z dlanmi oklepala

obraz. Potem, ko mu je zaupala, se je spet zamaknila. Ni
ga veã pogledala. Ni ga niti sli‰ala, ãe ji je kaj rekel. Zrla
je skozi plamene in skozi temo v neke samo njej vidne
prostore. In je bila spet ãudno lepa. Lepa in nedotaklji-
va, kot so bila podobice v tisti cerkvi, v katero se je tako
vstrajno zatekala. Gotovo je Ïe slutila, da bo trd z njo.
Da bo neizprosen. Da bo tako ali drugaãe moral izterajti
priznanje.

Ne morem tega razumeti! ji je rekel. Ne morem razumeti

in ne morem dopustiti! ·la bo‰ in bo‰ vsem povedala! Pove-
dala bo‰ tu v Lacki romi. Povedala bo‰ tam v Veliki vejsi. Po-
vedala bo‰ v ‰oli. Pa na policiji. Pa tudi pred sodniki. Ali sli‰i‰
— jo je dregnil — ‰la bo‰ in bo‰ vsem povedala.

Ja, se je naposled le zganila. Îe stokrat sem se nameni-

la, da bi tako res storila. A kaj bi rekel Pi‰ti?

Kaj bi rekel? je kar planil. Kaj bi rekel?

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

218

Ja, je prikimala. Kaj bi rekel Pi‰ti? In pa: kdo ve, ãe bi mi

zdaj ‰e sploh verjeli?

Dovolj, se je odloãil. Dovolj je tega. Greva!

Zaãudila se je in se ni zganila.
Greva, greva — takoj zdaj greva! je vstal in ji pristopil.

Do jutra nama bo dovolj do mesta.

Zdaj? se je ãudila.
Zdaj! je bil vse bolj nestrpen. Nosil te bom, ãe ti ne bo,

da bi hodila. Kaj hudega ti bom napravil, ãe se bo‰ uprla.
Pi‰tija je treba takoj zdaj re‰iti! Kajti Pi‰ti je zaprt po krivem
in kdo ve, kaj vse so mu medtem storili?

Potem je z enim samim curkom iz vrãa pogasil ogenj; in
odpravila sta se ne da bi sploh zastrl vhod v cimper. Îe
veãkrat je ‰el tako pe‰ do mesta, zato je vedel, da bosta
hodila vse do svita. Ali pa ‰e dlje, ker ona kaj hitro go-
tovo ne bo zmogla. Toda, druge izbire enostavno ni bilo.
Vlak je peljal ‰ele zjutraj. Pa tudi denarja zanj nista ime-
la. Predvsem pa: le tako je bil povsem prepriãan, da se
mu ne bo uprla in mu ne bo pobegnila.

Vseeno je hodil le korak za njo. In je tuhtal, kaj vse bi

jima lahko prekriÏalo pot.

Kako nepredvideno sreãanje, recimo; kak znanec, ki

bi mu lahko potoÏila, ali ga vsaj s kretnjo opozorila.
Kaka nesreãa, ki bi ji — o, groza — za zmeraj zaprla usta;

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

219

storila, da bi z njo za zmeraj umrla tudi resnica. Kaka
trdovratna, nora misel, ki bi se je spotoma lotila in ji
prepreãila priznanje.

Zaradi vsega tega je bil samo ‰e bolj na trnih. Imelo ga

je, da bi tekel, tekel, tekel. Pa da bi tudi njo primoral, da
bi tekla. Kajti, to, kar sta nosila, je bila re‰ilna bilka. Z
vsakim korakom je bila bliÏja. Veãja. In sleherna bliÏ-
njica je k temu samo ‰e pripomogla.

Toda ko je hotel kar ãez travnike zaobiti Veliko vejs,

se mu je Iza uprla.

Noro je to! je rekla. Tako ne bova nikoli prispela. Pa tudi ãe:
kdo pravi, da bom priznala?

Bo‰! jo je zgrabil za ramena. Mora‰! Jo je stresel.
âe bi — je iztisnila — ãe bi imela to moã, bi Ïe takrat re-

kla. âe bi — je pojecljala — ãe bi to zmogla, gotovo Ïe tak-
rat ne bi pristala na njegovo ponudbo!

Bo‰, bo‰! jo je zgrabil za zapestje in jo je povlekel za

sabo. Mora‰! Mora‰ to napraviti — Ïenska! Zdaj paã nima‰
druge izbire! Zdaj paã veã nima‰ izbire! Bo‰ videla: lepo, ‰e
pravi ãas bova prispela. Potrkala bova. Vstopila. Pozdravi-
la. Vse od zaãetka jim bova pojasnila. Vsako podrobnost jim
bova rekla. In ãe bo Ïe treba: lepo jih bova prosila. Potem pa
— potem bo pa Pi‰ti spet Pi‰ti! Samo malo se bo jezil name.
Samo malo mu bo Ïal zate. Potem pa — potem pa bo Pi‰ti
spet Pi‰ti! Dovolj pameten je, da bo ‰e enkrat poskusil. Da bo

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

220

‰e enkrat zaãel od zaãetka. Pa tudi ãe ne bo. Bo paã kaj dru-
gega poskusil. Zagotovo bo imel veã sreãe.

Nor si! se je spet uprla. Zdaj vidim, da si nor! se je opote-
kala. In tudi sama sem bila nora, da sem ti sploh kaj pove-
dala! se mu je sku‰ala iztrgati, a je omahnila na kolena.

Zadavim te! se je razkoraãil nad njo in je ni dvignil.
Zadavi! Je zajokala. Raje to kot da bi ‰la s tabo! Raje to

kot da bi priznala! On si je vse izmislil! On je to hotel! Midva
Ïe veva, ãemu sva ti storila! Ti pa si u‰! Ti pa si gnida! Le kaj
briga naju zate!

Dobro, je popustil. Poãasi in po cesti bova hodila.

Ne, ne bova! se je sesedla, da so ji razgalila razmak-

njena kolena. Zaradi mene sva lahko tu do jutra. Zaradi
mene sva lahko do sodnega dneva.

Obstal je nad njo in jo gledal táko: sku‰trano, zlek-

njeno, razkreãeno. Kot da bi bila v hipu druga Ïenska.
Lica so se ji ‰e zoÏila. V oãeh ji je prlela neka od teme
temnej‰a jeza. Le tam, do koder so ji zdrsela krila, je bila
‰e bela in vabljiva.

Ne moreva tako! je poãepnil. To morava napraviti! jo je

spet ujel za zapestje. To morava z lepa ali z grda! se je s
kolenom nehote dotaknil njenega kolena. Potem pa ga
je ta napetost, ki je ‰inila iz nenadnega dotika, tako pre-

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

221

vzela, da se je zvalil med njeni razmaknjni stegni in jo v
enem samem naskoku polegel.

Ne! je vrisnila in ga je sku‰ala izbrcati.
A bilo je prepozno.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

222

ajprej je bil le vonj. Vonj njene obleke. Vonj vse
bolj razgaljenega vratu. Vonj potnega obraza.

Prav z niãemer ga ni mogel primerjati, kajti ãesar po-
dobnega ‰e ni vohal. A zagotovo ni tako di‰ala nobena
roÏa. Nobena dobrota. Nobena njihova Ïenska.

Potem je vse bolj ãutil tudi telesje.
Grabljive prste, s katerimi ga je popraskala in ‰ãipala,

ãe mu jih je le izmuznila. Dolge, moãne roke, ki jih je
zmeraj znova lomil in jih sku‰al tako prijeti, da mu ne bi
bile veã v napoto. Polne, trde prsi, h katerim je prilegal,
ãe jo je le za hip obvladal. In pa trebuh in tam nekje
mednoÏje, ki mu ga je vseskoz izmikala — vre‰ãala, ãe se
ga je z vso teÏo le dotaknil.

Kaj mu je pravila, kaj ga je prosila, o ãem je kriãala, Ïe

dolgo ni veã sli‰al. V vsem njegovem je bila le ena misel.
Kako se je ãimbolj dotikati. Kako ji zlesti tja pod krila.
Kako storiti to, ãesar ni ‰e nikdar delal Ïenski. Zato jo je
vse bolj stiskal, tolkel, ji trgal oblaãila. Zato ni odnehal,
dokler naposled ni drÏal v pesti njenega toplega med-
noÏje in koder ni z udom na‰el v njega.

Takrat je vsa njena krãevitost v hipu popustila.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

223

Uplahnila, kot bi se bila sesula.
Brezvoljno je dovolila, da je rukal vanjo in ni niti veã

jokala.

Tudi ko se je potem zvalil z nje je ‰e kar tako leÏala.

Izsopel se je.

Si zapel hlaãe.
Si poslinil praske.
Moj Bog, je rekel. Samo, da je ‰e Ïiva.
Potem ji je zagrnil bluzo in ji povlekel krilo ãez kole-

na.

A ker se ‰e zmeraj ni zganila, je ne vedoã kaj bi, sedel

v rosno travo in zamiÏal. Ni Ïelel verjeti, da se je vse to
res zgodilo.

Nekje v mraku je Ïuborela voda. Najverjetneje stude-
nec. Ali pa kak nejak potoãek. Nekje v isti smeri je pela
sova. Vriskala ja. Ali pa se je morda smejala. Sicer je bila
poljana tiha. Tiha.

Tako, je rekla Iza, ki je konãno sedla. Tako, je rekla kot

bi rekla: pa sva tudi to opravila. Potem si je poãasi, trud-
no, zapela gumbe, ki so ‰e ostali. Si obrala krilo in si ob-
lekla hlaãke.

Poãasi je potem vstala, si pogladila obleko, pogleda-

la, ãe je ‰e vsaj za silo cela. No, je rekla: ali potem zdaj
greva? Greva in mu lepo vse poveva?

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

224

Ne! je jecnil.
In je zamiÏal.
In jo je spet pogledal.
Ona pa se mu je grdo v obraz smejala. Greva, greva! je

reÏala. Takoj zdaj greva! Prispeti morava do jutra! Da mu
poveva, kako se tukaj dobro fuka! Pa ãe sva lahko vsaj ‰e
malo tu brez njega. âe je lahko ‰e malo on namesto mene in
ãe si lahko ‰e ti namesto njega!

Ne! je spet jecnil.
In je zamiÏal.
In je ni veã pogledal.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

225

ravili so, da je ‰la Iza v samostan.

Pi‰ti je zaradi te njene odloãitve dvakrat beÏal iz

zapora. Prviã so ga prijeli Ïe v Mestu in so ga takoj pre-
mestili. Dugiã je med begom zaklal straÏarja in so ga za-
radi tega obsodili na enotno kazen dvajset let.

Halgato je nekje izgubil ali pozabil hlaãe. Tankoud,

kot je bil vseskozi, je v samih gatah ‰torkljal po naselju
in iskal ostanke hrane. âe so se mu zaradi te njegove
sme‰ne Ïivalske drÏe smejali, se je tudi sam le reÏal. âe
pa ga je kdo le opomnil, naj se vendarle zavaruje pred
vse huj‰im jesenskim mrazom, se je stra‰ansko vznemi-
ril. Pokazal je rit ali jezik, potem pa je v diru pobegnil v
‰a‰ in gostirja. In veãkrat ga je kdo videl, da je ure in ure
tiãal kje za grmom in se tolkel po spolovilu.

Ti, ti, ti, gnusek! je mlatil po udu z iztegnjenim kazal-

cem. Ti, ti, ti, grdi frlinãek! Ga je bingljal, dokler se mu ni
dvignil. Potem pa, ko mu je konãno za‰trlel, ga je to prav
razkaãilo. A tako! je za hip osupnil. A da tako!? ga je zdaj
kresnil s pestjo. Sem te tako uãil? Sem ti tako veleval? ga je
spet udrihnil in je od boleãine kar zatulil. A potem ga je
tuleã mlatil. Ti ãrna svinja! mu je pravil. Ti grdi kánÏor! Ti

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

226

bom Ïe pokazal! Bo‰ videl, kaj ti bom napravil! V trlico te
bom pri‰ãipnil in te razdrekal! Na panj te bom poloÏil in te
bom pomalem sekal!

Zaradi tega se mu je ud sca‰oma razbolel in mu je grdo
otekel. In ker se ga zdaj sprião silne boleãine skorajda ni
mogel veã dotakniti, je bil neutolaÏljivo besen. Vsega
nabreklega in sinje pomodrelega ga je jemal iz gat in ga
kazal. Ali zdaj vidite, kaj mi je napravil? je toÏil. Ali zdaj
verjamete, da ne bo popustil? je skoraj jokal. Ali se bo Ïe kje
kdo na‰el, ki mi ga bo odsekal?

Potem pa ga je to grdo vnetje povsem zvilo.
Kakor zagiftana Ïival je obleÏal sredi Lacki rome. Le-

Ïeã na trebuhu, s pestmi zaritimi v zemlji in z obrazom
v blatu, je le ‰e kdaj pa kdaj pobrcal. Prepriãani so bili,
da take vroãice noben dohtar veã ne bo pozdravil in da
bo, ãe ne prej, ãez noã, gotovo krepnil.

Toda Tereza je vendarle prosila, naj ji ga pomagajo

zanesti v cimper.

Dolgo dolgo je potem leÏal v teh grdih sanjah.

Nad njim je bil le ãrni vogal stropa. Tak teÏki prepere-

li tram, ki je ‰e komaj nosil streho. In v ‰pranjah zajede-
ne saje, ki so gomoljasto visele. Zmeraj, ko je spet odprl
oãi, so bile drugaãne Iz njihovega tkiva so se delele vseh
vrst podobe. Lepe ãrne roÏe. Dolgobradi palãki. Krilate

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

227

in veãglavaste Ïivali. Potem spet, so se delali obrazi. Re-
cimo Izin, ki je bila nuna; rekel ji je boÏja dekla. Topa je
zrla vanj iz te ãrnine, niti mu ni grozila niti se veã sme-
jala. Recimo Pi‰ti, ki je bil v verigah; klical ga je ciganska
Ïalost. Tudi on se je le mr‰ãil, vzdihoval in je nekaj ho-
tel, a kot da so mu zarasla usta.

·e Tereza ni kaj prida govorila.
Menjavala mu je obkladke, mu dajala grenko piti, mu

drobila kruh. âe mu je bilo le malo bolje, je bila takoj
vesela. Ko pa ga je spet grabilo med nogami in mu vre-
lo v glavi, je bila v skrbi vsa bleda, bela. Îebrala je mo-
litve, nekaj v zvarke ‰epetala, mu pljuvala ãez glavo. ·e
malo, le ‰e malo, pa bo bolje, mu je veãkrat tiho rekla. Zdaj
nisi veã na niti, zdaj si Ïe na brvi. Zdaj je le ‰e na tebi, ãe bo‰
res Ïelel po njej nazaj v Ïivljenje priti.

Ja, ja je kimal. Hoãem priti. Tjakaj, kjer so Cigani Ïe po-

mrli. Ali pa tja, kamor Cigani niso niti ‰e prispeli.

A tereza ni razumela. Bo‰ videl, mu je ‰epetala. Ko bo‰

vstal, ti iz glave tudi motna kri odteãe. Spet se ti bo naredi-
la ãista slika. Spet bo‰ loãil luã od dneva. Spet bo‰ Ïelel, da
bi te grelo sonce.

Ja, ja, ji je odgovarjal. So taki kraji. âe tja kak Cigan za-

ide, ga enostavno ne poznajo. Mislijo, da je nekdo, ki mu je
spotoma zagorela koÏa.

A Tereza je le zmajevala.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

228

Odgrinjala ga je in mu na mednoÏje dajala trave. Ma-

zala ga je z jeÏevo mastjo in ga z lugi dolgo umivala.

Ti, ti, ti grda stara! ji je Ïugal. Misli‰, da ne vem, da si me

zalezovala? Da si samo ‰e o tem tuhtala, kako bi me ujela!
Da si samo ‰e zame ves ãas hude trave brala! Misli‰, da ne
vem, da si bila v strahu za tega kurca — kurc ga gleda!?

Ti, ti, ti nora Ïenska! je pobrcal, ãe ga je med nego zanj

prijela. Misli‰, da ne vem, da bi ga hotela? Da si samo ‰e o
tem gruntala, kako bi ga imela? Zdaj pa gleda‰. Zija‰. Vidi‰,
da ni veã kurec — kurc ga gleda! Su‰il se bo in hiral. Posu‰il
se bo in odpadel. Potem bom lep‰i, ker bom imel dva popka.
Tebi pa bo ostala velika prazna luknja.

Kadar jo je tako Ïalil — in ko res ni in ni odenhal — je
Tereza poklicala babo Fikale. Starke se je namreã bal in
je bil pri priãi kakor dete. âeprav se ga ni nikoli niti do-
taknila in ga je medtem, ko je klepetala s Terezo, komaj
le pogledala, je bil pred njo ves otrpel. Nekako se mu je
namreã zdelo, da mu baba gleda pod koÏo. Da mu vidi
v du‰o in da mu bere misli. To pa je pomenilo, da stara
ve o tej njegovi norosti. Da kuka tja, globoko v notrino,
kjer se mu je vsaj na hipe zdelo, da laÏe, se pretvarja, si
izmi‰lja, ponareja. Ker: vãasih ga je ‰e pre‰inilo, da bi se
lahko s to svojo krivdo sooãil tudi drugaãe. Ker: vãasih
se mu je ‰e zdelo, da to njegovo norenje ni kazen, tem-
veã le beg pred kaznijo.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

229

o je bil toliko pri moãeh, da je lahko spet vstal, je
najprej nagnal Terezo. Enostavno se mu je zdelo

grozno, da bi ‰e bival z njo. Da bil bi on ‰e naprej otrok,
ona pa mati. Kajti niã veã si nista imela povedati. Le Ïa-
lila sta se lahko. Se obtoÏevala. Klela. Ali pa sta se nemo
gledala z dveh nasprotnih bregov, med katerima je te-
kla velika motna voda. Voda, v kateri bi zagotovo utoni-
lo vse, karkoli bi ‰e hotela skupaj.

Dopovedoval si je sicer, da Tereza ni kriva za njegovo

stisko. Da ni kriv niti Mari‰ka, tudi ne Bumba‰. Toda, da
ni kriva niti njihova skupna ciganska usoda, tega si ni
mogel dopovedati. Zato je ãez noã sklenil, da se bo izse-
lil iz Lacki rome in da bo preselil tudi cimper.

Îe navsezgodaj je s krampom prviã zasekal v zemelj-

nato steno. Potem je ugotovil, da bo laÏe zaãel pri stre-
hi in se je povzpel na bivak. Cefral je trstiko, lomil pre-
perele deske in letve, ki jih je nekoã nekdo le za silo pri-
trdil. Odmetaval je opeko in reãno kamenje, ki je bilo na
strehi, da je ne bi ravninski veter odnesel. Potem je v tej
ihti zasekal ‰e v grobo stesano tramovje in v bruna, ki je

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

230

vse to drÏalo pokonci. Kljub nemarni gradnji se je
ostre‰je z leti uleglo in sprijelo, da kakega nosilca vãasih
dolgo ni mogel premakniti. A zato mu je bilo v toliko
veãje zadovoljstvo, ko je kje kak nosilni les popustil in je
bagaÏ treskoma zgrmela na tla.

Cigani, ki jih je ta lomast sãasoma predramil, so zma-

jevali, zijali, in Ïenske so se lovile za glavo. Kukali so s
podokni, se glasno ãudili in spra‰evali, a le redki so si
upali bliÏe. Kajti Halgato je vihtel opeko in letve; bil je Ïe
na pogled odloãen, da bo komu kaj trdega zabrisal v
glavo.

Pamet se mu je zme‰ala s krvjo! so si rekli.
Vse noro mu je po Ïilah udarilo!
Razrul si bo streho nad glavo!
Naj bi si potem Ïe raje vzel glavo!
Toda Halgato kot da jih ni sli‰al. Samo ‰e silneje je lo-

mil in podiral. In si je otiral stari prah, ki se je dvigal iz
ru‰evine in se mu lepil v potu.

Greh je! Ljudje, to je greh! je ne‰tetokrat rekel stari âejã.
·e nikoli se ni Cigan lotil hi‰e — ne tuje in ne svoje — kajti
Cigan ve, kako teÏko je na tem svetu priti do hi‰e! Greh je
tudi, ãe norcu tega ne bomo prepreãili! je nagovarjal mo‰ke.
Kajti medtem ko on podira, so tu taki, ki nimajo kje bivati!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

231

Vendar, moÏje so kar stali. Naj podre, so rekli. Potem

pa naj gre! Vsi vemo, da je ta hi‰a prekleta — z njo tudi dru-
gaãe ne more biti! Samo nesreão bi imel, kdor bi se v njej
naselil. Raje pod mostom, kot pa v tej hi‰i!

Halgato pa si je natovoril najdebelej‰i tram na ramo in
se odpravil iz Lacki rome. âimprej je Ïelel najti prime-
ren prostor, kamor bo prenesel razsuto hi‰o in jo tam
spet sestavil. Najprej se mu je zdelo, da bi bilo ‰e najbolj
primerno ob reki, zato se je pehal kar naravnost, preko
moãvare. Ko pa se je upehal in je sedeã na tramu poãi-
val, je ugotovil, da bi bil na reãnem bregu vseeno ‰e pre-
veã na oãeh. Zato je potem nosil tram proti gozdiãku, po
obronkih leske, bezga in jel‰evja, ter nato vse globje in
globje. Vse pogosteje je deval teÏki tram z rame in se
oziral naokoli. Potem se je naposled odloãil.

Skozi gostirja je ‰la globoka brazda, ki jo je izdolbel

potoãek. Potoãek, ki se napolni le ob povodnjih; zdaj pa
je bila struga skoraj suha. Na bregu nasproti so bile jel‰e
goste in debele. Med njimi pa je rasla breza. Ena. Sama.
Bila je kriva tanka. Drevesa, ki so jo prerasla, so ji jemala
svetlobo in jo du‰ila. Toda Halgatu se je vseeno zdelo,
da ni zrasla po nakljuãju. Nekoã, davno, morda prav na
dan, ko se je rodil, jo je Bog zasadil. Bog, ki vidi v naprej.
Bog, ki je takrat gotovo Ïe vedel, da bo Halgato danes
tod hodil. In da bo klecajoã pod tramom tiho molil.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

232

Hvala, Bog, je torej rekel. Hvala vseeno. Kajti, dolgo je

trajalo, preden si mi pokazal, da ima‰ tudi mene na spisku.

Potem pa je prislonil tram k deblu in se takoj napotil

nazaj v Lacki romo. Îelel je ãimprej prinesti celo hi‰o.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

233

Rajski dvori

es: to jutro pa je veliko, vse veãje.

Nad obzorjem lebdi veliko sonce in ãezenj letijo

velike ptice.

âas je za reãi, ki delajo velike sence.
Pi‰ti konãno vstane, si zategne kravato in si zapne

gumbe na sakoju. Nobenega dvoma ni: velik gospod je,
in to mu pristaja. Halgato je doslej take Cigane videval
le v sanjah. Pa ‰e to le takrat davno davno, ko je ‰e ver-
jel, da bosta imela veã sreãe.

Greva, pravi Pi‰ti. Ta pogled ti dolgujem — pogled na

moje rajske dvore.

Ja, se konãno zgane. Zdi se mu, da ga ne sme in ne

more zavrniti. Pa ãeprav bo mogoãe pobegnil, ko bo po
toliko letih spet videl dim iz Lacki rome. In mu bo nad-
vse neprijetno tudi v Veliki vejsi, tam, kjer se zaãenjajo
prve po‰tije in prva kriÏi‰ãa. âe bo le mogoãe, sklene, bo
ves ãas raje hodil po travi, po njivah, po zemlji. Se ne bo
niti dotaknil poti, ki vodijo vse tja, kjer bi bilo bolje, da
ne bi nikoli hodil.

Zdaj je vse drugaãe, le ti si ‰e tak, kot si bil zmeraj, ga po-

treplja Pi‰ti.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

234

Halgato ve, da ni tako z njim, a ne ugovarja. Lahko bi

rekel: Bili so ãasi, ko sem vedel, kaj bi. A potem bi mo-
ral ‰e kaj dodati. Potem bi moral znova povedati svojo
zgodbo. In bi moral dodati tudi o vseh letih, ko je bil dan
zmeraj enak prej‰njemu in se je od vãeraj razlikoval po
tako neznatnih reãeh, da ni tako majhnih besed, s kate-
rimi bi lahko to povedal.

Tu, pred njima, ob po‰tiji, na robu Velike vejsi pa stoji

vila.

Njene bele zidine so ‰ir‰e od vseh hi‰, ki se gnetejo za

njo in tudi od tistih, nedvomno, ki jih s svojim razko‰-
nim hrbtom zakriva. Njena dvakrat stopniãasto prelom-
ljena streha sega tako visoko, kot v tej ravnici doseÏe
samo ‰e cerkev. In pa: Lahko bi bila ‰e veãja. Lahko bi bila
‰e vi‰ja, pravi Pi‰ti. Lahko bi bila taka, da bi se v njej na-
stanili vsi iz Lacki rome. Lahko bi bila taka, da bi odtehtala
vse bogastvo Velike vejsi. Toda meni je ravno prav taka.

In ga popelje po zlo‰ãenih stopnicah na teraso, ga po-

tisne skozi vrata, rezljana vrata. Ga vodi po oblazinjenih
hodnikih v ‰tevilne svetle, bele, nakrancljane sobe, ki so
vse od reda skrbno opremljene in snaÏne. Potem ga zri-
ne k najveãjemu oknu, od koder je razgled vse tja do
Lacki rome in se nasmehne: âuditi bi se moral, da so s
tega razgleda tiste grape videti povsem drugaãne! In opazi-
ti bi moral, da z nobenega okna v tej hi‰i ni videti tistega
mesta, kjer pravijo, da si ji storil silo!

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

235

Halgato le za spoznanje trzne in se Ïeli odmakniti.

Toda Pi‰ti ga u‰ãipne v nadlaht in ga povede k mizi. Ne
da bi se spogledala, sedeta v najveãji sobani, v kateri je
le mizica in trije stoli. Pi‰ti sedi pokonãno in zravnano,
kot je sedel vsepovsod in vedno. Dlani je razprtih prstov
poloÏil na mizo. Njegov pogled je ozek in skrivnosten.
Halgato, ki ni ‰e nikoli sedel na tako mehko oblazinje-
nem stolu, se ves ãas name‰ãa in preseda. ·e violina, ki
mu je kakor zrasla v rokah, mu je zdaj v napoto.

Nisi vesel niti se ne ãudi‰, iztisne Pi‰ti. In to je grozno.
Halgato se popraska po temenu in i‰ãe besed. Tudi ãe

sva bila res sem namenjena, sva prispela prepozno, ga nato
le pogleda.

Ja, prikima Pi‰ti. Tako pravi tudi Iza.
Iza? Halgato spet trzne in Ïeli vstati. Toda oni ga z od-

loãno kretnjo primora, da spet sede. Nisem ‰el k njej, ko
sem pri‰el iz zapora, mu pravi. Nisem je poiskal, ko sem se
vrnil iz Amerike. Nisem ji o niãemer rekel, niti ko sem zidal.
Vãeraj pa je pri‰lo pismo! odpre miznico. Vãeraj pa je pri‰lo
pismo! ponovi in vzame iz miznice belo kuverto.

Halgato strmi v papir in ne ve, kaj bi. Nato se s kazal-

cem le dotakne beline in jo povleãe bliÏe. âez razgrnjen
papir tako le tri drobno izpisane kolone. ârke se mu
zdijo kot sledovi neke povsem neznane Ïivali. Kaj!? se
vznemiri. âemu mi to ponuja‰! Dobro ve‰, da ne znam brati.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

236

Hja! vstane Pi‰ti. Ne ve‰ brati — ne ve‰ brati! To paã zdaj

ni noben izgovor — ãe ne ve‰ brati! pristopi in se mu skloni
ãez ramo. Poglej! mu pokaÏe s prstom. To tule je ãrka d.
In to je o in to je l. To pa se potem takole poveÏe; d, do, dol.
In se doda g in zopet o in se prebere: Dolgo. Dolgo sem pro-
sila Boga, naj mi prizanese s spomini. Usli‰al me je. Zato
prosim tudi tebe, da me pusti‰ pri miru. Îe zdavnaj nisem
veã tista… mu zadrgeta glas.

Iza, ugotovi Halgato.
Iza, prikima Pi‰ti. Pomagal mi bo‰, da jo izbezam iz tis-

te boÏje luknje! potem poloÏi pismo nazaj v miznico in
vzame iz nje pi‰tolo.

Ko potem Halgato spet odpre oãi, sedi Pi‰ti za mizo in
‰e zmeraj teÏka pi‰tolo. Ti kar meÏikaj, pihne proti nej-
mu, a ‰e nocoj bova to napravila. ·e nocoj bo, kar bo! Tri-
najst let sem presedel v kmici! Deset let sem delal vse, s ãi-
mer sem zasluÏi! Pa ‰e po teh triindvajsetih letih ne vem
prav, ãe sem ali nisem — gospod!? pomeri s pi‰tolo nekam
v kot za Halgatovim hrbtom in se po vsem sodeã komaj-
da zadrÏi, da ne pritisne na petelina. Ker: kaj mi vse to
pomaga, ãe mi ona tako ne reãe! Ker: kaj mi vse to pomeni,
ãe ona tako ne misli? spravi pi‰tolo nazaj v Ïep in vstane.

Saj, saj, zamrmra Halgato. Vedel sem, da je to. Vedel

sem, da bo tako. Hi‰o si si napravil, zdaj pa je ne ve‰ s ãim
napolniti. Tega pa tudi ne ve‰ veã reãi: kaj me briga! Prodal

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

237

jo bom in se napil! tudi sam vstane in se napoti. A ker ne
ve prav, katera izmed teh ‰tevilnih vrat vodijo na hod-
nike in na plano, spet zastane in se obrne.

Ne nori! ga dohiti Pi‰ti. Z mano bo‰ ‰el in pomagl mi bo‰.

Kajti: ãe ne bo ‰lo z lepa, bo ‰lo zgrda. Kajti: ãe nama je ne
dajo, jo bova paã ukradla!

Ukradla!? se zgrozi Halgato. Bogu jo bova ukradla!?
Magari Bogu! se ga oklene pi‰ti. Kaj pa je on storil za-

njo? Jaz pa sem po trebuhu lazil, po dreku bredel, se v peklu
praÏil! Vse, vse sem napravil, da bi opral z nje va‰e ciganske
grehe!

Kaj si napravil — niã nisi napravil! ga odrine Halgato. Ve-
liko hi‰o ima‰, pa ne more‰ z njo neveste privabiti! Velik
denar ima‰, pa si ne more‰ z njim neveste kupiti! Ampak jo
mora‰ kakor Cigan ukrasti! In pri tem ti morajo Cigani vreão
drÏati! ves nasr‰en in spremenjen zamahne proti njemu,
nato pa se brezglavo zapodi skozi najbliÏja vrata. Mis-
leã, da ga Pi‰ti zasleduje, le za hip obstane v prostoru,
nato pa spet zalomi kljuko in steãe po hodniku.

Ko potem konãno le doseÏe vrata, ki vodijo na plano,

med stenami rajskih dvorov odjekne strel.

BES

NAMESTO KOGA ROÎA CVETI

238

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-160-6

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Feri Lainšček Petelinji zajtrk
Feri Lainšček Regratova roža
Feri Lainšček Mislice
Feri Lainšček Dlan mi po tebi diši
Rogaliki półfrancuskie z różą
Orlov Sokrovishcha namestnika 347009
KOT Z RÓŻĄ (1)
KREMOWY Z RÓŻĄ(1)
Byłam różą
KOD ZEGARA Z?TĄ I RÓŻĄ(1)
projekt 47 okno z różą DMR 1807
prolog, &Przeklęta Róża&, WERSJA DOC
[Papermodels@emule] [Maly Modelarz 1973 12] Polish Sailing Ship Koga
Feri Acz – charakterystyka postaci, Chłopcy z Placu Broni
Christie Agata Róża i cis
Canham Marsha Zelazna roza
CIERNISTA RÓŻA ok
41 MARYJA, DUCHOWNA RÓŻA NIEBA I ZIEMI
Idealna róża Tom 7

więcej podobnych podstron