BES

HLAPEC JERNEJ

Ivan Cankar

Hlapec Jernej

in njegova pravica

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

HLAPEC JERNEJ

BES

Ivan Cankar
HLAPEC JERNEJ
IN NJEGOVA PRAVICA

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-000-6

beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

BES

HLAPEC JERNEJ

o povest vam pripovedujem, kakor se je po resnici vr‰ila
z vsemi svojimi nekr‰ãanskimi krivicami in z vso svojo

veliko Ïalostjo. Nobene laÏi ni zraven, niã lepih besed in no-
bene hinav‰ãine. Obstrmeli so ljudje na Betajnovi in so pla-
hi povesili glave, zakaj vzdignilo se je na hribu in je stopilo v
dolino kakor ãrna smrt. Velika in tiha senca je stopila v do-
lino: glava teman oblak, noge silne jagnedi na loki; svetla ko-
sa, na rami sloneãa pa se ble‰ãala tja do Ljubljane.

Starega Sitarja so pokopali; Bog mu daj nebesa, blag ãlovek
je bil. Zvon je odzvonil, Ïupnik se je preoblekel, pogrebci so
se napotili v krãmo. Sedli so za dolgo mizo pri StrÏinarju, vsi
ãrno obleãeni, resni in zami‰ljeni, Ïenske objokane; hlapec
Jernej, dolg, star in siv, kakor je bil, je sedel na klop pod ok-
nom; otrl si je ãelo z rdeãim robcem in je zavzdihnil.

„Vsi pojdemo; jaz, mislim, bom prvi stopil v njegovo gaz!”
Pa je rekel mladi Sitar:
„No, Jernej, ti pa sedi‰ tam ‰iroko in o‰abno, kakor gospo-

dar! Kdo je dedoval, ti ali jaz? Prvo besedo si zinil, prvi nisi!”

Jernej se je veselo nasmehnil in je veselo pogledal.
„Zmerom si bil norãav in poreden, pa tak ostane‰, Tone!

BES

HLAPEC JERNEJ

Meni pa se prav in dobro zdi, da te ni potrla bridkost — mo‰-
kim vino, solze babam!”

In je toãil in je vzdignil kozarec, toda nihãe ga ni vzdignil

z njim.

Jernej je postavil kozarec na mizo, ‰e preden se ga je do-

taknil z ustnicami. Gledal je osupel gospodarja in druÏino in
je videl same ãemerne obraze.

„No, kaj?”
Leglo mu je na srce kakor teÏek mraz. Ne iz ust ne iz oãi ni

bilo odgovora.

„No, kaj? Ali sem za‰el med me‰etarje in cigane, da me

gledate in niã ne govorite? Ali sedim z na‰o druÏino ali z ib-
lajtarji, ki snujejo, kako bi me ukanili?”

Sitar pa je rekel:
„Ne zmerjaj nas, hlapec, z me‰etarji, cigani in iblajtarji! ·e

preden si ga pokusil, si pijan!”

Trikrat se je ozrl Jernej po druÏini, od obraza do obraza;

nato je prijel kozarec in je izlil vino v steklenico; poãasi in
dolgo je izlival, ker se mu je roka tresla. Nato je vstal, pa od-
kril se je in je drÏal klobuk z obema rokama. Dolg in upog-
njen je bil, ko je stal za mizo; kakor je bil upognjen, se je s
sivo glavo skoraj dotikal zaãrnelega trama na stropu; stal je
tam, lica zgrbljana, zagorela, za silo obrita, oãi Ïive in vedre
pod ko‰atimi obrvmi.

„Ni lepo od tebe, gospodar, tudi od vas ni lepo, druÏina,

ljubi moji, da mi ne privo‰ãite kaplje vina na pogreb‰ãini! Bog
vam blagoslovi obilno, kar boste jedli in pili, nisem vam za-
viden! âe ste naredili novo postavo, ubogal jo bom: mladim
kruha, starcem kamen; zdravim ribo, bolnim kaão; spoãitim

BES

HLAPEC JERNEJ

jajce, trudnim ‰korpijona! Ne sodi hlapcu, da bi razdiral, kar
je ustanovil gospodar!”

Mladi Sitar, nagel ãlovek, je zardel od srda.
„Ni nam sila tvojih pridig, Jernej! âe ti vino ne di‰i, Bog s

teboj!”

„O‰aben si, Jernej, gospodarjev gospodar!” je rekla Sitari-

ca.

„Narobe hi‰a, kjer sedi hlapec na zapeãku in bri‰e ‰kornje

ob gospodarjev hrbet!” je rekla ta‰ãa.

„Narobe voz, ki ga vleãe gospodar, hlapec pa drÏi vajeti!”

je rekel svak.

„Narobe kmetija, kjer orje gospodar, ko se hlapec v senci

‰ãeperi!” je rekel sosed.

In ko so rekli, se je Jernej ‰e enkrat priklonil.
„Pametno je, kakor ste povedali, in niã krivice ni v va‰ih

besedah. Zatorej vam blagoslovi Bog jed in pijaão, meni pa
mirno vest in Ïivljenje brez greha!”

Tako je rekel hlapec Jernej in je pljunil na prag in je ‰el.

BES

HLAPEC JERNEJ

el je naravnost po stezi ãez polje, ob potoku, ki se je
skoraj usahel gubil v belem pesku. Vroã in tih dan je bil

v maju; blizu je bila prezgodnja nevihta, tam Ïe za zeleno
goro; vse je molãalo na loki, na polju, zemlja se je bala nez-
gode in si ni upala dihati.

Ko je ugledal Jernej od daleã, tam pod klancem, belo hi‰o

z zelenimi okni, in hlev in skedenj in ka‰ão, se mu je storilo
teÏko pri srcu. Tam ni bilo ne za pest prsti, na kateri bi se ne
bil poznal trud njegovih rok, njegovega ãela pot. Îivi ãlovek
v hi‰i leto dni, Ïivi deset let in ‰tirideset let — in glejte, ljud-
je boÏji, hi‰a mu je podobna, kakor brat bratu, in ljubezen je
med njima. In kadar pojde v daljne kraje po nemilem ukazu,
bo jokal po hi‰i bolj kakor po bratu in bolj, kakor je nekoã
jokal po materi.

Jerneju se je zazdelo, da ga tista okna ne pozdravljajo veã

tako prijazno, kakor so ga pozdravljala zmerom; in da je na
hi‰i, na vsem belem domu, kakor tiha bridkost vdove.

Bridkost pa je podobna zrnu, ki rodi tisoãeren sad. Komaj

vsejano v srce, se razraste bohotno, tako da tolaÏbi ni veã ne
prsti ne soka. In komaj uÏaljeno, je bilo srce Jerneju takoj vse
obteÏeno in moãno Ïalostno.

„Kaj si storil, gospodar, s hudo besedo, kaj si storil meni

starcu? Zakaj si naredil, da je osramoãen in potrt na zimo, ki

BES

HLAPEC JERNEJ

ni poznal bridkosti ne v daljni spomladi in ne vse dolgo po-
letje?”

Jernej ni stopil v hi‰o, tudi na polje ni pogledal; ‰el je v hlev

in je legel na steljo. Tam je mislil take misli, kakr‰nih nikoli
poprej.

—·tirideset let bo, tako je mislil, ‰tirideset in niã manj, ko

sem prestopil ta prag. Bajta je bila takrat, ãemerna in uboÏ-
na, da je bilo gospodarja sram in hlapca. Pa je tekel pot v po-
tokih, pa smo postavili dom, da je Ïenskam veselje, mo‰kim
ãast. Kdo ga je postavil? Vsi so pomrli, trudni; ostal sem sam,
poslednji gospodar. Na prostrano, blagoslovljeno polje gle-
da na‰ dom. Kdo je obdelal to prostrano polje, kdo ga je raz-
‰iril? Vsi so pomrli, ostal sem sam, poslednji oralec, posled-
nji kosec… Glejte, ãudo preãudno: ‰tirideset let je rodila jab-
lan, vrtu ãast in gospodar; pa pride tujec, pa bi izkopal jablan
ter jo presadil na kamen!… Glejte, ãudo preãudno: ‰tirideset
let je robotal, da bi postavil dom, s svojim potom je pognojil
polje in senoÏet; in ko je dom stal, ko sta bila rodovitna po-
lje in senoÏet, pride ãlovek — odkod paã pride? — in pravi:
Nisi prvi! Ter ga spodi v hlev, sam pa sede na zapeãek in si
ba‰e pipo!…

Tako je mislil Jernej in je vstal, otepel si je steljo s ãrne po-

grebne suknje in se je napotil v hi‰o. Tam si je slekel suknjo,
zlezel je na zapeãek ter si je nabasal pipo. âudoma je minila
vsa potrtost: smehljal se je in oãi so meÏikale pod ko‰atimi
obrvmi.

Pri‰la je dekla v hi‰o.
„Dobro se ti godi, Jernej! Dan je zunaj, vsi so na polju, ti pa

sedi‰ na zapeãku!”

Jernej je vzel pipo iz ust in je nagubanãil ãelo.

BES

HLAPEC JERNEJ

„Poberi se, baba! Komu ukazuje‰?”
Dekla je zaloputnila duri.
„Kaj jo je zbodlo, Ïen‰ãuro?” se je zaãudil Jernej.
Pod veãer, ko se je nebo pooblaãilo, so se odprle duri na

steÏaj. Na pragu je stal Sitar, majal se je nekoliko, postrani
mu je visel klobuk na uho. Jernej je gledal nejevoljno, ni vzel
pipe iz ust.

„Kdo je pri‰el?” je zaklical Sitar.
Jernej je molãal.
„Kdo je pri‰el, vpra‰am?”
Poãasi je vzel Jernej pipo iz ust in se je nasmehnil.
Lepo si se napil na pogreb‰ãini svojega oãeta! Spat se spra-

vi, spat!”

S teÏkim korakom, da se je stresel pod, je stopil Sitar v iz-

bo.

„Koga goni‰ spat, hlapec? Kdo je pijan, hlapec?”
Jernej je mirno sedel in mirno govoril, kakor da bi se po-

govarjal o letini.

„Tebi sem rekel, da pojdi spat, zato ker si pijan!”
Osupnil je Sitar, nato pa so se mu napele Ïile na ãelu, vrgel

je klobuk na tla in je kriãal.

„Molãi, hlapec! Nisem pokopal enega gospodarja, dvoje

sem jih pokopal! Dol!”

Jernej se je smehljal in je stopil poãasi z zapeãka; nikamor

se mu ni mudilo.

„Ali bo kaj?”
„Odpusti starim kostem! ·e pride‰ do poãitka!” se je smeh-

ljal Jernej.

Malo je omahnil, malo se je opotekel, ko je lezel Sitar na

zapeãek; prilezel je, sedel je ‰iroko, pre‰erno se je naslonil.

BES

HLAPEC JERNEJ

„Sezuj mi ‰kornje!” je ukazal Sitar.
Jernej ni niã odgovoril, sedel je na klop in si je palil pipo,

ki mu je bila ugasnila.

„Sezuj mi ‰kornje!”
„Ali te ‰e ni minila norãavost?” je rekel Jernej poãasi in je

puhnil dim. „·e di‰i po smrti v tej izbi; poklekni raj‰i in moli
nocoj!”

In je sam pokleknil pred razpelo. Gospodar je gledal mrko,

priÏgal si je pipo, pljuval je preko izbe in je molãal, dokler ni
Jernej odmolil. Jernej pa je vstal, gledal je v tla in je prijel za
kljuko, da bi ‰el.

„Jernej!” je vzkliknil Sitar.
Jernej je stal pred durmi in je drÏal za kljuko.
„Da ti povem, Jernej!” je govoril Sitar hitro in pipa se mu

je tresla v roki. „Da ti povem — i‰ãi si gospodarja drugod!”

Preko vsega obraza se je zasmejal Jernej in veselo je meÏi-

kal z oãmi.

„A?”
Sitar je udaril s ‰kornjem ob klop.
„Kaj si oglu‰el, hlapec? I‰ãi si drugega gospodarja, sem re-

kel! Opravil si pri meni, pri tej hi‰i opravil!”

Takrat se je zablisnilo iz ãrnih nebes, zabobnelo je od da-

leã. Jernej se je odkril in se je pokriÏal.

„Bog nas varuj vsega hudega! Ne delaj greha, mladi, Bogu

se priporoãi in svojemu patronu!”

In je odprl duri in je ‰el na hlev: tam je legel v seno in je

zaspal truden; vse hude misli so ‰le iz srca.

BES

HLAPEC JERNEJ

III

akor mlad, ‰e objokan, Ïe utolaÏen obraz, tako se je za-

smejalo rosno jutro iz nevihte.

Jernej je stopil na prag, ‰el je okoli hleva in se je napotil, da

bi pogledal na polje. Takrat je odprl Sitar okno, ozrl se je z
zaspanim obrazom, ku‰trav in ãemeren; in je ugledal dolge-
ga Jerneja, ki se je bil nameril na polje.

„Kam?”
Poãasi se je okrenil Jernej.
„Na polje!”
„Na ãigavo?”
„A?”
„Na ãigavo polje?”
Jernej se zasmejal naglas.
„Kaj se ‰e nisi prespal? ·e malo se odeni, ãe te glava boli!”
„Na ãigavo polje?” je zaklical gospodar in kri mu je bu‰ila

v lica.

„Na na‰e polje!” je odgovoril Jernej in je stal ob razoru mi-

ren, upognjen, roke na hrbtu.

„Kaj se to pravi: na‰e polje?”
âelo se je nagubanãilo Jerneju; celo v njegova zgrbljena

lica je ‰inila kri.

„To se pravi: moje polje!”
Obstrmel je Sitar, odprl je usta, gledal je z velikimi, izbu-

ljenimi oãmi.

BES

HLAPEC JERNEJ

„Zbledlo se ti je, starec!”
Jernej se je okrenil in je ‰el po razoru v polje. Dolgo je gle-

dal Sitar za njim, nato se je oblekel in je ‰el na polje v drugo
stran, da bi ne sreãal hlapca. Obadva sta ‰la poãasi, obadva
upognjena; gledala sta v tla in vendar sta se videla od daleã,
kakor vidi ãlovek s samim srcem, kadar ga je strah in se mu
kdo tiho bliÏa za hrbtom…

Jernej se je vrnil v hi‰o, ko je bila juÏina Ïe na mizi. Postal

je osupel pred durmi, namr‰il je obrvi, ozrl se je po gospodar-
ju, po druÏini. Ne Ïlice ni bilo zanj ne stola.

„Zakaj me niste klicali?”
„Ali so te klicali sosedovi?” je odgovoril Sitar. DruÏina se je

zasmejala.

„Kaj ragljate, hlapci in dekle? Kaj je Kurent stopil v hi‰o?”
Jerneju se je tresel glas od srda in od ‰e nepoznane brid-

kosti.

Pa se je oglasila Sitarica in bolj zbadljiva nego prijazna je

bila njena beseda.

„Ali nisi sli‰al sinoãi? Gospodar ti je odpovedal! Ampak ãe

je laãen, prinesi mu Ïlico; ‰e beraãa ne podimo ãez prag, kaj
‰ele hlapca, ki je delal pri hi‰i in jedel z nami!”

Dekla je ‰la in poloÏila Ïlico na mizo, poleg Ïlice pastirje-

ve.

„Kaj stoji‰ in gleda‰?” je vpra‰al gospodar in se ni ozrl na

Jerneja. „Ponujamo ti Ïlico, ker si laãen, Bog ti blagoslovi, ne
bomo ti ‰teli griÏljajev! Ampak ãe se ti ne zdi, pa sreão na
pot!”

Jernej je strmel, niã ni odgovoril. Tedaj je vrgel Sitar Ïlico

na mizo in je vstal.

„Kaj so ti oglu‰ela stara u‰esa, kaj ti je zvodenela stara pa-

BES

HLAPEC JERNEJ

met? Ali pa se po neumnem pretvarja‰? Vãeraj sem ti rekel,
da si i‰ãi gospodarja drugod — velik je svet in dolge noge
ima‰! Dogospodaril si pri nas, Bogu bodi hvala in ãast!”

Jerneju so se za‰ibila kolena; tudi beseda mu je bila tiha in

poãasna, glas ni mogel iz grla.

„Saj sem te dobro sli‰al, tudi razumel sem te, mladi! Am-

pak da si rekel: Pojdi in zapali hi‰o — dobro bi te sli‰al, do-
bro razumel, ne zapalil bi! Govori po pameti, pa te bom sli‰al
in razumel in ubogal! Kaj se to pravi: zadeni culo na stara
pleãa in pojdi od hi‰e? Kako je v tej besedi boÏja pamet in
pravica? Bolj kr‰ãansko bi bilo in niã bi si ne bil omazal ko-
len, da si po sedmini pokleknil predme, poslednjega gospo-
darja te hi‰e. In jaz bi ti bil rekel: Ti gospodari zdaj, tvoja je
hi‰a, tvoja senoÏet, tvoje polje — vse to vzemi, kar je vzraslo
tako ãudeÏno iz moje krvi in iz mojega potu, da je zdaj moj
Ïivot upognjen in izÏet, da so slabotne moje roke in da se
tresejo stara kolena! Vse vzemi — jaz, starec, trudni gospo-
dar, pa si zapalim pipo ter sedem na zapeãek… Tako bi ti sto-
ril, tako bi jaz govoril in Bogu bi bilo dopadljivo in ljudem!”

Sitar se je okrenil, z veselim pogledom se je ozrl po druÏini.
„Ljudje boÏji, glejte ga; ali naj pokleknem predenj?”
Krohotoma se je zasmejala druÏina.
In se je okrenil k Jerneju, gledal mu je dolgo v obraz, nato

je izpregovoril:

„Kaj misli‰, da sem ti bil pokazal prag zato, ker sem bil pi-

jan in slabe volje? Ali pa da se mi je na sedmini zahotelo ko-
medij in burk? Tako je, hlapec: potrla me je smrt oãetova,
ampak tehtnica je bila praviãna, poleg bridkosti je bila tolaÏ-
ba. Nikoli nisem bil gospodar, zadnji hlapec sem bil, poleg
pastirjeve je leÏala moja Ïlica. Ti, hlapec, si bil moj gospodar;

BES

HLAPEC JERNEJ

tvoj pogled povelje, tvoja beseda ukaz. Jaz pa sem te videl v
svojem srcu, kako bo‰ prosil na mojem pragu, in uÏival sem
sladkost… Vam vsem je bil gospodarjev gospodar, ‰e vi uÏi-
vajte sladkost: pastir, odpri mu duri na steÏaj!”

Pastir je ‰el in je odprl duri na steÏaj, Jernej se ni ganil, ne

prestopil.

„Ne stoj tam kakor lipov bog! Gani se!”
Jernej se je vzbudil kakor iz hudih sanj; pa mu ni bilo niã

bridko, nasmehnil se je.

„Sitar, Bog je naredil postave, ti jih ne bo‰ premaknil! Pot,

ki je kanil s tvojega ãela, je tvoj — to je postava! Ne bom pro-
sil postelje, ki sem jo sam postlal, ne bom beraãil kruha, ki
sem ga sam pridelal in umesil! Legel bom na posteljo in ne
bom niã vpra‰al, posegel bom po kruhu, niã ne bom prosil!
To je postava in pravica. Vi pa primite za Ïlice, ne bodi vas
sram ukradenega kosila, niã vas ne bodi sram, da niste ãakali
na gospodarja in na njegov oãena‰; usmiljen je, brez zlobe —
zakaj njegova je pravica in postava!”

Tako je govoril Jernej. Teman pa je bil Sitarjev obraz, nje-

gova beseda je bila hitra in osorna, mrko je gledala druÏina.

„Pojdi brez prerekanja; odprte so duri, nizek je prag!”
·e se je ozrl Jernej, dolgo se je oziral, ni sreãal pogleda, ki

bi mu bil rekel zbogom. In hudo se je storilo Jerneju.

„Svatujte, ljubi moji! Odprta vam je hi‰a, odprt vam je

hram in tudi ka‰ãa vam je na steÏaj odprta. Jemljite in gosti-
te se! Jaz pa se povrnem k vam s pisano pravico, podpisano
in zapeãateno; zakaj Bog ne laÏe in tudi postave ne laÏejo. In
kadar se povrnem, ljubi moji, takrat bodi ljubezen med nami
in kr‰ãansko usmiljenje!”

Rekel je in je ‰el.

BES

HLAPEC JERNEJ

apotil se je k Ïupanu, ki je bil krãmar v Dolini. Spoto-
ma je sreãal ãloveka, ki ni bil ne gospod, ne ‰tudent, ne

hlapec; obleãen je bil v ãrno, nosil je brado, vedel je to in ono,
drugaãe pa je bil malopriden ãlovek, ki ni imel ne doma ne
ljudi; prikazal se je ãasih, ker je bil rojen na Betajnovi, pa je
nenadoma izginil bogvedi kam; tudi vere ni imel in se ni od-
krival pred cerkvijo.

„Povpra‰am ga, nevernika!” je pomislil Jernej in ga je usta-

vil.

„Bog daj, Gostaãev!”
„Bog daj, Jernej!”
„Ti, ki si uãen in pozna‰ postave: tole mi povej! ·tirideset

let sem delal, postavil sem hi‰o, s svojim potom sem pogno-
jil polje in senoÏet: ãigav je dom?”

ârni ‰tudent je samo privzdignil obrvi in je molãal.
„Takole je torej, premisli: ‰tirideset let sem delal na tem

svojem domu; ãe tam poklekne‰, natanko pogleda‰ grudo, pa
bo‰ videl, da je moja, pa bo‰ spoznal mojo kri. Tudi ãe po-
gleda‰ na hi‰o, te bodo v mojem imenu pozdravljala tista ze-
lena okna…

Kako torej misli‰?”
·tudent je strmel in molãal.
Jernej je upognil hrbet globoko, nagubanãil je ãelo in je

poloÏil kazalec na kazalec, da bi natanko razloÏil in razkazal.

BES

HLAPEC JERNEJ

„Tako je namreã! Pri‰el sem pred ‰tiridesetimi leti — od-

kod? Iz Resja, se mi zdi — iz Resja sem pri‰el! Preveã nas je
bilo, pa sem se napotil: dolgo je Ïe, tudi ne sanja se mi niko-
li veã, ne o materi ne o bratih; in ãe bi nama zdajle pri‰li na-
proti, bi jih ne pozdravil… Glej, in sem pri‰el in sem ustvaril
tisti dom — tja poglej, tja pod klanec!”

·tudent je pogledal in se je zaãudil.
„To je Sitarjevo… tam!”
„Katerega Sitarja, vpra‰am? Kod si se klatil, da ne ve‰?

Umrl je, vãeraj smo ga pokopali! Jaz sam sem ‰e ostal, posled-
nji gospodar!”

„Kam se je izgubil mladi Sitar?”
„Ozri se, tam stoji, pred hi‰o; poznam ga, ker stoji tako

mo‰ko… Bog varuj, niã hudega o njem: dober delavec bi bil,
le malo preveã pije in nagle jeze je… Nikoli ga ne bom podil
od hi‰e; naj se ‰ãeperi v boÏjem imenu, saj je mlad!”

„Kako bi ga podil od hi‰e? On je gospodar po oãetu!”
Jernej je nejevoljen stresel z glavo ter je ‰iroko zamahnil.
„Kaj blebeãe‰, puhla uãenost? Nisem te zato ustavil na ce-

sti!… Dediã in gospodar po oãetu — ‰ega je, tudi pravica mor-
da, Bog bo Ïe vedel. Ampak to je eno. Ali drugo je: ‰tirideset
let je delal Jernej, ‰tirideset let je Jernej zidal, Bog je blago-
slovil Jernejevo delo, da je obrodilo obilen sad, stoteren in ti-
soãeren. âigavo je delo, ãigav je sad? — to mi zdaj povej! Ka-
tera posvetna postava in katera boÏja zapoved je naredila, da
nimam, kamor bi legel, ko sem nakosil sena, da bi bila, ãe ga
nakopiãim, gora vi‰ja od Ljubljanskega vrha? In da nimam
skorje kruha, ko sem napolnil in nabasal egiptovske hrame z
rÏjo, p‰enico in ajdo? Uãenjak, to mi zdaj povej!”

·tudent je spoznal in razumel in se je veselo zasmejal. „Jer-

BES

HLAPEC JERNEJ

nej, tako je naredila posvetna postava: Jernej bo zidal hi‰o, in
kadar bo dozidal: gospodar na peã, Jernej ãez prag; Jernej bo
oral in bo sejal in bo Ïel: gospodarju Ïetev in kruh, Jerneju
kamen; Jernej bo kosil in Jernej bo mlatil, Jernej bo spravljal
seno in slamo, in ko bo napolnil skedenj in podstre‰je in hlev:
gospodar na mehko posteljo, Jernej na trdo cesto; postarala
se bosta gospodar in Jernej: gospodar bo sedel na zapeãku in
si bo palil pipo in bo prijetno dremal; Jernej se bo skril za hlev
in bo poginil na gnili stelji. Tako je naredila posvetna posta-
va. BoÏja zapoved pa je naredila: trpi krivico, Jernej, in kadar
te udari sosed na desno lice, ponudi mu ‰e levo; in ãe ti ugra-
bi suknjo, daj mu ‰e srajco!”

„LaÏe‰!” je vzkliknil Jernej. „Bog ni naredil krivice!”
Morda je seglo ‰tudentu soãutje v srce, zakaj ni se veã

smejal.

„Jernej, ne prerekaj se o krivici in pravici, ne o postavah in

boÏjih zapovedih; tudi jaz sem se prerekal, pa zdaj nimam ne
doma ne ãloveka. Hotel sem razloÏiti ljudem krivico sveta in
postav, pa so me pognali na cesto, puntarja. Trpi krivico, Jer-
nej, in je ne imenuj! Vrni se, poklekni pred gospodarja, skleni
roke in ga prosi za poniÏen kot tiste hi‰e, ki si jo sam posta-
vil, za skorjo tistega kruha, ki si ga sam pridelal. Tako stori,
pa bo‰ ubogal posvetne postave in boÏje zapovedi!”

Jernej je poãasi zmajal z glavo.
„Krivico si trpel, pa ti je legla na srce, da govori‰ nespamet-

ne in brezboÏne besede. Ampak ker si trpel, stopi k meni,
kadar bo‰ truden in laãen: postelja bo tam zate in Ïlica!” Tako
je rekel Jernej, pri srcu pa mu je bilo hudo in teÏko. In sta ‰la
vsak po svoji poti.

BES

HLAPEC JERNEJ

red krãmo je stal Ïupan, golorok, debel in vesel.

„Kam, Jernej?”

„K tebi, Ïupan, po opravkih!”
Stopila sta v krãmo; ‰iroko je sedel Ïupan, Jernej pa je stal.
„Zdaj poslu‰aj, Ïupan, kakor ti bom povedal, ter presodi

po pravici in postavah! — Takole mi je rekel mladi Sitar: Pojdi
in i‰ãi si gospodarja drugod! To je rekel Jerneju: Delal si, do-
delal zame, pojdi zdaj in i‰ãi si drugod poslednje postelje! To
je rekel starcu: Pomlad si mi dal in poletje si mi dal in jesen;
vse sem spravil v shrambe, da so polne do stropa, ti pa poj-
di zdaj na zimo, kamor te ‰e poneso stare noge! Jaz nisem
oral, tako je rekel, nisem sejal in nisem Ïel, ampak tvojo bo-
gato Ïetev bom spravil; jaz bom jedel pogaão, ti pa glej, ãe
najde‰ pred pragom skorjo, ki jo je sonce posu‰ilo. Ti si nam
pripravil jed in pijaão, ti si nam pogrnil mizo; zdaj pa na tla
poklekni, Lazar, ter lovi drobtine! Tako je rekel in niã ga ni
bilo sram! — Kje je zdaj pravica in postava, to razsodi, Ïu-
pan!”

Îupan je namr‰il obrvi, nagubanãil je ãelo in njegov po-

gled ni bil veã vesel, ne prijazen.

„Dolgo si govoril, bil bi kratko povedal: Sitar te je spodil iz

sluÏbe!”

Jernej je poloÏil klobuk predse, naslonil se je na mizo s

pestmi.

BES

HLAPEC JERNEJ

„Kako spodil? Kako bi hlapec podil gospodarja? Kdo je

gradil tisto hi‰o, da je zdaj velika in imenitna? On ali jaz? Kdo
polje gnojil s svojim blagoslovljenim potom, kdo ‰iril polje,
senoÏet in gozd visoko v hrib, globoko v dolino? On ali jaz!
Kdo je ustvaril to bogastvo s svojo veliko moãjo? Jaz, ki sem
stal na polju gol in poten — on, ki je leÏal v plenicah in kriãal?
Kdo ima pravico, da pravi: Zadeni culo na pleãa in pojdi brez
slovesa, zakaj velik je svet? Jaz ali on? Razodeni pravico, Ïu-
pan, razloÏi postavo!”

Îupan je naslonil pleãati hrbet na klop in je gledal mrko.
„Kaj hoãe‰, Jernej, to povej! âemu si pri‰el?”
Jernej je zravnal dolgi Ïivot in se je zaãudil.
„Po pravico sem pri‰el! Nisem te pri‰el prosit ne kruha ne

postelje! Poglej postave, razpeãati pismo in razodeni pravico!

Tvoj posel je!”
„Kaj hoãe‰?”
„Kar sem povedal!”
„Gospodar te je spodil iz sluÏbe?”
„Kateri gospodar? Iz kak‰ne sluÏbe?”
„Ne budali, Jernej! Star si, pa si Ïe neumen, niã ti ne zame-

rim! Zakaj te je spodil?”

„Kdo spodil? Odkod?”
„Pojdi, Jernej, pastirjem pripovedovat svojo zgodbo, ãe ne

mara‰ pametne besede! To razloÏi, drugega ne vpra‰am niã:
kaj misli‰ zdaj, Jernej, ko nima‰ ne doma ne gospodarja? Kam
pojde‰?”

„Kam da pojdem?” je vpra‰al Jernej poãasi in je ‰iroko od-

prl oãi.

„Tako je! Odpri u‰esa in nikar ne zijaj: spodil te je iz sluÏ-

be, ne doma nima‰ ne gospodarja — kam zdaj?”

BES

HLAPEC JERNEJ

Dolgo je molãal Jernej, preden je izpregovoril.
„Kaj je to postava in pravica?”
Îupan se je razjezil.
„Ne beseduj o pravici in postavi — kaj je pravica in posta-

va, kaj so te reãi hlapcu in kaj ga brigajo! — Zdaj se govori o
tej stvari: kam nameri‰ svoje stare noge?”

Jernej je sklonil glavo, srepo in natanko je pogledal. „To-

rej, tako je zdaj beseda, tako je napisana: hlapcu ne pravice,
ne postave!”

„Nisem tako rekel, nikjer ni tako napisano — ne obrekuj!
Gospodar je gospodar in hlapec je hlapec; in ãe reãe go-

spodar hlapcu: poveÏi culo, vstani in pojdi, je hlapcu ukaza-
no, da vstane in gre po svoji poti. Tako je bilo od vekomaj in
tako bo na vse veãne ãase, zakaj drugaãe bi bil svet narobe.
— Ali te ni sram, da ti moram take reãi razlagati kakor otro-
ku, ko ima‰ kriÏev Ïe dobrih ‰est?”

Jernej je gledal v tla in je premi‰ljeval.
„Da torej poveÏem culo in vstanem in grem!”
„Da gre‰ po svoji poti!”
„To je pravica!”
„To je postava!”
„Ampak ‰e to mi povej, uãenjak in Ïupan: kako bom pa v

culo povil in povezal svoje delo, kako bom spravil vanjo ‰ti-
ridesetero let? To mi razloÏi, pa pojdem!”

Zares se je tedaj razljutil Ïupan in je s pestjo udaril po mizi.
„Ali si pri‰el norce brit? Zberi paglavce na cesti, pa jim pri-

poveduj, da se bodo smejali, da ti bodo jezik kazali in te vlekli
za suknjo! Z odraslimi ljudmi si opravil, ‰e med babe ne sodi‰
veã!”

Jernej je ãudoma poslu‰al.

BES

HLAPEC JERNEJ

„·e vãeraj so bile vse drugaãne tvoje besede, Ïupan! Vse

drugaãen je bil tvoj pozdrav in ‰e tvoj obraz, se mi zdi, je bil
drugaãen! Kako ãudno je, da se ãlovek izpremeni kar pred
oãmi, ob belem dnevu — ‰e vãeraj je bil, pa ga ni veã, nekdo
drug sedi tam! Kaj sem ti storil, da mi pljuje‰ v lice, ko si me
‰e vãeraj kr‰ãansko pozdravljal?”

„Nisem ti dolÏan ne besede ne odgovora, hlapec! Ne de-

laj nadlege ne meni ne obãini; poveÏi culo in se spravi po svo-
jem potu!”

Tako je rekel Ïupan in je vstal.

BES

HLAPEC JERNEJ

o sta se Jernej in Ïupan tako pogovarjala in prerekala, so
prihajali v krãmo ljudje.

In ko je bil Jernej ves uÏaljen, se je okrenil k njim in je iz-

pregovoril.

„Zdaj ste sli‰ali, ljudje boÏji, zdaj presodite! Po vesti vas

vpra‰am, nikar se ne prenaglite z besedo! Poznate me vsi, in
kakor ste moÏje, ste bili mladeÏ in otroãad, ko sem Ïe oral in
Ïel in kosil. Moj dom je stal, moje polje je zorelo, ko niste
imeli doma ni v materinem telesu! Tam gori je moj dom, tam
pod klancem, vse tisto polje je moje, doli do potoka, gori do
hriba; in moje so tiste prostrane senoÏeti in moj je tisti gozd,
ki gleda s hriba teman! Kdo je tam delal, ãe ni delal Jernej?
Kdo je ukazoval hlapcem in deklam, ãe ne Jernej? Kdo je pri-
klical iz nebes boÏji blagoslov, da je vzraslo bogastvo iz kam-
na, kakor drevo iz gorãiãnega zrna? Kdo, ãe ne Jernej? — Zdaj
je ‰tirideset let, zdaj je vse obdelano, poÏeto in poko‰eno in
spravljeno — Jernej, zdaj si opravil, zdaj poveÏi culo in poj-
di! Tako se je zgodilo: bodite vi moji sodniki, ljudje, premisli-
te in presodite!”

Ljudje so gledali, nekateri so se smehljali, vsi so molãali.

Jernej se je oziral od obraza do obraza in strah ga je bilo. „Za-
kaj molãite in me gledate kakor beraãa in nadleÏnega popot-
nika? Ljudje kr‰ãanski, le molãite; natanko premislite, ne pre-
naglite se z besedo in sodbo! Tam sedite po vrsti, vi porotni

BES

HLAPEC JERNEJ

moÏje, moji praviãni sodniki; razloÏil sem vam svojo pravdo,
kakor se je vr‰ila od zaãetka do konca; niãesar primaknil, ni-
ãesar izpustil; vi pa zdaj premislite, spoznajte resnico in jo
razodenite!”

Vejaãev se je zasmejal in je rekel:
„Ali se ti je zme‰alo, Jernej?”
Jernej ni razumel, ‰iroko je gledal.
„âemu take besede? Nisem te vpra‰al o svoji pameti, o

svoji pravici sem te vpra‰al! Pa ãe bi bil norec jaz in bi neãed-
ne burke uganjal pred vami, v zabavo vam in pohuj‰anje:
moja pravica bi ostala tak‰na, kakor je. Tudi norec ima pra-
vico!”

„Naj razloÏi, kar se je zgodilo!” je rekel ·alander. „âe je

znorel, ni znorel na lepem!”

Pa je osorno izpregovoril Ïupan.
„Kaj bi se bilo zgodilo! Odpovedal mu je Sitar — gospodar

je odpovedal hlapcu, to se je zgodilo!”

„Jerneju odpovedal?” se je zaãudil ·alander. „Ni lepo, da

mu je odpovedal; na stara leta odpovedal! Gre mu kot za peã-
jo in Ïlica pri skledi! ·e oslepelega konja bi ne pognal iz hle-
va!”

Jernej je visoko vzdignil ko‰ate obrvi.
„Kako — oslepelega konja? Ne gre za milo‰ãino in za vbo-

gajme, za pravico gre! âe je ãlove‰ka postava in boÏja zapo-
ved, da mi ukaÏe: Zdaj, ko si dodelal in ko se je nagnil veãer,
poveÏi culo in pojdi, kamor ti je pot! — za to gre!”

Kmetje so se spogledali in so molãali.
„Ti govori, ·alander!” je rekel Jernej. „Ali je to ãlove‰ka

postava in boÏja pravica?”

BES

HLAPEC JERNEJ

„Tako ste ga sli‰ali!” se je zasmejal Ïupan. „Odgovorite

mu!”

In ·alander je odgovoril.
„âlove‰ka postava je in boÏja zapoved, da hlapec ubogaj

svojega gospodarja! Ampak tudi je postava, nikjer zapisana,
povsod veljavna, in tudi je Kristusov ukaz, da ne Ïeni gospo-
dar hlapca od hi‰e, kadar ti je dosluÏil in je star in nadloÏen!
Ti, Jernej, pa pojdi sam, pa mu razloÏi in se te bo usmilil!”

Jernej pa je vzrojil in je govoril naglas.
„Niã na vrata usmiljenja, na vrata pravice trkam, da se mi

odpro na steÏaj! Ni beraã in popotnik, kdor je gospodaril ‰ti-
rideset let; ni brez doma, kdor si je sam dom postavil; ni mu
treba prositi kruha, kdor je sam obdelaval prostrana polja. Ti,
ki si delal — tvoje je delo: to je postava! Na‰el bom pravico,
dodeljena mi bo; ãe mi je vi ne prisodite, sodniki nespamet-
ni, kriviãni: velik je svet, mnogo je sodnikov nad vami; nad
vsemi pa je Bog!”

Kmetje so gledali mrko, Ïupan se je posmehnil.
„Premisli, Jernej, preudari in ne prenagli se!” je poãasi iz-

pregovoril ·alander. „Kar je svet naredil, ti sam ne bo‰ pre-
naredil! âe sta se sprla z mladim gospodarjem in se ti ne da
prositi — morda bi ‰e na‰li zate kot v uboÏni hi‰i, ãeprav nisi
iz na‰e obãine. Dolgo si bil med nami; ni treba, da bi na ce-
sti poginil!”

Ves, kakor je bil visok, je vztrepetal Jernej od srda.
„Na cesto me je pognal, vi pa ste me ‰e s sramoto oblili!

Pravice sem ‰el iskat, sodniki pa so se mi smejali! — Negod-
nike zaklepajte tja, v uboÏno stajo, pijance, ki so bajto zapi-
li, in tatove, ki so jim na starost dolgi prsti odpovedali! In tudi
zapirajte vanjo sodnike, ki so postavo opljuvali in pravico

BES

HLAPEC JERNEJ

oskrunili! Pa ‰e tiste nazadnje, ki so se posmehovali starcu,
namesto da bi se mu odkrivali do tal!”

Tako je rekel Jernej.
Takrat so se razjezili kmetje in so govorili vsi vprek in so

kriãali.

„Ne zmerjaj, hlapec!”
„Znorel si, hlapec!”
„V keho s hlapcem puntarjem, ne v uboÏno hi‰o!”
„Pojdi, hlapec, kamor ti je pot!”
„Odpri mu duri, hlapcu, odpri mu, Ïupan!”
„Odpri mu jih na steÏaj!”
In Ïupan je stopil k Jerneju.
„Hodi zbogom, Jernej; zadosti besed!”
Jernej se je ozrl naokoli; samo glas se mu je tresel, pa mi-

ren je bil njegov obraz.

„Odpu‰ãam vam, kriviãni sodniki, kakor je Bog odpustil

onim, ki so ga preganjali in kleli!”

Povesil je glavo, tiho je odprl duri, tiho jih je zaprl za seboj.

BES

HLAPEC JERNEJ

VII

o je stopil Jernej na cesto, je pomislil:

„Tako je rekel Ïupan: Zberi paglavce na cesti in jim pri-

poveduj svojo pravdo, zato da se ti bodo smejali in da te bodo
vlekli za suknjo! Iz neprijazne besede je govorila bistra pa-
met. âesar ni spoznalo srce odraslih, oskrunjeno od boÏjih
krivic, to bo spoznalo nedolÏno srce, ‰e polno boÏjega blago-
slova!”

In Jernej je ‰el in zbral paglavce na cesti, kolikor jih je vi-

del in sreãal. In ko so pri‰li, radovedni, pre‰erni in veseli, jim
je razlagal svojo pravdo.

„Imel sem hi‰o, otroci, tam stoji pod klancem, tista bela z

zelenimi okni; pa so mi jo vzeli. Zidal sem dolgo let, glejte,
otroci, star sem Ïe in nadloÏen, in ko sem dozidal, so pri‰li in
so rekli: Na, Jernej, zdaj pa pojdi! Otroci ljubi, tudi polje sem
imel: vse tisto je bilo moje, kar pregledate od hriba dol do
potoka; pa so mi vzeli. Od zaãetka je bilo samo tistih par nji-
vic tam za hi‰o; jaz pa sem ‰iril svet in sem ga mnoÏil, s plu-
gom in brano; in ko sem dodelal, so pri‰li in so rekli: Na, Jer-
nej, mejniki so postavljeni, zdaj pa pojdi! — Otroci, mladi
moji, nedolÏni, povejte mi, ãe je to postava in pravica!”

Otroci so se ãudili, nato so se veselo zasmejali.
„Daj mi krajcar,” je zaklical bosonoÏec.
„Na krajcar, niã se ne boj, nikar se ne skrivaj! Vzemi kraj-

car, pa odgovori po pravici, kar sem vpra‰al!”

BES

HLAPEC JERNEJ

BosonoÏec je plaho iztegnil roko, stisnil krajcar v pest in je

pobegnil.

„Bog s teboj, maliã bosopeti, pre‰erni!” se je nasmehnil

Jernej. „Pa mi povej ti, ki stoji‰ pred menoj, ki si vse sli‰al in
ki modro gleda‰: kako je v tej pravdi pravica in postava? Kako
po tvojih mislih, neoskrunjenih?”

„·e meni daj krajcar!” je rekel fant s poãasnim, ãudno glo-

bokim glasom.

„Na krajcar ‰e ti, na dva; zakaj bogat je Jernej, ki je delal

‰tirideset let! Pa povej, kakor sem vpra‰al!”

Fant je spravil obadva krajcarja, umaknil se je za korak in

je zaklical s prav poãasnim, ãudno globokim glasom: „Pija-
nec!”

Nato je ‰el in se je oziral, ãe ne stopi Jernej za njim.
„Pojdi, mlad si in nespameten. Bog bo zatisnil oãi!” je re-

kel Jernej in je bil Ïalosten.

Velika je bila gruãa okoli njega, in kolikor dalje je ‰el, to-

liko veãja in veselej‰a je bila procesija.

„Le hodite, otroci, z bogatim siromakom, le verno poslu-

‰ajte njegovo pravdo! Razorana njiva so va‰a srca, naj pade
seme vanjo, da bo klilo in zorelo nekoã! Niã ne ‰kodi, ãe ste
veseli in razposajeni; tistega se bojte, ki mrko gleda in poãa-
si hodi! Tudi jaz sem rogovilil in sem plesal, da je bilo vese-
lje; dekleta so me gledala in fantje so se me bali. S pestjo bi
bil takrat dokazal pravico, kakor jo kratijo s pestjo!”

„Zaple‰i, Jernej!” so zavpili otroci.
In kakor je Jernej ‰el v veseli gruãi, v poskoãni procesiji, so

bile nenadoma lahke in mlade njegove noge, celo zazibal se
je v bokih.

BES

HLAPEC JERNEJ

„Hej, Jernej ple‰e, Jernej je pijan!” so kriãali otroci; pred

njim so plesali, za njim so se zaletavali vanj.

Jernej si je otrl potno ãelo z rokavom, postal je sredi ceste

in se je ozrl po otrocih.

„Zdaj pa malo nehajmo, ljubi moji, dovolj je norãije! Ne

pravice ne krivice ne poznajo va‰a mlada srca, Bog jih blago-
slovi; ker sama pravica je v njih, ‰e neoskrunjena od vsega
spoznanja in od vse bridkosti. Kakor jaz do te pozne jeseni
nisem poznal krivice, dokler je nisem zadel na svoja pleãa, da
hodim zdaj po svetu in i‰ãem, kje bi jo odloÏil. Ne dodeli vam
Bog, ljubi moji, da bi kdaj razloãevali, kaj je naredila zapoved
in kaj so ljudje storili! Ne dodeli vam Bog, da bi spoznali pra-
vico, zakaj krivico bi obãutili!” Jernej se opotekel, klobuk mu
je padel v prah; zakaj nekdo ga je sunil od zadaj; otroci so
veselo vzkriknili, Jernej je pobiral klobuk.

„Tega ni bilo treba, otroci! Star sem Ïe in nadloÏen, ne mo-

rem se igrati z vami, ne morem poskakovati, kozolcev pre-
obraãati!”

In ko je stal globoko upognjen in je pobiral klobuk, se je

nenadoma zvrnil na kolena, z rokami v prah; procesija se je
razpr‰ila, otroci so stali kraj ceste, smejali so se in so ãakali.
Poãasi se je vzdignil Jernej in si je otepel prah s kolen; njegov
obraz je bil ves upal od strahu in bridkosti.

„Bog je zatisnil oãi, otroci, tudi jaz jih bom zatisnil! Kako

bi spoznali krivico, ko je ‰e niste obãutili? Bog z vami in usmi-
ljenje njegovo!”

„Padel je Jernej, na tla se je zvrnil pijani Jernej!” so kriãali

otroci.

Tedaj je prifrãal kamen, zadel je Jerneja v koleno.
Jernej se je ozrl in se hudo zaãudil.

BES

HLAPEC JERNEJ

„Bog vas varuj, otroci! Kaj poãenjate, ljubi moji?”
Pa je prifrãal kamen od druge strani, zadel je Jerneja v ãe-

ljust in je presekal koÏo, tako da se je prikazala kri. Jernej je
vztrepetal od ãudne groze, razprostrl je roke.

„Otroci, ljubi moji, kaj sem vam storil?”
„Kri!” so zavpili otroci ter so prepla‰eni poskakali preko

jarka, beÏali preko polja.

Iz gruãe se je izvil droben, debeloglav, kodrolas deãek; ‰e

krilo je nosil in bos je bil. Z drobnimi koraki, ihte in kriãe je
tekel k Jerneju, objel ga je okoli kolena. Jernej ga je poboÏal
po ku‰travih kodrih, po objokanih licih.

Zvedril se je Jerneju obraz, oãi so se mu zasvetile. „Samo

ti si pri‰el, fantiã kodrolasi, samo ti si me sli‰alo, nebogljenãe
malo! Pa bodi ti moj besednik, moj praviãni sodnik!”

Otrok je ihtel in se je tresel.
„Mati, mati, mati!”
Pri‰la je Ïenska, vzela ga je v naroãje.
„Kaj so mu storili?”
„Krivico je obãutil, on sam! Vsi boÏji blagoslovi s teboj, ti

moj usmiljeni sodnik!” je rekel Jernej.

Otrok pa je skrival objokani obraz na materinih prsih, sa-

mo ‰e tiho je ihtel in jecljal.

„Mati, mati, mati!”

BES

HLAPEC JERNEJ

VIII

ernej se je napotil po culo. Pred hi‰i je sreãal Sitarja, pa ga

ni pogledal in tudi Sitar je okrenil glavo.
„Samo po culo prihajam, samo po culo!” je rekel Jernej in

je gledal predse, kakor da bi se pogovarjal s hi‰o, ne s Sitar-
jem.

„Niã drugega ne bom pobral, ni potreba zaklepati hi‰e in

ka‰ãe!”

Stopil je v veÏo, ‰el je po lestvici v svojo izbo, ki si jo je bil

nekoã sam izbral in pripravil pod streho. Postelja je bila tam,
razpelo in molek nad posteljo, drugega niã. Na klinu je visela
prazni‰ka obleka, v ko‰u pod klopjo je bilo spravljeno peri-
lo. Postelja je bila pregrnjena s pisano plahto, ki mu jo je bil
prinesel rajni Martin iz tur‰ke vojske za spomin. Na plahto je
poloÏil najprej prazni‰ko obleko, nato perilo; ko pa je zaãel
zgibati plahto in vezati culo z moãno vrvjo, se mu je storilo
hudo pri srcu. Zgrabilo ga je v prsih, vzdignilo se mu je v grlu,
ãudno kakor nikoli. Zato je Jernej pokleknil pred razpelo in
se je pokriÏal in se sklonil globoko, tako da je ãelo naslonil na
blazino.

„Oãe na‰, kateri si v nebesih… tvoje pravice i‰ãem, ki si jo

poslal na svet! Kar si rekel, ne bo‰ oporekel; kar si napisal, ne
bo‰ izbrisal! Ne v ljudi ne zaupam, ne v svojo pravico ne za-
upam, v tvoje pismo zaupam. Oãe na‰, kateri si v nebesih…
neskonãno si usmiljen, daj beraãu vbogajme; neskonãno si

BES

HLAPEC JERNEJ

praviãen, daj delavcu plaãilo! Oblagodari hlapca, ki je pravice
laãen in Ïejen, nasiti ga in napoji! Samo ukaÏi, pa bo Ïiva tvo-
ja beseda in bo napolnila vsa srca, da bodo spoznala pravi-
co!… Oãe na‰, kateri si v nebesih… ne izku‰aj jih predolgo,
dotakni se s prstom njih oãi, da bodo ãudeÏno izpregledale;
in tudi svojega hlapca ne izku‰aj predolgo, ker je Ïe star in
nadloÏen; in potolaÏi ga, ker je potrt in slab od bridkosti! Oãe
na‰, kateri si v nebesih…”

In Bog ga je potolaÏil in bridkost je izginila in mirno je bilo

njegovo srce.

Tako je Jernej vstal, zadel je preko rame culo in ‰kornje,

vzel je v roko grãavo romarsko palico in se je napotil. Na pra-
gu se je pokriÏal.

„Sreãen hodi, Jernej, ãe je boÏja volja, da nastopi‰ to pot;

in sreãen se povrni!”

Od daleã je ugledal Sitarja, ki je stal kraj senoÏeti.
„Odpusti jim!” je rekel Jernej v svojem srcu in je iztegnil

roko v slovo in pozdrav.

„Brez sovra‰tva na pot; teÏje je v srcu sovra‰tvo nego brid-

kost; brez sovra‰tva s pota — obe roke mu stisni v pozdrav,
za roko ga pelji v hi‰o, kakor sina, ki je zablodil!”

·e se je ozrl na hi‰o in po polju, po senoÏetih, lokah in dalj-

nih pa‰nikih, in je ‰el v dolino.

Velika in lepa hi‰a je sodnija, sredi trga stoji v Dolini, dolgo

vrsto oken ima, visoka vrata in nad vrati cesarskega orla.

âudno in sitno je bilo Jerneju, ko je stopil v prostrano veÏo;

strah ga je bilo tistega kraja, ki je bil poln jeze in kletev, hu-
dih in kriviãnih pravd in krivih priseg.

Naproti mu je pri‰el sluÏabnik, suhljat, upognjen starec, ki

je nesel pod pazduho velik sveÏenj rumenih papirjev.

BES

HLAPEC JERNEJ

„Bog daj dober dan!” je rekel Jernej in se je odkril.
„Kaj bi rad?” je vpra‰al sluÏabnik godrnjaje in je premeril

Jerneja s ãemernim in neprijaznim pogledom.

„Kaj da bi rad?” se je nasmehnil Jernej in je gledal na suhl-

jatega sluÏabnika globoko dol, dolg do stropa, kakor je bil.
„Nikogar ne mislim spraviti na vislice, verjemite! Kaj bi ãlo-
vek po nepotrebnem Ïalil ãloveka? Drugi naj se pravdajo,
drugi naj prisegajo in kolnejo, Jernej se ne bo pravdal! Le po-
slu‰ajo naj in naj razsodijo, brez jeze in brez zlega!” Zaãuden
in zlovoljen je gledal krivenãasti sluÏabnik.

„Kaj blebeãe‰? Koga i‰ãe‰?”
„Praviãnega sodnika!”
SluÏabnik se je namrgodil, pokazal je z dolgim kazalcem

na stopnice in je ‰el.

Culo in ‰kornje na rami, palico v roki, je stopal Jernej poãa-

si po temnih stopnicah. Pri‰el mu je naproti majhen, ko‰ãi-
ãast kmet, ki je mahal z obema rokama in je bil v obraz ves
zaripel od jeze.

„Razbojniki! Razbojniki! Razbojniki!”
Jernej se je hudo zaãudil.
„Kdo je razbojnik?”
Ko‰ãiãasti kmet je hitel mimo in ni niã odgovoril.
„Jeznorit ãlovek!” je pomislil Jernej in je zmajal z glavo.
„Med praviãne sodnike je ‰el, pa je na‰el razbojnike!”
Stal je na hodniku in ni vedel, na katere duri bi potrkal. In

ko je stal in gledal, so se odprle duri na steÏaj. Zelo dolg in
zelo suh ãlovek, ãrno obleãen, kozjebrad, je stopil iz izbe, ‰el
je mimo in je pustil duri odprte.

S klobukom v roki, plah in radoveden, je pogledal Jernej v

izbo. Tam za leseno pregrajo, za veliko, s papirji obloÏeno

BES

HLAPEC JERNEJ

mizo je sedel sodnik; debel, ple‰ast gospod z dolgimi brki in
nejevoljnim obrazom. Za drugo mizo je pisal mlad pisar.

Sodnik je vzdignil glavo in je pogledal postrani na Jerne-

ja.

„Kaj pa je?”
Z opreznim korakom je prestopil Jernej prag.
„Pravice i‰ãem, krivico toÏim!” je rekel Jernej. „In mislim,

da sem pri‰el na pravi kraj!”

Pisar je nekoliko okrenil glavo in se je nasmehnil, tudi sod-

nik je privzdignil obrvi.

„Le brÏ povejte!”
Jernej je zvrnil culo in ‰kornje na klop, stopil je k pregraji

in se je naslonil nanjo z obema rokama.

„Sodnik, jaz nisem hudoben ãlovek, nikomur ne privo‰ãim

zlega, tudi tistim ne, ki so mi po krivem storili. Pravico meni,
drugim ne krivice in ne hudega povraãila — to je pravda po
boÏji volji! Zato ne maram, da bi gnali Sitarja iz hi‰e, s culo
in ‰kornji na ramah, kakor sem ‰el jaz; kaj ‰ele, da bi ga vkle-
pali in ga gnali skozi vas in ga metali v jeão! Tudi okarati ga
ni treba pred drugimi ljudmi, zakaj uÏaljen bi bil — naj sam
opravi s svojo vestjo! Pravico, komur pravica — kriviãnemu
pa usmiljeno prizana‰anje in odpu‰ãanje!”

Strmela sta obadva, sodnik in pisar.
„Kaj se ti blede, ãlovek kr‰ãanski?” je vzkliknil sodnik. „Kaj

nisi ti Sitarjev Jernej s hriba?”

„Tisti sem!” je pokimal Jernej urno. „·tirideset let sem Ïe

tisti — Sitarjev Jernej s hriba! Ampak mladi si je nekaj izmislil
— recimo, sodnik, da si je za ‰alo izmislil, le iz porednosti in
pre‰ernosti: Na, Jernej, je rekel, poveÏi culo in vzemi romar-
sko palico in pojdi! Ne, recimo, voli kupavat, ali seno proda-

BES

HLAPEC JERNEJ

jat — temveã na levo pojdi, ali na desno, ali kar naravnost, ka-
mor se ti pot bolj zloÏna zdi; in nikoli se veã ne povrni! Zdaj
si star, in ker ti je hrbet Ïe upognjen, ker se ti kolena Ïe tre-
sejo — zdaj pojdi! Tako je rekel — vi pa odprite bukve, sod-
nik, in razsodite po pravici!”

Pisar se je nagnil preko papirjev in se je smejal, da so se mu

pleãa tresla; sodnik je nagubanãil ãelo.

„Kaj torej ãaka‰ tukaj? âemu si pri‰el?”
Od ãuda je odprl Jernej usta in je molãal.
„âemu da si pri‰el?” je vpra‰al sodnik tako osorno in je

gledal tako mrko, da je Jernej izpustil pregrajo ter upognil
hrbet ‰e niÏje.

„Saj sem razloÏil svojo zgodbo po vrsti, brez laÏi in brez

olep‰av: tako se je godilo in niã drugaãe. Kaj bi ‰e pripovedo-
val, ãemu bi preÏvekaval? Va‰a je sodba in beseda, ne moja!
Vi ste zdravnik; pokazal sem rano, pa jo zacelite!”

Zmerom bolj se je ãudil sodnik in zmerom bolj osorno je

gledal; tudi pisar se je smejal zmerom bolj.

„Ne utegnem, moÏ,” je rekel sodnik, „ne utegnem,” je re-

kel, „da bi se pogovarjal z vami o steklem polÏu in o jari kaãi!
Kar imate povedati, ãe kaj imate, povejte brez ovinkov, dru-
gaãe pa se izgubite!”

Tako je rekel sodnik, Jernej pa ni razumel, prestopal se je

z noge na nogo, popraskal se je za u‰esom in ni vedel, kaj bi.

„Kako, sodnik? âe stopim k ‰tacunarju, da bi kupil tobaka

— kaj mi bo ponujal soli? Pri‰el sem vpra‰at za pravico, vi pa:
âemu si pri‰el? RazloÏil sem svojo pravdo, vi pa: Kaj blebe-
ãe‰? Nisem pri‰el kupavat soli, gluhi ‰tacunarji, tobaka mi
dajte!”

BES

HLAPEC JERNEJ

Vrnil se je ãemerni suhljati sluÏabnik z drugim, ‰e veãjim

sveÏnjem papirjev pod pazduho.

„Ti, Kru‰nik,” mu je ukazal sodnik, „primi tega ãloveka za

roko in mu pokaÏi, kje da so stopnice in kod se pride na ce-
sto!”

In res je prijel suhljati sluÏabnik Jerneja za roko, tako krep-

ko ga je stisnil, da se je Jernej zaãudil: „Glej, taka spetka!”

Naglas pa je rekel Jernej:
„Tudi nad teboj, kriviãni sodnik, so ‰e sodniki; in nad vse-

mi je Bog!”

Vzel je culo in ‰kornje in palico in je ‰el. Pred stopnicami

pa se je vrnil in je stopil z dolgimi koraki ‰e enkrat pred pre-
grajo.

„Zdaj vem, kriviãni sodnik, zdaj vem, kaj je rekel tisti kmet

— Bog ga je razsvetlil! Ne kraj pravice — preklet je ta kraj,
zaveti‰ãe kriviãnih pravd in krivih priseg!”

Zamahnil je z roko, ‰e je hotel reãi, sluÏabnik pa ga je su-

nil preko praga.

BES

HLAPEC JERNEJ

eãerilo se je, ko je pomislil Jernej, kje bi poãival.

Jasen in topel veãer je bil, komaj toliko je pihal veter,

da se je narahlo zibalo na senoÏeti in da je tiho po‰umevalo
v gozdu. Tja se je napotil Jernej, kjer je pozdravljal s hriba
smrekov gaj, prijazna Tiãnica, zaveti‰ãe in tolaÏba vseh za-
ljubljenih in vseh brezdomnih. Mimo polja se je vila zloÏna
pot, preko pa‰nikov v zeleno reber. Poãasi je stopal Jernej, ker
je bil truden in ker je bilo njegovo srce bridkosti polno. Tiste
velike in hude bridkosti, ki je ob‰la nekoã samega Sina ãlo-
vekovega, ko ni imel, kamor bi glavo poloÏil.

„âe sem kdaj Ïalil katerega izmed vas,” je pomislil Jernej,

„izmed vas katerega, ki blodite po svetu brezdomni, naj se ne
spominja name s hudo mislijo! Vi trudni popotniki, bolj trud-
ni od krivice nego od strmega pota, ãe sem kdaj katerega iz-
med vas podil od hi‰e, naj me ne prekolne v svojem srcu!
TeÏka je va‰a butara; komaj sem jo zadel, Ïe se ‰ibijo kolena,
kloni glava do pasu. Kadar pa odloÏim nekoã, kadar bo za-
dosti praviãne kazni boÏje, takrat le pridite, vi blagoslovlje-
ni od nesreãe in bridkosti; odprt vam bo hram, miza pogr-
njena, pripravljen stol!”

Kraj gozda je odloÏil culo, legel je v travo. Vsa lepa dolina

je bila v senci; tudi Betajnova, na oni strani ob zloÏni rebri
sloneãa, je dremala. Gosposko se je svetil beli Sitarjev dom

BES

HLAPEC JERNEJ

izza jablan; zdelo se je Jerneju, da mu meÏika, da ga pre‰erno
pozdravlja.

„·e ti zadremlji!” je rekel Jernej. „Zadremlji, pa naj se ti

nikar ne sanja o krivici! Lepo se pripravi, da me v svatovskem
oblaãilu sprejme‰ nekoã in pozdravi‰! Niã jeze ne bodi med
nama, ne pojdiva narazen z grdim pogledom in hudo bese-
do — blagoslov boÏji s teboj!”

Take blage in usmiljene so bile njegove misli, bridkost nje-

govega srca pa ni bila manj‰a. Zakaj samota je bila naokoli in
mraãilo se je; v smrekah je ‰umelo, tam so se pogovarjale
blodne du‰e.

„Bog vam dodeli poãitka in tolaÏbe!” je molil Jernej. „Ka-

kor je praviãen, tako je usmiljen; vam vsem pride ura, ko bo-
ste gledali njegovo glorijo; in ura pride tudi meni, gre‰niku!”

Po stezi je pri‰el neverni ‰tudent, ugledal je Jerneja od da-

leã in se je napotil naravnost k njemu.

„Kako se poãuti‰, Jernej, ob romarski palici?” je vpra‰al.
„Bog je vedel, zakaj mi je naloÏil breme — kdo bi se prere-

kal z njim?” je odgovoril Jernej.

Tudi ‰tudent je legel v travo.
„To je namreã moj dom, kjer leÏi‰!” je rekel. „Velik je ta

dom, brez zidov in brez mejnikov; ni treba, da bi se sosed
umikal sosedu, za vse je dovolj prostora! Tudi streha je viso-
ka; kakor si dolg, se ti ni treba priklanjati! In vse to prostra-
no bogastvo brez davkov in brez doklad! Ne pritoÏujva se,
Jernej; kjer so ljudje kriviãni, tam je Bog praviãen! Dali so
nama palico, pokazali so nama nezaÏeleno pot — Bog pa na-
ma je odprl dom tako imeniten, kakor ga je dodelil samo po-
potnikom in romarjem!”

Jernej se je ozrl nanj z usmiljenim oãesom.

BES

HLAPEC JERNEJ

„Velika je paã krivica, ki si jo okusil, teÏka je paã bridkost,

ki jo nosi‰ v srcu! Kako bi drugaãe govoril besede, ki se ti sa-
memu rogajo v obraz, kako bi imenoval Boga, ko ne misli‰
nanj?”

Pomolãal je ‰tudent, gledal je v nebo, ki se je tiho temni-

lo, nato se je nasmehnil.

„Veã usmiljenja je imel Bog z menoj nego s teboj, Jernej!

Meni je razodel krivico od zaãetka, tebi ‰ele navsezadnje. Jaz
sem Ïivel v zmoti komaj pol ure, ti celih ‰tirideset let! Mene
so pahnili brez posebnih komedij kar naravnost na cesto pra-
vega spoznanja, ti pa si hodil ‰tirideset let po krivem potu —
dolga bo pot nazaj, o Jernej! — Glej, Jernej, komaj sem iz-
pregledal, so zaãeli mlatiti po meni, nebogljenem otroku, kar
s cepci! Kamor sem se prestopil, sem dobil brco v pozdrav.
Krepko, Jernej, krepko so mi vtepli v koÏo pravo spoznanje,
krepko vtepli postavo in zapoved: da je pravica ustvarjena za
tiste, ki so jo ustvarili. Kaj mi je potreba zdaj toÏbe in prav-
de, kaj prerekanja z Bogom in z ljudmi? Najveãji zaklad je
spoznanje, pa ãe je vtepeno s cepci! — Kaj pa ti zdaj namera-
va‰, Jernej?”

„K praviãnim sodnikom se napotim, Ïe rano se napotim,

zdaj pa bom spal!”

„Le zadremlji, ti trudni otrok, lahko noã! — Ampak ‰e to

mi povej: kod pa bo‰ iskal teh praviãnih sodnikov?”

„K tistim pojdem, ki so poklicani, da sodijo po pravici in

postavi. Bog je poslal pravico na svet in ni pustil, da bi jo lju-
dje zaklepali v skrinjo; tudi ne pusti, da bi oãitno pljuvali na
njegovo zapoved! Bog je usmiljen, ne bo do zadnjega izku‰al
hlapca Jerneja, ki mu nikoli ni storil Ïalega!”

„Trdna je tvoja vera, Jernej, in velik bo greh, ki ga bodo

BES

HLAPEC JERNEJ

storili nad teboj! âakal bom, Jernej, da se povrne‰. Rad bi te
videl, rad bi videl starca, ki bo stal sredi ceste razcapan in
gologlav in bo preklinjal, odraslim v pohuj‰anje, otrokom v
zasmeh. ·e to povej, Jernej: kaj bo‰ storil, kadar se povrne‰ in
ne bo pravice ne pri Bogu ne pri cesarju?”

„Kaj bi ti storil, ‰tudent, ãe bi zdajle kar ne bilo veã tega

neba in niã veã teh zvezd, ki gledajo na naju, in te doline ne
veã in ne tebe veã in ne mene? O, kako brezboÏne so bile tvo-
je besede, in kako hudo je storila krivica s tvojim srcem! Moli,
tudi jaz bom molil!”

Gledala sta v nebo s ‰iroko odprtimi oãmi. Temna je bila

dolina, nebo pa je bilo zmerom svetlej‰e; rdilo se je na vzho-
du, tam so zvezde uga‰ale, velik in rdeã je vstajal mesec.

BES

HLAPEC JERNEJ

ernej se je napotil v Ljubljano. Pre‰tel je svoje premoÏe-
nje in veliko je bilo: skoraj vsako leto je prihranil en goldi-

nar. Preden je ‰el, se je ‰e ozrl v dolino in se je odkril in po-
kriÏal. Zgodaj je bilo, ni se ‰e prikazalo sonce; trava je bila
rosna, hladna megla se je vzdigala iz doline. Jerneju je bilo
mraz; njegova obleka je bila vlaÏna od rose, njegov obraz je
bil kakor umit.

„Nisem ‰e vajen ‰tudentovega doma!” je pomislil. „Ne ‰e

te rosne postelje in te visoke strehe!”

In je zadel culo na rame in se je nameril med senoÏetmi in

njivami do ceste. Spoãit je bil in je hodil z lahkim korakom,
tudi njegovo srce je bilo veselo in utolaÏeno.

„Kaj bi trosil denar za voz?” je pomislil. „Dokler me nosi-

jo te stare noge, bi bil greh, da bi lenaril; in tudi greh bi bil,
da bi prosjaãil. âe Ïe pripelje mimo kr‰ãanski ãlovek in po-
reãe: Na, Jernej, prostora je za dva in kobila je spoãita — pa
prisedem v boÏjem imenu!”

In komaj je tako pomislil, je pripeljal mimo kmet in se je

ozrl in je ustavil koleselj.

„Kam pa?”
„Proti Ljubljani!”
„Prisedi do Go‰ãevja!”
Jernej je prisedel.
„Po kak‰nih opravkih v Ljubljano?”

BES

HLAPEC JERNEJ

„Pravice iskat.”
Kmet, zavaljen, ãokat ãlovek, je pogledal Jerneja z nezaup-

nim oãesom.

„Kdo pa si?”
„Jernej z Betajnove.”
Kmet je pomislil.
„Ne poznam Jerneja z Betajnove. Kateri Jernej?”
„Hlapec Jernej. Pri Sitarjevih sem bil do vãeraj‰njega dne.”
„Pa ga gre‰ toÏit?”
„To se pravi… ne maram ga spraviti na vislice, tudi v jeão

ne. Ampak razsodijo naj po pravici.”

„Kaj ti je storil?”
„·tirideset let sem delal tam. In ko sem dodelal, je pri‰el in

je rekel: Pojdi!”

Kmet je pogledal mrko in je ‰vrknil po konju.
„Tako. Pa ga gre‰ toÏit?”
„Kaj se to pravi: toÏit? Svojo pravdo grem razloÏit, naj raz-

sodijo! Pravico hoãem sebi in drugim in vsem — krivice niko-
mur!”

„Ali bo‰ kaj opravil?”
„Bom. Veliko je sodnikov na svetu, postava pa je samo

ena!”

„Prav niã ne bo‰ opravil!”
Kmet se je tako moãno okrenil proti Jerneju, da je nateg-

nil vajeti in se je koleselj skoraj ustavil.

„âe hoãe‰ poslu‰ati pametno besedo, hlapec, poslu‰aj:

skoãi takoj s koleslja in se napoti, odkoder si pri‰el! Zakaj
hlapec proti gospodarju ‰e nikoli ni niã opravil, kaj ‰ele, ãe je
pravica in postava na gospodarjevi strani! Star si, lahko bi to
vedel! Ampak ve‰, kaj bi storil jaz, ãe bi me hodil hlapec toÏa-

BES

HLAPEC JERNEJ

rit, po krivem ali po nekrivem? Dal bi ·imnu in dal bi Jakcu
vsakemu en cepec v roke in bi rekel: Zdaj pa mlatita po njem,
dokler vama roke ne omahnejo, zato da bo drugikrat razloãil,
kdo da je gospodar in kdo da je hlapec! Tako bi jima rekel,
glej! — Tam, ali vidi‰, tam pa je krãma, tam bom ustavil!”

Kmet je pokazal z biãem na polje, krãme pa nikjer ni bilo.

Zato je Jernej vzel culo in je vzel ‰kornje, pa je skoãil z voza
in se je opotekel proti jarku. Kmet je ‰vrknil po konju, vzdig-
nil se je prah.

Jernej je gledal Ïalosten za njim.
„Kakor otrok je: dobro potico je jedel, dobro vino je pil, pa

ne pozna lakoti. Krivice ni obãutil, pa ne pozna pravice. Bog
mu bo sodil po svojih postavah in po svojem usmiljenju!”

Hitro se je vzdignilo sonce, kmalu je pripekalo, kmalu je bil

Jernej truden od vroãine. Hodil je eno uro, hodil dve uri, noge
so otrpnile; pa je od daleã, s hriba, zazvonilo poldne; in Jer-
nej je bil laãen. Ni veã dolgo romal, ni veã dolgo ãakal, bela
krãma se je zasvetila ob cesti.

Samo dvoje gostov je bilo v krãmi: mlad kmet, ki je Bogu

dan kradel in je bil Ïe opoldne pijan; in pa droben, siv in pri-
huljen starec, v obno‰ene cunje obleãen, ki je igral na harmo-
niko in prepeval kvante. Reã je bila taka, da je Jernej najprej
pozdravil, nato pa pljunil.

„Le sem, le sem!” je vabil mladi kmet.
Jernej ga ni pogledal in ga ni maral poslu‰ati in je sedel za

drugo mizo.

„Kaj smo razbojniki?” se je razjezil kmet in je izku‰al, da bi

naredil trezen in pameten obraz. „Kam in po kak‰nih potih,
oãka?”

„V Ljubljano!”

BES

HLAPEC JERNEJ

„Tak v Ljubljano? Pa ne toÏit?”
„ToÏit!”
„Bog daj sreãe! Koga toÏit?”
„Gospodarja.”
„A?”
„Gospodar moj, pravijo, da je! Tisti kmet je rekel, ki me je

spodil z voza; in tudi Ïupan je rekel.”

„Kako pa je bilo? Kako pa? Kako pa sta pri‰la navzkriÏ?” je

hitel kmet in je bil vesel, da se je Jernej ves zaãudil.

„Kako? Delal sem, pa sem dodelal; mlad sem bil nekoã,

zdaj sem star. Pa je rekel: Pojdi!”

„Ho, ho, ho!” se je zasmejal kmet krohotoma in je udaril

starega godca po rami. „Ali si sli‰al, Andrejec? Ali si sli‰al?
Hlapec gre toÏit gospodarja!”

Godec je stisnil harmoniko med kolena, da je zacvilila, in

se je zasmejal tako od srca, da so mu pritekle solze iz oãi.

„No, ti hlapec, ki gre‰ toÏit gospodarja, glej!”
Oddahnil si je kmet od smeha, odka‰ljal se je in je pokazal

s prstom na godca.

„Glej, temu ni pri‰lo na misel, da bi toÏil; zakaj pameten je

in pozna pravico. Zdaj bo Ïe dobrih nekaj let, da sem ga spo-
dil, prav na lepem sem ga spodil, ker se mi je tako zazdelo. Pa
je vesel, pa se mu niã ne zdi, pa se mu lahko smejem, pa ga
lahko ‰ãipljem!”

V‰ãipnil ga je v laket, godec se je po otroãje nakremÏil, za-

jecal je tenko in je visoko vzdignil kolena. Nato sta se obad-
va zasmejala.

Jernej je popil vino, kozarec se mu je tresel v roki.
„Tako si se opljuval, nevernik, tako si oskrunil boÏjo podo-

bo!”

BES

HLAPEC JERNEJ

In je vstal nespoãit, zadel je culo in je ‰el. Skozi okno ga je

‰e pozdravljal pre‰erni smeh kmetov in godãev.

Cesta se je ‰irila, v daljavi je ugledal Jernej sivi prah nad

mestom. Pa mu je pri‰la naproti Ïenska, otroka je drÏala v
naroãju, opotekala se je kakor pijana in je jokala naglas. Tudi
otrok je jeãal in se je ovijal matere z obema rokama okoli vra-
tu. In ko je ugledala Jerneja, je vzdignila zabuhli objokani
obraz in je vzkliknila.

„Ali je to pravica, povejte mi, ãlovek, kdor ste!”
Prijela je otroka in ga je vzdignila in ga je pokazala Jerne-

ju. Lep otrok je bil, oãi pa je imel rdeãe in tope.

„âlovek, tudi pri Bogu ni pravice, ni je v nebesih! Kaj je

storil ta moj otrok Bogu, Materi boÏji in svetnikom? Kaj je
storil, da nikoli ne bo videl matere ne oãeta? Posu‰ila se roka,
ki ga je udarila s slepoto, sina mojega, nedolÏnega, brez greha
prekletega! — Povejte, ãlovek, ali je pravica na svetu in v ne-
besih?”

Objela je otroka s trepetajoão moãjo, zajokala je naglas in

je ‰la dalje.

Jernej je povesil glavo.

BES

HLAPEC JERNEJ

eliko mesto je Ljubljana. Hi‰e so visoke, stoje po vrsti,

druga tik druge, niã plotov ni vmes. Vse ceste so polne

ljudi, vsak dan velika ma‰a in procesija. Duhovnikov je toli-
ko, da bi drÏal ãlovek klobuk kar v roki. Od jutra do veãera
zvoni in potrkava. Kakor po semnju hodi ãlovek, ne ve, kam
bi pogledal, kako bi se prestopil in koga bi vpra‰al.

Dolgo je romal Jernej kriÏem po ulicah in je ogledoval ta

ãuda; nato je stopil v cerkev, pokleknil je pred stranski oltar
in je dolgo molil. Vse tiho in mraãno je bilo v cerkvi, lahko se
je ãlovek tam pogovarjal z Bogom.

Ko je Jernej odmolil, je bilo veliko in trdno njegovo zau-

panje. „Morda je ‰e dolga cesta, morda so ‰e teÏka pota, s
kamenjem posuta, z robidovjem zastraÏena!” je pomislil.
„Ampak nekoã bo Ïe ceste konec, nekoã se bodo Ïe odprle
duri! Bog ni skril pravice, kakor skopuh svoje srebrnike! Na
sto vrat bom potrkal, stoprva pa se mi odpro na steÏaj!”

Tako se je vrnil na cesto in je vpra‰al gosposkega ãloveka,

ki je pri‰el mimo:

„Kje so sodniki, da bi se jim pritoÏil in da bi jim razloÏil

svojo pravdo?”

Najprej se je gosposki ãlovek zaãudil, nato se je zasmejal.
„Oãe, poi‰ãite in izberite jeziãnega dohtarja, pa se bo pri-

toÏil in bo razloÏil pravdo!”

„Pa kaj je potreba jeziãnega dohtarja, ãe je pravica taka, da

BES

HLAPEC JERNEJ

bi jo slepec pregledal in glu‰ec razloãil? Ne pravdam se za
mejo, ne za pot, nikogar ne maram ukaniti — ãemu bi hodil
k sleparjem, jeziãnim dohtarjem? Ne pravde, pravice i‰ãem!”

„Dolgo boste iskali, oãe! Iskali so pravice, veliko jih je bilo,

pa so obleÏali na poti; PilatuÏ pa si je umil roke!”

Rekel je in se je zasmejal in je ‰el po svoji poti.
„Tudi ta je okusil krivico!” je pomislil Jernej. „Zakaj sme-

jal se je, ko mu je bilo do joka!”

In je hodil po ulicah, izpra‰eval je in je iskal in je na‰el.

Velika hi‰a je bila, visoka in prostrana, kakor ji Jernej ‰e ni
videl enake. S plahim korakom je stopil v veÏo. Ljudje so ho-
dili tam kriÏem po veÏah, hodnikih in stopnicah; gosposki in
kmeãki ljudje, mo‰ki in Ïenske; in vsi so imeli skrb na obra-
zu in vsem se je mudilo; kakor semenj je bil. Jernej ni vedel,
ãe bi na desno ali na levo, po stopnicah ali naravnost. Po-
zdravil je gosposkega ãloveka, vpra‰al ga je po sodnikih, gos-
poski ãlovek pa je pogledal, skomizgnil je z rameni in je hitel
dalje. Tako je stal Jernej tam s klobukom v roki in ni vedel
kam. Pa so se nenadoma oglasili na stopnicah kriãeãi glaso-
vi, debel mo‰ki glas in tenek Ïenski.

„Razbojniki! Razbojniki! Razbojniki!”
Pri‰la sta s teÏkimi koraki po stopnicah, obadva od srda

zaripljena v obraz. Îenska, prazni‰ko obleãena, je imela v
rokah deÏnik in culo, mo‰ki pa je tolkel z gorjaão po kamni-
tih stopnicah.

Od zgoraj je zaklical miren glas, ki se mu je poznalo, da je

gosposki: tako je bil sladikast in uglajen.

„Premisli svoje besede, ãlovek, da jih pozneje ne bo‰ pre-

mi‰ljeval!”

Jernej se je ãudil in kakor strah mu je seglo v srce. Napo-

BES

HLAPEC JERNEJ

til se je po stopnicah, toda ‰el je poãasi, kakor da bi nosil te-
Ïek tovor. ·e je sli‰al od daleã, kako je tolkla na kamnita veÏ-
na tla gorjaãa kmetova.

„Tudi on je rekel… da je iskal praviãnih sodnikov, pa so ga

zalotili razbojniki…”

Tako je stal Jernej vrh stopnic in je ãakal, da bi ga kdo ogo-

voril ter popra‰al po opravkih.

In res je pri‰el mimo mlad ãlovek, pogledal je dolgega Jer-

neja, ki je stal tam s culo in ‰kornji, in se je ustavil.

„Kaj pa vi?” je vpra‰al.
„Tako je: ne vem, kam bi, ali na desno ali na levo, ko je hi‰a

pravice tako velika. Povejte mi, kje so sodniki!”

Mladi ãlovek se je zasmejal.
„Sodnikov je tukaj mnogo, ljubi oãe — katerega i‰ãete in

ãemu?”

„Praviãnega sodnika i‰ãem, ni mi do imena in obraza. Tako

je stvar: delal sem ‰tirideset let, ustanovil sem dom in hi‰o.
Bistro pomnite: ustanovil sem dom in hi‰o. Zdaj presodite:
ãigava je jablan — ali tistega, ki jo je sadil in cepil, ali paã ti-
stega, ki je klatil jabolka, ko so dozorela? — Zakaj rekel je: Na,
delal si ‰tirideset let, ustanovil si dom in hi‰o, zdaj pa pojdi
po svetu in i‰ãi svoje pravice! Pa nisem obupal, ‰el sem po
svetu, iskat pravice, in tako sem pri‰el. Kam naj se napotim,
prijatelj, kje naj potrkam, ko je toliko duri.”

Ni veã stal sam mladi ãlovek, troje Ïe jih je stalo pred Jer-

nejem. In vsi so gledali veselo in vsi so se smejali, Jernej pa je
bil osupel in uÏaljen.

„Povejte mi, ko vas je toliko in ko ste uãeni!”
Suh bradaã, ki je imel naoãnike, si je pogladil brado in se

je blago nasmehnil.

BES

HLAPEC JERNEJ

„Ali so vas klicali?” je vpra‰al.
„Kako klicali? Sam sem pri‰el, po svojo pravico sem pri‰el!

Kako bi me klicali, pravico mi ponujali, ko ‰e ne vedo za
pravdo Jernejevo? RazloÏil bom, pa naj presodijo!”

„Ali imate napisano toÏbo?”
„âemu napisano? Kak‰no toÏbo? Nikogar ne toÏim: meni

pravico, drugim ne krivice! Ne maram, da bi koga, pa ãe je
velik negodnik, vklepali zaradi mene, ali da bi ga obe‰ali. Tu-
di ni potreba, da bi jeziãni dohtarji, malopridneÏi, pisali mojo
pravdo: brati znajo sodniki, ampak tudi u‰esa imajo, da po-
slu‰ajo. PokaÏite mi, kam naj potrkam!”

Spogledali so se, ki so stali pred Jernejem, bradaã pa se je

vdrugiã nasmehnil in je rekel:

„Pojdite z mano, da vam pokaÏem, kje so praviãni sodni-

ki!”

Jernej je ‰el z njim in vsi, ki so poslu‰ali, so ‰li za njima.

BES

HLAPEC JERNEJ

XII

ri‰li so do duri, ki so bile odprte na steÏaj. V izbi je stal za

‰iroko mizo mlad ãlovek, ki je imel svetle brke in vesele

oãi. Ozrl se je in je bil osupel, ko je ugledal dolgega Jerneja in
njegovo procesijo.

Bradaã je pokazal preko rame s palcem na Jerneja, pome-

Ïiknil je pre‰erno in se je nasmehnil in je rekel:

„Tebi, Ko‰ir, ki si ãlovek humorja, priporoãam in izroãam

popotnika, ki i‰ãe praviãnih sodnikov na tem svetu. RazloÏi
mu, ãigava je jablan: ali tistega, ki jo je zasadil, ali tistega, ki
jo je otresel?”

Tako je uganjal burke s pravico boÏjo. Mladi sodnik pa se

ni smejal, temveã namr‰il je svetle obrvi.

„âemu komedije? Kdo ste vi, ãlovek, in koga i‰ãete?” Jer-

nej je stopil blizu predenj.

„Jernej sem iz Betajnove in krivico so mi storili. Zato sem

se napotil po svetu, da bi poiskal pravice, ki jo je Bog poslal
in ki jo hranijo sodniki v svojih bukvah.”

„Kak‰no krivico so vam storili? Koga toÏite in ãemu?”
„Nikogar ne toÏim, zakaj potreba ni in ne maram, da bi

trpeli ljudje zaradi moje pravice. âe nasitite mene, ni potre-
ba, da bi bili drugi laãni. Tako se zgodilo, kakor bom povedal;
‰e otrok bi razsodil, kako bi ne razsodili vi, ki ste uãeni in
poznate postavo! — Delal sem ‰tirideset let na Betajnovi; ni
toliko zemlje, da bi jo z dlanjo pokril, ne na polju, ne na se-

BES

HLAPEC JERNEJ

noÏeti, kamor ‰e ni bil kanil pot od mojega ãela. Tako sem
delal ‰tirideset let in Bog je obilno blagoslovil to moje delo.
Pa je umrl stari Sitar, pa je pri‰el sin njegov, negodnik, in je
rekel, v pre‰erni pijanosti je rekel: Jernej, zdaj poveÏi culo in
pojdi, zakaj, Jernej, zdaj sem jaz gospodar; zdaj si dodelal,
zdaj si star in nadloÏen, ne maram te veã; ni veã kota zate v
domu, ki si ga sam postavil in ga varoval vsega hudega, ni veã
zate kruha, ki si ga sam pridelal; le vzemi popotno palico pa
pojdi, kamor ti je pot! Tako je rekel; je razsodil sam zoper
pravico in postavo, da je jablan tistega, ki jo je otresel, ne ti-
stega, ki jo je zasadil. Jaz pa sem ‰el in sem se napotil iskat
pravice, ki jo je Bog poslal na svet in ki je ãlove‰ka sila ne
more razdreti. Razsodite!”

Tako je govoril Jernej, poãasi in po vrsti, brez hinav‰ãine.

Mladi sodnik pa je poslu‰al in je gledal Ïalostno.

„Le vrnite se,” je rekel, „vrnite se na Betajnovo k svojemu

gospodarju, ki je trd in kriviãen, in mu recite: Spoznaj pravi-
co, bodi usmiljen, daj mi kot v svoji hi‰i, kos kruha na stara
leta! Recite mu tako, pa mu bo Ïal in bo spoznal svoj greh in
bo storil, kakor boste prosili!”

Osupel je poslu‰al Jernej take besede; dolgo je molãal.
„Kaj ste sodnik?”
„Sodnik sem.”
„Pa ste razsodili po pisani in boÏji pravici?”
„Tako sem razsodil.”
Visoko se je zravnal dolgi Jernej, za glavo je bil vi‰ji od sod-

nika in od lenuhov, ki so stali pred durmi.

„Jaz pa reãem, sodnik, da niste razsodili ne po ãlove‰ki ne

po boÏji pravici! Kaj je Bog ukazal, da se zavali negodnik na
posteljo, ki sem jo jaz sam postiljal in ravnal trdih ‰tirideset

BES

HLAPEC JERNEJ

let? Kaj je Bog zapovedal, da naj pogine v jarku Jernej, ko si
je postavil lepo hi‰o in topel hram? Odprite bukve: ne znam
brati, pa bi rad videl od daleã tiste ãrne besede, ki so tako
naredile in zapovedale. PokaÏite: tudi vezavo bi rad videl ti-
stih bukev in ãrno obrezo! Ali je tam zapisano, povejte: del-
al si, s krvjo si gnojil, da je visoko pognala p‰enica, da se je ce-
dila trava od soka; zdaj pa, ko si star in nadloÏen, ko ni veã
krvi, da bi z njo gnojil, zdaj pojdi! âe je zapisano, povejte, da
naj Jernej, kadar je napolnil shrambe in ka‰ãe, hodi od vasi
do vasi, od hi‰e do hi‰e, v nadlogo ljudem in psom, ter prosi
vbogajme skorje kruha? To mi povejte! In ‰e mi razloÏite, ka-
ko da ravnam zdaj s svojim delom, kam bi z njim: v zemljo je
zakopano, paã za klaftro globoko — kako naj ga izkopljem?
Kako naj ga poveÏem v culo, na ramo zadenem? Mojih ‰tiri-
deset let — kako naj jih spravim, kako zauÏivam na zapeãku?
Tukaj je cula: perilo je notri in prazni‰ka obleka! ·tirideset let
— pre‰tejte in premislite, koliko je to tednov in koliko ur!
Moja pamet je poãasna, stara; ne znam pre‰teti; ampak po-
vejte mi, ãe je to samo toliko tednov in samo toliko dni, da je
ta cula obilno plaãilo? Prazni‰ka obleka in platnena srajca
praviãno povraãilo? Tako je, recite: obilno plaãilo, praviãno
povraãilo — pa bom verjel, da ste sodnik, kakor ga je Bog po-
stavil!” Îalosten je poslu‰al mladi sodnik, Ïalosten je gledal
na Jernejev zagoreli, razorani obraz, na pra‰ne ãevlje in ob-
no‰eno obleko.

„Ne prerekajte se s pravico, kakor je; ljudje so jo ustvarili,

ljudje so ji dali silo in oblast. Kadar vas biãa, upognite hrbet
in zaupajte v Boga; ãe spremeni obraz, da bi je ãlovek ne raz-
loãil od krivice, obrnite se stran in ne i‰ãite opravka z njo!

BES

HLAPEC JERNEJ

Tako premislite, pa pojdite zbogom in storite, kakor sem re-
kel!”

Ves osupel, ves prestra‰en je pogledal Jernej.
„Torej ni pravice? Torej ste jo zatajili?”
Sodnik je molãal.
„Zato ste jo paã zaprli v to veliko hi‰o, da bi ne mogla v

svet? Zaklenili ste jo dvakrat, zapeãatili ste jo devetkrat, da bi
se ne izgubila na cesto, da bi je ne sreãal Jernej? Zato ste jo
ukradli, vtaknili v suknjo, da bi se ne razodela Ïeljnim oãem?
Ampak ukanili ste se, ko ste tako storili, niste poznali Jerne-
ja! Iskal jo bom, pa ãe je zakopana v zemljo tako globoko ka-
kor moje delo! Kopal bom, lopato bom vzel in bom kopal,
dokler bodo zmogle te moje stare roke! — Îe v Dolini vam je
rekel tisti kmet, razbojniki vam je rekel po pravici. Jaz pa sem
si mislil v svoji nespameti: razbojniki je rekel, pa so praviãni
sodniki: slabo je gledal, krmeÏljave so njegove oãi; slabo je
sli‰al, gluhasta so njegova u‰esa! In se ‰e ozrl nisem za njim
in sem ‰el. Zdaj pa v drugo, zdaj pa glasneje, tam na stopni-
cah, mo‰ki in Ïenska: razbojniki, razbojniki, razbojniki! In
spet sem si mislil: kako bodo razbojniki v tej hi‰i, ki je hi‰a
pravice in pisanih postav? Tako sem mislil, pa sem se ukanil
v svoji stari pameti. Zakaj ne hi‰e pravice, hi‰o laÏi, hinav-
‰ãine in razbojni‰tva ste postavili. Niste sluÏabniki boÏje be-
sede in postave, paã pa sluÏabniki satanovi in njegove krivi-
ce. Na krivo pot sem zabredel, na pravo krenem!”

Zmerom glasneje je govoril Jernej, zmerom veã lenuhov je

stalo med durmi. Pa je pri‰el droben, starikav ple‰ec, in se je
ustavil in je grdo pogledal.

„Kdo kriãi, kakor ãednik na pa‰i?”
In dalje je govoril Jernej.

BES

HLAPEC JERNEJ

„Niã ne maram, da bi trpel kdo krivico zaradi Jerneja. Am-

pak razloÏil bom, bom toÏil: niso praviãni sodniki, razbojni-
ki so; ni hi‰a pravice, hi‰a hinav‰ãine je, z laÏjo in hudodel-
stvom so jo oskrunili. Ne bodo vas obesili, na cesto vas bodo
spodili, s culo in palico; poru‰ili bodo to oskrunjeno cerkev,
da ne bo kamen ostal na kamnu!”

Tako je govoril Jernej in je trepetal od globokega srda.

BES

HLAPEC JERNEJ

XIII

akrat pa se je zgodila krivica, kakor je svet ‰e ni doÏivel.
Brkat ãlovek je stopil k Jerneju in ga prijel za roko.

„Kaj se me dotika‰?” je vzkliknil Jernej.
„Ne brani se, Jernej, ne brani se pravici!” je rekel mladi

sodnik.

Drobni ple‰ec pa je hudo gledal in je namrgodil obraz.
„Kaj uganjate komedije z njim? Kaj ga ne vidite in ga niste

sli‰ali?”

Jernej je molãal od prevelike osuplosti in je ‰el z njimi. ·li

so kriÏem po hodnikih, po stopnicah; na dvori‰ãu pa je po-
stal Jernej in se je okrenil k tistim, ki so ga spremljali.

„MoÏje, zdaj nismo veã v hi‰i razbojnikov; povejte brez

hinav‰ãine: kaj kanite z menoj?”

Osorno so gledali in so molãali. Jerneja pa je zabolelo v

srcu od tolike krivice; in ko je ‰el z njimi preko dvori‰ãa, je bil
nenadoma ves star in upognjen.

„âe ste razbojniki, pa najhuj‰i izmed njih: povejte mi, ãe-

mu me Ïalite? Tudi razbojnik ima svojo pravico in svoje po-
stave, ne krade in ne ubija brez premisleka — kaj sem vam
storil?”

Niã niso odgovorili; gledali so osorno in so molãali.
„Glejte, razbojniki; kakor ste mladi in ãokati in kakor je

Jernej star in slab od krivice: ko snope bi vas pometal po dvo-
ri‰ãu, s pestjo bi si zapisal svojo pravdo! Ampak pavica ni

BES

HLAPEC JERNEJ

jabolko, da bi ga s palico odklatil; in Bogu ni potreba, da bi
mu ãlovek pomagal. TeÏko je breme, ki ga je naloÏil, dolga je
pot, ki jo je odmeril; jaz pa pojdem in bom nosil do konca!”

Take besede je govoril Jernej, ker je bilo v njegovem srcu

zaupanje tako veliko, kakor je bila velika bridkost.

Tisti, ki so ga vodili, pa so odprli duri in so jih zaklenili za

Jernejem. Izba je bila pusta; miza je bila tam, dvoje nizkih
postelj, ‰irokim klopem podobnih; stene so bile prazne, gle-
dale so na ãloveka kakor slepe oãi; ‰e razpela ni bilo v kotu.
Okno je bilo omreÏeno.

Na eni postelji je sedel razcapan ãlovek; ãe je bil star ali ãe

je bil mlad, Bog vedi. Lasje so bili redki in ku‰travi; kozavi
obraz ni bil ne obrit pa tudi brada ni bila dolga. PomeÏiknil
je, z veselimi oãmi je pozdravil Jerneja.

„Bog daj, sosed! Kaj si ukradel?”
Jernej ga je premeril z dolgim, Ïalostnim pogledom, ‰el je

do druge postelje, poloÏil je nanjo culo, ‰kornje in klobuk,
palico pa je postavil v kot.

Razcapanec se je smejal zmerom bolj veselo in prijazno;

potepuh je bil, kakor bi ga ãlovek ne sreãal rad na cesti.

„Kaj tiho, oãka? Praviãno je, da se pokorimo za grehe; ve-

seli bodimo pravice, ãe je sladka ali grenka, in pojmo aleluja
sodniku!”

Jernej je sedel na posteljo; oprl je komolce ob kolena, ob-

raz v dlani.

„Kak‰no krivico so tebi storili?” je vpra‰al.
Potepuh se je od srca zasmejal.
„Krivico? Nikakr‰ne krivice! Kradel sem, pa so me prijeli in

so me gnali in so me zaprli. Tako je bilo vse v redu in kakor
se spodobi. Kaj naj bi mi dali povrhu ‰e drugi cekin, ko sem

BES

HLAPEC JERNEJ

enega zasaãil? Saj je dovolj, da so mi dali posteljo in kosilo.
Postelja res ni bogve kaj, tudi kosilo bi lahko bilo bolj‰e; am-
pak dokler se nisem potepal in dokler nisem kradel, ‰e take-
ga kosila nisem imel in tudi take postelje ne! Zato sem si reã
nekoliko premislil in zdaj se mi ne godi slabo. — Kaj pa ti,
oãka? Ali si ‰ele na stara leta zaãel, da se tako pusto drÏi‰?”

Jernej je gledal v tla in je molãal, potepuh pa je veselo go-

voril.

„LeÏi paã teÏek greh na vesti, naj leÏi pogrnjen in zaklen-

jen! — Kesanje — bodi kesanje! Ampak bridkosti — bridkosti
ni treba! Glej, jaz sem maloprid, negodneÏ, nadleÏno moto-
vilo, ki se vrti pred nogami spodobnim ljudem. Pa nisem niã
Ïalosten. Kaj bo jutri z menoj, kaj pojutri‰njem? Jutri me bo-
do sodili, pojutri‰njem me bodo zaklenili — in kam potem?
Kam me bodo gnali? Tja me bodo gnali, kjer imam na vsem
prostranem svetu najmanj opravila! V tisto vas, med hribi
zakopano, kjer me je Bog v svoji norãavosti poklical med lju-
di! Kdo je tam: oãe, mati, brat, sosed? Pogani so tam, bolj tuji
in odljudni kakor mestna gospoda! Kdo jim pozna obraze,
kdo jim razume jezik? Niã, tja me Ïeno; tam, pravijo, da sem
doma! Zakaj sem tam doma, to Bog razsodi; prav tako lahko
bi me gnali v Koromandijo pa bi rekli: doma si v deÏeli Koro-
mandiji, ne sme‰ se ganiti drugam! Jaz pa bi rad bil v Ljublja-
ni doma, v Ljubljani mi je pogodu. — Kam pa bodo gnali te-
be?”

„Gnali?” se je zaãudil Jernej. „Nikamor me ne bodo gnali!

Jaz imam svoj dom in svojo pravico!”

Potepuh je visoko vzdignil nogo, poloÏil je kolena navzkriÏ

in se je veselo smejal.

„âemu pa si kradel?”

BES

HLAPEC JERNEJ

„Kaj kradel?”
Jernej je vzravnal Ïivot in je poloÏil roke na kolena.
„Nisem kradel! Svoje pravice i‰ãem in na‰el jo bom! Zakle-

nili so pravico razbojniki, tudi mene so zaklenili, ampak pri-
‰la bo ura in duri se bodo odprle!”

Potepuh se ni veã smejal naglas, samo v razrite brke se je

smehljal, kakor se odrasel ãlovek smeje otroku.

„Pa so te zaklenili? Pa se duri odpro?”
„Pa se odpro!”
·e bolj se je smejal potepuh; na steÏaj je odpiral usta, ves

Ïivot se mu je tresel, glasu pa ni bilo.

„Zdaj ti verjamem, da res nisi kradel! Kdor zaupa v pravi-

co, ni kradel ne ubijal. Ampak gorje tebi, ki nisi ne kradel ne
ubijal in si vendarle pri‰el s pravico navzkriÏ! Hud in samo-
pa‰en gospodar je pravica, ne da si oporekati. âe ti je nedolÏ-
nemu natovorila uboj, tedaj si ubijal, pa konec besedi! âe ti
je natovorila kradeÏ, si kradel z obema rokama! Pa reci, da si
nedolÏen, pa reci, da nisi ubijal, nisi kradel — joj tebi! Zme-
rom je bolj‰e, da pridene‰ kar na lepem ‰e par ubojev in kra-
deÏev, zakaj pokazal bo‰ poniÏno in skesano du‰o. Pravici pa
so prikupne take du‰e, pa ãe so vse ciganske in z grehi ob-
loÏene; zakrknjenih src ne mara, po nedolÏnosti ne vpra‰a.
Mene poslu‰aj, po meni se ravnaj. Jaz izhajam z njo prav po-
‰teno; kakor soseda sva, ki se ãasih malo sporeãeta, drugaãe
pa Ïivita, kakor je Bog ukazal. Danes me ukani ona, jutri jo
ukanim jaz, pa sva obadva zadovoljna. Kadar me zaloti po
nekrivem, se ne cmerim in ne delam pustih obrazov, temveã
gre‰im takoj in natanko v toliki meri, da je stvar poravnana.
Tako izhajamo s pravico mi uãenjaki in modrijani. Ne prere-
kaj se z njo, posebno ãe si nedolÏen, se nikar ne prerekaj! —

BES

HLAPEC JERNEJ

RazloÏi mi svojo pravdo, da ti priskoãim s koristnim na-
ukom!”

Jernej mu je razloÏil svojo pravdo, potepuh pa se je sme-

jal, da je bil ves solzen. Strmel je v Jerneja z debelimi oãmi,
kakor v zamorca na semnju, zibal se je v Ïivotu in se je tolkel
z dlanmi po kolenih.

„Kadar te izpuste, Jernej, kar z menoj! Razkazoval te bom

po svetu, po semnjih te bom vodil, po Ïegnanjih bova hodi-
la, pred cerkvijo te bom kazal. In dobro se nama bo godilo,
Jernej! Morda se nama ‰e pripeti, da sreãava pravico, tisto, ki
jo zalezuje‰; tudi jaz bi jo rad videl. In kadar jo sreãava, poj-
de z nama, na semenj in na Ïegnanje. Komedijantje bodo raz-
dejali ‰otore, Talijan pojde z opico v tuje deÏele, kamela bo
osramoãena, medved zaniãevan. Ali mi trije, ti, Jernej, tvoja
pravica in jaz uãenjak, mi trije si bomo nabrali cekinov, da
bomo Ïiveli bolj veselo, kakor je Ïivel sam Kurent!”

Jernej pa je gledal mrko in Ïalostno, nobena guba se ni ga-

nila na njegovih licih.

„Ne izku‰aj Boga!” je rekel. „Hudo breme ti je naloÏil, da

je tvoje srce omagalo in da govori bogokletno v svoji malo-
du‰nosti. Krivico si izkusil, niã pravice: in pravi‰, da ni pra-
vice na svetu; kamen so ti dali namesto kruha: in pravi‰, da
ni kruha na svetu. Bog je ustanovil postavo; boÏja beseda pa
ni kakor deÏnica, ki jo do veãera popije suha prst; Ïiva je, ka-
kor je bila prvi dan, in ãe je zaupanje v tebi, jo bo‰ sli‰al in bo‰
obilno poplaãan za vse trpljenje!”

Potepuh se ni veã smejal, pogledal je Jerneja z zaãudenimi

oãmi.

„Ne bi bil rad v tvoji druÏbi, sosed; ‰e ponoãi se bom obr-

nil v steno, zakaj popotnik sem in vidim v temi. TolaÏbe ni

BES

HLAPEC JERNEJ

veliko v tvojih kr‰ãanskih besedah, paã pa — ali ve‰, sosed,
kaj bi storil, ãe bi te tako poslu‰al in bi se tista tvoja vera iz-
lila vame? ·el bi in bi najprej ubil sodnika in njegove pomoã-
nike, nato ‰e nekaj drugih ljudi, zakaj vsi so moji hudobni
sodniki Ïe od rojstva; naposled bi zaÏgal ‰e to hi‰o, pa bi re-
kel: Glejte, Bog je poslal pravico na svet, jaz sem sli‰al nje-
govo besedo, pa sem napravil po njegovi zapovedi! — Tako
bi rekel in tako bi storil, ãe bi bila tista vera v meni, kakor je
v tebi. Ampak Bog me ni ustvaril za aposteljna, zato sem raj‰i
beraã. Pravica me tepe, jaz se ji smejem, pa je vse v redu. Lah-
ko noã!”

„Tudi tebe se bo ‰e usmilil Bog, tudi ti bo‰ ‰e kleãal in jo-

kal!” je rekel Jernej. „Zakaj bolj mirno je srce v joku nego v
smehu; in solze umijejo ves greh in vso krivico!”

Tako sta se pogovarjala potepuh in Jernej; in znoãilo se je,

obadva sta utihnila; potepuh je bil nejevoljen in se je obrnil
v steno, Jernej je kleãal pred posteljo in je molil dolgo moli-
tev. Truden je bil, breme ga je potisnilo nizko k tlom, vere
njegove pa ni omajalo.

BES

HLAPEC JERNEJ

XIV

omaj se je Jernej zbudil, so pri‰li in so ga gnali dalje, sam
ni vedel kam.

„Udari, apostelj, udari!” je zaklical potepuh za njim, ko so

se zapirale duri. Jernej ga ni sli‰al, molãal je, povesil je glavo
ter je ‰el, kamor so ukazali.

„Kam me Ïenete? To povejte!”
Molãali so vsi in so gledali mrko, kakor ãrni ãuvarji Kristu-

sovi.

Jerneja ni bilo strah, ampak nemirno in hudih misli polno

je bilo njegovo srce; zakaj tako se mu je zdelo, kakor da ne
vidi veã dobro in ne sli‰i veã natanko; in kakor da je ãez noã
oslabela njegova pamet. Spoznati ni mogel, kaj je storil tujim
razbojnikom, da ga gonijo od duri do duri; premisliti ni mo-
gel, kod ga vlaãijo tako molãe in strahotno; ni mogel ugani-
ti, kaj nameravajo z njim, pravice Ïeljnim: Kakor da je v me-
sto zablodil, koder ni hodil ‰e nikoli, med ljudi, ki jim ni ra-
zumel ne govorice ne postav; vpra‰aj jih, pa ti ne bodo od-
govorili; njih pravica ni tvoja pravica, njih Bog ni tvoj Bog.

„Potrebno je, Boj je ukazal, strma in kamnita je pot do pra-

vice!” je rekel Jernej v svojem zaupanju in je povesil glavo in
je ‰el z njimi. Zakaj vedel je, da je nekoã ceste konec in da Bog
ne odvrne za zmerom oãi od svojih hlapcev.

Vodili so ga in gonili, kakor nekoã Gospoda od velikega

duhovna do velikega duhovna, od sodnika do sodnika; izpra-

BES

HLAPEC JERNEJ

‰evali so ga, Jernej pa je odgovarjal po pravici, brez srda in
brez o‰abnosti. Mnogo gospode je videl in mnogo biriãev.
Hudo so govorili z njim, mrko so gledali nanj, pehali so ga in
suvali od duri do duri; Jernej pa ni kriãal in ne grozil, zakaj
ãisto je bilo njegovo srce in njegova vera je bila trdna. Tudi se
ni upiral, ko so ravnali z njim kakor z bolnikom in kakor z
otrokom; zaniãevanje in zasmeh je trpel zaradi pravice. Ni se
rotil in ne pritoÏeval, ko so rekli, da je bolan na duhu in da je
bebast otrok v svoji pameti.

„Bog jih bo razsvetlil in jim odpustil!” je pomislil Jernej.
„Kadar bo konec te poti in bo razodeta pravica, se bodo

spogledali in bodo osramoãeni spoznali svoj greh. Kakor Bog
ni skril pravice, tako tudi resnice ni skril; in volja njegova je,
da blodijo v temi pred jutrom spoznanja!”

Zaupanja polno je bilo njegovo srce; telo pa je bilo staro in

slabo in se je krivilo pod teÏo krivice in bridkosti. Ko je stal
Jernej poslednjikrat pred sodnikom, je bil globoko upognjen
v tilniku in v pasu, roke so se mu tresle in kolena so se mu
‰ibila; cule prej ni ãutil, nenadoma se mu je zazdela teÏka in
nerodna. Zakaj devet dni je bilo, da je romal Jernej od praga
do praga, od sodnika do sodnika, od krivice do krivice; kakor
so ga gonili in brez milosti zaklepali med potepuhe in rokov-
njaãe.

Pred neprijaznim sodnikom je stal, pred hudookim, ãe-

mernim starcem.

„Zdaj hodite zbogom in se ne prikaÏite veã!” je rekel sod-

nik.

Jernej pa je stal pred njim in se je ãudil in se ni prestopil.
„Kaj je to konec te Ïalostne poti, kaj tako ste razsodili na-

vsezadnje?” je vpra‰al in glas se mu je tresel kakor gre‰niku

BES

HLAPEC JERNEJ

pred Bogom. „âemu torej, o gospod — ãemu vse to trpljenje,
kaj ste poãeli z menoj?”

„Sram bi te lahko bilo, da se na stara leta potepa‰ po sve-

tu ter nadleguje‰ ljudi in gosposko. Spravi se v rodni kraj,
moli in misli na smrt!”

Jernej je strmel; pribliÏal se je neprijaznemu sodniku s pla-

him korakom, govoril je tiho in poniÏno.

„Nisem, mislim, sli‰al dobro, paã nisem natanko razumel;

zakaj star sem, sluh odpoveduje, spomin je slab. — Kaj ste res
tako razsodili navsezadnje: pojdi in ne prikaÏi se veã? Tako
razsodili mojo pravdo v imenu Boga in cesarja? Kaj ste me
zato pahnili med tatove in razbojnike, da ste po dolgem uãe-
nju iztaknili tako modrost? âakal sem v trpljenju in zaupanju,
vi pa ste stali za durmi in ste se smejali mojemu zaupanju. —
Saj nisem dobro sli‰al, saj nisem natanko razumel; tako niste
ravnali, taka ni va‰a sodba, sodniki!”

„Le pojdi, le brÏ se okreni, ne prerekaj se s pravico!” je uka-

zal sodnik. „In hvali Boga, da umrje‰ na kr‰ãanski postelji
namesto med norci, kamor sodi‰!”

Ubog in slab je bil Jernej, ko je sli‰al te besede.
„Tako ste se rogali meni, starcu; Bog vam odpusti!” je re-

kel in se je okrenil.

Samo devet dni se je prerekal Jernej s pravico in njenimi

aposteljni, pa je bil za dve pedi bolj upognjen, ko je ‰el pre-
ko dvori‰ãa, in glava se mu je tresla.

Stopil je na cesto, zunaj je bil svetel dan. Samo neprijazni

tujci so prihajali naproti in nikogar ni bilo, da bi ga Jernej
vpra‰al in se mu potoÏil. Vse veliko mesto je bilo polno kri-
viãnih sodnikov; kdor ga je videl, se je ozrl nanj kakor na hu-
dodelca, ni mu privo‰ãil besede, ne prisodil pravice. In Jernej

BES

HLAPEC JERNEJ

je zaãutil v strahu in bridkosti, da je sam z Bogom. V krãmo
je sedel, da bi se odpoãil. Tam pa je videl na steni prelepo
podobo in vse ga je spreletelo, kakor radost in veliko upan-
je. Zakaj na podobi je bil cesar; poln praviãnosti in usmiljenja
je bil njegov obraz.

„âemu sem hodil tod, kod sem iskal pravice?” je obstrmel

Jernej. „Mimo cerkve sem ‰el k ma‰i, pa sem za‰el med ne-
verne razbojnike! Ravno cesto mi je pokazal Bog, pa sem la-
zil po stezah in kolovozih in sem se pritoÏeval v svoji nespa-
meti! Namesto da bi ‰el k studencu, Ïejen in laãen kakor sem
bil, sem ‰el pit k razbrozgani luÏi! Hvaljen Bog!”

·e preden se je odpoãil, je vstal in je zadel culo in se je na-

potil do cesarja.

BES

HLAPEC JERNEJ

ude sanje je sanjal Jernej. Zakaj resnica ni in ne more
biti, da v ãistem studencu ne bilo ãiste vode, da bi v jas-

nem soncu ne bilo jasne luãi, da v pravici, tam, kjer je usta-
novljena in potrjena, ne bilo pravice.

Dolga je bila pot, predolga za Jerneja, ki je bil star in tru-

den. Napotil se je pe‰, romal je skozi tuje vasi, preko nezna-
nih pokrajin. Pa so mu nekoã, ko je legel mrak na polje, odpo-
vedale noge in sedel je na kanton ob cesti. Pri‰el je mimo
mlad popotnik: bos je bil in pra‰en, paã laãen tudi, oãi njego-
ve pa so gledale veselo.

„Kam, oãe, kam?”
„Do cesarja!”
„Oj, oãe, dolga je pot do cesarskega mesta in stare so va‰e

noge; ne dospete pred tednom dni, ãe romate dan in noã!”

„Dospeti moram, preden umrjem!”
„Kaj bi, oãe, pri cesarju?”
„Da razsodi po pravici, da okara in pouãi kriviãne sodni-

ke, ki so se rogali starcu!”

Popotnik je zmajal z glavo, Ïalosten je pogledal na Jerne-

ja, ki je sedel na kantonu ves star in skljuãen.

„Ne boste niã opravili, oãe; teÏko je priti do cesarja!”
„Zakaj teÏko?” se je zaãudil Jernej. „Pri cesarju je pravica

— kje drugod, ãe ne pri njem? Kaj bom hodil k beraãem kru-
ha prosit? ·el sem v svoji slepoti, pa so se mi smejali in niã

BES

HLAPEC JERNEJ

jim ne zamerim. K onemu pojdem, ki ga reÏe po pravici laã-
nim in ubogim!”

„Ne pridete do njega, oãe!”
„Kaj je v izbo zaklenjen? Okoli in okoli obzidan, ograjen z

ograjo do neba?”

„âuvarji stoje tam, nikogar ne puste do njega!”
„Kako? Cesarjevi cesarji, gospodarjevi gospodarji? Kaj ble-

beãe‰ v svoji mladi nespameti? Po pravico sem se napotil —
kam bi se napotil nego k cesarju? Pravico deli in milost —
kako bi delil skozi zaklenjene duri, skozi ograjo in zidove?
Napotim se, zakaj Bog mi je dal zaupanje, da ne omagam
pred koncem!”

Hudo je bilo popotniku, ko je sli‰al Jerneja.
„Dolga in teÏka je pot, oãe! âez visoke hribe drÏi, ãez rav-

ni brez mej in konca. Mesec dni hodim, veliko poãivam, pa
se ozrite na moje noge! Na kantonu Ïe sedite — sto klafter od
doma; ‰e sto klafter, pa boste poãivali v jarku, dolgo poãiva-
li, oãe! Vzemite zadnji srebrnik, ki ga ‰e imate, oãe, pa stopite
v Ïelezni voz. Kadar boste v cesarskem mestu in boste oku-
sili veliko bridkosti, pa se spomnite name! LaÏje izkopljete v
kresni noãi zlat zaklad nego pravico ob belem dnevu!”

Tako je rekel popotnik in je ‰el, Jernej pa je gledal za njim

ves Ïalosten.

„Tako mlad je ‰e in tako usmiljeno je njegovo srce, pa nosi

Ïe teÏko krivico na skrivljenem hrbtu! Kje mu je mati, kje sta
mu oãe in brat, popotniku? Kakor list ga je odneslo preko
polja na cesto in nobeden se ne zmeni zanj in nobeden ga ne
pogleda, kadar stopi nanj s teÏko nogo. Na svojo mater je
mislil morda, ki koprni po njem, pa je rekel: Ni pravice na
svetu, tudi pri cesarju je ni!”

BES

HLAPEC JERNEJ

Ko se je Jernej vzdignil s kantona, se je prestra‰il in hudo

se mu je storilo; zakaj noge so bile kakor od kamna, niso se
hotele pogniti v kolena, niso mogle stopiti.

„Hodil sem dan hoda kakor iz hi‰e na polje!” se je spom-

nil Jernej. „Sto klafter zdaj, pa me sili k tlom!”

Zakaj ne samo cule, tudi krivico dolgih dni je nosil na rami

in teÏka je bila kakor pol sveta.

Noã je bila, ko je stopil v krãmo pred vasjo. Nezaupno ga

je pogledal krãmar, neprijazno ga je pozdravila krãmarica.
Jernej, ves opra‰en in bolan, je bil podoben beraãu, ki je pri-
‰el ob pozni uri prosit pest sena, da bi umrl na njem.

„Niã me ne glejte, niã se me ne bojte!” je rekel in je poloÏil

na mizo srebrn denar. „Popotnik sem, ki gre po pravico h go-
spodarju, ker je ni na‰el pri hlapcih!”

„Kam drÏi pot?” je vpra‰al krãmar.
„V cesarsko mesto, v cesarski Dunaj, naravnost do cesar-

ja!” je razloÏil Jernej. „Ljudje mi niso dali pravice, sodniki mi
je niso prisodili, cesar jo bo dodelil v obilni meri!”

Krãmar in krãmarica sta se spogledala, sta se nasmehnila.

Jernej je sezuval ‰kornje z razbolelih nog, in ko je sedel tam
sivolas, skljuãen, in ko so se mu tresli nerodni ko‰ãeni prsti,
je bil kakor stoleten starec, sklonjen preko groba.

„Kruha mi prinesite pa kozarec vina; kar tukaj bom malo

na klopi poãival; jutri pa naprezite rano, ãe imate koleselj, da
se popeljem do Ïeleznega voza. Zakaj star sem Ïe in ves tru-
den, res bi morda ne dospel do cesarskega mesta, ne dospel
ãez tiste visoke hribe in ãez ravni brez konca.”

Hitro je poveãerjal in je legel in je takoj zaspal, kakor da bi

telo omahnilo v smrt ter ugasnile nenadoma vse misli.

Takrat so se zaãele hude sanje Jernejeve. Tako je bilo: Ko

BES

HLAPEC JERNEJ

se je zjutraj vzdramil, je krãmar napregel in peljala sta se z
Jernejem v neznano mesto. Tam je ãakal Jernej v veliki, od-
ljudni krãmi, nato je pozvonilo in so ga poklicali in je stopil
v Ïelezni voz. ârno je bilo v vozu in neprijetno, kakor po
trohnobi je di‰alo. Tam je sedelo na klopeh mnogo tujih lju-
di, glasno so se razgovarjali in niso pozdravili Jerneja; pogle-
dali so ga izpod obrvi, kakor da je bil stopil nepoklican v tujo
izbo. Jernej je sedel na rob klopi, culo je poloÏil na kolena;
voz se je stresel, zabobnelo je in za‰kripalo, Jernej pa se je
odkril in se je pokriÏal.

„Blagoslovi, Bog, to poslednjo pot; v tvoje roke polagam

svojo pravico!”

„Kam ste namenjeni?” ga je vpra‰al sosed.
„Na Dunaj.”
Vzdignili so glave, zaãudeni so gledali Jerneja, njegovo po-

no‰eno, zapra‰eno obleko, culo na kolenih in ‰kornje na ra-
mi.

„Poãemu na Dunaj?”
„Do cesarja.”
Tedaj niso veã gledali zaãudeni, temveã zasmejali so se na-

glas. „RazloÏi, sosed, razloÏi svojo zgodbo!”

In ko je pripovedoval zgodbo svoje pravice in svoje teÏke

poti, so se smejali tako veselo, kakor da bi poslu‰ali pisano
na‰emljenega komedijanta na semnju.

„Saj ne ple‰em pred vami, saj vam ne pojem pustih kvant!”

je rekel Jernej in je bil osupel ob njih pre‰ernosti. Zasmejali
so se ‰e glasneje.

„Zdaj pa ‰e razloÏi, sosed, kako bo‰ pri cesarju, kaj bo‰ po-

vedal in kako bo‰ napravil; ‰e to nam razloÏi, da bo voÏnja
bolj vesela!”

BES

HLAPEC JERNEJ

„Kak‰ni ljudje ste, kje rojeni, odkod doma, da se smejete

pravici kakor pijani dekli? Kateri je va‰ Bog, da brijete norca
iz njegovih postav?”

Popotniki pa so bili zmerom bolj veseli in so strmeli v Jer-

neja kakor v semanje ãudo. Njegov sosed je posegel v sukn-
jo in mu je ponudil steklenico.

„Na Ïganja, sosed, da bo‰ laÏje govoril, zakaj nadvse pri-

jetne so tvoje zgodbe!”

Jernej ni pokusil Ïganja in je molãal.
„Kaj se je zgodilo ljudem na zemlji?” je premi‰ljeval. „Ali

so hlapci krivice in njeni pajda‰i, da zasmehujejo pravico in
jo Ïalijo v obraz? Ali pa so trpeli toliko krivico, da je pri‰lo
obupanje v njih srca in ne verujejo veã ne v Boga ne v postave
njegove? Smejo se, kakor da bi iskal deveto deÏelo in ne pra-
vice, od Boga poslane in od cesarja potrjene!”

Odhajali so popotniki in so prihajali drugi, ki so govorili

ãisto tuj jezik; in ko je pogledal skozi okno in je bila zunaj
svetla noã in je mesec sijal, je videl ãisto tujo pokrajino. Zaz-
delo se mu je, da nima veã tal pod nogami, da tudi opore ni
vse naokoli; in v njegovo srce je segel ãuden strah.

Vpra‰al je soseda, napol gosposko obleãenega ãloveka, ki

je dremal v kotu:

„Koliko je ‰e do mesta, sosed, do cesarskega mesta?”
âlovek je odprl zaspane oãi, pogledal je Jerneja, zmajal je

z glavo in se je stisnil v kot.

„Ne razume!” je pomislil Jernej. „In ãe bi razumel besedo,

bi ne razumel misli ne pravice, zakaj drugi ljudje so na sve-
tu, drugo postavo imajo in drugega Boga. — Ti, ki si moj Bog
od mladega in ki sem ti zmerom zaupal, ti se usmili mene,
popotnika, tvoje pravice Ïejnega!”

BES

HLAPEC JERNEJ

Strah ga je bilo samega in je sklenil roke na kolenih in je

molil, da bi potolaÏil spla‰eno zaupanje.Tako se je vozil ves
veãer in vso noã. Truden je bil, da ni mogel ganiti ne rok ne
nog, da je komaj razloãil ‰e dlan pred oãmi in da ni sli‰al veã
ropotanja koles. In vse je bilo kakor hude sanje.

BES

HLAPEC JERNEJ

XVI

eskonãno mesto, do nebes buãeãe, v vseh nerazumlji-
vih jezikih govoreãe — sam stra‰ni Babilon! Kam bi se

skril ãlovek, kam bi pobegnil?

Jernej je taval po ‰iroki cesti: gradovi na obeh straneh, vo-

zovi vse navzkriÏ, gneãa tujih, mrkogledih ljudi je hitela ter
se prerivala kraj ceste, kakor da bi se bilo sreãalo in zagozdilo
dvoje veãnih procesij. Koga bi vpra‰al, kako bi vpra‰al? S klo-
bukom v roki je taval med njimi in sam je ãutil, da je zablo-
dil mednje, kakor da je bil zablodil golorok in bosonog ob
peti ma‰i pred veliki oltar.

Kje bi se ustavil, kako bi poãival? Pred oãmi se mu je ziba-

lo, kakor da bi bil moãnega vina pijan; ljudje so se mu zdeli
hudo visoki, hodili so mimo s ãudno dolgimi koraki, tako ka-
kor ‰vigne senca v kolobarju, in pustno so bili na‰emljeni.
Tudi stopal je Jernej kakor pijan; noge so se mu ‰ibile in so se
mu opletale; Ïivot mu je klonil globoko k tlom in bal se je
Jernej, da se ne zgrudi nenadoma na obraz.

Ceste ni bilo nikoli konca, nikoli procesije. Molil je in je

prosil usmiljenja, toda tako se mu je zdelo, da je Bog ãudno
daleã, da ne sli‰ijo nebesa molitve iz Babilona.

Dolgo je hodil, dalj ni mogel. Naslonil se je ob zid, klonil

je z glavo in koleni. Ljudje so se zadevali obenj, gledali so
nanj; droben gospod z zlatimi naoãniki se je ustavil pred
njim, vpra‰al ga je v tujem jeziku in je ‰el, ker Jernej ni od-

BES

HLAPEC JERNEJ

govoril. Pa je stopil nenadoma predenj velik ãlovek v ãudno
pisani obleki, prijel ga je pod pazduho in ga je vodil.

„Kam? Kam zdaj?” je jecljal Jernej in je ‰el radovoljno z

njim.

„K cesarju me vodite, naravnost k njemu, da bo hitro

opravljeno; zakaj truden sem!”

Niã ni odgovoril vodnik, samo z rameni je skomizgnil; za

njima pa je ‰lo mnogo ljudi, gledali so Jerneja in njegovo culo.

Pa sta pri‰la, Jernej in njegov vodnik, do velike hi‰e, stop-

ila sta v veliko izbo. Tam so ga izpra‰evali, on pa jih ni razu-
mel; in tudi oni ga niso razumeli in mu niso odgovarjali.

„Kaj bi se prerekali, kaj bi si pripovedovali in pravili?” je

rekel Jernej. „Ne poznamo se in se ne razumemo, nikoli se
nismo videli in se tudi nikoli veã ne bomo. Bog vas blagoslovi,
meni pa nakloni svojo pravico! Dajte, da si malo odpoãijem
pri vas od te dolge poti, zakaj hudo sem truden in komaj ‰e
me nosijo te bolne noge; nato pa pojdem dalje, ker Bog noãe,
da ne pridem do konca po tem velikem trpljenju!”

Sedel je na klop, culo in ‰kornje pa je poloÏil na tla. Gledali

so ga in so se mu smehljali in ga niso veã ogovarjali. Komaj
pa si je malo odpoãil in preden ‰e se je vdal spancu, ki mu je
legal teÏko na oãi, so pri‰li, vzeli so mu culo in ‰kornje in pa-
lico, tudi kamiÏolo so pretipali in preobrnili in so vzeli noÏ in
denar: nato so ga vodili iz hi‰e in so ga posadili v ãuden voz,
ki je bil zaprt na vseh straneh, kakor jeãa na kolesih.

„Kaj poãenjate z menoj? Kam drÏi pot?” je vpra‰al tistega,

ki ga je spremljal. Spremljevalec pa ni niã odgovoril in se tudi
ozrl ni.

Strah je bilo Jerneja in prosil je v svojem srcu:
„Nehaj, o Bog, star sem in truden, polne Ïuljev in oteklin

BES

HLAPEC JERNEJ

so Ïe moje noge, ne zmorejo veã te poti! Sam si odmeril mero
trpljenja in bridkosti; meril si jo z mojo moãjo in se nisi zmo-
til; samo ‰e eno klaftro si mi odmeril, niã veã, in ne bo‰ dopu-
stil, da omagam, preden izpolnim tvojo zapoved! Daj, da za-
sli‰im kmalu tvojo besedo, daj, da si kmalu odpoãijem! Roke
se mi tresejo, sluh mi odpoveduje, tudi vidim Ïe slabo od sa-
me bridkosti! PotolaÏi kmalu svojega hlapca Jerneja, da pri-
de z veselim srcem pred tvoje obliãje! Tistim, ki blodijo v te-
mi in pljujejo na tvojo pravico, pa dodeli milost in spozna-
nje!”

Pripeljali so ga do druge hi‰e, vodili so ga v drugo izbo. Tja

pa je pri‰el ãlovek, ki je govoril Jernejevo govorico. Suhoten,
dolg ãlovek je bil, imel je tenko ãrno brado in naoãnike; po-
doben je bil jeziãnemu dohtarju.

„Kaj pa ti?” je pozdravil Jerneja neprijazno. „Odkod si in

kaj poãne‰ na Dunaju? RazloÏi po vrsti pa ne kvasi praznih
besed!”

Jernej je bil ves vesel in potolaÏen.
„Pozdravljeni, gospod! Pozdravljene tudi va‰e besede, ka-

kor so bile neprijazne! Kdo bi ponujal roko ãloveku, ki ga ni-
koli ni videl in ki je morda kontrabantar in razbojnik? — Jaz
pa sem Jernej z Betajnove in sem pri‰el, da poi‰ãem pravice
tam, kjer jo reÏejo laãnim!”

Visoko je privzdignil obrvi jeziãni dohtar in je poslu‰al ves

zaãuden. Jernej pa je pripovedoval svojo Ïalostno zgodbo od
zaãetka do konca.

„Tako, glejte, so me opeharili, tako so mi skrivali pravico,

ko sem Ïejen koprnel za njo! Jaz pa sem vedel, da je ne mo-
rejo skriti, da je nespametno njih poãetje, ãe mislijo upihni-
ti sonce. In sem jih vse ukanil in sem poslu‰al boÏji glas in

BES

HLAPEC JERNEJ

sem se napotil na teÏko pot, na dolgo pot do cesarja. Pri njem
je zaãetek pravice, k njemu me vodite!”

·e enkrat ga je pogledal jeziãni dohtar, ãudno se je na-

smehnil in se je okrenil, da bi ‰el.

„Kam, gospod?” je vzkliknil Jernej in spreletela ga je gro-

za.

„Niste me ‰e poslu‰ali do konca, niste ‰e usli‰ali moje

pro‰nje! Kdo bo stal ob moji strani v tem stra‰nem Babilonu?
Roko mi dajte, ãe ste kr‰ãanski ãlovek, ãe je boÏja beseda v
va‰em srcu, tja me vodite, kjer je pravica!”

Tako se je tresel Jernejev glas, kakor da bi bile solze v njem.
„Te bomo Ïe tja spravili, kjer je pravica in pamet!” je rekel

jeziãni dohtar in je ‰el.

In komaj je to storil in so se zaprle duri za njim, so pri‰li

drugi in so prijeli Jerneja in so ga odvedli. ZaroÏljali so kljuãi,
nizke duri so se odprle in Jernej je stopil v izbo, kakr‰ne ‰e ni
videl.

âisto prazna je bila, stene so bile gole in sive. Ob zidu so

stale nizke ‰iroke klopi, z umazanami plahtami pogrnjene;
mize ni bilo. Komaj se je Jernej ozrl in zaãudil, so se zapah-
nile duri.

Troje ljudi je bilo v izbi, troje umazanih, razcapanih; njih

obrazi so bili odljudni in surovi, pogled je bil hudoben. Takih
ljudi ‰e ni videl Jernej.

„Kaj nikoli niso videli Boga? Kaj nikoli niso bili Ïejni pra-

vice?” je pomislil strahoma. „Ali je le skorja tako neãedna in
blatna, ali je naãeta Ïe tudi sredica?”

In nato ga je spreletelo po vsem telesu, velika bolest, velik

strah.

BES

HLAPEC JERNEJ

„Pravice sem jih prosil, pa so me pahnili med tatove in hu-

dodelce!”

Eden izmed njih se je vzdignil na postelji, pogledal je mrko

in je zaklical nerazumljivo besedo. Jernej je vztrepetal, ‰el je
do klopi, ki je bila v zadnjem kotu, in se ni ozrl nikamor.

Njegove misli so bile bolne, da niso mogle do upanja, nje-

govo srce je bilo Ïalostno, da ni moglo do molitve.

In Jernej se je globoko sklonil, skril je obraz v dlani in se je

razjokal.

Tako je bil Jernej tri dni in tri noãi v tisti stra‰ni izbi, med

hudodelci in rokovnjaãi.

BES

HLAPEC JERNEJ

XVII

o se je dramilo ãetrto jutro, so odklenili duri, dali so Jer-

neju culo, ‰kornje in palico, in noÏ in denar, in so ga od-

vedli in niso rekli besede.

„Kam, ljudje boÏji?” je vpra‰al Jernej in je prosil. Pa niso ne

pogledali ne odgovorili besede. NaloÏili so ga na voz, pa so ga
vozili vse kriÏem po ‰irokih cestah, skozi ‰um in vihar stra‰-
nega Babilona.

„Kam, ljudje boÏji?” je vpra‰al Jernej in je prosil, ko so ga

pahnili v Ïelezni voz med potepuhe in tatove. Pa se nobeden
ni ozrl, nobeden ni odgovoril. Tisti, ki jih je spremljal, je slo-
nel v kotu in je gledal hudo, tovari‰i potepuhi so se smejali,
ko je zaÏviÏgalo zunaj in so zabobnela teÏka kolesa. S plahim
pogledom se je oziral Jernej, in kakor se je oziral, so mu ne-
nadoma pogledale v obraz Ïalostne, od solz vse zardele oãi.

„Krivico je okusil, po nekrivem so ga obremenili!” je pre-

‰inilo Jerneja. „Mlad je njegov obraz in poln bridkosti, niã
zlega ni v njegovem srcu!”

„Kam, tovari‰?” je vpra‰al Jernej; oni pa je gledal in ni od-

govoril; Ïalostna misel je ‰la iz oãi v oãi.

Tako so potovali. Minil je dan in minila je noã; iz kraja v

kraj, iz voza v voz, odhajali so tovari‰i, prihajali so drugi.

„Kam?” je izpra‰eval Jernej v globoki grozi in nobeden mu

ni odgovoril.

Ko je stopil poslednjikrat iz Ïeleznega voza, se je ozrl in je

BES

HLAPEC JERNEJ

ves obstrmel. Videl je tisti kraj nekoã, kakor v daljnih sanjah
ga je videl. Pa je vztrepetal in je vpra‰al ãemernega ãloveka,
ki je stal ob njegovi strani:

„O ãlovek kr‰ãanski, o sosed — ãe more‰ govoriti, povej

mi, kak‰en kraj je to?”

„To je tvoja domaãija! ·e dve uri je do Resja; pot je dolga

in pusta, ãe ima‰ denarja, plaãaj voz!”

„Zakaj v Resje?” je vzkliknil Jernej. „Tam ni moja domaãija,

ne brata nimam tam in ne sestre! Kdo me je klical v Resje,
kdo me je vodil tja?”

âemerni ãlovek je poãasi privzdignil rameni, nabasal si je

pipo in je palil.

„Torej pa na pot in niã sitnosti ne delaj! Do Resja te spre-

mim, tam pa Bog s teboj!”

Jernej ni veã govoril. Kakor je bil truden in bolan, je stopal

z dolgimi koraki; lep je bil kraj, njive so zorele, visoka je bila
trava na senoÏetih, Jernej pa se ni ozrl. V tla je gledal, sive
obrvi so mu zakrivale oãi.

Pot se je vila ob poloÏni rebri, v lepi dolini se je zasvetila

bela vas. Pri‰la sta do Ïupanove hi‰e, Ïupan pa se je prestra-
‰il, ko je ugledal Jerneja.

„Nikoli te nismo videli, nobeden se te ne spominja, pa pri-

de‰ na stara leta in nam naloÏi‰ to breme!”

„Ne bom prosil vbogajme, nikomur ne bom delal nadle-

ge!” je rekel Jernej. „Pest sena mi dajte, da si odpoãijem, ker
sem truden!”

·el je na hlev in je legel v seno. LeÏal je, dolgo ni zaspal,

pogovarjal se je z Bogom. Ni se veã pogovarjal z njim kakor
hlapec z gospodarjem, temveã kakor terjavec z dolÏnikom.

„Kar si rekel, to zdaj izpolni! Pravico si dal ljudem, pa so jo

BES

HLAPEC JERNEJ

skrili; ni je pri biriãih, ne pri sodnikih, ne pri cesarju; biriãi so
me pehali med hudodelce, sodniki so me zasmehovali, za ce-
sarja so me ogoljufali! Pri tebi je pravica, ti si jo poslal, ti po-
trdil, ti skrbi zanjo, da se izpolni tvoja zapoved! K tebi same-
mu se zatekam, jaz, hlapec Jernej, sam na svetu, ob belem
dnevu okraden, pravice oropan! Tvoja postava je v mojem
srcu in tvoja obljuba, tvojo besedo sem sli‰al — daj, da ne
mine moje zaupanje! Zdaj iztegni svojo roko, vsemogoãni
Bog, praviãni sodnik!”

Tako se je Jernej pogovarjal z Bogom, dolgo v noã je mo-

lil; in ko je zasvetilo jutro, je vstal in se je napotil brez slove-
sa. Hodil je dolgo, trikrat je poãival; pred mrakom pa je do-
spel na Betajnovo.

„Kaj je to Jernej?” so izpra‰evali, ki so ga videli.
„Razcapan je in pra‰en, do pasu je upognjen, siv starec —

kaj je to Jernej?” so se ãudili in so gledali za njim.

Jernej pa se nikamor ni ozrl, nikogar ni pozdravil in niko-

gar ogovoril. Tudi tja se ni ozrl, kjer je stal beli njegov dom.

·el je naravnost k Ïupniku.
Prijazen gospod je bil Ïupnik, debel in rdeã, in smehljal se

je.

„O Jernej, o Jernej, kod si romal, da si tako star in slab?”
Jernej je stal pred durmi, vzravnal je upognjeni hrbet, iz-

pod obrvi so se mu zasvetile oãi.

„Niã ne bom sedel, niã ne bom poãival, zakaj pozno je Ïe

in truden sem! — Po svetu sem romal, od biriãa do sodnika,
od sodnika do cesarja. Pravice ni pod nebom, zakopali so jo
sto klafter pod zemljo, teÏko skalo so zavalili nanjo. Jaz pa je
ne i‰ãem veã na zemlji, biriãi in sodniki so zatajili Boga, izdali
njegovo besedo in zapoved. Pri Bogu i‰ãem pravice, pri njem

BES

HLAPEC JERNEJ

samem, ki je sodnik nad vsemi sodniki! Odprite pismo, ki ste
njegov sluÏabnik, razloÏite njegovo besedo, razsodite mojo
pravdo po njegovi pravici!”

Îupnik je stopil k Jerneju, prijel ga je za roko, zakaj usmil-

jen je bil.

„Ne tako, Jernej! Veliko hudega so ti storili, nekr‰ãansko so

ravnali s teboj — ampak odpusti jim, kakor je Bog odpustil
tistim, ki so ga preganjali!”

Jernej je izpustil Ïupnikovo roko, gledal mu je srepo v ob-

raz, z bolno svetlimi oãmi, in je govoril s trdim glasom kakor
nikoli poprej.

„Ne govorim o usmiljenju, o odpu‰ãanju niã — o pravici

govorim! Razsodite po boÏji besedi, po naukih njegovih in
zapovedih! SluÏabnik boÏji ste, iz va‰ih ust bo govoril, z va-
‰im jezikom! Ali je Bog na moji strani, ali je na strani biriãev
in kriviãnih sodnikov — to razsodite! Truden sem, rad bi Ïe
stopil v svojo hi‰o, rad bi legel na svojo posteljo!”

„Hude in krive so tvoje misli, Jernej!”
„Razsodite!”
„Ukloni se, Jernej, tudi krivici se ukloni; Bog bo sodil!”
„Neskonãno je praviãen — kje je njegova praviãnost? Ali je

dom moj po njegovi pravici, ali ãigav je? To naj razsodi, to mi
povejte, ki ste njegov apostelj!”

Trd in osoren je bil Jernejev pogled, kakor od kamna nje-

gov obraz; vsa bridkost je izginila iz srca in vse zaupanje.

„Ali je pravica pri Bogu, ali je ni?”
„Bogokletne so tvoje besede, Jernej!” se je zgrozil Ïupnik

in je stopil za korak nazaj, zakaj strah ga je bilo. „âe stopi‰
pred Boga, ne terjaj stoje, temveã poklekni in prosi in jokaj!”

„Ne bom prosil in ne bom jokal, moja pravica je boÏja pra-

BES

HLAPEC JERNEJ

vica; kar je sam ustanovil, ne bo razdiral, kar je govoril, ne bo
tajil! DolÏnik je moj; ne kleãim — stojim pred njim in terjam!”

·e je bilo krvi v Jernejevem obrazu: prikazala se je nenado-

ma na ãelu, na licih; in ustnice so se mu tresle.

„Razsodite! Tisto besedo recite, ki sem ãakal nanjo toliko

grenkih dni: ali je pravica, ali je ni — ali je Bog, ali ni Boga!”

Ob takih besedah je Ïupnik vztrepetal, iztegnil je trepeta-

joão roko in je stopil nazaj do zida.

„Stran, nevernik!”
·e je ãakal Jernej; gledal je s svetlo strmeãimi oãmi.
„Stran, bogokletnik!” je vzkliknil Ïupnik.
Poãasi se je okrenil Jernej in je ‰el; s trdimi koraki je ‰el, niã

veã upognjen, niã veã bolan, v srcu niã bridkosti in upanja niã
veã.

BES

HLAPEC JERNEJ

XVIII

raãilo se je, s polja so se vraãali kmetje in posli. Takrat
se je prikazal petelin na Sitarjevi strehi, rdeã in tenak

je ‰vignil visoko proti nebu. Nato se je prikazal petelin na
skednju, na hlevu, na ‰upi, na obeh kozolcih; velik je bil pla-
men, segal je silen od zemlje do nebes. Goreãe treske so pa-
dale v kolobarju na zoreãe polje, kakor da bi jih metala ãlo-
ve‰ka roka. Tako je priÏgal Jernej svojo stra‰no baklo. Ljud-
je so stali in so trepetali — kdo bi gasil ta ogenj sodomski, ki
ga je gnal veter kakor goreã oblak preko doline, nosil ga proti
brezzvezdnemu nebu kakor velikansko ptico z ognjenimi pe-
rutmi? Odkriti so stali tam, vsi bledi, v greh strmeãi, trepeta-
joãi, in spla‰ena srca so stokala jecljajoãe molitve.

Pa se je prikazal med njimi dolgi Jernej, z opeãenimi roka-

mi in osmojenimi lasmi. In se je zasmejal veselo.

„Po pipo sem ‰el, ljubi moji! Nisem hotel, da bi zgorela

tudi moja pipa, ki sem jo pozabil doma, ko sem ‰el na pot. Kaj
ne gori prijazno moj dom, kaj ni lep moj ogenj? Kdor ima
pipo, naj si jo priÏge; dovolj je kuriva!”

Vtaknil je pipo v usta, roke je uprl v boke in je gledal v

ogenj.

„Jernej je zapalil!”
In komaj so vzkliknili, se mu je stemnilo pred oãmi, opo-

tekel se je in se je zgrudil na tla.

„Bijte!”