BES

PESMI 2

Anton Medved

Pesmi 2

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

PESMI 2

BES

Anton Medved
PESMI 2
Pesmi so iz zbirke Poezije, ki jo
je izdala Katoli‰ka bukvarna v
Ljubljani leta 1909, tu v izboru
Emila Cesarja iz knjige Anton
Medved: Izbrane pesmi,
Kamnik 1994.

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-243-2

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

PESMI 2

Vsebina

V samotnih urah

Îalosti

Moja zgodovina

Pomlad obhaja Donava . . .

BES

PESMI 2

Milim du‰am in nemilim

BES

PESMI 2

âednostnim prijateljem

Vpra‰anja in odgovori

BES

PESMI 2

Kako je vse drugaãe zdaj!

BES

PESMI 2

V samotnih urah

BES

PESMI 2

Îalosti

Tiha Ïalost, znanka verna,
ali k meni plava‰ spet,
teÏka kot megla veãerna,
mrzla kakor gorski led?

Ali trudnega trpina
ne pusti‰ nikdar, nikjer,
da pod tovorom spomina
odpoãil bi vsaj zveãer?

Iz oãi ne vabi srage,
beÏi jadrna naprej
in nobene du‰e blage
z mrzlim dihom ne prevej!

Tiste le objemi Ïala
in jim vzbudi misli Ïar,
kterim je Ïivljenje — ‰ala,
trebuh bog in vzor — denar!

BES

PESMI 2

Moja zgodovina

Rod za rodom mre,
kot za listom list odpada.
·e Ïivim na svetu.
Ali bom ob letu,
kdo mi to pove? — Nihãe.

A pride smrt,
kdo mi to pove drugaãe?
Za menoj posmeje
trdi svet se preje
kot razpade v grobu prt.

»Hitel je doseã
pokoj srca,« bode slula
moja zgodovina
kratkega spomina,
»bil je nekdaj — ni ga veã!«

BES

PESMI 2

Pomlad obhaja Donava . . .

Mogoãna reka Donava, povej,
ne spé li v tvoji temni globoãini
slovanske pesmi, glasi epopej,
potlaãenega naroda spomini?

Pred duhom bliskoma se mi vrsté
krvavi boji, divjih ljudstev gonja,
in sladko petje drozgov mi grené,
in cvet vijolic mi ne siplje vonja.

Kako pokaÏi dan, kar vzame noã?
Tu pij krasoto, ki se ti odklepa!
Na svetu mine vse, umetnost, slava, moã —
priroda le ostane veãno lepa.

BES

PESMI 2

Brez konca

In sodbe si navzkriÏ gredo
brez sklepa zaÏelenega,
iz misli nove misli vro,
in konca ni nobenega.

Ne ãas, ne prostor za seboj
ne pred seboj ne vesta mej.
A kje, moj duh, je konec tvoj? —
Tam, kjer ne more‰ veã naprej.

BES

PESMI 2

Neumni kes

V Ïivljenju uro marsiktero
globoko sem se pokesal,
da sem visokim svojim upom
tako brezmejno veroval.

Neumnik! Hvalim naj usodo,
da bil sem sreãen enkrat vsaj!
Kaj je brez upanja Ïivljenje,
in upanje brez vere — kaj?!

BES

PESMI 2

O srce, kdo ume te?

Daleã tam, visoko tam
ãaka rajska nas deÏela.
Trudno pot ustavi nam
in otare rosna ãela.

Strah in kes in skrb in dvom,
kakor vranov ãrna jata,
pribeÏe; ljubezni dvom
veãnosti odprejo vrata.

Solze, ki nam zdaj kipe
v hipih du‰evne teÏave,
v bisere se premene,
vkujejo na krono slave.

Vzdihi, ki se vijejo
zdaj iz prsi tesne jeãe,
v pesmi se prelijejo
sladke, du‰e dno topeãe.

BES

PESMI 2

In ti grenka se nam zdi‰,
bleda smrt s poljubom hladnim,
ti, ki sama snema‰ kriÏ,
teÏek kriÏ trpinom jadnim?

In po nas zastaja kri,
ko umro nam dragi znanci,
in ne vemo, ali mi,
ali oni so izgnanci!

O srce, kdo ume te,
tvojo polnost in praznoto?
Ti ãrti‰ in ljubi‰ vse,
svet, Ïivljenje, smrt, samoto . . .

BES

PESMI 2

Jeseni

Pomirjen, ute‰en, ozdravljen
od vseh skrbi, krivic in ran,
kako zemljan je varno spravljen,
ko v smrti mu zatone dan!

Od burnega odmaknjen vri‰ãa,
za mestom ali za vasjo
sameva tihi kraj grobi‰ãa,
obzidan gleda le v nebo.

Zakaj srce se vendar oÏi,
kadar zanese nas korak
na kraj, kjer nihãe veã ne toÏi,
kjer je beraãu kralj enak?

Ah, le jesen je toÏna v leti,
pozimski mir nikdar tako.
Grenko je mreti in umreti,
a mrtev biti je sladko.

BES

PESMI 2

RoÏi

Kaj te ãaka, divja roÏa,
ko iz popja se vzbudi‰,
ko te sonãni Ïar poboÏa,
ko zardi‰ in zadehti‰.

Kmalu morda z veje rosne
deklica odtrga te
in na prsi te ponosne
ljubcu svojemu pripne.

Ali s solzo te poboÏno
mlada Ïena porosi,
moÏu na gomilo toÏno
z bledo roko poloÏi.

Ali steblo ti prelomi
silovit vihar na mah
in raznese daleã z domi
mehka perca v tuji prah.

BES

PESMI 2

Ali pa bo‰ tiho cvela
pozna ‰e v jesenski ãas,
nepoznana, osamela
in zvenela, kakor jaz.

BES

PESMI 2

Moja sreãa

Sedel bom sam, prikóvan na svoj stol,
ãe moj ostane v letih osivelih.
Zaspala bo mi v prsih tiha bol,
udan govoril bom: »Izpit je kelih.«

In glej — pribliÏa se mi lepa Ïena,
ktt vodna vila vstane iz valov,
v obleki svilni, s cvetjem okra‰ena,
bogata Ïlahtnih, milostnih darov.

Premrle roke dvignem v svetli zrak,
popra‰am ves zadivljen: »Kdo si, kdo si? . . . «
»Ne boj se me, priletni siromak!
Jaz sreãa sem, ki vsem darove nosi.«

»Prinesla si jih tudi meni kaj?
O sreãa, moja du‰a je otroãja . . .
O tebi sanjal sem nekoã — — pa daj
en dar mi vsaj iz svojega naroãja!«

BES

PESMI 2

»·e veã, ‰e veã ti dam, beteÏni starec!
Vsekdar si bil prijatelj dobrih vin —
mordà se ti privolji en kozarec? . . . « —
Zajecam: »Ne, nadú‰ljiv sem trpin!«

»Pa vzemi si zlata, ãeprav na kupe!« —
»Ne maram ga! Denarjev ni mi Ïal.
Kdo hodil bi poslu‰at mestne hrupe
in z bolno nogo, kdo bi potoval!«

»Naj poloÏim, zasluÏni moj muãenec,
na glavo tvoja venec v znak ãasti?«
»Na ple‰o, kaj? Ogreval bi me venec,
ker mrzla soba je in mrzla kri . . .

Niã, sreãa, niã! Moj kelih je izpit.
Ti pusti mojo sobo in poleti
lahkà med Ïivi svet, pod sonãni svit
in srcem mladozornim vence pleti!

BES

PESMI 2

O zénica Ïivljenja v zarji zlati,
o kneÏnja sladkih, a krilatih nog!
Nestalna si, a kadar meni‰ stati,
prepozna si. — Na vek te ãuvaj Bog!«

In hitro Ïena zapusti moj stan —
Po licih mojih zdrkne zadnja rosa . . .
Na pragu sreãa jo obraz neznan:
meglena Ïena, v roki njeni — kosa.

BES

PESMI 2

Srce samotno

Srce samotno, ne ugibaj,
kdaj sreãe svit se ti odgrne!
Nikar te prazen up ne zibaj,
da ãas prihodnji ti povrne,
kar ti pretekli ãas je vzel!

Po svetu hôdi kakor mrtvo,
a smeha jasnega ne ãrti,
saj videlo si kako Ïrtvo,
ki se celo v mrtva‰kem prti
drÏi na smeh — kdo ve zakaj?

BES

PESMI 2

Slovenska govorica

Ljubim te, slovenska govorica,
ljubim bolj kot Ïuboreãi vir,
bolj kot pesem, ki jo drobna ptica
poje v jutranji sveãani mir.

Ljubim te, slovenska govorica,
kadar detetu nabira‰ v smeh
roÏne ustnice, nedolÏna lica,
kadar vre‰ iz src prepolnih dveh.

Ljubim te, slovenska govorica,
kadar te povzdigajo moÏje,
sveta narekuje te pravica,
neustra‰eno za dom srce.

Odrevêni gibka mi desnica,
jezik mi prirasti na nebo,
ako te, slovenska govorica,
kdaj pred svetom zatajim pla‰no!

BES

PESMI 2

Sladka materina govorica,
lepa mimo zemskih vseh glasov,
mojih misli in ãutil glasnica,
tvoj oblij me zadnji blagoslov!

BES

PESMI 2

Samozavest

Ni malo me ne briga,
kaj svet o meni klepeta,
v nebo deveto naj me dviga,
ali peha na dno pekla!

Nikomur ni pogodi
na kakovem ãloveku vse.
Ni vreden, da po zemlji hodi,
kdor sam ne ve, kaj ni, kaj je.

BES

PESMI 2

Vpra‰anje

Ali sem se jaz postaral,
ali se je svet?
Ali me je kdo zaãaral
v dobo starih let?

Vrt, ki v njem procvita roÏa,
mrtev zre pogled,
neobãutnega me boÏa
cefirjev ‰e pet.

Modrijanov hipoteze
glupe se mi zde.
Ne veselja, niti jeze
ne pozna srce.

Ali se je svet postaral,
ali moj obraz?
Ali svet je mene varal,
ali njega jaz?! —

BES

PESMI 2

Na‰ spomin

Kadar te veã ne bo,
kadar zapre‰ oãi,
za tabo takih sto
in bolj‰ih se rodi.

Umre Adamov sin,
zagrebejo ga v prst.
Pogreba Ïal spomin
zatre slovesen krst.

Dokler je ãlovek Ïiv,
za Ïive ves Ïivi.
Saj sam ni tega kriv,
ni voda na‰a kri.

Hvalimo le Boga,
ko nam zakrije svet,
da vstati nam ne da
iz mirne zemlje spet!

BES

PESMI 2

O, marsikdo bi vstal,
na glas izjokal se,
ko bridko bi spoznal,
kako pozabljen je.

BES

PESMI 2

Moja soba

Ni velik prostor v moji sobi,
dve okni kaÏeta mi dan.
In vendar nisem nikdar toÏil
o nje tesnobi in pu‰ãobi,
odkar sem v nji izvolil stan.

DruÏica verna mi je knjiga,
zabava v kletki droben ptiã,
misleãi duh mi je tovari‰,
ki luã mi náuka priÏiga:
na solznem svetu vse je niã.

Brez hrupa noã in dan poteka,
veli mi spat, veli mi vstat.
In jaz, zakaj bi neki toÏil,
saj ãaka vsakega ãloveka,
‰e vse tesneji dom enkrat.

BES

PESMI 2

Tiha Ïelja

O, da se moja smrt
in moj pogreb in moj pokop
tedaj ne prigode,
ko na polje in vrt,
doline in gore
ob cvetu cvet pripenja
pomlad — celo na grob.

Ni svet tako mi ljub,
bogat strupenega medu,
po njem ne bo mi Ïal.
Dovolj je ãelu gub,
in srcu ran zadal,
nikdar mi zado‰ãenja
nikdar ni dal — miru.

A ti prirode hram,
mogoãnolep, skrivnostnoblag,
miru si v du‰o lil,

BES

PESMI 2

ko sem potrt in sam
k nebesom roke vil,
ko sem s solzami stopil
ãez tvoj zeleni prag.

Besede nisi del,
in leka dal nikoli mi,
a neki dih sladak
srce mi je prevzel,
prepodil s ãela mrak
in kot nebe‰ki balzam
ozdravil boli mi.

Spet bil sem tvoj otrok,
priroda, mati moja ti!
Kaj naj bi Ïelel veã?
En sam pogled globok,
objem en sam ljubeã
pomiri plaho dete
brez glasnih besedi.

BES

PESMI 2

Le pridi, bela smrt,
in moj pogreb in moj pokop,
samo — pomladi ne!
Naj sneg na rakev prt
mrtva‰ki mi natke,
vihar naj velo listje
nastelje mi na grob!

BES

PESMI 2

V mraku

Z mrakom sladek mir v prirodo lega,
v prsi mi nemir.
Na spomina krilih duh mi bega . . .
kakor netopir
zdaj na line stolpove iz dupla,
zdaj v razpali hram,
zdaj ãez kriÏe, pokopana trupla
v polje — bogvekam,
duh mi bega na spomina krilih
zdaj v prisoj goric,
kjer sem ljubil, kjer sem v druÏbah milih
peval jasnih lic;
zdaj v sveti‰ãe mirno med gorami
sredi slamnih koã,
kjer sem du‰i bolni, divje-sami
izmoleval moã;
zdaj pod rodni krov, na hrib sosednji,
kjer sta na‰la hram
oãe moj in mati, hram poslednji,
in odtod — ‰e kam? —

BES

PESMI 2

Vzleta, pada — netopirja slika —
ki ni mi‰, ne tiã,
zdaj se v ceno svojo duh zamika,
zdaj v svoj prazni niã.

BES

PESMI 2

Veãerni zvon

Veãerni zvon, o mili zvon!
Ko zarja z modre nam vi‰ave
zvezdâ naznanja milijon,
naznanja‰ ti zemljanom: ave,
ave Maria.

·krjanci pojejo v nebo,
drobé Ïe slavci iz go‰ãave,
da se ãarobnih spevov sto
z zvonenjem zliva v eden ave,
ave Maria.

Obri‰e s ãela potnik znoj,
na sredi postoji dobrave,
in sladek ga navda pokoj,
ko tiho v srcu moli ave,
ave Maria.

BES

PESMI 2

Veãerni zvon, o mili zvon!
Tvoj glas poslu‰am iz daljave,
telesnih veã ne ãutim spon,
srce topi se, moli ave,
ave Maria.

Moj duh pozabi teh dolin,
na kraj nebe‰ke misli slave,
kjer bode zemlje solzne sin
na veke klical blaÏen ave,
ave Maria!

BES

PESMI 2

Cipresa

Sneg je padel na gomile,
v Ïivih iskrah se blesti,
kite roÏ so posahnile,
le cipresa zeleni.

Na ãlove‰kem zadnjem domu
spomenik edin zelen,
zasajena kdaj in komu,
ne pove napis noben.

Veter duje in otresa
ivje biserno na njej:
Kdo pod tabo spi, cipresa?
Ali sreãen je, povej!

In cipresa glavo resno
klanja vetru sem in tje
zdaj na levo, zdaj na desno,
odgovarja da in ne.

BES

PESMI 2

Moja sodba

Kam je pokoj moj pobegnil?
Ali zgre‰il sem poklic,
da vse vidim v ãrni noãi?
Rad bi sreãe voz potegnil
iz globokih kolesnic
v gladek tir — a ni mi moãi.

Koliko so krivi drugi,
koliko sem kriv si sam,
o vpra‰anje znamenito!
Kdo me sodi po zaslugi,
ki v resnici jo imam,
ali nimam — kdo odkrito?

Vase naj se duh zagrebe,
z lastno sodbo re‰i dvom!
In ta sodba bo praviãna?
Ah, dokler bom ljubil sebe
in vsekdar se ljubil bom,
moje sodbe moã je — niãna.

BES

PESMI 2

Pred Bogom

Ti, ki ne stvarja‰ niã zaman,
ki si Ïivljenje vame dahnil,
na zemljo me v pregnanstvo pahnil.
pusti‰ li, da bi v niã izplahnil,
iz niã nazaj v niã zakopan?

Kadar ustavi‰ duhu stroj,
kosti sesuje‰ v grobu ãrnem,
o, kak‰en k Tebi se povrnem,
kam plahi svoj pogled obrnem
in Ti kaj zapoãne‰ z menoj?

Razgrne‰ svoj ljubezni pla‰ã
na moje zmote in pregrehe.
Moj sin, poreãe‰ poln utehe,
le stopi v krilo varne strehe,
vem, Ïalil nisi me nala‰ã.

BES

PESMI 2

Resnice vir bi na‰el rad,
rad vedel bi, kje sreãa biva,
poslu‰al usta si laÏniva
in stopal si na pota kriva
in skoro zgrmel v prepad.

A jaz sem hodil za teboj
narahlo oãitaje vesti,
da stopa‰ po nepravi cesti,
in ti si zbadan od bolesti
nazaj korak obrnil svoj.

Kako si preumeti znal
veliãja mojega strmine,
ljubezni morje in miline,
skrivnosti mojih globoãine
kako? In slepec bi ne pal!

BES

PESMI 2

Nala‰ã me nisi Ïalil, ne.
Bolan i‰ãoã Ïeljan neãesa,
iskal si mene in nebesa.
Pretrgana je zdaj zavesa,
iz srca ti odpu‰ãam vse.

BES

PESMI 2

Radovednost

Le posameznik se stara,
svet je star, a zmerom nov.
Zmerom nov nas vara, ãara
duh in lik njegov.

Naj smo tudi vse dosegli,
kar smo upali nekoã,
vendar ne bi radi legli
v groba tiho noã.

Neka sila, dvom na ãednost
laj‰a breme let in muk:
nenasitna radovednost,
kaj doseÏe — vnuk.

BES

PESMI 2

Epigon

Kadar bom v tihi zemlji spal,
in grob preraste gosti mah,
nov vek na zemlji bo sijal,
na mojih pesmih leÏal prah.

Da dolgãas bi pregnal, morda
odpre jih kdo, prebere kaj,
namrdne se, pogleda v tla
in vrÏe jih mrmraje v kraj.

»O nedomisleni poet,
med dvema dobama viseã
razumel nisi svojih let,
razumel ne bi na‰ih veã.

Kot roÏa nisi se razvil
z bogatim vonjem v sonãni dan,
zdaj breznov sneg te je moril,
zdaj si venel od slane Ïgan.

BES

PESMI 2

Podlesek si moder bil za svet;
klijoã iz mrtvih tal livad
poslednji je in prvi cvet,
zdaj zimo znani, zdaj pomlad.«

BES

PESMI 2

Slovo

Zapu‰ãal sem svoj rodni kraj,
v deÏelo daljno potoval
in nisem znal in nisem znal,
komu desnico naj tedaj
podam morda za vekomaj.

V deÏelo daljno so od‰le
ljubeãe du‰e pred menoj,
v deÏelo, kjer usahne znoj,
zamrejo v prsih toÏbe vse,
odkoder ni nazaj stezè.

Kam po slovo bi ‰el drugam?
Iz mesta sem na vrt zavil,
na vrt pozabljenih gomil.
Roditelja sta moja tam
pokoja na‰la varni hram.

BES

PESMI 2

Slovo sem vzel od groba vsaj,
potoÏil vrbi svojo Ïal . . .
In nisem znal in nisem znal.
kaj vleklo me je v daljni kraj,
kaj me je vabilo nazaj.

Kaj vleklo me je v daljni kraj,
zdaj dobro vem: mogoãen up
jasnej‰ih dni in slaj‰ih kup.
Kaj vleãe me ‰e zdaj nazaj?
Sam Bog nebe‰ki ve vse kaj.

BES

PESMI 2

Samozavest

Kako si upam zlagati sonete,
uklepati v obleko tesne mere
duha nemirnega krilate hãere,
ko nisem ne Pre‰eren, niti Kette?

Ne ‰tejem se med kilave oãete,
ki v sebe nimajo nebene vere,
ki plahi obmolãe kot mile Jere,
ãe kdo jih ne priznava za poete.

O ne! obsodbi vsaki ne prikimam.
Bolj nego za estetikov dokaz
za ãislo svojih bralcev se zanimam.

S planine svojo pot si dela plaz.
Ideja krepka najde svoj izraz,
le rime njej slede, ne ona rimam.

BES

PESMI 2

Prero‰ki angel

Ko smrtna Ïe solza sili v oko,
bolniku na trudno leÏi‰ãe
nevidnega angela po‰lje nebo,
da v zadnjih ga hipih obi‰ãe.

Tedaj razplamti mu ‰e enkrat duh,
privro mu ãez ustnice blede,
okoli stojeãim v pazni posluh,
slovesne prero‰ke besede.

Jaz tudi bom leÏal nekoã bolan
in temnega ãakal pogreba,
a preje ‰e ãakal globoko Ïeljan
prero‰kega angela z neba.

In kadar se zgrne nad mana krilat
in vela poljubi mi lica,
o da bi privrela iz prsi takrat
o tebi, moj dom, govorica!

BES

PESMI 2

Da pesmi zaãuje‰ vse lep‰ih jek,
da stare‰ sovraÏnikov silo,
da skoro zasije ti zlati vek
nad zabljeno mojo gomilo! —

BES

PESMI 2

Moja daritev

Ko vlekel bi na svojem gradi
obresti od visoke rente
in pil pozimi in spomladi
brezskrben dolce far niente;

morda bi se moj duh vpokojil,
Ïivljenja ãrt in gnus izgubil,
z moãmi se novimi napojil
in zopet vse ãlove‰tvo vzljubil?

Morda! — ZbeÏite, prazne sanje!
Vstanite misli na trpine!
Sam bogat bi pozabil nanje,
ki ljubim jih sedaj edine.

Ljubezen ta nesamopridna,
kot Ïiv studenec, nikdar plitev,
ljubezen ãista, nezavidna
Ïivljenja bodi mi daritev!

BES

PESMI 2

Grajski lipi

Ob gradu se dviga‰ stoletja Ïe, lipa,
Pod tabo na klopi samotno posedam,
zamika mi duh in srce mi utripa,
ko Ïive podobe preteklosti gledam.

O, koliko cvetov in listov je vesna
v teh vekih pripela na krono in veje
in koliko listov ti zima je besna
odnesla ãez travnike, njive in meje!

In kakor ti listi, radovi na gradi
v Ïivljenje so vstajali, padali v rake,
uÏivali ãare vesele pomladi
in topo strmeli v jesenske oblake.

Zaplali so kresi. S poljubom, objemom
gra‰ãaki so vzeli slovo od druÏine,
na vrancih rezgatnih z oklepom in ‰lemom
oddirjali v boj so na prag domovine.

BES

PESMI 2

In spet so pri‰li zmagoviti, ponosni,
naprtani s plenom od meje hrva‰ke;
hvaleÏni pogledi, od radosti rosni,
doma so pozdravljali sine juna‰ke.

Po zraku je jasna odmevala pesem,
po tlaku so vrancev kopita grmela.
O, to je bil praznik ãastit in slovesen,
vsa srca so v blagem veselju kipela!

Obhajala zmago je zlata svoboda,
krvavi so meãi jo s trudom dosegli
Pod senco je tvojo posedla gospoda,
in blagiãi zali pri mizah so stregli

In ti si jih gledala, lipa vonjiva,
te viteze krepke, te zorne mladenke,
in kakor bi z njimi se zlagala Ïiva,
s ‰epetom si spremljala gorke pomenke.

BES

PESMI 2

In zdi se, da v listih ‰e zdaj zgodovina
Ïivi in glasi se kot pesem nagrobna.
O, ãasi minljivi! Od luãi spomina
ozarjena davnost, kako si ãarobna!

Na starem zvoniku je kladivo tolklo
za urami ure in tolãe ‰e vedno,
in kmalu in kmalu udari zamolklo
‰e tebi, o lipa — uro poslednjo.

BES

PESMI 2

Kresnica

Sanja bedni siromak:
kje so tista sreãna tla,
skrivajoãa drag zaklad.
In tako moj duh bi rad
tajnosti odgrnil mrak
vsem stvarem prodrl do dna.

Ali kaj sem! Sonce mar?
Ah, kresnica sem samo,
ki izÏarja medel svit.
Z medlim svitom je oblit
zemlje del za dobro stvar,
in ta del je svet za njo.

BES

PESMI 2

Misel

Kdaj z resnico se sprijaznim,
da srce samó si praznim
mnogo v druÏbah govoreã.
Bridkim bi utekel kaznim,
ko bi nekdaj molãal veã
in si mar s posluhom paznim
svoje znanje bogatil.
Z licem mirnim, neizraznim
muãna bi uganka bil
du‰am podlim in zalaznim.

BES

PESMI 2

Milim du‰am in nemilim

BES

PESMI 2

Razstanek

Glej, ura se bliÏa — loãila se bova,
in bogve kdaj vidiva spet se in kje!
Za naju je ena resnica gotova,
da ljubi brez vsakega upa srce.

Vse solze, ki tebi namakajo lice,
ves mrak, ki pokriva moj bledi obraz,
ne morejo zbrisati bridke resnice,
a rana zaceliti more le — ãas.

BES

PESMI 2

II.

Loãila sva se, in minila so leta,
usahnil je vir hrepeneãih solza.
Od kraja sva si dopisávala vneta,
a zlagoma sva obmolãala oba.

In zdaj, ali spomni‰ se kterikrat name?
In ako se spomni‰, kako se ti zdi?
Ne, kakor ãe kdo ti prebirati jame
pravljice iz tisoã in ene noãi?

âarobna in ãista kot roÏa pomladnja
ljubezen je venãala srca oltar.
Naj bila je prva, naj bila je zadnja,
na zemlji ne vzcvete mi lep‰a nikdar.

BES

PESMI 2

Ljubezni kes

V Ïivljenju sem te bil nekoã
z osornim govorom zavrnil
in morda sem ti v dolgo noã
Ïivljenja kratki dan zagrnil.

Na kraju tujega sveta
bilo je prvo mojih pisem
poslano tebi od srca:
tako hudo jaz mislil nisem.

Îeljnó sem ãakal dan za dnem
glasu od tebe ali lista,
kako sem ãakal, sam le vem,
zastonj, nikdar mi do‰la nista.

In zdaj namé spomin ti‰ãi
besed nekdanjih kakor mora,
in zdaj miru mi ne deli
ne tihi mrak, ne rujna zora.

BES

PESMI 2

V Ïivljenju nekdaj pred teboj
besede trde sem izrekel.
ah, ne sluteã, da govor moj
tako globoko te bo spekel.

A bridko ãutim zdaj trpeã,
odkar sem naglo te izgubil.
kako sem ljubil te — in veã,
kako tvoj duh je mene ljubil.

BES

PESMI 2

Dokaz ljubezni

Od tebe sem droben list dobil.
da z drugim si zdaj zaroãena,
da tvoj izvoljenec blag je in mil.
da bode‰ mu sreãna Ïena.

Vzbudila se v srcu mi ni zavist,
in ljubosumje se ni mi vnelo,
tresoãe roké sem ãital tvoj list
in vendar bral ga veselo.

V Ïivljenju meni — predobro vem —
usojena grenka je kupa.
In ko sem te nekdaj ljubil nem,
ves ãas sem te ljubil brez upa.

Da tudi zdaj ne preklinjam jaz,
ko sem te na veke izgubil —
to bodi najvidnej‰i tebi dokaz,
da sem te resniãno ljubil.

BES

PESMI 2

Ti tudi?

Ti tudi, angelsko ti bitje,
korake moje sodi‰ strogo,
ti tudi, kakor drugi, bolno Ïitje
zavija‰ mi v neskonãno togo?

Ah, ãe je vse na svetu moÏno,
nemoÏno se je meni zdelo,
da tvoje srce ãisto in poboÏno
sprejame kdaj me neveselo.

In vendar tvoj pogled mi kaÏe
in kaÏe vse vedenje tvoje:
verjela si, trpi‰, da ãrno maÏe
klevetni svet po‰tenje moje.

Ti tudi? Dobro! Daj mi roko,
veruj sovraÏnim mojim krogom!
Ko videla bi v du‰o mi globoko,
sodila bi drugaãe. Zbogom!

BES

PESMI 2

V spominsko knjigo

Du‰ica draga, kaj je ljubezen?
Ali je ãednost, ali je strast?
Ali je zdravje, ali bolezen?
Ali je pelin, ali je slast?

S soncem se smeje, plaka ob luni,
vedno valuje, kot ocean.
Ne preudarja, niã ne raãuni,
zanjo vsa doba en velik je dan.

Zlobnih nastav in bridkosti ne sluti,
kakor otrok ne vpra‰a, kaj sme.
Vsako srce jo enkrat obãuti,
s sanjami pride, s sanjami gre . . .

BES

PESMI 2

II.

Ne znam ti naslikati v knjigo podob,
ne nanjo pripeti peres in cvetlic,
zapi‰em le sredi najdraÏjih osob,
kar terja od tebe Ïivljenja poklic.

Veselo naravo in trezen razum,
znaãaj neomajen, a rahlo srce,
ob radosti zmernost, ob stiski pogum
in strah le za svoje po‰teno ime!

BES

PESMI 2

III.

âas beÏi ko silen veter
za seboj podira vse.
Tudi tvoje zorno lice,
o mladenka, ocvete.

Kadar na veãer Ïivljenja
brala bo‰ iz knjige te,
koliko spominov sladkih
boÏalo ti bo srce.

Znanci, znanke iz mladosti
stopijo pred tvoj obraz
kakor Ïivi — in med njimi
ali stopim tudi — jaz?

BES

PESMI 2

IV.

In kaj ti je do mojega imena?
Umrie ono kakor ‰um valov,
ki z daljnih se prizibljejo bregov,
in zopet jih zagrne voda lena.

Umrje kakor v gluhem lesu jeka,
za sabo zapusti le mrtvo sled,
podobno ãrkam vklesanih besed
na grobni plo‰ãi tujega ãloveka.

Ne bo ti vzbujalo spominov neÏnih
nikoli pevca toÏnega ime,
dokler se bo topilo ti srce
v Ïivljenja mladega nasladah beÏnih.

A kadar te zagrabi sreãa kriva,
ime izreci moje kdaj pa kdaj,
»‰e bije« — tiho zase ‰epetaj —
»srce, ki v njem Ïivim nepozabljiva.«

(Po Pu‰kinu)

BES

PESMI 2

Ni mi Ïal

Moj vzor si bila ti nekdaj.
Iz temnih dnevov mi je vstal
v pogledu tvojem blaÏen raj.
Ah, ljubil sem — in ni mi Ïal.

A tvoj pogled in tvoj nasmeh
z menoj se je samo igral.
Ljubiti nisi mogla dveh . . .
Trpel sem nem — in ni mi Ïal.

In dal sem upanju slovo,
s teboj za vedno se razstal
tako nerad, tako teÏko
a moral sem — in ni mi Ïal.

BES

PESMI 2

Muãenec

Korak ti je truden, poãasen,
pogled ti je hladen, teman,
dim, prah se ti v zgubano lice
zaganjata leto in dan.
O delavec, tihi muãenec,
ti lavorov nisi Ïeljan!

Îeljan si vstajenja iz groba,
ki dneve pretvarja ti v noã.
Îiv stroj si med mrtvimi stroji,
tiran izsesava ti moã.
A kak‰na je tvoja ideja,
ki zanjo bori‰ se mrjoã?

Ideja globoka, visoka!
Da ãlovek si — trpka zavest —
da hoãe‰ kot ãlovek Ïiveti,
da delo rodi naj obrest.
In kak‰no je tvoje oroÏje?
Le trudna, pove‰ena pest.

BES

PESMI 2

Oãetu

Nocoj, ko pojemajo luãi na grobih,
jesenske venejo zadnje cvetlice,
dozdeva se mi, moj dragi oãe,
da zopet ti gledam v zgubano lice.

Nocoj, ko umirajo toÏni zvonovi
s tresoãim glasom, ãimdalje ti‰im,
dozdeva se mi, moj dragi oãe,
da zopet tvoj resni pogovor sli‰im.

Nocoj, ko stopam osamljen naproti
veãernega vetra mehkim perutim,
dozdeva se mi, moj dragi oãe,
da tvoja desnico na ramenih ãutim.

In ti si umrl. Zakaj se povraãa‰?
Mar rad bi nazaj v okove telesa?
Mar rad bi znova zaãenjal tlako,
ah, grenko tlako za sladka nebesa?

BES

PESMI 2

Ljud in jaz

O meni se je motil svet
in se morda ‰e danes moti,
a jaz sem hodil vrsto let
in hodim ‰e po svoji poti.

Ko se je gnetel ljud naprej,
in jaz sem v blatu kdaj obtiãal,
o, to pljuval je fej in fej,
o, to me je z jezikom biãal!

Pomislil ni in ni ga sram,
da s pljunki in stopinjo trdo
na pra‰no pot Ïivljenja sam
name‰al mi je blato grdo.

In ko sem vstal, morda je kdo
bodoãnost lep‰o mi obetal,
a klelo jih je sto in sto,
da sem za njimi jo prikretal.

BES

PESMI 2

Le plezaj ljud, naprej in gor,
jaz rad ostanem zadaj, doli.
Ne maram biti tebi vzor,
kot meni ti ne bo‰ nikoli.

BES

PESMI 2

âednostnim prijateljem

Kdo prvi na‰e je obiske
pretrgal in sprejeme ljube?
Kogá je re‰il s tem iz stiske
in kako‰ne otel pogube?

Ne maram za odgovor slovca!
To vem: nekdo vam je natvezel,
da jaz sem garij polna ovca. —
Od koga le sem jih nalezel —?

BES

PESMI 2

II.

Dolgo ste me re‰etali
ãe gorim za va‰ poklic,
no, naposled ste spoznali,
da povsem ne gremo v‰tric.

Kdo je prvi krenil spota,
ki do vzornika drÏi,
va‰a zmota, moja zmota,
krenili smo jaz in vi.

BES

PESMI 2

Klevetnikom

V Ïivljenju tolikrat vas sreãam
in stopam mimo vas neplah,
‰e pesem svojo vam posveãam,
prijatelji klevet in zdrah.

O, ne zameri, muza moja!
Potihnil môl je sladkih ur,
a liri zvoãni ni pokoja,
iz nje mogoãni sili dur.

Kdor je obãutil kdaj ljubezen,
ki je ne zmaga sama smrt,
vihar mu ni zanesel jezen,
on je obãutil tudi ãrt.

In du‰a ni li kakor zemlja?
Zdaj vir srebrn iz nje ‰umlja,
zdaj iz globokega ji temlja
goreãa lava prasketa.

BES

PESMI 2

O majniku nas slavec ãara,
ko v pesmih toÏi mehko bol,
a ãara tudi nas Njagara,
ko z gromom stresa breg in dol.

Na tihem me je veãkrat muãil,
klevetniki, jezika biã,
a tudi marsikaj nauãil,
pobolj‰al manj, osreãil niã.

Pokojni vendar ostanite!
Pred vami ne zapiram vrat.
·e v pesmi moji se ble‰ãite,
kot v veri se ble‰ãi — Pilat.

BES

PESMI 2

Kritiku

Nikomur hib ne prizana‰aj,
ocene pi‰i jedrovite —
a preje svojo vest izpra‰aj,
ãe si moÏak »integer vitae!«

Gorje, ãe nisi! Vsaka lisa
razgali se ljudem na tebi,
in temni del Ïivljenjepisa
prekmalu bode‰ bral o sebi.

Ohol in Ïaljen duh ne boÏa.
Bojniku nosi psovke tuje.
Z besedo se opeva roÏa,
a tudi blato opisuje.

Ima‰ li torej trdost brusa,
na srcu mirnem ãisto roko,
demant-vrojenega okusa
in znanje, kakor svet ‰iroko?

BES

PESMI 2

Hrepeneãi du‰i

Ne plakaj in ne smej se in ne kolni
usode neizpolnjenih Ïelja!
Popolne sreãe zemlja ti ne da,
naj tudi vsako Ïeljo ti izpolni.

âim dalje se od brega vozi‰ v ãolni,
tem veãja se odpira plan morja.
Mej svojih hrepenenje ne pozna,
iz Ïelj rode se Ïelje du‰i bolni.

Potopi se v uãenih bukev morje,
pretehtaj slavnih moÏ izreke stokrat,
prirodo tajno môtri dan za dnem —

pred tabo le raz‰iri se obzorje,
in ti doseÏe‰ kakor stari Sokrat
samó spoznanje: vem, da niã ne vem.

BES

PESMI 2

Jezikavcu

Z jezikom sikavim le draÏi me,
pred lahkovernim ljudstvom maÏi me.
Vsakoga ljubi kdo in kdo ãrti.
Kaj slab‰i sem, ãe kdo sovraÏi me?
Imam pravico sladko, da velim:
hudobnega ljudem dokaÏi me!
Imam spomin, ki razsvetljuje vse,
in vest, sodnico, ki tolaÏi me.

BES

PESMI 2

Ketteju

Enkrat samo sem videl tvoje lice,
pod senco gostih las visoko ãelo,
in med okusil sem in tanko Ïelo
obãutil mo‰ke tvoje govorice.

Venela je priroda, lastavice
zapu‰ãale so mrzlo rodno selo.
OtoÏen si pozdravijal njih krdelo:
za vami skoro pridem, drage ptice.

In ‰el si morje pit — s pogledom Ïejnim
zamaknjen v Adrije ãarobno plan,
ãutilom du‰ka si dajal brezmejnim.

In ‰el si morje pit — bridkostnih ran
zacelil nisi z Ïarkom blagodejnim,
zagorel si in zgrudil se seÏgan.

BES

PESMI 2

Romance

BES

PESMI 2

Osveta

Ves teden s svojo Ïeno sprt
govoril moÏ je v jezi vneti:
»Re‰iti more me le smrt,
le smrt, niã drugega na sveti.«

Zavpije Ïena nanj strastnó:
»Nikar, nikar mi ne ropoãi!
Le pojdi — vidi‰ tam vodo? —
Kar pojdi in v valove skoãi!«

Îiv ogenj blisne mu v oãeh. —
Na lice smrtno pobledelo
bridkosten pade mu nasmeh,
sopeã pomirja kri zavrelo.

Do reke pot, poslednja pot
edina re‰i ga pokore.
Katero naj izbere zmot?
Îeno ubiti? Ne, ne more.

BES

PESMI 2

ZbeÏi na reke strmi breg,
nespremljan zadnje te minute —
Paã! Spremljajo obupni beg
glasovi rezki Ïene ljute:

»Konãaj Ïivljenje, le konãaj!
Jaz sama prosim te, utoni!
Na bregu si. Le skoãi zdaj!
Nikar na vrbi dalj ne sloni!

Saj vem, ti smrti se boji‰.
Nerad bi v mrzlo kopel legel.
A da se enkrat utopi‰,
kako bi meni ti ustregel.«

In on? On misli ves razvnet:
Na káko zlo mi je rojena!
A skoro krene k domu spet
in reãe ji pokojen: »Îena!

BES

PESMI 2

âe zdaj celo, ko v smrt divjam,
strupeni jezik tvoj me gloje,
sovraÏi‰ me, kot satan sam
iz globoãine du‰e svoje.

In jaz — jaz drugega ne vem,
kakoli bi kaznoval srce ti, —
Ker tebi tak sem trn oãem,
imej ‰e dalje me na sveti!«

BES

PESMI 2

Literat

V nobeno druÏbo vabljen,
le sebe je imel,
od vseh ljudi pozabljen
doma je sam sedel.

V preprosti gorski vasi
o njem je slovel glas,
da Ïe v predavnem ãasi
naselil se je v vas.

Ni Ïiva du‰a znala,
zakaj, ãemu, odkod.
Deãad ga je nazvala:
»Razdrapani gospod.«

Ob uri pa poslednji
— umiral ni bogat —
moÏakarji sosednji
prispo ga obiskat.

BES

PESMI 2

Okoli njega zbrani
vele mu, da naj vsaj
ob smrti jim naznani,
kdo vendar je in kaj!

In starec dé poãasno
in tiho kakor tat,
a vendar dosti jasno,
da »b i l j e l i t e r a t . «

»O sveti moj opravek!
Kadar mini pokop,
kaj bil sem — eden stavek
zapi‰ite na grob!«

Ob njem se vsi osupli
spogledajo moÏje —
A v bledem, mrzlem trupli
zastane vtem srce . . .

BES

PESMI 2

»Ob smrti zadnje Ïelje!
Odreãi kdo jih sme?
Za vest so nam povelje.
Kaj Ïelel je, sam ve.

Ob smrti pro‰nja ãudna!
Slu‰ajmo ga zato,
da du‰a se mu trudna
spovraãala ne bo!«

Pod staro so ga lesko
zasuli v groba hlad,
zapisali na desko:
O n p i l j e l i t e r r a d .

BES

PESMI 2

Pri stricu

Sestradan in Ïejen in z dolgom ogromnim
namerjal sem ravno popiti strup . . .
tedaj se bogatega strica spomnim,
in du‰o kot blisk mi pre‰ine up.

Spoãetka sem ãutil nekako tesnobo,
a srãno bil zmogel sem du‰ni razdvoj.
Potrkal, k sorodniku stopil sem v sobo —
pogledal me je in spoznal takoj.

Sedel je sam pri ‰iroki mizi
in usta nabral v prisiljen nasmeh;
okoli so spale daleã in blizi
poboÏne knjige po stolih, po tleh . . .

Zaãel sem. Glasno mu vse potoÏil,
kako me obup razjeda pekoã.
Na prsi sem burne roko poloÏil
in milo zaprosil: »O stric, pomoã!«

BES

PESMI 2

»Pomoã? Hm, le neumen ne bodi!
Pomoã? Hm, meni je jako Ïal!
odkodi naj jemljem, te vpra‰am, odkodi?« . . .
Z veriÏico zlato se je igral.

»Da nisi potreben, ne reãem ravno,
beraã pa vendar ‰e nisi vsaj.
Vse to so drugi trpeli Ïe davno« . . .
Ma‰il si je v usta tolst zaloÏaj.

»Îelezu obliko zada udarec,
ba‰ preje sem bral tam v knjigah nekje,«
— popil je hitro vina kozarec
»tako i moÏa udarci store.«

»Sicer pa, kdor sam je v bedo zabredel,
trpi naj jo sam — to vedno velim.«
Na mehkem divanu se je presedel
in vzmeti so drgetali pod njim.

BES

PESMI 2

»Jaz tudi mislim, da moli‰ premalo.
Vse, kar imamo, deli nam Bog.
Le njemu pro‰njo, njemu zahvalo!«
Vrtel je pridno palca okrog.

»Le pojdi! Pokora je paã pokora
Kaj mara‰ — zdrav si kot ptiã.
Vsak ãlovek na svetu trpeti mora.
Brez zatajevanja, ljubãek, ni niã.«

Jaz pa sem beÏal brÏ ãez stopnice —
in komaj pri‰el sem do veÏnih tal,
na dvoje mi zlezlo je bledo lice,
in na vse grlo sem se zasmejal.

BES

PESMI 2

Sen

Na travi poleg reke
utrujen sem zaspal.
Zazibal me je v spanec
ljubo ‰umeãi val.

Pritaknil se je skoro
skrivnostno-grozen sen,
da bil sem daleã nekam
od reke preloÏen

na postelj ãrnoruho
v preprosto hi‰o sam . . .
Sijala mi je luna
skoz okno v tihi hram.

Bedel sem jadne du‰e,
kar otlogromek jek
zaãujem zunaj hi‰e:
»Konãan bo svet na vek!«

BES

PESMI 2

Na stolpu bliÏnje cerkve,
obkoljene z grobmi,
tedaj zapoje navãek,
ki mrtvecem zvoni.

Kot zmija me napade
vsiljiva misel ta,
da se je zadnji ãlovek
poslovil od sveta.

Da jaz edin ostal sem
od drugih vseh ljudi,
ki nisem ‰e dopolnil
usojenih mi dni.

Zavpijem, kakor ranjen,
iz hi‰e planem ven:
»Kje ste, ljudje, o kje ste!?«
zbeÏi od mene sen.

BES

PESMI 2

Iz trave znojen skoãim.
— Spreletal me je mraz. —
O, kaj ljudje so meni,
o, kaj ljudem sem jaz!

Gorje mu, kdor bi Ïivel
na zemlji sam! —Zdaj vem:
ljudje so vse ãloveku,
a ãlovek niã ljudem — —

BES

PESMI 2

Pomenek

»Na ramah z vedrom, sivi oãe,
kam stopate v dolino, kam?«
»Rahlajo v gori prst za trsje,
v dolino grem po vina v hram!«

»Kaj bode? Vinske kaplje daje
od leta manj do leta trs.«
»Bog ve, kaj bode!« meni starec,
in vzdihljaj mu privre iz prs.

»Ti mlad si, ognja poln in nádej,
uãaka‰ morda lep‰ih dob.
Trgatev doÏivim jaz malo,
teÏé me leta — ãaka grob.«

V dolino starec, jaz v gorico,
molãe obrneva obraz.
Na hladne grobe misli starec,
na lep‰e dobe mislim jaz.

BES

PESMI 2

Ogenj in voda

Kaj hoãe‰, Katinka, da zate storim,
predraÏestna ljubica moja?
V obrambo za tebe se niã ne bojim,
niã — niti krvavega boja.

Ah, kadar napade me misel stra‰na,
da ti bi, Katinka, umrla,
oko mi zalije kar potok solza,
‰e toÏba ne more iz grla.

Pa saj ti, Katinka, umreti ne sme‰;
jokali bi angelski zbori. —
In jaz bi po smrti naredil — saj ve‰,
kaj reveÏi delajo nori.

Kaj hoãe‰, Katinka, da zate storim,
z ljubeznijo veãno me vnemi! —
»Ah, Robert, ve‰, kaj jaz od tebe Ïelim —
niã drugega — hitro me vzemi!«

BES

PESMI 2

Naprej ali nazaj?

Po cele dneve, po cele noãi
strmel je v debele knjige, osamljen,
ubogi Naman. Kaj rad bi znal?
Od samih ãrk bi bil kmalu omamljen.

Po zemlji je plaval jesenski dan,
tako prijeten, blag in svetal.
Mrãljiv pomeãe vse knjige v kot
in proti go‰ãavi ubere pot.

Tam sredi maklenov se dviga oskalje;
po njem se plazi zélen poponec.
Pod skalami starec ra‰eve halje
sedi in kvi‰ku gleda poboÏno.
Visi na srobotu mu majhen zvonec,
ki vãasih zapoje milo in toÏno.
Pu‰ãavnik v dana‰nji modernmi dobi!
Tu sam do smrti v skalnati sobi,
oh, Ïiv pokopan v temotnem grobi!
Osupel precej pred njim obstoji,
pu‰ãavnika Naman ogovori:

BES

PESMI 2

»Kaj dela‰, starec, in kaj premi‰ljuje‰?
Kakóve divne snuje‰ probleme?
No, tukaj jih lahko na tihem snuje‰
v naroãju prirode, skrivnostno neme.
A jaz sem se vsega Ïe naveliãal,
vseh folijantov, knjig in bro‰ur.
In ãesa, meni‰, sem se prepriãal?
Za sleherni ‰tudij je ‰koda ur.
Le moje lice bliÏe poglej!
Tako sem suh in stisnjen ko prga,
in nekaj Ïe let me kar naprej
po nogah vedno spoãitih trga.
Pa kar me tako peklensko jezi,
je to, da vem zdaj ‰e manj kot niã.
Da, pravo resnico Favst govori:
Visoke vrednosti moã in oblast
zakrita je celemu svetu, le kdor
ne misli, njemu podari se v last,
le on jo uÏiva brezskrben ko ptiã.
In kdo ne misli? Du‰evni ‰tor.

BES

PESMI 2

Predelaj ‰e tako ‰tivo ogromno,
ob luãi najveãjih mislecev, modrcev,
ne more‰ pre‰teti ‰e svojih kodrcev
na glavi — ob kratkem vse je dvomno.
Ah, in um na‰ zahteva, zahteva resnico,
kakor ljubezen na‰e srce.
Kje, pravi‰, bi na‰el vendar le klico,
ki vse ti iz nje skrivnosti kipé?
Imel je prav Descartes, ko veli,
po muãnih mislih: Je pens, donc je suis.
Kako pa, da vsakdo si pravi »jaz«,
ko vsakdo nosi drugaãen obraz?
Zakaj po solzni dolini lazimo?
Kam pridemo potlej, v pekel, al’ nebesa?
âemu se med sabo tlaãimo, gazimo?
Zakaj so nam dana grehotna telesa?
Vse to nam zakriva ãrna zavesa.
Jaz tudi tega niã ne verjamem,
da ti bi bil tu zadovoljen na samem.
Kako li? âlovek druÏabno je bitje.
Naturam expellas . . . Le vse normalno!

BES

PESMI 2

Zares, da je Ïitje viharno, peãalno,
a kaj naj drugega ljubim kot Ïitje?
Jaz mistike sem sovraÏnik zaklet,
te prave maãehe vseh dokazov,
te ljubljenke lahkovernih bab‰et,
te porodice meglenih obrazov.
Pred leti sem bil ‰e dokaj drugaãen,
resnice manj Ïejen, ljubezni bolj laãen.
Pa kaj je ljubezen? Imel sem dekleta,
ki zame je bilo podoba sveta.
In ni me naravnost povedati sram,
da vãasih ‰e zdaj ves vztrepetam,
ko spomnim se njene postave vilinje.
A ãasi beÏe, po svoje stvore. —
Ah, danes se nosi z naslovom grofinje.
Spominja se Ïivo je moje srce:
Sama sva sedela na bliÏnjih parobkih —
bila je pozna jesen, ko zdaj —
na rdeãega ‰ipka zadnjih popkih
visele so najine rosne oãi.
O, zadnji pogledi v ljubezni raj!

BES

PESMI 2

Poljub sem ji dal kot ogenj vroã,
in ‰la sva vsaksebi daleã proã.
Da zdaj ne pijem sladkosti zakona,
da samec komarim vse Ïive dni.
Kdo bil je kriv? Ne jaz in ne ona —
nje Ïlahtni stan in borni moj stan.
Ah, pomnil je bom ‰e na sodnji dan!
Pa ta koãljivi predmet pustiva!
Ljubezen se lahko samo uÏiva.
Besede o njej so vse zastonj.
Popi‰i, ãe more‰, z besedami vonj!
Niã ni, in vendar je nekaj — a kaj?
Prijetno, ‰egatno — nekakov slaj.«

In starec se z desno roko pogladi
po svoji dolgi in sivi bradi
pa dé: »Ljubezen le pusti! Prav!
Zaljubljen ãlovek na duhu ni zdrav.
Gorje mu, kogar dekleta cvelijo;
za vsako delo brÏ onemore,
vse misli njegove se selijo

BES

PESMI 2

le vedno v dekliãje hi‰ne prostore.
Pa tudi, o ãlovek, povej mi, za Boga,
kaj more‰ se z Ïensko osebo meniti?
MoÏa malokoga ali nikoga
ne doseÏe z ozko pametjo svojo,
in vendar ji mora‰ hvalo trobiti
za nje nesreãno in plitvo vzgojo.«
Zamahne Naman: »Ljubi starec!
O Ïenskah sem jaz drugaãe preverjen!
Njim sodi kava, nam vina kozarec.
To res je. Vsakomu bodi odmerjen
gotov delokrog! A znaj, da je Ïena
velikega vãasih tudi pomena.
Za mo‰ke nekatere huda zanjka,
za vse pa veã ali manj uganka.
Le ‰koda je ta, da ugank je ‰e veã
tako zamotanih in temnih tako,
ko vãasih nad nami jesensko nebo . . . «

BES

PESMI 2

100

Oba se zamislita kratek ãas;
no, skoro spet Naman povzame glas:
»·e enkrat duha mi ozdravi pogum
do jasne resnice! Starec, povej,
ima‰ li spravljenih mnogo knjig,
ki tirajo misli od dvomov naprej?«
Ozre se starec po vrhih dreves,
‰epetne: »Anti nekaj je res.«

»O tem ne dvomim,« oni ‰epetne,
»nektere misli so dôkaj verjetne.
A najveã resnic ne znam in ne umem.
PokaÏi knjige! Morda so tvoje
primernej‰i kljuã do vere moje?«
»Kljuã? Kljuã? Da, tukaj je kljuã!«
zakliãe starec in vtakne ga v vrata
Ïelezna, zaneti potem si luã.
»Le pojdi v globoko podzemlje za mano;
Tam doli ti bode marsikaj znano,
kar znati je vredno samega zlata.
Tam doli, tam doli vse knjige imam,

BES

PESMI 2

101

zloÏene v dolbinah po mokrih roveh.
Nekatere jaz tudi sem spisal sam,
ko nosil sem ogenj ‰e v srcu, v oãeh.«

Prestopita prag in gresta navzdol
po nove neznane modrosti sol.
In zrla sta bitij organskih grob,
razliãne plasti formacijskih dob.
Naposled je puhnila taka vroãina,
da skoro pri‰la bi ob luã spomina.
»Moj Bog! Kdaj prideva vendar v izvor!«
»Potrpi,« dé starec, pokaÏe mu cevke,
iz katerih se zraka napije odvzgor.
»Poglej, zdaj i‰ãi, kar naj ti bi hotel.
zdaj Ïanje‰ sad radovednosti plevke.
Le dalje! V osrãju je zemlje kotel,
ves v ognju, na daleã grejoã in otel.
Ta ogenj drÏi povr‰je narazen,
da zemlja se kakor il ne sesede.
In to je pripravno, da je oblazen,
da greva lahko nazaj od srede.

BES

PESMI 2

102

Razume‰? Nazaj in vendar naprej!
No, zdaj mi prav iskreno povej,
kako se te ãudni vtisek prijemlje?«
»Nazaj na zemljo, naprej od zemlje?»
V tem hipu se Naman spotakne ob kamen,
ki ven ga je vrgel iz kotla plamen
»E, beÏi! Glejva, da prideva ven!«
zavpije nad starcem ves nevoljen.
»Saj vidim, saj vem ãimdalje menj
od tisoã skrivnosti sem tukaj obkoljen!
PokaÏi mi knjige! Kje jih ima‰?
Jaz nisem sicer piscev prista‰,
a rad bi le videl tvoje zapiske.
Iz te ãlove‰ke druhali nizke
do vzorov lepih bi dvignil se rad!
Oh, kje je, oh, kje je tisti zaklad
neskonãne sreãe za du‰o na‰o,
po kteri stremi vsakdo krilat,
ko Ïejen popotnik za vinsko ãa‰o?«
»No, ve‰ li, da vzori so same himere,
himere, razgretih moÏganov hãere?«

BES

PESMI 2

103

Pu‰ãavnik vzdihne in potlej molãé
na mokro skalo se truden nasloni.
»O, drago moje ãlove‰ko srcé,
solzâ, solzâ za resnico ne roni!«
Posveti mu v moker kot splamenico,
navezanih knjig mu pokaÏe kopico.
Pa naj jih je mnogo prijel ali malo,
vse sproti mu je v rokah razpalo.
Od vlage, od ãrvov — Bog vedi od ãesa —
sprhnele so vse, ko v grobu telesa.

A mirno pu‰ãavnik je gledal razpad,
vzravnal se in rekel mu: »Ljubi brat!
âe eden vozel s teÏavo razre‰i‰,
pet drugih se tam ti navozljá,
in ti se pred svojo pametjo sme‰i‰,
ko skrbno polni‰ posode brez dna.
Do zemlje osrãja sva zdaj se prerila,
ãe greva naprej, spet greva nazaj,
nazaj na zemljo, na kteri sva bila.
Mar pride‰ torej na konec kedaj?

BES

PESMI 2

104

A jasno mi vendar je nekaj vsaj?
Nesreãnik velik na svetu je on,
ki sili ga neprestani nagon,
da misli in tuhta in sklepa in dvomi.
Peroti duha si tako polomi,
da potlej ne ve, je li mi‰ ali tiã.
Najbolj‰e je torej, razmi‰ljati niã,
Ïiveti tako kot nana‰a sluãaj.«
»Prav sodi‰!« vklikne Naman tedaj —
»Hajd, zopet na zemljo naprej al’ nazaj!«

BES

PESMI 2

105

Nezbrane pesmi

BES

PESMI 2

106

V mladost nazaj!

Ne maram biti samotar,
in vendar sem hladan in top.
Za cilje dru‰ãine prestar,
premlad se zdim za tihi grob.

Kam naj bi torej ‰el? Na kraj,
kjer ni ne dneva, ne noãi,
kjer vlada mir in hrupen raj,
kjer so ljudje in ni ljudi?

V mladost nazaj! Enkrat samo
na krilih Ikarovih vsaj
spomin me nesi pod nebo:
V mladost nazaj, v mladost nazaj!

Nebe‰kega plamena ãut
raztopi v prsih mi srce
kot vosek, in duha perut
omahni v veãnosti morjé!

BES

PESMI 2

107

Misel — delo

Kaj mi ãe o gradu misel,
ako zanj ne najdem temlja?
Rad bi v prostem zraku visel,
a ‰e ljub‰a mi je zemlja.

Glasna misel mi je v ãisli,
ki jo duh oznanja smelo,
a vsebolj od glasne misli
mi je v ãisli — tiho delo.

BES

PESMI 2

108

Vpra‰anja in odgovori

Zakaj mi zdaj pogled je rosen,
ko spomnim se preteklih dni?
Pred Bogom sem bil preponosen,
a preponiÏen pred ljudmi.

Zakaj sem zdaj potrt in mrãen
in skoro me je druÏbe sram?
Ljudem sem bil odkritosrãen
preveã, premalo sebi sam.

Zakaj srce je zaigralo
Ïivljenjskih ur najlep‰i del?
SovraÏnim du‰am sem premalo,
premnogo ljubljenim verjel.

In tako dalje — —. Kaj bi pravil!
Bog ne zameri mojih zmot,
a svet bi me morda obglavil,
ko hodil bi drugaãno pot.

BES

PESMI 2

109

Stari in mladi

Ljubljeni smo bili mladi
in ljubili smo gorko.
Zdaj bi se ljubili radi,
a ne mara nas nikdo.

Kakov starec z golo glavo
pride ‰e do nas odkod
in z besedo godrnjavo
kara zdanji mladi rod.

Vse mu v dobrem je spomini,
kar je lepega uÏil,
to le zabi pri mladini,
da ni sam niã bolj‰i bil.

BES

PESMI 2

110

Saj je proã

V kakem me spominu nosi‰,
k srcu si vpra‰anje Ïenem,
ali blagem ali Ïalem,
ali morda sploh nobenem.

Saj je proã. Saj je umrla
davno v prsih Ïe ljubezen.
Mesto sanj in solz srebrnih
vlada zdaj razum Ïelezen.

Saj je prav. âemu vpra‰anje,
ko noben odgovor ne bi
mogel du‰e preleviti
niti meni, niti tebi.

Ali pa. In ko bi zopet
prej‰njim sanjam se udala,
zdaj bi veã se ne ljubila,
zdaj bi se do solz — smejala.

BES

PESMI 2

111

V samotnem gozdu

V samotnem gozdu kriÏ stoji,
pred kriÏem deklica kleãi,
otira bleda si oãi.

Nad njo skakljaje poje ptiã:
»TolaÏil bi te rad, dekliã,
a niã ne znam in nimam niã.

Samo to znam, samo to znaj,
da sta bilá od vekomaj
soseda si pekel in raj.

Morda po letih kakor ti
pred kriÏem nekdo zaihti:
Zakaj je veã na svetu ni?« . . .

BES

PESMI 2

112

Vrnitev in loãitev

Praznih rok, izku‰enj poln,
trudnih nog, na du‰i boln
v mesto sem se vrnil sam.
V tujih rokah dom oãetni,
sestre, bratje mladoletni
razkropljeni bogvekam.

Nisem tujcem se pripognil,
plaho sem se doma ognil,
roso sem otrl oãem,
‰epnil nekaj za loãitev,
ali je bilá molitev,
ali kletev, sam ne vem.

BES

PESMI 2

113

Sam ne ve‰

Ko zbudi‰ se zjutraj, kaj te ãaka — sam ne ve‰.
Ali bode‰ Ïivel ‰e do mraka — sam ne ve‰.
Da na steni ura zapra‰ena
brez nehanja bije tika-taka — sam ne ve‰.
Da te beli Ïeni pribliÏuje
vsaka ura, dà, minuta vsaka — sam ne ve‰.
Kam zanese te vihar usode,
kje te sprejme zadnja postelj, raka — sam ne ve‰.
In ko trudna roka ti omahne,
kaj prinese ti Ïivljenja tlaka — sam ne ve‰.
Ali kdo med Ïivimi za tabo,
ko te v hladni grob spuste, zaplaka — sam ne ve‰.

BES

PESMI 2

114

Kako je vse drugaãe zdaj!

Ko sem pred leti videl tvoj obraz,
obhajala je zemlja zlati ãas,
na tvojih ustnicah so cvele roÏe,
belina je sijala z gladke koÏe.

Umirali so vitezi zaté,
kot suÏnji ti poljubljali roké,
poklanjali cvetice ti odbrane
in prstane in grole in uhane.

Dekle, kako je vse drugaãe zdaj!
Le nekaj let — in potemnel je raj.
Razpr‰ila se je ãastilcev vrsta
in ‰la v pustiv do Pe‰te ali Trsta.

Ostal sem sam — nekdaj preziran drug,
in toÏen zrem, kako je ãasov plug
zaãrtal temne brazde v tvoje ãelo
in bol zapiãila ti v prsi Ïelo.

BES

PESMI 2

115

Nekdaj od sladkih cvetov mamljena,
kot vrt pozimi zdaj osamljena,
s ponosom onemoglim sku‰a‰ skriti
solzé, ki gorke silijo v oãi ti.

âemu! Iz boli vodi re‰nja pot
edina marsikdaj — v samote kot,
in gorka solza rane marsiktere
bolj nego vir besed hladilno pere.

Ukradli so ti blaÏeni spomin
mladosti kratke z bleskom dragotin,
pustili vetrnjaki le solze ti.
A ãe so vzeli tudi te — gorje ti!

BES

PESMI 2

116

Slavec moj . . .

Slavec moj, kaj te je gnalo
v kraje, veãen dan zelene?
»Hrepenenje me je gnalo.«
Kakor tebe — mene.

Kaj si ãutil v lepih krajih,
kjer ob mirti sanja lovor?
»Tugo po domaãih gajih.«
Tvoj in — moj odgovor.

Kaj si na‰el, ko prerano
vmil si se k rodni grudi?
»Mraz in gnezdo razdejano.«
Slavec moj — jaz tudi.

BES

PESMI 2

117

Pogrebec

Kómu preje se nasmeje
blaga smrt, ve Bog na nebu,
a ãe ti umrje‰ preje,
pridem k tvojemu pogrebu.

Glasno v grob ne bodem plakal.
motil bi tvoj sladki spanec,
daleã od ljudi bom ãakal,
da odide zadnji znanec.

In tedaj se nem pribliÏam,
in tedaj navek se loãim.
Z bledo roko grob prekriÏam,
z gorko solzo ga pomoãim.

·opek, ki z ljubeão du‰o
nekoã si ga dala meni,
poloÏim na ãrno ru‰o:
Cvel je s tabo, s tabo zveni!

BES

PESMI 2

118

Slovo

Mehko mi tako je v du‰i . . .
jeli radost, jeli bol?
Lahko bi se kakor dete
pol smejal in jokal pol.

Pa saj ni tako le meni,
saj je vsakemu tako,
kdor od burkaste mladosti
resno rad bi vzel slovo.

BES

PESMI 2

119

Dalja — sreãa

O dalja sinja, nedogledna,
kraljestvo tvoje kje meji?
Po tebi du‰a radovedna
iz temne sobe hrepeni.

Pa naj bi z naglico goloba
veslal svoj Ïivi dan naprej,
nikdar bi ne pri‰el do roba,
nikjer do stanovitnih mej.

Razmikalo bi se obzorje,
kot bi beÏalo pred menoj,
in hrepenenje vedno gorje
grenilo bi poãitek moj.

O dalja, verna si podoba
nedosegljive sreãe ti,
jaz — obstreljenega goloba,
ki nem na skali krvavi.

BES

PESMI 2

120

Prijateljem

O bratje moji, kaj nas je vezalo
na ãasa in prostora ozko ped?
Vse na‰e delo — mar zasluÏi hvalo?
Zaãrta mar za sabo trajen sled?

In ako ne — ãemu Ïivljenje na‰e
od zibelke do groba brez miru?
âemu bridkosti in sladkosti ãa‰e
in beganje in tveganje — ãemu?

Mi pojdemo, odkoder ni vrnitve,
in mladec se oddahne starca prost.
Opravijo pogrebne se molitve,
in prst bo na‰a postelj, ãrv na‰ gost.

Pa bodi spomenik za na‰e grobe
izklesan kamen ali boren mah,
navek od sonãne loãene svetlobe,
razsuti v prah budili bomo strah.

BES

PESMI 2

121

In du‰a na‰a — ali bo Ïivela
in sama sebe se zavedala?
Bo li trobenta sodni dan grmela,
in zemlja se v pepel sesedala?

O bratje, kaj uãe nas knjige neme,
kaj vest ‰epeãe, kaj razlaga um?
Da razdvojeni uklonimo teme,
zatrimo v sebi delovni pogum?

O ne! Mi verujemo! Pokonci glavo
gradimo si ãez dvomov brezdno most!
Ooseãi smoter — to je na‰e pravo,
iskati smoter — na‰a je dolÏnost.

Pa bodi spomenik za na‰e grobe
izklesan kamen ali mah zelen,
duh, ki je Ïelel in iskal svetlobe,
doseÏe smoter — v Bogu razsvetljen.

BES

PESMI 2

122

Gorje

Gorje mu, kdor v Ïivljenju,
zaprt v samoten hram,
bolesti svoje toÏi
zidovom gluhim sam!

Kdor nima ene du‰e,
da truden poleg nje
zaupno bi razkrival,
kaj ãuti mu srce!

Ko pride bela Ïena,
on leÏe v hladni stan,
v Ïivljenju in po smrti
enako — zakopan.

BES

PESMI 2

123

Nespokornost

Ne znam oãi zavijati
in hrbta ne kriviti,
zato ne morem prijati
gospodi plemeniti.

Za blesk imena slavnega
sladak se ne potegam,
maliku mnenja javnega
zvestobe ne prisegam.

Ljudi, ki sebe zdevajo
vsem drugim za merilo,
ki vse sami umevajo,
ne sodi‰ ba‰ premilo.

In to se mi pri‰teva v greh,
pokora mi oznanja,
a mene veãkrat sili v smeh
namesto jok kesanja.

BES

PESMI 2

124

Idealistu

Pojdi z menoj, ki prevaran v mladosti
z mano Ïivljenja nevero deli‰ —
vrzi na veter skrbi in bridkosti,
z mrzlim nasmehom zadeni svoj kriÏ!

List se odtrga z drevesa ob cesti,
v vetru umre neizraÏeni vzdih,
kdo ima srce, ki ve te bolesti,
kdo ve za boli, ki umirajo v njih?

Sam sebi ljubi, sam sebi toÏi,
pa ti odpade z oãi pajãolan,
videl bo‰ trn na najlep‰i roÏi,
v smehu in sreãi bo‰ strog in teman!

BES

PESMI 2

125

Moje ãustvo

Marsikomu bi za marsikaj
z jasno pesmijo srce ogrel,
mogel bi in hotel, ko bi — smel.
Moje ãustvo je kot silen val.
ki vzkipi in svetlo se zapeni,
ki bi splaval rad v neskonãno dalj,
a se razpr‰i ob skalni steni . . .

BES

PESMI 2

126

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-243-2

Document Outline

Vsebina

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Anton Medved Pesmi 1
Dear President Medvedev
chehov anton drama na ohote
chehov anton dyadya vanya
chehov anton kashtanka
WilsonRobert Anton Psychologia kwantowa(J)
BIBLIA SZATANA Anton Szandor LaVey
Anton Chekhov Swan Song Websters Korean Thesaurus Edition 2006
WilsonRobert Anton Psychologia kwantowa(J)
Robert Anton Wilson Masks of the Illuminati
Anton LaVey Legend and Reality
Chejov, Anton Un Asesinato
PANNEKOEK, Anton A revolução dos trabalhadores
Chejov, Anton La boticaria
The Sex Magicians Robert Anton Wilson
Anton Novačan Herman Celjski
Anton Szandor LaVey Biblia Szatana
Anton Martin Slomšek i jego walka o język słoweński w XIX wieku 2

więcej podobnych podstron

Anton Medved Pesmi 2

Document Outline