Anton Novačan Herman Celjski

BES

HERMAN CELJSKI

Anton Novaãan

Herman

Celjski

Drama v petih dejanjih

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

HERMAN CELJSKI

BES

Anton Novaãan
HERMAN CELJSKI
Drama v petih dejanjih

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-266-1

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

HERMAN CELJSKI

OSEBE

Herman II. Celjski.
Friderik
Herman mlaj‰i

otroci Hermana II.

Barbara, kraljica ogarska
Veronika Deseni‰ka, Ïena Friderikova
BlaÏena, Ïena Hermana mlaj‰ega
Eneja Silvij Piccolomini, kaplan na celjskem dvoru
Pater Melhijor, gvardijan samostana malih bratov
Aron Salobir
Jo‰t Sote‰ki, poveljnik celjske straÏe in zaupnik starega

Hermana

Vitez Heriã, njegov pomoãnik
Poslanik kralja Tvrtka
Prvi, drugi, tretji Ïid, Aronovi tovari‰i
Prvi, drugi, tretji dvorjan
Prvi, drugi tlaãan
Jetniãarka
Nemi hlapec
Dva paÏa
Glasnik iz Budima
Privid grbavega deãka, sina Hermana II.

}

BES

HERMAN CELJSKI

Privid Hermana mlaj‰ega
Zbor biãarjev.

Dvor. Tlaãani. Hlapci. StraÏe — Bo‰njaki. Slavnostni

gostje. Kôlo. Razno ljudstvo. Sluge.

Dejanje se vr‰i v Celju in na Ostrovcu leta 1426.

BES

HERMAN CELJSKI

PRVO DEJANJE

Leha pod celjskim gradom

1. PRIZOR

Pod starim hrastom trije Ïidi in Aron Salobir.

PRVI ÎID

Smo vsi?

DRUGI ÎID

Smo vsi osvetniki?

TRETJI ÎID

Da obnovimo prisego ma‰ãevanja Celj-
skim, trinogu Hermanu in njegovemu
zarodu.

ARON

Kaj vsi — kje vsi? Hermanova pest je
udarila v nas in razleteli smo se po Itali-
ji, po Ogrskem in po nem‰kih deÏelah.
Od Drave do Bosne so zatrli njegovi
Bo‰njaki na‰ rod, pol nas pobili, pol iz-
gnali, vse pa oplenili in slekli do nagega!

PRVI ÎID

Zapustil nas je tedaj mogoãni Jehova in
odvrnil svoje lice od nas. Meni so ubili
Ïeno in sina.

DRUGI ÎID

Meni brata in sestro.

TRETJI ÎID

Meni oãeta pri molitvi.

ARON

Meni — mater.

BES

HERMAN CELJSKI

PRVI ÎID

In ‰e nas tepe mogoãni Jehova. Slava
Celjskih raste, na‰i bedi pa ni konca.
Hermanova hãi Barbara nosi krono
ogarsko.

DRUGI ÎID

Njegov sin Friderik jim mnoÏi oblasti po
Hrvatskem, drugi sin Herman po Kranj-
skem.

TRETJI ÎID

A Ljudevit, njegov najmlaj‰i, podedoval
je pol Koro‰ke po izumrlih Ortenbur‰-
kih.

ARON

In je sam umrl!

PRVI ÎID

Jehova je s Celjem, jaz sem obupal! BoÏja
previdnost vodi ta rod do najvi‰jih vi‰av
in Celje bo zibelka kraljev.

ARON

Nikoli!

TRETJI ÎID

Tu ob razvodju Hudinje—Voglajne— Sa-
vinje zidali bodo Celjski veliko mesto,
glavo Juga, novo Celejo, stari rimski ena-
ko. In gospodovali bodo deÏelam Juga
od Donave do Jadrana.

ARON

Nikoli!

DRUGI ÎID

Slep je, kdor tega ne vidi.

PRVI ÎID

Na‰e hrepenenje po osveti bo izumrlo z
nami. Kri na‰ih Ïrtev bo pozabljena.

ARON

Kaj ste malodu‰ni, sinovi Izraela? Kaj si
zastavljate pot s teÏkim kamnom obupa,

BES

HERMAN CELJSKI

razbijate svojo muko na dve in Ïolã po-
ganjate k srcu? Ne vidite, da je sekira na-
stavljena? Ne vidite, da drve Celjski v
prepad? Resniãno, resniãno vam povem,
v njih samih Ïe tli poguba, okuÏeni so od
lastnih pregreh.

PRVI ÎID

Pamet jim vlada.

DRUGI ÎID

Razum jih vodi.

TRETJI ÎID

To dvoje odtehta greh.

ARON

Greh posameznika, morda. Rod pa vleãe
za sabo grehe svojih oãetov kakor teÏke
verige. — Ne veste, da je trinoga Herma-
na prvi sin zadavil v postelji svojo Ïeno?

PRVI ÎID

Elizabeto Frankopanko?

DRUGI ÎID

Mater mladega Ulrika?

PRVI ÎID

Za zlato?

DRUGI ÎID

Za osveto?

TRETJI ÎID

Povej nam vse.

ARON

Mlada Veronika z Desenic je omamila
Hermanovega sina Friderika in ga zape-
ljala na pot zloãina. Stari Herman je uda-
ril z nogo ob tla. Med oãetom in sinom
vlada polna razprtija.

PRVI ÎID

O, Jehova, slava ti!

DRUGI ÎID

Silni, mogoãni, slava ti!

BES

HERMAN CELJSKI

TRETJI ÎID

Silni, mogoãni in praviãni Jehova, slava
ti!

ARON

Glas o tem zloãinu se je raznesel po vseh
deÏelah. Kralj Îigmund je poklical Fride-
rika v Budim. Obsodili so ga na smrt.
Kraljica Barbara pa je prosila za svojega
brata in kralj Îigmund ga po‰ilja v Celje.
Sodil mu bo lastni oãe.

PRVI ÎID

A Veronika?

ARON

Hermanovi hlapci so razdejali Frideri-
kove gradove in Veronika se skriva —
neznano kje. Vsa pota so zasedena, vse
hoste zastraÏene, v vsaki vasi Hermanov
ogleduh. A Veronika —

PRVI ÎID

Ti ve‰ zanjo?

ARON

Jaz sem pri vsem pomagal. Kakor Mar-
dohej sem se zavlekel na dvor in jima
sluÏil, ko sta jedla prepovedan sad. Bil
sem priãa, ko sta se skrivaj poroãila. In
sem zasluÏil —cekine! Glejte!

PRVI ÎID

O, zlato, zlato!

DRUGI ÎID

Pravo, ãisto!

TRETJI ÎID

TeÏko celjsko zlato!

ARON

Moja glava je polna naklepov. Jaz pletem
nove mreÏe.

PRVI ÎID

Za zlato?

BES

HERMAN CELJSKI

DRUGI ÎID

Za osveto?

ARON

Za oboje. A vi se zopet razidite in po ‰ir-
nem svetu raztrosite o Celjskih slabe gla-
se, da bodo Celjski ãrni v svojih ciljih in
lastnostih. Sli‰im krik in ‰um?

PRVI ÎID

Korake sli‰im!

DRUGI ÎID

Korake teÏkih nog!

TRETJI ÎID

Kriki — kletve!

ARON

Tlaãani so. Herman zida stolp na celj-
skem gradu. Hitimo ‰e z obredom.

Vleãe

iz torbe vo‰ãeni lik.

Ta lik iz voska, glejte,

poslednji Celjski naj bo v na‰ih mislih.
Razburite v osveti srãno kri. Vso strast ji
dajte. NoÏ v roke, Izrael! Da tako pod
noÏi izkrvavi poslednji Celjski za nedolÏ-
no kri Izraela, o Jehova, usli‰i nas! Sekaj-
mo, koljimo!

Vsi besni koljejo z noÏi vo‰ãe-

ni lik na tleh.

PRVI ÎID

Za Ïeno in sina!

DRUGI ÎID

Za brata in sestro!

TRETJI ÎID

Za oãeta starca!

ARON

Za mojo mater!

VSI

Za kri Izraela!

BES

HERMAN CELJSKI

2. PRIZOR

Na oder se upogne veriga tlaãanov, ki si podajajo

kamenje od rok do rok. Îidi se razbeÏe. Dva starca

tlaãana stopita iz vrste

PRVI TLAâAN

Stolp bo danes dozidan.

DRUGI TLAâAN

Zobe na vse strani sovraÏnikom bo ka-
zal.

PRVI TLAâAN

O‰abnost Celjskih bo oznanjal, njih hu-
dobije skrival!

DRUGI TLAâAN

Na Jutrovem se tare Turka in pesjana.

PRVI TLAâAN

Od Jutra se jih ne bojim, teh od veãera
me je strah.

DRUGI TLAâAN

Teh od veãera?

PRVI TLAâAN

Oãaki so mi rekli: Gorje nam, ako krava
od jutra tuli, trikrat gorje pa, kadar zaã-
ne rjuti vol od veãera.

DRUGI TLAâAN

Kako to misli‰?

PRVI TLAâAN

Od tam, kjer solnce lega, prihaja vsa go-
spoda.

DRUGI TLAâAN

A tam, kjer solnce vzhaja, rojé se vsi pes-
jani.

PRVI TLAâAN

Gorje nam, mi smo v sredi.

DRUGI TLAâAN

Gorje nam!

Hlapci z biãem razÏeno tlaãane.

KLIC IZ VRSTE TLAâANOV

Grajski, grajski!

Vsi odidejo.

BES

HERMAN CELJSKI

3. PRIZOR

Pater Melhijor in Eneja Silvij Piccolomini prideta.

PATER MELHIOR

Zaãetek ode se vam je popolnoma po-
sreãil. — Sezidal sem si stolp! — to zveni
kakor pri Horaciju. To je in‰piracija. Brez
in‰piracije ni zaãetka, brez zaãetka pa ‰e
slabega konca ni. Poglavitna je in‰pira-
cija. Pozabili pa ste v svoji odi povedati,
da so ta nesreãni »turn« zidali tri dolga
leta in da so med apno me‰ali volovsko
kri in jajca. Zato nimamo jajc ‰e v postu
ne, in moji fratri dajejo kmetom po tri
sto dni odpustkov za eno samo jajce.

ENEJA SILVIJ

Toda, ãestiti pater Melhijor, kako naj
spravim jajca v pesem?

PATER MELHIOR

LaÏe nego jih jaz dobim. No, pa berite
dalje.

ENEJA SILVIJ

»— O, Celje, jama levov, groznih in po-
nosnih!«

PATER MELHIOR

Stojte! Lev je stra‰na zverina. Zamiga z
repom — ubije ãloveka, udari s ‰apo —
podere vola! Nikarte o levih. Utegnete se
zameriti gospodu Hermanu ali kraljici
Barbari. Napi‰ite raj‰i, da so Celjski

BES

HERMAN CELJSKI

ugodniki boÏji, polni vseh ãednosti in
vrlin. Tak‰no pesem napi‰ite in visoka
gospoda vam bo priznala, da ste duhov-
nik-poet, in za nagrado ustanovila — ali
celico v samostanu za novega redovnika
— ali pa plaãala sveão za veãno luã z gor-
nino desetih veder konji‰ke ãrnine.

ENEJA SILVIJ

Pa to o levih je le pesni‰ka podoba. Ka-
kor so levi hrabri in mogoãni, tako so
Celjski . . .

PATER MELHIOR

Vem, vem! Vidi se, da ste Italijan! O lio-
ne, lionissime! Ne pozabite pa, da ste
tudi duhovnik! In kaj bi se uboga cerkve-
na mi‰ ukvarjala z levom! Z levom, po-
mislite, z levom!

Odideta oba.

BES

HERMAN CELJSKI

4. PRIZOR

Prideta Jo‰t Sote‰ki in Heriã, pozneje glasnik iz

Budima.

JO·T

StraÏe ob vodi postavljene: So?

HERIâ

Ob vodi stoje Kranjci, ob mostu Bo‰nja-
ki.

JO·T

Hosta pod Gradom preiskana: Je?

HERIâ

Vse preiskano. In nikjer Ïive du‰e. Le v
grmovju ob vodi smo ujeli tri Ïide. âetrti
je u‰el!

JO·T

Vlovite ‰e ãetrtega. Nikomur ne prizane-
site! Potepuha primite, tujca veÏite,
kmeta pa z batino dregnite. Pot na Grad
mora biti varna, vse od mesta pa gori do
grajskih prekopov. Njen majestat, kralji-
ca Barbara in gospod Herman in vsa
prejasna gospoda se podajajo danes k
novemu stolpu na Grad. Ti ve‰, da Barbi-
ke ne sme pogledati noben beraã. Zato si
prizadevaj in glavo ãuvaj. Zveãer bomo
pa jahali!

HERIâ

Zopet jahali? Sit sem tega lova za Vero-
niko. Po‰lji me na divje Ogre, na Turke

BES

HERMAN CELJSKI

ali pesjane, lov na slabo Ïensko — kla-
vrna mi slava!

JO·T

Herman je ukazal. In mi smo vsi njego-
ve volje zeleni listi.

HERIâ

A kaj, ãe jo v resnici sreãamo? Z Veroni-
ko je neka vi‰ja sila.

JO·T

Vraga!

HERIâ

Pravijo, da je nepremagljiva. Kdor jo en-
krat vidi, je omamljen in oãaran.

JO·T

To povej popotnim fratrom in brenka-
joãim klativitezom.

HERIâ

In ãe se bo branila, ãe bi jo branilo njeno
spremstvo?

JO·T

Pobij vse do zadnjega. Njo pa pripelji Ïi-
vo. âe bi se branila, polomi ji kosti, pre-
bij ji roke in noge, samo Ïiva naj ostane!

HERIâ

In vendar, Veronika je Friderikova Ïena,
Friderik bo pa danes-jutri na‰ gospod!

JO·T

Je Ïe minilo! âe pride ‰e Ïiv iz Budima,
naleti doma na Hermanovo jezo. Gotovo
izgubi nasledstvo.

HERIâ

Ni mogoãe!

JO·T

Kraljica Barbara ni pri‰la v Celje vijolic
brat in debeluhar mladi Herman ni za-
stonj k oãetu ãez gore prisopihal. Tudi

BES

HERMAN CELJSKI

prihajajo glasniki od vse celjske rodovi-
ne pogosto kakor ‰e nikoli.

HERIâ

Ubogi Friderik. Vse to so mu nadrobili
tisti ãe‰ki heretiki, katere je sprejemal in
skrival po svojih dvorih. Pohuj‰ali so ga
in zapeljali, da je zaãel prezirati duhov-
nike in na‰o sveto Cerkev!

JO·T

Kaj heretiki! Vsega je kriva Veronika.

HERIâ

Ko smo podirali njegov koãevski grad,
smo na‰li v skriti sobani pravo ãarovni‰-
ko kuhinjo. Kotli so stali tam z neko belo
hudiãevo tekoãino, pa orodja, vsa tenka
in lomljiva, pa knjige, teÏke in po‰arane.
Po stenah so visele — sram me je pove-
dati. Kristjan sem.

JO·T

Le povej, jaz sem tudi kristjan.

HERIâ

Grde podobe so visele tam. Razgaljene
Ïenske in hudiãki s kopiti na nogah. Naj-
gr‰a pa je bila tista velika slika ãez vso
steno. Ve‰, Jo‰t Sote‰ki, drevo na sliki
. . . z drevesa padajo vse nage Ïenske
. . . spodaj pa nastavljajo svoje pla‰ãe,
mitre in sutane . . . kaj misli‰, kdo? Pa-
peÏi, kardinali, ‰kofje in menihi. To pe-
klensko sliko smo seÏgali in pepel poho-
dili.

BES

HERMAN CELJSKI

JO·T

Take reãi najde‰ danes Ïe tu in tam. Vse-
ga je kriva Veronika, nihãe kakor Veroni-
ka. Ona je najemala vsako klateÏ, jude in
pesjane, da so jo hvalili pred Friderikom,
kako je lepa. Pravijo tudi, da so mu taki
zvezdogledi svetovali Ïenitev Ï njo.

HERIâ

Vitez Jo‰t, si jo ti videl! Je res tako kras-
na?

JO·T

Veronika? A, daj — daj, pusti to! Za me-
ne ni nobena lepa. Îenska je gnezdo
vseh bolezni. Vsaka je moãvirje. Kako so
mehke, kako so sluznate, pijavke nena-
sitne! Zavijajo oãi in usta odpirajo in
poznajo le samogoltnost svoje nature.
SovraÏim jih. Da je po mojem, bi jaz na-
turo prenaredil in ljudje bi se rodili, ne iz
Ïenske — ampak — sami mo‰ki — ãe tre-
ba, kovaãi naj bi jih kovali.

HERIâ

Iz trsa vinskega naj bi bili!

JO·T

Iz trsa vinskega, iz drena lanskega, iz
vraga tudi, kakorkoli. Samo da ni Ïenske
zraven. SovraÏim jih. Mene so osule z
nekim tur‰kim svrabom, daj podrgni me
po hrbtu, Heriã, do tja ne seÏe moja
roka. Tako je dobro, Heriã. SovraÏim jih
in to Veroniko ‰e posebej. In bomo jaha-

BES

HERMAN CELJSKI

li, ãe treba vso noã, sledili jo z lovskimi
psi kakor ko‰uto. Sledovi so zanesljivi,
pripravi se! — A kdo je ta?

Glasnik iz Budima pride.

GLASNIK

Sta v sluÏbi Celjskih?

JO·T

Kdo tuj bi mogel biti tu — pod celjskim
gradom?

GLASNIK

Moram h gospodu Hermanu.

HERIâ

Si iz Budima?

GLASNIK

Kraljevski sel.

JO·T

Prina‰a‰ dobre glase? O Frideriku?

GLASNIK

Vodijo ga sem. Uklenjen je, ujetnik.

HERIâ

On — ujetnik?

GLASNIK

Vse izvesta pozneje. Zdaj hitro k Herma-
nu!

JO·T

Da, hitro k Hermanu!

Vsi trije odidejo.

BES

HERMAN CELJSKI

5. PRIZOR

Pater Melhijor in Eneja Silvij se vrneta.

PATER MELHIOR

Ko smo pokopali rajno kneginjo Elizabe-
to, so levi v grajskem zverinjaku tako tu-
lili, da so mojim fratrom padale sveãe iz
rok. A tu postojva, tu pod hrastom jih
poãakajva.

ENEJA SILVIJ

âestiti oãe Melhijor, povejte, je res, da se
zbirajo v Celju toliki gostje ne za slavo
nove kule, temveã za rodbinsko sodbo
Frideriku.

PATER MELHIOR

Nekaj se sli‰i, da, nekaj ‰epeãeta celjska
ulica in okoli‰ki kmet. Vendar, jaz niãe-
sar ne vem. Mogoãniki tega sveta imajo
svoje skrivnosti in kamor hudiã sam ne
more, tje babo po‰lje. Zdaj veste vse.

ENEJA SILVIJ

Zdaj ‰ele niã ne vem.

PATER MELHIOR

Svetujem vam, bodite bolj previdni nego
radovedni, prej sluga Celjskih nego njih
du‰ni pastir.

ENEJA SILVIJ

A njih du‰e, meni v varstvo izroãene?

PATER MELHIOR

Teh du‰ ne boste nikoli spoznali. To so
vladarji.

Rog.

Sli‰ite, Ïe pridejo. Umakni-

va se in ko bo ãas, stopite pred gospodo

BES

HERMAN CELJSKI

in jim preberete odo. Oda je krasna in
nagrada bo kneÏevska.

ENEJA SILVIJ

Glejte, Herman! Kako je potrt in star!
Kakor kralj Edip na Kolonu.

PATER MELHIOR

Vidite, tisti debeli za kraljico je mladi
Herman s svojo Ïeno BlaÏeno, tisti v pi-
sanih oblekah so bosanska svojta Celj-
skih, tisti brkati poljska in ogarska go-
spoda. Kak‰ni gostje, kak‰na slava!

ENEJA SILVIJ

O, kraljica! Lepota taka mora biti polna
vseh ãednosti!

PATER MELHIOR

·e kaj! âednost in lepota sta kakor me-
nih in kuta. âe je kuta naãiãkana, ‰e me-
nih ni ãist. A zdaj tiho, tu so.

Pater Melhijor in Eneja Silvij se umakneta
za hrast.

BES

HERMAN CELJSKI

6. PRIZOR

Pridejo Herman, kraljica Barbara, mladi Herman
z Ïeno BlaÏeno. Celjska svojta, dvorno spremstvo.

HERMAN

Tu je na‰ kraj in na‰a domovina. Tu moj
ljubljeni hrast. Po ustnem izroãilu zasa-
dil ga je davni kralj Samo, ko se je vraãal
zmagoslaven iz bitke s Franki v na‰e
gnezdo Sovnek ob Savinji. Tu je rad po-
ãival moj ded, a oãe moj je s carjem Kar-
lom âe‰kim tu imel velik pogovor. Tu je
prvi kralj bosanski, ·tefan Tvrtko, obis-
kal svojo sestro Katarino, mojo dobro
mater. Tu je z doma slovo jemala Ana
Celjska, ko je vzela poroãni prstan od
Vladislava Jagiela, kralja Poljske.

BARBARA

In jaz sem tu pod hrastom prebedela ti-
sto noã s teboj do zore. ·e pomni‰, oãe?
Vihar in grom in bliski so kumovali uri,
ko je obstala krona ogarska nad Celjem.

HERMAN

Da, tu vse polno je spominov. Jaz sam se
rad zatekam k temu velikanu. Zato po-
stojmo malo, da vas danes ‰e odtod po-
zdravim, vso mojo rodovino, med vsemi

BES

HERMAN CELJSKI

tebe prvo, o, kraljica. Glej, vazal in tvoj
roditelj!

BARBARA

O, sreãna, sreãna sem, moj ljubi oãe, da
vidi‰ v Ïaru moje krone sijati na‰e celjske
zvezde.

HERMAN

Hvala ti, hãerka in kraljica. âloveku mo-
jih let pa gre Ïe misliti na grob in preden
blagoslovim vse posvetno, mi je dolÏ-
nost, da vse pregledam in da svojim de-
lom dam izraz poslednje moje volje.

HERMAN MLAJ·I

âemu te ãrne slutnje, oãe? Podoben te-
mu hrastu, nam Ïiv in zdrav ostani dol-
ga leta.

BARBARA

DeÏele mnoge gledajo ‰e sem na Celje,
kako bo v valovanju narodov krenila
tvoja volja.

BLAÎENA

Ne mine dan, da ne bi moj soprog in jaz
prosila veãnega Boga za tvoje zdravje.

HERMAN

Vsem hvala. Zavedam se, da vedno lah-
ko ‰e pretehtam sebe, zato verjamem
rad, da va‰a hvala je ãista sestrica ljubez-
ni. A koga ni med nami? Govori, sin moj,
Herman!

HERMAN MLAJ·I

Odpusti, oãe, ne odpiraj rane.

HERMAN

Kje je moj Friderik, povej, kraljica!

BES

HERMAN CELJSKI

BARBARA

Visoki moj soprog ga je povabil k sebi v
goste.

HERMAN

Visoki tvoj soprog naznanja po glasniku,
da Friderika vodijo na skrivnih potih v
Celje. Roke ima zvezane, pa spredaj, ne
na hrbtu, saj on je vitez, prvenec moj in
moj naslednik. Sto maÏarskih konjeni-
kov, to ni ‰ala, to je Ïe lepo spremstvo. In
ãe je Ïejen, kraljevski svak, mu nudijo
spo‰tljivo svojo ãutaro. In v brzem diru
jezdijo na potu skozi mesta, da ne bi
ljudstvo videlo in reklo: Glejte, Friderik
Celjski, kraljevski svak, se vraãa kot ujet-
nik na sodbo k svojemu oãetu.

BARBARA

In oãe mu bo sodil modro in po preudar-
ku prizanesel svojemu prvencu.

BLAÎENA

Friderik je rod oskrunil, ime in celjsko
ãast razÏalil, predvsem pa to ãestito sivo
glavo.

HERMAN

Ni spora veã o tem. Jaz nisem ‰e pred ni-
komer pripogibal oãi, zdaj jih moram.
Moj dobri glas v velikem svetu velja kot
suho zlato. Moja zvestoba na‰i Sveti
Cerkvi je trdna skala in Rim se ãesto je
na njo opiral. Visoki cilji Celjskih ‰li so
skladno s svetim nem‰kim carstvom in

BES

HERMAN CELJSKI

kroni ogarski sijaj mnoÏili. In mi bi bili
kmalu primi inter pares in prvi med ena-
kimi bi tu na na‰em solnãnem Jugu zbi-
rali moãi — kdo ve? — za neizreãeno. Tu
pride ta prevratnik, moj sin prvenec in
naslednik, ter s ãe‰kim strupom v sebi
hoãe v na‰ih krajih zmede proti Sveti
Cerkvi, se roga sveti nem‰ki kroni, vse
po vzoru Husovih odpadnikov in krivo-
vercev. Jaz molãim in gladim mirno vse
sledove, ki jih stori njegova gre‰na noga.
Tedaj izvemo za naglo smrt njegove
Ïene, blage Frankopanke, in govorica
hitro to raznese kot zloãin Celjana. Vse
dvigne glave proti nam, vse kaÏe s
prstom sem na Celje. O, dnevi Ïalosti, o,
tisti teÏki dnevi! A on o‰aben v sebi, brez
dolÏnega za Ïeno Ïalovanja, se zavleãe
drzno v svoj brlog z inoão in se z inoão-
poroãi pred Bogom, on, Friderik Celjski,
stopi v sveti zakon z Deseni‰ko, ki izha-
ja od tam, kjer se preprosto ljudstvo gne-
te v ãrnem znoju in mnoÏi v nesnagi. Te-
daj sem tre‰ãil vanj in toÏil sina kralju, a
kralj, ne vem, ãe ravno milost mu daje,
ko ga po‰ilja meni.

BES

HERMAN CELJSKI

BARBARA

âe na‰el milost je pri svetli kroni, upam,
da milostne mu bodo tudi na‰e zvezde.

BLAÎENA

Dobro, milost Frideriku! A kdo izpere
madeÏ vsej rodbini Celjskih?

BARBARA

Moj brat je plen dveh Ïenskih src, kaj naj
mu tudi tvoje bo v pogubo?

BLAÎENA

O, kako modra je bila tvoja misel, oãe, ki
si jo izrekel danes v dvoru!

HERMAN

Izobãiti ga iz rodbine, vzeti mu prven-
stvo? Kaj pravi‰ k temu, sin moj, Her-
man?

HERMAN MLAJ·I

Jaz ljubim brata — in molãim.

BLAÎENA

Moj moÏ je skromen. Kar je dejal, ga
samo dvigne naj k namenom tvojim.

BARBARA

Premodri moj oãe ne bo nikoli sodil stra-
sti s strastjo. To vem in Ïe v naprej spo-
‰tujem tvoje sklepe.

HERMAN

Res je, hãerka in kraljica. Storil bi rad
tako, da bi bilo podobno Bogu in prav
ljudem. V meni so vstali neki sklepi . . .
in, preden bodo zreli za peãate, je treba
sli‰ati ‰e njega. A ti, moj sinko Herman,
pogledaj kmalu zopet k meni in se pri-
pravi na pravico ali usodo. Pojdimo da-
lje.

Pater Melhijor in Eneja Silvij pristopita.

BES

HERMAN CELJSKI

7. PRIZOR

Prej‰nji in pater Melhijor z Enejem Silvijem.

Pozneje Aron Salobir.

PATER MELHIOR

Dovolite, visoka in prejasna gospoda, da
zavoljo tega novega turna —

HERMAN

Ta na‰a dva duhovnika nas spomnita
dana‰nje slave. Glejte, dograjen je na
Gradu novi stolp! Grmada mrtvega ka-
menja, umetno zloÏena v mogoãni lik,
naj nosi poznim vnukom mojo misel: Ni
gre‰no samoljubje, ki stremi k svobodi!
Zatrobite, trobaãi, in znamenje dajte.

Rog in odziv na Gradu.

GLAS IZ SPREMSTVA

Îe snemajo visoke stebre!

DRUGI GLAS

Ogrodja ru‰ijo zidarska.

TRETJI GLAS

Îe vidim mrke line stolpa.

âETRTI GLAS

Kako o‰abno mu sedi greben.

PATER MELHIOR

Dovolite, visoka in prejasna gospoda, da
se vam tudi mi duhovniki poklonimo
pred Ïegnanjem tega novega »turna«,
ker smo zaradi njegovega grobega mate-
rijala morali marsikaj trpeti; zatorej je
na‰ novi dvorni kaplan, dominus Aene-
as Sylvius Piccolomini, po svoji uãeni

BES

HERMAN CELJSKI

glavi napisal, popravil in z velikim tru-
deÏem dodelal odo ali ditiramb, kakor
klasiki to reã imenujejo, in jaz prosim za
milost, da bi omenjeni in ãestiti dominus
smel tu pred vami svoj psalm na glas
prebrati.

BARBARA

Dobro, dobro, patre Melhijore. Vi iz Sie-
ne, iz rodu Piccolominijev?

ENEJA SILVIJ

Da, kraljica. Iz rodu neznatnega, neslav-
nega.

BARBARA

Povzdignite ga vi, ãe ni ‰e slaven. Berite
torej odo!

ENEJA SILVIJ

Z dovoljenjem kraljic kraljice po kroni in
lepoti — berem:
Stolp nov je sezidal Herman, glava

gospodov Celjskih,

ki jim geslo slavno: »Bolje vitez kot

rob« —

ki so jim v grlu tri mistiãne zvezde,
tri zvezde juga kot troje skupnih usod!
âast in ponos in volja so Celjskim

zvezde usodne,

kar je najvi‰je, vedno njih cilj in uzor.
Slava ti, Herman, segaj oblast ti do

morja,

slava tvoja segaj do zvezd.

BES

HERMAN CELJSKI

PATER MELHIOR

Slava ti, Herman, segaj oblast ti do mor-
ja, slava tvoja segaj do zvezd.

Aron Salobir se priplazi po trebuhu.

ARON

O, Herman, najjasnej‰a celjska zvezda.

HERMAN

Kaj ni nobene straÏe blizu?

ARON

Mogoãni Herman, glej, ubogi Ïid ti nosi
veã kot ti bogastva in deÏel premore‰.

HERMAN

Neljub sluãaj, kraljica. Pojdimo dalje.

BARBARA

Na grad, na grad. Da sli‰imo do kraja
krasno odo tega vrlega duhovnika. Izvo-
lite z menoj, gospoda.

Rog. Vsi odhajajo.

ARON

Ostani, silni Herman. Gre za tvojo slavo
. . . za tvoje Ïivljenje . . . gre za Veroni-
ko!

Vsi razen Hermana in Arona odidejo.

BES

HERMAN CELJSKI

8. PRIZOR

Herman in Aron. Pozneje Jo‰t s straÏo.

HERMAN

Kaj hoãe‰ tu, govori!

ARON

Jaz vem skrivnosti.

HERMAN

Saj ti si Aron, Friderikov Ïid, laÏnivi Ïid.

ARON

Kdor gleda Hermanu v obraz, ne laÏe.

HERMAN

Kaj je, govori!

ARON

Tvoji hlapci so ujeli danes tri moje brate
in jih vrgli v jeão. Veronika Deseni‰ka pa
je raztrgala tvoje slavno ime kakor psica
dragoceno krzno. Daj mi moje jude, jaz
ti dam Veroniko.

HERMAN

Viseli bodo tvoji judi in Ï njimi ti. Kje je
Veronika?

ARON

Milost, milost, silni Herman. Veronika je
tako blizu, da jo zadene‰ v lice, ãe vrÏe‰
kamen tja. Veronika je blizu in sega po
tanki nitki tvojega Ïivljenja.

HERMAN

Kako? Veronika —

ARON

Ne zaupaj kaplji vode, ki jo spije‰, ne
skorji kruha, ki jo sne‰.

HERMAN

Te tvoje jude, naj jih vzame vrag! Raz-
veÏi jezik, Aron.

BES

HERMAN CELJSKI

ARON

To je dobra beseda. A ãasi tod okrog
imajo svoje muhe. Zato te prosim zavet-
ja pred biriãi in skromno sluÏbo v tvo-
jem dvoru. Znam pisati in brati.

HERMAN

Uvrsti se med sluge in streÏaje. Govori
Ïe!

ARON

O, hvala, hvala, silni Herman. Pregnana
s tvojih gradov je blodila Veronika po
temnih gozdih proti Ogrom, da bi se
prebila do Budima in tam pri kralju pro-
sila za Friderika. Tedaj izve, da Îigmund
kralj po‰ilja njega v Celje. Hitro se vrne
in preobleãena na tvojem dvoru . . .

HERMAN

Ona, pri nas na dvoru?

ARON

. . . ti sluÏi zdaj kot skromna hi‰na. Ime
ji je Marina.

HERMAN

Veronika — Marina?

ARON

Vitka je in zala. Njeni udje so neÏni, kot
da so ji detetu povijali vsak ud posebej.
Svoje zlate kodre skriva zdaj pod peão.
Ognjene ãrne oãi pove‰a in v hodu se
potuhne rada. Spoznal jo bo‰ med tisoãi.

HERMAN

In da mi streÏe po Ïivljenju, pravi‰?

ARON

To sem izmislil sam. Kaj ni jasno: Vero-
nika je Ïena tvojega sina in naslednika.
Kdo je na poti njeni sreãi? Herman! Koga

BES

HERMAN CELJSKI

je treba odstraniti? Hermana. Herman je
star, njegova smrt bila bi navaden dolg
naturi.

HERMAN

Prej ko bo to, bo trepetala oblita s smo-
lo na dimeãi se grmadi.

ARON

A ti jo sku‰aj, silni Herman. Naj ti Vero-
nika-Marina kot toãajka postreÏe z
vinom enkrat, dvakrat, da spozna‰ na-
men.

HERMAN

In ti, Ïidek, mi vse to javlja‰ iz ljubezni —
zame?

ARON

Da, tudi iz ljubezni . . . bolj iz hvaleÏ-
nosti . . . se reãe. Ti-le tvoji cekini ima-
jo dvojno lice, jaz ga nimam in ne smem
imeti. Ubog potepen Ïid je sluÏil najprej
Frideriku, zdaj hoãe greti se na tvojem
solncu. To je vse.

HERMAN

Gorje ti, ako kje zaslutim spletko!

ARON

Ne bo‰ zaslutil spletke, silni Herman.
Îabica v zeleni kro‰nji drevja je zelena, a
jaz nosim glavo rad na ramah, ne v tor-
bi.

Jo‰t s straÏo pride.

JO·T

Gospod prejasni! Po cesti bliÏajo se Ogri
— straÏa . . .

BES

HERMAN CELJSKI

HERMAN

StraÏa, s tem Ïidom v dvor. Pod mojimi
stoji ukazi.

Aron s straÏo odide.

9. PRIZOR

Herman in Jo‰t Sote‰ki.

JO·T

Gospod prejasni! Kraljevska straÏa Og-
rov in med njo ujetnik —

HERMAN

Z jezikom Ïid ne laÏe, ãe v srcu, to je ‰e
vpra‰anje. Brez dvoma, ona je zdaj na
mojem dvoru in se plazi kakor smrtna
senca, ru‰i, kar so nam zidala stoletja.
Ha, kaj nismo Celjski vajeni krotiti Ïen-
ske! Kdo je Veronika? Navadnica navad-
na, ki dere s peneão se krvjo samice za
enim samim mo‰kim? Mar je veã kot
Ïenska? Mar ãrni demon, od boÏje roke
nam poslan, za na‰e grehe od kolena do
kolena?

JO·T

Gospod, kraljevska straÏa Ogrov vodi
njega —

HERMAN

Koga?

JO·T

Sina.

BES

HERMAN CELJSKI

HERMAN

Katerega? Kaj tistega, ki sva ga, Jo‰t So-
te‰ki, tajno zazidala kraj moje spalnice,
da ne bi grbav, slep in ves pohabljen de-
lal sramote mojemu imenu? O, blagor
tebi, gre‰nik stari! Ti ne sli‰i‰, kako sto-
ka ob noãeh in kako po zidu grebe, gre-
be, grebe . . .

JO·T

Ta je Ïe davno mrtev. Res, vse bliÏe, bliÏe
so . . .

HERMAN

Ali vodijo debeluha Hermana z njegovo
Ïeno, to bavarsko muho, ki bi rada celj-
sko nasledstvo privezala na nem‰ki se-
ver? Ali pa sta vstala od mrtvih moj neÏ-
ni Ljudevit in Herman, ‰kof, otroka mo-
jih lepih let? Ali pa prihajajo otroci, ki
sem jih zaplodil s tlaãankami po vseh
deÏelah, koder je divjala vihra mojih
mladih dni? Katerega, povej, katerega mi
vodijo?

JO·T

Gospod, gospod, ne sli‰ite? Z vri‰ãem se
ljudstvo podi za straÏo.

HERMAN

To je dobro. Naj kliãejo mu slava. Saj to
je Friderik, sin moj prvorojeni. âez rame
mu visi ‰krlatni pla‰ã vseh vite‰kih vrlin.
Nanj zre z balkonov cvet Evrope, krona-
ne glave in zbor kardinalov, ko v Kostni-

BES

HERMAN CELJSKI

ci je tolkel na turnirju bahatega Habs-
burga. Zdaj z zvezdano zastavo celjsko
jezdi ponosno dol v Bosno po krono
Tvrtkoviçev. Na pot mu ljudstvo trosi
cvetja, kaj? Pogledaj dobro, Jo‰t.

JO·T

Ne, zasmehujejo ga. UkaÏete, da to drhal
preÏenem?

HERMAN

Ni treba. Stopi k meni, Jo‰t, da se naslo-
nim nate, da bolje vidim.

JO·T

Po klancu Ï njim prihajajo naravnost k
hrastu.

HERMAN

Da, k hrastu, k hrastu! Zdaj imam oba v
oblasti.

PrikaÏejo se prve straÏe. Sli‰i se Friderikov
krik: Oãe! Herman dvigne pest.

Zavesa

BES

HERMAN CELJSKI

DRUGO DEJANJE

Dvorana v celjskem dvoru.

1. PRIZOR

Herman in dvorjani.

HERMAN

Vsi mi poglejte v lice. Jaz mislim, da ne
more nihãe videti na meni sledov strahu,
zadrege ali bojazni. Mi nismo starec Job,
ki Bog mu vzame vse in zopet vse po-
vrne. Kar jaz drÏim v rokah, je posveãe-
no v moji volji, kar pa zavrÏem sam, iz-
gine v nepovrat brez mojega kesanja.
Zato vam ukazujem, vsem dvorjanom,
da ne spreminjate niãesar. Va‰a oblaãila
naj bodo kakor prej in va‰a lica mirna in
dostojna, vsak naj gre po svojem dnev-
nem opravilu. Tudi ne trpim nobenih
spletk in praznih govoriãenj. Moj sin je v
jeãi, to vsi Ïe veste, veã tudi ne izveste,
dokler pred svetom ne pokaÏem, kako
znam kaznovati svojo lastno kri. Na Gra-
du je dozidan novi stolp, in po nakljuãju

BES

HERMAN CELJSKI

je prvi jetnik v njem — moj sin. A to nas
niã ne moti, gostje so zbrani in veselica,
enkrat zaãeta, naj se nadaljuje. Poskrbi-
te, da bodo gostje zadovoljni, odprite vse
kleti in na raÏnju ne ‰tedite mi pitanega
vola in telet ne ‰tejte. Poskoãna godba
naj podÏiga na raj in ples, vesele pesmi
naj zadoné in vsaka razuzdanost naj kipi
do vi‰ka. Pojdite.

Dvorjani hoãejo oditi.

Stojte, ‰e to. K nam je prispel na dvor
poslanik kralja Tvrtka, moji vohuni iz
Bosne pa ‰e niso tu. Zato mi zadrÏite
poslanika z zvijaão nekaj dni, pazite
nanj, kaj govori in s kom, in dajte mu
vsega razko‰ja — in za noã devojko. A
novi kapelan Eneja Silvij naj bere jutri
sveto ma‰o na Gradu, v kapeli sv. Andre-
ja, na‰ega patrona. Pojdite. Poslanik kra-
lja Tvrtka naj pride.

Dvorjani odidejo. Poslanik kralja Tvrtka
pride.

BES

HERMAN CELJSKI

2. PRIZOR

Herman in poslanik.

HERMAN

Poslanik kralja Tvrtka, pomoz Bog!

POSLANIK

Bog ti pomagaj, gospodar od Zvezdegra-
da.

HERMAN

Moj sestriã, kralj Tvrtko, je zdrav?

POSLANIK

Zdrav! In zdravja Ïeli tvojemu gospod-
stvu.

HERMAN

Njegovo pismo smo prebrali in dobro
razumeli. Ob‰irno polnomoãje ti daje
kralj.

POSLANIK

âesar mrtva in okorna ãrka povedati ne
more, mi je dolÏnost in ãast objasniti z
besedo Ïivo.

HERMAN

Govori, poslanik.

POSLANIK

Gre za Bosno, gospodar od Zvezdegrada.
Moj svetli kralj, premodri Tvrtko, nima
svojega poroda. Zato je sklenil, da ‰e za
Ïiva izvoli si naslednika, da ne bi po nje-
govi smrti bila Bosna plen domaãe vojne
in jabolko prepira med sosedi. Kam naj
se nasloni Bosna? Odkar je omagala na
Kosovem hrabra srbska roka, bije krvo-
loãni Turãin neprestano na‰e meje. Da

BES

HERMAN CELJSKI

izroãimo Bosno Ogrom? O, Bosna tujcu
ne odpira gostoljubnih vrat.

HERMAN

Res je, to so MadÏari veãkrat Ïe okusili.

POSLANIK

UvaÏevaje, da si tudi ti Bo‰njak in Tvrt-
koviã po svoji materi ter Bosni ljub me-
ja‰, uvaÏevaje silo Celjskih, njih zveze in
sloves, je moj premodri kralj na zboru
velika‰ev in Ïupanov sklenil, da naj po
njega smrti zasijejo nad Bosno — celjske
zvezde.

HERMAN

Koliko bo to stalo, drago?

POSLANIK

Kako, razumem prav?

HERMAN

Da, koliko velmoÏ in Ïupanov va‰ih bo
treba pobiti, koliko velika‰ev z zlatom
podkupiti, da pridemo do va‰e krone?

POSLANIK

Tako, tako, seveda. Brez zlata in brez Ïe-
leza ne uspeva na svetu nobena oblast.
Toda, to gre ãez moja polnomoãja. Jaz
imam nalogo, da s tabo obravnavam vse
toãke te nasledstvene pogodbe.

HERMAN

Vse temne toãke tudi?

POSLANIK

Kako, saj temnih ni.

HERMAN

Da, bile bi. Mi Celjski ‰e sami nismo ‰li
ãez Rubikon, mi sami smo doma vazali
nem‰ke krone — kaj pravim! — vazali

BES

HERMAN CELJSKI

smo vazala nem‰ke krone. Habsburga
vojvode.

POSLANIK

Nam pa je dobro znano, da Celje lahko
bije s svojo silo dva Habsburga in s svo-
jim zlatom kupi si Beneãijo.

HERMAN

Da, to bi morda bilo, toda je pravna
stran ‰e —

POSLANIK

Pravna stran ni vendar veã koãljiva, ãim
volja proti volji vstvari drugo pravno
stran.

HERMAN

To Ïe. Dokler pa tega ni, je pravna stran
koãljiva.

POSLANIK

Saj Îiga kralj, tvoj zet, gre kmalu v Cahe
in Rim na kronanje. Tvoj zet bo rimsko-
nem‰ki car, potem —

HERMAN

Hm. Da bi po mojem zetu zrahljali si
vezi do nem‰ke krone, na to Ïe mnogi
ãakajo. A to ni vse.

POSLANIK

Usmerili ste Celjski svojo pot na jug in
vzhod. Tu od Zvezdegrada in dalje po
vsem ‰irnem jugu ruje v mnogih glavah
smela misel: Kdo bo vsemu Jugu prvi
kralj?

HERMAN

Da, prej ali slej, tu na jugu nam vstane
velik kralj.

BES

HERMAN CELJSKI

POSLANIK

Moj kralj sporoãa: Dokler se nepokorni
skupnim teÏnjam in vsak na svojem stavi
stolp si do oblakov, bodo knezi juga po
vrsti padali in na‰e zemlje bodo plen so-
sedov.

HERMAN

Da, nepokorni, nepokorni, to je dobro
rekel. Nepokorni so sinovi na‰i in do-
mi‰ljavi. Sreãala je mravlja polÏa, pa mi-
sli, da je na‰la faraonsko sfingo. Nepo-
korni so, da, nepokorni. Vsi so po onem
pregovoru: Fiat factio, pereat mundus.
Svet naj pogine, samo da moja obvelja.
Nepokorni so otroci na‰i. Vsak hoãe tu
na prstih stati.

POSLANIK

Ti pa ima‰ na ãelu boÏjo roko. Mi dobro
vemo, kdo vlada z Ïezlom iz Budima in
komu je krona ogarska zastavljena. Kralj
Tvrtko misli, da je ãas kovati . . .

HERMAN

V postanku stvari, dragi moj poslanik, je
treba dati sebi jasnega raãuna — jasnega
raãuna o vseh okolnostih, ki spremljajo
dogodke kot lovca budni psi. Mi vemo,
da nam dobri Tvrtko namenja s svojo
krono veã kot Bosno, ne vemo pa, koliko
ãasa bo ‰e vedno nad Celjem jasno. In ali
se ne skriva vãasi v Ïelezni rokavici one-

BES

HERMAN CELJSKI

mogla roka? Tudi jaz vidim, da bi ‰lo
kovati, toda v mojih letih mi dogodki ne
zorijo veã.

POSLANIK

Bog te je obdaril s slavnim sinom Fride-
rikom in tudi o tvojem vnuku Ulriku gre
lep sloves.

HERMAN

Da, slavni — slavni sin in nedorasli vnuk.
Moj slavni sin. Oprosti mi, poslanik, pre-
kiniva za danes. Ostani nekaj dni med
nami, a nocoj nam bodi dragi gost na
slavi, ki jo pripravlja moja hãerka in kra-
ljica.

POSLANIK

Velika ãast mi bo v teh gostoljubnih be-
lih dvorih.

Poslanik hoãe oditi.

HERMAN

Kaj pa tisti krivoverci v Bosni, Bogo . . .
bogomili . . . brade ‰e nosijo?

POSLANIK

Brijeta jih Grk in Rim. Pod svojo vero pa
se krije svoja Bosna. âe treba je podat-
kov, rad ustreÏem gospodstvu ti —

HERMAN

Dobro, dobro, Ïe vemo.

Poslanik odide. Jo‰t Sote‰ki z meãem v roki
pride.

BES

HERMAN CELJSKI

3. PRIZOR

Herman in Jo‰t Sote‰ki.

HERMAN

Meã? âemu ta meã?

JO·T

Njegov meã.

HERMAN

Njegov?

JO·T

Navadno meã prehaja od oãeta na sina,
ta pa se vraãa od sina nazaj k oãetu. Kaj
bi s tem meãem?

HERMAN

Obesi nanj prelepe vrvice . . . pisane
trakove . . . zrcalne mesece . . . drobne
zvonãke . . . ali kaj takega . . . zavij ga v
mehko Ïensko krilo . . . Ïe no‰eno krilo
. . . poloÏi ga nemara tudi na blazine
. . . na mehke in di‰eãe . . . Oskrunjen
celjski meã! Proã Ï njim! Odnesi ga v
mojo spalnico.

JO·T

Ta meã je kakor vdovec, spati bo moral
sam.

HERMAN

Kadar meã postane vdovec, se moÏje
vlaãugajo. Kako je Ï njim? ·e kliãe po
oãetu?

JO·T

Odkar ste ga tako molãe sprejeli tam
pod hrastom, ni rekel veã besede. Stisnil
je zobe, povesil glavo in stopil mirno v

BES

HERMAN CELJSKI

jeão. TeÏko, hudo je vsem. Kovaãe sem s
silo gnal, da bi ga zakovali, a vse zaman,
nobeden si ni upal. Bo‰njaki na straÏi so
bili bledi kakor zid, ko so ga spoznali. ·e
tisti Ïid, va‰ Aron Salobir, se mu je pletel
pod noge.

HERMAN

Je Aron Ï njim govoril?

JO·T

Hotel je Aron, a Friderik ni hotel. Kaj ni
Ïe ãas, gospod, da vrÏem juda na kolo,
pripnem na natezalnik ali ga izroãim
Bo‰njakom na batine?

HERMAN

Poroãaj dalje, To‰t.

JO·T

Toliko da so mu postrigli brado, se Ïe ‰iri
ta jud po dvoru, kakor da bi imel tu mla-
de.

HERMAN

Dalje, dalje —

JO·T

Ne vem, kako bi, da vas ne razsrdim . . .
Ona je v dvoru in ima ime Marina.

HERMAN

Aron torej ni lagal. âudno. Da se tihotapi
v moji hi‰i . . . Veronika . . . dekla in
. . . snaha moja!

JO·T

Nikar ne imenujte njenega imena. Zdaj
ima na vratu zanko, pa se ne ve za njo.
Spoznal sem jo po njenem maãjem, po
hinavskem licu. Sedela je med deklami

BES

HERMAN CELJSKI

in vrgla po meni Ïgoã pogled. Zavrela mi
je kri, ko sem jo videl.

HERMAN

Ti jo sovraÏi‰?

JO·T

Vtopim jo v Ïlici vode.

HERMAN

V Ïlici vode? Hm, ãudno, Jo‰t. — Ni dav-
no tega, Ïivela je v deÏeli Frankov neka
ãudna Ïenska, z neãistim duhom v sebi
je zmagovala nad angle‰ko vojsko in ko
so jo prijeli, je priznala, da je bila v zve-
zi s satanom.

JO·T

Vi to verjamete, gospod?

HERMAN

Priznala je. Obsojeno so Ïgali na grmadi.

JO·T

âe je priznala sama . . . zdaj vas bolj ra-
zumem.

HERMAN

Tudi z Veroniko je polno tak‰nih sklada-
joãih se nakljuãij. S ãim mi je zapeljala
sina? Brez ãarovnije to ni moglo biti, a
ãarovnije — to je znano! — narekuje sam
neãisti duh. Ti ne verjame‰? Jaz v svojem
srcu morda tudi ne verjamem, bolj ob-
ãutljivi kakor sva midva pa verjamejo.
Zakaj se ne bi posluÏil sredstev, ki mi jih
nudi ãas?

JO·T

Je prav tako, je prav. Pred svetom tudi
jaz odpustke fratrom plaãam, a vere v
meni ni, kakor odpustkov ni.

BES

HERMAN CELJSKI

HERMAN

âemu se ona tihotapi k meni? Da bi pro-
sila milosti? Da bi ga videla in bila blizu
njega? Brez svrhe in namena! Ne verja-
mem. Aron pa misli da bo segla, ãe uteg-
ne, po moji glavi.

JO·T

Obeh se bojte, tudi Arona. Mi hodimo
ljudje na desno in na levo, se nagnemo
na dobro ali slabo stran, kakor je kdo
ustvarjen, pri judih pa je nekaj, dejal bi,
jud ima ‰e neko tretjo pamet.

HERMAN

Da! Vsi jo imamo, tvojo tretjo pamet. In
tudi psi, kadar pes reÏi za kost na psa.
Izdal je Aron Deseni‰ko, da bi prejel na-
grado, in pohlep po zlatu je njegova tret-
ja pamet. A ti, si zvest mi, Jo‰t Sote‰ki?

JO·T

Kako naenkrat jaz?

HERMAN

Da, ti, si zvest?

JO·T

Va‰ pes, va‰ rabelj, va‰a desna roka.

HERMAN

Mislim, komu si bolj zvest, oãetu ali
sinu?

JO·T

Gospod, gospod, na stara leta meni to
vpra‰anje. Kaj nisva skupaj prejahala pol
sveta in tolkla se s kristjani in pesjani?
Kaj nisva skupaj vlekla krono ogarsko z
nikopoljskega moãvirja in prala in su‰ila
kralju Îigi hlaãe, ko smo beÏali na tistem

BES

HERMAN CELJSKI

gr‰kem brodu proti Carigradu? In v Kri-
Ïevcih na zboru, kaj nismo skupaj z
okna strmoglavili upornike, saj veste,
Lackoviça et consortes . . . In v Kostni-
ci, kjer nas je kardinalska svojta sumila
zaradi kranjskega jezika, da smo hereti-
ki husiti, in so potem zveãer ob baklah
pokale pod mojimi udarci pijane rimske
glave. Da je bilo po mojem, mi bi takrat
potegnili s âehi in vso za Kristusa prepi-
rajoão se drhal pognali v tisto temno je-
zero. Ali Îiga kralj, ljubljenec va‰, ni
dal —

HERMAN

Dovolj, moj vrli Jo‰t. Res, bil si mi slu-
Ïabnik in tovari‰.

JO·T

Do dna du‰e ste mi segli s takim dvo-
mom.

HERMAN

O tvoji zvestobi itak nisem dvomil. Za-
mislil pa sem nekaj in pripravljam nekaj
in ne bi rad, da bi ti kolebal, kadar bo‰
potreben. Ker najzvestej‰im se vãasi to
zgodi.

JO·T

Saj veste, da pod va‰im ‰ãitom storjenih
grehov ne pre‰tevam.

BES

HERMAN CELJSKI

HERMAN

Do tod sva sreãno pri‰la. Poslu‰aj torej.
Nocoj, ko ugasne v dvoru poslednja luã
in se kraljica poda k poãitku —

JO·T

Kaj, Ïe nocoj?

HERMAN

Nocoj, nocoj. Jutri se ga bo spomnila
kraljica, ker mu je zelo naklonjena. Jaz
pa bi rad opravil sam. Torej, nocoj pri-
pelje‰ Friderika v mojo spalnico, tiho in
brez suma, ti Ïe ve‰, kako.

JO·T

A njo, kedaj Ïelite pogledati od blizu?

HERMAN

Tudi z Veroniko poskusim nocoj po Aro-
nu, po Ïidu, in jo povabim k sebi kot
sluÏkinjo Marino na sladostrastje z
vinom.

JO·T

Njegovo Ïeno, na sladostrastje k sebi?

HERMAN

Hehe, ãemu bi ne! Da vidimo, kako se
streÏe po Ïivljenju meni starcu, ki lahko
svoje vnuke ‰e z bratom obogati. Obve-
sti Arona o moji volji.

JO·T

Ukaz razumem, a ‰ala mi je tuja.

HERMAN

No, ‰ala, ‰ala . . . Jaz hoãem mir. Pred
sodbo ponudim mir obema. âe ne bi ‰lo
izlepa, tedaj zatrem brez milosti vse, kar
se zoperstavi moji volji. âe se mi ne
ukloneta oba, tedaj —

BES

HERMAN CELJSKI

JO·T

Tedaj vam vse, kar treba, jaz z oãi prebe-
rem.

HERMAN

Moj vrli Jo‰t.

Prideta Herman mlaj‰i in BlaÏena, za pot
pripravljena.

4. PRIZOR

Prej‰nji, Herman mlaj‰i in BlaÏena.

HERMAN MLAJ·I

Dostojni moj roditelj —

HERMAN

Kaj to pomeni, vidva odhajata?

HERMAN MLAJ·I

Neizogibni posli me kliãejo nazaj na
Kranjsko in ker so ceste po deÏevju sla-
be —

HERMAN

Pripravi jim spremstvo, Jo‰t.

Jo‰t odide.

HERMAN MLAJ·I

In za slovo te nujno prosim, oãe.

HERMAN

Îe vem, nasledstvo. Premislil sem in vse
preloÏil. Nasledstvo Celjskih je ‰e v mo-
jih rokah in jaz upam, da bomo gladko
‰li ãez kamen, ãez ta Friderikov kamen.

HERMAN MLAJ·I

Ne, ni to, oãe. Brata bi videl rad.

HERMAN

Ti tudi BlaÏena?

BLAÎENA

Pro‰nja mojega moÏa je tudi moja pro‰-
nja.

BES

HERMAN CELJSKI

HERMAN

Vãeraj si imela drugo pro‰njo. O, tebi,
sinko Herman, pa prihajajo pritoÏbe, da
nisi uveljavil na‰ega imena pri Koro‰cih,
da si v pijanosti zakockal z Bajuvari del
koro‰ke zemlje.

HERMAN MLAJ·I

Nekaj malega sem res zakockal.

BLAÎENA

Ej, pusti, oãe, Bajuvarom tisto reã. Saj ni
veliko, le pet vasi je, nekaj njiv in travni-
kov in par sto kepecev tlaãanov. Vse je to
neznatna zemlja in tudi njena lega bolj
pritiãe severu kot jugu.

HERMAN

Ti Bajuvari, juga laãno pleme! Ne, BlaÏe-
na, ne bomo popustili, koro‰ke zemlje
mi ne damo. Tri mere zlata, ãe hoãejo
Bajuvari, tri sode vina tudi, zemlje pa
nobene.

BLAÎENA

In ‰e bi te prosila, oãe, te gradove, od-
vzete Frideriku, daj, nakloni mojemu so-
progu.

HERMAN

Ti tudi, sinko Herman, te gradove?

HERMAN MLAJ·I

Gradove? Da, gradove, seveda te grado-
ve . . .

HERMAN

Hm! Razmislim, BlaÏena, razmislim. Ti
gradovi, potrebni so uprave. Sploh pa,
moj sinko Herman, zdaj, ko sku‰a‰ vla-
dati nad Kranjci, pomni, da vladati nad

BES

HERMAN CELJSKI

drugimi pomeni hoteti namesto njih.
Ljudje so po veãini leni, vsi ne hrepeni-
jo ba‰ po nem‰ki kroni, ali pa se grize
sosed ob soseda. Ti jih z vrha glej in vrzi
uzdo tistemu, ki najbolj razume tvoje
prave cilje. A svojih ciljev nikdar niko-
mur ne zaupaj. Utaji jih celo pred sabo,
da te ne omami njih sijaj. Ti gleda‰ v tla?
Ne mara‰ mojih naukov?

HERMAN MLAJ·I

Jaz bi rad videl brata, oãe.

HERMAN

Tudi je dobro naãelo v vladanju: Nikoli
ne poslu‰aj na uho, na katero ti ravno
govorijo.

HERMAN MLAJ·I

Dostojni moj roditelj . . . to so nauki . . .
lepi nauki . . . niã ne reãem . . . Meni pa
leÏi na srcu vse kaj drugega . . .

HERMAN

Na srcu? Ti se nekaj ziblje‰, si pijan? Bo-
jim se, da bo‰ vladal bolj z grbom in ime-
nom na‰im.

BLAÎENA

Kruto ga Ïali‰, oãe, prestrog si zanj. On
rad vãasi pije, res je, ker mu je du‰a Ïa-
lostna. Drugaãe pa ima moj moÏ lastno-
sti.

HERMAN

Res, mlad je ‰e. Zato mu dajem bolj na-
tanãna navodila. Zdaj spomladi tovarijo

BES

HERMAN CELJSKI

bene‰ki kupci dragocenosti na sever. Po-
stavi ogleduhe na prelazih gorskih —

HERMAN MLAJ·I

Ne, noãem biti ropar . . . nikoli veã.
Noãem veã tujega blaga. Jaz hoãem ka-
kor brat. Pusti me k bratu, on ima bese-
do za mojo du‰o. Potem pa pojdem v
Rim na spoved — in vse na novo zaÏivim
Ïivljenje.

HERMAN

Postavi ogleduhe na prelazih kranjskih.
Jo‰t Sote‰ki pa poskrbi potem za zvezo.

HERMAN MLAJ·I

Moj brat ima besedo ãudodelno za
mene gre‰nika . . .

HERMAN

Tvoj brat je Ïiv in jaz sem Ïiv, vse drugo
‰e za tebe ni ‰tevilka. V svoji vladavini ne
daj, da bi se mesta razpasla na ‰kodo
kmeta. Mesta rada gledajo visoko, doãim
gre kmet za svojim neposrednim gospo-
darjem. Nad tabo pa je Habsburg vojvo-
da —

HERMAN MLAJ·I

Kaj mi je danes vsa ta ropotija! Jaz ho-
ãem k bratu, da se poslovim od njega, on
je zdaj spremenjen, on ima besedo.

HERMAN

On ima sina, to mu je vsa cena. On ima
sina . . . Zdaj se spomnim, da blizu so
poãitnice, ko pride mladi Ulrik iz Mila-

BES

HERMAN CELJSKI

na. Pripravi mu sprejem na Kranjskem
in hitro ga po‰lji k meni. On mi bo po-
treben. — A ti, zakaj ti nima‰ sina?

BLAÎENA

BoÏjih sklepov se dotika‰, oãe, mene
Ïali‰.

HERMAN

Pet let si Ïe oÏenjen, pa ‰e nima‰ sina.
Zakaj ga nima‰? Ti si ohlapen, on je
vihra in Barbara je moj edini sin.

HERMAN MLAJ·I

Pusti me k bratu, oãe. Glej, na kolenih te
prosim, ukaÏi mu odpreti jeão, da se po-
slovim od njega. Obhajajo me temne
slutnje, da ga ne bom videl nikoli veã. Ko
sem obiskal danes na‰o grobnico, me je
vleklo nekaj k zemlji in vse posvetno mi
je bilo kakor davni sen. Vsi grobi na‰ih
dedov kot da so naenkrat oÏiveli in od
vseh strani kot da sem sli‰al ‰epetanje:
·e malo in za nami pride‰ in ‰e malo,
privali se k nam vse Celje, vse Celje.

BLAÎENA

âesto ga tare taka Ïalost in skrb za dom
mu neprestano gloda du‰o. Usli‰i mu to
pro‰njo, da se umiri reveÏ.

HERMAN

Da ima‰ slutnje, tega nisem vedel. Slut-
nje so vãasi pomenljive. Po starih kroni-
kah se najde, da Ïenske v slutnjah spo-
vijejo.

BES

HERMAN CELJSKI

HERMAN MLAJ·I

O, k Frideriku, Frideriku, oãe!

BLAÎENA

Povsod na svetu bilo bi to ãlove‰ko, tu pa
je oãe zoper naturo vstal.

HERMAN

Zredil si se. Ta puhla mast te vleãe k
tlom, v tej masti skrivajo se tvoje temne
slutnje. Ne kockaj in ne pij in jahaj,
mnogo jahaj na sveÏem zraku. Potujta
sreãno!

Herman odide.

HERMAN MLAJ·I

Ostani, oãe, samo ‰e trenutek ostani.
Od‰el je, zdaj je vse izgubljeno. Nesreãa
se vali na Celje, nesreãa na nas vse, jaz je
odvrniti ne morem.

BLAÎENA

Karkoli se zgodi, vedno bom stala ob
tvoji strani. Najbolj si moj, kadar si me-
hek in slab. Ne toÏi, daj mi roko in poj-
diva odtod. Tega starca ne ukloni‰ z no-
beno pro‰njo, moãnej‰i kakor midva
mora priti nanj.

HERMAN MLAJ·I

Moj brat in oãe sta se sreãala v nasprot-
ju. Oba zase vsak svoj stra‰ni svet . . . in
zdaj je vse konãano. Ne sli‰i‰ plahutanje
gavranov krog na‰ih dvorov?

BLAÎENA

Ostavi svoje ãrne domi‰ljije. âuj, godci
Ïe godejo. Pojdiva hitro, da naju ne zaja-

BES

HERMAN CELJSKI

me ta brezboÏna veselica, ki jo priprav-
lja tvoja sestra in kraljica.

Oba odideta.
Pridejo sluge s sveãniki in Aron Salobir, ki
ostane sam.

5. PRIZOR

Aron Salobir in pater Melhijor.

ARON

sam:

Marina! Marina! Vse je tu kakor na

noÏih in glavo stavim, da sem postavil
dober kvas. Krasno se iztekajo moje ‰te-
vilke. V prah in pepel se je sesul Jeruza-
lem, ko je bila mera polna. Celje ni Jeru-
zalem in jaz sem boÏja liãinka na tvojih
koreninah, o‰abni Herman. Marina! Kje
je, kje se mudi?

Pritava pater Melhijor.

to je druga boÏja liãinka.

Aron se skrije.

PATER MELHIOR

Kamor stopim, sama vrata . . . Tu zopet
— vrata. Kadar ãlovek pogleda kozarcu
do dna, najde tam Horacija ali pa ti So-
kratov dajmonijon na uho ‰epeta, da je
menih na svetu nepotrebno bitje . . . .
O, je ãas domov . . . . Ta novi »turn«

BES

HERMAN CELJSKI

smo danes po‰teno zalili. Vitezi so vsi
pijani in vitezice jim vriskajo na prsih.
Pravijo, da ‰e od vina nihãe ni umrl, a
mnogo se jih je rodilo. Najbolj poredni
so tisti, ki na »‰to — ‰to« govorijo in
»boga — boga« kliãejo. Jezik jim je kakor
slovenski, le nekaj malega popaãen. Do-
minus Eneja je prejel za svojo slabo odo
lepo faro in ‰e druge mastne prebende
mu vise nad loncem. Kraljici je prijeten
na‰ Eneja in ãe bo znal, utegne daleã pri-
ti. Gospoda Friderika pa so Ogri pripe-
ljali kakor deãka, ki se izgubi na sejmu.
Nauk iz tega: Ne Ïeni se na lepo lice, ãe
ni obrobljeno s cekini! Ali pa drugi nauk:
Prst boÏji je potipal Celje tam, kjer ga
najbolj skeli. Ali pa tretji nauk: Ti, pater
Melhijor, ne vtikaj nosa, kamor ti ni tre-
ba, zakaj ãe jo preblizu reÏe‰, se od ãe-
bule oãi solzijo. Tega juda bomo pa krsti-
li in ime mu damo Melhijor, da Melhi-
jor . . .

ARON

skrit:

âestiti pater Melhijor!

PATER MELHIOR

Ta glas me kliãe. Kdo je?

ARON

Ti in jaz sva si razdelila svet. Kdor je pro-
ti tebi in ni z menoj, bo moral pasti . . .

BES

HERMAN CELJSKI

PATER MELHIOR

Kaj govori‰, kdo govori‰?

ARON

Kdor pa se hoãe meriti z menoj in se ne
naslanja na tebe, bo tudi moral pasti.

PATER MELHIOR

Da niso to strahovi, kost ti ãrna!

ARON

Celjski so zadeli v moje mreÏe, gorje jim,
ako izgube ‰e tebe. Celje se pogrezne.
Rim in Jeruzalem!

PATER MELHIOR

Gorje, tu stra‰i, stra‰i!

Pater Melhijor zbeÏi.

ARON

Odgnal sem ga. Marina, Marina!

Vstopi-

la kraljica Barbara in Eneja Silvij Piccolo-
mini.

O, majestat!

6. PRIZOR

Kraljica Barbara in Eneja Silvij Piccolomini.

BARBARA

Hej, sluÏba! Na moji mizi je debela knji-
ga. Naj mi jo kdo prinese.

Aron odide.

ti iz Virgilija dokaÏem, kako se vara‰ o
Didoni. Trenutek, ko prehaja valovanje
krvi dveh razumnih bitij v eno samo
strastno trepetanje, je vreden veã nego
vsa zaljubljena antika. Kraljica Didona je
bila prava pastirska gos. Ko je pretakala

BES

HERMAN CELJSKI

solze ljubezni, stavim, da ni imela na se-
bi ãiste srajce. Ciganka Kleopatra je de-
lala v ljubezni politiko, a Mesalina se je
sesula vase kot star izkopan rudnik. Ra-
zum v ljubezni in uÏivanju, to je edina
sreãa.

ENEJA SILVIJ

Ne, kraljica. Vsak dan nam kaÏejo pri-
meri Ïivi, da goreãa srca sledijo poseb-
nim zakonom, silnej‰im nego je razum.

BARBARA

Kak‰ni so ti primeri Ïivi? Sem jaz, si ti,
sva midva obadva? Molãi‰, Eneja, klasik,
ti latinec! Povej mi raj‰i, ãemu je ta Vir-
gilijev Eneja tesal ladje za beg, ko je naj-
bolj gorela zanj Didona!

ENEJA SILVIJ

Ne vem. Premlad sem, ne razumem.

BARBARA

Jaz pa razumem, ko ti gledam v te ãrne
strastne juÏne oãi.

ENEJA SILVIJ

Kraljica, tega nisem vreden —

BARBARA

Ne ljubim, da se mi umika‰. Bodi hraber,
kakor si mlad in lep.

ENEJA SILVIJ

To sli‰im rad kot moÏ — a kot duhovnik?

BARBARA

Na kostni‰kem koncilu so najbolj divja-
li kardinali. Rili so po grehu kot vepri po
blatu.

ENEJA SILVIJ

Po svoji vesti kardinali —jaz po svoji.

BES

HERMAN CELJSKI

BARBARA

Ogenj ti seva iz teh ãrnih juÏnih oãi in na
ãelu ti blesti odsev genija. Samo genij
sme nasladam do dna, ker samo genij
more. Eneja Silvij, premisli dobro, laska
ti — kraljica.

ENEJA SILVIJ

Da, majestat — a jaz ubog kaplan.

BARBARA

Moj sladki mali! Napravim te za ‰kofa,
hoãe‰, za kardinala! Prekrasno bi sedel
rdeã klobuk na tej kodrasti glavi.

ENEJA SILVIJ

Za ‰kofa, za kardinala? O, sanje blaÏene.

BARBARA

Se lahko uresniãijo.

ENEJA SILVIJ

Stremljenje moje gre visoko pri Bogu in
ljudeh. Jaz ãutim v sebi neizmerno silo in
hrepenenje po slavi me razjeda. O, vla-
dati! Vladati na sreão vseh ljudi! Razbiti
to srce v milijone isker in vsakemu ãlo-
veku dati del svojega blaÏenstva! Verje-
ti kar ne morem. Je to mogoãe? Ta kra-
ljevska bela roka —

BARBARA

Bo vodila usodo tvojo.

ENEJA SILVIJ

Beseda majestata! O, zdaj vidim, to je
oãitna boÏja volja in vsi moji nazori se ji
vdano klanjajo.

BARBARA

Popeljem te s seboj v kraljevski Budim in
tam v vi‰avah veliãanstva se menjajo na-
zori. Moja sreãa, da si duhovnik. Duhov-

BES

HERMAN CELJSKI

nik velja za tolaÏnika Ïenske du‰e, kra-
ljice kot kmetice, in v na‰i sveti Cerkvi
nizki rod ‰e ni ovira za skok po lestvi
kvi‰ku. Daj mi roko, Eneja.

ENEJA SILVIJ

Mogoãna kraljica. Moja du‰a je Ïejna
‰irokega Ïivljenja in krik mladosti moje
jo ovija kakor trnjev venec. Vse moje sa-
nje, pridavljene in skrivane pred svetom,
so zacvetele Ïarko, ko sem ugledal prviã
ta junonski stas. In ljubav je pri‰la. Ogle-
dala se je s prestola k meni ter se druÏi z
milostjo kraljice. To je edino, kar me pla-
‰i . . .

BARBARA

âemu bojazen?

ENEJA SILVIJ

Bojim se brezna strasti — brez ljubezni.

BARBARA

Boj se ljubezni brez strasti brezna, boj se
ljubezni skrite muãenice. Boj se Ïgoãih
noãi in podlega priãakovanja bele zore,
ko neumevano srce beraãi pri razumu za
senco borne nade in za klaverno obljubo
izpolnjenja. Boj se laÏnivih bajk, Eneja,
in pomni, da je ljubezen na‰e najvaÏnej-
‰e opravilo.

ENEJA SILVIJ

Sreãa, ti velika moja sreãa! V nesmrtna
dela bom zakoval ime kraljice in pozna
pokolenja bodo brala mojo hvalo kra-

BES

HERMAN CELJSKI

ljevski Veneri, Barbari Celjski. Ave, regi-
na!

BARBARA

Ti bo‰ velik in sreãen, dokler me vidi‰
lepo.

ENEJA SILVIJ

Pregovor slove, da je najlep‰a vedno le
prva obãudovanka.

BARBARA

O, neizmerna slast za Ïeno, biti komu
prva v sanjah!

ENEJA SILVIJ

In na prestolu moje du‰e prva, prva.

Aron prinese knjigo.

BARBARA

A tu je knjiga, ljubljeni moj Virgilij. Va-
bim te, Eneja, pridi k meni in ‰e nocoj
prebereva ta krasni spev o Didoni. A
zdaj me spremi, med goste pojdeva, po-
vesti hoãem kolo.

Oba odideta. Aron se reÏi za njima. Zunaj
godba. âez oder prehajajo veseli gostje. Pri-
dejo pater Melhijor, Jo‰t Sote‰ki in Heriã.
Aron se plazi ob stenah.

BES

HERMAN CELJSKI

7. PRIZOR

Pater Melhijor, Jo‰t Sote‰ki, Heriã in Aron. Pozneje

kolo in dva paÏa.

PATER MELHIOR

Tu je ropotalo, tu govorilo. Pri tehle vra-
tih sem stal, ko je brnelo name. Nekaj o
Rimu in Jeruzalemu in o sodnjem dnevu.

JO·T

Da sem vam ni zdelo, ãestiti pater Mel-
hijor. Tu je nocoj toliko hrupa, da ste go-
tovo zamenjali ãlove‰ki glas s trahovi.

HERIâ

Saj ni ‰e polnoãi, duhovi pa volijo to
pozno uro.

PATER MELHIOR

Verjemita mi, hrabra viteza, natanãno
sem razloãil: Rim in Jeruzalem. Rim je
Rim in Rim vsi gledamo, kaj pa je hote-
lo z Jeruzalemom reãi, to mi je uganka.

HERIâ

Verjeti kar ne morem, da bi se strah po-
sku‰al nad tem svetim moÏem.

JO·T

Zakaj ga niste zagovorili?

PATER MELHIOR

Ni bilo ãasa. Govorilo je in govorilo, ka-
kor sam ple‰ec Elizej, in ko je prenehalo,
ni bilo ãasa. Povem pa vama, hrabra vi-
teza, da je bilo to — znamenje.

HERIâ

Znamenje?

JO·T

Od Ïivih ali od mrtvih?

BES

HERMAN CELJSKI

PATER MELHIOR

Od Ïivih in od mrtvih. To je tako, da ve-
sta: Teãe, teãe Ïivljenje na‰e, gre mirno
svojo pot, na videz brez spremembe. A
kadar dozoreva na polju Ïitni klas — ali
pa se ima utrniti na nebu moja ali tvoja
zvezda, tedaj stvari okrog posluhnejo
nemirne in dajejo znamenje z nenavad-
no posebnostjo.

JO·T

A kaj imajo mrtvi z nami?

PATER MELHIOR

Mrtvi onstran groba imajo za nas ljube-
zen, kakor prej v Ïivljenju, ali pa sovra‰-
tvo. V ljubezni nas svarijo pred nesreão,
v sovra‰tvu nas pa stra‰ijo za prizadete
jim krivice.

HERIâ

Res, ãudno. Tudi Bo‰njaki na Gradu so
videli. Pravijo, da se je prej v mraku dvig-
nila iz novega stolpa velika ãrna senca in
je prekrila ãez in ãez nebo.

PATER MELHIOR

Tudi Bo‰njaki so videli? O, to so zname-
nja, znamenja so. KaÏejo se nam v naturi
pred velikimi dogodki in pomnite, moÏ-
je, da se krog Celja plazi neki zlobni duh.
Bog nas obvari.

Priple‰e Kolo in loãi Patra Melhijora od
ostalih.

BES

HERMAN CELJSKI

JO·T

Nju‰ka meni‰ka, krokar fraterski. Stra-
hove vidi in o Rimu se mu blede. LaÏe
kakor kupljena vest. Stavim glavo, da ni
niãesar videl razen vinãeka.

Kolo se izvi-

je iz dvorane in odpelje Patra Melhijora.

Kak‰no je vreme zunaj?

HERIâ

Temno in oblaãno, na nevihto se pri-
pravlja.

JO·T

Vidi‰, to je tista ãrna senca, ki je Bo‰nja-
kom nebo prekrila. Ni ãudeÏev, prijatelj,
in po smrti obleÏi‰ na zemlji kot zaklani
vol. — No, meni je prav, da je izostala
na‰a noãna dirka. Îe ve‰ za geslo stra-
Ïam?

HERIâ

Nocoj je geslo »stolp«.

JO·T

Ne, ni veã »stolp« — nocoj je geslo »Ve-
ronika«. Stari Herman je sam obhodil
straÏe in geslo premenil. Dal je zapreti
vsa vrata.

HERIâ

Mene je vsega tega strah.

JO·T

Poãakaj nekaj dni in videl bo‰ reãi, da ti
bodo stali lasje pokonci. A glej, tudi
Aron je tu. To lice, glej. Tako je, kakor da
bi ponarejal peãate in slab denar koval.
Hoj, Aron, kako sem ti ukazal? Trikrat na
dan, da ve‰, ãe me vidi‰ ali me pa ne

BES

HERMAN CELJSKI

vidi‰, se mora‰ pokloniti tje proti Vojni-
ku v severno stran, kjer je moja domovi-
na. Klanjaj se, Aron!

Aron se priklanja

Ïivo.

Tako, zdaj stopi sem, uho nastavi.

Jo‰t ‰epeãe Aronu na uho.

Torej nocoj — in

pripravi na to Marino. Si razumel?

Aron

daje znamenja. Dva paÏa priskakljata.

DVA PAÎA

menjaje se:

Lepe gospe in vitezi hrabri, na

ples se ravnajte, v kolo stopite, kraljica
ga vodi, v kolo hitite! Hitite, hitite, da ne
zamudite!

Dva paÏa odskakljata.

HERIâ

Od kdaj je Ïid na dvoru? Ne razumem,
kar uganja‰ Ï njim.

JO·T

Stopiva v kolo. Spotoma ti vse razloÏim.

Jo‰t in Heriã odideta za gosti. Aron se ogle-
duje in odpira poãasi stranska vrata. Pride
Veronika Deseni‰ka.

ARON

Marina! Tu sem, gospa.

BES

HERMAN CELJSKI

8. PRIZOR

Aron Salobir in Veronika Deseni‰ka.

ARON

Previdno, poãasi, tiho. V teh starih dvo-
rih midva sva nezvana gosta, dokler ni-
ma prostosti moj in tvoj gospod.

VERONIKA

Kje je, kako se mu godi? Je zdrav in ‰e
pogumen? Si bil pri njem?

ARON

Posreãilo se mi je.

VERONIKA

Je res? Te tvoje oãi so ga videle, ta usta
dihala Ï njim isti zrak, te noge ‰le ãez
prag, ki ga je tudi on prestopil?

ARON

Ob tvojem imenu je zatrepetal in ko sem
mu razloÏil, zakaj si tu na dvoru, je dvig-
nil k tebi zakovano roko.

VERONIKA

Povej mi, kje je tisti hodnik, kje so tista
vrata? S temi rokami bom prekopala naj-
moãnej‰i zid in dvignila najteÏja vrata.

ARON

Do njega ti ne more‰, gospa.

VERONIKA

Ne morem? Gore se bodo premikale za
njega, zidovje se lomilo na dvoje, verige
se drobile v prah. Povej mi samo, Aron,
kje je?

ARON

Tu spodaj pod Ïeleznimi zapahi in pod
moãno straÏo.

BES

HERMAN CELJSKI

VERONIKA

Hitro, hitro, Aron. Pojdi in razsuj zlato
med straÏe in zunaj na dobravi pripravi
konje. Nocoj ga re‰imo iz jeãe, nocoj je
ãas, ko tone dvor v zabavah in veselju.

ARON

Nocoj ne in nikoli ne. Stari Herman je na
vse pripravljen. Friderikov beg iz tega
dvora bi vzel svobodo tudi tebi.

VERONIKA

Oj da, resniãno. O, zakaj sem ti verjela?
Tu sem kakor v pasti. Aron, Aron, srce
mi neprestano pravi, da si me tudi ti
izdal.

ARON

Nikakor ne, gospa. Umiri se, gospa, po-
slu‰aj mojo pamet, ti trenutki so predra-
goceni zate. Saj pomni‰ ‰e, gospa, zakaj
sva se utihotapila v te dvore!

VERONIKA

Ti si imel namen.

ARON

Naklep za tebe.

VERONIKA

Izrekel si ga prvi — ti.

ARON

A v srcu si ga ti spoãela . . .

VERONIKA

Da, v mojem srcu jaz . . .

ARON

Kako ga izvr‰i‰, ãe si ne upa‰, izreãi ga z
besedo.

VERONIKA

Izvr‰iti vse, si ti se sam ponudil.

ARON

Naneslo je drugaãe, gospa. ZastraÏen
stari Herman spi, oblast njegova mu je
podnevi in ponoãi zvest ãuvaj. Ti pa si,

BES

HERMAN CELJSKI

gospa, najlep‰a v dvoru in daleã naokrog
najlep‰a si gospa . . .

VERONIKA

Kako, z lepoto mojo gre‰no naj naklep
izvr‰im?

ARON

Pohotni starec Herman ima navado, da
kliãe v noãi vina in jemlje sladostrastje
od najlep‰e v dvoru.

VERONIKA

To pot je do njega?

ARON

Edina pot.

VERONIKA

Kaj jaz — njegova snaha?

ARON

Iz lica v lice — njemu ‰e neznana snaha.

VERONIKA

Kaj bi to?

ARON

Ta votli prstan tu na tvoji roki, gospa, saj
pomni‰, ko si ga jemala od mene . . . V
njem je vse potrebno.

VERONIKA

V tem prstanu je strup — za moj obup.

ARON

Izlij, gospa, ta sok mu v kupo vina. Za-
spal bo blaÏeno. Na drugem svetu nje-
gove vele roke ne bodo veã iskale — Ïen-
skega objema.

VERONIKA

Kaj tako nizko moram za tem, kar lju-
bim?

ARON

Opomni se vsega, gospa, opomni se.
Spomni se poÏganih Desenic in svojega
oãeta. Braneã tvoj dom in tvojo sreão je
z zevajoão rano na ãelu obleÏal mrtev na

BES

HERMAN CELJSKI

domaãem pragu, Spomni se sina svoje-
ga. Skrila si ga v leseni bajti kot ubogega
rejenãka. In tudi za njegovim sledom po-
‰ilja Herman svoje ãrne hlapce.

VERONIKA

O, groza! Kje je ‰e na svetu bolj nesreã-
na mati!

ARON

Odloãi se, gospa. Le kratek hip bo traja-
lo dejanje — in celjskih dvorov zlati kljuã
bo tvoj.

VERONIKA

Vse se je zgnetlo v meni. O, da bi smela
na glas zakriãati. Rotim te, nebo, in vpra-
‰am: Ali smem? Ve, sence mojih star‰ev,
prikaÏite se mi in mi povejte: Smem? Kli-
ãem tebe, dno pekla, me sprejme‰ ‰e po
takem ãinu vase?

ARON

Vse sme‰, kar smejo drugi s tabo. Ne
oklevaj, gospa, in pomni, da stari Her-
man tudi ne okleva. V vi‰avah njegove-
ga rodu si ti za njega nadleÏen ãrv in
brez vesti te bo pohodil s svojo teÏko
nogo.

VERONIKA

A kaj poreãe on? Kako bi njemu po ta-
kem ãinu ‰e mogla zreti v lice?

ARON

Gospodu Frideriku? Uvidel bo potrebo
tvoje Ïrtve in odpustil. Zakaj njegova
Ïrtev — kliãe tvojo Ïrtev.

BES

HERMAN CELJSKI

VERONIKA

Klevete podle ne ponavljaj, Aron.

ARON

Ohranil sem skrivnost za ta trenutek in
zibal te v omami, da ne bi ti omagala
pod tem bremenom. A zdaj je ãas, gospa,
izvedi resnico: Friderik, tvoj moÏ, je z
lastno roko vzel Ïivljenje svoji prvi Ïeni,
da bi te mogel dvigniti iz niã — visoko.

VERONIKA

Vse to prevara je, vse to je gnusna laÏ.

ARON

Ljudje ubijajo za skorjo kruha in za slast
ljubezni, gospa.

VERONIKA

O, jaz da sem bila v nebo ljubezni vzeta
od njegovih, od krvavih rok!

ARON

Najprej je ljubil tebe — in potem moril.
Zato njegova Ïrtev — kliãe tvojo Ïrtev.

VERONIKA

O, slast njegove Ïrtve, opijani me. Vzemi
mojemu razumu vso razsodnost in zazi-
baj mojo vest, da se ne pla‰im veã niãe-
sar in da pozdravim to veliko sreão, biti
mu enaka tudi v grehu. Da se pogrezam
Ï njim v solze in boleãine, ko mi ni dano,
da ga dvigam k zvezdam.

ARON

Dejal je Friderik: Povej predragi moji
Ïeni, naj ne izbira sredstev. V sili je sa-
mobramba, dejal je, dovoljena tudi pred
oãetom.

VERONIKA

Tako je on govoril?

BES

HERMAN CELJSKI

ARON

Dejal je ‰epetaje, bojeã se straÏe, in ‰e v
‰epetu je zvenel njegov ukaz.

VERONIKA

âe sem pokorna njemu, kaj me ‰e ovira?

ARON

Odloãi se, gospa.

VERONIKA

Kako bi najhitreje, najbolj uãinkovito?

ARON

Nemara ‰e to noã. Gotovo te pokliãe
Herman ‰e to noã. Zakaj o tvoji nepre-
magljivi lepoti govori Ïe ves dvor. Tvoja
lepota, gospa, je stra‰na kakor greh,
usodna, da bi ru‰ila prestole, mogoãna,
da dvigala bi jih ponovno iz prahu. ·e jaz
bi bil, gospa, tvoj slepi suÏenj. Da ni, kar
je, in da bi bilo mogoãe, kar ãutim zate,
jaz bi te odpeljal, gospa, kam v blaÏeno
deÏelo solnca, sanj in smeha, kjer ni ne
Hermanov, ne Celja in strasti sebiãnih,
in ne dolÏnosti ma‰ãevanja.

Godba.

âuj,

godba. Na celjskem dvoru se igrajo rim-
skega pogana. Proã vsa slabost, ti zvoki
godbe naju kliãejo. Storiva, kar nama
dana dolÏnost veleva, ker ti si moja — jaz
bom pa tvoja Ïrtev.

VERONIKA

Da, Aron, slutnja, da si me ti izdal, me
noãe zapustiti. A jaz Ïe grem v usodo, jaz
moram. Morda si me izdal, morda me
nisi, vseeno, jaz verujem, da ne bo‰ izdal.

BES

HERMAN CELJSKI

Glej, Aron, to ogrlico iz biserja. Pojdi tja
k njegovi rednici in tole ogrlico mojemu
sinku na vrat obesi. Naj bo zaznamovan,
naj ve, odkod prekletstvo njegove mate-
re, ãe pade enkrat tudi nanj usoda. Aron,
glej, prosi te mati!

ARON

Prisegam ti, gospa, pri Bogu.

VERONIKA

O, moje tiho Zagorje, kjer teãe zibka
mojemu sineku . . .

ARON

Pogum, gospa, pogum. Razmahni ãustva
po dejanju, ne pred njim.

Aron se izmuzne. Veronika v joku na tleh ne
sli‰i vse glasnej‰e godbe in ne vidi kola‰ev,
ki priple‰ejo v dvorano. Kolo vodi kraljica
Barbara z oãetom Hermanom. V kolu so
Jo‰t Sote‰ki, Heriã in poslanik kralja Tvrtka.
Kolo zagrne Veroniko in obstane. Vstopita
pater Melhijor in Eneja Silvij Piccolomini.
Vsi zro na Veroniko.

BES

HERMAN CELJSKI

9. PRIZOR

Kolo in Veronika.

BARBARA

Kdo je ta deklica?

VERONIKA

Od sluÏbe sem, ime mi je Marina.

BARBARA

Nisi morda hotela v kolo?

VERONIKA

Ne, za‰la sem si v teh belih dvorih.

BARBARA

Ti si objokana. Ti je storil kdo krivico?

VERONIKA

Najveã krivic nam prizadene lastno srce.

BARBARA

âudno. Moj dragi oãe, kaj je s tem dekle-
tom?

HERMAN

Povej nam Jo‰t Sote‰ki, kaj je s tem de-
kletom?

JO·T

Jaz vem, da ve‰ãe same v ogenj silijo.

Veronika zbeÏi.

BARBARA

Eneja Silvij, glej, Didona!

ENEJA SILVIJ

Da, krasna je.

BARBARA

Krasna?

ENEJA SILVIJ

Najlep‰a vseh Ïena, kar sem jih videl.

BARBARA

Tako? Spovejte jo.

Kolo naprej. Tih smeh. Kolo se postavi in se
vije ob zvokih godbe.

Zavesa

BES

HERMAN CELJSKI

TRETJE DEJANJE

Soba pred Hermanovo spalnico. Noã. Zunaj

nevihta.

1. PRIZOR

Pred sveto podobo kleãi Eneja Silvij in moli. Aron

Salobir pride previdno.

ARON

Duhovnik iz Siene . . .

ENEJA SILVIJ

. . . in ne pelji nas v sku‰njavo, temveã
re‰i nas vsega hudega . . . In pomiri mo-
je divje Ïelje, ukroti mojo gre‰no strast
. . .

ARON

Duhovnik iz Siene naj podvije svojim
Ïeljam plahe noge.

ENEJA SILVIJ

Kdo si? SluÏabnik! Ne moti me v molitvi.

ARON

Meni strasti ãez glavo ne ‰umijo . . .

ENEJA SILVIJ

Ti predrzni sluga!

ARON

. . . in strahopetna vest ne lomi trdne
volje. Îe ve‰ novico?

ENEJA SILVIJ

Ti zviti Izrael!

ARON

Razkaãil si kraljico. Njen majestat besni.
Po plesu je razbila veliko ogledalo. Stra-

BES

HERMAN CELJSKI

Ïam je ukazala v oroÏje in zdaj o polnoãi
zaãela s spremstvom dvor.

ENEJA SILVIJ

Njen majestat besni — jaz molim.

ARON

Njen majestat besni in vsaka njena Ïelja
sedi na tronu. Zato se re‰i, Eneja Silvij.
Ko gre‰ iz te dvorane, pojdi tu na desno
po hodniku . . .

ENEJA SILVIJ

Zakaj na desno?

ARON

Na levi po hodniku so mrke straÏe Og-
rov, in ne bi bilo prviã, da je kraljica
ugrabila kodrasto mo‰ko glavo.

ENEJA SILVIJ

Pojdi proã, Aron.

ARON

Na du‰ek bo izpila tvojo sladko mlado
kri in v neute‰enem drobovju kraljevske
Mesaline se potopijo tvoji ideali. Le bli-
Ïe, bliÏe tronu, kdor nosi svojega moÏa
na prodaj.

ENEJA SILVIJ

Îalitev majestata . . .

ARON

Ti si re‰en po hodniku — tu na desno
. . . Ko pa izve‰, kdo je najlep‰a vseh
Ïena na dvoru, bodi ji v sili na pomoã,
Eneja! Ker le po tvoji krivdi je ona zdaj
kraljici tekmovalka.

ENEJA SILVIJ

Ta tuja deklica na plesu? Kdo je?

ARON

Veronika.

ENEJA SILVIJ

Preganjana Veronika?

BES

HERMAN CELJSKI

ARON

Veronika . . . Ti se reÏi‰ — tu na desno
— za njo pa ni ne desnih in ne levih vrat
iz tega dvora.

Pridejo Herman, pater Melhijor in Jo‰t So-
te‰ki.

Aron odide neopaÏen.

2. PRIZOR

Herman, Eneja Silvij, pater Melhijor in Jo‰t

Sote‰ki.

HERMAN

Eneja Silvij ãaka. Pred spanjem nam z
molitvijo posveãuje pregre‰ne te prosto-
re. Eneja Silvij, hvala! Hvala vam vsem
za zvestobo in vdanost. Eneja Silvij, le
kratek ãas si tu na dvoru in Ïe si nam
pokazal vrline svojega duha. Kraljica te
je izvolila, kraljica te je poãastila z lepim
darom, jaz pa ‰e dodajem tvoji plebani-
ji dohodke treh vasi in sveão v cerkvi za
veãno luã. Pa tudi tebe, patre Melhijore,
se spomnim. Tri nove izbice ti ustanav-
ljam za nove tri redovnike . . . vrh tega
naj ti sluÏijo odslej konji‰ki vinogradi
. . . recimo ãrnine dvajset veder letnih.

BES

HERMAN CELJSKI

Tako, obema, draga moja, hvala! Posvet-
na oblast je brez soglasja z na‰o Sveto
Cerkvijo sirota — in ime Gospoda bodi
poãa‰ãeno.

ENEJA SILVIJ

Na vekov veke.

PATER MELHIOR

Amen.

HERMAN

Vajino zahvalo sprejmem ob drugi prili-
ki. Dana‰nji dan me je zelo utrudil. Mu-
ãijo me tudi neki dvomi. Tako sem star
in sam . . . O, kakor ledenik bel vrh si-
njih gor, je starec sam v Ïivljenju, vse
vidi z vrha jasnega in vse razume, a kdo
ogleda kdaj njegovo si samoto . . .

ENEJA SILVIJ

Molimo oãena‰! V tej vzvi‰eni molitvi je
vsa tolaÏba bolni du‰i.

PATER MELHIOR

Molimo litanije . . . Davidove psalme
. . . o Jobu premi‰ljujmo . . .

HERMAN

Da, treba, treba bo . . . Poprej pa vaju
prosim vaÏnega nasveta. Sta videla na
plesu tisto Ïensko? Kako je vse oãarala.
Poslanik kralja Tvrtka je brezumen, od
nje uroãen, a Jo‰t je videl, kako se je za
njo utrinjal ogenj.

JO·T

PriseÏem, da je res. Izpod peta so ji ‰vi-
gale krvave iskre in tudi pod pazduho ji
je svetlikal ogenj.

BES

HERMAN CELJSKI

ENEJA SILVIJ

Zares, prikazen nenavadna, vidovita.

PATER MELHIOR

Lepota za napotje in spotiko.

HERMAN

Ali verujeta vidva v prikazni in privide?

PATER MELHIOR

V strahove in hudiãe?

ENEJA SILVIJ

V belo ali ãrno magijo?

HERMAN

Tako na sploh . . . Verujeta li vidva v ãa-
rodejstva, kakor jih preganja na‰a Sveta
Cerkev?

PATER MELHIOR

Verujem vse, kar Cerkev verovati ukazu-
je.

HERMAN

Eneja Silvij?

ENEJA SILVIJ

Ne vem, kaj mislite, gospod.

PATER MELHIOR

On ni bil zraven, on ne more vedeti. Jaz
sem jo sli‰al. Bilo je prej ob prvem mra-
ku, ko sem sli‰al mijavkanje, rekel bi
neko kruljenje in krivo prerokovanje. ·e
zdaj me trese zona.

HERMAN

Zares, ãastiti oãe? Moj strah pa gre veli-
ko dalje. Saj poznate to Ïalostno prigod-
bo z mojim sinom. On je zdaj na tleh in
meni na voljo dan. O njej, o zapeljivki pa
ni sluha.

PATER MELHIOR

O, ãudeÏ boÏji! Jaz domnevam . . .

HERMAN

Domnevaj, pa ne reci, pater Melhijor!
Daj Bog, da se v domnevah varamo,
Eneja Silvij. Ako pa stoji v njegovih skle-

BES

HERMAN CELJSKI

pih, da se v podobi tiste ãarovnice s ple-
sa skriva ona, tedaj imamo kot moÏje
dolÏnost dejanja —

JO·T

. . . da jo iztrebimo!

PATER MELHIOR

Storimo kakor vode. Kadar so neãiste,
stopijo vode v povodenj in ne upadejo,
dokler ne vrÏejo na breg ostudnega mrli-
ãa.

HERMAN

Do jutri vse izvemo. Pamet pa veleva, da
Ïe nocoj premislimo primer.

PATER MELHIOR

Kdo bi ‰e dvomil, da so ãarovnice! Pri
vas v Italiji jih morda ni, Eneja Silvij, pri
nas v deÏeli pa so prave ãarovnice. O, jaz
to dobro vem. ârni kozel, kozel satan, je
njihov bog. âastijo ga s posebnimi obre-
di. Za sveto vodo imajo satanovo scal-
nico, a dim strupenih in smrdeãih roÏ
jim je kadilo. V kropilniku je Ïrebãev rep
in pri daritvah vino — neãista Ïenska kri.
Jahajo na metlah h kozlu satanu, ki jih
poduãuje vseh ãrnih ved in znanosti. In
ãim starej‰a je ãarovnica, tem bolj nevar-
na je. Kadar zasluti svojega konca kraj,
tedaj se dvigne kam na hladno vodo in
pade v njo. Vsaka ãarovnica utone. Po
njeni smrti pa ni bogastva, da ne bi se

BES

HERMAN CELJSKI

razsulo, ãe je pred svojo smrtjo v tistem
domu Ïivela ãarovnica. Zato jaz pravim,
kar na delo! Na noge zoper satana!

HERMAN

Idi in stori dobro, pater Melhijor!

PATER MELHIOR

Trenutka veã ne ãakam. Eneja Silvij naj
spi‰e uãeno reã, jaz pa dvignem armado
ãrnih fratrov po deÏeli. Preden se zdani,
pripravim ljudstvo in me‰ãane na veliko
sodbo. Beraãem, postopaãem in bogo-
moljkam na cerkvenih pragih dam
prvim vohat ãarovnico.

HERMAN

Idi in stori dobro, pater Melhijor!

PATER MELHIOR

âarovnica tu na dvoru? Zapeljivka mla-
dega gospoda? O, ti moj ljubi Jezus! On
naj pi‰e, jaz pa vse pripravim. Na noge
zoper satana.

Odide.

HERMAN

Eneja Silvij, rad bi vedel tudi tvoje mne-
nje.

ENEJA SILVIJ

âudna so pota Gospodova.

HERMAN

Od tebe, uãenjaka, je to malo.

ENEJA SILVIJ

Jaz sem sluÏabnik boÏji!

HERMAN

Kam meri‰, gospod kaplan?

ENEJA SILVIJ

Odpusti mi nocoj, gospod.

HERMAN

To je vse?

BES

HERMAN CELJSKI

ENEJA SILVIJ

Svetujem ‰e gospodu, da moli oãena‰
pred spanjem, poãasi in s preudarkom,
samo en oãena‰.

HERMAN

Idi proã, duhovnik.

Eneja Silvij odide.

mojih jeãah gnijejo prelati, Eneja Silvij!
Pater Melhijor je boÏji volek, ta bo letal,
kakor mu ukaÏe‰. Na tega o‰abnega
Laha pa mi pazi, Jo‰t. Kraljica ogarska je
vsa v plamenu zanj, to mi utegne pokva-
riti raãune. Zdaj pa mi reci, kaj je z bla-
gorodnim mojim sinom. Je pripravljen?

JO·T

Vse je nared! Vendar bi prosil, da bi sina
prvega zasli‰ali, potem njegovo golobi-
co.

HERMAN

Aron mi po‰lje njo, ti pripelje‰ njega.

JO·T

Njega pripeljem tu na vrata tajnega hod-
nika v trenutku, ko bo va‰a spoved z Ve-
roniko pri kraju. Tako, jaz mislim, bi se
dal izkresati poudarek, vaÏen za njen po-
gin.

HERMAN

Izvrstno. Pripelji Friderika tod — in stoj
pred temi vrati z njim. Ko jaz razkrin-
kam ãarovnico in zakliãem, tedaj odpri
in vstopita.

Jo‰t izgine skozi vrata tajnega

hodnika.

Na desno, na polici so bakle. Z

BES

HERMAN CELJSKI

mojimi jetniki spodaj ne govori! Da si ne
zajde‰ v labirintu!

Svetloba bakle obsije Hermana. Od spodaj
kriki jetnikov. Jo‰tov glas pada vedno niÏe.

JO·T

Poznam jaz ta pota! Tu — na levo je grob
zazidanega sina grbavca. Tu — na desno
. . .

Herman zapre vrata. Daljni grom.

3. PRIZOR

Herman sam. Pozneje privid grbavca.

HERMAN

Tulijo moji jetniki. Od gladu jim poka
drobovje.

Odpira vrata. Kriki jetnikov.

Hej, ãastiti vi prelati! Hej, vi cenjeni ple-
miãi in vitezi hrvatski! Oãistil sem dodo-
bra vso zemljo med Dravo in Savo te
vite‰ke golazni in zdaj prigrnem Bosno.
·e je prostora v mojih jeãah za trde bo-
sanske glave. Kak‰en glas je to? Kot krik
otroka!

Zapre vrata.

Grbavec? PodloÏil

sem te svoji volji in v smrt si moral, ãetu-
di sem te jaz rodil. Celjan — pa grbav?
Kdor vlada, mora biti lep.

Grom. PrikaÏe

BES

HERMAN CELJSKI

se majhen, nerazvit deãek in izteza roke po
Hermanu.

Proã, ti nakaza! Kaj lazi‰ tod za

mano? Saj si Ïe davno mrtev. Kaj se gro-
hota‰?

PRIVID

O-ãe, o-ãe!

HERMAN

Ti me kliãe‰ oãe?

PRIVID

Mojega rojstva te je bilo sram in si uka-
zal, da so me zazidali . . . Pa nisi vedel,
pa nisi spoznal, da je v tej nakazi, ki si jo
ti rodil, tlela re‰ilna misel za na‰ rod.
Previdnost ti je dala trn za pokoro, iz
trna bi se bil razvil najlep‰i cvet. Ti pa si
bil o‰aben, zato me ãuj: Zijali bodo praz-
ni tvoji dvori in Celje bo beraãilo za dre-
nov grm, da bi mu bil naslednik.

HERMAN

Saj vem, kaj si! Izgini!

Bije z meãem, privid

izgine.

Izgini, ko te izven mene ni! Kako

zabaven duh! Tako se nagromadi v du‰i
ãrna misel in lebdi nad mano! Eneja Sil-
vij pravi, en oãena‰, samo en oãena‰ za
tesno uro.

Poklekne z meãem v roki.

Pater

noster, qui es in coelis, sanctificetur no-
men tuum, adveniat regnum tuum, fiat
voluntas tua . . . Voluntas tua? Tvoja
volja? A kje sem jaz? Kaj more biti tvoja
volja druga nego moja? O kak‰ni volji

BES

HERMAN CELJSKI

sanja kamen v tem zidovju? In ãrv, ta ro-
par veãnosti, kaj dvomi v sebi ãrv? Fiat
voluntas tua? Ne dam, ne dovolim, da bi
nadleÏna vest skalila mojo jasno misel.
Fiat voluntas mea! Moja volja naj se zgo-
di. Kako ob tem hotenju beÏe podobe
moje lastne domi‰ljije. Vse mi je jasno
kot jeklo tega meãa. Zaveznik, dobrot-
nik, prijatelj! Ti vladar in oãe reda od ve-
komaj do vekomaj. Moj sin te je oskru-
nil, jaz pa ti vrnem tvoj hladni ãisti blesk.
Fiat voluntas mea!

Privid se prikaÏe izno-

va.

Stoj!

PRIVID

Ubog si, oãe moj. Vsa tvoja moã in slava
se spremeni v pepel in prah. Smrt se reÏi
nad tvojim rodom. Glej, bratec moj pri-
haja.

PrikaÏe se duh Hermana mlaj‰ega.

HERMAN

Dva sina, dva otroka moja!

PRIVID

Za svoje grehe sluti oãe zlo usodo svoje
dece. Hoãe‰ videti ‰e veã?

HERMAN

Haha! Ve sence iz onostranstva, ve ste
laÏ! Dokler stojim na tehle nogah, ve ste
laÏ.

Bije z meãem, privida izgineta.

Pomoã!

Luãi! Posvetite!

Pride sluÏabni‰tvo.

Zbudi-

te mi Heriãa. Naj nemudoma sedla naj-
bolj‰e konje, naj pohiti za mojim sinom

BES

HERMAN CELJSKI

Hermanom in naj mi ga pripelje, ãe je ‰e
Ïiv . . . âe je ‰e Ïiv . . .

SluÏabni‰tvo odide. Ostane Aron Satobir.

4. PRIZOR

Herman in Aron Salobir.

HERMAN

. . . âe je ‰e Ïiv . . . Kaj nimam jaz ‰e
sina Friderika? In vnuka tudi ‰e imam.
Kot lastaviãje gnezdo, sreãa ‰e visi na
mojem domu, kot lastaviãje gnezdo, pri-
peto v varnem kotu. O, sinko Herman, ti
in tvoje slabe slutnje!

ARON

Gospod prejasni, zunaj je nevihta. Grmi
in bliska se. V dvoru je vse nemirno, nih-
ãe ne spi . . . Njen majestat, kraljica,
razburjena zahteva la‰kega kaplana,
Eneja Silvij pa je izginil neznano kam.

HERMAN

âe mislimo na smrt, je vsak trenutek
poln vstajenja, in ti prividi niso niã, so
prazne misli, spoãete v strahu.

ARON

Izginil je.

HERMAN

Kdo je izginil?

BES

HERMAN CELJSKI

ARON

Eneja Silvij. Tudi najstroÏji ukaz kraljice
ga ne ne more najti. Poslanik kralja Tvrt-
ka . . .

HERMAN

Kaj je Ï njim?

ARON

Poslanik kralja Tvrtka razpo‰ilja sluge in
hoãe siloma imeti lepotico Marino. Zato
je ãas, da ti po njej ponudim kupo vina,
obljubljeno in naroãeno, skrivnostno ku-
po vina.

Aron se umakne. Veronika s kupo

v roki pride.

5. PRIZOR

Herman in Veronika.

HERMAN

Kdo si ti?

VERONIKA

Tu je napoj za gospodarja.

HERMAN

Kdo ga je pripravil? Te tvoje bele roke?

VERONIKA

Da, jaz sem na‰la milost pred gospo-
dom.

HERMAN

Kako ti je ime?

VERONIKA

Marina, moj gospod.

HERMAN

In ve‰, da mi bo‰ sluÏila do bele zore in
mi z mladostjo vedrila trudno glavo?

VERONIKA

To vem, gospod.

BES

HERMAN CELJSKI

HERMAN

Si ve‰ãa vse umetnosti v ljubezni? Tak‰-
nih, ki starcu raztopijo v Ïilah led in mu
za hip priãarajo mladostno hrepenenje?

VERONIKA

Kdor mi je pokoren, ga oãaram vsega.

HERMAN

S ãim bi me ti oãarala? Devica menda
nisi.

VERONIKA

Ne, zrela Ïenska sem.

HERMAN

Si vajena razgaliti telo pred mo‰kim?

VERONIKA

Da, tvoja suÏnja sem. Pij, gospodar.

Her-

man vzame kupo. Veronika zaple‰e in govo-
ri pojoãe uspavanko.

V zamorski deÏeli pretemno jezero,
pretemno jezero z visokim otokom
in grad na otoku je z zlatimi okni,
na oknih zarja veãerna rudi . . .
rudi . . . rudi . . . rudi . . .

Veronika poklekne pred Hermana in se ovi-
je njegovih nog. Vzpenja se strastno k nje-
govim prsim, se naglo odvije in zaple‰e.

Ni zarje veãerne med zlatimi okni,
gradu ni na tistem visokem otoku,
otoka ne vidi‰ v pretemnem jezeru,
zamorske deÏele, jezera ni . . .
ni . . . ni . . . ni . . .

HERMAN

Naj pijem?

BES

HERMAN CELJSKI

VERONIKA

Pij, gospodar. Napitek je pripravljen na-
la‰ã za tebe. Po njem bo‰ mlad in lahek.
Tvoja leta izginejo. Tvoje ãelo bo gladko
in tvoje ustne Ïejne mojih usten. Moja
pekoãa kri te vsega omami, vse ãare ti
poklonim in po krãih sladostrastja ti z
neÏnimi poljubi ohladim telo. Pij, celjski
gospodar, mladost in pozabljenje pij!

HERMAN

Odkrij telo. Jaz ljubim pod tenãico hlad-
no belo polt.

Veronika se umakne.

Da pi-

jem?

VERONIKA

Pij, gospodar.

HERMAN

Poprej mi ‰e zaple‰i. Zaple‰i mi, zaple‰i
— mrtva‰ki ples.

VERONIKA

Mrtva‰ki ples? Ne znam ga plesati, go-
spod.

HERMAN

Ne zna‰? Jaz te nauãim. A ker so moje
noge stare, pokaÏem ga z besedo.

Pripo-

veduje.

Na nekem dvoru — Ïivi mlad

moÏ — Ïivi — in Ïena mu je zvesta druÏi-
ca. Pa pride druga prekrasna suÏnja ka-
kor ti in vrÏe mreÏe po oÏenjenem ãlo-
veku. Ona — ime ji je Veronika — mu z
vraÏami srce zastrupi — s poltenostjo
zamraãi njegov razum in jame ‰epetati:
Oãisti svojo spalnico, odstrani svojo

BES

HERMAN CELJSKI

Ïeno — in dvigni k sebi mene! Kam str-
mi‰, Marina?

VERONIKA

To je povest, ne ples.

HERMAN

To je zaãetek. Plesalka kakor ti bi znala z
demonsko kretnjo — no pa dalje.

Pripo-

veduje.

Igraãa v njenih rokah uboga za-

peljivko. Zadavi svojo Ïeno, pobegne z
ljubico in vzame od kupljenega duhovna
poroãni blagoslov.

VERONIKA

O, groza, groza!

HERMAN

In ple‰e dalje svoj mrtva‰ki ples. Zakaj,
na poti jima je ‰e oãe. Mahnimo smelo
tudi po njegovi glavi. Zavlecimo se podlo
k njemu in v luÏi sladostrastja mu dajmo
strupa s to smrtonosno kupo vina . . .

VERONIKA

S to smrtonosno kupo vina?

Grom.

HERMAN

âuj, toÏi te nebo in zemlja. Priznaj, Vero-
nika, priznaj!

VERONIKA

Priznati, kaj priznati? Nebo in zemlja ve-
sta, da ga ljubim.

HERMAN

Pozdravljena, prekrasna moja snaha!

VERONIKA

O, podli verolomni Aron.

HERMAN

O, zvesti, plemeniti Aron! Zdaj vabim
jaz, Veronika, izpij!

BES

HERMAN CELJSKI

VERONIKA

O, daj, daj mi to smrtonosno kupo, da se
pogreznem v niã in najdem mir pred
tabo, ti stra‰ni, stra‰ni starec.

HERMAN

Ne dam, zloãinka. Ti pojde‰ pred sodni-
ke in na grmadi najde‰ svojo smrt in svoj
pogreb.

VERONIKA

Ljubezen moja je visoka in ni ne smrti ne
pogreba zanjo.

HERMAN

Morda pa je — zlato? Zlata ti dam in poj-
di, izgini ‰e to noã. S pisano ladjo se od-
pelje‰ po morju, v zamorski deÏeli pozi-
da‰ si grad, obda‰ se s sijajem, razko‰-
jem. Jaz ti poskrbim za novo, zveneãe
ime, a staro pozabim s teboj, ãe izgine‰.
Sprejmi to, Veronika.

VERONIKA

Edino tvoje zlato, ki ga sprejmem, je tvoj
sin.

HERMAN

Moj sin?

Besen odloÏi kupo.

VERONIKA

Tvoj sin me ljubi. On je moj soprog in jaz
sem mati njegovemu otroku.

HERMAN

Moj sin? In ti si mati? Moj sin te je obje-
mal, glej, jaz tudi znam objeti. Te prsi do
krvi razgalim, ta stas usloãim, da zatre-
peta. Je znal tako objemati moj sin?

VERONIKA

Pomoã, na pomoã!

BES

HERMAN CELJSKI

HERMAN

Namenila si sladostrastno smrt oãetu in
vzela sinu pamet. Oskrunila si mi ime in
ãast, zdaj ti oskrunim jaz telo in du‰o.

Tiha borba.

Razko‰na Ïenska.

Odnese

onemoglo na svoje leÏi‰ãe, obraz mu je poln
pohote.

Hehehe. Prekrasna Ïenska!

V div-

jem smehu ne opazi Arona, ki se plazi od
vrat in izgine, ko se zaãuje trkanje.

Kdo

trka?

Trkanje.

Dobrodo‰el, sin, da re‰i‰

pred oãetom svojo golobico.

Trkanje.

Prezgodaj, Jo‰t, prezgodaj.

Trkanje.

Ïiva ‰e, je mrtva, ali se je potajila? Mol-
ãala bo.

Herman zapre spalnico in zagrne

teÏko zaveso. Odpre vrata tajnega hodnika.
Pride Friderik z Jo‰tom, ki odide na migljaj
Hermanov.

BES

HERMAN CELJSKI

6. PRIZOR

Herman in Friderik.

HERMAN

Ti ne poklekne‰ pred oãetom?

FRIDERIK

Snemi mi prej Ïelezo z rok.

HERMAN

Bog je ustvaril silo proti sili, kamen za
psa, Ïelezo za nepokornega sina.

FRIDERIK

Ti govori‰ o Bogu?

HERMAN

âe govorim s teboj kot oãe, je Bog na
moji strani. Za tebe pa imam primero:
Divji merjasec se je zagledal v krotko
svinjo in ‰el za njo s planin v dolino.
Kmetje so ga zasaãili in ubili.

FRIDERIK

To kmetje zmirom delajo.

HERMAN

Oãaku Abrahamu je Bog ukazal: Îrtvuj
mi sina! In Abraham je ‰el in noÏ zavih-
tel nad Izakom. Izak mu je bil edinec.

FRIDERIK

Îe v svetem pismu sreãamo neumne
starce.

HERMAN

V imenu dvanajstero na‰ih dedov jaz tri-
najsti . . .

FRIDERIK

V imenu dvanajstero roparjev trinajsti
ropar . . .

HERMAN

. . . imam dolÏnosti in pravice, da izpol-
nim njih upe in naãrte uresniãim, njih

BES

HERMAN CELJSKI

osnutke oÏivim in bliÏam h koncu . . . V
imenu na‰e Svete Cerkve pa kot oãe . . .

FRIDERIK

. . . v imenu oceana vse poÏre‰nosti in
hudobije . . .

HERMAN

Navzel si se duha husitov, ne zamerim.
Nocoj niãesar ne zamerim. O, le izlajaj si
srce. Vem, kaj ugovarja‰. Vem, da ti uha-
jajo pogledi tja na drugo stran, v svet
brez dolÏnosti, kjer se razpase na‰ naj-
skrivnej‰i jaz po mili volji. Jaz pa sem
tam, kjer kujejo iz mraãnih sil postave
reda . . .

FRIDERIK

Red in postave! Tako ste govorili v Kost-
nici in spekli Husa kakor fazana. Ropar-
ski red in roparske postave.

HERMAN

Jaz, da sem ropar?

FRIDERIK

Vi, clam, precario. Sila, tatvina, zvijaãa in
rop, to so stebri tvoje moãi. Vsi enako
delate, ti in na‰a pradedovska ropotija.
Jaz tu ne bom pomagal.

HERMAN

Ako smo roparji . . . mi smo Ïe siti ro-
parji. Velik in sit ropar pa gonobi poãasi
majhne roparje, kakr‰en si ti in vsa hu-
sitska tovari‰ija. Ne bo‰ ne, sinek, s hu-
sitsko svobodo pri nas kro‰njaril. Ta naj
ostane na severu.

BES

HERMAN CELJSKI

FRIDERIK

Na severu se je zdanilo . . .

HERMAN

. . . imajo pa namesto solnca oblaãen
dan z nevihto pred veãerom . . .

FRIDERIK

Namesto verske tiranije . . .

HERMAN

. . . imajo versko anarhijo . . .

FRIDERIK

. . . imajo versko svobodo in nova pota.
Zanesli so med ljudstvo baklo ãiste vere,
zato je ÎiÏka z ljudstvom zmagoviti pan.
PoniÏajmo se tudi mi pred ljud-
stvom . . .

HERMAN

Pred ljudstvom? Pred katerim? Pred
tem, ki smo mu gospodarji. Moj sinko, ti
ga ne pozna‰. Drugi knezi vladajo nad
polnokrvnimi plemeni, to na‰e ljudstvo
pa . . . kot da je davno odtoãilo pol svoje
srãne krvi — kot da mu sence Alp za-
stirajo moÏgane.

FRIDERIK

Roparji, kakor ti, so mu izpili kri in du‰o.

HERMAN

Brez nas, brez svojih sitih roparjev, bo
ljudstvo klavni dar sosedom, ki ga ‰e bolj
oskubijo. To ljudstvo dobro ve, zato ga
bij in vladaj.

FRIDERIK

Sofist si ti, sofist nevaren. Pozna te vsa
Evropa, zavijaãa, ki sobesednika premoti
s podlo logiko. Mene ne bo‰ ukanil. Jaz

BES

HERMAN CELJSKI

kaÏem k tebi zvezane roke in to Ïelezje
ni sofizem.

HERMAN

Seveda ni. To Ïelezje je moj triumf — in
pravi, da ti ne bo‰ nikoli veã ubijal svoje
zakonite Ïene, nikoli veã med ljudstvo
krive vere trosil, nikoli veã se Ïenil z va‰-
ko capo . . . ·e pravi to Ïelezje, da bo‰
segnil v temnicah mojega novega stolpa.
To pravi to Ïelezje.

FRIDERIK

Sem sli‰al Ïe o maãkih, ki svoje mlade
Ïro. Moj krasni oãe!

HERMAN

Jaz sem ti veã kot oãe. Mi nismo eno-
dnevne muhe, ki v solncu rajajo in po
razplodu mro. Oãaku Abrahamu raven
bom tudi jaz po volji mojega boga v da-
ritev sina klal, le s to razliko, da bom jaz
zares.

FRIDERIK

In ko bom, tvoja Ïrtev, tonil v veãnost,
bom tam v vsemirju klical kletev na tvo-
jega boga, na majhnega boga tvoje neãi-
mernosti. Verujem, da v sveta ogrodju ni
pomote, zato verujem, da je v veãni
pravdi ni.

HERMAN

Kaj nisi kriv?

FRIDERIK

âesa?

BES

HERMAN CELJSKI

HERMAN

Senca tvoje rajnke Ïene . . . Kaj te ne
stra‰i njen privid o polnoãi, ko dviga vest
po‰astno glavo? Molãi‰, moj sin?

FRIDERIK

Ubil sem, a ne z roko, kakor gre kleveta.
Ubil sem jo s krvjo, podedovano po oãe-
tu.

HERMAN

prestra‰en:

Razumem, vse razumem in

sklenil sem: Tvoj meã ti vrnem in zlati
kljuã gradu ti izroãim nocoj. In Svetemu
oãetu v Rim napi‰em pismo in ga opre-
mim s teÏkim zlatom, da razveljavi za-
kon, katerega si sklenil po nemarnem,
dejal bi, neprevidno. Tu, glej, tvoj meã —
in tu je kljuã. Skupaj zavladava, skupaj
razpredeva niti, ki vodijo do krone. Kro-
na, kraljevska krona se bo ble‰ãala na
tvoji glavi in tvoje Ïezlo s tremi na‰imi
zvezdami bo tu na jugu vladalo med tre-
mi morji. âas je visok in znamenja veli-
kih dni so blizu. Îe je pri nas na dvoru
poslanik kralja Tvrtka in nam ponuja
krono v dedno last. Jaz morda veã ne
uãakam, ti pa bo‰ kralj prostrane kralje-
vine in tak popelje‰ svoje brezimno ljud-
stvo, magari s svojo novo vero, na tori‰ãe
narodov in zgodovine. Fridericus-rex!

BES

HERMAN CELJSKI

FRIDERIK

Ah, kaj mi je bosanska krona!

HERMAN

Kdor nosi zvezde v svojem grbu, ta naj
se tudi dviga k zvezdam. Pri tem, moj
sin, ostane‰ ãlovek, ki tone v izobilju na-
slad, strasti in vsega. Opremim ti, na pri-
liko, ponosni Medvedgrad v te svrhe.
Vso Zagrebaãko goro do vrha Slemena ti
spremenim v visoko ograjeni prekrasni
perivoj in tri sto vil in tri sto nimf najlep-
‰ih po izberi ti dovolim v razko‰je. Fride-
ricus-rex, maziljenec Svetega Oãeta, na
Medvedgradu pa iztoãni padi‰ah, ki bere
ãrno ma‰o orgij po gorovju vsako polet-
no noã. Tako se ti umiri kri, podedovana
po oãetu . . . Hej, Friderik, pa kaj je ena
sama Ïenska? Kot morje rib in biserov je
svet poln najkrasnej‰ih Ïensk in kdor jih
zna izbirati, mu slaj‰ajo in dalj‰ajo Ïiv-
ljenje. Poslu‰aj, Kreolka z rdeãimi
oãmi . . .

FRIDERIK

Z rdeãimi oãmi?

HERMAN

. . . in z bujnim valom temnih las do tal
. . . Najvi‰ja slast pri Ïenski je vladati
nad njo in biti vsem, ne samo eni moÏ.
To pa doseÏe‰ s tajnim sredstvom . . .

BES

HERMAN CELJSKI

FRIDERIK

Vladati nad vsemi in biti od vseh ljubljen
. . . katero je to sredstvo?

HERMAN

To sredstvo je odpoved!

FRIDERIK

Zakaj odpoved?

HERMAN

Odpovej se vsem in vsaki in vse te bodo
ljubile in vsaki bo‰ vzor moÏa in tudi
midva sva potem na jasnem. To Ïelezje ti
razklenem . . . postavim te v ãasti in s
svojim zlatom te dvignem v nezasli‰ano
Ïivljenje razko‰ja in naslad. Ali naj zbu-
dim poslanca kralja Tvrtka? Da ‰e nocoj
podpisemo pogodbo z Bosno in ti bo‰
Fridericus-rex!

FRIDERIK

Î njo je usoda . . . Veronika je sama Ïe
dvomila o tvoji sreãi. âesto je vstajala
ponoãi in brez razloga klicala: Re‰i me,
re‰i me! Îivela je v brezmejnem strahu
in kakor pred po‰astmi.

HERMAN

Za njo je samostan. Bele gospe domini-
kanke jo sprejmejo tja v varne Studenice.
Tako bi se umirila gladina na‰e sreãe in
z nje izginil vajin burni kolobar.

FRIDERIK

Ostaviti Veroniko, zavreãi svojo Ïeno?

HERMAN

To . . . to . . .

Ko Herman preÏi na sina, pride kraljica
Barbara kakor meseãna.

BES

HERMAN CELJSKI

7. PRIZOR

Herman, Friderik, Barbara, pozneje Veronika.

BARBARA

zase:

Moj oãe spi. Ne ve za nevihto, ki

razsaja zunaj, ne ve za vihar, ki besni v
meni. Da ga zbudim? Kaj naj mu reãem?
Da sem zaljubljena v njegovega kaplana
in da me zaradi njegove sluÏkinje grize
ljubavni sum? Eneja Silvij ni pri‰el k
meni brat Virgila in jaz imam brez spa-
nja noã kot kraljica Didona. Trpim? Za-
res? Jaz nisem ‰e izsanjala dekli‰kih sanj.
On pa je mlad in lep. Obãudoval me je
iskreno in vse do plesa me je osreãeval
njegov pogled. A kdo je tista najkrasnej-
‰a Ïenska? Kakor privid se je pojavila in
nihãe mi povedeti ne more, kdo je, kaj je.
Oãeta vpra‰am. Njemu se zaupam. Ne,
naj gre vse mimo mene, kakor Ïe toliko-
krat. Molãi srce, molãale bodo tudi glu-
he stene.

HERMAN

Kaj tudi ti, kraljica?

BARBARA

Ti ne poãiva‰, oãe? Ti si me sli‰al? Tu Fri-
derik, moj brat, v Ïelezju?

BES

HERMAN CELJSKI

FRIDERIK

Oãe je izvolil ta pozni noãni ãas, da bi mi
sodil. Z umetnostjo jezika bi rad obrnil
svet in mi iztrgal du‰o z demonsko svo-
jo voljo. Îe sem kolebal in skoro sem
podlegel njegovim omamljivim vabam.
Zdaj pa sem sli‰al nehote glas tvojega
srca. Glej, sestra, ãuj, kraljica: Ni takega
oãeta, take krone tu na zemlji, ne takih
zvezd in ãednosti na nebu, ne takega
trpljenja in bolesti v peklu, da bi se jaz
zavoljo njih odrekel Ïeni, ki jo ljubim.

HERMAN

Za tvoj nepremi‰ljeni sklep te jaz izob-
ãim iz rodbine in svojega srca. Vse dru-
go pride.

BARBARA

Izobãi‰ tudi mene, oãe? Glej, jaz blagru-
jem brata za njegovo sreão in rada bi Ïe
videla preganjano Veroniko.

FRIDERIK

O, hvala, hvala, sestra.

BARBARA

V mojo pomoã zaupaj.

HERMAN

Ti, ki si znala varovati dostojanstvo kro-
ne?

BARBARA

Kaj mi je do krone? Krona mi je breme,
bogastvo mi je breme in moj soprog mi
je najveãje breme. ·estnajstletno si me
izroãil bradatemu Îigmundu, katerega
so Ogri Ïe enkrat vrgli s trona, ker je za-

BES

HERMAN CELJSKI

lezoval njih zale Ïene. Zdaj pa pije, pije
in potuje in dolgove dela. Tebi je mazi-
ljen kralj, meni leseno veliãanstvo. Kako
bi mogel dati sreão Ïeni, ki je tvoja hãer-
ka?

HERMAN

To je pri tebi slaba volja. To je trenutno.
Nam vsem se to dogaja, da v slabi volji
gledamo preteklost in i‰ãemo pregre‰ke,
ki jih ni. Svetujem ti, da gre‰ k poãitku.
Jutri nadaljujemo sveãanosti.

BARBARA

Ne, oãe. Ne grem odtod, dokler ne sna-
me‰ bratu z rok verige in da‰ Veroniki
svoj blagoslov.

FRIDERIK

Ona je angel!

HERMAN

Ona je angel?

Vzame kupo.

Tu, pijta iz te

kupe angelski napitek. Iz teh angelskih je
rok, iz rok Veronike. Poskusita, kako se
hitro pride na drugi svet med angele.

BARBARA

V tej kupi da je strup?

FRIDERIK

To je oãetovo natolcevanje, njegova
nova zanka.

HERMAN

Da, zanka je. Nastavila jo je Veronika, ne
vama, ampak meni. Priplesala je v mojo
spalnico kot vlaãuga in mi ponudila s to
smrtonosno kupo tudi sebe. Ali jo hoãe‰
videti, moj sin? Kako je krasna! Res, kra-

BES

HERMAN CELJSKI

100

ljica, tu v spalnici je tista najkrasnej‰a Ïe-
na s plesa.

Herman odpre spalnico.

Vero-

nika!

Friderik plane v spalnico, se vrne, raztrga
verige, zgrabi meã.

FRIDERIK

Bij se, ti stari volk. To je tvoje delo, tvoj
satanski naklep. Podtaknil si ji to vlogo,
zdaj si razkrinkan sam. Bij se, brani se!

Pride Veronika.

VERONIKA

se smeje:

Si Ïiv in ljubi‰ ‰e? . . . Jaz sem

leÏala v grobu za temi durmi. Z menoj je
bil tvoj oãe. ârvi so mu lezli iz srepih oãi,
ãeljust je ‰klepetala ob ãeljust, njegov
nemirni okostnjak je trepetaje iskal gro-
ba. Si res, si Ïiv?

Se smeje.

Kako lepo je

biti s tabo! On pa je plesal mrtva‰ki ples.

Se smeje.

Si res, si ti, si Ïiv?

FRIDERIK

Veronika, kaj so storili s tabo? Zdrami se.

BARBARA

Zares je ona, ona . . .

HERMAN

Ne hodi blizu nje. Zaradi dostojanstva
ne, kraljica.

BARBARA

Le to jo vpra‰am: Veronika, pozna‰ to
ãastitljivo glavo?

VERONIKA

On je moj tast — in ti kraljica.

BARBARA

Zakaj si mu ponudila to kupo?

BES

HERMAN CELJSKI

101

VERONIKA

Da bi umrl. Jaz ljubim, on pa mi je bil na
poti.

FRIDERIK

Kaj govori‰, Veronika, ni res, ni res!

HERMAN

Priznala je oãitno.

FRIDERIK

Ne vidita, da v strahu izgublja sled resni-
ce? Veronika, osvesti se.

BARBARA

Obljubljeno pomoã odrekam, brat. To je
nevarna, nedostojna Ïena. Zaãel si jo lju-
biti v kalu strasti in pitala te je s ãarov-
ni‰kim mlekom. Zato si slep.

VERONIKA

Molãi ti, kraljica.

FRIDERIK

Ne boj se, draga moja, presli‰i podlosti,
moj meã ti je za‰ãita.

VERONIKA

se mu izvije:

Ko sem bila ‰e majhna dekli-

ca, so tvoji svatje pridrveli mimo na‰ih
Desenic. Sijajni konjeniki. Tedaj je rekel
na‰ zagorski kmet: Gredo po kraljevo
kupljenko! Kralj jo bo okronal, toda pod
zlato krono se njeno srce ne bo razcvete-
lo. Jaz sem takrat jokala radi tebe. Zato,
ko danes ljubim, ne poznam ovir in poj-
dem po usodni poti vse do konca. Ti me
ne sodi in sama glej za svojo Ïensko sre-
ão.

BARBARA

V blazni domi‰ljiji poveliãuje svoj zloãin
in ne pretehta veã dejanja. Meni je zopr-

BES

HERMAN CELJSKI

102

na. Tej kaãi bo treba streti glavo, oãe!

Odide.

HERMAN

Da, Friderik, je ãas. Dovolj sem prosil in
te pregovarjal, zdaj vama ukazujem. Lo-
ãita se!

FRIDERIK

Ne, ne, ti stari volk. V tvoje odprto besno
Ïrelo ne izroãim Veronike. Prej ti za njen
nasmeh, za njen pogled prekoljem glavo.
S tem meãem si izkrãim pot v svobodo.
Znaj, da nisi veã moj oãe, jaz ne tvoj sin!

Friderik plane z Veroniko na vrata.

HERMAN

Hej, straÏe! Moj zvesti Jo‰t!

Îvenket oroÏja na hodniku.

BES

HERMAN CELJSKI

103

8. PRIZOR

Herman sam.

HERMAN

Kako konãa ta neenaka borba! Izobãil
sem ga iz srca z besedo, vendar trepe-
ãem zanj. On je moj prvenec. Heriãa s
poroãilom, kaj je z mladim Hermanom,
‰e ni nazaj. âuj! To je bil udarec! Njegov
. . . Ta strasna noã, da bi mu ne bila
usodna.

Friderikov krik.

Dognana sta!

Pride Jo‰t Sote‰ki.

9. PRIZOR

Herman in Jo‰t Sote‰ki.

HERMAN

So ranjeni, so mrtvi?

JO·T

Dva Ogra obleÏala v svoji krvi — —

HERMAN

To je malo. On?

JO·T

Vse, kakor treba, tudi ona. Vendar — —

HERMAN

Kaj? Je morda ranjen?

JO·T

Ni. Gospod, gospod, naj vas ne pretrese.
Vrnil se je Heriã, ãaka — —

HERMAN

Ni treba. Vem.

BES

HERMAN CELJSKI

104

JO·T

Vi veste za nesreão? V nevihti se mu je
spla‰il konj in mladi Herman si je zlomil
tilnik.

HERMAN

Zakaj pa tilnik?

JO·T

Ne daleã tam od hrasta . . . va‰ega hra-
sta. Razklala gaje strela. I konj i mladi
Herman — sta padla. BlaÏena je pripelja-
la Ïe mrliãa.

HERMAN

Zbudite mi poslanca kralja Tvrtka!

Jo‰t Sote‰ki odide in poklekne pri vratih.
Mrtva‰ke molitve s hodnika. Mimo odprtih
vrat sprevod menihov, v sredi truplo mlade-
ga Hermana. Visok glas moli latinski oãe-
nas.

GLAS

. . . adveniat regnum tuum . . . fiat vo-
luntas tua . . .

HERMAN

Fiat voluntas mea!

Zavesa

BES

HERMAN CELJSKI

105

âETRTO DEJANJE

Ulica pred celjskim dvorom. V ozadju dvor, vidna

je kolonada dvora. Na desni terasa v cvetju in

zelenju. Med stebri Aron Salobir in trije Ïidi. Izven

odra ‰um mnogega ljudstva. Solnãen dan.

1. PRIZOR

Aron Salohir in trije Ïidi.

PRVI ÎID

Arona ni. — Arona ni.

DRUGI ÎID

Arona ni — Arona ni.

TRETJI ÎID

DruÏi se s kr‰ãanskim sveãenikom, Aron
se na krst pripravlja.

PRVI ÎID

Gnus Izraela.

DRUGI ÎID

Ti môra Jakobova.

TRETJI ÎID

Kaj nisi bil v Ogleju s kaplanom Enejem
Silvijem?

ARON

Bil sem v Ogleju.

PRVI ÎID

Izdajnik, huj.

DRUGI ÎID

Kamenjajmo ga.

PRVI ÎID

Dal si je ostriãi brado, lejte, in oblaãila je
zamenjal.

TRETJI ÎID

Aron je izpuhtel, Aron je izdal vero na‰ih
oãetov, Aron je uskoãil.

BES

HERMAN CELJSKI

106

ARON

Mir, molk ukazujem, sodrga. Ne veste,
da ste z mano v pasti? Kdo vam je ugla-
dil pot po celjskem svetu? Samo en krik
odveã in mi smo vsi pod Hermanovo
peto. Zato molãite. Niã moja brada in ta
oblaãila, niã va‰ih dvomov strast in skle-
pov kratka pamet, ‰e manj namen osvet-
nega obreda. Za te besede, za te obrede
ni ãasa zdaj.

TRETJI ÎID

Zakaj si nas pa klical?

ARON

Za vaÏno, vaÏno reã. Stopite bliÏe. Zdaj
moramo mi vsi na trg — med ljudstvo
pred sodnijo. Tam sodijo gospo Veroni-
ko. Grmada Ïe stoji in rabelj je priprav-
ljen.

PRVI ÎID

Nikar na trg. Ko njo seÏgo, poseÏejo po
judih. BeÏimo.

DRUGI ÎID

BeÏimo, beÏimo.

TRETJI ÎID

BeÏimo, Aron.

Zunaj velik ‰um naroda.

KLICI

zunaj:

Na grmado — na grmado. Smrt

Veroniki — smrt ãarovnici. Na grmado
— smrt.

Z desne in leve hite posamezni me‰ãani,
kmetje, fratri.

BES

HERMAN CELJSKI

107

ARON

To je delo patra Melhijorja in njegovih
fratrov. Na nas je, da spreobrnemo te
glave in damo njih jezikom drugo smer.
Na noge, bratje. Razsujte ta denar med
narod in ‰epetajte mu, da je od nje. Raz-
vnemajte mu strast z natolcevanjem, da
je Veronika nedolÏna in Herman kriv. Ko
tolpa zagori v plamenu in v srdu plane
proti Hermanu —

KLICI

Na grmado — na grmado. Smrt Veroni-
ki!

ARON

— tedaj storimo, da bodo ista grla vpila:
Proã s tiranijo! Proã s tiranom! Naj Ïivi
nedolÏna Veronika.

PRVI ÎID

Proã s pijavko!

ARON

Tudi.

DRUGI ÎID

Proã z ubijalcem!

ARON

Tudi.

TRETJI ÎID

Dobrotnica Veronika, naj Ïivi!

ARON

Tudi tako. Zavezniki vam bodo biãarji.
Recite jim besedo »Aron« in razumeli
bodo. ·e dvomite o meni?

PRVI ÎID

Aron! Na‰a modra glava.

DRUGI ÎID

Ti odkupitelj.

TRETJI ÎID

Ti re‰itelj!

BES

HERMAN CELJSKI

108

ARON

Da se pomirite in veste vse, kar delam,
vam moram razodeti, da sem bil v Ogle-
ju z Enejo Silvijem. Tam sva najela pra-
voznanca, ki brani danes gospo Veroni-
ko. Da potemnijo danes celjske zvezde!

PRVI ÎID

O, da bi zatonile Ïe!

DRUGI ÎID

Da bi ugasnile —

TRETJI ÎID

— in padle v blato!

ARON

Zveãer se snidemo pod hrastom in ob-
novimo svoj obred. Potem izginete za
ãas iz te deÏele in vsepovsod oznanite
obãestvom Izraela, da smo opravili osve-
te in naloge svoje — prvi del. Zdaj pojdi-
mo, premesimo to ljudstvo.

Aron in Ïidi se razlezejo. Zunaj Veroniki so-
vraÏni klici. âez oder preletajo ljudje. Z leve
prisope pater Melhijor, se zagleda v dvor,
potem se premisli in hiti nazaj na levo. Zbor
biãarjev priple‰e z desne. Nagi so do pasu, v
rokah imajo kriÏ in biã. Biãajo se vzajemno
in besno ple‰ejo.

BES

HERMAN CELJSKI

109

2. PRIZOR

Zbor biãarjev.

BIâARJI

Laãni smo —
Ïejni smo —
suÏnji smo. —
Za grehe vseh —
vsevi‰nji — —
trpimo vdano —
neskonãno. —
Imamo planine —
trate ne —
imamo njive —
kruha ne. —
Nikogar ni —
na zemlji —
brez greha —
in le pokora —
je du‰i uteha.
Laãni smo —
Ïejni smo —
suÏnji smo. —
Za grehe vseh —
vsevi‰nji — —
trpimo vdano —
neskonãano. —

BES

HERMAN CELJSKI

110

Prideta Jo‰t Sote‰ki in Heriã s ãeto Bo‰nja-
kov in preÏeneta biãarje.

3. PRIZOR

Jo‰t in Heriã.

JO·T

Hustata, hustata! Po njih, po njih! Vrag
ve, kak‰ni tiãi so med njimi. Heriã! Pojdi
z Bo‰njaki in obesi dva, tri. Imamo to
pravico. Ta tolpa. Privalila se je v mesto
od vseh strani.

HERIâ

Ulice so polne ljudstva in ‰e prihajajo
nove in nove gomile hribovcev in po-
ljancev. Beraãev in postopaãev pa je to-
liko, kakor jih ‰e nisem videl na nobe-
nem romanju.

JO·T

Dobro je opravil pater Melhijor. Vendar,
ãe ne bo kmalu konca ljudskemu prilivu,
bo treba zapreti mestna vrata. Je Ïe do-
volj zijal, ko bo gorela na grmadi.

HERIâ

Veronika?

JO·T

Îgali jo bomo danes, Ïgali. Zgorela bo
Ïenska in z njo vse bolezni, ki puhtijo od
nje. Njeni dolgi lasje . . . njene zanke v

BES

HERMAN CELJSKI

111

glavi . . . njeno lokavo in nenasitno srce
. . . vse bo zgorelo . . . Dim se bo valil
do nebes in sreãne zvezde, da so visoko,
ker ne bodo okuÏene.

HERIâ

Morebiti, da ne bo obsojena.

JO·T

He! Ni me strah. Njeni zloãini so doka-
zani — in sodniki so Hermanove trepet-
like. ·e jaz sem bil za prião.

HERIâ

Ti — o ãem?

JO·T

Da se je za njo utrinjal ogenj.

HERIâ

Pa si videl?

JO·T

Za vsako se utrinja ogenj.

HERIâ

Ti o Ïenski — in presoljeno je. Friderik je
pisal oãetu pismo. Îe ve‰?

JO·T

Pismo ne bo zaleglo. Ne pozna‰ Her-
mana. Skalo odvali‰, njegove besede ne.

HERIâ

·e je ãas, moj dragi Jo‰t. Stopi pred sod-
nike in povej resnico. Ti ve‰, da je ne-
dolÏna. Misli na svojo mater.

JO·T

Na mater — na staro mater — na prama-
ter — na Evo. Kaj! Ti si mevÏa.

HERIâ

Ti ve‰, da je nedolÏna.

JO·T

MevÏa.

HERIâ

Jaz te prosim, ‰e je ãas.

JO·T

MevÏa.

BES

HERMAN CELJSKI

112

Bosnjaki pripode trop ljudi in biãarjev. Med
biãarji so trije Ïidi.

JO·T

Po njih, po njih! Hustata! Hustata!

Jo‰t in Heriã odideta, goneã tolpo. Klicanje
ljudstva.

Na teraso pride Herman s tremi

dvorjani.

4. PRIZOR

Herman in trije dvorjani. Pozneje Jo‰t Sote‰ki in

pater Melhijor.

HERMAN

s pismom v roki:

Vse gre prekrasno. Lejte,

nekaj sonca ‰e posije tudi k nam, ki smo
odeti v ãrno Ïalovanje. Na‰ mladi Her-
man ni zapustil mo‰kega potomstva. A
Friderik nam je poslal iz stolpa pismo.
Tako nenadoma se je pogreznil mladi
Herman v carstvo senc. Velikih del res ni
opravil — in vendar, sinko moj, oko te
moje i‰ãe brez prestanka. Zakaj, zakaj si
‰el? Kaj res, da mrtvi kliãe Ïive? Odgovo-
ri, prvi svetovalec.

Nagovorjeni molãi.

Friderik je pisal pismo. Tu, berite ‰e en-
krat tisti stavek.

BES

HERMAN CELJSKI

113

DVORJAN

bere:

»— zakaj, du‰o moÏa, kadar resniã-

no ljubi, obdajo vsega stvarstva brezmej-
ni vidiki, da je ves jasen, ãist in ves po-
poln. Kdo mi bo sodil, oãe, ãe ne jaz
sam? —«

HERMAN

To pravim, to je veliãina. Zato naj bo le
sam in naj ostane v stolpu sam med ti-
stimi brezmejnimi vidiki. ·e tega ne, da
bi pisaril komu ali s kom govoril, ‰e tega
ne. On mora biti sam, da mine vse, kar je
sedaj na stativah moje volje in usode. —
Ampak z juga nam doletajo prijetne
lastavice. Poslanstvo kralja Tvrtka je na
potu in v kratkem Ïe udarimo peãate na
pogodbo, po kateri zavladajo nad Bosno
celjske zvezde. Tudi vohuni na‰i in za-
upniki poroãajo, da reÏemo na jug glo-
boke brazde — do Jadrana — do Heles-
ponta —

KLICI

Na grmado! Na grmado! Smrt Veroniki!

HERMAN

MoÏje, ta dan je moj. Ne sli‰ite? To na‰e
dobro in po‰teno ljudstvo! Îe kliãe ka-
zen na glavo razuzdanki. In ãe narod kli-
ãe, mislim, da sodniki ne bodo zaostali.
Obsojena hetera na grmadi . . .

Klici.

Da, na grmadi.

BES

HERMAN CELJSKI

114

Veroniki sovraÏni klici jenjajo. V ‰umu tol-
pe in nemiru plane jasen krik, ki se stoteri.

KLICI

Proã s tiranom! Naj Ïivi nedolÏna Ïena!
Naj Ïivi Veronika! Proã s tiranom! S ti-
ranom! Proã s tiranom!

HERMAN

Kako? Ali sli‰im prav? Je res? Ne, saj ni
res. Pijan ‰aljivec se je med ljudi pome‰al
in zbija svoje puste ‰ale.

Klici.

Kaj je mo-

goãe, da je na‰ duhovnik izgubil oblast
nad ljudstvom?

Klici.

Zakaj pa mi redimo

vse te svete in lakomne klo‰tre? Obrzda-
jo naj sodrgo. Zahtevam, ukazujem. Hej,
vi moji svetovalci, kimáteljne sfinge! Sto-
pite dol na trg, odprite usta in pomirite
mi ljudstvo zlepa ali zgrda. Idite Ïe. Kaj
‰e strmite?

Dvorjani odidejo negodovaje.

Pride Jo‰t Sote‰ki.

Kaj to pomeni?

JO·T

Razpenili so tolpo biãarji.

HERMAN

Obesi jih!

JO·T

Dva Ïe visita.

HERMAN

Obesi vse!

JO·T

Ne gre. Preveã je ljudstva. Bojim se vsta-
je.

HERMAN

Vstaje? To ljudstvo ima pravico vstati
‰ele na sodnji dan. Sam grem mednje.

JO·T

Nikar. Imajo noÏe, bodeÏe sem videl.

BES

HERMAN CELJSKI

115

HERMAN

Sam grem mednje.

Vrne se prvi dvorjan.

Kaj ti pove‰?

PRVI DVORJAN

Izdajstvo. Izdajstvo sveãenika.

HERMAN

Kdo? Pater Melhijor?

PRVI DVORJAN

Ne, Eneja Silvij, kaplan.

HERMAN

Od kdaj je tvoje dostojanstvo kova‰ki
meh? Govori, su‰a.

Vrne se drugi dvorjan.

PRVI DVORJAN

Ne morem — ta naj pove.

DRUGI DVORJAN

Gorje, nesreãa. Veronika ne bo obsojena.

HERMAN

Kaj si videl in sli‰al tam?

DRUGI DVORJAN

Pred sodnijo je ãrno ljudstva! Toãno,
razjarjeno mravlji‰ãe. Vse je proti nam,
me‰ãani, kmetje, biãarji in ‰e beraãi.
Sodniki zro v Veroniko kakor na svetni-
co. Zaman so vsi dokazi in vse priãe, za-
man modrost velikega toÏnika. Vse zlo-
mi in zdrobi uãeni zagovornik. Eneja Sil-
vij pa roti in kliãe, zamaknjen v strop, da
je nebo odprto, da jokajo se angeli —
skratka, nepopisna je moã njegove bese-
de. Le pater Melhijor neroden vztraja.

HERMAN

Eneja Silvij ni veã v moji sluÏbi. Izroãite
Laha Bo‰njakom na batine.

Vrne se tretji

dvorjan.

Obsojena? Reci, ne obotavljal se.

TRETJI DVORJAN

Vozlajo zadnji vozel in so tik pred sodbo.
Rabelj drgeta razburjen. PriÏgal je spod-

BES

HERMAN CELJSKI

116

nji kraj grmade, toda ljudstvo je ogenj
poteptalo. Grmado so raznesli biãarji in
zapodili rdeãe hlapce. To vem in to po-
vem.

HERMAN

Ti malo ve‰. Razkaãena drhal je brez
preudarka, sodnik pa ve, da mora soditi
za sto in sto vesti.

Vri‰ã naroda.

Ta vri‰ã

naznanja, da je vse pri kraju, sodba iz-
reãena, prestopnica obsojena in dana
rabljem v roke. Drugo ne more biti.

Pri-

de pater Melhijor.

To nam sedaj pove ta

sveti moÏ. Reci, pater Melhijor, da je
pravici zado‰ãeno.

PATER MELHIOR

Ni, ni. Jezik je vse pokvaril, jezik je vse
ovrgel, jezik pravoznanca, ki ga je najel
Eneja Silvij. Ima toliko urnih besedi ka-
kor deÏ mokrih kapljic, uãen je tako, da
bi mu ob zgovornosti ribe naproti pri-
plavale. ToÏnik trdi: Veronika je kriva, da
je s ãarovnijo zapeljala mladega gospo-
da, na kar mu pravoznanec odgovarja:
Ni kriva. Vsi vemo, da nas Ïenske zape-
ljujejo, ako so mlade in lepe. To je njih
dolÏnost, je rekel! In spet toÏnik: Veroni-
ka je kriva, da je na‰ega gospoda zastru-
piti hotela. Ej, kliãe zagovornik, tak star

BES

HERMAN CELJSKI

117

gospod ima paã svojo domi‰ljijo, ko dru-
gega ne more. — Po vrsti smo preorglali
register vseh dokazov, za in proti, ampak
za vsak na‰ »za« je ta hudiã zapiskal
dvakrat proti. Ona pa — sodniki so potili
krvavi pot — tako je bila krasna. Kar je
tehtnica na njeni strani bila se prelahka,
dodal je teÏe z milim vzdihovanjem Ene-
ja Silvij. Prevesila je njena stran in —

HERMAN

— ni bila obsojena?

PATER MELHIOR

Ne.

HERMAN

Besedo i‰ãem — dajte mi besedo! Lju-
bavno gruljenje samice je sodnikom za-
meglilo glave. Haha, moÏje, moÏje! Zdaj
vidim, da sem jaz pod mojim Ïezlom
edini moÏ. Ta skot uniãim in najsi je sto-
noga, ne bo utekla moji, moji pravdi.

Vri‰ã.

Kaj vidim? Sem vali se ljudstvo?

Jo‰t!

JO·T

Pred njim gre ãrni sveãenik Eneja Silvij.

PATER MELHIOR

In ona, glejte, je na rokah biãarjev.

JO·T

Hej, Bo‰njaki!

LJUDSTVO

Naj Ïivi Veronika!

Biãarji postavijo Veroniko pred Hermana.
Bo‰njaki zaprejo ljudstvu pot do terase.
Eneja Silvij stopi pred Hermana.

BES

HERMAN CELJSKI

118

5. PRIZOR

Prej‰nji, Eneja Silvij, Veronika, ljudstvo.

ENEJA SILVIJ

Ecce homo! Roka tvoja, silni Herman, jo
lahko zgnete v prah ter nam igraje zlomi
tilnik vsem. Vladar si. Ali pomni, da je
nemoÏato, ãe v ljutini prezira‰ sklep sod-
nikov in tega ljudstva glas. Ona je ne-
dolÏna, priznaj to sodbo.

LJUDSTVO

Priznaj — priznaj!

HERMAN

Te sodbe ne priznam.

ENEJA SILVIJ

Ima‰ razloge? Kar ãuti tu stotero src,
utegne jim ostati veãna môra, ako molãi‰
zakrknjen in se opira‰ le na svojo moã.

HERMAN

Povej jim, pater Melhijor, razloge!

PATER MELHIOR

âarovnica nevarna —

ENEJA SILVIJ

Sodniki so spoznali, da ni res.

LJUDSTVO

Ni res — ni res.

PATER MELHIOR

— in struparica!

ENEJA SILVIJ

Natolcevanje, to ni res!

LJUDSTVO

Ni res — ni res — ni res.

VERONIKA

Ne sodite iznova. Z mene je umita vsa
kleveta in jaz bi poletela v svobodo rod-
nih gajev, da ni moj ljubljenec v zidovju.
Zanj ‰e drhtim, za svojega soproga pro-

BES

HERMAN CELJSKI

119

sim, da bi na tem kamenitem licu zasija-
la dobra ãrta in mi oznanila, da vse od-
pu‰ãa oãe sinu.

Herman povesi glavo.

ENEJA SILVIJ

prosi:

V beli obleki se bliÏa plahoma,

strahoma sklenjenih rok pokleka pred
tebe in trka na tvoje srce — usmiljenje.
Herman, vladar, usli‰i mu pro‰njo, da
tudi ti prejme‰ njegov blagoslov, za sebe
in rod, za stoletja. Nikar ne odla‰aj. V
mraãnem zidovju bije hrabro srce —
srce je tvojega sina. V temi hlepijo po
solncu goreãe oãi — oãi so tvojega sina.
Ljubezen razdvojeno zdruÏi, daj ji v pro-
stosti poleta, ljubezen je tvojega sina.

LJUDSTVO

Usmili se! Usmiljen bodi!

VERONIKA

Usmili se in daj prostost ‰e njemu.

HERMAN

·e njemu?

VERONIKA

Svojemu sinu, Frideriku, mojemu sopro-
gu.

HERMAN

Obe‰enjak za obe‰enjaka prosi?

VERONIKA

Kaj nisem svobodna?

HERMAN

·e danes te popeljejo na trdni Ostrovec.

VERONIKA

Spet v jeão, mrak, k brezupnim vlaÏnim
stenam?

HERMAN

Na Ostrovcu ni bolje kot kje drugje.

BES

HERMAN CELJSKI

120

VERONIKA

In Friderika ne uzrem?

HERMAN

Nikoli veã.

VERONIKA

Kje je in kaj moj greh, da snuje‰ trdo-
vratno moj pogin? Ali sem bila lakomna
tvojega bogastva, moãi in slave? Pohot-
na morebiti za sladostrastjem tvojega
sinu? Làskrna dobrot osamljene vladar-
ske druÏbe? Ti, ljudstvo, ãuj in sodi: Jaz
sem hãerka tvoje zemlje in tvoje zemlje
klic je bil, ki me je klical, da prinesem
glas tvoje zemlje tudi v njegovo kri. Naj
ne misli nihãe, da bo stoloval nad zemljo
z biãem v roki. Vladar si na‰, mogoãni
Herman, in k svoji zemlji mora‰, prej ko
te objame veãna senca smrti. Tvoj sin je
to razumel, ti pa, ãe nama dvema uniãi‰
sreão, uniãil si jo sebi.

HERMAN

Nesreãnica, zaman se povi‰uje‰. Kaj
more jagnje v ãredi, ako ga izbere roka
gospodarja za klanje? Zadela si ob mojo
roko — in pasti mora‰.

VERONIKA

Tedaj — upor. Jaz noãem ‰e umreti. Ti,
ljudstvo, in vi, Ïiva mo‰ka srca, ne dopu-
stite, da me pogubi ta krvolok. Pomagaj-
te. Pomoã.

BES

HERMAN CELJSKI

121

LJUDSTVO

Upor! — Vsi smo s teboj! — Upor! Ne
damo je! Upor! — Za‰ãitimo ubogo Ïen-
sko! — Na noÏ!—Upor! —Na noÏ!

Vero-

niko zagrne Ljudstvo. Borba s straÏo. Pater
Melhijor zbeÏi. Eneja Silvij pade na kolena
pred Hermana.

ENEJA SILVIJ

Nikar prelivati krvi, mogoãni, silni —

HERMAN

Stojte, moÏje in ljudstvo. Odstopi straÏa.
Jaz noãem, da bi tekla nedolÏna kri. Sto-
pi sem, Veronika. âujte me vsi! Izroãim
vam jo in dam ji vso prostost in sina svo-
jega postavim spet v pravice ob njeni
strani, ako mi Veronika odgovori na ta
vpra‰anja.

Veronika stopi pred njega.

Ve-

ronika, pogledaj mi v oãi in reci, ali nisi
bila ponoãi v moji spalnici? Podala si mi
strupeno kupo vina, da bi me ubila. Ako
to zanika‰, tedaj si prosta, na mene pa
naj pade vsa sramota, ker sem lagal, da
bi pogubil slabotno Ïensko. Reci, da nisi,
in jutri Ïe bo moje Ïezlo delil s teboj moj
sin. Molãi‰? Jaz ne morem ãakati. Ali si
bila v moji splanici?

VERONIKA

Bila sem.

HERMAN

S strupeno kupo?

VERONIKA

Da.

BES

HERMAN CELJSKI

122

HERMAN

Zavdati mi hotela?

VERONIKA

Kriva sem.

HERMAN

Dobro. rekla si. Dvorjani, ljudstvo, Jo‰t,
storite, kakor je sodila ona sama. Na Os-
trovcu naj v temni jeãi trpi za greh do
konca svojih dni. Taka je moja pravda —
za struparico.

Herman z dvorjani odide. Jo‰t s straÏo od-
pelje Veroniko. Eneja Silvij dvigne zanjo
roke na blagoslov. Ljudstvo se razhaja ra-
zoãarano. Le biãarji se zberejo. Zamajejo s
kriÏi, zbor krene. Eneja Silvij se jim pridruÏi
zadnji.

BES

HERMAN CELJSKI

123

6. PRIZOR

Zbor biãarjev in Eneja Silvij.

BIâARJI

Laãni smo —
Ïejni smo —
suÏnji smo. —
Za grehe vseh —
vsevi‰nji — —
trpimo vdano —
neskonãano. —
Imamo planine —
trate ne —
imamo njive —
kruha ne. —
Nikogar ni —
na zemlji —
brez greha —
in le pokora —
je du‰i uteha.
Laãni smo —
Ïejni smo —
suÏnji smo. —
Za grehe vseh —
vsevi‰nji — —
trpimo vdano —
neskonãano. —

BES

HERMAN CELJSKI

124

Zbor biãarjev z Enejo Silvijem poãasi na
desno. Ko zamre njih pesem, pridrvi Jo‰t
Sote‰ki s straÏo, ki se spusti za biãarji, z dvo-
ra pride Aron Salobir.

7. PRIZOR

Jo‰t Sote‰ki in Aron Salobir.

JO·T

za straÏo:

Po njih, po njih. Kaplana vlovi-

te in z njim na batine, Bo‰njaki. O, moji
vrli, tako, tako.

ENEJA SILVIJ

za sceno:

Barbari! Barbari!

·um se poleÏe.

ARON

Imam sreão, vitez. Na‰el sem te kakor
cekin na cesti. Ob pravem ãasu namreã.
Drugaãe pa cekina nisi vreden.

JO·T

Poberi se. Da te ne zabodem, gnus.

ARON

Ne bo‰ zabodel, vitez. Ako me zabode‰,
odsekajo tebi desno roko in potem ‰e
glavo vzamejo. Tak‰ne so zdaj postave.

JO·T

vleãe meã:

Izpred oãi. âe ne, po tebi je.

ARON

kaÏe pismo:

Pozna‰ peãate? Jaz sem od

kraljice. Kraljiãin odposlanec. To ti vza-
me sapo, vitez.

JO·T

Kje si prisleparil te peãate? âemu?

BES

HERMAN CELJSKI

125

ARON

Njena majestat kraljica po‰ilja to pismo
tebi.

JO·T

Daj, izroãi ga.

ARON

Natanãno po ukazu majestata. Najprej ti
naj ustmeno sporoãim, kaj hoãe, potem
to pismo. Za potrdilo.

JO·T

Sicer je neverjetno, da bi kraljica govori-
la s tak‰nim gnusem, vendar peãati so
pravi. Stopi malo dalje — jaz poslu‰am.

ARON

Njen majestat Ïeli loviti lov.

JO·T

Kdaj in kje?

ARON

Krog Ostrovca, na Ostrovcu in v Ostrov-
cu. Tam bo divjaãina, visoka, plemenita.

JO·T

Na Ostrovcu so plahi zajci. âe po‰ljejo ‰e
tebe tja, bo eden veã.

ARON

Na Ostrovcu — v obokanem prostoru —
spodaj — mora stati ‰iroka kad. Tako
‰iroka, da lahko zajãek izproÏi noge v
njej. Globoka — po preudarku.

JO·T

Kad? Za koga?

ARON

Za novega gosta. Kraljica hoãe, da bi se
novi gost okopal in ãist in sveÏ prilezel
na drugi svet.

JO·T

Ti — ti — tiii?

ARON

Ne jaz. Ti!

BES

HERMAN CELJSKI

126

JO·T

Imel sem sanje, da sem segal v globoko
vodo — brez dna. Potem mi je ovila gla-
vo svinãena tema.

Aronu.

Torej jaz bi

moral?

ARON

Ti bistra pamet! Uganil si.

JO·T

V tem letnem ãasu gavran zgodaj obleta-
va Ostrovec in goro Krvavico. Kad mora
biti? In je to ukazal Herman?

ARON

Kraljica si je izprosila Veroniko za svoje
ma‰ãevanje. Kad mora biti. Je po stari
‰egi, da gre tak‰na v vodo. Kraljica je iz-
brala tebe in Heriãa. To je naroãilo. Kako
pa se zasuãeta, hm, sama glejta. Malo po
vodi burkati, malo s prsti stisniti . . . Jaz
mislim, da ne bo brez tega.

JO·T

Zares, kraljevski lov. Samo Ïenska glava
je mogla zasnovati tak naklep. Ti prej-
me‰ paã nagrado za to zaupno sluÏbo.
Daj pismo ‰e.

ARON

Jaz bom v ãasti postavljen. V spremstvu
majestata pojdem v Budim zlate ‰tet.

JO·T

prebral je pismo:

Ne pojde‰ v Budim. Tu

je pisano: »Na Ostrovec nevarnega lis-
tárja.« Na Ostrovcu bo‰ mi‰i in podgane
‰tel.

ARON

Moj Bog, praviãni, kako pa to?

BES

HERMAN CELJSKI

127

JO·T

Po nalogu kraljice — pade tudi tvoja gla-
va.

Jo‰t zgrabi Arona.

Zavesa

BES

HERMAN CELJSKI

128

PETO DEJANJE

Dvori‰ãe na gradu Ostrovcu. Zadaj grad z

balkonom. Podveãer. Iz jeãe se sli‰ijo zamolkli

klici. Jetniãarka ustavi nemega hlapca, ki nosi

vedrico.

1. PRIZOR

Jetniãarka in nemi hlapec.

JETNIâARKA

Ni treba vode veã. Kad je polna za kopa-
nje. Zdaj poglej k Aronu. Ta judek vpije
kakor sraka. Ne da miru ves boÏji dan.
Po stenah tolãe in po durih praska. Po-
glej, poglej. Ko si pogledal k Ïidu, se po-
stavi tam pri vratih in poslu‰aj. In pridi
mi povedat, ãim zasli‰i‰ rog. Gospo Ve-
roniko moramo okopati, preden pridejo
kraljevski lovci.

Pride Heriã.

BES

HERMAN CELJSKI

129

2. PRIZOR

Heriã, jetniãarka in nemi hlapec.

HERIâ

Kje je jetniãar?

JETNIâARKA

Moj moÏ? Ga ni doma. Krog Ostrovca
lovijo danes gospodu velik lov in so pri-
tegnili tudi njega. Sama sem.

HERIâ

Kljuãe ima‰?

JETNIâARKA

Zakaj bi jih ne imela?

HERIâ

Kljuãe od tam, kjer je na‰ Aron, tiste
ima‰?

JETNIâARKA

Îe vem. Moj moÏ mi je naroãil, da pride-
te in da vam kljuãe izroãim in Arona. Tu
so kljuãi.

HERIâ

Ne, sama ga pripelji.

Nemi hlapec se razburja in dela znamenja.

HERIâ

Kaj ta ne zna govoriti?

JETNIâARKA

V tur‰ki vojski so mu jezik odrezali. Sli‰i
pa dobro in besedo razume. Kaj je?

Nemi

hlapec kaÏe na zid.

A, Ïe vem. Kaplan je

pri‰el. Ná kljuãe in pripelji Arona.

Nemi

hlapec odide.

Ga vidite tam gori?

HERIâ

ârno obleãen moÏ. Nemara res duhov-
nik?

BES

HERMAN CELJSKI

130

JETNIâARKA

Seveda je duhovnik. Kaplan Eneja Silvij
je. Odkar imamo tu na Ostrovcu zaprto
gospo Veroniko, prihaja vsako jutro in
vsak veãer in ji zapoje latinsko pesem.
Bo‰njaki so ga Ïe pretepli, on pa se ne
stra‰i in prihaja. Razcapan je in umazan.
Brade ne brije. Sli‰ite? Îe poje.

GLAS ENEJA SILVIJA

z obzidja:

Salve mundi domina,
coelorum regina.
Ave Maria.

HERIâ

Zdaj je prilezel ãisto na zid. Res, Eneja
Silvij je. Kakor blazen.

JETNIâARKA

Blazen pa ni. Pravijo, da se je hudo za-
meril kraljici, ker je zagovarjal gospo Ve-
roniko. Ob sluÏbo je. Klati se okrog Ost-
rovca in ma‰e ne bere. Sli‰ite?

GLAS ENEJA SILVIJA

z obzidja:

Salve virgo virginum,
stella matutina.
Ave Maria.

HERIâ

zase:

Eneja Silvij! Tudi ti si Ïrtev njene

stra‰ne lepote. BeÏi, beÏi, da ne bo‰ za
prião njenega Ïalostnega konca.

JETNIâARKA

Zakliãite mu, naj gre. Ako ga zasaãijo
Bo‰njaki, po njem bo zopet. Zakliãite
mu, zakliãite.

HERIâ

Kako bi?

BES

HERMAN CELJSKI

131

JETNIâARKA

Na glas zakliãite. Znamenje mu dajte.

HERIâ

Duhovnik iz Siene! BeÏi, duhovnik.

JETNIâARKA

Razumel je in odhaja. Je Ïe z zidu, je Ïe
na drugi strani. Hvala Bogu. Saj jutri ne
pride veã.

HERIâ

Kako ti ve‰, da ne pride veã?

JETNIâARKA

Ali ‰e ne veste? Vse se je zasukalo na do-
bro. Gospa Veronika bo prosta in danes
Ïe bo v milosti pri vseh. Kopel sem ji Ïe
pripravila. To bo vesela, uboÏica. Osem
dni jo imamo Ïe tu na Ostrovcu zaprto
in ukaz je bil, da ji ne damo ne jesti in ne
piti. Umrla bi bila, da ji nismo na skrivaj
postregli. Gospod Herman je trd kot ka-
men, kraljica pa se je usmilila Veronike
in zapovedala, da jo moramo danes sko-
pati in v bela oblaãila obleãi in na lovsko
pojedino pripeljati.

HERIâ

Da, da, ta lovska pojedina.

JETNIâARKA

Zakaj ne? Saj je Veronika gospa in Ïena
mladega gospoda. O, velika gospa je. Ali
mislite, da ne bo znala sedeti med gos-
podo?

V daljavi lovski rog.

O, Ïe prihaja-

jo. Zdaj moram po gospo Veroniko.

HERIâ

Ne, ne hiti. ·e prezgodaj bo zvedela.

BES

HERMAN CELJSKI

132

JETNIâARKA

Ali ste vi pametni! Prostost ji nosim, pa
pravite, da je prezgodaj. Zavriskala bo
od veselja.

Nemi hlapec pride z Aronom

Salobirjem.

Tu imate Arona. Ni niã kaj

prida gost. Le vzemite ga. Tudi tega bi
bilo dobro skopati. Ti, mutec, stopi za
menoj.

Lovski rog v daljavi. Jetniãarka in Nemi
hlapec odideta.

3. PRIZOR

Heriã in Aron Salobir.

HERIâ

Kako je, Aron? Si pripravljen?

ARON

Tako je, kakor drugi hoãejo. Pripravljen
pa sem korenito. Brez kruha ni napuha,
brez peze pa jeze ne.

HERIâ

Torej, kar naprej. Naravnost na vrata.

ARON

Kam?

HERIâ

Zve‰ med potjo in tam, kamor mora‰.

ARON

Îitek, p‰eniãka, kolaãek sladki! Povej,
kam moram, kam?

HERIâ

Stopaj in ne vpra‰aj.

BES

HERMAN CELJSKI

133

ARON

ârno steno mi stavi‰ pred oãi. Ako me
pelje‰ v smrt, povej resnico. Smrti me ni
strah.

HERIâ

Ne zadrÏuj. Sit sem Ïe te rabeljske sluÏ-
be. Stopaj.

ARON

Toda kam?

HERIâ

Peljem te Bo‰njakom, ki te zveãer popa-
dejo in v temnem gozdu . . .

ARON

Zadavijo. To bo, kakor kmetiã, ki da za-
nesti odvi‰no maãko v gozd. Ne, vitez
Heriã, ni ‰e meni sojeno umreti.

Rog

bliÏe.

HERIâ

Lovci se vraãajo. Ti mora‰ pasti, preden
pade mrak.

ARON

Trenutek dragocen. Odkupim se.

HERIâ

Zlato preziram. Stopaj.

ARON

Odkupim se s tvojo du‰o.

HERIâ

Ne blebetaj in stopaj.

ARON

Ukazano ti je, da si oskruni‰ roke s krv-
jo Veronike. Ali bo‰ to storil? Kristjan si
vendar!

HERIâ

Kristjan sem.

ARON

âe mene izroãi‰ Bo‰njakom in po‰lje‰ v
smrt, bo‰ zadavil potem tudi slabo Ïen-
sko in postal zloãinec. Zloãinci imajo
prednike in vnuke . . . âe mene izpusti‰,

BES

HERMAN CELJSKI

134

ti jamãim, da ne bo‰ davil Veroniko . . .
Izpusti me!

Rog. Na gradu Ïubor vraãa-

joãih se lovcev. Okna se razsvetijo. Na bal-
kon pride Jo‰t Sote‰ki.

JO·T

na balkonu:

Heriã, Heriã! Kje si?

Jo‰t odi-

de.

ARON

Ne obremenjaj si vesti. Kristjan si. Izpu-
sti me.

HERIâ

razveÏe Arona:

Izgini!

Aron Salobir pobegne. Heriã postoji zami‰-
ljen in odide. Na balkon prideta Herman in
kraljica Barbara.

BES

HERMAN CELJSKI

135

4. PRIZOR

Herman in kraljica Barbara.

HERMAN

Ne toÏi, draga moja hãerka. Omamil te
je na‰ ãisti gorski zrak in lov te je utrudil.
To mine, ko zveãer zasije‰ v Celju pred
poslanci kralja Tvrtka. Bodi mi vedra.
Jasna bodi in pokaÏi, da nisi le kraljica
po dolÏnosti.

BARBARA

O, dragi oãe, oprosti me nocoj dolÏnosti.
Raztresena sem. Vse drugje so moje
misli.

HERMAN

Poslanstvo kralja Tvrtka nas ãaka v Celju.
Nocoj udarimo peãate na pergament, ki
dvigne Celje in na‰ rod k vrhuncem sve-
tovne zgodovine. Ta veliki trenutek naj
gre mimo tebe?

BARBARA

Ah, mimo misli in srca! Vsa ãast in slava
mi je prazna pena, dokler divja v tem
srcu strast po ma‰ãevanju. On me je pre-
zrl, tvoj mladi kapelan, in zdaj se klati
brez dostojanstva tod okoli, kjer sluti
njo. PoniÏana, razÏaljena sem, oãe.

HERMAN

Malenkosti. Ukaz sem dal. Enejo Silvija
poÏenejo ãez mejo.

BES

HERMAN CELJSKI

136

BARBARA

In njo, Veroniko?

HERMAN

Izroãil sem ti jo Ïe. Vem tudi, kak‰no
kopel ji pripravlja‰ danes.

BARBARA

Ti odobrava‰ mojo kopel?

HERMAN

RazÏalila je tvoj kraljevski majestat.

BARBARA

Da, smrtno me je Ïalila. In vendar, kako
naj opraviãim? Kako naj odvalim z vesti
poslednji kamen?

HERMAN

To opravi‰ sama. Vsak mora sam . . .
Bog je na strani svetlih!

BARBARA

Povej, kako? In vedra bom in jasna.

HERMAN

Îivljenje je borba s kaosom. Kdor vlada,
je v borbi s kaosom in v borbi z mrakom
ni vesti.

BARBARA

O, ti veliki moÏ.

HERMAN

Storjeno — ne bom grajal.

Kraljica Barbara se zasmeje divje. Oba odi-
deta.

Prideta Veronika in jetniãarka.

BES

HERMAN CELJSKI

137

5. PRIZOR

Veronika in jetniãarka.

VERONIKA

Od kod ta smeh? Tako pre‰eren in gro-
zen je ta Ïenski smeh.

JETNIâARKA

Veseli lovci sedajo za mizo. Kmalu boste
med njimi tu vi, gospa.

VERONIKA

Ti dobra Ïena, povej ‰e enkrat, kdo ti je
ukazal, da me vodi‰ v kopel?

JETNIâARKA

Meni — nihãe. Naroãili so le mojemu
moÏu, moj moÏ pa meni, preden je od‰el
na lov.

VERONIKA

Priti bi morali vsi, ãe mi je odpu‰ãeno.

JETNIâARKA

Saj pridejo. Ko se okopate, vas obleãem
v bela oblaãila — in potem pridejo vsi k
vam, gospa.

VERONIKA

Je on med lovci? Ali si videla gospoda
Friderika?

JETNIâARKA

âe je med njimi mladi gospod, ne vem.
Nisem ga videla. Mislim pa, da je.

VERONIKA

Meni je v du‰i tesno. On bi moral biti
prvi tukaj, on ne bi ãakal, da mine moja
kopel.

JETNIâARKA

Nikar, gospa, nikar. Nikar si delati skrbi.
Saj veste, kak‰ni so gospoda. Na lovu

BES

HERMAN CELJSKI

138

skupaj, za mizo skupaj. ·e v grob skupaj
leÏejo.

VERONIKA

Zakaj si rekla: Grob?

JETNIâARKA

Za Boga svetega! Tako sem rekla, da ‰e v
grob gospoda skupaj leÏejo. Kaj je to hu-
dega? Obãutljivi ste, gospa. Veliko ste
trpeli po nedolÏnem, zato ste pla‰ni.

VERONIKA

Meni je tesno od tistega smeha. Kakor
da kroÏi ãrni vran nad mojo glavo.

JETNIâARKA

Slabi ste, zato te misli, gospa. Te misli so
kakor netopirji, ki ‰vigajo krog glave, pa
niã ne storijo. Bojimo se jih pa le. Kar
stopite naprej in v kopel.

Na gradu god-

ba.

VERONIKA

Med lovci je tudi kraljica. Kaj ne, daje?

JETNIâARKA

Rekla sem Ïe, da je. Zato, da vas pove-
liãajo, je pri‰la sama kraljica. Veselite se.
Roke si podaste z vsemi, objamete se in
poljubite. Posadijo vas na sred mize med
kraljico in mladega gospoda. ·e mraãno-
gledi Herman se nasmehne in vas po-
zdravi z napitnico. âaka vas velika sreãa,
gospa. In ko bodete v ãasteh, vas prosim,
spomnite se vãasi tudi mene. Prva sem
vam naznanila prostost.

BES

HERMAN CELJSKI

139

VERONIKA

Pojdiva. O, da bi s to kopeljo izmila s
sebe vso grenko preteklost in se povrni-
la v njegov objem presreãna, kakor sem
bila, ko sem mu prviã rekla, da ga ljubim.

JETNIâARKA

Vse bo tako. Le brez strahu, gospa.

Vero-

nika in jetniãarka odideta.
Prideta Jo‰t Sote‰ki in Heriã. Mrak.

6. PRIZOR

Jo‰t Sote‰ki, Heriã, jetniãarka.

JO·T

Ne sli‰i‰? Zapljuskala je voda. Zdaj je
ãas. Muditi se ne smeva, tudi trenutka
ne.

HERIâ

Ne, jaz ne morem. Ubijati je greh.

JO·T

Naenkrat ne? MevÏa. Posekam te s tem
meãem.

HERIâ

Jaz se bom branil. To mi je dolÏnost. Za-
vratno pa ne bom ubijal.

JO·T

Zakujemo te v Ïivi grob. —

HERIâ

âlovek je vreden veã kot voda, zrak in
solnce. Ne bom ubijal.

JO·T

Ukaz je tak, ti mora‰.

Jetniãarka pride iz kopalnice.

BES

HERMAN CELJSKI

140

JETNIâARKA

Pst! Pst! Le mir! Tu notri se kopa gospa
Veronika in hoãe mir. Gospoda, porav-
najta svoj prepir drugje. Ona je nemirna,
vsak ‰um jo pla‰i. — Zdaj grem po obla-
ãila. Oh, kako bo krasna v belem oblaãi-
lu.

Jetniãarka odide.

JO·T

Ti noãe‰?

HERIâ

Kristjan sem.

JO·T

To plaãa‰ s svojo glavo.

Jo‰t plane v kopalnico. Heriã postoji.

VERONIKA

znotraj:

Kdo si? Pomoã!

HERIâ

O, groza, groza! Zdaj hitro stran ãez celj-
ske meje.

Heriã zbeÏi. Pljuskanje vode v kopalnici.
Ti‰ina.

Jo‰t Sote‰ki pride.

BES

HERMAN CELJSKI

141

7. PRIZOR

Jo‰t Sote‰ki sam, potem jetniãarka in nemi hlapec.

JO·T

Kako je teÏka ta moja roka zdaj. Prstov
ne skrãim veã. Jaz sem zadavil Ïensko.
Kako je trepetalo belo telo. Njene ‰iroko
odprte oãi me gledajo iz vode. Zaobrni-
le so se nazaj in svet se je zasukal. Heriã,
Heriã . . . Kam zdaj? Kam zdaj? Zvesti
oproda Jo‰t, kam zdaj? Na vojski pod
‰ãitom Hermana sem klal ljudi kot ovce.
In — niã. Tu pa je nekaj, kar ni prav. Sa-
mo za las ni prav. Za tenek las. Na njem
visim navzdol in teÏka roka ta me vleãe
v brezno.

Prideta Jetniãarka z oblaãilom in nemi hla-
pec.

JETNIâARKA

Ti postoj tu, dokler se ni oblekla. More-
biti ji bode‰ na pomoã. Po kopanju bo
slaba.

Jetniãarka odide.

JO·T

Hahaha! Po kopanju bo slaba? Po kopa-
nju bo moãna, silna, da pojde vse za njo.
Ta roka je Ïe ohromela in kmalu naj
usahne volja, ki mi je velela davit beli
Ïenski vrat. Tudi jaz sem hotel. To je tisti

BES

HERMAN CELJSKI

142

tenki las. O, Herman, Herman, po kopa-
nju je moãna. Od nje se jamejo drobiti
tvoje meje.

JETNIâARKA

znotraj:

Joj! Utonila je, utonila.

Pride.

Go-

spa Veronika je utonila. Mrtva je.

Odide

na grad in kriãi.

Veronika je mrtva. Mrt-

va je Veronika.

JO·T

Mrtva je. Zdaj bodi — zob za zob. Îiv-
ljenje moje, nagni se, Ïivljenje moje, pa-
di.

Jo‰t odide. Nemi hlapec gre v kopalnico

in prinese zavito truplo Veronike. Na gradu
nemir in beganje ljudi. Pride Herman s
spremstvom.

BES

HERMAN CELJSKI

143

8. PRIZOR

Herman in trije dvorjani.

HERMAN

Posvetite v obraz nesreãnici. Da, to je
ona, nesojena druÏica mojega nepokor-
nega sina. Zdaj so utihnila za veãno nje-
na usta. Preglasno so ponavljala, kar ni
bilo mogoãe. Tako se iz svetovja zvezd
utrga drobna zvezda in se utrne v brez-
no, zakaj v sijaju njenih veãjih sester ni
bilo za njo prostora. Jaz te obÏalujem
mrtvo, Veronika. Za Ïiva nisi me hotela
in nisi mogla me ubogati, jaz pa ti nisem
smel slediti s ‰iroke ceste na ozek kolo-
sek. Pokliãite mi patra Melhijorja, da jo
pokoplje na posveãenem groblju v Bras-
lovãah. Tudi naj stopi kdo nemudoma
do Friderika v celjski stolp in mu obzir-
no z odla‰anjem resnice in po kapljah
napové to stra‰no zanj novico. Moj zves-
ti Jo‰t, stori mi to!

PRVI DVORJAN

Kje si, Jo‰t Sote‰ki?

Pride drugi dvorjan.

DRUGI DVORJAN

Ne kliãite, ker ga ne dokliãete. Jo‰ta ni
veã med Ïivimi.

BES

HERMAN CELJSKI

144

PRVI DVORJAN

Recite, kaj se je zgodilo?

DRUGI DVORJAN

Ko sem hitim pod vrtnim drevjem, zade-
nem v mraku ob viseãe truplo. Pogledam
bolje: glejte, to je Jo‰tov poãrneli obraz
— in ob truplu — v pest skrãena desnica.

HERMAN

Sem vedel, da se zlomis, Jo‰t. Tik za tvo-
jo Ïrtvijo je tudi tebe v snop povezala le-
dena Ïanjica. Bil si mi dober sluga, hva-
la ti. Prepeljite ga v njegov rodni kraj. A
k Frideriku stopim sam.

Rog. Pride Tretji dvorjan.

TRETJI DVORJAN

Po‰ilja me kraljica, ãe‰ da ne utegne ãa-
kati. Nenadoma je zapovedala sedlati
konje in zdaj je oddirjala s spremstvom
proti Ogrom.

HERMAN

Îenske imajo Ïivce. Îal, da ne bo kralji-
ce, ko seÏemo nocoj po kroni. Sedlajte
konje tudi nam. Ti, mutec, stoj pri njej
na straÏi, dokler ne pridejo pogrebci. A
mi se dvignemo iz mraãnih teh prosto-
rov v Ïivljenje. V tem velikem prepiru z
usodo smo ohranili jasno misel.

Herman s spremstvom odide. Nemi hlapec
boÏa Veroniko po laseh. Meseãina. Eneja
Silvij pride in zaãne mrmraje moliti kraj
mrliãa. Za njim pride Aron Salobir.

BES

HERMAN CELJSKI

145

9. PRIZOR

Eneja Silvij in Aron Salobir.

ARON

Eneja Silvij . . . Duhovnik iz Siene . . .

ENEJA SILVIJ

moli:

— — »in v grehih me je spoãela

mati moja« . . .

ARON

Zlo in dobro sta si odslej zaveznika, da
se ohrani dobro. Bog je ravnovesje.

ENEJA SILVIJ

Bog je ãujeã!

Eneja Silvij in Aron Salobir si podasta roke
preko trupla Veronike.

Zavesa

BES

HERMAN CELJSKI

146

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-266-1

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Chejov, Anton Las Tres Hermanas
HERMANN HESSE Demian
Sulfonamidy, Farma, Notatki jakies z Kostowskiego i Hermana na zajecia do Dr Kusowsk, Notatki jakies
NLPZ, Farma, Notatki jakies z Kostowskiego i Hermana na zajecia do Dr Kusowsk, Notatki jakies z Kost
8 kraina V, ŚLĄSKA nova
Sziddharta Hermann Hesse
Hesse Hermann Wilk Stepowy
Hesse Hermann Wilk stepowy
Hermann Hesse Wilk stepowy
herman hess swiat jako jednosc, O Jedności
krolowie, Bolesław III Krzywousty (1085-1138), syn Władysława I Hermana i jego drugiej żony, księżni
Porzellanfabrik Hermann Ohme
Hermann Hesse Steppenwolf
poprawka u hermanowicz
Papier milimetrowy Dionizosa Niedziela o Hermannie Nitschu
Hermann Göring jako najbliższy współpracownik Hitlera, Hermann Göring jako najbliższy współpracownik
Eggen Hermanas 319363
Hans Hermann Hoppe - W co wierzą demokraci, Austryjacka Szkoła w Ekonomii, Hoppe

więcej podobnych podstron