vrvenju za stare pravice. Pa ‰e v tem petnajstem letu po
stra‰ni in strogi sodbi za nepokor‰ãino je tlelo v prene-
kateri kmeti‰ki tolminski du‰i trpko ogorãenje. Zgodilo
se je, da je zaplamenela neke noãi samotna koãa na Lju-
binju in gorela do dne, ne da bi bil kdo gasil. ZaÏgal je
gospodar sam, upornik iz leta sedemnajst sto trinajste-
ga. MoÏ, ki je bil v letih osivel, je bil svojãas navidezno
mirno sprejel kazen za upor, ãesar mnogi njegovi dru-
govi niso storili, ki so si takoj po sodbi urezali leskovih
palic za pot, pustili dom in se skrivaj zatekli ãez Kolov-
rat in JeÏo na beneãansko stran. Pi‰ite nas grof, davek,
tlaka in desetina pa kapomaÏ, so rekli in poslej Ïiveli kot
tihotapci. Tako Ïivljenje je izvolil petnajst let po uporu
tudi petin‰estdesetletni Ljubinjãan in postal tako prilika
in beseda za »zadnjo uporno« Tolminsko. Tako se je
reklo: Hentajte moÏa! Petnajst let drÏi, preden ga zabo-
li . . .

Prilika »prve spokorjene« Tolminske pa je postal

AnÏe Rink, krojaã na Mostu, in ãe Ïe ne nekdanji najbolj

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

bojeviti, pa vsaj najbolj glasni puntar. Tako je naredil, da
je ‰el poniÏno k tolminskemu gospodu in grofu Jakobu
Antonu in se mu ponudil ali zadal za biriãa. Grof ga je
sprejel. AnÏe je s tem preskrbel sebe in ‰tevilno druÏi-
no. Svojo vest pa je potolaÏil po svoje, da je Ïe boÏja vo-
lja tako, ki mora marsikdo dvema gospodoma sluÏiti.
»Za du‰o Bogu, za telo hudiãu,« je dejal. Niã hudega ni
mislil reãi. Po tistem uporu ni bilo namreã na Tolmin-
skem tlaãana, ki bi bil gospoda Jakoba Antona Coroni-
nija drugaãe imenoval kakor »grof Tisihudiã«. Ljudje so
si bili zapomnili priljubljeno grofovsko psovko, s kate-
ro jih je naganjal, kadar so pri‰li toÏit njegove biriãe in
galjote . . .

Takrat so izbrali KneÏani za svojega novega Ïupnika

nekega svojega rojaka. Bil je sin glavnega uporni‰kega
vodje. Oãetove »pravice« je podedoval in namenjeno
mu je bilo, da se bo tudi upiral. Se je tudi, le malo dru-
gaãe kot njegov nesreãni oãe, ki je pod rabljem umrl . . .

Tolminski vi‰ji dijakon De Brandis je KneÏanom po

stari rabi in pravici novega duhovnega pastirja potrdil in
priznal, deÏelski vi‰ji oblastnik grof Tisihudiã ga je kot
glavar, kaj je hotel, na fari uvel. Pa je dedec vedel, koga
uvaja, in povedal svojemu sinu grofu Ivanu Ignaciju:

»Ta far bo hudiã!«
Po dveh letih je potrdil:
»Saj sem vedel, da bo hudiã. Boji se me ne!«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

In ‰e po dveh letih je sodil:
»Po oãetu je pravdo podedoval. Pazi naj se! Oãeta je

rabelj po gobcu, njega bom pa jaz sam!«

Tokrat je vpra‰al grof Ivan Ignacij svojega oãeta:
»Dovoli, o kom pa govori‰?«
»·e vpra‰a‰,« je odgovoril mrko oãe. »O hudiãu s

KneÏe. ·tefan Golja mu je ime.«

Grofu Ivanu Ignaciju je bilo tedaj ‰estindvajset let. V

njegovem ãustvovanju ‰e ni bilo mesta za kmeti‰ko ime
tolminskega Ïupnika. Grof Ivan Ignacij je namreã tiste
ãase oboÏeval eno samo ime, ime mlade grofice Ane Ka-
tarine . . .

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Cerkveni raãuni

ilo je leta sedemnajst sto osemintridesetega, na
praznik svetega Izidorja in svete Zofije, muãenice.

KneÏanski Ïupnik ·tefan Golja je bil sporoãil pred ted-
nom novemu tolminskemu gospodu in glavarju Ivanu
Ignaciju Coroniniju, da bo ta dan sklepal svoje farne
cerkvene raãune. Gospod glavar naj blagovoli priti ali
sam ali pa koga drugega poslati k temu opravilu. Glavar-
ski uradnik je sporoãil nato Ïupniku, da bo ob doloãe-
nem ãasu na mestu in navzoãen. Priporoãil se je celó po
Ïupnikovem slu, mladem cerkovniku Petru Rutarju, naj
bi obed ne bil brez peãenih kopunãkov: okus, ki ga je
Ïupnikova kuharica, ·tefanova sestra NeÏa, sicer Ïe na
pamet vedela. Ob doloãeni uri pa glavarskega uradnika
ni bilo od nikoder. Îupnik Golja je potrpeÏljivo ãakal s
kljuãarjema in koritni‰kim Ïupanom Mohorjem Rutar-
jem. Ko pa je potekala ura za uro in je bilo Ïe blizu pol-
dne, ga je minilo potrpljenje. Mirno se je odloãil, da iz-
vr‰i svoj duhovni‰ko uradni posel brez predpisane gla-
varske priãe. Kakor je sklenil, tako je naredil. Ne da bi se
‰e kaj o‰ãajal, je ‰el s svojimi moÏmi v cerkvico svetega
Jurija, zaklenil se z njimi v zakristijo in zaãel poslovati.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Dobrih deset let je sluÏboval tisti ãas Ïupnik ·tefan na

KneÏi. Izvrstno je bil izkoristil ta leta. Staro farno cerkev
svetega Jurija na KneÏi je bil njegov prednik opustil in se
preselil v cerkev Marijinega Oznanjenja v Podmelcu. Ko
je pri‰el ·tefan na faro, je videl, da je tudi ta cerkev hudo
razpadla. Tedaj se je odloãil novi Ïupnik, ki je bil vrhu-
tega sam KneÏan in mu je tudi Ïupni‰ãe ‰e stalo na Kne-
Ïi, da vrne stari farni cerkvi njeno ãast. Novi vi‰ji dija-
kon v Tolminu, cesarski doktor Andrej Foramiti, mu ni
nasprotoval, mrmrali pa so nekateri farani. Îupnik se ni
menil zanje. Pridobil je kljuãarje, moÏe v obãini ali dva-
najstiji in Ïupana Mohorja Rutarja, popravil staro farno
cerkev veãinoma s svojim denarjem in se preselil vanjo.
Za prepovedi tolminskega glavarja grofa Tisihudiãa,
kjer so se pritoÏili nezadovoljneÏi iz fare, se ni menil, ãe‰
da mu je odgovarjati v cerkvenih zadevah samo cerkve-
ni oblasti. Tako je nekako zmagal, zidal na KneÏi ‰e cer-
kovniku hi‰o in imel nekaj let pred glavarskimi mir.
Novi glavar Ivan Ignac se oãividno ‰e ni bil popolnoma
vÏivel v svoje posle. To pot pa, za praznik svetega Izidor-
ja, ko tolminskih ni bilo k cerkvenim raãunom, se je ho-
tela Ïupniku ·tefanu prvikrat zopet zbuditi sumnja, da
v Tolminu niso pozabili nanj in da mu zopet ne bodo
dali miru. »Nagajali bodo,« je pomislii in se takoj popra-
vil. »Ne! Saj Ïe nagajajo. Pa se jih ne bojim!« Posmeh-
ljivo obenem in slovesno je ‰e ugibal: »Ti grofi Coroni-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

niji! Svoje geslo imajo: Hie Muth — Pogum! Prav. Vem
tudi jaz svoje: Hie Stephan und Gott — Tu ·tefan in
Bog!«

Cerkovnik Peter Rutar, ki je bil sin koritni‰kega Ïupa-

na Mohorja, je stal pred cerkvijo svetega Jurija na gor-
njem, najvi‰jem koncu vasi nad cesto proti Podmelcu.
âakal je, da opravi Ïupnik z njegovim oãetom in kljuãar-
jema cerkvene posle v zakristiji, nakar bi ‰el zvonit pol-
dan. Pa ga je tedaj neznansko prevzel pogled v svet, ki
je Ïivel ob njem v brezimno sladkem nastroju. V topli,
prijetno zatohli gorkoti visokega sonca v osojnih tleh je
bil ugasnil za nekaj trenutij ‰e zadnji glas. Brez glasu je
pelo le sonce, vonj, nebo in bridko Ïiva barva zelenih
lazov. Morda pa se je le mlademu cerkovniku tako za-
zdelo, da ni sli‰al ne hripavega petelinãka, ki se je ogla-
‰al iz Ïupnikovega kurnika, ne zamolklega ‰umenja
vode v Baãi pod bregom ne motne jeke, ki je valovala z
napetih senoÏeti nad vasjo navzgor v vi‰ave na Liscu.
Mladi ãlovek se je bil v resnici kar izgubil v opazovanju
Ïivljenja pod seboj na vasi. Videl je Ïupni‰ãe in bridko
napeti laz nad hi‰o. V tem lazu je leÏalo razprostrto ka-
kor bela gredica kakih dvajset vatlov domaãega platna.
Visoka in vitka deklica je stopala ãudno lagodno ob tem
blagu in metala iz vedra vode nanj, da bi se tako dehti-
vo perilo ubelilo za posteljo in obleko. Deklica je bila
dvajsetletna Ïupnikova varovanka Lucija, njegova dekla

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

in ‰ivilja, pomoãnica slabotni Ïupnikovi sestri NeÏi, ki je
bila boÏjastna, in Ïupniku tiha in prijetna uãenka. Oble-
ãena je bila po domaãe, njene kretnje pa so bile nekam
gosposke; kljub trdemu domaãemu blagu neokusno se-
‰itega krila, s pasom nerazmerno prenizko nad boki, je
izdajala slednja stopinja, da ta Ïivot ni zrasel na kmetih.
Pa je bila Lucija tudi po obrazu preãudno svojstvena.
Tajnostno lepa je bila, ãudno mikavna. Kakor za kopre-
no ji je dihala iz slednje ãrte neka posebna dekli‰ka
du‰a, nekaka plemenska posebnost, ki je kar opajala.
Dekle je bilo motno blede polti; temne, vlaÏne oãi so
bolele, priprte ustnice sladko muãile, kakor da se niso ‰e
razvile do konca sprião zrele oblosti opojnega obradka
in tilnika. Lepota Ïupnikove varovanke je bil preãuden
vonj. Tako dehtijo najdraÏji biseri: tisti, ki se je vanje
utelesila gorka Ïenska polt . . .

Mladi kmeti‰ki cerkovnik se je sunkoma vzdramil in

vzdihnil:

»Lucija! Za balo beli‰ platno. Za poroko svojo in mo-

jo!«

Kljub veseli besedi se je zdelo, da skromni in bojeãi

mladeniã ne more prav verjeti v svojo sreão, kakr‰no mu
je bil oznanil Ïupnik pred letom, ko mu je zaãel zidati
stanovanje. Zdajci se je trpko utrgal iz miãnosti, ki ga je
prevzela. Sram ga je bilo, kakor da ga je neljub mu ãlo-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

vek zalotil v sladkem koprnenju. Ohlapno mahedrav je
bil, ko je ‰el okoli cerkve na grobove . . .

Prav tedaj pa je zastrmelo dvoje drugih oãi v Lucijo,

ki je bila vsa oblita od sonãne luãi in zdravega odseva z
belega platna in bohotno zelenega lazu. Bila je ‰ibka in
bolehna Ïupnikova sestra NeÏa, ki se je zagledala v de-
klico. NeÏa je bila v kuhinji. Desetkrat in ‰e veãkrat je Ïe
bila stopila zadnje pol ure od ognji‰ãa k oknu, da bi vi-
dela, ali morda vendar ‰e pride glavarski uradnik iz Tol-
mina. Uradnika ni bilo. V Ïeni se je zgo‰ãevala skrb v
bolno teÏo, nejasen strah, ki ji je jemal moãi in razsod-
nost. âudno svojeglavo jo je bila pustila Lucija pred ne-
kaj trenutki sámo in ‰la v laz. Slabotna NeÏa je ‰la sama
pogrinjat za kosilo. Razporedila je cinaste kroÏnike, vi-
lice in medene Ïlice. Na polico je segla po majolike. Ko
je prijela za ‰esto, je omahnila. Posoda se ji je razbila. To
zadnje je Ïenico popolnoma zmedlo. Prijela se je za gla-
vo, iskala zmedeno, ali naj bi sedla ali naj bi ‰la. Topo se
je naslonila na okno in strmela v prazno. Pa ji je polago-
ma zrasel iz tega praznega svetli lik zorne deklice v lazu.
Neka ãudna nestrpnost, nekaka bridka, materinska bo-
jazen je stisnila Ïenici srce. Saj ni hotela, pa ji je po sili
pri‰lo, da je trenutno zaklicala bojeãe, svareãe in oãita-
joãe:

»Tak, Lucija, za sveto boÏje ime!«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Kakor da se je neprijetno zbudila iz sanj, se je ozrla

deklica preseneãeno za glasom. Skoraj jezno je vpra‰ala:

»Kaj pa vpijete, teta?«
Îenica v kuhinji ni vedela, kaj bi odgovorila. Topo,

trudno je toÏila sama vase:

»Moj Bog, moj Bog!« — —
Tisti trenutek so stopili iz zakristije pri svetem Juriju

moÏje, ki so imeli opraviti s cerkvenim blagom in pre-
moÏenjem. Molãe so ‰li po stopnicah in stali na cesti. ·li
so nekaj korakov navzdol proti vasi, pa so zdajci obstali.
Za njimi na cesti od Podmelca vrh klanca so udarila
konjska kopita. Cerkovnik Peter je nekaj zaklical moÏem
od cerkve doli. Niso ga razumeli, a nagonsko so stopili
ob kraj. Kljuãar Bogataj je zaklical spro‰ãeno:

»Tolminski!«
MoÏ se je sicer kot kljuãar pokoril svojemu Ïupniku;

kakor tovari‰a Seljaka ga je vendar skrbelo, ali ju ne bo
glavar klical kot svoja tlaãana in podloÏnika na odgovor,
ãemu sta privolila, da so se sklenili farni raãuni brez nje-
govega nadzorstva.

»Tolminski! Bog daj!« je hrepeneãe ponovil in potrdil

Bogatajev vzklik tudi kljuãar Seljak. Îupnik in Ïupan pa
nista golsnila. Tedaj so pa Ïe videli jezdeca. Bil je mlad,
gosposki ãlovek. Veselo je gnal konja. Nenavadno vljud-
no je pozdravil Ïupnika in podil mimo.

»Tolminski je, pravi pa ni,« je vzdihnil Seljak.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Kaj le ima toliko opraviti ta gosposki fant po na‰i do-

lini!« je mrmral kljuãar Bogataj nejevoljno. Trdo je de-
jal Ïupnik:

»Ne obgodrnjavaj ga! Ali kaj more za to, da ãakamo

drugega, pa je prijezdil on? Îe ve, kaj je njegova sluÏba,
le grofovski ne vedo.«

On in moÏje so dobro poznali mladega ãloveka in

vedeli, da je cesarski uradnik pri gozdarskem komisar-
ju Vihteliãu, ki so ga vsi kmetje ãastili in hvalili.

Mladi je bil medtem Ïe dokaj spredaj in je jezdil mi-

mo Ïupni‰ãa. MoÏje niso opazili, kako je tedaj preãud-
no usahnila kakor sama vase lepa Lucija v lazu, niso ãuli,
kako je pridu‰eno zaklicala:

»Kamilo!«
Le cerkovnik Peter je zaslonil nekam vihravo oãi z

roko. Zdeti se mu je hotelo, da je mladi jezdec naglo in
ljubeãe zamahnil Luciji v pozdrav, kakor da jo pozna, in
ne le, kakor da je vljuden. TeÏko je padlo cerkovniku na
srce, pa se je s silo umiril:

»Kaj neki! Lucija je po‰tena!«
Hrepeneãe je nato zastrmel dolgo in toplo. Bolno je

vzdihnil:

»Kadar bo‰ moja, Lucija!«
Trpko naglo, kakor da je nekaj pozabila, je vrgla tedaj

deklica polno vedro vode po platnu in izginila z lazu za

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

hi‰o. Cerkovnik Peter se je vzdramil iz svoje ljubezni in
se domislil, da mora iti zvonit poldan.

»Molimo!« je vzkliknil ob glasu zvona Ïupnik ·tefan

in obstal sredi ceste. Bil je kmeti‰ko krepak, tr‰at in ko-
‰ãen. Petdeset let mu je bilo, ni bil ne kmet ne gospod.
Do vratu je bil zapet v rjavo, doma tkano suknjo, ‰kor-
nje je nosil kmeti‰ke. Izpod kratkih rokavov mu je po-
gledovala srajca domaãe preje. Za tisto dobo znaãilni
duhovni‰ki ovratnik mu je mahedral perotniãasto pod
brado in mu z robom bridko rezal v rdeãi, znojni vrat.
Obraz je bril. Nos mu je bil moãan, a top, obrvi ko‰ate,
lice brez gub, suhotno zdravo. Visoko ãelo se je topilo
ob sencéh v ple‰o, bolno belo nad zagorelim licem. V
preprostem in odkritem obliãju je preseneãalo le nekaj
bridkih gub med obrvmi in krog ust. V teh gubah je
nosil Ïupnik ·tefan zapisano svojo du‰o in strast svoje
krvi, upornost in neukrotljivo jezljivost. Poznal se je in
se krotil. Ta trenutja, ko je molil, se je ublaÏila bridkost
njegovega lica, gube so splahnele, se nekam omilile v
trudno vdanost ãloveka, ki je mnogo trpel in se hudo
pokori . . .

»Zdaj in ob na‰i smrtni uri, Amen!« so odmolili moÏ-

je. PokriÏali so se leseno in uravnali na pot. Ko so ‰li, so
se zibali in zaganjali. Tudi Ïupnik ni znal lep‰e hoditi.
Med kmeti se je bil ‰e sam pokmetil. Njegove posveãe-
ne roke niso sluÏile le boÏjemu opravku, znale so vzdig-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

niti celó sod vina in ga varno zvaliti v klet. Po navadi ti-
stih ãasov in krajev so namreã tedaj po Tolminskem
Ïupniki imeli svoje gostilne. Sprião obuboÏanih far to
niã ãudnega ni bilo. Te duhovne gostilne so se loãile od
grofovskih v tem, da so Ïupniki toãili bolj‰e vino. Niso
ga namreã kupovali pri grofu. Grofovski ljudje, biriãi in
uradniki, se zato niso smeli ustavljati v teh krãmah.
»Non aperiam tibi nisi sobrio — ne bom ti toãil, ãe nisi
trezen!« je bil zapisal Ïupnik ·tefan nad svojo pivnico.
S tem ni odganjal nikogar, napis umeti pa je mogel iz-
med potnih, ki so hodili mimo, paã le ‰e kak‰en nesreãni
potepeni duhovnik ali klateÏ brez fare, brez vseh blago-
slovov, izgubljenec, ki jih je tiste ãase nekaj rojilo po de-
Ïeli, sleparilo preproste ljudi za odpustke in ma‰o in se
cigansko skrivalo pred ãedajskim kapitljem, oziroma
kapitljevim zastopnikom, tolminskim vi‰jim diakonom.
Desko z latinskim napisom je bil prenesel Ïupnik ·tefan
pred nekaj meseci znad Ïupni‰ãa nad vrata liãne nove
hi‰e, ki jo je dogradil nekoliko nad Ïupni‰ãem pod cesto.
Odslej je stanoval v hi‰i cerkovnik Peter in toãil za Ïup-
nika. Pomagala mu je sestra.

Pred to hi‰o je obstal Ïupnik ·tefan in pridrÏal moÏe.

Ponosen je bil na to svojo gradbo. ·e nedavno je bil o
tem svojem zadnjem podjetju zabeleÏil v bukve svoje
fare vso bridko zgodovino.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Stephanus Simonis,« je pisal, »po boÏji previdnosti

in dobroti Gospodov sluÏabnik in postavni Ïupnik sve-
tega Jurija na KneÏi, v Koritnici in v Melcih, je to pisal.
Ko sem se odloãil, da prenesem sveto ma‰o in svete za-
kramente iz Podmelca v svojo ljubo staro farno cerkev
na KneÏi, kar sem storil in o tem Ïe poroãal, mi je vodila
duha ‰e prav posebna skrb. Periculum in mora — da ni
odla‰ati, sem spoznal. Priselil se je bil namreã prav tiste
dni v Podmelec ãlovek na slabem glasu — homo levis
notae, po imenu Tagliat. Hic homo, ta ãlovek je grofov-
ski krãmar, zapeljivec mojih faranov in velik moj sovraÏ-
nik. Kako more neki biti drugaãe? Mar smem Ïiveti pri-
zanesljivo s ãlovekom, ki mojo peto zalezuje, mar mo-
rem biti popustljiv moÏu, ki je notus adulter — razvpit
pre‰u‰tnik in neãistnik? Zabranil sem mu vstop v boÏjo
veÏo, on pa je izzivalno oskrunjal sveti hram. Na KneÏi
imam, hvala Bogu, mir pred njim. Naj se pravda, naj
podpihuje KlavÏarje, da imajo predaleã v cerkev, naj me
toÏi svojemu grofu! Cerkev svetega Jurija na KneÏi je
boÏja in tudi svet, kjer sem sezidal cerkovnikovo hi‰o, je
cerkven. Zato se nisem zmenil za grofovske prepovedi
in se ne bom menil. Bogu, kar je boÏjega, tolminskemu
glavarju, kar je cesarskega, in pre‰u‰tniku Tagliatu, kar
je njegovega — svinjak!«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Verno iz prav tega obãutja, kakor kadar je pisal, je

vzkliknil tedaj Ïupnik: »Grofovski, Tagliat pa ‰e KlavÏar-
ji! Naj me pi‰ejo! MoÏje, tale hi‰a pa le stoji!«

»Stoji,« je pritrdil kljuãar Bogataj, a pogledal vendar

nekam neodkritosrãno mimo Ïupnikovega lica.

»Saj radi storimo, kar moremo,« se je podobrikal Ïup-

niku drugi kljuãar. »Pa je le res in je, da je glavarska roka
teÏja od boÏje.«

Îupan je nekaj nejevoljno zamrmral in pljunil. Kadar-

koli je pljunil, ni bil dobre volje. Îupnik ·tefan je rekel
trdo, skoraj posmehljivo:

»Taki kljuãarji, Bog pomagaj, kakor moja NeÏa. Go-

tovo bo s kosilom mudila zaradi Tolminskega, ki ga ni.«

Osorno je premeril svoja cerkovna podloÏnika in se

obrnil rezko na pot. Molãe so ‰li moÏje za njim. Tedaj jih
je dotekel cerkovnik Peter. Îupan Mohor je pljunil v
drugo in vpra‰al sina:

»Ali pa si prinesel pravo po‰to iz Tolmina?«
»Ali zaradi raãunov, oãe?« je vpra‰al cerkovnik in

potrdil: »Kakor so rekli. Sam tisti s kozjo brado, ki ga
zdaj ni, je rekel, da pride, in zaradi kosila in kopuna je
‰e kar dvakrat naroãil.«

»Pusti, Mohor, Petra,« se je tedaj okrenil Ïupnik, »za-

nesem se nanj.«

Îupan je utihnil in pljunil v tretje. Îupnik pa je dejal

Petru:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Ti si storil svojo dolÏnost, Tolminski je niso. Zato bo‰

kosil pri na‰i mizi. Pojdimo!«

MoÏje so stopili za duhovnikom v Ïupni‰ãe. Glasno je

udaril Ïupnikov ‰korenj v tlakovani veÏi. Troje faranov,
ki so sedeli na klopi ob vratih in oãividno ãakali na du-
hovnika, se je vzravnalo s klopi. Bila sta dva mo‰ka in
Ïenska.

»Pomejni‰ki od Temljin,« jih je spoznal Ïupnik. »Kaj

pa je?«

»Pravdamo se, gospod,« je povedala zaupno Ïena.
»Sosedje, pa se pravdate? Pa ãemu?« je vpra‰al Ïup-

nik.

»Ta Gregor me je udaril po ustih,« je toÏila Ïenica, »ta

Tone je pa videl.«

»Zato, ker mi je Mica otroka vrgla po tleh,« se je bra-

nil Gregor; »ta Tone je priãa.«

»Dva pravdarja pa ena priãa, ta Tone,« je prikimal

resno Ïupnik in vpra‰al Ïeno:

»Zakaj pa si sunila otroka?«
»Kozo je pasel, Ïlota, pa mi jo pu‰ãal v vrt,« je pove-

dala Ïenica.

»Pa si tako vajena, da otroka sune‰, ki pameti nima,

ha?«

»Pa do krvi ga je vrgla,« je toÏil Gregor, »ta Tone je

povedal.«

»Tiho,« je zavpil Ïupnik in vpra‰al Ïenico:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Taji‰ menda ne.«
»Kaj bom tajila, ãe je res tako.«
»Zato pa,« je menil mirno Ïupnik. »·estdeset oãena-

‰ev na golih kolenih, ker nima‰ potrpljenja z otroki, da
veã nagla ne bo‰. Ali si razumela?«

»Bog pomagaj, saj nisem gluha,« se je Ïenska vdala.

Îupnik pa se je tedaj obrnil h Gregorju in ga krepko
udaril za uho.

»To pa tebi,« je dejal, »ker babo tepe‰, ki ‰e tvoja ni.

Pa da tudi svoje ne bo‰. Tako! Ta Tone je priãa. Bokal
vina dobi. Plaãata pa ta Gregor pa ta Mica. Pijte ga pa vsi
trije in lepo v miru Ïivite.«

Pravdarji, kljuãarja in Ïupan so nekaj trenutkov molãe

strmeli. Pa se je tedaj suhotno zasmejal cerkovnik Peter
za njimi. Îupnik se je ozrl po njem in mu prikimal do-
brohotno. Tedaj ‰ele so se vsi smejali in Ïupan je gle-
dal vedro vzgibano, kam bi pljunil. Îupnik je zaklical po
veÏi proti kuhinji:

»Kos kruha odreÏi, NeÏa, za tega otroka, ki koze pasti

ne zna pa jo pasti mora, kakor jaz svoje kozle.«

Vljudno so se zopet smejali moÏje. Pred Ïupnikom je

tedaj odprla deklica Lucija vrata v obednico in rekla:

»Gospod stric, kosilo bo mrzlo.«
»Bog pomagaj, anti ne, mala Tolminka,« je zaklical

preãudno vedro Ïupnik in se obrnil k svojim.

»Opravljal sem na‰o NeÏo,« je dejal, »toãna je.«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Vstopili so v sobo k pogrnjeni mizi. Stregla jim je Lu-

cija. Pet majolik z di‰eãim vipavcem iz zasebne Ïupniko-
ve kleti je bila nalila; najbolj roÏasto je postavila pred
Ïupnika.

»Mene ima‰ pa ‰e vedno najbolj v ãasti,« je dejal to-

plo, »mar je tebi za tolminsko gospodo.«

Kljub preprosti dobrohotni besedi je deklica preãud-

no zardela. Bila je neskonãno lepa. Vsa soba je bila pol-
na njene opojne krasote. V ãudni zadregi sta morala
kljuãarja povesiti pogled, ‰e Ïupanu so begale oãi nego-
tovo od predmeta do predmeta. Îupniku je bilo kakor
oãetu, ki mu obãudujejo hãer, ali kot Ïeninu, ki ima lepo
nevesto. V tem obãutju se je ozrl za Petrom. Tiho in pla-
ho je stal ob vratih, vljudno ãakaje, da ga Ïupnik pova-
bi bliÏe k mizi. Tedaj se je Ïupnik glasno prekriÏal in za-
ãel moliti. Ko so moÏje odmolili, je stala deklica ‰e ved-
no v sobi. Hitro je o‰inila s pogledom bojeãega cerkov-
nika, pa je zaãutila tedaj, kako jo je pogledal njegov oãe
izpod ãela. Sprião teh sivih, mirnih in predirnih oãi je
povesila trepalnice, da so ji padle kakor mrak na belo
lice . . .

»Grofovsko kosilo; ãe bomo le jesti znali,« je sprego-

voril kljuãar Seljak. Nosljal je, pa se je zdelo, kakor da ne
hvali odkritosrãno. Nihãe mu ni pritrdil. âuti je bilo le
nerodno ropotanje z Ïlicami. MoÏje so zajemali juho in
jo po kmeti‰ko vsako Ïlico posebej pihali in hladili.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Grofovsko kosilo,« je ponovil Seljak.
»Pa je ‰e premalo gosposko za Tolminske,« je tedaj

priskoãil tovari‰u Bogataj na pomoã.

»Lahko izbirajo,« je menil Ïupan Mohor, »desetino

imajo, lov in ribe pa sto in dvajset vasi.«

»Pa so ‰e laãni,« je pripomnil Seljak.
»Pa bo ‰e slab‰e,« je dodal Bogataj. »Moj oãe je veã-

krat rekel, da bodo prvi galjoti, potem tatovi in nazad-
nje volcje.«

Îupnik, ki je medtem molãe jedel, je zdaj vzkliknil:
»Volcje? Saj so Ïe tu.«
MoÏje so strmeli vanj. On pa je povedal:
»Mar nimajo volka v grbu?«
Tako je pre‰el pogovor na Coroninije. Drug za drugim

sta kljuãarja uganila vsak po svoje, kakor sta vedela o
grofovskih. Îupniku je bilo jasno, da moÏa niti tega ne
loãita, kaj je tolminskih gospodov posestna moã in kaj
uradni‰ka oblastna pravica. Z bridkim pomilovanjem je
‰el za njiju besedami in se razveselil, ko je zdajci planil
Ïupan iz svoje mirnosti in zaãel moÏa pouãevati, kakor
je bolje vedel. »Daj, Mohor, daj,« je ãustvoval Ïupnik,
»postavi se, da bosta videla, kaj vse ve‰ in da nisi zastonj
Ïupan.« Ko pa se je tudi Ïupan nekaj krati ozrl po njem
v dvomu, kako, je bilo Ïupniku ‰e prijetneje. »He,« je
mislil samozavestno in dobrohotno obenem, »veliko
tega sem ti Ïe povedal, vsega pa ‰e ne. Zato pa, Mohor,

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

da bo‰ tudi ti do konca spoznal in vedel, kdo je bil na-
vsezadnje edini in prvi, ki je vse vedel v naprej in je
prvega tebe pouãil, da zdaj ti sam ta kljuãarja in ‰e svo-
jih dvanajst moÏ v obãini uãi‰, da bo‰ vedel! ·tefan Golja
mu je ime!«

OÏivel je in zaãel po domaãe moÏem razlagati svoje

razmerje do glavarskih. Zanj, je dejal, sta dve oblasti na
Tolminskem: cerkvena in cesarska. Obema se mora po-
koriti, pa vsaki le v tistem, v kolikor ji je dana pravica. Za
vse cerkovno le cerkvi in vi‰jemu dijakonu, za vse po-
svetno pa glavarju.

»Zdaj pa je tako na Tolminskem,« je dogovoril, »da

ne moja cerkovna ne moja cesarska oblast ‰e vedno no-
ãeta natanãno po postavi regirati in se Ïe sto let in ‰e veã
pravdata in toÏita pri cesarju. Kdo ima bolj prav, Bog
pomagaj! To vem, da je s cerkvijo laÏe kakor z grofovski-
mi. Pa bi za krivico vendar ne ‰el s cerkovnimi proti ce-
sarskim, ki kapitelj psujejo s pomejniki, in ne po krivem.
Le to je, da vem in grofovskim lahko pod nos povem:
âedad pomejni‰ki, pomejni‰ka na Tolminskem tudi
grofovska kri!«

Bila je zelo oblastna beseda, ki jo je izgovoril Ïupnik.

Nekaka bridka slutnja se je hotela zbuditi v njem, kakor
kes in spoznanje za grehom. Îe ni bil veã daleã ãas, ko
mu je bilo zaiti kar moãno osebno med oni dve oblasti,
kakor med dva meljoãa se kamna . . .

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

V svoje misli in svojo tegobo zamaknjen je kar pre-

sli‰al, kako so se moÏje zaãeli meniti o prav domaãih
razmerah, o zmedi zaradi farne cerkve, o nejevoljnosti
KlavÏarjev, ki so se pri grofu pritoÏili, da bodo imeli od-
slej dalj v cerkev, o krãmarju v Melcih, ki jih hujska in
osebno sovraÏi Ïupnika.

»Tagliat,« je sli‰al Ïupnik zoprno ime krãmarjevo in

se Ïivo vzdramil iz svoje razmi‰ljenosti. Ostro, Ïivãno je
planil in vzkliknil:

»V moji hi‰i ne imenujte po nemarnem tega imena;

ãe Ïe na vasi, pod mojo streho vsaj ne!«

»Bog pomagaj, gospod!« se je ãudil Ïupan. »Kaj pa

smo rekli slabega? Mar smo z njim, ãe je tu Seljak pove-
dal, da galjot novo laÏ trosi po fari o vas?«

»Kaj pa?« je vpra‰al Ïupnik.
»Da ste mu dolÏni petdeset goldinarjev,« je povedal

Ïupan.

»Za mitniãarja Zucca, ki ste mu ga prinesli v hi‰o,« je

dopovedal Seljak. Duhovnik se je zasmejal:

»Za moje samaritanstvo, ha! Res je. Pijanega galjota

sem v zimah pol ure daleã iz Grape vlekel na ramah, da
ni mrha zmrznila. Pustil sem ga, kjer vsak dan pije. Mar
naj bi ga bil na KneÏo vlaãil?«

Utihnil je za nekaj trenutkov. Nato je dejal:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Pustimo tepca gobezdati lisasto. âe pa misli, da se

sme norãevati z menoj, kar pride naj z raãunom. Dobil
bo po‰teno svoje plaãilo.«

Bridko je utihnil in hlasno pil. Tedaj je vstopila Luci-

ja s peãenimi kopunãki, ki jih je bil naroãil glavarjev
uradnik pa pozabil bogve zakaj nanje. Nekak‰no hrup-
no veselje se je polastilo Ïupnika.

»Jejte, pijte,« je zaklical moÏem. »Lucija bo ‰e enkrat

napolnila vrãe.«

»Pijani bomo,« se je to pot oglasil skromni cerkovnik.

Lucija se je ozrla po njem, da se je ves zmedel. Sunko-
ma je segel po vrã, pil, da se mu je zaletelo.

»Bog pomagaj, saj ti ne zavidamo,« je vzkliknil njegov

oãe Ïupan. Njegove sive oãi so izpod ãela oprezovale za
Lucijo. Kakor prej je deklica zaãutila, se zmedla in pove-
sila trepalnice . . .

MoÏje so zaãeli govoriti o grofovem mitniãarju na

KneÏi, spodaj ob mostu ãez potok, na cesti proti Graho-
vem in Koritnici.

Cerkovnik Peter je vdano iskal Luciji v obraz in se

ustra‰il. Ko je ãula deklica mitniãarjevo ime, je zaãela
kar sunkoma bledeti. Postavljala je novih majolik na
mizo, pa so se ji roke tresle kakor otroku.

»âeãa!« je vzkliknil Ïupan, ko je to videl. »Kako bo‰

gospodinjila? Si preveã gosposkih rok.«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Dekle je ‰lo. Trpko je pogledal tedaj Ïupnik na Ïupa-

na in dejal:

»Ve‰ kaj, Mohor. Svojih gosposkih sem pa jaz gospo-

dar. Le eno ‰e kdaj zini o Luciji, da bo otroka sram, po
gobcu jo dobi‰, kakor gotovo si Ïupan.«

»Kar dajte me,« se je skremÏil v nasmehu Ïupan. »Saj

vem, kje je Tolmin. Hvala Bogu. Nisem pod dvema, sem
pod eno samo oblastjo.«

»In mojo, galjot, ali nisi? âigava je moja Ïupnijska

moã?« je postajal Ïupnik veder.

»Va‰a, kakor je Ïupanska moja,« je odgovoril vedro

Ïupan.

»Hoãe‰ reãi, da bi se zato morala tudi pravdati, kakor

se veliki duhovni pa grof?«

»Bog pomagaj,« je odrezal resno Ïupan. »âenãava,

kakor da sva se opila.«

Duhovnik je prikimal. Molãeje vstal, dvignil vrã in

dejal:

»MoÏje, Bog vas Ïivi!«

»Ali ste siti?« je vpra‰al Ïupnik, dobrohotno motreã
zardele obraze svojih gostov.

»Bog pomagaj, saj smo boÏji,« je odgovoril Ïupan.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Duhovnik je tedaj stopil molãe k slepemu oknu, od-

prl vrata in vzel iz stene nekak‰ne stra‰no orumenele
liste. Razgrnil jih je pred gosti in dejal:

»Ker smo prej govorili o oblasteh in pravicah na Tol-

minskem, ali kaj mislite, kaj neki je pa to?«

MoÏje niso vedeli.
»Va‰a kmeti‰ka pravda,« je dejal Ïupnik vedro in po-

smehljivo obenem. »V punt so ‰li va‰i oãetje zanjo, pa je
vi ‰e poznate ne veã. Toliko, glejte, je ‰e vredno to cesar-
sko pisanje. Prepali ste.«

Zakaj pa jo Ïupnik le ‰e hrani, je vpra‰al priliznjeno

kljuãar Seljak.

»Za spomin na oãeta,« je odgovoril Ïupnik toplo in

pokazal na rjavo pego v listini. »Zaradi te krvi, ki je na
cesarskem peãatu.«

S poboÏnim spo‰tovanjem so molãali moÏje.
Sredi v molku je tedaj v kotu za omaro nekaj zaroÏ-

ljalo in zazvenãalo svetlo. MoÏje so se ozrli za ‰umom.
Cerkovnik Peter je ‰el gledat pa je pobral lahek dija‰ki
meã, ki je sicer slonel ob zidu.

»Spravi!« je velel resno Ïupnik.
»Tudi kak tak spomin na davne ãase,« je menil mirno

in zaupno Ïupan.

»Tudi!« je potrdil kratko duhovnik. Glas mu je postal

trenutno mehak, bolan.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Da se ga le kri ne drÏi kakor teh listin,« je golãal Ïu-

pan kakor sam zase. Îupnik ga je pogledal osuplo. V
ti‰ino, ki je zopet objela moÏe, je bilo iz kuhinje ãuti,
kako je zavzdihnila Ïupnikova sestra NeÏa.

Tokrat je bilo ãuti neko stopinjo iz veÏe in nekdo je

potrkal na vrata . . .

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Njegova jeza

stopi!« je zaklical Ïupnik, a vstopil ni nihãe. Stal je
namreã pred vrati AnÏe Rink, biv‰i mostarski kro-

jaã in novi grofovski biriã, ki je hodil oznanjat tlako in
nosil povelja. To pot so ga bili prvokrat poslali h kne-
Ïanskemu Ïupniku. Pa je bil AnÏe pred kratkim nalagal
·tefana, da ‰e vedno ‰iva, in tako zatajil svojo pravo
sluÏbo. Zato ni ‰el rad pa je vstopil v Melcih prvo k Ta-
gliatu, da bi izpil merico vina za pogum. Tagliat mu je
nalil veã, kakor je mogel AnÏe plaãati. Hoãe‰ noãe‰ je
moral zato sluÏiti krãmarju, ki mu je dal nekak raãun,
naj ga spotoma izroãi kneÏanskemu Ïupniku. Kako bo
oddal ta raãun je skrbelo zdaj AnÏeta ‰e tik pred vrati,
ko je potrkal.

»Ves zlodjev je ta Tagliat,« je premi‰ljal bridko. »Pa ‰e

ta sluÏba biri‰ka; kdor jo je zna‰el, v peklu naj gori!«

»Vstopi!« je zaklical Ïupnik v drugo in stopil trdo od-

pirat.

»Hvaljeno boÏje ime!« je pozdravil vljudno in plaho

biriã. Îupnik je nekaj ãasa meril mahedravega ãloveka
nekam pomilovalno, potem je vzkliknil:

»Mev‰e! Pa niso menda tebe poslali iz Tolmina?«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Prav mene, pa kakor je boÏja volja, gospod Ïupnik,«

je dejal AnÏe in se silil, da bi bil neprisiljeno domaã.
Vstopil je, pa pozabil zapreti za seboj.

»Zato pa zapri za seboj,« je dejal Ïupnik vedro, »saj

nima‰ psa.« Prijel je biriãa za rame in ga potisnil k mizi.
»Sedi,« je velel, »ta prostor je zate, biriã! Saj si in lagati
se zna‰ celó duhovnemu pa kosilo si zamudil. Vina pa ‰e
nismo popili vsega.«

AnÏe se je pohlevno zahvalil, vzel vrã in pil. Ko si je

obrisal ustnice, je dejal po svoji prirodi in pameti.

»Psa, so rekli, gospod, ãe nimam. Saj sem sam kakor

potepeno ‰ãene, Bog pomagaj, in to se je pa tudi Ïe zgo-
dilo, da sem moral svoji druÏini maãke loviti, ko so od
lakote medleli, Ïlota, v tistem letu po bridki sodbi za na‰
punt. Nu, od tedaj se mi niã veã ne graja na svetu, samo
ta moja biri‰ka sluÏba, Bog mi je priãa, da je res, in Mati
boÏja.«

»Gobec ima‰ pravi,« je rekel gospod ·tefan trpko pri-

zanesljivo, »nu, povej ‰e kaj pa pij.«

AnÏe je poslu‰no pil in govoril:
»Kakor sem rekel, gospod Ïupnik, bridka je biri‰ka

hrana. Pa kaj hoãem? Srce je srce, dolÏnost je dolÏnost
in otroci so otroci. Jesti hoãejo. âe ni maãek, pa galjot-
ski hruh. Nu, sluÏim ga, Bog bodi zahvaljen zanj. âe pa
svojo pravo sluÏbo rad utajim, sram me je tako, ki me
ljudje po strani gledajo kakor JudeÏa. Naj pa moÏje tu

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

potrdijo, ãe nisem tudi na KneÏi Ïe v desetiã v vsaki hi‰i
takisto povedal in ‰e jokal pa vekal in je sli‰al sam oãe
Ïupan.«

Svojstvenemu biriãu so res zaãele kipeti solze v oãi.
»Koliko otrok pa ima‰?« je vpra‰al resno Ïupnik.
»Saj me je kar sram povedati,« je vzkliknil AnÏe,

»dvanajst. JudeÏ sem pa sam!« Îupnik je zaklical v ku-
hinjo:

»Kos pogaãe mu ureÏite za otroke!« AnÏeta je vpra‰al:

»Saj ima‰ malho, da bo‰ spravil?«

»Mar nisem biri‰ki?« se je vedril AnÏe. Spravil je Ïup-

nikovo darilo in pridno pil. Tedaj je dejal Ïupnik:

»Tako, zdaj pa povej, ãemu so te poslali.«
AnÏe je vzdihnil, pogoltnil scela polna usta griÏljaja in

dejal:

»SluÏba je sluÏba, bolj‰a je boÏja kakor grofovska. Pa

vsi ne moremo sluÏiti cerkvi in sem rekel: AnÏe, da le
moliti ne pozabi‰. Pa grem za opravki, kakor mi naroãe
in povelje dajo v Tolminu, in si brusim pete za ljubi
kruh. Drugo mi pa niã mar ni, nu, pa so rekli danes pred
tremi urami, naj skoãim na KneÏo k vam. Tu sem.«

»Vidimo,« je prikimal resno Ïupnik, »le povej ‰e, za-

kaj!« AnÏe je globoko vzdihnil in nato zastavil besedo.
Hotel je povedati uradno, pa je rekel preãudno po svo-
je:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Gospod grofovski namestnik, saj ga poznate, tisti s

kozjo brado. V Podmelcu je bil danes zjutraj pa se je
vrnil ob enajstih, nu, ga bom pa paãil, kakor je res bilo.
AnÏe Ringhi! Hier, qui — tu, gospod ‰iore! Kaj Ïelijo?
Corri . . . naj ga hodi brÏ, naj ga teãe na KneÏa. On, gos-
pod namestnik grofa bila na Podmelec, da ga potrdi ra-
ãune od cerkva, a na Podmelec nobena ãlovek, ne klju-
ãar ne Ïupano ne parocco. Kar so oni, gospod Ïupnik,
nu, da pametno povem: cerkovne raãune ste pozabili.«

»Nismo,« se je zasmejal Ïupnik.
»Niste?« je vpra‰al in obenem verjel AnÏe. Uradno se

je sku‰al nato izraziti:

»Vi‰ja gosposka prepoveduje, da bi jih sklepali brez

nje.«

»Pa smo jih le,« je povedal Ïupnik in pogledal po svo-

jih moÏeh; »pa po vseh predpisih; in ‰e preko predpisov
smo ãakali, da pride Tolminski. Dedec, odkdaj je poza-
bil, da smo na KneÏi doma in ne v Podmelcu? To povej
v uradu.«

»Bom povedal, kakor Ïelite,« je pritrdil AnÏe. »Îe ve-

ste, kako je prav.«

»Vem,« je rekel Ïupnik doloãno. »Raãune delamo na

Tolminskem v farnih cerkvah. Ta je pri nas na KneÏi, v
Podmelcu je Tagliat. To tudi uradniki vejo in samo ãetrt
ure je imel tvoj dedec ‰e do cerkve svetega Jurija, pa se
je menda kar zlepa premislil.«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Rezko se je obrnil k Ïupanu Mohorju in dejal po-

smehljivo: »Zaradi kopunãkov tu pri tej mizi, ki je men-
da tudi na KneÏi, se ni. Zaradi starega prepira, kje je na-
‰a prava fara, pa. Tagliatovo maslo seveda pa novi gla-
var. Mar mi je v cerkovnem, kolikor lanski sneg na Lis-
cu.«

Ostro je vpra‰al nato biriãa:
»Ali so ‰e kaj drugega sporoãili?«
»Sporoãili niso, pisali pa bodo, « je povedal AnÏe in

menil, da bi sicer ‰e ne smel govoriti o tem, pa da pove
med prijatelji. Zaradi nove cerkovnikove hi‰e, ki da ne
stoji po predpisih v vasi, da se usaja glavar.

»Pravdala se bosta, gospod Ïupnik,« je rekel nekam

pokroviteljsko, »in ãe grof zmaga, podreti jo boste mo-
rali.«

»âuje‰, Peter?« je vzkliknil Ïupnik. Nato pa je samo z

roko zamahnil in menil:

»Pustimo zdaj to, poãakajmo pisma.«
Postavil je pred AnÏeta ‰e enkrat vina in vpra‰al:
»Ali ‰e kaj ve‰?«
»Niã veã takega,« je odgovoril AnÏe in pil dolgo. Ko je

pil, je mislil, kako bi na najlep‰i naãin opravil ‰e posel,
ki ga je bil dolÏan Tagliatu.

»Niã veã takega, gospod Ïupnik,« je dejal, »pa hvala

lepa za pijaão in juÏino, in da bi hudi ne bili, vzel sem,

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

nu, pa prinesel, da sem se sitneÏa otresel sitnega . . .
Tukaj, gospod!«

Izroãil je Ïupniku Tagliatov raãun za pijanega mit-

niãarja Zucca. Îupnik je razgrnil list in trenutno zardel
od jeze.

»MoÏje,« se je obrnil k Ïupanu in kljuãarjema, »kaj

sem rekel, preden je pri‰el ta biriã? Naj le po‰lje Tagliat
svoj raãun, sem rekel, da bo dobil plaãilo, kakor mu
gre.«

MoÏje so molãali. Iz kuhinje je bilo ãuti, kako je pla-

ho zaklicala Ïupnikova sestra NeÏa, ki je po samem gla-
su spoznala, da bratu kipi jeza. Îupnik sam pa se je
dvignil in stal grozeãe ob AnÏetu.

»Mev‰e,« je zaklical. »Pogaãe sem ti dal odrezati, ker

si se mi smilil. Pa vidim, da si ves potep, kar te je. Od
Tagliatove priseda‰ k moji mizi. Fej, v svinjak prasec!
Ven iz moje hi‰e!«

Prijel je biriãa, ga potegnil s stola in tiral proti vratom.
»Gospod, cesarski sem . . . « je sku‰al nekoliko ugo-

varjati ubogi AnÏe. Duhovnik ga je sunil ‰e odloãneje v
veÏo.

»Hinavec ti, gnusni!« je vzkliknil in vrgel moÏa ãez

hi‰ni prag. Tresoã se od jeze po vsem telesu se je nato
obrnil v sobo. MoÏje so stali, a ne eden si ni upal dvig-
niti oãi. Ob kuhinjskih vratih pa je zagledal Ïupnik svojo

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

varovanko Lucijo. âudno Ïalostno, oãitajoãe je gledala
na strica. Duhovnik se je trenutno streznil.

»Zbogom, moÏje,« je pozdravil trpko in se rezko obr-

nil iz sobe. ·el je kakor pod bremenom v gornje prosto-
re, v svojo spalnico. Tam se je zaklenil, vrgel obleko z
gornjega Ïivota, segel po rabeljski biã pod razpelom na
steni in se krãevito udaril:

»Za greh svoje jeze in mladosti,« je vzkliknil in prosil:

»Prizanesi, Gospod!«

Molãe so se medtem odpravili Ïupan in kljuãarja, da

pojdejo. Peter je ‰el zadnji za njimi. Na hi‰nih vratih je
zasli‰al presunljiv krik iz kuhinje in se je vrnil. Na‰el je
Lucijo vso razburjeno ob Ïupnikovi sestri NeÏi, ki jo je
bila vrgla boÏjast. Pomagal je deklici nesti bolnico v po-
steljo in jo pla‰iti. Potem je stal ob strani. Lucija je zajo-
kala. Tedaj je fant zaprosil:

»Lucija, ne joãi!«
Dekle ga ni sli‰alo in je zopet ponovil:
»Ne joãi!«
Dekle je pogledalo mrtvo nanj. Mladi ãlovek pa je

premi‰ljal, kaj bi ‰e rekel in kako bi ‰e sluÏil.

Îupnik ·tefan mu je bil daljni sorodnik in prijatelj

njegovega oãeta. Trije bratje in dve sestri so bili doma.
Petra je vzel Ïupnik k sebi za ma‰nega streÏnika. Na-
meraval ga je izobraziti za ‰ole. Pa je bil fant slabe gla-
ve. Zato ga je odgojil Ïupnik za svojega domaãega in

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

cerkvenega posla. Imel ga je v hi‰i. Ko pa je pozneje pri-
‰la deklica Lucija v Ïupni‰ãe, ko je dorastla, je moral
mladi fant iz hi‰e. Potem pa mu je Ïupnik sezidal lastno
hi‰o; imel je svoje oãetovske namene z njim in Lucijo.

Tiste davne sreãe se je zdajci spomnil fant. Ves pre-

vzet od hrepenenja ob Ïalostni Luciji je stopil tik k de-
klici, poloÏil ji roko na rame in dejal:

»Saj se mi smili‰ —«
Ni dogovoril. Trpko se je okrenila deklica in ga po-

gledala trdo, nejevoljno, skoraj sovraÏno.

»Pojdi Ïe!« je rekla.
Fant se je zazibal kakor izpodsekan in ‰el. Stopil je v

jarko sonce na vasi. Îiva Bogatajeva Tonãka, ki je fanta
rada videla, je nesla vode s korita. Pozdravila je veselo:

»To si se ga napil, Peter, ali pa si tako ‰timan. ·e po-

zna‰ me ne!«

»Bogatajeva si!« je rekel Peter bridko zaniãljivo. De-

kle je zardelo in zbledelo. Preden je prinesla vodo ãez
cesto, so bile njene otro‰ko vesele oãi polne solza . . .

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Rogati far

nÏe Rink se je vraãal s KneÏe proti Melcem; govo-
ril je sam s seboj. Oãital je, kakor da kara nekoga

drugega in ne sebe.

»To ti je moral biti oãe prava ovca in ‰leva, da si se ‰e

ti, AnÏe, vrgel tako neumno v tele. Pa to ne gre tako,
AnÏe! Ali kaj misli‰, kdo si? Ali si ‰e vedno mostarski
krojaã? Ali pa si grofovski uradnik? Nisi! Krojaã si bil in
bo‰. Za gro‰ si bo‰ dal pljuniti v obraz. ·e hvala lepa! bo‰
rekel. Tak si, AnÏe! Tak‰na je tvoja ãast, AnÏe. Krojaã si.
Otroãje cunje bi krpal, ne pa sluÏil grofa. Saj mu ne zna‰
braniti ãasti! Gospod ·tefan ima posveãeno roko, pa si
tudi ti posveãen, AnÏe, ker si poslanec in cesarski. Da
nisi cesarski? Si, AnÏe! Mar ni tvoj grof cesarjev namest-
nik na Tolminskem? Redi te, ti se pa ne zna‰ potegniti za
njegovo ãast. AnÏe, AnÏe! Resniãno ti povem, tak biriã
si, da bodo ‰e otroãaji za teboj letali in ti jezik kazali.
Hudiãeva ovca si, AnÏe, pa ne cesarski!«

AnÏe je pljunil in oãitno pokazal, kako malo se spo-

‰tuje. Nato je menil ‰e bolj pikro: »Pa kako bo‰ moÏ v
sluÏbi, kakor gre? Saj te je ‰e doma vsak gospodar, baba
in srajãnik. ·leva si, AnÏe!«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Zopet je pljunil, nato je menil slovesno:
»Pa tudi to ni prav, da se sam ne spo‰tuje‰. Moder si,

AnÏe. Pameten si, AnÏe. Pravde bi lahko pisal, AnÏe, ‰e
ma‰o bi za silo bral in za mitniãarja si se kakor rodil. Pa
si najslab‰i biriã in se otepa‰ okoli kmetov po deÏju in
gnojnici. Pa zakaj? Odgovori mi, AnÏe! Zato, ker se po-
staviti ne zna‰, zato ker ima‰ tako srce. AnÏe, ko skuta,
pa tak jezik, AnÏe, da sebi v skledo pljuje‰. ·leva!«

»Ringhi, Ringhi!« je zaklical tedaj nekdo za njim.

AnÏe se je ozrl. Zabuhel in zasopel je drobil za biriãem
po cesti kneÏanski mitniãar Zucco. Na KneÏi pod Ïup-
nikovim vrtom je oskrboval grofovo mitnico, pa je le po-
noãi prihajal spat vanjo. Sicer je presedel po vse dni pri
Tagliatu in popival. Tu je tudi ljudi ustavljal zaradi mit-
nine in tako se je dogajalo, da mnogokrat ni loãil med
svojim in grofovim. Ko je pozno ponoãi kolovratil do-
mov, se je hripavo razlegala njegova pesem, a utihnila
trenutno in bridko, kakor zadu‰ena od trpkega spomi-
na ali nemirne vesti. Ljudje se ga niso bali. Bil je nekam
naravno dobrodu‰en, in ko je bil trezen, celo prijeten
ãlovek. Tihotapci in ljudje, ki so ga potrebovali, so mu
zaupali. Ni jih odiral in je znal molãati. Iz njegovih trez-
nih pogovorov je bilo jasno, da zaniãuje Tagliata. Ko pa
je pri‰la njegova Ïejna ura, je moral zopet in zopet v
Melce. Zakaj? Zaradi pro‰losti, ki mu je bila lep‰a od

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

zdanjosti, zaradi vesti, ki nikoli miru ne da? Kdo je ve-
del . . .

»Gospod Zucco,« je vzkliknil AnÏe vedro, vljudno in

druÏabno. »Kaj se ‰etate?«

»Pit grem,« je zarenãal mitniãar in se naslonil z roko

na AnÏetovo ramo. »Pojdiva vkup!«

AnÏe je mislil:
»Takega pijanca je torej nesel kneÏanski? Za ma‰o

daj, AnÏe, da te ni gospod ·tefan po glavi.«

Zucco se je zasmejal. Kakor da je uganil AnÏetovo

misel, je rekel:

»Kadar sem pijan, sem ‰e teÏji.«
»Pijanec nad pijance,« je mislil AnÏe, »ne zna se tajiti

hinavsko. Po‰tena du‰a, AnÏe, tebi je v sorodu.« Glasno
je pripomnil: »Bog vam blagoslovi, gospod Zucco.«

»Abemu‰ peculia! — Denaren sem,« je menil mitni-

ãar. AnÏe je oÏivel in se sklonil, da bi zadel ‰e kaj teÏe
pod sopihajoãim debeljakom. Kdor bi bil nosil toliko
teÏo na svojih pleãih, je mislil, bi slovel po vsem Tolmin-
skem. Nekdo na KneÏi jo je nosil, pa niti ponosen ni.

Biriã in mitniãar sta pri‰la pred Tagliatovo krãmo v

Podmelcu.

Bila je umazano mokra hi‰a nad cesto. Zidali so jo

Formentiniji. Zadnji je bival v njej Jeronim. Prodal jo je
Coroninijem. Coroninijem je tedaj sijalo sonce v poldne-
vu, Formentinijem je zahajalo. Poslednji njihovega rodu

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

je bil mladi uradnik Kamilo pri komisarju Vihteliãu in
ubog. Za Jeronimom so brali tolminski kaplani v cerkvi
svetega Marka na Ljubinju zapu‰ãinske ma‰e. V njego-
vi hi‰i v Podmelcu pa je toãil Ïe dolgo let grofovo vino
Tagliat. Krãmar Tagliat je imel svojo preteklost, morda
stra‰nej‰o, kakor so jo poznali ljudje, ki so poznali nje-
govo naravo, odkar ga je bila lastna Ïena obdolÏila pre-
‰u‰tva, mu ga dokazala in se odpravila od njega. Bila je
bogata, bila je odloãna. Do zadnje krpe je vse svoje na-
loÏila na voz in hotela sesti ‰e sama. Pa je nazaj omah-
nila in se zaãela viti v krãih, da so jo morali nesti nazaj
v hi‰o, kjer je osinjela in umrla, preden so ji pu‰ãali.

To so vedeli na KneÏi in tudi Ïupnik ·tefan, ki je ta-

krat nastopil proti pohuj‰ljivcu. Nihãe pa ni vedel, da je
nekaj mesecev pozneje umrla prav tako skrivnostno ne-
ka Tagliatova dekla v Tolminu, ko je bil tudi Tagliat tam,
in da ga je bila tista dekla izdala Ïeni.

Domaãini so se ogibali Tagliatove gostilne. Opijali pa

so se pri njem biriãi in cestni ljudje: ciganski kleriki in
klateÏi, ki pa so od leta do leta bolj ginili in je skoraj en
sam ‰e, tolminski Anton Locatelli, kljuboval Ïelezni roki
novega vi‰jega dijakona in kroÏil po tolminskih hribih,
barantal za ma‰e in prodajal odpustke.

Prav ta sloviti klateÏ, il prete Allegro — veseli duhov-

nik — imenovan, je stal ta trenutek, ko sta pri‰la mit-
niãar in AnÏe, na lestvi pred gostilno in pribijal gostil-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

ni‰ki obesek nad vrata. Od spodaj ga je gledal krãmar
sam, se trepal po kratkih nogah in se smejal hrupno, da
se mu je stresal koniãasto debeli trebuh. MoÏ je vzklikal
veselo:

»Che furbo, che pittore! — Potep pa tak, pa kak‰en

slikar!«

KlateÏ na lestvi je vpil:
»He! Ugaja? Ali sem po‰ten? Ali sem snedel besedo,

da ne bom ostal dolÏan? Koliko ‰e dolgujem, gospod
krãmar?«

»Scherzo ben fatto, dobra ‰ala,« je klical krãmar. »De-

bitore io! Jaz dolgujem!«

»Scherzo maledetto, prekleta ‰ala,« je zarenãal tedaj

Zucco.

Na obesku je bila slika ãrnega rogatega klerika. Obliã-

je preãudne alegorije je bilo v vseh bistvenih potezah
lice kneÏanskega Ïupnika ·tefana Golje. AnÏe je zasto-
kal:

»To je pa sam hudiã risal.«
Tagliat se je okrenil in zasmejal:
»Benvenuti, signori! Dobrodo‰li! Nocoj bomo pili.

Nocoj bom plaãal sam. Bomo krstili tega tu gori, quel
diabolo, quel prete cornuto — tega hudiãa, tega rogate-
ga fajmo‰tra.«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Bomo krstili zlodjevega krãmarja,« je renãal Zucco v

drugo in vstopil. Zasmehljivo in pomilujoãe je pogledal
Tagliat za njim, se obrnil k AnÏetu in vpra‰al sladko:

»No! Ste dobro opravili na KneÏi, gospod Ringhi?«
»Hvala Bogu, ubil me ni!« je vzkliknil AnÏe in pove-

dal, kako se mu je godilo pri Ïupniku. Tagliat si je mel
roke in se smejal. Potisnil je AnÏeta skozi vrata. AnÏeta
je tedaj streslo. Obesek nad vrati je za‰kripal preãudno
rezko in ostro v vetru, ki je potegnil od bene‰ke strani.
Tagliat pa se je nagnil AnÏetu ãez rame:

»Nocoj sem vesel. Nocoj bomo pili, gospod Ringhi!

Jedli in pili!«

»âe drugega ne, to sem zadel,« je mislil AnÏe, okrenil

glavo in zamrmral: »âe bom jesti mogel. Ko temu Lahu
tako iz ust smrdi. Fej! Vse hudiãeve so babe, da ga mo-
rejo prena‰ati! Jaz bi ga ne . . . «

Lojeva sveãa je gorela ob vrãu, ki je kroÏil okoli mize.
KlateÏ Locatelli je kvantal in zaãel peti umazano italijan-
sko popevko. Potem je vstal in izvlekel iz kuhinje sta-
rej‰o Tagliatovo deklo in jo zaãel vrteti po sobi. AnÏe se
je bahal s svojim juna‰tvom na KneÏi. Bil je omamljen
od pijaãe. Mitniãar Zucco je gorel v lica. Ko se je zarekel,
da ima sam denar in noãe, da bi Tagliat terjal od Ïupni-
ka plaãilo, je zaãel krãmar siliti vanj. Zucco se mu je ro-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

gal. AnÏe je posredoval in jima napijal. Potem je vstal in
se lovil po sobi. Mlaj‰a Tagliatova dekla Tinica je slonela
v kuhinjskih vratih in gledala z bridkim nasmehom za
ple‰oãim klateÏem. Zucco in Tagliat sta vse glasneje re-
Ïala drug v drugega. AnÏe je obstal pred Tinico, se zibal
in govoril:

»Se ãudi‰, dekle? Misli‰, da so veseli? So! Pa ne vsi.

AnÏe Rink ni vesel. Kako bo vesel AnÏe? Otroke ima in
skrbi. AnÏe misli na otroke, ki so ubogi in laãni doma.«

Hudo je postal mehek in nadaljeval:
»Prida nisem, otroke pa imam rad. Tako srce imam,

za otroke. Me gleda‰, dekle? Bo‰ sama skusila, ko jih bo‰
imela. Dar boÏji so. Ljubila jih bo‰. Meni verjemi.«

Bridko se je nasmehnila deklica. V njenem nepravil-

nem, nekam razvleãenem obrazu je bila tiha Ïalost, ki jo
je delala prikupno, lepo.

»Dober ãlovek ste,« je rekla tiho.
»Dober?« je vzkliknil AnÏe. »Dober? Ne govori tega,

dekle! Srca sem mehkega, to je res. Pa so skrbi in od
same Ïalosti sem se nauãil piti, da sem prav tak, kakor
ta prismojeni far, ki ple‰e kakor Salomon okoli teleta.
Popijam, kolnem, ‰e svinjaril bi.«

Dekla se je nasmehnila. KlateÏ se je lovil okoli nje.

Pahnila ga je stran. AnÏe se je zagledal v njen obraz in
se mu je ãudno zjasnilo pred duhom, da je viknil in spo-
znal:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Dekle, saj si po‰tena! Kako si za‰la v to hi‰o?«
Ostro je zaklical tedaj Tagliat:
»Tinica, vina, sem rekel!«
AnÏe je ostal sam in se vrnil k mizi. KlateÏ s priletno

deklo je priletel vanj in ga podrl na tla.

»Lepa druÏba!« je godrnjal in se pobiral. Padel je za

mizo, pred oãmi se mu je meglilo in je rekel:

»Pijan sem!«
Kakor v snu je nato videl in sli‰al.
»Plaãam, ãe sname‰ hudiãa,« je hotel Zucco.
»Snamem,« je obljubil krãmar.
»Hitro ga snemi!«
»Takoj, ko plaãa‰!«
»Pes!« je renãal Zucco in vrgel nekaj srebrnih novcev

na mizo. Naglo je klateÏ pristopil. Bolestno hitro je spra-
vil Tagliat denar. Tinica se je vrnila z vinom. KlateÏ je
zaãel ti‰ãati v krãmarja in mitniãarja:

»Imam lase svete Magdalene egiptovske. ·e svetnica

bi znorela za takim, ki jih trikrat ovije okoli prstanca.«

»Le ovij si jih,« se je otresal krãmar.
»Tak lep rogat fajmo‰ter. Dvajset lir, gospod krãmar,

ni preveã.«

»Jutri!« je stresal Tagliat z glavo.
»Takoj ga snemi!« se je razvnemal Zucco.
»Pijmo, potem ga pojdemo snemat,« je odla‰al

krãmar.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Pili so. ·e enkrat je poklical Tagliat Tinico, naj prine-

se vina. Na obesek so nato pozabili . . .

KlateÏ je sunil z vrãem AnÏeta. AnÏe se je vzdramil,

vzel vrã in pil. Polival je.

»Pes!« je zareÏal Zucco znova na krãmarja.
»Pij!« mu je nudil Tagliat posodo. Silno je nagnil mit-

niãar. Ko je odloÏil vrã, mu je glava padla na prsi. V An-
Ïetu je zavrelo. Vrgel se je kvi‰ku.

»Ringhi, lahko noã!« je zaklical Tagliat. AnÏe je oma-

hoval proti vratom. Tinica je stopila za njim in mu od-
prla.

»Dekle,« je brbljal biriã, »tega ne zabi. Otroci! Dar

boÏji so. Dar boÏji smo, ti in jaz. Sami po‰teni ljudje,
AnÏe, jaz, ti in gospod ·tefan in in in signor Zucco, de-
kle . . . «

Vino ga je vrglo v meseãno noã. Rahlo je zaprla Tini-

ca vrata za njim. Tagliat sam jih je zapiral trje . . .

Lojenka je dogorevala. KlateÏ je leÏal na klopi in spal.
Tagliat je jedel. Imel je navado veãkrat veãerjati. Tekni-
lo mu je. Ko je snedel, je ‰e krepko nagnil vrã in vstal.

»Dovolj ‰ale!« je mrmral in potresel klateÏa, ki se ni

ganil. Tagliat je poloÏil roko mitniãarju na rame. Tudi
Zucco je spal z glavo na mizi.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Pijanca,« je mrmral krãmar in segel spretno v mit-

niãarjev Ïep. Nekaj novcev je zazvenãalo na tla. V ku-
hinji je za‰umelo. Tagliat se je ozrl. Tinica je stala v ku-
hinjskih vratih. Krãmar se je vzravnal, se ji bliÏal in re-
kel:

»Pijanec, izgubil bo denar, ãe mu ga ne spravim. Pojdi

spat, Tinica. Ta dva bom spravil sam na cesto.«

PoboÏal jo je po licu. Umaknila se mu je.
»Ne zapiraj vrat, ko leÏe‰,« je zaklical krãmar. Njo je

streslo. V temi je utonila, rahlo so za‰kripala nekje vra-
ta. Tagliat je stopil k pijancema. Zadel je klateÏa in ga
nesel na cesto. Niti zasopel se ni. Bil je moãan ãlovek.
Nato se je vrnil in stresel mitniãarja Zucca. Zucco je
dvignil teÏko glavo. Krãmar ga je povlekel kvi‰ku in ga
tiral k vratom.

»Hudiãa snemi!« je brbljal pijanec.
»Takoj ga snameva, signor Karlo.«
»Kak‰en Karlo? Jaz sem Edmondo,« je mrmral mit-

niãar morda nehote po pravici.

Tagliat ga je potisnil na cesto in dejal porogljivo:
»Torej ne Karlo? Ne bom pozabil, gospod Edmondo.

Lahko noã!«

Mitniãar se je lovil pred hi‰o in sedel k leÏeãemu kla-

teÏu, se naslonil nanj in zaspal. Tagliat je tedaj zaklenil
vrata in si pomel roke:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Ladri! Tatje! Pet bokalov najmoãnej‰ega vina so mi

popili! Pa poceni ga nisem dal!«

Vzel je lojenko in ‰el spat. V svoji sobi je pre‰tel de-

nar, ki ga je dobil in tudi izmaknil. Na‰tel je dvesto lir.
Sveãa se mu je razlila in ugasnila. V somraku meseãne
noãi se je moÏ slaãil. Tiho je sikal umazano pesem sko-
zi zobe. Nekdo v hi‰i je kriknil: stara dekla je sanjala.
Tagliat je ‰el proti vratom svoje sobe. Pod je ‰kripal pod
njim. Takrat so jeknila zunaj na cesti konjska kopita.
Tagliat je planil k oknu. Zunaj je razjahal mlad ãlovek
pla‰eãega se konja in se sklonil nad speãa pijanca. Ta-
gliat je videl v jasni meseãini prijeten in mlad obraz s
ãrnimi brãicami in je zamrmral:

»Glej, glej, kako si zopet pozen, Kamilo Formentini!

Voglari‰! Lepo dela‰ svojemu poboÏnemu stricu. âakaj,
ko pojdem toÏit v Tolmin kneÏanskega Ïupnika, bom
stopil ‰e h gospodu Vihteliãu.«

Mladeniã zunaj je sedal znova na konja in vzkliknil

veselo:

»Slabo ste si postlali nocoj, gospod Zucco. Lahko

noã!«

»Ha,« je zamrmral Tagliat za oknom. »Zucco in ta

mladi petelin se poznata? Zdaj vem, od kod ima pijanec
denar. Ta fant, ki ima ljubico na KneÏi, mu ga tegne.«

·e je razmi‰ljal in doumel ostro, dasi ne do dna:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»âe pa na KneÏi voglari, kje neki? Pa da mu more

Zucco biti po volji? V svoji mitnici? Pa dekle? Táko, da
je gosposkemu pov‰eã? Tako dekle na KneÏi? Le katera?
Le ãigava?«

Ni domislil.
Vzdihnil je. Zaãutil je praznoto v sebi, podobno neka-

kemu gladu. Znova je zasikal umazano pesem skozi
zobe in ‰el iz sobe. Pod je ‰kripal pod njim. Zunaj v veÏi
je potrkal in poklical:

»Tinica — odpri!«
In ãez ãas je zaklical glasneje, nestrpno:
»Odpri!«
Nad vrati pred hi‰o je ‰kripal rezko in ostro obesek z

rogatim obrazom kneÏanskega fajmo‰tra — —

AnÏe Rink je prikolovratil v Tolmin in omahnil v nizko
sobo med speão druÏino. Îena je bila Ïe vstala in naj-
starej‰i fant se je oblaãil.

»Krava!« je rekla Ïena moÏu.
AnÏe je vzkipel:
»Kaj? Cesarskega moÏa psuje‰? Bo‰ kmalu videla, kdo

sem!«

Vzdignil je roko in nameril Ïeni. Starej‰i sin je prisko-

ãil in rekel:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Oãe, le posku‰ajte udariti mater. Dobite jo od mene,

pa takoj!«

»Pa takoj!« je rekla Ïena in udarila fanta, da bo vedel,

kaj se pravi spo‰tovati star‰e. AnÏe je raz‰iril roke in se
zajokal:

»Mati na‰a! Odpusti mi! Vsega so me spridili biriãi.«
Sesedel se je na klop. Îena mu je dala cunj pod glavo

in ga krepko poloÏila na trdo posteljo. Takoj je zaspal.

Tri ure je spal sredi svoje ‰umne druÏine in sanjal teÏ-

ke sanje o rogatem Ïupniku, plesal z njim nekak divji
ples in pel. Potem je trpel zarade sebe, svoje ‰levarske
nature, zaradi otrok in zaradi Tinice . . .

Vzbudila ga je Ïena, da mora v sluÏbo. Grofov urad-

nik, ki je bil prej‰nji dan v Podmelcu, mu je izroãil raãun
za svojo pot in mu naroãil, naj ga nese na KneÏo.

»Naj ga nese kdo drug!« je u‰lo AnÏetu. Uradnik je

zameÏikal.

»Dobro. Ponese drug, ker se ‰e nisi prespal.«
AnÏetu je stopil znoj na lice.
»Gospod,« je vzkliknil, »ne zato! Zaradi fajmo‰tra! Pa

ponesem! âe je treba hudiãu. To pa povem! âe me gos-
pod ·tefan ubije, skrbite za moje otroke!«

Solzan je pripovedoval svoj zadnji dogodek. Uradnik

se je smejal, da so mu bile oãi solzne. Nato je odslovil
AnÏeta. Petdeset lir je raãunil ·tefanu Golji za svojo pot.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

AnÏe je pri‰el na KneÏo in oddal raãun. »Prav toliko

kakor Tagliat za mitniãarja,« je menil Ïupnik ·tefan in
pripomnil, da bo plaãal, ko plaãa grof Tagliata. S tem
odgovorom se je vrnil AnÏe. Uradnik se ni veã smejal.
Vstal je in ‰el sporoãat grofu, kakor je povedal AnÏe.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Novi gospod

metje so hudiãi, pa sem se pravdal za ‰alo z njimi,«
je rekel gospod Jakob Anton Coronini, grof Tisihu-

diã, ko se je umaknil v pokoj. »S hudiãi! Pa so ti prekle-
ti ãedajski reverendi domini amici, hudiãev hudiãi! Tako
je, moj sin, gospod Ivan Ignacij! Sit sem. Pravdaj se ti
odslej z njimi! Pa ne za ‰alo!«

Ivan Ignacij, novi tolminski glavar in gospod, ni sliãil

svojemu oãetu, ki je podedoval po materi du‰o z bolest-
no razvito plemi‰ko ãudjo. V Ivanu Ignaciju se je ostreje
ãrtal znaãaj Coroninijev, baronov v Prvaãini in na Gra-
di‰ãu: skopih in varãnih gospodov, vestnih uradnikov,
podjetnih ljudi s pravdarsko trmo in dosledno brez-
obzirnostjo. Pravdo s âedadom so kupili Coroniniji obe-
nem s tolminskim alodijem. âedajski kanoniki so takrat
zaslutili morda prvokrat, da bo pri‰el ãas, ko bodo ugas-
nile njihove pravice na Tolminskem, ko bodo prepadli
njihovi bogati dohodki, kot so jih uÏivali stoletja in kot
so jim potrdili papeÏ, patriarh, habsbur‰ki knez in ce-
sarji, Maksimilijan I. prviã in Leopold V. zadnjiã v letu
1698. Kapitljeve pravice na Tolminskem so bile nadzor-
ni‰tvo cerkvâ, pastirska oblast, lastno sodstvo in dese-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

tina. Bili so ãasi, ko je âedad strahoval Tolminsko z
interdiktom in klical cesarske glavarje pred svoj tribu-
nal. Cesarski glavarji pa so bili tisti, ki so omejevali vpliv
tujih posestnikov na Tolminskem. Kanoniki so se pri-
toÏevali pri vladi in si dajali vedno zopet potrjati stare
svoje pravice. Tolminski jih niso nehali ovirati pri vizi-
tacijah, vtikati se v posle cerkvenega gospodarstva, za-
virati izvoz desetine, nagajati pri pobiranju, predpisova-
ti cene Ïitu in merniku mero. Dvaindvajset starih in no-
vih pravnih pisem je ‰ãitilo kanonike, ki so imeli pri vla-
di spretne agente. Novi tolminski gospod Ivan Ignacij ni
imel ne pravnih pisem ne spretnih agentov. Vse, kar je
imel, je bil gori‰ki poslovnik »de foro competentiae« iz
leta 1700. Ampak pogum je imel in je ukratil vi‰jemu
dijakonu dovoljenje za vizitacijo, obligatni »generale
mandatum«, kakor je toÏil kapitelj cesarju »quod alias
semper facta debita requisitione, fuerit concessum«, in
je grof ugovarjal, da »derogatum est non contradicenti-
bus archidiaconis«. Grofa so z Dunaja pokarali in stari
sme‰ec grof Tisihudiã se je sinu smejal. Mladi grof se je
potuhnil, zaãel ‰tudirati Gorãarjev poslovnik in pisati
spomenico, ki bi z enim mahljajem strla pravno premoã
kanonikov. To je delal tajno in skrbno zapiral svoj spis.
Uverjen je bil, da mu bo podjetje uspelo, in se je veselo
nadejal, da se bo ma‰ãeval nad starim, posmehljivim
oãetom.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Sedel je v svoji pisarni‰ki sobi, kamor je prihajal de-

lat Ïe ob osmih zjutraj. Ob oknu je bral polglasno odsta-
vek iz spomenice, kakor je napisal prej‰nji dan zveãer:
»Verum enim est a Pontifice debere haec et similia con-
cedi, sed verum verissimumque est, necessario debere
a terrae Principe in suo Dominio admitti, antequam
possint exerceri; et verum ac verissimum est, ea exerceri
non posse, licet a Pontifice concessa, si a terrae Princi-
pe non admittantur. Non talem Pontifex supra reges et
Principes potestatem habet, ut eis invitis possit aliquam
iurisdictionem ecclesiasticam, quae non sit pure et sim-
pliciter spiritualis, sed vel in minimo temporalitatem
sapiat, in eorum dominiis introdure . . . «

Tu ga je prekinil uradnik, ki je potrkal in vstopil. Ne-

kako nejevoljno mu je stopil grof naproti, kakor ãlovek,
ki se je bavil z najljub‰im opravilom in ga motijo.

»Zakaj?« je vzkliknil zmedeno. Uradnik se je poklonil

in zaãel pripovedovati o zadevi s kneÏanskimi cerkveni-
mi raãuni. Po zapovedi grofovi je ‰el v Podmelec in se
vrnil, ko ni na‰el tam ne Ïupnika ne kljuãarjev. Grofu se
je obliãje razvleklo v neskonãno zaniãljivost. Obrnil se
je sunkoma, ‰el k pisalni mizi in se vrgel v naslonjaã.

»Nadaljujte, prosim!« je velel in gledal kakor zdol-

goãaseno skozi okno nekam v senoÏeti nad Tolminom.
Uradnik je pripovedoval o mitniãarju, ki ga je nosil kne-
Ïanski Ïupnik in mu je zato poslal Tagliat svoj raãun.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»âemu mi to pripovedujete?« je vpra‰al grof in se

okrenil v stolu. Uradnik je navedel Ïupnikov odgovor,
ãe‰ da bo plaãal grofu pot v Podmelec, kadar grof porav-
na Tagliatovo terjatev za mitniãarja. Grof je ‰inil kvi‰ku.
Uradnik se je naglo poklonil in pripomnil, da je takoj
kaznoval Tagliata zaradi njegovih neumestnih ‰al z gro-
fovim imenom. Grof je prikimal. Uradnik je menil, da bi
bil tudi v Ïupnikovi zadevi odredil potrebno. Vendar pa
se mu je zdela stvar tako znaãilna za mi‰ljenje uporne-
ga Ïupnika in da smatra Ïupnikov drzni odgovor za Ïa-
litev glavarjeve osebe in ãasti; zato je v dvomih, ali je
upraviãen dovolj, da sam ukrepa.

Z nekako muko na licu je poslu‰al grof svojega prav-

nika, ãigar beseda je bila neizrazita in opolzka, a je ven-
dar krepko izraÏala misel tega, kar je hotel povedati. Bilo
je, kakor da steguje zoprno nekak mehkuÏec sluzavo
mehke krake in lovi, da bi stisnil in drÏal. âim dalje je
govoril uradnik, tem krãeviteje se je tresla grofu spod-
nja ustnica. Krivica, ki jo je sprva le bolj slutil, mu je sta-
la po uradnikovem opisu okrutno silno in blizu pred
oãmi. S silo je moral krotiti vihar v svoji du‰i. Nemo je
ãakal uradnik njegove besede.

»Storili ste svojo dolÏnost,« je rekel grof. Glas mu je

bil skoraj hripav. Uradnik se je poklonil.

»âez pol ure se vrnite!« je dejal grof, »ukrenil bom po

svoji vesti in ãasti!«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Uradnik je odhajal. Grof je vpra‰al navidezno mirno:
»âakajte! Omenili ste mitniãarja, to je, ãe se ne mo-

tim, kneÏanski?«

»KneÏanski Zucco!«
»Ali je ta ãlovek zanesljiv?«
»Dozdaj ni bilo pritoÏb.«
Grofje prikimal in sedel. Tiho je zaprl uradnik vrata za

seboj. Takrat je planil grof Ivan Ignacij kvi‰ku in stisnil
pesti:

»Kanalja far‰ka! Pomnil bo‰.«
Zaãel je hoditi po sobi gori in doli. âez pol ure se je

uradnik vrnil. Grof ga je odslovil, naj se vrne ãez uro. Bil
je vznemirjen. Uradnik mu ni niã omenil, da je medtem
Ïe poslal kneÏanski Ïupnik sla z denarjem in tako po-
ravnal grofovsko pot v Podmelec. Ivan Ignacij se je do-
mislil svojega oãeta in njegove nepojmljive jeze, kadar-
koli je sli‰al ime kneÏanskega Ïupnika. Zaniãljivo se mu
je razvleklo lice, segel je po gosjem peresu in vzkliknil:

»Gospod Jakob Anton! Zdi se mi, da me bo‰ vesel. Ti

si mogel sovraÏiti, ampak ma‰ãevati se nisi znal.«

Mimogrede je vrgel nekaj vrstic na papir. In ‰e isti ve-

ãer je bral stari grof Jakob Anton v Gorici:

»Moj dragi! Tvoji sovraÏniki, moji neprijatelji! Kne-

Ïanski Ïupnik ·tefan Golja me je izzval. Kadar pride‰ v
Tolmin, Ti povem, kako sem mu odgovoril.« — — —

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Stari grof Jakob Anton je bil pravkar popil bokal moã-

nega furlanca in je bil dobre volje. Ko pa je prebral pis-
mo, se je zresnil in vzkliknil kratko in srdito:

»To je hudiã!« —

Bila je kaj mila idila ob devetih zveãer v sobi ·tefana Go-
lje na KneÏi. Îupnik je sedel v lesenem naslonjaãu ob
oknu, NeÏa je Ïdela na nizkem stolcu ob kuhinjskih vra-
tih, Lucija je sedela pri mizi in brala v svitu lojenke glas-
no in mehko:

»Drugi fo Mario Magdaleno perglihali temu grenkimu

nevarnimu, inu poshrefhnimu moriu. Morje je bila Magdal-
ena, sakaj veliku Mladenizhou je bilu so volo nje lepote po-
gublenu. Morje, sakaj ta kateri je s’ Magdaleno fe snanil, v’
veliko nevarnoft fvojo dusho je poftavil: Morje, sakaj lushti
tiga meffa k’ fadnimu v veliku grenkuft zhloveka perpravio.
Morje, sakaj nikuli nje ferze pozhitka nej imelu . . . «

Sredi branja je zastal dekletu glas. Kakor ptica, pre-

pla‰ena iz sna, se je vzdramila NeÏa. Îupnik je dvignil
glavo:

»Ali ne bo‰ veã brala, Lucija.«
Iz prijetnih sanj se je vzdramil. Grofu je vendarle po-

ravnal raãun, AnÏeta je pa tudi po‰teno plaãal. Za svo-
jo naglost se je izbiãal in NeÏi je zopet odleglo. Pridigo
za drugo jutro je premislil in vse je lepo urejeno in v srcu

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

je mir in Lucyin glas je tako ãudno sladek. Bere od véli-
ke blodnice, ki je delala pokoro. Ali kaj razume, kar
bere? Lucija, ta ãista lilija, ki je ‰e vsa otro‰ka! Tolmin-
ka mala, s ãistim srcem in Ïenskim licem in svojimi mir-
nimi pametnimi oãmi. Ali kaj razume?

»Ali ne bo‰ veã brala, Lucija?« je vpra‰al toplo.
Deklica je slovkovala trudno, teÏko:
»Nikuli nje ferze pozhitka nej imelu!«
Pa je zakrila lice z rokami in zaihtela brezglasno. To-

po, plaho je strmela NeÏa v njene drhteãe rame. Visoko
se je dvignil Ïupnik iz naslonjaãa. V bolestno vznemir-
jenem licu mu je igral odsev lojeve sveãe.

»Lucija!«
Dvignila je svoj bledi, prestra‰eni obraz. Na ustnicah

ji je drhtela teÏka beseda, morda izpoved, morda kes. Ni
izrekla.

Tedaj je nekdo potrkal in odprl v sobo. Trudno beba-

sto se je zagledala NeÏa v ãloveka, ki je vstopil. Lucija je
zaprla knjigo in se dvignila sunkoma.

»Domine Matko, od kod?« je vzkliknil Ïupnik ·tefan.
»Iz Volã«, je odvrnil pozni gost. ·tefan Golja mu je

stopil naproti. V nekaki hlinjeni Ïivahnosti se je kretal
gost, tovari‰ Goljev, volãanski Ïupnik. ·tefan je zaãutil
iz njega vonj zauÏitega vina in je povesil roko, ki jo je
stegnil v pozdrav.

»Iz Volã,« je rekel. »Prihaja‰ paã, pa naravnost ne!«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Z roko je pomignil NeÏi, naj gre. Lucija se je Ïe umak-

nila v kuhinjo.

»Festina lente, poãasi, vse ti razloÏim, daj le, da se od-

dahnem!« je hitel govoriti Volãanski. Nezrela in nena-
ravna naglica ga je delala ãudno nerodnega. Prav tako
mu je tudi beseda lovila besedo. Bil je bolehno razbur-
ljiv, nestalen ãlovek in ni bil na dobrem glasu. Strogo in
resno ga je gledal ·tefan. Oni pa se je vrgel v naslonjaã
in govoril:

»Dolga pot, stra‰no dolga pot. Pa strma! Ne, moj lju-

bi, ne zavidam te. To se pravi, si paã vajen. Seveda, va-
jen si. Kaj sem hotel reãi. âuje‰! Malo prenoãi‰ãa mi bo‰
dal nocoj. Nisem razvajen. To se pravi, kajpada. Saj ti ‰e
nisem povedal, ãemu sem pri‰el. Pomisli, faranom sem
u‰el.«

·tefan je molãal in ni trenil.
»Ne veruje‰, domine? Resnica boÏja,« je hitel Matko,

»resniãno, u‰el sem jim. Glej, pravdam se Ï njimi.«

»Pa jih pu‰ãa‰ v nedeljo brez ma‰e?« je odvrnil resno

·tefan. Stal je ob mizi; v svitu lojenke so se mu jeÏile
obrvi in ustnice so mu drhtele.

»Poslu‰aj,« je rekel nekaj bolj mirno Matko in zaãel

pripovedovati, da zahtevajo Volãani od njega, naj da
svojo deklo iz hi‰e, da ga grdo obrekujejo in da so mu
celo grozili, da ga pojdejo toÏit vi‰jemu diakonu. To pa
vse samo zato, ker ima dekle dolg jezik pa se prepira z

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

va‰ãankami, ki je ne morejo. Umazane babe bi rade po-
sili, da bi jo pognal. Jezo delajo ãloveku in Ïalost. Kakor
obnorele so in ‰ãujejo mo‰ke.

»Turpissima verba audivi!«
Nekako proseãe je pogledal ·tefanu v obraz. ·tefan se

je zganil, skomizgnil z rameni in rekel mirno:

»Daj jo iz hi‰e, pa bo mir!«
Matko je planil:
»To mi svetuje‰? Prav! Dovoli pa vendar, da te prej

vpra‰am: Ali bi ti dal svojo iz hi‰e? Tisto mlado, ki je prej
brala?«

·tefan se je razvnel:
»Lucija ni moja dekla!«
»Ni!« je pristavil Matko,»in ti nisi Matko. Prav zato,

sem mislil, mi bo‰ vedel svetovati.«

V ·tefanu je valovila Ïiva nejevolja:
»V soboto zveãer hodi‰ iz Volã na KneÏo po svet. Sve-

toval sem kratko. Zato je pa pot od KneÏe v Volãe tem
dalj‰a!«

»Ne bom te zadrÏeval,« je vstal burno Matko. Odloã-

no mu je poloÏil ·tefan roko na rame in rekel:

»Kri ni voda! Pa takega vihraveÏa, kakor si ti, ni veã na

Tolminskem. To sem ti moral povedati. Zdaj pa sedi. Po-
zen si, pa si gost. Bolje, da sedim jaz s teboj pri mizi in
ne Tagliat.«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Nekaj rdeãice je udarilo Matku v obraz in je povesil

oãi. Preden se je oglasil na KneÏi, je res pil pri Tagliatu.

Îupnik ·tefan je stopil v kuhinjo in mu nato sam stre-

gel. Lahkomiselnemu Matku se je otajalo srce in je pol
toÏeãe pol smehljaje se pripovedoval, kako je beÏal iz
Volã, ãe‰ da gre v âedad in se vrne z interdiktom, in
kako je na poti proti Kobaridu spoznal, da se je prenaglil
s svojo groÏnjo, a se sramoval. Ali naj bi se vrnil, da bi se
mu bili ‰e smejali po vrhu?

»Zlo je zlo, sem mislil,« je dejal. »Kar je, je. Brez ma‰e

bo fara, ãe ne pojdejo v Tolmin. Pa saj so zasluÏili in se
bodo bali. Pa sem se domislil, da bi ‰el k tebi in bi me ti
v ponedeljek spremil v Volãe. To bi jih pretreslo.«

Pomilovalno se je nasmehnil ·tefan:
»Ne bom te spremil. Naspi‰ se in odpoãije‰ in ob ‰ti-

rih te zbudim, da pride‰ ‰e pravi ãas.«

Matko se je vdal in je postal bolj vesel. Vino se ga je

hitro prijemalo. Nekako dobrohotno ga je poslu‰al ·te-
fan, ko je ãebljal kakor dijaãek.

»Najraj‰i bi faro premenjal. To bi bilo zdravo za Vol-

ãane in zame. Preveã so me navajeni. Zares, kar menjal
bi, ãetudi na slab‰e.«

»Fara je dobra!« je odvrnil kratko ·tefan.
Matko je navajal z zaniãljivim glasom:
»Vicarius Vulzanae habeat septem sextarios Milii et

septem sextarios avenae; et quidquid obtinebit pro pu-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

rificationibus mulierum, pro signandis domibus; et me-
dietatem casei et lanas, quae colliguntur in S

Georgio et

Michaele; medietatem Septiminarum et Legato-

rum —«

»Dovolj,« je vzkliknil Golja. »âe ne bi bil zadovoljen

na KneÏi, bi menjal.«

»Vse se ‰e lahko pripeti,« je pripomnil Matko. Vsto-

pila je Lucija in sporoãila, da je pripravila gostu poste-
ljo.

»Pridna si,« je prikimal ·tefan. Deklica se je sklonila

in mu poljubila roko, kakor jo je bila ‰e prav mlado na-
vadila NeÏa. ·tefan se je sramoval te njene neÏnosti
pred Matkom in je rekel skoraj trdo:

»Dobro, Lucija, dobro! Pojdi in lezi!«
»Lahko noã!« je dahnila deklica in ‰la.
Matko se je zagledal za njo. ·tefan se je zresnil. Kar

ugasnila mu je dobrota mehke, sanjave sreãe v oãeh.

»Od kod ima‰ pravzaprav to dekle?« je vpra‰al lah-

kotno Matko. Slovesno je odgovoril ·tefan:

»Bog mi jo je dal v tolaÏbo!«
»Moji farani bi rekli drugaãe,« se je nasmehnil Mat-

ko.

»Sam si kriv,« je odgovoril trdo in mrko ·tefan in za-

del gosta v Ïivo, da mu ni bilo veã za skrivnost ·tefanove
rejenke.

»Truden sem,« je vzdihnil in vstal . . .

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Bila je ãudna ogorãenost v ·tefanu; ni mu dalo, da bi

se poslovil prijazno. âudno neugodje mu je leglo v srce,
ko se je domislil Lucijine prej‰nje Ïalosti, ki jo je bil po-
zabil med pogovorom z Matkom. Zdaj, ko je ostal sam,
ga je ob‰el bolesten nemir. Vstalo je v njem teÏko, tem-
no. Segel je po Svetokri‰kem in je iskal. In je na‰el stran,
kjer je deklica brala, in je bral poãasi glasno:

»Nikoli nje ferze pozhitka nej imelu!«
Truden in Ïalosten je od‰el spat. Bolj razmi‰ljeno ko

sicer si je segel v nedrje, da bi poljubil kriÏec, ki mu ga
je bila obesila umirajoãa mati okrog vratu. Tedaj je oti-
pal na prsih staro brazgotino in se domislil svoje stare
boli, svoje jeze in ‰e svoje najnovej‰e trdosti nasproti
Matku. Stisnil je ustnice, segel po biã za razpelom in se
biãal, kakor da biãa nekoga drugega, trdo, neusmiljeno,
sovraÏno.

V nedeljo je bilo. Iz cerkve svetega Jurija so se usuli ljud-
je. Takrat je zapel boben in tolminski biriã je razgla‰al
novo postavo. Noben podloÏnik ne sme zahajati v go-
stilno kneÏanskega Ïupnika in ne sme piti njegovega
vina. Noben voznik mu ga ne sme voziti, nihãe tovori-
ti.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»O Jezus!« je vzdihnil kljuãar Bogataj. On je vozil

Ïupnikovo vino; ozrl se je po gospodu, ki je stal ob njem
z zaniãljivim obrazom.

»Ali ste sli‰ali?« je vpra‰al biriã.
»So!« je odgovoril Ïupnik.
Biriã se je okrenil naravnost k njemu in se smehljal:
»Huda postava! Za eno merico petindvajset goldinar-

jev. Gospod, ‰e zastonj ga nikomur ne boste usilili. Meni
ga boste laÏe, ki imam pismo za vas.«

»Od grofa?«
»Od cesarjevega namestnika, tolminskega glavarja!«
»Daj!« je vzkliknil Ïupnik, vzel list, ga razvil in bral.

Grof ga je klical predse na odgovor glede cerkovnikove
hi‰e in ker je sklepal cerkvene raãune, ne da je gospos-
ka prisostvovala.

»Gostoljubnost tolminskih Ïupnikov je znana,« se je

smehljal biriã, »vina pa ‰e grofovski nimajo bolj‰ega —«
Oziral se je okoli po ljudeh, kakor bi hotel reãi: Glejte,
tako je treba znati. Le strahu niã pa preveã spo‰tovanja.
Boste videli. Bokal najbolj‰ega mi ne uide. Pa se je zmo-
til biriã.

»Katerega gospoda sluÏi‰?« je zateglo vzkliknil Ïup-

nik.

»Grofa!«
»Jaz ne!« je odsekal Ïupnik, mu okrenil hrbet in

‰el . . .

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Drugekrati je bilo nedeljsko kosilo Ïupniku ·tefanu

ura nedeljske sreãe in poãitka, slovesna dobra volja, ki
jo je uÏival v sladki idiliãnosti, vesel sebe in svojega sta-
nu, prijetno utrujen in te‰ã. Zdaj pa je stopil s trdim ko-
rakom za belo pogrnjeno mizo in zaãutil ãudno Ïejo iz
utrujenosti in razburjenosti. Hlastno je pil iz roÏnate
majolike. Jedi se je komaj dotaknil in ‰el naglo v svojo
sobo.

Znanilo je k veãernicam. Smehi in klici otrok so oÏi-

veli na cerkvenem obzidju. Stari ljudje so ‰li v toÏeãih
pogovorih mimo Ïupni‰ãa: ‰estdesetletne Ïene in se-
demdesetletni dedci. Îupnik je slonel ob oknu, pa ni od-
zdravljal, ko so pozdravljali. Komaj jih je videl. Razbur-
jen je bil in je mrmral jezne vzklike o tolminskem no-
vem gospodu:

»Galjot! Sram me je za tisto dobro voljo, ki sem jo

imel. Upal sem, da bo‰ bolj‰i in bolj po‰ten kakor oãe, ki
mi je nagajal, kjer je mogel. Pa si ti ‰e slab‰i in zlobnej‰i.
Tvoj oãe je rjovel kot lev, ti sika‰ kakor kaãa. Sikaj! Ti
svojega, jaz sin svojega oãeta. Kri ni voda! Pa si poglej-
va v oãi, gospod galjot!«

Zasmejal se je in stopil odloãno od okna in hodil po

sobi gori in doli. Ko je zazvonilo, je odsel v cerkev vihra-
vo, burno. Stopil je pred oltar, da bi uãil, pa je rekel:

»Farani! Grof je gospodar va‰ih teles, va‰ih du‰ go-

spodar je Bog in po Njegovi sveti volji jaz, ki sem va‰

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

fajmo‰ter. Grof vam je dal svojo zapoved, da se bojte
moje gostilne. Jaz pa vam razglasim svojo postavo. Gro-
fovskega krãmarja imate v fari. Prepovem vam njegovo
hi‰o in vino. Zato, ker se bojim za va‰e du‰e, da jih ne
izpridi slaba beseda in grdo dejanje. Proã od greha, fa-
rani! âe pa boste bolni in bodo va‰e Ïene na porodu,
pridite! Otroãnicam in bolnikom je treba vina in ga ‰e ni
bilo cesarja, ki bi bil smel prepovedati vbogajme.
Amen!«

Tako je bil Ïupnik ·tefan pravi in edini gospodar svo-

jih du‰ in je odbil grofovo sulico in skrhal konico. Ljudje
so ‰li domov, in tisti, ki so ‰li mimo Tagliata in so videli
gnusni obesek nad vrati, so rekli:

»Posu‰i naj se mu noga, kdor prestopi galjotov prag!«
Le Anton Mrak iz KlavÏ, ki se je najbolj gnal zaradi

podmel‰ke cerkve, bi bil rad ugovarjal, pa ni in se je po-
tuhnil.

K Ïupniku pa je pri‰el Ïupan Rutar in ·tefan ga je

sprejel najbolj‰e volje, kajti Ïe je bil prejel od tolminske-
ga vi‰jega diakona povabilo za ãetrtek k seji zaradi Ïup-
ni‰kih gostiln. Grofova prepoved je razburila duhovni-
ke vsega Tolminskega. Îupnik ·tefan je hvalil Forami-
tija in Ïupan je pritrjeval.

»Grof se velikega duhovnega boji,« je rekel; »lani nas

je zaradi njega k sebi poklical, Ïupane in kljuãarje.«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Takrat ob vizitaciji?« je vpra‰al Ïupnik. »Ko ste bili

klicani zaradi cerkvenih raãunov?«

Îupan je prikimal.
»Pa mi to ‰ele zdaj pove‰, Mohor?« je vzkliknil Ïup-

nik.

»Saj bi sploh nikoli smel ne bil,« je odvrnil hladno Ïu-

pan, »take kazni nam je zagrozil, turn in temo!«

Îupnik se je dvignil in postavil vina na mizo, kruha in

Ïelodca.

»Dobro je, Mohor. Mero vina popijeva.«
»Pa jo, ker nisva v gostilni.«
Îupnik se je nasmehnil:
»Pazi, Mohor! Zdi se mi, da vam ga je grof prepove-

dal pri meni celo v gostih piti.«

Nagnila sta. Takrat so se odprla vrata. Ne da bi bil

trkal, jih je odprl nemaren beraã s potuhnjenim pogle-
dom.

»V kuhinjo stopi, kruha dobi‰!« je vzkliknil Ïupnik.
»Stokrat hvala!« je rekel beraã in ‰el.
Îupan je vstal. Nejevoljno se je ogledoval in oziral,

kakor da se je pravkar domislil, pa ne ve, kam bi pljunil.

»No kaj?« je vpra‰al Ïupnik.
»Tako!« je odvrnil Ïupan. »Jaz bi vrata zapiral. Po-

znam ljudi in tega ãloveka sem Ïe videl. V Tolminu sem
ga videl med galjoti.«

Îupnik je planil v kuhinjo in vzkliknil:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»NeÏa, nobenega kruha! Z metlo mu daj!«
»Komu?« se je zaãudila NeÏa.
Îupnik je stopil k Ïupanu in ga potrepal po ramenu:
»Mohor, tak sem pa ‰e, da bom utrpel jaz, ãe te bo

grof globil.«

Malomarno je skomizgnil Ïupan z rameni . . .
V ãetrtek je od‰el Ïupnik v Tolmin k vi‰jemu diakonu.

Pozno proti veãeru je od‰el proti domu. V Poljubinju je
obstal pred gruão otrok, umazanih, zdravih, vedrih.

»âigav si?« je ogovoril najmlaj‰ega.
»Tonãev.«
»Pa ti?«
»Mohorov.«
»Pa zna‰ moliti?«
»Znam.«
Pa se je oglasil Tonãev: »Îupana so biriãi gnali.«
»O jej!« se je nasmehnil Ïupnik.
»So ga, so ga!« je zapel ves zbor otrok.
»Pa katerega Ïupana?« se je navidezno ãudil ·tefan in

vsi otroci so vpili:

»Îupana. Kaj ne veste?«
»Res ne vem,« se je nasmehnil Ïupnik in ‰el svojo pot

v mrak in breg. Pod Ljubinjem je postal zasopel in videl,
da je noã, in je bil vesel njene mehke miline. V nekaki
omotiãni trudnosti, ki mu je zaãela vezati vse ude, je za-
Ïivel preãudno v spomine: Sedi na svojem vrtu na KneÏi.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Pred njim na kamniti mizi je liãno pokrit ko‰ek. Na ko-
lena se mu vzpenja sedemletna Lucija: »Tak dajte no,
stric!« »Poãasi, mala Tolminka! Tako sem se zmislil, da
sem jaz gospod Bog in da si ti mala Tolminka. Zdaj pa
bo vpra‰al gospod Bog malo Tolminko: Kaj pa je dobro
na svetu? In bo povedala mala Tolminka: Ajdove mrve,
gospod Bog! In gospod Bog vpra‰a: Kaj je bolj‰e, in bo
odgovorila mala Tolminka, da je bolji bol‰ki sir. In bo
vpra‰al gospod Bog, kaj je ‰e bolj‰e, in bo rekla mala
Tolminka . . . « »âe‰nje, gospod Bog!« je rajala deklica.
»âe‰nje! Ne reãem, da ne, ãe so Ïe zrele, mala Tolmin-
ka!« »So Ïe, so! V ko‰ku jih imate, stric, gospod Bog!« —

»Takole ljubeznivo otroãe, pa ji bo Ïe jutri treba Ïeni-

na!« je zamrmral Ïupnik in se zavedel. Sladkost spomi-
na mu je vzela misel, da bo moral iti mimo Tagliata. Ne-
hote je stopil hitreje navzdol proti domu v svojo rodno
vas in svojo faro. Temen ptiã je brez‰umno zakrilil nad
njegovo glavo.

»Sova je, sokoli spe,« je mrmral Ïupnik in ga je stres-

lo. Sredi tajne groze je zaãutil tedaj teÏko ãlove‰ko sapo
na svojem tilniku. Temen udarec mu je udaril v moÏga-
ne, da se je opotekel po cesti in izgubil zavest . . .

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Nasilja

otel grom in zamolkel ‰um deÏevnih kapelj je
vzdramil Ïupnika ·tefana iz omotice. Nejasno je

ãutil svoj ãudni poloÏaj ob robu ceste, odprl oãi in jih
zopet zaprl v motno polzavednost.

Veter mu je pljusknil vode v obraz, oãi mu je zdramil

blisk. Zaãutil je svoje telo, vlago in boleãino v zatilniku
in se domislil, kar se je bilo zgodilo. Vstal je in omaho-
val v motnem nagonu navzdol proti Podmelcu. Ob hu-
dourniku, ki je sekal iz gore ãez cesto, je postal in ni
vedel ãez; zdrknil je na kolena in se sklonil s suhimi
ustnicami k vodi. Potem se je vrgel nazaj in se znova
onesvestil. Boleãina ga je znova vzdramila in je izpre-
gledal. Bilo je zgodnje jutro; ob njem je stal z volom in
vozom neki Ljubinjãan, ki se je bil priÏenil v faro. Na
vozu je leÏal okrogel ko‰ gnoja. Kmet je bil bos in gno-
jen do kolen. Z roko je drÏal za ‰iroki klobuk in ga ni
snel; gledal je zaãudeno in bojeãe na Ïupnika. ·tefanu je
zarezal mraz po udih, ãudno svetlo mu je postalo v mis-
lih.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Nisem pijan!« je vzkliknil in vstal. Omahoval je in se

prijel z obema rokama za gnojni ko‰. »Obrni Lovrenc,«
je nato ukazal kmetu.

Kmet se je zavedel, prestopil, okrenil vola in pognal

nazaj proti Podmelcu. Pri prvi hi‰i je obstal in se ozrl v
bledo in umazano Ïupnikovo obliãje.

»Naprej, Lovrenc,« je vzkliknil Ïupnik. Zobje so mu

‰klepetali, krã mu je trgal ãeljusti. Nemo je poslu‰al
kmet in mahnil po volu. Ko je vozil mimo Tagliata, je
gledal vstran. Sram ga je bilo krãmarja, ki je stal na pra-
gu in se rogal glasno in hripavo:

»Zares, ãast dela fari, takle pijanec, takale Ïivina!«
»Lovrenc, ne poslu‰aj ga!« je vzkliknil Ïupnik. Dvig-

nil je bledo obliãje in je videl. Za Tagliatovim hrbtom je
stala Ïenska, si od groze zakrila obraz in zajeãala. Bila je
Tinica. Tagliat se je okrenil in zaklel. Îupniku so se zaãe-
le ‰ibiti noge in je zaãel moliti:

»V smrtni grozi, Gospod, ne sme‰ zavreãi sluÏabnika

svojega!« —

V cerkvi svetega Jurija na KneÏi je zazvonilo. Kmet z

gnojnim ko‰em je pridrÏal vola pred Ïupni‰ãem. Îupnik
se je odtrgal od voza in omahnil proti vratom v Ïupni-
‰ãe. Iskal je kljuke in se ozrl po vozniku.

»Vozi sreãno, Lovrenc!«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Kako pa!« se je oddahnil kmet. Îupnik se je nasmeh-

nil, zaklical nerazumljivo besedo in se sesedel pred ses-
tro NeÏo, ki mu je pri‰la odpirat . . .

V mrzliãnih sanjah je sli‰al nato znano neznane glaso-
ve. To je bil Matko, ki je molil molitve za umirajoãe, to
je bila Lucija, ki je odgovarjala, to je bil Peter, ki je zate-
goval besedo. Potem je bilo zopet vse tiho. Vonj goreãe
vo‰ãenke je legal v nosnice, tiho je plakal nekdo daleã,
daleã . . .

»Tolminka mala! Pa povej, kaj je najbolj‰e?«
»âe‰nje, stric, gospod Bog!«
»Lepa si mi, Tolminka mala. Modra si! âe‰nje. Hej!

Zobala jih bo‰ tri mesece in tri dni.«

»Tri mesece in tri dni, stric!« —
Potem je sli‰al Ïupnik in je govoril Peter:
»Petindvajset goldinarjev, so rekli, naj prinesem, da

bo vedel oãe, po ãem je Ïupnikovo vino.«

Îupnik ·tefan je siloma odprl oãi in zaklical:
»Takoj jih nesi, Peter! Lucija, od‰tej mu jih iz preda-

la v slepem oknu.«

Îupnik je sedel na svoji postelji. Na vratih je stala Lu-

cija. Okorno je odmeval Petrov korak zunaj na stopni-
cah.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Stric!« je vzkliknila deklica in omahnila k Ïupniko-

vi postelji; zaãela mu je poljubljati roke. Okorno in teÏko
je vstopil Peter.

»Ali bom besedo snedel?« je govoril Ïupnik, »ali ni-

sem rekel, da bom plaãal zanj, ãe ga bo globil grof? Ta-
koj mu nesi, Peter, pa naj nese v Tolmin.«

»Gospod.« je odvrnil Peter, »kako bo nesel? Ni ga do-

ma. V Tolminu ga imajo zaprtega.«

Îupnik je omahnil na posteljo.
»Galjoti!«
Zaprl je oãi, kakor bi spal. Pa je samo mislil in je vpra-

‰al ãez kratko:

»Kdaj ga je zaprl?«
»Îe pet dni ga imajo v turnu.«
»V turnu!« je vzkliknil Ïupnik bolestno in se zganil

sunkoma. Silil je kvi‰ku, pa ni mogel in je jeãal:

»Moram ponj, moram v Tolmin!«
»Jutri, stric!« je prosila Lucija in mu ‰la s toplimi prsti

ãez ãelo. Umiril se je in se nasmehnil:

»Jutri, Lucija!«
Zaspal je pokojno kakor dete in je spal dve noãi in en

dan. — —

Îupan pa je sedel Ïe sedmi dan v jeãi. Prav tisto uro, ko
so ga imeli izpustiti, je pri‰el Ïupnik ·tefan v Tolmin in

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

se zglasil pri grofu. Da ne bi hodil obvezan, je potegnil
staro lasuljo ãez rano. Truden in slab je stal na hodniku
in ãakal, da ga pokliãe grof. Rana pod lasuljo ga je pek-
la, zadrega in Ïalost ste mu tlaãili du‰o. âustvoval je pol-
glasno: »Meni‰, Mohor, da se ne bom potegnil zate? Lep
prijatelj bi bil! Za ,nepokor‰ãino’ te je zaprl galjot. Saj
vem za tisto nepokor‰ãino! Govoril si o njegovi prepo-
vedi Ïupanom in kljuãarjem, pa sem, neroda nerodna,
povedal diakonu, kar si povedal, pa je ‰emasti ãlovek
seveda vrgel grofu v obraz, da je ta in ta s KneÏe priãa!
Tako je na Tolminskem s cerkveno pravico! Pa je seve-
da grof zgrabil tebe in te zdaj strahuje. Pa ‰e ta Ïalost,
Mohor, da ti ·tefan ne pomaga! Kako bi ti bil? Ali me ni
neki zlikovec pobil skoraj do smrti in ‰e Tagliat povrhu
obrekel, da sem se opil? Pa to je, Mohor, da ti tega ne
ve‰, da dvomi‰, sodi‰, oãita‰ . . . «

Grofovski uradnik je odprl vrata in velel uradno:
»Vstopite!«
Vedel je Ïupnika skozi veã sob v grofovo pisarno in

zaprl za njim vrata. Îupnik je obstal ob vratih in se raz-
gledal. Pred pisalno mizo v kotu med dvema oknoma je
sedel grof v mehkem naslonjaãu in mu kazal hrbet. Nad
mizo je visela slika, celoten portret grofice Terezije roj.
Strassoldo. Îupnik je spoznal njene stroge poteze in
prezirljivi pogled. V davni mladosti, ko je pri‰el z rajno
materjo v Tolmin, je videl to lice. Po trgu se je peljala,

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

zavita v odeje sredi maja. Ljudje so jo pozdravljali, ona
pa je strmela topo predse. Ljudje so ‰epetali, da ima raka
v Ïelodcu. Kak‰nega raka? je vpra‰al tedaj mater, da je
grofica v vozu sli‰ala in pogledala kvi‰ku zaãudeno,
pla‰no, sovraÏno . . .

Ta ãas se je grof Ivan Ignacij dvignil in okrenil. Îup-

nik je stopil nekaj korakov naprej in se poklonil.

»Gospod grof,« je rekel, »oprostite! KneÏanski Ïupnik

·tefan Golja sem.«

Zaãudeno je motril grof bledo Ïupnikovo lice pod

sme‰no lasuljo. Drugaãnega si je mislil upornega Ïupni-
ka, ki je bil vrhu tega ‰e zmeden, neroden, skoraj sme-
‰en v svoji negotovosti in slabosti.

»·tefan Golja?« je zategnil. »Dobro je. Poslal sem vam

povelje. Pri‰li ste. Mudilo se vam pa ni.«

Îupnik se je zmedel. Ni se mogel domisliti nikakega

grofovega povelja in je odgovoril:

»Ne spominjam se, gospod grof, povelja.«
Grof se je razgnevil:
»Kaj? Ne spominjate se? Jaz pa vem, da ste moje po-

velje celo zasmehovali, in sicer javno pred podloÏniki in
mojim uradnikom.«

Îupniku je udarilo vroãe v lice. Mimo grofovega

obraza je strmel v sliko grofove stare matere in je ãutil
prav tisti ãudni strah, ki ga je nekoã navdal pred njenim
srepim pogledom pa mu ostal od dne, ko jo je videl

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

prvokrat. V sanjah se mu je spovraãala zaãudeno, uÏa-
ljeno, stra‰no. Domislil se je povelja glede cerkovniko-
ve hi‰e in raãunov in je jecljal:

»Zasmehoval? Ne, gospod grof! Spomnim pa se, da

sem povelje odklonil.«

Umolknil je in povesil glavo. Rana pod lasuljo je pek-

la, meglilo se mu je pred oãmi. Stra‰na Ïalost, podobna
skrajni ljutosti, mu je napolnila srce. Zahropel je, siloma
se je zbral in vzkliknil:

»Pri‰el sem prosit milosti za Ïupana Rutarja.«
Grof je zaãudeno odstopil za korak.
»Tako? Milosti?«
»Da, gospod grof,« se je razÏivil Ïupnik. »Pri‰el sem

prosit. Ne smem in ne morem se pokoriti va‰im pove-
ljem. Prositi pa smem za ãloveka, ki mi je v sorodu in ki
trpi po moji krivdi.«

»Po va‰i krivdi?« se je zaãudil grof. Îupnik ni vedel,

ali se je zares ali samo navidez. Mirno je nadaljeval:

»Da, gospod grof. Kriv sem jaz, da ste zaprli moÏa. V

neprevidnosti se je izdal, da ste prepovedali kljuãarjem
in Ïupanom priti pred vizitatorja. O tej va‰i prepovedi
sem jaz sporoãil svoji gosposki —«

»Va‰a gosposka sem jaz,« je vzkliknil grof.
»In ecclesiasticis, v cerkovnem niste,« je odvrnil Ïup-

nik.

Grof se je rezko okrenil in vzkliknil strahovito hladno:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Ne nadlegujte me veã! Pojdite k Foramitiju. Naj vam

pomore on!«

»Gospod grof,« je zaklical Ïupnik. »Nikar tako! No-

ãem Ïaliti! Nisem uãen in se ne vtikam v spor med vami
in svojo cerkveno gosposko. Tako stojim pred vami, ka-
kor ãlovek, ki beraãi. Nikoli ne bi beraãil. Prosim z bo-
lestjo v du‰i, ker mi vest oãita. Gospod grof, zato sem
tukaj!«

»Ne nadlegujte me!« je ponovil grof in sedel. Omaho-

vaje je ‰el Ïupnik za njim. Lotevala se ga je omotica.
Krãevito je vzkliknil:

»Gospod grof! Izpustite Ïupana! Plaãam vam dvojno

globo.«

Jezno se je okrenil grof v stolu in videl ·tefana, ki se

je lovil, da ne bi padel. Grof se je burno vzdignil in vpra-
‰al:

»Ali ste bolni?«
Z desnico je pokazal na stol:
»Sedite!«
Îupnik je sedel in si obrisal potno ãelo. Nato se je na-

smehnil:

»Palec ‰iroko rano imam na glavi.«
»Ali ste padli?«
»Udarili so me ponoãi na cesti.«
»Pa hodite tak‰en v Tolmin?«
»Za prijatelja, gospod grof!«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Grof je pozvonil s srebrnim zvonãkom na mizi. Vsto-

pil je sluga.

»Triindvajset,« je velel kratko grof. Sluga se je poklo-

nil in ‰el.

»Îalili ste me, zato vam nisem ponudil sedeÏa,« se je

obrnil zdaj grof k Ïupniku. »Pa mi je Ïal, ker vidim, da
ste slabotni.«

»O, gospod grof,« je vzkliknil ·tefan, »to bo minilo.

Sem grãa in trd kakor gaber. Da bi le zastonj ne bil pri-
‰el, gospod grof. In ãe sem vas Ïalil, gospod grof, ãe sem
vas Ïalil, ne vem. Trdih besed sem vãasih, pa sem rekel
tako in tako, pa nisem mislil, kakor sem rekel.«

Sluga se je vrnil s sleklenico temnega vina na srebr-

nem podstavku. Grof sam je nalil in ponudil Ïupniku. S
tresoão se roko je nesel Ïupnik beneãansko ãa‰o k ust-
nicam. Toplo in krepilno se mu je razlilo po udih. Bilo je
petnajst let staro vino. Kakor da govori z nekom drugim,
je vpra‰al grof:

»Torej za Ïupana ste pri‰li prosit?«
Zaupno je iskal Ïupnik v grofov obraz. A grof se mu

je izogibal.

»Saj vidite, gospod grof, ‰e na pol bolan sem vstal, da

mu prikraj‰am temo v turnu.« Sredi besed je postal ‰e
zaupljivej‰i in toplo je nadaljeval: »Mohor je edini moje
Ïlahte in moji rajni materi je bil v tolaÏbo. Imam varo-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

vanko Lucijo. Moja srãna Ïelja je, da bi vzela njegovega
sina Petra. Prav njima sem zidal tisto hi‰o —«

Prestal je. SovraÏno je blisnilo v grofovih oãeh. Kakor-

koli, moral je priznati po‰tenost Ïupnikovega lica in je
Ïivo obãutil istinitost njegovih domaãe skromnih: gos-
pod grof, gospod grof! Vendar je vstajal v njem dvom o
moÏu, ki ga je poznal, da je odloãno samsvoj in srdit
pravdar in da zna dosledno udariti in Ïaliti odurno, pre-
mi‰ljeno. Vedel je, da ni hinavski in da je ponosen. Kako
da se je mogel vendar toliko poniÏati in je pri‰el prosit
milosti, pa ãetudi pod pritiskom vesti? Dostojneje bi
bilo vendar, da bi bil vztrajal v odporu, da bi se bil bolj
zagrizel v svoj prav. »Pa ta sme‰na zaupljivost! Ali prav
niã ne ãuti, da ne morem ãustvovati z njim in da mi je
zadnje, kako in kdaj bi ga bili skoraj ubili in kaj in koga
ljubi in ãemu.« Zazdelo se je grofu, da ga ni ·tefan ‰e
nikoli bolj poniÏal. »Za sebi enakega me ima, misli, da
sem tlaãanska kanalja, navaden upornik in pravdar.
Vsaja se, ruje in se ‰irokousti; ãe mu pa stopi‰ na prste,
plazi in prosi strahopetno kot sme‰en suÏenj. V tem
ãasu, ko sem mu nalil vina, me je poniÏal, je pljunil na
moj pla‰ã.«

Îupnik ·tefan je isti ãas zakljuãil v sebi:
»Glej ga, ·tefan! Kako teÏko mu je storiti dobro! Ni

tak‰en ko ti! Ti ljubi‰ en dan in sovraÏi‰ eno minuto.
Biriãa AnÏeta izÏene‰ in ga nato napoji‰. Ta pa ne so-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

vraÏi in ne ljubi. Samo preÏvekuje: to se je zgodilo, pa to,
pa ‰e to in vse to se ni smelo zgoditi in jaz tega ne trpim
in se ne vdam, gospod sem, ki si ga Ïalil. Glej, ·tefan,
celo zaniãuje te, ker si pri‰el prosit za drugega. Rad bi te
poniÏal. A ker si se sam poniÏal, te zaniãuje. Ustrezi mu,
·tefan, ãe more‰. Nikoli mu ne bo‰.«

Grof je zamahnil z roko in rekel:
»ObÏalujem, gospod Ïupnik! Ne morem vam ustreãi.

Îupan je kriv. V naãelih ne morem popustiti.«

Îupnik se je dvignil. Kakor je bil ‰e minuto prej slabo-

ten, je ãutil zdaj moã in voljo. Mirno je rekel:

»Gospod grof! Stra‰ne kazni imate za majhne pre-

stopke.«

»Upornost je zloãin,« je odvrnil grof rezko.
»Zvestoba je krepost,« je menil Ïupnik.
Grof je stopil predenj:
»Glejte, v mojem lastnem uradu me zasmehujete! To

je vsa va‰a zvestoba, da mislite: vse smem! Pa se moti-
te. Pazite, reverende!«

»Ali vas nisem oãitno priznal, gospod grof, s tem, da

sem pri‰el prosit?«

Grof je zaãel hoditi po sobi. Krotil se je. Iskal je bese-

de, ki bi huje udarila in bi bila vendar dostojna in glad-
ka. Ostudno nizek naãrt se mu je rodil v mislih. Obstal
je in zaãel govoriti toÏeãe:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»âemu besede! Ne jaz ne vi nisva kriva spora, ki raz-

dvaja oblast teles in oblast du‰. Nikoli ne bomo edini.
Toda prisegel bi, da sem bil vedno za po‰teno spravo in
skupno delo. Da, da! Lepo bi bilo. Ego Constantini, vos
Petri gladium habetis in manibus. Jungamus dexteras,
gladium gladio copulemus et eiciantur extra castra le-
prosi!«

»Amen!« je rekel Ïupnik in zopet je ugasnila nejevolja

v njem.

Grof je molãe sedel in pisal. In ko je pisal, je vpra‰al

zvedavo:

»Ali bi podpisali, da ste zapeljali Ïupana?«
»Ne bi podpisal,« je odvrnil Ïupnik.
»Pa ste vendar pripravljeni plaãati zanj!« se je okrenil

grof. »Zdi se mi, da je v bistvu paã prav tisto, kar ste prej
povedali.«

»Ne vem.«
Grof se je dvignil in menil zasmehljivo:
»Niti sme‰no majhne pravne zunanjosti noãete izpol-

niti, pa se ustite, kolik prijatelj ste.«

»Lagal bi, ãe bi podpisal.«
»Kaj ste pa prej ãvekali o svoji krivdi?« je zaklical grof.
Îupnik je ãustvoval:
»Mohor! Lepo sem ti jo spredel. Bolje bi bil napravil,

da bi ne bil pri‰el. Glej, zdaj mi je nastavil noÏ na vrat.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Osme‰il me bo in me spodil in nad teboj se bo ‰e huje
znesel, ker ve, da te imam rad.«

Nova slabost se ga je lotevala, teÏka nemoã, ãudna

trudnost. Vstala mu je Ïalost v srcu: »Pa sem rekel, da se
ne vrnem brez Mohorja na KneÏo. Prav pravi galjot, da
sem se ustil. ·tefan, podpisal bi mu! Naj ima, ãe more
verjeti. Naj ima, ãe misli, da je vest in da sem mu dal od
srca in du‰e. Dobro, Mohor! Zapeljal sem te. âe je pra-
viãen, ti ne bo samo odpustil, obÏalovati bo moral, da te
je strahoval.«

»To sva opravila,« je rekel tedaj grof hladno. »Imava

pa ‰e to, kar zadeva vas in moje zadnje povelje.«

Îupnik je vzkliknil:
»Izpustite Mohorja! Podpi‰em vam in potem sva

opravila.«

»Prosim,« se je naklonil grof in pokazal na list. Îup-

nik je podpisal, ne da bi bral. Grof mu je stisnil roko in
menil vljudno:

»Reverende, odslej vas bom cenil drugaãe in z zade-

vo glede raãunov poãakava, da boste bolj trdni. Izvoli-
te sesti! Takoj se vrnem.«

Od‰el je. Za njim je vstopil sluga s pecivom. ·tefan je

gledal topo nanj, ko je pogrnil malo mizo in jo postavil
predenj. TeÏka slutnja mu je legla na srce, kakor greh na
du‰o. Planil je kvi‰ku in k mizi, kjer je podpisal; zgrabil

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

je list in ga raztrgal. Nato se je zasmejal hripavo pred
zaãudenim slugo. Raztrgal je prazen list. Potem je velel:

»Odprite mi, da grem!«
Sluga mu je ‰el molãe odpirat in je stopil na hodnik

gledat za njim. Potem je zmajal z glavo in se vrnil. ·te-
fan je stopil na cesto, zagledal Mohorja in mu pohitel
naproti:

»Mohor!«
»Laãen sem,« je hladno odvrnil Ïupan in pljunil.
»Da te je le izpustil,« je dejal Ïupnik.
Prav ko sta hotela stopiti v bliÏnjo gostilno, je nagovo-

ril ·tefana neki zasopljeni ãlovek:

»Poãakajte, reverendissime!« ·tefan se je okrenil in

spoznal diakonovega streÏnika. »Preãastiti, takoj mora-
te k presvetlemu.«

»Mohor, ãakaj name,« je rekel Ïupnik in od‰el s slu-

go.

Vi‰ji diakon je stal ob oknu s knjigo v roki. Îupnik ·te-
fan se je poklonil. Takrat je zazvonilo poldan. Diakon je
poãel moliti naglas, Ïupnik je odgovarjal. Ko sta odmo-
lila, je rekel vi‰ii duhovnik po latinsko:

»Sedi, gospod!«
·tefan je sedel za malo mizo diakonu nasproti. Kano-

nik je bil prijetno obilen gospod. Umerjeno se je kretal,

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

oãividno je ljubil slovesnost in hotel vplivati tudi zuna-
nje. In znal je. Polglasno, boÏajoãe vljudno je vpra‰al:

»Ali nisi bil pri grofu?«
Hladno je zavelo ·tefanu v obraz in du‰o. »Îe ve,« je

mislil; »ali ima take ljudi, da ga obve‰ãajo?« Zaãutil je
zadrego in je rekel, ko se je odka‰ljal:

»Bil sem, preãastiti.«
Foramiti je segel po majhni knjigi na mizi, vzdihnil in

rekel toÏeãe:

»Justinianus quidam legem tulit, ut tribunal episco-

porum forum necessarium esset pro clericis et mona-
chis.«

·e hladneje je zavelo ·tefanu v du‰o.
»Preãastiti,« je odvrnil, »bil sem pri grofu v prav za-

sebni zadevi in ne na njegovo povelje.«

Preprosto je pripovedoval o Ïupanu Rutarju, o njego-

vi jeãi, svoji nezgodi in poti h grofu in je menil, da se
ãudi, kako je mogel izvedeti grof za Rutarja. Foramiti je
zardel. âutil se je krivega. »A ruthario quodam cogno-
vi,« je pisal grofu v svoji navadni vljudnosti; posluÏil se
je besedne ‰ale, toda grof jo je doumel. Vprião Ïupnika
je obãutil zdaj diakon zadrego in pozabil slovesnosti in
umerjenosti.

»Ne govoriva o tem, moj sin,« je rekel hlastno. »Ti si

grofu nekaj podpisal. Ali o tem ne bo‰ govoril?«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Bom,« je rekel ·tefan. »Neumnost je sicer in samo

mene zadeva.«

»Tako?« je zategnil vi‰ji dijakon in navedel karajoãe:
»Quemadmodum Pontifex introspiciendi in palatium

non habet potestatem, sic neque imperator in ecclesiam
introspiciendi.«

In znova je zavelo hladno ·tefanu v du‰o.
»Samo tebe zadeva, pravi‰, kar si podpisal?« je nasta-

vil vi‰ji diakon resno, segel pod talar in razgrnil list.
»Beri, moj sin!« Îupniku je zadrhtela roka.

»Beri naglas!« je ukazal Foramiti in Ïupnik je bral:
»— da sem zapeljal neukega ãloveka k nepokor‰ãini

do svoje in njegove gosposke in sem kriv —«

Slovesno se je dvignil Foramiti:
»Do svoje, ãuje‰? Kaj si storil! Raptori ecclesiastica-

rum tradidisti sancta!«

V ·tefanu je planil gnev in je ãustvoval: »Dobro, ro-

parju sem izdal svete reãi. Kajpak! Pa zakaj? Zato, ker
morda ti grofu neumna pisma pi‰e‰ in moje priãe izda-
ja‰. O, saj vem! Od tebe se je nauãil grof tiste o Konsta-
tinovem meãu in o gobavcih. Seveda, in zdaj sem jaz
takle gobavec. Naj bom, naj pa bom.« Mirno je rekel:

»Preãastiti, nisem bral, kaj sem podpisal. Vest mi je

ãista!«

Foramiti je vedel:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Qui fidens conscientiae suae negligit famam, crude-

lis est!«

»Slab sem bil. S ãa‰o vina me je preslepil,« je odvrnil

Ïupnik.

»Ebrietate abstineant clerici!« je uãil ‰e vedno vi‰ji

diakon in razburil ·tefana do prave ljutosti.

»Kaznujte me!« je vzkliknil in vstal.
»Po krivdi!« je odvrnil diakon. »Toda zdaj bo‰ moj

gost.«

»Preãastiti,« je vzkliknil ·tefan, »tako me ne kaznuj-

te! Imam prijatelja, ki me ãaka.«

»Pojdi v miru!« ga je odslovil Foramiti. Tisti dan je

obedoval raztreseno. Premi‰ljal je smer in slog pisma, ki
ga je sklenil pisati grofu za prijaznost, da mu je poslal
usodno listino iz ·tefanovih rok. Pravdala sta se z gro-
fom. Pa to ju ni motilo, ko sta izmenjavala najvljudnej‰a
pisma. Grofu je prijala vite‰ka dvoriteljnost diakonova
in je zares obãudoval njegov slog in po zaslugi. Foramiti
je oboÏeval spise Francozinje Madame de Sévigné in jo
posnemal . . .

·tefan Golja se je sestal z Mohorjem in je mislil pri

sebi: To si se skopal danes, ·tefan. Pri grofu v kropu, pri
diakonu v sneÏnici. Pa je menil trpko in naglas:

»Ve‰, Mohor! Drago sem te plaãal.«
»Kako to?« se je zaãudil Ïupan.
»Tako, da sem skoraj du‰o prodal zate.«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Hentajte! Pa kako? Pet ur so me dalj priklenili, kakor

je bilo sojeno. Pa so me vendar ‰e izpustili, preden ste
govorili z grofom. Saj sem videl, kdaj ste pri‰li, in sem
ãakal, da pojdeva skupaj na KneÏo.«

Îupnik je sunil srdito s pestjo predse in polil vino:
»Kaãa, kaãa grofovska!«
»I, nu,« je menil Ïupan mirno in pljunil pod mizo.

Do Ljubinja je ·tefan molãal. Tam je obstal, poloÏil Ïu-
panu desnico na rame in rekel:

»Z mojo gostilno ne pojde veã. Zato sem rekel, da jo

Luciji izroãim, ti pa ji daj Petra za moÏa. Lepo bosta
tabrnala in grof se bo obrisal s svojo prepovedjo. Ali je
prav?«

»âe bo dekle fanta maralo,« je odvrnil mirno Ïupan.

Îupnik ni odgovoril. Mislil je zopet svoje misli.

Molãe sta pre‰la mimo Tagliatove krãme, ko ju je sre-

ãal mitniãar Zucco, stegnil roko in pokazal obesek nad
krãmarjevimi vrati.

»Ali ste videli, signor parroco?«
»Saj ima oãi,« je menil Ïupan.
»Dobro, « je prikimal Zucco, »jutri ne boste veã. ·e

slepci ne bodo.« Vsadil se je pred ·tefana in se ogorãil:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Gospod Ïupnik! Va‰a roka, hej! To mi obljubite, da

ne ostanete dolÏni! Eno, vsaj eno po glavi, kadar ga sre-
ãate, tatu in sleparja.«

»Katerega tatu?« se je zaãudil ·tefan.
»Slikarja, ãastiti! Antonio Locatelli mu je ime,« je po-

vedal mitniãar. Verjel je, da ga je zadnjiã okradel KlateÏ.
»Ali naj ponovim?«

»Ni treba, gospod Karlo,« se je nasmehnil Ïupnik.
»Va bene! — Dobro!« Mitniãar je ‰el svojo pot k Ta-

gliatu, ki ga je sprejel z glasnim pozdravom:

»Dobrodo‰li, gospod Edmondo.«
»Karlo!« je popravil mirno mitniãar.
Îupnik in Ïupan sta ‰la svojo pot na KneÏo. Zdajci je

osupnil Ïupnik in posluhnil.

»Kaj pa?« je vpra‰al Ïupan.
»Premi‰ljam,« je rekel Ïupnik. »Saj si ãul. Edmondo

mu je rekel in Edmondo Zucco je bilo ime Lucijinemu
oãetu.«

»Kako pa to veste?« je vpra‰al zaãudeno Ïupan.
»Pismo nosim zanj Ïe dolga leta.«
»Pa ne veste, kje je?«
»Tako je, Mohor! Mitniãar je tudi Zucco, a trdi, da

nima ne Ïlahte ne bratov. Vso Tolminsko sem Ïe pre-
pra‰al. Edmonda Zucca ne pozna nihãe.« Zami‰ljeno si
je segel v suknjo in obstal.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Ali ste kaj izgubili?« je vpra‰al Ïupan zopet zaãude-

no.

»Brevir!« je odvrnil nemirno Ïupnik.
»In pismo v njem!« je dodal. Po nekaj korakih je obs-

tal in viknil trpko:

»Ne, izgubil ga nisem. Vzel mi ga je!«
»Pa kdo?« se je zaãudil Ïupan.
»Tisti, ki me je skoraj ubil,« je odvrnil Ïupnik.
»Locatelli?« je u‰lo Ïivo Ïupanu.
»Tagliat,« je zgibal Ïupnik rahlo z ustnicami. Naglas

obdolÏiti si ‰e ni upal . . .

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Okruten si!«

rof Jakob Anton je poslal sla iz Gorice v Tolmin, naj

mu pripravijo stanovanje. Ivan Ignacij je odgovo-

ril, da je stanovanje pripravljeno in naj stari grof poi‰ãe
v Gorici spretnega lepopisca. Rabil bi ga za svojo spo-
menico. Grof Jakob Anton je lepopisca pozabil in od‰el
ob dveh ponoãi iz Gorice, ker je bil ‰e vedno romantiãen
in je ljubil noãno voÏnjo. V svitu prve zarje je vozil od
Volã proti Tolminu. Hlapcu, ki ga je spremljal, je vzel
vajeti in gnal okrutno trd zarji naproti. Pa je pridrÏal
konje in pokazal z biãem hlapcu na kup sena ob cesti.
Dvoje nog z raztrganimi golenicami je gledalo iz kupa.
Hlapec je potegnil za noge in izvlekel zavaljenega ãlove-
ka, ki je zaãel kihati, zehati in si meti zaspane oãi. Hla-
pec ga je sunil grofu pred voz.

Grof Tisihudiã se je zakrohotal:
»Dio ladro, kolik Ulises!« Nemarni ãlovek se je tre-

nutno predramil, streznil in se zaãel priklanjati:

»Presvetli, spal sem. Odkar pa bedim, sem prepokor-

ni sluga in vo‰ãim presvetlemu gospodu gospodu dobro
jutro, zdravje in moã.«

»Kdo si, boÏanstveni?« je vpra‰al grof veselo.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Verum, Tersites, miserrimus in orbe, Va‰a milost. Ne

sejem, ne Ïanjem. Bog skrbi zame, kakor za lilije na po-
lju.«

»Prekrasna lilija v polju,« se je zasmejal grof.
»Najnevrednej‰i in najuboÏnej‰i sluga velike ãedajske

cerkve,« se je predstavljal klateÏ Locatelli, »po‰ten in
poznan. Moje ime je reverende Allegro.«

Grof se je zasmejal, da sta se konja pla‰ila.
»Ugaja‰ mi, reverende Allegro. Veãjega ‰aljivca ‰e ni-

sem sreãal.«

»Resnico sem povedal, presvetli, kakor gotovo sem ‰e

te‰ã,« se je udaril klateÏ skesano na prsi in pogledal gi-
njeno proti nebu.

»Pa bere‰ ma‰o?« se je zaãudil grof.
»Moja goreãa Ïelja bi bila,« je vzkliknil klateÏ. »Non

permittunt, ordines non habeo. Imam ‰ole, alumnatus
fui, latinski pi‰em, italijanski in nem‰ki. Govorim kranj-
ski in morla‰ki. Dignus, dignissimusque fui.«

»Kako Ïivi‰, dignissime Allegro?«
»Molim, ‰tudiram, zdravim gliste in garje in reÏem

Ïivino. Kmeticam zibljem otroke in zagovarjam uroke,
pi‰em pravde, slikam cerkve in kapelice in pesnim.«

»Velik si, domine Allegro,« se je smejal grof.
»S seboj nosim izpriãevala svoje umetnosti, presvet-

li,« je odvrnil klateÏ in izvlekel nekaj zamazanih listov in
jih razgrnil. »Opazujte, presvetli! To je muka svete NeÏe

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

in to je sveti Maver, opat. Nisem preslikal. Po prapismih
sem ga risal. Presvetli, petdeset lir, platno in barve! In
jaz vas vzobliãim od nog do temena sijajno, verno.«

Grof je gledal risbe in vpra‰al:
»Ali je to tvoje pismo?«
»Scripsi quod scripsi,« je odvrnil sme‰no slovesno

klateÏ po Pilatu.

Grof je potegnil za vajeti in vzkliknil:
»Reverende Allegro, ugaja‰ mi. SluÏbo ti vem. Teci za

vozom!«

Tako je postal Antonio Locatelli lepopisec tolminske-

ga grofa in gospoda in se zaãel rediti in razvijati v sijaj-
nega tovari‰a staremu grofu Tisihudiãu . . .

Takrat so zorele ãe‰nje na KneÏi in Ïupnikova Lucija jih
je bila vesela in jih je doãakala pozneje ko sicer, ker je bil
Ïupnik, ki je bil v svoje pravde zami‰ljen, pozabil letno
obljubo, da jih bo jedla tri mesece in tri dni, od prvih
bene‰kih do zadnjih na Kranjskem pod Ratitovcem . . .

Sedela je na vrtu pri kamniti mizi ob ko‰arici nabra-

nega sadu, sanjala sama vase in se poigravala med sad-
jem s prsti. Trudno slastno se je vsesala zdaj pa zdaj s
svojimi ustnicami v krhko meso, izbrusila pe‰ko in za-
jela zopet iz ko‰arice. In ko je ‰e zajela, je zaãela rediti
sad ob sadu, da je vzraslo na mizi pred njo ime, ki ga je

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

nosila vrezano v droben prstan in ga natikala tajno, ka-
dar je legla zveãer v svoji tihi sobi v ãudne, bridko sladke
sanje. Zardelo je pred njo na mizi ime ljubljenega moÏa:

»Kamilo.«
Zdajci je planila plaho kvi‰ku in zabrisala ime, ki ga je

napisala. Ko pa je videla, da je sama, se je sklonila sama
vase, vsa prevzeta od svojih sanj in spominov, vse od
prve ure, ko je spoznala mladega komisarjevega neãaka
in uradnika v Tolminu, pa do minute, ko ji je nataknil
zaroãni prstan. Spoznala pa ga je bila na velikonoãni
torek na sejmu pri Sv. Luciji pred dvema letoma. Takrat
so bolele Bogatajevo Tonãko oãi in se je obljubila sveti
Luciji. Prijateljico je Lucija spremila. Med ma‰o si je sne-
la Tonãka obvezo in zajokala, da je zdrava. Pa ji je pri‰lo
le slabo od ganotja in Lucija jo je morala peljati iz gneãe.
Tonãka ji je polzela iz rok. Takrat je stopil od nekje mla-
di Kamilo in pomogel Luciji, da sta spravila bolno Tonã-
ko pred cerkev in ji zopet zavezala oãi, ker so jo ‰ãemele
od sonca in barv. Ob njej sta govorila in pokleknila drug
ob drugem, ko je pozvonilo k povzdigovanju . . . Od
takrat je postala Tonãka Luciji ‰e ljub‰a; deklica je
ozdravela in otro‰ko vesele oãi so se ji smejale lep‰e od
prej.

»Le taji, Lucija,« je draÏila odslej Tonãka Lucijo, »saj

sem skozi obvezo videla, da je Kamilo lep. To bi bila vi-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

dva gosposka! Ne, niã lep par bi ne bila. Kaj bi rekel Pe-
ter, ubogi fant!«

Zgodilo se je, da je odvrnila Lucija:
»Tonãka, morda bi Peter tebe vzel.«
Sredi smeha sta zaplakali in se objeli . . .
»Kamilo, moj lepi!« je vzdihnila Lucija zdaj v takih

spominih.

Dvignila je oãi; Ïupnik ·tefan je stal pred njo in vpra-

‰al:

»Tolminka mala, kaj je najbolj‰e?«
Lucija ni odgovorila v svoji zmedi; povesila je trepal-

nice, da so padle kot sladek mrak na belo lice. ·tefan je
menil:

»Niã nisi veã otrok, Lucija!«
Deklici so drhtele ustnice in trepetale roke. Îupnik je

vpra‰al mehkeje:

»Vsaj malo, Lucija, kajne, Ïe misli‰ na moÏitev?«
Plaho se je zganila deklica in vpra‰ala:
»Stric — zakaj?«
Dvignila je proseãe svoje oãi in vstala. On pa je govo-

ril:

»Zato sem te vpra‰al, ker te rad imam, Lucija, in ti

sreão Ïelim na zemlji in v nebesih. Pa te vidim, da si vsa
Ïalostna in bolehna in ne ve‰ kako. Pa vem jaz, kako je
to, in da so zdaj takale tvoja leta. Tudi vem, da bo ta po-
trtost minila, in sram te ni treba biti, in ãe ti NeÏa zakon

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

graja, ne poslu‰aj je, ki je stara, po‰tena devica, a pri-
smojena in govori, da ne sodi ne v cerkev ne v hlev. Zato
sem jaz tu, tvoja mati in tvoj oãe, ki ju sirota ne pozna‰.
In rad te imam.«

Solze so navrele dekletu v oãi. Tudi Ïupniku se je zbu-

dila ginjenost.

»Da, rad te imam, Lucija, in Boga hvalim, da te mi je

dal za ‰olo, ki bi bil brez tebe posurovel v prepiru in jezi,
ves gluh za pesem in smeh. Pa si ti, Lucija, moj smeh in
moja vesela pesem.«

NeÏno je prijel deklico za roko, ji gledal v obraz in

vpra‰al:

»âe ga mara‰, seveda, ãe ga mara‰ Petra — reci no!

Dam ti ga —«

Ustnice so ji drhtele sunkoma kakor v joku. Njena

du‰a je iskala, da bi govorila, pa je onemela v bolestnem
trepetu, ki je sliãil otro‰kemu ihtenju in neizgovorjeni
pro‰nji dorasle Ïene. Takrat je izpregovoril nekdo za nji-
ma, tiho, bojeãe:

»Gospod Ïupnik, Tolminski vas i‰ãejo.«
»Mene?« je vzkliknil Ïupnik in se obrnil. Sestra NeÏa

je stala za njim.

»Kateri tolminski?« je vpra‰al in se okrenil z naglim

korakom v Ïupni‰ãe. Lucija pa se je zgrudila utrujena do
smrti na klop. Topo je ‰la NeÏa za Ïupnikom. Ko je bila

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

v veÏi, ji je stopil brat s pismom v roki nasproti in vzklik-
nil bridko veselo:

»No, NeÏa! Lepega brata ima‰, lepega fajmo‰tra, za-

res. Le vpra‰aj Tagliata. On ve. Na‰a Lucija, da je moja
hãi. V Tolminu so mu verjeli. NeÏa, ‰e ti verjemi, verje-
mi no, Tagliatu in grofom tolminskim pa velikemu du-
hovnu Foramitiju!«

»Gospod Ïupnik,« je vzdignila NeÏa proseãe roke.
»·eme,« se je zasmejal brat. »Pisanja jim ponesem in

pomolim pod nos, pomolim, pomolim . . . «

Sredi stavka je utihnil in se prijel za glavo. Spomnil se

je brevirja, ki ga je pogre‰al, in pisma, ki je bilo v brevir-
ju. Pa je bilo tisto pismo, ki ga je pisala Lucijina mati
oãetu svojega otroka, neznanemu Edmondu. Na smrt-
ni postelji je pisala, pa ni vedela ne po kom naj ga po‰lje
ne kam. Enega zvestega ãloveka je ‰e imela: bil je dijak
·tefan Golja . . . Îupnik je stopil v svojo sobo in zaãel
hoditi gori in doli. Potem je zagledal dija‰ki rapir v kotu,
ga zgrabil srdito in suval predse in vzklikaval v mislih na
Tagliata:

»Tat, ubijal si me. Dve sto lir si mi potegnil iz suknje.

Brevir pa mi prinesi nazaj, dve sto lir dobi‰ po vrhu, tri
sto, ‰tiri sto, tat!«

Ko se je umiril, je sedel in pisal vi‰jemu diakonu, kaj

in kako je z Lucijo. V nedeljo pred ma‰o mu je odpisal
diakon: »Verujemo ti! Toda ne pozabi oãetovskega opo-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

mina: Qui conscientiae suae fidens, negligit famam,
crudelis est.«

»Dobro,« je rekel Ïupnik in ‰el ma‰evat. Po ma‰i se je

obrnil pred oltarjem in rekel:

»Molili ste! Zdaj pa poslu‰ajte, kar vam moram pove-

dati. Gorje mu, kdor obrekuje kateregakoli izmed slu-
Ïabnikov cerkve! Kakor ajd vam bodi in ropar. Mene je
obrekoval krãmar Tagliat in me bo ‰e. Kakor ajd vam
bodi!«

»LaÏe‰,« je vzkliknil nekdo ob cerkvenih vratih. Golja

je zbledel. Ob vratih je nastala gneãa. Mo‰ki so planili
na predrzneÏa, ki je boÏjemu duhovniku v cerkvi odgo-
varjal. Bili so trije biriãi in so vlekli za noÏe. Takrat so
na‰li domaãini polena. Biriãi so iskali proste poti, eden
med njimi je sunil po cerkovniku Petru in ga ranil na
roki. Za trenutek so obstali kmetje, biriãi so se umikali.
V naslednjem je zletelo krepelce in zadelo biriãa, da je
zaklel. Ljudje so pobirali kamenje. Biriãi so zbeÏali proti
Podmelcu. Nekaj fantov je skoãilo za njimi.

»Nazaj,« je zaklical tedaj hripavo Ïupnik in so obstali.

Stal je med njimi gologlav, v sveãeni‰ki obleki, visok.

»MoÏje in Ïene,« je rekel, »zapomnite si to uro, ko se

je na‰el ãlovek, ki je v cerkvi ugovarjal duhovniku boÏ-
jemu, zapomnite si, da se je na‰el drugi, ki je na cerkve-
nem pragu prelival kri, in da se je na‰el ‰e tak, ki ju je z
vinom najel, da sta storila, kar sta storila. To uro si za-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

pomnite, ko si je ta ãlovek sam podpisal sodbo in po-
gubljenje. Zdaj pa pojdite domov in ne napadajte. Pa
pazite, da vam ne zaÏgejo hi‰. Îupan in dvanajstija bodo
skrbeli, da bo red in da izve gosposka, kaj se na KneÏi
godi.«

Îupan je res zbral dvanajstijo, da bi se pogovorili, kaj

bi rekli pred grofom glede pretepa z njegovimi biriãi.
Trmoglavi Tone Mrak iz KlavÏ, ki je trdil, da mu Ïupan
kriviãno deli grofovske opravke, je nagajal, ãe‰: Sam si
je kriv fajmo‰ter spora in prepira s Tagliatom in biriãi.
Sam naj toÏi in se pravda, ãe ga je volja in ãe je moÏ za
to.

»Sram te bodi,« je odvrnil Ïupan Mohor, »kakor baba

si ãenãav.«

»âe nista norãava ti pa fajmo‰ter,« je odvrnil Mrak

bridko.

Mohor je mirno pljunil in menil:
»Da imam takega moÏa v dvanajstiji!«
Mrak se je vzdignil in rekel:
»Tlako si mi meril za torek, ko je nimam. Zdaj ve‰, kaj

je moja pot.«

Svojeglavo uÏaljen je vstal.
Îupan je sedel in rekel mirno:
»Sitnost je ‰la.« —

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

Îupnik ·tefan je tisti veãer domislil, kaj mu je storiti,
sedel k mizi in zaãel pisati. Poroãal je vi‰jemu diakonu
o dogodku v cerkvi. Dopisal je. Potem je urezal novo
pero, da bi pisal ‰e eno bridko toÏbo zoper grofa in gos-
posko, galjote in Tagliata. Pa ni dopisal. Skozi odprto
okno mu je priletel kamen v sobo. Pobral ga je in je bral
na papirju, ki je bil vanj kamen zavit:

»Boj se steklega psa! Ne hodi sam in ponoãi skozi

Podmelec in vrata zapiraj, ker Te zalezujejo lopovi, ki jih
je plaãal krãmar. Obesek sem mu pa snel. Veruj mi.«

»Glej du‰o,« je vzkliknil Ïupnik. »Kdo bi bil verjel, da

je Zucco po‰ten? Je le prav, da sem mu re‰il pijano Ïiv-
ljenje!«

Drugo noã je pisal Ïupnik. Noã je bila svetla, polna

vonjive trpkosti. V lipah pred Ïupni‰ãem je ‰elestelo,
Ïuborelo je korito na vasi, ‰umela je nizko pod vasjo
Baãa med biãevjem in lapuhom. Zdaj pa zdaj so jeknili
koraki na cesti. V pozni uri so prihajali ljudje s tlake,
dve, tri ure daleã iz visokih planinskih senoÏeti. âudna
ginjenost je leÏala v Ïupnikovi du‰i in je pisal krãevito,
trdo. Srce se mu je trgalo na papir.

Veãkrat Ïe je razmi‰ljal Ïupnik v tihih noãeh Ïivljenje

svojih faranov, samovoljno nasilje gosposkih ljudi, teÏke
razmere, v katerih Ïivi sam in Ïivijo tlaãani z Ïenami in
otroki. Ob drugih prilikah je ãutil pri takem premi‰lja-
nju nejasno bolest: topo nemoã, nemo obnemoglost.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

»Tako so padle gore! Premakni Jalovnik, ·tefan, ãe mo-
re‰, obrni Baão! Povej kozlu, da so planine, kjer se more
skriti, povej volu, da ima roge. Povej jim, da so ljudje in
da je pravica za vse ljudi, ãe pa ne mislijo in ne veruje-
jo veã.«

V tej uri se je topa nezadovoljnost v njem izlila v jasno

misel: Vsemu je treba ãasa, da dozori. Ne prisili‰ lonca,
da bi zavrel hitreje; kako bi du‰o, da bi spoznala? Ali si
spoznal ti, ·tefan? Deset let bo Ïe, kar se otepa‰ z gro-
fi, pa si se komaj pred dvema dnevoma domislil, da je
cesar na svetu, da je praviãen gospod in da bo bral tvo-
jo toÏbo in ti pomagal.«

»Pomagal,« je ponovil Ïupnik glasno in pisal:
»Dovolj kruha je na Tolminskem, presvetli gospod

cesar, samo praviãno naj se deli. âe je tlaka, naj bo, pa
naj bo po pisanih pravicah in ne po pameti biriãev. In ãe
je desetina, naj bo po vesti in premoÏenju! Pa je zdaj ta-
ko pri nas, da je samo eden vse in je samo zanj pravica
in smo vsi drugi kakor ovce, ki jih striÏejo in ne napase-
jo, in sem jaz, duhovnik boÏji in njihov du‰ni pastir, sa-
mo oven v oãeh ãrednikovih, ki mu je dana oblast. Pa ga
ni ãrednika s toliko oblastjo, da bi smel tepsti ãredo brez
vzroka in preganjati ovna, ki jo vodi po svoji pameti, ka-
kor mu je dal Bog. Ni ga gospoda, ki bi smel biti kriviãen
podloÏnim. Meni in mojim pa je bil, je in bo, ãe mi ce-
sarska visokost ne priskoãi na pomoã. Zato sem sklenil

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

in bom povedal in bom na‰tel po vrsti vse krivice, ki so
mi jih storili tolminska gosposka v prvem, v drugem in
v tretjem, in bom obrazloÏil in s priãami in prisego, ãe
treba, podprl, kar bom napisal.«

Sredi molka je brlizgnilo v noãi od sosedne mitniãar-

jeve hi‰e. Îupnik je dvignil glavo in posluhnil. Potem je
nadaljeval:

»V prvem: ToÏim grofa in gospoda tolminskega, da

mi je nepostavno prepovedal sklepati letne cerkvene ra-
ãune. V drugem: ToÏim, da je ‰kodoÏeljno prepovedal
svojim podloÏnikom piti moje vino. V tretjem: ToÏim,
da mi je nagajal pri zidanju farne cerkve, cerkvenãeve
hi‰e in mojega lastnega doma na KneÏi in da je straho-
val mene in moje ljudi, Ïupana in kljuãarje, kljuãarje z
groÏnjo, Ïupana z jeão in denarno kaznijo. Mene je bol-
nega in ranjenega z vinom preslepil, da sem podpisal,
kar je proti moji pameti in vesti. In ‰e toÏim, da ne naj-
dem posluha pred njegovimi sodniki. Ni jih, da bi iska-
li in kaznovali zloãinca, ki me je na cesti moril in oropal,
ni jih, da bi ustrahovali zlobnega ãloveka, ki me sramoti
javno in nasilno, obrekuje in psuje. Ni jih! Paã pa so, ki
kriãijo name, kadar si sam pomagam: Ecce, glej, neva-
ren ãlovek, upornik, ki ‰ãuje proti gosposki in cesar-
skim!«

Zopet je brlizgnilo v noãi. Nemirno se je zganil Ïup-

nik, vstal in stopil k oknu. Spomnil se je mitniãarjevega

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

100

svarila, naj bo oprezen. ·el je in se razgledal po hi‰i. Niã
sumljivega ni na‰el. Ko se je vraãal, je posluhnil pred
Lucijinimi vrati.

»Spi pokojno kakor otroci.« je zamrmral, se vrnil v

sobo in pisal dalje. Pa ni pisal dolgo, zopet je vstal in ‰el
in potrkal. Hudo mu je bilo: ves veãer ni videl dekleta.

»Lucija!« je pozval.
Ni se oglasila.
»Lucija, lahko noã!«
Ni odzdravila. Îupnik se je vrnil in bral, kar je napi-

sal: bil je zadovoljen. Zakljuãil je pisanje in molil. Potem
je legel in mislil na gori‰kega denarniãarja Gorãarja, svo-
jega sivega znanca:

»Njemu ponesem toÏbo, on Ïe ve, kako je treba kaj

takega poslati na Dunaj.« Bil je razgret od pisanja in se
mu ni dremalo. Vzel je knjigo in bral iz pisem svetega
Pavla:

»Nam cum liber essem ex omnibus, omnium me ser-

vum feci, ut plures lucrifacerem . . . Et factus sum Ju-
daeis tamquam Judaeus . . . iis, qui sub lege sunt, qua-
si sub lege essem, cum ipse non essem sub lege . . . om-
nibus omnia factus sum . . . Omnia autem facio prop-
ter Evangelium: ut particeps eius efficiar . . . Sic curro
. . . sic pugno, non quasi aerem verberans: sed castigo
corpus meum et in servitutem redigo . . . «

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

101

Tedaj se mu je zazdelo, da ãuje, kako zunaj rahlo ‰kri-

pajo vrata in da prihaja nekdo tiho po stopnicah. Vstal
je naglo in ‰el z luãjo iz sobe; zopet je potrkal na Lucijina
vrata. âul jo je rahlo krikniti.

»Ne boj se, otrok.« je rekel. »Jaz sem. Lahko noã.«
»Lahko noã,« je za‰epetala deklica odznotraj. Îupnik

je legel potolaÏeno in upihnil luã. Zunaj na cesti je uda-
rilo tedaj konjsko kopito . . .

»Vihteliãev? Ta je pozen,« je zamrmral Ïupnik; nato

se je domislil Foramitija, kako mu je svetoval, naj varu-
je svoje lepo ime. »To je dobro, da me ni nihãe videl, ko
sem trkal pri Luciji, rekel bi, da sem okruten.«

Îe pol dremaje je ‰epetal:
Qui negligit famam, crudelis —
Zjutraj pa je na‰el v svoji kleti odprt sod in pol vedra

vina na tleh. V vinu je leÏala ãepica, kakr‰no so nosili
grofovi ljudje. Vedel je, da je imel ponoãi biriãa v hi‰i.
Kako je galjot vanjo na‰el, si ni mogel razloÏiti. Sumil je
tatu. Zato je najel nekaj moÏ, da bi mu ãuvali ponoãi
okrog hi‰e. On sam je krenil po Grapi proti Gorici s pri-
toÏbo k izvedencu Gorãarju.

Stari pravnik se ni mogel dovolj nasmejati ·tefanovi

pritoÏbi. Spisal mu je novo in raãunil osemnajst lir. ·te-
fan mu je plaãal s tremi goldinarji avstrijskega denarja
in se poslovil. Soparna je leÏala cesta od Solkana do Pla-
vi. Îupnik si je obnavljal davne spomine. Po tej poti je

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

102

hodil v dija‰kih dneh velikega upora s svojim oãetom.
Na‰el je mesto, kjer sta bila z oãetom obstala, da bi se
loãila, in kjer je obljubil, da bo ma‰nik. Saj je storil to
obljubo in stopil pred oltar. Le preden je stopil . . . O
Bog! Kakor pod udarcem je sklonil potni glavo pod teÏo
spominov, pa jo je zopet dvignil spro‰ãeno. »Mar se ne
biãam?« je zamrmral in na‰el svoj pokoj. Toplo se je zo-
pet domislil oãeta, se odkril in molil:

»Mir tvoji du‰i, oãe, in njim, ki so prestali bridko mar-

tro in storili teÏko smrt.« — — —

Trudno so ãvrãali skrÏati v nizkem grmovju. Temen

oblak je visel nad severnim tolminskim kotlom.

»Moker bom,« se je vzdramil Ïupnik in zaãel hoditi

hitreje.

V U‰niku ga je res zajela nevihta. Prevedril je pod ska-

lo. Nebo se je ubrisalo. Belo je bilo zapadlo tolminske
Peãi. Na âiginju je videl ·tefan, da je pobila toãa. V Vol-
ãah pa je na‰el pol vasi pred Ïupni‰ãem. Îenske so vre-
‰ãale, mo‰ki so kleli. Bled je stal Matko ob oknu in jih
krotil. Ko je zagledal ·tefana, je vzkliknil:

»·tefan, pomagaj mi, ubiti me hoãejo!«
·tefan je stopil med ljudi in vpra‰al:
»Ali ste znoreli?«
Îenske so ‰e ‰umele, moÏje so postali zmernej‰i.

Strastno Ïiv pritlikavec je vpil in kazal na Matka:

»Maliã, toão nam je naredil.«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

103

·tefan je pokazal na Matkov vrt in vpra‰al:
»âigav je ta vrt?«
»Njegov!«
»Pa pravite, da je toão naredil!« je vzkliknil ·tefan.

»Ali jo bo sebi najobilneje nasul?« Zrastel je z glasom:
»·emasti ste! Domov pojdite, da vas Bog, ki je ‰vrknil,
ne udari zares!«

Pohabljenec se je usadil pred Ïupnika:
»Odgnal je pa le ni, pravim. Seveda, kdo bo gledal na

vreme, ãe ima mlado babo v hi‰i.«

»Zdaj sli‰i‰ sam, ·tefan,« je vzkliknil Matko, »zdaj jih

sli‰i‰, kako govore.«

·tefanu je udarila rdeãica v ãelo, ostro in okrutno se

mu je urezalo ob ustnice:

»Tepec pokveãeni!«
»Vem, kar sem videl,« je ugovarjal pritlikavec.
»Da si videl?« je zategnil ·tefan porogljivo in po vol-

ãansko. »Ti bom takoj povedal, kaj si videl.«

»Îe vem, da ste njegove vrste!«
»Ne ve‰ ‰e,« je vzkipel ·tefan in udaril zajedavcu v

obraz in ga vrgel po tleh. Nato je razpodil Ïene in za-
klical:

»In zdaj mi odpri, Janez Fridericus!«
Deset minut pozneje je bilo mirno pred Ïupni‰ãem.

Matko in ·tefan sta si napila. Matko je bil od srca hva-
leÏen ·tefanu. ·tefan je ostal resen in je menil:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

104

»Iz hi‰e, sem ti svetoval, da daj Ïensko, in imel bo‰

mir.«

»Veruj mi, da sem nedolÏen,« je vzkliknil Matko.
»Nepreviden si in trmast,« je menil ·tefan in se kma-

lu poslovil, ne da bi pregloboko ãustvoval z Matkom.
Nikogar ni sreãal, ko je stopil na cesto. Ko pa je krenil
mimo zadnje hi‰e, je stopil izza vogala pritlikavec in za-
grozil polglasno za njim:

»âakaj! Saj vem, kdo ni tvoj prijatelj in te ne bo bra-

nil.«

·tefan pa je ‰el po cesti proti Tolminu, ko ga je zdaj-

ci dotekel jezdec na spenjenem konju in razjahal. ·tefan
se je ozrl. Mlad, hudo premoãen gosposki ãlovek se mu
je odkril in pozdravil:

»Dober veãer, gospod Ïupnik!«
·tefan je snel ‰iroki klobuk in se zaãudil:
»Kaj se poznava?«
»Dobro,« je odvrnil jezdec, »saj sva se videla Ïe veã-

krat. Kamilo Formentini mi je ime, moj stric je komisar
Vihteliã v Tolminu.«

»Res!« je vzkliknil Ïupnik. »Va‰ stric da je? Poznam

gospoda! To se reãe, da sem sli‰al samo dobro o njem.
Pa res, tudi vas sem videl Ïe, na KneÏi, kajne?«

»Tako je paã,« je odvrnil Formentini, »stric je bolehen

pa ga nadomestujem. Opazili ste gotovo, da se ustav-
ljam pri kneÏanskem mitniãarju Zuccu.«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

105

»Nisem ‰e vedel,« je odgovoril Ïupnik uverjeno.
Mladi je umolknil. Bila sta na vrhu klanca. Formentini

je pridrÏal konja. V njegovih kretnjah je bila neka vihra-
va Ïivahnost.

»Izvolite z menoj, gospod Ïupnik,« je spregovoril,

»predstavil vas bom stricu. Je sicer ãudak, toda ljubez-
niv.«

»Kakor tudi vi!« je odvrnil odkritosrãno Ïupnik; pova-

bilo pa je odklonil:

»Imam opravke, nujne opravke, pa bi bil pozen.«
»Pa drugiã, gospod Ïupnik,« se je vdal mladi.
Lahko se je vzpel na konja, zamahnil s ãepico in po-

gnal okrog vogla.

»Tak si bil ti v njegovih letih, ·tefan,« je pomislil Ïup-

nik veselo. âudno se mu je vzelo v misli. »Ta Kamilo pa
moja Lucija,« je verjel, »kako ãudovito lep par bi bila. Pa
kaj le mislim! To biti ne more. Kaj naj bi potem ubogi,
nerodni Peter poãel?«

Vedro je pozvonil pri vi‰jem diakonu, da bi mu izroãil

spomenico glede dogodka z biriãem v cerkvi zadnjo ne-
deljo. Kako pa se je zaãudil, ko je privihral Foramiti v
veÏo in ga sprejel strogo:

»Kaj pa dela‰, gospod? Ali si zares pogubil svojo

du‰o?«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

106

S strogo kretnjo je pokazal na bliÏnja vrata. Omoãe-

no jih je odprl ·tefan in vstopil. Vi‰ji diakon je stopil za
njim.

»Kako je ime tvoji varovanki?« je vpra‰al vi‰ji duhov-

ni.

»Lucija,« je odvrnil Ïupnik. Srce mu je zaãelo plati v

ãudni plahosti.

»Ali je stara?« je vpra‰al trpko dostojanstvenik.

»Dvajset let ji je. Kaj bo stara!« je odvrnil skoraj nevljud-
no ·tefan.

»Kako pa Ïivi‰ z njo?« je viknil vi‰ji dijakon.
»Kakor oãe z lastno hãerjo.«
»Ne Ïivi‰! Na njena vrata hodi‰ trkat ponoãi!« je uda-

ril Foramiti.

·tefanu je udarila rdeãica v lice.
»NedolÏen sem!« je zastokal v jezi in boli.
»Prião imam, ki te je videla!« je kriãal duhovni. »To je

tvoja nedolÏnost!« Izvlekel je pismo in bral:

»Moj biriã, ki se je skril v Ïupni‰ãu na KneÏi, je videl

Ïupnika, ki je trkal itd. âuje‰? Tako priãa sam grof pro-
ti tebi. Opraviãi se!«

»Gobavec!« je vzkipel tedaj ·tefan. »·e mu ni dovolj,

‰e me poniÏuje!« Tresel se je od strasti. Hlastno je po-
roãal o vsem, kar se je zgodilo zadnje ãase na KneÏi. Iz-
vlekel je spomenico, povedal, da je bil v Gorici in da je

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

107

nesel pritoÏbo na cesarja. Potem je govoril o Luciji, o
svoji skrbi do nje, o tem, da jo namerava moÏiti . . .

»Dobro,« ga je ustavil Foramiti, »verjamem ti. Toda

okruten si bil, crudelis fuisti! Ali me ume‰? Crudelis!
Zato ti zapovem, da daj dekle iz hi‰e. Takoj jo môÏi!«

·tefan je sklonil glavo in rekel:
»Preãastiti, storil bom po povelju.«
Spomnil se je svoje trdosti z Matkom in kar solze so

mu vrele v grlo . . .

Vso pot do KneÏe je izgovarjal s ãudno ginjenostjo

ime svoje mile varovanke in premi‰ljal, kako bi ji ãim
najbolj prizanesljivo razodel, da se morata loãiti. Tik
pred domaãimi vrati je domislil:

»Napisal ji bom, da bo brala. In potem posvatujemo,

Lucija, posvatujemo.«

Nejevoljno si je moral otreti solze . . .

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

108

Diabolo suadente

stopil je v kuhinjo in na‰el Ïupana pri NeÏi. Îupan
se je dvignil in pozdravil.

»Dobro, Mohor, dobro,« je rekel Ïupnik. »Tu si. Pazi‰.

Prav je. Ostani. Pogovorila se bova nekaj resnega. Ali je
Peter Ïe zdrav?«

»Tisto malo bodljaja, kaj bo to,« je odvrnil Ïupan

mirno. Tedaj je vstopila Lucija. Îupnik se je zaãudil nje-
nemu preãudno bledemu licu.

»Kaj je, Lucija?« je vpra‰al. »Ali si bolna?«
Deklica je zardela. V nekaki zadregi je rekla:
»Spala sem slabo.«
»Tak otrok pa slabo spi,« je dejal dobro Ïupnik.
»Saj nismo vsi vso noã oãesa zatisnili,« je spregovorila

Ïupnikova sestra NeÏa. ·lo ji je na jok.

»Pa ãemu ne spite?« je vpra‰al Ïupnik hripavo.
»Zaradi biriãev,« je dahnila Ïena. Îupan pa je pove-

dal mirno: »Vãeraj smo se namenili ‰tirje h grofu, da bi
jih zatoÏili, pa so nam pot zastavili pred Tagliatom.«

Îupnik se je hripavo zasmejal:
»Pa ste se jih zbali?«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

109

Îupan je pogledal okoli sebe, kakor bi iskal, kam naj

pljune, in je menil:

»Eden sem, Mohor in Ïupan. Bogatajev, Seljakov pa

kljuãarjev je veã.«

Îupnik je stopil k njemu in mu stisnil roko:
»Mohor, meni ne zameri! Pa tudi drugim odpustiva.

Saj je jutri ‰e en dan. Pojdemo jutri in jaz vas popeljem.«

Od‰el je v svojo sobo in legel kar obleãen. Bil je skraj-

no izmuãen. âez dobro uro se je dvignil in naroãil NeÏi,
naj prinese vina. OÏivel je in zaãel moliti brevir. Ko je
domolil, je vzel pero in pisal. Pisal je Luciji, da bi brala
zjutraj, kadar bi on od‰el v Tolmin . . .

Ko je dopisal in zganil list, mu je bilo, kakor da je na-

pisal oporoko. Legel je, pa ni mogel spati. Davni spomi-
ni so vstajali pred njegovo du‰o. Tisti mladi, Ïivahni Ka-
milo, ki ga je sreãal in mu obudil stare, pozabljene dni,
mu je vstal v du‰o. V mislih nanj in na Lucijo se je zdaj
zatopil v svoje mlade dni. Bil je mlad, jahal je konja in
sukal rapir, bral Gravinovo poetiko in se uãil madriga-
lov iz Lameneja. Takrat je ljubil tako ãudno Ïalostno in
nesreãno, kakor v storiji: dekle je bila Kandida. Bral ji je
svoje stihe in deklica je sedela ob stari materi. Potem mu
je veãkrat stisnila roko. Potem je pri‰lo ãezenj, da je skril
v madrigal njeno ime in je Kandida na‰la skrivnost. Po-
tem ni niã veã bral in je izginil iz âedada, kjer je bila ona,
ker ga je klicala obljuba drugam in se je zaobljubil moã-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

110

nej‰i od Kandide s temnimi oãmi. Zaobljubil se je bil na-
gubani, su‰iãasti Ïenici na KneÏi, umirajoãi materi, in je
obljubo potrdil oãetu, ko je ‰el v bridko smrt pod kip sv.
Ignacija na Travniku v Gorici. Enkrat ‰e, samo ‰e enkrat
je hotel pozneje videti Kandido s temnimi oãmi. Skrivaj
je ‰el iz Gorice daleã v âedad. Blizu njenega doma je sto-
pil v taberno. Glasna pijana druÏba je bila v gostilni.
Krepil se je tiho in sam zase, ko je vstopila slabotna star-
ka, vsa plaha od‰tela nekaj drobiÏa za malo mero vina in
se bojeãe zopet prerila skozi pivce na ulico. Takrat je
vstal, da bi ‰el za njo, ker jo je spoznal. Pa je vendar ‰e
dvomil in vpra‰al gostilniãarja, ali Ïenico pozna. Krãmar
jo je poznal in je povedal glasno, da so sli‰ali vsi:

»Donna Antonia, una povera madre.«
Takrat je planil med pivci mlad, razgret deãak in za-

klical:

»Kaj bo revna? Prav ji je. Bolje bi bila pazila na hãer.«
»Katero hãer?« je vpra‰al ·tefan.
»Svojo vendar,« se je zasmejal objestneÏ. »Ali jo Ïelite

spoznati? Dvoje hi‰ tu doli na levo. Izvolite!«

Krohotoma so se smejali pivci.
·tefan je vpra‰al strahoma, bojeãe:
»Ali je Kandida bolna?«
·e glasneje je buknil smeh. ObjestneÏ je klical: »Samo

malo. Babice ji bo treba. Pa moÏa! Le kje bo dobila mo-
Ïa! Ali hoãete biti vi njen moÏ ali pa ste samo boter?«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

111

»To vem, da si nesramneÏ,« je vzkliknil ·tefan. Tedaj

so planili po njem. On je izvil prvemu rapir in se branil.
Stal je v vratih in odbijal njih napade. Potem je zaãutil,
da je ranjen in je sunil besno. Eden med njimi, tisti pre-
glasni objestneÏ je zakriãal. ·tefan je takoj uskoãil in be-
Ïal, dokler ni obnemogel nekje kraj ceste v temi . . .

Nemirno se je zganil Ïupnik ·tefan v postelji. Otipal

je stari obronek in zajeãal:

»Miserere Domine, irae meae et peccatorum juventu-

tis meae!«

Dolgo je molil nato, ne da bi se umiril; le omilil je

strah svoje du‰e in mrmral:

»·e to, ‰e to naj izve o meni grof, da se mi do konca

osveti in me poniÏa do konca!«

V motne sanje se je zaãel gubiti in je zaspal. Petelini

so peli jutru. Po dveh urah spanja je Ïupnik vstal in ma-
‰eval. Pred cerkvijo je na‰el dvajset moÏ in fantov in se
zaãudil.

»V Tolmin vendar!« je rekel Ïupan Mohor vsakdanje;

»nas je veã, ãe nas zopet ustavijo biriãi.«

»Saj res,« je vzkliknil Ïupnik. »Tudi jaz moram z

vami.«

Povedal je sestri NeÏi za pismo, ki ga je ponoãi napi-

sal; naj ga izroãi Luciji. Hrepeneãe se je oziral, ali ne bi
videl, preden odide, svoje ljube varovanke. Ni je bilo na
izpregled.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

112

Stopil je v Ïupni‰ãe. Ko je pri‰el k moÏem, je bil tru-

den in star. Zdelo se je, da je ob sencéh osivel. Nasmeh-
nil se je in zaklical:

»V boÏjem imenu, moÏje, pojdimo! . . . «
AnÏe Rink je stopil iz zadnje hi‰e na Ljubinju, kamor

je bil prinesel povelje. Zagledal je KneÏane.

»Jezus Marija,« je doumel po svoje, »na punt gredo.«
Spo‰tljivo je pozdravil Ïupnika in se pridruÏil mlaj-

‰im, ki so ‰li zadaj.

»Fantje,« je rekel polglasno, »kaj pa mislite? Tako

smo svoj ãas hodili.«

»Kaj res?« je vpra‰al nekdo.
»Za sveto boÏje ime,« se je ustra‰il AnÏe ‰e huje. »Ni-

karte, ljudje! Med zadnjimi nisem bil svojãas, pa tega,
kar sem doÏivel, ne bom pozabil do zadnje ure. Le punta
nikar!«

Mladim se je dobro zdelo, da jih ima biriã za uporni-

ke, pa so se posmehovali:

»Biriã si bil, AnÏe, svoje Ïive dni, puntar pa ne.«
»Bog mi je priãa,« se je razvnemal AnÏe, »najhuj‰i

sem bil. Komaj sem se premagoval, da nisem zaÏgal raj-
nemu Helerju, ko se je kujal, ãetudi je bil moj prijatelj.
Se je kujal Fortunat zaradi puntarskega gro‰a. Pa to je
takrat pomenilo ogenj v streho, Bog nam grehe odpusti.
Devet sto nas je ‰lo nad Gorico, pa smo jo strahovali z
grofi in ãernidi vred. Vriskali smo, ko smo ‰li. Zato pa

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

113

smo potem jokali, ko so nas ugnali. Vas pa je za otro‰ko
pest. Zato pamet! Starih pravic ni veã in ãe jih hrani va‰
fajmo‰ter, mene naj vpra‰a, povedal mu bom, koliko so
vredne. Konjske fige ne dam zanje.«

»Le z gospodom se pogodita zanje,« so se zabavali

KneÏani. Korakoma, zavestno so pre‰li ãez most v Tol-
min. Od vrat do vrat se je lovil AnÏe za njimi in ‰epetal
trÏankam, dekletom in moÏem:

»V punt gredo! Hudiãe bi bil pogovoril in nazaj v pe-

kel pregovoril. Ti pa so kneÏanska trma. Kdo jih je gos-
podar?«

Îupnik in KneÏani so pri‰li pred grad.
»Poãakajte, moÏje,« je rekel Ïupnik. »Prvo grem

sam.«

Obstali so. Nekdo med njimi je zaklical:
»MoÏje, grof nas opazuje skozi okno!« . . .

Stari in mladi grof sta bila v pisarni, ko jima je naznanil
sluga kneÏanskega Ïupnika. Grof Ivan Ignacij je zamah-
nil nejevoljno z roko:

»Naj ãaka! Sprejel ga pa ne bom.«
Grof Jakob Anton je menil:
»Sprejmi ga. Zabavala se bova.«
»âe Ïeli‰,« je odvrnil Ivan Ignacij. »Povem ti pa, da ni

zabaven ãlovek.«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

114

»Tem slab‰e zanj,« se je zasmejal stari grof in sedel.
Mladi je naroãil, naj zasli‰ijo kmete, ki stoje pred dvo-

rom, in mu sporoãijo, ãemu so pri‰li. Sluga je od‰el. Ne-
kaj pozneje je vstopil Ïupnik ·tefan. Ko je ugledal v na-
slonjaãu starega grofa, se je nekako zmedel. Ni se ga na-
dejal, in ko ga je zdaj zagledal po desetih, morda celo po
dvanajstih letih in prav takega, kakor ga je poznal od
mladosti, se je zaãudil: »Ali se niã ne stara, ali ne sivi, ali
bo Ïivel do sodnega dne, galjot, ki ima enajst kmeti‰kih
Ïivljenj na vesti pa ‰e Ïivljenje mojega oãeta?« V resni-
ci je bil grof Jakob Anton ãudovito ohranjen. Izraz nje-
govega voja‰kega lica je bila zdrava, ohola okrutnost.
Brke in brado, katero si je strigel po ‰pansko v okusu
leta 1687, ko ga je bil povzdignil cesar v grofovski stan,
je sicer barval, toda lasje so mu bili ‰e vedno ko‰ati in
temni. Lasulje ni nosil in je bil tudi sicer obleãen po sta-
rem; zato se je tem izraziteje razloãeval od sina, ki je bil
obrit in liãen v ozkih hlaãah s svilenimi nogavicami, z
rdeão suknjo nad svetlozelenim jopiãem. Îupnik ·tefan
se je spomnil svojih faranov, ki so pri‰li z njim, in je mis-
lil v nekaki bridki objestnosti: Temule staremu so rekli
grof Tisihudiã, kako neki bodo krstili mladega? Ali pa so
ga Ïe? —

Hladno in rezko je vpra‰al tedaj mladi grof:
»Kaj Ïelite?«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

115

»Pri‰el sem iskat pravice,« je odvrnil Ïupnik, »za sé in

svoje farane.«

»Imam uradnika, ki sodi v mojem imenu, pojdite k

njemu,« je odvmil hladno in pikro grof. Stari v naslo-
njaãu je kimal z glavo in mrmral pritrjevalno. Îupnik je
stopil korak naprej in menil odloãno in trmasto:

»âujem, gospod grof. Obiskal bom va‰ega sodnika.

Toda glede neãesa moram govoriti z vami.«

»Prosim,« je odvrnil uradno grof.
»Pisali ste gospodu Foramitiju,« je zaãel Ïupnik s ãu-

dovito gotovostjo, kakor da bere, »da imate prião, ki me
je zalotila pri neãednem dejanju. Gospod grof, ali bi mi
hoteli tistega ãloveka predstaviti, da mu vrnem kapo, ki
jo je izgubil ponoãi v mojem vinu in moji kleti?«

»To se bo zgodilo,« je odvrnil naglo grof, »in kakor

sem tega ãloveka za tatvino, prav tako ga bom kaznoval,
ãe je priãal neresnico.«

Îupnik se je zmedel. Sam vase se je smejal stari grof:
»âe se je lagal, ãe se je, hahaha!«
»Lagal se ni,« je vzkipelo v Ïupniku, »opravljal pa je

in visoka gospoda sta mu verjela in me obrekla pri moji
cerkveni gosposki! To je, kar sem mislil povedati!«

Mladi grof je bil stopil k vratom, kakor bi hotel neko-

ga pozvati, naj pripelje obrekljivega biriãa. Pa se je pri
Ïupnikovih besedah zopet obrnil in rekel ostro:

»Pazite, reverende! IzraÏajte se dostojno!«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

116

Stari grof je zaklical:
»Hudiã pa kmet, kako bosta dostojna!«
Hladni glas grofa Ivana Ignacija je bridko razgnevil

Ïupnika. Objestni posmeh starega grofa pa ga je razljutil
do skrajnosti. Vzdignila se mu je kakor iz droba nova
ljutost, strahovita boleãina uÏaljene njegove ljubezni.
âutil je Ïivo, kakor da vidi: »Pljunila sta name in na Lu-
cijo, Luciji med lepe oãi v devi‰ko lice!« Neskonãno slo-
vesno in obenem uporno je vzkliknil:

»Moja Lucija je ãista kot solza!«
Strmel je, kakor zamaknjeno naravnost v lice mlade-

mu grofu; videl je, kako se mu je obraz razvlekel nepri-
krito pomilujoãe in zasmehljivo. Prav tedaj je prasnil
stari grof Jakob Anton v krohot in se du‰il. Iz njegove-
ga smeha je razbral Ïupnik dvoje, troje stra‰nih besed:

»Casta . . . utique . . . virgo gravata!«
Tokrat je Ïupnik izgubil razsodnost in zavpil:
»PodleÏ!«
Kar trenutno je postalo tiho v sobi, sli‰ati je bilo le

viharno sapo Ïupnikovih prsi. Mladi grofje prebledel.
Stari se je sunkoma zganil v stolu in zaÏarel v lice kakor
‰krlat, vstal in vpra‰al hripavo:

»Kmet, kaj si rekel?«
»Kmet,« se je porogal kakor ves iz sebe Ïupnik, »do-

bro! Kmet sem. Pa to moje plemstvo je starej‰e od Co-
roninijevega grofovstva!«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

117

»Ne ve, kdo sva,« je zasikal stari grof ãudno mirno in

malomarno proti sinu. Kakor udarec je odvrnil Ïupnik:

»To vsaj vem, da vam pravijo grof Tisihudiã!«
»Dobro ve‰,« je vzkliknil grof Jakob Anton, stopil ko-

rak bliÏe in udaril Ïupniku z vso silo v obraz. Îupnik se
je opotekel. Grof Ignacij Ivan je vzkliknil s tresoãim se
glasom, pomilujoãe:

»Moj oãe je nagel ãlovek in se je od vas nauãil tega,

kar je storil. Reverende, ãemu ste ga razburili. Tepli ste
njegove volãanske podloÏnike!«

Îupniku ·tefanu je ‰lo skozi misli, kako je strahoval

v Volãah pohabljenega kriãaãa. Potem je vse pozabil in
si kakor od sramu pokril lice z rokami. Zdaj je spustil
roke in rekel:

»Gospod grof! Bog je videl!«
»Ven!« je zavpil grof Jakob Anton. Pena mu je leÏala

na ustnicah . . .

Îupnik je stopil na prosto in se ni zaãudil, da ni na‰el

ne Ïupana ne faranov, ki so bili pri‰li z njim. âe bi mu
bili tudi pot zastavili, bi jih ne bil videl. Ni dvignil ne oãi
ne obraza, osramoãenega, udarjenega, poniÏanega
gnusno in strahotno.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

118

»Lotrica!«

raãal se je na KneÏo in ni videl, da je zavil v krivo
smer po poti ãez Dobrave. Bil je kakor pijan v mot-

ni zavesti stra‰ne du‰evne boli, ki se mu je prelila, ko je
hodil pol ure hoda, v bolestno telesno Ïejo, da je obstal
in iskal z oãmi gostilne; pa je videl, da je sredi grofovskih
travnikov na Dobravah. Videl je tlaãane, ki so jih kosi-
li: dvajset moÏ v vrsti kakor na stopnicah je zamahova-
lo s kosami. Niso gledali nanj. En sam je brusil koso,
snel klobuk in si obrisal z zavihanim rokavom potno
lice. Îupnik ga je spoznal. Bil je Lovrenc, ki se je priÏe-
nil v Podmelec in svojãas na‰el Ïupnika ranjenega na
cesti. Îupnik je zaklical:

»Od kdaj seãejo Ljubinjãani Dobrave?«
»Od letos,« je odvrnil Ljubinjãan. Kosci so se ozrli

nanj in na Ïupnika, ki se jim je pribliÏal.

»Petdeset let mi je Ïe,« je rekel, »pa ne pomnim, da bi

jih bili kdaj prej.«

Ljubinjãan je stegnil roko, pokazal na soseda kosca in

rekel:

»Jakobu je sedemdeset let, pa tudi ne pomni.«
Îupnik je zaklical:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

119

»Kaj, tudi starce silijo v tlako?«
»O, sem vajen in trden,« se je nasmehnil starec.
»Krivico trpi‰,« je vzkliknil Ïupnik ognjeno. »Ali si

vajen? Si vajen kose? Si! Tja bi ‰el z njo, tja gor,« je po-
kazal proti Tolminu. Kosec se je zasmejal in zmajal z
glavo.

»Gospod fajmo‰ter, ne pojdem. Naj bo, kakor je. Do

smrti traja!«

Îupnik se je zavedel svoje stra‰ne besede in se sramo-

val. Obrnil se je brez besede in ‰el.

»Hudirja!« je zamrmral Ljubinjec in mislil o Ïupniku

sam pri sebi: »Takrat ni bil pijan, danes pa bi prisegel,
da ni trezen.« —

Îupnik je stopal hitro, kakor da ga Ïene viharna pe-

sem. Kakor je stopal, je bruhal polglasne besede predse:

»PódleÏi, nasilni kriviãniki! Od same krivice bolna kri!

Ali jo je hudiã vsejal na svet, da je ni zatreti moãi in je ni
moãi ozdraviti? Iz rodu v rod, iz matere v hãer, sama
bolna, kriviãna kri! Prekleta kri!«

In ‰e viharneje je stopil:
»Percussisti sacerdotem, govedo, suadente diabolo,

diabole! Se smeje‰? Si vse prej dobro preudaril, kako me
bo‰ za volãanskega grbavca! Se smeje‰? Smej se — —
haha — — smej se, grof Tisihudiã, kri od bolne krvi!«

Îupnik je krãevito stisnil pest in vzkliknil:
»·tefan! ·leva si! Udaril bi ga bil nazaj!«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

120

Ustra‰il se je zopet svoje lastne besede, ki ga je vzdra-

mila in umirila:

»·tefan! Hudiã te je obsedel. Stra‰ne misli govori‰.« In

zdaj ga je ob‰lo globlje kesanje kakor prej pred sedem-
desetletnim koscem . . . Bil je ob studencu pod Prapet-
nim. Sklonil se je nad Ïleb in pil v dolgih poÏirkih. Po-
tem je zajel vode v dlani in si umil obraz. Bil je mirnej‰i.
Sama teÏka Ïalost mu je ‰e leÏala v du‰i, pa ni vedel, ali
je Ïalosten zaradi sebe ali tega, kar je doÏivel v Tolminu.

»Peccavi,« je mrmral. Ob‰la ga je trudnost, da je se-

del in naslonil lice med roke. Pa ga je prijelo teÏko in
sladko; solze so mu navrele v oãi. Z levico je zajel vode
in si jih opral . . .

Ko je stopal po strmi stezi ob Senici na Ljubinj, je za-

zvonilo v Tolminu poldne. Pod gabrov grm je zdrknil na
kolena in molil.

» . . . et benedictus fructus ventris Tui . . . «
Sredi molitve ga je zabolelo kakor iz drobovja. Do-

mislil se je stra‰ne grofove besede o Luciji.

»Jezus, Jezus, Jezus,« je klical, boreã se s sovra‰tvom

v sebi in kroteã ga. Molil je s krãevitostjo ãloveka, ki
umira nasilno. V enem ãasu je mislil pet, deset misli:
»Kako je mogel reãi grof kaj takega? Ali iz gole zlobe?
Ali iz drugih ust? Pa kdo je mogel zmisliti to stra‰no o
njej? Grof je niti pozna ne. Stari lopov nemarni! Pa kdo
jo zalezuje? Kdo jo sovraÏi? Njo? Lucijo? Mene paã! Ta-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

121

gliat! Tagliat? Tagliat! Stra‰no sovraÏi! Kako me more
sovraÏiti tako? Kako? KriÏani Bog, saj je vendar tako jas-
no, ãemu. Ker sem ga osramotil, neãistnika in gre‰nika.
Bog, Bog! To mora biti gnusen greh! Stra‰no mora biti
v du‰i neãistniku. Samega sebe ga je sram. Pa pride‰ in
razgali‰ njegov greh. Tega ne more odpustiti tak ãlovek.
·tefan! Tagliat bi te ubil, tako te sovraÏi. Zdaj razume‰!
Ne ‰e, ·tefan! Tagliat te ne bi ubil, on te je Ïe ‰el ubijat!«

Îupnik je planil na noge. Slutnja, da ga je tedaj napa-

del ponoãi Tagliat, se mu je spremenila v najbolj trdno
prepriãanje. Zaklical je:

»Tagliat! Zdaj se bova pomenila! Videl te nisem, po

sapi pa sem te spoznal. Vrnil mi bo‰ brevir!«

Kakor dvajsetleten se je pognal po napeti breÏini na-

vzgor in govoril sam s seboj:

»Tagliat! Po‰ast neãedna! Tako govori‰ o moji Luciji?

Pljuje‰ svetnici v oãi? Tagliat, ne pljuvaj! ·e je Bog v ne-
besih in devet korov angelov ima, da bodo branili Ïeno
in ãisto srce. Tagliat, roke proã od svetnic!« —

V Ïarkem popoldnevu je zagledal pred seboj Podme-

lec in obstal. Trenutno ga je ob‰la prej‰nja trudnost, tes-
nost in bojazen. Hotelo se mu je, da bi sedel, razmislil in
se odpoãil. »Ne bo‰ sedel!« je zamrmral, se vzravnal in
stopil odloãno mimo zadnjega ovinka. V sebi je mislil:
»Stopil bom nenadoma predenj. Zadremal je, pa ga
bom zdramil in ga bom gospodar, preden se zave. Ta-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

122

gliat, ne bo‰ utajil! A miren moram biti, to je vse, miren
in odloãen.«

Sunkoma je odprl v Tagliatovo krãmo! V kotu naslo-

njen je sedel za mizo mitniãar Zucco. Tagliatova dekla
Tinica je poloÏila prvo mero vina predenj, se ozrla in
vzkliknila od zaãudenja. Takrat je vstopil Tagliat iz ku-
hinje v ozadju in obstal. Îupnik je stopil naravnost k
njemu in rekel glasno, hitro: »Gospod Tagliat! Duhov-
nik sem, rabim brevir. Vrnite mi ga!«

Pritajen vzklik se je izvil dekli, v noseãnosti nakaÏeno

lice se ji je pokrilo z rdeãimi pegami. Tagliat je omahnil
za korak nazaj, nemo, omoãeno. Mitniãar se je dvignil
od zaãudenja.

»Moj brevir, gospod Tagliat,« je ponovil Ïupnik.
Takrat se je Tagliatu obliãje preãudno spaãilo. Stra‰no

je sinilo v njegovih oãeh. Stegnil je roko, pokazal proti
vratom in rekel strupeno:

»Krava pijana! Tam so vrata! Pa takoj!«
Kakor hlapec poslu‰no se je obrnil Ïupnik in ‰el mol-

ãe. Ko je odprl vrata, je sinilo svetlo v zatohli somrak;
ugasnilo je sunkoma, ko je vrata zaprl.

»Pijanec!« je ponovil Tagliat. Zucco je mirno sedel in

dejal:

»Spo‰toval bi te, ãe more‰ kakor on piti na mirno

vest.«

Kakor da je ugriznjen, se je oglasil Tagliat burno:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

123

»Ne vem, kdo je bolj prepal, ali jaz ali ti!«
Zasmehljivo je dodal nato:
»âe si mu prijatelj, ãemu si mu pa storil huj‰e kakor

jaz, signore Edmondo —«

»Karlo sem!« je kriknil Zucco. Tagliat se je nasmehnil

in menil:

»Ime je ime! Povedati sem hotel le to, da dobro vem,

kdo je priskrbel varen kotiãek Kamilu Formentiniju, da
je mogel zapeljati svojo ljubico, fajmo‰trovo Lucijo.«

»Molãi, satan!« je planil mitniãar kvi‰ku in dvignil

prazen vrã. Zdelo se je, da ga bo tre‰ãil krãmarju v gla-
vo. Pa ga ni. Nazaj na klop je omahnil in zaklical:

»Pijaãe nosi, da bom pijan!«
Tagliat se je zasmejal suho, vzel vrã in ga vroãil dekli.

Ni ji pogledal v obraz. Da ji je pogledal, bi mu bila mor-
da prião ljudi od zaniãevanja pljunila v lice . . .

Îupnik ·tefan je pri‰el na KneÏo in stopil v Ïupni‰ãe.
Drobna, plaha in bleda mu je stopila sestra NeÏa nas-
proti.

»Kaj je?« je vpra‰al duhovnik.
»Gospod,« je zajecala Ïena in dvignila roke proseãe.
»Kaj se je zgodilo?« je ponovil vpra‰anje.
In zopet je ponovila le eno besedo:
»Gospod —«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

124

Takrat je vpra‰al Ïupnik tiho, skoraj ‰epetaje:
»Povej, NeÏa! Naj bo karkoli!«
»Lucija je ‰la,« je zastokala Ïena.
»·la,« je ponovil brat. »NeÏa, pa zakaj?«
NeÏa je dvignila svoje otro‰ke, zmedene oãi k brato-

vemu licu in rekla:

»Gospod Ïupnik, ne vem.« — — —
Îupnik je stopil v svojo sobo, videl odprto knjigo na

mizi in bral:

»Pufti me s’myrom, sakaj fim s’ enem drugem v’ oblubi, v’

kateriga fim vfa salublena, inu on v’ mene, ti fi preposnu
prishal, inu de bi fi lih poprej bil prishal, jeft bi n’ hotela tebe
imeti, da bi fi lih bil Rimski Cefsar, sakaj moj shenin je
shlahtnishi, lepshi . . . «

Îupnika je ob‰la neskonãna ginjenost in je hodil gori

in doli po sobi in govoril sam pri sebi:

»Lepa je ta, Tolminka mala! Odkdaj se me boji‰? Pi-

sal sem, da te bom omoÏil s Petrom. Pa si se zbala in
u‰la? Ga noãe‰? Dobro! Lepo! Zakon brez ljubezni je
greh. Ali misli‰, da bom nejevoljen? Ali sem Holofernes
in asirski kralj? Vpijem, seveda vpijem. Hudo pa ne mis-
lim. Hudiã reãem, pa mislim polÏa. Lucija, Tolminka
mala!«

Iz kota v kot je hodil in potresal z glavo, ki je bila od

jutra do te ure osivela in so bila lica upadla, da je bil star,
slab, zmeden. Vzel je knjigo v roke, jo odloÏil, vzel rapir

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

125

in ga odloÏil. Stopil je k omari in jo odmaknil, segel v
slepo okno in iskal dolgo. Ko je na‰el, je bral s solzami
v oãeh:

»Gospod ·tefan! Po nekem bratu kapucinu sem iz-

vedela, da ste Ïupnik na Tolminskem. Ne hudujte se, da
Vam pi‰em. Nikogar nimam na svetu. Mati mi je umr-
la, moja hãerka Lucija bo jutri sirota. Umiram. Gospod
·tefan! Usmilite se moje hãerke, da ne bo njeno Ïivljenje
tako izgubljeno, kakor je bilo moje! Na Va‰e staro pri-
jateljstvo Vas rotim, na ljubezen Va‰e zadnje pesmi
Kandidi, usmilite se moje hãerke! Pridite po Lucijo. Vze-
mite jo s seboj, odgojite jo po‰teno, in ko bo dorasla in
bo razumela, ji dajte pismo, ki sem ga priloÏila. Njene-
mu oãetu je bilo pisano, namenjeno. Morda ga najde,
morda ga ji najdete Vi. Na Tolminskem Ïivi. Naj mu od-
pusti, ki jo je zapustil, kakor sem mu jaz odpustila, da
me je prevaril. Gospod ·tefan, zbogom! Niã veã me ne
boste videli, niã veã, niã veã . . . Kandida.«

Îupnik je zganil pismo in ga shranil. S trudnim tele-

som je ‰el v svojo spalnico. In glej, na mizici je bilo pis-
mo, ki ga je bil napisal Luciji. Ni ga brala. Zaprto je bilo.

»KriÏani Bog!« je vzkliknil. »Niti brala ni! âemu je pa

‰la?«

Oãi so se mu zaãele megliti, stra‰na slutnja mu je

vstala v du‰i. Trdno in burno je planil iz svoje v Luciji-
no spalnico.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

126

»âe je ‰la od sebe, je pisala, pisala tisto uro, ko jaz

njej,« je upal.

Trudna, mehka zatohlost mu je dahnila nasproti, vonj

Lucijine lepote, njenih las, njene polti, njene obleke. Ne-
skonãna neÏnost ga je ob‰la.

Iskal je na mizi, na oknu. Potem je segel pod vzglav-

je, otipal pismo in ga razgrnil. Ni bila njena pisava, ni bil
njen podpis. Îupnik je bral slovkova je, krãevito:

»Solea frenare il mio caldo desire,
Per non turbare il bel viso sereno;
Non posso più: di man m’ài tolto il freno,
E l’alma, desperando, á preso ardire.«

Îupnika je ob‰el obãutek, kakor da mu je nekdo ne-

vidni neskonãno bolj surovo kakor grof udaril v lice in
da je rekel nekdo neskonãno bolj bridko besedo kakor
Tagliat. Stra‰na boleãina se mu je utrgala ob srcu. Lovil
je sapo; pismo mu je zdrknilo iz rok. Ko se je oddahnil,
ga je pohodil srdito kakor ostudno golazen. Hripavo,
ubito je vzkliknil:

»Lotrica!«
Kakor iz omotice se je dramil, sli‰al zamolklo ‰umenje

deÏja skozi odprto okno in videl podrhtevajoão luã dalj-
ne bliskavice v somraku poznega veãera.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

127

Ni veãerjal, ni vedel, kdo je postavil luã predenj na

mizo. Brez misli je strmel v knjigo ob sebi in bral, bral,
bral, eno, vedno eno:

»Nikuli nje ferze pozhitka nej imelu!«
In je sli‰al kakor v resnici Lucijin glas in jo videl kakor

Ïivo. Rahlo je sklonjena in ãita. Svit lojenke igra v nje-
nem licu. Opojno sladek je mrak njenih oãi, topel trepet
njenih ustnic. Ali razume, kaj ãita? Ali razume, da bere
o veliki blodnici?

»Nikuli nje ferze pozhitka nej imelu!«
Bolestno se je zganil duhovni. Z zaspanim glasom je

molila sestra NeÏa v kuhinji:

»In za na‰o Lucijo, za siroto, da bi se vrnila! Oãa na‰,

kir si v nebesih, posveãeno bodi Tvoje ime. Pridi k nam
Tvoje kraljestvo. Izidi se Tvoja volja kakor na nebi, tako
na zemlji —«

Îupnik je odgovoril z molitvijo in zajokal. Zunaj je

‰umelo jesensko Ïalobno in kapljalo enakomerno iz ko-
‰atih lip. Zdaj zdaj je potegnilo skozi okno hladno, ved-
no hladneje . . .

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

128

Mala Tolminka

tistih urah, ko je bilo Ïupniku ·tefanu, kakor da so
mu udarili s kladivom v du‰o, in mu je bilo, kakor

da mu je srce razklala stra‰na rana, ki peãe, kakor da
gori ves drob, je sedel k svojemu ljubemu apostolu in
bral:

»Non solum autem, sed et gloriamur in tribulationi-

bus: scientes quod tribulatio patientiam operatur: pa-
tientia autem probationem, probatio vero spem, spes
autem non confundit.«

Îupnik je mrmral, kakor mukoma:
»Tribulatio — patientia — probatio . . . spes!«
Mislil je na Lucijo. Od zunaj, gori od Bogataja je udar-

jal na njegovo uho polglasen pogovor dveh mladih lju-
di. Îupnik je nekako vzporedno poslu‰al in mislil.

Bogatajeva Tonãka je rekla:
»To je grda beseda, Peter! Ne! Lucija ni bila tiha

voda!«

Peter je odgovoril trdo, uporno:
»âemu jo brani‰?«
Tonãka je odgovorila tiho, Ïalostno, zaãudeno:
»Kaj ne ve‰?«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

129

Îupnik je mislil:
»Tako je torej! Tagliata, svinjarja, sem pred ljudmi

razkril v njegovi poltenosti in me sovraÏi za moj udarec.
Kako je neki ‰ele pri srcu zapeljanemu dekletu, kadar
izvejo ljudje za njen greh? Moj Bog!«

Peter je rekel:
»Meni ni bila ne Lucija in nisi ti, Tonãka, odkritosrã-

na.«

»Peter!« je zaprosila Tonãka.
Îupnik je mislil:
»Îivina si, tovari‰ moj Boratelli na Idriji, ki se hvali‰,

da privezuje‰ nesreãnice h kriÏu in zapira‰ med mrli‰ke
kosti! Ali hoãe‰, da znore, da poskaãejo v vodo, preden
si jih privezal? O, o, o!«

Tonãka je rekla:
»Peter, mo‰ki ste drugaãnega srca kakor Ïenske.«
Peter se je hripavo zasmejal. Îupnika je streslo:
»Tista steza, tista steza med Prapetnim in Senico. Ti-

sto strmo pot navzdol je tekla. Za grm se je skrila, ko me
je videla. Sli‰al sem njena zasopla pljuãa in nisem vedel.
In ko sem bil pre‰el, je vstala in beÏala navzdol: padla je
s ãelom ob kamen in je jokaje beÏala hitreje in ‰ele ob
vodi je postala in lomila z rokami in obupovala nad svo-
jim telesom. O Jezus, Jezus! In zdaj leÏi kdove kje pod
skalo v tolmunu in je ne bo nikoli veã nazaj, nikoli
veã . . . «

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

130

Peter je rekel mehkeje:
»Tonãka, morda bom kdaj zvedel, kak‰no je tvoje

srce.«

Tonãka je skoraj kriknila:
»Peter, kaj pa misli‰!«
Îupnik se je dvignil. »Tako je torej,« je mislil. »Ta dva

tu doli! Kakor da ni bilo Lucije nikoli. Dva, tri tedne bo-
sta ‰e govorila o njej in potem, potem bosta pri‰la: faj-
mo‰ter, okliãi naju!« Îupnik je zaãel razburjeno hoditi
po sobi. Sobota je bila, deseta zveãer. On pa ni mislil, da
je sobota in da bo stal drugo jutro pred farani in jih uãil.
Ni mislil na svoje du‰e, ki jih je bil on gospodar, nihãe
drug, ‰e tolminski grof ne . . .

Drugo jutro se je zakasnil in stopil deset minut pozne-
je na priÏnico. Odprl je knjigo in bral list svetega Pavla
do Galaãanov in evangelij svetega MatevÏa »na ‰esti po-
stavi«. Potem je molãal. Nato je bruhnilo iz njega:

»Kdo ste? Komu sluÏite? Dvema gospodoma ni moãi

sluÏiti. Ali hudiãu ali Bogu! Samo dela hudiãeva so vas!
Samo to skrbi‰, kaj bo‰ jedla, kaj bo‰ oblekla. Pa ti po-
vem! Lilije ne Ïanjejo in ptice ne sejejo, a Bog jih oblaãi
in hrani.«

»Kaj govorim?« se je ustra‰il in je videl nizko sklonje-

ne glave, potisnjene med suha, ozka pleãa. »KapomaÏ

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

131

jih zmerja, grof jih bije in ‰e s priÏnice jih tepemo.« Tako
so se mu smilili, pa je vendar karal ‰e nadalje:

»Ali sem tak postal, kakor ubit kravji zvonec, da me ‰e

poslu‰a‰ ne veã in spi‰ ob boÏji besedi?«

Samo plahe, laãno ‰iroke oãi otrok so strmele vanj.

MoÏje in Ïene so sklanjali glave, topo, vdano. Takrat je
dokipelo v duhovnem ganotje in se je rogal in jokal:

»Saj vem, kako je. To premi‰ljate, kako da ni Bog dal

letine in ni ‰e hudiã vzel kapomaÏev, da bodo pri‰li jutri,
pojutrnjem po desetino. Haha! Pa se vpra‰ujete, kako je
to na svetu, da sejete in Ïanjete, pa nimate niã; on ne se
je in ne Ïanje in spravlja vsak deseti snop.«

Îupnik se je moral nasmehniti. Star dedec, siv kot

ovca, je tik pod priÏnico od zaãudenja odprl brezzobna
usta in kimal z glavo. Takrat si je potegnil Ïupnik z roko
preko ãela, kakor bi si brisal pot. Mislil je na starega Lju-
binjãana na Dobravah in je sklenil:

»Ovãice, za dobro vas uãim in karam, ne jezite se! In

‰e to pomislite, da traja vse to le do smrti, samo do smr-
ti! . . . «

Med ma‰o je mislil na farane in je molil:
»Moj Bog! Daj jim vsaj eno uro veselja za zvestobo

Tebi in meni! Grof jih pesti s tlako. Tri ure samo so spali,
dremlje se jim, pa se silijo, da bi me sli‰ali, kadar jih ka-
ram. Gospod Bog, bodi jim dober za zvestobo, za dobro
voljo!« —

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

132

Po popoldanskem pouku je pri‰el Ïupan Mohor in sta

sedla za orehovo mizo. Îupnik ni gledal Ïupanu v obraz
in Ïupan ni gledal Ïupniku v obraz. Pa sta oba vedela,
kaj hoãeta govoriti. O grofu. O Luciji. Îupan je rekel:

»Nesreãno dekle!« Sam sebi se je zaãudil ob mehko-

bi svoje besede. Îupnik je odvrnil:

»Ni vedela, kaj je storila.«
MoÏa sta se nato spogledala in Ïupan je toÏil:
»Prav tako se mi zdi, kakor v tisti noãi po zadnji ve-

ãerji. Dvanajst jih je bilo pri mizi — potem pa je ostal On
sam . . . «

»O kom govori‰?« je vpra‰al ·tefan.
Îupan se je dvignil in si potegnil z roko ãez lice. Ni se

bil obril. Tudi Ïupnik si je potegnil ãez lice. Tudi on se ni
obril. In se je nasmehnil:

»Lepo spo‰tujeva praznik in nedeljo.«
Îupan se je vznevoljil:
»Kdo bo mislil na britev! — Tako je, ãe ‰e ne veste:

dvanajstija je proti nama.«

»Pa se ti da‰ ugnati od dvanajstije, ki si Ïupan?«
»Nisem veã,« je povedal Mohor.
MoÏa sta se ‰e pomenila o zadnji poti KneÏanov h

grofu v Tolmin. Trpko je sodil Ïupan:

»Opravili nismo niã. Pa saj bi bili Ïe vnaprej lahko ve-

deli. Kdor pravice i‰ãe, v Tolminu je ni.« MoÏ je bil potrt
in je kmalu od‰el.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

133

Pol ure kasneje sta pri‰la k Ïupniku kljuãarja. Nista

sedla. Îupnik je rekel:

»Saj vem, ãemu sta pri‰la. Le sedita. Tepli se ne bo-

mo.«

»Grof ima Ïelezno pest,« je zanosljal brez uvoda Se-

ljak.

»Krivica je in bo,« je sladkal Bogataj. »Gospod fajmo-

‰ter, saj veste, da smo vsi za vas in smo. Pa ãe je Lucifer
zdivjal. In ta punt nesreãni —«

»Kak‰en punt?« je vzkliknil Ïupnik.
»Kak‰en punt! Noben punt,« je govoril Bogataj, »saj

vsi vemo, zakaj ste ‰li z moÏmi v Tolmin. Pa zdaj Ïene
grof in Ïene, da je bil punt in da je bil. In tako tudi lah-
ko presodite sami, gospod fajmo‰ter, kako je . . . Da nas
bo zaprl in da nas bo ustrahoval. Pa ãe mu ‰e Mrak iz
KlavÏ pritrjuje, ta JudeÏ!«

Îupnik se je dvignil.
»Kaj pa hoãejo ljudje?«
»Ma‰o v Melcih!« je zanosljal Seljak. Bogataj je pro-

sil:

»Gospod fajmo‰ter, ãe je moãi, da bo Lucifer sit in bo

mir dal.«

»Ali je minilo pet ur, kar sem jih imel za zveste in trd-

ne?« se je vpra‰al Ïupnik v mislih. »To je svet!« Dvignil
se je in rekel kratko:

»Dobro.«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

134

·la sta. Pa nista vedela, kaj sta opravila. »Tribulatio

. . . magna venit super me,« je mrmral Ïupnik. Takrat je
zajeãala v kuhinji ob vratih NeÏa in padla z obrazom na
tla. Îupnik je prihitel, jo vzel na roke in jo nesel v po-
steljo. BoÏajoã ji drgetajoãe roke, se je razvnel in je go-
voril:

»NeÏa, sirota! Zopet si ustnice preklala. Revna boÏ-

jastnica! Zakaj te Bog tepe? Ali si kdaj gre‰ila? Za eno
prijetno uro in sreãno? Ali si jo imela kdaj? Saj nima‰
niti mene, sirota muãena!«

Sklonil se je k njeni roki in jo poljubil. Potem je pokril

svoj obraz z rokami in je vzdihnil:

»Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!«
Sestra je odprla oãi in ni spoznala brata. Tako star je

bil postal, siv in zmuãen. Ko pa jo je poklical po imenu,
je vzkliknila plaho, teÏko, kakor da se ji je srce preklalo
od usmiljenja:

»·tefan!«

Tri dni zatem je potrkal droben in skromen gosposki
ãlovek na vrata Ïupnikove sobe, vstopil, se vljudno na-
smehnil in rekel:

»Gospod Ïupnik! Imenujem se Gregor Vihteliã.«
»Gospod komisar Wichtenstein,« je vzkliknil ·tefan

in mu stopil naproti. Vihteliã je dobrodu‰no kimal z gla-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

135

vo in stegnil desnico. ·tefan mu jo je stisnil in ga vedel
k mizi. Mirno je sedel Vihteliã. Bil je gozdni komisar,
star fant, po‰ten in ãudak. Cepil je drevje, vse in na vse
in slovel v reãenici: pojdi k Vihteliãu, da te bo cepil! Bil
je otro‰ko poboÏen. Imel je svoj stol v cerkvi na Ilovici,
kjer je molil med ma‰o iz velikega brevirja. Dajal je po
liri v cerkveno pu‰ico. Hodil se je kopat na prostem v
Tolminko, kakor zala‰ki otroci, hodil je redno vsako ju-
tro pit laãni studenec pod Prapetnim. Rahlo je poka‰-
ljeval, imel je srãno hibo. Vedel je, da bo umrl nenado-
ma. Zato je bil pripravljen ob vsaki uri.

»Gospod Ïupnik,« je rekel po kratkem molku, »pri‰el

sem po opravkih.«

Îupnik je prikimal.
»Imam mladega uradnika, svojega sorodnika,« je pri-

povedoval Vihteliã mirno. »Sirota je, brez star‰ev, mlad
fant, tjavendan, Kamilo Formentini. Morda ga poznate?
Pred nekaj dnevi je izginil iz Tolmina. Vãeraj pa sem
prejel pismo od njega, da je v âedadu. Ali bi hoteli bra-
ti?«

»Pa ãemu, pa ãemu?« se je ãudil in branil Ïupnik.
»Prosim,« je proÏil Vihteliã list; v lice mu je dahnila

Ïivej‰a rdeãica. »Pismo govori o neki Luciji —«

Îupnik je zbledel. List se mu je tresel v roki, ko je bral.

Roka se mu je povesila.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

136

»Gospod Ïupnik,« je skoraj prosil Vihteliã, »popolno-

ma nedolÏen sem in stra‰no mi je hudo, ker sem ne-
roden v takih reãeh. Gospod Ïupnik, svoje zveliãanje, to
se pravi svojo ãastno besedo vam dam, da bo fant krivi-
co popravil in vzel va‰o, va‰o . . . sorodnico.«

»Ni sorodnica!« je vzdihnil Ïupnik. »Nezakonska je,

iz usmiljenja sem jo vzel za svojo.«

Vihteliã je zardel v zadregi in mrmral:
»To se pravi, to se reãe, tem bolj nesreãno bitje. Kami-

lo jo bo vzel. Pa to opraviva skupaj! Kako se mladi za-
konski cepijo, ne znam.«

Prijazen nasmeh mu je vzigral na licu. Îupnik se je

sklonil po njegovo roko, kimal krãevito z glavo, du‰il
ginjenost in vzkliknil:

»Po‰tenjak ste, po‰tenjak, po‰tenjak!«
Nato sta moÏa sedla in urejevala zadevo. Îupnik je

pogostil Vihteliãa z medom, kruhom in vodo, ker gost
vina ni pil. Ko je od‰el in je NeÏa pospravljala, je na‰la
pod prtom bene‰ki cekin in se je ustra‰ila.

»Spravi, « je rekel brat, »po‰ten je, kakor iz moje

roke!« In potem je kakor pobesnel od Ïivahnosti. Zgra-
bil je sestro za rame in se je zdelo, da jo bo zavrtel. Pa jo
je samo stresel in zaklical:

»NeÏa, hoj! Na‰a Lucija je nevesta, ali zdaj ve‰?«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

137

Zaprl se je v svojo sobo, pisal Luciji in bil samega sebe

pijan, ker je vedel, kam mu je nasloviti pismo. Tako je
pisal:

»Ali pa kaj misli‰, Lucija, kaj je zakrament svetega za-

kona? Vem, da misli‰, vem, da ve‰! Saj si bila moja naj-
bolj pridna uãenka in veruje‰ v Boga, ki je greh obsodil
in blagoslovil zakonsko ljubezen. Saj berem v svojem
ljubem apostolu: Honorabile conubium in omnibus et
thorus immaculatus: Spo‰tljiv je zakon vselej in neoma-
deÏevana postelja. Bogu sta v‰eãna vir et mulier bene
sibi consentientes — moÏ in Ïena, ki se razumeta. Sreão
Ïelim Tebi in Tvojemu Ïeninu. Diligite Vos! Ljubita se
do groba. Posebno pa uãim Tebe, moja Lucija. Bodi bo-
gabojeãa kakor Sara, poboÏna kakor Rebeka, poniÏna
kakor Ana Tobijeva! Bodi Sefora modra, Estera dobrot-
ljiva, bodi skromna kakor Ruta Moabka in trdna ko ma-
kabejska mati. Bodi kakor Judita, Debora, Kananeja in
Tahita!«

»Glejte, glejte! Mala Tolminka je lepa gospa. Ali bo

mala Tolminka pozabila strica? O ne! Mala Tolminka se
bo vrnila in bo stric vpra‰al: Pa kaj je najbolj‰e, Tolmin-
ka mala? In bo rekla Tolminka mala: âe‰nje, gospod
Bog-stric!«

Prestal je od ginjenja in si otrnil solzo ves ‰ibek, tudi

od nenadne sreãe ves bolan. In ‰e je zapisal:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

138

»Kdaj bodo ‰ele ãe‰nje na Tolminskem? Lucija, ‰ele v

jesen gremo. In na KneÏije hladno, stricu je hladno.
Umrl bi, ãe ne bi upal. Spes autem non confundit! Upa-
nje pa ne pogublja . . . «

Niã veã ni mogel pisati. Jokal je tiho sam vase, a krãe-

vito, tako kakor dete, ki ga je mati nenadoma odstavila.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

139

Bilo je nekoã . . .

va dni je leÏala Tolminska pod meglami. Iz jarkov

in dolin so se kuhale in ob poboãjih lazov so se

pasle. DeÏevalo je sicer mirno, leno, kakor za veãnost.
Pa so vendar rasle vode in ‰umele v strugah in se razve-
zovale v strahovit ‰um pod obokanimi mostovi. Povo-
denj je nesla protje in brvi. Tretjo noã so sunili vetrovi
v doline. Zjutraj se je dvignila z lazov bela, teÏka meg-
la; posijalo je sonce, ãisto, novo, kakor pomladnje. Bila
je druga pomlad na Tolminskem, revnej‰a s cvetjem, a
bogatej‰a z vonji trpko zrele sile, vlaÏne moãi. Takrat je
Ïupnik ·tefan zadihal na polno, zajel jutra, kakor s kor-
cem vode iz korita, otresel starost raz sebe, se razmah-
nil in bil stari gospodar in pastir svojih du‰.

Deset moÏ iz dvanajstije je stalo pred njim in jih je

‰tel, kakor da jih moli iz litanij:

»Anton, Izaija, Jernej, Jakob, Luka, MatevÏ, Matija,

TomaÏ, Vrban in AmbroÏ! Kaj Ïelite?«

»Ma‰o v Melcih,« je odgovoril Anton Mrak.
»Ali vsi?« je vpra‰al ·tefan.
Zopet je odgovoril en sam, Mrak iz KlavÏ:
»Vsi. Zato smo pri‰li.«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

140

»Ne vidim vseh,« je odvrnil Ïupnik. »Samo enega vi-

dim, ki stoji za vami. Pa ta ,tisti’ nisi niti ti, Tone iz KlavÏ,
ki si prav taka ‰leva kakor vsi drugi. MoÏje, opravili ste!«

»V Tolminu ‰e ne,« je rekel Mrak.
Îupnik je pokazal z roko na vrata. âuti je bilo samo

‰um njihovih ãiÏmov z visokimi in nakovanimi petami.
Nekateri so pohrkovali od zadrege. MatevÏ je zastal in
je vpra‰al:

»Gospod fajmo‰ter, ali se bomo zares?«
»Za ‰alo ne!« je odvrnil Ïupnik in obrnil hrbet.
MatevÏ je zunaj povedal:
»Zamera je na levo, zamera na desno. Hudiã vzemi

gosposko! Pojdite, kamor hoãete. Jaz ne grem nikamor.
Saj se ‰e pred Bogom v cerkvi ne znam drÏati, kakor je
prav.«

·tirje so stopili k njemu, Tone Mrak pa je od‰el s pe-

timi v Tolmin. ·li so h grofu. Sprejel jihje prijazno in jih
pouãil, naj gredo k vi‰jemu diakonu pa kako naj govo-
re. Na trgu je rekel Luka, da ne bo hodil od pismarja do
vélikega duhovna, in je izginil. Jernej in Izaija sta splah-
nila za njim. Tone, Vrban in AmbroÏ so ‰li k Foramitiju.
Ko so pozvonili in jim je pri‰el odpirat sluga, se je umak-
nil ‰e AmbroÏ. Vrban in Mrak sta vstopila. Pa ‰e Vrban
je bil gluh.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

141

Îupnik ·tefan in Mohor sta sedela ob vinu. Pa se je
ogrel Mohor, nekdanji hladni Ïupan, ki je dosihmal kve-
ãemu vãasih nejevoljno pljunil:

»Take ‰leve, taki otroãaji!«
»Ne kolni, Mohor!« se je nasmehnil Ïupnik. »Taki so

kot Ïenske. Rada te ima, pa ti le nagaja do groba.«

Mohor se je nasmehnil:
»Kako to veste? Saj niste nobene imeli!«
Îupnik se je nekam zamislil. Ni imel Ïene in vendar

je vedel, kako boli udarec od ljubljene roke. Pa je kar
stresel s sebe Ïalost in rekel:

»Ali bo‰ skalo klel, ãe ti je padla z roba na rame? Bog

Ïe ve, ãemu jo je utrgal in ti jo poloÏil na pleãe in ne na
sence. In prav tako nas je naredil, da smo drug drugemu
v pokoro in Ïalost. Pa ti reãem; ne sodiva, morda so bolj-
‰i od naju. Zato ker ljubijo. Ljubijo, glej, zato se boje. Ali
jih bo‰ za njih strah preklinjal?«

»To ste ãudno povedali,« je rekel Mohor, ki ni razu-

mel in je mislil pri sebi: Hudo ga je potrlo. Postaral se je,
tjavendan govori!

Takrat je pri‰el diakonov sel in prinesel Ïupniku po-

velje, naj pride drugi dan v Tolmin. Foramiti se je od-
pravljal za jesen in zimo v âedad in je hotel ‰e tik pred
odhodom urediti pravdo kneÏanskega Ïupnika z njego-
vimi farani.

Foramiti je sprejel Ïupnika ·tefana zanosno, uãeãe:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

142

»Ali ni zapisano: Vos, qui spirituales estis, instruite in

spiritu lenitatis?«

·tefan je prikimal, ko je sli‰al goreãe besede svojega

ljubljenega apostola Pavla iz hladnih Foramitijevih ust.
Vi‰ji diakon je rekel:

»Skromnost, poniÏnost je na‰a moã. Ti, gospod, pa si

kakor najemnik z dolÏnikom.«

·tefan se je zganil:
»Preãastiti, zares ne vem, kaj naj bi mi oãitala vest —
»Vest, vest,« se je vznejevoljil vi‰ji duhovni. »Rekel

sem ti Ïe, da preveã govori‰ o svoji vesti. Ponovim: cru-
delis es! — Okruten si!«

·tefan je sklonil glavo.
»Naroãiti ti moram,« je govoril Foramiti, »da ne raz-

burjaj faranov! Poslu‰al sem njih upraviãene pro‰nje in
sem odredil, da bo‰ ma‰eval vsako drugo nedeljo v cer-
kvi Marijinega oznanjenja —«

»Preãastiti!« ga je prekinil ·tefan.
»Poslu‰aj!« je vzkliknil Foramiti Ïivo; v mehkem

obrazu mu je sinilo poveljujoãe. Strast je pogledala izza
dvorljive krinke in mirne dostojanstvenosti: »Nisem
grof!«

Îupnik je molãal in gledal srepo predstojniku v obraz.
»Ali naj zaradi tvoje trme poslu‰am groÏnje, da mi

bodo ukratili desetino? Ali naj se zaradi tebe pravdam s
prijatelji reverendorum dominorum?«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

143

»Jamãim za desetino!« je odvrnil ·tefan prikrito pikro

in se razvnel. »Toda vdal se ne bom, raj‰i grem s KneÏe.
Pa jim dajte kaplana, naj jim ma‰uje!«

»Zelo nagel si, gospod!« je menil kanonik.
Nato pa se je nenadoma razÏivel in vzkliknil:
»Rekel si, da Ïeli‰ kaplana. Priznam, da si ope‰al. Iz-

beri si ga, potrdim ti ga.«

Stegnil je s prijetnim nasmehom roko.
·tefan je odhajal in govoril sam s seboj:
»Da sem star in Ïelim kaplana? Tako nisem mislil, je-

guljasti pismouk! Pa naj bo, naj bo! Prepiral se ne bom.
Naj bo za grehe in verne du‰e!«

In ‰e je dostavil:
»In za sreão moje Lucije!« —

Stari grof Jakob Anton in klateÏ Locatelli sta sedela ob
kamniti mizi pod ko‰ato murvo na grofovem vrtu. Lo-
catelli je zabaval grofa.

»Reverende Allegro! Kaj sli‰im! âastil si Marta, boje-

vitega boga?«

»âastil, visokorodni!«
»Reverendissime! Oãividno si se zarekel in misli‰

Bakha, ki je bog pijancev in lotric.«

»Visokorodni! Verum, verissimumque dixi! Vihtel

sem oroÏje, bil sem se za Ïivljenje in smrt. Saj prav to mi

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

144

je bilo v nesreão. Nunquam pateant portae dignitatum
viro bellicoso. Non habeo ordines.«

»Ecclesia militans — bojujoãa se cerkev je izgubila

biser,« se je porogal grof.

»Brez kreposti nisem,« je dvoril Locatelli, »in odkri-

tosrãnost je moja lastnost. Biser nisem sicer, pa niso niti
drugi. Dovolj je slab‰ih od mene. Celo moj davni nas-
protnik, sacerdos ordinatus —«

»Ha? Z duhovnikom si se tepel?«
»Mladostni grehi, visokorodni!«
KlateÏ je posnemal kakor pravi glumaã vedenje ãlove-

ka, ki obÏaluje in se kesa. Grof Tisihudiã se je smejal, da
so mu nabrekle Ïile po vratu in ãelu in je vzklikal:

»Reverendus, glumaã, cigan, slikar — — hahaha, ha-

haha.«

Ko se je umiril, je vpra‰al:
»Pa kdo je bil tvoj lepi bojni tovari‰, kdo?«
»âlovek! Rojen iz Ïene,« je odvrnil klateÏ. »·tefan mu

je ime!«

»Pa ne Golja?« je vpra‰al grof osuplo.
»Nikogar nisem izdal,« je gluma‰ko igral klateÏ. Grof

se je zakrohotal zlohotno in hripavo. Ni ‰e bila minila
ura, kar mu je bil dal brati sin Ivan Ignacij cesarski ukor
na toÏbo kneÏanskega Ïupnika . . .

Grof Ivan Ignacij pa je nekaj ur pozneje zasaãil svoje-

ga lepopisca, ko si je izpisoval tajne dokumente iz nje-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

145

govega arhiva. Dal ga je pretepsti in zapreti. Naslednji
dan je prejel Foramitijevo pismo, ki mu je naznanjal, da
bo odpotoval. V izbranem slogu in vljudno je duhovnik
obÏaloval, da mu ni bilo moãi posloviti se osebno. Grofu
se je raztegnil obraz od zlosti; ãutil je, da se kanonik ro-
ga, ki ni bil Ïe dolga leta veã osebno pri njem.

»Ljubeznivost za ljubeznivost,« je zamrmral, sedel in

napisal, kar je malo prej izvedel od svojega oãeta o zloãi-
nu Ïupnika Golje. Pozvonil je biriãu, naj nese pismo Fo-
ramitiju. Obenem naj mu pelje klateÏa Locatellija. —

»Kam?« je vpra‰al klateÏ biriãa.
»Bo‰ Ïe videl, sinãek,« je odvrnil ljubeznivo biriã. Po-

sloval je redno med grofom in vi‰jim diakonom.

Pred Foramitijevim stanovanjem je vzkliknil klateÏ:
»Kaj? K vi‰jemu diakonu?«
»Kakor so mi naroãili, ljubãek!«
»Hudiã jih vzemi!« je zaklel klateÏ.
Foramiti je bil pred pol ure odpotoval. Biriã se je vrnil

s pismom in klateÏem.

»Po‰lji ju za njim,« je svetoval stari grof in mladi je

takoj odredil, naj jaha dvoje biriãev s klateÏem in pis-
mom za Foramitijem.

»Uidem!« je sklenil tedaj Locatelli. Poizkusil je, pa mu

ni uspelo. Grozil je biriãema, da ju zareãe v Ïabi. Sme-
jala sta se, da naj sebe, ker Ïabe ne bosta lovila.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

146

»Vera pe‰a!« je vzdihnil lovaã. Biriãa sta ga gnala pro-

ti Kobaridu.

»Zbogom, prostost!« je vzkliknil klateÏ. Uveril se je,

da doteãejo voz vi‰jega diakona. Kar pa je postal bolj ve-
der. Zaãutil je v levem ãevlju, da ga nekaj ti‰ãi, in se je
spomnil, da nosi v njem prepis grofove spomenice, one
iste, s katero je upal grof Ivan Ignacij streti z enim mah-
ljajem pravno premoã kanonikov . . .

Pet dni pozneje je poklical Foramiti Ïupnika ·tefana

v âedad, zagroziv‰i s takoj‰njo suspenzijo. Îupnik se je
odpravil na pot vedro, veselo. Mislil je na Lucijo in se
nadejal, da jo bo videl in ji odpustil.

Grofu se je vi‰ji diakon zahvalil za klateÏa in pismo; spo-
roãil je obenem, da je odredil po tolminskem kaplanu,
naj se najde takoj zaãasni upravitelj farne cerkve na
KneÏi.

·tefan Golja pa je ugibal na poti, ãemu neki ga kliãe-

jo, in je domislil:

»Neumnosti! Moja vest je ãista!«

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

147

Edmondo

noãi med Firminom ‰kofom in Serafinom spozna-
valcem, peto noã po odhodu Ïupnika ·tefana v âe-

dad je opolnoãi nenadoma in skrivnostno nekdo potrkal
na vrata mitniãarjeve hi‰e na KneÏi. Mitniãar Zucco se
je bil pred uro vrnil od Tagliata, s katerim se je v pija-
nosti sprl. LeÏal je v temi na klopi za mizo, obleãen, ne-
maren, omoãen. Zunaj je trkalo vztrajno.

»Mir daj!« je renãal Zucco.
»Gospod Zucco, odprite!« je prosilo zunaj.
Mitniãar se je dramil in poizku‰al vstati. Golcalo se

mu je, z nogo je zadel ob mizo in zaklel. Potem je vstal
in vpra‰al:

»Kdo si?«
»Tinica,« je za‰epetalo zunaj.
Mitniãar je neokretno odprl vrata, ki so po‰astno za-

hre‰ãala v mrak. Tagliatova dekla je smuknila s ceste v
mokrotno veÏo. Samo rahel dih neãesa sladkega je blaÏil
to smrdljivo veÏo, prepojeno z Ïivalskimi duhovi po za-
nikrnem pijancu. Bil je to ‰e neugasli vonj belih roÏ, ki
jih je prinesel nekdo v to veÏo in jih potisnil v vodo, ki
se je nabirala v zama‰enem lijaku. Nagonsko jih je oti-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

148

pala Tinica v temi in poglobila vanje svoj obraz, da so se
razsule: zadnji spomin skrivne, ukradene sreãe, ki sta jo
uÏila v teh prostorih Ïupnikova Lucija in njen ljubãek
Kamilo . . .

»Diabolo,« je mrmral Zucco. »Kaj si pri‰la v vas? Ha-

haha!«

»Gospod Zucco,« je sopla Tinica burno, »pri‰la sem

vas svarit. Tagliat vas zalezuje. Vse je poizvedel, koliko
ste prejeli mitnine v zadnjem letu.«

»Hudiã!« je vzkipel mitniãar.
»Jutri vas pojde toÏit v Tolmin.«
»NoÏ dobi v trebuh!« je zarenãal mitniãar.
Dekle mu je poloÏilo roko na rame.
»Gospod Zucco, Tagliat je sam tat. KneÏanskega faj-

mo‰tra je oropal in tudi vas je veãkrat v pijanosti okral.«

»Mene? Kdaj? Sanja‰ dekle!«
»Takrat, ko ste se jezili zaradi obeska nad vrati in ob-

dolÏili klateÏa.«

Mitniãar se je zakrohotal:
»NoÏ v trebuh!«
Tinica je stisnila mitniãarju nekako knjigo v roko.
»Denar?« se je zaãudil mitniãar.
»Svete bukve, ki jih je Tagliat vzel Ïupniku ·tefanu. V

postelji sem jih na‰la skrite,« je povedala deklica.

»Pa ãemu meni?« se je ãudil Zucco.
Skoraj veselo je odvrnila:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

149

»Ali ste tako pijani, da ne veste? Z njimi se vendar

lahko ma‰ãujete. Jutri, ko pojde v Tolmin . . . Bukve ga
bodo izdale . . . «

»Hudiã,« se je zasmejal Zucco. »Pametna si! To je bo-

lje kakor noÏ v trebuh. Bene, cara, molto bene — Dobro,
predraga, dobro.«

»Prehitite ga, preden on vas zatoÏi,« je uãila deklica.

Mitniãar je mrmraje segel v Ïep, otipal zadnji zlat novec
in menil:

»En sam cekin imam. Pa si ga zasluÏila. Na!«
»Ne vzamem,« se je branila in odmaknila k vratom.
»Vzemi, prav ti bo! In ãe zase noãe‰, naj bo moj dar

otroku, ki ga nosi‰ —«

»Ne vzamem!« je ponovila deklica odloãno. »Ma‰ãuj-

te se!« je dodala nato in dostavila tiho:

»Pa ‰e mene!«
Mitniãar je ostal sam. V temi si je umil obraz in se za-

ãel preoblaãiti prazniãno. Mrmral je:

»Gnoj gnusni! Mene bo‰ toÏit hodil? Le daj! Preden

bo‰ kaj zinil, bo‰ Ïe sam smradil tolminski berlin!« —

Tinica se je vrnila medtem v Tagliatovo hi‰o in stopila

oprezno v temno kuhinjo. Pa jo je pograbilo dvoje trdih
rok in nekako zlosten glas je sikal:

»Voglari‰, dekle, voglari‰?«
Tinica je spoznala Tagliata in je uporno molãala. On

ji je poãel viti levo roko. Vpra‰al je:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

150

»Kje si bila?«
Ni odgovorila.
»Ne ve‰?« je zategnil Tagliat in ji ‰e huje vil roko. Za-

kriãala je od boleãine.

»Ne izpustim te, govori!«
·krtala je z zobmi od boleãine. Napela je vse sile, da

bi se mu izvila. Hripavo se je smejal:

»Tagliatu ne bo‰ u‰la.«
Zlomljeno je zdrknila na kolena in zajeãala:
»Ljubãka imam. Pri njem sem bila.«
Tagliat jo je izpustil in se zakrohotal. V Ïerjavici je

vnel tresko in jo zataknil v verigo, ki je visela izpod dim-
nika nad ognji‰ãe:

»Tako! Nezvesta si mi! Pa tvoj ljubãek mora biti lep

fant, da te mara, pa táko. Ali si mene Ïe tako sita?«

S posmehom se je bliÏal dekletu in grabil gnusno po

njej.

»Proã,« je vzkliknila, »noben kozel ne smrdi tako!«
Stra‰no je blisnilo Tagliatu v obrazu. Po kaãje okret-

no je dvignil roko in udaril dekletu v obraz. Ona je izteg-
nila roko kakor v obrambo in ga opraskala po licu. Za-
klel je in jo zaãel suvati v lice, v obraz, v telo. Jeãe se je
zgrudila . . .

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

151

·e pred dnem je obuzdal Tagliat svojo mulo in odjezdil
proti Tolminu. Sredi pota med Ljubinjem in Poljubi-
njem je do‰el mitniãarja. V somraku prvega dne ga je
spoznal in uganil:

»Tinica, lagala si! Svarit si ‰la mitniãarja in ne zabavat

ljubãka. Tudi to laÏ mi bo‰ plaãala.«

Mitniãar se je ozrl. Smeje se in hinavsko vljudno je

pozdravil Tagliat:

»Kaj pa tako zgodnji, signor Zucco? Pa vendar ne po

istem opravku kakor jaz? V Tolmin?«

»V Tolmin!«
»Jaz tudi, jaz tudi! K oblasti? Signor amico?«
»Snubit!«
»Zares? Diabolo! V va‰ih letih? Kolika podjetnost!

Sicer prijetna pot! Mojaje bolj zoprna. Plaãevat grem
najemnino, tri sto ‰estinosemdeset lir za pol leta. Kaj,
teÏek denar?«

Zaãel je poganjati mulo in menil:
»Mojega rajnega oãeta god je danes. Rad bi bil pri

ma‰i. Zato sem zgodnji; vam se ne mudi tako.«

»Niã se ne mudi!« je odvrnil nestrpno mitniãar in v

sebi premi‰ljal, ali ne bi bilo bolje, da bi vendar kar ta-
koj skoãil k Tagliatu in mu potisnil noÏ v trebuh.

»Ne maram motiti,« se je rogal Tagliat. »Le skrbno

premislite, kako boste postavili snubilne besede, signor
amico. Svetujem vam, da omenite zlasti svoje zlato srce,

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

152

ki je zvesto in gori z neugasljivim plamenom. Tudi ne
pozabite povedati, da vam ni za denar in da ste najbolj
skromen in trezen —«

»Le sam ohrani zase svojo modrost,« je po‰la mitni-

ãarju potrpeÏljivost.

»Poslu‰ajte, prijatelj! Îelim vam uspeha. âe bi ãas

imel, spremil bi vas, priporoãil.«

»Smrad!« je pljunil Zucco.
Molãe je pognal tedaj Tagliat in mrmral:
»Tako! Smrad mi je rekel. Zdaj za trdno vem, da ga je

Tinica svarila.«

Obraz se mu je spaãil. Ali zato, ker ga niso mogle Ïen-

ske zaradi duha, ki je udarjal iz njega, ali zaradi Tinice,
ki ga je izdala, ali zaradi sebe, ki ji je bil v pijanosti za-
upal svoje namere z Zuccom? — —

Zucco je pri‰el v Tolmin in se zglasil pri grofovem

sodniku. Zdelo se je, da so v Tolminu Ïe ãakali nanj. Dva
biriãa sta se dvignila ob vratih in se hitro spogledala.
Zucco jima je stopil zaupno naproti in rekel:

»Saj vem, da ãakata name. Tagliat me je zatoÏil. Pel-

jita me k sodniku, bosta takoj videla, komu je priprav-
ljena luknja!«

Morda sta prikimala, morda se mu je tako samo zde-

lo. Za korak pred biriãema je stopal skozi veÏo, ãez
umazano dvori‰ãe proti trhljivim stopnicam v ozadju
dvori‰ãa. Takrat sta mu moÏa poloÏila z desne in leve

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

153

roke na rame, da se je ozrl in obstal. Z rahlim sunkom
je odletel skozi nizka vrata v tesno in mraãno pritliãno
sobo. Za njim je zaroÏljal zapah.

»Svojat nevljudna!« se je razjezil in zaãel meÏikati v

mraku. Nato je ‰el k omreÏenemu oknu. Mehka, ilovna-
ta tla so udu‰ila njegovo stopinjo. Skozi okno je videl kot
dvori‰ãa. Od desne proti levi je sli‰al stopinje. In zdaj je
zagledal Tagliata in je zaklical:

»Tagliat, tat! Mojih dve sto lir bo‰ plaãal in dve sto lir,

ki si jih uropal kneÏanskemu fajmo‰tru.«

Videl je, da se je Tagliat sunkoma obrnil in prebledel.

Zucco si je zaãel meti roke in hoditi vedro po jeãi gori in
doli. Potem je stopil k oknu, si segel za jopiã in izvlekel
brevir kneÏanskega Ïupnika, ki mu ga je ponoãi prinesla
Tinca. Staro, orumenelo pismo je padlo iz knjige. Zuc-
co ga je pobral in prebral naslov:

»Gospodu Edmondu Zuccu. Ne vem kje.«
Zganil je list in bral. In ãim dalj je bral, tem bolj so mu

drhtele roke.

Potem je kriknil divje in presunljivo:
»Preklet sem, preklet Svojo lastno kri sem prodal!« —
Bil je pravi oãe Lucijin . . .
Pol ure pozneje je nekdo odmaknil zapah od zunaj in

vstopil. In glej! Mitniãar Zucco je visel na jermenu v
omreÏenem oknu. Tisti, ki je vstopil, je vzkliknil ãudno
nerazumljivo besedo. Pa se je zavedel, pristopil in pre-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

154

rezal jermen. Nato je spravil kos usnja, pobral pismo in
brevir in beÏal iz celice. Zunaj si je potegnil z roko ãez
ãelo. Bilo je potno.

»Saj je lahko,« je zasopel moÏ. Bil je AnÏe Rink, ves

plah in vendar vesel: priboril si je jermen obe‰enãev . . .

Îupnik ·tefan je sedel tisti ãas v âedadu v samostan-
skem zaporu in ãakal, da ga pokliãejo kanoniki pred
svoje sodi‰ãe in zasli‰ijo. Ni se bal, ‰e celo odleglo mu je
bilo. Trideset let je nosil v sebi zaprto skrivnost svoje
mladosti. Posvetiti se je bil dal za duhovnika, dasi je pre-
lival kri, morda celó ubijal. Zdaj so bili odkrili njegovo
tajnost. Kako? Ugibal je, a ni mogel razumeti. Zato je bil
vsaj nekaj vznemirjen, radoveden in nestrpen. Nestrpen
je bil tem bolj, ker je prehodil vso pot od âedada v mis-
lih na Lucijino poroko. »Bog mi bo dal to sladko prese-
neãenje,« je upal po poti, »vstopil bom in jo na‰el med
svati.« Zato je hodil kakor v svate. Jesen ob njem je ‰u-
mela v Ïalostnem bukovju na levi in desni v mogoãnih
kostanjih po bregeh in je Ïalostno pela. Njemu je pela
same svatovske. Pri‰el je v âedad po preseneãenje, ki ni
bilo sladko . . .

Pred dobro uro so bili zaprli v sosedni sobi ‰e neko-

ga drugega.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

155

»Jetnik, kakor jaz,« je mislil ·tefan. Vrstnik ·tefanov

je moral biti kaj vesele narave. ·tefan ga je sli‰al pol-
glasno prepevati prav malo svete pesmi. Takoj nato je
ãul, da je zaãel novi tovari‰ lomiti pri vratih, ki so ju loãi-
la. Tokrat je ·tefan vpra‰al:

»Kdo je tam?«
»Jetnik. In tam?«
»âlovek, ki je gre‰il.«
»Pomilujem! Kaj je zagre‰il?«
»Abusum ordinationis.«
»Hicce abusum ordinis.«
V vratih onstranje za‰krtalo. Neznani sosed je rezal v

les in rekel:

»Izrezal bom kljuãavnico, da nama v dveh ne bo dolg-

ãas.«

·tefan je ostrmel. Glas se mu je zdel znan. Takrat se je

oni uprl v vrata in priletel z vso silo sredi v sobo pred
·tefana.

»Gospod Jezus,« je vzkliknil bled kot stena ·tefan.

Spoznal je v klateÏu Locatelliju objestneÏa, katerega je
bil v davnih letih ranil v dvoboju in ga je prav zaradi
tega dejanja klical Foramiti na odgovor, ãe‰ da se je dal
po nevrednem posvetiti.

»Îivite?« je vzkliknil, »Ïivite?«
»Îivim!« se je smejal Locatelli, pa je kar onemel in se

odmaknil. Spoznal je kneÏanskega Ïupnika. ·tefan se

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

156

mu je bliÏal. Obraz mu je gorel. Ta ãas je ljubil tega ãlo-
veka, da je Ïiv in da je prestana bolest njegove du‰e,
tako dolgo muãene v teÏkem kesu. KlateÏ pa ni razumel
njegovega veselja in se je umikal in zaãel klicati:

»Memento casae sanctae! Boga so kriÏali, pa je odpu-

stil. Meni pa je hudiã drÏal roko, da sem sluãajno pogo-
dil na sliki. Hudiã je roko vodil in Tagliat me je zapeljal.«

»Prijatelj!« je rekel z mehkim glasom ·tefan. »âemu

se boji‰?«

Takrat je odprl samostanec vrata in se zaãudil, ko ju

je videl v dveh. Mirno je velel, naj gresta za njim. Pred
vrati v zborno sobo gospodov kanonikov ju je pridrÏal
in sta sli‰ala:

»Quid igitur? An duellum an homicidium?«
»Duellum!«
»Ergo deponendus!«
»Quaestio est, an sciens receperit ordines an igno-

rans, quo casu dispensari posset a papa.«

»Adducatur!«
Samostanecje odprl vrata in obtoÏenca sta vstopila.

Golja se je smehljal, klateÏ je polglasno klel. Zaãudeno
ga je pogledal samostanec . . .

Teden dni pozneje, ko je prestal kazen, ki so mu jo

sodili za mlado nerednost, je iskal Ïupnik Golja po âe-
dadu in na‰el tretja vrata na levi od mostu. Stopil je v
temotno veÏo. Stara Ïenica je sedela na stopnicah in

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

157

pletla svitek iz pisanih blagovnih obrezkov. ·tefan je po-
vpra‰al po Luciji. Îenica je dvignila gubasti obraz in
odgovorila:

»Lucija ne stanuje veã tu.«
»Ali veste, kje zdaj stanuje?«
»Dio santo,« je vzkliknila Ïena. »Nikjer ne stanuje.

Umrla je!«

Îupnik je omahnil in jecljal:
»Lucija, hãi nesreãne Kandide?«
»Umrla je v otro‰ki postelji,« je povedala Ïena. »V eno

rakev so jo poloÏili z otrokom.«

Îupnik je stal in ni vpra‰al niã veã. Îenica je rekla:
»Na smrtni postelji so jo poroãili. Sreãna je! O, go-

spod, dajte mi kaj vbogajme! Za njeno du‰o, ãe ste jo
ljubili!«

Îupnik se je vzdramil:
»Kdo ste, dobra Ïena?«
»Sirota! Vbogajme prosim.«
Îupnik ji je nasul pest drobiÏa. Ko se je zaãela zahva-

ljevati, se je okrenil naglo in od‰el . . .

Kakor omotiãen se je poslovil od Lucijinega groba.

Nato je hodil sam vase izgubljen samotno pot na Tol-
minsko. Jesen je ‰umela ob njem v Ïalostnem bukovju.
Pela je. Pela je same pogrebne. On je korakal topo v gla-
su svoje ljubezni in bolesti zaradi Lucije:

»Nikoli nje srce poãitka ni imelo; zdaj je na‰lo mir!« —

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

158

Stal je vrh Kolovrata in ni vedel, kje je. Blizu se je ka-

dila kopa in ãrn ogljar je pozdravil.

»Prijatelj,« je vpra‰al Ïupnik, »kje leÏi Tolmin?«
»Ali so slepi?« se je zaãudil ogljar in stegnil roko. Po-

kazal je naravnost navzdol v dolino. Takrat je Ïupnik
izpregledal in se zaãudil.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

159

Odpu‰ãanje

once je tonilo v Rezijo. Kot je poplavljala zarja. Iz
zarje v senco je ‰el Ïupnik z dolgo senco pred seboj.

V Tolminu je zvonilo. »Zvoni, zvoni, moji Luciji ne zvoni
‰e,« je mislil Ïupnik. »Lucija, lahko noã!« Razvnel se je
v bridki neÏnosti: »Tri dni bom dal zvoniti in vsak petek
bom ma‰eval zanjo. Saj je rada molila. Lucija, lahko
noã!« In ‰e topleje mu je bilo. Dokler bo Ïivel, ne bo nih-
ãe prestopil njene sobice na KneÏi. On sam. Vanjo bo
znesel vse njeno, njene rutice in vrvce, njene knjige, nje-
na otro‰ka darila. Vso sobo bo napolnil z roÏami, z nje-
nimi roÏami, z motnobelimi, bridko di‰eãimi, kakor bi-
ser, ki se je vanj utelesila dekli‰ka polt. »Lucija, lahko
noã!«

»Pa kaj je dobro, odgovori, Tolminka mala!«
»Mrve in mleko.«
»Pa je ‰e nekaj bolj‰ega!«
»Bol‰ki sir.«
»Pa je ‰e najbolj‰e!«
»âe‰nje!« — —
Îupnik ni ãutil, da ga oblijajo solze, in se ni sli‰al, da

govori sam s seboj, in ni vedel, kako je truden in sam in

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

160

Ïalosten, kako je star in siv. Takrat je dvignil oãi in ostr-
mel. Od Tolmina doli je gonilo dvoje iskrih konj, upre-
Ïenih v lahek voz. Kakor da v vozu stoji, je krotil konje
visoko zravnan, od zarje oblit stari grof Jakob Anton.
Îupnik je obstal sredi ceste. Z rdeãim licem in vihrajoãi-
mi lasmi je vozil grof v zarjo, zdrav, okruten, voja‰ko
lep. âustvo mehke ljubezni je prevpila trenutno v Ïup-
niku pamet, uÏaljena du‰a.

»Okruten gospod! Ali bo Ïivel do sodnega dne? Ga-

ljot!«

Vse bliÏe je bil grof. Ostro so se ãrtale njegove ko‰ate

brvi v ãisti, umirjeni luãi. A Ïupnik je stal ‰e vedno sre-
di ceste, kakor da ãaka, kakor da grozi. Grof ga je opa-
zil in zaklical nekaj. Îupnik se je nasmehnil ob misli:
»âaka‰, ·tefan! Hoãe‰ li, da te o‰ine z biãem?« Zganil se
je, da se umakne. Takrat je videl, da so onemu vzbrne-
le vojke in se zarezale konjem v meso. Grofovo obliãje se
je spaãilo, okamnelo; trenutno je ugasnila moã njegove
osebe. Îupnik se je prekriÏal. Prav pred njim so obstali
konji. Tedaj je videl, kaj se je zgodilo, in je skoãil na voz
h grofu, ki ga je prizadelo. Z desnico je pograbil za va-
jeti, z levico je objel sesedajoãe se grofovo telo. Gonil je
navzgor proti Tolminu. Sunkoma je izpra‰eval:

»Gospod grof! Ali me razumete? Ali me poznate? Ali

se kesate svojih grehov, svoje trdosrãnosti, svoje oholo-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

161

sti, svojih zloãinov? Ali se kesate, da ste udarili posveãe-
nega duhovnika?«

Nerazumljivi glasovi so se trgali grofu iz grla. Zarja je

ugasnila. Kakor mehur, poln svetle vode, je visel mesec
nad Jalovnikom. Hladno, strupeno je velo od vzhoda . . .

Îupnik je ãakal v grofovi pisarni. Nekdo je bil zaprl vra-
ta za njim, da so pozabili nanj. Poslu‰al je glasne stopi-
nje vseokrog, ãutil vrvenje in vedel, da je ura pri‰la in da
stari grof umira. Morda je Ïe umrl. âudna groza se je
pola‰ãala duhovnika.

»Kak‰na smrt! Kak‰no nakljuãje! Vozi v zarjo, v smrt,

v tvoje roke! Zdaj pa reci, ·tefan, da ni pesem na‰e Ïiv-
ljenje! Takó stra‰na pesem, takó ãudna pesem, polna
tajne groze. Ali jo prviã sli‰i‰, to pesem, ali je nisi Ïe od
stare matere? Ali je ne sniva‰ tisto minuto med molitvijo
veãerno in spancem vsak veãer, vsak veãer? Ta stra‰na,
resniãna pesem o ‰tirih poslednjih reãeh, ·tefan, danes
ti je segla v ude in du‰o. Glej, kako si ‰ibak! Sedi, da se
ne zgrudi‰, kakor si se Ïe skoraj nekoã v tej sobi.«

Strmel je v luã in v list ob luãi in bral nehote, nevede,

da bere. Potem je planil kvi‰ku. Prebral je bil cesarski
ukor grofu zaradi nasilstev, kakor jih je bil on navedel v
svoji pritoÏbi na cesarja. Sramoval se je. V vratih je za-
roÏljal kljuã. Vstopil je sluga in vzkliknil:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

162

»Dio! Bog! Ne pravite Ïivi du‰i, da sem vas zaprl

samega v to sobo!«

V zadregi je zajecljal Ïupnik:
»Verujte mi, niãesar nisem vzel.«
Sluga ga je pospremil do izhodnih vrat v svetlo me-

seãno noã . . .

Îupnik je ‰el na KneÏo. Veter je suval od vzhoda, se

lovil v njegovo vihrajoão suknjo in mu metal krajec ‰iro-
kega tolminskega klobuka na oãi. Nad njim so bile zvez-
de, daleã za Buãenico od kranjske strani je vstajala na
nebo megla kakor umazana odeja in poÏirala zvezde.
Îupnik je videl meglo in ga je ob‰la ãudna bolest slove-
sa. Jesen umira, jutri bo vse to nebo svinãena, mrzla
plast Ïalosti. Veter se bo unesel in tiho bo zaãelo sneÏi-
ti. Tako stra‰na je ta ura kakor v sanjah vãasih, tako
brezupna! Tako brezupna, kakor to Ïivljenje, ki ga Ïivi-
mo, nezavedno, kakor v sanjah, in se ‰ele v smrtni uri
zavemo, da smo Ïiveli zastonj! Îupnik je korakal skozi
spavajoãe vasi. Neskonãna ljubezen, usmiljenje ga je
ob‰lo do vseh teh ljudi, ki spijo in ‰e v sanjah Ïivijo svoje
teÏko Ïivljenje, Ïe pri rojstvu skaÏeno, sejano v veter.
Zdelo se mu je, da sli‰i njihove polglasne vzdihe, nji-
hovo trudno dihanje. Spijo, a lica so jim prav tako trud-
na kakor ãez dan, in otrokom prav tako bolestna kakor
starcem. Postal je in ‰tel vasi: Prapretno, Ljubinj, Mo-
drej, Most, Modrejce. Povsod ena beda! Ubogi, ubogi

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

163

ljudje! In se je vpra‰al: Kaj bi neki rekli! Sredi spanja bi
jih vzdramil in jim povedal, da je to noã umrl stari volk.
Kaj bi rekli? In si je odgovoril: Kar si rekel ti, ·tefan: Pre-
‰lo je. V tej zadnji njegovi uri si mu odpustil in si molil
za njegovo du‰o. In se je razvnel:

»O, to je dobro, da ‰e moremo odpu‰ãati. Stra‰no bi

bilo, ãe ne bi mogli. Pa je du‰a v nas taka, da moremo!
Dobro je, da moremo odpustiti, dobro!«

In kakor nikoli prej se je vnela v njem ãudna misel,

ãudno spoznanje: Po tem bomo sojeni, kolikor smo kri-
vic odpustili. Samo ljubezen nas bo odre‰ila. Zato nam
je trpljenje, da ga odpu‰ãamo in da se uãimo usmiljenja.
Pa smo otroãji! Saj moramo trpeti, zato ker je du‰a v
nas. Kako bo du‰a sreãna, ãe ni vsega prenesla, ãe ni
spoznala? Ali pa moremo spoznati? Spoznamo, kolikor
je boÏja volja, nihãe ne more vsega spoznati . . .

»Kam mislim,« je vzdihnil Ïupnik. Bil je na Ljubinju.

Silneje je pihal veter. Îupnik je zaãel moliti. Neskonãna
Ïalost, nekako neutolaÏljivo domotoÏje se ga je polasti-
lo. Zaãutil se je skrajno trudnega in je mislil:

»Kako sem truden. Trudnost je slast! Najveãja trud-

nost je smrt. Stra‰no sladka mora biti! Niã ni v Ïivljenju,
samo zato smo rojeni, da se utrudimo in leÏemo trudni,
potolaÏeni. ·tefan, nikoli nisi tako mislil? Zakaj ni mislil
rajni grof, zakaj ne mislijo kmetje? Kako bi to vse dru-
gaãe Ïiveli! Vsi eden in eden vsi. Ena misel, ena Ïelja,

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

164

eno telo. Umira in vé, da umira, in zato ne trpi. Mi vsi pa
smo pozabili, da se ‰e nismo doborili do Ïivljenja! ·li
smo vsak svojo pot, gremo vsak svojo pot. Kam gremo?«

Preãudna telesna boleãina je zareÏala duhovniku ob

srcu, da je obstal omoãen, top, sredi koraka. Ko se je za
vedel, je ãutil, da ga je vsega polil znoj in da se vse v
njem trese. Slabost se mu je dvigala iz osrãja.

»Ali je to konec?« je mislil. Zgrudil se je v grivo ob

cesti.

»Ali je to smrt?«
Z jecljajoãim jezikom je molil:
»Gospod, ne zapu‰ãaj me v uri groze. Slab sem bil od

rojstva do te ure in malo sem Te ljubil!«

Minilo je. Dvignil se je utrujen do smrti, jasno je sli‰al

udrihanje srãne Ïile. Nasmehnil se je:

»Vihteliãevo bolezen imam! ·tefan, tvoja ura je bli-

zu!«

Blizu doma je postal in vzkliknil:
»A to je, da se ne bo‰ veã pravdal, ·tefan!«
In ãez ãas je pristavil:
»In krãmaril nikoli veã!«
In ‰e ãez ãas je dodal:
»Da pa se ne bo‰ prevzel, te bom biãal vsak veãer, ka-

kor do zdaj.«

Potrkal je na Ïupnijska vrata. Mlad duhovnik mu je

odprl.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

165

»Va‰ kaplan, gospod Ïupnik,« je povedal.
»Bog te mi je poslal,« je odvrnil ·tefan, »star ãlovek

sem!« —

V svoji spalnici je na‰el Ïupnik Lucijino pismo:
»Stric, odpustite! Stric, zelo sem Vas ljubila. Stric,

umiram in sem mirna.«

»In je mirna,« je vzdihnil Ïupnik, nagnil glavo in ‰pe-

tal:

»In pace, in pace requiescas, Lucia!«

Tisto uro je bral vi‰ji dijakon Foramiti svojim tovari‰em
kanonikom odgovor na grofovo spomenico, ki je grof ‰e
ni bil predloÏil. Bil je to sijajen pravni akt, zadnji veliki
ãin v pravdi grofovi s kapitljem, in vendar obenem ãud-
no sme‰en primer. Preden je grof Ivan Ignacij predloÏil
svoj spis, je Ïe vedel vi‰ji diakon svoj odgovor. Forami-
tijev spis je bil krasno delo. Sijajno je narisal kanonik
uvodoma razvoj vse pravde in nato pobijal po vrsti gro-
fovo spomenico. Ugotovil je upraviãenost klavzule: »sal-
va immunitate ecclestiastica« v razsodbah in ukazih
pleg nepotrebne: »salvo iure Caesaris ac imperii«. Do-
kazal je, da ima kapitelj pravico, soditi v pravdah »mixti
fori« in nalagati kazni v denarju do deset goldinarjev.
Ob‰irno je utemeljil, da izpra‰uj duhovske osebe, ki so
nujne kot priãe v civilnih in kriminalnih pravdah, vi‰ji

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

166

diakon, in da sodijo civilne pravde duhovnikov pred
cerkveno sodi‰ãe. Gori‰ki poslovnik iz leta 1700 ni velja-
ven za Tolminsko in âedad. Grof nima pravice, dostav-
ljati duhovnikom ukaze, ãetudi bi jih poslal zanje kate-
ri vi‰ji urad. Nato je kanonik navedel vse primere, ko je
grof kratil kapitlju njegove quasi ‰kofovske pravice, zla-
sti, da je izkljuãil vi‰jega diakona od pregledovanja cer-
kvenih raãunov. Sklenil je posmehljivo: »Grof toÏi, da je
ljudstvo zaradi vizitacijskih stro‰kov ‰e huje obreme-
njeno. Seveda! Saj vsi vemo, da je tekla l. 1713, zaradi
cerkvenih bremen kri in trpela vsa deÏela! Ubi veritas!
Kje je resnica?«

To zadnjo opazko je kapitelj »revendorum domino-

rum amicorum« odklonil in uÏalil vi‰jega diakona, da je
vzkliknil:

»Gospodje! V petdesetih letih boste videli!« In so res

videli. Foramiti je vedel. V naslednjih petdesetih letih je
ugasnila pravda in izgubil je — âedad . . .

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

167

Okruten do konca

elo zgodaj je zbudila Ïena AnÏeta Rinka in se je od-
pravil na pot na KneÏo in naprej v ‰tiri fare k Ïup-

nikom, naj berejo zadu‰nico za pokojnim grofom Jako-
bom Antonom. Vse nebo je bilo sivo, di‰alo je po snegu.
AnÏe je bil te‰ã in slabe volje. Zato je klel naglas in brez
strahu:

»Hudiã podkuri grofu za ta mraz in to zgodnjo uro!

·e po smrti me goni oznanjat tlako in ‰e nove vrste tla-
ko, Ti, meni, Bog, odpusti in potrpi z mojo gre‰no misli-
jo in biri‰ko obrtjo!«

Ob ‰estih je pri‰el AnÏe do Tagliata. Videl je vrata pri-

prta; droben Ïarek svetlobe je lil iz pivnice na cesto.
AnÏe se je zveselil:

»Bog mi je vzdramil Tinico na pot! Poliã ga zvrnem na

mraz in jezo, ãe mi ‰kodil ne bo na prazna ãreva in pre-
mraÏena.«

Vstopil je in zaklical:
»Dobro jutro, ljudje!«
Lojenka na mizi je bila skoraj dogorela. Vrã ob njej je

risal veliko senco ãez pol pivnice. AnÏe je pristopil in
prijel vrã. Na‰el je, da ni prazen. Poskusil je in zacmokal:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

168

»Teknilo bo, ãetudi ga ni nalil Tagliat meni!«
Pil je in gledal postrani v ozadje proti kuhinji. Pa je

videl, da nekdo leÏi na pragu med pivnico in kuhinjo.
Toliko, da se je oddahnil, je prenehal AnÏe piti; nato je
menil:

»·e enkrat bom potegnil, potem pojdem budit. Hen-

taj, saj nisem tat!«

Izpraznil je posodo do dna in se prijetno pokrepãan

stresel.

»Kak‰en lep duh ima to vino na te‰ãe,« je menil in

stopil trdo proti kuhinji. Toda tisti, ki si je bil tam nerod-
no postlal, se ni zganil. AnÏe je stal ob leÏeãem in je vi-
del, da je mo‰ki, pa je zaklical:

»âujte in molite!«
Sklonil se je niÏe in zavpil:
»Vstanite, ura je blizu!«
In ‰e niÏe se je sklonil in se vznejevoljil:
»Klada pijana, krãmarska! ârnine se je nalil in jo iz-

bruhal pod se!«

Lojenka je zaplamtela svetleje. Takrat je AnÏe odsko-

ãil in zakriãal:

»Bog pomagaj! Ta leÏi v krvi in ne v ãrnini!«
Planil je po sveão in posvetil. Pa je videl strahovito

razrezano Tagliatovo glavo, ki je bila tako nazaj obrnje-
na, da bi videla ãez hrbet. AnÏetu je zdrknila luã iz rok.

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

169

Lasje so se mu najeÏili. Vino, ki ga je popil, se je dvignilo
v njem. Ves v grozi je planil v jutro . . .

Tisti ãas je dotrpela Tagliatova dekla Tinica v smrtni
grozi in skoãila nemo z lazu pod rob. Medla svetloba je
lizala od vzhoda po steni navzdol in okamnela nad gro-
zo v dnu. Tam se je prebudilo polomljeno Ïensko telo ‰e
enkrat v niã. Umirajoãa Ïena je rodila dete in se pognala
z nadãlove‰ko silo za komaj rojenim telescem in ga z
levico privila k sebi. In mati je videla svoje dete, kako je
izroãeno mrazu v stra‰ni goloti. Umirajoãa Ïena je za-
stokala. Iskala je ãa‰asto zvit lapuhov list. Troje teÏkih
rosnih kapelj je leÏalo v njem. Îena je nagnila list nad
mlado bitje in je slovkovala: »Tinica! Krstim te v imenu
— Oãeta — in Sina — in svetega Duha!«

Nato je zavpila in zaãela grebsti s prsti med pesek in

lapuh. Tiho, nenadoma je zaãelo sneÏiti. Vse gosteje, vse
gosteje . . .

Takrat je pri‰el AnÏe na KneÏo, se umiril in uganil:
»Tagliat, zdaj ve‰, kaj so Ïenske! Tagliat, tebe je Ïen-

ska mesarila.« —

Vso zimo je pokrival sneg nesreãni bitji pod lazom. V
zgodnji pomladi se je utrgala zemlja z lazu in ju poko-

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

170

pala. Nihãe ni vedel za Tiniãino rojstvo, nihãe ni vedel
za njen grob . . .

Îupnik ·tefan je pokopal Tagliata in dobil brevir na-

zaj. Takrat ‰ele je izvedel, da je bil Zucco Lucijin oãe.

Nekaj ur zatem ga je v drugiã popadel srãni krã. Po-

tem je ‰tirinajst dni preÏivel mirno, sam zase z Ïalobnim
nasmehom v druÏbi s sestro NeÏo in prijateljem Mo-
horjem.

Z Mohorjem sta sedevala pri mizi in molãala. NeÏa

jima je grela vina. Rahla rdeãica je stopala moÏema v
lica, mehka trudnost v ude. Ob neki taki priliki je vpra-
‰al Ïupnik:

»Ali ne bo‰ Ïenil Petra?«
»Pred adventom?« se je zaãudil Mohor, kakor da je

nejevoljen.

»Mislim,« je menil Ïupnik, »da ga mara Bogatajeva.

Pa ne vem.«

»Se bosta Ïe na‰la brez mene,« je odvrnil Mohor.
V pustu sta se Peter in dekle vzela. Za veliko noã je

dobil Ïupnik gosta. Grof Ivan Ignacij se mu je pri‰el
osebno zahvalit za njegovo pomoã rajnemu oãetu. Na-
‰el je Ïupnika starega, skromno nerodnega. On pa je
mislil, da je le trmasto zaprt, in je od‰el nezadovoljen.
Na belo nedeljo so na‰li Vihteliãa mrtvega v postelji.
Îupnik ·tefan je ‰el k pogrebu in se sestal s Kamilom
Formentinijem. Segel mu je v roko:

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

171

»Bodite sreãni!«
»Gospod stric —« je zajecljal mladi moÏ.
Îupnik je prikimal in ponovil:
»Bodite sreãni!«
Nato se je obrnil stran. Niã veã se nista videla. Ko se

je vrnil na KneÏo, se mu je ponovila bolezen. Prestal je.
Doãakal je ãe‰nje in pisal nekako otro‰ki v svoj dnevnik:

»Tolminka mala! âe‰nje, take lepe ãe‰nje so na KneÏi.

Pa najslaj‰e so bridke stricu. Stric je star. Ima ‰e vse zo-
be, ali srce je staro, boleha. Boleha! Kakor je boÏja volja,
Lucija! Ti in jaz! Veselila sva se sladkosti in Bog nama je
dal bridkost. Najhuj‰a bridkost je slovo. Lucija, zakaj ne
poãiva‰ na KneÏi?«

Potem je bral v svojem »lubem« apostolu Pavlu do

Kolo‰anov:

»Brátje, my nenehámo sa vafs moliti inu profsiti, de bóte

napólneni s’tém fposnájniam Bóshje vólje, u’ vfej duhovni
modrústi inu saftópnosti: dé hódite vréjdnu, de sovfém Bogú
dopádete, inu rodoviti bódete, inu góri jemléte ú’ vféh dóbrih
déllih, inu ráftete v’ Boshjim fposnajniu, inu de bóte potérjeni
sovfo mozhjo, po njegovi prefvetli mogózhnosti, ú’ vfem po-
térpléjniu inu dólgim sanafhajniu s’ veffeljom . . . «

Oãi so se mu meglile, pa ni loãil, ali od Ïalosti nad

tem, kar je doÏivel od prve nedelje po sveti Trojici pre-
teklega leta, ali od veselja nad tem, kar je zapisal njegov
ljubi apostol sveti Pavel . . .

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

172

Podobno ginjenje ga je ob‰lo pri boÏiãni polnoãnici,

ko je vsa cerkev zapela enoglasno, zategnjeno:

»Eno dete rojeno, oj ’rojeno
notri v tem mesti Betlehem.
V eni preprosti ‰talici, oj ‰talici,
v enih oslovih jaslicah.«

Posvetna misel je zmotila Ïupnika:
»Bogatajeva poje naprej. Îe, Ïe! Pa Lucija bi bolje.«
Zavedel se je svoje razmi‰ljenosti in je vzdihnil v mis-

lih:

»Trikrat te bom udaril, ·tefan, za tvojo otro‰ko ne-

pazljivost, preden bo‰ legel v tej sveti boÏiãni noãi!« —

Ko je bil sam v svoji spalnici je stopil k razpelu, snel

biã in se udaril:

»Pro peccato! — Za greh —«
Tedaj ga je presunila ostra boleãina od srca do teme-

na. Z levico se je lovil za kriÏ na steni. KriÏ se je snel in
padel. Îupnik je padel ãez kriÏ. Trnje se mu je vtisnilo v
ãelo in lice, umirajoãe ustnice so se vsesale v bledo iz-
muãeno Zveliãarjevo telo . . .

BES

·TEFAN GOLJA IN NJEGOVI

173

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-302-1

Document Outline

Vsebina

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Ivan Cankar Hlapec Jernej in njegova pravica
Ivan Pregelj Tolminci
Ivan Pregelj Mlada Breda
Ivan Pregelj Plebanus Joannes
Ivan Tavčar Otok in Struga
Ivan Pregelj Dom gospe matere Serafine
Ivan Cankar Potepuh Marko in kralj Matjaž
Fran Milčinski Gospod Fridolin Žolna in njegova družina
Ivan Cankar Življenje in smrt Petra Novljana
One Day in the Life of Ivan Denisovich ( Alexander Solzhenitsyn
Education in Poland
Participation in international trade
in w4
Metaphor Examples in Literature
Die Baudenkmale in Deutschland

więcej podobnych podstron

Ivan Pregelj Štefan Golja in njegovi

Document Outline