BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
1
Feri Lain‰ãek
Petelinji zajtrk
Roman
BES
e
DA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
2
BES
e
DA
Feri Lain‰ãek
PETELINJI ZAJTRK
ali Severina pri mehaniku Gaja‰u
Roman
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-145-2
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
3
Ljubezen,
ta nenasitna riba,
ki sva jo sprva ‰e lahko hranila z drobtinami,
je bila Ïe velikanka
in je terjala svoje.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
4
1.
V
seh dvainsedemdeset ulic tega mesta sem obhodil
to poletje in obiskal vseh petintrideset avtomeha-
niãnih in avtoliãarskih delavnic tod okoli. Petintrideset
delavnic, razume‰, kjer mi niti v oãi niso pogledali, kaj
‰ele, da bi me vpra‰ali po imenu. Petintrideset jebenih
delavnic — in eno, ki seveda zame ni bila veã ‰estintri-
deseta, ampak je bila kratkomalo edina preostala in zad-
nja. Taka pa je bila, Bog mi je priãa, ‰e marsikomu, kaj-
ti v njej je mojster Gaja‰ popravljal odsluÏene pejeke,
fiãke, stoenke, jugote, katre, spaãke, hro‰ãe in sploh vso
to staro Ïelezo, ki so ga drugi mehniki pogledovali z bolj
ali manj slabo prikritim prezirom — ga je popravljal, ra-
zume‰, mojster iz slepe ulice z neizmerno ljubeãnostjo
in navdihom, ali pa ga paã tudi ni popravljal, ko se mu
ni vzljubilo.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
5
2.
V
seh petindvajset let svojega Ïivljenja sem preÏivel,
ne da bi si kdo, razen socialne delavke in kdaj ka-
kega sodnika za prekr‰ke, vzel vsaj malo ãasa zame.
Mojster Gaja‰ pa je ve‰ãe zavrtel gedore in jih odvrgel,
da so kot namagnetene zletele v zabojnik z orodji in
hrknil: Ve‰ kaj, bova raje zdaj malo sedla. Nato pa je kar
takole, Ïe sede za kovinsko mizico, ki jo je kajpada sam
zvaril, priÏgal plinski gorilnik na jeklenki in v velikem
obtolãenem lonãku pristavil vodo za kavo.
Seveda sem mu bil hvaleÏen za to pozornost.
A ãe sem bil vse dotlej vsaj petintridesetkrat priprav-
ljen zaupati eno izmed mnogih izmi‰ljenih zgodb o svo-
jem dotedanjem Ïivljenju, mi tokrat pripro‰nja nikakor
ni hotela z jezika. Kar nekako v trebuhu sem namreã
ãutil, da bi tokrat moral na dan z resnico. Ta pa bi mi
zagotovo priskutila filter 57, ki mi ga je brez vpra‰anja,
ali kadim, ponudil mojster in pa seveda tudi kavo, ki jo
je skuhal in raztoãil v skodelici, ne da bi kjerkoli ones-
naÏil s svojimi ãrnimi in z motornimi olji zama‰ãenimi
prsti.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
6
Pa ne da si tudi ti, kot ta moja Lajka? je ob prvem
vroãem poÏirku preko skodelice o‰inil lisiãje dlakega
cucka, ki je na drugi strani dvori‰ãa roÏljal z verigo. Sko-
rajda je ‰e nisem sli‰al lajati, pa je Ïe cela tri leta pri
meni, je pojasnil, ko je seveda zlahka razbral, da ne do-
jemam kam meri. A to je paã teÏko tu komu spraviti v
glavo, da sem jo ravno zato pokrstil po ruski Lajki, ki je
bila, dokazano, prav tako sila molãeãa psiãka. Razen
tega pa je bila, prosim, tudi tista Lajka v resnici eno tako
navadno ‰ãene iz moskovskega predmestja, in potemta-
kem niti sluãajno ne, kot so tu mnogi prepriãani, kak
‰olan in dragi gosposki pes, je pomenljivo povzdignil
glas in me po ptiãje premeril z nenadnim leskom v oãeh.
Prvo Ïivo bitje, ki je obkroÏilo Zemljo!? sem ugotav-
ljal in se ãudil obenem.
Prvo Ïivo bitje, ali pa morda tudi ne! je dvignil ãrni
kazalec in se zaupljivo nagnil preko ‰kripave mize. Po
enih teorijah, ve‰, se je Sputnik Ïe tri minute po istrelitvi
tako segrel, da se je ‰ãene scvrlo, je zavihtel prst nekam
tja nad glavo. âe pa seveda vemo, da potrebuje vesolj-
ska ladja tudi ‰e danes vsaj devet minut do utirjenja v
tirnico okoli Zemlje, potem nam je kajpada jasno, da
bitje v vesolju v resnici sploh ni bilo veã Ïivo.
No!? sem zmignil resniãno preseneãen.
So pa seveda tudi torije, ki Lajki le dopu‰ãajo njeno
nesreãno slavo, je slastno nadaljeval mojster, ki je sukal
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
7
besede, kot bi jih bil prej naoljil. Po teh teorijah, ve‰, je
psiãka Ïivela vsaj ‰e pet ur po iztrelitvi, pa ãeprav je bila
temperatura v satelitu Ïe ãez ‰tirideset stopinj in ji seve-
da ni bilo niti malo prijetno.
No!? sem spet zinil, zdaj Ïe povsem ogorãen. Vseskozi
sem bil prepriãan, da se je Ïiva vrnila na Zemljo.
O tem paã ni teorije in je niti ne more biti! me je
ustrelil s kazalcem, ki je ves ãas nemirno ‰aril po govor-
jenem. Znano je vendar, da tista prva vesoljska plovila
sploh niso poznala sistemov za povratek. Obstajajo pa,
bogmeda, celo torije, da je ‰e pred Gagarinom, ki se je
seveda vrnil, kar nekaj ruskih kozmonavtov prostovolj-
no potovalo samo v eni smeri.
Samo v eni smeri!? mu nisem Ïelel veã verjeti. âerav-
no so vedeli, da bodo ostali gori!?
Vedeli so tudi, da bodo umrli za komsomolsko mater
Rusijo, ki jim ne bo tega nikoli pozabila, je bil neizpro-
sen.
Pa ãeprav je potem pozabila! sem ves razÏarjen neho-
te dvigoval glas.
Komsomolska mati paã ne! je kriãal tudi Gaja‰. Po-
zabljati je zaãela spet ‰ele Gorbaãovova in potem Jelci-
nova Rusija! Zato pa naj gre lepo v pizdo materino, taka
Rusija! Meni je ne bo veã niti tule za pod noht Ïal, pa ãe-
tudi jo ãez noã poÏreta beda in lakota...
In tedaj je Lajka zalajala.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
8
Pravzaprav: bilo je to bolj nekako klavrno bevskanje,
ki kot da je pribruhavalo prav iz globin pasjega srca. Ali
pa ga je bilo paã tako sli‰ati zaradi odmevov v tesnih
oÏinah samotne in puste predmestne ulice.
No, vidi‰ — !? se je zlagoma ozrl mojster, kot bi se bil
pomalem dramil in si je z zapestjem pomel med oãmi.
Ali je pes res pes in ali je ãlovek ãlovek? je poãasi in ne-
zanesljivo vstal, kot bi ga bil pogovor povsem izÏel.
Huda so to vpra‰anja, na katera si moram dan za dnem
odgovarjati, namesto da bi lepo v miru ‰raufal, je bil
njegov pogled omreÏen z nedoumljivo skrbjo in ãudno
Ïalobnostjo. Ti pa tudi! mi je nato pristopil. Ves ãas se
bo‰ odslej samo spra‰eval, kaj ti je namenilo ravno to
zajebano ulico? Ker, nisi je izbral sam — tega mi paã tu
ne tvezi. Tudi ti je nisem dal jaz — tega mi nikdar niti v
hecu ne reci. Temveã so ti jo kajpada dodelili drugi —
tisti, ki so te po krivici, ali pa morda tudi ne, zavrnili.
Zdaj pa ga jebi....
Torej me vzamete? sem mu ‰e nejeveren segel v bese-
do.
Ker bo‰ nahranil psa, ko bom kdaj pozabil kje sem
doma, je skomignil, kot bi sam pri sebi iskal opraviãilo
za to odloãitev.
Seveda bom, sem pritrdil z vsem telesom. Vseskozi
bom skrbel zanj.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
9
Pa ker bo‰ dvigoval telefon, ko spet ne bo popravlje-
no, mi je pomeÏiknil.
Se razume, da bom, mojster, sem siloma poiskal nje-
govo ãrno keljivo dlan in jo nerodno stisnil. Jasno mi je,
da zaãenjam spet na zaãetku in se bom tako tudi nosil,
sem v tej nenadni ganjenosti ‰e kar blebetal in blebetal,
tako da sva bila naposled povsem po nepotrebnem oba
v zadregi. In samo ena sreãa je, ki me lahko odre‰i ne-
lagodja ob tem patetiãnem spominu: namreã, da sãaso-
ma kaj neprijetnega tudi pozabim.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
10
3.
M
oja zgodba, ki jo le redko povem po resnici, je
pravzaprav sila bizarna.
Na 20. olimpiijskih igrah leta 1972 v Munchnu, ki so
sicer mnogim ostale v spominu predvsem po napadu
arabske teroristiãne skupine ârni september in enajstih
mrtvih izraelskih ‰portnikih, je najveã kolajn osvojil
ameri‰ki plavalec Mark Spitz. Zmagovalec je bojda ple-
nil tudi z utesano mo‰ko lepoto in znaãilnimi ãrnimi
brki, ki so bili oãitno usodni za takrat ‰e ne sedemnajst-
letno dijakinjo srednje gostinske ‰ole Betko Slavinec iz
Gaberja. Dekle se je namreã bolj, kot je to obiãajno in
navsezadnje tudi razumljivo, zazrlo v ‰portnega zvezd-
nika in je zaãelo, ‰e preden je prav uplahnil olimpijski
ogenj, zbirati denar za pot v Ameriko. Vsi, ki so o tem
sicer vedeli, so se seveda pomenljivo nasmihali, ali paã
malomarno odmahovali, le Usoda je kajpada edina do-
jemala, da misli dekle povsem resno. Zato pa je najver-
jetneje tudi potuhtala, kako bi ji to brezupno potovanje
nekako prepreãila. In zaobrnilo se je potem tako, da so
iz Medje na jugoslovansko-romunski meji premestili na
carinsko postajo v Radgoni usluÏbenca Radeta Djuriça,
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
11
imenovanega tudi ·pic. To dodano ime je seveda pove-
dalo, kar je bilo vsakomur, ki je vsaj malo vedel o ‰port-
nem dogajanju, Ïe na prvi pogled jasno: Rade carinik je
bil podoben Marku plavalcu, vsaj kot je ptiãje jajce po-
dobno kurjemu. Usoda pa je seveda potem samo ‰e na-
peljala to pot po kateri je ‰la Betka neko poznojesensko
soboto v Avstrijo po nakupih.
TeÏko sicer reãem, ali sta bila moja nesreãna mati, ki
se je kajpada sploh ne spominjam in jo poznam le po
orumenelih fotografijah iz otro‰tva, in Rade Djuriç,
imenovan ·pic, v resnici sploh par. Dejstvo je le, da je
zaãelo dekle v vsej silni vznesenosti zaradi bliÏine nado-
mestka slavnega Spitza izostajati iz ‰ole in begati od
doma. Prihranki, ki ji za ãez luÏo gotovo niti ne bi zado-
‰ãali, so pomalem kopneli na lokalnih avtobusih za Rad-
gono in ‰e preden so doma prav dojeli, da je svojeglavo
dekle tokrat resniãno zabredlo, Betka Ïe ni bila veã
sama. Nekje globoko v hotnih pregibih njenega komaj
doraslega telesa sem se namreã tistega dalnjega januarja
leta 1973 zaredil v bivanje in si prisvojil prvih nekaj mili-
metrov prostora na tem svetu. Nihãe mi sicer ne bo ver-
jel in tudi sam ‰e kako vem, da je pravzaprav neverjet-
no, a vendarle se ‰e zdaj kdaj ujamem v obãutku, kako
lepo mi je bilo takrat, povsem na zaãetku. Kajti, saj mi je
zanesljivo bilo, kot je slehernemu, ki lebdi v plimah si-
lovitega Ïenskega koprnenja in seveda ‰e nima pojma,
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
12
da se lahko vse to v tej Ïenski tudi v hipu uplahne in se
sesuje. Ni je namreã bolj senzibilne in ãustvom podleÏ-
ne tvari in rasti, kot je ravno Ïensko telo in vse Ïensko.
In Betki se je, tudi to paã nekako vem, zalomilo Ïe kma-
lu — Ïe takoj namreã, ko je Nadomestku pri‰epnila, da
je noseãa in da je kajpada z njim.
Sprva jo je sicer le odrival in klel.
Nato si je podalj‰eval in podalj‰eval dopust in se skri-
val pred njo.
Naposled so ga potem premestili neznano kam.
Ali pa je kratkomalo pobegnil kot u‰ — tisti moj oãe
— saj ga ni nikdar veã na‰la — tista moja mama — ãe-
ravno ga je oãitno iskala ves ãas noseãnosti in je z mano
v trebuhu prepotovala takorekoã pol Jugoslavije. Dok-
ler si ni potem, Ïe v zoni porodnih krãev na strani‰ãu na
Ïelezni‰ki postaji v neki âapljini nadela vrv in konãala
v prepriãanju, da tudi mene zdaj ni.
âe je seveda sploh tuhtala o meni.
Ker morda niti ni.
Betka.
Ki so jo tisto jesen, ko so njeni vrstniki najdevali prve
sluÏbe, ali pa so paã odhajali na ‰tudij, pokopali kar tam,
nekje, v zakotju zdaj Ïe v mnogih vojnah razkosanega
Balkana, meni pa je po njej ostal le ta tako zelo razloãen
zaãetek, ki naj po mnenju tolaÏeãih sicer ne pomeni
prav niã usodnega, v resnici pa seveda ‰e kako vem,
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
13
kako se s tem. Moja stara mama Elza Slavinec, ki ji je
bilo takrat Ïe polnih enainpetdeset let, je ‰ele na pomlad
naslednjega leta nekako dosegla, da so me iz zaveti‰ãa
konãno pripeljali domov. Dolgo ãasa mi je potem tudi
sku‰ala vsaj deloma prikriti, zakaj je v mojih dokumen-
tih kot rojstni kraj navedena âapljina. A ljudski glas je
bil v teh krajih paã zmeraj moãnej‰i od osamljenih do-
brih src in ãe se prav spominjam, so me Ïe pred vsto-
pom v ‰olo klicali Dj.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
14
4.
D
j ali DÏ? je iznenada vpra‰al mojster, ko sva nas-
lednje jutro z odsluÏene lade skupaj snela kolo s
scefrano gumo.
Kot da je sploh kaka razlika? sem zaobrnil z oãmi.
Seveda je! je izpustil kladivo in slastno zatipal po
zmeãkanem zavojãku cigaret, ki ga je zmeraj nosil v na-
prsnem Ïepu. Razlika je, fant, kot med Ïivljenjem in
smrtjo! je z zobmi izvlekel cigareto in si jo v en mah Ïe
tudi priÏgal z bencinarjem. Saj, ãe si bil DÏ, so te zdaj
tam doli dali na kol, ãe si bil Dj, si bil pa lahko njihov, je
pomenljivo pojasnil in se z dolgimi koraki napotil k
majavemu lesenemu stolu v kotu, sedeã na katerem je
ponavadi kadil. Samo, ve‰, mi je potem po nekaj dolgih
dimih pomignil: Jaz sem si bil takrat ‰e na ti z Djji in
DÏji, pa najsi so bili direktorji, doktorji, ali sekretarji. Saj,
ãe je pri‰el Gaja‰ dol — ‰el pa je, bogmeda, kar — so v
Tasu zmeraj ustavljali stroje. Potem pa: kafica, ratluk,
baklava. Potem pa: varivo, peãenje, saã. Potem pa: mu-
zika, pevaljka, pa do zore. Zmeraj do zore, tovari‰, ker to
je bila Jugoslavija, ki je edina znala Ïiveti, kot ne bo na
tem svetu nihãe Ïivel nikoli veã.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
15
Nikoli nisem bil doli in me ni niti mikalo, sem ga sku-
‰al nekako ustaviti, saj, blatno kolo mi je kar ostalo v
rokah in nisem prav vedel, kaj naj.
Vem, vem, vsi ste zdaj taki, jebe se vam, je odmahnil
Gaja‰ in je dolgo Ïalobno zrl v svoj veliki dim. A kar se
mene tiãe, je ãez ãas spet vzplahutal in si je s ãikom pri-
Ïgal novo cigareto: Zaradi mene si lahko da‰ zamenjati
tudi krv.
Izpustil sem kolo in zasaãen obrnil glavo.
Vsak drugi bi si jo bil moral zamenjati, da bi se sploh
kaj poznalo, mi je neizprosno Ïmirkal v obraz. Samo —
kdo bi jo dal? Kdaj pa je, prosim, Slovenec komu kaj dal?
Dale so zmeraj samo Slovenke — dale so kaplarjem, ce-
starjem, carinikom, pometaãem, zato pa je to tako! Zato
pa tudi ti zdaj ãepi‰ tu in ne ve‰ kdo si in kaj bi sploh
rad!
Stegnil sem roko in iz zaboja z orodji izvlekel najdalj‰i
izvijaã. Zaãutil sem, kako prav‰nje se mi je zlizan lese-
ni roãaj prilegel v dlan in ãutil sem po dolgem ãasu tudi
spet, kako se mi je zati‰ãano razlezlo iz trebuha in me
za‰ãemelo na vrhu ãela. S takim obãutkom pa sem ‰e
zmeraj dobro udaril in ne bi me bilo zadrÏati, ãetudi bi
jih bilo naproti veã.
Pa vendar sem zdaj ‰e zmeraj ãakal.
No, vidi‰! si je namreã Gaja‰ s palcem in kazalcem
pridrÏal cigareto nad zgornjo ustnico in me srepo pre-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
16
meril izpod skoraj spu‰ãenih vek. Tudi o tem te bom
moral ‰e poduãiti, za kako reã se tu dvigne moÏak in za
kak drek niti sluãajno ne, je otresel pepel, kot bi ga bil
tresel po meni in se ob tem nekako sam vase nasmehnil.
Nato je le naglo vstal — morda tudi, da bi bil vendarle
pripravljen — in je tiho dejal: Ko se bo‰ tepel zaradi po-
litike, tovari‰, se bo‰ zmeraj tepel zaman. Ko se bo‰ pa
tepel za kruh ali babo, takrat, vidi‰, pa bo Gaja‰, ãe bo le
treba, zmeraj ‰e korak pred tabo.
Predal sem izvijaã v levico in si obrisal vroãiãno dlan
ob hlaãe. Vedel sem, da me ni ustavil z besedami, ki so
se mi navsezadnje zdele celo puhle; ustavil me je z naãi-
nom nekoga, ki je povsem prepriãan, da ima prav in
zato niti ne verjame, da sem se res pripravljen bosti.
Zdaj pa, ali je bilo s tem res tako, ali pa je bila vse le igra,
o tem bi v tem zocu le steÏka sodil. Mojster iz slepe ulice
je bil paã gladka in hitra riba.
Prav, sem torej rekel. Pozabiva.
To pa niti sluãajno, je pristopil, mi zmaknil izvijaã in
ga zaluãal v koprive, ki so od strani obra‰ãale delavnico.
Ali paã ravno kontra, se mi je povsem od blizu zazrl v
obraz. Zapomniva si raje to kot tvoj prvi vraÏji, usrani,
u‰ivi vajeni‰ki dan, mi je trdo poloÏil ãrno dlan na ramo
in me povlekel k avtu.
·la sva potem tudi Ïe, ‰e preden sva sploh kaj tu po-
storila, v bife v sosednji ulici. Bila je to oguljena in ne
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
17
ravno vohka luknja, kakr‰nih sem se Ïe nekaj ãasa sicer
ogibal, a kaj ko je bilo zdaj vendar jasno, da je bil prav
tu mojstrov najljub‰i kot. Zbirali so se v njem, ki kot da
so se ustavili le mimogrede: ‰oferji dostavnih vozil, te-
renski mojstri in delavci, prikriti alkoholiki vseh ãudi, od
policajev do gimnazijskih profesorjev, pa tudi kak pro-
fesionalec, kajpada, ki je ‰e Ïivel le, da je lahko pil. In ãe
se Ïe niso res vsi poznali med sabo, so se nekako ãutili,
zato je tu beseda paã zmeraj dala besedo, ali kaj veã. To
veã, pa je bila seveda runda, ali kakor je mojster tokrat
napletel: Moj novi vajenec bi vam rad nekaj rekel!
Ampak, saj sem brez ficka! sem se prihuljil in v doka-
zilo obrnil Ïep.
Odkar si Gaja‰ev ima‰ paã na vseh svetih mestih ga-
rant! me je opomnil z dvignjenim kazalcem in je obe-
nem pomignil toãajki, ki je kot po nekem nakljuãju v
rokah Ïe drÏala zguljen rumen zve‰ãiã. Dvignila ga je
nekako zmagovito in Ïugajoã obenem, kakor sodnik pri
nogometu pokaÏe karton, nato pa je med blagodejnim
nasme‰kom Ïe segla po opranih kozarcih in je jela na-
livati vsem.
·e dobrih devetindvajset dni, pa bo‰ dobil prvo plaão,
mi je nazdravil mojster in pomeÏiknil, kot da se skupaj
odpravljava krast. Vse prave babe v mestu bodo takrat
Ïe vedele, kdo si in s kom si, zato bo Ïe prav, da prej kaj
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
18
pametneje porabi‰ in jim ne da‰ ravno vsega, se je glas-
no zareÏal in smejali so se kajpada tudi drugi.
Pil sem in zaãuda sploh nisem pomislil, da bi lahko ‰e
pobegnil. Nekaj je bilo v tem njegovem naãinu s ãemer
me je kratkomalo zasvajal. Paã: nisem bil vajen, da lah-
ko nekdo vsemu navkljub tako prostodu‰no vihti vrat in
gobezda. Sam sem se namreã, vsaj tako se mi je ‰e tak-
rat zdelo, zmeraj gnetel na robu in dihal v vmesnih pro-
storih. Bila mi je to Ïe zgodaj v otro‰tvu pridobljena
drÏa, saj sem bil Dj in razen nekoã babice nisem imel
nikogar, ki bi se kakorkoli postavil zame. ·e manj, seve-
da, ki bi mi rekel, da je lahko svet vsaj kdaj tudi zame.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
19
5.
M
ojster Gaja‰ je Ïe od leta 1991 Ïivel sam. Leta
1979 ga je zapustila prva Ïena, nekako v ãasu
slovenske osamosvojitve pa potem tudi druga. Ma‰ãeval
se jima je tako, da se ni spomnil njunih imen. Pa tudi o
otrocih je pravil zmeraj drugaãe: vãasih jih kajpada
sploh ni bilo, vãasih je bila to postava v ko‰arki, vãasih
celo nogometno mo‰tvo z rezervami. A ãeravno ni bilo
nikoli na spregled niti enega, bi ãlovek bolj verjel sled-
njemu, saj sploh ni bil tip, ki ne bi pu‰ãal takih sledi. Pa
‰e tudi sedaj je bilo ravno nasprotno: prihajale so Ïen-
ske, take in drugaãne, s takimi in drugaãnimi avtomobi-
li, ki so si bile dobre z njim, bolj kot je to obiãajno za ‰e
tako stalne stranke.
Sprva mi je o njih pravil takole: Boj se takih, ki bi ti
dale za cin‰pulo ali anlaser. Pri teh se potem zmeraj po-
malem kvari, ti pa kmalu ugotovi‰, da nimajo niti toli-
ko, da bi jim lahko kdaj zaraãunal vsaj delovno uro. Na-
to je sãasoma ‰e pridal: Boj se takih, ki poãepnejo Ïe za
‰ofer‰ajbo in te pri tem gledajo, kot bi bil vsemogoãni.
·ajbo jim bo‰ morda res ‰e lahko zaraãunal vsaj po po-
loviãni ceni, a Ïe pri naslednjem popravilu te bodo
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
20
imele kajpada v lasti. Potem pa je ceno ‰e zvi‰al. Boj se
takih, ki so ti rade samo za tehniãni in pa generalko, te
so ‰ele prav vraÏje, me je posvaril. Po cin‰pule bodo ‰le
k enemu, po ‰ajbe k drugemu, ti bo‰ pa le enkrat na leto
res glavni. A kaj ti bo to, prosim, pomagalo, ko pa je ni
na tem hudem svetu huj‰e golazni, kot so iz mehankar-
skih delavnic picajzli.
Torej najbolje nobene? sem konãno zinil.
O, ne! je poskoãil in je Ïe spet kadil tam v svojem
kotu. Le to si enkrat zazmeraj zapomni: najbolj‰e so, ki
delajo karambole, me je poduãil z znaãilno dvignjeno
cigareto v ustih. Karambol prismodi Ïensko, kot bi uda-
rila strela. Zdi se ji, da pa je zdaj kar naenkrat vsega
konec in da se brez tvoje pomoãi sploh ne bo zvlekla.
Sam bog ji namreã ne bo pomagal, saj se je oãitno celo
spravil nanjo in jo kdo ve zakaj maltretira. Pa tudi tako
je: babe, ki delajo karambole, so resniãno neke posebne
Ïenske, je pomolãal in je Ïmirkajoã iskal besed s kateri-
mi bi to razliãnost opisal. Usekane so, razume‰, je tudi
Ïe kar nekako obupal in je sku‰al opraviti na kratko. Za-
Ïenejo se v tri krasne in so ob tem prepriãane, da ima-
jo povsod prednost. Ne zmenijo se za svet in Ïivega
boga v tem diru, dokler seveda potem spet ne poãi...
Morda pa so le nerodne, se mi je zdelo.
Vedel sem, da tudi o tem nima‰ pojma, se je obupan
sesedel. Pravim ti vendar o babah, ki so res prave in s
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
21
katerimi se edino ‰e splaãa, je pridu‰eno zaÏveãil, kot bi
mu ‰lo med zobe staro olje. Le z njimi se ‰e lahko kdaj
znajde‰ na valu, ki te dvigne iz vsega dreka. Le tako lah-
ko res potuje‰, ne da bi si razbijal glavo, kam te odna‰a
pa kako se bo vse skupaj konãalo...
âeprav to seveda Ïe ve‰, mi je bilo sme‰no.
Kaj — kaj da spet ve‰? je zmedeno vpra‰al.
Kako se bo paã konãalo, sem bil neizprosen. Ali na
strehi ali pa v jarku.
Ti!? se je grdo spaãil in je dolgo nabiral v ustih. Ti: Dj!
je krepko pljunil, nato pa si je z ogorkom glasno sesajoã
priÏgal novo cigareto in se skril v kobaleãih se sivih
oblakih.
ObÏaloval sem, da sva si bila spet tako zlahka na na-
proti. A nadvse se mi je zdaj Ïe upiralo tako barantanje
s ãustvi, storitvami in rezervnimi deli. Do Ïensk sem paã
ãutil po svoje in nisem se dal o tem tako po mehaniãno
pouãiti. Imel sem seveda Ïe kake razloge, da bi jih lah-
ko tudi sovraÏil, a v preseÏku je bilo vendarle ãutenje, ki
mi jih je pomagalo razumeti. Predvsem pa je bilo kajpa-
da res, da sem se od nekdaj vznemirjeno ãudil, kako po-
zorno in tudi skrivnostno so znale Ïiveti s svojim tele-
som. Ali pa so si to vsaj Ïelele. Saj tudi vse tiste, ki jih je
zdaj tu omenjal z nemarnostjo, s kakr‰no se jih je naj-
verjetneje tudi loteval, so potem zopet odhajale polne
svoje posebnosti in vsaj na videz tudi pokonãno.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
22
Dobro, pustiva to, je tokrat zaãuda popustil mojster.
Îe deset let nisem imel vajenca pa sem malo pozabil, da
nekaterih ne more‰ uãiti niti dveh reãi obenem. âeprav,
mojster Vavro‰, ki je vkalil mene, bi mi seveda hudo za-
meril, ãe bi le videl, kako se nategujem s tabo kot s sta-
ro mamo. Pri njem namreã ni bilo tople malice pa tudi
ne teleãjega jezika. âe ti je rekel ‰vacaj, si paã ‰vacal, pa
ãetudi je bilo leseno. âe ti je rekel kradi, si paã kradel, pa
ãetudi siromaku. âe ti je pa rekel fukaj, tovari‰, si pa
fukal, ãetudi ni imelo luknje.
Saj, saj, sem ga razumel. Ampak fukal bom pa le raje
po svoje.
Fukal bo‰ ti pasjo mater, je naglo vstal in je pri tem
odrinil stolãek, da se je prevrnil. Prosjaãil bo‰ tu naokoli
in se nekaj slinil, ga je nato ‰e brcnil. Zapravil bo‰ vso
Gaja‰evo slavo, ki zdaj sije tudi nate. Napravil bo‰ en
drek iz kovaãije, kjer so se kovale fine podkve za najbolj-
‰e konje, z zlatim pa so se, da bo‰ vedel, podkovale sa-
mo kobile. Potem se bo‰ pa vpra‰al, kam sem dal u‰esa?
kje sem nosil glavo? kaj sem storil sebi in mojstru, ki mi
je bil kot oãe? Samo, da bo takrat seveda Ïe zdavnaj pre-
pozno.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
23
6.
P
opoldne je potem pripeljala avto, ki ni prav niã mo-
ledovala, a ji mojster tudi ni zaraãunal.
Bil je to bel mercedes, dobro ohranjen starej‰i letnik,
kakr‰ni so bili v mestu redki, v najino delavnico pa jih,
vsaj v mojem ãasu, niti ‰e ni zaneslo. Pridrsel je z od-
vzetim plinom in prav poãasi, da se mi je med vso to
najino utrujeno ploãevino in zarjavelo ‰aro zazdel kot
prisanjan. Niã manj nestvaren pa ni bil v tem dolgem
hipu niti njen obraz nad volanom. O‰inila me je pred
postankom z nekakim dvoumnim mimom, kot bi me
bila Ïe od prej poznala, ali pa morda, kot bi me bila po-
zdravila s ‰alo, naj vendar pazim, saj me lahko povozi.
Nato je ta njen smejavi pogled sicer Ïe za‰el k mojstru,
ki je zastal pod napu‰ãem in je seveda meãkal svoj de-
lavski filter, meni pa se je vendarle zdelo, da me z nekim
skritim oãesom ‰e zmeraj opazi, zato ‰e kar nekaj ãasa
nisem potem vedel, kam bi s pogledom in kako z roka-
mi.
Lepo, da veã niste sami, je nekako zvi‰ka pozdravila
mojstra, saj je bila kljub nizkim petam od njega za col ali
dva vi‰ja.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
24
Vsak je zmeraj sam, je zapel Gaja‰ in sumnjiãavo za-
tacal okoli avtomobila. Vsaj to si Ïe enkrat zapomnite,
Bronja.
·ele tedaj sem tudi sam opazil odrgnjen desni blatnik
in zdrobljen Ïaromet.
Bila je torej ena tistih, ki delajo karambole.
Gaja‰ pa tokrat za kavo ni pristavil na plinskem goril-
niku v kotu delavnice, temveã jo je ‰el skuhat v kuhinjo.
Tudi to je navsezadnje priãalo, da mu je bila posebna
gostja. A saj je bila res izjemna — ta lepa Ïenska, ki je
bila veliko mlaj‰a od njega, pa vendar starej‰a od mene,
sicer pa bi le steÏka natanãneje ugibal o letih, ki so jo
napravile tako polno vsega. Sedla je bila na leseno klop
pod napu‰ãem in kljub kratkemu krilu brezbriÏno pre-
kriÏala noge. Polistala je ãasopis in nekako s posmehom
preletela naslove, nato pa je, ne da bi me pogledala, re-
kla: Pa je polna luna oãitno res spet napravila svoje.
Zmignil sem in se krãevito povpra‰al, kaj da je to ta-
kega napravila luna? Pa mi ni ‰e pravi ãas kapnilo, da je
Bronja najverjetneje mislila na voznike, o katerih je vi-
dela v ãrni kroniki, zato sem nekako zapravil priloÏnost,
ki sem jo ves ãas tipal — namreã, da bi jo ogovoril. Mojs-
ter pa se je medtem tudi Ïe vrnil s pladnjem in samo
dvema skodelicama.
Obãutje, ki mi je ohromilo moÏgane in me ustavilo,
mi je bilo neznano in novo. Ne pomnim, da bi bil ‰e kdaj
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
25
tako v zadregi pred Ïenskami, saj sem sicer ponavadi
zlahka izna‰el priloÏnost, ki je zbliÏevala in tudi zasva-
jala. Tokrat sem bil Ïe od zaãetka povsem na robu. Zdel
sem se sebi kot golobrad vajenec, ki se ‰ele uãi v kateri
smeri se odvijajo vijaki. Obilno slino, ki se mi je nabirala
v ustih, ker je paã nisem upal izpljuniti, sem ãutil kot
mazivo za zatajevano in zajãje jutranje drkanje. Za po-
vrh se mi je seveda zdelo, da me tudi ona vidi natanko
takega. Sicer pa: saj sem bil res samo vajenec. Razdalja
od zama‰ãenega ja‰ka pred delavnico pa do mizice pod
napu‰ãem, kjer si je Bronja pravkar priÏgala ponujeno
delavsko cigareto, je bila tudi zares razseÏnost, ki je lo-
ãevala in opominjala.
Lovil se je tu za glavo, kot bi bila najmanj totalka, je
dejal mojster in je oãitno imel v mislih nekoga, ki ga je
skrbelo zaradi njenega po‰kodovanega avta.
Slona dela iz muhe, je planila. âe pa bi zaradi njego-
ve neumnosti pogorela hi‰a, bi pa bila to boÏja volja.
Ja, je prikimal. Tako je to z mo‰kimi, je skomignil, me-
ni pa sploh ni ‰lo v glavo, da je tako zlahka zatajil vso
svojo poprej‰njo muÏevnost. A tudi tak je bil Gaja‰: vãa-
sih je zlahka pihnil na du‰o. Ona pa je bila, res, kot bi
hodila ãista du‰a naokoli in sijala z vso svojo nedoum-
ljivo popolnostjo. In bilo mi je neznansko lepo v njenem
magnetizmu tudi ‰e potem, ko sem se pri delu do krvi
u‰ãipnil v palec.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
26
7.
P
oslu‰aj, u‰! mi je kasneje v bifeju pritajeno dejal
mojster. Pred Lepãevo Ïeno si bo‰ paã odslej nati-
kal za‰ãitna oãala, ali pa ti bom oãi kratko in gladko pre-
pikal s ‰vas aparatom.
Pred Lepãevo Ïeno? sem trznil.
Dobro ti zdaj Ïe ve‰, kaj je tovari‰ija, se je samo ‰e
namr‰ãil. Edino tu ima ‰e Bog brata, me je v‰ãipnil v
ramo. Zato o tem sploh ne bova na dolgo razpravljala:
tovari‰u se ‰e plota ne po‰ãije, kaj ‰ele, da bi se mu gle-
dalo Ïeno. Zato pa: ãe je Ïe ne zmore‰ gledati z mehkim,
potem raje zmeraj ‰e pravi ãas obrni glavo, da ti je ne bo
treba meni obraãati.
âe je tako, sem pogledal vstran, kajti res sem se poãu-
til krivega.
Seveda, da je tako, me je objel ãez ramo. Pa ‰e prav je,
da je tako.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
27
8.
L
epec je bil eden izmed tipov, ki so pogostoma pri-
hajali h Gaja‰u.
Prihajali so namreã tako ‰e Batistuta, Pavlica, Zobar
in Malaãiãi. Batistuta je bil gimnazijski profesor filozo-
fije, Pavlica vodja voznega parka v Mesni industriji, Zo-
bar stomatolog in protetik, Malaãiãi pa gostilni‰ki glas-
benik v kombinaciji en moÏ en orkester, ki je predvsem
po okoli‰kih vaseh ‰e zmeraj slovel z zapra‰enim reper-
toarjem nekdanje jugo skupine Pro Arte. Vsi skupaj pa
so bili torej tovari‰ija. Ali paã sila pisana dru‰ãina tipov,
ki so se tudi ãez dan radi pomudili v najini delavnici,
zveãer pa so vãasih v bolj ali manj nepopolni zasedbi
posedali za mizo pod napu‰ãem in razcejali vina, ki jih
je bilo v Gaja‰evih shrambah zmeraj dovolj.
Sam sem bil tudi med njimi le vajenec.
Bili so dobri z mano, ker sem jim v loncu na plinskem
gorilniku kuhal debrecenke in frankfurterke, jim hodil
po polnoãi na bencinski servis po cigarete, ali pa jih v
dalj‰ih noãeh, ko niso veã na‰li s kljuãem v kljuãavnico,
razvaÏal po domovih. Batistuta se je pred dnevi ravno
preselil od Ïene k prijateljici, ki si je kot mlada gimna-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
28
zijska predavateljica najela stanovanje v samem starem
sredi‰ãu mesta, Pavlica se je pona‰al z dvonadstropno
vilo v najuglednej‰em primestnem naselju, Zobar je po
spozabljeni noãi ponavadi prespal na delovnem stolu v
ordinaciji, Malaãiãi pa se je preseljeval iz hotelov v go-
sti‰ãa, ali kakor je paã naneslo z njegovo muziko, in ni
nikoli govoril o domu. Le Lepec torej, ki je zmeraj pri-
hajal ob nepredvidenem ãasu in je tako tudi odhajal, se
je oãitno ob vsakih maliganih dobro zna‰el v svojem ‰e
niti ne tako zelo starem bmveju in mu ni bilo treba ni-
koli pomagati domov.
Sprva sem bil celo prepriãan, da je zmeraj samo v
prehodu in da se spu‰ãa v to na‰o stransko ulico z neke
relacije med Mariborom, VaraÏdinom in Zalaegerzse-
gom, ker ravno tja je paã najpogosteje lazil. Menil sem
celo, da je komercialist, ali kak trgovski potnik, dokler
mi ni Gaja‰ potem le pomalem pojasnil, da je pravza-
prav nekak‰en meneger estradnih pevcev, trgovec s fuz-
balerji in posrednik za dekleta, ki prihajajo v tukaj‰nje
lokale iz Romunije in predvsem iz Ukrajine. Ali drugaãe:
bil je torej, ta na‰ Lepec, tako rekoã ãlovek s scene. Edini
tu, ki je nekoã v Esplanadi popil kavo s ·urjakom, Ïuri-
ral z Novimi fosili v zasedbi z Djurdjico in otipaval
Ukrajinke, ne da bi mu bilo treba plaãati. Razen tega je
bil zdaj seveda tudi moÏ Ïenske iz belega mercedesa, ki
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
29
mi je kljub mojstrovi prepovedi prihajala pred oãi z
zmeraj veãjimi angelskimi perutnicami.
Lepec pa so mu seveda rekli, ker je bil nekoã nekomu
lep.
·e najbolj verjetno, da je bilo to mama.
Le v maminih oãeh, pravijo, je vsak lahko lep.
Meni se namreã ni zdel kaj posebnega.
Lepec.
Kveãjemu nasprotno: bil je to namreã visok in pleãat
mo‰ki v tistem odloãilnem pregibu let, ko ostanke mla-
dosti zaãnejo prekrivati nanosi starosti in na prvi pogled
pravzaprav sploh ne ve‰ ali ugiba‰ o zgaranem trideset-
letniku ali ãilem petesetletniku. Dalj‰i temni lasje, ki so
mu prekrivali u‰esa in silili ãez ovratnik, so bili na teme-
nu Ïe vidno redki in so mu le v sprijetih pramenih pa-
dali po ãelu. Na izrazito ko‰ãenem in nosatem obazu so
se razznavale ‰tevilne brizgotine, ki jih je bilo za eno
Ïivljenje resniãno preveã in so se nekatere zdele tudi
zlove‰ãe. ·e posebej, recimo, raztrglina pod levim oãe-
som, kjer so se mu v dveh smereh poznali sledovi ‰ivov,
ali pa fibrozna otrdlina skorajda na vrhu brade, ki bi jo
bil ‰e najlaÏje staknil z kakim dobro merjenim aperka-
tom.
Sicer pa je tudi ‰e sedaj tiãal v njem ãloveãek, ki se ne
umakne zlahka.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
30
Poznal sem namreã take tipe — zadrÏane, hladne, fi-
ne —, ki so pristopali v rokavicah in z neko samo njim
razumljivo strategijo popu‰ãali ãez mejo, ko pa se je po-
tem v njih zgostilo, so te mimogrede oklali z ve‰ãino in
ostrino, ki je zaprla sapo in ti v hipu sfiÏila obrambo.
In prav zato, zagotovo, je imel tudi mojster, ko je imel
teÏave z neizterljivimi strankami, navado reãi: Mu bom
poslal Lepca, pa bo Ïe videl svojega boga! Na obãino in
k dacarjem, kjer je le bolje, ãe se da gladko, pa je seve-
da po‰iljal Pavlico, ki je bil svetnik v krajevni skupnosti
in sploh tisti iz dru‰ãine, ki je z Batistuto najÏolãneje
razpravljal o politiki.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
31
9.
B
eli mercedes je stal pred delavnico Ïe peti dan.
Mojster namreã na svojem pokopali‰ãu starih avto-
mobilov ni na‰el rabljenega Ïarometa, ki ga je bil oblju-
bil Bronji. Lepec, ki ni Ïelel plaãati novega in se je raje
odloãil, da ga bo pripeljal iz Hrva‰ke, pa je zadevo oãit-
no tudi po nemarnem odlagal. In tudi meni je bilo — pa
kakorkoli bo Ïe to sli‰ati — tako ‰e najbolj prav.
Po tihem sem sicer komaj ãakal, da bo pri‰la ponj.
Obenem me je bilo tega trenutka nadvse strah, saj je
navsezadnje nisem smel niti gledati, pa tudi upanje, da
bo vsaj ona zopet pogledala mene, je bilo lahko varljivo.
Zato je bilo paã najbolje, da je ‰e kar lahko tekel ãas,
ko se ni niã dogajalo in se ni o niãemer vedelo. Bili so
namreã to pravi trenutki za sanjarjenje — edino boÏjo
hrano, ki sem je bil kdaj v Ïivljenju deleÏen. Lahko sem
upal, da bo zaãutila moj nemir in napravila korak, ki ga
Gaja‰ ne bo mogel prepreãiti. Lahko sem celo verjel, da
si bom slej ko prej izmislil finto, ki bo pritegnila njeno
pozornost, ne da bi mojster to sploh opazil in me naci-
ljal s polnim pepelnikom. Lahko pa sem se seveda tudi
dotikal ploãevine, ki se je je ona dotikala. Lahko sem se
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
32
gledal v ogledalu, v katerem se je tudi ona gledala. Lah-
ko sem, ko je ‰el mojster na kako poskusno voÏnjo, celo
posedel v njenem avtomobilu in ga vohkal. Saj bil je tu
v Ïametnih sivih prevlekah in zajãji dlaki na volanu le
vonj po njej, o tem sploh nisem dvomil.
Bil je okus, ki ji je povsem pristajal.
Primerljiv bolj z barvami kot s tvarino.
Sestavljen iz ãrne, ãe‰njeve in modrine.
Nekaj bolj temnega torej; nekaj, ne kar tako; nekaj,
kar se ne oprime Ïenske v slabi drogeriji in ne njenega
avtomobila na vsakodnevni poti v sluÏbo in domov. A
kaj, ko nisem upal vpra‰ati Gaja‰a, s ãim se ukvarja? kaj
poãne? kam zahaja? Veliko bolje bi namreã potem vedel
o tem njenem posebnem okusu, ki ga doslej nisem sre-
ãeval pri nobeni. Toda Gaja‰ je bil — tako sem si paã do-
mi‰ljal — ‰e zmeraj na preÏi za mojimi obãutki.
Mercedesa pa tudi ‰e nisva porihtala, je zmajal zve-
ãer, ko sva izjemoma posedela sama.
Res bi lahko Ïe pripeljal to luã, sem menil.
Ne bo je, dokler je ne bo primoral, da ga bo prosila na
kolenih, je privzdignil obrvi in me pomenljivo premeril.
A saj mu res ni lahko z njo, je nato ãez ãaz sku‰al pojas-
niti. Velika loterija je bila to in velika gostija, je napletel
v svojem znaãilnem naãinu, iz katerega ‰e zmeraj nisem
povsem razbiral. Na koncu pa mu je od vsega seveda
ostala le gos.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
33
Gos? sem torej vpra‰al.
Gospa! je pomenljivo povzdignil kazalec. Madam, ki
mu ga ni nikoli niti pofafala, medtem ko je siromak pu-
cal tudi sekrete, samo da ji je lahko vsaj za silo postiljal
v belem.
Tega paã ne razumem, sem vztrajal.
Saj ni kaj razumeti, ker ni vic, ampak kar cel roman,
je odmahnil. Lep‰e od lep‰ih so si pulile lase zaradi nje-
ga. Imel jih je lahko sedem v eni noãi, ãe je le pomignil.
Ni jih bilo niti na televiziji, ki jih ne bi lahko nategnil.
On pa se je, sam vrag ve zakaj, zagledal ravno vanjo, ki
ni ‰la nikoli bosa po strni‰ãu. Bila pa je za povrh edin-
ka pokojnega Habjana, javnega toÏilca, ki je najbolj ren-
ãavo preganjal ravno take, kot je bil Ïe takrat Lepec. In
zdaj si torej lahko samo misli‰, kaka je bila to hajka in
kak je bil to cirkus, ko je mesto obkroÏila novica, da sta
se ta dva sprijela. Za vsak drek so ga imeli nekaj prvih let
na milici. Vse dobre posle so mu sãasoma uniãili. On pa
si je bil, ko se je petinosemdesetega po eni taki veãji svi-
njariji vrnil iz aresta, sposodil toliko denarja, da je lah-
ko pogostil veã kot tristo svatov in si jo je kajpada pri-
peljal. Stari Habjan pa se je je ‰e v tisti noãi odrekel in jo
razdedinil.
Seveda sem kar zijal, kajti pripoved me je res zadela.
Gaja‰ pa si je s ãikom razÏaril novo cigareto in se je
ves blaÏen smehljal v obilnem dimu. Ni mu bilo namreã
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
34
veãjega uÏitka, kot ko je z vtisom zmogel sogovornika in
mu izvabil ãudenje.
Stra‰na zgodba, sem konãno rekel.
Stra‰na, stra‰na, je pihnil mojster.
A taka Ïenska —? sem pomislil. Taka Ïenska paã Ïe ne
more biti gos.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
35
10.
Z
Ïenskami je imela tovari‰ija oãitno sila razliãne iz-
ku‰nje. Tudi zato, najverjetneje, so si bila njihova
mnenja nadvse navzkriÏna in nemalokrat meni komaj
razumljiva. A nekaj je bilo za tem omizjem vendarle
skupnega: slastno in soãno so si bili pravili o svojem me-
senem Ïivljenju, medtem ko so bili pogovori o ãustvih
prava redkost, ali pa so bili tako zelo okoli‰avi in jecljavi,
da je bilo le slutiti kaj jih pravzaprav greje in kaj Ïuli.
Batistuta je Ïe nekaj veãerov zapored posegal s pre-
priãanjem, da je bila njegova biv‰a Ïena neozdravljivo
histeriãna in da ga je s to svojo pohabo skorajda pahnila
v alkoholizem. Histerija da je bila namreã edini naãin s
katerim je ta nesreãna Ïenska uveljavljala svoje mnenje
in pa seveda tudi zahteve. Bil je prepriãan, da ga je rav-
no s tem sprva nezavedno spremenila v odsotnega oãe-
ta, ki se je vse bolj umikal iz druÏinskega Ïivljenja in ji
prepu‰ãal tudi vzgojo otrok. Ko pa so ‰le vse te zakon-
ske reãi Ïe povsem navzkriÏ, se je v nemi grozi oprijel
kozarca. Pomagala pa mu je v tem brezupu seveda lah-
ko le druga, ki mu je bila nekako bolj razumsko doras-
la. ·ele ta je namreã lahko tudi dojela, da nima ob sebi
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
36
vodovodarja in pleskarja, ali paã tisoãmojstra, ki bi ves
svoj prosti ãas namenjal zgolj popravljanju in zalj‰anju
skupnega gnezda, temveã, prosim lepo, diplomiranega
profesoraja filozofije, ki ga v Ïivljenju zanima ‰e vse kaj
drugega kot so pregorele Ïarnice in odpadli omet.
Pavlica ni s takimi teorijami seveda niti malo sogla‰al,
saj je menil, da je profesor v zakonu zatajil ravno zaradi
tega, ker ni znal priviti Ïarnice in prepleskati stanovanja.
Ali celo ‰e veã: bil je prepriãan, da ga je tudi ta druga
sprejela le zaãasno in to seveda samo zato, ker je oãitno
premlada in se ‰e ne zaveda, da premnogih nujnih reãi
v Ïivljenju ni mogoãe obrniti z besedami. Mo‰ki, da je
paã ‰e zmeraj tisti, ki mora ‰e pravi ãas poskrbeti, da bo
imela hi‰a ãim veã vogalov, Ïena pa ãim veã otrok. Le
Ïenska, ki ima zmeraj kje pometati in kaj likati, namreã
nima ãasa za fantaziranje. MoÏu pa je navsezadnje po-
tem celo hvaleÏna, ko ji kdaj malo pomaga. Glede vzgoje
otrok pa je tako in tako Ïe od nekdaj tako, da naj mati
poskrbi za hãer in oãe za sina. Kar je pri vsem skupne-
ga, je pa tole: mati naj otroke ‰e pravi ãas pouãi, kako si
prav obri‰ejo rit, oãe pa naj poskrbi, da se ne bodo po-
tem v Ïivljenju pred vsem, kar jim ponuja svet, obrisali
le pod nosom.
Tedaj je Batistuta konãno iztisnil: Pavlica, ti si kreten!
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
37
Takoj za tem pa ‰e: Pavlica, ti si en navadni podalpski
kreten, kakr‰nim bi bilo treba z zakonom prepovedati,
da se ‰e sploh razmnoÏujejo!
Pavlica pa je povsem mirno odvrnil: Karkoli bo‰ rekel
in karkoli sem Ïe — svoje otroke sem pa le zmeraj po-
ujãkal in jih pogrel! Tvojih pa tebi Ïena na pusti veã niti
videti!
In le Gaja‰u gre seveda tudi tokrat zahvala, da nista
pometla kozarcev in si oskubila brk. Zganil je namreã s
kolenom majavo mizo, tako pozvonil s polpraznimi ste-
klenicami in oznanil: Tukaj se Ïe ne bomo dajali zaradi
fraã! Pol Ïivljenja sem se bil tolkel za to svoje osvoboje-
no ozemlje, zdaj pa naj zopet jem njihov drek!
Saj, saj, je v hipu popustil profesor.
Vodja voznega parka, ki mu je torej tokrat pripadla
vsaj majcena zmaga, pa je le dobrikavo Ïmirkal in je so-
govorniku preko mize znaãilno zvi‰ka ponudil svojo
zalito dlan.
Zobar, ki je bil ves ta ãas nekako skromno, ali paã uvi-
devno tiho, pa je ‰e zmeraj bolj zase dejal: Vrag je s tem,
vrag.
MoÏic, ki jih je ‰tel Ïe krepko ãez petdeset in je z Ga-
ja‰em vãasih Ïe z zanimanjem razpravljal tudi o spre-
membah pokojninske zakonodaje, namreã ni bil nikoli
poroãen in je ‰e zmeraj Ïivel pri mami. Vse njegove poti
do Ïensk so bile razpredene okoli zabavi‰ã vse tja doli
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
38
do âakovca in zavite v slutljivi noãni pla‰ã, ki so ga kdaj
pa kdaj presvetlile le anekdotiãne iskrice. Te sta kajpa-
da prina‰ala Lepec in pa predvsem Malaãiãi, ki si je ste-
rega fanta nemalokrat po‰teno privo‰ãil. Zobar se je
bojda prav zaradi spo‰tovanja do Ukrajink nekaj let za-
povrstjo udeleÏeval teãajev ru‰ãine v Gradcu in je ta
jezik sãasoma obvladal Ïe tako dobro, da so ga nekate-
ri direktorji ob poslovnih sreãanjih najemali kot preva-
jalca. Pogrevala se je njegova obsedenost z nekdaj zna-
menito barsko plesalko Silvano, ki ji je v zameno za na-
klonjenost prina‰al celo pohana pi‰ãanãja bedrca. Do-
broto, ki jo je imel tudi sam najraje, je seveda priprav-
ljala njegova mama, zato je bilo njegovo ogorãenje naj-
verjetneje ‰e toliko veãje, ko se je sãasoma razvedelo, da
je noãna dama z njimi v resnici pitala lastnikovega pud-
la. Prav niã k ãasti in v slavo mu ni pridevala niti dogo-
div‰ãina s plesalko Magdaleno. Ker ji je, skopu‰ki kot je
paã res bil, bojda dolgoval Ïe vse preveã denarja, ga je v
neki razvratni noãi pustila zvezanega h kriÏu pri kapeli
Svetega Vida in so ga zjutraj na‰li gozdarji. Zaradi tega
se ga je oprijel vzdevek Rezervni Kristus, ki ga sicer
tovari‰ija ni uporabljala, ali pa se je kveãjemu kateri
spozabil v njegovi odsotnosti.
Zobar je sicer tudi ‰e v najgloblji pijanosti zmeraj
krãevito zanikal, da je imel ob razpelu spu‰ãene hlaãe in
da sta se ‰la z dotiãno spet KriÏev pot. Trdil je, da je vso
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
39
to norijo z njim uprizorila zelena albanska mafija, ki jo
je pretental za borih pet gramov dentistiãnega zlata in
da je Magdalena sodelovala le v toliko, da mu je paã ne-
kaj prime‰ala v penino. Toda Lepec je seveda ‰e kako
vedel o njegovih nastranostih in doplaãilih za posebne
usluge, zato ni takim zagovorom nihãe tu verjel.
Res pa je bilo tudi, da je Zobar kljub vsemu, in najsi
je bilo to ‰e tako teÏko razumeti, za na‰im omizjem naj-
bolj vztrajno in dosledno zagovarjal Ïenske. Pa saj ne
morejo, revice, iz svoje koÏe, je ponavadi popevkal. Na-
rava jih je napravila take, da jim zmeraj nekaj manjka.
Saj: manjka jim med nogami. Umanjka jim Ïe po deve-
tih mesecih spet iz trebuha. Manjka jim navsezadnje ne-
malokrat pod palcem...
Ali pa jim manjka v glavi, je bil ponavadi Ïe spet kdo
povleãen za jezik.
Toda moÏicelj ni take dovtipnosti dopu‰ãal niti za
‰alo. Kdor lahko kaj takega sprdne, seveda ne ve veliko
o naravi in ãloveku, je ponavadi vraãal. Îenske dokaza-
no posedujejo veliko vi‰jo ãustveno inteligenco kot
mo‰ki. âe pa seveda vemo, da je prav ta vrste inteligen-
ce tisto, kar pomaga misleãemu bitju in s tem seveda
njegovi skupnosti pri preÏivetju in prilagajanju na vsa-
kr‰ne razmere, potem je vendar jasno, da so prav
Ïenske tiste, ki prepreãujejo, da bi se svet sprião mo‰ke
potentnosti in napuha Ïe zdavnaj razletel na dvoje. Pro-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
40
blem je torej le v tem, da nikakor in z niãemer ne morejo
nadomestiti mo‰kih semenãic, sicer bi jih gotovo Ïe
zdavnaj mirno poÏrle in s tem zazmeraj odstranile brez-
glavo nadlogo, ali paã svoje najveãje zatiralce.
Seveda se zlahka razume, da so bili taki doneski k Zo-
barjevi razvojni teoriji za Gaja‰evim omizjem deleÏni
predvsem posmeha. A saj za njega je Ïe tako in tako po
tihem veljalo, da je paã malce ãuden, zato mu ni nihãe
nikdar zares oporekal, ‰e manj pa mu je kajpada zame-
ril. Sam pa sem bil kveãjemu zbegan, ko sem bil vse po-
gosteje na njegovi strani. Vsa ta zadrta mo‰ka prisega
mi je namreã ‰la vãasih res Ïe po‰teno na jetra.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
41
11.
V
soboto je obstala Bronja sredi dvori‰ãa, kot bi jo
bila tu pozabila noã.
Z mojstrom sva si ravno priÏgala prvi jutranji cigareti
in sva krmeÏljava ãakala, da bo v lonãku nad plinskim
gorilnikom zavrela voda za kavo. V hipu sva se nato
spogledala, ker sva paã obenem zaãutila nekoga za hrb-
tom. Tako se nama je sicer zgodilo Ïe veãkrat, kajti pri-
vzgojila sva si sãasoma nekak jutranji strah pred stran-
kami, ki so prihajale moledovat in tudi teãnarit zaradi
zaostankov pri popravilu. A tokrat sva oãitno prepozna-
la drugaãen obisk ‰e preden sva sploh obrnila glavi.
No, prosim, si je ob hrku zgovoril mojster in si obri-
sal dlani ob hlaãe, ãeravno sicer sploh ni imel navade, da
bi segal v roke.
Sam sem grabeÏljivo izrabil trenutek — ta veliki, lepi,
dareÏljivi trenutek, ko sem jo lahko gledal, kako je tam
sredi dvori‰ãa prestopila s pete na peto in so se njene
gladke goleni zalesketale v ‰e Ïolti jutranji svetlobi. Za-
zdela se mi je v mnogoãem drugaãna, kot ko sem jo vi-
del prviã — a kar sem edino ob tem pomislil: bila je ‰e
lep‰a, kot sem jo gledal te dni v spominu. A saj, bilo je
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
42
Ïe od nekdaj tako z mano, da sem na Ïenskah, ki so me
pritegnile scela, ‰ele sãasoma opaÏal potankosti.
Pa ne, da se je komu kaj pripetilo? je konãno in ‰e kar
zmedeno vpra‰al Gaja‰.
Hvala za skrb, je odmahnila in naju z zvonkim sme-
hom odre‰ila. Le ãez v Avstrijo bi ‰e danes morala, pa
sem pomislila, ali me ne bi morda lahko pomoãnik za-
tegnil? je poprosila in me o‰inila. âe ga boste seveda
lahko teh nekaj ur tu pogre‰ali? je rekla Gaja‰u, meni pa
se je zdelo, da mi je ob tem pomeÏiknila.
Vajenc!? je zategnil mojster, kot bi dejal: pasji drek.
Vas pa, oprostite, paã ne bo vajenec prevaÏal, je zapla-
hutal in je Ïe zaãel tipati po zadrgi na kombinezonu, ker
se je paã nameraval takoj preobleãi za na pot.
Ne, prosim! je pristopila. Dobro veste, da ne bi pro-
sila, ãe ne bi res nujno morala ãez, ga je ujela za zapes-
tje. Cveto se je ponoãi spet nekje zataknil in kdo ve, kdaj
se bo privlekel domov, ga ‰e kar ni izpustila, ãeprav se
je pulil in se je ves umikal k sebi. Jaz pa vam zaradi nje-
gove nore glave paã ne bom kvarila posla. Ne bom ga in
pika! O tem se sploh ne bova veã pogovarjala.
Prosim vas no! je konãno re‰il roko iz primeÏa. Kaj pa
je to meni takega? Pa saj mali nima niti paso‰a.
Seveda ga imam, sem zinil.
Ima‰ ti pasjo mater! je kar bevsknil mojster.
âe pa ga res imam! sem zmignil.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
43
No, vidite! je rekla z glasom, ki ga niso veã dosegali
njegovi ugovori. Vedela sem jaz, da bova midva to zlah-
ka uredila, se mi je Ïe smejala kot ‰oferju, ki mu lahko
povsem zaupa. Zato sem kajpada Ïe tudi preskoãil po tri
in tri stopnice in se v svoji podstrehi v naglici preoble-
kel za na pot.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
44
12.
M
ojstrov jugo 45 je bil zanesljivo najbolj zanemar-
jen avto, kar sem jih kdaj vozil. V menjalniku go-
tovo Ïe predolgo ni nihãe zamenjal olja, sklopka je ko-
maj ‰e prijemala, zavore pa so se Ïe ob najmanj‰em na-
poru ogla‰ale, kakor bi bil pohodil maãko. V prtljaÏni-
ku se je presipalo in ropotalo orodje, na zadnjih sedeÏih
je ‰elestel star ãasopisni papir in najrazliãnej‰a polpraz-
na embalaÏa, pri nogah se nama je kotalil krompir in
gnila jabolka. Bilo je skratka v tem Gaja‰evem edinem in
najljub‰em avtomobilu kot v ropotarnici in je tako tudi
zavdarjalo. Zato sem si seveda zaman prizadeval, da bi
ji bila voÏnja udobna in sem se Ïe ves prepoten ‰e kar
kobalil v zadregi.
Po tablete grem, ki jih pri nas nimajo, mi je pravila.
Mandelanin se baje imenujejo in uravnavajo Ph vred-
nost seãnine, je ãez ãas pojasnila. Prijateljica v Vogo‰ãi,
ki si je med vojno hudo po‰kodovala ledvice, jih nujno
rabi, zato res upam, da jih bom lahko dobila brez recep-
ta.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
45
Gotovo jih boste, sem prostodu‰no zmignil, obenem
pa sem se spra‰eval, ali mi to morda pripoveduje zara-
di mojega djja.
Pri najbolj nujnih reãeh se vãasih z veseljem zakom-
plicira, si je nekam zaskrbljeno pogrizljala spodnjo ust-
nico in se zazrla skozi ‰ipo.
Z veseljem? sem vpra‰al, ker res nisem razumel.
Z veselje ali ne, me je o‰inila in se ob tem grenko na-
smihnila. âloveku se v takih situacijah Ïe vãasih zdi, kot
da bi imel kdo kaj od tega.
Prestavil sem v tretjo, ãeprav mi sploh ne bi bilo tre-
ba in sku‰al doumeti o ãem mi pravzaprav pravi. Nisem
si namreã smel dopustiti obãutka, da se ne bom znal po-
govarjati.
Tudi recept je navsezadnje mogoãe dobiti, sem ji po-
tem ãez ãas sku‰al pomagati iz zaskrbljenosti. Gaja‰ po-
zna Zobarja, ta pa najverjetneje vse zdravnike v mestu,
sem glasno pomislil.
Zelo slabo se poãutim, ãe moram moledovati za ne-
kaj, kar ljudem tako in tako pripada, je odvrnila.
Ta obãutek poznam, sem pritrdil. Na koncu pa smo si
potem za nameãek kar vsi nekaj dolÏni, ãeprav je v res-
nici ‰lo, kot tule, recimo, samo za zdravila.
Zopet si je pogrizljala ustnico in se zamaknila.
âutil sem jo v teh trenutkih v svoji bliÏini kot drobce-
no nebogljeno, a obenem uporno dekletce, in to mi je
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
46
bilo nekaj povsem novega. Vsa tista prepriãljiva in pol-
na Ïenskost s katero je prihajala na dvori‰ãe se je torej
tu zdaj tako spontano umikala in mi dopu‰ãala celo ob-
ãutek, da mahedram v starem jugoju s ‰toparko, ki se je
paã malce naveliãala domaãega vrta in bi zdaj nekam
‰la.
O tem sem ji potem tudi zaupal.
O! je nekako v zadregi na‰obila ustnice in zazdelo se
mi je, da je celo zardela. Kaka pa je zdaj to pravljica? se
je glasno smejala. Razen tega pa, je potem ‰e dodala: Ne
spomnim se, da bi sploh kdaj v Ïivljenju ‰topala. Tega
me je bilo paã zmeraj malce strah.
Vas da bi bilo tega strah? se mi je zareklo.
âakajte!? se je obrnila na sedeÏu in se mi od strani
vpra‰ujoãe zazrla v obraz. Zakaj pa ravno mene ne?
Tako, sem zmignil. Tako, paã, no.
âe pa vem, da ni — tako! me je ‰e merila, kot da ji je
bilo res nadvse pomembno — to.
âe pa je.
âe pa vem, da ni.
Prav, sem se Ïe omehãal. Presodil sem, kot morda na
bi smel, sem se glasno kesal. A pri Gaja‰u sem paã spo-
znal moÏa.
Pokarala me je samo s pogledom in se znenada obrni-
la vstran. Skrila je z lasmi ves svoj obraz in me pustila v
molku v katerem sem hlaãal kot bosopeti pamÏ, ki spet
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
47
ne ve, kako bi zgladil spor in se odkupil za neznansko
lumparijo. Vse drugo bi ji namreã prej omenjal kot
moÏa, do katerega sem bil Ïe od zaãetka zadrÏan, on pa
je tako ‰e gledal skozme, kot se paã gleda skozi vajenca.
Zdaj pa sem si — le vrag to morda ve, zakaj — spet zme-
sil z jezikom, namesto, da bi se bil ‰e pravi ãas ugriznil.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
48
13.
M
andelanin je potem seveda dobila brez recepta in
‰ele to ji je naposled le spet zvedrilo obraz. Za
‰ilinge, ki so ji ostali, sva ‰la celo v kavarnico na kapuãin
in ananasov sok, ki ga je imela, kot je rekla neizrekljivo
rada. Brkljal sem z Ïliãko po skodeli in nisem bil veã niti
malo tak, kot sem si Ïelel biti in kot sem ob takih prili-
kah ponavadi tudi zmogel. Tiho jezo, ki me je ob tem
navdala, sem ãutil kakor srbe‰ãico, ki se mi je preselje-
vala po telesu, a se kljub Ïe kar boleãemu obãutku niti
nisem praskal. Bilo mi je ta ãas vseeno, tudi ãe jo zgub-
ljam. Bila je navsezadnje to res Ïenska, ki je morala osta-
ti tam — na tisti svoji dalnji strani. Prepovedal mi jo je
bil mojster, straÏila jo je tovari‰ija, zavezovala jo je ro-
mantiãna gostija s tristotimi svati, dodala so se k temu
leta, ki so resda dobro skrita Ïdela tam nekje pod koÏo,
pridelo se je k temu zagotovo ‰e toliko tega, da je bila
vsaka moja drzna misel v resnici ãista fantazija.
Pozabila sem vzeti kaj otroku, me je vzdramila, kot bi
mi brala misli.
Pa mu vzemite, sem skomignil, vsaj navidez ravno-
du‰no.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
49
âe pa nimam veã drobiÏa, se je zvonko posmejala.
No, sem zinil nejevoljno — a to le zato, ker sem ji iz
svojih praznih Ïepov paã teÏko pomagal.
Oj! me je oãitno zopet razumela. Ne zamerite mi —
res sem to neumno rekla, se je ‰e kar smejala. Vãasih
paã kar tvezim, potem pa si kdo zlahka misli, da sem
neka taka, se je na mah zresnila. V resnici pa sem vam
samo zelo hvaleÏna, da ste sploh hoteli z mano. Morala
sem se nekako znajti in ne bom vam pozabila...
Eh, no, dajte vendar..., sem odhahnil in sem se samo
‰e bolj spotil v zadregi. Brez zveze je predvsem, da vam
mojster ‰e ni popravil avta, sem se navidez branil pred
hvaleÏnimi pogledi, ki so dolgo dolgo potovali k meni in
so bili od vsega, kar sva si lahko ‰e tukaj rekla, prijaznej-
‰i in lep‰i.
Popravil ga bo, ko ga bo popravil, se je spet smejala.
Saj ga vendar Ïe poznava, je odmahnila ãez mizo in me
povlekla za komolec, da paã greva.
Stopil sem za njo, ‰e zmeraj kakor bos in kakor v tis-
tih hlaãah, le da zdaj tudi ‰e kot kuÏek hvaleÏen za pog-
led, dotik in za bliÏavo, ki se mi je zopet zdela zmagovita
kot nekomu, ki je ravnokar preplaval morje. Bil sem spet
oãitno res tako pijan od vsega, da mi je ob speljevanju
dvakrat crknil avto — tisoãkrat prekleti jugo, predpo-
topni letnik ‰e iz ãasov, ko se je na Balkanu ‰e nekomu
zdelo, da bi se dalo tak pleh izvaÏati celo v âezluÏo.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
50
14.
M
orda je laÏje preÏiveti svoj vek, ãe ‰e lahko verja-
me‰, da svet urejajo nakljuãja. A mene se je tok-
rat paã spet dotaknilo drugaãe, ko je Lepec potem Ïe
takoj popoldne pripeljal tisto luã in vse potrebno za po-
pravilo. Razen tega pa — se mi je zdelo — se mu je za
njen mercedes zdaj nenadoma nadvse mudilo.
Mojster, ki se je Ïe dopoldne, ko sva ‰la z Bronjo ãez
ãez mejo, predolgo zamudil v bifeju in si je potem dota-
kal tudi ob kosilu, mu je seveda vse obljubil do veãera,
potem pa se je ‰e kar in kar prerekal z Lajko. Bila sta si
namreã zlahka v svaji, ko mu kaj ni bilo po volji, ali pa
mu ni di‰alo delo, kajti psiãka se je na nergavost pravi-
loma odzivala z nezasli‰anim cvilavim bevskom in ne-
obrzdanim nemirom. Dajala sta se tako do onemoglo-
sti, dokler potem ni vãasih celo strgala verigo in pobeg-
nila, da sva jo tudi Ïe do jutra iskala in klicala po pred-
mestnih dvori‰ãih in zarobjih. Vrnila pa se je zmeraj
‰ele, ko jo je Gaja‰ takorekoã na kolenih prosil, ji obljub-
ljal pljuãno peãenko in se zaklinjal pri vseh svetnikih, ki
jih je zaãuda poznal veã, kot sem predvideval.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
51
Ta tvoja nehvaleÏna natura in pasja pamet! je zdaj za-
ãenjal znova. Srebrno korito ima‰ pri meni in Ïelezno
streho! ji je oãital — misleã kajpada na masivni srebrni
pladenj, v katerega ji je edino prina‰al hrano, in na od-
sluÏenega golfa, ki ji ga je postavil k plotu namesto uti-
ce. Pa se ‰e zmeraj dere‰ le name, nobenega pravega
fakina pa nisi na tem dvori‰ãu nikoli ‰e niti oblajala! jo
je obtoÏeval. âetudi zagotovo sama prav dobro vidi‰, da
prihajajo sem sami ocvirki in pljunki! jo je prepriãeval.
Nosijo se in pr‰ijo in se v zlatih barvah kaÏejo naokoli,
jaz pa naj jim tu lepo ‰e kar naprej zastonj klepljem in
‰raufam! ji je pojasnjeval. Na uro in na minuto naj jim
obljubim — na tisti hip naj sem pripravljen, ko se jim
dvigne v hlaãah, je toÏil. Prekleta banda kurbirska, sto-
krat prekleta svojat hoh‰taplerska, golazen zlikana in
po‰tirkana, da so se morali spraviti ravno name! je po-
tem ob najbolj du‰kajoãih kvantah za nekaj ãasa poza-
bil nanjo in je v krãevitem besu poplesoval in plahutal
za vogali.
Kar nekajkrat sem mu bil sicer medtem Ïe rekel, da
lahko luã tudi sam zamenjam, ali pa se danes lotim vsaj
blatnika, a me seveda ni niti sli‰al. Ko pa mu je konãno
le seglo v uho in je torej nekako doumel, da mu Ïelim v
resnici pomagati, je zabol‰ãal vame, kot bi se zdramil iz
sna.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
52
Ti, mi je ‰epnil. No, je zazvzdihnil v nekakem olaj‰a-
nju. Hvala mu na vi‰avah, da zdaj vsaj ti lahko vidi‰,
kako je vse to sranje okoli mene, se je ves oÏet sesedel in
je tipal po Ïepih za cigaretami. Za pol leta nazaj mi dol-
guje, pa gospod ni niti omenil, da ima vsaj zabeleÏeno.
Ampak samo — spet: âe bi se dalo? Seveda bi se. Pa bi
se dalo ‰e danes? Seveda ‰e tudi danes. Ampak — po-
tem: delal bom kot bedak tu do polnoãi in po nepotreb-
nem tro‰il elektriko, zjutraj pa mi bo potem rekel hva-
la lepa. Ali pa se bo kveãjemu izgovarjal, da mi prinese
v petek. Jaz pa paã ‰e kako dobro vem, kateri bo spet to
petek. Petek na Nikdarjevo, Dj! To je vsa ta velika Gaja-
‰eva kupãija, ki je ne bo nihãe nikoli razumel.
Mislil sem, da imate to urejeno, sem se zaãudil.
Bilo je res vse drugaãe v komunizmu, je konãno iz-
brskal cigareto in jo slastno oslinil. Takrat se je paã ‰e
nekako dalo, je poka‰ljal v svoje dime. Tam se je vzelo in
tu dodalo, pa se je takega ajnc-cvaj skrpalo. Zdaj pa se
vsenaokoli samo ‰e zapirajo pipe, ljudje pa paã ne razu-
mejo, da mora tudi Gaja‰ od neãesa Ïiveti.
Torej mu ne bova popravila? sem ugibal z nekakim
otroãjim strahom, da mi bo Bronja zamerila.
Seveda bova, je tlesknil z jezikom. Popravila bova in
zaraãunala, se je celo nasmehnil. Zaraãunala bova in
pribeleÏila, je zapisal po mizi s kazalcem. Potem bova pa
ãakala, da bo Lepec konãno ujel veliko ribo in naju bo
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
53
ãastil vsaj s polovico, je pomeÏiknil, kot bi ga konãno le
pretentala.
Zmignil sem in se napotil v delavnico. Gaja‰ pa se je
izmuznil v kuhinjo in se vrnil na dvori‰ãe z velikim ko-
som peãene zarebrnice, ki nama je ostala ob kosilu. Z
Ïepnim noÏiãem jo je v dlaneh skrbno razrezljal na ko-
‰ãke, nato pa je poãasi in kar nekako skesano odhlaãal
k Lajki, ki se je medtem Ïe pomirila in se zavlekla v svo-
jega golfa.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
54
15.
L
epec zveãer k sreãi ni pri‰el po avto. Tip je najver-
jetneje predvidel, da ga ne bova zgotovila, saj je bilo
treba blatnik obdelati s kitom in nato ‰e seveda pobar-
vati. Napletlo pa se je spet tudi tako, da se je ob sedmih
oglasil Batistuta, ki mu je neki zaskrbljeni stari‰ na go-
vorilnih urah vsilil petlitrsko plastenko rdeãega vina, ob
osmih pa je potem priãebljal ‰e Pavlica, ki je v tranzitu
zmaknil avstralsko ovco in jo je medtem doma Ïe tudi
pripravil za peko.
Korupcija tukaj ni produkt politiãnega sistema in tudi
ni problem drÏave, temveã gre pri tem zmeraj in pravi-
loma za vpra‰anje posameznika, je razlagal profesor,
medtem ko nam je natakal svoj dobiÏ. Dokler bodo tu
ljudje zdravnike plaãevali z uplenjenimi srnjaki in mu-
floni, odvetnike z letnimi ãlanarinami v golf klubih, po-
litike pa z gradbenim materialom, medtem ko bodo ‰ol-
nikom ‰e zmeraj prina‰ali le jajca in kislico, seveda ni
upanja, da bi se Slovencem zbistrila pamet in bi se jim
razsvetlil um. Ob takem maloumju pa kajpada ‰e zdaleã
tudi ni mogoãe priãakovati tiste kritiãne mase, ki bi na‰e
druÏbeno Ïivljenje nekako dvignila na vi‰jo raven in ga
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
55
predvsem seveda napolnila z novo kakovostjo, je bil po
prvih poÏirkih res kislega vina samo ‰e bolj prepriãan.
Kajti, o tem paã ni nobenega dvoma: lopov bo volil lo-
pova, bedak bedaka, pameten pa ‰e najraje nikogar — in
tako bodo o na‰i skupni usodi seveda ‰e naprej odloãali
ljudje vpra‰ljivih kvalitet in sumljivega kova, je zaokroÏil
razmi‰ljanje in si kljub grenkobi v goltancu znova na-
toãil.
Ko ãlovek takole dan za dnem opazuje, kaj vse si
zmi‰ljujejo novodobni direktorji, se mu prej ali slej res
obrne v Ïelodcu, je tudi Pavlica tokrat uvedel svojo ude-
leÏbo z nadvse angaÏiranim monologom. Potem, ko je
prvi nekako poãastil bratov‰ãino z gamsom, smo morali
za drugega nemudoma priskrbeti medvedje ‰ape, zdaj
pa so, bogmeda, na vrsti Ïe ovce naravnost iz Avstrali-
je. âe bo ‰lo to tako naprej, bomo kmalu morali v lov za
pelikani in tropskimi gosenicami, ali pa si bo naposled
kateri zaÏelel ‰e kak ãlove‰ki zrezek, je zmajeval, med-
tem ko je razkazoval svoj dragoceni plen. In vse to se se-
veda mirno dogaja v ãasu blokiranih raãunov, odpu‰ãa-
nja vi‰kov delovne sile, steãajnih postopkov in sploh
vsega tistega, kar bi v deÏeli Ïe zdavnaj moralo sproÏiti
vsesplo‰ni preplah in nas prepriãati, da je treba take pa-
trone nujno sklatiti in pozapreti, je bil bolj kot obiãajno
ogorãen in je naravnost terjal skupno izjavo s katero bi
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
56
tovari‰ija obsodila neodgovorne in lahkoÏive direktor-
je.
Toda Gaja‰ in Batistuta sta zdaj tuhtala le ‰e o tem,
kako bi direktorsko ovco ãim prej spravila na raÏenj.
Najbolje bo, da tam zadaj podkuri‰ z bukovimi pole-
ni, mi je velel prvi in me je kar zrinil od mize. ·koda bi
bilo to kvalitetno meso cvreti na nekvalitetnem ognju,
‰e bolj pa bi bilo ‰koda, ãe ne bi z njim sosedom vsaj
malo po‰ãemeli v nos.
Medtem, ko se bo razgorelo, pa lahko potem lepo v
miru pripravi‰ drog, je dodal drugi. Treba bo to z obãut-
kom vrteti vsaj tri ‰tiri ure, ãe res Ïelimo, da se nam ne
bo potem blejalo v Ïelodcu.
In tako sem torej nalagal in vrtel vse do polnoãi, med-
tem ko so trije modri pomalem posrebali kislico in so si
zdaj Ïe toãili iz rezerv. Med steklovino v shrambi se je
namreã praviloma zmeraj ‰e na‰la polna steklenica, o
kateri je Gaja‰ ponavadi vedel natanko povedati kako je
priromala k njemu in kako dolgo je Ïe ãaka na ta sveãani
trenutek. OpaÏal sem tudi, da je bila kakovost pijaãe, ki
se mu je kar po nakljuãju zna‰la v rokah, praviloma
ugla‰ena z navdihom, ki ga je sproÏal dogodek; in danes
je torej paã Ïe bil dogodek, saj so si nazdravljali z ma‰-
nim vinom, s katerim je meÏnar Lojze plaãeval oÏivlja-
nja svojega vse pogosteje crkavajoãega hro‰ãa.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
57
Prihajali so vmes seveda tudi za vogal, kjer sva z Laj-
ko postopala okoli Ïerjavice in Ïmirkala v dimu, ki ga je
nek skriti in nagajivi noãni veter ves ãas obraãal ravno
v naju. ·ãipali so in gulili peãenje, ki se jim potem v
ustih ‰e zmeraj ni zdelo dovolj dobro, zato je Pavlica ‰e
kar prilagal v Ïerjavico, Gaja‰ pa je zmajeval nad uvoÏe-
no robo, ki da je zaãuda ne morejo zmehãati niti na‰a
najbolj izborna drva. Naposled ga je potem pre‰inilo:
Kaj pa ãe je stvor v resnici umeten?
Umeten!? je vrisnil Pavlica in je zaplahutal, kakor bi
se bil opekel. Kako pa je lahko neka Ïiva stvar umetna?
Pa saj ni Ïiva, je mojster spet od‰ãipnil in je med Ïve-
ãenjem nadaljeval: Obenem pa se lahko tudi vse bolj
resno vpra‰amo, ali je sploh kdaj bila?
Daj, daj! je zabol‰ãal vodja voznega parka. Kaka pa je
potem lahko ‰e bila, ãe ni bila Ïiva? Bo‰ vendar zdaj re-
kel, da so jo pitali mrtvo, ali kaj?
Kdo pa pravi, da so jo pitali? je gabljivo izpljunil. âe
nekaj napravi‰ umetno, potem to pomeni ravno to, da
ti Ïivali ni treba krmiti, ampak jo paã izdela‰, kot, reci-
mo, izdela‰ avtomobilsko gumo, in je.
Gaja‰, tebi je ‰lo to popovsko vino res mimo riti v gla-
vo, je zdaj sku‰al Pavlica vso reã razumeti kot ‰alo.
Prosim, prosim, je navidez popustil mojster. A ãe lah-
ko umetno meso izdelajo v Ameriki, ne vem, zakaj ga ne
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
58
bi lahko Ïe tudi v Avstraliji, je potem znova podrezal.
Ne bo‰ vendar rekel, da nisi ‰e tega bral v ãasopisih?
Umetno meso je umetno meso in to je neka povsem
druga reã, kot si ti sploh misli‰, je nadaljeval zagovornik
svojega blaga. Vsak, ki ima toliko v glavi, da ga lahko
izdela, je vendar tudi toliko pameten, da bo takoj napra-
vil zrezke in ne bo, prosim lepo, zapravljal ãas in mate-
rijal ‰e za kosti. In tole so res kosti, vsaj o tem zdaj paã
ne moremo dvomiti, je z gorãim polenom besno udrih-
nil po raÏnju, da so tisoãere iskre poletele globoko v noã.
âe naj tu jaz kaj razsodim, potem moram Ïe takoj
reãi, da ima vsekakor vsak malo prav, se je tudi Batistuta
konãno opotekel med njiju. Ali ‰e bolj natanãno: pravi-
ma‰ gre najverjetneje kar lepo po polovici, saj je ovca
pol prava in pol umetna, je zamahnil med njiju z razprto
dlanjo in je tako sku‰al tudi simboliãno presekati spor.
Pol prava in pol umetna!? ni bil Pavlica niti malo za-
dovoljen. Kaka teorija pa je zdaj spet to?
To, prosim, ni nikaka teorija, temveã ãista resnica! se
je profesor razkoraãil z dvignjenim kazalcem. Ovca je
prava, zato ker je bila Ïiva, in ob vsem na‰em vedenju o
Ïivljenju na zemlji drugaãna niti ni mogla biti, je s
prstom zapisal po zraku in je tudi podãrtal. Umetna pa
je zato, ker so jo vzredili v umetnih Ïivljenskih pogojih
in so jo ves njen ljubi ãas krmili samo z umetno hrano
in drugimi farmakolo‰kimi substancami.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
59
No, vidi‰!? je bil Gaja‰ zdaj konãno zadovoljen. Kaj
sem pa jaz pravzaprav drugega rekel?
âakaj, ãakaj, se je naslonil nanj Pavlica. Trdil si, da so
jo napravili iz gumija?
Iz gumija!? ga je odsunil.
Iz gumija, ja, si rekel, iz tistega, kot delajo avtomobil-
ske gume, si rekel, in jaz sem to na svoja u‰esa sli‰al, in
naj se vam ta pes po‰ãije v u‰esa, ãe niste tudi vsi vi prav
dobro sli‰ali, samo, da zdaj tu nekaj obraãate in se ne-
kaj greste...
Ti bom jaz Ïe pokazal, kdo se tu gre! je mojster v ne-
nadnem besu planil proti njemu in je pri tem zadel v
kol, na katerem sem doslej vrtel to na‰o nesreãno ovco.
Ko pa se je ob tem vsa zadeva snela in zdrknila v Ïerja-
vico, ga je to kajpada samo ‰e bolj razkaãilo. Pograbil je
kol z nataknjenim mesom — ki je bilo, vsaj po mojem
skromnem mnenju, zdaj Ïe res ravno prav peãeno — in
se je z njim kakor s kopljem zapodil za njim. Ti bom jaz
Ïe dal ta tvoj gumi! je bilo samo ‰e sli‰ati izza vogala.
Jedel bo‰ ti ta prekleti gumi, sam vrag, da ga bo‰ glodal,
dokler ti ne bo iz riti lezel...
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
60
16.
K
o sva z Batistuto pribeÏala za njima na dvori‰ãe,
sva z olaj‰anjem ugotovila, da se je Pavlica sreãno
zatekel v beli mercedes in se ‰e pravoãasno zaklenil. Pe-
ãenje, ki se je med pregonom snelo, je v dveh kosih leÏa-
lo v prahu, Gaja‰ pa je z naperjenim kolom preÏal ob
vratih. Zdelo se je sicer, da je tudi sam Ïe dojel, da ni
Bronjin avto prav niã zakrivil, in da bo moral tudi
vzvratno ogledalo, ki ga je oãitno v naletu vendarle skla-
til, navsezadnje sam popraviti, ali paã zamenjati. Kljub
temu sva se mu bliÏala po prstih in sva ga v en glas roti-
la, naj o vsem bolje premisli in naj ne dela nepotrebne
‰kode.
Polil ga bom z bencinom in zaÏgal! je zareÏal v ‰ipo,
ko naju je konãno le dosli‰al.
Ta bedak bo to res napravil! se je bralo z ozkih ujet-
nikovih ustnic, ki je vzravnan sedel v avtu in ni upal
obrniti niti pogleda.
âe naj tu jaz razsodim? se je profesor nekako le doti-
pal do kolca in mu ga je sku‰al izpuliti. Med pravimi
borci je boja zmeraj konec, ko se prvi podela v hlaãe, se
je potem dotipal ‰e do njegovih ‰e zmeraj krãevito zati-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
61
‰ãanih zapestij in jih je zaãel pomirjajoãe boÏkati. Pav-
lica pa se je zdaj res usral. O tem ni nobenega dvoma.
Bili smo priãa. Potrdimo lahko tudi pismeno, ãe je tre-
ba...
Prav, pa pismeno! je tedaj iznenada sogla‰al napada-
lec in je odstavil kolec.
Kako — pismeno? se je zmedel pogajalec.
Lepo, je zmignil. Sede naj tu, naj lastnoroãno napi‰e
in se podpi‰e.
Kaj naj napi‰e?
Kaj — kaj!? Da se je usral, kaj pa? Kaj pa lahko tako
usrane sploh drugega napi‰e?
In tako je torej profesor nesreãnika zlahka prepriãal,
da je v zameno za prostost in odpu‰ãanje, na hrbtni
strani zavrÏene dobavnice po mojstrovem nareku napi-
sal: Jaz, Pavel ·ãavniãar, imenovan tudi Pavlica, izjav-
ljam, da sem se dne 5. 9. 1997 v strahu pred gospodom
mojstrom avtomehanikom Pi‰tijem Gaja‰em posral v
hlaãe. Pri tem sta bila navzoãa ‰e gospod vajenec Adi
Slavinec, imenovan tudi Dj, in gospod profesor Jure
Cikuta, imenovan tudi Batistuta, ki to tudi potrjujeta s
svojim podpisom.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
62
17.
K
malu za tem, ko smo se torej vsi odgovorni podpi-
sali in je mojster dragoceno listino spravil nezna-
no kam, je bilo za omizjem pod napu‰ãem zaãuda Ïe
spet vse tako kot v najbolj‰ih ãasih. Lajka je v svojem
golfu pokljala s kostmi z raÏnja, mi pa smo si nalagali na
kruh debele rezine ‰unke, ki jo je Gaja‰ vzel iz zmrzoval-
ne skrinje in jo pod toplo vodo vsaj za spoznanje odta-
jal. Po‰lo je edino ma‰no vino, zato so si trije modri zdaj
raje toãili slivovko, ki so jo naposled vsilili tudi meni. Bil
sem namreã ves preznojen, osmojen in po vseh nape-
tostih nekolikaj tudi pretresen. Skrbelo me je zaradi raz-
bitega vzvratnega ogledala na belem mercedesu, ‰e bolj
pa seveda, ker sem Ïe slutil, da ga mojster po prekrokani
noãi jutri ne bo zaãel niti popravljati.
Ob dveh je potem pri‰el ‰e Malaãiãi.
S svojo rdeão katro brez zadnjih sedeÏev, ker je v njej
paã ponavadi prevaÏal ozvoãenje in instrumente, je za-
vozil v krog po dvori‰ãu in je ob glasnem zaviranju ‰e po
pobalinsko pohupal. Ko je potem le ustavil motor in iz-
stopil, ne da bi sploh zaprl vrata, je bilo Ïe na pogled
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
63
jasno, da se je tudi muzikant to noã nekje po‰teno na-
deval.
Fantje, ta nas res voha! se je otroãje razveselil Batis-
tuta.
Ali pa voha ‰unko!? se je Ïe spet hahljal, ki je podpi-
sal, da se je usral.
V resnici pa mu samo di‰i sliva, je mojster natoãil v
svoj kozarec in je pri‰lemu ponudil za dobrodo‰lico.
Malaãiãi je zvrnil na du‰ek in je, ne da bi trenil, zno-
va pristavil. Naj gre vse nekam! je spregovoril ‰ele po
drugem. Konjem igram in kravam! je poprosil ‰e tretjiã.
Skozme gledajo in se ba‰ejo! je spet Ïlopnil, tokrat do
polovice. Prdce izvabljam in riganje, namesto, da bi se
komu odprlo srce...
Ali pa: srce in denarnica, mu je segel v besedo Pavli-
ca.
Tudi ti paã ne razume‰, se je sesedel za mizo in je iz-
pil do dna. Ni veã pravih veselic, ne veseljakov, ne pra-
ve muzike, je sku‰al pojasniti. Ne pomnim, da bi kateri
vrgel kozarec, da bi kdo zapel od srca, da bi se vsaj zjo-
kal, ãe mu Ïe ni do drugega. Takole pa — stenam in mi-
zam in stolom — kako naj ãlovek ‰e sploh igra? Razu-
mem, da se mnogi veã ne spomnijo starega, a saj ti ljud-
je ne sli‰ijo niti novega. Severina ima ravno novi hit,
pravi hit, deãki moji, pa kaj?
Severina? je vpra‰ujoãe zategnil profesor.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
64
Katera pa je sploh ta? je pritegnil vodja voznega par-
ka.
No vidite, se je skremÏil moÏ, ki je orkester in je spet
segel po steklenici s slivovko.
Kaj pa ãe bi nam zaigral ta novi hit? se je poprskal
mojster, ki ga je ideja potem ‰e kar srbela. Le zakaj ga ne
bi zaigral vsaj nam, ãe ga Ïe drugi ne marajo? se mu je
oprl na laket, da je moral odstaviti ‰ilce. Kot da ravno
nam ne bi pripadalo malo tvoje muzike?
Tako sem torej moral po vsej kalvariji z raÏnjem pri-
vleãi iz delavnice ‰e kabel z elektriko in pomagati maja-
vemu muzikantu, da je razpostavil opremo in jo priklju-
ãil vse lepo po vrsti, kot je treba in kot se mora, ãe Ïeli‰,
da se bo dobro sli‰alo. Prizor je bil sme‰en in ganljiv
obenem, kajti tovari‰ija je medtem Ïe zvlekla mizo spod
napu‰ãa in je obrnila stole kot najbolj‰a publika, ki res
Ïeli prisluhniti. ·e celo Lajka, kot da je zaslutila, da se
dogaja nekaj posebnega, saj je prinosljala do vogala in
je sloneã z glavo na prednjih taãkah zvedavo ãakala.
Raste trava zelena,
zelena, zelena,
je Malaãiãi s skoraj Ïenskim glasom zapel v velik hru‰-
kast mikrofon. Nenadna noãna muzika pa se je dvigala
visoko tja nad speãe strehe in se razlezla med dimniki ‰e
v sosednjih ulicah.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
65
Ti si ljubav jedina,
jedina, jedina,
je samotnim poslu‰alcem v slepi ulici oãitno vse bolj ‰lo
v u‰esa in seglo tudi do srca. Stoje so si nazdravili, zvr-
nili kakor v ‰kafe, nato pa zdruÏno tre‰ãili kozarce v tla.
Raste trava zelena,
zelena, zelena,
ti si ljubav jedina,
jedina, jedina,
se je polagoma iztekala pesem, Gaja‰ pa jo je glasno na-
roãil znova, in mi z roko pokazal v kuhinjo v lov za no-
vimi kozarci, ki so neoprani in potolãeni tiãali po kori-
tih in predalih.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
66
18.
P
oslu‰al sem jih in jim stregel, dokler mi ni slivovka
Ïe tako zmehãala udov, da sem se obnemogel zlek-
nil v samokolnico, s katero je mojster s pokopali‰ãa av-
tomobilov za hi‰o privaÏal rezervne dele. Tu sem potem
oãitno kaj kmalu tudi zakinkal, saj nisem ne videl in ne
sli‰al, kako je tovari‰ija zakljuãila z zabavo. Ko sem
namreã spet odprl oãi, me je sonce Ïe prijetno grelo po
razgaljenih golenih, na dvori‰ãu pa ni bilo veã muzikan-
tove opreme, niti njegove odrgnjene katre. ·ele steklo-
vina, ki se je razletela vse tja do dovoza in je ble‰ãala vse
kod sem po‰kilil po dvori‰ãu, je res priãala, da niso bile
le norãave sanje.
Gaja‰, ki je s praga, vsaj zdelo se mi je, po soncu ugo-
taljal, koliko je ura, je nejeveren zmajal in je z razbole-
lim glasom rekel: Severina, Severina! Potem pa, ko me je
opazil, je samo ‰e bolj zamaknjen vpra‰al: A si zdaj vi-
del, kaj lahko napravi ena taka dama?
Dama!? mi ni ‰lo v omrtvelo glavo, saj jim je vendar
pel Malaãiãi.
·el bo‰ takoj zdaj in bo‰ kupil plo‰ãe, je prikimal.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
67
Plo‰ãe!? sem se ‰e bolj ãudil. Saj imajo, mojster, kveã-
jemu kasete.
Pa kasete, vrag jih vzemi, je zatipal v Ïepe po denar-
ju. Prekleto me zanima, kaka je to baba, je ob tem pojas-
nil. Ker ne more biti slaba, ki ima take pesmi. To ti pra-
vi Gaja‰, mojster Gaja‰, ki so mu bile odprte vse kafane
in so mu zmeraj pele samo prave dame.
·lo mi je zdaj Ïe na smeh, a sem raje kar pogoltnil,
kajti mojster, ki se je oãitno ‰e kobalil v alkoholnih hla-
pih, je postajal Ïe res nestrpen. Pojma nima‰ o niãemer!
me je pahnil z denarjem. Gluh si bil in gluh ostaja‰! me
je odganjal z dvori‰ãa kakor potepu‰ko ‰ãene. Bogu si se
ponesreãil, zdaj pa naj se s tabo matra Gaja‰. A Gaja‰ bo
napravil iz tebe dÏeka, pa magari te bo moral razstaviti
na dele in ti vsak vijak priviti znova. Ja kaj se pa to pra-
vi: mehanik brez posluha? Davno je to Ïe meni vcepil
pokojni mojster Vavro‰: mehanik, ki ne sli‰i slavãkove
pesmi, paã ne more sli‰ati niti motorja.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
68
19.
K
upil sem najnovej‰o kaseto hrva‰ke pevke Severi-
ne in si na stojnici za mestno trÏnico naroãil pol
para domaãe klobase s hrenom. âeravno sem prebil v
delavnici Ïe veã kot mesec dni, ‰e zmeraj nisem prejel
obljubljene prve plaãe, zato sem si pribolj‰ke ‰e zmeraj
lahko privo‰ãil le ob takih priloÏnostih. Vedel sem nam-
reã, da mojster ni nikoli pre‰teval denarja in da me naj-
verjetneje ne bi o‰tel, tudi ãe bi manjko sluãajno opazil.
Moj obraz v ‰ipi z napisom RAD JEM PRI BABICI, se
mi je zdel nadvse tuj in hudo zanemarjen. Lasje so se mi
ponoãi povsem zamastili in so se mi v zaleÏanih prame-
nih zlepili na ãelo, nekajdnevna brada je bila v resnici
dalj‰a, kot sem jo tipal, opazil sem celo podoãnjake. Za-
radi takega skoraj Ïe klo‰arskega videza sem se nato
trudil, da bi vsaj jedel uglajeno in sem si pri prijemanju
soãne in res tudi okusne klobase pomagal celo s servil-
nimi papirãki. A ti so se kot zanala‰ã kaj kmalu zamas-
tili in se mi skosmani zlepili na prste.
Tedaj mi je nekdo povsem ob u‰esu dejal: Dober tek.
In jaz sem s polnimi usti odvrnil: Hvala.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
69
In sem kljub obilni meseni di‰avi ‰e tisti hip razznal
vonj iz belega mercedesa, ki se mi je nekje v raztreseni
glavi tudi tokrat naslikal s ãrno, ãe‰njevo in modro, zato
sem seveda takoj vedel: bila je Bronja.
Vi? sem iztisnil in jo strahoma o‰inil.
Skoraj vsako dopoldne grem mimo, pa si nisem ‰e ni-
koli zaÏelela tega, se je nekako res vznemirjena nasmeh-
nila ostanku klobase. Zdaj, ko sem kar stala in gledala,
kako vam je teknilo, pa se mi je pocedila taka slina, da
si bom kar naroãila.
Gledali ste? sem bleknil.
O! se je ‰e smejala. UÏivala sem ob va‰em uÏitku! je
potem ‰epnila, kot bi bilo zaupljivo. Ne boste se zaradi
take prisklednosti zdaj hudovali name? Sicer pa se vam
morda lahko odkupim — ãe boste ‰e eno?
Bom, sem ustrelil, ãeravno bi najvarjetneje moral reãi,
da ne. Toda, bila je to priloÏnost, da ‰e ostanem z njo in
ob taki raãunici je bilo vse drugo zdaj Ïe lahko zanemar-
ljivo.
No, vidite, si je nekako zaigrano oddahnila in je na-
roãila dve povsem taki, kot je imel prej gospodiã. Nato
se je z obema laketoma naslonila na polico, si s pestmi
podprla brado in se mi od blizu zazrla v obraz. Kako
vama gre z Gaja‰em? je potem vpra‰ala.
Mercedes ‰e nisva popravila, sem skomignil.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
70
Ker mojster ne mara mercedesev, ali ker mojster ne
mara Ïensk? se je spet smejala in opazil sem, da so se ji
tokrat smejale tudi oãi.
Oboje je pravzaprav lahko res, sem preseneãen pri-
trdil; rekla je to tako, ker je dobro poznala Gaja‰a. âe-
prav mojster tudi pravi, da delo ni zajec in da mu zato
zanesljivo ne bo pobegnilo, sem se domislil ‰e tretjega
razloga za zamudo, ki se mi je, moram reãi, vsaj v tem
primeru vendarle zdel bolj verjeten. Res pa je, da je va‰
moÏ ‰ele vãeraj pripeljal luã, sem se obenem spomnil
olaj‰evalne okoli‰ãine.
Tudi on je Ïe en tak Gaja‰, je odmahnila in segla po
papirnatih kroÏnikih z domaão klobaso in hrenom, ki ju
je kuharica ravno ponudila skozi okence.
Zrl sem v njene ozke negovane dlani in dolge prste, s
katerimi je lomila ne ravno sveÏo Ïemljo, in bil prepri-
ãan, da nisem ‰e videl lep‰ih Ïenskih rok. Zdele so se mi
tako posebne in polne neãesa svojega, da bi bile lahko
tudi ljubki Ïivalci, ki sta se vohkajoã lotili hrane. ZaÏe-
lel sem si, da bi se jih vsaj kot da nehote dotaknil, pa se
je ona ravno dotaknila mene. Ti, me je pravzaprav bolj
dregnila v laket. Ne vem zakaj se mi zdi Ïe ves ãas hec-
no, da se vikava?
Ja, sem se za hip zmedel ob tako ponujeni bliÏini. Saj
je res hecno, sem se preglasno nasmehnil. Sicer pa, sem
se nato le domislil in ji ponudil roko. Jaz sem Adi.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
71
PoloÏila je tisto lepo dlan na mojo in mi pustila, da
sem jo obãutil.
Bilo je v tem dotiku veã kot le rokovanje.
Ali pa sem si paã namislil.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
72
20.
D
opoldne naslednjega dne sva se z Bronjo kot po
nakljuãju zopet sreãala ob lesenem kiosku Pri ba-
bici.
To pa je res nakljuãje, se je nasmehnila namesto po-
zdrava.
Kar zadeva mene pravzaprav niti ni, sem skomignil.
Tudi kar zadeva mene, bi najverjetneje lagala, se mi je
zazrla v oãi in, vsaj zdelo se mi je, zardela.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
73
21.
S
topljala sva potem brez cilja, ãeprav se je morda od
daleã zdelo, da naju nadvse zanimajo izloÏbe. âutil
sem neko nit, ki naju je zvezala in zaãuda sploh ni bila
veã tista pasja, na kateri dama pelje pudla. Bilo je nema-
ra celo nasprotno: zmogel sem ji zdaj Ïe biti ob rami in
bilo mi je lepo v takem paru. Deklice, ki so doslej tako
stopljale z mano, so bile resda bolj vihrave in drugaãe
mlade, Bronja pa je bila zdaj zame vse bolj neka, ki ni
rasla z leti, ali pa ji je kljub ãasom preostala Ïelja.
Rada imam dopoldneve v mestu, mi je rekla. Vãasih
tudi do poldneva hodim, pa ãeprav se tukaj ãlovek zme-
raj vraãa in je vsem Ïe malo ãuden. Rada imam tudi ta
obãutek, ko bi vsi kar nekam, ti pa lahko mirno ãaka‰ na
prehodu in postopa‰ na vogalu. âeprav seveda to, da
lahko tako zastaja‰, pridobiva‰ ‰ele s ãasom. Sprva se ti
namreã zdi, kot da ne sodeluje‰ v nekem teku za Ïivlje-
njem in da te bo prej ko slej doletela neka kazen.
Torej nisi zaposlena? sem ugotovil.
Seveda sem bila in bi tudi ‰e Ïelela biti, je odvrnila. A
Cveto ni nikoli zares prenesel moje samostojnosti. Za-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
74
radi njegovega bolestnega ljubosumja pa je bilo potem
zmeraj tudi toliko sranja, da sem raje odnehala.
On, da bi bil lahko tako zelo ljubosumen? sem se res-
niãno zaãudil.
Zakaj pa ravno on ne? je prostodu‰no skomignila.
Saj vendar veva s ãim se ukvarja, mi ni in ni ‰lo v gla-
vo.
S ãim, no? me je zadrÏala.
Kot da ne bi sama tega najbolje vedela? nisem Ïelel
izgovoriti.
Nekaj Ïe vem, paã — a kako ima to zvezo? je vztraja-
la.
Res ne razumem, sem jo povlekel za sabo. On, ki je
toliko z Ïenskami, da bi te potem zaklepal pred mo‰ki-
mi? sem ji sku‰al pojasniti z izbranimi besedami. On, da
naj bi imel vso pravico, ti pa nobene, ali kaj?
Oj! se je zasmejala. Si ti en otrok, se me je oprijela.
Zakaj pa so ljudje ljubosumni, ãe ne ravno zaradi tega,
ker vedo, kako gredo te reãi? Razen tega pa so, pravijo,
najbolj zadrti ravno tisti, ki ga najbolj biksajo.
In to mi pove‰, kot bi govorila o vremenu!? sem bil
zdaj Ïe povsem ogorãen.
Kako pa? me je spet zadrÏala.
Kako!? sem vzkliknil, da so se mimoidoãi ozirali.
Ti paã ne pozna‰ Cvetota, me je pomirjala. Ti ne po-
zna‰ takih ljudi in tega sveta, zato ti tega ne morem ta-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
75
kole pojasniti. Pravzaprav pa tudi ni veã pomembno.
Zgodilo se mi je z njim veliko lepega in veliko slabega.
Bilo je v paketu, ki sem ga sama naroãila. Zdaj pa sem se
Ïe navadila. Zdaj se lahko Ïe povsem mirno sprehajam;
se sprehajam tudi s tabo, ker se mi zdi, da se ve‰ tako
sprehajati. Niti malo pa si res ne Ïelim, da bi si ‰e s tem
teÏila, je potem poprosila. Saj vendar veva, da ne bova
z besedami niãesar spremenila in niãesar razre‰ila. Ra-
zen, seveda, da si bova pokvarila dan, ki je tudi tako lah-
ko lep.
Umolknil sem, ãeprav ji nisem zmogel pritrditi. Lepec
je bil brez dvoma kreten, ki bi ga bilo treba z macolo po
temenu. Vse drugo so bile lahko samo podrejene razla-
ge. Zgodilo se je, kakor se je bilo Ïe zgodilo in se je na
nek naãin zagotovo ‰e zmeraj dogajalo — zdaj pa, ali je
uãinkovalo tako tragiãno, ker za njo ni bilo veã poti na-
zaj ali, ker on ni veã zmogel naprej, to je bilo vpra‰anje,
ki mu nekako niti nisem sku‰al iskati odgovora.
Se ne boji‰, da bi te videl z mano? sem ‰epnil, ko sva
v bifeju v samopostreÏnici naroãila kavo in skozi ‰ipo ‰e
zmeraj zrla na razÏivelo dopoldansko ulico.
Saj si vendar Gaja‰ev, je skomignila. To bi za zaãetek
‰e zadostovalo.
Za zaãetek? je nisem povsem razumel.
Vpra‰anje je, kako bi bilo, ko bi te videl drugiã ali tre-
tjiã? je pojasnila. Lahko sicer, da bi se celo obvladal, toda
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
76
to paã ‰e ne bi pomenilo, da ni naroãil svojim, naj gre-
jo za tabo.
Zopet sem ga le potihem zmerjal s kretenom in se
spra‰eval o svojem strahu, ãe bi se tako tudi zares na-
pletlo. Gotovo bi izgubil posel pri Gaja‰u, a to me brÏ-
da ne bi posebej prizadelo, saj sem medtem izvedel
marsikaj o tem podjetju. Pred vsem drugim, kar ni bilo
niti malo milo z mano, pa sem se zmeraj dobro branil.
Torej se ne bova veã sprehajala? mi je ‰epnila v za-
maknjenost.
Rad bi, da se ‰e sprehajava, sem izrekel, kot je ti‰ãa-
lo v meni. Pravzaprav, sem ji sku‰al zaupati ‰e bolj na-
tanãno: Îelim si samo ‰e teh sprehodov.
Njen lepi kazalec je zaokroÏil ob skodelici in po polici
poãasi pripotoval do mojega mezinca. Dotaknila se me
je le za hip z blazinico, pa vendar je bil to poljub, ki se
mi je toplo razlezel po telesu. Prav zato, seveda, sem
nato zaplaval v moãniku in ji nisem zmogel veã slediti.
Le ‰e gledal sem jo lahko, kako mi je znaãilno pomeÏik-
nila, se zavrtela k vratom in odstopljala v sosednjo uli-
co.
Bilo je neverjetno, a vendar tokrat nisem veã niti malo
dvomil: Bronja se je res ‰e Ïelela sprehajati z mano.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
77
22.
M
ojster je premestil bolj‰i kasetnik iz kuhinje v
delavnico in je ves dan poslu‰al Severino. Z ovit-
ka, da se mu je smejala natanko taka, kot si jo je tudi
zami‰ljal. Glas pa, da je imela seveda neprimerno lep‰i
kot prekrokani Malaãiãi. Meni se pesmice ‰e sedaj niso
zdele prav niã posebnega, a neka druga oãitnost me je
vendarle pritegnila: Severina me je v neãem spominja-
la na Bronjo. Morda so bile to polne in ãutne ustnice,
povdarjene in nekako nagajivo smejoãe se liãnice, za-
maknjene rjave oãi, ali paã vse to v odtenkih in na nek
svoj naãin. Vsekakor pa sva jo zato laÏje skupaj gledala,
kajti mojster je nosil ovitek v naprstnem Ïepu in ga je
ponavadi izvlekel s cigaretami.
Ali jo vidi‰? je pridihnil in je pomenljivo obrnil oãi.
Dobra je, mojster, sem mu spet pritrdil. Dobra je.
Poslu‰aj, me je naciljal s cigareto. Bilo je to sedemin-
osemdesetega. Dobavljal sem zadnjega posebej zame
dodelanega golfa iz Vogo‰ãe. Bil je v resnici za doktor-
ja RuÏiãa. ·e dandana‰nji se stari po goricah prevaÏa z
njim, uslugo pa mi je, se razume, Ïe zdavnaj pozabil.
Sedeli smo v najbolj‰em hotelu za najbolj‰o mizo, ki je
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
78
segala od sem pa do tja. Sedeli smo: sekretarji, inÏenir-
ji, direktorji in med njimi jaz. Hanka pa, ki je tam takrat
prepevala, me je na lepem zagledala. Me je zagledala in
me je gledala in mi je pela in je kar ‰la. Vse od tam sem
je pri‰la, ravno k meni, razume‰, med vsemi tistimi gla-
vami naravnost k meni, in me je takole objela in takole
poljubila. Zdaj pa si ti to zami‰ljaj, kako so zazijali —
sekretarji, inÏenirji, direktorji — res so zazijali, saj mi ni
po tistem nihãe veã tam rekel Gaja‰, temveã, ta, ki ga je
Hanka poljubila.
Pa potem? sem povpra‰al, ker me je zgodba pritegni-
la.
Kaj!?
Mislim — je bilo kaj?
Kaj!?
Paã, sem raje odnehal.
Mojster pa me je v‰ãipnil v nadlahet, me potisnil za
vogal in me tam nekaj ãasa Ïmirkajoã meril, kot bi mu
zaÏgal delavnico. Nato pa je rekel: Vem, da ti tega ne
bo‰ nikoli razumel. A to, da me je Hanka takole polju-
bila, je bil najlep‰i dogodek v mojem Ïivljenju, ki se ga
bom ‰e na smrtni postelji s ponosom spominjal.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
79
23.
L
epec je stopil v delavnico in je z u‰esom o‰inil hre-
‰ãeãi kasetnik.
A, Severina, je rekel, kot bi rekel: soseda.
Severina, ja, je mojster pri priãi odloÏil orodje in se je
ves v priãakovanju zazrl vanj.
Seveda smo Ïe delali z njo, je zmignil menedÏer, kot
bi mu bilo to nekaj povsem obiãajnega. Pela je na cigan-
ski noãi in zdi se mi celo dvakrat zapored na bazenu, je
pojasnil. Moram reãi: stra‰na profesionalka je, ena tis-
tih redkih, ki ne komplicira po nepotrebnem in po‰te-
no oddela svoje.
Gaja‰ je stopil do kasetnika in je za spoznanje uti‰al
glas, nato je slastno zatipal za cigaretami in je seveda
izvlekel tudi ovitek. Videti je ‰e zelo mlada? ga je pomo-
lil Lepcu in si v en mah priÏgal cigareto.
Severina Vuãkoviç, letnik enainsedemdeset ali morda
celo dvainsedemdeset, je poznavalsko odvrnil Lepec.
Poznal sem nekega Vuãkoviãa iz Zagreba, se je samo
‰e bolj vznemiril mojster. Mislim, da mu je bilo ime Jo-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
80
sip, obnavljal je amortizerje za jugece, naredil sem mu
tu kar nekaj prometa, dokler ni nekoã kar poniknil z aro.
Ne, ne, je odmahnil poznavalec. Temu Vuãkoviãu je
ime Sever. Po njem je dobila punca tudi ime.
Aja? je zastal Gaja‰. Torej je to njeno pravo ime? se je
‰e kar samo ãudil. Torej ni to kot tisto — ? — saj ve‰: Sil-
vana, Rosanda, Melinda...
Misli‰ — umetni‰ko ime?
Mislim — umetno ime, ja.
Ne, ne, je odloãno odkimal Lepec. Sluãajno dobro po-
znam to zgodbo z imenom saj se je tudi meni sprva zde-
lo ãudno. Ampak: njen ded je bil, pravijo nek poseben
ãlovek, ki je otrokom dajal imena po straneh sveta. Ker
pa imena Sjever, kot bi se temu po njihovem reklo, ni v
katoli‰kem koledarju, je zato sina vendarle poimenoval
Sever. Tako pa seveda Severina zdaj tudi ni Sjeverina,
ãeprav se tudi to ne bi slabo sli‰alo.
Torej so njeni katoliki? je povzel mojster.
Kako pa ima to zvezo? se je zaãudil meneÏer.
Ne verjamem, da hodi tako dekle v cerkev, mu je
zmaknil ovitek in se vpra‰ujoãe zazrl v podobo. Ne mo-
re se kar tam nekaj kropiti in poklekati, kdor ve, da ni
vse v grehu in kazni.
Kako? se je konãno zmedel poznavalec. Ni vse v gre-
hu in kazni? si je ponovil, pa oãitno ‰e zmeraj ni doje-
mal.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
81
Tako! je bil veã kot prepriãan Gaja‰. Lepo! je ‰e pri-
trdil. Saj samo o tem nam prave pesmi pojo, da nismo
kar takoj nekaj krivi, ãe se veselimo Ïivljenja, in da tudi
ni Ïe kar greh, ãe se imamo radi, je ves vznesen razloÏil.
âe pa ni greha, potem kajpada ni niti kazni, je zaokroÏil
z mislijo in rokami. In Severina to ve! je zmagoslavno
pokazal na ovitek. O tem nam govorijo njene oãi in nje-
ne pesmi!
No, se je skru‰il Lepec.
Kaj — no? ga ‰e ni izpustil.
Pojma ti nima‰, kako je s tem in kaj je v resnici estra-
da, se ga je ves obupan in nejevoljen otresal.
Pa mi paã ti povej — kaj je estrada — ãe si Ïe taka gla-
va?
Estrada, Gaja‰, Ïivi ravno na ta raãun, da taki kot si ti
verjamejo tem oãem in takim pesmim, mu je oponesel
v obraz. Kaj pa Severina v resnici ve in kaj si o vsem tem
misli, to pa je paã Ïe neka ãisto druga pesem, ki ji midva
ne bova nikoli pri‰la do dna.
Zdaj se je mojster zopet zazrl v pevkin obraz na ovit-
ku in dolgo molãe tuhtal. âelo se mu je ob tem mr‰ãilo,
ko‰ate obrvi so se mu povsem pribliÏale, ustnice pa je
premikal, kot bi bral neko nam nevidno pisavo. Nato je
konãno spet dvignil pogled in je rekel: Navadil si se v
svojem grdem poslu na laÏ, Lepec, zato jo vidi‰ Ïe tudi
tam, kjer je ni. Ne reãem, da ni ta va‰a estrada res pra-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
82
sica, saj ste tudi vi vãasih prasci, a Severina pa paã ni. In
ãe te bo kdo vpra‰al zakaj, potem mu kar lepo povej:
Zato, ker je mojster Gaja‰ tako rekel!
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
83
24.
N
e bom mu popravil avta, je pravil mojster za
Lepcem, ki je moral tokrat oditi brez ponujene pi-
jaãe. Ne bom veã sodeloval s takimi, ki jim nobena lepo-
ta na tem svetu ni vredna svojega denarja, je prisegal.
Ne, ne bom in ne bom, je bil Ïe povsem prepriãan. Raje
mu ga bom zapravil, se je nato celo domislil. Bo Ïe on
videl, kako lahko Gaja‰ zacopra tako ‰katlo. Prestave se
mu bodo me‰ale, kolesa mu bodo odpadala, napeljava
se mu bo vnemala...
Avto je vendar Ïenin, sem konãno posegel.
Saj, je uvidel. ·e sreão ima, da je njen, je le steÏka po-
pustil. Revica paã ni kriva, da ima takega vola za moÏa.
In tako sva beli mercedes naslednje jutro konãno ven-
darle zapeljala v delavnico.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
84
25.
K
lepal sem hudo zdelan blatnik, ki je bil tudi Ïe pred
tem veãkrat zaceljen s kitom in se v mislih zmeraj
znova vraãal k lastnici. Bilo je tako dopoldne, ko sva
torej res delala in mi mojster ni dovolil niti za pol ure na
malico. Preã je bila tudi Ïe ura, ko je ‰la Bronja ponavadi
mimo najinega kioska na trÏnico — ãe je seveda danes
sploh ‰la? Saj, ljub‰e bi mi bilo da ni. Bal sem se namreã
tistega njenega pogleda, ko je opazila, da je ne ãakam.
·e bolj sem se bal njenih pomisli, ki so jo morda pre-
priãale, da sem odnehal. Resnica je bila namreã povsem
druga: ne bi me zadrÏal niti s pu‰ko, ãe ne bi popravljala
ravno njenega avta in ãe mi ne bi bilo toliko do tega, da
ji ga konãno usposobiva.
Ne bo ga odpeljal tokrat z dvori‰ãa, dokler ne bo po-
loÏil slednjega tolarja, si je sicer medtem domislil mojs-
ter. Dovolj je Ïe tega, da mi barabe zmeraj dogujejo, jaz
pa potem dolgujem po‰tenim ljudem.
Pa tudi za mojo plaão bi bil nemara Ïe ãas, sem izra-
bil priloÏnost. Zdaj, ko sva se takole dobivala z Bronjo,
me je namreã praznina v Ïepih zopet ti‰ãala.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
85
Poravnal sem ti raãune v bifeju, je tiho dejal Gaja‰, ki
mu zaãuda sploh ni zavrela kri.
Tega paã ni bilo toliko, sem vztrajal.
Seveda ne, je ves Ïaloben skomignil. Preostanek do-
bi‰ najkasneje petnajstega, mi je zagotovil. Sicer ne bi
mogel plaãati elektrike in bi nama jo izklopili, je pojas-
nil. To pa, sam ve‰, bi bilo hudo sranje.
Saj, sem popustil, ker mi tudi ni preostalo drugega.
Razen, ãe ti do tedaj kaj posodim? me je po premolku
presenetil. Vem jaz, da bi ti rad malo zapravljal, je celo
obrnil na ‰alo.
Pa mi posodite, sem skomignil.
In tako sem dobil tisoãaka.
Taka je bila paã Gaja‰eva ekonomija.
Posodil bi mi tudi veã, ãe bi imel.
Dal bi mi tudi od svojega, ãe bi mi bilo nujno.
A saj sem res potreboval samo za kavo in ananasov
sok, ki ga je Bronja tako rada pila. âeprav na‰, kot je za-
trdila, ‰e zdaleã ni bil tako dober kot avstrijski, pa tudi
imeli so ga le v redkih lokalih.
Klepal sem torej ‰e bolj prizadevno in si zadal, da
bom pod veãer obredel najbolj‰e lokale v mestu in poiz-
vedel, kje toãijo ananasov sok. Jutri pa jo bom potem
presenetil z njim.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
86
Tedaj je v hi‰i dolgo zvonil telefon in ko se je mojster
konãno odloãil, da bo le dvignil slu‰alko, se je tudi Ïe
kmalu vrnil in mi je rekel: Zate.
Zame? sem bil kajpada preseneãen.
Îenska, je pomeÏiknil.
Îenska? sem bil ‰e bolj nejeveren, saj ni bilo v mojem
spominu nobene, ki bi lahko imela kak razlog za klic, ‰e
manj pa seveda take, ki bi lahko kakorkoli izvedela, da
sem se zatekel sem, v slepo ulico, skoraj na konec sve-
ta.
Kar nekam strahoma sem torej dvignil slu‰alko in
vzdihnil tisti svoj zati‰ãani in najverjetneje tudi sila slut-
ljivi: Ja, prosim.
Gospa Sukiãeva pri aparatu — tista, ki upa, da je moj-
ster ni prepoznal po glasu, se je zasmejala iz slu‰alke.
Ti? sem ‰epnil.
Jaz, jaz, se je ‰e smejala. Ki sem te danes zaman ãaka-
la.
Zati‰ãal sem oãi in prisluhnil v pozvenevajoão ti‰ino
telefonskega vesolja. Toliko tega sem ji Ïelel ta hip po-
vedati in seveda tudi pojasniti, da so se mi besede krat-
komalo zataknile. Prestopil sem se in se sku‰al nekako
iztresti iz te nerazloÏljive odrevenelosti, a ko sem neka-
ko vsaj odprl usta, me je njen zvonki glas zopet prese-
netil.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
87
Si sploh ‰e tam? je vpra‰ala.
Mislim, da sem si celo Ïe opomogel, sem priznal. Rav-
no, ko je zazvonil telefon, sem razmi‰ljal o tem, da bi
zveãer poiskal lokal v katerem toãijo najbolj‰i ananasov
sok in te zjutraj presenetil z njim. Zdaj pa si ti presene-
tila mene in kar nekako se ‰e zmeraj ãudim temu na-
kljuãju...
Morda pa sploh ni nakljuãje? — sva rekla zadnjiã, me
je spomnila na sreãanje Pri babici.
âe priznam, da sem v resnici ves dan mislil nate, po-
tem bi res lahko poklicala kdajkoli in bi se mi zdelo isto,
sem izrekel.
Zdaj so se labirinti telefonskega prostranstva napol-
nili z njenim molkom. ObÏaloval sem v teh trenutkih,
da sem bil tako nerodno nedvoumen, ali paã morda celo
predrzen. Obenem pa sem v krãeviti preÏi ãakal kot
igralec za ruleto, ki je stavil na eno samo pilje.
âe ima‰ ãas, se je nato le oglasila — se zveãer lahko
dobiva.
Seveda imam ãas, sem planil. Toliko ãasa imam, kot
ga nihãe nima, sem spolzel v neobvladljivo veselje. V eni
taki delavnici delam, kjer ãas celo proizvajamo. Lahko
ga poveãamo, ga nategnemo, ga napihnemo. Lahko ga
prodamo, posodimo ali zamenjamo. Tebi pa ga seveda
poklonimo. In to, prosim, tistega najbolj‰ega, najlep‰e-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
88
ga, najdraÏjega... sem kar blebetal in blebetal in prislu‰-
kal njen razprti smeh, ki mi je pravil, da me ima rada
takega.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
89
26.
P
restopal sem se v temninah pod kro‰njami platan in
si nisem upal priÏgati niti cigarete. Bil sem zmenjen
z Ïensko, ki mi je lahko pripadala le v sanjah. Tudi, ãe bi
komu zaupal o zmenku, mi gotovo sploh ne bi verjel.
Kljub temu se me je zdaj vse bolj pola‰ãal obãutek, da
poãnem nekaj prepovedanega in hudo nevarnega. Tako
se mi sicer ni dogajalo prviã in vedel sem, da me strah
ne bo ustavil. A doslej sem paã kradel druge reãi — ko-
lesa, mopede, cigarete, pijaão, salame, kdaj tudi kruh.
Pomagalo mi je pri tem prepriãanje, da si pravzaprav
samo jemljem stvari, ki jih nujno potrebujem in za ka-
tere me je Ïivljenje po krivici prikraj‰alo. Tokrat pa ne-
kako ‰e nisem izna‰el olaj‰evalne okoli‰ãine. Bronja je
bila Lepãeva Ïena in Lepec je bil tovari‰ija, ãetudi mu je
mojster zdaj malo zameril zaradi Severine. Vsaj to je
bilo dejstvo in je bilo zakon, ki sem ga zmeraj spo‰toval
bolj kot napisanega.
Pri‰la je po temi, ki sem se ji med ãakanjem Ïe priva-
dil.
Oblekla si je bila kavbojke in pleten pulover, lase si je
spletla v rep, ki ji je ljubko ‰trlel na zatilju; bila je dru-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
90
gaãna, kot sem je bil vajen, zdela se mi je nekako veliko
bolj vsakdanja in za to sem ji bil hvaleÏen. Pristopila je
brez pozdrava, kot bi se tako na‰la Ïe velikokrat in se z
ustnicami nepriãakovano dotaknila mojih. Îelela je naj-
verjetneje, da bi bil to le blag dotik ob sreãanju, toda
moje dlani so se oklenile njenih gladkih lic in je niso veã
spustile. âutil sem njene polne nena‰minkane ustnice,
ki so polagoma dojemale, kako zelo si jih Ïelim. Vohkal
sem njen topli, najverjetneje ‰e tudi od hitre hoje raz-
greti dih, in se prepu‰ãal obãutku lepega. Spoznaval
sem, morda prviã, da o vsej silni Ïelji in hotenju, ki ga je
zganila v meni, ni mogoãe povedati z besedami, zato
nisem niti poskusil.
Nora sva, je ‰epnila med poljubom.
Sva, sem ji pritrdil in jo v tem pritrjevanju stisnil, da
ji je pobralo sapo. Izrekla je, seveda, kar se je zgostilo
tudi v meni: ob vseh strahovih in previdnostih, sva se
zdaj tu poljubljala, kot da bi drevored platan medtem
odkorakal z nama v neko drugo mesto v nekem drugem
svetu. Ali celo ‰e veã: zatipala sva se drug v drugega, kot
bi Ïe od nekdaj ãakala samo na te trenutke in kot da
nikoli veã ne pojdeva narazen.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
91
27.
B
ronja je poznala pot iz drevoreda v sosednjo,
predvsem stanovanjsko ãetrt in nato tudi ‰e naprej
po ãrti, kjer neon zaãne zgubljati moã in se na nebu zgo-
stijo zvezde. Bila je to neshojena pot, ki jo je najverjet-
neje najdevala sproti, pot za zidovi, pod kro‰njami, med
vrtovi, kjer resda nisva sreãevala ljudi, so pa pred nama
beÏale maãke in so naju oblajali psi. Poãutil sem se zdaj
z njo kot z nekom, ki bi ga z zaupanjem spremljal tudi
med najbolj drzno tatvino in sem ji o tem tudi ‰epnil.
Smejala se je in se je smejala vse bolj glasno, saj je bilo
oãitno, da jo ta nori beg v temo nadvse radosti in najver-
jetneje tudi osvobaja. Saj: iz Ïenske, ki je na dopoldan-
ski ulici s svojo zamaknjeno drÏo in nekako nedostop-
no lepoto plenila radovedne poglede, se je zdaj Ïe po-
vsem spremenila v begavo dekletce, ki sem ga na hipe
komaj dohajal. Zazdelo se mi je celo, kot da se vse bolj
poganjava brez cilja, ali da je paã beg ves najin namen.
Îe ko sem bila otrok, sem vãasih ure in ure bosa bred-
la po travi, mi je iznenada rekla, kot bi zaãutila moj
vpra‰ujoã dozdevek. Vi‰ja je bila trava, bolj mi je bilo to
v veselje, se je glasno posmejala spominu. Nekoã sem s
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
92
piknika na deÏeli odtavala celo v nalivu in so me potem
dolgo iskali. Mama je bila prepriãana, da se nekaj hude-
ga dogaja v moji glavi in je klicarila psihiatre. TolaÏili so
jo z vsem mogoãim in se ji smejali — ampak, meni se je
res Ïe takrat zdelo, da je nekaj v travi. In se mi ‰e zdaj
zdi, prosim, je zastala v travi in se z raz‰irjenimi rokami
ozrla naokoli.
V travi je predvsem rosa, sem se nasmehnil, ker sem
res Ïe ãutil vlago v svojih edinih dobrih ãevljih.
Meni se je takrat zdelo, da so v travi ‰kratki, ki jo ne-
gujejo, ji pomagajo rasti in cvetlicam zjutraj odpirajo
cvetove, me je prijela za u‰esa in me poljubila z govo-
reãimi usti. Zdaj, vidi‰, pa se mi zdi, da so v travi tudi
tiste moje bose otro‰ke stopinje; da so ostale samo ‰e tu
in da le ‰kratki vedo zanje.
Ne vem, ãe to lahko sploh razumem, sem ji priznal
med poljubom.
Poskusi, je ‰epnila. Ali pa mi vsaj obljubi, da bo‰ pos-
kusil, se me je oklenila. Jaz pa ti obljubim, da ti bom
sku‰ala pojasniti.
Obljubim, sem torej dahnil.
Obljubiti mi mora‰ tudi, da ne bo‰ prehitro obupal?
Tudi to ti obljubim.
Pa da ne bo‰ nikoli izdal skrivnosti?
Kak‰ne skrivnosti?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
93
Tiste, za katero bo‰ ãutil, da je samo najina, me je po-
ljubila in se ni veã odmaknila. Njene lepe dlani, ki sem
jih tako rad gledal in se zmeraj znova ãudil njihovi po-
polnosti, sem zdaj ãutil pod majico in lepota njihovega
dotikanja je bila prav tako popolna. Zdelo se mi je kot
neupovedljiva milost, da se me je Ïelela tako dotikati.
âutenje, ki se je zlagoma zalezlo vame, se je zgostilo tam
na tistem nikoli doloãljivem robu med jokom in radost-
jo. Bilo je torej to ‰e eno presenetljivo ãustvo v nizu, ki
sem ga z njo doÏivljal prviã — jaz, ki se mi je zmeraj zde-
lo, da vem o Ïenskah — in ‰ele, ko so mi njeni i‰ãoãi
prstki kot mi‰ji smrãki zatipali k pasu, sem se potem zo-
pet zganil.
ObleÏala sva v rosi, ki je nisva veã ãutila. Zato pa na-
ma je najverjetneje pri‰lo toliko bliÏe vse tisto drugo, kar
je v travi. Telesi sta postali vohki, gibki, gladki, ostalo so
namesto naju postorili ‰kratki. Razpustili so ji rep, ji
sku‰trali lase, kot bi jo zlasali. Dvignili so ji dojki kot po-
mlad nad mano, ji napeli bradavici, slastna popka.
Vzvalovili so jo, tako lepo ‰iroko v bokih, jo poloÏili ka-
mor je hotela. Saj, vsaj o tem zdaj ni bilo veã dvoma, da
je zelo hotela, Bronja, ta najin ãas, ko sva se konãno res
lahko dosegla.
âutil sem, kako utripa.
Iskal sem jo, drgetavo ob slehernem dotiku.
Poljubljal sem jo, kakor sem jo ljubil: celo.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
94
In ona je ljubila mene — nezadrÏno, zmeraj znova,
dokler se ni nebo nad nama Ïe nevarno zavrtelo.
Tedaj je vsa iz sebe rekla: Kje pa je zdaj luna?
Dvignil sem jo v naroãje, jo pokril s telesom in ji po-
kazal krajec, ki se je medtem res odtihotapil daleã nao-
koli.
Saj ne more biti res! se je ãudila. Od tam do sem, da
sva se ljubila? je pokazala s prstom po nevidni meseãe-
vi poti in me preko ãela poljubila. Ampak? se je zaskr-
bela. Koliko pa je potem Ïe ura?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
95
28.
â
e nisva midva malo — !? se je pogrizljala, ko sva se
v naglici oblekla.
Seveda sva, sem zmignil. In ‰e bova.
Upam, je dejala z vzdihom. Ker, ãe se je sluãajno vrnil,
bo res sranje, me je prijela za dlan in me povlekla proti
neonski luãavi. Kaj naj mu povem? kje da sem bila tako
dolgo? — in vsa taka! si je spotoma otepala oblaãila in
popravljala lase. Edino, kar si morda lahko izmislim je,
da me je luna trkala? je postajala vse bolj nemirna. A saj
Ïe to bi bilo zanj nekaj nezasli‰anega, je obenem ugo-
tavljala. Moje Ïene paã no bo luna vodila! ga je opona-
‰ala. Bom jaz temu Ïe enkrat zazmeraj napravil konec!
Morda pa se je ustavil pri Gaja‰u? sem jo sku‰al po-
miriti. Potem ga paã ne bo pred jutrom, sem prepriãe-
val tudi sebe. Saj mojster je danes ves dan delal in zdaj
bo to zanesljivo sku‰al nadoknaditi.
Bolj bova morala drugiã paziti, mi je konãno vsaj z
enim u‰esom prisluhnila.
Tega danes paã ni bilo mogoãe predvideti, sem sogla-
‰al.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
96
Ja, se je med hojo ljubeãe naslonila name. Tega paã ni
bilo mogoãe predvideti, me je toplo poljubila na uho.
Zato pa me je najverjetneje tudi tako zelo strah, mi je
‰epnila. Zato, ker sem zdaj tako zelo tvoja.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
97
29.
O
stal sem sam tam v neki ulici, nekako na pol poti,
ki sva jo tjagrede hodila skupaj, in mi je bilo prav
malo mar za vse smeri. Ura je bila ob enih, morda Ïe
tudi ãez, meni pa ni ‰lo v glavo edinole, kam sva dela
ãas, ki je minil vmes. A najsi je bilo vse, kot se mi je za-
zdelo, le lep trenutek, zagotovo sva ga ‰e nosila s sabo
in nama je zdaj di‰al po drugem.
Pritaval sem do bencinske ãrpalke, si kupil ploãevin-
ko piva in Marlboro. Ostalo mi je to ‰e iz zavoda, da
smo si prave trenutke, ãe je seveda le zneslo, polep‰ali
z najbolj‰imi cigaretami. In kar nekako obÏaloval sem,
da ni bilo tu tistih mojih davnih, pred katerimi bi se lah-
ko povaÏil. Saj: ne bi jim zdaj natresel, kot nam je bilo v
navadi, kako je zlahka padla, temveã bi najverjetneje
celo priznal, da sem se paã spotaknil, a vendar bi mi bilo
laÏje. Tako pa sem bil s tem svojim prekipevajoãim
ãustvom tako prekleto in neizprosno sam, da bi najra-
je zatulil in priklical vsaj odmev.
Ne zameri, prijatelj, sem rekel kamnu, ki sem ga za-
del prav z vrhom ãevlja, da je dolgo potrkaval po cesti-
‰ãu in se zaustavil nekje daleã naprej, ko ga nisem veã
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
98
niti videl. Lepo noã ti Ïelim, gospodiãna, sem s slednjim
poÏirkom piva nazdravil preklasti lutki v izloÏbi, ki so jo
Ïe odeli za jesenske nakupe in ji na glavo poveznili gro-
mozanski klobuk s poklapanimi krajci. Îal mi je, stric,
da si oksidiral, sem pomeÏiknil bronastemu poprsju ne-
kega zabuljenega gnjavatorja ob vhodu v mrakobno
drÏavno zdanje. Hvala ti, punca, da nisi samo ãrna, sem
se podobrikal pegasti potepu‰ki maãki, ki mi je vohka-
joã prekriÏala pot. Potem pa mi je Ïe spet zmanjkalo so-
govornikov in sem bil znova tako zelo sam, da sem se
hoãe‰ noãe‰ naposled vendarle napotil v na‰o slepo uli-
co.
Nadvse me je tam presenetilo, da je v delavnici ‰e go-
rela luã.
Mojster je medtem tudi Ïe prebarval blatnik na mer-
cedesu in je ravno name‰ãal Ïaromet.
Umaknil sem se nazaj v temnino za vogalom in sem
krãevito tuhtal, kaj to lahko pomeni. Ura je bila nekaj
minut ãez drugo in v tem ãasu je tovari‰ija pri Gaja‰u
kveãjemu sestankovala, zanesljivo pa nisva ponoãi niko-
li delala. Tudi mi ni ‰lo v glavo, ãemu se mu je s popra-
vilom na lepem tako zelo mudilo. Ali sta se bila z Lep-
cem zveãer na smrt sporekla in ga je torej Ïelel ãimprej
odpraviti? Ali je bilo vmes nekaj, meni sicer nedojeml-
jivega, kar je bilo morda celo povezano z mojim in Bro-
njinim potepom? A kakorkoli Ïe — kljub zadu‰ljivo
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
99
tesnobnim obãutkom sem moral prej ali slej iz teme.
Pristopil sem torej in lahno potrkal na kovinska vrata.
No, me je pozdravil mojster, ne da bi obrnil glavo.
Sreãal sem kamerada iz zavoda, sem mencajoã pojas-
nil. Skoraj celih sedem let se nisva videla.
Lepo, da si ga sreãal, je dejal ãez ãas, ko je privil do
konca.
âe pa niste rekli, da bova delala, sem skomignil v pra-
zno.
Seveda nisem, se je konãno le vzravnal in me o‰inil.
Lepec je sinoãi stolkel beemveja, je poiskal cigareto. Pa
sem si rekel, vrag naj ga vzame, je pokazal na opravlje-
no. Ne more biti ãlovek zdaj kar brez avta.
Lepec? sem konãno le iztisnil iz neme groze.
Ta res nima sreãe, je skomignil. ·li smo prejle tja po-
gledat: Ïe precej za ovinkom pri skladi‰ãih ga je neslo s
ceste, potem pa je tam tista stara breza, vrag jo vzemi.
Ker ãe bi jo le za malo zgre‰il, bi bila to seveda ‰ala, ta-
kole pa bo avto najverjetneje totalka...
Pa on? sem mu nestrpen segel v besedo.
On, je zmignil. Kot mu je to Ïe v navadi: dobil je malo
po kolenih in obrazu, se je kislo nasmehnil. âeprav je
Zobar potlej klica na urgenco, ali so morda potrebne
zveze, pa so rekli, da je zaenkrat vse pod kontrolo in da
ga bodo najverjetneje Ïe jutri odpustili.
PriÏgal sem marlboro in se sesedel na zabojnik.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
100
Vidi‰, tako je to sranje, je prisedel tudi mojster.
Sranje, sem pritrdil. Res sranje, sem prikimal, ãerav-
no mi je po glavi rojilo ‰e vse kaj drugega.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
101
30.
L
epec se je dopoldne odpeljal iz bolni‰nice s poprav-
ljenim mercedesom, ki mu ga je Ïe navsezgodaj do-
stavil mojster. Popoldne je Pavlica s svojimi delavci pri-
tovoril na dvori‰ãe res precej zdelan beemve, ki pa ga je
bilo po skupnem mnenju ‰e mogoãe pokrpati. Tovari‰-
ija je bila torej ob nesreãi res spet tovari‰ija. Bronja, ki je
tako ‰e za nekaj ãasa ostala brez avta, pa mi je po tele-
fonu dejala: Bolje brez avta kot brez moÏa. Ta njena, si-
cer smejoãa se izjava, me je tako zelo osupnila, da je po-
tem sploh nisem vpra‰al, kdaj se lahko dobiva. âeprav:
kaj pa naj bi mi sicer rekla? Nisem vendar priãakoval, da
bi, recimo, izjavila: Bolje brez moÏa kot brez avta. Tudi
si najverjetneje nisem tega niti po tihem Ïelel. Zato sem
se zaradi nepremi‰ljeno odloÏene slu‰alke vse bolj po-
ãutil krivega.
Lepec je zveãer prinesel steklenico viskija in zavitek
‰e neuporabljenih kristalnih kozarcev. Îelel je, kot je
rekel, s tovari‰i dostojno nazdraviti svojemu sinoãnje-
mu sopotniku, samemu angelu Varuhu, ki je poskrbel,
da se je izjemoma spet enkrat prepasal z varnostnim pa-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
102
som in ga ãudeÏno obvaroval huj‰ega. Ob pogledu na
razcveteli beemve, ki ga je Gaja‰ prav za to priloÏnost z
dvigalko dvignil visoko v zrak, se je res zdelo, da je imel
tip tudi tokrat posebno sreão. Pod obliÏem na nosu je
namreã skrival le odrgnino, pod zavojem preko ãela pa
razseklino, zaprto s sedmimi ‰ivi.
Koliko pa si imel v resnici na ‰tevcu? je torej slavljen-
ca prvi ogovoril mojster.
Ponavadi grem tam v ovinek s sto, ali sto deset, je po-
tehtal Lepec. A tokrat je bilo zanesljivo veã, ker me sicer
ne bi takole odlepilo, je bil prepriãan. Kdor tega ni pro-
bal, si niti ne more zamisliti: kot bi nek hudiã zagrabil
avto in ga takole frcnil, je pokazal z vÏigalnikom. Lahko
se samo slika‰ za volanom, ko ti je Ïe enkrat namenje-
no.
Brzina je paã brzina, je pritrdil Pavlica, ki tokrat zaãu-
da ni oporekal.
Brzina in polna glava, je dodal Lepec. Na meji so mi
dopoldne zadrÏalii ‰tiri Romunke, ki bi morale biti
zveãer Ïe v PortoroÏu, je pojasnil. Potem pa je ‰e Copek
znorel s tisto bombo in je naenkrat nastal ves cirkus
okoli tega.
Z bombo!? je zinila tovari‰ija.
Zaprl se je z njo v fuk kamro pri Skiniju in je teÏil, da
se bo fental, ãe mu do sedmih ne vrnem frajtonarce, je
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
103
Ïe ves nasr‰en pojasnil. Bedaki pa so potem klicali po-
licijo, namesto, da bi ga pustili, naj se raz‰prica po zidu,
ãe mu je Ïe to tako ljubo.
Ampak, tisto Copekovo frajtonarco si vendar po‰teno
kupil, je posegel Batistuta, ki je oãitno rad razsojal tudi
v takih sporih.
Kupil, seveda sem jo kupil, je pljunil Lepec. Sedem
noãi zapored se je stari vzpenjal na Milevo, da je revica
hodila Ïe na kolenih prosit, naj jo odre‰imo njegove
pasje sline, ali pa bo ‰la raje nazaj tja v boÏjo mater.
Potem pa ti ‰e izvem, da ni teh sedmih pljunkov niti pla-
ãal, temveã je pri Vasku, ki se seveda ravno en tak prav-
‰nji norec, zastavil meh. In kaj sem torej lahko napravil?
Pobral sem tisto ãrvivo ‰katlo in jo spotoma prodal tam
nekemu drugemu avseniku, da sem si vsaj za silo po-
vrnil ‰kodo. Zdaj pa: povej ti, prosim, to policiji, s ãim si
jo plaãal in jih prepriãaj, da si jo po‰teno kupil!
Fu! je pihnil Zobar. Tole se je pa potem res zapletlo.
Seveda se je malo zapletlo, no, je menil profesor.
Toda, saj bi vendar zlahka dokazal, da si jo zamenjal za
nekaj drugega, je bil prepriãan v negovo pravico. Vzel bi
nas tu dva tri za priãe in kdo bi potem ‰e verjel pijancu?
DokaÏi ti kaj policiji, ko je tam notri bomba, je od-
mahnil Lepec. Saj so bili fantje od strahu tako zme‰ani
in se ni dalo z njimi sploh pogovarjati. Videli so pred
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
104
sabo samo to usrano harmoniko, ki da bo problem edi-
na zanesljivo razre‰ila. Seveda, ga bo razre‰ila, fantje,
ampak...
Kaj si torej napravil? mu je ves nestrpen segel v bese-
do Pavlica.
Kaj, kaj? je spet pljunil zvodnik. Kaj sem pa lahko
sploh napravil? je nemoãno raz‰iril roke. Stopil sem paã
k staremu Zimermanu in sem ga prosil, ãe mi lahko za
nekaj dni posodi svojo frajtonarco.
Pa potem?
Kaj — potem?
Dal si jo Copeku?
Seveda sem mu jo dal.
In jo je vzel?
Seveda jo je vzel. Pustil je tam tisto svojo pasjo bom-
bico in je pograbil Zimermanovo harmoniko, ki je za-
nesljivo vredna vsaj trikrat veã, kot je bila njegova. Po-
tem pa je, ta stara baraba, ‰e zahteval od policije, da
smo lepo na licu mesta napisali in podpisali zapisnik o
primopredaji in, si morate misliti, tudi pobotanju, je z
Ïalostnim glasom pojasnil na‰ dana‰nji slavljenec.
Tovari‰ija se je soãutno zazrla v kristalne kozarce z
viskijem, s katerimi je sotovari‰ torej pravzaprav vzkli-
kal ãe je ‰el bik, naj gre ‰e ‰trik, in mu ni veã Ïelela za-
stavljati neprijetnih vpra‰anj. Sam pa sem se kljub ko-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
105
maj zatajevani privo‰ãljivosti vsej Lepãevi kalvariji seve-
da predvsem ãudil. Pokazala mi ga je namreã tudi tak‰-
nega, kakr‰nega doslej nisem poznal.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
106
31.
Z
jutraj je po‰tar v delavnico prinesel telegram, ki je
bil naslovljen name. Vsebina je bila naslednja:
Vljudno vas prosimo, da se danes ob 21. uri zglasite na
uradu za bistvena vpra‰anja. Izostankov ne opraviãuje-
mo. Na‰ naslov: Kolo‰eva ulica 37, drugo nadstropje,
stanovanje Sagadin. Podpisana pa je bila gospa Sukiãe-
va.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
107
32.
P
red stanovanjskim blokom na Kolo‰evi 37 so fantje
na rolerjih preskakovali prazno betonsko korito za
roÏe. Bila je to velika dvori‰ãna tekma, kakr‰nih sem se
vãasih tudi sam udeleÏeval in ponavadi zmagoval. Take
zmage so bile moji edini Ïivljenski uspehi, zato me je ‰e
sedaj vãasih imelo, da bi kratkomalo pozabil na leta in
se zapodil z mularijo. Po dopolnjenem osemnajstem
letu, ko se je neizprosno konãalo moje zavodsko obdob-
je, in sem se torej moral znajti sam, sem nekako tudi
zares ostal sam. Socialne delavke in drugi tovrstni to-
laÏilni izvedenci, so me sicer vãasih prepriãevali, da je to
zgolj obãutek, a dejstvo je bilo vendarle tudi tako, da sta
bila resniãno na moji strani samo dva grobova: Betkin v
âapljini, ki ga nisem niti nikoli obiskal, in Elzin tu mal-
ce bliÏe, ki sem ga obãasno celo urejal.
Zgradba je bila stara in sabo vzdrÏevana.
V njenem sivem satju so po vsem sodeã Ïiveli ljudje,
ki bi bolj potrebovali kako Karitasovo pisarno, kot pa,
recimo, Urad za bistvena vpra‰anja. Bronjina ‰aljivost se
mi je zato zdela samo ‰e bolj posreãena. Kljub temu ‰e
zmeraj nisem bil prepriãan, ali ji bom zmogel to tudi
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
108
glasno priznati. Zataknilo se mi je namreã vãeraj v grlu
in se zgostilo v trebuhu neko tako ãutenje, ki si ga nisem
zmogel razloÏiti in se ga nekako tudi ne znebiti. Zame-
ril sem ji seveda nekaj, kar se ne zameri. Ali paã — tudi
ãe to le ni bila zamera, je bila pa vsaj uÏaljenost, in mo-
ral sem si na stopni‰ãu znova reãi, naj nocoj ne bom veã
tako zelo otroãji.
Na vratih na koncu dolgega ozkega hodnika je bila
pritarjena medeninasta plo‰ãica z graviranim napisom
Olja Sagadin. Bilo je to najverjetneje stanovanje Bron-
jine prijateljice, telegram pa je bil nemara povabilo na
kavo. Razumel sem, da je gotovo dolgo iskala priloÏnost
za vnoviãno skrito sreãanje, a navzoãnost neke tuje gos-
pe ali ‰e bolj verjetno gospodiãne, mi zdaj spet ni bila po
volji. Prestopal sem se torej na hodniku, prislu‰kal ko-
rakom po stopnicah, ki so se mi zdeli vse bolj slutljivi, se
obotavljal, tehtal, opogumljal, nameraval Ïe celo oditi,
ko so se vrata iznenada odtrznila.
Naslednji, prosim, je pomeÏiknila Bronja in me za ro-
kav povlekla v notrino po kadilu di‰eãega stanovanja.
Slaba ‰ala, sem zamrmral v brado in se samo ‰e bolj
negotov prestopil.
A nagajiva iskra v njenih oãeh tudi ob nejevoljni pri-
pombi ‰e ni ugasnila. Poãutite se, prosim, kot doma, je
‰epnila, mi pokleknila k nogam in mi s palcem in kazal-
cem odvozlala vezalke. âe so vmes bolezni, ki se zdra-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
109
vijo s poniÏnostjo, potem bomo danes Ïe uspe‰ni, mi je
siloma sezula ãevlje in mi nataknila pli‰aste copate. âe
pa je kaj huj‰ega, si bomo pa paã vzeli malo ãasa.
Res mi ni v‰eã, sem rekel. Noãem, da si taka.
Saj nisem, no, se je vzravnala in me iznenada polju-
bila. A misli‰, da je meni prav, ko vem, da kuha‰ mulo?
Skril sem se ji v pramene za u‰esom in pridihnil. Saj
sem res Ïelel, da bi zaãutila zadrÏanost in da bi ji bila to
nekaka kazen, a za svet ji ne bi zdaj priznal, s ãim sem
se ves ãas mrcvaril. Ne bi ji priznal in ne bi — izrekel pa
sem potem, kot bi rekel nekdo namesto mene: Saj je res
sme‰no.
Sme‰no? me je vpra‰ujoãa poljubila.
Sme‰no, sem iztisnil. Kaj pa? Motilo me je, da si za-
skrbljena za moÏa, pa ãeravno je bilo povsem normal-
no, da si zaskrbljena, se mi je odvalil kamen. A potrebo-
val sem paã nekaj ãasa, da sem to le nekako pregriznil.
Vem, se me je oklenila. Vem tudi, da ni niti malo sme-
‰no, mi je za‰epetala k u‰esu. Temveã je tako samo zato,
ker se imava najverjetneje res rada, se mi je izvila iz ob-
jema in je s tisto svojo nagajivo iskro v oãeh sklenila: A
to so seveda zdaj Ïe zadeve, ki so v pristojnosti urada za
bistvena vpra‰anja.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
110
33.
U
rad za bistvena vpra‰anja je bil jedilni kot v dvo-
sobnem stanovanju neke Olje Sagadin, ki se je za
ta veãer izselila neznano kam. Na sonãniãno rumenem
namiznem prtu sta bila pripravljena znaãilno poslikana
kroÏnika iz kitajskega porcelana in steklenica buteljãne-
ga vina. Tudi sicer se mi je zdelo vse v tem po Ïensko
urejenem in dopadljivo snaÏnem stanovanju nekam
prazniãno in posebno. Dejstvo, da nama je Bronja pri-
pravila celo prigrizek, pa me je navdahnilo z vse bolj in
bolj razÏarevajoão se radostjo, ki je povsem razblinila
poprej‰njo kujavost.
Odma‰il sem steklenico in nama natoãil.
Bistveno vpra‰anje je seveda, kaj zdaj s to nepriãako-
vano sreão, je za‰epetala, ko sva nazdravila. Okoli‰ãine
so namreã vse prej kot ugodne in primerne.
Okoli‰ãine so zame Ïe praviloma zmeraj neugodne in
neprimerne, sem odvrnil. Zdaj gre torej kveãjemu za to,
ali si pripravljena deliti z mano to prekletstvo?
Prekletstvo je bolj ali manj skupno, le da jaz seveda ne
Ïelim, da ga tako imenujeva, je nadaljevala z jezikom, ki
sva ga zdaj Ïe oba razumela. Reciva temu raje sranje, ki
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
111
se naju je spotoma oprijelo in nama zdaj ne pusti diha-
ti.
Tudi prav, sem sogla‰al. A vpra‰anje seveda ostaja
enako.
Z razliko, da morava reã v resnici deliti drug z dru-
gim, je oporekala.
Prvi spra‰ujem jaz, ker sem se tudi prvi prijavil, sem
kljub temu vztrajal.
Ali je dovolj, ãe reãem, da te imam rada? se je sklonila
nad mizo in se mi od blizu zazrla v oãi. Ali je dovolj, ãe
reãe‰, da me ima‰ rad?
Vpra‰uje‰ pa se pravzaprav, kaj naj zdaj s tem, da me
ima‰ rada in da imam tudi jaz tebe rad? sem jo spomnil.
âeravno seveda Ïe od zaãetka ve‰, da ne moreva s tem
niãesar drugega, kot da se imava rada.
Vem, ali pa ne vem, me je poljubila. Ker to paã sploh
ni nekaj, v ãemer bi imela kako posebno prakso, se je
zaskrbela. Kveãjemu lahko reãem, da me je najina bliÏi-
na povsem presenetila. Nemoã, da bi se temu uprla, pa
me je navdala z nekakim sluteãim strahom, ki ga lahko
kveãjemu kdaj potlaãim, zanesljivo pa se ga ne morem
otresti. Bojim se, da bova slej ko prej napravila napako.
Zato sem Ïelela, da se o tem nocoj pogovoriva.
Ugriznil sem se in pridihnil.
Lahko bi sicer rekel, da sam nisem imel s tem sploh
nobene prakse — a ãemu bi zdaj sluÏila taka dovtipnost?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
112
Bronjin lepi obraz je tokrat lebdel nad mano kot najgos-
tej‰a zaskrbljenost. Dotaknilo se me je najverjetneje ‰e
bolj, ker je sploh nisem poznal take. Ustnice so se ji za
spoznanje ‰obile, slutljivost ji je zoÏila obraz, lesketavost
v razprtih oãeh pa je silila ãez rob. Bal sem se, da bo za-
jokala — ona, ki je bila ponavadi vsa iz smeha.
Razumem, da ne Ïeli‰ izgubiti druÏine, sem segel v
njeno speão dlan. Dovolj jasno mi je, da ne smeva na-
praviti napake, sem jo stisnil in jo nekako le predramil.
Ne vem tudi, zakaj bi jo pravzaprav morala? sem po-
mislil. âemu bi morala biti kar prepriãana, da nama je
ob vseh drugih moÏnostih usojena ravno napaka?
Ker je, pravijo, potem ponavadi tako, je ‰epnila.
SovraÏim ponavadi, sem izpil in nama znova natoãil.
Tudi jaz sovraÏim ponavadi, je dvignila kozarec in se
le spet nasmehnila.
No, torej!? sem se s kozarcem nekako zmagovito do-
taknil njenega. Ali ste v uradu za bistvena vpra‰anja
konãno zadovoljni z odgovorom in lahko v miru na-
zdravimo?
V uradu za bistvena vpra‰anja paã ni nikoli miru, je
trknila. Razen morda med malico, se je s kozarcem v
roki zavrtela po kuhinji in je jela z levico prina‰ati iz hla-
dilnika. Rakci, olive in zrnat kruh, kaka grozljiva klasi-
ka, je ob tem na‰tevala. Kaj si je ta moja Olja res Ïe zaãe-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
113
la domi‰ljati, da sva iz kakega njenega sladkega roma-
na?
Gospa pi‰e knjige? sem se nadvse ãudil.
Ne, ne, je odmahnila. Ampak jih bere. Gotovo vsak
dan vsaj enega, si je oslinila kazalec in je naglo polista-
la. Potem pa ima take, ve‰: Tu ima‰ vazo, ãe ti bo sluãaj-
no prinesel roÏe. Tamle za zofo v dnevni sobi pa knjigo
o barvah, ãe te bo morebiti zanimalo, kaj ti sporoãa z
njo.
No!? sem se zdrznil, ãeravno je bilo res umevno. Njej
si torej povedala?
Sem, je bojeãe skomignila. A samo njej — res samo
njej, je nato tolaÏila moje zaãudenje. Saj bi me vendar
razgnalo, ãe ne bi imela komu zaupati. Ali pa bi me paã
zadu‰ilo, no. Ker, tole, ve‰, tole mi je res grozno, to skri-
vanje, ta obãutek, da ne sme‰ odpreti ust, ko bi v resnici
najraje pel. Ampak — kaj se tebi ne dogaja tako?
Pri‰epnil sem doslej le stvarem, sem skomignil, saj
sem seveda ‰e kako poznal take obãutke. Izvijaãi, kljuãi,
gedore, kle‰ãe, kladiva; Ïelezu paã zaenkrat nekako ‰e
najbolj zaupam, sem jo podraÏil, ãeravno mi je prav s
tem povedala o svojih ãustvih veliko veã kot prej z lep‰i-
mi besedami.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
114
34.
P
rosil bi gospo, ali me morda lahko posvoji, sem po-
mislil, ko sem se potem sprehodil po stanovanju.
Toliko pa ji le ne zaupam, se je smejala Bronja.
Lahko pa zaupa‰ meni, sem bil res prepriãan.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
115
35.
S
tala je sredi povsem razsvetljene spalnice in si poãa-
si odpenjala gumbke na oprijeti obleki. Njeni dolgi
prstki so napredovali poãasi, a zanesljivo, ne da bi se ji
sploh zataknilo v eni sami luknjici. Stal sem pri vratih in
jo gledal, ãeravno je najverjetneje ãakala, da ji bom po-
magal. A zazdelo se mi je to za hipec, kakor bi bila od-
birala molek, in bila mi je tako v‰eãna v tem obredju, da
je karatkomalo nisem Ïelel premotiti. Razumela je moj
uÏitek in ga tudi dopu‰ãala. Izstopila je iz oblekce, ki ji
je zdrknila k nogam in si boÏajoã se slekla najlonke.
Nato si je odpela ‰e modrãek in je z rokami spu‰ãenimi
ob telesu prav niã srameÏljiva ãakala.
Ta njena razgaljena lepota me je povsem zamaknila.
Bilo je to njeno belo in gladko telo tako polno neãe-
sa lepega, da ga ni bilo mogoãe z niãemer primerjati.
Ali pa morda vendarle.
Rekel sem ji: Zrela Bronja.
Zrela? je zaskrbljena vpra‰ala.
Razumi to, kakor bi bil rekel zrelo jabolko, sem ji sku-
‰al pojasniti. Saj, le zrelo jabolko lahko nekomu tako
lepo zadi‰i, sem jo dvignil v naroãje in jo poloÏil na po-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
116
steljo. Vohal sem jo in oku‰al z ustnicami — bil sem
samo ‰e bolj prepriãan, da je primera ustrezala. In ona
je najverjetneje vsaj malo razumela, ãemu tako hvalim
ãas, ki mi jo je namenil ravno tako in ravno zdaj.
Zvlekla mi je kavbojke in je zatipala po njem, ki se je
dvigal k njej brez takih misli in razneÏenih besed. Spus-
tila ga je med dlani in nato Ïe kmalu, ker je paã posta-
jal vse bolj poÏeljiv, tja globlje k njej, ki ga je Ïe ves ãas
ãakala in iskala z enako Ïeljo. âutil sem dotik, ki naju je
usloãil in zanihal, da sva se potem izgubljala in se naj-
devala kot zarotena potnika med neko dolgo negotovo
jeÏo proti vrhu. âutil sem objem, ki me je nagovarjal in
me prosil, naj ne dovolim, da bi spotoma omahnila in
zopet zdrsela. In ãutil sem Ïe tudi tisto moã, ki jo je lah-
ko predramila le Bronja: obãutek, da lahko tako potuje-
va, potujeva, potujeva do jutra.
Ne verjamem, da se nama to res dogaja, mi je ‰epeta-
la.
Samo da se, sem jo pomirjal. Pa tudi ãe so samo sanje,
sem si Ïelel znova.
In keljiva vohka vlaga, ki sva si jo spotoma nabrala,
naju je zlepila, in naju uroãila, da nisva veã ãutila ãasa.
Bila sva zgodnja in bila sva pozna.
Bila sva daleã in bila sva blizu.
Bila sva hitra in bila poãasna.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
117
Dokler ni Bronja, prebujena v nekem drugem ãasu,
spet vznemirjena za‰epetala: Koliko pa je sploh ura?
Bila je ena.
Sranje! se je zgrozila in se je prestra‰ena izkobacala iz
objema. Kaj je to z nama? je naglo vstala in s pogledom
iskala oblaãila. Kot da bi nama nekdo priganjal uro, ji ni
‰lo v glavo, medtem, ko se je v naglici oblaãila in si za-
penjala vse tiste drobne gumbke, ki so ji zdaj prav po-
nagajali.
Niã tako stra‰nega ni, sem jo pomirjal in se tudi sam
iskal oblaãila. Le najin ãas gre oãitno drugaãe, sem bil
prepriãan. Na to se morava paã navaditi.
Saj, je sogla‰ala. Upam samo, da ga ni kaj privedlo do-
mov, je bilo na njenem obrazu obenem Ïe tudi razbra-
ti tisti skoraj paniãni strah, ki sem ga zaãutil Ïe zadnjiã.
Le kaj bi ga lahko privedlo? sem odmahoval. To ven-
dar ‰e ni njegova ura.
Ne vem? si je pogrizljala ustnico. Îe nekaj dni se mi
zdi tako ãuden.
âuden? sem se ustra‰il.
Ja, je prikimala.
Kako — ãuden? sem ‰e podrezal.
Tako, paã, je skomignila. A saj ti tega sploh ne vem
pojasniti, je pomolknila. Morda se mi res samo dozde-
va? se je ãez ãas povpra‰ala. Saj sem od vsega Ïe ãisto
zme‰ana.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
118
36.
P
oslu‰aj, da ni ta tvoj stari kamerad v resnici ãe‰p-
lja? je zamrmral Gaja‰, ko sva si zjutraj nalila kavo
in priÏgala prvi cigareti. Preklemano ãuden se mi zdi‰
zadnje ãase.
âuden? sem pogoltnil vroãi poÏirek.
Tak, je prikimal, ne da bi sploh odmaknil pogled. Kot
da bi te ponoãi ãarovnica jahala, podnevi pa bi hudiã
prihajal z raãuni, mi je pomenljivo pomeÏiknil. Ti pa
vendarle dobro ve‰, kaj ti je Gaja‰ dejal Ïe na zaãetku: v
dober uk sem te vzel, pravega delavca bom napravil iz
tebe, zato te ne bom dal kar tako neki cizi v molÏo, tem-
veã bom terjal, da si zmeraj in povsod gospodar svoje-
ga kurãka. Drugaãe paã tvoja glava ne bo nikoli nosila
klobuka, hi‰a pa ti ne bo nikdar imela strehe.
Potuhnil sem se in krãevito pomi‰ljal, kaj naj mu
pravzaprav reãem. Imel je moj mojster oãi, ki vidijo
globlje od drugih, in imel je, bogmeda, tudi nos, ki je ne-
malokrat vohal Ïe jutri‰njo kuho. Nosil pa je, kajpada,
kdaj tudi na nosu muho, pa je ni niti opazil. Vedel sem
seveda, da mu ne morem zaupati o Bronji, a Ïenske mi
paã Ïe ni smel kratiti.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
119
Gotovo je prav o tem zdaj tudi sam pomislil, saj je
konãno umaknil karajoãi pogled in je veliko bolj zaup-
ljivo zmignil: Na Ïivce mi gre, ko vidim, da te vleãe.
Stra‰no mi gre to na Ïivce, ko te takole dan za dnevom
gledam in se mi Ïe vãasih zdi, da bi te lahko tudi skozi
‰ivankino oko potegnilo.
Kaj da me vleãe? sem se sprenevedal.
Kaj, kaj!? je spet vzrojil. Kot da ne veva oba prav do-
bro, kaj na tem svetu ima lahko edino tak cug? je pose-
sal ogorek in si z njim prismolil novo cigareto. Îemlji-
ca iz hudiãeve peãi, paã, je zapihal. Zato pa, moj Dj, me
je do boleãine u‰ãipnil v mi‰ico. Ko ga vtakne‰, ji zme-
raj reci, da je najbolj‰a, ko ga zmakne‰, pa si zmeraj reci,
da ni edina. Po tistem pa si potem lepo operi prste in jih
ne vohaj po nepotrebnem. Saj, samo to je tisti coper, ki
pri tem lahko kaj zaleÏe in je za dobrega mojstra zakon!
âe vi tako pravite? sem skomignil.
Kaj jaz tako pravim? se je komaj ‰e zadrÏal, da me ni
butnil s pestjo v ãelo. Niã jaz tako ne pravim, temveã je
to tako in pika! je potem le raje udaril po mizi, da se je
prestavilo prav vse na njej. Predolgo sem Ïe jaz v tem
poslu, da bi ga takole biksala, je z rokavom brisal kavo,
ki se je polila. Preveã sem se jaz Ïe nagledal tega, kako
je kaka pojedla kozla, posrala pa je potem ãrva, je ob
brisanju samo ‰e bolj prevraãal in polival, dokler mu ni
nazadnje poãil Ïivec, da je na lepem zagrabil mizo in jo
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
120
prevrnil. Tresnilo je in se razletelo, kakor bi ustrelil z
lovskim — matice in kovanci pa so se ‰e dolgo zvonklja-
joã kotalili po dvori‰ãu.
Ali zdaj vidi‰? je zlovoljen vzkliknil.
Saj bom pospravil, sem se sklonil.
Seveda bo‰, je lopnil s peto. A prej mi bo‰ paã zdajle
prisegel, da si imel kaj od te moje ma‰e, me je zgrabil za
ovratnik in me spet dvignil. Potem mi bo‰ pa seveda ‰e
lepo obljubil, da ne bo‰ zdrknil globlje v luknjo, kot se
za Gaja‰evega vajenca spodobi, mi je zadihal v obraz in
me ni veã izpustil.
Vzravnal sem se in nisem umaknil pogleda.
Ponavadi je nevarno padel, kdor se je tako pririnil v
moje.
Tudi Ïe sedaj sem ãutil njegovo slabo teÏo in pot pri-
jema, ki bi ga zanesljivo in gladko spodnesel. A ãutil sem
obenem, da to ni bil boj, ki bi si ga Ïelel in v meni tudi
ni bilo nobene take jeze. To, kar ga je moralo ustaviti, je
bila kveãjemu beseda. Tista, ena sama, ki mi je bila sicer
Ïe ves ãas na jeziku. Naravnost izreãeno dejstvo, ki bi
mu poreklo, kako zelo je v zmoti in kako klavrni so vpri-
ão vsi strahovi.
Niãesar takega ni, sem torej iztisnil. Rad jo imam.
Samo to je.
Gledal sem ga, kako je obrnil z oãmi in se poãasi od-
maknil. Obrisal si je bil dlani ob hlaãe in zatipal za ciga-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
121
retami. Nato je, ne da bi si sploh priÏgal, zakorakal
vstran in se postopajoã sredi dvori‰ãa zazrl v nebo. Ali
ga sli‰i‰? je zastokal. Ali si ga sli‰al, moj ljubi bog, ali si
ga res tudi ti sli‰al? je dvignil dlani nad glavo. Rad jo
ima! je nato vzkliknil z visokim glasom. On jo ima rad!
je spet povzdignil. Na mojem dvori‰ãu, v moji delavni-
ci, za mojo mizo — on ima njo rad. Pri vseh mojih bese-
dah, pri vseh mojih ‰olah, pri vsej moji skrbi — on ima
njo rad. Potem mi pa ‰e pravi: niãesar takega ni. Niãesar
takega, res, je popljuval. Ampak — kam pa je potem ‰el
ves moj trud? Spra‰ujem te, ti stari ravbar, kam pa je
potem ‰el ves moj dragoceni ãas? se je ‰e stegoval tam
in plahutal kakor da bi Ïelel v nebo. Sem ga mar res
samo zato tu tako potrpeÏljivo uãil pravih korakov, da
mi bo potem na koncu spet rekel: on jo ima rad?
Lepa reã, sem zmignil bolj zase, ko sem si le nekolikaj
opomogel zaradi tako nepriãakovanega odziva. Zdaj bo
torej ‰e to greh?
Ni greh, ampak neumnost! je odrezal. Jaz, ki sem imel
v Ïivljenju dvakrat res rad in sem obakrat bogme krva-
vo plaãal, paã to ‰e kako vem, si je konãno priÏgal ciga-
reto, ki ji je v poprej‰njem besu odlomil filter. Zato pa ti
tudi Ïe ves ãas dopovedujem, da ti bog ni samo zaradi
lep‰ega napravil dve glavi.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
122
37.
P
opoldne je klical Batistuta in je dolgo preklinjal v
slu‰alko.
Naposled je mojster le nekako razbral, kaj se prav-
zaprav dogaja in je ukazal samo: Urgenca!
Sedla sva v avto in se zapodila v sredi‰ãe mesta, kjer
je v edini ohranjeni stari ulici stanoval na‰ tovari‰ z res
zveneãim nazivom — profesor filozofije Jure Cikuta. Ali,
bolje reãeno, kjer je stanoval doslej, saj nama je Ïe stra-
‰ljivi prizor, ki sva ga ugledala takoj, ko sva zavila v
ozko, za promet sicer zaprto uliãico, napovedal njegovo
selitev. Pod ‰e zmeraj odprtim oknom v drugem nad-
stropju je bilo namreã po tratoarju razmetano vse nje-
govo imetje. Oblaãila, knjige, gramofonske plo‰ãe, ple-
ten naslanjaã, razpolovljen globus, stara elektriãna kita-
ra in kajpada ‰e mnoga druga bolj drobna ‰ara — vse to
je leÏalo naokoli, kakor je paã padlo, da so se morali mi-
moidoãi ogibati in prestopati, Batistuta pa je sedel na
mahedravem kovãku prav na sredi ulice in je kadil pipo.
Prizor je bil sme‰en in Ïalosten obenem.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
123
Kaj se pa greste tukaj? je zaprepaden vpra‰al mojster,
ko sva izskoãila iz avtomobila, kakor bi se nadvse mu-
dilo.
Mene vpra‰a‰? je skomignil profesor in je izpljunil
obilno rumeno tobaãno slino.
Koga pa naj, prosim? se je Gaja‰ razkoraãil z rokami
v bokih.
Kurbo vpra‰aj, je nesreãnik pokazal s pipo k oknu.
Kaj imam jaz tu kurbe spra‰evati!? je odmahnil mojs-
ter in je zaãel pobirati razmetano.
Pristopil sem in mu pomagal. Pobirala sva paã, kar je
bilo vsaj ‰e za silo celo in zna‰ala profesorju k nogam. Ta
pa je ‰e zmeraj samo piskal s svojo dogorevajoão pipo in
je pljuval naokoli svoje Ïolte drekce. Zdel se mi je v tem
avtizmu samo ‰e bolj suh in zlomljen, kosmat obraz pa
se mu je podalj‰al, da je bil bolj podoben koruznemu
betu kot ãloveku.
Kaj bo‰ zdaj? je konãno zopet vpra‰al mojster.
Ustanovil bom komunistiãno partijo, se je vzdramil
Batistuta in je pospravil dogorelo pipo v razparan Ïep
na skuknjiãu.
Ustanovil bo‰ ti pasjo figo, je zamahnil Gaja‰, kot da
bi ga najraje mahnil po temenu. Zato pa je tudi bilo tako
z njo, ker so jo taki ustanavljali.
Prav, je prikimal oni. Pa je paã ne bom ustanovil, ãe si
ti tako zelo proti, se je poklapan sesedel. Samo, da pa
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
124
potem res ne vem kaj bom? se je z vsemi prsti popras-
kal po bradi in si jo samo ‰e bolj razmr‰il.
NaloÏila sva vso njegovo imetje v naslanjaã in posta-
vila tam sredi ulice kup, ki je bil Ïe od daleã videti kot
kup nesreãe. Nato si je mojster priÏgal cigareto in je po-
nudil tudi meni.
Kaj naj zdaj z njim? me je vpra‰al, ko sva nekaj ãasa
tako kadila.
Pojma nimam, sem zmignil.
Imajo kje kake zavode, kjer lahko vsaj zaãasno name-
stijo take? ga je ãez ãas ‰e zanimalo.
Mislim, da tukaj ne, sem odvrnil. Zdi se mi tudi, da to
veã ne gre tako enostavno, kot je ‰lo vãasih.
Saj, saj, je ves nejevoljen prikimal. Ampak, tega pa le
ne bom nikoli razumel, da si lahko ‰olan in pameten
ãlovek takole zasere?
Lahko, vidi‰, lahko, se je dvignil profesor. âlovek bi
celo rekel, da se velike ideje v dana‰njem ãasu Ïe po pra-
vilu konãajo tako, je dejal, vendarle spet z neko iskro v
oãeh. Moja velika ideja pa je seveda bila, da je lahko ãlo-
vek sreãen tudi z eno ãisto navadno koko‰jo, samo ãe jo
ima dovolj rad.
No, pa smo Ïe spet tam, se je popraskal mojster in ni
zadeve niti veã komentiral. Ampak, reci ti meni raje
zdaj, kam naj te zapeljem? je ukazujoãe povzdignil glas.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
125
Misli‰, da imam jaz kar ãas takole straÏariti, medtem, ko
se tebi ne da veã niti dihati?
Dobra ideja, res! je spet oÏivel Batistuta. Zdaj pa jo
morda le imam?
Prisluhnila sva in ãakala.
Najbolje bi bilo, zagotovo, da bi paã nehal dihati, je
izustil.
Tedaj pa mu je Gaja‰ povsem iznenada prilepil tako
silovito klofuto, da je siromak od boleãin in najverjetne-
je tudi strahu, da jih bo ‰e dobil, prav glasno prdnil.
Zdaj se mi bo pa tu ‰e usral! je ihtavo poplesal mojs-
ter in mi je s kretnjo ukazal, da sva v naglici zaãela nala-
gati nesreãnikovo imetje v avto. Bilo je vsega res samo
za v jugo, le naslanjaã sva morala pritrditi na streho.
Kam pa potem pravzaprav gremo? je strahoma vpra-
‰al profesor, ko sva ga najnazadnje prav niã neÏno na-
rinila v prenaloÏen avto.
Kam pa naj gremo? je iztisnil skozi zobe mojster. Do-
kler se nekako ne znajde‰, bo‰ paã Ïe moral potrpeti pri
meni.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
126
38.
N
i mi bilo pov‰eãi, da sem tako nepriãakovano do-
bil cimra. Za silo urejena podstre‰na soba je bila
namreã Ïe doslej moje edino varno pribeÏali‰ãe, zdaj pa
se je v njej gnetel ‰e Ïlobudravi profesor, ki oãitno res ni
veã vedel, kaj naj bi s sabo. Prva Ïena, ki jo je pustil s
tremi nepriskrbljenimi otroki, ga ni Ïelela veã niti videti
in sta tudi o nujnih zadevah komunicirala samo pisme-
no. Mladi anglistki, ki jo je ‰e do nedavnega koval v
zvezde in jo omenjal kot vzorãni primerek postemanci-
pirane Ïenske, pa je puh oãitno medtem prerasel v perje
in se je iz obetajoãega pi‰ãanãka spremenila v ãisto na-
vadno koko‰, ki njegove filozofije ni veã zmogla doje-
mati. Ali pa jo je paã kratkomalo zavrnila in ga z vsem
njegovim materialnim in duhovnim bogastvom vred
nepreklicno odloÏila na ulico. Koliko je premogel prve-
ga, smo seveda Ïe izmerili z jugecem, koliko drugega, pa
mi, moram reãi, ni bilo niti malo jasno.
Do izobraÏencev sem bil Ïe sicer od nekdaj nekako
zadrÏan.
Zdelo se mi je, da so skoraj praviloma nastajali iz gre-
batorjev. Ti pa so mi ‰li v ‰oli posebej na Ïivce. Pa to ne
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
127
zato, ker so dobivali bolj‰e ocene, temveã seveda, ker so
jih dobivali samo zato, ker so bili tako hudiãevo upoglji-
vi in pridni. Velikokrat se mi je zdelo, da bi lahko mar-
sikaj vedel bolje od njih, ãe bi se mi le vzljubilo posedati
ob knjigah. ·e bolj pa mi je bilo takrat grozno, da je
druÏba to grebatorsko oÏino in odlika‰ko neãimrnost
tako zlahka sprejemala in seveda tudi nagrajevala, med-
tem ko so pravi dÏeki skoraj praviloma ostajali postra-
ni. Bilo pa je tudi res, da nas zavodskih gotovo ne bi ni-
hãe spra‰eval o ‰tudiju, ãetudi bi bili ‰e tako uspe‰ni.
Morali smo namreã postati mesarji, kljuãavniãarji, kle-
parji, varilci, vodoinstalaterji, elektriãarji — saj, le to je
zagotavljalo, da bomo ãimprej sami poskrbeli zase in
zlezli z druÏbinih ramen v njeno fekalno drobovje. To je
navsezadnje potrdil tudi moj kasnej‰i poskus na vi‰ji
strojni, ki se je konãal z vnoviãnim razoãaranjem in s
samo ‰e enim izgubljenim letom.
A kakorkoli Ïe — ubogi profesor je zdaj paã moral ob-
ãutiti to moje zdavnaj pridobljeno nezaupanje, ki se mu
je pridodajala Ïe sicer‰nja nejevolja ob vsiljivcu. Dejst-
vo pa je bilo seveda, da nisva sodila skupaj tudi zaradi
tega, ker je sam preboleval ljubezensko razoãaranje, v
meni pa so prav zdaj odmevkali najsilovitej‰i rukajoãi
glasovi.
Poãasi, samo poãasi, si je pravil podnevi in ponoãi.
Omnis festinatio ex parte diaboli est, je do onemoglosti
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
128
ponavljal in si sproti prevajal, kot da bi tako bolj uãin-
kovalo: Vsa naglica prihaja od hudiãa. Meni pa ni ‰lo v
glavo, kako bi sploh lahko Ïivel ‰e poãasneje, saj je bil Ïe
ves kot muha v moãniku. Zjutraj je, recimo, zaãel vsta-
jati Ïe ob prvem svitu, pa se je kljub temu zmeraj odpra-
vil v sluÏbo ‰ele, ko sva z mojstrom Ïe zdavnaj popila
kavo in sva bila ponavadi Ïe tudi v delavnici. In kakor se
je podvizal, tako je oãitno tudi razmi‰ljal, saj so vãasih
pretekle ure in ure, preden je zloÏil misel, ali pa je paã
kdaj tudi ni zloÏil. Gnani od nara‰ãajoãih obãutkov ne-
zado‰ãenosti, nezadovoljnosti in nemira, se pehamo in
poganjamo v novo in Ïivimo vse bolj v prihodnosti, je
zastavil Ïe navsezgodaj. Problem je v tem, da niã veã ne
Ïivimo v luãi dena‰njega dne, temveã v temi prihodnos-
ti, je dopolnil, ko se je vrnil iz sluÏbe. Ne zavedamo se,
da je na‰a prihodnost v resnici Ïe dolgo v naprej pri-
pravljena v nezavednem, zato se da z malce jasnovid-
nosti zlahka ugotovili, da je vse tisto bolj‰e premnogo-
krat plaãano s slab‰im, je zatrdil zveãer. Ker pa seveda
‰e zdaleã nismo vsi jasnovidci, je najverjetneje pripo-
roãljivo, da vsake toliko ãasa obi‰ãemo nekoga, ki ima
tak dar in ga prosimo, da nam pomaga, je potem konã-
no dorekel.
Okoli starih bab mi Ïe ne bo‰ lazil, je povzdignil glas
Gaja‰, ki je seveda takoj pogruntal, kaj ga pravzaprav
matra.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
129
Kdo pa govori o babah? je zinil profesor. Kot ãastilec
filozofije paã ‰e kako vem, da je bila ãista misel zmeraj
v posesti mo‰kega.
Baba ali ded, je odkimal. Tega ti paã ne bom dopustil
in basta.
Ne bo‰ dopustil?
Ne bom.
Ti meni?
Jaz tebi.
Pa kaj si mi ti, prosim?
To, kar si me sam prisilil.
Ampak, tu vendar zdaj gre Ïe za vpra‰anje ãlovekove
osebne svobode in tako se ne moreva pogovarjati.
Se niti ne mislim, je odrezal mojster. A dokler bo‰ pod
mojo streho, ti paã ne bom dovolil, da bi zapravljal de-
nar za neumnosti in mi delal sramoto, je bil trd in ne-
izprosen. Sicer pa ima‰ vso svobodo, da kar takoj spra-
kira‰ in odide‰ — pa magari brez hvala lepa, ãe se ti zdi,
da si nisem zasluÏil niti tega.
Batistuta je zajel sapo in jo pogoltnil. Stanodajalãeva
odloãna beseda je vsaj za nekaj ãasa zalegla, saj se poslej
ni pritoÏeval. Dogodke, ki so mu iznenada tako brutal-
no sfiÏili Ïivljeneje, pa je sicer ‰e zmeraj doÏivljal kot
krivico. NeutolaÏljiva uÏaljenost je puhtela iz sleherne
njegove pore in samo res velike koliãine cenenega vina
so ga lahko kdaj zvedrile. Pa ‰e v tem poÏivljajoãem
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
130
napoju, kot da je bila spet nekaka prikrita simbolika, saj
je imel profesor odslej najraje namizno vino z imenom
dar jeseni.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
131
39.
V
soboto dopoldne je pri‰la Bronja v mesto z otro-
kom.
Fant je bil star deset let in mu je bilo ime Ingo, ali pa
ga je tako paã klicala. Zdel se mi je droban in krhek kot
deklica. Le v njegovih velikih zvedavih oãeh sem Ïe ob
prvem spogledu zaznal tisti dobro mi znani pobalinski
lesk, ki je razkrival, da mulc le ni taka ovãka, kot je bil
videti. Vedel sem se sicer, kot da ga sploh ne opaÏam.
Saj, kaj pa sem imel z njim? ·lo mi je celo pomalem na
Ïivce, da ga je pripeljala s sabo. Bil je dotik iz tistega nje-
nega sveta, ki sem ga sicer najraje odmislil, ali paã od-
rinil nekam tja daleã v neznano. Bil je zdaj tudi v napo-
to, da se nisva mogla povsem zamakniti v najin sicer Ïe
dobro ugla‰eni sprehajalski bluz.
A mali vsega tega seveda ni ãutil in tudi ne upo‰teval.
Slab kombinezon ima‰, je zategnil, ko si me je pozor-
no ogledal, pa ãeravno sem si za v mesto oblaãil edine-
ga ‰e nepokrpanega, ki ga je mojster pred kratkim pri-
barantal v Renaultovih delavnicah. Renault ob koncu
sezone odhaja iz formule, Mercedes pa napoveduje po-
vsem nov agregat, s katerim bo McLaren v naslednji
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
132
sezoni zanesljivo potolkel Ferrari, mi je pojasnil z gla-
som televizijskega komentatorja.
Ne maram Mercedesa, sem skomignil v zadregi.
Pa bi ga moral, ãe se res kaj spozna‰ na to, je zapel
mali. Mercedesov novi agregat FO, sto deset E, V deset,
razvije pri ‰estnajst tisoã petsto vrtljajih v minuti moã
sedemsto petdeset KM, me je presenetil s podatki, ki jih
niti sluãajno nisem poznal.
To je pa kar, mu seveda nisem priznal, da ne vem rav-
no veliko o formuli ena. Potem bo pa morda res na tes-
no.
Na tesno, je zaniãljivo odmahnil, kot bi bila tudi ta
moja pripomba nezasli‰ana neumnost. Kdo pa ‰e sploh
lahko ta hip razvije sedemsto petdeset KM? me je pre-
iskal s svojimi lesketavimi oãkami. Peugeot s svojim
agregatom A ‰tirinajst, recimo — ampak: misli‰, da to
kaj pomeni pri Jordanu?
Pojma nimam, res, sem se konãno vdal, saj nisem niti
slutil, kdo je ta Jordan.
Kako? se je zaãudil. Saj si mehanik, ne?
Samo pomoãnik sem, sem skomignil.
Prosim te, Ingo, je konãno posegla Bronja, ki je naj-
verjetneje zaãutila mojo zadrego. To paã ni lepo, da se
takole prilepi‰ na ãloveka.
A mali je bil tiho le toliko, da je po‰teno zajel zrak.
Nato pa je Ïe zopet obrnil oãi in je dejal: Cveto mi je
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
133
obljubil, da me bo prihodnje leto peljal na dirko v Bu-
dimpe‰to. Vsi bodo tam navijali za Schumacherja, jaz pa
vem, da bosta srebrni pu‰ãici zmagali.
Prosim te, no, ga je spet povlekla za rokav. Kaj vse ti
je Ïe on obljubljal.
âe me ne bo, bom pa ‰el na ‰top, se je je otresel mali.
·el bo‰ magari tudi na ‰top, ko bo‰ enkrat lahko, zdaj
pa se naju Ïe usmili s to svojo nesreãno formulo, je bila
nejevoljna.
Fantiã je konãno zaril roke v Ïepe in se ozrl po izloÏ-
bah. âutil sem, da sem ga s svojim nepoznavanjem
‰portnega avtomobilizma nadvse razoãaral, a mi ni bilo
posebej mar. Bil je kar vaÏiã, ta mulo, jaz pa sem bil pred
Bronjo ‰e zmeraj otroãje ranljiv. Skoraj zameril sem ji,
da mi ga je sploh spustila za vrat. A bila so to vendarle
res spet tako sme‰na ãustva, da sem jih moral Ïe v kali
pregrizniti. Pravi Ïivec, ta stric, sem torej pokazal na
malega. Pa ãeravno takole na pogled sploh ni videti.
Zelo je navezan na Cvetota, je skomignila. On pa si
vzame zanj tako malo ãasa, je vzdihnila. Najhuje pa je
seveda, da mu v tem svojem zakletem odla‰anju zmeraj
samo nekaj obljublja, jaz pa mu moram potem dopove-
dovati, da spet ne bo ‰lo, in si izmi‰ljati izgovore.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
134
40.
L
epec, ki ‰e ni plaãal niti popravila marcedesa, je
mojstra nekako vendarle prepriãal, da sva zaãela
pomalem gladiti tudi bmve. Ob tem pa je Ïe nekaj ve-
ãerov zapored nagovarjal Malaãiãija, naj âuku iz Glorije
posodi svojo drugo harmoniko, saj da se je njegova
pokvarila in jo imajo na popravilu v âakovcu. Preostala
tovari‰ija je seveda vedela, da je instrument v resnici
dolgoval staremu Zimermanu, pri katerem si ga je bil v
naglici sposodil, ko ga je Copek izsiljeval z razstrelivom,
pa vendar ni o tem zdaj Malaãiãiju nihãe niti namignil.
Tako tiho sodelovanje pri zaroti me je seveda nadvse
presenetilo. Obenem pa mi je ‰lo Ïe prav neznosno na
Ïivce, saj so Lepcu taka poniglava veriÏenja skoraj pra-
viloma tudi uspevala. Ali bolje reãeno: bil je to njegov
naãin preÏivetja, s katerim se je, kljub nikoli povsem za-
ma‰eni luknji v ãolnu, ‰e zmeraj ãudeÏno drÏal na po-
vr‰ju.
Tuhtal sem torej, kako bi lumparijo le nekako prepre-
ãil.
Naposled sem potem ãrhnil Batistuti, ki je, vsaj v svo-
jih bolj‰ih ãasih, rad razsojal tudi o tem, kaka zahrbt-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
135
nost je med tovari‰i ‰e dopustna in katera niti sluãajno
ne.
Dolgo je le posmrkaval tam v svojem kotu in Ïmirkal
naokoli, kakor bi se bil pripravljal na tvegan skok nekam
v globino, nato pa je iznenada dvignil usloãeni kazalec
in zapopevkal z ma‰nikovim glasom: Ko sta ãetrtiã tekla
okoli obzidja in pri‰la do izvirov Skamandra, je Zevs
iztegnil roko, vzel zlato tehtnico, spustil nanjo dva Ïre-
ba, napovedujoãa Ïalostni konec, enega Ahilu, drugega
Hektorju. DrÏal je tehtnico v vesi, in glej: Hektorjeva
skodelica se je nagnila globoko proti Hadu, in Apolon
ga je takoj zapustil, je z visokim glasom konãal pesem in
je z na ‰iroko raz‰irjenimi rokami pristopil. Zato pa! je
spet dvignil usloãeni kazalec, ki ga oãitno ni niti zmogel
veã povsem iztegniti. Tako nas Iliada pouãi, da tehnica
ni samo simbol pravice in praviãnosti, temveã tudi in
morda predvsem simbol usode. Usoda pa, vsi vemo, je
neizprosno povezana s pojavom minljivega ãasa. Zato
kajpada tudi v tem primeru kaj teÏko Ïe ob ãasu reãemo
ali so posameznikova dejanja primerna ali niso? je za-
kljuãil predavanje in je spet sedel na pograd, kakor bi bil
pravkar poopravil veliko in zveliãavno delo.
Najbolje bi bilo torej, da vpra‰amo jasnovidce? sem
zbodel.
Najbolje, ja, je zaÏmirkal, kakor da sploh ni razznal
prizvoka. A nam Gaja‰ tega Ïal ne dovoli.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
136
No, sem pljunil. Potem pa smo paã v riti.
Smo in nismo, je potehtal in je nato le spet vstal. Edi-
no, kar nemara res zanesljivo vemo, je seveda, da stari
Zimerman ni niã zakrivil, da je kveãjemu storil le dobro
delo, in da bi mu bilo torej harmoniko nekako treba
vrniti, je poznavalsko presodil, ãeravno je bilo samo po
sebi umevno. Zdaj pa, kdo naj bi mu jo vrnil, prosim? to
pa je seveda Ïe drugo vpra‰anje.
Kaj pa ãe morda le tisti, ki mu jo je tudi vzel? sem se
v obupu pomalem Ïe zabaval.
Îe, Ïe, je pritrdil. Ampak, kdo pa mu jo je pravzaprav
vzel, prosim? je pristopil. Ali Copek? ali kurbe? ali poli-
cija? je na‰teval povsem zresnjen. Ker, Lepec je, kakor-
koli se Ïe to obrne, v vsej zadevi predvsem nadrsal, je bil
oãitno prepriãan. Zdaj pa, ãe je Ïe nadrsal: kdo naj mu
pomaga? je zaokroÏil ta svoj lahkotni zdrs preko in
mimo dejstev. Îe v kraljestvu majhnih krilatih insektov,
ki jim tukaj pravimo muhe, je moã v slogi. Zatorej po
mojem tisti, ki ima ta hip med nami edini dve harmoni-
ki.
Dobro, sem kljub ogorãenju popustil. Tudi ãe je zade-
va torej taka, da naj se mu paã pomaga, in naj mu po-
maga tovari‰ija, sem ugotovil. âemu ga Lepec potem
lepo ne prosi, naj mu jo pokloni, ampak mu jo jemlje s
finto, da jo bo vrnil? Pa ãemu mi molãimo, medtem ko
se to tu vprião nas dogaja?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
137
Glej!? je vzkliknil. Ti pa si res hudobec! me je oblajal
nadvse popadljivo in slinavo. Le s ãim se ti je Malaãiãi
tako zameril?
Malaãiãi? sem osupnil, ker res nisem razumel.
Poslu‰aj! je zdaj rekel povsem mirno, ki si me je tokrat
oãitno po‰teno privo‰ãil. âe bi zdaj terjali od njega, naj
jo pokloni, bi jo seveda zazmeraj izgubil. âe pa pustimo,
da jo samo posodi, mu jo bo Lepec zagotovo prej ali slej
vrnil. Tvegamo torej edinole ali bo paã malo bolj‰a ali
paã malo slab‰a. A meh je navsezadnje samo meh.
Taka je torej ta reã? sem nevede ‰epnil.
Taka. Razen, seveda, ãe ‰e zmeraj meni‰, da je mo-
goãe urediti to reã bolj tovari‰ko?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
138
41.
N
o, po‰tenjak? me je zjutraj ustavil profesor, ki se je
ravno odpravljal v sluÏbo. Si torej o tistem naji-
nem mehu vsaj ‰e enkrat premislil?
Sem, sem odvrnil, ker sem tudi zares premislil. ·e
zmeraj sem seveda prepriãan, da bi bilo Malaãiãiju tre-
ba reãi. Ostaja namreã tudi ‰e tretja mnoÏnost: da mu
harmonike ne pokloni.
Misli‰? me je pikro o‰inil.
Mislim, sem bil prepriãan.
Glavno je, da smo potem mi ãisti? se je zvi‰ka na-
smehnil.
Pomembno je, da smo ãisti, sem zatrdil.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
139
42.
Z
veãer je Malaãiãi dvignil iz prtljaÏnika kovãek s fraj
tonarco in ga je postavil pred Lepca. Pa kaj ne po-
ve‰, jebenti! ga je ob tem o‰tel. Tri dni sem se Ïe zbujal
z grozo, da bo tam neki ãuk nategoval mojo Lidijo! se je
namr‰ãil. Zdaj pa, ko vem, da je za Zimermana: adijo,
Lidija, saj ti bo lep‰e tam kot pri meni! se je golozobo
zareÏal in je segel po kozarcu. Poserjeva se midva oba na
tako muziko, kot jo zdaj terjajo.
Zaznal sem Batistutin pogled in dojel, da je paã ‰el
samo povedat Malaãiãuju. Bila je to seveda njegova ve-
lika zmaga, ki je nikakor nisem priãakoval, ‰e manj pa
razumel. A kaj — ‰e zmeraj sem bil paã torej za tem
omizjem samo vajenec.
Ne morem tega kar tako vzeti, je dejal Lepec.
Kar tako, ali kakorkoli, si je nazdravljal muzikant.
Zame je zadeva sto procentno zakljuãena. Copek je bil
zmeraj goveji vamp in bo tak tudi ‰el na cintor. Zimer-
man bo ‰e za Ïivljenja dobil spomenik in edino to je tudi
prav. Jaz, deãki, sem se pa tako Ïe odloãil, da bom odslej
samo ‰e pil.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
140
43.
V
ino je dalo besedo, beseda je dala idejo, in iz vse
ga se je na koncu vendarle izcimila tudi nekaka
kupãija: Lepec je namreã v zahvalo za Lidijo to noã ãa-
stil tovari‰ijo v Skiniju.
Lokal je tiãal v pregibu novega poslopja va‰kega ga-
silskega doma in temaãnega starega zdanja agrarnega
kombinata. Na slabo osvetlejnem dvori‰ãu so bili ob
parkiri‰ãu spravljeni kmetijski prikljuãki, umetna gno-
jila in plastiãni sodi. Nad napu‰ãem ob vhodu je utripala
rdikava neonska svetloba, ki je, poplesujoã po cevastih
svetilih na hipe izrisovala debelu‰kastega Amorãka s
prevelikim lokom in ‰e veãjo pu‰ãico. Pred rdeãimi ko-
vinskimi vrati, ki so ‰e najbolj spominjala na vhod v za-
kloni‰ãe, sta Ïdela zama‰ãena tipa v pretesnih usnjenih
jaknah, ki sta, ko sta zagledala Lepca, po solda‰ko po-
vlekla trebuhe in postala na lepem nadvse usluÏna.
Dva, ‰tiri, ‰est, nas je pre‰tel zvodnik, ker je ‰tel tudi
sebe. To gre danes na moj raãun, jima je pomeÏiknil. Le
za to splono packo nekako nerad prevzamem odgovor-
nost, je nato smeje lopnil Zobarja po rami. Edini si lahko
zmisli, kar niti najbolj‰a banka ne more plaãati.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
141
Ne seri, je pisnil moÏic. Vsaj Ïe par mesecev nisem bil
tu.
Bili ste prej‰njo soboto, se je nasmehnil starej‰i stra-
Ïar. Samo, da seveda ne bom nikomur povedal — ãe vi
tako naroãite.
Zakrohotali smo se in se zrinili po ozkem hodniku v
notranjost. Lepec in Zobar prva, ker sta bila tu oãitno
vsak po svoje ‰efa, Malaãiãi in Gaja‰, ki sta bila Ïe pre-
cej okajena in glasna, za njima, midva z Batistuto pa sva
nelagodno stopicljala v ozadju in ãakala, kam se bomo
dali. Manjkal je torej samo Pavlica, ki si bo zaradi izo-
stanka na tako vznemirljivem romanju gotovo pogrizel
prste.
Prostor je bil tesen, nasiãen z zadu‰ljivo me‰anico ci-
garetnega dima in sladkobnega parfemskega vonja. Ut-
ripal je v enakomernem elektronskem ritmu in se bar-
val s polesavajoãimi svelobnimi zajãki, ki so ustvarjali
obãutek, kot da smo na gromozanskem vrtiljaku in v
resnici ves ãas potujemo. Prizori‰ãe v sredini je bilo
prazno. Za majhnimi okroglimi mizicami so tiãali zabu-
ljeni mo‰ki obrazi, ki so najverjetneje ãakali na zaãetek
programa. Zdeli so se mi v tem ritmu svetlobe in glas-
be kar nekako nestvarni: kakor bi se bil svet premikal
vse hitreje, oni pa bi ujeti v nekih drugih dimenzijah
olesenevali.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
142
Bili so stari in mladi; skoraj vsi pa, v teh ptiãjih pozah
in pisanih gvantih, nekako va‰ki. Kot bi bili ravnokar
odloÏili tiste stroje tam zunaj, se umili pod pazduho, si
z oslinjenim glavnikom popravili lase in preverili imetek
v denarnici. Ali pa se mi je paã le prizdelo, ker se nisem
tu prav privadil ‰e niti nase. Bilo mi je namreã hecno, da
smo kar ‰li zdaj pogledat neke Ïenske. Ali pa mi je bilo
najverjetneje tudi nelagodno, saj nisem ãutil te Ïerjavi-
ce, ki je tovari‰iji Ïe dodobra ogrela obraze. Bil bi raje ta
ãas z Bronjo, sem pomislil, in ta nehotena misel se mi je
potem kar zataknila.
Kje so babe? je vzkliknil mojster in si je zavihal oba
rokava.
Hoãemo babe, ki imajo imajo srabe! je zagagal celo
profesor.
·epnil sem prej Ïe matki, naj kar zaãne s programom,
se je povaÏil zvodnik. Smo pa le taka klapa, ki lahko pre-
makne uro.
In res so se takrat svetlobni zajãki Ïe zbrali na plesi-
‰ãu, basovski ritem pa se je umaknil melodiji. Priplapola
je, tako so rekli, romantiãna Sara, odeta v svileno roÏno
palerino in ovita z dolgim belim mufom, ki ga je kot
radovedno kaão oÏivljala pred nami in si ‰la z njim zme-
raj znova poÏeljivo med nogami. Bila je, vsaj na pogled,
neÏno mlada, in bila je — tega paã v tej beznici nikakor
ni bilo priãakovati — lepa. Njen tanki Ïivot, ki sta ga
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
143
krasili jedri, polni dojki, je vse manj prislu‰kal glasbi in
se vse bolj predajal zaigrani strasti, ki ji je drgetala me-
denico in jo sedala na muf. Dokler si ni potem naposled
Sara ve‰ãe slekla tudi hlaãke, si ‰la s prstom nagajivo po
pobritem sramu in zbeÏala z odra.
Kaka maãka! je med ploskanjem zavzdihnil Zobar. Saj
se lahko ãloveku zme‰a! si je z dlanjo obrisal mastno
ãelo. Le kje ste jo, zaboga, vzeli? se je potem kar zrinil v
Lepca.
V Or‰i blizu Vitebska, mu je pojasnil.
A, Ukrajina, je prikimal.
Ne, ne, se je posmehnil. Vitebsk je pa ja v Belorusiji.
Beloruskinja!? je vzkliknil Zobar. Moj bog, Beloruski-
nja je, kot bi bila res kaka razlika, vzdihoval ‰e tudi po-
tem, ko je Ïe plesala egzotiãna Iris, ki je bila malce tem-
nej‰e polti in je bila najverjetneje Romunka.
Zrl sem v izzivalno izraziti, a ‰e zmeraj dovolj obli in
gladki ritnici, ki sta poplesavali pred mano in uprizarjali
hotno drhtavico Ïenskega telesa, ki se Ïeli nasaditi na
nevidno ‰trlino. Bral sem na zabuljenih mo‰kih obrazih
v polmraku, da so bile tam nekje pod omizji ‰trline tudi
zares pripravljene, le da je bilo vmes seveda tistih par
metrov razgretega zraka, ki ga ni bilo mogoãe premaga-
ti, se pa ob njega paã tudi ni bilo mogoãe podrgniti. Poj-
ma nisem imel, res, kako se poãuti razgaljena in ponu-
jajoãa se Ïenska, ki se v tej svoji zapeljivi igri gotovo za-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
144
veda silnega plimovanja v hlaãah, ki jo obkroÏajo. Ali
morda ãuti vso to zati‰ãano semenje, ki pobrbotava pod
robom zado‰ãenja, in si nemara celo tudi sama Ïeli
spro‰ãujoãih curkov? Ali pa je zanjo to Ïe ne‰tetokrat
ponovljena jalova igra, med katero v mislih v resnici po-
tuje med povsem drugimi obrazi in po drugih pokraji-
nah?
Ampak — Belorusinja!? je ‰e hlipal Zobar, medtem ko
je ploskal egzotiãni Iris, ki se je povsem gola poslavlja-
la. Mora‰ mi jo nocoj podstaviti, se mu je naslanjal na
ramo. Pa naj stane kar stane.
To Ïal ne bo ‰lo, je odkimal zvodnik.
Ne bo ‰lo? je kar pojokaval. Zakaj ne bi ‰lo, saj bom
plaãal?
Mala ‰e ni obdelana, mu je pojasnil. Pojma ona ‰e
nima, razume‰, kaj jo tu ãaka, ga je tolaÏeãe objemal. Saj
ve‰, da pri nekaterih to malo traja.
Pa ravno ona! se mu je k jokavosti pridodala otroãja
trmoglavost. Pa zakaj ravno ta Belorusinja? je teãnaril
tudi ‰e potem, ko so Ïe napovedali radoÏivo Merlin, kra-
ljico veãera.
Zberi se Ïe in zapri gobec, se ga je konãno naveliãal
Lepec. Zdaj je vendar na vrsti ârna.
In bila je, ta ârna Merlin, res kraljevsko razko‰na.
Leta, ki jih je najverjetneje preÏivela na takih odrih, so
ji s preseÏnimi kilogrami dodala tudi nek skrivni mik, ki
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
145
je kar napenjal poglede. Saj, ko si je Merlin dvignila doj-
ko iz ko‰arice in jo ponudila tam spodaj nekemu svizcu,
naj jo poteÏka, je bil to dogodek, ki je izvabil vzdihe. Ko
pa je potem Merlin vrtela te svoje zajetne jo‰ke — vrtela
jih je in vrtela kot bi bili na ‰pagah — ni ga bilo v Skini-
ju, ki ne bi takrat navdu‰eno ploskal. Potem pa je Mer-
lin celo prinesla ‰karje in je prosila Zobarja, da ji je na
hlaãkah izrezal veliko luknjo. Gaja‰u pa je na koncu pri-
padla ãast, da je s pozlaãenim damskim glavnikom po-
ãesal ko‰ato ãrno muco, ki je pokukala iz luknje.
Fant, kaka je bilo to zabava!
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
146
44.
Z
aãutil sem bliÏino in vsiljivi violetni opoj, ki se mu
je potem presenetljivo pridodal vohki in mamljivi
okus zaznojenega telesa. Bila je ena izmed tistih, ki jih
prejle ni bilo na plesi‰ãe in torej niti niso nastopale v
plesnem programu, ali pa so bile morda na vrsti kasneje.
P‰eniãne lase si je bila vpela povsem na temenu, da so
ji ‰trleli kot palma, ob ozkih liãnicah pa so se ji zalizali
skrbno urejeni prameni, kar jo je napravilo nekako sa-
mosvojo in tudi prikupno.
Haj, mi je dahnila ob u‰esu. Lahko prisedem? je vpra-
‰ala, ko sem se nekako ves zdrznjen od blizu spogledal
z njenimi svetlimi oãkami. Sem Lili, je rekla, ko se je po-
tem smuknila k meni in se mi s tanko negovano roãico
naslonila na laket. Kako je ime tebi?
Dj, sem konãno le zinilil.
Dj, je napisala s prstkom po zraku in se srãno zasme-
jala, kot da bi ji bilo nadvse v‰eã.
Dj, sem skomignil in paã utihnil.
Tudi druga dekleta so se sprva pririnile predvsem k
na‰i mizi, saj tu se je edino res obilno toãila penina; tu
sta kraljevala Zobar, njihova najbolj vroãeuha stranka,
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
147
in pa seveda Lepec, boss, ki je nekje varno hranil njiho-
ve potne liste. Poãastila pa nas je z obiskom tudi matka
— paã, gospa Angela, ki je bila najverjetneje lastnica, saj
je Ïe ves ãas z enim oãesom spremljala dogajanje med
odrom in ‰ankom, ‰e bolj pa seveda tam zadaj v drobov-
ju, ki je bilo sicer skrbno zagrnjeno in zastraÏeno.
To so ti moji fantje, nas je predstavil Lepec.
To paã vidim, da so fantje, se je nasmehnila matka, ki
nas je pozdravila tako, da je vsakega posebej lahno zla-
sala, Zobarja, ki ga je seveda poznala, pa je pocmokala
na ãelo. Ne vem pa, koliko jih je kaj v hlaãah? se je nato
spet ozrla in nas potehtala s pogledom.
Le brez skrbi, se bodo Ïe zna‰li, jo je Lepec poboÏal
po ritki. Ti le kar mirno. Zaradi nas si ne delaj skrbi s
kamro.
Saj to, no, mu je vrnila neÏnost tako, da ga je poboÏa-
la po licu. Nekaj imam namreã Ïe v pacu, mu je zauplji-
vo ‰epnila k u‰esu. Se mi pa tudi sicer zdi, da bo nocoj
bratev, saj imajo lesarji v mestu neko svojo fe‰to.
To je seveda pomenilo, da boss ni resno raãunal z
nami kot mesenimi strankami, in je nekatere nadvse
vznevoljilo.
Kdaj sem pa, prosim, jaz samo gledal? je zapel Zobar.
Gledati, to je, kot bi vohal meso, potem pa kruh jedel!
je zaplahutal Gaja‰.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
148
In to seveda jaz, ki si ga Ïe cel mesec na roke meãem,
je pritrjeval Batistuta.
Le Malaãiãi, ki je ves ãas drÏal v rokah kozarec in je
pomalem sesal, je zdaj stegnil vrat kakor Ïelva in je re-
kel: Jaz, fantje, pa ji ga ne bi vtaknil, tudi, ãe bi ona meni
plaãala. Probal sem jaz to Ïe enkrat, veste, pa sem ugo-
tovil da znam. Zato res ne vem, ãemu bi se sploh ‰e
matral?
âeravno je bila ‰ala posreãena, sva se tokrat smejala
le midva z Lepcem.
âe bi vedel, da bo tako, bi paã Ïe raje ‰el sam, je na-
daljeval Zobar.
Tudi jaz se bogmeda ne bi ‰el po nepotrebnem rajcat,
je zmajeval Gaja‰.
Jaz pa bi si lepo v miru pljunil v roke, je pritrjeval
Batistuta, katerega sem imel sicer na sumu, da ju v re-
snici samo podÏiga.
No, druÏba pa taka! se je tedaj iznenada zmraãil Le-
pec. Pa kaj ste se zdaj, k hudiãu, tu spravili na mene, kot
bi vam bil oãe? je odrinil kozarec in je vstal. Ali vam
morda branim, ali kaj? je vpra‰ujoãe raz‰iril roke. Babe
so tu in tam je Angela in kaj bi ‰e, prosim, radi?
Obljubil si nam, da ãasti‰, je zmignil Zobar.
Pa saj tudi ãastim! je zvodnik dvignil kozarec in ga je
zopet trdo odloÏil. Kap me bo zjutraj zadela, ko bom
pogledal raãune, vi bi pa bi celo radi, da vam dam zas-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
149
tonj ‰e luknje! je ves nasr‰en odmahnil z obema roka-
ma, kot bi odvrgel neko nevidno breme, in je kot kafra
izginil tam nekam za ‰ankom.
No, vidi‰, je vzdihnil Zobar.
Gledam samo in se ãudim, je zmajal Gaja‰.
Vrag naj ga vzame, sadista, je pribil Batistuta.
Lili pa se mi je s svojo trdo ‰iljasto dojko naslonila k
rami in v svoji res slovansko zveneãi sloven‰ãini zaãeb-
ljala: Mi plaãa‰ eno pijaão?
S ãim le? sem zategnil in jo vljudno odrinil.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
150
45.
R
es: kako klavrne so se mi zdele vse tiste na hitro
ponujajoãe se luknje v primeri z Bronjino dareÏlji-
vo notrino. Bila je zdaj zame edina in bilo je v njej vse,
kar so drugi iskali s popadljivim nemirom, v resnici pa
najverjetneje na‰li le v fantazijah. Ljubila sva se do one-
moglosti in ‰e potem sva hotela. Le ãas, ki je tam znot-
raj, kamor sva se zatekala, kakor bi se bila zapirala v jaj-
ce vseh zaãetkov in koncev, ‰e zmeraj tekel hitreje, je
vse bolj postajal najin zahrbtni sovraÏnik. Zato sva zno-
va in znova dopovedovala drug drugemu, da morava
biti previdna, potem pa sva se zalotena v spozabi zopet
le strahoma spogledovala in na tihem prosila Usodov-
ca, naj nama vsaj ‰e za tokrat pogleda skozi prste.
Rekel sem ji, da sem bil v Skiniju in da sem bil z Lep-
cem.
Ne misli, da nisem bila ‰e tam, se je posmejala. Bila
sem vãasih velikokrat in sem rada ‰la, je dodala ãez ãas.
Ker jaz, ve‰, v resnici morda sploh nisem taka, kot me
pozna‰? me je nato, nekako srameÏljivo in nagajivo obe-
nem, pomerila izpod ãela. Ali paã taka, kot si morda za-
mi‰lja‰, da sem, ali bi po tvoje morala biti? je ‰e pojasni-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
151
la. Saj: midva s Cvetotom sva bila Ïe od zaãetka en ãu-
den par.
Vem o poroki s tristotimi svati, sem ji priznal.
Ta poroka, ja, se je za hip zamaknila. Bilo je to v ãasu,
ko sem beÏala; morda nekako tako, kot tudi zdaj beÏim?
je premi‰ljala. âeprav, takrat: bilo je to obdobje nekak‰-
nega skupnega, rekla bi splo‰nega odpora, in sploh se
nisem poãutila kdo ve kako osamljena, saj luzerstvo je
bilo takrat lahko celo in. Zdaj pa: Cveto je bil paã luzer,
meni pa se je zdelo blazno fajn, da sem lahko tudi jaz. In
‰ele veliko kasneje sem zaãela dojemati, da je Cveto tak
tudi pod koÏo, saj se je navsezadnje rodil iz tega in je
zrasel s tem, jaz pa sem se v resnici na ta naãin samo
upirala.
Kaj pa je luzerstvo pravzaprav drugega? sem pomislil.
Morda, je skomignila. A vendarle je ena razlika, ki se
mi zdi bistvena: Cveto je bil tak, ker nikoli ni imel dru-
ge moÏnosti, jaz pa, ki bi lahko izbirala, sem se zavest-
no odloãila, ali pa je bilo to paã dejanje iz neke fiksne
ideje. Prav zato, najverjetneje, sva se potem kasneje tudi
zaãela razhajati...
Kaj pa jaz? me je iznenada pre‰inilo.
Ti? oãitno ni razumela.
Kaj sem pa potem jaz? sem izrekel.
Ti? se je vpra‰ala. Ja, kaj pa vem? je smejavo odmah-
nila. Sprva si bil paã le sreãno nakljuãje, se se je ‰e izmi-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
152
kala. Zdaj pa si mi Ïe toliko tega, da me je pravzaprav
strah.
Kaj pa ãe sem tudi jaz samo luzer? sem bil neizprosen.
Ti? je spet rekla — zdaj to z nekakim ãudenjem, ki je
Ïe ugovarjalo. Ti pa Ïe nisi in to tudi ne more‰ biti, je
zatrdila ãez ãas.
Kaj pa ãe v resnici sploh nisem tak, kot me pozna‰?
sem uporabil njeno vpra‰anje.
Si, je prikimala. Si nekdo, ki mu gre za stvar, je bila
prepriãana. Si nekdo, ki ve, da mora dajati, da bi lahko
dobil, je zresnjena dodajala. Si nekdo, ki se lahko da
celega, me je poljubila.
Bil je to poljub, ki je bil v neãem drugaãen od prej‰-
njih; le mehak dotik njenih ustnic, pa vendar mu na
skrbno varovanem ozvezdju poljubov v mojem spomi-
nu ni bilo enakega. Morda me je kdaj tako poljubila ba-
bica, a to vendarle ni bila primera, ki bi zdaj zalegla. Bil
je to poljub, ki se me je dotaknil, kot bi se me od nekod
dotaknila mama.
Rekel sem ji: Hvala.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
153
46.
M
ojster je po nesporazumu v Skiniju zasovraÏil
Lepãev avto. Zrinil ga je z dvigalke k ograji in ga
je tam celo nekajkrat obrcal. Ne bom mu ga sklepal, in
ga ne bom, pa tudi ãe me bo na golih kolenih prosil, je
bil prepriãan. Ne bom veã sodeloval s takimi, ki samo
goltajo mojo dobroto, v zameno pa ne iztisnejo niti prd-
ca, je prisegal pri vseh svetnikih. Ne, ne bom in ne bom,
je bevskal okoli vogalov, da se je naposled ‰e Lajka vzne-
mirila in mu je hovkajoã oporekala. Raje mu ga bom za-
pravil, je nato zopet sklenil. Bo Ïe on videl, kako lahko
Gaja‰ zacopra tako ‰katlo. Prestave se mu bodo me‰ale,
kolesa mu bodo odpadala, napeljava se mu bo vnema-
la...
Pa saj sploh niso neke babe, sem ga sku‰al tolaÏiti.
Seveda, da niso nikake Severine, vrag jih vzemi, te po-
su‰ene ãe‰plje, je ‰e pobesneval. Samo, vratove steguje-
jo, goske, naj se ne bi videlo, da so kure, je stegoval vrat
in je s plahutajoãimi rokami poãepal. Ja, kaj pa misli‰!?
je juckal. Ne bodo vendar Sojuzi izvaÏali, kar je kaj vred-
no. Dobro oni Ïe vejo, komu lahko za zlato prodajo po-
kvarjeno robo. A ne bo je potem, prosim, tu neki Lepec
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
154
prodajal meni. Ja, kaj si pa misli, kantor hudiãev!? Mu
bom raje pritisnil Ïeno, ãe me bo samo ‰e malo izzival!
Stisnil sem zobe in se ‰e komaj obrzdal, da nisem pla-
nil.
Îena pa paã ni niãesar kriva, sem ga nato le opomnil.
Kriva ali ne kriva! je pljunil. Ne bo mu ona veã dala,
ko jo bo enkrat Gaja‰.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
155
47.
Î
e tri veãere zapored so potem mojster, dentist in
profesor preklinjali meneÏerja. Obirali so ga do
kosti in ga utapljali v pljunkih, sami pa so se, bogmeda,
vse bolj utapljali v vinu. Gaja‰ se je ponavadi zdaj Ïe do-
poldne odÏejal v bifeju, Batistuta si je na svoji polÏevi
poti iz sluÏbe ãastil vsaj dvojni vinjak, Zobar pa je, takoj
ko je zaprl ordinacijo, iz samopostreÏbe prinesel butelj-
ko ‰ipona, saj je ta, po njegovih zapriseÏenih teorijah,
najbolj uãinkovito preganjal maãka. Maãek je bil ob
Lepcu zdaj namreã tisto, kar jim je ‰lo vse bolj na Ïivce
in jim je vsaj sku‰alo greniti Ïivljenje.
Ko bi le kdo Ïe izna‰el zdravilo proti temu hudiãu, je
zmajaval Gaja‰, medtem ko so ga napadali, maãkona, s
‰iponom. Gotovo bi kar ãez noã postal miljarder.
Znanstveno je dokazano, da ga povroãa preseÏek
acetaldehida v telesu, je zatrdil Zobar. V jetrnih celicah
namreã ob vstopu alkohola zaãnejo delovati armade en-
cimov, alkoholna dehidrogeneza imenovani, ki etanol
spremenijo v acetaldehid. ·ele drugi e‰alon encimov, ki
nastopi kasneje in se imenuje aldehidna dehidrogeneza,
pa ga potem spreminja v ocetno kislino, ki se iz jeter
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
156
ne‰kodljiva pretaka v seãevod, je poznavalsko pojasnje-
val in je s prstom risal po umazani mizi samo ‰e bolj za-
pletene specialke, kot je bila razlaga. Dokaz, da je vzrok
za maãka res v preseÏku acetaldehida, pa moram reãi,
prihaja z Japonske, je nato zmagoslavno oznanil. Velika
veãina tarumenih ima namreã iz ‰e ne pojasnjenih vzro-
kov okvarjen gen aldehidne dehidrogeneze, zato Ïe po
kozarcu piva, ali seveda sakeja, trpijo za tak‰no slabost-
jo in glavobolom, da si veãje koliãine alkohola praktiã-
no ne morejo niti privo‰ãiti.
Treba je torej samo izdelati ta vraÏji gen, je povzel
mojster, ki je zaãuda celo sledil razlagi. âudi me le, da
Japonci tega ‰e niso pogruntali.
Gena paã niti Japonec ne more izdelati, ga je zavrnil
profesor. Saj gen je gen, ki ga ima‰ v sebi ali pa nima‰.
Tega res ni mogoãe umetno izdelati, lahko pa encimu,
recimo, pomagamo z aminokislinskim dodatkom N-
acetilcistein imenovanim, je ‰e blestel dentist. Ta nam-
reã vsebuje substance, ki poskrbijo za odvzem strupenih
atomov vodika in moãnih kisikovih radikalov iz etano-
la.
Pa izdelajmo paã ta dodatek! je razgreto predlagal
mojster, ki seveda ni niti sku‰al ponavljati strokovnih
izrazov.
Pa ga izdelajmo! je pljunil v roke profesor. Midva
bova drÏala, ti bo‰ pa Ïagal, se je golozobo zareÏal.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
157
·koda takega truda, je le odmahnil izvedenec. Ami-
nokislino cistein najdemo vendar v naravi. ·e najvejã je
je, recimo, v ostrigah in sovjih jajcih. Vedel je to Ïe po-
Ïeruh Plinij, tam, le kakih sto let po Kristusu.
V ostrigah? je zinil Gaja‰. Kaj so ostrige?
Ostrige so ‰koljke, mu je pojasnil Zobar.
Sovja jajca so pa sovja jajca, se je zabaval Batistuta.
Sovja jajca? se je popraskal mojster. Ta pa bi se ven-
dar tudi pri nas na‰la! ga je povsem prevzelo. Vedel sem
jaz vãasih za mnoga mesta, kjer se zadrÏujejo sove, me
je vpra‰ujoãe potipal s pogledom. Ni vrag, da ne bi ‰e
kje ostalo kako gnezdo — kaj pravi‰? se je nato zauplji-
vo nagnil k meni in mi pomignil. Kaj, ãe bi stopil naokoli
in malo pokukal?
Jaz? sem zaprepaden zategnil.
Kdo pa je ‰e tu vajenec? me je opomnil.
âakaj, no! je tedaj nepriãakovano posegel profesor.
Sove nesejo jajca samo, ko se Ïenijo, je zatrdil in mi ob
tem skrivoma zavezni‰ko pomeÏiknil. To pa je seveda
spomladi.
In tako je maãek iz slepe ulice kajpada vsaj ‰e do po-
mladi ostal Ïiv in je imel celo mlade.
Poznali smo sicer zdaj njegovo kemijsko formulo, iz-
vedenec pa nam je ta veãer tudi razjasnil, kako ta zlob-
na enaãba uãinkuje na organizem. Vzrok za teÏavo to-
rej tiãi v uniãujoãi izsu‰itvi, ki povzroãa Ïgoão in neuto-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
158
laÏljivo Ïejo. Ko namreã pride alkohol v hipofizo, zavi-
ra nastajanje antidiuretiãnega hormona, ki sicer ohranja
rezerve telesne tekoãine v ravnovesju, tako da ledvicam
naroãa, naj vsrkajo vodo iz urina. Ker pa smo torej za ta
hidrostat zdaj Ïe prikraj‰ani, se ledviãna zapora odpre
in organizem zaãne izgubljati veliko veã vode, kot pa jo
pridobi z zauÏito pijaão. Telo, ki se sooãi z notranjo
su‰o, si na vse naãine prizadeva priti do preostale zaloge
vode, in ker si jo torej izposoja tudi od drugih organov,
je neizprosno celo do moÏganov, ki se zato skrãijo. MoÏ-
ganska povrhnjica, ki je z lobanjo povezana prek za bo-
leãino obãutljivega nitja, se deformira in tako seveda
povzroãi neutolaÏljiv glavobol.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
159
48.
L
epec je pri‰el ‰ele v soboto dopoldne in je ob kaset-
niku, na katerem je mojster spet vrtel Severino, re-
kel: Bil sem ravno predvãeraj‰njim z njenim meneÏer-
jem v Zagrebu. Uspelo mi je celo rezervirati vse tri ter-
mine do novega leta, tako da se je bomo res naposlu‰ali.
Bile so to seveda ãarobne besede s katerimi je lisjak v
hipu spet kupil Gaja‰a.
Pri‰la bo! je izpustil orodje in je ves preÏarjen zatipal
za cigaretami. Severina bo pela tu! je kot vzrado‰ãen
otroãaj zatacal po delavnici. Mora‰ mi Ïe kar takoj re-
zervirati vstopnice, je zapuhal vanj svoje obilne dime.
Mora‰ to tako urediti, da bo tovari‰ Gaja‰ sedel v prvi
vrsti in jo bo lahko gledal takole naravnost. Ali pa, ‰e
bolje naravnost in malo navzgor, ji je pokukal pod na-
mi‰ljeno krilo in si ves blaÏen pomel dlani.
Lepec mu je seveda obljubil sedeÏ v prvi vrsti in pov-
sem v sredini, mojster pa je njegov raztre‰ãen bmve ‰e
to dopoldne spet postavil na dvigalko in se lotil popra-
vila s tako vnemo, kakor bi bil avto v resnici Severinin.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
160
49.
V
ponedeljek sta ‰la Gaja‰ in Lepec na MadÏarsko po
rezervne dele za bmv, Batistuta pa je bil seveda v
sluÏbi. Z Bronjo sva dolgo klepetala po telefonu in po-
malem napletala, kako bi najbolje uporabila to nepriãa-
kovano podarjeno svobodo. Se‰tevala sva kilometre do
Sombathelyja in in jih spreminjala v ure, obenem pa sva
vse bolj priznavala drug drugemu, kako zelo si Ïeliva
dotikov. Zdelo se mi je vendarle tvegano, da bi ‰el sre-
di belega dneva k njej domov, pa tudi ãutil sem, da za
tako sooãenje s tistim njenim svetom, ki mi ni smel in
mogel pripadati, ‰e zmeraj nisem pripravljen. Gospe
Olje seveda tudi nisva mogla kar na mah napoditi iz sta-
novanja, zato nama je navsezadnje res preostala samo
moja podstre‰na soba.
Pometal sem v naglici, brisal prah in brcal profesor-
jeve po tleh razloÏene knjige pod posteljo, tako da sem
to sraãje gnezdo samo ‰e bolj zapra‰il in razdejal. Obu-
paval sem, klel in besnel, in se v tej ihtavosti ves prezno-
jil, a ko sem se potem nameraval oprhati, je na dvori‰ãe
Ïe zapeljal taksi.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
161
Kako mi di‰i‰, je ‰epnila, ko sva zaklenila in se po-
vzpela po ‰kripavih lesenih stopnicah. Sli‰i se morda
noro, a Ïe vse od zaãetka je bil najverjetneje prav ta vonj
tisto, ãemur se nisem zmogla upreti.
Vonj po motornem olju in Ïverci, sem bil nekako v
zadregi.
Vonj po tebi, mi je razpela kombinezon in me je voh-
kajoã poljubljala. Vonj po divjem kostanju, ki pravkar
cveti, mi ga je sku‰ala opisati. Zmeraj se spomnim nate,
ko ga od kje zaãutim. Na‰la ga bom, hvala bogu, vsaj
vsako jesen tam na vogalu, ãe te morda kdaj veã ne bo.
Zmeraj bom, sem jo objel. Dobro ve‰, da bom zmeraj,
sem jo stisnil, da je zastokala. Zato: nikoli mi veã ne reci
tega.
Ugriznila me je v ustnico, me povlekla na posteljo.
PoloÏil sem obraz na njen goli trebuh, se ga dotaknil
z nosom, ãelom, lici, oãmi, ustnicami — ker, imela je
tako svileno gladki in tako volneno topli trebuh, ta moja
Bronja, da sem se do u‰es zaljubil vanj in sem ga ljubil
vsaj toliko, kot njene prebujene in v strasti napete prsi.
In imela je pod trebuhom vrata za najina dolga poto-
vanja.
Obljubi mi, da bo‰ pazil na uro, me je prosila.
âe pa nimam ure, sem se seveda zaman oziral po
sobi, ker je ni imel niti sostanovalec.
Kako pa bova potem vedela? jo je zaskrbelo.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
162
Presli‰al sem vpra‰anje in legel nanjo. Iskal sem z
obrazom pregibe, v katerih se je bilo ‰e mogoãe skriti
pred zanikrno vsakdanjostjo in prislu‰kal, kako je tudi
sama pozabljala na odgovor. Tedaj pa je iznenada trzni-
la, se poprcavajoã dvignila v sedenje in je prislu‰kujoã
‰epnila: Mercedes!?
Mercedes? sem tudi sam prisluhnil brnenju motorja
na dvori‰ãu.
Moj je, si je z dlanjo pokrila usta in se z grozo v oãeh
zazrla v prazno.
Tvoj paã ne more biti, sem naglo vstal in po prstih
stopil k oknu.
Lepec in Gaja‰ sta spodaj ravno izstopila iz avtomo-
bila in se napotila v delavnico, ki sem jo — zdaj sem paã
to ugotovil — prejle v naglici pozabil zakleniti. Oãitno se
jima je nekje spotoma zalomilo, ali pa sta si drugaãe
premislila, saj Sombathely je bil vsekakor predaleã, da bi
lahko bila Ïe nazaj.
Bronja mi je na obrazu prebrala, da je zagata res taka,
in se zaãela oblaãiti. Njeni gibi so bili poãasni in neza-
nesljivi, kot da se ji pravzaprav ne bi vzljubilo. Njen
zgroÏeni pogled pa se je pretopil v nekak‰no otopelost,
ki si je nisem zmogel pojasniti. Vedela sem, da se bo to
prej ali slej zgodilo, je za‰epetala, ne da mi me pogleda-
la. Ampak, zakaj ravno danes? je zmajala. Kak je to ven-
dar dan, da nama je to namenil?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
163
Pokazal sem ji s prstom na ustih, naj raje molãi in se
tudi sam oblekel.
Ali lahko pridem kako iz hi‰e? je ãez ãas vpra‰ala.
Ujela me je v trenutkih, ko sem ugotavljal, da prav-
zaprav nimava skritega izhoda: okna na hodniku so bila
stre‰na in skoraj nedosegljiva, edine stopnice so se
spu‰ãale v veÏo, ki je bila za povrh zasteklena. Najbol-
je bo, da tu poãakava, sem ji torej ‰epnil. Morda sta
samo kaj pozabila? sem pomislil, ãeravno mi ni ponudi-
lo oprijemljivega upanja. A, ko bo Lepec ‰el, se bo‰ za-
nesljivo lahko izmuznila. Stopil bom doli in bom neka-
ko premotil starega...
Obsedela je z rokami preprijetimi v naroãju in me je
gledala, zdaj Ïe z nekako trmo, ali celo besom v zoÏenih
oãeh. Zakaj sem si morala ravno jaz zvezati za vrat tega
idiota? je rekla z glasom, ki je bil ves raskav in teman.
Zakaj sem morala potem zvleãi v to ‰e tebe? jo je stisni-
lo, da je komaj pogoltnila.
Prisedel sem in jo objel.
Pa saj se bo iz‰lo, sem ji ‰epnil v uho. Bo‰ videla, da
bo, sem se dotaknil z nosom njenih mrzlo prepotenih
lic. Mora se.
Mora, je prikimala in je tudi Ïelela verjeti. Ker vem, da
bi povsem izgubil pamet, je obrnila glavo in se mi od
blizu zazrla v oãi. Îe doslej, ko ni nikoli imel pravega
razloga, je poãel neumnosti, mi je sku‰ala dopovedati.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
164
Zdaj pa bi mu bilo to — kar vidim ga — za vse za nazaj.
Konãno bi lahko ma‰ãeval vso svojo zadrto negotovost,
ki nama je uniãila Ïivljenje.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
165
50.
â
ez nekaj ãasa, ki ga z Bronjo seveda nisva merila z
uro, temveã z neskonãnim negotovim ãakanjem, je
Lepec pognal motor in se odpeljal. Mojster pa si je sre-
di dvori‰ãa priÏgal novo cigareto in je, praskajoã se za
bolj‰o srajco, ki ga je najverjetneje draÏila, o neãem tuh-
tal. Taka njegova drÏa se mi je zdela nadvse nevarna, saj
Gaja‰ je imel ‰e eno oko, o tem sem se bil Ïe veãkrat pre-
priãal. Ko se je potem zasukal na peti in je odklenil na
vhodu, sem seveda Ïe slutil, da tokrat ne bova imela
sreãe. Njegovi ‰kripavi koraki po lesenih stopnicah so
potem slutnjo samo potrdili.
Kaj naj? me je le s pogledom vpra‰ala.
Zdaj niã, sem odvrnil le z rokami.
Vrata, ki seveda niso bila zaklenjena, saj v kljuãavni-
ci nikoli niti ni bilo kljuãa, so se brez trkanja odtrznila.
Mojster je stopil preko visokega praga in se prvo spo-
gledal z Bronjo, ki je ‰e zmeraj sedela na pogradu. Videl
sem ga Ïe osuplega in sem ga videl poklapanega, a prej
bi zdaj priãakoval, da bo izvlekel pi‰tolo in hladno pri-
tisnil na petelina, kot pa da bo zinil: Oprostite. Potem pa
‰e: Prideva midva lepo doli do meje, potem pa hudiã
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
166
ugotovi, da mi potni list veã ne velja. Pa mu ne more‰
tega dopovedati, da gre‰ ãez le po neki ‰rauf. Ker hudiãa
to ne zanima, ali bo‰ ti imel ta svoj ‰rauf, ali ne bo‰, pa
magari ti bo zaradi enega ‰raufa, ki ga pri nas ne dobi‰,
propadla delavnica. Pa kaj bo‰ torej napravil drugega,
kot hajd domov?
Saj, sem soãutno skomignil.
Res smola, je prikimala tudi Bronja.
Potem pa ‰e to tu doli, je nadaljeval, kot bi se ‰e opra-
viãeval. Delavnica je odklenjena, hi‰a zaklenjena, vajen-
ca pa nikjer. Zdaj pa ti, prosim, razumi, kaj je lahko to?
Ali je potepuh kje v bifeju, ali pa je ‰el lenuh sredi belega
dneva malo smrãat?
Saj, sem spet dahnil, ãeravno sem si bil Ïe tudi sme-
‰en.
No, ampak, je spet zaãel, a je nato le zmignil, se
umaknil za prag in nesli‰no zaprl za sabo.
Spogledala sva se in poslu‰ala njegove teÏke ‰kripave
korake, ki so se poãasi umikali v globino. Dotaknila sva
se z dlanmi in si molãe zaupala o ãudenju in nepriãako-
vanem olaj‰anju. Poiskala je torbico in me v slovo po-
boÏala z vrhovi prstov po licu. Moral se bo‰ pogovoriti
z njim, je skomignila. Ne vem kako, a edino to naju zdaj
lahko re‰i, je rekla tako, da sem razbiral, kako zelo je
prosila in kako upala.
Ve‰, da bom, sem prikimal, saj sem res nameraval.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
167
Poslu‰al sem njene hitre korake po stopnicah in se
nato brez moãi sesedel na posteljo. âutil sem, da to, kar
mi je zmehãalo kolena, ni bil strah; bolj je bila skrb, da
je ne bi zlomilo. Saj, meni je bilo vendarle laÏje: pred
nikomer, razen morda zdaj pred Gaja‰em, mi ni bilo tre-
ba skrivati obraza. Lahko sem bil slab in lahko sem bil
najslab‰i. Lahko bi tudi ubijal, pa ne bi bilo na tem svetu
nikogar, ki bi se zjokal nad mojo sodbo.
Bil sem prepriãan, da se je mojster po vsem tem zapo-
dil v bife in da ga ne bo pred veãerom. A ko sem ãez ne-
kaj ãasa po‰kilil skozi okno, je bil Ïe spet na dvori‰ãu.
Srajco, ki si jo je oblekel za na pot, si je medtem razopa-
sal in tudi lasje so mu ‰trleli, kakor bi bil hodil proti
vetru. Sesal je svojo ceneno cigareto, brcal v stare gume
in najverjetneje tuhtal, kaj naj napravi z mano. Potem
pa se je zaãel Ïe tudi prerekati z Lajko in to je seveda
pomenilo, da mu kri vse bolj povreva. Kaj mi je torej
preostalo drugega, kot da sem se poãasi napotil na ãis-
tino?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
168
51.
L
epãevo Ïeno si, je zamrmral mojster takoj, ko me je
ugledal na vratih. Dobro: Lepãevo Ïeno si, je pono-
vil, kakor da ‰e zmeraj ne bi povsem verjel. Nategnil si
jo in temu se ne da kaj odvzeti, je ugotovil in se je ne-
znansko zgrozil ob dejstvu. Ob vseh babah na tem sve-
tu, si se ti speãal ravno z njo, ki sem ti jo edino prepo-
vedal! je ves ogorãen povzdignil glas. Zdaj pa se mi bo‰
‰e slinil tu, da ti ni bilo zadosti in da jo bo‰ ‰e enkrat, ãe
bo prilika? me je potem vpra‰ujoãe pomeril izpod ãela
in je nekako strahoma ãakal.
Morate razumeti, sem poskusil.
Kaj moram ‰e razumeti? je popadel, ‰e preden sem
lahko pojasnil. Kot da je to sploh razlika, ali je v resnici
ona tebe? je poplesal naokoli. Saj: zato sem te pa svaril,
jebenti! se je komaj ‰e zadrÏal, da me ni klofutnil. Sam
vidi‰ zdaj, da se nisem brez razloga penil!
Ne razumete, sem ‰e poskusil.
Kaj ne razumem? je spet popadel.
Rada se imava, sem izrekel. Par sva, sem pokazal s
sklenjenim palcem in kazalce. Dobivava se, sem se po-
vsem spozabil. Îe dolgo se dobivava in ‰e se bova, pa ãe
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
169
se vsi tu postavite na glavo, sem vse bolj uÏival v pri-
znanju. Zato pa tudi ne potrebujem nobene pridige veã,
temveã samo lepo po‰teno prosim, da drÏite jezik, sem
bil neizprosen. Saj le vi lahko zdaj zaserjete.
Poslu‰al me je z ‰iroko razprtimi usti in zazdelo se je,
da je pozabil dihati. V njegovem zabuljenem pogledu so
se izmenjavale temnine strahu, besa, razoãaranja in so-
vra‰tva, kakor bi bil nek hudi navzkriÏni veter nad nama
podil nevihtne oblake. Kljub temu nisem niti malo
obÏaloval priznanja; bil sem zdaj Ïe pripravljen na vse
in bilo mi je vseeno.
Prav, je konãno trenil. âe si Ïe tako nor, si je priÏgal
cigareto in je ves izÏet sedel na klop ob zidu. Nihãe mi
ne bo mogel nikdar reãi, da sem imel kaj pri tem, se je
skozi dime razbolelo zazrl v prazno. Nihãe konec kon-
cev tudi ne bo smel terjati, da se moram zadolÏiti s tvo-
jim pogrebom, je dodal ãez ãas Ïaloben, kakor bi bil v
resnici Ïe mrtev. Te bodo Ïe pospravili na drÏavne stro-
‰ke — ali pa te paã ne bodo, kaj pa to mene briga?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
170
52.
O
b jutranji kavi sva z mojstrom trdovratno molãa-
la in pogledovala drug mimo drugega. âutil sem
sicer, da je najhuje Ïe mimo in da me ne bo odpustil, niti
zatoÏil Lepcu. Tudi sam je bil namreã v zocu, saj, gizdav
kot je bil, ne bi nikdar priznal, da mu je vajenec u‰el z
vajeti, vsi drugi izgovori pa so bili kajpada nezadostni.
Bil sem mu seveda potihem hvaleÏen, da je bil tokrat na
moji strani. Saj, izbiral je navsezadnje med tovari‰ijo, ki
je bila vsa njegova druÏina in pa seveda mano, ki sem bil
pritepenec.
V to najino sti‰je je potem pribrnel Pavlica, ki je le
redko prihajal med sluÏbenim ãasom, in je Ïe skozi spu-
‰ãeno ‰ipo namesto pozdrava vpra‰al: Ali Ïe vesta? Nato
pa, ko sva seveda le zazijala, je v naglici prisedel, in je,
medtem, ko mu je mojster nacejal ostanek kave, poja-
snil: V Skiniju je bilo baje nocoj sranje. Neki manijak je
kurbi odgriznil ‰ãegetavãek. Potem pa so z urgence pri-
javili na policijo in je bila takoj racija.
âakaj!? je kar vstal mojster. Zakaj bi Ïenski odgriznil
tisto? je nato spet sedel. Kaki so pa to heci?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
171
Saj pravim, da niso heci, je sila zresnjen dejal Pavlica.
Milka je to prinesla, ki ima moÏa na policiji — ne vem,
ãemu bi si zmi‰ljevala?
Îenski odgriznil tisto!? me je ‰e zmeraj ves nejeveren
premeril Gaja‰, ki je zdaj kar pozabil, da se drÏi name.
âe je to v resnici sploh mogoãe odgrizniti? Saj je to le en
tak jeãmenãek, ki ga komaj ãuti‰ pod prstom.
Kakor pri kateri, pravijo, je posegel Pavlica, ki je oãit-
no o tem to jutro Ïe razpravljal. Vsekakor pa je zadeva
hudiãevo krvava in je paã ni mogoãe prikriti.
Kot da bi se ti skrival, ãe bi ti katera odgriznila male-
ga! je bil nekako vse bolj ogorãen mojster. Tekel bi ti
takole z njim v rokah v bolnico, naj ti ga ãim prej pri‰-
vacajo, je pokazal.
Seveda bi tekel, pa ‰e kako bi tekel, je priznal vzne-
mirjeni prina‰alec novice. A potem bi se vrnil in bi ji
gladko populil zobe.
Ja kaj si pa misli‰!? je sogla‰al Gaja‰. Temu manijaku
bi bilo treba takoj tam obrniti glavo, da ne bi veã nikdar
naprej gledal! je pograbil nami‰ljeno zloãinãevo glavo in
jo je nekajkrat sunkovito zasukal. âe ni tega Lepec seve-
da Ïe tudi napravil, saj je bila Ïenska verjetno njegova?
je potem pristavil.
Neka Beloruskinja, pravijo, je zmignil Pavlica.
Beloruskinja!? sva se spogledala z Gaja‰em. Sara iz
Vitebska, sem se celo spomnil njenega imena. Tega ji res
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
172
ne bi smeli napraviti, me je zmrazilo. Saj je bila ‰e skoraj
otrok...
Zmajali smo in soãutno umolknili.
Gledal sem jo v spominu, kako je odeta v svileno roÏ-
no palerino priplapola tam iz ozadja in mi pomahala z
dolgim belim mufom, ki si ga je nato kot radovedno
kaão oÏivljala med nogami in sedala nanj. Videl sem
njen tanki Ïivot z za‰iljenimi jo‰ki, ki se je vse bolj pre-
dajal zaigrani strasti, in sli‰al sem Zobarja, ki je med
navdu‰enim ploskanjem zavzdihnil: Kaka maãka! Saj se
lahko ãloveku zme‰a! Le kje ste jo, zaboga, vzeli?
Se spomni‰, kako se je samo Zobar grebel zanjo? me
je tedaj dregnil mojster.
Seveda se spomnim, sem ga vpra‰ujoãe o‰inil — saj
misel, ki naju je oãitno zdaj obenem ob‰la, je bila res
nora.
Spogledala sva se izpod ãela in si nisva upala izreãi.
Lepec bo najbolje vedel, kako je bilo in kdo se je spo-
zabil, je vstal Pavlica in se je z mahom rok poslovil. âe
ga seveda vso to sranje ni spet spravilo v keho? je potem
pomislil, ko je Ïe sedel v avtu. Pravila je namreã Milka,
da so jih kar nekaj polovili in da bodo kupleraj najver-
jetneje zaprli.
Mojster je v vedru splahnil lonãek in je pristavil ‰e za
eno kavo.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
173
Mala ‰e ni obdelana, je dejal Lepec v mojem spomi-
nu. Pojma ona ‰e nima, kaj jo tu ãaka. Ve‰, da pri neka-
terih to malo traja, je namignil na nekaj, kar je bilo sicer
znano. Mnoga taka dekleta so res pri‰la v dobri veri, da
bodo samo plesale, ali celo, da bodo tu na‰le zaposlitev,
ki bo primerna njihovi izobrazbi. Sledilo pa je potem
razoãaranje in seveda trenutki, ko jih je bilo treba stre-
ti in jih prisiliti tudi v prostitucijo. Nekatere je seveda
uklonil brezup, druge strah, tretje ãas, pri mnogih pa so
zalegli ‰ele udarci.
Misli‰, da bi lahko Zobar napravil kaj takega? me je
vzdramil Gaja‰.
Mislim, da ne, sem skomignil.
Tudi jaz mislim, da ni tak prasec, je nekako z olaj‰a-
njem pritrdil. Moral je to biti kak italijanski lovec, saj le
ti so vsega zmoÏni? je ugibal. Ali pa kak zaleÏani ·vabo,
tu iz nudistiãnih toplic, ki se mu Ïe sedem let ni po‰teno
dvignil?
Tedaj je pri‰krebljala Malaãiãijeva osivela katra in se
med neznosnim ‰kripanjem zavor in vsega nekako le
ustavila. Njegov prihod je bil seveda prav tako povezan
z novicami iz Skinija, saj muzikant je ponavadi vsa svoja
jutra preleÏal do poldneva in se je ‰ele z veãerom spet
zbratil s svetom. Tokrat, se je zdelo, ni ‰e niti legel. V
obraz je bil namreã ves zabuhel, oãi pa je imel krvave in
Ïmirkave, kot bi mu jih posolil.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
174
Reci, je nestrpno velel Gaja‰.
Igral sem krokarjem pri Peku, ko mi je Cec pri‰epnil,
da je nekaj sli‰al na Petrolu, je del s krehavim glasom
pri‰li. Bil sem tam ob petih, pa so Ïe vse obstopili; pan-
durjev kakor dreka, razume‰, pa mandeljci v civilu, je
pokazal naokoli. Lepãev avto je bil parkiran na dvori‰ãu.
Nekaj bab so ravno tisti ãas ujeli spodaj v kuruzi‰ãih in
so se tam z njimi nekaj drli. Zobarja pa so ob sedmih
prijeli v njegovem bloku, spodaj v kleti.
Torej je bil le on, je otrpnil mojster.
Kdo pa? je cmoknil Malaãiãi.
Prasec stari!
Prasec, kaj pa?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
175
53.
Z
obar in Lepec sta po kruti noãi obtiãala v priporu.
Krizni ‰tab, ki so ga sestavljali Gaja‰, Batistuta,
Malaãiãi in Pavlica je takorekoã podnevi in ponoãi zase-
dal pod napu‰ãem v slepi ulici. Novice, ki so se zdaj tu
stekale in premlevale, so bile sprimek verjetnega in do-
mi‰ljije. Ljudski glas je odvzemal, kar bi lahko udeleÏen-
ce kakorkoli poãloveãilo in dodajal, kar je paã lahko ‰e
stopnjevalo prezir. Zgodba o tem, kako je perverzni
dentist vso noã mrcvaril mladoletnico, ki so mu jo po-
sebej za to priloÏnost dobavili iz siroti‰nice v Minsku, se
je iz ure v uro dalj‰ala in je postajala vse bolj strahotna.
A vendarle smo vsi tu dobro vedeli, da ji ni uga‰al ciga-
ret na bradavicah, saj ni nesreãni Zobar nikoli kadil, pa
tudi o skupinskih bakanalijah je bilo komaj verjetno, saj
je bil tip zaradi bolehne srameÏljivosti pri takih igricah
zapriseÏen solist.
Bronje moÏev pripor ni posebej presenetil, ‰e manj pa
vznemiril.
Klicali so jo sicer dopoldne, da mu je prinesla zobno
‰ãetko in glavnik, kar je lahko pomenilo, da mu bo pre-
iskovalni podalj‰al pripor, sicer ni o obtoÏbi niãesar ve-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
176
dela. Tudi odvetnik, ki so mu ga ob takih prilikah naje-
mali prijatelji, je bil do nje tokrat nadvse nezaupljiv in ji
je bil na voljo le po telefonu.
Prisedel sem v beli mercedes, ki ji je bil torej konãno
spet na razpolago, in se komaj brzdal, da nisem zapo-
pevkal ter s tem razkrinkal sicer skrbno zatajevano ve-
selje, ki je zaãelo pomalem plivkati Ïe, ko sem izvedel,
da je Lepec v priporu, nato pa se je samo ‰e raz‰umeva-
lo. Zdelo se mi je namreã, to veselje, nekako nezdravo
ãutenje, saj se mi je obenem dozdevalo, da bi moral vsaj
tokrat dihati s tovari‰ijo, pa tudi Bronji najverjetneje le
ni bilo povsem vseeno, kako se bo vse to izteklo.
Ravnokar me je poklical odvetnik, je rekla, ko sva se
zapeljala iz mesta. Prinesel mi je Cetotovo sporoãilo, ki
ga nisem povsem razumela, me je pomenljivo o‰inila od
strani. Naj ne mislim, da bo zazmeraj ostal za zidovi, ga
je potem po premolku izrekla.
Naj ne misli‰, da bo zazmeraj ostal tam? sem ponovil.
Samo to, je prikimala. Ponavadi pa je po‰iljal pravcate
litanije, ki so se, recimo, zaãenjale s tem, kje bom med-
tem dobila poceni teletino, konãevala pa z navodili, kaj
naj si obleãem, ko mi bodo dovolili obisk.
Morda pa Ïe sluti, da bo tokrat kaj huj‰ega? sem po-
mislil. Morda ti sporoãa, naj te prehitro ne grabi pani-
ka?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
177
Meni pa se bolj zdi, da me svari, je odvrnila. Naj ne
mislim, da sem kar fraj, je pojasnila. Naj se ne vedem
tako, mi je pomeÏiknila. Naj ne poãnem tega, se medlo
nasmehnila.
Ponovil sem v mislih pripornikovo sporoãilo in ugo-
tovil, da ga je res mogoãe brati tudi tako. ·e posebej se-
veda, ãe ga je tako razumela ona, ki ji je bilo namenje-
no in ki ga je seveda bolje poznala.
Tudi zato, najverjetneje, imam Ïe ves ãas obãutek, da
sploh nisva tako zelo varna, kot se nama dozdeva, je ãez
ãas spet naãela.
Misli‰, da lahko kdo pazi nate? sem se nehote obrnil,
da bi videl, ali nama sledijo.
Ne bi bilo prviã, je zmignila.
âe bi bilo zdaj res tako, te najverjetneje ne bi svaril,
temveã bi lepo ãakal, da se ujame‰ v past, sem premi‰-
ljal.
To je seveda logiãno, je pritrdila. A kaj je pri njem ‰e
sploh logiãno? se je Ïe naslednji hip znova prepustila
pomislekom. Donosen posel je napravil z muziko in res
dobro mu je ‰lo, pa je vendarle vse bolj rinil za temi ne-
sreãnimi dekleti, ki so mu navsezadnje ãista zguba. Ali
ga je v Budimpe‰ti opetnajstila mafija, ali so se mu za-
taknile na meji, ali pa so jih na koncu razhajkali v loka-
lu — vse, kar je z njimi pridelal, je v en mah tudi zapra-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
178
vil, razen tega pa si je seveda znova spravil policijo za
vrat.
Dvomim, da mu bodo lahko kaj dokazali, sem povzel
po kriznem ‰tabu iz slepe ulice, ki je medtem seveda Ïe
predvidel vse mogoãe in nemogoãe luknje, skozi katere
se Lepec ‰e lahko izmuzne.
Tudi, ãe mu Ïe kako malenkost dokaÏejo, ga bodo pri-
jatelji na koncu izbezali, mi je pojasnila. A tudi to ga bo
kajpada stalo, predvsem pa ga bo seveda povleklo ‰e
globlje, je nejevoljna vzdihnila. Naposled bo potem res
lahko poãel samo ‰e, kar bodo terjali od njega.
Kdo pa so pravzaprav ti — prijatelji? sem bil radove-
den.
Kdo? je skomignila in je raje utihnila.
Zapeljala je na makadamsko pot, ki je med jel‰evjem
in nizkim moãvirskim rastjem vodila do reke. Velikan-
sko rdeãe jesensko sonce se je bilo pravkar dotaknilo
sivin nad obzorjem in se je nezadrÏno spu‰ãalo. Nad le-
dinami so popuhtevale komaj vidne meglice in se zali-
zavale v koprene, ki so se kakor gromozanska eteriãna
bitja razpotegnila nad vse bolj mrakobnimi ravnicami v
ozadju. Kadar sem taka, grem najraje k reki, me je neka-
ko opraviãujoã se pogledala, ko je ustavila na bregu in
izkljuãila motor. Nekaj paã Ïe je v tej vodi, kar me neka-
ko spravi k sebi, se je zazrla v gladino, ki je kakor svinãe-
na plazma minevala za okljuko. Morda ne bo‰ razumel,
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
179
da sem si zdaj Ïelela priti s tabo, mi je ‰la s prsti po za-
tilju. A sem si res zelo Ïelela.
Îal mi je, da je vse to med nama tako ãudno, sem de-
jal nekako ganjen.
âudno? mi je segla v lase in me primorala, da sem
obrnil glavo.
Bilo bi vse drugaãe, ãe bi ‰la lahko kdajkoli, sem iztis-
nil.
Mogoãe res, je razumela. Dokler nama ne bi spet pri-
‰lo v navado.
Ne verjamem, da se to praviloma tako ponavlja, sem
odkimal. Noãem, da se slepiva s to tolaÏbo.
Nagnila se je k meni in mi z dlanimi objela lica. Prav,
je rekla med poljubom. Noãem biti s tabo nikdar slepa,
se me je je krãevito oklenila. Hoãem, da sva vse in da
Ïiviva.
Stopila sva iz avta in se objeta napotila po stezici, ki
so jo ribiãi zgazili prav ob vodi. Bila je rosa, bilo je spolz-
ko in v temninah negotovo — a midva sva hodila proti
toku! âutil sem jo ob sebi polno, krepko, pa vendar krh-
ko in nadvse ranljivo. Ni je bilo reãi, ki je ne bi zdaj storil
zanjo, dal bi se za njo v zameno, tudi ãe bi sam hudiã
pri‰el po njo iz te ãrne vode, v resnici pa seveda nisem
mogel napraviti niãesar. Nekajkrat mi je Ïe celo spolzela
misel, da bi kje spotaknil Lepca in ga sunil z izvijaãem,
a tako bi paã kveãjemu konãal v kehi in se morda vrnil,
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
180
ko bi jo Ïe zdavnaj snedla leta. Razen tega pa, seveda,
kaka je lahko ‰e sploh ljubezen, ki ima kaj takega na
vesti?
Vãasih sanjarim o krajih v katere bi lahko pobegnila,
mi je za‰epetala ob u‰esu, kot bi mi bila brala misli. Pa
nisem potem nikoli povsem prepriãana, ali bi ti bili res
pov‰eãi?
Upam, da me vabi‰ nekam na jug, sem jo objel.
Morda pa bi bilo bolje na severu? se je zasmejala. Za-
klenila bi se v kaki dolgi zimi v najino hi‰ko in sploh ne
bi nikomur odpirala vrat, mi je z dlanjo poiskala trdoto
pod trebuhom in jo stisnila, da me je zabolelo.
·koda, da nisva ‰la k Olji? sem ‰epnil.
Poãepnila je in mi s hitrimi prsti re‰ila trdoto iz hlaã.
Topli poljub, ki ga nisem priãakoval, se mi je kot eter
razlezel po telesu in me usloãil v doslej neraziskanem
ãutenju. Napravile so mi Ïe doslej deklice to, a bila je,
vsaj med domskimi, bolj nekak‰na usluga, ali paã pote-
‰itev v naglici. Bronja pa je natanko vedela, kje se pod
tem vrhom sprehajajo mravljice in kje pikajo ãebele.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
181
54.
P
opoldne je Pavlica presenetil z novico, da so Zobar-
ja Ïe izpustili iz pripora. Krizni ‰tab v slepi ulici se
je sprva le ãudil, nato pa so moÏakarji postopoma le do-
umeli, da je bil zloãin najverjetneje le sladostrastna spo-
zaba in da gotovo tudi ni obstajala nevarnost ponovit-
ve. Saro iz Vitebska, ki je bila za neposveãene sicer ‰e
zmeraj sirota iz Minska, so medtem tudi Ïe odpustili iz
bolni‰nice in jo deportirali neznano kam. V priporu sta
bila torej zanesljivo le ‰e Lepec in pa lastnica neslavne-
ga noãnega lokala, gospa Angela, ki se je je z leti oprijel
vzdevek Matka.
Steklenice, ki jih je v teh preizku‰nih dneh izprazni-
la tovari‰ija, so se kopiãile Ïe v dveh ko‰arah. Mojster jih
je, kot je bilo videti, namenoma pu‰ãal na razgledu, saj
mu tako strankam ni bilo treba posebej vneto dopove-
dovati, da ima zaradi posebnih okoli‰ãin dopust. âe pa
ga je kdo le prepriãal, da sem mu lahko mimogrede kaj
malega usposobil, ga je potem namesto plaãila poslal v
samopostreÏbo po par steklenic namiznega vina.
Dokler ne bomo v tej drÏavi legalizirali vsaj mehkih
drog in prostitucije, bo to ‰e naprej le ena velika va‰ka
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
182
skupnost, kjer bo vsak lahko pokazal s prstom na vsake-
ga, ki je malo drugaãen, policija pa bo ‰e naprej veselo
seÏigala konopljo in pa seveda ãarovnice, je predaval
profesor Batistuta, ki je sicer Ïe drugi dan pozabljal v
sluÏbo. Demokracija bo tako tu ‰e zmeraj zgolj izgovor
za neumnosti, tranzicija pa seveda le drugi izraz za nez-
moÏnost, da bi uveljavili kaj bolj‰ega, kot je bil komuni-
zem.
Politika gor ali dol, a to kar je napravil Zobar, je po
mojem lahko sprejemljivo samo ‰e med ljudoÏerci, je
znova ugovarjal Pavlica. âe enkrat tudi to tu dopustimo,
se bomo prej kot v enem dnevu iztrebili, saj ni v tej
drÏavi veã nikogar, ki ne bi rad komu od‰ãipnil kaj Ïi-
vega.
Tudi Zobarjev primer kajpada kaÏe predvsem na do-
loãeno druÏbeno patologijo, je vsiljivo dvigoval svoj vse
bolj ukrivljeni prst profesor. Kaj pa je pravzaprav spra-
vilo tega visoko‰olsko izobraÏenega ãloveka na tla in ga
primoralo, da si je zaãel kupovati ljubezen, ãe ne ravno
tista druÏbena razmerja, ki so mu onemogoãila, da bi v
skupnosti dosegel polno veljavo in se v skladu s svojim
statusom konec koncev priljubil kaki normalni Ïenski?
Zobarja ni zajebala drÏava, temveã njegova neumna
mati, je ugovarjal mojster. Spravila je najprej s sveta mo-
Ïa, ki bi edini otroku lahko pojasnil, zakaj mu kaj rase
med nogami. Potem pa je ta hudiãeva baba fanta tako
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
183
vlekla nase, da si ‰e pri tridesetih ni upal nobeni dvigniti
krila, kaj ‰ele, da bi si jo seveda priÏenil.
Recite vi temu, kar hoãete, a tega paã ne bi smel, je
mrmral Malaãiãi, ki je vmes ponavadi dremal. Tega ji ‰e
hudiã ne bi napravil, da je zdaj brez uÏitka, kaj ‰ele ãlo-
vek, ki ve, da je kak sreãen fuk pravzaprav vse, kar lah-
ko priãakuje od Ïivljenja.
In vsaj v tem je tovari‰ija vsekakor sogla‰ala: ‰e naj-
manj so bile krive Ïenske iz Skinija. Ponujale so bile da-
reÏljivo, kar ni bilo mogoãe zvrtati v zemljo, tudi ni zras-
lo na drevesu, za povrh pa je imela vsaka samo eno.
Zdravile so s tem bolezni, ki jim ni bilo drugega zdravila.
Shranile so varno vsako teÏo, ki si ni veã upala pred spo-
vednika. Potrpele so celo s takimi, ki jim ni nihãe hotel
seãi niti v roko. V zahvalo pa jih je potem zmeraj kak pes
ogrizel, policija pa jih je preganjala po kuruzi‰ãih in jih
suvala nekam tja preko meje, kjer da je bil svet bolj
umazan in torej bolj primeren zanje.
A kakorkoli Ïe, to kar je v resnici podÏigalo razpravo
in je nekako Ïe ves ãas viselo v zraku, pa si v ‰e tako pre-
kipevajoãi opitosti nobeden ni upal niti omenti, se je
potem ob prvem mraku vendarle zgodilo: na dvori‰ãe je
stopil Zobar.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
184
55.
S
tal je tam, tovari‰, ves zgrban in ‰e bolj droban, kot
je prihajal ponavadi. Ple‰a se mu je zaradi zama-
‰ãenih in upadlih las samo ‰e poveãala, tako, da je bila
njegova glava od daleã videti kot narobe obrnjena hru-
‰kasta Ïarnica. Padlo je v oãi tudi, da so bili preveliki
usnjeni ãevlji ‰e zmeraj brez vezalk. Pa vendar ni to, vsaj
na pogled, nikogar tu pod napu‰ãem posebej ganilo. Po-
gledovali so sicer moÏje vsak po svoje, Pavlica Ïmirkajoã
in izpod ãela, Gaja‰ ‰iroko in naravnost, Batistuta po-
smrkajoã in s prsti okoli nosa, Malaãiãi pa skorajda Ïe
pod veke, a res zganil se ni nobeden.
Dober veãer, deãki, je krehnil Zobar, ko je potem pri-
stopil za nekaj kratkih podrsavajoãih korakov.
Tovari‰ija je molãala.
Zatacal je v negotovosti, si dvignil hlaãe, ki so bile naj-
verjetneje brez pasu, in si otepajoã popravil suknjiã.
Nato se je znova nekako po pasje zazrl k omizju in je
nekaj dolgih, teÏkih trenutkov zaman ãakal. Pri‰el sem,
je nato spet krehnil. Pri‰el sem samo zato, da vam po-
vem, kako je v resnici bilo, je zdrdral z od Ïalosti ali joka
po‰kodovanim glasom. Da ne boste mislili, da sem res
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
185
taka svinja, kot zdaj vsi naokoli pravijo, si je zaman pri-
zadeval, da bi govoril razloãno in glasneje. Ker res no-
ãem, da bi tudi vi tako mislili!? je zavzdihnil in je spet
ãakal.
Tovari‰ija je molãala.
Pridrsal je ‰e dva tri koraka bliÏe in si je ogledal zdaj
vsakega posebej. Njegove drobcene zenice so bile v pol-
luãi sinje, skorajda prosojne, kakor bi jih bila izprala
voda. Podoãnjaki so bili zmaãkani, ‰e preko njih so zras-
le gube, ki so se zdele kot razpoke. Spet si je pridrÏal
hlaãe in je rekel: ·el sem gori, ker sem po‰teno plaãal.
·el sem samo, da ji poliÏem, ker ni hotela drugo. Potem
pa, ko sem se je le dotaknil, ji je grah nabreknil kakor
kamen. Rotil sem jo in sem jo prosil, saj je vendar mo-
kra. Pa se ni zmehãala. To pa mi je najverjetneje vzelo
pamet, ker se drugega ne spomnim. PriseÏem pri oãetih,
da se res ne spomnim in da nisem hotel, je zastokal in
utihnil.
Tovari‰ija je molãala.
Res nisem hotel, je poprosil, nato pa je odnehal in je
le odmahnil v prazno.
Podrsavajoã po tlaku in poãasi, kot bi res vlekel ves
svoj drek za sabo, je premnil v temnino za vogalom.
No? je ãez ãas zmajal mojster, kot bi bil rekel: Kaj ãlo-
vek vse doãaka?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
186
Ja, je vzdihnil Malaãiãi, kot bi bil rekel: Kaj nam je bilo
tega treba?
Samo, da si ne bo ãlovek kaj napravil? je pristavil Pav-
lica.
Ne bo, ne bo, je bil prepriãan Batistuta. Dobro on ve
Ïe, da mu ni to zveliãavna kazen, je pojasnil. âe pa tudi
‰e ne ve razloãno, pa gotovo ãuti.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
187
56.
O
poldne je Pavlica pri‰el z novico, da se je Zobar
ustrelil. Na‰li so ga zjutraj v ordinaciji na delov-
nem stolu. V vazi poleg je bila rumena krizantema, na
mizici pa skrbno napisana oporoka s katero je vse svo-
je imetje zapustil kurtizani Sari, Ïenski, ki ga za Ïivljenja
niti proti plaãilu ni hotela v sebi.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
188
57.
P
izda! je udaril mojster z obema rokama po mizi.
Zdaj nam je pa ‰e to napravil! je dvignil razprte dla-
ni nad glavo in se je med njimi oãitajoãe ozrl k bogu, ki
da je spet dopustil nezasli‰ano svinjarijo. Povem vam,
zanala‰ã se je ta pesjak poãil — da naj bi se zdaj grizli
namesto njega, je o‰inil tovari‰ijo. Ampak, mi se ne bo-
mo! je nato ukazal. Prav briga nas vse skupaj za rezerv-
nega Kristusa, ki ni nikoli imel mo‰ke pameti in se je vse
Ïivljenje drÏal, kot bi mu vrana kruh odnesla, je med
‰aro na polici ves nasr‰en izbrskal osmojen ostanek sve-
ãe in jo postavil na vogal za katerim je pokojni ponavadi
sedel.
Zazrli so se v ‰ibak plamen, ki se je poprasketavajoã
nekako le razgoreval in dolgo molãali. Ogorãenje, ki ga
je na zabuhle obraze priklicalo prijateljevo nesmiselno
slovo, se je v tem opoldanskem sti‰ju polagoma zaredilo
v nemo Ïalobnost, ki se je mestoma ogla‰ala le z izdajal-
skim krulincanjem v trebuhu. Zobar je bil res nergav
otroãaj, ki bi ga bilo treba ‰e pravi ãas na‰e‰kati in ga
stresti v hlaãe, a bil je obenem tudi poosebljena nesreãa,
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
189
saj je sleherno radoÏivost ali lahkomiselnost prej ali slej
plaãal z obrestmi.
Pol leta mi je obljubljal zobe, je Pavlica s prstom po-
kazal praznino v ustih. Zdaj pa je na to kar pozabil? mu
ni ‰lo v glavo.
Tudi moj mostiãek bo ‰el vsak ãas k hudiãu, je potipal
Malaãiãi. Ne vem, kako si bom brez socialnega to sploh
popravil?
Briga njega za vaju, je pljunil Gaja‰. Briga zdaj njega
za vse.
Morda pa smo bili le malo trdi z njim? je tedaj smrk-
nil Batistuta.
Tovari‰i so se pla‰no spogledali in so nato zopet ne-
kaj ãasa slutljivo molãali. Bilo je navsezadnje res, da ga
po spozabi v Skiniju niso pustili k mizi. A to se tu ni pri-
merilo prviã in lahko bi Zobar vedel, da se bodo prej ali
slej zmehãali.
Mislim pa, da reã v resnici sploh ni od vãeraj, je to-
laÏeãe nadaljeval profesor, ki se je nekako ustra‰il za-
skrbljenih obrazov. Leta in leta smo se vsemu, kar je po-
ãel z Ïenskami, samo smejali, pa ãeravno se nam je mar-
sikaj potihem zdelo ãudno in ne bi sebi nikoli dopusti-
li. Bilo pa nam je tudi jasno: kdor je enkrat prestopil
mejo, bo potem bredel samo ‰e globlje, pa tudi, ãe se vsi
na glavo postavimo. Zato res ne vem, ali smo lahko k tej
nesreãi sploh kaj odvzeli, ali dodali?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
190
Bilo je, kar je rekel, seveda ves ãas v zraku — a sproÏe-
no takole, naravnost in razloãno, je povsem spaãilo
obraze — bi bilo res kaj drugaãe, ãe bi mu bili sinoãi
zmogli reãi: prav je?
Ve‰ kaj — zdaj pa si zaãel Ïe srati! je povzdignil mu-
zikant.
Kaj misli‰, da smo mi tukaj psihiatri? je vzplahutal
vodja voznega parka.
Ali mogoãe kaki filozofi? je zbodel mojster. Lepo te
prosim? je sunil z nogo in se komaj ‰e zadrÏal, da ga ni
pohodil
Navsezadnje pa si prav ti sinoãi le odmahnil! je pribil
Pavlica. Saj, ãe bi bilo po moje..., je zagagal in se Ïe
ugriznil.
Kaj bi bilo, ãe bi bilo po tvoje — no!? je Batistuta od-
rinil mizo, da se je sveãa prevrnila in se zakotalila po
tleh.
Otrpnili so v nelagodju in se zazrli za njo.
Pristopil sem in jo pobral.
·e sveãe mu ne zmorete v miru pokuriti, sem iztisnil,
ko sem jo zopet postavil na mizo in priÏgal. Saj je bil
vendar tovari‰.
Doseglo jih je, kot bi jih bil o‰inil z biãem.
Povlekli so glave med ramena in se skesano sesedli
vase. Zdeli so se mi zdaj tudi oni veliki otroci, ki jih je
presenetilo nekaj neobiãajnega in ne povsem dojemlji-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
191
vega. Batistuta je s svojimi izsu‰enimi, neubogljivimi
prsti brkljal po nosu in smrkal, Malaãiãi je vse bolj
dremavo pogledoval pod veke, Pavlica je lesketavih oãi
Ïmirkal v plamen, ki se je nemirno plapolajoã spet raz-
goreval, Gaja‰ pa je tipaje pod klopco poiskal polpraz-
no plastenko rdeãke in jo je previdno postavil na mizo.
Prinesel sem iz kuhinje ãiste kozarce in jim natoãil.
Nagibali so potem dolgo molãe in spo‰tljivo, kakor se
pri zadu‰nici tudi spodobi.
Nato je mojster za‰epetal: Treba bo zbrati za venec.
Treba bo, ja, so pokimali in zatipali po Ïepih.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
192
58.
B
olj ko se je bliÏal ãas zadnjega slovesa, bolj se je to-
vari‰ija nalivala z vsem, kar je ‰e preostalo v shram-
bah. Bolj ko so uãinkovali maligani, bolj so tudi odpu-
‰ãali sebi in pokojniku. Le ‰e usoda, ta nepote‰ena sta-
ra lajdra, je bila zdaj vsega kriva, in ãe bi jo le lahko do-
bili v pest, bi jo zdruÏno scefrali na tako majhne ko‰ãke,
da je ne bi ne bog in ne vrag veã nikoli sestavila. Saj, po-
kojnemu je paã res napletla, kar si je sploh lahko grde-
ga zmislila, za nameãek pa mu je za popotnico zdaj na-
roãila ‰e deÏ. Lilo je namreã od zgodnjega, kakor bi se
bile odprle vse nebe‰ke pipe obenem, med teÏkimi deÏ-
nimi kapljami pa je bilo na trenutke ãutiti celo sneg.
Poslali so me po venec s triimpetdesetimi krvavo rde-
ãimi nageljni. Na Ïalni trak je morala cvetliãarka z zla-
tilom napisati: Bil si dober tovari‰ in si to tudi ostal. Po-
tem pa so se ‰e kar prerekali, ali to res pove vse in ali so
besede, ki jih lahko spravi‰ na tako poslanico sploh do-
volj.
Morda pa bi mu moral kdo izmed nas ‰e kaj reãi ob
grobu? je pomislil Pavlica, ki se je oãitno tu najbolj spo-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
193
znal na pogrebe. Gotovo mu ne bo niti malo prav, ko se
bo tam zlajal nekdo, ki ga ni niti poznal?
Mu bomo Ïe pre‰teli rebra, ãe bo kaj preveã sral, je
odmahnil Gaja‰, ki ni maral proslav. Kar bi mu mi Ïele-
li reãi, pa mu lahko tudi potem ‰epnemo, saj tako ni za
vsaka u‰esa.
Kaj pa imamo takega za bregom, da ne bi smeli vsi
sli‰ati? je oporekal Batistuta, ki bi najverjetneje rad nas-
topil. Kveãjemu bi bilo najverjetneje prav, da nekomu Ïe
enkrat povemo v obraz, kaj si o vsem mislimo.
Lepo vas prosim — bodimo pametni, je naposled po-
segel Malaãiãi. Ve se vendar Ïe od nekdaj, kaj je pri od-
prtem grobu prav in kaj ne, se je ves zresnjen spogledal
z vsakim posebej. Pove se paã o pokojniku, kar se ob taki
priliki mora, zadnja je pa tako in tako muzika.
Muzika? je zinil profesor.
Muzika, muzika, je zmagoslavno raz‰iril roke muzi-
kant. To vendar imamo in to tudi lahko damo.
Seveda, je razumel vodja voznega parka. Zaigral mu
bo‰ Ti‰ino.
Ali pa: Raste trava zelena, ti si ljubezen edina, je ves
hripav zapopevkal mojster.
Eh! so zaplahutali vseprek. Kaka pa je to muzika!? Kaj
se ti me‰a!?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
194
Zakaj pa zdaj ravno tega ne? je bil nadvse uÏaljen.
Rad jo je poslu‰al. Vse bolj jo je imel rad. Dogovorila sva
se Ïe celo, da pojdeva skupaj na koncert.
Mislili bodo, da smo pedri, mu je pojasnil Pavlica.
Pa tudi sicer se spodobi kaj bolj globokega, je priki-
maval Malaãiãi.
Predvsem pa je za tako priloÏnost edino primerna
resna glasba, je pritrdil tudi Batistuta. Nekaj, kar ne gre
samo do srca, ampak tudi kaj sporoãa.
In tako so na mizi namesto sveãe, ki je seveda Ïe
zdavnaj dogorela, spet imeli kost, ki so jo glodali in si jo
pulili, kot bi jim pomenila preÏivetje. Malaãiãi je prine-
sel iz katre harmoniko in je preigraval melodije, ki bi
bile morda lahko primerne, a jim kot zanala‰ã ni zdaj
nobena povsem ustrezala. Ura pa, ki je neprizanesljivo
kraj‰ala trenutke do trenutka, ko bo Zobarja zazmeraj
sprejela zemlja, ni veã na njih niti gledala. Vrtela je svoj
pogoltni ãas in ga molãe premikala, dokler ni Pavlica ves
zgroÏen ugotovil, da je le ‰e uro do pogreba in da je zdaj
paã Ïe prepozen za bolj sveãani gvant. Batistuta je ob
tem dodal, da ga sam v resnici niti nima, saj da je ostal
pri prvi Ïeni, Gaja‰ pa je ponergal, da paã Ïal ni tu niko-
gar, ki bi mu ga lahko skrtaãil in pravilno zlikal. In tako
so zlahla spet sklenili, da se bo moral preobleãi edino
Malaãiãi, ki bo navsezadnje tam stal v prvi vrsti in igral.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
195
Prinesel sem mu torej iz avta njegovo noãno oblaãi-
lo, ki ga je skrbno spravljal na obe‰alnik in ga pokrival
s polivinilom. Bila je to pari‰ko modra svilena srajca z
velikim ovratnikom, ãrne Ïametne hlaãe in barÏunast
sako z belo rutico v naprsnem Ïepu. Na koncu pa si je
muzikant ve‰ãe zavezal ‰e ‰iroko zebrasto kravato in je
vanjo zataknil zlato srebrno iglo, ki jo je sicer hranil v
kovinski ‰katlici za mentolove bonbone.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
196
59.
P
ririnili smo iz avtomobila in pod milim nebom, ki je
bilo ‰e zmeraj ena sama velika ledena solza, neka-
ko uredili vrste. Pavlica, ki je nosil venec, je stopil v
ospredje, sledil pa mu je Malaãiãi s pripravljeno harmo-
niko. Gaja‰ mu je drÏal nad glavo edini deÏnik, ki smo
ga premogli, midva z Batistuto pa sva seveda spet ople-
tala na repu. DeÏ, ki ga je obraãal neki povsem zmede-
ni jesenki veter, nas je kajpada na mah premoãil, a to
zdaj kajpada ni ‰telo. Zakorakali smo kot res majhna, a
strumna vojska po razkva‰eni stezici in se nismo uklo-
nili niti luÏam. Nato smo ‰ele pred veÏico zastali in smo
se zaman ozirali med kamni, saj ni bilo na pokopali‰ãu
o pogrebcih ne duha ne sluha.
Kaka je zdaj to sabotaÏa? je z globokim glasom vpra-
‰al mojster.
Spogledali smo se in nejeverni molãali.
Tedaj je spod napu‰ãa stopil moÏ v dolgem blatnem
pla‰ãu in nas je premeril, kot bi pravkar padli z lune in
bi bili tudi sicer vesoljci. Zgrbil se je pod kapuco, ki se
mu je odpirala nad nosom in je sme‰no pla‰en ãakal.
Kje ga bomo pokopali? je spet brundnil Gaja‰.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
197
Koga, prosim? si je oni le razprl kapuco.
Zobarja, prosim? je pristopil.
Zobarja? se je vpra‰ujoãe zmrdnil oni. Mislim, ljubi
moji, da danes ni bilo nobenega Zobarja na seznamu, je
skomignil. Bili so: ÎiÏek ob desetih, Joviç ob enajstih, je
na‰teval in je ‰tel na prste. Potem pa Lah ob enih in na
koncu Brodnik...
Seveda, Brodnik, mu je Pavlica zdaj segel v besedo.
Viktor Brodnik, prosim?
Brodnik, pravim, je bil ob dveh na vrsti, je pojasnil
moÏ v pla‰ãu. Zdajle pa je, mislim, Ïe kreprko ãez tretjo,
je nekje v notrini gledal uro. Bil je to obred, saj veste, ki
gre dokaj hitro, posebej ‰e v tem vremenu.
No!? je vzkliknil mojster, ki je bil Ïe tak, da bi popadel
in bi mlatil.
Rekli so ob treh, je ‰epnil vodja voznega parka in se
skril pred njim za vencem. Naj me strela zadane, ãe ni
bilo to napovedano za tretjo?
Pa naj te Ïe enkart zadane! je zamahnil Gaja‰ z marelo
in je sunil grobarja v ospredje, naj nam pokaÏe, kje so
ga, Brodnika, pokopali.
Zvrstili smo se v gosjem redu in smo skoraj tekli med
grobovi, kakor da je ‰e mogoãe zamuditi. DeÏ nam je
tolkel v obraze in moker mraz se je zajedal v du‰e, mi pa
smo bili Ïe spet pogrebci, ki ne priznavajo uklona.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
198
Obstopili smo potem tam sveÏe zagrebeno Ïolto ilo,
na kateri so bili le ‰tirje spomina Ïeljni venci in smo ne-
kaj ãasa nemo Ïdeli, kakor premoãeni ptiãi. Bil je to
grob, ki se mi je zazmeraj vtisnil po praznini; zaredila se
je bila namreã tu v ravnini in je bila z deÏno zaveso ne-
izprosno skrita vsemu, kar je ‰e obstajalo na svetu. Niã
nisem Ïelel Zobarju in niã mu nisem mogel reãi. Pa ven-
dar se mi je zdelo to tako nevredno, kako je tak ãlovek
sam ‰e tudi v smrti.
Ne zameri, da smo zamudili, je iznenada rekel Gaja‰.
Îalostili smo se zaradi tvoje nore smrti, pa smo malo
pili, je skomignil. Vse drugo pa je tako zapisano na ven-
cu, se je nato potacavajoã po Ïolti brozgi umaknil, da je
lahko Pavlica stopil do kriÏa in je prislonil nanj na‰e da-
rilo s triinpetdesetimi krvavo rdeãimi nageljni in hudo
razvodenelim napisom, na katerem se je komaj ‰e pre-
bralo: Bil si dober tovari‰ in si to tudi ostal.
No? se je govornik ozrl ‰e Malaãiãiju, ki ga je prejle po
nesreãnem nesporazumu z uro pustil brez deÏnika.
Premoãeni in od mraza ves drgetavi muzikant se je
razkoraãil in si namestil harmoniko. Nato pa, ko se je Ïe
zdelo, da je konãno otipal prave gumbe, je zopet dvig-
nil glavo in je vpra‰al: Katero?
Spogledali smo se in bili v teh sveãanih trenutkih celo
besni nanj, ker se ni spotoma domislil neãesa primerne-
ga in nas odre‰il zadrege.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
199
Tedaj je Batistuta dejal: Kaj, ãe bi Internacionalo?
Tovari‰i so mu z molkom pritrdili in Malaãiãi je konã-
no raztegnil svoj meh.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
200
60.
L
epec je bil Ïe sedmi dan v preiskovalnem zaporu, ne
da bi Bronja natanãneje izvedela, ãesa ga pravza-
prav obtoÏujejo. A zdelo se mi je vse bolj, da je to tudi
ni posebej zanimalo. Mojster, ki je seveda izvedel za
najino zvezo, ni tega poslej nikoli niti z namigom ome-
nil, midva sva se pa ‰e naprej vedla, kot da se morava
skrivati tudi pred njim. Bil je to torej nekak‰en tihi do-
govor, ki nam je pomagal, da si ni bilo treba gledati v oãi
in polagati raãunov. Dobivala sva se tako ‰e zmeraj med
mojo nami‰ljeno dopoldansko malico, ko je bil Ingo v
‰oli, potem pa ponavadi zopet zveãer. Tekli so nama
dnevi, ko nama je bilo dovolj Ïe, da sva se lahko skrivaj
dotikala pod mizo, si kradla poljube za vogali in ãebljala
o vsem, kar naju je zadevalo in kar ne.
Potem je zveãer na lepem predlagala, da bi ‰la k njej.
Povabilo me je presenetilo in me zalotilo povsem ne-
pripravljenega. Prag njenega doma je bil meja, ki je ni-
sem Ïelel prestopiti. Ali celo ‰e veã: bil je to prostor, ki
zame kratkomalo ni obstajal. Odmislil sem ga in po-
tlaãil, kot da bi res lahko prihajala od nikoder in se tja
tudi vraãala. Bolj sem bil ta ãas pripravljen verjeti, da se
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
201
tam nekje z angelskimi perutkami spu‰ãa na moja tla,
kot pa, da ima tu nekje blizu dom, ki ga deli ‰e z nekom.
Kaj ve‰, kdaj bo spet taka prilika? se me je oklenila in
je vztrajala. Samo okno bi ti rada pokazala, pred katerim
sedim, kadar sem lahko ãisto sama. Pa moj meseãev ka-
men.
Meseãev kamen? sem spra‰eval in se ãudil.
Meseãev kamen, ki ob gospe Olji edini ve vse o naju,
mi je ‰epetala. Valencianit iz mehi‰kih rudnikov srebra,
mi je pojasnila. Pokojna teta Emilija mi ga je prinesla za
‰estnajsti rojstni dan in od takrat je zmeraj z mano. Ve-
liko je bilo v mojem Ïivljenju reãi, ki sem jih lahko zau-
pala samo njemu.
Meseãev kamen je torej res kamen, sem konãno razu-
mel, a sem se nekako ‰e zmeraj ãudil, saj je pravila o
njem, kot bi bil Ïiv.
Zelo si Ïelim, da bi se ga vsaj dotaknil, me je prosila
s pogledom, ki je bil prepoln skrivnosti, o kateri mi je
‰epetala. Zelo mi je zdaj to pomembno, me je objela, kot
da bi me lahko celo nosila, ãe bi se ‰e upiral.
Kaj, ãe naju kdo vidi? sem pomislil, ko sem Ïe hodil v
njeni smeri.
Kdo le? je rekla, kot bi rekla: kaj me pa briga?
Pa mali? sem ‰e poskusil.
Mali paã spi, je le odmahnila in me povlekla v temni-
no.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
202
Sledil sem ji po skriti poti, ki jo je poznala, kakor bi
Ïivela le ponoãi in se z maãkami potepala okoli. Bilo je
v tem njenem gibkem begu za zidovi in med plotovi
nekaj, kar jo je napravilo nekako divjo in povsem dru-
gaãno, kot ko sem jo sreãeval podnevi. Hodila je z dol-
gimi koraki in je lomila vejo in je tudi preskoãila, ãe ji je
bilo na poti. Potem pa, ko sem se Ïe prav upehal, me je
povlekla skozi mlado smreãje in mi z vrta pokazala
okno. Hi‰a, ki je Ïdela v mrakobi za ko‰atim zidom dre-
voreda, je bila nadstropna in najverjetneje tudi dokaj
nova. Ob stopni‰ãu spredaj je bila garaÏa z dvoje vrati in
sploh je vse tu zdaj razodevalo razko‰je, ki ga v resnici
nisem ãakal. Zdelo se mi je paã skoraj neverjetno, da je
vse to lahko pridelal Lepec, ki je pri mojstru zmeraj jam-
ral in se izgovarjal za plaãila.
Ne boj se, no, me je objela preko pasa. Ingo spi tam
zgoraj in se ponoãi ne prebuja, mi je pokazala okno.
Tisto tam je dnevna soba, midva pa bova raje ‰la tja
zadaj, me je popeljala na dvori‰ãe. Tam si ne bo‰ zlomil
noge, ãe bi moral res beÏati, se je nagajivo zasmejala.
Kako ne razume‰, da mi ni vseeno? sem se vnoviã
obotavljal.
Pa saj razumem, me je potrepljala kot otroka.
Dom je nekaj, ãesar se komaj sploh spominjam, sem
iztisnil. Najverjetneje tudi zato, je to zame posveãeno
mesto.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
203
Daj!? je rekla, kot bi rekla: Kaj pa tvezi‰?
Umolknil sem in ji sledil k vhodu. Poãutil sem se ka-
kor ‰ãene in zdel sem se sam sebi butast. Izgovori, ki
sem jih nizal, so bili morda celo res sme‰ni, saj tega, kar
me je v resnici zadrÏevalo, sploh nisem zmogel povsem
zapopasti. âisto lahko namreã, da me je pravzaprav za-
ustavljala Lepãeva prisotnost. Hi‰a, ki si jo je uredil po
svoje, predmeti, ki se jih je dotikal, prostor, v katerem je
bila doslej samo njegova. A saj — sem mu lahko s tem
noãnim obiskom sploh ‰e jemal veã, kot je bila vsa nje-
na strast, ki sem jo Ïe dolgo imel samo zase?
Ti ne razume‰, je za‰epetala med poljubom, potem ko
je odklenila. Morala sem to storiti, me je zavrtela v no-
tranjost. Morala sem ti odpreti ‰e zadnja vrata.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
204
61.
M
eseãev kamen je stal na polici ob oknu. Bil je ve-
lik kot dojenãkova glava in nekako tako tudi
splo‰ãen. Njegova nalomljena srebrno bela povr‰ina je
vpijala neonsko svetlobo, ki je padala skozi ‰ipo in jo v
notrini lomila s temnej‰imi, zadimljenimi odtenki. Zdela
se mi je zdaj ta kamnita gmota res skrivnostna in pre-
polna nekake slutljive prisotnosti, ki je nisem dojemal.
Ali zdaj verjame‰? je vpra‰ala in mi naslonila brado
na ramo.
Kaj moram verjeti? sem se z licem dotaknil njenega.
Kadar je luna ob mlaju, je kamen teman in zastrt, je
za‰epetala. Ko pa luna poãasi rese, je tudi njegova notri-
na vse bolj polna svetlobe, mi je pojasnila. Ne vem ti
tega prav pojasniti, a zdi se mi, da je tako tudi z mano.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
205
62.
Z
enim poÏirkom sem zvrnil viski, ki mi ga je ponu-
dila za medtem, ko se je pomudila v kopalnici, in si
takoj spet natoãil dvojnega. Dnevna soba je bila majhna
in nagnetena z vsakostmi, ki so, vsaj takole na pogled,
zveãina pripadale Lepcu. Na podboju za vrati so visele
obe‰ene ãrne boksarske rokavice. Na mizici z vdelano
intarzijo ‰ahovske plo‰ãe, so bile razsute karte za bri‰-
kolo. Na zidu je bil velik poster, ki je nato povsem pri-
tegnil mojo pozornost, saj so bili na njem nanizani ban-
kovci iz najrazliãnej‰ih delov sveta, ob imenih drÏav pa
so bila pripisana tudi imena valut. Prviã sem si tako lah-
ko ogledal indonezijsko rupijo, gvatemalski kecal, mon-
golski tugrik, ukrajinsko hrivno, izraelski ‰ekel, hondu-
ra‰ko lempiro, ganski cedi, in ‰e mnoge druge bankov-
ce z neznanimi heroji in vrednostmi.
Vedela sem, da te bo presenetilo, se je nasmehnila, ko
je vstopila in me uzrla, kako sem s prstom zvedavo drsel
po naslikanih bankovcih.
Pojma nimam zdaj, res, kaj je in kak, ta tvoj moÏ? sem
tiho priznal.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
206
Ko bi bil lahko kdaj na pravi strani, bi bil gotovo us-
pe‰en, je menila.
Kot da zdaj ni? sem pokazal s kozarcem okoli.
Zdaj paã Ïe sam veã ne ve, kaj je njegovo in kaj ne, je
zmignila. âe bo ostal za dalj ãasa tam notri, se bo mar-
sikaj tu sesulo, je vzdihnila. Vsak bo takrat terjal svoje,
nihãe pa ne bo vraãal njegovega.
Torej si le Ïeli‰, da bi pri‰el ãimprej ven? sem jo drez-
nil.
Vzela mi je kozarec in srebnila.
Prebral sem ji v oãeh, da mi je zaradi vpra‰anja zame-
rila.
Zazrla se je v prazno in ‰ele ãez ãas s spremenjenim
glasom rekla: Pravzaprav pa si res ne Ïelim. Preveã se je
Ïe nabralo slabega. Vem tudi, da sem za svojo norost Ïe
zdavnaj odplaãala...
Stala je pred menoj bosa in za spoznanje razkoraãe-
na, kakor bi si nadvse Ïelela ãutiti tla pod nogami. Lica
so se ji v tej nenadni zresnjenosti zoÏila in nosnice so se
ji raz‰irile, da sem sli‰al, kako je dihala na robu joka. Bila
je zdaj, ta moja Bronja, spet ãisto neka tretja. Narisal
sem ji s kazalcem ãrto od ustnic do trebuha. Bila je to
dolga dolga potka tam od kotka, kjer so se zmeraj naj-
bolj smejala njena usta, ki je drsela preko brade in po
vratu, dokler ni med dojkama za‰la v sku‰njavo, da bi
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
207
obhodila brege. Tipal sem ji bradavice, ki so me imele
rade, in sem gladil svilo njenega trebuha, pod katero sva
se Ïe tolikokrat ãakala, si prestrezala utripe — in jo po-
malem zvabljal iz Ïalobe.
Odzivala se je, kot bi jo grelo sonce.
Na stalaÏi sem ugledal ‰karje in ji z njimi prerezal
hlaãke.
Nikoli nisem to razumel, kako da sva se lahko ob tem
‰e zmeraj zna‰la v taki nuji, kot bi med sreãanji minila
leta. Bili so to viharji, ki so butnili kot z jasna in naju v
hipu razdejali, da sva se iskala kakor slepa in se bodla na
robovih in konicah. Tesna soba, ‰e pred trenutkom
mrka in vsa tuja, pa se je kotalila z nama, se glasno hah-
ljala, ali pa je paã tako nergala.
Od daleã sem naju taka vãasih videl edino v sanjah.
Ljubila sva se na vseh tistih mestih, kjer se nikakor ne bi
smela. Obrazi naokoli so bili zgroÏeni. Merili so naju
preko rame ali izpod ãela in si molãe delili mnenje, da
sva blazna in da je nekaj treba. Midva pa sva se nezadrÏ-
na in neulovljiva kotalila preko vsega.
Kri, je rekla, kakor bi bila rekla voda, in mi jo pokazala
na dlani.
Moja ali tvoja? sem poskusil z jezikom.
Sedla sva in dolgo drug na drugem iskala rano.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
208
Bila je iz njene ureznine na podlahti in krive so bile
najverjetneje ‰karje, ki so obleÏale tu med nama. Sesal
sem jo in ji celil rano s poljubi.
Glej, se je smejala. Saj to je res lahko tudi nevarno.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
209
63.
K
ot kri zahrbtno je v sobo primezelo tudi jutro.
Bilo je jesensko sivo in kot ãas slovesa hladno.
Klel sem ga in se v naglici oblaãil. Saj vendar nisem
mogel kleti Ïelje, ki naju je znova preslepila in naju za-
predla v spozabo. Bronja pa se je tokrat le smehljala pod
odejo in je rekla, da bo ‰e malo poleÏala v sledi, ki sva jo
pustila. Bilo je tudi v teh besedah, kako zelo se imava
rada. Nadvse sem si Ïelel ‰e ostati. Îelja se je razÏarela
in me vse bolj Ïgala kot neznosna, nepomirljiva Ïalost.
Njen dom, ki ga doslej nisem Ïelel niti obiskati, je bil
zdaj nekaj, kar nama bi bil rad sam ogradil.
Ampak, kako, seveda: prebita para, ki sem bil ‰e zme-
raj pri Gaja‰u brez plaãe in sem si le tu in tam izpulil kaj
Ïepnine, brezupneÏ, ki sem lahko zidal kveãjemu v
oblakih, ali pa se mi je ‰e to zdelo drzno?
Res: kako sem sploh lahko pomislil?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
210
64.
·
e manj sem potem spet lahko verjel, da svet ureja-
jo nakljuãja.
Ko sem namreã to dopoldne po neprespani noãi ‰e
zmeraj ves zamuljen taval naokoli in v nekaki morasti
Ïalobi seveda bolj brkljal kot delal, je na dvori‰ãe pri-
drsel mercedes, izstopil pa ni nihãe drug kot Lepec.
Otrpnil sem tam med orodji in se nevede prihuljil, kot
da se moram skriti. Pri‰li je bil res pojava, ki ji ne bi bil
zdaj rad na poti; dnevi v priporu so ga vidno spremenili.
Obraz se mu je v gubah zlomil, lasje so mu razmr‰eno
‰trleli, razgledal se je, kot bi ‰kilil in je ves iz hitrih gibov,
kot bi bil na begu, zakorakal po dvori‰ãu. Obhodil je
bmv, ki sva ga k sreãi Ïe imela v delu, nato je sedel k
mizi pod napu‰ãem in se izpod vek zazrl v mojstra, ki je
mirno pihal svoje goste dime.
Ima‰ kak viski? je konãno vpra‰al.
Seveda nimam, je odkimal Gaja‰. Imam pa dobro sli-
vo, mi je nato pomignil, naj prinesem.
Poskoãil sem in jima v naglici postregel.
Trkljal sem in polival, saj me je bliÏina tokrat res zdro-
bila. Namakal sem v Ïganje prste, ki so ‰e di‰ali po nje-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
211
govi Ïeni in ni mi ‰lo nikakor v glavo, da so ga na lepem
kar spustili. Vsaj na tihem sem namreã Ïe zaãel verjeti,
da se mu je kljub lisja‰tvu in vsem botrom konãno za-
taknilo. A bilo je paã oãitno, kar je Bronja veãkrat toÏna
omenila: bil je, Lepec, sila gladka in zmuzljiva riba. Ro-
gal se je vsem in vsemu, tako pa tudi mojim norim
upom, da ga bo le na‰la kaka trda in praviãna roka.
Ko ima hudiã mlade, je zavzdihnil — kot bi mi bral
misli! — in je zvrnil v eni sapi.
Ja, je krehnil Gaja‰. Jih ima za hasek, je prikimal.
Potem pa ‰e tole, je segel v Ïep in izvlekel ceneni pla-
stiãni plinski vÏigalnik z reklamnim napisom Pleskarst-
vo in soboslikarstvo Zrinski. Na‰el sem v spalnici, ga je
pomenljivo in previdno poloÏil na mizo. Takorekoã v
lastni postelji, prosim, je stisnil zobe in je boleãe pogolt-
nil.
Pridihnil sem in si skorajda Ïe izdajalsko zatipal po
Ïepih.
Bil je to kajpada vÏigalnik, s katerim sem si te dni pri-
Ïigal in tudi mojster ga je najverjetneje prepoznal. A
njegov obraz je tokrat ostal miren. Nagnil se je k vÏigal-
niku, kot bi ga bil ovohal, nato pa se je vpra‰ujoãe zazrl
v Lepca in je rekel samo: Ne razumem?
Saj ni kaj razumeti, je suho dejal oni. Nikoli si ni nihãe
v hi‰i priÏigal s plastiko, je s pogledom pokazal na ko-
vinski vÏigalnik z napisom Ronson, ki ga je bil prejle od-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
212
loÏil na ‰katlico s cigaretami. Tudi ni pri meni nihãe ni-
kdar kadil v postelji, je iztisnil z zategnjenimi, neuboglji-
vimi ustnicami.
Daj, daj, prosim!? je nejevoljen odmahnil mojster. To
si pa res za lase privlekel, je zatipal po novi cigareti in si
jo je nato priÏgal z osumljenim vÏigalnikom. Tole pa Ïe
ni nikakr‰en dokaz, da ga je Ïenska medtem srala, ga je
nekajkrat preobrnil v dlani. Zdaj mi samo ‰e reci, da je
po tvoje ‰la kar s tem Zrinskim, pa bom res mislil, da se
ti je od vsega Ïe zme‰alo? se je posmejal in je odvrgel
vÏigalnik med ‰aro na okenski polici.
Lepec si je pogrizljal ustnico in se zazrl v prazno. Zde-
lo se je vsaj za hip, da je sku‰al verjeti in da mu je godila
tolaÏba, a kmalu je nato spet zasrepel in je z raskavim
glasom rekel: Pride ãas, ko veã ne i‰ãe‰ dokazov in jih
tudi ne potrebuje‰. Stvari so ti kratkomalo jasne in ve‰,
da so resniãno take, kot se ti je Ïe ves ãas zdelo. Îenska
je snela uzdo in je zdaj v drugem svetu, ti pa se lahko
lepo poãasi jebe‰ in zdraven moli‰. A povem ti, tu, kot
me vidi‰: izbezal bom jaz tega hudiãa, pri‰el mi bo Ïe on
na mino. Potem pa: vedelo se bo poslej tu daleã naoko-
li, kdo je Lepec in kako se nagovarja njegovo Ïeno!
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
213
65.
K
o sva konãno ostala sama, se je mojster spet zna‰al
nad Lajko. Razbrcal ji je posode s hrano, ki da jo je
izbirãna pustila, jo privezal daleã od njenega golfa in ji
zagrozil, da bo za kazen odslej spala pod vedrim nebom.
Nato je na du‰ek izpil Ïganje, ki ga je bilo vsaj ‰e za tri
prste in je zabuljen kot Ïelva dolgo sedel za mizo. Bil
sem mu otroãje hvaleÏen za igro, ki jo je uprizoril Lepcu
in razumel sem njegovo nemoãno jezo, saj je bila v
mnogoãem sorodna moji. Kljub temu sem se raje molãe
umaknil v delavnico in sem dregal v motorju, pa ãerav-
no nisem imel pojma o okvari in popravilu. Slutil sem
namreã, da mu bo prej ali slej povsem prekipelo in da
bo takrat ‰e najbolje beÏati. Pa je pri‰el potem, posvem
proti priãakovanju, usihel in poklapan, kakor bi sploh
komaj ‰e hodil, in je izrekel iz neke votle in vlaÏne glo-
bine: Serjete ga, fantje, na debelo ga serjete! Nato je po
-
ãasi razgrnil krpo in je poloÏil predme pi‰tolo ter sedem,
osem raztresenih drobnih nabojev.
Pi‰tola? sem zinil.
Kaj pa? je zmignil.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
214
Bilo je v njegovih drobnih oãeh nekaj, kar me je stres-
lo: zrl je zdaj vame, kot bi gledal usodo. Malce morda
otoÏno, in tudi morda negotovo, a vendar predvsem
zbogano z dogodki, ki naj sledijo, kakor je paã zapove-
dano in kot torej mora. Nikoli si nisva bila tako blizu in
nikoli tudi ‰e ne tako tiha. Îalost, ki sem jo Ïe od jutra
tovoril skozi megleno jesensko sti‰je, nama je bila mor-
da zdaj res lahko celo skupna.
Brez zveze, sem ‰epnil.
Brez zveze, seveda, je za spoznanje prikimal. Nihãe si
ni tega Ïelel. Nihãe tudi ni tega prosil. Pa je vendar zdaj,
menim, prepozno za kako veliko pamet, je pomeÏiknil,
ãe‰, vzemi.
Ne morem, sem mu zagrnil krpo.
Nihãe te ne bo tu meni pospravil kot zajca, je dejal
zdaj na lepem trdo in mi jo je poloÏil v naroãje. Pravil
bom lahko vsaj potem, da si se branil, se je sku‰al na-
smehniti. Rekel bom lahko celo tam ãez leta: bila sta kot
Bonnie in Clyde, le da ‰e malo bolj utrgana, je konãno
nekako pregriznil Ïalobo. Zabarikadirala sta se tu pri
meni in ona je ves ãas pela:
Nekoã bosta skupaj umrla.
In bosta skupaj pokopana.
Vsi bodo Ïalostni.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
215
Se ne spomni‰ iz filma? Star sem bil kot zdaj ti, tam ne-
kje osemin‰estdesetega ali kako leto kasneje. Peljal sem
neko ne‰plo v barvni kino, pa sem jo potem ‰e dolgo
prosil, naj ne nosi veã modrãka, pa ‰e seveda, ali bi lah-
ko ‰la vmes kaj skupaj dvignit iz kake blagajne, ali bolj‰e
hranilice? Pa ni hotela. Jebenti, da ni hotela! je udaril s
pestjo po blatniku in se naglo dvignil. Vidi‰, ti pa ima‰
tako, ki hoãe, se je nato spet vrnil v ãepenje. Zato dobro
poslu‰aj, kaj ti bo zdaj povedal mojster, ki se je na tem
svetu nagledal vsakega sranja: bolje, da jutri umre‰ z
njo, kot pa da se potem plazi‰ sam naokoli in jamra‰.
Bol‰ãal sem vanj in sem tuhtal, kaj je od vsega lahko
res in v ãem me spet vleãe. Pi‰tola, ki sem jo skozi krpo
ãutil pod prsti, je bila brez dvoma prava. Ponudil mi jo
je najverjetneje, ker je bil prepriãan, da Lepec ne bo od-
nehal, in da potem tudi ne bo posebej tehtal. A ãemu je
bil zdaj na lepem tako zelo na moji strani, to mi paã Ïe
ni ‰lo veã v glavo? âutil sem sicer Ïe vse od zaãetka, da
je imel rad Bronjo in ni o njej nikoli govoril, kot je imel
navado o Ïenskah. Vedel sem tudi, da mi je potihem od-
pu‰ãal, kar drugim zanesljivo ne bi. Pa vendar: ‰e zme-
raj se mi je nekako zdelo, da ima nekaj za bregom.
Saj sploh ne vem, kako se tole napolni? sem torej re-
kel za njim, da bi ga nekako zadrÏal, pa ãeprav sem se-
veda vedel.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
216
Tole? si je poloÏil oroÏje na dlan in je s palcem ve‰ãe
narinil naboje v okvir. Tole se paã takole napolni, je po-
vlekel zaklop in je nameril po dvori‰ãu. Takole pa se
seveda prazni, je pritisnil na petelina in je sklatil praz-
no steklenico z mize. Predvsem pa je seveda pomemb-
no, da ne maha‰ s tem nekomu pod nos, ãe ga nisi pri-
pravljen potem tudi zares pribiti. Naperjena reã namreã
napravi ljudi malo ãudne in hudo popadljive.
Dvignil sem pi‰tolo in sproÏil proti mizi.
Potrepljal me je po rami in je bil oãitno pomirjen.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
217
66.
B
ronja je zveãer vstopila pri Albancu z obilnim pu-
drom na obrazu. Pritegnilo je mojo pozornost, saj
je nisem bil vajen take. Potem pa sem tudi Ïe jel poma-
lem razbirati: skrila je bila tako ‰e zmeraj rahlo zateãe-
no modrico ob oãesu in praske pod u‰esom in po vratu.
ZamiÏal sem do boleãine in se spaãil v nekakem krãu, ki
se mi je kot pajek zalezel v moÏgane, nato pa sem se le
‰e toliko obvladal, da sem jo zrinil nazaj skozi vrata in si
v soju neonske reklame znova vse ogledal. Pustila je, da
sem se z ustnicami dotaknil rane in me sku‰ala prositi,
naj ne paniãarim po nepotrebnem, a so jo oãi izdale. Ve-
lika solza, ki se ji je dolgo zbirala v pogledu, je spolzela
preko roba in je padla nekam v prazno, v meni pa se je
sproÏila tista ‰iba, za katero sem Ïe kar nekaj ãasa me-
nil, da je suha in da me ne bo nikoli veã pometla. Uda-
ril sem s pestmi in glavo v steno in sem udarjal zmeraj
znova, dokler mi le ni nekako kanilo v to ihto, kako zelo
si prizadeva, da bi me ubranila.
Nor si! je kriãala, ko me je potem le zvlekla s stopni-
‰ãa. Tak si, kakor dete, mi je pihala v odrgnine. Ne misli‰
vendar, da je to zdaj bolelo njega?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
218
Poslu‰al sem jo in se pomalem vraãal vase. Vroãici je
sledila drgetavost, ki mi je krivila hrbet in mi ‰ibila ko-
lena. Tako me je potem oblilo zmeraj, ko sem se zravsal
v ‰ãipavem besu. A zdaj sem se res tolkel sam s sabo. Bil
sem zagotovo vse, kar mi je rekla, a bil sem tudi klavrn
in sme‰en. Vse tam iz domskih ãasov se je k meni zdaj
vrnila tista temna pega, ki me je slepila in storila, da sem
brezglavo norel.
Ne zameri, sem skomignil.
Pa saj ti ne zamerim, se me je oklenila. Le to ti pravim,
da nima smisla, me je poljubila. Saj si lomi‰ prste zara-
di enega kretena!
Priznal sem z molkom: seveda ni imelo smisla.
âutil pa sem tudi, da ne zmorem preko tega. Za tra-
mom v moji kamri je bila pi‰tola. Treba je bilo le priti-
sniti na petelina. Od‰el bo, kot se je sesula steklenica, ta
njen Lepec, ta praznina. Misel me je obsedla in me zo-
pet vzela. Vedel sem, da zmorem in da ne bo napake. Bil
sem Ïe prepriãan, da je le to re‰itev, ko paã ni znosnej-
‰e re‰itve. Pa me je Bronja nekako le spet zadrÏala in je,
kot bi zaslutila moja brezna, ‰epetala: Mislim, da sem
malo tudi sama kriva. Umikam se in kar izgubljam Ïiv-
ce. Nimam veã nobene prave volje, da bi se dajala z njim
in mu dokazovala. Saj ni nor, da ne bi tega ãutil...
Noãem, da ga zdaj ‰e brani‰, sem jo zavrnil. Noãem,
da si dobra z njim, samo da bi bil miren.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
219
Kaka pa naj bom? je zashlastala. Kaka naj bo Ïena z
moÏem?
Ampak — !? se mi je zdaj znova zataknilo. âe jaz tu
kaj razumem?
Seveda ne razume‰, me je izpustila. Ker tudi noãe‰
razumeti, je zdaj ona ‰la po svoje. Tolãem se za vsak tre-
nutek, da sem potem lahko vsaj malo s tabo, je pravila
s spremenjenim glasom. Briga me za te modrice, saj mi
niso prve, a zdaj jih vsaj trpim z razlogom...
Stopil sem pred njo in jo ustavil.
Lovil sem v dlani solze, ki so kapale v prazno. Ker
Bronja je res jokala drugaãe kakor druge. Bila je Ïenska,
ki se ni dala zlahka in tudi ni trpela drame. Zato pa me
je zdaj tolikaj bolj naãelo. Objel sem jo ãez pas in ji po-
kleknil k nogam. Dotaknil sem se z vsem obrazom nje-
nega trebuha. âutil sem, kako se od joka vse v njej pre-
mika in nisem Ïelel veã verjeti, da sva lahko tako zelo
nemoãna. Midva, ki sva lahko beÏala, preskoãila in ple-
zala? Mar ne bi lahko tudi ubijala in kradla? Bonnie in
Clyde, je v ‰ali rekel Gaja‰, ta razneÏena baraba. Ampak,
ali je moralo ostati ‰ala?
Rada bi se zdaj ljubila, je za‰epetala.
Dvignil sem jo kakor dete in jo zanesel preko grmja k
zidu.
Nekje tam zgoraj v Ïoltavo razsvetljenem oknu je
‰umljala glasba. Bila je neka stara skoraj znana melodija,
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
220
ki pa je nisem zmogel prepoznati. Vpra‰al sem jo, ali ve,
o ãem pravi pesem, pa se mi je le smejala. Zagrozil sem
ji, da jo bom pogrizel, ãe bo taka. O zimi, me je pogriz-
ljala. O reki, ki zaledeneva, se je zatipala vame. O ladji,
ki tam pluje ãisto sama in ‰e komaj upa, da se bo re‰ila,
se je vzpela name. Ali pa je pesem vendarle o naju? me
je poljubila. O tem, kako se ljubiva v ledeni noãi in naju
drugo sploh ne briga, se je prepustila.
In sva se potem res ljubila, ko je pesem davno Ïe mi-
nila in je Ïe tudi luã v oknu zdavnaj ugasnila.
Mislim, da naju greje polna luna, je smeje ugotovila.
Misli‰, da sva meseãeva kamna? sem ugibal.
Mislim, mi je pritrdila. Mislim, mislim, se me je okle-
nila in me povlekla, da sva zdrsnila ob zidu in objeta
obãepela. Mislim, da je to vsa sreãa, ãetudi zdaj zalede-
niva, mi je hlastno rekla. Mislim, da se naju res dotika,
se je potuhnila v srebrno noã kot mi‰ka. In ni potem
iskala ure, ki je, kot ji je bilo to Ïe v navadi, spet odtekala
v nekem drugem ãasu.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
221
67.
T
ovari‰ija je ves teden nazdravljala Lepãevi vrnitvi in
njegovi zmagi nad represivnim drÏavnim aparatom
skorumpirane in fevdalne republike Slovenije. Dopold-
ne so si toãili ceneni viski, ki ga je prina‰al slavljenec,
zveãer pa mlado vino, ki ga je Pavlica prideloval v svo-
jih goricah. Pijaãa jih je, vsaj zdelo se mi je, Ïe povsem
prepojila in jim razkvasila moÏgane, saj so gobezdali
same neumnosti.
Batistuta je priznal, da je skrivaj obiskal ‰olsko snaÏil-
ko Ilonko, ki je polagala cigana, a se z njenim prero‰kim
videnjem svoje prihodnosti nikakor ni mogel sprijazniti.
Pravila da mu je nemreã ta slovita copra, da bo najver-
jetneje ‰e letos sreãal Ïensko svojega Ïivljenja in da bo
zveza tudi na dalj‰i rok uspe‰na. On pa da se je po zad-
nji taki katastrofi sveto zaobljubil, da ne bo veã nikdar
nobeni pustil, da bi mu slekla hlaãe, zato ni potem laÏ-
ljivi baburi niti plaãal.
Mojster je bil kajpada prepriãan, da je bil tak obisk za
zavednega marksista pravcata Ïalitev, za njegove kom-
panjone pa izdaja, zato mu nekaj ãasa sploh ni veã dal
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
222
pijaãe in ga je, ko je v spozabi mahinalno segel po ko-
zarcu, nekajkrat celo krepko kresnil po laketu.
Pavlica in Malaãiãi pa sta ga vendarle branila.
Prvi je bil prepriãan, da je profesor paã le ‰e ena ne-
dolÏna Ïrtev ãasov, v katerih se perejo moÏgani in obra-
ãajo rokavi, zato je menil, da mu je bila spozaba prav-
zaprav pouãna. Drugi je razumel vse ‰e bolj osebno in je
trdil, da je prerokba pravzaprav lahko celo povsem res-
niãna, vendar pa da so na tem svetu k sreãi tudi taki pro-
tistrupi, ki gladko premagajo usodo in pustijo sojenice
na cedilu.
Protistrupi so bili seveda v steklenicah.
Prazne so leÏale tu okoli, kod si le pogledal. A le pol-
ne pa so jim izvabljale smehljaje kot otrokom. Otipavali
so jih, gladili, hvalili barvo in temperaturo, poizku‰ali
ãutljivo Ïe stokrat preizku‰eno notrino, izna‰li zmeraj
kako hvalo ‰e za tako brozgo. Le Lepec je vihral ‰e manj
kot ponavadi in je le redko zjecljal kako razumljivo.
Zdelo se je, res Ïe, kot da le zaliva oglje, ki ga ne zmore
pogasiti in pomalem obupava nad zdravilom.
DrÏal sem se postrani in ãez dan pomalem brusil
bmveja, ki sva ga zasula s kitom. Bil je to zdaj spet edi-
ni avto, ki sva ga imela v delu, saj je mojster v takih piv-
skih plimah zgolj nadiral stranke, ali pa jih je kratkoma-
lo ignoriral. Iztekal se je mesec, ki zopet niti malo ni
obetal, da bom konãno le dobil plaãilo. A kaj sem prav-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
223
zaprav lahko ukrenil? Bilo je to zdaj moje mesto, ker je
tu Ïivela Bronja. Ulica je bila paã tudi prava, ker sem
lahko le v nej pomalem drÏal Lepca na oãesu. Vse dru-
go pa sem, kot Ïe vse doslej, prepu‰ãal ãasu.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
224
68.
T
edaj je v to sraãje gnezdo prhnila novica, da prihaja
Severina.
Pognala jim je kri po Ïilah in jih kar na mah zbudila.
MeneÏer je prinesel velik barvni plakat in ga kot ikono
nalepil za omizjem. Mojster je preselil stol iz svojega
kota, da jo je lahko ob vsakem ãasu o‰inil in ji pomeÏik-
nil, ãe‰, dobra si, dobra. Muzikant je zdaj zdaj uporabil
mizo kot klaviature in je s hitrimi prsti pospremil svojo
hripavo popevko njenega hita: Raste trava zelena, ti si
ljubezen edina. Celo profesorja je estradna zvezda na
lepem zanimala, ãeravno je bil prepriãan, da v pesmi
pravzaprav opeva konopljo in da je tej namenjena tudi
vsa njena ljubezen. Le vodja voznega parka je nekako
ves ãas pomalem kvaril razpoloÏenje, saj je bil prepri-
ãan, da pevka v resnici sploh ni tako lepa in poÏeljiva,
kot jih gleda s plakata.
Zdrav ãlovek ve, da te Ïenske sploh niso take, kot jih
kaÏejo na televiziji, je vse bolj sitno pripominjal. Prav
vsaka, ki je na ulici Ïiv svet ne bi pogledal, je lahko na
televiziji taka, da ti povleãe hlaãe, je vztrajno zatrjeval.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
225
Mi pa si tu potem mislimo, da imajo vse tiste tam naj-
manj zlato pero v riti.
âlovek je vendar ãlovek, pa naj bo na ulici, ali na te-
leviziji, je zaãuda ‰e kar potrpeÏljivo ugovarjal Gaja‰.
Videl sem Tita, takole na dva tri metra sem bil z njim, ko
nas je obiskal na delovni akciji, pa sem ga potem gledal
na televiziji — in ve‰ kaj ti edino lahko povem: v resni-
ci je bil ‰e lep‰i!
Tito, je le odmahnil Pavlica. Tito je bil lep ãlovek, to
vsi pravijo. Njemu seveda niti na televiziji ni bilo treba
pomagati. Ampak, Tito je bil samo eden, tudi to vendar
vemo, nikoli veã ne bo nihãe tak, kot je bil on, je zlora-
bil tovari‰tvo. Vsi drugi pa, prosim vas no? Puder pa
‰minka napravita te ljudi. In pa seveda barvne luãi in
filtri.
Filtri!? so vpra‰ali v en glas.
Take filtre imajo na kamerah, ki ti lahko skrijejo vsa-
ko gubo in vsak mozolj, je dejal zaupljivo, kot bi izdajal
veliko skrivnost. Lahko te potem s temi filtri tudi ‰e
stanj‰ajo, ãe si debel, ali pa te paã poveãajo, ãe si bolj
tak, je pokazal pri tleh. Gotovo pa lahko zdaj Ïe s kaki-
mi filtri napravijo tudi kaj takega, o ãemer mi sploh ni-
mamo pojma.
Kaj pa je lahko kje takega, da mi ne bi imeli pojma? je
bil izzvan Batistuta. Misli‰, da nisem bil jaz ‰e na televi-
ziji in da ne vem, kako je tam? ga je zvi‰ka premeril spod
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
226
vek. Televizijski filtri so, ãlovek, da se ljudem ne ble‰ãi
pa da se jim ne svetijo ple‰e, je poznavalsko na‰tel. Dru-
gih filtrov pa tam zanesljivo ni in jih tudi ne more biti!
je neizprosno zatrdil. Za to, vidi‰, da pa na televizijo res
spustijo samo lepe ljudi, so pa avdicije.
Tako! je pritegnil Malaãiãi. Avdicije! je pritrdil z dla-
njo na mizo. Nihãe mi ne bo drugaãe govoril, ki ‰e ni bil
nikdar na avdiciji. Na avdiciji paã gre‰ skoz, ali pa paã
ne gre‰ — in tu nima niti bog brata!
Kakor Ïelite, no, se je raz‰irjenih rok umikal vodja
voznega parka. Jaz vem svoje in vi veste svoje, je zma-
jeval.
Saj jo bo‰ v soboto vendar na lastne oãi videl, je konã-
no posegel tudi Lepec. Pa nam bo‰ potem lepo sam po-
vedal, ali je taka, kot tu? je pokazal na plakat. Ali pa
morda res tudi ni?
Jaz da bi ‰el to gledat? se je Pavlica namr‰ãil, kot bi
mu bilo zasmrdelo v nos.
Seveda bo‰ ‰el! je popadel mojster, tovari‰ija pa mu je
pritrdila. Sedel bo‰ z nami lepo v prvi vrsti, da jo bo‰ res
dobro videl, pa bo‰ potem rekel ali je iz mesa in krvi ali
ni.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
227
69.
V
dvorani, kjer je pela Severina, ni bilo sedeÏev, kot
si je to zami‰ljal mojster, temveã je bila prireditev
pravzaprav ãisto navadna veselica in so bile mize pos-
tavljene kot v gostilni. Lepec nam je rezerviral prostor v
kotu, od koder se ni niti najbolje videlo na oder, a to
zdaj ni nikogar veã motilo. Stregli so toãeno vino, ki ga
tovari‰ija ni mogla prehvaliti in ga je naroãala v vse veã-
jih koliãinah. Gaja‰ si je za to priloÏnost oblekel belo
srajco in si zavezal ‰iroko rdeão kravato, ki jo je imel, kot
je rekel, v bolj‰ih ãasih samo na volitve in za praznik
dela. Bil je skoraj tako lep in urejen kot Pavlica, ki mu je
Ïena v naprstni Ïep na suknjiãu zloÏila ãipkasti robãek
in mu v kravato zapiãila zlato gvantno iglo. Batistuta in
Mlaãiãi, ki Ïe lep ãas nista kaj prida skrbela zase, sta bila
v primeri z gospodoma videti kot klo‰arja in sta se tako
tudi vedla. Profesor, ki je ‰e najbolj spominjal na ostare-
lega hipija, si je ves ãas pomalem vrtal po nosu in po-
smrkoval kot smrkavec, muzikant pa je trosil svoje za-
jedljive domislice in se zmrdoval nad glasbo, ki res ni
bila kaj prida.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
228
Severina je pri‰la na oder v zeleni oprijeti oblekci in
je Ïe s prvo pesmijo ogrela poslu‰alce. âeravno so se mi
zdele dosedanje razprave o njeni lepoti otroãje in sme-
‰ne, sem jim zdaj vendarle po tihem pritrjeval: ‰e na tem
pustem oguljenem predmestnem prizori‰ãu je bila vide-
ti resniãno izjemna. Razen tega pa me je s svojimi ãut-
nimi ustnicami in spogledljivimi oãmi spominjala na
Bronjo.
Mojster je bil odmaknil stol od mize in je z ‰iroko raz-
maknjenimi nogami sedel v pozoru, kakor da se bo zdaj
zdaj dvignil in zbezljal na oder. Oãi so se mu v tej sme‰-
ni preÏi zabuljile in izstopile, ustnice so se mu ‰obile in
adamovo jabolko mu je poplesovalo, kakor bi bil goltal
nevidno nit uÏitkov, ki je vodila z odra naravnost k nje-
mu. Vmes je kdaj pa kdaj le za hip o‰inil tovari‰ijo in se
posebej pomudil pri Pavlici, ki se je z raz‰irjenimi ko-
molci naslanjal na mizo in se nasploh vedel kot na ka-
kem pomembnem sestanku veljakov svoje krajevne
skupnosti.
Raste trava zelena,
zelena, zelena,
je pela Severina in poplesovala kot vrtavka, da so se ji
lasje razsipali po obrazu in so se ji mamljivo dvigovala
krila.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
229
Ti si ljubav jedina,
jedina, jedina,
je popevkal zdaj Ïe tudi Gaja‰, ki ni niti malo skrival, da
se mu odpira srce in se mu cedijo sline.
Raste trava zelena,
zelena, zelena,
ti si ljubav jedina,
jedina, jedina,
so pripeli v dvorani, ki so res poznali hit iz najine delav-
nice, in mojstra je oãitno to tako ganilo, da je kar na sle-
po segel k mizi po kozarcu in si ga tudi Ïe raztre‰ãil k
nogam. Bil je to le cin, bolj cinek, za katerega se nihãe tu
ni zmenil, ali pa ga je najverjetneje sploh malo kdo opa-
zil, le Pavlica se je ves stresel, kakor bi ga bilo zadelo v
ãelo, in se je potem prepla‰en oziral naokoli, ali ga kdo
nemara prepoznava v taki razuzdani druÏbi.
No!? nas je zmagoslavno izpod vek premeril Gaja‰, ko
je Severina zapustila oder, in se je s stolom vrnil k mizi.
No, prosim, deãki moji!? nam je raztoãil in je tleskajoã
s palcem in kazalcem naroãil novo rundo.
Dobra, je zmignil Malaãiãi.
Dobra, je priznal ‰e Baristuta. Dobra!
Dobra, sem ponovil. Res je dobra! sem pritrdil.
Le Pavlici se je oãitno zopet zataknilo.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
230
Povaljal je kozarec med dlanema in je rekel: Kaj ji to
pomaga, ãe pa mora tukaj peti kmetom!?
Zadelo je, kot bi nam vsem tu prismolil klofuto. Spo-
gledali smo se in sprva niti nismo razumeli, kaj ga glo-
da. Tedaj nam je ãloveãek ‰e pojasnil: Mislila je, da bo
pela na Zahodu, zdaj se pa nekateri tu vedejo, kot da
smo ‰e zmeraj na Balkanu.
No!? je tokrat mojster zategnil z zaãudenim, ali Ïe kar
obupanim prizvokom. Nekateri, a!? je iztisnil skozi zobe
in je pograbil kozarec in si ga spustil k nogam. Na Bal-
kanu, a!? je segel po kozarcu ‰e z drugo roko in ga je
zopet tre‰ãil na tla. In to mi bo pravil tu neki Pavlica!? je
nato segel po prazni steklenici in jo je kot sekiro zavih-
tel nad glavo. Pavlica, prosim vas, Pavlica, ki se je vsral!
je poãasi vstal in se je drl zbranim v dvorani. On bo tu
pravil mojstru mehaniku Gaja‰u, kaj je na tem svetu
prav in kaj ni!
Vodja voznega parka se je prihuljen pod dvignjeno
steklenico splazil s stola in se odmaknil od mize. Potem
pa, ko se mu je najverjetneje le Ïe zazdelo, da ga razgra-
jaã ne bo veã dosegel, je siknil: Naj jim povem, da ima‰
picajzle!?
Mojster je potihem preklel in je vse do belega obrnil
z oãmi, ãe‰, kaj ti je bilo res zdaj ‰e tega treba, nato pa
je zakoraãil na stol, s stola na mizo in je begunca Ïe med
skokom povaljal po tleh. Sprijela sta se in se zakobalila
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
231
pod mizami, da so Ïenske cvileã odmikale stole, moÏje
pa so lovili razsipajoão se steklovino in kleli bedaka.
Malaãiãi je dvignil kozarec, si vo‰ãil na zdravje in je po-
vsem mirno izpil do dna. Z Batistuto sva se zabodeno
spogledala, nato pa sva se le poãasi odpravila v meteÏ.
Gaja‰a so medtem redarji Ïe spravili s Pavlice, ki je krva-
vel iz nosu, scefrano pa je imel tudi spodnjo ustnico, a
to seveda ‰e zdaleã ni pomenilo miru.
Ti prekleta obãinska u‰! je rohnel mojster. Bo‰ ti Ïe ‰e
dobil, kar si zasluÏil! je sikal in pljuval. Kravato ti bom
zavozlal za jajca in ti bom stopil v rit! se je pulil redar-
jem in ga je zaman sku‰al znova doseãi.
Napravil bo‰ ti meni nekaj z jezikom! je vraãal vodja
voznega parka, ki ga je pomoã spet opogumila. Polizal
bo‰ ti meni rit, brez skrbi, da jo bo‰!
Lepo vaju prosim, tovari‰a, saj nismo barbari! se je
majavo razkoraãil med njiju profesor. Sedli bomo lepo
za zeleno mizo in se pogovorili, kot se za kulturne lju-
di tudi spodobi, je vihtel svoj ukrivljeni kazalec.
Samo se ti meni pazi! se je zdaj Gaja‰ napel ‰e proti
njemu. Branil bo‰ ti meni tu barabo! ga je s podplatom
celo zadel v koleno. Potem te bom pa vpra‰al: pod ãiga-
vo streho?
âeprav ga najverjetneje niti ni tako zelo bolelo, si je
Batistuta zdaj z dlanimi objel koleno in se je ves preÏar-
jen z boleãino sesedel na stol. Stiskal je zobe in stokal,
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
232
kot bi bil tu res edina prava Ïrtev, v resnici pa se je tako
kajpada umaknil pred Gaja‰evo smrtno jezo.
Ostal sem torej sam tu v sredi‰ãu, kjer se naj presodi
v dobro, ali vsaj preseka jeza, in sem le za hipec krãevi-
to tuhtal, kam naj speljem hudournik. Bilo je kot na dla-
ni, da ju je treba spraviti narazen, sicer se bosta, ko bo
le priloÏnost, spet sprijela. Stopil sem torej k mojstru in
sem rekel zaupljivo, a vendarle ‰e dovolj glasno, da me
je lahko tudi oni sli‰al: âe dovoli‰, mojster — saj ga lah-
ko medtem jaz malo koljem!?
Pavlica je splahnel kakor preluknjan in je le ‰e s po-
gledom iskal pomoãi. Ko pa sem potem segel k rokavu
in si ga poãasi zavihal, je le ‰e pomeÏikal in se s spodvi-
tim repkom kakor cucek izmuznil skozi vrata.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
233
70.
O
d danes naprej imam sina, je dejal mojster, me
trdo objel preko rame in me slinavo poljubil na
ãelo. Nato me je tako povedel do ‰anka in je glasno na-
roãil liter in radensko samo za naju.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
234
71.
S
everina je malce ãez polnoã ‰e enkrat zapela tudi
svoj najveãji hit in zapustila prizori‰ãe. Z mojstrom
sva se vrnila k mizi, kjer je Malaãiãi Ïe spal s ãelom na-
slonjen v razlito vino, Baristuta pa se je ‰e zmeraj prije-
mal za koleno in se stokajoã opraviãeval Gaja‰u, ki da
spet ni razumel njegovega humanistiãnega poslanstva.
Kmalu se nam je pridruÏil ‰e Lepec, ki je s Severininim
odhodom v hotel zakljuãil nocoj‰nji meneÏerski posel in
si zaÏelel zdrave druÏbe. Pili smo torej zopet na veselje
in hvalili boga, da se je vendarle vse dobro konãalo.
Videl si jo tam zadaj od blizu? je zvedavo vpra‰al moj-
ster.
Posedela sva v bifeju in popila kavo, je prikimal me-
neÏer. Ve‰, delal sem Ïe z mnogimi takimi nogicami, a ta
punca je res normalna, je potem ‰e dodal. Pogovarja‰ se
lahko z njo, kot bi ti bila Ïe deset let soseda.
Misli‰, da bi se mi podpisala tule, ãe bi jo ‰el prosit?
je ãez ãas spet naãel Gaja‰ in je pokazal na rokav svoje
bele srajce.
Tule? se je zaãudil Lepec. Zakaj ravo tule?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
235
âe bi se mi podpisala na kak papirãek, bi se to zago-
tovo prej ali slej izgubilo, pa bi se potem Ïrl, je povsem
zresnjen pojasnil mojster. Srajco pa bi obesil v omaro in
je ne bi nikoli veã pral.
Lepec si je pogrizljal ustnico in umolknil.
âudil se je paã potihem, kot smo se ãudili vsi: Gaja‰ je
bil resniãno zagrizen Severinin fan. Tepel se je bil zanjo
in bi pred njo gotovo spustil tudi na kolena — on, ki ni
po Titovi smrti pred nikomer snel niti kape.
Uredil bom to zate, ko zopet pride, je nato le dejal
meneÏer.
Ku‰nil te bom na rit, mu je ves ozarjen nazdravil moj-
ster.
Ku‰ni ti raje njo, mu je pomeÏiknil.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
236
72.
K
o smo proti jutru zavili pred delavnico in pririnili
iz Malaãiãijeve ‰kripave katre, je mojster Gaja‰ s
srhljivim neãlove‰kim glasom zatulil v noã, da je od-
mevknilo daleã iz slepe ulice. Nato se je spustil na ko-
lena in je dvignil v naroãje Lajko, ki je krvava leÏala pred
pragom. Kot otroãiãka jo je bil stiskal k sebi, jo poziba-
val v pijanem naroãju in nagovarjal z glasovi, kakr‰ne je
lahko spravila iz sebe le ona, ko je bila seveda ‰e Ïiva.
Prizor je bil samoten in ganljiv, da se mi je jeÏila dlaka
in me je ti‰ãalo v oãeh; ãutil sem, kako me pomalem na-
penja bes, ki me je nato nezadrÏno sproÏil, da sem kres-
nil v zid in se sesedel preklan z boleãino.
Pizda mu materina! je iztisnil Malaãiãi.
Pizda mu materina! je pritrdil Batistuta.
Ne da bi izgovorili ime, smo seveda vedeli: bil je to
Pavlica.
A mojster tokrat zaãuda ni pobesnel. Previdno in neÏ-
no je poloÏil psiãko v samokolnico, s katero sva v delav-
nico privaÏala stare rezervne dele in si s palcem in ka-
zalcem utrujen oÏel oãi. Nato je iz ropotarnice prinesel
capin in lopato in mi pomignil, naj mu sledim. Zapeljala
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
237
sva Lajko pod ãe‰njo v vrtu, h kateri jo je privezoval, ko
se je bil sporekel z njo, in zaãela kopati. Topi udarci so
slutljivo odmevkali v mrtvo predmestno noã, svetile so
nama le iskre, ki jih je orodnje najdevalo v kamnu. Ti-
‰ãalo me je zaradi Lajke, ki ni bila pes, temveã zmeraj
samo velik pasji otrok, ‰e bolj pa me je ti‰ãalo zaradi Ga-
ja‰a, saj sem morda edini vedel, kako nadvse jo je imel
pravzaprav rad.
Ne zameri mi, ji je ‰epnil, ko sva jo zvrnila v grob.
Vãasih sem bil tudi gnoj. A laãna nisi bila nikoli... je vr-
gel dve tri lopete, nato pa mi je prepustil, da sem zako-
pal.
Videti je bilo zdaj v temi, da se je zgrbal, kot bi mu
scela po‰le moãi. In ‰e na cigareto je zdaj pozabil, ki jo
je zmeraj drÏal v rokah.
Tega mu nikdar ne odpustim, sem iztisnil, ko sem za-
kopal, kolikor sem paã lahko v temi.
Tega mu ne odpusti niti hudiã, je prikimal. âeravno bi
mu bilo najverjetneje treba odpustiti, ker je eno navad-
no brezglavo pezde, je potem ãez ãas dodal.
Vrnila sva se pod napu‰ã, kjer sta pomomljavala pro-
fesor in muzikant, in si natoãila Ïganja. Minevala je spet
ena noã, ki je bila tako polna vsega, da nam vtisi tako in
tako ne bi pustili zaspati, zato smo raje budni ãakali
dan. Nihãe razen mene sicer tu najverjetnje ni niti upal,
da jim bo prinesel kaj lepega; moje misli so lahko poto-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
238
vale vsaj k Bronji, in tudi zato sem jo imel samo ‰e bolj
rad. O psu ji seveda nisem upal povedati: bila je to prva
zgodba v mojem Ïivljenju, ki me je je bilo resniãno
strah. Saj, bila je to prilika o mojih tovari‰ih in o klavr-
ni ãlove‰ki naravi, ki je ubijala iz nemoãi.
Mojster pa, kot da bi mi bral misli.
Zavihtel se je iznenada v notranjost in se je vrnil z list-
kom, na katerem je bilo z okorno pisavo zapisano: Jaz,
Pavel ·ãavniãar, imenovan tudi Pavlica, izjavljam, da
sem se dne 5. 9. 1997 v strahu pred gospodom mojstrom
avtomehanikom Pi‰tijem Gja‰em posral v hlaãe. Pri tem
sta bila navzoãa ‰e gospod vajenec Adi Slavinec, ime-
novan tudi Dj, in gospod profesor Jure Cikuta, imeno-
van tudi Batistuta, ki to tudi potrjujeta s svojim podpi-
som.
Zapeljala sva se nato s katrco, ker je bila paã ravno
prva na dvori‰ãu, v bolj‰o mestno ãetrt in sva listek pri-
bila na vhodna vrata velike in urejene stanovanjske hi‰e.
V njej je seveda stanoval ‰intar Pavlica, ki ni po tistem
dolgo veã upal na Gaja‰evo dvori‰ãe. Upam pa, da mu je
v zdolgoãasene malome‰ãanske sanje kdaj prihajala
najina Lajka in ga pomalem grizljala.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
239
73.
O
b prvem svitu, ko sva se nekako vendarle olaj‰ana
in pomirjena vrnila, sva sredi dvori‰ãa zopet za-
saãena zastala. Veriga, na kateri je bila doslej privezana
Lajka, je zaroÏljala in se zapeljala po Ïici.
Ali vidi‰? me je slutljivo o‰inil mojster.
Seveda vidim, sem odvrnil, zagotovo niã manj zaãu-
den.
Tedaj je izza napu‰ãa po vseh ‰tirih pricapljal Mala-
ãiãi, ki si je bil nadel pasjo ovratnico okoli vratu, in je z
visokim glasom zalajal.
No, je uplahnil Gaja‰. Zdaj vidim, da se je danes svet
res postavil na glavo.
Pijani muzikant pa se ni zmenil za njegovo nejevoljo.
Znova je napel verigo, polajal je ‰e bolj proseãe in milo,
se s sklonjeno glavo priplazil bliÏe in se poãohal ob moj-
strovo nogo. Nato pa se je vzpel kot je imela to v nava-
di Lajka in je nagnil glavo. Pazil bom na hi‰o in bom
zmeraj pravoãasno lajal, je dejal s tresoãim glasom.
Samo enkrat dnevno naj dobivam hrano, pa se ne bom
niti malo kujal, je spustil jezik in je nekaj ãasa pasje di-
hal.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
240
Me‰a se ti! ga je z enim samim sunkom dvignil mojs-
ter in mu je snel ovratnico. Tudi tebi se Ïe pomalem
me‰a!
Prosim, lepo prosim! se je Malaãiãi spet spustil na vse
‰tiri. Îe ves mesec spim v avtu, je potoÏil. Nobene kos-
ti nimam veã, ki je ne bi skoz in skoz premrazilo, pojo-
kal. Ti pa sam dobro ve‰, da prava zima ‰ele prihaja.
No! je spet vzdihnil Gaja‰. Pa zakaj potem lepo ne
pove‰? ga je dvignil in ga ni veã izpustil. Saj smo vendar
tovari‰i, ali nismo!?
Malaãiãi mu je naslonil glavo na ramo in je glasno
zahlipal.
Z Batistuto pa sva tako dobila cimra.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
241
74.
O
bãutek imam, da naju je res odneslo predaleã, je
iznenada dejala Bronja in se zazrla v prazno.
Obãutek ima‰? sem v mislih slutljivo ponovil vpra‰-
anje in ga sku‰al znova prevdariti.
Ne vem? je ‰epnila, ne da bi trenila. Vse je tako ãud-
no. Dopovedujem ti Ïe ves ãas, kako da sem moãna in
kako se lahko zanese‰ name, v resnici pa je edino res, da
iz dneva v dan vse bolj izgubljam tla pod nogami, je
nato dvignila pogled, ki je bil prepoln nekake meni ne-
dojemljive skesanosti. âutim, kako mu vse manj pripa-
dam in se zato poãutim kriva, mi je sku‰ala pojasniti. A
ãe se sku‰am vsaj za trenutek vrniti k njemu, se potem
poãutim kriva pred tabo.
Noãem, da se poãuti‰ kriva pred mano, sem ‰epnil,
ãeravno nisem bil docela prepriãan. âe bi izrekel res po
resnici, bi najverjetneje rekel: Ïelim si, da si samo moja
in naj te on sploh veã ne zadeva.
Vem, da ti to teÏko razume‰, me je poboÏala po dla-
ni. A igra postaja zame zdaj res Ïe naporna, se je med-
lo nasmehnila. Vãasih me popade, da bi mu o vsem za-
brusila v obraz in ga pustila samega z resnico. Drugiã
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
242
spet si Ïelim, da bi mu lahko oporekala s ãistostjo, ki
sem jo s tabo zazmeraj izgubila.
Vsekakor pa mu Ïeli‰ predvsem oporekati? sem ugo-
tovil.
Odzmeraj je bilo med nama tako, da sem mu mora-
la nekaj dokazovati, pa sem se najverjetneje navadila, je
pritrdila.
Kaj pa ljubezen? se je zganilo v meni, da sem moral
izreãi, ãeravno je najverjetneje zvenelo otroãje.
Saj, je prikimala. Saj samo ta je na najini strani, mi je
stisnila vrhove prstov, da me je zabolelo. Samo ljubezen
in gospa Olja, se je potem spet sku‰ala nasmehniti.
Pa mojster, sem nehote dodal.
Gaja‰? se je nadvse zaãudila.
Ja, sem zatrdil in se komajda ‰e zadrÏal, da ji nisem
rekel o ponujeni pi‰toli. Na nek svoj naãin naju ima rad,
sem nato dodal. Na nek tak naãin, ki mi samo ‰e potrju-
je, da imava prav.
âeprav je zopet potihnila, sem ãutil, da tudi njej to
veliko pomeni. Imela sva torej vsaj vsak svojega angela,
ki ni razsojal po neprizanesljivih ãlove‰kih zakonih. Za
vse druge pa — bila sva neprimeren par, taka dva ãud-
na potuhnjenca, tu, na robu mesta, na koncu leta tisoã
devetsto sedemindevetdesetega, ki se v zgodovino ni
zapisovalno s prav nikako preseÏno medãlove‰ko lju-
beãnostjo, zato najverjetneje tudi ni zmoglo dopustiti
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
243
niti prenesti te drobcene kresniãke, ki je, neoziraje se na
vse, letela med nama.
Jokala bi, je dejala.
Ne sme‰, sem ji ukazal.
Predolgo Ïe nosim to s sabo, je prosila.
Res ne sme‰, sem bil ‰e tr‰i. Vsaj o tem te zanesljivo
lahko pouãim, kako zelo pomembno je, da ne joka‰, ko
si Ïelijo videti solze, sem jo objel — tu, za ‰ankom v Al-
bancu, pred vsemi. Veliko ‰olo o takih solzah imam za
sabo, verjemi, sem ji za‰epetal v uho, ki je rdeãe gorelo.
Zaãela se je, ko je ‰la babica in traja vse do danes, se me
je zopet lotevalo, kar sicer prav tako nisem maral. Po
taki ‰oli pa si ãlovek res veã ne sme dopustiti napake.
âe bi jaz to kaj razumela? je zmignila.
Vem, da ne razume‰! sem neukroãeno vzkliknil. A to
zdaj sploh ni pomembno, sem jo stisnil, da ji je pobralo
sapo. Rada se imava. Tudi ãe bova zaradi tega res za-
jebala, ne bova nikdar nikogar prosila odpu‰ãanja.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
244
75.
M
esto so komunalci deloma Ïe razsvetlili z novo-
letnim okrasjem. Obarvana svetloba je skrila si-
vino na vogalih in ‰tukaturah, ni pa zmogla oÏiveti noã-
nih ulic, na katerih sva bila tudi tokrat skorajda edina
sprehajalca. BoÏiãni in novoletni ãas je bil sicer v mojem
spominu zapisan kot poneumljajoãe obredje mnoÏic, ki
jim nisem pripadal. Tako je bilo seveda tudi zaradi tega,
ker sem veliko veãino obdaritvenih sveãanosti doÏivel v
domovih in sem Ïe v zgodnjem otro‰tvu zaãel razume-
vati, da so bila na‰a darila povsem neosebno pobrana z
velikanskega socialnega kupa. Vse tiste dobrikave in
morda kdaj res tudi iskrene govorance in vo‰ãila pa sem
doÏivljal kot nekako sprenevedavo nadomestilo za ãez-
letno robatost in hojo po du‰i, ki je bila tako zelo lastna
mnogim vzgojiteljem in drugemu osebju.
Razmrazeni vetrovi, ki so ‰u‰ljali v smeteh in dvigo-
vali papirãke, so naju zmeraj znova presenetili za vogali
in naju primorali, da sva se ‰e tesneje zatipala drug v
drugega. âeravno naju je Ïe po‰teno zazeblo, sva potem
zopet nekako zavila v ulico, ki ni vodila proti domu. In
ko sva se tako spet vrnila na zaãetek te vegaste kroÏni-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
245
ce, je Bronja na lepem predlagala: Kaj, ãe bi pozvonila
pri Olji?
Gospa, ki nama je tako velikodu‰no posojala stano-
vanje, je bila povsem drugaãna, kot sem si jo bil zami‰-
ljal. Namesto priletne in osivele Ïenice z me‰ãansko
maniro, ki je ves ta ãas Ïivela v moji predstavi, naju je na
vratih priãakala Ïenska, ki je bila kveãjemu kakih ducat
let starej‰a od Bronje. Kratki in najverjetneje naravno
rdikavi lasje so se ji ob u‰esih zalizovali k drobnemu
obrazu, ki ni zlahka razkrival ãustev. Le izrazito ugrez-
njene temne oãi so naju pogledovale in tipale z nekako
hodumu‰no, ãe ne celo nagajivo slutljivostjo, ãe‰, le kaj
sta si spet zakuhala.
Samo ne spra‰uj naju prosim, kaj naju je trãilo! jo je
v smejavi zadregi nagovorila Bronja.
To paã Ïe vem, je navidez prostodu‰no odvrnila Olja.
Stiskala sva se tam pod napu‰ãem kakor vrabãka in
kmalu ugotovila, da nam, majhnim pticam, leto‰nja
zima ne bo prizana‰ala, ji je vendarle pojasnila in ji s
premraÏenimi prsti objela dlan.
Vesela sem, da si se spomnila, jo je privila k sebi in jo
pomirjajoãe potrapljala po hrbtu. Pa tudi gospoda bi
rada Ïe konãno videla, je nato dvignila pogled in se mi
zazrla naravnost v oãi. Zanimalo me je, ali je res tako
lep, kot si pravila? se mi je blago nasmehnila. Zdaj pa,
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
246
ko ga takole gledam, sem, moram reãi, samo ‰e bolj za-
skrbljena zate, mi je ponudila dlan in mi pomeÏiknila.
Segel sem ji v roko in sem raje molãal.
Bil sem nekako celo ganjen: morali sta si biti res nad-
vse blizu, da sta se lahko ob poznem in nepriãakovanem
obisku takole zabavali. Skrivnost, ki sva jo negotova in
zmedena tihotapila skozi mesto, je bila tu zanesljivo na
varnem.
Pili smo liker iz ginsengovega korena, grizljali doma
pripravljene vanilijeve napolitanke in poslu‰ali staro
stensko uro s kemblji in velikim nihalom, ki je odbila
natanko dvanajstkrat. Nato je Bronja nejeverna za-
vzdihnila: Si lahko ti to sploh zamisli‰?
Ve‰ da tokrat nisem dovolj pametna, je Olja skomig-
nila in nam v drobcena porcelanasta ‰ilca znova natoãi-
la. Vem, da so velikim ãustvom skoraj praviloma usoje-
ne velike ovire, se je nenadoma zresnila. V dobrih roma-
nih se tak spopad skoraj praviloma konãa tragiãno. V
ameri‰kih filmih imajo junaki le nekaj veã upanja. Am-
pak, vidva sta seveda tu iz krvi in mesa, je pomenljivo
premolknila. ·e zmeraj lahko sama izbirata.
Daj! je kar vzkliknila Bronja. Kaj pa lahko midva sploh
spocava? se je grenko nasmehnila. Nama je jasno edino,
da ne moreva veã drug brez drugega, je za hip znaãilno
jokavo na‰obila ustnice. Ali pa nama niti to ni povsem
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
247
jasno, temveã naju potem zmeraj znova zasaãi in prese-
neti — kot, recimo, to danes.
Poslu‰aj! je zdaj povzdignila glas tudi Olja. Ne pre-
priãuj me tu kar naprej, da sta otroka, jo je prijela za
dlan in je ni izpustila. Predvsem pa se seveda nehaj
sama slepiti s tem in si priznaj, da prihaja ãas, ko bosta
morala biti ‰e kako odgovorna za svoja dejanja.
Bronja ji je mlahavo pustila dlan in se ji vpra‰ujoãa
zazrla v obraz. Bile so to oãitno besede, ki so jo ‰e kako
najdevale in zaskrbele. Napotile so jo bile k robu, ki sem
ga sam Ïe zdavnaj obãutil, a ji nisem Ïelel poreãi o brez-
nu, ki je zijalo na oni strani. Tudi, ãe bi se res lahko ne-
kako znebila Lepca, ne bi imela veliko moÏnosti: ona
brez vsakih dohodkov in jaz z Gaja‰evo Ïepnino. Ob
tem pa je bil tu ‰e Ingo.
SovraÏim prihodnost, je konãno spregovorila Bronja.
Zmeraj sem se samo Ïrtvovala zanjo, pa mi ni nikoli
prinesla tistega, kar je obetala, je po mo‰ko zvrnila iz
‰ilca. A zato zdaj vsaj vem, da moram Ïiveti danes. Pa
tudi Ïelim Ïiveti, razume‰, ãetudi bom Ïe jutri jokala in
bo potem vsega konec.
Saj, je popustila rdeãelasa gospa in nam znova natoãi-
la. Morda ima‰ navsezadnje res prav? je po zatopljenem
premisleku zmignila.
Poiskal sem Bronjino dlan in se boÏajoã zatipal v nje-
no svileno mehkobo. Bila je to noã, ko sem ostal brez
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
248
besed in ona je to gotovo ãutila. Dotikala sva se samo ‰e
v Ïelji, da bi lahko prestopila mejo in se sprehodila v
nekem drugem svetu. Najinim sti‰jem je bilo ime hrepe-
nenje. Vse drugo so bile le besede, ki so ga zgolj sku‰a-
le izrekati. DoÏivljala sva jih kot jecljavost. Zdele so se
nama nezadostne in klavrne. Za gospo Oljo je bila to
najverjetneje romantika, primerna zgolj za vse te debele
knjige, ki so bile razloÏene po stanovanju, koder si le
pogledal. Ampak: ali je knjige res pisala samo domi‰lji-
ja? So bile piscem le nadomestek in tolaÏilo? Saj bralcem
so potem to zanesljivo bile. Vsaj tako se mi je zdaj zde-
lo — meni, ki nisem po zdrsu na vi‰ji strojni prebral veã
nobene knjige.
Kaj bova? sem torej vpra‰al.
Kaj!? je brezvoljna skomignila — saj sva vendar oba
vedela, da mora domov.
Zaradi mene lahko tudi ostaneta, se je milo nasmeh-
nila Olja. Vsaj posteljo vama lahko ponudim, naju je ob-
jela ãez mizo in nama staknila glavi. Vse drugo pa Ïal ni
v moji moãi.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
249
76.
L
epec, ki je oãitno zasluÏil s Severininim nastopom,
se je ãez dan v delavnici spet nalival s cenenim
viskijem in fantaziral o svojih velikih naãrtih. Gospa An-
gela, ki so jo obdolÏili zvodni‰tva in je zato izgubila tudi
posel v proslulem Skiniju, se je medtem poroãila z ne-
kim upokojenim natakarjem in je bojda s pomoãjo nje-
govega imena celo odpirala nov lokal. Nova noãna po-
stojanka, ki naj bi se imenovala Babilon, naj bi obsega-
la veã kot petsto kvadratov in bi bila zanesljivo najveã-
ji tovrstni lokal daleã naokoli. Lepec si ga je Ïe nadvse
Ïivo zami‰ljal s kar tremi loãenimi prizori‰ãi, na katerih
bi bile lepotice razvr‰ãene po nacionalni, ali paã rasni
pripadnosti. V prvem separeju, ki bi se imenoval Kat-
ju‰ka na rabot, bi bile gostom na voljo samo dekleta iz
slovenskih deÏel. V drugem, ki bi nosil ime Fekete pina,
bi nastopale MadÏarke, Romunke in Ciganke. Za v tre-
tjega, ki ga je imenoval Lotosov cvet, pa bi priskrbel sa-
mo mladenke iz dalnjih ekzotiãnih deÏel.
Batistuta in Malaãiãi, ki bi za palec viskija zdaj gotovo
slavila ‰e Luciferja, sta mu pritrjevala in se nadvse zaba-
vala, mojster pa, ki je tokrat zaãuda pristopal med
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
250
delom, saj sva konãno zgotavljala bmv, je le pogodrnja-
val in mu vse bolj zagrizeno oporekal. Dobro jaz vem,
zakaj so ‰e sveti trije kralji za‰li, je, recimo, naãel. Zato,
ker so bili modri, premodri — vidi‰, Lepec — zato! je po
maãje pristopil. Niã bolje pa se ne more zgoditi modri-
ja‰u, ki bi rad iz ãisto navadnega flodra napravil svetov-
ni cirkus, je nato zadel na Ïebljico. Luknja je vendar luk-
nja, pa najsi bo bela, ãrna ali rumena.
âe pa ni, mojster, ni! je menedÏer krãevito branil svo-
jo veliko idejo. Bela se, vidi‰, odpira takole, je staknil
ko‰ãene prste v hru‰ko, mu jih pomolil pod nos, nato pa
jih je poãasi raz‰iril v ‰iroko razprto dlan. ârna, moj
Gaja‰, je taka in bo taka ostala ‰e tudi po tistem, je plo-
sko staknil dlani in prekriÏal palca. Rumena pa, prosim,
ki je edina res vredna svojega imena, pa je po Ïelji lah-
ko tudi taka, je sklenil palca in kazalca in mu pomeÏik-
nil med njimi, kot bi ga bil fotografiral.
Ja, ja — seveda, seveda, je nejeverno pomomljal moj-
ster in se spet vrnil k avtomobilu. O tem mi bo kajpada
tu predaval, ki je ‰e lastni Ïeni ne more veã zama‰iti, je
dejal zase in me izpod ‰ilta pomenljivo premeril.
Reci kar hoãe‰, ga je kot nevidno muho odganjal Le-
pec. Jaz paã sam najbolje vem, kaj sem probal. Imam pa
bogme tudi pravico, da iz svoje velike izku‰nje konãno
napravim veliki posel, je udaril s pestjo po mizi in je od-
pil kar iz steklenice. Potem pa, je odznotraj razÏarjen
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
251
zaãel znova. Potem pa seveda, ko bo vse to Ïe industri-
ja, ko bom iz te vukujebine konãno napravil Evropo,
potem bom pa lepo takole odtipkal na mobitelu, je od-
tipkal na dlani. In bom poklical predsednika, si je pri-
slonil nevidno slu‰alko. In ga bom vpra‰al: âuj, a se ti
spomni‰ kaj, mali, kdaj in zakaj so v tej drÏavi zapirali
Lepca?
Predsednika bo‰ paã pustil lepo pri miru! je tedaj
mojster dvignil najteÏje kladivo, ki mu je bilo ravno pri
roki, in je nasr‰en stopil okoli avtomobila.
Zakaj pa zdaj njega pri miru? je menedÏer odmaknil
nevidno slu‰alko in ga ‰egavo premeril.
Zato, ker so predsedniki drÏave v tej delavnici ‰e od
nekdaj za‰ãiteni, je povsem zresnjen dejal Gaja‰ in si
preteãe udaril s kladivom ob dlan.
No ja, je uvidevno skomignil Lepec. âe je tako — ãe ti
tako pravi‰, se je zaigrano zresnil. Bom pa paã raje kli-
cal ministra, si je nato zopet prislonil slu‰alko. Saj tudi
njega bom takrat rade volje poslal tja, kjer mu je Ïe da-
nes mesto.
Sklanjal sem se za avtomobil in bolj ali manj predel le
svoje misli.
âutil sem, da se ni menedÏer mojstrove nenadne
vroãice niti za las ustra‰il. Potihem sem se celo ãudil,
kako zlahka ga je bil tudi tokrat speljal. Reklo mi je to
samo vnoviã, da se nisem motil: Lepec se je lahko okre-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
252
nil v sekundi in je zadeval na milimeter. Poãel je to s tis-
tim prekaljenim hladom, ki si ga lahko prav zaznal ‰ele
v boju, ko je bilo lahko Ïe prepozno. Ampak: ali je bilo
to spo‰tovanje pome‰ano s strahom? Pomisel me je zdaj
kar obsedla in mi ni hotela iz glave. So tekle stvari tako
kot so morale, ali je ‰lo vse tako zelo narobe tudi zato,
ker sem bil reva?
Bronja je prihajala k meni vse bolj nemirna in nego-
tova.
V njenem potemnelem pogledu je dozorevala solza.
Solza za naju.
Jaz pa sem tu kretenu popravljal avto in upal, da se bo
z njim za prvim vogalom raztre‰ãil. Namesto, da bi lepo
stopil tja predenj in mu zabrusil: Ne seri!
Ne sme‰ zdaj izgubljati Ïivcev, me je tedaj dregnil
mojster, ki mi je oãitno zopet bral misli. Ujel se bo ta
modrija‰ prej ko slej v past, ki si jo bo sam nastavil, je
‰epnil. Bo‰ videl, me je prijel za nadlaht in me do boleãi-
ne u‰ãipnil. Saj drugaãe to sploh ne more veã biti.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
253
77.
N
e zameri, tovari‰, a tokrat bova morala res po-
raãunati, je naslednji dan, ko je Lepec ves maã-
kast pri‰el po bmveja, dejal mojster. Veliko dolgujem za
dele, barva je ‰la vsa na moj raãun, nabrale pa so se bog-
meda tudi ure, saj sva bila z malim veã kot pol meseca
samo zaradi tebe v delavnici, je z noÏiãem o‰ilil kratki
leseni svinãnik, nato pa je jel na robu starega ãasopisa
zapisovati ‰tevilke, ki so seveda pomenile terjatve.
Se razume, seveda, je mrzovoljno dejal Lepec. Bila je
to nora nesreãa, lahko bi me stala glave, se je popraskal
po vratu in se je nato ‰e kar praskal. Bil bi Ïe nemara
pod kamnom, ãe bi sedel v kakem drugem avtu, je vse
bolj ‰kilil k ‰tevilkam, ki so se kakor klobasa nizale po
ãasopisu. Zato si seveda mislim, da se mi vsekakor spla-
ãa za raãun tega popravila dati mercedes.
Mercedes? je vpra‰al mojster, ne da bi dvignil glavo,
in je ‰e kar nizal ‰tevilke.
Lahko ti ga tudi samo zastavim, dokler se ne znajdem
z denarjem, je s tihim proseãim glasom dejal oni. To pa
bo pravzaprav lahko ãisto kmalu, saj nam dobro gre z
Babilonom, je zatrdil zaupljivo.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
254
Mercedes? je ponovil Gaja‰ in je zdaj konãno dvignil
glavo. Dobro ti vendar ve‰, da mercedes zame ni avto?
ga je pokaral tudi s pogledom. Prosim lepo, saj se mi
bodo smejali!? je spet prijel svinãnik in je zaãel konãno
se‰tevati.
Lepec, ki se je zdaj Ïe praskal z obema rokama, je
sklonil glavo in je nekaj ãasa zabuljeno tuhtal, nato pa
je spet predlagal: Kaj pa mercedes in dosmrtna brez-
plaãna karta v Babilonu?
Eh! je odmahnil mojster, ki se je zmotil v raãunanju.
Ne grem se veã teh tvojih ciganskih kupãij, pa ãetudi mi
da‰ Severino!
Prav, se je kot prerojen dvignil oni. Pa Severino.
Kaj — Severino!? je zinil Gaja‰.
Pripeljem ti jo lepo po nastopu, je dejal Lepec. Naj-
verjetneje bo to lahko Ïe v soboto, se je ves olaj‰an na-
smehnil. Pri‰la bo Ïenska lepo k tebi, je raz‰iril roke, kot
bi ga Ïelel objeti. Lahko jo samo gleda‰, lahko ji pripra-
vi‰ veãerjo, lahko jo zaradi mene sku‰a‰ tudi nagovori-
ti.
Mojster je ves meseãev odrinil papir po mizi in je kot
zaãaran strmel v menedÏerja, ki zdaj veã ni niti trenil.
Tekli so dolgi nemi trenutki, ko bi sam najraje zatulil, saj
sem bil prepriãan, da kupãija ni niti malo po‰tena, a
Gaja‰eve velike laãne oãi so me tudi tokrat ustavile. Ve-
del sem, da ob tem silnem vznemirjenju ne bi prinesel
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
255
niti pomisleka in mi tudi ne bi nikoli odpustil, ãe bi se
mu le malce zazdelo, da je zaradi mene zapravil priloÏ-
nost.
Torej: mercedes in Severina? je konãno ‰epnil mojs-
ter.
Torej: mercedes ali Sverina? je bil me‰etar Ïe povsem
v svoji koÏi. Kdo pa ti prosim lahko ta hip pripelje naj-
veãjo zvezdo na Hrva‰kem in ‰ir‰e? Komu, razen tebi, se
lahko to sploh ‰e posreãi letos, da bo na ‰tiri oãi sedel v
taki druÏbi? Razen tega pa: ko bi ti samo vedel, koliko so
za tako ãast pripravljeni ta hip od‰teti najveãji milionar-
ji!
Torej: dogovorjeno, je kakor iz Ïolce vstal Gaja‰ in je
ponudil roko.
Torej: Severina? je vstal tudi Lepec in mu je zvi‰ka
udaril v dlan.
Severina, se je ‰iroko nasmehnil mojster. Le da bo
bmv seveda ostal pri meni, dokler se ne bo to tudi zares
zgodilo.
A avto? se je sprenevedavo povpra‰al oni. Avto naj
potem paã ta ãas ostane, ãe tu niti tovari‰ tovari‰u veã
ne verjame na besedo.
Nato sta se nora trgovca celo objela in glasno polju-
bila. Jaz pa, ki bi najverjetneje moral ta dogovor prese-
kati, sem zdrsel za vogal in ostro kresnil s ãelom, da me
je boleãina nekako le umirila. Od denarja za popravilo
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
256
bmveja sem si seveda ves ta ãas obetal prvo pravo plaão,
zdaj pa je od vsega ostalo samo ‰e vnovo spoznanje, da
se ob Gaja‰u ne bom nikoli zares postavil na noge.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
257
78.
B
ronja je brez pozdrava stopila v recepcijo in je
molãe potisnila osebno izkaznico po pultu. Posta-
ran receptor naju je poznavalsko o‰inil preko naoãni-
kov, pobral dokument in drseã s pisalom po razporedu
s sobami poiskal prazno okence. PribeleÏil je le njeno
ime, nato se je stegnil nazaj in ji poloÏil v dlan kljuã z ve-
likanskim medeninastim obeskom v obliki srca. Njegov
zelo stari, a negovani obraz, je ostal ob tem miren in ne-
kako dostojen, kakor bi nama bil odprl vrata v sveti‰ãe.
Sledil sem ji v dvigalo in nato po hodniku ter le s po-
gledom pivnal zarjo te njene nenadne odloãitve, ki ji je
‰e pomladila obraz in ga napravila lep‰ega, kot mi je bil
kdajkoli. âutil sem, kako nadvse vseeno ji je bilo zdaj za
poglede in kako daleã vstran je odrinila misel na nevar-
nost, ki naju je sicer te dni vse bolj oklepala. Obãudoval
sem to njeno moã, se ji radostil in se zahvaljeval dareÏ-
ljivi usodi, ki mi jo je naklonila tako.
Butnila sva v sobo in se zavrtela v objemu, ki ga ni
bilo veã mogoãe razkleniti. Kakor bi naju spirala divja
deroãa voda, so med nama polzela oblaãila in se vozla-
la pod nogami, dokler se nisva konãno povsem gola
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
258
dotikala, kakor sva se zmeraj Ïelela. Rada sva se tako
iskala in se odpirala v pregibih, ki da morda le ‰e niso
dovolj obãutili, kako vse si lahko ustreÏeva. Dotik za do-
tikom sva se poãasi a nezadrÏno bliÏala zdrsu, ko se je
zaãelo v najini pe‰ãeni uri presipati in se ni veã dalo na-
zaj.
Dvignil sem jo, takole, scela na sebi, in jo zanesel k
oknu, za katerim je zaãel naletavati sneg. Ali pa se nama
je le prizdelo in je bil to ‰e en pogled, ki ga je nebo na-
menilo samo nama? Saj bele so bile tudi pokrajine v ka-
terih sva se zmeraj do onemoglosti iskala in najdevala —
tako zelo bele, res, da jih sicer ni bilo mogoãe popisati,
‰e manj pa je lahko tej popolni belini potem kdo verjel.
Pa vendar: je bila lahko barva take ljubezni sploh dru-
gaãna? Jo je lahko kakorkoli umazalo mnenje vseh, ki je
niso odobravali, ki jim je ‰la na Ïivce, ki se jim je zdela
zgolj razvrat, se jim upirala in celo gabila?
Vem, da si lahko grob, me je ugriznila in si zaÏelela k
tlom.
Spustila sva se med ostre robove ‰kripavega hotelske-
ga pohi‰tva in se ljubila na stari ‰ãetinasti preprogi, ki je
neprizanesljivo bodla in odna‰ala koÏo. Lomila sva se
drug v drugem in trla oreh pod trebuhom, ki se je le po-
malem lu‰ãil in se razpiral v novega, kakor manj‰ajoãi se
niz ruskih babu‰k, ki so pritajene in skrivnostne bivale
druga v drugi. Res: jemala sva se in dajala tokrat, kot da
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
259
je zadnjiã in kot da lahko tudi umreva. Potem pa sva
dolgo dolgo molãe poleÏavala, prislu‰kala dihanju, si
tipala odrgnine in zrla v ‰ipe, za katerimi so ãisto zares
poletavale prve leto‰nje sneÏinke.
Bil je to dan, ko sva se bala besed.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
260
79.
V
ãetrtek je pripeljal mojster velikansko tablo, na ka-
teri je bil napis: GAJA· & CO. SERVIS DOBRIH
AVTOMOBILOV. Zaman smo ga potem zdruÏno pre-
priãevali, da mu paã, Batistuta, Malaãiãi in jaz, nismo
nikakr‰na taka kompanija, da bi nas lahko dal na tablo,
‰e manj pa, da je seveda umestno, tisto o dobrih avto-
mobilih, ko pa je na dvori‰ãu le ropotija. A mojster nas
je gladko odpravil, da bo napis tako in tako stal samo
eno noã, in bilo je seveda na dlani, da ga je dal izdelati
le zaradi Severine. Nato pa nam je za nameãek zaukazal
ãi‰ãenje, kakr‰nega ta hi‰a zanesljivo ni doÏivela, odkar
ga je zapustila zadnja Ïena.
Strugali smo nekajletno umazanijo s tal, umivali ste-
ne, polirali vrata, glancali kljuke, lo‰ãili ‰ipe, menjavali
lestence, prali zavese, stepali Ïimnice in preme‰ãali po-
hi‰tvo, pa gospodar ni bil ‰e niti malo zadovoljen, tem-
veã je za naslednji dan zaukazal beljenje. Malaãiãi, ki je
ves dan pomalem srkal Ïganje, ki ga je sicer uporabljal
kot ãistilo za ‰ipe, se je upehan in obupan sesedel v kot
in zavzdihnil: Preklet bodi dan, ko sem mu prinesel to
bedarijo na uho. Batistuta, ki je zaradi mojstrove obse-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
261
denosti in terorja v sluÏbi Ïe zopet usekal plavega, se je
sredi kuhinje slekel do pasu in me roteã prepriãal, da
sem ga zmasiral po ramenih in hrbtu. Od dela, ki ga se-
veda ni bil vajen, se je Ïe ves skrivenãil, za povrh pa ga
je potem ‰e usekalo v kriÏu, da se je lahko premikal le ‰e
kot raca. A mojster je bil tokrat res trd in neizprosen.
ZaleÏali ste se tu pri meni kot v deluks hotelu, je roban-
til. Zastonj vam streÏem hrano in pijaão in vam po po-
trebi ‰e tudi rit obri‰em, je kar in kar ponavljal. Ko pa je
samo enkrat treba s prstom obrniti zame, je pa takoj
ogenj v strehi, nam je opona‰al. Zato se bomo tokrat kar
lepo zmenili: ki me bo tokrat pustil na cedilu, naj si niti
ne zami‰lja, da mu bo ‰e kdaj teklo Gaja‰evo mleko!
Pa smo torej kljub utrujenosti in silni nejevolji zopet
lezli s cunjami in ‰kafi kakor komunalci.
Kot da ne bi bila tudi Severina samo Ïenska? je spet
zaãenjal Malaãiãi. Kdo pa je bolj navajen pajzlov kot mi
estradniki? naju je prepriãeval, ãeravno sva menila ena-
ko. Navsezadnje pa je s tem celo tako, da ima ãlovek po
vseh tistih rakcih in ‰ampanjcih, potem raje kaj doma-
ãega. Zato bi bilo — ãe bi se seveda mene kaj vpra‰alo —
‰e najbolje, ãe bi pustili vse tako kot je. Ali pa bi mogoãe
‰e malo dodelali s sajami in mastjo. Povem vam: Ïenska
bi se celo vrnila. ·e leta in leta bi se govorilo po Zagre-
bu, kako je Severina tam nekje posedela z normalnimi
ljudmi in se imela lepo, kot ‰e nikoli.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
262
Kako si lahko tako pahnjen? se mu je posmehoval
Batistuta. Baba ne bo tu sedela z nami, temveã z Gaja-
‰em, mu je pojasnjeval. Mi smo paã tu samo najemni
delavci. Ko se bo zaãelo slavje, nas bodo gladko odstra-
nili.
Ne vem, res, ãe bo tako prav? je zmajeval muzikant.
Kako se bo pa lahko Gaja‰ z njo sploh pogovarjal o mu-
ziki?
Pa saj se ne bo pogovarjal o muziki.
O ãem pa potem, lepo prosim — ? — saj Severina ven-
dar ni voznik relijev.
Pogovarjala se bosta, kar se paã bosta, je pomalem
izgubljal Ïivce profesor. Kar se paã pogovarjata tak mo‰-
ki in taka Ïenska, ko se tako sreãata, mu je razlagal ka-
kor otrokom v ‰oli. Najprej bo ona vpra‰ala, kako gre v
delavnici? On bo trdil da odliãno. Potem pa bo on vpra-
‰al, kako gre na estradi? Ona bo rekla da le za silo, ali
celo da slabo. Take drobne laÏi se bodo potem pomalem
mnoÏile, saj mo‰ki in Ïenska, se paã ne moreta drugaãe
res razumeti, kot da si laÏeta.
Daj, daj! se je zdaj smejal Malaãiãi. Tako se morda res
pogovarjajo filozofi, a se na koncu potem zmeraj spo-
reãejo, ga je zbodel. Severina in Gaja‰ pa le nista tako
komplicirana, ju je branil. Dovolj jima je bila navsezad-
nje samo ena lepa pesem, da sta se na‰la. Zato sem pre-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
263
priãan, da bi morala v soboto s pesmijo tudi nadaljeva-
ti.
Seveda — takole! se je Batistuta, kolikor mu je le do-
pu‰ãala boleãina, razkoraãil v pozi opernega pevca. Ona
bo torej zaãela: Dober veãer, mojster! je zapel z drgeta-
vim sopranom. On bo odpel: Dober veãer, Severina, in
dobrodo‰la! je zabrnel z basom. Potem pa spet ona: Ka-
koooooo ste kaaaaaaj, primadoooooona? In on: Hva-
aaaaala, doooooobroooo...
Ve‰ kaj — !? je tiho dejal muzikant in ga je nekaj ãasa
navidez potrpeÏljivo poslu‰al. Ve‰ kaj mi umetniki de-
lamo s takimi brez posluha — !? mu je povsem nepriãa-
kovano poveznil svoj lavor z lugasto vodo na glavo, da
se je vsulo po njem kakor iz ‰kafa in ga do koÏe premo-
ãilo.
Ponoãi je potem profesor dobil celo otipljivo vroãino,
a tudi to tokrat pri gospodarju ‰e zdaleã ni pomenilo
bolni‰ke. Îe navsezgodaj smo zaãeli beliti prostore, v
katere bi Severina med obiskom utegnila zaiti, vsa dru-
ga vrata pa je zaklenil in spravil kljuãe neznano kam. Le
spalnica je zaãuda ostala odprta, ãeprav ni nihãe niti po-
mislil, da bi jo bilo treba obeliti in oãediti.
Ne misli‰ vendar — ? je konãno le vpra‰al Batistuta in
je pokazal s palcem preko rame.
Kaj ve‰? je zmignil mojster, ki ni Ïelel razumeti nami-
ga. Mogoãe bo Ïenska zmatrana in bo Ïelela prespati?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
264
Pri‰la bo s ‰oferjem, ki bo Ïe pravi ãas poskrbel zanjo,
je ugovarjal Malaãiãi.
Kaj ve‰? se ni dal Gaja‰. Morda pa bo tudi ‰ofer rav-
no to noã utrujen?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
265
80.
Z
godilo se je potem v soboto ‰e pred veãerom, kakor
je Batistuta predvidel: ko smo pospravili ‰e delav-
nico in pometli dvori‰ãe, nas je mojster kratko malo od-
slovil in nam zagrozil, naj se niti sluãajno ne vraãamo do
nedelje opoldne. Razkropili smo se molãe in brezvoljno
kakor bi bili odhajali zazmeraj. Malaãiãi je dolgo zaga-
njal motor svoje razpadajoãe katrce, ki se tokrat kot da
zanala‰ã ni in ni Ïelel prav zavrteti, in je vmes ‰e zme-
raj z upanjem pogledoval, ali si bo Gaja‰ morda le pre-
mislil. Batistuta si je v plastiãno vreãko Ïe nadeval kruh,
salamo, glaÏ kislih kumaric in plastenko rdeãega vina, a
je potem ‰e zmeraj brkljal in iskal s pogledom, ali je ‰e
kje kaj, kar bi mu v tej samotni noãi morda lahko pri‰lo
prav, dokler ga ni mojster neizprosno potisnil ãez prag.
Sam sem se bil seveda namenil k Bronji, saj je bil Lepec
tokrat zanesljivo na koncertu.
Ne vem, kaj bom z njima? je zmajal Gaja‰, ko sva po-
tem na vogalu skupaj pokadila cigareto. Obljubil sem
jima za ãez zimo in to se seveda razume, je dejal neka-
ko res zaskrbljeno, kot bi imel slabo vest, ali bi se paã
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
266
bal, da se jima bo ãez noã kaj zgodilo. âisto sta Ïe kot
otroka, je vzdihnil. Filozof je Ïe zaãel videvati tudi paj-
ke, s pevcem pa ni kaj dosti bolje.
Pajke? sem preseneãen vpra‰al.
Pajke in to pijansko golezen, je zlovoljen odmahnil.
Ni meni treba v zdravstveni dom po diagnozo, preveã
sem se jaz tega Ïe nagledal. A vãasih je za take vsaj po-
skrbela drÏava, zdaj pa nikogar veã niã ne biriga.
âudil sem se tem njegovim zresnjenim besedam in
sem raje molãal. Îe kar nekaj ãasa sem z njima delil
sobo, zato sem ‰e kako poznal njune noãne more in ne-
ozdravljivo Ïalost, ki je pojecljavala v temi in jeãala v
prsih. A sprejemal sem to kot dejstvo. Privadil sem se bil
Ïe zdavnaj v nekih drugih sobah, ki so bile prav tako
polne izgubljenega upanja.
Misli‰, da bo res pri‰la? sem zato raje zasukal pogo-
vor.
Pri‰la bo, je bil prepriãan. Ker ãe ne bo, mu bom jebal
mater, je nato le dodal. Dobro on ve, da se ne sme igrati
z mojimi Ïivci, je izsesal ãik in ga zaluãal daleã z osnaÏe-
nega dvori‰ãa.
Zakorakal sem v veãerni mrak in si zaÏviÏgljal tisto
njegovo:
Raste trava zelena,
zelena, zelena.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
267
Ti si ljubav jedina,
jedina, jedina.
Zazdelo se mi je zdaj, da je pesem namenjena bolj
meni kot njemu, saj sem imel Bronjo, on pa je bil ves ta
ãas sam. Pomisel me je presenetila in me zmedla. Sku‰al
sem razumeti ãustvo, ki ga je zaljubilo v to preprosto
popevko in ga naredilo tako nepri‰tevnega, da je name-
sto mercedesa izbral veãer s Severino. Mu je bilo za
sreão potrebno res tako malo, ali pa so verzi govorili o
neãem, kar mi ni bilo znano, ali pa mi ni bilo dano do-
jeti? Je bila ta ljubezen edina morda samo Ïelja, ki se mu
ni nikdar uresniãila, in je tako v resnici narical za njo?
Ali pa je bila vse le igra s tovari‰i in samim seboj, pri
kateri ni niti sam veã razloãil, kdaj se le spreneveda in
kdaj gre zares?
Gaja‰ je bil paã Gaja‰.
Ljubil je ves ta svet in ga obenem sovraÏil.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
268
81.
B
ronja je pri‰la k Albancu ‰ele ob desetih.
Bil sem nadvse nestrpen in tudi uÏaljen, ker me je
tako dolgo pustila ãakati. A Ïe, ko je vstopila, sem na
njenem obrazu zaznal, da ni zamujala po svoji krivdi.
Ne vem, ali je sploh prav, da sem ‰la, je ‰epnila, takoj ko
je prisedla. Prepriãana sem, da mi niti malo veã ne ver-
jame in da je zdaj res pripravljen na vse, mi je pod mizo
poloÏila premraÏeno dlan na koleno in me poboÏala.
Tako hudo pa spet ni, sem z dlanema objel njene tan-
ke prstke in jih sku‰al pogreti. Severina ravno ta ãas za-
ãenja z nastopom in to bo zdaj ‰e kar trajalo.
Si mora‰ sploh misliti: hotel je, da grem nocoj z njim,
mi je komaj prisluhnila. Poslu‰aj: po tolikih letih se je
ravno zdaj spomnil, da bi nekomu pokazal Ïeno, je za-
obrnila z oãmi. Ko sem pa rekla ne, se je seveda zaãelo:
da komaj ‰e spim z njim, se mu izmikam, govorim v snu
neumnosti, se potikam okoli, zanemarjam otroka, da
niti veã z obãutkom ne skuham, se je usulo iz nje in se
zaredilo v ogorãenje, ki jo je vso zardelo. Res: vse dru-
go sem bila danes, samo ne veã Ïenska in mati, pa ãe-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
269
ravno me je prav on dal na verigo in me spremenil v
gospodinjo.
BoÏkal sem jo in iskal besed, ki bi jo vsaj malo tolaÏile.
SovraÏil sem z njo Lepca, ki sem ga pri Gaja‰u spoz-
nal do obisti, zato sem ‰e kako vedel o njegovih oÏinah
in samopa‰tvu. Ni in ni mi ‰lo v glavo, da je bil lahko tip,
ki je trgoval z razvratom in se hvalil z usluÏnostjo svo-
jih suÏenj, potem doma taka svinja. Bil sem kratkoma-
lo prepriãan, da nima pravice, obenem pa kajpada ni-
sem niti pribliÏno vedel, kako bi mu jo bilo mogoãe od-
vzeti. Namesto bojevitosti, ki jo je potrebovala in naj-
verjetneje tudi potihem priãakovala, se me je za povrh
lotevala tista moja nema Ïalobnost, ki me je ponavadi
primorala, da sem naroãil kaj Ïganega in se ugreznil
vase.
Ne vem, ãe ima vse ‰e kak smisel? je tedaj dahnila.
Taka druÏina: obtoÏujemo se in si laÏemo, je zavzdih-
nila. Ko le ne bi bilo Inga? je ãez ãas z grenokobo po-
mislila. Sama bi se Ïe kako skrila.
In ga ne more‰ pustiti, sem ‰epnil, ãeravno sem vedel,
da ga niti ne kani.
Kaj pa sploh smem? se je nekako nasr‰ila in nama je
potem sama naroãila ‰tok, ki sem si ga prej le potihem
zaÏelel.
Srkala sva grenkobo in sva bila ta veãer res vse bolj
drugaãna kot druge dni. Potlaãile so naju skrbi, ki sva jih
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
270
doslej ‰e nekako odrivala, zdaj pa je bila oãitno njihova
ura. Ljubezen, ta nenasitna riba, ki sva jo sprva ‰e lah-
ko hranila z drobtinami, je bila Ïe velikanka in je terja-
la svoje. A tudi ona je bila seveda najin otrok, ki ga ni-
sva Ïelela niti zmogla pustiti, zato sva bila samo ‰e bolj
zmedena. Pomislil sem celo, da bi nama pomagal s kra-
jo. âe sva hotela kam daleã, sva namreã razen poguma
potrebovala predvsem veliko denarja. Zdelo se mi je, da
bi zlahka obral kako blagajno ali menjalnico, saj se je to
v tem ãasu pogosto dogajalo, roparji pa, vsaj tako je trdil
ljudski glas, so imeli v deÏeli veã sreãe kot policija. Ra-
zen tega pa sem imel seveda pi‰tolo in osem nabojev...
Bojim se, je ‰epnila.
Nekaj bo treba napraviti, sem pokimal.
Nekaj bo treba, je pritrdila.
Potem sva zopet dolgo molãala in tuhtala zase.
Îe leta in leta sem bil sam in nikogr‰nji, moji edini
zaupniki in spovedniki so bili nemi grobovi, vsem dru-
gim nisem nikoli polagal raãunov, zdaj pa je bila tu ona,
ki je lahko le slutila, kako zelo sem se bal zanjo in kako
nadvse sem ji Ïelel dobro. Storil bi zanjo vse, v resnici pa
si nisem upal napraviti niãesar, kar bi ji lahko ‰kodovalo.
Ujet sem bil v to zakleto dvojnost, preobãutljiv za sle-
herni lastni egoizem, ki mi je seveda narekoval, naj jo
kratkomalo ugrabim, prepla‰en in ukroãen z mislijo, da
bo Lepec uresniãil groÏnje in ‰el do konca.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
271
Naj se zgodi karkoli, me je poljubila, ki mi je brala
misli.
Naj se zgodi karkoli, sem ji vrnil poljubil, ki sem bil
konãno povsem prepriãan, da se je odloãila zame.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
272
82.
G
aja‰a, Batistuto in Malaãiãija sem Ïe dopoldne na-
‰el v bifeju. Obstopili so bili ‰ank in si raztakali bu-
teljãno vino. To je seveda lahko pomenilo le, da so sla-
vili sreãni noãni dogodek, ali paã, da je Lepec res drÏal
obljubo in je pripeljal Severino. Sicer pa se je o tem moj-
stru bralo Ïe na obrazu: bil je prepriãljivi junak tega ne-
deljskega dopoldneva, ki se je prsil po prostoru, kakor bi
bil snedel kuhalnico in slehernega pogledoval zvi‰ka,
kakor bi bil le poloviãka.
Za petelinji zajtrk! mi je Batistuta ponudil tanki pec-
ljast kozarec, mi pokazal, kako naj ga pravilno primem
in z njim nazdravim mojstru.
Petelinji zajtrk? sem vpra‰al, ker nisem razumel, kaj
naj bi pomenilo.
Nazdravili so in se glasno smejali, ãe‰, Ïe spet eden, ki
o tem nima pojma. Pritegnili so tudi gostje v lokalu, ki
so po vsem sodeã pili na slavljenãev raãun, in so oãitno
Ïe vedeli. Nato mi je Batistuta pokazal s kazalcem med
sklenjeni palec in kazalec in mi pojasnil: Petelinji zajtrk,
ve‰, je tole namesto zajtrka. Sicer pa lahko vpra‰a‰ moj-
stra, kako je bilo in kako mu je teknilo.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
273
âakaj? sem se samo ‰e zmedel, ker mi le ni ‰lo v
raãun, da bi lahko poãel to s takim obiskom. Ne bo‰
vendar rekel? sem bil prepriãan, da me le vleãejo.
Gaja‰ se je le ‰e izprsil, se vzpel na prste, kakor bi bil
pogledoval ãezme, in je iz notranjega naprstnega Ïepa
poãasi izvlekel ãrne svilene Ïenske hlaãke. Pameten paã
dokaze hrani, mi je z njimi zmagoslavno pomahljal pred
oãmi, nato pa si jih je spet pomeãkal v pest, si jih zane-
sel k nosu in jih slastno povohal. Ob tem je za hip tre-
petavo priprl oãi, ustnice pa so se mu razpotegnile v tak
otroãje neobvladljivi smehljaj, ki ga najverjetneje ni bilo
moã zaigrati. Zato sem raje pogoltnil dvom in mu konã-
no nazdravil.
âe je tako, sem zmignil. Potem je to res dogodek.
Dogodek, se mi je privzdignjenih obrvi in sijoãih oãi
s kozarcem pribliÏal. Svetovni dogodek, fant! mi je pija-
no zadihal v obraz. O tem se bo govorilo ‰e, ko tebe in
mene tu veã ne bo, je z roko v Ïepu Ïe zopet stopljal po
prstih in je prepriãeval tudi druge. Vsak bo tu ‰e potem
vedel, kdo je bil mojster Gaja‰ in kaj je imel v hlaãah.
Nato me je seveda primoral, da smo naroãili buteljko
tudi na moj raãun. Bila je to kajpada spet kupãija, ki sem
je bil v tem bifeju Ïe vajen: natakarica je pribeleÏila v
razpadajoã ‰olski zve‰ãiã, mojster pa ji bo koncem me-
seca plaãal in mi od‰tel od Ïepnine. A tokrat sem mu
vendarle nekako privo‰ãil: zdel se mi je kot deãek, ki so
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
274
se mu uresniãile najveãje sanje. Ali celo ‰e veã: bilo je to
du‰kanje najverjetneje res lahko nadomestilo za vse, kar
mu je v Ïivljenju spodletelo in mu spolzelo med prsti.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
275
83.
T
ovari‰ija je slavila ‰e tudi v ponedeljek.
Tedaj mi je Bronja zaupala, da Lepec k mojstru v
resnici ni pripeljal Severine, temveã neko dekle iz noã-
nega lokala pri Krapini, ki je bilo slavni hrva‰ki pevki
samo zelo podobno. Novica me je osupnila in me pre-
strelila kakor z rafalom. MenedÏer, ki se je seveda med-
tem Ïe prevaÏal s popravljenim in tudi prenovljenim
bmvejem, je torej popravilo v resnici plaãal z laÏjo. De-
kle, ki je tudi sicer poãepalo za denar, je seveda zlahka
bilo za petelinji zajtrk in je na koncu veselo od‰lo brez
hlaãk. Mojstrova jutranja zgodba je bila tako kajpada
veã kot verjetna, le da je s tem v hipu izgubila vso ceno
in tudi smisel. O okrutni resnici mu skorajda nisem upal
niti namigniti, a kaj, ko sem bil obenem prepriãan, da
tako zahrbtna in pritlehna zvijaãa ne sme in tudi ne
more ostati nekaznovana. Saj navsezadnje sem tudi sam
veliko postoril na razbitini, za popravilo katere potem
nisem dobil niti ficka, lisjak pa je od‰tel zanjo kveãjemu
par sto hrva‰kih kun, ki jih je morda terjala cipica.
Mojster je izbuljil oãi in si z obema rokama, kakor bi
si bil sku‰al sneti nevidno zanko, grabljivo razpel ovrat-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
276
nik na srajci. Ves zadihan in piskav, kakor bi bil ne-
kajkrat tekel okoli hi‰e, se je poãasi sesedel na klopco v
kuhinjskem kotu, tipaje po Ïepih izvlekel cigareto, od-
lomil filter in si priÏgal ostanek, ki je prvi hip zaplame-
nel, kakor bi bil v njem smodnik namesto tobaka. Nato
je z dimom v ustih rekel: Ponovi, ãe si upa‰!
Vem, da je sranje, sem zmignil. A ne bi si kar izmislil?
sem ãutil, da mi ‰e ne verjame. Ne bi ti niti povedal, ãe
bi to sranje lahko pregriznil, sem pljunil na tla in razma-
zal s podplatom. Vendar pa oba veva, kaj je tovari‰ija.
Veva pa bogmeda tudi, kaj vse sva vloÏila v ta u‰ivi avto.
Kako si izvedel? je klonil.
Bronja mi je povedala, sem priznal.
Potem je Ïe res, se je jokavo spaãil in si ‰el z dlanjo ãez
obraz.
Seveda je res, sem iztisnil. Razkrinkala bova to ciga-
nijo in ga prisilila, da nama po‰teno plaãa.
Plaãal bo on to meni z obrestmi! se je pognal po pro-
storu, kakor bi ga opikal mrães. Zapomnil si bo on dan,
kako ga je sku‰al vtakniti Gaja‰u! je odvrgel goreão ci-
gareto v kot. Pravil bo on o tem lahko samo tam gori v
peklu, si je oblekel usnjeno jakno, ki je visela v kotu za
vrati. Pa ‰e tam se takemu ‰tosu ne bodo smejali, je
zbezljal po hodniku in se nato vrnil med vrata. Ker tega
‰e hudiã hudiãu ne bi napravil! me je ustrelil s kazalcem.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
277
Ker to se ne dela pa basta! je z vso moãjo zaloputnil vra-
ta.
Stal sem sredi kuhinje in poslu‰al, kako je besnel po
stanovanju in prevraãal, v kar je paã zadeval. âutil sem,
kako zelo je bil ranjen in sem potihem obÏaloval, da sem
stegnil jezik. âeravno sem bil skorajda prepriãan, da pri
poravnavi raãunov z Lepcem ne bo omenjal Bronjinega
priznanja, me je zdaj tudi zaradi tega zazeblo. Napotil
sem se za njim, a ko sem stopil na plano, je jugo Ïe cvi-
leã zbezljal z dvori‰ãa.
Kaj sta imela tam spodaj? je zateglo dejal Batistuta, ki
ga je hrup predramil iz popoldanske dremavice in ga
privabil iz sobe.
Kaj bi imela? sem zmignil. Poãil se je bil z nekom po
telefonu, zdaj pa ga je kar odneslo.
Ne vem, ãe se bo to lahko dobro konãalo? je zapel
Malaãiãi, ki se je za profesorjem ves mlahav in v samih
gatah spustil po stopnicah. Preklel je nekomu mater in
vzel je pihalnik.
Pi‰tolo!? sem ga odrinil in se pognal na podstreho.
Za tramom, kjer sem jo bil pred ãasom skrivaj spravil,
je bila samo krpa. Le ãudil sem se ‰e lahko, kako jo je
sploh na‰el, in upal, da ne bo napravil prevelike neum-
nosti.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
278
84.
M
ojster Gaja‰ je nekaj minut pred dvajseto uro na-
‰el Lepca v gostilni Pri Babiãu in je preko mize
izstrelil vanj samo en naboj. Krogla ga je zadela nad le-
vim u‰esom in rana je bila smrtna. Novico nam je ‰e
zveãer prvi sporoãil Pavlica, ki je o umoru sli‰al na neki
obãinski proslavi in je nato preko telefona preveril ‰e pri
znancu na policiji. Kmalu za tem je s policijske postaje
poklicala tudi Bronja, ki me je z neubogljivim in poje-
majoãim glasom spra‰evala le, ali lahko kakorkoli pri-
dem ãimprej do nje.
Malaãiãi je sedel na klopci v kuhinjskem kotu, prav na
mestu, kjer je Gaja‰ pred morilskim pohodom pokadil
cigareto, in si ni niti veã brisal solz, ki so mu kakor iz
teÏkega oblaka polzele po licu in se mu zatekale pod
brado. Batistuta ga je nekako na daleã in okorno obje-
mal preko rame in ga je gdaj pa gdaj le molãe potrepljal
s trepetavo ko‰ãeno dlanjo, ãe‰, zdaj vendar Ïe je kot je
in kaj mi tu moremo. Veke so se mu ob tem spu‰ãale,
kakor bi zmeraj znova sku‰al zaspati in se prebuditi v
tistem ãasu, ko se ‰e vse to ni zgrnilo nad hi‰o. A tudi
profesor Ïal ni zmogel nocoj mimo dejstev.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
279
Pavlica se je presedal na robu, vmes vstajal in sedal,
kakor da sam ne ve, ali naj gre, ali ostane, in je, ãeravno
ga ni nihãe tu poslu‰al, ves ãas na‰teval, kaj vse bi bilo
treba Gaja‰u Ïe jutri odnesti v zapor, kaj vse postoriti, da
hi‰o in delavnico ne bi pokradli, in kaj potem zagotoviti,
da bi imel storilec kolikor tolikor ustrezno obrambo. ·el
mi je Ïe po‰teno na Ïivce, saj mu nisem odpustil za Laj-
ko in tudi nisem bil sãista prepriãan, ali se vendarle ni
potihem sladil nad nesreão, a sem ga kljub vsemu pro-
sil, naj kolikor zmore popazi, da se ne bosta profesor in
muzikant to noã do smrti zalila.
Nato sem pognal katro in se napotil k Bronji.
Brzel sem skozi veãerno mesto, ki je za zidovi prislu‰-
kalo in ‰u‰ljalo o sveÏi krvi, ne da bi razumelo, kaj jo je
sploh priklicalo in kaj je pritisnilo na sproÏilec. Zgodba,
ki je pomalem nastajala, je bila najverjetneje spet neka
tretja in sme‰no naivna. Avtomehanik umoril kompa-
njona pri delitvi dobiãka v zavarovalni‰ki goljufiji. Ali:
kompanjon umoril zvodnika pri delitvi dobiãka v trgo-
vini z belim blagom. A saj tudi to zdaj v resnici sploh ni
bilo veã pomembno. Lepec je bil mrtev in mu je bilo Ïe
vseeno. Gaja‰ je bil skregan s takim svetom in se je po-
ÏviÏgal na njegovo mnenje. Zakoni tovari‰ije, ki je ‰e v
takih malenkostih prisegala do krvi in tako tudi kazno-
vala, niso bili veã v modi. V ãasu vsesplo‰ne restavraci-
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
280
je lastninskih odnosov in drugih medãlove‰kih razlik so
se veãini zdeli celo arhaiãni in gre‰ni.
Razen tega pa: nisem se mogel znebiti obãutka, da je
tovari‰ tokrat streljal tudi namesto mene.
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
281
85.
P
ovedal si mu o Severini? je tiho vpra‰ala Bronja, ko
sem pristopil.
Ker nisem niti pomislil, da bi lahko napravil kaj take-
ga, sem priznal in se ji strahoma zazrl v od joka utruje-
ne oãi.
Povesila je pogled in z vrhovi prstov nekako skrivoma
poiskala mojo dlan. Dotikala se me je sprva le toliko, da
sem ãutil hlad, ki jo je stresal tudi po telesu in jo grbal
v hrbtu, nato je iznenada segla, da sva se dotaknila vse
do palcev in je med krãevitim stiskom rekla: Poãutim se,
kot da bi ga jaz ubila. Razume‰, tako zelo se poãutim
kriva.
Objel sem jo in se z licem dotaknil njenega.
Bili so to obãutki, ki sva jih seveda zdaj ‰e kako deli-
la. A vendar: bolj‰e kot iskanje izgovorov in laÏna tolaÏ-
ba je bilo upanje, da jih bova nekoã le potlaãila. Ali pa
jih bo pogoltnila ljubezen, ta najina velika nenasitna
riba?
BES
e
DA
PETELINJI ZAJTRK
282
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-145-2
Wyszukiwarka
Podobne podstrony:
Feri Lainšček Namesto koga roža cveti
Feri Lainšček Regratova roža
Feri Lainšček Mislice
Feri Lainšček Dlan mi po tebi diši
LIST GEN Petelickiego do zdrajcy tuska
Petelicki Klich czeka na kolejnÄ… katastrofÄ™
Feri Acz – charakterystyka postaci, Chłopcy z Placu Broni
2010 04 19 List wysłany przez gen Sławomira Petelickiego do premiera Donalda Tuska w związku z katas
2012 06 20 Niejasności wokół śmierci generała Petelickiego Znaleziono kilka kuL
Generał Sławomir Petelicki Polskim wojskiem rządzi beton
20120620 nowyekran Pogrom Petelickiego
20120620 gazeta Samobójstwo Petelickiego
20120618 Newsweek PetelickioPISiKaczyńskim
20120619 onet pl Szeremietiew po smierci petelickiego
2012 06 19 Prokuratura Okręgowa w Warszawie wszczęła wczoraj śledztwo w sprawie śmierci gen Sławomir
2012 06 21 Tajemnicze spotkanie gen Petelickiego przed śmiercią
2012 06 17 Prof Staniszkis nie wierzę w samobójstwo gen Petelickiego Miał ogromną wiedzę, dla wie
Kenney Laina Overheated
więcej podobnych podstron