Ivan Pregelj Plebanus Joannes

BES

PLEBANUS JOANNES

Ivan Pregelj

Plebanus

Joannes

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

PLEBANUS JOANNES

BES

Ivan Pregelj
PLEBANUS JOANNES

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-292-0

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

PLEBANUS JOANNES

b prvi zori dne 24. maja 1498 se je dvignil mlad
popotni ãrno‰olec raz stopnice pri samostanski

cerkvi svetega Marka v Firenci, kjer je bil v molitvi in
dremcu prebil noã. Poklonil se je proti cerkvenim vra-
tom, se pokriÏal in krenil naglo na trg, kamor so nosili
ob petkih mestni okoliãani svoje pridelke na prodaj.
Tam se je vrgel na kolena in se sklonil nizko k tlakova-
nim tlom. Ko je tako kleãe vztrajal nekaj trenutkov, se
mu je pribliÏal od Palaãe nekdo in mu poloÏil roko na
rame.

»Piagnone

! Ali bi tudi rad dobil koniãasti klobuk?« se

je porogal. Mladi ãrno‰olec se je naglo dvignil s tal in
odvrnil odloãno:

»Nisem vreden, gospod Ottimato

!«

»Zmerja‰!« je vzkipel nadleÏni, ki ni bil ne trezen ne

prespan.

»Tudi bijem!« je zaklical ãrno‰olec in udaril sitneÏa z

vso silo v lice. Nato je potegnil dija‰ki meã in dejal po-
rogljivo:

1 vre‰ãaj, mila Jera
2 odliãnik, stranka premoÏnih

BES

PLEBANUS JOANNES

»Pa vrni, ãe se upa‰!«
NadleÏni ãlovek je zaklical preseneãeno na pomoã in

zbeÏal. Mladi se je zasmejal in se ozrl po trgu, ki je bil ‰e
ves prazen. Nato je pogledal po tlaku, ki je bil gladko
pometen. V tistem trenutku je legla na tlak po odprti
ulici z vzhodne strani motno rdeãa svetloba. V svetlem
pasu daljne jutranje zore se je pokazala na tleh velika
temna pega: zadnja sled grmade, ki je tam dogorela
prej‰nji dan. Mladi ãlovek je obupno vzdihnil. Imel je
obãutek, da je zadi‰alo po cipresovini, tleãem suknu in
praÏenem ãlove‰kem mesu. PremraÏen v stra‰nem gnu-
su se je okrenil in zaklical bolestno:

»Padrone diletto, addio! Va bene, va bene!

Skoraj beÏal je s trga in iz mesta in po cesti na sever

proti Bologni in dalje proti Padovi, kjer je poãival tri ure.
Od tod je krenil v âedad. Tu je stopil v stanovanje Am-
broÏa de Canepisa, ki je bil kanonik pri cerkvi sv. Mari-
je. Potrkal je na vrata in vstopil.

»In nomine Santissimi

,« je vzkliknil duhovnik, ki je

sedel za mizo in pisal, »Janez, kaj si se vrnil?«

Popotni se je vrgel duhovniku pred noge in mu polju-

bil roko.

1 Zbogom, ljubljeni uãitelj! Sreãno, sreãno!
2 v imenu Najsvetej‰ega

BES

PLEBANUS JOANNES

»Gospod me je vrnil,« je dejal ves ginjen. »Ne maram

v Rim. Daj, da me takoj blagoslovijo in se vrnem v hri-
be!«

»Samo duhovni v hribih hoãe‰ biti?« je vpra‰al kano-

nik iznenadeno.

»Hoãem! Kozarjem pastir, oven kozam,« je odvrnil

pol resno, pol vedro mladi. Stegnil je roko proti jugu in
dostavil:

»Tam doli sem videl dovolj!«
Duhovniku je rahlo zardelo bledo lice in je vpra‰al:
»Kaj si videl?«
»Preroka Jona v Ninivah,« je odvrnil mladi; »za greh

jih je karal, pa so ga muãili in seÏgali.«

»Bog, Bog, Bog!« je vzkliknil duhovnik. V oãeh mu je

sinila groza pred prizorom, ki ga je obudil v svoji Ïivi
domi‰ljiji, kako gori Ïiv ãlovek.

»Kje?« je vpra‰al tiho.
»V Firenci!«
Molk je legel med njiju lici, njiju srci in njiju neizraÏe-

ne misli. Trenutno pa je stegnil duhovnik roko, jo po-
loÏil kleãeãemu na glavo in dejal:

»Tvoja volja, moja volja, Joanne! Pojdi za glasom

srca!«

»Hvala, padrone!« je dejal mladi in se dvignil. Duhov-

nik ga je vedel za roko proti vratom in v cerkev, kjer ga
je pustil in rekel:

BES

PLEBANUS JOANNES

»Z gospodarjem svojim se domeni, da mu bo‰ zvest

in po‰ten hlapec!«

Mladi je prikimal. Duhovni se je vrnil v svojo sobo,

sedel in bral, kakor je bil Ïe davno napisal:

». . . la metropoli della Christianità è piena di lussi,

da crapuli di puttane, di bardassi, di ruffiani e d’ogni
vitio enorme . . .

Duhovniku se je lice razvleklo v neskonãno trudnost;

oko je iskalo nekam v daljo in ni na‰lo, kjer bi se odpoãi-
lo. Ustnice so ‰epetale:

»Grehi! Kakor v morju val iz vala, come gli anelli d’

una catena, che se tu prendi uno, tutti gli altri si attac-
cano

e si conglobano o pure come dice il salmista:

abyssus invocat abyssum.«

Duhovniku so oãi zagorele: na‰le so, kjer so mogle

poãiti.

»Mi fili

,« je vzkliknil. »Iz gora sem te izpeljal otroka!

Pokazal si mi pot. Tecum in montes!

Naslonil se je udobno v stolu in strmel predse in se

sme‰il s svojim hladnim, mrtvim smehom in govoril,
kakor bi slovkoval za besedilom narekovane prisege:

1 glavno mesto kr‰ãanstva je polno razko‰ja, blodnic,

vlaãugarjev, zvodnikov in velikih pregreh vsake vrste

2 kakor ãleni verige, enega prime‰, pa gredo vsi drugi za njim . . .
3 moj sin
4 s teboj v gore

BES

PLEBANUS JOANNES

»Pojdem! . . . v hribe . . . Ne danes . . . Ne jutri . . .

a ob uri . . . in ãasu . . . ko pokliãe Bog.«

Zopet je videl in bral:
». . . piena di lussi, di crapuli, di puttane . . .

Nato je mrmral:
»Kaj paã drugega! Kaj takega, kakor sem jaz tu pisal,

jim je povedal tisti ãlovek. Zato pa so ga seÏgali!«

Duhovnik se je nato prav po plemi‰ko Ïivo vznejevo-

ljil in menil:

»Joanne! Povr‰ni ãlovek! Da je svetec gorel, vem. Ime-

na njegovega mi pa ni povedal!«

Pozneje je izvedel: muãeniku je bilo ime Savonarola.

Tisto leto jeseni je potoval pe‰ mlad novoma‰nik iz âe-
dada v Tolmin. Njegovo ime je bilo Janez PotrebujeÏ.

BES

PLEBANUS JOANNES

erkveni zvon sv. Urha pod Tolminom je jeknil ost-
ro v Ïalostni somrak februarskega veãera. Ubiti

glas se je kakor opotekel v vetrove, ki so suvali od Kolo-
vrata mimo Kozlovega roba, preko umazanih tolmin-
skih hi‰ na Ïitnico ãedajskega kapitlja na Dvoru, tam
kjer se polje oÏi v skalnat kljun nad postrvi bogato Tol-
minko in so‰ko Belo vodo. MoÏ, ki je zvonil, je bil du-
hovni, obhodnik

tolminskega vikarja in v potrebi tudi

njegov cerkovnik. Z odloãnimi, ostrimi gibljaji je vlekel
za uglajeno vrvco in glasno molil. Obliãje mu je bilo
trdo, uporno, kakor da ni v resnici in je le iz sanj. Bilo je
lice, kamor so se bile utelesile beda, jeza, bridkost deve-
tih rodov, Ïalostna pro‰lost tolminskih sotesk, grap, ãrã
in lazov, ko‰enin in mejá, ves dolg in log zemlje in lju-
di, strahovi in stotere nadloge. Izgubilo je bilo to lice vso
mladostno vedrost in se ni bilo razvilo v zdravo oblost
mo‰kega obliãja. Bilo je lice trpeãega ãloveka: en obraz
za sto tolminskih lic. To pa so lica tolminskih prvorojen-
cev, ki se rodijo vsi v enem mesecu, v megleno jutro Ïa-

1 pomoÏni du‰ni skrbnik, podruÏni‰ki duhovnik

BES

PLEBANUS JOANNES

lostne in zadnje jeseni pred prvo zimo, in so bili spoãeti
v kratki tolminski Ïenitovanjski dobi, dva tedna pred
pepelnico. Samo enkrat so se morda razvezale Ïivljenja
in smeha Ïejne ustnice v poljub in radost, pa jih je takoj
zavezalo Ïivljenje: ko je mati odstavila otroka, ko je oãe
prvikrat zaklel, ko je stara mati zapela svojo stra‰ne Ïa-
losti polno pesem o romarju, ki so mu noge zrasle v Ïivi
kamen in oãi iztekle od starosti . . .

Obhodnik, ki je zvonil, je morda ta ãas ãustvujoã Ïi-

vel mladostno bajnost in pravljiãnost: v temni jezi na
JudeÏa, ki je denar zaigral, v bridkosti zaradi biri‰ke vla-
ãuge, ki je Kristusa pod grmom odkrila galjotom, v stra-
hotnosti treh grehov, ki ne bodo odpu‰ãeni. Ko je do-
molil, je ‰e vedno gnal vrv v rezkem merilu, ki ni sogla-
‰alo z besedami, ki jih je mrmral:

»Sabbata pangit, funera plangit, fulgura frangit, dis-

sipat ventos, pacat cruentos.

Zvonil je z nekako ãudno zanosnostjo in z obãutjem

velike, svete zadovoljnosti, da ga ãuje nekako devetsto
du‰ v Tolminu, Zatolminu, v Doljah, na Ravneh, na Lju-
binju, na Prapetnem, v Zalazu in Îabãah. Ko pa se je
domislil, da ga sli‰ijo skoraj najbolj jasno Volãani v so-
sedni fari, je duhovnik trenutno pridrÏal zvon, tako da
ni jeknil veã in je le vrvca zadrhtela kakor napeta stru-

1 praznike oznanjuje, pogrebe objokuje, lomi bliske, razganja

vetrove, pomirja okrutneÏe

BES

PLEBANUS JOANNES

na: »Ne! Tvojim, Volãanski, ne maram zvoniti,« je za-
mrmral nespravljivo o svojem duhovnem vrstniku, ki
mu je bil zoprn. V Ïalostnem somraku meglenega veãe-
ra se je odzvala bolestna ti‰ina, kakor brezupno prazen
prepad, in ‰ele ãez nekaj trenutij se je zbudil ‰um bliÏnje
reke in stok vetrov nad dobravami. Duhovni je ‰el po
cerkvi pred oltar. Oãi je upiral v slike na steni, v sloke
svetni‰ke like, ki so se nenaravno lomili v obokanem
stropu, tam, kjer je hrbet neupogljiv. Potegnil je kriÏ ãez
obraz in prsi, sklonil glavo, da bi molil in mislil sveto
misel. Sveta misel se mu je zakrivala, ugodje vdane mo-
litve je splahnelo. Lovi se Ïelja za sveto sliko in kar uja-
me, je bedasta grozotnost, ki je ni in je vendar: strah
kresnikov, ki se tepó na kriÏpotjih, in premrlov, ki blju-
jejo v pepel izpito otro‰ko kri; gnus zelene divje babe, ki
se je razkoraãila nad jezerom in s plevelnico prekopala
pot vodam; moã svetega Krna, ki kravo pred uroki varu-
je, in bajnost svetega Mavra, ki je Ïivel v tako starih ãa-
sih, da so ga morali risati samo po opisih iz knjig.

Duhovni je stresel nejevoljno z glavo. Iz njegove krvi,

iz vzdu‰ja maliãev, rogeljãev, hudiãev in hudob mu je
zrasla slika peklensko drzne nazornosti: golo Ïensko
telo, ki sije, se kreãe, vabi . . . »Hudiã jo vzemi, in ti,
Bog, meni pomagaj in me naredi starega in mrzlega,
kakor je bil David . . .«

Duhovni je vzdihnil iz globoãine srca in mislil bridko:

BES

PLEBANUS JOANNES

»Kriste! Prinesel si luã! Pa kje je na svetu in kdaj? Kje

je svetlo in toplo? Ali je bilo pod patrijarhi v Ogleju, ki
so prepadli, ali pod Beneãani, ki so lakomni? Od Bezja-
kov

hodijo morivci, Magogov rod, in plenijo in morijo;

ljudstva vekajo po stari pravdi in so ‰li s kosami nad go-
sposko, pa obnemogli in so bili ptiãi izpod neba ‰tiri-
najst dni pijani ãlove‰kega mesa. Kje je luã? Kje je mir?
Kdaj? Sam mrak, strah, bolest! Bolest smrti in smrtnega
strahu. Strah padavice in neãedne bene‰ke bolezni, gro-
za teles v grobeh, ki vstajajo. Nadloge nad nadlogo: voj-
ska in kuga in lakota in desetina in ‰umenje v vetrovih
in strup v urokih . . . Kristus, Sin Ïivega Boga in oãe
svete evangelijske besede! Ti meni pomagaj in nam
vsem!«

Duhovni se je prebudil iz svoje Ïalostne misli, se

okrenil in ‰el iz cerkve. Zaklenil je vrata. Od Dvora je
bilo sli‰ati lajanje psov, z vrha Kozlovega roba je jeknil
bazilisk, novo strelno oroÏje, ki ga je proÏil vsak veãer
»capitanus arcis Tolmini«, ãujeãi Jurij ·tampa, v po-
smeh Beneãanom, âedajcem in tolminskim plemiãem,
ki niso hoteli biti cesarjevi. Duhovni se je nasmehnil in
mrmral:

1 tisti, ki so prihajali z vzhoda

BES

PLEBANUS JOANNES

»Pomraãnike pla‰i‰, Jurij, izpod streh, magnifici con-

sortes

v âedadu pa se ti smejejo. ·e imajo na Tolmin-

skem desetino, visitationes in jura

.«

âez trenutek je dodal:
»Pa se dajte, no! Kaj meni mari! Oni s pismi in toÏba-

mi, ti, Neuhaus in Frankopan s kolom.« —

Veter je sunil po dolini in vrgel duhovnemu dolgo rja-

vo suknjo ob noge. Suknja je bila domaãa preja, tolmin-
ska volna in lan iz ·inigalije. ·el je z velikimi koraki
navzgor proti hi‰am. Na pragu pri prvi ga je ustavila
slabotna in nizka Ïena.

»Janez,« je zaklicala slabotno. Njen glas je oãital in

prosil.

»Kaj hoãe‰, Polona?« je vpra‰al duhovni in premeril

Ïensko od glave do bosih nog. Nejevoljno je nato pri-
pomnil:

»Zakaj se ne obuje‰? Ali smo v zimah ali v letu, ko se

pi‰ejo ãe‰nje?«

»Otrok je slab,« je zastokala Ïenska in zdrknila sama

vase, da je bila ‰e manj‰a in slabotnej‰a. Duhovni je sto-
pil bliÏe in je rekel ‰e trje, ko je videl ãudno nemarnost
njene obleke, ki ji je ohlapno krila upadlo telo in izsu-
‰ene prsi:

»âudeÏ ni, ãe je pod takole streho!«

1 prevzvi‰eni tovari‰i
2 nadziranje duhovnikov in njim dane pravice

BES

PLEBANUS JOANNES

Stopil je mimo Ïene v zakajeno hi‰o in odprl kakor

domaã ãlovek nizka vrata na levi ob ognji‰ãu, se sklonil
in stopil v zatohlo sobo, polno zadirljivega vonja. V kotu
ob zdiãu je stala nerodna zibel. Droben svit zadnjega
dne je gledal skozi malo okno v zibel, kjer je leÏal bolan
otrok z razvnetimi lici in trudnimi, ugaslimi oãmi. Z ro-
ãicami je sku‰al seãi nekam nad se po nevidnem. Ko je
duhovni vstopil, je okrenil glavo in dejal komaj sli‰no:

»Stric.«
Duhovni je pristopil, se sklonil nadenj in vpra‰al ne-

gotovo, kakor da se sramuje svoje mehkosti:

»Ali te boli, Petrãek? V grlu?«
Otrok je iskal mimo njegovega lica materinih oãi in

bil nemiren. Duhovni je stegnil svojo desnico in mu jo
poloÏil na ãelo. Glas mu je ginjeno zadrhtel in je rekel:

»Na‰ hlapãek ne sme umreti! Kajne, da ne bo?«
Otrok je resno zmajal z glavo, da ne bo. Îena ob du-

hovnem se je spaãila v bridek nasmeh. Otroku so zaãe-
le oãi begati od nje na strica; ob ustnicah mu je hotelo
podrhtevati kakor v joku:

»Ma-ti!«
»Povej stricu, Petrãek, kaj naj ti prinese!« je bodrila

Ïena dete. Otrokove oãi pa so vse nemirneje iskale od
materinih plahih oãi pa do duhovnovih trdih ustnic, ki
se niso znale razvezati v prikupen in mehek nasmeh.

BES

PLEBANUS JOANNES

»Kar reci, kar povej,« je velel duhovnik. »Morda bi

rad brlivko ali popkar ali ‰ãurkov skedenj.«

»·ãurkov skedenj, Petrãek, kajne?« je menila mati.
Otrok se je sku‰al nasmehniti. Dahnil je z ustnicami

in rahlo prikimal.

»Dobi‰ ‰ãurkov skedenj — « je dejal duhovni, »tolik

kakor jabolko, da bo pel kakor zvon . . .«

Tedaj je otrok plaho raz‰iril oãi, izvil roke izpod cunj,

ki je bil vanje zavit, in se sku‰al pognati navzgor proti
materi. Mati je zastokala in si ga vrgla v naroãje. Dete-
tu se je skremÏil obraz, telo se mu je zvilo v krãih. Du-
hovni je nehote stegnil roke za odrok in rekel slovesno:

»Stoji zlata gora, za zlato goro zlata miza, za zlato

mizo sedi sveti ·empav. Bolezen davica, pusti otroka in
pojdi v gre‰nega — «

Krãevit krik je raztrgal mrak njegovih besed; v stra‰ni

grozi je grabil otrok v materino nedrje in se vil in hlastal
za zrakom. Ves je zasinjel v obraz; nato se je kakor pre-
budil, hotel zavpiti in bruhnil kri in gnoj. Mati ga je nag-
nila in rekla lahko, kakor da se je zbudila iz teÏkih sanj
in spoznala, da so mimo:

»Bogu bodi ãast in hvala! Îivel bo!«
Otrok se je nasmehnil in za‰epetal:
»Skedenj dobim.«

BES

PLEBANUS JOANNES

Zaspal je pri priãi. Mati ga je poloÏila nazaj v zibel s

sraãjo nogo in pokleknila poleg na tla. V nekaki blaÏe-
nosti odsotnega duha je rekla:

»Tvoja molitev ga je re‰ila, Janez.«
»Morda ga je,« je odvrnil hladno.
»Videla sem svetlobo, ki je ‰la iz tvojih rok nadenj — «

je ihtela.

»Nori‰,« je vzkliknil duhovni trdo in jezno. Ona pa je

poniÏno sklonila glavo in se sreãna smehljala predse. Po
kratkem molãanju je vpra‰al brat:

»Kaj pa moÏ? Ali ga ‰e ne bo domov, potepuha?«
»Ne vem,« je odvrnila suho. Veselje njenega lica je

ugasnilo pri spominu na moÏa, ki je bil nemaren, pija-
nec, slepar in igravec in jo je bil zapustil v bedi in sramo-
ti. Duhovnik se je razvnel:

»Konec da bi vzel, kjerkoli, bi mu Ïelel! Lepe reãi sem

sli‰al govoriti.«

Îena je vzdihnila:
»Vãasih je bil ves dober — «
»Dober?« je vzrasel brat. »Galjot reci! Konec, pravim,

naj vzame, kjer je, da vsaj otroka ne bo spridil, potep.«
Prestal je trenutek in nato pripomnil:

»Pa vse to je tebi za pokoro, ko si bila gluha, ko sva ti

ga z materjo odgovarjala, tujca, pomejnika brez du‰e,
kri la‰ko — «

»Saj trpim rada,« je zastokala Ïena in vstala.

BES

PLEBANUS JOANNES

Jokaje je stala pred bratom in govorila:
»Na spomlad pojdem od tod, da se ti ne bo treba sra-

movati — «

»Kdo se sramuje?« je vzkliknil jezno. »Smili‰ se mi in

jezen sem, zato ker vem, kam to drÏi. Niã ne taji ka‰lja,
saj vidim, da si su‰iãna in bo otrok sirota, da je ne bo
veãje na Tolminskem.«

»Janez,« je zastokala Ïena in padla z zgornjim tele-

som ãez mizo. Krãevito je ihtela.

Duhovni je ‰el proti vratom. Ko je drÏal za kljuko, je

rekel:

»Prav tistega Boga ima‰ kakor jaz. Prosi ga! âe te Bog

ne more potolaÏiti, kako te bom jaz?«

V njegovih besedah je zatrepetalo ganotje, da je sestra

Polona sunkoma dvignila telo in se ozrla nanj, ki se je
naglo sklonil v nizka vrata in utonil v mraku zunanjega
prostora. Stopila je naglo k oknu, da bi videla za njim, in
je na‰la na okenski polici bene‰ki dukat in je vedela, da
bi brat pri‰el bolj pogosto in bi bil manj trd, ãe ne bi slu-
Ïil tako teÏko in tako poãasi.

Otrok v zibeli, z glavico pod znamenjem sraãje noge,

se je predramil za kratko in ‰epetal:

»·ãurkov skedenj.«
Duhovni pa je ‰el in pri‰el pred drugo hi‰o v Tolmi-

nu. ·tiriletno ku‰travo dekletce je sedelo na pragu med

BES

PLEBANUS JOANNES

sajastimi podboji in roÏanci. Duhovnik je pristopil in
vpra‰al:

»Ali te niã ne zebe, Katrica? Zakaj ne gre‰ v hi‰o?«
»Tema je notri,« je odgovorilo otroãe.
»Kaj ni matere doma?«
»·la je na Dvor,« je odvrnilo dekletce in dvignilo Ïi-

vahno svoje vedro in Ïivo lice.

»Na Dvor, seveda, lovaãa nemarna,« je zamrmral du-

hovni in se razvnel:

»Po kaj hodi na Dvor?«
»Po kruh,« je odvrnil otrok zaupljivo.
Duhovni se je rezko obrnil in ‰el; mrmral je predse

jezne besede:

»Na Dvor se hodi svinjarit za kruh. Pa ima otroka, in

tisti, od katerega ga ima, je morda bogat in ji ne dá, da
bi se mogla Ïiviti brez greha. Saj mora na Dvor! Pa ji daj
ti kruha, obhodnik, da bo po‰tena, daj ga otroku, da ga
ne spridijo! Daj jim kruha, ãe ga ima‰, obhodnik tolmin-
ski, Janez PotrebujeÏ!«

Krãevito se mu je stisnilo srce. Polastila se ga je

stra‰na mrÏnja do vseh debelih, veselih in okroglih lju-
di, ki uÏivajo udobno od mesa in kruha in vina, ki Ïive
od desetega snopa, od krvi in znoja suhih, slabotnih,
neumnih tovornih Ïivali s kr‰ãeno du‰o in boÏjimi ime-
ni. Pritisnil je za kljuko pri vratih v Ïupni‰ãe in stopil na
dvori‰ãe, kjer so sicer farani volili svoje Ïupnike. Pred

BES

PLEBANUS JOANNES

njim je sinilo svetlo skozi okno in za oknom v dremot-
ni luãi je videl obraz svojega vikarja. Srdito se je obudi-
lo v njem zaradi onega v sobi:

»Notri sedi ves ljubi dan in tone v tol‰ãi in vse mu

tekne: kupãek, kosilo, veãerja, juÏina, vino in sir in kruh,
pi‰ãanec in pleãe. Pa se ‰ali in moli iz dolgega ãasa in ne
ve prav niã, da je trpljenje, lakota in Ïeja, in se ãudi, kako
da je greh na svetu, ko daje vendar Bog toliko dobrega
in kaznuje tako milo samo s tol‰ão, teÏko krvjo, z nemir-
nim spancem in mimogrede z meseno mislijo.«

Sredi trde misli se je obhodnik nasmehnil in umilil

svoj srd v mirno pomilovanje:

»Pusti vendar, Jevane, gospoda Martina, du‰o mod-

rejãensko, kakor jo je Bog ustvaril! Ne sodi mu! Slab je,
a brezsrãen ni; jé rad in pije in je le len in debel kakor
lonica, a je vendar pravi siromak sprião drugih. Samó
vikar je, preprost v svoji pameti in naravi.«

Stal je pred vrati in sli‰al v sobi govoriti vikarja. TeÏki

gospod v naslonjaãu je klical v kuhinjo svoji kuharici:

»Kirjelejsom, Magdalena!«
»Kaj Ïelijo, gospod?«
»BliÏe pridi, kirjelejsom, baba! Roko pokaÏi! Nesna-

ga! Kak‰en nohet ti je spet pognal! Pa ga rabi‰ kajne, na-
mesto Ïlice, kadar poku‰a‰, svinja!«

»Nikoli, gospod!«
»Molãi in se obreÏi pri priãi, kirjelejsom!«

BES

PLEBANUS JOANNES

Vikar je umolknil, sopihal, nato zdolgoãaseno vzdih-

nil. Potem je znova nemirno zarenãal:

»Magna lena

! Kirjelejsom!«

»Sli‰im, gospod!«
»Zakaj beli‰ z maslom? Kolikokrat ti bom ‰e moral

povedati, da ne maram.«

»Boga podpriãam, da nisem — «
»Hudiãa podpriãaj — kirjelejsom! Mar se mi ne spa-

huje?«

In zopet ãez nekaj ãasa je sli‰al obhodnik pred vrati

nov pomenek:

»Magdalena!«
»Prosim, gospod!«
»Kaj cvre‰?«
»Petelinãka.«
»Pevãka?«
»Ne, grahastega.«
»Je-li tolst?«
»Kakor sesek.«
»Dobro, Magdalena, kirjelejsom!«
Tedaj je obhodnik vstopil. Bridkost noãi in samotnih

misli na potu je ugasnila v njem.

Vikar je prav tedaj z zaprtimi oãmi domolil:
»Et ne nos inducas in tentationem

— «

1 velika neãednica; besedna igra
2 in ne vpelji nas v sku‰njavo

BES

PLEBANUS JOANNES

Obhodnik je odgovoril:
»Sed libera nos a malo

. Amen!«

»Plebane, zdrav!« se je vzdramil vikar. »Si odzvonil?«
»Sem.«
»Ali je cerkev v redu?«
»V redu.«
»Luã gori?«
»Gori.«
»Bene doces

! Sedi! Ne! âakaj, Joanne! Vzemi kljuã pa

pojdi v klet po vino. Magdalena, ti pa daj hleb na mizo.
Gospod obhodnik je laãen.«

Obhodnik je vzel kljuã in vrã in ‰el po vino. Ko se je

vrnil, je postavil posodo na mizo in odmaknil svojega
reditelja v stolu od tople leve k mizi. Potem je otrnil tres-
ko v prstanu pri vratih.

»Natoãi,« je ukazal vikar, »pa ‰e babi v kuhinji, ki je

nevo‰ãljiva, ãe niã ne dobi.«

»Saj nisem, ne gospod,« je zastokala nizka, zdravo

polna Magdalena in vstopila s kruhom. Vikar ni odgo-
voril. Segel je po ãa‰i in jo izpraznil. Nato je menil ne-
dolÏno:

»Lej, hudobo, kako sem bil Ïejen.«
Magdalena ju je pustila sama in priprla vrata v kuhi-

njo. Vikar je oÏivel in navajal dobre volje:

1 temveã re‰i nas hudega
2 prav uãi‰

BES

PLEBANUS JOANNES

»Abisaga

pa je bila silno lepa in je spala s kraljem in

mu stregla; kralj pa je ni spoznal.«

Zasmejal se je in pripomnil:
»Pismo se ne laÏe. Experto crede, amice

!«

Obhodniku je vikarjeva ‰ala rezko zasekala v meso.

Prej‰nja jeza se je obudila v njem in je mislil:

»Kaj ãenãa‰ lisasto? Ali se spodobi? Modrejãan si in

bo‰, surov in baha‰ki in dolgojeziãen. Sam smeh te je,
tebe in tvojega brata glavarja na gradu.«

Vikar pa je meÏikal dobrovoljno s svojimi malimi

oãmi in brbljal veselo in robato. Obhodnik je mislil pri-
zanesljiveje:

»Pa saj ni on! Kaplja vina, ki jo je popil, govori iz nje-

ga, kakor iz otroka.«

In zopet mu je bilo le bolj Ïal gospoda Martina in ga

je opraviãil:

»Oãe kozar, sin ovãar! Nekaj bolj‰i je le kot brat, ki je

celó pri mizi in druÏbi glasen na dve strani pa se ‰e hva-
li, da je sapa v zdravje.«

Vpra‰al je:
»Kaj dela gospod brat?«
»Consultissimus Georgius?« je vzkliknil vikar, »hudiã

ga nesi iz Tolmina. Vsak drugi dan pride v gosti. Pa ko-
liko spije, Ïival! Nima dna.«

1 Davidova postranska Ïena
2 verjemi, kar sem izkusil, prijatelj

BES

PLEBANUS JOANNES

»Ali se ne misli nikoli Ïeniti?«
»âemu?« se je zasmejal vikar. »Ne, moj dragi! Takih

sku‰njav ·tampovi nimamo.«

»Izumrli boste,« se je nasmehnil obhodnik.
In glej! Vedro vikarjevo lice je preletela senca trud-

nosti in otro‰ko zaãudene plahosti. Nejevoljno je rekel:

»Ne golãi, no, venomer o smrti, ki ‰e sama od sebe

prezgodaj pride.«

»Ali se je bojite?« se je prikrito porogal obhodnik.
»Molãi o njej!« je odvrnil nestrpno vikar . . .
Zdajci se je obhodniku kakor sunkoma svet sprevrgel

in je videl neki drug doÏivljaj, ki ni bil prav niã v zvezi s
prej‰njim. Bilo mu je, da stoji okoli ‰tirih popoldne te-
den dni po svetem JoÏefu nekje pri kapelici Matere boÏ-
je na Ilovici pod Kozlovim robom. Od nekod se je ogla-
sila ãudno neznana pesem; prebudila se iz nekake zago-
netne groze in pripovedovala in prosila:

»Po morju riba plava,
riba faronika.
Na hrbèt se bo zvrnila
riba faronika,
ves svet bo pogubila
riba faronika . . .«

Temno zamolklo grmenje v tleh je odgovorilo glasu

pesmi. Obhodniku je bilo, kakor da sli‰i mukati Ïivino,

BES

PLEBANUS JOANNES

zavijati pse in plaho prhutati ptice pod nebom, ki se je
bilo sredi dne pomraãilo kakor ob mraku. Pesem je rasla
v preãudno bolest neskonãno Ïalostne pro‰nje:

»Oh nikarte, nikarte, riba,
riba faronika,
zavoljo otrok nedolÏnih,
zavoljo porodnih Ïená.«

Tedaj je obhodnik videl, da se zemlja maje, da grmi-

jo hi‰e v Tolminu na kup in da pokajo skale. Zgrabil se
je za glavo, meneã, da je znorel . . .

Pa je zdajci tudi ta svet tonil v megleno valujoãi luãi,

ki ni bila ne jutro ne veãer. V somrak tajnostnega brez-
prostorja so udarjali znani glasovi, ãudno poudarjene
besede. Martin ·tampa je klical:

»Magna lena, kirjelejsom!«
»Gospod, zakaj pa zmerjajo? Saj nisem lena.«
»Ne, resnica boÏja,« se je krohotal vikar, »lena nisi,

magna lena sem ti rekel; lena, lenae, lenarum . . .«

âuden glas je prevpil krepki vikarjev dovtip in je bil

odpev pesmi:

»Nikarte, nikarte, riba,
riba faronika!
Zavoljo otrok nedolÏnih,
zavoljo porodnih Ïená . . .« —

BES

PLEBANUS JOANNES

Tedaj je odprl tolminski vikar Janez oãi in videl, da je

spal in sanjal v svoje Ïivljenje za dolgih dvajset let na-
zaj . . .

BES

PLEBANUS JOANNES

evane PotrebujeÏ, vikar pri cerkvi svetega Urha v Tol-
minu, sanja‰!« je zamrmral duhovnik, ko je dvignil

glavo s knjige na mizi, v oni isti sobi, kjer je nekoã toli-
ko let presedel od tol‰ãe ohromeli Modrejãan ·tampa,
preden je umrl nenadoma, nekam nejevoljno zaãudeno
in nemirno: ubogi in bogati, sreãni in nesreãni gospod
Kirjelejsom, ves svoj v besedi in navadi, izrezan iz dese-
tih dedov, ki so mu vsi sliãili, podoben desetim doma-
ãim duhovnim tiste dobe: slab in neuk kakor oni, ne ko-
zar ne ovãar, ne kmet ne gospod . . .

»Sanjam!«
Vikar Janez se je udobno nagnil nazaj v svojem lese-

nem naslonjaãu in zaprl oãi v prijetnem telesnem ob-
ãutju mehke trudnosti. Nekaka sladka nemoã mu je
hotela vezati ‰e vedno duha; kri, ki se je pretakala po
njem, ga je polnila s ãudno mladostno razko‰nostjo. Vsa
soba je bila polna sladkega, pomladnega vonja po vijo-
licah, po mokrih, v sreÏi zrahljanih tleh, po sonãnem
prahu in prelivajoãem se vzdu‰ju. Skozi odprto okno na
zapadni strani iz hi‰nega vrta je plal v nizko sobo vonj
mlade zemlje. Sonce na zapadu se je sejalo kakor ru-

BES

PLEBANUS JOANNES

mena moka po kar opranem podu kot mogoãen ãetve-
rostran pramen, v katerem je igralo morje drobnih pra‰-
kov, padalo, gibalo navzgor, vrtinãilo ob oknu in ginilo
pri vratih v niã in senco. Iz vrta gor je bilo sli‰ati pogovor
mo‰kega z Ïensko.

»Pa kako jih more strahovati, ãe se Ïenó za svojo pra-

vico?« je vpra‰al Ïenski glas. Mo‰ki je odgovoril:

»Volãan pa pravica. Kdo jim jo bo razloãil. Ali se je

mar Ïe kdaj sli‰alo, da bi se bili razumeli vsaj dve nedelji
s svojimi duhovnimi?«

Vikar je mislil:
»Bomo videli, MatevÏek, kako jo bo‰ pogodil o Volãa-

nih in njihovi pravici. Bomo videli, kaj ti o tem ve‰.«

Kakor v odgovor je rekel MatevÏek:
»Naj pa imajo prav, ãe bolje vedo. Slabega jim ne Ïe-

lim. Naj se pravdajo, ãe menijo, da se morajo, in ãe so
vsi ene misli s âiginjci in Kozari‰ãani. Pa niso.«

Îenski glas je vpra‰al:
»Kako da niso?«
»Vpra‰aj jih,« je odvrnil mo‰ki glas. »Kaj vem jaz? Ne-

vo‰ãljivost menda.«

»Malo ve‰, MatevÏek,« je mislil vikar in njegove misli

so ‰le za predmetom volãanske pravde. Volãani so se bili
uprli svojemu vikarju JoÏefu de Menezéisu in ga obdol-
Ïili, da jih odira, slepari in zahteva veã ‰tole, kakor je
postavno. Vikar pa jim je zapretil s cerkvenimi kaznimi,

BES

PLEBANUS JOANNES

jim grozil in jim oãital, da so nahujskani od tolminskih
glavarjev. Volãani so ovadili vikarja glavarju Bonaven-
turi de’ Eckghu, ki je vikarja poklical predse, naj se opra-
viãi. Vikar se ni odzval in se zatekel pod okrilje pravdne
moãi ãedajskega kapitlja. âiginjce pa je pregovorila na
vikarjevo stran polslepa poboÏna Ïenica, o kateri so pra-
vili, da se ji prikazuje Mati boÏja. Kozari‰ãani pa so Ïe
od nekdaj spo‰tovali voljo vsakega domaãega vikarja:
»Gospod Ïe vejo, kako je prav!«

»Ne vejo,« je zamrmral vikar Janez, ki si je Ïivo osves-

til zadevo, in se zopet prebudil pogovoru onih dveh na
vrtu.

MatevÏek je rekel o volãanskem vikarju:
»Vsi tolminski Lahi so mu prijazni. Obiskuje jih in

pije Ï njimi. Da v tujo faro hodi, to seveda ni prav, kadar
ga doma i‰ãejo in ga ni, da bi ‰el previdevat.«

»To je res,« je mislil vikar v sobi. Îenska se je nekako

veselo in hudobno oglasila:

»Pravijo, da ima ljubo — «
»Pravijo, vem,« je zamrmral vikar v sobi in se nagnil

v stolu naprej, »pa upam, da so to le ãenãe, dasi bi mu
ne bilo nepodobno.«

Nejevoljen se je dvignil, stal in premi‰ljal:
»Pa da ta na‰a, ta Katra, to ve in govori. Prav pritiãe se

ji, kajpak.«

Mo‰ki na vrtu je nekako svetohlinsko vzdihnil:

BES

PLEBANUS JOANNES

»Niso ne vsi gospodje na Tolminskem taki, kakr‰en je

na‰.«

Po kratkem molku je vpra‰ala Katra tiho:
»Zakaj ne pogledajo nikoli Ïenskam v obraz?«
»Ali ti ni res ‰e nikoli?« se je Ïivo odzval MatevÏek.
»·e nikoli!« je odgovorila mirno.
Tedaj je vikar v sobi zopet sedel in zastrmel z Ïalost-

nim obrazom in trudnim ãelom predse v knjigo. Tam
notri je stalo zapisano:

»Volo enim omnes vos esse sicut meipsum: sed unus-

quisque proprium donum habet ex Deo.

Vikarjeve misli pa so ‰le mimo smisla in besedila. Sli-

ka mlade Ïene, ki je govorila na vrtu, je bila v njih: niz-
ka, gibka in polna osebica, ãudno vabljivo nemarna v
nekaki nezavedni nesramnosti, ki je spominjala na
otro‰ko nedolÏnost in hkrati na topost blodne lovaãe.
Îivo, kakor priãarano, je vstala pred duhovnikovim du-
hom: rahlo se je naprej nagibala, da so ji skozi obleko
kipeli polni udi, bohotno oprsje. Usta so se smehljala v
ãudni, trudni brezbriÏnosti in brezstrastnosti. Oãi so
pokojne, plitke in prazne, ãelo je nizko, a gladko, vsa
glavica je prijetna, okrogla, sladka, na kratkem, mese-
nem, belopoltnem vratu . . .

1 Hoãem namreã, da bi bili vsi kakor jaz; toda vsak ima svoj

poseben dar od Boga

BES

PLEBANUS JOANNES

Vikar je vrgel glavo kvi‰ku in stegnil krãevito roke

predse. Prsti so se mu stisnili v pest.

»Hudiã, neãista Ïival!« je vzkliknil in mislil: »·e v mo-

jem petdesetem letu me preganja in bega, da gorim vsa-
ko pomlad, kakor Ïivinãe, ko se mladí in ko popje po-
ganja.«

Polglasno, pikro je mrmral:
»Pa celó za sadlom te svoje kr‰ãenice, ki je iz krvi vla-

ãugarskega rodu in sem jo vzel v hi‰o, da bi du‰e ne zgu-
bila, kakor jo je mati.«

Vstal je sunkoma izza mize.
Zaspani glas stare nekdanje ·tampove kuharice Mag-

dalene v kuhinji ga je vzdramil.

»Bog in sveti Duh, prav gotovo, da dobimo goste.«
Vikar je stopil v kuhinjo in vpra‰al rezko:
»Pa zakaj neki?«
»Ali ne sli‰ijo, gospod, kako pokajo kolovnice in glav-

nje?« je odgovorila sluÏkinja in se dvignila s stola, kjer
je sedela in bilá podobna vreãi moke, vsa okrogla, ne-
marno tolsta: kakor da je dedovala telesnost svojega
prvega gospodarja Martina ·tampe. Vikarju se je zazde-
la prvikrat neskonãno grda, dolgoãasna, neumna, gnus-
na.

»Kaj pa, ãe ne pokajo?« je vpra‰al zaniãljivo.
»Tedaj cvilijo in to so same verne du‰e, ki pomoãi

prosijo.«

BES

PLEBANUS JOANNES

»Prismoda,« je vzkliknil vikar trdo, da je Ïena vztre-

petala in zastrmela vsa prepadena vanj.

»Koliko je stara Katrica?« je vpra‰al vikar trpko in ne-

posredno.

»Katrica? Stara?«
»Triindvajset let, kajne?« je kliknil vikar nestrpno. »To

bo‰ menda vendar vedela!«

»Triindvajset, kajpada!« je odvrnila Ïena in kimala z

glavo, ni umela, kaj vpra‰uje in kaj sama odgovarja. Ve-
dela je samo, da je nejevoljen in da grdo gleda, in da bi
Bog dal, da bi Ïe ‰el in ne izpra‰eval ‰e kaj, ker bi mu
itak vse narobe odgovorila.

Vikar se je naglo obrnil in ‰el v svojo sobo. Zaãel je

hoditi po sobi gor in dol in je mislil odloãno;

»Triindvajset let. OÏenil jo bom. Temu MatevÏku jo

dam, da je ne bom imel v hi‰i in bom imel mir.« Sredi
svoje misli se je razljutil: »Dal jo bom, ãe ga bo marala,
ki je taka ‰leva, da se je boji in ji Ïe tri leta opleta okrog
kril, pa ji ‰e ni drugega povedal, kakor da mu je Matev-
Ïek ime in da ima doma staro nadu‰ljivo mater.«

»·ema!« je vzkliknil, jezen sam nase. »âemu se raz-

burjam! Nisi moder, Janez! Rajni Martin je bil v svoji
pameti veãji od tebe! Kvantam, je rekel, pa se mora ‰e
hudiã smejati, ko pride, da bi zapeljeval; se smeje, pa v
smehu svojo moã izgubi.«

BES

PLEBANUS JOANNES

Vikar je stopil odloãno k oknu, da bi spregovoril z

mladima na vrtu. A kakor je pristopil, se je ostro odmak-
nil in zajeãal:

»Gorim!«
Doli na vrtu je stalo dekle in si z dvignjenimi rokami

popravljala kite, ki so se ji bile razvezale. Njeno zdravo
oprsje se je ãrtalo mogoãno nad njenim vitkim pasom.
Malomarno, skoraj zaniãljivo se je ozrla po MatevÏku,
ki je rezal poleg nje v zemljo, in rekla:

»Ali si videl? Nazaj je stopil. Îensk se boji.«
»Kdo pa?« je vpra‰al MatevÏek zaãudeno in se ogle-

dal.

Dekle se je trudno nasmehnila. Njene oãi so se neko-

liko ovlaÏile, zamislile in je rekla:

»Pa je le na‰ gospod prijetnej‰i kakor volãanski.«
»Je,« je pritrdil MatevÏek. »Kadar pridiguje, je kakor

bi bil svetnik.«

»Kadar je hud,« je menilo dekle . . .
Vikar pa je tisti ãas pogledal kvi‰ku in se zazrl v razpe-

lo nad vrati v sobi in je s stisnjenimi zobmi govoril Kri-
Ïanemu, ãigar lice je bil sam izrezal in ãigar ude je bil
sam vzobliãil in ãigar stra‰ne rane je bil vsekal sam v
svoji bridki ljubezni in s svojo trdo, teÏko roko. Govoril
je licu, ki je bilo neskonãno dobro samo njemu in je
vsem drugim grozilo z nepojmljivim izrazom nesvetega,
neãlove‰kega lica. Govoril je svojemu Bogu s svojo be-

BES

PLEBANUS JOANNES

sedo, odloãno kakor ãlove‰ki hlapec svojemu ãlove‰ke-
mu gospodarju:

»Poklical si me in izbral in svojega svetega uãenika

Pavla si mi dal za vodnika in v modrem starcu AmbroÏu
de Canepisu si mi dal ãlove‰kega svetovalca in v dobri
veri sem vzel hãer gre‰ne matere pod svojo streho in
sem jo lepo uãil, da je zrasla; pa mi je v izku‰njavo in se
morim zaradi nje in preganjam hudobo iz svojih misli:
Ïagam, te‰em, lazim v breg in molim, sem siv in pame-
ten in goreã duhovni kakor prvi dan, a trpim sprião nad-
leÏnosti svoje krvi, kakor da sem obseden. Ti mi poma-
gaj, Ti ve‰, Ti svetuj, Ti naredi, da ugasne mladost v krvi
in greh v mislih!«

Z jezno bolestjo je segel vikar na steno in snel razpe-

lo. Prijel ga je z obema rokama in ga drÏal predse, kakor
ãloveka, ki mu je nekaj dolÏan, in je ponovil:

»Naredi mi, da ugasne ogenj in greh v mislih!«
Tedaj je nekdo potrkal na vrata, jih odprl in pomolil

list skozi ‰pranjo.

»Kdo?« je vpra‰al vikar.
»Josephus de Menezéis,« je odgovoril sel z otro‰ko

slabim glasom, drhteãe, zasoplo.

»Glej, kako se rev‰e boji!« se je nasmehnil vikar in od-

prl vrata. Bojeãi sel je bil Ïe izginil.

Vikar je zaprl vrata, razgrnil list in bral. Vse lice se mu

je zaãelo zbirati v okrutne gube, ãelo se mu je stemnilo

BES

PLEBANUS JOANNES

v oblak in teÏka rdeãica mu je pokrila lice. Mrmral je
polglasno svoje nove misli, svoja nova ãustva:

»Josephus de Menezéis, moj volãanski sosed! Torej si

se odloãil, da me bo‰ udaril? Zato si hodil v Tolmin k
mojim zavidljivcem, nevo‰ãljivec stari! In zdaj, ko sluti‰,
da je moj zagovornik star in njegova moã ‰ibka v âeda-
du, zdaj si zaãel, ‰e preden je zatisnil svoje oãi dobri gos-
pod AmbroÏ. Grozi‰, ovaja‰, sumniãi‰, natolcuje‰, Lah
zavratni, presbyter sceleratus

, Ïivinãe v sveti sluÏbi. Pa

ti reãem! Boj se Janeza PotrebujeÏa, boj se nevredni!«

Vikar je vrgel srdito list na mizo. Nato je vzel razpe-

lo in ga spet obesil na steno. Ni se zahvalil, da ga je bilo
usli‰alo. Ni vedel . . .

Segel je po pokrivalu in od‰el z doma proti Dvoru,

kjer je stanoval Ïe petnajst let AmbroÏ de Canepis, nje-
gov nekdanji podpornik, njegov nekdanji predstojnik,
»archidiaconus austriacus, commissarius et reformator
imperialis

«, sivolas, petinosemdesetletni starãek, vesel

in veder pu‰ãavnik med »kozarji« v udobnem pokoju,
spo‰tovan v âedadu in na nem‰kem dvoru, vitez po
milosti cesarja Maksimilijana I., ãastni namestnik ãedaj-
skega kapitlja, ki je sicer vsako leto 8. maja volil iz svo-
je srede naddijakona »in montibus«

, pobiral desetino,

1 zloãinski duhovnik
2 vi‰ji duhovnik avstrijski
3 naddijakona v hribih

BES

PLEBANUS JOANNES

zval pred svoj forum, sodil, globil, grozil, oddajal nad-
dijakonat na veãjo ponudbo in vendar moral ‰e vedno
uvaÏevati vplivno in pomirjevalno besedo »avstrijskega
komisarja« v pravdah cerkve in oblasti, v pravdi Magni-
ficorum Dominorum Consortium S. M. V.

s tolminski-

mi cesarskimi glavarji.

Vikarja je sprejel sivi kanonikov sluga in ga vedel k

svojemu gospodu. Za roko ga je drÏal in ‰epetal sreãno,
otroãje:

»Gospod komisar je bil ves dan ãudno vesel in je po-

vpra‰eval po vas. Zdaj pi‰e. — Iznenadili ga bomo. Ver-
jemite, gospod vikar. Prav je, o kako je prav, da ste pri-
‰li!«

Sluga je odprl vrata. Vikar je vstopil. Droban starãek

se je zganil globoko v rdeãem naslonjaãu, stegnil Ïivah-
no svojo drobno roko in zaklical:

»Joannes, ali prina‰a‰ pomlad in Ïivljenje?«
»Pomlad in Ïivljenje, padrone!« je vzkliknil duhovni,

se sklonil k starãevi roki in jo poljubil. Tiho se je umak-
nil sluga.

»Spovedal me bo‰,« je rekel kanonik. »Vzemi ‰tolo!«
»Ali takoj?« je vpra‰al vikar.
»Takoj,« je odvrnil kanonik. »Prva je bridkost.«

1 Prevzvi‰enih gospodov tovari‰ev pri Sveti Mariji Devici;

uradni naslov ãedadskega kapitlja

BES

PLEBANUS JOANNES

Vikar je vzel ‰tolo in zaãel moliti spovedno molitev

. . . Ko pa je odmolil odvezo, je snel ‰tolo, jo poloÏil
starãku na ramena in mu izpovedal gorje svoje du‰e,
svoje slabosti in svoj strah. In starãek je dvignil tresoão
se roko, ga odvezal in blagoslovil. Nato je rekel:

»Mar si pozabil, da je pisano: velle adjacet mihi; per-

ficere autem bonum non invenio

?«

Nato je stegnil roko. Pokazal je na zvitek listov in re-

kel:

»·tirideset let sem pisal. Vzemi in beri, kadar mene ne

bo veã. A ãe bo‰ na‰el, da je v pogubljenje, vrzi v ogenj!«

»Nikoli!« je odvrnil vikar, vzel liste in si jih pritisnil na

ustnice.

»Blizu resnice je zmota,« je ‰epetnil starãek in zaãel

dremati mirno kakor otrok. Vikar se je dvignil. Sluga je
nesli‰no vstopil in ga odvedel iz sobe . . .

Vikar je stopil v pomlad in se je ‰ele sedaj domislil, da

je ‰el z drugaãnim nagibom k naddijakonu, a da ni zinil
ne besede.

»âemu,« je rekel. »Njegovo modrost imam in bom

bral, kadar mi bo tesno in bom v skrbeh.«

Pomlajen, miren je stopil v svoje stanovanje in odprl

sobo. Tedaj se mu je dvignil naproti mlad, visokorasel
ãlovek z mehkimi, ãrnimi brãicami pod nosom in se na-
smehnil nekam trudno in kakor v zadregi. Vikar je po-

1 hoteti je v moji moãi; da pa bi dobro tudi izvr‰eval, ni

BES

PLEBANUS JOANNES

gledal zaãudeno v bledo mladeniãevo lice. Mladeniã mu
je stopil Ïivahno naproti in mu poljubil roko:

»Stric! Pri‰el sem na poãitnice.«
»Glej jo, Magdaleno, njej so vnaprej razodela pole-

na,« je pomislil vikar in pozdravil veselo:

»Zdrav, Peter, moj hlapec!«

Magdalena je vstopila z vinom in kruhom. Bila je Ïivah-
na in obliãje ji je bilo slovesno. PoloÏila je pijaão in kruh
na mizo in obstala.

»No reci, no, kar misli‰,« se ji je zasmejal vikar. Dek-

la si je ‰la z rokavom ãez oãi in vzkliknila:

»Naj mi verjamejo, da ga nisem spoznala. Tako se je

izpremenil. Oh, ‰ole, ‰ole! Bogve, da je shuj‰al, zdrav
ni — «

»Kakor riba, teta Magdalena,« je odvrnil Ïivahno di-

jak, vikarjev striãnik, sin rajne Polone, ki jo je bilo pod-
sulo ob velikem potresu. »Samo truden sem od poti in
hoje — «

»Ubogi otrok,« je vzdihnila Ïena, »taka pot notri iz

globoke La‰ke, pa pe‰.«

»Kaj to,« je odvrnil vikar. »Hodil sem Ïe dalj. Ti bi se-

veda ne pri‰la, ti.« Obrnil se je naglo od nje k Petru in ga
zaãel motriti. In ko ga je gledal, mu je izginila prva ra-
dost z lic.

BES

PLEBANUS JOANNES

»Sedi, odpoãij se,« je rekel kratko in nalil iz vrãa.
»Gospod, za veãerjo, kaj bi — « je vpra‰ala Magda-

lena.

»No, skuhaj. Kaj jaz vem. Po navadi seveda. Pa pojdi

Ïe!«

Magdalena je vzdihnila in zaprla tiho vrata za seboj.

Potem je potoÏila Katrici:

»Ta na‰ gospod nima srca.«
Zopet si je zaãela brisati oãi in je mrmrala:
»Lepo ni znal reãi, Bog mu greh odpusti, gospod Mar-

tin, pa tak ni bil. Vsaj govoril je s ãlovekom in ga ni po-
dil. Ta pa samo kakor v bukvah, da ga ne razume‰; bev-
skne vate, da se zlene‰. Naj bo, za verne du‰ice naj bo in
za grehe!«

Mlada pomoãnica oãividno ni razumela stare sluÏki-

nje. Sme‰ila se je ob nerodni Ïeni z nekakim prezago-
netnim nasmehom in strmela nekam skozi okno v veãer
in sanjala.

Trenutno se je nasmejala polglasno in vedro:
»Niste ga spoznali, jaz pa sem ga takoj.«
Stara kuharica se je ozrla po dekletu in se zaãudila:
»Zakaj si se pa preoblekla! Pa kdaj?«
»Prej,« je odgovorila deklica; nekaj toplej‰e rdeãice ji

je stopilo v lica. Nato se je gibko okrenila.

»Petelinãka zakoljem,« se je odloãila Magdalena. »Naj

bodo gospod hudi ali pa ne. Kar je prav, je prav!« —

BES

PLEBANUS JOANNES

Notri v sobi je rekel dijak: »Gospod consiliarius

vas

pozdravi.«

»Hvala,« je odvrnil vikar in dvignil posodo:
»Dobrodo‰el, Peter!«
Pila sta. Vikar je videl in je mislil:
»Truden je in Ïejen. Kako slastno pije.«
»Kruha si ureÏi!« je dejal nato; »sedi.«
Mladi je sedel v stol, kjer je sicer poãival vikar. Vikar

pa je stal ob mizi in ga opazoval.

»Res je. Bled si! Ali si bolan?«
»Nekaj malega.«
»Pa si zdaj dober?«
»Dober.«
Duhovni je opazil dijakovo ãepico s peresom, jo vzel,

si jo pomeril in se po‰alil:

»Take ãepice nosite torej?«
»Da,« je odvrnil dijak, »mi pri constantissimi

.«

»Natio constantissima

,« se je nasmehnil vikar, »zelo

lepo ime. Kaj pa facultas?«

»Facultas je consultissima

.«

»Pa rektor? Dekan?«

1 predstojnik na visoki ‰oli
2 ime dija‰kega dru‰tva Vztrajnih
3 vztrajni narod
4 fakulteta je zelo razborita

BES

PLEBANUS JOANNES

»Vestra amplitudo, Vir colendissimus dignissimus-

que

.«

Vikar se je Ïivahno zasmejal, snel ãepico, jo motril in

vzkliknil:

»Moj ljubi, od kdaj pa so kurja peresa v navadi?«
Mladi je zardel in hotel osramoãen in v zadregi seãi

po pokrivalo. Tedaj se je vikar hripavo zasmejal.

»Prijatelj, ta ãepica je moja. Moj tridesetletni spomin.

Ti pa si se vrnil brez pokrivala.«

Mladi je jecljal:
»S so‰kega mosta mi jo je vzel veter.«
»Zakaj je ne drÏi‰,« je odvrnil resno vikar. Potem je

vpra‰al bridko:

»Ali Ïe ima‰ repiticijo

?«

»Imam!« je dejal lahkotno dijak.
»In privatam

?«

»Ne!«
»Pa si pisal po denar! Ali ti nisem poslal petdeset lir,

kolikor je potrebno?«

»OdloÏil sem zaradi bolezni.«
Vikarju se je lice zresnilo in stemnilo, a se je krotil.
»âakaj no,« je vpra‰al, »o ãem Ïe namerava‰ brati?«

1 Va‰a vzvi‰enost, vsega spo‰tovanja in ãasti vredni moÏ. Tako

so ogovarjali rektorja in dekane.

2 kolokvij
3 izpit iz zasebnega prava

BES

PLEBANUS JOANNES

»Digestum vetus, liber —

»Po Bartolu

?«

»Po Baldu

.«

»Pa si pisal o nekem Cepoliju

! Kdo naj te razume?«

»O Cepoliju sem repitiral,« je odvrnil mladi, ki Ïe ni

mogel prikrivati zadrege. Vikar je molãal nekaj ãasa,
nato je vpra‰al:

»Kako je Ïe ime konzilijarjevo?«
»Strozzi.«
»Ne poznam ga!« je vzkliknil vikar. »Pa pravi‰, da me

je pozdravil.«

Mladi je drhtel. V zadregi je rekel:
»Mislil sem prej‰njega, to se razume.«
Vikar je stopil razburjeno po sobi. Mladi je gledal pla-

ho za njim in njegovimi kretnjami. Kar je obstal vikar tik
pred svojim gojencem in rekel:

»Tvoje velikonoãne poãitnice so letos kaj zgodnje. Ne

bom izpra‰eval, zakaj. To ti pa povem. Videti je, da si
slabo pazil nase in obleko. Zamazana je, glej, in celo
krpal si jo. Ali si popival?«

»Ne!«

1 starej‰e knjige; digeste so najimenitnej‰i del rimskega prava
2 Bartolus de Sassoferrato (1314–1357), najznamenitej‰i

postglosator rimskega prava

3 Baldo degli Ubaldi, njegov uãenec
4 pravnik 15.stoletja

BES

PLEBANUS JOANNES

Vikar je segel po kratkem ogrinjalu, ki je leÏalo na

mizi, in govoril:

»Nad dvajset let ti je. Nadejam se, da si razumen in ne

bo‰ posnemal izgubljenega sina. Nisem oãe, ki bi ti mo-
gel nadomestiti, kar si zapravil. Nisem bogat.«

Rahla ginjenost je zadrhtela iz njegovih besed:

»·esterih kmetov desetino sluÏim in nekaj malega za
ustanovljene ma‰e, za pogrebe in oãi‰ãevanje Ïena. In v
najemu imam njivo in senoÏet, da morem rediti kravo.
Iz tega redim sebe, Magdaleno, Katro, plaãujem Ma-
tevÏkove poti in cerkovni‰ko delo, gospoda TomaÏa
Skoãirja na Mostu in tebe. In ti me stane‰ najveã. Zdaj
ve‰.«

âez trenutek je dodal:
»Ena bolezen v hlevu, ena slaba letina in stradal bom!

— Ti pa ne pazi‰ na drago obleko, glej, in — «

Ko je obraãal dijakovo ogrinjalce, je otipal list v Ïe-

piãu in ga razgrnil. Obliãje mu je zagorelo v jezi; bral je
naglas in se rogal:

»Meum est propositum in taberna mori
ubi vina proxima morientis ori;
tunc cantabunt laetius angelorum chori
Deus sit propitius isti potatori!

1 znamenita ‰tudentovska pivska pesem:

Moj namen je v pivnici umreti, kjer je vino umirajoãemu

BES

PLEBANUS JOANNES

»Peter,« je vzkliknil, »to je torej tvoja bolezen? In

morda ‰e kaj huj‰ega, nesreãni ãlovek!«

»Gospod stric,« je zaklical mladi proseãe.
»Molãi,« je viknil trdo vikar. Oãi so mu zagorele, lica

mu je pokrila temna rdeãica. Kakor svoje dni v mlaj‰ih
letih je trepetal nemarni bacalaureus

pred strogim stri-

cem. Sli‰al je komaj sli‰en vzklik dekli‰kih ust za vrati v
kuhinji; ob‰el ga je sram in strah, stisnil je ustnice in od-
loãil:

»Tepel me ne bo!«
Tedaj so se kakor sama od sebe odprla nenadoma

vrata za vikarjevim hrbtom in MatevÏek je zaklical v
sobo:

»Gospod, obhajat se mudi! Gospod vi‰ji dijakon Am-

broÏ na Dvoru — «

»Bog pomagaj,« je vzkliknil vikar, pograbil sveto po-

sodje, ‰tolo in pregrinjalo in planil za MatevÏkom . . .

»Deo gratias

!« je vzdihnil dijak, si nalil vina in ga iz-

pil v du‰ku.

najbliÏje; angelski zbori bodo takrat ‰e veseleje peli: bog
nebe‰ki, usmili se tega pijanca.
(Z naslovom In taberna mori ima Igo Gruden lepo pesem v
zbirki Dvanajsta ura.)

2 ãrno‰olec
3 hvala Bogu

BES

PLEBANUS JOANNES

III

ijaka je bilo sram stopiti v kuhinjo, zato je ‰el iz
sobe v veÏo in odprl v nasprotno sobo, ki so ji re-

kli »soba svetá« zaradi slike, ki jo je bil vikar narisal na
vso vzhodno steno. Z neskonãno ljubeznijo je prebil
vikar tri leta vsako zimo pred steno, preden je prenesel
iz »mape« vsako ãrto na zid. Slika je bila mogoãen ena-
kostraniãen ãetverokot, ki je rasel s trikotnim nastav-
kom v strop in obok. V trikotu pod obokom je prihajal
Sodnik na oblakih neba in dihal besede: »Ecce, testimo-
nium meum

!« NiÏe doli je kleãala Ïena, ki je bila z obe-

ma rokama razgrnila obleko na svojih oblih devi‰kih
prsih in je gledala kvi‰ku in prosila: »Poglej, moj ljubi
sin, telo, ki Te je nosilo, in prsi, ki so Te dojile! Bodi us-
miljen, kakor si obljubil, vsem, ki so me ãastili!« Dva
angela sta ji stregla in eden jo je venãal. Dva druga sta
straÏila s sulicami; prvi je vabil zveliãane iz grobov pred
sodbo in drugi je podil preklete izpred sodbe hudobam
v naroãje in v Ïrelo zevajoãe peklenske zveri. Voglata
ãetverokotna slika pa je bila kakor s ‰tirimi Ïeblji pritrje-
na in so bile glavice Ïebljev okrogla pismena stra‰nega

1 Glej, moje priãevanje!

BES

PLEBANUS JOANNES

imena: MORS

. ·tirje veliki vetrovi, jahajoãi na meho-

vih: Boreas, Subsolanus, Auster in Eurus

, in osem ma-

lih je pihalo z vseh delov sveta v sliko ozemelj in morij,
ki so v krogu zalivala celine in rasla kakor preãudno vej-
nato drevo v sredo deÏel, ãudes bogatih, mest, rek in
stotere vode. Prav na vrhu pod sodbo je raslo »suho
drevo« in drevo spoznanja v raju. Srebrna kaãa je leÏa-
la v drevesu. Adam je jedel in Eva je trgala od sadu; ‰e
vsa devi‰ka je bila in sreãna, ker je ‰e spal ãrv vesti in ni
‰e bila minila sla . . . Oko je omahnilo ob sliki navzdol,
kakor v prepad, v kraje velikega mesta Babilona; stolp
napuhnjene volje je videl daleã ãez morje stotero zlo in
greh, ki se je bil od vlaãugarskega mesta razlil v sever in
jug, na vzhod in zapad. Zabolelo je v du‰i, dokler se ni
oko odpoãilo v preãudnem mestu Jeruzalemu sredi ze-
melj, v mestu zveliãanja, ki je bilo vpeto v zidove kakor
v prstan, in so ga kriÏema delile ceste. Tam blizu je ras-
la Golgota in je krvavel na gori ãlovek, razpet na kriÏ,
daleã viden, kakor luã na gori: do Babilonije blodne in
do volkulje na sedmih holmih v Rimu, do mesta »qui te-
net orbis frena rotundi

«. Tam so rasle v grmado sedme-

re cerkve, rotunda in Kristancija

. Ob tem vekovitem

1 Smrt
2 burja (sever), jug, vzhodnik, zahodnik
3 ki drÏi na uzdi vesoljni svet
4 Panteon in angelski grad

BES

PLEBANUS JOANNES

osi‰ãu vseh ãasov in vekov je raslo v nepreglednost
morje ãudes vseh zemelj in strani. Sredi med Laborin-
tom

in polÏem-Karibdo se je zibala na modrih valeh

riba-deklica. Rep se je svetil in ga je lovila z levico; z de-
snico je vihtela zlat venec: lepa, sladka Ïena do pasu,
mrzla in strahotna riba od pasu v noge . . . Njen rep je
kazal na jug v deÏelo reke Nila, ki je kipel iz jezera in lil
vode v novo jezero. Ob njegovih vodah so Ïiveli preãud-
ni nestvori: ljudje polkonji in ustniãarji, Ambari, brez-
u‰ci, rogatci, Skinopodi in ljudstva pome‰anega spola.
Tu so gnezdile Ïivali stra‰nega imena: Ibeks in ptica Av-
alerion, ki je edini s samico na svetu, zeleni Psitak in Sa-
lamander, krilati zmaj, ki zastruplja studence, pa Kamel-
eon, ki Ïivi od ajerja. Proti severu je kazala ribadeklica
z vencem v deÏelo Grifov, kjer je veter Biza

doma, v

kraje Skitov

in Gogovega rodu

, ki stroji koÏe svojih so-

vraÏnikov sebi in konjem za odeje, na otok Mioporov,

1 labirint, bajna palaãa v mestu Knosos na Kreti z velikimi

prostori in zavitimi hodniki; v starem veku splo‰no ime za
stavbo, ki je tako zapletena, da se ãlovek v njej zgubi.

2 Ambari in Skinopodi, Ibeks in ptica Avalenon, Psitak,

Salamander, bajni moãerad, ki se ga ne prime ogenj, Kameleon,
ajer (zrak), deÏela Grifov, najbrÏ ljudje z levjim trupom, krili in
orlovsko glavo, veter Biza in podobna imena za fantastiãna
bitja je pisatelj povzel po nam neznanih knjigah o ãudeÏih
sveta.

3 divja in bojevita ljudstva onstran ârnega morja
4 ljudstvo teme

BES

PLEBANUS JOANNES

tolovajev na valéh in do Hiperborejãanov

, ki so sreãni

in ne poznajo smrti, razen radovoljno . . . Tam pa, kjer
se sonce nagiblje v zaton, je plavala v odprto morje ga-
leja in je bilo pisano na jadrih kratko, bridko:

»Ubi via?«
»Kam pot?«
Mladi licenciat je vzdihnil. âudna Ïalost se ga je pola-

stila, ko je opazoval znano mu sliko, ki so se pred njo
kriÏali kljuãarji, ko so v tej sobi sklepali z vikarjem raãu-
ne; slike, ki so o njej sanjale neveste in mlade matere in
se s krikom budile ob strani svojih moÏ, s katerimi so
stale pred strogo izpra‰ujoãim vikarjem v dneh, preden
jih je bil oklical . . .

»Kam pot?«
Mladi ãlovek je mislil nazaj v dneve, ki jih je preÏivel

v tej sobi, in je mislil naprej v dneve, ki jih je Ïivel poslej,
prav do zadnjih mesecev, do zadnjih Ïalosti in bridkosti,
slasti in zdvajanj. Z nestrpnostjo takega ãloveka, ki noãe
razmi‰ljati bridkega, se je odtrgal od slike in stopil k po-
lici, kjer so bile knjige. Odprl je prvo; bila je obredna
knjiga in jo je odloÏil. Odprl je drugo; bili so zapiski vi-
karja Janeza PotrebujeÏa. Listal je po njej in je bral:

»âreda, ki mi jo je Bog dal v pa‰njo v letu Gospodo-

vem MDXXXII.«

1 prebivalci onstran severa, to je na severnem teãaju

BES

PLEBANUS JOANNES

Tu so stala na prvem mestu imena tlaãanov:
Urh Bogataj, Janez Srakoper, Peter CvetreÏnik, Jurij

Kozorog, Simon Podoreh, deset Kavãiãev, pet Krivcev,
Hrast in Devetak — : tristo petinosemdeset moÏ tlaãa-
nov brez otrok in Ïena. Bila so sama domaãa imena in le
dve sta peli tuje: Manfreda in Carli. Ob robu je stala
opazka med kriÏema:

»Otroci mrjo! Niso gre‰ili, v veselje bi bili rasli oãe-

tom in meni. Pa si jih vzel, Gospod! Ti Ïe ve‰, zakaj.«

Dijak Peter je obrnil list in je bral imena svobodnja-

kov in tolminskih gospodov: Bonaventura, capitaneus

;

de Formentini, notarius

; de Cucagna, preco

; de Tacco,

capomasso

; de Puppis, agens M.D.C.

, miles arcis

, cus-

tos

, mercator

. . .

Ob robu je stala opazka, krãevito pisana, kakor ob-

sodba:

»Misericordiam volo et non sacrificium!

Zopet je obrnil mladeniã list in bral imena vikarjevega

obhodnika TomaÏa Skoãirja, Magdalene, vikarjeve de-

1 glavar
2 notar
3 sodnik
4 oskrbnik, pobiralec dajatev
5 upravitelj, izterjevalec prevzvi‰enih gospodov
6 grajski vojak
7 ãuvaj
8 trgovec
9 usmiljenje hoãem, ne daritve

BES

PLEBANUS JOANNES

kle, Katarine, deklice, katero je bil vzel vikar za svojo,
cerkovnika MatevÏka in ime sinu Poloninega, Petra.

Ob robu je stalo zapisano:
»Ljubim jih, ker so moji, in zadnjega najbolj, ker je

daleã.«

Dijak je zaprl knjigo in mrmral:
»Stric me ljubi, a po svoje.«
Segel je po tretjo knjigo, ki je bila nekoã last veselega

vikarja Martina ·tampe, in je bilo knjigi ime:

»Facetiarum libri IV

.«

Tedaj se je mladi poglobil v branje in vsa Ïalost nje-

govega lica je splahnila in ugasnila . . .

Mehek mrak je bil napolnil sobo z vonjivo zarjo, ki se je
bila zunaj razgrnila od ãedajske strani. Odsev nebe‰kega
ognja je leÏal na kratkih, veselih zgodbah, katerih je bila
knjiga polna. Licenciat je bral:

»Najmlaj‰a hãi pa, lisica premetena, je zaãela vihteti

svoje mokre roke in je vpila: Jaz pa Ïe ne maram moÏa,
ne maram, ne maram! In glej! Ko je vihtela z mokrimi
rokami, so se njej prvi posu‰ile in jo je oãe najprvo omo-
Ïil moÏu, ki se ga je zvijaãno branila.«

1 Veselih zgodb ‰tiri knjige

BES

PLEBANUS JOANNES

Vesela, lahkomiselna kri je vzplala v mladem ãloveku,

v oãi mu je stopilo kakor dremavica. Tedaj je nekdo rah-
lo odprl vrata v sobo. Mehek dekli‰ki glas je vpra‰al:

»Gospod Peter, ali ne pojdete veãerjat?«
»Rad,« je odgovoril mladeniã in se Ïivahno zganil.

Stopil je h Katrici, jo ujel za obe roki in jo potegnil v
sobo.

»Zakaj mi pravi‰ ,gospod’,« je rekel, »ali sva si tuja?«
»Spodobi se,« je odvrnila in dvignila oãi k njegovemu

lepemu, bledemu licu. Vonj njene zdrave polnosti in
krepke Ïenske polti je dahnil v trpki hlad prostora.

»Kako si zrasla,« je rekel Peter in dvignil roko s trepe-

tajoãimi prsti k njenemu licu. Trudna, neodloãna strast
je dihala iz njegove besede. Deklica je bila sklonila gla-
vo in se smehljala sreãno. Prijala ji je njegova beseda, in
ko je pogledala kvi‰ku, je pogledala hitro, kradoma in z
neskonãnim poÏelenjem, da bi ga videla, kako giblje z
ustnicama, in se ‰e uverila, da govori res on sam in ves
on in ne samo tisti iz njenih sanj. V sladkem, motnem
hotenju je na pol razklenila ustnice, kakor da se je od-
prl motno bolen, rdeã cvet.

»Tako lepa nisi bila ‰e nikoli,« je dejal Peter in iskal z

roko po njeni navzgor ob rame in sijajni vrat.

»Veãerja ãaka,« je rekla tiho. Tedaj jo je on pritisnil za

ramena tesneje k sebi in ji za‰epetal na uho strastno,
nestrpno:

BES

PLEBANUS JOANNES

»Draga si mi, moja si!«
Vonj njenih las mu je udaril kakor val v obliãje. Lahek

trepet je preletel njene ude, ki so se bili kakor razvezali
v sladki mehkosti.

»Ne, ne ne,« se je branila nemirno, trudno. Nato je

zasopla plaho:

»Pusti, Magdalena gre!«
Drsajoã korak ji je odgovoril od zunaj in ju razvezal.
»Otroka, veãerjat! Kje sta?«
»Oj teta!« je zaklical brez vsake zadrege mladeniã, ko

je Magdalena vstopila. »Saj pojdeva! Samo sliko sveta
sem razkazoval Katrici. Ali kaj veste, teta, kje smo tu na
sliki mi?«

»Kako bom vedela?«
»V Tolminu ste,« se je zasmejal Ïivahno dijak, stegnil

roko in pokazal na steni:

»Tu, glejte. Ta kaãa, to je flumen Silanus, ki se izliva

proti mestu sredi voda.«

Stara Ïenica je ‰la z otroãjo topostjo za gibljajem nje-

gove roke. On je rekel:

»In tu je riba faronika, glejte jo! Za rep se drÏi. Kadar

ga bo izpustila, bo gorje na zemlji: potres, vojske in
kuge.«

»O Jezus,« je zastokala Ïenica, »ne maram je videti!

Vsa je nemarna!«

Katrica je dahnila plaho:

BES

PLEBANUS JOANNES

»Ali bo res izpustila?«
»Resnica boÏja,« se je nasmejal Peter veselo in ji po-

meÏiknil. Skrivaj ji je stisnil roko in je ãutil, da mu je po-
zdrav vrnila.

»Hladno je tu, pojdimo v kuhinjo,« je rekla trudno

Magdalena. Stresla se je v ãudnem strahu in nemirno
meÏikala s svojimi otro‰ko plitkimi oãmi. Peter je vzel
knjigo facecij in so stopili v somraãno veÏo.

Mrak se je bil zgostil, a vikar Janez se ‰e ni bil vrnil.

Oni trije so ga ãakali v kuhinji. Peter je bral vesele zgod-
be in Ïenski sta sedeli na nizkih stolcih in poslu‰ali, ko
je razlagal. Bilo je prijetno toplo v prostoru in sence, ki
jih je rezala lojenka, so se gubile sprião sonãnih svetov,
ki so vstajali iz dijakovih besed. To so bile zgodbe s ãud-
nim vonjem mladih, veselih ljudi. Vse je rajalo in se
smejalo, celo lev, ki je spla‰il Pirama in Tizbo

, celo ma-

liã, ki so mu prodali Teofilovo du‰o

, celo Mati boÏja, ki

1 rimski pesnik Ovid pripoveduje zgodbo o zaljubljencih

Piramu in Tizbi, ki sta nesreãno konãala. Piram se ustra‰i leva,
zbeÏi izpred Tizbinega okna, pusti pa tam pla‰ã. Ko se Tizba
vrne in najde pla‰ã, meni, da je ljubega raztrgal lev, v obupu
se zabode; Piram najde mrtvo nevesto in si tudi sam vzame
Ïivljenje. Zgodbo je komiãno uporabil Shakespeare za igro
rokodelcev v Snu kresne noãi.

2 srednjeve‰ka zgodba o duhovniku Teofilu, ki se je iz

ãastihlepja zapisal hudiãu, pa mu je Mati boÏja izprosila
milost in odpu‰ãanje.

BES

PLEBANUS JOANNES

je obdarovala s srebrnim ãeveljãkom orglarãka, ki ji je
pel, in ploskala veseljaãici, ki ji je plesala. Sredi vesele-
ga pogovora je zapel petelin na gredi. Magdalena se je
vsa zlenila in vzkliknila:

»Otroka, moliti moramo!«
Katrica se je dvignila, kakor vzbujena iz sladke oma-

me. Pokleknila je ob stolãku, kjer je sedela. Peter je od-
loÏil knjigo in pokleknil poleg deklice.

»Pa dajmo,« je rekel.
Magdalena je molila naprej. Zaspana, dolga ji je bila

beseda. Pela je v toplih valovih z ostrimi presledki, da je
bilo, kakor bi vedno zopet zaprhutala trudna perut in se
ostro zadela ob nekaj trdega. Du‰a i‰ãe poti v sonce in
mir in pada iz sunkovitega poleta kakor privezana
koko‰ nazaj v snov in prah. Utrudi se du‰a in pojema v
goreãnost sunkov in dremlje plaha; ne sanja v vi‰ine;
telo je mrtvo, leno, Ïeli iz nadleÏnega poloÏaja v raz-
mah, jezik govori besede, ki ne vzbujajo, kri je teÏka,
dremotnost lega v oãi in skranje: zdeha‰, zdeha‰ . . .

»Stopila je Marija k Jezusu, Marija roÏa devica: Jezus,

dete moje, kako se ti bo godilo na samo cvetno nedeljo?
Ljuba mati moja! Kako se mi bo godilo na samo cvetno
nedeljo? V roko bom vzel svojo romarsko palico in svoj
zlati paterno‰ter in pojdem v mesto Jeruzalem in bom
tam judovski kralj. Oãa na‰, kir si v nebesih . . .«

BES

PLEBANUS JOANNES

Mladima pa so se stiskali prsti v igri in usta so ‰epe-

tala med odgovore tihe besede.

»Ali ‰e ve‰, kako je naju stric zaprl v klet?«
»Vem.«
»Kako si se hudo bala in sem te moral drÏati v svojem

naroãju?«

»Vem.«
»In da si mi na rokah zaspala?«
»Vem.«
Magdalena je molila zaspano in izpra‰evala:
»Jezus, moje dete! Povej, kako se ti bo godilo na sam

veliki petek?«

Govorila je in Ïe ni veã umela, kaj moli. TeÏka glava ji

je kimala. Kimala je mogoãna senca na steni. Tedaj je
vpra‰al mladeniã deklico:

»Zakaj si vzdihnila?«
Za‰epetala je zaupno:
»Pozabila sem priÏgati luã v kostnici!«
»Prava reã.«
»Ne,« je odvrnila, »z gospodovega okna se vidi in bo

vedel.«

»Zelo se ga boji‰,« je rekel.
»Pojdem, ko odmolimo,« je dahnila.
»Ali te ne bo strah?«
»Seveda me bo.«
»Ribe faronike?«

BES

PLEBANUS JOANNES

»Mrli‰kih glav.«
Mladi je ujel njeno roko in se dobrikal:
»Pojdem s teboj, Katrica!« —
Sredi molitve je utihnila Magdalena.
»Spi,« je ‰epetnil mladeniã. »Daj, Katrica, vstani, pri-

Ïgala bova luã.«

Vstala sta, vzela lojenko in pustila Magdaleno v so-

mraku zadnje Ïerjavice na ognji‰ãu. ·la sta na vrt, ãez
vrt navzgor, kjer je stala na Ilovici romarska kapelica
Matere boÏje. Postavila jo je bila poboÏna, bogata Tol-
minka, ki je bila omoÏena v Firenci in se je kot vdova
vrnila v Tolmin, tu umrla in darovala cerkvi svetega
Urha dragoceno mon‰tranco. Bilo je sveto mesto, kjer je
stala kapelica. Trideset tolminskih moÏ je na tem mestu
padlo leta 1478. v stra‰nem boju s Turki, ki so junakom
posekali glave in jih razmetali po cesti v Dolje. Star moÏ,
ki ni bil pobegnil in se skril v novo izkopan grob, je po-
bral glave nesreãnih in jih zagrebel. Med njimi, ki so bili
umrli juna‰ke smrti, je bil tudi oãe Janeza PotrebujeÏa.
Junakom v spomin je stalo malo sveti‰ãe. Vikar Janez ga
je okrasil: iz orehovega lesa je potegnil okoli malega
oltarja pod obokom polico in postavil nanjo lobanje
juna‰kih muãenikov: trideset belih, oblih lobanj, katerih
ena je bila glava njegovega oãeta. Vsak petek je gorela
ponoãi oljenica v pokoj in mir njihovim du‰am in v za-
do‰ãenje, da so jim trupla leÏala nekje v so‰kih tolmu-

BES

PLEBANUS JOANNES

nih. Na oltar pa je postavil vikar veliko razpelo z Muãe-
nikovim likom, ki je bil podoben liku v vikarjevi sobi.
Ista roka je bila izrezala lica, vzobliãila ude in vsekala
rane. Bilo je lice, ki je neskonãno dobro govorilo licu
vikarjevemu, a vsem drugim grozilo z izrazom nesvete-
ga, neãlove‰kega. Zaradi tega lica so morda tolminski
plemiãi Puppisi, Formentiniji in Cucagne toÏili vikarja
zaupniku ãedajskih kanonikov, JoÏefu de Menezeisu,
»che tratta guadagnare gran quantità di danari per star-
sene allegramente, ridendosene di coloro che corrono a
baciare il ,sua manu’ fatto Crocificio infernale . . .

Peter in Katrica sta bila pre‰la vrt v motnem soju zad-

nje lune, ki je bila pravkar vz‰la; vstopila sta v samotno
sveti‰ãe. Ne da bi se razgledala, je potegnila deklica vi-
seão luã pred svoj obraz, vnela stenj na du‰ici in sunila
luã navzgor, da je ‰kripec pod obokom zacvilil. Tedaj ji
je Peter upihnil ãez rame lojenko, jo objel od zadaj in ji
pokril lase, tilnik in lice s poljubi.

»Ne tu, ne tu,« je zaprosila krãevito in mu teÏka drh-

tela v rokah, da jo je na pol nesel na prosto. Globoke
oãesne dupline lobanj so strmele topo v ãudni prizor.
Rdeãkasta luã, ki je zaplala v sveti‰ãu, je osvetlila mraã-

1 ki sku‰a zasluÏiti mnogo denarja, da bi veselo in dobro Ïivel,

in se pri tem smeje njim, ki prihajajo poljubljat z njegovo
lastno roko izrezljano hudiãevo razpelo.

BES

PLEBANUS JOANNES

no lice Muãenikove slike na kriÏu, ki je ostal za zaprti-
mi vrati sam, Ïalosten, v muki in molku . . .

Peter pa je vedel deklico nazaj proti Ïupni‰ãu in po-

stajal na vrtu v sencah in se opajal z njeno lepoto, z vo-
njem njenega plahega, trudnega in cvetoãega telesa,
njenih ustnic, ki so cvetele: rdeãa roÏa, tik preden se
osuje . . .

Sin nadu‰ljive matere, pohlevni MatevÏek se je tisti

ãas vrnil z Dvora, kjer je bil pustil vikarja pri umirajo-
ãem dijakonu. Videl je njiju pot in njiju ljubezen in se je
stisnil v senco, da ga ne bi videla. Pre‰la sta mimo in je
sli‰al njiju besedo, polno ljubezni. Onadva sta stopila v
hi‰o; MatevÏek pa je stegnil roke predse, se ozrl proti
zadnjemu krajcu lune na nebu in zamrmral obupno, ne-
jeverno:

»In ãe ga mara, ali jo bo vzel? Moj Bog! Ti meni po-

magaj! Hudiã ga vzemi! Komaj je stopil v hi‰o, pa jo Ïe
ima.«

Opotekel se je proti hlevu in legel v seno. Ni molil, ni

mislil na nadu‰ljivo mater doma, mislil je na dekle, ki si
jo je bil izbral in mu je poljubovala drugega. Mislil je na
vikarja in da ju bo ovadil. Pa je domislil drugaãe:

»Pa ju zatoÏi, ãe misli‰, da te bo potem marala!«
Ubogi ãlovek ni mogel najti miru, ni mogel dognati,

kako poslej. Solze so mu zaãele teãi po licu; brisal jih je
krãevito nerodno. Potem je planil kvi‰ku. Nekak teman,

BES

PLEBANUS JOANNES

obupan sklep se je hotel izviti iz njegovih bolesti. ·el je
proti vratom na prosto in se zadel s ãelom v podboj, ker
se ni bil sklonil. Omahnil je ubito nazaj. TolaÏil je svo-
jo bolest izvirno iz sebe:

»Zapusti naj jo in osramoti, da se bo sivi skali smilila?

Runje naj dobi, da bo grda in je ne bo maral.«

Stopil je v noã, tolaÏeã se, da bo Katrica res dobila

koze. Sreãal ga je vikar, ki se je bil vrnil.

»Ali ‰e ne spi‰?« je vpra‰al.
»·e ne,« je odvrnil MatevÏek.
»Bi rad voglaril, kakor maãek?«
»Bi — « je zinil mladeniã. Sam ni vedel, kako je od-

govoril kljubovalno in jezno.

»Si preveã mevÏast,« se je prezirljivo odzval vikar in

pristavil hladno: »Spet lezi! V vikarjevi hi‰i ne bo‰ ne
voglaril ne vasoval. Kadar bo‰, bo‰ v svoji.«

MatevÏek je poslu‰no od‰el.

Vikar pa je ‰el in bral ob goreãi lojenki v noã. Ob lojen-
ki je bil kupãek pepela. Vikar je jemal list za listom. Zdaj
je list zganil in spravil, zdaj je drugega nesel s tresoão se
roko nad lojenko in ga seÏgal. Zdaj je bral:

»Come per essempio, chi si goderà una Donna, non lo

farà con intentione diretta di offender Dio, ma per com-

BES

PLEBANUS JOANNES

piacere al senso che l’inclina e quasi lo violenta a dilet-
tarsi di si gustosa attione.

Vikarju je lice prevlekla trudna Ïalost; drÏal je list nad

sveão in mrmral:

»Ne zameri, padrone! Kako naj te opraviãim za dvo-

umno besedo? Opraviãim te, ker te poznam, da si bil
svet in moder. Goreti pa mora‰!« Stegnil je list nad lo-
jenko.

Bridek smeh mu je legel na ustnice:
»Gori‰, dobri; gori‰, kakor oni nesreãni, Ïalostni Ar-

rabiato

. . . gori‰!«

List je splahnel nad kupãkom pepela. Vikar je razgrnil

nov list in bral:

»Se i Reverendi non fossero si facili a vibrare quest’

armi della interdetta, la loro autorità sarebbe più rispet-
tata, ma maggiormente s’eglino le vibrassero per gius-
titia come le vibrano per interesse.

Vikar je znova stegnil list nad sveão, a ga takoj od-

maknil, ko je zagledal pred seboj pismo volãanskega
vikarja. Po tem Volãanovem pismu, ki ga prej ni mogel

1 Kakor recimo kdo poÏeli kako Ïensko, ne gre‰i z namenom, da

bi uporno Ïalil Boga, ampak s tem, da streÏe strasti, h kateri je
nagnjen in ki ga skoraj sili, uÏivati v tako prijetni sli.

2 srditi
3 âe preãastiti gospodje ne bi tako lahkotno vihteli oroÏja

interdikta, bi uÏivali veã ugleda, zlasti ‰e, ko bi kazen nalagali
po zasluÏenju in pravici, pa jo opravljajo za svojo korist.

BES

PLEBANUS JOANNES

preãitati mirno, je segel in bral pazljivo in naglas, po-
snemaje nosljajoãi, tuji izraz v glasu svojega nasprotni-
ka:

»Tovari‰ v Kristusu! Prijateljska beseda naj Ti odpre

oãi in srce, da spozna‰, kako si delal krivico. Ni srda v
na‰ih srcih, a ker smo nedolÏni in si nam krivico storil,
Te opomnimo. Ne govorim v svojem imenu, paã v ime-
nu tovari‰ev, ki so mi dali pravico: gospodov Matije,
Martina, Petra, Jurija, Odalrika, TomaÏa in meniha Jer-
neja pa vseh mlaj‰ih. Kriv si in petdeset ljudi bodo pod-
priãali, da je res, ãesar Te dolÏe. DolÏe pa Te po pravici,
da si jim veãkrat jemal ãast pri vernikih in zlasti na dan
svetega Urha, ko so se stekali ljudje od vseh strani. Go-
voril si s priÏnice in neumno, da so farizeji, pijanci, ne-
ãistniki in nevedneÏi, hlapci neumnih in lenih skopu-
hov. Rekel si in ne more‰ se izgovoriti, da nisi nikogar
imenoval, rekel si, da je na Tolminskem v vsaki fari po
en poglavitni greh: v volãanski, cerkljanski, idrijski, blo-
‰ki, kobari‰ki in ‰entvi‰ki. Hudobni! Zakaj si sebe zata-
jil, ki si prilika napuha, ki je kralj vseh grehov! Tovari‰ v
Kristusu! Pod okriljem moãnega prijatelja gospoda Am-
broÏa si gre‰il obilno proti svoji postavni gosposki. Ne
mi, ona Te bo sodila za tisto. Mi pa, ki smo Ti drugovi,
zahtevamo, da oãitno popravi‰ krivico, ki si jo nam de-
lal. Tri nedelje zapored bo‰ s priÏnice obÏaloval in po-
vedal, da si lagal, govoril neumno in kriviãno.«

BES

PLEBANUS JOANNES

Duhovnik je rekel mrko:
»LaÏe‰ se, tovari‰ v Kristusu, gospod Josephus!«
Nato je stegnil pismo nad ogenj in je gorelo. In je go-

voril:

»Po zaslugi gori‰, zvijaãneÏ! Amen, amen! Prase je

lep‰e v svinjaku, kakor ti v svojem stanu.«

In po kratkem je mrmral:
»Za Gospoda, ki mu sluÏim, stojim! Kaj mi morejo? Pa

‰e z laÏjo? In z zavijanjem besed? — Gospodje drugovi!
Pridite po treh dneh k pogrebu najljub‰ega mi oãeta,
gospoda AmbroÏa! Pridite! Vam bom ‰e enkrat povedal,
kdo je pravi duhovnik in kak‰en naj bo.«

»Saj bodo pri‰li,« je rekel po kratkem molku; »bom

skrbel, da ne bom prekratek!« —

Prvi bledi svit dne se je risal na oknih. Tedaj se je vi-

kar dvignil izza mize in legel na klop. Da bi ‰el spat v
posteljo, se mu ni veã zdelo vredno. Odloãneje je rasla
svetloba v sobo in iz mraku je vstajalo ãudno, nelepo in
trdo obliãje Muãenikovo, ki je bil pripet na kriÏ. Bila pa
je ena in ista bolest, ki se je odraÏala na razpelu in licu
tolminskega vikarja, ko je bil vsnul . . .

Tri dni zatem je govoril tolminski vikar vprião svojih

faranov, ‰tevilnih tovari‰ev duhovnih, plemiãev, Tol-
mincev in âedajskih, vprião tolminskega glavarja in Ïu-
pana. Govoril je v kipeãi sili ãudne moãi, ki je bila moã-
nej‰a kakor kdajkoli prej.

BES

PLEBANUS JOANNES

Ecce, sacerdos Domini

! Nebesa drÏi kakor steber.

Kakor most je, ki nosi tovor in jezdeca. Oãe je, ki uãi,
kara, tepe, in mati je, ki ljubi. Kakor njiva je: daje, kakor
je prejel od svojega sonca, od svojega Boga. To je bil
rajnki! Ni pa bil, kar ne sme biti duhovnik boÏji.

Vedno zopet je vzkipevalo morje barv, ki so slikale

greh, sedmeroglavo hidro. Rasli so izrazi, ki so tolkli v
obraz; bili so migljaji roke, ki kaÏe: ta je, tega mislim, ali
ga ne poznate?

In potem, po dveh urah polne zvoãne besede je govo-

ril vikar krãevito slovo za rajnim in prosil nebo, da bi
dalo Cerkvi pravih apostolov, ohranilo krepostne v kre-
posti in nagnilo ‰ibke k dobremu . . .

DruÏba pogrebcev se je razgubila. Vikar PotrebujeÏ je

stal sam ob novem grobu. Zdaj, ko je bilo vse mirno, ga
je ob‰la trudna ginjenost in je jemal slovo: sam zase, od
prijatelja, od brata po duhu. In tedaj se je spomnil, da
mu je rekel nekoã rajni: »Janez, prijateljev ne bo‰ imel
veliko na svetu.«

»Nobenega veã,« je vzdihnil vikar to pot.
Hladno ga je streslo. Zaãutil je, da mu bo hoditi teÏko

pot in da nima razen kozarje in tlaãane, ki so mu vdani,
otroke in Ïene.

»In ‰e ti se me bojijo,« je pomislil, »ker sem trd in hu-

dih besedi.«

1 Glejte, duhovnik Gospodov!

BES

PLEBANUS JOANNES

Tedaj se je pribliÏal vikarju ãrno obleãen, bled moÏ s

temno, redko kozjo brado, tih, ‰ibek in skromen, se po-
klonil nekam nerodno in pozdravil v mehki latin‰ãini.

»Kaj bi rad?« je vpra‰al vikar po domaãe.
»Spovedal bi se,« je odvrnil tujec.
»Ali si moj faran?«
»Sem,« je pritrdil oni. »Na sredi poti v Zalaz stanu-

jem.« —

»âarodej! Vraã, tisti ãudni? Sli‰al sem! Kdo pa si ven-

dar in kaj?«

»Degradatus actualiter ante tres

,« je zinil tiho tujec.

Vikar je osupnil. Potem pa je rekel mirno in toplo:
»Stopiva v cerkev!« —

1 Pred tremi priãami uradno odstavljen duhovnik.

BES

PLEBANUS JOANNES

soboto zveãer pred prvo nedeljo v postu je prebral
vikar Janez evangelij sv. MatevÏa in se poglobil v

skrivnostno zgovornost apostolovega drugega pisma do
Korinãanov:

»Ecce nunc tempus acceptabile, ecce nunc dies salu-

tis!

Bral je in Ïivo obãutil, kakor da mu sedijo okoli mize

znano neznani ljudje. Pogledal bi kvi‰ku in bi jih videl;
razne vikarje in obhodnike tolminske fare, kakor jih je
poznal. Videl bi, kako poslu‰ajo, kimajo modro z glavo,
pritrjujejo in sogla‰ajo vsak s svojo kretnjo: moãni Jakob
Simov, ki je bil v praznik in nedeljo duhovni pred oltar-
jem, od ponedeljka do sobote pa kovaã za nakovalom;
Matija Urhov, enooki in tenkosluhi, Peter jecljavi iz Lju-
binja, Urban niz Most, ki je kihnil med ma‰o, upihnil
vse sveãe in doma‰eval, preden so jih utegnili priÏgati
znova, veseli gospod Kirjelejsom in vsi drugi . . . Sedijo
modro in pritrjujejo:

1 Glejte, zdaj je ãas milosti, zdaj je dan re‰itve. (Drugo Pavlovo

pismo Korinãanom 6, 2)

BES

PLEBANUS JOANNES

»V ranah . . . v jeãah . . . v postih . . . v ãistosti . . .

v znanju . . . v besedi resnice . . . v moãi . . . v ãasti . . .
neãasti . . . per infamiam et bonam famam . . . ut se-
ductores et veraces . . . sicut qui ignoti et cogniti

. . .«

Vikar Janez je dvignil glavo in videl, da je sam. Poln

tople stanovske ljubezni je zamrmral:

»Usmili se jih, Gospod, in ‰e mene! Tolminci smo!«
Vsak sobotni veãer je obãutil vikar vedno zopet vese-

lje, ki mu ni vedel imena. Ali je bila spoãitost v telesu, ki
ga je po delopustu umil v mrzli vodi, ko se je obril in
ãisto preoblekel? Ali pa je bila nestrpna razigranost
duha, ko je mislil na pridigo za prihodnji dan, veselo
i‰ãoã za sto imeni v eno resnico: da je vse dobro v Bogu.
Tega svojega spoznanja vesel je hlepel vikar za tistim
neznano Ïivim v besedi in mu je bilo eno jasno: Beseda
je vesela, ãe ima Boga, in je Ïalostna, ãe je iz hudiãa.
»Hudiã,« je ãustvoval, »dajem mu ime, ki ni grdo in Ïa-
lostno. To se reãe, da mu dajem ime iz Boga. Njegovo
pravo ime pa je drugo. Ne, ni tako! On ne sme imeti
imena. âe je neskonãno preklet, je tudi v tem, da nima
imena. Ne imena ne glasu. Glej, Jevane! Zdaj pa tudi ve‰,
kaj je. Îalostni, brezimni je, veãno nemi.« Veselje je
vzraslo v vikarju:

1 v ãasti in neãasti, kakor zapeljivci in resniãni, kakor znani in

neznani. (Prav tam, v. 8).

BES

PLEBANUS JOANNES

»Jevane, ti pa si Gospodov zgovorni hlapec in ima‰

prav kakor On svoje veselje z besedo, ki je kruh in ribe
pomnoÏila. Sli‰i‰ jo in vidi‰, kako pove, kako resnico
izreÏe, kako je ustvarila iz temnosti misli in Ïelje, da bi
videlo sto oãi. Glej, z besedo more‰ sebe vzdigniti v ve-
selje in k Bogu ravnati du‰e svojih ovãic.«

Nato pa je ãustvoval:
»Kako naj ljudi uãim, da ne bo napak in me bodo prav

razumeli? Gospodi znam golãati v la‰kem in latinskem
jeziku; oni pa, ki niso gospodje in govore po otroãje,
kako naj me razumejo? Kaj pa vedo? Vedó in vidijo in
umejo o maãjih oãeh in solzicah, o oprtniku in listniku,
o senikih in o ovsu, ki ga pes sluÏi, o travi malovratu in
muhiãu, o o‰vi‰ku in blazini pod streho, o meãilnikih in
mehnicah, kako se snop dre‰i, kako kobila ruje in se
krave teãejo — «

Sredi svoje vesele tolminske zgovornosti je postal vi-

kar resen:

»Mar nisem Tolminec in ali me ni mati uãila govori-

ti, kakor tu govorijo? Dozdaj jim nisem govoril prav!
Jevane, nisi jim tako, da bi ‰la vsaka beseda v prav. Dru-
gaãe jim bo‰ povedal odslej in Ïe takoj jutri bo‰ zaãel.«

Razgret je zaãel hoditi vikar po sobi. Iskal je in na‰el;

ni bilo podobno jeziku apostolovemu. A bilo je dobro,
da je bil zadovoljen in je mrmral:

BES

PLEBANUS JOANNES

»Volãanski Menezeis! Svojim ovcam v fari grozi‰, da

bo‰ zaprl cerkvene jasli! Jutri pridi ali pa po‰lji poslu‰at,
kako se pove kmetom in rutarjem!« . . .

Prvo postno nedeljo je pridigoval vikar Janez in je takó
povedal, kakor nikoli poprej:

»Kaj bo‰ nosil v malin na goro k pridruÏnici in romal

k vodi? Ali naj se dedec kmisa in otrok kolne? Otrebki so
za teletom in otava je za arnico. Prva je ko‰nja, potem so
lonice; prva sta klas in snop in potem je o‰vi‰ek slame.
Baba! Saj ne oblaãi‰ grejke pod srajco in dolenjca nad
krilo. Vse po svoje, po pameti in prav, kakor je uravna-
no in od Boga ustvarjeno! Voda teãe zmeram niz goro,
vrba se muÏi spomladi, beza se razpihne kriÏev teden,
le‰niki so ãadni o svetem Jerneju, nebo podgori le k le-
pemu vremenu in kaãa ozimeje le pod jesen, kadar
oprhne kozomor. Vse ob svojem ãasu in prav, kakor je
ustvaril Gospod: ãe‰nje, da se pi‰ejo, koÏa, da se pi‰ãi; iz
meglá, da ‰trka in mrcini. Pritlika v meji ne raste v dre-
vo in negnoj ne cvete rdeãe. Vse po boÏji volji in bese-
di! Vse je dobro, vse od Boga! Zato Ga hvali in moli! Re-
kel bo‰, da govorim lisasto! Ti sam si lisast in neumen!
Vse je dobro, vse od Boga! Tudi slabosti in bolezni je dal.
Dobre so! Sedem jih je dal: su‰ico, bodilj, divje meso,
skrnino, kostenico, golico in smeti. Dobre so! Lahi so

BES

PLEBANUS JOANNES

prinesli v deÏelo ‰e bene‰ki ogenj

, ki je od hudiãa . . .

To je, da Ïloti ni ‰iba sladka, pa je zdrava! In ãe gre bo-
lezen po ljudeh, ali ni dal Bog lekov proti njej? Sedem-
krat sedem jih je dal: smolo in jazbeãje sadlo, srãno ze-
lje, spalko in pelin in vse tiste, ki so jih zna‰li uãeni ljud-
je, Hipokrat in Galen: kardamon

, kasija, terjak, vinum

hispanicum

, lapis pyrilis

in lignum sacrum

, ki so ga

ljudje zmislili za la‰ki gnoj. Pa ‰e velike besede je dal Bog
in male, odroke in molitev proti kugi in kaãjemu strupu.
Nisem lisast, ut seductor et verax

golãim in je nisem

golsnil nepraviãne. Îloti ‰ibo in brezovo mast, da bo
zdrava! Za pokoro so nam bolezni in potresi in tlaka in
lakota, za pokoro telesu, ki je secundum medicos

pra-

‰iãjemu sorodno. Za pokoro ritastemu telesu in v Ïiv-
ljenje du‰am, ki so veãne. Tako je Bog odloãil in storil. Ti
pa si ravnal narobe. Hudiã te nosi kolonce v greh. Pot-
no srajco bo‰ vrgel raz sebe, du‰e umazane pa ne bo‰
umil! Ali hoãe‰ res ostati melju‰nik, suha grapa in pri-
jatelj snedi in se obaliti v peklensko jamo? O ãlovek! V
tem svetem postnem ãasu, ko je ‰el sam Gospod Kristus

1 sifilis
2 penu‰a
3 ‰pansko vino
4 nega‰eno apno
5 sveti les
6 tako govorim kot zapeljivec in vendar resniãen
7 kakor uãijo zdravniki.

BES

PLEBANUS JOANNES

v pu‰ãavo pokoro delat, spreglej, se obvedi in vpra‰aj:
kak‰na je moja du‰a? Povedal ti bom na uho! Gosposke
Ïene in hãere po mestih nosijo na desni roki koÏu‰ãek,
pa mu pravijo bol‰ji hlev, zato ker gredo vse bolhe iz
obleke v to dlako. Tak bol‰ji hlev je tvoja du‰a! U‰iva je,
gnidava, garjeva, opi‰ãena, smetna in smrdljiva. V ime-
nu Gospoda Jezusa, ki je hudiãa, mutastega zapeljivca,
pognal in strahoval, ti ukaÏem, da se kesaj in vrni k res-
nici in pravici, da ne bo‰ nerodovito drevo, pitomen les
peklenski kopi. Prosim te, ne delaj mi tega, da bi bil pri-
‰el z molznikom in sem na‰el jalovico, ki ji ni oddajati
vimena. Amen!«

Spor Volãanov z domaãim vikarjem JoÏefom se je bil
medtem poostril. S ãlove‰kim blatom so ljudje namazali
Menezeisu kljuko pri hi‰nih vratih, da se je umazal, ko
je vstal k ma‰i. Javno so ga grdili, da ima ljubico v Tol-
minu.

»Iz Tvoje fare ljudje hodijo trosit laÏi v Volãe o meni,«

je sporoãil de Menezeis vikarju Janezu. Vikar tolminski
je odgovoril:

»V svoji fari ostani in ne hodi spletkarit v mojo, pa

bodo utihnili. ·e poznali Te ne bodo.«

Tiste dni je vikar Janez zabeleÏil v svoje zapiske zgod-

bo svojega spora z Volãanom:

BES

PLEBANUS JOANNES

»Josephus de Menezeis! Bog mu greh odpusti, da mi

je v jezo in bridkost! Misli, da ga sovraÏim, pa sovraÏi
sam! Duh Ïalosti, hudiã je ‰el vanj, da ne vidi. Zavisten
mi je, ker imam dvakrat toliko desetine kakor on. Kaj
morem? Mene so hoteli voliti Tolminci in ne njega in
sem obveljal, ko je v âedadu spletkaril. Da, imel sem
pripro‰njika; celó cesarski so me podpirali, ker sem do-
maãin. On pa je tujec! Duh Ïalosti ga je obsedel in se
moti o meni! Nisem govoril ne z besedo proti njemu.
Lagali so mu, ki jim veruje, gospodom de Puppisom, de
Formentinijem, de Cucagnem! Naj veruje sleparjem,
oderuhom, ki so obogateli s krivico in z Ïulji ubogih!
Njegova pamet, njegova vera! Morda sicer nisem samo
tem trn v peti in sem celó gospodom v âedadu. Kaj mi
mar! Jaz vem svojo pot. Jaz sem na Tolminskem Tolmi-
nec in pastir, pa ne tistim, ki trÏijo in nosijo deklam po
tabernah bene‰ki ogenj . . . Josephus de Menezeis,
morda ni veã daleã ãas, ko bo‰ zvedel, da sem bil rednik
tvojemu otroku, svoji dekli Katarini. Zdaj ne ve‰ in si
miren, ãe‰: davno je pozabljen greh moje mladosti! Pa
ni! In ti si se slabo popravil po prvem grehu; v slabosti
potoglavi‰ in senci, kakor je pisano: abyssus invocat
abyssum

.«

Tako je napisal vikar Janez. Ko pa je prebral, mu je

bilo Ïal, da je pisal, in je na lojenki seÏgal zapisano. Z

1 brezno vleãe brezno

BES

PLEBANUS JOANNES

oãmi oãeta in rednika je ‰el tiste dni potem za kretnja-
mi svoje dekle Katrice in na‰el, da je kakor rezana ma-
teri iz lica in hoje in da je kakor roÏa in da cvete, cvete.

»Ecce nunc tempus acceptabile,« je zaãustvoval vikar

skoraj nezavedno v prvem dihu bliÏajoãe se pomladi . . .

Dekla Katrica pa je tiste dni veãer za veãerom skrivaj

polnila vrã z vinom iz vikarjeve kleti in ga postavljala v
slepo okno, da ga je vsakikrat vzel dijak Peter, kadar je
‰el spat. Ecce, nunc tempus acceptabile . . .

Nenavadno zimsko vreme velikega tedna je zasekalo
Ïivo v prvo in Ïe soãno pomlad. Vikar Janez je izvedel iz
Ïalostnih velikonoãnih izpovedi tistega leta za nov tla-
ãanski greh:

»Na Boga sem bil hud! Saj sem bil lahko, ker je sneg

in zmrzal poslal, da ne bo ne kruha ne krhljev jeseni.«

Vikar Janez pa je uãil potrpljenja iz Joba Husita; ni pa

potolaÏil svojih ljudi. PotolaÏil jih je tolminski glavar, ki
je prepovedal izvaÏati âedajcem desetinsko Ïito iz deÏe-
le in poslal z vozovi ponje na Dvor. Na‰el je samo ‰e
dvajset starjev me‰anega. Vse drugo je bil vi‰jega dija-
kona kapomas de Puppis Ïe odposlal v âedad, kakor je
trdil. Glavar d’Eckgh se je prepriãal, da kapomas laÏe. Ni
pa vedel, kje je Ïito skrito.

BES

PLEBANUS JOANNES

Tolminska trgovca in plemiãa de Formentini in de

Cucagna pa sta tajno sporoãila volãanskemu vikarju
Menezeisu, ki jima je kril zlato zrnje:

»Desetinsko Ïito, ki je v Volãah, ne sme iz deÏele. Glej,

da ga ne izvoha lanckneht na tolminskem gradu. Skri-
vaj ga spravi v svoje shrambe. Pazi nanj! Semensko zrno
je in plaãala sva ga de Puppisu z zlatom . . .«

Nenadoma je zapela sredi noãi bera‰ka pesem o ribi fa-
roniki in preglasila veselo novico ptiãice lavdiãice, zna-
nivke pomladne! Ljudje so posluhnili. Topa Ïalost je za-
grnila du‰e:

»Pomladna nesreãa ne bo zadnja!«
Nastale so povodnji, trgale breg in brvi in odplakni-

le most med Volãami in Tolminom. Zapadni rob gro-
bi‰ãa pri Svetem Urhu se je usedel v vodo, da so plava-
le bele ãlove‰ke kosti po sivi vodi kakor drobilj. Prav ti-
ste dni je poklical tolminski glavar vikarja Janeza k sebi
v grad.

»Grad« je bilo novo poslopje v Tolminu. Utrdba na Koz-
lovem robu je bila osamela. Samo mala posadka je biva-
la gori, se dolgoãasila in snaÏila staro bojno oroÏje na
obzidju, oni isti bazilisk, s katerim je ‰e pred sedmimi
leti pla‰il pomraãnike glavar Jurij ·tampa . . .

BES

PLEBANUS JOANNES

Vikar je na‰el glavarja, ko je narekoval svojemu tajni-

ku Rassauerju nem‰ko pismo. Glavar Bonaventura d’
Eckgh je bil srednje visok, ãokat moÏ z rjavo brado in
dolgimi brki. Imel je poteze in kretnje niÏjega voja‰kega
poveljnika. Vedno je bil mrk in navidezno slabe volje;
zdelo se je, da se ne zna smejati. Pa ta njegova pretirana
rezkost je vzbujala Ïiv obãutek, da je narejena. Glavar-
jeva burna beseda je padala ostro kakor voja‰ko pove-
lje; vzbujala je pa vendar malo strahu in le bolj Ïeljo, da
bi jo ãlovek oponesel.

Vikar je bil vstopil in obstal pri vratih. Glavar se ni

zmenil za njegov pozdrav. Po kratkem molku pa je vpra-
‰al vikarja v smeri proti oknu, kjer ni bilo nikogar.

»Ali razume nem‰ko?«
»Zakaj mu ne odgovori,« je mislil vikar o Rassauerju.

Glavar je vpra‰al ‰e trpkeje in v isto smer:

»Ali je gluh? Vpra‰al sem, ãe razume nem‰ko.«
Tudi zdaj ni odgovoril vikar. Glavar se je okrenil okoli

samega sebe, pokazal v vikarja s stegnjeno roko, kakor
da je sunil z meãem:

»Ali sploh govoriti ne zna?«
»Jaz?« se je zaãudil vikar in priznal, da ne razume

nem‰ko. Glavar se je nemo vstopil ob mizo in narekoval
dalje. Vikarje mislil v ãudni trpkosti:

BES

PLEBANUS JOANNES

»Tako, Jevane! Zdaj vsaj ve‰, kaj je surovost. K temule

pridi v ‰olo, kadar ne bo‰ vedel, kako bi se huje zadrl
nad kmeti.«

Glavar se je zopet obrnil in vpra‰al strogo in narav-

nost:

»Ali priznavate pravice âedajcev na Tolminskem?«
Vikar ga je osuplo pogledal in ni takoj odgovoril.
»Ne!« je vzkliknil vznevoljeno glavar, kakor da je po-

vedal za vikarja.

»To se pravi,« je spregovoril tedaj vikar, »omenim, da

je paã vseeno, ali jih priznavam ali jih pa ne. Kaj pa
sem?«

»Teufel,« je vzrohnel glavar. »Ali res ne veste, da bo

deÏela obuboÏala zaradi njih in bodo pregnali seme in
sad!«

»Desetino imajo po pravici,« je ugotovil mirno vikar.
»âedajce brani!« se je glavar skoraj naravno zaãudil

proti svojemu pisarju. »Kateremu tepcu sem verjel, da
se pravda Ï njimi!«

»Ne branim jih in jih ne sodim,« je odvrnil vikar. »Po-

vedal sem, kar je res. Saj ste vpra‰ali tako!«

Glavar se je molãe obrnil in ‰el razkoraãeno proti

oknu. Tam je obstal in se nenaravno razgrel v besedi in
gibanju rok.

»Red hoãem na Tolminskem. Dva gospodarja ne bo-

sta molzla ene krave! Ali nimajo sodstva? Veã imajo,

BES

PLEBANUS JOANNES

kakor jim gre. Kdo pa so ti magnifici consortes? Katere
pravice imajo? Kaj ste rekli?«

»Niã,« je odvrnil vikar. »Nisem pravden in vem le, da

imajo pisma patriarhov in papeÏa.«

Glavar se je otro‰ko Ïivo razgrel:
»Sleparija! Vamp imajo, da bi Ïrli, pa interdikt, ko iz-

terjujejo, magnifici ladri

.«

Vikar se je domislil besed svojega pokojnega dobrot-

nika de Canepisa in je prikimal:

»To je res! Vãasih sodijo oblastno.«
»Enkrat je vendar pritrdil,« je zinil glavar s ‰iroko slo-

vesnostjo proti pisarju.

»Ne vem, kdo ima prav,« je menil doloãno vikar.
»Torej nimam prav!« je vzkipel znova glavar in zaãel

metati stisnjene pesti nekam predse, da je po‰la vikar-
ju resnost in se je nasmehnil. Oni je to opazil in zapel z
glasom, ki mu je bil hripavo preskoãil:

»Smejete se. Jaz se ne. Pojdite!«
Vikar se je priklonil.
»Stojte,« je zaklical oni in vpra‰al uradno: »Îita ‰e

niso izvozili! Kje ga skrivajo?«

»Ne vem,« je odgovoril vikar.
»Niã ne ve,« je zalomil glavar z rokami. Nato je vpra-

‰al:

1 visokorodni tatje

BES

PLEBANUS JOANNES

»Kdo hrani zapiske o ãedajski desetini?«
»Jaz!«
»Po‰ljite mi jih!«
»Saj ima‰ svoje,« je mislil vikar in bolj zaslutil kakor

spoznal svojo dolÏnost.

»Gospod glavar,« je odgovoril mirno, »bom, ãe bos-

ta dovolila kljuãarja.«

»Po‰ljite urbar!« je zarohnel glavar odloãno.
»Samo ãe naddijakon dovoli,« je odvrnil zdaj tudi vi-

kar doloãno.

»Ven,« je kriknil glavar besno. Duhovni pa je ‰e stal in

ãakal, ko je oni naglo pristopil, sopihal, mahal z rokami
in vpil;

»Kajne, to znate! Dve, tri pesti peska gosposki v oãi,

ãe‰ da ste vdani. Sicer pa le nikar cesarskim na roko!
Taki ste domaãi farji! Volãan mi je ljub‰i, je vsaj oãiten
in odkrit nasprotnik.«

»Pa ga hvali in spo‰tuj,« je mislil trpko sam pri sebi

vikar, »vihrava glava, ki s po‰tenim ãlovekom ‰e pamet-
no govoriti ne zna‰. Ti pa, ti! Bo‰ pa kos ãedajskim! Je bil
pa Ïe ‰e ·tampa drug moÏ in je vsaj pomraãnike pla‰il,
pa celó Waltenhofer, ovca pohlevna.«

Glavar se je nekoliko umiril in sikal:
»Ali veste, kaj sem nameraval? Da bi bile tolminske

fare samostojne, sem hotel; za Ïupnike sem hotel napra-
viti vas, ovãarske vikarje, ki vas odira tujec. Pa noãete!«

BES

PLEBANUS JOANNES

»Mi vikarji Ïivimo,« je odvrnil zaupneje duhovni, »a

ljudstvu je hudó. O zares, gospod glavar, blagrovali vas
bodo, ãe jim oskrbite Ïito.«

»Urbarje dajte, pa odpravim desetino,« je odloãil za-

nosno glavar. Tedaj je vikarja zmedlo in je rekel, preden
je pomislil:

»Vzemite si jih!«
Trenutno se je glavar umiril. Nekak zmagoslaven na-

smeh mu je vzigral v licu. Prikriti ga je hotel s tem, da si
je ‰el z roko v brke. Opolzko, zavratno je vpra‰al:

»Svetujete mi, da naj vzamem urbarje sam?«
Vikarju je udarila kri v obraz. âutil je Ïivo, da ga je

glavar popadel za besedo. ·ele ãez nekaj ãasa se je bolj
osvestil in odgovoril:

»Hotel sem povedati, da imate moã; ali bi pa bilo pra-

viãno, ne vem.«

Nato je zaãel govoriti z nenaravno slovesnostjo, kakor

bi hotel glavarja zlepa uveriti, da se je zagovoril, da je
bleknil iz srca in ne iz razsodnosti, iz usmiljenja do sirot,
do laãnih otrok in otroãnic in iz zaupanja v glavarjevo
besedo:

»Pa saj hlapci nimajo besede v pravdi gospodov. Hla-

pec mora biti zvest. Saj ne sme sprejemati daru iz rok
tujega gospodarja! Po cesarski milosti bi bil Ïupnik, tisti,
ki so me posvetili, pa bi me prekleli. Pa ãe bi me tudi ne,

BES

PLEBANUS JOANNES

ali si ne bi oãital sam? Ne, ne! Tega ne razume posvet-
ni ãlovek, ‰e duhovni se zmoti rad.«

Glavarju se je razvezalo lice v topo sovraÏnost.
»Mnogo govorite,« je rekel, »in dolgo. Pa meni se

mudi.«

Nato se je okrenil, a se ‰e enkrat obrnil in zasikal za-

niãljivo:

»Dve uri govoriti, kakor zadnjiã pri pogrebu! Ali se

vam ne smilijo otroci, ki so nestrpni?«

Vikar je zardel. Zabolelo ga je presunljivo. »Galjot,«

mu je ‰lo skozi glavo, »nisi tako neumen, kakor sem
mislil! Udaril si mi v srce.« Takoj pa je obvladal svojo
nemirnost, se nasmehnil prisiljeno in odvrnil:

»Oprostite, gospod glavar! Kadar boste ‰e pri ma‰i,

bom skrbel, da bom kratek.«

Nato se je hladno poklonil in ‰el.
»Ali ste videli?« je vpra‰al tedaj glavar svojega tajni-

ka, razljuten in uÏaljen do skrajnosti: »Hudiãev ãlovek
je to! Nisem ga pripravil v strah!«

Vikar pa je ãustvoval:
»Dobro, lanckneht! Predolg sem ti! Kaj pa ti meni?

NadleÏen si mi, pa ne ve‰! Kako bo‰ vedel, tepec! âemu
si se dal napraviti za glavarja, ãe nisi za to! Za pretepaãa
galjotov se zadàj in lajaj nanje. Nad svojim hlapcem se
usajaj in repenãi, ãe ti je odroãen. Mar sem jaz tvoj scri-

BES

PLEBANUS JOANNES

, da ti bom povedal, ãe kaj ne ve‰? Tja pojdi, kjer la-

jajo v tvojem ãudnem jeziku in mislijo s pametjo glad-
nih sleparjev! Mene da bo‰ preslepil? Mar je tebi laãne
dece! Odpravil bi desetino, bi pa davek povi‰al za voj-
sko in rop.«

Mimogrede je ob‰la vikarja nekaka zla radost:
»·ema! Lesnike iz mojih ust ne mara‰; le potrpi, bo‰

Ïe ‰e okusil plehko slino jeguljastih âedajcev, ko se bo‰
pravdal z njimi! ·e rad bi lesnike iz mojih ust! Trpka je,
pa glava ne boli po njej!«

Nato pa je mislil bridko in o sebi:
»Jevane, si mislil, da zna‰ govoriti, ko si zadnjiã v cer-

kvi povedal kmetom in rutarjem. Znal si. Gospodom pa
ne bo‰ govoril pov‰eã. Nikoli jim ne bo‰. Jim tudi ne bo‰
maral nikoli, amen!«

Stal je pred svojim stanovanjem, pa je nekaj videl in

je mislil:

»Pa bom pri tej priãi sreãal ãloveka, ki kakor jaz Bogu

sluÏi in du‰e pase, pa tudi drugaãe sli‰i kakor jaz.«

Po cesti se je bliÏal vikarju kneÏanski vrstnik Martin,

ki so mu rekli »mercator«. Z roko je zamahoval v po-
zdrav, z drugo si je brisal zagorelo potno lice in brado,
ki je bila nemarno neobrita.

»Vstopi z menoj,« je odvrnil vikar Janez na Martinov

pozdrav.

1 tvoj pisar

BES

PLEBANUS JOANNES

»Ne utegnem,« je odvrnil kneÏanski. »Moram do U‰-

nika, kjer imam tri vozove blaga.«

»V Volãah ne pojde‰ mimo,« je dejal pikro tolminski.
»Meni‰, da bom pri Menezeisu ostajal?«
»Saj ste prijatelji in ste se pogovorili proti meni.«
»Kdaj pa in kdo?« je vpra‰al neprisiljeno Martin.
»Da hoãete od mene ãast nazaj, tri nedelje zapored,«

je jeknil Janez. KneÏanski se je zasmejal:

»Kdo ti je pa to natvezel? O kak‰ni ãasti govori‰?«
Vikarju se je lice razvedrilo in je stegnil onemu obe

roki v pozdrav:

»Martin, zdaj te pa ne pustim mimo. Lej, spet se je

lagal in ni res, da ste ga pooblastili, naj mi pi‰e.«

»Koga? Menezeisa?« je vpra‰al Martin. »Hudiã ga

vzemi, nevo‰ãljivca! Moje trgovske poti ovaja v âedad,
da jih moram skrivati in tajiti. Lansko leto, ko sem bil za
véliki teden z doma, me je zatoÏil, tako da sem utrpel
petdeset lir. Kakor da bi bil cerkev in sluÏbo zanemaril,
ko sem vendar obhodnika najel, pa cerkovnika nauãil
psalme peti.«

Vikar Janez je potegnil veselo tovari‰a s seboj. Ta pa

se je ‰e branil in klical:

»Zares ne utegnem. Povodnji so zmaliãile ceste in

mostove, tvoriti bom moral na konjskih hrbtih. Pa so
vso Ïivino pregnali. Zgubo bom imel.«

Vikar Janez ga ni izpustil, paã pa ga je pogovarjal:

BES

PLEBANUS JOANNES

»Saj nebo za plaãilo, ta kaplja vina, ki jo bo‰ popil z

menoj. Glej, ‰e za kupãijo se utegneva zmeniti, ãe ti bo
v‰eã.«

»O kupãiji molãi,« je odvrnil Martin. »Od prijateljev

ne kupujem. Ne spodobi se in ni zdravo. Naj pa bo! Daj
torej malo svoje kleti! Pojdem pa takoj.«

Stopila sta k vikarju, ki je nazdravil gostu s pijaão.

Stala sta ob mizi, ker kneÏanski ni hotel sesti.

»Torej celó za véliki teden trÏi‰,« je oãital dobrodu‰no

tolminski kneÏanskemu, »pa cerkovnik ti psalme poje?«

»Poje,« se je ‰iroko udobrovoljil Martin. »Ves sreãen

je, da jih sme peti, pa ‰e otrokom je pov‰eã, ker jim pusti
razbijati in ragljati, kolikor hoãejo.«

·iroko se mu je raztegnilo lice v smehu in je rekel:
»Tebi povem, kako je ta reã. Poslu‰at ga namreã ne

hodi, da se ne bo‰ strgal od smeha, ko ga bodo davile
,ambulantes’, ,speraverunt’

in ‰e kar je takih besed.«

»S ãim trguje‰?« je vpra‰al resno tolminski.
KneÏan je zgibnil z ramami in odgovoril modro:
»Povem ti, ko bom imel blago na KneÏi.«
»Boga si ukanil za psalme in vigilije, bo‰ anti tudi mit-

niãarje,« je dejal vedro tolminski.

»Hvala Bogu,« je menil kneÏanski. »Kupãija mi je v

krvi ‰e po oãetu. Nisem zdrav, ãe ne trÏim. Seveda so
tudi nadloge. Koliko poti, koliko stro‰kov in hinav‰ãine

1 atinske besede, ki jih teÏko gladko izgovori, kdor ne zna jezika

BES

PLEBANUS JOANNES

je treba proti lancknehtu na gradu. Pa mora biti. Do-
biãek je lep, za pol fare mi nese in ‰e za siromake odpa-
de drobtina pa za otroke.«

»Duhovna sluÏba trpi,« je pripomnil resno tolminski.
»Nimam kozla v hlevu,« je odgovoril odloãno Kne-

Ïan, nato je nadaljeval latinsko:

»Cum venerim, fuerunt uno anno intentae gravatae

quinque ex illicito concubito. Deinde paravi delinquen-
tibus poenaria utpote Crucem, Cypum et Ossuanum et
a decem annis nonnisi una fuit comperta ex delicto pu-
blice praegnans.

»Ne razumem te, kako misli‰ s kostnico?« je vpra‰al

vikar Janez.

»Zapiral sem jih vanjo ponoãi. Zdaj pa Ïe sama groÏ-

nja pomaga,« je odvrnil kneÏanski vsakdanje.

Nekako zmedeno se je ozrl vikar Janez v obraz svoje-

ga stanovskega druga. Iskal je v njegovih potezah po-
dobnosti z nekom drugim, ne da bi se mogel zavedati s
kom. ·ele ko se je bil kneÏanski poslovil, je spoznal:

»Ne! Podobna si nista, sorodna pa sta si. Tam oni

prej‰nji, oni lanckneht, je namestnik cesarjev. Dobra bi
morala biti njegova beseda; pa laja dedec. Ali tako sluÏi
gospodu, ki ga je postavil? Ta pa je namestnik boÏji in bi

1 Ko sem pri‰el, sem na‰el pet nezakonskih v drugem stanu.

Potem sem za gre‰nice odloãil kazen: kriÏ, sramotni kamen in
kostnico; deset let pozneje ni bilo niti ene nezakonske matere.

BES

PLEBANUS JOANNES

moral z ljubeznijo vabiti, pa je kakor rabelj strog in trd
in ‰e kupec, ki se taji, kakor JudeÏ. Oni ni za glavarja in
ta ni za duhovnika.«

Svoje trpko spoznanje je omilil in ãustvoval:
»Ne sodi ju, Jevane! Nisi sodnik. Sodnik, ki je njima,

je tudi tebi. On naj sodi vse! Lej, Martina! So ga vendar
prehudo obrekli. Za sirote skrbi! Slast kupãije je pode-
doval; vendar sluÏi Bogu iz tega svojega hudiãa. Prav
tako mu sluÏi, kakor ti, Jevane, ki v boÏjo slavo maliãi‰
boÏje lice v les in na zid.«

In ‰e globlje je segel v spoznanje.
»Ta Martin! Njega samega bi zaprl v kostnico za to,

kar dela otroãnicam brez moÏa. Pa ali ga vendar ne spo-
‰tujem, ker greh preganja? Kako je torej? Ali je pravi ali
ni? Kako je sploh z na‰im stanom? Kdo je vreden biti
duhovnik? Kdo je moder dovolj? Saj smo, kakor smo iz-
‰li iz materine posteljice, rovtarji, ihte, pijanci, zarob-
ljenci, dasi smo sprejeli posveãenje. Ali smo pravi? Ali
sem pravi? Ut verax

? Ali pa je narobe: Ut seductor

?«

Bolno se je razlilo po vikarjevem srcu in je vzdihnil iz

globine:

»O moj Bog, kako ti maliãimo sveti obraz!«
Sredi med vikarjevo sveto spoznanje je zapela od zu-

naj z vrta neskonãno vabljiva pesem v tujem jeziku, ki je

1 kot resniãni
2 kot zapeljivec

BES

PLEBANUS JOANNES

govoril ‰e slaje iz nevajenih dekli‰kih ust:

Meum est propositum in taberna mori . . .

Vikar je planil burno k oknu in je videl. Doli je stala

Kátrica in snemala oprano suho perilo z vrvi, ki je ‰la
nad gredami. Polnost udov je kipela izpod lahke, tesne
obleke. Vikarju je zamigljalo pred oãmi. Ljut do besnosti
je kriknil:

»Lovaãa, ne poj!«
Dekle je izpustilo kos belega platnenega perila, da je

padlo na tla v prah in ilovico. Bledo lice je obrnila zaãu-
deno na okno. Vikar se je odmaknil od okna, si nalil vina
in ga nesel k ustnicam. Od ljutosti se mu je tresla roka,
Pa ni vedel, zakaj se je tako razburil . . .

Drugo povelikonoãno nedeljo, ko se je obrnil vikar Ja-
nez pred oltarjem po ljudeh, da bi jih uãil, je opazil v
cerkvi tolminskega glavarja. Domislil se je njegovega
oãitka, da je bil predolg. »Ne boj se,« je mislil taãas, »ne
bom od Tolmina do Baãe. Pokazal ti bom takoj, da znam
biti tudi kratek.« Odmolil je oãena‰ in je rekel:

»Kristjani! Za boÏiã se je Kristus rodil, za veliko noã je

umrl in vstal. ·e to bi vam rad povedal, kdaj bo pri‰el
sodit, da bi bili vsi pripravljeni in opraviãeni. Pa ne vem
in ne morem povedati. In ãe bi tudi vedel, zamolãal bi

BES

PLEBANUS JOANNES

vam, ker bi le pokoro odloÏili na zadnji dan. Prav vsi
enako, beraã in grof, tlaãan in gospod, dedec in baba in
‰e celo ta, ki je prepozno v cerkev pri‰el, amen.«

Nato je pokleknil in molil. Ljudje pa so se radovedno

ozrli po pri‰lecu, ki je bil kesan; videli so, da je neki vna-
nji. Tujec je pogledal srdito po ozirajoãih se ljudeh in
zamrmral polglasno:

»Zlodji, ali je moj vamp oltar?«
Tedaj so ljudje zaslutili, da mora biti moÏ vendarle

domaãin, ker je celó v cerkvi zaklel . . .

Vikar Janez je stopil iz cerkve in spoznal kasnega

moÏa. Pri‰lec mu je proÏil obe roki v pozdrav in se hrup-
no smejal:

»Du‰a vikarska, kriÏani obhodnik mojega rajnega

brata, Janez! Nisem vedel, da si tolik ‰aljivec! Pa glede
mene si se zmotil. Nisem kesan. Dedoval sem. Kdor Ïiv
deduje, ni pri‰el prepozno.«

»Nisem vas spoznal, gospod glavar,« se je opraviãe-

val vikar.

»Molãi in ne taji,« je hotel imeti svoj veseli doÏivljaj

gospod Jurij ·tampa, biv‰i tolminski ,capitanus’ in se-
danji deÏelski komisar. »Dva glavarja pa enega komi-
sarja si vzel na merek. Vivas, floreas!«

Obesil se je vikarju pod roko in hitel govoriti:

1 Ïivi in uspevaj

BES

PLEBANUS JOANNES

»Tikaj me! Saj sva Ïe pila skupaj, pa vesel bodi, ker

sem dedoval. Samo ne taji, da me nisi nala‰ã pozdravil
izpred oltarja, prav tako, kakor si Eckgha opona‰al.
Hahaha.«

»Nisem ga!« je odgovoril vikar preseneãeno.
»Da ga nisi? Smrt pijem, da si ga!«
»Potem je hudiã maliãil iz moje besede,« je rekel res-

no vikar.

Jurij ·tampa se je smejal:
»Hudiã ali Bog. Nisem bogoslovec. A opona‰al si ga,

kakor zrcalo neobrito lice. Pa te je tudi umel. Saj je stri-
gel z brki in jih sr‰il. Hahaha. Zamera bo! Pa se ne boj!
Ga bom Ïe jaz pregovoril, lancknehta, da bo ‰alo razu-
mel.«

Obrisal si je potno, tolsto lice, pridrÏal vikarja in re-

kel:

»Zdaj pa ãuj! Tvoj gost bom dan in noã.«
»V‰eã mi je,« je prikimal vikar.
»Ne hvali dneva pred veãerom,« je odvrnil ·tampa.

»Povej mi raj‰i, ali nima‰ praznega kurnika?«

»Nimam!«
»Porro tractetur

. Celo pleãe?«

»Celo!«
»Bov‰kega sira?«
»Tudi!«

1 nadaljuj

BES

PLEBANUS JOANNES

»Pa vina?«
»Dve vedri za goste!«
»Dovolj bo,« se je ‰aljivo oddahnil Jurij in vpra‰al:
»Kdo pa ti kuha? ·e vedno Magdalena?«
»·e vedno.«
»Aristotelice philosopharis

.«

Vikar se je zasmejal:
»Kak‰en vesel rod ste ·tampovi.«
»Radi jemo in pijemo,« je godrnjal vedro Jurij, »bab

ne maramo in neumni nismo, ãeprav dedujemo. Hej!
Hoãe‰, da zavriskam? Znam kakor bazilisk na Kozlovem
robu.«

»Smili se mi Jeriho pred nama,« je odvrnil veselo vi-

kar in njegov pogled je objel s toplo ljubeznijo tolmin-
sko gnezdo in ãrni Kozlov rob za njim, planino na Mrz-
lem vrhu za Kozlovim robom, Peãi, sijajne za Mrzlim
vrhom, nebo nad Peãmi, sonãno nebo in vedro, kakor
da se veãno smeje in se bo vekomaj smejalo . . .

1 modruje‰ prav po Aristotelovo

BES

PLEBANUS JOANNES

urij ·tampa je stopil hrupno v kuhinjo k Magdaleni.
Zdravi obraz se mu je svetil v dobrodu‰nosti. MoÏ je

zaklical:

»Kirjelejsom, Magdalena! Res je, ‰e Ïivi‰. Pa od kod si

to tol‰ão vzela nase, ti nesreãno dekle! Kam je ‰la tvoja
dekli‰ka vitkost, tvoj obrazek, tvoje lice, ki sem ti vanj
‰ãipal, kadar ni bilo brata. Hahaha. Kaj te bo sram! Niã
preveã ni bilo. Hej, bo‰ pokazala, ãe kaj zna‰. Ve‰, mla-
di zarod ni veã za kuho. Poslu‰aj! Ali ima‰ kaj netoplje-
nega masla?«

»Tri funte, gospod.«
»Stôpi ga, da bo za máselnik. Pa presoliti ne sme‰.«
»Ne bom!«
»Potrudi se,« je menil ·tampa pokroviteljsko.
»Sem velik gospod, pa ‰e dedoval sem; hudiãevo ve-

liko sveta sem dobil na Kobari‰kem. Same meje je za
dva oãena‰a. Le poslu‰aj! Od Kravjega griãa na Kal, od
Kala na Lastovãiã, od Lastovãiãa na Beli potok, od Bele-
ga potoka do Velikega kamna, kjer so trije kriÏi vsekani,
od Velikega kamna na Podolnico, s Podolnice do Stu-
denca romaric . . . Zdaj menda ve‰?«

BES

PLEBANUS JOANNES

»Vem, gospod.«
»Jaz ne,« se je zasmejal moÏ in od‰el z vikarjem v

sobo vesel svojega novega dovtipa:

»Lej, mejo Tolmincev in âedajcev sem ji na‰tel, pa je

vse verjela.«

Vikar je vedro prikimal. Oni je vpra‰al:
»Ali se ‰e pravdajo zanjo?«
»·e,« je odgovoril vikar.
»In se ‰e bodo,« se je smejal ·tampa, »LoÏani in Sed-

lani. Pa jaz se ne bom. Moj svet leÏi, hvala Bogu, tostran.«

VaÏno si je vihal ko‰ate brke in izpulil siv las.
»Od kdaj sem siv?« se je zaãudil.
Vikarju je ‰inilo skozi glavo: »·e v tem je podoben

bratu, da ne sme pomisliti na starost in smrt.« Ko pa je
zopet pogledal v vesele gostove oãi, je zakljuãil drugaãe:
»Kaj ‰e! Niãemurnega bi se rad delal. Pa mene ne bo
preslepil. Mar mu, kak‰en je, saj ne mara za babe.«

V pogovoru jima je minila ura. Tedaj je pri‰la Magda-

lena pogrinjat. Z njo je vstopil Peter.

»Studiosus almae Antenoritarum

,« je dejal vikar.

»Hej,« je vzkliknil ·tampa, »socius mihi! Collegium je

popoln. Gospod duhovni oãe, zaãnimo! Venite apote-
mus

!«

1 ‰tudent padovanske univerze.
2 pridite, pijmo! Ironiãna parafraza obrednega vzklika: Pridite,

molimo

BES

PLEBANUS JOANNES

Ko se je Jurij ·tampa udobno naslonil v lesenem naslo-
njaãu, je zaãel nagajivo meÏikati v vikarja in nosljati, ka-
kor da se drami:

»Ulpianus

, libro primo de justitia et jure: est jus ap-

pelatum a justitia.«

Poredno je o‰vrknil s pogledom dijaka, ki je povesil

glavo v Ïalostni slutnji, da mu je veseli gospod nevaren.
Kratka ti‰ina se je odprla v opasno globel, nad katero je
utripalo nemirno dijakovo srce. Kratko je vpra‰al ·tam-
pa.

»Quales sunt fontes juris non scripti?

Mladeniã se je glupo nasmehnil:
»Ali po Cepoliju?«
»Quales sunt fontes juris non scripti?« je ponovil s

hladno in strogo poãasnostjo ·tampa.

»Sunt septem

,« je odgovoril dijak in pogledal pro-

seãe na izpra‰ujoãega. ·tampa je miÏal in zanosljal:

»Dunque

?«

Vikar je zaka‰ljal, dijak se je stresel, kakor prernraÏen.
»Traditio . . . consuetudo

,« je zaãel ·tampa.

1 znameniti rimski jurist
2 kateri so viri nepisanega prava?
3 sedem jih je
4 torej?
5 poroãilo, navada

BES

PLEBANUS JOANNES

»Traditio . . . consuetudo,« je ponovil dijak.
»Usus forensis

.«

»Usus forensis.«
»Auctoritas peritorum

.«

»Auctoritas peritorum.«
Kratek molk je legel ob omizje. ·tampa se je zasme-

jal:

»To vem jaz. Drugo ve Cepoli. Pa jaz ga nisem in ne

bom bral.«

Vikarju je zardelo lice sprião dijakove nevednosti, pa

se je ukrotil in rekel sicer ostro, a mirno:

»Pojdi in sram te bodi!«
Dijak Peter je vstal. Omahnil je k vratom. Za vrati je

zaihtel od sramu in Ïalosti . . .

»Kaj je ta Cepoli?« je vpra‰al hripavo vikar komisar-

ja.

»Pokrivalo za ‰tudentovo nevednost,« se je zasmejal

·tampa. »Pa to je ‰e vedno bolj‰e, kakor ãe bi juvenis

moÏa zares poznal.«

Vikar je strmel nemo predse v beli prt. ·tampa pa je

pravil:

1 sodna raba
2 veljava
3 mladeniã

BES

PLEBANUS JOANNES

»Cepoli. Rekli so mu ,valde practicus’

. Zares, valde

spaktikus

je, navaden slepar. Vso postavo je zmedel, da

je ena sama zmota, liber terribilis

vse pravice in pame-

ti.«

»Kako je to mogoãe?« je vpra‰al vikar svobodneje.
»Bo‰ videl, ko bo‰ doÏivel,« je povedal ·tampa; »in ãe

ti ne, bodo LoÏani in Sedlani, âedad in Tolmin, ko jim
bo ‰la pravda iz oãeta v vnuke, iz roda v rod.«

Nato je dvignil slovesno roko in dejal zanosno:
»Kadar bo‰ sli‰al, da kdo besedo zavija, Cepoli mu

reci, Cepoli, razume‰, to se pravi Belcebub vse pravice.«

»Cepoli,« je ponovil trpko in zami‰ljeno vikar.
»Fantu pa ne bodi prestrog,« je menil ·tampa, »pa

nikar ne zameri, da sem ti odprl oãi. Zdaj vsaj ve‰, koli-
ko zna — «

»Niã,« je odrezal vikar in umolknil trpko.
»Mladost,« je zazdehal ·tampa in tudi utihnil. Ko je

vikar zopet pogledal nanj, je videl, da je zadremal. Zato
je tiho vstal in ‰el iz sobe . . .

1 zelo priroãna knjiga
2 zelo spaãena knjiga; besedna igra
3 stra‰na knjiga

BES

PLEBANUS JOANNES

Sedel je v »sobi sveta« za mizo in ‰tel. In glej! Vsota iz-
datkov za Petra je bila tolika kakor kupna cena za hi‰o,
vrtiã, za molzno kravo in ‰e vedro vipavca povrhu.

»Vedro vina bi bil popil za poroko in pri prvem

krstu,« je mislil vikar, »hi‰i bi bil prizidal stog, molzna
krava bi se bila mladila. Tako pa je zapravil ‰tiri leta,
nima hi‰e ne vrta ne krave ne kaplje vipavca. Prekleti
ãlovek!«

Zamislil se je v Ïalostni poloÏaj svojega lahkomiselne-

ga sorodnika in kri mu je znova zavrela:

»Glej tega ·tampo! Niso ga podpirali, ni imel ne reda

ne svéta, pa je zdelal ‰ole in ima sluÏbo kakor grof, de-
duje in nekaj ve. Tu pa vzame‰ ãloveka, ga od otro‰kih
let sam uãi‰, se je prav za bukve rodil, pa se zavrÏe. âe
bi se smel zavreãi, saj se ne bi; zato ker je le ta pot zanj,
gre v kravo. Hudiãevo je to delo!«

Vikar je vrgel raãune od sebe, ‰el v kuhinjo in naroãil,

naj mu pokliãejo Petra. Katrica ga je iskala, pa ga ni na-
‰la.

»Da se me vsaj ‰e boji,« se je vikar nekoliko umiril. —
·tampa je prenoãil pri vikarju. Drugi dan, v ponede-

ljek, je obiskal glavarja Bonaventuro in se vrnil k juÏini,
katero je bil naroãil za enajsto uro, da bi mogel ‰e za dne
do Kobarida. Hrupno je navalil pred vikarja:

»Janez! Hudiã naj vzame lancknehta! Res je nejevo-

ljen nate. Komaj za spoznanje sem ga pogovoril. Norãav

BES

PLEBANUS JOANNES

si bil. Popravi‰! Ima‰ priliko. Volãanski mu nagaja. Inter-
dikt je dal nabiti po âedajcih na cerkvena vrata pri Sve-
tem Danijelu. Stopi v grad pa povej, kakor je prav, kakor
je pisal tisti tvoj padrone, in si mi kazal, da po nepotreb-
nem vihtijo oroÏje interdikta le v svoje telesne koristi.«

Vikar je odvrnil mirno, skoraj nejevoljno:
»Mar so mi lanckneht, âedajci in Volãan.«
»Kakor ve‰,« je zmignil ·tampa in zaãel obedovati.
MatevÏek mu je medtem osedlal konja, Magdalena

mu je napolnila potno ãutaro z vinom. Ko se je poslav-
ljal, je stisnil Magdaleni zlat bene‰ki dukat v roko, Ka-
trico je hotel u‰ãipniti v lice. MatevÏku pa je dal Ïe s ko-
nja dober svet:

»Zgodaj legaj in zgodaj vstajaj. Pretegniti se ti pri delu

pa ni treba. In ãe bo‰ kdaj Ïeno imel, ji povej, da si po-
znal ·tampovega gospoda niz Modrejce. Lepo v miru Ïi-
vita in ne pretepaj je!«

MatevÏek je vneto pomislil na Katrico in je obljubil

vdano:

»O, saj je ne bom!«

Vikar je vzrasel izza mize in pogledal strogo na Petra, ki
je vstopil.

»Takooo,« je zategnil slovesno, »si se vendar premislil

in pri‰el, ko te kliãem. Se kazni boji‰?«

BES

PLEBANUS JOANNES

»Ne,« je odvrnil mladeniã uporno.
Vikar mu je stopil molãe naproti in se sklonil mimo-

grede po palico, ki je leÏala na klopi.

»Gospod stric, tepsti se ne dam,« je rekel Peter nare-

jeno odloãno.

»Na kolena,« je ukazal rezko vikar.
»Tepsti se ne dam,« je ponovil dijak rahlo glasneje.

Vikar je zastrmel preseneãeno v njegove kalne oãi. Iz
drobovja mu je zavrela besnost in zaigrala v roko.

»NemarneÏ,« je zavpil, »bo‰ kmalu videl, ali se da‰ ali

ne. Na kolena!«

Oni drugi se je umikal k vratom in se glupo sme‰il.

Takrat je vikarja kakor vrglo za korak nazaj, a stopil je
rezko naprej, zamahnil s palico in zadel mladeniãa ãez
lice, nos in ãelo, da se je opotekel in mu je kri zalila
obraz. Dvoje otro‰ko plahih oãi je pogledalo proseãe in
zaãudeno v vikarja. Trenutno je ugasnila strast v njem in
se umaknila sladki boleãini. To so bile oãi, ki jih je ljubil,
otrokove oãi v zibelki s sraãjo nogo. Mrzlica jih je zblo-
dila, da ne morejo niti hrepeneti niti se ãuditi. Samo
vpra‰ujejo: »·ãurkov skedenj? Kako je to? Stric, ali je
res?«

Mladi si je segel z roko v obraz. Kri mu je zalila prste.

Odtaval je h klopi in sedel. Vikar je ‰el naglo iz sobe,
zajel vode v skledo in se vrnil. Z mize je potegnil beli prt,

BES

PLEBANUS JOANNES

ga zmoãil in zaãel umivati ranjeno Petrovo lice. Mlade-
niã je glasno zajokal:

»O stric, kaj ste naredili!«
»Za jezo, za Ïalost, za lenobo tvojo,« je govoril krãe-

vito vikar. Oni pa je jokal neute‰ljivo. Iz njegovih ust je
udaril vikarju v nos vonj po vinu; vikar je spoznal, da
joãe Peter iz pijaãe.

Nov odpor se je zbudil v vikarju. Odstopil je in za-

klical:

»Pijanec! Ne joãi, saj te nisem ubil.«
Stopil je razburjeno po sobi gor in dol. Nato je ‰el od-

loãno k mizi, izvlekel predal in vsul iz male vreãice de-
narja na mizo. S trepetajoãimi prsti je ‰tel. Nato je rekel
hripavo, a mirno:

»Tu je petinsedemdeset lir za ‰tiri mesece in za pot.

Poberi se iz Tolmina in vrni se kot drug ãlovek. Si sli-
‰al?«

Mladi ni odgovoril.
»Si sli‰al?« je zavpil vikar.
Tedaj je rahlo potrkalo. Vikar je burno stopil k vratom

in vpra‰al rezko:

»Kaj je?«
»âedajski vas i‰ãe,« je odgovorila Katrica plaho in

tiho.

Vikar je ‰el brez besed iz sobe. Peter pa je stopil k mizi

in spravil denar, ko je izsul iz vreãice ‰e nekaj novcev.

BES

PLEBANUS JOANNES

Nato je strahoma uprl oãi na vrata, ki so se rahlo odpi-
rala. Katrica je planila v sobo in zaãela dijaku jokaje po-
ljubljati roke. Branil se je. Nato pa je vpra‰al hripavo:

»Ali se me ne sramuje‰, ker me je tepel?«
»Ne, ne, ne,« je ‰epetala. Poljubila ga je v obraz, na

rano in se nato odtrgala od njega in zbeÏala. Dijak je
ostal sam, si obvezal glavo in ãakal. Vstopil je stric.

»Jutri grem v âedad,« je rekel kratko, »dva dni bom

zdoma. Ne gonim te Ïe jutri na pot, a ko se vrnem, te ne
bi maral veã videti tu. Si razumel?«

»Sem!«
»Pojdi!«
V mladeniãu je vzraslo nekaj ginjenosti:
»Stric, pobolj‰al se bom!«
»Daj se!«
»Stric,« je zaprosil tedaj mladec iz globine. Bil je res

odkritosrãen, a dobro v njem je ugasnilo prehitro. Vikar
se je ozrl rahlo ginjen nanj. Nato je rekel hladno:

»Sreãno hodi!«
Stegnil je roko v pozdrav. Oni se je sklonil, da bi jo

poljubil.

»Pusti!« se je vznejevoljil Ïivãno vikar.
Drugo jutro navsezgodaj je ‰el na pot v âedad, kamor

ga je nemudoma klical vi‰ji dijakon de Caballis pod kaz-
nijo petdesetih dukatov.

BES

PLEBANUS JOANNES

Peter je vezal culico, pel polglasno in pil iz vrãa, ki mu
ga je bila Katrica napolnila Ïe drugiã. Magdalena je cvrla
za na pot in mu darovala dukat, ki ga je dobila od ·tam-
povega gospoda. Pod mrak je stopil Peter v kuhinjo in
na‰el Katrico samo ob ognji‰ãu. Ovil ji je od zadaj roke
ãez pas in ji za‰epetal v uho:

»Nocoj, Katrica, ko Magdalena zaspi!«
»Ne, ne, ne,« je prosila.
»Pride‰!«
Slaba, vsa vdana se je topila v njegovih rokah. Vedel

je, da pride, in je ‰el . . .

Polnoãne zvezde so utripale visoko nad Mrzlim

vrhom in Jalovnikom, tiho je sopla noã. Sanjavo mehko
se je bila potegnila prozorna meglica iz sovodja med Be-
lo vodo in Tolminko nad Dobravo. Takrat sta zastrme-
la v svetlo noã dva bleda, mlada obraza iz okenske teme
v vikarjevem domu tesno drug ob drugem. Mo‰ki je za-
‰epetal:

»Polnoã je mimo, niã se ‰e ne mudi!«
»Bojim se,« je ‰epetala Ïenska.
»âe bi stric vedel«
»Ne govori tega!«
»Tako si lepa!«
»Moj si!«
âez trenutek je prosila Ïenska:

BES

PLEBANUS JOANNES

»Ne bom te smela spremiti. Preveã me bo sram.«
»Ali pred MatevÏkom?« je vpra‰al mo‰ki nagajivo.
»Tiho bodi!« je odvrnila Ïenska in pokrila ljubãku

ustnice s poljubi. Lice sta ti‰ãala k licu in gledala preko
tolminskih hi‰ dol na grobi‰ãe pri Svetem Urhu. Kosmi
rahle meglice so se vlekli krog samotnih zidov in kriÏev.
Îenska je rahlo kriknila in potegnila mladega dijaka od
okna.

»Duhovi vstajajo, Peter, ne glej jih!«
»Zakaj ne?« je vpra‰al.
»Umrl bo‰,« je zaprosila.
»Norica sladka! Ali se tako boji‰ zame?«
»Strah me je! — «
Omahnila sta od okna v temo.
»Ljubi!« je strastno zagorel mladeniã in jo objel krãe-

vito, da je zajeãala od bolesti in slasti . . .

Peter je krenil na pot ãez Volãe po so‰ki dolini, da ne bi
sreãal strica; vedel je, da se bo vraãal ãez Kobarid. Prav
niã bolesti slovesa ni obãutil. Vse ga je bila samo pomlad
in spoãita mlada kri. Bil je veder, ker je ãutil popolno
svobodo pred seboj. Lahko se je bil odtrgal od Tolmina,
nestrpno; mudilo se mu je, preden bi se vrnil stric. Iz
ovinkov in kljuãev mu je zaklicalo hrepenenje popotnih:
po svetu, na jug! Tesno zadrgnjena, teÏka je ti‰ãala mo‰-

BES

PLEBANUS JOANNES

nja pod jopiãem, vonj peãenega petelinãka v culici se ‰e
ni bil razdi‰al. Prijetno so pekle ustnice od polnoãnih
Katriãinih poljubov.

Bil je v Volãah, ko je zazvonilo pri Svetem Urhu pol-

dan. Ob glasu zvona se je ozrl, zamahnil z roko nazaj in
za‰epetal:

»Katrica, zbogom, srãek!«
Ljubico je imel v mislih in na licu, ko je ‰el skozi Vol-

ãe. Otroci na cesti med hi‰ami so vstajali iz prahu in zi-
jali vanj. Na nekem nizkem pragu sta sedela samotno
bled deãek in deklica. Njiju velike oãi so ‰le za Petrom.

»Sreãno pot, gospod!« je zaklical nenadoma deãek.
»Bog daj, sinãek,« je odzdravil dijak in se ozrl.
»Vrnite se zdravi,« je zagostolel otrok.
»Vrnem se, ljubãek.«
Peter je ‰el dalje in le velike oãi otrok, ki sta sedela

sama, so ‰le Ïalostne za njim. On pa je hotel prav mimo
glasne krãme. Takrat je stopil mlad ãlovek na vrata in
vpra‰al:

»Kaj ne bo‰ vstopil? Pri nas je veselo. Far nam je cer-

kev zaprl, smo pa sem pri‰li molit.«

»Pa vstopim,« je odvrnil Peter Ïivahno, »da ne po-

reãe‰, da s farjem drÏim.«

·el je v hi‰o, sedel za mizo. Pivci so mu natoãili in je

pil, se smejal in pel z njimi.

BES

PLEBANUS JOANNES

100

»Tolminskemu fajmo‰tru je v Ïlahti,« so uganili, »naj

pije fant. Njegov stric drÏi z nami.«

»Njegov stric je po‰ten.«
»Nobenega bolj‰ega duhovnega na Tolminskem.«
»Bog mu daj sreão. Na‰ega naj pa hudiã vzame.«
Tako so vzljubili mladeniãa, ki je sedel med njimi, za-

radi strica; za duhovnega, ki so ga hoteli ljubiti, pa ga
niso mogli, ker ga ni bilo . . .

Mlada toãajka, vsa nemarna v no‰nji in prezrela v

ude, je slonela ob podbojih vrat in pogledovala poÏelji-
vo po mladem in ãednem gosposkem dijaku, kateremu
je lezlo vino v ude, da je postajal domaã in zaupljiv. Dan
se je nagibal. Nekje pred hi‰o so se oglasile gosli in pi-
‰ãali. V taberni so zaãeli plesati. Peter je prijel toãajko
ãez pas. Nemarno mu je leÏala v rokah in slonela na
prsih.

»Tina,« je sopel, »ãe hoãe‰, ne grem do jutra naprej.

Ali naj ostanem?«

Zasmejala se je glupo: »Pa ostani.«
Takrat ga je nekdo sunil pod rebra in se mu zareÏal v

obraz. Bil je oni mladi ãlovek, ki ga je prej povabil v ta-
berno. MeÏikal je zoprno in rekel:

»Za pijaão bo‰ dal, pa je tvoja.«
»Dam!« je odvrnil Peter. — —

BES

PLEBANUS JOANNES

101

Pozno ponoãi, proti ‰tirim zjutraj se je opotekel ãez prag
iz taberne mlad, stra‰no bolan ãlovek in omahovaje ‰el
po cesti proti Ciginju. Hripavo je sku‰al peti:

Meum est propositum in taberna mori . . .

Pred Ciginjskim selom se je ubito zleknil v travo med

gostim grmovjem. Vz‰lo je sonce. Prijazni otrok v Vol-
ãah se je tedaj zbudil ob strani svoje sestrice v borni po-
steljici in rekel:

»Anka, rajna mama je pri‰la ponoãi. Rekla mi je, naj

prideva k Svetemu Danijelu.«

»Pojdiva!« je zahrepenela deklica.
Vstala sta in ‰la. A matere pri Svetem Danijelu nista

na‰la. Solzna sta zato sedla na njen grob. Potem sta vi-
dela divje race na bregu ob Beli vodi in sta zlezla, po-
zabiv‰i na Ïalost, ob vodi na prod. Potem sta videla vi‰e
gori ovãarja, ki je s ãredo brodil in sta hotela broditi ‰e
sama. Vikar Janez se je prav tedaj vraãal iz âedada. Stal
je sredi zasilne brvi, katero so bili poloÏili ljudje ãez
reko, ko je bila odnesla voda most. Videl je otroka sre-
di vode in zavpil, ko je opazil, kako krilita z rokami. Po-
tem je ‰e videl, da sta omahnila in izginila . . . Potegnili
so ju mrtva iz vode na tolminski strani in pokopali pri
Svetem Urhu. Bog sam jima je dal po‰ten pogreb, ob uri,
ko je visel na vratih Sv. Danijela v Volãah interdikt, ki ga
nista bila zakrivila . . .

BES

PLEBANUS JOANNES

102

Na cesti med âiginjem in Volãami pa je zapel neznan

prosjak hripavo in zateglo:

»Oh, nikarte, nikarte, riba faronika!«

Pesem je vzdramila pijanega ãloveka v grmovju, da se

je zavedel, prebudil, zajeãal in se prijel za glavo. Otipal
je usahli mo‰njiãek pod suknjiãem in izpraznjeno culi-
co ob sebi. Vstal je iz trave in dvignil pest proti Volãam:

»Preklet bodi, pankrt, za prijazno besedo!« —
Nesreãni ãlovek! Kakor da je bilo tisto prijazno dete

kaj krivo, ki je bilo sladko, Ïalostno in ãisto, ãisto, ãis-
to . . .

Vikar Janez se je vrnil nejevoljen iz âedada. Plaãal je

kazen petdesetih lir za svoj greh, da je nasvetoval tol-
minskemu glavarju, naj si sam vzame urbarje. Zato pa
je vikar vedel, da ima volãanski celó v gradu svoje za-
upnike, morda v glavarjevem pisarju samem, v gospo-
du Rassauerju, prav tistem, ki je pozneje popravljal grad
na Kozlovem robu in poneveril tri sto goldinarjev. Zasil-
no brv med Tolminom in Volãami je odtrgal rahel naliv
‰e tisto noã, ko se je vikar povrnil.

»Prav tako,« je rekel vikar pri sebi; »zoprnik Josephus

iz Volã ne more v Tolmin.« — —

Tretjo nedeljo po veliki noãi pa je videl gredoã k cer-

kvi svetega Urha, da so Volãani prebredli Belo vodo.
Onstran so stale le Ïene in otroci.

BES

PLEBANUS JOANNES

103

»Zakaj niso pri‰le ãez?« je vpra‰al.
»Gospod,« so rekli Volãani, ‰aleã se, »ali ne vejo?

Sram jih je, ker ni vode do pasu, da bi bredle.«

Vikar se je nasmehnil, se oblekel v ma‰no in stopil na

zapadni rob zidu na tolminskem grobi‰ãu. Nato je pri-
digal, da so ga sli‰ali tostran vode in onstran in ‰e zvo-
niti je ukazal pri vsakem ma‰nem delu. Od takrat se po-
na‰ajo Volãani:

»Svojemu smo desetino ukratili, Tolminski nam je pa

ma‰o zastonj bral.«

Vikarju v Tolminu pa je nekaj dni pozneje sporoãil

volãanski de Menezeis sledeãe:

»Mojim ovnom pridiguje‰ ãez vodo. Svoje Ïlahte pa

ne pokara‰, ko prihaja v mojo faro pohuj‰anje delat in
mesenost uganjat z najbolj umazano svinjo v fari. Trohi-
co v tujem oãesu vidi‰ — «

Vikar PotrebujeÏ ni umel in je odgovoril:
»Za umazano svinjo v fari ti vem zdravilo. Zapri jo,

kakor kneÏanski Martin, vsaj eno noã v mrtva‰nico med
mrli‰ke kosti, zaslepljenec, ki ne vidi‰ bruna v svojem
lastnem oãesu. Amen!«

Katrica je nesla pismo v Volãe ãez Most in Kozari‰ãe.

Ko se je vraãala, je jokala vso pot do Tolmina . . .

Pod Tolminom se je morala ogniti glavarju, ki je jez-

dil na ãelu svojih vojakov in biriãev: okruten, slovesen,
sijajen, zmage si v svesti. Izvohal je bil, da leÏi desetin-

BES

PLEBANUS JOANNES

104

sko Ïito ãedajskega kapitlja v Volãah, v Ïupni‰ãu gospo-
da JoÏefa de Menezeisa. Zdaj je jahal ponj. De Menezeis
je glavarja spodobno sprejel in pozdravil, mu odprl
vljudno svoje shrambe in rekel:

»To je Ïito, ki ga i‰ãete.«
»Merite,« je velel glavar.
»Prosim, potrpite!« je dejal Menezeis, »Ïito je last tol-

minskih gospodov de Formentinijev in de Cucagnev.«

»A ãigava last si ti?« je po‰la vzdrÏnost glavarju. Vol-

ãanski je hinavsko sklonil glavo, prekriÏal roke na prsih
in odvrnil poboÏno v najslaj‰i la‰ãini:

»PoniÏni sluga sem preãastitih gospodov Svete Marije

Device v âedadu.«

Glavar je odhajal ves besen. Ko je bil pod Tolminom,

tam, kjer se mu je bila ognila Katrica, in je videl, da mu
je konj ves penast od dolge jeÏe po ovinku v Volãe, se je
‰e enkrat krãevito razsrdil nad Volãanom. Obrnil se je k
svojim ljudem in rekel:

»Kadar Volãana v Tolminu sreãate, ga pretepite!«

BES

PLEBANUS JOANNES

105

ovi vikarjev znanec, skrivnostni vraã iz Zalaza je
obiskal vikarja. MoÏa sta se zaprla v »sobo svetá«.

Vikar je sam pogrnil mizo in postregel gostu. V polglas-
nem razgovoru sta si sedela nasproti: lice in protilice,
beseda in protibeseda, ãlovek s krãevito bolestjo samo-
obtoÏbe in moÏ s prijateljskim tolaÏilom.

»Kako Ïivim?« je rekel vraã in si ‰el z majhno, skoraj

dekli‰ko neÏno roko ãez lepo ãelo. »Kupil sem si v Tol-
minki ribji lov pa posedam ob vodi. Soli imam s seboj,
in kadar ulovim za obed, ukre‰em ogenj in speãem.«

»âlovek se kmalu preobje rib,« je menil vikar.
»Ne,« je odvrnil vraã, »jaz sem jih vajen. Rodil sem se

ob morju.«

»Pa kruh?« je vpra‰al vikar.
»Dobim ga od pastirjev, ker jim zdravim Ïivino in

otroke,« je odgovoril vraã in potoÏil: »Stari so sicer ne-
zaupljivi in se boje; ne pu‰ãajo radi otrok k meni.« Nato
pa je vzdrhtelo svetlo v njem:

»Otroci so modrej‰i, ni jih strah. Prihajajo pa skrivaj.

In ko so otroci pri meni, pozabim nase in se smejem.«

BES

PLEBANUS JOANNES

106

Zopet si je ‰el z roko ãez ãelo. Vikar je videl, kako je

neÏna, in je pomislil:

»Ali je mogel moriti s to roko? Ali ni morda le tako

pri‰lo vanj, da veruje, kakor bi bil res ubil ãloveka, pa da
so ga kaznovali po cerkveni in posvetni sodbi? Ali ni le
hudiã v njem, kakor zadnjiã v meni, ko sem nehote opo-
na‰al glavarja? Ali mu ne bega duha neãisti duh, pa mu
leÏi v sanjah in ga pla‰i, da si bedeã oãita, kar ni bilo; in
vidi senco umorjenega, ki ni umrl in se niti rodil ni ni-
koli?«

Vraã je pripovedoval skoraj vedro:
»Otroci. Pred nekaj dnevi sem jim povedal, da sem

ubil ãloveka, pa kako sem ga in kako hodi nazaj in me
preganja. Povedal sem.«

»Zakaj?« je vpra‰al nemirno vikar.
»Za pokoro,« je odvrnil on. »Mislil sem, da se me bo-

do poslej bali in bom sam v svoji Ïalosti.«

»Zdaj jih seveda ni veã blizu?«
»·e so,« je odvrnil vraã. »Pri‰li so in so prosili, naj ‰e

povem svojo stra‰no pravljico. Tako so rekli.«

»Morda je res le pravljica,« se je oddahnil vikar. »Ta-

ko kakor vsaka druga, tako kakor tista o ribi faroniki, ki
bo mahnila z repom.«

»Ni,« je odvrnil trudno vraã, »ni pravljica.« Pokril si

je obliãje z roko in govoril krãevito, kakor sam zase:

BES

PLEBANUS JOANNES

107

»Vse drugo, vse drugo naj bi bilo padlo na mojo vest!

To pa je grozno brez konca. Za tatvino in krivico zados-
ti‰, povrne‰. Le za ubito Ïivljenje ni zadostila. Samo eno
velja: zob za zob. A jaz sem hotel ‰e Ïiveti in Ïivim. A
stokrat zopet ãutim, da ne smem.«

»Bog, ki vas je ãudeÏno re‰il rablju iz rok in voze,« je

odvrnil vikar, »ni maral krvnega zado‰ãenja. Vzemite
nase jarem, ki vam ga je nadel. TeÏak je.«

Vraã je segel pod svojo ra‰evino, izvlekel vrv z zanko

in jo poloÏil na mizo pred vikarja.

»âemu?« je vpra‰al duhovni. Oni je trudno odgovo-

ril:

»Sinoãi, ko sem obupaval, sem vtaknil glavo v zanko

in danes, preden sem dospel k vam, sem videl tri pri-
pravne veje — «

»Boj se Îivega,« je vzkliknil vikar in planil kvi‰ku. Ves

iz sebe in ljut je begal po sobi. Sluãajno je prijel za prav
tisto palico, s katero je pred kratkim udaril svojega so-
rodnika. Zdaj jo je zavihtel nad tujcem in zaklical:

»Norec lisasti, otroãja pamet ti, ovca garjeva v ãredi

moji! Dal bom vetra hudiãu in tebi, dal soli potepu, ki te
je obsedel. In nomine Omnipotentis

! V imenu KriÏane-

ga, sedemkrat ranjenega, po Judu, sleparju, izdanega!
BeÏi, smrdeãi, Ïalostni duh z vrvjo svojo, hudiã Juda,

1 V imenu Vsegamogoãnega

BES

PLEBANUS JOANNES

108

beÏi in se veÏi na vejo in se razpoãi. Amen, Amen,
Amen!«

Udaril je. Onemu je padalo ãez glavo, hrbet in pleãa

in je zdrknil na kolena, a njegova beseda je prosila in
blagoslavljala:

»·e daj, gospod, ‰e udari!«
Utrujen in zasopel je odstopil vikar in strmel sam nad

seboj in svojim dejanjem. Vraã je raz‰iril roke proti nje-
mu in rekel:

»Bog blagoslovi! Zdi se mi, da je odleglo.«
»âe ‰e ni, vrni se jutri in pojutrnjem in tako dolgo, da

bo‰ zdrav!« je rekel zasopli vikar in dostavil svobodne-
je: »Pa ãe si bil dijakon in si res imel blagoslove, naj ne
bo tujstva med nama. Jaz sem Janez. Kako je tebi ime?«

»Peter,« je odvrnil vraã.
»âudeÏ,« je vzkliknil vikar in se zaãel po sili smejati,

ko je pomislil, kako usodna je ena palica dvema Petro-
ma. Nato pa je prijel gosta za roko in vpra‰al resno:

»Zdaj pa ne taji in povej po pravici! Saj si si samo

zmislil! Nikoli nisi nikogar ubil!«

Oni drugi se je nasmehnil in rekel jasno:
»Odvezo si mi dal. Mar naj sem se pri spovedi lagal?«
Janez je verjel.
»In zdaj pravi‰, da zdravi‰ Ïivino in otroke? Kje si se

pa tega nauãil?«

BES

PLEBANUS JOANNES

109

»Preden sem ‰el v samostan, sem bil adept

.«

»Potep ti bom rekel,« je odvrnil veselo vikar. »Sram te

bodi, ãe je res, da si degradatus

. Kak‰en izvrsten ob-

hodnik bi mi bil!«

»Bog ni hotel,« je odvrnil Ïalostno izgnanec. Sedla sta

zopet k mizi. Njun pogovor se je umiril stanovsko v po-
menek o skrivnostih. Temna je beseda v Pismu! Zakaj
neki? Ali more biti tisti temen, ki je vseveden in je poslal
svetega Duha?

»Ni,« je govoril gost, »temà besed je pri‰la v knjigo

Ïivljenja, ‰ele ko smo pozabili prvi govor, ki je bil Ïiv in
je imel oãi in je videl za skrivnostjo teles v du‰o stvar-
stva. Saj Bog ni rekel: ,fiat lux’, bodi luã! tudi z besedo
Helenov ni ukazal. Rekel je drugaãe.«

»Kako?« je vpra‰al Ïivo vikar.
»Z besedo judovsko.«
»Ali je tam drugaãe?«
»Drugaãe!«
»Ne gre‰i!« je vzkliknil vikar. »Mar je Jeronim

slepar

in da je krivo pisal?«

»Bral sem judovsko besedo nad latinsko,« je govoril

gost, »pa sem na‰el, da je prva kakor mo‰ki glas in je

1 zdravni‰ki vajenec
2 tisti, ki je izgubil blagoslove
3 Sveti Hieronim je prevedel sveto pismo na latinsko

BES

PLEBANUS JOANNES

110

druga kakor Ïenski glas, ki se paãi po mo‰ko. Po glasu jo
spozna‰ in bo‰ nejevoljen: Taceat mulier!

Vikarju je oÏivelo lice, ki se je bilo trudno zamislilo v

govor uãenega vraãa in je rekel:

»To ti verjamem. Zares, gnusi se mi jezik jeguljastih

Cepolijev.«

»Sladek je,« se je nasmehnil gost.
»Praviãen naj bo,« je odvrnil vikar in vpra‰al: »Pa po-

vej, kako stoji tam v besedi judovski, v tisti prvi besedi?«

Gost se je medlo sanjavo ozri po sobi; njegovo oko je

obviselo na sliki »svetá« in je rekel:

»Tako ni, kakor je tu na steni; tam je takó, kakor je vse

res. Kamen je kamen, kaãa je kaãa in lev je lev. Tam ni
strahov, a je resnica, je Bog in zato je grozno. Zato sem
obupaval, ko sem bral: ne ubijaj! in ko sem bral: kri za
kri! Tu so besede: bijejo v uho in ne padejo v du‰o: tam
pa je glas troblje, ki kliãe Sodnika.«

»To je paã nekam tako, kakor z mojim KriÏanim,« je

dejal vikar. »Vidim ga, poznam ga, a ko sem iztesal, ni
bil tisti, ki sem ga videl.«

»Kje ga ima‰?« je vpra‰al gost.
Vikar je ‰el iz sobe in se vrnil z razpelom.
»Glej« je rekel, »ni lep in mnogim je v pohuj‰anje — «
Sredi govora je utihnil in zastrmel gostu v lice, ki je

bilo prebledelo.

1 Ïenska naj molãi

BES

PLEBANUS JOANNES

111

»To je njegov obraz — ,« je jecljal prepla‰eno vraã.
»âigav obraz?« je vpra‰al vikar nemirno.
»Obraz nesreãnega ãloveka, ki sem ga ubil!«
»To je obraz njega, ki ti je odpustil,« je vzkliknil svetlo

vikar. Burno je nagnil razpelo proti gostu, ki je odmikal
svoje lice.

»Poljubi ga!« je velel, »poljubi!«
Oni drugi je hlastnil z bledimi ustnicami v obliãje Ne-

dolÏnemu na lesu. Trnje v vencu okrog glave mu je raz-
trgalo ãelo, ko je poljubil in je rahlo zakrvavel.

»Kri za kri!« je vzkliknil vikar. Stresla je zdajci groza

tudi njega samega pred podobo, ki jo je bil sam izrez-
ljal . . .

Nekaj dni pozneje, v noãi od petka na soboto, se je pre-
ãudno sanjalo vikarju Janezu. Trikrat ga je poklical v
preãudni govorici KriÏani z razpela, z besedo, ki je vikar
ni znal in jo je vendar umel in se je bal. Ni odgovoril.
·ele na tretji klic se je odzval:

»Gospod, ali Ti govori‰?«
»Govorim,« je bajal glas s kriÏa, »govorim, ker si ne-

veden, da bo‰ vedel in videl. Ni prazno, kar pojejo o fa-
roniki. Spustila bo rep, da bo gorje!«

»Zanesi, Gospod!« je prosil tedaj vikar. Neskonãno

usmiljenje mu je napolnilo srce. Kakor na dlani je obãu-

BES

PLEBANUS JOANNES

112

til Ïalost otrok in Ïena, ki tavajo teÏke po prostoru in
tajijo svoj krik, svoj porodni krã. »Zanesi, Gospod!« je
ponovil. »Gre‰nikov ne bo‰ pretresel in le nedolÏni in
otroci bodo trpeli. Saj sam ve‰, da je vedno tako.«

»Po ãlove‰ko golãi‰,« je odvrnil KriÏani.
»Kakor ljubim, govorim,« je rekel vikar.
»Kakor ljubi‰!« je jeknilo. A bilo je grozno, nedoum-

no. Zasmehovalo je in nara‰ãalo v stra‰en krohot. Bur-
na, stra‰na pesem je vzrasla od nekod v ta smeh; pra-
sketajoã grom je bruhnil. Vikar se je prebudil. Odprl je
okno in stra‰no oslepel v bliskavici, ki je bila pravkar
napolnila njegovo sobo. Prvi poletni vihar je divjal nad
Tolminom, tolkel in bobnel teÏek ob Peãi in ni mogel
ãez, pa je padal kakor v vrtincu nazaj, nizko nad dolino
vso noã. V vikarjevih u‰esih je zabrnel Ïalostni napev
pesmi, ki jo je sanjal:

»Le z repom bom mahnila,
ves svet bo potopljen,
na hrbet se zvrnila,
ves rod bo pogubljen . . .« —

V gradu so sestavljali tiste dni novo davãno knjigo;

vi‰ji dijakon iz âedada pa je sporoãil vsem vikarjem na
Tolminskem, da bo pri‰el na letno vizitacijo.

BES

PLEBANUS JOANNES

113

Vikar je bral iz dijakonovega pisma:

». . . ex quo extirpantur vitia et plantantur virtutes,

cultus divinus diligenter observatur et multorum bono-
rum incrementa proveniunt . . .

»Cepoli!« je zamrmral vikar.
»Sicutque definitum fuit, quot quando Archidiaconus

iturus ad sedentum ad Placitum, fecimus mandatum
hoc solemne in forma cum sigillo affito quo ituri su-
mus . . .

»Cepoli!« je dejal vikar ‰e krãeviteje.
»Potovali bomo v Volãe in od tam dne 16. julija v Tol-

min. Potovali bomo v spremstvu poboãnika preãastite-
ga gospoda, na‰ega prijatelja TomaÏa Falcidija in ãasti-
tega gospoda tajnika Bernardina de Puppisa. Za svojo
varnost in za postreÏbo si bomo vzeli ‰est oboroÏenih
moÏ in tri sluge. Potovali bomo z devetimi konji in tre-
mi tovornimi Ïivalmi. Skrbi za stan in hleve, za hrano, ki
bodi izdatna tudi za na‰e spremstvo, in naznani Nas
vsem svojim obhodnikom, kljuãarjem, cerkovnikom in
vsemu ljudstvu, da nas dostojno sprejme. Ko pridemo
dne 15. julija v Volãe, pridi pred Nas, da Te zasli‰imo za-
radi prestopkov, katerih si obdolÏen. To zadnje Ti na-

1 da se zatro grehi in zasejejo kreposti, da se poÏivi sluÏba boÏja

in vzklijejo poganjki marsiãesa dobrega.

2 Po doloãilih o vizitaciji smo napisali to slovesno poslanico in

navedli, kod bomo hodili.

BES

PLEBANUS JOANNES

114

roãimo pod kaznijo osem denarjev ali petdeset lir. Mi-
lost Gospoda na‰ega Jezusa Kristusa s Teboj. Christo-
phorus de Caballis, archidiaconus in montibus.« —

Vikar je vzel stare zapiske, da bi bral in razsodil, ko-

like, kaka in ãigava dolÏnost so »berovanje«, in je raãu-
nil:

»Zatolmin: tri funte masla, petnajst koko‰i, sedemde-

set jajc, ‰est sirov in mleko za tri dni, po pet molznikov
na dan. Ravne: dva funta masla ali obele, eno tele in pet
solidov. Dolje: dve svinjski pleãeti, star ovsa za konje in
krme dve butari. Ljubinj: funt medu, ‰est belih kruhov,
petdeset jajc, deset koko‰i. Poljubinj: dvaindvajset ko-
ko‰i —«

Vikar se je zasmejal:
»Huj‰i so perutnini kakor dehor!«
»Tolmin,« je bral naprej, »je dolÏan dati ‰tiri sobe in

tri sobe za hlapce in sluge. Skrbi naj za vino ali pa plaãa
petinosemdeset lir. Tudi hleve in krmo bo oskrbel za en
dan. Zato se odkupijo Zala‰ãani s petnajstimi lirami;
oskrbeti pa morajo na stro‰ke vse fare divjaãino in rib za
en obed.«

»Laãni ne bomo,« je menil vikar pikro. »In vse po sta-

rih predpisih! Cepoli!«

âez trenutek je dodal:
»Nekaj je vendar pozabil! Zakaj ni poslal mandatuma

gospodu Bogu, da bi bil dal seno, moko in med; zakaj ne

BES

PLEBANUS JOANNES

115

hudiãu prepovedi, naj ne po‰ilja su‰e, toãe, kurje golice
in govejega smrklja?«

Okoli sedmih zjutraj je vstal vikar na pot v Volãe, kamor
je bil prej‰nji veãer dospel vi‰ji dijakon iz âedada. Pod
Volãami je zaklical nekdo za njim. Vikar se je ozrl in
spoznal kneÏanskega Martina.

»Oba eno pot?« je vpra‰al Martin.
»Ne vem,« se je nasmehnil PotrebujeÏ. »âedajec me

hoãe videti, ‰e preden je stopil v mojo faro.«

»Saj sem rekel, da imava eno pot,« je odvrnil KneÏan.

Duhovna sta ‰la druÏno do Volã . . .

Tri ure pozneje se je vraãal KneÏan proti Tolminu.

Pod Tolminom je zaklical nekdo za njim. KneÏan se je
ozrl in spoznal vikarja Janeza.

»Zdaj ve‰, ãemu!« je odzdravil kneÏanski in se smejal:

»Petdeset lir! Prav, le plaãaj! Bo‰ pomnil, kaj se pravi
imeti dolg jezik, kadar je v Volãah interdikt.«

»Ne bodi obleven,« je odvrnil vedro tolminski. »U‰iv

trgovec si, za osemdeset lir so te obrali.«

»Kadar me ‰e pokliãejo,« je menil kneÏanski, »po‰-

ljem sto in ostanem doma, tako kakor idrijski menih
Jernej.«

Obstal je sredi poti in se zaãel veselo smejati. »To je

vsakikrat stara pesem: Fra Bartolomeo! Kje je fra Barto-

BES

PLEBANUS JOANNES

116

lomeo? Prosim, fra Bartolomeo! A fra Bartolomeo je
lepo v Idriji, ãe je tam, fra Bartolomeo, ki ga ni ne v Vol-
ãah ne v Tolminu ne na ·entvi‰ki gori . . . brata Barto-
lomeja.«

»De Caballis,« je menil resno vikar Janez, »mi je sko-

raj v‰eã. Ali si videl, kako je truden in bojeã? Pravo zatol-
‰ãeno dete, ki se kmisa, ãe je dva dni zdoma. Prav go-
tovo, da se me je zbal in sem se mu smilil, ko mi je Ïe iz
navade sodil Falcidij: quinquaginta libras.«

»TomaÏ Falcidius,« je vzkliknil kruto robato kneÏan-

ski Martin. »Izvedel sem, da je odprtega telesa. Pa imam
vino, ki ãisti. Dal mu ga bom, ko pride na KneÏo in bo
zveãer legel pri meni; lestvo bom odmaknil, da ne bo
mogel na polje.«

»Pa ãe se mu kaj pripeti?«
»Zato pa, da bi se mu,« se je zasmejal KneÏan. »Tebi

bom sporoãil prvemu, ker ima‰ jezik dolg iz Tolmina v
Volãe.«

»Molãi,« je vrnil vedro vikar Janez. »Saj si sli‰al, kak-

‰en si in da si celo Boga sleparil.«

Za trenutje sta umolknila. Nato je rekel tolminski:
»Najbolj v‰eã mi je mladi cancelarius.«
»Niã ne skrbi,« je odvrnil kneÏanski, »ga bodo Ïe po-

pravili, preden bo vi‰ji dijakon.« Vstopila sta v Tolmin.
Prav tedaj je ta tajnik zapisal na oknu volãanskega Ïup-
ni‰ãa v svoje potne spomine orisno vrsto o Tolminskem:

BES

PLEBANUS JOANNES

117

»Luogo nei tempi estivi molto dilettevole per la bel-

lezza et copia incredibile di fontane e fiumi limpidissi-
mi, per l’aria saluberrima, per l’altezza dei monti, per la
profondità spaventosa delle valli, per li passi stretissimi
et novità barbara del Paese.

Mladi klerik je nato zasanjal s svojimi velikimi, Ïejni-

mi oãmi nekam daleã skozi okno. Vstala je pred njim
slika mesta na vodi. Pod mostovi in ob zideh pod balko-
ni se nesli‰no kreãejo pisane ladjice. Zdaj se je oglasil z
balkona smeh; pod Mostom vzdihov je odgovorila pe-
sem. V meseãini je sinilo na balkonu bledo lice z Ïalost-
nimi oãmi, bela roka je zavihtela dehteão rutico. Tako
prvi veãer, drugi, tretji veãer. Potem nikoli niã veã . . .

Vi‰jega dijakona tajnik Bernardinus de Puppis si je

potegnil z roko ãez oãi in vzdihnil:

»Pre‰lo!«
Deset let pozneje je gospod Bernardinus de Puppis

du‰evno okreval in se odebelil. Kanoniki »ad sonum
campanulae congregati

« so ga izbrali 8. maja za nove-

ga vi‰jega dijakona na Tolminskem . . .

1 Kraj, poleti zelo prijeten zaradi lepote in neverjetne mnoÏice

studencev in najãistej‰ih voda, zaradi zelo zdravega zraka,
visokih gora, omotiãno globokih dolin, zelo tesnih poti in
sploh divje presenetljivega znaãaja deÏele.

2 zbrani pod glasom zvona

BES

PLEBANUS JOANNES

118

Dijakon de Caballis se je vrnil brez nesreã z vizitacijskih
poti. Poãival je na Dvoru v Tolminu. Otro‰ko veselje je
obãutil; bil je uverjen, da je storil veliko dejanje in pre-
stal zgodbe, podobne dogodiv‰ãinam velikih potnikov.
Prevzeto se je ãudil:

»Bog, Bog, kako je velik svet. Kako je poln ãudes!«
Vreme, ki se je sprevrglo, ga je zadrÏalo v Tolminu.

Samo dva dni, a dovolj, da je postal nemiren in se mu je
zaãelo toÏiti po âedadu. Pogledoval je nestrpno za vre-
menom. Nebo je drugi dan zveãer podgorelo. Prav te-
daj, ko je dijakon odredil, da bo drugo jutro potoval, je
pri‰el volãanski vikar kot odposlanec tolminskih ple-
miãev s pro‰njo, naj blagovoli preãastiti sprejeti za od-
hodnico majhno gostoljubje ko »potrebno rekreacijo«
za trude in napore. Obenem je vikar predloÏil vi‰jemu
dijakonu seznam jedil, pijaã in imena povabljencev.

»Odloãi,« je pozval dijakon svojega spremljevalca

Falcidija. Falcidij je vpra‰al volãanskega:

»Nocoj?«
Volãanski je pritrdil.
»Mi jutri odidemo,« je odvrnil Falcidij. »Gospodje v

Tolminu so kasni s svojim gostoljubjem.«

»Nimajo olike, v hribih so,« je opraviãeval Tolmince

volãanski in zaãel uverjati kanonika, da bi dijakonov
obisk pri Formentiniju vplival ugodno na razmerje Tol-
mincev in gospodov ãlanov v kapitlju. Vrhu tega da

BES

PLEBANUS JOANNES

119

upajo plemiãi, da so se tako otresli glavarjeve prisotno-
sti, katerega so morali vabiti, a ga ba‰ ni doma.

Falcidij je nemo preletel imena vabljencev. Nato je

rekel:

»Vidim, da so tudi tebe vabili.«
»So,« je odvrnil volãanski, »prijatelj sem jim, quasi

familiaris

.«

Falcidij je rekel uradno:
»Tolminski farani so. âe so tebe vabili, morali bi Ïe iz

dostojnosti tudi svojega domaãega.«

»Tuj jim je,« je odvrnil volãanski.
»Nam ni tuj,« je rekel Falcidij uradno hladno. Nato se

je razvnel:

»âe smo tebi prijatelji, mar Ïe smemo biti onemu kri-

viãni? Preãastiti sprejme povabilo samo s pogojem, da
povabijo tudi gospoda Janeza.«

»âe bo pri‰el,« je rekel volãanski.
»Vabiti ga je treba,« je odvrnil odloãno Falcidij. Vi‰ji

dijakon je trudno prikimal.

Volãanski se je poklonil in od‰el. Falcidij pa je rekel

dijakonu:

»Imam svoj namen s tolminskim. Ni slab duhovnik;

njegova cerkev je v redu in moãen ãlovek je; bil bi Goli-
jat v na‰ih vrstah. Pa je svojeglav in trmast.«

»Odloãen ãlovek,« je sogla‰al vi‰ji dijakon.

1 skoraj domaã

BES

PLEBANUS JOANNES

120

»Potrudil se bom,« se je nasmehnil Falcidij; »pri vinu

in v veselju ga morda ukrotim in priveÏem na nas.«

»Ali bo pri‰el?« je vpra‰al nemirno vi‰ji dijakon.
»Bo!« je odvrnil Falcidij doloãno.
Volãanski in plemiãi so sklenili, da vikarja Janeza ven-

dar ne povabijo. âe bi dijakon vpra‰al po njem, bi rek-
li, da se ni odzval vabilu.

»Toda prostora pri mizi mu ne smemo pozabiti do-

loãiti,« je menil de Formentini.

»Prav tako kakor glavarju,« je pristavil de Cucagna.
»âe je moãi, meni nasproti,« je rekel smeje se volãan-

ski . . .

Vikar Janez pa je sprejel uro pred doloãenim ãasom

po dijakonovem slugi sporoãilo:

»Preãastiti gospod vi‰ji dijakon Ïeli nocoj ob osmih

govoriti s Teboj v Formentinijevi hi‰i.«

»Zakaj pa?« je vpra‰al vikar.
»Ne vem,« je odvrnil sel . . .
Vikar je ‰el, se obril in preoblekel prazniãno. Ob do-

loãeni uri je stopil v Formentinijevo hi‰o. Nekaj rado-
vednih ljudi je stalo pred vrati, kjer sta se bila usadila
dva dijakonova ãuvaja za straÏo. Duhovnika sta pozdra-
vila in eden med njima je dejal zaupno v domaãi bese-
di:

»Zadnji so, gospod! Naj podvizajo; kar po stopnicah

v veliko sobo.«

BES

PLEBANUS JOANNES

121

»Si li domaãin?« je vpra‰al vikar.
»Oba sva LoÏana,« je odvrnil ãuvaj, »pa ta je nem.«
»Narobe svet,« je pomislil vedro vikar. »Pri mizi bi

mutasti streÏniki sluÏili bolje.«

Vstopil je v sobo, katero so bili razsvetili s sveãami na

pozlaãenih lestencih. Zagledal je dolgo, belo pregrnje-
no mizo, na kateri se je ko‰atila draga posoda tolmin-
skih svobodnjakov brez okusa, mnogoliãno, baha‰ko
postavljena na ogled. Polglasen govor je ‰umel v nizkem
prostoru. Vikar je trenutno preletel lica navzoãih. Po-
znal je vse. Gostje so stali ob mizi, naddijakon je govo-
ril z domaãinom, Falcidij je drÏal domaão gospo For-
mentinijevo za roko. Okoli njiju so stali de Cucagnevi,
de Puppisovi, mrki de Mutto, mlaj‰i de Posarelli in tri-
je Locatellijevi, ki je bil notar. Dijakonov tajnik je slonel
ob levi in pogledoval Ïalostno proti oknu, kjer je ugle-
dal vikar volãanskega de Menezeisa. Vikar je spoznal, da
je stopil med ljudi, ki so se pripravljali, da sedejo k ve-
ãerji, in se je zmedel.

»Kako to,« je mislil, »da me povabi v tujo hi‰o k ve-

ãerji? Ali me bo hotel tu pred vsemi temi poniÏati za kar
si Ïe bodi? ·e to, seveda, naj mi napravi v fari, potem
bom vsaj vedel, kaj mi je narediti.«

Ni ‰e bil premagal svoje osuplosti, ko ga je druÏba

opazila in utihnila kakor na nevidno znamenje.

BES

PLEBANUS JOANNES

122

»Tolminski vikar,« je zaklical dijakonov tajnik in mu

stopil nasproti. Vajen je bil glasnikovega posla iz âeda-
da v kapitlju. Ko se je zavedel, da se je zdaj zaletel in kot
gost naznanil gosta, je rahlo zardel. Obstal je v zadregi.
Vikar mu je stopil odloãno naproti in mu ponudil roko.
Nekaj povabljenih Ïensk se mu je pribliÏalo in se mu
hladno poklonilo. Mo‰ki so se nekako uradno vzporedili
v vrsto in odstopili. Domaãin je stopil k vikarju in rekel:

»To je zelo ãudno nakljuãje, da se vidimo, a niã ne dé.

Zelo mi je v‰eã!«

Vikar je ãutil bridko Ïaljenje. Bile so besede, kakor da

jih je rekel ãlovek, ki se je zaãudil: od kod, prijatelj, med
nas brez svatovske obleke? Pa se je ‰e o pravem ãasu
potajil in ostal navidezno vljuden in dostojen. Vendar
mu je pljusknilo mrzlo v lice, Ïivo je obãutil tresljaje
vzmrzliãene koÏe na ãelu. Motno je videl v nekaterih
licih pomilovalno dobrohotnost, drugod poniÏujoãe
preziranje. Odloãno je vstalo v njem in se je na‰el:

»Kaj mislijo, da sem pri‰el na veãerjo, kamor me niso

vabili?« Obrnil se je ostro k vi‰jemu dijakonu, stopil
predenj in rekel:

»Preãastiti, poslali ste póme!«
»Pozneje,« se je nasmehnil vi‰ji dijakon ljubeznivo in

pomeÏiknil Falcidiju.

Nekdo je odkazal vikarju sedeÏ pri mizi.

BES

PLEBANUS JOANNES

123

»Oremus,« je zaklical volãanski. Zares so mu bili dali

sedeÏ tolminskemu nasproti.

Ura stra‰no neprijetnega poloÏaja, ki mu vikar ni slutil
ne vzroka ne namena, je bila pre‰la. S topo mirnostjo je
bil prenesel muko malih poniÏanj, zahrbtnih migljajev,
smehov in ‰epetanih besed, tako da se mu je slednjiã
zagabilo ‰e kaj opazovati in poslu‰ati, in je moral ven-
dar videti, da ga res in namenoma sme‰ijo. StreÏaji so
nalili v drobne bene‰ke ãa‰e izbranega vina in le poso-
dica pred njim je ostala prazna. Ko je napil domaãin vi‰-
jemu dijakonu, jo je vikar sam nalil z miznim vinom. Pri
tem se je ujel njegov pogled z oãmi volãanskega, ki je
zardel in bil videti izredno Ïivahen, veder in slovesen.
Vikar je opazil zahrbtno misel v njegovem licu in iskal,
kaj bi bilo. »Z oãmi se pogovarja z drugimi o meni,« je
mislil, »nekaj vidi na meni in me tiho razkazuje! Nesreã-
ni ãlovek! Kaj hoãe od mene? Ali mu je sojeno? Ali res
misli, da se sme ‰e in ‰e igrati z menoj?« Vikarju se je
hotelo oko zamegliti v stra‰ni ljutosti. Nekaka motna
rdeãa luã je legala medenj in Volãana, da je moral silo-
ma zamiÏati. Trpko se je moral zbrati, da ni planil kvi‰ku
in zavpil v soseda, naj mu da mir. »Ne, Jevane,« se je
krotil, »bodi previden! Osme‰iti se ne daj; ne daj se za-
peljati! ·e nekaj trenutkov ti je tu ostati; potem pojde‰

BES

PLEBANUS JOANNES

124

in pljune‰ in doma popije‰ vrã krepkega vipavca na to
plehkobo in to nemarnost, ki ti jo je napravil ãedajski
melju‰nik, ki ti ne ve kaj povedati.«

Tiho je zazvenela drobna steklena ãa‰a kraj mize.

·um je utihnil, kanonik Falcidij se je dvignil in sprego-
voril kratko zahvalo gostitelju in vsem zbranim. ·egavo
se je poklonil gospem, okusu obeda in vinu. Nato pa je
zaãela njegova beseda nekako tipati nekam v nejasno,
splo‰no; a je Ïe kazala, da hoãe dotipati in nekaj doka-
zati.

»Cepoli,« je obãutil trpko vikar PotrebujeÏ. »Cepoli,

kaj hodi‰ kakor maãek okoli vrele ka‰e? Kaj tipa‰ in ne
popade‰? Kar jasno pokaÏi! Samo eden je, reci, ki me
skrbi in mi dela preglavice in je tuj! Seveda, tudi o sta-
novski ljubezni blebeãe‰! Kdaj sem bil jaz nevo‰ãljiv,
prepirljiv in komu kriviãen? Mene ne pustijo na miru in
ne jaz drugih! Glej, glej! Zdaj se celó sladka‰ in hlini‰! Le
sladkaj se! Le hlini se! Meni‰, da bom zdaj pri priãi ga-
njen vstal in za to kapljo vina, ki ga pod mizo izliti ne
smem, rekel onemu — de Formentiniju, da mi je Ïal, in
kar je podobnega, in da bom temule Volãanu nasproti
zaklical: prijatelj, daj mi roko in pozabiva! Cepoli, Cepo-
li! Ne vstanem, ne poreãem! Meni nisi govoril! Nisem
med povabljenci!«

BES

PLEBANUS JOANNES

125

Falcidij je govoril zanosno, s prepriãanim nasmehom

na ustnicah. Vikar je ãustvoval ob njegovi besedi po svo-
je:

»Zares! Po‰tena naj bo vsaka beseda in premislim naj

jo, kako bi bolela mene, ãe bi mi jo kdo rekel. Glej, saj
tako delam! Pa kdo je, ki besedo obraãa? Kdo jo obraãa?
Tistemu povej: Cepoli, ne obraãaj besed! Ne meni! Ni-
sem jaz trdil, da je duhovnik gr‰i od svinje, drugaãe sem
jaz rekel! Rekel sem, da je neãisti duhovnik kakor svinja.
In to je sveta resnica in jo bom ponovil. In vsi naj jo sli-
‰ijo, ki so neãedni, da bodo ãedni. SovraÏim svinjarijo!
To je! SovraÏim iz vse du‰e, ker sega tudi po moji krvi in
me blodi!«

Sredi vikarjevih misli je bil Falcidij dogovoril; odzval

se mu je Ïivahen ‰um gostov, ki je vzdramil tudi vikar-
ja Janeza. Pogledal je proti dijakonu, ki mu je veselo ki-
mal: otroãiãek, Ïivahen in veder, ker je vse tako lepo in
bo zdaj vikar vstal in se zahvalil. Pogledal je vikar ‰e na
Falcidija in je videl, kako trpko ãaka. Pogledal je v sled-
nji obraz, le mimogrede sicer, a je videl v vseh eno po-
velje: zdaj povej! In tedaj se ga je polastil preãuden
strah, obãutje brezkonãne zadrege, ki niã ne ve, ne misli
ne pro‰nje ne poklona. »In niti tega ne vem, kaj je hotel
od mene,« je trpel. Sklonil je glavo nizko na prsi. Zazde-
lo se mu je, da sli‰i v splo‰nem molku in v ti‰ini nekako
sopihanje. Dvignil je oãi in se zagledal v spremenjeno

BES

PLEBANUS JOANNES

126

lice volãanskega. Ni mogel doumeti, ali je v Menezeiso-
vem licu glupost, jeza ali osuplost. Vendar je bil ãudno
telesno vesel te izredne spremembe v licu svojega nas-
protnika. »Glej,« mu je ‰inilo skozi misli, »tako nekako
bi zijal, ãe bi mu zdaj v obraz povedal, kar vem o njem
iz ust Katriãine matere.« Sam ni vedel, kako mu je pri-
‰lo, da se je nasprotniku nasmehnil in mu odkimal z gla-
vo, ãe‰: ne boj se! Vzdih nekega razoãaranja je preletel
omizje in zdelo se je, da se bo zdaj pa zdaj prebudil nov
pogovor. Tedaj je zasikal volãanski zahrbtno in vendar
naravnost kakor od spodaj gori:

»âe si ti tisti, ãemu kar ne gre‰?«
»Kam?« je vpra‰al tolminski. Volãanski je sunil odloã-

neje in jasneje:

»Kar misli‰ storiti, stori takoj!«
»Kakor da sem JudeÏ in kriv nedolÏnega krvi, me zba-

da,« je razumel vikar Janez navedbo teh evangelijskih
besed pri zadnji veãerji.

»Nesramno obrekuje‰!« je odgovoril.
»Piagnone!« je odvrnil zaniãljivo Volãan.
»Seveda, na grmadi bi me rad videl, ottimato,« se je

dramil vikar, »ker ti grajam greh!« Dijakonov tajnik je
glasno vzdihnil. Vsa miza je posluhnila.

»Kaj pa je? Kaj pa je?« je vpra‰al pla‰no vi‰ji dijakon.
Falcidij se je dvignil odloãno in zaklical:
»Gospoda tovari‰a, imejta mir!«

BES

PLEBANUS JOANNES

127

»Piagnone,« je ponavljal tolminski v sebi. »Nekomu

sem svoj ãas sunil v obraz za to besedo. Ne ‰ali se, me-
lju‰nik, z menoj! Kri ni voda. Ne ‰ali se z menoj!«

Kakor da ga je stra‰na bolezen vrgla kvi‰ku, je trenut-

no stal volãanski bled, s trepetajoãimi ustnicami. Steg-
nil je tresoão se roko in pokazal ostro na tolminskega!

»Gospodje! Samo grehe zna oãitati! Znorel je. Niã

drugega ne ve in ne vidi, ‰e svoje lastne sramote ne, ki
jo skriva doma.«

»Kak‰ne sramote?« je vpra‰al ‰iroko vikar Janez.
»Mir!« je zaklical v drugo Falcidij. Sredi njegovega

klica je zavpil volãanski:

»Vsemu Tolminu je Ïe oãitno in znano! Ancillam ha-

bes gravatam in casa.

»Mir!« je zaklical presunljivo Falcidij v tretje. Odgo-

voril mu je temen ‰um mize, ki se je premaknila, in
Ïvenket ãa‰, ki so se prevrgle. Vikar Janez je bil sunil s
pestjo volãanskemu v obraz. Tedaj je zakipelo ob mizi
petnajst glasov in dvajset rok je padlo po njem in ga su-
nilo iz sobe.

Vikar je stopil skozi vrata, kjer sta stala naddijakono-

va ãuvaja. Nekdo je zaklical skozi okno:

»Primita ga!«

1 Nosno dekle ima‰ v hi‰i.

BES

PLEBANUS JOANNES

128

»Koga, naj primemo, gospod vikar?« je vpra‰al LoÏan,

ki je straÏil.

»Mene!« je odvrnil vikar in se hripavo zasmejal. Nato

je ‰el skozi noã, a ni vedel, kam gre . . .

BES

PLEBANUS JOANNES

129

VII

vedel se je v »sobi sveta«. Prej pa se je bil kakor
vpil v sliko na steni in je videl: glej, Ïena, ki je bila

tam, je kakor govorila in je svoje devi‰ke prsi razgrnila
in prosila sodnika strogega: »Poglej, moj ljubi sin, telo,
ki Te je nosilo, in prsi, ki so Te dojile! Bodi usmiljen, ka-
kor si obljubil vsem, ki so mene ãastili.« Vikar si je
osvestil zadnje dogodke in je rekel zadovoljen s samim
seboj:

»Pa je le prav, da sem ga udaril za laÏ!«
In ko je mislil o tej »laÏi«, se je ovedel sramotitve in

zasmehovanja in je zaklical iz dna nanovo se ogla‰ajoãe
rane:

»Ubil ga bom!«
Zopet mu je oblila oãi tista rdeãa luã, kakor kri, in je

vedel, da sovraÏi, in je ãutil, ãemu sovraÏi, in je videl,
koga sovraÏi. Pa ‰e, ko je gorel v svojem srdu, je plalo
mrzlo vanj in se je ogla‰alo z nesramno razsodnostjo in
je vpra‰eval:

»Kako je rekel? Katero je mislil?«
Iskal je spet na sliki in ni vedel, kaj naj gleda. Videl je

morsko deklico, golo do bokov in ostudno luskinasto v

BES

PLEBANUS JOANNES

130

zadnji del telesa, in je ãutil, kakor da je ugriznil nekam
v nezdrav sad: temà je bila, pri luãi ne bi bil ugriznil.

»Od zadnjih velikonoãnih praznikov,« se mu je svita-

lo o Katrici, »se je spremenila. Upadla je, kakor otrok po
mrzliãni bolezni. Otrok shuj‰a, takale Ïenska je lep‰a.
Kakor da je bolj pametna! In zbledela je. Res! Tudi sla-
bosti so jo hotele obhajati. Po svetem Petru in Pavlu je
dobila pege v lice pa trudne oãi. — Satan prekleti! — in
seveda zdaj, zdaj je Ïe nedelja dni, odkar je nisem videl,
ali je obilnej‰a, ker se krije in taji.«

Vstal je izza mize, kamor je bil sedel, in poloÏil raz-

greto glavo med dlani. Dlani so bile vlaÏne in glava vro-
ãa.

»Spoãela je paã!« je zahropel, ko se je uveril do kon-

ca.

Segel je po lojenki na mizi in zakljuãil hladno, kakor

da sodi ãlovek, ki ne veruje veã vase in si ne zaupa:

»Takoj bom vedel, kako je z njo in kaj, pa takoj!«
Odprl je v veÏo. Potoglav netopir, ki je bil na‰el zavet-

ja v prostoru, je prhutnil mimo; vikar je ãul utrip mese-
nih peruti in je zamrmral:

»Pomraãnik, Ïivalca noãne groze, nedolÏni brat hu-

diãev!«

Veter, ki je potegnil skozi veÏo, mu je du‰il luã, ko je

stopil na stopnice v gornji prostor.

BES

PLEBANUS JOANNES

131

Misel, da ima opraviti ‰e brevir in veãerno molitev, ga

je ob‰la iz navade. Trdo je padla njegova stopinja dvaj-
setkrat do vrha. Stal je nad veÏo v ozkem prostoru, ki je
bil poln preãudnega vonja: di‰alo je po kadilu iz cerkve
in po jabolkih. O, jabolka! Preãuden sad! Ne eno ni po-
dobno po okusu drugemu, kakor ni isto nikjer nobeno
dekli‰ko lice.

Plamen lojenice je zaÏivel Ïivahneje in vikar je stopil

k vratom na levo, kjer je vedel, da je dvoje tesnih sobic
zadaj in da spi v prvi Katarina, v drugi Magdalena.

»Katra!« je zaklical zamolklo. Glas je jeknil trudno na

desno v odprt hodnik; z leve od vrat ni odgovorilo.

Tu je vikar odloãno stopil k vratom in jih odprl. Viso-

ko je dvignil lojenico in ponovil:

»Katra!«
V podolgovati sobici, kraj postelje pri oknu, kjer se je

gostila noã v trdo, neprozorno ozadje, je sinilo v ostrih
obrisih med senco in luãjo ãlove‰ko bitje. Mlada, na pol
gola Ïenska je planila od okna, se okrenila in oslepela za
trenutje, iznenajena, preãudno lepa. Ni videla moÏa, ki
je gledal nanjo izza luãi in videl njeno lepo, zaãudeno,
otro‰ko obliãje, tako kakor je bilo sladko vzraslo nad
polni tilnik iz oblih ramen.

Duhovnik je trenutno povesil oãi in rekel trdo: »Pokrij

se, nesnaga!«

âez nekaj ãasa je vpra‰al:

BES

PLEBANUS JOANNES

132

»Ali si se Ïe oblekla?«
Odgovorila mu je zmedeno s trepetajoãim glasom.

Vikar je pogledal kvi‰ku in velel mirno:

»Pojdi z menoj!«
Deklica je stala pred njim in se ni ganila.
»Z menoj!« je ponovil duhovnik; »ali si gluha?«
Obrnil se je, stopil iz sobe in se postavil ob vrata. Sto-

pila je do praga, zopet obstala in sklenila roke:

»Gospod stric!«
»Pojdi!« je rekel trdo, segel z roko po njenem komol-

cu in jo potegnil s seboj po stopnicah v veÏo. Stopila sta
v »sobo sveta«. Vikar je postavil lojenko na mizo. Sam
je stopil vstran, da je padla vsa luã na deklico, na njeno
ubogo telo in njen rahlo onesnaÏeni obraz. Nekaj ãasa
je duhovni molãal in iskal besede, kako bi izpregovoril.

»Kako? Kaj je s teboj? Si zdrava?«
Deklica se je zganila, dvignila glavo in onemela sredi

besede:

»Zdra—«
»Od kdaj si takó, to povej!« je bruhnilo iz njega in je

stopil odloãno za korak bliÏe, da je ãutila vonj njegove
mo‰ke sape na svojem obliãju in jo je zajelo kakor opo-
jen oblak:

»Ali si sama po sebi ali nisi?«
Lojenka na mizi je zadrhtela, plamen je trepetal; vsi

obrazi na »sliki sveta« so Ïiveli: zveri s preãudnimi ime-

BES

PLEBANUS JOANNES

133

ni, ljudstva s predivnimi razrastki, neãedna bitja z ust-
nicami kakor rjuhe, z oãmi kakor jegulje, z udi tako ne-
sramnimi, da obhaja stud . . .

»Gospod stric!« je zaprosila deklica in sklenila roke

kakor v molitvi. Vikar je planil tik nje in ji zagrebel roke
v rame, jo stresel in vzkliknil nestrpno:

»Priznaj Ïe, da se ãuti‰ mater!«
»O Jezus,« je vzdihnila deklica in ginila v njegovih

rokah. Lovila je sapo in iskala besede. Ko jo je na‰la, se
ni veã tresla; njeno obliãje je sijalo ãudno zanosno. Glas
ji je bil sladak, veren, odloãen in vonljiv:

»Gospod stric, . . . saj sami vidite!«
Vikarju so omahnile roke, odstopil je in gledal vanjo

kakor v ãudo, ki ga ‰e ni videl. Strmel je, ne da bi razu-
mel spremenjeni izraz njenega lica, ki se je hotelo po sili
nasmehniti v sladki blaÏenosti.

»Nesreãno dekle, to si mi naredila!« je zajecljal in

ãutil, da mu vstaja v roke srdito in jezno in nemirno.

»Lovaãa,« je kriknil, »pa te ‰e sram ni!« Osupnila je,

oslabela kakor cvet pod koso in bila neznatna, majhna,
tiha, trepetajoãa.

»S kom?« je vpra‰al surovo, da mu je glas preskoãil v

hripavo vi‰ino in se je moral odka‰ljati. »S kom?«

Dekletu so padle roke ob telesu, ki je samo sebi pre-

pu‰ãeno kipelo v zdravi polnosti izpod lahke obleke: telo
mlade matere, ki se Ïe ne vidi veã in Ïe v duhu doji . . .

BES

PLEBANUS JOANNES

134

»S kom?« je ponovil vikar vpra‰anje v tretje. Njegov

glas je bil zdaj vsakdanji, odloãen do skrajnosti, jasno
neizprosen: »Mora povedati!«

Katrica je zaupno dvignila obraz in pogledala vikarju

naravnost v oãi. »Zdaj izvem,« je mislil in ga je sprele-
telo bridko obãutje, kakor da se bo omazala. Dekle je
rekla tiho, odloãno:

»Povedal bo sam!« —
Stra‰na ti‰ina je legla med njo in njega. Bile so med

njima besede, a niso dozorele. Njo je preletela tajna slast
spomina: tu me je prviã vzel moj ljubi v roke in mi bil
dober; njega je ogrnila kakor nekaka megla, da ni vedel,
ali naj stoji kot tujec ob strani ali naj se jadi, trpi in gne-
vi. Obrnil se je kakor od nevidne roke zagnan okoli svoje
osi in zagledal pred seboj luskinasti rep morske deklice,
iz katerega je rastel srebrnopolt, poln dekli‰ki Ïivot v
prsi, v obla ramena in v obraz . . .

Zopet se je sunkoma obrnil in rekel:
»Pojdiva!«
Odprl je vrata v veÏo in se ozrl. Ko je videl, da ne mara

stopiti za njim, je segel kakor prej v njeni sobi z desni-
co po njeni roki in jo potegnil za seboj. Tako jo je peljal
skozi vrata in veÏo na vrt. Zadnji krajec je bil vz‰el nad
Jalovnikom in Senico. Tiho je sopla noã v dremotni luãi.
Od Kozlovega roba je jekal ‰um vodá, ki so se razbijale

BES

PLEBANUS JOANNES

135

ob skalah pod Tolminom. Nekje na Dvoru je zavijal pes,
od Zatolmina je skovikala sova.

Sredi vrta je zdrknilo dekle na kolena:
»Stric, prizanesite!«
»Vstani!« je velel kratko in jo potegnil trdo kvi‰ku.
»Prosim, stric!« je zaprosila ‰e enkrat kraj vrta, prav

ob vratih v samoto.

Sunil je z nogo v leso, ki je branila Ïivali vstop, in ni

odgovoril.

»Ne v kostnico!« je zakriãala.
»Le vpij!« je odvrnil hladno, »bodo vsaj ljudje vstali in

te gledali v tvoji sramoti.«

Trdo jo drÏeã za roke je krenil proti malemu sveti‰ãu

na Ilovici, ki ga je bil poklonil in posvetil spominu oãe-
tovemu in muãeni‰tvu junakov. Govoril je:

»Rekla si, da ne v kostnico. To ni kostnica! Svet kraj je,

kakor cerkev, in tebi je bil v varstvo izroãen. Zakaj nisi
pazila na luã v svetem? Prav ti je, v temi bo‰ sedela!«

Pred kapelico jo je izpustil in odklepal vrata. Ko je od-

klepal, je govoril:

»Do ‰tirih zjutraj bo‰ pokoro delala. Potem bom pri-

‰el in ti odprem.«

»Stric,« je zastokala, »bojim se!«
»Gre‰iti bi se bila bala,« je odvrnil, jo pahnil v sveti‰ãe

in zaprl za njo vrata. Nato se je obrnil in ãakal, kakor da
poslu‰a. Nato je napravil korak, dva, tri, pet. Tedaj je v

BES

PLEBANUS JOANNES

136

kostnici zastokalo, a pridu‰eno, kakor da je zaplakalo
dete, ki je vrglo od groze obraz v blazine . . .

Vikar se je skoraj besno odtrgal z mesta, kjer je stal.

Tu je videl, da se je nekdo potuhnil v senco k deblu. Vi-
kar je ‰el bliÏe in iskal. Nato je zaklical:

»MatevÏek! Sem pojdi!«
Senca pod drevesom se je zganila. MatevÏek se je pri-

bliÏal.

»âesa i‰ãe‰ tu?« je vpra‰al vikar.
»O, niã!« je odvrnil plahi mladeniã. »Prav niã. Spati

ne morem.«

»Pojdi z menoj!« je rekel mirno vikar. MatevÏek je ‰el

poslu‰no in stopil pohlevno za vikarjem v »sobo sveta«.

Tedaj je rekel vikar:
»Videl si, kam sem peljal Katrico. Ali morda kaj ve‰,

zakaj sem jo?«

»Vem,« je prikimal mladeniã.
»Pa si ji hotel skrivaj odpreti?«
»Samo na pragu pred vrati bi bil sedel,« je odvrnil

malodu‰no fant. Vikar je naglo stopil po sobi gor in dol.
Nato je vpra‰al:

»Ali je tvoja, da se Ïene‰ zanjo?«
»O, moj Bog, ne,« je vzkliknil odkritosrãno MatevÏek.

Nato je kimal z glavo, kakor ãlovek, ki ima krãne Ïile in
je zajecljal:

BES

PLEBANUS JOANNES

137

»Pa naj bo, kar je, gospod! Tudi takó jo rad imam in

jo vzamem. Naj mi jo dajo, naj mi jo!«

Srdito je premeril vikar njegovo ohlapno osebo. Nato

je vpra‰al strogo:

»Kdo je njen ljubi?«
»Ne vem,« je tajil nerodno MatevÏek. Vikar mu je po-

loÏil roke na rame in zavpil nanj:

»âe jo ima‰ rad, tepec, mora‰ vedeti!«
MatevÏek se je vdal in povedal plaho:
»Morda je va‰ Peter, gospod!«
Vikar je stopil burno k vratom, jih odprl in mirno

zaprl za seboj. MatevÏek je osupnil; sli‰al je, da je vikar
od zunaj obrnil kljuã.

»Gospod,« se je zganil, »zakaj pa?«
»Da ji odpiral ne bo‰,« je dejal vikar. Nato je menil

skoraj pikro:

»Lezi, MatevÏek, na klop in spi, in ko bo dan, ti odp-

rem!«

Vikar je ‰el in je sedel v nasprotni sobi za mizo; pisal je
svojemu striãniku s krãevito roko in glasno besedo:

»Galjot potepeni! Moje uboge sestre nevredni sin!

Îival hinavska in neãedna! Duh neãisti Te je obsedel, po
nemarnem oãetu si se vrgel, melju‰nik, lovaã! Sramoto
si storil deklici Katarini, mene, moj dom in moj stan si

BES

PLEBANUS JOANNES

138

izdal zasmehu in roganju s svojo slo neãedno! Îivinãe
gnusno, lahkomiselni ãlovek! To uro, ko bo‰ bral to pis-
mo, vstani na pot in pridi predme, da Te s palico pretip-
ljem, izlakotim in izãedim, preden Te zveÏem v svetem
zakramentu s Tebe vredno nemarnico, ki je spoãela. âe
pa najde to pismo gluha Tvoja u‰esa, tedaj si zapomni:
Ne vraãaj se veã nikoli in preklet bodi in pri Ïivem telesu
gnij v tujcih na slami pri Ïivini in psih in nobena kr‰ãena
du‰a naj Te ne tolaÏi ob Tvoji zadnji uri! Amen!«

Vikar je stopil k oknu in pogledal po zvezdah; videl je,

da je ura tri. Stopil je po sobi gor in dol. Oko mu je bilo
obstrmelo kakor prebujeno nad licem Muãenikovim na
kriÏu, a se je nejevoljno s silo odtrgal od Svetega in je
mrmral:

»Do ‰tirih sem rekel. Ali naj te zveÏem, Janez, da bo‰

vzdrÏal? Naj trpi, naj se boji za greh ‰e eno uro!«

Sedel je k mizi in je razgrnil Pismo, da bi bral, a ni

videl ne bral. Misel za mislijo je rasla v njem, druga je
drugo pehala, kakor da so blazne in opojene. Bolele so
ga telesno. Ko so se vraãale v peto in sedmo, jih je ãutil
jasneje in so vstajale nazorno grozeãe, kakor ljudje, ki
izpra‰ujejo:

»Ali si jo iz gnusa nad grehom zaprl? Ali pa si jo zato,

ker so te poniÏali zaradi nje? Ali si jo, ker je to dobro
njeni du‰i in v blagor tvoje srenje? Ali pa si jo zaprl, ker
ti je znano, ãigava kri je, in se zna‰a‰ nad neãednim nje-

BES

PLEBANUS JOANNES

139

nim oãetom, ki te je Ïalil? Ali je to taka duhovska go-
reãnost v tebi ali pa je le jeza, da je tudi tvoje oãi bega-
la in blodila tvojo kri? Ali si jo res zaprl sam iz sebe? Ali
je nisi le tako v oblevnosti, kakor si izvedel, da svoje lo-
vaãe kroti kneÏanski Martin? Kaj si rekel takrat, ko je
pravil, da jih zapira? Ali te ni streslo? Janez! Ne taji srca
in sebe! Nisi riba faronika! Smilijo se ti otroci in otroã-
nice, Janez! Pa ‰e to ve‰, da je Jezus Kristus, tvoj uãenik,
lovaão blagoslovil; ti pa si zavrgel siroto, ki jo je zapeljal
tvoj rod! Fej, Janez!«

Vikarju se je Ïivo zazdelo, da se je oddahnil sveti Mu-

ãeni na kriÏu.

Vstal je burno, ‰el na vrt in poslu‰al. Glas jeke, ki se je

lomila od Kozlovega roba, kamor je veter gnal ‰um vo-
dâ, je plal v medlo meseãino, ki je uga‰ala v daljni dan.
Vikar je skoraj stekel na Ilovico h kapelici. Pet korakov
pred sveti‰ãem je obstal. Po‰astna je leÏala senca na nje-
govi desnici.

»Et ne nos inducas in tentationem!« je ‰epetal pre-

mraÏen v nenadnem strahu in stopil k vratom malega
sveti‰ãa. Skozi kljuãavnico je pogledal, a ni videl v so-
mraku razen bledi odsev oblih muãeni‰kih glav, naniza-
nih okoli oltarja na leseni polici. Potisnil je kljuã v vra-
ta, odprl in zaklical:

»Katrica!«

BES

PLEBANUS JOANNES

140

Tiho, plaho bitje se je dvignilo nekje izza oltarja, se

opoteklo po malem prostoru in mu padlo v naroãje;
nato je prosilo, plakalo in se smejalo hkrati, spremenje-
no, kakor da Ïivi v sanjah:

»Peter, Peter, Peter!«
Vikar je stegnil roke in dvignil deklico na prosto. Tu

jo je posadil na tla:

»Ali ne more‰ hoditi?«
Deklica je omahovala, krilila z rokami, na‰la ravno-

vesje in se zasmejala zvonko. Sredi smeha je utihnila in
zastrmela Ïalostno nekam v daljo. Vzdihnila je in se
spustila v tek proti Zatolminu. Vikar je begal za njo.
Kmalu je obstala, premi‰ljala in ‰la zopet mirno sama
vase izgubljena naprej. Vikar jo je sli‰al ‰epetati:

»Tako bi rada pila kaj dobrega, pa prav kaj dobrega!«
»Katrica,« je zaklical vikar, prevzet od silne ginjenosti.

Dekle se je ozrlo, se nasmehnilo in mu pomignilo skriv-
nostno z roko:

»Pridi!«
·la je poãasi in zavila navzdol k brvi ãez Tolminko in

pre‰la. Nato je krenila po poti v Zalaz. Vikar je ‰el pet
korakov za njo . . . Zdaj je postala in tudi on je postal.
Zdaj je pohitela in je hitel za njo. Zdaj je sedla in je se-
del. Jutro se je budilo na nebu. Peãi so sinile v hladno
dolino kakor kres. Ptiã in pi‰ãal sta zaãela govoriti jut-
ru in rosi. Kruto sladka vonjivost je dahnila z vlaÏnih

BES

PLEBANUS JOANNES

141

lazov in od skal v Tolminki. Deklica in vikar pa sta ho-
dila in nista videla kam. Kadar je pomerila globel pod
potjo, se mu je srce stesnilo: »Zdaj bo planila pod rob!«
In kadar se je zasmejala, ga je presunilo: »Znorela je!«

Zdajci pa je stala pred nizko koão ob poti in sedla na

klop ob vratih. PoloÏila je roke v svoje krilo in vzdihni-
la zadovoljno trudna. Vikar je stal od daleã. Vsaka Ïili-
ca je trepetala v njem v stra‰ni Ïalosti in ljubezni. âelo
mu je oblival leden pot. Niã ni vedel, kje je in kaj se godi.
Takrat je nekdo odprl zakajena vrata v koãi in stopil v
dan.

»Dijakon Peter!« je zaklical iz globine svoje du‰e vi-

kar.

Vikarjev ãudni prijatelj je ostrmel in se zmedel kakor

otrok. Deklica na klopi pa je ‰inila kvi‰ku, zavpila in za-
rajala:

»Peter!«
Nato je omahnila brezglasno na rosno ledino pred

koão.

Ptiã in pi‰ãal sta govorila jutru in rosi . . .

Zaprti MatevÏek se je bil razgledal pri dogorevajoãi lo-
jenki po sobi, na‰el steklenico vina pod klopjo in kos
suhega sira na lesenem kroÏniku na polici.

BES

PLEBANUS JOANNES

142

»Prav,« si je mislil, »sem zaprt, pa sem vsaj kr‰ãansko

in ne bom Ïejen.«

Izpil je vino in snedel sir, ko pa je lojenka dogorela, je

legel na klop in zaspal. Ko se je zbudil, je bil Ïe dan in
MatevÏku je bilo dolgãas. Vrata so bila zaprta. ·el je
trkat, sprva bojeãe, vljudno. Nato je poka‰ljeval. Nato je
postal odloãnej‰i in je zahteval:

»Odprite, gospod vikar!«
Opazil je prazno steklenko in je postal zopet poniÏen;

ãakal je in iskal na »sliki sveta«. Sli‰al je peteline in ptiãji
klic. Zopet je postal nestrpen.

»Odprite!«
Zopet je ãakal. Potem se je prepriãal, da so pozabili

nanj. Pa ni bila samo ljutost v njem, da je pohlevni ãlo-
vek zaãel postajati divji.

»Odprite, pravim! Vino sem Ïe popil. In tako povem,

da mi ni niã mar. Za tako silo je ni boÏje ne ãlove‰ke pre-
povedi. Kakor krava na steljo bom naredil. Gospod vi-
kar! Odprite!«

V vratih je zaroÏljal kljuã.
»Zadnji ãas!« je vzkliknil MatevÏek ves iz sebe, »zad-

nji ãas, gospod vikar!« Zastrmel je v lice ãloveku, ki mu
je bil odprl, in ga ni spoznal. Bil je dijakonov sluga in je
vpra‰al:

»Kje je gospod vikar?«

BES

PLEBANUS JOANNES

143

»I‰ãi ga,« je vzkliknil MatevÏek nevljudno in beÏal, da

ne bi pri‰el prepozno.

Tisto jutro je odpotoval vi‰ji dijakon, ne da bi bil ‰e

mogel govoriti z vikarjem Janezom, ki ni nihãe vedel
zanj. Falcidij je menil:

»Saj ne uide, in ãe se je potuhnil pri samem glavarju!«
Dijakonov tajnik pa je na‰el ‰e tisti ãas, preden so od-

hajali, ãasa, da je zabeleÏil v svoje papirje.

»I Tolminesi sono semplici e religiosi, astengonsi da’

litigi, difendono gelosamente l’onor loro, nè perdonano
l’offesa se non espiata legittimamente.

Oãividno je bil to doumel po vikarju PotrebujeÏu, ki

mu ni bil nev‰eã . . .

1 Tolminci so preprosti in verni, ogibljejo se prepirov, a

trdovratno branijo svojo ãast in ne odpuste Ïalitve, ãe niso
dobili zado‰ãenja po postavi.

BES

PLEBANUS JOANNES

144

VIII

erodni obrazovatelj boÏjega lica, jezni pastir
ãlove‰kih du‰, gorjan v duhovni‰ki obleki, vikar,

obhodnik in cerkovnik v sili, Jevane! Saj ni prviã, da si
prvi vstal v vsej fari in gre‰ po rosi in megli za svojo sluÏ-
bo!«

Vikar PotrebujeÏ se je s to rezko besedo poklical, Ïe v

stotiã tiste dni, ko je moral kakor s silo buditi svojega
duha v zavednost in v vsakdanje doÏivljaje. Padlo je bilo
ãezenj kakor s kolom. LeÏalo mu je v du‰i in ob sencah.
LeÏalo je venomer. Ni bila ne budnost in niso bile sanje.
Glava je gorela, a ni bolela. Bil je poln bridkosti in Ïalo-
sti, a solz ni imel, ni imel besede, da bi se oprl nanjo in
se z njo nekam popel nad mrtvilo, v katerem je greznil.
Bral je v spominih svojega uãitelja, pokojnega AmbroÏa
in ni veã na‰el besede, svoje onemoglosti glasu. Bral je
v svetem Pavlu in ni umel in je brezmiselno ponavljal:

»Non enim quod volo bonum hoc facio, sed quod

nolo malum, hoc ago.

« — Potem pa je sedel v »sobi sve-

ta« in razmi‰ljal Ïeno, ki je bila razgrnila devi‰ke prsi in
prosila Sodnika. Kaj prosi? je vpra‰eval. âemu prosi? Ali

1 Dobrega namreã, kar hoãem, ne storim, temveã hudo; ãesar

noãem, to delam.

BES

PLEBANUS JOANNES

145

ni vseeno? Zdaj in zdaj je vikar PotrebujeÏ snel svojega
KriÏanega in si ga drÏal tik pred obraz in iskal, da bi se
trde poteze v lesu zganile, da bi ustnice rekle: »Janez
PotrebujeÏ, nesreãni pastir! Preklet si!«

»Po rosi, po megli za svojo sluÏbo!« je ponovil vikar.

Stal je v dremotni luãi zgodnjega dne pred vrati Svete-
ga Urha in je krãevito obrnil kljuã, da bi odprl cerkev. V
podzavednem spoznanju je ãustvoval ‰kodoÏeljno:

»Zdaj pazite! Maliãi, rogljiãi, hudiãi neãisti in hudo-

be! Jeknil bo ptiã, ki se ga bojite, zapel bo bronasti pete-
lin!« Segel je po vrvci in potegnil, kakor je bil vajen od-
davna iz svojih prvih obhodni‰kih let pri vikarju Marti-
nu ·tampi. In kakor tedaj, je odgovoril zvon ubito, trud-
no, da se je glas opotekel na levo in desno, odjeknil od
Kozlovega roba in zidov na Dvoru. Vikar je zvonil, pa ni
vedel, ali zvoni dolgo ali pa je potegnil stoprv nekajkrat.
Oslabelost mu je legla v roko. Ni vlekel, zvon sam, ki je
nihal, je potegoval njegovo roko. Duhovni pa je blodil v
svojih mislih daleã. Hodil je za MatevÏkom, ki je bil ne-
sel Petru pismo.

»Dvesto milj! Vsak dan je hodil trideset. Zdaj je minil

teden. Zdaj mora Ïe biti v mestu. âe je le na‰el tako da-
leã, zvesti ãlovek, ãe se je dopra‰al, ki jezika ne zna!«

Obãutek muãne nestrpnosti je zopet razvezal vikar-

ju roko; zopet je sunil krepko kakor krik.

BES

PLEBANUS JOANNES

146

»Hiti, MatevÏek, in ãe se bo obotavljal, za vrat ga

zgrabi in prisuvaj na Tolminsko! Hiti! âedajci kliãejo in
grozijo. Ne grem, dokler nisem uredil, kar je kriviãno.«

Vikar je izpustil zvon in ‰el po prazni cerkvi. Sam se

je oblekel, sam priÏgal sveãe, pristopil, molil in odgovar-
jal.

»Introibo ad altare Dei . . .

»Ad Deum, qui laetificat juventutem meam.

Posnemal je glas svojega cerkovnika in ni ãustoval, kaj

pomenjajo besede. V svoji bridkosti jih ni umel. »Con-
fiteor Deo . . .

Raslo mu je hripavo grlo in si je oãital: »Govori‰, ka-

kor bi malin gonil. Besede so, a kje je duh? Preklet si,
vikar gorjanski, Jevane PotrebujeÏ!«

»Confiteor Deo . . .« je odgovarjal in je vedel: »Odgo-

varjam za hlapca svojega, za MatevÏka, ki je ãist. Na
meni pa je greh krvi in jeza Gospodova je na moji du‰i.
Mea culpa, mea maxima culpa!

Bral je list svetega Pavla, kakor je bil tisti dan:
». . . maledicimur et benedicimus: persecutionem pa-

timur et sustinemus; blasphemamur, et obsecramus . . .

1 Stopil bom pred boÏji oltar
2 K Bogu, ki razveseljuje mojo mladost
3 izpovem se Bogu
4 Moja krivda, moja velika krivda
5 preklinjajo nas in jih blagoslavljamo; preganjanje trpimo in ga

prena‰amo; grdijo nas in mi goreãe molimo zanje

BES

PLEBANUS JOANNES

147

Vikar je trpel: »Moj apostol mi bije v obraz! Nisem

blagoslovil, nisem prenesel.«

Dvignil je kruh in vino, da bi daroval, a je kriãala nje-

gova trpinãena du‰a:

»Sodnik nebe‰ki! Samo svoj greh Ti morem darova-

ti, strahovano du‰o nesreãne Katarine, njeno slabo in
ubogo porodni‰ko telo!«

Povzdigoval je in je ãutil brezno, ki ga deli od Svete-

ga, in je govoril v sebi:

»Stori ãudeÏ! Otmi jo temè! Vrni ji luã razuma, ki sem

ga ji vzel s strahom in trdostjo!«

Trkal se je na prsi in je videl:
»Ti si Jagnje, ki je vzelo vse grehe sveta nase, in si vse

prenesel. Jaz pa sem kakor rjoveãa zver; ni se mi smilila
sirota v svoji slabosti!«

Lomil je kruh za uÏivanje in je obupaval:
»V pogubljenje bo‰ moji nesreãni du‰i, kakor sem bil

jaz v pogubljenje telesu nesreãne Katarine!«

Vzel je kelih, ki mu je bil sicer sladek, v pomoã in kre-

pilo, in je trpel, ko je pil, kakor da pije strup. Z obredno
besedo se je zahvalil, a v du‰i je prosil jeze nase:

»Udari, Gospod! âe udari‰, bom vsaj vedel, da me nisi

pozabil. Udari, Gospod, udari norca in nabala, ki je v
materi moril otroka . . . Amen!«

Tako je sluÏil svojemu Gospodu boÏji hlapec vikar

Janez tiste Ïalostne dni, ko ga je klical ãedajski vi‰ji di-

BES

PLEBANUS JOANNES

148

jakon po TomaÏu Falcidiju v âedad pred kapiteljski fo-
rum, in je vikar obupaval, ker ni na‰el ne tolaÏbe ne
miru. Prav takrat ga je poklical tolminski glavar Bona-
ventura k sebi.

Glavar »lanckneht« je stopil vikarju vedro in Ïivahno
naproti. Stisnil mu je roko in dejal:

»To je lepo, zelo lepo. Nisem verjel, ne bi verjel.«
»Kaj pa, gospod glavar?« je vpra‰al vikar.
Glavar se je smejal in kimal z glavo.
»Ali pa ste ga po‰teno? Ali sploh znate udariti? Haha!

Dovolite!«

Prijel je vikarja za roko, jo ogledoval in trepal z levi-

co.

»Ni otro‰ka, Teufel, ni,« se je zadovoljneje smejal.

»Ali ste mu res izbili zobe? Povejte no, kako je bilo, saj
vidite, da mi je v‰eã.«

»Îalil me je,« je odvrnil vikar z glasom, ki je zvenel,

kakor da se opraviãuje.

»Le niã ne obÏalujte,« je vzkliknil Bonaventura d’

Eckgh, »kakor kozli in prasci so bili, ‰e premalo ste uda-
rili, Teufel, odkrito povem, ‰e premalo.«

»Ta hoãe hudiãiti, ko je vesel,« je pomislil pomiloval-

no vikar. »Pa mu ne pristoji. Ni Tolminec.«

Glavar se je zresnil in vpra‰al:

BES

PLEBANUS JOANNES

149

»Le to mi povejte, kaj vas je motilo, da ste ‰li na veãer-

jo, h kateri vas niso vabili.«

»Spiritus oboedientiae

,« je odvrnil resno in slovesno

vikar.

»Zdi se mi, da ‰e spo‰tljivo govorite o la‰kem ,Ïreb-

cu’,« je napravil glup dovtip glavar iz de Caballisovega
imena in stanu. In zopet je odvrnil vikar latinsko, urad-
no:

»Secundum legem divinam

!«

»To je bedasto,« se je vznejevoljil glavar. »Sramote

vas, vi jim pa roko liÏete.«

Vikar ni odgovoril. Njegov molk je razburil lanckneh-

tovsko glavarjevo ãud.

»Tu sem! Imam moã in oblast. Ponujam vam svoje

prijateljstvo in svoje varstvo. Pa se mi zdi, da ga ne ma-
rate.«

»Hvala lepa,« je odvrnil mirno vikar. »Cenim va‰o na-

klonjenost, a nisem rad nadleÏen.«

»Ali tudi ne boste?« se je Ïe prikrito jezno rogal gla-

var.

»Upam, da ne!« je odvrnil preprosto vikar.
»Ali menite, da vas ne utegnejo odstaviti?«
»Naj me,« je odvrnil uverjeno vikar; »vzel bom bre-

me nase in prosil pomilo‰ãenja.«

1 duh pokor‰ãine
2 po boÏji postavi

BES

PLEBANUS JOANNES

150

Ko je tako rekel, je na tihem mislil pri sebi: »O, da bi

mi Bog vsaj le táko pokoro dodelil za greh, ki sem ga
storil siroti Katarini in njenemu ubogemu telesu!«

Glavar ni vedel vikarjevih misli, ni videl bridkosti nje-

govih besed, ni znal, da je deklica na svetu, ki je bila za-
prta pri mrli‰kih glavah od polnoãi do ‰tirih zjutraj.

»Vidim,« je zamahnil jasno odprto in pikro. »Rodili

ste se tlaãanu!«

»Nisem,« je odvrnil vikar. »Moj oãe je bil svobodnjak

in je prelil kri kakor vitez.«

»Vi paã niste vite‰ki,« se je porogal glavar.
»Lanckneht sme‰ni, meni‰, da si ti?« je mislil vikar.

Odpor, ki je bil v njem utihnil, je zopet vstal. Odgovo-
ril je pretirano slovesno:

»Hlapec boÏji sem in nosim breme in jarem, ki mi ga

je naloÏil gospod Bog.«

»Molãite o Bogu,« je vzkliknil glavar. »To so vse same

besede, resnica je drugod! Resnica je ta,« je nadaljeval,
»da ne vi ne va‰i tovari‰i moje moãi priznati noãete in
ste sme‰ni hlapci tujcev v deÏeli, ki jih jaz ne trpim in
trpel ne bom. Hinavci ste!«

V vikarju je zavrelo in je odvrnil pikro in zanosno

uÏaljeno:

»Duhovni sem, zato sem boÏji; bil bi cesarski, ãe bi bil

lanckneht!«

BES

PLEBANUS JOANNES

151

Glavar je ãutil udarec in prebledel od jeze. Nato je za-

mahnil zaniãljivo z roko, se premagal in dejal:

»Va‰ ponos je sme‰en!« Vsakdanje in uradno je do-

dal: »Drugega nisem hotel vedeti! Razumete! Drugega
niã.«

Vikar se je nemo poklonil in ‰el. Glavar mu ni segel v

roko.

»Tvoj hlapec nisem bil in ne bom,« je mrmral vikar;

»rok tudi ne znam lizati, ne tebi ne ãedajskim.«

Potem je zakljuãil kratko:
»Ni vredno!«

Pod zala‰kim seli‰ãem, globoko doli na produ ob Tol-
minki sta sedela mo‰ki in Ïenska. Mo‰ki je bil zaverovan
v ribjo lov, Ïenska je sedela na produ in se kamenãkala,
kakor se igrajo otroci na Tolminskem na klopi pred hi‰o,
na ilovnatem tlaku v hi‰i, na mrtvem ognji‰ãu, na klan-
cu in vozniku, in celó v cerkvi, ãe jih ne vidi ne cerkov-
ni ne duhovni izpred oltarja. Pet kamenãkov izberi iz
proda, enega vzemi v roko; poÏeni ga za dve pedi v zrak,
zajmi po drugem, ki leÏi, a tako, da se ne dotakne‰ dru-
gih treh, in ujemi kamenãek, ki pada, potem vrzi zopet
kamenãek v zrak in sezi zopet z naglo kretnjo po leÏeãe.

To je bila zrela Ïenska, a se je igrala kakor otrok in je

z jeziãkom poigravala med ustnicami kakor otroci in je

BES

PLEBANUS JOANNES

152

bila okretna in urna kakor otroci. Ko je doigrala, je za-
jela po dva kamenãka naenkrat, potem tri, ‰tiri naen-
krat; nato se je zasmejala veselo in tlesnila z rokami:

»Îe spet sem sreãno doigrala!«
»Lepa igra,« je menil ribiã, »pa stara. Îe Sara se je ka-

menãkala, ko je dete nosila.«

»Kdo je bila Sara?« je vpra‰ala Ïenska in obraz ji je

pokrila trudnost.

»Da tega ne ve‰! Abrahamova Ïena je bila vendar, sta-

ra ãeljust in siva, a ljuba Bogu. Njen sin je bil Izak.«

»To je bil tisti,« je ugibala Ïenska, »ki ga je oãe na

grmado poloÏil in daroval.«

»Ni ga! Kozla je zaklal, ki je bil v grmu. Abraham in

Izak pa sta jedla od bravine, ker sta bila zvesta.«

Îenska se je zamislila in molãala. MoÏ je vpra‰al:
»To menda ve‰, da je Bog praviãen sodnik, ki bo so-

dil Ïive in mrtve?«

»Vem,« je odvrnila pokojno.
»In ga ljubi‰?«
»Ljubim.«
»In se kesa‰, ãe bi ga bila Ïalila?«
»O, moj Bog, seveda se!«
MoÏ je za trenutje pomolãal; nato je menil previdno,

oprezujoãe:

»Pa ali razume‰, kar govoriva, Katrica? Ali razume‰?«

BES

PLEBANUS JOANNES

153

»Vse razumem,« je rekla. »Kako ne bi? Saj sem

kr‰ãena in sem prejela dar svetega Duha.«

»Zato pa tudi ve‰, kako Bog sku‰a vãasih tiste, ki ga

ljubijo, kako jim daje bridkost in Ïalost sedem dni, da
bodo nekoã veseli sedemkrat sedem dni.«

Njeno obliãje je postalo trudno. ·epetala je bolno

predse: »Meni je dal veselje sedem dni, a bom Ïalostna
sedemkrat sedem.«

MoÏ, ki je govoril z njo, je zaobrnil pogovor:
»Trikrat si se dokamenãkala. Ne reãem, trikrat Ïe gre!

Petkrat zapored pa se ne bo‰!«

»Staviva, da se bom!« je odgovorila spet vedro.
In je bila zopet otrok in se igrala. In ljubo sonce je bilo

svetlo in voda je bila ãista in ribiã je bil moder in je po-
mislil:

»DrÏim te, ribica! Spolzka si in leze‰ iz roke. Pa ne

dam. Ne bo‰ vzplavala v kalno vodo, ne bo‰ izbegla moji
roki. Tako mi Bog pomagaj in sveti Duh.«

Pa je bil »actualiter degradatus ante tres«, ki je govo-

ril, in Ïenska, ki se je po otroãje kamenãkala, je bila ne-
zakonska mati, sirota brez moÏa in brata, brez matere in
oãeta in se je komaj zavedala, da je in da nosi pod sr-
cem . . .

Mirni ribiã je zaãel polglasno ‰umeti Ïalostno popev-

ko. Dekle je prestala se kamenãkati in dopela Ïalostno:

BES

PLEBANUS JOANNES

154

»Zavoljo otrok nedolÏnih,
zavoljo porodnih Ïena.«

Ko je dopela, si je obraz pokrila z rokami in vzdihni-

la ljubeãe:

»Peter, zakaj si mi storil hudo!«
Potem so pri‰li deÏevni dnevi. Izobãenec in Katrica

sta sedela na ognji‰ãu v koãi in se kamenãkala. Deklica
je vsakdanje toÏila, da je nerodna in neokretna, in si je
‰la z rokami ãez svoje ubogo telo: »Sram me je!«

»Seveda,« je odklonil izobãeni duhovnik, »kaj te bo

sram! Saj ‰e Sare ni bilo sram, ki je bila siva in stara ãe-
ljust.«

»Pred vami me ni,« je odvrnila, »a pred gospodom

stricem ne vztrpim. Nejevoljen bo.«

»Kaj bo nejevoljen! Saj ve, kako je.«
Deklica se je nasmehnila, zamislila. Nato je zahrepe-

nela:

»Kako bi rada pila kaj dobrega!«
»Vina imam,« je odvrnil varuh. »Poslal ti ga je stric.«
Pokusila je vino in ji je di‰alo. Sladkala se je z njim.
»Jutri bo sam pri‰el,« je tipal moÏ previdno v njeno

du‰o. »âe bo dobre volje, se bomo kamenãkali v treh.«

Deklica se je nasmejala.
»Stric se pa res ne bo kamenãkal.«
»Kako ne?«

BES

PLEBANUS JOANNES

155

»Zanj se ne spodobi,« je odvrnila resno; »prehud je.

Jaz in Peter ga poznava.«

Smehljala se je brezskrbno, izgubljeno, rahlo zaniã-

ljivo, in je povedala:

»Da bi le bil hud in jezen. Ali menite, da se ga bojim?«
»Malo se ga Ïe,« je ugovarjal moÏ.
»Prav niã!« je rekla zaupno. »Ves prijeten je, kadar je

prav hud.«

»Lupus in fabula! Volk v pesmi!« je zamrmral vraã.

Vstopil je namreã vikar in rekel toplo:

»Nekaj malega sem ti prinesel za god, Katrica! Zato

ker ima‰ lepe lase pa jih nima‰ kako opletati.«

Dal ji je srebrno zrcalce in se je vsa vzradostila, zarde-

la in pogledala vpra‰ujoãe po moÏeh. Nato je utonila
izza ognji‰ãa v sobo in ju pustila sama.

»Dobro?« je vpra‰al vikar in vraã je molãe prikimal.

Tedaj se je vrnil MatevÏek s svoje daljne poti in je od
veselja zavriskal, ko je zagledal iz ovinkov cerkev svete-
ga Urha, severni breg Kozlovega roba, meline v Buãenici
in umazane zidove tolminskih hi‰. Stopil je v vikarjev
dom, na‰el svojo nadu‰ljivo mater v hi‰i pri Magdaleni
in vpra‰al:

»Kdo pa je zvonil, ko mene ni bilo doma?«

BES

PLEBANUS JOANNES

156

»O, moj Bog,« je vzkliknila Magdalena: »kdo bi ga bil

spoznal, ãe ne bi bil vpra‰al!«

»Si sa

,« se je razkoraãil MatevÏek, ki je bil na svojem

potovanju spremenil svojo ãud in doÏivel sladkost po-
nosa, da je nekaj videl in bo smel govoriti. »Je, spreme-
nil sem se. Pa ni ãuda. Sveti ·enpav, Dio santo

, ki je

morje izkusil, meã in strup, ni doÏivel, kar sem jaz. Rac-
conteró poi tutto

! Pa tu so odpustki, mati, Bog daj do-

bro in hvala angelom boÏjim, da sem cel in zdrav, forte
e sano, un povero polegrino ed il Santo aiuti tutti

.«

Îenici sta sklenili roki, kakor bi hoteli moliti, in sta

vpra‰evali s solznimi oãmi.

Kaj je doÏivel, kaj je videl? Santa Vergine

! Nekje so ga

s kamenjem podili birboni, potepi, ko je pristopil k vod-
njaku, da bi pil; drugod nekje ni smel skozi mesto, non
permesso

, ‰e drugod je le z zvijaão v mraku pri‰el iz

mesta na pot. Videl je, sangue benedetto

, prav prazne

vasi in stra‰no dolge procesije. Vozil se je, diabolo verde

ãez vode kakor morje in po cestah, ki nimajo konca.

1 seveda
2 sveti Bog!
3 pozneje bom vse povedal
4 ãil in zdrav, reven romar in svetnik boÏji naj vsem pomaga
5 Sveta Devica
6 ni dovoljeno
7 sveta, blaÏena kri
8 hudiã zeleni

BES

PLEBANUS JOANNES

157

»Pa sem pri‰el! Vsak ne bi bil, amorosa mia

! Saj sam

ne vem, kako in kdaj; dolga je bila pot, dolga in niã dru-
gega kakor mesta, ravnina, hi‰e in prah, polvere e gen-
te

, pa vpitje in Ïeja in sonce.«

Tedaj je vstopil vikar in zbledel, ko je zagledal zveste-

ga ãloveka.

»MatevÏek!«
»Bog pomagaj, signor parroco,« je zajecljal mladeniã.

»Zaprite me ali pa ne! Nihãe ga ne bo na‰el, kjer ga ni.«

»Petra?« je vpra‰al vikar hripavo.
»Ni ga, pa ga ni,« je odvrnil MatevÏek. »V Padovi ga

ni bilo, odkar je od‰el pred veliko noãjo na Tolminsko.«

Z vidnim zadovoljstvom, da more dokazati, kar trdi,

je izvlekel zganjen list in ga ponudil vikarju.

»Santa fé

, pa berite, in boste verjeli!«

Duhovnik je bral in bledel. Ko je prebral, si je ‰el z

roko ãez ãelo. Potem je zastrmel MatevÏku v obraz: ãe-
mu je vesel in zgovoren? Surovi tepec! Zato paã, ker se
je iznebil tekmeca. Vikar se je okrenil molãe in od‰el v
»sobo sveta«. Tam je zaihtel v jezi in bridkosti proti Mu-
ãenemu na kriÏu:

»Takrat bi mi ga bil vzel, ko je prosil za ‰ãurkov ske-

denj!«

1 ljuba moja
2 prah in mnoÏica ljudi
3 pri moji veri

BES

PLEBANUS JOANNES

158

V tistih dnevih, ko je vikar mislil, da so mu izpodre-

zane vse mi‰ice in da bo otopel v blazni enakomernosti
nemoãi, du‰evne topote, in je celo molil, ne da bi vedel
kaj, in govoril, ne da bi vedel komu, je nastopil iz navade
svoje letne obiske svojim faranom tlaãanom. Od hi‰e do
hi‰e je ‰el, stopil v sajaste »hi‰e« z ilovnatim tlakom, ãe-
tverokotnim ognji‰ãem z Ïeleznim vzglavjem, okajenim
kotlom nad ognjem in pepelnjakom pod ognji‰ãem.
Zajel je z leseno Ïlico iz lesene sklede moãnika iz ãrne
vode, napil se vode z lesenim korcem. PotolaÏil je Ïa-
lostne, previdel je bolne, spravil je sprte in jezne, pridru-
ge v hi‰i, sosede v selu in pomejne ljudi. Potem je ‰el po
ozkih stezah ãez njive naprej in je gledal.

»Kdaj pa je ocvetela ajda? Ljubi Bog, saj ni ocvetela.

Veter jo je poÏgal, ki je dahnil po volji hudiãevi. Zbogom
‰truklji, otroãiãi! Ne bo jih na debelo nedeljo, ne bo jih
ob ko‰nji!«

Obhodil je Zalaz in Îabãe, Ljubinj, Poljubinj in Rav-

ne. V Zatolmin in Dolje si ni upal. Tam so mu desetini-
li.

»Rekli bodo, da sem pri‰el po snop!« je mislil . . . Se-

del je, da bi pre‰tel prihranke v denarju, in je na‰el, da
ima trideset lir.

»Trideset lir!« In vino v kleti je bilo Ïe ciknilo, in Mag-

dalene ‰e ni bil plaãal in Katarina bo sirota, da se bo Bo-

BES

PLEBANUS JOANNES

159

gu smilila, in pot v âedad bi stala dvanajst lir, ãe po ma-
lem raãuna . . .

Vikar je spravil denar, vstal odloãno, pogledal jezno

na sliko »sveta« in zakriãal v steno, kjer se je zibala riba-
deklica na valeh:

»Pa mahni, riba faronika! Hudiã naj vzame mene in

vse skupaj!«

Nebo je ‰lo v zgodnjo jesen, pa ni bilo jesensko nebo. Ni
sijalo ne v topli, suhi veãerni zarji ne v jekleno zvoãni
modrini poldne. LeÏala je negibna megla nad vsem,
mrã, ki ni ugasnil v mrak, kakor da je le pol sonca na
nebu. âudna zoprna muha se je posejala po cestah ne-
kod od Gorice ali Kobarida. Kjer je piãila, je zateklo in se
je hotelo gnojiti. V udih je trgalo, teÏko je leÏalo na moÏ-
ganih. Îeja je muãila, a vode so bile kakor plehke pomi-
je. Pod mrak so ‰le zvezde, kakor deÏ, ãudni glasovi so
se ogla‰ali opolnoãi. OÏivela je groza vedomcev in kres-
nikov, ki se tepó na kriÏpotjih, in premrlov, ki bljujejo
otro‰ko kri v pepel. Po sili so misli ustvarile gnus stra‰ne
zelene divje babe s plevelnico, zagabilo se je in se hotelo
obrniti v Ïelodcu. Mlinarji so mleli z otrobi, a moka je
bila trda kakor pesek in je zaudarjala zoprno po ãreslo-
vini in plesnobi. Nekje v ba‰ki dolini so se sosedje sprli
in nekdo je zaÏgal. Nekje drugod so nekoga zaklali, ‰e

BES

PLEBANUS JOANNES

160

drugod je nezakonska mati zadu‰ila svoje dete in ga se-
Ïgala na ognji‰ãu kakor kos pleãeta . . . Od âedada ni
bilo trgovcev in od Bohinja ni bilo Ïivine na sejme v
Vidmu in ·inigaliji. Beraã z zahrbtnim pogledom se je
potikal po selih okrog Tolmina in pel sovraÏno, ‰kodo-
Ïeljno. Otroci so trpeli za uroki. Glasovi ãlove‰ki so zve-
neli od blizu kakor jok. Od daleã se je zdelo, da mo‰ki ne
govorijo, da lajajo jezni drug na drugega. Vãasih pa je
bilo, kakor da je objela ves kraj strahotna ti‰ina in da bo
zdaj pa zdaj vstalo znamenje in bo nekdo zajeãal, za-
klical od Kobarida do Idrije:

»Umrite! Konec sveta se je pribliÏal! . . .«

Ura je bila tri popolnoãi. V koãi na sredi poti v Zalaz je
gorela lojenka za zastrtim oknom in vsakih deset minut
je udaril presunljiv, krãevit krik v noã. Ni ‰el do srca; ‰el
je v kosti in je bolel do obupa. Tam je tavala iz kota v kot
uboga, nakaÏena otroãnica. Lovila se je ob goli, nizki
steni, trgala obleko raz svoje telo, sedla zdaj na tla, zdaj
zahrepenela, zatrepetala, zajeãala in zavpila v grozi in
studu. Starikava, pegava pastirica, pomoãnica pastir-
skim materam v otroãni‰ki uri, je Ïdela pri vratih in
mrmrala mirno, brezglasno, brezmiselno:

»Boli. âenda, boli!«
Sredi njene besede je zarezal klic trpeãe matere:

BES

PLEBANUS JOANNES

161

»Pomagajte mi no! NoÏ mi dajte, da se zakoljem! Oo-

ooo! Vse se bo podrr — — — «

Stara pastirica je Ïivahno in spretno priskoãila in je

mlela:

»Boli, seveda boli. Pa bo ‰uto odleglo; Bog pomagaj in

sveta Ana!«

Zunaj pred hi‰o sta stala vikar Janez in izobãenec Pe-

ter. Vikar si je ti‰ãal u‰esa, se zibal kakor pijanec in
vzklikal:

»V sedmem mesecu je! Ne bo prenesla, ne bo, ne bo!«
Izobãeni ga je stresel za rame. Vikar se je kakor pre-

budil in zastrmel. Klici v hi‰i so bili umolknili. MoÏa sta
stopila bliÏe k vratom in poslu‰ala. Droben otro‰ki gla-
sek je odgovoril njiju u‰esom. Vrata pred njima so zazi-
jala. Odloãni glas pastirice se je odzval:

»Dedci, kje pa ste? Morne vode je treba!«
»Ali je vse prav?« je vpra‰al izobãenec.
»âenda!« je odvrnila Ïenska kratko stanovski.

Prinesli so krstit; pa je rekel vikar:

»Botra je tu, pa kje je boter?«
MatevÏek je stal ob strani in se je ponudil:
»Bom pa jaz za botra, gospod vikar!«
Vikar je pogledal pomilovalno svojega cerkovnika.
»âe hoãe‰! Dobro bo‰ storil siroti.«

BES

PLEBANUS JOANNES

162

Krstili so Ïensko dete in ji dali materino ime. Potem

so ‰li v Tolmin in vikar je sam nalil vina Ïeni, ki je bila
prinesla otroka.

Ko pa je ostal sam z MatevÏkom, mu je rekel:
»Hotel si biti boter: pa ne vem, ãe ti bo prav. Zdaj si

ji v Ïlahti in je ne bo‰ smel snubiti.«

»Amorosa mia,« je zaklical MatevÏek sme‰no prese-

neãen, »ne velja! ·e enkrat krstite! Noãem take Ïlahte!«

Vikar se je bridko nasmehnil. Nato je rekel kratko,

zaniãljivo in toplo obenem:

»Mev‰e!«
Mlada mati je vzela dete v naroãje in ga dojila in po-

izku‰ala peti prvo uspavanko. Pa ni umela besed, ki jih
je pela:

»Meum est propositum in taberna mori . . .«

MoÏ, ki ji je stal ob strani in bil iztesal nerodno zibel-

ko, je posluhnil in se nasmehnil. Pogledal je po Ïeni in
se mu je vse obliãje odelo v mirno blaÏenost. Pozabil je
za trenutek, kdo je on sam in kdo je Ïena, ki doji. Pre-
vzet od miline in sladkosti je izpustil sekiro in sklenil
roke kakor stari, sivi boÏji rednik pred jaslimi v betle-
hemskem hlevcu. Ko pa se je zavedel, kdo je, se je sra-
moval, ‰el iz hi‰e in s solznimi oãmi zaklical proti nebu:

»Dober si, dober si, dober si!«

BES

PLEBANUS JOANNES

163

Potem je ‰el in lovil ribe do mraka. Zveãer se je vrnil

in okamnel. Na klopi pred vrati je sedela Katrica. Lice ji
je bilo trudno, staro, njena beseda je toÏila:

»Kamenãkala bi se rada! Kdo se bo kamenãkal z me-

noj?«

MoÏu ribiãu so se po‰ibila kolena. Vstopil je v hi‰o.

Na‰el je vse, kakor je bilo. Le otrok, ki ga je dojila, pre-
den je bil ribiã od‰el, je leÏal na borni blazini. Ni dihal,
ni jokal. Lice mu je bilo ‰e mokro od mleka. Solza v des-
nem oãesu se ‰e ni bila osu‰ila.

»Mrtev,« je zastokal moÏ in se opotekel proti vratom.

Tam je zdrknil bedni materi pred noge in zaãel jecljati
‰e sam kakor otroci:

»Pa se dajva kamenãkati, Katrica. Kamenãkati se, to je

dobro. Do zore, do sonca, do belega dne!«

Zazdelo se mu je, da se je zamajala zemlja, bajta in laz

in gora, in je pomislil malomarno:

»Ali je svoj rep izpustila, riba faronika?«

BES

PLEBANUS JOANNES

164

red veãerom sedemnajste nedelje po binko‰tih je
bral vikar Janez: »Obsecro itaque vos ego vinctus in

Domino, ut digne ambuletis vocatione, qua vocati estis,
cum omni humilitate et mansuetudine cum patientia
supportantes invicem in charitate soliciti servare unita-
tem Spiritus in vinculo pacis. Unum corpus, et unus spi-
ritus sicut vocati estis in una spe vocationis vostrae.
Unus Deus et Pater omnium, qui est super omnes et per
omnia et in omnibus nobis . . .«

Po tednih silne du‰evne napetosti, bolne nestrpnosti

in »stra‰ne sence hudiãeve, ki je duh Ïalostni in blodni«,
je bil vikar to uro na‰el zopet nekaj tiste sladke sreãe, ki
ga je prej leto za letom obiskovala vsako soboto po de-
lopustu, ko je razmi‰ljal besedo svojega apostola in iskal

1 Opominjam vas, torej, jaz ujetnik v Gospodu, da Ïivite kakor

se spodobi za poklic, v katerega ste bili poklicani, v vsej poniÏ-
nosti in krotkosti, s potrpeÏljivostjo; drug drugega prena‰ajte
v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru;
eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani v enem
upanju svojega poklica, en Gospod, ena vera, en krst, en Bog
in oãe vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh. (Pavlovo
pismo EfeÏanom.)

BES

PLEBANUS JOANNES

165

domaãega izraza za svete skrivnosti. Ta radost svetlega
duhovni‰kega obãutja je bila vzrasla vikarju iz zadnje
noãi, iz sanj, ki jih je videl, kakor da Ïive:

Poklical je bil z razpela KriÏani, ki mu je bil vikar sam

vzobliãil obraz in je rekel: »Vikar Jevane! Hlapec moj!«
— »Kaj hoãe‰, o Gospod?« — »Ali vidi‰?« — »Ne vidim,
Gospod!« — »Ali sli‰i‰?« — »Ne sli‰im, Gospod!« — »Ali
tudi ve‰ ne?« — »Ne vem, Gospod!« — »Siromak si, hla-
pec moj, Jevane! Mar ni vse, kakor je bilo od zaãetka
sklenjeno? Mar ni vse, kakor mora biti? Zakaj i‰ãe‰ od
leske, da bi dala oreh, in od slive, da bi rodila grozd?« —
»Gospod!« je prosil vikar, »teÏak sem v umu in trd.« —
»Trd,« je govoril Gospod, »nisi razumel, da je zrasel
hrast in je prav tisti les, kot je v semenu in prav tisti sok
kakor v Ïelodu. Vsi so en les! Otroci so! Vsi so se rodi-
li.« — »O moj Bog, to je res,« je razumel vikar, »vsi smo
meso, vsi smo iz mater.« — »Ali ne bo vsaka mati ljubi-
la svojega otroka? Ali ga ne bo ‰e tista, ki ga je z gnojno
bradavico dojila? Ali ga ne bo, in ãe je ãrn in strupen?«
— »Gospod,« je klical vikar, »gre‰il sem! Nisem mislil na
otroke, na matere.« — »Vsi so otroci,« je govoril CudeÏ-
ni, »bili so otroci, in bodo, ãe prej ne, tisto uro v smrti.
Jaz pa sem jim veã ko oãe in mati. Povej jim, naj se lju-
bijo!«

Tedaj je vikar Janez doumel nekam motno smisel svo-

jega videnja, razgrnil evangelij in bral o postavi, ki je

BES

PLEBANUS JOANNES

166

najveãja, ena edina, nedoumna iz vekov v veke. Takrat
je vikar sklenil roke, da bi molil, in je jecljal kakor v
skrajni nestrpnosti in ãudni slutnji:

»Samo jutri ‰e . . . samo ‰e jutri je ãas . . . Nisem jim

govoril besede, ki je vse . . . Sam je nisem sli‰al doslej
. . . A jutri jo bom razodel . . . razodel . . . razodel . . .«

Vstal je v hladno jesensko jutro in je ‰el po glasu ãud-

nega gesla: »Vsem je treba odpustiti, vse odpustiti, vse
ljubiti, vsi so otroci. To je resnica, to je luã!« Vstopil je v
cerkev svetega Urha in videl ljudi. »Glej, Bog ve, da ãa-
kajo,« je obãutil, »da vedo, kako je to danes ãudesen dan
in svet trenutek, ko je meso beseda postala. âakajo, ved-
no vnaprej: To zadnjo uro ‰ele si spregovoril, potolaÏil,
to zadnjo in stra‰no uro, hlapec zamudni, Jevane.«

Obrnil se je izpred oltarja po ljudeh, da bi govoril, pa

je videl ãloveka v cerkvi, ki ga ni poznal. Pogledal je do-
loãneje in je spoznal dijakonovega tajnika Bernardina
de Puppisa. Nato je molil in zaãel pripovedovati:

»Kakor meja na Kolovratu smo zrasli: gaber in pritli-

ka, jel‰a in macesen, veliki in nizki; drev, ki gre v vi‰, in
drev, ki gre v ‰ir. Pa smo le vsi les in nas bo smrt Ïela vse,
kakor srp, ki Ïanje Ïito in muhiã. Nezrelo mladiãje smo
in sivo, trhlo rogovilje. Otroci smo in starci. A vsi en les,
eno meso, da rastimo soncu in Bogu. Otroci, ki so ne-
dolÏni in mrjo, so dozoreli Ïe majhni in brez pokore. Mi,
ki smo rasli, smo zoreli poãasi in bomo dozoreli v gre-

BES

PLEBANUS JOANNES

167

hu in solzah. Zadnje pa je smrt. Pred smrtjo pa je spo-
znanje, je sreãa nedolÏnih otrok, ki se smrti ne boje. Bo-
dimo, kar smo bili, bodimo otroci!«

Misel se mu je zabrisala in je videl, da je hotel pove-

dati drugaãe, a da ne zna in ne ve. Plalo mu je v du‰i, a
ni na‰lo izraza. Iskal je zbegano v obrazih med srenjo in
ni na‰el. Iskal je na tujãevem licu in ni videl. Hotel je
uãiti, pa je zaãel karati samega sebe, ljuto divje.

»Ne trdim, da sem moder. Tepec sem, oblastno sem

vam govoril vselej, uãil sem vas, pa sam niã ne vem.
Sonce sem vam hotel kazati, pa sem oznanjal le lojenko,
ki se dimi. Kristusa sem risal, pa mi ga je hudiã maliãil
pod roko v spako.«

Spet je videl, da govori drugam, in se je pognal za

bridkim, ki mu ni hotelo biti, za nezavedno spoznanim
re‰ilnim in je kriknil:

»Ljubezen mater obudite v sebi! Otrok ji je otisnil

bradavico na prsih in se ji je gnojila. Pa mati ni odstavila
otroka! Ljubezen boÏjo smo kriÏali, a nas ni zavrgla.
Zadnje pa je smrt. Smrt zunaj stoji in danes je zadnji
dan!« —

Zmeden je ‰el in je pristopil. Po ma‰i, ko je ostal sam

v cerkvi, je stopil dijakonov tajnik k njemu, se mu poklo-
nil in mu podal dijakonovo pismo. Vikar je razgrnil list
in za‰epetal vdano:

BES

PLEBANUS JOANNES

168

»Suspensatus a divinis, a beneficio

!«

»Dokler ne bo‰ pokoren in ne pride‰ v âedad,« je tol-

maãil tajnik . . .

Vikar Janez je sli‰al vso noã nekak ‰um na trgu, ropo-
tanje voz, nekak‰no nalaganje blaga, nemirne klice. Ko
je zaspal Ïe pozno, je spal v jutro. Vstal je naglo, se opra-
vil za pot in ‰el v »sobo sveta«. Vzel je petnajst lir in ‰e
nekaj drobiÏa in od‰el iz Tolmina. Mimogrede je stopil
k cerkvi svetega Urha in na‰el vrata zaprta.

»Kako je z MatevÏkom?« je pomislil, »zaspal je jutro.

Od kdaj se je polenil?«

Vikar je pomolil pred cerkvenimi vrati in ko je molil,

mu je hotela vzrasti jeza:

»Glej, ãe je to pravica! Kaj si neki storil takega Jevane,

da ti je poslal suspensionem! Si li slab‰i, kakor so drugi?
Ali si narobe uãil? Za udarec Menezeisu v obraz? Ali ga
ni zasluÏil? In ker ga je, in ãe je ‰e pravica, zakaj nista
poslala ‰e njemu, gospod de Caballis, ali pa ti, gospod
Falcidius, ,noÏar’, popkar ãedajski!«

·e bolj bridko mu je bilo, ko mu je ‰inila misel skozi

glavo, da je vi‰ji dijakon dodal kazni ‰e posebno pove-
lje, naj cerkev v fari ostane zaprta.

1 prepovedano ti je opravljati sluÏbo boÏjo in odvzeti so ti

dohodki.

BES

PLEBANUS JOANNES

169

S silo je udu‰il vikar odpor v sebi in je molil:
»Naj bo, moj Gospod! Za pokoro, za zveliãanje ubo-

gih du‰, za sreão sirote Katrice in galjota mojega Petra!
Naj bo za zado‰ãenje, za Ïrtev, da ne smem v lastno cer-
kev, naj bo za usmiljenje, ki si ga imel z menoj in me ni
tvoja strela ubila, ko sem divjal proti ‰ibki Ïenski! In tudi
zato, da niso ljudje izvedeli in me kamnali, oãetje in ma-
tere, ki imajo hãere zrele za moÏa!«

Vstal je z mrzlega cerkvenega praga in ‰el na pot. Pre-

‰el je »belo vodo« po nerodni brvi, ki so jo bili zgradili
v roboti Volãani in Tolminci. Na volãanski strani je opa-
zil oboroÏeno straÏo in ugibal, ãemu stoji tam. Mirno in
tiho je ‰el mimo in zavil po cesti na Kobarid. Hodil je
zmerno in razmi‰ljal neprisiljeno, neposredno od pred-
meta do predmeta, kakor je sreãaval in videl: sivega pa-
stirja doli ob Soãi, kako je zleknil sam vase, glas Ïivin-
skih zvoncev nekod z Mrzlega vrha, dimeão se kopo na
ravnici nad cesto, strahotno boÏje znamenje v skali nad
seboj. OÏivljal je telesno, ko je zaslutil jedrost svojih mi-
‰ic na trdi cesti in zadihal v vonj po lapuhu, v vonj mok-
rega prahu, divje melise in ‰entjanÏevih roÏ. Vãasih mu
je legla ãez lice pajãevina, zasejana v negotovo in vlaÏ-
na od noãne megle. Vse in vsakr‰no jesensko doÏivetje
je sreãaval, le ãloveka boÏjega, potnega na cesti ni sreãal.
Tihota je zdaj pa zdaj zajela ovinek pred njim, nato je
zopet vz‰el v kljuãe, v ‰um vode pod cesto in v plahuta-

BES

PLEBANUS JOANNES

170

joãe zamahovanje jeke v stenah in mejah nad cesto. Jeka
se je vedno zopet razlila kakor iz troblje, kadarkoli je
zavil v zajedo stranske doline ãez teÏke kamnite mosti-
ãe. Tako je hodil in vsebolj je tonil v vzdu‰ju popotne-
ga nastroja in prirode, ki je rasla ob njem v stra‰ni, nemi
velikosti. Vtisi, ki so mu bili z leti ugasnili, so se ogla‰ali
znova, vesela moã je rasla v njem. Zdaj zopet je zaãutil
z vedrim iznenadenjem, da je majhen, neznaten niã: ka-
kor mrãesek leze po beli ãrti. Gori pod Krnom v ãereh je
ãlovek, gleda doli in se ãudi, da se komaj pregibne drob-
na stvar na cesti.

»Kako smo majhni,« je ãustvoval. »Niã nismo, a tako

redkokdaj to vemo. Mi smo v svetu in ne svet okoli nas.
Pa hoãemo gledati le vedno sebe, zato je tolikrat vse
premajhno v nas! Moj Bog! Kako vse drugaãe more biti
Tebi, ki si vse! Vse vidi‰, vse ve‰, si ves in vedno in po-
vsod.«

In ‰e je mislil:
»Je in je bil in bo! Tu pa sem, hodim dva dni in me ne

bo. Hodil je moj oãe in ga ni, njegov oãe in ga ni, njegov
ded in praded in jih ni.«

Videl je skale, vsajene kakor v vek, sive in stra‰ne ste-

ne, in je vneto obãutil Ïivljenje ceste in vseh potnih sto,
dvesto let nazaj: hodil je oãe na sejme v Videm in ·ini-
galijo, tovoril je stari oãe. Kje so? Ali so kdaj pomislili, da
bo hodil isto pot njihov sin in vnuk? ·li so! Skale pa sto-

BES

PLEBANUS JOANNES

171

je, cesta stoji, voda v bregeh stoji, ‰e trgi Ïive iz roda v
rod, ‰e korita za Ïivino ob cesti od oãeta v sine . . .

Pri‰el je mimo senika, ki mu je bil znan. Obe‰enega

ãloveka so bili nekdaj na‰li v njem in od tedaj so pravi-
li, da stra‰i. Petnajstleten je moral vikar nekdaj tu mimo.

V mehki Ïalosti je obãutil vikar davno pozabljeno

grozo in se je ‰e enkrat ozrl na senik. Proti poldnevu je
zavil po dolini na vzhod navzdol proti âedadu. Trud-
nost mu je zaãela vezati sklepe v udih. Sedel je v sonce
ob cesti in poãival. Mehka dremavica mu je legla na oãi;
ni sanjal, ni spal, le v sladki nemoãi je Ïivel nekam da-
leã in davno.

Prebudilo se je v telesu; kaj je bilo? Sok veselja, moãi,

vere, brezkonãne svobode? V srcu je vzraslo in iz krvi je
zahotelo v veãnost, v brezkonãen objem. Ustnice so se
stisnile v boleãini in slasti: ljubim, ljubim, ljubim!

Vikar se je vrgel iz preãudnega obãutja in spomina na

tisto uro, ko se je bil zbudil moÏ v njem, ki se je rodil, da
bo Ïivel v sinovih in vnukih: ‰e je otrok, ki je telesno do-
zorel, in Ïe je moÏ, ki ‰e prav niã ne ve in ni izpregledal
‰e in ni videl, da je moÏ na svetu in da je moÏu na sve-
tu Ïena. Vikar je jezno in krãevito stresel z glavo in za-
mrmral:

»·e mi je hudiã v krvi! Nisem okusil, zato trpim!«
·el je svojo pot, a ni veã ãutil prej‰nje spoãitosti. Pe‰al

je. Pre‰el je tihoto strgane hi‰e, sedel na hlod ob cesti in

BES

PLEBANUS JOANNES

172

gledal po polju na zapadno stran. Tam je stalo polje zre-
lega sirka. Mladi moÏ je lomil zrele stroke. Mlada Ïena
z dvignjenim predpasnikom je stala zraven, moÏu nas-
proti. MoÏ ji je polagal klas za klasom v krilo. Slika je
prevzela vikarja in je pazil na slednjo njiju kretnjo in je
videl, da je moÏ sunil v ‰ali Ïeni v nedrje. Izpustila je, kar
je drÏala, in udarila vedro nazaj. Tedaj sta si drug dru-
gemu poloÏila roke na rame in njiju obraza sta se zbliÏa-
la. Vesel smeh je jeknil v vikarju. On pa je vstal nemiren
raz hlod in ‰el dalje. In ko je ‰el mimo onih dveh, se je
hotel siloma obrniti v stran in ni mogel. Videl je, da je
mo‰ki v zadregi. Îena pa je pozdravila veselo. Odzdra-
vil je resno. V hitri hoji je na‰el ravnovesje v du‰i in mo-
gel mirneje pomisliti:

»To je zdravje, to je mladost; in moÏ in Ïena sta si. In

ãe nista, ljubi Bog, saj je pisal celo moj dobri padrone, da
ne gre‰ijo z namenom, da bi Ïalili Boga. On jima bo so-
dil, ne jaz! Nista obljubila devi‰tva! Le jaz sem ga oblju-
bil!«

Stisnilo mu je grlo in je ãutil:
»Jaz sem umazan in ne ta dva. Stokrat sem umazan!

Stokrat zapeljan po hudiãu! Kadar sem jih oklicaval, ka-
dar sem jih poroãal, ‰e takrat, ko se hodijo oãi‰ãevat!«

Nato je vedel:
»Pa se ãudim, ãe so nadloge nad menoj! Ali naj bo

blagoslov? Nad duhovnim brez poklica, nad posveãe-

BES

PLEBANUS JOANNES

173

nim, ki mu hudiã blodi kri? O moj Bog! Kolika sreãa biti
ãist! Pa kdo je? Kdo more biti? Otroci paã in svetniki, ne
pa tolminski vikar, kjer mu matere pred nosom dojijo in
grabiãe v senoÏetih za grmom bolhe love.«

Îalost in robata trpkost sta mu polnili du‰o; ne da bi

bil popolnoma jasno doumel, kaj prosi, je molil.

»Prestra‰nega mi je treba! Truda, lakote in zapu‰ãe-

nosti iz ure v uro. Na kos kruha bi mislil in pred ostud-
nim bi se stresal v temi. Tedaj bi molãal zlodej v meni z
mesenostjo in telesom babjim, ki ne utone v mraku.«

BliÏina ãedajskega mesta ga je vznemirila. Glas zvo-

nov je tolkel na zapadu iz razÏarjenih stolpov, ki so se
topili v zarji veãernega neba, nekake stra‰ne, vesele
svetlobe, ki je ni bil veã vajen, odkar je bil od‰el na Tol-
minsko, kjer je to luã vezalo zeleno pogorje v Kolovra-
tu, JeÏi in beneãanskih Rezijanih. Vikar je pospe‰il ko-
rak, a je obenem zaãutil veãjo utrujenost in razbolele
ude. Ko je stopil med prve hi‰e, se je zaãudil zapu‰ãe-
nosti ãlove‰kih bivali‰ã in teÏkim, zoprnim duhovom, ki
so polnili ozraãje. Videl je psa na verigi. Divji, pobesnel
je bil. Jesti mu ne dajo, je mislil vikar; lakota mora biti v
deÏeli. ·el je dalje in pogledal skozi neka ‰iroko odprta
vrata na dvori‰ãe zanemarjenega doma. Tedaj se je zga-
nil na kupu trhle slame sredi dvori‰ãa razcapan, gnusno
gnojen ãlovek z vdrtimi oãmi in sr‰eão brado in vzklik-
nil:

BES

PLEBANUS JOANNES

174

»Duhovnik boÏji si, pomagaj!«
»Ne morem,« je odvrnil vikar, »nimam pravice.«
»Noãe‰! Boji‰ se pribliÏati. Pa saj ji ne uide‰, ne uide‰,

ne uide‰!«

»Mortalega grande

,« je pomislil vikar, vzdignil roko

in blagoslovil siromaka. Menil se je za to, da nima pra-
vice.

Ko je ‰el po âedadu, je pomislil: »Sodili me bodo, slo-

vesno kakor Kristusa. Vseeno je, ali se zglasim nocoj ali
jutri. Preden se zbero vi‰ji dijakon, Falcidij, cancelarius
in ‰e trije drugi in preden doÏenejo, kako me bodo iz-
pra‰evali, vse po predpisih, vse po postavi jure Placiti
. . . Cepoliji v suknji . . . O, ti moj Bog! Pa je morda le
bolj‰e, da vstopim takoj, in bom vstopil, Bog mi poma-
gaj in prikraj‰aj poravnavo.«

In se je zglasil. Odprl mu je klerik, ki je imel usta in

nos zavezana z nekako kislo zaudarjajoão ruto.

»Joannes, plebanus Tulmini, suspensus

,« se je pred-

stavil vikar. Oni je prikimal in ‰el.

»Joannes, plebanus Tulmini?« je vpra‰al nenadoma

od nekod glas, ki je bil vikarju znan. Iskal je v veÏi, kjer
je stal. ·ele ãez ãas je zagledal zamreÏeno lino na levi v
steni in za oknom Falcidijev obraz, prav tako ovit v ruto,
kakor je videl vikar prej klerika.

1 kuga
2 Janez, vikar tolminski, suspendiran

BES

PLEBANUS JOANNES

175

»Kuge se boje,« je pomislil, »sem radoveden, kako me

bo zasli‰eval.« Poklonil se je proti oknu in stopil naprej.

»Stoj, kjer si,« je rekel duhovni za oknom. Vikar je ob-

stal. Falcidij je zaãel izpra‰evati, vikar je odgovarjal. Vse
se mu je zdelo ãudno sme‰no, da se mu ni niti ljubilo
odgovarjati spodobno in slovesno. Skoraj kramljaje je
govoril, da ni pri‰el takoj na povelje, ker ni mogel, ker so
bili zadrÏki, ki ni, da bi jih povedal, da tudi ne ve, ãemu
bi bil tako nujno zasluÏil sodbo in kazen. Falcidij za ok-
nom je postajal nestrpen, nejevoljen. Videl je utrujeni,
od daljne poti nenaravno zardeli vikarjev obraz in je bil
prepriãan, da vikar ni popolnoma trezen. Razgrel se je
in je Ïivahno tolmaãil vikarju njegovo krivdo in opra-
viãenost strogosti. Vikar je molãe poslu‰al. Oni je do-
govoril in rekel kratko:

»Pojdi!«
Sedaj se je vikar zavedel odloãneje vse vaÏnosti tre-

nutka in je vpra‰al:

»Preãastiti, ali sem odvezan?«
»Nisi!« je vzkliknil kanonik.
Vikarja je streslo in je vpra‰al hripavo, odloãno in

uporno:

»Kako to?«
»OdveÏemo te, ko bo‰ pokoren in poniÏen,« je odvr-

nil sodnik.

BES

PLEBANUS JOANNES

176

»Preãastiti,« je tedaj vzrasel vikar, »to ni praviãno.

Odstavili ste me brez postavnega trikratnega opomina;
pa tudi tega ne vem ‰e dobro, kaj sem zakrivil. Lagal je
Josephus. Non sum levis notae

! PritoÏim se!«

»Glej, kako si poniÏen!« je odvrnil skoraj zlobno Fal-

cidij. »Reum Te clamavi non actorem

!«

Vikarju je postalo tesno: »Ne bo me odvezal! Kriviãen

je, ‰e Ïelel bi, da bi bil zares gre‰il. A kaj naj storim? Ali
smem oditi tako? Ali naj se vrnem kakor Turek? Kdo bo
ma‰eval pri Svetem Urhu, kdo obhajal, kdo tolaÏil? Moj
Bog, morda je tudi na Tolminskem Ïe kuga! Brez mene
mrjejo in me kolnejo, kakor prej oni reveÏ na slami . . .«

»Preãastiti,« je zaãel govoriti. »âe bi hotel, lepo bi po-

kazal, da sem pokoren in da sem zvest. Vabili so me v
tabor, ki je proti gospodom kanonikom, a jaz sem vabila
zavrnil. Bog je priãa, da se ne laÏem! Tudi sem pokorno
pri‰el, ko ste me pozvali pod kaznijo suspensionis. Zdaj
pa sem bil zmeden. Nisem priãakoval, da me boste na ta
naãin sodili . . .«

»In kako naj te sodimo, kako?« je vpra‰al Falcidij na-

glo in Ïivahno.

»Pred zborom,« je odvrnil vikar.

1 nisem malovredneÏ
2 Klical sem te kot obtoÏenca, ne kot toÏnika.

BES

PLEBANUS JOANNES

177

»Vso moã imam,« je odvrnil Falcidij, »pri razmerah,

ki so, in v stiskah. Ne zahtevaj zbora! Vrnil bi se neod-
vezan.«

»Gospod,« je tedaj dejal odkritosrãno vikar, »poniÏen

sem in poslu‰en. Prosim pomilo‰ãenja!«

»Brez kazni, misli‰?«
»Takoj, a ne brez kazni,« je zopet vzrasel moÏ v vikar-

ju; »ne zaradi beneficija, zaradi du‰, ki me nimajo.«

Kanonik je nekaj ãasa molãal, nato je rekel slovesno:
»Absolvo te suspensionis adivinis

.«

»Hvala,« je jeknil vikar in se obrnil, da bi ‰el.
»âakaj,« je zaklical kanonik. Vikar je obstal.
»Telesno dobro ti vrnemo, ko bo‰ zasluÏil. Nalagamo

pa ti, da osebno obÏaluje‰ pri gospodu JoÏefu v Volãah
in ga prosi‰ odpu‰ãanja. Ali si pokoren?«

»Sem,« je odvrnil vikar in pristavil v duhu: »Za po-

koro, za zveliãanje in sreão nesreãne Katrice in galjota
mojega Petra.«

»Potem ti ‰e zaukaÏemo,« je dodal kanonik »da vpla-

ãa‰ sto lir v blagajno cerkve S. M. D. v âedadu, takoj ali
pa v ‰tirih letnih obrokih od danes.«

Vikar se je zmedel in je rekel negotovo:
»Takoj ne morem, preãastni.«
On je prikimal in dostavil vljudno:

1 Vraãam ti pravico do sluÏbe boÏje in du‰nega pastirstva.

BES

PLEBANUS JOANNES

178

»Verujem! Kolikor pa more‰, poloÏi v pu‰ãico pri vra-

tih za uboge Ïrtve stra‰ne bolezni.«

»Bom,« je odvrnil vikar.
»S tem ti vraãamo ‰e beneficij,« je zakljuãil Falcidij in

potegnil kriÏ za blagoslov. Vikar je pokleknil na eno ko-
leno. Nato je vstal in ‰el. Pred vrati je segel po denar in
polagal liro za liro v pu‰ico in ‰tel: »Za napuh, za lakom-
nost, za neãistost . . .« Ko je do‰tel, je ‰tel ‰e enkrat: »Za
poniÏnost, za skromnost in usmiljenost, za mir du‰ni
pred nesramnostjo . . .« DrÏal je zadnjo liro in jo ogle-
doval; nato jo je potisnil za drugimi:

»Za siroto Katarino! . . .«

Prenoãil je na stopnicah neke cerkve kakor v davnih
dneh nekdaj v Firenci tisto noã po smrti brata Gerolama
. . . V prvem svitu je ‰el v cerkev in ma‰eval in ker ni
bilo ne cerkovnika ne klerika, je sam priÏgal sveãe, se
oblekel in pristopil. In du‰a se mu je odpoãila, odtajala,
kakor v juÏni noãi zemlja po zmrzali in zimi. Sredi med
sveto daritvijo ga je ob‰la misel:

»Kako je vendar vse to ãudno! Prav na najglobljem

dnu srca leÏi Sveto in je skrito. Nikoli, nikoli nam ne
more biti tako oãito, kakor bi radi. Kako je to Ïalostno in
veselo! Îalostno, ker je vse tako ãlove‰ko na svetu in vse
kar povrhu; kakor klobuk na moãniku; veselo, ker je vsaj

BES

PLEBANUS JOANNES

179

v dnu vedno Ïivo, noã in dan, ‰e v tesnobi sosedstva hu-
diãevega, ki je Ïalostm duh. Omne humanum

! A v du-

hu je Bog, nezatajen, Ïiv in svet. Nikoli, morda ‰e niko-
li niso ne moji ne jaz gre‰ili iz volje proti Bogu! Cepali
smo, a smo iz volje mesa: vikar Jevane PotrebujeÏ, so-
rodnik moj Peter, devica Katarina in morivec ,degrada-
tus’ Peter . . .«

In ko se je zahvaljeval za prejeto dobroto, je molil in

ãustvoval:

»In ãe bo‰ dal preizku‰njo, ‰e enkrat zahvaljen, Go-

spod, in ãe bo‰ telo dal tvorom in gnoju v rop, kakor si
Joba Husita, dvakrat zahvaljen, Gospod, in ãe bo‰ v
smrtni uri pla‰il du‰o, da bo tem veseleje pogledala v
Tvoj obraz, po boju, zahvaljen vekomaj! . . .«

Pre‰el je mimo dvori‰ãa, kjer je prej‰nji dan videl kuga-
vega ãloveka, in ni vedel, kdaj. Pre‰el je mimo zapu-
‰ãenih predmestnih krajev in hi‰e, kjer je leÏal besni pes
na verigi. Ozrl se je po njem in videl, da je poginil. Pre‰el
je ravno polje in ãutil toploto sonãno prijetno v hrbtu,
zakaj bil je ‰ibek in laãen. Nato je vstopil v dolino in se
oddahnil, kakor da je Ïe doma. ·el je mimo tur‰ãiãnega
polja. Prav tako kakor prej‰nji dan je leÏalo v soncu, in
le popotnik ga je gledal od druge strani in ga komaj pre-

1 vse je ãlove‰ko

BES

PLEBANUS JOANNES

180

poznal. V prvi koãi je vstopil, da bi poprosil za poÏirek
vode in skorjo kruha, ãe bi ga dali. Vstopil je v sajasto
vzdu‰je in pozdravil. Dvoje stra‰no izpremenjenih lic
mu je zajeãalo nasproti: Ïensko lice in mo‰ko lice, ki ju
je videl nedavno v zdravju in sli telesne polnosti. Zdaj je
bila nesreãnima nabrekla koÏa podplula in se razpusti-
la. Dve uri je ostal vikar v koãi in gledal, kako sta umrla
v mukah in strahu. Omahnil je v dan, ki se je nagibal v
veãer. Pretresla ga je smrt prvih kuÏnih, ki ju je videl
umreti. In tedaj ga je ob‰la tesnoba brez kraja, brez kon-
ca, in kakor da mu lastno dete umira na Tolminskem, je
zastokal:

»Katrica, otrok! Kuga, kuga!«
Bila je Ïe noã, ko je ‰el po dolini navzdol proti Tolmi-

nu. Moãi so ga zapu‰ãale, Ïe ni veã razmi‰ljal, Ïe je ãu-
til samo ‰e teÏo telesa in stra‰no trdo cesto, ki je kakor
rezala v pete, v kolena, v boke, v kriÏ in hrbtenico. Od
daleã, izza ovinka mu je sinila luã naproti, in ko je bil
blizu, je videl sivega ovãarja, ki je sedel pred tistim na
pol razpalim strahotnim senikom, kuril in pekel repo v
Ïerjavici. Vikar ni mogel dalje. Pristopil je in sedel molãe
k starcu. Starec je prav tako molãe segel v Ïerjavico, iz-
vlekel smojko in mu jo ponudil:

»Vzemi, ãe se ti ne graja!«
Vikar je vzel, jedel in rekel kakor v zahvalo:
»Grem v Tolmin, pa sem kesan.«

BES

PLEBANUS JOANNES

181

»Tamle lahko spi‰,« je odvrnil ovãar. »Nekdo je Ïe

legel noter,« je nadaljeval in drÏal roko stegnjeno proti
seniku. »Mimo je pri‰el, ‰e s pol oãesom je gledal. Pa je
tam v leso otrnil, neroda nerodna, in se mu je oko poli-
lo po licu kakor gnojen polÏ.«

»Ali je umrl?« je vpra‰al vikar.
»Morda ‰e ni ves mrzel,« je odvrnil ovãar. »Pa za kugo

ni umrl. Poznam bolezni. ·koda ãloveka, ki tako zgnije
pri Ïivem telesu iz bab in strupa bene‰kega.«

Vikar ni odgovoril. Stisnilo se mu je srce in zagabilo

se mu je zoprno; a bil je pretruden, da bi bil mogel s
kretnjo pritrditi ali z besedo odgovoriti. Ovãar pa je gol-
ãal kakor sam zase.

»Devetdeset let sem Ïivel; pa trideset let sem vdovec.

Takrat ‰e nismo poznali te kuge, ki gre zdaj po mladih
ljudeh. Pravijo, da jo je zasejal hudiã.«

»Kako?« je zajeãal vikar.
»Kako neki! Sparil se je z lepo babo, pa je nalezla tam,

kjer je najbolj neãedna!«

Vikar je oÏivel in dejal nejevoljno:
»To so ãenãe. âe je bil hudiã, bi jaz vedel, saj sem du-

hovni.«

Ovãar je prikimal, a mrmral uverjeno in trdovratno:
»âenãe niso! Saj vsi vedó, da ni ne grd ne lisast. Gla-

dek je in lep. Samo poÏviÏgal jim bo, pa jih bo imel de-
vet. Take so babe!«

BES

PLEBANUS JOANNES

182

»V nas samih je hudiã,« je odvrnil resno vikar in Ïe ni

veã vedel od trudnosti, ki mu je legla na oãi, kaj govori.

»Bog in hudiã, reci, ãe si res duhovni ãlovek,« je rez-

ko dejal ovãar in ponudil vikarju drugo smojko. In ko je
vikar vzel in jedel, je ovãar nadaljeval prav vedro in Ïi-
vahno:

»Zato se pa tepeta, kadar se du‰a loãi, angel in rogelj.

Saj sem sam sli‰al, ko mi je Ïena umirala, da je cvilil v
kotu, ko ga je krotil krilatec. Kakor biã sem sli‰al in je
udarjalo kakor po irhovini. Ali ne verjame‰?«

»Verjamem,« je odvrnil vikar vljudno.
»Lej,« je oÏivel ovãar. »Saj sem vedel, da mi je Bog po-

vedal, ko si ‰el mimo, naj ti dam repo, da ostane‰ pri
meni! Pa si ostal. Pa ‰e duhovni si. Gotovo bo‰ vedel, kar
te bom vpra‰al. Ali bo‰?«

»Vpra‰aj!« je odgovoril vikar.
»Sedlani in LoÏani smo v pravdah, to ve‰,« je rekel

ovãar. »Îe ‰estdeset let se prerekamo zaradi pa‰e na
Miji. Lej, pa je bil rajni âeboklijev Tone. Rada sva se
imela, ti reãem. Pa pri tistih pa‰ah je Ïe tako, kakor da
niso od Boga. Sam prepir.«

Odka‰ljal se je in dejal oprezujoãe:
»Zaradi pa‰e smo se stepli. Pa prav âeboklijev Tone je

dobil po glavi.«

Vikar je vzkliknil:
»Ali si ga ubil?«

BES

PLEBANUS JOANNES

183

»Nisem,« je zasopel globoko ovãar. »·e dvajset let je

Ïivel po tistem. Samo da ne bi bil hudiã potem prstov
vmes vtaknil. Ali spi‰?«

»Ne spim.«
»Hudiã, sem rekel,« je govoril ovãar in glas mu je sah-

nil. »Pa ti molãi‰! Ne ve‰ niã? Ali si gluh? Povej, kako je
to! Ali je od Boga, da Tone poslej ni bil veã pri ãisti pa-
meti?«

Vikarja je vrglo iz dremavice in je zastrmel v ovãarja.

In ovãar je strmel v vikarja, jezno, z izbuljenimi oãmi.
TeÏko je zahropel vikar:

»Saj nisi hotel!«
»Ne!« se je oddahnil ovãar.
»Jaz tudi ne!« je vzdihnil vikar v mislih na Katrico in

vstal sunkoma.

»V Tolmin gre‰, si rekel?« je vpra‰al s ãudnim nasme-

hom. »Lahko ‰e posedi‰.«

»Zbogom!« je dejal vikar in se obrnil na pot.
»âakaj,« je zaklical ovãar za njim, »oni, ki je tam po-

ginil, mi je dal pisanje. V Tolmin gre‰. Bo‰ Ïe prebral,
komu velja, kadar bo‰ zjutraj pri svitu pri‰el. Stori mu to
uslugo, kakor sem mu jaz, da je mogel mirno umreti.«

Vikar je vzel pismo, ki je bilo zavito v svileno rutico,

in ga spravil. Potem je segel po drobiÏ, ki ga je ‰e imel,
in ga nasul pred ovãarja:

»Za smojko!«

BES

PLEBANUS JOANNES

184

»Kamor si vrgel, bo leÏalo,« je zamrmral ovãar. Vikar

se mu je nasmehnil, prikimal in ‰el. Ovãar se je sklonil
po novce in rekel:

»Zares je duhovni, ‰e smojke ne mara zastonj.«
Nato pa je pogledal Ïalostno po cesti za odhajajoãim

in zamrmral:

»·estdeset let strahu sem uÏil. Prvi si mi prav povedal.

Bog ti daj sreão, ker si mi re‰il du‰o.«

Stari ovãar je zaãel polglasno moliti ob pojemajoãem

ognju; glava mu je trudno nihala, vedno bolj poãasi in se
konãno umirila na trudnih dlaneh. Takrat se je zbudila
sapa visoko pod ãermi in v mejah pod grebenom na
Kolovratu, segla niÏe in niÏe in razpihala Ïerjavico.
Ovãar se je premraÏen zavedel in od‰el v senik, da poãi-
je v zati‰ju, v druÏbi ãloveka, ki je bil tam umrl in ãigar
pismo je nesel v Tolmin vikar Janez.

Veter je suval vse odloãneje in gnal poznega potnika

proti Volãam in Tolminu, odkoder je rasel prvi, daljni
dan.

Vikar je pri‰el v Tolmin in stopil v svoj dom. Na‰el je
vrata odprta, dasi je bilo ‰e zelo zgodaj. Vstopil je v
»sobo sveta«. Tedaj je za‰umelo Ïensko krilo za njim in
se je ozrl in odmaknil za korak:

»Katrica?«

BES

PLEBANUS JOANNES

185

»Sem,« je odgovorila mehko, kakor v zadregi. »Pri‰la

sem kuhat. Magdalena je umrla.«

»Za kugo?« je vpra‰al vikar.
»Ne vem,« je odgovorila.
»Pa si ti pri‰la?«
»âe smem ostati in streãi!«
»Sme‰, sme‰, sme‰,« je klical vikar Ïivo. Vsa trudnost

ga je minila in je zaÏivel kakor mladeniã. »Daj, Katrica,
MatevÏka pokliãi! Zvonit naj gre in ma‰eval bom. Hiti,
teci, reci, da sem doma!«

»Gospod stric,« je odvrnila Ïalostno in kakor da ji je

hudo, ker ne more biti poslu‰na, »MatevÏek je tudi
umrl.«

»Siromak!« je vzdihnil vikar.
»On je bil prvi mrliã v Tolminu,« je pripomnilo dekle.

SrameÏljivo je dodala:

»Pa je umrl lahko, ker sem mu stregla.«
Vikar je zastrmel vanjo in za‰epetal vneto vpra‰anje:
»Sancta

?«

Potem je ‰el in je sam odprl v cerkev sv. Urha, sam

zvonil, se sam oblekel, sam priÏgal luãi, sam pristopil,
sam prena‰al knjigo, molil in odgovarjal. In vse mu je
bila ena sama zahvalna molitev za ãudeÏ, za Katrico, ki
se je vrnila in je videla, videla, videla . . .

sveta

BES

PLEBANUS JOANNES

186

Ko pa se je vraãal v Tolmin, je otipal tujãevo pisanje

pri sebi, razgrnil svileno ruto in bral v znanih pismenih
svoje lastno ime:

»Vikarju Janezu PotrebujeÏu!«
S tresoão se roko je razgrnil ovoj in bral. Ko je dobral,

je list zganil, zavil v svileno ruto in ga spravil. Nato je
ponovil sam pri sebi Ïalostno in toplo ovãarjevo besedo:

»S pol oãesom je pri‰el mimo. Pa je otrnil v leso in se

mu je oko polilo po licu kakor gnojen polÏ.«

Okrenil se je. Dvignil je pest proti zapadu. Nato je

dejal:

»Prekleta zemlja Cepolijev! Jaz sem ti u‰el. Zato si mi

Petra ubila!«

Potem ga je ob‰la ginjenost:
»Pa saj zdaj je prestal, prestal, prestal . . .«

V veÏo pred vikarja je nenadoma omahnil ãlovek z ne-
umno sme‰nim, pijanim licem. Vikar se je zagledal osu-
pel v to lice, ki ga je trenutno komaj spoznal:

»Dijakon Peter!« je vzkliknil nato zaãudeno, iznena-

jeno.

Pijani je raz‰iril roke kakor v objem in klical:
»Prijatelj Janez! Du‰a moje du‰e, ‰e te vidim. Daj, da

te poljubim, daj prijatelju! . . .«

BES

PLEBANUS JOANNES

187

Vikar je odstopil, da bi se ubranil objemu pijanega, in

rekel resno:

»Dijakon Peter, kakor muha si pijan.«
»Kaj pravi‰?« je zategnil pijani uÏaljeno; »da sem pi-

jan kakor muha? To si grdo rekel, prijatelj, stra‰no grdo.
Kakor muha! Kdo, pravi‰, je pijan? Jaz? Jaz?«

Neumna dobrovoljnost v dijakonovem licu je ugasni-

la. Oãi so mu sinile hudobno in zaãele zlobno meÏika-
ti. Stal je pred vikarjem ‰iroko razkoraãen, nihal s tele-
som naprej in nazaj in buljil topo uporno v vikarjevo
lice. Vikarja je po‰la vsa dobra volja. Stud mu je legel ob
ustnice. Pijani je videl in se uÏgal v nagonski strasti, ki
je spala v njem, nepoznana, tiha, ukroãena zver. Vikar je
pomislil: Glej ga, tak je torej! Saj bi se ga res bal, nasil-
neÏa! Tak je! Zdaj verjamem, da je ubil ãloveka. Pijaãe se
je nalil, pa je vzel noÏ in je storil. Nesreãni ãlovek!

Pijani je stopil okorno za korak bliÏe in vpra‰al za-

hrbtno, zabavljivo, oblastno:

»Ali si moj prijatelj ali nisi! Naravnost govori! Ali me

spo‰tuje‰ ali me zametuje‰?«

»Kadar se naspi‰, pridi in vpra‰aj!« je odvrnil vikar in

mu okrenil hrbet.

Nato je zaãutil, da mu je pijani od zadaj poloÏil roke

na rame in mu zagrebel prste v suknjo. Vikar se je ljuto
obrnil. Vonj pijaãemu je puhnil v lice, da ga je za‰ãemelo
v oãi in se mu zagnusilo. Z desnico je zgrabil pijanega v

BES

PLEBANUS JOANNES

188

prsi in ga sunil od sebe. Pijanec se je lovil in padel ne-
rodno kakor vreãa. Vikar je mirno gledal, ko se je pobi-
ral raz kamniti tlak, stal bolj trdno ko prej in govoril s
spremenjenim, piskajoãim glasom:

»Ti me suje‰! Ti, moj prijatelj! Pa mene? . . .«
»Norãavi ãlovek,« je vzkipel vikar. »Ven iz moje hi‰e.

Pa pri priãi!«

»Poãakaj, prijatelj, poãakaj,« je jecljal pijani in meÏi-

kal grozotno. Ustnice so se mu stisnile, temno rdeãe lise
so mu legle na lice. Izraz blazne mirnosti je vel iz vele-
ga, mrzlega ãela. Za korak je omahnil, ujel ravnovesje in
planil nato ãudno okretno naprej proti vikarju. Desnico
je nerodno ti‰ãal zadaj zase. Vikar je bil prekriÏal roke in
se zagrizel z zobmi v ustnice. Ko je oni planil, se je
umaknil na stran, zgrabil jekleno pijanca za roke od za-
daj, ga dvignil za ped s tlaku in ga tre‰ãil predse, da je
votlo jeknila vsa veÏa. Rdeã otroãji popkar je zaroÏljal
po kamnu. Pijani je za‰kripal z zobmi. Pena mu je legla
na ustnice. Vikar ga je pritisnil s prsmi navzdol, ujel nje-
gove roke na hrbet za mezince, segel z levico po pas in
si ga razvezal. Oni se je pognal v stran, da je vikar zdrk-
nil trdo na kolena. A pijanec je bil neroden in pravo
dete. Z eno roko ga je vikar stisnil krepkeje k tlaku in mu
ujel roko v pas in zadrgnil. Nato je vstal.

»Pre-kleti,« se je penil zvezani. Ostudnej‰ega lica vi-

kar ‰e ni videl. Nevede kako in kdaj se je sklonil in zaãel

BES

PLEBANUS JOANNES

189

tolãi s plosko roko po tem licu, po oãeh, po ustih, po
u‰esih. Pijanec je hlastal kakor pes po roki, ki ga je tep-
la.

»Tako, tako, pa ‰e tako,« je vzkliknil vikar. »Ti obru-

sim gobec, izbijem zobe, okre‰em uha, Ïival ostudna,
prasé nemarno, hudiã obsedeni!«

Tepel je krãevito, hitro, kakor iz sebe. Oni je zamiÏal,

odprl usta in zavpil presunljivo.

Vikar se je zavedel. Dvignil je glavo in gledal. Oni je

zavpil v drugo. Tedaj mu je vikar iztrgal z naglim sun-
kom srajco na prsih in mu potisnil krpo med zobe. Nato
ga je prijel odloãno za tilnik, ga vlekel po tlaku in ga
vrgel v »sobo sveta«.

Potan in tresoã se je ‰el v kuhinjo in videl, da je praz-

na; zato se je oddahnil. Nato je ‰el gori pred vrata Ka-
triãine sobe in je sli‰al njen mehki, toÏeãi glas. Pela je z
besedo, ki je ni razumela:

»Meum est propositum in taberna mori . . .«

Vikar je rahlo odprl vrata in videl: tam je sedela sama

vase zleknjena ob oknu. Njeno lice, njeno bujno mate-
rinsko oprsje se je izrazito rezalo na svetlem ozadju. Niã
ni sli‰ala. Strmela je z veselim, niãemurnim iznenaje-
njem v malo zrcalce, ki ga ji je bil podaril za god.

Vikar je prav tako tiho zaprl vrata, kakor jih je bil

odprl, in od‰el. ·epetal je veselo:

BES

PLEBANUS JOANNES

190

»Niã ni videla, niã ni sli‰ala.«
Stopil je nazaj v veÏo in ostrmel. Tu, kjer je pred krat-

kim omahoval pijani dijakon, je stal zdaj nekdo drug. Pa
prav tako kakor pijan je omahoval in se lovil in se sme‰il
v nerodni zadregi. To lice pa je bilo stra‰no bledo, spre-
menjeno kakor v smrtni sragi, in vzdih, ki je vel od ãlo-
veka, je bil vonj smrti, kuge in trohnobe. Vikar je pre-
poznal ãloveka in zaklical:

»Gospod TomaÏ!«
TomaÏ Skoãir, vikarjev obhodnik in kaplan pri cerkvi

svetega Mavra nad Mostom, je zlezel kakor vo‰ãena po-
doba sam vase in je zajeãal:

»Ure so mi ‰tete!«
Vikar ga je prestregel v roke, ga nesel kakor otroka in

ga poloÏil na svojo posteljo; nato mu je zaãel streãi, ka-
kor je vedel in znal . . .

»Gnusna, umazana bolezen,« je toÏil kaplan TomaÏ.

»Ali hudo boli?« je vpra‰al vikar.
»Iz telesa lije brez konca,« je zatarnal bolnik in obraz

se mu je spaãil. Mlaskal je z Ïejnimi ustnicami. Vikar je
segel po zadnjo posodo vina, ki jo je bil na‰el v kleti,
zme‰al vino z vodo in dal bolnemu piti. Temu se je lice
spet razvezalo in je rekel:

»Krãi so hudi! âe bi teh ne bilo!«

BES

PLEBANUS JOANNES

191

Nato je mirno pripovedoval in le zdaj pa zdaj je pre-

stal in so se mu oãi plaho raz‰irile kakor otroku, ki vidi
grozno.

Îe ‰est dni mrjejo. Nekateri trpijo stra‰no, drugi umi-

rajo hitro, zaãudeno, kako in kdaj. Mrjo najmoãnej‰i,
zdravi se zgrudijo v hipu, leÏijo, tulijo, podivjajo. Slabot-
ni kljubujejo, vidijo mrtve in so se navadili. Otroci ne
mrjo. Tri porodnice so v fari, a so zdrave. To je zname-
nje, da je kazen boÏja nad ljudmi, in da je prizaneseno
nedolÏnim.

Motno je jeknil v vikarjevi du‰i spomin Ïalostne pes-

mi. Trpko trudno se je oglasilo v njem kakor razodetje
iz neznano daleã:

»Nikarte, nikarte, riba,
riba faronika,
zavoljo otrok nedolÏnih,
zavoljo porodnih Ïena.«

Bolnik pa je pripovedoval, da so bogati tolminski ple-

miãi beÏali v ba‰ke in bohinjske hribe in da so se glavar-
ski preselili na Kozlov rob. V Formentinijevo klet so vra-
ta odprta, a ni nikogar, da bi vstopil in pil. Nato je zaãel
TomaÏ bloditi in je kakor ‰tel:

»Dolje, Zatolmin, Îabãe, Ravne, Ljubinj, Poljubinj,

Prapetno, Modrejce, Most, Modrej . . .«

In zopet ãez nekaj ãasa je potoÏil:

BES

PLEBANUS JOANNES

192

»Pa kje so ‰e Kozari‰ãe, Ciginj, U‰nik, Sela, Volãe. O

moj Bog, saj nisem ptiã!«

Ko se je rahlo ovedel, je vpra‰al vikar:
»Kako je z Volãami? Ali je Josephus beÏal?«
Kaplan se je bridko nasmehnil in rekel:
»Do Tolmina paã. Tu se je zgrudil in Formentiniji so

se ognili z vozom in ga pustili sredi ceste.«

»Ali je umrl?« je vpra‰al s trepetajoãim glasom vikar.
»Pokopal sem ga pri Svetem Urhu,« je odvrnil kaplan

in utihnil.

Vikar se je zagledal krãevito predse; nato je mrmral:
»Torej je Bog tako odloãil in se ne bom poniÏeval po

ukazu.«

Bilo mu je teÏko in lahko obenem pri srcu in je do-

umel ãudno naglo, jasno in drugaãe kot dotlej:

»Josephus de Menezeis! Sin melju‰nik iz oãeta me-

lju‰nika na Dvoru! Ti si me zares sovraÏil. Ti si se me
bal. Slutil si, da vem, kaj je bilo s teboj! Ali sem bil mor-
da kdaj preveã odkrit in si uganil in nisi mogel pozabi-
ti? ·ema! Nisem ãenãav! Glej, zdaj si tam in ve‰. ·e tvoji
lastni krvi in tebi oãetu sem zatajil, kar sem vedel od
nesreãne lovaãe, ki je hodila na Dvor po kruh. Ti pa si
sovraÏil in tepel, da ne bi udaril jaz. Bog ti odpusti! Bog
ti daj mir, ki ga nisi imel, ker je bil hudiã tvoj svetovavec
in si hodil v Ïalosti . . .«

BES

PLEBANUS JOANNES

193

Nato se je vnel vikar v preãudni bojazni za njo, ki jo

je bil zatajil pokojnemu, in je molil:

»Prizanesi ji, Gospod, z gnusno boleznijo! Nima ãlo-

veka, ki bi ji stregel. In jaz sem trpel po njej in jo ljubim
kakor hãer, a se bojim njenega telesa. Ne bom ji stre-
gel!«

Kaplan se je dramil in prosil pijaãe. Vikar pa je pre-

mislil: Glej, TomaÏ je rekel, da je Formentinijeva klet od-
prta. ·el bom in bom natoãil.

Kaplan je blodil in govoril, kakor da se hvali in hvali

‰e nekoga drugega:

»Ali so to maãje solze? Pa sva moÏa midva, kaj, pri-

jatelj! Ne prisodil bi ti. Tvoje roke so otro‰ke, pa tvoje
moãi so levje. Ne leÏe‰, ne je‰; nosi‰, umiva‰, koplje‰
grob. Ne pretegni se mi. Kaj? Tudi zdraviti zna‰, signor
Pietro?«

Vikar je posluhnil in vpra‰al:
»Gospod TomaÏ, o kom govori‰?«
»Na‰el sem ga na Modrejcih, na Ravneh, v Doljah, v

Ciginju, povsod,« je odgovarjal bolnik in se je preãudno
smejal:

»Pere kakor dekla, te‰e krste; grob ti skoplje v uri,

ogenj zaneti, dojenca previje, ‰e podojil bi ga — «

Vikar je vpra‰al in priznal:
»O dijakonu Petru govori‰!«

BES

PLEBANUS JOANNES

194

»O dijakonu? Ali je dijakon?« je vpra‰al kaplan. Vikar

ni odgovoril. Zavrelo mu je vroãe v obraz in oãi in je
videl kakor na dlani: dijakon Peter, nesreãni ãlovek! ·est
dni ni spal, ni jedel, ni sedel, ni se odpoãil. Pa tako neÏ-
nih rok je. Bog ve, ali je v vse telo tak? In pride in so vra-
ta v Formentinijevo klet odprta pa omahne vanjo. Vidi,
da je vino tam, in ãuti, da je Ïejen in da bo zdaj zdaj le-
gel, ker se je do smrti utrudil. Pa leÏe pod sod, da bi pil
in hlastne preveã; vstane in ga sam hudiã vrÏe v mojo
veÏo moji neprijazni besedi naproti. Pa je vzrasla hudo-
ba v njegovi krvi in sem ga po krivici stepel in zvezal in
leÏi doli, kakor da ni ãlovek, in spi in hvala Bogu, vsaj niã
vedel ne bo, ker je pijan, kaj je bilo in kako!

Vikar je naglo vstal in ‰el v »sobo sveta«. Na‰el je pi-

janega, da spi in razvezal pas raz roke. Vrat za seboj ni
veã zaprl, da bi oni mogel iti, kadar se bo zbudil. Zunaj
v veÏi pa je pobral vikar popkar z rdeãim drÏajem. Te-
daj je ugasnil v njem strahotni vtis od prej in je mrmral:

»S temle, amice Petre? ·e u‰es bi ti ne mogel naãeti.

A glumiti zna‰ dobro, prismojeni melju‰nik. Samo pi-
janca se ne igraj veã!« . . .

Vikar se je vrnil k svojemu kaplanu in na‰el Katrico

pri njem. Stopil je k njej in dejal tiho:

»Katrica, tu ti ni opravka.«
»Ali mu ne smem streãi?« je vpra‰ala bojeãe.

BES

PLEBANUS JOANNES

195

»Sme‰ Ïe,« je odvrnil hripavo vikar; stisnilo mu je grlo

in je dejal:

»Ali ne ve‰, da gre bolezen tudi po streÏnikih?«
Katrica se je veselo nasmehnila in rekla otro‰ko uver-

jeno:

»Jaz ne bom zbolela.«
»Kako to ve‰?« je vpra‰al zaãudeno vikar.
»Vem!« je odvrnila otro‰ko verno.
Vikar se je vznemiril in se obrnil vstran.
»·e je zmedena, ‰e je kalna! Bog meni greh odpu-

sti!« —

Kaplan TomaÏ je umrl ponoãi. Vikar je bil zaspal za

nekaj trenutkov. Ko se je prebudil, je videl.

Ob mrliãu je sedela Katrica, mirna in vedra, in je

drÏala zrcalce pred seboj in ‰epetala kakor otroci:

»·e se bom kamenãkala, dokler bo ãisto to moje svet-

lo zrcalce . . .«

Prvi ãlovek, ki ga je sreãal vikar tisto jutro potem, je

bil dijakon Peter. TeÏek kotel vode je bil nalovil pri kori-
tu sredi trga in ‰el v bliÏnjo hi‰o. Ko je ugledal vikarja,
je zaklical:

»·tirje otroci so sami v hi‰i. Moram jim skuhati, pa

hitim, da mi kateri v ogenj ne pade.«

»Gospodinji‰,« se je nasmehnil vikar in pristavil:
»Potem bi te jaz rabil. Gospodu TomaÏu je treba gro-

ba.«

BES

PLEBANUS JOANNES

196

»Takoj,« je odvrnil dijakon. Vikar je stopil v hi‰o za

njim in je videl, da je spreten in da ljubi. Videl je, kako
je hkrati umival, ãesal in oblaãil; in otroci so bili zdravi
in so se gnetli okoli njega, kakor da so njegovi. Samo
najstarej‰i je bil videti nejevoljen in je stikal po kotéh in
iskal. Potem je stopil odloãno pred skrbnika in rekel:

»Stric, popkar nazaj! Ti si ga vzel.«
»Zares,« je odvrnil dijakon in iskal in ni na‰el. Vikar

je izvlekel noÏ in je vpra‰al:

»Morda je ta!«
»Popkar,« je zapel otrok, »moj je!«
Dijakon Peter je osupnil in sklonil glavo. Kotel je pre-

kipel in ga oparil.

»Nerodni ãlovek,« je vzkipel vikar, »zgorel bo‰.« Oni

drugi se je trpko nasmehnil in dejal latinsko:

»V tvoji hi‰i sem spal. Reci, ali sem sanjal ali je bilo

res? Strahovito si me okrcal po licu in u‰esih.«

»Sanjal si,« je odgovoril vikar. »Toda pijan si bil kot

muha.« Nato je pristavil vsakdanje:

»Ma‰evat grem, pojdi in mi strezi!«
Dijakon je vstal in ‰el za njim. Ko se je vrnil, je bil

opraviãen pred Bogom in ãlovekom, katerega je bil pi-
jan napadel z noÏem . . .

BES

PLEBANUS JOANNES

197

Jedla sta iz enega lonca in kakor teÏaka sta gledala, da
zajmeta ãim veã, in sta se zabavala:

»Kakor volk Ïre‰!«
»Nima‰ ne dna ne svetega Duha.«
»Z lopato je‰!«
»Dve Ïlici bi rad?« —
Nato sta se dvignila s hloda na cesti. V Volãah sta bila.

Pogledala sta za gospodinjo, za Katrico, ki jima je kuhala
in nosila kosilo iz Tolmina. Ni je bilo videti.

»Tam je menda vstopila,« je pokazal dijakon z roko

proti nizki bajti. ·la sta tja. Dijakon je pristopil k oknu
in pogledal noter. Nato je poloÏil prst na ustnice. Vikar
se je pribliÏal in je videl:

Notri je bila skromna postelja. Bolna mati na njej.

Morda je bila pravkar zaspala, morda umrla. A ob po-
stelji je sedela Katrica in je dojila tuje matere dete in je
sladko tipala po mleãnem licu in pela svetlo uspavanko:

»Meum est propositum in taberna mori . . .«

»Sancta!« je vzdihnil vikar in oãi so se mu zameglile.
MoÏa sta ‰la dalje za svojim teÏkim delom do veãera,

pozno v noã. Videla sta rane, gnoj, blato in kri, smrt in
obup in stoteri smrad. A njiju srce je pelo kakor v psal-
mu:

BES

PLEBANUS JOANNES

198

»Niã ni bolj svetega, kakor Ïena, ki je rodila!«

»Niã veãjega ni, kakor je njena ljubezen.«

»Po materah ‰ele smo si bratje.«

»Po materah ena druÏina!«

»Videl sem mater dojiti tuje dete!«

»Videl sem in sem jokal.«

»Videl sem mater dojiti tuje dete!«

»Ljubezen mater je presegla pravico moÏa.«

»Zakaj jo imenujejo slabo, ker je Ïenska?«

»Zakaj jo poniÏujejo?«

»Otroci, ki gledajo Gospoda, ljubijo mater.«

»Najsvetej‰i ljubijo najãistej‰o.«

»Mati, Tvoje ime je sladko«

»Tvoje ime je sveto v veke — — — «

Dijakon je zlezel iz groba, ki ga je bil dokopal, in se zlek-
nil truden na prst ob jami. Srebrna slana je pokrivala
zemljo, medel dan je gledal izza Jalovnika. Tiha, Ïalost-
na meglica je rasla iz razvodja nad Dvor, ãrna jata vran
se je gnala ãez Tolmin na volãansko polje. Trudni grobar
je mrmral:

»Izkopal sem grob! Legel bom vanj in spal . . .«
Vikar Janez je hitel od Tolmina, da bi zvonil, pristopil,

ma‰eval in daroval Gospodu za vesele sanje kratke ure:
angel Ïivljenja je bil pre‰el nad dolinami in je govoril

BES

PLEBANUS JOANNES

199

odroke in velike besede in je bolezen sahnila, kakor
voda ob povodnji. In zdaj je vikar dospel, videl grobar-
ja leÏati ob grobu in je zaklical:

»Peter, ali Ïivi‰?«
»·e malo,« je odvrnil grobar trudno.
»Vstani,« je rekel vikar, »in ãe je tvoja ura pri‰la, z

molitvijo jo bom zadrÏal, dokler ne zakliãem: Pojdi,
ma‰a je konãana!«

Grobar se je dvignil in duhovnik mu je segel z desni-

co pod pazduho in ga podpiral. Vstopila sta v cerkev in
vikar je daroval Gospodu in se obhajal. Potem je vstal,
vzel polovico kruha in ga dal streÏniku. Obrnil se je na-
zaj proti oltarju in je sli‰al prositi:

»Daj mi, daj! Samo enkrat naj pijem kelih Gospodov!«
»Zapravil si ga,« je odvrnil vikar trpko.
»Samo enkrat — « je ponovil bolnik.
Tedaj je vikarju zadrhtela du‰a in je vedel: Îena je

zgrnila prsi nad tuje matere dete! Ali Gospod manj lju-
bi in ne bo dovolil piti od svoje Krvi ãloveku, ki je mno-
go trpel in ljubil do konca? Palico sem mu dal in veselja
ne!

»Naj sem, naj sem kakor Ïena, ki je dobro storila!«
Obrnil se je in je obhajal tovari‰a svojih zadnjih poti,

vse groze, vse Ïalosti . . .

BES

PLEBANUS JOANNES

200

Potem pa je ob‰la njega samega preãudna trudnost.

Boleãina se mu je oglasila v udih in je molil veliko bese-
do ob besedi, ki je meso postala in je ãutil:

»Oãi imam in ne vidim, u‰esa imam in ne sli‰im, sto-

jim in ne vem, kako. Gospod, moj Jezus, zadnjikrat sem
ti daroval! Gospod moj, Jezus, hlapca nevrednega ne
zavrzi v veke!« . . .

Vzbudil se je iz boleãine in sence in je videl, da leÏi na
svoji postelji in da je mraãno in tiho v sobi. Tudi v njem
je bilo tiho in je kakor tonil v motno brezprostorje, ki se
je nad njim zgrinjalo v krvavo meglo. Ni bilo boleãine,
samo silna plahost, podobna preãudni Ïeji, silna utru-
jenost, podobna brezkonãni Ïelji po neznanem. Ni ve-
del, da govori in da se sli‰i, in je sli‰al, kakor da govori
nekdo drug, ko je sam prosil:

»Mleka, mleka!« —
Zopet je tonil v ‰krlatni megli, trepetal iz osrãja v ne-

prijetni vznemirjenosti, bil stra‰no majhen in raztegnjen
v neskonãnost, ves igra samega sebe, moã iz nemoãi: ni
ga bilo, bila je le ‰e beseda, ki jo je ãutil, videl, hotel, lju-
bil:

»Mleka!« —
Nekak truden in Ïalosten glas mu je odgovoril:
»Mleka pa ni, stric, mleka pa ni.«

BES

PLEBANUS JOANNES

201

Videl je iz svoje dalje nekako sladko bitje s pla‰nimi in

od bedenja vnetimi oãmi; videl je preãudno zadrego na
tem sladkem bitju, ki se je sklanjalo iz neskonãnosti k
njemu. In zdaj je sli‰al jasno, vsakdanje:

»A ãe bi smela! O moj Bog, saj sem malo dojila, stric!«
In je videl v grozi in slasti, da je Ïena srameÏljivo od-

pela obleko nad svojimi dojnimi udi, da so sinili polni,
mehki in topli: stra‰na ljubezen Ïenskega telesa. In je
ãutil, da se je nagnilo zdravo telo nadenj in je dahnil
vonj nepoznane polti. Njegova mo‰ka in trpka ãud je
jeknila v brezmoãnem uporu:

»Svinja!«
Nato je slika ugasnila, a vstala je nenadoma znova,

sijajna, veãna. Tam je kleãala Ïena, skrivnostna razumu
in srcu. Z obema rokama in krãevito je bila raztrgala
obleko na svojih devi‰kih prsih. Njene oãi so prosile k
Sinu, njena usta so govorila Sodniku, ki je prihajal:

»Poglej, moj ljubi sin, telo, ki te je nosilo, in prsi, ki so

te dojile! Bodi usmiljen, kakor si obljubil!«

»To je zadnje in je sodba,« je umoval vikar in zaprl oãi

kakor v sen. Ko je zopet pogledal, je veroval, da je on-
stran sodbe in smrti, v brezglasju in vseslasti.

»Gospod Jezus,« je zaklical vedro. »Tvoj hlapec Jeva-

ne je pri‰el, pa ne ve, kako bo odslej z njim. Ali sem ob-
hodnik ali vikar?«

BES

PLEBANUS JOANNES

202

âlove‰ki klic veselja ga je vzdramil iz domneve v pra-

vo spoznanje in je videl, da ni umrl, da se je prebudil v
ãlove‰ko Ïivljenje; da je soba, kakor je bila, in postelja,
kakor je bila, da je Ïenska v sobi in se igra z zrcalcem in
je veselo zaklicala, ko je spregovoril. Vse osrãje se mu je
vnelo v dosedaj nepoznani slasti in je rekel:

»Katrica, moja ljuba hãerka!«
»Stric!« je odvrnila tiho in se sramovala.
»Katrica,« je ponovil in jo prijel za roko. »Îivim!«
»Îivite!« je odvrnila.
»In ti mi bo‰ stregla in bo‰ ostala pri meni?«
»Do smrti, stric!«
»Do moje ali pa tvoje!«—
Vikar je dvignil rosno oko skozi okno, kjer je vstajal

novi dan, in se je z neizgovorjeno besedo zahvalil svo-
jemu Bogu, da ga je bil ozdravil od hudiãa, ki mu je leÏal
v krvi in mu jo blodil . . .

Potem je ‰e doÏivel prvo pravdno poravnavo med gla-
varjem Eckghom in vi‰jim dijakonom Falcidijem. Skle-
nila sta jo pred ‰tevilno komisijo gori‰kega podglavar-
ja Jeronima pl. Attimisa, Konrada pl. Orzona, Ga‰perja
de Lantierisa, Bernarda de Rabatte, Otomarja Nenn-
hauserja, Franca d’Eckgha in Antona PapeÏa v ‰estem

BES

PLEBANUS JOANNES

203

letu po »veliki bolezni« dne 8. aprila 1538. Pogodili so
se:

»Agentes singulis annis teneantur demittere Blada

eorum minuta ex Decimis et aliter quomodo libet esi-
genda usque ad diem Ss. Hilarii et Tatiani ut si eo inte-
rim subditi Capitanatus illius Bladis illis indiguerint,
eam mediante debita mercede sive potius pretio de die
in diem currenti ea consequi valeant et debeant, quo
festo pacto mox dicti agentes abducere valeant et abdu-
cant dicta Blada minuta quoque malint. De Bladis au-
tem grossioribus similiter concordarunt, quod agentes
pro dicto Capitulo possint illa ad libitum et quoque
tempore volunt abducere, cum hoc tamen, quodsi Ca-
pitanus illa, vel de illis habere voluerit pro intertentio-
ne Castri Tulmini, eidem agentes teneantur dare.

»Dokler bo drÏalo!« je tedaj menil vikar Janez in je res

doÏivel v letu 1541. nov spor zaradi veãjega mernika, ki
so ga hoteli uvesti ãedajski »agentes«. Glavar pa je od-
loãno zahteval:

»Ut pisinale et pallota reducantur in pristinum mo-

dum!

1 ta pogodba doloãa, da so kapitljevi pobiralci desetine morali

pustiti Ïito v deÏeli do sv. Hilarija (16. marca) in sicer zato, da
bi ga lahko glavarski podloÏniki do takrat kupili.

2 naj se zopet uvede stara mera in vaga

BES

PLEBANUS JOANNES

204

Nove pravde nista preÏivela ne glavar Bonaventura

d’Eckgh ne vi‰ji dijakon TomaÏ Falcidius. Njiju dva pa
je preÏivel za nekaj mesecev vikar Janez PotrebujeÏ.

Novi ãedajski vi‰ji dijakon Bernardin de Puppis je na-

‰el o priliki, ko so mu naznanili vikarjevo smrt v ãedaj-
skih zapiskih o kaznovanih tolminskih vikarjih opazko
Falcidijeve roke:

»Joannes, plebanus Tulmini. Svoj ãlovek, uporen in

poniÏen, zvest in svojeglav. Ne vem, ali je hotel sluÏiti
dvema gospodoma ali nobenemu.«

Novi vi‰ji dijakon je pripisal praviãneje:
»SluÏil je svojemu!«

BES

PLEBANUS JOANNES

205

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-292-0

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Ivan Pregelj Tolminci
Ivan Pregelj Štefan Golja in njegovi
Ivan Pregelj Mlada Breda
Ivan Pregelj Dom gospe matere Serafine
Christie Agatha Panna Marple Morderstwo na plebanii
Bertin Joanne Ostatni Lord Smok
Krótka Rozprawa Między Trzemi Osobami Panem, Wójtem i Plebanem Treść(2)
PLEBANIA, WOK
1 Wyprawa plebańska
Krótka rozprawa między Panem ,Wójtem a Plebanem M Rej
Harris Joanne Jeżynowe wino
Rock, Joanne [Harlequin] Manhunting Masquerade
Rock, Joanne Confesiones Intimas Serie West Side Confidential
Or Sprzątaczka na plebanii
Bertin Joanne Ostatni Lord Smok
Bertin Joanne Ostatni Lord Smok
Christie Agatha Morderstwo na plebanii
Harris Joanne Czekolada

więcej podobnych podstron