Evropsko pravo za mejno policijo

Westphal•Stoppa

Evropsko pravo

za mejno policijo

Prakti ni u benik za evropske mejne policiste

s podro ja tujskih, azilnih in begunskih

pravnih predpisov Evropske Unije ter

Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma

Herausgeber / Izdajatelj

Volker Westphal und Edgar Stoppa

Grenzschutzschule Lübeck

Lehrbereich 1 / Lehrgruppe Eingriffsrecht

Ratzeburger Landstrasse 4

D-23562 Lübeck

Tel.: +49 451 / 203 - 1235

Fax: +49 451 / 203 - 1179

Email:

bgssch.westphal@t-online.de

Email:

edgarstoppa@bgs.bund.de

Homepage:

www.westphal-stoppa.de

Prevod

Odgovorna za prevod iz nemškega jezika v slovenski jezik: Lea Pec

Avtorja se zahvaljujeta Lei Pec za prevod v slovenski jezik.

Subvencija Evropske unije

Izdajo knjige je subvencionirala Evropska unija v okviru projekta PHARE.

1. izdaja 2003

Predgovor

Hiter razvoj evropskega tujskega in azilnega prava po ustanovitvi Evropske unije

01.11.1993, zlasti pa po uveljavitvi Amsterdamske pogodbe 01.05.1999, sta odlo ilno

spremenila pravno podlago za delo evropskih mejnih policij.

Najpomembnejše norme za izvajanje mejnopolicijskih nalog so sestavni del prava

Evropske unije (evropskega prava). Pogoji za vstop tujcev, pa naj bodo to državljani

Evropske unije ali državljani tretjih držav, so dolo eni na ravni evropskega pravnega

reda. Mejne policije držav Evropske unije morajo zaradi tega svoja prizadevanja

okrepljeno usmeriti v novo nastali pravni položaj in se v okviru izobraževanja in uspo-

sabljanja intenzivno posvetiti evropskemu pravu. To velja še zlasti za mejne policije

pristopnih držav, ki bodo po pristopu k Evropski uniji in kasneje, po dokon ni uveljavi-

tvi Schengenskega izvedbenega sporazuma, v svojih državah morale prevzeti odgo-

vornost za varovanje zunanjih meja Evropske unije in posledi no prevzeti ter za eti

uporabljati za njih nekoliko neobi ajne pravne predpise.

Praksa kaže, da nacionalni zakonodajalec ne more konstantno slediti bliskovitemu

razvoju prava, ki ga bistveno zaznamuje in poganja tudi sodna praksa Evropskega

sodiš a Evropske skupnosti. Nacionalno pravo zaradi tega vedno ne ustreza popol-

noma aktualnim evropskim zahtevam. Ker ima evropsko pravo neposredno veljavo

pred nacionalnim pravom, mora mejna policija, skladno s tem, v konkretnih situacijah

sprejemanja odlo itev, ob asno ravnati tudi v nasprotju z obstoje im nacionalnim

pravnim redom. To pa ima za predpogoj poglobljeno poznavanje tako nacionalnega

kot tudi evropskega pravnega reda.

Pri ujo a knjiga obravnava dolo be evropskega pravnega reda, ki so pomembne za

mejnopolicijsko prakso in jih razlaga na podlagi prakti nih primerov. S tematskega

vidika obsega uvod v evropsko pravo, kolikor je le-to pomembno za mejnopolicijsko

prakso. Poleg pregleda evropskega prava in institucij Evropske unije knjiga posreduje

tudi dolo be, pomembne za mejnopolicijsko prakso, velik poudarek pa daje predsta-

vitvi vstopne mejne kontrole v skladu z merili Schengenskega izvedbenega sporazu-

ma ter tujskim in azilnim pravnim dolo bam.

Teme so pretežno prilagojene naslovnikom, ki kot mejni policisti izvajajo postopke

mejne kontrole, odlo ajo o vstopu posameznika na ozemlje Evropske unije ali so kot

strokovni u itelji dejavni na podro ju mejnopolicijskih zadev.

Volker Westphal in Edgar Stoppa

Junij 2003

Grenzschutzschule (Šola mejne zaš ite)

Lehrbereich 1 – Einsatzführung (Podro je 1)

Ratzeburger Landstraße 4

D-23562 Lübeck

Opombe

O virih

Glede na dejstvo, da je pri ujo a knjiga naravnana mednarodno, besedilo v veliki meri

ne vsebuje navedb literature niti primerov nemške sodne prakse. Nasprotno pa je v veli-

kem obsegu citirana sodna praksa Sodiš a Evropske unije (EUSod). V posameznih prime-

rih so navedene tudi opombe glede objav na INTERNETU. Nepogrešljiv vir za vse, ki se

ukvarjajo z evropskim pravom, je uradna doma a stran Evropske unije, ki je dostopna v

vseh uradnih jezikih Evropske unije, v prihodnje potemtakem tudi v jezikih pristopnih držav

(http://www.europa.eu.int). Popis mednarodne literature v zvezi z evropskim pravom se

nahaja v seznamu literature.

O pravnih mnenjih

Mnenja v pri ujo i predstavitvi evropskega prava za mejno policijo v prvi liniji upoštevajo

obstoje e direktive, ki se nanašajo na delo vseh mejnih policij držav lanic EU, še zlasti pa

sklepe Schengenskega izvršnega odbora in dolo be Schengenskega priro nika. Poleg

tega knjiga predstavlja tudi osebno pravno mnenje avtorjev, ki se oslanja predvsem na

interpretacije priznanih pravnih strokovnjakov na podro ju tujskega, azilnega in evropske-

ga prava in predvsem na pravno prakso sodiš a Evropske unije. Nadalje knjiga pov-

zema tudi dolgoletne mejnopolicijske izkušnje na podro ju izvajanja dolo b Schengenske-

ga izvedbenega sporazuma in prava svobode gibanja. Vendar pa v zvezi s številnimi prob-

lemi novega evropskega tujskega in azilnega prava, ki je pomemben tudi v mejnopolicij-

skem smislu, zaenkrat ne obstajajo neka skupna obvezujo a navodila, temve le redki

primeri sodne prakse in literature. Avtorja kakopak v številnih problemskih sklopih ponujata

možne rešitve v upanju, da bodo uspele prepri ati tako v pravnem kot v prakti nem smislu.

O pojmu evropskega prava

Evropska unija (EU) obstaja od Maastrichtske pogodbe. Poslužuje se organov Evropske

skupnosti (ES), ki obstaja še naprej. V javnosti in v medijih se obi ajno omenjajo Evrop-

ska unija, državljani Evropske unije in Evropski parlament. Ker pa poleg Pogodbe o Ev-

ropski uniji (PEU) še nadalje obstaja Pogodba o evropski skupnosti (PES), ki vsebuje

pomembne dolo be za konkretno izvajanje pravnih dolo b v praksi, je v pravni literaturi

govora tudi o evropskem skupnostnem pravu oz. pravu Skupnosti. V tej knjigi se na e-

loma uporablja pojem Evropske unije. Pravo, ki izhaja iz PEU in pogodb Skupnosti nad-

pomensko imenujemo pravo Evropske unije. Pojem Evropska skupnost ali pravo Evrop-

ske skupnosti se uporablja zgolj v zgodovinskih predstavitvah ali ko se to zdi pomembno

zaradi razmejevanja od prava PEU. Naj bo na tem mestu omenjen še spor glede tega, ali

Evropska unija (kot celota) sama predstavlja mednarodnopravni subjekt ali to velja zgolj

(nesporno) za Evropsko skupnost (v zvezi s tem gl. v nemški literaturi: Wichard in Calli-

es/Ruffert [Izdajatelj] Kommentar zum EU-Vertrag und EGV 2. Auflage, Art. 1 št. 7 ff EGV;

v angleški literaturi pa: D. Curtin, The Constitutional Structure of the Union: A Europe of

Bits and Pieces, Common Market Law Review 30 [1993] str. 17 [27] – Conclusion, oz. in-

ternet naslov http://www.jeanmonnetprogram.org/papers/00/000501-05.html.

Ne glede na to se v pri ujo em gradivu tudi pri mednarodnopravnih pogodbah, ki jih skle-

ne Evropska skupnost, kot pogodbeni partner smatra Evropska unija.

Vsebinsko kazalo

Predgovor ............................................................................................................................3

Opombe ...............................................................................................................................4

Vsebinsko kazalo.................................................................................................................5

1. Evropska unija .................................................................................................................8

1.1 Splošno ......................................................................................................................8

1.2 Trije stebri Evropske unije ..........................................................................................9

1.2.1 Prvi steber ...........................................................................................................9

1.2.2 Drugi steber .........................................................................................................9

1.2.3 Tretji steber........................................................................................................10

1.3 Vsebina Pogodbe o Evropski uniji ............................................................................11

1.4 Pravni karakter Evropske unije in Evropske skupnosti .............................................12

1.5 Prostorska širitev Evropske unije .............................................................................13

1.6 Razvoj v prihodnosti .................................................................................................16

1.6.1 Pogodba iz Nice.................................................................................................16

1.6.2 Ustavni konvent .................................................................................................16

1.6.3 Vladna konferenca 2004....................................................................................16

1.7 Organi Evropske unije ..............................................................................................17

1.7.1 Evropski svet .....................................................................................................17

1.7.2 Svet (Svet ministrov)..........................................................................................17

1.7.3 Komisija .............................................................................................................18

1.7.4 Evropski parlament ............................................................................................19

1.7.5 Sodiš e Evropske unije .....................................................................................20

1.7.6 Drugi organi Evropske unije...............................................................................22

2. Zgodovinski razvoj Evropske unije s posebnim poudarkom na dogodkih, pomembnih za

mejno policijo.................................................................................................................23

3. Pravo Evropske unije.....................................................................................................30

3.1 Splošno ....................................................................................................................30

3.2 Primarno pravo EU...................................................................................................31

3.2.1 Pregled ..............................................................................................................31

3.2.2 Dolo be primarnega prava EU, ki so pomembne za mejno policijo ...................32

3.2.3 Prepoved diskriminacije.....................................................................................32

3.2.4 Državljanstvo Unije ............................................................................................35

3.3 Sekundarno pravo EU ..............................................................................................36

3.3.1 Pregled ..............................................................................................................36

3.3.2 Omejitev sprejemanja pravnih norm EU ............................................................39

3.3.3 Uradni list EU.....................................................................................................40

3.4 Mednarodni dogovori Evropske unije .......................................................................40

3.4.1 Splošno..............................................................................................................40

3.4.2 Pogodba o Evropskem gospodarskem prostoru................................................40

3.4.3 Pridružitveni sporazum Evropske unije s Tur ijo ...............................................41

3.4.4 Dublinski sporazum ...........................................................................................42

3.4.5 Europol-sporazum .............................................................................................42

3.4.6 Sporazum o prostem gibanju oseb med Evropsko unijo in Švico ......................42

3.5 Pravo EU v razmejitvi do nacionalne zakonodaje.....................................................43

3.6 Pravni akti „tretjega stebra“ Evropske unije..............................................................43

4. Vstop in bivanje državljanov EU in tretjih državljanov, ki uživajo pravico svobode gibanja

in prebivanja ..................................................................................................................46

4.1 Pregled.....................................................................................................................46

4.2 Svoboda gibanja delojemalcev.................................................................................47

4.2.1 Splošno..............................................................................................................47

Vsebinsko kazalo

4.2.2 Pojem delojemalca ............................................................................................47

4.2.3 Predpogoji za uveljavljanje svobode gibanja delojemalcev ...............................47

4.2.4 Omejitve svobode gibanja delojemalcev in izvajanje prostitucije.......................49

4.2.5 Usmeritve in uredbe v zvezi s svobodo gibanja delojemalcev ...........................50

4.3 Svoboda storitev.......................................................................................................52

4.4 Svoboda ustanavljanja .............................................................................................54

4.5 Svoboda gibanja in prebivanja .................................................................................55

4.6 Klavzula najve je ugodnosti .....................................................................................55

4.7 Krog oseb, ki uživa pravico svobode gibanja ...........................................................56

4.8 Pojem svobode gibanja in prebivanja.......................................................................57

4.9 Vstop in bivanje brez dovoljenja...............................................................................57

4.10 Obveznost vizuma za družinske lane, ki so državljani tretjih držav ......................58

4.11 Predpogoji za zavrnitev vstopa osebam, ki uživajo pravico svobode gibanja.........59

5. Vstop in bivanje državljanov tretjih držav.......................................................................62

5.1 Uvod.........................................................................................................................62

5.2 Schengenske pogodbe.............................................................................................63

5.3 Uveljavitev in prostorska veljavnost Shengenskega izvedbenega sporazuma.........64

5.4 U inki Schengenskega izvedbenega sporazuma.....................................................65

5.5 Razmerje do prava Evropske unije...........................................................................65

5.6 Svet EU za pravosodje in notranje zadeve (prej Izvršni odbor)................................67

5.7 Skupni schengenski priro nik...................................................................................68

5.8 Skupno konzularno navodilo ....................................................................................68

5.9 Priro nik SIRENE .....................................................................................................68

5.10 Nacionalna veljavnost Schengenskega izvedbenega sporazuma..........................68

5.11 Prestop meje ..........................................................................................................69

5.11.1 Prestopanje zunanjih schengenskih meja........................................................69

5.11.2 Prestopanje notranjih schengenskih meja .......................................................71

5.11.3 Kontrola v obmejnem pasu ..............................................................................72

5.11.4 Ponovna vzpostavitev kontrole na notranjih mejah..........................................72

5.12 Nadaljnja veljava dolo b o potnih listinah in tujcih v zvezi z vstopom in bivanjem .73

5.13 Vstopni pogoji v skladu s 5. l. Schengenskega izvedbenega sporazuma.............74

5.13.1 Splošno............................................................................................................74

5.13.2 Temeljne dolo be 1. odst. 5. l. Schengenskega izvedbenega sporazuma.....74

5.13.3 Schengen in za etek opravljanja pridobitne dejavnosti ...................................75

5.14 Vstop in bivanje državljanov tretjih držav, za katere velja obveznost vizuma.........76

5.14.1 Pravna narava schengenskega vizuma ...........................................................76

5.14.2 Izdaja schengenskega vizuma.........................................................................77

5.14.3 Vsebina schengenskega vizuma .....................................................................77

5.14.4 Bivanje v schengenskem prostoru na podlagi schengenskega vizuma ...........79

5.15 Vstop in bivanje državljanov tretjih držav, za katere ne velja obveznost vizuma....80

5.16 Prepoved vstopa ....................................................................................................82

5.17 Ukrepi v zvezi s prevozniki .....................................................................................83

5.18 Pravica vstopa, tranzita in za asnega bivanja za imetnike dovoljenj za bivanje in

nacionalnih vizumov v skladu s Schengenskim izvedbenim sporazumom...............84

5.18.1 Splošno............................................................................................................84

5.18.2 Pojem: „nacionalno dovoljenje za bivanje ”......................................................84

5.18.3 Pojem: „nacionalni vizum“................................................................................86

5.18.4 Za asno bivanje do treh mesecev za imetnike nacionalnih dovoljenj za bivanje

v skladu s 1. odst. 21. l. Schengenskega izvedbenega sporazuma ...............86

5.18.5 Za asno bivanje na podlagi za asnega dovoljenja za bivanje.........................87

5.18.6 Subsidiarna veljavnost drugih pravic vstopa in bivanja....................................87

5.18.7 Pravica tranzita za imetnike nacionalnih dovoljenj za bivanje..........................87

Vsebinsko kazalo

5.18.8 Tranzit na podlagi nacionalnega vizuma..........................................................88

6. Schengenski informacijski sistem (SIS) .........................................................................90

6.1 Splošno ....................................................................................................................90

6.2 Pregled vrst opozoril.................................................................................................90

6.3 Pojasnila in na in postopanja pri opozorilu za pridržanje .........................................91

6.4 Pojasnila in na in postopanja pri opozorilu za zavrnitev vstopa...............................92

6.4.1 Pomen in u inek opozorila.................................................................................92

6.4.2 Predpogoji za izdajo opozorila...........................................................................92

6.4.3 Nacionalni seznam opozoril v smislu Schengenskega izvedbenega sporazuma

.........................................................................................................................94

6.5 Urad SIRENE ...........................................................................................................95

7. Mejna policija in evropsko azilno pravo..........................................................................96

7.1 Splošno ....................................................................................................................96

7.2 Mednarodnopravne podlage evropskih pravnih dolo b na podro ju azila in beguncev

.................................................................................................................................96

7.2.1 Ženevska konvencija o statusu beguncev .........................................................96

7.2.2 Visoki komisariat za begunce Združenih narodov - UNHCR .............................97

7.2.3 Evropska konvencija o lovekovih pravicah.......................................................97

7.2.4 Evropski sporazum o odpravi obveznosti vizuma za begunce...........................98

7.3 Azilne pravne dolo be uredbe ES 343/2003 ter Dublinskega sporazuma................99

7.3.1 Splošno..............................................................................................................99

7.3.2 Dolo be glede pristojnosti................................................................................100

7.3.2.1 Splošno.........................................................................................................100

7.3.2.2 Pregled in pojasnila dolo b glede pristojnosti ...............................................101

7.3.2.3 Humanitarna klavzula ...................................................................................104

7.3.2.4 Pravica lastnega vstopa................................................................................104

7.3.3 Nacionalna klavzula glede tretjih držav in evropske dolo be glede pristojnosti

.......................................................................................................................104

7.3.4 Predaja in prevzem tujca s strani države, pristojne za izvedbo azilnega postopka

.......................................................................................................................104

7.4 Pristojnosti Evropske unije na podlagi Amsterdamske pogodbe ............................105

7.5 EURODAC .............................................................................................................107

Ilustracije..........................................................................................................................110

Literatura s podro ja tujskega, azilnega in evropskega prava ........................................111

Seznam uporabljenih kratic..............................................................................................113

Avtorja..............................................................................................................................117

Evropska unija

1. Evropska unija

1.1 Splošno

Evropska unija je bila ustanovljena na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, dne 07.02.1992

(PEU, imenovana tudi „Maastrichtska pogodba“; z za etkom veljavnosti 01.11.1993).

PEU predstavlja nov korak na poti k uresni itvi vedno ožje Unije evropskih narodov. Te-

melj EU predstavljajo Evropske skupnosti – Evropska skupnost (ES) in Evropska atom-

ska skupnost (EAS). Do 23. julija 2001 je v ta kontekst spadala še Evropska skupnost za

premog in jeklo (ESPJ), ki pa naj bi v skladu s pogodbo obstajala samo 50 let in bila po

preteku veljavnosti pogodbe ukinjena (EAS in ESPJ se tukaj omenjata zgolj zaradi popol-

nosti, eprav nista pomembni za mejnopolicijsko prakso). EU dopolnjujeta dve novi politiki

in obliki sodelovanja, in sicer Skupna zunanja in varnostna politika in Sodelovanje na

podro ju pravosodja in notranjih zadev.

EU trenutno sestavlja 15 držav: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Gr ija, Irska,

Italija, Luksemburg, Nem ija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Združeno

kraljestvo.

Za pristop pa je zaprosilo 14 držav srednje in vzhodne Evrope (države SVE): Bolgarija,

Ciper, eška republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija, Slo-

vaška, Slovenija in Tur ija ter nazadnje, februarja 2003, tudi Hrvaška.

Ciper, eška republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in

Slovenija bodo (predvidoma) pristopile k EU 01.05.2004 (gl. št. 1.5).

Evropska unija

1.2 Trije stebri Evropske unije

EU sloni – v prenesenem pomenu – na treh stebrih. Prvi steber predstavljajo Evropske

skupnosti (ES, EURATOM, do 2002 tudi ESPJ), drugi steber predstavlja skupna zunanja

in varnostna politika, tretji steber pa sodelovanje na podro ju pravosodja in notranjih

zadev (gl. ilustracije).

1.2.1 Prvi steber

Dejavnost Evropskih skupnosti – ki predstavljajo prvi steber EU – poleg številnih gospo-

darsko-politi nih in pravnih podro ij (m.dr. razvojno sodelovanje, trgovina, kmetijstvo, vars-

tvo okolja, varstvo potrošnikov, valuta, gospodarstvo, konkurenca, carina - gl. 3. l. PES)

obsega tudi vzpostavitev skupnega notranjega trga v smislu ustvarjanja obmo ja brez not-

ranjih meja, v katerem bo zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala (gl. 14.

l. PES). Z mejnopolicijskega vidika so na tem mestu pomembne dolo be, ki se nanašajo

na svobodo gibanja oseb v notranjem prostoru ter na pristojnost sprejemanja predpisov na

podro ju vizumov, azila, priseljevanja in potniškega prometa.

PES ureja sestavo, naloge in pristojnosti organov EU (Svet, Komisija, Evropski parlament,

Sodiš e idr.) kot tudi nastajanje in u inkovitost pravnih aktov EU (še zlasti uredb, direktiv

in odlo b). Pomembno je, da lahko EU na podlagi uredb in direktiv sprejema obvezujo e

pravne norme, ki imajo prednost pred nacionalnimi zakoni (prednostna uporaba).

Primer: Z uveljavitvijo ured-ES 539/2001 z dne 10.04.2001 je bilo bolgarskim

državljanom omogo eno, da lahko preko zunanje meje EU vstopajo v Nem ijo z

namenom bivanja do treh mesecev brez obveznega vizuma, eprav nemški

pravni red take olajšave ni predvideval.

Poleg tega pa imajo nekatere dolo be PES neposredno veljavo (self executing), tako npr.

prepoved diskriminacije v skladu z 12. l. PES (gl. tudi 3.2.3) in temeljne svobode (gl. tudi

4). Dolo be PES, ki imajo neposredno veljavo prav tako uživajo prednostno uporabo pred

nacionalnim pravnim redom in jih je zaradi tega potrebno upoštevati pri razlagi nacionalnih

pravnih dolo b.

Primer: Glede na prepoved diskriminacije, opredeljene v 12. l. PES, bi bilo

nedopustno, da bi dolo enemu državljanu EU, ki želi vstopiti v državo z name-

nom udeležbe na prepovedanem shodu, na meji izrekli ukrep zavrnitve vstopa,

medtem ko lastnemu državljanu, ki se namerava udeležiti istega shoda, nadal-

jevanja poti ne bi prepre ili.

1.2.2 Drugi steber

Na podro ju Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) – drugega stebra EU – gre

predvsem za dolo anje skupnih smernic na podro ju zunanje in varnostne politike, vklju -

no z obrambno politiko. V tem kontekstu se m.dr. sprejemajo odlo itve o angažiranju oz.

napotitvi evropskih policijskih uradnikov v tujino (npr. v Bosno in Hercegovino in na Koso-

vo). Sklepi drugega stebra lahko zadevajo tudi podro je tujskega prava:

Primeri: Na podlagi dveh ukrepov v okviru SZVP je bila dolo enim državljanom

Belorusije (skupno stališ e z dne 09.07.1998 [98/448/GASP] Ur. l. ES št. L 195

str. 1 z dne 11.07.1998) in bivšemu predsedniku Jugoslavije Miloševi u ter nje-

Evropska unija

govim sodelavcem (skupno stališ e z dne 10.11.2000 Ur. l. ES št. L 287 str. 1 z

dne 14. 11.2000 in sklep z dne 10.11.2000 Ur. l. ES kot navedeno str. 2) odre-

jena prepoved vstopa / prepoved izdaje vizuma za vstop v EU. Dolo be sprejete

v okviru SZVP imajo enak u inek kot mednarodnopravne obveznosti, vendar ne

predstavljajo neposredne pravne podlage za izrek ukrepa zavrnitve vstopa nap-

ram prizadetim osebam. Ti ukrepi morajo biti izvedeni na podlagi nacionalnega

prava.

Možnost zavrnitve izdaje vizuma v primerih, ko bi vstop dolo ene osebe posegal v interese

države, je v Nem iji opredeljena v skladu s 3. t . 2. odst. 7. parag. ZTuj-D. Dopustitev

vstopa v nasprotju s skupno obveznostjo v okviru SZVP bi predstavljala tovrstno posegan-

je v interese. Podobno pravno podlago za tovrstno prepoved je mogo e najti npr. za Re-

publiko Avstrijo v 2. odst. 10. parag. ZTuj-A in za Slovenijo v 1. odst. 20. l. v povezavi z 4.

alineo 1. odst. 9. l. slovenskega ZTuj.

1.2.3 Tretji steber

V okvir sodelovanja na podro ju pravosodja in notranjih zadev – tretjega stebra EU –

spadajo m.dr. policijsko in pravosodno sodelovanje na podro ju kazenskih zadev (še zlasti

v okviru Europola), olajšave na podro ju izro anja storilcev kaznivih dejanj, uvedba evrop-

skega zapornega naloga, izboljšanje sodelovanja med pravosodjem in policijo, zatiranje

terorizma, organiziranega kriminala in prepovedanega trgovanja z drogami. V tem kontek-

stu je predvidena širitev pristojnosti organa Europol.

Na obeh politi nih podro jih drugega in tretjega stebra poteka medvladno sodelovanje

na vladni ravni. O zadevah na podro ju zunanje, varnostne, notranje in pravosodne politi-

ke razpravljajo pristojni zunanji, obrambni, notranji in pravosodni ministri v okviru ministrs-

kih zasedanj (praviloma štiri zasedanja letno, po potrebi dodatna zasedanja zaradi poseb-

nega razloga). Pri tem sprejemajo skupna stališ a, okvirne sklepe ali sklepe, ki imajo razli-

ni pravni u inek (podrobnosti gl. 3.6). Druga e kot pri uredbah EU, ki jih lahko EU spre-

jema v okviru svoje lastne pristojnosti sprejemanja pravnih norm v skladu z merili PES, pa

pravni akti, ki so bili sprejeti v okviru medvladnega sodelovanja, v odnosu do samega

državljana ne razvijejo neposrednega u inka v smislu pravic ali dolžnosti (gl. predvsem t .

b) in c) 2. odst. 34. l. PEU). Le-te ponavadi izhajajo iz obveznosti mednarodnega prava,

ki veljajo za vlade držav EU in ki šele po njihovi uveljavitvi v nacionalnem pravnem redu

lahko prinašajo pravice ali dolžnosti za dolo enega posameznika.

Primer 1: V okviru SPNZ je bilo sprejeto skupno stališ e glede razlage pojma

begunca v smislu Ženevske konvencije o beguncih (Ur. l. ES 1996 št. L 63 str.

2). Omenjeno stališ e ne spreminja nacionalne zakonodaje, v kolikor ni bilo

uveljavljeno v zakonski obliki. Še zlasti na to niso vezana upravna sodiš a.

Primer 2: Sklep o olajšavah za šolarje iz tretjih držav, s sedežem prebivanja v

eni od držav EU (Ur. l. ES 1994 št. L 327 str. 1), ki je izšel iz sodelovanja na

podro ju pravosodja in notranjih zadev, in ki predvideva oprostitev obveznosti

vizuma za šolarje iz tretjih držav na razrednih izletih, sam po sebi še ni pomenil

oprostitev vizuma za šolarje. Sklep je sam po sebi zgolj vzpostavil mednarod-

nopravno obveznost, da se znotraj nacionalnega prava vzpostavi ustrezna op-

rostitev zahteve po pridobitvi vizuma. Nem ija je nato dogovorjeno oprostitev

uredila s spremembo uredbe o izvajanju zakona o tujcih (3. odst. 4. parag. Ure-

dbe o izvajanju zakona o tujcih t.i. »Durchführungsverordnung zum

Ausländergesetz«).

Evropska unija

1.3 Vsebina Pogodbe o Evropski uniji

PEU opisuje cilje EU (2. l. PEU). To so predvsem spodbujanje gospodarskega in social-

nega razvoja, uveljavljanje njene identitete na mednarodnem prizoriš u z izvajanjem sku-

pne zunanje in varnostne politike in vzpostavitev obmo ja svobode, varnosti in pravice.

Evropski svet – ki ga sestavljajo voditelji držav ali vlad držav lanic EU ter predsednik

Komisije EU – naj bi dajal potrebno spodbudo za razvoj EU in dolo al splošne politi ne

smernice (4. l. PEU). Evropski svet naj bi zasedal vsaj dvakrat na leto. Zasedanja imenu-

jemo tudi »evropski vrh«.

Primeri: Na sre anju Evropskega sveta v Tampereju oktobra 1999 so bile za r-

tane smernice in delovni program za sprejemanje pravnih predpisov na podro -

ju tujskega in azilnega prava. Evropski svet iz Laakna (14. in 15.12.2001) je

sklenil sklic konventa o prihodnosti Evrope, ki je z delom pri el februarja 2002.

Konvent naj bi izdelal ustavno pogodbo EU in pripravil vladno konferenco, pred-

videno za leto 2004 in ki naj bi sprejela prenovljeno pogodbo glede sprememb

prava EU.

EU se pri tem poslužuje organov ES (Evropski parlament, Svet, Komisija, Sodiš e, Ra-

unsko sodiš e), ki svoje pristojnosti izvajajo pod pogoji in v namene, predvidene z dolo -

bami PES in PEAS ter PEU (5. l. PEU).

EU temelji na na elih svobode, demokracije, spoštovanja lovekovih pravic in temeljnih

svoboš in ter pravne države. Omenjena na ela so skupna vsem državam lanicam. EU

spoštuje temeljne pravice, kakršne zagotavlja Evropska konvencija o varstvu lovekovih

pravic in temeljnih svoboš in (EK P) in ki kot splošna na ela prava Skupnosti izhajajo iz

skupnih ustavnih tradicij držav lanic (6. l. PEU).

Bistveni del vsebine PEU predstavljajo tudi spremembe obstoje ih pogodb Skupnosti (8.-

10. l. PEU). Na podlagi Maastrichtske pogodbe so bile tako prve pristojnosti na podro ju

tujskega prava, ki zadevajo vizno politiko, vnesene v okvir PES (svoj as l. 100c PES).

Primer: Na podlagi pristojnosti v skladu s l. 100c PES (v verziji z dne

01.11.1993) je EU leta 1995 sprejela uredbo (ured-ES 2317/95) o dolo enih tre-

tjih državah, za katerih državljane pri prestopanju zunanjih meja držav EU velja

obveznost vizuma (uredba je bila kasneje na podlagi postopkovne napake v za-

konodajnem postopku s strani EUSod razglašena za ni no, leta 1999 jo je na-

domestila ured-ES 574/99, le-to pa je potem leta 2001 zamenjala sedaj veljavna

ured-ES 539/2001). Na podlagi ured-ES 2317/95 je bila državljanom Peruja v

zvezi s prestopom zunanjih meja EU naložena obveznost vstopnega vizuma,

eravno v skladu z nemškim pravom državljani Peruja do tedaj vstopnega vi-

zuma niso potrebovali. Nemški pravni red je bil spremenjen šele leta 1999. Ne

glede na to je uredba EU obdržala veljavo na podlagi prednostne uporabe pra-

va EU.

Amsterdamska pogodba je spremenila PEU in povzro ila ponovno spremembo treh obsto-

je ih pogodb Skupnosti. Za policijo je še zlasti pomembno dejstvo, da je EU na podlagi

Amsterdamske pogodbe postala pristojna za sprejemanje pravnih aktov z neposredno vel-

Evropska unija

javo v vseh državah lanicah, in sicer za podro ja vizumov, azila, priseljevanja in drugih

politik, ki zadevajo prost pretok oseb (gl. 61. l. in nadaljnji leni PES).

Primer: Tako je EU upravi ena sprejemati obvezujo e uredbe glede tega, za

katere državljane tretjih držav velja pri prestopu zunanje meje EU oz. vstopu v

eno izmed držav EU obveznost vstopnega vizuma in za katere ne (gl. t . (i) ali-

nea b) 2. odst. 62. l. PES). Tovrstna uredba izpodrine nacionalne predpise, ki

so z njo v morebitnem nasprotju. Omenjena uredba je stopila v veljavo dne

10.04.2001 (ured-ES 539/2001 – v zvezi s tem gl. 5.15).

Primer: EU ima pravico dolo ati standarde in postopke, po katerih se morajo

ravnati države lanice pri izvajanju osebne kontrole na državnih mejah (gl. ali-

nea a) 2. odst. 62. l. PES).

Poleg tega je bil na podlagi Schengenskega protokola, ki je priloga Amsterdamski pogo-

dbi celotni schengenski pravni red, sestavljen iz schengenskih pogodb, pristopnega spora-

zuma ter sklepov in izjav Izvršnega odbora (gl. Priloga k Schengenskemu protokolu),

vklju en v pravni okvir EU. Schengenski izvedbeni sporazum je tako sestavni del evrop-

skega prava, pri emer je še nadalje obdržal svoj mednarodnopravni karakter.

V oblikovnem smislu je potrebno opozoriti na to, da je bilo na podlagi Amsterdamske po-

godbe – zaradi boljše preglednosti in itljivosti – izvedeno preštevil enje lenov pogodb

PEU in PES. Na podlagi številnih novih lenov, vnesenih zaradi predhodnih pogodbenih

sprememb je pogodba PES postala nepregledna. Abecedna lenitev PEU prav tako ni bila

ugodna.

Tudi Pogodba iz Nice ponovno spreminja PEU in obe še obstoje i pogodbi Skupnosti

(PES, PEAS). Pogodbi iz Amsterdama in Nice sta potemtakem zgolj pogodbi, ki spremin-

jata obstoje e pogodbe in prakti no nimata samostojnega pomena.

PEU iz rpno dolo a na in sodelovanja v okviru Skupne zunanje in varnostne politike

(11. – 28. l. PEU) in na podro ju pravosodja in notranjih zadev (29. – 42. l. PEU).

Potem ko je Amsterdamska pogodba podro ji tujskega in azilnega prava prenesla v pris-

tojnost PES, sodelovanje na podro ju pravosodja in notranjih zadev v bistvu obsega zgolj

še policijsko in pravosodno sodelovanje na podro ju kazenskih zadev.

Kon no PEU vsebuje dolo be o tesnejšem sodelovanju držav lanic v okviru EU ob upoš-

tevanju skupnih ciljev (43.-45. l. PEU). Ve ina držav lanic (trenutno najmanj 8 od 15)

lahko ob upoštevanju na el, opredeljenih v 43. l. PEU, v okviru pristojnosti EU sprejema

in izdaja predpise, za sprejem katerih vse države lanice niso ali pa še niso izrazile potre-

bne volje ali za to še niso sposobne (ultima ratio; t . a) 43. l. PEU).

1.4 Pravni karakter Evropske unije in Evropske skupnosti

Evropsko unijo danes v pravnih vedah pretežno ozna ujemo kot državi podobno organi-

zacijo (gl. Rojahn in v. Münch/Kunig, Grundgesetz-Kommentar Bd. II 5. Auflage § 23 GG

št. 8). Vendar pa klasi nih pojmov s podro ja državniških ved nekako ne gre navezovati na

tvorbo kot je EU. Unijo ne gre primerjati niti z državo v klasi nem smislu (v tem pogledu ji

m.dr. manjka ustava in evropski državni narod), niti s tipi no mednarodno organizacijo. Za

razliko od klasi ne mednarodne organizacije EU razpolaga z lastno pristojnostjo spreje-

Evropska unija

manja pravnih predpisov z neposrednim u inkom v državah lanicah, zaradi esar jo oz-

na ujemo kot supranacionalno organizacijo.

EU nekako zavzema dvojno pozicijo med mednarodno organizacijo v klasi nem smislu in

federativno urejeno državo. Nemško ustavno sodiš e (BVerfG) opredeljuje EU kot zvezo

držav (BVerfGE, zv. 89, 155 [181, 188] „Maastrichtska sodba“). V skladu z prevladujo im

mnenjem Evropska unija tudi v prihodnosti, ko bo imela 25 in še ve lanic, v doglednem

asu ne bo postala evropska federacija, temve bo ostala razvojno odprta „zveza dr-

žav“, v kateri države lanice ohranjajo svojo nezamenljivo specifi nost (gl. Oppermann

„Vom Nizza-Vertrag 2001 zum Europäischen Verfassungskonvent 2002/2003“ objavljen v

nemški reviji: Deutsches Verwaltungsblatt 2003 str. 1 [8]).

V EU so od njene ustanovitve naprej na podlagi Maastrichtske pogodbe združene tri ev-

ropske skupnosti - ES, EAS in ESPJ (pogodba o ESPJ je sicer prenehala veljati julija

2002, ESPJ pa je prenehala obstajati). Še obstoje i ES in EAS sta mednarodnopravna

subjekta, sporno pa je, ali lastnosti pravne osebe poseduje EU.

ES, najpomembnejši steber, na katerem temelji EU, kot mednarodnopravni subjekt „inter

se“ ne priznavajo zgolj države lanice EU, temve tudi 150 držav sveta. Mednarodnoprav-

ni subjekt je nosilec mednarodnopravnih pravic in obveznosti. Še zlasti zaradi tega ES

lahko nastopa kot pogodbena stranka pri mednarodnih pogodbah (ES je sklenila številne

mednarodnopravne pogodbe z drugimi državami, m.dr. pridružitveni sporazum s Tur ijo,

državami SVE in Švico). Poleg tega razpolaga s pasivno in aktivno pravico poslaništva in

prevzema odgovornost za ravnanja, ki so v nasprotju z mednarodnopravnimi pravili.

1.5 Prostorska širitev Evropske unije

Od 14 držav, ki so zaprosile za pristop k EU, jih bo 10 predvidoma 01.05.2004 pridobilo

lanstvo v EU.

Ciper (grški del), eška republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Mal-

ta, Poljska, Slovaška in Slovenija.

Pristopna pogodba za teh 10 držav je bila podpisana dne 16.04.2003 v Atenah. Pristopno

pogodbo morajo države lanice EU in pristopne države v skladu s svojimi ustavnopravnimi

predpisi »ratificirati« kot mednarodno pogodbo. Pristopna pogodba je dostopna tudi na

internetnem naslovu:

http://www.europa.eu.int/comm/enlargement/negotiations/treaty_of_accesion_2003/index.

htm

Ker gre – razen v primeru Malte in Cipra – za države, ki se nahajajo v vzhodni Evropi, pos-

topek pridruževanja imenujemo tudi vzhodna širitev EU.

Omenjene države bodo do trenutka svojega vstopa izpolnjevale politi ne in gospodarske

pogoje za pristop k EU, ki jih je Evropski svet opredelil na svojem zasedanju v Kopenhag-

nu, junija 1993 (Katalog kriterijev iz Kopenhagna). V bistvu gre za tri podro ja

„Politi ni kriterij“: institucionalna stabilnost, demokrati na in pravnodržavna

ureditev, varstvo lovekovih pravic ter spoštovanje in zaš ita narodnostnih ma-

njšin.

Evropska unija

„Gospodarski kriterij“: funkcionalno sposobno tržno gospodarstvo in sposob-

nost vzdržati konkuren ni pritisk notranjega trga EU.

„Kriterij acquisa“: sposobnost prevzemanja ciljev in obveznosti, ki izhajajo iz

lanstva v EU, to pomeni: prevzem regulacijskega mehanizma Skupnosti, t.i.

pravnega reda Skupnosti« (Acquis communautaire, pribl. 80.000 strani pravnih

besedil).

Deset držav pristopnic se bo leta 2004 v funkciji držav lanic udeležilo volitev v Evropski

parlament. Trenutno obstoje a Komisija se bo po pristopu, dne 01.05.2004 razširila za

novo število lanov iz novih držav lanic. Po imenovanju novega predsednika Komisije s

strani Evropskega sveta, bo na novo izvoljen Evropski parlament potrdil novo Komisijo, ki

naj bi svojo funkcijo nastopila s 01.11.2004. Isto asno bodo stopile v veljavo dolo be Po-

godbe iz Nice o Komisiji in sprejemanju sklepov Sveta.

Bolgarija in Romunija še ne izpolnjujeta gospodarskih, Tur ija pa niti politi nih niti gos-

podarskih pristopnih pogojev. Pristop Bolgarije in Romunije k EU se predvideva v letu

2007. V zvezi s pristopom Tur ije uradno zaenkrat še ni bil imenovan konkreten datum.

Decembra 1999 je Evropski svet v Helsinkih Tur ijo sprejel v krog pristopnih kandidatk.

Dne 08.03.2001 je Svet s Tur ijo sklenil pristopno partnerstvo s ciljem, da Tur ijo podpre

pri pripravah na polnopravno lanstvo v EU in pri izpolnjevanju pristopnih pogojev. Evrop-

ski svet naj bi decembra 2004 na podlagi poro ila in priporo ila Komisije sprejel odlo itev

glede tega, ali Tur ija izpolnjuje politi ne kriterije iz Kopenhagna. e bo temu tako, bo EU

brez zamika odprla pristopna pogajanja s Tur ijo (zaklju ki Evropskega sveta z dne

12./13.12.2002 v Kopenhagnu). Kljub vsemu se pristop Tur ije še v tem desetletju zdi ne-

verjeten. Glede uradnega zaprosila za pristop, ki ga je podala Hrvaška (februarja 2003) še

ni bila sprejeta nobena odlo itev.

Pristopne pogodbe bodo predvidele številne prehodne dolo be (imenovane tudi „zaš itne

klavzule“), ki so bile zaželene tako s strani pristopnih držav (npr. v zvezi z nakupom nep-

remi nin) kot tudi držav lanic EU. Pomemben podatek s podro ja tujskega prava je, da so

predvidena ve letna (do najve 7-letna) prehodna obdobja za svobodo gibanja deloje-

malcev, kot je bil le-to primer pri južni širitvi ES v osemdesetih letih (pristop Gr ije, Portu-

galske in Španije). Državljani pristopnih držav potemtakem s samim pristopom še ne bodo

mogli nastopati kot delojemalci v dosedanjih državah lanicah EU.

Kljub temu bo pristop povzro il ob utno privilegiranost v smislu tujskega prava, saj

bodo aktivna in pasivna svoboda storitev, svoboda ustanavljanja in splošna svoboda giba-

nja uveljavljene takoj s pristopom. Za omenjene svoboš ine prehodne dolo be sploh niso

predvidene, ali zgolj v marginalnem obsegu.

Turisti no potovanje državljana EU spada v okvir pasivne svobode storitev (sodba EUSod

z dne 02.02 1989 - „Cowan“ - PZ 186/87). Vstop z namenom daljšega bivanja brez oprav-

ljanja gospodarske dejavnosti opredeljujejo dolo be glede splošne svobode gibanja (18. l.

PES), to pomeni v kolikor so zagotovljena zadostna sredstva za preživljanje in obstaja

sklenjeno zdravstveno zavarovanje. Državljan EU pri vstopu na meji ni dolžan podajati

razlogov oz. namena svojega vstopa (sodba EUSod z dne 30.05.1991 Komisi-

ja/Nizozemska PZ C-68/89). Mejni organi v skladu z navedenim niso upravi eni prever-

jati, ali državljan EU iz ene od pristopnih držav vstopa z namenom, da bi se – v asu pre-

hodnega obdobja morebiti nezakonito - zaposlil ali uveljavljal druge svoboš ine. Zaradi

tega se bodo ukrepi zavrnitve vstopa in ukrepi za prenehanje bivanja smeli v prihodnosti,

Evropska unija

napram državljanom pristopnih držav, uporabljati zgolj pod najstrožjimi pogoji, ki v sploš-

nem veljajo za državljane EU (v zvezi s tem gl. 4.11).

Schengenski izvedbeni sporazum se predvidoma ne bo za el uporabljati takoj s pris-

topom. Sicer so pristopne države dolžne prevzeti tudi schengenski pravni red (8. l.

Schengenskega protokola k Amsterdamski pogodbi), kljub temu pa je za za etek izvajanja

dolo b Schengenskega izvedbenega sporazuma v praksi potreben poseben Sklep o do-

kon ni uveljavitvi s strani Sveta za pravosodje in notranje zadeve (gl. 5.3). Tak na in daje

Svetu možnost, da reagira na dejansko sposobnost pristopne države v smislu izvajanja

zunanje mejne kontrole v skladu s schengenskimi dolo bami in po potrebi sklep o dokon -

ni uveljavitvi Schengenskega izvedbenega sporazuma sprejme kasneje. Komisija EU je v

svojem strateškem dokumentu z dne 09.10.2002 mnenja, da naj bodo mejne kontrole na

notranjih mejah odpravljene šele „nekaj asa po pristopu“ in da naj se za vsako novo

državo lanico izda poseben sklep.

Primer: Dolo ena država SVE z dnem 01.05.2004 pristopi k EU, vendar pa še

ni sposobna v polnem obsegu zagotoviti izvajanja mejne kontrole na zunanjih

mejah v skladu s schengenskimi predpisi. Svet zaradi tega sklene, da bo sklep

o dokon ni uveljavitvi SiSpor sprejel šele 27.03.2005.

Kakopak morajo pristopne države od dneva pristopa že izvajati dolo ene dolo be schen-

genskega pravnega reda (m.dr. 3. l., 1. odst. 5 l. [z izjemo t . d 1. odst. 5 l. ] , 6., 7.,

26., 39. l. SiSpor) ter zagotavljati izponlevanje schengenskih standardov na podro ju

mejne kontrole na zunanji meji (gl. dokument Sveta EU 14313/02 SCH-EVAL 33 COMIX

655 z dne 14.11.2002).

Posledice pristopa drugih držav izhajajo s policijskega vidika še zlasti iz uporabe SiSpor v

praksi, dolo b glede pristojnosti na podro ju azila (do sedaj Dublinski sporazum, ki je bil

dne 01.02.2003 razveljavljen na podlagi ured-ES 343/2003 (Ur. l. ES št. L 50 str. 1 z dne

25.02.2003) o opredelitvi kriterijev in postopkov zaradi dolo anja države lanice, pristojne

za obravnavanje prošnje za azil [v praksi imenovan predvsem „Dublin II“]; v zvezi s tem gl.

7.3), uredbe EURODAC (ured-ES 2725/2000; Ur. l. ES št. L 316 str. 1 z dne 11.12.2000)

in drugih zadevnih pravnih aktov na podro ju Naslova IV PES in policijskega sodelovanja v

skladu s 29. l. in nadaljnjimi leni PEU.

Primer: Madžarska po pristopu k EU. Afganistanska družina ilegalno prestopi

romunsko-madžarsko mejo in vstopi na ozemlje EU, odpotuje naprej v Avstrijo,

nato v Nem ijo in v Hamburgu zaprosi za azil. V skladu z 10. l. uredbe „Dublin

II“ je v tem primeru za obravnavanje in reševanje prošnje za azil pristojna Mad-

žarska. Afganistanska družina bo tako vrnjena madžarskim organom.

Za državljane pristopnih držav, vklju no z njihovimi družinskimi lani, pristop k EU poleg

tega pomeni ob utno tujskopravno privilegiranost. Tako npr. ukrep zavrnitev vstopa ne

more biti ve utemeljen zgolj na podlagi prepovedi vstopa/prepovedi bivanja, ki je bila v

okviru nacionalne tujske zakonodaje izre ena v asu, ko tak tujec še ni užival svobode

gibanja (prepovedi vstopa: 2. odst. 8. parag. ZTuj-D; 36. parag. ZTuj-A, t . a) 1 odst. 13.

l. ZTuj-PL). Prav tako je potrebno v nacionalnih policijskih evidencah preveriti ustrezna

opozorila zaradi zavrnitve vstopa, in sicer v smislu, ali so le-ti povezljivi s pravom EU (gle-

de izpolnjevanja predpogojev za omejevanje svobode gibanja državljanom EU gl. 4.11).

Prav tako za državljane EU v SIS-u ne smejo biti izdana opozorila za zavrnitev vstopa.

Evropska unija

Primer: Po pristopu Poljske k EU je potrebno v SIS-u opraviti izbris opozoril za

zavrnitev vstopa za poljske državljane, saj so v skladu s 96. l. SiSpor tovrstna

opozorila lahko izdana zgolj za tretje državljane, ne pa tudi za državljane EU.

1.6 Razvoj v prihodnosti

1.6.1 Pogodba iz Nice

Pogodba iz Nice (Ur. l. ES št. C 80 str. 1 z dne 10.03.2001) je stopila v veljavo dne

01.02.2003. Njena uveljavitev je povzro ila – podobno kot Amsterdamska pogodba – do-

lo ene spremembe obstoje ih pogodb (PEU, PES, PEAS). Omenjena pogodba naj bi po-

menila pripravo Unije na širitev – t.j. pristop 10 držav - v njenih osrednjih štirih podro jih

(institucionalna reforma). Pri tem sta bili na novo opredeljeni velikost in sestava Komisije,

spremenilo se je vrednotenje posameznih glasov v Svetu, na ve politi nih podro ij je bilo

uvedeno odlo anje na podlagi kvalificirane ve ine in razširile so se možnosti tesnejšega

sodelovanja med državami EU.

1.6.2 Ustavni konvent

V roku enega leta po 28.02.2002 naj bi t.i. ustavni konvent izdelal predloge za skupno Ev-

ropsko ustavo. Potek razprav je medtem za el nekoliko zamujati (gl. trenutno stanje

http//www.european-convention.eu.int). Cilj je predlagati za Unijo tak okvir in take struktu-

re, ki bodo ustrezale svetovnemu razvoju, potrebam državljanov Unije in nadaljnji izgradnji

Evropske unije. Konvent naj bi izdelal predlog ustave EU in na podlagi tega izvedel pripra-

ve na vladno konferenco, na rtovano za leto 2004. Del ustavne pogodbe je tudi Listina

temeljnih pravic EU (Ur. l. ES št. C 364 str. 1 z dne 18.12.2000). Iniciativo za izdelavo Lis-

tine temeljnih pravic je podala nemška stran v asu nemškega predsedovanja v Svetu, in

sicer v okviru sre anja Evropskega sveta v Kölnu, junija 1999 , izdelana pa je bila v nasle-

dnjem letu. Dne 07.12.2000 je bila v okviru Evropskega sveta v Nici javno podpisana in

sve ano razglašena s strani predsedstva Sveta in predsednika Evropske komisije.

1.6.3 Vladna konferenca 2004

V Izjavi o prihodnosti Unije, ki je priloga k Pogodbi iz Nice, vladna konferenca zahteva po-

globljeno in širše zastavljeno diskusijo o razvoju Evropske unije v prihodnosti. V letu 2004

naj bi bila sklicana naslednja vladna konferenca. Le-ta naj bi med drugim obravnavala

naslednja vprašanja:

to no razmejitev pristojnosti med EU in državami lanicami,

status Listine temeljnih pravic EU,

poenostavitev pogodb s ciljem, da bi bile le-te bolj jasne in razumljive, brez spremin-

janja njihove vsebine in

vlogo nacionalnih parlamentov v okviru EU.

Na omenjeno vladno konferenco bo verjetno mo no vplival do takrat (najverjetneje) že iz-

delan osnutek Evropske ustave.

Evropska unija

1.7 Organi Evropske unije

EU kot supranacionalna organizacija razpolaga z lastnimi organi, ki imajo svoje pravice in

pooblastila (gl. zlasti 7. l. PES). Najpomembnejši organi so predstavljeni v nadaljevanju.

1.7.1 Evropski svet

V Evropskem svetu se sestajajo voditelji držav ali vlad držav lanic EU ter predsednik

Komisije EU (4. l. PEU). Evropski svet naj bi dajal potrebno spodbudo za razvoj EU in

dolo al splošne politi ne smernice. Evropski svet formulira osnovne smernice, na ela ali

sklepe, vendar pa na podlagi 4. l. PEU niti državam lanicam niti organom EU ne more

nalagati obvezujo ih navodil niti sprejemati pravnih aktov.

Na podlagi posebnega dodeljevanja nalog znotraj SZVP pa lahko Evropski svet postav-

lja obvezujo a na ela ali izdaja sklepe (gl. 1. odst. 13. l., 1. odst. 17. l. PEU). Poleg tega

je vklju en v dolo ene postopke sodelovanja in koordinacije EU, ES in držav lanic (npr. 2.

odst. 99. l. PES – ekonomska politika, 1. odst. 128 l. PES – politika zaposlovanja).

Evropski svet se sestaja najmanj dvakrat letno (z uveljavitvijo Pogodbe iz Nice redno v

Bruslju) pod predsedstvom države – ali šefa vlade države lanice, ki trenutno predseduje

Svetu.

1.7.2 Svet (Svet ministrov)

Pravna podlaga: 202. l. in nadaljnji leni PES. Svet (imenovan tudi ministrski svet) sesta-

vljajo po en predstavnik vsake države lanice EU na ministrski ravni. Skladno s politi nim

podro jem se sestaja v razli nih zasedbah, torej npr. kot Svet za okolje, Svet za gospo-

darstvo in finance, Svet za pravosodje in notranje zadeve. Svet lahko zaseda tudi v sestavi

državnih šefov in šefov vlad. Delo Sveta podpirata Odbor stalnih predstavnikov s sedežem

v Bruslju – na ravni veleposlanikov - in Generalni sekretariat s pribl. 2000 sodelavci. Poleg

tega obstaja okoli 180 odborov in delovnih skupin.

Svet skupaj z Evropskim parlamentom predstavlja zakonodajno telo Unije. Svet na pred-

log Komisije in po potrebi konzultiranja, soglasja ali soodlo anja Parlamenta sprejema oz.

izdaja direktive in uredbe EU. Poleg tega je Svet odlo ujo organ za izdajanje pravnih

aktov za podro ji 2. in 3. stebra EU.

PES predvideva, da morajo biti sklepi Sveta sprejeti z enostavno ve ino svojih lanov, s

kvalificirano ve ino ali soglasno.

Pri glasovanju v zadevah, za katere je potrebna kvalificirana ve ina se glasovi do

31.12.2004 ponderirajo takole (205. l. PES): Belgija 5, Danska 3, Nem ija 10, Gr ija 5,

Španija 8, Francija 10, Irska 3, Italija 10, Luksemburg 2, Nizozemska 5, Avstrija 4, Portu-

galska 5, Finska 3, Švedska 4 in Združeno kraljestvo 10. Za sprejemanje odlo itev Sveta

je potrebno minimalno število glasov, in sicer 62 od skupaj 87 glasov.

Od 01.01.2005 bo veljalo naslednje ponderiranje glasov: Belgija 12, Danska 7, Nem ija

29, Gr ija 12, Španija 27, Francija 29, Irska 7, Italija 29, Luksemburg 4, Nizozemska 13,

Avstrija 10, Portugalska 12, Finska 7, Švedska 10, Združeno kraljestvo 29.

Posebnosti nastopijo v zvezi s sprejemanjem sklepov na podro ju Naslova IV PES, saj

Danska, Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujejo pri sprejemanju ukrepov Sveta, oprede-

Evropska unija

ljenih v tem naslovu in zaradi tega na tem podro ju tudi ne glasujejo (gl. za posamezni

primer 1. l. Protokola, ki sta priloga k Pogodbi o Evropski uniji, in sicer Protokol o stališ u

Združenega kraljestva in Irske ter Protokol o stališ u Danske).

Za pristopne države velja naslednje ponderiranje glasov (gl. izjavi 20 in 21 (Nica 2000)

1.) Izjava o širitvi Evropske unije in 2.) o pragu kvalificirane ve ine in o številu glasov, pot-

rebnih za manjšino, ki lahko prepre i sprejem nekaterih sklepov v razširjeni Uniji): Poljska

27, Romunija 14, eška Republika 12, Madžarska 12, Bolgarija 10, Slovaška 7, Litva 7,

Latvija 4, Slovenija 4, Estonija 4, Ciper 4, Malta 3.

1.7.3 Komisija

Pravna podlaga: 211. l. in nadaljnji leni PES. Komisija ima sedež v Bruslju in jo trenutno

sestavlja 20 lanov, ki so jih predlagale in za dobo 5 let vanjo napotile vlade držav lanic.

Komisarji niso zavezani svojim državam lanicam, temve naj bi se v popolni neodvisnosti

zavzemali za interese Skupnosti. Komisijo podpira administrativno telo, ki šteje pribl.

15.000 uradnikov (od teh ve kot 2.200 tolma ev). Deli se na 23 generalnih direkcij z

generalnim direktorjem na elu in okoli 15 posebnih služb. Generalne direkcije so podreje-

ne neposredno lanom Komisije, ki so politi no in stvarno odgovorni za eno ali ve gene-

ralnih direkcij. Komisija ima svoja zastopstva (primerljiva veleposlaništvom) v ve kot 100

državah.

V skladu s Pogodbo iz Nice bo v prihodnosti o izvolitvi kandidata za predsednika Komisije

s kvalificirano ve ino odlo al Svet, ki ga sestavljajo državni in vladni šefi. Na predlog po-

samezne države lanice in po uskladitvi z designiranim predsednikom se bo na podlagi

kvalificirane ve ine sestavil seznam kandidatov za Komisijo. Po soglasju Evropskega

parlamenta bodo predsednik in komisarji ponovno imenovani na podlagi kvalificirane ve-

ine Sveta.

S 01.01.2005 bodo Komisijo sestavljali po en državljan vsake države lanice (do sedaj je

pet najve jih držav lanic EU napotilo po 2 komisarja). V kolikor bo EU obsegala 27 držav

lanic (to naj bi se predvidoma zgodilo leta 2007, s pristopom Bolgarije in Romunije), pa

naj bi bilo število komisarjev manjše kot število držav lanic in uveden rotacijski postopek.

Najpomembnejše naloge Komisije so:

Pravica pobude: Komisija sestavlja osnutke uredb in direktiv EU. Vsaka uredba ali

direktiva Sveta mora imeti za podlago predlog Komisije. Komisija naj bi – kot neke vrste

motor evropske integracije – razvijala predloge za nadaljnji razvoj EU.

Varuhinja pogodb: Komisija nadzira izvajanje in uporabo pogodbenih dolo b prava

Evropske unije. V kolikor zazna kršitve, je upravi ena zadevo predložiti EUSod, ki izve-

de postopek zaradi kršitve pogodbenih dolo b (226. l. PES)

Izvršni organ za izvajanje skupnostne politike: Komisija upravlja s prora unskimi

sredstvi EU in nadzira izvajanje politike EU. Izvajanje prava EU je kakopak dolžnost up-

rav držav lanic. Komisija sprejema odlo itve v posami nih zadevah in lahko izdaja sta-

liš a in priporo ila. Njena naloga je izvajanje sprejetih pravnih aktov, v ta namen pa

lahko izda potrebne izvedbene predpise (v kolikor si te pravice ne pridrži sam Svet).

Soudeležba v zunanji politiki EU: Komisija zastopa EU – deloma skupaj z državami

lanicami in/ali predsedstvom EU, - tudi pri reševanju vprašanj s podro ja SZVP.

Evropska unija

1.7.4 Evropski parlament

Pravna podlaga: 189. l. in nadaljnji leni PES. Parlament ima sedež v Straßburgu. Ev-

ropski parlament (EP) sestoji iz poslancev držav EU, volitve vanj pa že od junija 1979

potekajo neposredno. V skladu z Izjavo št. 20 k Pogodbi iz Nice o širitvi Evropske unije

število parlamentarcev v EP ne sme prese i 732 (doslej 700). Poslance za dobo 5 let

izvolijo v posameznih državah lanicah na splošnih neposrednih volitvah, pri emer je za

vsako državo EU dolo eno to no število sedežev v EP.

Poslanci se povezujejo v meddeželnih frakcijah, trenutno m.dr. obstajajo frakcija Social-

demokratske stranke Evrope (PSE), frakcija Evropske ljudske stranke (PPE), frakcija Unija

za Evropo (UPE), frakcija Liberalne in demokratske stranke Evrope (ELDR), frakcija Zele-

nih v Evropskem parlamentu (Verts) .

Trenutno obstaja 17 stalnih odborov.

Pristojnosti EP so se bistveno okrepile na podlagi Amsterdamske pogodbe in Pogodbe iz

Nice. PES za delo EP na zakonodajnem podro ju– v odvisnosti od obravnavane materije

– predvideva postopek zaslišanja/konzultiranja, dajanja soglasja ali soodlo anja. Pri

konzultacijskem in postopku dajanja soglasja oz. privolitve o sprejetju dolo enega pravne-

ga akta konec koncev še vedno odlo a Svet - EP tega ne more prepre iti. Nasprotno s

tem, pa je v postopku soodlo anja za izdajo uredbe ali direktive nujno potrebna pridobitev

soglasja EP.

Primer: Direktive in uredbe na podro ju delojemalcev so podvržene postopku

soodlo anja (40. l. v povezavi z 251. l. PES).

Primer: Pri izdajanju pravnih aktov v skladu s Naslovom IV PES, ki zadevajo

podro je vizumov, azila, priseljevanja in drugih politik v zvezi s prostim giban-

jem oseb, ima EP praviloma zgolj pravico do konzultacijskega postopka (gl. 1 –

3. odst. 67. l. PES). Predpisi glede postopkov in pogojev za izdajo vizuma ter

predpisi za enotni vizum (t . (ii) in (iv) alinea b) 2. odst. in 62. l. PES) pa so

podvrženi postopku soodlo anja (4. odst. 67. l. PES).

EP ima še druge pomembne pristojnosti:

pravica dajanja soglasja pri imenovanju predsednika Komisije in

komisarjev (2. odst. 214. l. PES)

razrešitev Komisije na podlagi vloženega predloga nezaupnice (201. l. PES),

sprejemanje prora una (272. l. PES),

izvajanje demokrati ne kontrole nad vsemi organi EU in skupnimi aktivnostmi, vklju -

no s pravico ustanavljanja preiskovalnih odborov (193. l. PES).

Parlamentu je bila na podlagi Pogodbe iz Nice podeljena pravica tožbe zaradi kršitve

pogodbe (2. odst. 230. l. PES) in s tem ob utno razširjen njegov politi ni in pravni mane-

vrski prostor.

Primer: Parlament je odklonil osnutek direktive o priznanju odlo b o vra anju

m.dr. z utemeljitvijo, da za to ne obstaja ustrezna pravna podlaga v okviru ev-

ropskega pravnega reda. Svet je direktivo kljub temu sprejel (dir-ES 2001/40 z

dne 28.05.2001 Ur. l. ES št. 149 str. 34 z dne 02.06.2001). V prihodnosti bo

Evropska unija

Parlament v takih primerih, zaradi kršitve dolo b PES lahko vložil tožbo pri EU-

Sod in zahteval preklic direktive.

V primerjavi z nacionalnimi parlamenti pa EP manjka še obširna zakonodajna pristojnost

vklju no s pravico zakonske pobude. Kakopak lahko Parlament zahteva od Komisije pred-

ložitev ustreznih predlogov glede vprašanj, o katerih meni, da je za izvajanje te pogodbe

treba sprejeti akt Skupnosti (192. l. PES).

1.7.5 Sodiš e Evropske unije

Pravna podlaga: 220. l. in nadaljnji leni PES. Evropsko sodiš e (EUSod) s sedežem v

Luksemburgu ima trenutno 15 sodnikov (po 01.05.2004 predvidoma 25 sodnikov) in

osem generalnih pravobranilcev, ki jih soglasno imenujejo vlade držav za mandat 6 let.

EUSod se lahko vklju i na dva na ina. Po eni strani preko predhodnega odlo anja, po

drugi preko direktne tožbe. V predhodnem odlo anju (234. l. PES) nacionalna sodiš a

(vseh stopenj) od EUSod zahtevajo razlago v vprašanjih glede prava EU, ki so pomembna

v zadevah, ki jih ta sodiš a obravnavajo. Pristojnost za direktne tožbe, m.dr. tožbe zaradi

kršitve pogodbenih dolo b, je taksativno opredeljena (226. l. PES – Komisija zoper po-

samezne države lanice; 227. l. PES – tožba ene države lanice proti drugi).

V okviru Naslova IV (vizumi, azil, priseljevanje, prosto gibanje oseb) je predhodno odlo a-

nje dopustno le v primeru, ko je dokon no iz rpana instan na pot v okviru nacionalnih so-

diš , to pomeni, da lahko taka vprašanja postavljajo zgolj sodiš a, zoper odlo itve katerih

ni ve pravnega sredstva. Svet, Komisija ali dolo ena država lanica lahko EUSod v odlo-

itev predložijo vprašanja glede razlage Naslova IV ali drugih pravnih aktov na podlagi te-

ga naslova (68. l. PES).

EUSod je imelo ogromen vpliv na razvoj prava EU. Z revolucionarnimi sodbami – ki

so bile velikokrat v nasprotju z nacionalnimi pomisleki in zadržki – je EUSod vplivalo na

oblikovanje prava EU. Tako je EUSod pripomoglo k razvoju prava EU iz mednarodnega–

ki praviloma vsebuje zgolj obveznosti držav - v supranacionalno pravo, ki lahko nepos-

redno, brez uveljavitve pravnih predpisov v okviru nacionalnega prava, razvije pravni u i-

nek za posameznega državljana, kot tudi k temu, da ima pravo EU prednost pred nacio-

nalnim pravnim redom.

Na podlagi Pogodbe iz Nice je bilo dolo eno, da vsaka država lanica delegira po enega

sodnika EUSod; to pomeni, da bo imela EU s pristopom novih držav SVE (predvidoma

01.05.2004) 25 sodnikov EUSod. Poleg tega so bile na novo povezane posamezne zbor-

nice EUSod, Sodiš e prve stopnje (EUSod1) je postalo samostojno in so mu bile podelje-

ne širše pristojnosti.

EUSod je bilo do uveljavitve Pogodbe iz Nice (01.02.2003) za reševanje dolo enih tožb

priklju eno Sodiš e prve stopnje (EUSod1), ki je sedaj samostojno in so mu bile dodel-

jene širše pristojnosti. Tudi v EUSod1 vsaka država lanica napoti po najmanj enega

sodnika. EUSod je pristojno predvsem za tožbe v zvezi z zamudami organov skupnosti in

za spore med skupnostjo in njenimi zaposlenimi, pa tudi za predhodno odlo anje na tistih

podro jih, ki jih je kot take jasno opredelil Svet EU v statutu sodiš a.

EUSod bo v prihodnje odlo alo v zbornicah (senatih), ki jih sestavljajo trije ali pet sodni-

kov, zgolj v dolo enih postopkih razreševanja pa bo EUSod zasedalo kot plenum v polni

zasedbi. V vseh drugih primerih bodo le-te nadomeš ala zasedanja tako imenovane „veli-

Evropska unija

ke zbornice/velikega senata“ z 11 sodniki. Spremembe v zvezi z EUSod in EUSod1 naj

bi bile po treh letih od uveljavitve Pogodbe iz Nice podvržene splošni evaluaciji.

Z mejnopolicijskega vidika pomembne sodbe s podro ja tujskega prava:

sodba EUSod z dne 14.07.1977 - „Sagolu“ - PZ 8/77 – Dovoljenje za bivanje EU ima

zgolj deklarativen pomen.

sodba EUSod z dne 27.10.1977 - „Bouchereau“ - PZ 30/77 – Poseg v svobodo gibanja

je dovoljen samo ob dejanskem in zadostno hudem ogrožanju javnega reda, ki zadeva

temeljni družbeni interes.

sodba EUSod z dne 03.07.1980 - „Piek“ - PZ 157/79 – Državljani EU za prestop meje

ne potrebujejo niti vizuma niti kakršnihkoli drugih dovoljenj.

sodba EUSod z dne 18.05.1982 - „Adoui“ - PZ. 115 in 116/81 – Omejitev svobode gi-

banja je dovoljena zgolj iz razlogov javnega reda, samo ob upoštevanju prepovedi dis-

kriminacije; u inek prepovedi vstopa.

sodba EUSod z dne 02.02.1989 - „Cowan“ - PZ 186/87 – Turiste se smatra za prejem-

nike storitev, zato uživajo pravico svobode gibanja.

sodba EUSod z dne 05.03.1991 - „Giagounidis” - PZ C-376/89 – Svoboda gibanja se

lahko uveljavlja tudi na podlagi osebne izkaznice, ki pa posameznika ne upravi uje za

prestop meje.

sodba EUSod z dne 30.05.1991 - „Komisija/Nizozemska“ - PZ C-68/89 – Edini predpo-

goj, na izpolnjevanje katerega lahko mejni organi vežejo vstop državljana EU, je pred-

ložitev veljavnega osebnega dokumenta ali potne listine. Mejni organi ne morejo zahte-

vati predložitev dokazila o izpolnjevanju pogojev za uživanje posameznih svoboš in.

Vprašanja v zvezi z namenom bivanja in glede zadostnih sredstev za preživljanje so

nedopustna.

sodba EUSod z dne 07.07.1992 - „Singh - PZ C-370/90. V primeru da državljan EU s

svojim zakonskim partnerjem, državljanom tretje države uživa svobodo gibanja v drugi

državi lanici, je potrebno zakonskemu partnerju ob vrnitvi zagotoviti vsaj tak pravni po-

ložaj, ki je v skladu s svobodo gibanja.

sodba EUSod z dne 09.08.1994 - „Vander Elst“ - PZ C-43/93 – Tretji državljani, ki so

zakonito in za nedolo en as zaposleni pri podjetju znotraj EU, lahko za svoje podjetje

opravljajo storitve tudi v ezmejnem smislu, brez posebnih dovoljenj (brez vizuma, brez

dovoljenja za bivanje).

sodba EUSod z dne 05.05.1997 - „Uecker“ - povezana PZ C-64/96 in C-65/96 – Svo-

boda gibanja za družinske lane, ki so državljani tretjih držav je podana zgolj v vsako-

kratni drugi državi EU.

sodba EUSod z dne 19.01.1999 - „Calfa“ - PZ C-348/96 – Zgolj obsodba v kazenski

zadevi ne upravi uje omejitve svobode gibanja. Prepoved vstopa je lahko posledi no

izre ena kot kazen zaradi kaznivega dejanja v zvezi z drogami samo pod pogojem, e

osebno vedenje državljana EU predstavlja zadostno težko, trenutno ogroženost za jav-

no varnost in red, ki zadeva temeljni družbeni interes.

Evropska unija

sodba EUSod z dne 25.07.2002 - „MRAX“ - PZ C-459/99 – Svoboda gibanja za držav-

ljane tretjih držav, ki so poro eni z državljani EU, izhaja neposredno iz prava EU, ne

glede na to, ali jim posamezna država lanica izda dovoljenje za bivanje. e lahko dr-

žavljan tretje države na meji izkaže zakonsko zvezo z državljanom EU, mu ni dovoljeno

zavrniti vstopa zaradi tega, ker pri sebi nima potnega lista ali osebnega dokumenta oz.

(vstopnega ) vizuma.

1.7.6 Drugi organi Evropske unije

Kot drugi organi EU naj bodo navedeni naslednji: Ra unsko sodiš e, Gospodarski in soci-

alni center, Odbor regij, Evropska investicijska banka, Evropska centralna banka.

Zgodovinski razvoj Evropske Unije z mejnopolicijskega vidika

2. Zgodovinski razvoj Evropske unije s posebnim poudarkom na do-
godkih, pomembnih za mejno policijo

Po 1945: Druga svetovna vojna in njene posledice v Evropi razširijo prepri anje, da sta

ponovna izgradnja in trajni mir v evropskem prostoru možna samo na podlagi tesnega,

sodelovanja med državami.

1946: 19.09.1946 Winston Churchill v Zürichu izrazi zahtevo po ustanovitvi Združenih

držav Evrope z naslednjimi besedami:

„ e bi lahko Evropa neko složno upravljala s svojo dediš ino, potem bi lahko

njenih tri- ali štiristo milijonov prebivalcev uživalo brezmejno sre o, blaginjo in

slavo. [...] Ustanoviti moramo neke vrste Združene države Evrope.“

1950: Pravzaprav pa dejanski rojstni dan u inkovitega politi nega sodelovanja v Evropi

predstavlja 09.05.1950. Tega dne takratni francoski zunanji minister Robert Schumann

predlaga ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) med Francijo in Zvez-

no republiko Nem ijo.

1951: 18.04.1951 je ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ, ime-

novana tudi »montanska unija«) ustanovne lanice pa so Belgija, Zvezna republika Nem i-

ja, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. ESPJ pri ne z delom dne 23.07.1952.

1957: 25.03.1957 Belgija, Zvezna republika Nem ija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizo-

zemska podpišejo t.i. „Rimske pogodbe“ o ustanovitvi Evropske gospodarske skup-

nosti (EGS) in Evropske atomske skupnosti (EURATOM). Pogodbe stopijo v veljavo

dne 01.01.1958. V skladu z 48. l. Pogodbe o EGS je potrebno najkasneje do konca pre-

hodnega obdobja (31.12.1969) znotraj Skupnosti vzpostaviti prost pretok delojemalcev.

Svoboda gibanja delojemalcev obsega odpravo vsakršnega razlikovanja delojemalcev, ki

so državljani držav lanic, na podlagi državljanstva v zvezi z zaposlitvijo, pla ilom in dru-

gimi delovnimi pogoji. Ta dolo ba je neposredno veljavno pravo. S tem pravni predpisi

glede vstopa, bivanja in pravice zaposlovanja tujcev, ki so državljani EGS, niso ve podre-

jeni izklju no nacionalnemu pravnemu redu, temve pravnemu redu EGS.

1963: ES sklene pridružitveni sporazum s Tur ijo.

1964: 25.02.1964 ES izda dir-ES št. 64/221 o svobodi gibanja. Ta direktiva velja za dr-

žavljane ES, torej državljane držav lanic ES in njihove družinske lane, ki kot poklicno

aktivne osebe ali prejemniki storitev potujejo ali bivajo v drugi državi lanici ES. Direktiva

opredeljuje okvir za nacionalne predpise, ki jih smejo države lanice za omenjen krog oseb

sprejeti iz razlogov javnega reda, javne varnosti in javnega zdravja, v zvezi z vstopom,

izdajo ali podaljšanjem dovoljenja za bivanje ali ukrepi odstranitve iz države.

1967: 01.07.1967 se omenjene tri skupnosti na podlagi fuzijske pogodbe združijo v eno

Evropsko skupnost (ES). Na podlagi tega dobijo države lanice skupne izvršilne organe,

Ministrski svet in Komisijo.

1968: ES izda 15. oktobra 1968 ured-ES št. 1612/68 Sveta EGS o svobodi gibanja delo-

jemalcev znotraj skupnosti. Ta uredba v skladu z lastno pristojnostjo sprejemanja pravnih

predpisov (49. l. PES) podrobneje izoblikuje svobodo gibanja delojemalcev, ki je nepos-

redno zagotovljena na podlagi 48. l. PES (stara verzija) oz. 39. l. PES (nova verzija).

Uredba ima neposredno veljavo in se uporablja prednostno pred nacionalnimi predpisi. Po

Zgodovinski razvoj Evropske Unije z mejnopolicijskega vidika

ve kot 30-ih letih še danes predstavlja eno temeljnih pravnih podlag za svobodo gibanja v

okviru ES.

1969: Z Zakonom o vstopu in bivanju državljanov držav lanic EGS (»Gesetz über die

Einreise und Aufenthalt von Staatsangehörigen der Mitgliedstaaten der EWG« oz. Au-

fenthG-EWG), z dne 22.07.1969, Zvezna republika Nem ija uveljavi direktive izdane v

zvezi s svobodo gibanja in na podlagi tega tudi ured-ES 1612/68 (deklarativno) uveljavi kot

neposredno veljavno normo. V skladu s 15. parag. AufenthG-EWG se uporabljata tudi

nemški zakon o tujcih in uredba o izvajanju zakona o tujcih v vsakokrat veljavni verziji, v

kolikor AufenthG-EWG ne vsebuje odklonilnih predpisov. To pomeni, da se, v kolikor je

pravni položaj oseb, opredeljenih v 1. parag. AufenthG-EWG ugodnejši v nacionalnem

zakonu o tujcih oz. uredbi o izvajanju zakona o tujcih, še nadalje uporabljajo ugodnejše

dolo be (klavzula najve je ugodnosti).

1973: 01.01.1973 Združeno kraljestvo, Danska in Irska pristopijo k Evropski skupnosti.

ES ima sedaj 9 držav lanic.

1976: 16.06.1976 Višje upravno sodiš e v Koblenzu (NJW 1977, 511) odlo i, da državljani

ES, kot obiskovalci ali turisti ne uživajo pravice svobode gibanja. Odlo itev ustreza

prevladujo emu mnenju tega asa. V vsakdanji praksi nemških mejnih organov se zaradi

tega državljane ES, ki v Nem ijo prihajajo zgolj kot turisti, obravnava kot navadne t.i. »po-

zitivne državljane« (tujce, za katere ne velja obveznost vstopnega vizuma). Za te osebe se

uporabljajo dolo be nemškega zakona o tujcih brez omejitev. Zakon o vstopu in bivanju

državljanov EGS, ki prinaša dolo ene privilegije, se uporablja samo za delojemalce, nas-

tanjene poklicno aktivne osebe ter ponudnike ali prejemnike storitev.

1977: EUSod ugotovi, da je omejitev svobode gibanja iz razlogov javnega reda, javne

varnosti in javnega zdravja utemeljena samo v primeru, ko obstaja zadostno huda ogrože-

nost, ki zadeva temeljni družbeni interes (sodba EUSod z dne 27.10.1977 - „Bouchereau” -

PZ C-30/77). Zavrnitev vstopa državljanom ES na meji je potemtakem dopustna zgolj v

primeru, e oseba predstavlja nevarnost na podlagi svojega ravnanja.

1977: EUSod odlo i (sodba EUSod z dne 14.07.1977 - „Sagolu“ - PZ C-8/77), da ima do-

voljenje ES za bivanje zgolj deklarativen pomen. Državljanom ES ni mogo e odrediti

izgona iz države zgolj na podlagi neposedovanja ustreznega dovoljenja ES za bivanje.

Njihova pravica bivanja temelji neposredno na dolo bah evropskega prava. Dovoljenje ES

za bivanje to pravico sicer izkazuje, a je ne utemeljuje.

1979: Evropejci izvolijo „svoj“ parlament. V asu od 07. do 10.06.1979 potekajo prve ne-

posredne volitve v Evropski parlament.

1981: Gr ija kot 10. država pristopi k ES. Svoboda gibanja za samostojne poklicno aktiv-

ne osebe, prejemnike ali ponudnike storitev stopi v veljavo takoj, v zvezi z uveljavitvijo

svobode gibanja delojemalcev pa je dogovorjeno prehodno obdobje do 01.01.1988. Dr-

žavljani Gr ije, ki želijo vstopati z namenom zaposlitve v pla ilnem delovnem razmerju, do

nadaljnjega še vedno potrebujejo dovoljenje za bivanje (vizum). Dolo be nemškega zako-

na o tujcih in uredbe o izvajanju zakona o tujcih se za te osebe uporabljajo brez omejitev.

Grkom, ki bi želeli vstopati brez vizuma, z namenom opravljanja nesamostojne pridobitne

dejavnosti, se zaradi tega na meji lahko zavrne vstop. Za njih še nadalje velja dolžnost, da

si pred vstopom zaradi zaposlitve pridobijo vizum pri pristojnem nemškem predstavništvu v

tujini.

Zgodovinski razvoj Evropske Unije z mejnopolicijskega vidika

1982: V skladu z odlo itvijo EUSod država lanica ES ne sme nasprotovati bivanju delo-

jemalca, ki je državljan druge države lanice ES, e njegovo vedenje ni v nasprotju z ve-

denjem lastnega državljana (sodba EUSod z dne 18.05.1982 - „Adoui” - PZ C-155 in C-

116/81).

1984: V skladu z odlo itvijo EUSod gre pod pojmom svobode gibanja v smislu prava ES

razumeti pravico, da osebe na eloma brez dovoljenja, vstopajo v drugo državo lanico ES

in v njej prebivajo. Svoboda gibanja na podlagi prava Skupnosti kakopak ne obstaja v last-

ni državi, temve stopi v veljavo šele s prestopom meje v drugo državo ES (sodba EUSod

z dne 28.06.1984 - „Moser“ - PZ C-180/83 gl. tudi kasneje sodba EUSod z dne 05.06.1997

- „Uecker/Jaquet“ - PZ C-64/96 in C-65/96). Svobodo gibanja tako na primer uživa Francoz

v Nem iji, ne pa v Franciji; nasprotno Nemec v Franciji, ne pa tudi v Nem iji. Na podro ju

izvajanja mejne kontrole je to še zlasti pomembno za izpeljano pravo v zvezi z družinskimi

lani. Tako se npr. ženo Belgijca, ki je brazilska državljanka, obravnava v okviru prava

svobode gibanja samo v primeru, e njen mož že biva v Nem iji ali e z njim pripotuje na

vstop, v nasprotnem primeru za njo brez omejitev veljajo dolo be nemškega zakona o tuj-

cih.

1985: Po 01.01.1985 države ES za nejo izdajati potne liste po enotnem vzorcu. Potni listi

še naprej ostanejo nacionalne potne listine. Enotni vzorec -„Evropskega potnega lista“-

naj bi okrepil ob utek pripadnosti Skupnosti državljanov ES.

1985: 14.06.1985 Belgija, Nem ija, Francija, Luksemburg in Nizozemska v luksembur-

škem vinskem mestecu Schengen sklenejo Schengenski sporazum o postopni odpravi

kontrol na skupnih mejah. Gre za vladni sporazum, katerega cilj je znotraj ES vzpostaviti

Evropo brez notranjih meja. Ker se ta cilj zaradi nasprotovanj nekaterih držav lanic znot-

raj ES sredi 80-ih let ne zdi uresni ljiv, je izbrana pot preko mednarodnega sodelovanja –

zunaj prava ES. Omenjen sporazum še ne ureja vseh podrobnosti. Le-te opredeli kasnejši

izvedbeni sporazum, in sicer t.i. Schengenski izvedbeni sporazum (SiSpor). K schengen-

skemu pravnemu redu lahko pristopi katerakoli država ES.

1986: 01.01.1986 K ES pristopita Španija in Portugalska. Svobodo gibanja pa za nejo

španski in portugalski delojemalci uživati šele 01.01.1993.

1987: Enotni evropski akt, pogodbena sprememba PES, stopi v veljavo 01.07.1987. Z

njim se Pogodbe Evropskih skupnosti m.dr. razširijo za nova delovna podro ja (raziska-

ve/tehnologija in varstvo okolja) prav tako pa je sprejet dogovor o uresni itvi skupnega

notranjega trga do 31.12.1992.

1989: EUSod odlo i, da je potrebno tudi turiste obravnavati kot prejemnike storitev, ki na

podlagi tega uživajo pravico svobode gibanja (sodba EUSod z dne 02.02.1989 - „Cowan“ -

PZ C-186/87). Tej odlo itvi nasprotujo a pravna pojmovanja nekaterih držav lanic na ta

na in zastarajo (gl. zg. 1976 odlo ba Višjega upravnega sodiš a v Koblenzu, sodba z dne

16.06.1976). V okviru izvajanja vstopne kontrole na mejah morajo mejni organi pravico

svobode gibanja upoštevati prakti no pri vseh državljanih ES.

1990: 19.06.1990 sledi podpis Schengenskega izvedbenega sporazuma. Potrebna je še

ratifikacija vseh ustanovnih lanic Schengna in vseh držav pristopnic.

1990: S t.i. „Sevince” sodbo z dne 20.09.1990 (PZ C-192/89) EUSod uvede svojo (pogosto

sporno) pravno prakso glede svobode gibanja turških državljanov v skladu s Pridružit-

venim sporazumom med ES in Tur ijo. Na podlagi sklepa pridružitvenega sveta iz leta

Zgodovinski razvoj Evropske Unije z mejnopolicijskega vidika

1980 (SPS 1/80) so turški državljani, ki so najmanj eno leto v rednem delovnem oz. zapos-

litvenem razmerju v eni od držav lanic ES, že upravi eni do dolo enih privilegijev, po šti-

rih letih redne zaposlitve pa so v pravnem pogledu glede bivanja bolj ali manj izena eni z

državljani EU.

1990: Z združitvijo obeh nemških držav 03.10.1990 tudi nove zvezne dežele (5) posta-

nejo lanice ES.

1991: Potem, ko je Upravno sodiš e v Mannheimu leta 1989 še zastopalo mnenje, da

osebna izkaznica, ki imetnika ne upravi uje do prestopa meje (v konkretnem primeru

je šlo za osebno izkaznico Republike Italije), ni zadostni uradni dokaz državljanstva ES,

EUSod odlo i, da je mogo e pravico do svobode gibanja uveljavljati tudi na podlagi uradne

osebne izkaznice, ki v skladu s pravnimi predpisi države, ki jo je izdala, imetnika ne upra-

vi uje do prehajanja državne meje (sodba EUSod z dne 05.03.1991 - „Giagounidis“ - PZ

C-376/89). Pomembno je, da posameznik dokaže svojo pripadnost eni od držav lanic ES.

1991: V skladu z odlo itvijo EUSod tujci, državljani ES, ob vstopu na meji niso dolžni

navajati namena oz. vzrokov svojega bivanja v državi. Takemu tujcu ni potrebno doka-

zovati pripadnosti tistemu krogu oseb, ki v skladu s svobodami Skupnosti uživajo dolo ene

olajšave. Prav tako pa mejna policija tujca, državljana ES, ne sme spraševati po namenu

njegovega bivanja v državi (sodba EUSod z dne 30.05.1991 - „Komisija/Nizozemska“ - PZ

C-68/89).

1993: 01.11.1993 stopi v veljavo Pogodba o Evropski Uniji (Maastrichtska pogodba). S

njo je ustanovljena Evropska Unija (EU). EU še naprej sestoji iz Evropskih skupnosti, to so

ES, ESPJ in EURATOM. Na novo se pojavita dve politi ni podro ji in obliki sodelovanja, ki

ju opredeljuje PEU – Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) in Sodelovanje na pod-

ro ju pravosodja in notranjih zadev (SPNZ). Evropska unija tako po iva na treh stebrih.

Prvi steber tvorijo Evropske skupnosti (ES, ESPJ, EURATOM), drugi steber SZVP in tretji

steber SPNZ. Prav tako ES prvi pridobi pristojnost izdajanja pravnih norm s podro ja vi-

zumov. V njeni pristojnosti je, da dolo a seznam držav, katerih državljani za prestopanje

zunanjih meja EU potrebujejo vizum ter da dolo i enotno vizno nalepko za celotno ES.

1994: 01.01.1994 stopi v veljavo Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru

(EGP) med EU in šestimi državami lanicami EFTA, Finsko, Islandijo, Norveško, Liechten-

steinom, Avstrijo in Švedsko. Državljani naštetih držav in njihovi družinski lani uživajo

pravico svobode gibanja v polnem obsegu. Švica, ki je prvotno prav tako pristopila k spo-

razumu, ga na podlagi negativnega mnenja izraženega na referendumu kasneje ni mogla

ratificirati.

1994: V skladu z odlo itvijo EUSod pomeni svobodni pretok storitev dolo enega podje-

tja posredno ugodnost tudi za vse, v tem podjetju redno in za nedolo en as zaposlene

delojemalce – ne glede na njihovo državljanstvo. Državljan tretje države, ki je redno in za

nedolo en as zaposlen v dolo enem podjetju s sedežem v eni od držav lanic EU ali

EGP, lahko v okviru prostega pretoka storitev, za svoje podjetje za asno opravlja delo v

Nem iji, brez delovnega dovoljenja, (sodba EUSod z dne 09.08.1994 - „Vander Elst“ - PZ

C-43/93). Iz sodbe je mogo e razbrati tudi, da nista potrebna niti vizum niti dovoljenje za

bivanje.

1994 do 1996: V letih med 1994 in 1996 države srednje in vzhodne Evrope (države

SVE), Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška, eška

Zgodovinski razvoj Evropske Unije z mejnopolicijskega vidika

republika in Madžarska sklenejo tako imenovane Evropske sporazume (pridružitvene spo-

razume) in formalno zaprosijo za pristop k EU. Evropski sporazumi samostojnim podjetni-

kom iz navedenih držav zagotavljajo pravico ustanavljanja v državah EU.

1995: 01.01.1995 države EGP Finska, Avstrija in Švedska pristopijo k EU.

1995: Potem ko so vse prvotne države pogodbenice ratificirale sporazum, Izvršni odbor po

ve kratnem prelaganju terminov 26.03.1995 dokon no uveljavi Schengenski izvedbeni

sporazum za Belgijo, Nem ijo, Francijo, Nizozemsko, Luksemburg, Španijo in Portugal-

sko. Z dokon no uveljavitvijo so odpravljene kontrole na notranjih mejah. Zaradi izravnave

se med drugim okrepijo kontrole na zunanjih mejah. Vstop oseb, ki niso niti državljani EU

niti EGP (državljani tretjih držav) z namenom bivanja do treh mesecev je možen le ob iz-

polnjevanju veljavnih pogojev za vstop, ki veljajo znotraj celotnega schengenskega

obmo ja. Uveden je enotni schengenski vizum. Poleg tega SiSpor državljanom tretjih dr-

žav, ki na podlagi dovoljenja za bivanje zakonito bivajo v eni od schengenskih držav, zago-

tavlja prosto gibanje znotraj ozemlja schengenskih pogodbenic (21. l. SiSpor). Schen-

genski informacijski sistem (SIS) omogo a tirali no poizvedovanje za osebami in stvarmi

znotraj celotnega schengenskega prostora.

1997: 01.09.1997 stopi v veljavo Dublinski sporazum (DS) za 12 držav EU, potem

01.10.1997 za Švedsko in Avstrijo in kon no 01.01.1998 za Finsko, tako da velja za vseh

15 držav lanic EU. DS vsebuje dolo be glede pristojnosti za reševanje prošenj za azil

znotraj EU. Dolo be DS so podobne azilnim dolo bam, ki jih predvideva SiSpor. Med

schengenskimi državami je bil sprejet dogovor, da se po uveljavitvi Dublinskega sporazu-

ma azilno-pravne dolo be SiSpor ne uporabljajo ve .

1997: SiSpor se dokon no uveljavi 26.10.1997 za Italijo, 01.12.1997 za Avstrijo in

08.12.1997 za Gr ijo. Medtem ko so kontrole na notranjih mejah z Italijo in Avstrijo odpra-

vljene že po kratkem prehodnem obdobju, in sicer 01.04.1998, se mejna kontrola na meji z

Gr ijo zaenkrat še izvaja. Odlo itev o dokon ni odpravi naj bi bila sprejeta kasneje.

1999: 01.05.1999 za ne veljati Amsterdamska pogodba. S to pogodbo preidejo bistvena

podro ja azilne in tujske politike iz tretjega stebra (SPNZ) v prvi steber, to pomeni da pos-

tanejo del PES. Tudi izvajanje kontrole na zunanjih mejah spada sedaj v pristojnost EU.

Isto asno je izvedena vklju itev schengenskega prava v pravni okvir EU. Organi EU lahko

sedaj v zvezi z navedenimi podro ji izdajajo neposredno veljavne pravne akte, ki imajo

prednost pred nacionalnimi predpisi. Nacionalno azilno in tujsko pravo ter segmenti mej-

nokontrolnega prava se bodo slej ko prej umaknili in dali prostor enotnim evropskim prav-

nim aktom, ki bodo urejali to podro je.

1999: Odlo itev EUSod (sodba EUSod z dne 21.09.1999 - „Wijsenbeek” - PZ C-378/97):

V skladu z dolo bami prava Skupnosti, veljavnimi v asu

des Ausgangsverfahrens

(17.12.1993) niti dolo be 14. l. PES (7a. l. PES stara verzija) niti 18. l. PES (8a. l.

PES stara verzija) niso pomenile prepovedi za posamezno državo lanico, da le-ta od

posameznika, ne glede na to, ali je državljan EU, pri vstopu preko notranje meje ob za-

groženi kazni zahteva, da dokaže svoje državljanstvo, v kolikor so sankcije primerljive s

tistimi za kazniva ravnanja znotraj države in niso nesorazmerne ter v kolikor zaradi tega ni

oviran prost pretok oseb.

Zgodovinski razvoj Evropske Unije z mejnopolicijskega vidika

1999: Z izdajo sklepa z dne 13.12.1999 se SiSpor dokon no uveljavi tudi v Gr iji. Na pod-

lagi tega so v asu od 01.01.2000 in do 26.03.2000 odpravljene osebne kontrole na not-

ranjih mejah med Gr ijo in ostalimi državami lanicami. Za notranji/pomorski promet je

režim v celoti uveljavljen že s 01.01.2000. Omenjen sklep prvi izda Svet EU (sklep z dne

13.12.1999, Ur. l. ES L št. 327 str. 58 z dne 21.12.1999).

2000: EUSod (sodba z dne 11.05.2000 - „Savas“ - PZ C-37/98) odlo i, da se dolo ba 1.

odst. 41. l. Dodatnega protokola k Pridružitvenemu sporazumu med EGS in Tur ijo upo-

rablja neposredno. Pri omenjenem predpisu gre za t.i. „Standstill-klavzulo“, ki po uvelja-

vitvi Dodatnega protokola dne 01.01.1973 prepoveduje uvedbo novih omejitev na podro ju

bivanja za turške državljane, ki kot izvajalci storitev prihajajo v EU oz. v posamezne države

lanice. V Nem iji so bili leta 1973 turški izvajalci storitev (še zlasti vozniki tovornih vozil,

poslovneži, poklicni športniki, sodelavci na podro ju izvajanja delovršnih pogodb) upravi-

eni do vstopa brez vstopnega vizuma in bivanja do dveh mesecev. Obveznost vstopnega

vizuma je bila za Turke v Nem iji uvedena šele leta 1980. Po zgoraj navedeni sodbi EU-

Sod v Nem iji ponovno velja pravni položaj iz leta 1973 - torej vizna svoboda za izvajalce

storitev, ki so turški državljani.

2000: S sklepom 2000/777/ES Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 01.12.2000

se 25.03.2001SiSpor dokon no uveljavi za nordijske države EU ter za Islandijo in Norveš-

ko.

2000: Sve ana proklamacija t.i. Liste temeljnih pravic EU v Nici dne 07.12.2000. V Listini

so združene klasi ne svoboš ine in enakostne pravice in je predvsem izraz tega, da EU ni

„zgolj” ekonomska skupnost, temve še zlasti skupnost vrednot. Kljub temu Listina ni zasi-

drana v PES in potemtakem ne razvija nikakršnega neposrednega pravno obvezujo ega

u inka; obvezuje pa organe EU, da pri izvajanju prava EU spoštujejo njeno vsebino.

2000: Na podlagi Naslova IV PES „Obmo je svobode, varnosti in pravice”, v okviru novih

pristojnosti EU, Svet izda ured-ES 2725/2000 (Ur. l. ES z dne 15.12.2000; L 316 str. 1). Na

podlagi tega pravnega akta z dne 11.12.2000 stopi v veljavo uredba EURODAC, (sicer

najprej še s pridržkom uporabe, ki je odpravljen kasneje, dne 15.01.2003), ki naj bi zago-

tovila u inkovitejšo uporabo Dublinskega sporazuma s pomo jo odvzemanja in primerjave

prstnih odtisov prosilcev za azil in ilegalnih priseljencev na podro ju celotne EU. Uredba o

EURODAC-u ne velja za Dansko, Združeno kraljestvo in Irsko.

2001: Februarja podpis Pogodbe iz Nice. EU je pripravljena na sprejem novih držav la-

nic in reformira interno sestavo in na in dela institucij EU. Pogodba stopi v veljavo šele ko

so jo ratificirale vse države lanice EU.

2001: Ured-ES št. 539/2001 (EUVisaUred) Sveta z dne 15.03.2001 (Ur. l. ES št. L 81 str.

1 z dne 21.03.2001), veljavna od 10.04.2001, vsebuje seznam tretjih držav, katerih držav-

ljani morajo pri prehodu zunanjih meja EU zaradi za asnega bivanja imeti vizume in držav,

katerih državljani so oproš eni te zahteve. Uredba velja v vseh državah EU, z izjemo

Združenega kraljestva in Irske.

2001: Z ured-ES 1091/2001 (Ur. l. ES L 150 str. 4 z dne 06.06.2001) Sveta z dne

28.05.2001 o prostem pretoku oseb z vizumom za daljše bivanje (Vizum „D”) se spremeni

18. l. SiSpor. Od 07.06.2001 dalje obstaja možnost, da se vizum tipa „D“ isto asno izda

kot schengenski vizum tipa „C“ (vizum tipa „D+C“).

Zgodovinski razvoj Evropske Unije z mejnopolicijskega vidika

2001: V veljavo stopi ve direktiv EU s podro ja tujskega prava. Njihova uveljavitev v naci-

onalnem smislu mora biti izvedena do konca leta 2002 oz. do za etka leta 2003. Gre za

dir-ES 2001/55 (Ur. l. ES št. L 212 z dne 07.08.2001) o odobritvi bivanja zaradi za asne

zaš ite beguncev v primeru masovnega bega/masovnega pregona (kot npr. konflikt na

Kosovem), dir-ES 2001/40 (Ur. l. ES št. L 149 z dne 02.06.2001) o medsebojnem priznan-

ju odlo itev o odstranjevanju oseb, ter dir-ES 2001/51 (Ur. l. ES št. L 187 z dne

10.07.2001) o enotnem sankcioniranju prevoznikov, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti v

skladu z 1. odst. 26. l. SiSpor.

2002: Od 28.02.2002 naprej zaseda ustavni konvent EU, ki naj bi v roku 12 mesecev

izdelal predloge za skupno Evropsko ustavo in na podlagi le-te izvedel priprave na vladno

konferenco, na rtovano za leto 2004. Cilj je predlagati za Unijo tak okvir in take strukture,

ki bodo ustrezale svetovnemu razvoju, potrebam državljanov Unije in nadaljnji izgradnji

Evropske unije.

2002: 01.06.2002 stopijo v veljavo t.i. „sektorske pogodbe“ sklenjene med EU in njenimi

državami lanicami na eni ter Švico na drugi strani. V njih so urejena dolo ena politi na

podro ja (sektorji) – m.dr. tudi svoboda gibanja oseb - med EU in Švico. Državljani Švice

in njihovi družinski lani od zdaj naprej v državah EU v polnem obsegu uživajo pravico

svobode gibanja. Tudi v okviru izvajanja mejne kontrole jih je potrebno prakti no obravna-

vati kot državljane EU. Nasprotno pa bodo državljani EU in njihovi družinski lani uživali

enako pravico v Švici šele po preteku ve letnega prehodnega obdobja.

2003: 01.02.2003 stopi v veljavo Pogodba iz Nice (Ur. l. ES št. C 80 str. 1 z dne

10.03.2001). Pogodba prinaša s seboj spremembe obstoje ih pogodb (PEU, PES, PEAS).

Omenjena pogodba naj bi pomenila pripravo Unije na širitev – t.j. pristop 10 držav - v nje-

nih osrednjih štirih podro jih (institucionalna reforma). Pri tem sta na novo opredeljeni veli-

kost in sestava Komisije, spremeni se vrednotenje posameznih glasov v Svetu, na ve

politi nih podro ij je uvedeno odlo anje na podlagi kvalificirane ve ine in razširijo se mož-

nosti tesnejšega sodelovanja med državami EU.

2003: 16.04.2003 10 držav SVE, in sicer Estonija, Litva, Latvija, Malta, Poljska, Slovaška,

Slovenija, eška Republika, Madžarska in Ciper podpiše pristopno pogodbo. Pristop

naj bi sledil po ratifikaciji pogodbe 01.05.2004 (tako imenovana vzhodna širitev EU).

2003: Do maja 2003 je stopilo v veljavo skupno 12 direktiv in uredb EU s podro ja tujske-

ga in azilnega prava. O dobrem ducatu nadaljnjih pravnih aktov se še razpravlja, njihova

uveljavitev pa se pri akuje do 01.05.2004 (datum vzhodne širitve).

Pravo Evropske Unije

3. Pravo Evropske unije

3.1 Splošno

Z uveljavitvijo Amsterdamske pogodbe, 01.05.1999, je Evropska Unija prvikrat pridobila

obširne pristojnosti za sprejemanje predpisov na podro ju mejne kontrole, priseljevanja,

viznih zadev, azila in policijskega sodelovanja. EU ima torej pravico izdajati neposredno

veljavne pravne akte na omenjenih podro jih. Nacionalni organi in sodiš a bodo morali v

prihodnje na podro ju tujskega in azilnega prava v pove ani meri uporabljati evropsko

pravo.

Ustave držav lanic EU izrecno ali imanentno dopuš ajo prenos suverenostnih pristojnosti

na nadnacionalne (supranacionalne) institucije kot je EU. EU na podlagi tega postane pris-

tojna za sprejemanje prava, ki ima – kot v primeru uredb ES – neposredno veljavo v vseh

državah lanicah EU in ki ga zaradi tega ni potrebno dodatno uveljavljati v nacionalnem

pravu.

Primeri:

V Nem iji 23. l. nemške ustave ureja sodelovanje Nem ije pri razvoju EU. Po-

leg tega lahko zvezna vlada na podlagi zakona, ob soglasju zveznega parla-

menta, suverenostne pravice prenese na EU.

Na Poljskem je od 02.04.1997 v poljski ustavi uveljavljena t.i. odprta evropska

klavzula. V skladu s 1. odst. 90. l. Poljske ustave lahko Poljska na podlagi

mednarodne pogodbe v posameznih zadevah državne pristojnosti prenese na

dolo eno mednarodno organizacijo.

V Španiji 93 c. l. španske ustave dovoljuje, da je na podlagi zakona možna av-

torizacija sklepanja pogodb, na podlagi katerih se lahko izvajanje iz ustave izpe-

ljanih pristojnosti prenese na dolo eno mednarodno organizacijo ali institucijo.

V eški republiki je bila s 01.06.2002 uveljavljena ustavna sprememba, ki je v

ustavi zasidrala evropsko klavzulo. 1. odst. 10c. l. eške ustave sedaj dolo a,

da se lahko posamezne naloge organov eške Republike na podlagi mednaro-

dnih pogodb prenesejo na mednarodne organizacije ali institucije.

Pravo EU sestavljata primarno pravo EU, sekundarno pravo EU in mednarodne pogo-

dbe, ki jih je EU sklenila z drugimi državami ali organizacijami. Temu se po letu 1999 (na

podlagi Amsterdamske pogodbe in Schengenskega protokola) pridruži še schengensko

pravo (Schengen-Acquis), katero kot kvazi „adoptirano“ mednarodno pravo zavzema

„sui generis“ pozicijo znotraj pravnega reda EU (podrobnosti gl. 5.5).

Pravo Evropske Unije

3.2 Primarno pravo EU

3.2.1 Pregled

Primarno pravo EU sestavljajo PEU, ustanovitvene pogodbe vseh treh skupnosti, pravni

akti, ki spreminjajo ali dopolnjujejo te pogodbe ter splošna pravna na ela (najpomembnej-

še so temeljne pravice in principi pravne države).

Pravo EU (še) ne pozna pisanih temeljnih pravic – z izjemo posameznih dolo b, kot npr.

prepoved diskriminacije v skladu z 12. l. PES ali dolo b glede svobode gibanja v skladu s

17., 39. in 49. l. PES, ki jih lahko uvrstimo med temeljne pravice. Kljub temu pa spadajo

temeljne lovekove pravice med splošna pravna na ela EU (gl. 1. odst. 6. l. PEU). EU-

Sod je opredelilo veljavnost, vsebino in omejitve temeljnih pravic na podlagi skupnih usta-

vnih tradicij držav lanic (sodba EUSod z dne 17.10.1989 - PZ C - 97 -99/87). Poleg tega

Unija spoštuje temeljne pravice, kakršne zagotavlja EK P (2. odst. 6. l. PEU).

V okviru sre anja Evropskega sveta v Nici decembra 2000, je bila sve ano razglašena

Listina temeljnih pravic EU (Ur. l. ES št. C 364 str. 1 z dne 18.12.2000). V Listini Evrop-

ski parlament, Svet in Komisija podpirajo lovekove in državljanske pravice, ki izhajajo

m.dr. iz skupnih ustavnih tradicij, iz Pogodbe o Evropski uniji in pogodb Skupnosti, iz

EK P kot tudi iz pravne prakse EUSod in EUSod P. Listina, podobno kot ustava, na prvo

mesto postavlja nedotakljivost lovekovega dostojanstva. Poleg tega v Naslovu V (39. –

46. l.) opredeljuje državljanske pravice državljanov Unije. V 18. l. je zagotovljena temelj-

na pravica do azila v skladu z ŽK, v 19. l. pa tudi zaš ita v primerih prislinega odstranje-

vanja, izgona in izro itve. V skladu z 51. l., ob upoštevanju principa subsidiarnosti, velja

Listina za organe in institucije EU, za države lanice pa izklju no v okviru izvajanja prava

EU. V skladu s tem omenjeni spoštujejo pravice, na ela in spodbujajo njihovo uporabo v

skladu svojimi pristojnostmi. Listina do sedaj ni bila ratificirana s strani držav EU, in zaradi

tega še ne more vsebovati neposrednih pravic in dolžnosti posameznika. Kljub temu pa že

sedaj pomeni fakti no samoobveznost organov EU.

Tudi EUSod se je pri interpretacijah evropskih temeljnih pravic v zadnjem asu ve krat

sklicevalo na Listino (sodba z dne 15.01.2003 – PZ T-377/00, sodba z dne 10.12.2003 - C-

491/01) in ji s tem pripisalo dolo eno pravno veljavo.

Pri interpretacijah vsebine, obsega in meja temeljnih pravic lahko pride do odstopanj od

vsakokratnega nacionalnega razumevanja temeljnih pravic. Tako npr. EUSod – v nasprot-

ju s prevladujo im mnenjem v Nem iji – poslovnim prostorom ne priznava enake nedotak-

ljivosti kot stanovanju. Hišna preiskava poslovnih prostorov na podlagi prava EU potemta-

kem ni nujno podvržena sodniškemu pridržku (sodba EUSod z dne 21.09.1998 - „Hoechst“

– povezani PZ 46/87 in 227/88).

V kolikor gre za omejevanje temeljnih pravic na podlagi prava EU, je odlo anje na zadnji

instanci praviloma v pristojnosti EUSod. Pri tem je tudi nemško Zvezno ustavno sodiš e

primorano sprejeti dejstvo, da lahko EUSod na podlagi razlage in vrednotenja temeljnih

pravic in posegov v le-te sprejme odlo itev, ki morebiti lahko odstopa od tiste, ki jo je spre-

jelo nemško Zvezno ustavno sodiš e oz. od osnovnega razumevanja temeljnih pravic.

Zvezno ustavno sodiš e se zato smatra v kooperativnem razmerju z EUSod. V tem smislu

ne izvaja ve svoje sodne oblasti, niti ne definira prava EU na podlagi temeljnih pravic,

opredeljenih v lastni ustavi, vse dokler EU – še zlasti EUSod – zagotavljata u inkovito za-

š ito temeljnih pravic, ki je v odnosu do suverenosti EU in v svojem bistvu primerljiva z

Pravo Evropske Unije

ustavo (BVerfGE 73, 339 „Solange II“; BVerfGE 89, 155, „Maastrichtska sodba“; gl. tudi 1.

odst. 23. l. nemške ustave). Zgolj v primerih, ko posameznik od EUSod ne more dose i v

bistvu primerljive zaš ite, bi bile možne pritožbe na ustavno sodiš e zoper odlo itev EU-

Sod.

3.2.2 Dolo be primarnega prava EU, ki so pomembne za mejno policijo

Dolo be primarnega prava, ki so pomembne za mejno policijo:

- 12. l. PES prepoved diskriminacije

- 17., 18. l. PES državljanstvo Unije, splošna svoboda gibanja

- 39. l. in nadaljnji leni PES svoboda gibanja delojemalcev

- 49. l. in nadaljnji leni PES svoboda storitev

- 43. l. in nadaljnji leni PES svoboda ustanavljanja

- 61. do 69. l. PES vizumi, azil, priseljevanje in druge politike v zvezi

s prostim pretokom oseb

- Protokol o vklju itvi schengenskega pravnega reda

v okvir Evropske Unije

29. do 42. l. PES o policijskem in pravosodnem

sodelovanju v kazenskih zadevah

3.2.3 Prepoved diskriminacije

Eno bistvenih dolo b primarnega prava EU predstavlja prepoved diskriminacije. Primar-

no je opredeljena v 12. l. PES, izražena pa je tudi v specialnih normah kot npr. 39., 54.

l. PES.

12. l. PES

Kjer se uporablja ta pogodba in ne da bi to vplivalo na njene posebne dolo be,

je prepovedano vsakršno razlikovanje glede na državljanstvo.

Svet lahko v skladu s postopkom iz 251. l. PES sprejme predpise, s katerimi
prepoveduje takšno razlikovanje.

12. l. PES je vodilni motiv celotne PES in nosi karakter temeljne pravice. Gre za ne-

posredno uporabno (u inkovito) pravno normo; to pomeni da ne potrebuje uveljavljanja v

okviru sekundarnega prava EU ali nacionalnega prava. Posameznik se na prepoved dis-

kriminacije lahko sklicuje neposredno.

12. l. PES velja ne glede na veljavnost posebnih dolo b. To pomeni, da se prepovedi dis-

kriminacije, ki so urejene in konkretizirane v številnih drugih predpisih PES (m.dr. 39., 49.,

54. l. PES), uporabljajo prednostno. 12. l. PES v tem smislu predstavlja zbirni predpis.

Pravo Evropske Unije

12. l. PES velja zgolj na podro ju uporabe PES, to pomeni na podro jih, na katerih je EU

v skladu s trenutnim razvojem pristojna za izdajanje pravnih predpisov. Pri tem EUSod

podro je stvarne uporabe prava Skupnosti razlaga širše. Na podlagi Maastrichtske in Am-

sterdamske pogodbe je bila cela vrsta politi nih podro ij bistveno razširjena in na novo

uvedena. Norme, ki so pomembne za policijsko delo, kot npr. svoboda gibanja za držav-

ljane EU/EGP in državljane Švice ter njihove družinske lane spadajo v okvir uporabe 12.

l. PES, ravno tako kot podro ja vizumov, priseljevanja in druge politike v zvezi s prostim

pretokom oseb (61. l. in nadaljnji leni PES). Na podlagi tega prepoved diskriminacije

velja v bistvenih segmentih policijskega, še zlasti mejnopolicijskega dela m.dr. na

podro ju izvajanja ukrepov v zvezi z mejno kontrolo in prestopom meje.

Prepovedi diskriminacije so podvržene tako direktne (o itne) oblike diskriminacije na

podlagi državljanstva, kot tudi indirektne (prikrite) oblike diskriminacije, ki zaradi razliko-

vanja na podlagi drugih kriterijev dejansko vodijo do enakega rezultata (sodba EUSod z

dne 10.02.1994 - „Mund & Fester/Hatrex“ - PZ C-398/92). O direktni diskriminaciji govo-

rimo, ko gre za razlikovanje na podlagi državljanstva. O indirektni diskriminaciji govori-

mo, e gre za razlikovanje na podlagi nekega drugega kriterija, kar pa ima enak u inek.

Praviloma so prisotni elementi razlikovanja, e norma uporablja sedež stalnega prebivališ-

a. V primeru da obstaja nacionalni predpis, ki se navezuje na sedež stalnega prebivališ-

a, obstaja nevarnost, da se bo tak predpis izkazal za manj ugodnega za pripadnike dru-

gih držav lanic, saj so nerezidenti praviloma tujci.

Prikrajšanost oz. manj ugoden položaj pa je lahko po drugi strani upravi en na podlagi

objektivnih razlogov, e dolo ena norma temelji na stvarnem preudarku in je v ustreznem

razmerju do svojega legitimnega namena, ki ga poskuša uresni iti. Tako je lahko odredba

za pla ilo varš ine osebam, ki živijo v tujini, upravi ena, e izvršitev sodbe druga e ne bi

bila možna ali bi bila hudo otežena – iz esar pa ne gre izhajati, e je izvršitev sodbe v

tujini zagotovljena na podlagi obstoje e mednarodne pogodbe (EUSod, kot navedeno).

12. l. PES ne povzema notranje diskriminacije (imenovane tudi obratne diskriminacije),

v primerih ko ni prisoten ti. » ezmejni element«. Predpogoj za uporabo 12. l. PES je ez-

mejni karakter dolo enega stanja stvari. Tako npr. dolo ba 12. l. PES ne nasprotuje

nemški nacionalni pravni normi o vstopu tujcev zaradi združevanja z njihovimi nemškimi

družinskimi lani, ki je bolj restriktivna kot podobne pravne norme glede vstopa zaradi

združevanja družin v okviru prava svobode gibanja znotraj EU.

V Nem iji dosedanja sodna praksa ni pokazala, da bi bili nemški državljani na podlagi na-

cionalnega prava „v slabšem položaju“ kot državljani EU. Nasprotno pa je Avstrijsko upra-

vno sodiš e v Avstriji odlo ilo (sodba 96/21/0012 z dne 12.04.1999), da zakonski partner

avstrijskega državljana ne sme biti v slabšem pravnem položaju kot zakonski partner drža-

vljana EU, ki ni avstrijski državljan.

Posledice, ki sledijo iz prepovedi diskriminacije in se nanašajo na policijsko prakso: S

prepovedjo diskriminacije v skladu z 12. l. PES bi bilo npr. nezdružljivo, e bi državljanu

EU, ki želi vstopiti zaradi udeležbe na prepovedanem shodu, na meji izrekli ukrep zavrnit-

ve vstopa, medtem ko lastnega državljana, ki bi na mejo pripotoval z namenom, da se

udeleži istega shoda, ne bi ovirali.

Tako je posebni prepovedi diskriminacije v skl. z 39., 43. in 49. l. PES nasprotoval nemški

predpis o razli ni višini globne kazni oz. merilo krivdnega ravnanja v primeru kršitve ob-

veznosti posedovanja veljavne potne listine ali izkaznice.

Pravo Evropske Unije

Omenjen (medtem že spremenjen) nemški predpis, v skladu s katerim je bila za nemške

državljane ob storitvi tovrstnega prekrška v primerih naklepnega ravnanja in iz lahkomisel-

nosti predvidena denarna kazen v višini do 1.000 DM, v nasprotju s tem, pa je bila za dr-

žavljane EU/EGS v primerih naklepnega ravnanja in že iz lažje malomarnosti zagrožena

kazen v višini do 5.000 DM, (sodba EUSo z dne 30.04.1998 - C-24/97) je EUSod ocenilo
kot sporen.

Nezdružljive s prepovedjo diskriminacije v zvezi z državljani EU/EGS in njihovimi dru-

žinskimi lani pa so tudi:

razli ne pristojbine za izdajo nadomestnega potnega lista na državni meji. Nemški

zakon o potnem listu trenutno predvideva za nemške državljane pristojbino v višini 8

EUR. Nasprotno pa bi morali tujci – torej tudi državljani EU/EGP in njihovi družinski

lani – v skladu z istim predpisom za izdajo nadomestne potne listine pla ati pristojbino

v višini 20 Euro. Kljub temu pa v tej zvezi obstaja notranje navodilo za Zvezno mejno

zaš ito, v skladu s katero se od tujcev, ki uživajo pravico svobode gibanja, zahteva

zgolj pla ilo v višini 8 EUR. S tem so slednji izena eni z nemškimi državljani.

splošno shranjevanje podatkov v zvezi z državljani EU/EGP v centralnem registru

tujcev, v primeru e ne obstaja ustrezen register tudi za lastne državljane.

izterjava varš ine v kazenskem postopku (v Nem iji v skladu s 132. parag. nemške-

ga Zakona o kazenskem postopku), v primerih, ko obstaja zadevni sporazum o nudenju

pravne pomo i, še zlasti v smislu pravne izvršbe, z doma o državo prizadetega držav-

ljana EU/EGP (tako v zvezi s primerljivo varš ino v skladu s 917. parag. nemškega

ZKP, sodba EUSod z dne 10.02.1994 - „Mund & Fester/Hatrex“- PZ C-398/92).

Primer: Pla ilo denarnih kazni, ki so jih odredila nemška sodiš a in organi za-

radi storjenih prekrškov v cestnem prometu se lahko na podlagi sklenjenega bi-

lateralnega sporazuma izterja tudi v Avstriji. Zaradi tega bi bilo v teh primerih

nedopustno terjati pla ilo varš ine od avstrijskega državljana s stalnim prebiva-

liš em v Avstriji.

nedostopnost ugodnosti, ki so zagotovljene državljanom dolo enih držav lanic EU, ne

pa tudi državljanom drugih držav. Tako se zdi nezdružljivo s prepovedjo diskriminacije,

e bi nordijske države (Danska, Islandija, Norveška, Švedska, Finska) na podlagi Spo-

razuma o Nordijski uniji potnih listov svojim državljanom medsebojno zagotavljale ugo-

dnejše pogoje bivanja oz. pravni položaj v tem pogledu kot drugim državljanom EU. V

skladu s finskim pravom potrebujejo državljani EU dovoljenje za bivanje EU, ki se iz-

da proti pla ilu varš ine (to je samo po sebi dopustno v skladu z 1. odst. 3. in 9. l. dir-

ES 68/360). V nasprotju s prej navedeno dolo bo pa lahko državljani Nordijske unije

potnih listov na Finskem bivajo brez dovoljenja za bivanje. V tej dolo bi bi lahko našli

elemente neenakomernega obravnavanja, ki tudi v skladu s 307. l. PES ne bi bilo up-

ravi eno. Finski je namre v skladu z njenim nacionalnim pravom odprta možnost, da

vsem državljanom EU zagotovi iste pravice, ne da bi pri tem kršila pogodbo o Nordijski

uniji potnih listov.

Z ozirom na 21. l. SiSpor izhaja iz prepovedi diskriminacije še eden od nadaljnjih prakti -

nih pomenov, ki se nanašajo na dolo ene družinske lane državljanov EU. V skladu z

21. l. SiSpor se smejo državljani tretjih držav, ki imajo veljavno dovoljenje za bivanje ene

od držav lanic EU, v kateri je že dokon no uveljavljen Schengenski izvedbeni sporazum,

pod dolo enimi pogoji do 3 mesece prosto gibati na ozemlju drugih pogodbenic (gl. tudi

Pravo Evropske Unije

5.18). To do sedaj ni veljalo za tretje državljane, ki živijo v državah EU, Združenem kral-

jestvu in Irski, kajti v teh državah SiSpor (še) ni uveljavljen. Ustrezna dolo ba bo veljala

za vseh 10 držav SVE, po njihovem pristopu k EU 01.05.2004, ko se bo že uporabljalo

pravo EU, SiSpor pa v dolo enem prehodnem obdobju še ne bo dokon no uveljavljen.

Prepoved diskriminacije pa kljub temu zahteva, da se tretjih državljanov, ki so družinski

lani državljanov EU, v kolikor lahko uveljavljajo svobodo gibanja v skladu s pravom EU,

ne zapostavlja oz. obravnava slabše, kot tistih tretjih državljanov, ki uživajo olajšave v

skladu s 2. l. SiSpor. To ima posledico v tistih primerih, v katerih je družinski lan kljub

svobodi gibanja podvržen obveznosti vstopnega vizuma (gl. 2. odst. 3. l. dir 68/360; gl.

tudi 4.10). Na podlagi zapovedi o enakovredni obravnavi, ki sledi iz prepovedi diskriminaci-

je, sme družinski lan, ki uživa pravico svobode gibanja, na podlagi nacionalnega dovol-

jenja za bivanje dolo ene države lanice EU, v kateri še ni dokon no uveljavljen SiSpor

(brez obveznega vstopnega vizuma, prav tako za najve tri mesece), potovati v vse države

pogodbenice (v istem smislu prav tako Tietje, Europarecht, 1995, 398 [415], ki se zglasuje

predvsem na klavzulo najve je ugodnosti).

Primer: Britanski državljan je poro en z državljanko Tajske, ki ima veljavno do-

voljenje za bivanje za Veliko Britanijo. Prebivata v Londonu. Oba prispeta na le-

tališ e v Hamburgu z namenom preživeti v Nem iji tridnevni nakupovalni konec

tedna. Za državljanko Tajske v skladu z nemškim tujskim pravom velja obvez-

nost vstopnega vizuma. Prepoved diskriminacije pa zahteva uporabo pravnih

dolo b v takem smislu, da se ji brez obveznega vizuma , v skladu s pogoji iz 21.

l. SiSpor dovoli vstop in bivanje do najve treh mesecev.

Ker tretji državljani kot družinski lani uživajo zgolj izpeljano obliko pravice svobode gi-

banja, je enakovredno obravnavanje praviloma odvisno od tega, da le-ti potujejo skupaj z

državljani EU ali jim sledijo/potujejo za njimi (podrobnosti gl. 4.7).

Nacionalnih norm, ki vsebujejo nedopustno diskriminacijo, organi ne smejo uporab-

ljati ali pa jih smejo uporabljati zgolj na tak na in, ki izklju uje možnost diskriminacije;

po potrebi se v zvezi z državljani drugih držav EU uporabljajo isti predpisi, kot v zvezi z

lastnimi državljani, brez da bi bilo potrebno akati na odpravo diskriminatorne dolo be (gl.

sodba EUSod z dne 15.01.1998 - PZ C-15/96; instruktivno v zvezi s prepovedjo diskrimi-

nacije tudi sodba EUSod z dne 12.05.1998 - „Sala“ - PZ C-85/96).

To lahko pripelje do tega, da je - contra legem – potrebno uporabiti olajšavo, predvideno

zgolj za lastne državljane tudi v primerih, ko gre za državljane EU ali njihove družinske

lane ali npr. da je napram državljanom EU dovoljena sankcija zgolj v takem okviru, kot je

dopustna za lastne državljane.

Primer: Za izdajo nadomestne potne listine državljanom EU pristojni

organi v nasprotju z dolo bo 4. parag. Uredbe o pristojbinah za tujce

ne smejo zara unati pristojbine v višini 20 EUR, temve zgolj 8 EUR

kot je le-to predvideno za nemške državljane v skladu s 1. parag.

Uredbe o pristojbinah za izdajo potnih listin.

3.2.4 Državljanstvo Unije

17. l. PES uvaja državljanstvo Unije za državljane držav EU. Vendar pa državljanstvo

Unije še ne predstavlja samostojnega državljanstva, temve je pogojeno z državljanstvom

ene od držav lanic EU. 18. l. PES neposredno zagotavlja vsem državljanom Unije pra-

vico gibanja in prebivanja (ki ni vezano na namen) v vseh državah lanicah EU. Ta pra-

Pravo Evropske Unije

vica je zagotovljena državljanom EU/EGP ter Švice in njihovim družinskim lanom, e raz-

polagajo z zadostnimi sredstvi za preživljanje in imajo sklenjeno zdravstveno zavarovanje

(gl. 1. odst. 1. l. dir 90/364) in je na ta na in zagotovljeno, da jim med njihovim bivanjem v

državi sprejemnici ne bo potrebno uveljavljati pravice do socialne pomo i.

Primer: Španski upokojenec, bi rad v prihodnosti trajno prebival na Finskem.

Sredstva za preživljanje lahko zagotavlja iz lastnih sredstev in ima sklenjeno

zdravstveno zavarovanje. Španski državljan ima pravico vstopiti na Finsko brez

dovoljenja (vizuma), se tam naseliti in tam živeti. Pri tej odlo itvi niso odlo ilne-

ga pomena dolo be finskega tujskega prava, temve 18. l. PES.

Vsesplošna pravica svobode gibanja v odnosu do specialnih svobod gibanja, svobode gi-

banja delojemalcev, svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja, velja zgolj sub-

sidiarno (podrobnosti gl. 4).

Primer: Pravica delojemalca in njegovih družinskih lanov glede vstopa in pre-

bivanja je opredeljena v 39. l. PES in zadevnih direktivah in uredbah na podro-

ju svobode gibanja delojemalcev.

3.3 Sekundarno pravo EU

3.3.1 Pregled

Sekundarno pravo EU je pravo, ki so ga organi EU sprejeli zaradi izvajanja pogodb. V

skladu z 249. l. PES ga sestavljajo naslednji pravni akti:

- uredbe

- direktive

- odlo be

- priporo ila

- mnenja

Uredbe imajo splošno in neposredno veljavo in so v celoti zavezujo e. Uporabljajo se ne-

posredno, pred nacionalnimi zakoni, nanje pa so vezani organi držav lanic.

Direktive imajo neposredno pravno veljavo napram državi lanici, na katero so naslovlje-

ne. Zavezujo e so glede cilja, ki ga je treba dose i, vendar prepuš ajo organom držav la-

nic izbiro oblike pravnega akta in sredstev za izpolnitev tega cilja. V primeru nepravo asne

ali nepopolne uveljavitve direktiva pridobi neposreden u inek, to pomeni da se posamez-

nik v odnosu do države zamudnice lahko sklicuje neposredno na neuveljavljeno direktivo.

Uredbe in direktive praviloma sprejema Svet na predlog Komisije, in sicer po konzultaciji,

dajanju soglasja ali soodlo anju Parlamenta. V asu trajanja prehodnega obdobja petih

let po uveljavitvi Amsterdamske pogodbe (01.05.1999 – 30.04.2004) imajo tudi države

lanice pravico pobude (1. odst. 67. l. PES) v zvezi s pravnimi akti na podlagi Naslova

IV PES (tujsko, azilno pravo).

Odlo be sprejemata Komisija ali Svet. Naslovljene so na posamezno državo lanico ali

posamezno osebo in so pravno zavezujo i posami ni akti.

Pravo Evropske Unije

Priporo ila in mnenja prav tako sprejemata Komisija ali Svet, vendar niso neposredno

zavezujo a.

Naštevanje v okviru 249. l. PES ni dokon no. Tam navedenim pravnim aktom se v pra-

ksi EU pridruži še skupek neozna enih pravnih aktov ali pravnih aktov sui generis

(sklepi, resolucije, ukrepi ipd.), katerih dejanski pravni u inek v posami nem primeru osta-

ja nejasen.

Pravni akti sekundarnega prava EU, ki so pomembni za mejno policijo:

Za podro je svobode gibanja državljanov EU

dir-ES št. 64/221

(Ur. l. ES št. 056 z dne 04.04.1964 str. 850)

Predpogoji za omejitev svobode gibanja delojemalcem, samostojnim izvajalcem

poklicne obrti in prejemnikom storitev vklju no z njihovimi družinskimi lani

ured-ES št. 1612/68

(Ur. l. ES št. L 257 str. 2 z dne 19.10.1968)

Svoboda gibanja delojemalcev znotraj Skupnosti

dir-ES št. 68/360

(Ur. l. ES št. L 257 str. 13 z dne 19.10.1968)

o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delojemalce držav la-

nic in njihove družinske lane

dir-ES št. 73/148

(Ur. l. ES št. L 172 str. 14 z dne 28.06.1973)

o odpravi omejitev gibanja in prebivanja za državljane držav lanic v Skupnosti

in na obmo ju ustanovitve in izvajanja storitvenega prometa

dir-ES št. 90/364

(Ur. l. ES št. L 180 str. 26 z dne 13.07.1990)

o splošni pravici prebivanja državljanov EU in njihovih družinskih lanov

Pravo Evropske Unije

Za podro je vstopa državljanov tretjih držav

ured-ES št. 1683/1995

(Ur. l. ES št. L 164 str. 1 z dne 14.07.1995)

o enotnem oblikovanju vizuma (spremenjena na podlagi uredbe ured-ES št.

334/2002 z dne 18.02.2002) z možnostjo integriranja nadaljnjih varnostnih ele-

mentov zaradi zaš ite pred ponarejanjem ter fotografije uporabnika.

ured-ES št. 2725/2000

(Ur. l. ES št. L 316 str. 1 z dne 15.12.2000)

z dne 11.12.2000 (EURODAC) in ured 407/202 z dne 28.02.2002 (Ur. l. ES št. L

62 str. 1 z dne 05.03.2002 – izvedbene dolo be) o sistemu za primerjanje prst-

nih odtisov prosilcev za azil in tretjih državljanov, ki so ilegalno prestopili mejo.

Sistem je v uporabi od 15.01.2003.

ured-ES št. 539/2001

(Ur. l. ES št. L 81 str. 1 z dne 21.03.2001)

z dne 15.03.2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo ob prestopu

zunanje meje EU imeti vizume in držav, katerih državljani so oproš eni te zah-

teve, spremenjena na podlagi ured-ES 2414/2001 z dne 07.12.2001 (Ur. l. ES

št. L 317 str. 1 z dne 12.12.2001 – državljani Romunije oproš eni vizne obvez-

nosti) in ured-ES 453/2003 z dne 06.03.2003 (Ur. l. EU št. L 69 str. 10 z dne

13.03.2003 – uvedena vizna obveznost za državljane Ekvadorja)

ured-ES št. 1091/2001

(Ur. l. ES št. L 150 str. 4 z dne 06.06.2001)

z dne 28.05.2001 o prostem pretoku oseb z vizumi za daljše bivanje

(D + C Vizum)

ured-ES št. 333/2002

(Ur. l. ES št. L 81 str. 1 z dne 21.03.2001)

z dne 18.02.2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je

izdala država lanica imetnikom potnih listin, ki jih država lanica, katera je

obrazec izdala, ne priznava

ured-ES št. 343/2003

(Dublin II) z dne 18.02.2003 (Ur. l. EU št.L 50 str. 1 z dne 25.02.2003)

z dne 18.02.2003 o pristojnosti držav EU za izvedbo azilnega postopka, ki se

uporablja za azilne postopke, za katere so bile prošnje vložene po 01.09.2003

(nadaljevalni pravni akt Dublinskega sporazuma).

ured-ES 415/2003

(Ur. l. ES št. L 64 str. 1 z dne 07.03.2003)

z dne 27.02.2003 o izdajanju vizumov na meji vklju no za pomorš ake

Pravo Evropske Unije

3.3.2 Omejitev sprejemanja pravnih norm EU

Vedno ve je pristojnosti EU na podro ju sprejemanja pravnih norm so v veliko državah

lanicah povzro ile utemeljeno zaskrbljenost, da to pomeni postopno odrivanje nacionalnih

pristojnosti na zakonodajnem podro ju. PEU in PES zato predvidevata omejitev pristoj-

nosti EU na podlagi enumerativnega principa, principa subsidiarnosti in na ela sora-

zmernosti.

V skladu s principom omejene posami ne pristojnosti (enumerativno na elo; 5. l.

PEU, 1. odst. 5. l. PES), potrebuje EU za vsak pravni akt izrecno ali najmanj na podlagi

razlage akta dokazljivo pravno podlago v pogodbah Skupnosti. Poleg tega pa je v tem

kontekstu pomembna splošna pristojnost, ki je opredeljena v 308. l. PES (imenovana tudi

„splošna pokrivna klavzula“). V bistvu gre za generalno pooblastilo, ki Uniji, e je to potre-

bno, omogo a uresni itev dolo enega cilja v okviru skupnega trga. 308. l. PES ustvari

ravnovesje v tistih primerih, v katerih Uniji primanjkuje izrecno ali implicitno podeljenih po-

oblastil in se le-ta zdijo isto asno potrebna, da bi lahko EU dosegla enega od ciljev, ki jih

opredeljuje PES.

Pristojnosti EU so - razen nekaterih izjem - podvržene principu subsidiarnosti (2. l.

PEU in 2. odst. 5. l. PES). V kolikor ni podana izklju na pristojnost EU (poredko), mora

biti pred uveljavitvijo dolo ene pristojnosti izveden t.i. „test subsidiarnosti“.

„Test subsidiarnosti“ vsebuje dva pogoja (gl. tudi Protokol št. 21 k Amsterdamski pogo-

dbi o uporabi na el subsidiarnosti in sorazmernosti):

ciljev predlaganih ukrepov ni mogo e zadovoljivo dose i z ukrepi držav lanic v okviru

njihovega ustavnega sistema.

cilje je mogo e bistveno lažje dose i z ukrepi Skupnosti.

e v skladu z uporabo na ela subsidiarnosti Skupnost ukrepa, Skupnost izdaja predpise le

v potrebnem obsegu (na elo sorazmernosti). Glede vrste in obsega ukrepov naj bi ukrepi

Skupnosti državam lanicam pustili im ve manevrskega prostora za nacionalne odlo it-

ve, e je to skladno z zagotavljanjem cilja iz ukrepa in upoštevanjem zahtevam prava EU.

Tako je potrebno v prvi vrsti preveriti, ali bi bilo potrebno izdati neposredno veljavno dir-

EU, ali nekoliko manj posegajo o direktivo, ki bi državam lanicam omogo ila ve prostora

za uveljavitev.

Primer: V osnutku ured-ES 539/2001 (KOM(2000) 27 dokon no) EUVisaUred

je Komisija ob navedbi pravne podlage za sprejem pravnega akta v skladu z t .

(i) alinea b). 2. odst. 62. l. PES prvotno imenovala izklju no pristojnost za spre-

jem tovrstne norme. Glede na ela subsidiarnosti in sorazmernosti je nadalje

navajala, da obstajajo odlo ilni razlogi, ki v okviru izbora oblike pravnega akta

dajejo prednost uredbi pred direktivo. Izdelava seznamov tretjih držav, katerih

državljani so podvrženi oz. oproš eni obveznosti vstopnega vizuma, naj drža-

vam lanicam ne bi puš ala „manevrskega prostora“ za dokon no uveljavitev

norme. Poleg tega bi lahko zamude pri uveljavitvi v dolo eni državi lanici povz-

ro ile raznolike prakti ne probleme, od katerih bi lahko nekateri celo omajali de-

lovanje vizne norme, ki izhaja iz schengenskega pravnega reda, vklju enega v

pravni okvir EU.

Pravo Evropske Unije

3.3.3 Uradni list EU

Pravni akti EU se v skladu z 254. l. PES objavijo v Uradnem listu Evropske Unije (Ur. l.

EU). Vse do uveljavitve Pogodbe iz Nice, dne 01.02.2003, torej do 31.01.2003, se je urad-

ni list imenoval Uradni list Evropske Skupnosti (Ur. l. ES). Ur. l. EU je razdeljen na dva de-

la, in sicer L (Legislatio) in C (Communicatio). V Ur. l. EU L se objavljajo pravni akti v Ur.

l. ES C pa informacije, sporo ila in osnutki pravnih aktov.

Direktive in uredbe so oštevil ene zaporedno, v skladu z letnikom. Pri direktivah (dir-ES)

je najprej navedeno leto in nato številka (primer: dir-ES 68/360), pri uredbah (ured-ES)

ravno obratno (primer: ured-ES 539/2001).

Uradne liste, tudi starejših izdaj, je mogo e (brezpla no) pridobiti na naslovu

http://www.europa.eu.int/eur-lex/de/search/search_oj.html

3.4 Mednarodni dogovori Evropske unije

3.4.1 Splošno

ES je supranacionalna organizacija, ki ima v skladu z 281. l. PES pravno sposobnost in

na podlagi tega deluje tudi kot mednarodnopravni subjekt. Nasprotno pa je sporno vpra-

šanje, e gre tudi EU v celoti razumeti kot mednarodnopravni subjekt. V okviru EU lahko

vsekakor ES sklepa mednarodne pogodbe z drugimi državami ali drugimi supranacional-

nimi organizacijami.

Pri tem obstaja možnost sklepanja t.i. mešanih pogodb, v katerih so kot pogodbeni part-

nerji poleg EU in tretje države navedene tudi posamezne ali celo vse države lanice EU.

Praviloma se sporazumi v praksi sklepajo kot mešani sporazumi, e EU za dolo ene dele

sporazumskih norm nima pristojnosti in je zaradi tega potrebna udeležba držav lanic.

Mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila EU so sestavni del prava EU (gl. 300. l. PES, so-

dba EUSod z dne 30.09.1987 - „Demirel“ PZ C-12/86; sodba z dne 10.09.1996 - PZ C-

61/94; sodba z dne 16.06.1998 – PZ C-162/96). To velja tudi za sklepe pridružitvenih sve-

tov, ki so bili vzpostavljeni na podlagi pridružitvenih pogodb (gl. še zlasti sodba EUSod z

dne 20.09.1990 „Sevince“ PZ C-192/89 - k sklepu pridružitvenega sklepa 1/80 v skladu z

Pridružitvenim sporazumom s Tur ijo).

V okviru omenjenih pristojnosti so bili m.dr. sklenjeni Pridružitveni sporazum s Tur ijo, z

državami srednje in vzhodne Evrope (države SVE), s šestimi državami lanicami EF-

TE o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) in leta 2002 – v okviru t.i. sektorskih

pogodb – Sporazum o svobodi gibanja oseb s Švico.

3.4.2 Pogodba o Evropskem gospodarskem prostoru

02.05.1992 so ES in države lanice na eni ter države lanice Evropskega združenja za

svobodno trgovino (EFTA) na drugi strani sklenile pogodbo o evropskem gospodarskem

prostoru (EGP) (za etek veljavnosti od 01.01.1994). Švica kot edina država lanica EFTE

ni pristopila h Pogodbi o Evropskem gospodarskem prostoru. Države lanice EU in države

lanice EFTE (brez Švice) skupaj, v prostorskem smislu, predstavljajo skupni notranji trg.

Države lanice EFTE so pri tem prevzele nekatere temeljne dolo be EU, m.dr. dolo bo o

svobodi gibanja. Po neposrednem pristopu Finske, Avstrije in Švedske k Evropski uniji leta

Pravo Evropske Unije

1995, pa pogodbena dolo ila še veljajo za Islandijo, Norveško in Liechtenstein. Svobode

opredeljene v evropskem okviru je potrebno enakomerno uporabljati v vseh treh zgoraj

omenjenih državah.

Primer: Norveški državljan in njegova žena, državljanka Indije želita za nekaj

dni na poslovno potovanje v Nem ijo. Norvežan lahko zase in svojo ženo uvel-

javlja svobodo storitev v skladu z 49. l. PES.

3.4.3 Pridružitveni sporazum Evropske unije s Tur ijo

S pridružitvenim sporazumom z dne 12.09.1963 (Ur. l. ES 1964 str. 3685), sklenjenim

med EGS in državami EGS na eni strani ter Tur ijo na drugi strani in v zvezi sklepi prid-

ružitvenega sveta (SPS) kot tudi dodatnim protokolom z dne 23.11.1970 na podlagi

tega sporazuma, naj bi bila Tur ija pripravljena na polnopravno lanstvo v EU.

Posledica tega t.i. pridružitvenega prava pa je, da državljani Tur ije, ki bivajo v eni od dr-

žav lanic EU, že po enem letu rednega delovnega razmerja uživajo dolo ene privilegije

na podro ju delovnih in bivalnih pravic, po najmanj štirih letih redne zaposlitve pa so v

smislu bivalnih pravic v veliki meri izena eni z državljani EU. Odlo ilnega pomena je pri

tem sklep pridružitvenega sveta 1/80. Omenjen sklep vsebuje predpise, ki urejajo zaposlit-

vene pravice in poleg tega implicirajo pravico bivanja (sodba EUSod z dne 20.09.1990 -

„Sevince“ - PZ C-192/89). Dolo ila SPS 1/80 so integralni sestavni del prava EU in imajo

neposredno veljavo (self executing). Zaradi tega jih je potrebno uporabljati prednostno,

pred dolo bami nacionalnega pravnega reda. Državljani Tur ije, ki uživajo ugodnosti na

podlagi tega sklepa in njihovi družinski lani se lahko neposredno sklicujejo na omenjene

pravice.

Državljani Tur ije, ki izpolnjujejo predpogoje v skladu s 6. l. sklepa 1/80, imajo v zadevni

državi lanici pravico do bivanja in poleg tega tudi pravico dostopa do trga delovne sile.

Takim osebam je potrebno izdati ali podaljšati dovoljenje za bivanje, etudi to ni v skladu z

nacionalnimi predpisi. To velja tudi za njihove družinske lane, ki imajo pet let stalno

prebivališ e v državi lanici (gl. 2. alineo I 7. l. sklepa pridružitvenega sveta 1/80). Dru-

žinski lani turških delojemalcev so njihovi zakonski partnerji, njihovi otroci, e še niso na-

polnili 21 let in tudi starejši otroci, ki jih preživljajo, poleg tega pa ni nujno, da so turški dr-

žavljani. Dovoljenje za bivanje teh državljanov ima zgolj deklarativen pomen, saj njihova

pravica bivanja izhaja neposredno iz sklepa SPS 1/80.

Za policijsko prakso je pomembno, da neposedovanje (deklarativnega) dovoljenja za

bivanje ne pomeni nedovoljenega prebivanja. Prav tako se takim osebam ne sme prepo-

vedati (ponovni) vstop.

Primer: Državljan Tur ije že pet let živi in dela v Nem iji. Ima nemško dovoljen-

je za bivanje in delovno dovoljenje. Poleti odpotuje za štiri tedne v Tur ijo na

dopust. Pri tem spregleda, da bo njegovo dovoljenje za bivanje poteklo v asu

dopustnikovanja. Kljub prete enemu dovoljenju za bivanje je upravi en do po-

novnega vstopa v Nem ijo. Na meji taki osebi vstop ne sme biti zavrnjen. Nje-

govo dovoljenje za bivanje ima zgolj deklarativen pomen, njegova pravica do

bivanja in ponovnega vstopa v skladu s pravom Eupa obstajata neposredno in

nista odvisni od posedovanja dovoljenja.

Pravo Evropske Unije

Neposedovanje potne listine ne sme biti preganjano s kazensko-pravnimi sankcijami (še

zlasti z zaporno kaznijo), ki bi omejevale dosežen pravni položaj (v smislu ustrezne upora-

be - sodba EUSod z dne 14.07.1977 „Sagolu“ - PZ C-8/77). Ukrepi, ki posegajo v omenjen

pravni položaj, so na eloma vezani na izpolnjevanje istih rigoroznih predpogojev kot so

opredeljeni za ukrepe, ki posegajo v temeljne svobode državljanov EU. Ukrepi za omeje-

vanje pravice vstopa ali bivanja iz razlogov javnega reda in miru smejo biti izvedeni zgolj

takrat, ko je podana dejanska in zadostno huda ogroženost, ki zadeva temeljni družbeni

interes. Poleg tega ustrezno veljajo prepovedi diskriminacije v skladu z 12. in 39. l. PES.

3.4.4 Dublinski sporazum

Dublinski sporazum z dne 15.06.1990 je pogodba, ki je bila izven pravnega okvira EU

sklenjena med vsemi državami lanicami EU. Sporazum vsebuje dolo be glede pristojnos-

ti za obravnavo prosilcev za azil znotraj EU. Z uveljavitvijo ured-ES 343/2003 z dne

18.02.2003 (v zvezi s tem gl. tudi 7.3) se Dublinski sporazum uporablja le še v zvezi z

Dansko, Islandijo in Norveško.

3.4.5 Europol-sporazum

Države EU so s tem sporazumom, z dne 26.07.1995, (Ur. l. ES 1995 št. C 316, str. 1) us-

tanovile Evropski policijski urad - Europol – s sedežem v Den Haagu. Z Amsterdamsko

pogodbo je bil EUROPOL vklju en v 29. in 30. l. Naslova VI PEU. Europol je pri el z de-

lovanjem 01.10.1999. Cilj Europola je izboljšati zmogljivosti pristojnih organov držav lanic.

V ta okvir spada tesno sodelovanje – še zlasti v smislu izmenjave informacij – med drža-

vami lanicami na podro ju prepre evanja in zatiranja terorizma, prepovedanega trgovanja

z drogami, tihotapljenja ljudi, tihotapljenja ukradenih motornih vozil in ostalih težkih oblik

mednarodne kriminalitete. Europol je potemtakem servisna ustanova, ki nudi podporo or-

ganom kazenskega pregona v smislu zatiranja organizirane kriminalitete (OK) s pomo jo

izmenjave informacij ter obdelave in analize podatkov. Zaenkrat Europol še ni pristojen

samostojno voditi raziskav niti opravljati tirali nih poizvedb v. Je pa v 30. l. PEU zapisano,

da naj bi bilo Europolu omogo eno, da bi v petletnem obdobju po uveljavitvi Amsterdam-

ske pogodbe v okviru skupnih preiskovalnih skupin za el izvajati operativna dejanja. Prav

tako naj bi bila vzpostavljena mreža za raziskovanje, dokumentacijo in statistiko ezmejne

kriminalitete (http://www.europol.net).

3.4.6 Sporazum o prostem gibanju oseb med Evropsko unijo in Švico

Kot eden izmed sedmih t.i. sektorskih sporazumov je bila med EU in državami lanicami

na eni strani ter Švico na drugi strani sklenjena pogodba o svobodi gibanja (Ur. l. ES št. L

114 str. 6 z dne 30.04.2002; za etek veljavnosti dne 01.06.2002). Državljanom Švice je

bila na ta na in podeljena pravica vstopa in bivanja, ki v svojem bistvu ustreza pravici svo-

bode gibanja državljanov EU. Enako velja – sicer šele po preteku dolo enih prehodnih ob-

dobij – tudi za državljane EU v Švici. Ugodnosti uživajo tudi družinski lani državljanov

Švice, ki so državljani tretjih držav (izpeljana pravica svobode gibanja) in tretji državljani, ki

so v Švici zaposleni za nedolo en as in ki jih podjetja s stalnim sedežem v Švici za najve

90 dni v enem koledarskem letu napotijo v države lanice EU zaradi opravljanja storitev.

Posebna dolo ila veljajo prav tako za osebe v maloobmejnem prometu. Za vstop se pravi-

loma zahteva le veljavna potna listina ali (tudi za državljane tretjih držav, ki uživajo dolo e-

ne olajšave) veljavna osebna izkaznica. Pravica bivanja je zagotovljena na podlagi zako-

na, dovoljenja za bivanje se izdajajo zgolj kot potrdila (torej deklarativno). Podeljene pravi-

ce je mogo e omejevati le iz razlogov javnega reda, javne varnosti in javnega zdravja,

vendar izklju no v skladu z možnostmi omejevanja, kot so le-te podane v primerih, ko gre

Pravo Evropske Unije

za državljane EU. Mejnopolicijski ukrepi (npr. zavrnitev vstopa) so zaradi tega dopustni le

v takem obsegu, kot je sprejemljiv v primerljivih situacijah napram državljanom EU.

Primer: V kontroli prometa v obmejnem pasu ob švicarski meji se v osebnem

avtomobilu znajdeta državljanka Nigerije in Švicar. Gre za zakonski par iz

Züricha. Oba potujeta na Dansko zaradi poslovnih razgovorov. Švicar ima vel-

javni potni list, njegova žena pa s strani švicarskih organov izdano potno listino

za begunce v skladu z Ženevsko begunsko konvencijo, v kateri se nahaja velja-

vno švicarsko dovoljenje za bivanje. Švicar uživa pravico svobode gibanja

neposredno v skladu z Sporazumom o prostem gibanju oseb EU/CH (3., 4. l. v

povezavi z dodatkom I 1., 2. odst. 1. l.). Svojo obveznost posedovanja doku-

mentov v skladu z dodatkom I 1. l. švicarski državljan izpolnjuje s svojim pot-

nim listom. Nigerijka kot njegova žena uživa izpeljano pravo svobode gibanja v

skladu s Sporazumom o prostem gibanju oseb in zatorej uživa iste pravice kot

njen mož. Svojo obveznost posedovanja dokumentov izpolnjuje s svojim potnim

listom za begunce. Poleg tega ji mora biti na podlagi švicarskega dovoljenja za

bivanje in z ozirom na klavzulo najve je ugodnosti ter prepovedi diskriminacije

zagotovljena pravica vstopa, tranzita in bivanja za dolo en as, primerljiva tisti v

skladu s 3. odst. 5. l. in 21. l. SiSpor, tako da za vstop na nemško državno

ozemlje ne potrebuje vizuma.

3.5 Pravo EU v razmejitvi do nacionalne zakonodaje

Nacionalni zakoni, ki uveljavljajo pravo EU, niso sestavni del prava EU. Podvrženi so

prednosti primarnega oz. sekundarnega prava EU. Na podro ju uveljavljanja direktiv pa je

državam lanicam zagotovljen precejšen manevrski prostor.

Primeri: Vstop in bivanje državljanov EU in njihovih družinskih lanov v Nem iji

nista opredeljena v splošnem zakonu o tujcih temve v specialnem zakonu o

vstopu in bivanju državljanov EGS in v Uredbi o svobodi gibanja/ES, ki se upo-

rabljata prednostno.

V avstrijskem zakonu o tujcih posebno poglavje opredeljuje posebne pogoje,

ki veljajo za državljane EU in njihove svojce (46. parag. in nadaljnji paragrafi

ZTuj-A).

Tudi na Finskem sta vstop in bivanje državljanov EU in njihovih svojcev opre-

deljena v splošnem zakonu o tujcih (gl. m.dr. 8., 16. l. ZTuj-FIN).

Pravo EU ime prednost pred notranjim nacionalnim pravom držav lanic. V kolikor

ima neposredno veljavo, so organi in sodiš a dolžni uporabljati in izvajati pravo EU. Raz-

laga nacionalnih zakonov, ki uveljavljajo direktive EU, mora temeljiti na pravu EU in velja-

vnih direktivah.

3.6 Pravni akti „tretjega stebra“ Evropske unije

Pravnih aktov na podro ju (medvladnega) sodelovanja na podro ju pravosodja in not-

ranjih zadev (SPNZ) - „tretjega stebra“ EU – še ne gre opredeljevati kot sestavni del sup-

ranacionalnega prava, le-ti imajo namre mednarodnopravni karakter. V okviru SPNZ lah-

ko Svet EU v skladu z 2. odst. 34. l. PEU sprejema

Pravo Evropske Unije

- skupna stališ a,

- okvirne sklepe,

- sklepe

ali

- pripravlja konvencije

in jih priporo i v sprejetje državam lanicam.

Skupna stališ a, okvirni sklepi in sklepi nimajo neposrednega zunanjega u inka, to pomeni

da ne ustvarjajo niti subjektivnih pravic niti dolžnosti posameznika in organov ne

upravi ujejo do pravnih posegov. So pa obvezujo i za vlade držav lanic EU. Pravni

u inek mednarodnih konvencij se opredeljuje glede na splošno razmerje med mednarod-

nim pravom in nacionalnim pravom. Na eloma tudi te pomenijo zgolj obveznost za posa-

mezne države lanice, a ne urejajo neposredno veljavnih pravic in dolžnosti posameznih

oseb (glede izjem gl. 5.10).

Pravni akti tretjega stebra potemtakem niso dokon no opredeljeni. Svetu je prepuš e-

na prosta presoja glede izbire drugih primernih pravnih ravnanj, v smislu spodbujevanja

sodelovanja.

V letih 1993 do 1999 – v asu, ko sta PEU in PES veljali v verziji Masstrichtske pogodbe –

so bile pristojnosti, ki jih danes ureja Naslov IV PES (tujsko in azilno pravo) opredeljene

zgolj v okviru medvladnega sodelovanja (3. steber EU). EU takrat še ni imela pravice izda-

jati direktive in uredbe na tem podro ju. V teh letih je bila izdana cela vrsta pravnih aktov

(priporo il, sklepov, skupnih stališ , itd.), ki so pogosto služili kot podlaga za osnutke direk-

tiv in uredb na podlagi Naslova IV PES. V kolikor posamezna materija še ni urejena na

podlagi direktiv in uredb, so omenjeni pravni akti še naprej zavezujo i.

Pravo Evropske Unije

Izbor pravnih aktov „tretjega stebra“ EU:

1) Sklep Sveta za pravosodje in notranje zadeve EU o olajšavah za šolarje tret-

jih držav v okviru šolskih izletov z dne 30.11.1994 (omenjen sklep je medtem v

vseh državah lanicah EU uveljavljen v nacionalnih pravnih normah).

94/795/JI z dne 30.11.1994 (Ur. l. ES št. L 143 str. 2 z dne 15.06.1996)

2) Priporo ilo Sveta za pravosodje in notranje zadeve EU o tranzitu zaradi od-

stranjevanja z dne 30.11.1992 (Ur. l. ES št. C 5 z dne 10.01.1996 str. 23)

3) Priporo ilo Sveta za pravosodje in notranje zadeve EU glede uvedbe stan-

dardnega dokumenta za repatriacijo državljanov tretjih držav z dne 30.11.1994

(Ur. l. ES št. C 274 str. 18 z dne 19.09.1996)

4) Priporo ilo Sveta za pravosodje in notranje zadeve EU glede usklajevanja

in sodelovanja pri ukrepih repatriacije z dne

22.12.1995 (Ur. l. ES št. C 5 str. 3 z dne 10.01.1996)

5) Resolucija Sveta za pravosodje in notranje zadeve EU o minimalnih garanci-

jah za azilne postopke z dne 20.05.1995 (Ur. l. ES št. C 274 str. 13 z dne

19.09.96)

6) Skupno stališ e Sveta za pravosodje in notranje zadeve EU v zvezi s pod-

pornimi in informacijskimi programi v t.i. pred-mejnem obmo ju, z dne

25.10.1996 (Ur. l. ES št. L 281 str. 1 z dne 31.10.1996; to stališ e m.dr. zadeva

angažiranje strokovnjakov na podro ju listin v tujini na dolo enih »problemati -

nih« odhodnih letališ ih).

7) Skupni ukrep Sveta za pravosodje in notranje zadeve EU o enotnem obliko-

vanju dovoljenj za bivanje z dne 16.12.1996 (Ur. l. ES št. L 7 str. 1 z dne

10.01.1997;- odtis dovoljenj za bivanje – vzorec in opisi ( gl. ilustracije.)

8) Resolucija Sveta za pravosodje in notranje zadeve EU v zvezi z mladoletni-

mi državljani tretjih držav, ki potujejo brez spremstva, z dne 26.06.1997.

(Ur. l. ES št. C 221 z dne 19.07.1997 str. 23-27)

9) Resolucija Sveta za pravosodje in notranje zadeve EU o ukrepih za zatiranje

sklepanja navideznih zakonskih zvez, z dne 04.12.1997 (Ur. l. ES št. C 382 str.

1 z dne 16.12.1997)

10) Priporo ilo Sveta za pravosodje in notranje zadeve EU glede opreme za

odkrivanje ponarejenih listin na mejnih prehodih, z dne 28.05.1998

(Ur. l. ES št. C 189 str. 19 z dne 17.06.1998)

11) Priporo ilo Sveta za pravosodje in notranje zadeve EU glede opreme za

odkrivanje ponarejenih listin pri službah v notranjosti in predstavništvih v tujini, z

dne 29.04.1999 (Ur. l. ES št. C 140 str. 1 z dne 20.05.1999)

Vstop in bivanje državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja

4. Vstop in bivanje državljanov EU in tretjih državljanov, ki uživajo pra-
vico svobode gibanja in prebivanja

4.1 Pregled

Svoboda gibanja in prebivanja oseb je eden najpomembnejših temeljev in pridobitev, na

katerih sloni evropsko pravo Skupnosti. Skoraj nobena druga norma nam doseženega na-

predka v evropskem okviru ne predo i bolj jasno. Pravica državljana Unije, da se lahko s

svojo družino iz ekonomskih ali drugih razlogov, za kratek ali daljši as, ali celo trajno gib-

lje v drugo državo lanico EU, je edinstvena na svetu. Primerljiva pravica trenutno ni zago-

tovljena v nobeni drugi mednarodni kooperaciji držav. V nadaljevanju so s posebnega

mejnopolicijskega zornega kota predstavljeni pogoji, vsebine in možnosti omejevanja ev-

ropske pravice svobode gibanja.

Že v prvotni verziji PES (za etek veljavnosti dne 01.01.1958 kot Pogodba EGS) so bile

opredeljene tri svobode gibanja oseb. Le-te je leta 1993 z ustanovitvijo Evropske Unije

(Maastrichtska pogodba) nadomestilo splošno pravo o svobodi gibanja.

Štiri svobode gibanja oseb EU

Na prvem mestu je potrebno imenovati svobodo gibanja delojemalcev (39.

l. PES; do 01.05.1999 48. l. PES), ki je bila uvedena 1969 – po preteku

prehodnega obdobja.

Poleg tega pravo EU zagotavlja svobodo storitev (49. l. in nadaljnji leni

PES), t.j. pravico, nuditi in prejemati storitve v ezmejnem smislu.

Nadalje obstaja svoboda ustanavljanja (43. l. PES), v okviru katere gre

razumeti pravico za eti in opravljati dejavnost kot samozaposlena oseba ter

pravico do ustanovitve in vodenja podjetij v vsaki državi lanici EU/EGP.

Kon no 18. l. PES subsidiarno in neodvisno od namena samega ureja

svobodo gibanja in prebivanja, ki vsakemu državljanu EU/EGP dopuš a,

da se prosto giblje in biva znotraj držav EU/EGP.

Predpisi glede svobode gibanja, ki so del primarnega prava (18., 39., 43., 49. in nadaljnji

leni) veljajo in se uporabljajo neposredno (gl. v zvezi z 39. l. PES – svoboda gibanja

delojemalcev, sodba EUSod z dne 04.12.1974 - „van Duyn“ - PZ C-41/74; sklepno za vse

navedene lene gl. sklepni predlog generalnega tožilca Geelhoed - PZ C-109/01 - „Akrich“

z dne 27.02.2003 št. 49) in državljanom Unije neposredno zagotavljajo pravico svobode

gibanja. V zvezi z navedenimi predpisi, ki so del primarnega prava pa je bila izdana še

cela vrsta direktiv in uredb, ki podrobneje opredeljujejo to pravno podro je.

Pravica svobode gibanja se ne priznava neomejeno. Navezuje se na izpolnjevanje dolo-

enih pogojev in je podvržena dolo enim omejitvam, ki so definirane v okviru primarnega

prava (gl. predvsem 3. odst. 39. l. PES), ki prihajajo do izraza oz. so izoblikovane v okviru

sekundarnega prava (gl. še zlasti dir-ES 64/221; 3. in 4. l. dir-ES 68/360) in ki so konkre-

tizirane v sodni praksi EUSod (nekatere pomembnejše sodbe gl. 1.7.5).

Pravice glede razli nih svobod gibanja, ki so bile do sedaj urejene v razli nih uredbah in

direktivah ES naj bi bile v prihodnje združene in modificirane v eni sami direktivi. V zvezi s

tem obstaja ustrezen predlog Komisije EU (KOM(2001) 257 dokon na verzija z dne

23.5.2001 – Ur. l. ES št. C 270 E str. 150 z dne 25.09.2001).

Vstop in bivanje državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja

4.2 Svoboda gibanja delojemalcev

4.2.1 Splošno

Svoboda gibanja delojemalcev je temeljno opredeljena v okviru primarnega prava v 39. l.

in nadaljnjih lenih PES, ter v okviru sekundarnega prava v ured-ES št. 1612/68 in v dir-ES

68/360.

V skladu z 2. odst. 39. l. PES obsega odpravo vsakršnega razlikovanja v zvezi z zapo-

slitvijo, pla ilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji, na podlagi državljanstva de-

lojemalcev držav lanic (specialna prepoved diskriminacije).

Na ta na in se zagotavlja popoln dostop do trga delovne sile vsake države lanice EU.

Državljan Unije ima pravico, da sprejme dejansko ponujeno delovno mesto, da se v ta

namen prosto giblje na obmo ju držav lanic, da v dolo eni državi lanici biva zaradi

zaposlitve skladno z dolo bami zakonov ali drugih predpisov, ki urejajo zaposlovanje dr-

žavljanov te države in da po prenehanju zaposlitve v tej državi pod pogoji, zajetimi v izve-

dbenih predpisih, še naprej ostane na ozemlju države lanice.

Primer: Obmejni pas na Poljskem po pristopu k EU: V okviru kontrole v obmej-

nem pasu patrulja na svojem obhodu skozi gozd naleti na skupino gozdarskih

delavcev. Poleg štirih poljskih državljanov tam delo opravljajo še trije državljani

Latvije, ki svojo identiteto izkažejo z veljavnimi latvijskimi potnimi listi. Nek polj-

ski kmet jih je najel za štiri tedne, da bi na njegovem posestvu o istili odpadni

les. Državljani Latvije ne potrebujejo niti vizuma niti poljskega dovoljenja za bi-

vanje niti delovnega dovoljenja. Njihova pravica bivanja izhaja neposredno iz

prava EU. Uradni organi na njih smejo nasloviti druga nih zahtev kot njihovim

poljskim sodelavcem.

V okviru sekundarnega prava so bile te pravice dopolnjene s t.i. stranskimi pravicami, še

zlasti s pravico, da v primeru bivanja v drugi državi lanici tam lahko skupaj z delojemal-

cem prebivajo tudi njegovi družinski lani. Ured-ES št. 1612/68 to stransko pravico ureja

kot posebno pravico družinskih lanov delojemalca. Dir-ES 68/360 m.dr. ureja tudi formal-

nosti ob vstopu (gl. podrobnosti pod 4.2.5).

4.2.2 Pojem delojemalca

Pojem delojemalca v smislu 39. l. PES ni opredeljen v nacionalnem smislu, temve v

okviru prava Skupnosti in ga je potrebno razlagati v širokem kontekstu, saj definira pod-

ro je uporabe ene od temeljnih svobod, ki jih zagotavlja pogodba (m.dr. sodba EUSod z

dne 26.02.1992 - „Bernini“ - C-3/90). Vprašanje, ali je dolo ena oseba delojemalec in po-

temtakem lahko uveljavlja pravico svobode gibanja, torej ni odvisno od nacionalnih definicij

ali kriterijev.

4.2.3 Predpogoji za uveljavljanje svobode gibanja delojemalcev

Delojemalec lahko uveljavlja pravico svobode gibanja, e dejansko opravlja delo ali ga

ima resen namen opravljati v drugi državi lanici in nima državljanstva te države (sodba

EUSod z dne 23.03.1982 - „Levin“ -PZ 53/81). To delo po svojem obsegu ne sme biti po-

polnoma podrejeno ali celo nepomembno. Lahko pa gre za delo s skrajšanim delovnim

Vstop in bivanje državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja

asom, pla ilo pa je v tem primeru lahko nižje kot najmanjša zagotovljena pla a v tem

sektorju. Delovno mesto s skrajšanim delovnim asom, katerega delovni as v normalnem

primeru praviloma ne obsega ve kot deset delovnih ur na teden, je zadostna podlaga za

uveljavitev svobode gibanja delojemalca. Delojemalec je tudi, kdor v okviru poklicnega

izobraževanja opravlja prakti no delo, e je le-to izvedeno pod pogoji, ki dejansko in resni-

no veljajo za redna delovno-pla ilna razmerja (sodba EUSod z dne 03.07.1986 - „Lawrie-

Blum“ - PZ 66/85; sodba z dne 26.02.1992 - „Bernini“ - PZ C-3/90). Študenti ne veljajo za

delojemalce, lahko pa uveljavljajo splošno pravico svobode gibanja v skladu z 18. l. PES

(gl. 4.5)

Oseba na eloma izgubi status delojemalca, ko niso ve podani pogoji za njeno pridobi-

tev, to pomeni da s prenehanjem delovnega razmerja prizadeti na eloma izgubi status

delojemalca v smislu 39. l. PES. Ker pa 39. l. PES zagotavlja tudi pravico (ponovnega)

iskanja zaposlitve, je potrebno takemu iskalcu zaposlitve priznati zadostno asovno raz-

dobje - najmanj 6 mesecev (gl. sodba EUSod z dne 26. 02. 1991 - „Antonissen“ - PZ C-

292/89) – da bi lahko našel (novo) delo; po potrebi je to asovno razdobje lahko tudi dalj-

še, e iskalec zaposlitve lahko dokaže, da gre pri njegovem iskanju zaposlitve še nadalje

upravi eno pri akovati uspeh.

Delojemalci lahko po prenehanju zaposlitve kot invalidi, prejemniki rente ali upokojenci v

skladu z dolo ili dir-ES 70/1251 ostanejo v državi sprejemnici. Enako velja za svojce umr-

lega delojemalca (vdovce/sirote). Bivanje se še naprej opredeljuje kot bivanje v okviru pra-

vice svobode gibanja delojemalcev. Njihov status v smislu upravi encev do svobode giba-

nja ostane nespremenjen. Te osebe v splošnem ozna ujemo kot preostale upravi ence.

Poleg tega pa lahko ima enkrat že pridobljena pravica svobode gibanja še nadaljnje

pravne u inke. Državljan EU in njegov zakonski partner (morebiti državljan tretje države)

npr. ne bi zapustila svoje doma e države, z namenom izvajanja nesamostojne ali samos-

tojne dejavnosti v smislu PES v neki drugi državi lanici, e ob povratku v svojo doma o

državo, glede vstopa ali bivanja, ne bi bila deležna ugodnosti, vsaj enakovrednih tistim, ki

jima pripadajo v skladu s pravom EU. EUSod izhaja iz tega, da delojemalec ob svojem

povratku v doma o državo lanico še nadalje lahko uveljavlja pravice iz PES. V primeru

„Singh“ (sodba EUSod z dne 07.07.1992 - PZ C-370/90) je to povzro ilo, da mora biti in-

dijski zakonski partner (državljan tretje države) državljana EU, ki se je s taistim državlja-

nom EU (delojemalcem) preselil v drugo državo lanico, ob povratku v izhodiš no državo

upravi en najmanj do tistih pravic, ki mu pripadajo v skladu z evropskim pravom svobode

gibanja.

Primer: Nemški državljan se skupaj s svojo ukrajinsko ženo za tri leta preseli v

Španijo, da bi se tam zaposlil in delal. Tam je obema izdano EU-dovoljenje za

bivanje. Ukrajinska državljanka je imela do svojega odhoda v Španijo nemško,

asovno neomejeno dovoljenje za bivanje. V skladu z ZTuj-D dovoljenje za bi-

vanje v tem primeru preneha veljati v skladu z 2. in 3. to ko 1. odst. 44. parag.

ZTuj-D. Oba se po treh letih vrneta v Nem ijo. Pri povratku ukrajinska držav-

ljanka v Nem iji uživa pravico svobode gibanja – ima zatorej pravico do izdaje

EU-dovoljenja za bivanje.

Primer: Primer iz nemške mejno-kontrolne prakse: letališ e Düsseldorf novem-

ber 2001. Z letalom iz Londona na letališ e pripotujeta nemški državljan in nje-

gova žena, državljanka ada. Žena T. ima pri sebi veljavni potni list svoje drža-

ve. V potnem listu je nemško dovoljenje za bivanje, ki mu je potekla veljavnost

oz. ki je bilo veljavno od leta 1997 do 1999 in podaljšano do avgusta 2001. Po-

Vstop in bivanje državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja

leg tega ima pri sebi EU dovoljenje za bivanje, ki ga je izdalo Združeno

kraljestvo. Zakonski par se je v za etku leta 1999 preselil v London, ker je

Nemec sprejel delovno mesto vodilnega delavca v nekem trgovskem podjetju.

Sedaj pripotujeta na tritedenski obisk svojih nemških sorodnikov. Ženi T se

dovoli vstop, saj v skladu s sodbo EUSod v primeru »Singh« v Nem iji uživa

pravico svobode gibanja (v zvezi s tem gl. sodba EUSod z dne 25.07.2002 -

„MRAX“ - PZ C-459/99). Poleg tega se ji za as nameravanega obiska na meji

brezpla no izda še izjemni deklarativni vizum. Le-ta naj bi ji pri morebitnih

nadaljnjih kontrolah v notranjosti države prihranil morebitne težave, saj njen

pravni položaj ni dokumentiran in veliki ve ini organov komaj poznan.

V primeru, da se delodajalec vrne v svojo državo, njegov otrok, ki ga je vzel s seboj, še

nadalje uživa pravico svobode gibanja v državi sprejemnici, e je to potrebno za nadalje-

vanje izobraževanja (šola/študij) in njegov uspešen zaklju ek (sodba EUSod z dne

15.03.1989 - „Echternach“ in „Moritz“ – PZ C-389/87 in C-390/87). To lahko pomeni, da

državljan EU, ki je na podlagi svoje delovne nesposobnosti izgubil status delojemalca in v

tem primeru ne more uveljavljati drugih pravice v smislu svobode gibanja, zaradi skrbniš-

tva nad svojim otrokom še nadalje biva v državi sprejemnici, lanici EU (sodba EUSod z

dne 17. 09. 2002 - „Baumbast” - PZ C-413/99).

Svoboda gibanja delojemalcev v skladu s 4.odst. 39. l. PES ne velja za zaposlovanje v

državni upravi, v kolikor gre za izvajanje suverenostnih oz. državnih pooblastil. Sicer so

na podlagi tega izvzeti zgolj poklici, pri katerih gre za klasi no izvajanje državnih pooblas-

til, kot npr. policija, mejna zaš ita, finan na uprava, oborožene sile, ministrska uprava.

Drugi poklici v okviru javne uprave so praviloma podvrženi svobodi gibanja delojemalcev –

kot npr. poklici v poštnih, telekomunikacijskih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanovah

(u itelji). Sicer dejstvo, ali je delovno razmerje zasebnopravnega ali javnopravnega zna a-

ja v zvezi z uporabo 39, l. PES ne igra pomembne vloge (sodba EUSod z dne 12.02.1974

- „Sotgiu“ - PZ 152/73).

4.2.4 Omejitve svobode gibanja delojemalcev in izvajanje prostitucije

Omejitve svobode gibanja so v skladu s 3. odst. 39. l. PES upravi ene iz razlogov jav-

nega reda, javne varnosti in javnega zdravja. Sekundarne pravne dolo be glede omeji-

tev svobode gibanja vsebuje dir-ES 64/221. EUSod je v svoji obsežni sodni praksi možno-

sti omejevanja opredelilo zelo ozko (v zvezi s tem gl. 4.11).

V ve ini držav lanic EU se izvajanje prostitucije sicer smatra za moralno nesprejemlji-

vo in nezaželeno, a se ga po drugi strani tolerira in je celo urejeno s predpisi ter ni niti

izrecno protipravno niti kaznivo (v zvezi s tem gl. sodba EUSod z dne 20.11.2001 - „Jany“

- PZ C-268/99). V skladu s tem se lahko posamezni državljani praviloma brez pravnih pos-

ledic ukvarjajo s prostitucijo. V Nem iji od 01.01.2002 velja nov zakon, ki ureja pravna ra-

zmerja prostitutk in ob utno liberalizira izvajanje prostitucije. Tako m.dr. dogovor o pla ilu

med stranko in prostitutko ni ve moralno nesprejemljiv, temve ga zakon ureja kot obvez-

nost, ki ima pravne posledice in prostitutkam odpira možnost uveljavljanja pravic iz social-

no-zavarovalnega pravnega okvira.

Državljanom EU/EGP in Švice ter njihovim družinskim lanom na podlagi prepovedi dis-

kriminacije (12. l., 2. odst. 39. l. PES) ni mogo e prepovedati ukvarjanja s prostitucijo v

dolo eni državi lanici, e le-ta lastnim državljanom prostitucijo dovoljuje oz. jo tolerira

(sodba EUSod z dne 18.05.1982 - „Adoui“ - PZ 115 u. 116/81, sodba z dne 20.11.2001 -

„Jany“ - PZ C- 268/99 ).

Vstop in bivanje državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja

Primer: Na vstop preko Švice v Nem ijo prideta dve mladi ženski, državljanki

Nem ije in Italije. V okviru kontrole carinik med njuno prtljago najde kose obla il

in predmete, na podlagi katerih gre sklepati, da se ženski ukvarjata s prostituci-

jo. V razgovoru obe ženski izjavita, da delata kot dekleti na poziv. Do sedaj sta

delali v Milanu, v prihodnje pa se nameravata ukvarjati s prostitucijo v Frankfur-

tu. Niti v zvezi z Nemko niti Italijanko omenjen podatek ne predstavlja razloga

za policijsko posredovanje niti razloga, zaradi katerega bi Italijanki zavrnili vstop

v državo.

4.2.5 Usmeritve in uredbe v zvezi s svobodo gibanja delojemalcev

V zvezi s svobodo gibanja delojemalcev obstajajo trije pomembni sekundarni pravni akti:

a) ured-ES št. 1612/68 Sveta EGS o svobodi gibanja delojemalcev znotraj Skupnosti

z dne 15.10.1968 (Ur. l. ES št. L 257 str. 2 z dne 19.10.1968).

Navedena ured-ES podrobneje opredeljuje svobodo gibanja delojemalcev, ki jo neposred-

no zagotavlja 39. l. PES. Vsak državljan EU je upravi en do prevzema in opravljanja de-

javnosti v pla nem razmerju na državnem ozemlju pogodbenic, skladno z dolo bami, ki

urejajo zaposlovanje državljanov te države (1. odst. 1 l.). Vsakršno razlikovanje (diskrimi-

nacija) je prepovedano (2. l., na podlagi tega je m.dr. izklju ena tudi obveznost posedo-

vanja delovnega dovoljenja).

Ured-ES poleg tega zagotavlja naknadno priseljevanje družinskih lanov tudi, ko družinski

lani niso državljani EU. Družinski lani državljana EU v tem smislu so njegov zakonski

partner, sorodniki v padajo i liniji, ki še niso napolnili 21 let ali jih delojemalec vzdržuje, ter

njegovi sorodniki in sorodniki njegovega zakonskega partnerja v naraš ajo i liniji, ki jih

vzdržuje (10. l.). Dejanska svoboda gibanja obstaja zgolj takrat, ko so bile odpravljene

vse ovire, ki bi nasprotovale njenemu uveljavljanju. Pomembno oviro bi namre lahko

predstavljalo dejstvo, da se osebi, ki je upravi ena do svobode gibanja, ne bi smela prid-

ružiti njena družina. Zaradi tega ured-ES 1612/68 zagotavlja izpeljano pravico svobode

gibanja tudi za dolo ene družinske lane.

Primer: Danski državljan potuje s svojo tajsko ženo v Nem ijo, da bi nastopil

svojo funkcijo na novem delovnem mestu. V Nem iji oba uživata pravico svo-

bode gibanja. Ne samo Danec, tudi njegova žena se smeta zaposliti v Nem iji.

b) Dir-ES št. 64/221 Sveta EGS o usklajevanju posebnih ukrepov, ki zadevajo gibanje

in prebivanje tujih državljanov, utemeljenih z razlogi javnega reda, javne varnosti in

javnega zdravja z dne 25.02.1964 (Ur. l. ES št. 56 str. 850 z dne 04.04.1964). Ta direkti-

va velja za vse omejitve vseh svobod v skladu s pravom EU.

Ta direktiva velja za državljane držav lanic EU in njihove družinske lane, ki kot poklicno

aktivne osebe ali prejemniki storitev potujejo v druge države lanice EU ali v njih bivajo (1.

l.). Direktiva predstavlja okvir za nacionalne predpise glede vstopa, izdajanja ali podaljše-

vanja dovoljenj za bivanje ter ukrepov odstranjevanja, ki jih lahko države lanice za omen-

jen krog oseb sprejemajo iz razlogov javnega reda, javne varnosti in javnega zdravja (1.

odst. 2 l.). Za izvajanje ukrepov na podlagi javnega reda in varnosti sme biti odlo ujo ega

pomena izklju no osebno vedenje državljana EU oz. njegovih družinskih lanov. Kazen-

Vstop in bivanje državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja

skopravne obsodbe niso zadostna podlaga za izvajanje teh ukrepov (2. odst. 3. l.). Bole-

zni ali hibe, ki predstavljajo razlog za zavrnitev vstopa, so opredeljene v prilogi k direktivi

(4. l.). Pote en rok veljavnosti osebne izkaznice ali potnega lista, ki je prvotno omogo il

vstop in izdajo dovoljenja za bivanje, še ni upravi en razlog za odstranitev take osebe iz

države (3. odst. 3. l.). Država, ki je izdala osebno izkaznico ali potni list, imetniku teh do-

kumentov omogo i ponovni vstop brez posebnih formalnosti, tudi v primeru, ko je omenje-

nim dokumentom potekel rok veljavnosti ali je državljanstvo imetnika izpodbijano (4. odst.

3. l. ).

Na podlagi zaprosila za izdajo dovoljenja za bivanje EU smejo državljani EU oz. njihovi

družinski lani do izdaje dovoljenja ali negativne dolo be za asno bivati v zadevni državi

(1. odst. 5. l.). Prizadeto osebo je potrebno na eloma seznaniti z razlogi za izveden ukrep

(npr. zavrnitev) (6. l.). 8. l. zahteva enakovredno obravnavanje z ozirom na pravno vars-

tvo posameznika. Ukrepi, ki pomenijo prenehanje bivanja smejo biti – razen v nujnih pri-

merih – sprejeti šele takrat (suspenzivni u inek), ko neodvisni organ, ki ni isto asno pristo-

jen za izrek ukrepa, ki bi pomenil prenehanje bivanja, izda odlo bo na podlagi vložene pri-

tožbe.

Primer: Jugoslovanski državljan si v Italiji s prevaro pridobi italijanski osebni

dokument, s pomo jo katerega se pred nemškimi organi izdaja za državljana

Italije, torej za državljana EU. Na podlagi tega mu je izdano dovoljenje za bivan-

je EU. Kasneje organi odkrijejo prevaro. Italija je na podlagi 4. odst. 3. l. dir-ES

64/221 dolžna sprejeti jugoslovanskega državljana.

Primer: Švicar preko pohodne poti na »zeleni meji« prestopi mejo med Švico in

Nem ijo. Njegov namen je poiskati delo v Nem iji. Mejo je prestopil na nedopu-

sten na in. Kljub temu, da pri sebi nima veljavnega potnega lista niti osebne iz-

kaznice, pa lahko z veliko verjetnostjo dokaže, da je švicarski državljan. Kljub

omenjenim prekrškom ukrep, ki bi pomenil prenehanje bivanja proti njemu ni

dopusten (argument na podlagi 3. odst. 3 l. dir-ES 64/221, sodba EUSod z dne

05.03.1991 - „Giagounidis” - PZ C-376/89, sodba z dne 25.07.2002 - „MRAX“ -

PZ C-459/99 - dir-ES 64/221 in sodna praksa EUSod v skladu s Sporazumom o

prostem gibanju oseb EU/CH velja tudi v zvezi s svobodo gibanja državljanov

Švice).

c) Dir-ES št. 68/360 Sveta EGS o odpravi omejitev gibanja in prebivanja znotraj Sku-

pnosti za delojemalce držav lanic in njihove družinske lane z dne 15. 10.1968 (Ur. l.

št. L 257 str. 13 z dne 19.10.1968).

Dir-ES vsebuje norme glede gibanja in prebivanja državljanov EU, ki kot delojemalci,

vklju no z njihovimi družinskimi lani, uveljavljajo pravico svobode gibanja. Državljanom

EU in njihovim družinskim lanom se ob predložitvi veljavne osebne izkaznice ali potnega

lista dovoli vstop v druge države lanice. Državljani EU ne potrebujejo vizuma. Od družin-

skih lanov, ki niso državljani EU, se lahko zahteva predložitev vizuma, ki se izda brezpla-

no (3. l.). Sicer pa družinski lani uživajo enake pravice kot državljani EU, iz katerih so te

pravice izpeljane (3. st. 1. odst. 2. l.). Imenovanim osebam je potrebno zagotoviti pravico

bivanja, in se jim v ta namen izda brezpla no potrdilo (4. in 9. l.).

Vstop in bivanje državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja

4.3 Svoboda storitev

Svoboda storitev vsebuje pravico posameznika, da kot samozaposlena oseba ali s po-

mo jo sodelavcev ponuja oz., da kot podjetje ali privatna oseba prejema storitve v ez-

mejnem smislu.

Za ezmejno nudenje storitev gre npr., e samozaposlena oseba izvaja gradbena dela,

popravila ali servisna dela, vrši prodajo ali dobavo blaga (špedicije) ali prevaža osebe (ta-

ksi prevozi) tudi ez mejo.

Med prejemnike storitev pa npr. uvrš amo osebe, ki v drugo državo lanico potujejo zara-

di obiska pri zdravniku, obiska kulturnega dogodka, na nogometno tekmo, zaradi nakupov

ali na bencinsko rpalko, pa tudi turiste (gl. sodba EUSod z dne 02.02.1989 - „Cowan“ -

PZ C-186/87).

Primer: Romunsko-madžarska meja po pristopu Madžarske k EU: V okviru

vstopne kontrole madžarski mejni organi kontrolirajo državljana Danske in nje-

govo ženo, državljanko Nigerije. Oba sta bila na dopustu v Romuniji in želita

sedaj še en teden kot turista preživeti v Budimpešti. Potemtakem sta prejemni-

ka storitev. Danec kot državljan EU – in na podlagi izpeljanega prava tudi nje-

gova nigerijska žena – uživata pravico svobode storitev in se zato lahko prosto

gibljeta in prebivata na Madžarskem.

Družinski lani prav tako uživajo (izpeljano) pravico svobode storitev, v kolikor potuje-

jo skupaj s ponudnikom storitev ali mu naknadno sledijo v državo lanico EU, v kateri le-ta

ponuja ali prejema storitve, (gl. dir-ES 73/148; gl. podrobnosti pod št. 4.7).

V kolikor ponudnik storitev sedež svojega podjetja prestavi v drugo državo lanico EU, gre

za uveljavljanje pravice iz naslova svobode ustanavljanje podjetij (gl. 4.4). Svoboda stori-

tev se od svobode ustanavljanja v tej zvezi razlikuje po tem, da se storitve v drugi državi

lanici opravljajo zgolj za asno in pri tem ne prihaja do premestitve sedeža podjetja v dru-

go državo lanico EU.

Tako ima svoboda gibanja – kot vse svobode gibanja v okviru EU – za predpogoj prisot-

nost ezmejnega elementa – kar praviloma pomeni, da ponudnik ali prejemnik storitev „in

persona“ potuje v drugo državo lanico EU. Vendar pa je EUSod sprejelo stališ e, da so v

kontekstu svobode storitev možne tudi druge oblike izvajanja ezmejnih storitev (sodba

EUSod z dne 11.07.2002 -„Carpenter“ - PZ C- 60/00). Sem spadajo npr. ezmejni poslovni

odnosi, ki se odvijajo s pomo jo modernih komunikacijskih sredstev, kot npr. svetovanje v

zvezi s podjetjem, jezikovni prevodi ali oskrbništvo premoženja.

Primer: (primer po EUSod „Carpenter“ gl. zg.). Po pristopu eške republike k

EU. Samostojni eški tolma (T) – o e samohranilec 4-letnega sina – iz svoje

pisarne v Pragi prevaja eška besedila za stranke v drugih državah lanicah

EU. Zaradi svojih o etovskih obveznosti, ne more sprejeti toliko naro il, kot bi si

želel. To se spremeni, ko T spozna Ukrajinko (U) in se kmalu zatem z njo tudi

poro i. Sedaj njegova žena skrbi za sina, T lahko sprejme ve je število naro il

in njegovi prihodki se ob utno zvišajo. Na podlagi viznega prekrška U najprej ne

more pridobiti dovoljenja za bivanje. Kljub vsemu pa pristojni eški organ za tuj-

ce po podrobnem preverjanju evropskih pravnih predpisov ugotovi, da T izvaja

storitve v ezmejnem smislu in zato spada v okvir 49. l. PES. Ta len gre v lu i

temeljne pravice spoštovanja družinskega življenja razlagati tako, da v tem pri-

Vstop in bivanje državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja

meru zakonskemu partnerju ponudnika storitev ni dovoljeno zavrniti bivanja v

eški republiki.

Svoboda storitev (neposredno) obsega tudi pravico za asne napotitve zakonito in za

nedolo en as pri nekem podjetju zaposlenih delavcev na opravljanje storitev v drugo

državo lanico (sodba EUSod z dne 09.08.1994 - „Vander Elst“ - PZ C-43/93 in sodba

EUSod z dne 27.03.1990 - „Rush Portuguesa“ - PZ C-113/89). Državljan tretje države, ki

je redno in za nedolo en as zaposlen pri podjetju s sedežem v eni od držav lanic

EU/EGP, sme – v smislu svobode storitev brez delovnega dovoljenja – biti v okviru proste-

ga pretoka storitev v imenu svoje firme za asno dejaven v drugi državi lanici EU/EGP. Na

podlagi sodbe v primeru „Vander Elst“ – lahko poleg tega sklepamo, da niti za vstop niti za

bivanje nista potrebna niti vizum niti dovoljenje za bivanje.

Primer: Obmejni pas na nemško-nizozemski meji. V okviru kontrole na vlaku se

znajde alžirski državljan (A), ki je skupaj z dvema nizozemskima državljanoma

kot delavec nekega nizozemskega podjetja na poti v Nem ijo, da bi tam en te-

den izvajal inštalacijska dela na gradbenem objektu. Pri sebi ima veljaven potni

list in asovno neomejeno nizozemsko dovoljenje za bivanje. Pri tem podjetju je

redno zaposlen že 13 let. V skladu z dolo ili 1. odst. 21. l. SiSpor in na podlagi

nizozemskega dovoljenja za bivanje se sme A do tri mesece zadrževati v Nem-

ji. V tem primeru torej ne gre za kršitev nemškega prava o zaposlovanju tujcev

(III. del 284. parag. socialnega zakonika), kajti državljan tretje države, ki je, tako

kot A, redno in za nedolo en as zaposlen pri podjetju s sedežem v eni od dr-

žav lanic EU (prav tako v državi lanici EGP ali Švici), sme brez delovnega do-

voljenja za asno, v okviru prostega pretoka storitev, za svojo firmo opravljati de-

la v Nem iji.

Primer: Estonija po pristopu k EU: Bolgar (B) leti iz Aten v Talin. V okviru mejne

kontrole pristojni organi ugotovijo, da ima bolgarski potni list, v katerem sta grš-

ko dovoljenje za stalno bivanje in grško delovno dovoljenje. Osebo B je njegovo

grško podjetje napotilo v svojo podružnico v Talinu, da bi tam 4 - 6 mesecev de-

lal kot gradbeni delavec. Dolo be Ured-ES 539/2001 v tem primeru ne pridejo v

poštev, saj gre zgolj za prestop notranje meje. Grško podjetje v Estoniji uživa

pravico svobode storitev in sme, v skladu s sodno prakso EUSod (Vander

Elst/Rush Portuguesa), redno in za nedolo en as v svojem obratu zaposlene

delojemalce, v okviru svobode storitev, napotiti na delo v druge države EU. Ta

pravica ne sme biti pogojena z dovoljenji, ki naj bi jih izdala ciljna država. B je

na podlagi grškega dovoljenja za bivanje in grškega delovnega dovoljenja redno

in za nedolo en as zaposlen v grškem podjetju. Zaradi tega lahko brez obvez-

nosti vstopnega vizuma potuje v Estonijo in tam opravlja svoje delo v grški pod-

ružnici, ne da bi za to potreboval estonsko delovno dovoljenje. Poleg tega ima

pravico zahtevati izdajo brezpla nega deklarativnega dovoljenja za bivanje EU.

Komisija EU je, da bi zagotovila dolo ene možnosti naknadnega preverjanja, predlagala

uvedbo storitvene izkaznice, ki naj bi državljanom tretjih držav služila kot legitimacija oz.

dokazilo za uveljavljanje pravice svobode gibanja zaradi opravljanja ezmejnih storitev (gl.

predlog direktive o razširitvi ezmejne svobode storitev - dokument 599PC0003[02], Ur. l.

ES št. C 67/1999 str. 12 – do sedaj še neuveljavljen).

V skladu s PEGP in Sporazumom o prostem gibanju oseb EU/Švica velja svoboda storitev

tudi za državljane Norveške, Islandije, Liechtensteina in Švice.

Vstop in bivanje državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja

4.4 Svoboda ustanavljanja

Državljani EU imajo v skladu s 43. l. PES pravico v drugi državi lanici za eti in opravljati

dejavnost kot samozaposlena oseba ter pravico do ustanovitve in vodenja podjetij, pod

pogoji, ki jih za svoje državljane dolo a zakonodaja države, v kateri se taka ustanovitev

izvede. Družbe ali podjetja, ustanovljena v skladu z zakonodajo posamezne države lani-

ce, ki imajo v njej tudi svoj sedež (gl. 1. odst. 48. l. PES) prav tako uživajo pravico usta-

navljanja (podružnice podjetij) v drugi državi lanici EU.

Primer: Državljan Vietnama (V) živi v Avstriji na podlagi avstrijskega dovoljenja

za stalno bivanje. V je lastnik ve okrep evalnic, ki ponujajo aziatsko hitro hra-

no. Kmalu se njegovo podjetja razširi, V kupi okrep evalnico v Münchnu in za

strežbo v lokalu zaposli dva Vietnamca, ki zakonito bivata v Nem iji. V vsaka

dva do tri tedne potuje na dvodnevne obiske v Nem ijo, da bi preveril poslovan-

je. V primeru, da eden od njegovih zaposlenih zboli za dan ali dva, sam pomaga

v okrep evalnici. V-ja na železniški postaji v Münchnu kontrolira mejna policija.

Pri sebi ima veljavni potni list, v katerem je veljavno avstrijsko dovoljenje za bi-

vanje. V kot podjetnik z registrirano dejavnostjo v Avstriji (družba v smislu 1.

odst. 48. l.PES) uživa pravico ustanavljanja v Nem iji (43. l. in 1.odst. 48.

l.PES). Poleg tega so tudi njegovi kratki obiski v Nem iji dovoljeni na podlagi 1.

odst. 21. l. SiSpor.

Svoboda ustanavljanja je na podlagi dir-ES 73/148 pridobila širši pomen. Pridobitna dejav-

nost je na eloma vsaka gospodarska, trgovinska, obrtna ali dejavnost samostojnih pokli-

cev. V primeru „Jany“ je EUSod (sodba z dne 20.11.2001 - PZ C-268/99) to pravico priz-

nalo celo za izvajanje samostojne prostitucije, v kolikor je izvajanje prostitucije (v skladu s

prepovedjo diskriminacije na podlagi 12. l. PES) dovoljeno ali se ga tolerira tudi za držav-

ljane države sprejemnice.

V skladu s PEGP in Sporazumom o prostem gibanju oseb velja svoboda ustanavljanja tudi

za državljane Norveške, Islandije, Liechtensteina in Švice.

Evropski sporazumi, ki so bili sklenjeni z državami SVE – gre za sporazume, ki naj bi le-

te države pripravili na njihov pristop k EU – državljanom teh držav prav tako zagotavljajo

svobodo ustanavljanja (npr. 44. l. in nadaljnji leni Sporazuma EU-Poljska; gl. sodba

EUSod z dne 27.09.2001 - „Barkoci“ - PZ C-257/99; sodba z dne 27.09.2001 - „Gloszczuk“

- PZ C-63/99; sodba z dne 20. 11. 2001 PZ C-268/99 ). Evropski sporazumi po drugi strani

niso v nasprotju s preverjanjem namena, torej dejanskega uveljavljanja pravice ustanav-

ljanja, pred vstopom – npr. v okviru viznega postopka. V okviru takega postopka se lahko

preveri, ali obstaja resen namen po izvajanju samostojne dejavnosti. Poleg tega se od tuj-

ca lahko zahteva, da že od samega za etka razpolaga z zadovoljivimi finan nimi sredstvi

in da ne predstavlja nevarnosti za javni red, javno varnost ali javno zdravje. Navedene za-

hteve morajo biti podane ob upoštevanju prepovedi diskriminacije.

Ustanovitelji podjetij iz držav SVE smejo s seboj pripeljati tako imenovan klju ni kader

(poslovodje, prokuriste, vodilne uslužbence). e sploh in v primeru da, pod katerimi pogoji

lahko le-ti pripeljejo s seboj tudi družinske lane, ni izrecno urejeno (niti EUSod do sedaj ni

sprejelo ustrezne odlo itve), vendar pa bi jim ob ustrezni uporabi dir-ES 73/148 morala biti

zagotovljena pravica svobode gibanja. V zvezi z omejitvami svobode ustanavljanja, ki je

zagotovljena državam SVE, se je EUSod do sedaj posluževalo dolo b glede prepovedi

diskriminacije in dopuš alo zgolj omejitve, utemeljene z javnim redom in zdravjem, ki velja-

jo tudi v zvezi s svobodo gibanja državljanov EU.

Vstop in bivanje državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja

S pristopom ve ine držav SVE k EU - predvidoma 01.05.2004 – bo ve ino teh norm na-

domestila neomejena pravica svobode ustanavljanja v skladu z 43. l. in nadaljnjimi leni.

Navedeni predpisi pa bodo ohranili veljavo za Bolgarijo in Romunijo.

Primer: Letališ e Hamburg: V okviru vstopne kontrole nekega mladega Romu-

na (R) se izkaže, da ima namen delati kot fant na poziv v hamburškem bordel-

skem miljeju. Pri sebi ima samo veljaven potni list. Ker (še) ni državljan EU, se

ne more sklicevati niti na svobodo gibanja delojemalcev, niti svobodo storitev ali

na splošno svobodo gibanja, vedno v povezavi z prepovedjo diskriminacije. V

skladu z Evropskimi sporazumi med Romunijo in EU, bi zanj kve jemu obstajala

možnost, da za ne v Nem iji opravljati samostojno dejavnost kot fant na poziv,

v ta namen pa bi moral v Nem iji pridobiti vizum (gl. sodba EUSod z dne

20.11.2001 - „Jany“ - PZ C-268/99). Vizuma nima. Mejna policija v Hamburgu je

v tem primeru upravi ena, da mu na podlagi nacionalnega pravnega reda zavr-

ne vstop.

4.5 Svoboda gibanja in prebivanja

Od ustanovitve EU leta 1993 na podlagi Maastrichtske pogodbe obstaja za državljane EU

splošna pravica svobode gibanja in prebivanja. V skladu s 1. odst. 18. l. PES ima vsak

državljan EU pravico prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav lanic ob upoštevan-

ju omejitev in pogojev, dolo enih s to pogodbo in ukrepi, ki so bili sprejeti za njeno uvelja-

vitev.

1. odst. 18. l. PES utemeljuje pravico bivanja vezano na namen, ki še zlasti ni vezano

na izvajanje kakršnekoli ekonomske dejavnosti. Že v asu od 1990 do 1993 so bile izdane

tri direktive ES (dir-ES 90/364 [Ur. l. št. L 180 str. 26 z dne 13.07.1990], dir-ES 90/365 [Ur.

l. ES št. L 180 z dne 13.06.1990], dir-ES 93/96 [Ur. l. ES št. L 317 str. 59 z dne 18.12.93]),

ki – ne da bi obstajala izrecna tovrstna zahteva v okviru primarnega prava EU – urejajo

splošno pravico gibanja in prebivanja za prejemnike rente in študente. Te direktive so še

nadalje v veljavi in podrobneje urejajo pravico iz 18. l.PES.

Kot pogoj v smislu 1. odst. 18. l. PES se na splošno zahteva, da mora biti državljan EU

sposoben lastno in po potrebi bivanje svojih družinskih lanov financirati iz lastnih sred-

stev, da mora imeti sklenjeno ustrezno zdravstveno zavarovanje, na podlagi esar je

zagotovljeno, da v mu asu svojega bivanja ne bo treba uveljavljati socialne pomo i drža-

ve sprejemnice (1. l. dir-ES 90/364). Ustrezno velja tudi za prejemnike rente, ki želijo svo-

jo starost preživljati v drugi državi lanici EU in ne tisti, v kateri so opravljali svojo pridobit-

no dejavnost (gl. dir-ES 90/365) in za študente (gl. dir-ES 93/96). Pri osebah, ki uživajo

pravico prebivanja smejo stanovati tudi njihovi družinski lani, ne glede na njihovo držav-

ljansko pripadnost. Tudi te osebe uživajo pravico svobode gibanja in smejo opravljati delo

brez pridobitve posebnega dovoljenja.

Splošna svoboda gibanja in prebivanja je lahko podvržena istim omejitvam, kot druge svo-

bode, torej še zlasti omejitvam, utemeljenim z javnim redom, javno varnostjo in javnim

zdravjem, v skladu z dir-ES 64/221 in zadevno sodno prakso EUSod.

4.6 Klavzula najve je ugodnosti

Vstop in bivanje državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja

Pravo EU praviloma, še posebej pa v zvezi s svobodo gibanja, ne zadeva posameznih

obstoje ih ugodnosti, ki izhajajo iz drugih pravnih predpisov. V kolikor nacionalno pravo na

podro ju gibanja in prebivanja zagotavlja ugodnosti, ki so boljše od tistih, ki jih zagotavljajo

predpisi EU, se le-te lahko še nadalje uporabljajo. Je pa potrebno tako ugodnost, z vidika

prepovedi diskriminacije, enakovredno zagotoviti vsem državljanom EU/EGP in Švice,

vklju no z njihovimi družinskimi lani (gl. tudi št. 3.2.3 in 3.4.6)

4.7 Krog oseb, ki uživa pravico svobode gibanja

Pravice v skladu z 18., 39., 43. in 49. l. PES lahko prvi vrsti uveljavljajo državljani EU. V

skladu s 17. l. PES je državljan Unije oseba, ki ima državljanstvo ene od držav lanic EU.

Državljanstvo Unije dopolnjuje in ne nadomeš a nacionalnega državljanstva.

Na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) z dne 02.05.1992

vse svobode veljajo tudi za državljane Islandije, Liechtensteina in Norveške. Enako vel-

ja tudi za državljane Švice v skladu s Sporazumom o prostem gibanju oseb EU s Švico

(gl. v zvezi s tem št. 2).

Svoboda gibanja velja neomejeno tudi za osebe z dvojnim ali ve kratnim državljans-

tvom, ki imajo poleg državljanstva ene od držav lanic EU/EGP ali Švice še eno ali ve

državljanstev (sodba EUSod z dne 07.07.1992 - RS C-295/90).

Dolo be prava Skupnosti se zaradi tega prakti no uporabljajo pri vsakem vstopu državlja-

na EU/EGP ali Švice.

Krog družinskih lanov, ki uživajo ugodnosti je urejen v 1. odst. 10. l. uredbe 1612/68.

Svobodo gibanja uživajo tudi družinski lani, ki niso državljani nobene od držav lanic EU

ali EGP. Svobodo gibanja lahko uveljavljajo naslednji družinski lani (ne glede na njihovo

državljansko pripadnost) državljana EU/EGP ali Švice:

- zakonski partner ali

- sorodniki v padajo i liniji (otroci, vnuki itd.), ki še niso napolnili 21 let ali katere

vzdržuje ali

- njegovi sorodniki ali sorodniki njegovega zakonskega partnerja v naraš ajo i

liniji (starši, stari starši itd.), katere vzdržuje.

Sorodniki v pravnem smislu so biološki in posvojeni družinski lani, ne pa tudi

rejenci (gl. EUSod, - „Poirez“ - Zbr. I 1992, 6685). Drugi sorodniki – kot npr. bra-

tje in sestre – ne uživajo svobode gibanja.

Pojem zakonskega partnerja ni dolo en s pravom EU, temve na podlagi nacionalnih

zakonodaj držav lanic. V skladu z nemškim pravnim redom zaradi tega zaro enci, izven-

zakonski partnerji ter istospolni življenjski partnerji ne uživajo pravice svobode gibanja v

smislu zakonskih partnerjev (gl. sodba EUSod z dne 17.04.1986 - „Reed“ - PZ 59/85; Zve-

zno ustavno sodiš e, NJW 1993, 3316). Pravica bivanja zakonskega partnerja ni odvisna

od dejanske zakonske skupnosti z državljanom EU; tudi zakonski partner, ki že dlje asa

živi lo eno življenje, se namre do formalne zakonske razveze lahko sklicuje na pravico

svobode gibanja (sodba EUSod z dne 05.12.1983 - „Diatta“, Zbr. 1985, 567). V kolikor pa

nacionalno pravo z ozirom na lastne državljane dopuš a tudi naknadno priseljevanje ne-

Vstop in bivanje državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja

zakonskih partnerjev (tako npr. 27a. parag. ZTuj-D), mora to pod enakimi pogoji veljati tudi

za državljane EU, ki uživajo pravico svobode gibanja, saj gre v nasprotnem primeru za

prepovedano diskriminacijo (EUSod „Reed“).

Svoboda gibanja družinskih lanov ni izvirna, temve zgolj izpeljana pravica. Le ta obsta-

ja ali ugasne glede na to, ali državljan EU/EGP ali Švice sam uživa pravico svobode giban-

ja. Še zlasti mora le-ta zapustiti svojo mati no državo in oditi v drugo državo lanico

EU/EGP ali tam že prebivati ter izpolnjevati tamkajšnje pogoje v zvezi z uveljavljanjem

pravice svobode gibanja.

Primer: Šved potuje s svojo indijsko ženo kot turist v Španijo. 23-letna h i Indij-

ke iz njenega prvega zakona, ki še študira in zato prejema preživnino s strani

njenega švedskega o ima, spremlja zakonski par. Vsi trije spadajo v okvir svo-

bodnega gibanja.

Primer: Na vstop v Nem ijo pripotuje državljan Argentine, ki ne potrebuje vsto-

pnega vizuma. Ker ne razpolaga s potrebnimi finan nimi sredstvi za na rtovano

bivanje, mejni organi preu ijo možnosti zavrnitve vstopa. Argentinec naknadno

izjavi, da potuje k ženi, ki je Norvežanka. Le-ta živi doma, na Norveškem in ni

uveljavljala pravice svobode gibanja, ki ji prav tako pripada v skladu s PEGP.

Njen argentinski mož zaradi tega v Nem iji ne more uveljavljati izpeljane pravi-

ce svobode gibanja. Zgolj obstoj zakonske zveze z državljanko EGP v tem pri-

meru ne nasprotuje ukrepu zavrnitve vstopa.

4.8 Pojem svobode gibanja in prebivanja

Svobodo gibanja v smislu prava EU je potrebno razumeti kot pravico, v skladu s katero se

lahko osebe na eloma brez posebnega dovoljenja gibljejo med državami lanicami EU in v

njih prebivajo. Svoboda gibanja, opredeljena na podlagi prava Skupnosti, na eloma torej

ne obstaja v lastni državi, temve se pri ne uveljavljati šele s prestopom državne meje v

drugo državo lanico (sodba EUSod z dne 28.06.1984 - PZ 180/83, Zbr. 1984, 2539; v

zvezi z izjemami gl. št. 4.3)

Svobodo gibanja potemtakem v skladu s pravom EU uživa Francoz v Nem iji, ne pa tudi v

Franciji; Nemec v nasprotju s tem v Franciji, ne pa tudi v Nem iji. V doma i državi izhaja

vsakokratna svoboda gibanja lastnih državljanov iz posameznih ustav (npr. za Nem ijo 11.

l. GG ).

Vse to lahko vodi do t.i. „notranje diskriminacije“ (ki vsekakor ne predstavlja kršitve pra-

va EU), v kolikor nacionalne norme niso tako ugodne kot tiste v okviru prava EU npr. z ozi-

rom na združevanje družine.

Primer: V skladu z ZTuj-D je naknadno priseljevanje tujih družinskih lanov za-

radi združevanja z nemškimi urejeno manj ugodno, kot pravica priseljevanja za-

radi združevanja v skladu s pravom EU.

4.9 Vstop in bivanje brez dovoljenja

Tujci, ki so v skladu s pravom EU upravi eni do svobode gibanja, niso podvrženi obvezno-

sti posedovanja dovoljenja za bivanje, kot je to na splošno predvideno za tujce (sodba

Vstop in bivanje državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja

EUSod z dne 14.7.1977 - „Sagolu“ -PZ C-8/77). Pravica svobode gibanja obstaja nepo-

sredno na podlagi prava Skupnosti in zagotavlja materialno-pravno možnost uveljavljanja

pravice vstopa in bivanja. Uveljavljanje te pravice ne sme biti pogojeno s kakršnimkoli

dovoljenjem. Vstop je dovoljen neposredno na podlagi prava EU (gl. 3. l. dir-ES 68/360).

Nespremenjena ostane dolžnost, da je potrebno za bivanje, ki je daljše od treh mesecev

(gl. 4. do 9. l. dir-ES št. 68/360) pridobiti in posedovati (deklarativno) dovoljenje za bi-

vanje EU. Dovoljenje za bivanje EU je neke vrste dokaz statusa (uveljavljanje obstoje e

pravice bivanja), ki ima predvsem prijavni pomen. Državam lanicam naj bi bilo omogo e-

no, da ugotavljajo število priseljenih in odseljenih tujcev, ki uživajo svobodo gibanja.

Za vstop in bivanje je dovoljeno zahtevati zgolj predložitev veljavnega potnega lista, velja-

vne nadomestne potne listine ali uradne osebne izkaznice (1. odst. 3. l. dir-ES št.

68/360). Zadostuje tudi uradna osebna izkaznica, ki v skladu s pravnimi predpisi države

izdajateljice imetnika ne upravi uje do prestopa državne meje (sodba EUSod z dne

05.03.1991 - „Giagounidis/Stadt - Reutlingen“ - PZ C-376/89). Pomembno je, da posame-

znik dokaže svojo pripadnost eni od držav lanic EU/EGP.

e obstajajo na konkretnih dejstvih utemeljeni in trajni dvomi glede pristnosti potne listi-

ne, potem tak dokument ne zadostuje za vstop (obsodba nemškega upravnega sodiš a

zvezne dežele Baden-Württemberg z dne 01.01.1995).

Državljani EU/EGP in Švice na meji niso dolžni dajati podatkov glede namena svojega

bivanja. Prav tako se od njih ne sme zahtevati, da predložijo dokaze, ki bi dokazovali pri-

padnost tistim skupinam oseb, ki uživajo dolo ene ugodnosti v skladu s svoboš inami,

opredeljenimi na podlagi prava Skupnosti. Prav tako mejna policija državljana EU/EGP ali

Švice ne sme spraševati po namenu njegovega bivanja v državi (sodba EUSod z dne

30.05.1991 - „Komisija/Nizozemska“ - PZ C-68/89). Prosto gibanje oseb je potrebno spod-

bujati v im širšem obsegu. Organom v notranjosti je na podlagi obveznosti prijave in pri

izdajanju dovoljenj za bivanje EU na voljo dovolj kontrolnih možnosti, da bi lahko zaznali

morebitne motnje javne varnosti in reda (obsodba kaže na ob utno privilegiranost pripad-

nikov EU v odnosu do drugih tujcev, etudi je medtem že bolj ali manj zastarela, saj po

uvedbi državljanstva Unije v skladu s 17. in 18. l. PES obstaja pravica vstopa in bivanja,

ki ni vezana na namen).

4.10 Obveznost vizuma za družinske lane, ki so državljani tretjih držav

V skladu s 1. st. 2. odst. 3. l. dir-ES 68/360 se sme po nacionalnem pravu pri vstopu

družinskih lanov, ki niso državljani EU/EGP, od njih zahtevati vstopni vizum. Zaradi te-

ga, naj bi, ve inoma predstavništvo v tujini, že pred vstopom ugotovilo, ali taka oseba po-

seduje status tretjega državljana, ki uživa pravico svobode gibanja. Pri vstopni kontroli na

meji tega statusa velikokrat vsebinsko ni mogo e preveriti, oz. bi bilo to povezano z znat-

nimi potroški. Vizna obveznost za družinske lane, ki so državljani tretjih držav, bi v prime-

ru prestopa zunanje EU meje z namenom bivanja do najve treh mesecev lahko izhajala iz

uredbe 539/2001, v preostalih primerih pa iz nacionalnih predpisov.

Vstop družinskega lana, ki uživa pravico svobode gibanja, v nasprotju z vizno obveznos-

tjo pa je potrebno v rednih primerih obravnavati zgolj kot formalni prekršek ne pa kot

materialno-ilegalni vstop. Kazenskopravna sankcija – še zlasti zaporna kazen odvzema

prostosti – bi bila v takem primeru nedopustna, nasprotno pa je dopustna denarna kazen

(v zvezi s tem gl. sodba EUSod z dne 14.07.1977 - „Sagolu“ - PZ C- 8/77). Vstop in bivan-

Vstop in bivanje državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja

je se ne dovoljujeta na podlagi tega vizuma, temve na podlagi uveljavljanja pravice svo-

bode gibanja.

Svoboda gibanja družinskih lanov izhaja neposredno iz prava EU, neodvisno od tega, ali

katera od držav lanic izda dovoljenje za bivanje. e državljan tretje države na meji lahko

dokaže, da je družinski lan državljana EU/EGP ali Švice, pa nima pri sebi potnega lista ali

izkaznice oz. (vstopnega) vizuma se mu zgolj na podlagi tega ne sme prepovedati vstop v

državo.

Zavrnitev izdaje dovoljenja za bivanje EU ali izdaja odlo be o odstranitvi z državnega

ozemlja pogodbenice, ki bi temeljili izklju no na neizpolnjevanju zakonskih pogojev v zvezi

z nadzorom nad bivanjem tujcev – kot npr. vstop v državo lanico brez potrebnega vizuma

– bi

predstavljali nesorazmeren

ukrep, ki bi bil v nasprotju z pravom EU

e bi prizadeti

lahko izkazal svojo identiteto ter dejstvo, da je družinski lan (sodba EUSod z dne

25.07.2002 - „MRAX“ - PZ C-459/99).

Primer: Slovensko-hrvaška državna meja po pristopu Slovenije k EU. Na vstop

v Slovenijo pripotujeta Avstrijec (Ö) in njegova albanska žena (A). Oba namera-

vata nekaj dni preživeti pri prijateljih v Sloveniji in potem odpotovati naprej v Av-

strijo. Gospa ima pri sebi le albanski potni list, ki mu je veljavnost potekla že

pred dvema tednoma, v katerem pa je veljavno avstrijsko dovoljenje za bivanje.

Za slovenskega mejnega policista ne obstaja niti najmanjši dvom, da je gospa

dejansko žena avstrijskega državljana. Ö in A kot turista ali obiskovalca uživata

svobodo storitev. Mejni organi so dolžni obema dovoliti vstop v državo. Ženi se

po potrebi lahko izda nadomestni potni list.

e v posameznem primeru ne moreta biti izkazani zagotovo ali z veliko verjetnostjo, je

potrebno prizadeti osebi dati priložnost, da svojo identiteto in/ali pripadnost družini izkaže v

primernem asu.

4.11 Predpogoji za zavrnitev vstopa osebam, ki uživajo pravico svobode
gibanja

Samo pravo EU ne vsebuje pooblastila za zavrnitev (zavrnitev vstopa) državljanov

EU/EGP, Švicarjev in drugih državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja.

Zavrnitev je ukrep, ki se ga lahko sprejme izklju no na podlagi nacionalnih pravnih norm,

seveda ob upoštevanju prednostih dolo b prava Skupnosti.

Odlo ilna na ela v zvezi z ukrepi, ki pomenijo omejevanje svobode gibanja, so opredelje-

na v dir-ES 64/221 (gl. 4.2.5).

Poseg v svobodo gibanja iz razlogov javnega reda in javne varnosti je v svojem bis-

tvu vezan na izpolnjevanje štirih pogojev:

obstaja ustrezno pooblastilo za poseg v nacionalnem pravnem okvi-

ru in izpolnjeni morajo biti pogoji dejanskega stanja (princip pravne drža-

ve, pridržek zakona)

iz osebe, ki uživa pravico svobode gibanja izhaja zadostno huda pono-

vitvena nevarnost za javni red in javno varnost, ki zadeva temeljni in-

teres družbe

ta nevarnost je utemeljena na podlagi osebnega vedenja prizadete ose-

be (gl. 1. odst. 3. l. dir-ES 64/221).

Vstop in bivanje državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja

z ozirom na prepoved diskriminacije (m.dr. 12. l. , 2. odst. 39. l.PES)

bi zadevna država v podobnem primeru sprožila u inkovite postopke tudi

proti lastnim državljanom.

V kolikor v okviru nacionalnega prava ne obstaja primerno pooblastilo zavrnitve, je potreb-

no splošno pooblastilo zavrnitve vstopa za tujce izpeljati ob upoštevanju prava EU.

Primer (nemška ureditev): Zavrnitev tujca, ki uživa svobodo gibanja, je na

nemških mejah praviloma možna samo v skladu s 1. odst. 66. parag. v povezavi

s 3. t . 1. odst. 58. l. ZTuj-D kot obvezna zavrnitev vstopa, e proti taki osebi

po njegovem izgonu in/ali odstranitvi še obstaja zakonska prepoved ponovnega

vstopa v skladu z 2. odst. 8. parag. ZTuj-D ali na podlagi odlo itve po prostem

preudarku v skladu s 1. t . 2. odst. 60. parag. ZTuj-D.

Osebo, ki uživa svobodo gibanja, je mogo e na meji zavrniti le v primeru, e obstaja de-

janska in zadostno huda ogroženost, ki zadeva temeljni interes družbe (sodba EU-

Sod z dne 27.10.1977 - „Bouchereau" - PZ C-30/77; sodba z dne 18.05.1982 - "Adoui" -

PZ C-115 in C-116/81; sodba z dne 19.01.1999 - „Calfa“ - PZ C-348/96). Vedenje osebe,

ki ponavadi predstavlja zadostno podlago za zavrnitev vstopa ali izgon, še ne predstavlja

iste podlage za osebo, ki uživa svobodo gibanja. Zavrnitev vstopa pa je možna, e bivanje

osebe, ki uživa svobodo gibanja, na podlagi njenega vedenja predstavlja dejansko in

zadostno hudo ogroženost javnega reda ali e iz nje izhaja huda nevarnost za javno

zdravje. Ukrep izgona, ki bi temeljil na kaznivem dejanju, ki ga je oseba storila v preteklos-

ti, je upravi en zgolj takrat, ko obstaja konkretna ponovitvena nevarnost. Okoliš ine, ki bi

pripeljale do kazenskopravne obsodbe morajo biti razpoznavne iz osebnega vedenja

osebe, ki predstavlja trenutno ogroženost javnega reda. Zadosten razlog za zavrnitev

vstopa, tudi ob upoštevanju prava Skupnosti, predstavljajo npr. hujši delikti (m.dr. prepo-

vedano trgovanje z drogami) in zlo ini, e obstaja ponovitvena nevarnost. Pa tudi primeri,

v katerih bi iz vedenja osebe izhajale druge ob utne nevarnosti za javno varnost in red.

Osebe, ki uživajo svobodo gibanja in želijo vstopiti zaradi obiska dolo ene prireditve (npr.

nogometne tekme) ali udeležbe na demonstraciji, uživajo svobodo gibanja na podlagi 49.

l. oz. 1. odst. 18. l. PES kot prejemniki storitev. V skladu s prepovedjo diskriminacije po

12. l. PES, sme vstop osebam, ki so namenjene na obisk prireditev ali demonstracij zavr-

njen le takrat, ko je dovoljeno obisk ali udeležbo prepre iti oz. prepovedati tudi lastnim dr-

žavljanom.

Taki ukrepi se izvajajo ob vstopu nasilnežev t.i. huliganov, ki so namenjeni na nogometno

tekmo ali oboroženih nasilnežev, ki se želijo udeležiti demonstracij. Nacionalno ustavno

pravo posameznim državam lanicam praviloma prepoveduje ukrep zavrnitve vstopa ali

izgona iz države, ki bi bil usmerjen proti lastnim državljanom, vendar pa imajo pristojni or-

gani v takih primerih na voljo tudi druge ukrepe, ki jih lahko sprejmejo v smislu prepre e-

vanj nevarnosti (npr. pridržanje). Omejitve svobode gibanja napram državljanom EU dru-

gih držav lanic so na podlagi prepovedi diskriminacije dopustne le takrat, ko bi tudi ustre-

zno ravnanje lastnih državljanov imelo za posledico sprejemanje represivnih ali drugih

dejanskih in u inkovitih ukrepov zaradi zatiranja tovrstnega ravnanja.

V kolikor bi državljanu EU z namenom prepre evanja nevarnosti na meji izrekli ukrep za-

vrnitve vstopa ali ga izgnali iz države, nasprotno pa bi pri podobni nevarnosti, ki bi izhajala

iz ravnanja lastnega državljana, ne sprejeli u inkovitih ukrepov v smislu odvra anja nevar-

nosti, bi to predstavljalo primer samovoljnega neenakovrednega obravnavanja. (sodba

Vstop in bivanje državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki uživajo pravico svobode gibanja

EUSod z dne 18.05.1982 - „Adoui“ - PZ 115 in 116/81; sodba z dne 16. 07. 1998 - „Roque”

- PZ C-171/96; sodba z dne 26.11.2002 - „Olazabal” - PZ C-100/01).

Primer: Nemški »huligani« z avtobusom potujejo preko Švice v Italijo, z name-

nom povzro anja neredov na tamkajšnji nogometni tekmi njihovega moštva v

Milanu. Eden od »huliganov« ima poleg nemškega tudi italijansko državljanstvo.

Ker italijanska mejna policija oceni, da je nevarnost, ki izhaja iz skupine »huli-

ganov«, zelo konkretna in huda jim zavrne vstop. Tistemu »huliganu«, ki ima

hkrati tudi italijansko državljanstvo, v skladu z italijanskim ustavnim pravom ne

sme biti zavrnjen vstop v Republiko Italijo. Namesto tega mu mejni organi za-

grozijo s pridržanjem za as trajanja nogometne tekme in mu isto asno ponudi-

jo možnost, da se s svojimi »pajdaši« prostovoljno vrne nazaj v Nem ijo. Tako

postopanje italijanskih mejnih organov je v skladu s pravom EU. Zavrnitvi vsto-

pa nemškim »huliganom« stoji nasproti pridržanje italijanskega državljana kot

u inkovit ukrep odvra anja nevarnosti.

Posegi na podlagi zdravstvenih razlogov pridejo v poštev zgolj v primerih, ki so našteti v

prilogi dir-ES 64/221. Priloga pa pod t . 4 poglavja A vsebuje tudi generalno klavzulo in na

ta na in povzema tudi „druge nalezljive ali prenosljive parazitarne bolezni in obolenja, v

kolikor v državi sprejemnici obstajajo predpisi o zaš iti prebivalstva pred tovrstnimi bolez-

nimi in obolenji “. K takim boleznim sodi tudi bolezen oslabitve imunskega sistema AIDS.

eravno AIDS uvrš amo med bolezni, ki bi v skladu z dir-ES 64/221 dopuš ale omejitev

svobode gibanja, pa zavrnitev osebe, ki uživa svobodo gibanja in je hkrati okužena z viru-

som HIV ali obolela za AIDS-om, zgolj na podlagi bolezni praviloma ne bi bila dopustna,

temve samo v primeru, e bi taka oseba s svojim konkretnim vedenjem, ki bi nakazovala

na nevarnost okužbe, ogrožala javno zdravje.

Pred zavrnitvijo vstopa osebam, ki uživajo svobodo gibanja, torej državljanom EU/EGP, je

potrebno preveriti pogoje v skladu z 8. l. dir-ES 64/221. V skladu z njimi lahko prizadeta

oseba napram upravnim odlo bam uporablja ista pravna sredstva kot nacionalno prebi-

valstvo – z istim (po potrebi odložilnim) pravnim u inkom. 9. l. direktive ne predvideva

posebne potrebe po pravnih sredstvih zoper odlo be, na podlagi katerih je osebam zavrn-

jen vstop. Iz 8. l. direktive poleg tega ne izhaja obveznost držav lanic, v skladu s katero

bi bile v asu postopka dolžne dovoliti zadrževanje tujca na svojem državnem ozemlju, v

kolikor je mogo e navkljub temu zagotoviti pravi en postopek za prizadetega in le-ta lahko

neomejeno izvaja dejanja lastne obrambe (sodba EUSod z dne 05.03.1980 - „Pecastaing“

- PZ C-98/79 Zbr. 1980, 691; gl. tudi sodba EUSod z dne 09.11.2000 - „Yidaho“ - PZ C-

357/98).

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

5. Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

5.1 Uvod

Po uveljavitvi Amsterdamske pogodbe, dne 01.05.1999, ima EU širše pristojnosti na pod-

ro ju sprejemanja predpisov glede vstopa in bivanja državljanov tretjih držav (gl. IV. Nas-

lov PES; gl. tudi 3.3.1).

V kolikor gre za vstop z namenom daljšega bivanja (priseljevanje, še zlasti priseljevanje

družinskih lanov, daljše bivanje zaradi opravljanja dela, študijsko in izobraževalno bivan-

je), lahko re emo da je trenutno vklju evanje tujskega prava v pravni okvir Skupnosti v
»

polnem teku« (stanje maj 2003). Nekateri pravni akti so že stopili v veljavo, drugi pa se še

nahajajo v zakonodajnem postopku. Na splošno bo ve ina direktiv in uredb za to podro je,

v skladu s pri akovanji, sprejetih in uveljavljenih do 01.05.2004, torej do predvidenega pri-

stopa 10-ih držav SVE. V ve ini primerov bo potrebno nacionalno zakonodajo omenjenim

direktivam prilagoditi v roku dveh let. Predvidene direktive na podro ju priseljevanja so:

dir-ES v zvezi s pravico združevanja družine (KOM[2002] 225 dokon na verzija z dne

02.05.2002)

dir-ES v zvezi s statusom državljanov tretjih držav, ki so upravi eni do bivanja za ne-

dolo en as (KOM[2001] 127 dokon na verzija z dne 13.03.2001)

dir-ES o pogojih vstopa in bivanja državljanov tretjih držav zaradi opravljanja nesamos-

tojne ali samostojne pridobitne dejavnosti (KOM[2001] 386 dokon na verzija z dne

11.07.2001)

dir-ES o pogojih vstopa in bivanja državljanov tretjih držav zaradi pri etka študija, po-

klicnega izobraževanja ali prostovoljnega dela (KOM[2002] 548 dokon na verzija z
dne 07.10.2002)

Navedene smernice še niso stopile v veljavo.

Za državljane tretjih držav, ki vstopajo z namenom za asnega bivanja (do najve treh

mesecev – to zadeva predvsem turiste, obiskovalce, poslovneže, voznike tovornih vozil v

mednarodnem prometu, mornarje), pa v smislu schengenskega pravnega reda (t.i. Schen-

gen-Acquis) in pravnih aktov, izdanih na njegovi podlagi, obstaja že cela vrsta pravnih

predpisov.

Nacionalno pravo je na tem podro ju v veliki meri sekundarnega pomena in mu gre pripi-

sati zgolj dopolnilno funkcijo. V nacionalnem okviru so prakti no pomembne le še norme

glede pristojnosti posameznih organov, konkretna pooblastila v zvezi s poseganjem v pra-

vice in svoboš ine (še zlasti zavrnitev vstopa, izgon, odstranjevanje) in norme sankcioni-

ranja. Materialne predpogoje za vstop in bivanje državljanov tretjih držav dolo a pravo EU,

to je v specialnem smislu schengensko pravo.

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

Za mejno policijo so poleg Schengenskega izvedbenega sporazuma (SiSpor) pomem-

bni še naslednji pravni predpisi v zvezi z vstopom in za asnim bivanjem državljanov tretjih

držav:

ured-ES 539/2001 glede obveznosti vstopnega vizuma pri prehajanju zunanje meje

EU (ured-VisaEU) (Ur. l. ES L 81 str. 1 z dne 21.03.2001)

ured-ES 1091/2001 glede spremembe 18. l. SiSpor (uvedba kombiniranega vizuma

tipa D + C) (Ur. l. ES L 150 str. 4 z dne 06.06.2001)

dir-ES 2001/51 o poenotenju sankcij v zvezi s prevozniki, ki kršijo predpise v zvezi z

obveznostjo kontrole (Ur. l. ES L187 str. 45 z dne 10.07.2001)

dir-ES 2002/90 glede definicije pomo i pri nedovoljenem vstopu in tranzitu in pri nedo-

voljenem bivanju (Ur. l. ES L 328 str. 17 z dne 05.12.2002)

ured-ES 415/2003 o izdajanju vizumov na državni meji (Ur. l. ES L 64 str. 1 z dne

07.03.2003).

V pripravi pa so še::

dir-ES v zvezi s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav, da bi na obmo -

ju pogodbenic uživali svobodo gibanja najve tri mesece in glede uvedbe posebnega

potovalnega dovoljenja, ob dolo itvi pogojev za vstop, ki jih morajo izpolnjevati držav-

ljani tretjih držav, da bi se lahko na ozemlju pogodbenic prosto gibali najve šest me-

secev (KOM [2001] 388 dokon na verzija z dne 10.07.2001)

dir-ES glede podpore pri tranzitu pri vra anju oseb po zra ni poti (Ur. l. ES C 4 str. 4

z dne 09.01.2003)

dir-ES o izdajanju kratkoro nih dovoljenj za bivanje žrtvam ilegalnega priseljevanja

in trgovanja z ljudmi, ki sodelujejo s pristojnimi organi (KOM [2002] 71 dokon na verzija

z dne 11.02.2002)

dir-ES glede dolžnosti prevoznikov, da posredujejo podatke o osebah, ki jih prevaža-

V nadaljevanju so predstavljeni predpisi glede vstopa tretjih državljanov z namenom

za asnega bivanja in dolo be v zvezi s za asnim bivanjem, opredeljene na podlagi SiSpor

in dopolnilnih pravnih aktov.

5.2 Schengenske pogodbe

14. junija 1985 so vlade držav Belgija, Francija, Luksemburg in Nizozemska sklenile

Schengenski sporazum o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah. Gre za medvladni

sporazum, katerega cilj je, v okviru Evropske unije ustvariti Evropo brez notranjih meja.

Omenjen sporazum še ne ureja vseh podrobnosti. Le-te so pogodbene stranke opredelile

v t.i. Schengenskem izvedbenem sporazumu, z dne 19.06.1990 – državni pogodbi, ki jo

mora posebej ratificirati vsaka država pogodbenica. Z uveljavitvijo Amsterdamske pogod-

be (za etek veljavnosti dne 01.05.1999) je bil celotni schengenski pravni red (gl. Dodatek

k Schengenskemu protokolu k Amsterdamski pogodbi) vklju en v pravni okvir Evropske

unije (gl. Schengenski protokol k Amsterdamski pogodbi). Od tega trenutka lahko k

Schengenskemu izvedbenemu sporazumu pristopijo vse države. Države pristopnice pre-

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

vzemajo Schengenski pravni red avtomati no s svojim pristopom k EU. Z Islandijo in Nor-

veško, državami EGP, so bili sklenjeni pridružitveni sporazumi o uporabi schengenskega

prava (Ur. l. ES št. L 176 str. 36 z dne 10.07.1999). Za pristop k Schengenskemu spora-

zumu prizadeva tudi Švica.

5.3 Uveljavitev in prostorska veljavnost Shengenskega izvedbenega

sporazuma

Za SiSpor velja (v mednarodnem pravu nekoliko neobi ajen) dvostopenjski uveljavitveni

mehanizem. Na podlagi posebnega dogovora v zaklju nem aktu SiSpor (gl. št. 1 Sklepne

listine „Skupna izjava o 139. l.”) se SiSpor dejansko v praksi še ne za ne uporabljati s

formalnim za etkom veljavnosti, temve šele po izdaji posebnega sklepa o uveljavitvi.

Zato je potrebno razlikovati med formalnim za etkom veljavnosti in dokon no uveljavi-

tvijo v praksi. Za etek veljavnosti sicer že sproži dolo ene mednarodnopravne obveznos-

ti (kot je npr. dolžnost sklepanja viznih sporazumov, ki so v skladu s schengenskim prav-

nim redom - gl. 2. st. 1. odst. 1. parag. nemške DVAuslG), dejansko pa se SiSpor v praksi

zaenkrat še ne izvaja, dokler Izvršni odbor ne ugotovi in sklene, da so izpolnjeni pogoji za

dokon no uveljavitev. Tak mehanizem ni veljal zgolj pri prvotni uveljavitvi, temve je vel-

jal in še velja za pristop vseh držav, tudi tistih, ki bodo schengenski pravni red prevzele

v okviru pristopa k EU.

Do uveljavitve Amsterdamske pogodbe je sklepe o dokon ni uveljavitvi sprejemal Schen-

genski izvršni odbor, sedaj je za to pristojen Svet za pravosodje in notranje zadeve (2. st.

1. odst. 2. l. Schengenskega protokola k Amsterdamski pogodbi).

Potem ko so ga ratificirale vse države, ustanovne lanice, je Schengenski izvedbeni spo-

razum za el veljati dne 01.09.1993, v skladu z 2. odst. 139. l. SiSpor. S strani Izvršnega

odbora pa je bil – po ve kratnem asovnem odlogu - dokon no uveljavljen v praksi šele

dne 26.03.1995 in sicer v

Belgiji, Nem iji, Franciji, Nizozemski, Luksemburgu,

Španiji in Portugalski.

V Italiji je bil Schengenski izvedbeni sporazum dokon no uveljavljen dne

26.10.1997, v Avstriji dne 01.12.1997 in v Gr iji dne 08.12.1997.

Za države EU/EGP, ki so lanice Nordijske unije potnih listov, to so Danska,

Finska, Islandija, Norveška in Švedska je bil SiSpor dokon no uveljavljen dne

25.03.2001.

Podro je veljavnosti se nanaša na evropsko državno ozemlje držav pogodbenic kot tudi

na Kanarske otoke (Španija), Madeiro (Portugalska) in Azore (Portugalska). Za Ferske

otoke (Danska), Grenlandijo (Danska) in Spitsberge (Norveška) pa obstajajo posebni

predpisi.

Za Dansko dosedanji schengenski pravni red izjemoma velja še naprej v nespremenjeni

obliki kot mednarodni dogovor. SiSpor tako na Danskem nima karakterja pravnega reda

EU, ki bi z neposrednim u inkom užival prednost pred nacionalnim pravom. Poleg tega

spremembe schengenskega pravnega reda, ki jih na podlagi Naslova IV PES sprejme EU,

na Danskem nimajo neposredne veljave, razen e je Danska pripravljena te spremembe

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

prenesti v svoje notranje pravo (gl. Protokol o stališ u Danske do Amsterdamske pogod-

be).

Združeno kraljestvo in Irska nista vezani na schengenski pravni red. Lahko pa kadar-

koli zahtevata, da se posamezni ali vsi predpisi schengenskega pravnega reda za nejo

uporabljati oz. izvajati tudi zanju (4. l. Schengenskega protokola k Amsterdamski pogod-

bi). Ustrezno prošnjo glede uporabe posameznih dolo b schengenskega pravnega reda je

Združeno kraljestvo vložilo dne 20.05.1999, Irska pa dne 16.06.2000. Sicer pa se omen-

jeni prošnji ne nanašata na dolo be s podro ja tujskega prava, temve na dolo be, ki ure-

jajo policijsko sodelovanje, vklju no s tirali nim preverjanjem v sistemu SIS (razen po 96.

l. SiSpor). Svet je v zvezi z obema prošnjama sprejel pozitivno odlo itev (za Združeno

kraljestvo: Ur. l. ES L 131 str. 43 z dne 01.06.2000; za Irsko: Ur. l. ES L 64 str. 20 z dne

07.03. 2002). Parcialna uporaba SiSpor pa se bo za obe državi za ela izvajati na podlagi

posebnega sklepa Sveta šele takrat, ko bodo izpolnjeni za to potrebni pogoji.

5.4 U inki Schengenskega izvedbenega sporazuma

Z dokon no uveljavitvijo Schengenskega izvedbenega sporazuma, dne 26.03.1995, so

bile odpravljene kontrole na notranjih mejah. Kot izravnava temu ukrepu, so bile kon-

trole na zunanjih mejah poostrene. Na eloma naj bi se izvajala "popolna kontrola", to

pomeni, da mora biti kontroli podvržena vsaka oseba na vstopu in izstopu. Mejna kontrola

na zunanjih schengenskih mejah se izvaja po enotnih na elih, ki so dolo ena v Skupnem

priro niku za mejno kontrolo (Schengenskem priro niku). Kot nadaljnji izravnalni ukrep je

bil za celotno schengensko obmo je vzpostavljen skupni tirali ni in informacijski sistem

(Schengenski informacijski sistem - SIS). V jedro SiSpor spadajo dolo be glede enotnih

vstopnih in viznih pogojev za tretje državljane, ki nameravajo vstopati v schengenski pros-

tor in v njem bivati najve tri mesece. Uvedena je bila enotna vizna nalepka, ki jo odlikuje

visoka varnost pred pre- in ponarejanjem. Poleg tega SiSpor tistim državljanom tretjih dr-

žav, ki na podlagi schengenskega vizuma zakonito bivajo v eni od schengenskih držav,

zagotavlja svobodo gibanja znotraj schengenskega prostora. Vstopne in vizne pogoje za

tretje državljane, ki ho ejo vstopati in se v eni od schengenskih držav zadrževati dlje asa,

pa še nadalje opredeljujejo nacionalne tujske zakonodaje posameznih pogodbenic. SiSpor

predpisuje enotni kontrolni standard, vendar pa mejnim policijam posameznih pogodbenic

ne podeljuje nobenih dodatnih kontrolnih pooblastil oz. pooblastil za poseganje v

pravice posameznika. Pravni posegi se zaradi tega še naprej izvajajo na podlagi dolo b

nacionalnega policijskega in tujskega prava.

5.5 Razmerje do prava Evropske unije

Schengenski sporazumi do uveljavitve Amsterdamske pogodbe niso bili sestavni del prav-

nega reda Evropske unije (kar še danes velja za Dansko, Združeno kraljestvo in Irsko).

134. l. SiSpor dolo a uporabo dolo b sporazuma le v primeru, e so v skladu z dolo bami

prava Skupnosti. "Pravo EU ima prednost pred schengenskim pravom"

Na podlagi protokola k Amsterdamski pogodbi, imenovanega Protokol o vklju itvi

schengenskega pravnega reda v pravni okvir Evropske Unije, je celoten Schengenski

pravni red postal sestavni del prava EU. Svet Evropske unije za pravosodje in notranje

zadeve mora definirati pravno podlago za vsako posami no schengensko dolo bo in

schengenski sklep (3. st. 1. odst. 2. l. Schengenskega protokola), kar pomeni, da le-te

uvrš a v 1. ali v 3. steber. Pravne akte, ki so uvrš eni v 1. steber, je možno naknadno, v

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

postopku sprejemanja pravnih norm v skladu s PES, spreminjati s pravnimi akti EU (pravi-

loma s pomo jo uredb in direktiv).

Dokler za posamezni pravni akt ni definirana pravna podlaga, je schengensko pravo avto-

matsko uvrš eno v 3. steber (gl. 7.st. 1. odst. 2. l. Schengenskega protokola). Svet je na

podlagi sklepa, z dne 20.05.1999 dolo il schengenski pravni temelj in definiral pravne

podlage za posamezne pravne akte (Ur. l. ES L 176 str. 1 z dne 10.06.1999). Za dolo be,

ki urejajo podro je vstopne mejne kontrole (1.-27. l. SiSpor), je ve inoma definirana prav-

na podlaga, ki je zapisana v 62. in 63. l. PES; to pomeni da so bili ti pravni akti prevzeti v

1. steber EU. Glede SIS-a pa v Svetu o itno še ni bilo doseženo soglasje. Za dolo be 92.

-119. l. SiSpor, ki se nanašajo na SIS, še ni bila imenovana nobena pravna podlaga v

PES. SIS je zaradi tega trenutno uvrš en v 3. steber, torej v podro je medvladnega sode-

lovanja.

Schengensko pravo ne predstavlja niti primarnega niti sekundarnega prava Skupnosti.

Prav tako ni primerljivo z mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila ES. Gre za adoptira-

no pravo „sui generis“.

Uvrš anje v 1. steber še ne pomeni, da imajo te dolo be pravni u inek uredb ali direktiv

ES in da se ta na in uporabljajo prednostno pred dolo bami nacionalnega pravnega reda.

Prevzete schengenske norme v svoji naravi ostanejo mednarodno pravo. Posamezne

norme – v kolikor se ne uporabljajo neposredno (gl. 5.10) – še naprej pomenijo in prinaša-

jo zgolj obveznosti posameznih držav. Njihovo razmerje do nacionalnega pravnega reda

se definira na podlagi posami nega razmerja, ki velja med nacionalnim in mednarodnim

pravom. e pa se dolo be schengenskega prava spremenijo na podlagi uredbe ES (tako

je bil npr. 18. l. SiSpor spremenjen na podlagi ured-ES 1091/2001 Ur. l. ES L 150/4 z dne

06.06.2001), taka dolo ba doseže isti pravni u inek, kot ga ima uredba ES. Taka dolo ba

postane del sekundarnega prava ES z vsemi posledicami, m.dr. uživa prednostno uporabo

v smislu pravnih aktov prava Skupnosti.

eravno je SiSpor na podlagi vklju itve schengenskega pravnega reda postal pravo EU,

se na eloma še nadalje ohrani dosedanje razmerje v rangu (gl. 134. l. SiSpor). Tako na

primer še zlasti svoboda gibanja (na podlagi 18., 39., 43., 49. l. PES) še nadalje uživa

prednost pred dolo bami SiSpor.

SiSpor ne ureja vstopa, niti bivanja državljanov EU. Dolo be, ki se nanašajo na zadeve

tujskega prava, zadevajo zgolj državljane tretjih držav, torej tiste, ki ne posedujejo držav-

ljanstva ene od držav lanic EU. Državljani tretjih držav so (formalno) tudi državljani EGP

in njihovi družinski lani ter družinski lani državljanov EU, v kolikor sami niso državljani

ene od držav lanic EU. Dolo be SiSpor pa se v zvezi s temi osebami, v skladu s 134. l.

sporazuma, uporabljajo zgolj takrat, ko ne pomenijo omejitev svobode gibanja.

Tudi države pristopnice morajo v celoti prevzeti schengenski pravni red (8. l. Schengen-

skega protokola k Amsterdamski pogodbi). Za za etek izvajanja SiSpor je še nadalje pot-

rebna izdaja ustreznega sklepa o dokon ni uveljavitvi, ki ga izda Svet za pravosodje in

notranje zadeve (gl. 5.3).

Primer: V kolikor Madžarska s 01.05.2004 pristopi k EU, bo SiSpor veljal tudi

na Madžarskem. Dolo be SiSpor pa se bodo za ele v praksi dejansko izvajati

šele takrat, ko bo Svet za pravosodje in notranje zadeve sprejel sklep o do-

kon ni uveljavitvi SiSpor na Madžarskem.

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

Znotraj prava EU obstaja – v veliki meri nepisano – splošno evropsko upravno pravo.

PES in pravni akti sekundarnega prava sicer vsebujejo posamezne dolo be, ki se uvrš ajo

v podro je splošnega upravnega prava, vendar pa je bilo evropsko upravno pravo pravza-

prav utemeljeno na podlagi sodne prakse EUSod. V ta okvir potemtakem spadajo po-

membne upravno-pravne podlage kot so princip zakonitosti uprave, pridržek zakona,

na elo sorazmernosti, na elo pravne varnosti, na elo varovanja zaupanja, na elo enake-

ga obravnavanja in na elo pravice zaslišanja (v zvezi s tem: Schwarze „Das

Verwaltungsrecht unter europäischem Einfluss“, 1996, s prispevki v nemškem, angleškem

in francoskem jeziku iz razli nih držav lanic EU, ISBN 3-7890-4194-7). Evropsko upravno

pravo se – kot vsako pravo EU –uporablja prednostno – pred nacionalnimi pravnimi

predpisi.

Vklju itev schengenskega pravnega reda v pravni okvir Evropske unije, vsaj na prvi po-

gled, z vidika tujskopravne prakse ne prinaša veliko sprememb. Celoten schengenski

pravni red nespremenjeno ostaja v veljavi. Kljub vsemu se je potrebno v prihodnje ravnati

po splošnih evropskih pravnih in upravnih na elih, ki jih je definiralo predvsem evropsko

upravno pravo. To velja tudi za izra unavanje rokov.

Primer: e vizum dovoljuje bivanje za 20 dni, potem se v ta as v skladu z do-

lo bami evropskega upravnega prava ne prišteje dan vstopa (gl. EUSod Zbr.

1987, 223 in nadaljnji; gl. tudi 25. l. ured-ES 343/2003 - Dublin II). e imetnik

vizuma torej vstopi 03.05., potem se lahko v schengenskem obmo ju zakonito

zadržuje vse do 23.05. (do 24.00 ure).

5.6 Svet EU za pravosodje in notranje zadeve (prej Izvršni odbor)

Z ozirom na izvajanje SiSpor, so države pogodbenice, v skladu s 131. l. SiSpor, ustanovi-

le Izvršni odbor. Z uveljavitvijo Amsterdamske pogodbe je naloge omenjenega odbora

prevzel Svet Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve.

Svet ima splošno nalogo, da nadzoruje izvajanje pogodbenih dolo b. Poleg tega sam spo-

razum Izvršnemu odboru dodeljuje vrsto pristojnosti v smislu izdajanja konkretnejših izve-

dbenih predpisov. Svet je edini organ odlo anja v schengenski kooperaciji. Vsaki državi

pogodbenici je v omenjenem gremiju dodeljen sedež, kjer jo zastopa minister ali državni

sekretar. K Svetu spada tudi administrativni del, ki ga sestavljajo visoki uradniki, ki nudijo

pomo pri delu odbora. V okviru te administracije obstajajo razli ne delovne skupine »Poli-

cija in varnost«, »Vizumi«, »Azil in vra anje«, »Sodelovanje na podro ju pravosodja«,
»

Zunanji odnosi«, »Droge«, »Usmeritvena skupina za SIS« in »Kontrolna instanca za zaš-

ito podatkov«.

Izvršni odbor je v praksi sprejel že številne sklepe glede posami nih dolo il SiSpor, (npr.

glede razveljavitve in podaljševanja schengenskih vizumov v notranjosti države, glede po-

gojev za za asno ponovno vzpostavitev mejne kontrole na notranjih mejah v skladu z

2.odst. 2. l. SiSpor, glede sodelovanja predstavništev v tujini pri izdajanju vizumov). Poleg

tega so bili sprejeti trije obsežni pravilniki o izvajanju sporazuma, in sicer m.dr. Skupni

schengenski priro nik za mejno kontrolo ter Skupno konzularno navodilo (SKN) za

predstavništva v tujini.

Postopke za spremembo Schengenskega priro nika in SKN ste medtem definirali ured-ES

789/2001 (Ur. l. ES L 116 str. 2 z dne 26.04.2001) in ured-ES 790/2001 (Ur. l. ES L 116

str. 5 z dne 26.04.2001).

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

5.7 Skupni schengenski priro nik

Skupni schengenski priro nik (Schengenski priro nik – Ur. l. ES št. C 313 str. 97 z dne

16.12.2002) naj bi, v skladu z zahtevo iz 1. odst. 6. l. SiSpor, v okviru mejne kontrole na

zunanjih schengenskih mejah, zagotavljal izvajanje kontrole po enotnih na elih. Priro nik

jasno dolo a pogoje za vstop, vsebuje splošna navodila za izvajanje kontrole, ureja pose-

bnosti pri izvajanju kontrole v cestnem, železniškem, pomorskem in zra nem prometu, kot

tudi kontrolo prometa na notranjih plovnih vodah. Poleg tega ureja podro ja, kot so izdaja-

nje vizumov na meji in obravnavanje posebnih kategorij tujcev (m.dr. diplomatov, državlja-

nov EU, zaposlenih na mejnem prehodu, oseb s statusom begunca). V skupno 14-ih prilo-

gah so povzete tudi druge informacije in navodila. Sem spada seznam mest, na katerih je

dovoljeno prehajanje državne meje, seznam veljavnih potnih listin, seznam držav, za kate-

re velja obveznost vstopnega vizuma, tehni ne zna ilnosti vizne nalepke, kot tudi vzor na

zbirka vizumov in nacionalnih dovoljenj za bivanje. Schengenski priro nik ni pravni pred-

pis, temve službeno navodilo za mejne policiste. Pravila in predpisi tega priro nika torej

nimajo nikakršnih pravnih posledic in ne prinašajo kakršnihkoli pravic in dolžnosti posame-

znim državljanom.

5.8 Skupno konzularno navodilo

Pogoji in modalitete izdajanja schengenskih vizumov, ki jih morajo upoštevati predstavniš-

tva schengenskih držav v tujini, so opredeljeni v Skupnem konzularnem navodilu (SKN).

Le-to naj bi zagotavljalo enotno izvajanje viznih dolo b na vseh predstavništvih schengen-

skih držav v tujini. V SKN so dolo ene kategorije vizumov (tip A, B, C in D) in njihova vse-

bina (pravica, do katere so upravi eni imetniki dolo ene kategorije vizuma). Podrobneje je

opredeljena pristojnost predstavništev v tujini glede izdajanja vizumov, kot tudi pogoji, pos-

topki in tehni ne modalitete glede izdajanja vizumov. Poleg tega SKN ureja medsebojno

sodelovanje predstavništev na licu mesta. Priloge SKN bolj ali manj ustrezajo prilogam

Schengenskega priro nika. Tudi v primeru SKN gre za interni službeni predpis (objavljen

Ur. l. ES C 313 str. 1 z dne 16.12.2002)

5.9 Priro nik SIRENE

Je še en priro nik, ki se ukvarja z nalogami Uradov SIRENE (v zvezi s tem gl. 6.5). Tudi

Priro nik SIRENE je bil ustrezno objavljen (Ur. l. ES št. C 38 str. 1 z dne 17.02.2003).

5.10 Nacionalna veljavnost Schengenskega izvedbenega sporazuma

SiSpor je bil prvotno sklenjen kot mednarodna pogodba in ima tudi po vklju itvi v pravni

okvir EU še nadalje na eloma le mednarodno pravni u inek. Katere posledice ima v kon-

kretnem primeru za nacionalni pravni red posamezne države lanice, je odvisno od nacio-

nalne ustavne ureditve. Vendar pa na splošno in tudi po mnenju EUSod velja (sodba z dne

14.12.1991 - PZ C-1/91, Zbr. 1991, I-6079, 6102), da mednarodne pogodbe na eloma

opredeljujejo zgolj državne obveznosti, ki jih morajo države pogodbenice realizirati na

nacionalni ravni. Mednarodne pogodbe – in tako tudi SiSpor - na eloma ne utemeljujejo

niti pravic niti dolžnosti posameznih državljanov in ne definirajo pooblastil posameznih or-

ganov za poseganje v pravice posameznika. Mednarodne pogodbe obvezujejo zakono-

dajne organe, ki jim nalagajo zakonodajne naloge.

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

Zgolj izjemoma lahko norma na podlagi mednarodne pogodbe razvije neposredni u inek.

To ima za predpogoj, da je norma definirana tako, da je iz nje mogo e izpeljati pravne pos-

ledice v posami nem primeru. EUSod se pri razlagi norm opira na smisel in namen spora-

zuma, kot tudi na njegovo besedilo in strukturo (v zvezi s tem gl. sodba EUSod z dne

11.05.2000 – „Savas“ - PZ C-37/98). Izvedba in u inek norme ne smeta biti pogojena z

izvršnim nacionalnim pravnim aktom. Uporaba norme na nacionalni ravni je izklju ena, e

pogodba ne vsebuje dovolj to nih dolo b, na podlagi katerih bi bilo mogo e sklepati o kon-

kretnih pravnih posledicah v posami nem primeru.

V skladu z navedenim osrednja dolo ba SiSpor, to je 1. odst. 5. l. SiSpor, ni neposredno

uporabljiva. Dogovorjena norma, ki opredeljuje vstopne pogoje za državljane tretjih držav

z namenom bivanja do treh mesecev, nima neposredne veljave, ker državam pogodbeni-

cam dopuš a možnost proste presoje glede dovolitve vstopa. Potrebna je konkretna de-

finicija v okviru nacionalnega prava. Nasprotno pa lahko trdimo, da dolo be v skladu z 2.

l., 3. odst. 5. l., 19., 20. in 21. l. SiSpor veljajo neposredno (self executing), ker zade-

vajo neposredno državljana tretje države, ker na podlagi svoje dikcije ne potrebujejo doda-

tnega uveljavljanja in ker vsebujejo dokon ne predpise. V okviru teh dolo b opredeljena

pravica tranzita in za asnega bivanja za imetnike nacionalnih dovoljenj za bivanje in naci-

onalnih vizumov ima prednost pred nacionalnimi pravnimi dolo bami glede obveznosti po-

sedovanja potne listine in dovoljena za bivanje. Enako velja tudi za pravico tranzita v skla-

du z 18. l. SiSpor. Potem, ko je bil predpis na podlagi ured-ES 1091/2001 na novo defini-

ran, uživa (z izjemo Danske gl. zg. št. 5.3) kot norma sekundarnega prava ES prednostno

uporabo pred nacionalnim pravom.

Naklonjenost (skoraj) vseh ustav držav lanic EU mednarodnemu pravu v preostalem ob-

vezuje organe, da bi v najve jem možnem obsegu spodbujali uresni evanje dolo b med-

narodnih pogodb. Organi so dolžni, v okviru odlo itev sprejetih po lastni presoji, poskrbeti

za uveljavitev pogodbe. Pogodba lahko poleg tega pripomore pri pravilni razlagi ve razno-

likih interpretacij notranjepravnih predpisov.

5.11 Prestop meje

SiSpor uvaja razliko med zunanjimi in notranjimi schengenskimi mejami. Obstoje e

nacionalne meje je potrebno ustrezno uvrstiti med notranje ali zunanje schengenske meje.

Pri tem je potrebno upoštevati, da Schengenske meje niso identi ne z mejami Evropske

unije.

Primer: Po pristopu eške republike k EU: do dokon ne uveljavitve SiSpor v

eški republiki je nemško- eška meja po eni strani zunanja schengenska me-

ja in po drugi strani notranja meja Evropske unije.

5.11.1 Prestopanje zunanjih schengenskih meja

Zunanje meje so meje z državami, ki niso pogodbene lanice SiSpor. Prehajanje zunanjih

schengenskih meja je v skladu s 3. l. SiSpor dovoljeno la na mejnih prehodnih mestih in v

za to predvidenem obratovalnem asu. Ustrezni predpisi so povzeti v nacionalnih zakonih

posameznih držav pogodbenic (npr. v Nem iji – 3. parag. Zakona o potnih listinah, 1. odst.

59. parag. Zakona o tujcih, v Avstriji – 10. parag. Zakona o mejni kontroli). Schengenske

države pa lahko dovoljujejo tudi izjeme. Tako se lahko npr. v Nem iji, na podlagi 3. odst.

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

61. parag. Zveznega zakona o nadzoru državne meje, posamezniku ali skupini oseb izda

dovolilnica za prehod ez mejo (npr. kmetovalcem z zemljiškim lastništvom na obeh

straneh meje ali voznikom športnih olnov), ki imetnika upravi uje do prehajanja državne

meje tudi izven dolo enih mejnih prehodov.

6. l. SiSpor predpisuje, da se morajo mejne kontrole na zunanjih mejah izvajati po enot-

nih na elih. Sporazum ne podeljuje nobenih novih mejnopolicijskih pooblastil v zvezi s

poseganjem v pravice posameznika niti kontrolnih pooblastil. Kontrola se izvaja v skladu z

merili nacionalnega prava, torej na podlagi nacionalnih pooblastil. V kolikor gre za tujskop-

ravne ukrepe, se uporabljajo posebna pooblastila, podana v skladu z nacionalnim tuj-

skim pravom – še zlasti predpisi na podro ju zavra anja in odstranjevanja tujcev.

Izvajanje kontrole na zunanjih mejah mora potekati ob upoštevanju interesov drugih dr-

žav pogodbenic. Na ta na in mejni organi prevzemajo odgovornost tudi za ostale pogod-

bene lanice Schengenskega sporazuma. Mejni organi se tako v odnosu do drugih držav

pogodbenic nahajajo v položaju garanta ali poroka, to pomeni da so hkrati tudi skrbniki

in zastopniki interesov drugih držav pogodbenic.

Kontrola se odvija po stopnjah:

Vse osebe, ki prestopajo mejo, morajo biti podvržene temeljni (minimalni) kontroli, ki

omogo a ugotavljanje identitete (t . b) 2. odst. 6. l. SiSpor).

Državljani EU/EGP in Švice so podvrženi kontroli le, ko obstajajo indici, da dolo ena ose-

ba predstavlja nevarnost za javni red in mir, javno varnost ali javno zdravje. Pri tem je pot-

rebno upoštevati dolo ila evropskega prava (134. l. SiSpor). Tudi osebam, ki uživajo pri-

vilegije ali imuniteto (npr. diplomati) naj bi bile, v kolikor je mogo e, zagotovljene dolo ene

olajšave.

Glavni poudarek pri izvajanju mejne kontrole je na vstopni kontroli državljanov tretjih

držav. Le-ti so na vstopu podvrženi temeljiti kontroli. Kontrola obsega:

kontrolo listin za prehajanje državne meje,

kontrolo in preverjanje izpolnjevanja nadaljnjih pogojev za vstop, bi-

vanje in zaposlitev v državi ter za izstop iz države,

tirali no-tehni no preverjanje in

prepre evanje nevarnosti, ki ogrožajo nacionalno varnost ter javni

red in mir vseh držav, lanic Schengna.

Kontrola se nanaša tudi na vozila in stvari, ki jih ima oseba s seboj. To ka a) 2. odst. 6. l.

SiSpor še enkrat izrecno poudarja, da se kontrola izvaja v skladu z merili in dolo bami na-

cionalnega prava, zlasti v primeru preiskav. Mejni policiji torej niso dodeljena nobena do-

datna preiskovalna pooblastila.

Problemi: Kontrola se ne nanaša samo na preverjanje izpolnjevanja formalnih kriterijev,

kot so npr. prisotnost potne listine in ustreznega vizuma, temve tudi na preverjanje izpol-

njevanja dolo enih pogojev, kar pa zahteva natan no poznavanje pravnega reda držav

lanic Schengenskega sporazuma. Tako so mejni organi v skladu z 2. odst. 6. l. SiSpor

npr. dolžni preveriti, ali oseba, ki vstopa v schengensko podro je z namenom zaposlitve,

tudi dejansko izpolnjuje pogoje za vstop v delovno razmerje – torej npr. ali potrebuje delo-

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

vno dovoljenje, ali potrebuje dovoljenja za dejavnost, ki jo ho e opravljati ipd.. Preverjanje

izpolnjevanja vseh teh zahtev ima seveda za predpogoj, da so posamezni mejni organi

seznanjeni z delovno-pravnimi predpisi posameznih schengenskih držav – omenjena zah-

teva pa se trenutno na zunanjih mejah komajda izpolnjuje.

5.11.2 Prestopanje notranjih schengenskih meja

Notranje meje so v skladu s 1. l. SiSpor, skupne kopenske meje pogodbenic, njihova

letališ a za notranje/schengenske polete in obmorska pristaniš a za redne trajektne

povezave izklju no iz ali v druga pristaniš a na ozemlju pogodbenic, brez prekinitve vož-

nje oz. vmesnega pristanka v pristaniš ih izven tega ozemlja.

Prehajanje notranjih meja držav pogodbenic je v skladu s 1. odst. 2. l. SiSpor dovoljeno

kjer koli, brez kakršne koli osebne kontrole.

Ta predpis velja za vsakogar, torej tudi za tretje državljane, ki niso državljani nobene od

držav lanic EU. Predpisanih mejnih prehodnih mest potemtakem na notranjih mejah

ni ve . Tujec, ki je podvržen kontroli na notranji meji potem ko je že pre kal mejno rto, je

formalno že vstopil v državo. Taki osebi ni ve mogo e izre i ukrep zavrnitve vstopa.

Notranji let je let izklju no na ozemlja pogodbenic in nazaj, brez vmesnega pristanka na

ozemlju tretje države. Tretje države so države, ki niso pogodbene partnerice Schengen-

skega izvedbenega sporazuma. To so torej tudi tiste države EU, za katere SiSpor še ne

velja.

Primer: Notranji leti so leti na linijah Pariz (F) - Frankfurt/M. (D) ali Amster-

dam (NL) - Hamburg (D)

Primer: Notranji leti pa niso poleti na linijah Moskva (RUS) - Berlin (D), Lon-

don (UK) - Hamburg (D), Sofia (BG) - München (D) ali Dublin (IRL) - Frank-

furt/M. (D)

Vstopne kontrole se v skladu s 4. l. SiSpor na eloma izvajajo na schengenskem letališ-

u, kjer prvi pristane letalo, ki prihaja iz tretje države (vstopno letališ e). Ustrezno velja

tudi za izstopno kontrolo. Le-ta se praviloma izvaja na tistem schengenskem letališ u, s

katerega letalo vzleti na polet v tretjo državo (izstopno letališ e). Za razliko od prej opisa-

nega na ela, pa se na podlagi posebne dolo be v Schengenskem priro niku, pri tistih pot-

nikih, ki z istim letalom potujejo na drugo letališ e, ki leži v schengenskem podro ju (zvez-

ni notranji let), vstopna kontrola opravi šele na ciljnem letališ u.

Redno trajektno linijo med pristaniš i je povezava, ki poteka izklju no iz in v druga pris-

taniš a na ozemlju držav pogodbenic, brez vmesnega pristanka v pristaniš ih tretjih držav

in po kateri poteka prevoz oseb in transportnih sredstev po vnaprej dolo enem voznem

redu. Potniki in posadka na krovu trajekta, ki pluje na redni liniji, na eloma niso podvr-

ženi kontroli.

Primer: Trajektna povezava Puttgarden (Nem ija) - Rödby (Danska) ali Kiel (Nem-

ija) - Göteborg (Švedska)

Nasprotno s tem pa so potniki oz. osebe, ki na isti liniji potujejo npr. s tovornimi ladjami,

podvrženi mejni kontroli.

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

5.11.3 Kontrola v obmejnem pasu

V kolikor se v obmejnem pasu ob notranjih mejah v skladu z nacionalnim pravom opravlja-

jo policijske kontrole, izvajanje le-teh, v skladu z 1. odst. 2. l. SiSpor, ne sme biti pogo-

jeno s prestopom državne meje (oz. ne sme potekati tako sistemati no in s tako intenzi-

vnostjo, da bi jih šlo ena iti z nadomestnimi kontrolami v zaledju (gl. sklep Schengen-

skega izvršnega odbora z dne 26.04.1994, Ur. l. ES L 239 str. 157 z dne 22.09.2000; od-

govor Komisije na vprašanje parlamentarca Evropskega parlamenta - Ur. l. ES C 318 str.

199 z dne 13.11.2001). O nedopustni nadomestni kontroli bi govorili, e bi mejna policija

vzpostavila kontrolne to ke na ezmejnih cestnih komunikacijah v bližini meje in svojo kon-

trolo usmerila pretežno na osebe in vozila, ki prestopajo državno mejo ali e bi na letališ u

potnike v letalskem prometu kontrolirala v tistem delu letališ a, ki je namenjen prihodu le-

tal, ki letijo na notranjih schengenskih letih.

Primer: Za nedopustno nadomestno kontrolo gre v primeru, e se vse letalske

potnike na notranjem schengenskem letu iz Gr ije v Nem ijo kontrolira nepos-

redno po izstopu iz letala, v zložljivem potniškem hodniku.

Dolo ba 1. odst. 2. l. SiSpor ima neposredno veljavo (self executing). Dolo ba osebam

v ezmejnem prometu zagotavlja subjektivno pravico oproš enosti kontrole. Kontrola,

ki bi bila izvedena v nasprotju z dolo bo 1. odst. 2. l. SiSpor – s pridržkom 2. odst. 2. l.

SiSpor - predstavlja nedopusten pravni poseg. Nacionalna kontrolna pooblastila, ki se

izvajajo na podlagi prestopa državne meje, v takem primeru niso uporabljiva, v kolikor je

oseba oproš ena kontrole na podlagi 1. odst. 2. l. SiSpor.

5.11.4 Ponovna vzpostavitev kontrole na notranjih mejah

V skladu z 2. odst. 2. l. SiSpor se lahko država pogodbenica, v kolikor je to potrebno za-

radi zagotavljanja javnega reda ali državne varnosti, po predhodni konzultaciji drugih po-

godbenic, odlo i za dolo en as ponovno izvajati nacionalno mejno kontrolo na notranjih

mejah. Pravica do prehajanja notranjih meja na vseh mestih, kljub ponovni uvedbi kontrole

ostane še naprej v veljavi. Država, ki se poslužuje možnosti v skladu z 2. odst. 2. l. SiS-

por, mora izvajanje takega ukrepa utemeljiti in druge pogodbenice obvestiti o mejah oz.

mejnih odsekih, na katerih se bo ukrep izvajal ter napovedati predviden as trajanja ukre-

pa. Odlo itev o asovno omejeni ponovni uvedbi mejne kontrole, kljub obveznosti konzul-

tacije, sprejme prizadeta država v svoji lastni suverenosti. Postopek v primeru uporabe 2.

odst. 2. l. SiSpor je opredelil Izvršni odbor (gl. Ur. l. ES št. L 239 str. 133 z dne

22.09.2000).

1. odst. 2. l. SiSpor ne predstavlja zgolj državne obveznosti na podlagi mednarodnega

prava. Sam predpis bi na podlagi svoje vsebine lahko zagotovo izpolnil predpogoje za ne-

posredno veljavo (self executing). Na podlagi tega je oproš enost kontrole zakonsko

dolo ena in jo je mo za asno ukiniti ali suspendirati zgolj s pomo jo ali na podlagi zako-

na.

2. odst. 2. l. SiSpor v odnosu med državo in državljanom ne predstavlja zadostne prav-

ne podlage za ponovno uvedbo kontrole. Dolo ba dovoljuje ponovno uvedbo kontrole

zgolj v okviru mednarodnega prava. Neposredno pa nobenim organom ne podeljuje

pooblastil, da o tem odlo ajo. V vsakokratnem primeru bi zatorej bil potreben nacionalni

zakon, ki bi – v skladu z zahtevami 2. odst. 2. l. SiSpor – urejal materialne predpogoje za

ponovno uvedbo kontrole in opredeljeval, kateri organ je pristojen za odlo anje o tem in

kako naj poteka seznanjanje s sprejeto odlo itvijo. Pomisleki obstajajo v zvezi s prakso v

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

razli nih schengenskih državah (med njimi je tudi Nem ija), v skladu s katero o ponovni

za asni uvedbi mejne kontrole brez nadaljnje zakonske podlage odlo a zgolj izvršni del

oblasti (praviloma notranje ministrstvo).

V Avstriji obstaja rešitev za ta problem v delnem predpisu, ki se nahaja v 2. odst. 10. pa-

rag. Zakona o mejni kontroli. V skladu s to dolo bo je avstrijsko Zvezno notranje ministrs-

tvo pooblaš eno, da v primerih, ko se to zdi potrebno zaradi vzdrževanja javnega miru,

reda in varnosti, z uredbo dolo i, da je prehajanje dolo enih delov notranjih meja za dolo-

en as možno izklju no na mejnih prehodih.

Poleg formalne ponovne vzpostavitve mejne kontrole na notranjih mejah so na podlagi

nekega aktualnega vzroka ali ob neposredni nevarnosti, možni tudi mejno-policijski ukrepi,

kot so npr. tirali ne akcije, poostreno varovanje državne meje ali poostrena kontrola v not-

ranjosti države v obmejnem pasu.

Primeri: Pobeg splošno nevarnega storilca kaznivega dejanja zoper spolno

nedotakljivost iz zapora, teroristi ni napad, ban ni rop, prestrezanje nasilnih

huliganov, ki se nameravajo udeležiti nogometne tekme, prepre evanje priho-

da demonstrantov na prepovedan shod.

5.12 Nadaljnja veljava dolo b o potnih listinah in tujcih v zvezi z vsto-
pom in bivanjem

Preostale obveznosti, ki izhajajo iz tujskih pravnih predpisov in ki urejajo vstopanje in biva-

nje v eni od schengenskih držav, ostanejo nespremenjeno v veljavi. Za prehajanje meje

mora posameznik posedovati veljavno potno listino ali ustrezno nadomestno potno

listino, po potrebi tudi veljavni vizum.

Schengenski izvedbeni sporazum odpravlja kontrolo na notranjih mejah, na ta na in upo-

raba mejnega prehoda ni ve obvezna. Kljub temu pa sporazum ne ukinja predpisov

glede vstopanja in bivanja. Tudi po ukinitvi kontrole na notranjih mejah, lahko tujec na

nedovoljen na in vstopi v državo in na ta na in stori kaznivo dejanje oz. prekršek.

Primer: Državljanu tretje države A je bila na podlagi izgona in odstranitve iz

države izre ena prepoved vstopa v Nem ijo (2. odst. 8. parag. ZTuj-D). Kljub

temu A preko avstrijsko-nemške notranje meje pripotuje v Nem ijo. S tem de-

janjem je storil prekršek v skladu z 1. t . 2. odst. 92. parag. ZTuj-D.

Prav tako stori prekršek v skladu z nacionalnim pravom, kdor v nasprotju s prepovedjo

izstopa, zapusti državo z izstopom preko notranje meje.

Primer: Proti nemškemu državljanu D, aktivnemu »huliganu«, pristojni organi

v asu evropskega nogometnega prvenstva izre ejo za asni ukrep prepovedi

izstopa (7. parag. nemškega Zakona o potnih listinah). Ne glede na to D preko

notranje meje potuje v drugo državo lanico EU (kaznivo dejanje v skladu s 1.

odst. 24. parag. nemškega Zakona o potnih listinah).

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

5.13 Vstopni pogoji v skladu s 5. l. Schengenskega izvedbenega spo-

razuma

5.13.1 Splošno

SiSpor ima za cilj ustvariti im bolj enotne pogoje za vstop državljanov tretjih držav na

schengensko obmo je, z namenom za asnega bivanja do najve treh mesecev. SiSpor

v skladu s 1. odst. 5. l. ne obsega vstopa tujcev z namenom daljšega bivanja. Dostop na

schengensko obmo je zaradi daljšega bivanja je še nadalje možen v skladu z nacionalnimi

predpisi (gl. tudi 18. l. SiSpor).

Državljani tretjih držav so v skladu s 1. l. SiSpor vse osebe, ki niso državljani ene od

držav lanic EU. Vpri o pridružitve držav EGP, Islandije in Norveške (gl. zg. št. 5.3),

Schengenskemu sporazumu, pa v skladu z logiko pogodbe, državljanov teh držav – era-

vno niso državljani EU – v smislu schengenskega prava ne gre ozna iti kot državljanov

tretjih držav. V skladu s 134. l. SiSpor se dolo be SiSpor uporabljajo le, v kolikor so

združljive s pravom Skupnosti. Zaradi tega pa tujci, ki so sicer formalno državljani tretjih

držav, vendar v skladu s pravom EU uživajo pravico svobode gibanja, niso podvrženi

vstopnim in bivalnim pravnim dolo bam SiSpor. Ta dolo ba se nanaša na državljane EGP,

še zlasti pa na družinske lane državljanov EU in EGP (gl. 10. l. ured-EGS 1612/68), ter

na podlagi Sporazuma o prostem gibanju oseb med EU in Švico tudi na državljane Švice

in njihove družinske lane.

e povzamemo, lahko torej ugotovimo, da dolo be SiSpor na podro ju vstopa in bivanja

ne veljajo za

državljane Islandije, Norveške, Liechtensteina (državljane EGP) in Švice

družinske lane državljanov EU-/EGP in družinske lane državljanov Švice, ki so

državljani tretjih držav, v kolikor uveljavljajo (izpeljano) pravico svobode gibanja,

tretje državljane, ki ho ejo na schengensko obmo je pripotovati zaradi daljšega

bivanja (ve kot tri mesece).

5.13.2 Temeljne dolo be 1. odst. 5. l. Schengenskega izvedbenega spo-
razuma

Države pogodbenice smejo tretjim državljanom, ki se v schengenskem podro ju gibati in

v njem prebivati najve tri mesece, na eloma dovoliti vstop le ob izpolnjevanju pogojev, ki

so enotno dolo eni v SiSpor (gl. 1. in 2. odst. 5. l. SiSpor).

5. l. Schengenskega izvedbenega sporazuma

(1) Tretjemu državljanu se lahko dovoli vstop na državno ozemlje pogodbenic

in bivanje do najve treh mesecev, e izpolnjuje naslednje pogoje:

a) Posedovati mora enega ali ve veljavnih listin za prehajanje državne me-

je, kot jih je opredelil Izvršni odbor.

b) Kolikor se zahteva, mora posedovati veljaven vizum.

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

c) Na zahtevo mora predložiti listine, ki pojasnjujejo razloge in pogoje name-

ravanega bivanja ter razpolagati z zadostnimi sredstvi za preživljanje, tako v

asu nameravanega bivanja kot za povratek v mati no državo ali tranzit v tretjo

državo, za katero izpolnjuje vstopne pogoje oziroma imeti možnost, da ta sreds-

tva pridobi na zakonit na in

d) V zvezi z njim ne sme biti izdano opozorilo za zavrnitev vstopa

e) Ne sme pomeniti nevarnosti za javni red, državno varnost ali mednarodne

odnose katere koli pogodbenice.

Tretjemu državljanu, ki ne izpolnjuje vseh navedenih pogojev, se mora zavrniti vstop na

državno ozemlje pogodbenice, razen pogodbenica meni, da je potrebna izjema tega na e-

la iz

humanitarnih razlogov

zaradi državnega interesa ali

zaradi mednarodnih obveznosti.

V takem primeru se dovoljenje za vstop omeji na ozemlje zadevne pogodbenice, ki mora o

tem obvestiti druge pogodbenice (2. odst. 5. l. SiSpor).

Zavrnitev vstopa na schengensko obmo je – pa naj bo v obliki zavrnitve izdaje vizuma ali

v obliki zavrnitve vstopa na meji – bi se morala potemtakem izvršiti že v primeru, ko držav-

ljan tretje države ne bi razpolagal s potnim listom ali nadomestnim potnim listom, ki bi vel-

jal v vseh schengenskih državah. V takem primeru pa 1. odst. 14. l. SiSpor ureja izjemo.

e je potna listina (potni list ali nadomestilo potnega lista) veljavna zgolj v eni ali zgolj v

nekaterih pogodbenicah, je potrebno vizum omejiti samo na to pogodbenico ali pogodbe-

nice. Pod rubriko podro je veljavnosti vizuma se potem vnesejo vse države, ki priznavajo

veljavnost potnega lista ali nadomestnega potnega lista (npr. D, A, BNL; ali schengenske

države – F, E, P, IS, N).

SiSpor v skladu z dolo bami ured-ES 539/2001 (ured-VisaEU) – ki predstavlja nadgradnjo

schengenskega pravnega reda - poleg vstopa na podlagi obveznega vstopnega vizuma

dopuš a tudi vstop brez obveznosti vstopnega vizuma (gl. 5.15). Razen tega SiSpor

ureja pravico za asnega tranzita za imetnike nacionalnih dovoljenj za prebivanje in za ime-

tnike nacionalnih vizumov.

5.13.3 Schengen in za etek opravljanja pridobitne dejavnosti

Vstop in bivanje z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti na podlagi ured-VisaEU

in SiSpor nista izklju ena. To je pogojeno že s tem, da v schengenskem okviru ne obsta-

ja enotna definicija pridobitne dejavnosti. Schengenske države pojem pridobitne dejavnosti

v zvezi z državljani tretjih držav (ki ne uživajo svobode gibanja) opredeljujejo v nacionalni

pristojnosti, tako kot tudi obveznost posedovanja delovnega dovoljenja in oprostitev obve-

znosti posedovanja tega dovoljenja.

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

SiSpor zajema vsako bivanje, ki traja do najve treh mesecev. Izjeme z ozirom na oprav-

ljanje pridobitne dejavnosti niso dopustne. Ravno nasprotno, t . c) 1. odst. 5. l. SiSpor

izrecno dolo a, da mora državljan tretje države ali razpolagati s potrebnimi sredstvi za

preživljanje v asu svojega trimese nega bivanja ali imeti možnost ta sredstva pridobiti

na zakonit na in. Poleg tega t . a) 2. odst. 6. l. SiSpor zahteva, da naj bi kontrola oseb

vsebovala tudi preverjanje izpolnjevanja pogojev za vstop v delovno razmerje. Tako

npr. Francija namen vstopa ozna uje na schengenskem vizumu tipa C v polju »Opombe«

(gl. npr. Priloga 6b k Schengenskemu priro niku, del Francija). Na podlagi tega SiSpor

zajema tudi za asna bivanja zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti.

Tudi ured-ES 539/2001 – ki pomeni konkretizacijo t . b) 1. odst. 5. l. SiSpor - potrjuje, da

je vsakovrstno bivanje z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti na eloma podvrženo

schengenskim predpisom. Tudi klavzula v skladu s 3. odst. 4. l. ured-ES 539/2001 ne bi

bila potrebna, e vstop zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti ne bi spadal pod schen-

genski režim. Potem ko je Komisija EU objavila seznam v zvezi s 3. odst. 4. l. ured-ES-

539/2001 tudi sedem držav lanic dopuš a vstop z namenom opravljanja pridobitne dejav-

nosti brez obveznosti vstopnega vizuma (gl. Ur. l. ES št. C 363 str. 21 z dne 1912.2001).

V kolikor pa oseba namerava pri eti z opravljanjem dejavnosti, katere uresni itev ni mo-

žna na zakonit na in, še zlasti zato, ker tujec nima potrebnega delovnega dovoljenja in

ga ne more pridobiti po vstopu v pogodbenico, je že v trenutku vstopa podana nevarnost v

smislu t . e) 1. odst. 5. l. SiSpor. Na podlagi tega je potrebno taki osebi v skladu z 2.

odst. 5. l. SiSpor in v povezavi z zadevnimi nacionalnimi pooblastili na eloma zavrniti

vstop v državo.

5.14 Vstop in bivanje državljanov tretjih držav, za katere velja obveznost
vizuma

5.14.1 Pravna narava schengenskega vizuma

Schengenski vizum prevzema funkcijo dosedanjih nacionalnih vizumov za za asno biva-

nje. Poleg tega lahko vsaka država v skladu z nacionalnim pravnim redom še naprej izdaja

vizume za daljše bivanje.

Pri schengenskem vizumu gre za mednarodni (ali transnacionalni) upravni akt. Izdaja,

podaljšanje ali razveljavitev vizuma so v pristojnosti dolo enih organov vseh pogodbenic in

z u inkom v vseh pogodbenicah. Schengenske države na podlagi uvedbe schengenskega

vizuma niso hotele ustvariti samostojnega dovoljenja za vstop in bivanje, ki bi bilo popol-

noma izlo eno iz nacionalnega pravnega okvira. Vse schengenske države so še pred

uveljavitvijo SiSpor izdajale vizume za krajše bivanje – še zlasti za turisti na potovanja,

obiske ali poslovna potovanja. Izhajajo iz opisane vizne prakse, so se schengenske drža-

ve dogovorile o skupnih pogojih za izdajo vizumov, ki jih gre razumeti kot minimalne zah-

teve. Pri tem je šlo zgolj za izpolnitev enega od namenov SiSpor, da se medsebojno pri-

znajo vizumi, izdani v razli nih schengenskih državah. Schengenski vizum naj bi obdržal

funkcijo dosedanjih vizumov za za asno bivanje.

Vklju itev schengenskega vizuma v okvir nacionalnega tujskega prava se razlikuje glede

na posamezne pogodbenice.

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

Nem ija: V skladu s 1. odst. 3. parag. ZTuj-D potrebuje tujec za vstop in bivanje v Nem iji

dovoljenje za bivanje, v kolikor te dolžnosti ni oproš en. Dovoljenje za bivanje se izda pred

vstopom v državo v obliki vizuma.

Ne glede na to, katera pogodbenica jih je izdala, imajo Schengenski vizumi z vidika nem-

škega prava enak pravni karakter, kot so ga imeli vizumi za za asno bivanje pred uveljavi-

tvijo SiSpor v Nem iji. Schengenski vizum se – brez posebne omembe v zakonu o tujcih –

na splošno smatra kot posebna vrsta dovoljenja za bivanje (t.i. »Aufenthaltsbewilligung«),

ki imetniku dovoljuje za asno bivanje, vezano na dolo en namen (gl. 5., 28. parag. ZTuj-

D).

V okviru novele nemškega tujskega prava na podlagi sprejetja zakona o priseljevanju

(»Zuwanderungsgesetz«), naj bi imel schengenski vizum v Nem iji v bodo e izrecno velja-

vnost dovoljenja za bivanje.

Avstrija: V skladu s 5. parag. ZTuj-A potrebujejo tujci za vstop in as svojega bivanja v

Avstriji vizum (»Sichtvermerkspflicht«) ter dovoljenje za vstop ali bivanje. Kot veljavno do-

voljenje za vstop se v skladu s 1. in 2. odst. 6. parag. ZTuj-A smatra tudi schengenski vi-

zum.

5.14.2 Izdaja schengenskega vizuma

Za izdajanje schengenskih vizumov so v skladu s 1. odst. 12. l. SiSpor na eloma pristoj-

na predstavništva pogodbenih strank v tujini, izjemoma pa tudi mejni organi (to ka c) 3.

odst. 17. l. SiSpor). V skladu s 15. l. in v povezavi z 1. odst. 5. l. SiSpor, se sme držav-

ljanu tretje države vizum izdati le, e ima veljaven dokument in lahko dokaže namen svo-

jega bivanja ter zadostna finan na sredstva za preživljanje, e v zvezi z njim v SIS-u ni

izdano opozorilo za zavrnitev vstopa in njegovo bivanje ne predstavlja nevarnosti za javni

red, državno varnost ali mednarodne odnose katere koli pogodbenice.

Dolo ba ob upoštevanju odpovednih razlogov v bistvu ustreza pogojem za izdajo vizuma

za obisk, ki so opredeljeni v nemškem in avstrijskem zakonu o tujcih

e gre za državljane dolo enih "problemati nih držav" (trenutno jih je pribl. 40), ki na

splošno pomenijo višji rizik za nacionalno varnost ali pri katerih je mogo e pavšalno pri a-

kovati ilegalno vstopanje, je predpisan t.i. konzultacijski postopek (2. odst. 17. l. SiS-

por). Izdaja vizuma je v takem primeru odvisna od privolitve centralnih organov tistih po-

godbenic, ki so zaprosile za konzultacijski postopek. Pogoji in modalitete izdajanja schen-

genskih vizumov s strani predstavništev v tujini so dodatno opredeljeni v internem službe-

nem predpisu, imenovanem Skupno konzularno navodilo (SKN, v zvezi s SKN gl. št. 5.8).

Vizum se izda v obliki enotne evropske vizne nalepke, ki je bila dolo ena z ured-ES št.

1683/95 (Ur. l. ES L 164/1 z dne 14.07.1995).

5.14.3 Vsebina schengenskega vizuma

Schengenski vizum se na eloma izdaja z oznako veljavnosti za vse države pogodbeni-

ce. e potna listina tretjega državljana ni veljavna v vseh državah pogodbenicah, se mu

lahko izda le vizum s prostorsko omejitvijo na tiste pogodbene stranke, v katerih velja nje-

gova potna listina (1. odst. 14. l. SiSpor). V primeru da tretji državljan ne izpolnjuje vseh

pogojev iz 1. odst. 5. l. SiSpor, se mu vizuma na eloma ne sme izdati. Le izjemoma je

možno zaradi humanitarnih razlogov ali zaradi državnega interesa ali na podlagi mednaro-

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

dnih obveznosti izdati vizum, ki je omejen na državno ozemlje pogodbene stranke, ki je

vizum izdala (2. odst. 5. l. SiSpor).

V praksi držav lanic Schengna obstajajo tri kategorije schengenskih vizumov:

Schengenski vizum tipa A : Vizum za letališki tranzit

Imetnik tega vizuma je upravi en, da se v asu vmesnega pristanka zadržuje v tranzi-

tnem prostoru letališ a. V skladu s SKN imetnik tega vizuma ni upravi en do vstopa na

državno ozemlje zadevne pogodbene stranke.

Schengenski vizum tipa B : Tranzitni vizum

Imetnik tega vizuma je upravi en do potovanja preko državnega ozemlja pogodbenic, da

bi prišel na državno ozemlje neke tretje države. Vizum se izda za enkratni, dvakratni ali

izjemoma tudi za ve kratni tranzit, pri emer tranzit ne sme trajati ve kot pet dni. (t . b) 1.

odst. 11. l. SiSpor).

Schengenski vizum tipa C : Vizum za za asno bivanje

Imetnik tega vizuma je upravi en do vstopa na ozemlje pogodbenic, pri emer niti enkrat-

no neprekinjeno bivanje niti skupno trajanje zaporednih bivanj, ne sme biti daljše od treh

mesecev v pol leta, šteto od datuma prvega vstopa (t . a) 1. odst. 11. l. SiSpor). Pravilo-

ma se ta vizum lahko izda za enkratni ali ve kratni vstop

Vzorec schengenskega vizuma gl. ilustracije.

Problem: Vizum za letališki tranzit tipa A: Za schengenski vizum tipa A v okviru prava

EU, še zlasti v okviru schengenskega prava, trenutno ne obstaja zakonska podlaga. SiS-

por ureja vstop in bivanje, pri emer vstop predstavlja tudi predpogoj za tranzit (10. in 11.

l. SiSpor). Prav vizum tipa A pa naj ne bi dovoljeval vstopa, temve zgolj uporabo letališ-

a v tranzitu. Sicer je vizum za letališki tranzit tipa A predviden v SKN in Schengenskem

priro niku. Zadevni predpisi pa kljub temu nimajo mo i zakonske veljave in se jih prav tako

ne uporablja prednostno, kot recimo evropskih uredb. Gre pravzaprav za interne in deloma

zaupne predpise pristojnih organov, ki so namenjene državam lanicam. Ti predpisi ne

opredeljujejo neposredno veljavnih pravic ali dolžnosti in zaradi tega ne morejo predstav-

ljati podlage, ki bi utemeljevala obveznost vizuma za letališki tranzit za državljane tretjih

držav. SKN ima svojo zakonsko podlago v SiSpor. Tudi ured-ES 789/2001 (Ur. l. ES št. L

116 str. 2 z dne 26.04.2001) na tem podro ju ni prinesla sprememb – ureja zgolj postopek

spreminjanja SKN.

Dolžnost posedovanja dovoljenja za zadrževanje v tranzitnem obmo ju letališ a prav tako

ne izhaja iz drugih predpisov EU (gl. izrecno 2. l. ured-VisaEU). EUSod je že leta 1998

ugotovilo (sodba z dne 12.05.1998 - PZ C-170/96), da EU – vsekakor v asu veljavnosti

prava EU v verziji Maastrichtske pogodbe iz leta 1993 do 1999 – ni pristojna za spreje-

manje norm v zvezi z vizumom za letališki tranzit. Tako ured-ES 539/2001 izrecno ne velja

za letališki tranzit (gl. 2. l.) pa tudi ured-ES 415/2003 predvideva zgolj izdajanje vizumov

tipa B in C.

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

Trenutno torej obveznost vizuma za letališki tranzit lahko izhaja zgolj iz nacionalnega pra-

va (tako npr. v skladu s 1. t . 1. odst. 6. parag. ZTuj-A).

Razmejitev do nacionalnega vizuma:

Schengenske države lahko izdajajo nacionalne vizume za daljša ali bivanja za nedolo en

as v skladu z nacionalnim pravnim redom (gl. izrecno 4. odst. 6. parag. nemškega zako-

na o bivanju oz. »Aufenthaltsgesetz-D«

). To niso schengenski vizumi. Ozna eni so z rko

„D”. Vizum tipa D imetnika ob dolo enih pogojih upravi uje do enkratnega tranzita skozi

druge schengenske države v državo pogodbenico, ki je vizum izdala. e so ob izdaji naci-

onalnega vizuma izpolnjeni pogoji za izdajo schengenskega vizuma tipa C, potem se lahko

vsebina vizuma hkrati razširi še za te pravice (gl. tudi 5.18.3).

Veljavnost vizuma dolo ajo – asovni okvir veljavnosti, najdaljši dovoljeni as koriš e-

nja, izražen v številu dni, in število dovoljenih vstopov. asovni okvir veljavnosti dolo a,

v katerem asovnem obdobju sta dovoljena vstop in bivanje na državnem ozemlju pogod-

benice. Znotraj tega asovnega okvira je dovoljeno bivanje za toliko asa, kot to v dnevih

izraža as koriš enja. V številu dovoljenih vstopov pa je izražen dovoljen enkraten ali dva-

kraten vstop, ali pa neomejeno število vstopov.

Primer: e je npr. vizum izdan za as od 1.5. do 31.5 v dolo enem letu, dovol-

jen as koriš enja znaša 20 dni, vizum pa dovoljuje en vstop, potem veljavnost

vizuma pote e najkasneje po preteku 31.5. ali prej, po preteku 20-dnevnega ko-

riš enja ali, zaradi omejitve na enkratni vstop, ob izstopu.

5.14.4 Bivanje v schengenskem prostoru na podlagi schengenskega vi-
zuma

Imetniki schengenskega (enotnega) vizuma, ki so zakonito vstopili na ozemlje pogodbeni-

ce, se lahko v skladu z 1. odst. 19. l. SiSpor prosto gibljejo na ozemljih vseh pogodbenic,

pod pogojem, da še nadalje izpolnjujejo pogoje za vstop, opredeljene v 1. odst. 5. l. SiS-

por. e je veljavnost vizuma prostorsko omejena, se sme njegov imetnik gibati le na

ozemlju tistih pogodbenic, v katerih je vizum veljaven. Pravica na podlagi 19. l. SiSpor

preneha s potekom veljavnosti vizuma, pa tudi takrat, ko ve niso izpolnjeni pogoji za

vstop v skladu s 1. odst. 5. l. SiSpor. Še zlasti to velja v primerih ko posamezniku prene-

ha veljati potna listina (t . a) 1. odst. 5. l.), ko mu zmanjka potrebnih denarnih sredstev za

preživljanje in nadaljnje bivanje (t . c) 1. odst. 5. l.), e je bilo medtem v SIS-u v zvezi z

njim izdano opozorilo za zavrnitev vstopa (t . d) 1. odst. 5. l.) ali e je taka oseba kršila

javni red in mir (t . e) 1. odst. 5. l. SiSpor).

Glede pravnih posledic je potrebno upoštevati nacionalno zakonodajo.

V Nem iji ima schengenski vizum enako veljavo kot posebno dovoljenje za bivanje

(»Aufenthaltsbewilligung«). Vizum je potemtakem veljavna upravna odlo ba, ki imetnika

upravi uje do bivanja v Nem iji. Vsi predpisi nemškega prava, ki se nanašajo na posest

upravne odlo be, splošnega dovoljenja za bivanje ali posebnega dovoljenja za biva-

nje, se smiselno uporabljajo tudi v zvezi s schengenskim vizumom, v kolikor jim ne nas-

protujejo dolo be SiSpor. Dokler je vizum veljaven, je državljanu tretje države na podlagi

nemške zakonodaje dovoljeno bivanje v Nem iji, etudi je ugasnila pravica v skladu s 1.

Nemški zakon o bivanju (t.i. »Aufenthaltsgesetz«) je predstavljal 1. l. nemškega Zakona o priseljevanju (t.i.

Zuwanderungsgesetzes»). Zakon o priseljevanju je nastal in bil sprejet v nasprotju z ustavo in je zaradi tega

ni en (Zvezno ustavno sodiš e, sodba z dne 18.12.2002, 2 BvF 1/02).

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

odst. 19. l. SiSpor (pravica prostega gibanja). Izpolnjevanje pogojev v skladu s t . c), d),

in e) 1. odst. 5. l. SiSpor v skladu z nemškim pravom ne predstavlja pogoja za bivanje.

Neizpolnjevanje teh pogojev posledi no ne pomeni, da je taka oseba dolžna zapustiti dr-

žavo. Nadaljnjo bivanje v roku veljavnosti vizuma torej ni prepovedano niti kaznivo.

Na eloma pa so organi v skladu s 1. in 3. odst. 23. l. SiSpor dolžni, da na podlagi dolo b

nacionalnega prava prekinejo bivanje vsakemu državljanu tretje države, ko ta ne izpolnjuje

ve pogojev za vstop v skladu s 1. odst. 5. l. SiSpor. Nemškim organom za tujce so v

skladu z zakonom o tujcih na voljo razli na pooblastila - izgon, prisilna odstranitev, preklic

ali asovno skrajšanje veljavnosti vizuma. S temi pooblastili lahko pristojni organi držav-

ljanom tretjih držav naložijo obveznost izstopa, ob neprostovoljnem upoštevanju odredbe,

pa lahko le-to uresni ijo s pomo jo ukrepa odstranitve.

V Avstriji nasprotno velja, da v skladu z 2. odst. 31. parag. ZTuj-A bivanje tujca kljub vel-

javnemu vizumu ni (ve ) zakonito, e je neka druga pogodbenica sporo ila, da v zvezi z

njim obstaja utemeljen razlog zavrnitve vstopa. O takem primeru govorimo, e je v zvezi s

tujcem v SIS-u izdano opozorilo za zavrnitev vstopa. Med drugim je na podlagi 16. pa-

rag. ZTuj-A možna razveljavitev enotnega vizuma, e so naknadno postala znana ali nas-

topila dejstva, ki bi utemeljevala zavrnitev izdaje vizuma. To velja v primeru, ko tujec ve

ne izpolnjuje pogojev v skladu s 5. l. SiSpor. Tujec, ki nezakonito biva v Avstriji, je storil

upravni prekršek, za katerega je predvidena kazen v skladu s 107. parag. ZTuj-A in zaradi

esar mu je mogo e v skladu s 1. odst. 33. parag. ZTuj-A na podlagi odlo be odrediti iz-

gon.

5.15 Vstop in bivanje državljanov tretjih držav, za katere ne velja obvez-

nost vizuma

Dne 10.04.2001 je za ela veljati ured-ES 539/2001 z dne 15.03.2001 (Ur. l. ES št. L 81 str.

1 z dne 21.03.2001, spremenjena na podlagi ured-ES št. 2414/2001 z dne 07.12.2001 -

Ur. l. ES št. L 327 str. 1 z dne 12.12.2001 in ured-ES 453/2003 z dne 06.03.2003 – Ur.l.

EU L 69 str. 10 z dne 13.03.2003) o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo ob

prestopu zunanje meje EU imeti vizume in držav, katerih državljani so oproš eni te zahte-

ve, v nadaljevanju

ured-VisaEU. Gre za novo uredbo na podro ju obveznosti vstopnega

vizuma za državljane tretjih držav na podlagi 2. alinee t . b) 62. l. PES. V skladu s 4.

odst. preambule ured-VisaEU,

omenjena dolo ba velja za vse države EU z izjemo Zdru-

ženega kraljestva in Irske, ki ju ne obvezuje pravni akt na podlagi Naslova IV PES. Dve

nadaljnji pogodbenici, Islandija in Norveška, sta prevzeli obveznost, da bosta uredbo uvel-

javili v nacionalnem pravnem okviru (2. odst. 2. l. in 8. l. v povezavi s Prilogo B Spora-

zuma o pridružitvi, sklenjenega med Svetom EU ter Islandijo in Norveško z dne

18.05.1999, Ur. l. ES št. L 176 str. 36 z dne 10.07.1999). Ured-ES 539/2001 dolo a, da

morajo državljani 133 držav in 2 javnopravnih teritorialnih skupnosti (Taiwana in palestin-

skih organov)

za prestop zunanje meje EU posedovati vstopni vizum, nasprotno pa so dr-

žavljani 41 držav in 2 posebnih upravnih regij Ljudske Republike Kitajske (SAR Hongkong

in Macao) te vizne obveznosti oproš eni.

Ured-ES 539/2001 predstavlja nadgradnjo schengenskega pravnega reda (gl. 2. razlog

za preudarek ured-ES 539/2001). 3. in 4. l. ured-ES 539/2001 dopuš ajo nekatere nacio-

nalne izjeme (m.dr. za imetnike potnih listin za begunce, imetnike službenih potnih listov,

letalsko osebje, mornarje v tranzitnem pomorskem prometu, šolarje na šolskih izletih).

Ured-ES 539/2001 ne zadeva pristojnosti držav lanic v zvezi z priznavanjem potnih listin

v skladu z nacionalnim pravom (6. l. ured-ES 539/2001).

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

Kot del prava Skupnosti se ured-ES 539/2001 uporablja prednostno pred dolo bami na-

cionalnega prava in zaradi tega izpodriva nasprotujo e ji nacionalne dolo be. Ured-ES

539/2001 ureja vstop preko zunanjih meja z namenom bivanja do najve tri mesece. Vsto-

pa z namenom daljšega bivanja, ki bo trajalo ve kot tri mesece (npr. zaradi združevanja

družine ali zaradi za etka opravljanja pridobitne dejavnosti), ured-ES 539/2001 ne zajema.

V zvezi z ured-ES 539/2001 je mogo e povzeti naslednje bistvene ugotovitve:

Ured-ES 539/2001 ureja zgolj postopek vstopa in sicer samo, v kolikor gre za

vstop preko zunanje meje EU in v kolikor je izveden z namenom bivanja do naj-

ve tri mesece. Uredba ne ureja vstopa preko notranjih meja EU niti bivanja, ki

sledi. Zaradi razli nih zakonodaj držav lanic EU, so tudi predstave glede tega,

katere funkcije ima vizum tradicionalno razli ne. Ve ina držav EU strogo razli-

kuje vizum, ki predstavlja zgolj dovoljenje za vstop od dovoljenja za bivanje, ki

dejansko ureja bivanje v državi. Nasprotno pa nemško pravo vizum opredeljuje

zgolj kot eno od oblik dovoljenja za bivanje – vizum je hkrati tudi dovoljenje za bi-

vanje. V mednarodnem smislu in tudi v smislu evropskega prava se vizumu prete-

žno smatra kot dovoljenje za vstop oz. dokument za prehajanje državne meje. Za-

radi tega tudi ured-ES 539/2001 vsebuje zgolj dolo be, ki se nanašajo na vstop

preko zunanjih meja EU ne pa tudi na bivanje v državi.

Bivanje po vstopu se v zvezi z državljani tretjih držav, ki potrebujejo vstopni vi-

zum, ravna v skladu z 19. l. SiSpor, v zvezi z državljani tretjih držav, ki vizuma ne

potrebujejo, pa v skladu s 1. odst. 20. l. SiSpor. Pravica bivanja za tujce, ki pot-

rebujejo vizum se ravna v skladu z vsebino schengenskega vizuma oz. pravicami,

ki so opredeljene v njem (prostorska in asovna veljavnost, po potrebi modificira-

na na podlagi dodatnih zahtev in pogojev). Državljani tretjih držav, ki ne potrebuje-

jo vizuma, se lahko v skladu s 1. odst. 20. l. SiSpor do najve tri mesece v šestih

mesecih brez posebnega dovoljenja gibljejo na schengenskem ozemlju, e izpol-

njujejo pogoje za vstop, opredeljene v skladu s to kami a), c), d) in e) 1. odst. 5.

l. SiSpor.

Primer: Državljan Bolgarije – ki po trenutno veljavnem nemškem pravu še pot-

rebuje vizum, v skladu z 2. odst. 1. l. ured-ES 539/2001 brez ustreznega vizu-

ma ne more vstopiti v Nem ijo, niti ne more, v skladu s 1. odst. 20. l.SiSpor,

brez ustreznega dovoljenja bivati v njej in drugih schengenskih državah. Ured-

ES 539/2001 in 1. odst. 20. l. SiSpor se uporabljata prednostno pred dolo ba-

mi nemškega tujskega prava.

Primer: Državljan Bolgarije, ki želi pripotovati v Nem ijo zaradi udeležbe na

petmese nem jezikovnem te aju, ne sme vstopiti v državo brez ustreznega vi-

zuma, saj ured-ES 539/2001 zajema zgolj vstop z namenom bivanja do najve

tri mesece. Vstop brez ustreznega dovoljenja mu na podlagi 1. odst. 20. l. SiS-

por ne more biti odobren, saj ta predpis predpostavlja vstop brez potrebnega

vstopnega vizuma v skladu z ured-ES 539/2001.

Preverjanje izpolnjevanja pogojev za vstop in bivanje v skladu z nacionalnim

tujskim pravom se morebiti lahko izkaže kot potrebno v subsidiarni obliki (na

drugi ravni), e bivanje (na schengenskem obmo ju) sicer ni zajeto v skladu s 1.

odst. 20. l.SiSpor, vendar pa v nacionalnem pravnem okviru še nadalje obstaja

ustrezen pravni predpis glede bivanja v državi. Tako je ve ina pogodbenic na

podlagi starih sporazumov o vizumih dolžna dovoliti vstop in bivanje do treh me-

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

secev dolo enim državljanom tretjih držav. 2. odst. 20. l. SiSpor izrecno dopuš a

tako dolo bo.

Petih pogojev za vstop, ki jih opredeljuje 1. odst. 5. l. SiSpor, ured-ES

539/2001 ne postavlja pod vprašaj. Državljanu tretje države, ki v skladu z 2. odst.

1. l. ured-ES 539/2001 ne potrebuje vstopnega vizuma, je potrebno v skladu z 2.

odst. 5. l. SiSpor in v skladu z nacionalnim pravnim redom zavrniti vstop

e ne

izpolnjuje pogojev opredeljenih v skladu 1. odst. 5. l. SiSpor. Potemtakem se

lahko državljanu tretje države, ki sicer v skladu z 2. odst. 1. l. ured-ES 539/2001

zunanjo mejo EU lahko prestopa brez vstopnega vizuma, izre e ukrep zavrnitve

vstopa v državo v primeru, da ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, da je v zvezi z

njim izdano opozorilo v SIS ali e iz njega izhaja konkretna nevarnost za javno

varnost.

5.16 Prepoved vstopa

Države pogodbenice so dolžne zavrniti vstop tretjim državljanom v skladu z dolo bami 2.

odst. 5. l. SiSpor. SiSpor mejni policiji sicer ne podeljuje nobenih, neposredno veljavnih

pooblastil za poseganje v pravice posameznika. Državna obveznost, ki izhaja iz dolo ene

pogodbe, praviloma še ne predstavlja pravne podlage za poseganje v pravice posamezni-

ka.

Eden od elementov principa pravne države (v skladu s 6. l. SiSpor morajo vse države,

lanice Evropske unije, izpolnjevati princip pravne države) je na elo legalitete ali zakoni-

tosti. To pomeni, da potrebujejo organi za vsakršno poseganje v pravice posameznika

zakonsko pooblastilo. Mednarodna pogodba je obvezujo a za pogodbenice in jih obvezu-

je, da izpolnjujejo obveznosti in dolžnosti, opredeljene v pogodbi. Kolikor to pomeni spre-

membo nacionalnega pravnega reda mora posamezna država uveljaviti potrebne spre-

membe.

Ukrep zavrnitve vstopa osebi, je možen le na podlagi nacionalnega pravnega predpisa.

Nacionalno pooblastilo za sprejetje in izvajanje takega ukrepa (t.j. poseganja v pravice

posameznika) mora biti s strani zakonodajalca opredeljeno na tak na in, da omogo a za-

vrnitev osebe, v primeru ko ni izpolnjen kateri od pogojev za vstop v skladu s 1. odst. 5. l.

SiSpor. Pri tem se lahko pogoji za zavrnitev vstopa, katerih izpolnjevanje zahteva nacio-

nalna pravna norma, navezujejo na SiSpor (tako npr. 2. t . 2. odst. 52. parag. zakona o

tujcih) dolo be SiSpor pa so lahko tudi ustrezna podlaga pri razlagi neopredeljenih pravnih

pojmov ali pri diskrecijskem odlo anju.

Primer: Tretji državljan iz Južne Amerike, ki za vstop ne potrebuje vizuma, želi

na španskem delu zunanje meje (na letališ u Madrid) vstopiti na schengensko

ozemlje. Španski organi ne vidijo zadržkov za njegov vstop v državo, vendar

pa poizvedba v Schengenskem informacijskem sistemu pokaže, da je Belgija

v zvezi s to osebo izdala opozorilo za zavrnitev vstopa. Španska mejna policija

mora sedaj v okviru španskega pravnega reda najti pravno podlago, ki ji dovol-

juje/omogo a, da proti temu tretjemu državljanu sprejme ukrep zavrnitve vsto-

pa v državo

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

Ekskurz: Zavrnitev vstopa državljanu tretje države, ki ne potrebuje vstopnega vizu-
ma in v zvezi s katerim je v SIS izdano opozorilo za zavrnitev vstopa v nemškem
pravu.

SiSpor v nemškem zakonu o tujcih ni bil neposredno uveljavljen. Naloga organov, pristoj-

nih za izvajanje dolo b zakona o tujcih (zlasti tujski in mejni organi) pa je vendarle v okviru

svojih pravnih zmožnosti poskušati v najve ji možni meri izpolnjevati obveznosti v skladu s

SiSpor. Na podlagi tega so ti organi dolžni pri diskrecijskem odlo anju in pri razlagi ve -

pomenskih in nejasnih pravnih pojmov zagotoviti izvajanje dolo b pogodbe.

V skladu s 3. odst. 60. parag. ZTuj-D je mogo e tujcu, ki ne potrebuje vstopnega vizuma,

izre i ukrep zavrnitve vstopa pod istimi pogoji, v skladu s katerimi se lahko tujcu, ki potre-

buje vstopni vizum, zavrne prošnja za izdajo vizuma. Prošnja za izdajo se lahko zavrne

m.dr. v skladu s 3. t . 2. odst. 7. parag., e bi vstop take osebe lahko ogrožal ali omejeval

državne interese. V skladu z interesom Nem ije je treba spoštovati obveznosti na podlagi

SiSpor. V nasprotju z interesi Nem ije bi bilo, e bi tujec vstopil v državo v nasprotju z do-

lo bami SiSpor – v tem primeru v nasprotju z izdanim opozorilom za zavrnitev vstopa (gl.

t . D 1. odst. 5. l. in 2. odst. 5. l. SiSpor). Zaradi tega je možna zavrnitev vstopa v skladu

s 3. odst. 60. parag. v povezavi s 3. t . 2. odst. 7. parag. ZTuj-D.

Ekskurz: SiSpor v avstrijskem pravu.

Uveljavitev SiSpor v Avstriji dne 01.12.1997 je bila izvedena skoraj isto asno z uveljavitvijo

novega avstrijskega zakona o tujcih dne 1.1.1998.

V novi verziji zakona o tujcih so bile v

veliki ve ini povzete dolo be SiSpor.

Tako lahko npr. vizume tipa A , B, C in D, ki so bili uvedeni na podlagi schengenskega re-

žima in opredeljeni v 6. parag. ZTuj-A ozna imo kot avstrijska dovoljenja za vstop. 2. odst.

6. parag ZTuj-A pomeni uresni itev dolo be 18. l. SiSpor, v skladu s katero vizumi tipa D

(t.i. nacionalni vizumi), ki so jih izdale druge schengenske države, imetnika upravi ujejo do

tranzita. Pravice vstopa, krajšega bivanja in tranzita za imetnike nacionalnih dovoljenj za

bivanje, ki so jih izdale druge schengenske države, odobrene v skladu z 3. odst. 5. l. in

21. l. SiSpor, upošteva tudi dolo ba 3. odst. 31. parag. ZTuj-A.

V pooblastilu za zavrnitev vstopa (52. parag. ZTuj-A) je povzeta tudi povezava z opozorili

za zavrnitev vstopa, izdanimi v SIS, saj je potrebno v skladu z 2. št. 2. odst. 52. parag.

ZTuj-A tujcu v okviru mejne kontrole zavrniti vstop, e je dolo ena država lanica Scheng-

na sporo ila, da bi bivanje take osebe na schengenskem obmo ju ogrožalo javni mir, javni

red ali državno varnost.

5.17 Ukrepi v zvezi s prevozniki

V skladu s 26. l. SiSpor morajo države pogodbenice v svoji nacionalni zakonodaji povzeti

pravila in uredbe, ki obvezujejo transportne prevoznike (npr. letalske družbe, pomorske

prevoznike, železnice), da sprejmejo odgovornost za tretje državljane, ki so jih po zra ni,

morski ali kopenski poti pripeljali na zunanjo mejo in ki jim je bil zavrnjen vstop v drža-

vo. Pri tem mora prevoznik, na zahtevo organov za nadzor meje, tretjega državljana vrniti

v tretjo državo, iz katere jih je pripeljal, ali v tretjo državo, ki je izdala potno listino ali v vsa-

ko drugo tretjo državo, v kateri je zagotovljen njegov sprejem.

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

Poleg tega je potrebno transportne prevoznike obvezati, da sprejmejo vse potrebne

ukrepe, da tretji državljan, ki potuje po zra ni ali morski poti, razpolaga s potnimi listinami,

ki so potrebne za vstop na državno ozemlje pogodbenih strank. Pogodbenice se v skladu

s svojim pravom obvezujejo uvesti kazni za prevoznike, ki bodo po zra ni ali morski poti iz

tretje države pripeljali na njihovo ozemlje tretje državljane, ki ne bodo imeli potrebnih pot-

nih listin. Obveznost kontrole in sankcije zadevajo tudi tiste prevoznike, ki v mednarodnem

linijskem prometu prevažajo skupine oseb z avtobusi, z izjemo rednega mejnega prometa.

Na podlagi dir-ES 2001/51 je bila za države EU uvedena dolžnost, da do 11.02.2003 uve-

dejo enotne sankcije za prevoznike, ki kršijo predpise v zvezi z obveznostjo kontrole.

V Nem iji najdemo ustrezne predpise v 73. in 74. parag. ZTuj. Poleg tega prevoznik v

skladu z 3. odst. 82. parag. ZTuj-D poleg tujca odgovarja, da bo pokril stroške vrnitve tujca

in stroške, ki bodo nastali, od trenutka prispetja tujca na mejni prehod do odlo itve glede

njegovega vstopa v državo. V primeru kršitve obveznosti kontrole, se lahko od prevoznika

terja odgovornost, da poravna tudi druge stroške.

V Avstriji so dolžnosti prevoznika opredeljene v 2. in 3. odst. 53. parag. ZTuj-A. V skladu

s 103. parag. ZTuj-A je za poravnavo stroškov lahko odgovoren prevoznik. Poleg tega je

predvideno tudi pavšalno povra ilo stroškov v višini 3000 EUR .

Navedene obveznosti in možnosti sankcioniranja so v zvezi z letalskimi družbami poveza-

ne s Sporazumom o mednarodnem civilnem zra nem prometu, z dne 07.12.1944

(ICAO-sporazum; gl. 3.38. l. in nadaljnji leni Aneks 9 ICAO-Sporazuma).

5.18 Pravica vstopa, tranzita in za asnega bivanja za imetnike dovoljenj

za bivanje in nacionalnih vizumov v skladu s Schengenskim izvedbenim

sporazumom

5.18.1 Splošno

3. odst. 5. l., 18. in 21. l. SiSpor urejajo vstop, tranzit in pravico krajšega bivanja za ime-

tnike nacionalnih dovoljenj za bivanje in nacionalnih vizumov. Omenjene dolo be se upo-

rabljajo prednostno pred dolo bami nacionalnega tujskega prava in državljana tretje dr-

žave neposredno upravi ujejo do vstopa in bivanja.

V Nem iji se omenjene dolo be uporabljajo prednostno pred dolo bo 1. odst. 1. parag.

ZTuj-D. V avstrijskem ZTuj sta vstop in bivanje na podlagi navedenih dokumentov izrecno

opredeljena v 2. odst. 6. parag. in 3. t . 1. odst. 31. parag. ZTuj-A.

5.18.2 Pojem: „nacionalno dovoljenje za bivanje ”

V skladu s 1. l. SiSpor je dovoljenje za bivanje
»dovoljenje kakršne koli vrste, ki ga izda pogodbenica in dovoljuje prebivanje na

njenem ozemlju. Izraz ne vklju uje dovoljenja za za asno bivanje na ozemlju

pogodbenice, ki se izda zaradi reševanja prošnje za azil ali reševanja prošnje
za izdajo dovoljenja za bivanje«

Namen dolo b SiSpor v zvezi z dovoljenjem za bivanje je, da se tistim tretjim državljanom,

ki zakonito - torej na podlagi veljavnega dovoljenja za bivanje kakršne koli vrste - bivajo v

eni pogodbenic, torej uživajo regularno pravico bivanja, dovoli svoboda gibanja znotraj

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

ozemlja pogodbenic. K dovoljenjem za bivanje v tem smislu ne prištevamo le tistih, ki so

bila izdana na podlagi odlo itve pristojnega organa (upravnega akta), temve tudi pravi-

ce bivanja, ki so zagotovljene neposredno na podlagi zakona ali pravne uredbe, e le-

te niso izklju ene izrecno ali v smislu pogodbe.

Med dovoljenja za bivanje v smislu 1. l., 3. odst. 5. l. in 21. l. SiSpor pa ne štejemo za-

asnih dovoljenj za bivanje, ki se izdajo v okviru azilnega postopka (v Nem iji je to dovol-

jenje za bivanje za prosilce za azil oz. »Aufenthaltsgestattung für Asylbewerber«) in za a-

snih dovoljenj za bivanje, ki se izdajo z namenom zagotovitve zakonitega bivanja osebe v

državi, v asu od vložitve (prve) vloge za izdajo dovoljenja za bivanje in izdajo.

Tudi za asna odložitev odstranitve iz države (v Nem iji imenovana dovolitev zadrže-

vanja oz. »Duldung«) ne predstavlja dovoljenja za bivanje.

Pogodbenice naj bi v skladu s 3. odst. 21. l. SiSpor Izvršnemu odboru (sedaj Svetu za

pravosodje in notranje zadeve) posredovale seznam listin, ki jih izdajajo kot veljavna

dovoljenja za bivanje. Do sedaj ta zahteva še ni bila izpolnjena. Zaenkrat v še neobjavlje-

nem Schengenskem priro niku obstajata zgolj seznam veljavnih dovoljenj za bivanje in

vizumov za povratek – z do sedaj preko 130 navedenimi listinami – v zvezi s pravico

tranzita v skladu s 3. odst. 5. l. SiSpor (gl. št. 5.18.7) in poleg tega identi ni seznam do-

kumentov, ki omogo ajo vstop brez vstopnega vizuma kot Priloga 4 k SKN. Obvezujo

seznam veljavnih dovoljenj za bivanje v smislu 1. in 2. odst. 21. l. SiSpor ne obstaja. V

praksi pa se trenutno v smislu izvajanja dolo be 1. odst. 21. l. SiSpor uporabljajo dovol-

jenja za bivanje, ki so navedena v Prilogi 11 k Schengenskemu priro niku oz. v Prilogi 4 k

SKN (v katerem so navedena dovoljenja za bivanje in vizumi za povratek v zvezi s presto-

pom zunanje meje in 3. odst. 5. l. SiSpor).

Navedena so tudi dovoljenja za bivanje, ki so bila izdana na podlagi odlo itve pristojnega

organa (upravnega akta), kot tudi dokazila ali potrdila o pravici bivanja, ki izhajajo nepos-

redno iz zakona ali imajo zgolj deklarativen pomen. Tako so poleg dovoljenj posameznih

organov v seznamih navedeni tudi dokumenti, ki imajo zgolj funkcijo izkazovanja, kot npr.

posebne izkaznice za diplomate in ostale privilegirane osebe, seznam potnikov na šolskih

izletih znotraj EU, zabeleženo pa je tudi izklju no deklarativno dovoljenje za bivanje EU.

eravno Monako ni schengenska pogodbenica, se na podlagi dejstva, da Monako v zu-

nanjepoliti nih zadevah zastopa Francija, monaška dovoljenja za bivanje priznavajo kot

nacionalna dovoljenja za bivanje v smislu SiSpor (sklep Izvršnega odbora z dne

23.06.1998 Sch/Com-ex [98] 19, Ur. l. ES L 239 str. 199 z dne 22.09.2000).

Omenjeni seznami so zgolj informativnega zna aja in niso pravno konstitutivni. Neka-

teri so mnenja, da dovoljenja za bivanje, ki niso navedena v seznamih, nimajo schengen-

ske veljave in zaradi tega na njihovi podlagi ni mogo e uveljavljati pravice bivanja v skladu

s 1. odst. 21. l. SiSpor (upravno sodiš e v Frankfurtu, sklep z dne 19.02.2002 - 11 G

582/02[2]). Tako stališ e ne vzdrži niti formalnem pogledu, saj seznam dovoljenj za bivan-

je v skladu s 1. odst. 21. l. SiSpor uradno še ne obstaja. Poleg tega seznami niso bili ob-

javljeni vse do 22.09.2000 in potemtakem v Nem iji niso mogli imeti pravnih posledic, ki

bi pomenile omejitve za državljane tretjih držav. Nadalje so seznami o itno nepopolni,

saj dolo ene države kot veljavno dovoljenje za bivanje navajajo tudi dovoljenje za bivanje

EU, druge pa ne. Poleg tega seznami niso redakcijsko ažurni, torej ne odražajo vedno

trenutno aktualnega stanja. Pogodbenice namre na seznam v za etku niso uvrstile

vseh obstoje ih veljavnih dovoljenj za bivanje, v skladu s svojim nacionalnim pravom, tem-

ve so jih na seznam uvrš ale naknadno. Izvršna oblast tako nima pravice, da bi na pod-

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

lagi obveš anja oz. ne-obveš anja glede veljavnih dovoljenj za bivanje odlo ala o tem,

katere kategorije tujcev lahko uveljavljajo pravico svobode potovanja. Ali je državljan tretje

države imetnik veljavnega dovoljenja za bivanje, je konec koncev potrebno ugotoviti na

podlagi zakonite definicije v skladu s 1. l. SiSpor in vsakokratnega nacionalnega prav-

nega okvira države pogodbenice, v kateri ima državljan tretje države svoje obi ajno prebi-

vališ e.

Na podlagi skupnega ukrepa Sveta EU z dne 16.12.1996 (Ur. l. ES št. L 7 str. 1 z dne

10.01.1997) je potrebno nacionalna dovoljenja za bivanje v vseh državah EU izdajati

na enotnem obrazcu (vzorec gl. Ilustracije).

5.18.3 Pojem: „nacionalni vizum“

Vizumi, za bivanja daljša od treh mesecev, se izdajajo kot nacionalni vizumi (gl. 18. l. Si-

Spor). Izdajanje teh vizumov - razen v primeru po 25. l. SiSpor – ni podvrženo Schen-

genskemu pravnemu redu, temve merilom nacionalnih pravnih norm. Na ta na in se pri-

seljevanje tujcev še naprej ureja s pomo jo dolo b, sprejetih v nacionalnem okviru. Vizum

se izda na enotni vizni nalepki (gl. 6.3.2). Da bi prepre ili mešanje s Schengenskim vizu-

mom (tip A, B ali C), slednjega v rubriki "Vrsta vizuma" ozna ujemo s rko "D".

5.18.4 Za asno bivanje do treh mesecev za imetnike nacionalnih dovol-

jenj za bivanje v skladu s 1. odst. 21. l. Schengenskega izvedbenega
sporazuma

Tretji državljani, ki na podlagi veljavnega nacionalnega dovoljenja za bivanje že bivajo v

eni izmed pogodbenic, se smejo do tri mesece v pol leta prosto gibati na ozemlju drugih

pogodbenic (1. odst. 21. l. SiSpor), e izpolnjujejo pogoje v skladu s t . a), c) in e) 1. odst.

5. l. SiSpor. Taisti tretji državljani pa se ne smejo gibati na ozemlju tistih pogodbenic, ki

so zanj izdale opozorilo za zavrnitev vstopa.

Primer: Turški državljan živi v Parizu in ima nacionalno dovoljenje za bivanje.

Za štiri tedne obiš e svojega brata, ki živi v Nem iji. Izpolnjuje pogoje, defini-

rane v to kah a), c) in e) 1. odst. 5. l. Schengenskega izvedbenega sporazu-

ma. Prav v Nem iji zanj ni bilo izdano opozorilo za zavrnitev vstopa. Vstop in

bivanje sta v tem primeru dovoljena na podlagi dolo b 21. l. SiSpor.

asovni okvir ni izrecno omejen na tri mesece. Kljub temu pa se v smislu prepre evanja

zlorabe za orientacijo uporablja asovni okvir šestih mesecev, na podlagi katerega se

oceni, ali vstop in bivanje pomenita kršitev javnega reda in miru, v smislu

t . e) 1. odst. 5. l. SiSpor. V Nem iji bi šlo za kršitev javnega reda v primeru, e bi tretji

državljan svobodo gibanja izrabljal v takem obsegu, da bi dejansko ve asa bival v Nem-

iji, kot v tisti državi pogodbenici, za katero mu je bil izdano nacionalno dovoljenje za biva-

nje. Prav tako v skladu z 21. l. SiSpor ni dovoljeno, da bi oseba svoje stalno prebivališ e

premaknila v drugo državo pogodbenico.

Pridobitvena dejavnost ni izklju ena, vendar pa je za izvajanje take dejavnosti, kolikor to

predvidevajo nacionalni predpisi, potrebno pridobiti delovno dovoljenje, v nasprotnem pri-

meru bi šlo za kršitev dolo be v skladu s t . e) 1. odst. 5. l. SiSpor in bi na ta na in ugas-

nila pravica iz 1. odst. 21. l. SiSpor. e je tretji državljan, pri dolo enem podjetju, s sede-

žem v eni od držav lanic EU/EGP zaposlen redno in za nedolo en as, potem lahko, v

skladu z dolo bami 1. odst. 21. l. SiSpor, svojo dejavnost za to podjetje, brez delovnega

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

dovoljenja, opravlja tudi v drugi državi lanici EU/Schengna, in sicer v okviru prostega pre-

toka storitev.

Primer: Neko francosko pleskarsko podjetje iz Strassbourga dobi naro ilo, da

v nemškem mestu Kehl opravi pleskarska dela v novogradnji. Dela naj bi bila

predvidoma opravljena v dveh do treh tednih. Pleskarsko podjetje želi poleg

treh francoskih delavcev na delo v Nem ijo poslati tudi pleskarskega pomo ni-

ka, državljana Alžirije, ki je v podjetju zaposlen že 4 leta. Alžirec je imetnik

Carte de Resident (francoskega dovoljenja za bivanje v skladu s SiSpor). V

skladu z 21. l. SiSpor se lahko Alžirec 2 do 3 tedne zadržuje v Nem iji. Nje-

govo izvajanje dejavnosti ni nezakonito, ampak dovoljeno v skladu s prostim

pretokom storitev, torej v skladu s 49. in nadaljnjimi leni PES.

Postavlja se vprašanje, ali pravni predpis v skladu s 1. odst. 21. l. SiSpor zahteva, da ima

oseba stalno pri sebi potno listino (1. odst. 5. l. SiSpor) in nacionalno dovoljenje za bivan-

je.

V Nem iji se v zvezi s tem zastopa slede e mnenje: V ZTuj-D se dolžnost posamezni-

ka, da ima dokumente stalno pri sebi, opredeljuje zgolj v primerih, ko gre za prestop meje

in se poleg tega nanaša samo na potni list. Ravnanje v nasprotju s to dolo bo predstavlja

prekršek. To pomeni, da bivanje državljana tretje države, samo zato ker svojega potnega

lista in dovoljenja za bivanje nima pri sebi, v Nem iji še ni nezakonito. V skladu s 3. in 4.

parag. ZTuj-D je pomembno, ali je taka oseba dejansko imetnik navedenih listin. etudi jih

je oseba pozabila oz. pustila v tujini, posest le-teh ni vprašljiva. V skladu z navedenim se

zdi priporo ljivo, da se tudi v zvezi s pravico iz 1. odst. 21. l. SiSpor ne zahteva druga e.

5.18.5 Za asno bivanje na podlagi za asnega dovoljenja za bivanje

V skladu z 2. odst. 21. l. SiSpor je opredeljena tudi pravica za asnega bivanja za držav-

ljane tretjih držav, ki so imetniki za asnega dovoljenja za bivanje in potne listine ene od

pogodbenic. SiSpor ne opredeljuje izrecno, kaj gre razumeti pod za asno dovoljenje za

bivanje. Povezava s potno listino, ki jo je izdala ista država pogodbenica pa kaže na to, da

gre v tem primeru za taka nacionalna dovoljenja za bivanje, ki v skladu s 1. l. SiSpor ne

spadajo v okvir pojma »dovoljenje za bivanje«.

5.18.6 Subsidiarna veljavnost drugih pravic vstopa in bivanja

21. l. SiSpor ne izklju uje subsidiarne uporabe dolo b nacionalnega prava s podro ja

bivanja. V kolikor državljan tretje države, ne glede na 21. l. SiSpor, tudi v skladu z nacio-

nalnimi predpisi uživa pravico vstopa in bivanja, ostane ta pravica nespremenjena oz. stopi

v veljavo, ko ugasne pravica iz 21. l. SiSpor (gl. tudi 2. odst. 20. l. SiSpor in 5.15).

5.18.7 Pravica tranzita za imetnike nacionalnih dovoljenj za bivanje

3. odst. 5. l. SiSpor imetnikom nacionalnega dovoljenja za bivanje, ki že bivajo na schen-

genskem obmo ju, daje posebno pravico do tranzita, torej prehajanja ez državno ozem-

lje, da bi se vrnili v tisto državo, pogodbenico SiSpor, kjer imajo svoje obi ajno prebivališ-

e. Take osebe smejo, e so imetnik nacionalnega dovoljenja za bivanje, ki ga je izdala

ena od pogodbenic ali vizuma za povratek, ki ga je prav tako izdala ena od pogodbenic ali,

e se tako zahteva, obeh dokumentov, na schengensko obmo je vstopati na vseh zunan-

jih mejah, z namenom potovanja v tisto schengensko državo, v kateri imajo svoje obi ajno

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

prebivališ e. Pri tem smejo osebe potovati skozi vse schengenske države, v katerih se

njihovo ime ne nahaja na nacionalnem seznamu opozoril.

Primer: Državljan BiH, ki živi na Danskem in ima veljavno dansko dovoljenje

za bivanje, pripotuje na vstop na švicarsko-nemški meji. Bil je v Italiji in se se-

daj vra a na Dansko. Zanj ni izdano opozorilo v SIS. Posedovanje danskega

dovoljenja za bivanje ga upravi uje do vstopa v Nem ijo zaradi tranzita na

Dansko.

Tranzit z namenom izstopa iz schengenskega obmo ja (npr. tretji državljan želi potovati iz

Belgije preko Nem ije v Poljsko) na podlagi 3. odst. 5. l. SiSpor ni zagotovljen, je pa mo-

go v okviru 21. l. SiSpor.

Pravica tranzita v skladu z 3. odst. 5. l. SiSpor ne velja zgolj takrat, e je zadevna schen-

genska država za državljana tretje države izdala opozorilo za zavrnitev vstopa (nacional-

ni seznam opozoril). e je za zadevnega državljana tretje države na podlagi nacionalnega

opozorila za zavrnitev vstopa še vedno izdano opozorilo v SIS-u – ker še ni prišlo do kon-

zultacije v skladu s 25. l. SiSpor – potem je opozorilo v SIS-u enako nacionalnemu,

državljan pa v skladu s 3. odst. 5. l. SiSpor ni upravi en do tranzita.

Pogoji za odobritev pravice tranzita so taksativno navedeni v 3. odst. 5. l. SiSpor. Doda-

tno izpolnjevanje 1. odst. 5. l. SiSpor ni potrebno. Tako tudi ni nujno potrebno, da ima

oseba pri sebi dokument za prehajanje državne meje (potni list, nadomestni potni list).

Vendar pa ima mejna policija v takem primeru pravico zahtevati, da državljan tretje države

brez najmanjšega dvoma izkaže, da je zakonit imetnik dovoljenja za bivanje oz. vizuma za

povratek.

Veljavna dovoljenja za bivanje in vizumi za povratek držav pogodbenic v smislu 3.

odst. 5. l. SiSpor so navedeni v prilogi k Schengenskemu priro niku. Do sedaj je tam

navedenih preko 130 dokumentov.

5.18.8 Tranzit na podlagi nacionalnega vizuma

Državljanu tretje države, ki želi vstopiti v eno od pogodbenic in na njenem ozemlju bivati

dlje kot tri mesece, se lahko izda nacionalni vizum na podlagi nacionalnih predpisov. S

tem vizumom sme državljan tretje države v skladu z 18. l. v povezavi s t . a), c), d) in e)

1. odst. 5. l. SiSpor na schengensko obmo je na eloma vstopati na kateremkoli delu zu-

nanje meje in nato tranzitirati vsako od schengenskih držav, da bi pripotoval v tisto, ki mu

je izdala nacionalni vizum, v kolikor se njegovo ime v pogodbenici vstopa ali tranzita ne

nahaja na nacionalnem seznamu opozoril.

Nacionalni vizum vsebuje ozna bo glede veljavnosti v tisti državi, v kateri je bil vizum iz-

dan in še dodatno ozna bo (+ 1-kratni tranzit skozi schengensko podro je) v vsakokrat-

nem uradnem jeziku pogodbenice.

VELJAVNO ZA

VALABLE POUR

VALID FOR

Slovenija (+ 1-kratni tranzit skozi Schengen)

Vstop je lahko zavrnjen zgolj v primeru, e državljan tretje države nima veljavne listine za

prestopanje državne meje, e je v okviru SIS-a ali pa tudi samo v Nem iji zanj izdano opo-

zorilo za zavrnitev vstopa, ali e predstavlja nevarnost za javni red in mir.

Vstop in bivanje državljanov tretjih držav

Primer: Državljanki Rusije je izdano nizozemsko dovoljenje za bivanje. Na Ni-

zozemskem bi rada študirala dve leti. Nizozemski vizum jo upravi uje do en-

kratnega vstopa v Nem ijo, z namenom tranzita v Nizozemsko, e izpolnjuje

pogoje v skladu z 18. l. SiSpor.

Pogodbenice lahko za izdajo tega vizuma uporabljajo enotno schengensko vizno nalepko

(7. l. ured-ES 1683/95). Vizum se v polju »vrsta vizuma« ozna i s rko D. Pogodbenice

lahko poleg tega za nacionalne vizume uporabljajo tudi druge obrazce (gl. Schengenski

priro nik Priloga 11).

Schengenski priro nik opredeljuje vizum (tipa A, B ali C), katerega veljavnost je ozemelj-

sko omejena, tudi kot »nacionalni vizum«, saj velja vedno samo za tisto pogodbenico, ki

ga je izdala. Se pa ta vizum od nacionalnega vizuma v smislu 18. l. SiSpor v pravnem

pogledu razlikuje po tem, da imetniku omogo a bivanje do najve treh mesecev in je tako

podvržen schengenskim predpisom. Nacionalni vizum v smislu 18. l. SiSpor imetnikom

omogo a daljše bivanje. Izdaja tega vizuma ni vezana na schengenske predpise, temve

je podvržena izklju no dolo bam nacionalnega tujskega prava. Nasprotno pa vizum (tipa

A, B ali C), katerega veljavnost je ozemeljsko omejena, imetniku ne dovoljuje, da tranzit-

no potuje preko ozemlja drugih pogodbenic na ozemlje pogodbenice, ki je vizum izdala.

Nacionalni vizum v smislu 18. l. SiSpor imetniku prav tako ne dovoljuje povratka skozi

schengenske države. Za povratek po kopenski poti npr. skozi Nem ijo, mora tujec, v koli-

kor je to potrebno v skladu z njegovim državljanstvom, pridobiti potreben vizum, veljaven v

Nem iji.

Po spremembi 18. l. SiSpor na podlagi ured-ES 1091/2001 (Ur. l. ES št. L 150 str. 4 z

dne 06.06.2001, za etek veljavnosti 07.06.2001) lahko nacionalni vizum hkrati velja kot

schengenski vizum tipa C, in sicer od prvega dneva veljavnosti za najve tri mesece, e je

bil izdan ob upoštevanju pogojev in kriterijev, veljavnih na podlagi zadevnih dolo b 1. dela

Poglavja 3 SiSpor (9. l. in nadaljnji leni SiSpor) in e imetnik izpolnjuje vstopne pogoje v

skladu z t . a), c), d) in e) 1. odst. 5. l. SiSpor.

V tem primeru se v polje »velja za« vnese koda države izdajateljice, ki se dopolni z be-

sedami „schengenske države“. Poleg tega se v polju »kategorija vizuma« ozna ita kodi
D+C. Sprememba velja tudi za Islandijo in Norveško, (zaenkrat) pa še ne za Dansko.

Vizum tipa D+C se torej – razen v smislu tranzita v skladu z dosedanjo ureditvijo – na

Danskem ne more uporabljati kot vizum tipa C za vstop in za asno bivanje. Danska naj bi

v roku šestih mesecev sklenila odlo itev, ali bo omenjeno spremembo uveljavila v svojem

nacionalnem pravnem okviru.

Trajanje bivanja z namenom tranzita je omejeno na nujni as trajanja potovanja, pri emer

noben tranzit ne sme trajati ve kot pet dni (analogna dolo ba 1. odst. 11. l. SiSpor). Vi-

zum (kategorija A - C), katerega veljavnost je ozemeljsko omejena, imetnika ne upravi uje

do enkratnega tranzita.

Schengenski informacijski sistem (SIS)

6. Schengenski informacijski sistem (SIS)

6.1 Splošno

Schengenski informacijski sistem je mednarodni, ra unalniško podprt, policijski tirali ni

sistem. Trenutno sestoji iz centralnega ra unalnika v Strassbourgu (C.SIS – Central

Schengen Information System) in 15 nacionalnih schengenskih informacijskih sistemov, t.i.

N.SIS. Poleg tirali nega poizvedovanja za iskanimi osebami in stvarmi (gl. 95. l. in na-

daljnje lene SiSpor), obstaja tudi kategorija, ki obsega tretje državljane, v zvezi s katerimi

so v posameznih državah, lanicah Schengna, izdana opozorila za zavrnitev vstopa (96.

l. SiSpor). Trenutno SIS obsega ve kot 10,5 milijonov podatkov v zvezi z osebami ali

stvarmi. Nemški N.SIS je nameš en v Zveznem kriminalisti nem uradu in je povezan z

nemškim tirali nim sistemom INPOL.

6.2 Pregled vrst opozoril

Aktualno stanje opozoril izdanih v SIS-u dne 01.02.2002:

95. l. SiSpor

osebe, za katere je izdano opozorilo za pridržanje zaradi izro itve –

12.656 opozoril.

96. l. SiSpor

državljani tretjih držav (ne-državljani EU), za katere je izdano opozo-

rilo za zavrnitev vstopa - 732.764 opozoril.

97. l. SiSpor

pogrešane osebe - 32.076 opozoril.

98. l. SiSpor

pri e in osebe, ki se morajo v okviru kazenskega postopka pojaviti

pred sodiš em, katerim mora biti vro ena kazenska razsodba ali po-

ziv na nastop prestajanja zaporne kazni (ugotavljanje prebivališ a) -

32.933 opozoril.

99. l. SiSpor

osebe ali vozila, za katera je izdano opozorilo zaradi prikrite registra-

cije ali ciljne kontrole – 27.474 opozoril.

100. l. SiSpor

stvari (še zlasti orožje, bianco dokumenti, bankovci), ki se jih iš e za-

radi zasega ali za uporabo kot dokaz v kazenskih postopkih -

9.306.952 opozoril.

Schengenski informacijski sistem (SIS)

6.3 Pojasnila in na in postopanja pri opozorilu za pridržanje

Izdajo opozorila zaradi odvzema prostosti v skladu s 64. l. SiSpor predstavlja opozorilo

za pridržanje zaradi izro itve. Dopustnost izro itve je predhodno preverjena in potrjena s

strani službe, ki opozorilo izda.

Pravna podlaga za prijetje se mora opirati na nacionalni pravni red, saj opozorilo samo

po sebi še ni zadostna pravna podlaga za odvzem prostosti. Sicer v državi, ki je izdala

opozorilo, ve inoma obstaja nacionalni nalog za prijetje. Le-ta pa ne vsebuje nobene legi-

timacije za odvzem prostosti, ki bi segala preko meja tiste države, ki je opozorilo izdala.

Opozorilo v SIS-u je mogo e razumeti kot osnovno zagotovilo, da bo v primeru prijetja vlo-

žena uradna prošnja za izro itev.

Praviloma pa v nacionalnem pravnem redu obstajajo pravne podlage za prijetje osebe, za

izro itev katere naproša neka druga država. V Nem iji te primere ureja (nemški) Zakon o

mednarodni pravni pomo i (ZMPP). V skladu z 19. parag. tega zakona imata državno to-

žilstvo in policija pravico do za asnega prijetja, e so izpolnjeni predpogoji za izdajo nalo-

ga za prijetje z namenom izro itve. Ker iskane osebe ve inoma ni mogo e uvrstiti pod do-

lo be nacionalnega prava, tudi kazensko-procesna zakonodaja v tem primeru nima velja-

ve.

Pri prijetju osebe, za katero je bilo izdano opozorilo v skladu s 95. l. SiSpor, je potrebno

uvesti naslednji postopek:

Pridržanje na podlagi nacionalnega pravnega reda z namenom izro itve (v Nem iji

v skladu z ZMPP)

Prošnja za prevod in posredovanje spremljajo e dokumentacije (dokumentaci-

ja v zvezi z opozorilom) preko nacionalnega urada SIRENE. Služba, ki je izdala

opozorilo, je dolžna državi prosilki z opozorilom isto asno posredovati dolo ene in-

formacije, s katerimi razpolaga in ki so za sam primer bistvenega pomena. Omen-

jene informacije in spremno dokumentacijo si po elektronski pošti medsebojno pos-

redujejo Uradi SIRENE. Nacionalni urad SIRENE zagotovi potrebne prevode, tako

da enota ali služba, ki je pridržanje izvedla, dokumentacijo prejme v svojem držav-

nem jeziku.

Privedba pred pristojnega sodnika (v Nem iji pred okrožno sodiš e), v skladu z

nacionalnim pravom, zaradi odlo itve glede pridržanja, najkasneje do preteka dne-

va ki sledi posredovanju.

Sodnik odlo i, ali naj bo oseba še nadalje pridržana (odredba za pridržanje) ali iz-

puš ena.

Poleg tega je potrebno upoštevati nacionalne posebnosti.

Primer Nem ija: Uradniki nemške Zvezne mejne zaš ite na mejnem prehodu

Görlitz na nemško/poljski državni meji zasa ijo kanadskega državljana, v zvezi

s katerim je Portugalska izdala opozorilo za pridržanje zaradi izro itve. Uradniki

Kanad anu v skladu z 19. parag. ZMPP za asno odvzamejo prostost. Preko te-

lefaksa pri Uradu SIRENE v Nem iji zahtevajo spremljevalno dokumentacijo (pri

Zveznem kriminalisti nem uradu) in obvestijo pristojnega generalnega državne-

Schengenski informacijski sistem (SIS)

ga tožilca. Po posredovanju dokumentacije, prevedene v nemški jezik, ki vsebu-

je podrobnejše podatke v zvezi z opozorilom, sledi privedba kanadskega držav-

ljana pred sodiš e v Görlitzu. Pristojni sodnik v postopku odlo a v skladu z 22.

parag. ZMPP in odredi nadaljnje pridržanje osebe do odlo itve višjega deželne-

ga sodiš a glede naloga za pridržanje zaradi izro itve. Za tem je Kanad an

prepeljan v kazenski zavod Görlitz.

e gre pri prejeti osebi za lastnega državljana (npr. Francija iš e nemškega državljana

zaradi ropa, primejo pa ga nemški organi v Nem iji), izro itev brez nadaljnjega ne pride v

obzir. Veliko držav ne izro a lastnih državljanov – delno zaradi tega, ker je izro anje last-

nih državljanov prepovedano v skladu z nacionalnim ustavnim pravom. V tem smislu tudi

6. odst. 95. l. SiSpor izro anja v takih primerih ne predpisuje kot obveznega.

Ker je v teh primerih ponavadi podana kaznivost po nacionalnem pravu, je možno prijetje v

skladu z nacionalnimi pravnimi predpisi.

Primer: e je nemški državljan izvršil rop v Franciji, potem v skladu s 1. odst. 7.

parag. nemškega KZ veljajo dolo be nemškega kazenskega prava. Tako osebo

je možno prijeti v skladu z Zakonom o kazenskem postopku in ji soditi pred

nemškim sodiš em. Sicer je možno izro itev nemškega državljana organom

druge države lanice ali mednarodnemu sodiš u urediti z zakonom (možna

sprememba na podlagi spremembe 16. l. II. Poglavja nemške GG z dne

29.11.2000; Zvezni uradni list. I str. 1633 z dne 01.12.2000. Z ozirom na opozo-

rilo, izdano v SIS, to do sedaj še ni bilo izvedeno.

6.4 Pojasnila in na in postopanja pri opozorilu za zavrnitev vstopa

6.4.1 Pomen in u inek opozorila

Schengenske države tretjim državljanom omogo ajo vstop na eloma le, e izpolnjujejo

pogoje za vstop, opredeljene v 1. odst. 5. l. SiSpor. Eden izmed vstopnih pogojev je, da v

zvezi s tretjim državljanom v Schengenskem informacijskem sistemu (SIS) ni izdano opo-

zorilo za zavrnitev vstopa (gl. t . d) 1. odst. 5. l. SiSpor). V skladu z 2. odst. 5. l. in v po-

vezavi z t . d) 1. odst. 5. l. SiSpor se tretjemu državljanu na eloma zavrne vstop, e je v

SIS-u proti njemu izdano opozorilo za zavrnitev vstopa. Izdaja opozorila za zavrnitev vsto-

pa zato praviloma pomeni odpoved vizuma oz. zavrnitev na meji.

Tudi v primeru bivanja za nedolo en as, se izdaji opozorila pripisuje velik pomen. V tem

primeru mora organ za tujce v skladu s 25. l. SiSpor, po konzultaciji s službo, ki je izdala

opozorilo preveriti, e je potrebno zavrniti prošnjo za izdajo dovoljenja za bivanje za nedo-

lo en as ali odvzeti že izdano dovoljenje.

Februarja 2002 je bilo izdanih kar 732.764 opozoril za zavrnitev vstopa v zvezi z državljani

tretjih držav.

6.4.2 Predpogoji za izdajo opozorila

Opozorilo za zavrnitev vstopa, v skladu s 96. l. SiSpor, je dovoljeno v SIS-u izdati le v

zvezi s tretjimi državljani. Osebe z dvojnim ali ve kratnim državljanstvom, torej tiste, ki

imajo poleg državljanstva ene od držav lanic EU ali EGP še državljanstvo

ene ali ve

drugih držav, veljajo za državljane EU in ne za državljane tretjih držav. V skladu s 134. l.

Schengenski informacijski sistem (SIS)

SiSpor so dolo be istega sporazuma uporabne le, e so združljive s pravom Skupnosti. e

je državljanom tretjih držav v skladu z evropskim pravom zagotovljena pravica svobode

gibanja – kot npr. družinskim lanom ali na podlagi Sporazuma o evropskem gospodar-

skem prostoru državljanom Norveške, Islandije ali Liechtensteina – je izdaja opozorila op-

ravi ljiva le v primeru, ko bi bila zavrnitev vstopa dopustna tudi v skladu z evropskim pra-

vom. To velja v primeru, e tujec predstavlja konkretno in dovolj veliko nevarnost, ki ogro-

ža javni red in mir in zadeva ter omejuje temeljne interese tiste države, ki je opozorilo izda-

la.

Za izdajo opozorila za zavrnitev vstopa v SIS-u je potrebno ustrezno pooblastilo za izdajo

opozorila v okviru nacionalnega prava (1. odst. 96. l. SiSpor).

Primer: V Nem iji so ustrezna pooblastila zapisana v ustreznih tujskih predpi-

sih, 7. odst. 42. parag. Zakona o tujcih in 3. t . 2. odst. 2. parag. in 4. parag.

Zakona o Centralnem registru tujcev ter za Zvezno mejno Zaš ito 3. t . 2. odst.

30. parag. in 5. t . 2. odst. 2. parag. Zakona o zvezni mejni zaš iti

Odlo itev za izdajo opozorila se lahko opira na razlog, da bi bivanje državljana tretje drža-

ve lahko pomenilo nevarnost za javni red in mir ali ogrožalo nacionalno varnost.

V tem smislu je potrebna individualna varnostna prognoza, to pomeni, da morajo obsta-

jati konkretni indici, ki kažejo na zadostno verjetnost prihodnjega ogrožanja javnega reda

in miru ali nacionalne varnosti. Dejstvo, da je tretji državljan v preteklosti že ravnal protiza-

konito, samo po sebi ne zadostuje.

V skladu z 2. odst. 96. l. SiSpor se lahko izda opozorilo še zlasti

a) v zvezi s tretjim državljanom, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje, ki se kaznuje s ka-

znijo z odvzemom prostosti za najmanj eno leto, in

b) v zvezi s tretjim državljanom, za katerega se utemeljeno domneva, da je storil težja

kazniva dejanja, vklju no z dejanji iz 71. l. SiSpor (trgovanje z drogami), ali v zvezi s

katerim obstajajo jasni dokazi o nameravani storitvi takšnih kaznivih dejanj na ozemlju

pogodbenice.

Pod to ko a) ni mišljena – kot bi se lahko zdelo na prvi pogled - najmanjša možna kazen,

torej kazen odvzema prostosti za najmanj eno leto (kazniva dejanja v skladu s 1. odst. 12.

parag. nemškega KZ), temve vsako kaznivo ravnanje, ki se kaznuje s kaznijo z odvze-

mom prostosti do enega leta ali ve . V nasprotnem primeru bi moralo biti v dolo bi iz spo-

razuma zapisano "…ki se kaznuje s kaznijo z odvzemom prostosti za eno leto".

Izrecne navedbe izklju ujejo možnost, da bi kateregakoli od primerov, navedenih v to kah

a) ali b) 2. odst. 96. l. SiSpor, obravnavali druga e kot predpisano. Zaradi tega ni dopust-

na izdaja opozorila na podlagi kaznivega dejanja v skladu s to ko a) 2. odst. 96. l. SiSpor,

za katerega še ni bila izre ena sodba, ali v primeru, ko je bil državljan tretje države obso-

jen zaradi kaznivega ravnanja, ki se ne kaznuje s kaznijo z odvzemom prostosti za naj-

manj eno leto, ali e se utemeljen domneva, da je ta oseba storila kaznivo dejanje, ki se

ne uvrš a med težja kazniva dejanja.

Nevarnosti, ki niso relevantne s kazensko-pravnega vidika, morajo, kar zadeva njihov po-

men in težo, ustrezati merilom dolo enim v t . a) in b) 2. odst. 96. l. SiSpor.

Schengenski informacijski sistem (SIS)

V skladu s 3. odst. 96. l. SiSpor se lahko izda opozorilo tudi v zvezi s tistimi državljani

tretje države, za katere velja prepoved vstopa.

Primer: V Nem iji po izgonu ali odstranitvi v skladu z 8. parag. 2. odst. ZTuj-D.

Isti len SiSpor schengenskim državam omogo a izdajo opozorila na podlagi zavrnitve

vstopa, vendar le v primeru, ko nacionalni pravni red pogodbenice z zavrnitvijo neposred-

no povezuje ponovno prepoved vstopa ali bivanja.

Primer: V nemškem pravu takih dolo b ni. Zavrnitev vstopa na mejnem prehodu

(60. paragraf Zakona o tujcih) nima trajnega u inka. Le ta se razreši z izpolnjevanjem

ali izvršbo ukrepa zavrnitve in tujcu ne prepre uje ponovnega vstopa.

Primer: Tudi v avstrijskem pravu ukrep zavrnitev vstopa na meji v skladu z 52.

parag. ZTuj-A ne pomeni prepoved ponovnega vstopa ali bivanja. Taka prepo-

ved sledi zgolj na podlagi prepovedi vstopa v skladu s 36. parag. ZTuj-A.

Dolo be 96. l. SiSpor so dokon ne. 96. l. ne predstavlja pravne podlage za izdajanje

opozoril v zvezi s tistimi tujci, ki jih posamezni organi ozna ujejo kot "nezaželene". Zaradi

tega je izdaja opozorila v zvezi z politi no nezaželenimi osebami (persona non grata) ali

tujci, ki jim je bila zavrnjena prošnja za azil, nedovoljena.

Primer: Državljanki Romunije, poro eni s francoskim državljanom, so francos-

ki organi zavrnili izdajo vizuma za daljše prebivanje, saj je Nem ija, potem ko ji

v postopku reševanja prošnje za pridobitev azila ni bilo ugodeno, zanjo izdala

opozorilo za zavrnitev vstopa. Razlogi za izdajo opozorila so sicer navedeni v
2. in 3. odst. 96. l.; vendar pa zavrnitve prošnje za pridobitev azila ne gre

šteti za zadosten razlog. Odlo itev francoskih organov je bila odpravljena. (so-

dba EUSod v zadevi št. 190384 z dne 09.06.1999)

96. l. SiSpor držav pogodbenic ne zavezuje k izdajanju opozoril, temve jim glede tega

prepuš a samostojno odlo itev in presojo. Izdaja opozorila naj ne bi bila rutinska, zgolj

zaradi tega, ker je dovoljena v skladu z 2. ali 3. odst. 96. l. SiSpor. Potrebno je sprejema-

nje individualnih odlo itev, e sploh in za koliko asa naj bo opozorilo izdano. Opozorilo

sme biti izdano le toliko asa, dokler je to potrebno za dosego namena. Najkasneje v treh

letih po vnosu opozorila je potrebno preveriti, ali je nadaljnja ohranitev opozorila še potre-

bna, v nasprotnem primeru pa v skladu s sistemskim programiranjem sledi avtomatski iz-

bris (gl. 112. l. SiSpor).

Prostorska dimenzija opozorila – izdaja opozorila prakti no pomeni blokado potovanja v

celotnem evropskem prostoru – zahteva druga na merila za preverjanje sorazmernosti,

kot e bi šlo le za blokado v nacionalnem smislu.

6.4.3 Nacionalni seznam opozoril v smislu Schengenskega izvedbenega

sporazuma

Pod pojmom nacionalno opozorilo v smislu Schengenskega sporazuma (gl. 3. odst. 5. l.,

18. l. in 1. odst. 21. l. SiSpor), je potrebno razumeti opozorilo, ki ustreza kriterijem 2. in

3. odst. 96. l. SiSpor, ki pa ga zaradi drugih razlogov ne možno izdati za celoten schen-

genski prostor. Nacionalno opozorilo je pomembno v smislu pravice vstopa in tranzita v

skladu s 3. odst. 5. l., 18. in 21. l. SiSpor, saj te pravice ne morejo biti zagotovljene, e

Schengenski informacijski sistem (SIS)

se državljan tretje države nahaja na "nacionalnem seznamu opozoril", torej e je v zvezi z

njim izdano nacionalno opozorilo za zavrnitev vstopa.

Opozorila, ki ne ustrezajo kriterijem 2. in 3. odst. 96. l. SiSpor, se ne smatrajo kot nacio-

nalna opozorila v smislu SiSpor. Taka opozorila ne smejo biti v nasprotju z uveljavljanjem

pravice vstopa in tranzita, v skladu s 3. odst. 5. l., 18. in 21. l. SiSpor.

V zvezi z državljani tretjih držav, ki so bili prvotno evidentirani v SIS-u in naknadno - zaradi

razli nih razlogov - izbrisani, in za katere bi moralo ostati ohranjeno nacionalno opozorilo

(npr. zaradi obstoje e prepovedi vstopa oz. bivanja), ne sme biti izdano opozorilo v SIS-u,

temve nacionalno opozorilo v smislu SiSpor (gl. tudi 3. odst. 5. l., 18. in 21. l. SiSpor).

Sem spadajo državljani tretjih držav, ki naj jim bosta – kljub temu da je proti njim izdano

opozorilo v SIS-u – dovoljena vstop in bivanje v drugih schengenskih državah. To se bo

dogajalo še zlasti v primeru tistih državljanov tretjih držav, ki imajo zakonsko pravico do

vstopa in bivanja v eni od držav pogodbenic.

Primer: Državljan Alžira, ki mu je bil zaradi storjenega kaznivega dejanja v

Nem iji izre en ukrep izgona iz države (prepoved ponovnega vstopa v skladu z

2. odst. 8. parag. ZTuj-D) se poro i z državljanko Francije in pridobi francosko

dovoljenje za bivanje. Na podlagi tega lahko prebiva v Franciji, ne pa tudi v

Nem iji.

Primer: Norveški državljan (državljan EGP = formalno državljan tretje države),

ki mu je v Avstriji izre ena prepoved vstopa, potuje v Belgijo, da bi se tam za-

poslil v okviru svobode gibanje med državami EU/EGP. Norvežan lahko biva v

Belgiji, ne pa tudi v Avstriji.

Nacionalno opozorilo v smislu SiSpor je dopustno tudi v zvezi s

tistimi državljani tretjih

držav, ki sicer izpolnjujejo kriterije v skladu z 2. in 3. odst. 96. l. SiSpor, vendar pa opozo-

rila ni možno izdati za celoten schengenski prostor, ker te osebe živijo v eni od pogodbenic

na podlagi dovoljenja za bivanje (gl. tudi 25. l. SiSpor)

6.5 Urad SIRENE

V skladu s 108. l. SiSpor vsaka pogodbena stranka dolo a službo, ki naj bi bila zadolžena

za nacionalni del Schengenskega informacijskega sistema in odgovorna za njegovo nemo-

teno delovanje.

Primer: V Nem iji je ta služba nameš ena v Zveznem kriminalisti nem uradu.

Omenjena služba – imenovana Urad SIRENE (Supplementary Information Request at the

National Entry) – je pristojna za posredovanje dopolnilnih informacij glede oseb in stvari,

za katere je bilo izdano opozorilo v SIS-u. V tem smislu ta služba prevzema vse naloge

pridobivanja in usmerjanja informacij, pa tudi koordiniranja, torej vse naloge v zvezi z tirali-

nim poizvedovanjem v okviru SIS-a in je glavni sogovornik za ostale Urade SIRENE kot

tudi za druge nacionalne službe.

Dejavnost uradov SIRENE je znotraj pogodbenih strank urejena v SIRENE-priro niku, ki

je že objavljen (Ur. l. ES C 38 str. 1 z dne 17.02.2003).

Mejna policija in evropsko azilno pravo

7. Mejna policija in evropsko azilno pravo

7.1 Splošno

V preteklih 20 letih in zlasti po letu 1990 je zato iš e v evropskih državah iskalo vse

ve tujcev. UNHCR trenutno (v za etku 2003) po vsem svetu beleži okoli 19,8 mili-

jonov beguncev, od katerih se jih približno 4,85 milijonov zadržuje v Evropi. Poleg

ljudi, ki so zbežali pred politi nim pregonom, vojno, državljanskimi vojnami ali drugimi

nevarnostmi za telo ali življenje posameznika, pa jih je milijone prišlo v Evropo tudi

zaradi ekonomske stiske, z namenom tukaj poiskati lepšo prihodnost. Vpri o tovrst-

nega pritiska priseljevanja in ukinitve osebnih kontrol na ve ini notranjih meja EU se

je izkazalo, da zgolj izvajanje nacionalnih ukrepov ne zadostuje za u inkovito obvla-

dovanje begunske in priseljevalne problematike. V okviru EU je bilo zato potrebno

sprejeti skupne ukrepe na podro ju priseljevanja, azilnega in begunskega pra-

va. Že z Maastrichtsko pogodbo je bila na podlagi sodelovanja na podro ju pravo-

sodja in notranjih zadev (tretji steber EU) vzpostavljena v ta namen potrebna podla-

ga. V okviru tega sodelovanja so države EU naredile prve korake k uvedbi skupnih

norm na podro ju azilnega in begunskega prava in sprejele ve pravnih aktov v okvi-

ru „tretjega stebra“. Poleg tega so države EU na mednarodni ravni izdelale t.i. Dub-

linski sporazum (gl. 3.4.4) in ga uveljavile leta 1997.

Od uveljavitve Amsterdamske pogodbe, dne 01.05.1999, je EU pristojna za spreje-

manje obvezujo ih pravnih norm (uredb in direktiv) na podro ju azilnega in begun-

skega prava. Harmonizacija evropskega azilnega in begunskega prava je trenutno v

polnem teku. Prvi pravni akti v skladu z novimi pristojnostmi (1. in 2. odst. 63. l.

PES) so že bili sprejeti, drugi sledijo v kratkem. Posebnega pomena je ured-ES-

343/2003 z dne 18.02.2003 (Ur.l.EU št. L 50 str. 1 z dne 25.02.2003 [v praksi imeno-

vana „Dublin II“]), ki stopa na mesto Dublinskega sporazuma in prvi na podlagi

prava EU vzpostavlja kriterije in mehanizme za dolo itev držav lanic EU, odgovornih

za reševanje prošenj za azil, vloženih eni od držav lanic EU s strani državljanov tret-

jih držav.

7.2 Mednarodnopravne podlage evropskih pravnih dolo b na pod-

ro ju azila in beguncev

7.2.1 Ženevska konvencija o statusu beguncev

Ženevska konvencija (ŽK) je najpomembnejša pravna norma na podro ju begun-

cev. Do sedaj je h konvenciji pristopilo 144 držav pogodbenic, med njimi vse države

EU, EGP in Švica. ŽK skupaj s EK P (gl. 1.3 in 7.2.3) predstavlja skupno in najpo-

membnejšo zahtevo po harmonizaciji azilnega in begunskega prava na ravni EU.

ŽK ureja pravni status politi no preganjanih beguncev v državah sprejemnicah.

Begunec v smislu Ženevske konvencije je vsakdo, ki je zapustil svojo dr-

žavo zaradi utemeljenega strahu pred pregonom na podlagi svoje rase,

religije, nacionalne pripadnosti, pripadnosti dolo eni družbeni skupi-

ni ali zaradi svojega politi nega prepri anja (gl. št. 2 A 1. l. ŽK).

Mejna policija in evropsko azilno pravo

Ženevska konvencija držav pogodbenic ne obvezuje k sprejemanju beguncev, tem-

ve zgolj k upoštevanju pravic, ki jih konvencija opredeljuje v primeru, ko država

sprejme begunca. ŽK potemtakem ne ureja pravice do azila, temve pravico v azi-

lu. Sicer pa ŽK vsebuje še eno na elo ( t.i. „non-refoulement“ ali na elo nevra a-

nja), ki državam pogodbenicam prepoveduje, da bi begunca odstranile ali ga na

meji na podlagi zavrnitve vstopa vrnile v tisto državo, kjer je preganjan. V koli-

kor pride begunec na državno mejo ali državno ozemlje pogodbenice in le-ta ne naj-

de varne tretje države, ki bi bila pripravljena begunca sprejeti, je pogodbenica dolžna

beguncu dovoliti zadrževanje. ŽK nadalje prepoveduje kaznovanje protipravnega

vstopa, m.dr. e begunec prihaja neposredno z obmo ja, na katerem sta bila zaradi

politi nega pregona ogrožena njegovo življenje ali njegova svoboda. V skladu z dolo-

bami ŽK mora država, ki je odobrila azil politi no preganjanemu beguncu, le-temu

izdati potno listino za begunce. To listino vse države pogodbenice priznavajo kot

nadomestno potno listino. ŽK ne velja za begunce, ki so na begu zaradi razlogov,

ki niso politi ne narave. Vojni begunci, begunci zaradi državljanskih vojn in be-

gunci zaradi revš ine potemtakem na eloma ne spadajo v okvir Ženevske konven-

cije.

Primeri za uveljavljanje na ela nevra anja (non-refoulementa) v skladu s

1. odst. 33. l. ŽK v nacionalnih zakonih o tujcih: Nem ija 1. odst. 51. pa-

rag. ZTuj-D, Finska 38. l. ZTuj-FIN, Avstrija 2. odst. 57. l. ZTuj-A; Mad-
žarska 1. odst. 32. parag. ZTuj-H, Poljska 53. l. ZTuj-PL.

7.2.2 Visoki komisariat za begunce Združenih narodov - UNHCR

Visoki komisariat Združenih narodov (UNHCR = United Nations High Commissioner

for Refugées; informacije na naslovu www.unhcr.ch tudi v razli nih drugih jezikih, npr.

v nemškem jeziku www.unhcr.de ali v poljskem jeziku www.unhcr.pl) s sedežem v

Ženevi, je humanitarna in nepoliti na organizacija z nalogo zagotavljati zaš ito in

pomo beguncem po vsem svetu. UNHCR ima statutarno nalogo, da beguncem za-

gotavlja mednarodno pomo in iš e trajne rešitve za njihove probleme. UNHCR se

zavzema še zlasti za to, da se prepre i prisilno odstranjevanje beguncev v tiste drža-

ve, v katerih posameznik lahko pri akuje politi en pregon (na elo nevra anja oz.

non-refoulement). Poleg tega UNHCR bdi nad tem, da države pogodbenice upošte-

vajo pravne norme opredeljene v konvenciji. Trenutno UNHCR skrbi za pribl. 19,8

milijonov beguncev, ima 268 birojev v 114 državah ter zaposluje pribl. 5200 usluž-

bencev. Poleg tega so sodelavci UNHCR neposredno aktivni v samih begunskih cen-

trih.

V skladu s 35. l. ŽK so pogodbenice konvencije dolžne sodelovati z UNHCR. Drža-

ve so dolžne UNHCR v primerni obliki posredovati zaprošene informacije in statisti -

ne podatke v zvezi s položajem beguncev, izvajanjem ŽK in v zvezi z uveljavljenimi

zakoni, uredbami in upravnimi predpisi na podro ju begunske problematike

7.2.3 Evropska konvencija o lovekovih pravicah

Evropska konvencija o lovekovih pravicah z dne 04.11.1950 (EK P) vztrajno

pridobiva na pomenu v okviru evropskega begunskega prava.

3. l. EK P vsebuje posebno zaš ito pred odstranjevanjem:

Mejna policija in evropsko azilno pravo

„Nih e ne sme biti podvržen mu enju ali ne loveškemu ali

poniževalnemu ravnanju ali kazni."

Prepoved mu enja, ne loveškega ali poniževalnega ravnanja ali kazni vklju uje tudi

dolžnost držav pogodbenic EK P, da ne smejo biti udeležene pri tovrstnem obravna-

vanju posameznika. To pomeni, da ne sme biti nih e izro en ali odstranjen ali na

meji zavrnjen v državo, v katerem bi mu grozilo tako ravnanje.

Primeri za uveljavljanje EK P v nacionalnih zakonih o tujcih: Nem ija 4.

odst. 53. parag. ZTuj-D, Finska 38. l. ZTuj-FIN, Avstrija 1. odst. 57. l.

ZTuj-A; Madžarska 1. odst. 32. parag. ZTuj-H, Poljska 53. l. ZTuj-PL.

Prepoved odstranjevanja, izro anja itd. v skladu s 3. l. EK P ima absolutno velja-

vo. Na ta na in so zaš iteni tudi storilci kaznih dejanj na begu, ki niso na begu zaradi

politi nih razlogov ali zaradi strahu pred vojno, bedo itd..

Primer: Sudanski državljan zakrivi v Sudanu ve tatvin. V skladu z islam-

skim pravom se v Sudanu za tatvino storilcu odseka desna roka. V skladu

z evropskim (ali zahodnjaško-krš anskim) pravnim pojmovanjem predstav-

lja kazen v obliki pohabljenja ne loveško kazen. Sudanskega državljana

potemtakem v skladu s 3. l. EK P ne bi smeli izro iti ali odstraniti v nje-

govo mati no državo.

7.2.4 Evropski sporazum o odpravi obveznosti vizuma za begunce

Države podpisnice sporazuma, za katerega je dal pobudo Evropski svet, so:

Belgija, Danska, Nem ija, Finska, Francija, Združeno kraljestvo, Irska, Islandija, Itali-

ja, Liechtenstein, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Romuni-

ja, Švedska, Švica, Španija in eška republika. Vendar pa sta Francija leta 1986 in

Združeno kraljestvo februarja 2003 razveljavila dolo ene delne obveznosti iz tega

sporazuma (v zvezi s sporazumom, državami pogodbenicami, zadržki in delnimi raz-

veljavitvami glej tudi www.coe.int).

S tem sporazumom so se pogodbenice obvezale, da bodo beguncem, ki imajo svoje

obi ajno prebivališ e na državnem ozemlju ene od držav pogodbenic, dovolile vstop

in izstop brez vizuma. Predpogoj je, da imajo take osebe veljavno potno listino v

skladu z Ženevsko konvencijo ali Londonskim sporazumom z dne 15.10.1946 in

njihovo bivanje ni daljše od treh mesecev. Država pogodbenica, ki je beguncu izdala

potno listino, je prav tako dolžna ponovno sprejeti begunca. Obveznost ponovnega

sprejema velja tudi takrat, ko je potekla asovna veljavnost upravi enosti do povra-

tka, ki je vnesena v potno listino. Svoboda vizuma za imetnike potnih listin ima nepo-

sredno veljavo (self-executing).

Primer: Ira an, ki živi na Norveškem ima potno listino za begunca v smislu

Ženevske konvencije, ki jo je izdali pristojni norveški organ. Rad bi za ne-

kaj dni obiskal svoje prijatelje v Pragi. Ker je eška republika pogodbenica

Sporazuma o odpravi obveznosti vizuma za begunce, Ira an za vstop v

eško republiko ne potrebuje vizuma.

Prestop zunanje meje EU brez vizuma v skladu s tem sporazumom ne omejujejo niti

dolo be ured-ES 539/2001 (gl. 3. l. ured-ES 539/2001).

Mejna policija in evropsko azilno pravo

7.3 Azilne pravne dolo be uredbe ES 343/2003 ter Dublinskega spo-

razuma

7.3.1 Splošno

Cilj ured-ES 343/2003 in Dublinskega sporazuma je, da je za reševanje prošnje za

azil državljana tretje države pristojna najmanj in isto asno zgolj ena sama država

pogodbenica. Na podlagi tega naj bi bile prepre ene zlasti dvojne ali ve kratne vloge

za azil v razli nih državah EU. V skladu z dolo bami 1. odst. 3. l. uredbe in 1. odst.

3. l. Dublinskega sporazuma se države lanice obvezujejo, da bodo obravnavale

vsako prošnjo za azil, ki bo vložena na državnem ozemlju ali na državni meji ene od

pogodbenic.

Dublinski sporazum je bil dne 01.09.1997 uveljavljen za 12 držav EU, nato

01.10.1997 za Švedsko in Avstrijo in kon no dne 01.01.1998 za Finsko, tako da se-

daj velja v vseh državah EU. Na podlagi sporazuma med EU in državami EGP Islan-

dijo in Norveško (Ur. l. ES št. L 93 str. 40 z dne 03.04.2001), se dolo be Dublinske-

ga sporazuma od 03.04.2001 dalje izvajajo tudi v teh državah.

Dolo be Dublinskega sporazuma so podobne dolo bam na podro ju azilnega posto-

pka, ki jih povzema SiSpor (gl. 28. l. in nadaljnje lene SiSpor). Med schengenskimi

pogodbenicami je bil sprejet dogovor, da se po uveljavitvi Dublinskega sporazuma

azilno-pravnih dolo b SiSpor ne bo ve uporabljalo (Protokol iz Bonna).

Države EU/EGP pa so zelo nezadovoljne s prakti nim u inkom Dublinskega spora-

zuma. Predpisi glede dolo anja pristojnosti v skladu z Dublinskim sporazumom nam-

re kažejo številne pomanjkljivosti. Po neki študiji, izvedeni za leti 1998 in 1999 je bilo

v EU v omenjenem asovnem razdobju registriranih 655.204 vloženih prošenj za azil.

Na podlagi Dublinskega sporazuma je bilo posredovanih zgolj 39.521 zaprosil za

prevzem, od katerih jih je bilo 24.588 akceptiranih. Konec koncev pa je bilo realizira-

nih le 10.988 predaj v pristojno »Dublinsko državo«. To pa predstavlja zgolj 1,7 % v

primerjavi s skupnim številom vloženih prošenj za azil.

Zaradi tega naj bi Dublinski sporazum nadomestil pravni akt EU, ki bi odpravil slabos-

ti sporazuma. Dne 17.03.2003 je bila tako uveljavljena ured-ES 343/2003 z dne 18.

februarja 2003 glede dolo itve kriterijev in mehanizmov za dolo itev držav lanic od-

govornih za reševanje prošenj za azil vloženih v eni od držav lanic EU s strani drža-

vljanov tretjih držav, (Ur. l. ES z dne 25.02.2003 št. L 50 str. 1). V skladu z 29. l.

ured-ES je uporabljiva le v zvezi s tistimi prošnjami za azil, ki so bile vložene po

01.09.2003.

Ker pa Danska ni vezana na pravne akte iz Naslova IV PES in se ni odlo ila ured-ES

343/2003 uveljaviti v svojem notranjem pravu (gl. 5.3), v odnosu do Danske še na-

dalje velja Dublinski sporazum. Enako velja za Islandijo in Norveško, ki sicer na

podlagi sporazuma z EU uporabljata dolo be Dublinskega sporazuma, vendar prav

tako nista vezani na dolo be ured-ES 343/2003.

Dublinski sporazum spada med pravne predpise, ki jih morajo obvezno prevzeti pris-

topne lanice EU. Le-te bodo torej po njihovem pristopu k EU (predvidoma do

Mejna policija in evropsko azilno pravo

100

01.05.2004), dolžne v odnosu do Danske, Islandije in Norveške izvajati in uporabljati

dolo be Dublinskega sporazuma. V odnosu do drugih držav velja ured -ES 343/2003.

Primer: Državljana e enije organizacija za tihotapljenje ljudi ez mejo s

ponarejenimi dokumenti spravi preko Rusije najprej v Kopenhagen (Dan-

ska). Od tam naprej z trajektom odpotuje na Poljsko, kjer vloži prošnjo za

azil. Vprašanje pristojnosti za izvedbo azilnega postopka je potrebno dolo-

iti izklju no na podlagi Dublinskega sporazuma.

Ured-ES 343/2003 v svojem bistvu pravzaprav prevzema dolo be Dublinskega spo-

razuma, kakopak z nekaterimi pomembnimi modifikacijami. Pri tem so bili oprav-

ljeni tudi nekateri poizkusi pojasnjevanja tistih segmentov, ki so bili v okviru razlage

posameznih dolo b Dublinskega sporazuma do tega trenutka sporni. Nove so pri tem

vsekakor izboljšane dolo be glede obravnavanja mladoletnikov in v zvezi z enot-

nostjo družine.

7.3.2 Dolo be glede pristojnosti

7.3.2.1 Splošno

Ured-ES 343/2003 in Dublinski sporazum vsebujeta obvezujo e kriterije, v skladu s

katerimi se dolo a pristojnost za izvajanje azilnega postopka. Vendar pa navedena

pravna akta ne opredeljujeta pogojev za sprejem ali zavrnitev prošnje za azil; v ta

namen so predvideni drugi pravni akti (gl. 7.4).

Ugotavljanje pristojnosti je praviloma naloga vsakokratnega centralnega nacional-

nega azilnega organa - npr. v Nem iji je to Zvezni urad za priznanje tujih beguncev

(»Bundesamt für die Anerkennung ausländischer Flüchtlinge« oder BAFl). Lahko pa

se države na bilateralni ravni medsebojno dogovorijo o poenostavljenem postopku za

posredovanje in reševanje prošenj za sprejem ali ponovni sprejem azilantov (23. l.

ured -ES 343/2003), za katerega pa so lahko pristojni tudi mejni organi.

Tako med Nem ijo ter Dansko, Avstrijo in Švedsko obstajajo ustrezni dogovori, v

skladu s katerimi so v primerih, ko je prosilec za azil prijet v obmejnem pasu, po tem,

ko je nedovoljeno vstopil v državo, za obravnavanje in reševanje prošenj pristojni

nemška mejna policija in njeni partnerji v navedenih državah. Mejna policija mora v

tem primeru izvesti popolno preveritev pristojnosti v skladu z ured-ES-343/2003

ali v skladu z Dublinskim sporazumom.

Ured-ES 343/2003 v skladu z 2. l. zajema zgolj tiste prosilce za azil, ki niso držav-

ljani ene od držav lanic EU, podobno tudi Dublinski sporazum, ki v skladu s t . a) 1.

l. sporazuma velja samo za tiste osebe, ki niso pripadniki ene od držav lanic.

„Prošnja za azil“ v smislu uredbe 343/2003 je prošnja, ki jo je vložil državljan tretje

države, in ki jo je mo razumeti kot zaprosilo za mednarodno zaš ito s strani dolo e-

ne države lanice EU v smislu Ženevske konvencije. Vsako zaprosilo za mednarodno

zaš ito se smatra kot prošnja za azil, razen v primeru, ko državljan tretje države izre-

cno zaproša za zagotovitev zaš ite druga ne narave (npr. zaš ita pred posledicami

naravne katastrofe, zaš ita pred oboroženim konfliktom, e prizadeta oseba izrecno

uveljavlja dejstvo, da ni begunec v smislu ŽK), za katero je tudi dejansko mogo e

zaprositi na poseben na in. Kot prošnjo za azil v smislu uredbe je potrebno v tem

Mejna policija in evropsko azilno pravo

101

smislu razumeti tudi že

zaprosilo za zaš ito, naslovljeno na mejnopolicijske or-

gane

To velja ne glede na možno dolo bo nacionalnega prava, ki predvideva, da je

poleg tega potrebno vložiti formalno zaprosilo pri pristojnem organu, ki odlo a o pro-

šnji za azil.

7.3.2.2 Pregled in pojasnila dolo b glede pristojnosti

(Poenostavljen) pregled se ravna v skladu z ured-ES 343/2003, Dublinski spora-

zum pa se omenja zgolj kot dopolnitev. Dolo be glede pristojnosti za reševanje pro-

šenj za azil so opredeljene v 5. – 13. l. ured-EGS343/2003 (in v 4.- 9. l. DS).

Država lanica EU je na eloma pristojna za reševanje prošnje, e so izpolnjeni nas-

lednji pogoji. V skladu z 1. odst. 5. l. (2. odst. 3. l. DS) je potrebno kriterije upošte-

vati v navedenem vrstnem redu.

1. e je prosilec za azil mladoletna oseba brez spremstva (neporo ena,

mlajša od 18 let), je v skladu s 6. l. uredbe pristojna tista država lanica, v

kateri zakonito biva družinski lan osebe, v kolikor je to v interesu mladole-

tnika. e ni prisoten nih e od družinskih lanov (o e, mati ali skrbnik), je

pristojna tista država EU, v kateri je mladoletnik podal prošnjo za azil (v
DS manjka ustrezna dolo ba).

2. e ima prosilec za azil družinskega lana – ne glede na to, ali je družina

obstajala že v izvorni državi – ki mu je bila kot beguncu odobrena pravica

bivanja v eni od držav lanic, je ta država lanica pristojna za reševanje

prošnje za azil, v kolikor prizadeta oseba to želi (7. l. uredbe, podobno kot
4. l. DS).

3. e ima prosilec za azil družinskega lana v eni od držav lanic, kjer

mu v postopku na podlagi vložene prošnje za azil še ni bila izdana meri-

torna odlo itev, je ta država lanica v skladu z 8. l. uredbe pristojna za

reševanje prošnje za azil, v kolikor prizadeta oseba to želi (DS ne vsebuje
ustrezne dolo be).

Družinski lani v smislu uredbe so zakonski partnerji, pod posebnimi pogoji tudi

drugi stalni partnerji, mladoletni otroci, pri neporo enih mladoletnih osebah pa tudi

o e, mati ali skrbnik - gl. t . i) 2. l. uredbe.

Družinski lani v smislu Dublinskega sporazuma so zakonski partner in neporo-

eni mladoletni otroci, mlajši od 18 let. Ustrezno velja ta dolo ba tudi, e zaprosi za

azil mladoletna oseba, mlajša od 18 let, eden od staršev pa je že pridobil status azi-

lanta v eni od t.i. »dublinskih držav«.

Primer 1: Z letalom iz Lizbone prileti iranski državljan in na vstopni kontroli

zaprosi za azil. Njegova žena ima v Nem iji status begunke v smislu Že-

nevske konvencije in živi v Stuttgartu. Pristojna je Nem ija.

Primer 2: Tujec na nedovoljen na in preko Nem ije pripotuje v Švico. V

smislu izvajanja švicarskih pravnih predpisov glede državljanov tretjih dr-

žav in Sporazuma o vra anju oseb med Nem ijo in Švico, je oseba vrnje-

Mejna policija in evropsko azilno pravo

102

na nemškim mejnim organom. Zdaj oseba v Nem iji zaprosi za azil. Pri

tem je ugotovljeno, da 17-letni sin te osebe kot begunec v smislu Ženev-

ske konvencije živi v Franciji. Pristojna je Francija.

4. Prosilec za azil ima veljavno dovoljenje za bivanje ali veljavni vizum

ene od držav lanic EU (9. l. uredbe, 5. l. DS).

Primer: Letališ e Düsseldorf. Z letalom iz Skopja/Makedonija prileti na

vstop albanski državljan in zaprosi za azil. Pri sebi ima veljavni schengen-

ski vizum, ki ga je izdalo nizozemsko veleposlaništvo v Skopju. V skladu z

2. odst. 9. l. uredbe (2. odst. 5. l. DS) je pristojna Nizozemska.

Vizum mora biti v trenutku vstopa na ozemlje držav lanic (še) veljaven. Dejstvo, da

je oseba prestopila mejo s ponarejenim potnim listom, pri tem ne igra vloge. Ponare-

jeni vizumi ali dovoljenja za bivanje so izklju eni kot elementi navezovanja v skladu z

2. odst. 9. l. ured-EU 343/2003, ne pa tudi vizumi ali dovoljenja za bivanje, ki so bili

pridobljeni s prevaro, namre s predložitvijo ponarejenih listin (gl. 5. odst. 9. l. ured-

be, ustrezna izrecna dolo ba manjka v DS). Država lanica, ki je bila prevarana, je

dolžna krivdo pripisati sami sebi.

Konkuren no prisotnost ve vizumov ali dovoljenj za bivanje urejajo dolo be 2.-3.

odst. 9. l. uredbe in 3. odst. 5. l. DS. V skladu s 4. odst. 9. l. uredbe (4. odst. 5. l.

DS) tudi manj kot dve leti prete ena dovoljenja za bivanje ali manj kot šest mesecev

prete eni vizumi, na podlagi katerih je prosilec za azil lahko vstopil na ozemlje EU,

pomenijo pristojnost države izdajateljice, dokler imetnik v vmesnem asu ni zapustil

ozemlja EU. V primeru, da gre za dokumente, katerih veljavnost je potekla že dlje

asa, se v skladu z 4. odst. 9. l. uredbe utemelji pristojnost tiste države lanice EU,

v kateri je bila vložena prošnja za azil.

5. Prosilec za azil je preko zunanje meje EU ilegalno vstopil v eno od dr-

žav lanic EU (1. odst. 10. l. uredbe; 6. l. DS).

V skladu s 1. odst. 10. l. uredbe (6. l. DS) je pristojna država prvega vstopa.

Primer: Po pristopu Poljske k EU ukrajinski državljan na nedovoljen na in

potuje preko Poljske v Nem ijo, potem naprej v Belgijo in tam zaprosi za

azil. Belgijski organi, ga lahko vrnejo poljskim, saj je Poljska pristojna v

skladu z 1. odst. 10. l.uredbe.

Poseben problem v zvezi s tem kriterijem dolo anja pristojnosti predstavlja dokazo-

vanje prestopa dolo enega dela zunanje meje dolo ene države lanice.

Pristojnost, ki se v skladu z 1. odst. 10. l uredbe utemeljuje na podlagi nezakonitega

prestopa zunanje meje EU, se kon a dvanajst mesecev (v skladu z Dublinskim spo-

razumom že šest mesecev) po dnevu ilegalnega vstopa. V kolikor dolo ena država

lanica ni, ali v skladu s 1. odst. 10. l. ni ve pristojna in v kolikor je prosilec za azil v

asu vložitve prošnje za azil oz. pet mesecev pred tem neprekinjeno najmanj pet

mesecev bival v eni od držav lanic, je za reševanje prošnje za azil pristojna ta drža-

va lanica.

Mejna policija in evropsko azilno pravo

103

6. Tujec je brez vstopnega vizuma pripotoval preko zunanje meje EU

ene od držav lanic, prošnjo za azil pa je vložil v drugi državi lanici EU, v

kateri zanj velja obveznost vstopnega vizuma (11. l. uredbe, 1. odst. 7.

l. DS).

Ta kriterij skoraj ve ne igra vloge, saj je harmonizacija viznih dolo b v pretežni meri

že bila izvedena s pomo jo ured-EG 539/2001 (gl. 5.15) – razen nekaterih posebnih

kategorij tujcev (npr. imetnikov službenih potih listov).

Primer: Državljan Gane, imetnik službenega potnega lista, preko Poljske

in Nem ije pripotuje v Francijo in tam zaprosi za azil. Pristojna je Nem ija,

saj je tujec v skladu z nemškim pravom (2. odst. 4. parag. uredbe o izvaja-

nju ZTuj-D v povezavi s 1. odst. 4. l. ured-ES 539/2001) v Nem ijo, torej

na ozemlje EU, vstopil brez vstopnega vizuma, medtem, ko zanj v Franciji

velja obveznost vstopnega vizuma.

7. V kolikor državljan tretje države zaprosi za azil v mednarodnem tranzi-

tnem delu letališ a dolo ene države lanice, je v skladu z 12. l. uredbe

ta država lanica pristojna za reševanje prošnje za azil (2. in 3. odst. 7. l.
DS).

8. V kolikor v skladu z do sedaj opredeljenimi kriteriji pristojnosti za

reševanje ni možno pripisati nobeni državi lanici, je v skladu s 13. l.

pristojna tista država lanica, v kateri je bila vložena prva prošnja za azil
(8. l. DS).

Vsaka pogodbenica si pridržuje pravico, da tujcu, prosilcu za azil, v skladu z nacio-

nalnimi pravnimi dolo bami izre e ukrep izgona in ga ob upoštevanju dolo b Ženev-

ske konvencije dejansko zavrne ali odstrani v tretjo državo (3. odst. 3. l. uredbe, 5.

odst. 3. l. DS).

Nacionalni predpisi v zvezi z državljani tretjih držav se smejo znotraj EU (oz. med

pogodbenicami DS) uporabljati samo takrat, e so usklajeni z dolo bami glede ureja-

nja pristojnosti, opredeljenimi v skladu z ured-EG 343/2003 oz. DS.

Primer: Prosilec za azil potuje iz Francije v Nem ijo in tam zaprosi za azil.

Pred odstranitvijo tujca v Francijo, ki jo gre v skladu z nemškim pravom ra-

zumeti kot varno tretjo državo, je potrebno preveriti, katera pogodbenica je

v skladu z dolo bami DS pristojna za izvedbo azilnega postopka. Zgolj v

primeru, da je za azilni postopek pristojna Francija, sme biti tujec vrnjen

francoskim varnostnim organom.

Predpisi v zvezi z državljani tretjih držav pa se lahko v razmerju do držav ne- lanic

(npr. Švica) še naprej uporabljajo brez omejitev.

Primer: Prosilec za azil pripotuje iz Švice v Nem ijo in tam zaprosi za azil.

Prosilec za azil sme biti – kot do sedaj – v smislu izvajanja nemških pred-

pisov o državljanih tretjih držav odstranjen v Švico.

Mejna policija in evropsko azilno pravo

104

7.3.2.3 Humanitarna klavzula

V skladu s 15. l. ured-ES 343/2003 lahko vsaka država lanica iz humanitarnih

razlogov, ki izvirajo predvsem iz družinskega ali kulturnega konteksta, pripomore k

združevanju družinskih lanov in drugih nesamostojnih družinskih lanov, etudi tais-

ta država EU ni pristojna v skladu s kriteriji iz uredbe. V tem primeru je ta država pris-

tojna za reševanje prošnje za azil na zaprosilo druge države lanice EU. Prizadete

osebe se morajo s tem strinjati.

7.3.2.4 Pravica lastnega vstopa

V skladu z 2. odst. 3. l. uredbe (4. odst. 3. l. DS) lahko prošnjo za azil, ki jo je vložil

državljan tretje države, rešuje vsaka država EU, etudi ta država EU ni pristojna v

skladu s kriteriji iz uredbe. Na podlagi tega zadevna država EU postane pristojna dr-

žava EU v smislu uredbe in prevzame s to pristojnostjo povezane obveznosti.

7.3.3 Nacionalna klavzula glede tretjih držav in evropske dolo be

glede pristojnosti

V skladu s 3. odst. 3. l. uredbe (5. odst. 3. l. DS) vsaka država lanica EU obdrži

pravico, da prosilca za azil, v skladu s svojimi nacionalnimi pravnimi predpisi, ob

upoštevanju dolo b Ženevske konvencije, vrne oz. odstrani v tretjo državo zunaj

EU. To je pravica in ne dolžnost. Odlo itev glede tega, ali bo prosilca za azil vrnila v

tretjo državo zunaj EU ali ga bo v skladu z ured-ES 343/2003 oz. dolo bami DS pre-

dala organom pristojne države znotraj EU, je potemtakem prepuš ena presoji po-

samezne lanice.

Primer: Organizacija za tihotapljenje ljudi po zra ni poti, ob uporabi pona-

rejenih dokumentov, pretihotapi mladoletnega begunca v Švico in nato ile-

galno preko meje v Francijo. Tam zaprosi za azil. Pristojni organi ugotovi-

jo, da njegov skrbnik, s priznanim statusom azilanta prebiva v Belgiji. Zdaj

je odlo itev Francije, ali bo begunca (mladoletna oseba brez spremstva)

vrnila v varno tretjo državo Švico ali v Belgijo, ki je v skladu s 6. l. ured -

ES 343/2003 pristojna za obravnavo prošnje za azil. Francija naj bi pri tem

še zlasti preverila, ali je v interesu mladoletnika oz. ali tudi iz humanitarnih

razlogov ne bi bilo najbolje mladoletnika združiti z njegovim skrbnikom v

Belgiji.

Država lanica svoje pristojnosti za reševanje prošnje za azil v takem primeru ne mo-

re zavrniti z argumentom, da bi država prosilka prosilca morala vrniti oz. odstraniti v

drugo tretjo državo.

7.3.4 Predaja in prevzem tujca s strani države, pristojne za izvedbo

azilnega postopka

V kolikor je posamezna država pogodbenica pristojna za reševanje prošnje za azil, je

v skladu s 16. l. in nadaljnjimi leni ured-ES 343/2003 (10. l. in nadaljnji leni Dub-

linskega sporazuma) dolžna sprejeti prosilca za azil od tiste pogodbenice,v kateri se

prosilec nahaja.

Mejna policija in evropsko azilno pravo

105

V zvezi s tem sta bila opredeljena dva na elna postopka. e je mogo e pri akovati,

da bo prosilec za azil odšel v pristojno državo prostovoljno, se mu izda dovolilnica

za prestop meje in znotraj dolo enega asovnega okvira lahko potuje sam. e pa

nasprotno obstaja verjetnost, da prosilec za azil v pristojno državo ne bo potoval sa-

mostojno, sledi predaja mejnim organom pristojne države.

e prosilec za azil v asu trajanja azilnega postopka ilegalno biva v drugi Dublinski

državi, je pristojna država prosilcu za azil dolžna dovoliti vstop (ponovni vstop v dr-

žavo) oz. povratni sprejem (1c. odst. 16. l. uredbe, 1 c. odst. 10 l., 13. l. Dublin-

skega sporazuma).

(Stari) sporazumi o prevzemu oseb, ki obstajajo med posameznimi državami pogo-

dbenicami se ne morejo uporabljati v zvezi s prosilci za azil znotraj EU, saj gre tako

pri ured-ES-343/2003 kot tudi Dublinskemu sporazumu za specialna predpisa.

7.4 Pristojnosti Evropske unije na podlagi Amsterdamske pogodbe

EU je na podlagi Amsterdamske pogodbe pridobila pristojnosti za sprejemanje pra-

vnih norm na podro ju azila in beguncev. Zaradi tega lahko EU na omenjenih pod-

ro jih izdaja uredbe ali direktive, ki se uporabljajo prednostno pred do istega trenut-

ka še veljavnimi nacionalnimi pravnimi dolo bami.

V posami nem primeru je tako EU v skladu s 63. l. PES pooblaš ena, da:

1. v soglasju z Ženevsko konvencijo ter drugimi zadevnimi pogodbami sprejema

ukrepe, ki se nanašajo na azil na naslednjih podro jih;

a) merila in mehanizmi za dolo itev držav lanic, odgovornih za reševanje pro-

šenj za azil, vloženih v eni od držav lanic s strani državljanov tretjih držav;

b) minimalni standardi za sprejem prosilcev za azil v državah lanicah;

c) minimalni standardi za priznanje statusa begunca državljanom tretjih držav;

d) minimalni standardi glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begun-

ca v državah lanicah;

2. sprejema ukrepe, ki se nanašajo na begunce in razseljene osebe na naslednjih

podro jih:

a) minimalni standardi za dodelitev za asne zaš ite razseljenim osebam iz

tretjih držav, ki se ne morejo vrniti v izvorno državo in osebam, ki sicer pot-

rebujejo mednarodno zaš ito,

b) spodbujanje uravnotežene porazdelitve bremen med državami lanica-

mi pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb ter posledic v zvezi s tem.

EU je do uveljavitve Amsterdamske pogodbe v okviru tretjega stebra sprejela kar

nekaj pravnih aktov na podro ju azilnega in begunskega prava m.dr.

Mejna policija in evropsko azilno pravo

106

odlo itev Sveta za pravosodje in notranje zadeve ES glede minimal-

nih garancij za prosilce za azil z dne 20.06.1995 (Ur. l. ES C 274 z

dne 19.09.1996),

skupno stališ e Sveta z dne 04.03.1996 v zvezi s harmonizirano upo-

rabo definicije pojma „begunec” v 1. l. ŽK (Ur. l. ES L 063 z dne

13.03.1996)

V skladu z novimi pristojnostmi za sprejemanje norm na podro ju azilnega in begun-

skega prava (prvi steber – 63. l. PES) so bili do sedaj izdani naslednji pravni akti:

ured-ES 2725/2000 (EURODAC) z dne 11.12.2000 (Ur. l. ES št. L 316

str. 1 z dne 11.12.2000); se uporablja od 15.01.2003; objavljena s stra-

ni Komisije EU Ur. l. ES št. C 5 z dne 10.01.2003)

ured-ES 407/2002 z dne 28.02.2002 (izvedbene dolo be za EURO-

DAC- Ur. l. ES št. L 62 str. 1 z dne 05.03.2002)

dir-ES 2001/55 z dne 20.07.2001 (Ur. l. ES št. L 212 z dne 07.08.2001)

ured-ES 343 /2003 (Dublin II) z dne 18.02.2003 (Ur. l. ES št. L 50 S 1 z

dne 18.02.2003)

direktiva 2003/9 z dne 27.01.2003 glede dolo itev minimalnih norm za

sprejem prosilcev za azil v državah lanicah (Ur. l. ES št. L 31 str. 18 z

dne 06.02.2003).

Trenutno so v pripravi še:

direktiva glede minimalnih standardov glede postopkov za priznanje ali

odvzem statusa begunca v državah lanicah (osnutek gl. Ur. l. ES C 291 z

dne

26.11.2002 str. 143 - 171)

direktiva glede minimalnih standardov za priznanje in status državljanov

tretjih držav ter apatridov kot beguncev ali kot oseb, ki potrebujejo medna-

rodno zaš ito v druga nem smislu (osnutek KOM/2001/0510/dokon no Ur.

l. ES C 051E z dne 26.02.2002)

uredba glede dolo itve kriterijev za dolo itev držav, ki jih je mogo e v smi-

slu njihove dolžnosti prevzema odgovornosti za reševanje prošenj za azil,

ki jo je v eni od držav lanic vložil državljan tretje države, kvalificirati kot

varne tretje države

kot tudi v zvezi z izdelavo seznama varnih evropskih

tretjih držav (osnutek KOM/2001/447/dokon no Ur. l. ES C 304E z dne

30.10.2001)

odlo itev Sveta glede dolo itve kriterijev in prakti nih modalitet za izravna-

vo finan nih neravnotežij na podlagi izvajanja direktive Sveta 2001/40/EG

o medsebojnem priznavanju odlo itev glede odstranjevanja državljanov

tretjih držav

(dokument Sveta z dne 06.02.2003 št. 6123/03 Dossier

2003/0019 (CNS).

Mejna policija in evropsko azilno pravo

107

7.5 EURODAC

Na podlagi ured-ES 2725/2000 (UR. l. ES št. L 316 str. 1 z dne 15.12.2000) je bil na

podlagi št. 1a 63. l. PES implementiran sistem za primerjavo prstnih odtisov prosil-

cev za azil in državljanov tretjih držav, ki so ilegalno vstopili v državo (EURO-

DAC). Uredba EURODAC se uporablja od 15.01.2003 (sporo ilo Komisije EU Ur. l.

ES C 005 z dne 10.01.2003, ker pred tem niso bili izpolnjeni potrebni tehni ni pogoji.

S pomo jo uredbe EURODAC naj bi bilo olajšano izvajanje Dublinskega sporazu-

ma in ured-ES 343/2003. Še zlasti na podlagi tega naj bi bila dokazana pristojnost

dolo ene države lanice EU, preko igar meje (zunanja meja EU) je prosilec za azil

pripotoval v EU.

Uredba EURODAC velja za vse države EU z izjemo Danske. Veja tudi za Islandijo

in Norveško.

Države lanice vzpostavljajo nacionalne službe (podobne uradom SIRENE v okviru

SIS) – v Nem iji to nalogo opravlja Zvezni kriminalisti ni urad.

V Luksemburgu je bila pod vodstvom Komisije EU vzpostavljena centralna enota, ki

je pristojna, da v imenu držav lanic EU upravlja s centralno podatkovno bazo prstnih

odtisov. Centralna enota je opremljena z ra unalniško podprtim sistemom za prepo-

znavanje prstnih odtisov.

Primer: Ira an iz Tur ije ilegalno pripotuje v Italijo. Pri tem ga zasa i itali-

janska mejna policija. Ker se sklicuje na pravico do azila in zaradi tega

njegova odstranitev iz države ni možna, mu odvzamejo prstne odtise njega

pa napotijo v azilni dom v Italiji. Toda Ira an bi raje zaprosil za azil v Belgi-

ji, ker tam že bivajo njegovi sorodniki. Ilegalno prepotuje notranje meje EU,

vstopi v Belgijo in tam ponovno zaprosi za azil. Belgijskim organom izjavi,

da je s pomo jo ponarejenih dokumentov pripotoval z letalom iz Tur ije.

Belgijski organi mu odvzamejo prstne odtise in s pomo jo sistema EURO-

DAC ugotovijo, da je Ira an pripotoval preko Italije. Na ta na in je dokaza-

na pristojnost Italije. Ira an je predan Italiji.

Potrebno je nemudoma odvzeti in takoj posredovati centralni enoti prstne

odtise

- vsakega prosilca za azil, starega najmanj 14 let

- vsakega tujca, starega najmanj 14 let, ki je bil s strani pristojnih kontrol-

nih organov prijet v zvezi z ilegalnim prestopom državne meje te države

lanice v okviru kopnega, morskega ali zra nega prometa, prihajajo iz

tretje države in ni bil zavrnjen (oz. vrnjen/odstranjen)

- poleg tega so lahko centralni enoti posredovani tudi prstni odtisi vsakega

tujca, starega najmanj 14 let, ki se ilegalno zadržuje oz. biva v eni od dr-

žav lanic, z namenom, da se preveri, ali je oseba morebiti že predhodno

v kateri od drugih držav zaprosila za azil.

Mejna policija in evropsko azilno pravo

108

Uredba EURODAC zagotavlja osebam, katerih podatki se obdelujejo, obširne pravi-

ce, m.dr. pravico do odškodnine v primeru nezakonite obdelave podatkov ali drugih

ravnanj, ki bi nasprotovale dolo bam uredbe EURODAC.

Mejna policija in evropsko azilno pravo

109

Ilustracije

110

Ilustracije

Trije stebri Evropske unije

Evropska unija

Pravna podlaga:

PEU, velja od 01.11.1993

verzija v skladu s

Pogodbo iz Nice

Organ: Evropski svet predsednikov vlad

1. steber

Evropske skupnosti

- Evropska skupnost (ES)

pravna podlaga PES

- Evropska skupnost za

premog in jeklo (ESPJ)

- Evropska atomska skup-

nost (EURATOM)

organi:

Evropski parlament,

Komisija, Svet,

Sodiš e

pravni akti:

- direktive

- uredbe

- odlo be

- priporo ila

- mnenja

(249. l. PES)

- sklepanje mednarodno-

pravnih pogodb

(med drugim PEGP, Pridružit-

veni sporazum s Tur ijo, Ev-

ropski sporazumi z državami

JVE, Sektorski sporazum s

Švico)

2. steber

Skupna zunanja in

varnostna politika

1., 11. – 28. l. PEU

organi:

Svet

oblike ravnanja/

pravni akti:

m.dr.

- skupni ukrepi

- skupna stališ a

- sklepi

(12. l. PEU)

3. steber

Sodelovanje na podro ju

pravosodja in notranjih

zadev

1., 29. – 42. l. PEU

(po Amsterdamski pogodbi

pravzaprav zgolj še

sodelovanje policijskih in pra-

vosodnih organov na podro ju

kazenskih zadev)

organi:

Svet

oblike ravnanja/

pravni akti:

- skupna stališ a

- okvirni sklepi

- sklepi

(34. l. PEU)

- priprava konvencij, ki jih pri-

poro i v sprejetje državam

lanicam

Literatura na podro ju tujskega, azilnega in evropskega prava

111

Literatura s podro ja tujskega,

azilnega in evropskega prava

Nem ija

- Schmid/Bartels

Handbuch

zum

Dubliner

Übereinkommen

ISBN 3-7083-0000-9

- Calliess/Ruffert

Kommentar zum EU-Vertrag und EG-

Vertrag, 2. Auflage

ISBN 3-472-04810-7

- Hailbronner, Kay

Ausländerrecht, Loseblattkommentar

ISBN 3-8114-8750-7

- Huber

Handbuch

des

Ausländer

und

Asylrechts,

Loseblattkommentar

ISBN 3-4063-7788-2

- Oppermann, Europarecht

2. Auflage

ISBN 3-406-39679-8

- Renner, Ausländerrecht

Kommentar, 7. Auflage

ISBN 3-4064-4997-2

- Schwarze

EU-Kommentar

ISBN 3-7890-6323-1

- Westphal/Stoppa

Ausländerrecht für die Polizei. 2. Au-

flage

ISBN 3-00-007712-X

Združeno kraljestvo

- Guild, Elspeth

Moving the Borders of Europe

(inaugural lecture), Publikaties van de

Faculteit der Rechtsgeleerdheid, Kat-

holieke Universiteit Nijmegen

Nizozemska

- Brouwer, Catz, Guild

Immigration, Asylum and Terrorism

ISBN 90-71478-72-6

Avstrija

- Schindler /Widermann/Wimmer

Fremdenrecht, Loseblattkommentar

ISBN 3-85131-185-X

- Hummer/Obwexer

Österreich in der Europäischen Union,

Band 3, Schengener Übereinkommen,

Zusammenarbeit in den Bereichen

Justiz und Inneres

ISBN 3-7046-0817-3

Slovenija

- Burian, Dušan

Schengen v praksi

ISBN 961-6043-10-2

Madžarska

- Masika Edit, Harmati Gergely

Egyseges Belbiztonsagi Es Jogi Ter-

seg Europaban

ISBN 963 03 8152 4

Literatura na podro ju tujskega, azilnega in evropskega prava

112

Seznam uporabljenih kratic

113

Seznam uporabljenih kratic

Avstrija

AufenthG-EWG

nemški Zakon o vstopu in bivanju državljanov EGS »Gesetz über

die Einreise und Aufenthalt von Staatsangehörigen der Mitglied-

staaten der EWG«

AZRG

nemški Zakon o centralnem registru tujcev »Ausländerzentral-

registergesetz«

Belgija

BAFL

nemški Zvezni urad za priznanje tujih beguncev »Bundesamt für

die Anerkennung ausländischer Flüchtlinge«

BGBl

nemški Zvezni uradni list »Bundesgesetzblatt«

BGSG

nemški Zvezni zakon o mejni zaš iti »Bundesgrenzschutz-

gesetz«

BNL

države Beneluksa (Belgija, Nizozemska, Luksemburg)

BVerfG

nemško zvezno ustavno sodiš e »Bundesverfassungsgericht«

BVerfGE

zbirka sodnih odlo b nemškega zveznega ustavnega sodiš a
»

Entscheidungssammlung des Bundesverfassungsgerichts«

Švica

eška republika

C.SIS

Central Schengen Information System (centralni Schengenski

informacijski sistem)

len

Zvezna republika Nem ija

dir-ES

direktiva Evropske skupnosti

Danska

Dublinski sporazum

Dublin II

nadaljevalni pravni akt Dublinskega sporazuma

Španija

EAS

Evropska atomska skupnost

EFTA

Evropsko združenje za svobodno trgovino (»European Free Tra-

de Association«)

EGP

Evropski gospodarski prostor

EGS

Evropska gospodarska skupnost

EK P

Evropska konvencija o varstvu lovekovih pravic in temeljnih

svoboš in

Evropski parlament

Evropska skupnost

ESPJ

Evropska skupnost za premog in jeklo

Evropska unija

Seznam uporabljenih kratic

114

EURATOM

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo

EURODAC

Evropski daktiloskopski informacijski sistem

Europol

Evropski policijski urad (v Den Haag-u)

EUSod

Evropsko sodiš e

EUSod P

Evropsko sodiš e za lovekove pravice (pri Evropskem svetu)

EUSod1

Evropsko sodiš e prve stopnje

ured-EUVisa

Uredba-EG 539/2001 o viznem režimu za tretje države

Francija

FIN

Finska

nemška ustava »Grundgesetz«

gl.

glej

Gr ija

Madžarska

Italija

idr.

in drugo

Islandija

itd.

in tako dalje

izd.

izdaja

Kazenski zakonik

Luksemburg

m.dr.

med drugim

Norveška

NJW

nemški pravni tednik »Neue Juristische Wochenschrift«

Nizozemska

npr.

na primer

N.SIS

National Schengen Information System (nacionalni Schengenski

informacijski sistem)

nemška ustava

NVwZ

nemški asopis o upravnem pravu »Neue Zeitschrift für

Verwaltungsrecht«

odst.

odstavek

Seznam uporabljenih kratic

115

Portugalska

PAPNZ

pravni akt s podro ja pravosodja in notranjih zadev (III. steber

EU)

PEAS

Pogodba o evropski atomski skupnosti

PEGP

Pogodba o evropskem gospodarskem prostoru

PES

Pogodba o Evropski skupnosti

PEU

Pogodba o Evropski uniji

Poljska

pribl.

približno

PrZTuj-D

Pravilnik

izvajanju

nemškega

Zakon

tujcih

Durchführungsverordnung zum Ausländergesetz«

pravna zadeva

Švedska

SiSpor

Schengenski izvedbeni sporazum (tudi Schengenska konvencija)

– Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14.

junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks,

Zvezne republike Nem ije in Francoska republike o postopni od-

pravi kontrol na skupnih mejah

SIRENE

Supplementary Information Request at the National Entry

SIS

Schengenski informacijski sistem

SKN

Skupno konzularno navodilo

SLO

Slovenija

sod.

sodba

SPNZ

sodelovanje na podro ju pravosodja in notranjih zadev

SPS

sklep pridružitvenega sveta

str.

stran

SVE

srednja in vzhodna Evropa

SZVP

Skupna zunanja in varnostna politika Evropske unije

št.

številka

t .

to ka

t.i.

tako imenovan

UNHCR

United Nations High Commissioner for Refugees oz. Visoki ko-

misariat Združenih narodov za begunce

ured-ES

Uredba Evropske skupnosti

ured-VisaEU

ured-ES 539/2001 o obveznosti vizuma za tretje države

Ur. l. EU

Uradni list Evropske unije

Ur. l. ES

Uradni list Evropske skupnosti (do 31.01.2003)

Seznam uporabljenih kratic

116

Zbr.

Uradna zbirka sodnih odlo b EUSod

ZMPP

nemški Zakon o mednarodni pravni pomo i

ZPO

Zakon o pravdnem postopku »Zivilprozessordnung« z dne

31.01.1877

ZTuj-A

avstrijski zakon o tujcih

ZTuj-D

nemški zakon o tujcih

ZTuj-FIN

finski zakon o tujcih

ZTuj-H

madžarski zakon o tujcih

ZTuj-PL

poljski zakon o tujcih

ZTuj-FIN

finski zakon o tujcih

ZTuj-SLO

slovenski zakon o tujcih

Zv.

zvezek

ŽK

Konvencija o statusu beguncev ali Ženevska konvencija

Avtorja

117

Avtorja

Prvi policijski komisar v Zvezni mejni zaš iti

diplomirani upravni organizator

Glavni policijski komisar v Zvezni mejni

zaš iti

diplomirani upravni organizator

Volker Westphal, roj. 1954 in Edgar Stoppa, roj. 1961, sta u itelja strokovnih predmetov na Šoli

Zvezne mejne zaš ite v Lübecku in sta odgovorna za usposabljanje mejnopolicijskih uradnikov na

nacionalni in mednarodni ravni. Obema avtorjema sta pri opravljanju razli nih funkcij v Zvezni

mejni zaš iti pridobila dolgoletne prakti ne izkušnje. Njuno specialno podro je predstavljajo tuj-

sko, azilno in evropsko pravo s svojimi nacionalnimi in mednarodnimi komponentami. Oba avtorja

sta tako znotraj Zvezne mejne zaš ite kot v širšem pogledu poznana zaradi svojih številnih objav

(knjig, komentarjev, strokovnih prispevkov), še zlasti pa zaradi svoje knjige „Tujsko pravo za mej-

no policijo“, ki je izšla leta 2001 v 2. izdaji.

Kontaktni naslov (v angleškem ali nemškem jeziku)

vowestphal@t-online.de

edgar.stoppa@bgs.bund.de

Homepage

www.westphal-stoppa.de

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Z jednostkami za pan brat
Czy rekrutacja pracowników za pomocą Internetu jest
8 Dzięki za Pamięć
rodzaje wi za
Co to za owoc
za szybko www prezentacje org
PRAWO PRACY Wynagrodzenie za prace
Leczenie za pomocą MIBG
System euro za i przeciw, System EURO – za i przeciw
za co kocham www prezentacje org
Dowody za obiektywno¶ci± ewolucji z zakresu morfologii porównawczej 1 cz
krs form za
Dla wyjeźdżających za granice
a a q odpowiedzialność za działania syna pod wladzą lub niewolnika
K Łapiński, Godziwe wynagrodzenie za pracę
ABC bezpiecznych e zakupów za granicą

więcej podobnych podstron