zalila du‰eãa soparica vso tolminsko kotlino in kar vid-
no kipela iz zrelih polj in prisojnih lazov. Sonce ‰e ni bilo
posu‰ilo rose v odsojnih krajih, ko so se Ïe zaãele gostiti
meglé v Peãeh za Mrzlim vrhom in nad Îabãami. Pred
tem temnim in vedno teÏjim zastorom je leÏala v moreãi
prigrelici tolminska globel med Kozlovim robom, Bu-
ãenico, Jalovnikom in Senico, razpaljena kakor Ïèkno.
Noben veter se ni zganil.

Zdajci je pretrgalo to mrtvo ti‰ino vikanje sove uha-

rice, ki so jo dnevne ptice spla‰ile nekod znad Dobrav
pod Ljubinjem pa jo podile nad Prapetnim in ãez Soão
na modrejãansko polje in vzdolÏ Buãenice proti Men-
goram. Noãna vlaãugarica se je potajila nekje v go‰ãavi
nad Kozari‰ãami, vikanje razjarjene drobne perjadi je
utihnilo, vsak ‰um je zopet usahnil, vse Ïivljenje oneme-
lo. Le ‰e Soãa je ‰umela leno in mrtvo. Zdelo se je, da je
trudna in od vroãine ubita celó ta Ïiva »bela voda«, da
teãe pod peskom in se taji v senci redkega vrbovja.

BES

TOLMINCI

Na prisojni strani pod strmo Buãenico, ki zaslanja

modrejãansko polje proti severnim sapam in Tolminu,
za dober streljaj pod vasjo nad Soão proti Kljuãu in Pra-
petnemu, je stal uljnjak. Ob njem je sedel na trhlem
panju starec, ki je imel na sebi samo oglodane prtenice
ali hlaãe iz bukovega blaga in srajco domaãe preje. Bil je
bos. Siva glava mu je bila odkrita. Skrbno obrito lice je
bilo bolno rumeno, razgubano in medlo. Pod odprto
srajco so hlipale za sapo ‰iroke, stra‰no upale in ko‰ãene
prsi. V zapestju je bil starec skrbno zapel srajco z do-
maão, iz preje sukano »du‰o.« Pegaste roke so mu trud-
no leÏale na kolenih. Z nagnjeno glavo je moÏ trpel pri-
pekajoãe sonce. Izraz tope Ïalosti mu je leÏal na obliãju.
âe pa je zdaj pa zdaj dvignil motne oãi, je pogledal prav
gotovo le po panjih, nekako bridko se izogibaje, da ne
bi videl mimo ene vrste rojeãih pet jalovih. Pa jih je zo-
pet in zopet moral gledati in je zopet in zopet pove‰al
pogled pa se togo zami‰ljal sam vase, v svojo teÏko osa-
melost in bridko onemoglost. Uljnjak, ki je le deloma ‰e
rojil, pa stari ãebelar, ki je le na pol ‰e Ïivel, sta bila tako
izraz ene same stra‰ne Ïalosti, ena sama bridkost v dveh
likih. Preãudno sta ponazarjala zadnje dogodke v eni
onih Ïalnih iger, ki so prav sprião svoje vsakdanjosti
tako grozotne, da segajo v mozeg in sanje, pa jim ãlo-
ve‰ko srce vendar niti pravega imena ne ve . . .

BES

TOLMINCI

Zdajci se je ãebelar zganil. Zabrenãalo mu je ob u‰esu.

Medena muha mu je sedla priljudno na sive lase. Starec
ni otresel ÏuÏelke. PoboÏno je sklonil glavo ‰e niÏe in se
trudno nasmehnil.

»âiginjka? Modrejanka?« je ugibal z glasom otro‰ke

ljubezni. ÎuÏelka se je dvignila proti panjem. Starec je
pogledal Ïivo za njo, ali bo res sedla pred panj, ki ga je
bil domaã umetnik oznaãil za modréjanski s tem, da mu
je ãelnico okrasil z znamenjem vislic, s katerimi so se
bajè Modréjani bahali, ãe‰ da so jih postavili le zase in
svoje otroke, ne pa za tujce in na pósodo. Res je sedla
ãebela pred ãelnico z vislicami. Starec je trudno prikimal
in nato poboÏal s pogledom ‰e druge rojeãe panje. Ob
modrejanskem je rojil kozar‰ki, s sliko drevesa, ki naj bi
bila stoletna lipa pred Ko‰ãerjem. Z lipe so viseli trije
grozdi domaãe trte cividinca, ki je dajala jeseni Ko‰ãerju
pet polovnic ali dvajset bokalov kislega vina. Rojil je tudi
zala‰ki panj s postrvijo, ki naj bi pravila, kako oãita tol-
minski grof Zala‰ãanom ob vsaki priliki, da mu polove
in pojedo vse ribe iz Tolminke. Kamnjanski panj je
oznaãevala ãelnica z rumenim kolesom, grb, ki je tol-
maãil ‰estdeset funtov teÏki sir, ki so ga Kamenci plaãe-
vali tolminskemu gospodu kot najemnino za planino
Zaslap. Mimo jalovih panjev, tominskega s cerkvijo Ma-
tere v nebo vzete na Ilovici, mostarskega, s sliko svete
Lucije, kozmeri‰kega z divjo babo, lomljanskega z ovã-

BES

TOLMINCI

jim mehom moke, mimo ljubinjskega, ãiginjskega, vol-
ãanskega, mel‰kega, kal‰kega, doljanskega, tribu‰kega
in ro‰kega, je rojil samo ‰e panj, zaznamovan s preslad-
kim imenom kriÏanega Boga. Bil je panj ‰estdesetletne
Kraguljeve tete niz Modrejce, ki je bila v svojih sreãnej-
‰ih dneh omoÏena v âiginju in je zdaj osebenkovala za-
pu‰ãena pri bratu Ga‰perju, tem istem, ki je zdaj sedel
onemogel ob svojem uljnjaku in bil znan po vsem Tol-
minskem zaradi krivic, ki so mu jih bili prizadejali tol-
minski, pa ‰e zaradi krotkosti, s katero je vse prenesel in
si zasluÏil ime, da je »modrejãansko potrpljenje«.

Radost, ki je sinila Ga‰perju Kragulju, imenovanemu

»modrejãansko potrpljenje«, na obrazu, je zopet ugas-
nila, ko je uganil priljudni ãebelji panj. Neka skrita bo-
leãina je vrgla sunkoma moÏa iz bolne zasanjanosti.
Zgrabil se je za srãno stran, potem pa je krãevito sklenil
roke. Globok vzdih se mu je utrgal iz osrãja. Zmedeno je
iskal z oãmi v luã in sonce, kot ãlovek, ki je zdajci izgu-
bil vid. TeÏke znojne kaplje so mu stopile na ãelo in
spolzele v bridke gube porumenelega lica, ne da jih je
ãutil ali obrisal. Obupno in obenem vdano do skrajnosti
se mu je vzela beseda na ustnice:

»KriÏani Bog! Kadar misli‰, naj pa bo. Danes ali jutri,

saj sam vidim, da to nobeno Ïivljenje ni veã!«

BES

TOLMINCI

Prelomil se je v kriÏu od slabosti in se lovil z rokami,

da ne bi omahnil po strani. Potem se je stulil sam vase,
oprl se s komolci na kolena in poloÏil glavo med dlani.

»Îe danes, ãe misli‰,« je mrmral, kot da moli, »saj to

nobeno Ïivljenje ni veã . . .«

»Ni ne, oãe Ga‰per,« je spregovoril tedaj nekdo ob

njem.

Tuji ãlovek se je bil neopaÏeno pribliÏal in stopil izza

uljnjaka. Bil je srednje velik moÏ svojih tridesetih let bolj
‰ibke, mestne rasti, a po kmeti‰ko obleãen. ·irokokrajen
klobuk mu je leÏal na rdeãkasto svetlih, dolgih laseh, ki
so se mu potni drÏali ãela in tilnika. Obliãje je bilo neÏ-
no, nekako mladeni‰ko nezrelo. Nekaj porogljivih potez
se je bilo zarezalo ostro krog ust kot prva sled zrele sta-
rosti, strasti ali pa bridkega Ïivljenjskega spoznanja. Tuji
hrbet ni bil veã mladostno proÏen. Upognil se je bil ka-
kor pod bremenom. MoÏ je bil ves nekam potni‰ko ma-
hedrav. Pogled sivih oãi je bil nestalen, kretnje bolno
nemirne. Iz glasu njegove besede je zvenelo nekaj tuje-
ga, zahrbtno posmehljivega, ãetudi se je moÏ trudil, da
bi povedal domaãe priljudno. Ko je spregovoril, se je
ogledal pred panjem in se nato spustil ob starem ãebe-
larju v travo na ledino.

»Îival nedolÏna, roji pa le ‰e,« je dejal, sedel in iskal

pri sebi.

BES

TOLMINCI

Ga‰per Kragulj je dvignil glavo in pogledal izgublje-

no za govoreãim. Nobene ni golsnil. Tujec je izvlekel kos
suhega tolminskega sira, poiskal noÏ, ostrgal skorjo in
zaãel prirezovati. âebelar ga je motril ‰e vedno molãe.

»Kaj me res ne poznate veã?« je vzkliknil tedaj tujec.

Gube ob ustnah so se mu ‰e krepkeje zarezale.

»Peter Du‰a,« se je zganil starec nemirno. Izraz neka-

ke nejevolje se mu je prikazal na obrazu, neko plaho
vpra‰anje mu je lebdelo na ustnicah, ki so gibale nemo
in trudno. Ne da bi se menil, ali je ljuba starcu njegova
dru‰cina, je jedel tujec poãasi in meÏikal v soncu in ãe-
belah, ki so mu neprestano obletavale ‰iroki klobuk za-
radi znojnega vzdu‰ja, ki je kipelo moÏu iz polti.

»âebele modrejãanske,« se je zasmejal ãudno suho,

»saj ‰e jezne ne znajo veã biti. Tako so oslabele, kakor vi,
oãe. Stra‰no vas je vzelo!«

»Vzelo!« je tedaj pritrdil ãebelar. »Noge me ne nosi-

jo veã.«

»Je paã treba potrpeti,« se je porogal prikrito Du‰a.

Starec je oÏivel.

»Potrpeti, de‰: Jaz sem dovolj dolgo,« je dejal. »Da bi

le ‰e drugi tako, pa ne bodo.«

»To je pa res, oãe,« je dejal toplo Peter Du‰a. »Bog je

videl in vsa Tolminska ve, da ste Ïiva prilika potrpljenja.
·e v oltar vas bodo malali.«

BES

TOLMINCI

»Molãi!« je velel nejevoljno starec, umolknil in kimal

z glavo. Potem pa je dejal, kakor da je pozabil dru‰ãine
in da govori samemu sebi:

»Lani o svetem Mohorju sem znesel petnajst sena iz

lazú. Pa je rekla Krivãevka, ki je sedeminsedemdeset
uãakala: Ga‰per, ti jih bo‰ osemdeset. Naj jih bo dvain-
osemdeset, sem rekel, pa sem se zlagal. Moje ure so ‰te-
te. V boÏjem imenu! Poãival bom, po‰teno sem delal.«

»Kaj delo! Îalost, Ïalost pa skrb, ta ubije ãloveka,« je

dejal Du‰a. Starec pa je toÏil ‰e vedno, kakor da samemu
sebi:

»Saj v roke me je ‰e nekaj, le noge mi otekajo. Pa kako

bom kaj prida! Za vsakim griÏljajem me ple‰ãi pa komaj
kaplja mleka ostane v meni.«

»Ali ste se pretegnili?« je vpra‰al Peter, trudeã se, da

bi skril posmehljiv izraz svojega glasu.

»Tolminski galjoti so me,« se je vznejevoljil starec.

»Na tla so me podrli pa hodili po meni. Bog je videl in
dopustil. Îe ve, zakaj.«

Peter Du‰a se je ãudno skremÏil in potajiv‰i se dejal

nato:

»Nekaj sem sli‰al, vsega pa ne vem. Ob Ïivino, sem

ãul, da so vas pripravili. Pa si lahko mislim, kako je bilo.
Galjoti pred hlev, vi pa pred jasli, da ne daste. Upirali ste
se.«

BES

TOLMINCI

»Nisem se,« je oÏivel starec. »Upiraj se, ãe se more‰,

kadar se polakomnijo pa hoãejo vzeti. Zlepa sem jih
vpra‰al, ãe jih je res grof poslal, pa s kak‰no pravico. So
me Ïe imeli na tleh in suvali pa odgnali vole. Iz hleva kar
v mesnico!«

»Kar v mesnico, kajpada, tako delajo,« je potrdil Du-

‰a. »Potem pa i‰ãi pravice in volov. Iz mesnice jih ne bo‰
veã dobil.« Nato je govoril zopet narejeno zaupno. »Pa
kako, da ste mogli raboto zamuditi, oãe, ki ste galjotov
vajeni ko beraã u‰i?«

»Saj je nisem,« je vzkliknil starec.
»Da je niste? Da se niste uprli?«
»Do dveh rabot v Bilje imajo pravico,« je zinil starec.

Du‰a ga je prekinil.

»Pravice nimajo, vzeli so si jo, kolikor vem.«
»Imajo jo, tako ali tako, kaj bi prazno pravdo gnala,«

je ugovarjal stari. »Dve raboti, naj imajo, sem dejal, pa
sem bil Ïe obe opravil. Pa je hotel grofovski, naj ‰e eno,
ki ni ne zapisana ne praviãna. V boÏjem imenu, saj bi jo
bil prevzel, pa je mogel nisem, ker sem bil zdoma. Méd
sem tovoril v TrbiÏ, ‰e vedel nisem za povelje.«

»Pa je grofovski kar galjote poslal po Ïivino? Zakaj se

pa niste pritoÏili?«

»Saj sem se,« je odgovoril starec. »Pa me je vpra‰al,

kako sodim o raboti v Bilje. Povedal sem po pravici. Ta-
ko ti zastavi besedo, galjot; verjame‰, kakor da s tabo

BES

TOLMINCI

drÏi. Pa sem rekel, da ljudje godrnjajo, ker so na zgubi,
pa da to meni niã mar, ki sem po‰teno svoji raboti opra-
vil in me v tretjo nihãe po pravici siliti ne more. Tako
sem rekel. Pa sem Ïe mislil, da mi bo ‰kodo povrnil. Pa
se je obrnil k svojemu pisarju in mu velel, naj pi‰e, in
sem ãakal pohlevno. Pa pogleda mene in me premeri,
kakor sem dolg in ‰irok, in prebere z nekega papirja. Da
je bil prvi moj ded TomaÏ, da je bil drugi moj oãe Jurij,
da sem tretji jaz in da je ãetrti moj sin Lovrenc pa ‰e
eden na‰e Ïlahte, tisti Janez Gradnikov s âiginja, ki o
njem ne vem, ali je ‰e Ïiv ali mrtev. Me prebere in za-
vpije, naj grem in le ‰e podpihujem za punt kot stari ,jo-
ger tolminske pravice’.«

Glas je po‰el starcu; ko se je nekoliko oddahnil, je po-

vedal do konca:

»Za petdeset la‰kih novcev me je kaznoval pa mi na-

loÏil, da moram navoziti kamenja za polno apnenico.«

Tako je dopovedal. Tedaj pa je skoãil Peter Du‰a kvi‰-

ku in vzkliknil odkrito jezno, porogljivo:

»Prav se vam godi, oãe, prav! Naj Vas le, pa ‰e vse

druge, grof in galjoti! ·e koÏo naj vam potegnejo z gla-
ve in pleã, trdih, tolminskih. Zakaj neki ne? Saj ste vsa
deÏela skupaj eno samo neumno potrpljenje. Vse samó
odpustite, kakor kriÏani Bog.«

»Kakor sova vpije‰ pa veãi‰,« je menil mirno Kragulj.

»Star sem pa vem, kar vem. Ti me ne bo‰ uãil! Hodi oko-

BES

TOLMINCI

li, kolikor hoãe‰, in hujskaj ljudi. Pomagal jim ne bo‰,
du‰o zapravil paã! Le hodi in hujskaj!«

»Hujskam!« se je zasmejal porogljivo Du‰a. »Huj-

skam, pravite! Nu, pa! Naj pa hujskam, ko dopovedu-
jem ljudem, da so neumni, ker se pametno ne pomeni-
jo pa bi ‰li vsi kakor en sam moÏ za pravico nad Tolmin
ali pa ‰e naprej. Hujskam. Prav. Zato ker se mi otroci
smilijo pa Ïenske! O, saj mo‰ki se mi ne, otroci paã, ki
ãrnega kruha stradajo —«

»Bog se jih usmili, jaz ga jim ne jemljem,« je vzdihnil

starec.

»Zakaj pa ste tako obljubo naredili, da se puntali ne

boste,« je vpra‰al zbadljivo Du‰a. Starec je sklonil gla-
vo, nekaj solz mu je orosilo lice. Mehko in toplo je de-
jal:

»Bog mi bo dal mirno zadnjo uro, da sem takisto ob-

ljubil. On je videl in ve.«

Pa je zaãel govoriti, kakor da baja samemu sebi:
»Takrat je bilo, ko nas je bil ·ime Golja s KneÏe pre-

govoril na svojo misel, da smo puntarski gro‰ pobirali
pa regimentu na Dunaj do cesarja pro‰njo in pritoÏbo
spisali. Pa so potem res komisarji pri‰li v Tolmin pa nas
poklicali predse, Ïupane, moÏe iz dvanajstij, kljuãarje in
od vsake hi‰e enega mo‰kega. Pa sem ‰el. Doma mi je
leÏala Tonãka. Îena Anica mi je vekala, da me otrok ne
priãaka Ïiv, naj ne hodim. Za pravico, sem dejal, da mo-

BES

TOLMINCI

ram iti. V taki Ïalosti sem hodil proti Tolminu in vso pot
sem mislil, kaj bo. NoÏ sem imel pri sebi, pa me je hudi
duh vso pot naganjal in nagovarjal, da bi se mu vdal, in
sem res premi‰ljeval, katerega bom, ali grofa samega ali
galjota oskrbnika. Komisarji so nas po vrsti izpra‰evali,
kako je bilo nekoã z novinami, kako je z raboto in dese-
tino in ãe je res, da se branimo davka na ogenj, na vino
in meso. Zapisali so, kakor smo po pravici povedali, da
biriãi veã zahtevajo, kakor pa je zapoved in postava, pa
so potem le v vsem grofu prav dali in nam v krivico po-
trdili. Pa ‰e za punt da nas bodo kaznovali, in so nas.
Goljo in druge so lovili pa tistega mojega Ïlahtnika
Gradnika, ki menda ve‰, kako so mu naredili, pa Muni-
ha Martina, ki so ga pretepli. Mene so le z globo za sto
goldinarjev.«

Starec je zasopel utihnil. Ko‰ãene prsi so mu plale

teÏko. Globoko je vzdihnil in dopovedal:

»Takrat, ko sem poslu‰al, kako sodijo, sem Ïe naprej

stopil. Pa kar videl sem Ïe, da bo zdaj nekoga konec, ali
grofa ali galjota ali pa sodnika. Pa mi je Bog dal prav ta-
krat tako ãudno Ïalost. ,Oãe’ sem sli‰al kakor zares in
kakor da je prav za mano zaklicala Tonãka, ,oãe nikar’!
Pa se mi je srce obrnilo v prsih in sem menil, da sli‰im
spomin. O Jezus, sem si rekel, zdaj je otroka zadu‰ilo, pa
nisem kar niã veã vedel, ne kje sem, ne kaj mislim. Ko-
misarji in grofovski so zijali vame, ko sem stal pred nji-

BES

TOLMINCI

mi. Kaj bi rad, je vpra‰al grof. Rekel sem, naj me puste
domov, da mi otrok umira. Sam Bog ga je varoval, da mi
je dovolil, in sem ‰el. Doma sem na‰el Tonãko Ïivo. Prav
tedaj, ko sem stal pred komisarji, se ji je bilo v grlu od-
prlo, da je bruhnila kri in gnoj. Pa me je tedaj ob‰la taka
goreãnost, da sem kar moral iz hi‰e in kar samo od sebe
se mi je vzelo v misli, pa sem tri prste vzdignil proti ne-
bu pa obljubil, da se puntal ne bom.«

Starec je iztegnil desnico in pokazal preko polja pro-

ti Soãi pod Modrejem.

»Tu doli sem vrgel v vodo tisti noÏ. Na‰ Lovrenc ga je

videl na dnu pa hotel pobrati iz vode. Nisem pustil. Po-
tem ga je povodenj odplavila in prod zasul.«

»·koda dobrega noÏa,« je zinil pikro Du‰a. Starec ni

odgovoril. Izgubljeno in motno se je bil zopet zagledal
nekam v prazno. Za Buãenico, nekje v ãereh za Mrzlim
vrhom je zagrmelo in se votlo prena‰alo mimo Jalovnika
na bohinjsko stran. Starec se ni ganil, ni trenil. Du‰a ga
je osuplo pogledal.

»Ali vam je slabo?« je vpra‰al. ·ele ãez nekaj trenut-

kov je starec oÏivel in povedal:

»Tu notri pri srcu me nekaj stisne pa mi ne da sopsti.

Kaj meni‰ neki, ali imam v pljuãih? Pravijo, da znata ti
pa tolminski Defacis pomagati. Daj nu, povej! Tak‰nih
roÏ mi daj, da mi odleÏe.«

Du‰a je pogledal pomilovalno na starca.

BES

TOLMINCI

»Za va‰a leta, oãe, ni nobenih roÏ veã.«
»V boÏjem imenu!« je vzdihnil starec in umolknil.

Tudi Du‰a ni nekaj ãasa spregovoril. Za Tolminom je
zagrmelo v drugo. Nad dolino je rasel iznad Kosovta
sivkast oblak in zaslonil sonce. Ko se je razgrnil nad Sve-
tim Mavrom, do Stopca od Kozmeric, je bil nizko, te-
man in teÏek.

»Kaj pa Lovrenc?« je vpra‰al tedaj Du‰a.
»Tlako dela na Dobravah,« je odvrnil Kragulj. Nato

pa je pogledal po strani na Petra in dejal nezaupljivo:

»Pusti Lovrenca na miru!«
»Bog se vas usmili, oãe, saj ima svojo pamet,« je od-

vrnil Peter. A starec je togo majal z glavo:

»Dokler sem Ïiv, naj bo po mojem. Ko mene veã ne

bo, naj dela po svoji glavi. Jaz sem ga dobrega uãil in
pameti. Mladi pa ste vsi drugaãni. Skozi zid bi radi, ka-
kor da ãlovekova volja kaj premore na svetu in kakor da
nismo od prve do zadnje ure v boÏjih rokah. Pusti Lov-
renca v miru!«

·e bridkeje je dostavil po kratkem molku, oãital ne-

prizanesljivo:

»Samo potepa‰ se! Ali nima‰ nobenega dela?«
Du‰a se je pomilovalno nasmehnil in dejal ãudno res-

no:

»Moji opravki, oãe Kragulj, so taki, da jih vi ne razu-

mete.«

BES

TOLMINCI

Pri tem je vstal, kakor da misli iti.
»Pravijo, da ne moli‰ pa da si hudiãu zapisan,« je gol-

ãal togo starec. Du‰a se je hripavo zasmejal in odgovo-
ril:

»Pa verjemite, oãe, da sem!«
Starec je Ïivo planil:
»Niã ne verjamem, ti se pa ne smej! Res je pa le, da je

bila ‰e vselej kak‰na nesreãa, kadar sem te videl pa sre-
ãal. Tistega ãiginjskega Janeza, ki mi je po sestri v Ïlah-
ti, Bog mu daj mir, ãe ni veã Ïiv, Gradnika, mislim, si se
tudi drÏal kot klop, da je fant potem tako Ïalostno pre-
pal . . .«

Du‰a ni odgovoril, v oãi pa mu je stopilo nekaj, da je

zaãel meÏikati, kakor bi ga slepilo sonce. Tisti ãas se je
oglasil zvon pri Svetem Mavru. Zvonilo je poldan.

»Oãe,« je spregovoril tedaj Du‰a, »pokriÏal se bom in

molil, pa boste videli, da nisem s hudiãem v zvezi.«

Res je molil. V vi‰inah je zagrmelo v tretje in jekalo

vsevprek v globine in vi‰ine, zahrbtno, sovraÏno, ãez
zadnje sinjine v teÏke oblake, ki so kipeli skupaj od vseh
strani. Zvon je brnel Ïalostno od daleã, ugla‰en v pesem
brenãeãih medenih muh, ki so se kakor oblak sipale s
polj, da se otmó pred bliÏajoão se nevihto in nevar-
nostjo.

BES

TOLMINCI

Du‰a je domolil in se ozrl po starcu, ki mu je leÏal na

rumenem licu izraz zadnjega miru in brezmejne vda-
nosti.

»Oãe,« je vzkliknil, »zdaj pojdem, pa tudi vi podvizaj-

te domov, da vas ne ujame ploha.«

Starec je zamrmral nejasno sam vase. Du‰a pa je kre-

nil brez nadaljnjega pozdrava proti Soãi, da jo prebre-
de pod Prapetnim. Govoril je sam pri sebi:

»Kaj pa, ãe je Lovrenc pobral tisti noÏ iz vode?«
Iskal je s polja plitvin v vodi. Pa se mu je zazdelo, da

je nekdo Ïalostno zaklical za njim, in se je ozrl. Videl je
uljnjak in starega Kragulja pred njim, kako je bil zlezel
ves na kup, sam vase. Bridko se je nasmehnil Du‰a.

»Nesreãno potrpljenje,« je zamrmral; »ta ura, preden

se nebó zopet ubri‰e, bo njegova zadnja.«

Padle so prve, teÏke kaplje. Du‰a je bredel vodo. Ko je

pre‰el, se je napil vode pri studencu, ãigar voda ulakoti
celó najbolj sitega. Nato se je vzpel po bregu navzgor na
travnate Dobrave, kjer je hitelo dve sto rok, da spravi
seno suho v kupe, preden se ulije deÏ.

Stari Kragulj pa je obsedel pred uljnjakom. Topo je zrl

predse, ne da bi se ganil. Boleãina, ki ga je bila zopet
prijela za osrãje, ga ni hotela veã izpustiti. Îe se starec
ni veã dobro zavedal, kje je ne kako. Izraz otro‰ke zaãu-
denosti mu je bil na obrazu in v oãeh, ki so motno iska-
le, da bi ‰e videle. Neznansko sladka trudnost mu je

BES

TOLMINCI

zaãela vezati ude in vsa ãutila. ·e se je poznal in zavedal,
a Ïe ni bival veã v prostoru in ãasu. Lepa sanja se mu je
budila. Bilo mu je, kakor da sli‰i vriskanje poroãnih sva-
tov in veselo vpitje. âez polje se pode prazniãni svatje,
vpijejo, stra‰ijo po stari tolminski navadi, da odreãejo
nesreão in zlo mladi zakonski dvojici. Mlademu Ïeninu
naproti prihaja vsa mlada, dehtivo srameÏljiva Testeno-
va Anica, ona ista, ki ji je tolminski biriã Mohor bene‰-
kih cekinov ponujal, ãe bi ga marala, lovaã galjotski,
prasè Kacafura in babjak . . .

Strahotno so se starcu zaprle oãi, globok, iz Ïivljenja

se trgajoã vzdih mu je bruhnil iz prsi, da so upadle ka-
kor meh, ki so izsuli Ïito iz njega pod kamen. Oster tresk
je kresnil nad Buãenico in odjeknil od Senice in Kosov-
ta.

Takrat je prihitela od Modrejc ‰estdesetletna Kragu-

ljeva Ïena, stresla starca pred uljnjakom in zavpila:

»Jezus, kriÏani Bog! Zdaj mi je pa ‰e umrl!«
Prav tedaj se je usulo izpod neba. Veter je gnal nevih-

to, kakor da svatuje z njo. Padlo je ledenega zrnja za pa-
lec visoko. Bilo je mnogo ãebelic, ki jih je zalotilo sredi
pota in se niso vrnile v uljnjak . . .

Na Dobravah, nekaj seÏnjev pod ljubinjskim poljem, je
‰iroka, za moÏa visoka duplina. Vanjo se zatekajo kme-

BES

TOLMINCI

ti‰ke plevice, kadar jih zaloti pri delu deÏ. Ob tisti nevih-
ti je stopil vanjo vedrit Mohor Kacafura, biriã tolminskih
gospodov Coroninijev, ki je uÏival pri tlaãanih glas ,do-
maãega’ biriãa, ,po‰tenega’ galjota. Mohor Kacafura je
bil v svojem petdesetem letu rejen in zajeten dedec, ne-
maren po postavi in obleki, ‰e nemarnej‰i v besedi in
pogovorih z Ïenskami. Ta Mohorjeva robatost, ki mu je
tlaãani niso zamerili in jo celó cenili kot nekak‰no pri-
ljudnost, je bila postala kar v pregovoru glasovita.
Oblevno govori‰, kakor Kacafura, so rekli ljudje. Tlaãani
v Mohorju niso videli strogo uradnega ãloveka. Zdelo se
jim je, da opravlja svoj galjotski posel mileje kot drugi.
Vedeli so tudi, da je njihov rojak, iz Tolmina. Priãala ga
je beseda in priroda. âe so kdaj biriãi v Tolminu kleli, je
klel Mohor izdatneje in izvirneje. Tlaãani so rekli, naj
vzame hudiã grofe in galjote. Mohor je menil, da se to
lahko zgodi, da pa mora prav tisti hudiã prej vzeti Tol-
mince z Ïloto in golaznijo; da se bo to tudi zgodilo in da
bi se Ïe bilo zgodilo, ãe bi v peklu ne bili v zadregi, kam
naj posebe spravijo tolminske jezike. Tolminci so odgo-
varjali, da vsi tolminski jeziki ne zaleÏejo za Mohorjeve-
ga, Mohor pa je rekel, da se s Tolminci ne bo pravdal.
Tolminci so odgovorili, da se tudi ne bodo z Mohorjem,
paã pa z grofom. Ali z jeziki? je draÏil Mohor. Da bo Ïe
videl kako, so rekli in se spogledovali.

BES

TOLMINCI

»Tristo —,« je vzkliknil Mohor, vedreã v duplini in za-

varovan pred deÏjem in bliskom, ki se ga je bal, spom-
niv‰i se zdajci zadnjega dovtipa iz svoje besedne prav-
de s tolminskimi kmeti. »Mohor Kacafura! To ni samo
jezik hudiãev tolminski! To je Ïe groÏnja! To je Ïe veã
kakor groÏnja! To je Ïe oãiten upor, punt, kriÏ boÏji, Mo-
hor Kacafura!«

Ko je Mohor Kacafura samega sebe tako nagovoril in

doumel nekaj, kar mu je bilo do tistega trenutka nejas-
no, je iskal, kako bi vedril kolikor moãi prijetno. Z roko
si je pogladil nemarne brke, ki so mu neãedno sr‰eli nad
ustnice, obrisal nato pot s tolstega lica, zasopihal trikrat
in se spustil udobno na kup sena, ki ga je bil prinesel v
duplino. Naslonil se je s hrbtom ob skalno steno in za-
miÏal. Pa se je omislil, da so hoteli tlaãani na roboti, naj
vedri z njimi v bliÏnjem seniku. Nevolja se ga je lotila.
»Ali je to potrebna spodobnost,« se je jadil sam pri sebi.
»Seveda, z njimi na kupu naj vedrim, da strela udari!
Kakor da se ‰e ni sli‰alo, kako rado tre‰ãi v ãredo ali lju-
di, ki so stisnjeni, pa Ïe sam znoj pa smrad puhti kakor
dim pod oblake in vleãe strelo nase! Prav privo‰ãili bi
mi, kajpada, hudiãevci, ki so —«

Oster tresk mu je vzel besedo. Udarilo je sredi Dobrav

v samoten gaber. Kosci so bili obesili prej nekaj kôs v
veje. Zvenãeã se je razletelo Ïelezje v bliÏnji kup sena, ki
je zaãel pri priãi goreti z gostim dimom.

BES

TOLMINCI

»Kolne‰, Mohor!« se je tedaj zdrznil biriã, ki je videl

strelo, in si potegnil kriÏ ãez ãelo in ustnice, kakor je bil
vajen Ïe od mladih let. Stisnil se je tesneje v duplino,
potegnil noge k sebi in zamiÏal. Nekaj trenutkov je tako
miÏal in si z rokami ma‰il u‰esa, da ne bi sli‰al stra‰nega
grmenja. Zdajci pa ga je ob‰la nova bojazen. Segel je k
sebi po plo‰ãato medeno ãutarico, jo nagnil in izpraznil.
Nato jo je pognal od sebe pred duplino. Tako se je umi-
ril, da zdaj nima niãesar veã pri sebi, kar bi utegnilo vleãi
strelo nase. Poslu‰al je v ‰umenje deÏja. Prijetno toplo
mu je bilo leÏati na senu. Zaãelo se mu je zdehati. Hlad-
no je kipelo ohlajeno ozraãje v duplino, prvi jezni krik
nevihte se je bil zavlekel proti Modreju. Tedaj so se Mo-
horju zaãele uravnove‰ati misli in je iskal od tam, kjer je
bil prej prenehal razmi‰ljati, kako neki se mislijo prav-
dati Tolminci.

»Da na Tolminskem ni punta?« je modroval. »Ali tak-

isto misli‰, Mohor? Da ga ni, verjame‰. De‰, da je? Amen
pa hudiã! Mohor, pa te vpra‰am, ali ne bi mogel biti?
Mogel bi! Mohor Kacafura, zapomni si, mogel bi biti!
Vol je vol, pa ga jarem drÏi. Ljudje pa niso Ïivina. Niso!
To je prvo. Zato se puntajo. To je drugo. Stoj! âe se ‰e
ne, se pa bodo. To je tretje, Mohor Kacafura. In ãetrto,
Mohor . . .«

Zdehaje se je trudil biriã, da bi bedel in domislil do

konca, da bi si odgovoril na ãetrto. Odgovor se mu je

BES

TOLMINCI

izlizoval kakor jegulja prstom, po sili so se mu zapirale
oãi, z obãutjem rahle nejevolje je usihal moÏ v prijetnem
spancu.

Zdajci pa mu je bilo, kakor da se je predramil. Gleda,

vidi: pred duplino v medli luãi ognjenih strel stoji ãlovek
v prtenicah in srajci domaãe preje. Srajca mu je v zapes-
tju skrbno zapeta, odprta pa pod vratom, da je videti
suhotne prsi, kako hlipajo za sapo. Mohor vidi moÏa, da
govori, sli‰i ga ne, sluti, da mu grozi:

»Mohor, lovaã! Fej te bodi!«
Mohor obãuti, da se zbira nejevolja v njem. Planil bi

nad njega, udaril bi za psovko. Oni se ne gane, stoji, ka-
ra, kratko, bridko, stari Kragulj niz Modrejce, Ïenin Te-
stenove Anice:

»Mohor, galjot! Fej te bodi!«
Mohor i‰ãe mukoma, kaj neki mu veÏe roke in jezik,

da se ne more braniti.

»Mohor, práaasec!« zategne Modrejãan pred njim in

pljune.

»Ti, ti?« se sedaj razveÏe biriã. »âebelar hudiãev, po-

trpljenje modrejãansko! Ti tudi Ïe? ·e punta‰, zlodej,
psuje‰?« ——

Rezek smeh predrami Mohorja. Odpre oãi in vidi, da

je sanjal, in vidi, da le ni sanjal, zakaj v deÏju pred dup-
lino res stoji nekdo, se smeje in govori:

BES

TOLMINCI

»Glej no, Mohor, kako spi‰ nemirno! Gre‰na vest,

Mohor, pa neãednost tvoja, kletvina pa kvanta . . .«

Prebujeni biriã se zaveda:
»Du‰a prekleta, ali te ‰e ni vzel zlodej?« zavpije na

Petra.

Peter Du‰a pa se zasmeje:
»Ne vem, galjot, ãe ne bo hudiã vzel prej koga druge-

ga.«

Pa mu je v smeh in besedo tre‰ãilo in ga preglu‰ilo.

Mohor se je opotekel nazaj v duplino. Veter je vrgel mi-
mo potok teÏkih in gostih kapelj. Mohor vidi skozi na-
liv, kakor skozi meglo, da Peter odhaja. Mrzlo strese bi-
riãa:

»Hudiãu je zapisan, zato se ne boji ne strele ne og-

nja.«

Ko se je umiril, je doumel svobodneje:
»Najbolje je, Mohor, da Ïivi‰ s takimi v miru. Biriã

sem, biriã tja! Naj poja grof sam zlodja, ãe se mu bo ujeti
dal. Mohor Kacafura ga ne bo . . .«

Nad Dobravami se je nosila druga nevihta. Grmelo je

in treskalo blizu in daleã. Biriãa ni pla‰ila veã nebe‰ka
sila. Ni je ãul. Huj‰i strah se mu je bil zavalil na du‰o.
Vzhajal mu je iz grozotnega videnja v zadnjem spanju,
rasel mu je v neznansko ãudno spoznanje, da prihaja od
nekod stra‰na nesreãa, ki ni punt, marveã nekaj huj‰ega,

BES

TOLMINCI

nedopovedljivo, nedoumljivo, zadnje, pogubljenje od
kraja do konca, Ïalost brez dna in vrha.

»Bog pomagaj, Mohor!« je vzkliknil biriã s posinjeli-

mi ustnicami, »ne! Obupal ne, obesil se ne bo‰. Obesil
ne, Mohor Kacafura, pa ãe bi te Ïivega na raÏnju kmet-
je peãi imeli.«

Zaãel je zmedeno moliti. Strah ga je bilo v samoti in

Ïal mu je bilo, da ni ‰el vedrit s tlaãani v senik . . .

Peter Du‰a se je bil medtem zatekel do koÏe premoãen
v senik, kjer so vedrili tlaãani, kosci in grabiãe.

Dobrave so kosili grofu Vrsnjani, Poljubinjci, Mod-

rejãani in Lomnjani. Grabile so jih Modrejãanke, Idrij-
ãanke, âiginjke in Volãanke, vsako drugo leto pa Do-
ljanke. Zaradi stabega vremena je bil pritegnil to leto
koscem grofov oskrbnik Grandente ‰e Doljane, dasi so
mrmrali, da imajo s planinsko ko‰njo posla dovolj. V
Tolminu so jim rekli, da bodo planine kosili Zatolmin-
ci. Ti so se zopet branili, ãe‰ da jim gre samo spravljanje
planinskega sena in da jim grof Ïe dve leti dolguje osem
soldov od vlak, pa da imajo ‰e teÏko raboto s kamenjem
za grofovo apnenico. Grofov oskrbnik je menil nato, da
se Doljani hoãejo upirati in Zatolminci puntati. Naj
sami gledajo, kaj bo. Ljudje so res pogledali sami. Do-
ljani so pri‰li kosit Dobrave in se prerekat z Mohorjem

BES

TOLMINCI

Kacafuro, kolikor se jim je pri teÏkem delu sploh ‰e lju-
bilo.

Peter Du‰a je odprl senik tako nenadno, da je nekaj

grabiã od strahu zavre‰ãalo. Peter se je zasmejal pa
vpra‰al, ali je prav, da vedre brez biri‰kega nadzorstva.
Kraljeva Tina iz Modreja, o kateri so rekli, da ni le huda,
temveã tudi bridka ko pelin in pa nagla, je odgovorila,
da Mohor Ïe sam ve, ãemu ne vedri rad z njo pod eno
streho. Peter se je veselo zasmejal in povedal, kje je vi-
del Mohorja; nato je hotel od Kraljeve, naj Mohorju po-
ve, da bo Ïe ‰e pomnil Du‰o, ki je ‰e ni zlodej vzel. Brid-
ka Tina ga je prezirljivo o‰inila s pogledom in se obrni-
la vstran. Du‰a pa je zaãel draÏiti Doljane, da je red lepa
reã, zlasti kadar je vsako leto drugaãe pisano v grofov-
skih bukvah, kdo in kdaj naj kosi Dobrave. Tako je za-
nihal pogovor na Dobrave in Dobrave so povzroãile pol
‰aljiv pol resen prepir s Poljubinjci, ki da so vseh zmed
krivi, ker so se dali upijaniti grofu pa mu opiti prodali
travnike. Poljubinjci so ugovarjali, da vse to niã res ni, da
so te in take ãenãe izmislili Modrejani, ki so zavistni in
‰kodoÏeljni, da ‰e svojih vislic ne posojajo. S to trditvi-
jo so razjezili Kraljevo Tino, ki je bila bridka ko pelin pa
tudi nagla v rokah.

Peter Du‰a se je medtem smeje se preril v temen kot,

izvlekel kos sira, potegnil dremajoãega kosca za rokav in
dejal:

BES

TOLMINCI

»Lovrenc, noÏ mi posodi!«
Mrmraje mu je ustregel mladi Kragulj. Du‰a je ogle-

doval rezilo in pripomnil pikro:

»Kaj si ga v vodi na‰el, da ga je razjedla rja?«
Kragulj je molãe zmignil z rameni. Peter je mirno za-

lagal griÏljaj za griÏljajem v usta. Tudi Kragulju je ponu-
dil, ki pa ni maral. Tedaj je dejal Peter tiho, rahlo po-
smehljivo:

»Tvoj stari mi je nekaj pravil. Ta noÏ! Dejal bi, da je

res tisti, ki je v Soãi leÏal.«

Nejevoljno se je ozrl Kragulj na Petra, rekel pa ni niã.
»Ni ne tisti,« se je po svoje igral z Modrejãanom lo-

vaã, »ni ne, tisti. Tisto rezilo je povodenj odnesla in prod
zasul.«

Ko Modrejãan ‰e vedno ni niti trenil, se je glumaã raz-

grel in vzkliknil:

»Tak, povej no! Saj je tisti, ki ga je tvoj oãe v Soão po-

gnal, ko je obljubil, da se ne bo puntal.«

»Molãi!« je zinil tedaj mrko Lovrenc in se obrnil

vstran.

Zunaj je bilo prenehalo deÏevati, vedrilo se je. Nebo

se je ubrisalo, v senik je dahnilo prijetno hladno. Kosci
in grabiãe so se iztisnili iz zatohlosti na prosto. Peter je
pridrÏal Lovrenca Kragulja in mu dejal tiho:

»Saj menda ve‰, da Janez Ïivi.«
Modrejãan ni odgovoril.

BES

TOLMINCI

»Gradnikov, tvoje tete sin,« je tolmaãil Du‰a.
Kragulj je togo prikimal. Du‰a je znova spregovoril:
»Dobro, da tega v Tolminu ne vejo. Vse vas druge jo-

gre imajo zapisane, Goljev rod, Kobalov, Kraguljev. Pa
sva rekla z Defacisom v Tolminu, da so tepci. Na Tol-
minskem nobenih jogrov ni veã. Ali ni tako?«

Kragulj je vstal, da bi ‰el.
»Lovrenc,« se mu je obesil za roko Peter, »tak zini, kaj

mislite! Kakor potepen pes se potikam po vseh grapah
in ãrãah pa dopovedujem, da je mera polna pa da je Ïe
vsa na‰a tlaãanska pravica na papirju in taka, da mora-
mo zmagati. Zlodjevo potrpljenje va‰e! Bo spet vse v
vodo padlo, samo zato, ker na Tolminskem ni niã veã
moÏ.«

»So!« je odgovoril kratko Lovrenc.
»So,« je ponovil nekam dvorljivo Peter in povedal

skrivnostno: »Pri Tinãetu Munihu na Stopcu, Lovrenc,
je zdaj na‰ regiment. Stopi v ponedeljek tja gor. âe ne
vseh, nekaj ljudi vsaj bo‰ na‰el, pa izve‰ veã. ·e ·ime
Golja pride vãasih ãez mejo. Pa jaz pa LuÏnik iz Baãe,
Laharnar ‰entvi‰ki, Kobal s Podseli pa Tinãe, golobra-
dec. Ne ve‰, kako je moder, dasi ni pismen. Nu, kaj mis-
li‰?«

»Prvo se bomo ‰e enkrat pritoÏili,« je rekel mirno Lo-

vrenc.

BES

TOLMINCI

»Le!« se je zasmejal Du‰a. Potem se je trenutno zres-

nil in dejal slovesno:

»S tlako danes ne bo niã veã. Vstani na pot, Lovrenc,

pa hiti domov. Ne vem, ãe bo‰ ‰e na‰el oãeta Ïivega.«

»A zato?« se je oddahnil Modrejãan. Nekako breme

se mu je odvalilo od srca . . .

BES

TOLMINCI

»JOGRI TOLMINSKE PRAVICE«

edajski zgodovinar Nicoletti je opisal v l. 1596 Tol-
mince, da so preprosti, da se Ïilavo drÏijo svojih

‰eg in navad, ki so jih podedovali, da branijo strastno
svojo ãast in ne odpustijo krivice in Ïalitve, dokler niso
na‰li popolnega zado‰ãenja. Te lastnosti, ki jih je Ïivo
obãutil Italijan, gledaje, kakor nekak drugi Tacitus trp-
ko slovensko gorsko prebivalstvo, so paã v veãji ali
manj‰i meri znaãajna svojstva vseh prvotnih ljudi, ki
bivajo v goratih, mestnemu in udobnemu Ïivljenju od-
maknjenih krajih, trudeã se in boreã s skopo prirodo kot
pastirji in Ïivinorejci, kot gorski kmetje po visokih in
strmih rutih, ljudje, ki natovorijo komaj dvakrat v letu
svoje blago in ga spravijo na trg v zameno za najnuj-
nej‰e iz velikega sveta, za — sol. Tako so Ïiveli Tolmin-
ci od svojega prihoda v deÏelo ves ãas do novega veka.
Imeli so nad seboj Franke, frijulske grofe in oglejske pa-
triarhe. Patriarhe so za deÏelo premodrili izborni gospo-
darji iz ãedajskega kapitlja, z oroÏjem pa iztisnili gori‰ki
grofi. Po zadnjem gori‰kem grofu Lenartu so dedovali
po pogodbi avstrijski vojvode. Tako imenovani »zadnji
vitez« cesar Maksimilijan je l. 1500 s tri sto konji pod

BES

TOLMINCI

tremi grofi zasedel svojo dedi‰ãino, potrdil deÏeli stare
svobo‰ãine in obljubil, da bo deÏeli varuh in praviãen
gospod. Bilo pa je treba ‰e deset let trdih bojev z Bene-
ãani, preden so cesarski mogli mirno po svoje upravljati
deÏelo. Iz tistih let se je ohranila listina, s katero so novi
gospodje po svojem deÏelnem glavarju, vojvodi Henri-
ku iz Braunschweiga, nagradili nekatere vasi iz tolmin-
skega Kota s posebnimi svobo‰ãinami za njihovo zve-
stobo in vdanost. Listina dovoljuje tem ljudem, da sme-
jo Ïiveti po svojih starih ‰egah in navadah, da so prosti
davka na sol in da jim je plaãevati namesto vse deseti-
ne samo tri ãetrti. Podobnih svobo‰ãin so cesarski tedaj
‰e veã podpisali, Bolãanom, Nem‰korutarjem, gotovo
tudi kmetom iz okolice tolminske, ki so drÏali s cesarjem
proti takratni tolminski gospodi. S tem so cesarski neho-
te potrdili Tolmincem nekake plemenske pravice od si-
vih dni v vse ãase poslej, priznali ljudem nekak‰no
upravno in sodno svobodo.

V Tolminu je stoloval cesarski glavar, ljudstvo se je

vladalo samo. Volilo je Ïupane s prisedniki v dvanajsti-
ji, ki so sodili pravde in odloãali v srenji, sedeã na mej-
nih kamnih svoje obãine. Sami so izbirali svoje moÏe, ki
jih je glavar — hoãe‰ noãe‰ — potrjeval, prav tako, ka-
kor jim je priznaval v duhovskem oziru ãedajski kapitelj
Ïupnika in vikarja, ki so si ga Tolminci sami izbrali. Tol-
minski glavarji so imeli za svojo posebno sluÏbeno dolÏ-

BES

TOLMINCI

nost, da branijo ljudstvo vsake druge oblasti mimo ce-
sarske. Bila je dvestoletna borba med njimi in âedadom,
da cesarsko ozemlje popolnoma osvobode bremen, ki
so jih terjali âedajci glede svoje duhovni‰ke oblasti v
deÏeli. Podobno je ‰la nepretrgana pravda za obmejne
planinske pa‰nike v Kotu med ãedajskimi in cesarskimi.
Oblast je urejevala in doloãala mejo, pastirji so si pravi-
co iskali po svoje in plenili âedajcem Ïivino, ker so oni
drugi ob drugi priliki vraãali. V pravdah za mejnike pa
je vsak preprost ãlovek, vsak posestnik zemlje nepoto-
laÏljiv pravdar. Iz te splo‰ne ãlove‰ke lastnosti pa ‰e iz
dobre vere, da cesarsko pismo drÏi za vse ãase po vsej
besedi in obljubi, je zorela tolminskemu ljudstvu brid-
ka krivda in zmota in ‰e bridkej‰a kazen za krivdo: Tol-
minec se je razvil v bolestno razdraÏenega pravdarja, ki
je v svoji pravdi prepal, ker je moral prepasti.

Dokler so bili tolminski glavarji samo cesarski uprav-

niki deÏele, je ‰lo. Ko pa so si grofi Dornbergi, za njimi
Breunerji in nazadnje Coroniniji pridobili stopnjema
Tolminsko tudi kot gospodje in lastniki beneficija in alo-
dija, je moralo priti do nasprotstev med njimi in ljud-
stvom. Tolminci so postali svojih grofov tlaãani v vsem
pomenu besede in jim bili obenem podrejeni kot cesar-
ski podloÏniki. Med nje in cesarja je stopila tolminska
oblast, ki je pridobila ljudi kot svoje premoÏenje, svoje
kr‰ãeno blago. Nove Ïivljenjske oblike so same po sebi

BES

TOLMINCI

uniãile pisane tolminske pravice pa ãetudi so Tolminci
pazili, da so jih dajali redno vsakemu novemu cesarju na
novo potrjati. Davãna samostojnost deÏele je preneha-
la, samostojnost tolminskih grofov kot glavarjev je bil
privileg teh grofov in le njihova ãast; ljudstvu je bila in
je mogla postati pravo samovlastni‰ki igó. Pa je tudi po-
stala jarem. Obãutili so ga Tolminci kot prvo krivico
prvokrat pod Dornbergi, ki so zaãeli zahtevati desetino
od novin, to je od svetov, ki so jih iztrebili za pa‰nike in
senoÏeti; nato, ko so zaãeli jemati mitnino od blaga in
vina, pa tudi pri pobiranju cesarskega davka veã terja-
ti, kakor je zna‰al davek. Ko so Dornbergi ob dobri letini
terjali desetino v denarju, je dogorela potrpeÏljivost Tol-
mincev. V dobri veri, zana‰ajoã se na cesarsko pismo, so
se tedaj l. 1627 tlaãani oãitno uprli in zdruÏili v uporno
dvanajstijo, ki je dvignila ljudi po zgledu starej‰ih upo-
rov drugod v boj za »staro pravdo«. Îupan v tej uporni
dvanajstiji je bil priseljenec iz Kranjske Jernej Mavriã.
Kot najizrazitej‰i prisedniki so se mu pridruÏili Slapljan
Jurij Kobal, KneÏan Lenart Golja in Modrejãan TomaÏ
Kragulj. Ti in ‰e drugi so hujskali in strahovali pohlev-
nej‰e ljudi, pobirali puntarski gro‰ in javno sredi Tolmi-
na pozivali k uporu.

Glavar Dornberg je iskal proti upornikom pomoãi v

Gradcu. Cesar Ferdinand II. je odredil posebno komisi-
jo v Tolmin, da zaãne zakonito preiskovati sporno zade-

BES

TOLMINCI

vo med grofom in tlaãani. Kmetje so toÏili grofa, da jih
nepostavno odira, da uvaja novotarije in se ne meni za
stare pisane pravice; grof je navajal, da se mu ljudje upi-
rajo kot cesarskemu namestniku. Komisarji so zasli‰ali
obe stranki in preiskali, kdo in kako je osnoval upor in
povzroãil zmede. Nato so komisarji od‰li in dali vladi
svoja poroãila: 26. februarja 1628 je odloãil nato cesar,
da ni na grofu Dornbergu nobene krivice, nasprotno pa
da so kmetje krivi nepostavnega upora. DolÏni da so
grofu desetino od novin; grof da sme terjati desetino v
denarju ali blagu in ima pravico, prepovedati trebljenje
za novine. Kmetje da morajo vlagati svoje pritoÏbe pri
nadrejeni jim oblastniji in ne neposredno v cesarski
kancliji. Uporniki da so krivi. Jurij Kobal, Lenart Golja in
drugovi so zasluÏili strogo kazen. Cesarju se smilijo, zato
jim je kazen odpustil. Morajo pa prositi svojo gospodo
za odpu‰ãanje in plaãati sodnijske stro‰ke. Tako tudi To-
maÏ Kragulj, ki se mu kot kazen u‰teje Ïe prestani za-
por. Jernej Mavriã pa da mora iz deÏele. Kmetom da se
prepove strogo pod telesno in premoÏenjsko kaznijo, da
se ne smejo druÏiti v nikake zveze veã, ãe ne bi za to ve-
dela gosposka . . .

Pa je pisal Nicoletti o Tolmincih, da krivic in Ïalitev

ne pogoltnejo kar tako. Niso jih niti to pot. Cesarska
sodba ne le da jih ni potolaÏila in pomirila, nasprotno
paã. Îivo jih je razburila. Bila je kakor strupen obliÏ na

BES

TOLMINCI

rano. Tolminci niso veã le pravdarji za svoje svobo‰ãine,
bili so uÏaljenci, ki so sovraÏili.

Takrat se je spoãela beseda o »jogrih tolminske pra-

vice«. Bila je ljudska hvaleÏnost moÏem, ki so bili stopili
v boj za dedno last. »Jogri« so bili tiho spo‰tovano do-
maãe plemstvo. Od njih so duhovno manj samostojni
priãakovali pobude, vodstva in zmage. Nove krivice,
prizadevane jim od novih gospodarjev Coroninijev, so v
prvih letih osemnajstega stoletja obudile iz rodbin teh
»jogrov« nove uporni‰ke glave, zlasti ·imna Goljo, ki je
v novi pravdi izgubil premoÏenje in zbeÏal na Beneãan-
sko, da si je vsaj svobodo otel . . .

Prav tako kot pred devetdesetimi leti so bili namreã

cesarski komisarji tudi tedaj odloãili, da ima tolminski
gospod Jakob Anton prav in da so kmetje krivi zloãinsko
zasnovanega upora. Kazen je bila huj‰a. Zadela je zlasti
»jogrovske« rodbine, a jih zato med ljudmi ‰e bolj po-
veliãala. Boj Tolinincev za pravdo je bil postal dedna
zapu‰ãina, ljudsko sporoãilo. Samopa‰nost tolminskih
grofov in njihovih uradnikov je bila vedno huj‰a. Ce-
sarska bremena so rasla z vsako novo cesarsko vojsko in
zmago. Davki so deÏevali na ljudi: davek na sol, davek
na ogenj, davek na uradne listine, davek na vino, na
meso. Desetino so predpisovali v Tolminu samovoljno,
uvajali so nove rabote, zlasti voÏnjo in tovor preko de-
Ïelske meje na grofovo posestvo v Biljah in Rubijah.

BES

TOLMINCI

Najhuje pa je biló, ko so biriãi zaãeli s silo rubiti denar
za globe, ki jih je grofov sodnik nalagal tlaãanom za za-
mujena dela in za opu‰ãene opravke; tudi z jeão je stra-
hoval in s ‰ibami. ·e Ïenskam ni prizana‰al.

Tolminskih tlaãanov trpljenje je zorelo v mistiãno

predstavo. Ljudje Ïe niso veã pojmovali svojega razmer-
ja do grofa in gospoda v Tolminu samo kot gospodarsko
borbo, obãutili so ga skrivnostneje: nepojmljivo in gro-
zotno se jim je vcepljala v du‰e misel, da prihaja nadnje
nekako legendarno oÏarjeno muãeni‰tvo. Njihovi »jog-
ri« so pridobivali poteze od prvih Kristusovih jogrov.
Tolminski biriãi in galjoti so jim Ïiveli kakor judovska
tolpa, ki besni proti NedolÏnemu. Iz teh obãutkov je
rahlo Ïivelo neko ãudno upanje, da ni veã daleã ãas, ko
pride re‰itelj. Bilo je pravo mesijanstvo, ko je rastel po
svoje v preprosto ljudstvo. Najoãitneje je v sebi to doÏiv-
ljal kmet Andrej Laharnar na Peãinah. MoÏ je bral sta-
ro protestantovsko biblijo. Najskrivnostneje je znal lju-
dem bajati iz podobnega gledanja neki Peter Du‰a, ki so
ga kmetje imeli za desetnika. Bilo je nekaj druÏin, ki so
bile pretrpele strahotne krivice v Tolminu. Ti so bili lju-
dem kakor prvi muãenci pod rimskimi samosilniki. Bili
so skratka »jogri« v deÏeli in v srcih, bila je moãna vera
vanje, tako moãna, da so ljudje verjeli ‰e to, ãesar niso
hoteli. Da je med »jogri« kakor v Kristusovih dneh tudi
dvanajsti, imenovan JudeÏ ·karjot . . . .

BES

TOLMINCI

ZAMAKNJENA

ilo je okoli devetih zveãer. Pri Kragulju na Modrej-
cih je bilo v kuhinji ali »hi‰i« in v izbi natlaãeno

polno ljudi, ki so pri‰li kropit pokojnega Ga‰perja in po
stari navadi vasovat k mrliãu. Poleg domaãinov so se
stekli celo ljudje od Loga, Idrije, Slapa in Grape, od Volã,
niz Kozmerice in celó iz Rut. Tolik je bil sloves pokojne-
ga Ga‰perja, ãigar rod je imel tudi obilno Ïlahte in ãigar
dedje so segali kakor nobene tolminske druÏine sicer
visoko gori v ãase najstarej‰ega tolminskega pomnjenja,
v dobo prvih cesarjev, prvih tolminskih glavarjev in
prvih tolminskih pravd z gospodo. Vsem so bila znana
tudi nasilja, ki so jih bili zadnje ãase povzroãali grofov-
ski uradniki rajnemu. Ljudje so verjeli, da je tudi Ga‰-
perjeva smrt posledica teh nasilstev. Bili so med njimi
ugledni moÏje iz dvanajstij, Ïupani in kljuãarji. Bili so od
daleã, ki so hoteli na Modrejcih poãakati pogreba, bili
so, ki jih je privela neka ãudna slutnja, da se zaãenja s to
uro, ko je izdahnil eden glavnih »jogrov«, nekaj novega
za Tolmince, da je pri‰el ãas, ki je o njem kroÏila ãudna
vest, da pride in bo takrat gorje galjotom, ki da jih je
neki Ïe vpra‰al grof, kaj menijo tlaãani, ko jih stiska ka-

BES

TOLMINCI

kor neumno Ïival. Da kolnejo, da so odgovorili galjoti in
da se je grof smejal, naj le; huda da bo, kadar bodo zaãe-
li moliti. Ga‰per ni klel, Ga‰per je molil, so vedeli vsi tla-
ãani s ãudno grozo. Znano jim je tudi bilo in zlasti Ïen-
ske so ‰umele o tem, kako se Kraguljevi teti, Ga‰perjevi
sestri, nesreãni vdovi po âiginjcu Gradniku, prikazuje
sam kriÏani Bog, kako nesreãna, oslepela in od bridkosti
ohromela Ïena vidi in prerokuje, sirota, ki je zaradi mo-
Ïa in sina edinca prestala toliko bridkosti, da je ni greh
primeriti s samo boÏjo Materjo sedmih Ïalosti. Nastala
je bila celó pesem, ki je vse to bajala. Lovaã ali prosjak,
ki je to pesem zapel kjerkoli, ni ‰el laãen naprej. Dobil je
veãerjo in leÏi‰ãe v hi‰i, le pripovedovati je moral tako,
da so se mu skranje drvenile od zdehanja, ko mu niso
dali, da bi Ïe utihnil in spal.

Izbo pri mrliãu so bile napolnile Ïenske, otroci in ne-

dorasli fantje. Starej‰i moÏje, gospodarji in njihovi go-
spodarstvu dozorevajoãi sinovi so se stisnili v hi‰i ob
ognji‰ãe ali pa sedeli pred hi‰nimi vrati. Îenske in mladi
pri mrliãu so peli. Kadar so molili, je utihnil pogovor
med mo‰kimi v kuhinji in pred vrati.

Iz mnoÏice so se javljala v pogovoru svojstvena lica,

najoãitneje proÏni in zgovorni AnÏe Rink, krojaã niz
Most pri Sveti Luciji, ki je bil tudi nekak‰en uradni po-
grebec in mrli‰ki oglednik. Vsiljivo zgovorno je znal pri-
povedovati o svojem teÏkem Ïivljenjskem poklicu.

BES

TOLMINCI

Spretno se je znal prikupiti premoÏnej‰im in uglednej-
‰im, kmetom, rutarjem in poloviãarjem. Z uboÏnej‰imi
osebivniki je bil dokaj manj priljuden. Osem otrok da
mu veãe laãnih doma, je povedal Ïe v tretje in dostavil,
da je deveti na poti. Tinãe Munih, mogoãnjak s Stopca
in krãmar, ki ni imel otrok, mu je naroãil, naj mu po‰lje
najstarej‰e dekle za malo deklo. AnÏe Rink je prekipeval
v besedah hvaleÏnosti in iskal, da bi Tinãeta ‰e za bo-
doãe krstno botrstvo.

Tinãe je bil telesno ãudnosvojski. Bil je golak, svetlo

plavih las, sicer pa brez brk, brez brade, celo brez obrvi.
Devet otrok, je dejal AnÏetu, da to ‰e ni zlo, da le deset-
nika ni, ki je po boÏji volji vsak lovaã in kolikor znano
zdaj na Tolminskem en sam. Peter Du‰a da je tisti, je
planil AnÏe, pa je ugovarjal Ga‰per Bizalj iz Kozari‰ã, da
to ni res. Du‰a da noben desetnik ni, on da Ïe ve in vol-
ãanski fajmo‰ter sam da so potrdili, da ni. Podoben paã,
pa zakaj in kako, da ve Peter sam.

Tako je rekel Bizalj, oni isti, ki je bil ves Ïolãljiv, ker je

bil prej‰nji dan plaãal v Tolminu kazen petindvajsetih
goldinarjev, ker so ga obdolÏili, da je sekal prekle v pre-
povedancu na Kolovratu. MoÏ se je preverjal, da ne bi
‰el po prekle v Kolovrat, pa ãe bi mu jih na voz naloÏi-
li, Ïe zato ne, ker jih ima bliÏe v Buãenici. Tolminski niso
verjeli in moÏ je utrpel ‰kodo, ne da bi vedel jasno, ali ga
je kdo hudobno obrekel in zatoÏil, ali pa, ker so ga za-

BES

TOLMINCI

menjali s kak‰nim drugim Bizaljem, kar se je pozneje
tudi spriãalo, ne da bi bil Bizalj dobil ‰kodo povrnjeno.

»Molijo!« je zamrmral tedaj Simon LuÏnik iz Baãe.

MoÏ je zadnje ãase pil, kar prej ni bila njegova navada.
Kadar ga je pijaãa omotila, je brundal vase, da bo noÏ
nabrusil in da pojde v Tolmin.

Vsi so vedeli, da pije iz Ïalosti in zakaj grozi z noÏem.

·e nedoraslo hãer, na pol otroka ‰e so mu bili tolminski
galjoti zmaliãili, ko je ‰la v mraku niz Most domov. Po
obrazu, je rekla, da bi poznala tistega, po imenu pa ne.
Tolminski sodnik ji je predstavil vse biriãe. Ko ni vede-
la nikogar, jo je zapodil z oãetom in opsoval. Dekle se je
su‰ilo, zorelo sramoti in bridki smrti. Nihãe ni namreã
verjel, da bo prenesla.

»Molijo!« je zamrmral zdaj togi oãe. Ta veãer ni bil

pijan.

Molili so dobro uro. TeÏko, nerazloãno so izgovarja-

li besede, poudarili pojoãe prvo in zadnjo pojoãe zateg-
nili. Le AnÏe je molil glasno in jasno. Iz navade, kot za-
silni cerkovnik in obrednik pri romarskih procesijah. Ko
so odmolili, so Ïenske pele.

Ko so utihnile, je bilo sli‰ati glasno ihtenje. Ga‰perjeva

vdova Anica se je bila zopet raztoÏila. Hãi Tonãka je ma-
ter tolaÏila in ji prigovarjala, naj gre in leÏe, da ne bo
zbolela. Pa vsaj malo mleka naj zavÏije, ki ni niã posku-
sila Ïe drugi dan. Tonãko samo, ki je bila tudi vsa iz sebe,

BES

TOLMINCI

so milile druÏice in vrstnice. Zdaj pa zdaj se ji je sku‰al
pribliÏati Viduãev Tone s Prapetnega.

Snubil je deklico, pa so mu v Tolminu Ïe drugo leto

nagajali in niso dali privoljenja, da bi se Ïenil.

Kraguljka se je umirila, potem pa je vpra‰ala zopet

vsa vznemirjena po sinu Lovrencu, ali se ‰e ni vrnil s
fare, kamor je ‰el naznanit pogreb. Ni se bil ‰e vrnil.
Vdova je tarnala, kdo bo postregel ljudem s kruhom in
poÏirkom medice. Naj si da mir, so jo pogovarjale Ïen-
ske, ona pa je bila ‰e vedno vsa iz sebe in se zdaj pa zdaj
tako razburila, da so jo slabosti obhajale.

Mirno in brezgibno je bilo v svitu dveh vo‰ãenk le

dvojno lice v sobi: obraz pokojnega Ga‰perja na beli rju-
hi, razprostrti ãez visok mrtva‰ki oder, pa obliãje slepe
njegove sestre Polone, domaãe tete, ki je sama vase stis-
njena ãepela za peãjo in gibala venomer s svojimi drob-
nimi, posinjelimi ustnami, z roko prebiraje teÏke jagode
na velikem roÏnem vencu. Od ãasa do ãasa jo je nagovo-
rila Tonãka, ali bi kaj rada. Starka ni trenila, le beseda se
ji je vzela na ustnice, temna, tajna, nedoumna. »Vidi,«
je za‰umelo tiho med Ïenskami, grobna ti‰ina je nastala
v izbi, da je bilo ãuti le prasket z vo‰ãenk, dimeãih se
pod nizki strop.

Tedaj se je vrnil Lovrenc. Pri‰el je z Janezom Îivcem

s Poljubinja. Bil je to tisti Îivec, ki je imel prav tedaj
opraviti v Tolminu in se je bil komaj izgovoril, da ga niso

BES

TOLMINCI

zaprli. Stopil je med druge pogrebce, ki so se bili raz-
vneli ob Lovrenãevem prihodu v pogovor o treh parih
volov, ki so jih tolminski vzeli rajnemu Kragulju.

»Zdaj mu bodo pa ‰e junãke za umrlino,« je dejal Bi-

zalj. Îivec pa je zaãel pripovedovati o svoji pravdi. Pri-
povedoval je tako, da ljudje skoraj verjeti niso mogli.

Grof je bil zaprl Ga‰perja Kavãiãa z Ljubinja. MoÏ je

Ïalostno umrl v jeãi. Zdaj pa da rubijo vdovo in sirote za
dve sto petdeset cekinov. Mlada da je bolna, stara da
dela, kolikor more. Pride Mohor Kacafura z biriãema v
hi‰o, pa da grofovski vedo, da je stara denar skrila. Kar
i‰ãejo naj, se postavi Ïena za bolno snaho in otroke.
I‰ãejo, staknejo nekaj gro‰ev. Stara pa vanje, da so tatje
in naj jim na du‰i gori denar. Ali je ni ukazal takoj sod-
nik prignati v Tolmin, da je coprnica in kaj ve, kaj ‰e vse,
pa da se je on postavil za siroto in za boÏje ime prosil,
naj jo puste otrokom. »Nu, pa poja galjot zdaj mene, da
sem se oãitno upiral njegovim slugam.«

Ljudje molãijo. Le LuÏnik vpra‰a ãez trenutek:
»Ali so jo zaprli?«
Îivec vzdihne, da ga trga in da ima kostenico, pove

nato po strani, kakor da ni niã posebnega:

»Saj veste, kako delajo z Ïenskami. Na Dvor so jo

gnali. Stara je, Boga naj zahvali. Strahovali so jo nekaj,
da je skoraj ob um pri‰la. Tepli je pa le niso.«

»·e Ïenske se jim ne smilijo veã,« meni trudno Bizalj.

BES

TOLMINCI

»Saj se jim ‰e otroci ne,« doda Îivec Ïivahno.
»Hudiã!« zavre iz AnÏeta, ki se je spomnil svojega

devetega otroka, tistega, ki je ‰ele na poti.

Îivec je stopil kropit. Tedaj je rekel Tinãe Munih:
»Tako stra‰na ta reã ni, kakor Îivec pove. Lagal se pa

ni. Prekleta taka pravica, kadar so ti grofovski toÏniki in
sodniki v lastni pravdi. To pa menda veste, zakaj so za-
prli rajnega Kavãiãa?«

»Ne vemo ne,« je odgovoril za vse AnÏe.
»Nu! Gradnikovo iz âiginja je imel. Zdaj je vdova.«
»Bog pomagaj,« je vzkliknil Bizalj, »to je pa res. Kaj so

se zakleli, da bodo pogubili ves ta rod?«

»Rod in Ïlahto, pa ‰e vse tiste, ki o tem kaj preveã ve-

deti hoãejo pa priãati,« je povedal skrivnostno Munih.

Pristopil je domaãin Lovrenc in povabil moÏe, naj pri-

dejo in se ote‰ãajo s poÏirkom medice. Sam je nalijal,
kruha pa so si odrezovali po volji in slasti. AnÏe Rink si
je odrezal za tri.

Iz izbe pri mrliãu je bilo sli‰ati, da zopet ihti mati Kra-

guljka.

»Tonãka!« je bilo sli‰ati nenadno in jasno bridko. Za-

klicala je Kraguljeva teta Polona. Strmela je s svojimi
polslepimi oãmi na mrliãa.

»Tonãka!« je ponovila ostro.
»Kaj je, teta?« je vpra‰ala domaãa hãi, pustila mater in

stopila k teti.

BES

TOLMINCI

»Zakaj se neki kmisa?« je menila nejevoljno stara.

»Ali ne vidi, da mu hudo dela? Budi ga, da oãi odpira.
Zaprite mu oãi!«

»Oh, teta, saj jih ne,« je ‰lo tedaj tudi deklici na jok. Z

druÏicami in z Viduãevim je zaãela pogovarjati Ïeno. A
starka je bila vsa vznemirjena. Rasla je iz svoje omrtve-
losti, stegnila roko proti goreãim vo‰ãenkam in se jadi-
la:

»Nikar se ne jokajte! Saj je ‰el le po svoje plaãilo. Ali

ne vidite angelov? Trije kori so mu du‰o na roke vzeli,
trije drugi so jo v nebesa vzdignili in ‰e trije mu pesem
pojejo: glorija, glorija. Sreãne oãi, ki so videle, sreãna
u‰esa, ki so sli‰ala! Ga‰per, moj ljubi brat, prosi za nas
vse!«

Skrivnostna groza je ob‰la ljudi. Îenske so se pokriÏa-

le, mo‰ki v kuhinji so se stisnili, da bi videli v izbo; tudi
pred hi‰o, pod stre‰no perutjo, so stopili v kuhinjo.

Tako niso opazili, da so pri‰li tedaj trije novi kropilci,

obstali na hi‰nih vratih in ãakali, da bi mogli vstopiti.
Medla luã z ognji‰ãa je padla nanje.

»Bog daj dober veãer!« je pozdravil prvi. Bil je Peter

Du‰a. Drugi je bil neznan, visokorasel moÏ svojih pet-
indvajsetih let, tretji pa nizek starec s sivo brado, ki jo je
le po enem licu bril kakor javni spokorniki in prosjaki
tistih dni.

BES

TOLMINCI

»Na‰ deseti sin,« je vzkliknil krãmar Tinãe Munih s

Stopca in stopil Petru naproti.

»Kropit smo pri‰li,« je dejal Peter vsakdanje in vsto-

pil prvi. Zamrmral je krãmarju neznano besedo in po-
mignil drugovoma, ki sta ‰e stala zunaj. Domaãin Lov-
renc, ki ju je tedaj opazil, ju je sprevel v hi‰o.

»O moj Bog! Mrtvi prihajajo kropit!« je zastokal tedaj

AnÏe Rink. GriÏljaj kruha se mu je zataknil, da se je du-
‰il.

»Ne nori,« je menil Peter Du‰a mirno; visoki fant ob

njem se je medlo nasmehnil AnÏetu. Lovrenc mu je ka-
kor znancu postregel z medico in pokazal na izbo, mrli-
ãa. Starec s ãudno obritim licem je bil medtem Ïe kro-
pil. Zaãudenje ljudi sprião njegovega po poli obritega
lica se je pravkar prebujalo v Ïivahno ‰epetanje in izpra-
‰evanje, ko je stopil visoki fant k mrtva‰kemu odru, vzel
oljãno vejico, pokropil, pokleknil na kolena in se nato
dvignil. Vseh oãi so strmele vanj. Morda je molil, a od-
loãno rezanih ustnic ni zganil. Bledo, veliko in plemeni-
to obliãje je bilo kakor kamen hladno, oãi mirne in mrz-
le pod moãno ko‰atimi obrvmi. Nad rahlo vzboãenim,
plemenskim nosom se je rezalo dvoje ostrih gub v ãelo,
ki je hotelo rasti v prvo ple‰o. Temni in mehki brki so
dajali obrazu bolno mehkobo, ki jo je bridko kazila ve-
lika brazgotina po nekak‰ni stra‰ni rani, ki se mu je za-

BES

TOLMINCI

sekala z levega lica ãez spodnjo ustnico mimo jamice v
bradi.

Viduãev Tone je radovedno stegoval vrat in trudno

ugibal, kdo neki je tujec. Videl je namreã, da je Tonãka
ob teti ãudno zbledela, da trepeta pa niti za trenutek ne
obrne oãi od lepega, neznanega obliãja.

»Kdo pa je?« jo je vpra‰al ‰epetaje. Ni odgovorila. Le

‰e huj‰e vznemirjenje jo je ob‰lo, preãudna groza, ne-
poznana slast. Sli‰ati je bilo njeno vihrajoão sapo, ko so
vsi glasovi v izbi zamrli: »Janez!« je ‰epetnila. Tedaj je
zaklicala teta Polona:

»Ali se ga bojite? O moj Bog: Ali ne veste, da vas bo

odre‰il?«

Tonãki se je izvil glasen vzklik iz prsi. Krãevito je stis-

nila teti roko. Toda starka se je otresla njene ljubezni.
Stegnila je roko. Videti je bilo, kakor da kaÏe naravnost
na mladega neznanca. »Vidi!« je za‰umelo skrivnostno
med ljudmi. V sveto ti‰ino so padale Ïenine besede:

»Ne zgledujte se nad njim, ki vam je dobro hotel in

trpel za vas: Preden se je rodil, so ga morili v materi. Po-
tem so ga tepli in biãali. Sedeminsedemdesetkrat so ga
udarili z devetimi jermeni, ãez oãi, ãez lice, ãez usta.
Ljudje boÏji! Ali se vam ne smili? Ves je krvav od nog do
glave, sama kri, sama kri! ·est tavÏent ‰est sto ‰estinpet-
deset kapljic krvi . . .«

BES

TOLMINCI

Bila je vsa iz sebe. Slepe oãi so ji ‰iroko zevale. Tresla

se je. Z glasnim ihtenjem jo je sku‰ala miriti Tonãka.

»Pustite ga k meni,« je klicala Ïena, »dajte mu priti,

da ga blagoslovim in mu kri obri‰em. Za vas, nesreãni,
je krvavi pot potil, moj Bog, moj Bog!«

Zaihtela je. Visoki fant z bledim, plemenitim obliãjem

se je zagledal vanjo, poslu‰al mirno in bledel. Zdajci pa
se je zganil, stopil k peãi, prijel Ïenico za roko in dejal
tiho:

»Umirite se, mati!«
PoboÏal je Ïeni roko in pogledal z bolnim nasmehom

na Tonãko. Teta Polona se je umirila, hlipala za sapo in
‰epetala neÏno:

»Ali si hudo trpel, ko so te tepli?«
»Bolelo je,« je odvrnil mladi moÏ.
»Bolelo,« je pritrdila bolno. Potem pa je rekla vsak-

danje, dobro:

»Odpusti jim. Saj ve‰, da je moralo biti. Sklenjeno je

bilo tako od zaãetka. Bog je videl pa te bo poveliãal. Za
vsako kapljo krvi. ·est tavÏent ‰est sto ‰estin‰estdeset-
krat . . .«

Zopet se je gubila v svojem videnju in klicala zmago-

vito:

»Vsi poslu‰ajte in si zapomnite! Tako kakor so ga bi-

ãali, bodo tepeni. Z leskovko so ga, on pa jih bo udaril

BES

TOLMINCI

z leskovim kriÏem. ·est tavÏent ‰est sto ‰estin‰estdeset-
krat . . .«

Zaãela je tiho jokati. Fant se je vzravnal, ozrl se z

medlim nasmehom na Tonãko, na Viduãevega in druge.
Potem se je obrnil proti kuhinji. Iskal je Petra in starca
s ãudno obritim licem.

»Ali sta ‰la?« je vpra‰al. Odgovoril mu je Tinãe Mu-

nih s Stopca. Tujec je prikimal.

Molãe so se jima umaknili ljudje. Domaãin Lovrenc

ga je pospremil pred hi‰o in ‰e nekaj korakov. Potem se
je vrnil med kropilce. Med temi je zaÏivel pogovor. Go-
vorili pa so pridu‰eno, ‰epetali:

»Tisti Gradnikov Janez? Bog pomagaj! Pa so dejali, da

je mrtev!«

»Kakor vidi‰, ni. Pa tak ãudeÏ! Slepa mati ga je spo-

znala.«

»Kako je rekla? Z leskovimi kriÏi da bo tepel galjote?

Ali jo razume‰?«

»Bo ãas, bomo vse razumeli. Lagala se ni, ki vidi ka-

kor sveta ·embilja.«

Tako so govorili o teti Poloni in njenem sinu, o kate-

rem do tiste ure niso vedeli, da ‰e Ïivi. Pripovedovali so
‰e, kako je izgubil oãeta, ki so ga pijani biriãi ubili, ‰e ko
mu je Ïena nosila pod srcem, kako je sin rastel, se ‰olal,
pustil nauke in hotel biti kakor vsi drugi v Ïlahti in srenji
po‰ten kmet in tlaãan, pa kako si je nakopal nejevoljo

BES

TOLMINCI

gosposkih, kako so ga obdolÏili, da je umoril biriãa, ga
vezali in gnali pred sodbo, kako je beÏal, kako so ga zo-
pet lovili pa je zopet beÏal in so ga ‰e enkrat zajeli in
biãali v vozo mimo doma in matere, ki je vse videla, ob
um pri‰la in si oãi izplakala.

»In takole, da je le ‰e Ïiv,« je pripomnil vedro AnÏe

Rink. Bizalj pa je rekel, da je menda Peter Du‰a Janezu
Ïivljenje otel. Kako, tudi Bizalj ni vedel.

»Kaj pa tisti stari brez prave brade?« je vpra‰al LuÏ-

nik. Domaãin Lovrenc se mu je nagnil na uho in pove-
dal:

»·ime Golja je s KneÏe. Ali ga nisi spoznal?«
»Nisem,« je odgovoril LuÏnik in dodal Ïivo:
»Pa zdaj vem, kam gremo. V nove punte. Saj je ãas!«
Medtem je bila minila polnoã in bliÏnji kropilci so se

zaãeli razhajati. Bila je lepa, skoraj hladna noã. TeÏka
rosa je bila padla. Obetala je lepo vreme.

PremraÏen in tudi od groze prevzet na samotni poti

je pri‰el AnÏe Rink proti dvem domov. Stopil je v nizko
bajto med druÏino, pa je vpra‰alo iz treh kotov:

»Tata, ali ste prinesli kaj kruha?«
AnÏe je odgovoril narejeno strogo:
»Ponoãi se spi!«
Pri tem je moÏ odloÏil hleb kruha na mizo. Potem je

iskal golide. Po poti niz Modreje je na‰el jeÏa. Spustil ga

BES

TOLMINCI

je v golido in posodo pokril. Potem je stopil k otrokom
v prvem kotu in za‰epetal:

»Le spite, otroãiãi, jutri bomo jedli meso.«
Stopil je v drugi kot in ponovil:
»Meso.«
Potem je ‰el skozi nizka vrata v sosedno sobo, kjer mu

je poãivala Ïena z najmlaj‰im in s tistim, ki je bil na poti.
Povedal ji je, da bo vzel krãmar na Stopcu najstarej‰o za
mlado deklo. Îena je vzdihnila.

»No kaj?« je vpra‰al nejevoljno AnÏe.
»Otrok se mi smili,« je dejala Ïena.
»Saj se meni tudi,« je vzkliknil AnÏe. Z Ïeno sta se

nato domenila, da otroka za zdaj ‰e ne dasta od hi‰e . . .

Otroci v prednji sobi pa so strahoma ugibali, kaj ro-

pota v golidi. Komaj je sinil prvi svit daljnega dne, so
vstali gledat. Videli so jeÏa, se utolaÏili in zaspali v poz-
no jutro . . .

·ele proti jutru se je poslovil Viduãev s Prapetnega pri

Kragulju. Ko je izvedel, da je tisti visoki fant Kraguljeve
Ïlahte, ga je minila ljubosumnost, ki jo je v njem obudilo
Tonãkino ãudno vedenje. Zdaj, ko je odhajal skozi tiho
noã, se je znova obudila bolest v njem. Pa zdaj je rasla
jeza v mladega zaradi Tolminskih. Mladi ãlovek je pomi-
loval Janeza Gradnika kot sotrpina. Fant je bil nekako
nagonsko uganil, da mu Tolminski namenoma nagaja-
jo in ne dajo dovoljenja, da bi Tonãko vzel. Zvedel je za

BES

TOLMINCI

mladega, tahkoÏivega grofovega oskrbnika Grandenta,
ki mu je bil v Ïlahti sam grofov sodnik. Ta sodnik je fan-
tu nagajal, ker je mladi oskrbnik tako hotel. Tako je uga-
nil fant po tem, kar je bil izblebetal Mohor Kacafura, ki
je posredoval, naj bi dekle pri‰lo v sluÏbo k sodniku, kjer
bi se gosposko kuhati nauãila in si balo prisluÏila in bi
gosposka prijaznost ne ‰kodila njenim otrokom, ãe jih ji
bo Tone kaj priredil.

Stra‰na besnost je ob‰la mladeniãa zdaj sredi noãne

poti, ko si je predoãil, kaj vse bi utegnilo doleteti Tonã-
ko, ãe bi pri‰la bledemu tolminskemu galjotu v roke.
Îivo je videl, kaj bi se potem godilo z njim samim. Ubi-
jal bi, je vedel, a potem bi ubijali njega, kakor so tistega
velikega fanta iz âiginja. Z zobmi je ‰kripal fant od bo-
leãine. Potem pa se je zopet drugaãe razburjal. Videl je
Tonãko, kako je bila vsa iz sebe in kako ni mogla oãesa
obrniti od Janeza Gradnika. Fant se je metal kakor riba
na suhem in iskal utehe. Tako je dospel do Soãe, jo bre-
del, ne da bi ãutil, da je mrzla. ·ele pri studencu, ki ula-
koti, se je nekako zavedel, zajel vode, pil, zajel zopet in
si umil obraz. Danilo se je, ko je stopil na prapetni‰ko
polje. V Tolminskem je zvonilo jutro, ko je bil doma.
Oãe Jernej Viduã je bil Ïe vstal. Pogledal je sina nejevolj-
no, rekel pa ni niã. Smilil se mu je fant. Pomagati mu ni
znal. Tudi starej‰emu sinu ni mogel, ki je bil gluh in
nem. Tone in nemi brat pa sta se dobro umela. Ko je

BES

TOLMINCI

zdaj zagledal Tone mutca, mu je odleglo od srca. »Sam
ne bom,« si je dejal, »za Tonãko proti galjotu v Tolminu.
âe ne bo âiginjec z menoj, brat Luka bo gotovo.« Da pa
bi utegnila biti Tonãka sama proti njemu, si mladeniã
niti misliti ni smel. Obnorel bi pri priãi in pobesnel.

BES

TOLMINCI

BRATA

ekaj tednov pozneje je bilo, nedeljskega popol-
dne okoli petih. Na Peãinah v svoji hi‰i je za ore-

hovo mizo sedel kmet Andrej Laharnar. Bil je med naj-
uglednej‰imi moÏmi daleã in blizu, Ïupan in kmeti‰ki
svetovalec, zakaj bil je pismen in je bukve bral. Odkar se
je bil sporekel s fajmo‰trom Bandelom na ·entvi‰ki gori,
se je nekam ãuda‰ko potuhnil sam vase. S tolminsko
gospodo je shajal, povedal, kadar je mislil, da so mu
krivico storili, a plaãal mirno naloÏeno mu dajatev ali
prideljeni mu opravek. Krãeviteje pa se je gnal za dru-
ge in ni odnehal. Bil je med tistimi, ki so ga kmetje po-
oblastili, ko so se zadnjiã pritoÏili pri cesarju, naj nese
pritoÏbo k regimentu na Dunaj. âudno je bilo tedaj, da
so druge poslance zaprli in kaznovali kot nekake »vodje
hudobnega upora«, le njega ne. To je seveda povzdigni-
lo njegov ugled pri ljudeh. Zdaj je sedel moÏ samcat in
samski, kakor je bil ostal v svoje ‰estdeseto leto, za mizo
nad mogoãno knjigo in bral glasno iz nje. Takole je ãi-
tal:

»Tedaj so se vkup zbrali vsi izraelski star‰i inu so pri‰li

v Ramat k Samuelu, inu so rekli k njemu: Poglej, ti si star

BES

TOLMINCI

postal, in tvoji sinovi ne hodijo po tvojih potih. Zato po-
stavi eniga Krajla ãez nas, da nas sodi, kakòr vsi ajdje
imajo.«

Laharnar je dvignil glavo in pogledal skozi okno da-

leã onstran preko idrijske doline na Vrata. âudovito os-
tro je videl, zakaj zaãudeno je zamrmral:

»Hentaj, Obãnar. Îe v dvanajsto pestuje.«
Preãudno svojstveno je bilo Laharnarjevo lice. Neka-

ka vesela dobrota, neko pokojno zadovoljstvo se je zrca-
lilo na njem. Zdaj pa zdaj je hotelo zaigrati v veselem
zadrÏanem smehu krog drobnih ustnic, stisnjenih nad
brezobnimi usti kakor za poljub. Oãi so bile mirne, mo-
dre, le nekako nezaupno izpra‰ujoãe; visoko ãelo, po-
tegnjeno kakor pri starem redovniku globoko v ple‰o, se
je gubilo in trudno grbanãilo. Preko ãela si je segel moÏ
z roko in bral dalje:

»Inu Samuel je vse besede Gospodnje timu folku po-

vedal, kateri je od njega eniga Krajla prosil. Letó bo tiga
Krajla pravda, kateri bo ãez vas gospodoval: Va‰e sino-
ve bo on jemal k svojim kolam inu jezdicom, kateri pred
njegovimi koli bodo tekali, inu h kapitanom, kateri bodo
njegove njive orali, inu k Ïencom, v njegovo Ïetev, inu
de bodo amoÏe, inu kar k njegovim kolam sli‰i, delali.
Va‰e hãere pak bo on jemal, da bodo apotekarice, kuha-
rice, inu kruha peknje. Va‰e narbul‰e njive inu vinogra-
de inu oljske verte, bo on jemal inu svojim hlapcom da-

BES

TOLMINCI

jal. On bo tudi od va‰e sejtve in vinogradov desetino je-
mal, inu svojim kamrarjem inu hlapcam dajal. Inu va‰e
hlapce inu dekle, inu va‰e ner lep‰e hlapãiãe, inu va‰e
osle, bo on jemal, in Ï njimi svoje dela opravljal. Inu od
va‰e ãréde bo on desetino jemal, inu vi bote morali nje-
govi hlapci biti . . .«

Tu so za‰kripala hi‰na vrata, teÏek korak se je oglasil

v veÏi in Ïe je nekdo pritisnil na kljuko, da bi vstopil.
Andrej je okrenil glavo proti vratom in zaprl knjigo. Iz-
raz rahle nejevolje, da ga motijo, mu je ‰inil ãez obraz.
Za trenutek. Ko je zagledal skrbljivo, vedno zami‰ljeno
lice svojega mlaj‰ega brata z Roã, so mu sinile oãi ved-
ro in jasno.

»Glej, kaj si ti, ·tefan?« je vpra‰al, ne da bi vstal in

pokimal bratu.

»Sem, Bog daj dober veãer,« je odzdravil brat in sedel

na drugi konec mize. »Ti pa samo bere‰.«

»Saj je nedeljski dan,« je odvrnil Andrej in vpra‰al z

oãmi, ne da bi spregovoril:

»Nu? Kar tako ne prihaja‰ v vas.«
Kakor da ga ume, je povedal ·tefan kratko:
»Kobila mi je crknila.«
»Bog pomagaj,« je vzkliknil Andrej. »Kaj pa je bilo Ïi-

vali?«

·tefan se je trudil, da bi povedal mirno. Pa je bruhnil

le kratko in bridko iz sebe.

BES

TOLMINCI

»Tolminski!«
Andrej je dvignil poãasi pogled s knjige, ki je bila ve-

zana v bledo usnje in je nosila na ãelu sliko cesarja Mak-
similijana. Pogledal je bratu v oãi in vpra‰al:

»V raboti?«
»V raboti!« je odvrnil ·tefan in povedal, da so mu Ïi-

val pustili tri ure v deÏju. Da nala‰ã, je rekel, ker je eno
besedo zinil, ãe‰ da so mu odmerili tlako po pomoti. Pa
da ga je takoj biriã vlekel pred sodnika in da je ‰e dobro
pre‰el, da ga niso kar v turn zaprli.

Brat Andrej ni rekel niã. Le gube na ãelu so mu po-

stale teÏje in se stisnile ‰e trudneje kot prej. ·tefan pa se
je razgrel in zaãel psovati gospodo in galjote. Tedaj je
dvignil Andrej glavo in dejal mirno:

»Ali bo‰ z grdo besedo mrho oÏivil?«
»Tako miren kot ti ne morem biti, ki si uãen pa v svoje

bukve gleda‰. Pa bi bil prej videl moje bukve doma. Ana
joãe in otroci se skrivajo po kotih, da bi jih ne sli‰al, ko
jih Ïalost sili, da bi tulili. Pa sem bil Ïe tak, da sem rekel,
nedelja gori nedelja doli, mrhovine v hlevu ne bom gle-
dal. Na vlake sem jo naloÏil pa pod Laz zapeljal. Naj me
·entvi‰ki vrÏe s pridiÏnice, da sem ajd, kakor je Ïe tebe.
Galjot je, kakor so vsi drugi.«

»Galjot in ajd,« je tedaj pritrdil Andrej. »Krivo uãi, da

gre po postavi odrajtovati davke. Gre, pa v boÏjih zapo-
vedih tega ni. Tako je zmaliãil Boga, da bi svoji mo‰nji

BES

TOLMINCI

sluÏil pa bratu v Gorici, ki je dacar in Ïe po oãetu biriãu
biri‰ki.«

»Kaj mi svetuje‰?« je tedaj vpra‰al ·tefan. »Ali naj se

pritoÏim pri grofu?«

»Pravdaj se z moãnej‰im, ãe misli‰, da bo‰ zmagal,« je

odvrnil trudno Andrej. »V naprej ti povem, da ne bo‰
opravil niã. Prva krivica, ki so ti jo storili. Prenesi! Potuh-
ni se, morda bo zadnja. âe jih bo‰ draÏil, se te bodo za-
pomnili.«

»âe je tako,« je vzkliknil ·tefan, »potem mi le ‰e po-

vej, kako more Bog gledati tako mirno . . .«

Andrej mu je segel v besedo:
»Pusti Boga: Bog ni kriv ne desetine ne tlake. Tu no-

tri,« je potrkal na knjigo, »sem bral, kako je Samuelu po-
vedal, kaj bodo imeli v Izraelu, ko so hoteli imeti kralja.
Tudi mi smo ‰li sami pod kralje, pa jih zato imamo z de-
setino in opravki in smo hlapci.«

»Kaj pa Tolminski kralji?« je vpra‰al ·tefan; »kaj je

kralj Ïe vsak galjot?«

Andrej je trenutek premi‰ljal, nato je dejal:
»Tako je, kakor sem rekel. Na‰ kralj je cesar, tolmin-

ska gospoda pa so njegovi kamrarji in hlapci. Teh hlap-
cev hlapci smo kmetje.«

»Pa nas torej le hlapci zatirajo, hlapci, kriviãni oskrb-

niki. âe je gospod po‰ten, kriviãnih hlapcev ne bo
drÏal.«

BES

TOLMINCI

»Vsak gospodar bo drÏal s svojim hlapcem,« je menil

bridko Andrej.

»Za boÏje ime, Andrej,« je vzkliknil ·tefan, »ne govori

tako, da bi ti otroci ubeÏali. Kaj mi mar, kako bere‰ v
svojih bukvah in kako sodi‰. Po pameti zini! âe se mi
krivica godi, se vendar smem potegovati za svojo pravi-
co. In ãe bi mi jo cesar delal, proti cesarju samemu! In ãe
njegov kamrar, kakor de‰, proti kamrarju. Pravica gre
nad vse, vsi smo pod njo.«

Andrej ni odgovoril takoj. Odprl je knjigo in jo raz-

mi‰ljeno zopet zaprl. Potem je dejal:

»BoÏja misel gre nad vse, pod njo smo vsi.«
Îivahneje je dodal s pikrim glasom:
»Nu, saj sam vidi‰! Ali se ne pravdamo Ïe sto let? Ali

je kaj pomagalo? Kje pa si videl, da je pravica zmagala?
BoÏja misel paã, ki je ta, da se pokorimo za oblevnost, ki
smo si kralja Ïeleli pa desetino, opravke, bremena in
kamrarje.«

·tefan je vnemoglo ugovarjal:
»Tebe nisem gospodar! Srca nima‰, samo svojo misel

in svoj prav. Pa ti reãem, ãe bi bil recimo LuÏnik na Baãi,
ki so mu hãer skvarili, ali pa Kavãiã na Poljubinju, pa bi
njegovo vdovo in sirote premislil, ali pa Kragulj na Mo-
drejcah, ali pa Martin Munih, ki umira v gori‰kih jeãah,
ali pa tisti Gradnikov Janez in ‰e ta in ta, ki se jim je v
nebo vpijoãa krivica godila, pa bi ‰e to pomislil, kako se

BES

TOLMINCI

galjoti laÏejo pa nas cesarju toÏijo, da se upiramo, lej, saj
smo prav danes ãuli cesarsko grajo, ãe se niso sami v
Tolminu vsega izmislili, da bi nas slepili, pa ãe bi pre-
mislil, da tepejo Ïenske, jih grdo slaãijo, da otroke ubi-
jajo . . .«

»Vse vem,« je vzkliknil tedaj Andrej razvneto, »‰e veã

vem, kot ti in bi ti prav povedal, ãe bi me umeti hotel, pa
me noãe‰. Pa da mi srce oãita‰, da ga nimam . . . Lej, tu
notri je pisano,« je potrkal na knjigo, »in sem bral, da je
bil neki levit, ki so mu Ïeno skonãali, pa jo je na drob-
ne kosce razsekal in okoli poslal, da so vstali vsi kakor
en moÏ in pomorili ves Benjaminov rod. Za eno Ïeno, za
eno krivico.«

»Glej,« je zavpil ·tefan, »to je pa prav tako, kakor ãe

bi se mi vzdignili za LuÏnikovo . . .«

»Le dajte se,« je menil pikro Andrej, spoznav‰i, da je

zinil mimo svojega namena sebi in svoji Ïelji v napoto,
»le vzdignite se! Bomo videli, kdo se bo potegnil za tvoje
otroke, kadar vas razÏenejo s svojimi vojaki.«

·tefan je vstal.
»Danes ni opraviti s teboj.«
»Zakaj ne?« je vpra‰al trenutno mirno Andrej. »Dam

ti denarja, kupi si drugega konja. Ali ve‰ kje zanj?«

»Vedel bi Ïe,« je sku‰al govoriti vsakdanje tudi ·tefan.

»Zlatoper na Idriji ima nekaj, pa mi ponuja.«

»Kupi,« je dejal Andrej. »V Tolmin pa ne hodi.«

BES

TOLMINCI

Ko je molãal nekaj trenutkov, je dejal:
»Saj bi te ne uãil tako, ãe bi srca ne imel. Pa ga imam

in vem, da ima‰ Ïeno in otroke. Le niã se sicer ne boj, da
ne pride tvoj in moj ãas, ãe je v boÏji misli. Pa ‰e tedaj ne
sili med prve. Nisi sam, nima‰ pravice!«

·tefan je sedel molãe zopet za mizo. Andrej je posta-

vil na mizo hleb kruha in bokal domaãega vina. Mirno
sta nato brata kramljala o slabi letini, o novi, stroÏji pre-
povedi glede novin in o zadnji Andrejevi globi, ker je
kljub stroÏji prepovedi, kakor so rekli v Tolminu, izãistil
tako »novino«, ko je iztrebil iz senoÏeti nekaj grmov in
kup kamenja, obraslega z leskovjem in robido. Omeni-
la sta, da pobirajo v Tolminu desetino zopet v blagu,
spomnila sta se fajmo‰tra Bandela in njegovega brata, ki
ima v zakupu dac od vina in mesa in mu neki na Tol-
minskem dolgujejo kmetje stra‰ne denarje, da zdaj celó
z voja‰tvom grozi in z najhuj‰o rubeÏnijo.

»Le koga ima, ki mu tako prav pove, koliko Ïivine po-

koljemo,« se je ãudil Andrej; »saj dobro ve, da se tolmin-
ski biriãi branijo Bandelove pobira‰ke sluÏbe in da mora
biti kak domaãin, kak‰en mesar ali Ïivinski prekupec, ki
kmete izdaja . . .«

Poãasi si je poloÏil Andrej prst na ãelo in dejal mirno:
»Kdo neki drug! Pa je le greh, ãe bi ga obdolÏil po kri-

vem.«

»Koga pa misli‰?« je vpra‰al ·tefan.

BES

TOLMINCI

»Z Grahovega nekoga.«
»Bog vedi, ne uganem.«
»Skoraãnikarja.«
»KriÏani Bog! Ta utegne biti! Ta pa,« je vzklikal Ïivo

·tefan. Andrej ga je miril, da paã le sluti . . .

Nekaj pozneje se je ·tefan poslovil. Andrej ga je po-

spremil na kraj lazu pred hi‰o in se nato vrnil. Ko je sto-
pil v hi‰o, je na‰el v njej ãloveka, ki je bil medtem vsto-
pil. Bil je Peter Du‰a. âul je prej Andreja v pogovoru z
bratom, pa ni hotel vstopiti, ker ni vedel, kdo je v hi‰i.
Da je prav storil, je pritrdil Andrej in povedal iz svoje-
ga bratovskega obãutja pomisleke glede ·tefana. Du‰a
ni ne ugovarjal ne pritrdil. MoÏa sta sedla za mizo. An-
drej je ‰el in s podpahom zaprl vrata. Ko se je vrnil, je
velel Du‰i, naj si odreÏe kruha. Du‰a je poslu‰al. Nato pa
je segel k sebi in izvlekel popisan list.

»PritoÏba na cesarja,« je dejal. »Njih veã so tako ho-

teli, pomagalo seveda ne bo niã.«

»Kakor je pod boÏjo mislijo,« je zamrmral motno sam

zase Andrej Laharnar. Du‰a je priãel brati . . .

·tefan Laharnar se je spu‰ãal tisti ãas po griãu na-

vzdol na Roãe. Mraãilo se je Ïe; v mehko, hladno sinji-
no pokopano je leÏalo dolinsko polje ob bregeh Idrijce
in Soãe v onem kotu, kjer se reki stekate v eno in rijete
potem ãudovito globoko in ozko skozi kamen do Pod-
seli. Laharnar je lomil deloma kar po sredi gosãe na-

BES

TOLMINCI

vzdol in pri‰el na domaãe senoÏeti in rute prav, ko je
zazvonilo veãer na Idriji. Snel je ‰iroki klobuk. Hotel je
moliti, pa se mu ni dalo. Nekak‰na milina mu je vendar
ob‰la srce. Zarja je gorela, z leve in desne je brnela pe-
sem ãrnih murnov, glas zvona je valoval iz doline in je-
kal od daleã onstran spod peãin v Grudnici. Otroci to-
stran so pravili, da je tam gori jama v pekel. Pogled na
tiste peãine je zbudil v ·tefanu misel na otroke. Îe toli-
kokrat so vpra‰ali, kdo zvoni tam gori. Izgubljena du‰a,
je odgovarjal. Pa kako dolgo bo zvonila, so hoteli vede-
ti. ·e sto let, je povedal. Ali je sto let kajti? je vpra‰ala
mala Terezika in dvignila vse prste na roki. Tako jo je
zdaj videl ·tefan v duhu pa se spomnil LuÏnikove v Baãi
in ‰e drugih . . .

Odkril se je. Namesto pa da bi se prekriÏal, je za-

klel . . .

Tako je rasla tiste dni iz bolne ljubezni in iz strahu za

nedolÏne v tisoã srcih na Tolminskem ena strast, ena
boleãina. Iz molitve se je trgala misel v kletev, misel na
noÏ, ki ga bo treba nabrusiti. Ba‰ki LuÏnik je mislil in
trpel takisto, le kadar je bil pijan. Bili so, ki so trezno
premi‰ljali Ïalostno reã, kadarkoli so stali za brusom s
sekiro, krivaãem ali renãelico, s koso pod kladivom, s
srpom pod oslo. Bili so, ki so zjutraj vstajali na tlako in
niso vedeli, ali ne bodo legli zveãer spat s krvavimi ro-
kami, bili so — in teh je bilo najveã — ki so zjutraj vsak

BES

TOLMINCI

dan molili, naj jih Bog obvaruje najhuj‰ega, da bi tisti
dan ne ubijali.

NajteÏje je trpel Andrej Laharnar. Zato, ker je iskal

najgloblje. Tudi na‰el: da smo pod boÏjo mislijo, pod
veãno namembo.

Takisto je uãil prijatelj ubogega tlaãana, fajmo‰ter

Murovec v Melcih. Le da so njega celó otroci umeli, An-
dreja Lehamarja pa ‰e brat ne . . .

BES

TOLMINCI

OTROCI

regor Kobal je bil krãmar Podseli. Bil je Ïe nekaj let
vdovec. Rajno, ki je bila hãi Matije Juga niz Sela, je

snubil tudi mladi Lovrenc Kragulj z Modrejc. Ko je vzela
Gregorja, se moÏ ni Ïenil veã.

Kobal ni bil mehak ãlovek in Ïena ni imela dobrega

pri njem. Kakor kneÏanskega Goljo ali starega Kragulja
niz Modrejce so bili pri zadnjem kmeti‰kem upiranju
komisarji tudi Kobala znatno kaznovali. Imeli so ga v
Tolminu zapisanega med nevarnimi »jogri tolminske
pravice«. Kobal je pretrpel kazen, pa si znal pomagati.
Pustil je krãmo na Slapu, kjer se je rodil, mlaj‰emu bratu
in se naselil Podseli. Imel je sina in hãer. Grofovski iz
Tolmina so mu sina povozili. Zgodilo se je morda po ne-
sreãi, oãe je verjel, da so ga nala‰ã. Zmeli so otroku nogo
v stopalu, da je dete ostalo hromo. Nesreãni Vrbanãek
je bil zato ‰e bolj prirastel oãetu na srce. Za leto mlaj‰a
njegova sestrica Miãica je dnevno toÏila stari materi, da
bi bila tudi rada hroma, ker bi jo potem oãe bolj maral.

Gospodarsko Kobalu ni ‰lo slabo. Toãil je voznikom

in tovornikom od Gorice na Tolminsko in Bol‰ko, dajal
priprege v klancu proti Roãinju in Doblarju in navzgor

BES

TOLMINCI

proti U‰niku. Imel je tudi svojo kovaãijo, ki mu jo je
oskrboval kovaã Jurij ·avli.

Leto se je nagibalo Ïe v prvo jesen. Bilo je deÏevno

vreme, neprijetno hladen veãer. Nizko v strugi je ‰umela
narasla voda, ki pa je bila Ïe zaãela upadati; to je kaza-
lo, da v planinah ne deÏuje veã, temveã sneÏi. Tedaj je
privozil od roãinjske strani tr‰ast in nizek voznik krivih
nog in surov. Oblastno se je javil Ïe od daleã s kletvijo in
gnusno kvanto. Kovaã ·avli je vedel, kdo prihaja, ‰e pre-
den se je voz pribliÏal po klancu okoli ovinka.

»Biriã ni, saj vozi. Skoraãnikar paã z Grahovega.«
Bil je res ta Grahovãan Andrej Golja, prekupec z Ïi-

vino, me‰etar in pokrit tihotapec, suroveÏ, bahaã in na-
silneÏ, pijanec in babjak, strah kmetom in mirnim bi-
riãem. Zaradi krivih nog se ga je bilo prijelo ime Skoraã-
nikar. Kdor je mogel, se mu je ognil, zlasti ko je bil pijan.
Pravili so, da je svojo Ïeno zadavil.

Obroã na prednjem kolesu pri vozu mu je bil poãil

pod klancem. Zato je preklinjal kovaãe, kolarje in Ïele-
zo.

·avli je ogledal ‰kodo in na‰el, da bo mogel v dobri

uri popraviti. Golja se je ustil, da bo plaãal kakor cesar,
a delo naj izda in naj bo trdno in ne kolo kakor z nitjo
povezano. Kovaã se je lotil dela, Skoraãnikar je odracal
v krãmo h Kobalu.

BES

TOLMINCI

V krãmi je sedel krãmar Gregor z enim gostom, Anto-

nom BoÏiãem, ki je bil trgovec iz Podmelca. Trideset
goldinarjev je dolgoval v Tolminu, pa ga niso hoteli veã
ãakati. Zato se je bil napravil v Gorico k neki stari teti, o
kateri so govorili, da ima denar. Pa je bila reã taka, da
Tone sam ni dobro vedel, ali tista teta ‰e Ïivi. S tihim
upanjem, da bi utegnil dobiti denar pri Kobalu, je bil
prej stopil in povedal, da je govoril Ïe z domaãim faj-
mo‰trom Murovcem, kateremu kljuãari in opravlja cer-
kovni posel in da bi mu bil fajmo‰ter rad posodil, da pa
sirota sam niã ne premore, ker vse sproti izda. Kobal mu
ni mogel pomagati. Dejal je, da je paã povsod trda za
denar. Tedaj je vstopil Skoraãnikar.

»Tega vpra‰aj,« je dejal tiho Kobal Tonetu, »ta ima.

Ne bo ti treba hoditi v Gorico.«

BoÏiã je zmajal z glavo:
»Ima Ïe, pa ne da. Raj‰i bo zavrgel.«
Andrej Golja se je hrupno usadil sredi sobe in udaril

z biãevnikom ob tla. Ko je zagledal BoÏiãa, se je zasmejal
in vzkliknil:

»Ojej! Kdo bo pa nocoj v Melcih veãer zvonil, ko se ti,

Tone, po svetu klati‰?«

»Bog pomagaj, saj je Cilka doma,« je odvrnil prepro-

sto BoÏiã.

»Cerkovnik v krilu,« se je smejal Skoraãnikar, a dejal

nato prijetno: »Je pa dekle, tvoja Cilka, da malo takih.

BES

TOLMINCI

Da je le kak‰nemu farju ne bo‰ dal v hi‰o, melju‰nikom,
ki Ïro in pijo na raãun neumnih ljudi.«

Ne krãmar ne BoÏiã nista odgovorila. Poznala sta

grdo Goljevo lastnost. O biriãih ni zinil nobene, privo-
‰ãil si je duhovske gospode. Prav to ga je delalo pri lju-
deh ‰e bolj zoprnega. Porogljivo je zdaj gledal krãmar-
ja in Podmelãana.

»Bokal vina postavi na mizo,« je zavpil, »da bo‰ kaj

zasluÏil, Kafol hudiãev. Meni‰ li, da ne plaãam?«

Krãmar se je vzdignil po pijaão. SuroveÏ je vpil za

njim:

»Huduj se in ujedaj, ãe hoãe‰, pa ti le poreãem Kafol,

kar si, in ne Kobal. Kafol!«

»Kafoli so âepovanci,« je menil krãmar. Presedala mu

je Ïe glupa ‰ala, ki jo je Skoraãnikar ponavljal vselej, ka-
dar je vozil mimo. Golja je prisedel k BoÏiãu in mu po-
loÏil roko na rame.

Na peãi, ki je bila gorka, je Ïdel hromi Kobalov otrok.

Oãe ga je spazil in mu rekel, naj gre k stari materi za
ognji‰ãe v kuhinjo. Otrok je zmajal z glavo in se upiral.

»Zakaj ne mara‰, Vrbanãek?« je prosil oãe. Golja je

medtem dejal BoÏiãu:

»Tvoja Cilka, prav res. Saj bi ti je ne prisodil! Grofov-

skim jo lahko proda‰ za lep denar.«

»âe bi bilá telica,« se je sku‰al po‰aliti Tone, »saj de-

narja mi je hudo treba.«

BES

TOLMINCI

Golja je vrgel pest srebrnih novcev na mizo in se ko-

‰atil:

»Poglej! Grof ga ne vrÏe tako lahko.« Kar hudobno se

je krohotal in bahal:

»To vse lahko nocoj zapijeva, pa ‰e eno tako peri‰ãe,

pa se mi ‰e ne bo poznalo.«

»Le kje sluÏi‰,« je dejal BoÏiã zelo poniÏno, »ali ga

koplje‰? Povej no, ‰e meni! Ali pa mi posodi. Trideset
goldinarjev. Hudo mi ustreÏe‰.«

»Posojam ne,« je dejal oblastno in hladno Golja, da je

BoÏiãa zabolelo do srca. Pa je zajecljal, da je prosil le kar
tako za ‰alo.

Kobal je postavil vina na mizo. Golja je spravil denar,

ki ga je bil izsul na mizo. Posodo z vinom je potisnil pred
BoÏiãa.

»Posojam ne, za vino pa rad dam,« je dejal. »Pri moji

krvavi, gavznem naj, ãe popije‰, kolikor ga plaãam. Nag-
ni, Ïri!«

BoÏiã je pil. Nekaj medlega upanja je ‰e tlelo v njem,

da mu je morda le Bog poslal Goljo na pot, ki mu uteg-
ne posoditi denar. Zato se je delal neskonãno prijazne-
ga in poniÏnega. Skromno ‰aleã se je vpra‰al, ali ga hoãe
Golja upijaniti. Da ga tudi bo, je menil Skoraãnikar in
naroãil ‰e enkrat polno posodo. BoÏiã je pil previdno in
rekel, da bo moral iti. Kam pa, je hotel vedeti Golja. V
Gorico, je povedal Tone. Pa se je Skoraãnikar pridu‰il, da

BES

TOLMINCI

ga ne pusti in da ga vzame z vozom nazaj v Podmelec
jutro zvonit. Zopet je upal BoÏiã in obsedel, dasi navi-
dezno nerad. Golja se je nekam zresnil in vpra‰al krã-
marja, kak‰ne opravke ima BoÏiã v Gorici. Naj le Tone-
ta samega vpra‰a, je rekel krãmar in odstopil, sit brblja-
vega bahaãa. BoÏiã se je bridko nasmehnil, da se Golja
paã le norãuje. Da se ne, je zaklel voznik. BoÏiã mu je
zaupal svojo stisko in zadrego. Tedaj je stegnil Golja
oblastno noge predse in si segel v Ïep. Na‰tel je trideset
novcev na mizo in potisnil denar pred BoÏiãa.

»Gregor, ti si videl pa priãa‰,« je dejal. »Posodi‰? Je-

Ïe‰, Andrej!« je hlastnil z roko BoÏiã za denarjem.

»Kafol je priãa, posojam pa ne,« je dejal svojeglavno

Skoraãnikar. »Dam,« se je smejal, »ker jih je prav tride-
set, prav toliko, kolikor so Judje JudeÏu dali za Kristusa.«

Njegov bridki posmeh je stresel BoÏiãa v mozeg. »Kaj

ne misli‰ vzeti?« je vpra‰al skoraj rezko in hudobno Go-
lja.

BoÏiã je hlastnil po denarju in se zahvaljeval. Golja je

poklical tretji bokal vina na mizo. Nala‰ã je namreã po-
lijal, ãe ni silil BoÏiãa, naj pije. Bojeã se za denar je BoÏiã
vljudno pil. Vendar pa ni preglasil ãudne bridkosti pri
srcu in je zopet in zopet vpra‰al Goljo, kdaj hoãe, da mu
vrne. Golja je klel, da ‰e ni na‰el bolj sitnega ãloveka, in
se delal oblastno plemenitega. BoÏiã se je vdal, oãi so se
mu zasolzile. Hvalil je Goljo, ki je dober ãlovek, le da ga

BES

TOLMINCI

ljudje ne poznajo. Golja se je smejal in zaãel kvantati.
Tedaj se je osvestil krãmar, pogledal na peã in videl, da
je otrok ‰e vedno tam. Ljubeznivo, a odloãno je vzel raz-
vajenca na roke in ga nesel iz sobe.

»Boli, boli!« se je cmeril otrok. Oãe ga je predal stari

materi za ognji‰ãem. Sestrici Miãci je bilo v‰eã, zavida-
la je prej in toÏila, Vrbanãek da sme biti notri na peãi,
ona pa ne. Brat jo je jezno udaril. Resno ga je posvaril
oãe. Deãek se je kujal.

Tedaj je vstopil kovaã ·avli. Povedal je Skoraãnikarju,

da je kolo popravil. Ti gro‰e je raãunal. Golja mu je vrgel
‰tiri in potisnil pijaãe predenj. Kovaã se ni branil. Kobal
se je vrnil z goreão tresko, ker se je bilo stemnilo, in jo
zataknil v ver pri vratih. Potem je sedel na peã. Bil je to-
goten. Imela ga je Ïalost zaradi sina, ki se je razvijal v
ãudno svojeglavost. Videl je, da otrok raste v krivo, pa ni
znal, kako bi pomagal. Kaznovati ga si ni upal. Pohablje-
nec se mu je smilil. Znova je spet premislil, da so navse-
zadnje tudi tega krivi grofovski.

BoÏiãa je bil medtem Golja Ïe prav moãno opijanil.

Po‰tenemu moÏu je zaãela glava nihati, z besedo pa se
je gnal, da je bil celo glasnej‰i od Golje.

»OÏeni se, oÏeni, Andrej,« je prigovarjal Ïe nekaj ãa-

sa, »vdovi‰tvo ni niã. OÏeni se, ne bo‰ se kesal, le meni
verjemi.«

»Kaj pa, ãe bi se res?« se je smejal Golja.

BES

TOLMINCI

»âim prej, tem bolje.«
»Se pa bom, ki me tako vneto sili‰ pa si ‰e cerkovni‰ki.

Le kje naj izberem, to mi povej!«

»Bog pomagaj! Ali je tako teÏko, babo najti! TeÏe paã

znebiti se je, kaj?« se je pijano smejal BoÏiã.

»Za eno vem, ki bi mi bila v‰eã,« je govoril Golja pri-

krito zasmehljivo, ne da bi BoÏiã posmeh obãutil. »Uga-
ni jo, Tone!«

»Ali je dekla ali vdova?« je resno vpra‰al BoÏiã.
»Dekle, prav od fare, moj ljubi Tone. Tudi pozna‰ jo!«
BoÏiã je ugibal, Golja je odkimaval in se smejal. Nato

je vzkliknil:

»Pa sem te le upijanil, cerkovna mi‰, ti! Pozna‰ jo, kot

oãe svojo hãer, pa je ne ugane‰.«

»Ne uganem,« je zibal BoÏiã z glavo. Da mu bo Ïe po-

vedal, preden bosta v Podmelcu, je dejal Golja.

Vstal je, plaãal vino in spravil BoÏiãa na voz. BoÏiã je

dremal. Tedaj ga je sunil Golja pod rebra:

»Kaj je res ne ugane‰?«
BoÏiã je zijal. Ko se je zavedel, je dejal, da se Golja le

‰ali in da se ne misli Ïeniti. Saj mu je bila ‰e prva odveã,
hudo odveã, kakor je sli‰al praviti.

»Pijani gobec,« ga je sunil Golja nejevoljno, »ali sem

ti zato denar na‰tel, da bi mi rad kaj oãital?« Zaãel je
kleti in groziti, da vrÏe Toneta z voza v grapo. BoÏiã se
je rahlo streznjeval. Strah pred drznim nasilneÏem mu

BES

TOLMINCI

je vraãal razsodnost. Pogovarjal je Goljo, ki je utihnil.
Nad U‰nikom je voznik ustavil konja in zopet udaril Bo-
Ïiãa pod rebra.

»âe spi‰.«
»Ne spim, Bog pomagaj!« se je ustra‰il BoÏiã.
Golja je nekaj trenutkov molãal, stopil z voza in si dal

nekaj opraviti s konjem. Nato je zopet sedel na voz in
dejal bridko in sovraÏno:

»Svojo Cilko mi bo‰ dal. Prav njo, nobene druge si ni-

sem izbral.«

»Cilko?« je vzkliknil BoÏiã popolnoma trezen.
»Kaj si se ustra‰il? Ki sem svojo prvo zadu‰il, hoãe‰

reãi?« je govoril zlobno Golja.

»Bog vari,« je zajecljal Tone in zaãutil, da mu gre gro-

za po vsem telesu.

»Potem je prav,« je dejal Skoraãnikar in zavriskal.

Tone BoÏiã se je prekriÏal. Stra‰na misel se mu je vzela
v glavo.

»Saj jo je res zadu‰il,« je verjel, »pa bo tudi svojo dru-

go ubil, ki je moja hãi in sem mu jo sam prodal za tride-
set srebrnikov kakor JudeÏ Kristusa . . .

Tako je trpel in premi‰ljal ‰e bridkeje, ali ne bi skrivaj

odprl noÏiãka pa potisnil rezila vriskajoãemu pod rebra.
Ni odprl, ni potisnil. Njemu samemu je vrgel Golja va-
jeti v roke, naj pazi na konja, se zleknil po vozu in za-

BES

TOLMINCI

spal. In Tone BoÏiã je pohlevno vodil konja proti âiginju
in Volãam . . .

Gregor Kobal je medtem zaprl vrata s podpahom in
upihnil luã. Stara mati je bila spravila otroka spat in se
trudila z deãkom, ki se je ‰e dolgo kujal, dokler ga ni oãe
pogovoril, kakor je mogel in znal, videã, da se otrok ihti
tako strastno, da ga obhajajo boÏjastne slabosti. V mis-
lih na tega nesreãnega svojega otroka je legel Gregor kar
obleãen na peã in buljil v temò. V misli mu je prihajala
rajna Ïena. Pri srcu je zabolelo moÏa. ·e mrtvi je bil go-
rak. Verjel je, da ima sin po njej svojo ãudno ihto. Kakor
otrok je bila. Ni toÏila, ni zinila. Sama vase se je zaprla,
pa jo ubij, ãe hoãe‰. Saj je ‰e tisto uro v smrti kljubova-
la, ãe‰ da bo Ïe videl, ko je ne bo. »Marala me ni,« je
umeval Kobal v svoji ãudni Ïalosti, »Kragulj niz Modrej-
ce bi ji bil ljub‰i.« Pa je trudno iskal: »Le ãemu me je po-
tem vzela? Hudiãeva je baba, Bog jo razumi!«

Tako je trpel moÏ, ki ni mogel doumeti, da so v Ïen-

ski du‰i globine in bolesti, ki jih mo‰ko srce niti slutiti ne
more. Njega samega je ob‰la tedaj prav podobna ihta
kakor njegovega otroka. Hotel je umeti bolest svoje raj-
ne Ïene, pa ni videl, da je sam bolan. Vstal je, si natoãil
vina in izpil na du‰ek. Iz kvant, ki jih je prej sipal Gra-
hovski Golja v sobi, mu je zrasla bolna Ïelja. »Kako pra-

BES

TOLMINCI

se si bom vzel za deklo,« je obãutil kljubovalno, sebe
samega poniÏujoãe, »pa jo imel. Za drugo niso.« Tako se
je muãil in zopet legel. Tedaj je bilo zunaj sli‰ati korake,
nekdo je pokljukal na vrata.

»Kdo je?« se je dvignil Kobal.
»Odpri, Gregor,« je spregovoril zunaj tuj ãlovek. Ko-

bal je dvignil podpah. S tresko je osvetlil trudnega po-
potnika, nemarno bradatega, upalega in capinastega.

»Martin!« je vzkliknil in se odmaknil. Potnik je vsto-

pil in se opotekel na klop.

»Pa si me le spoznal,« je dejal hripavo in teÏko zaso-

pel.

»Komaj,« je zinil Kobal.
»·est let pa v jeãah, to ãloveka postara,« je priznal

potnik in se Ïeljno ozrl po vinski posodi. Kobal je videl
in mu natoãil. Potnik je hlastno pil. Bil je domaãin in
Kobalov znanec, Martin Munih niz Sela. Pred sedmimi
leti so ga bili obsodili cesarski komisarji, da mora v go-
ri‰ke zapore. O‰ãajal se je nekaj, pa so ga tolminski bi-
riãi s silo zgrabili, strahotno pretepli in odgnali. Doma
se je bila raznesla vest, da je umrl.

»Ob ‰estih sem bil ‰e v Gorici,« je povedal zdaj in

vpra‰al: »Ali je Ïe deset?«

»Proã,« je odvrnil Kobal. »Dobro si hodil.«
»BeÏal sem paã,« je dejal Munih in pripovedoval:

BES

TOLMINCI

»Za Soão pod Majnico smo kopali ‰ance, pa sem imel

te cape in jih spravil na drugo stran. ·e slekel sem se, da
bi mislili, da sem se ‰el kopat in umivat, pa da sem uto-
nil. Zdaj sem pa tu. Îivega me pa ne dobe veã, ãe me
bodo iskali.«

»·est let de‰,« je dejal Kobal, »pa kopal da si?«
»Bolje je ‰e vedno, kakor ãe te imajo v zideh,« je re-

kel Munih. »Saj bi sicer ne bil preÏivel, kakor so me bili
takrat zdelali.«

»Videl sem, ko so te gnali na konju,« je pripomnil

Kobal.

Munih je nekaj trenutkov molãal. Nato je vpra‰al:
»Kaj pa je na Selih novega?«
»Kaj bo neki novega,« je menil Kobal, izogniv‰i se do-

loãenemu odgovoru. »Saj si lahko misli‰.«

»Ali kajÏa ‰e stoji?« je vpra‰al Martin trudno.
»·e,« je povedal trpko in kratko krãmar, Munih pa

kakor da si ne upa vpra‰evati ‰e kaj veã.

»KajÏa stoji,« je ponovil v zadregi Kobal.
»Moje Tince pa ni veã,« je iskal hripavo popotni. Krã-

mar ni odgovoril.

»Pa otrok?« je bruhnilo bridko Martinu iz grla.
»âakaj! Saj so ga menda prav k materi pokopali,« je

postal tedaj Kobalu glas mehak.

BES

TOLMINCI

Martin Munih je trudno zahropel in si pokril obraz z

rokami. Ko ga je zopet odkril, se je zdelo Kobalu, da so
se moÏu oãi ‰e bolj poglobile . . .

Martin je pogledal z bolnim nasmehom nanj in dejal:
»Nimam, da bi plaãal. Saj poãaka‰?«
»Bog pomagaj, za plaãilo se meni‰,« je vzkliknil krã-

mar.

»Niã ne de,« je dejal nekam zmedeno Martin. »Zdaj

vsaj vem. Na Sela grem, saj kajÏa ‰e stoji.«

»Stoji,« je zopet potrdil Kobal in stal okomo nepri-

ljudno pred Martinom. Zganil se je iz svoje otrplosti ‰e-
le, ko je oni hotel iti. Da prenoãi lahko pri njem, je rekel,
Martin se je zahvalil. Kobal je stopil za njim na prosto in
se poslovil od njega. Poslu‰al je nato za odhajajoãim. âul
je njegove trde stopinje, ko se je pel po grapavem in
kamnitem potu v breg. Potem pa se mu je zdelo, kakor
da je nekaj od tam gori zatulilo.

»Joãe se siromak,« je vedel krãmar. »Zato ni maral

noãiti pri meni. Saj bi ga bilo zadu‰ilo.« Stopil je v hi‰o.
Grda bolest od prej je ugasnila v njem, tuja Ïalost ga je
napravila zopet dobrega in ãednega.

Martin Munih pa je medtem prilezel po rebri na Sela

do zapu‰ãene hi‰e pod lazom. Segel je v luknjo pod le-
senim pragom, otipal zarjavelo kljuko in odprl v stan.
Vz‰el je bil zadnji krajec. Skozi majhno okno je padalo
v prostor nekaj medle svetlobe. V zatohlem in plesni-

BES

TOLMINCI

vem je otipal Martin mizo, peã in polomljeno klop. Po-
tem je iskal ‰e v drugo sobo. Tam je bilo slepo okno.
Vanj je bil spravil nekdo konãek mrli‰ke vo‰ãenke in suh
vr‰iãek roÏmarina, povezan s svilenim trakom. Martin je
vedel, da je roÏmarin spomin na poroãni dan. Vr‰iã se ‰e
ni bil popolnoma razdehtel. Kje pa je bila ona, ki ga je
bila Martinu na prsi pripela, preden se je kot moÏu deh-
tiva in sladka vdala? Martin je na‰el posteljo in veliko
skrinjo. Postelja je bila razpala, skrinja se je dala odpreti.
Bila je prazna. Samo prav na dnu je otipal Martin otro‰-
ko jopico. Kakor nekaka toplota se je drÏalo oblaãila, in
ko ga je Martin pritisnil na ustnice, mu je bilo, kakor da
se ‰e ni razbeÏal vonj po mleku iz njega.

Ves izmuãen se je zgrudil Martin na skrinjo. Buljeã

togo predse je vzdihal in venomer izgovarjal dvoje imen
za dvoje mrtvih bitij, ne bi li morda vsaj kot polnoãni
senci vstali za trenutek pogledom samotnega in obupa-
joãega . . .

Na vzhodu se je danilo. Oster petelinji glas je udaril

onstran od Loga. âuti je bilo ‰umenje vetrov, ki so gnali
visoke oblake in ‰umeli v bukovih mejah nad vasjo.

Martin se je zganil. Omahovaje je ‰el in poãenil. Iskal

je v smeti in pajãevino za skrinjo in pod njo. In je otipal
in izvlekel. Bila je sekira, a pod mokrotno in debelo rjo
vsa topa, ustrupana. Martin si je pritisnil umazano Ïe-
lezo na vroãe ãelo in celó na ustnice. Bolno je zamrmral:

BES

TOLMINCI

»Ti si zdaj moja ljubezen!«
Pri Sveti Luciji na Mostu je zazvonilo jutro. Martin je

vzel otro‰ko jopico pa svileni trak z uvelim roÏmarinom
in si oboje potlaãil v nedrje. Sekiro je potisnil nazaj pod
skrinjo in stopil v jutro.

Blizu je stal lesen kozolec. Od tam se je dvignil prav

tisti ãas nemarno zavaljen ãlovek. Martin Munih je ostr-
mel. Spoznal je lovaãa, ki mu je bil v Gorici oskrbel cape,
da je mogel beÏati. Bil je Peter Du‰a in je zaklical vese-
lo:

»Na Sela si znal, jeli. Pa zdaj ne ve‰ kam?«
»Ne vem!« je dejal Martin.
»Te pa jaz povedem.« In Peter je segel moÏu v roko in

povedal po svoje:

»Desetnik sem, ti pa mi reci Peter. Pojdiva!«
Ozrl se je nagajivo po Martinu:
»âe hoãe‰ iti, seveda! âe nisi kakor Kristus vsega ga-

ljotom odpustil.«

»Nisem!« je odvrnil trpko Martin. Du‰a mu je kazal

pot na Most ãez Kozmerice.

BES

TOLMINCI

âEBELE IN TROTI

artin Munih in Peter Du‰a sta ‰la mimo Miri‰ãa
pod Bricami na Stopec, prav ko je vzhajalo son-

ce. Peter Du‰a se je bil po svoje posmehljivo predstavil
Martinu in mu na ‰iroko razloÏil razmere na Tolmin-
skem. Pripovedoval pa je tako, da je Martin Ïivo ãutil, da
Peter ve ‰e marsikaj veã, a da se premeteno taji, da le na-
miguje, ne da bi odkril do kraja. Tedaj je vzkliknil Mu-
nih:

»Saj sem si takoj mislil, da me povede‰ na Stopec k

Tinãetu. Pa me res.«

»Kam neki drugam?« se je nasmehnil Peter. »Ali bi

brez mene vedel sam drugod?«

»Le kako, da ti ve‰?« je vpra‰al Martin.
»Jaz vem vse,« je odgovoril zavestno in porogljivo

Peter.

»Ali te niã ne pojajo galjoti, ko tako brez dela pohaj-

kuje‰ po Tolminskem?« je vpra‰al Martin.

»Mar nisem desetnik?« je vzkliknil Peter.
»âe si,« je odvrnil Martin, »zakaj pa pravi‰, kot si

pravkar, da si edini sin nesreãne matere in galjotskega
oãeta?«

BES

TOLMINCI

Du‰i se je zresnilo lice in je dejal:
»Desetnik sem, verjemi! Mati, ki ima devet otrok pa

‰e desetega, ga bo redila. Kadar pa je med desetimi Ïe-
nami ena, ki moÏa nima, otroka pa, tisti, glej, je deset-
nik.«

»Tega ‰e nisem sli‰al,« je odvrnil Martin. Nato pa je

pripomnil: »Moder si in roãen. Pa bi bil za kako delo
prijel. Od ãesa Ïivi‰?«

»Vpra‰aj lilijo na polju, kdo jo oblaãi,« se je zasmejal

Du‰a. »Slab‰e se mi ne godi kakor drugim po Tolmin-
skem, ki desetinijo in tlaãanijo.«

Pokazal je z roko v lepo jutro. »Lej, mleãna koruza, ãe

jo opali‰, je prav dobra jed. Pa so ‰e robidnice in murvi-
ce, ãe‰nje divjake, rak iz potoka, postrv iz vode in v
zgodnji pomladi zaslinjen polÏ. âe bi sila bila. Pa ni. Lju-
dje radi vbogajme dajo, da jim le prav po Ïelji pove‰. ·e
tisti, ki veliko imajo, ãe jih preveri‰, da odroke pozna‰.«

»Ali pa jih pozna‰?«
»Modrasa ti ureãem z eno pro‰njo iz oãena‰a,« je po-

vedal Peter Ïivahno. Obstal je in pokazal na bliÏnji grm.

»Tam poglej! Kaj vidi‰?«
»Gnezdo,« je dejal Martin.
»Poglejva,« je prijel Du‰a Martina za roko in ga po-

vlekel h grmu.

»Jezus, Marija,« je odskoãil Martin. V praznem ptiã-

jem gnezdu je leÏala v svitek povita golazen. Du‰a se je

BES

TOLMINCI

zasmejal, stresel vejo, da se je kaãa prebudila in izvila v
veje. Tedaj je Du‰a spregovoril nekaj nerazumljivih be-
sed. Martin je zaklical v drugo od zaãudenja. V trenut-
ku je imel Du‰a kaão za vrat med prsti in se smejal.

»Pa poskusi, ãe misli‰, da more‰,« se je razkazoval

Martinu.

»Ubij golazen!« je vzkliknil Martin.
»âemu? Naj se veseli Ïivljenja,« je menil Peter. Pognal

je Ïival v go‰ãavo. Potem je rekel:

»Modras, si videl? Vsakega drugega bi bil usekal. Me-

ne ni. Îival pozna, da ji ne storim Ïalega. Igrala bi se z
menoj kakor mlad maãek, ãe bi utegnil. Ali ne verjame‰,
da je ãlovek bolj nevaren kot taka strupenina?«

Martin je molãe prikimal. Ob‰lo ga je z grozo pome-

‰ano spo‰tovanje do lovaãa, ki mu je ‰el ob strani in se
razposajeno razvnel v nekako pesem, ki je pela bridko in
skrivnostno. Kar je utihnil in obstal. MoÏa sta bila pri‰la
vrh Podolnice, od koder se jima je pokazala bela hi‰a na
Stopcu.

»Lej,« je vzkliknil Du‰a, »tako domuje na‰ Tinãe, ka-

ko grajski ali grofovski. Saj je menda res gosposkega
rodu. Golak brez dlake. Ali ni podoben mlademu grofu
Petaãu?«

»Petaãu,« je potrdil Martin; »zato se ga Ïe od nekdaj

drÏi to ime. Bog ve, ali se je kaj izpremenil zadnjih se-
dem let?«

BES

TOLMINCI

Ni ãakal, da bi mu Du‰a odgovoril. Pokazal je na bliÏ-

nji grm in dejal:

»Lej, tu sem bil takrat poãenil. Pa sem vstal in je na

Mostu veãer zazvonilo. Pa sem molil, pa so me obstopili
biriãi in pretepli.«

»Saj sem dejal,« je rekel Du‰a. »Modras te ne bo piãil,

ne ko se ãedi‰ ne ko moli‰. âlove‰ki galjot te prav tedaj
najraj‰i.«

MoÏa sta pri‰la na Stopec in vstopila. Tinãe je sedel za

ognji‰ãem in nekaj dopovedoval svoji Ïeni. Glas mu je
bil kakor lice nerazvit, Ïenski.

»âebele,« je pozdravil Du‰a.
»Troti,« je odgovoril kar navajeno Valentin Munih in

se nagnil mimo dimeãega se ognja, da bi videl, kdo je
vstopil. Îena Tinãetova pa je tedaj zavpila in se sesedla
ob ognji‰ãu. Tako se je ustra‰ila, ko je zdajci zagledala
Martina, ki ni ‰est let ãula o njem drugega, kakor da je
dobil ‰estnajst smrtnih ran.

Tinãe je vzkliknil veselo:
»Jej, Martin, kako prav si mi pri‰el!« Skoãil je z ognji-

‰ãa in zavpil na Ïeno, naj ne nori pri belem dnevu vprião
Ïivih ljudi. Prijel je Martina za roko in ga povlekel iz ku-
hinje na desno v pivsko sobo. Peter je od‰el za njima,
Ïena pa se je odvlekla zdihovaje pred hi‰o, da si opomo-
re od strahu.

BES

TOLMINCI

V sobi je sedel v kotu za mizo samoten pivec. Bil je

pijan in je motno buljil predse. Roko s stisnjeno pestjo
je stegnil po mizi; govoril je sam s seboj:

»Sem ga Ïe nabrusil, hudiã! Bo‰ videl, galjot, kdo je

LuÏnik, kadar bo z noÏem pri‰el.«

»Spet pije zaradi hãere, pa mu ni doma obstanka,« je

opomnil Tinãe in pokazal na moÏa. Potem je stopil po
vino in postavil pijaão na mizo. Du‰a je molãe zlezel za
peã in legel. Valentin pa je potisnil Martina za mizo in
mirno poslu‰al, ko mu je Selan pripovedoval, kako se
mu je godilo zadnjih sedem let in kako se je re‰il iz jeãe.
Pokazal je tudi bridke brazgotine po Ïivotu.

»Kaj pa v noge? Si ‰e dober?« je vpra‰al krãmar.
»Sem, hvala Bogu. V petih urah sem pri‰el od Gorice

do Podseli,« je povedal Martin. »âemu vpra‰a‰?«

»O kar tako,« je dejal Tinãe. »Zdaj pij! Tudi jesti do-

bo‰. Le ne misli, da vbogajme. OdsluÏil bo‰. Zato sem
vpra‰al, kako si v nogah. Vse izve‰, drevi. Prej mora na‰a
leãi. âez dan vleãe na uho. Ko pa zaspi, spi kakor tnalo.«

Tedaj se je oglasil Du‰a za peãjo:
»Glej, Martin, da sem vedel pa te prav privedel. Pa ‰e

ne verjame‰, da sem res desetnik.«

»âebele!« je rekel Martin in dvignil posodo z vinom.

Obraz se je hotel razgibati v nasmeh, pa mu obrastki
niso dali.

BES

TOLMINCI

»Troti,« je odgovoril Tinãe in se spogledal s Petrom.

LuÏnik je dvignil glavo, posluhnil in udaril nato s pestjo
ob mizo: »Hudiãi!«

Krãma na Stopcu je bila zelo prometen kraj. Dan za

dnem so imeli ljudje posla v Tolminu pa je ‰la pot iz
Baãe na Modrej mimo. Pol ba‰ke in vsa idrijska dolina
je hodila tu, ljudje od Cerkljanskega, iz Tribu‰e in s hri-
bov od Peãin, Ponikev in Novakov. Tu so se radi odpoãi-
vali, zato ker je bilo seli‰ãe precej pomejni‰ko. Seveda so
hodili tudi biriãi pogosto mimo. A domaãin, ki se jim je
hotel ogniti, se jim je lahko umaknil ãez laz za hi‰o in
potem po stezah nad potjo. Kakor z dlani je bilo namreã
moãi s Stopca videti vsakogar, ki se je bliÏal, najsi je pri-
‰el od Baãe, niz Most ãez Podolnice ali pa od Tolmina
ãez modrejansko polje. Zgodilo se je pa tudi, da se je
priplazil ãlovek iz Grape kar ãez Senico. âe se je moral
skrivati, bodisi da je tihotapil ali pa sku‰al kot prega-
njenec skrivaj priti ãez mejo na Beneãane, ker na Tol-
minskem ni bil veã varen . . . .

Bilo se je zveãerilo in Tinãe Munih je Ïe nekaj kratov

otrnil tresko. Du‰a je smrãal za peãjo.

»Kar po tedne ne spi, pa poãiva po‰teno, kadar leÏe,«

je dejal krãmar Martinu. Ta se je ãudil, kako je Tinãe
tako domaã s Petrom.

»âebele,« je zmignil Tinãe z rameni. ·el je iz sobe, a

se kmalu vrnil.

BES

TOLMINCI

»Spat je ‰la,« je povedal. »Zdaj se bova pa zmenila.«

Martin je trudno prikimal.

»To ve‰,« je zaãel Tinãe, »kako smo se mislili pred

osmimi leti vzdigniti nad Tolmin.«

»Kaj ne bom vedel,« je odvrnil Martin, »mar me ne

trga po obraslih ranah, ki so mi jih zadali?«

»Ali tudi pomni‰, zakaj smo se mislili?«
»Bog pomagaj! Ker so bili v Tolminu vso staro dese-

tino in tlako ovrgli, pa novo zapisali pa kriviãno.«

»Pa zaradi soli, ki so jo obdaãili, in vina pa solda od

ognja,« je dodal krãmar.

»In rubili so za vsak gro‰, ki ga nisi plaãal,« je dopol-

nil Martin.

»Pa smo komisarje dobili, ki so nas strahovali.«
»Ne ãenãaj vendar, kar oba veva,« je vzkliknil Martin

nestrpno.

»Veva,« je potrdil Tinãe. »Kaj pa, kar je bilo poslej?«
»To vem, kar mi je Peter pravil,« je odvrnil Martin.
»Kako so ·imna Goljo lovili pa da jim je u‰el?«
»Ne, tega nisem vedel,« je povedal Martin.
»Tisti veãer je pri‰el tod mimo, ko so tebe pobili,« je

zaãel Tinãe. »âez Podmelec so ga ‰li lovit, na Ljubinju so
preÏali nanj in ‰e v Baãi so imeli straÏe. Lej, izdal ga je
nekdo, kod se skriva: Pa jo je le unesel. âez Senico se je
priplazil opolnoãi. Tudi tistega, ki ga je izdal, je poznal.
Povedal mi ga ni; Ïe ve, zakaj ne.«

BES

TOLMINCI

MoÏ se je odka‰ljal in pripovedoval nato mirno dalje:
»Opolnoãi, kakor sem rekel. Pa je potrkal, pa je bil

tak, da se je komaj na nogah drÏal. Ko si je nekoliko
opomogel, je rekel, naj tresko ugasnem. Tako se je bal
galjotov. V temi sva ostala pa je povedal, da bo ‰e tisto
noã ãez mejo mimo Volã ãez JeÏo. Jokal se je. Sin ·tefan
ga je skrbel pa je prosil, naj sporoãim tistemu fajmo‰tru
na Vipavskem, ki mu je v Ïlahti, naj se za boÏje ime us-
mili otroka. Lej, pa se fant zdaj res ‰ola v Gorici, Bog mu
sreão daj, in da bi tudi kot gospod na‰e misli ostal. ·ime
me je tedaj za roko prijel in sem mu moral priseãi.«

»Da ga ne izda‰?« je vpra‰al Martin tiho, Tinãe je

zmajal z glavo.

»Pomisli! Zakaj neki so ga tako hudo lovili? Tebe pa

drugih vendàr niso.«

»Niso, komisarji ne.«
»Vidi‰!« je potrdil pripovedujoãi. »Zato so ga, ker so

zvedeli, da hrani prava cesarska pisma, stare tolminske
pravice. Saj so tolminski dovolj dolgo poizvedovali po
njih. Pisma so lovili, lej, zato je moral ·imen iz deÏele.
To zvestobo premisli.«

»Pa so jih le na‰li?« je vpra‰al Martin.
»Kako neki? ·imen jih je nosil s seboj. Zato pa je ho-

tel, naj priseÏem. S seboj je imel vso na‰o pravico. Pa ga
je le skrbelo. Zato se je premislil pa dal meni, naj skri-
jem, dokler ne pride sam ponjo.«

BES

TOLMINCI

»Ali je pri‰el?«
»Pri‰el. V najhuj‰ih zimah, ko niso veã pazili nanj. Pa

preobrazil se je, brado si je pustil rasti, pa jo po poli lica
bril, kakor da pokoro dela.«

Martin je osupnil:
»Saj sem ga videl. Ko smo okope kopali. V Gorici. Pri-

‰el je mimo, ‰e govorila sva, pa ga nisem spoznal.«

Valentin je prikimal:
»Morda je bil on. Da bi sina videl, ki mu ga ‰olajo.

PremoÏenje na KneÏi so mu seveda pobrali cesarski.«

»Pa pismo s pravico?« je vpra‰al Munih.
»Pravice? Vrnil sem mu in je vzel pa je na La‰kem

prepisati dal, da zdaj bere, kdor brati zna. V Tolminu so
en tak prepis ujeli pa nas klicali in oklicati dali, da te
pravice niã ne veljajo, da niso prave. Niso ne, saj vsi ve-
mo. Prepisane so. Veljajo pa, dokler se prvo pismo ne
zgubi.«

»Povej Ïe, ali ga Golja ‰e ima?«
»Ima in nima,« je dejal krãmar in se dvignil. Stopil je

k oknu in izvlekel Ïebelj, ki je ti‰ãal okensko polico v zid.
Odmaknil je desko in izvlekel lonãeno posodo. Pri tem
je pripovedoval:

»Saj sem rekel, da imamo prepise. Kdo hrani matico,

pa vedo le nekateri. En sam je nima nikoli dolgo.«

»Kako misli‰?«

BES

TOLMINCI

»Tako paã, da nas je dvanajst, prav toliko, kot moÏ v

srenji po stari tolminski ‰egi, Tolminski tudi o tem ne-
kaj vedó, pa so nam zdeli, da smo jogri. Naj, pravih le ne
poznajo in tudi vedo ne prav. Kdo ima pismo, vesta
pravzaprav ‰e med nami le dva, tisti, ki ga je za eno leto
naprej del, pa tisti, ki ga ima.«

»Zdaj vem tudi jaz,« je vzkliknil Martin in pokazal na

lonãeno posodo. »Ti ga skriva‰.«

»Vem, da sem ga imel, pa da sem ga dal Laharnarju s

Peãin, drugega niã,« je povedal Tinãe mirno in vlekel
orumenel list iz posode. »To, kar ti bom pokazal, je tudi
samo prepis.«

»Beri!« je dejal Martin.
»Beri,« je odvrnil krãmar, »ãe je pa po bukovsko. De-

facis v Tolminu pa mel‰ki fajmo‰ter sta. Kakor sta stol-
maãila, tako vem in bom razloÏil.«

Razgrnil je list in kazal:
»Lej, tu je leto zapisano, petnajst sto desetega po Kri-

stusovem rojstvu. Tu je podpisan tisti cesarski glavar, ki
je pisal. Tu se je pa sam cesar Maksimilijan podpisal in
peãat pritisnil. Tu stoji, da velja pismo Tolmincem za vse
veãne ãase in da so prosti davka od soli, da jim gre ves
svet, ki ga izãistijo za novine, da morajo plaãevati le tri
ãetrti od desetine in da jim gosposka pusti vse stare na-
vade v cerkvi in obãini, pa sami naj sodijo pa zapirajo
zlikovce v berlin.«

BES

TOLMINCI

S tihim spo‰tovanjem je ‰el Martin za Tinãetovim

prstom. Krãmar ga je vedno dregnil pod rebra:

»Puntati se hoãe‰, za to na‰o pravico pa le nisi vedel.«
»Nisem,« je potrdil Martin.
»Zdaj ve‰,« je rekel Tinãe. »Pa morajo vedeti tudi vsi

drugi, potem bo na‰a zveza drugaãen upor, kakor pa
zadnji. Vojska bo. Lahko spremisli‰ pa tudi, kako bôde
tako pismo Tolminske. Nem‰korutarji pa Sedlani so tudi
imeli nekaj takega, pa so izgubili; zgorelo jim je. Prosili
so in prosili. Meni‰ li, da so jim hoteli obnoviti? Niso
jim!«

Utihnil je za trenutek. Nato se je dvignil.
»Vojsko zbiramo, sem rekel,« je dejal. »Nu, pa te je

Peter ‰el v Gorico iskat, da bo‰ zraven. Zdaj si tu pa bo‰
prisegel.«

»Prisegel? Kako pa?«
»Povedal bom molitev, ti pa govori za menoj,« je de-

jal krãmar in pokazal na kriÏ v kotu:

»Boga glej pa tri prste vzdigni!«
Martin je dvignil roko.
»V imenu Oãeta in Sina in Svetega Duha, amen!« je

narekoval krãmar in Martin je ponovil.

»PriseÏem pri svetih Kristusovih ranah,« je nato go-

voril za krãmarjem, »in pri zveliãanju svoje gre‰ne du‰e,
da bom do svoje smrti varoval svoje pravice, ki mi jih je
podelil rimski cesar Maksimilijan blagega spomina, da

BES

TOLMINCI

bom raj‰i stra‰ne smrti umrl, jeão in ‰ibe prestal in da
me sme vsakdo ubiti, ãe bi kdaj tiste ovajal in gosposki
izdajal, ki bi se za te svoje pravice vzdignili zoper gospo-
sko in tudi zoper kriviãne komisarje in sodnike. Jezus,
Marija, JoÏef, bodite mi v pomoã!«

»PokriÏaj se ‰e enkrat,« je velel Tinãe. Martin se je po-

kriÏal.

»Reci, da priseÏe‰!«
»PriseÏem!«
»Zdaj si v zvezi,« je dejal krãmar in mu poloÏil roke

na rame:

»âebele! Tako se pozdravljamo. Kako pa bo‰ odgovo-

ril?«

»Troti,« je povedal Martin.
»Pijva!« je menil krãmar vsakdanje. Nato je uvajal no-

vega ãlana.

»Zdaj ti pa ‰e razloÏim, kako na‰a zveza stoji. Poglej,«

je dejal in razgrnil neki drug list, »tu smo dvanajstija pa
‰e tisti, ki so Ïe prisegli.«

»Malo nas je,« je menil Martin.
»Vsak dan veã,« je rekel krãmar, »z vsako novo krivi-

co v Tolminu.« Pokazal je na drug list in dejal:

»Tu poglej, teh je Ïe veã. Vsi ti plaãujejo puntarski

gro‰.«

Martin je pokazal ‰e na tretji list.

BES

TOLMINCI

»Tu so tisti, ki tudi gro‰a ‰e ne plaãajo, pa se bodo

morali po puntarski postavi zvezati v punt,« je povedal
krãmar. »Ne boj se, da se ne bodo, jih bomo Ïe znali pri-
dobiti, pa ãetudi so pla‰ljivci ali pa skopi, kakor je pila-
kar Lapajne na ·entvi‰ki gori. Od ‰estnajstega leta do
‰estdesetega vsi, kakor za vojsko. Pojdejo! Radi ali ne-
radi.«

»Dejal si, da imate puntarsko postavo,« je vpra‰al

Martin.

»Imamo. Spoznal jo bo‰, kadar bo treba,« je odvrnil

krãmar in zazdehal. »Morda je, pa taka, da jo ume‰, ka-
kor bi pihnil. âe si le kdaj v dvanajstiji sedel.«

»Nisem,« je dejal Martin.
»Niã ne de, povem ti kdaj drugiã. Zdaj, bom rekel, da

mora‰ le ‰e to vedeti, da vãasih, kljub zvezi, nismo vsi
ene misli, kakor bomo morali biti, preden bo na‰a pra-
vica zrela.«

»Seveda bomo morali,« je pritrdil Martin.
»Puntarski gro‰ pobiram jaz in tudi plaãujem, kar je

treba,« je dejal krãmar in segel v lonec. Zajel je nekaj
denarja in ga stresel pred Martina.

»Za opravek, ki ga bo‰ imel, ko bo‰ okoli hodil pa v

zvezo vabil. Zato pa sem prej vpra‰al, ali si dober v no-
gah. Kako se govori, pa te bo Ïe Peter navadil.«

Me‰al je z roko po novcih v posodi. Nejevoljno je pri-

povedoval:

BES

TOLMINCI

»Dvakrat toliko smo Ïe nabrali. Pa sem moral odraj-

tati, da so pritoÏbo spisali pa sla Trojarja najeli, da jo
ponese k regimentu v Gradec.«

»Kak‰no pritoÏbo?« je vpra‰al Martin.
»PritoÏbo paã. Tisti med nami, ki ‰e v grofovsko pra-

vico verjamejo, so jo hoteli imeti. Defacis v Tolminu je
napisal, je tudi tvojo nadlogo omenil, in Pavel Trojar je
nesel, ki nem‰ki zna. âe bo kaj pomagalo in ãe jo je sreã-
no prinesel in prav oddal.«

»âenda ni,« se je tedaj oglasil Peter za peãjo. »Pri zad-

nji bajti v Tolminu so ga Ïe ustavili biriãi, mu pismo vze-
li, ga osuvali pa pretepli in po tleh valjali.«

»Bog pomagaj,« je vzkliknil krãmar, »pa tako pove‰,

kakor da je prav tako.«

»Kako naj neki drugaãe povem?« se je ãudil Du‰a.

»Kaj pa je takega, ãe grof prebere, kaj nekateri mislijo o
njem in kako bi se radi Tolminci po postavi pravdali. Po
postavi!«

Zasmehljivo je poudaril zadnjo besedo. Tinãe Munih

je vstal in stopil burno k peãi. Vpra‰al je pritajeno, zlost-
no:

»âe je tako, je grof moral vedeti, preden je biriãe po-

slal, naj Trojarja love.«

»Seveda je vedel,« je odvrnil mirno Du‰a.
»Kdo je ovadil?« je siknil strastno krãmar. »Ti? Defa-

cis?«

BES

TOLMINCI

»Tu sem, ãe misli‰,« je dejal mirno Du‰a, a vzrasel. S

svojim podsmehom je ukrotil krãmarja. Mirno je spre-
govoril nato:

»Kar je, je. Saj si sam dejal prej, da vsaka krivica, pa je

en goreã in zanesljiv puntar v zvezi veã. Trojarja, ki je bil
tepen, si pa plaãal. Kaj hoãe‰ ‰e?«

Tudi Martin se je pribliÏal. Pogovarjal je Tinãeta.
»Peter govori modro. Daj mu mir in ga umej.«
»Prav,« je popu‰ãal krãmar. »Le kaj pa bo, ãe tisti iz-

vedo, ki so pritoÏbo imeti hoteli, Modrejãani, Prapetno
pa Kragulj?«

»Laharnarju na Peãinah sem povedal, pa se je sme-

jal,« je odvrnil Du‰a. »Lovrenca Kragulja pa bolje po-
znam kot ti. Tolminsko potrpljenje je tudi na Modrejcah
umrlo.«

»Bog daj Ga‰perju mir in pokoj,« je dejal krãmar, ki je

Petrovo besedo prav umel.

TeÏek molk je legel med moÏe. Prvi se je na‰el Du‰a.

»Ta pritoÏba,« je rekel, »menda je zadnje, da nismo bili
vsi edini.«

»Da bi bilo res tako,« je vzdihnil Valentin Munih, »in

ãe je prav naredil tisti, ki je grofu povedal.«

»Jaz bi ga prvi,« je rekel prepriãano Du‰a, »ãe ne bi

sprevidel, da je storil v dobri veri.«

»Torej nisi ti?« se je oddahnil krãmar.

BES

TOLMINCI

»Povem ti, kdo je bil, kadar zmagamo,« je odvrnil

Peter.

»Kdaj bo ‰e to,« je menil togo Tinãe.
»Kdaj? Ko dvanajsti svojega moÏa dobe, da jih bo

mojstril, svojega Ïupana,« je spregovoril Du‰a ãudno
slovesno. »Jogri svojega kriÏanega.«

»To je pa res,« je vzkliknil tedaj Velentin spro‰ãeno;

»ãe gremo v vojske, pojdimo pod enim vojvodo. Le kje
je tak‰en, pa da je kriÏan, Bog mi odpusti, pa da bo ho-
tel biti? Kdo nam ga bo razodel?«

»Saj ga je Ïe,« je menil zopet po svoje posmehljivo

Du‰a.

»Da ga je?« je vpra‰al krãmar zaãudeno. »Kdo pa?«
»Kraguljeva teta menda,« je povedal Dusa. »Njej ga

pa, bogvedi, ni pokazal hudiã, saj je svetnica in je vice
pretrpela.«

Togo je odjeknila njegova beseda v prostoru. Ne Tin-

ãe ne Martin nista odgovorila. Du‰a se je pretegnil in
stopil s peãi.

»·e poliã vina postavi na mizo,« je velel krãmarju,

»spal sem Ïe, zdaj sem pa te‰ã. Pa tudi zato, da jezo po-
plaknem, ki si me za ovaduha opsoval, pa sem ti hotel le
oãi odpreti.«

»Le poskusi jih ‰e drugim tako,« je odvrnil trpko

Tinãe.

»Drugim jih bodo grofovski,« se je nasmejal Peter.

BES

TOLMINCI

»Kdaj?« je vpra‰al krãmar.
»Bo Ïe svetnica na Modrejcah povedala,« je dejal Pe-

ter porogljivo . . .

BES

TOLMINCI

KAKO SO SE TAKRAT TOLMINCI

PRITOÎEVALI

olminski sodnik, ki je uradno in upravno sluÏil gro-
fa Antona Jakoba Coroninija kot gospoda in glavar-

ja tolminskega, je res izvedel iz nepodpisanega pisma,
da so se Tolminci pritoÏili cesarju in kdaj mislijo odpo-
slati pritoÏbo. Tako ni bilo niã ãudno, da je zajel sla s
kmeti‰kim pismom, ‰e preden je prestopil meje tolmin-
skega trga. PritoÏba je bila po svoji obliki prav taka, ka-
kor sto drugih, in sodniku ni bilo treba dolgo ugibati,
kdo jo je pisal kmetom. Vedel je, da je v Tolminu en sam
tak, pravdaã Jakob Defacis. Sodnik je imel sicer povoda
dovolj, da moÏa ni preganjal, temveã ga pustil pri miru,
naj Ïivotari pri bratu krãmarju.

Grofa Coroninija tedaj ni bilo v Tolminu. Osebno je

bil ‰el posredovat v Gradec v svoji pravdi s ãedajskina
kapitljem, ki je imel svoje pravice na Tolminskem, ki so
bôdle v oãi Ïe od Krsta Frankopana, ki je bil drugi tol-
minski glavar, vse druge do grofa Antona Jakoba. Iz
Gradca je moral grof celo na Dunaj in se je vrnil, ne da
bi vse tako opravil, kakor je Ïelel. Vrnil se je truden in

BES

TOLMINCI

ozlovoljen. Sporoãil je nato upravniku v Tolminu, naj ga
priãakuje.

Sodnik, ki je bil zajel tolminsko pritoÏbo, je ukazal

nemudoma sedlati dvema biriãema in odpravil na pot v
Gorico. Na‰el je grofa prav, ko se je odpravljal v Tolmin.
Komaj je utegnil odpoãiti konje, pa se je moral, ãe Ïe ne
po povelju, pa vsaj iz dolÏne vljudnosti pridruÏiti grofu.
To mu ni bila majhna Ïrtev. Grof je bil voja‰ki in je jez-
dil iskro, sodnik lepo zalit in neroden, vrhu tega pa Ïe
ene jeÏe sit do grla. Vedel je tudi, da bo moral najbrÏe
kar jahaje sporoãati grofu, ãemu je pri‰el.

V resnici je zaãel grof pridrÏevati konja, ko je bil do-

jahal od Solkana v klanec, ki zavije navzdol in potem
vzdolÏ Skalnice proti Dolgi njivi. Tedaj je grof spregovo-
ril.

»PritoÏbo nosim,« je povedal sodnik in proÏil grofu

list, ki ga je bil prestregel. Ta je pogledal v pisanje in ga
vrnil.

»Povejte, kaj je pisano! Morda morete tudi prebrati?«
»SluÏim vam, milostni,« je dejal sodnik in zaãel ãita-

ti.

»Presvetli, VelemoÏni, Nepremagljivi Rimski Cesar,

Kralj ogrski, Kralj ãe‰ki, Nadvojvoda avstrijski . . .«

»In tako dalje,« je rekel grof.
»In tako dalje,« je bral sodnik, »Premilostni Cesar,

Kralj, DeÏelni Knez, Gospod, Gospod . . .«

BES

TOLMINCI

100

»In tako dalje,« je rekel znova in sitno grof in zamah-

nil z roko.

»In tako dalje,« je ponovil sodnik, ne da bi opona‰al,

marveã, kakor je bilo zapisano.

»Da si upamo,« je bral nato, »Va‰emu Veliãanstvu ne-

vredni podloÏniki, v najveãji poniÏnosti predloÏiti to
na‰e moãno nevredno pismo, k temu nas silita najhuj‰a
potreba in pa periculum in mora.* Zakaj, ko se je odpo-
slala po najvi‰ji milosti na na‰e pritoÏbe, ki smo jih te-
daj vloÏili v Gradcu in na Dunaju proti svojemu gospo-
du grofu Antonu Jakobu Coroniniju in njegovim urad-
nikom, v Tolmin komisija, pred katero smo se rade volje
zglasili mi vsi ubogi cesarski podaniki in smo tudi vsa
povelja gospodov komisarjev spo‰tljivo poslu‰ali, kar
morejo gospodje komisarji sami potrditi, tedaj smo upa-
li, da se bo na‰a pravda kmalu konãala in da bomo ven-
dar Ïe re‰eni velikih nadlog. Pa Ïal moramo zdaj sli‰ati
s teÏkim srcem in s solznimi oãmi, da smo ubogi in po-
polnoma osiroteli ljudje, rebelles, uporniki —«

Sodnik se je prekinil in navedel odlok, ki oznaãuje

Tolmince za upornike. »V pismu vladne pisarne Tol-
minski glede plaãevanja davka na meso, kar je stara reã
in va‰e milosti ne zadeva.«

Grof je prikimal, sodnik je ãital dalje.

periculum in mora: nevarnost zaradi odla‰anja.

BES

TOLMINCI

101

»Tako se nam oãita upornost samo zaradi obrekovanj

in laÏnivih poroãil, ki jih po‰iljajo grof in njegovi consor-
tes* iz hudobne zavesti, ker vedo, da i‰ãemo apud Sacram
Majestatem Caesaream tamquam thronum justitiae** edi-
no le svojo pravico, da bi si tako obvarovali staro prav-
do, ki nam jo je za zvestobo poklonil rimski cesar Mak-
similijian Prvi piae memoriae,*** ki so nam jo potrdili vsi
njegovi nasledniki in pred petimi leti tudi Va‰e cesarsko
Veliãanstvo, in da nas ne bi katera si bodi gosposka, ne
duhovska ne posvetna od leta do leta proti vsaki pravi-
ci, ãlove‰ki pameti, ljubezni do Boga in bliÏnjega ãimdlje
tem huje tlaãila, muãila in preganjala.«

»Kanalje!« je zaklical grof. Sodnik je bral:
»·e danes moramo namreã prena‰ati, trpeti in izvr-

‰evati vse one opravke in rabote pa nositi vsa ona bre-
mena, glede katerih so nam bile milostno podarjene
omenjene pravice.«

»Katere?« je vpra‰al grof.
»Neobdavãena sol, ena ãetrt pri desetini, kakor ne-

sreãneÏi po svoje umejo in ne sprevidijo.«

»Umem, ãitajte!«

consortes: tovari‰i, soudeleÏenci; ostala dru‰ãina.

apud sacram Majestatem Caesaream tamqnam thronum
justitiae: pri svetem cesarskem veliãanstvu, ki je prestol
pravice.

*** piae memoriae: blagega spomina.

BES

TOLMINCI

102

»Gospod grof in consortes nas dolÏe, da se dejansko

upiramo. In sicer za prvo, da je Janez Îivec s Prapetne-
ga branil grofovim slugam odpeljati neko Ïensko v za-
por. To je od konca do kraja vse zlagano, za kar lahko
podpriãamo ne samo tri domaãe ljudi, ki so bili takrat
navzoãni, temveã tudi grofovega biriãa Mohorja Kaca-
furo samega. Za drugo . . .«

Konj, ki je nagajal, je povzroãil, da sodnik ni mogel

gladko brati.

»Za drugo,« je lovil nekaj ãasa besedilo iz pritoÏbe,

»so nas zatoÏili, da se nismo takoj zbrali, temveã spet
upirali, ko so se pokazale francoske ladje v re‰kih in
trÏa‰kih vodah. To vse niã res ni. Zakaj ko nam je go-
spod kapitan Feliks Cezar poslal povelje, naj se za vsak
sluãaj preskrbimo s sabljami in pu‰kami ter s prikuho in
kruhom . . .«

»OroÏje imajo,« je zamrmral nejevoljno grof.
»S kruhom,« je bral sodnik, kakor da je presli‰al,

»smo to immediate per proprio nostro* storili in na drugo
povelje, izdano v Gorici dne 18. aprila, Ïe drugi dan nato
postavili v Gorici mo‰tvo in nas je stal vsak dan navaden
vojak 12, korporal pa 30 kr., tako da smo plaãali za ves
pohod 50 gl., ne da vraãunamo smodnik, svinec in dru-
go, ãesar je treba deÏelski kompaniji. Kljub temu, da leÏi

immediate per proprio nostro: neposredno za na‰o lastnino.

BES

TOLMINCI

103

na‰ kraj daleã od Gorice, je pozvano mo‰tvo Ïe v enem
dnevu in eni noãi dospelo tja, kar more resnici na ljubo
potrditi vse mesto Gorica. Taki veliki izdatki nas sploh
zadevajo vsakokrat, ko se vr‰i exercitium ali pregledo-
vanje ãet, kar se je letos Ïe dvakrat zgodilo. Vse te stro‰-
ke moramo utrpeti ubogi in nesreãni ljudje sami, pa ‰e
doÏivimo, da se verjame klevetam na‰ih nasprotnikov.«

»Vse iz trte izvito,« tolmaãi sodnik grofu. »Milostlji-

vi paã razume otro‰ko ‰olski namen take captandae be-
nevolentiae.«*

Grof je prikimal.
»Item nas toÏi grof, da se upiramo pri robotah, pa je

prav nasprotno res. Ne zvr‰ujemo namreã samo hi‰nih
opravkov v Tolminu poleg vseh potrebnih v Bilje, Rubije
in Gorico, kolikor more moÏ in konj nositi ali, ãe je po-
trebno, voziti, kar smo doslej vedno vse storili, marveã
smo napravili ‰ele pred veliko noãjo roboto extra terri-
torium** s ‰estdesetimi konji, kar nas je veljalo brez oskr-
be konj in moÏ 60 gl., dasi nismo postavno prisiljeni ra-
botati extra territorium. Pri zadnji komisiji je gospod grof
trdil, da plaãuje vse te rabote extra territorium, kar je pa
le v toliko res, da plaãa za tovornega konja do Gorice 20
kr., doãim mora, kogar zadene taka rabota, pa nima sam
konja, postaviti na cesto moÏa s konjem in vso oskrbo,

take captandae benevolentiae: takega iskanja naklonjenosti.

extra territorium: zunaj krajevnega obmoãja.

BES

TOLMINCI

104

ãe ne more iti sam, in za posojenega konja plaãati be-
ne‰ki zlat. âe pa kdo ne more takoj opraviti omenjene
rabote, bodisi da nima konja ali da je zadrÏan zaradi
kake nezgode in da tudi za denar ne najde namestnika,
tedaj tega ultra fas et justitiam* kaznujejo, ne da bi se ozi-
rali na opraviãilo. Tako se je n.pr. zgodilo Matiju Jugu
niz Sela, ki mu je bil konj zaradi dolge poti ohromel, pa
moÏ ni mogel na nenadno povelje niti proti od‰kodnini
dobiti drugega. Dasi je pri‰el nekoliko po doloãenem
ãasu, so ga vendar zaradi kratke zamude obsodili na 25
gl. kazni.«

Grof je pridrÏal konja in pogledal radovedno po sod-

niku.

»Matija Jug je umrl,« je dejal sodnik z medlo ‰alo.

»Dokler je Ïivel, se ni pritoÏil, da se mu je zgodila krivi-
ca.«

âital je dalje:
»Tako je tudi oskrbnik na‰ega gospoda grofa rajnemu

Ga‰perju Kragulju niz Modrejce, ko ni mogel opraviti
povelja, ker je bil peljal svoj med na prodaj v TrbiÏ, vzel
sine omni alio procedere** ‰tiri vole in jih dal immediate
odgnati v klavnico. Ko pa se je imenovani Kragulj pri-
toÏil in opraviãil, da za povelje ni vedel in da tudi Ïivi-

ultra fas et justitiam: preko zakona in pravice.

sine omni alio procedere: brez vsake obravnave, takoj.

BES

TOLMINCI

105

ne ni doma imel, da bi bil raboto opravil, ga je grofov
uradnik ‰e kaznoval z globo 50 gl. in mu tudi naloÏil, naj
zvozi kamenja za veliko apnenico. Tako je izgubil moÏ
kar ‰est volov, ni imel nobene delovne Ïivine veã in je
moral z izposojenimi konji pa voli na lastne stro‰ke vo-
ziti kamenje, kar morejo potrditi juramento vivi testes in
quantitate.«*

»Je medtem tudi Ïe umrl,« se je prekinil beroãi, »in

vivi testes, Ïive priãe, kdo so in kje, bom sku‰al dognati
in potem sporoãiti milostnemu gospodu.«

Grof je molãe prikimal.
»Item je pustil gospod grof,« je bral sodnik, »rajnega

Ga‰perja Kavãiãa tako dolgo v jeãi, da je ondi umrl. Nato
je gospod grof uboge sirote in varovance zaradi umrle-
ga oãeta kaznoval z globo 250 bene‰kih zlatov, kar tudi
lahko s prisego izpriãamo, poleg drugih podobnih kaz-
ni, ki nam jih je brez pravega vzroka naloÏila na‰a tol-
minska gosposka.«

»Kaj je s tem Kavãiãem?« je vpra‰al grof.
»Poroãal sem, ãe se va‰a milost, izvolite spomniti,« je

odgovoril sodnik. »Zadevo smo spravili kot nere‰eno
med akte.«

»Ko pridemo v Tolmin, mi pokaÏite zadevne liste ‰e

enkrat,« je rekel grof.

juramento vivi testes in quantitate: pod prisego ‰tevilne Ïive
priãe.

BES

TOLMINCI

106

»Prosim,« se je poklonil sodnik.
»Berite!«
»Tako je na primer zadnja komisija med drugim uka-

zala Martinu Munihu niz Sela, naj gre prostovoljno v
zapor v Gorico. Ni se takoj priglasil kakor drugi, deloma,
ker je moral urediti domaãe zadeve, deloma, ker denarja
ni imel za pot, in se je nato napotil h krãmarju na Sto-
pec, da bi tam dobil na posodo. Ko pa se je bil tam po-
slovil in se hotel nemudoma odpraviti v Gorico, so ga,
ko je stopil iz krãme, pobili skriti biriãi in grajski vojaki
za prvim grmom in ga suvaje ga in pretepaje tako zde-
lali, da je dobil ‰estnajst smrtnih po‰kodb. Ko so jih
vpra‰ali, zakaj tako grozovito trpinãijo ubogega moÏa,
so odgovorili, da jim je milostni gospod grof tako uka-
zal. Nato so privezali ranjenega moÏa na konja in ga od-
peljali v Gorico. Sam grof se je ustra‰il, da bi utegnil tako
zdelani moÏ umreti. Zato mu je poslal leãnika. Pa je ne-
mogoãe, da bi bil siromak okreval. To vse se je zgodilo
contra omne mandatum* gospodov komisarjev.«

Sodnik je premolknil, kaj neki bo dejal grof. Ta je mol-

ãe spodbodel konja.

»Item nas toÏijo,« je nadaljeval sodnik, »da ne plaãu-

jemo novih doklad. Temu odloãno ugovarjamo in smo
pripravljeni juramento izkazati, da smo vse vedno radi
plaãevali, in sicer celo veã, kakor pa so nam zapovedali

contra omne mandatum: zoper vsakr‰ni ukaz.

BES

TOLMINCI

107

gospodje komisarji. IzkaÏemo se lahko s kanclijskimi
pobotnicami in smo jih nekaj tudi priloÏili, da se bo vi-
delo, da so se nam nakladala nova bremena contra ordi-
nem.«*

Grof je bil zaãel poslu‰ati bolj pazljivo. Sodnik mu je

pokazal nekaj pobotnic in dejal:

»Izvolite! Pobotnice so namreã v redu.«
Grof je nato prikimal in dodal:
»Izroãili mi boste doma. Doãitajte!«
Hitreje kakor doslej je bral sodnik. Grof sam je bil tru-

den in je ‰el mestoma za svojimi mislimi.

»S temi pobotnicami,« je bral sodnik, »je tako, da je

moral plaãati vsakdo Ïe za najmanj‰i listiã 16 soldov t.j.
10 kr., dasi iz pobotnice v tem oziru ni razvidno ne quan-
tum ne ad quid.** Da pa uradniki ratione novae impostae
— pod imenom nove doklade — veã zahtevajo, kakor pa
jim gre, svedoãi naslednje: Zadnja komisija je poslala
Ïupanu Mateju Jarcu iz Lader plaãilni nalog. MoÏ je pri-
‰el tako plaãevat. Ker pa so zahtevali uradniki veã in je
Jarc hotel plaãati le toliko, kolikor je bilo zapisano v pla-
ãilnem nalogu, niso hoteli vzeti denarja, ko je pri‰el moÏ
v tretje, so mu vzeli denar z veliko nejevoljo. Tako smo
si nakopali, dasi izpolnjujemo svoje dolÏnosti, jezo in
sovra‰tvo na‰e gosposke. Zdanje ãase pa nas hoãe Ïe

contra ordinem: protipostavno.

ne quantum ne ad quid: ne koliko in ne ãemú.

BES

TOLMINCI

108

vsakdo rubiti, tako da nam tega nikakor ni moãi popisa-
ti. Kljub jasnim doloãbam gospodov komisarjev na pod-
lagi izvleãka ex urbario,* ravnajo vendar razni sodni slu-
ge in biriãi proti tem doloãilom in niso zadovoljni, ãe jim
damo to, kar stoji zapisano v izpisku, temveã hoãejo
imeti, kolikor se jim zljubi, in delajo tako Ïe nekaj let, ne
da bi mi vedeli, cur vel quomodo** — ne zakaj ne kako so
to zaãeli. Glede izpiska pa se ustijo biriãi, da ga bodo
zavrgli, in to povemo, kakor moremo dostojno in ne,
kakor so sami surovo rekli, kar zopet lahko s prisego po-
trdijo Andrej Kavãiã, Vrban Kozorog in Bo‰tjan Kavãiã
in ‰e vsa ljubinjska vas to priseãi hoãe. Vrhu tega nas
grofovi uradniki contra debitum et justitiam*** pogosto
rubijo in, ãe se hoãemo stantibus his**** pri gospodu gro-
fu pritoÏiti v dobri veri, da nam pomore, nas grof sprej-
me grdo in ne poslu‰a, ãe‰ da mu ni niã mar, kako je bilo
pred petimi leti. Tudi to lahko juramento potrdijo Pavel
Trojar, Anton Melinc, Janez Bajt, Vrban Klobuãar in ‰e
mnogo drugih.«

»·e ni konca?« je vzkliknil grof razdraÏeno.
»To je konec, va‰a milost,« je dejal sodnik in bral:

ex urbario: iz urbarja.

cur vel quomodo: zakaj in kako.

*** contra debitum et justitiam: brez dolÏnosti in protipravno.
**** staitibus his: ob teh razmerah.

BES

TOLMINCI

109

»Tako smo mi kmetje, podaniki tolminske gosposke,

skoraj vsi od na‰e gosposke Ïe tako izÏeti in osiroteli, da
v bodoãem ne bomo mogli plaãevati veã niti davkov, ki
gredo Va‰i cesarski Milosti, marveã bomo morali prijeti
za trdo bera‰ko palico in vsi skupaj zapustiti zemljo,
kakor se je Ïe mnogim zgodilo. Zato prosimo Va‰e Rim-
sko Cesarstvo . . .«

»In tako dalje.«
»In tako dalje, za boÏjo in pet krvavih Kristusovih ran,

naj bi Va‰e Veliãanstvo . . .«

»In tako dalje.«
»In tako dalje, hotelo upo‰tevati na‰ Ïalostni poloÏaj

in ne verjelo na‰im nasprotnikom . . . Prosim, gospod
grof!«

Sodnik je dobral. Grof je pognal konja. Potem se je

zadrÏeval in dejal:

»Pismo pride v arhiv.«
»Seveda, gospod grof.«
Zopet je gnal grof konja. Zopet ga je pridrÏeval.
»Zadevo mi boste preiskali. Hoãem, da bodi enkrat za

vselej red pa mir!«

»Kakor Ïelite,« je odgovoril sodnik.
Grof je vpra‰al:
»Pa kako ste izvedeli za to toÏbo? Zdi se mi, da je pis-

mo izvirno.«

»Izvirno,« je pritrdil sodnik.

BES

TOLMINCI

110

»Pa da ste ga mogli prestreãi? Ali so tako nerodni?«
»V svoji sluÏbi sem natanãen in ãujeã,« je dejal sod-

nik, ne da bi povedal, kako je pri‰el pravzaprav brez vse
svoje zasluge do spomenice.

»Zanesem se na vas,« je prikimal grof in se nasmeh-

nil trudno. »Prestrezite mi prihodnjiã ‰e pritoÏbo ãedaj-
skih gospodov kanonikov.«

»Preãastiti gospodje v âedadu,« je dejal sodnik po-

dobno vedro, »so pravdarji, da jim je ãestitati. A bati se
jih ni. Imajo svoj slog, a pesti nimajo.«

»Hoãete reãi, da so Tolminci nevarni?« je vpra‰al grof.
Jahali so po klancu, ki drÏi navzgor Podseli. Tam je

sedel pred oãetovo krãmo pohabljeni Kobalov otrok.
Videl je jahati gosposke in jim je gledal plaho naproti.
Ko pa so prihajali in je videl, da se ne menijo zanj, je
zaklical po otro‰ko, kakor se je navadil od razpaljenih
rabotnikov, ki so se krepãali v pivnici:

»Galjot! Vile v vamp!«
Sodnik je sli‰al. PridrÏal je konja in se obrnil k hlap-

cu. Îe je biriã pognal konja. Otrok je zavpil in se sku‰al
re‰iti v hi‰o. Na pragu ga je hlapec zajel in o‰inil bridko
z biãem. Otrok je zavpil in se prijel za okrvavljeno gla-
vo. Takrat se je grof ozrl. Sodnik je spodbodel konja in
dejal:

»Vpra‰ali ste, visoki gospod, ãe so Tolminci nevarni.

Zdaj bi bili lahko sami ãuli, kako uãe celó otroke.«

BES

TOLMINCI

111

»Kako?« je vpra‰al grof. Sodnik mu je stolmaãil. Grofu

je lice pobledelo.

»âigavo je ‰ãene?« je vpra‰al.
Sodnik je povedal za Gregorja Kobala. Potem je sve-

toval grofu, naj oboroÏenim biriãem v Tolminu primak-
ne pri plaãi. Grof je prikimal:

»Uredili bomo v Tolminu.«
Pognal je konja; sodnik z biriãem se je gnal za njim

proti U‰niku.

Na pragu Podseli pa je obleÏal Kobalov otrok, dokler

ni pri‰el oãe, ga pobral in videl, da mu je bil jermen pre-
sekal lice in stra‰no po‰kodoval levo oko . . .

BES

TOLMINCI

112

ZASPANI TONIN

daj bosta pa dva vdovca pod eno streho!« S temi
besedami se je zavalil grahovski Golja, ki so mu

rekli Skoraãnikar, v hi‰o Valentina Lapajneta na ·ent-
vi‰ki gori, pilakarja ali skopuha, ki so ga po domaãe ime-
novali tudi »zadnjo nadlogo«. Tako mu je bil zrekel do-
maãi fajmo‰ter Bandel, ki je imel pot navkreber k cerkvi
za prvo in pot navzdol k Lapajnetu za drugo nadleÏnost
mimo ‰e mnogo drugih, ki jih ni povedal.

Valentin Lapajne je sedel za mizo in prebiral gra‰ico

in ljulko iz Ïitnega kupa pred seboj, kolikor mu je ‰e bilo
moãi in je ‰e videl sprião zgo‰ãujoãega se mraku. Bil je
ko‰ãen ãlovek z znaãilnim licem skopega ãloveka z
drobnimi, stisnjenimi ustnami in ‰ilastim nosom. Zdaj
pa zdaj je pomel z odrevenelimi prsti, da so pokali ka-
kor suho draãje. Delo, ki ga je opravljal, mu je prijalo.
Predoãeval si je, da prebira gro‰e iz kupa. Tisti veãer La-
pajne ni bil dobre volje. Tolminski biriã Tonin se mu je
bil zavlekel v hi‰o in je zdaj glasno smrãe spal za peãjo.

Ko je vstopil Skoraãnikar, je Lapajne nejevoljno dvig-

nil glavo, sitno zameÏikal in vpra‰al jezno:

»Ali drÏe nocoj res vsem pijancem poti k meni?«

BES

TOLMINCI

113

»Kaj sem pijan?« je bevsknil Golja, »pilakar hudiãev!

Misli‰, da sem kot ti, ki se poÏganka natepe‰ pa pod sod
leÏe‰?«

»Tudi kaplje je nimam v hi‰i,« je odvrnil Lapajne.
»PoÏganek bo‰ tudi tajil,« je rekel Golja, »ki vsa hi‰a

po njem di‰i.«

»Tamle galjotu sem ga skuhal,« je odvrnil Lapajne,

»da bi ga zlepa iz hi‰e spravil. Pa mi ga je, mrcina lena
in pogoltna bolj‰ega, pod mizo zmetal in opljuval.«

Dvignil se je in dejal bolj prijazno:
»Ven mi ga zanesi, Andrej, ki se galjotov ne boji‰, ali

mi pa vsaj pomagaj. Nuj, primi ga za noge!«

Skoraãnikar se je zakrohotal:
»Kaj pa meni‰, da sem zato prilezel z Grahovega, da

bom biriãe v Tolmin vlaãil? Kar lepo potrpi pa prenoãi
ga! Kr‰ãen je. Dobro delo usmiljenja bo‰ storil, saj ne
da‰ paã nikoli niã, ki ‰e sebi pri jedi krade‰.«

Zaãel se je grohotoma smejati in rogati:
»Ali je res, kakor pravijo, da si ‰el in mrve iz svojega

senika kradel, pilakar pilakarski? Nadloga ti prekleta!«

»Molãi,« je trpko odvrnil Lapajne. Golja se je posadil

za mizo in stegnil noge ‰iroko od sebe. Valentina je
stresla groza, ali ni morda Andrej domenjen z biriãem,
da bi ga oropala. Pa se je oglasil Golja:

»Sli‰al sem, da ima‰ vola na prodaj. Zdaj ve‰, zakaj

sem pri‰el.«

BES

TOLMINCI

114

Valentin se je oddahnil. Pogledal je oprezujoãe na

kupca in zmignil z rameni.

»Ne vem, kako bo! Kdo te je pa napotil?«
»Naj me napoti, kdor hoãe,« je godrnjal Golja, »go-

vôri, kakor gre in kakor sem vpra‰al. Saj vem, da mora‰
Ïival prodati.«

»Zakaj bi moral? Kdo te tako uãi?« je vpra‰al Lapajne.
»Mrha ti je ohromela,« je rekel Golja. »Komaj ga bom

zvlekel v mesnico.«

»Ohromel,« se je sku‰al suhotno zasmejati Lapajne.

»Kak‰ne ãenãe so to? Ljudje paã zinejo oblastno. ·e spo-
znal ne bo‰, taho rahlo ‰epa Ïival.«

»Ne laÏi se, Nadloga!« je udaril Skoraãnikar ob mizo.
»Ne reãem. Za teÏko voÏnjo Ïival res ni. V gulje je do-

bila kostenico,« je svoje trdil Lapajne; »v raboti, kajpa-
da.«

Medtem se je bilo dodobra stemnilo. Golja je menil:
»Pa vsaj luã priÏgi, da se bova videla. Saj se mi zdi‰ v

mraku, kakor da si vãeraj Kristusa izdal.«

»Ne vem, kdo mu je bolj podoben, galjotu prekle-

temu,« je odvrnil pikro Lapajne. »Kaj bi luã Ïgal, saj se
sli‰iva tudi v temi.«

Tako je rekel, a dvignil se je le in ‰el priÏgat k ognju v

peãi malo oljenko in jo zataknil v slepo okno pri vratih
ob peãi. Vzduh domaãega, iz zrelega kosteniãevja pride-
lanega zelenega olja je udaril Golji v nos in napolnil vso

BES

TOLMINCI

115

izbo s teÏkim, na ka‰elj draÏeãim vzduhom. Nejevoljno
je zamrmral:

»Îge‰ pa tudi tak smrad, da se bodo mi‰i po luknjah

zadu‰ile.«

»Nimam golazni pri hi‰i,« je rekel Lapajne; kupec se

je zasmejal.

»Saj ti verjamem, lakota. Ti sam si tak, da do Ïebljice

v peti ogolje‰ zavrÏeni ‰korenj. Ali res govno kar z roka-
mi pobira‰ po voznikih pa na svojo njivo nosi‰?«

»Gnoj je gnoj,« je dejal mirno Lapajne. »Saj je voda,

da se umije‰. Kdor malo zameta, velikega ni vreden.«

»Fej te bodi,« je pljunil Golja in segel pod jopiã. Iz-

vlekel je zabuhlo ãutaro ter jo nagnil. Z Ïejnimi oãmi se
je zagledal Valentin vanj pa rekel:

»Pa si se prej delal, kakor da si ‰e te‰ã.«
Golja je ponudil ãutaro Lapajnetu:
»Na, potegni, pa govori pametno. Nisem ‰e videl Ïi-

vali, ne kak‰na je pri jaslih ne na travniku, pa ti ponu-
dim ‰tirideset goldinarjev.«

Valentin je vzel pijaão, obrisal jo vamo z dlanjo pri

ustju, molãal, pil in mislil: ,Rekel je ‰tirideset, dal bo pet-
deset.’ Vrnil je ãutaro, zmajal z glavo, obrisal suhotne
ustnice in dejal:

»Bog lonaj! ·tirideset, si dejal? Ne bo niã. Ali ve‰, da

ga je ‰est sto funtov, tak galjot ti je.«

BES

TOLMINCI

116

»·e pet sto ga ni, kar niã se ne laÏi,« je zavpil Skoraã-

nikar in se grozeãe dvignil ob mizi. »Ali ve‰, koliko dobi‰
od mesarjev zanj? Recimo, da dobi‰ dva ãez ‰tirideset.
Pa bo‰ devet goldinarjev daca plaãal, po novi meri od
funta sold.«

»Ali pa tudi ne,« je odvrnil Lapajne. »Saj nisi sam, ki

hodi ponoãi in kupuje tako, da ga ne vidi na‰ fajmo‰ter.
Ga bom dal pa Juriju.«

»Le veseli se Gro‰lja,« se je zasmejal hripavo Golja,

»Gro‰elj ima kranjske Ïivine dovolj, ki je funt po dva
solda.«

»Pa pojdi ‰e ti na Kranjsko ponjo,« je odvrnil Lapaj-

ne.

»Pilakar zlodjev, iz uma si,« se je oklenil Golja in prijel

za kljuko pri vratih. Valentin je molãe stopil mirno nje-
ga in segel po luãi.

»Pojdiva gledat,« je rekel.
Godrnjaje je odprl Golja v veÏo, Lapajne je ‰el z luãjo

za njim. Pijanega in speãega biriãa Tonina sta pustila
samega za peãjo. V spanju je bil zdrknil s klopi na tla, ne
da bi se prebudil.

»Petin‰tirideset sva rekla,« je menil Golja, ko sta ogle-

dala vola in se vraãala v hi‰o.

»Petdeset,« je popravil Lapajne.
»Kako spi,« je brcnil Golja speãega biriãa. »âe se le ni

potuhnil in pa ne prislu‰kuje.«

BES

TOLMINCI

117

»Ta ne, bodi brez skrbi,« je dejal Lapajne. »Nekdo pa

je na Tolminskem, ki vsak funt ovoha in dacarju ovadi.
Le kako ti dela‰, da te ne ujamejo? Bogati‰?«

»Hudiãa, bogatim,« se ga je otresel Golja. »Petin‰tiri-

deset za prvo in drugo.«

»Petdeset.«
»Sedem.«
»Petdeset.«
»Osem!«
»Ne bo niã.«
»Petdeset manj dva gro‰a,« se je zasmejal Skoraãni-

kar, »zdaj bo‰ paã sit pa popustil.«

»Petdeset,« je rekel mirno Lapajne. »Kolikor je Ïival

vredna.«

Golja je sedel k mizi. Pri tem je tako poãel, da je od-

rinil Valentina s hrbtom k oknu. Mimo ramen mu je
nato oprezoval v temo. Poãasi je nato zaãel odpenjati
jopiã in iskal za pasom. Ne da bi kaj zinil, je na‰tel na
mizo petdeset goldinarjev in potisnil z jezno kletvijo
denar pred Valentina, ki je nekoliko osupnil, da je tako
hitro ugnal kupca.

»·tej ‰e sam,« je velel Skoraãnikar, »niso obrezani, pa

naj ti na du‰i gore.«

»Kaj bo‰ tako grdo govoril,« je odvrnil dobrohotno

nejevoljno Lapajne, »kupãija je kupãija.«

BES

TOLMINCI

118

»Enkrat mi pa ‰e bo‰ Ïival nakrmil,« je rekel Golja,

»saj mi sicer na potu poleÏe.«

»Nakrmim,« je prikimal Lapajne in zaãel denar ‰teti.

Pa je povlekel sape skozi nos in vpra‰al zaskrbljeno:

»Ali ne ãuti‰, da se nekaj smodi?«
»Seveda ãutim,« je odvrnil Golja, »tvoj poÏganek pa

olje kosteniãevo, ki kar v oãi bôde.«

Valentin se je umiril, pre‰tel denar in ga pobral z mize

v umazano cunjo pa vse potisnil v predal pod okensko
polico. Tedaj je stegnil Golja roko ãez mizo:

»Udari! Kupãija velja.«
»Seveda velja,« je odgovoril Lapajne. Golja se je dvig-

nil, vzel luã in dejal:

»Krmit grem, ti bi me ‰e pri zagrabku mrve osleparil.«
»Kar nakrmi,« je rekel Valentin, »pa pazi, da mi ne

zaÏge‰.«

Ostal je v temi in naglo segel po denar, ki ga je bil prej

spravil, da bi ga v temi skril na pripravnej‰e mesto. Pa ni
utegnil. Golja je kriknil zunaj in planil v hi‰o:

»Da mu ne zaÏgem, hudiãu, pravi, ki Ïe res gori. Kje

ima‰ vode?«

Lapajne je pogledal skozi okno. Opazil je nevaren

ogenj v kupu stelje, ki je leÏala pred hlevom z nizko
stre‰no perutjo.

»Vol se bo zadu‰il,« je vpil Golja, »kupãija ne velja.«

BES

TOLMINCI

119

»Velja,« je zavpil Lapajne, vrgel denar naglo nazaj

pod okensko polico in skoãil iz hi‰e. Kakor da je prav ta
trenutek oprezoval, je stopil Golja naglo v izbo, se ozrl
po sobi in biriãu in nato segel po denar. Nato je upihnil
luã in popadel biriãa. Vrgel si ga je kakor vreão na rame.
Neprisiljeno je sopihal in robantil, ko je zavil naglo s
svojim bremenom okoli hi‰e:

»Naj mu zgori, pilakarju! Saj je ne najdem vode in je

ne najdem.«

Ko je ob‰el v hi‰o, pa je poklical pritajeno:
»TomaÏ!«
Iz teme je zrastel predenj temen ãlovek.
»Na,« je rekel tiho Golja, »zadeni mrcino, pa jo za-

vleci v laz, kolikor daleã more‰. Potem pa poãakaj, da
pridem z volom.«

»Pa denar?« je vpra‰al oni. Bil je Goljev hlapec.
»Ni treba, je ‰lo drugaãe,« je rekel Skoraãnikar.
»Andrej, za boÏje ime, pomagaj!« je vpil od hleva La-

pajne. Vrgel se je bil na tleãi kup stelje in razmetaval
ogenj.

»Îe grem,« je vzkliknil Golja in skoãil h kapnici; zajel

je vode in planil k hlevu. MoÏa sta zdaj uspe‰neje kro-
tila poÏar in izvlekla Ïivino iz hleva. Pa je udarilo na gri-
ãu pri cerkvi plat zvona.

»Videli so,« je sopel Valentin.

BES

TOLMINCI

120

»Prav,« je menil Andrej. »Jaz bom vola zdaj kar vzel,

preden pridejo ljudje. Vpij, da so ti ga ukradli, pa da so
hoteli hlev zaÏgati.«

Lapajne je umel nasvet. Prepustil je Golji govedo, naj

ga odÏene. Sam pa je zaãel vpiti in klicati na pomoã. Ko
so pri‰li ljudje, je bil Lapajne ogenj Ïe zadu‰il. Paãil se je,
naj lovijo tatu, a se ni nikomur smilil. Nekdo se je po-
‰alil, naj po‰lje fajmo‰tra, da bo ukradeno meso popisal
pa bratu v Gorico poslal, naj Lapajne dac plaãa.

Golja je medtem zavil v klanec proti Grahovemu.

Vpitje mu je onemelo za brdom. Na‰el je hlapca Toma-
Ïa s Toninom, ki se je bil nekoliko predramil.

»Pod breg ga vleci do prvega senika,« je velel Golja,

»da ne bo mrcina nazaj na goro zlezel.«

»Kaj pa je naredil?« je veselo vpra‰al hlapec, »da ga

vlaãiva kot moko?«

»Galjot! Nadlogo je okradel,« se je zasmejal Golja. Ko

sta z dnem prignala vola na Grahovo, ni Golja niã skri-
val, da je Ïival kupil in da jo misli gnati v Tolmin. Hlapcu
je od‰tel na roko nekaj denarja, naj gre in se odpoãije.

Valentin na ·entvi‰ki gori pa se je medtem vrnil v

izbo. Ljudje so se raz‰li. Valentin si je zadovoljno mel
roke, da so mu hre‰ãali suhi prsti. ·el je in podpihal v
peãi plamen, da bi mogel priÏgati luã. Niã se ni zaãudil,
da jo je na‰el ugaslo. PriÏgal je in ‰el v izbo. Pa je videl,
da biriãa ni veã pod peãjo.

BES

TOLMINCI

121

»Kakor nala‰ã!« je mrmral. »Vola so mi ukradli, pija-

no tolminsko kravo pa mi je nekdo odgnal.«

Zopet si je pomel roke in sedel k mizi. Potem je na‰el

krajec kruha, vzel noÏ in si od trde skorje drobno nare-
zoval, ker ni imel zob, da bi grizel. Poãasi je jedel. Potem
je odprl v predal pod okensko polico in segel vanj.

»Hudiã!« je zakrakal. »Kam sem pa potisnil?« Vstal je

in nemirno iskal. V obrazu se mu je zrcalila stra‰na
osuplost. Zdajci se je sklonil in ‰el z vso glavo v predal.
Potem se je zravnal in zblojeno iskal z oãmi po mizi in
po sobi. Noge so se mu zaãele ‰ibiti, da je omahnil na
stol, hropel in hlipal za sapo. Pa je planil kvi‰ku in
vzkliknil divje, hripavo:

»Galjot, Tonin! Samo delal se je, da spi. Pa me je okra-

del in ‰el.«

Kakor za smrt zadet je zastokal in zaãel begati po

sobi, prijemaje se z obema rokama za glavo, kakor da je
ponorel. Luã na mizi je uga‰ala, olje je pohajalo. Vzduh
po kosteniãevju je polnil izbo in du‰il.

Nesreãni pilakar je planil pred hi‰o v noã. Bila je jas-

na, v mlaju in mrzla. Padla je bilà prva slana. Jesenska.
Ne tista, kakor v Jeruzalemu v noãi na véliki petek, ko je
Peter Kristusa zatajil . . .

BES

TOLMINCI

122

Mohor Kacafura je sedel v pritliãni biri‰ki sobi, na levo
ob glavnih vratih v grofovsko kanclijo. Zunaj se je mra-
ãilo in rosilo iz nizkih jesenskih meglá. Bilo je prav ob-
ãutno mrzlo. V sobi je bilo prijetno. Mohorja je vzne-
mirjalo le to, da je bil vrã na mizi prazen, pa da ni imel
ãloveka pri roki, ki bi mu stopil po nove pijaãe. Sam se
ni mogel òdloãiti. Trgalo ga je v nogah. Paã pa je imel
druÏbo, debelega Tonina. Pa ta je spal kakor klada in ga
ni bilo zlepa zbuditi. Mohor se je polagoma vdajal v svoj
poloÏaj in se predal mislim, ki jih je naglas oblaãil v sa-
mogovor.

»Moj ljubi Tonin!« je dejal. »Res ne vem, ãemu te grof

redi. Drugega ne dela‰, kakor da spi‰ pa je‰.«

Tonin je posvarilo nevljudno presli‰al. Mohor pa je

uãil:

»Kadar je ãlovek v sluÏbi, ni da bi spal. âujte in mo-

lite, stoji zapisano, zapomni si, Tonin. V pogubo ti bo
spanje.«

Tonin se je leno prevrgel.
»Pa spimo, nu, pa spimo,« je menil nato Mohor, »do-

kler Mohor Kacafura bedi in ãuje. âuje,« je poudaril
samozavestno. »Zato pa tudi ve, kaj se po Tolminskem
godi. Kdaj je Ïe povedal, da se na Tolminskem nekaj
kuha, pa je to reã sodnik ‰ele zdaj uganil.«

Obstal je igralsko sredi sobe in se ‰iroko zasmejal.

BES

TOLMINCI

123

»Haha! To kolnejo, ko jih globimo. Naj! Mohor Kaca-

fura, ti ve‰, da je tako v redu. Naj kolnejo! Kadar bodo
molili, tedaj bo zares.«

Pa se je biriã vznemiril in udaril s prstom po ãelu.
»Stoj, Mohor! Da so zaãeli moliti, pravi‰? Hudiã jih

vzemi!«

Mohor se je razburil in zaãutil, da ne more veã krotiti

svoje sle po krepkem poÏirku. Nevljudno je zaãel buditi
Tonina.

»Klada, vstani, gospod grof,« se je lagal.
Tonin se je dvignil s klopi in zijal. ·e nekaj ãasa je tra-

jalo, preden ga je Mohor iztreznil za svoj namen. Tonin
je od‰el nekam potuhnjeno. Mohor je ãakal, Tonina pa
od nikoder. Mohor je nestrpno oprezoval skozi okno.
Potem je vstal in ‰el ven. Pa je na‰el, da je Tonin pustil
vrã na klopi pred vrati.

Do peklà je tedaj preklel biriãa, ki mu je bil odnesel

denar.

Spazil je staro grajsko deklo. To je poslal Mohor po

vino. Prinesla mu je, da je poplaknil svojo jezo z dvakrat
plaãano pijaão.

Zunaj mimo je ‰el neki mo‰ki. V mraku ga je zamenjal

Mohor s Toninom in planil k oknu. Pa je videl, da je le
kmet Bizalj, tisti, ki so ga bili poleti obdolÏili, da je po-
sekal prekle v prepovedancu. Ta ãas je imel kmet prav

BES

TOLMINCI

124

tako ihto v sebi kot Mohor. V petih mesecih je ‰e ni bil
pogoltnil ne splaknil.

»Kozari‰ãan,« se je zadrl nejevoljno Mohor, »ali ne

zna‰ iz Tolmina domov? Si Ïe spet popival pri Defaci-
su?«

»Nisem za svoje,« je preãudno svobodno odvrnil Bi-

zalj. »Pilakar Lapajne napaja Tolmin.«

»Pilakar Lapajne?« je zazijal Mohor in vzkliknil jezno:

»LaÏe‰ se, kakor si dolg in ‰irok.«

»Pa vstani in pojdi gledat,« je dejal Bizalj, »ali pa To-

nina vpra‰aj, ki ga je kmet Ïe pod mizo opil.«

»Tonina bom jaz za u‰esa, gledat pa ne grem. H gro-

fu paã,« je dejal Mohor, »da bo vedel, kako smo na Tol-
minskem ‰e bogati, pa koliko so vredne tolminske pri-
toÏbe, da crkamo od lakote.«

»Saj crkamo res,« je rekel Bizalj, »zato pa naj gre ‰e

rep, kamor je ‰la krava. Amen!«

»Lepa molitev!« se je zasmejal tedaj Mohor in zaãel

draÏiti domaãina:

»To mi povej, Kozari‰ãan! Ali je res, da ste se Tolminci

odvadili kleti pa da zdaj molite.«

»Molimo,« je menil kmet. »Bog vendar ni biriã.«
»Je li? Pa svetnico imate na Modrejcah, Sembiljo, ki

naprej vidi?«

»Vidi, Bog se je usmili Polone,« je povedal Bizalj.

BES

TOLMINCI

125

»Ali je res prerokovala, da se bo sit biriã v spanju za-

du‰il? Koga je le videla? Mene?« je zbadljivo vpra‰al
Mohor.

»Morda je tebe in ‰e druge,« je odvrnil Bizalj, pome-

Ïiknil poredno in ‰el.

»Tako,« se je razjadil Mohor, »to se pravi spo‰tovati

gosposko? Bo‰ kmalu poniÏnej‰i, loputnik ti, in bo‰.
Taka predrznost! Pa meni v obraz! Kakor da jih nisem
uãil, kako je prav. In ‰e nedavno sem tako lepo povedal,
da gosposka ni kriviãna pa da rada ‰kodo povrne, ãe se
skaÏe, da je prav, in se je res skazalo tako. Zdaj ve‰,
Mohor, kaj je hvaleÏnost.«

Le polagoma se je biriã umiril. Medtem se je znoãilo.

Stara dekla je pri‰la z luãjo in veãerjo. Tonina ‰e ni bilo.
Mohor se je zaãel uverjati, da ga ‰e ne bo.

»Kar niã ne ãakaj! Pojdi pa zapri vrata,« je velel Ïen-

ski. »Naj pa v deÏju in mrazu prenoãi. Naj bedi zunaj, ko
ga iz krãme vrÏejo, sneduh, in jutri bo govoril gospod
grof.«

Dekla je ‰la zapirat, Mohorju je odleglo. Ma‰ãeval se

je in bal le ‰e tega, da bi Tonin ne ostal vso noã v gostilni
na suhem. »Ne bo,« si je dopovedoval, »pije Ïe in spi, a
da bi sluÏbo tako pozabil, da bi domov ne znal, se ‰e ni
zgodilo.« Upihnil je luã in legel. Ni spal, napeto je po-
slu‰al, kdaj pride Tonin pa bo trkal in hotel pod streho.
»Ne bom odprl pa ne bom,« je mrmral Mohor in ‰el po

BES

TOLMINCI

126

kljuã od vrat, da bi Toninu kdo drug ne odprl. Potem se
mu je zaãelo dremati. Uspaval ga je enakomerni ‰um
deÏja, ki je ploskal v mlako pred hi‰o. Zaspal je, dokler
ga ni zbudilo trkanje na oknu. »Aha,« je dejal sam pri
sebi, »si se vrnil, Tonin? Le trkaj, Tonin. Pa je pisano,
Tonin, da trkajmo, pa nam bodo odprli. Tebi pa nocoj
ne, Tonin! Zaradi vina, ki sem ga plaãal, pa ti izpil. Lah-
ko noã, Tonin!«

·e nekaj ‰umov je sli‰al nato Mohor, potem je vse

utihnilo. Biriã se je obrnil sam s seboj zadovoljen na le-
Ïi‰ãu in zaspal. Prijetne sanje so ga zazibale. Bilo mu je,
da je mlad in da hodi z lepo gospodiãno Marjuto, tisto,
ki je pozneje vzela dacarja Ba‰ina. V sanjah se je zdaj
spovraãalo Mohorju tako, kakor je sam Ïelel nekoã. Ne
on gospodiãni, Marjuta je dvorila njemu, ki je zato ob-
ãutil skromno o sebi in povedal:

»Troppo onorevole per un Tolminotto semplice,

troppo onorevole, signorina . . . .«*

Prebudil se je s prvim dnem. Noga ga ni veã bolela.

Toplota je bila vzela trganje. Oblekel se je in zlezel v
gorke suknene ãevlje. Stopil je k oknu. Zunaj mimo so
‰le domaãe Ïenice k zgodnji ma‰i. Na klopi pod oknom
je leÏal Tonin. Mohor je tedaj odprl okno in segel oprez-
no Toninu za u‰esa.

Troppo onorevole per un Tolminotto semplice . . . : preveã ãasti
za preprostega Tolminca, preveã ãasti, gospodiãna.

BES

TOLMINCI

127

»Tak si torej, moj ljubi Tonin!«
Ko je Mohor izpustil, je padla Toninu glava teÏko na-

zaj na kamnito klop. Telo je zdrknilo mrtvo na tla.

»Sveta Mati, takega spanja pa ‰e ne,« je zamrmral

Mohor. »Ali pa je od pijaãe tako trd,« je ugibal nato ne
brez ‰kodoÏeljnosti:

»Takó, tako Tonin! Snoãi sem govoril jaz, danes bo

gospod grof. Dran, dran!«

Vstal je, odprl vrata in hitel. Za tri korake pred leÏe-

ãim je obstal, si poloÏil roke v bok in zaklical uradno:

»Siamo pronti, signor Barlecco! Dran, dran!«**
Tonin se ni zganil. Zdajci je opazil Mohor njegove iz-

buljene in steklene oãi v sinje podplutem obrazu. Pod
odpetim ovratnikom je zagledal na vratu krvavo pod-
plute lise, odtise nekak‰nih stra‰nih krempljev. Tedaj je
Mohor od‰koãil in kriknil:

»Hudiã ga je!«
Troje Ïenic je podvizalo mimo v cerkev na Ilovici, od

koder je bilo ãuti jutranji zvon. Na biriãev klic so stopi-
le iz megle, ki je leÏala gosta in mrzla. Ko so zagledale
mrtvega, so zavre‰ãale in pobegnile. Îe blizu cerkve jim
je stopil na pot suhoten ãlovek, ki je bil ves premoãen in
je drgetal od mraza. »Pilakar Lapajne s ·entvi‰ke gore,«

Siamo pronti, signor Barlecco! Dran, dran!: smo naréd, gospod
Barleko! Po njem!

BES

TOLMINCI

128

ga je spoznala ena izmed Ïenic in povedala svojstveno
nepoãakano:

»Hudiã je zadu‰il biriãa.«
»Aaaa?« je zahropel mo‰ki in se potoglav opotekel po

poti.

»Jezus Marija,« se je tedaj spomnila Ïenica. »Kragu-

ljeva teta na Modrejcah je povedala in res se je zgodilo.«

Lapajne se je le suhotno zasmejal. Skranje so mu

drgetale. Potuhnjeno je zavil proti Volãam, v meglo, ki
je bila tem gostej‰a, ãim niÏe je bil. Vso pot do Mosta
ãez Kozari‰ãe ni sreãal Ïive du‰e. Z Mostu ni zavil ãez
Baão, marveã ãez Laze.

Uro pozneje je poslal tolminski sodnik Locatelli po-

sebnega sla v Gorico h grofu. Poroãal je o Toninovi smr-
ti. ·e istega veãera je pri‰el grof sam v Tolmin.

BES

TOLMINCI

129

KAMRARJI IN HLAPCI

rof Anton Jakob se je mudil v Tolminu teden dni.
Tedaj ga je nujno vabil gori‰ki glavarjev namestnik

v Strassoldo, naj se udeleÏi vaÏne seje deÏelnih stanov.

Grof Anton Jakob si je bil dal v Tolminu pokazati bla-

gajni‰ke zapiske in je neprenehoma raãunil od zore
pozno v noã. Ko je moral v Gorico, je odloÏil obravna-
vo s kmeti, ki jim je bil pritoÏbo prestregel, in poklical
predse sodnika. Opomnil ga je, naj bo strog, a naj pazi,
da ne bo razburjal ljudi. Povedal je, da mu je pritoÏba
tlaãanov v enem oziru dobro do‰la: s prisego bo lahko
priãal pred stanovi, da Tolminci dejansko niso uporni,
ãe ne plaãujejo Gorici davka na meso, ker so res od sile
ubogi in ne gre napenjati loka do skrajnosti. Kakor mu
je svetoval sodnik, je povi‰al plaão oboroÏenim biriãem,
tri ali ‰tiri davãne sluge je kaznoval, ker se je skazalo, da
so res izsiljevali od ljudi denar zase. Zapodil jih ni, ker
mu je sodnik tako svetoval, ãe‰ da bi utegnili napraviti
poslej veã ‰kode. Naroãil pa je, naj se o‰kodovancem
stori pravica. Sodnik je poveril ta posel Mohorju Kaca-
furi. Mohor je napravil veã kot svojo dolÏnost. Pred cer-
kvijo je oklical sebe in svoj posel. »Pravica!« je vpil,

BES

TOLMINCI

130

»pravica iz Tolmina. Na‰ gospod grof niso taka po‰ast,
kakor stra‰ite svoje otroke, Spoznali so, kdo je kriv. Za-
preti in pretepsti so dali kriviãne sluge, vam pa vraãajo,
kar ste utrpeli. Naprej naj stopijo, kakor bom klical,
Ga‰per Viduã, Bo‰tjan Kavãiã, ·ime CvetreÏnik, Jakob
Zlatoper, Urh Bogataj, vdova po Tonetu Krivcu in Luka
Muznik. Tako. Ali se bomo zdaj ‰e puntali pa pri cesar-
ju pritoÏili?«

Sodnik je pohvalil Mohorja in ga za izredno uslugo

nadaril. Pa je tudi sam imel skrbi, ne da bi vedel, ali mu
jih bo kdo nagradil. Îe ko je na konja sedel, da odpotuje
v Gorico, je pripomnil grof nekam malomarno, naj mu
sodnik po‰lje v Gorico po zanesljivem ãloveku, ali pa
prinese, ãe se more utrgati poslom, kar sam blagajni‰ki
prebitek v znesku ‰est tisoã goldinarjev. Toliko je bil grof
do krajcarja preraãunil svoj zadnji prebitek. Sodnik je
obljubil, da pride z denarjem drugi dan. Grof je od‰el,
sodnik pa je poklical blagajnika, ki je bil njegove Ïlahte,
osiroteli sin njegove sestre, omoÏene Grandente.

Bilo je neko posebno razmerje, ki je vladalo med sod-

nikom pa blagajnikom. Stric in neãak sta si bila skoraj
tuja, dasi sodnik ni imel sicer nikogar svojih in tudi ni
kazalo, da jih bo kdaj imel, ker na Ïenitev ni veã mislil.
Prebolel je bil kaj burno mladost, se streznil, ljubil poslej
dobro jed in pijaão, red v sluÏbi pa denar. Od leta do leta
je bolno rasla ta njegova strast, sla njegovih mo‰kih let.

BES

TOLMINCI

131

V tem oziru mladi Grandente ni sliãil staremu. IzÏivljal
se je mladostno prav tako kot nekoã stric, le s to razliko,
da mu je stric kot uradni predstojnik hodil bridko na
pot. Ne le da je bil prav proti sorodstvu ‰e posebno ne-
popustljiv, kakorkoli je sicer na zunaj pred grofom ali
podaniki varoval svojega uradnika ugled, bil mu je ne-
kak‰en samozvan varuh tudi osebno. V njegove pusto-
lov‰ãine z Ïenskami se ni vtikal, strogo pa mu je gledal
na prste, kako gospodari s prisluÏenim denarjem. Ko se
mu je bil postavil pred leti mladi po robu, je postal stric
‰e odloãnej‰i. Tri dni se je potuhnil. Potem je poklical
mladega predse in mu do solda natanãno na‰tel, kaj in
koliko vse je izdal zanj, ko ga je ‰olal, do tedaj, ko mu je
kot stric na‰el sluÏbo pri grofu. »âakal sem,« je dejal,
»da bo‰ kot ãlan na‰e rodovine in kri na‰e krvi imel sta-
ro ãast v sebi, pa sem upial, da mi vrne‰, kar sem potro-
‰il zate. Vidim, da sem se zmotil.« âudno lahko in vsak-
danje, kakor da ni nobena reã na svetu bolj preprosta, je
nato razodel mlademu, da mu bo odslej sam utrgoval
neko vsoto in se s tem izplaãal. Mladi je prebledel in
vrgel sodniku poniÏujoão psovko v obraz. Mirno je sod-
nik vzel list, napisal nanj kratko dan in leto, Grandente-
jevo ime in to, kar je prej povedal. Potem je vstal in po-
kazal vrata. Da se ne da kar tako izgnati iz sluÏbe, je
vzkliknil mladi. Sodnik se je porogljivo smejal, naj pa
posku‰a svojo sreão pri grofu samem, Mladi je ‰el. Tri

BES

TOLMINCI

132

tedne je stra‰no divjal v pijaãi in razvratnosti. Potem je
obnemogel in se vrnil k stricu. Prosil je odpu‰ãanja in se
vdal v vse pogoje, ki mu jih je narekoval sodnik. Utehe
za tako suÏenjsko svoje razmerje v sluÏbi je iskal mladi
poslej drugod. Bil je lep, strasten ãlovek, ve‰ã vsaki
druÏbi. Manj krepostne Ïenske so ga rade imele. Bil je
celo hraber in silovit, ni se ustra‰il sovraÏnika iz zasede;
sam je znal strahovati, preden so strahovali njega. âud-
no je bilo, da je imel tudi v igri sreão. Pa taka sreãa je od
danes na jutri. Zgodilo se je, da je mladi uradnik tudi
grdo izgubljal. Igralskih dolgov pa ni imel.

Ko ga je poklical stric tisti dan k sebi, je sodnik Ïe na

prvi pogled spoznal, da ni vse v redu. Ukazal je neãaku,
naj sede; nato je dejal:

»Gospod grof te je Ïelel videti. Pa so mi sporoãili, da

leÏi‰ hudo bolan. âestitam, da si tako naglo okreval. Ka-
terega leãnika, blagovoli, pa ima‰?«

Mladi si je grizel ustnice in odvrnil:
»Nisem bil bolan.«
»Lep red to,« je mrmral sodnik. »Ali hoãe‰ reãi, da bi

spet rad poizkusil, kako se je godilo izgubljenemu sinu?
Svarim te, moj dragi.«

Mladi ni odgovoril.
»âe nisi bolan,« je rekel sodnik, »si se nala‰ã odtegnil,

da te grof ne bi videl.«

Tudi zdaj ni mladi odgovoril. Sodnik je vstal in dejal:

BES

TOLMINCI

133

»Vstani! Ogledava si tvoj urad.«
»Tu sem, zaprite me,« je vzkliknil tedaj Grandente,

bled ko stena, a odloãen in zavesten.

»Zakaj neki bi te zapiral, moj dragi?« se je navidezno

zaãudil sodnik in se igral z mladim. »Ne razumem te.
Idi, greva v urad. Gospod grof, ki je imel zadnje mesece
izredne izdatke, me je blagovolil opozoriti, da bi uteg-
nil v nekaj dneh rabiti neko veãjo vsoto. On in jaz veva
toãno, koliko moremo dvigniti iz domaãega zaklada kot
ãisti dobiãek za zadnjega pol leta. Gospod grof se ni ho-
tel posluÏiti svojega denarja brez tvoje navzoãnosti.
Odobrujem in cenim. Red vlada svet. Pojdiva.«

Mladi se je togo vdal in ‰el za stricem, ki si je dal pri-

nesti knjigo in odpreti blagajno. Potem je raãunil in za-
mrmral:

»Pa se je le zmotil. V svojo ‰kodo.«
Zaprl je knjigo, se dvignil in dejal:
»Raãuni so v redu. Osemintrideset goldinarjev bi bil

mogel gospod glavar zahtevati veã. Izvoli, odpri mi bla-
gajno pa sedi in zabeleÏi prenos iz dnevne kase v rod-
binski zaklad. ·est tisoã osemintrideset goldinarjev. Si
napisal? Dobro je. Zdaj mi pa blagovoli izplaãati. Potem
podpi‰em potrdilo.«

Do tu je mladi prenesel stra‰no igro, ki si jo je z njim

privo‰ãil stric. Zdaj ga je premagala besnost. Hripavo se
je zasmejal in dejal razigrano, obe‰enja‰ko:

BES

TOLMINCI

134

»·tejte sami. Menda bo zopet majhna zmota.«
»To se pravi, moj dragi?« je vpra‰al uradno hladno

sodnik, ne da bi dogovoril. A pogledal je strogo hladno
na mladega, ki ga je minila ‰e zadnja kljubovalna objest.
Topo je rekel:

»Saj sem rekel. UkaÏite, naj me zaprejo.«
Sodnik ga je srepo gledal. Potem je dejal odloãno, a

tiho, paã zato, da bi ne sli‰ali posli v sosedni sobi:

»Tat! Ali meni‰, da te ne smem? In bi te tudi, ãe bi ne

bil tako pripravljen kot sem, ki sem Ïe sam sumil. Tako
torej. Nisi le lahkomiseln in nehvaleÏen, si tudi zloãin-
ski in kriviãen. Slepar!«

Nekaj neskonãno bridkega je zaigralo mlademu ob

ustnicah. Oko mu je zagorelo surovo sovraÏno.

»Gospod stric,« je rekel. »Nisem mislil krasti.«
»Nisi mislil,« se je porogal sodnik, »samo izposodil si,

jeli?«

Uporno mu je odgovoril mladi:
»Vem, kaj se pravi krasti. Tu v Tolminu, na‰e Ïlahte

ljudje, saj ‰e ni tako davno . . .«

»Kaj, kaj, kaj?« je planil sodnik.
»Kradli so!« je udaril mladi in ostrmel z grozo in ra-

dovednostjo sodniku v lice, ki je stra‰no zagorelo, tako
da je kazalo, kakor da bo moÏa pri priãi prizadelo.

»Tako sem vsaj sli‰al praviti,« se je umikal mladi. Sod-

nik se je na‰el.

BES

TOLMINCI

135

»Koliko si vzel?« je vpra‰al mirno.
»Tri sto goldinarjev.«
»Do vinarja mi odsluÏi‰!« je rekel sodnik in vstal. Bla-

gajnik je ostal sam in se zgubljeno nasmehnil. Nato je
stegnil v ãudni lahkomiselnosti roko v denar, da bi si
pridrÏal ‰e preko Ïe navedenega. Pa je videl, da ni veã
sam. Dvoje slug je stalo pred njim in starej‰i je dejal:

»Po povelju gospoda sodnika! Îeli, naj mu prineseva

denar.«

Mladi je pokazal molãe na novce. Vzela sta in ‰la.

Uradnik pa se je sesedel za mizo. ·krtal je od besnosti z
zobmi:

»SuÏenj sem mu in bom! Prekleti ãlovek! Stric? Hudiã,

paã! Volk! Strigon!«

Vzel je pokrivalo, da bi ‰el, pa se je premislil. Sedel je

zopet k mizi, vzel list papirja in zaãel pisati.

»Va‰e blagorodje,« je pisal. »âe me ne pokliãete, sam

se ne zglasim veã pri Vas. Grem. SluÏi naj Vam kdo drug.
Jaz bom Ïe Ïivel kako. Lepe pesmi ljudje ‰e vedno radi
poslu‰ajo in plaãujejo. Imam tako pesem. O preprosti
Ïeni, ki je bila bogata in tako skopa, da se je v cunje
odevala pa s preperelim pikastim pla‰ãem ogrinjala. Ta
Ïenica je v dobri veri za visoke obresti tolminskemu
grofu denar posojala. Pobotnic in zadolÏnic pa grof ni
ne videl ne podpisoval. Podpisovali ste jih Vi! Z vsem
spo‰tovanjem Va‰ Tat in Slepar.«

BES

TOLMINCI

136

Zganil je list in ga izroãil slugi, naj ga nese sodniku.

Sluga se je takoj vrnil, naj gre blagajniãar k sodniku.
Grandente je ‰el. Dolgo se je mudil pri stricu. Stopil je k
njemu odloãno in svobodno kljub teÏkemu svojemu po-
loÏaju, ubog in obremenjen. Ko se je vraãal, se je bil
spremenil. Imel je v Ïepu denar, imel zagotovilo, da je
zadeva z grofovim denarjem urejena in pokopana.
Samozavesten in svoboden kakor prej pa ni bil veã. Niã
veã ni kljuboval. Po vsem videzu je bil premagal strica,
ukrotil ga z oroÏjem, ki se ga je sodnik bal. Pa je bil ven-
dar tudi sam premagan. Vsaj svoje dosedanje vedenje
nasproti stricu je obÏaloval. Vraãal se je od njega Ïivo
prepriãan, da mu je sodnik res le stric, ne pa predstoj-
nik.

Sodnik pa je po svoje vedel, da je enkrat za vselej od-

gojil v neãaku sebi in grofu uradnika, kakor je treba . . .

Sam je ‰e istega dne odpotoval z denarjem v Gorico.

Za svoje odsotnosti je doloãil za namestnika Granden-
teja. Popolnoma se je zanesel nanj . . .

Obãevanje med tolminskimi tlaãani in grofovskimi je
bilo dotedaj tolminsko domaãe. Biriãi in uradniki so bili
z ljudmi surovi v besedi. Veã ali manj je bil v navadi na-
stop, ki je bil svojstvena posebnost Mohorja Kacafure.
Tiste dni pa so kmetje opazili, da so zaãeli poslovati bi-

BES

TOLMINCI

137

riãi in uradniki drugaãe. Niso veã psovali, vljudno za-
hrbtno so sprejemali ljudi, ki so imeli pri gosposki
opravka. Ljudje so takoj opazili to uradni‰ko kretnjo,
zmedli so se. Klicali so jih v Tolmin na odgovor. Recimo
Janeza Bajta. Povedal je ime. Biriã ga je molãe premeril
od nog do glave in sprevel k sodniku. Tam se je zadrl na
kmeta zelen ptiã. Sodnik pa je pisal in se ni menil za
stranko. Kmet je bil v ãudni zadregi. Hotel je biti vlju-
den, pa je dejal o papigi:

»Lepega ptiãa imajo, gospod. Pa ‰e govoriti zna. Ali je

v ‰olo hodil?«

»Tiho,« je dejal mirno sodnik. »Tu si v uradu!«
Kmet je utihnil, sodnik se je dvignil z listom v roki,

bral, da je kmetu kar sapo jemalo, ko je ãul, kak‰no moã
in oblast je pridobil gospod grof s cesarskim potrjenjem
od prej‰njih tolminskih gospodov Breunerjev. Uradnik
je utihnil, zopet sedel in pisal. Potem je zopet vstal. Se-
daj je kmet laÏe umel. Sodnik mu je bral obsodbo zara-
di nekega zloãina, nekakega upora, rovarjenja proti po-
stavni gosposki, zaradi skrajno grdega dejanja, ki se je
kmetu samemu gnusilo ob sodnikovem orisu, le da moÏ
ni vedel, kdaj in kako bi se bil tako spozabil in tako pre-
gre‰il.

Sku‰al se je opraviãevati. Sodnik je zmajal z glavo,

vzel list papirja z mize in mu ga izroãil. »V ‰tirinajstih
dneh!«

BES

TOLMINCI

138

»Kaj pa?« vpra‰a kmet. Sodnik mu molãe obrne hr-

bet. Zelena ptica zahre‰ãi. Sodnik kliãe drugega, Vrba-
na Klobuãarja.

Bajt se ‰ele pred gosposko hi‰o zave. »Zlodej vendar.

Ali mi je globo napisal?« Ne more in ne more verjeti.
Gre po Tolminu, pa ga nekdo potreplje po ramenu.
Kmet se ozre in vidi pred seboj nemarnega gosposkega
ãloveka. Kmet moÏa pozna. Jakob Defacis je, prijatelj
kmetom.

»PokaÏi!« pravi pravdnik, bere, se zasmeje. »Trideset

goldinarjev bo‰ plaãal.«

»Pa zakaj?« vpra‰a kmet.
»Da se bo‰ ‰e enkrat proti grofu priãati upal.«
In ko kmet zija:
»Saj so te dali za prião v pritoÏbi.«
In pravdaã vleãe kmeta s seboj v krãmo svojega bra-

ta . . .

Tako ribari za brata in za upor, ki zori kot sadje ali

Ïito v jarkem poletnem soncu. Ljudje namreã, ki so prej
grofovske sovraÏili zaradi Ïe prizadetih jim nasilij, so se
zdaj zaãeli bati bodoãih. Îe niso veã samo sovraÏili, zdaj
so Ïe mislili, kako bi se branili . . .

Po deÏeli je ‰lo, kar je bila povedala teta Polona na

Modrejcah o biriãu, ki ga bo lastna zlost in pogoltnost
zadu‰ila.

BES

TOLMINCI

139

Na Stopcu pa je dejal nekega veãera Tinãe Munih

Martinu:

»Hodi‰, pa bo‰ ‰e. Ne bo‰ ne leÏal za peãjo to zimo.«
»Hvala Bogu!« je dejal Martin.
Tinãe je ‰el razgrinjat v svoje papirje in je uãil iz njih:
»Doljani vsi, Vrsnjani vsi, Ljubinjci vsi, Baãarji in Gra-

parji, Modrejce in Modrej, Ponikvarji, Peãinarji. Na
·entvi‰ki gori vsi razen pilakarja Valentina Lapajne-
ta . . .«

Pa so se prav tedaj odprla vrata in Lapajne je vstopil,

pogledal krãmarja in Martina pa vpra‰al:

»Kateri pobira?«
»Jaz, ãe kaj da‰,« je dejal Tinãe.
»Gro‰, kakor drugi,« je rekel pilakar in plaãal.
»Hentajte!« se je zaãudil krãmar. Oni je molãe od‰el.

Krãmar je ‰el za njim gledat in je videl, da je moÏ krenil
proti Tolminu.

»Le ãemu tega kliãejo,« je ugibal krãmar. »Ali gre pra-

vice iskat? ·e po smrti ne odpusti Toninu.«

Ne! Lapajne ni odpustil . . .

BES

TOLMINCI

140

LESKOVI KRIÎCI

rof Jakob Anton je prejel denar, ki mu je ‰el, in od-
slovil sodnika, naj ãaka njegovih nadaljnjih ukre-

pov. Sodnik ga je iz Tolmina ‰e enkrat prosil, naj pride
iz Gorice. Grof tri tedne ni odgovoril. Po tem pa je pri‰el
nepriãakovano. Bil je razdraÏen, zahteval je od sodnika
natanãnega poroãila o tem, kaj se godi med ljudmi. Sod-
nik mu je vedel malo povedati. Poroãal je o svojih kora-
kih, ki jih je naredil glede tolminske pritoÏbe. Ni tajil, da
ni bil strog. Pokazal je zapiske, iz katerih naj bi grof spo-
znal, da je storil veã kot svojo dolÏnost. Zasli‰al da je vse
tiste, ki jih je pritoÏba oznaãevala kot priãe, pregledal je
kazenske primere in sporne zadeve, ki jih je toÏba cesar-
ju navajala kot oãitno krivico, ki da se godi kmetom,
dognal je, da so toÏbo sklenili pisati tolminski okoliãan-
ski tlaãani zlasti Ljubinci in Modrejãani. Glede Tonina
da ni mogel dognati, ne zakaj ne kdo bi ga bil ubil. Bi-
riã da ni bil zgleden v sluÏbi in ga zato ni nihãe osebno
sovraÏil. Paã pa je imel moÏ, kadar je bil pijan, navado
jokati in pripovedovati o nekem svojem sovraÏniku, ki
da ga zalezuje Ïe deset let in da bo ta neznani njegov
protivnik njegova smrt. Pa tem njegovim besedam da

BES

TOLMINCI

141

prej nihãe niã kaj posebne veljave ni dajal. Zdaj ob smrti
da so se seveda vsi spomnili. Tudi se je dognalo, da se je
tiste dni, ko so na‰li Tonina zadu‰enega, potikal po Tol-
minu neznan ãlovek. Krãmar Defacis je izpovedal, da je
tisti neznanec pil od usodnega veãera s Toninom pri
njem. Tonin ga je sprva trdo prijemal in zmerjal. Pozne-
je sta se moÏa sporazumela, celó objemala in poljublja-
la. Potem je pri‰el v krãmo ‰e neki kmet, pil z njima in
jima dal za pijaão. Tujec je od‰el z mrakom, kmet in To-
nin sta pila ‰e pozno v noã. Kakor prej s tujcem, se je
zdaj bratil Tonin s kmetom. Krãmar da ju je silil, naj Ïe
gresta, pa da se je Tonin nekam svojeglavno branil,
omenjal Mohorja Kacafuro, in moledoval kmeta za po-
sojilo, o ãemer kmet niã sli‰ati ni hotel. Krãmar da je
legel, preden sta moÏa ‰la. Ni se ugotovilo, kdo je bil oni
kmet. Priãe da ne vedo ali pa noãejo govoriti. Smrt To-
ninova ne more biti v zvezi z uporni‰kim nagnjenjem
ljudi, je primer zase, prav osebnega znaãaja.

Grof s tem sodnikovim izvajanjem in dognanjem ni

bil popolnoma zadovoljen.

»Hoãem popolne jasnosti,« je zahteval.
»Prosim,« se je poklonil sodnik, »razglejte se v aktih

pa ukazujte.«

Tri dni je delal grof sam v svoji pisarni. Prepriãati se

je moral, da je sodnik storil vso svojo dolÏnost.

BES

TOLMINCI

142

»A mene ‰e ãaka moja,« si je dejal, pozval sodnika in

mu velel, naj razglasi prihodnjo nedeljo po vsem Tol-
minskem, da je priti ljudem v ponedeljek v Tolmin, kjer
se jim bo prebrala pravica in dala priloÏnost, potrditi in
izpriãati krivice, o katerih so nedavno sporoãili cesarju
v toÏbi. Imenoma so se klicali vsi tisti, ki jih je toÏba
omenjala, Bajt, Kavãiãi, Klobuãar, Melinc, Kragulj z Mo-
drejc, krãmar s Stopca, ladrijski Ïupan Îivec in biriã
Mohor.

Ko je ãul pravdaã Defacis za to povelje, je skrbel, da

so ‰e do veãera zvedeli ljudje, da tako postopanje ni no-
ben pravni odgovor na njihovo pravilno toÏbo. Iz Tol-
mina je ‰la skoraj istoãasno z grofovim oglasom vodil-
na beseda tlaãanom, naj ne hodijo v Tolmin. Mnogi so
zato obrnili biriãu hrbet, ko je razgla‰al grofovsko bese-
do pred cerkvijo, drugi so ‰e dvomili, ali bi ‰li ali ne bi.
Imenoma klicani so previdno zakljuãili, da vendar poj-
dejo. Tinãe Munih je dejal, da pojde, ãe pridejo s ko-
njem ponj. Lovrenc Kragulj ni mogel iti. LeÏal je za smrt
bolan in hropel kot kova‰ki meh v pljuãnici.

V noãi od nedelje na ponedeljek je povila LuÏnikova

hãi mrtvega otroka. Dve uri po porodu je umrla tudi ne-
doletna mati . . .

Ljudje iz Grape, visoke planote na Peãinah in na Po-

nikvah pa iz idrijske in tribu‰ke doline so pri‰li v Baão
zgodaj zjutraj. Videli so, kako so deli pri LuÏniku hãer z

BES

TOLMINCI

143

otrokom na mrli‰ki oder. Pokropili so in ‰li svojo pot.
Kamor so pri‰li, so razgla‰ali nedolÏno biri‰ko Ïrtev. Po-
vedali da bodo, so se ustili, tolminskim pod nos, kdo je
kriv Toninove smrti, ãe jih bodo vpra‰ali. Tako je nastala
tisto uro nesreãnemu Toninu na grob kleveta, da je bil
on tisti, ki je uniãil LnÏnikovo hãer. Trideset let potlej je
to zgodbo opel domaã pevec, ‰la je po ljudeh in stra‰ila
deco, kakor zgodba o Kontu Meninu, ki je dal kmeta za-
preti v turn, kjer ga je Ïivega snedla golazen.

Tonãko je pregovorila mati Kraguljka, naj gre v Tol-

min namesto bolnega brata Lovrenca. Na Mostu je de-
kle izvedelo za LuÏnikovo hãer. Stresla jo je mrzla slut-
nja; mislila se je vrniti. ·li so mimo mladi ljudje. Vzeli so
pot za zabavo.

»Pojdi,« so ji rekli, »pa se niã ne boj. Saj bo le za ‰alo.«
Res se je zdelo, da bo vse le ‰ala. Ljudje, ki so se do-

tekali, prehitevali ali pa sreãevali, so se vedno pozdrav-
ljali:

»âebele!«
»Troti!«
»Greste pa le?«
»Gremo! Zadnji ãas nas je vzdignil Peter Du‰a.«
»Nas tudi.«
»Ne zaradi grofovskih.«
»Saj!«

BES

TOLMINCI

144

»Zato, da se bomo videli, koliko nas je, pa ãe smo Ïe

dovolj vajeni, da bomo v dvanajstih urah vsi skupaj, ka-
dar bo na‰a ura bila.«

»Po voja‰ko.«
»Saj, za vojsko.«
»âebele!«
»Troti!« — — —
Pred Tolminom so kmetje dotekli Mohorja Kacafuro,

ki se je vraãal z jutranje ‰etnje. Zadnje dni je slabo pre-
bavljal, pa mu je bil Defacis, ki je bil tudi nekoliko pa-
darja, nasvetoval jutranjo pot Prapetno, kjer naj pije
vodo iz laãnega studenca. Ni hotela kaj pomagati in
Mohor je bil slabe volje.

»âebele!« so pozdravili posmehljivo kmetje. Mohor je

zijal, potem je rekel uporno:

»Ose, pravim jaz.«
»âebele, ãebele,« so gnali kmetje. Bili so tisti mladi,

poredni, ki je ‰la Tonãka z njimi. Mohor je umel, da ga
kmetje zasmehujejo, a pravega smisla ni vedel, pa se jih
je hotel otresti.

»Trkal bi se z vami, ko‰truni, ãe bi bil kozel.«
Da pikajo, so rekli.
On jih je draÏil:
»Sol, sol, sol, kozliãi! To vam je bodo danes natresli na

sodniji. ·e svoje koze bi bili vzeli s seboj.«

BES

TOLMINCI

145

»Pa saj eno ste,« je dejal nato in pokazal na Tonãko.

»Le ãemu eno samo!«

»Zato, ker imajo ãebele eno samo kraljico,« so odgo-

vorili.

Mohor je obmolknil, ni vedel kaj. PridruÏil se je Ton-

ãki:

»Z mano pojdi, Kraguljeva! Bo‰ vsaj lahko doma po-

vedala, da si ‰la z gosposkim ãlovekom.«

Mohorjevo spremstvo deklici ni bilo neprijetno. Upa-

la je, da bi ji mogel biti domaãi biriã v Tolminu v pomoã.

»Vedno ste dobre volje, gospod Mohor,« je rekla.
»Danes nisem,« je povedal po pravici. Sam pri sebi je

ugibal skrivnost kmeti‰ke besedne igre s ãebelami. »Tol-
minec je kakor ovnov rog,« si je predoãeval, »reãe ,kriÏ’
pa misli ,moÏ’. Pa ti, Mohor, ki si tudi Tolminec, ti jih
bo‰ pregledal do dna.«

»Kraguljeva!« je vzkliknil. »Pri vas Ïe od nekdaj ãebe-

larite.«

»Rajni oãe so, Bog jim daj mir in pokoj. Zdaj bo pa

menda vse prepadlo,« je odgovorila.

»O kak‰nih ãebelah pa gonijo oni golobradci?« je

vpra‰al ti‰e Mohor.

»Niã ne vem,« je rekla, a rahlo zardela.
»Ne ve‰? Seveda ne ve‰!« je spremenil Mohor glas.

Videl je njeno zadrego. Vedel je, da ne bo niã izvedel, pa

BES

TOLMINCI

146

se je zaãel zna‰ati nad deklico. Premeril jo je nemarno
od nog do glave. Potem je vpra‰al:

»Gre‰ v Tolmin? Pa ne da k onemu bledemu Gran-

dentu iz gradu? Ki te je vabil za kuharico, da si bo‰ balo
prisluÏila? Kaj pa Viduãev pravi?«

»Ti‰ajte,« je viknila deklica.
»Ti‰am,« je dejal. »Saj nisem jaz, ki silim vate. Za

Grandenta bledega pa dobro vem, kak‰en je. Pa ti je Ïe
prav. Kaj se pa hodi‰ kopat, da te je v vodi oprezoval.«

»Sram naj ga bo,« je vzkliknila deklica in zbeÏala bi-

riãu.

»Koza!« se je vznejevoljil. »Ne ve, kaj je spodobno.«
Pri‰el je v Tolmin in videl, da je vse ãrno ljudi. Vsto-

pali so v krãmo k Defacisu. Mohor je pristopil in po-
zdravil:

»âebele!«
Ljudje so se osuplo ozrli po njem, ne da bi odgovori-

li.

»âebele!« je pozdravil biriã v drugo.
»Kaj?« se je nekdo zasmejal. Mohor je opazil Petra

Du‰o. Pri‰el je bil pravkar od nekod; ves potan je bil,
bled, upadel, zamazan, a Ïivahen kljub vidni utrujeno-
sti.

»âebele!« je rekel v tretje Mohor in pogledal Petru

ostro v lice. Ta se je popaãil in dejal:

»Mohor Kacafura, pijan si!«

BES

TOLMINCI

147

»Hudiã te nesi, prekleta Du‰a!« je zaklel s svojim be-

sednim dovtipom Mohor.

»Le hiti, da te res ne bo,« je vrnil Peter s ‰alo, ki je last-

na Idrijãanom . . .

Grof Jakob Anton je sedel pri mizi, ki je bila zeleno po-
grnjena, na dvori‰ãu pred gosposko hi‰o. Okoli so stali
uradniki s sodnikom in njega mladim Ïlahtnikom, ki ga
je zadnje ãase stric vidno odlikoval, da so to opazili bi-
riãi in celó kmetje, ki so imeli opraviti ali v uradu ali pa
v grofovski gospo‰ãini. Grof je pogledoval po ljudeh, ki
so ‰e vedno prihajali. Potem je dal znamenje. Sodnik se
je dvignil, spregovoril nekaj besed z grofom, nato na-
govoril kmete, da jim bo bral toÏbo, ki so jo napisali. Res
je bral. Bili so med poslu‰alci preprosti ljudje, ki so zaãe-
li pritrjevati z glavami in zaãudenimi vzkliki. Mrzlo je
sinilo uradniku oko, pogledal je na grofa, ki je mirno
prikimal. Zanesel se je na biriãe, ki jih je bil oboroÏene
skril v veÏo za seboj.

Tonãka je drhtela od razburjenosti. Bila je edina Ïen-

ska med stoglavo mo‰ko druÏbo. Zdajci je zaãutila, da jo
je nekdo prijel za roko. Pogledala je in ostrmela. Ob njej
je stal s smehljajoãim se licem Janez Gradnik. »Jezus,« se
je vse treslo v deklici, »kako je predrzen! Kaj, ãe ga opa-
zijo pa spoznajo!« Janez pa je vpra‰al:

BES

TOLMINCI

148

»Ali Lovrenca in?«
»Bolan je,« je odgovorila.
»Pa si pri‰la ti namesto njega?«
»Mati je hotela,« je povedala, »da ne bo kak‰nih sit-

nosti.«

Pokimal je in dejal:
»Ni bilo treba.«
Sodnik je medtem prebral toÏbo tolminskih kmetov

in zaãel govoriti. Ta toÏba, ki so jo ãuli kmetje, da je
uporno dejanje in Ïe samo po sebi vredno kazni. Vendar
noãe gospod grof, ki je cesarski namestnik v Tolminu in
lastninski gospod tolminske zemlje, za zdaj umevati ne-
premi‰ljenega kmeti‰kega dejanja za zloãin. Prav nas-
protno. Da bi zadostil svojemu pravnemu nazoru, da
toÏenec ne more biti sodnik v svoji pravdi s tistim, ki
toÏi, hoãe gospod grof javno s toÏitelji obravnavati
predmet spora med seboj in kmeti, ali bi se ne mogli
morda stranki pobotati v mirni poravnavi. »Kar je gos-
pod grof spoznal kot oãitno in dokazano nepravilnost
svojih uradnikov,« je govoril, »je po svoji najbolj‰i volji
in moãi popravil, za kar kliãe lahko sto in veã priã, da
potrdijo.« Kaznoval da je nepo‰tene biriãe in povrnil
ljudem ‰kodo, ki so jo trpeli. Zdaj zahteva prav tako od-
loãno, naj povedo ‰e kmetje, ki so toÏili, svoje Ïelje in
misli.

»Kdor toÏi, naj pristopi!« je zaklical.

BES

TOLMINCI

149

Nihãe se ni ganil.
»Kdo toÏi?« je klical sodnik, a zopet brez uspeha. Te-

daj se je ozrl na grofa, se nasmehnil, rekel besedo v tu-
jem jeziku in se obrnil k tajniku, svojemu Ïlahtniku, naj
pi‰e. Nato je klical:

»Janez Îivec je toÏil.«
»Ne toÏi veã,« je odgovoril Îivec.
»Umika toÏbo,« je narekoval sodnik tajniku.
»Matej Jarc!«
»Ne toÏi veã!«
Vedno zopet je sli‰al, da ljudje ne toÏijo veã.
»Ga‰per Kavãiã!«
Hripavo je zavpil in se v razburjenju zmotil, da je za-

klical ime ãloveka, ki je Ïe umrl.

»ToÏi le ‰e Bogu,« je bilo ãuti iz mnoÏice. Sodnik je

zbledel. Tajnik mu je namignil in za‰epetal nekaj. »Je-
zus, kako je predrzen,« je zadrgetala Tonãka za Gradni-
ka, ki je bil odgovoril za mrtvega kmeta. Dekle je jasno
videla, da je Grandente, ki se ga je bala in se ji je grajal,
videl Janeza in opozoril sodnika nanj. Ni se ‰e mogla
dobro ovedeti, ko je ãula klicati sodnika:

»Lovrenc Kragulj!«
»Tukaj!« je zaklicala.
»Lovrenc Kragulj toÏi,« je povedal glasno sodnik. Ne-

kaj biriãev se je navidezno sluãajno odstranilo v veÏo.

BES

TOLMINCI

150

»Spoznali so me,« je rekel tedaj Gradnik ob deklici.

»Moram iti. âe te bodo vpra‰ali, ne povej, da me po-
zna‰.«

»Ne bom!« je ‰epnila.
»Lovrenc Kragulj naj pristopi!« je nestrpno vpil sod-

nik.

»Pojdi, pojdi,« so priganjali deklico mladi in neresni

fantje. »Vsaj z eno Ïensko naj se pomeni, da bo sit. Po-
vej mu pod nos, kakor mu gre. Îensk nima pravice!«

Viduãev fant, ki je tudi stal med ljudmi, ji je odkima-

val, naj ne hodi. Ni videla. Vsa je bila zmedena. Sama ni
vedela, kdaj in kako je stala pred zeleno mizo, bledemu
Grandentu nasproti, ki se ga je bala in se ji je grajal.

»Kdo si ti?« je vpra‰al sodnik. Povedala je, da je pri‰la

mesto brata Lovrenca, ki je bolan.

»Tvoj brat toÏi!« je dejal sodnik.
»Ne vem,« je odgovorila.
»Morda tudi bolan ni in le priti ni hotel,« je strahoval

sodnik dekle in nato ‰epetal s svojim tajnikom. Potem je
spregovoril ‰e z grofom, ki je prikimal.

»Tam sedi!« je pokazal nato dekletu stol.
»Zakaj?« je vpra‰ala tiho.
»Gospod grof Ïele. Sedi!« je velel hladno.
Deklica je videla, da ji je grof prikimal. Niã zlobnega

ni opazila v njegovih oãeh. Pomirjena je sedla.

BES

TOLMINCI

151

»Kaj pa to pomeni?« je ‰umelo med kmeti. Viduãev

fant se je tresel od nestrpnosti. Zopet je dajal Tonãki
znamenja, ki jih dekle ni videlo . . .

Sodnik je konãeval svoj posel. âudi da se, je rekel,

ãemu se ne oglase tisti, ki so prej toÏili, ãudi, ker drugi
toÏbo umikajo. Oglase naj se vsaj tisti, ki se niso pritoÏi-
li, pa imajo morda vzrok za to. Nihãe se ne gane. Sodnik
ãaka, potem pa pravi slovesno, kakor bi z lista bral:

»V imenu Njegovega Veliãanstva itd. Razgla‰am kot

poobla‰ãeni sodnik tolminskega gospoda Jakoba Anto-
na itd., da so se pregre‰ili podaniki gospoda grofa Jako-
ba Antona itd., ker so spisali in po svojem slu hoteli po-
slati cesarski pisarni neutemeljeno in kriviãno pritoÏbo,
kakor se je pravkar izkazalo glede uradnikov in vojakov
imenovanega gospoda in grofa Jakoba Antona itd. v
tem, kar so toÏili. Ker pa upo‰tevamo, da so morali biti
od nekoga nahujskani in se niso zavedali svojega deja-
nja, hoteli si sprião nekaterih dejanskih nepravilnosti, ki
jih je gosposka sama priznala in popravila, v dobri veri
pomagati, se jim spregleda vsaka kazen. Vendar mora-
jo priti osebno vsi v pritoÏbi imenovani in prositi svoje-
ga gospoda in grofa odpu‰ãanja. Enkrat za vselej pa se
opozorijo vsi podloÏniki s svojimi Ïupani in cerkovnimi
predstojniki, da morajo spo‰tovati svojo postavno gos-
posko. Prepove se jim slednje skrito ali oãitno upiranje,
hudobno hujskanje in prigovarjanje. Proti tej sodbi ima-

BES

TOLMINCI

152

jo podloÏniki pravico postavnega upora, ki ga morajo
priglasiti pri postavni oblasti v enem tednu po dnevu,
ko se je razglasila ta sodba.« —

Tonãki je nenadno izginila mnoÏica domaãih ljudi iz-

pred oãi. Obstopili so jo bili biriãi. Bledi Grandente ji je
rekel, naj gre za njim.

»Kam?« je vzkliknila deklica in iskala z oãmi grofa. Ni

ga videla veã. Paã pa je pristopil sodnik in dejal dobro-
hotno:

»Ne boj se, Antonija Kragulj. Samo kratko besedo bo‰

povedala, pa se vrne‰ k bratu.«

Dekle so potisnili v gosposko hi‰o in jo vedli po hod-

niku. Sodnik in njegov Ïlahtnik sta ‰la za njo. Odprli so
ji v pisarno.

»Sedi, dete!« se je sladkal sodnik. Ko se je umirila, je

vpra‰al:

»Rekla si, da ti je brat bolan? Ali nisi govorila malo

prej z njim?«

»Nisem,« je odgovorila.
»Kdo pa je bil tisti, ki te je ogovarjal?« je vpra‰al sod-

nik.

Deklica je zbledela. Spomnila se je besed, ki jih ji je bil

rekel Janez, preden se je izgubil v mnoÏico, da ga ne bi
na‰li.

»Niã ne vem,« je zmajala z glavo.

BES

TOLMINCI

153

»Antonija Kragulj,« je rekel slovesno sodnik, »vpra-

‰am te ‰e enkrat! Kdo je bil tisti fant?«

»Ne vem!« je odvrnila in bledela ‰e huj‰e.
»Pod prisego!« je zaklical sodnik. Njegov Ïlahtnik je

res priÏigal sveãe ob razpelu.

»Kdo je bil?« »Ne poznam ga!«
»Kdo je bil?« je popu‰ãala strpljivost sodnika. »Ne

povem ga,« je zaihtela deklica, »pa ãe me tudi ubijete.«

»Vederemo,« je dejal sodnik. Grandentu pa so se za-

iskrile oãi . . .

Tonãka se je zavedela, da je v jeãi. Spomnila se je vsega,
kar se je zgodilo z njo. Stra‰na Ïalost in strah sta jo ob-
‰la. Planila je k vratom in klicala, naj odpro in jo izpus-
te. Nihãe ni odgovoril. Iskala je v majhno zamreÏeno
okno in klicala na pomoã:

»Gospod grof, gospod grof!«
Mrtvo je odjeknila njena pro‰nja.
»Tone, Viduãev Tone,« je klicala nato obupno kakor

otroci.

Blodila je ob stenah svoje jeãe, grebla v mokrotne

‰pranje, jokala, molila. Potem je od Ïalosti in groze ob-
nemogla. Zaãelo se je mraãiti. Deklica je le ‰e tiho jeãa-
la, groza jo je bila lastnih klicev. Îelela si je, da bi umr-
la.

BES

TOLMINCI

154

Zdajci jo je oslepil svit goreãe plamenice. Videla je, da

je vstopil sodnik z dvema biriãema. Deklica je zavpila.
Za sodnikom se je prikazalo lepo bledo obliãje Gran-
dentovo.

»Antonija Kragulj,« je dejal sodnik, ko sta jo prijela

biriãa, da ne bi begala okoli. »Niã se ti ne bo zgodilo.
Tistega ãloveka povej, pa te izpustim.«

»Nikoli!« je zavpila.
»Antonija! Tepena bo‰ za nepokor‰ãino!« je dejal so-

dec.

»Naj bom!« je vzkliknila. Sodnik je pokimal biriãema.
Biriãa sta jo zgrabila. Zaãela sta jo razgaljati. Tedaj jo

je minila vsa moã. Vedela je le ‰e, da se godi najstra‰-
nej‰e Ï njo. Slaãijo jo. Da jo bo gledal tisti bledi . . .

»Svinje,« je vpila in se vila biriãema pod rokami. Îe je

leÏala. ·e je videla Ïejne in poÏeljivo se iskreãe oãi mla-
dega razuzdanca, ki jo je nekoã oprezoval pri kopanju.

»Antonija Kragulj,« je ‰e enkrat vpra‰al sodnik. »Ali

se ‰e nisi premislila?« V brezmejni ljubezni in stra‰ni
Ïalosti je koprnela deklica. Zdajci se je izvila biriãu in
pljunila sodniku v obraz.

»Udari!« je ukazal rezko. Tonãka je zavpila in se one-

svestila . . .

Dve uri pozneje jo je dal sodnik biriãem odvesti iz

Tolmina. Biriãi, ki so lovili Janeza Gradnika, so se bili

BES

TOLMINCI

155

vrnili. Poroãali so, da je bil oni nekdo drug in da se niso
upali prijeti ga, ker da je plemi‰ki sluga.

Sodnik je vpra‰al, ãegav.
Da konjar kneza Porzie, so povedali.

V mrzli, svetli meseãni noãi je pobral onemoglo dekle
Janez Gradnik na poti sredi Dobrav. Zmrznila bi bila, da
je ni po nakljuãju na‰el. Spoznal je Tonãko in jo vzel ka-
kor otroka na roke in kot otroci mu je ihtela na prsih:

»Boli, boli, boli!«
Potem je bledla in ni vedel, kaj ji je. Bilo je zimsko in

Soãa pod Prapetnom je bila rahlo narasla. Vendar je
mladeniã zabredel v vodo, da bi bil s svojim bremenom
prej doma. Do pasu mu je ‰la voda, a stal je in bredel
varno. Visoko je privzdignil breme na svojih rokah, ãisto
na prsi pod obraz, skoraj ob lice, da so ‰le njegove ust-
nice mimo njenih. âudno se je tedaj bolnica upokojila.
Nasmehnila se je trudno in ‰epetnila:

»Janez!«
»Tonãka, ali me pozna‰?«
»Ne poznam, ne poznam,« je trdila, a se blaÏeno

sme‰ila. »Tebe ne izdam! Ne izdam!«

Prevzet od ginjenosti je sklonil fant glavo in poljubil

deklico na pekoãe ãelo . . .

Ubogi Viduãev Tone! âe bi bil to vedel, Ïenin njen . . .

BES

TOLMINCI

156

Ura je bila ‰tiri zjutraj. Tedaj so se dvignili moÏje, ki so
vso noã presedeli v zborovanju pri Kraguljevih na Mo-
drejcah. Bili so stari »jogri tolminske pravice«, Ïupani
dvajsetih obãin in poobla‰ãenci vseh veãjih vasi okoli
Tolmina. Kakor oãak je bil med njimi ·ime Golja. Po-
slavljal se je. ·e za kratek ãas do bolj gorke pomladi, ko
se vrne. Saj zdaj vedo, kaj in kako, svojo postavo imajo
in svoj red in svojo parolo.

»Menjati jo je treba,« je rekel domaãin Lovrenc, ki se

je du‰il z zalitimi pljuãi, »biriãi poznajo staro.«

»Naj,« je rekel Martin Munih.
»Ne, bodimo previdni,« je ugovarjal Kobal. Tedaj je

zajeãala ob bolnem Lovrencu teta Polona, drameãa se iz
kratkega spanja. Planila je kvi‰ku in priãakovaje strmela.
MoÏje so utihnili in gledali z zaãudenjem nanjo.

»Prihaja,« je zaãela bajati Ïena. »Ali ga ne sli‰ite? Od-

prite mu. Odprite, da vas bo re‰il. Z leskovko so ga, on
pa vas bo odre‰il s kriÏem in svojo krvjo . . .«

Ni ‰e dogovorila, ko je zunaj res udarilo na vrata.
»âebele!« je spregovorilo zastrto.
»Pri‰el je,« je blodila Ïena. »Spoznajte ga!«
Tedaj je vstopil Janez Gradnik z onesve‰ãeno domaão

hãerjo na rokah. Obleka se je lomila na njem v pasu, ker
je bila zmrznila. Dekle mu je blaznelo v naroãju:

»Ne izdam ga, ne izdam ga!«

BES

TOLMINCI

157

Janez je povedal kaj in kako. Kakor en moÏ so vstali

uporniki.

»Mera je polna!« je vzkliknil Martin Munih.
»Moj sin Janez!« se je upokojila teta Polona.
»Tu sem, mati!« je dejal Gradnik.
»Si torej le vstal?« je blodila Ïenska v veri, da je bil Ïe

umrl.

»Sem,« je rekel, »pa ubogo sestro sem na‰el in jo na

roke vzel. Tepli so jo kakor mene in vrgli v noã.«

»Mera je polna!« je ponovil Martin. »Zaãnimo!«
Golja je zmajal z glavo in pokazal na Gradnika.
»Pa kdaj?« je hotel vedeti Munih.
»Leskov kriÏec je znamenje,« je dejal Gradnik. »Da-

nes si ga je tri sto moÏ privezalo pod srajco. Jutri jih bo
trinajst sto. Kadar ga bodo vsi, zaãnemo.«

»Bog je govoril!« je prikimal Andrej Laharnar . . .

Od vasi do vasi, od hi‰e do hi‰e je ‰lo, kako je umrla
LuÏnikova hãi in kaj je pretrpela Kraguljeva Tonãka. Si-
cer pa je bilo preãudno tiho na Tolminskem. Zime in
zmrzali so ‰le v deÏelo. V hi‰e so prihajali sli, ki se niso
niã kaj hoteli meniti z Ïenskami, temveã so jemali mo‰-
ke na stran. Neredkokrat se je zgodilo, da je tedaj po-
toÏila soseda sosedi:

BES

TOLMINCI

158

»Kak‰na vera pa je zdaj, da vsi na‰i mo‰ki lesene kriÏ-

ce nosijo?«

»JeÏe‰, na‰a dva veãja tudi,« se je ãudila ogovorjena.
Bil je tedaj v Podmelcu za Ïupnika Murovec. Ta je te-

daj vabil svoje Ïupljane k sebi in jih uãil. Nekega dne je
dejal:

»Ljudje, pamet imejte! Takole berem v bukvah latin-

ske pravde, pod sedemindvajseto glavo, da je stra‰na
kazen za upor ali rebeljon.«

Sivolasi duhovnik je vzdihnil, potem je bral:
»Item, kdor bi v deÏeli ali drÏavi, v oblasti ali okraju

namenoma in hudobno pregovarjal ljudi, naj se upro, in
bi mu to dokazali, ta naj se kaznuje po velikosti in raz-
merju svoje krivde tako, da se mu odseci glava ali da se
kaznuj s ‰ibo ali da se izÏeni iz deÏele in okraja, iz sod-
nije, iz mesta, iz trga in vasi, kjer je prigovarjal k uporu.«

»Ste sli‰ali?« je vpra‰al nato.
»Sli‰ali,« je potrdil Anton BoÏiã.
»Kaj deste?«
»Galjotska pravica, galjotska postava,« je rekel BoÏiã.
»Moj kljuãar pa cerkovnik,« je vzkliknil Murovec, »pa

tako govori. Punta‰ se, Tone!«

»·e ne, hvala Bogu!« je odvrnil ta vedro.
»Z ubijanjem ste zaãeli,« je vzkliknil Ïupnik. »Tonina

ste.«

BES

TOLMINCI

159

»Tonina ni punt, ga je lastna tatvina,« je povedal cer-

kovnik.

»Kdo?« je vpra‰al Ïupnik.
»Pravijo, da pilakar Lapajne.«
Îupnik Murovec ni veã izpra‰eval. ·e pilakar se mu je

smilil . . .

Vikar na Idriji je imel gosta, tovari‰a Bandela s ·entvi‰ke
gore. Obsedela sta po kosilu v topli sobi in v prijaznem
pomenku. Tedaj je pri‰la k Idrijskemu stara Ïenica.

»Kaj poveste, mati?« je vpra‰al domaãi duhovnik.
»Gospod, kaj naj povem,« je govorila Ïenica. »Stara

sem, umreti bo treba. Na‰ Ga‰per me skrbi. Prej je bil
dober in poboÏen, zdaj mu pa kar niã veã ni za molitev.
Ponoãi odhaja nekam z doma. Na Baão menda ali ‰e
dalj. Nekaj ima tam doli.«

»Kje pa?«
»Saj ne pove. Na Stopcu mendá, kjer je krãma. Za

Ïenske mu ni. Na pravi poti pa ni. Pa sem prinesla za
ma‰o, gospod, da bi mi Bog to Ïalost pa skrb preloÏil.«

PoloÏila je denar na mizo. Duhovnik je rekel, da bo

molil, sama pa naj zlepa prigovarja fantu in naj pazi
nanj.

Da pazi, je rekla, in da ne vidi niã takega. Nekaj da

fant skriva, pa ne more.

BES

TOLMINCI

160

»Gospod! Svetinjo Matere boÏje je snel, pa nosi les-

kov kriÏec pod srajco.«

»âudno,« je dejal Idrijskemu Bandel, ko je Ïenica od-

‰la. »S Svete gore je bil zadnjiã brat pri meni, pravil je,
da prina‰ajo romarji blagoslavljat preãudno veliko lese-
nih kriÏcev.«

»Tak‰na vera spet,« je dejal Idrijski. »Na Modrejcah

stara Ïenska ljudi bega!«

»Ali pa ni vera in je le znamenje,« je dvomil Bandel.

»Kaj bo stara baba mo‰ke begala.«

»Jih pa tvoj dacarski brat v Gorici,« je odvrnil rahlo

pikro Idrijski. Bandelu je zginila dobra volja z obraza.
Zaãel je pripovedovati tovari‰u, kako ima veãne prepi-
re z Ïupljani, ki ga ne marajo in mu nagajajo. Pa bo Ïe
na‰el sredstvo, da jih ukroti. »Potrpi!« je rekel Idrijski,
»duhovskega stanu sva.«

»Kaj zato? Ali ni pisano, da ne zavezuj volu gobca, ko

mane Ïito?« je vzkliknil Bandel.

Idrijski je rekel, da sam iz svoje sku‰nje pozna, kako

revno Ïivijo ljudje; duhovni da niso tega krivi, prav da bi
pa le bilo, ãe bi mogli ljudem pomagati.

»Ali si ti vedno tako mehak, kadar vino pije‰?« je

vpra‰al zbadljivo Bandel.

»Ne bodi hud,« se je opraviãeval Idrijski. »Ne sodim

te. To pa je, da moram veãkrat proti volji priznati, da je

BES

TOLMINCI

161

podmel‰ki Murovec bolj‰i duhovnik, kakor sva midva.
Je kmet in neroden, pa ga ljudje ljubijo.«

»Jaz pa hoãem,« je dejal oblastno ·entvi‰kogorski,

»naj se me boje. Kakor se Boga.«

»Paã,« je ugovarjal njego vrstnik, »odtujil jim bo‰ ‰e

Boga, kakor so tebe siti.«

Nekam hladno sta se prijatelja poslovila . . .
Nekaj dni pozneje je potrkal Bandel znova v idrijs-

kem Ïupni‰ãu.

»Ali ve‰, kaj me je doletelo?« je hitel ves iz sebe prip-

ovedovati, da so mu farani pohi‰tvo zanesli ãez komun-
ski kanton in mu zagrozili, naj se ne vraãa v farovÏ.

»V Tolmin grem h grofu,« je rekel, »naj mi pomaga z

biriãi.«

»Nikar po biriãe,« je svetoval Idrijski. »I‰ãi pomoãi pri

vi‰jem dijakonu. Ali pa stopi k Murovcu. Pogovoril ti bo
ljudi.«

»Ti po svoje, jaz po svoje,« je dejal Bandel.
Idrijski ni vpra‰al, zakaj so Bandelu ljudje gorki. Slu-

til je, kako je med farani in Ïupnikom, ki ima v Gorici
brata, kateremu ljudje ne reko drugaãe kakor pijavka.

Tolminska gosposka je Ïupnika Bandela z biriãi uve-

la v njegovo faro in strahovala ljudi.

»Za krivico, ki so mi jo naredili, in ‰kodo,« se je opra-

viãil Bandel nekoã pozneje pri vrstniku na Idriji. Ta ni
odgovoril. Sam pri sebi je sodil:

BES

TOLMINCI

162

»Kristus je tudi krivico odpustil.«
Tako si je rekel. Pa tudi on ni imel v fari mimo ene

stare matere nikogar, ki bi mu bil zaupal . . .

Melju‰nik in plahun . . .

BES

TOLMINCI

163

DAVKI IN OPRAVKI

a Silvestrovo leta sedemnajst sto dvanajstega ob
sedmih zveãer je sedel AnÏe Rink, krojaã na Mo-

stu, pri svojem sosedu in prijatelju Fortunatu Helerju, ki
je bil ãevljar. Ne da bi bila AnÏe in Fortunat kakorkoli
du‰evno sogla‰ala, vãasih sta se vendar rada se‰la in po-
menila o svojih mladih letih, ko sta kot popotna vajen-
ca hodila po svetu, AnÏe po Kranjskem, od koder je bil
svoje novo ime prinesel za tolminskega Ivanca, Fortunat
po Koro‰kem, kjer je imel nekaj Ïlahte, o kateri je trdil
AnÏe, da je gotovo vsa gol‰ava. MoÏa si tudi sicer nista
bilà podobna. AnÏe je bil slok, suh in droban, Fortunat
resen in zalit. AnÏe ni ljubil svojega kroja‰kega posla,
Fortunat se ni ganil s svojega nizkega stola. AnÏe je bil
brbljav, Fortunat molãeã. AnÏe je imel druÏico, Fortunat
je bil samec; stregla mu je le neka teta, ki je bila ‰e bolj
molãeãa ko njen striãnik, ‰e bolj pridna; pletla je noã in
dan. Pletla je vse: nogavice, rokavice na celo in v prste,
zapestnice, jopice, povoje in otro‰ke kapice. Zgodilo se
je, da ji je po‰la volna. Pa je parala iz obrabljenega sple-
teno in pletla znova. Tako je delala tudi na tisto Silve-
strovo.

BES

TOLMINCI

164

AnÏe je sedel na levi v zdiãu, teta na desni. Na peãi ob

dremotni oljenici med njima se je trudil Fortunat, da bi
zakrpal Ïe trikrat ‰ivani ãevelj.

»Vidva vsaj delo imata,« je toÏil AnÏe, »pa luã, pa sa-

ma zase sta. Nas pa je deset.«

»Îiviva za silo,« je menil kratko Fortunat.
»Oba sluÏita, pri nas sem pa jaz sam za vse,« je toÏil

‰e dalje AnÏe. »Pa tako se stiskamo, da nimamo kam igle
z nitjo potegniti.«

»Imate zato toplo,« je menil Fortunat.
»Lahko tebi,« je odgovarjal AnÏe. »Pa bi z menoj me-

njal; bi ‰ele videl, kaj je sirotinja na svetu.«

»Vem tudi tako,« je odvrnil Fortunat. Povedal je, da

veãkrat krpa in ‰iva, ne da bi vedel komu. Da iz vaje ne
pride pa da ãas mine. Tedaj se je udobrovoljil AnÏe, ki je
rad verjel.

»Saj sem dejal, da bo tako: pri teti si se pridnosti na-

uãil.«

Vedro je nagovoril Ïenico in vpra‰al:
»Povejte no, teta. Kaj pa ste napletli Ïe nogavic, kar

ste Ïivi?«

»Petnajst sto jopic, sto otro‰kih kapic, tri sto sedem-

inosemdeset povojev, osem sto dvainosemdeset roka-
vic,« je rekla teta.

»Kaj povojev, za nogavice sem vpra‰al,« je rekel AnÏe.

BES

TOLMINCI

165

»·est tavÏent triinsedemdeset parov brez takih, ki

sem jih podpletla,« je rekla teta. Ni govorila rada. Odgo-
varjala je nejevoljno, a dobro ji je delo govoriti visoka
‰tevila, ki so najbolj nazorno priãala o njeni pridnosti.

»Bog se usmili, kak‰no bogastvo,« je vzkliknil AnÏe,

»kaj bi tole desetine vrglo, teta.«

Ne Fortunat ne teta nista odgovorila. AnÏe ju je po-

znal. Radarkoli je ãlovek le besedo zinil, ki je bila v zvezi
s postavno gosposko, pa najsi bo cesarsko ali duhovsko,
galjotsko iz Tolmina ali kapoma‰ko iz âedada ali roza-
‰kega klo‰tra, vselej sta teta in Fortunat previdno
umolknila. To njiju posebnost vedoã, je pomislil AnÏe,
kako bi vendar navel pogovor na gosposko in povedal,
kar je bil obljubil, da bo, in za kar je celó nekaj kmeti‰kih
gro‰ev na roko dobil. Vzdihnil je:

»Bog pomagaj, kako ãas mine. Pa bomo spet v nekaj

urah prestali eno leto, ãe Bog da in sveta Ana.«

»Bomo,« je potrdil Fortunat.
»Bomo,« je ponovil AnÏe in premolknil, a tako, da je

bilo ãutiti, kako misli nekaj veã povedati na dolgo in
‰iroko. In je rekel: »Nazaj mislim pa naprej, pa se mi
hudo dela pri srcu, ko vidim, kaj vse moramo prestati na
svetu ubogi tlaãani. Ali res ne bo nikoli drugaãe? Na-
vsezadnje bo ‰e Bog na onem svetu kak grofovski go-
spodar, pa hajti zanj v raboto in delo.«

BES

TOLMINCI

166

Molãe plete Fortunatova teta, tiho sklonjen nad ‰ko-

renj krpa Heler.

Veselo, kakor v pesmi se je razgibal AnÏe. Govoriti je

hotel o Ïalostnih reãeh, pa se je zmislil, da bo z veãjim
pridom povedal, ãe pove zabavno.

»Saj ‰e v cerkvi uãe,« je dejal, »da ni slabo, ãe ãlovek

ob novem letu pratiko naprej premisli.«

»Bog pomagaj,« se je prekinil, »vsaj lipovega cveta

ima‰ kaj prekuhanega, Fortunat. Saj ãuje‰, da sem ves
prehlajen. Kako naj pa govorim?«

Fortunat je zlezel s peãi in pri‰el z ubitim vrãem ne-

kake pijaãe.

Da je cividinec, je povedal.
»Daj, v boÏjem imenu,« je rekel AnÏe in pil. »âisti ta

pijaãa. Zato pa je zdrava.«

âlovek bi bil mislil, da si je kdo ve s kak‰no nezmer-

nostjo prenapolnil in pokvaril drob.

Fortunat se je zopet vzpel na peã. AnÏe pa je dejal:
»O pratiki sem rekel. Takale je, da imamo na Tolmin-

skem tri: cerkev svojo, gospoda spet svojo in mi kmetje
in ubogi ljudje pa tudi svojo. Pa ‰e taka je na‰a tlaãan-
ska, da ima vsak dan v letu skoraj po dva svetnika. Prvi
je Daj, drugi je Delaj. Ali sta me razumela?«

Fortunat je nerazloãno zamrmral, teta je namrgodila

suho brado.

BES

TOLMINCI

167

»Vsaj kar je glavnega naj povem,« je nadaljeval AnÏe.

»Poslu‰ajta! Za prvo torej, ki je Daj. Ob svetih Treh kra-
ljih bo‰ plaãal desetino od jesenskega Ïita ali v blagu ali
v novcu, kakor si pridelal veã ali manj. Za sveãnico bo‰
plaãal letino, o svetem Jurju bo‰ zopet desetinil v gospo-
sko kuhinjo od koko‰i, jajec in kopunãkov pa ‰e prekel.
Plaãal bo‰ jurjevico. O svetem Marku bo‰ dal pra‰iãa pa
lov‰ãino, o svetem Filipu in Jakobu bo pri‰el biriã po
naselnino, in ãe si pek, te bo prijel za moãji petak. O
svetem Petru in Pavlu bo‰ plaãal poklon, o sveti Marje-
ti bo‰ nesel jagnje, za sveto Ano sira pa rib in za veliki
‰maren zopet kopunãkov. O svetem Mi‰elu te ãaka
ogor‰ãina, o svetem Martinu semensko Ïito, pet meric
ajde, mernik tur‰ãice, ãe si kmet, in eno prase. Za sveto
Katarino bo‰ ofral gospodu orehov in medu, za svetega
Andreja si dolÏan molÏano, za svetega MiklavÏa davek
na sol in ogenj od vsake glave v hi‰i po osem soldov. âe
pa prinese‰ prepozno, bo‰ plaãal trojno, in ãe ‰e ne pri-
nese‰, za svete Tri kralje trikrat trojno. Za boÏiã bo‰ po
pisani pravici navozil drvá, namedel masla in znesel ja-
jec, ne smejta se! Znesel ali pa kupil. âe jih tudi ne bo‰,
bo narobe in greh in tolminski poreko, da se punta‰ in
da mora‰ vsaj v berlin, ãe Ïe ne v turn ali na barko ka-
kor ubog galjot. Zdaj sta menda razumela, kaj se pravi
po tolminsko: daj!«

»Vemo,« je zamomljal Fortunat, teta ni rekla niã.

BES

TOLMINCI

168

»Pa ‰e nisem povedal vsega,« je rekel veselo AnÏe, da

more ‰e govoriti, zavedajoã se svojega bistrega spomi-
na in pa hvaleÏen svojemu poslu‰alstvu. »Tako bo‰ dal,«
je na‰teval, »kadar umrje‰, umrlino ali najbolj‰i rep iz
hleva, kadar se Ïeni‰, polno naselnino in kadar se rodi‰,
prazno naselnino, ki je polne ãetrt za fanta in dekle in
po milosti tudi za dvojãke po stari pravici. Po novi mor-
da ne veã, ãesar pa ne vem. Potem pa plaãaj ‰e postav-
no mero in bero fajmo‰tru pa cerkvi, pa ‰e kapomaÏu
deseti snop za âedad. Ali ti ne stopi tedaj dacar Bandel
iz Gorice v hi‰o, pa da plaãaj po soldu od funta Ïive
vage, ker si vola v mesnico dal.«

AnÏe si je pomel roke, segel po vrãu in pogledal, ali je

globok. Potegnil je le enkrat in dejal za spoznanje ‰e bolj
vedro:

»Zdaj bom pa povedal, kaj je z drugim svetnikom, ki

mu je Delaj ime. O svetem Jurju, bom dejal, bo‰ pluÏil in
oral tri dni po starih pravicah in ‰tiri, ker bo novo pove-
lje tako reklo. Prekle bo nasekal tvoj fant, tebi jih ni tre-
ba. Le znesel in zvozil jih bo‰ na grofovo njivo sam. Pa
v prepovedancu jih ne sekaj, plaãal bi globo, kakor jo je
Bizalj. Potem bo‰ kopal, trebil in sejal. Zato dobi‰ po
pravici hleb kruha in vrã vina, ãe ga bo oskrbnik dal. Za
svetega Filipa bo‰ poslal plet dve Ïenski, za sveto Mar-
jeto pa pojdejo ‰tiri Ïet in povezovat. Sam pojde‰ kosit
in seã in v suhem domov spravljat, kolikor zvleãe‰ en-

BES

TOLMINCI

169

krat s parom konj. Ko zvozi‰ seno pa Ïito, pojde‰ za ve-
liki ‰maren orat dva dni ali pa kopat tri. Navozil bo‰
gnoja. ·est njih ga bo vozilo en dan, drugih ‰est ga bo
nakladalo ‰est dni, ‰est bo pomagalo vseh ‰est dni in
trinajst ga bo nala‰ã iz grofovske greznice na hrbtu no-
silo v zelnik. Potem bo‰ kosil in spravil otavo. Zatolmin-
ci in Doljani bodo opravili senoÏeti in planine, v zlaka-
mi vlaãili, Kamenci pa bodo sirili ‰estdeset funtov teÏek
hleb. Zdaj bo‰ mlatil, vejal in v Ïitnico znosil. Potem bo‰
ajdo sejal. O svetem Martinu bo‰ grofu repo in zelje
spravljal pa oral za ozimino. O svetem Andreju bo‰ drva
vozil in, ãe treba, tudi plavil. Iz Bilj in Rubij bo‰ tovoril
grofu vino. âe ne bo‰ pripravnega konja imel, ga bo‰
najel, kar te bo stalo z moÏem poganjaãem bene‰ki ce-
kin. Dobil bo‰ od grofa 20 krajcarjev. Pazi, da rabote ne
zamudi‰ in ne popelje‰ lastnega medu v TrbiÏ, ko pride
povelje. Sicer bo‰ kazen plaãal in rubeÏen prestal, vola,
jarem ali pa ‰e veã. Kaj mislita, ali je to vse?«

»·e ni,« je u‰lo celó Fortunatu. Le teta je bilia hladna

in je hitela s pletenjem.

»O, vem, da ni,« je prikimal AnÏe. »Vozil bo‰ kame-

nja in Ïgal apno, popravljal bo‰ poti, vozil sol, olje in
Ïelezo, ‰e otrobi za prasce in pse. Tudi zidal bo‰, kola-
ril in koval. Lej, ‰e Ïlice bo‰ dolbel, ãe orodje ima‰, pa
kose bo‰ pletel, ãe si se jih uãil. Vse Ïenske iz hi‰e bo‰
po‰iljal za vse praznike v letu prat, pod likat, Ïehtat in

BES

TOLMINCI

170

peã. Kadar pride grof na lov, mu bo‰ divjaãino naganjal.
Kadar bo vreme slabo, bo‰ ob nedeljah seno spravljal in
ma‰o mudil. Zdaj bo za silo menda dovolj.«

»Dovolj!« je rekla zdaj Fortunatova teta in odloÏila

nogavico, ki jo je dopletla.

»Veste, teta,« je dejal tedaj AnÏe, in popil ‰e zadnjo

kapljo cividinca iz vrãa, »ãe izvejo v Tolminu, koliko na-
pletete, po‰ljejo s ko‰i po va‰e desetinsko blago.«

Ta opomba je udobrovoljila Fortunata. Zasmejal se je.
»Zdaj pa pojdem,« je dejal AnÏe. »Osem otrok imam

doma, od vsakega plaãam sold za vojsko, pa jih le imam
rad. Kar hudo mi je, ãe jih ne vidim pol ure.«

Lezel je s peãi. Tedaj se je odka‰ljal Fortunat in vpra-

‰al tiho in skrivnostno:

»Ali se mislite res puntati?«
»Kaj sem zato govoril, da ‰e tako neumno vpra‰a‰,« je

vzkliknil preseneãeno AnÏe. »Kajpada se bomo. Ali se ti
ne misli‰?«

»Ne vem!« je dejal Fortunat dvoumno.
»·ema!« je mrmral AnÏe odhajaje, »za gol‰o svojo ko-

ro‰ko se boji!«

On se je mordà tudi, a je sluÏil. Od gro‰a, ki ga je po-

biral Tinãe Munih na Stopcu za punt . . .

BES

TOLMINCI

171

NOVA PA STARA MERA

ili so ãasi slavnega princa Evgena, ãasi zmage in
vojske. Princ Evgen, zmage in vojske pa niso za-

stonj. Ne jejo denarja, Ïró ga. In tako ni bilo kaj niã ãud-
no, da so bile cesarske blagajne prazne in finance zme-
dene. DrÏavni zaklad je upravljala banãna direkcija na
Dunaju. Vsako leto je imela svoj predraãun in se poga-
jala za tri leta naprej z deÏelskimi stanovi, koliko bodo
plaãali. Stanovi so imeli na Dunaju svojega poobla‰ãen-
ca, ki naj bi varoval deÏelne koristi. Banki ni bilo do po-
gajanj: denarja ji je bilo treba. Banka je kratkomalo po-
vedala vsoto, ki naj jo deÏela plaãa. Kako, naj skrbi sta-
novski odbor sam. Tako so ‰li novi davki v deÏelo, »no-
vice«, kakor je slovelo domaãe ime, in so bile vedno
huj‰e. Stanovi, to je plemstvo in cerkvene oblasti, teh
davkov seveda niso plaãevali. Tako so legali zopet in zo-
pet kot breme na pleãa ubogega tlaãana.

Recimo, da je zahtevala banka od stanov 5000 goldi-

narjev in so se stanovi podpisali, da bodo plaãali. Kaj so
napravili? Razpisali so, recimo, nov dac; na vino in
meso, krajcar pri funtu Ïive vage. Odborniki, Bog poma-
gaj, vendar ne morejo sami davka poterjati. Prepu‰ãali

BES

TOLMINCI

172

so ga v zakup temu ali onemu ãlanu stanovske zborni-
ce, ki bi veã ponudil. Zadeva bi bila s tem urejena. Da-
vek se pobira. Stanovi bi zdaj mogli nemudoma plaãati
banko. Pa je ne plaãajo. Imajo sami prazno blagajno, pa
‰e to in to potrebo, ki ji je sproti denarja treba. Izposo-
dijo si ga od novo pobranega davka. Zato seveda ne mo-
rejo plaãati pravi ãas banki na Dunaju, zamudijo prvi
rok, plaãajo prvi obrok in drugega deloma, ko bi bili
morali Ïe zdavna plaãati vse. Opraviãujejo se, da ne
morejo plaãati, ker ljudje davka plaãati noãejo. Na Tol-
minskem! To da je gorata deÏela, nepristopna eksekuci-
jam in rubeÏni. Prosijo strogih odlokov proti nepoko-
mim, dobijo tak odlok, a so ‰e vedno nemarni; nato je
banka seveda mnenja, da sami ‰ãujejo Tolmince, naj ne
plaãujejo.

Od leta 1706 do 1711 je ãuti vedno eno in isto pesem:

Tolminci da se branijo plaãevati davek od mesa in vina
in da dolgujejo 30.000 gl. tega izrednega davka. Prisili-
ti, naj plaãajo, ali ustrahovati jih, da kar ni moãi . . .

Banãna deputacija se je pri takih razmerah kajpada

naveliãala pogajati se z odborom stanovske zbornice.
Dala je za tri leta mesni davek v zakup nekemu Jakobu
Bandelu, ki je bil dacarskega rodu in je ponudil banki
300 gl. veã kakor stanovi.

Stanov to ni bolelo. Mnenja so bili, da je Bandel sla-

bo kupil. Edini grof Jeronim Thurn se je ‰kodoÏeljno

BES

TOLMINCI

173

smejal. Sam je Ïe poskusil, kako je s tem davkom. Ob
vinu je hotel bogateti, pa mu stanovski vrstniki niso pri-
vo‰ãili, ãe‰ da bo s prestrogim izterjevanjem vso deÏe-
lo razburil. Vzeli so mu pobiranje.

Thurn pozna Bandela. Smeje se v pest. Vse vidi vna-

prej: Bandel bo znal dobiti svoj denar, stanovi sami mu
bodo morali potrjati pravico rubeÏni in ‰e drugaãne
eksekucije. Kako bo rubil, s kom pojde nad kmete? Moj
Bog, kako neumno vpra‰anje! Jeronim Thurn ima dvaj-
set biriãev. Niso sicer stalno plaãani, a vajeni so ga iz
dni, ko je z enimi izterjeval svoj vinski deleÏ v deÏeli.
Vajeni so ga. Posoja jih lahko. âe pride kdo, ki jih potre-
buje in ãe dobro plaãa . . .

DeÏelni glavar je bil tedaj na Gori‰kem Ivan Ga‰per grof
Kobencelj, gospod v ·tanjelu. Ni bival v deÏeli. Namest-
nik ali podglavar mu je bil grof Adam Strassoldo, urad-
nik po predpisih, precej spreten predsednik v stanov-
skih sejah in odboru, sicer pa neodloãen ãlovek, kadar
bi bilo treba hitre in jasne sodbe, odloãnega dejanja.

Podglavar Adam je gojil na svojem vrtu tulipane. Îal

mu je bilo za ãas, ki ga je tem tulipam moral krasti s
poslom, ki mu ga je nalagala podglavarska sluÏba. Ta
sluÏba je bila vsak dan teÏja. Kdo pa je bil kriv zmed v
deÏeli? Nesreãni davek, nesreãni Tolminci, nesreãni

BES

TOLMINCI

174

Bandel, nesreãni mesarji in ‰e nesreãni me‰ãani. Tol-
minci niso hoteli davka na meso; zato je pri‰el Bandel in
izterjeval davek s stanovskimi pooblastili, rubil in zapi-
ral dolÏnike, imel vrhu tega ‰e novo mero in razburil
zlasti mesarje, da so ogorãeno zaprli mesnice in klavnice
tako, da ni imelo ne mesto ne plemstvo mesa. Nato so
plemiãi poslali deputacijo, naj podglavar pritisne na me-
sarje, da morajo mesnice odpreti.

Adam Strassoldo se je odloãil, da se odtrÏe svojim tu-

lipam in skliãe sejo deÏelnih stanov. ·e pred sejo pa je
pozval mestne mesarje predse. Klical je tudi davkarja
Bandela.

V veÏi deÏelne hi‰e so stali mesarji, drug drugemu po-
dobni, s sitnimi obrazi, nejevoljni in ogorãeni, toda lepo
rejeni in rdeãi. Najmoãnej‰i med njimi, za glavo vi‰ji kot
drugi in tudi obilnej‰i v Ïivot, je zdaj o‰vrknil z zaniã-
ljivim pogledom drobnega, su‰iãasto rumenega vrstni-
ka, ki edini po licu in nravi ni sodil med svoje stanovske
drugove. Moãni mesar je bil Zorut iz ulice svetega An-
tona, ‰ibki pa Bersa, njegov sosed, tudi iz ulice svetega
Antona. Zdajci je zahahljalo mesarjem nekako grozeãe
mrmranje iz grla. Videli so, da je pri‰el davkar Bandel.
MoÏ je ‰el s prezirljivim nasmehom mimo njih, pogle-
dal Zoruta, nato pa slabotnega Berso. Kar niã sram ga ni

BES

TOLMINCI

175

bilo ne strah. Obstal je pred mesarji, gledal Berso in
dejal:

»Lepe reãi uganjate. Sli‰al sem, kako je klel grof

Thurn, da vam mesnice poru‰i, kakor hitro ne dobi
mesa.«

Bersa je pohlevno prikimal, kakor da je Bandelu hva-

leÏen za prijazno obvestilo. Tedaj je vzrohnel Zorut:

»Bersa! Ne govori z njim! Kar niã te ne bo begal.«
Obrnil se je proti Bandelu in pokazal z znano surovo

kretnjo:

»Mi se grofa Thurna takole bojimo.«
»Kadar se vzdigne vse mesto nad vas, bomo govorili

kaj veã,« je dejal Bandel in tako vsaj malo zbegal ljudi.
Tedaj je pri‰el sluga, da poglavar ãaka, naj vstopijo.

Zgnetli so se v glavarjevo pisarno. Niso bili vajeni in

so kljub svoji mesarski podjetnosti ãutili nekaj tesnobe
sprião slik, ki so gledale nanje, sprião portretov, ki so
kazali visoke deÏelske uradnike in cesarske ljudi. Edini
Bandel se je vedel, kakor gre. Bil je te sobe Ïe vajen. Pod-
glavar je stopil mesarjem naproti in se silil, da bi spre-
govoril ãim bolj ostro in uradno hladno.

»To ste torej, ki se upirate!«
Mesarji so se nerodno poklonili. Bersa je sku‰al svo-

jo neznatnost napraviti ‰e bolj neznatno. Pa se mu ni
posreãilo. Takoj ga je uradnik razloãil izmed drugih in
ga vpra‰al:

BES

TOLMINCI

176

»Vi tam, kdo ste?«
Bersi je zastala sapa, ni odgovoril. Pa se je oglasil zanj

moãni Zorut:

»Bersa mu je ime, gospod.«
Uradnik je pogledal nejevoljno na Zoruta in dejal:
»Govorite, kadar vas bom vpra‰al.«
Nekaj trenutkov je molãe gledal Zoruta in mesarje,

potem je dejal:

»PokIical sem vas zaradi mesa. Zapovem vam, da Ïe

jutri zopet odprete svoje mesnice!«

Osuplo so strmeli mesarji v uradnika. Da bo ‰lo tako

hitro, niso priãakovali. Niso vedeli, kaj bi storili. Pa se je
tedaj pribliÏal Bandel, se poklonil podglavarju in dejal:

»Va‰a milost, gospod podglavar! Oprostite, da sem se

oglasil, preden ste me pozvali.«

»Davkar Bandel?« se je sku‰al narediti uradnik popol-

noma praviãnega in nepristranskega, kakor da Bandela
ne pozna, »ali govori davkar Bandel?«

»Davkar Bandel, kakor ste blagovolili poklicati me

predse,« je dejal dacar umerjeno, da so mesarji kar str-
meli, kako je drzen. »Zelo bi Ïelel, gospod glavar, da za-
sli‰ite te gospode glede njihovih pritoÏeb proti meni.«

Glavar je molãal. Nato se je obrnil k mesarjem:
»Ste ãuli? Tu stoji gospod Bandel. Ali ga poznate?«
»Pa ‰e kako,« se je zopet oglasil Zorut.

BES

TOLMINCI

177

»ToÏite ga. Kaj mu oãitate?« je vpra‰al glavar, ki ga je

bilo zopet kakor piãilo, ko je po svoje povedal Zorut za
vse druge.

»Kaj mu oãitamo? Ali res ne vejo, gospod?« se je za-

ãudil Zorut. Stogotil je uradnika, da je zbledel in mu je
spodnja ustnica drhtela od razburjenja.

»Govorite, ko vas vpra‰am. Ali pa vas dam zapreti. Ne

veste li, pred kom stojite?«

Meril je Zoruta, ki se ni posebno ustra‰il, temveã do-

povedal po svoje:

»Vsi vemo dobro, kdo ste, gospod. Tudi niã nadleÏni

bi ne bili. Zato pa primite tiste, ki so nas semkaj naroãi-
li.«

»Povejte svoje pritoÏbe!« je jezno zamahnil podglavar

z roko.

Pa je zaãel prav Zorut v imenu drugih:
»Mesarji smo,« je dejal, »to je res, pa le vemo, kaj je

prav in kaj ni. Moj oãe ni sicer nikoli nobenega davka od
mesa plaãeval. Tudi jaz in tile ga niso prej. Ko pa se je
reklo, da ga moramo, v boÏjem imenu, plaãevali smo.
Gospod Pollini od deÏelnega urada, kar vpra‰ajte ga, je
delal lepe dobiãke. Petindvajset goldinarjev je odrajto-
val gosposki, pa je od nas skupil trikrat toliko. Tudi ‰tiri-
krat toliko je skupil, Bog ve, da se ne laÏem.«

»To vse meni ni prav niã mar,« je dejal Strassoldo,

dasi ga je preprosta Zorutova opomba o Pollinijevi po-

BES

TOLMINCI

178

godbi s stanovi zelo zanimala in je moÏ Ïe ugibal, ob
kateri priliki se izkaÏe pred stanovi, ãe‰ kako poceni so
odstopali zakup na mesni davek svojemu zakupcu za
meso.

»Jim ni mar, ker niso od stanu,« je dejal Zorut, »zato

pa je nam mesarjem tembolj. Dobiãke, lepe dobiãke je
delal Pollini. Tudi o gospodu Formentiniju, ki je pri‰el za
njim, ne reãem niã. Pa kar dela novi dacar, to je Ïe od
sile. Naj pove, ãe mu nismo dve leti po‰teno dajali po
krajcarju od funta. Pa je zdaj zaãel veã zahtevati, ãe‰ da
je bila stara mera slaba. Zdaj pobira po novi, ki je manj-
‰a. Mi mesarji pa smo rekli: stara vera, stara vaga, cesar
ali dacar, odreti se ne damo —.«

»Stojte,« je vzkliknil Strassoldo, »povejte mirno, kar

veste, in ne kolnite.«

»Kaj sem klel?« se je zaãudil mesar.
»Trdite torej, da je gospod Bandel uvedel novo me-

ro?« je vpra‰al podglavar.

»Saj jo je res,« je odgovoril Zorut.
»Vse vas vpra‰am. Vsi naj govore!« je rekel Strassol-

do.

»Le,« je bil zadovoljen Zorut, »saj smo edini; kar eden

reãe, mislijo tudi drugi.«

»To je lepo, da ste edini,« je odgovoril podglavar pi-

kro na mesarjevo nepolitiãno opazko, »pa vas vpra‰am,
ali morete dokazati, kar ste trdili?«

BES

TOLMINCI

179

»Moremo, hvala Bogu,« je vzkliknil Zorut. Segel si je

z rokama v Ïepe in izvlekel dvoje umazanih mesarskih
uteÏi. Ponudil je podglavarju.

»Primite pa poteÏkajte, boste takoj ãutili,« je rekel po

domaãe. »To tu je pravi funt, ta pa je novi, ãe je. Da ni
pravi, vem. âe je, je za Nemce pa Koro‰ce, za nas ne.«

Podglavar je kar omahnil, zgraÏajoã se ob preprosti

mesarjevi pameti, da bi mogel s svojimi gosposkimi ro-
kami prijeti za to dvoje umazanih, z zelenim volkom
prevleãenih Ïeleznih kep.

»Spravite,« je velel z vidnim gnusom na licu in verjel,

da ne bo tako kmalu s slastjo jedel mesarskega blaga.
Nato se je obrnil k Bandelu in vpra‰al:

»Kaj pravite o tem?«
»Va‰a milost,« je spregovoril Bandel, »gospodje me-

sarji govorijo paã tako, kakor sami stvar umejo. Res je,
da sem uvedel pri pobiranju davka nem‰ki funt. Pa to
sem storil z vso pravico. Od uãenega odvetnika, ki je po-
godbam ve‰ã, sem izvedel, da gre pri dacu za nem‰ki
funt. Dve leti sem v lastno ‰kodo rabil domaão mero, ki
pa tudi ni veã splo‰no v rabi, kar lahko vsi Tolminci po-
trde, ki Ïivino od Kranjcev kupujejo.«

Zorut je vzkliknil:
»Nikar mu ne verjemite, gospod. Îiv ãlovek ne bo po-

trdil, da je nem‰ki funt v rabi.«

Bandel je odvrnil mirno:

BES

TOLMINCI

180

»Gospod podglavar! Sklicujem se na tukaj navzoãega

mesarja Berso, ki mora priznati, da Ïe dobro leto proda-
ja na nem‰ko vago.«

Zorut je osupnil; potem je poloÏil drobnemu mesar-

ju ob sebi svojo teÏko roko na rame. Tedaj je velel pod-
glavar osomo:

»Izpustite svojega soseda, da bo priãal po pravici.«
Nato je vpra‰al Berso, ali je res, kar je povedal dacar.

Ves zmeden je jecljal Bersa, da ne loãi dobro med staro
in novo mero.

»âemu ste potem zaprli mesnico?« je viknil grof.
Zorut je posku‰al posredovati:
»Gospod, nikar niã ne dajte na Berso. Kolje same koz-

liãe.«

Tedaj je stopil podglavar pred moãnega ãloveka. Ko-

maj do prsi mu je segal, pa ga je zdaj strahoval in vil:

»Mogoãni moÏ,« je dejal. »Saj vas razumem, ki verja-

mete, da se vam krivica godi. Jaz ne izprevidim! Pojdi-
te lepo domov, odprite mesnice in ne pravdajte se. âe bi
preiskovali, kdo ve, ali ne bi na‰el, da ste vsi, kakor Bersa
kupovali po la‰ki in prodajali po nem‰ki vagi.«

Mesarji niso vedeli niã veã ugovarjati. Poparjeni so

od‰li. Pred deÏelno hi‰o so obstali. Tedaj je vzrojil Zorut:

»Bersa je vsega kriv!«
Stegnil je roko po nesreãnem mesarju, ki je odskoãil

in zavpil:

BES

TOLMINCI

181

»Samemu sebi sem najbolj ‰kodil. Usmilite se me. Pet

otrok imam.«

»Otroke ima‰,« je odnehoval Zorut. »Boga zahvali,

tepec!«

Zorut je ljubil otroke. Enega je imel, pa mu je bolehal;

niã kaj jesti ni maral . . .

Strassoldo je odslavljal Bandela.
»Predrzni ne smete biti,« je naroãil. »Razumete?«
»Razumem, va‰a milost!«
»Pojdite torej pa pomnite: cosa per forza non vale la

scorza. Sila ni prida, ne zida!«

Bandel je ‰el. Sam pri sebi je mrmral:
»Dobro. Ti ve‰ svojo besedo, jaz pa svojo. Chi dorme,

non piglia pesci. — Kdor spi, malo rib ulovi.«

Zavil je s travnika proti Studencu, kjer je imel hi‰o.

Na vogalu ulice je zadel v ãloveka, ki je prihajal od nas-
protne strani.

»Signor Carlo!« je vzkliknil vedro, »gospod sodnik!

Sreãen sem, da vas vidim.« Bil je v resnici tolminski sod-
nik Locatelli, ki ga je Bandel ustavil. MoÏ pa oãitno sre-
ãanja ni bil vesel. NezadrÏano nevljudno se je sku‰al
otresti davkarja.

»Kdo me kliãe? Furbo, ti? Birbone Giacomo. Lepe

sli‰im o tebi. Nu, bodi sreãno! Ne utegnem, sem sluÏbe-
no . . .«

BES

TOLMINCI

182

Toda Bandel se ni dal ugnati. Ko je videl, da misli sod-

nik iti, ga je naglo ujel pod pazduho in zaãel vabiti vsi-
ljivo in surovo po domaãe:

»Va‰a milost! Tegà pa ne! Stara znanca, ki sva. Tri leta

se nisva videla. Ne, ne! Danes morate z menoj, boste mi
gost. Poreãeva eno ali dve o tistih ãasih v Tolminu. Go-
spod Karlo! Imam vina . . . cvet, in morske ribe . . . v
hribih jih vse leto ne poskusite. Pa tudi majhne usluge
bom prosil . . . bom plaãal kakor kneÏji . . .«

Sodnik se je nekoliko otepal in ustavljal, potem se je

vdajal nejevoljno:

»Drugo pot, ko bom utegnil.«
»Zdaj bo poldan, utegnete,« je ugovarjal Bandel in ga

vlekel s seboj. Sodnik je zaklel. Potem je vpra‰al:

»O kneÏjih si zinil, kaj pa ve‰ o takih?«
»Bandel odpre vrata v vsako hi‰o?« se je pobahal dav-

kar.

»Tudi pri Porzii?« je vpra‰al sodnik.
»âe ne danes pa jutri,« je odvrnil Bandel. »Ali zapo-

vedujete?«

»Povedal bom po obedu,« je zarenãal sodnik. Nato je

menil:

»Nadejam se, da bo kosilo vredno vabila.«
»Brez skrbi,« je odvrnil Bandel. »Poznam vam okus.«

BES

TOLMINCI

183

Sodnik je bil s postreÏbo zadovoljen, pil je in jedel s
slastjo. Pokazal pa ni. Slej ko prej je bil davkarju naproti
zapeto o‰aben in ga tikal, kar tega ni najmanj Ïalilo. Tu-
di z davkarjevo Ïenó ni bil bogvekaj vljudnej‰i. ·ele ko
se ga je zaãelo vino prijemati, se je nekoliko otajal. Topo
dostojanstven je poslu‰al, ko mu je Bandel razkazoval,
kako ume kot davkar svojo sluÏbo, koliko mu nese in
kak‰ne sitnosti ima. To vse je sodnika zanimalo, ki je bil
sam sogolten. Vendar je v dnu du‰e Bandela preziral. Ta
njegov prezir se je premenil v njem pod vplivom obilne
pijaãe v nekak‰no obe‰enja‰ko porogljivost.

»Visel bo‰, birbone,«* je zaãel vzklikati. »Ne krade‰,

ne ropa‰. Slaãi‰. ·e teletu v kravi ne prizana‰a‰.«

»Moja Ïena moli rada in daje obilno milo‰ãino,« se je

smejal Bandel in zaãel nato svobodneje obnavljati spo-
mine, ko je bil sam ‰e navaden biriã tolminskega gospo-
da in tako sodniku bliÏji.

»Pusti Tolmin!« je zamahnil nenadno in nejevoljno

Locatelli z roko. In kar razljutil se je:

»Ali mar misli‰, da je pozabljeno? Ni! Hudiã prekle-

ti! Verjemi, da ni.«

Osuplo je strmel Bandel vanj in menil zadrÏano:
»Ne razumem vas.«
»Ne spim. Nobeno noã ne spim,« se je zaãel sodnik

zaupljivo izpovedovati. »Stra‰it me hodi.«

birbone: lopov.

BES

TOLMINCI

184

»Stra‰it, kdo pa?« je vpra‰al Bandel.
»Tista baba v pikastem ogrinjalu.«
Bandel se je zasmejal hrupno. Ko pa je videl, da sod-

niku ni do ‰ale, se je vljudno potajil in dejal:

»âe sem prav umel. Saj ste rekli, da videvate babo . . .«
»Noã za noãjo na vrtu pod svojim oknom . . .«
»Pa bi psa izpustili.«
»Sem ga, pa se je tuleã potuhnil.«
»Ne verjamem,« je vzkliknil Bandel.
»Pridi, bo‰ verjel,« je zavpil razdraÏeno sodnik. »Bo‰

tudi ti ‰e videl svoje . . . vsak svoje . . .

»Da bom videl svoj strah, gospod sodnik? Saj ste ho-

teli takó reãi?« je dejal Bandel mirno in porogljivo. »Res
je. Videval sem ga. Janez Gradnik mu je ime in pri kne-
zu Porzii je sluÏil . . .«

»To ve‰, pa se ne boji‰?« je planil Locatelli.
»âemu bi se bal? Kaj pa mi kdo more? Pa tale fant, ki

ga ‰ãiti le sluÏba pri knezu.«

»Stra‰en ãlovek!« je vzkliknil sodnik oãitno prevzeto.

»A moj strah? Kaj bo‰ rekel?«

»Morda nekoliko preteÏko veãerno vino pa nekoliko

preveã domi‰ljije in preveã obãutljive vesti,« je menil
hladno davkar.

»Misli‰?« je vpra‰al ‰e vedno nepomirjen sodnik.
»Verjamem,« je odvrnil zopet davkar in dodal, ali sme

prostodu‰no kaj svetovati.

BES

TOLMINCI

185

»Svetuj!« je velel sodnik.
»Pojdite k zdravniku,« je rekel Bandel, »naj vas pre-

i‰ãe. Povedal vam bo, da strahov ni, paã pa da uganja
teÏka kri svoje porednosti . . .«

»TeÏka kri, deje‰?« je vpra‰al sodnik spro‰ãeno. »Ali

je to hudo? Nevarno?«

»Nekaterim. Zaradi mrtuda,« je odvrnil hladno Ban-

del.

Sodnik je nekaj ãasa molãal. Nato se je posili zasme-

jal:

»Hudiã si! Ali se res niãesar ne boji‰?«
»Izgube,« se je oglasil vedro Bandel in postal neprisi-

ljeno resen.

»Zato pa sem bil prej tako vsiljiv in sem vam Ïe ome-

nil, da bom prosil majhne usluge. Ali smem?«

»Povej!« je bevsknil sodnik.
»To-le preberite pa potrdite!« je dejal Bandel in po-

nudil sodniku popisan list.

»Razumete?« je vpra‰al, ko je sodnik bral. »Ni res?

Niã takega. Prepustnica, da smem svoje blago mirno
odpraviti s Tolminskega na Gori‰ko. âe bi mi sluãajno
kdo va‰ih tolminskih biriãev na pot hodil, ki mi, kakor
se nadejam, ne bo.«

»Rubit misli‰ iti v hribe?« je vpra‰al sodnik nejeverno

in osuplo.

BES

TOLMINCI

186

»Tudi bom,« je dejal Bandel. »Saj podpi‰ete? Dve

vedri vina dam rad za malo dobroto. Saj posluÏil se lis-
ta ne bom. Ne bojte se!«

»Mnogo zahteva‰,« je dejal ãemerno sodnik. »Tol-

minska je grofovska.«

»Pa je davek moj,« je odgovoril Bandel.
Sodnik mu je podpisal. Nato je odhajal. Posloviti se je

hotel ‰e od gospe.

»Do veãera je ne bo nazaj,« je povedal Bandel. »âe ni

‰la kam v obiske, poslu‰a gotovo pridigo pri jezuitih.«

Sodnik je ‰el. Bil je vsaj nekoliko manj tog, kakor ko

je vstopil. Pridobil je dve vedri vina in dober obed. Manj
v‰eã mu je bilo, da je obnovil znanje z Bandelom.

SovraÏil ga je kot zoprnega in zaniãeval.
»Le pridi rubit, Bandel,« je govoril sam pri sebi.

»Utegne‰ poslej manj bahati, da te strah ni. Kadar se z
ljudmi sestane‰, ki so biriãa Tonina zadavili, ali s âiginj-
cem, ki se ga, tepec, res ne boji‰ . . .«

In nato je dodal:
»Teslo si, Bandel, hlapec konjski, kakor si bil. Hlevar

tolminskega sodnika . . .«

»Kdaj? Morda tedaj, ko je ‰e Ïivela skopa Tolminka, ki

se je ogrinjala v nekak pla‰ã s pikami? Morda v dneh
nekega fanta s âiginja, preden je nepoznan sluÏil kneza
Porzio, ko so Tolminski mislili, da je mrtev . . .«

BES

TOLMINCI

187

Komaj je sodnik od‰el, je poklical Bandel svojega

hlapca in mu ukazal, naj zapelje velik sod vina v hi‰o
grofu Jeronimu Thurnu. Bil je to tisti Thurn, ki je pred
leti v pravdi s stanovi s svojimi oboroÏenimi hlapci za-
straÏil deÏelno hi‰o, da bi stanovi ne mogli k seji, kjer bi
razpravljali o tem, da se mu vzame pravica, pobirati
davek na vino. Uro kesneje za hlapcem se je Bandel sam
napravil h grofu.

Grof Thurn ni bil trezen. Zdravil je udnico z vinom.

Sluga je uvedel Bandela, ne da bi ga prej naznanil gro-
fu. Dobil je zato bogato napojnino. Bil je pa tudi glede
grofa brez skrbi, ker je bil Bandelov hlapec pripeljal
vino.

»Blagorodje,« je budil sluga grofa v naslanjaãu, »da-

car Bandel je pripeljal sod vina.«

»Kak‰nega?« je renãal grof.
»âernikalca, devet let staro vino.«
»Dober letnik.«
»Dacar bi rad govoril z blagorodjem.«
Grof je zmajal z glavo:
»Naj pride jutri, danes sem pijan.«
»Vina je dvajset veder, prej veã kot manj,« je prigo-

varjal sluga, »in dacar ãaka pred vrati.«

»Ali ne sli‰i‰, da sem pijan?« je rohnel grof.
»Blagorodje morda dovolite, da kar jaz uredim,« se je

ponujal sluga. »Dacar Ïeli deset hlapcev.«

BES

TOLMINCI

188

»Moje brave? âemu mu bodo?«
»Tolmince pojde rubit.«
Thurn se je zaãel smejati kot nor. To priliko je pora-

bil sluga in odprl Bandelu. Grof ga je zagledal. Bil je ves
iz sebe:

»Ali je res? Tolmince pojde‰ rubit?«
»Pojdem, blagorodni!«
»Z mojimi bravi?«
»Plaãam, kar boste zahtevali.«
»Po ceni ne bom,« je dejal grof. »Tolminci so hudiãi.«
»Thurnovim biriãem ‰e niso kos,« je menil Bandel.
Ko je odhajal, je mrmral:
»S funtom ni ‰lo, bo pa tako.«
Pomel si je roke. Dal je dve vedri vipavca in dvajset

veder ãernikalca za vse Tolmince. In vino je bilo vrhu
tega zarubljeno . . . .

BES

TOLMINCI

189

PAJEK IN VOLK

Kanalu ob mostu ãez Soão, na desni, rahlo pod
cesto je stala sama zase z drugimi poslopji nizka in

nemarno umazana hi‰a z zabrisanim grbom v proãelju,
prav tako revna kot ves Kanal in prav tako bogata z go-
laznijo. Vogal, ki je gledal na most, je imel v obojno plat
po majhno okno. Izza teh oken je noã in dan meÏikalo
dvoje drobnih, dremotnih oãi. Te oãi so se ãudno potuh-
nile, ãe je za‰kripal voz tostran ali onstran mosta. MoÏ
v mitnici pa se je do skrajnega skril. Ko pa je bil voz pred
mitnico, se je zdajci pokazal in zaklical:

»Davek, davek, davek!«
V takih trenutkih, ko je tako vstal v temnem okviru

nizkih vrat, obleãen v nekake lisaste cunje, zrasel ne-
sorazmerno in ãlenkovito, sr‰eã z drobnimi oãmi, je ta
dacar vzbujal obãutje, da je planil potuhnjen pajek iz
‰pilje. Ta priimek so mu tudi ljudje res zdeli. Pravo ime
mu je pa bilo Andrej Karnel. Bil je Bandelov najemnik.
Ljudje so ga sovraÏili, odkar so ga poznali. Morda zaradi
obraza, ki je bil vsakteremu grozotnemu licu bolj podo-
ben kakor ãlove‰kemu. Niãesar ni bilo v njem, ne ãela
ne ust ne nosu. âe pa si bliÏe iskal, si zopet videl ali

BES

TOLMINCI

190

samo ãelo ali samo oãi ali samo usta. Vse to je bilo tako
nenavadno in v vsem tako neskladno, da bi si ãlovek
bolje upodobljene spake ne mogel domisliti.

Ljudje so se Karnela bali. âudne vesti so se ‰irile o

njem. Sprva da je bil hlapec v samostanu na Sveti gori
in je nosil vreão bratom, ko so hodili po berovnji. Potem
je postal kar ãez noã mitniãar in dacar. Da ima denar. Da
je oropal nekega duhovnika na Bene‰kem. Sumili so ga
tudi, da je okradel Mater SneÏnico v cerkvi nad Avãami.
In Karnel je znal grozo v ljudeh izkori‰ãati. Veseli so bili,
ko so bili mimo. Saj so celo bolj odljudni psi stisnili rep
pred njim in cvileã beÏali.

Tolminski krãmarji, katerim je tegnil vino domaãi go-

spod Jakob Anton, so se postavili sprva Karnelu po
robu, ãe‰ naj plaãa Coronini davek. MoÏ je rekel, da
Coronini ni pod davkom, vino, ki ga kmetje pijejo, pa da
je. Z zvijaão je bil namreã dognal, koliko vina proda
grof. Zato je mogel presoditi, koliko vina mu kmetje v
raboti speljejo iz Rubij v klet, koliko v vinarne za na pro-
daj.

Karnela samega bi se bil sicer vsaj nekateri morda ‰e

privadili. Saj ni bil korenjak. Pa je imel hlapca, ki je bil
pravi hrust. Tega hlapca je prvi skusil mesar Klemen
Melinc iz Tolmina. Ko se je hotel ruvati za gro‰ z mit-
niãarjem, ga je hlapec prijel ãez pas in vzdignil ãez most
nad globoãino, da je prepalemu moÏu sapa po‰la. Krã-

BES

TOLMINCI

191

marji so sicer ‰li k tolminskemu oskrbniku, naj jim
poslej sam tegne vino iz Rubij. Dotlej so hodili sami
ponj, ker so mogli poku‰ati in so tudi bolj ceno vozili.
Oskrbnik jim je ustregel, a zaraãunil davek. Kleli so;
popu‰ãali so grofovo vino, plaãevali dac Karnelu, a zató
zamerili grofu.

Bil je tedaj v Ajbi krãmar, po imenu ·tefan MaraÏ. Ka-

kor Kobal v klancih Podseli, tako je dajal MaraÏ v roãinj-
skem priprego. Pri njem so se ustavljali tolminski krã-
marji in si du‰o izkleli zaradi Karnela. Tudi MaraÏ je bil
kanalskega »pajka« po svoje spoznal. V petih mesecih
mu je dacar trikrat zaplenil vino, ki ga je sku‰al utihota-
piti iz Brd. Ko mu je vzel prvi tovor, je ‰el MaraÏ nadenj.

»Ni slabo vino,« se je rogal Karnel. »Po ãem si ga pla-

hãal?«

»Vrni ga in vzemi gro‰,« je rekel MaraÏ.
»Kdor vnaprej ne plaãa, izgubi blago, pravi postava,«

je rekel Karnel. »·e ovaditi bi te moral. Pet tednov zapo-
ra dobi‰ za prvo, dva meseca za drugo, leto dni za tre-
tje in ‰e gostilno ti gosposka zapre.«

MaraÏ je zaklel in ‰el. V deÏevju je zopet poskusil svo-

jo sreão. To pot se je sku‰al z vinom ogniti Kanala. Kar-
nel ga je videl iti proti Gorici, nazaj pa ne. Vrag vedi, da
je le ujel tihotapca. Prav ko je MaraÏ nad Kanalom
spravljal sod ãez Soão, se je usadil predenj Karnelov hla-

BES

TOLMINCI

192

pec in sunil vino v vodo. MaraÏ je plaãal desetkrat ves
dac in ‰e pol dne lovil sod iz vode, kamor se je zvalil.

V tretje je poskusil z zvijaão. S praznim vozom je ‰el

v Deskle, kjer da bo dobil, kakor je dejal, svojih dvajset
‰kopnikov slame in kak o‰vi‰ek po vrhu.

»Ali bo‰ tudi od slame davek terjal?« je vpra‰al Kar-

nela, ki je miÏal za oknom, kakor da se mu dremlje. MoÏ
ni odgovoril. MaraÏ je ‰el in se vraãal s slamo. Majhno
posodo z vinom je bil nala‰ã stisnil med slamo, le da bi
besedo imel, da se mu je posreãilo prekaniti Karnela.
Karnel ga je ustavil:

»Davek!«
»Od slame?«
»Od vina!«
»Znorel je od same sogoltnosti,« je zabaval MaraÏ

Kanalce, ki so radovedno gledali, kaj bo. »Od kdaj pa
vozimo vino v ‰kopnikih?«

»Vozimo!« je rekel Karnel. Njegov hlapec je medtem

Ïe razmetaval slamo in na‰el vedro. Zdaj je Karnel zaba-
val Kanalce.

»·tefan MaraÏ,« je rekel. »Dvakrat sem te ujel, ko si

hotel cesarja goljufati. Zdaj sem te v tretje. Dvakrat sem
molãal, zdaj te bom ovadil.«

MoÏ se ni ‰alil. MaraÏa je gosposka klicala. Zaprla mu

gostilne ni, a globo je plaãal in zagrozili so mu, naj ne
posku‰a veã slepariti. Obljubil je, da ne bo. Ni pa oblju-

BES

TOLMINCI

193

bil, da bo branil Karnela, ãe ga kje dobi na samem in bo
moÏu kdorsibodi noÏ brusil nad goltancem. Potem pa je
izvedel za moÏa na Tolminskem, ki bi bil celo Karnelo-
vemu hlapcu kos. Bil je to neki Dragar iz Dobrajev. Ma-
raÏu je deset veder vina znesel v klet na pleãih. Na tega
Dragarja se je zana‰al MaraÏ. Kdaj bo obraãunil s Kar-
nelom, ni sicer mogel doloãiti. Ustil se je pred gosti te-
den za tednom, da je njegova mera polna. Nekega dne,
ko je pritovoril Kobal mimo, je zopet povedal, kako
misli. Kobal mu je pritrjeval, da ne bi greha imel, ki bi
dacarja vrgel pod most.

»Z Dragarjem pojdeva pa ga vrÏeva,« je dejal MaraÏ.
»Kaj bo‰ hodil sam,« je dejal tedaj Kobal. »Pojdemo

vsi.«

»Kateri vsi?«
»Kaj ‰e niã ne ve‰?«
»Kako naj vem?«
»Spuntali se bomo,« je zinil Kobal in zaãel skrivaj

uvajati krãmarja v tajno zvezo in vojsko za stare pravi-
ce . . .

Volk ni bil, le kadar je imel golobãke pred seboj na mizi,
je jedel tako, da so ko‰ãice hrustale, kakor bi zver dro-
bila. Pa tudi sicer je imel nekaj volãjih navad. Skusili so

BES

TOLMINCI

194

to zlasti âepovanci. ·e prej pa je poskusil takisto pri
Desklanih.

Pri‰li so na sejem v Gorico in se odpravljali domov z

blagom, ki so ga natovorili na konje. Na Kornu so jih
obstopili Bandelovi hlapci, jim vzeli konje in blago in
prijeli tiste, ki niso imeli blaga pa so bili davek dolÏni.
Kar lepo tiho so morali v jeão, dokler ne plaãajo. Daleã
se je zvedelo o tem. V âepovan se ni. Kdo bo pozimi, po
sejmu svetega Andreja v zmrzali nosil po‰to v âepovan!

Tam je pri Matiju Podgorniku, ki je bil najpremoÏ-

nej‰i in ‰e Ïupan po vrhu, sedel tiste dni siroma‰no in
hudo pomladnje obleãen postaren moÏ iz Brd, nekje od
KoÏbane. Sku‰al je domaão mater Podgornikovo ganiti
s pripovedjo, kako stradajo ljudje v Brdih. Îena je nare-
zovala korenja v velik kotel za pra‰iãjo pião.

»Ni kruha, ni moke,« je gnal bera‰ki ãlovek, »obele pa

toliko, da ‰e ne vemo veã, kako di‰i.«

Podgornica je molãala.
»Tri otroke imam pa Ïeno,« je bajal Bric. »Poleti ‰e

gre, pozimi pa ni kje vzeti. Saj bi sosedi dali. Pa sami ni-
majo. Teden dni kuhajo vsak dan eno in isto kost v
mine‰tri. Pa sem vzel tole malo vreãe. Ljudje po gorah so
dobri, sem dejal in ‰el na Tolminsko. Bog jim vrni sto-
krat, dali so repe pa sira. Dva tedna smo Ïiveli doma.
Zdaj pa gleda spet lakota iz vseh kotov. Pa sem zdaj na

BES

TOLMINCI

195

âepovansko pri‰el. O dobra mati, ãe repe ni, pa vsaj
malo korenjãka!«

»Kaj bo‰ na pleãih korenje v Brda vlaãil?« se je zaãu-

dila Ïena in priznala, da je voljna zavaliti Bricu do sita.

»Bom pa kak‰no koretico dobil,« je dejal moÏ.
»Naberi kaj prida,« je dejala Ïena, »ti bo Ïe na‰ do

Gorice speljal drugi teden. Ta ne more veã, bil je vãeraj
doli in se danes vrne.«

»Oh, mati, kako ste dobri,« je zastokal moÏ. Îena se

ni menila za njegovo jokavost. Napravila je pião za pras-
ca in odnesla. Bric ji je hotel pomagati, pa se ga je otres-
la, da ga ne rabi, ki ga le hlaãe pokoncu drÏe, in jih bo ‰e
izgubil, ker jih ne pa‰e. Potem je bila radovedna, kako
more biti taka beda v Brdih, da ‰e repe pa korenja nima-
jo. Da ne sejejo, je dejal Bric, pa ga ni umela. Kaj samo
vino pa fige pridelujejo? Vino, fige! je vzkliknil. Je vino,
so fige, kjer je in kjer so in kadar ni toãe in kdor ima sam
svoj vinograd in kdor ni le fitnik na svetu in v hi‰i. Pa ãe
bi ‰e davkarjev ne bilo pa bere.

»Pa vsaj mleko imate,« je vpra‰ala Ïena in izvedela, da

v Brdih tudi Ïivine ni, ker ni trave, in ãe je, da je kriÏ z
njo. Pa ‰e davek od mesa. Kdo bi kupil?

»Mleka nimajo! Ubogi otroci!« je zamrmrala Ïena so-

ãutno.

»Ubogi otroci,« se je modro prilagajal Bric in pravil,

da mrjo, pa da so vsega krivi le gospoda. Ni dovolj, da je

BES

TOLMINCI

196

bilo domaãih pojeduhov veã ko preveã, zdaj nekaj let
sem so vstali ‰e novi dacarji, ki so prave pijavke.

»Kaj le skupijo pri vas, ãe ste tako revni,« je vpra‰ala

Ïena rahlo posmehljivo.

»Debelé se od na‰e krvi,« je dejal moÏ. »Zaletel v Bil-

jani. Tak je, da ga ne objamete.« ·teverjanski Taljanut da
nosi prstane, debele kakor vér iz verige. Najhuj‰i pa da
je Res, ki so ga za Adama krstili. V Kra‰ni ima hi‰o in
vinograde. Pred ‰estimi leti je ‰e fige tovoril na Tolmin-
sko, da je zanje boba nabral.

·e dolgo je moÏ pripovedoval, Ïena ga je razmi‰ljeno

poslu‰ala. Pogledovala je skozi okno in ko je pri‰el sin,
ga je poslala, naj gre gledat, ali ji moÏ ‰e ne prihaja.

»Pri nas je red,« je rekla Bricu. »Vedno je Matija ob

treh Ïe doma. Danes pa je Ïe pet, pa ga ‰e ni.«

»Poti so grde,« jo je tolaÏil moÏ. Tedaj se je vrnil sin.
»Gre,« je povedal sin, »pa boste Ïe videli, mati.«
»Kaj bom videla? je vpra‰ala Ïena trdo.
Sin ni odgovoril, temveã ‰el. Mati je stopila za njim.

âuti je bilo, ko je zaãudeno vzkliknila:

»Matija! Ali si znorel? Kje pa je blago, ki si ‰el ponj, da

si se vrnil s praznim vozom?«

Nato se je ‰e glasneje ãudila:
»Pa kak‰en si! Ali si se tepel? Ali si pijan? Ali so te ro-

parji na cesti?«

BES

TOLMINCI

197

Vlekla je moÏa v kuhinjo, ga obraãala in ogledovala

od nog do glave.

»Tak govori! Jezika menda nisi izgubil!«
»Nisem,« je rekel tedaj moÏ in sedel za ognji‰ãe.

»Bom povedal, ãe bo‰ verjeti hotela.«

»Zakaj ne bi verjela?«
Stala je ob moÏu, z rokami uprtimi v boke, moãna,

zajetna. On pa je bil dobrodu‰en ãlovek, rahlo pod vpli-
vom njene silne narave. Ta ãas ni bil niã kaj podoben
prvaku ãepovanskih kmetov ali Ïupanu. Bil je povaljan,
razpraskan in raztrgan.

»Bandel nas je,« je zinil.
»Kak‰en Bandel?« je vpra‰ala Ïena. Povedal je, kako

so obstopili njega in druge na Kornu biriãi in jim zaru-
bili blago. Stepli da so se nato za tovor z onimi, pa da je
bilo galjotov veã.

Îena je molãe poslu‰ala. Potem je rekla: »Kaj pa

zdaj?«

»Zdaj,« je zmignil z ramami moÏ, »ob blago sem. Da

le konja niso vzeli . . .«

»Pa bo‰ tiho? Pa se ne bo‰ pritoÏil?«
»Vrnili, meni‰, bodo, ãe bom vpil!«
Îena je rekla:
»Zberite se, da bo vas veã kot biriãev, pa dajte po njih.

âe ne dajo blaga nazaj, naj pa koÏo svojo na prodaj

BES

TOLMINCI

198

neso. Tako, Matija, bi jaz naredila, ki sem Ïena, ne pa
moÏ. Kar z vilami pa kosami nad galjote.«

»To je beseda, Bog daj dober veãer,« je tedaj pozdra-

vil ãlovek, ki je pravkar vstopil. »Martin Munih sem,« je
dejal nato, »iz volãanske fare na Tolminskem pa bi rad
govoril z Ïupanom Podgornikom.«

»Tu je. Le oglej si ga,« je rekla Ïena. »Je Ïupan, pa se

je dal natepsti, pa ‰e rokav so mu odtrgali kakor pri fan-
tovski tepeÏki.«

Tedaj je planil Podgornik in viknil:
»Tiho bodi, Mica! âe so me! Saj so tudi druge, pa jim

bo ‰e presneto Ïal.«

»Tako, tako,« je dejal Munih, »sem pa prav pri‰el. Po-

govorili se bomo.«

MoÏ je zlezel na ognji‰ãe, si sezul ãevlje in dejal:
»K Obãinarju na Vrata sem mislil, pa sem pot zgre‰il.

V Trebu‰o sem pritrapal pa potem lezel ãez Kobilico v
âepovan. Pa mi ni Ïal, da sem bil v Trebu‰i.«

Dolgo v noã je nato pripovedoval Munih Podgorniku

o tolminskem uporu. Potem je legel za nekaj ur za peã.
Zgodaj zjutraj je krenil na pot proti Gorici. SneÏilo je in
vihar je strupeno vlekel. Preden je od‰el, je bil izpil vrã
vina. To ga je zdaj grelo.

»Proti Gorici piha,« je mrmral sam pri sebi, »kar sámo

me Ïene. Pa bo vstal vihar, ki nas na sto in sto ponese.
Takrat, Gorica . . .«

BES

TOLMINCI

199

Od Lokvá je bilo ãuti zvon. MoÏ je snel kuãmo in se

pokriÏal. Potem je mislil:

»Ali ne molimo? Kaj se je ustil zadnjiã Idrijski, da nis-

mo kristjani? Gobec! ·e fajmo‰tri so biri‰ki postali.«

Pripomnil je:
»Hvala Bogu! Vsi pa ne!«
Po samotni poti v sneÏnem meteÏu je pri‰el v Grgar.

Mislil je iti drugod. âez Leskovec na Kal in Lom. Pa ga
je vihra gnala kar po cesti. V Grgarju je izvedel, da je
tudi iz te vasi nekaj kmetov strahoval Bandel.

»Pameten ãlovek,« je dejal Martin bridko, »ta Bandel.

Na Tolminsko bi moral priti. Prihranil bi mi obuvalo in
glas, ki se bijem za pomagaãi v na‰i pravdi.«

Potem je menil:
»Podgornika pa je Ïena gospodar. âepovanska Ïupa-

nja!« —

BES

TOLMINCI

200

STANOVI

odglavar Strassoldo je naznanil stanovsko sejo. Ob
doloãeni uri sta bila v zborniãni sobi ‰ele dva za-

stopnika, Ignacij Cristoforutti kot duhovski ãlan cerkve
v ·empasu pa Ivan Pavel Radetiã. Drugi gospodje so za-
ãeli prihajati ‰ele ob mraku. Sluge so naÏgali troje le-
stencev in prinesli na odborni‰ko mizo mogoãne sklade
papirja in ‰op gosjih peres. Iz prednje sobe je bilo sli‰ati
glasen pogovor prihajajoãih. Istoãasno so vstopili trije
odborniki: Orzon, Delmestri in Attems. Anton baron
Orzon je bil droban ãlovek, skrbno zapet do nosu, ki mu
je v moãni veliãini visel brezzobemu nad stisnjene ust-
nice. Delmestri je bil izredno skrbno obleãen, vsiljivo
dvorljiv, spreten me‰etar, ki so se ga svoj ãas na Duna-
ju bali od direktorja banãne deputacije pa do zadnjega
sluge. Anton grof Attems je bil skromen in tih gospod.
Vsi trije so segli odborniku Cristoforuttiju v roko. Rade-
tiãu je pokimal samo Attems. Kmalu za odborniki je pri-
‰el podglavar.

Dvorana se je zaãela polniti. Desno krilo so zavzeli

uglednej‰i in vi‰ji stanovi, levo stran so zasedli ãlani
mlaj‰ih in niÏjih plemi‰kih rodbin. Kar je bilo duhovskih

BES

TOLMINCI

201

zastopnikov, so sedeli vedno tukaj za odliãnjaki na des-
ni. DeÏelnih knezov kakor navadno ni bilo. Za praznimi
kneÏjimi sedeÏi je sedel prvi Jakob Anton Coronini, naj-
premoÏnej‰i med domaãim plemstvom, odkar je bil
zdruÏil v svoji roki posestva po stricih in umrlem bratu.
Njemu ob strani je bil rejeni in dobrodu‰ni Julij Cezar
Colloredo, ki je slovel za strastnega lovca. Ob njem sta
sedela glavarjeva sorodnika Filip in Nikolaj Strassoldo.
Nikolaj je bil mlad junak, vroãe krvi in vzburljiv bojev-
nik, ki je za vsak niã pozival na dvoboj. Damam ni znal
dvoriti, oboÏeval je svojo lastno sestro, ki je postala po-
zneje Ïrtev nekega nasilneÏa. Nikolaj je ma‰ãeval sestro
in umrl zato kot morilec pod rabljevim meãem. Bil je
Ïivo nasprotje Filipa, poznej‰ega komisarja v deÏelnih
katastralnih zadevah, ãloveka z mirno nravjo in hlad-
nim razumom. Za njima je sedel neznatni Klavdij Del-
mestre, zanemarjen ãlovek, ki je bil redno zaspan. Tu sta
bila Peter in Jakob Mels iz rodu Colloredov. Stari Jakob
je bil gluh in se je zato kaj glasno posluÏeval brata kot
svojega u‰esa in tolmaãa. Za njima je sedel devinski go-
spod grof Josip Thurn. Bil je Ïivo nasprotje nasilnega Je-
ronima iz nesreãne furlanske rodovine. Zadnji na des-
ni je bil grof Josip Dornberg, ãigar grb je bil zlata vaza
z aloo. Duhoviti Rabatta, ki mu je bila Ïena iz rodu
Dornbergov, je dejal o neki priliki, da je zlata vaza pre-
veã. Dornbergi so bili namreã obuboÏali. Da bi utegni-

BES

TOLMINCI

202

la tudi aloa pomeniti usodo tega rodu, Rabatta ‰e ni
vedel, ker ni mogel slutiti, da doãaka dvoje rodbinskih
ãlanov stoletno starost, in sicer Ivan Ignacij in neomoÏe-
na Ana, ki je umrla za svojima tudi skoraj stoletnima,
neomoÏenima sestrama l. 1774 v sto in tretjem letu svoje
devi‰ke starosti.

Levo krilo v zbornici so zasedli ‰tevilneje niÏji plemiãi,

brata Ludovik in Ferdinand Formentini, Miha in Ivan
Radetiã, ki sta bila vnuka onega Mihaela, ki je re‰il
kranjskemu glavarju Lenkoviãu pri KaniÏi Ïivljenje. Nji-
ju rod je potekal iz bosenske kraljevske rodbine Radivo-
ja in junaka Petra Radeca. Tu so sedeli ‰e Ferdinand pl.
Neuhaus, Andrej Edling, Anton Grabec, Lovrenc de
Grazia, Jakob Anton Morelli in Franc pl. Suardo.

Stanovske seje, ki so se vr‰ile brez strogega notranje-

ga reda, so ustvarile v zbornici dvoje strank. Levica je
videla v desnici mogotce, vlade Ïeljne privilegirance.
Desnici so bili levi »novi ljudje«, neotesani in siloviti
mladini, Ïeljni deÏelnih sluÏb. Podglavar se je zastonj
trudil, da bi zlomil to dvokrilnost. Pa je bilo v zbornici
tudi dokaj osebnega nasprotstva med ãlani. Podglavar
se je bil prepriãal, da je laÏe z desnico. Zdaj je premi‰ljal,
kako bi Ïe v uvodni besedi zavrnil kar najbolj pikro in
vendar dostojno one na levici, ki so javno sme‰ili delo
stanovskega odbora v zadevi mesnega davka. Ni na‰el
take besede, pa je zato zaãel s teÏko slovesnostjo uÏa-

BES

TOLMINCI

203

ljenega uradnika. âasi da so resni, je dejal, treba da bo
vseh moãi in resne volje, da zbornica izvr‰i nalogo, ka-
tero ji vsiljujejo razmere. Ni prav, da se javno sme‰i de-
lovanje odbora in tudi on sam kot podglavar. Tako po-
ãenjanje je zahrbtno, neãastno in nevarno.

Mladi na levi so se potuhnili. Tedaj je oznaãil podgla-

var namen seje. Zbornica naj razpravlja o zadevi mes-
nega in vinskega davka. Îal, da je pri‰el pred dvema le-
toma ta davek v roke nevarnemu, odloãnemu ãloveku,
ki zdaj ‰koduje javnemu miru in jemlje ugled zbornici
pri banãni direkciji. Ve sicer, da so celó v zbornici taki,
ki se vesele Bandelovega poãetja.

Zopet se je levica vznejemirila. Podglavar je nadalje-

val, da morejo tako delati paã samo nerazsodni ljudje, ki
ne pomislijo, da sami sebe sramote, ko grdijo odbor.
Kdor ima njemu kot voditelju deÏelnih poslov ali pa od-
boru kaj oãitati, v zbornici naj pove, kjer je kraj za to.

Besede so zalegle, dvorana je bila tiha, le gluhi Mels

je poizvedoval pri bratu za vsebino tega, ãesar ni ãul.
Podglavar je rekel, da prehaja na dnevni red. Gospodom
da je Ïe znano, je dejal, da so se mesarji v mestu uprli in
zaprli mesnice. Kot podglavar je to zadevo Ïe sam ure-
dil. Zbornica je priznalno zamrmrala. Je pa zadeva huj-
‰a, kakor bi bilo priãakovati. Bandel da je postal sploh
nevaren vsemu redu v deÏeli. Zato je treba nujnih skle-

BES

TOLMINCI

204

pov, da se zlo zajezi, preden bo prepozno. O tem da bo
poroãal gospod odbornik Delmestri kot ve‰ãak.

Îe iz naãina, kako se je Delmestri dvignil in brskal v

papirjih pred seboj, je bilo spoznati, da se je moÏ pripra-
vil, ãetudi je sku‰al vzbuditi vtis, da bo govoril nepo-
sredno. Ivan Pavel Radetiã je celo sumil, da gre za praz-
no igro. MoÏ je bil med resnimi v zbornici, le prilike ni
na‰el, da bi govoril. Ni bil vsiljiv. Delmestri je zaãel go-
voriti hitro in gladko. Bil da je dolgo let poobla‰ãenec
stanov pri banãni deputaciji, je rekel, zato da pozna raz-
merje deÏelnih financ do banke. Preden pa spregovori
o tem razmerju, naj gospodje v zbornici dovolijo, da jim
preãita odlomek iz nekega rekurza, proti nekemu odlo-
ku iz ãasov glavarja Friderika grofa Lanthierija, da se ne
smejo izvaÏati Ïivila iz deÏele: »Goriãani,« je bral, »ka-
terim prodajamo svoje Ïivinske pridelke, zahtevajo od
nas, naj bi samo njim dajali svoje blago, in vendar mi
nismo nikoli zahtevali od njih, naj samo nam prodaja-
jo svoje vino. Prepoved, da ne smemo svojih pridelkov
prodajati ãez mejo, pomeni toliko, kakor ukaz, naj svoje
blago prodajamo Goriãanom po tisti ceni, ki jo sami do-
loãijo, in da ne smemo imeti na prodaji veã slanine in
masla, kakor tega blaga pouÏijejo Goriãani!« Vpra‰a go-
spode, ali se jim ne zdi tak ugovor kaj moãno znaãilen
za neke vrste ljudi v deÏeli in neko posebno pravno na-

BES

TOLMINCI

205

ziranje. Ali gospodje kaj mislijo, kdo so, ki so tako reku-
rirali?

»Neumni niso bili,« je pripomnil grof Jakob Anton

Coronini.

»Tolminci so,« se mu je poklonil smehljaje se Del-

mestri. Zbornica se je zasmejala.

»Tolminci,« je ponovil Delmestri. »To so tisto zakrk-

njeno in trmoglavo ljudstvo, ki Ïe od l. 1532 prizadeva
deÏeli ne‰teto sitnosti. Prviã so se uprli tur‰kemu davku
in se sklicevali na nekake svobosãine in cesarske pravi-
ce. Pozneje so se upirali ureditvi davãne knjige, potem
kolkovnemu davku, potem so se protivili vojnemu kraj-
carju, davku od ognji‰ã, dacu od soli in zadnje ãase dav-
ku od vina in mesa. Od l. 1706 do te ure dolgujejo za-
ostankov toãno 30.000 goldinarjev. Pa ‰e vedno se tudi
zdaj sklicujejo na svoje pravice.«

Oddahnil se je in dejal:
»Lepo! Toda deÏela bo prepadla pri teh veãnih pravi-

cah.«

Ozrl se je po zbornici, kak‰en vtis je napravil. Ko je

videl, da ni nobenega, je dejal:

»Prav s temi besedami sem govoril kot deÏelni po-

oblasãenec na Dunaju direktorju banãne deputacije, ko
sem mu dokazoval, da ne moremo prevzeti ne jamstva
ne odgovornosti za novi davek. Îal, da mi na Dunaju

BES

TOLMINCI

206

niso verjeli. Morda Ïe veste, da so mi oãitali celo, da sta-
novi sami ‰ãujejo Tolmince, naj se davkom upirajo.«

»Che fantasia — kak‰na domi‰ljija!« se je nagnil Julij

Cezar Colloredo h grofu Jakobu Antonu Coroniniju, ki
je prikimal z vljudnim nasmehom.

»Pri banãni deputaciji so mi tudi oãitali, da nismo og-

nji‰ãnega davka pravilno odmerili,« je pravil dalje Del-
mestri. »Oãitali so mi zlasti«, je poudaril, »da ni res, da
tega davka nismo mogli poterjati, temveã, da smo ime-
li v sedmih letih celo prebitek v znesku 9060 gl. 25 kr.«

»To je Ïalitev,« je viknil vroãekrvni Nikolaj Strassol-

do. Delmestri je bil hvaleÏen za medklice z desnega kri-
la; priãakoval je zaãudenja z leve.

»Îalitev!« je potrdil. »Zavrnil sem jo in ugovarjal z

dokazi, da stanovi nismo niã krivi in sicer prviã: da tisti
ne morejo ‰ãuvati, ki moledujejo za odloke na Dunaju,
ki bi prisilili ljudi, da bi redno plaãevali; drugiã: da je
razdelitev davka pravilna, kar priãa predloÏeni naãrt, in
tretjiã, da je omenjeni prebitek 9060 gl. 25 kr. le pro-
raãunski.«

»Tako?« je vpra‰alo z leve. Delmestri se je zmedel in

odgovoril:

»Tako vsaj se mi je tedaj sporoãilo od doma.«
»Tu v tej zbornici se je svojãas govorilo o dejanskem

prebitku,« je dejal zopet nezadovoljneÏ na levi.

BES

TOLMINCI

207

»Radetiã!« je za‰umelo na desnici. Vse glave so se

obraãale k moÏu.

Delmestri je ‰epetal z odbornikom Orzonom, potem

je velel, naj se dvigne tisti, ki hoãe pojasnila. Radetiã je
obsedel z medlim nasmehom na licu. Delmestri je nato
mencal, da se bo pozneje ugotovilo, ali je bil tisti prebi-
tek dejanski ali le samo proraãunski. Gre sicer za og-
nji‰ãni davek, seja pa se bavi z davkom na meso in vino.

Levica je mrmrala in se nekam porogljivo budila v

‰um. Ker pa Radetiã ni govoril, se je zadeva potlaãila.

Delmestri je poroãal o novem davku. Ta davek da so

bili dali stanovi v neobvezen zakup ãlanu zbornice Pol-
liniju in pozneje Formentiniju. Zaradi Tolmincev so za-
stali s plaãevanjem banki, tako da je zna‰al dolg v letu
1709 od mesa 8700 gl. in 1250 gl. od vina. Te vsote sta-
novi banki niso ‰e plaãali, ker je tudi izterjati niso mogli.
Banka je zato prekinila v novem triletju pogodbe s sta-
novi in prepustila davek Bandelu. Bandel izterjuje davek
na svoj naãin, tako da prviã ogroÏa podeÏelsko premo-
Ïenje, in drugiã, da moti javni red pa da se od stanov
zahteva, naj ga podpirajo in ga stanovi tudi res pod pri-
tiskom vi‰jih odlokov morajo podpirati in tako sami
pomagajo Bandelu pri njegovem razdiralnem poãetju.
Gre pa zdaj za to, ali naj Bandel svojo pogodbo z banko
obnovi za nadaljnja tri leta, ali pa naj stanovi sprejme-
jo kot prej pobiranje davka na meso in vino sami. Od-

BES

TOLMINCI

208

bor predlaga, naj banka dolÏne vsote stanovom in deÏeli
spregleda. Stanovi prevzamejo izterjavo davka, a ne pod
naslovom mesnega in vinskega davka, temveã kot voj-
no kontribucijo, ki bi jo posebej na Tolminskem pobira-
la tolminska gosposka.

Delmestri je bil preverjen, da je s tem svojim predlo-

gom na‰el zadevi re‰itev. Zbornica tudi ni takoj sprevi-
dela, ali je naãrt kaj prida ali niã. Radetiã se je potopil
sam vase. Komaj vidno mu je drhtelo nekaj posmeha ob
ustnicah. Tedaj pa je udarilo od drugod. Javil se je For-
mentini.

»Vojna kontribucija,« je dejal, »ali misli gospod Del-

mestri pod tem imenom vojni davek?«

»Izredni, izredni,« je hitel tolmaãiti Delmestri Ïivo in

vljudno.

»Izredni ali redni. Torej vojni davek, gospodje,« je pri-

bil Formentini. »To se pravi, da bomo namesto davka na
meso in vino, ki nas sprião na‰ih privilegijev ne zadeva,
odslej vendar plaãevali ta davek kot vojni, torej splo‰ni.«

To je spoznala zdaj vsa zbornica. Levica se je smeja-

la, desnica je bila prav zaradi tega kar besna. Delmestri
je pri‰el v ogenj. Metal je v zbornico kar kupe proraãun-
skih ‰tevilk, govoril o zvestobi stanov do cesarja, o do-
brem zgledu, ki naj ga dajo stanovi ljudstvu, o ãutu za
splo‰no korist in blaginjo. Izpodbijal je Formentinija,

BES

TOLMINCI

209

ãe‰ da je iz osebnih razlogov proti predlogu, in naj pa
sam predlaga kaj bolj‰ega. Ves utrujen je sedel.

Podglavar je vstal in miril zborujoãe. Prekinil je sejo

za ãetrt ure. Ko je zopet zaãel, je dejal, da je treba res-
nosti. Hladno je nato povedal, da je prosil za besedo Ra-
detiã. Zbornica je postala mirna. Niso marali Radetiãa,
ki je bil nekam tuj med njimi, a ceniti so ga morali. Bil je
odloãen, sposoben, ni iskal sebe. Radetiã se je dvignil in
rekel:

»Gospodje, ãe Ïe i‰ãemo vzrokov, ki upropa‰ãajo de-

Ïelo, i‰ãimo jih z odprtimi oãmi in dobro voljo. Saj jih pa
sploh iskati ni treba, vsi jih vidimo kakor na dlani. Na‰e
mizerije je krivo predvsem slabo deÏelsko gospodarstvo.
Bandel s Tolminci je v na‰em gospodarskem Ïivljenju le
dvoje pojavov, ki delata splo‰no bolezen le hudo oãitno.
Bolezen sama pa nista. Da pripomnim glede Tolmincev!
Verjamem, da so preobloÏeni, ne verjamem pa, da so
tako stra‰no uporni. Paã ne razumejo novih davkov,
sklicujejo se na svoje stare pravice, kakor so se l. 1532 in
kakor je Ïe gospod odbornik Delmestri povedal, ki je Ïal
zamolãal, da so se dali tedaj prav hitro pregovoriti, ko so
izvedeli, da gre za splo‰ni, za cesarski davek, ki ga mo-
rajo plaãati privilegiranci in neprivilegiranci. Tako so-
dim jaz o Tolmincih. Glede Bandela pa tudi ne morem
trditi, da bi mu mogli vsaj pravno kaj oãitati. Oãitamo

BES

TOLMINCI

210

mu kveãjemu kot ãloveku, da je neusmiljen in sogol-
ten.«

Prenehal je, pogledal okoli, iskal besede in nadaljeval:
»Bodimo odkriti! Bandela smo si sami krivi: banãna

deputacija mu je bolj zaupala kot nam. Tolmince nava-
jamo v svojih pogajanjih z banko farizejsko kot krivce,
ãe‰ da ne moremo zaradi njih ustrezati banki s toãnimi
plaãili. To banka ve. Po pravici nas ima torej za malo-
vredne upravitelje.«

Zbornica se je budila v ‰um. Radetiã je rastel:
»Namesto bi svojo dolÏnost storili in gledali vsaj na

ãast, prihajamo leto za letom z izgovori, da ne moremo
plaãati, dasi smo se v pogodbi zavezali, da bomo.«

»Govori za direktorja banãne deputacije,« je zaklical

nekdo z desne.

»Govorim za ãast in blaginjo te deÏele,« je odvrnil Ra-

detiã. »Resnica je namreã, da bi bili mi banki dozdaj ‰e
vedno lahko izpolnili vse, kar smo podpisali. Resnica je,
da tega nismo storili, ker nismo vestno gospodarili. Ime-
li smo kljub Tolmincem prebitke in ne le na papirju, de-
janske prebitke.«

»DokaÏi!« je vzkliknil tedaj surovo Nikolaj Strassoldo.
»DokaÏem, ãe Ïelijo gospodje,« je menil mirno Rade-

tiã. »Imamo dejanske prebitke, ki jih brezvestno tro‰imo
z raznimi deÏelnimi darovi godovnikom med nami, bir-
mancem, Ïeninom in gostom, da vsaj malo potrebnih

BES

TOLMINCI

211

stro‰kov za splo‰no korist niti omenim ne. Gospodje!
Potrkajmo se na prsi! Krivi smo! Slabi gospodarji, slabi
plaãniki!«

Zbornica se je burila. Levica se je delila: nekateri so se

smejali, drugi so pritrjevalno vzklikali Radetiãu. Nekaj
jih je bilo previdno mirnih. âutili so, da Radetiã ne bije
po odboru, da tepe stanove sploh. Podglavar je miril. Za
silo se mu je posreãilo. Tedaj je predlagal Radetiã neka-
ko spreminjevaje Delmestrijev naãrt sledeãe:

»Uredi se splo‰na kontribucija v znesku 12.000 gl.

Stanovi izterjajo skupno 12.720 gl. v‰tev‰i plaãilo pobi-
raãem davka. Podroben naãrt naj izdela odbor s pred-
sednikom, ali pa naj pooblasti ãlane iz zbornice, ki so za
to najbolj pripravni.«

»Izdajalec! Kmetom nas prodaja!« je siknil vroãi Ni-

kolaj Strassoldo. Mladi Radetiã je skoãil k njemu:

»Moj stric ne izdaja. Prekliãite!«
»S sabljo,« je rekel oni.
»Prav!« je snel Radetiã rokavico izza pasa in jo vrgel

Nikolaju. Gluhi Mels je zaãudeno mahal z rokami, glu-
po je strmel zaspani Klavdij Delmestri, ki se je prebudil.
Coroniniji, Colloredi in Dornbergi so vstajali s seje, se
opraviãevali pri predsedniku in zapu‰ãali zbornico. Na
levi so se besedili zmerni z goreãimi, Radetiãevi z onimi,
ki so se prav zaradi Radetiãevega predloga miselno zbli-
Ïali z desnico. Sploh ni bilo moãi ‰e kaj govoriti in ‰e kaj

BES

TOLMINCI

212

ugotoviti. Obupno se je prestopal podglavar za svojo
mizo. Delmestri je bil precej veder. ·epetal je s Cristofo-
ruttijem.

»Edini ãlovek tu,« je rekel, »ki misli nekaj, je vendar

Radetiã. Morda, morda bo vendar uspel moj predlog. A
danes ne, danes seveda ‰e ne!«

In res je uspel, a kdaj! Koliko gorja, strahu in ‰kode je

moralo priti prej nad deÏelo!

Podglavar je zakljuãil sejo. Tegá je bil najbolj vesel

stanovski davkar Simonetti. Brez raãunov je pri‰el k seji.
Pobral jo je naglo. ·el je naravnost h grofu Rabatti, ki se
v upravne posle ni me‰al in si bil tudi to pot opraviãil, da
je bolan, naj ga podglavar oprosti seje.

Simonetti je na‰el Rabatto z Vergilom v roci in mu

popisal sejo. Rabatta se je razvnel. Zaãel je hoditi po
sobi gor in dol. Odslovil je Simonettija. Razmi‰ljal je
spor med plemiãi. Zdajci se je udaril po ãelu:

»Kako preprosto vendar,« je viknil. »To je vendar jas-

no! Spraviti jih je treba, spraviti, Coroninije, Strassolde,
Radetiãe.«

Pri‰el je sluga in javil, da so ãlani akademije »Zelene-

ga lovora« pri‰li. Rabatta se je dvignil kot predsednik k
svoji seji, ki se je vr‰ila nekaj bolj mirno kot stanovska v
deÏelni zbornici . . .

BES

TOLMINCI

213

A Radetiã? Z mirnim nasme‰kom je ‰el domov. Nje-

govemu neãaku pa je naslednje jutro vroãekrvni Stras-
soldo razsekal obraz . . .

BES

TOLMINCI

214

KARNEVAL

nton grof Rabatta je bil napel za tisti predpust l.
1713 vse sile, da zbere pri sebi ãe moãi vse domaãe

plemstvo. Da bi napravil pustni veãer tem lep‰i in mi-
kavnej‰i, ni hranil ne s ãasom ne denarjem. Ko je grof
hitel, da napi‰e do konca prav za to priliko zasnovano
igro »Tolminci« v latinskem jeziku pa jo izroãi gojencem
jezuitskega gimnazija, da se je nauãe, je grofica napra-
vila na dan redno po pet in ‰e veã obiskov.

Grof Rabatta je bil tedaj redka prikazen med gori‰kim

plemstvom. Bil je darovit in priden. Pridobil si je bil ve-
liko znanja. Na Francoskem in po Italiji, kjer se je v pre-
sledkih mudil, je smotrno opazoval Ïivljenje in spoznal
odliãno okus francoske druÏbe. Z lahkoto se je uãil jezi-
kov, igraje je pesnil in ustanovil pred leti v mestu aka-
demijo »Zelenega lovora«. Pod tem znakom je zbiral v
svoji palaãi blizu stolnice mestno in deÏelsko plemstvo.
Znal si je osvojiti visoke, ponosne Collorede, Coronini-
je in Strassolde, pa tudi niÏje, Locatellije, Formentinije,
Lanthierije in cerkvene dostojanstvenike. Klanjajoã se
njegovi izobrazbi in okusno sijajni gostoljubnosti, so bili
vsi stanovi prepriãani, da ga ni manj samoljubnega in za

BES

TOLMINCI

215

ãast stanu bolj vnetega plemiãa v deÏeli. Nekdo je ven-
dar zaslutil, da je tudi Rabatta ãlovek svoje dobe, hlad-
no razumen sebiãneÏ, ki stremi skrivaj po moãi in ãasti.
Bil je to deÏelni glavar Ivan Ga‰per grof Kobencelj, ãigar
sina Ivana Filipa je pozneje sijajno hvalil sloviti Montes-
quieu. Glavar Ivan Ga‰per je bil pa tudi edini, ki ga Ra-
batta dotlej ‰e ni mogel privabiti v svojo hi‰o, kar se mu
je posreãilo celó pri knezu Hanibalu Porzii, ki je bival za
zimskih mesecev v Gorici. Tudi za ta pustni veãer je bla-
govolil sprejeti povabilo in je pri‰el k Rabatti, visok in
preprost, duhovno po znanju soroden Rabatti, a globlji
in sam svoj. S knezom so pri‰li ‰e drugi gostje, Coroni-
niji, Strassoldi, Attemsi, Delmestriji, Grof Franc Anton
Lanthieri, rihember‰ki gospod je pri‰el s soprogo Silvi-
jo della Torre celó iz Vipave, ki mu jo je bila Ïena prines-
la z doto. Z njim je bil tudi njegov brat Ivan Friderik,
general, ki se je tedaj zdravil v Gorici. Pri‰el je grof Jakob
Edling, gospod na Vogerskem, oãe poznej‰ega gori‰ke-
ga nad‰kofa Rudolfa. Pri‰el je Ivan Ignac Dornberg s
tremi sestrami, kontesami Klaro, Terezo in Ano, ki je kot
najmlaj‰a ‰e upala, da se omoÏi. Starej‰i dami je zabaval
dobrodu‰ni Franc Anton de Grazia, ki je bil poboÏen, se
dal naglo ganiti in je vse rad verjel, da je bilo le pretres-
ljivo. Tisti veãer se je kontesam pridruÏil ‰e Sartorij Del-
mestre, ki je bil zadnji gori‰ki vi‰ji dijakon in je slovel, da
pi‰e ãudovito ãisto latin‰ãino in pripoveduje zelo uãeno.

BES

TOLMINCI

216

Njegove latin‰ãine ni bral sicer nikdo in njegove pridi-
ge so poslu‰alci redno prespali. Pri‰el je k Rabattovi pri-
reditvi celó ‰teverjanski Karel Tacco, ki je imel v »Zele-
nem lovoru« ime »Mercator-Kupec«, oãividno, ker se je
po me‰ãanskem zgledu ukvarjal z gospodarskimi pod-
jetji in pozneje l. 1724 ustanovil prvo strojarno v Gori-
ci. Navzoãen je bil tudi vi‰ji mestni poroãnik Arardi, ki
je poveljeval mestnemu voja‰tvu in se prav tedaj pote-
goval za sprejem med stanove. Kakor vedno je pri‰el
tudi to pot kot zadnji devinski gospod Thurn, gori‰kega
nasilnega Jeronima sorodnik. Zavr‰ki Petazzi je pa celó
zamudil vso igro »Tulminenses«. MoÏ je imel pozneje
priliko spoznati upornike in persona ali osebno pa ne-
koliko bolj prirodno, kakor pa so nastopali Rabattovi
glumci v blesteãih italijanskih enajstercih in latinskih
‰estomerih.

Tako so zasedli plemiãi in duhovni‰tvo vso dvorano,

kjer se je imela igrati igra kot nekaka duhovna veãerja
pred pravo, telesu prijetno. V veliki, le kaj nizki dvora-
ni, je gorelo ‰est lestencev. Grof Rabatta in grofica sta
sprejemala goste in jim odkazovala sedeÏe pred okusno
improviziranim odrom. Oder sam so krasili razni grbi,
predvsem grb Zelenega lovora, pa ‰e deÏelni in drÏav-
ni. V vencu so obdajali to trojico grbi vseh deÏelnih sta-
nov s cerkvijo vred. Ti ãastni emblemi so dali snov
prvim pogovorom med obãinstvom. Govorilo se je o

BES

TOLMINCI

217

slavnih ãinih in slavnih dedih, ki so proslavili svoje ime
in svoj rod. Coronini je vedel povzdigniti svojega Ludo-
vika brez desnice, Strassoldo je imel Bonamara, ki je bil
poslanik Karla Velikega v Bizancu. Zlasti je bila zlata
dornber‰ka vaza z aloo predmet veselemu namigova-
nju. Vsi namreã, razen Dornbergov, so poznali Rabattov
tozadevni dovtip o zlatu in starosti.

Mlaj‰i plemiãi so dvorili gospodiãnam, ‰e bolj vneto

dvema gospema: gospe grofici Pallfy, ki je bila zajemlji-
va, ker so ji le kratke tedne po poroki ubili soproga No-
vella, in grofici della Torre, ki so ji bili moÏa zastrupili.
·e baron Tacco se jim je pridruÏil; kot materialist je ve-
del, da velja vdova za devet deklet. Bojeviti Nikolaj
Strassoldo se je klanjal le lastni sestri. Resni Porzia ju je
zato nekoã v ‰ali nazval po svetem pismu Amnona in
Tamaro. Dobro, da Nikolaj ni bil pismu ve‰ã. Pozval bi
bil kneza, kakor je v stanovski seji Radetiãa, ki ga ni bilo
pri igri, ker si je doma zdravil ranjeno lice. Pri‰el pa je
Miha Radetiã in sedel, kakor so mu odkazali, med za-
spanega Klavdija Delmestrija in gluhega Melsa.

TeÏki barÏunasti zastor se je razgrnil, v gledalce je za-

zijala slika baroãne dvorane s stebrovjem in okra‰enim
dvoglavim orlom. Pred orlom je kleãala Ïenska v neka-
kem heroiãnem odelu, se dvignila in zaãela deklamova-
ti. Gostje so spoznali grofico Rabatto, ki je prej izginila
iz dvorane. Oãividno je predstavljala kot alegorija Go-

BES

TOLMINCI

218

ri‰ko; govorila je pesni‰ki oris rodovitne zemlje, ki ji ni
bilo enake niti na slavnih poljih v starem Laciju:

»Hic foecundus ager, nec cultior ulla patescit terra

quidem Latii . . . .«*

Tedaj je nenadoma zmotil alegorijo, »zvesto hãerko

Njegovega Veliãanstva«, kakor se je sama imenovala,
nekak ‰um za odrom. Na oder plane v deÏelnih barvah
livriran sluga in pove alegoriãni hãerki Njegovega Ve-
liãanstva, da je pred vrati tolpa ljudi, ki razgrajajo in
pravijo, da so pri‰li po svojo pravico; on da je takoj zaprl
vrata in ãaka nadaljnjih ukazov. Kdo so ljudje, hoãe
vedeti alegorija. Neposlu‰ni in uporni Tolminci, sporoãi
sluga, »kanalje z gorá«.

·iroko nabreklega razmi‰ljanja o pravici, govorjene-

ga z mirniko uÏaljenosti, gledalci niso razumeli. Pozor-
no so posluhnili ‰ele, ko je spregovorila alegorija po ita-
lijansko:

»Kdo sme zapirati moja vrata ljudem, ki pravijo, da so

pri‰li iskat pravice? Pojdi, odpri!«

Sluga roti alegorijo, da je to predrzno poãetje. V lepi

stihomitiji se prerekata nato deÏela in njen sluga. Pod-
glavarju se hoãe ves ãas zdeti, da ta sluga posnema nje-
govo besedo in kretnjo. Tedaj se alegorija razvname in
deklamira:

Hic foecundus ager, nec . . . : To rodovitno polje, ki nima
enakega niti zemlja v Laciju.

BES

TOLMINCI

219

»O slepote ãlove‰ke! Nikdar, nikdar ne bo deÏela za-

pirala vrat njim, ki prihajajo po pravico. Slepi ãlovek!
âesa naj se boji? Poglej si junake, poglej branilce! Pri-
pravljene umreti zame. Ni se mi bati, dokler Ïivijo . . .«

Alegorija pokaÏe oãitno s kretnjo, da hoãe govoriti

poklon navzoãim. V nabreklih podobah na‰teva do-
maãe plemi‰ke rodbine, oznaãujoã jih ali s svojstvom
akademske ãasti v »Zelenem lovoru« ali pa po emble-
mih v njih grbih in z gesli, ki so si jih prisvajali po oku-
su drugih krajev in ãasov. V rahlo ‰alo se ji je obrnilo, ko
je navajala aloo Dornbergov v zlati vazi. Tako se je po-
klonila gospodom. OddolÏiti se je morala ‰e gospem.

»Pa kaj govorim samo o svojih sinovih, bedna, in po-

zabljam svoje hãerke, matere junakov, druÏice Katonov
in Brutov . . .«

Zopet je sledilo na‰tevanje pesni‰ko nabreklo ozna-

ãenih oseb, krepostnih Porcij, tihih Lucil, modrih Sibil
in s svetostjo ozarjenih matron.

»V prah bodo padali uporniki,« je zakljuãila, »poljub-

ljali bodo cesto, koder je ‰lo cvetje moje mladosti, roÏ-
ni sprevod moje lepote in kreposti.«

Zdaj se sluga ni veã obotavljal, marveã ‰el, da odpre

upornim. Podglavar grof Adam je bil zopet uverjen, da
glumi prav njega.

Na oder prilomasti tedaj pet moÏ v vihrajoãih pla‰ãih

in ‰irokokrajnih klobukih. Tolminci so. Nekdo med nji-

BES

TOLMINCI

220

mi je obiãajni tepãek ali skaramuc iz komedije. KaÏe, da
bi rad jedel pa da bi zato moral prej nekoga natepsti.
Paãi slovensko besedo:

»Pravisa! Kudiã! Mi smo puntarji!«
Uporniki ne padajo sicer v prah, kakor je priãakova-

la alegorija, paã pa se lepo razvrste in umirijo. Alegori-
ja jim stopi naproti. Kdo so, kaj hoãejo? Pravice?

»Z oroÏjem v roki?« jih kara.
Uporniki odlagajo gorjaãe, le tepãek prikriva svojo.

Alegorija stopi k njemu in ga lahno udari po licu. Igral-
ãeva mimika izvabi nato gledalcem dokaj neprisiljene-
ga smeha. Dobri gospod Anton de Grazia se oddahne.
Îe dotlej se je razneÏil do obilnih solza. Zaspani Klavdij
Delmestre se zbudi, gluhi Mels vpra‰a moãno na glas
soseda Radetiãa:

»Pa kako govori, da ni niã sli‰ati?«
MoÏ je kriv, da se gledalci zasmejejo in preglu‰ijo to,

kaj pravi alegorija nato. Tedaj pa stopi iz srede uporni-
kov nekdo, ki ima meã. Oãividno predstavlja uporni‰-
kega vodjo. Pisatelj je bil na ta meã paã namenoma po-
zabil prej, ko so uporniki odlagali oroÏje, da bi zdaj z
njim oznaãil voditelja. Ta vodja deklamira, da je sin vi-
sokih gorá, kjer izvira gori‰ka »Tibera«, iz krajev dvo-
roÏnih juncev, orjoãih zemljo, z vi‰in, kjer se pozno raz-

BES

TOLMINCI

221

begujejo snegovi in pozno vraãa travnikom trava, sero
redeunt gramina campis.

Nato pa se je zdelo, da igralec izgublja svojo mirnost,

kakor da je pozabil besedilo in se lovi. Preãudno mu je
zadrhtel glas:

»Tako lepa je moja domovina! Ni je barve, da jo nasli-

kam, ni je besede, da jo zapojem. Njena jutra so kakor
dekli‰ko lice: v rosi se je umilo. Njen poldan je bratski
poljub, njeni veãeri so tihi materinski pogledi, njene
noãi so Ïalost trudnega potnika. O zemlja mati! Ne da-
je‰ vina, da bi se opijanili, daje‰ pa kruha, da ne strada-
mo . . .«

Glas je bridko vzbrnel igralcu. Oãitno je bilo, kako je

pozabil, da le igra. Iz globoke uverjenosti je bil stra‰no
resniãnosten:

»Pa so pri‰li siti ljudje in so hoteli ‰e na‰ kruh!«
»Benissime!« je zamrmral grof Rabatta in si brez ne-

jevolje priznal, da je igralãeva, v igro vtihotapljena be-
seda, dobra, bolj‰a kakor njegova lastna, nabrekla. A te-
daj je tudi igralcu izgorel zanos in mrtvo je povedal
kmeti‰ko pritoÏbo, da je »ubogi ãlovek« Ïivina in naj
mu »zvesta hãerka Njegovega Veliãanstva« pomore.

Zvesta hãerka je vse obljubila in objela ljubeãe kot

mati vse upornike od vodje pa do prej kaznovanega ska-
ramuca. Nato jih je za roko sprevela pred podobo dvo-
glavega orla in pouãila, da morajo biti zvesti in pokor-

BES

TOLMINCI

222

ni. Vse jih je ganila, celo tepãka, ki je kakor poredni
otroci zaãel tuliti, zastonj nastavljal zvesti hãerki ‰e dru-
go lice, naj ga udari, in se nato sam klofutnil, da so se
gledalci zopet smejali, Delmestre zopet zbudil in Mels
zopet Radetiãa nadlegoval, kaj je rekla. Tolminci so od-
‰li, alegorija je dostojno zakljuãila igro z vdanostno izja-
vo cesarju na Dunaju.

Gostje so obsuli grofa Rabatto s ãestitkami. Ne da bi

bile povsem skrile svojo zavist, so se gospe klanjale gro-
fici, ki je pri‰la v igralski obleki med goste. Tedaj so sluge
odprli gostom vrata v sosedno dvorano, kjer je ãakala
nanje bogata veãerja. Tu je na‰el podglavar Strassoldo
priliko, da je vpra‰al Rabatto, koga je glumil livriranec.

»Ali ste opazili?« je vpra‰al Rabatta rahlo porogljivo.

Ko pa je videl, da grof Adam resno molãi in mu je lice
temno, je dejal:

»V dostojnih mejah, seveda, ne preveã vsiljivo. Hotel

sem, da bi bil podoben direktorju banãne deputacije.«

Podglavarju je odleglo. Prikimal je Rabatti in mu stis-

nil roko.

Pristopil je knez Porzia. Zajemal se je za igralca, ki je

glumil mladega uporni‰kega vodjo.

»Ekscelenca,« je vzkliknil poãa‰ãeni Rabatta, »to je

moj secretarius, dijak ·tefan Golja.«

»Poznal bi ga rad,« je dejal knez. Privedli so mu fan-

ta.

BES

TOLMINCI

223

»Od kod si,« je vpra‰al knez po latinsko.
»S Tolminskega,« je odgovoril dijak.
»Ima‰ star‰e?«
»Le ‰e oãeta. Pa je nesreãen ãlovek.«
»Kako to?«
»Upiral se je pa je moral iz deÏele.«
»In kdo te zdaj podpira?«
»Oblaãi me stric, ki je duhovnik, preÏivim se pa sam.«
Knez Porzia je stisnil dijaku zlat novec v roko in de-

jal:

»Esto fortis et fidelis — bodi hraber in zvest!«
Prav tisto uro je stopil ·ime Golja, dijaka ·tefana oãe,

z bene‰ke zemlje na Tolminsko. Visoko nad Volãami je
stal in gledal v globel, kjer so pokojno spale vasi s tlaãa-
ni, s kmeti in rutarji, s poloviãarji in ubogimi ko‰ani. Vsa
globel je spala v temi. Le v Tolminu se je medlo svetli-
kalo ‰e nekaj luãi. »Gnezdo galjotov!« je mrko dejal
moÏ. Nato se je spustil v globel. Ni imel namena ‰e kdaj
umikati se ãez mejo. ·el je obrit po vsem obrazu . . .

BES

TOLMINCI

224

DRUGI DEL

BES

TOLMINCI

225

·E ENKRAT PAJEK IN VOLK

uÏno vlaÏne noãi v marcu je dremal Andrej Karnel v
svoji mitnici za dvojnim oknom. Zdajci se je popolno-

ma zdramil in posluhnil. Skozi ‰um deÏevnih kapelj, ki
so tolkle v mlakuÏe na cesti, je bilo prav jasno sli‰ati ‰e
neke druge glasove. Karnelu je bilo, da sli‰i mukanje ‰te-
vilne Ïivine. Vmes pa se je ogla‰al ãisto jasno celo kravji
zvonec.

Karnel se je vpra‰al, ali so v ·empasu znoreli, da Ïe

tako zgodaj gonijo v svoje planine. Potem je ugibal, ali
je kje v bliÏini prihodnji dan semenj. Ni vedel in je po-
stal nemiren. Vstal je, se oblekel in stopil pred mitnico.
Ostrmel je. Zapora je leÏala ãez most. Pred zaporo od
tolminske strani pa se je bila nagnetla ãreda Ïivine. Za-
daj so ‰li ljudje. âuti je bilo, da je nekdo zaklical:

»Andrej Karnel, odpri!«
»âigava je Ïivina?« je vpra‰al mitniãar.
»Moja,« je odvrnilo od one strani. Pred Karnela se je

prerilo nekaj ljudi.

»Tak vzdigni zaporo,« je zaklical zopet nekdo, Karnel

je segel po zapori in jo dvignil. Îivina se je kakor razli-
la na trg v Kanalu.

BES

TOLMINCI

226

»Bandel!« je zaklical tedaj Karnel preseneãeno.
»Me torej le pozna‰,« je dejal gori‰ki dacar.
»Plaãaj!« je spregovoril iz navade Karnel. Bandel se je

zasmejal:

»Ne, hvala Bogu. Samemu sebi pa ne bom plaãeval

davka.«

Obrnil se je h Karnelu:
»Odpri mi pod streho, da se vsaj malo odteãe voda z

mene.«

Karnel je videl, da ima Bandel s seboj ãeto dvajset

moÏ, ki so po voja‰ko oboroÏeni.

»Kdo so?« je vpra‰al.
»Thurnovi bravi,« je povedal Bandel.
»Pa Ïivina? Rubil si?« se je zaãudil Karnel.
»Vzel, kar mi gre po pravici,« je odvrnil Bandel.
Obrnil se je h gonjaãem in biriãem. Rekel jim je, naj

Ïenejo do Plavi. Tam naj poãijejo. Bokal vina naj popi-
jeta po dva in Ïivini naj krãmar Martin vrÏe nekaj sena,
ãe ga ima dovolj. Ljudje z Ïivino so od‰li. Zopet je za-
vladala ti‰ina nad Kanalom.

Bandel in Karnel pa sta sedla ob motni luãi za mizo in

Karnel je postregel Bandelu. Bil je njegov usluÏbenec in
je zanj pobiral davek. Bandel je jedel slastno, mlaskal
glasno in drobil s svojimi moãnimi ãeljustmi kru‰no
skorjo. ,Volk’ je obãutil neprisiljeno Karnel, prav tako
kakor je Bandel videl jasno Karnela, kako je potuhnjeno

BES

TOLMINCI

227

stisnjen sam vase, kakor zapreden in da preÏi na Ïrtev:
,Pajek’!

»Pa da si se upal iti nad Tolmince,« je tedaj rekel ob-

ãudujoãe Karnel. Bandel se je zasmejal:

»Pojdem ‰e. Zaãel sem na kobari‰ki strani. Zdaj jo

bom mahnil na Baão, v ponedeljek polovim pa tolmin-
sko okolico.«

»Kako to poãne‰?« je vpra‰al Karnel.
»Kako?« se je smejal Bandel in pil. »Vpra‰a‰, kako! Tu

beri!«

Izvlekel je zamazan list in ga dal Karnelu. »Tu jih

imam vse, ki so mi dolÏni pa koliko so. Vsak funt je za-
pisan. Prekleto drag papir, preden sem ga dobil. Naj bo.
ZaleÏe.«

»Pa kako naredi‰, da ti plaãajo in ne skrijejo Ïivine?«

je vpra‰al Karnel.

»Saj si videl,« je rekel Bandel. »Biriãe imam. Previdno

mora‰ priti in nenadno. Pa vdere‰ v vas. Biriãe pred hi‰o,
biriãe pred hlev. Stopi‰ v hi‰o, sede‰ za mizo. Kje je go-
spodar? Tu! Toliko in toliko funtov si prodal, toliko pla-
ãa‰. Haha! Mislil sem, da bodo tajili. Ne taje, le plaãati
noãejo, ãe‰ da ne morejo. Niã ne de, saj je Ïivina v hle-
vu.«

Karnelu so pohlepno zagorele oãi. Bandel se je delal,

kakor da raãuni sam zase:

BES

TOLMINCI

228

»·tirideset glav mi bo vrgla Baãa pa Idrija, tolminska

sela dvainpetdeset. Nimajo, res nimajo denarja, da bi
plaãali. Od‰tejemo stro‰ke za biriãe in pot; ostane —«

»Ostane?« je ‰el Karnel poÏeljivo za njegovo besedo.
»Pod ‰est sto ne dam niti Idrijske doline,« je udaril

Bandel z roko ob mizo. Karnel je molãal.

»âe bi pripravnega ãloveka dobil,« je govoril Bandel,

»hudiã naj me vzame, prepustil bi vse za sedem sto. Je
le hudo gledati, kako te prebadajo ljudje z oãmi, kako
medlé babe pa se otroci Ïenó v jok. Za sedem sto . . . .«

»Ali misli‰ res?« je vpra‰al Karnel.
»Zares. Kdaj se pa ‰alim?«
Karnel je nekaj trenutkov molãal. Potem je dejal:
»·est sto dam jaz.«
»Ti?« se je navidezno zaãudil Bandel, »saj nima‰.

Vedno toÏi‰, ko mi mora‰ odrajtovati, kar si mi na muti
pobral. Za zadnje mesece me sploh ‰e nisi plaãal.«

»Poslal bi bil po denar, kakor sva se zmenila, da bom

plaãeval v Kanalu,« je rekel Karnel.

»Pet gro‰ev poti do Gorice se ti smili,« je rekel zaniã-

ljivo Bandel. Karnel se ni zmenil. Potegnil je nekod iz-
pod mize usnjen mehur in ga vrgel na mizo, da se je sre-
brn denar raztresel po njej. Rekel je:

»Tu je zakup, ‰tej in potrdi! In ãe da‰ za ‰est sto pa

biriãe, ki ti gonijo, plaãam Ïivino po Tolminskem vna-
prej.«

BES

TOLMINCI

229

»Misli‰, da si me upijanil,« je branil svojo korist Ban-

del. Karnel je zamiÏal. Niti besede ni dejal. Bandel je ‰tel
svoj zakup.

»Petdeset priloÏi!« je menil mimogrede, malomarno.
Karnel ni ganil.
»Trideset vsaj.«
»·est sto, pa papir s popisanim blagom dobim,« se je

oglasil Karnel.

»·e zakup ti vzamem, pa ga dam drugemu.«
»Kar vzemi. ·e tretjine tega ti ne bo nabral,« se je za-

niãljivo odrezal Karnel.

»·e to kapljo vina, ki si mi jo dal, mi bo‰ zaraãunal.«
»Ne bom!«
»Hudiã te vzemi. Daj ‰est sto!«
Karnel je zopet segel nekam pod mizo in na‰tel denar

pred Bandela. Bandel se je dvignil. Ali bo kar ‰el, je vpra-
‰al Karnel, dasi ni mogel skriti Ïelje, da bi Bandel res Ïe
odrinil. Bandel je prikimal.

»In biriãi so moji,« je dejal Karnel.
»So,« je potrdil Bandel. »Za eno pot. Za veã jih bo‰

sam plaãal Thurnu.«

»Plaãaj zame, pa mi raãunaj,« je dejal Karnel, »in ko

jih v Plavéh doteãe‰, jih kar vrni.«

Bandel je ‰el.

BES

TOLMINCI

230

»Karnel,« je dejal sam pri sebi. »Meni‰, da si ti mene,

pa sem jaz tebe. Prviã je ‰lo z rubeÏnijo, drugiã ne poj-
de, pa ãe ti da Thurn ‰e deset biriãev.«

V Plavéh je dotekel svoje blago, ga ogledal in bil za-

dovoljen.

Odslovil je biriãe in jih poslal nazaj v Kanal. Mrmrali

so. Obljubil jim je dvojno plaão. Saj je lahko. Obljubljal
je na Karnelov raãun . . .

V enem dnevu se je raznesla vest o predrzno siloviti
Bandelovi rubeÏni na Kobari‰kem. Prizadeti kmetje so
besneli. Le s teÏavo so jih krotili drugi uporniki in nji-
hovi voditelji, da se niso vzdignili takoj v upor. Vse pa se
je godilo tajno. Tolminski sodnik, ki je zvedel za Bande-
lovo poãetje, je obãutil nekako ‰kodoÏeljno zado‰ãenje.
Mislil je pravilno. âim bolj je obraãal Bandel kmeti‰ki
srd nase, tem manj se je bilo njemu kot zastopniku go-
spoda Coroninija bati zase in svojo gosposko. Grof Co-
ronini, ki je vedno zopet prepriãeval stanove, da Tol-
minci res ne zmorejo novega davka, je ‰el takoj, ko ga je
sodnik obvestil o Bandelovi rubeÏni na Kobari‰kem, k
podglavarju in ga sku‰al prepriãati, da bi utegnilo Ban-
delovo poãetje gnati ljudi v obup. Podglavar je obljubil,
da bo zadevo vzela v roke seja stanovskega odbora. Grof

BES

TOLMINCI

231

Anton Jakob je sporoãil svojemu sodniku, naj daje gle-
de Bandela ljudem potuho.

Bilo pa je celó za potuho prepozno . . .

BES

TOLMINCI

232

PLAT ZVONA

nedeljo dne 26. marca ob ‰estih zjutraj je stopil
tolminski kaplan Foramiti na priÏnico. Nekaj poz-

neje je pri‰el v zakristijo Mohor Kacafura in sedel v spo-
vednico za gluhe.

Mohor Kacafura si je bil Ïe prisedel pravico na tej iz-

virni klopi, kjer je mogel nemoteno zadremati, ne da bi
delal pohuj‰anje. PrekriÏal se je, potem pa je glasno
mrmral, ker je bila zakristija polna domaãinov.

»Za kmete je cerkev, zakristija je za gosposke ljudi.«
Kmetje so se nagajivo suvali s komolci. Mohor je go-

del nejevoljno:

»Le jezite me, pa ‰e v cerkvi; saj je ‰e Bog v nebesih,

da vas bo potipal za va‰e tuje grehe!«

Ker je videl, da so kmetje svojeglavi in da niã ne opra-

vi, je vzdihnil in zaãel poslu‰ati pridigo o ãudeÏnem na-
siãenju. Ni mu prav ‰lo v glavo, kako se je mogel tisti
ãudeÏ zgoditi, in se je dolgoãasil. Kar tako se je domislil
tedaj rajnega Tonina in sku‰al zmoliti zanj oãena‰. Ni
domolil, zakaj prijetno mu je bilo na toplem po mrzli
poti z doma. Dremalo se mu je. Na pol spe na pol bede
je tedaj sli‰al, da gre med kmeti pritajena beseda.

BES

TOLMINCI

233

»In zakaj ob treh?« je vpra‰al nekdo. Drugi je odgovo-

ril:

»Zato, ker je Kraguljeva teta povedala, da zaãnimo ob

treh, ko je Bog umiral.«

»Pa kje se bo zaãelo?«
»Sveti Danijel bo golsnil prvo, za njim pa vsi po vrsti,

sveti Urh, sveti Maver, sveta Lucija, sveti Mi‰el in Mati
Marija na Mengorah.«

Mohor Kacafura je iztegnil glavo iz spovednice:
»Pa bi ‰e to povedala, kmeta neumna,« je dejal, »kaj

imajo neki govoriti svetniki!«

MoÏa, ki sta si prej ‰epetala, sta preseneãeno utihni-

la. Nekdo tretji je bil razsoden in je dejal:

»Ali se vam sanja, gospod Mohor? Gotovo ste spali.«
»Pred svojim pragom pometi,« je odvrnil Mohor. Bil

je prepriãan, da se mu je res sanjalo. Veselo se je zaãel
muzati svojim dozdevnim blodnjam. Da bi imel ob
enem zasluÏenje, je molil:

»Sveti Danijel, sveta Lucija, sveti Mi‰el, prosite za

nas!«

Zopet je zadremal. Tedaj pa je pri‰el v zakristijo ne-

kdo, ki je oãividno prepozno vstal, pa je zato mudil. Za-
sopel vsaj je bil hudo. Pa vendar ni bil pozen, le hitro pot
je imel za seboj. Nagnil se je k prvemu mo‰kemu ob
vratih in povedal:

»Karnel iz Kanala misli priti nocoj Ïivino rubit.«

BES

TOLMINCI

234

Kmetje so zaãeli stikati glave.
»Podseli mu zapremo pot. Kdor more, naj gre takoj,«

je pravil zasopli pri‰lec in ‰el, ne da bi vrata zaprl za se-
boj. Kmetje so se tiho trgali za njim. Vrat niso zaprli.

Tedaj je zbudil hladni vzduh Mohorja Kacafuro. Po-

gledal je iz spovednice. Videl je, da je zakristija prazna.

»Aha,« je bil biriã ponosen, »glej, Mohor, ugled ima‰

pri kmetih. Tako bodi. Zakristija gosposkim!«

Pred oltarjem je pozvanjalo k povzdigovanju. Ljudje

so kleãali. Starãek, ki je bil nadu‰ljiv, je krotil ka‰elj, sta-
ra, gluha Ïenica je molila naglas.

Ob krstnem kamnu je slonel Viduãev Tone, stal

vzravnano, edini v mnoÏici. Ni bil neveren, le popolno-
ma je pozabil, kje je. Mislil je na bolno Tonãko. Do pe-
tih je bil pri Kragulju. Ob ‰estih zveãer so rekli, da bo
umrla, o polnoãi so ji sveão drÏali, ob ‰tirih zjutraj je ‰e
Ïivela. Potem je ‰el. Ni upal, da bo dan uãakala. Sredi
Dobrav ga je streslo, sli‰al je njen glas:

»Tone!«
»Spomin!« ga je bilo spreletelo. Vse se je prelomilo v

njem. Otipal je noÏ pri sebi. Odprl je rezilo. Tako je ‰el
v Tolmin. Na mostu ãez Tolminko je slonel samoten ãlo-
vek. Tone ga je Ïe od daleã spoznal. Bil je njegov nemi
brat. Mutec mu je prikimal in stegnil roko. Pokazal je na
Volãe.

BES

TOLMINCI

235

»Odjahal je v Gorico?« je umel brat. »Ne ve‰, kdaj se

vrne?«

Mutec je zmajal z glavo.
»Poãakala ga bova,« je dejal Tone. Govoril je o mla-

dem uradniku, ki mu je bil ubil dekle. V mislih nanjo je
povedal bratu:

»Lej, umrla je!«
Mutec je zmajal pomilovalno z glavo. V cerkvi na Ilo-

vici je zvonilo. Brata sta krenila po Tolminu v cerkev . . .

Zdaj pa je pozvanjalo k povzdigovanju in Tone Vi-

duãev ni pokleknil. Nekdo mu je tedaj poloÏil roko v la-
kotnico in dejal trpko:

»Ali si ajd, da stoji‰? Poklekni!«
Tone je zdrknil na kolena, se trkal na prsi in jeãal:
»Tonãka, Tonãka, Tonãka!«

V Volãah pri Matku se je gnetlo zgodnjih pivcev, da je
imel krãmar polne roke dela. V kuhinji je gospodinjila
hãi Tina. Ni ji ‰lo delo izpod rok. Njen fant Janez je bil
ob njej in se ‰alil z njo, da je debela kakor polh jeseni.
Peter Du‰a, ki je sedel za ognji‰ãem, se je sku‰al po svoje
razgovoriti.

»Ali se od Ïira redi, naj ti pove, Janez,« je dejal.
»Zdrava sem tako,« se je deklica sramovala in brani-

la. Bila je miãna in polna deklina; prav toliko lenobna in

BES

TOLMINCI

236

nemarna, da je bila ‰e bolj prijetna. Janezu Matku sicer
ni bil pov‰eãi zet, a hãeri edinici kot vdovec ni mogel
nasprotovati, da ji ugaja mladeniã, ki je o njem govori-
la vsa Tolminska kakor o ãudovitem junaku in trpinu in
ki se je moral paziti biriãev in tolminske gospode. Ne da
bi se menila mlada dva za Petra, sta se igrala po svoje.
Tedaj je vstal Du‰a in dejal trudno:

»Pojdem.«
»Kam se ti mudi?« je vpra‰al Gradnik.
»Imam paã tudi kje slovo vzeti,« je dejal togo Du‰a.

Gradnik mu je gledal v obraz, potem je dejal:

»Poslovi se lepo od njega. Bog ve, ali se bosta kmalu

kaj videla.«

Deklica je segla Petru v roko. Temu se je ãudno spre-

menilo lice. Vse zasmehljive ãrte so izginile, zdelo se je,
da se bo moÏ zjokal.

»Pa zbogom, Tina. In lepo se zgovorita z Janezom.«
·el je naglo.
»Kaj mu je vendar?« je vpra‰ala Tina Janeza.
Nasmehnil se je in dejal:
»Rad te ima. Pa nanj nisem ljubosumen. Poljubila bi

ga bila za slovo. Niã ne bi bil rekel. Takle sem za prija-
telja.«

»Janez, kako govori‰,« je zardela deklica. »Tebe edi-

nega imam!«

BES

TOLMINCI

237

»Polh moj mili!« je vzkliknil fant in jo objel. Potem se

je zresnil.

»Tina,« je dejal, »vsi nosijo svoje lesene kriÏce pod

srajco. Jaz ga pa ‰e nimam. Kak‰en pravdar bom neki?
Pa ‰e general puntarski.«

»Nima‰ kriÏca?« je zasopla toplo. »Ti ga pa jaz dam.«

Obrnila se je vstran in si snela majhno znamenje iz ned-
rij.

»Na!« je rekla.
Na svetem znamenju je obãutil toploto njene polti.

Oãi so se mu orosile od sreãe, ljubezni in slasti.

»Tina!« je raz‰iril roke po njej. Ona pa je vzkliknila in

se mu izvila. Ko je slovo jemal, je rekla:

»Ljubim tebe in Petra. A ne boj se! Tebe drugaãe kot

Petra. Peter mi je drag, kakor da mi je brat.«

»Vzame‰ ga, ko bo‰ vdova po meni,« se je po‰alil

Gradnik in dejal vedro:

»Kar z nami pojdi na Gorico!«
»Pa pojdem, ãe Ïeli‰.«
Zmajal je z glavo in dejal:
»Pravi vojaki odhajajo na vojsko brez Ïená.«
Peter Du‰a pa je ‰el medtem svojo pot proti Tolminu.

Bila je ena tistih Ïalostnih ur nad njim, ko se je popol-
noma ovedal, kako brezmejno sam je na svetu, ena ti-
stih Ïalosti, ki ga je Ïe na zunaj preãudno spreminjala.
Ko je gledal mlado sreão prijatelja Gradnika in Matko-

BES

TOLMINCI

238

ve Tine, se je bilo vzbudilo otoÏje v njem. Ni ju mogel
mirno gledati. Zato je ‰el. Po slovo, je rekel. Kar tako. Po
poti pa mu je dozorela misel, kam mu je iti.

»K materi!«
Na mostu ãez Soão je sreãal gruão Tolmincev. Mesar

Melinc jih je vodil.

»Kaj hoãe‰ v Tolminu z biriãi?« je rekel, »zdaj gremo

nad Karnela. Pojdi z nami!«

»Imam prej v Tolminu obraãun,« je dejal Du‰a prisi-

ljeno veselo, da bi ga videli ljudje, kakor so ga bili vaje-
ni. »Pridu‰il sem se pri vseh biri‰kih du‰ah in si tega ve-
selja ne bom dal vzeti, da bi kdo drug prej udaril plat
zvona pri svetem Danijelu.«

»Prav, dobro opravi. Pa pridite vsi za nami.«
»Sreãno pot!«
»Sreãno!«
Res je zavil Peter s ceste proti cerkvi svetega Danije-

la. Stopil je na malo grobi‰ãe. ·el je v najbolj zadnji kot
na neposveãeno zemljo. Tam je snel klobuk in se zagle-
dal na davno poraslo gomilo. Zajeãal je:

»Mati! ·e spoznal te ne bom na sodni dan. Oh, saj bi

te odkopal, da bi te videl. Pa si Ïe davno sprhnela.«

âez trenutek se je razneÏil:
»Ali ti je lahko, mati, v neposveãeni zemlji?«
Zopet po kratkem molku je mrmral:
»Tudi ma‰ noãejo brati zate, mati! Tak‰na, lej, si bila!«

BES

TOLMINCI

239

Obraz se mu je spaãil od Ïalosti. Hodil je ob grobu

upognjen, kakor pod teÏkim bremenom. Potem se je
rezko odtrgal, zajel prsti z roko, jo poljubil in dejal:

»Mati, zbogom!«
·el je po poljski poti pod Tolminom proti Dvoru. Tam

je pre‰el ãez pot in bil na bregu visoko nad Tolminko.
Mislil je venomer na mater.

»Tu doli,« je mrmral, »je ‰la svojo zadnjo pot. O Je-

zus, kako ji je moralo biti pri srcu! Pa vsaj ‰e mene, svoje
dete, bi bila vzela s seboj! Mati!«

V ãudni misli in slasti se je zaãel spu‰ãati v prepad.

Igral se je. Onstran je videl tolminskega biriãa, ki je lo-
vil ribe in ga strahoma opazoval. Ni bila prva Petrova ta
pot. Navadil se je bil nanjo iz bolnega hrepenenja po
materi, ki ga je nezakonskega pustila na svetu in ‰la
obupano v smrt, ko ji je prej‰nji tolminski sodnik, se-
danjemu oãe, grozil, da jo postavi na sramotni kamen in
zapre kot lovaão. Ko je videl Du‰a biriãa, ki je ribe lovil,
je zamrmral:

»Pokazati mu moram, naj se me boji, ker sem copr-

nik.«

Tedaj je zdramil leno, komaj ‰e Ïivo golazen ob nogi.

Rdeãkasto pisan modras je bil. Z vajeno roko je prijel
Peter kaão, jo stisnil pod glavo za ozki vrat in si jo pri-
nesel pred usta, ogrevajoã jo s svojo sapo.

BES

TOLMINCI

240

»Strup nosi‰, golazen,« je dejal bridko, »da si more‰

Ïivljenje braniti. Pa te ubijajo. Pa so ljudje, ki tudi nosi-
jo otrov in jih ne smemo ubiti, kakor bom jaz tebe.«

»Ne!« se je premislil. »Naj ‰e to vidi biriã in pove dru-

gim, da modrasa z golo roko lovim pa v ãutari hranim
nad srcem.«

Suhotno se je zasmejal in storil, kakor je rekel. Potisnil

je kaão v ãutaro, ki jo je imel pri sebi, zama‰il jo z ma-
hom in spravil za srajco. Bil je ob vodi in se rogal biriãu
onstran:

»Ali me ne bo‰ lovil?«
Biriã se je delal, kakor da ga ne sli‰i in ne vidi. Peter je

‰el po vodi navzgor in se lovil od skale do skale. Potem
se je vzpel na vrh in prilezel na vrt pri prvi hi‰i v Tolmi-
nu od modrejanske strani. V hi‰i je bila krãma. Krãma-
ril je v hi‰i Defacis. Du‰a je vstopil. V hi‰i se je kar trlo
pivcev. Peter je vpra‰al krãmarja, kje ima brata. Bil je to
uãen ãlovek, pravdaã Jakob. Nekoã je bil v grofovski
sluÏbi, pa so ga bili spodili. Zdaj je sluÏil kmetom, zdra-
vil in pisal, drl otrokom in Ïenam zobe in sestavljal tla-
ãanom pritoÏbe zoper grofa in biriãe. âe je bil trezen.
Kadar ni bil trezen, je sedel pri bratu in brundal latinski
predse. Peter Du‰a ga je na‰el po navadi na starem me-
stu.

»Rekli so udje Ïelodcu: Ne bomo veã delali zate!« je

brundal pravdaã po ‰olskem latinskem berilu iz znane

BES

TOLMINCI

241

prilike, ki jo je povedal rimskemu upornemu ljudstvu
priljubljeni tribun Menenij Agrippa.

Peter je pozdravil:
»Gospod Jakob! Modrujete?«
Pravdaã je dvignil glavo in rekel hripavo:
»Sédi!«
»Bom pa,« je dejal Peter in prisedel. Pravdaã je potis-

nil vrã predenj.

»Pij, pa daj, naj ti spet napolni. Za moj denar.«
»Ne, danes za moj —«
»Za moj,« je vztrajal trmasto Defacis in povedal kakor

nekako teÏko resnico: »Zato ker so setve zrele pa je uda-
rila ura Ïetve.«

MeÏikajoã je gledal Petra in vpra‰al:
»Ali sem ‰e kaj ve‰ã? Od matere si pri‰el.«
»Od matere,« je potrdil Du‰a nekoliko preseneãeno.

»Ali mi z nosa berete?«

»Z oãi paã,« je odvrnil pravdaã in se vedro hahljal.

»Da bo‰ vedel, kaj zna Jakob Defacis, ·e kadar je pijan.
Kaj ‰ele bi znal, ãe bi kdaj trezen bil! Kaj nosi‰ pod sraj-
co?«

»Uganite!« je velel vedro Peter. »Strupeno oroÏje . . .«
»Modrasa paã ne. Spravi se, potep. Graja‰ se mi!«
»Da se vam? Kaj deste? Ali se bom tudi drugim? Sod-

niku v grofiji, na‰emu?«

BES

TOLMINCI

242

»Svojemu bratu, haha, ki ti je kot otrok otroku, v kleti

zaprtemu slepcev nametal v temo? Saj si pravil, da ti jih
je.«

»Seveda jih je. Pa misel, naj mu dar tako vrnem, mi je

pri‰la ‰ele zdaj.«

Pravdaã je postal resen.
»Homicidium inter cognatos — umor v Ïlahti,« je

mrmral, »grda reã . . .«

»Saj ne bom ubijal,« je povedal Du‰a.
»Grda reã,« je pletel pravdaã svojo misel. »Videl sem

Panizzolija, ko je umiral. ·est tisoã ljudi je gledalo, pa se
ni nikomur smilil.«

»Koga pa je ubil?«
»Mater.«
»Mater?« je vzkliknil Du‰a. »Jaz bi za mater ubijal.«
Defacis je bil ‰e vedno resen in je dejal:
»Ne bo‰! Niti za mater. Ne ti ne jaz. Ubijali pa bodo

in za manj . . .«

MoÏ je pil in potem naslonil glavo na mizo. »Setve so

zrele,« je mrmral, »pripravite srpe!«

Vedno manj umljivo so se mu jemale besede na usta.

Peter Du‰a se je vzdignil in ‰el.

V Tolminu je zvonilo poldan. Peter je ‰el naravnost po

sredi ceste in obstal pred vrati v stanovanje sodnika Lo-
catellija. Pogledal je na okna in vstopil v temotno veÏo.
Nato je ‰el po stopnicah na desno. Pred njim na ozkem

BES

TOLMINCI

243

hodniku se je pojavil nizek in rejen ãlovek. Bil je grofov-
ski kuhar. Iz grofovske kuhinje je stregel sodniku. Ko je
zagledal nemarno obleãenega ãloveka pred seboj, je
zaãel vzklikati:

»Via, via!* Gospod sodnik obeduje.«
»Kar prav pridem,« je rekel Du‰a, prijel slugo in ga

potisnil v stran, da se je zakotalil hrupno po stopnicah.
Nato je stopil naglo po hodniku na desno in odprl v sta-
novanje. Bil je v sodnikovi obednici. Sodnik je prinesel
pravkar ãa‰o vina na ustne in srkal moãno pijaão. Osup-
nil je in zazijal.

»Furbo,«** je zahre‰ãala papiga in ujela s kljunom Pe-

trov klobuk. Peter je udaril po ptiãu, da je odletel z od-
trgano veriÏico s stojala. Sodnik je ‰e vedno glupo str-
mel.

»Sedi, sedi, ljubi brat,« je dejal tedaj Du‰a. »Kar po

domaãe!«

Sodnik je rastel s stolice. Ves je posinjel od presene-

ãenja in jeze.

»Slabo ti streÏejo, kar niã mi ne ponudi‰, ‰e vina ne,«

se je rogal Peter. »Na, ti pa jaz dam od svojega. Tu, pij!«

Izvlekel je ãutaro in jo krepko postavil pred sodnika,

da je odletel zama‰ek. Sodnik je zmedeno zijal. Peter je

Via, via: Proã, proã!

furbo: navihanec, prebrisanec, prekanjenec.

BES

TOLMINCI

244

stopil k vratom in pohodil papigo, ki je ranjena frfotala
po tleh.

Iz ãutare, sodniku pod obraz, se je tedaj potegnil mo-

dras, ki ga je bila toplota Petrovega srca prebudila po-
polnoma. Hripavo je zavpil sodnik. Du‰a se je zasmejal
in ‰el. Zaprl je vrata za seboj in obrnil kljuã. Vre‰ãe je
beÏal pred njim kuhar. Du‰a je pri‰el nemoteno na trg.
Nad njim se je odprlo okno. Sodnik je stal v oknu in vpil:

»DrÏite ga!«
V naslednjem trenutku se je lovil za okensko polico.

Nekaki nejasni glasovi so se mu trgali iz grla, kakor da
so mu iztrgali jezik. Zadela ga je bila kap . . .

Dve uri zatem je spregovoril sveti Danijel. Udarilo je

plat zvona.

Mohor Kacafura je odprl okno in zaklel. Spomnil se

je, kaj je sli‰al dozdevno v sanjah zjutraj pri ma‰i.

»Ves zlodjev je Tolminec. Bogu pred nosom v cerkvi

se laÏe.«

Ko se je izklel, je Mohor zaãel nemirno hoditi po svoji

sobi in razmi‰ljati, kaj mu je storiti:

»Punt, punt,« je vzklikal. »Dolgo Ïe sem ga vohal.

Zdaj je tu. Svet je znorel. Niã veã mu ni mar za Boga.
Prekleti Tolminci! Kaj neki takega pa sem jim naredil, da
miru ne privo‰ãijo staremu ãloveku? Nisem jih zatiral,
nisem ovajal. Svojo sluÏbo sem tvegal, tako usmiljene-
ga srca me je naredil Bog. Pa se uprejo, pa niti povedo

BES

TOLMINCI

245

ne prej, da bi bil ãlovek hranil, v miru culo povezal pa
‰el svojo pot.«

Tako se je jadil stari biriã in videl, da se na glas zvo-

na zgrinjajo sumljivo oboroÏeni ljudje na cesto. Od Ilo-
vice pri cerkvi je bilo sli‰ati vikanje. Kmetje so hoteli v
zvonove, pa jim domaãi, trÏani, niso pustili. Naj kmetje
bijejo plat zvona, kjer hoãejo, so rekli, v Tolminu da ne
bodo. Gospôda ne bo vpra‰ala, kdo ni kriv, temveã, kje
je zvonilo k uporu. TrÏani so se nadejali biri‰ke pomoãi.
Ti pa so se bili nekam poskrili. Kmetje so se konãno le
dali pregovoriti in so jo udarili proti Volãam. Nosili so
teÏke opalike, Ïelezne trentarske palice, vile, sekire in
kose. Sicer pa niso ‰li niã kaj hudo grozeãe. Nerodno so
korakali, kakor da se jim mudi, in stopali prednjim na
pete. Mohorja, ki jih je gledal, je mineval najhuj‰i strah.

»Ha,« je klical za zaprtim oknom, »kje ste pa Ïlice pu-

stili za na‰a ‰iroka usta?« V besedo »na‰a usta« je po-
loÏil Mohor ves strup svoje jedke zasmehljivosti.

Kmetje so pre‰li Tolmin. Od stare streÏnice je zvedel

Mohor nekaj pozneje, da so poru‰ili grofovo mitnico
med Volãami in Tolminom in vrgli dvoglavega orla v
Soão.

»Kaj pa ga obe‰a grof na svojo mitnico,« je skoraj

opraviãil Mohor kmete, »ãe ga nima pravice.« Potem je
zakljuãil, da ta punt ne bo ‰ala.

BES

TOLMINCI

246

»Toda hudiã naj te vzame, Mohor,« si je dejal, »ãe te

kmetje ‰e v Tolminu najdejo, ko se vrnejo . . .«

Ob uri, kakor so se dogovorili, se je dvignila vsa tolmin-
ska stran na vojsko za stare pravice proti davkom in kri-
viãnim dajatvam. Mnogi, ponekod kar vse vasi, so se
dvignili Ïe pred doloãeno uro. ·e drugi so vestno ãaka-
li na znamenje, da udari plat zvona. Ni bilo malo takih,
ki so na tihem upali, da znamenja ne bo . . .

Podmelãani so se skrivaj ukradli v KlavÏe, da bi tako

neopaÏeno u‰li preÏeãemu Ïupniku Murovcu. Tam so
se zbrali in ‰li po ba‰ki Grapi. Pa jim je Murovec pri
prvem ovinku zastavil pot.

»MoÏje, nazaj!«
»Danes ne gremo k popoldanskemu nauku,« so rek-

li.

»Domov pojdete!« je velel.
»Ne gremo,« so rekli.
»Znoreli ste.«
»Pa naj! Pravica bo zmagala!«
Îupnik se je razgrel:
»Kajne! S sirom boste mlatili po gospodi in s tepkami

obmetavali grad. Kar posul se vam bo!«

Tone BoÏiã je stopil pred Ïupnika.

BES

TOLMINCI

247

»Gospod,« je rekel, »saj vidite, kako je. Nazaj ne gre-

mo, ker ne smemo. Umaknite se, gospod. Prihranite
nam ta greh, da bi lastnega dobrega fajmo‰tra morali s
ceste odrivati.«

»Kaj? Tako daleã smo?« je zavpil Murovec. »Vi bi ‰e

boÏjega duhovnika . . .«

»Vsakega, kdor nam bo pot zapiral!«
Fajmo‰ter se je umaknil brez besede. ·li so. Ne oni ne

on se niso ozrli drug po drugem. Njim je bilo hudo, nje-
mu ‰e huje. Solze je imel v oãeh.

»Tolminske trme,« se je Ïalil. »Trideset let sem med

njimi, pa izvem dve uri prej, kaj nameravajo. Pa ‰e za te
dve uri pridem prepozno, da zdaj gredo in ve Bog sam,
kaj vse bodo po svetu poãeli in kaj jih ‰e ãaka. To je ve-
selje biti fajmo‰ter na Tolminskem!«

Tako je govoril uÏaljeni duhovnik, si brisal potno in

solzno lice in sopel v breg. Nobena pot mu ni bila nikoli
bolj teÏka, bolj strma . . .

»Ljubi Bog,« je trpel za svoje farane, »ali so res za-

sluÏili, da jih tako kaznuje‰?«

V strmem bregu nad Tolminko, med Tolminom in Za-
lazom sta jemala slovo Janov Luka pa Klobuãarjeva Ka-
trica.

BES

TOLMINCI

248

Tako se je bilo med njima zgodilo, da sta se morala

zadnje ãase resno pogovarjati o skoraj‰nji poroki. Po
veliki noãi da bi se kar hitro vzela. Pa je bil vzel Luka
leskov kriÏec in je moral zdaj iti. Prej‰njega veãera je
pri‰el povedat Katrici, da pojde.

»Jezus!« je zastokala in ni vedela nobene veã. Zjutraj

na te‰ãe se je vrnil fant k njej in jo prosil, naj ga spremi
v Tolmin. Tako sta ‰la ob ‰umeãi Tolminki in molãe za-
vidala pisane ribe za njihovo neskrbnost v svetlih valeh.

»Materi povej,« je spregovoril Luka.
»Ne morem,« je rekla deklica in sta ‰la zopet molãe.

Nad ·krbino, od koder gre s klanca strmo naravnost v
skale ob Tolminki, je dekle obstalo in zajokalo:

»Luka! Samo ta pot je zame, ãe se ne vrne‰.«
»Saj se vrnem,« je rekel plaho. »Na Sveto goro se za-

obljubim po golih kolenih!«

»Zaobljubi se!« je rekla deklica in se na tihem pri priãi

tudi zaobljubila. ·e veã je dala:

»Pet let zdravja, Mati boÏja, samo ne daj, da bi morala

pod ·krbino!«

Vrsnjani, Doljani in Kamenci so ‰li po cesti skozi âiginj.
Volãani in âiginjci so bili Ïe v U‰niku. Stara âiginjka Ko-
‰ãerica pa je ‰e vedno pridrÏevala svojega sina Vrbana
za roko.

BES

TOLMINCI

249

»Vrban, niã veã te ne bom videla.«
»Zbogom, mati! Pustite me Ïe!« je prosil sin.
»Poslu‰aj me,« je ihtela Ïena, »na kanalski cerkvi je

slika svetega Kri‰tofa. Ozri se nanjo pa zmoli kratko mo-
litev.«

»Bom, mati!«
»Sveti Kri‰tof ima to moã, da te bo varoval smrti ves

tisti dan, ko ga bo‰ videl in poãastil.«

»Vem, mati!«
»Pa v Solkanu, pravijo, na prvi hi‰i da je tudi njegova

podoba. Ne pozabi se ozreti nanjo!«

»Ne bom, mati!«
»Zbogom, Vrban!«
»Zbogom, mati! Sreãno.«
»Vrni se!«
Sin je ‰el. Mati je dolgo gledala za njim, ki se je gubil

v prvi mrak. Ko je izginil in ga ni videla veã, se je ihteã
prijela za srãno stran in se zgrudila z bolnim srcem na
hi‰ni prag.

»Vrban, moj Vrban!«
Oh, matere! Vse vidijo naprej, vse vedó . . .
Pri Sveti Luciji na Mostu, v sredi svojih osmih otrok

in prepla‰ene Ïene, je stal AnÏe Rink in hlinil silno do-
bro voljo.

»Kaj, otroãiãi! Davkarje gremo lasat v Gorico in go-

spodo uhljat.«

BES

TOLMINCI

250

Otroci so to radi ãuli, Ïena AnÏetova pa je rekla:
»Kaj pa, ãe bodo oni vas? Kaj naj potem poãnem sama

z otroki?«

»Ne govori tako vprião otrok,« je dejal AnÏe, »pohuj-

‰ala jih bo‰. Mar tebi, otroci, le bodite pridni pa mater
poslu‰ajte. Ovsenega kruha ste stradali doslej, p‰eniãne
pogaãe se boste preobjedli potlej.«

»Hej,« so se veselili otroci, le Ïena ni verjela.
»BeÏi, beÏi! ·e moãnika iz ãrne moke ne bomo imeli.«
»Kaj moãnik! Meso vsak dan pa klobase,« je meÏikal

in sladkal z usti AnÏe. To je delal, da bi solze skril, ki so
mu vrele v oãi.

»Me‰o,« je verjelo najmlaj‰e. Tedaj je upadel AnÏetu

pogum in je zavpil:

»âe pa se niã veã ne vidimo, zbogom, moji ljudje. Po

kruh, po meso, po klobase!«

S tem bojnim klicem je ‰el. Otroci in Ïena so molãe

strmeli za njim. Le najmlaj‰e dete se je na pol ãudilo in
na pol izpra‰evalo mater v naroãju, kaj neki je to: »Ko-
ba‰e?«

Ko je stopil AnÏe na cesto, so ‰li mimo Baãarji.

»Ali Ïe greste?« je vpra‰al.
»Gremo!« je dejal Lovrenc Mrak. Ves mraãen je bil,

kakor da si ime sluÏi.

BES

TOLMINCI

251

»Kaj pa ti je, saj si ves slab,« je vpra‰al AnÏe. Bil je tudi

Mrak med njimi, ki so mu botrili. Mrak ni odgovoril. Paã
pa je povedal LuÏnik:

»Prvikrat v Ïivljenju je pil vino. Kakor otroka ga gla-

va boli pa moti se mu.«

»Kak‰ni ãasi,« je pomislil AnÏe s teÏkim srcem. »LuÏ-

nik je trezen in Mrak pijan!«

Za kakih sto korakov sta bila zaostala za drugimi nad
Slapom Andrej in ·tefan Laharnar. Od Idrije je ‰e ved-
no bilo plat zvona, v Roãah in na ·entvi‰ki gori pa ni veã
zvonilo. Andreju je bilo lice mirno, ·tefanu mrko in za-
skrbljeno. Odtrgal se je bil od hi‰e. âudno pepelnato je
bilo Ïenino obliãje. Niã ni rekla, a moÏ je zdaj trpel po
poti:

»Bolna je, Bog ve, da je bolna. Pa mi je ni zinila, da ne

bi sitnaril.«

Otresel se je neljube misli na Ïeno in vpra‰al brata

Andreja:

»Kako uãe zadnje ãase v cerkvi? Ali je tak upor greh

ali ni?«

Andrej je dejal:
»Pisano je, da ne potegni z drhaljo proti pravici, in ‰e

je pisano, da se potegni za pravico.«

BES

TOLMINCI

252

»Glej, saj gremo za pravico proti krivici!« je menil

·tefan.

»Kakor je pisano,« je govoril Andrej, »da imajo dvoj-

no mero in dvojno vago in dvojni mernik, veãji in manj-
‰i. Pa sem bral, da gorje deÏeli, kjer poglavarji Ïe zjutraj
pojedajo.«

»Moj Bog, kakor nala‰ã za nas je pisano,« se je ãudil

·tefan. Andreju je bilo v‰eã, da je uveril brata, in je de-
jal:

»Davi sem odprl v bukve, da bi videl, kako bi se samo

odprlo. Ali ve‰, kako sem bral?«

Utihnil je za trenutek, nato je navajal:
»Tako sem bral: Zato poslu‰ajte vi Krajli inu merkaj-

te, vuãite se vi Rihtarji na zemlji! Vzamite si k u‰esam vi,
kir ãez njih veliku gospodujete, kateri se povdigujete ãez
folke. Zakaj vam je gospostvu danu od Gospuda, inu
oblast od tiga nar vi‰iga, kateri bo vpra‰al, koku vi rov-
nate inu bo izpra‰oval, kaj vi stavite. Zakaj vi ste njego-
viga Krajlestva sluÏabniki, ali vi nikar prov ne sodite, inu
ne derÏite pravde, inu ne sturite tega, kar je Gospud po-
stavil. On bo celú grozovitu inu v kratkim nad vas pri‰el,
inu pojde ena celú ostra sodba ãez oblastnike . . .«

»Andrej,« je zaklical vedro ·tefan. »Saj te razumem,

zdaj te.«

»Pod boÏjo mislijo smo,« je prikimal Andrej.

BES

TOLMINCI

253

V Baãi je dotekel ·tefana domaã ãlovek, naj se vrne,

da mu je Ïena hudo slaba.

Martin in Tinãe Munih sta ‰la s Stopca ãez Podolnice.
Tinãe Munih je bil slabe volje. Komaj se je bil doma
otresel Ïene, ki ga ni hotela pustiti zdoma. Dva dni da
bo menda paã prestala sama, je menil, naj pa kako Ïen-
sko vzame k sebi, da je preveã strah ne bo. Îena pa je
opsovala ‰e Martina, da je on vsega kriv. Martin se je
muzal, Tinãe pa je bil slabe volje.

»Hudirja,« je dejal zdaj, »kadar se na‰a tako postav-

lja, pa kadarkoli ‰e mi je kaj branila, prav gotovo mi je
bilo potem Ïal, da je nisem poslu‰al.«

Pogledal je Martina in dejal nejevoljno:
»Ti si pa preãudno vesel.«
»Sem,« je odvrnil Martin in pridal tiho: »Premi‰ljam,

kaj se mi je sanjalo ponoãi.«

Nato je povedal:
»Ne vem, kako da se nisem in nisem mogel spomni-

ti, kak‰na je bila moja rajna. Lej, nocoj sem jo pa videl.«

»Videl?«
»Sanjalo se mi je, nu,« je dejal Martin; »prav tako sem

jo videl, kakr‰na je bila na poroãni dan. Za peãjo da le-
Ïim pri Kobalu, pa da je pri‰la in legla k meni. Da je
otroka doma pustila, je rekla, in da jo skrbi. Pa je zaka‰-

BES

TOLMINCI

254

ljala, kakor je vedno poka‰ljevala. Potem si pri‰el ti in
me zbudil.«

Valentin je vzdihnil.
»Zdaj jo vidim, ãe le oko zaprem,« je dejal sebi Mar-

tin. Tiha blaÏenost mu je leÏala na obliãju, ki je bilo
brazgotinasto in trpko, kakor spokorni‰ko . . .

Okoli desetih zveãer je bilo. Podseli se je stisnilo nekaj
senc tesno ob zid pred Kobalovo krãrno in ·avlijevo ko-
vaãijo. Hrup v gostilni je utihnil.

»Ja‰ejo,« je za‰epetal nekdo.
Res je bilo vse razloãneje sli‰ati, da prihajajo potniki

od Gorice. Dvoje jezdecev se je izobliãilo na cesti. Sen-
ce, ki so ãakale ob zidu, so ju obstopile in jima zastavi-
le pot.

»Stoj!«
»Cosa vuole? Kaj hoãete?« je vpra‰al prvi jezdec. Dru-

gi je vzkliknil:

»Gospod, beÏiva!«
Jezdec, ki je zaklical, je osuknil konja in podil konja

nazaj proti Roãinju. Tedaj so se odprla vrata iz Kobalo-
ve krãme. Luã je padla ãez cesto, ãez jezdeca, ki ni ho-
tel beÏati. Nekaj osuplih klicev je bilo ãuti.

»Saj ni Karnel, tolminski biriã je, Grandent.«

BES

TOLMINCI

255

Nekdo je sunil zdajci naprej, popadel konja za vajeti

in viknil presunljivo:

»Galjot, ali me pozna‰? Svinja! Kaj si poãel s Tonãko?«
Jezdec se je rezko zasmejal:
»S poti!«
Viduãev Tone ne slu‰a in kroti konja, ki ga Ïene jez-

dec na zadnje noge. Zdajci sikne ogenj iz pi‰tole fantu
naravnost med oãi in osvetli obenem spaãeno in bledo
lice mladega grofovega blagajnika. Ljudje viknejo, konj
skoãi. Jezdec zavpije zmagovito. Svobodno cesto ima
pred seboj. Tedaj pa se poÏene nekdo od zadaj za be-
Ïeãim in sune z nekak‰nim stra‰nim oroÏjem ob konj-
skem boku v jezdeca. Presunljiv krik se razleÏe. Konj
zdirja proti U‰niku, dirja divje skozi âiginj, skozi Volãe
in se ustavi razpenjen ‰ele v Tolminu.

Na cesti pred Kobalom so se zasvetile luãi. Pred ko-

vaãijo leÏi Viduãev Tone s krvavim, stra‰no oÏganim li-
cem, umira. Roke grebejo v pesek. Le deset korakov vi‰e
se vije v stra‰nih boleãinah podobno mlad ãlovek na
tleh. Gnojne vile mu tiãijo globoko v kriÏu. Ob strani
stoji mutasti Viduãev. Ma‰ãeval je svojega brata.

V Kobalovi krãmi sedi medtem njiju oãe, stari Viduã.

Pravkar je v enem du‰ku izpraznil pol bokala vina. Ve-
sel je.

»OÏenil se bom,« pravi, »kaj bi z vdovi‰tvom v ‰estde-

setem letu. Sinove bom imel, da jih bo ‰e veã za punt.«

BES

TOLMINCI

256

Tedaj ga pokliãejo k sinu. Gre, omahne nad mrtvega

in jeãi:

»Zdaj bom sinove imel, zdaj!«
Kima z glavo, se prijemlje zanjo. Ves je siv. Ne joãe, ne

tuli, le kraka, kakor da se mu pljuãa trgajo iz prsi.

»Imel sem ga, pa je umrl, da je pogubljen!«
Tisto uro je izgubil tudi sina mutca. Nihãe ga ni veã

videl . . .

»Imel sem ga, pa je umrl, da je pogubljen za veãne

ãase!«

Ob treh, ko se je oglasil zvon pri Svetem Mavru, je zaãe-
la stara in za smrt bolna Kraguljeva teta v blodnji pre-
pevati. Pela je dve uri. Ob petih je bila tako slaba, da so
ji sveão priÏgali. Ob osmih je zaãela umirati. Tedaj se je
dvignila s svojega leÏi‰ãa domaãa hãi Tonãka. Bila je bolj
senci ko Ïivemu ãloveku podobna. ·la je k bolni teti, jo
prijela za roko in vpra‰ala:

»Teta, ali boste umrli?«
Starka je gibala s suhimi ustnami.
»Vidim! Koliko krvi, koliko krvi! ·est tavÏent ‰est

sto . . .«

Îeno trese mrzlica, ves prostor drgeta z njo, slika na

steni. Od daleã jeãi zvon pri Svetem Mavru. Otroci bi-
jejo plat, moÏje in fantje so Ïe ‰li. Tonãka gleda na teto,

BES

TOLMINCI

257

ki je pokojna. Ali je Ïe umrla? Ni umrla. Drami se, skoraj
glasno govori:

»Angel me je za roko vzel pa sva ‰la. Stra‰na je brv

preko, nobena britev ni bolj ostra. Tam sem visela nad
temo in nazaj pogledala. Moj Bog! Kaj sem videla krvi,
Ïalosti in solz! Otroci vpijejo, laãni so, zebe jih . . .«

Starka joãe, roti za tolaÏbo.
»Laãen bo, kdo mu bo dal jesti?«
»Jaz, teta,« obljublja Tonãka; veruje, da bo. Vidi teti-

nega sinu, lepega Janeza, ljubi ga.

»Smrtni pot ga bo oblival, kdo mu ga bo obrisal?« toÏi

teta.

»Jaz, teta!« se roti Tonãka.
»Od vseh bo zapu‰ãen! Kdo ga ne bo izdal?«
»Jaz, teta!«
Svetega Mavra zvon se je izjeãal, molãi. Noã in groza

pred mrtvimi je nenadno legla deci v srce. Pa so zbeÏa-
li. Noã je dolga. Sredi brezkonãne se je utrgala Kragu-
ljevi teti na Modrejcah izmuãena du‰a iz telesa. Tonãka
je sklenila roke:

»Za njeno du‰o, za du‰o njegove matere!«
»In tudi zanj,« je pristavila.
Samo za nesreãno du‰o Viduãevega Toneta ni moli-

la . . .

BES

TOLMINCI

258

NAD GORICO

odseli je ‰la napeta vrv od ·avlijeve kovaãije ãez

cesto h Kobalovi krãmi. Kadar so pri‰li ljudje mimo,

so vpra‰ali zakaj, obstali, nato vstopili pri Gregorju in
kropili. Mnogi so obsedeli v hi‰i, da poãakajo na pogreb.
Nihãe jih ni silil naprej. Drugi pa so nadaljevali pot v
veãjih in manj‰ih skupinah proti Roãinju do Solkana,
kjer se je imela zbrati po dogovoru vsa kmeti‰ka vojska.
Mrtvega grofovega uradnika pa je zapeljal v ponedeljek
zjutraj kmet iz U‰nika — pri hi‰i so rekli ,pri Hudiãu’ —
v Tolmin. Nekako isti ãas, ko je moÏ pripeljal mrliãa, so
se vzdignili kmetje z Viduãevim na pot. Do âiginja so ‰li
v sprevodu sami mo‰ki. ·ele potem do Volã se je nate-
klo Ïensk in otrok.

Mohor Kacafura v Tolminu se je bil komaj zavedel po

prvi grozi, ko je videl mrtvega mladega sodnikovega ne-
ãaka; zdaj je zvedel, da gre temna mnoÏica kmetov od
U‰nika na Volãe. Verjel je, da se vraãajo v Tolmin in bo-
do padli nadenj. To je bilo staremu biriãu dovolj. Kar niã
se ni veã pomi‰ljal, pospravil je svoje malo bogastvo,
nepotrebnih cunj sploh ni imel, ker ni bil niãemuren, in
jo brez slovesa, brez odpovedi pri grofu mahnil na Mo-

BES

TOLMINCI

259

drej, mimo Stopca na Baão, Idrijo in Slap. Od tu je ho-
tel ãez âepovan in Grgar v Gorico. O tej poti je sodil, da
bo mirna.

Do smrti upehan je pri‰el na Vrata in prenoãil pri

Obãnarju. Na‰el je le Ïeno, otroke in starega deda do-
ma. Dal si je streãi kakor je bil kot gosposki ãlovek ve‰ã
in navajen, delal se je silno vljudnega, kar mu je kaj pri-
stajalo. Na tihem si je seveda mislil, kako Ïalostno bi se
utegnilo obrniti, ãe bi stopil ta ali oni uporni ãlovek v
hi‰o, ki ga pozna. Imel je sreão. Bilo ni nikogar in za do-
ber sprejem se je sku‰al Mohor Obãnarici vsaj na ta na-
ãin skazati hvaleÏnega, da je jemal po vrsti njene otro-
ke na kolena, da so jahali in je Mohor pel preãudno pe-
sem v tujskem jeziku, ki je malim ugajala in so si kma-
lu zapomnili odpev: »Pulver und Blei, alles entzwei,
hurra!« Drugo jutro, ko se je bil naspal in odpoãil, je ‰el
Kacafura ãez âepovan in Grgar. Nepoznan je hodil spod
âepovana do Grgarja z upornimi kmeti od Lokev in Lo-
kavca. Bili so dobrodu‰ni ljudje, dasi so imeli teÏke opa-
like, palice strahotno podkovane z Ïeblji in kosci Ïeleza.
Imel je Mohor namen sploh potovati z njimi do Solka-
na. Tako varnega se je ãutil med njimi. Pa je zaãel pe‰ati,
a ljudje niso mogli ãakati.

Prav tisto noã, ko je beÏal Mohor ãez Idrijo na Vrata,

so podvizali s Tolminskega po drugi poti proti Gorici
Thurnovi hlapci ali bravi, ki jih je bil prevzel Bandel in

BES

TOLMINCI

260

prepustil Karnelu. Da bi se izognili kmetom v Solkanu,
so ‰li ãez Vrhovlje in Brda. Bili so sicer odloãni, ãe je ka-
zalo zasluÏiti, zastonj se meriti s kmeti, se jim ni ljubi-
lo. V Roãinju namreã jim je bil prihajal naproti biriã, ki
je izgubil Podseli svojega gospoda, in jih vrnil. Karnel jih
je bil vnaprej plaãal in napojil. Zastavil jim je v Kanalu
pot. Smejali so se mu in ga rahlo potisnili v stran, da se
je moral povleãi zanj njegov moãni hlapec. Zavalil jim je
nato sod vina na cesto, da bi ãakali, ostali in bdeli. Bra-
vi so pili in razsajali do polnoãi. Po polnoãi so utihnili in
pospali. Ob treh je pogledal Karnel skozi okno, ali so ‰e
tu in so bili. Ko je pogledal ob ‰tirih, je videl enega sa-
mega, ki je spal na klopi pred hi‰o. ·e ta je bil le njegov
lastni hlapec.

V Solkanu se ujemata so‰ka in ãepovanska pot. Od

polnoãi dalje je bilo na prvi in drugi cesti zgodnjih pot-
nikov. Pred Solkanom na bregu pri cerkvi svetega Roka
so se ustavljali. Ko se je zdanilo, je bilo ob cerkvi do tri
sto moÏ. Solkanci so odprli krãme, ki so jih ljudje takoj
napolnili. Tokrat je pri‰el po opravkih v Solkan mesar
Janez Pav‰iã iz Kronberga. Sli‰al je, da so pri‰li ljudje
delat obraãun z Bandelom. Poslu‰al je, ni skoraj verjel.
Potem pa se je razgrel in vzkliknil:

»Kdo gre z mano? Ni daleã. Sod vina dam, ni mi ga

Ïal, da ste le pri‰li in da boste obraãunali.«

BES

TOLMINCI

261

Nekako trideset Ïejnih je na‰el in jih vzel, ãe‰ da se

kmalu vrnejo. Medtem je ãas pohajal. Ljudje so napol-
nili farno cerkev, ko je pozvonilo k ma‰i. Drugi so po-
sedli po bregu, poãivali, si kuhali in kurili. Okoli deve-
tih je bilo, ko so nekateri pokazali po cesti proti Dolgi
njivi. Samoten jezdec je podil proti Solkanu. Bil je biriã,
ki je vrnil Thurnove hlapce, sam, pa vendar dokaj odloã-
nej‰i kot oni v druÏbi. Na konju si je upal priti skozi
kmete in si zasluÏiti nagrado za nujno vest grofu v Go-
rici. Kmetje v Solkanu so mu zastavili pot in prijeli konja
za vajeti.

»Kam?« so vpra‰ali.
»V Gorico,« je povedal. Bili so âepovanci, ki so ga pri-

jeli.

»V Gorico ne gre‰. Ali si biriã?«
»Nisem. Kanalskega fajmo‰tra hlapec sem. Po padarja

grem.«

Po padarja naj le gre, so rekli in ga pustili. Pognal je

konja.

»DrÏi ga,« je zavpil tedaj nekdo iz prve krãme.
»Naj gre po padarja,« so klicali oni drugi. Jezdec je

unesel pete.

»Hudiãa gre po padarja,« je zavpil moÏ v gostilni in

zaãel ljudi nemarno grditi. »Tolminskega grofa biriã je.
Vam bodo kmalu padarja poslali iz Gorice, tepci!« Bil je
Skoraãnikar. ·e dalje je vpil. »·ime Golja, ki mi je v Ïlah-

BES

TOLMINCI

262

ti, pa se ‰tuli, da bo na‰o vojsko vodil, pa takile soldati,
ki ‰e biriãa ne loãijo, to bo punt! Prav je, da se Ïalostno
drÏi‰, da bi dejal, da se bo‰ kmisal, moj ljubi Lapajne.«

»Mir daj,« je rekel mrko Valentin Skoraãnikarju. »Saj

nisi veã trezen.«

»Ne obrekuj,« je odvrnil Golja. »Kaj ãe nisem! Za voj-

sko je treba krepãila. Bolje vidi‰ pa boli te ne, kadar te
udarijo. Nekaj me bo‰ pa tudi ti varoval, ãe bom preveã
kolovratil, ki kakor ljubosumna Ïenska za menoj sili‰,
dasi si tvoje sluÏbe prav niã ne Ïelim, da ti po pravici
povem, Nadloga pilakarska.«

»Ali sem strupen, da me ne mara‰,« je vpra‰al Lapaj-

ne.

»Strupen?« je iskal zmedeno Golja. »Ne, strupen

nisi.« Igrala mu je porogljiva beseda na ustnah.

Valentin jo je slutil in ga zgrabil naglo za roko, da je

oni zavpil:

»Tak, daj mir. Saj nima‰ prstov, kremplje ima‰.«
Lapajne ga je izpustil.
»Kremplje ima‰!« je ponovil Skoraãnikar namigova-

je.

»Ti‰aj!« je velel ostro Lapajne. Res je pogledal Golja

vstran in zaãel govoriti ãez mizo s ãepovanskim Pod-
gornikom. Lapajne se je umiril in zrl mrko predse. Zdaj
pa zdaj ga je nekaj streslo kakor mrzliãnega ãloveka.
Ljudje so vstajali in odhajali. Drugi so vstopali. Golja ni

BES

TOLMINCI

263

vstal in Lapajne se ni odmaknil od njega. Bal se je nje-
govega jezika, da ne bi gobezdal, kako je biriã Tonin
kradel . . .

Dogodek s tolminskim biriãem, ki so ga pustili mimo,

je vznemiril ljudi. Sklicevali so se po krãmah in po vasi,
naj drÏe skupaj in se ne potepajo. Nejevoljno so mrmrali
na tiste, ki so od‰li s Pav‰iãem v Kromberg. Polagoma so
se skoraj vsi stekli nazaj na pokopali‰ãe pri cerkvi sve-
tega Roka. Posedli so po grobeh in nizkem zidu. Mlaj‰i
so lezli vi‰e v breg. Nekateri so se povzpeli celo v zvono-
ve in opazovali gori‰ko polje onstran Solkana. Tisti, ki so
bili ve‰ãi, so kazali drugim kraj in ga tolmaãili. Ker se ves
predpoldan ni zgodilo niã posebnega in so se s cest ste-
kali vedno novi potniki, je minila ljudi prvotna tesnoba.

Tedaj je zazvonilo poldne. Morjak je nesel glasove

zvonov od gori‰ke strani, od Svete Ane nad Kromber-
gom, iz Solkana in od ·ent Mavra onstran Soãe pod go-
lim gru‰ãem Valentinove gore. Preãudno se je zlilo to
zvonjenje v eno samo pesem, ki je trepetala, glu‰ela pa
zopet ‰umela, kakor je Ïe potegnil veter, in legala skoraj
otipljivo nad sonãno ravan, ki je gnala ãudno zgodnje
pomladno cvetje, kakr‰nega hribovci in gorjani doma
niso bili vajeni. Pod vplivom te poboÏne pesmi zvonov
je zaãutilo marsikatero preprosto srce lepoto kraja, vre-
mena in sonca, ki so v njem rdela nizka, cvetoãa mand-
ljeva drevesa. Zasanjalo je srce preko ravni, ki jo je ost-

BES

TOLMINCI

264

ro zaslanjala sivorjava ãrta gori‰kega mesta, Stara gora
s Kostanjevico, grad, mestne strehe, cerkveni zvoniki
jezuitske cerkve, niÏinski svet navzdol v svetlo Furlanijo,
Pevma, Kalvarija, Majnica in Brda visoko gori v ·tever-
jan. V dolini je bilo Ïe odzvonilo, ko se je stoprv oglasil
zvon s Svete gore. Temni, bronasti glas je padel vse dru-
gaãe v ãutnice in ãuvstvo kot zvonjenje v ravnini. Kot da
jim je ta glas neskonãno bolj znan in domaã, je bilo lju-
dem. Ozrli so se proti cerkvi Matere boÏje vrhu kra‰kih
golih vrhov. ·e enkrat so se ljudje odkrili in molili. Bilo
jim je pri srcu toplo, drago, neposredno. Vsi so zmede-
no ãutili eno: da se zaãenja pravzaprav ‰ele tu gori v
bregeh pri romarski cerkvi njihov domaãi svet. Do tam
so hodili na boÏja pota. Kako neskonãno lep‰e so se jim
zdaj zazdele tiste poti mimo te, ki so jo napravili prej‰-
njo noã v lepo ravan, ki jih je odvraãala kot tuja, mrzla,
grozeãa in sovraÏna. V ãudnem molku so ‰li vsak za svo-
jimi mislimi. Prva bolest je segala v du‰e. Îalost vseh
hribovcev in preprostih ljudi. Obãutili so domotoÏje.
Tedaj so zaklicali s stolpa nad njimi:

»Iz Gorice gredo!«
Tri sto rok je mahoma zasenãilo oãi. Vsevprek so po-

navljali:

»Gredo, gredo.«
Ljudje so se trenutno razgibali. Nekatere je prevzela

groza, da so zbledeli in trepetali. Taki, ki so bili sicer

BES

TOLMINCI

265

sami svoji, tihi, so postali preãudno zaupljivi. Nagovo-
rili so soseda in ãe jih ni poslu‰al, vpra‰ali prav takisto
drugega. Nekateri so vidno hlinili mirnost, ‰e drugi bo-
jevitost; ti so rinili nekam naprej, drugi dvigali grozeãe
svoje oroÏje.

»Ali jo vidite,« je vihtel mlad fant gorjaão. »To je opa-

lika! Kogar z njo po‰latam, ne bo veã jamral, da ga zobje
bole.«

Nekateri so se mu smejali, drugi so pritrjevali.
»Hentajte! Jim bomo dali vetra, kaj?«
Nekateri so se napotili onim naproti, ki so prihajali po

cesti od Dolge njive. Mahali so jim s klobuki naproti in
vpili:

»Hitite, moÏje, da nas bo veã. Iz Gorice gredo nad

nas!«

Res so oni podvizali in zaãeli hiteti, da so pri‰li znoj-

ni in zasopli k zbranim, prav tedaj, ko so tisti, ki so pri‰li
od Gorice, obstali pred Solkanom.

»He, Martin Munih,« je vpil Skoraãnikar, »med prve

sili‰, pa bi bil kmalu zamudil!«

»Da le nisem,« je odvrnil Martin in pogledal proti Go-

rici. »Kje pa so?«

»Tam,« mu je nekdo pokazal. Munih je napenjal vid.
»Petnajst konj bo splaz,« je rekel nato, »dvakrat toli-

ko jih hodi pa pe‰. Vojaki so. Ali menite, da nas uÏuga-
jo?«

BES

TOLMINCI

266

»Naj le poskusijo,« so rekli nekateri. Martin je ‰e ved-

no gledal v daljavo in dejal:

»Obstali so pa s konj poskakali. Bi rad vedel, kaj bo

zdaj. Bodo za prvo kaj po‰te poslali.« Pogledal je po lju-
deh in jih ‰tel. Prikimal je, nato pa je rekel: »Tu jih ne
bomo ãakali, ãe nas mislijo napasti. Svet kraj so grobo-
vi pa kaj neprimemo boji‰ãe. Postavili se bomo pred
zid.«

»Kako pa,« so umeli ljudje, zlasti mlaj‰i, ki so pozna-

li trohico bojne rabe s sejmarskih pretepov, kjer je veljal
za »dobrega« tisti, ki se je zidu drÏal. Edini Skoraãnikar
je nekaj mrmral, da je za zidom pripravneje, kamor ko-
nji ne morejo. On in ‰e nekaj drugih, ki jih je Skoraãni-
kar kaj lahko in hitro pridobil zase, so zasedli zid, dru-
gi pa so se v svojih ‰irokih klobukih zgnetli pred poko-
pali‰ãem vzdolÏ ob zidu v nekako ãetverokotno gruão,
ki se je kakor od lastne teÏe rahlo boãila niz breg. Komaj
so se ljudje tako strnili, Ïe je bilo ãuti po solkanski vasi
peketanje. Samcat jezdec je zavil izza vogala pri zadnji
hi‰i, pridrÏal konja, ko ga je bil pognal v breg kmetom
naproti in se vrgel iz sedla nekako dvajset korakov pred
uporniki. Bil je droben moÏ z nelepo raslim trebuhom,
oãividno pisarni‰ki ãlovek, z okornimi naoãniki na nosu
kakor kak padar ali adept, in s ‰pansko brado. Obleãen
je bil v ãrno svileno obleko in z belimi nogavicami. Na
glavi je imel nekak biret, ki je spomnil kmete na du-

BES

TOLMINCI

267

hovni‰ko cerkovno pokrivalo, ob strani se mu je zibal
lahek rapir s pozlaãenim ali zlatim roãajem.

»Bog pomagaj, kak‰en Goljat,« je viknil in se zakroho-

tal grahovski Golja, Skoraãnikar.

Jezdec je premeril z drobnimi koraki razdaljo, ki ga je

loãila od kmetov. Vajeti je vrgel deãku, ki je pri‰el z ne-
katerimi drugovi izza hi‰ in se zleknil radovedno v mla-
do travo ob strani.

»Kaj pa zdaj? Ali nas bo kar sam?« je vpra‰al nekdo

med ljudmi, ki je menda hotel posnemati Skoraãnikar-
jevo besednost.

Tedaj je mestni obstal, iskal z oãmi po ljudeh, trudeã

se, da bi vzbudil vtis, kako je takemu poslu ve‰ã. Vendar
ni mogel prikriti nekake nerodnosti in zadrege. Uradno,
z ostrim glasom in moãno tujim naglasom je zaklical:

»Izvedeli smo, v veliko Ïalost in zaãudenje, da ste se

Gorjani in Tolminci spuntali in pri‰li oboroÏeni v Solkan
ter da mislite napasti mirne in cesarju vdane prebival-
ce mesta Gorice.«

»Samo nad Bandela smo pri‰li,« je zaklical nekdo

med ljudmi. Nekdo drug je velel: »Ti‰ajte, naj govori!
Potem bomo pa mi.« »Zlasti ta, ki druge uãi pa sam ne
zna molãati,« je pripomnil tretji.

MoÏ s pokrivalom, ki so ga ‰e vedno radovedno ugi-

bali kmetje, je sku‰al gledati ostro. Îivãno nemirno je

BES

TOLMINCI

268

kretal roko, kakor da Ïe govori, a je ‰e molãal in ãakal,
da se ljudje pomirijo. Nato je dejal:

»Po povelju gospoda glavarjevega namestnika, viso-

korodnega gospoda Ivana grofa Strassolda, prihajam
jaz, Ahil Brunetti, mestni sodnik, da vas zasli‰im, kaj je
dalo povod va‰emu nepostavnemu, zavratnemu in izda-
jalskemu zbiranju, in da vas opozorim, da se mirno raz-
idite, kakor je ukazal visokorodni gospod podglavar, ki
je deÏelski namestnik samega cesarja pa ima vso oblast
v deÏeli.«

Umolknil je in se ozrl, ali mu deãek drÏi konja. Potem

je vpra‰al kmete:

»Kaj boste odgovorili na povelje in vpra‰anje visoke-

ga gospoda podglavarja, gospoda Adama Strassolda?«

»Adama je Ïe, zdaj bo ‰e Abrahama poklical,« se je

‰alil grahovski Golja. Sodniku pa je odgovoril Martin
Munih.

»Raz‰li se ne bomo,« je dejal. »Za odgovor se pa ‰e ne

mudi. Boste Ïe zvedeli, ko bomo vsi skupaj.«

»Tako se govori,« je za‰umelo v ljudeh.
»Premislite,« je pozival sodnik, »da je tak odgovor

oãiten upor proti povelju gospoda Adama grofa Stras-
solda, ki je glavarjev namestnik.«

»Noben upor ni,« je ugovarjal Martin. Iz svojih go-

ri‰kih dni, ko je ‰est let kopal jarke in okope in se bil
privadil gori‰ki govorici, da jo je lahko umel, doãim nje-

BES

TOLMINCI

269

govi niso popolnoma znali. Preden je odgovarjal, je mo-
ral Martin ‰e hitro kmetom sodnikove besede tolmaãi-
ti. Tako je postal nehote in neprisiljeno nekak poobla-
‰ãenec mnoÏice. »Poãakati moramo,« je rekel, »da bo-
mo vsi skupaj, pa poãakajte ‰e vi. Tistemu gospodu go-
spodu pa povejte, da ga na‰a reã prav niã ne briga, ka-
kor se mi prav niã ne menimo zanj, ki ga ‰e poznamo
ne.«

Tako je povedal Martin popolnoma po pravici. Kot

Tolminec ni imel pravzaprav drugega svetnega gospo-
darja nad seboj kakor tolminskega gospoda, ki je bil kot
glavar samostojen in od gori‰kega neodvisen. Sodnik je
molãal in mirno motril ljudi.

»·teje nas,« se je dramil zopet v besedo grahovski

Golja. »Daj mu, daj, Martin, po tisti pokrovki na glavi!«

Ljudje so se zasmejali. Sodnik se je razgrel.
»Vi, vi,« je vzkliknil hripavo, »zasmehujete me, ki me

je poslal gospod gospod —«

»Ali nisem Ïe rekel, da nam ni niã mar njihov gospod

gospod?« je vpra‰al Munih ljudi.

»Figo nam je mar,« so potrdili.
Sodnik se je molãe okrenil, zajahal konja in oddirjal.
»Dóbro smo ga,« so se menili kmetje. Mohor Kacafu-

ra ni bil slab oznaãevalec tolminskih hudih jezikov. Raz-
ne bridke, robate in celo neãedne ‰ale in soãni dovtipi so

BES

TOLMINCI

270

se ukresali tisti ãas med ljudmi. Utihnile so ‰ele, ko je
zavpil Skoraãnikar:

»Za norca nas menda imajo. Glejte, Ïe zopet prihaja

tisti s pokrovko.«

Res je Brunetti zopet razjahal in zaklical ‰e bolj urad-

no kot prej, naj se kmetje na odloãno podglavarjevo po-
velje razidejo. Bil je dramatiãno razigran.

»Via, andate domov,« je klical v razburjenosti me‰aje

talijansko in domaão besedo, »kaj bo rekla va‰a Ïena,
va‰a moglie, sestra e sorella!«

Strupeno je pogledal po strani, ko je ãul, da se mu

smeje solkanska deãad. Prijel je nekam slovesno za roãaj
pri svoji gosposki sablji.

»Finalmente! Upirate se torej do konca, ne marate se

raziti?« je zavpil.

Z debelo ‰alo je odgovoril grahovski Golja, naj ne ‰e-

geta sablje pa naj hiti v grm, da ne bo prepozno za nje-
gove Ïidane hlaãe. Zopet so se solkanski paglavci za-
smejali. Sodnik je zbledel od jeze in se komaj premagal,
da ni planil za otroki. Nato se je naglo vzpel na konja in
odjahal. Ljudje zdaj niso veã pravili ‰al. âutili so, da se
bo nekaj zgodilo. V resnici se je razleglo novo peketanje
po Solkanu. Solkanska deãad se je previdno oddaljila.
Pred kmete je vzhajalo troje jezdecev.

BES

TOLMINCI

271

»Poglejte,« je zavpil Golja, »ali ga poznate? Biriãa ste

prej pustili k njemu, zato pa hodijo zdaj, da bi nas vrni-
li.«

»Tolminski grof,« je ‰la beseda med ljudmi.
Res je bil Jakob Anton Coronini. Spremljala sta ga ple-

miãa Ivan Pavle Radetiã pa podglavarjev kancelist Mo-
relli.

Grof je pognal konja tik pred kmete. V majhni razdalji

za njim sta obstala spremljevalca. Kmetje se niso gani-
li. Grof je osupnil. Videl je, da je komaj deset ljudi seglo
srameÏljivo po klobuke. Ne da bi razjahal, je rekel:

»Poznate me in veste, da imam oblast. Zapovem vam,

da se razidite!«

Ljudje so molãali. Nekdo je zaklical, naj govori Mar-

tin Munih.

Martin Munih je stopil pred vrsto in se dotaknil ‰iro-

kega klobuka. Snel ga pa ni.

»Saj smo Ïe povedali, da se ne razidemo,« je dejal.

»Ali smo komu napoti? In na prepovedancu tudi ne sto-
jimo.«

»Kdor z mano govori, naj se odkrije,« je dejal mrko

grof. Martin je stopil molãe nazaj v vrsto:

»Kdor se hoãe odkriti, naj govori z njim. Jaz se ne

bom.«

»Tako se govori,« je rekel grahovski Golja, a previdno

tiho.

BES

TOLMINCI

272

»Nima ne prav,« je ugovarjal nekdo.
»Pa naj tisti govori, ki misli, da nimam prav,« je rekel

Martin.

»Lapajne, kar govori,« je sunilo tedaj nekaj moÏ pila-

karja s ·entvi‰ke gore pred vrsto grofu nasproti.

»Kdo si?« je vpra‰al ostro grof.
»Ubog kmet, gospod grof,« je dejal Lapajne in previd-

no zamolãal svoje ime. »So rekli, da z Martinom ne bo-
do govorili, naj pa mene vpra‰ajo.«

»Zakaj ste tu?« je vpra‰al grof.
»Zato, ker imamo obraãun z davkarji,« je povedal Va-

lentin.

»Tako? Ali je bil Tonin davkar?« je vpra‰al strupeno

grof in se sam zaãudil, ãemu je kmet pred njim preãud-
no vztrepetal in se ves zmedel. V splo‰ni ti‰ini je bilo
ãuti le ‰kodoÏeljni Skoraãnikov posmeh:

»Tako govori zdaj, govori, Valentin!«
Grof je zaigral s konjem. Lapajne je stopil naglo nazaj

in dejal:

»Naj pa drugi potrde, ali smo pri‰li nad Bandela ali pa

ne.«

Grof se je razgledoval po mnoÏici, kakor da i‰ãe zna-

nih obrazov. Nato je zaklical:

»Lovrenc Kragulj!«
Nihãe se ni odzval.
»Gregor Kobal!«

BES

TOLMINCI

273

»Ga ‰e ni,« je klical nekdo. Grof se je zdaj sam zmedel.

Videlo se je, da se trudi, da bi povedal mirno:

»Povem vam, da je za tako nepostavno zbiranje z

oãitnim namenom upirati se s silo, trojna kazen: smrt,
izgnanstvo in jeãa z izgubo premoÏenja.«

Kmetje so molãali.
»Kot va‰ gospod in glavar vam smem zapovedovati,«

je dejal grof ‰e mirneje, »da se razidite in vrnite domov.
Îe zato, da ste v Solkan pri‰li, ste zasluÏili vso teÏko ka-
zen. Noãem se posluÏiti svoje pravice. Kot prijatelj vam
velevam, da se vdajte povelju visokega gospoda glavar-
jevega namestnika, na ãigar svetu stojite.«

Kmetje so molãali. Kot bojno geslo je bilo za‰umelo

med njimi: »Zdaj velja! Naj se sladka! Ne poslu‰ajte ga!
Mar smo mu! Saj vsi vemo, kako dober nam je.« Grof je
spregovoril zopet in ‰e dalje:

»Pooblastil me je gospod podglavar, naj vam povem,

da je pripravljen poslu‰ati va‰e pritoÏbe zoper davkar-
ja Bandela. Izberite izmed sebe Ïupane, ker sem ãul, da
so med vami, pa naj gredo za menoj pred gospoda na-
mestnika, da jih zasli‰i. Drugi pa se vrnite domov.«

Ko je to rekel, je obrnil konja in se vrnil k spremljeval-

cema. Njegove zadnje besede niso bile iskrene. Vedel je,
da pohod njegovih tlaãanov nad Gorico in Bandela ne
velja njemu, celo prepriãevalno opraviãuje pred tistimi
gospodi v stanovski zbornici, ki ga prijemljejo, kako da

BES

TOLMINCI

274

prav Tolminci tako trdovratno odklanjajo odmerjeni jim
davek na meso. Kaj vse se ‰e utegne razviti iz upora pro-
ti Bandelu, ni slutil. Biriã mu je bil sicer omenil stra‰no
smrt njegovega uradnika Grandenta Podseli, a grof je bil
to novico presli‰al. Vedel je samo za Toninovo smrt. Ne-
kaj minut se je mudil s spremljevalcema, potem je pri-
jahal zopet bliÏe in dejal:

»Nadejam se, da se boste hvaleÏne skazali sprião iz-

redne milosti, ki vam jo je pokazal gospod namestnik.«

Zopet je iskal med ljudmi. Da bi videl vsaj Lapajneta.

Pa ta se je bil potuhnil. Martina je grof uzrl. A Martin je
molãal uporno.

»Povejte mu no kako!« je zaklical v ljudeh nekdo ne-

strpno.

»PrimoÏ je Ïupan,« je rekel nekdo drug. »PrimoÏ Po-

doreh naj stopi naprej pa pove.«

Iz kmetov je stopil slok in siv moÏ in se voja‰ko upo-

stavil pred grofom. Bil je v mladih letih med domaão
vojsko ãemidov, znal je stati in ‰e nem‰ko je umel. Po
nem‰ko se je predstavil.

»PrimoÏ Podoreh, Ïupan v Volãah.«
»Kaj torej?« je vpra‰al grof.
»Gospod grof,« je povedal PrimoÏ, »tisto, kar ste re-

kli o Ïupanih, ne gre. Dozdaj sva tukaj ‰ele dva.«

»Tako,« je zavpil tedaj grof, »nepokorni do zadnje-

ga!«

BES

TOLMINCI

275

Srdito je osuknil konja in odjahal s spremljevalcema.
»Zdaj bo zares,« je dejal Martin Munih, »moÏje, pri-

pravimo se!«

Ni minilo dolgo, ko je bilo ãuti iz vasi konje in kora-

kajoãe vojake. Mu‰ketirji z domaãimi ãemidi so zavili
izza hi‰, za njimi je jahalo dvanajst dragoncev s kapitan-
skim poroãnikom Atardijem na ãelu. Zadaj so ‰li pod-
glavar in njegovi spremljevalci, sodnik Brunetti, grof
Coronini, Radetiã in kancelist Morelli.

»Stoj,« je velel rezko Arardi.
Vojaki mu‰ketirji pa ãemidi so obstali. Lepo se je vi-

delo, da ãemidi ne slede poveljem tako odloãno kot vo-
jaki. Dragonci so pridrÏali konje. Ob bok se jim je posta-
vil Radetiã. Tedaj so se vojaki razvrstili in dali podgla-
varju prostora, da je mogel prijahati bliÏe.

Vrban Ko‰ãer, edinec sive matere s âiginja, tisti, ki mu

je bila naroãila, naj ne pozabi pogledati v Kanalu na sli-
ko svetega Kri‰tofa, je stal na zidu ob grahovskem Gol-
ji. âudno ga je prevzela neka brezmejna Ïalost. Sam ni
vedel, ãemu se je zagledal bradatemu in tr‰atemu mu-
‰ketirju v lice. Ni mogel pogledati vstran. âudna neje-
volja na tega neznanega mu ãloveka se ga je lotevala.

Tedaj pa je podglavar Strassoldo prijahal tik pred

kmete. Radetiã mu je jahal ob strani. Podglavar je na-
govoril kmete. Radetiã je prevel njegove besede, da uka-
zuje, naj se ljudje razidejo.

BES

TOLMINCI

276

»Ne!« je bilo ãuti za odgovor.
Zopet je tolmaãil Radetiã, da bo dal grof podglavar

vojakom povelje, naj upornike razÏeno.

»Naj poskusijo,« so ‰umeli uporni.
»âakajte,« je sli‰al Vrban Ko‰ãer Skoraãnikarja ob

sebi; tudi videl je, da je moÏ pokleknil za nizki zid, po-
loÏil pu‰ko na zid in meril. Ko‰ãerjev Vrban se je tedaj
domislil stare matere pa tega, da je pozabil ozreti se v
Kanalu na sliko svetega Kri‰tofa. Zdaj je iskal na prvi
solkanski hi‰i pa ni na‰el ne slike ne tolaÏbe. Preãudna
besnost ga je ob‰la. Kakor da ima tudi sam pu‰ko, je na-
meril svojo opaliko bradatemu mu‰ketirju v obraz.
Arardi je klical svojim vojakom:

»Pripravite se!«
Vrban je ‰e videl, da se je podglavar umaknil zadaj za

vojake. Radetiã je stal s konjem ob mu‰ketirjih in zakli-
cal:

»Kmetje, spametujte se!«
Odgovoril mu je strel. Radetiã je okrenil glavo v stran.

Krogla mu je oprasnila pokrivalo. Udarila je v streho
pod bregom. Jata vrabcev se je razletela z vrtov. Pok je
odjeknil v bridko ti‰ino.

»Ogenj!« je poveljeval mirno Arardi.
Mu‰kete so prasnile. ZaÏviÏgalo je v zraku in zasika-

lo kmetom nad glavami, da so se jim sklonili ‰irokokraj-
ni klobuki kakor od vetra zagnani. Iz stisnjene mnoÏice

BES

TOLMINCI

277

se je izvil nepoznano ãuden glas, stra‰na uÏaljenost,
temna groÏnja, ki ni na‰la glasovno oblikovane besede.
Kmeti‰ka vojska se je kakor eno samo telo zazibalo pod
pritiskom ene same misli. Vzboãila se je tesna gruãa, za-
valovala in ‰la proti vojakom. Tisti trenutek se je zdelo,
da bodo vojaki zbeÏali. Razmaknili so se nemo v levo in
desno. Skozi odprtino pa so silili jezdeci. Slovesno je od-
jeknil Radetiãev glas:

»Reiter, vorwärts! Jezdeci, naprej!«
Konjiki so potegnili sablje. Kmetom se je zable‰ãalo

pred oãmi. Prvi so obstali in nekako omahnili v ljudi za
seboj. »Udarite, kaj gledate!« je bilo ãuti Martina Muni-
ha, potem je pri‰lo do kratkega boja. Jezdeci so se po-
gnali s konji v ljudi. Udarjali so s sabljami in vlekli konje
na zadnje noge. Nastala je ãudna gneãa. Kriki so se brid-
ko ogla‰ali med posamezne strele, sablje so pljuskale,
vmes je bilo ãuti temne udarce s palicami. Mirno je vo-
dil svoje Radetiã:

»Reiter, vorwärts!«
Vojaki so razpr‰ili kmete in jih potisnili na pokopa-

li‰ãe. Tedaj so udrli za njimi pe‰ci. ·li so se na pesti.
Martin Munih se je branil besno.

»Îivega me ne bodo,« je vpil.
V naslednjem trenutku ga je udaril mu‰ketir s kopi-

tom, da je telebnil omoãen dvema ãemidoma v roke. Bil
je zadnji, ki se je ‰e branil in skoraj edini, ki je pri‰el

BES

TOLMINCI

278

vojakom v roke. Vsi drugi so beÏali v breg, skakali ãez
zidove na solkanske vrte ali pa se skrili za skalami.

Na pokopali‰kem zidu, tam kjer je stal in streljal gra-

hovski Golja, pa je bil omahnil z gornjim telesom ãez zid
Vrban Ko‰ãer. Iz rane pod levim usesom mu je lila kri in
rdeãila zid. Bradat mu‰ketir je od spodaj gor strmel v
mrtvo, mlado obliãje. Bil je ãudno Ïalosten. Ni se mogel
otresti vtisa, da je Ïe davno videl ta obraz. Morda ga je
res. V sanjah prve mladosti, ko mu je Ïe bilo namenje-
no, da bo ubijal . . .

Nekako ob istem ãasu, ko se je vraãal podglavar Stras-
soldo s svojimi vojaki v Gorico in gnal trideset uporni-
kov s seboj, veãinoma samo tiste, ki jih je bil s seboj zva-
bil kromber‰ki Pav‰iã, pa so pri‰li pijani grofu v roke, je
stopalo do dvanajst sto in ‰e veã kmetov v moãnih gru-
ãah od Ajbe proti Kanalu. Îe od Avã doli in Roãinja jim
je pela na pot plat zvona. V Kanalu je bilo vse tiho. Lju-
dem se ni mudilo. Bili so Ïe trudni, bodisi da niso Ïe ne-
kaj noãi spali, bodisi da so bili napravili od Podseli pot
nazaj v Volãe. Prva gruãa, nekako petdeset ljudi, je sta-
la Ïe tik pred Kanalom. Oãividno so bili tu ostali, da bi
se posvetovali. Govoril jim je ·tefan MaraÏ, ki si je dal
opraviti zlasti z enim med ljudmi, z BlaÏem Dragarjem
iz Doblarja, ki je bil po videzu neumen ãlovek, a silen

BES

TOLMINCI

279

kakor svetopisemski Goljat. Zdajci so se ljudje zganili in
skoraj v teku ‰li ãez most pred Karnelovo mitnico. Za-
vora je leÏala ãez cesto, ob drogu je stal moãni Karnelov
hlapec. MaraÏ je zaklical:

»Karnel, vstani in poberi mitnino.«
Mitnica je bila zaprta. Nihãe ni odgovoril. Tedaj pa so

videli nekateri, da je blisnilo v oknu dvoje strupenih oãi
v nekakem spaãenem in posinjelem licu.

»Je doma, je,« je zaklical mesar Melinc iz Tolmina,

tisti, ki je bil svojãas prvi skusil, kako moãan je Karne-
lov hlapec. Prav kakor da ga je ta zdaj prepoznal po gla-
su, se je Ïivahno ustopil sredi ceste proti kmetom. Ma-
raÏ je zaklical:

»Lej ga, Dragar! Tisti je, primi ga, primi, BlaÏ, in vrzi!«
»Katerega?« je iskal glupo silni ãlovek. »Onile! Kakor

otroka ga bo‰ poloÏil, BlaÏ,« je pokazal ‰e doloãneje Ma-
raÏ in priganjal. »Presneto poceni bo‰ zasluÏil polovni-
co vina.«

»Bom,« se je zasmejal Dragar glupo in si vihal roka-

ve. Kmetje so ga potisnili predse. Karnelov hlapec ni ãa-
kal, vrgel se je samcat na kmete, suval, in jih gnal kakor
ãredo nazaj po mostu. Tedaj se je obrnil Dragar nanj.
Hlapec se je okrenil. Nekaj trenutkov sta se molãe ogle-
dovala.

»Ali se bova, fantiã?« je dejal sme‰no vljudno Dragar.

BES

TOLMINCI

280

Nasprotnik ni odgovoril, temveã se okretno vrgel na

BlaÏa in ga v trenutku poloÏil na tla, ko mu je izpodbil
noge.

»BlaÏ, sram te bodi,« je vpil MaraÏ.
Dragar se je izvil nasprotniku in ga dvignil, kakorko-

li se je hlapec obesil nanj z vsem svojim telesom. Bil je
dokaj manj lenoben in vljuden. MoÏa sta se spoprijela
zares in se merila. Dragar je bil oãitno moãnej‰i, a nero-
den. Podlegel je. Hlapec ga je bil potisnil do ograje ãez
most. Kmetje so zavpili. Zdelo se je nekaj trenutkov, da
bo odletel BlaÏ v globoãino. Toda hlapec ga ni bil gospo-
dar. Dragar se je pognal z nasprotnikom zopet na sredo
ceste in sunil nato nazaj v svoje ljudi. Îe so med njimi
stegovali roke in palice, da udarijo po hlapcu. Pa ni bilo
treba. Dragar je bil moÏa zajel ãez pas in stra‰no stisnil.
Hlapec se je v boleãini potegnil in zasopel:

»Ne ubijaj me!«
»Nak, ubijal pa ne,« je dejal dobrodu‰no Dragar, »pit

pa pojdem, uÏejal si me.«

Dvajset rok je seglo po hlapcu, ki se ni veã branil. Zve-

zali so ga z vrvico, s kakr‰no veÏejo Tolminci seno v bre-
mena. Zatvora ãez cesto se je vdala. Ljudje so obstopili
mitnico.

»Karnel, pridi ven,« so vpili, »galjot tatinski! Na‰e

gro‰e nazaj!«

BES

TOLMINCI

281

Tolkli so na zapahnjena vrata in na okno. Jeza je ras-

la v njih vse bolj. Nekdo je ‰ãuval:

»Posveãenega duhovna je ubil in oropal.«
»Cerkev Matere SneÏnice nad Avãami je okradel.«
»Du‰e nima! Pasji je.«
Vedno nove mnoÏice so vrele ãez most. Tolmincem so

se pridruÏili ‰e domaãini, Kanalci, ki so gledali sprva od
daleã. Nekdo med njimi je potrkal mlademu uporniku
na ramo in bodril:

»Doma je, doma. Pa se je le skril.«
Fant je prikimal.
»Pa od kod vas je toliko?« je vpra‰al Kanalec.
»Kaj de‰,« se je zasmejal neki Mostar, »vas Kanalcev

je deset za sold. Toliko kot nas vas pa le ni.«

·alil se je besedno, ker je bilo tedaj za en denar deset

lokov‰kih Ïebljev, ki so jim rekli ,kanalci’.

»To se Ïene MaraÏ,« je rekel Kanalec, ki mu ‰ala ni

prijala.

»Saj se lahko,« je potrdil oni drugi.
»Seveda se,« je pritrdil Kanalec. »Pa tudi vi drugi ste

lahko hudi, da vas je ‰el kar z vojsko rubit. Pa ste ga ‰e
pravi ãas nagnali.«

Kmet je dejal:
»Smo ga, ko je hotel priti v drugo. Pri nas je Ïe pogra-

bil, kar je dobil.«

»I, kako govori‰?« je ugibal Kanalec in vpra‰al:

BES

TOLMINCI

282

»Ali ste od Kobarida?«
»Vsi ne,« je priznal kmet, ki je bil z Vrsnega.
»Pa da vam je Karnel odgnal Ïivino?«
»Bo po‰teno vrnil, potep.«
»He,« je dejal Kanalec. »Saj sem sam videl, da je ‰el v

soboto z biriãi na Tolminsko. Pa so dejali, da je pri‰el le
do Podseli. Kako vam je neki Ïivino odgnal? Na âedad?«

Vrsnjan ni odgovoril, ni sli‰al. Ni vedel, da je bila prva

rubeÏen Bandelovo delo, ne pa Karnelovo.

Glasno vpitje stra‰ne mrÏnje je prekipelo v vrh. Izpod

strehe je gledalo na kmete pri neki ‰pranji dvoje stis-
njenih oãi in se kresalo v onemogli besnosti in blaznem
strahu. âepeã na vseh ‰tirih je opazoval Karnel mnoÏi-
co na trgu in hropel kakor stekel s peno na ustih. Z noh-
ti je oral v jelovino pred seboj.

»Tam je, pod streho tiãi,« ga je na‰el MaraÏ.
»Kje, kje?« so vpili ljudje.
Kanalec je sku‰al dopovedati Vrsnjanu:
»MoÏ,« je dejal, »meni se zdi, da ne greste na prave-

ga. Ta vam ‰e nobenega repa ni odgnal.«

»Aha!« je prikimal Vrsnjan, ne da je umel, kaj pravi

Kanalec.

MnoÏica je tedaj vlomila v mitnico. Hre‰ãeãe so se

vdala vrata, temna veÏa je zazijala v ljudi. Nepoznan,
neprijeten vonj je dahnil iz nje, kakor bolni‰ki vzduh iz
ãlove‰kih ust. MnoÏica je stala. Sprva se ni upal nihãe

BES

TOLMINCI

283

vstopiti. Obhajal jih je skrivnosten strah pred dacarjem.
·ele ko so ljudje zadaj pritisnili, so omahnili nekateri v
veÏo. Bila je mokrotna luknja, za korak pod cesto. Tla so
bila uteptana ilovica, nasajena z gladkim kamenjem s
so‰kega proda. V kotu je bila nizka postelja. Ob poste-
lji miza. Na mizi je leÏal prevrnjen vrã vina. Vino je bilo
steklo na tla. Bila je kra‰ka ãrnina in je grozila in burila
kot mlakuÏa prelite ãlove‰ke krvi.

»Tu sem, moÏje!« je zaklical MaraÏ in sunil v stenska

vrata, da so odletela na znotraj. Skoãil je v sobo, ki je bila
kot veÏa mraãna in ‰e za stopnjo niÏe kot prednji pro-
stor. Drug za drugim so se ljudje spotikali na pragu in
telebali za MaraÏem. Sredi prostora je leÏala lestev. Te-
daj so ljudje iskali in na‰li, da so pod stropom dvigljiva
vrata.

»Tam gori je,« so vpili. Nekateri so drÏali lestvo. Ma-

raÏ se je vzpel navzgor in se uprl v zapah. Hre‰ãalo je in
se vdajalo. âutiti je bilo, da nekdo z vso silo ti‰ãi. Nekdo
je imel drog pri roki, Ko je MaraÏ odvzdignil, je podsta-
vil drog. MaraÏ se je hotel preriti skozi ‰pranjo. Za tre-
nutek je obvisel kakor v precepu, zaklel divje, nato za-
vpil in padel zvi‰ka na tla. Bil je ves krvav. Stra‰na rana
mu je zevala na obrazu. Karnel mu je bil odgriznil nos.

»Ubijte psa,« je tulil moÏ. Nekdo mu je zajel v vedru

vode. Vrgel je glavo vanjo. Drugi so ga za silo povezali.
Tak‰en je stopil na cesto in vpil:

BES

TOLMINCI

284

»ZaÏgite, Ïiv naj zgori!«
»Jezus! Le zaÏigati nikar,« so prosili domaãini. Pri‰lo

je do hudega sporekanja med kmeti in Kanalci. Tedaj je
nekdo privlekel visoko lestev in jo prislonil na streho. V
trenutku je bilo nekaj ljudi na strehi. Skrilj in opeka sta
letela na cesto. Pokazalo se je stre‰no ogrodje. Nekaj lju-
di je izginilo v podstre‰je.

»Meni ga pustite,« je vpil MaraÏ in se zlizal pod stre-

ho. V mnoÏici pred hi‰o je zavladala ti‰ina. Samo en glas
je bilo ãuti.

»Primite ga, pa ga nam dol vrzite. Bomo Ïe lovili.«
MaraÏ pa je medtem begal pod streho in vpil:
»Kje si, pes? Ali bo‰ ‰e grizel?«
Zdajci je zahropel, se zasmejal in zavpil:
»Jazbec hudiãev, ali te imam!«
V temnem kotu je videl Karnela ob zidu. MoÏ je stal

s stegnjenimi rokami in v vis dvignjenim obrazom. Oãi
so mu bile izstopile, obliãje je bilo temno podpluto. Pa
MaraÏ ni pazil na to. Slep od boleãine in besnosti se je
zakadil na Karnela in ga zgrabil. ·ele zdaj je spoznal, da
Karnel ne stoji, marveã da visi. MoÏ je odskoãil, se za-
smejal hripavo in zavpil nerazloãno besedo.

»Hudiã!« je vzkliknil tedaj za njim tolminski mesar

Melinc.

»Sam se je obesil.«

BES

TOLMINCI

285

Med ljudmi pred hi‰o se je razvnel bridek prepir. Do-

speli so novi uporniki s ·imnom Goljo, Kraguljem, Ko-
balom in obema Laharnarjema. »Jogri« so zaãeli karati
ljudi in jim oãitati, kaj poãenjajo.

»Kar je, pa je,« je rekel nekdo med ljudmi.
»Koga naj se pa lotim, pokaÏite mi ga,« je vpil moãni

BlaÏ Dragar. V kratki uri je bil popil v boju pridobljeno
polovnico vina. Hvala Bogu, bil je moãan, a vendar boÏ-
ji. Vino ga je metalo . . .

Sonce je utonilo za Vrhovljem. Kmeti‰ka vojska je ‰la
mimo Desklá, tiha, trudna in resna. Ljudje so bili ozlo-
voljeni, poparjeni. Ni se jim ljubilo govoriti, kakor da se
sosed sramuje soseda. Obhajalo jih je ãustvo, da so po-
ãeli v Kanalu nekaj napaãnega. Le redki so bili zadovolj-
ni. Okoristili so se pri Karnelu, staknili nekaj vrednost-
nih reãi in jih vzeli. MoÏje, ki so bili mnoÏico konãno
pomirili in uredili, so tudi trpeli. âutili so svoj pohod kot
zgre‰en; prva napaka, ki so jo poãele mnoÏice, jih je
vznemirjala. Bila sta to zlasti ·ime Golja pa Andrej La-
harnar. Obenem je vstajalo med ljudmi nekako medse-
bojno nezaupanje. Lovrenc Kragulj ni mogel, da bi od-
govoril prijazno Gregorju Kobalu, ki ga je vpra‰al, kdaj
neki bodo v Solkanu.

BES

TOLMINCI

286

»Saj ne hodi‰ prviã,« je odgovoril trpko. V srcu mu je

vstajala nekaka samoljubna misel.

»Ta Kobal,« je obãutil, »hudo so mu naredili, pa je le,

kakor da ni ‰el rad. SluÏil bi denar, to paã, da bi mu v
krãmi leÏali. Pa ‰e stoji le ob strani. âe nam spodleti, iz-
muzal se bo, kveãjemu preselil, kakor se je Ïe. Nas druge
pa bodo prijeli.«

Prvikrat v Ïivljenju se je obudila v Lovrencu zavestno

misel, da mu je Gregor prevzel izbrano nevesto.

Ko se je zveãerilo in so pri‰li ljudje do Plavi, se jim je

nekoliko olaj‰alo srce. Nekdo je zinil o Karnelu vsak-
danjo besedo, da je prav, ker se JudeÏi sami obe‰ajo.
Ljudje so umeli. Ru‰ili so dacarju, njegove smrti pa niso
bili krivi. »Kot psa ga bodo pokopali,« je bilo ãuti ãisto
vsakdanjo besedo. Bila je tolaÏilna. ·li so proti Dolgi
njivi in nekdo je ‰tel ovinke in kljuãe, ki jih je ‰e do Sol-
kana. Nad dolino je legala noã. Tisti, ki so ‰li prvi, so
posku‰ali peti v ti‰inah, ki jih je pregla‰ala ‰umeãa Soãa.
Zdajci je pesem utihnila. Kakih dvajset ljudi je pri‰lo
Tolmincem naproti. Nekdo je zaklical:

»Le kar poãasi, kar o‰ãajejte se, moÏje! To bomo lepo

zmagali!«

»Kaj pa je, kaj pa je?« so vpra‰evali ljudje od Kanala.
»Kaj neki,« so rekli oni drugi. »Z vojaki smo se v Sol-

kanu. Pa so na‰i beÏali.«

BES

TOLMINCI

287

Za nekaj trenutkov je ob‰la ãudna tesnoba ljudi. Po-

tem pa se je zgodilo kakor ãudeÏ. Ljudje so izvedeli za
podrobnosti. Niso se ustra‰ili. Celó prijetno jim je bilo.
Pozabili so nase zaradi zadeve s kanalskim dacarjem.

Noã nad dolino je bila vse bolj temna. Kmeti‰ka voj-

ska pa je hodila kakor za dne. Senca iz Kanala je ugasni-
la . . .

Za vedno? —
Jutro se je budilo. Cerkev svetega Roka nad Solkanom

je gledala v prvo sonce, ki je posijalo od Nanosa ãez Vi-
pavsko dolino, ãez Kras in se uprlo v zidovje gori‰kega
gradu in rdeãih streh na stolpih jezuitske cerkve. Pesem
zvonov je zavalovala ãez ravan. Kakor dan prej so vsta-
jali Solkanci in hiteli odpirat svoje krãme. Ves breg nad
Solkanom je bil poãrnel od ljudi. Solkancem je bilo jas-
no kakor na dlani. Vãeraj, so doumeli, so tepli voja‰ki
kmete, pa bodo kmetje danes vrnili. Dasi je bil tujec, so
prihajale Ïenske in otroci trumoma kropit mrtvega Ko-
‰ãerjevega. Za nobenega fanta na Tolminskem ni moli-
lo toliko ljudi. Vsi so ga kropili, ‰tiri tisoã moÏ in ‰e veã.
Le stare matere njegove ni bilo, uboge âiginjke, ki je tisti
ãas nesla v Volãe za dve ma‰i, za sinovo zdravje in v ãast
svetemu JoÏefu in sveti Ani . . .

BES

TOLMINCI

288

ZMAGOVALCI IN MASâEVALCI

meti‰ka vojska, ki se je zbirala nad Solkanom, je
narasla v ‰est tisoã ljudi. Tabori‰ãe je sliãilo kaj ma-

lo voja‰kemu, veliko bolj je bilo podobno pestremu in
Ïivemu sejmu na romarskih poteh. Goreli so ognji, pri‰li
so celo sejmarji, peki s kruhom in sladkim medenim te-
stom, Ïenice z romarskimi spominki, ovãar s ãredo jar-
cev, ki jih je mislil tu skrivaj in draÏe prodati; celo neki
oroÏar je bil tu: ponujal je strelno orodje in noÏe. Prav
kakor razkazujejo na boÏjih poteh bolj ve‰ãi, onim, ki so
pri‰li prvo krat, razna ãudeÏna mesta, kje je sedela Mati
boÏja, kje se je pogreznil hudiã v skale in pusto‰il po
bregu v dolino, prav tako skrivnostno so razkazovali
ljudje od prej‰njega dne na novo do‰lim sledove pobo-
ja. Na‰li so izstreljenega svinca, zlomljene opalike, izbit
zob, odtrgan rokav, voja‰ki jermen, stolãeno ãutaro, od-
lomljen kremen s pu‰ke, za dobr‰en noÏ odlomljene
sablje, srebrn novec, ãop las iz nekakove rdeãe brade pa
‰e mnogo drugega. Ljudje so se razvr‰ãali po vaseh:
KneÏani, Podmelãani, Ljubinjci, Zatolminci, âadrg in
Zala‰ãani, Ravne in Prapetno, Vrsnjani, Doljani in Ka-
menci, Ponikvarji in Peãinarji, Mostarji, Modrejãani in

BES

TOLMINCI

289

Modréjani, LoÏani, Kozari‰ãani in Volãani, âiginjci in
Rutarji, Selani in Lomnjani, Kalani, Lokovãani, âepo-
vanci in Tribu‰a, Sebreljci, Baãarji z Grapo, Lokvarji in
Grgarci, pa ‰e Brici od Vrhovlja, dolenjci od Kromberga
na ·empas in Vipavci pod âaven, ljudje od Doblarja,
Roãinja, Avã in Kanala, rutarji z lazov visoko pod plani-
nami, siromaki od Bat in iz Trnovskega gozda, ljudje od
Tolminke, NadiÏe in Soãe, od Idrijce in Baãe in Tribu‰e
visoko gor v sedlo nad Kanomljo in onstran do bov‰ke
globeli, do ·krbinskega sedla na Bohinj, do Petrovega
brda na Davão, do Matajurja na Beneãansko. Vsi ti ljud-
je so imeli vsak svojo posebnost, zavijali in peli so z be-
sedo vsak po svoje, imeli vsak svojo pamet, svoj »prav«.
Strastno so verjeli obenem vsi, da imajo vendar vsi eno
samo pravdo proti enemu, skupnemu nasprotniku, ki
ga sicer niso jasno poznali, ga videli v nejasnih obrisih
zdaj kot davkarja Bandela, zdaj kot barona Taccó, zdaj
kot grofa Tolminske, zdaj kot uradnika pri gozdnem
uradu, kot mitniãarja Taljanuta, Zaletela ali Resa, kot
kapomaÏa ãedajskih kanonikov, kot komisarja, ki je pri-
‰el z Dunaja le gosposkim pravdo sodit, ali pa kot go-
spodo sploh, ki Ïre, pije in davek razpisuje, Grgarci celo
kot vdovo Ba‰inovo, ki je v Solkanu pobirala dac. Bili so,
ki so se pridruÏili uporu, ker so bili osebno uÏaljeni. Veã
ali manj so vedeli sicer vsi navesti osebno pretrpelih kri-
vic. Drugi, razboritej‰i, so umevali svoj pohod bolj zre-

BES

TOLMINCI

290

lo. Nihãe vendar ni vedel prav jasno, kako in kdaj jih je
vrglo pokonci, da so vstali tako mogoãno pa vsi. Tudi
niso vedeli, kaj hoãejo v Gorici. A sprião ‰tevilne svoje
sile, ki jih je skoraj pla‰ila, so mogli uganiti, da mora biti
prav Gorica tisto gnezdo, kjer se jim spoãenja slednje
zlo. Nekateri so Ïiveli topo ob besedi, da »gredo delat
obraãun«. Ta obraãun so si predstavljali nekako tako,
kakor je napravil MaraÏ s Karnelom v Kanalu. ·entvi‰-
kogorci in Ponikvarji so imeli celó svoje geslo: »Betica,
stor’ pravico!« Niso mislili, da bi jim utegnil katerikoli
davkar kaj vrniti. Saj niso sami dobro vedeli, koliko jim
je vzel. Hoteli so stra‰iti, vzeti s tem, da bi osovraÏencem
prizadejali ‰kodo, raznesli hi‰o, poteptali vrt, porezali
sadno drevje, pometali opravo na deÏ, vlomili v klet k
vinu in v shrambo k mesu, se napili in pustili pipe pri
sodih odprte. Mislili so komaj za dan naprej, ni jim bil
jasen naãrt, kako se bodo merili z gospodo. Svoje last-
ne puntarske postave so se zavedali le motno in se po-
drejali zato nekam leno navodilom zrelej‰ih, svojih voj-
vod, Ïupanov in moÏ iz dvanajstij. Kakor so Ïe bili ti veã
ali manj izobraÏeni ali razboriti, tako so bili tudi njihovi
ljudje veã ali manj pouãeni in proÏni. Neprisiljeno, na-
gonsko pa so poãasi vsi spoznavali, ko so se videli, kako
so ‰tevilni, da Ïe mora biti tako in da je prav. Dve sto, tri
sto njih bi ustrahovali gosposki, ãe vse ljudstvo nastopi
za staro pravico, pa morajo zatiralci podleãi. âutili so, da

BES

TOLMINCI

291

morajo nastopati strnjeno. To so vedeli in ãustvo med-
sebojne hvaleÏnosti jih je obhajalo. âutili so, da vsi slu-
Ïijo enemu in vsak posebej vsem. Vstalo je sicer vanje
vpra‰anje, kako bo vendar poslej. Ali bodo mesece in
tedne tako skupaj? Kdo bo pa delal? Kaj bo, ko se raz-
idejo vsak za svojim delom na dom? Uporni‰ki vodje so
morda sami trpeli ob takih mislih ali pa, ko so videli
druge, da trpe. Zato je potegnil Andrej Laharnar ·imna
Goljo na stran in mu tiho nekaj dopovedal. Kmalu po-
tem se je ·ime dvignil, ‰el okoli najuglednej‰ih moÏ, go-
voril z njimi in na ta naãin ustvaril v kratkem ãasu iz
neurejenega tabori‰ãa zbornico in shod. Strniv‰i okoli
sebe najvplivnej‰e ljudi, je Golja spregovoril. Svojih pet-
deset Ïupanov z moÏmi iz dvanajstij ga je poslu‰alo kot
nekak oÏji zbor. Okoli teh so se stisnile mnoÏice.

»MoÏje,« je rekel Golja, »sedem let sem ãakal na to

uro. Obupal sem bil Ïe, da jo uãakam, pa sem jo le, Bogu
hvala in ãast.«

Prestal je za trenutek in nadaljeval nato:
»Saj sami veste, da je drzna reã, ãesar smo se lotili.

Bog pomagaj, pa se je moralo zgoditi. Vsi po‰teni ljud-
je, tudi gosposki, ki so taki, nam prav dajejo, kolikor gre.
Celo mestni pred nami, ki so pomejni‰ki ljudje, pa jih mi
ne razumemo ne oni nas, drÏe z nami. O na‰ih duhov-
nih ‰e govorim ne. Rekli so svoje. Ne vsi, Bog pomagaj,
zato, ker niso vsi vredni. Tem naj sodi Bog, ne pa mi.«

BES

TOLMINCI

292

Zopet je prenehal. Med ljudmi so nekateri pritrjeva-

li. Golja je znova spregovoril:

»TeÏka je na‰a reã. Taka je, da smo vojska, pa se voj-

skovati ne smemo. Vzeli smo oroÏje, pa upajmo, da ga
niã veã rabili ne bomo. Tudi upiramo se ne. Kdor nam to
oãita, je hudoben ali pa neumen. Vsak ãlovek se sme po-
tegniti za svoje. Tako se tudi mi. âe bi praviãnim posta-
vam, praviãni meri odrekli pokor‰ãino, potem bi se upi-
rali. Ne pozabite tega, pa potrdite, ali razumete. To mo-
ramo namreã vsi vedeti, da bomo vsi kakor eden prav
takisto rekli, ãe bo treba.«

Ljudje so Ïivahno pritrjevali. Golja je nadaljeval:
»Ker smo praviãna vojska, ne pa galjoti, ki silo delajo,

smo nekateri posebno postavo napravili med seboj.
Mislim, da so vam glavne ‰tuke povedali va‰i prvi. âe
niso, vpra‰ajte mene, Laharnarja, Kragulja, Kobala, Pod-
gornika ali pa svoje Ïupane. Ena zahteva v tej postavi je,
v devetem, sodim, da morajo obãine voliti vsaka svoje-
ga moÏa. Ti izberejo deset moÏ z desetimi namestniki.
Vsak teden, kadar smo doma, imajo ti deseteri pravico
soditi na Ïivljenje in smrt vsem tistim med nami, ki bi
kaj takega poãeli, da bi utegnilo ‰kodovati nam vsem.
Nikomur namreã izmed nas na bomo pustili, da bi delal
komu krivico, kakor smo zbrali, da ne bi kdo drugim
na‰im ‰kode delal. Kdor med nami bi se pregre‰il tako,
da ga je doslej cerkvena in posvetna oblast zelo prega-

BES

TOLMINCI

293

njala, sojen in obsojen bo tudi med nami. Zato bo sojen,
kdor bi na svojo roko ubijal, ropal ali poãel ‰e drugaãno
silo. To je deveti ‰tuk na‰e postave; strog je, pa je moder
in potreben. V Kanalu ste videli. Zakaj kdor bi kot prav-
dar, nisem rekel puntar, poãel kaj takega, pa mislil, da ga
pravda sama opraviãuje, je dvakrat hudoben in ‰kodljiv.
Poãenja grdo, pa ga poãenja tako, da pade odgovornost
na druge. Zdaj, moÏje, ko sem to povedal, mi je odleglo.
Zdaj lahko pride Gorica nad nas. Za po‰teno reã bomo
stali in Bog nam bo sreão dal.«

Utihnil je. Ljudje so pritrjevali. Bili so med njimi, ki so

vedeli, da je ·imnov sorodnik tudi grahovski Golja. Glej,
so si mislili ta ãas, ãe ne bo Skoraãnikar morda prvi, ki
ga bodo sodili. Podoben je takemu.

»Golja, modro si govoril,« je zinil tedaj nekdo med

ljudmi. »Le to je, da si nekaj povedal, ‰e veã pa pozabil.«

Golja je osuplo iskal za onim, ki govori.
»Kaj ne pozna‰ Gradnika?« je vpra‰al osuplo Kragulj.
Golja se je medlo nasmehnil in prikimal. Med ljudmi

je za‰umelo. Tisti, ki Gradnika osebno niso poznali, so
skoraj veã vedeli o njem kot domaãini. Glas, kako je
trpel in kako ga je svetni‰ka njegova mati razodela kot
ma‰ãevalca, je bil prodrl v zadnjo vas. Dalj ko je ‰el, bolj
skrivnostno je bajal. V tem trenutku je stal davno in z
Ïeljo poznani sredi med njimi, lep, visok, tudi po svoji
zunanjosti kakor ustvarjen za vodjo. Celo oblekel se je

BES

TOLMINCI

294

bil nekam tako, da je sliãil bolj voja‰kemu ãloveku kakor
pa preprostemu kmetu.

Njegov nastop sicer ni bil kar niã slovesen, temveã

popolnoma domaã. âudna svoboda je plala iz vsega nje-
ga, budil je zaupanje vase in svojo besedo.

»Pozabil je Golja nekaj,« je dejal, »rekel bi bil tisto,

kar moramo pred vsem drugim vedeti vsi. Rekel je, da
smo vojska in da nismo. To je res. Res pa je tudi, da mo-
ramo biti vojska. Poloviãarstva tu ni. Vojska smo, praviã-
ni, kot mi vemo, in uporni, kakor bodo rekli gosposki.
Kaj pa nam to mar? Na‰e bodi, da zmagamo.«

Ljudje so nagonsko njegove misli laÏe umeli kot pa

Goljo. Saj je govoril po pameti ãlove‰ke glave ne po mo-
drosti, ki jo narekuje vest. Viharno so pritrjevali. Grad-
nik je tedaj nadaljeval in povedal:

»Vojska je red. Enak red za vse. Tak red pa vzdrÏuje

vodstvo. Treba nam je generalov, ki nas popeljejo do
zmage, vojvod, ki bodo prvi in ukazovali. Ne tako kot v
cesarskih vojskah, da bi veãjo ãast in vi‰jo imeli. Le zato,
da se bo móãi vojskovati. Volite, moÏje, prvo take vod-
je, volite jih po mirni razsodnosti. Ne da bodo ãa‰ãeni in
vi‰ji, prav tiste pravice i‰ãejo kot mi vsi in pod isto po-
stavo so kakor vsi drugi. âe vam je prav, saj lahko kar
tiste potrdite, ki ste jih za ,jogre’ oklicali; ãe pa mislite,
da je treba voliti druge, volite znova.«

BES

TOLMINCI

295

»Tako bomo naredili. Volili bomo,« so vpili ljudje.

Zlasti mlaj‰im je spregovoril njihov vrstnik po srcu. âuti
jih je bilo, ko so zaãeli oklicevati razne izmed sebe.
Gradnik je dejal:

»Pa ‰e to pomislite, da je bilo tako in bo in nisem ne

jaz kriv ne kdo drug, da mora biti tako. Povsod drugod
je prav, da veã glav misli in ukrepa, kaj je prav in kaj je
bolje, le v vojski ni tako. V vojski je treba biti hiter in
hitro moder. To pa vãasih ena sama glava prej zmore
kot njih deset. Pravim, da nam je potreben poleg gene-
ralov ‰e general nad vse. Kar bo on rekel, naj generali
razmislijo in izvedejo. Tako se bodo gospoda borili proti
nam, tako se jim moramo postaviti ‰e mi v bran.«

Navdu‰enje ljudi je raslo. Urnirili pa so se takoj, ko je

Gradnik spet spregovoril. Pojasnil je ljudem, kako si mi-
sli, naj se njihova vojska uredi. Bil je preprost naãrt, a po
vsem soditi, dober in zanesljiv. Andrej Laharnar se je
nagnil ·imnu Golji na uho in dejal:

»Stara sva, pa je ta mladi bolj moder. Voja‰ki je, mi-

dva sva le kmeta.«

»Bog mu daj sreão,« je dejal ·ime. »Od dedov Ïe gre

na‰a pravda. Vedno zopet nam je spodletelo. Zdaj ver-
jamem, da nam to pot ne bo.«

Ljudstvo je viharno vzklikalo Gradniku, ki je dogovo-

ril:

BES

TOLMINCI

296

»Tako moÏje! To je bilo, kot sami ãutite, najbolj vaÏ-

no. Drugo, kar je povedal Golja, je potem. Prvo zmagaj-
mo. ·ele v zmagi je vsa na‰a pravica. Potlej, ko jo bomo
imeli, bo ãasa ‰e vedno dovolj, da bomo sodili na‰im,
kolikor bi se pregre‰ili. Pod pametnim vodstvom se ne
bodo.«

Ure so potekale. Ljudje so ‰umeli in se posvetovali. Ko

so se nekako zedinili, so veãinoma potrdili red, ki so ga
prinesli Ïe s seboj. Podrejali so se Ïupanom, v puntar-
skem pohodu samem so potrdili svoje »jogre«. Potem
pa je udarilo svetlo iz njih:

»General nad vse je pa Janez.«
»Gradnik,« so klicali in iskali dolgo, preden so ga na-

‰li. Odtegnil se je bil gneãi in se vzpel nad breg v ono
stran, ki gleda na so‰ko cesto. Preden je od‰el iz Volã, je
dejala Matkova Tina, da pride za njim. »Ne bo je,« je
bilo mladeniãu ãudno dolg ãas po dekletu. Potem pa je
mislil drugam. »Peter?« se je vpra‰al. »Kje neki hodi, da
ga ni!« Kakor dekle, tako je zdaj pogre‰il prijatelja. Te-
daj je zagledal mo‰kega in Ïensko, ki sta prihajala od
Dolge njive. Zasenãil si je oãi, lice mu je zagorelo. Spo-
znal je po hoji Tino. Spremljal jo je Du‰a. Janez je vstal,
da bi se spustil dragima naproti. Tedaj so ga ljudje videli,
ustavili in obkolili. Vedli so ga v mnoÏico, ki ga je okli-
cala za »generala ãez vse« . . .

BES

TOLMINCI

297

Podglavar Adam Strassoldo je povabil med drugim na
veãerjo tudi tolminskega Jakoba Antona.

Gostje so govorili samo o dnevnih dogodkih in bolj in

manj vsiljivo hvalil podglavarjevo zmago v Solkanu. On
sam se je delal, da mu to ni ljubo in je napeljeval po-
govor miroljubno na drug predmet, na svoje tulipane, ki
jih je gojil s ãuda‰ko ljubeznijo. Obetal si je v nekaj dneh
ãisto novih pasem, cvetov s popolnoma novimi odten-
ki barv; imenoval je celo imena novim cvetom. Bil je
pieteten. Poveliãati je hotel nekaj Ïenskih imen iz svo-
jega rodu. ·ele ko je bila veãerja v kraju in je zaãelo vino
prijetno odpirati srca in jezike odklepati, se je podglavar
nagnil k tolminskemu gospodu in vpra‰al:

»Ti si ve‰ã, expertus in Tulminensibus, kaj de‰? Ali je

zdaj v redu?«

»Morda, a dvomim,« je dejal grof. »Pa reci, da sem

plah, a za zdaj ne bi hodil v Tolmin.«

»Moj Bog, si ãrnogled,« je verjel podglavar popolno-

ma v svojo zmago.

Tolminski je dejal zelo glasno, da so mogli ãuti vsi

gosti:

»Hannibal ante portas — Hanibal stoji z vojsko pred

mestnimi vrati.«

Bodisi da beseda ni prijala podglavarju, ker mu je zve-

nela prebridko kot obraãun na njegov uspeh pred cer-

BES

TOLMINCI

298

kvijo svetega Roka, bodisi da v resnici ni mogel umeti,
kako naj bi kmetje posku‰ali ‰e kaj proti Gorici; dejal je
odloãno in prepriãano:

»Tolminci so na Gori‰kem odigrali. Staviva!«
»Staviva!«
»Za konja! Za zlat meã? Voli!«
»Za konja!«
»Do prvega ãetrtega, niã dalj,« se je nadejal trdno

svoje zmage grof Adam.

»Do prvega aprila, brez aprilske ‰ale,« je povedal Ja-

kob Anton.

»Brez ‰ale ali pa s ‰alo, da le jaz dobim.«
»Brez ‰ale. A ãestital ti bom, ãe me zmore‰!«
»Pa te bom. Hie Gott und Recht. Vivat Strassoldo.«
»Hie Mutt,« je odvrnil mirno s svojim geslom Tol-

minski.

V zgodnji jutranji uri, ‰e preden je zaãel podglavar
Adam uradovati, je prosil za sprejem mestni sodnik
Brunetti. Podglavar mu je dal vstopiti. Brunetti je pove-
dal, da tabori v Solkanu ‰est tisoã kmetov in da se ãud-
no ‰tevilno zgrinjajo v mesto tudi okoliãani iz Brd. Pod-
glavar je mirno poslu‰al sodnika, potem pa se rahlo na-
smehnil in dejal pomilovalno:

BES

TOLMINCI

299

»Gospod sodnik! Saj vem, da niste pri‰li sami od sebe

in da so vas poslali drugi. Toda ‰ala je tako debela, da Ïe
ni veã dostojna.«

Brunetti je osuplo strmel v grofa. Potem je dejal v za-

dregi:

»Ne razumem vas, preblagoródni.«
»Tako?« je vpra‰al ‰e bolj samozavestno podglavar.

»Ne razumete? To se pravi, da dovtipa ‰e ni konec. Po-
vejte vendar, kaj vam je moj tekmec gospod Jakob An-
ton takega obljubil.«

»Toda, za boÏje ime, gospod podglavar —« je sku‰al

govoriti sodnik, a mu namestnik ni pustil.

»Dovolj ‰ale. Vidite, da me niste presenetili. Povejte

to gospodu Jakobu Antonu, pa naj mi po‰lje konja, ki ga
je stavil.«

»Sveti Bog!« je vzkliknil tedaj sodnik neposredno.

»Kdo govori o gospodu Jakobu Antonu pa o konju in
stavi? Da je v Solkanu ‰est tisoã Tolmincev, sporoãam.
âe ne morete meni verjeti, pa vpra‰ajte gospoda, kogar
hoãete.«

»Bogato vas je moral nagraditi, tako ste sluÏni —« je

‰e vedno in vedno svoje verjel grof Adam, meneã, da je
Coronini poslal sodnika oznanjat mu prvi april. »Kaj pa
ste tako lahkoverni! Prvega smo. — Ali pa je gospod Ja-
kob Anton vas povlekel?«

BES

TOLMINCI

300

Sodnik se je molãe poklonil. Bil je s pametjo in bese-

do pri kraju. Njegov molk je ‰e podprl grofa Strassolda
v napaãni veri.

»Ne! Nagradil vas res ni, preveã skop je gospod Jakob

Anton, potegnil pa — Pojdite!«

Tedaj je bilo ãuti pred vrati viharno stopinjo. Nekdo

je potrkal. Vstopil je plemiã Ferdinand Formentini, v
imenu vsega mestnega plemstva in duhovni‰tva, kakor
je dejal.

Zagledal je sodnika in vpra‰al zasoplo:
»Ali gospod podglavar Ïe ve?«
»Noãe,« je spregovoril bridko sodnik. Tedaj ‰ele so se

grofu Adamu odprle oãi in je vzkliknil:

»Kaj pa hoãete vendar?«
Formentini je naznanil isto, kar Ïe prej sodnik.
Podglavar je zbledel. Roke so se mu zaãele tresti. Mo-

ral je sesti. Potem je poslu‰al, kar je pripovedoval For-
mentini. Nato je viharno planil, begal po sobi, klical, da
pojde z vojaki nad nemirno, izdajni‰ko kanaljo. Vse me-
sto da mora za njim; z biãi, je rekel, in da bo dal streljati
in obe‰ati. Potem je resneje razmi‰ljal.

»Kako ste rekli? Koliko jih je?« je vpra‰al Formentini-

ja. Sodnika je kratko odslovil. Sram ga je bilo glupe
zmote, ki ji je bil sodnik priãa. Na Coroninija in izgublje-
nega konja taãas ni veã mislil. Od trenutka do trenutka
je bil bolj nemiren in zmeden.

BES

TOLMINCI

301

»Svetujte mi vendar, kaj naj storim!« je zahteval od

Formentinija. Ta je menil, naj po‰lje poslance, ki bi po-
sredovali. Tudi sam se je ponudil.

»Pa saj ne govorite njihovega jezika,« je rekel podgla-

var.

»Vzamem Radetiãa s seboj,« je rekel Formentini.
»Ali mislite, da pojde?« je vpra‰al nejeverno grof

Adam. »Bil je z menoj. Napadel je kmete. Spoznali ga
bodo. Danes bodo bolje merili kot zadnjiã. Ali bo ‰el?«

»Zanesem se na gospoda Radetiãa,« je rekel Formen-

tini in dodal, da bi bilo paã najbolje, ãe bi podglavar last-
noroãno napisal za kmete kako spomenico.

»Dobro, napi‰em jim patent,« je vzkliknil grof in po-

klical Radetiãa. Radetiã je pri‰el in bil pripravljen pri-
druÏiti se Formentiniju. Po strani, tako mimogrede pa je
menil:

»Obljubil bi, da bom imel uspeh, ãe bi mi dali tri sto

vojakov.«

»âe bi imel tri sto vojakov, bi ne rabil ne odposlancev

ne vas,« je pikro odgovoril podglavar. âutil se je uÏalje-
nega, kakor da si hoãe prvi uspeh v Solkanu prisvajati
Radetiã. Radetiã se je molãe poklonil.

Uradnik je sestavljal patent. Kmetje naj se ne makne-

jo z mesta, naj po‰ljejo trideset svojih najbolj razboritih
moÏ k njemu, ki naj potem povejo kmeti‰ke Ïelje, ne da
bi se jim bilo ãesarkoli bati zase, karkoli bi Ïe navajali

BES

TOLMINCI

302

proti dacarju Bandelu. Podpisal je pismo in peãatil. Dal
ga je Formentiniju, naj ga nese. Ko ga je z Radetiãem
odslovil, naj hitita, je ‰e zaklical:

»Obljubita vse, a govorita previdno!«
Ko sta odhajala, je Radetiã menil proti Formentiniju:
»Bojim se, da vse obljube ne bodo niã izdale.«
»Maloverni ste,« je odvrnil Formentini prepriãano.

Radetiã ni rekel niã, le rahlo zaniãljiv nasmeh mu je ob-
robil ustnice.

»âudni ljudje,« je morda mislil, »vsi so tako stra‰no

uverjeni o dobrem. Ali zares ne znajo misliti? Ali zares
prav niã ne vedo, kako stra‰no so poniÏali ãloveka v tla-
ãanu! Kajpak! Kar od strahu in slepega spo‰tovanja jim
bo padel na kolena pa obÏaloval! Îlahta lahkoÏiva! Ne
pomislijo, da dela obup iz mladiãev tigre in leve!«

Nekaj minut kasneje je Ïe gnal s Formentinijem na

konju po solkanski cesti. V cerkvi pri svetem Antonu je
udarila ura deset, ko sta moÏa pre‰la mestni obris. Go-
nila sta konja naravnost v kmeti‰ko vojsko, ki je vrela
temna od Solkana proti mestu. Nekaj beÏeãih ãemidov,
ki niso bili trezni, jima je pri‰lo naproti. Komaj so se to-
liko zavedeli, da so znali pozdraviti.

»Glej,« je vzkliknil Radetiã veselo, »kako se jim mudi

branit mesto.«

BES

TOLMINCI

303

Nekaj streljajev nato so ju zajele prve kmeti‰ke tolpe.

Dvajset in ‰e veã moÏ se je vrglo konjema v vajeti. Rade-
tiã je potegnil sabljo.

»Poslancema odprto pot!«
Samo eden je ‰e visel v vajetih. Radetiã ga je udaril s

plosko sabljo po hrbtu, da se je od boleãine skrivil in
omahnil v stran. Tedaj pa se je dvignilo od vseh strani
oroÏje proti njima: kose, vile, sekire, Ïelezne trentarske
palice in ‰uma lesenih opalik. Oglu‰ljiv krik se je razle-
gel.

»Sveta Devica,« je vzkliknil Formentini, ki vsega tega

ni priãakoval.

Radetiã je stisnil konja v bokih, da se je pla‰il in vzpel

na noge. ·e enkrat je zaklical:

»Poslancema pot! Kje so va‰i vodje?«
Kretal se je s konjem tako hitro in roãno, da se je

mnoÏica ob njem lepo umikala in z zaãudenjero strmela
na ãudno igro Ïivali in moÏa.

»Kaj si pajac, da ple‰e‰?« je vzkliknil nekdo.
»Primite ga, potegnite ga s konja!«
»Potegni ga, ãe more‰!« je nekdo drug ugovarjal.
Nekaj drznih ljudi je vendar le sku‰alo zajeti konja.

Jezdec se jih je zopet otresel.

»Saj ni ãlovek, sam hudiã je,« so vpili ljudje.
Radetiã se je ozrl na Formentinija in se nasmehnil.

BES

TOLMINCI

304

»Za norca nas ima, ubijte ga!« je zavpil nekdo med

uporniki.

Tedaj je bilo ãuti zaporedoma klic:
»Mir!«
Viknila sta Radetiã in Gradnik.
Ljudje so utihnili, Gradnik se je preril pred Radetiãa

in vpra‰al:

»Od kod prihajata? Kaj Ïelita?«
Radetiã je molãe zatikal meã v noÏnico. Tudi Formen-

tini je molãal.

»Zdaj res ne vem, ali sta od strahu glas zgubila pa po-

zabila, kdo ju je poslal,« je dejal Gradnik posmehljivo.

Nekateri so se zasmejali. Radetiã je vzigral zopet s ko-

njem.

»Merite, moÏje, ãe ne da miru,« je velel Gradnik in

sam segel po pi‰tolo.

Kakih petnajst pu‰k se je obrnilo od vseh strani v Ra-

detiãa. Radetiã je mirno razjahal.

»Tepec si,« je dejal Gradniku. »Ali ne vidi‰, da bi sami

po svojih streljali?« Strogo je dodal: »Ukazal si, naj me-
rijo na podglavarjevega poslanca. Pa ‰e sam si vlekel
oroÏje. Smrt si zasluÏil za to predrznost, kmet. Na mestu
bi te moral kaznovati.«

»Poskusi,« je odvrnil mirno Gradnik.
»Pod pu‰kami ne govorim,« je odvrnil Radetiã in se-

gal z nogo konju v streme. Brez povelja so povesili ljudje

BES

TOLMINCI

305

pu‰ke. Tedaj je pomignil Radetiã Formentiniju, naj go-
vori. Ta je bil ‰e tako preseneãen, da ni nasel takoj gla-
su. Potem je izvlekel patent, ga predal Gradniku in tol-
maãil, naj po‰ljejo podglavarju trideset moÏ, ki naj po-
vedo, ãesa dolÏe Bandela.

»Saj Ïe imate prav toliko na‰ih ujetih,« je rekel Grad-

nik. »Vpra‰ajte jih.«

Formentini se je ozrl proseãe na Radetiãa. Ta je za-

klical:

»Ljudje, ne dajte se zapeljati od teh, ki vas ‰ãujejo.«
»Ali vas kdo ‰unta?« je vpra‰al Gradnik svoje ljudi.

Radetiã je velel:

»Poslu‰ajte glas pameti, ljudje! Kar vam podglavar

ponuja, je vse, kar morete doseãi. S silo ne boste opra-
vili niã. Podglavar ima vojake.«

Gradnik se je zasmejal.
»âe bi jih imel, bi jih Ïe poslal nad nas.«
»Branili bomo mesto do zadnjega,« se je razburjal Ra-

detiã.

»Branite ga, ãe boste utegnili,« je odvrnil Gradnik.
»Torej ne po‰ljete svojih moÏ?« je hotel vedeti Rade-

tiã.

»Po‰ljemo,« je odgovoril Gradnik, »ko bomo na Kor-

nu.« Obrnil se je k svojim in velel:

»Naprej, nad Gorico!«

BES

TOLMINCI

306

Radetiã in Formentini sta obrnila konja in pustila

kmeti‰ko vojsko za seboj. Pred mestnimi vrati s pla‰-
nimi ãuvaji je rekel Radetiã svojemu spremljevalcu:

»Mislil sem, da so drhal. Pa so prava vojska.«
»âe bi poveljnika imeli,« je pozabil Formentini, kako

se je ‰e nedavno bal tudi vojske brez poveljnika.

»Imajo ga,« je rekel Radetiã. »Bil je junak v po‰tenem

boju. Tako pa bo padel pod rabljem.«

Spodbodel je konja. Bil je ‰e te‰ã . . .
»Tolminci gredo!«

Strah se je polastil vsega mesta, ko se je raznesla vest.
Hi‰ni gospodarji so zapirali vrata. Trgovci, peki, krãmar-
ji in mesarji so pa ‰e premi‰ljali, kaj naj store. Ko je raz-
burjenje nara‰ãalo sprião begajoãih ãemidov in mestnih
ãuvajev, ko je zaãelo vrhu tega ‰e pri svetem Antonu
zvoniti kakor ob poÏaru in je jeknil z gradu topovski
strel iz mortalete, so se zaprle tudi trgovine. âuti je bilo
razburjene glasove, da bodo kmetje ru‰ili in zaÏigali.
Ogla‰ali so se vzkliki jasne nejevolje proti podglavarju,
ki da ‰ãiti davkarje in Bandela. Bilo je dokaj nezadovolj-
neÏev, ki so kazali neprikrito, da se bodo pridruÏili kme-
tom. Med temi so bili zlasti mesarji, ki jih je vodil moã-
ni Zorut. Tisti trenutek sta se pripodila Radetiã in For-

BES

TOLMINCI

307

mentini. Od mestnih vrat nad Kornom se je razlegal
‰um mnoÏic.

»So Ïe tu,« je zdajci zaklical mesar Zorut.
Res se je poãrnila ulica od cerkve svetega Antona doli,

kjer so stopili prvi kmetje v mesto. Po ulicah so begali
ljudje. Razku‰trana Ïenska je privihrala od svetega Jane-
za in vpila bolestno:

»Îino, moj Îino!«
Na‰la je potepenega otroka in ga jokaje in zmerjaje

vlekla s seboj. Po hi‰ah v oknih je bilo opaziti dokaj ne-
mirnih obrazov. V nekaj minutah so kmetje napolnili
ves ‰iroki prostor na Kornu. V svojih domaãih oblekah
iz rjavega sukna, mezlana ali samo v prtenicah, s klobu-
ki, ki so imeli ‰iroke krajce, za katere so bili zataknili
‰ojino in drugaãno perje, so bili kaj mrka vojska, zlasti
‰e, ker niso bili praznih rok, temveã so imeli oroÏje, ki je
tembolj stra‰ilo, ker ni bilo ene vrste. Vendar je bilo vi-
deti, da strahovito oboroÏeni ljudje niso tako stra‰ni.
Nekako v zadregi so se prerivali, ogledovali se radoved-
no, govorili bolj tiho kakor glasno, kakor da se boje. Me-
sar Zorut je gledal mirno ãez nje. Bil je za glavo vi‰ji. Na
krat se je premaknil in se ril k znanemu ãloveku.

»Me pozna‰?« je vpra‰al.
»O, Zorut!« je vzkliknil nagovorjeni. Bil je Pav‰iã iz

Kronberga. Zasmejal se je in dejal:

»Kaj pravi‰?«

BES

TOLMINCI

308

»Kaj pravim? Da je prav tako,« je dejal Zorut.
»Ali sli‰ite, Tolminci?« je zavpil Pav‰iã. »Le niã se ne

bojte. Me‰ãani drÏe z vami.«

»Le po Bandelu!« je vzkliknil pritrjevaje Zorut in zaãel

bliÏnjim stiskati roke. Kmetje so se otresli svoje prvot-
ne osuplosti. Razgibali so se vedro. S smehom na po‰te-
nih obrazih pa z znaki prijaznosti so sku‰ali potolaÏiti in
pomiriti plahe obraze v oknih. Peki so zaãeli odpirati
svoje prodajalne, gostilniãarji so odprli krãme. Tedaj je
privihral po gosposki ulici mestni sodnik Brunetti.

»Peljem vas pred gospoda podglavarja,« je klical in se

klanjal. Ni bil plah. V svojem mestu je bil gibek in spre-
ten. S prikupljivim nasmehom pa s tujim naglasom je
vabil.

»Peljem vas! Kje so va‰i Ïupani? I vostri decani! Za

mano, moÏje, za mano!«

Dobrodu‰no so se mu smejali Tolminci. Nekateri so

prepoznali v njem poslanca iz Solkana. Drugi so klica-
li, naj bo mir.

»Îupani vkup,« je bilo ãuti. Klic se je ponovil v vse

strani. Ljudje so se zaãeli prerivati. Oglasilo se je do se-
demdeset moÏ, ki so naãelovali tolminskim obãinam.

»Za mano, gospodje,« je klical Brunetti.
»Ali naj gremo?« je vpra‰al Andrej Laharnar Gradni-

ka.

»Prav,« je pritrdil.

BES

TOLMINCI

309

»Dobro opravite, postavite se,« so klicali ljudje, ko so

se kmeti‰ki odbranci postavili k sodniku, da jih povede.

»OroÏje pustite tu,« je zaklical Gradnik.
»Seveda,« je rekel âepovanec Podgornik. PrimoÏ Po-

doreh je usmeril svoj korak ob sodniku.

»Ali Gradnik ne pojde?« je bilo sli‰ati med ljudmi.
»Ne, je povedal. »Ostanem tu. Saj je Ïupanov dovolj.«
Ozrl se je v okno nad seboj. Lepo mestno dekle je slo-

nelo gori. Gradnik je nekam nagonsko obãutil, da opa-
zuje prav njega. Bila mu je v‰eã pa je pozdravil:

»Dobro jutro, gospa.«
»Nisem gospa,« je odgovorila z nasmehom mehke

pomilovalnosti. Tudi Gradnik se je nasmehnil. Me‰ãan-
ka je vpra‰ala:

»Ali si oÏenjen?«
»Nisem!« je odgovoril, pa se spomnil Tine, ki je pri‰la

za njim, da jo je potem, hvaleÏen ji, vrnil na Tolminsko.

»âe bi bil, bi te Ïena ne bila pustila v Gorico,« je rek-

la me‰ãanka.

»O, tu jih je mnogo, ki imajo Ïene in otroke, pa so pri-

‰li,« je odgovoril.

»Ali niã ne mislijo, da jih bodo s smrtjo kaznovali?«
Neprijazno jo je pogledal Gradnik in odvrnil:
»Saj nismo roparji, da bi nas na smrt obsodili.«
»Podobni ste jim,« se je smejalo dekle. »Pa ste mi zato

hudo v‰eã.«

BES

TOLMINCI

310

»V‰eã sem ji,« je obãutil vedro Gradnik.
»Pusti babo,« je tedaj spregovoril nekdo ob njem. Bil

je Matko. »Saj vidi‰,« je pristavil, »da se le norãuje iz
nas.«

»Saj se ni norãevala,« je ugovarjal Gradnik.
»Pa ãetudi,« je dejal Matko resno. »Ne spodobi se,

Janez!«

Nagnil se je bliÏe k fantu:
»Îe ve‰, ãemu ne. Zato, ker je tako med tabo in mojo

Tino, da hodi dekle Ïe javno za teboj. Videl sem v Sol-
kanu.«

Gradnik in niã odgovoril in se obrnil v stran.
Tam blizu je stal AnÏe Rink. Zbral je bil ob sebi gruão

mestnih ljudi in jim nekaj pripovedoval. Vmes pa je moÏ
z enim oãesom pogledoval na gostilno, kjer se je nad
vrati zibal ‰kripaje v rahlih sunkih vetra ploãevinast
obesek, kaÏoã zlat grozd. AnÏe Rink je omenil svojih
osem otrok, kako mu stradajo doma, in ‰e devetega, ki
je na poti, pa ga Ïena kam poviti ne bo imela. âul ga je
mesar Zorut. Imel je enega otroka, pa ‰e tisti ni hotel
jesti. AnÏe mu je bil v‰eã. Prijel ga je za rame in poteg-
nil za seboj k vratom, kjer je ‰kripal obesek s sliko zla-
tega grozda. Ko sta ‰la, je ‰e vpra‰al Zorut:

»Koliko otrok, si dejal, ima‰?«
»Osem,« je odvrnil AnÏe, »le spremisli, kdaj pa kakó

naj jih nasitim.«

BES

TOLMINCI

311

»Jaz imam enega,« je potoÏil Zorut, »vsega bi mu dal,

kar bi poÏelel, pa mu niã ne tekne.«

»Bog pomagaj,« je hlinil stra‰no zaãudenje AnÏe. »Ali

mu ne zna‰ pomoãi? Povem ti za zdravila.«

Prikupil se je mesarju in je tisto jutro tako zajtrkoval,

da ni do pozne starosti pozabil hvaleÏno pripovedova-
ti. Ob tisti priliki se je AnÏe sploh nauãil ‰e posebnega
novega opravka. Ko so se njegovi dajali z gosposko, je
on ves dan pri mestnih ‰e‰kal in naj neprisiljeno beraãil,
da si je prisluÏil lep denar.

V krãmo na drugi strani so pa vstopili Kragulj, Kobal

in Tinãe Munih s Stopca. Pa je vpra‰al Tinãe:

»Bog vedi, kako je neki tistim na‰im, ki jih je glavar

zaprl.«

Kobal je menil:
»Ve‰, da jim ni lahko pri srcu. Da bi jim mogli vsaj

kako pokazati, da smo tu. Pa saj si morajo misliti, da
smo.«

»Martin se je drÏal po‰teno,« je rekel Kragulj o Mu-

nihu s Sel.

»âe bi se le bili vsi tako,« je rekel Kobal.
»Tudi Skoraãnikarja so pohvalili,« je menil Tinãe.

»Nisem se nadejal, da bo ‰el tako goreãe z nami.« Ti‰e
je pristavil. »·ime Golja noãe govoriti, pa so biri‰ki izda-
li, da je po zadnjem uporu prav ta krivonoÏec ovajal.«

BES

TOLMINCI

312

»Zdaj ne bo. Ne bilo bi mu dobro,« je rekel temno

Kragulj.

»Pilakarja Lapajneta so tudi ujeli,« je menil Tinãe.

»Kdo bi verjel?«

»Ali bi bil verjel, da bomo Gorico strahovali?« je za-

mrmral Kobal.

»Tolmin pa ‰e bomo,« je dodal Kragulj.
Tedaj je pokazal Tinãe skozi okno:
»Poglejte, Peter Du‰a gre. Pretika med ljudmi kakor

malhar. Koga neki i‰ãe?«

V resnici je pri‰el Peter iz mesta in iskal v mnoÏici.

Potem je zagledal, da mu je dal Gradnik znamenje s klo-
bukom. Du‰a se je preril do njega.

»Kod si hodil?« so ga vpra‰evali ljudje.
»Kr‰ãansko delo usmiljenja sem opravil,« je odgovo-

ril. »·el sem na obisk k na‰im jetnikom.«

»Pa si jih videl?«
»Videl ne, sli‰al pa. Skoraãnikar Golja kolne, pilakar

Lapajne joãe pa moli. Martin Munih pa z zobmi ‰krip-
lje, ker so mu v Solkanu vojaki pleãe zdrobili.«

»Martin ima svojo posebno sreão,« je dejal Tinãe Mu-

nih.

»Pa si kaj govoril z njimi?« je vpra‰al.
»Sem,« je odvrnil Du‰a. »Tarnali so, da so jih zaprli,

pa jim jesti ne dajo. Hleb kruha sem jim vrgel skozi
okno, ãe ni padel kam v smeti in smrad.«

BES

TOLMINCI

313

Preril se je do Gradnika in mu pomeÏiknil. Ljudje so

se zagledali v drugo smer. Iz Gosposke ulice so se vraãali
Ïupani in moÏje, ki so ‰li pred podglavarja: Andrej La-
harnar, Obãnar z Vrat, Podgornik iz âepovana, Matej
Jarc iz Ladri, podmel‰ki BoÏiã, mostarski MatevÏiã, Ma-
tevÏiã z Loga, Podoreh iz Volã, Ternov‰ãek od Idrskega,
Zlatoper niz Idrijo in ‰e vsi drugi, ki so imeli moã v srenji
pa pravico soditi v berlin, kakor so jo dobili, ko so jih
njihovi volili, s tem, da so Ïupana posamiã povedali gro-
fu na uho, pa ga je grof kot tolminski gospod nato po-
trdil.

Tedaj je za‰epetal Du‰a Gradniku:
»Bandel je u‰el! Pa se ne boj! Smrad gre ‰e pod zem-

ljo za dehorjem. Ga Ïe najdemo.« Gradnik je molãe pri-
kimal in se obrnil k Ïupanom. Poroãal je Andrej Lahar-
nar, kako jim je uspelo pri podglavarju. Uradnik jih je
sprejel vljudno in jim govoril pomirljivo. Obljubil je vse
in priznal, da so davka na vino in meso prosti, ãe res ne
zmorejo; da jih nihãe ne bo rubil za zastanke, da bo dal
preklicati odloke, ki poobla‰ãajo Bandela, da sme dolÏ-
nike zapirati in pleniti jim Ïivino, da bo poskrbel, da se
kmetom vrne blago, ki ga je Bandel vzel s tovorno Ïivino
vred na gori‰kem trgu in da se jim bo povrnila vsaka
‰koda, ki so jo po krivici pretrpeli. Poslu‰alci so mrmraje
pritrjevali.

BES

TOLMINCI

314

»Kaj bo pa s tistimi na‰imi, ki jih je sam ujel in zaprl?«

je vpra‰al Gradnik.

Laharnar je povedal, da jih glavar ne mara izpustiti.

Pod prisego jih ne sme, da je rekel, ãe‰ da so se uprli nje-
mu, ki je na mestu cesarja v deÏeli, pa jim Ïalitve ne mo-
re spregledati; cesarska visoka gnada da ne more odpu-
stiti.

»Za nos nas vleãe,« je rekel Gradnik in se obrnil k lju-

dem, ki so osupnili, zaãutiv‰i, da Ïupani vendar niso
vsega dosegli.

»Na‰e iz jeãe,« je zaklical. »âe ne dajo zlepa, bodo pa

zgrda. Ali se nismo zavezali, da bomo vsi za enega in
vsak za vse? Vsi krivi ali pa vsi opraviãeni!«

Ljudje so se razburjali, posvetovali. Padle so bridke

besede, da so Ïupani ‰emasti pa bojeãi. ·ime Golja se je
preril do Andreja Laharnarja.

»Andrej,« je dejal. »Kaj ste poãeli, da vas je tako oci-

ganil?«

Andrej je odgovoril:
»Povem ti, ãe uganiti ne more‰. Verjemi Gradniku, ki

je moder in ima prav.«

»Naprej! Na Travnik!« ga je bilo tedaj sli‰ati.
Ljudstvo se je zazibalo in se v moãnem valu prelilo s

trga v ozko ulico.

Tedaj je povedal Laharnar ·imnu:

BES

TOLMINCI

315

»Sedemdeset nas je bilo pred gospodom. Pa sem vi-

del, da se jih petdeset trese. Ali naj s takimi kaj poãnem?
MoÏje, sem dejal, dokler na‰ih ne izpusti, ne gremo. Pa
niso hoteli ostati in jaz jih nisem bil gospodar.«

»Vajeni niso,« je vzdihnil Golja.
»Gradnik bo morda naredil kaj z njimi, midva niã,« je

menil Leharnar; »sva prestara pa na vest preveã misli-
va.«

Val ljudstva ju je potegnil za seboj. ·la sta za ‰umom

mnoÏice in tisoãih korakov, ki so jekali od hi‰.

S Travnika je segal ‰um mnoÏic prav na Grad, kamor je
pobegnil podglavar Strassoldo z dvanajstimi svojimi
dragonci. Uradnik je bil hudo razburjen. Skozi okno je
opazoval mnoÏice pod seboj. Pokrile so ves trg in ‰e so
se ljudje gnetli iz ulic vanj. Sodnik Brunetti je stal ob
vratih in povedal Ïe v tretje, da hoãejo uporni svoje za-
prte tovari‰e nazaj in da groze, da bodo poru‰ili podgla-
varjevo hi‰o. Podglavar je sam sli‰al, kako nara‰ãa ‰um
mnoÏic. Potem je bilo ãuti strel. Nekomu med kmeti se
je sproÏila pu‰ka po nerodnosti.

»Streljajo,« je vzkliknil uradnik.
Sodnik Brunetti je ponovil v ãetrto, kaj hoãejo ljudje.
»Ne!« je stresel podglavar v ãetrto odloãno z glavo.

Zavedal se je svojega odgovornostnega ãina in svoje sta-

BES

TOLMINCI

316

novske dolÏnosti. Tu na Gradu se je ãutil varnega in je
bil odloãen, da se ne vda. Tedaj pa je planilo v sobo pre-
denj nekaj plemiãev s stanovskima odbornikoma Orzo-
nom in Delmestrijem na ãelu. Zaãeli so mu prigovarja-
ti, naj popusti, naj ne upropa‰ãa mesta, zakaj besnost
ljudi je dokipela. Zaãeli bodo zares divjati, podirati in
ropati.

»Poglejte, pa boste verjeli,« je vzkliknil sodnik, ki je

stopil k oknu. Videti je bilo, da navaljuje mnoÏica na
mestno hi‰o.

»ZaÏigajo,« je bilo ãuti plemiãa Orozna, ki je kazal

nekam, kjer je bilo videti nekaj dima.

»Kanalje,« si je grizel podglavar ustnice.
»Izpustite jim ujetnike,« je opominjal odloãno Del-

mestri in vpra‰al: »Saj ãujete? âe jim jih ne izpustite,
osvobodili jih bodo sami. Orodja imajo dovolj.«

Podglavar se je sesedel v stol. Potem je viknil:
»Priãa ste vi, da drugaãe moãi ni bilo!« Povesil je gla-

vo, kakor da ga je sram. Ko jo je zopet dvignil, je videl,
da je ostal sam.

Kmetje so zmagali. Grof Strassoldo jim je izpustil ljudi,
katere je bil zajel. Uradnik je obãutil, kako nara‰ãa kme-
ti‰ka krivda, kako se zlo grmadi. Kot uradni in pisarni‰ki
ãlovek je mogel toãno opredeljevati to krivdo in jo je

BES

TOLMINCI

317

tudi. Odkar se je ãutil prizadetega celó osebno, je vrelo
v njem tudi kot v ãloveku od onemoglega besa. Pa se je
sku‰al pomiriti in ukrepati razsodno. Poslal je sla s pis-
mom k baronu Definu, glavarskemu namestniku v Gra-
di‰ki, naj mu po‰lje vojakov na pomoã, kolikor more.

Kmetje so medtem z velikim navdu‰enjem sprejeli

svoje ujete tovari‰e, ki jih je privedel iz jeãe sodnik Bru-
netti. MoÏ je posku‰al obenem z besedo in kretnjo do-
povedati ljudem, da so zdaj opravili pa naj gredo. Upor-
niki sami so imeli veãinoma isti vtis. Stare‰ine med nji-
mi so jih zaãeli priganjati, naj se lepo razidejo. Veãino-
ma je bilo to ljudem po volji. Drugi so zaãeli mrmrati,
kmalu glasno ugovarjati in se protiviti, da hoãejo obra-
ãun in povrnjeno ‰kodo. Andrej Laharnar je dopove-
doval, da so zmagali; kaj le ‰e hoãejo? Podglavarju gre
verjeti, ãe je rekel. Kar tako ne bo snedel svoje besede,
ki jo je dal sedemdesetim Ïupanom.

»Ne bo je snedel,« so verjeli. Pa se je tedaj oglasil eden

izmed Ïupanov samih, Podgornik. Pogledal je svoje âe-
povance in rekel:

»Vse je prav. Samo z Bandelom ‰e nismo obraãunali.

Bandela hoãemo!«

»Bandela hoãemo,« je ‰el nato klic po mnoÏicah.

Znojen, bled in zasopel se je preril Laharnar do Gradni-
ka in mu rekel:

»Tako bo kakor v Kanalu! Strahuj jih, naj dajo mir.«

BES

TOLMINCI

318

»Ne morem,« se je obrnil Gradnik v stran.
»Noãe‰!« je viknil Laharnar. »Saj vem, da ima‰ tudi

nekak svoj obraãun s potepom.«

»Zadnji pojdem ponj,« je rekel Gradnik mrko in po-

kazal na ljudi, ki so se Ïe stiskali s trga v stransko ulico,
da pridejo na Studenec, kjer je imel Bandel hi‰o.

»Ubijejo ga,« je ‰e zaklical Andrej.
»Ne bodo ga,« je odvrnil Gradnik. »Pobegnil je.«
MnoÏica ju je razdelila. Tisti dan se nista veã videla.
Uro pozneje je bila Bandelova hi‰a le ‰e kup razvalin.

Vino, ki so ga uporniki na‰li v kleti, je teklo, da so ga v
peri‰ãe zajemali. Razigrani in od Bricev podhujskani so
nekateri razbijalci krenili proti Soãi, pre‰li ãez most v
Pevmi in stopili v Brda. ·li so raãun delat ‰e z Bandelo-
vimi podnajemniki. Bilo jih je sicer le kakih pet sto moÏ.
A pridruÏili so se jim domaãini. ·li so nad ·teverjan, kjer
so silovali barona Karla Taccója. Veãji del kmeti‰ke voj-
ske pa se je mirno razhajal nazaj v gore. ·li so z vriska-
njem in petjem, preverjeni, da so dobro opravili in zma-
gali.

»Za zaãetek je dovolj,« je rekel Tinãe Munih s Stop-

ca.

»Dovolj!« je vzdihnil Martin Munih s svojim razbole-

lim pleãetom.

Skoraãnikar, grahovski Golja, je sitnaril in draÏil s

pikro besedo, kogarkoli je le malo poznal. V Solkanu se

BES

TOLMINCI

319

je stepel z nekim Koritniãanom. Koritniãan mu je oãital,
da je tolminsko Ïivino ovajal davkarju. Tinãe Munih, ki
je tudi Ïe sli‰al takisto, je pogledal Laharnarja. Laharnar
je prikimal in popra‰eval po svojem bratu ·tefanu. Nih-
ãe ni kaj vedel povedati. »Je le zalegla moja beseda,« si
je dejal zadovoljno Andrej, »naj ne sili naprej, ki ima
otroke.« Potem pa se je zamislil. Kako neki je bilo moãi,
da so ·tefana poklicali k Ïeni prav, preden so imeli uda-
riti kmetje? Ko so ga v Baãi vrnili, naj gre k umirajoãi.
»Nesreãa,« je mislil moÏ, »ãe mu je umrla. Ali pa tudi to
kaj pomeni? Kako se bo vedel poslej?« TeÏka slutnja ne-
ãesa brezmejno bridkega mu je legla na du‰o. »Moj Bog,
moj Bog,« je vzdihal sam v sebi, »kam gremo, kaj bo z
nami! Kako se bo vse to konãalo?«

Ni vedel odgovora. Trudno se je vdal:
»Pod boÏjo milostjo smo vsi.«
Nekaj ãasa pozneje je na‰el brata med ljudmi in se

mu pridruÏil. Od mrtve Ïene je pri‰el ·tefan za bojnim
klicem.

Prepozno sicer, a pomenilo mu je le pozneje . . .

Ko je zaostal Mohor Kacafura za ãepovanskimi in lok-
varskimi uporniki, so ga ob‰le v samotah nad Grgarjem
zopet Ïalostne msli. Na desno roko je ‰tel tiste tolmin-
ske kmete, o katerih je sodil, da so mu dobri, na levo pa

BES

TOLMINCI

320

je imel one, o katerih bi se bil za »njega« du‰o zaveril, da
ga imajo v dobrem spominu. Na levo roko je na‰tel to-
liko, da je mogel zakljuãiti:

»Pa ãe bi bilo vsakega le za ãevelj, dovolj jih je, da me

iz koÏe denejo, kakor da bi me iz potne srajce potegni-
li.«

Tako si je dokazal, da se ni prenaglil, ko je beÏal. Skr-

bela pa ga je prihodnost. V tej skrbi je zagledal cerkev na
Sveti gori. Prav goreãe je vzdihnil:

»Sveta Mati, Ti mi daj pravo pamet in pot. Biriã sem,

greh menda to ni, in Tolminec sem tudi, ãesar pa nisem
sam kriv. âe sem klel, to spremisli, da vsaj Tebe nikoli!«

Tako je polagal Mohor Kacafura v levo skodelico ne-

be‰ke vage svoj greh in svoj dolg, v desno pa skromno
zaslugo, da vsaj boÏje Matere ni klel. Saj pa je bilo tudi
vredno, da je ‰el vase. Videl je mrtvega Tonina, videl po-
tem mrtvega grofovskega blagajnika Grandenta in ãul,
da je sodnika prizadelo. Tega zadnjega poloÏaj in obãut-
ke si je predoãil: »Ni, da bi Ïivel, ni, da bi umrl. BeÏati ne
more, ‰e obesiti se mu ni veã dano. Toliko ga je pa Ïe ‰e,
da bo peklenske muke trpel, ãe ga kmetje na razbeljen
raÏenj zavale, kakor so ajdje svetega Lovrenca.« Umiril
se je, ko je pomislil, da takega raÏnja tolminski kmetje
nimajo.

Nad Solkanom bi bil kmalu zopet za‰el med uporni-

ke. Spoznal je domaãe ljudi in obsedel v primerni raz-

BES

TOLMINCI

321

dalji vi‰e od njih, dasi je bil Ïejen, laãen in truden. Ko so
se kmetje dvignili nad Gorico, si je ‰ele upal v Solkan.
Komaj pa je bil ob prvi hi‰i na tolminski strani, se mu je
nekaj pripetilo, kar je imelo na mah spremeniti pot nje-
govega Ïivljenja. Zaãutil je temen udarec po glavi, ki ga
je vrgel na cesto. Obenem je sli‰al presunljiv klic neke
Ïenske. Ko se je po kratki omotici zavedel in odprl oãi,
je zagledal nad seboj rejeno Ïensko, ki mu je ovijala mo-
kro cunjo okoli glave. Mohor je zijal, ne vede, ali se mu
sanja ali pa je resnica. Prvo, kar je storil, je bilo, da si je
otipal glavo. Kljub mokri cunji je zaãutil, da mu raste
ogromna bu‰ka. Kakor je bil od mladih let vajen, je za-
klical, naj mu dajo sekiro. Îena, ki ga je obvezala, je za-
vpila od strahu. Ni vedela, ãemu bi mu bilo oroÏje, ki je
imelo po Mohorjevi veri tako moã, da vzame otok, ãe si
pritisnil jeklo na udarec. Tedaj pa je dejal Mohor:

»Signora Mariutta! Pa zakaj vpijete? Niste me ubili.

Lonca z majaronom je pa ‰koda.«

Pokazal je na zdrobljeno posodo z razsuto prstjo in

siroma‰no zeljó. Îenska se je umirila. Potem pa je ra-
dostno vzkliknila:

»O moje oãi! Kaj ste vi, gospod Mohor?«
»Sem, hvala Bogu!« je dejal, »truden do smrti, laãen,

Ïejen in pri prvi hi‰i v Solkanu skoraj ubit.«

Nekaj trenutkov pozneje je sedel z bunko na glavi za

bogato obloÏeno mizo. Stregla mu je gospa Marjuta,

BES

TOLMINCI

322

vdova po dacarju Ba‰inu, brez otrok, a oãividno ne brez
prihrankov. Mohor se je mirno in vdano trpno vdajal
svoji usodi, ki je hotela, da je pri‰el kot biriã brez strehe
in sluÏbe pod gostoljubno streho svoje davne znanke, ki
ji je nekoã dvoril, pozneje vãasih sanjal o njej, ne da bi
prav dobro vedel, ali ‰e Ïivi in kako ji je. Zdaj je vedel.
Vdova je, ‰e kaj ãedna, oãividno poboÏna in po‰tena,
komaj da malo naglu‰na, lena in ohlapna. Mohorju se je
zazdelo, da ji tudi on ni neljub, da si ga Ïeli kot branite-
lja v teÏkih ãasih.

Pil je pridno in se krepãal. Ko je popil eno mero, je ‰la

po drugo. Tedaj je na‰el Mohor ãasa za kratek samo-
govor:

»Zato, ker nisem Matere boÏje klel, mi je dala to sre-

ão; na glavo pa bunko za moje nemarno biri‰tvo. Biriã
gor, biriã dol! Zdaj bo druga. Mohor! Oãedil se bo‰, brke
bo‰ pristrigel, obril si obraz, da bo‰ videti mlaj‰i. Zakaj
baba je baba, ‰e najbolj‰a slaba, so rekli rajni obhodnik
na Mostu, JoÏe Skoãir.«

Marjuta se je vrnila in poizvedovala, ãe je Mohor ‰e

samec.

»Zvest in sam,« je odgovoril in si poloÏil plosko roko

na srce, pokloniv‰i se svoji gostiteljici. Zardela je. Mor-
da zato, ker se kot vdova ni mogla bahati z zvestobo,
podobno zvestobi starega fanta, kot je bil Mohor. Potem
je dala beseda besedo. Mohor je risal kriÏe svojega Ïiv-

BES

TOLMINCI

323

ljenja, ona je manj povedala, tem zvesteje poslu‰ala. Bil
je moÏ, kakor gre, gospod Mohor Kacafura tisto uro.
Govoril je, da je imela Ïena vse solzne oãi. Pa je zdaj jo-
kala, ker se je jokati morala, tako je bil pripovednik gin-
ljiv, pa se je zdaj smejala, ker se je smejati morala, tako
je bil pripovednik zabaven. Potem je na‰el Mohor svo-
jo najvi‰jo besedo:

»Gospa,« je vstal. »Trideset let, pomislite, trideset let

sem eno molil in samo za enega. Za gospo Marjuto, ki
je hladno zavrnila eno preprosto tolminsko srce. To sem
storil, jaz Mohor Kacafura.«

Îena je rahlo zbledela in nato zardela. Potem je jec-

ljala:

»âe bi mogla krivico popraviti, o moj Bog! Saj bi jo

takoj!«

»Umirite se, gospa!« ji je poljubil Mohor roko . . .
Tako se je zgodilo preãudno. V mrtva‰nici na solkan-

skem pokopali‰ãu je leÏal ustreljen Vrban Ko‰ãarjev.
Uporniki so bili pozabili nanj, cerkovnik se je o‰ãajal
zvoniti mu, ker ni vedel, kdo ga bo plaãal, domaãi du-
hovni je sicer poslal sveã, da so mu jih priÏgali. Kdaj naj
bi pogrebal, pa mu ni nihãe sporoãil. Tako je na‰el Mo-
hor Kacafura ubogega fanta, ga spoznal in otrnil solzo.
Potem je stopil z gospo Marjuto v Ïupni‰ãe in plaãal po-
greb. Ko je ‰el od pogreba, so se Tolminci vraãali. Videli
so ga, izvedeli, kaj je napravil Vrbanu. Hvalili so ga.

BES

TOLMINCI

324

Nekdo izmed onih, ki jih je imel Mohor na svoji levi
roki, pa je dejal zlohotno:

»Bog me varuj take smrti, da bi me kot Vrbana poko-

paval biriã!«

Beseda je postala prislovica. Njen prvi smisel pa so

ljudje pozabili.

To je Ïivljenje: ob smrti — idila . . .

BES

TOLMINCI

325

âUDNA VELIKA NOâ

odmel‰ki Ïupnik Murovec je sedel v svoji sobi za
mizo pri svitu motne oljenice. Na desni mu je leÏala

knjiga, na levi zganjen, do polovice popisan list papirja.
V velikem tintnem lonãku je tiãalo troje gosjih peres.
Okno proti cerkvi je bilo odprto. Tiha in Ïalostna noã
vélikega petka je snivala pred oknom in nad cerkvijo.
Zdaj pa zdaj je ãul Ïupnik od zunaj glas korakov in nato
‰kripanje cerkvenih vrat. Ljudje so prihajali v cerkev
molit in poljubljat razpelo na stopnicah pred prezbite-
rijem.

Tedaj je bral Ïupnik:
»Bonum est viro, cum portaverit jugum ab adoles-

centia sua, sedebit solitarius et tacebit, quia levabit su-
per se. Ponet os suum in pulvere, si forte sit spes . . . .«*

Îupnik se je zamislil v bridko besedo in njen tolaÏil-

ni smisel. Zami‰ljeno je govoril:

»Si forte sit spes.«

Bonum est viro, cum . . . : Dobro je moÏu, ki je jarem nosil od
svoje mladosti. Samoten bo sedel in molãal, ker vzel bo nase.
Svoja usta bo poloÏil v prah, ãe bi bilo morda ‰e upanje.

BES

TOLMINCI

326

Nema Ïalost se mu je zrcalila na licu. Nekako nestrp-

no je odmaknil knjigo in segel po listu papirja. Tiho je
bral, kar je prej napisal, in ko je prebral, je poloÏil list
predse, vzel pero in zaãel pisati, od tam, do koder je na-
pisal. Besedo za besedo je glasno izgovarjal, ko jo je be-
leÏil:

»Potem pa so se vzdignili kmetje v mestu s trga, ki mu

pravijo Na Travniku in so ‰li in poru‰ili hi‰o dacarja
Bandela. Destruxerunt sed non occiderunt, ru‰ili so,
ubijali pa ne. Kaplje ãlove‰ke krvi niso prelili, kar jim
Bog ‰tej v zasluÏenje.«

Za trenutek je dvignil Ïupnik glavo. Nekaj rahlega ve-

selja mu je ‰lo ãez lice. Oãividno je bil zadovoljen z be-
sedo, ki jo je na‰el in tudi z novico, ki jo je mogel zapi-
sati z mirno vestjo.

»Potem so rekli nekateri,« je pisal dalje, »vstanimo in

se vzdignimo nad pijavke in krvosese. Res so se vzdig-
nili, ‰tiri sto moÏ in ‰e veã in so ‰li iz Gorice in so pri‰li
v ·teverjan i. e. in vicum Sti Floriani, in so razdejali hi‰o
domini baronis Taccó. Destruxerunt, sed non occide-
runt. Ru‰ili, ubijali pa ne.«

Zopet je poãival zgodbopisec.
»Bil pa je v neki vasi tam blizu dacar ali cestninar,« je

beleÏil dalje, »ki mu je bilo ime Peter Taljanut. Bil je ãlo-
vek trdega srca in samopa‰. Pa so rekli ljudje: Poru‰imo
hi‰o! Prosil je, naj ne ru‰ijo. Tudi kljuãarja sta prosila,

BES

TOLMINCI

327

naj ne ru‰ijo. In niso poru‰ili. Dacar pa je plaãal sto ce-
kinov cerkvi Sti Floriani. Bili pa so to ljudje od Kronber-
ga, Grgarja in Lokva. Nec destruxerunt, nec occide-
runt!«*

Îupnik se je dvignil in stopil k oknu. Venomer so pele

stopinje prihajajoãih in odhajajoãih. Cerkvena vrata so
venomer ‰kripala v teãajih. Skozi cerkveno okence je
razloãil Ïupnik v medlem svitu oljenic pred boÏjim gro-
bom svoje ljudi, kako so poklekali pred razpelo, molili in
poljubljali krvave svete rane. Bile niso samo Ïenske in
otroci, bili so tudi moÏje in odrasli fantje, ki so ‰li nedav-
no v punt. Îupniku so se od srca smilili, sklenil je roke
za molitev in prosil k Bogu:

»Ne pozabi jih v usmiljenju!«
Sedel je zopet za mizo in oprezoval v obredno knjigo.
»Ego quidem plantavi te,« je bral, »vineam meam

speciosissimam et tu facta es mihi nimis amara.«*

»Nimis amara!« je vzdihnil, segel zopet po pero in

pisal:

»âepovanci in Grganci pa ljudje iz bliÏnjih vasi so se

zbrali in pri‰li na tiho nedeljo v Solkan, da bi strahova-
li vdovo Ba‰inovo. Bilo pa jih je ‰tiri sto in veã. Vpra‰ali

Nec destruxerunt, nec occiderunt: niso ru‰ili niti ubijali.

Ego quidem plantavi te . . . : Jaz sem te zasadil, vinograd
najlep‰i, pa si mi v preveliko Ïalost.

BES

TOLMINCI

328

so se gospoda v Gorici, kaj naj storijo. Pa so sklenili, da
po‰ljejo kmetom prigovarjat venerabilem ac doctum ex
S. J. dominum Sodar in dvoje oãetov iz reda svetega
Franãi‰ka s petimi me‰ãani. Ti so ‰li in prosili kmete, naj
ne poru‰ijo hi‰e. In niso poru‰ili. Nec destruxerunt nec
occiderunt.«

Tu se je Ïupnik razgrel in zamrmral nejevoljno:
»Pa bi kmalu bili. Ko se gre ‰irokoustit pred nje Mo-

hor Kacafura pa jim s sabljo grozit, biriã prismojeni!«

Duhovnik je poroãal ‰e dalje:
»Vstal pa je v mestu in po deÏeli velik strah in gospo-

da so se zbrali in se posvetovali, kako bi kmete ukrotili
in ustrahovali. Pa so sklenili, da poprosijo cesarja, naj
jim po‰lje vojakov na pomoã. Za prvo je pri‰lo iz Gra-
di‰ke petintrideset vojakov in sto in dvain‰tirideset ãe-
midov. Ko so na‰li mesto varno in nobenega kmeta v
njem, so se vojaki vrnili. Zakaj me‰ãani so se dvignili in
so rekli . . .«

»In so rekli,« je pomakal Ïupnik pero v tintni lonãek,

»ali bomo mi reveÏi tuje vojake redili in prenoãevali?«
Gospoda pa so sklenili, naj se vojaki vrnejo. Drugi pa so
se jezili in so rekli med seboj: Velika je predrznost kme-
tov. Vohune in oglednike po‰iljajo v mesto in nam bra-
nijo odnesti podrtije Bandelove hi‰e. ·e drugi so rekli:
Po vsej deÏeli grozijo mitnicam. Vstal pa je stanovski
davkar gospod Rogloviã in je rekel: Branijo se plaãeva-

BES

TOLMINCI

329

ti vsakteri davek. Stanovi so sporoãili Kormincem, naj
branijo Taccójevo in Thurnovo hi‰o. In so odgovorili
Korminci: Ne bomo branili ne hi‰e Taccójeve ne hi‰e
Thurnove! Gospoda in stanovi pa so rekli: Kaj napravi-
mo, ãe se kmetje zopet zberejo in pridejo v Gorico!
OboroÏili bomo plemiãe in njihove hlapce, me‰ãane in
‰olarje. In na dano znamenje z dvojnim topovskim stre-
lom z mortalete bomo ‰li branit mesto. Tako so skleni-
li. Visoki gospod podglavar pa je poslal vsem Ïupanom
po vsej deÏeli opomin, naj mirijo ljudstvo. Tudi duhov-
skim je sporoãil podobno, naj svare ljudi v cerkvi in pred
cerkvijo. Skrivaj pa je poslal ovaduhov in velel, naj po-
izvedujejo, kdo so, ki ‰ãujejo ljudstvo k uporu.«

Îupnik Murovec se je moral hudo razburiti, ko je to

pisal, zakaj brezmiselno je pisanje dalje po knjigi, ki mu
je leÏala ob strani.

»Parvuli petierunt panem et non erat, qui frangeret

eis — Otroci so kruha prosili, pa ga ni bilo ãloveka, ki bi
ga jim lomil.«

Razgrel se je, udaril z roko ob mizo in vzkliknil:
»Kruha bi jim dali, kruha, pa bi nihãe veã v punt ne

hodil.«

·e bolj ljuto je pristavil:
»Pa bodo vojsko nanje zbrali, Bog jim greh odpusti,

jaz ga ne!«

BES

TOLMINCI

330

Sedemnajstega aprila na velikonoãni ponedeljek zveãer
je sedelo pri Matku v Volãah polno sobo pivcev. Pili so
veãinoma na upanje, zakaj beda je bila velika. Bila je Ïa-
lostna vélika noã. Otroci so popra‰evali po piruhih in
gubanici in s solzami obirali ovsenjak. Matere so se v
bridkosti jadile zbog otrok, da ‰e ovsenega kruha ne bo.
Oãetov, moÏ in odraslih fantov pa sploh po ves dan ni
bilo domov. Ubogi mo‰ki! Preãudna Ïalost jih je trla,
dotlej je niso poznali. âudovita praznota je bila v njih
srcih, nepojmljiv strah, nemirnost. ·ele v druÏbi in pri
vinu so se oddahnili, pozabili na bedo doma, pozabili na
lastno lakoto in pili, mnogi celo v bridki zavesti, da so
prazniki pre‰li, ne da bi opravili spoved. V tem obãutju
so postajali celo dobrodu‰ni ljudje zajedljivi, nezaupni
in samopa‰ni. Drug drugemu so hvalili svoja juna‰tva,
lagali in bahali, ko so drugi sikali s preãudno preraãu-
njeno hudobno namero, da so izdajavci med njimi. Kdo
pa, so ob takih besedah planili pivci z izbuljenimi oãmi
izza mize, grozili, da je treba uhajaãem hi‰e poÏgati, nje
same pa obesiti. Saj je postavo dal ·ime Golja in so jo vsi
potrdili; da je za tretje, naj sodi deset sodnikov na vrv,
tistega, kdor bi uhajal ali izdajal.

Sedel je tisti veãer pri Matku tudi Ga‰per Bizalj. Bil je

eden onih, ki je ‰e sproti plaãeval. In ker je plaãal nekaj
za druge, je imel glavno besedo in je kaj sitno godel in

BES

TOLMINCI

331

pravil samo o svojih preklah, ki jih nikoli v prepovedan-
cu sekal ni.

»Tvoje prekle, vsi smo jih Ïe siti,« je rekel Matko, »ko-

likokrat pa bo‰ ‰e povedal o njih!«

»Kolikokrat hoãem,« je odvrnil nejevoljno Bizalj, »ti

nosi na mizo in molãi!«

»V svoji hi‰i Ïe smem katero ziniti,« je menil Matko.

Toda kmetje so drÏali za Ga‰perja. Tedaj se je Matko
razgrel:

»Pijanci,« je vzkliknil. »Delat pojdite, da od lakote

konca ne vzamete in da boste imeli s ãim plaãati, kar
zapijete. Niti kaplje je ne dam veã.«

»Dal jo bo‰, ãe plaãam,« je rekel Bizalj. Matko je ‰el

kljubovaje proti vratom.

»Kakor JudeÏ me gleda!« je u‰lo tedaj Bizalju. Matko

se je obrnil, kakor bi trenil in stal pred Ga‰perjem:

»Kdo je JudeÏ?«
»Ali sem maãku na rep stopil —« je hotel povedati

Bizalj.

Matko ga je stisnil za tilnik in segel z desnico po vrã

na mizi, da mu ga sesuje na glavi. Kmetje so planili, da
branijo tovari‰a.

»Besedo nazaj!« je klical Matko. Bil je kakor vsi dru-

gi. Kakor je sumniãil druge, da na tihem spadajo od
punta, tako se je krãevito bal sam, da bi ga sumili. Res je
pa bilo, da so tolminski, ki se niso udeleÏevali upora,

BES

TOLMINCI

332

zadnje ãase kaj nenavadno pogosto prihajali v njegovo
krãmo. In ljudje so videli, da je Matko prijazen z njimi
pa so po svoje razumeli.

»Besedo nazaj!« je ponovil krãmar.
»Kaj bo‰! Gro‰a nisi plaãal,« je rekel Bizalj. Matko je

zamahnil z vrãem. Kmetje so mu pridrÏali roko. Zaãeli
so se molãe prerivati in pehati kakor pri pravem prete-
pu. Matko se jih je otresel, sopel burno in bil bled. Iskal
je ob sebi za krivaãem.

»Le kar poskusi,« je ãakal Bizalj.
Tedaj je poloÏil nekdo Matku roko na rame in dejal:
»Ali si znorel?«
Srepo se je ozrl Matko. Ko je na‰el besedo, je dejal:
»Tudi tebe bom, ãetudi mi bo‰ zet! Le reci, da mis-

li‰ —«

»Pamet, ljudje!« je dejal Gradnik. »Med nami ni Ju-

deÏev.«

Ljudje so molãali. Njemu so ‰e verjeli. Sami niso ve-

deli, kako . . .

Revno bajto kraj vasi v Modreju ob Soãi je imel Miha

Gregor. Tak reveÏ je bil, da svoje Ïive dni ni zmogel za
pest ãrnega denarja, pa je zato z odprtimi oãmi pri be-
lem dnevu sanjal o samih kupih bene‰kih cekinov in
tudi v besedi stra‰no razsipal s tem nami‰ljenim bogast-
vom. Neki dan je bil v Tolminu v Defacisovi krãmi; za
tuj denar se ga je bil nalezel. Pa je pri‰lo vanj tako svet-

BES

TOLMINCI

333

lo prepriãanje, da je bogat, ki je imel ‰e sedem gro‰ev pri
sebi, pa je kar zabavljal drugim.

»Pa daj,« so mu pivci odgovarjali, »daj vsaj svoj kvatr-

ni gro‰, ki si tak grof. Kaj vije‰ in se vije‰, da bo‰ dal in
dal, pa nikoli ne da‰.«

Gregor je rekel:
»Saj ga bom dal, po‰teno bom dal.« Pihnil si je ãez

odprto dlan in menil: »Toliko mi je za pest gro‰ev. Ne
reãem, cekin bi pogre‰il, saj ga vsakdo, toda gro‰!«

»Kar daj,« je rekel mesar Melinc trdo. Modrijan so ga

klicali po domaãe, pa je bil res po rodu le Modrejan; le
sli‰al ni rad.

»Modréjan,« mu je odgovoril Gregor. »Da‰, ko ve‰ za-

kaj, da‰, ko ve‰ komu. Zapijem lahko tudi sam.«

»Tako torej misli‰?« je vpra‰al zahrbtno Melinc, pre-

meril Gregorja od nog do glave in ‰el.

»Cesarju, kar je cesarjevega,« je zinil ãudno brezmi-

selno Gregor, »Melincu, kar je Melinãevega.«

»Pa uhajaãu, kar je njegovega,« se je obrnil Melinc v

vratih.

»Siten je, pa prevzel se je, ker zdaj kolje brez daca,« je

menil Gregor o njem. Za svoj denar si je zdaj naroãil
vina, ki ga je prevzelo, da ga je domaãin Bre‰ãak proti
mraku le s teÏavo pregovoril in na pot dvignil, da bi ‰la
skupaj v Modrej. Vso pot ãez Dobrave je Gregor razsipal
s svojim bogastvom.

BES

TOLMINCI

334

»Molãi no, ki si ubog kot cerkvena mi‰,« ga je opom-

nil Bre‰ãak.

Tedaj jim je pri‰la naproti Bre‰ãakova hãerka Marija,

lepa nizka deklica, s kaj ãudno zagorelim vratom, da so
jo draÏili, ãe‰ ali se ne zna umiti. Mati jo je poslala po
oãeta. Bre‰ãak je vzel hãer za roko. Tako so ‰li v treh
proti Modreju.

»Kaj pa se tam sveti?« je vpra‰ala deklica in pokaza-

la predse.

»Îlota, nekje na produ zaÏigajo!« je rekel Gregor.
»Na produ ni, je vi‰e gori,« je sodil Bre‰ãak. Tedaj je

planil ogenj v vi‰ino. Deklica je zavpila:

»Hi‰a gori!«
»Bog pomagaj!« je vzkliknil Bre‰ãak. Gregor pa je ob-

stal kakor okamnel in zastokal, da je ‰e deklica zajoka-
la od Ïalosti naglas.

»O Jezus Marija! Pri nas! Zaradi kvatrnega gro‰a.«

Res je gorelo pri Gregorju. Stog za seno in Ïito je pogo-
rel do tal. Dolgo je svetilo v noã in razsvetljevalo strmi
breg v Buãenici in Senici. Ta ogenj tiste ãase na Tolmin-
skem ni bil edini. Hotela je tako puntarska postava. A
ovaduhi in ogledniki so slej ko prej tudi o teh poÏarih
sporoãali v Gorico . . .

BES

TOLMINCI

335

Grahovski Golja Skoraãnikar je pri‰el na velikonoãni
ponedeljek v Podmelec k Antonu BoÏiãu in bil kaj silo-
vit.

»Ti,« je dejal Tonetu, »ti mi hãer skriva‰. Denar si

vzel, za Cilko sva se zmenila, pa je zdaj menda ne misli‰
datik

»Ali bi se bil v postu Ïenil?« je miril moÏa Tone.
»Skriva‰ jo, sem rekel,« je vpil Golja, »da mi nevesto

skriva‰, sem rekel, ali si gluh?«

»Nisem,« je rekel BoÏiã, »kar v cerkev pojdi, kjer moli,

jo bo‰ Ïe videl.«

»Kadar pridem, je v cerkvi,« se je jezil Skoraãnikar.

»Bom videl, ali tudi spi v cerkvi. Ne grem, dokler se ne
vrne. Daj piti, pa mesa postavi na mizo za praznik.«

BoÏiã mu je postregel z vinom in domaão pogaão.

Mesa ni imel. Surovec je prijel kruh, ga opljuval in vrgel
na cesto skozi okno. Neki otrok je zunaj to videl, zajo-
kal in beÏal domov, materi pravit, kako je ,moÏ’ pri Bo-
Ïiãu svetega Duha vrgel po tleh. Golja pa je pil, govoril
nemarno in zabavljal kmetom in fajmo‰trom. Cilka se je
vrnila. Îe od daleã je sli‰ala Goljo, prebledela in se ho-
tela obrniti. Pa ji je oãe za boÏje ime pomignil in jo pro-
sil, naj se posili pa bo prijazna z galjotom. Zajokala je.
Potem se je umirila in ‰la v hi‰o.

»Sreãne oãi,« je zavpil Golja, vstal in ji ‰el naproti.

Po0nudil je deklini piti. Sesti je morala k njemu. Rekla

BES

TOLMINCI

336

je, da se pojde preoblaãit. Nikamor ne pojde, je rekel, na
Grahovo jo bo vzel s seboj, da bo videla svoj novi dom
pa meso jedla, ki ga doma nima. Branila se je, da ne poj-
de. Tudi oãetu se je uprla. Tedaj so blisnile Golji oãi in je
rekel:

»Kak‰no hinavko pa ima‰ za hãer, Tone, da moli, oãe-

ta slu‰ati pa ne zna?«

»Saj podje,« je miril BoÏiã. »Saj pojde, kar mir si daj!

Cilka, le idi! Saj si pametna. Pa do veãera da bo‰ nazaj.«

»Ali pa ne,« se je krohotal Golja. »Ne boj se zanjo, v

dobrih rokah bo.«

Ob dveh je od‰el s Cilko, ob treh je bil na Grahovem.

Razkazal ji je svoj dom, hvalil se, kako sluÏi, omenil pre-
drzno, da ima prijatelje kar v dve strani in da je zasluÏek
zasluÏek, ãetudi ga dajo dacarji. Umela je, da je davkar-
ski zaupnik in se ji je srce stisnilo od bolesti in gnusa.
Silil jo je, da je jedla. Potem pa je rekel, da jo gre kazat
na vas. Vzel jo je v krãmo. Bil se je unesel, bil je surov,
a ne nasilen.

Stopila sta v zatohlo pivnico, ki je bila polna do zadnje-

ga kotiãka. Cilko je kar du‰ilo. Srknila je kapljo vina, pa se
ji je hotelo vzdigniti. Golja je postajal nasilen. Hotel jo je
poljubiti. Izvila se mu je in ga opraskala po roki. Preble-
del je. Prav da ima dekle, je rekel ‰aleã se star dedec, saj
‰e ni Andrejeva Ïena. Golja se je potuhnil in hlinil dobro
voljo. Seveda je prav. âakaj, kadar bo Ïena —. Ni dogovo-

BES

TOLMINCI

337

ril. Stra‰no tiho je postalo med pivci. Cilka je bledela. Ve-
dela je, kaj je napravil Golja s svojo prvo Ïeno. »Zadu‰il
me bo, kakor je Terezo,« je obãutila. Golja se sicer ni veã
toliko menil zanjo. Krotil se je, nekaj so ga pa tudi pivni‰ki
pomenki zanimali. Sedel je namreã med kmeti neki tujec.
Skromen je bil, silno vljuden, ampak zvedav kakor sraka.
Vse je prepra‰al, kdo je ta in oni, kako je z davkom in
puntom. Star ded mu je dobrodu‰no po svoje pripovedo-
val o leskovih kriÏcih, o prisegi, ki so jo dale srenja srenji,
o postavi, ki udarja one, kateri noãejo v druÏbo za staro
pravico, o gro‰u, ki ga pobirajo, o obraãunu, ki ga ‰e bodo
delali kmetje v Tolminu, Gorici, po vsej deÏeli, ãenda celó
po vseh cesarskih zemljah.

Cilka je gledala na tujca. Videla je, kako se sili biti do-

maã, a kako mu vendar zdaj pa zdaj oko plaho zabega
mimo miz in kako se je ãudno stisnil sam vase, ko se je
med pivci vzdignil prepir, ali so ogledniki v deÏeli ali pa
ne. Cilki je bil tujec zoprn in se ji je obenem smilil.
»Vstani, pojdi Ïe,« je klicalo nekaj v njej in rotilo tiho. Za
trenutek sta se jima sreãale oãi. Golja je v nekaki uÏaljeni
samopridnosti ujel njen pogled. Nizkotna ljubosumnost
ga je ob‰la. Srepo je zaãel motriti tujca. Nenadoma pa je
vpra‰al:

»Ti tam, od kod pa si?«

BES

TOLMINCI

338

Tujec se je naredil, kakor da ga ne sli‰i, in hitel praviti

dedu, s katerim je govoril, da je prav, ker so se ljudje
vzdignili za pravico.

»Hudiã, ali si gluh?« je zaklical Skoraãnikar jezno.

»Od kod si?«

»Ma, seve, od Îeleznikov,« je odgovoril tujec, Ïebljar

da je, siromak. Prav tako slabo se godi ljudem tam kakor
na Tolminskem.

Golja je nekaj ãasa molãal, potem pa se je zasmejal in

rekel:

»Prijatelj, ti se laÏe‰. Poznam Ïebljarje po prstih. Kar

si ti Ïebljev skoval, jih jaz vse v moãniku pojem.«

Pivci so se smejali. Tujec se je sku‰al napraviti uÏalje-

nega in se je navidezno razburjal. Tedaj pa je dejal Golja
preãudno mirno in bridko:

»Pa od Îeleznikov da si? Saj nisi ne! Od Mirna ali So-

vodenj pod Gorico si, pa vrvi si pletel. Kaj dela‰ na Tol-
minskem?«

Tiho je postalo med pivci. Tujec je hlastno pil in pla-

ãal. Vztrajal je, da je Ïebljar, da ima bolno Ïeno doma in
‰est otrok. Pri‰el da je na Tolminsko po kupãiji.

»Po kak‰ni?« je vpra‰al Golja in se dvignil.
Tujec je jecljal, da o tem ne sme govoriti.
»Seveda ne sme‰,« se je zakrohotal Golja in se obrnil

k pivcem pa rekel:

BES

TOLMINCI

339

»Potep mi recite in sem tudi. Takle tepec kot ta pa ne.

Ali ga ne vohate, da je oglednik pa ovaduh?«

»Ovaduh?«
Dobrodu‰ni in od pijaãe razÏiveli obrazi so v trenut-

ku potemneli. V ‰iroka in po‰tena lica je legla nepriza-
nesljiva strogost in krutost.

»Ovaduh? JudeÏ?«
Pivci so vstajali in obstopili tujca, ki je stal bled ob

mizi. Stari ded, ki je prej z njim kramljal, je onemoglo
miril in tolaÏil:

»Mir, ljudje, vsi smo boÏji. Ne prenaglite se. Reci jim,

prijatelj, po‰teno zbogom, pa idi!«

»Ne pojde kar tako,« so rekli ljudje.
Tujec se je s krãevito besedo branil in se pri tem ‰e

oãitneje izdajal, da noben Kranjec ni. Vsi so zdaj to ãu-
tili.

»Na drevo z njim, po puntarski postavi,« je zaklical

Golja. Cilka je zavpila in se ga proseãe oklenila. Otresel
se je je.

»Skozi palice!« je viknil nekdo drug.
TeÏke pesti so grabile po plahi Ïrtvi, ki je zdajci zajo-

kal in prosil usmiljenja. Da ima bolno Ïeno in ‰est otrok;
da noãe nikomur ‰kodovati.

»V Baão z ovaduhom,« je kriknil Golja.
Tedaj je tujec planil, se otresel ljudi in izvlekel noÏ.

Sunil je okretno, na‰el prostora in u‰el. V trenutku so

BES

TOLMINCI

340

bili vsi pivci za njim. Le stari ded in Cilka sta obsedela v
sobi. Ded se je prekriÏal in molil z jokavim glasom. Cil-
ka se je nagnila skozi okno. Videla, da tujec beÏi. Ne ve
poti, pa se drvi naravnost po lazu nad Baão. Preganjavci
so mu za petami. Kakor lovski pes divja Skoraãnikar,
skaãe, ujame begunca za srajco na tilniku. Oni pade
znak. Ljudje se vrÏejo nanj. Cilka je zavpila.

Videla je, da so se ljudje sklonili nad svojo Ïrtev, jo

dvignili in nesli. Cilka sli‰i njegove krike. Ve vse.

Ljudje so privlekli tujca nad ba‰ko strugo. Deklica

miÏi, da ne bi videla stra‰ne smrti. Pa jo vidi in sli‰i.

Kakor iz uma je stekla iz krãme na cesto in potem po

cesti proti domu. Jokala je in beÏala. A ni ubeÏala. Veno-
mer ima pred oãmi, na poti, doma, ‰e v spanju vso noã.
Nesreãni tujec leÏi na ba‰kem produ znak. Iz ust mu
hrope ãrna kri. Z rokami grebe v pesek in se poganja
kvi‰ku kakor riba na suhem. Venomer prosi in kliãe:

»Bolna Ïena, ‰est otrok . . .«
·ele pozno proti jutru je Cilka zadremala. Spala je

kratek ãas. Vrglo jo je kvi‰ku. Vstala je, se oblekla in
umila. Potem je vzela skrivaj kuhinjski noÏ in ãakala.

Skoraãnikarja ni bilo ponjo . . .

Bilo je na velikonoãni torek, ko je semanji dan na Mo-
stu pri cerkvi svete Lucije. Veãerilo se je Ïe in sejmarji so

BES

TOLMINCI

341

se Ïe raz‰li. Tedaj se je nabralo na Modrejcah v hi‰i Lov-
renca Kragulja do trideset mo‰kih od daleã in blizu. Bili
so same glave uporni‰kega gibanja. Tihi in zami‰ljeni so
moÏje napolnili izbo. Za peãjo, tam, kjer je ‰e nedavno
prerokovala Kraguljeva teta, je Ïdela domaãa hãi Tonã-
ka. Stra‰no jo je bilo vzelo, komaj je ‰e bila podobna de-
kletu. Ka‰ljala je, molãala, kakor da niã veã ne misli in ne
Ïeli.

»Pojdi, TonãKa,« je dejal tedaj brat in naÏigal tresko.
Sestra se je molãe vzdignila in ‰la. Na vratih se je za-

dela ob Janeza Gradnika, zavpila in omahnila, kakor da
je zagledala duha.

»Tonãka, kaj sem ti pa naredil?« je vpra‰al fant.
Strmela je vanj, potem je pogledala v stran in rekla:
»Pojdi v Volãe!«
Vedela je, da bo Matkov zet. Fant je vzdihnil in stopil

med moÏe.

Na mizi pred njimi je stala steklenica, napolnjena z

Ïganjem.

»Ali je zlodjeva?« je vpra‰al Martin Munih.
»Vipavci ga pijo,« je povedal Lovrenc, »zakaj ga ne bi

‰e Tolminci? Îge, pa dá moã.«

»Su‰i,« je zmajal z glavo Andrej Laharnar.
Martin pa je dvignil posodo in pil. Ko je odloÏil, se je

stresel in rekel:

»Vse arcnije Ïgó. Bog ve, ali je tudi za rane dobra?«

BES

TOLMINCI

342

»Zgovorimo se, moÏje,« je tedaj zaklical Lovrenc. »Ja-

nez!«

Gradnik je odvrnil:
»Du‰a bo povedal.«
Peter Du‰a je sedel ob peãi. Vstal je, stopil pred moÏe

in dejal:

»Povem bolj na kratko. Tako je, hvala Bogu, da je vsa

deÏela pokonci. Vipavci in Kra‰evci so potegnili z nami.
Zlasti RihemberÏani so hudi. Bil sem tam pa v Devinu in
Zavrhu. Ljudje so dobre volje, le vkup ne drÏe; vsak ho-
ãe zase in po svoje. TeÏko jim je dopovedati.«

»Kako misli‰?« je vpra‰al Laharnar.
»Tako!« je odvrnil Du‰a, »Vipavci se ustijo, ãe‰ da

udarijo na svoje grofe Lanthierije in Dornberge, Kra-
‰evci pa so hudi na Thurna in Petaãa.«

»Ne na Tinãeta s Stopca,« je pripomnil veselo, »na

Petaãa, ki je v Zavrhu.«

»Razumemo,« je menil mrko Kragulj.
»Pri pravem koncu niso zaãeli, pravim,« je dejal dalje

Du‰a. »Niã kaj se ne bomo smeli zana‰ati na te ljudi.«

»Ali jim nisi mogel kako dopovedati?« je vpra‰al

Martin.

»Dopovej, ãe nima‰ komu,« je odvrnil Du‰a. »Pamet-

ni in po‰teni ljudje so zmerni, samo nekaki kriãaãi sili-
jo vate, ki ve‰, da bodo samo za sitnost in v napoto.«

»O, saj je tudi med nami tako,« je pripomnil Kobal.

BES

TOLMINCI

343

»Tako ni,« je rekel Du‰a. »Saj se pa tudi v Gorici nas

pa Brivcev najbolj boje. Kratko, da povem. Ne Kra‰evci
ne Vipavci noãejo z nami v zvezo.«

»Kak‰no zvezo pa misli‰?« je vpra‰al nestrpno Mar-

tin. »Ali so proti puntu?«

»Niso, umejte me,« je rekel Du‰a. »Tega, sem rekel,

jim ne dopove‰, da smo zaãetek Ïe mi naredili, da je zdaj
treba delati naprej, da je zdaj treba le ‰e utrditi, kar smo
Ïe mi naredili. Zató da morajo v zvezo. Oni pa le svoje
gonijo o svojih pravicah, ki jih ‰e nimajo in da bodo v
Gorico poslali, naj jim dajo pisma ven. Mi pa naj se za
na‰e reãi potegnemo. Kako naj ‰e drugaãe povem?«

»Seveda,« je rekel Andrej Laharnar. »Jaz jih razumem.

Njim ni noben cesar dal takih svobo‰ãin kot nam.«

MoÏje so muãno utihnili. Tedaj je spregovoril Grad-

nik.

»MoÏje,« je rekel, »govorimo tako, da bomo vsaj mi

vedeli, kaj in kako. Tu smo Tolminci in smo ‰li nad Go-
rico pa zmagali za davek na meso in vino. To so videli
Kra‰evci pa Vipavci in so spoznali, da si morejo pomoãi,
ãe se kakor mi zberó in dogovoré. To so storili. Tudi nji-
hove obãine so se med seboj zgovorile, da bodo drÏale
skupaj. Du‰a je prav rekel, da smo mi zaãetek naredili in
da je zdaj treba to utrditi, kar smo mi Ïe dosegli. Zato
smo rekli Vipavcem in Kra‰evcem, naj se, kakor smo se
mi, ‰e oni z nami zveÏejo kakor en moÏ. So se tudi, le to

BES

TOLMINCI

344

je, da so svojeglavi, pa jim v glavo ne gre, da morajo de-
lati vse tako kakor mi. Kaj je njim mar Tolmin, pravijo,
in kaj je nam mar Rihemberk. Mi pa, da je Tolmin ali
Rihemberg, Zavrh ali Devin eno in isto. Glava vsega da
je Gorica. Nad Gorico da moramo. Saj gremo, so nam
umeli po svoje, pa sklenili, kakor je Ïe Du‰a povedal, da
bodo tja po pisma poslali.«

»Bodo paã vedeli, da je zanje to prav,« je rekel Lahar-

nar.

»Ni prav ne zanje ne za nas,« je odvrnil Gradnik. »Ti

pa ·ime vesta venomer samo o na‰ih pravicah. Prav! Jaz
tudi. Pa povejta mi zdaj, ali smo res zmagali Ïe za vso
tisto na‰o cesarsko pravico?«

Ne ·ime Golja ne Laharnar nista odgovorila.
»Nismo, kolikor vem,« je dejal Gradnik. »Da zdaj na

Tolminskem noben ãlovek ne davkov ne desetine ne od-
rajtuje, to ‰e nobena zmaga ni. Tudi drÏalo ne bo dolgo,
saj bi moralo potem vse prepasti. Pri‰li bomo na svoj
red, imeli dajatve kot doslej pa gosposko nad seboj. Za
to gosposko gre zdaj, za to, kdo nam bo davke odmer-
jal, kdo sodil, kdo razsodil glede na‰ega poãetja, ko smo
si iskali pravice na svojo pest. Cesar nam je v pismu dal
pravico Ïiveti po starih navadah in ‰egah. Zdaj pa reci-
te, kaj se to pravi. To se pravi, da je na‰a svobo‰ãina v
tem, da si sami doloãamo, kako se hoãemo vladati. Vse
te svobo‰ãine pa nam je gosposka vzela, se vrinila med

BES

TOLMINCI

345

nas in cesarja. Do zdaj mi to oblastno gospodo izrine-
mo, za tem gre ‰e na‰a pravda. Dokler tega ne doseÏe-
mo, nismo zmagali. Za to zmago pa nas je Tolmincev
premalo. Za to zmago moramo biti ena najveãja vojska.
Treba bo boja z voja‰tvom. Zato morajo Vipavci in Kra-
‰evci v zvezo. Zdaj ne gre vpra‰ati, za kaj se borimo, zdaj
bo treba vedeti, kako bomo zmagali, da ne prepademo
ne mi, ne Kra‰evci, ne Vipavci.«

TeÏek molk je legel nad moÏe.
»Vse je tja v en dan,« je zamrmral trpko Martin Mu-

nih in segel po steklenici z Ïganjem.

»Ne,« se je spet oglasil Du‰a. »Jaz pa verjamem, da se

bomo tudi z Vipavci sporazumeli. Potrpljenja je treba in
dela. Jaz, verjemite mi, sem storil svoje in, hvala Bogu,
na‰el tudi pomagaãev. Jutri pojdem zopet na delo.«

MoÏem, ki so ga poslu‰ali, je rahlo odleglo.
Tedaj pa je rekel Laharnar:
»Vojake sta z Janezom omenila. Kako pa je ta reã?«
»Vojaki?« je odgovoril vedro Du‰a. »Za zdaj jih ne bo.

Tako so sklenili v Gorici, kjer so sprva prosili zanje, pa
se potem stro‰kov zbali.«

Utihnil je, se nekam porogljivo nasmehnil in dodal:
»Mislijo namreã, da vojakov sploh treba ni veã.«
»Kako to?«
»Vedo, da se med seboj prepiramo.«
»Saj se ne!« so vzkliknili nekateri med moÏmi.

BES

TOLMINCI

346

»Seveda se ne. Ampak prav je le, ãe gosposki mislijo,

da se.«

»Kdo pa jim je to natvezel?«
»Kdo neki! Pravdaã Defacis,« je povedal Du‰a in po-

gledal sporazumno Gradnika. »Dela se, kakor da je ova-
duh, pa so mu verjeli. ·e plaãali so ga.«

»Tisti, ki je to zmislil —« je ‰lo na veselje Andreju La-

harnarju.

Du‰a je pokazal na Gradnika in dejal mirno:
»Saj je general ãez vse.«
MoÏje so zaãeli pretehtavati, kako jim bo ravnati, da

utrdijo uporni‰ko zvezo, kako jo preobliãijo iz neureje-
ne pravdarske gonje v nekako postavodajno in upravno
oblast, ki bi kmete ‰ãitila in obenem podkopavala so-
vraÏne nakane, ki bi bila vojska za podedovano pravico
in obenem ta pravica v dejanju izvajana, pa ‰e enkrat
ãetudi prisiljeno potrjena od cesarja, kakor je zapisano
za veãne ãase.

Tedaj je Janez Gradnik razgrnil ‰op listov, jih poloÏil

pred moÏe na mizo in dejal:

»Tu imamo vse! Uãen ãlovek je pisal. Plaãali smo ga in

mu prisegli, da ga ne povemo nikomur. Napisal je do-
bro, le prebrati je teÏko, da ‰e Defacis v Tolminu z gla-
vo maje.«

Simon Golja je stegnil roko po papirju in razgrnil.
Potem je prebral naslov:

BES

TOLMINCI

347

»Novi regiment.«
To se je zgodilo na velikonoãni torek na Modrejcah

pri Lovrencu Kragulju v sobi, kjer se je zgnetlo trideset
najvplivnej‰ih tolminskih upornikov. Prav toliko stanov-
skih ãlanov je prej‰nji dan zborovalo v Gorici pod pred-
sedni‰tvom gospoda grofa Adama, ki je pisal uradni le-
topis o uporu in ga vestno po‰iljal na Dunaj. Trideseti v
zbornici so sklenili, da v deÏeli nikakega upora ni veã in
naj cesarski ne po‰iljajo nikakega voja‰tva. Pa je véliki
upor ‰ele zorel . . . Si forte sit spes . . . ãe bi kaj upati
bilo . . .

BES

TOLMINCI

348

MESEC MAJ

sa deÏela je bila v cvetju, dolina je dehtela in gora
je pela. Vipava je bila kakor raj in Brda kakor ob-

ljubljena deÏela. Zemlja je rodila kakor vsako leto, gnala
travo, cvetje in vonj. Ljudje pa so jo zanemarjali, kakor
da je ne poznajo veã, svoje dobre ãrne, rdeãe in ilnate
zemljice. Ne vsi. Z vnemo in upom v bolj‰o jesen od
preteklih, so drugi orali in kopali, gnojili in rahljali,
obrezovali trto in cepili. Njihov znoj je rodil blagoslov.
Bogato se je ko‰atil ãrni‰ ob di‰eãki, galovina in grganja
sta bili razsipni. Najlep‰e je obetal zelen. O trta, koliko
lepih imen pozna‰! Fig belic je bilo pognalo in se napelo,
da se je figovje upogibalo, breskve so bile kot roÏe v svo-
jem cvetju: ko‰enice, kosmaãke in urhovke; ãe‰nje rani-
ce so dozorevale, oblaki ãebel so ‰umeli po jablanah, po
rdeãecvetnih dunajkah in Ïivih mohorovkah in v drob-
nem cvetju samosevke. Belo zelenkasto so se obetale
hru‰ke: krivorepke, mehnice, rusice; vahtnice so prav-
kar popje odpirale. Orehi so se kadili. Droban je, dro-
ban, pa je bogát in sladek kot med — oreh kostenec.

Kraj vinogradov so poganjali bujni grmi pelina. Oh,

pelin! Od pelina, hvala Bogu, ni bilo treba dajati dese-

BES

TOLMINCI

349

tine ne daca. Zato pa je rastel tako ko‰ato. Naj raste, so
rekli vinogradniki, bo letos veã vina kot pelina. Pa so se
zmotili. Jeseni ni bilo vina, a pelina, o Bog, da je vsa de-
Ïela utonila v njem . . .

Zadnje dni v aprilu se je zaãelo in prvi teden v maju

je bilo kakor v vojski. Pohod tolminske vojske je vzdig-
nil vso deÏelo, da so vstali tlaãani ãez mejo na Pivko in
onstran Tolmina ãez nem‰ko Idrijo do Îirov. Vrelo je po
spodnjem in zgornjem Krasu, v Brdih so prvaãile v upo-
ru vasi KoÏbana, Krasno, Gradno, ·martno in Biljana.
âepovanci so strahovali svoj gozdni urad.

Sedem sto petdeset Ïupnij se je zvezalo v punt, ki je

visel kot stra‰en oblak nad sredisãem deÏele; uporna
mnoÏica je pljuskala ob gradiãe in posestva plemskih po
deÏeli. Uniãevala je kot povodenj plemi‰ke rodbine, po-
dirala gospodarstvo desetih in dvajsetih let. Gori‰ki de-
Ïelni odborniki so tedaj pisali cesarju in toÏili svoj teÏki
poloÏaj:

»Prejeli smo najmilostnej‰e obvestilo Va‰ega Veliãan-

stva z dne 22. aprila kot odgovor na na‰e pismo z dne 17.
aprila, ko smo sporoãili, da ni treba voja‰tva, ker se je
ljudstvo pomirilo. Vzeli smo na znanje, naj potrebno
ukrenemo, da se doÏene ime in stan onih, ki so prve
zmede povzroãili. Ker pa so se stvari spremenile in obr-
nile prav nasprotno, kakor smo priãakovali, si ‰tejemo
v dolÏnost, da obvestimo Va‰e Veliãanstvo, kako vstaja

BES

TOLMINCI

350

raste kakor ogenj in se ‰iri po vsej grofiji ter da je do-
sedanja prizanesljivost gospoda namestnika grofa Stras-
solda bolj netivo kakor sredstvo, da se udu‰i poÏar, ki ne
grozi veã samo deÏeli, temveã tudi sosednim pokraji-
nam.«

»Uporniki iz Brd so se zadnje dni zbrali, da bi ropali

po hi‰ah raznih svojih protivnikov v ·martnem. Ko so se
ti postavili z oroÏjem v bran, je pri‰lo do boja. Trije
uporniki so obleÏali mrtvi, mnogo drugih je bilo ranje-
nih in so umrli za ranami. Barbarstva teh upornih so
prehuda. Spo‰tovali niso niti Ïupni‰ãa v Biljani, ki so ga
oropali. V neki drugi hi‰i so hoteli vreãi skozi okno do-
jenãka iz zibeli. V svoji slepi jezi so rezali trte.«

»Ljudje s Krasa, podloÏna gospo‰ãini rihember‰ki, so

poslali h gospodu grofu namestniku poslance s pretnjo,
da ne bodo plaãevali davka. Odslovil jih je prijazno in
jim prepovedal zbirati se, grozeã jim s cesarsko nemi-
lostjo, ãe ne bodo pokorni kot doslej. Vrnili so se, zbra-
li v Rihemberku v ‰tevilo do tri tisoã. Veleli so gospodu
Karlu grofu Lanthieriju, da jim mora izroãiti urbarje in
kupno pogodbo te gospo‰ãine, preteã mu, da sicer po-
ru‰ijo grad. Rekli so, da ne marajo pravdanja, temveã
vojsko in da v naprej noãejo veã sluÏiti niti se pokoriti
njegovemu sodstvu ne cesarskemu zastopniku, marveã
da si bodo sodili sami.«

BES

TOLMINCI

351

»Tudi od zavr‰ke gospo‰ãine so bili vãeraj tukaj po

‰tevilu ‰estdeset moÏ. Odklonili so davke in hoteli ur-
barje. Dasi niso napravili v mestu nikake ‰kode, so se
izraÏali sramotno proti cesarskemu zastopniku in je bilo
spoznati, da se bodo vzdignili po zgledu onih drugih,
katere vidijo nekaznjene.«

»Prejeli smo tudi obvestilo, da so se uprli podloÏniki

svetokri‰ke gospo‰ãine in grozijo, da poreÏejo trte v
vinogradu, ki je bil pred nedavnim sporna zadeva in so
pravdo dokonãali komisarji visokih svetovalstev in
dvorne komore.«

»Gori‰ko me‰ãanstvo samo Ïe mrmra in spodbuja

kmete, kadar pridejo v mesto. Dasi je zato gospod z
ediktom pod strogo kaznijo prepovedal take razgovore,
vendar prepoved ne more pogasiti v ljudstvu zle volje.
Tako smo smatrali za dolÏnost, ki nam jo nalaga na‰a
neomahljiva zvestoba, da predoãimo Va‰emu Veliãan-
stvu, kako je vsa deÏela v nevarnosti, da odreãe pokor-
‰ãino, ako se ne odpomore hitro, zakaj dnevno ãujemo
od te ali one strani o kak‰nem novem uporu.«

»Prosili smo zatorej gospoda grofa namestnika, da bi

vsaj mesto Gorico obvarovali pred nemiri, naj odredi, da
se preseli deÏelsko plemstvo, ki Ïe tako ni varno po de-
Ïeli, oboroÏeno s svojo sluÏinãadjo, v mesto. Postavili
smo tudi na glavne ceste topove.«

BES

TOLMINCI

352

»V tem trenutku so pri‰la pisma, da godrnjajo Tol-

minci in groze, da se vrnejo v mesto po svojo staro prav-
do, o kateri tu nikoli nihãe niã sli‰al ni.«

»Med drugim so nas obvestili, da so tolminski pod-

loÏniki v Nem‰kem Rutu pregnali svojega Ïupnika ter
oni iz Spodnje Idrije oropali hi‰o svojega z ljudmi od
Îirov, ki so podloÏni kranjski deÏeli.«

»Skratka: dobivamo iz vse deÏele grda poroãila. Tako

iz Devina, kamor je ‰el gospod grof Josip della Torre, da
bi se branil. Ako Va‰e Veliãanstvo ne po‰lje kmalu po-
moãi, najmanj dve sto mu‰ketirjev, se bo pobunilo vse.
Uporniki ne poslu‰ajo veã svoje gosposke, ne plaãujejo
ne davkov ne mitnine, napadajo hi‰e cesarskih davkar-
jev in zaniãujejo ukaze cesarskih namestnikov.«

»Kdo, kje in kaj so povzroãitelji nemirov, kdo so krivci

in kdo prisiljeni, je sporoãil gospod namestnik Ïe z zad-
njo po‰to sam.«

Cesarski namestnik grof Strassoldo pa je v svojem po-

roãilu dodal ‰e sledeãe:

»Nevarnost je tem veãja, ker postopajo uporniki taj-

no, da ne moremo izvedeti njihovih namenov, ker so si
med seboj naloÏili najbolj stroge kazni za tiste, ki bi iz-
dajali njihova posvetovanja. Vse, kar so do zdaj poãeli,
so izvedli nenadno in naglo, da se moramo ãuditi. Da
prikrijejo svoje prave namene, ‰irijo namenoma izmi‰-
ljene novice. V nekaj urah se zberó in stoje za vojsko

BES

TOLMINCI

353

pripravljeni, ker si po‰iljajo naznanila od vasi do vasi po
zaupnih osebah.«

V sredo, 10. maja, sta ‰la dva popotna od Solkana proti
Plavem. Prvi je bil star, drugi mlad, prvi, po obleki sodi-
ti, kmet, drugi mestni ãlovek, ‰olar. Bila sta upornik
·ime Golja pa njegov sin ·tefan, ki ga je stric z Vipav-
skega ‰olal pri jezuitih v Gorici. MoÏa sta bila molãe do-
hodila od Gorice mimo Solkana. Tu v samotah ‰ele je
spregovoril starej‰i.

»Da si le zdrav, ·tefan.«
»Zdrav!« je odgovoril oni.
»Kaj pa stric?« je vpra‰al oãe.
»Ne vem,« je odvrnil sin, potem pa je povedal:
»Zadnjiã mi je pisal, da je norost kar zdaj poãenjate

kmetje.«

»Kaj poãenjamo?« je vpra·al stari.
»V Brdih ste hoteli celó otroke metati skozi okno,« je

rekel sin.

»Na Tolminskem jih ne bi,« je odgovoril oãe.
»Zaãeli ste na Tolminskem,« je dejal sin, »na vas bo

padla jeza, ko bo sodba.«

»Pravico i‰ãemo, ti pa o sodbi govori‰,« je odvrnil ka-

rajoãe oãe. Sin ni odgovoril, stari je dejal:

BES

TOLMINCI

354

»Saj ti lastna pamet nese, da zdaj ne moremo nazaj pa

popustiti. Zdaj nam bi sodili po svoje. Kako, ve‰ sam. Po
njihovi sodbi si pri‰el ob dom in vse.«

»Upor je krivica,« je dejal sin trpko.
»Na‰ ni bil. ·e pes se sme braniti, ãe ga ubijajo. Îe

vidim, da govori‰, kakor te uãijo. Upor, uãe, je krivica.
Kaj pa je tisto, kar so gospoda z nami poãeli? To mi po-
vej! Povej, kako te v tem uãe tvoji uãitelji.«

»Prav uãe,« je dejal sin, »saj so boÏji sluÏabniki in se

jim smilite. Pritrditi pa ne morejo. Saj vedo, ãigav sem.
Ne oãitajo mi, z menoj trpe za vas.«

Utihnil je. Tudi oãe je molãal. Tedaj je rekel sin:
»Ali veste, da poizvedujejo za glavnimi, pa da vas

imajo Ïe vse zapisane in da Ïe na Dunaju vedo za vas?«

»Zame?«
»Tudi za vas, oãe. âudim se, da vas ‰e puste v miru, ko

kar tako prihajate v Gorico.«

»Kako more‰ to vedeti, da me poznajo?« je vpra‰al

stari.

»Vãeraj,« je povedal sin, »me je vpra‰al grof, kjer

uãim, ãe sem kaj v Ïlahti nekemu ·imnu, ki se pi‰e ka-
kor jaz. Nisem odgovoril, ker grof ni ãakal, marveã me-
nil, da ne da poãenega gro‰a za va‰o glavo. Zdaj veste,
oãe, kaj vas ãaka.«

·ime Golja je vzkliknil bridko:

BES

TOLMINCI

355

»O ·tefa, saj bi mislil, da nima‰ srca. Le odgovori, ko

te bom vpra‰al, dasi sem neumen kmet, ti pa uãen! âe
se bo kdaj res zgodilo, kakor de‰, in bom pred rabljem
stal, pa bo videl tisti tvoj grof pa te vpra‰al, ali me po-
zna‰, reci, ali me bo‰ zatajil ali ne?«

»Ne trapajte, oãe, saj nisem Ïival,« je odvrnil sin in oãi

so se mu zalile s solzami.

Oãe je videl, ga prijel za roko in mu jo s svojimi dlan-

mi trpko stisnil:

»Ne bodi hud, ·tefa! Vem, da si na‰ in si moje krvi. Ko

bo‰ starej‰i, bo‰ drugaãe sodil. Povem ti, ‰e sam se bo‰
puntal. Vse na svetu mora dozoreti. Bo tudi tolminska
pravda, ãetudi jaz tega ne doÏivim. ·e sam se bo‰ pun-
tal, pa se bo‰ drugaãe. In ãe tudi ne zmaga‰, vsaj pod
rabljem ne bo‰ umiral.«

»Kaj govorite, oãe!« je vzkliknil sin krãevito.
»Pusti me, da povem,« je dejal stari. »Morda govori-

va zadnjiã. Saj si sam povedal, kaj me ãaka.«

»âez mejo beÏite spet, skrijte se,« je prosil sin.
Stari je stresel z glavo.
»Du‰o bi pogubil,« je dejal. »Du‰e ne! âe izgubim gla-

vo, naj jo. Siv sem in sit trpljenja. Ne bojim se smrti. Ne-
kaj drugega me skrbi.«

Utihnil je in sopel teÏko. Potem je povedal:
»Dejal si, da ubijajo. Vem! Zato pa nimam miru. Vse

sva bila lepo premislila z Andrejem Leharnarjem in nase

BES

TOLMINCI

356

prevzela. Pa zdaj ne veva kako. ·tefa, nobeno noã ne
spim veã. Zaradi tujih grehov, glej, ki so padli name in
‰e bojo, ‰e bojo.«

Sin ga ni umel potolaÏiti. Starec je stisnil svojo Ïalost

v eno kratko pro‰njo, eno edino:

»·tefa,« je rekel, »ali bo‰ ma‰nik?«
»Bom, oãe!« je obljubil sin.
Staremu je odleglo. Sin je ‰el z njim do Kanala. Tam

sta sedla k meri vina in se okrepila. Nista govorila, le
molãe sta se gledala. Potem sta vzela slovo in ‰la vsak v
svojo stran, oãe na Tolminsko, sin nazaj v Gorico.

Vso pot sta goltala bridkost, ki jima je zalijala srce in

gnala solze v grlo . . .

A bil je mesec maj in vse je cvetelo in pelo kakor na

stvarjenja peti dan, preden je Bog ãloveka ustvaril . . .

Ko je stopil tretjo nedeljo po véliki noãi tolminski kap-
lan in poznej‰i vi‰ji duhovni Andrej Foramiti v cerkev na
Ilovici, je opazil, da je v cerkvi nenavadno veliko ljudi.
Dasi je poznal mladi duhovnik cerkvene pisce Surija,
Kornelija a Lapide in prebiral Bellovacenzijeve »Specu-
la« in se tako v ãistem tolminskem zraku pripravljal za
ãastni in strogi doktorski izpit, je vendar pri‰el v zadre-
go, ãemu neki bi bila prav tretja povelikonoãna nedelja
za tolminske okoliãane tako vaÏna, da so pri‰li nala‰ã v

BES

TOLMINCI

357

Tolmin k ma‰i kakor ob kakem cerkvenem godu za ve-
liki ‰maren. V tej negotovosti je stopil rahlo nejevoljen
na priÏnico in preãital evangelij:

»Videl pa je Kristus, da ga hoãejo vpra‰ati apostoli in

jim je rekel: Izpra‰ujte se med seboj, ãemu sem rekel,
ãez malo ãasa in me ne boste videli in zopet ãez malo
ãasa in me boste videli. Resniãno, resniãno vam po-
vem . . .«

Zaletelo se mu je, da je dolgo ka‰ljal in dobral tako, da

ga je komaj kdo umel. OdloÏil je nato knjigo, na‰el zo-
pet svoj glas in zaãel govoriti.

»Îalostni ste in tarnate. Zakaj ste Ïalostni? Apostoli

so vedeli, da jih bo Kristus pustil same. Zato so Ïalova-
li. Vi nimate pravice jokati. Sami ste tisti, ki ste Kristu-
sa pregnali. On vas ni zapustil, vi sami ste ga spodili,
loãili svoja pota od njegove.«

JuÏna kri se je v govorniku razigrala. Ob lastni bese-

di se je podÏigal v jezo in karajoão obsodbo:

»Da niste Gospoda izgnali? LaÏete se kakor farizeji!

Vest vam govori drugaãe in vas teÏi. Izgnali ste. Facti
fuerunt rebelles, uprli ste se. BoÏje sluÏabnike, svoje du-
hovne pastirje preganjate, namestnike Kristusove! Da
ne preganjate? LaÏe‰ se, Idrijãan! Izgnal si Kristusa! La-
Ïe‰ se, Nem‰korutar! Izgnal si Kristusa! LaÏe‰ se, ·ent-
vi‰kogorec! Izgnal si Ga! Ne bodite hinavci! Ali ne gro-
zite tudi Ïe meni, ali ne ‰ãujete? Tu sem! Grozite, ‰ãuj-

BES

TOLMINCI

358

te! Nisem kriv, prav sem uãil, kakor je pisano, da dajte
cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je boÏjega. Tako
sem uãil in uãim in bom storil ‰e veã. Kdor Kristusa iz-
ganja, njegove besede vreden ni. Zaprl bom cerkve . . .«

Konãal je, odmolil in ‰el. Ko si je odel ma‰ni pla‰ã in

se ozrl na razpelo, je zamrmral:

»Nimis dixi — prehudo sem rekel!«
Res je rekel preveã in Ïal mu je bilo tudi ‰e pozneje in

‰e na smrtni postelji se je kesal, naj mu Bog odpusti tisto
tedanjo niãemurnost, da je hotel upornikom pokazati,
da se jih ne boji.

Ni minula ‰e ura po ma‰i, ko je vstal v spodnjem delu

Tolmina velik krik in ‰um. Bled je prihitel h kaplanu cer-
kovnik in ga zaãel rotiti, naj se skrije ali pa naj beÏi. Do
tri sto kmetov se je zbralo pred gosposko hi‰o; urbarje
zahtevajo od grofovega tajnika, trgu groze, da poÏgo, in
zaradi pridige so razjarjeni na duhovnika.

»Pa zakaj?« je vpra‰al Foramiti.
»Zato, ker niste pravi duhovni, kakor se ustijo,« je po-

vedal cerkovnik.

»Moja vest je ãista,« je zaupal sebi duhovni. Toda cer-

kovnik ga je iskreno rotil. ·um ljudi od gosposke hi‰e je
prihajal bliÏe.

»Ne bojim se,« je sku‰al duhovnik samega sebe pre-

priãati. Potem pa je privolil, naj mu osedlajo konja. Bog
ga je pokaral prav tam, kjer je bil najbolj niãemuren.

BES

TOLMINCI

359

Nobeni Ïivi du‰i med kmeti ni pri‰lo v misel, da bi se
spozabil nad duhovnim. Menili so, da kot tolminski
kaplan paã mora tako uãiti, kakor uãi: cesarju, kar je ce-
sarjevega, in Bogu, kar je boÏjega. Le to so mu zameri-
li, da jim je grozil, da bo cerkvena vrata zapeãatil in za-
prl. Pa so potrpeli. Do druge nedelje, so rekli, se dedec
‰e trikrat premisli. Tako je beÏal duhovnik Foramiti brez
potrebe proti Kobaridu in v âedad. Spremljal ga je ne-
kaj ãasa cerkovnik. Potem ga je Foramiti odslovil in mu
naroãil:

»Vrni se. Naj ne mislijo, da beÏim. Grem do gospodov

kanonikov v âedad, do naddijakona, naj jim cerkev in
ma‰o odreãe.«

»Nikar, gospod,« je prosil cerkovnik.
»Mera je polna,« je rekel duhovnik trpko.
Pozneje, ko se mu je srd ulegel, je ponovil:
»Nimis dixi! Prehudo sem rekel!«
Spodbodel je konja, cerkovnik pa se je vrnil in bil pri-

ãa, kako so kmetje prisilili grofovega biriãa, da je moral
takoj na konja pa v Gorico h grofu po stara pisma. Bili so
med razgrajaãi zlasti taki, ki so bili svoj ãas zato, da se ne
bi uprli s silo, temveã bi se ‰e enkrat pritoÏili pri cesar-
ju. Zdaj jih je slast gori‰ke zmage in splo‰na pobuna na-
pravila za najbolj bojevite in odloãne. Resnej‰i so jih s
teÏavo krotili, Lovrenc Kragulj, Martin Munih, Ga‰per
Bizalj. Svojeglavo so se vedli tihi in skromni Bajt, Vrban

BES

TOLMINCI

360

Klobuãar, Bo‰tjan Kavãiã. Celo neka Ïenska je vpila
vmes, Kraljeva Tina, ki je bila bridka ko pelin in nagla v
rokah. Ljudje od Ladri so se sklicevali na svojega Ïupa-
na, da so grofovski pobirali veã, kakor pa je zapisano. ·e
grofov davek, so vpili Doljani, so morali oni plaãevati
grofu. Tudi glede Dobrav so se ãuli klici. Pravice so ho-
teli Kamnjani. Mesar Melinc je ‰ãuval, ãedajskih kapo-
maÏo Manfredo so pretepli. Da je pravdaã Defacis priãa,
da imajo grofovski potvorjene zapiske o roboti, so klicali
Modrejani.

Tedaj so se na‰li sredi vseh teh majhnih, navadno

skromnih moÏ oni, ki so osebno najveã prestali pod gro-
fi. Bili so to Martin Munih, Lovrenc Kragulj in Gregor
Kobal.

»Mirimo,« je dejal Kragulj. Gregor Kobal je nemo pri-

trdil. Martin je prvi zdvajal:

»Tepli so me, da je ãudo, kako ‰e diham.«
»To je res.«
»Ti zame, jaz zate, ki so ti otroka pohabili,« je dejal

Martin.

Tedaj je predlagal ‰e Lovrenc:
»V boÏjem imenu. Za vole, ki jih je ukradel grof.«
»Pa za sestro Tonãko,« je pristopil Bizalj.
»Za hãer,« se je odzval LuÏnik iz Baãe.
»Za Kavãiãeve sirote,« je doumel Janez Îivec.
»Za prekle iz prepovedanca,« je pripomnil Bizalj.

BES

TOLMINCI

361

»Pa ne nad grofa, nad sodnika, galjota, ki mrtouden

leÏi.«

Dvajset ali petindvajset moÏ se je obrnilo proti sod-

nikovemu stanovanju. Pri‰li so pred vrata. Tu sta stala
Gradnik in Du‰a. Niã se nista zaãudila, le spogledala sta
se. Gradnik je stopil moÏem naproti in rekel:

»Prepozno ste pri‰li.«
»Kaj sta Ïe vidva opravila?« je vpra‰al Munih.
»Imela sva pravico,« je dejal zasmehljivo Du‰a. Grad-

nik pa je rekel:

»Opravil je Bog!«
Sodnika je zadel vdrugo mrtud. StreÏnik je ‰el po du-

hovnega, a ga ni na‰el. Sodnik je umrl nepreviden.

Tudi to je Foramiti ‰e na smrtni postelji objokoval.

V ponedeljek sta se imela poroãiti Janov Luka iz Zalaza
in Klobuãarjeva Katrica. Ko so pri‰li svatje v Tolmin,
niso na‰li kaplana. Nevesta je prebledela in zajokala.
Luka je stiskal pest:

»Nala‰ã je u‰el!«
Svatje so bili vsi iz sebe zaradi takele sramote. Neve-

sta pa je potegnila Ïenina za cerkev in mu tam razode-
la:

»Luka, Bog naju je zapustil. Saj sem tako branila. Zdaj

pa bo moja smrt pod ·krbino.«

BES

TOLMINCI

362

»Tiho bodi, Katrica,« je dejal fant.«Poãakajmo, od-

loÏimo.«

»Ti Ïe, ti,« je jokala nevesta, »pa jaz ne morem.«
Luka je vzel nevesto in svate in se napotil iz Tolmina.

Pri Defacisu je naroãil vina. Vsaj te jeze ni smel naredi-
ti svatom, da bi ‰li te‰ã domov. Hotel je z njimi pravkar
vstopiti, ko je zavpila nevesta in pokazala predse po
cesti.

»Gospod gredó!«
Res je prihajal od mosta gor, opiraje se na palico, ves

domaã v hoji in kroju, ves truden in star, podmel‰ki go-
spod Murovec. Kaj debelo je pogledal, ko so ga svatje
ustavili sredi ceste:

»Gospod, zdaj pa kar z nami v cerkev k poroki. Tol-

minskega ni.«

»Kajpada,« se je zavzel Murovec. »Sem mar ciganski

fajmo‰ter? Jaz poroãam svoje v Podmelcu, Tolminec naj
pa svoje.«

»Gospod, nam se mudi,« se je oglasila nevesta in po-

vesila od sramu oãi. Rahla pegavost ji je Ïe bila one-
snaÏila obraz.

»Takooo?« je zategnil Murovec. »âedna si mi! âigava

pa si?«

Povedala je, koprneãa od sramu.
»Pa ti?« je vpra‰al ‰e trje Murovec Ïenina.
»Janov sem,« je povedal.

BES

TOLMINCI

363

»In zrel tudi,« je viknil fajmo‰ter. Nato je velel:
»Za mano! Ali naj na cesti opravimo?«
Poroãil ju je in izpil s svati merico vina. Sreãni Ïenin

se mu ni mogel dovolj zahvaliti. Povedal je, da bi mu
bila sicer nevesta ‰la pod ·krbino . . .

Dva dni pozneje je bilo v Podmelcu. Îupnik se je Ïe

odpravljal spat. Tedaj je nekdo potrkal. Îupnik je ‰el od-
pirat, meneã, da bo treba iti previdevat. Pa je na‰el pred
vrati BoÏiãevo Cilko.

»Kaj? Ali je oãetu slabo?« je vpra‰al.
»Ne,« je povedala deklica, »prosila bi nekaj.«
»Kar prosi!«
Povedala je, da jo Andrej Golja snubi in da je oãe mo-

ral privoliti, ker se nasilneÏa boji. Ona pa moÏa ne mara,
ga raj‰i ubije ali pa samo sebe. Kar v Baão bo skoãila, ãe
ji Ïupnik ne pomore.

»Tako? Ali si Ïaba, da bo‰ v Baão skakala? Pa z du‰o

v pekel?« je dejal strogo Ïupnik.

»Gospod, zato pomagajte!« je koprnela.
Smilila se mu je, ni je dalj o‰teval.
»Pojdi z menoj!«
Vzel jo je v sobo, sedel za mizo in pisal. Zvil je list in

zganil pa ga dal dekletu.

»Zdaj pojdi domov,« je dejal, »poveÏi svoje perilo in

obleko, pa vstani pred dnem, da te nihãe videl ne bo.
Napoti se v Gorico. Tam popra‰aj po nunskem samosta-

BES

TOLMINCI

364

nu. Ti bodo Ïe dobri ljudje pokazali. Pozvoni, ko pride‰,
pa vpra‰aj po sestri Klementini in ji izroãi pismo, ki sem
ti ga dal. Si razumela?«

»Sem!«
»Pojdi! Tudi oãetu ne pravi niã. Naj ga skrbi‰, kaj pa

je tak, da se Skoraãnikarjeve zamere boji. Ga bom Ïe jaz
potolaÏil, ãe bo preveã togoval.«

Potisnil je dekle skozi vrata v noã in zaprl s podpa-

hom. Potem je vzel sveão, da bi ‰el spat. Sam s seboj je
govoril:

»Tako! Zdaj naj se pa Ïeni, potep, ki mu je nevesta

u‰la!«

Ko se je otresel misli na zoprnega ãloveka, se ga je lo-

tevala ‰iroka dobra volja.

»Tolminci,« je dejal. »Lepe doÏivljam na stara leta.

Prvo poroãim v Tolminu, da bi pod ·krbino ne ‰la, pa
mi v Podmelcu druga pride, naj je nikari ne poroãim, da
v Baão ne skoãi.«

»Bogu hvala,« je zakljuãil Ïupnik in dodal bridko

usmiljeno:

»Teleta!«

V soboto potem je segel Ïupnik Murovec zopet po svoji
kroniki, razgrnil list in pisal:

BES

TOLMINCI

365

»V tem mesecu maju Gospodovega leta sedemnajst

sto trinajstega so se zgodile na Tolminskem in drugod
po deÏeli preãudne reãi. Vsi podloÏniki so se vzdignili
proti vsej gospodi in spravili v najhuj‰o nevarnost deÏe-
lo tam in genere quam in particularibus.* ·est tisoã Kra-
‰evcev je vstalo in so ‰li nad grad Devin, ki ga je s svo-
jimi zastraÏil gospod grof della Torre. Gospod della Tor-
re je dal nanje streljati. Nekateri so obleÏali, drugi so
pobegnili, videã, da gradu ne zmorejo. To je tisti grad pri
morju, arx famosa ad mare,** kjer gori ob viharju in ne-
vihti Ïelezna palica vrh slemena, in sem jaz sam videl ta
ogenj, ki ne uÏge.«

»Item so napadli grofa Petaãa podloÏniki gra‰ãine

Zavrh. Grofa in sina so hoteli umoriti, pa ju je Bog re‰il
iz nevarnosti ex manu rebellentium*** in sta beÏala v
Trst, kjer Ïivita v bedi in rev‰ãini. Kmetje pa so opusto-
‰ili grad, izpili vino, poãenjali nerodnosti in se vedli
o‰abno in surovo.«

»·e sli‰im, da so v Dornbergu pregnali gospodo. Gos-

pa grofica Rabatta je morala beÏati v Gradi‰ko. Njeni
sobarici Tereziji so pa silo delali in lase ostrigli. ·li so v
vinograde in rezali trte. Tudi v Brdih —«

tam in genere quam in particularibus: na splo‰no in
posamezno.

arx famosa ad mare: sloviti grad ob morju.

*** ex manu rebellentium: iz rok upornikov:

BES

TOLMINCI

366

Îupnika je zmotil pri pisanju nekak prepir pred Ïup-

ni‰ãem. Nekdo je udaril na vrata z vso silo. Îupnik je
stopil k oknu in pogledal v noã.

»Kdo ne da miru?«
»Bo‰ kmalu videl, hudiã,« je zaklelo pred vrati in mi-

mo glave je priletel Ïupniku velik kamen, padel na mizo
in razbil tintni lonãek.

»Skoraãnikar,« je zavpil tedaj Ïupnik, »kamenje me-

ãe‰. Saj vem zakaj! Pa si zapomni, da bo prej zemlja po-
krivala Murovca, preden bo tebe oklical.«

»Odpri, da te zakoljem,« je besnel zunaj Grahovski

galjot.

»Pojdi domov in se iztrezni, Ïival,« je rekel Murovec.
Priletel je iz teme ‰e en kamen in zadel duhovnika v

glavo, da se je zgrudil. Tedaj se je zunaj osmelilo nekaj
domaãinov, se vrglo na podivjanega moÏa in ga stlaãi-
lo na tla. Povezali so ga. Ko so ga tako imeli, jih je ob‰la
groza pred njim in jeza.

»Tudi ovajal je,« je rekel nekdo.
»Obesimo ga,« so zaklicali.
Murovec, ki se je prebudil iz omame, je prosil:
»Ne obe‰ajte! Zaprite ga v berlin, pa sojen naj bo.«
»Sojen naj bo,« so se vdali ljudje, zaprli Goljo v ber-

lin in postavili straÏo. Zjutraj so na‰li straÏo zaklanega
in komaj ‰e Ïivega. Goljo je otel njegov hlapec. Ljudje so

BES

TOLMINCI

367

odslej vsako noã straÏili, da bi se Golja ne vrnil in ne po-
Ïgal . . .

Stanovi so postavili mesto Gorico pod varstvo gradi-
‰ãanskega voja‰tva in topov. Dvorni kancliji so poslali
dve deÏelni mapi, ki naj bi pokazali povr‰je zemlje in
pota, koder naj bi vkorakalo voja‰tvo krotit uporno ljud-
stvo. Petnajstega maja je iz‰el v Laxenburgu dekret
dvornega vojnega sveta, naj vkoraka posebe na Tolmin-
sko ãez Cerkno ‰est sto pe‰cev in dve sto konjenikov
pod poveljstvom podpolkovnika pl. Pannowitza. Dvaj-
setega maja pa je sporoãil deÏelni vojni komisar kranj-
ski Jurij Bogomir Liechtenberg grofu Strassoldu, da za-
pusti prihodnji dan Senj in Karlovec ‰est sto graniãarjev
in da pridejo v Ajdov‰ãino prve dni v juniju. Za komi-
sarja pri spremstvu Hrvatov je odbor doloãil grofa JoÏe-
fa Attemsa in barona Karla JoÏefa Neuhausa. Prevzela
sta nalogo, da zadovoljita ãastnike, odkaÏeta vojski Ïivi-
la, poskrbita voja‰tvu za stan, poroãata o voja‰kem gi-
banju in gledata na ãast deÏele; podloÏniki pa morajo
dati voja‰tvu stan, »Dach und Fach«, vozove za prevoz
Ïivil in prtljage.

Kakor hitro se je zvedelo, da pride poleg Hrvatov ‰e

osem sto nem‰kih vojakov heisterskega in darmstadt-
skega regimenta, je plemstvo zaãelo obenem z me‰ãan-

BES

TOLMINCI

368

stvom zahtevati, naj Hrvatje ne hodijo. Sprião znanega
prosta‰tva graniãarjev na ·tajerskem l. 1635 in ‰e dru-
god, je umevno, da so se jih stanovi bali. Otresti se jih
niso mogli veã.

Gori‰ka pomlad je minevala. V noãi od tridesetega maja
na enaintridesetega se je razvihrala stra‰na nevihta od
Gorice ãez Beneãane in se gnala v hribe. Vihar je ruval
drevje, hudourniki so trgali pota, strela je uÏigala. Od
Gorice proti Tolminu se je podil na vso moã jezdec na
neosedlanem konju. Nosil je kmetom poroãilo, da je
udarila odloãilna ura. Voja‰tvo da prihaja. Jezdec je bil
Peter Du‰a. Ko je prihajal v gore, je ãul, da bije vsepo-
vsod plat zvona.

»Hvala Bogu,« je mislil, »nisem prepozen. Îe vedo!

Jutri bo vojska skupaj.«

Ni bila. Vihar je prevpil zvonove . . .

BES

TOLMINCI

369

PREDZADNJE POGLAVJE

udno se je bil spremenil Andrej Laharnar. Postaral
se je. Nekak‰na zahrbtna bolezen v drobovju ga je

vzela, posu‰ila mu telo in dahnila v lice nekake rumene
umazanosti. Oãi so mu bile motne. Komaj za uro je za-
spal ponoãi in se prebujal ãudno truden, zbit. Zato je
vstajal neredkokrat opolnoãi, ob eni, dveh, treh, se oble-
kel in ‰el v polje ali laz. V hladnem gorskem zraku na
prostem se je ãutil bolj lahkega, svobodnega. Ni ga teÏa-
lo ne du‰ilo, ãrne misli, ki so mu vzhajale sam bogvedi
od kod, so se mu ublaÏile. DoÏivljal je v teh noãnih urah
pod milim nebom svet, ki ga dotlej ni poznal, glasove, ki
so bili vse drugi mimo onih, ko je jutro in dan. Preãud-
no ga je poduhovilo, ko je sanjal prvemu jutru naproti,
uÏivaje mlado luã, ki je zaãela drhteti daleã na vzhodu,
rastla valujoã kakor boleãina v kosti ali kakor misel, ki se
spoãenja iz motnega obãutja vse doloãneje v stra‰no jas-
nost:

»Pod boÏjo mislijo smo!«
Prevzemala ga je lepota zemlje. âutil je v nekaki slut-

nji, da je ne bo imel veã dolgo. Zato je zajemal z Ïejni-
mi oãmi. Pa mu je tudi to veselje ugasnilo. Strupena mi-

BES

TOLMINCI

370

sel ga je ob‰la: »To vse skupaj niã ni. Zemlja je zemlja,
gre svojo pot. Samo meni, ki zdaj bolj zgodaj vstajam, je
vse novo in lepo, rosa nova, novo cvetje, nov bledeãi in
nemirni svit zvezde jutranjice, prvi prepeliãni klic, pete-
lin iz meglene doline.« Mimo telesnega neugodja ga je
huje muãila taka du‰evna bolest, obãutje stra‰ne osame-
losti in praznote. Hotel je iz zemlje in sebe domisliti do
dna, prodreti v smisel Ïivljenja, pa ni imel poti. Metal se
je kakor ãlovek, ki prave poti ne ve, zdaj na stezo v levo,
zdaj v desno, hodil je v krogu, ãutil, da niãesar vedeti ne
more, ker nima, da bi s ãim prijel na pravem koncu. Po-
mlad, poletje, jesen, zima, dan in noã, pa spet noã in
dan. Vedno eno in enako, je iskal, danes deÏ, jutri son-
ce, zdaj sneg, zdaj megla, cvetje, sad, ozimnina v zem-
lji, klasje v snopu, prvo leto tako, drago, petdeseto. Pa se
ãlovek naveliãa, vedno znova doÏivlja, raste v stvari, gle-
da globlje. Vse gre svojo pot. ·e ãlove‰ko srce. Le um in
pamet ne. Pa vest! Obãutje stra‰nega bremena je pre-
vzelo moÏa. Pogledal je skoraj jezno proti nebu, kakor
da i‰ãe Boga in je mrmral:

»Nisi prav storil, da si ãloveka ustvaril. In ãe si ga,

otrok naj bi ostal do konca.«

Zavedal se je, da bi ne smel tako misliti, ãutil je, da

gre‰i. Iskal je zopet jasnosti v svoji svetli veri, ki se mu
je odkrila, ko je bral protestantovsko sveto pismo, in je
po svoje povedal:

BES

TOLMINCI

371

»Pod boÏjo mislijo smo.«
Iz prav te besede, iz svetov, ki so mu vzrasli iz sveto-

pisemskih slik, je zdaj vstajala vanj slika obliãja boÏjega.
Ni ga bil vesel. Bilo je strogo lice, temno vladarsko, po-
niÏujoãe. Andrej ni hotel, pa se mu je posili jemalo v ob-
ãutje o Stvarniku:

»Kakor da nisi pravi, kakor da si vseh galjotov galjot!«
Nekega jutra, ko je vstal prav posebno truden in ubit,

je imel spoznanje, da ni vredno Ïiveti. Stopil je v laz niz-
ko nad vasjo. Vse je ‰e spalo. Prva zora ‰e ni bila sinila
za ‰ebreljsko planoto. »Ni vredno Ïiveti,« je ponovil na-
glas in se ãutil ãudno svobodnega in moãnega. »Menda
sem edini ãlovek na Tolminskem, ki tako ve,« si je dejal.
Zazdelo se mu je, da bo odzdaj neskonãno laÏe priãako-
val, pa ãetudi najhuj‰e, kar ‰e ima priti. Tisti trenutek pa
ga je zopet potegnilo z vi‰in v niÏave in mrak. Od prve
hi‰e gori je zasli‰al jok komaj teden starega dojenca.
»Kako spi Ïena,« je mrmral nejevoljno, »da ne sli‰i?«
Dojenãkov jok je prebudil v njem obãutje tistega breme-
na, ki ga je teÏilo: boleãino stra‰nega usmiljenja z vsemi
nebogljenimi, z otroki, ki ne vedo, kaj je greh, z Ïenska-
mi, ki topo doje in so laãne, z mo‰kimi, ki bi jokali, pa
kolnejo, celo z galjoti, ki nimajo svetega Duha. »Pod
boÏjo mislijo smo,« se je trudil potolaÏiti se, pa je silo-
ma verjel o Bogu: »Srca ne pozna‰. Pa ãetudi ni res, da
si vseh galjotov galjot.«

BES

TOLMINCI

372

Za dne je iskal Andrej tolaÏbe v knjigi. Odpiral je na

slepo, da bi se mu razodelo. Pa je bral:

»Preklet bodi, kir sturi, de en slejpic zahaja na poti.

Inu vus folk ima reãi: ,Amen!’«

Tedaj se je znova oglasil Andreju v uho jok dojenãkov.

Nara‰ãal je v neskonãnost. Pred beroãim je vstalo gle-
danje, ki mu je ledenilo kri. Vsevprek sama deca, gola,
laãna; drobna telesca, bleda, neokretna. A obliãja so jim
trda in gubasta kakor starcem.

»Kje so matere? Kje so oãetje?« je trpel Andrej. Potem

pa se je sku‰al otresti slike in gledanja.

»Saj ne more biti od Boga, od hudiãa gre ta Ïalost

vame!«

Zopet je bral:
»Gospod bo tebe pred tvojimi sovraÏniki pobil. Po

enim poti bo‰ vunkaj ‰àl, k njim, in po sedem potih bo‰
pred njimi béÏal.«

Andrej si je oãi zakril z roko, da ne bi bral. Ko pa je

roko odmaknil, je videl:

»Tvoj vol bo pred tvojima oãima zaklan, ali ti ne bo‰

od njega jedil, ta sad tvoje deÏele inu vse tvoje perdela-
nje bo en folk snejdil, kateriga ti nezna‰.«

»Hrvatje,« je zamrmral Laharnar in poloÏil roko na

knjigo:

»Prej si drugaãe povedala, zakaj govori‰ zdaj tako? Ali

si mi prej lagala ali se laÏe‰ sedaj!«

BES

TOLMINCI

373

Planil je kvi‰ku:
»Blaznim,« je mislil, »da je Bog galjot in da se knjiga

IaÏe.« Pa je zopet videl gola in neokretna telesa dojen-
cev. Nobena mati ni zgrinjala prsi nanje. Sahnili so ka-
kor gliste v soncu.

»To je kazen,« je vedel, »kazen, kadar zemlja svoj red

pozabi, da ‰e materinstvo v ãloveku umre.«

Zopet je rasla bolest v njem in je iskal Boga:
»Zakaj si nas ustvaril! Svet si zmaliãil na svoj zadnji

dan, galjot!« ———

»Kdo pa je galjot?« je spregovoril tedaj nenadno ne-

kdo za njim. Andrej je dvignil oãi in spoznal svojega
brata ·tefana, ki je povedal mirno:

»Hrvatje so na Vipavskem.«
»Vem,« je dejal Andrej. ·tefan se je zaãudil. »Uganil

sem,« je prikimal trudno Andrej. Potem je odprl v mizo
pred seboj, vzel iz predala usnjen mehur in ga dal ·tefa-
nu.

»Na, beÏi pa se skrij!«
»Kaj?« je vpra‰al ·tefan, »ali nisem prisegel kakor ti?«
»Zaradi otrok, ·tefan. Nimava Ïlahte. Kdo jih bo re-

dil, sirote brez matere.«

»Ne,« je dejal odloãno ·tefan, »ne grem. Bodo Ïe ka-

ko Ïiveli.«

BES

TOLMINCI

374

»Pomisli,« je prosil Andrej, »da Hrvatje niso ãemidi.

Polovili nas bodo, ki smo bili prvi in ti pa jaz jim ne
uideva.«

»Saj tudi ne mislim beÏati. Branili se bomo,« je dejal

·tefan.

»Misli‰, do zadnjega?«
»Do zadnjega. Kakor smo se zgovorili, da bomo za

najhuj‰e kriÏ naredili na ãelo, usta in prsi . . .«

Tedaj so se odprla vrata. Vstopil je Martin Munih in

vzkliknil:

»Prav je! Na‰el sem vaju skupaj.«
»Kaj pa je?« je vpra‰al ·tefan. Andrej se je rezko dvig-

nil in zaklical bratu:

»Ali ne sli‰i‰ otrok? Same si jih pustil doma, pa mate-

re nimajo. Pojdi, ‰e je ãas! Otrokom je treba varuha!«

»Varuje jih angel,« je dejal z medlim nasmehom ·te-

fan in zmajal z glavo, da ne gre.

Andrej se je sesedel za mizo in zamrmral bogokletno:
»Pa je vendàr galjot!«
Martin Munih je tedaj pogledal zapored oba brata, ne

da bi kaj rekel. Potegnil je znamenje kriÏa ãez ãelo, usta
in prsi. Ko sta Laharnarja to videla, sta potegnila prav
tako kriÏ ãez ãelo, usta in prsi.

»Zadnje znamenje,« je rekel Martin in dostavil:
»Jutri ob desetih zveãer v cerkvi svetega Mavra na

Mostu.«

BES

TOLMINCI

375

Andrej je prikimal. Martin je dopovedoval:
»âe pa grahovskega Goljo sreãata, ne dajta, da bi ‰el

mimo. Udarita ga za smrt!«

»Zakaj pa?« je vpra‰al ·tefan.
»Izdal nas je vse in ovadil,« je povedal Munih.
»Kakor je Ïe vajen,« se je oglasil ·tefan in se poslovil

od brata. ·el je z Martinom. Andrej je strmel za njim in
mrmral:

»Morda bi se bil ‰e izlizal, dasi smo ga vzeli med prve.

Zdaj se pa ne bo, ker je kriÏ naredil. Otroci bodo sirote!
Dvakrat!«

·e si je dejal:
»Kaj vse ‰e doãakamo! Ali rablja ali hrva‰ko sabljo?

Ali pa celo zmagamo?«

»Zmagamo,« se je zasmehljivo popravil, »niti pet sto

ne bo naredilo kriÏa! In ãe bi vsaj pet sto bilo samcev
kakor sem jaz, izgubljencev, kakor Martin, ali pa zvestih
in trmastih, tako kot moj brat. Pa niso.«

Ni hotel brati iz knjige, pa je videl:
»Preklet bodi, kir sturi, da en slejpic zahaja na poti.

Inu vus folk ima reãi: ,Amen!’«

Dvignil je oãi k stropu in dejal sovraÏno in obupno:
»Ti glej! Pod Tvojo mislijo smo!«

BES

TOLMINCI

376

Valentin Lapajne, imenovan Nadloga, je sedel v mraku
za peãjo. Zeblo ga je zadnje ãase, pa si je kuril peã kakor
pozimi. V teÏkem vzdu‰ju zatohlega doma je Ïdel. Niã
ni vedel za lepi veãer, ki je bil zunaj in topil z zadnjo zar-
jo prve zvezde, pel svojo tisoãero molitev preko holmov
in planot. Planota s Peãinami, ·entvi‰ko goro in Ponik-
vami je ‰e leÏala v medli luãi, idrijska, ba‰ka in so‰ka
dolina pa je tonila v modrikastem mraku. Visoko in da-
leã nad noãjo, senco, somrakom in zadnjo zoro so goreli
vrhovi visokih planin, Krn, ·krbina, Kuk in ârna prst.
Veãerni zvon je pel od ·entvi‰ke gore. Valentin se je pre-
kriÏal in molil:

»Da bodo mir imele vse verne du‰e! Oãe na‰ . . .«
In ‰e je molil:
»In Tonin, da bo mir imel! Oãe na‰ . . .«
Tedaj mu je rahlo potrkalo na okno in nekdo je rekel

pritajeno:

»Valentin, odpri!«
Valentin se je potulil v kot. Oni zunaj je potrkal krep-

keje:

»âe Ïe leÏi‰, vstani. Jaz sem, Golja!«
»Le bodi, galjot!« je mrmral Lapajne in se ‰e tajil.
»Doma si,« je govoril zunaj Skoraãnikar, »izpod sle-

mena se kadi. Ne bo‰ me ukanil. Odpri!«

Nobenega odgovora. Tedaj je Golji po‰lo potrpljenje

in je zavpil:

BES

TOLMINCI

377

»Pa ti‰aj in se taji! Na ves glas zaãnem vpiti, da si za-

du‰il Tonina.«

Tedaj je Valentin planil s peãi in ‰el odpirat. Ko je od-

prl, je zaslonil vrata s svojim telesom, toda Golja ga je
potisnil v stran in stopil v izbo. Sedel je za mizo. Valen-
tin je zlezel zopet za peã.

»Te zebe?« je vpra‰al pikro, a mirneje kot sicer Golja.
»Starost,« je odgovoril Lapajne.
»Îganje pij, saj ima‰ za kaj,« je dejal ãudno nevo‰ã-

ljivo Golja.

Velentin ni odgovoril.
»Hrvatje so v deÏeli,« je povedal Golja.
»Vem,« je rekel Lapajne.
»Ali te niã ne skrbi?«
»Naj skrbi tiste, ki se puntajo. Jaz se ne,« je odgovo-

ril pikro Lapajne.

»Kdo se bo zdaj ‰e puntal,« se je zasmejal Golja. »Pa

to je, da si se.«

»Toliko sem se kolikor drugi,« je rekel Valentin, »naj

tisti gledajo, ki so zaãeli pa s poÏigom grozili. Sam si bil
priãa, kako mi je zaãelo goreti.« Golja se je smejal za-
hrbtno. Potem je vpra‰al:

»Ali meni‰, da bodo le za upor sodili?«
Lapajne ni videl zlobe v Skoraãnikarjevem obrazu,

ãutil pa jo je iz njegovih besedi.

»Naj sodijo, kogar hoãejo,« je rekel. »Kaj meni mar!«

BES

TOLMINCI

378

»Hotel sem ti povedati, da pozvedujejo za tistim, ki je

Tonina,« je rekel Golja. Valentin je planil s peãi in zagra-
bil Goljo za vrat.

»Pa si me povedal, galjot?« je viknil ves iz sebe. »Mar

ne vem, kaj si napravil v Podmelcu pa drugod?«

Skoraãnikar se ga je otresel in dejal porogljivo:
»Povedal si se zdaj sam. Pa vzemi zato besedo nazaj.

Jaz tebe naznanil! Kaj ti le v glavo ne pade! ·e sumil te
nisem do zdaj resno.«

»Kdo pa bi me drug?« je vpra‰al Lapajne. »Ti pa me,

Ïe ves ãas.«

»Sumim,« se je otresal Golja. »Sumim! Kako reãe! Ali

te niso videli v Tolminu, ko si napajal biriãa? Pomisli,
kdo te je tam videl. Sem te jaz? Sumim! Tako sem rekel,
kakor mi je nekdo povedal, ki te sumi.«

»Ga‰per Bizalj je bil eden, Defacis drugi, Martin Mu-

nih tretji,« je ugibal Lapajne, »Martin edini me pozna.«

»Nu, glej!«
»Vãeraj je bil tu,« je govoril Lapajne kakor sam s se-

boj, »prekriÏal se je pa vpra‰al, ãe vem, zakaj. Pa sem
vstran pogledal in je zaklel pa ‰el.«

»In zdaj ve Ïe ves Tolmin o Toninu,« je menil Golja,

utihnil in poslu‰al, kako hrope v Lapajnetu.

»Taji‰ ‰e vedno lahko,« je rekel nato. »Prijetno pa ne

bo, ko te bodo v ‰kripec vpregli pa z ognjenimi kle‰ãami
‰ãipali, da bi povedal . . .«

BES

TOLMINCI

379

»Molãi,« je zavpil Valentin. Mirno je dejal Golja:
»Ve‰ kaj! Za sto goldinarjev vzamem jaz nase.«
»Ti? Kako?« je strmel Lapajne.
»Kako! Tako. Da sem ga jaz zadu‰il, poreãem. Meni‰

li li, da ne bodo verjeli? Bom Ïe tako naredil, da bodo.«

»Tega bi ‰e svetnik ne naredil,« je dejal Lapajne, »ko-

maj Bog, ki je vse grehe nase vzel.«

»Za sto goldinarjev,« je dejal Golja. »Saj se jim ne

mislim dati ujeti. Le pojajo naj me. Tebe pa naj niã ne
skrbi.«

Dolgo je mislil Lapajne. Potem je vpra‰al:
»âe bi ti mogel verjeti.«
»PriseÏem ti, kar boÏjo martro postavi pa sveãe priÏ-

gi,« je rekel Skoraãnikar.

»âe res priseÏe‰ —« je upal in verjel Lapajne, na‰el

razpelo in dvoje koncev sveãe. ·el je priÏigat in postavil
na mizo.

»Prisezi,« je dejal nato, »pa govori tiho.«
»Dve sto daj,« se je kujal zdaj Golja. Valentin je po-

gledal srepo.

»Ne morem,« je rekel obupno.
»Koliko pa more‰?«
»Sto trideset,« je povedal Lapajne.
»Daj! PriseÏem.«

BES

TOLMINCI

380

Dvignil je tri prste in prisegel, da bo priãal pred sod-

nikom in ljudmi, pred Bogom in gospodo, da je sam za-
du‰il Tonina.

»Ti‰e, ti‰e,« je miril Lapajne in strahoma pogledoval

na okno; ni ãul, da je ‰e pred goreãimi sveãami za‰epetal
Skoraãnikar odroãno besedo, da naj du‰o zgubi, ãe bo to
res, kar je prisegel.

Valentin je upihnil eno vo‰ãenko, ‰el z drugo in pri‰el

z denarjem. Na‰tel je iz mehurja. Bilo je, kakor je rekel:
sto trideset novcev. Golja je spravil denar in dejal:

»Zdaj si lahko miren, Valentin, pa dobro kupãijo si

naredil, bolj‰o kot zadnjiã z volom. Nu, pa bom morda
moral tudi jaz ‰e plaãati, kar sem kupil. A ãe Bog da, to
me ne bo doletelo, kar bo mojega Ïlahtnika ·imna, Mar-
tina Muniha pa vse druge, ki bodo ob letu v zemlji gni-
li, pa tako, da bo glava drugod leÏala kakor pa truplo.«

Odhajal je v noã. Ni videl porogljivosti v Valentinovih

oãeh, ni sli‰al njegove besede:

»Tudi tvoja glava bo leÏala drugod.«
MoÏ je zapahnil vrata in zavesil skrbneje okno. Potem

je ‰el in prinesel na mizo ‰e drugega denarja, ‰tel je,
spravil in teÏkal. Bilo je dokaj takega, ki je bil puntarski
denar.

Za prvo silo je Valentin posodil upornikom. Do vinar-

ja vse je izterjal z obrestmi. Vesel in sam s seboj zado-
voljen, je mrmral:

BES

TOLMINCI

381

»Tonin! Bog mu daj mir in pokoj! Stoinosemdeset

goldinarjev me je stal brez pijaãe. ZasluÏim jih kmalu
nazaj. Ko Hrvatje pridejo, bo globa v deÏeli. Bom poso-
dil. Vsem pa ne. Da bodo vedeli, kdo je Lapajne.«

Martin Munih je vstopil pri Matiju Podgorniku v âepo-
vanu. Podgornik je sedel za mizo in veãerjal. Z veliko
leseno Ïlico je zajemal iz sklede. Ob njem sta zajemala
Ïena in sin. Velik maãek je predel moÏu ob strani.

»Tak vrzi maãko z mize,« je vzkliknila Ïena, »saj vidi‰,

da se mi graja. Dlak bo natresla v jed, da ãlovek ‰e v bo-
lezen pride.«

»I nu, pa se spravi, muca,« je dejal dobrodu‰no Pod-

gornik, »saj ve‰, da te na‰a mati ne morejo.«

»Maãke ne,« je pribila Ïena, »potuhnjene hinavke.«
Martin Munih na vratih se je potuhnil za Ïeninem

hrbtom, pokimal Podgorniku in se pokriÏal. Podgornik
je strmel. Oni se je kriÏal v drugo. Podgornik ni umel.
Martin se je kriÏal v tretje.

»I nu,« je tedaj rekel Podgornik, »moãnik je. KriÏa je

vreden, treh pa ne.«

»Zadnje znamenje,« je zarenãal Martin.
»Za punt?« je ostrmel Podgornik. Njegova Ïena se je

rezko ozrla. Ko je zagledala Muniha, je vzkliknila:

BES

TOLMINCI

382

»Prisedi pa zajmi, ãe si laãen. Puntamo pa se v âepo-

vanu niã veã ne!«

»Odkdaj pa ne veã?« je vpra‰al Martin.
»Odkar ste se na Tolminskem sprli pa skujali,« je od-

govoril Podgornik. Îena je molãe vstala in ‰la s posodo
v kuhinjo.

»Kdo pa ti je takisto povedal?« je vpra‰al Martin Pod-

gornika.

»Saj ste poslali grahovskega Goljo . . .«
»Skoraãnikarja?«
»Bog pomagaj! Da vas je groza Hrvatov.«
»Zakaj mu nisi porinil vil v trebuh,« je vzkliknil Mar-

tin.

»Pojdi k materi,« je rekel Podgornik sinu, »vpra‰aj jo,

ãe je Ïe krma za pra‰iãe.«

Sin je poslu‰al in ‰el. Podgornik je dejal:
»Nerodno bo, a ãe mora biti, bo. Lej, Ïena mi bo na-

gajala.«

»Prisegli smo,« je rekel Martin.
»Zato pa,« je pritrdil Podgornik in si potegnil kriÏ ãez

ãelo, usta in prsi.

»Na Ïivljenje in smrt, Matija,« je povedal Mnnih.
»Do zadnjega!« je rekel Podgornik.
Podgornica je stopila v sobo.
»Tudi ãe se ‰e puntate, na‰ se ne bo veã,« je dejala.

BES

TOLMINCI

383

»V boÏjih rokah smo,« je vzdihnil Podgornik. »Kaj

ve‰, kaj vse se ‰e lahko zgodi.«

»To se ne bo,« je rekla Ïena odloãno in ‰la.
»Pa se bo,« je zamrmral Podgornik, »pa ãe se na gla-

vo postavi‰. Za maãko sem se vdal, za punt pa ne.«

V tisti noãi se je raz‰lo pred zoro trideset ljudi iz cerk-
ve svetega Mavra na Mostu. ·li so na vse strani Tolmin-
skega. Niso govorili, ‰li so molãe skozi speãe vasi. Paã pa
so tu in tam potrkali na okno, zbudili gospodarja, pre-
kriÏali se in za‰epetali skrivnostno besedo. âe je gospo-
dar ponovil znamenje kriÏa, so rekli:

»V nedeljo po ma‰i, Podseli!«
Andrej Laharnar se je vrnil s soncem domov in odprl

v svoje bukve, tam kjer bi bral v nedeljo, in je bilo zapi-
sano:

»Je bil en ãlovik, ta je bil naredil eno veliko Veãerjo,

inu je njih veliku k njej povabil. Inu ob tej uri te veãer-
je, je on svojega hlapca vun poslal, povédati tem pova-
blenim: Pridite, zakaj vse je pérpravlenu. Inu oni so se
zaãeli, eden po drugim, izgovarjati. Ta pérvi je djal k nje-
mu: Jest sim eno njivo kupil, inu moram vunkaj pojti,
inu jo ogledati. Jest prosim tebe, izgovori mene. Inu ta
drugi je djal: Jest sim pet parov volov kupil, inu jest
grem zdaj tjakaj, nje ogledati. Jest prosim tebe, izgovo-

BES

TOLMINCI

384

ri mene. Inu ta tretji je djal: Jest sim eno Îeno vzel, zatu
ne morem priti.«

Ko je Andrej tako prebral, se je trudno nasmehnil in

zaprl knjigo . . .

Martin Munih se je vzdramil v Kobalovi krãmi Podseli
ob desetih zveãer iz pijanosti in vzkliknil:

»To nam je naredil hudiã!«
Andrej Laharnar se je trudno ozrl po druÏbi. Z AnÏe-

tom Rinkom je bilo v krãmi dvanajst pivcev in trinajsti
je bil ·ime Golja, ki ni pil, temveã se mrzliãen tresel za
peãjo. AnÏe Rink ga ni ‰tel, ko je dejal:

»Saj je bilo apostolov tudi le dvanajst, pa so ves svet

izpreobrnili. Kvi‰ku, jogri!«

Niso mu odgovorili in je rekel:
»Mislil sem, da je en sam Fortunat Heler na Tolmin-

skem, pa jih je kot tolminskih nadlog.«

Andrej Laharnar je ‰tel, kakor da moli:
»Eden je njivo kupil, drugi je vole kupil, tretji je Ïeno

vzel.«

Janez Gradnik se je dvignil ob mizi, pograbil vrã in ga

izpraznil do dna. Obraz mu je bil star. Pravdaã Defacis
je gledal radovedno nanj, kakor da ga ne pozna in da ga
vidi prvikrat. Janez je gledal zgubljeno okoli sebe. Buljil
je v vrã pred seboj, pa ga ni videl. Gledal je nekak bledi

BES

TOLMINCI

385

in od srãnega jada spaãeni obraz. Sinje ustnice drhtijo,
oãi sijejo jezno in nespravljivo. To so tiste ustnice, ki so
nekdaj obljubile: »Ne izdam te, ne izdam te!« Zdaj kriãi-
jo sovraÏno: »Ne poznam te, ne poznam te! Hodil si
drugod, drugod si dobil leskov kriÏec, drugod si iskal
ljubezni, mene pa si zavrgel. Tepena sem bila zate, pa si
‰el k drugi, verjela sem vate, pa si me prevaril, zaupala
sem ti, pa si me izdal!« Gradnik je zajeãal:

»Tonãka, ti si me prva izdala!«
»Janez je pijan,« je rekel osorno Lovrenc Kragulj. Zu-

naj na vrata je udarilo s pestjo. Nekdo je zaklical po-
rogljivo:

»MoÏje, pojdite spat, Tolmincev ne bo. Bojijo se

Nemcev, ki gredo ãez Cerkno.«

Gradnik je planil za glasom v noã tako hitro in hrup-

no, da je mizo prevrgel. Izza mize so se pobirali Defacis,
Martin Munih in AnÏe Rink. Zunaj pa je bilo ãuti krik
ãloveka, zadetega smrtno. Bled se je vrnil Gradnik. V
roki je drÏal nekako kljuko; bila je krvava. »Ubil sem
ga,« je dejal, »pa ne vem, ãe sem pravega.« ·ime Golja
je zastokal za peãjo. Andrej Laharnar se je prekriÏal,
Munih se je zasmejal. Kobal, ki je ‰el gledat, se je vrnil
in dejal mirno:

»Hlapca TomaÏa si, Skoraãnikar je u‰el.«
»Pijaãe daj,« je hotel Gradnik. Kobal mu je postregel.

Gradnik je pil in poloÏil glavo na mizo. MoÏje so poãa-

BES

TOLMINCI

386

si vstajali in ‰li iz hi‰e. Treska, ki je razsvetljevala izbo,
je uga‰ala . . .

»Janez!« je tedaj zaklicalo na vratih.
Gradnik je pogledal. Videl je, da je nekdo vstopil in se

sesedel na pragu.

»Peter!« je jecljal pijano Gradnik.
»He!« se je oglasil Defacis, ki je bil zadremal.
»Svinec imam v pljuãih,« je dejal Peter. Poskusil je

vstati, stal, a je omahnil ãez mizo. Gradnik se je treznil.

»Obstreljen si?«
»Hrvatje so me v Prvaãini. Ustavili so me pa sem be-

Ïal,« je povedal Du‰a.

»Globoko?« se je dvignil Defacis, otmil tresko in se

zibal ob Petru.

»Palec pod rebrom. Saj ni niã, le boli,« je dejal Du‰a

in se bridko nasmehnil. »âe bi ti, Jakob, zdaj pijan ne
bil.«

»Ali se trese?« je stegnil Defacis roko.
»Trese!« je dejal Peter.
»Kakor hoãe‰,« je dejal Defacis. »Svinec mora iz rane.

V dveh urah se ti prisad ognoji.«

»ReÏi!« je stisnil Du‰a zobe. Defacis mu je ‰el po svi-

nec v rano. Ranjenec je ‰krtal z zobmi.

»Kaj pa punt?« je vpra‰al.
»Saj ga ni veã,« je dejal Gradnik.

BES

TOLMINCI

387

»Kakor na Vipavskem,« je zastokal Peter. Defacis mu

je izpral rano in ga obvezal. Potem mu je dal piti in mu
postlal na klopi. Bili so v izbi. Za peãjo je hropel z vne-
timi pljuãi ·ime Golja. Defacis je bil pijan. Da sam ne bo
zdrÏal vso noã pri bolnikih, je dejal Janezu; naj mu zato
druÏbo dela. Drugi pivci so se vrnili s ceste in ostali v
veÏi. Kobal jim je naroãil, naj zajemajo sami pijaãe, da
gre spat.

Stopil je v kamro, kjer sta mu spala otroka. Tiho ga je

poklical Vrbanãek.

»Oãe!«
»Kaj hoãe‰, ali ne spi‰?« je vpra‰al oãe. »Videl sem,«

je dejal otrok mrzliãno razvnet. »Kaj si videl?« je zadrh-
telo plaho v Kobalovih prsih.

»JudeÏa!« je dahnil otrok. »Nekdo ga je ubil, pa ste

mrliãa v Soão vrgli. Prav ste storili!«

»Nesreãni otrok!« je zastokal oãe in se obrnil v stran.

Ni poboÏal otroka, ni pogladil bridke rane, ki jo je bil na
mlado lice usekal biriã. Stopil je na drugo stran postelje,
kjer je v mirnem spancu sopla Miãca.

»Moja nedolÏna!« je zamrmral Kobal toplo in pobo-

Ïal otroka po svetlih laseh. Brat je videl in sli‰al. Stisnil
se je sam vase in zagrizel svojo stra‰no Ïalost. Do jutra
ni zaspal; trpel je in sovraÏil in izpra‰eval:

»Ne mara me veã! Zakaj me ne mara, zakaj, zakaj?«

BES

TOLMINCI

388

Simon Golja pa je leÏal s pljuãnico v sebi na peãi in

blêdel. Vsaj mislil je, da blede, ko je poslu‰al pogovor
onih treh, ki so bili z njim v sobi. Tako ãudne reãi so si
pravili in razgrinjali. Govoriti je zaãel Defacis, ki je bil
pijan. Rekel je, da ne bo spal, ker se je spati odvadil in da
se mu dremlje ‰ele, ko se zdani. Kako se je odvadil spa-
ti, ni povedal. Govoril je Petru, ki je imel rano v prsih, in
Janezu Gradniku, ki je imel rano v du‰i, kakor se je sam
udaril, ko je malo prej ãloveka ubil. Dejal je Defacis:

»Odvadil sem se spati, bom Ïe povedal zakaj. Zdaj pa

pokramljajmo kakor otroci ali pa romarji o tem, kar je
bilo. Bog ve, da take pravljice ‰e ni sli‰al svet.«

»Bledem,« je verjel Golja, ki je poslu‰al, kar je pijani

nato pripovedoval. Da je Peter Du‰a nezakonski, zadnji
iz rodu plemiãev âukov, pa da mu je bil oãe prej‰nji gro-
fovski sodnik, in da je bil torej sodnik Locatelli, ki ga je
pred nedavnim prizadelo, Petru po poli brat.

»Otroka je nosila od galjota,« je kramljal Defacis, »pa

je bil tak, da ji je s sramotnim kamnom grozil. Kaj pa je
hotela s takim pasjim ljubejem! ·la je pa skoãila v vodo.«

»Ne bledem,« verjame Golja. »Res je bilo neko koba-

ri‰ko dekle. Otroka je poloÏila tedanjemu sodniku na
prag in ‰la v vodo. Gradnik s âiginja je pobral dete in ga
nesel svoji mladi Ïeni, ki ji je bil teden dni prej umrl prvi
otrok, in ga je dojila . . .«

BES

TOLMINCI

389

»Dva brata si imel, vidi‰,« pripoveduje Defacis.

»Mleãnega, ki bom pozneje povedal o njem. Po oãetu pa
pasjega, ki si mu zadnjiã modrasa nesel v ãutari za
obresti, da ti je nasul krastaã in slepiãev v berlin, ko te
je lastni oãe desetletnega, menim, prvokrat strahoval,
nehvaleÏni ti sin, ki nisi po njegovi Ïelji hotel rasti pa biti
grajski biriã.«

Golja sli‰i Petra, da ‰kriplje z zobmi, pa ne ve, ali

‰kriplje od jeze ali od boleãin pod rebrom. »Mir si daj,
Peter!« prosi toplo Janez Gradnik.

»Bo Ïe prenesel,« deje Defacis. »Naj se malo pokori.

Povedal sem ‰ele zgodbe prvi del. Zdaj mi gre praviti ‰e
nekoliko o sebi, ãe ‰e ne vesta. Kako sploh jaz, dohtar in
padar, vse to vem.«

»Saj si tedaj grofa sluÏil, kaj bi ne vedel,« se jadi Pe-

ter. »Galjot, ki si grofovski denar zaigral pa se tako ob
lepo sluÏbo spravil. Le pripoveduj, le se pokori!«

Defacis se suho smeje, govori podsmehljivo:
»Tako je bilo, kakor si dejal. Tisti tvoj po poli brat je

bil, ki me je ob kruh spravil. — Kaj pa misli ãlovek pri
igri! Izgubi‰, pa si kakor divji petelin, pa vzame‰, kjer Ïe
ima‰. Oni pa je tedaj drugoval z menoj. Sam sem mu
povedal, kako je z menoj, da ne bom niã veã za kvarte
prijel. ·el je in povedal grofu. ·e tisto uro je bil moj na-
slednik v sluÏbi. Zame je k sreãi plaãal brat, ki krãmari
in me ‰e zdaj redi, kolikor me ne napajate kmetje.«

BES

TOLMINCI

390

»Toliko dobrega ti je storil tisti tvoj prijatelj,« se roga

Du‰a, »pa nisi niti z mezincem zgibal, da bi mu vrnil, ko
sem mu ‰e jaz modrasa v ãutari nesel.«

»Le ne sodi prehitro, negodni ti brat,« se hahlja De-

facis; »ma‰ãeval sem se. Zato sem ob spanje pri‰el. Bom
Ïe povedal pozneje, kako. Zdaj naj gre pravljica lepo po
redu. O Ïeni, ki se je ogrinjala v pikast pla‰ã.«

Golja na peãi vzdihne:
»Bog vedi, da spet bledem. Stara tolminska skopulja

se mi spovraãa. Z bajto vred je zgorela, Bog ji daj mir.«

Defacis pripoveduje:
»Tvoj po poli brat je bil torej pa sodnik tolminski in

mene je strahoval. Po oãetu, se je nadejal, da bo dedo-
val vreão cekinov, pa ni na‰el prebitega gro‰a. Ve‰, da je
klel, kar ni lepo. A klel je, ker je bil do glave v dolgeh.
Bogate neveste je iskal, pa se je zvedelo tisto o plemeniti
âukovi —«

»Molãi o siroti!« vzklikne Du‰a.
»Molãim,« golãi Defacis. »Nobena ga torej poslej ni

marala. Zato je ‰el k tisti coprnici, ki se je v same cunje
oblaãila pa poleti in pozimi ogrinjala v preperel pikast
pla‰ã.«

»Po denar na pósodo,« je menil Du‰a.
»Za grofa na pósodo, reci,« popravi pravdaã, »in je

tudi dobil za visoke obresti na grofov podpis. Pa tako,«

BES

TOLMINCI

391

se smeje pripovednik, »da grof za lastni podpis niã vedel
ni.«

Utihnil je za trenutek, nato povedal:
»Saj sam ne vem veã, kako sem jaz to zvedel. To vem,

da me je Ïena poklicala, ko je zbolela, pa naj pi‰em gro-
fu, naj dolg vrne. Pa sem seveda pisal.«

»Grofu?«
»Lahko bi bil. Za uslugo svojemu JudeÏu. Pa Defacis

ni take Ïlahte. Njemu samemu sem pisal, glej. Ve‰, da se
je ustra‰il.«

Defacisu v besedo se je tedaj hripavo zasmejal Grad-

nik.

»Vidi‰,« je dejal Defacis Petru, »Janez se Ïe smeje. Ta-

ko zabavna bo zdaj ta resniãna zgodba, ki zlasti on prav
dobro zanjo ve. On pa rajni Kavãiã na Ljubinju, ki je nje-
ga teto za Ïeno vzel.«

»Umem,« misli Golja. »V dveh sta bila pri Gradniku,

brat pa sestra. Ona se je moÏila na Ljubinj, on je ‰el h
Kragulju na Modrejce po nevesto. Prvo je dojila Petra,
potem je pa Janeza imela. Zato se imata fanta rada.«

Defacis pripoveduje:
»Prav tisti dan je bilo, tako ãudno se je nakljuãilo, ko

je pri‰el k Ïeni v pikastem pla‰ãu na pósodo iskat tisti
Kavãiã. Nesreão je imel pri Ïivini, pa res ni vedel kam
drugam. Dobi denar, hoãe iti pa vidi, da prihaja tolmin-
ski sodnik. Kaj bi se sreãeval z njim! Potuhne se v veÏi,

BES

TOLMINCI

392

oni pride, zapre vrata, da Kavãiã ne more ven. Pa je tako
seveda, hoãe‰ noãe‰, vse sli‰al, kaj je rekel v izbi sodnik
in kaj je rekla baba. Pozneje je neprevidno golsnil o tem
pa je zato svoje dobil. Saj veste, kako je bilo z njim. V
tolminski jeãi je umrl.«

»Pa sodnik?« vpra‰uje Du‰a. »Babi, jeli, je vzel s silo

tiste potvorjene zadolÏnice?«

»Hotel je paã, pa ni na‰el,« je povedal Defacis. »Ne da

bi kaj opravil, je od‰el. Proti veãeru pa je bajta gorela in
baba v njej.«

»Pa tisti papir?«
»Ne! Tisti papir je bil vzel nekdo drug,« se hahlja De-

facis. »Vpra‰aj Janeza, on ve, kako.«

»On sam,« odgovori Du‰a veselo.
»Lej, kako vse dobro vesta. Pa bi bila ‰e to vedela, da

se ne praskajta, kjer vaju niã ne srbi. Ali je bilo treba
tega? âe je Janez Ïe babo potegnil osmojeno iz ognja,
vsaj po papirju naj se ne bi bil polakomnil, du‰a ‰tudira-
na, ki je prebrati znal, ko mu je Ïena dala, naj grofu
nese.«

»Nisem nesel,« deje Gradnik.
»Nisi, pa bi bil.«
»Nisem umirajoãi obljubil.«
»Lej, saj to ni bilo prav. Ne praskaj se, kjer te ne srbi.

Sodnika in biriãa si brez potrebe poklical nad glavo, da
so te pojali. Pa to povejta vidva!«

BES

TOLMINCI

393

»Bledem,« zopet verjame Golja v svoji bolezni. »To

vse je tako stra‰no ãudno, da nikoli res ni moglo biti.« In
res je kaj ãudna povest, ki jo zdaj na svoj naãin dopove-
dujeta Peter in Janez, kakor da ne govorita o sebi.

»Za tisto pismo so pojali fanta, da je skoraj iz uma

pri‰el.«

»Ni, Peter!«
»Skoraj, sem rekel, Janez. Saj mu je ‰e mati, ki je vide-

la, kako ga tepo.«

»Bog ji vrni za boleãine. Prestala je.«
»Pisma pa niso ujeli.«
»Niso.«
»Je le prav, da so vãasih biriãi, ki nedolÏnega ãloveka

Ïeno, Ïejni, pa stopijo v krãmo k Matku . . .«

»Pa da ima Matko hãer Tino z usmiljenim srcem, ki

da jetniku piti, pa ji na uho pove, naj mu vzame klobuk
in ga skrije.«

»In dekle res skrije klobuk pa pismo v njem . . .«
»In nato pravdaã pismo dobi . . .«
»Defacis . . .«
»Pa ga lepo prepi‰e in prepis sodniku po‰lje, da bo

vedel, kako stoje reãi, pa naj ga lepo v miru pusti.
Amen,« je zakljuãil Defacis.

Vsi trije so se zasmejali in Golja je bil zopet uverjen,

da blede. Kako bi se smejati mogli pri tako Ïalostni za-
devi.

BES

TOLMINCI

394

»Ni ‰e amen. Je ‰e to, kar je Janez prestal,« je dejal te-

daj Peter.

»Kako ga je zlasti neki Bandel pojal?« je poizvedoval

Defacis.

»Pojal in ubijal. Kakor je tedaj sluÏil tolminskega sod-

nika.«

»Galjot! Lepo je vraãal, da se je najedel in napil, ka-

darkoli je ‰el skozi âiginj.«

»Znan je bil v hi‰i Ïe po oãetu, za domaão hãerjo je

gledal, ki ga ni marala pa ‰la h Kavãiãu na Ljubinj.«

»Pa se je nad njenim neãakom znesel.«
»Pa je bogat, ima hi‰o . . .«
»Podrli so mu jo . . .«
»Îivi pa le.«
»Naj Ïivi, pravdaã! Na‰e pravde ni veã,« zastoãe bol-

no Du‰a.

·ime Golja na peãi je medtem nekam prebolel. Dvig-

nil se je in pogledal po sobi. Medla jutranja luã se je za-
ãela svetlikati skozi okno. Oni trije, ki so bili z njim v
sobi in kramljali, so bili utihnili. Golja jim i‰ãe v obraze,
pa jih komaj ugane, kdo so. Potem vzdihne in deje:

»Kakor otroci ste govorili vso noã.«
»Kaj ti v glavo ne pade,« odvrne Du‰a. »Mi pa otro-

ci. Puntarji paã. Le to je, da do danes nismo vedeli, ãemu
se pravzaprav vojskujemo. Zdaj si ãul pa ve‰. Za tvoj

BES

TOLMINCI

395

papir? Haha! Za pravico Tolmincev? Pojdi no. Za prav-
ljico, ki si jo ãul.«

Blodno se smeje:
»Poglejmo ‰e, zakaj so se puntali drugi. Tinãe na

Stopcu? Ker mu Ïena ni pustila. Podgornik v âepovanu?
Ker mu branila ni. Andrej s Peãin? Ker so mu bukve tako
rekle. ·tefan, njegov brat? Ker bukvam bratovim ni ver-
jel. Pilakar Lapajne? Bog z njim, zaradi Tonina. Grahov-
ski Golja? Ker ga je za staro izdajstvo le pekla vest. Lov-
renc Kragulj? Za oãeta, ki je noÏ vrgel v Soão. Kobal? Saj
vidite. Za otroka. Kdo ve ‰e kaj? AnÏe Rink? Ker je do-
bil ‰est goldinarjev puntarskega gro‰a . . .«

Gradnik je planil kvi‰ku.
»Puntarskega gro‰a, si dejal?«
»Sem dejal,« gleda zaãudeno Du‰a. Defacis je zaspal

in vleãe glasnó smrãe sape vase.

»Pa si prej rekel, da zdaj punta ni veã. Bo, ‰e bo! Saj

imamo gro‰. âe se je AnÏe za denar, se bodo drugi tudi.«

Du‰a se smeje. Golja na peãi vzdihne.
»Niã nimamo. ·estnajst gro‰ev hrani Tinãe na Stop-

cu.«

»Pa drugo?«
»Drugo?« meni bridko Du‰a. »Saj smo zapili prvi dan.

Kar pa je ostalo, je pobral pilakar Lapajne.«

Gradnik se je sesedel na klop. Bil je bolj bolan kot

Du‰a ali pa ·ime Golja . . .

BES

TOLMINCI

396

Tedaj se je zunaj zdanilo. Du‰a je pokazal na speãega

Defacisa in dejal:

»Glejte Jakoba! Rekel je, da nam bo o svojem ma‰ãe-

vanju pravljice povedal, pa je zdaj nit izgubil in dreto
vleãe.«

»·est mesecev sem oblaãil in ogrinjal vsako noã pi-

kasti pla‰ã pa hodil rajnemu sodniku o polnoãi na vrt.
Tako sem se odvadil spati ponoãi, pa zadremljem ‰ele,
ko se zdani.«

PoloÏil je zopet glavo na mizo in spal pri priãi.
V sobi je bilo tiho kakor v jeãi . . .
A zadnje to ‰e ni bilo. MoÏje, ki so prenoãevali pri Ko-

balu, se ‰e niso bili vsi otresli spanja in omami po pijaãi,
ko jih je vzdramil ‰um s ceste. Od U‰nika doli je bilo ãuti
pesem. Odmevala je ãudno nesoglasno in neubrano v
ãudovito lepo jutro. Do dve sto moÏ s pu‰kami in sab-
ljami je prihajalo. Streljali so v zrak, vpili in peli, kakor
da gredo na svatbo. Gostje pri Kobalu so stopili na cesto
in strmeli.

»Vojska vdovcev,« so vpili oni drugi. »Ste mislili, da

ne bomo zvesti? Ali nismo kriÏa naredili? Nad Gorico!
Bog nam bo pomagal ali pa hudiã.«

Andrej Laharnar se je bridko nasmehnil in zamrmral:
»Zvesti, dokler se ne streznijo.«
Iskal je za njim, ki jih vodi. Videl je mesarja Melinca

in je verjel, da je on tisti. Pa je tedaj zaklical nekdo drug:

BES

TOLMINCI

397

»Naprej, moÏje!«
Andrej je osupnil. Zaklical je ·tefan, njegov brat. Ni

bil pijan.

»Hitimo,« je pokimal Andreju, »da se ‰e pravi ãas

zdruÏimo s âepovanci.«

»Pa Nemci?« je vpra‰al Andrej, »ki ãez Cerkno gre-

do?«

»Kak‰ni Nemci?« se je ãudil ·tefan.
»V Gorico,« je tedaj prikimal tudi Andrej . . .

BES

TOLMINCI

398

VOJAKI

ra je udarila polnoãi, ko so se razlezli na trgu sre-
di Kanala zamolkli koraki Kanalcem povsem ne-

poznane ãete. Nekdo je pogledal skozi okno in se hudo
prestra‰il ob toliki mnoÏici ljudi. Umiril se je, ko je videl,
da grejo tiho svojo pot.

»Kdo pa ste?« je vpra‰al.
Nihãe mu ni odgovoril. Za strnjeno ãeto je ‰lo pose-

be pet ljudi.

»Kdo pa ste?« je zopet vpra‰al Kanalec.
»Vojska tolminskih vdovcev,« je odgovoril nekdo iz

pe‰ajoãih.

»Kam pa greste?«
»Nad Hrvate!«
»Nad Hrvate?« je vzkliknil zaãudeno in plaho Kana-

lec. »Ljudje, ne hodite! Ne draÏite jih!«

Koraki tolminskih vdovcev so ugasnili za Kanalom.

Kanalec je zaprl okno, legel in zaãel moliti:

»·ibe potresa, lakote in vojske nas re‰i, o Gospod!«
»In Hrvatov!« je pristavil.
MoÏ je premi‰ljal in premi‰ljal, a ni mogel doumeti

drugaãe in je rekel:

BES

TOLMINCI

399

»Tolminci so znoreli.«

Vojska tolminskih vdovcev je pri‰la ob ‰tirih v Solkan.
Na drugi strani Solkana je sredi polja taborilo ob cesti
krdelce graniãarjev. Spali so ob ugaslih ognjih. Prav va-
nje so se usmerili Tolminci. Ko so ‰li skozi Solkan, so
zbudili Mohorja Kacafuro, sreãnega zakonskega gospe
Marjute, ki jo je povsem osvojil tisto uro, ko je zanjo
neko staro sabljo potegnil proti Grgarcem, ki so hoteli
obraãunati z rajnim Ba‰inom, dve leti, ko je bil Ïe v gro-
bu. Mohor se je pravzaprav sam prebudil in je mrmral
svojo izvirno jutranjo molitev.

»Gospod,« je molil, »zahvalim Te. Mirno noã si mi

dal, tudi golazen mi ni nagajala in psi niso preveã laja-
li. Prav pokrepãan sem in dobre volje in ãe se bom ‰e
lepo zdravo oãedil . . . Oãena‰.«

Tako je odmolil in pristavil:
»Pa en oãena‰ za rajnega Tonina, sanjalo se mi je o

njem, da Ïejo trpi, za Tonina, ki mi je gro‰ zapil, pa ga
je potem hudiã zadu‰il, ãe ga je. Oãena‰.«

Tu so ga vznemirili Tolminci, ki so korakali po cesti.

Stopil je k oknu in spoznal ljudi po ‰irokokrajnih klobu-
kih. Strah ga je preletel in obenem jeza, da se ni mogel
krotiti, temveã je viknil po lancknehtovsko:

BES

TOLMINCI

400

»Dran, dran! Ali ste res obsedeni? Domov, Tolminci!

Îene vam bodo vdove!«

»Smo Ïe vdovci,« je spregovoril nekdo in se zasmejal.
Bila je zadnja ‰ala na tisti cesti in poti. Od spanja po-

toglavim graniãarjem so namreã tisti ãas pri‰li v roke
tisti, ki so ‰li prvi v vojski vdovcev. Njihova sreãa je bila.
Graniãarji so imeli prazne roke; pa so vendar v trenut-
ku imeli svojih dvajset kmetov pod seboj. Iskali so pri-
pravnega drevesa. Sreda boÏja, da ga ni bilo blizu in da
se je tedaj zbudil poveljnik in napravil red . . .

Mohor Kacafura je planil iz hi‰e za odhajajoãimi Tol-

minci. âez kratko je prilomastil nazaj in zbudil Ïeno s
svojim hrupom.

»Sveti Bog, kaj pa je, kaj?« je medlela gospa Marjuta.
»Hrvatje veÏejo Tolmince,« je sopihal Mohor.
»Ve-veÏejo?« je drhtela gospa.
»Tolminske upornike.«
»U-upornike.«
»Bodo, mrhe, zdaj vsaj mir dale.«
»M-mir!«
»Bodo videli, kaj so hrva‰ke pesti. Prav privo‰ãim jim,

saj domaãin niã ne velja pri njih.«

»Niã ne velja.«
»·e pravkar sem jim modro svetoval, pa niso hoteli

poslu‰ati.«

»Niso hoteli.«

BES

TOLMINCI

401

Gospa Marjuta se je naglas zajokala. Mohor jo je pu-

stil jokati. ·el je v sobo, kjer sta z Ïeno obedovala, in se
okrepil s kozarcem vina iz suhega grozdja.

Potem je dejal:
»Niso hoteli slu‰ati. Zdaj ãutijo, kaj pa kdo je hudiã.«

Kmetje, ki so jih graniãarji pred Solkanom raztepli in
razgnali, preden so se sploh zavedeli, so se stekali pro-
ti Kanalu. Bili so med njimi tudi âepovani. Iz obãutja, da
morajo ostati skupaj, niso ‰li ãez Prevali na Grgar. ·ele
pod Desklami so zavili po drugi poti, da bi pri‰li preko
Svete gore domov. Vsi ti ljudje, ki so nekako deset ur
prej pre‰li Kanal kot vojska, so bili zdaj podobni bolj
nekakim zanikrnim lovaãem, trudni, ubiti, brez misli.
Na cerkvenem pragu so posedli nekateri med njimi. Bili
so zares bolni. Pijaãa, s katero so se razvneli za vojsko,
je splahnela in pustila Ïalostno telesno slabost. Prvi, ki
je sedel, je dejal, da sede in bo sedel do noãi, pa naj ga
dojdejo Hrvatje in ujamejo. ·ime Golja ga je sli‰al. De-
setkrat mu je bilo slabo na poti, pa je mislil, da bo ob
cesto legel in izdahnil. Andrej Laharnar mu je bil v po-
moã. Zdaj pa je ob onem prvem trudnem ‰e sam spo-
znal, da ne pride veã na Tolminsko.

»Andrej,« je rekel, »jaz ostanem tu, vi pa pojdite svojo

pot.«

BES

TOLMINCI

402

»Ostanem s teboj,« je rekel Andrej.
In je ostal. Drugi so odhajali, ‰e oni, ki je rekel, da bo

sedel do noãi. Andrej je vedel ·imna v bliÏnjo krãmo.

»Vina ne sme‰ s pljuãnico v sebi,« je dejal.
»Kaj pa naj? Suhega kruha ne spravim vase,« je od-

vrnil ·ime.

Potem je pomakal kruh v ãrno vino. âudno; dalo mu

je nekaj moãi. Tedaj je rekel Andrej, da bi ‰la naprej.
·ime se je medlo nasmehnil in spregovoril brezmejno
vdano in mehko:

»Pojdi sam, Andrej!«
»Pa ti?«
»Pojdem tudi sam.«
Sme‰il se je z mrtvim bleskom v oãeh. Andrej je bil

prepriãan, da ga je vino omotilo. Saj ga je tudi. A vedel
je dobro, kaj govori in za kaj se je odloãil.

»Grem v Gorico,« je dejal. »Prvi sem bil, ki sem se za-

ãel puntati. Vsi boste lahko potrdili, pa saj tudi Ïe vedo
zame. Prosil bom odpu‰ãanja, kaznujejo naj me. Hrva-
tov pa naj ne po‰ilJajo nad uboge Ïene in otroke.«

Andrej ni odgovoril takoj.
Îe davno znana Ïalostna podoba mu je vstala zopet

pred du‰o. Videl je mnoÏico nebogljenih dojencev,
drobna izsu‰ena telesa. Matere nimajo, kaj bi jim dale.
V hi‰i za ognji‰ãem pa sedi graniãar, jé in pije, pojeda
sad zemlje in od mesa, ki ga je vzel otrokom in materi iz

BES

TOLMINCI

403

hleva. To je videl tisti trenutek Andrej Laharnar pa je
odvrnil ·imnu:

»Greva skupaj, ·ime.«
»Ali ve‰, kam?«
»V sodbo, da bodo drugim prizanesli.«
»V smrt, Andrej!«
»Pa ãetudi, ·ime! Za otroke!«
»Za tuje grehe, Andrej!«
»Pa za grehe, ãe misli‰.«
·ime je zajokal kakor otrok in govoril:
»Naj bo tako! Prenesla bova, Bog ni galjot. Midva, mi-

dva vsaj sva ves ãas mislila na vest, Bog ni galjot.«

Andrej ni odgovoril takoj. Mislil je na brata in njegove

sirote. Ko je spregovoril, je rekel temno:

»Pod Njegovo mislijo je bilo vse! —«

Pri‰la sta v Gorico nemoteno in ne da bi ju kdo oviral ali
zadrÏeval. Javila sta se straÏi, naj ju vzame pred podgla-
varja. ·ele drugo jutro ju je sprejel. Povedala sta, kdo sta
in zakaj sta pri‰la.

»Nesreãna ãloveka,« je vzkliknil grof Adam, »ali je

bilo vsega tega treba?«

Izroãil ju je straÏi. Potem so ju predstavili Andreju

Golji Skoraãnikarju. Spoznal in potrdil ju je.

BES

TOLMINCI

404

Menil je, da bo vse potrdil, potem pa naj ga spuste in

nagradijo. Spustili ga niso, nagradili paã. Le kako . . .

Tistega dne zveãer, ko sta se ·ime Golja in Laharnar

sama javila oblasti, je vpra‰al grof Rabatta svojega in-
struktorja in prelektorja, ãe kaj ve, da Tolminci prosijo
odpu‰ãanja. ·tefan Golja ni vedel.

»Eden je ·ime Golja,« je dejal grof, »ali vam je mor-

da v sorodu?«

Prelektor je prebledel in dejal:
»·ime Golja je moj oãe!«

Od Gorice proti Tolminskemu je Ïe bilo na pohodu ‰tiri
sto Hrvatov, ko je stoprv korakalo od Ljubljane ãez
Loko na Cerkno osem sto Nemcev; pet sto mu‰ketirjev
in tri sto grenadirjev. Podglavar s stanovi in voja‰ka ko-
misija so bili v tisoã stiskah. Hrvatje so zahtevali Ïe s
Kranjskega vrhu druge preskrbe ‰e funt mesa in vrã vina
na dan. Iz Ajdov‰ãine pa so Ïe poroãali njihovi ãastniki,
da ne morejo veã krotiti mo‰tva, ako se stanovi ne vdajo
in ne ustreÏejo glede mesa in vina. Kot krotivcem upo-
ra se sicer Hrvatom ni nihãe resno ustavljal. V Rihem-
berku so razkropili mnoÏico, polovili ‰tirinajst uporni-
kov in jih tepli. Potem so plenili po vasi. Ukradli so celó
zlat kelih iz cerkve. Stanovi so hiteli pritoÏevat se cesar-
ju, da je bila letina slaba, da vina ni in da tudi za nada-

BES

TOLMINCI

405

lje ne kaÏe dobro, ker je toãa bila. Prosijo za odredbo,
naj se graniãarji takoj vrnejo ãez Pazin po najbliÏji poti
na Senj, kakor hitro prestopi nem‰ko voja‰tvo mejo. De-
Ïela, ki je po dogovoru in odredbi dolÏna dajati mo‰tvu
le streho, posteljo, sol, razsvetljavo in kurjavo, za vse
drugo skrbita Koro‰ka in Kranjska, mora dajati ‰e po
gro‰u za porcijo; tako je treba Hrvatom 1025 porcij na
dan, kar znese na mesec 1537 gl. in 30 kr., znesek, ki ga
deÏelne finance ne zmorejo in ni niti Trst za obstrelje-
vanja v zadnjih vojskah toliko plaãeval. Stanovom je
pro‰nja uspela.

V ponedeljek, ‰estindvajsetega maja, so prispeli

Nemci v Gorico, Hrvatje so se vraãali ãez Kranjsko; ‰tiri
sto Karlovãanov je ‰lo ãez Cerkno. Dve sto Senjanov je
ostalo na Tolminskem, do tedaj, da so kraj zasedli Nem-
ci. Ti so krenili na pot Ïe sedemindvajsetega. Z njimi je
‰la cesarska komisija, ki naj bi zaãela pravdo proti upor-
nikom. Predsedoval je komisiji knez Porzia. âlani so bili
grof Wildenstein, svetnik Lindl in tajnik pl. Ehrberg.
âastno jih je spremljal tolminski gospod Jakob Anton
Coronini. Tri sto vojakov je zasedlo pota in ceste od Volã
do Kobarida, da bi lovili begunce. Komisija z moãno
straÏo pa je ‰la od obãine do obãine, zasli‰evala in lovila
glavne puntarje in hujskaãe . . .

BES

TOLMINCI

406

Valentin Lapajne na ·entvi‰ki gori . . . Sam ni povedal,
kje so ga prijeli vojaki, ki so jim bili vodniki Coroninijevi
biriãi. Biriãi so povedali, da je zavpil, naj gredo naprej,
da se ne punta in da — smrdi. Pa so ga vojaki vendar
vzeli s seboj v Tolmin in predstavili komisarjem. Ehr-
berg je vpra‰al:

»Valentin Lapajne?«
»Bog pomagaj, prav ta,« je povedal moÏ.
»Samski, kmet s ·entvi‰ke gore, po domaãe Nadloga?

Pilakar? Ali oboje?«

Valentin ni odgovoril. Sosed je priãal zanj.
»Oboje, gospod.«
»Pa kaj to pomeni ,pilakar’?« je vpra‰al komisar.
»Da je Valentin skop,« je razloÏil domaãin.
»Valentin Lapajne, kmet s ·entvi‰ke gore, po domaãe

Nadloga ali Skopuh,« je dejal Ehrberg, »ovajen si, da si
zadu‰il biriãa Tonina . . .«

»Jaz ne, Skoraãnikar ga je,« je zaklical Lapajne.
»Kateri Skoraãnikar?« je vpra‰al komisar.
»Andrej Golja z Grahovega,« je povedal Valentin. Ko-

misar se je bridko nasmehnil in dejal mirno pomiloval-
no:

»Andrej Golja je Valentina Lapajneta sam ovadil

umora in navel celó, ãemu ga je umoril.«

Valentin je prebledel in strepetal. Sam vase je zaklel:
»Preklet naj bo!«

BES

TOLMINCI

407

Lovrenca Kragulja so prijeli na polju pri ko‰nji. Prosil je,
naj ga puste domov, da se preobleãe. Vojaki ga niso
umeli in so ga odgnali, kakor je bil. —

Tinãe Munih s Stopca bi se bil skoraj izrezal. Na Mostu
so ga prijeli:

»Petaã!«
Da ni Petaã, je dejal. Vpra‰ali so Fortunata Helerja.

Potrdil je, da ni. Nekdo, ki je bil Ïe povezan, se je zasme-
jal. Tolminski biriã je vpra‰al Tinãeta, ãe je Munih, krã-
mar na Stopcu.

»Sem!« je povedal Tinãe.
Vojaki so ga zvezali. Bilo mu je v‰eã, da so ga na‰li na

Mostu in ne doma. Zaradi Ïene. — — —

AnÏe Rink je sedel tih in molãeã pri Helerjevi teti. Mo-
lil je tiho, da bi vojaki nanj pozabili. Pa je skozi okno
videl, da so se napotili k njemu na dom. Videl je svoje
otroke, ki so prijokali iz hi‰e. Tedaj je vstal in ‰el. Stopil
je vojakom naproti, stegnil roke in zavpil:

»Tu sem! VeÏite me. Nisem se skrival. Kaj hodite z

vojsko name, z oroÏjem in vrvmi? O, le peljite me! Moje
solze in solze mojih malih naj pridejo nad vas in va‰e
otroke!«

BES

TOLMINCI

408

Vojaki so se mu smejali. Kakor Simon Cirenec je pri-

stopil njegov prijatelj Heler s polnim vrãem cividinca. In
AnÏe je izpil do dna. — — —

Matej Jarc v Ladrih je sedel z druÏino pri kosilu, ko so
pri‰li ponj. Zajel je mirno ‰e dvakrat in jim ponudil, naj
prisedejo. Vpra‰al je, kaj hoãejo. Govoril je nem‰ko,
umeli so ga in bili vljudni. Kot Ïupan, je dejal, se ne da
gnati skozi vas. Zmajali so z glavo. On pa je branil svo-
jo ãast in dosegel, da ga niso zvezali. ·el je z vojaki, ka-
kor da ga ne Ïenejo, kakor da jih vodi on sam. Vso pot
do Tolmina se je pomenkoval z njimi. V pricestni krãmi
jim je dal za vino. — — —

Antona BoÏiãa v Podmelcu so priãakali, ko je ‰el zvonit
veãer. Otroci so mu prihiteli pravit. Zvonil je mirno do
konca, potem pa je ‰el skozi zakristijo k Ïupniku Mu-
rovcu in ga prosil, naj ga spove. Spovedan se je dal pri-
jeti. Vpra‰al je vojake, ali bo grahovski Golja dobil svoj
JudeÏev denar. Niso vedeli. —

V soboto prvega junija okoli poldne je Kobalov Vrban-
ãek izdrl sestrici zadnji mleãni zob, ga pobral dekletcu
v roko in dejal:

BES

TOLMINCI

409

»Saj ni niã bolelo.«
»O, je bolelo,« je rekla deklica in zajokala naglas, ko

je pljunila kri. Brat jo je potolaÏil:

»Vrzi ga hitro ãez rame!«
Dekletce je poslu‰alo in vrglo zob ãez ramo. Pa je rek-

la:

»Mi‰, mi‰, vzemi lesenega, prinesi ko‰ãenega!«
Tako se je utolaÏila in strahoma gledala, kdaj pride po

zob bela mi‰ka z rdeãimi oãmi.

»Ni mi‰ke,« je rekla toÏljivo.
Brat je ni sli‰al. Zagledal se je bil v mnoÏico ljudi, ki je

prihajala po cesti. Vojaki so gnali upornike. Tedaj je za-
klicalo iz ljudi:

»Vrbanãek, Miãca!«
Otrok je opazil oãeta. Kobal je bil zvezan. Za trenutek

je obstal in zastrmel na svoja otroka. Tedaj ga je sunil
vojak s pu‰ko po poti:

»Naprej!«
V tistem trenutku je preãudno zatulil mali Kobalov

sin. Po opiãje naglo se je zapra‰il v vojaka, se obesil nanj
in mu zagrizel zobe v golo roko. Vojak je zajeãal in za-
klel. Nato je sunil, da je otrok odletel ãez cesto in obleÏal
vznak. Kobal je zarjul in se vrgel z vsem telesom na vo-
jaka. Od vseh strani so padli s kopiti nadenj in ga potis-
nili krvavega naprej . . .

BES

TOLMINCI

410

Vrbanãek pa je obleÏal na cesti. Droben curek krvi

mu je pritekel ãez ustnice, zavedel se je in odprl zdravo
oko proti sinjinam neba. Bele meglice je gnal predsonã-
nik, visoko. Otrok pa je leÏal brez misli, brez bolesti.
Miãca je strmela. Potem je zajokala in beÏala. Pri‰la je
stara mati in vzela ranjenega otroka na roke. Ni jokala.
Njej in drugim po Tolminskem so tiste ãase usahnile vse
solze . . .

Nekako dve sto moÏ je komisija z voja‰tvom polovila.
Delo jim je ‰lo od rok. âe drugega ne, nekaj so stanovi
imenitno naredili. Mapi namreã, ki sta kazali povr‰je
tolminske zemlje, pa listino z imeni glavnih vodij v upo-
ru in najhuj‰ih krivcev. Pa saj so jim ‰li tudi ljudje sami
na roko. Prepla‰eni so izdajali, drugi so se oãitno ma-
‰ãevali za silo, ki so jo trpeli, ko so morali v upor. Miha
Gregor iz Modreja. »ZaÏgali so mi,« je dejal, pa da ne ve,
kdo. Ali so mu grozili? »So! Melinc, mesar v Tolminu.«
Fortunat Heler na Mostu je bil bolj prizanesljiv, Vedel je
povedati le, da niã ne ve. Kar je povedal o Tinãetu s
Stopca, ni bilo v ‰kodo nikomur. Zato mu niso verjeli, da
niã ne ve. Sicer bi mu bili vendar sosedje uporniki za-
Ïgali . . .

Dveh glav vojaki niso na‰li. Ne Petra Du‰e ne Jakoba

Defacisa . . .

BES

TOLMINCI

411

BOÎIâNI VEâER LETA 1713

a Ljubinju pri Kavãiãu se pet otrok ti‰ãi peãi, v
njih sredi sedi stara Kavãiãeva mati. Sama je osta-

la z vnuki. Zato je tolikanj gub na njenem licu, zato je
njena beseda trda, kakor bi govorila maãeha. Dva roÏ-
na venca so Ïe odmolili in zdaj hoãejo otroci, naj mati
pove o Materi boÏji, ki jo je udaril galjot, da je zajokala.

»Ne! Molimo ‰e,« hoãe Ïena.
Pa molijo v tretje. Îe v tretje Ïalostni del. Kako bi star-

ka molila: ki si ga Devica rodila? Ne more ji pro‰nja ãez
ustnice, da bi ne mislila nanj, ki ga je rodila pa je v tol-
minski jeãi umrl. Odmolili so in otroci so sitni, hoãejo
zgodbo o Materi udarjeni. Mati pripoveduje:

»Îeli so pri MatevÏiãu na Kozari‰ãah. Rajni Arnac je

potem narisal, kako je bilo. Po desetino so pri‰li biriãi,
pa je rekel MatevÏiã: ,JeÏe‰, dekleta, premajhne snope
ste naredile, kont Menin bo hud.’ Pa so zaãeli biriãi po-
birati snope. Najveãji jim je bil premajhen in nalagajo
mesto enega po tri. Nalagajo, pa ni konca. Je le rekel
MatevÏiã: ,Hentajte, ali ne bo preveã? Ne boste zvozili!’
Biriã ga je udaril. MatevÏiã je dejal: ,Mati boÏja je vide-
la, da si me po krivici.’ Pa je skoãil biriã in udaril Mater

BES

TOLMINCI

412

boÏjo v znamenju ãez obraz, da je zajokala in so ji pra-
ve solze pritekle. Pa je rekel MatevÏiã: ,Zdaj ve‰ ‰e ti,
Mati boÏja, kaj so tolminski galjoti.’ Pri tisti priãi je po-
stal biriã ãrn ko oglje pa kakor pes je zaãel lajati. Arnac
je vse narisal, snope, MatevÏiãa, biriãa in Mater boÏjo,
kako se joãe. Kadar pojdemo na Mengore, boste videli.«

Pri Kragulju na Modrejcih sedi Tonãka z materjo za peã-
jo. Tonãka zadnje ãase niã veã ne ka‰lja, tudi boli je niã
veã. Ne more jesti, ne more govoriti, ne more leÏati. Za
peãjo sloni ves dan pa zebe jo. Misli sama vase, vedno
eno, misli in ne ve, kam. Tonãka moli, da bi uãakala vsaj
polnoãi. Îeja jo. Kraljeva Tina je obljubila, da ji prinese
vode, ki si je v njej duhovnik pri darovanju prste umil.
Preãudno je Tonãki v slast tista voda. Tonãka govori v
sanjah z rajnim oãetom, kakor da ni umrl, z bratom Lo-
vrencom, kakor da je doma, z Viduãevim Tonetom, ka-
kor da je pri‰el vasovat. In ‰e z onim lepim in moãnim
fantom govori, ki jo je ãez Savo nesel. âez vodo jo je pre-
nesel, potem pa je ‰el drugam, v Volãe, k Matkovi Tini.
Sram jo bodi! Ljudje se bodo suvali s komolci, ko pojde
v cerkev z Janezom. Sram jo bodi! Tedaj bolnica trudno
zajeãi. Neka mrzla roka, se ji zdi, ji je legla na glavo.

»Teta! Ljuba teta! Nisem mogla! On je drugo izbral!«

BES

TOLMINCI

413

Dekle obupuje, si oãita, da je sinú rajne tete izdala.

Kar tako ãudno se je vzela ta vera vanjo.

Tedaj vstopi v sobo njena mati in jo nagovori:
»Tonãka, Kraljeva je prinesla vode.«
Tonãka se ne gane. Mrtve ji strmijo oãi v praznoto,

blede leÏijo ob telesu su‰iãaste roke.

»Tonãka!« vzklikne mati in vidi, da je dekle izdahni-

lo. »Kakor oãe,« vzdihne Ïena in se prekriÏa: »Bog ji daj
mir in pokoj!«

Îupanja Jarãeva v Ladrih je podojila otroka in ga poloÏi-
la v zibel. Starej‰a dva ne spita ‰e, Matejãek in Tinica.
Îupanja poÏene zibel, ker se mali drami. Matejãek in
Tinica jo gledata in morata ti‰ati, da dete zaspi. Malo
prej je rekla materi Tinica:

»Mati, jaz vem, zakaj so oãeta zaprli. Grd je bil, go-

spode je hotel ubiti.«

»Ni bil grd, ni bil, nesreãni otrok,« se je razÏalostila

mati.

Zdaj je v mislih pri moÏu. Vedno je v mislih pri njem.

Pa se Ïena plaho zgane. V steni ‰krta. Veãna ura je. Îena
trpi. Obhaja jo strah in temna slutnja ji ledeni kri.

»Jezus, Marija, re‰i Mateja! Naj ga ne obsodijo!«
Veãna ura poje v steni. Otroka sta jo tudi zaãula, i‰ãe-

ta vpra‰ujoãe z odprtimi usti v mater. Potem pa zajoãeta

BES

TOLMINCI

414

obupno, oba hkrati, Matejãek in Tinica. Zunaj nekdo
potrka.

»Luka, za boÏjo voljo,« spozna Ïupanja soseda.
»Ne ustra‰i se preveã, Tina —« deje moÏ.
»Za boÏjo voljo —«
»Ga‰perja so ti ogrizli volkovi. TeÏko bo ‰e kaj z

njim,« pove sosed.

»Hvala Bogu,« vzdihne tiho Ïupanja. Strah se ji raz-

beÏal iz du‰e. Pomenilo je prej le bratu njenemu, ne pa
oãetu njenih otrok.

Pri Kobalu meÏika v sobi, kjer spita otroka, Ïalostno pla-
menãek mrli‰ke sveãe. Deklica Miãca spi pokojno, ne
ve, da umira bratec Vrbanãek, ki ga varuje stara mati.
Otroku se blede. Mati ga drÏi za roko. Otroka je groza.
Pada, pada.

»DrÏite me, mati, drÏite!«
»Saj te drÏim, otrok, saj te drÏim,« ponavlja ihteãe

stara Ïena in sku‰a dati otroku piti. Bolni pije, se zave,
leÏi tiho in vpra‰a kakor odrasli ljudje:

»Mati, ali res moramo krivico odpustiti?«
»Seveda moramo. Bog je galjotom odpustil, ‰e ko so

ga na kriÏ pribili.«

»Mati, jaz pa ne morem.«
»Ljubi otrok, ne govori tega,« stoãe Ïena.

BES

TOLMINCI

415

»Jaz bi vojake in vse pobil,« ‰kriplje otrok z zobmi.
»Moj Jezus, kaj so napravili z otrokom,« lomi Ïena z

rokami. »Kaj bo‰, otrok. Vojaki so reveÏi. UkaÏejo jim,
pa morajo tepsti, suvati in vezati.«

»Mati, bi pa one ubil, ki so ukazali.«
»Bog se joãe, otrok, ko tako govori‰,« pogovarja mati.

»Ti sam, Vrbanãek, zdaj Boga v obraz tepe‰. Odpusti,
pozabi! Bog bo vesel, kakor da si ga poboÏal.«

Otrok molãi, trpi. Potem zopet blede in kliãe oãeta.

Potem se budi.

»Mati, ali ‰e ni oãeta?« vpra‰a strahoma.
»Jutri pride.«
»Zjutraj?«
»Morda ‰ele zveãer, ker je stra‰no dolga pot.«
Otrok zopet onemi. Plaho podrhteva plamen v sveãi.

Miãca spi poleg in sanja sladko o mi‰i, ki je pri‰la po
zob. Zapoje veselo v spanju:

»Mi‰ka, bela mi‰ka z rdeãimi oãmi . . .«
Tedaj plane mali bolnik in i‰ãe plaho, izgubljeno:
»Mati! Oãe trka. Pri‰el je.«
»Seveda je pri‰el. Vojaki so ga izpustili.«
»Vojaki . . . O, saj so dobri!«
Mala sestrica sanja in poje:
»Mi‰ka z rdeãimi oãmi!«
Vrbanãek zavpije presunljivo:
»Oãe!«

BES

TOLMINCI

416

Potem se zgrudi, trese, obraãa oãi. Stra‰en krã mu

dreveni drobne ude. Potem se stegne in je mrliã, dolg,
kakor da je rastel dvajset let . . .

Idrijski fajmo‰ter se je hudo spremenil. Upadel je, oble-
del. Nima spanja, oãi so mu upadle in so vnete. Sredi
kratkega sna ga meãe pokonci. Ves se trese, srce bije,
oãutje nepozabne praznote objemlje du‰o . . .

Îupnik iz strahu pred temi ãudnimi, bolestnimi na-

padi niti legel ni. V mehkem stolu je sku‰al dremati v
svoji spalnici.

Pogled mu veÏe razpelo na steni, slonoko‰ãeno telo

na ãrnem lesu.

»Kriste!« ‰epeãe duhovni. V praznoti du‰e se hoãe

ogreti ob Onem, ki visi z razpetimi rokami, ob prijate-
lju in znancu. Pogovoril bi se z njim, vpra‰al Ga, od kod
ta strah, ta plehkoba, praznota in stud. Objel bi v duhu
trpinãevo sveto telo, poljubil rane, trnje in osinjele kon-
ce odrevenelih prstov. Usmilil bi se:

»Koliko si pretrpel, Kriste!«
Tedaj mu je bilo, kakor da ga je sli‰no poklicalo:
»Ozri se na vrata!«
Duhovnik pogleda na vrata. In glej! Vidi, da je nekdo

pritisnil rahlo na kljuko in odprl. Stoji ãlovek v temi in
luãi, v dolgi pra‰ni obleki brez gub, kakor izsekan iz lipe.

BES

TOLMINCI

417

Desna mu poãiva na prsih, skozi razprte prste in skoz
obleko seva ostra, rdeãe sinja lisa med rebri, bridkim,
posinjelim ustnicam podobna.

Duhovnik zajeãi. Rana iztisne rdeão kapljo krvi. Îup-

nik se grudi na kolena:

»Ali si Ti, Gospod?«
»Sem,« odgovori tujec in spet prime za kljuko, da poj-

de.

»Ne hodi, ostani,« prosi duhovni.
»Ne morem!« odgovarja.
Îupnik zaãne po kolenih drsati za Svetim, da bi mu

noge objel in ga pridrÏal.

»Ostani!«
Stegne roke, pa mu omahnejo. Stra‰no zagori v ogor-

ãenju tujãevo lice. Duhovni zajeãi in si pokrije obraz, da
ga ne bi ubil pogled Ïaljenih oãi.

»S ãim sem Te razsrdil?« prosi odpu‰ãanja.
»Ljubil nisi!« odgovarja oni.
»Kako, Gospod?«
»Ljubil nisi,« deje Oni. »Tudi zaradi tebe bodo mrli v

Gorici. Hlapec nevredni!«

In gre. Duhovni pa je zavpil in padel na obraz.
Tako so ga na‰li leÏeãega pod razpelom in ga pobrali

teÏko bolnega v posteljo.

Niã veã se ni zavedel . . .

BES

TOLMINCI

418

V tisti uri je stal izpostavljen mrzli burji pod obzidjem
na gori‰kem Gradu vojak na straÏi. Stal je pod zamreÏe-
nim jetni‰kim oknom; lahko je sli‰al pogovor zaprtih.
Poslu‰al bi bil, pa ni umel njihovega jezika. Daleã je bil
doma, nem‰ke matere sin, Jernej Mittelbeck.

Stisnil se je ob zid, da bi se ubranil burje. Iz mesta gor

je bilo ãuti glas polnoãnih zvonov in stopinje ljudi, ki so
‰li od polnoãnice. Videl je plamenice, ki so jim svetile.
Potem so luãi ugasnile in vojak se je zagledal na nebo, za
zvezdami, ki so svetile proti severu. Za ozvezdjem je
sanjal vojak, daleã, domov k star‰em, ãe mu ‰e Ïive, in
deklici Jedrti, ki si jo je za nevesto izbral. Gosposki val-
pet jo je poljubil, pa je njemu kri zavrela in ga je udaril.
Ubil ga ni, ranil pa. Îe tretje leto se zdaj zató pokori in
sluÏi kot grenadir. Vse njegove molitve so, da bi ga Ïe
pustili domov. Prosil je poveljnika, naj ga po‰ljejo nad
Turke. Z juna‰tvom bi si pridobil pomilo‰ãenje. Ne dajo.
Tu dol so ga poslali, da bi krotil ljudi, ki so krivico trpeli
kakor on. V ti‰ini boÏiãne noãi se ga je zdajci polastilo
neskonãno koprnenje. BeÏi! kliãe v njem. Ne! Zapravil bi
naklonjenost predstojnikov, se kroti. Potem pa ga obja-
me preãudna slutnja. Ni groza, ni nestrpnost, le ãudna
vznemirjenost. BeÏi! Re‰i se! kliãe v njem z glasom ne-
veste Jedrti . . .

BES

TOLMINCI

419

V jeãi za omreÏenim oknom tik nad nem‰ko straÏo

sta dva jetnika, ·ime Golja in Martin Munih. ·ime Go-
lja leÏi v mrzlici. Munih je vse svoje cunje zmetal nanj,
da sam od mraza drgeta. Vzpel se je v okno.

Zunanji kamen je nekdo omajal, lu‰ãil iz zidu. Jetnik

je bil, ve Martin; beÏati je hotel, noã za noãjo je delal,
visel v mreÏi in si okrvavljal prste, meneã, da se izkop-
lje skozi seÏenj debeli zid. Omajal je kamen, upal, pa so
pri‰li rablji in ga potegnili iz jeãe na mori‰ãe.

Vse bolj strastno grebe Martin. Vidi jetnika, ki je gre-

bel pred njim. Vidi tistega jetnika na mori‰ãu. Podoba
davno doÏivljenega raste Martinu iz spominov.

Z rajnim oãetom je pri‰el v Gorico. âudovito veliko

ljudi je bilo po ulicah. MnoÏica ga je z oãetom potegni-
la na Travnik. Oãe je hotel v cerkev, pa ni mogel, tolika
je bila gneãa. »Kaj pa le imajo danes ljudje?« je vpra‰al
moÏ. »Ali ne vidi‰, kmet?« je odgovoril me‰ãan in poka-
zal pod steber svetega Ignacija. »Vidim,« je tedaj dejal
Martinov oãe. »Kdo pa je oni ves v rdeãem?« »Kmet ne-
umni,« je rekel me‰ãan. »Bo‰ kmalu videl, kdo je.« Mar-
tin je bil majhen. Utonil je med ljudmi, ni videl razen
nekaj neba nad seboj, grad in strehe mestnih hi‰ pa dvo-
je svetlih gumbov na suknji rejenega ãloveka pred seboj.
Tedaj je videl, da se gumbi premikajo in da se debeli ãlo-
vek trese. Deãek je potegnil oãeta za roko in prosil, naj
ga dvigne. Oãe ga ni ãul. Odkril se je bil in zaãel moliti

BES

TOLMINCI

420

naglas. »Kmet neumni,« je dejal tedaj oni mestni, »kaj
bo‰ molil zanj! Prav mu je! Lastno mater je ubil. Lej, zdaj
bo — —« »Jezus, Marija!« je zastokal Martinov oãe. De-
ãek je tedaj poskusil, kako bi videl. Pognal se je kvi‰ku.
Za trenutek je objel mimo glav prizor pod kipom svete-
ga Ignaca. Videl je rdeãe prevleãen oder. Na odru kleãi
ãlovek z razgaljenim vratom. Rdeãe obleãen ãlovek je
zamahnil z velikim meãem. Potem ni videl Martin niã
veã, le gumba, ki sta drgetala na suknji rejenemu ãlo-
veku . . .

To vidi ta trenutek Martin in stoãe v omreÏju. âuti, da

se kamen maje. Dela ‰e bolj krãevito. Iz neke ãudne jeze,
iz stra‰nega pomilovanja. Zdi se mu, da so jetnik, ki je
pred njim majal kamen v zidu, pa ãlovek, ki ga je videl
umirati pod rabljevim meãem, pa ‰e on sam, samo eden
. . . Izpod okna sli‰i straÏo. Ne misli veã jasno, kaj hoãe
in kaj dela. âuti motno, da iz jeãe ni poti razen one pod
spomenikom svetega Ignacija. Zagleda samega sebe na
rdeãe prevleãenem odru pod ãlovekom, ki se mu rdeãa
obleka tesno prilega mi‰iãastega telesa. Brezkonãna
jeza, nepojmljiva Ïalost obide Martina. Za‰kriplje z zob-
mi, upre se v omreÏje in ti‰ãi. Kamen iz zidu se izlu‰ãi in
pade . . . . Munih zdrkne nazaj v jeão, kjer viharno sope
·ime. Martin pomisli mirno:

»StraÏo sem ubil. Naj bo! Ne bom vsaj zastonj umi-

ral!«

BES

TOLMINCI

421

Andrej Golja je bil pijan in je spal. Ko se je zdramil in
iskal okoli sebe, je videl, da ni sam v jeãi. Zasmejal se je,
ko je spoznal Valentina Lapajneta.

»Kaj, k meni so te dali, Nadloga?« Valentin ni odgo-

voril. Golja je dejal:

»Spal sem, hvala Bogu. Praznik sem prespal in ma‰o.

Kaj pa ti, Lapajne?«

Valentin zopet ni odgovoril.
»Vsaj obril bi se bil za sveti dan,« je rekel Skoraãnikar

in iskal pri sebi, ãe ima ‰e ãutaro s pijaão.

Posoda je bila prazna, moÏ je zaklel in utihnil. Potem

pa je zaãel jaditi sojetnika:

»Denar ima‰. Kupi Ïganja, Nadloga! Kaj maje‰ z gla-

vo, pilakar. Moli‰? Ne bo pomagalo. Toninova kri vpije
za ma‰ãevanjem.«

»Molãi!« zakraka Lapajne.
»Posodi mi, da bom imel za pijaão, pa bom,« pravi

Grahovski.

»Ne posodim!«
Golja je vstal k njemu in ga motril prezirljivo.
»Hrani‰ za rablja? Kaj?«
»Za kogar hoãem!«
»Vsaj tri gro‰e, Valentin.«
»Niã!«

BES

TOLMINCI

422

»Tak si torej! Nu, bodi. Ti nekaj povem, da bo‰ po-

gledal, ki mi ‰e kaplje Ïganega ne privo‰ãi‰. Zadavil si
Tonina.«

Lapajne hrope in se stuli sam vase na slami.
»Ubogega biriãa, ki niã vedel ni, zakaj si ga . . .« go-

vori Golja.

Valentin pogleda kvi‰ku. Golja se krohoãe:
»Takrat, saj ve‰, saj te ni Tonin, saj sem te jaz okra-

del.«

Stra‰no je zatulil Valentin. Vrgel se je na Goljo in ga

zaãel divje daviti. Vlomili so pazniki v jeão. Komaj so ga
potegnili z Andreja. Minuto pozneje bi bil zadu‰il Sko-
raãnikarja. Zaprli so ga posebe . . .

Gregor Kobal se je prebudil, segel z roko na levo in pri-
jel v prazno. Vzdihnil je:

»Miãca, moj otrok! Oh, saj sem le sanjal.« Gregorju

nasproti se je dvignil Lovrenc Kragulj. Andreja Lahar-
narja gleda, kako stoji pred steno, ki pada nanjo skozi
okno ozek pas svetlobe od jutranje strani. Temen madeÏ
je na zidu. Andrej ugiblje:

»Za ãloveka visoko je. Tako je paã bilo. Pet let je leÏal

tu. Nekega jutra se je dvignil, pa je sonce posijalo. Pet let
je trpel dotlej. Skoraj privadil se je Ïe. Pa je tisto sonce
videl in obupal in se z glavo v zid pognal.«

BES

TOLMINCI

423

Andrej se ozre z zidu na svojega sojetnika in misli:
»Kobal morda ne. Ima otroka v sanjah in ljubi, ko se

zbudi. A Lovrenc? âe je doumel, kakor sem jaz? Ali ne
bo vstal, ali ne vstaja Ïe? Pa bo z glavo sunil v kamen!«

Prepalo vzklikne moÏ:
»Nikar, Lovrenc!«
Lovrenc se trudno nasmehne in se zopet sesede na

slamo. Gregor pa baja, kakor da pravi njima dvema, pa
govori samemu sebi:

»Po rajni se je bil vrgel otrok. S kropom se je oparila.

Ni jokala, le stokala je preãudno, da mi je Ïena skoraj iz
uma pri‰la. Potem se ji je roka ognojila. Kaj vem kako!
Zaradi tiste boleãine menda je nisem mogel.«

»Bal si se zanjo, bal si se njene boleãine,« deje Lahar-

nar. »Tako ljubi‰ otroka, da mu raj‰i smrti Ïeli‰, kakor bi
ga gledal, kako trpi.«

»Saj sem Vrbanãka,« ugovarja Gregor.
Potem pa premi‰lja:
»Miãca! Kar druga mati je bila.«
»Bog ji daj mir! Nebes ni imela pri tebi,« zine Lovrenc

trpko o Ïeni, ki jo je bil tudi on izbral.

»In ãe jih ni,« se ãudno razgreje Gregor, »ali sem mo-

gel kaj zato? Kakor z otroki mi je bilo. Od prve ure me
je bolela.«

»Ali zaradi mene, ki si vedel, da sem gledal za njo?«

vpra‰a Lovrenc.

BES

TOLMINCI

424

»Zaradi tebe!« odvrne Gregor. »Pa ‰e zdaj!«
»Da ‰e trpi‰?« vpra‰a pomilovalno Kragulj.
Gregor ni veã odgovoril.
Andrej se je zamislil sam vase in mrmral:
»Tvoje Ïivljenje bo, kakor bi viselo pred teboj; zjutraj

poreãe‰: Kdo mi bo dal veãer, in zveãer: Kdo mi bo dal
jutro?«

Molãe sta posluhnila Gregor in Lovrenc. Potem je

stegnil Gregor roko Lovrencu in dejal:

»Pozabiva! âe se kdaj vrne‰ na Tolminsko, Lovrenc,

Podseli pozdravi mojo Miãco!«

Andrej Laharnar strmi v zid, kjer je temna lisa. S ãud-

no zamolklim glasom govori:

»O mlaju ne bo. Tudi v nedeljo ne bo, blizu pa, ob

polni luni. ·tirje bodo umrli. Eden bom jaz sam.«

»Pa drugi trije?« vpra‰a tiho Lovrenc.
»Ne tebe ne Gregorja ne vidim,« deje Laharnar, strmi

‰e trenutek in si nato gre z roko ãez oãi, kakor da se dra-
mi.

»Za boÏjo voljo, Andrej,« vzklikne Gregor, »kaj pa

je?«

Andrej se togo nasmehne in deje:
»I kaj! Govoril sem z onim, ki se je tam v steno po-

gnal.«

PokaÏe na zid in pripomni mirno:
»Bog ji daj pokoj, du‰i vicani!«

BES

TOLMINCI

425

Janez Gradnik je posluhnil v spanju. Potem se je zavedel
in prebudil in je jasneje sli‰al. Nekdo je klical pod obzid-
jem. V jeão skozi omreÏje je padel droben kamenãek.

»Janez!« sli‰i Gradnik in spozna po glasu Du‰o.
»Peter!« odgovarja.
»Re‰i se, da ti neveste ne priveÏejo na sramotni ka-

men,« kliãe zunaj Peter.

Gradnik ugane, da visi v cipresi, ki je zrasla pod ob-

zidje. V jeão mu tedaj prileti pila, zavita v klobãiã vrvi,
urezane kot jermen.

Tedaj je ãuti klic straÏe, nato strel.
»Peter, Peter!« zakliãe prevzeto Gradnik.
Verjame, da je dal Peter Ïivljenje zanj.

BES

TOLMINCI

426

C. C. C.*

por je bil zadu‰en, plemiãi in davkarji so se oddah
nili, v deÏelo pa je ‰la Ïalost in beda. V Gorici niso

imeli ne lesa ne mesa, zato pa vojake. ·koda, ki so jo na-
pravili uporniki, je bila velika. Davki niso bili pobrani,
zastanki ‰e neizterjani, voja‰tvo je bilo treba hraniti.
Banãna deputacija pa sitnari huje ko kdaj prej in hoãe
plaãila. Rok Bandelovega neposrednega zakupa na me-
so je potekel. Banka zahteva glede tega davka enajst
tisoã goldinarjev in, da se pokrijejo zastanki, garancijo
tolminskega gospoda Coroninija in barona Codellija.

V ponedeljek, osmega januarja, so se se‰li stanovi k

seji, ‰tirideset ãlanov z novimi odborniki Kristoforutti-
jem, Attemsom, Ludvikom Formentinijem in Antonom
Grabcem. Odposlali so dvoje spomenic ali memorialov
cesarju in komisiji in ponudili banki 9000 goldinarjev.
·tiri tisoã da plaãajo Tolminci, »ãe bodo mogli«, kakor
menijo stanovi, ki noãejo niã sli‰ati o kaki posebni ga-
ranciji. Bandel prosi, naj izterjajo stanovi zanj zastali

C. C. C.: Constitutio Criminalis Carolina, kazenski zakonik,
izdan 1552 za ãasa cesarja Karla V.

BES

TOLMINCI

427

davek. Zbornica je ob tej vlogi enodu‰no veselo ogorãe-
na.

Radetiã potem ‰e enkrat zagovarja svoj davãni naãrt

o splo‰ni kontribuciji. Nekateri so med nami, si mislijo
stanovi o Radetiãu, ki se ne morejo znebiti svoje niãe-
murnosti in so trmasto svojeglavi. Ti, ki tako mislijo o
Radetiãu, ne vedo, da sebe sodijo. DoÏiveli so upor in
strah, bogatej‰i so Ïa Ïalostno izku‰njo, streznilo jih pa
ni. Splo‰na kontribucija. Ha! Kaj takega predlagati, zah-
tevati od stanov, naj ‰e sami plaãujejo! . . .

V deÏeli je mir, stra‰en mir. Navzoãno voja‰tvo ga

vzdrÏuje komisiji, da more delati mirno, praviãno, ãasu
in krivdi upornikov primerno. Komisiji se ne mudi, a
dela po‰teno. Ima dvojno delo. Za prvo, da ugotovi,
kak‰no je bilo razmerje podloÏnikov do njihovih gospo-
dov in do davkarjev, za drugo, da razi‰ãe upor sam, zlo-
ãine javnega nemira, poÏig, poboj.

V komisiji sedé moÏje, ki se s svojimi osebnimi razli-

kujoãimi se svojstvi lepo strinjajo. Hanibal knez Porzia
je vreden predsednik. Knez je ãlan najuglednej‰ega in Ïe
izumirajoãega deÏelskega plemstva, izobraÏenec v naj-
bolj‰em pomenu besede: prevaja Dantejevo Komedijo v
latinske heksametre, zna Corneillevega »Cida« na pa-
met in slove celó med duhovniki kot izreden poznava-
lec vulgate. Knez je bolj ãlovek kot pa uradnik. Preiskava
mu tolmaãi kmeti‰ko du‰o; knez soãustvuje z njimi, gre-

BES

TOLMINCI

428

ni mu preiskavo le kmeti‰ka vsakdanjost. Nobene viso-
ke kretnje nimajo, knez bi jih Ïelel gledati kot Ïrtve, a po
svojem okusu, odloãne, nespravljive. Saj so trmasto svo-
jeglavi kot pravdarski nasprotniki svojih gospodov, a
kot zatoÏenci, da so se upirali, so bojazljivi, jokaje odkri-
tosrãni. Kot taki mu niso v‰eã, niti ga morejo vztrajno
zajemati. Zato je knez v komisiji bolj trpen kakor dela-
ven, posreduje kot predsednik med Wildensteinom in
Lindlom.

Grof Wildenstein je namreã moãna osebnost; motri

sodni primer s stali‰ãa splo‰nosti, deÏele in ãlove‰tva,
sintetiãno. âuti Ïivljenjski in druÏbeni problem, pa ‰e ne
zna bistvu gibanja do dna. V uporu vidi poosebljeno
idejo, ki ji ne ve imena; sluti moãi, ki bi mogle vstati in
spremeniti ves dosedanji red, druÏbeni in gospodarski,
vidi voljo, ki raste in jo je treba du‰iti, da ne premore
hotenJa stoletij. Wildenstein ima ‰e eno lastnost: imen
ne pozabi, a za obraze nima spomina. Zato so obtoÏenci
zanj le bolj mrtve ‰tevilke, kakor pa osebno barvovita in
med seboj ostro se razlikujoãa bitja. Svetnik Lindl ga
sicer bolj vznemirja kakor podpira s svojo uradni‰ko
formalnostjo in malenkostno pedanterijo. Wildenstein
se mora posluÏevati knezovega vpliva, da odoli pretira-
ni, osebno strastni strogosti Lindlovi. âe Ïe plemiãa
knez in grof ne moreta prodreti v kmeti‰ko du‰o, kako

BES

TOLMINCI

429

ne bi Lindl sodil po svoje? Me‰ãansko uradni‰ki otrok
je, priden jurist, a brez du‰eslovnega znanja.

âetrti v komisiji pl. Ehrberg je komisiji slab tolmaã

kmeti‰ke besede in dober zagovornik domaãemu plem-
stvu, ki je zapleteno v kmeti‰ko pravdo . . .

To so bili sodniki, ki so imeli razloãiti stoletno tolmin-

sko pravdo in soditi upornike. O tem izpra‰evani, kak-
‰ne krivice so prestali, so verjeli kmetje, da jih bodo sod-
niki sodili milo. Niso slutili, kaj jih ãaka.

Nekdo na Tolminskem je vedel. Vsak veãer je z gro-

zo bral odstavke iz tedaj veljavnega kazenskega zakoni-
ka, po cesarju Karlu imenovane Caroline — C. C. C., v
nemo grozo svoje tihe sobe in si ruval ‰e zadnje sive
lase, ubogi podmel‰ki Ïupnik Murovec . . .

Ni se zgodilo po nakljuãju, da sta si pogledala predsed-
nik komisije knez Porzia in kmet Andrej Laharnar iz
du‰e v du‰o, ãlovek ãloveku. Knez je vpra‰al:

»Ali ve‰ kaj povedati, kar bi ti koristilo v mojih in go-

spodov komisarjev oãeh?«

Andrej je zmajal z glavo in dejal brezobzirno:
»Bojim se te ne.«
»A preverjen si, da sem ti kriviãen.«
»Nisem. Saj ne bo‰ ti sodil, saj bodo bukve.«
»O kak‰nih bukvah govori‰?«

BES

TOLMINCI

430

»O tvojih, o postavi.«
Knez je molãal, nato je vpra‰al:
»Bral si svoje bukve. Ali ve‰, da so krive?«
»BoÏja beseda so,« je rekel Andrej hripavo.
Stra‰no se ga je dojmila knezova beseda. Zmeglilo se

mu je pred oãmi.

»Krive?« je pomislil, »zato so sleparile zdaj v levo zdaj

v desno, kakor da jih je vdahnil galjot in ne sveti Duh.«

Tedaj pa mu je odleglo. Srepó je zastrmel v steno za

knezom in dejal nato spro‰ãeno:

»Pa so vendar prave bukve. Iz njih mi je, da vidim.

Prav zdaj sem videl.«

»Kaj si videl?« vpra‰a Porzia.
Wildenstein je Ïivãno nejevoljen ob knezovem bese-

diãenju s kmetom.

Andrej pa pove mirno:
»Za teboj je stala. Ne vem, ali ti je mati ali Ïena. Pa

kakor da je pri‰la po slovo. Bo‰ Ïe zvedel.«

»Blazni,« je pomislil knez, ne da bi se mogel znebiti

moãnega vtisa, ki ga je nanj napravilo Andrejevo razo-
detje, ãe‰ da se mu je prikazala verna du‰a.

Ko je uro pozneje vstal iz komisijske seje, so mu javili,

da mu je umrla Ïena.

BES

TOLMINCI

431

V noãi od ‰estnajstega na sedemnajstega seãna je ulomil
Gradnik iz jeãe, spoprijel se na grajskem obzidju s straÏo
in strmoglavil z njo vred v prepad. Vojak Strasser se je
pobil do smrti ter so ga ‰estintridesetletnega pokopali
pri Svetem Ivanu v Gorici. Gradnik se je polomil in po-
‰kodoval, a ostal je Ïiv. Da bi mu v bolezni stregel, so mu
dali Andreja Laharnarja. Andrej ga je pazil. Ko je videl,
da mladi ãlovek pljuva krvavo in blazni, se mu je ãudno
zasmilil. Obãutil je podobno kakor takrat, ko je v ros-
nem jutru poslu‰al glas jokajoãega dojenca. âustvoval
je:

»·ime Golja, jaz pa Kobal in Munih naj umrjemo. Do-

Ïiveli smo, hvala Bogu, svojih let petdeset, ‰estdeset. Pa
ta, ki mu je ‰ele petindvajset let! Kaj pa je Ïivel na sve-
tu, pa bo umrl! Tako je, kakor da se je ‰ele vãeraj prebu-
dil v spoznanje, otrok je ‰e. Jokal bo pred rabljem.«

Andrej je Ïelel, da bi Gradnik ne doãakal obsodbe . . .

A Gradniku se je obrnilo na bolje. Tedaj se je zaupal An-
dreju.

»BeÏal si,« je dejal Laharnar.
»âe bi bil u‰el,« je povedal Gradnik, »pomagal bi bil

‰e vam.«

»Kako?« se je zaãudil Andrej.
»Z Du‰o sva pod grajsko ozidje skrila sod smodnika.

Samo kamen je treba odvaliti pa izproÏiti strel v smod-

BES

TOLMINCI

432

niku. Pol gradu bi se sesulo. V mestu bi se hi‰e podira-
le, a vi bi v zmedi mogli uiti.«

»Zato si beÏal?«
»Zato, ker Du‰a noãe storiti tega. Zaradi otrok in Ïen

v mestu in gradu. Prekleti!«

Tedaj je vzkliknil Andrej:
»Blagoslovljen naj bo!«

Dan pred praznikom svetega JoÏefa je dala poklicati ko-
misija predse enajst upornikov, katere je spoznala za
najbolj krive: ·imna Goljo, Martina in Tinãeta Muniha,
Andreja Laharnarja, Andreja Goljo, Valentina Lapajne-
ta, Matijo Podgornika, Janeza Gradnika, Gregorja Koba-
la in Lovrenca Kragulja. Andrej Laharnar bi bil od vese-
lja zapel. ·tefana ni bilo med njimi.

»Bog ni galjot,« je vedel hvaleÏno.
Pozneje je izvedel, da je ·tefana smrtne kazni otela —

Ïenina smrt.

Tedaj je zganil pl. Ehrberg list in poãel brati:
»Ayff klag, antwurt vnd alles gerichtlich fürbringen

. . . .«*

Dobral je uvodno pravno besedo:

Ayff klag, antwurt . . . : Na osnovi toÏbe, zasli‰anja in
sodnega postopka . . . da je po navedenih imenih tistih, ki so
bili v uporu zoper tolminsko gospostvo.

BES

TOLMINCI

433

»dass laut Extract der underthanen namen, welche

sich in der Rebeley bey der herschaft Tolmeyn befun-
den haben —«

Prekinil ga je klic upornikov.
»Preklicujemo svoje izpovedi. NedolÏni smo!«
Ehrberg je pogledal osuplo po knezu Porzii. Ta je pri-

kimal. Obsojenci so zavlekli obsodbo. To zadnjo dobro-
to jim je storil Ïupnik Murovec . . .

Ta pravni motiv, ki ga je Murovec naivno zajel iz Ca-

roline, bi bil proglasitev obsodbe nad uporniki zavlekel
komaj za nekaj ur, dokler ne bi kmetje pod mukami pri-
znali svoje krivde. Pa je bil dogodek ljub knezu Porzii, ki
je ‰ele zadnji trenutek spoznal v Janezu Gradniku svo-
jega usluÏbenca od nedavna. Wildenstein je kneza umel
in se strinjal z njim, naj se izreãe obsodba ‰ele po veli-
konoãnih praznikih. Lindl pa je bil kar uÏaljen. Knez se
ni zmenil zanj. Po Ïenini smrti se je bil ãudno poduhovil
in vztrajal v komisiji le zato, ker ni na‰el moãi, da bi
odstopil. Ves je bil onstran. Za véliki teden se je zaprl k
oãetom jezuitom in se pripravljal na velikonoãno spo-
ved. Pod Ïivim dojmom pasijona, ki ga je bral, se mu je
spovraãalo v sanje, da je Pilat in da sodi NedolÏnega.
NedolÏni je govoril z glasom Andreja Laharnarja . . .

BES

TOLMINCI

434

Ko je stopil Ïupnik Murovec drugo povelikonoãno ne-
deljo na priÏnico in prebral evangelij, je vzkliknil:

»Otroci, danes ne bom pridigal, danes bomo molili za

na‰e ljudi v Gorici. Otroci! Krvava rihta je v Gorici, va‰e
brate in oãete je obsodila pa po rablja so poslali v Videm
in jutri bo potoval nala‰ã ãez Tolmin, da ga boste lahko
gledat ‰li . . . Otroci, zdaj veste, kaj je punt. Oãena‰ . . .«

Bila je pomlad, kakr‰ne ni pomnila deÏela. Bogato se je
ko‰atil ãrni‰ ob di‰eãki, galovina in garganja sta bili raz-
sipni, najlep‰e je obetal zelen. O trta! Koliko lepih imen
pozna‰! Fig belic je obetalo, da se bodo veje upogibale
in breskve so bile kot roÏe v svojem cvetu: ko‰ãenice,
kosmaãke in urhovke. âe‰nje ranice so dozorevale,
oblaki ãebel so ‰umeli ob jablanah, po rdeãe cvetnih du-
najkah, po belih mohorovkah in v drobnem cvetju sa-
mosevke. Belo zelenkasto so se obetale hru‰ke: krivo-
repke, mehnice in rusice; vahtnice so pravkar popje od-
pirale. Orehi so se kadili. Droban je, droban, pa je sladek
oreh — kostenec. Kraj vinogradov je poganjal pelin. O
pelin! Od pelina ni bilo ne desetine ne davka. Zato je
gnal tako ko‰ato: vsa deÏela je tonila v njem . . .

BES

TOLMINCI

435

SMRT

zraãje je bilo soparno, ti‰ãalo je na moÏgane in
srbeÏilo koÏo. V neskonãno dolgih presledkih so

tolkli udarci cerkvene ure raz desni stolp jezuitske cer-
kve v mnoÏice na Travniku krog stebra svetega Ignaci-
ja in morilnega odra pred njimi. Okrog odra, ki je bil
prevleãen z rdeãim suknom, se je gibalo morje ‰iroko-
krajnih klobukov. Bili so Ïupani, kljuãarji in moÏje iz
dvanajstij iz vse deÏele. Priti so morali na povelje, da
bodo videli umirati obsojene upornike. Izza odra se je
vzpel na deske ãlovek v tesni obleki, rejen in mi‰iãast,
len in gibek obenem, gladko obrit, a s toliko bohotno
rastjo brade, da je bil kakor s sajami namazan. Smolnato
temni lasje so bili kratki in kodravi, noge so bile moÏu
v kolenih krivo stisnjene. ÎviÏgal si je nekako skrajno
revno melodijo s ãudno strahotno kadenco. Bilo je ka-
kor da moÏ glumi z glasom svoj posel, ko dviga meã in
ga nato trenutno spusti v tilnik svoji nesreãni Ïrtvi.

Ura je udarila devet. Ljudje ob ra‰teljskih vratih, ob

Grabljah, so se zganili. Nemir se je od tam razlil po vsem
‰irokem trgu, mimo oken, streh in podstre‰ij, od glave
do glave. Odru najbliÏji kmetje so se pokriÏali. Med Ïu-

BES

TOLMINCI

436

pane in kljuãarje se je vrinila in prerila ãudna Ïenska in
se postavila tik pred oder. Nekdo se je vznevoljil, kam
rije baba . . .

Rabelj je zamahnil z roko ãez mnoÏico. Videti je bilo,

da peljejo neki ljudje surovih lic, oãividno rabljevi hlap-
ci, voz, podoben velikemu zaboju. Ljudstvo se je z gnu-
som in grozo odmikalo. Voz so zapeljali za oder. Tedaj
je zazvonilo od nekod, ostro, mrli‰ko. Iz ulice po Ra‰telu
se je prikazal stra‰ni sprevod: obsojenci z moãno straÏo.
Pred mestno hi‰o na vzvi‰en prostor so stopili sodniki.
StraÏa je peljala obsojence pred sodnike, ki so ‰e enkrat
prebrali obsodbo in zlomili palico nad obsojenimi. Zo-
pet se je oglasil strupeno mrli‰ki zvon »gre‰nikov«. Stra-
Ïa je gnala upornike proti morilnemu odru. Bili so ‰tir-
je: Gradnik, Lovrenc Kragulj, Martin Munih in Gregor
Kobal. Redovnik kapucinec jih je spremljal. Bil je droban
ãlovek s stra‰no redko brado. Glas pa mu je pel glasno
in jasno.

»Otroci, Boga imejte v mislih! Otroci, odpustite!«

Janez Gradnik je stopil prvi na oder. âudno dvorljivo
mu je stopil rabelj nasproti in ga potegnil na deske. âuti
jih je bilo, kako ‰kripljejo, tolika ti‰ina je leÏala v ljudeh
okoli. Kmetje so mladega moÏa komaj spoznali. Bil je
stra‰no shuj‰al, ves zelen je bil v obraz, ki ga je bila divje

BES

TOLMINCI

437

porasla brada. Pogledal je izgubljeno po ljudeh. Takrat
se je zganila pod odrom ona sitna Ïenska in zavpila s
ãudno mo‰kim glasom:

»Janez! Tina te pozdravlja!«
Gradnik je osupnil in iskal za glasom. Hotel je nekaj

reãi, pa so mu le ustnice zadrgetale. Videl je rabljeve
hlapce pripravljene kakor za skok. Ozrl se je. Videl je
svoje sodnike v svetlih uradnih oblekah, mrke, slovesne,
blede. Videl je morje ljudi kakor daleã mu je ‰lo oko. Po-
tem je ‰e videl sinjino neba, zadihal z uÏitkom v jutranji
zrak. Rosne kaplje so mu zalile ãelo. Noben vetriã ni
dahnil.

»Poklekni, pri‰la je ura . . .« je ãul redovnika. Îe so ga

zgrabili rablji. VeÏejo mu roke na hrbet, drugi mu hoãe-
jo zavezati oãi. Otrese se, ne mara. Z odprtimi oãmi ho-
ãe umreti.

»Impavidum ferient ruinae — brez groze ga bo na‰el

razdor,« si navaja onstran knez Porzia iz latinskega pes-
nika.

Gradnik kleãi z upognjeno glavo, vidi in ãuti, da se je

deska ob njem upognila. Ve, da se je ustopil rabelj obenj.
Vidi ‰pranjo, ki je zazijala, da se siplje Ïaganje pod oder.
Potem vidi kovinasto se lesketajoão mesarsko muho, ki
je sedla blizu, i‰ãe za ko‰ãenim telesom KriÏanega na
razpelu, ki mu ga od daleã kaÏe redovnik. Redovnik go-
vori jasno, mirno:

BES

TOLMINCI

438

»Moli za menoj! Oãe na‰ . . .«
Gradnik ‰epeta molitev in ãaka. »Zdaj bo!«
Ko vidi, da rabelj ‰e ni udaril, se ga poloti nestrpnost.

Skoraj besen je:

»Udari Ïe!«
Nekak‰na stra‰na ti‰ina se zgosti ob njem. Zdaj je

dahnil vetriã. Zoprno draÏeã obãutek stisne Janezu mo-
Ïgane nad tilnikom.

»Jezus . . .«
Rabljevi hlapci priskoãijo in odtegnejo truplo.

Mrtva‰ki zvon kriãi. Nekdo med gledalci je zavpil in se
onesvestil. Îupani in kljuãarji so sneli klobuke, kleãe,
molijo. Klici straÏ jekajo . . . Na odru stoji Martin Mu-
nih in meÏi. Ljudje se ãudijo. MeÏi in se smehlja. Zdaj-
ci odpre oãi, smeh mu ugasne na ustih. Stra‰no se ãuti,
ko se na glas obtoÏi:

»Ljudje boÏji! Odpustite! NedolÏnega ãloveka sem

ubil!«

»Zaupaj v boÏje usmiljenje,« uãi redovnik.
»Pa ‰e enkrat zamiÏi,« kliãe Ïena pod odrom. Martin

zamiÏi in se zopet nasmehne. Vidi svojo Ïeno in svoje
dete. Kakor takrat pri Tinãetu na Stopcu v sanjah . . .
Kleãi, ãaka, rabelj zamahne . . .

âudno neroden je stopil Modrejãan Kragulj na oder.

Kar preko ljudi je hotel, da ga je rabelj potegnil sunko-
ma nazaj. Ko ga je prijel za srajco na hrbtu, je odletel

BES

TOLMINCI

439

izpod vratu gumb, ki si je z njim moÏ zapenjal obleko.
Bil je domaãe sukan, kroglici podoben. Odletel je ãez
oder. Îenica pod odrom se je sklonila ponj. Videl je.
Zato je rekla:

»Za spomin, Lovrenc.«
Lovrenc se je tedaj zavedel. Vidi kri in jo ãuti pod no-

som. Gnusi se mu in gabi.

»Vsaj oãi mi zaveÏite!« zavpije.
Trdno uãi duhovnik:
»Kmet, odpusti!«
Îupanom pred odrom se zgane v prsih. Ne vedo sa-

mi, ãemu so veseli redovnika in njegove besede.

Kobal kleãi, ãaka in misli:

»Dokler redovnik moli, ne udarijo.«
Sli‰i kakor od onstran: Ïenica pod odrom govori:
»Miãca, Gregor! Ves zdrav je otrok!«
Kobal zasope globoko. Potem je videti solze, ki mu lijo

izpod obveze. Meã sikne. Stra‰na rana zazija v gledalce.
Obveza je odletela. Na vlaÏnih, ‰iroko odprtih oãeh leÏi
Ïaganje. Zvon kriãi. Tedaj buknejo drugi in ga preglu‰e.
Nad trgom ugasne sonce. Prvi poletni oblak gre mimo,
teÏek, teman. Vetriã razgiblje stra‰no vzdu‰je. Tisoã prsi
se oddahne. âudno predrzna Ïenica pred morilnim
odrom se okrene brezskrbno.

BES

TOLMINCI

440

»Peter Du‰a,« se zaãudi nekdo . . . Rablji pa sekajo

mrliãe, da jih izstavijo za svarilo na ‰tiri vetrove . . .

V noãi od dvajsetega na enaindvajsetega je ‰el prvi vihar
ãez Gorico. Sesul se je v toãi in tresku. Tem lep‰e je si-
nilo jutro. Bilo je v soboto.

Tisti dan je stopil Andrej Laharnar pred rablja. Bil je

miren, a nekam du‰evno odsoten. Sanja, ‰e vedno iz
sanj ponoãi. Z AnÏetom Rinkom da stojita pod zname-
njem svetega Ignacija na Travniku. Pa meni AnÏe, da
ima svetec na kamnu levo oko veãje od desnega. Andrej
dvigne oko in vidi, da je sanjal. Rabelj mu striÏe dolge
lase za vratom nad tilnikom. Tedaj Andrej zopet utone
v gledanje. Kakor da je Ïe davno prav to doÏivel. Sredi
Babilona stojita s kraljem ·avlom in Savel trdi, da je levo
oko Belialovo veãje od desnega. Savel govori, govori z
glasom kneza Porzie: ,Kakor se postavi‰! Poglej z desne,
ne bo‰ se bal, ne bo‰ videl veãjega oãesa.’ Andrej ne
ume: ,Saj si pameten, kaj pa nama more malik?’ ,I nu,
darovati mu naju hoãejo!’ Groza strese Andreja. Govo-
ri zmedeno: »Kis pa je bil Savlov oãe . . .«

Sredi misli ga ubije meã . . .

BES

TOLMINCI

441

Simon Golja je umrl pokojno. Pred smrtjo je ‰e videl
sina in mu izroãil sveÏenj listin, imenovanih »tolminska
pravica«.

Ko je stopil ·tefan MaraÏ na oder, je zaklical veselo v
nekem oknu kodrolas otrok:

»Glejte! MoÏ nima nosu!«
Tisti otrok je bil Luzio della Torre. Umrl je l. 1737 prav

tam, kjer MaraÏ.

Andreja Goljo Skoraãnikarja so privlekli rablji siloma na
oder. Besnel je, se otresel vezi, da mu je udaril rabelj s
sekalom v obraz, preden so ga zmogli na kolena.

»Misericordia — usmiljenje!« je odskoãil plaho redov-

nik. Rabelj je zaklel. Hlapci so ti‰ãali obsojenca k tlom.
Ko je zamahnil rabelj, jih je o‰kropila kri.

Nobena senca ni legla ãez trg. Ljudje so bili sredi mo-

litve utihnili . . .

Ivan Pavel Radetiã je jahal zveãer proti Solkanu. Nad
Kornom je okrenil konja in zavil na Pevmo. Ko je doja-
hal do mostu ãez Soão, se je vzdramil in zaklel. Izognil
se je razsekanim in v javno posvarilo obe‰enim udom

BES

TOLMINCI

442

uporni‰kih zloãincev na solkanski cesti, pa je zadel na
one v svarilo Bricem.

»Svinjarija,« je zavpil. Okrenil je konja nazaj proti

mostu, ne da bi ‰e dvignil oãi raz konjski vrat . . .

Nizko na zapadu se je pogrezal mesec v noã, kakor gas-
noã poÏar. Temno je jeknilo iz stolpa stolne cerkve v
gluho ulico pod Rabattovo palaão. V palaãi na balkonu
se je zganil mlad in slok ãlovek, zastokal in se krãevito
oprijel ograje. Iz roke mu je padlo nekaj bledih listov.
Mladi ãlovek se je sklonil ponje kakor nad svetinjo in jih
pritisnil na ustne. Potem je zajeãal. V svitu umirajoãe
lune so bili listi kakor krvavi. Listi so bili edina zapu-
‰ãina, ki jo je mladi podedoval po oãetu. Bil je ·tefan
Golja, ‰olar jezuitskega gimnazija in Rabattov prelektor.
Listi so bili »tolminska pravica«, svobo‰ãine, peãaãene
od cesarja Maksimilijana, blagoslovljene z muãeni‰ko
kmeti‰ko krvjo . . .

âez nedeljo se je vzbudila v me‰ãanih ãudna slutnja, da
se bo zgodilo v ponedeljek pri usmrtitvi ‰e treh na smrt
obsojenih upornikov nekaj prav posebnega. Ob doloãe-
ni uri je bilo obãinstvo dokaj ravnodu‰no. âuti je bilo
celó ‰ale, da bi moral rabelj plaãati Bandelu krajcar od

BES

TOLMINCI

443

funta. »Bandelu,« je potrdil nekdo, »ki bi sam sodil pod
meã!« Mesar Zorut je menil tako.

»Bi sodil, bi!« je pritrdil Zorutu dobrodu‰en sosed.

Mesar se je razburil:

»Nekdo se je oglasil, ki ni na‰. Ali je biriã ali pa da-

car.«

S temi besedami je poloÏil mesar svojo roko onemu

na rame in povedal:

»Taljanut si!«
Oni se ni zmedel, marveã je dejal:
»Po Adamu sva si gotovo brata. V Ïlahti pa toliko, da

bi se lahko pri njegovi materi Ïenil, ãe Ïe ni baba pres-
tara in pregrda.«

»Si pa Res!« je hotel imeti mesar po sili dacarja.
»Ali imam Resov nos?« je vpra‰al oni zateglo in me-

sar se je vdajal.

»Pa vsaj biriã si. Tako hudo te nisem zgre‰il.«
»Tudi biriã nisem,« je rekel napadeni. »Ti pa me iz-

pusti za rame. Saj nisva pri birmi.«

Ljudem je bila beseda v‰eã. Mesar je odnehal. Dobro-

voljni ãlovek se je tedaj povsem na‰el in dejal vedro:

»Zdaj, ko si me izpustil boter, ti bom povedal, kdo

sem, da me bo‰ spoznal in otrokom povedal, ãe jih kaj
ima‰ —«

»Enega, pa malo je, sirota!« je dejal Zorut.

BES

TOLMINCI

444

»Pa povej onemu, da si govoril z Mohorjem Kacafu-

ro, ki je bil nekoã res biriã, pa po‰ten biriã, da ‰e danda-
nes vsi Tolminci za njegovo zdravje molijo.«

Postavna Ïenska se je tedaj prerinila pred Mohorja,

da bi lep‰e videla na oder. Tam gori je umiral Valentin
Lapajne.

»Tonina je zadu‰il,« je povedal Mohor. »Pa so gnali,

da ga je hudiã. Zdaj bo njega samega hudiã.«

Nato je vzkliknil, zagledav‰i Podgornika na odru.
»Ta je Ïupan, pa moÏ kakor jagnje. Sem sli‰al, da ga je

Ïena na upor na‰ãuvala. Baba hudiãeva!«

Tedaj je umrl Podgornik. Îena pred Kacafuro se je

okrenila in udarila z dlanjo Mohorja po tolstem licu:

»Da bo‰ poznal babo hudiãevo . . .«
»O jej,« se je zasmejal mesar Zorut, »zdaj so te pa le

birmali!«

Sredi med smehom je umrl skoraj neopaÏeno goljak

Tinãe Munih s Stopca . . .

Nad ‰estdeset kmetov pa je ãakalo ‰e leto in dan v jeãi

svoje sodbe. Trpeli so, a prena‰ali. Vedeli so, da bodo
Ïiveli. Robotili, desetinili, stradali, kleli in se upirali, a
Ïiveli, Ïiveli vendar, vendarle . . .

BES

TOLMINCI

445

KONEC

ri tedne po smrti enajstega tolminskega upornika je
zapustilo voja‰tvo Gorico in odkorakalo na Kranj-

sko. Do meje ga je spremil stanovski poobla‰ãenec Pe-
ter Suardi in se tako kakor drugi Pilat ovekoveãil v krva-
vi veroizpovedi tolminske pravde. V deÏelo se je vraãal
stari red in stari nered. Stanovi so zdaj sami prevzeli za-
kup na vinski in mesni davek za 12.000 gl. in na‰li v me-
sarju Bersi moÏa, ki je bil pripravljen klati Ïivino po sta-
rih cenah. Bandel si je znal pomagati. Zaãel je izvaÏati
Ïivino na Gradi‰ãansko in delal je dobiãke. V juliju na-
slednjega leta 1715 so imenovali na Dunaju za gori‰kega
glavarja na Kobencljevo mesto grofa Wildensteina.
Novo izvoljenega podglavarja grofa Adama Strassolda
dvorna pisarna ni potrdila, marveã se odloãila za grofa
Antona Attemsa. Dve leti po uporu je sporoãil novi gla-
var tolminskemu gospodu Jakobu Antonu in njega no-
vemu sodniku JoÏefu Beltramu, da pride enajstega no-
vembra dopoldne v Tolmin. Razglasil da bo cesarsko
sodbo o uporu.

To je bilo na tretjo nedeljo v listognoju in tolminski

kaplan Foramiti je bral s priÏnice o nebe‰kem kraljestvu,

BES

TOLMINCI

446

ki je podobno gorãiãnemu zrnu, podobno kvasu, ki ga je
Ïena zamesila . . .

»Vse to je Jezus mnoÏicam govoril,« je dobral, »v pri-

likah in brez prilik jim ni govoril, da bi se spolnilo, kar je
govorjeno po preroku, ki pravi: Odprl bom v prilikah
svoja usta in bom izrekel skrito od zaãetka sveta.«

Uro pozneje je razgla‰al glavar sodbo.
PodloÏniki v Rihemberku in Zavrhu morajo prositi

svojo gosposko odpu‰ãanja in se jim za zdaj prizanese.
âe bi se ‰e kaj upirali, bi jih kaznovali ‰e za stari upor.
Prepovedano je biti plat zvona, izvzem‰i ob poÏaru in
sovraÏnem vpadu. Odstavita se rihember‰ki in zavr‰ki
Ïupan. Denarno kazen plaãajo obãine Tolmin, Kanal,
Grgar, St. Lovrenc v Brdih, Rihemberk in Zavrh. Porav-
nati morajo tudi pravdne stro‰ke. DeÏelni fiskal bo raz-
delil naklado tako, da ne bodo prehudo obremenjeni
revni in Ïe posebe kaznovani. Obãine bodo odslej pred-
lagale domaãemu sodniku za Ïupana po tri moÏe. Naj-
sposobnej‰ega izbere in imenuje sodnik za Ïupana.

Zaradi oãitnega in dokazanega upora se je kaznova-

lo dvainsedemdeset upornikov, enajst s smrtjo in izgu-
bo vsega imetja.

Drugi so spoznani consideratis circumstantiis* za veã

ali manj krive in izgubijo ali vse premoÏenje, drugi dve

consideratis circumstantiis: ko smo upo‰tevali okoli‰ãine.

BES

TOLMINCI

447

tretjini, ‰e drugi tri ãetrti, ‰e drugi polovico in zadnji eno
tretjino. Nekateri plaãajo sodne stro‰ke in preskrbo v jeãi.

Glavar je navajal kazen in nato bral imena: LuÏnika iz

Baãe, BoÏiãa iz Podmelca, ·tefana Laharnarja, Bizalja,
mesarja Melinca, Îivca z Ljubinja, Zlatopera niz Idrijo,
Pav‰iãa iz Kromberga, BlaÏa Dragarja, Ïupana Jarca z
Ladri, krãmarja Defacisa, AnÏeta Rinka, krãmarja Mat-
ka, ‰est Ïupanov in dvanajst kljuãarjev, ljudi vsevprek,
rutarje, ko‰ane, cerkovne ljudi in grofovske, ‰e take, ki
so ‰kodo pretrpeli, kakor jo je Gregor iz Modreja . . .
Tiho so poslu‰ale mnoÏice to stra‰no pratiko tolminskih
imen. Bili so ljudje vmes, ki so bili bolj mrtvakom po-
dobni kot pa Ïivim. Tedaj so se zasmilili celó uradniku:

»Laãni so bili,« je videl. »Kdo bo krotil strast od lakote

gnanih poÏelenj?«

Grof Wildenstein si je modro odgovoril:
»Prilike iz pisma jih krote.«
Uro pozneje je odhajal. UÏil je bil pri Tolminskem

prav toliko gostoljubja, da ni bil nevljuden.

In potem je pre‰lo tudi to.

Zazvonilo je k svetemu veãeru. Tedaj je rekel AnÏe

Rink, ki je sedel pri Helerju za peãjo ob pletoãi teti:

»Teta! Za priliko vas bomo prebrali v nedeljo v cerkvi,

da je bila Ïena in je pletla nogavice in pletla, da je z bla-

BES

TOLMINCI

448

gom napolnila devet shramb, pa ni imela para, da ga
obuje. In da je tolminska deÏela ta pletina, bomo rekli.«

Teta ni odgovorila.
»To bi rad vedel, od ãesa se Ïivita,« je tedaj vpra‰al

AnÏe Helerja.

Heler je stisnil glavo nizko nad svoje delo, teta je

skrbljivo potegnila domaão maãko k sebi. Tedaj je dejal
AnÏe:

»Pojdem! Zajcu sem nastavil, se morda le ujame uhaã

za boÏji praznik.«

·el je. Ponoãi se je vrnil k otrokom in Ïeni. Otroci so

vzkliknili:

»Jutri bomo meso jedli.«
»Meso!« je dejal oãe.
»Me‰o,« je ponovil najmlaj‰i.
AnÏe je pogledal bridkostno po Ïeni. Ko so ‰li otroci

spat, je ‰el in v temi opravil svoj posel. Pri luãi bi se mu
bilo grajalo. Nesel je kazat otrokom.

»Tu poglejte, kak‰en kos ga je, Bog ga je dal, zajãka

uhaãa.«

»Zajãka, uhaãa!« so se smejali otroci.
V praznik boÏji so sedli za mizo, AnÏe, Ïena, devet

otrok. Mali so si prste lizali, moÏ in Ïena sta miÏala, ko
sta nesla v usta . . .

Heler pa AnÏe se tiste ãase nista prav dobro umela.

AnÏe je zbadal Helerja:

BES

TOLMINCI

449

»Kajne, od nogavic se Ïivita s teto?«
»Pa ti z zajci, dehor?«
»Zaradi tete, ki je stara,« je obÏaloval in opraviãeval

Heler svojo trpkost.

»In jaz zaradi otrok, ki radi jedó,« ga je umel AnÏe.
Doãakala sta ‰e bolj‰e ãase in se v tihih pogovorih

spominjala zime po véliki sodbi, ko sta nastavljala va‰-
kim maãkam . . .

Skoraj devetdesetleten je umrl v tolminskih hribih ãu-
da‰ki ogljar, ki si je bil nad JeÏo zgradil kolibo. Nihãe ni
izmed mlaj‰ih dobro vedel, kdo je ogljar. Bil je Peter
Du‰a, nezakonski potomec plemenitega rodu, ãlovek, ki
je bil zasnoval tolminski upor . . . Od kraja do kraja po
Tolminskem je pohajal ‰e dolgo po uporu zanikrn beraã
in zdravil ljudi. Bil je nekdanji pravdaã Jakob Defacis.
Mladi Mostar Tone Muznik ga je spoznal. Nekaj je be-
raã le moral vedeti o zdravilstvu, zakaj Tone Muznik je
postal pozneje slovit gori‰ki protomedik in je rad pove-
dal, da je bil njegov prvi uãitelj Defacis. Napisal je Tol-
mincem knjigo o zdravju. V letih, ko je izdal Francoz
Jean Jacques Rousseau poslanico »Du Contrat social«.
Muznikova knjiga je pozabljena. Ali bo Rousseaujeva
svet ozdravila? Kadar zadnja vera v evangelijske prilike
zamre? Ali bo? . . .

BES

TOLMINCI

450

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-314-5

Document Outline

VSEBINA
- PRVI DEL
- DRUGI DEL

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Ivan Pregelj Štefan Golja in njegovi
Ivan Pregelj Mlada Breda
Ivan Pregelj Plebanus Joannes
Ivan Pregelj Dom gospe matere Serafine
Jej czarne oczy Ivan&Delfin
sanitarne Ivan doc
Ivan Jevtic Quasi Una Passacaglia
Ivan Cankar Mimo življenja
Ivan Cankar Za narodov blagor
Adamowic Ivan Johnny Erotic
Ivan Cankar Iz tujega življenja
Ivan S Turgueniev Aguas primaverales
Ivan Cankar Hiša Marije Pomočnice
Ivan Cankar Aleš iz Razora
Ivan Cankar Troje povesti
Ivan S Turgueniev Nido de hidalgos
Ivan Illich

więcej podobnych podstron

Ivan Pregelj Tolminci

Document Outline