BES
e
DA
PESMI 1
1
Anton Medved
Pesmi 1
BES
e
DA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BES
e
DA
PESMI 1
2
BES
e
DA
Anton Medved
PESMI 1
Pesmi so iz zbirke Poezije, ki jo
je izdala Katoli‰ka bukvarna v
Ljubljani leta 1906, tu v izboru
Emila Cesarja iz knjige Anton
Medved: Izbrane pesmi,
Kamnik 1994.
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-241-6
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
2003.02
BES
e
DA
PESMI 1
3
Vsebina
BES
e
DA
PESMI 1
4
BES
e
DA
PESMI 1
5
BES
e
DA
PESMI 1
6
Sodba sveta
Ne upaj od sveta plaãila,
njegova sodba te ne moti,
nemila bodi ali mila,
ti le srãan se dela loti. —
Uveri‰ se, da svet popra‰a
ob vsakem delu prej: ãigavo?
Potem presoja dela na‰a,
oseba jim dajè veljavo.
BES
e
DA
PESMI 1
7
Pevãev poklic
Na brzih krilih drobnih ptic,
v vonjivem jutru prerojen,
zamaknjen v raj nedolÏnih lic,
strmeã v veãera tihi sen,
s trpeãim bratom sam trpeã,
za domovino v roki meã,
v trpljenju moÏ, v ljubezni zvest,
za radost rahel in bolest:
vsekdar naj pevec du‰e vnete
zemljanom kaÏe vzare svete.
BES
e
DA
PESMI 1
8
Pomladi
Vstala je pomlad v prirodi,
topel diha ji pozdrav.
Duh me po samotah vodi,
kakor nekdaj, duh sanjav.
Hrepenenje mi prebuja
vrt pomlajene zemlje!
âustva le jeziku tuja,
ãustva srcu znana le.
Ali slutnja zlate sreãe,
ki odseva daljno stran,
ali drag spomin me vleãe
ven iz sobe — ven na plan?
Zunaj v dihu naj pomladnjem
du‰a hrepenenja mre,
dokler se na grmu zadnjem
zadnja roÏa ne ospe!
BES
e
DA
PESMI 1
9
Dokler zadnje pevke ptice
preko gor, dolin in strug
v mrzli sapi perutnice
ne ponesejo na jug!
Upaj — ali ne — doseãi,
kar je daleã kot nebo:
Blagor du‰i hrepeneãi
po neãem, kar je lepo . . .
BES
e
DA
PESMI 1
10
Bratje zapojmo!
Bratje, zapojmo s krepkimi glasi
Ïalosten ali vesel napev!
Dviga, tolaÏi v vsakem nas ãasi
prsi ãuteãih krilati odmev.
Petju je dana sladka oblast.
Ko smo v mladosti plavali zlati,
v mehko smo zibel legli na noã,
pesem zapela lepo je mati,
v sèn zazibala nas tiho pojoã
Petju je dana neÏna oblast.
Pesem popeva borna sirota,
da si tolaÏi du‰evno bol;
pesem Ïivljenja laj‰a ji pota,
toÏno popeva, joka na pol.
Petju je dana mila oblast.
Hodi iz doma slepec do doma,
gosli iz javorja v roki drÏi,
zdu‰no zapoje, kamor priroma,
BES
e
DA
PESMI 1
11
pesem juna‰ka neti ljudi
Petju je dana krepka oblast.
Glasno pastir na travniku poje,
ptica ga spremlja, vonja mu cvet.
S krono ne menja radosti svoje,
pesem Ïivljenje, travnik mu svet.
Petju je dana ãista oblast.
Pesem zveni na toplem zapeãku,
vnuku jo poje moÏ sivolas.
Du‰a topi se neÏnemu deãku,
v dedov zamaknjen bajni je glas.
Petju je dana ãarna oblast.
Kadar telo se v zemljo preseli,
trudno od pota, temnih skrbi,
pesem nam bodo zadnjo zapeli,
grob zapustili solznih oãi.
Petju je dana Ïalna oblast.
BES
e
DA
PESMI 1
12
Pesem nas spremlja v zemskem Ïivljenju,
vanjo izlivamo radost, bolest,
v upanju, strahu, veselju, trpljenju
pesmi odmev ostane nam zvest.
Petju je dana stalna oblast.
Pevajmo torej v bratovskem krogu,
dvigaj nas pesem, zveni nam v slast!
Pesem je ljuba samemu Bogu,
rodu vzvi‰uje vsakemu ãast.
Petju je dana vi‰ja oblast.
BES
e
DA
PESMI 1
13
Veãer
I.
Vedno ti‰e in ti‰e
zvonci s planin se glase;
somrak ovija hi‰e,
mesec spè nad gore.
Manj in manj se ãimdalje
loãi stvar od stvari,
zemlja od noãne halje
ãrna enako se zdi.
Kadar se bliÏa ãloveku,
sreãnemu tukaj nikjer,
konec nemirnemu teku,
hladni Ïivljenja veãer:
Svoje premi‰lja izkustvo,
truden od pota in star;
vãasih obide ga ãustvo,
kot bi ne Ïivel nikdar.
BES
e
DA
PESMI 1
14
Trnje minulega ãasa,
cvetje presnivanih sanj
zdaj brez bodic in brez krasa:
kake razlike sta zanj — ?
BES
e
DA
PESMI 1
15
II.
Sprejmite zopet me, domaãi logi,
v prijetni senãni hram!
Visokih jel in temnih borov krogi,
kako sem hrepenel dospeti k vam!
Sprejmite me in pomirite
srca mi ãute valovite!
Po starem vse, kar bilo je pred leti,
enak je cvetja duh.
Le sem in tja med veje Ïar posveti,
senice glas udari mi na sluh.
Nad bujnim resjem in lepenjem
br‰ljan prepleta gozd z zelenjem.
Poãijem naj na zapu‰ãeni klopi,
pozabim vnanji svet!
Le ti, spomin na mlada leta, stopi
pred moja du‰o enkrat Ïivo spet;
ti vzbudi v meni mlade sanje,
priãaj slike mi nekdanje!
BES
e
DA
PESMI 1
16
Îiveti moral leta sem teÏavna
med tujimi ljudmi.
Zato se zdi mi táko davna
minula kratka doba lepih dni;
zato premi‰ljam bridko-milo,
kaj v tuji svet me je gonilo.
Dokler ni ãlovek v ãrno zemljo legel,
po sreãi hrepeni,
le ãesar duh nemirni ni dosegel,
v tem sluti sreão in za njo hiti.
Naprej, naprej kot v reki kaplja
v silnej‰e vale se potaplja.
Nikjer mirú, obstanka in pokoja! —
Nazaj, nazaj — zaman!
Predolga pot, stopinj preurna hoja
zanesla ga na vek je v drugo stran.
Srce hitelo koprneãe
od sreãe je in ne do sreãe.
BES
e
DA
PESMI 1
17
Zato hladite me, domaãi logi,
prijatelji vsekdar!
Odmevajo v somrak pastirski rogi,
izginil je za gore sonãni Ïar.
Veãer nad vami tiho vlada,
na liste hladna rosa pada.
Poãije zemlja, da vzbudi se ãila,
vzbudi se tiãev zbor.
Komu, o logi, bodete hladila
izlivali v srce, ko sine zor?
To vem, da boste vi za mano:
a jaz, kje bodem, ni mi znano. —
BES
e
DA
PESMI 1
18
III.
Nad mano se zgrinja veãer,
Ïivljenja veãer in narave,
nobenega Ïarka nikjer,
da pota obsveti go‰ãave.
Da paã! Za gorami ob Savi
igrajo nebe‰ke zarnice,
kot daljni, ognjeni pozdravi
jasné obledelo mi lice.
DeÏele odsevi so zlati,
kjer dvigal me sladek je vzlet,
kjer moral sem v grob zakopati
Ïivljenjskega jutra lesket . . .
BES
e
DA
PESMI 1
19
IV.
Îivljenja majnik jasni, z Bogom!
Na nebu dneva luã pojema,
strmi namé priroda nema,
le vran kriãi nad temnim logom.
Zelenja, cvetja drobne kite
po tleh po stolih razmetane,
ob jutrih sonãnatih nabrane
z veãerom tihim usehnite!
Za mano vse! Vse proã! Vse zadaj!
V zaprte vekomaj prostore
nazaj korak mi veã ne more,
zdaj Ïgi, spomin, zdaj solza padaj!
Zdaj ãrtaj, ãas nemili, gube
mrakotne mi v obraz upali,
v obraz, ki nanj v mladosti zali
priÏemal sladke si poljube! —
BES
e
DA
PESMI 1
20
Bilo je . . .
Leta nekdanja, mlada, vesela!
Kliãe nazaj vas toÏni spomin.
Lep‰a pomlad je takrat dehtela,
lep‰e se petje je v logih glasilo.
âasi beÏe naprej in naprej . . .
Bilo je, kot bi nikdár ne bilo
in nikdár ne bode poslej.
Kadar meglene razpadejo halje,
vzplava pogled mi do rodnih planin.
Cvetne pologe, tiho oskalje,
doma ugledam okolico milo,
gledam jo, gledam iz daljnih mej.
Bilo je, kot bi nikdár ne bilo,
in nikdár ne bode poslej.
Ali vonjavo in kras izpreminja
roÏa na vrtu, cvetica poljan?
Ali se spev veã s spevom ne strinja,
ptiãev ubrano nekdaj znanilo?
BES
e
DA
PESMI 1
21
vélika mati, priroda, povej!
Bilo je, kot bi nikdár ne bilo,
in nikdár ne bode poslej.
V prsih srce je zrcalo veliko,
mirno hitita leto in dan.
Sliko vpodabljata v srcu za sliko
in jo zatirata z jadrno silo
âlovek strmi nazaj in naprej . . .
Bilo je, kot bi nikdár ne bilo,
in nikdár ne bode poslej.
Skrb prihrumi nad mirno gladino,
trpko spoznanje valove skali.
Slike se iste ozro v globoãino,
toda drugaãno vse njih je svetilo.
Moten odsev, kot jasen poprej.
Bilo je, kot bi nikdár ne bilo,
in nikdár ne bode poslej.
BES
e
DA
PESMI 1
22
Kar je minilo tu, mine za vedno;
vrne se morda, a isto veã ni.
Kadar Ïivljenje ugasne nam bedno,
toÏil bo duh nad na‰o gomilo,
toÏil bo svetu naprej in naprej . . .
Bilo je, kot bi nikdár ne bilo,
in nikdár ne bode poslej.
BES
e
DA
PESMI 1
23
Samoti
Samota, ti verna druÏica
iz mojih nekdanjih let,
iz svetnega hrupa se vraãam
pod tvoje okrilje spet.
Kako zdaj strmi‰ v neznanca,
ki bil ti je dogo nezvest,
in nema in nema prebira‰
na mojem obrazu bolest . . . !
In tiho in tiho oãita‰:
Zakaj si se vrnil, zakaj?
od druÏbe, od petja, od godbe
obrnil se k meni nazaj?
In kaj li prinesel si s sabo
za pusti, za dolgi svoj ãas?
Oh, kaj sem prinesel? . . . Prazneje
srce in temneji obraz.
BES
e
DA
PESMI 1
24
In eno in eno spoznanje
zdaj jasno je mojim oãem:
da ãutim tembolj se ãloveka,
ãimbolj sem oddaljen ljudem.
BES
e
DA
PESMI 1
25
·e enkrat!
·e enkrat mi prinesi zlate hipe
nazaj, krilati, neuzdrÏni ãas,
ko pred oãetno hi‰o v senci lipe
vesel in mlad mi cvetel je obraz!
·e enkrat mi pokaÏi mater milo,
ki davno Ïe pod tiho zemljo spi,
ki jo je srce moje bolj ljubilo,
kot druga srca vsa in vse stvari.
·e enkrat pôkoj du‰e mi povrni,
ko miren vstajal sem in miren spal;
podobe jasne pred menoj odgrni
v prirodi lepi mojih rodnih tal.
Toda nikar, nikar! — Oh, ko bi gledal
samo trenutek pre‰le dobe raj,
potem ‰ele bi bridko se zavedal,
kaj nisem zdaj in ãesa nimam zdaj.
BES
e
DA
PESMI 1
26
Pestunji
Le sédi ob meni, péstunja mila!
O letih mladostnih mi ti govori‰,
in v dobo, ki zame je davno minila,
takó ãarovito duha mi topi‰.
Na hribu imena nezabnega: Îale,
kako je precvitala tukaj pomlad,
in hladne vodice so tu ‰epetale
in cvetju in travi delale hlad.
In v travi so cveli rumeni jeguljãki,
poklanjali zvonãki jim drobne glave,
in v zraku so plavali pestri metuljãki,
ãebele po cvetju letale brenãe.
Iz trave je vsake, iz vsakega lista
dehtelo Ïivljenje v pomlajeni svet;
pozdravljala pesem je stvarstvo preãista,
ko ptiãev jo zbor popeval je vnet.
BES
e
DA
PESMI 1
27
Iz cvetja sem spletal kite milobne
in vezal je s slakom, rastoãim iz njiv,
krasil spominke sem z njimi nagrobne
med nemimi mrtveci radosten, Ïiv.
Minila so leta in hrib je odcvetel,
mladosti Ïe ãas zvonil je pokop
Kot resen mladeniã ‰e kito sem spletel,
poloÏil jo materi zadnjo na grob.
In ‰el sem na tuje iz hi‰e oãetne,
zapustil i tebe s solzami v oãeh;
kako zdaj spominjam se dobe prijetne,
ko vidiva spet se po dolgih dneh!
DruÏabnica mladega meni Ïivljenja,
o pestunja, pravi o njem mi ‰e kaj,
o pravi o dobi mi cvetja, zelenja,
nikar ne vpra‰uj, kako mi je zdaj!
BES
e
DA
PESMI 1
28
Mraãni hipi
Du‰o mraãno, temne ãase
tudi jaz imam.
Zatopljen tedaj sem vase
in pohajam sam.
Sebe naj kako umejem?
V hipih teh ne vem,
ali naj se glasno smejem,
ali jokam nem.
Savla toÏnega se spomnim:
hipe je imel,
ko pod Ïaljem je ogromnim
jokal in besnel.
David strune je ubiral,
meãil kralju Ïal,
hudega duha iztiral,
ki ga je napal.
BES
e
DA
PESMI 1
29
Ptiã na vejici zeleni,
bodi David moj —
kakor David Savlu, meni
milo ti zapoj!
Pesmi neãe mi zapeti,
odgovarja ptiã:
Savlov mnogo je na sveti,
Davidov ni niã.
BES
e
DA
PESMI 1
30
Vlahinji
Vlahinja, temna reka!
Sonce in luna sijeta vate;
ali kalno je tvoje vodovje,
slike ne kaÏe nazaj jima zlate.
Vlahinja, tiha reka!
V strugi vale se polagoma vali,
kakor bi trudni od daljnega pota
v Kolpe naroãaju radi zaspali.
Vlahinja, toÏna reka!
Tvoje bregove loãje pokriva,
loãje in trstje — ni je cvetice,
da bi ti klila ob strani vonjiva.
Vlahinja, tajna reka!
Kaj li zakrivajo tvoje globine?
Váte strmim. O kako si podobna
mnogemu srcu te solzne doline!
BES
e
DA
PESMI 1
31
Otroku
I.
Zakaj milobno gleda‰, lepo dete,
upali, temnozrti moj obraz? —
Ti ljubi‰ me iz du‰e svoje svete,
in tvoj pogled tej du‰i je izraz.
Kako slutiti more‰, ôtrok zlati,
da v moji du‰i vlada rezen mraz,
da Ïejen moram vira si iskati,
ki pije se iz njega sladek mir,
mir, ki ga celi svet ne more dati,
mir, ki za celi svet je sreãe vir? — —
O, v tem pogledu tvojem, lepo dete,
odseva sreãnega miru ozir!
Na pot Ïivljenja Bog ti trôsi cvete,
nikdar ne skali ljúbeznih oãi!
Iz du‰e mi najgloblje, vse zavzete,
besede vro zamolkle: Sreãno ti! — —
BES
e
DA
PESMI 1
32
II.
Za goro rdi se siva dalja,
noãi razpada temna halja,
‰krjanec se popenja vzduh,
pojoã ratarju boÏa sluh,
a sinek plava v sanji zlati,
na posteljici pred tabo, mati,
O pusti ga, naj spi!
Naj pije spanja beÏne ãare,
ko nas bedeãe delo tare!
Ni ptiãji spev, ni sonãni Ïar,
predrami nas skrbi vihar
in ure nam pokoja krati,
ne krati li jih, skrbna mati?
O pusti ga, naj spi!
Dokler mladost mu cvetje trosi,
prelepe sanje noã mu nosi.
Kako se blaÏeno smehlja,
po lokah cvetnih se igra.
BES
e
DA
PESMI 1
33
Nevidno angelci krilati
obletajo mu ãelo, mati.
O pusti ga, naj spi!
Prekmalu, ah, mladost mu mine,
z mladostjo sladki sen izgine.
Morda nekdaj v Ïivljenju rad,
sveta, bi vsega dal zaklad,
da enkrat spet bi mogel spati,
kot danes spi pred tabo, mati.
O pusti ga, naj spi!
BES
e
DA
PESMI 1
34
III.
Spominov nima, ni spoznanja,
in sreãen je otròk vsekdar;
kjer ni spominov, ni kesanja,
kjer ni spoznanja, ni prevar.
BES
e
DA
PESMI 1
35
Svojemu ptiãu
(V Bohinju)
I.
Preljubi moj ptiãek, kako se poãuti‰,
kako ti kaj drobence bije srce
na oknu neznane te sobe? Mar sluti‰,
da zopet drugje sva, oh, daleã drugje?
V samotnem Bohinju, kjer beli sneÏniki
dotikajo skoro se modrih nebes,
pastirjev planinskih odmevajo kliki,
zvonovi od ãrede pozvanjajo vmes.
Kjer Bistrice vali se penijo ãili,
kjer jezera temno poãiva oko — —
A kaj bi te govori moji bodrili!
Ti poje‰ kot nekdaj, glasno in lepo.
Ti poje‰ ob meni, kot pel si pred leti,
ko zrla pred sabo sva vinske gore,
le redko zelenje na skalnatem sveti,
‰umôta nobenega bistre vode.
BES
e
DA
PESMI 1
36
Ti poje‰ ob meni, kot pel si ob ãasi,
ko v Vlahinjo nama pogled je strmel;
na njenem pobreÏju so slavãevi glasi
zveneli, ko sonãni je Ïarek za‰el.
Ti poje‰ ob meni, kot pel si za dobe,
ko gledala cerkev sred belih sva hi‰,
ob hramu cerkvenem ovenãane grobe,
na grobih ovenãanih kamen in kriÏ.
Ti pel si, jaz s tabo mladosten sem peval,
kar vselej mi vêlel nemirni je duh;
in kakor jaz tvojega nisem umeval.
ni mojega petja umeval tvoj sluh.
A naj mladoletje sijalo je z neba,
naj ljuto je vr‰al jesenski vihar,
naj cvetje morila je strupna ozeba —
vir pesmi ni nama usahnil nikdar.
BES
e
DA
PESMI 1
37
In pela ‰e bodeva v glasu nekdanjem,
‰e pela, da v smrti zajameva mir,
ne v lepi prirodi, ne v svetu zunanjem,
v najnótranjih prsih kipi na ma vir.
BES
e
DA
PESMI 1
38
II.
(V pozni jeseni)
Tiho ‰e, pretrgoma, poãasi,
vendar zopet poje‰, ljubi ptiã.
Dolgo so molãali tvoji glasi,
dolgo sta venela dol in griã.
Mrtvonem strmi otrok za ladjo,
ki podi oãeta v svet neznan;
mrtvonem strmel si za pomladjo
tudi ti, ko je minil srpan.
Zdaj, ko vsa priroda je umrla,
pevski zbor odletel z mrzlih mest,
zdaj ti vrejo pesmice iz grla,
kakor da prebolel si bolest.
Kakor da bi dvignila te vera:
Zopet vzraste zemlji prej‰nji kras.
Ali je na zemlji Ïal katera,
da nikdar je ne ozdravi ãas?
BES
e
DA
PESMI 1
39
Îalosten sem tudi jaz izvedel:
Iz Ïivljenja mojega dejanj
zlobni svet je sto krivic napredel,
strastno klical: »Kamenja zdaj nanj!«
Dolgo v sobi svoji, v mirnem koti
te‰il sem srce, hladil obraz;
sam sodnik praviãen svoji zmoti
kaj trpel sem — vedi Bog in jaz!
Tiho — ! Dokler ti mi bode‰ Ïgôlel,
jaz naj toÏim? Ne, nikomur niã!
Kakor ti, sem jaz bolest prebolel —
le veselo zopet pojva, ptiã!
BES
e
DA
PESMI 1
40
Vrbsko jezero
Jezero Vrbsko, ali resniãno
v zemlji domaãi dno ti leÏi?
V tvoje oko, nebesom je sliãno,
veãno bi moje strmele oãi.
Sinji valovi, daljni, globoki,
bujno obrasli, odiãeni breg,
danes ‰e ãutim z vesloma v roki
rahlo zibljoãi se ladije beg.
Gledam nebo, ki v dnu se ti smeje
kakor iz ãistih, stoterih zrcal.
Vedno krasneje, vedno mileje
v vodi se zrcajo dvorci z obal.
Gledam bogato opremljene ãolne,
praporce stkane iz Ïivih boj,
pesmi poslu‰am navdu‰enja polne,
druÏeb veselih sreãava me roj.
BES
e
DA
PESMI 1
41
Vendar, o jezero, kras Korotana,
biser prirodne lepote — — znaj,
da krvavi mi, da peãe me rana,
kadar se nate spominjam sedaj.
V duhu gledam minule ãase,
bojnoslavne za dedov nam rod,
v duhu poslu‰am slovenske glase,
ki zatrti molãe ti ondod.
ToÏna pozdravlja te pesem moja
iz slovenskih pokrajin srca,
jezero na‰ega vroãega znoja,
jezero na‰ih prelitih solza!
BES
e
DA
PESMI 1
42
Ob sestanku
(A. U.)
O, da si zopet tukaj, draga du‰a,
po dolgih letih trudov in skrbi!
O, da te zopet gleda in poslu‰a
prijatelj tvoj iz lepih, mladih dni!
Kako izrazil ãustvo bi globoko,
ki v srcu mojem razigrava zdaj,
odkar je roko mojo s tvoja roko
spojil ãez dolgo najin rodni kraj!
Minulo sedem let je teÏkih, trdih
od toÏnega slovesa, mili drug.
Umiral cvet je po doleh in brdih
in ptice plule so tedaj na jug.
Na jug si z njimi tudi ti odhajal
zajemat vi‰je vede v veãni Rim,
in ko si zadnjiã roko mi podajal,
kaj takrat jaz sem ãutil, naj molãim.
BES
e
DA
PESMI 1
43
In naj molãim, da s taboj so odnesli
valovi morski meni mnogi up;
zagrabil sam obe sem teÏki vesli,
v Ïivljenja vrgel se metèÏ in hrup.
In gledal sem, kako pred mana gine
za zvezdo zvezda brez utrinka v noã,
kako temné se jasne visoãine,
ãim bolj divja valov srditih moã.
Mrtvà sem na‰el srca v prsih Ïivih,
mrtvà za vse, za kar sem gôrel jaz.
Na pokopanih upih ukanljivih
prevaran zdaj pove‰am svoj obraz.
A naj molãim! Ti zopet si ob meni,
ti lepe mi budi‰ spomine vsaj
na ãase, ko v pomladi sva zeleni
naprej strmela sreãna in nazaj.
BES
e
DA
PESMI 1
44
Mladostnih lic sva pela, src ‰e mlajih.
Zdaj vrnil si se k meni — k moÏu moÏ.
Jaz slutim: ali nisi v tujih krajih
okusil tudi trnja veã kot roÏ?
In ali nisi to dobil spoznanje,
da slehern sen le kratko mami nas?
Da kliãe nas Ïivljenje na dejanje,
dejanje resno, kot je resen ãas?
Ljubezni vnoviã ti ne bom prisezal;
rodil je naju eden rod in kraj.
Mladostni sen je nekdaj naju vezal,
dejanje mo‰ko naju veÏe zdaj!
Da le si zopet tukaj, draga du‰a,
po kteri hrepenel sem tolikrat!
Da le te zopet gleda in poslu‰a
prijatelja prijatelj, brata brat!
BES
e
DA
PESMI 1
45
Prekasno!
Iz mesta sem beÏal v samotni log
srdit se na svojo usodo.
Molãala so debla siva okrog,
ko nem sem razmi‰ljal nezgodo.
TolaÏbe nikjer za du‰o trpeão,
nikjer ni nádej na boljo sreão! . . .
Brezup mi je v duhu vpra‰anje oÏivil:
Kaj li sem zakrivil?
In sli‰al sem glas skrivnostno-globok:
Ne toÏi ljudi, ni usode!
Ti svojih si del edino otrok,
ti sam si kriv vse nezgode.
Zatôpi se v svoja minula dejanja,
ne brani se trpkega piti spoznanja! . . .
Pokril sem si lice in vzdihnil sem glasno:
»Prekasno, prekasno!« . . .
BES
e
DA
PESMI 1
46
Tovari‰em
Ne hodi po skritih stezah osamel.
Iz toÏnosti svoje se vzdrami!
Tovari‰ev tvojih se zbor je se‰el.
edinega tebe ni z nami.
Zahvala na ljubem vabilu, ker vem,
srce plemenito imate,
a iti ne morem in iti ne smem,
med svoje predrage mi brate.
Razliãne duhove nam Stvarnik v telo
in srca razliãna je vsadil,
razliãne spomine in upe vsakdo
med nami si v prsih je zgradil.
Kaj morem, da Ïalost in radost sveta
globoãje se v meni zrcali,
da upanje ali spomin mi duha
hitreje razjasni in Ïali!
BES
e
DA
PESMI 1
47
Kaj morem, da v du‰i ustvaril nekdaj
sijajnih sem vzorov stotero,
da rana ugasnil je vzorov sijaj,
da vanje izgubil sem vero!
Kaj morem, da svet se drugaãen mi zdi,
kot sanjal sem nekdaj v slepoti,
le prosto radujte Ïivljenja se vi,
a mene pustite v samoti.
Nihãe bi mi v druÏbi veselja ne vÏgal.
veselja budil bi jaz malo,
in ko bi se tudi vam glasni smejal.
srce bi mi toÏno ostalo . . .
BES
e
DA
PESMI 1
48
Obgovarjan
Na miren kraj, kjer vse molãi,
kjer toÏna vrba zeleni,
povedi me, stopinja!
Solza pred svetom me je sram,
izjokam naj si torej sam
bolest, ki du‰o mi pre‰inja.
Priljubljen nekdaj, spo‰tovan,
iz src ljubeãih zdaj pregnan,
nikdar, nikjer veã blaÏen.
Ponos, ki v vsakih prsih tli,
izgublja v mojih vse moãi,
sam sebi sem postal sovraÏen.
Zaman vpra‰ujem se pobit,
kdo trosil je, name srdit,
obgovore in liste,
imen, sovraÏniki, ne vem,
zato soditi vas ne smem,
kdo ste, ne vem, a vem, kaj niste.
BES
e
DA
PESMI 1
49
Ni tega neãem, da bi ãas
ovadil koga izmed vas,
imen po‰tenih tate.
ZaÏgal bi morda v meni ãrt
in ãrt je du‰i moji smrt,
ki ljubi vse ljudi, ko brate.
Na miren kraj, kjer vse molãi,
kjer toÏna vrba zeleni,
stopinja moja hiti!
Izjokam naj se gorko tam!
Solza pred svetom me je sram,
pred Bogom ni mi treba biti . . .
BES
e
DA
PESMI 1
50
Mrtva‰ki zvon
Mrtva‰ki zvon, kako tesno
srce ob glasih bije tvojih!
Nekdo je zopet mir dobil
po hudega Ïivljenja bojih.
A jaz, Adamov bedni sin,
po grudi zemeljski ‰e hodim,
od hrepenenja silno gnan
za svetlo ve‰ão sreãe blodim.
In kadar menim, da pred njo
stojim, drÏim jo Ïe oãaran:
odmaknem hipno se oãem,
in spet stojim za njo prevaran.
Mrtva‰ki zvon, kako tesno
srce ob glasih bije tvojih!
Nekdo je zopet mir dobil,
a v prsih ni pokoja mojih.
BES
e
DA
PESMI 1
51
Vendar le poj, oznanjaj smrt
in pokoj mi iz srca jemlji!
Saj bode‰ tudi pel nekoã,
ko pokoj najdem v ãrni zemlji.
BES
e
DA
PESMI 1
52
Pod cipreso
Pod cipreso, pod cipreso
rad bi v grobu spaval jaz,
kadar ãrno mi zaveso
smrt potegni pred obraz.
Listi padejo z drevesa,
vrt zagrne beli sneÏ,
a cipresa, a cipresa
spomenik ostane sveÏ.
Svet naj gleda nje zelenje
bere i pomen njegov!
Kaj mi bilo je Ïivljenje?
Zelen up, a — brez sadov.
BES
e
DA
PESMI 1
53
Na mojem grobu
Prijatelj ali znanec moj,
ali kdorkoli med rojaki
napev naj toÏen mi zloÏi,
ko smrt zatisne mi oãi,
ko leÏal bodem v tesni raki:
— Dobil je mir, dobil je mir,
zvenijo naj glasovi
na dan pokopa po grobeh
na onih svetomirnih tleh,
kjer snidemo se vsi rodovi.
— Srce mu ne utriplje veã
v nestalnem hrepenenju:
Neskonãni Bog, ozri se vanj,
ne spomni hudih se dejanj,
ki jih je storil kdaj v Ïivljenju!
BES
e
DA
PESMI 1
54
Nikar ga iz teme v temo
na veke ne zagrebi,
saj je po sreãi hrepeneã,
ki videlo ga ni oko,
ki ni ga sli‰alo uho,
ki v srcu klilo ni ãlove‰kem.
O blaÏenstvu, ki vsem Ïeljam
na veke bode streglo,
strme naj bi oznanoval,
da v Tebi duh je vse spoznal,
s Teboj srce je vse doseglo!
BES
e
DA
PESMI 1
55
Srce
Oh, kaj misliti, ãutiti
mora sleherno srce!
Oh, kaj mora vse prebiti,
predno v ãrno zemljo gre?
In ko leÏe pod gomilo,
ali misli, ãuti kdo,
kaj je mislilo, ãutilo
v jami zdaj srce hladno?
Smrtni dan — brezupno vpitje,
dan pogrebni — jok v oãeh,
Ïal spomin, ko grob zakrit je,
dolgãas, hladnost, zopet smeh.
Ta in oni ãez gomilo
stopi — kdo se meni kaj,
kaj; je mislilo, ãutilo
to srce, trohneãe zdaj!
BES
e
DA
PESMI 1
56
Pepel in spomin
Na polju ogenj se blesti,
trepeãe kvi‰ku Ïiv, vesel . . .
A veter dahne — Ïar ugasne,
okrog se razpr‰i pepel.
Ugasnil bodem tudi jaz,
ko bode smrtni dih zavel:
Od roda, od sveta pozabljen,
jaz ogenj — moj spomin pepel.
BES
e
DA
PESMI 1
57
V gozdu
I.
·iroko se razpletajo koreni
po ãrni zemlji, sok iz nje pijoã.
Drvar s sekiro bridno — kaj se meni,
da v korenini deblu Ïije moã —
drevo poseka s krepkima rokama,
premeri debelino in dolÏino
vesel in zadovoljen. Korenino
ostavi tam, da izsolzi se sama.
Dejanja vi oãetje, skrivni vzroki,
poãivate zaprti v dnu srca.
Kaj vam pomagajo vsi va‰i joki?
Dejanja sodba trda le velja.
Dana‰nji svet, razmi‰ljanju sovraÏ,
naziva, ãesar sam ne vidi, laÏ.
Ti zvijaj se, ti kliãi mu »oprosti!«
Dejanje tvoje videl je. — Zadosti.
BES
e
DA
PESMI 1
58
II.
Katero je drevo lepote vzor?
Smereka vitka ali ravni bor,
ko‰ati kostanj ali stari hrast,
ki dviga kot junak se ãvrst in hraber,
mecesen svetli ali temni gaber?
Drevesu vsakemu posebej ãast!
Bog seme v zemljo je poloÏil vsem,
iz tal prinikli, vzrasli so potem.
Razliãne barve, rasti in peres
zdruÏujejo se v gozd — ta dar nebes.
Ima ‰e drugi gozd moj mili rod,
gozd pesnikov pritliãnih in velikih.
Na dan priniknejo v bojeãih stikih,
edinijo se v knjigo — du‰ni plod.
O, naj Ïive in Ïivotarijo,
drÏe se stare ali nove struje!
Dade nam nekaj, kar ustvarijo,
dokler srce jim pesem narekuje.
BES
e
DA
PESMI 1
59
Sodnikom suhim zdi se vse mogoãe,
iz hrastovih semen hote kostanje.
Ni Bog ustvaril vseh dreves le zanje;
vsak poje to, kar mora, ne kar hoãe,
katera pesem je lepote vzor?
Nasladna mar, ljubezenska, poboÏna?
Poskoãna mar, zbadljiva ali toÏna?
Kdo naj razsodi? — Tistih bralcev zbor,
ki nosijo srce na pravi strani,
ki vina jih Ïe kaplja ne vpijani;
le njim iz srca vzraste krepka sodba.
Ni malo, oh, ljudi, podobnih psom,
ki lajajo, kadar vali se grom,
ki cvilijo, kadar glasi se godba.
BES
e
DA
PESMI 1
60
III.
Spotakne se ob ‰tor in pade ãezenj;
pobere se, drvar zakolne jezen:
»Da vrag te je postavil sem . . . preteto!«
A ‰tor molãi, molãe mu govori:
Oh komaj je minilo eno leto,
odkar si deblo mi posekal ti.
Kako je raslo v sinji zrak veselo,
kako je zelenelo in dehtelo,
uÏilo vesen toliko in zim.
Zdaj tu ãepim brez krasa, vsem napotje
ne ti, ne ti, le jaz naj se rotim
in kolnem rojstva svojega trenotje.
Ljud raja, poje slu‰a pevski zbor,
jaz sam presedam v gozdu, drugi ‰tor,
pogazili so mojo sreão vso
sodniki ãrnogledi s srcem krutim.
In zdaj — nad mano se jeze celo;
zakaj —? Da se nesreãnega poãutim.
BES
e
DA
PESMI 1
61
IV.
Iz zemlje vzklije, plazi se po tleh
br‰ljan zeleni z gladkimi peresi.
PribliÏa deblu se po muãnih dneh,
oklene se ga, vstane ob drevesi.
ZadruÏno raste z njim, noben vihar
ne vrÏe ga nazaj na mokra tla
s tovari‰em prijaznim mlad in star
usahne on, ko pasti mora ta.
A koliko ljudi trpi na sveti,
ki svoj Ïiv dan ne najdejo srca,
da mogli bi zaupno je objeti
in reãi mu: Pri tebi sem doma!
BES
e
DA
PESMI 1
62
V.
HvaleÏen je rdeãi kokorik,
da palne Ïarke skriva mu lepenje,
hvaleÏno je lepenje, da navpik
nad njim prostira leskov grm zelenje.
In grm zahvalja bukev mnogolistno,
da nebesno vroãino mu prestreza,
in bukev hvali streho si koristno,
ki nadnjo hrast jo vejnati razteza.
Razliãna dana je ljudem oblast,
rojena v du‰ni in telesni sili.
Vse prednosti izvirajo razliki.
Da smo enako moãni in veliki,
enako slabi, majhni vsi bi bili.
Mirza Schaffy je molil, zviti ptiã:
»Zahvaljen Bog, da tepce si ustvaril!
Ko tudi nje z modrostjo bi obdaril,
vsa moja bi modrost spuhtela v niã.«
BES
e
DA
PESMI 1
63
VI.
Srce priznava rado in veselo:
Tvoj velik sem dolÏnik, bogati les;
ko sem zagledal Ïarko luã nebes,
ti dal si prvo postelj mi — zibelo.
Sam angel plaval je nad njo krilat,
v nebe‰ki sen zatiskal mi poglede,
v njej majkin glas sem sli‰al prvikrat
in prve lepetal za njo besede.
Minil je kmalu let detinjih raj,
odslovil doba sem vseh dob najzalj‰o.
Ti dal si postelj mi drugaãno, dalj‰o;
odrasel moÏ na njej poãivam zdaj.
In kaj o postelji naj tej velim?
HvaleÏen tudi zanjo biti moram.
Utrujen ãestokrat na njej zaspim,
uteãem vsem teÏavam in pokoram.
Kako bi paã uslugo ti povraãal?
Moj gozd, poãakaj! Pridem Ïe na vrsto.
Îivljenje lastno svoje bom ti plaãal
za tretjo in poslednjo postelj — krsto.
BES
e
DA
PESMI 1
64
VII.
Vihar jesenski skoro pribesni,
in sonce pobledi s sijajnim zlatom,
drhteãi listi z golih vej suhé
na zemljo padejo k umrlim bratom.
Obenem v jasno pomlad so pognali,
obenem bodo na jesen odpali.
Kaj mari mi ljudje, ki spe v gomili!
Za mene — kot da ne bi nikdar bili.
Kaj briga svet me, ki se bo rodil!
Zanj bodem jaz, kot ne bi nikdar bil.
Ta rod, ki v svoji dobi ga poznam,
ki zanj delujem z roko in besedo,
ki z njim trpim in se radujem sam —
ta rod bo z mano vred nekoã zatrt.
O kje je tvoje Ïelo, grenka smrt? —
BES
e
DA
PESMI 1
65
Îalnice
BES
e
DA
PESMI 1
66
Materi
I.
Na steni slika tvoja — to je vse,
kar ‰e imam od tebe — to je vse,
in ‰opek ãrnih las in — grob.
Oh to je vse in drugega niã ne,
oãem vse drugo vzel je tvoj pokop.
Nocoj doni, o mati, Ïalen zvon
za mene Ïiv, za tebe mrtev zvon.
Vseh vernih du‰ ljudem oznanja dan.
Nikomur ne oznanja ga zastonj —
Kaj meni li, ki slu‰am ga solzan!
In jaz ‰e trosim v ta brezãutni svet,
prav kot bi mislil, da me ume svet,
v ubranih, milih vrstah tvoj spomin!
Kaj morem sam zato, ljubezni vnet!
O Bog, le eno mater ima sin.
In ene matere spomin, kako
zatare naj Ïivljenja boj — kako?
Pa bodi silen kot valov vihar.
BES
e
DA
PESMI 1
67
Peklo spominov svetlih in nebo
preseva njenega spomina Ïar.
Najmanj pozabiti te morem jaz,
ki sem te v zgodnji grob poloÏil jaz.
Ti nisi mi telesa mati le.
Prejasen srca svojega izraz
pustila svetu si — mojé srce.
In tega srca ni bilo me sram
in tega srca me ne bode sram,
dokler bom gledal gre‰ni solzni dol.
Ni le strasti — ãutil je tudi hram,
ki jih blaÏi Ïivljenja bridka bol.
Telo ti zdaj trohni, telo je prah.
Iz zemlje v zemljo se povrne prah.
Iz praha klije pa najlep‰i cvet.
In Ïivi ta simbol mi jemlje strah,
da se ne vidiva nikoli spet.
BES
e
DA
PESMI 1
68
Da, vidiva se, zvon mi govori,
da vidiva se, luã mi govori,
na grobu kvi‰ku plameneãa luã.
Da, vidiva se tiste stra‰ne dni,
ko vsem odpre grobove boÏji kljuã.
Naproti hitel bom ti jaz tedaj,
objel te, mati ljubljena, tedaj,
in kaj ti vse povedal — vedi Bog!
Spomin mi vzel bo tistih hipov raj,
in moj izraz bo morda blaÏen jok.
Doni nocoj na stolpu Ïalen zvon
za mene Ïiv, za tebe mrtev zvon.
Vseh vernih du‰ ljudem oznanja dan.
Oh, meni ne naznanja ga zastonj;
jaz v duhu te objemam Ïe solzan.
BES
e
DA
PESMI 1
69
II.
Le mirno spi vseh mrtvih dan,
ljubeãe matersko srce!
Naj te ne motijo zvonovi
brneãi danes nad grobovi,
saj tebi ne, saj nam zvoné!
Saj tebi ne, saj nam zvoné,
ki mrzli dihamo ‰e zrak
ter nas bude tako resnobni
k molitvi Ïalostni nagrobni,
da se zami‰lja duh teÏak.
Le mirno spi vseh mrtvih dan!
Kako ‰ume ljudje nocoj!
od groba hodijo do groba,
ljubezni vodi jih zvestoba,
ãisteja kakor luãi soj.
âisteja kakor luãi soj
ljubezen tudi v meni tli
do tebe, draga porodnica,
BES
e
DA
PESMI 1
70
Ïivljenja mladega vodnica,
podoba sladka pre‰lih dni.
O da rodila bi jesen
cvetic, kar jih rodi pomlad,
na tvojo ljubljeno gomilo
poloÏil vencev bi obilo,
razsvetlil jo kot bajen grad.
In ko bi neÏen deãek bil
in ne bridko izku‰en moÏ,
solzan bi sklonil se nad venci,
da v solzah luãi bi plamenci
odsevali s stoterih roÏ.
Le sladko spi vseh mrtvih dan!
âemu bi dramil te moj jok?
V ljubezni svoji bi plakála
celo v nebesih, ko bi znala,
da solze toãi tvoj otrok.
BES
e
DA
PESMI 1
71
Saj kdo bi paã na svetu vsem
in kje in kdaj poznal tako,
kaj se godi otroku v du‰i
kleãeãemu na ãrni ru‰i
kot speãa mati le pod njo.
Vsa ãustva mi nocoj drhte,
ko pojejo zvonovi vsi.
»Nebe‰ki mir Gospod naj da ti,«
jaz molim naj — ti pa, o mati,
le mirno spi, le sladko spi!
BES
e
DA
PESMI 1
72
III.
Od tukaj daleã za gorami
nocoj po venãanih grobeh
veãerni mir jokanje drami
in luãi sto gori po tleh.
Da so mi dana brza krila
ob glasu Ïalostnem zvonov,
na daljnjo pot bi se razvila,
hitela tja bi — tja — domov.
Oh tja, kjer davno so zaprle
lopate dragi moj zaklad —
Pred grobom matere umrle
nocoj bi jaz pokleknil rad.
Zaman vse gorko hrepenenje!
Med tujimi grobovi spem.
Jesensko cvetje in zelenje
od tujih rok vsajeno zrem.
BES
e
DA
PESMI 1
73
A bodi! — Saj ob smrti njeni
pretrpel dvojen sem pokop,
saj nimam v zemlji le prsteni,
saj imam tudi v srcu grob.
In v grobu tem srce ljubeãe,
njen ljubi smeh, njen ves obraz
vse dneve davno prê‰le sreãe,
ki poleg nje sem pil jo jaz.
Morda je zemlje grob, o mati,
teman nocoj in zapu‰ãen,
na njem ne morem luãi Ïgati,
a grob srca je razsvetljen.
Spomine svetle mu priÏigam,
in solze svetle toãim nanj;
k nebesom svetlim roki dvigam
in molim zate tolikanj . . .
BES
e
DA
PESMI 1
74
Da Bog naj milostni pozabi,
kar je tvoj duh zagre‰il kdaj,
da naj te nékoã vsaj povabi
v kraljestvo mirno — veãni raj.
BES
e
DA
PESMI 1
75
IV.
Naj tudi jaz ti spletem kito
ki venãa toliko gomil,
ne iz jesenskih roÏ povito,
iz gorkih, mati, le ãutil.
âeprav je tebi posveãena
na dan vseh mrtvih pesem ta
v imenu vendar je zloÏena
sirotnih vseh otrok sveta.
Spomin na mater pokopano,
komu ni drag, komu ni svet?
Umrje mati vsem prerano,
naj tudi sto doÏije let.
Preromaj svet, spoznavaj srca,
v nikomer in nikjer, nikdar
ljubezen taka se ne zrca,
kot sije v njej ta ãisti Ïar.
BES
e
DA
PESMI 1
76
Zato srce je plemenito
nikdar ne zabi in nikjer.
Zato i jaz ti spletam kito,
umrla mati, ta veãer.
Iz ãustev kito? Kaj naj pojem?
Naj mislim li naprej, nazaj?
O srcu tvojem ali svojem,
o mirnem ali toÏnem — kaj?
Oãesa mokre bi utrinke
zaman na grob usipal jaz,
in glas ubrane Ïalostinke
raztoÏil bi ‰e bolj obraz.
Ljubezen ti zatrjam neÏno,
ki zate jo ‰e zdaj gojim,
srce posveãam ti hvaleÏno
in ãustva vsa in misli — z njim.
BES
e
DA
PESMI 1
77
Umrlemu oãetu
(24. prosinca 1899)
Moj oãe, tam gori na Ïalnem hribu
utrujen konãal si svoj zadnji pot.
Po kratkem, a burnem bolestnem Ïivljenju
naposled le na‰el varen si kot.
Na smrtni postelji dal si mi roko
in dolgo mi v lice gledal zavzet;
potem pa si vzdihnil tiho, globoko:
Moj sin, moj sin, oh kaj je ta svet!
In jaz sem imel besede na ustih:
»Kaj svet je? Boji‰ãe — in ranjenci mi.«
A jaz sem molãal v neznani goresti,
v solzah so stopile besede v oãi.
No, zdaj ti ta svet ni veã na mari,
v katerem Ïiveti ‰e moram jaz;
odgrnil ti Bog je, boÏji stvari,
ljubezni, resnice svoj veãni obraz.
BES
e
DA
PESMI 1
78
Zdaj tam si se lahko sam prepriãal,
da sodi svet drugaãe kot Bog,
da ãlovek, ki hoãe po‰teno Ïiveti,
najveãkrat umrje sredi nadlog.
Vem tudi: premnogo moje dejanje,
katero si strogo sodil nekdaj,
a vselej odpustil oãetovsko milo,
‰e vse mileje odpustil bi zdaj.
Saj pije‰ iz vira tiste ljubezni,
ki svet jo samó po imenu pozna.
Usahni solza! — Blagor ti, oãe!
Jaz potnik sem ‰e, a ti si doma.
Usahni solza! Ali pa teci!
Oh, oãe, v grobu se sladko spi.
Ne plakam za tabo, le plakam nad sabo:
kedo je sreãnej‰i, jaz ali ti?
BES
e
DA
PESMI 1
79
Gazele
Ko pade mrak po zemlji, nesoã
poãitka, mirú blagodejno moã,
molãe se naslonim na svoje okno,
oziram po krovih se bornih koã.
Sto misli mi burnih hruje po glavi.
Pokrivam si ãelo, le to vzdihujoã:
Oh, ko bi jaz tudi mirne du‰e
zamogel strmeti v to mirno noã! —
*
BES
e
DA
PESMI 1
80
V logu so odpeli ptiãev roji — vse prazno!
Na smereki. hrastu, boru, hoji — vse prazno!
·irno polje, nekdaj zlatoklasno,
kjer ratar je ãrtal brazde v znoji — vse prazno!
Na ‰irokom nebu se valijo
sive megle v vednem nepokoji. — Vse prazno!
Kjer je divja roÏa cvela
na pologu bujnem, na prisoji — vse prazno!
Oh, a tudi notri, tukaj notri
ãutim, da je v temni du‰i moji vse — prazno.
*
BES
e
DA
PESMI 1
81
Veselil se bode‰ v presladki veri,
da vsako srce se lahko premeri,
ãe hoãe‰ je zase izbrati.
Toda v Ïivljenju hladnem veãeri
uvidi‰ razÏaljene du‰e,
da trpko se zoper tebe naperi,
ko smatra‰ je najbolj za svoje.
Kako se motimo hitro v izberi!
Ljudi je veliko na sveti.
a pravi ãlovek je malokateri.
*
BES
e
DA
PESMI 1
82
Nekdanjih lepih dni pozabiti ne morem
spominove moãi oslabiti ne morem . . .
V samotni, temni svoji sobi
veselih knjig v tolaÏbo rabiti ne morem.
Zakopan v morje silne toge
nikjer ãeri re‰ilne zgrabiti ne morem.
V brezupnem svojem hrepenenju
iz srca niti solz izvabiti ne morem.
*
BES
e
DA
PESMI 1
83
Ko prvikrat vidi‰ ãloveka, ne sodi!
kaj lice njegovo izreka, ne sodi!
Srce je globoko zakrito;
ne ãuje‰ njegovega jeka, ne sodi!
Prenagljena glasna beseda
globoko mu rano zaseka, ne sodi!
In ko izreãena je sodba,
za rano ne najde‰ veã leka, ne sodi!
Pozna‰ li ti samega sebe?
âas hitro na zemlji poteka. Ne sodi,
da onikraj groba preostro
vladar te ãlove‰kega veka ne sodi!
*
BES
e
DA
PESMI 1
84
Sprelepi Bog, dobrotni Bog, odkleni
nebe‰ka vrata vigredi zeleni!
Razdmi z oboka Ïalostne oblake,
iz du‰e, s ãela megle mi preÏeni!
Naj gledam zemljo, delo Tvoje roke
v obleki, z divnim cvetjem okra‰eni!
Iz belocvetnih grmov, z vej brstitih,
iz vi‰ka milo drobni spev mi zvêni!
Za nekaj ur se zopet mi umiri
grizoãi ãrv, ki leta kraj‰a meni . . .
Temo, ki me obdaja v toplem Ïdenji,
ki poti veã ne vem iz nje — razdeni!
Sladak spomin naj se objame z upom,
da vendarle za sreão smo rojeni!
*
BES
e
DA
PESMI 1
85
Predno na Ïalostni zemlji odslovem — ‰e eno pesem!
Iz globoãine srca naj prizovem ‰e eno pesem!
Duh mi ne da miru, ni obstanka —
V skrajnem jaz ãujem hramu njegovem ‰e eno pesem.
Svetu izlil o ganotjih notranjih
v glasu bi pravem, vsem drugem, vsem novem ‰e eno
pesem.
Jezik molãi in v sponah mi jeca.
Kdaj mu nemile spone odkovem? ·e eno pesem!
Kdaj iz srca globoãine prizovem ‰e eno pesem?
*
BES
e
DA
PESMI 1
86
Jaz delam ode, vi delate sode, moj oãe.
Nikomur menda ne delava ‰kode, moj oãe.
Za sode je treba dokaj vina,
nekoliko vina tudi za ode, moj oãe.
A svet vzdihuje, da nima denarjev,
da vinske gorice veã mu ne rode, moj oãe.
Zato iz posode mojega srca
prav dolgo pesem kipela ne bode, moj oãe.
Vi slutite prav. V poznej‰ih letih
jaz tudi bojim se bridke nezgode, moj oãe,
da ne bi ostala po teÏkem delu
nazadnje sama in — prazne posode, moj oãe.
BES
e
DA
PESMI 1
87
Br‰ljan in bodiãje
Ti sam si moj tovari‰, duh misleãi,
in jaz sem stokrat sreãnej‰i s teboj,
kot bil sem nekoã v dru‰ãini hrumeãi.
Nad manoj se prostira senca hoj,
vsa prepojena ãvrstega ozona,
z nevidno roko boÏa óbraz moj.
O kaj je meni tukaj carska krona,
in kaj posvetna slava? — Dim lehak,
ki v niã se razgubi iznad poklona!
Pa ni le vonja to, ne rezni zrak,
ni hlad le, ni tema in ne ti‰ina,
kar vliva v moje prsi ãut sladak;
to moã je govoreãega spomina:
kaj du‰a strastna vse trpela je,
na svetu zroã tirana in trpina,
kako po zdravju hrepenela je,
zaprta sama s saboj, brez zdravila
ãakala smrti grenke vsa vesela je . . .
BES
e
DA
PESMI 1
88
A ãrna mi zazevala gomila
ko je obup do vrha prekipel,
meglà ji svetlo zoro je odkrila.
Misleãi duh, glej, tebe sem imel,
ko bil sem svetu celemu sirota,
ko v druÏbah sem vzdihával osamel,
ko vsakdo huj‰e je obsojal pota
mladosti moje, nego Bog in jaz,
utrujen potnik — jaz in Bog — dobrota . . .
Trpljenje, kje je verni tvoj obraz,
v katerem pristnem govori‰ nareãji?
Ti govori‰ samo: Minil je ãas . . .
âe boleãini nas preda najveãji
ob dneh nesreãnih sreãnih dni spomin,
v samoti mirni balzam je najmeãji
spomin teÏko prestanih boleãin.
*
BES
e
DA
PESMI 1
89
Pomlad, pomlad, ti jarobujna doba,
moj duh pozdravlja srãno tvoj prihod.
Cvetice neÏne vstajajo iz groba,
sluteã otavne zemlje preporod.
Visoko v vejah ‰ãinkovec popeva,
‰krjanec dviga se pod sinji svod . . .
Ob zori pomladanskega zdaj dneva
naj v prsih mi zatone tiha Ïal,
naj zopet bolna du‰a mi okreva!
O zemlja lepa! Nekoã bodem pal
brezãuten, mrtev v mehko tvoje krilo —
pa zdaj bi Ïiv na tebi Ïaloval?
Pa zdaj du‰il bi hrepenenja silo,
ãe k veselicam opominja me
nad ostre zime cvetnato gomilo? — —
Ponesi jadrna stopinja me
iz mest zaduhlih ven, na plan, na trate!
Presladek ãut vsega pre‰inja me . . .
BES
e
DA
PESMI 1
90
O, ve pomladi ure veãnozlate,
sijajte mi, sijajte v srãni hram,
da lahek du‰ek pesmice krilate
dade spominom mojim in Ïeljam!
*
BES
e
DA
PESMI 1
91
Nekterim le Fortuna je prijazna,
da vse pri nas imajo in vedo,
no, drugim pa sta Ïep in glava prazna.
In tem gorje, ãe vãasih kaj vzrastó!
Pa bodi kdo ‰e kake pesmi otec,
on paã ne bo izvedel prekesno,
da jajca ni rodil, temveã klopotec —
in Fortunatje poÏeno ga brÏ
iz tempeljna modric v kurji kotec . . .
Na deblu leposlovja trhla svrÏ
molãimo mi poniÏno, kakor mora
med oleandri rasti brinjev tr‰.
Zdaj v knjigah misli nimajo prostora,
osladna ãustva hoãe piti svet,
a misliti ob pesmih — o pokora!
Toãimo torej solze spet in spet!
Ne solz — toãimo raj‰i le ,solzice’,
da Ïalost ne obide nas prevred — —
BES
e
DA
PESMI 1
92
Sicer ne delajmo nikomur niã krivice,
mi, kar nas je ,minorum gentium’
molãimo, kakor tiste reve ptice,
ki strel jim zapove: ,silentium’!
*
BES
e
DA
PESMI 1
93
Vi gnocala, vi glupci, starci vi,
kdaj re‰ite vpra‰anje: k a j j e l e p o ?
Mi ãakamo ne‰teto vrsto dni,
da mreno strgate z oãi nam slepo.
Zaman! — A v tem lepota gre nam v slast,
ko vi znad bukev gledate nas srepo.
Ne bojte se, ne gremo precej v past,
ki skrbno jo z naoãniki ravnate —
preÏarko vi nastavljate nam mast!
Od zemlje lepe, vseh divot bogate
skoãili naj bi v jarem mrtvih ãrk?
Od sonca milega, od zarje zlate
zapremo naj se vam v problemov mrk?
O, to bi bilo suÏenjstvo pretrdo,
priznal bi to nam sam Stagirãan Grk!
Gnoji‰ãe kmetu, deci cvetno brdo,
mladeniãu dekle, a starcu peã
po svoje vse je lepo, niã ni grdo . . .
Ko junija procvita gosta seã,
popevajo veãerne pesmi ptice,
nasloni se mladeniã krepkih pleã
BES
e
DA
PESMI 1
94
na koso, tiho vpra‰a neÏno lice:
— ,O, Manica, kdaj bode‰ moja, kdaj?’
in vroã pogled odgovor je Ïenjice —.
Ko lije ãaroviti svoj sijaj
nad temnim logom plavajoãa luna,
mlad vitez gleda bajni noãni raj
v blesteãih valih grajskega tolmuna,
srce mu v ãudnem hrepenenju mre,
v desnici tepeta mu zvonka struna — —
vi gnocala, vi glupci, starci, he
to lepo je, ni lepo li — recite?!
âe ni — pa kaj govoril bi ‰e dlje:
mi l e p o u Ï i v a j m o — v i u ã i t e !
*
BES
e
DA
PESMI 1
95
Vesoljni narod na‰ je sam — poet.
LeÏi pred nami zopet nova drama,
Ïivljenja polna, ne samo skelet.
Bereta strastno jo gospod in dama,
v nebo jo povzdiguje vsak feljton.
In to ni morda zvita le reklama,
ocena je brez hlimbe ,tout de bon’.
Dejanja povedo se in akterji,
omeni prej‰nja rev‰ãina sezon,
kako so vzdihovali vsi frizerji,
da ni jim treba delati perik,
pohajkovali so repetiterji . . .
A nova drama, vredna sto replik,
ãe dobro se izvede, o, nedvomno
povzroãi v ,Domu Narodnem’ piknik.
Gradivo se nam vidi preogromno,
nejasen mnogih je oseb znaãaj.
Junak nastopa vãasih le preskromno,
in vpra‰ati se moramo: zakaj?
ãemu? kako? na mnogih krajih.
BES
e
DA
PESMI 1
96
Okorna tehnika! Da ne bi vsaj
bila zgrajena igra na sluãajih!
Toda nazadnje — saj sluãaj je vse . . .
Prelep je jezik, kakor da bi v gajih
vsi slavci peli sladke pesmice — —
Da! . . . To je drama, kakr‰nih je malo!
HvaleÏno lahko klanjamo glave,
da tako delo bode se igralo!
*
BES
e
DA
PESMI 1
97
Povêdi me, odkoder ni vrnitve,
s ko‰ãeno roko, dobra Ïena, smrt!
Mar meni‰, da se jaz bojim loãitve
od vseh ljudi na tvoj pokojni vrt?
O ne! V Ïivljenja mojega temoti
do tebe ves je preminil me ãrt,
ãetudi kazen na‰i si grehoti.
Popil bom pelin zadnjega kesa
in zadnjo solzo bom na zadnji poti
potoãil iz oãesa trudnega — —
Leseno sidro, v kórenu trhleno
krasijo naj gomile moje tla,
Ïelezen kriÏ in — srce prebodeno!
*
BES
e
DA
PESMI 1
98
Poznamo se. — Vi vpra‰ate: Po ãem?
Ej, ãlovek ni tako velika tajna!
Po licu, po razgovoru, po vsem . . .
Na prsih sveti temu se kolajna,
a drugi brez desnice suh in bled
pred hi‰e hodi in otoÏno lajna.
Poznamo se! Ne z lic in iz besed
samó — no, bitja celega pretvara
razkriva, ki ga hoãe skriti, sled.
Ko tvoj prijatelj te s posmehi vara,
v iskrenosti si svoji slep in gluh,
dokler te bridko ãas ne razoãara.
O, kolikrat pa vidi bistri duh,
v sosednem srcu sleherno genotje
vzrojenih in drugod ujetih muh
in vidi ãustev in besed nasprotje . . .
Kje sluje govor ‰e prozoren, ãist?
Kje, kje? Povejte dobri mi celotje!
A vem — vi ‰epetate: P e s i m i s t !
*
BES
e
DA
PESMI 1
99
Ko sem se jaz na solzni svet rodil,
ministrski predsednik bil je Giskra.
Dobrot sem malo ali niã uÏil,
sok mlatil sem iz ilnatega piskra,
dokler ni materi — zdaj mrtva spi —
duha razÏarila nenadna iskra.
Velela je: ·tudiral bode‰ ti!
In ‰el sem z njo in nekaj znal sem kmalu
in vedno veã . . . âez leta trikrat tri
Ïe vedel sem o vsakem nem‰kem kralju,
o hribih in dolinah, zraku in vodah,
o tem in drugem modroslovskem stalu . . .
Zdaj poduãujem druge po gorah,
pesmarim zdaj, odmakniti izku‰am
do tajnosti stoterih trd zapah.
Vse niã! Zaman si uma meã nabru‰am.
Kaj videl bi, da se zapah odpre?
To spet, kar skrito je ãlove‰kim du‰am.
Niã veã? Niã veã. To vse bi bilo? Vse! —
BES
e
DA
PESMI 1
100
Potem gorim od Ïelje ene same:
âas, vrni ure davno mi pre‰le,
ko sok sem mlatil, ne pa prazne slame . . .
*
BES
e
DA
PESMI 1
101
Govôri jasno mi srce, zakaj
ne zna‰, ne more‰, ali noãe‰ morda
pozabiti nekdanjih ãasov raj?
Oh, ti in svet sta bila mi akorda,
ubrana kakor angelski napev,
ki veãni Bog mu sam preãist izvor da.
Pozabi ali ne! Strt je moj gnev.
Umrlo prs je vzdihovanje glasno.
Blesti spoznanja ranega odsev
razumu mojemu tako prejasno:
Globoko sta razliãna ti in svet.
V Ïivljenja sluÏbo sem pri‰el zaãasno
z nalogo tiho — mislit in trpet.
*
BES
e
DA
PESMI 1
102
Tatovi moje sreãe, ni vam treba
obujati kesanja! Ne, ãemu?
Modrosti Ïar mi je priplul iz neba,
prinesel mojim prsim slaj miru.
Confiteor! Drzan sem bil na sveti,
podoba izgubljenega sinu.
Smehljala se je sreãa du‰i vneti,
in jaz, jaz bil sem mahoma pijan
kot detece v zatohli vinski kleti,
in ljubljen tudi, koderkoli znan.
A ta na‰ maãek, rusko to »pohmelje«
ne trajata tako samo en dan . . .
To vse boli od radostne nedelje,
po glavi se vrti, srce ti‰ãi,
in bridek kes otrobe suhe melje:
Kdo kriv ti je bolezni te? — Sam ti! —
*
BES
e
DA
PESMI 1
103
Veãer jesenski. — Mrzel veter toÏi
v skrivnostni govorici po vrteh,
zvenele listke trga zadnji roÏi,
trepetne bilke maje v trdih tleh.
Kako z jesenjo se mi du‰a sklada!
Odeva ãrni mrak mi svit v oãeh.
Proã, proã je hrepenenja doba mlada,
seleãa me od zemlje v lepi raj!
Bila je v zlati vodi sladka vada —
da sladka bi ostala vekomaj!
A hrepenenju niso ure vzete,
le smotra ni, le upa ni nazaj . . .
O svet! Vrag vzemi tvoje vse obete!
O Bog! Solzâ te prosim, le solza,
da gorko se izjokam kakor dete
na razvaline svojega srca! . . .
*
BES
e
DA
PESMI 1
104
Le ‰e naprej se me ogibajte,
ne mislite, da sem zato uÏaljen!
Le ‰e naprej me z usti ‰ibajte,
samo da sem s telesom vam oddaljen!
Nekoã spoznate — hemar esetai
da nisem, kakor siãete — pripaljen . . .
âe glas povzdigam, poslu‰ajte vsaj:
Mir ljubi medved, sam se rad ogane,
ljudem nelovskim v stran ali nazaj;
a kdor zada mu krvaveãe rane,
on redko stra‰ni smrti ubeÏi! —
S to zverjo sem, ve du‰e spo‰tovane,
enakega imena in — krvi . . .
BES
e
DA
PESMI 1
105
Epski spevi
BES
e
DA
PESMI 1
106
Za njim
Zabuãal je trobente glas,
vojaki so prispeli v vas,
pred tihi dom stopili moj.
Junak je mlad zavihtel meã
krepko veleã:
Tu, ãeta moja, stoj!
Obrnil name je oko,
tako ljubo, tako srãno
pozdravil gorki moj obraz,
da njega lepim sem oãem, —
zakaj, ne vem,
umaknila se jaz.
Govoril v sanjah je z menoj,
da prviã vidi me nocoj,
da stari‰i mu mrtvi spe,
da nima bratov, ni sestra,
a da ima za mene le srce.
BES
e
DA
PESMI 1
107
Prekmalu je posinil zor,
vojakov je odha jal zbor
pred mojim domovanjem spet.
Na okno se oprla sem
in zrla sem
nemirna v mirni svet.
Pozdravil spet je moj obraz. —
In jaz — zakaj ga ne bi jaz!
Oh zdel se mi je tako sam!
Vir solz mi je na lice vrel,
on pa je ‰el,
Bog vedi, kod in kam . . .
BES
e
DA
PESMI 1
108
Redovnikova prikazen
(Legenda)
Redovnik mlad, poboÏnega srca
nekoã prikazen je imel pekla.
Razburjen steãe brÏ do bliÏnjih vrat,
zakliãe: »Slu‰aj, sveti me opat!
Pred mojimi oãmi Gospod je zdaj
odprl peklò, pokazal grozni kraj.
Vse res, kar pravi Jezus in Ïe Job:
Zme‰njava, jok, tema, ‰krtanie zob . . . !
Pa slu‰aj, kaj zaupam ti vesel!
Stanove razne sem z oãmi ujel:
samo nobenega duhovnika,
samo nobenega redovnika.«
Naguba ãelo se Egidiju,
ogleda se, ãe kdo ne vidi ju;
pa de mladeniãu ãez majhen ãas:
»Nikogar nisi videl izmed nas?
BES
e
DA
PESMI 1
109
Seveda ne, moj dragi Melifluj!
Duhovniki, redovniki, le ãuj,
ãe kteri so obsojeni v peklò,
ne pridejo na vrh, temveã na dno.«
BES
e
DA
PESMI 1
110
Zdaj in nekdaj
Ob zidu mogoãnih palaã
poãasi koraka beraã.
Ob gradu lepote ãarobne
utrujen ustavi korak
in lice si v gube resnobne
nabere upali prosjak:
»Bogát in preslavljen od svéta
jaz nekdaj sem vladal ta grad,
zapravil bogastvo in leta,
zapravil Ïivljenja pomlad.
Mladost je pre‰la in sijaj,
gorje mi, gorje mi je zdaj.
NaloÏil sem vreão na rame,
nihãe se ne zmeni veã zame.«
Nad starcem pa nekdo v palaãi
ob oknu sedi v naslanjaãi
»Preziral me nekdaj je svet,
a zdaj te dvorane so moje,
in moj je ta kras in sijaj.
Spominjam nesreãnih se let,
gorje mi je bilo tedaj!«
BES
e
DA
PESMI 1
111
Krog ust zaigra mu nasmeh,
veselje posveti v oãeh.
Pod zidom zaÏene plaã
nesreãni, upali beraã.
BES
e
DA
PESMI 1
112
Spomin mrliãev
»Kot cvet jesenski mrem in sahnem . . .
Trenutkov nekaj in — izdahnem . . .
A to sem Ïelel mnogokrat:
Ko mine v grobu leta doba,
neviden vstanem naj iz groba
spomina svojega iskat,
spomina, da . . . « Poslednji vzklik,
omahne v smrtni sen bolnik. —
Poãiva mrtvec. — Leto mine,
pomladi sonce grob pre‰ine,
nebo usli‰i vzklik njegov.
Ko mrak veãerni svet zagrne,
odpre se gruda zemlje ãrne,
in duh ostavi kraj grobov,
kot brza luã, kot ptiã krilat
spomina svojega iskat. —
BES
e
DA
PESMI 1
113
Na domu ple‰e vrsta svatov,
poroka treh slavi se bratov.
Nevestam Ïenini vele:
»Dom zgrádili smo vam prostoren,
obsuje roj vas slug pokoren,
na vek za vas gori srce!«
A glas ob njih vr‰i toÏeã:
»Med brati ni spomina veã!«
Na nebu lunin ‰ãip se bliska,
za milo druÏba mlada vriska,
vrstnikov rajnikovih roj.
Kot zvonci zaÏvenkljajo ãa‰e:
»Na sreão dolgo druÏbe na‰e,
vesela Ïivi kot nocoj!«
A glas ob njih vr‰i toÏeã:
»Med drugi ni spomina veã!«
BES
e
DA
PESMI 1
114
Objema zemljo noã sanjava,
po zraku duh mrliãev plava,
zapu‰ãa brate, druge strt . . .
Nad temnim Ïrelom grobne jeãe
v svetlobi meseãni vztrepeãe
in se pod cvetni zgrudi prt —
Iz groba kliãe v prah razmlet:
»Tako mrliãev zabi svet!«
BES
e
DA
PESMI 1
115
Îal in kes
Ljudje potiskajo v cerkvi ljudi.
Kaj danes-li v svetli se cerkvi vr‰i?
Poroka!
Za stebrom cerkvenim dekle bledo
na Ïenina motno upira oko
in joka . . .
Pómlad ozarja doline, gore;
pred jamo na grobih dekleta stoje
in raka.
Iz dalje pa mlad se ozira moÏ
na belo rako, na venec roÏ
in plaka . . .
BES
e
DA
PESMI 1
116
Ponoãni gost
Mogoãen grom je stresal svet,
vihar je zunaj rjul,
od tesnega strahu prevzet
na postelji sem v sanjah ãul.
Tedaj nekdo prispe do vrat,
potrka, dé glasno:
»Pri‰el nocoj sem k tebi spat,
ima‰ li posteljo mehko?«
S tresoãim glasom vzkliknem jaz:
»Kdo si, neznani gost?«
V blazine skrijem svoj obraz.
»Moj dom nocoj ni zate prost.«
»Utrujen sem, premoãen ves;
odpri mi vrata vsaj!
Moril te bode veãen kes,
ãe v noã me odpodi‰ nazaj.«
BES
e
DA
PESMI 1
117
»Komu odprem naj, to povej!
Odklej te jaz poznam?
Oh pojdi, pojdi le naprej,
drugje poi‰ãi miren hram!«
»Nikar, nikar se me ne boj!
Saj sem poznat ljudem.
S teboj govoril bom nocoj
O, ko bi vedel ti — o ãem!
Razgovor najin bode dolg,
premislek tvoj globok.
Ko zopet se pogreznem v molk,
ti jokal bode‰ kot otrok.«
Poskoãim k vratom iz blazin.
»PokaÏi svoj obraz« —
»Pri‰el sem k tebi — tvoj spomin.«
Na postelji vzbudim se jaz.
BES
e
DA
PESMI 1
118
Mogoãen grom je stresal svet,
vihar zares je rjul.
Spomina vroãega prevzet,
na postelji zares sem ãul.
In bil je najin govor dolg,
premislek moj globok. —
Ko se vihar zavil je v molk,
zares sem jokal kot otrok.
BES
e
DA
PESMI 1
119
Smrti prerok
V sveti‰ãu Velegrajskem kleãi slovenski rod.
Solzan ga blagoslavlja pastir njegov Metod.
Zavest mu veã ne dvomi — zapustil bode svet,
zato iz prs poslednji privre mu govor vnet:
»Na nebu Bog je sklenil, prestol zasedem nov,
porosil vas je danes moj zadnji blagoslov.
Varujte me, otroci! Ko v tretje sine zor,
sprejme me v svitlo sredo krilatcev boÏji zbor.
A drugega vladiko ob meni zrete tu:
Duhovnika Gorazda, slovenskega sinu.
Delil je sreãno z mano Ïivljenja boj in mir,
umeje vas in mene —ljubeã vam bo pastir.«
Poklekne z ljudstvom svetec, obraz obda mu Ïar;
molitev poluglasna vzkipi mu na oltar:
»Edinost hrani z Bogom in z brati in s seboj,
sijaj ti zvezda sreãe na veke, narod moj!«
*
BES
e
DA
PESMI 1
120
Posrébrilo je jutro Veltávi dvakrat val,
in dvakrat bledi mesec nad Moravo je stal.
A ko se za gorami je v tretje dan rodil,
nad Velegrad je orel priplaval temnokril.
V svetnikovo domovje pla‰an hiti ves rod:
Resniãen prerok smrti — izdihnil je — Metod.
Gorazd se vrÏe predenj, poljubi roke hlad;
mrliãu gleda v lice in plaka Velegrad.
BES
e
DA
PESMI 1
121
Trojni sen
Vse tiho na ‰irni planjavi,
veãernica sije zlata;
mrliãe po bitvi krvavi
gavranov obkroÏa jata.
Kozak ubit poãiva
med njimi na travi zeleni
Ne diha, no zdi se, da sniva
o mladi, ljubljeni Ïeni . . .
Vse tiho na daljni stepi.
Dojenec spanka smehljaje,
o materi sniva lepi,
ki lahno mu zibel maje . . .
Nad njim se Ïena klanja,
in od srca se ji toÏi.
Strmi na dete in sanja
o boju ljutem, o moÏi . . .
BES
e
DA
PESMI 1
122
Vitovãeva smrt
Zapaljena je bela vas,
na sivi skali grad osvójen.
Seljakov jok, vojnikov glas
okrog odmeva v svet pokojen.
Jetniki ‰tirje krvaveãi
umirajo v podzemski jeãi.
Na grajskem stolpu ba‰ deset
hre‰ãeã vojnikom ura znani,
kar Vitovec, voditelj ãet,
ukaÏe tolpi nebrzdani:
»Goré Ïe davno kresi nebni.
Dovolj. Pokoja smo potrebni!«
Potihne divji krik in spev,
pojema plapolanje zublja:
na dvoru v vrsti in po‰ev
vojake speãe sen poljublja.
Zaman glavar oãi zatiska
pred svitom luninega bliska.
BES
e
DA
PESMI 1
123
Udari polnoã — ToÏen jek!
Po‰ast skoz duri mu priplava:
»O Vitovec, proklet na vek,
zadene kazen te krvava!«
Preteã obseva mu blazine,
obrne se in v noã izgine.
Zajekne Vitovec: »Vojnik!«
StraÏar odpahne k njemu duri.
ȉigav je bil ta grozni vzklik,
kdo sem pri‰el je v pozni uri?«
»Le-to jetniãar mi je zinil,
da v jeãi je nekdo poginil.«
Glavar oãi zatisne spet,
a pridrvi po‰ast se nova:
»O Vitovec, na vek proklet,
zadene kazen te gotova!«
Preteã obseva mu blazine,
obrne se in v noã izgine.
BES
e
DA
PESMI 1
124
»Kdo spet mi je grozil, povej!
Ni zvesta, menim, straÏa tvoja.«
»Vse mirno zunaj je kot prej,
in vse uÏiva slaj pokoja.
Jetniãar le mi je po‰epnil,
da drugi Ïe je v jeãi cepnil.«
Ko v tretje se pojavi tek
krog mirne postelje po‰astni,
in viãe glas: »Proklet na vek!«
prestra‰i se glavar oblastni.
StraÏarja hrepeneã pozove,
da v jeãi vsem odpne okove.
Odhaja v tretje smrti sel —
ãuvaj dvoran k temnic straÏniku.
V podzemno stopita globel
re‰ilca zadnjemu jetniku.
Odkujeta mu Ïe okove —
z gradu obupen glas zarjove.
BES
e
DA
PESMI 1
125
âuvaja urno planeta,
na grad v dvorane. Groza tiha!
Ob Vitovcu obstaneta:
Glavar leÏi na tleh brez diha;
jetnik pa poleg njega mrtev,
drug drugemu krvava Ïrtev . . .
BES
e
DA
PESMI 1
126
Haranova Ïelja
Duh pred Harana priplava,
de mu od veselja vnet:
»Haran, tvoja pot je prava,
mimo vseh si ãist in svet.
Îivi dvajset let v samoti,
moli, svet preziraj ves,
strasti v du‰i svoji kroti,
biãaj se in budi kes!
Kadar mine let ‰tevilo,
na perotih priveslam,
in naklonim za plaãilo,
ãesar Ïelel bode‰ sam.«
Duhu odgovarja Haran:
»Bogu hvala, ãe sem ãist!
Upaj, in ne bode‰ varan,
jaz ostanem vedno ist.«
BES
e
DA
PESMI 1
127
Haran odpove se ãasti,
rodni svoj ostavi grad;
srãno se upira strasti,
svetnih ni mu mar naslad.
Logov ne, ni vrtov roÏnih,
on pu‰ãav je tihih gost.
âita le iz knjig poboÏnih,
biãa se in ceni post.
Vedno pa besedam onim
pot odpira v srãni hram:
»Za plaãilo ti naklonim,
ãesar Ïelel bode‰ sam.«
Dvajset mine let spokornih,
Harana pokliãe duh:
»Haran, moÏ kreposti vzornih,
danes je odprt moj sluh.
BES
e
DA
PESMI 1
128
Mnogo Ïêli, Ïêli pravo,
vse ti dam, kar hoãe‰ le!«
Haran nagne sivo glavo,
tiho misli, glasno de:
»Daj Ïivljenja s ãa‰o upa,
dasi je okus gorjup!
âlovek ne boji se strupa,
ako s strupom pije — up.
Veãno rad tako bi Ïivel,
kakor Ïil sem dvajset let.
V sladkem upanju osivel —
upati priãnem naj spet!«.
Bere, moli v ãrni halji,
upov sladko ãuti kal.
Duh ‰epeãe v sinji dalji:
»Haran, pravo si izbral!«
BES
e
DA
PESMI 1
129
Nje slika
Odvel v gradú me staro sobo
upognjen starec, velih lic,
podobe gledal sem pradedov,
obraze plemskih zrl devic.
Ponos jim seval iz pogledov,
pohlep je stárosti, srepost,
mladosti ogenj in srãnost.
Ob oknu ãrna je zavesa
pogledom krila mi oãesa
najlep‰o sliko te dvorane.
Pred njo se sivi starec zgane
in mraãno se ozre pod grad.
PokaÏe lehe mi cvetoãe
pred gradom poleg nizke koãe,
ki jo objela je pomlad.
»V tej koãi deklica je cvela
kot rdeãa roÏa v sonãnih dneh,
kot slavec v mraku ljubko pela
na klopi sredi cvetnih leh.
V tem gradu je mladeniã sedal
na stol ob oknu mnogokrat,
BES
e
DA
PESMI 1
130
mladenko lepo z line gledal,
poslu‰al verno spev krilat.
In vedel ni mladeniã, kdaj,
ni vedelo dekle, zakaj
ljubezen kakor zarja mila
obema v srcih se vzbudila.
Krepko je stopil sin k oãetu,
povedal prosto od srca:
,Ni bitja draÏjega na svetu,
kot v koãi deklica je ta.
Nemir se du‰i ne poleÏe,
dokler me zakon z njo ne zveÏe!’
Oãetu se razvname srd,
iz prs privre mu govor trd:
,âe zataji‰ svoj Ïlahtni rod,
nevesto táko si izbere‰,
ponosne upe mi podere‰,
nikdar ne bode‰ tu gospod!’
Srce je sinu ãrv napal,
brezupa ãrv, ljubezni Ïal.
Venela so dekletu lica,
BES
e
DA
PESMI 1
131
kot sahne na jesen cvetica.
Hodila je na vrt sedet,
molãale pesmi so nje grla.
Mladeniã jo je hodil zret;
obeh je svètla nada mrla.
Tedaj mladeniã je kist prijel,
oãi na deklico uprte,
na sliki je Ïivo posnel
obraza nje milobne ãrte.
Ko je zavr‰il sliko drago,
dekletovo srce je blago
re‰ila toge — bela smrt . . . «
Umolknil starec je potrt,
potegnil ãrni zastor s stene,
besede mi ‰e del iskrene:
»Te slike za ves svet ne dam!«
Utrl solzó, na stol je sedel.
Jaz deklico sem zrl in vedel,
da slikal jo je starec sam.
BES
e
DA
PESMI 1
132
Smrt — nevesta
»Kaj gleda‰ sanjavo, deklica zala?
Veselo zaliva‰ gredice, to vem!
Na tihem ugiblje‰, katere cvetice
najbolj se prilegajo ãrnim oãem.
·ivilje ti ‰ivajo krilo poroãno,
Ïe tretji te ãaka v cerkvi oklic.
A jaz ti povem: ne bode‰ nosila
ni krila ni venca iz teh cvetic.
Tvoj Ïenin je vãeraj v visoko planino
odvriskal z graj‰ãakom drznim na lov.
Tam gori je na‰el drugo nevesto,
v dolino ne bode ga veã domov.«
Kri ‰ine dekletu v neÏna lica,
neverno pogleda Ïeno in dé:
»Jaz dobro poznam druÏice planinke,
in mene poznajo dobro one.
BES
e
DA
PESMI 1
133
Kar ti govori‰ mi, bleda neznanka,
tegà ne verjamem, to grda je laÏ.
Ti nisi hodila po na‰i planini
in mojega Ïenina ti ne pozna‰.«
»Planinka sem vãasih in zopet dolinka,
po mestih hodim in gorskih vaseh,
pri starih in mladih, uboÏnih, bogatih,
in znana sem tudi pri — lepih ljudeh.
Hitela sem davi na va‰o planino
in tam poljubila njemu obraz.
Kaj mari je meni tvoja zvestoba?
Od danes njegova nevesta sem — jaz.«
Zasmeje se glasno deklica Ïeni:
»Kako naj te ljubi moj Ïenin, kako?
On na‰e vasi je najgor‰i mladeniã,
a tvoje obliãje blédo, suhó.«
*
BES
e
DA
PESMI 1
134
Izgine, ko trenil bi, bela Ïena,
nevesto objame preãudna Ïal . . .
Graj‰ãinski logár ji pride povedat,
da davi nje Ïenin je v brezdno pal.
BES
e
DA
PESMI 1
135
Sveti kelih
Na Muro temna noã je pala,
objel je griãe rase hlad.
V temo ‰trli nad reko skala,
v temo kipi na skali grad.
Dvorane grajske razsvetljene
iz reke dna Ïare nocoj,
krog mize teÏko obloÏene
pa vitezov piruje roj.
V steklenih ãa‰ah Ïarko vino,
dovtip na ustih, strast v oãeh.
V noãí temino in ti‰ino
odseva luã, odmeva smeh.
Pred vrsto gostov onemelih,
postavi Zavr䋈n tedaj
na mizo z varno roko kelih,
zamaknjen ves v zlata sijaj.
BES
e
DA
PESMI 1
136
»Vriskajte z mana, drugi smeli!
Obilen je dana‰nji plen;
vi stenski kras ste v cerkvi vzeli,
jaz kelih vzel sem dragocen.
V spomin ostane veãen meni,
kot sonce v luãi se bli‰ãi.
Bojdà menihi zaslepljeni
pijo iz njega re‰njo kri.
âe kdaj menih je usta zmoãil
zares s krvjo, kaznuj me Bog!
Jaz vina v kelih bom natoãil
in pil bom tudi trsni sok.«
Molãeãe viteze bojazni
in ãut obide nemirú.
A vitez Zavr䋈n izprazni
peneãi kelih brez strahu.
BES
e
DA
PESMI 1
137
Temà zagrne mu poglede,
mrtva‰ki vikne zunaj ptiã.
Drhteã se mu telo sesede,
na tleh ne gane se — mrliã.
*
Raz stolp brni polnoãna ura,
v dvoranah vlada noã in mir,
‰umi pod gradom kalna Mura,
na oknu vika v noã skovir.
BES
e
DA
PESMI 1
138
Azma
Abdalmálik sam sedi v ‰otoru,
sam sedi na mehkem krznu tigre
v Iraku pred lepim mestom Kabo.
Srd mu ‰viga iz oãi ponosnih,
v srdu vójem zbranim kliãe svojim:
»Kdaj ukloni se nam drzna Kaba,
kdaj odneha Abdalah poveljnik?
Petkrat Ïe smo zrli mlaj na nebu,
kar se mesto trdno nam ustavlja.
Vse tovore smo zaman prestregli,
vse dotoke vodne zagradili,
naskoãili mestno zidje stokrat.
Divni Alah, milosten nam bodi!«
Sel priteãe izpod mesta Kabe,
Abdalmálik slu‰a sla besede:
»Truma ljudstva je u‰la iz Kabe,
da se tebi, levji sin, pokloni.
Îeja silna, glad sta jo prignala.
Le poveljnik, govore Kabljani,
ukloniti Abdalah se neãe.«
Jezno zopet zakliãe Abdalmálik:
BES
e
DA
PESMI 1
139
»Cela vojska mestni zid obkôli,
v temni noãi, v svitu dneva pazi,
da najmanj‰i tovor ne uide,
da najmanj‰i virãek ne pronikne
ni nad zemljo ni pod zemljo v mesto.
Morda potlej Abdalah odneha.«
Vrsta vojev tiho se prikloni.
iz ‰otora gre, da zbere vojsko.
Pred visokim gradom v lepi Kabi
zbira hrabri Abdalah me‰ãane,
zbranim resno govori poveljnik:
»Dlje braniti mesta ni nam môãi
Glad nas davi, Ïeja moã nam jemlje.
Dan noben nam ne prinese upov.
Uklonimo se sovragom, bratje,
izroãimo jim v oblast domove!
Bili boj smo za pravica sveto,
svojo zemljo, milo last branili,
v svetli raj nas bode prerok vêdel.
A braniti dlje se ni nam môãi,
BES
e
DA
PESMI 1
140
uklonimo se sovragom, bratje!«
Meã odpa ‰e Abdalah si z ledij.
meãe strani vrÏejo me‰ãanje.
Toda Azma, mati sivolasa,
Abdalahu stopi zdaj pred lice.
Glasno sinu starka de stoletna:
»Kaj boji‰ se, Abdalah, sovraga,
da golãi‰ kot grlicam golobec,
brez duhá in mehko brez srãnosti!
Proti vzhodu dvigne meã v desnici,
a levico na srce polóÏi
in govôri, branil li pravico
meã je tvoj, in govor tvojih usten,
ko naskoke si odbijal z zida,
ko rojake svoje v boju hrabril?
Drugega ti nisi smel braniti,
nego sveto pravo domovine.
Drugega ti nikdar nisi branil.
Mati tvoja, Abdalah, pozna te.
A zakaj, moj sin, boji‰ se danes
smrti v boju za domovje, pravo?«
BES
e
DA
PESMI 1
141
Mêãe ostre poberó me‰ãanje,
ogenj ‰vigne v srcu koprneãem
in pre‰ine ude trudnim borcem.
V lice mater Abdalah poljubi,
meã opa‰e in oklep nadene.
Govori mu mati te besede:
»Kdor Ïeli in slavne smrti i‰ãe,
meã samo ga spremlja na boji‰ãe
A z oklepom prsi ne odeva,
ne pokriva s ‰lemom bistre glave.«
Skozi vrata neprodirnih zidov
plane truma na ravan kabljansko.
Abdalah jo v boj poslednji vede
z meãem, a brez ‰lema in oklepa — —
———————————————
V mestu hrup, a pôkoj okrog mesta,
vpitje v Kabi, zunaj smrtno spanje,
Abdalmálik vojsko je premagal.
Na razsutem zidu joka Azma.
V nje naroãju ranjenec poãiva,
v nje naroãju Abdalah umira,
BES
e
DA
PESMI 1
142
v lice mater zadnjikrat poljubi,
njega Azma zadnjikrat objame.
»âastne smrti, sin, umira‰,« de mu,
»Bog ti bode plaãal smrtne rane.«
Glavo nagne Abdalah poveljnik
in izdahne mirno svojo du‰o.
Azmi majki, starki sivolasi
v blagih prsih takrat srce poãi.
Skupaj du‰i vzplavata juna‰ki . . .
BES
e
DA
PESMI 1
143
Ob vrnitvi
»Minila je vojna, pri‰el sem domu;
bodite pozdravljeni, stari‰i mili!«
»Pri‰el si domu — a nima‰ miru.
Kam precej od naju korak te sili?«
»O stari‰i moji, saj veste lahko:
Iz bojnega vleãe me plesa
tja doli, tja doli,
kjer roÏe cveto,
ropoãejo mlinska kolesa!
Tako se mi zdi, da ãujem nje glas,
ki toÏno in sladko obenem me vabi:
O pridi, o pridi Ïe k meni v vas,
nikar me, ljube verne, ne zabi!
Kako te ãakam, Ïeljno, teÏko!
Iz bojnega vrni se plesa
sem doli, sem doli,
kjer roÏe cveto,
ropoãejo mlinska kolesa!«
BES
e
DA
PESMI 1
144
»Sin najin, gorje! Pozabi je ti!
In najina vest te smrtno ne rani!
Umrl je mlinar in njega hãi — —
pod zemljo spi ob oãetovi strani.
Njo, ki si jo ljubil tako srãno,
zastira Ïe ãrna zavesa
tam doli, tam doli,
kjer roÏe cveto,
poãivajo mlinska kolesa . . . «
»Nikdar, nikdar! Kako zadu‰im
spomin na njo, kraljico spomina?
Pustite me, stari‰i, da pohitim
do mlina in h grobu dalje od mlina.
Na grob zasadim naj cvetje novó,
kropim je le z roso oãesa
tam doli, tam doli,
kjer roÏe sahnó,
poãivajo mlinska kolesa . . . «
BES
e
DA
PESMI 1
145
Vzori
V lepem vrtu ‰eta se Palmira,
Ïena krasna, slavljena kraljica.
Dve devici stopata na desni,
dve devici stopata na levi,
‰tiri verne drugarice dvorne.
Dobrovoljno se gospa nasmiha,
brzo teãe govor ji z jezika,
liki potok raz prisojno reber.
In trepalnic dolgih ãrna svila
vodoravno nad oãmi poãiva.
Pred tolmunom hladnim se ustavi,
lene alge klonijo nad vali,
in med stebli roj zlatic igra se;
hlad prijeten lica ji poljublja.
»Tu sedímo!« zaÏeli Palmira.
Na kameno klop omahne. »Krasno!
Krasno v hladu sanjati je mirno.
Ali ne? O mrzla, mrtva bitja!
Lamuh, Orza, Kalijat in Lasna,
ali ni na svetu lepo, divno?«
BES
e
DA
PESMI 1
146
»Da, kraljica na‰a, sonãnolepa,
kakor pravi‰, res je lepo, divno!«
Vse druÏice ji vele soglasno —
»Ni res, ni oh, miljene device,«
dé Palmira, »ni res in zakaj ne?« —
Molk objame vrt in mlado druÏbo.
A kraljica skoro se predrami,
k spremljevalkam ljubo se obrne
in zaãne jim tiho besediti:
»Nikdar ni na zemlji trpel ãlovek
vedne zime v srcu vse Ïivljenje.
Îar ljubezni vsakemu pre‰ine
enkrat vsaj, vsaj enkrat celo du‰o,
in ogreje ãustva v njenem hramu
sladko, mehko, kot pomladno sonce,
kdo naj dopove — oh tako sladko . . .
Poslu‰ajte me dvorjanke ljube!
Ve pri meni bivate. Med svetom
onih moÏ ne morete uzreti,
kteri bi vam morda v enem hipu
zanetili rahloãutna srca.
BES
e
DA
PESMI 1
147
Ali v duhu, v tem kraljestvu ‰irnem,
ali v duhu, menim jaz, vsem ‰tirim
vzor soproga se je upodobil,
ki bi strastno ga na vek ljubile.
Kaj bi dala, ko bi znala! Dejte,
kote srca svojega razkrijte,
kakov vzor vas je doslej navdihnil?
Lamuh, no, ti prva pregovori!«
Paã zardi se Lamuh, ali skoro
glavo dvigne in pogumno reãe:
»Ni dolga, ni teÏka naloga,
modrostna kraljica gospa,
podobo razkriti soproga,
ki duh moj za vzor ga ima.
U m v e l i k — tako sem Ïelela
od nekdaj — naj bil bi moj drug;
naj njega modrost bi slovela
na daleã, na sever in jug.
BES
e
DA
PESMI 1
148
Naj znal bi zjasniti vse tajne
Ïivljenja, stvari okrog nas,
naj meje premotril bi skrajne,
kje nehata prostor in ãas.
Ob njem bi sedela in mirno
poslu‰ala jasno modrost,
v obzorje strmela ob‰irno,
kjer ne bi Ïivela skrivnost.
Pri njem bi se gostje uãeni
re‰evali dvomov in zmot;
poklanjali tudi se meni,
ko vedla bi k nama jih pot.
Sijalo bi v srcu veselje,
iz srca sijalo v oãi —
A kaj mi pomagajo Ïelje!
Na svetu paã takega ni.«
BES
e
DA
PESMI 1
149
Cvet odtrga si kraljica v travi,
malomarno reãe vneti Lamuh:
»Res je, ni ga! Prazne tvoje Ïelje,
kakor megle, ki stopi jih sonce.
In ti, Orza? Hoãe‰ razodeti,
kaj je tebi Ïivo duh naslikal?«
Vzdahne Orza. Glasno jame potlej:
»Ni teÏka nì meni naloga,
bogata kraljica gospa,
podobo razkriti soproga,
ki moj duh za vzor ga ima.
Modrost je paã lepa vrlina,
a kaj, ãe le njemu je v ãast,
jaz rada bi z moÏem edina,
enaka — uÏivala slast.
BES
e
DA
PESMI 1
150
Îelim si b o g a t e g a druga,
ki z zlatom premogel bi vse;
dandanes uboÏec je sluga,
pa bodi uãen ali ne.
Zgradila bi strme gradove
nad bornimi hi‰ami sel,
veslala ãez morske valove
do bajevnih, juÏnih deÏel.
Obleãena v draÏestna krila,
demante na vratu, rokàh,
ãarobno bi z njim se vozila,
kot luna po mirnih vodàh.
Paã vem, da prijateljev dosti
imela bi tudi midva,
pa k nama hodili bi v gosti,
enako ãastili oba.
BES
e
DA
PESMI 1
151
Na daleã gojila bi znanje
z uãenimi tudi ljudmi —
A kaj mi pomagajo sanje!
Na svetu paã takega ni.«
Smeh zaziblje ustnice Palmiri,
hladno reãe Orzi: »Res je, ni ga!
Niãeve so tudi tvoje sanje,
kakor dim, ki veter ga razÏene.
Kalijat, ‰e ti razlij pred mano,
ãute skrivne, du‰e valovite!«
In Ïivahno Kalijat zglasi se:
»Jaz tudi naj njega opi‰em,
prelepa kraljica gospa,
ki davno za vzor si ga ri‰em
z lehkotnim ãrtalom duha?
BES
e
DA
PESMI 1
152
Pred mene bi moral stopiti
k r a s o t e n , kot sam polubog,
junak, ki postava ga ‰ãiti,
od temena silna do nog.
Zanj vsako srce bi gorelo,
nanj vsaki pogled bi sijal,
vse »blagor, o blagor« mi pelo,
da mene le on je izbral.
Naj tudi bi niã ne imela,
kot njega — a njega le jaz.
Samotna pri njem bi sedela,
v cvetoãi mu zrla obraz.
Vsekdar so v najbolj‰em mi ãisli
narave darovi lepi —
A kaj mi pomagajo misli!
Na svetu paã takega ni.«
BES
e
DA
PESMI 1
153
In zasmeje glasno se kraljica,
da zaãuje zvon ki glas odmeva:
»Res je, ni ga! — Dobro si konãala
Tudi tvoje misli so paã — misli
brez resnice, hm, in brez telesa.
Lasna, ti si zadnja! Dej, govori!« —
In poniÏno dejo roÏna usta:
»Jaz tudi? Oh jaz! Ali moram
izpolniti Ïeljo gospe?
Da, moram. NajteÏjim pokoram
za tebe uklonim srce.
A mojo predrznost odpusti,
‰e preden obide me kes! —
Pa bodi! Z drhteãimi usti,
kar ãutim, povem naj danès.
BES
e
DA
PESMI 1
154
Moj duh bi od njega ljubezni
ognjene zahteval ognjen,
ljubezni, ki prstan jo zvezni
razvname v dosmrtni plamèn.
Le eden je zame vsemoder,
vsebogat in lep, kakor zor —
iskala ne bom ga nikoder,
kraljica ima ga tvoj dvor.
Kako bi potekal presreãno
ob strani njegovi mi ãas,
kako bi ljubila se veãno
oproda kraljevi in jaz! — — «
Tesen molk. — Le rahlo dihetanje
dviga prsi lepi mladi Lasni.
Lice klone ji na tla, na travo,
val zapljuska, vzbujen od zlatice . . .
»Lasna!« zdajci klikne ji Palmira.
BES
e
DA
PESMI 1
155
»O da slehern ãlovek bi na zemlji
toliko le Ïelel v svojem srcu,
kolikor mu moÏno je doseãi!
Malo sreãe siplje nam Ïivljenje.
Kdor ume vsaj to malost prestreãi,
blagorujmo ga! On sam je sreãen.«
Sname prstan zlat kraljica z roke,
Lasni da ga, lice ji poljubi,
prime jo za roko. »Pojdi z mano!
Ako ljubi te oproda — tvoj je!«
BES
e
DA
PESMI 1
156
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-241-6
Document Outline
- Vsebina
Wyszukiwarka
Podobne podstrony:
Anton Medved Pesmi 2
Dear President Medvedev
chehov anton drama na ohote
chehov anton dyadya vanya
chehov anton kashtanka
WilsonRobert Anton Psychologia kwantowa(J)
BIBLIA SZATANA Anton Szandor LaVey
Anton Chekhov Swan Song Websters Korean Thesaurus Edition 2006
WilsonRobert Anton Psychologia kwantowa(J)
Robert Anton Wilson Masks of the Illuminati
Anton LaVey Legend and Reality
Chejov, Anton Un Asesinato
PANNEKOEK, Anton A revolução dos trabalhadores
Chejov, Anton La boticaria
The Sex Magicians Robert Anton Wilson
Anton Novačan Herman Celjski
Anton Szandor LaVey Biblia Szatana
Anton Martin Slomšek i jego walka o język słoweński w XIX wieku 2
więcej podobnych podstron