Zaprte in odprte družbe (Bergson)

Značilnosti zaprtih družb

- Posameznik v njih deluje za skupni blagor ( metafora mravljišča).

- So notranje enotne, povezuje jih predvsem strah pred sovražnikom. Ostra delitev na mi : oni

-Bojijo se sprememb, njihove avtoritete pa sozunanje (ukaz)

-Religija ima predvsem družbeno funkcijo – deluje kot sistem zapovedi in prepovedi

Značilnostiodprtihdružb

- Posameznik nastopa v lastnem imenu.

- Pomembno je ustvarjalno mišljenje.

- Te družbe niso normativne, so spremenljive

-Avtoritete soi ndividualizirane

- Ni delitve na znotraj in zunaj.

-Religija je individualizirana, mistična.

SLovenskadružba v očehslovenskihmislecev. Kdo od njihmeni, da je slovenskadružbaodprta in zakaj.

• M. Blažič, N'Toko: “Nismo izbrani narod, smo le kolektiv ljudi, ki se imajo za izbrane posameznike. Če narod sestavljajo hlapci, si takoj, ko sezačenjaš dojemati kot del naroda, postal hlapec. Slovencelj. Za to, da si samostojna, odrasla osebnost, zadostuje, da samega sebe ne dojemaš kot del naroda.”

• Marjan Rožanc, O liberalizmu in nacionalizmu: “Samo posameznik in njegova nedotakljiva osebna svoboda lahko zagotovita narodu kolikor toliko etičnozgodovinsko kontinuiteto. In ker Slovencitega svobodnega posameznika, kakršnega je drugim evropskim narodom predal liberalizem, nismo imeli in nimamo, je naš socializem le nadaljevalec kapitalizma in boržuaz nenarave, pozitivizma in tehnike. „

• Bojan Baskar, Slovenciso avtističen narod: “Na primeru univerze lahko najlepše vidite, kako zaprta, kako monolitna in kako defenzivna je Slovenija. V bistvu kažepoteze avtizma. Slovenija je resna anomalija.”

• Mladen Dolar, “Moramo”: Slovenska nacija se vzpostavlja skozi kulturo, nismo imeli ne političnih ne vojaških ne ekonomskih moči, kultura je srčika in temelj naše nacionalne substance, ki jo je treba braniti. To je v splošnem desni diskurz, a prav na istem mestu je mogoč levi diskurz. Čepogledamo, kaj je ta slovenska nacionalna identiteta, kakšna je njena zveza s kulturo, na kakšen način se je historično konstituirala, potem je moja teza, da se je konstituirala skozi nizrezov, prelomov s tistim, kar je v danemčasuveljalo za slovenskonacionalnoidentiteto. Čepogledamožekrščanstvo, kako je prišlo v to deželo? Prišlo je s tujimivojskami, uničilo je dotedanjoavtohtonoskupnost, pomenilo je radikalenrez in s temvzpostavilonekenoveparametre; obenem s tem je prinesloBrižinskespomenike, prvezapiseslovenskegajezika, noveduhovneizkušnje. Podobno kasnejeprotestantizem. Tudiprotestantizempomeniradikalenprelom s kompletnimpojmovanjemsrednjeveškegakrščanstva in njegoveskupnosti. S čim? Z uvozomtujihidej, ampak te tuje idejeso bile, da je trebavernikenagovarjati v njihovemjeziku in v polstoletja, ki sogaimeliprotestanti na voljo, sonapolnilideželo s knjižnicoslovenskihknjig, prevedliBiblijo, napraviliprvoslovenskoslovnico ... Njihovainavguralnagesta je bila pravprekinitev s tistim, kar biprejlahkoveljalo za slovenstvo. Čegledamorazsvetljenstvo, Linharta, Matičekseženi. Kaj je to? To je nekuvoženkomad, ki širiprekucniškeideje in s katerim je Linhartpokazal, da historični moment razsvetljenstvazadeva tako Pariz kot kranjskopodeželje. ČepogledamoPrešerna in njegovoodločitev, da seže po tujihizraznihformah in jihvzame za svoje. ČepogledamoCankarja – pričakalisoga na nož in pokurilinjegovoprvozbirko. ČepogledamoKosovela, vsoavantgardomedobemavojnama, Černigoja, Podbevška, Kogoja ... To so bili ljudje, ki sopovzročališkandale in prekinjali s tistim, kar je dotlej veljalo za slovenskonacionalnoidentiteto. Povojnirazvoj, Perspektive, Šalamun, OHO ... Hočemrečizelopreprostostvar: slovenskanacionalnaidentitetaseopira na serijo figur, ki so v svojemčasupomenileprelom s slovenskonacionalnoidentiteto. To je ediniproduktivninačin, kako to identitetorazumeti. Ničneogrožaslovenskenacionalneidentitetebolj kot govorjenje o njeniogroženosti. Vsetiste, ki to identitetodejanskotvorijo, so v njihovemčasuobtožili, da joogrožajo. V resnici je to vsemomenjenimedinaskupnapoteza.”