Zoran Dernovsek Viral Marketing On Internet Slo By Parcon


Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
VIRUSNI MARKETING
NA INTERNETU
VERZIJA 1.0
DECEMBER 2001
Mini eknjiga je nastala na osnovi %0Ĺ„lankov avtorja, ki so bili objavljeni v marketinako prodajni reviji
Pro-Pro (Profesionalna prodaja). Avtor ~e dlje %0Ĺ„asa intenzivno spremlja aktivne oblike promocije,
vplivanja in spletnega tr~enja, poleg tega pa se profesionalno ukvarja tudi s spletnim
pozicioniranjem, ki predstavlja relativno novo vedo pri nas in ~e zelo dolgo ne pomeni zgolj
prijavljanja doma%0Ĺ„ih strani na iskalnike in spletne imenike, temve%0Ĺ„ mnogo, mnogo ve%0Ĺ„.
Avtor te eknjige, g. Zoran Dernovaek, se ukvarja z novinarstvom ~e od leta 1976 in vodi izobra~evalne
seminarje s podro%0Ĺ„ja dela z ljudmi, osebnostnega razvoja, voditeljstva in timskega dela. Je avtor
mnogih %0Ĺ„lankov iz podro%0Ĺ„ja internetnega poslovanja in internetne varnosti (zaa%0Ĺ„ite podatkov na
internetu). Uspeano izvaja programe internetnega brandinga blagovnih znamk. Vodi razvoj in
izobra~evalne programe v vlogi prokurista dru~inskega podjetja Komunike s.p. v Ljubljani, ve%0Ĺ„
informacij o njemu in o podjetju pa lahko najdete na spletnih straneh http://www.komunikeweb.net/
Eknjigo je dovoljeno distribuirati, kopirati ali prevajati v druge jezike samo v celoti, s prevodom, ki
vklju%0Ĺ„uje celotno vsebino. Knjiga je brezpla%0Ĺ„na in je ni dovoljeno prodajati, dovoljeno pa jo je
vklju%0Ĺ„iti na poljubne informacijske nosilce (CD, DVD, ipd.), s tem da se o temu obvesti avtorja in se
mu dostavi en izvod medija (avtorski izvod). Isto velja za vse eventualne prevode v druge jezike.
Vse objave izvle%0Ĺ„kov, posameznih delov eknjige ali celotne eknjige morajo vsebovati:
" originalni naslov, datum izdaje, verzijo
" podatke o avtorju
" kontaktne podatke o avtorju in podjetju Komunike s.p.
http://www.komunikeweb.net/ 1
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
Kazalo
Kazalo.......................................................................................................................................................................2
Predgovor ...................................................................................................................................................................3
Virusni marketing na internetu ....................................................................................................................................4
Kaj pravzaprav je virus ?................................................................................................................................... 4
Klasi%0Ĺ„ni ra%0Ĺ„unalniaki virus......................................................................................................................... 5
La~ni virus (HOAX)..................................................................................................................................... 6
Kaj mi je preve%0Ĺ„ diaalo po la~nem virusu ?................................................................................................. 8
Korporacijski virusi ..................................................................................................................................... 9
Marketinako raziskovalni programi............................................................................................................. 9
Profitni virusi............................................................................................................................................. 10
Miselni protivirusni programi......................................................................................................................... 11
Profitabilnost miselnih virusov....................................................................................................................... 12
Tr~enje idej in zamisli.............................................................................................................................. 13
Tr~enje elektronskih informacij ............................................................................................................. 14
Tr~enje blaga in storitev ......................................................................................................................... 16
Pilotske marketinake raziskave ............................................................................................................. 17
Industrijsko vohunstvo............................................................................................................................. 18
http://www.komunikeweb.net/ 2
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
Predgovor
Zapomnite si.
e mislite, da nekaj deluje, ae ni re%0Ĺ„eno, da bo res delovalo.
e mislite, da nekaj ne deluje, imate prav.
Klju%0Ĺ„ novih oblik tr~enja se nahaja v izvrstnem poznavanju psihologije, poznavanju
zmo~nosti tehnologije in v hitrem odzivu na spremembe. Za prvi dve to%0Ĺ„ki potrebujete znanje,
za tretjo samozaupanje in pogum.
Zmagovalec ni tisti, ki je naredil manj napak.
Zmaga tisti, ki se iz svojih in tujih napak kar najve%0Ĺ„ nau%0Ĺ„i in ne dovoli, da bi ga te napake
zadr~ale na poti.
Za slednje je potrebno imeti jasno vizijo. Cilj.
In pomnite.
Od uspeha je samo ae ena stvar bolj zabavna. To je %0Ĺ„as, ko se vztrajno premikate proti vaaemu
cilju.
http://www.komunikeweb.net/ 3
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
Zoran Dernovaek
Virusni marketing na internetu
Internet nedvomno predstavlja eno od najmo%0Ĺ„nejaih orodij vsakega tr~nika prihodnosti.
eprav sedanji rezultati ~e ka~ejo, da tudi na poslovanje preko interneta vplivajo nekatere
klasi%0Ĺ„ne tr~ne zakonitosti, je ta medij nedvomno tisto, kar bo zaznamovalo (in oblikovalo)
tr~enje v 21. stoletju. Zaradi narave medija se na spletu vse bolj uveljavlja oblika tr~enja,
imenovana tudi virusni marketing.
Kaj pravzaprav je virus ?
Poimenovanje izhaja iz osnovnih zna%0Ĺ„ilnosti virusa:
f& je samozadosten
f& se zna razmno~evati v razli%0Ĺ„nih okoljih
f& se natan%0Ĺ„no podvaja (kopira)
f& oku~i lahko tudi tistega, ki se zaveda njegove prisotnosti
e vse opisano prenesemo v ra%0Ĺ„unalniako okolje, torej v okolje v kakranem deluje internet,
bomo ugotovili, da so ra%0Ĺ„unalniki zelo ugodno podro%0Ĺ„je delovanja, zelo ugodno gojia%0Ĺ„e za
informacijske viruse.
Informacijski virusi se v principu delijo na tri osnovne kategorije. Zaradi la~je predstave si
bomo pogledali osnovne razlike med njimi.
http://www.komunikeweb.net/ 4
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
Klasi%0Ĺ„ni ra%0Ĺ„unalniaki virus
`iri se preko ra%0Ĺ„unalniakih medijev (diskete, diski, CD, trakovi, v zadnjem %0Ĺ„asu email).
Predstavlja de%0Ĺ„ek ra%0Ĺ„unalniake kode (program%0Ĺ„ek), ki je se sposoben sam razmno~evati.
Tu se ne bomo spua%0Ĺ„ali v razlike med virusi, %0Ĺ„rvi, trojanskimi konji, ipd. (oznake kategorij
ra%0Ĺ„unalniakih virusov), ampak si bomo pogledali samo osnovno, tipi%0Ĺ„no strukturo takih
virusov.
Obi%0Ĺ„ajno so sestavljeni iz atirih delov:
f& Prvi del mu omogo%0Ĺ„a vklju%0Ĺ„evanje kode v obstoje%0Ĺ„e programe na ra%0Ĺ„unalniku in za
zagon lastne kode.
f& Drugi del mu slu~i za prikrivanje lastne prisotnosti na ra%0Ĺ„unalniku ali spominskem
mediju.
f& Tretji del je namenjen razmno~evanju. Obi%0Ĺ„ajno si  ogleda program, ki smo ga pognali
in se (%0Ĺ„e ~e ni prisoten v temu programu) vklju%0Ĺ„i v programsko kodo tega programa (ga
oku~i).
f& etrti del je sestavljen iz spro~ilca (spro~ilnega pogoja) in ciljnega dela (uni%0Ĺ„evalne oz.
destruktivne kode). Ko je dolo%0Ĺ„en pogoj izpolnjen, se aktivira uni%0Ĺ„evalni del kode
virusa. Ta del povzro%0Ĺ„a najve%0Ĺ„ akode, saj pogosto nepovratno uni%0Ĺ„uje ali poakoduje
informacije, shranjene na ra%0Ĺ„unalniku, v novejaem %0Ĺ„asu pa lahko celo fizi%0Ĺ„no poakoduje
ra%0Ĺ„unalnik.
Ra%0Ĺ„unalniaki virusi so realnost, zato zaa%0Ĺ„ita pred njimi ni zgolj modna muha. Samo redno
vzdr~evan (redno obnavljan s podatki o novih virusih) protivirusni program (na trgu jih je kar
precej razli%0Ĺ„nih) bo u%0Ĺ„inkovito a%0Ĺ„itil podatke pred poakodbami ali izbrisom. Seveda pa to ni
edini varnostni ukrep za zaa%0Ĺ„ito poslovnih informacij na ra%0Ĺ„unalniku, ukrepov je namre%0Ĺ„ kar
precej.
Zna%0Ĺ„ilno za klasi%0Ĺ„ni ra%0Ĺ„unalniaki virus je, da se razmno~uje neodvisno od %0Ĺ„loveka.
http://www.komunikeweb.net/ 5
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
La~ni virus (HOAX)
`iri se preko elektronske poate (emaila). Gre za niz informacij, ki izkoria%0Ĺ„ajo %0Ĺ„ustveno
vpletenost ljudi, najpogosteje strah, pri obravnavani temi. Svoje korenine imajo v veri~nih
pismih. Enega zadnjih primerov, ki je v nekaj dneh  oku~il ve%0Ĺ„ino interneta, je bilo
 opozorilo o ra%0Ĺ„unalniakem virusu , ki bo 1. junija 2001 nepovratno uni%0Ĺ„il vsebino trdega
diska na ra%0Ĺ„unalniku. Za ilustracijo vklju%0Ĺ„ujem tekst tudi tekst tega  virusa .
**************************************************************************
Dear friends, read this carefully, since it maybe true (I found this file on my computer)!
VERY IMPORTANT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Hi to all
VIRUS ALERT !!!
VIRUS COULD BE IN YOUR COMPUTER
It will become activate on June 1st and will delete all files and folders on the harddrive.
No Anti-Virus software can detect it because it doesn't become a VIRUS until 1/6/2001.
It travels through the e-mail and migrate to your computer. To find it please follow the following directions:
Go To "START" button
Go to "Find" or "Search"
Go to files and folders
Make sure to search in drive C
Type in; SULFNBK.EXE
Begin Search
If it finds it, highlight it and delete it
Close the dialogue box
Open the Recycle Bin
Find the file and delete it from the Recycle Bin
You should be safe.
The bad part is you need to contact everyone you sent ANY e-mail to in the past few months.
Many major companies have found this virus on their computers.
Whatever you do, DO NOT open the file.
Watch out and have a good day
**************************************************************************
Prevod:
Dragi prijatelj, preberi vse to zelo pozorno, saj je lahko vse res (to datoteko sem naael na svojem ra%0Ĺ„unalniku)
ZELO POMEMBNO !!!!!!!!!!!!!!!
Pozdrav vsem
VIRUSNI ALARM !!
VIRUS JE LAHKO V TVOJEM RA UNALNIKU
Aktivira se bo aele 1.junija in zbriae vse datoteke in direktorije na trdem disku.
Noben protivirusni program ga ne more odkriti ker se ne obnaaa kot virus do 1/6/2001. `iri se preko emailov in
se naseli v ra%0Ĺ„unalnik. Da ga odkrijea, sledi naslednjim navodilom:
& .
http://www.komunikeweb.net/ 6
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
**************************************************************************
Po nekaj dneh je priala tudi vakcina, ki je uporabnike opozorila, da ne gre za resni%0Ĺ„en virus,
temve%0Ĺ„ za eno od povsem nedol~nih datotek v operacijskem sistemu MS Windows.
Taka alarmantna opozorila o neki  nevarnosti so pravzaprav pravi miselni virusi. `irijo jih
namre%0Ĺ„ izklju%0Ĺ„no ljudje sami. Izkoria%0Ĺ„a se strah pred znano nevarnostjo, tako da je velik del
dane informacije pravzaprav resni%0Ĺ„en.
Na %0Ĺ„loveka pa vplivajo sublimalno (podzavestno) ter napadajo njegov strah pred neznanim.
Opisanemu primeru je nasedlo tudi precej ra%0Ĺ„unalniakih strokovnjakov. `ele zdravilo (oz
vakcina) v obliki realne informacije iz naslovov, ki u~ivajo med ljudmi zaupanje
(kredibilnost) je ustavila airjenja tega virusa.
Vendar ne pozabimo  tudi vakcina je bila poslana na vse iste email naslove, kamor so
ljudje v prvem krogu airjenja poailjali opozorilo o virusu. Zato predstavlja tudi  vakcina
pravzaprav drugi miselni virus, ki je reklamiral dva proizvajalca: Microsoft in Symantec. Za
ilustracijo si poglejmo tudi del teksta vakcina (brez vklju%0Ĺ„enih spletnih povezav).
**************************************************************************
Prijateljica mi je posredovala tale e-mail ...
g. & , dobro beri..
Iz zanesljivih virov sem izvedela, da SULFNBK. EXE ni virus ampak program%0Ĺ„ek v Win98, ki pomaga brati
dolga imena datotek (nekaj takega) in ga ni priporo%0Ĺ„ljivo brisati. Takole
so nas ...
Pa lep dan se naprej.
lovek potem res ne ve ve%0Ĺ„, ali zafrkavajo ali pa mislijo resno. E-mail se mi je zdel verodostojen (dobil sem ga
od nekoga, za katerega vem, da mu lahko zaupam). Odslej naprej, od mene ne bo nobenih obvestil o virusih
(takanih ali druga%0Ĺ„nih) ker vidim, da gre velikokrat za zafrkancijo. Vsem, ki sem vam posredoval naprej e-mail,
se vam opravi%0Ĺ„ujem. lovek ho%0Ĺ„e kdaj narediti dobro, pa ga vseeno kiksne.
CARPE DIEM!
g. &
P.S. Pa ae eno obvestilo, da boste videli, da je obvestilo o virusu res la~no. Posredoval ga je kolega, ki obvlada
ra%0Ĺ„unalniatvo.
g. & , ~ivjo!
Opozorilo za virus, ki si ga poslal v%0Ĺ„eraj je la~no...
Lep pozdrav, J.
(poleg je bila pripeta datoteka iz stre~nika symantec.com - SULFNBK.EXE Warning / category HOAX)
**************************************************************************************
http://www.komunikeweb.net/ 7
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
Tudi sam sem prejel nekaj opozoril o novem, nevidnem virusu  vendar jih nisem poailjal
naprej. Prejeto obvestilo je le eno od mnogih, ki so mi jih posredovali prijatelji (le v
ilustracijo).
Kaj mi je preve%0Ĺ„ diaalo po la~nem virusu ?
1. Nevidnost virusa za vse protivirusne programe. Vsak nov, unikatni ra%0Ĺ„unalniaki virus
(klonirane ali predelane viruse protivirusni programi v ve%0Ĺ„ini u%0Ĺ„inkovito ustavijo) je v
za%0Ĺ„etku neviden za zaa%0Ĺ„itne programe. Vendar pa ne tudi v nadaljevanju. Ra%0Ĺ„unalniaki
virus je primerljiv s %0Ĺ„loveako DNK kodo, ima svoj zna%0Ĺ„ilen vzorec in podpis. To s
pridom izkoria%0Ĺ„ajo protivirusni programi, ki ia%0Ĺ„ejo ta zna%0Ĺ„ilen vzorec, prepoznajo vrsto
virusa in ga onemogo%0Ĺ„ijo (odpravijo). Zato trajna nevidnost virusa za protivirusne
programe zaenkrat ae ne obstaja.
2. Nujnost sporo%0Ĺ„ila. Izjemno kratek rok, v katerem je bilo sugerirano poailjanje virusa na
naslove iz email baze prejemnika, ni zna%0Ĺ„ilen za prave ra%0Ĺ„unalniake viruse. Pri pravih
virusih je sicer nujnost obvea%0Ĺ„anja prisotna, vendar obi%0Ĺ„ajno ni omejena s %0Ĺ„asovnim
rokom. V kombinaciji s prejanjo to%0Ĺ„ko je vse preve%0Ĺ„ diaalo po la~nem virusu. Vendar pa
so to prepoznali le tisti, ki se zavedajo prisotnosti realnosti testiranja tehnik virusnega
marketinga na internetu.
3. Poziv k takojanji, nepreklicni aktivnosti. Poziv k takojanji aktivnosti je nekaj, kar je
znano ~e iz veri~nih pisem. Tam je ves zadnji del pisma obi%0Ĺ„ajno namenjen opisom
grozot, ki se bodo zgodile prejemniku, %0Ĺ„e zadeve ne bo razmno~il in poslal na %0Ĺ„imve%0Ĺ„
naslovov naprej. Poleg je seveda vklju%0Ĺ„eno tudi nekaj zgodbic, ki ilustrirajo opisane
grozote.
La~ni virusi so lahko aale, potegava%0Ĺ„ine, marketinaki testi ali prikrito oglaaevanje. Vselej pa
je njihov prenaaalec %0Ĺ„lovek sam. Preverjanje na protivirusnih centrih ali iskalcih nas obi%0Ĺ„ajno
hitro usmeri na pravo sled.
http://www.komunikeweb.net/ 8
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
Korporacijski virusi
Naslednja vrsta virusov so korporacijski virusi. Ti virusi obi%0Ĺ„ajno ne povzro%0Ĺ„ajo neposredne
akode na ra%0Ĺ„unalniku, vendar pa grobo posegajo v zasebnost (seveda iz osebnega vidika). V
grobem jih lahko delimo na marketinako-raziskovalne programe in sublimalno replikativne
programe (samorazmno~ujo%0Ĺ„e programe, ki izrabljajo %0Ĺ„lovekovo podzavest).
Glede na razvoj bo verjetno v prihodnosti teh korporacijskih virusov vse ve%0Ĺ„. e si na kratko
ogledamo obe podkategoriji:
Marketinako raziskovalni programi
f& Programi, ki so namea%0Ĺ„eni na ra%0Ĺ„unalnik z dovoljenjem uporabnika/lastnika. Sledijo
lahko aktivnosti na ra%0Ĺ„unalniku, povezovanje z razli%0Ĺ„nimi naslovi na internetu, instalirane
programe, pogostost uporabe, %0Ĺ„ase in trajanje dostopov, ipd. Cilj je marketinaka analiza
kon%0Ĺ„nega uporabnika. Zbrani podatki se avtomatsko poailjajo, npr. enkrat na pol leta, na
naslov podjetja, kjer se izvaja tr~ne analize. Primeri so brezpla%0Ĺ„ni programi, ki v %0Ĺ„asu,
dokler niso registrirani,  vrtijo reklame na omizju (lahko pa ae vse opisano).
f& Programi, ki so namea%0Ĺ„eni na ra%0Ĺ„unalnik brez dovoljenja uporabnika/lastnika. Sledijo
lahko iste aktivnosti na ra%0Ĺ„unalniku kot prejanja kategorija, avtomatsko poailjanje pa je
pogostejae, saj bi bila sicer njihova prisotnost zaznana s strani uporabnika. Ti programi
spadajo v kategorijo industrijskega vohunstva.
f& Generi%0Ĺ„no namea%0Ĺ„eni programi. Kupljeni in registrirani programski paketi naj ne bi
vsebovali takih skritih kod, pa vendar jih. Eden bolj znanih primerov je bil programski
paket MS Office 97, ki je vseboval, poleg unikatne identifikacijske kode (GUID), tudi
kodo za zbiranje in poailjanje podatkov o vseh namea%0Ĺ„enih programih na ra%0Ĺ„unalniku.
Spremljanje aktivnosti uporabnika in razairjenosti posameznih programov konkurence na
ra%0Ĺ„unalnikih, glede na geografsko lokacijo, je seveda pomemben marketinaki podatek.
http://www.komunikeweb.net/ 9
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
Profitni virusi
Sublimalno replikativne programe imenujejo tudi profitne viruse. Gre za ra%0Ĺ„unalniake ali
marketinake programe, ki jih razmno~ujejo ljudje, vendar pa vsebina programa ni klju%0Ĺ„ za
razairjanje. Spremno besedilo (ali popularno imenovani drobni tisk) je tisto, ki omogo%0Ĺ„a
eksplozivno (izjemno hitro) razairjanje takih programov.
f& Ra%0Ĺ„unalniaki programi. Cilj je poceni in u%0Ĺ„inkovita promocija spletnih strani, kjer se
prodaja informacije kon%0Ĺ„nim uporabnikom. Poleg tega slu~ijo tudi za usmerjanje v spletne
trgovine.
f& Marketinaki programi. Tipi%0Ĺ„en primer so npr. MLM (multi level marketingi) programi,
kjer dejansko proizvode/usluge prodajajo sublimalne vsebine v drobnem tisku, vendar pa
kopiranje (podvajanje) ni tako hitro in natan%0Ĺ„no kot pri ra%0Ĺ„unalniakih programih.
http://www.komunikeweb.net/ 10
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
Miselni protivirusni programi
e strnemo vse omenjeno, lahko ugotovimo, da je virusni marketing (marketing z miselnimi
virusi / vzorci) pravzaprav ~e stara stvar. Uporabljajo ga vse religije, veliko vrst modernih
marketingov in predvsem vsi oglaaevalci. Poimenovanje virusni (z negativnim predznakom)
prinaaa pravzaprav nov, bolj poaten pristop k oglaaevanju, saj uporabnika vnaprej opozori, da
bo oku~en z dolo%0Ĺ„enimi miselnimi virusi.
Z u%0Ĺ„inkovitim spremljanjem tega podro%0Ĺ„ja in podro%0Ĺ„ja uporabne psihologije se lahko
uporabnik izogne marsikateri miselni manipulaciji. Tako predstavlja racionalen pristop do
tega podro%0Ĺ„ja neke vrste miselni protivirusni program, ki a%0Ĺ„iti potroanike pred ekstremi in
vsakodnevnim manipuliranjem.
http://www.komunikeweb.net/ 11
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
Profitabilnost miselnih virusov
Virusni marketing na internetu pa, poleg ~e opisanih, izkoria%0Ĺ„a ae veliko drugih vrst  miselnih
virusov
" za kreiranje velikega atevila obiskov spletnih strani
" za promocijo blagovnih znamk in podjetja
" za neposredno prodajo
" za razne oblike tr~nih raziskav
Virusni marketing na internetu lahko v osnovi delimo na nekaj vrst
f& Tr~enje idej in zamisli
f& Tr~enje elektronskih informacij
f& Tr~enje blaga in storitev
f& Pilotske marketinake raziskave
f& Industrijsko vohunstvo
http://www.komunikeweb.net/ 12
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
Tr~enje idej in zamisli
Tr~enje idej in zamisli izkoria%0Ĺ„a %0Ĺ„loveako radovednost in podjetniako
te~njo po razvoju.
Internet je ogromen elektronski vir informacij. Vendar pa je ve%0Ĺ„ina informacij preve%0Ĺ„ skopa,
nepovezana in v praksi neuporabna.
Tudi na temu podro%0Ĺ„ju velja (na sploano) pravilo 80/20, v primerih iskanja strokovno
zahtevnejaih informacij pa celo 95/5 ali slabae.
Zato so za%0Ĺ„ela velika podjetja ~e pred nekaj leti odpirati delovna mesta za tiste ra%0Ĺ„unalnikarje,
ki pregledujejo in ia%0Ĺ„ejo koristne informacije na internetu. Ti delavci predstavljajo prvi filter
za vhodne informacije in ideje, zato morajo biti airoko razgledani, ra%0Ĺ„unalniako pismeni in
zmo~ni poiskati prave informacije v %0Ĺ„im krajaem %0Ĺ„asu.
To dejstvo predstavlja prilo~nost za vse inovatorje in izumitelje, ki lahko svoje ideje in
zamisli (v okrnjeni obliki) predstavijo na internetu. Tako jih bo podjetje, ki potrebuje njihovo
znanje, poiskalo samo. Obi%0Ĺ„ajno je teh podjetij ve%0Ĺ„, zato je to tudi oblika pospeaevanja
konkuren%0Ĺ„nosti in prodaje.
Seveda pa se inovatorjem spla%0Ĺ„a investirati v kvalitetno spletno stran, ker jim bo le to
omogo%0Ĺ„ilo ustrezno prestavitev bodo%0Ĺ„emu kupcu.
http://www.komunikeweb.net/ 13
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
Tr~enje elektronskih informacij
Tr~enje elektronskih informacij izkoria%0Ĺ„a ~eljo po znanju, zabavi,
uveljavljanju in nujo po ve%0Ĺ„ji konkuren%0Ĺ„nosti, zajema pa pravzaprav kar
nekaj podro%0Ĺ„ij
f& Tr~enje elektronskih knjig
f& Tr~enje elektronskih zapisov glasbe in filmov
f& Tr~enje elektronskih zbirk podatkov (imenikov, interaktivnih baz podatkov, ipd.)
f& Tr~enje elektronskega svetovanja (preko emaila ali posebnih zaa%0Ĺ„itenih strani, pa tudi
preko internetne telefonije)
f& Izmenjava podatkov med podjetji in izmenjava pasic, oglasov, email sporo%0Ĺ„il, avtorskih
zapisov, ipd.
Kdo ne pozna najbolj razvpite elektronske knjigarne na internetu, http://amazon.com ali ene od
slovenskih ina%0Ĺ„ic, http://emka.si ? Tr~enje knjig v spletnih knjigarnah seveda ae vedno ni
popolnoma elektronsko (pla%0Ĺ„ila lahko potekajo tudi po klasi%0Ĺ„ni poti, prav tako je velika
ve%0Ĺ„ina knjig ae vedno natisnjena, v elektronski obliki pa se nahaja zgolj kratek opis.
Nekatera podjetja ~e izdelujejo tudi pregledne zbirnike knjig z opisi vsebine in jih izdajajo na
CD ali DVD ploa%0Ĺ„ah. Vendar pa bo to podro%0Ĺ„je postalo zares rentabilno aele tedaj, ko bo
mogo%0Ĺ„e vsako knjigo iz ponudbe kupiti v klasi%0Ĺ„ni (natisnjeni) in elektronski verziji (verzijah
 npr. prirejene za dlan%0Ĺ„nike).
Tr~enje elektronskih zapisov glasbe in filmov je zaenkrat ae v povojih. S tem, da so se pojavili
novi formati elektronskih zapisov glasbe in filma, ae vedno ni odpravljen osnovni problem
interneta  hitrost prenosa podatkov. Nizka hitrost prenosa podatkov v informacijsko manj
razvitih dr~avah je pogosto posledica monopolov lokalnih telekomunikacijskih podjetij in
nerazumevanje nujnosti hitrih komunikacijskih povezav za hitrejai razvoj cele dr~ave.
Ameriaki primer je druga%0Ĺ„en, zato se te oblike tr~enja tam najhitreje uveljavljajo.
eprav se je nekaj %0Ĺ„asa veliko glasbe dobilo brezpla%0Ĺ„no (primer http://napster.com ), pa se
krepijo te~nje po zaa%0Ĺ„iti avtorskih pravic tudi na internetu. Ko bodo zalo~niki klasi%0Ĺ„nih oblik
zapisov (ploa%0Ĺ„, CD ploa%0Ĺ„, digitalnih diskov, DVD, itd.) razumeli, da imajo z distribucijo
svojega blaga preko interneta veliko ni~je stroake, da pa morajo zato biti tudi cene bistveno
ni~je, bo ta oblika tr~enja v desetletju ali pa ae prej, presegla klasi%0Ĺ„no prodajo.
Tr~enje elektronskih zbirk podatkov je najve%0Ĺ„krat namenjeno podjetjem in izkoria%0Ĺ„a njihovo
potrebo po racionalnosti in hitrem odzivu. Pogosto nudi ae dodatne usluge podjetjem 
partnerjem. Interaktivne oblike poslovnih imenikov so ~e stari znanci (med najve%0Ĺ„jimi: v
Sloveniji - PIRS, Rumene strani, TIS; v Evropi in Sloveniji - WLW). Vendar pa mora biti ta
interaktivnost ustrezno podprta tudi na internetu (primer http://wlw.si ), sicer je prodaja
klasi%0Ĺ„nih digitalnih oblik zapisa in dodatnih uslug veliko manjaa kakor bi lahko bila.
Internetni svetovalci nastopajo v vlogi zunanjega prvega filtra informacij in izkoria%0Ĺ„ajo
potrebo po ~ivi komunikaciji in potrebo po ciljnem znanju. Svetovalci so pogosto
medsebojno povezani v prave pravcate svetovalne mre~e, %0Ĺ„lani pa so lahko (zaradi narave
http://www.komunikeweb.net/ 14
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
medija) ljudje iz celega sveta. Slovenska on-line svetovalna mre~a je zaenkrat ae stvar
prihodnosti (prva je trenutno ae v nastajanju)  bo pa vsekakor povezana tudi s podobnimi
mre~ami po svetu. Ve%0Ĺ„ informacij o temu lahko ~e dobite preko naslova net2biz@slo.net .
Izmenjava podatkov med podjetji temelji na nuji in potrebi po ve%0Ĺ„ji konkuren%0Ĺ„nosti.
Obi%0Ĺ„ajno do tega pride aele po nekem  spoznavnem obdobju . Najbolj zna%0Ĺ„ilni predstavniki
tega trenda so izrazito B2B (posel-posel) usmerjena podjetja, ki z izmenjavo podatkov
dose~ejo:
f& Hitrejae odzivanje na spremembe na trgu
f& Zmanjaanje stroakov razvoja
f& Usklajeno airao (skupno) ponudbo
f& Ponudbo tipa B2C (business to customer; posel-kupcu), kjer se lahko za vsakega kupca v
realnem %0Ĺ„asu oblikuje specifi%0Ĺ„no ponudbo in storitev/proizvod
f& Rezultate sinergi%0Ĺ„nega delovanja (po daljaem obdobju sodelovanja B2B)
f& Kot rezultat vsega  ve%0Ĺ„jo konkuren%0Ĺ„nost in ve%0Ĺ„ji tr~ni dele~
Pri vsemu temu velikost posameznega podjetja ne igra ve%0Ĺ„ odlo%0Ĺ„ilne vloge v skupnem
nastopu na trgu.
Izmenjava pasic, oglasov, email sporo%0Ĺ„il, avtorskih zapisov in podobnega prav tako temelji na
nuji in potrebi po ve%0Ĺ„ji konkuren%0Ĺ„nosti, vendar pa ni nujno vezana na podjetja  tu je
prostor tudi za posameznike. Pri posameznikih gre tudi za potrebo po osebnem
uveljavljanju. Izmenjava pasic (bannerjev), oglasov (ads), email sporo%0Ĺ„il (email baz
podatkov), avtorskih zapisov (elektronsko objavljenih %0Ĺ„lankov), povezav (links), nasvetov,
itd. omogo%0Ĺ„a vsakemu, ki je priklju%0Ĺ„en na internet, da dodaja svoj osebni doprinos na
internetu.
Pri tem pogosto sre%0Ĺ„amo spletne strani, ki so polne neurejenih povezav, natla%0Ĺ„ene z
reklamnimi pasicami in sporo%0Ĺ„ili ali pa vsebujejo samo povezave na druge strani  so brez
lastne vsebine. Te strani predstavljajo informacijski aum (odpadek) na internetu, ki nam
onemogo%0Ĺ„a hitrejai dostop do koristnih informacij.
Zato je ta vrsta izmenjav tudi najpogosteje zlorabljena oblika na internetu. Pravilna uporaba
opisanih izmenjav pa je lahko zelo koristna.
Klju%0Ĺ„ je v uravnote~enosti in koristnosti osnovne vsebine strani.
http://www.komunikeweb.net/ 15
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
Tr~enje blaga in storitev
Tr~enje blaga in storitev temelji na potrebi po dobrinah in pre~ivetju.
eprav se smatra internet za nosilca zagotavljanja viajih nivojev potreb, so trendi (trenutno
ve%0Ĺ„inoma ameriaki) ~e jasni. Ljudje bodo, zaradi prihranka %0Ĺ„asa in energije, vedno pogosteje
kupovali samo ae preko interneta, zgolj na podlagi elektronskih ali tiskanih katalogov. Slaba
tola~ba, da je za to potreben %0Ĺ„as, ne bo nikomur pomagala.
Potrebo po dobrinah in po razli%0Ĺ„nih storitvah reaujejo danes razli%0Ĺ„ne elektronske trgovine
(primer http://ebay.com ), tudi pri nas jih je nekaj  zraslo v zadnjih letih. Vendar pa imajo
skupne hibe in te~ave, vezane na zaa%0Ĺ„ito potroanika in dostavo blaga. Zato se bo to podro%0Ĺ„je v
Evropi bolj razvilo aele v tem desetletju.
Potreba po pre~ivetju je prisotna pri osnovnem naboru artiklov (popularni  koaarici ).
Razlog, zakaj to pri nas ae ni za~ivelo v polni meri, gre iskati v slabi zaa%0Ĺ„iti kupca (garanciji
cene), slabi zaa%0Ĺ„iti podatkov pri elektronskem pla%0Ĺ„ilu (nezaupanje iz obeh strani), neurejeni
dostavi blaga, temu, da kupci na to ae niso navajeni, ipd.
Klju%0Ĺ„na te~ava ti%0Ĺ„i pravzaprav v samih distribucijskih podjetjih, ki ne ~elijo deliti dobi%0Ĺ„ka z
drugimi podjetji (in ga zato tudi delijo veliko manj, kot bi ga lahko). Z nadaljnjim
povezovanjem tipa B2B bo ta problem s%0Ĺ„asoma odpravljen  za tiste, ki se ne bodo hoteli
povezovati po bli~njici s ste%0Ĺ„ajem. Tudi to podro%0Ĺ„je se bo v Evropi bolj razvilo aele
naslednjih letih.
http://www.komunikeweb.net/ 16
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
Pilotske marketinake raziskave
Pilotske marketinake raziskave temeljijo na podjetniaki potrebi po
racionalnosti.
Kam vlagati, koliko, zakaj, kdaj, kako & Marketinaki pilotski projekti dajejo odgovore na ta
vpraaanja preden podjetje vlo~i glavnino sredstev v neko novo storitev ali izdelek.
O nekaterih elektronskih oblikah raziskav ste lahko brali v prejanjih atevilkah  to so razni
 brezpla%0Ĺ„ni programi (gozzila), on-line raziskave (http://npd.com ) ali elektronski vpraaalniki,
lahko pa so samo razne oblike spremljanja vaaega obiska na spletnih straneh (roboti, dnevniki
obiskov,  piakotki in drugo), s %0Ĺ„imer podjetje pridobiva informacije o vaaih interesih,
potrebah.
V direktni obliki se te informacije uporablja za izboljaano sodelovanje s kupcem (boljai B2C
oz. CRM odnos), v analiti%0Ĺ„ni obliki pa za spremljanje in napovedovanje tr~nih trendov.
Te oblike raziskav so pogosto tar%0Ĺ„a napadov raznih varuhov zasebnosti
na internetu.
http://www.komunikeweb.net/ 17
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
Industrijsko vohunstvo
Industrijsko vohunstvo, tako kot tudi  klasi%0Ĺ„no vohunstvo , temelji na
potrebi po informiranosti.
Marsikateri, navidez nedol~ni program, se lahko izka~e kasneje za trojanskega konja, ki ni
nujno vedno le neka vrsta ra%0Ĺ„unalniakega virusa. Programi za elektronsko bojevanje
(informacijsko vojskovanje) pogosto temeljijo na miselnih virusih, saj se tako najhitreje in
naju%0Ĺ„inkoviteje namestijo v ra%0Ĺ„unalnike. Ob izpolnitvi nekaterih pogojev, se tak trojanski
konj spro~i in omogo%0Ĺ„i nedovoljen vpogled v podatke podjetja ali v osebne podatke.
Zaa%0Ĺ„ita na temu podro%0Ĺ„ju je relativna  kar pomeni, da ni absolutno varnega zaa%0Ĺ„itnega
programa. V razvoju zaa%0Ĺ„itnih heuristi%0Ĺ„nih ( samou%0Ĺ„e%0Ĺ„ih ) programov so priale trenutno
najdlje nekatere velike ameriake vladne agencije (primer NSA, vojska).
O tem podro%0Ĺ„ju bo v prihodnosti zagotovo ae veliko napisanega.
Podjetja, ki ~elijo danes varno elektronsko poslovati, se morajo zavedati, da na podro%0Ĺ„ju
varnosti ni absolutnih resnic in ni najpametnejaega partnerja (so samo naju%0Ĺ„inkovitejai).
Lastno znanje tu najpogosteje ni ve%0Ĺ„ dovolj, zato se je potrebno povezovati.
Virusni marketing (miselni virusi) na internetu se ka~e v tudi obliki razli%0Ĺ„nih programov za
generiranje %0Ĺ„lanstva mre~nega tipa, za spremljanje odzivov, za avtomatsko generiranje
odzivov, za email  bombardiranje , kot  brezpla%0Ĺ„ne (sponzorirane) elektronske knjige, ipd.
Gornji opis je namenjen opisu nekaterih zna%0Ĺ„ilnosti takega tr~enja.
Zavedati se moramo, da ve%0Ĺ„ina uspeanega tr~enja na spletu danes temelji
na virusnem marketingu.
Opisane oblike so le del zelo pestrega izbora orodij in oblik, ki jih lahko sre%0Ĺ„amo danes na
internetu.
Zato to staro podro%0Ĺ„je miselnih vplivov danes dobiva popolnoma novo obliko in bo v
prihodnosti najverjetneje postalo nova veja ekonomije.
http://www.komunikeweb.net/ 18
Zoran Dernovaek: Virusni marketing na internetu Copyright © Komunike 2001
Vstopite v svet kreativnih oblik
razmialjanja in tr~enja
Obia%0Ĺ„ite nove in prenovljene strani podjetniake mre~e
KomunikeWeb in podjetja Komunike.
Naleteli boste na prve in ae vedno najve%0Ĺ„je in najobse~nejae slovenske strani, kjer lahko
dobite veliko brezpla%0Ĺ„nih informacij o temu, kaj je:
motivacija, osebna rast, vodenje in timsko delo
pozitivno komuniciranje, govorica telesa, %0Ĺ„ustvena inteligenca
kreativno u%0Ĺ„enje, uspeana predstavitev vaaih idej in programiranje za uspeh
virusni, sublimalni in gverilski marketing v praksi in na spletu
internetno oglaaevanje, promocija in spletno pozicioniranje doma%0Ĺ„ih strani
misel
Vedno, kadar se boste vpraaali
kaj lahko naredite iz vaaega
~ivljenja, se vrnite na te strani in
naali boste odgovore.
Kajti odgovori so vedno tu, le
vidimo jih ne vedno.
%7Ĺ„elimo vam veliko uspeha v
~ivljenju, lahko pa vam na vaai
poti uspeha pomagamo prehoditi
najte~ji del, za%0Ĺ„etek.
http://www.komunikeweb.net/
Komunike s.p., Dunajska 21, 1000 Ljubljana, Slovenija
komunike@volja.net
http://www.komunikeweb.net/ 19


Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
consumer behavior on international market placet
International trade by technology intensity
Viral Marketing Hand Out Uzupelniony
informatyka marketing wirusowy w internecie piotr r michalak ebook
Marketing wirusowy w Intern
PTS Toolkit 2000 on International versions of Windows
Organic A Study on Engineering Miracles by D&D

więcej podobnych podstron