Spomlad je razÏivila zemljo. Pred dobrimi tremi lunami
so juÏni vetrovi razlomili nepregledno planjavo ledu na
obseÏnem jezeru v ne‰teto plo‰ã. Zginile so gazi, ki so
vezale med seboj posamezna koli‰ãa, spajale otoke s
celino in vodile vsevprek, po dolgem in poãez, da se je
videlo z razglednikov dana‰nje Ljubljansko barje kakor
velikanska, redko pletena mreÏa, pripeta z mogoãnimi
hrasti, visokimi jelkami in ‰e z raznovrstnim drugim
drevjem na obkroÏujoãi obod hribov in gora naokrog.
Ogrevajoãa se voda je veãino plo‰ã raztopila, dokaj pa
sta jih noã in dan buãeãi veter in komaj zaznavni tok
zgnala proti mrzli strani in jih nagrmadila v tesni, sko-
zi katere se je jezero mimo strmo odsekanega hriba leno
odtekalo po ‰iroko razlivajoãi se Reki proti belim pro-
dovom deroãe Save. Voda v jezeru je narasla do kolov,
na katere so bile postavljene koãe, in je priãela upadati
‰ele, ko je nekatere Ïe skrbelo, da prodre skozi tla in jih
preÏene s suhih leÏi‰ã v vlaÏne drevake, iz enega samega
debla tesane in izÏgane ãolne, ki so se privezani ob ko-
li‰ãa pozibavali na motni vodi. âez dan pa so tiho drseli

BES

BOBRI 1: SAM

po jezeru naokrog in morali dokajkrat po opravkih pre-
pluti razdaljo med koli‰ãi in trdino.

V odtaljeno jezero in moãvirja so priãele priletati jate

povodnih ptic, izmed katerih jih je bore malo prezimi-
lo v nezamrzlih tekoãih vodah. Prikvakale so race, se
pasle zjutraj na odprtih krajih, kasneje se pa spreletava-
le v ‰tevilnih rojih in njih perje je poblestevalo, kakor bi
vihar podil in razganjal od sonca osvetljene oblake. Ve-
selo so prigagale sive gosi in se koj lotile valjenja. Rdeãe-
krake storklje so se ãez dan prestopale po razmoãenih
tleh, na noã pa so odletele v go‰ão ogromnih brestov,
kjer so si zna‰ale gnezda. V raztegnjenih klinih so pri-
kriãali Ïerjavi in se razposajeno igrali na otokih blizu
seli‰ã. V samotnih plitvinah so se naselile ãaplje. Na
vodah so od jutra do veãera ribarili kormorani, poÏre‰ni
vodni krokarji. V nepristopnih moãvirjih so se zbirali
vreãastokljuni, roÏno barvasti pelikani, velikani med
povodnimi ptiãi. Po jezeru so se mirno prepeljavali beli
labodi.

Raznovrstnih manj‰ih ptic, ki jih je v nekaterih krajih

kar mrgolelo, bi pa nihãe ne mogel pregledati in poraz-
vrstiti. Posebno tem v pogubo so se v gozdovih in ska-
lah ob robu jezera naselili veliki, srednji in mali krilati
roparji.

V loãju in grmiãju, v go‰ãavah in dobravah so zapeli

in zaÏviÏgali zbori drobnih pevcev. Ob prvem zelenju se

BES

BOBRI 1: SAM

je oglasila tudi kukavica. Samci so kukali, samice pa
skrivoma podtikale lastna jajca v tuja gnezda, da jim ni
bilo treba leãi in se ukvarjati z odrejo nikdar sitih mla-
diãev.

V jezeru in njegovih dotokih so se drstile ribe. Brez-

‰tevilni mladi zarod je bogato preÏivljal ‰tevilne jate po-
vodnih ptic.

V tihih pomladnih noãeh je valovilo nad vodami in

moãvirji regljanje Ïab in uspavalo od dela in lova utru-
jene in od sonca oÏgane prebivalce koli‰ã.

Rega, rega, rega, rega, rega, rega . . .

Zgodnji Ïarki sonca so obsijali vrh pred kratkim ozele-
nelega orja‰kega hrasta na robu strmo odsekanega hri-
ba nad odtokom plitvega jezera. — Stolp ljubljanskega
gradu stoji dandanes tam. — Iz go‰ãave je priletel pepel-
natosiv, ãrnikasto progast in belo pikãast ptiã, sedel na
suho vejo in zakukal v jasno, od noãne nevihte izprano
jutro.

Na ‰iroko izsekano jaso okrog razglednega hrasta je

hotel pravkar stopiti po obrazu ‰ele na kratko obra‰ãen
mo‰ki, kateremu so bili konec lanskega poletja koli‰ãarji
vzdeli ime Ostrorogi Jelen. Poprej so mu bili rekli Pla-
menolasec. Zaustavil je boso nogo in se prikril. Izza le-
skovega grma je dolgo opazoval, kako se je prepevajoãi

BES

BOBRI 1: SAM

ptiã na veji sukal, se obraãal na vse strani in sku‰al pri-
vabiti samico.

. . . Kuku, kuku, kuku, kuku, kuku gugugugu, je

skonãal samec in kakor roparski skobec odletel s hrasta
onstran jase, kjer se mu je bila draÏljivo zahihitala kuka-
vica. Zaãel je pridu‰eno naglo vabiti, gugugu kvavava,
samica se mu je pa nagajivo posmehovala in se mu
umikala, da ga ‰e bolj razvname. In ni odnehala, dokler
ni priklicala niã manj uÏivanja Ïeljnega tekmeca. Sama
se je brÏ spreletela na drugo drevo, oba samca pa sta se
zapodila za njo, kdo jo prej dohiti. Strastna tekma je pri-
vabila tudi dokaj drobnih ptic. Zaletavale so se kar v vse
tri kukavice od kraja, kakor bi hotele ubraniti, da bi bilo
vsaj eno tuje jajce manj vtihotapljeno v njihova gnezda.

Razburljivi glasovi in nagli frfot perutnic so se odda-

ljili in utihnili. Iz grmovja pa je stopil na jaso visokorasli
Ostrorogi Jelen. Kakor od brona so se odbili sonãni Ïarki
od njegovih mi‰iãastih rok in ‰irokega golega hrbta. Na
temni kozlovini okrog ledij so se zalesketale rosne kap-
lje, ki jih je bil mimogrede utrl raz listje v grmovju. V
soncu se je zasvetlikala konica dolge sulice. Izza pasa
mu je gledal roÏevinast roãaj bodala. Ob stegnu mu je
opletala kamnita sekira. Prek hrbta pa sta visela lok in
tul.

Ostrorogi je obstal, raz‰iril svoje mlade prsi in globo-

ko vdihnil gozdni zrak, kakor bi hotel preizkusiti njego-

BES

BOBRI 1: SAM

ve vonje. Ozrl se je naokrog in prisluhnil na vse strani.
Niã. Le pesem ptiãev je donela z drevja in iz grmovja.

Jelenu se je obraz razjasnil. Znova je pogledal v vrh

hrasta, kakor bi si Ïelel, da mu prero‰ki ptiã nakuka ‰e
veã sreãe. Topotnil je z nogo ob tla in sam sebi glasno
zatrdil:

»Ne, ne bom hlapec!«
Snoãi se je bil sprl z oãetom, z mrkim Brkatim So-

mom. Oãetu se je zahotelo postrvi. Ukazal je, naj mu jih
gresta on in pa Neokretni Karp danes nalovit v potok, ki
priteka v jezero izpod veãernega sonca. Jelen si je drz-
nil oporekati, da za tak otroãji opravek ni treba dveh od-
raslih mo‰kih. Som ga je sr‰enasto pogledal in Jelen je
popustil:

»Grem. Za veliko bronasto sekiro.«
Brkati Som je za hip pomislil. Potem je prikimal. Pre-

den je pa utegnil spregovoriti, je zrasel Karp in zarjul:
»Nak!«

Ostrorogi je planil pokonci. Somu in Karpu, bratu po

oãetu, po materi pa ne, obema je vrgel v brk, da je sekira
pravzaprav njegova. Oãe njegove matere, Drzni Kozo-
rog, jo je bil dal Brkatemu Somu v znamenje sprave.
Razpor je bil pa nastal prav zavoljo njegove, sedaj Ïe
pokopane matere, Skalne Zvezde.

»Sekira bo moja. Jaz sem prvorojeni.« Karp se je po-

trkal na kosmate prsi.

BES

BOBRI 1: SAM

»Khmm!« je rovsnil Zvezde sin.
»Sekira moja. Ti pa meni pokoren,« se je nara‰ãal Ne-

okretni.

»Nikoli«
»Za hlapca mi bo‰.«
»Te raj‰i nocoj ubijem.«
Kdo ve, kako bi se bil prepir konãal, da ni posegel

vmes oãe, Brkati Som. Obema sinovoma je ukazal ob-
molkniti. Vsem pa spat.

Raz‰li so se in Ïenske so zagreble Ïerjavico v pepel.

Bronaste sekire pa Jelen ni dobil.

Jelen je spal s svojo odra‰ãajoão sestro Sinjeoko Ko-

drolasko v tesni koãici na koncu koli‰ãa. Njegova mati
je oba svoja edina otroka v njej rodila in vzredila. Bili so
kakor druÏina zase. Mati je bila pred dvema zimama ob
ãasu obletajoãega se listja umrla. Po njeni smrti Brkati
Som njega in Kodrolaske ni podil drugam. Kakor bi se
bal ma‰ãevanja Skalne Zvezde.

Ostrorogi je legel na rogoz in se odel s koÏuhom. Svo-

je bronasto bodalo je vtaknil pod zglavje. Spal pa vso
noã ni skoraj niã. Kuhala ga je jeza in dramila sta ga
grom in deÏ, ki se je zlijal na streho iz loãja. Ob prvem
svitu je vstal, tako tiho, da ni prebudil Sinjeoke. Opre-
mil se je za na lov, se neopaÏeno izmuznil s koli‰ãa in
oddrsel v drevaku proti trdini: »Naj gre Karp kar sam

BES

BOBRI 1: SAM

lovit postrvi. âe se samote in zverine boji, naj se brani
sam. Jaz ga ne bom veã.«

Pa naj si je ‰e tako dopovedoval, skrbelo ga je vseeno,

kaj ukrene oãe. Sam bi Ïe nekako znal kljubovati. Som
se pa lahko znosi nad Kodrolasko, ki bo vsak ãas godna
za moÏitev.

Ostrorogi Jelen je skril sulico, lok in tul v gost grm.

Vrnil se je nazaj na jaso in obstal ob hrastu, ãigar debla
trije mo‰ki niso mogli obseãi. Visoko je odskoãil, ujel z
rokama prvo vejo in se povzpel v su‰eã se vrh zelene
kro‰nje. Pogladil si je z razkreãenimi prsti razku‰trane
ognjenordeãe lase. Pogledal je proti jutranjemu soncu.
Zable‰ãalo mu je. Zaslonil si je oãi z dlanjo. Pred njim so
se razprostirali nepregledni gozdovi. Zastrmel se je v
vrh Oblega hriba. V prostrani globeli naravnost tam ãez
si je bil priboril mo‰ko ãast, sloves neustra‰enega lovca
in ponosno ime.

Lansko leto je bilo, ob ãasu, ko so trave Ïe usipale se-

mena. Jeleni so se priãeli pojati. — Dana‰nji jeleni so
proti takratnim pritlikavci. — Pa ga je poslal oãe same-
ga, naj gre gledat, ãe ni morda ostrorogi orja‰ki jelen Ïe
spet prebodel in umoril kakega svojega tekmeca. Da
pravoãasno otmo koÏo in meso zverjadi in smradu.
Mladec je vedel, da so doslej hodili oprezat na jelenje
rasti‰ãe v Tihi globeli navadno po trije, gotovo pa dva.

BES

BOBRI 1: SAM

V svoji mladi drznosti pa ni maral reãi za spremljeval-
ca. Brata, Neokretnega Karpa, bi celo ne maral s sabo.

·e pred svitom se je Jelen odpeljal z drevakom. Pristal

je na koncu globoko v trdino segajoãe zajede. Skozi
gozd je hodil proti vetru. Pazno in vedno pripravljen za
skok, zavoljo zverjadi. Bile so ga same oãi in u‰esa. In ‰e
z nosom je lovil vonje. Îe iz daljave je zaãul moãno, glo-
boko in polnoglasno rukanje jelena. Hkrati s prvim son-
cem je pogledal v globel. V nos mu je udaril rezek dah
pojajoãih se ko‰ut. Pet jih je bilo. Orja‰ki ostrorogi jelen
se je sukal med njimi. Bil je tako visok, da bi Plameno-
lasec ne mogel pogledati ãez njegova pleãa, ãe bi stopil
obenj. Jelen je hotel pravkar zaskoãiti najmanj‰o ko‰uto,
pa se mu je zmaknila. Ostrorogi jelen je zarukal iz pol-
nih prsi. Noben tekmec se mu ni odzval.

Drugi sin Brkatega Soma se je zaveroval v vrvenje je-

lenjadi. Nase je kar pozabil. Ni zaznal, kdaj se je spre-
vrgel veter. Jelen je pa ujel njega v nos. Daleã naprej,
naravnost proti mladcu je stegnil z mogoãnim rogovjem
okra‰eno glavo. Togotno je zarukal. Zabobnela je zem-
lja. S sklonjeno glavo in naprej ‰trleãim rogovjem je
drvel orjak naravnost proti Plamenolascu, ki se ni mo-
gel umakniti. Kakor bi ga bil navdihnil sam duh njego-
ve umrle matere Skalne Zvezde, se je Plamenolasec bli-
skovito naglo ‰iroko razkoraãil, z obema rokama popri-
jel sulico in jo nameril proti urno se bliÏajoãi razjarjeni

BES

BOBRI 1: SAM

Ïivali. Ta hip se je konica Ïe zadrla v jelenov vrat in za
njo skoraj pol vrbovega roãaja. Jelen je jezno zamahnil
z glavo. Sulica se je prelomila. Drzni mladec je pa odle-
teI skozi rogovje jelenu na pleãa. Z roko se je ujel za gri-
vo, se naglo obrnil in z vso moãjo usekal s kamnito se-
kiro med roge. Jelen je pokleknil. Ostrorogi se je pa od-
gnal in odskoãil za dve svoji vi‰ini daleã. Klecnil je, pa-
del na roke, naglo vstal, niti ozreti se ni utegnil, in Ïe je
kakor maãek urno prasnil v veje za Ïivot debele smreke.
Ranjeni jelen ni pri‰el za njim pod drevo. ObleÏal je po
strani na tleh. Globoko je hropel. Iz rane na vratu in iz
gobca mu je lila kri.

Mladec sam sebi ni mogel verjeti. On, ki ni dorasel ‰e

do polne moãi, naj bi zmogel tega mogotca, ki se ga do-
slej nihãe ni upal lotiti. Je pa le res. Niti za luãaj sulice
daleã od njega gospodar jelenjadi v Tihi globeli sunko-
ma brca, razkopava s parklji zemljo, da v kepah leti na
vse strani, lovi zadnje dihe sape in poginja. Niti loka mu
ni treba veã napeti, da bi mu zadal nove rane. Skoraj se
bo umiril sam od sebe.

Jelen je obleÏal nepremiãno. Poãasi je splezal Ostro-

rogi s smreke. Ni ‰e povsem zaupal silaku. Previdno se
je bliÏal sekiri, ki je prej ni utegnil veã pobrati. Jelena je
obkroÏil. Bal se je njegovih nog. En sam udarec bi ga
utegnil ubiti ali vsaj hudo pohabiti.

BES

BOBRI 1: SAM

Pripravljen, da lahko visak ãas odskoãi, je edini sin

Skalne Zvezde nekajkrat zdaleã udaril s topo stranjo
kamnite sekire jelena v hrbet. Ni se veã ganil. Tedaj ‰ele
se je mladec povsem zavedel svoje zmage. Stopil je z
nogo mrtvema ostrorogemu jelenu na vrat, se prijel z
okretno roko za krono njegovega roga, neokretno levi-
co je pa prislonil k ustom. In po Tihi globeli in po hribih
naokrog se je razlegel zmagoslaven rik. Gozd ga je prav
razumel in je za nekaj trenutkov utihnil in prisluhnil.

Sonce ‰e ni prevozilo ãetrtega dela svoje dnevne poti,

ko je v koli‰ãu Brkatega Soma do sedaj odrivani sin
Skalne Zvezde ponosno naznanil: »Ostrorogi jelen v Ti-
hi globeli je mrtev. Ubila ga je moja roka.«

Naselje je veselo zahrumelo. Saj bo prihodnje dni

mesa na pretek. In koÏa in kosti in ãrevesje in rogovje.
Ne. Tega ne bodo razÏagali in narejali iz njega sekire in
kopaãe in osti za na sulice in pu‰ãice. Ne. Plamenolasec,
ki mu odslej za naprej poreko Ostrorogi Jelen, si to zna-
menje teÏke zmage obesi nad vhod koãe, v kateri spi s
svojo sestro Sinjeoko Kodrolasko, ki od samega veselja
ne ve, kaj bi poãela.

V vsem koli‰ãu se je en sam drÏal mrko. Neokretni

Karp. — Pritikljaj Neokretni so mu vzdeli zavoljo tega,
ker je vse delal z neokretno roko, ne pa z okretno kakor
drugi. Leviãen je bil. —

BES

BOBRI 1: SAM

Oãe, Brkati Som, ni rekel niã. Niti pokazal ni, ali mu

je prav ali ne. Zaãel je samo mirno in oblastno ukazovati
in porazdeljevati delo.

Mimogrede se je zablisnila Plamenolascu misel, ãe ni

morda oãe namenoma poslal samega na rasti‰ãe ostro-
rogega jelena, da bi ga divjak sluãajno napadel, prebo-
del in z nogami steptal. Ni se utegnil ukvarjati z njo.
Preveã se mu je mudilo nazaj v Tiho globel.

Utrujeni so pod noã pripeljali odrtega in razsekane-

ga jelena. Plamenolasec je vozil v svojem drevaku samo
srce in rogovje premaganega, katerega moã in srãnost
bo pre‰la sãasoma v njega samega. Posamezen rog je
imel dokaj paroÏkov. Enega veã kakor pa je dvakrat vseh
prstov na obeh rokah.

Ostrorogi Jelen se je obrnil na veji razglednega hrasta

in pogledal prek osvetljenega in lesketajoãega se jezera
proti ârni gori. — Krim ji pravimo sedaj. — Blizu pod
seboj je videl koli‰ãe svojega oãeta, Brkatega Soma. —
Stalo je na dana‰njem Botaniãnem vrtu. — Kodrolaska
se je sukala v sivkasti dokolenski haljici med vhodom
koãe. Zvijala si je skodrane svetle lase in jih spenjala s
ko‰ãenimi in roÏevinaslimi lasnicami. Nad njo je pa vi-
sela tr‰ata lobanja z mogoãnim rogovjem. Ostrorogega
je zamikalo, da bi sestro poklical, pa se je brÏ premislil.
V drevak je pravkar poskoãil Neokretni Karp. Doslej ve-

BES

BOBRI 1: SAM

selo razigrani obraz Ostrorogega se je zresnil. Stisnil je
roãaj bodala in trdo izrekel:

»Ne bom ti hlapec, Karp! Nikoli!«
Kakor bi iskal zaveznikov proti Neokretnemu, se je

Jelen priãel ozirati po koli‰ãih v jezeru. Naj‰irnej‰e in
najdlje od trdine je bilo tisto pod najvi‰jim soncem. V
hribih za njim so se pele iz globokih sotesk strmo odse-
kane skale. — Proti Igu je gledal. — Tam bi bilo komaj
kaj. So manj priljudni ljudje. Od tam je tudi doma Kar-
pova mati, Redkozoba ·ãuka. In koli‰ãe pod ârno goro.
In dokaj drugih, manj‰ih. In spet veliko in najstarej‰e
pod Ple‰ivco. Zakriva ga otok spredaj, katerih je raztre-
senih za njim ravno ‰e za vse prste na obeh rokah. V
tem koncu jezera se je Ostrorogemu Jelenu zdelo ved-
no najbolj prijazno. Skozi gozdove tam zadaj je preho-
jena steza, ki pelje k brezmejnemu slanemu jezeru, ka-
mor nekoã ‰e pojde. âe prej ne, pa takrat, ko se osamo-
svoji. Spet je glasno spregovoril:

»Ne bo‰ mi ukazoval, Karp! Nak!«
Ostrorogi Jelen se je okretno prestopil v kro‰nji hrasta

okrog debla na vejo, ki se je ko‰atila nad odsekano str-
mino daleã proti veãernemu soncu. Ozrl se je v globoãi-
no pod sabo, kjer se je jezero izlivalo v Reko. Za hip mu
je noga zastala. Postalo ga je sram, da okleva. Kaj, ãe bi
ga kdo videl. Njega, Ostrorogega Jelena. Previdno je sto-
pal po veji naprej, dokler se ni pod njim po‰ibila. Obstal

BES

BOBRI 1: SAM

je in razgrnil zelenje. Na neokretno roko je ugledal na
prisebnem koncu jezera plitvino. Îe ne‰tetokrat jo je
videl, preveslal in preplaval in brodil v njej, pa se nikdar
ni domislil, da je kaj pripravna za novo koli‰ãe. âuvar
dohoda v Jezero po Reki navzgor bi bil. Morda ga je spet
navdihnil duh umrle matere, ki je bila na to stran doma
in leÏi sedaj pokopana ne daleã proã v suhem produ. Da,
tam spodaj si kdaj zabije lastno koli‰ãe. Prek plitvine je
pravkar veslal v drevaku Karp. Jelen mu je zdaleã pove-
dal, ãeprav je vedel, da ga ne sli‰i:

»Neokretni! Tebi enak bom.«
Ostrorogi bi ‰e rad pogledal v kraje, iz katerih je Brka-

ti Som privedel njegovo mater za svojo drugo Ïeno. Za
zapestje debela veja mu je zakrivala razgled. Segel je po
kamnito sekiro, zamahnil nekajkrat in veja je padla v
globino. ·ele sedaj se je spomnil, da bi tega ne bil smel
storiti. Vsem naokrog je bil mogoãni razgledni hrast
sveto drevo. Nobena sekira se ga ni smela dotakniti. Niti
rezilo ne. Samo njegov oãe, Brkati Som, je smel izseka-
vati razgledne line. Za njim bo pre‰la ta pravica na Kar-
pa, na prvorojenca.

Jelena je pogrelo. Namesto da bi se bal zavoljo pre-

stopka nesreãe, se mu je zdelo prav. Saj njega so za
prvorojenstvo pravzaprav ogoljufali. Mu je umrla mati
vse povedala.

BES

BOBRI 1: SAM

Pred dokaj leti je bilo. Skalna Zvezda je prignala pod

noã k Savi napajat drobnico svojega veljavnega oãeta,
Drznega Kozoroga. Po toku navzdol je pridrsel dolg dre-
vak. Veã pora‰ãenih moÏ je veslalo v njem. Vodil jih je
Brkati Som. Pristali so na prod. Neizku‰ena Zvezda ni
zbeÏala. Da so pri‰li na zamenjavo blaga, je mislila. In da
jim pokaÏe oãetove ‰otore, kjer naj poãakajo, dokler se
mo‰ki ne vrnejo z lova, je mislila. Res je Brkati Som po-
vpra‰al po oãetu in mo‰kih. Ko je pa zvedel, da jih ni
doma, je zgrabil Zvezdo okrog pasu, ji zatisnil usta in jo
odnesel v drevak.

Vso noã so vozili. Polna luna jim je svetila. Da niso bili

dobri veslaãi, bi se jim drevak razbil ob skalah. ·e za dne
so drugi dan zavozili v Reko. Veslaãi so se upeli in hiteli
veslati navzgor proti toku. Z noãjo vred so dospeli v je-
zero. Zvezda se je zaãudila veliki vodni planjavi. Brkati
Som pa je skril brhko dekle v tesno koão, v kateri ge kas-
neje preÏivela skoraj vse Ïivljenje.

Drzni Kozorog in njegovi so Skalno Zvezdo dolgo

iskali. Ne duha ne sluha ni bilo za njo. Îe so mislili, da
je utonila in da jo je odnesla Sava, ko je eden izmed Ko-
zorogovih pastirjev izvohal, kje je. Kozorog je zbral svo-
je oboroÏene moÏe. Po produ in skozi gozdove jih je pri-
vedel k izlivu jezera. Pa je koj izprevidel, da bi niã ne
opravil, ko niso imeli drevakov, da bi mogli napasti So-
movo koli‰ãe. Priãel se je pogajati. Saj kdo ve kaj ni bil

BES

BOBRI 1: SAM

veã hud, ko je zvedel, da je Skalna Zvezda glavarjeva
Ïena. Som se je pa opraviãil, da je Zvezdo imel za suÏ-
njo, in ni mislil, da je hãi tako veljavnega moÏa. Vse na
vrh jo je pa ‰e drago odkupil. Visok sklad Ïe udelanih
bobrovih koÏ je dal zanjo. V znamenje sprave sta si s
Kozorogom zamenjala sekiri. Somova je bila kamnita,
Kozorogova pa bronasta. Uverjen, da bo prvorojenec
Skalne Zvezde za oãetom glavar koli‰ãa, je Kozorog od-
peljal svoje bojevnike nazaj pod SneÏne gore. Som je bil
namreã svojo prvo Ïeno, Redkozobo ·ãuko, s katero je
imel Ïe tri otroke, dve deklici in Karpa, utajil.

Zvezda, ki je bila Ïe noseãa, je bila s poravnavo kar

zadovoljna. Saj do takrat ni vedela za ·ãuko in Karpa. Ju
je Som vedno prikrival. Zato se je pozneje ãutila tem
bolj poniÏano in zapostavljeno. Somu ni bila rada po-
korna. Sinu Plamenolascu je pa pred smrtjo naravnost
naroãila, naj izpodrine Karpa kakor ve in zna. No, prav
sedaj je Ïe posegel v njegove bodoãe pravice, ko je odse-
kal vejo, ki je zastirala razgled na SneÏne gore. Seveda!
Brkati Som ne mara gledati v kraje, kjer bi njegova ãast
niã ne veljala. Ostrorogi je zagrozil b pestjo na plitvino,
prek katere je drsel Karpov drevak:

»Ti Ïe vnen Ïalitev, Neokretni!«
Ostrorogemu Jelenu je kar odleglo. Prijel se je za tanj-

‰o zgornjo vejo in se sklonil skozi lino, ki si jo je bil iz-
sekal. Po Savi navzgor se je zagledal v venec gora. No-

BES

BOBRI 1: SAM

beni ni vedel imena. Le tam zadaj, na najvi‰jem pri-
ostrenem vrhu, — videl je Triglav — kamor nihãe ne
more, kakor mu je pravila mati, tam sta Grom in Blisk
doma. Da, mora, mora, in skoraj pojde k rodu svoje
matere.

Sonce se je prelivalo po skalah in plazovih oddaljenih

gora. Ostrorogi Jelen se je pa poãutil, kakor bi vanj ne-
vidno prehajala moã in drznost mrtvega premaganca,
od katerega je dobil ime. Stisnil je zobe:

»Karp! Jaz pritisnem tebe ob tla, ne ti mene!«
Jelen se je pomaknil nazaj k deblu. Spustil se je z vrha

od veje do veje in z zadnje poskoãil na travo. Hitro je
poiskal sulico in lok in stekel po strmini navzdol proti
jezeru. Mudilo se mu je lovit postrvi. Nala‰ã. Nakljub.
Da osramoti Karpa, ki sam ne upa zaveslati v potok iz-
pod veãernega sonca in veslari kakor negodno otroãe
okrog koli‰ãa.

âeprav ‰e ni niã jedel, se Ostrorogi ni vrnil v koli‰ãe.

Îe stakne kje kako gnezdo in izpije jajca.

Tiho je drsel drevak Ostrorogega proti Dolgi dolini

med zelenimi hribi. Razgibana voda se je pa svetlikala v
soncu, kakor bi kdo trosil v jezero lupine bisernih ‰koljk.

BES

BOBRI 1: SAM

NAOSTEN SOM

ozorele so prve jagode. Precej‰en sopek jih je pri-
nesel Ostrorogi iz gozdov Sinjeoki Kodrolaski.

Razveselila se jih je in jih brÏ pozobala. Pred Jelena je pa
poloÏila peãeno stegno kozliãa, za katero se je bila z
Redkozobo ·ãuko trdo sporekla. ·ele ko ji je vrgla v za-
ma‰ãeni obraz, da Ostrorogi skoraj vso divjaãino za ko-
li‰ãe sam upleni in da ima vsaj toliko pravice do mesa
doma zaklanih Ïivali kakor Neokretni Karp, ãe ne ‰e
veã, je ·ãuka jezno revsnila in vrgla v Kodrolasko koz-
liãkovine za oba, zanjo in za brata. Sinjeoka je pa spek-
la Jelenu ‰e nizek podpepelnjak iz moke vodnih ore‰ã-
kov, katerih je bila v jeseni dokaj nabrala, jih sedaj ‰e
enkrat presu‰ila na soncu in jih zmlela na Ïrmlji. Ostro-
rogi se je obojega razveselil. Pohvalil je sestro, pa je
meso in kruh samo pokusil. Da to jed vzame zveãer s
sabo, je rekel, in naj mu za sedaj speãe postrvi, ki jih je
bil nalovil v potoku v Dolgi dolini. Za oba jih bo dovolj.
Za druge v koli‰ãu naj jih pa Karp priskrbi, ãe jih hoãe-
jo jesti. Zakaj bi moral vse sam.

BES

BOBRI 1: SAM

Kam da namerja zveãer spet iti, je bila radovedna Ko-

drolaska grede, ko je razgrebala Ïerjavico izpod pepela,
da zakuri.

»Somi se drste. V loãju za Brdom sem jih bil spazil.

Kakor debel hlod je eden med njimi. Podnevi ni niã. Po-
noãi bo manj oprezen. Morebiti se mi posreãi otvesti ga
na ost. Potem se Ïe pomeniva, ko se mi ne bo nogel veã
skriti.« Ostrorogi, ki je veljal za redkobesednega, se je s
svojo sestro, kadar sta bila sama, rad pogovarjal.

Sinjeoka je podpihala ogenj in naloÏila manj dokaj

suhega lesa, da bo ãimveã Ïerjavice. Jelen je pa trebil z
noÏiãem iz kresilnika postrvi.

Ogenj je dogorel. Kodrolaska je primaknila pripravno

visoka kamna, nataknila ribe na vrbove palice in jih dru-
go poleg druge razporedila nad Ïerjavico. Medtem ko
ãaka na jed, si je domislil Ostrorogi, lahko pregleda in
nabrusi vse tri svoje osti. Vzel jih je iz kota, v katerega so
bile prislonjene, pobral na tleh brusnik, pljunil nanj in
priãel ostriti konice in zobe. Vse tri je bil napravil iz kosti
ostrorogega jelena. Ena izmed njih je bila Ïe precej
omajana. Na novo jo je moral prevezati z jermenom na
leseni drÏaj in jo gladko zasmoliti.

Dve manj‰i, samo za odraslo mo‰ko ped dolgi postrvi,

sta se bili Ïe spekli. Ostrorogi ju je pojedel kar mimogre-
de. Sedaj se je ‰ele prav zavedel, da je zares laãen. Kljub
temu je hitel delati naprej. Z nekaj seÏnjev dolgimi vrv-

BES

BOBRI 1: SAM

mi je privezal na preluknjane drÏaje kratka, komaj za
zapestje debela krepela. Krepko je zadrgnil vozle, da bi
se katero ne odtrgalo. Potem bi teÏko sledil soma. Pre-
gledal je ‰e lok in pu‰ãice in sulice in si pripravil tudi se-
kiro, ãeprav je vedel, da je ne bo rabil. Saj niã ne uteÏi v
drevaku.

Postrvi so bile peãene. Brat in sestra sta se jih do sita

najedla. ·e nekaj jih je ostalo.

Iz lonca, ki je visel obe‰en na leseno kljuko, se je Je-

len napil Ïe precej postane studenãnice. Zaãutil je utru-
jenost od veslanja in hoje. V popoldanski soparici se ga
je lotevala dremavica. Da bo ponoãi na preÏi bolj buden,
je legel in zaspal ‰e prej, preden je Sinjeoka od‰la po
opravkih. Rentaãenje Brkatega Soma na lenuhe ga je za
hip prebudilo. Ni se meni zanj. Obrnil se je in spal na-
prej. Kasneje je celo razmi‰ljal, ãe se mu ni samo sanjalo.

Ostrorogi Jelen je vstal ‰ele pod noã. Pojedel je ‰e

dvoje velikih postrvi, vrgel glavi in kosti svojemu ãrne-
mu psiãku Bevsku in popil na vrh iz lesene sklede skoraj
vse mleko, katero je bila namolzla Kodrolaska pri bu‰ah
na trdini. Z noãjo vred je znosil oroÏje in orodje v dre-
vak. Svetlolasa sestra mu je pa podala v ko‰ari jedi za na
pot. Bevsk je silil za njim v drevak, pa ga ni maral vzeti
s sabo. Bi mu bil samo v napotje. Naj ostane pri Kodro-
laski in naj jo varuje, mu je naroãal. Pes je porepkal,
kakor bi res vse razumel.

BES

BOBRI 1: SAM

Luna je pravkar vzhajala, ko se je odtrgal od koli‰ãa

Brkatega Soma drevak Ostrorogega Jelena. Plamenola-
sec je vozil blizu brega po plitvinah. Stal je v drevaku in
se z drogom poganjal naprej. Mudilo se mu je. Za
Brdom je pa drevak ustavil. Poãasi in nesli‰no je zavo-
zil v naj‰ir‰o gaz, ki so jo drsteãi se somi napravili sko-
zi loãje. Na koncu je obstal, potegnil drog iz vode in se-
del na rilec drevaka.

Jelen ni ãakal dolgo, ko so tik okrog njega spet zareg-

ljale Ïabe, ki so bile prej utihnile. PIitvine in moãvirna
obreÏja so kar nekako podrhtevala od nepretrganega
regljanja. Vmes so se ogla‰ali raznovrstni glasovi noãnih
vodnih ptiãev. Po gozdovih so skovikale sove. Vse je pre-
vpila uharica s svojim grozljivim uhu. Netopirji so frfo-
tali nad loãjem in lovili komarje. Zakrulili so moãvirski
pra‰iãi in ãofotaje stekli nazaj v gozd. NajbrÏ jih je pre-
stra‰ila kaka zver, volk, ris ali medved. Jelenu je bilo
hudo, da ni mogel sestreliti pu‰ãice za njimi.

V pokojnem jezeru so odsevali oblaki in skoraj polna

luna se je ogledovala v vodni gladini.

Ostrorogi je mirno Ïdel v drevaku. Le tu pa tam je

zmeãkal komarja. Cel roj jih je cvililo okrog njega in za-
sesavali so se mu v koÏo. V okretni roki je drÏal ost. Nad
krepelom pred sabo pa je imel zvito pleteno vrv. Dva-
krat je Ïe zasli‰al prav blizu drevaka udarec somovega

BES

BOBRI 1: SAM

repa nad vodo. Obakrat je vstal in ãakal z ostjo v dvig-
njeni roki, pa ni bilo niã.

Noãno Ïivljenje na jezeru in njegovih bregovih se je

umirjalo in oblake je priãela roÏnato barvati jutranja
zarja. Jelen se je Ïe hotel najesti, da kasneje v prvem svi-
tu za ãem drugim pogleda, ko s somi ne bo niã. Pa se je
konec gazi nekaj zganilo pod vodo. Spet je nesli‰no vstal
in se razkoraãil. Nagubanãil je ãelo in napeto opazoval:
»Je. Velik som je. Samo ãe se bo dovolj pribliÏal?«

Ostrorogi je dvignil ost in jo tesno pritisnil ob moãno

prsno mi‰ico. Vse telo mu je od nestrpnosti narahlo po-
drhtevalo.

Seveda. Ob somu je somica. Seveda. Veã kot pol

manj‰a. Premaknila se je za dober seÏenj proti njemu.
Seveda. Ikre zalega in som jih plodi. Spet sta se pomak-
nila bliÏe. Bo, bo, bo. In spet ‰e bliÏe. Jelenu je zastajala
sapa. Îe bi lahko tvegal met: »Ne ‰e. Poãakaj! Da bolje
zadene‰!» je po tihem miril samega sebe. Soma sta zno-
va zaplavala in obstala komaj tri seÏnje pred njim. BliÏe
ju ne sme pustiti. Mu utegne orjak prevrniti drevak, ko
se obrne in zamahne s svojim mogoãno podplavutenim
repom. Ostrorogi je stisnil zobe, se nagnil nazaj in dvig-
nil ost. Vrv se je lepo odmotavala. In — kakor bi sproÏil
majbolj napet lok, je vzdrhtelo Jelenovo telo. Ost je sik-
nila skozi jutranji somrak, pljusnila v vodo in se globo-
ko zapiãila somu v vrat. Ostrorogi pa je Ïe ãepel v dre-

BES

BOBRI 1: SAM

vaku in trdno drÏal za obe stranici. Ta hip je odletelo
krepelo raz rilec drevaka in ãofotnilo v vodo. Drevak pa
se je zazibal, da se je skoraj prevrnil. Komaj, komaj in z
vso moãjo mu je Jelen ujel ravnovesje, tako silno je za-
mahnil som z repom in sinil na odprto jezero. Ostrorogi
se je zaãel poãasi in previdno premikati za njim. Siva
proga skaljene vode mu je kazala smer prek plitvine. V
katero globino se je po‰astneÏ potopil, je kmalu spoznal
po krepelu, ki je mirno plavalo na gladini jezera.

Ostrorogi je ustavil drevak. Niã se mu ni mudilo. Naj

se rana somu razboli. Sédel je, segel po ko‰aro in zaãel
jesti. Trgal je z zobmi meso in nazadnje z njimi razdro-
bil tudi mehke kosti in posesal mozeg iz njih. Pohrustal
je ‰e ves podpepelnjak. Za Ïejo je pa zajel kar iz jezera
peri‰ãe vode. Saj na samotah ni osnesnaÏena kakor oko-
li koli‰ã.

Som se ves ta ãas ni nikanor premaknil. Da bi bil Ïe

poginil, si Ostrorogi ‰e zdaleã ni mislil. Zavedal se je, da
ga ãaka ‰e trd boj, preden upeha in uÏene orjaka. Pripra-
vil je sulice, na katere so bile osti iz kresilnika tako pri-
trjene, da so se loãile od drÏaja, kadar so prav zadele.
Seveda. Dva bi morala biti sedaj v drevaku. Eden, ki bi
drevak vozil in ravnal, drugi pa, ki bi metal sulice in za-
dajal ranjeni po‰asti nove rane. Morebiti mu pa same-
mu uspe. âe ne, pojde po Kodrolasko. Drevak zna dobro
voditi. Karpa za vse na svetu ne gre klicat na pomoã.

BES

BOBRI 1: SAM

Sestro Ïe kako ubrani pred morebitnim nasiljem oãeta
Brkatega Soma, ki bi bil uÏaljen zavoljo prezrtega Ne-
okretnega Karpa. Seveda. Vsak je rad deleÏen zmage.

Izza nizkih griãev na jutranjem koncu jezera je vz‰lo

sonce. Jezero se je zalesketalo. V poãasnem letu so pri-
kriãali prek Jelena galebi. Ostrorogi se ni utegnil meni-
ti zanje. Pazno je pregledal jezero okrog krepela. Krva-
va lisa na vodni gladini mu je pokazala, kje tiãi som. Le
kako naj se mu pribliÏa?

Iz Dolge doline je potegnil hladen veter. Ostrorogi si

je domislil: »Veter mi bo gnal drevak.« Zavozil je precej
daleã stran in ujel pravo sapo. Pognal je ‰e drevak pro-
ti somu, brÏ potegnil drog iz vode in vzel v roko najteÏjo
sulico. Poãasi je drsel drevak proti krvavi lisi. Jelen je
zagledal soma. Vedel je, da ne tiãi tam, kjer ga vidi, ker
voda oãem drugaãe kaÏe, kakor je pa res. Presodil je brÏ
globino in si doloãil, koliko pred po‰ast bo meril, da
prav zadene. Spet mu je od razburjenja zastajala sapa.
Pa samo za kratek ãas. S silnim zamahom je zletela teÏ-
ka sulica iz Ostrorogega roke in izginila pod vodno gla-
dino. Jezero je na daleã zavalovilo. Drevak se je zazibal
in zaplesal in zajel precej vode. Dovolj je imel opraviti
Jelen, da se mu ni prevrnil. Skoraj bi bil zgubil krepelo
izpred oãi. Pa mu je ravna ãrta, ki jo je les risal za sabo,
pokazala, da beÏi som naravnost proti velikemu otoku
Ple‰ivci.

BES

BOBRI 1: SAM

Jezero okrog drevaka se je umirilo. Krvave lise ni bilo

veã. Valovi so jo raztepli. PribliÏno na istem kraju, kjer
se je prej svetlikala kri, je pa plaval leseni drÏaj Ostroro-
gega sulice.

»Zadel sem,« se je razveselil Jelen. »Samo ‰e ne do-

volj. Bi bilo tudi ãudno, ãe bi tak velikan podlegel samo
dvema ranama. Pa te Ïe ‰e uÏenem.«

Ostrorogi je ujel drÏaj sulice in ga vrgel v drevak, iz

katerega je z zajemalko, narejeno iz smrekovega lubja,
zmetal prej zajeto vodo. Zavoljo globine pa ni mogel veã
rabiti droga. Vzel je vesli v roke, ju vtaknil skozi streme-
nice ob strani in pognal drevak za zginulim krepelom.
Vozil je poãasi in se oziral na vse strani. Nad jezersko
gladino so ‰vigale lastovice. Sonce je priãelo pripekati.
Znoj mu je zalival obraz. Krepela pa ni mogel nikjer za-
gledati.

Îe blizu obreÏja je zaveslal na dokaj‰njo krvavo liso.

Soma pa ni bilo nikjer veã. Dolgo ga je iskal, preden ga
je spet izsledil na veãernem koncu otoka. ·e tri sulice je
vrgel — z eno ni zadel in se je zapiãila v polÏkarico na
dnu jezera — preden je ugnal trdoÏivca na plitvino v
zalivu, kjer se mu je posreãilo po‰asti ohromiti rep, da
ni bil veã nevaren. BeÏati som tudi ni mogel veã. Samo
‰e omagano se je premetaval v plitvini. Ostrorogi se mu
je pribliÏal in ga veãkrat prebodel s sulico, s prav sto, s
katero je bil zmagal ostrorogega jelena. Modrikasti in

BES

BOBRI 1: SAM

zelenkasto ãrni som se je nagnil na stran, se poãasi pre-
vrnil na hrbet, pokazal rumenkljato beli trebuh in ne-
premiãno obleÏal. Voda okrog njega je bila na ‰iroko vsa
krvava.

Ostrorogi Jelen je ‰ele sedaj precenil ogromnost

ugnanega soma. Dolg je bil nad dva seÏnja, debel pa —
trebuha bi mu dva mo‰ka ne mogla obseãi. Jelen je Ïe
hotel zarjuti zmagoslavni rik, pa se je spomnil, da je pri-
plul v tuje vode. Seveda. Imel je pravico zasledovati ra-
njeno divjad kamor koli in jo do konca pobiti. Pa ãe bi
mu ne hoteli verjeti, mu plen lahko odvzamejo. Ni ma-
ral tvegati. Je predobro vedel, kako nepopustljiv je, ka-
dar gre za blago kakr‰ne koli vrednosti, Tr‰ati Tur, gos-
podar otoka Ple‰ivce in koli‰ãa na njegovi jutranji stra-
ni. ·e najbolj prav bo, ãe prikrije do noãi sebe in plen in
odvleãe soma v temi do domaãih voda. Kdo bi se prere-
kal.

Ostrorogi je odvrgel kozlovino raz ledij in stopil nag

v vodo. Izdrl je ost iz somovega vratu, mu trikrat z bo-
dalom prebodel spodnjo ãeljust in ga z vsemi tremi vrv-
mi privezal skozi zadnje, pod vrhom zvrtane luknje, k
drevaku. Dovolj je imel opraviti, da je teÏko pezo poteg-
nil pod veje nad vodo viseãega gostega drevja. Drevak je
privezal v ‰e gostej‰e kritje. Sledi za saboj ni pustil.
Krvava lisa je bila zginila v sivini blata, ki ga je bil dvig-
nil, ko je hodil po plitvini okrog soma.

BES

BOBRI 1: SAM

Jelen je bil spet laãen. âeprav ni imel niãesar veã s

sabo, ni bil v zadregi. Nabral si je ‰koljk, ki jih je bilo
dokaj tam naokoli, jih odpiral z bodaãem in jih posrebal.
Da si ugasi ‰e Ïejo, je plaval in brodil do konca zajede,
kjer je slutil, da mora biti studenec. Ni se motil. Od nje-
ga pa je zagledal dokaj‰njo jaso zrelih jagod. ·e teh je
pojedel nekaj peri‰ã in se vrnil nazaj v drevak. Kar nag
je legel vanj. Da je bilo na dnu za nekaj prstov sparjene
vode, ga ni motilo. Kozlovino si je vrgel pod glavo. Zo-
per muhe se je pa pokril z vejami, ki jih je bil nalomil.

Sedaj bi mu prav hodilo, da je vzel Bevska s seboj.

Zalajal bi in ga zbudil, ãe bi se kdo bliÏal. Pa saj more-
biti nikogar ne bo. Sicer bo pa moral vtakniti nos prav
pod veje, preden ga opazi. Takrat se bo pa Ïe sam zbu-
dil.

Utrujen in neprespan je Ostrorogi Jelen trdo zaspal.

âez dolgo ãasa ga je pa predramila jata rac, ki se je ão-
fotaje pripasla mimo drevaka. Jelenu se ni ljubilo dvig-
niti se in seãi po pu‰ãico in lok.

Sonce se je nagibalo Ïe k zatonu, ko se je Jelen zbudil.

Prvi hip se ni zavedel, kje je. Pa se je brÏ domislil. Aha.
Ne bo dolgo veã ãakal noãi. Potem pa v temi povleãe
soma v domaãe koli‰ãe.

»Kaj pa je to?« Ne daleã od sebe je zasli‰al Ostrorogi

plivkanje vode. Previdno je zaãel oprezovati skozi veje.
Med cvetoãimi lokvanji je ugledal nepora‰ãen in priku-

BES

BOBRI 1: SAM

pen obraz. Îenska je. In naravnost proti njemu plava.
Jelen se je prihuljil v drevak. Nagnil je glavo po strani,
zatisnil spodnje oko in z zgornjim gledal skozi stransko
luknjico, v katero je privezoval s stremenico veslo, kadar
sta veslala oba s Kodrolasko. V plavalki je prepoznal
mlado in brhko dekle. Pravkar je bila opazila soma in
drevak. Zaãudena je obstala in za hip oklevala. Ko pa ni
nikogar nikjer opazila, se je pribliÏala.

»Aha!« je spregovorila glasno, »nekdo nam hoãe

ukrasti soma.«

»Ni res,« se je dvignil Ostrorogi v drevaku.
Deklica se je prestra‰ila, urno stopila na dno, poãepe-

tala po blatu, da je skaljena voda prikrila njeno nagoto.

Sede v drevaku si je Ostrorogi pripasal kozlovino:

»Nisem kradel in ne mislim. Soma sem naostil v na‰ih
vodah. BeÏal je pred mano med va‰e otoke, kjer se mi je
‰ele posreãilo ubiti ga.«

»Kje ima‰ pa tovari‰e?« je bila radovedna dekle.
»Jih nimam. Sam sem.« Jelen je vstal in drevak se je

narahlo zazibal.

»Saaam?« se je zaãudila deklica. »Skoraj ni mogoãe.

Ne morem verjeti. âe pa pogledam tvojo postavo —?
No, morebiti.«

»Niã morebiti. Res je.« Ostrorogemu se je kaj dobro

zdelo, da ugaja brhki plavalki.

BES

BOBRI 1: SAM

»Potem je som tvoj.« Spet je pobrodila z nogami po

dnu in nov val blata jo je obdal.

»Seveda je,« je branil Jelen svoj plen.
Deklica je pa ponagajala: »Kakor je. âe pohitim pra-

vit svojemu oãetu, Tr‰atemu Turu, bo sklical mo‰ke.
ObkroÏijo te in ti plen odvzemo.«

»Kakor je,« je opona‰al Ostrorogi deklico, uprl roke v

bok in se nagnil naprej.

»Ooo,« je odkimavala z glavo, »pa si kaj domi‰lja‰.

Vsem bi ne bil kos.«

»Sam vem,« se je smejal Jelen.
»No, in?« je visoko dvignila trepalmce.
»Ha, si otroãja, brhka hãi Tr‰atega Tura. Kako ti pa

pravijo?«

»Jezerna RoÏa sem. In ti, kdo si?«
»Ostrorogi Jelen, sin Brkatega Soma in Ïe mrtve Skal-

ne Zvezde.«

Jezerni RoÏi se je obraz pomraãil: »Ti nisi prvorojeni

Brkatega Soma.«

»Sem in nisem. Pa zakaj to spra‰uje‰?« Ostrorogi je

stisnil z zobmi spodnjo ustnico.

»O, kar tako.« RoÏa je potresla z glavo lase in pre-

obrnila pogovor: »Zakaj si rekel prej, da sem otroãja?«

»Seveda si,« si je pogladil brke in kratko brado Jelen.

»Imela si me za nespametnega in mislila, da bi ti dovo-
lil kar tako oditi.«

BES

BOBRI 1: SAM

»Kaj bi pa storil?« je zaplivkala po vodi z dlanmi Je-

zerna RoÏa.

Ostrorogi je daleã predse zamahnil s stegnjeno roko:
»Pustil bi soma in bi ugrabil tebe.«
Jezerna je osupnila. Kakor bi se res bala, da je Plame-

nolasec ne otme, se je prav do vratu potopila v vodo.
Hkrati se je zasmejala in pokazala vrsto belih zob v ‰iro-
kih ustih. Ostrorogi je pa koj sprevidel, da se ji v resni-
ci dobro zdi.

Samozavestno je stal Jelen v drevaku. Najraj‰i bi pla-

nil res v vodo in pograbil RoÏo. Pa ga je njen krotki po-
gled zadrÏeval. Dokaj bolj tiho, kakor je govorila prej, je
Jezerna povedala:

»Ne slovi zastonj tvoja drzna moã po koli‰ãih. ·koda,

da nisi prvorojeni.«

»Zakaj?« se je vznemiril Ostrorogi.
»Pred nedavnim,« RoÏa je poãasi izrekala besede,

»sem sli‰ala mojega in tvojega oãeta govoriti o meni in
o va‰em prvorojencu.«

»Kaj!« Jelen je zrasel: »Neokretnemu Karpu da si na-

menjena? Nikoli!«

»Kaj si morem pomagati. Dokaj raj‰i bi bila tvoja.«

Jezerne glas je bil Ïalosten. Ostrorogi je pa zablisnil z
oãmi:

»Karpova ne bo‰. In ãe ga ubijem.«

BES

BOBRI 1: SAM

âimdalje bolj je bil v‰eã Jelen RoÏi. Ni vedela, s ãim bi

se mu prikupila. Vpra‰ala ga je: »Si kaj laãen?«

»Seveda sem.«
»âaj. Prinesem ti mleka. Poln lonec sem ga bila na-

molzla pri ãredi na Ple‰ivci.« RoÏa je zaplavala proti
cvetoãim lokvanjem. Jelen je pa spet sedel. Dolgo se je
boril sam s sabo, ãe bi Jezerne RoÏe res koj ne ugrabil.
Pa kaj, ko je ni imel kam peljati. Oãe bi mu jo utegnil
odvzeti in jo dati Karpu. Nak! Nak in nak!

V umazanosivi platneni haljici je priveslala RoÏa na-

zaj. Tesno k Jelenovemu drevaku je primaknila svojega:
»Na! Pij!«

»Daj.«
V dolgih poÏirkih je pil Ostrorogi mleko in RoÏi se je

dobro zdelo: »·e kaj priveslaj naokrog.«

»Bom.«
»Pod noã se veãkrat mudim v tem zalivu.«
»Prav.«
In sta se iz drevaka v drevak pogovarjala:
»Ti ima‰ sestro, Sinjeoko Kodrolasko.«
»Imam.«
»O njej in mojem bratu, Urnem Sulcu, sta tudi govo-

rila oãeta.«

»Kaj?« je spodbodlo Jelena.

BES

BOBRI 1: SAM

»Je kar prav, da sta se izdala. Sulca pregovorim, da se

bo obotavljal Ïeniti se. Medtem pa —.« RoÏa je obmolk-
nila.

»No kaj?« je bil nestrpen Jelen.
»Vsak dan pridobiva‰ na ugledu. Kdo zmore sam tako

orja‰kega soma, kakor si ga ti?«

»RoÏa!«
»Jelen!«
Pod noã je pomagala Jezerna RoÏa Ostrorogemu Je-

lenu izvleãi soma s plitvine na globoko. Kazala mu je
pot, dokler ni dospel v domaão vodo.

Luna ‰e ni iz‰la, ko je Jelen izmuãen od teÏke peze, ki

jo je vlaãil za drevakom, priveslal pod koli‰ãe Brkatega
Soma. Naselniki so Ïe vsi spali. Psi niso zabevskali. So
poznali Ostrorogega dah in glas. Sinjeoka Kodrolaska
pa je prikrita slonela ob ograji in vsa v skrbeh ãakala na
brata. Seveda. Na vso moã se ga je razveselila. Spet mu
bo Karp zavidljiv. âudila se je pa, da je bil Jelen tako red-
kobeseden. Ves zami‰ljen se je lotil jedi in je komaj od-
govarjal, ãe ga je kaj vpra‰ala. Skoraj je utihnila.

Za soma se drugo jutro Ostrorogi kar niã ni hotel me-

niti. Naj ga drugi razsekajo in pospravijo. Saj jih je do-
volj. Sam je ‰el v gozdove, kamor se je imel navado
umakniti, kadar je hotel kaj razmisliti. Vrnil se je ‰ele
pod noã. Bil je spet podjetne volje.

BES

BOBRI 1: SAM

ZOBATI TESARJI

once se je nagnilo ãez poldan. Znojen je priplul Ost-
rorogi Jelen v svojem drevaku do konca daleã med

hribe zajedene plitvine, v kateri je naostil soma. Ni se
ustavil. Zavil je v potok izpod veãernega sonca. Nizko so
se sklanjale nad Ïuboreão vodo veje dreves. Vrbe in jel-
‰e, breze in topoli, gabri in hrasti, skrivenãeni borovci in
ravne smreke in jelke in vseh vrst drevje je raslo ob bre-
govih. Jelen je premenjal dalj‰i drog s kraj‰im in celo
sam se je moral veãkrat nizko skloniti, da je mogel pro-
dirati naprej navzgor v Dolgo dolino. KuÏek Bevsk, ki je
bil vajen le odprte jezerske planjave, je stisnil ko‰ati rep
med noge, poskoãil raz rilec drevaka na dno in ni hotel
veã nazaj, ãeprav je moral spodaj zavoljo vlage stati,
zgoraj je pa leÏal.

Jelen je za‰el v precej‰en strmec. Z drogom ni mogel

veã zmagovati drevaka. Stopil je v vodo in z rokami
ti‰ãal drevak do mirnej‰e vode.

Poãasi se je zaãelo drevje redãiti. Ostrorogi je pririnil

drevak v mirno jezerce. Oddahnil se je, se povzpel na-
zaj v drevak, sedel in poãival.

BES

BOBRI 1: SAM

Naokrog je bilo vse tiho. ·e ptiãi so se bili umaknili

pripeki v sence go‰ãav. Le gosti roji muh in komarjev so
vr‰eli nad loãjem. Prozornokrili kaãji pastirji so pa lovili
okrog grmovja obade,

Ostrorogi se je razgledal. Dva potoka sta pritekala v

jezerce. Manj‰i izpod opoldanskega sonca, veãji pa od
gornje strani, kjer se je iznad gozdnatih hribov grmadila
nazobãana Gola gora. PribliÏno ãez dva tisoã let so ji sta-
ri Sloveni po svojem prihodu v te kraje vzdeli ime
Grmada.

Da doÏene, kak‰na Ïivad prihaja do jezerc, je Jelen

priãel veslati blizu brega naokrog. Po sveÏe oli‰ãenih
brezah pod holmom je Ostrorogi spoznal, da so se zju-
traj tam pasli losi. Ni utegnil pogledati za njimi. Kadar
bodo v tol‰ãi, poskusi koga izmed njih upleniti.

V izlivu manj‰ega potoka je pa Ostrorogi zagledal za

meão debelo, nekaj komolcev dolgo in na obeh koncih
priostreno obeljeno krepelo. »Bobri,« se je razveselil Je-
len. Prav za temi je stikal. Kar niã ni pomi‰ljal. Pognal je
drevak v potok, ga potegnil na plitvino in ga prikril pod
previsne veje. »âuvaj!« je poploskal z dlanjo po sedeÏu
na rilcu, kamor je ukazal leãi Bevsku in mu varovati dre-
vak. Sam pa je vzel oroÏje in zabredel proti vodi.

Dolgo je Ïe brodil in se naveliãal vode, pa o lesu, od

bobrov podrtem, razkosanem in obeljenem, ni bilo ne
duha ne sluha na bregovih. âe ni morda krepelo pripla-

BES

BOBRI 1: SAM

valo po veãjem potoku in je bilo v ustje manj‰ega samo
naplavljeno? Seveda. Potem i‰ãe v napaãno smer. Pa ko
je Ïe prispel tako daleã, pogleda ‰e za nekaj luãajev su-
lice naprej, potem se pa vrne, ãe ne bo niã.

Gozd pred Ostrorogim se je spet zaãel svetliti. Jelen je

stopil hitreje in skoraj zagledal na ‰iroko razlito vodo. V
njo samo in po bregovih naokrog je bilo podrtega vse
polno izpodglodanega drevja. Najveã je bilo vmes topo-
lov, jesena in hrasta.

»Bobri, bobri, bobri!«
Ostrorogemu so se od veselja ‰irile prsi. Videl je pred

sabo nekaj seÏnjev ‰irok, na sredi proti toku upognjen
jez. Zgrajen je bil iz krljev, vej in vejic in zago‰ãen z loã-
jem in trstjem in blatom. Jelen je vedel, da si z njimi bo-
bri uravnavajo vi‰ino vode, pod katero imajo skrite vho-
de v svoja podzemna rovi‰ãa, prav tako pa tudi v kopa-
sta bobri‰ãa, zgrajena blizu obreÏja naravnost iz vode
ven. Ostrorogi jih je veã na‰tel. Kakor majhni otoki so se
dvigala nad vodno gladino. Po kopicah v vodi je Jelen
sodil, da je naletel na precej veliko naselbino bobrov.
»Lej!« si je domislil, »kako smo si podobni. Da stanujejo
bolj varno, si bobri zgrade od brega odmaknjena bo-
bri‰ãa, mi si pa zabijamo koli‰ãa. Oboji smo premeteni.
Samo mi dokaj bolj. Pustimo, da bobri les poderejo, raz-
kosajo in hkrati priostre, potem ga jim pa odvzamemo,
zabijemo v dno jezera in postavljamo nanj koãe. Brez

BES

BOBRI 1: SAM

bobrov bi bila na‰a koli‰ãa borna. Kamnite sekire kar
niã ne opravijo v primeri z ostrimi in moãnimi bobrovi-
mi zobmi.«

Ostrorogi se je povzpel na jez. S kopice prav zadaj je

pljusnila v vodo bobrovka, ãofotnila po vodi s plo‰ãatim
repon in se potopila. Trije mladiãi, ki so se z materjo
sonãili na vodnem gradi‰ãu, so storili prav isto. Jelen jih
ni veã videl. Starka je splavala pod vodo s svojo druÏini-
co vred v enega izmed podzemnih rovov.

Po jezu je Ostrorogi od‰el na breg. Priãel je ogledovati

podrti les. Nikakega znamenja ni mogel opaziti na njem.
NajbrÏ za to bobri‰ãe ‰e nihãe ne ve. Pripadlo bo njemu,
ki ga je odkril. Takoj si ga zase zaznamuje. Jelen je po-
tegnil izza pasa bodalo in vrezal v podrti topol svoje
znamenje, jelenov rog s celo vrsto paroÏkov. Pozazna-
menoval je veã debel, da bo vsakdo, ki bi ga zaneslo v te
kraje, vedel, ãigav je les in kdo sme loviti bolbre. Plame-
nolasec se je zavedal, da bodo njegovo znamenje kar vsi
spo‰tovali in mu nihãe ne bo hodil v ‰kodo. Si bo vsak
premislil, preden si nakoplje na glavo jezo Ostrorogega
Jelena. âe bi morebiti Neokretni Karp —. Samo posku-
si naj. Zapodi mu pu‰ãico med rebra.

Jelen je sedel na deblo sveÏe izpodglodane breze. Za-

ãel je pregledovati za koli‰ãe uporaben les. Premalo ga
bo. Seveda. âe bi utegnil ãakati dve, tri leta, bi ga bobri
dovolj naglodali. Pa njemu se mudi, ãe noãe, da mu

BES

BOBRI 1: SAM

Karp pred nosom ne odpelje Jezerne RoÏe. Bo moral paã
‰e pogledati po Dolgem potoku — dana‰nji Grada‰ãici
— navzgor za bobri in za leson. Stalo ga bo pa dokaj tru-
da, preden debla oklesti, kar jih ‰e niso in jih ‰e ne bodo
bobri, jih znosi in zvleãe v vodo pod jez, da mu jih po-
tok ob narasli jesenski vodi splavi v jezero.

Ostrorogi se je zamislil. Naokrog je bilo vse tiho. Le

riba je pljusnila iz vode in veter je za‰umel v vejah. Je-
len je gledal pred sabo novo koli‰ãe. Ob priãetku majh-
no, potem od leta do leta veãje. V njem bo gospodaril on
sam. Brkati Som se ne bo smel vtikati vmes. ·e manj pa
Neokretni Karp. Gospodinjila bo pa Jezerna RoÏa. âe
bo? —

Iz premi‰ljevanja je Jelena predramilo po‰umevanje

premikajoãih se vej na gornji strani plitvine, v ustju pri-
tekajoãega potoka. BrÏ se je nesli‰no prihuljil za ovele
veje breze. Pripravil je lok in potegnil iz tula na hrbtu
pu‰ãico, da jo morebiti izstreli v prihajajoão divjad. Pa
kako se je zaãudil, ko je iz go‰ãave stopil mlad mo‰ki.
Prepoznal ga je. Îe veãkrat sta se bila sreãala ob ribar-
jenju na jezeru. Bil je brat Jezerne RoÏe, Urni Sulec.

»Hoj!«
Sulec se je zdrznil. Ko je pa ugledal Jelena, se mu je na

kratko pora‰ãeni obraz razjasnil.

»Hoj!«

BES

BOBRI 1: SAM

MIadca, visokorasli Jelen in ‰irokopleãi Sulec sta si

pomahala v pozdrav. Urno sta se pribliÏala drug druge-
mu. Dokaj ãuden je bil videti kobaljasti Sulec poleg pre-
cej veãjega Jelena. Prvorojenec Tr‰atega Tura je svoje
Ïivljenje preÏivljal veãinoma v drevaku. Kar nekako zra-
sel je bil z njim. Kadar je on zaãel vihteti svoje veslo, ga
nihãe ni mogel dohiteti, tudi Ostrorogi Jelen ne. Zato so
mu vzdeli ime Urni Sulec.

»Kako pa ti zade‰ v te kraje?« je vpra‰al Ostrorogi.
Sulec je sedel na podrti topol: »Pri‰el sem ãez hrib. Za

bobri stikujem. Pa kakor vidim po vrezanih znamenjih,
si me v tem kragu pravkar ti prehitel.«

»Res sem te,« je prikimal Jelen.
»Prav,« se je potajil Sulec. V resnici mu je pa bilo Ïal,

da se ni bolj podvizal. »Prav,« je pritrdil ‰e enkrat in na-
daljeval, »sta vi‰e gori ‰e dve na‰i bobri‰ãi. Pa samo za
meso in koÏuhovino. Lesa se nam niti od tam ne splaãa
spravljati domov, kaj ‰ele od tod.«

»Meni je pa kaj priroãno,« je izdal Jelen svoje misli.
»Takooo —,« je zategnil Sulec in vpra‰al, »je mar to

zadnji jez pred jezerom?«

»Zadnji,« je odkrito povedal Ostrorogi.
»Potem bo‰ lahko plavil.« Urni se je ozrl naokrog in se

namrdnil: »Pa bo samo iz tega lesa kaj borno koli‰ãe. Saj
ga misli‰ rabiti, ãe sem prav uganil.«

BES

BOBRI 1: SAM

»Si,« je pritrdil Jelen. Da pa Sulec ne bi prodiral na-

prej v Dolgo dolino, ga je priãel prepriãevati. »Seveda.
Lesa je tukaj, da je komaj vredno. V Dolgem potoku ga
je pa dokaj. Samo spravilo bo teÏje.«

»So tudi tam bobri?« Sulcu je poÏeljivo zablisnilo oko.
»So.«
»Ahm,« je pogrknil Urni, »tok, bi na pomlad lahko

premenjali Sinjeoko in Jezerno.«

»Mislim da,« se je razÏivil Jelen.
»Samo glej, da te Karp ne prehiti. Îe ni dosti manjka-

lo, da bi te bil.«

»Kako?« je hlastnil Ostrorogi.
»Je zadnjiã Karp ponujal Turu za RoÏo teÏkega soma,

menda najveãjega, kar jih je plavalo v jezeru, in ‰e dva
bu‰aka in dve bu‰i.«

»O, ti niãvredni!« je dvignilo Jelena. »Mojega soma.«
»Je tudi Jezerna to vedela in mu je vrgla v brk. Oãe

potem ni mogel biti grd. Se mi zdi, da se ti ne mara za-
meriti. Le glej, kako ga pridobi‰.« Sulec je namignil, da
bodo Turovci za RoÏo dokaj zahtevali.

»To naj te nikar ne skrbi. Glej pa, da z Jezerno poãa-

kate name. âe ne,« je Jelen dvignil pest, pa jo koj spet
povesil, »tudi Sinjeoka ne bo nikoli tvoja. Se raj‰i z njo
vred preselim k rodu najine matere —.«

»Mhm,« je skoraj zarenãal Sulec.

BES

BOBRI 1: SAM

Raz‰la sta se prijazno, vsak ujet v mreÏo svojih misli.

Sulec je zabrodil po potoku navzgor. Jelen je pa planil
ãez jez in drvel s tokom vode nazaj v Dolgi potok. Ni
zaupal Sulcu. Je do dna pregledal njegovo lakotnost, ki
je ni mogel skriti.

Bevsk je svojega gospodarja Ïe zdaleã zaãutil. ·e pre-

den ga je zagledal, je prijazno zacvilil in zalajal. Jelen mu
je vrgel nekaj jesti in se je najedel tudi sam. Nato pa je
urno pognal drevak prek jezerca in zavil v izliv Dolge-
ga potoka. Dokler bo ‰lo, bo paã ‰lo. Najprej bo bredel
po strugi navzgor. Go‰ãave ob bregovih so kar nepre-
hodne.

Ostrorogi Jelen se je trudil in pehal, da se je prezno-

jena kozlovina lepko zaãela prijemati ledij. Odpasal jo je
in vrgel Bevsku, da je legel nanjo. Sam pa je skoãil v vo-
do, plaval okrog drevaka, se spet povzpel vanj in ga po-
tiskal naprej proti toku.

Sonce se je Ïe bliÏalo zatonu, ko je Ostrorogi Jelen

zagledal pred sabo spet bobrov jez. Ob‰irna kotlina se
je odprla pred njim. Polna je bila vode. Iz nje pa so gle-
dala ‰tevilna bobri‰ãa.

Ostrorogi je zaveslal v tolmun pod jezom. Zaãel se je

razgledovati.

Gozd je bil odmaknjen dokaj daleã od vode. Bobri so

bili v dobi veã rodov izpodglodali ves les. Na obseÏnih
obreÏjih je rasla visoka trava. Med njo so bili izpeljani

BES

BOBRI 1: SAM

jarki. Odvajali so vodo in osu‰evali zemljo naokrog. Po
njih so bobri splavljali les do svojih bivali‰ã. Lubje so
obglodali in se z njim hranili. Oli‰ãene krlje so porabili
za gradnjo jezu in bobri‰ã.

Jelen je vedel, da se razprostira pred njim staro bo-

brovo naselje. Samo ãe Ïe kdo drug ni pred njim vrezal
znamenj v debla in uveljavil svoje pravice. Mudilo se mu
je na suho. Pripasal si je spet kozlovino in vzel oroÏje.
Stopil je na jez. Bevsku je ukazal ostati v drevaku. Sam
pa je prek kriÏem kraÏem razmetanih vej po stlaãenem
loãju in blatu poãasi stopal proti trdini.

V travi je presledil jelene in raznovrstno drugo divjad.

O ãloveku pa ni bilo ne duha ne sluha. Tudi na podrtih
deblih ni mogel opaziti nikjer kakega vrezanega zna-
menja. Od kod naj bi pa ljudje pri‰li, kakor po potoku
navzgor. O paã. âez hribe od one strani. Tam pa so na-
seljeni rodovi, iz katerih je iz‰la njegova mati. Ti bi mo-
rebiti njegovega znamenja ne pripoznali. No, pa saj lesa
ãez hribe ne morejo odna‰ati.

Ostrorogi Jelen je spet potegnil bodalo izza pasa in

zaãel vse naokrog vrezovati svoje znamenje, jelenov rog.
Lesa za novo koli‰ãe ima sedaj dovolj. Samo trdo delo ga
ãaka.

Pod noã se je Jelen vrnil v svoj drevak. Prinesel je s

sabo butaro smreãja in otep suhe trave. Morebiti uteg-
ne malo leãi. Bil je laãen. Pojedel je ostanek bra‰na. Ni

BES

BOBRI 1: SAM

bilo dosti, pa kaj je hotel. Za psa je ostalo samo nekaj
kosti. Seveda. Lahko bi nalovil postrvi, pa ni maral zaku-
riti ognja. Dim in plamen bi prepla‰ila bobre in vso div-
jaãino. Kako pa naj bi potem ponoãi precenil bogastvo
svojega novega lovi‰ãa.

Sonce je za‰lo za gore. Ostrorogemu se ni zdelo var-

no prenoãevati na trdini. Privezal je drevak ob jez in ga
odpahnil nazaj na sredo tolmuna. Negibno je preÏal na
vse strani, komaj tu in tam krenil z glavo in pazno vle-
kel na u‰esa. Da bobrov ne bo sli‰al, je vedel. Tiho se
potapljajo v vodo in plavajo naokrog. Le ãe bi jih kaj
prepla‰ilo, bodo udarili s ploskimi repi po vodni gladini
in opozorili tudi njega na morebitno nevarnost.

Voda nad jezom je priãela valoviti. Jelen je napel oãi.

Kmalu se je ne daleã od njega dvignil iz vode top smr-
ãek, za njim ukrivljen nos, grbast hrbet in plo‰ãat, luski-
nast rep. Bober se ni ganil. Mirno je leÏal na vodi. Bi ga
komaj kdo opazil, da ga ni izdajal pramen rjavkastega
koÏuha. Ostrorogi se ni premaknil, dasi ga je mikalo
napeti lok. Nak. Sam sebi bi delal ‰kodo. Nak. Ubiti bo-
bra v letni dlaki. Nak. Je njegov koÏuh kaj malo vreden.

V drevaku se je zganil Bevsk. Ostrorogi ga je z roko

pomiril. Oãi pa ni odmaknil od vodne gladine, ki je po-
trepetavala v tihi drhtavici.

Polagoma se je mraãilo. Po vodi nad jezom je pa pla-

valo vse polno bobrov, velikih in majhnih. Razhajali so

BES

BOBRI 1: SAM

se po jarkih na svoja pasi‰ãa. Jelen je od zadovoljstva
priãel urneje dihati. Joj, joj! Koliko bogastva. Z njim si
lahko pridobi Jezerno RoÏo. Samo Brkati Som ga ne sme
prehiteti z Neokretnim Karpom.

»Kaj pa je to?«
Proti njemu je plaval velik bober. Ostrorogi ni mogel

verjeti svojim oãem. Zastala mu je sapa. Pa kakor je gle-
dal, bober je bil bel. In da ni mogel prav ãisto niã dvo-
miti, se je bober skoraj tik pred njim povzpel na jez, se
oprl na mesnati rep in se dvignil pokoncu. Jelena je po-
stalo groza. Prvi hip je res hotel seãi po pu‰ãico in napeti
lok, pa si je brÏ premislil.

Ostrorogi je stal nepremiãno v drevaku, bober pa na

jezu. Gledala sta drug drugega in se drug drugemu ãu-
dila. Bober kar za gotovo ‰e nikoli ni videl ãloveka, vsaj
od tako blizu ne, in ni vedel, da ima pred sabo najhuj-
‰ega pokonãevalca njegovega rodu. Jelen se je pa spom-
nil pripovedovanja o belem bobru, ki je gospodar vseh
bobrov, in gorje tistemu, ki bi si ga drznil ubiti. Moãvirje
bi ga pogoltnilo in brez sledu bi za vedno zginil.

Kakor bi se belega bobra bal tudi pes, je Bevsk leÏal

na dnu drevaka in podrhteval.

Beli bober se je obrnil. Nikamor se mu ni mudilo. Ne-

okretno je zlezel raz jez in se nesli‰no potopil pod vodo.

Ni ãofotnil z repom po vodi, da bi opozoril naselbino

na nevarnost.

BES

BOBRI 1: SAM

Ostrorogi se ni premaknil. Beli bober se je kmalu spet

prikazal iz vode. ·e enkrat je priplaval bliÏe in z drobni-
mi oãmi znova zaãel gledati v Jelena. Plamenolascu je
postalo Ïal, da se je odloãil ostati ãez noã pod jezom. Pa
sedaj je bilo prepozno. Skozi temne go‰ãave bi z dreva-
kom komaj do jutra pribrodil v jezero. In najbrÏ bi se
grede sreãal ‰e z veãjimi grozotami.

Tiho in mirno, da se je komaj poznala na vodi za njim

od veãerne zarje narahlo osvetljena raza, je bober od-
plaval in zginil v enem izmed jarkov.

Ostrorogi se je prestopil, globoko zajel sapo in sedel

na poãez prek drevaka vrÏen kraj‰i drog. Oprl je komol-
ca na kolena, glavo pa je naslonil z lici na stisnjeni pe-
sti.

Seveda. Belega bobra samega ne bo zalezoval. In ãe se

sreãata ‰e kdaj, ne bo napel loka in ne vrgel sulice. Dru-
gim bobrom pa ne more prizana‰ati. Brez njih se ne mo-
re osamosvojiti. In Jezerno RoÏo bi si vzel Karp. Nak in
nak!

Zami‰ljeno je sedel Ostrorogi v pozibavajoãem se

drevaku. Ob bregovih za visoko travo pa je vsenaokrog
hre‰ãal les pod ostrimi sekalci glodajoãih bobrov. Noã je
bila jasna in dokaj svetla. Zvezde so se utrinjale. Zadnji
krajec lune pa vzide, je vedel Jelen, ‰ele ko se noã nag-
ne proti jutru.

BES

BOBRI 1: SAM

Seveda. Beli bober ne sme pozabljati, da je nad njim

in nad vsemi ‰e Nevidni, ki s ãlovekom z gromom govo-
ri in mu z bliski grozi, mu zaÏge streho nad glavo in ga
tudi sredi jezera v drevaku ubije, ãa se razjezi. Îivino in
divjad je pa ãloveku podvrgel. Pa tudi bobre, ãeprav so
Nevidnemu pomagali izkopati reke in potoke in osu‰iti
zemljo. Saj brez bobrov bi koli‰ãarji ne mogli Ïiveti. Brez
njih lesa in brez njih koÏuhovine, katero zamenjujejo za
bronaste noÏe, za konice in za sekire.

Hrumot podirajoãega se drevesa, ki so ga bili izpod-

glodali bobri, je preglu‰il vse glasove naokrog. Ostrorogi
je sunkoma vstal, buljil v temo, pa ni mogel niãesar raz-
loãiti. Voda in go‰ãava sta obnemeli in prisluhnili. Kakor
bi se bil zbal svoje samotnosti, je Jelen glasno spregovo-
ril:

»Nevidni je meni naklonil to naselbino bobrov. Izko-

ri‰ãal jo bom. Sam svoj postanem. In Jezerna RoÏa bo
moja. âe pa belemu bobru ni prav, naj pa vso svojo dru-
Ïino odpelje v kraje, kamor ãlovekova noga ne zaide.
Dovolj je ‰e nepoznanih voda na svetu.«

Ostrorogi ni veã ãutil groze, ki se ga je bila prej lote-

vala. Iz smreãja in trave si je bil pripravil na dnu dreva-
ka leÏi‰ãe. Legel je in se odel z volãjim koÏuhom. Poãu-
til se je varnega kakor v koli‰ãu. Nobena zver ga ne mo-
re iznenada napasti. Do drevaka bi morala nekaj seÏnjev

BES

BOBRI 1: SAM

plavati. Ga Bevsk Ïe zbudi, da se pravoãasno seÏe po
sulico in sekiro.

Kakor spomladi doma v koli‰ãu regljanje Ïab, je Ost-

rorogega Jelena to noã uspavalo hre‰ãanje lesa, ki so ga
glodali bobri, njegovi zobati tesarji.

BES

BOBRI 1: SAM

RISOV KOÎUH

evsk, bevsk, bevsk.

Ostrorogi se je zbudil. Pa ‰e preden se je dodobra

predramil, je Bevsk pla‰no zaãvilil, pritekel k Jelenovi
glavi in se prepla‰en pritisnil h gospodarju. Plamenola-
sec je planil pokonci in Ïe drÏal sulico v rokah. Veter mu
je prinesel z brega zamolklo renãanje, kakr‰nega doslej
‰e nikoli ni sli‰al. »Medved ni, volk ‰e manj,« je vedel
Ostrorogi. Sku‰al je uganiti, katera zver je pograbila svoj
plen in prestra‰ila bobre, da na vseh koncih in krajih
skaãejo v vodo, se ãofotaje potapljajo in hite v svoje rove
in bobri‰ãa.

Jelen je napenjal oãi, pa v slabem svitu lune ni mogel

drugega razloÏiti, kakor da se je tik ob robu gozda nekaj
premikalo in premetavalo. Podnevi bi pohitel bliÏe, noã
je pa noã. Nevarnost najveãkrat ‰ele takrat zazna‰, ko te
Ïe za vrat drÏi.

Od go‰ãave sem je togotno zapuhalo. Podobno kakor

maãek. Pa maãek ni bil. Vendar se je Bevsk opogumil.
Skoãil je na rilec drevaka in zaãel jezljivo bevskati.

Ostnorogi je segel po lok. Popravil si je na neokretni

roki z jermenom na notranjo stran zapestja privezan

BES

BOBRI 1: SAM

ko‰ãen rokobran, da bi ga izstreljena pu‰ãica ne opras-
nila. Morebiti pa psiãek res premoti zverino, da pride
bliÏe pogledat. Ko bi le. V drevaku mu zlepa ne more do
Ïivega. âe bo ropar sploh upal napasti. Îe ubrani sebe
in psiãka.

Jelen je stal negibno v drevaku in ãakal. Veter je vle-

kel od gozda proti njemu. Zver ga ne bo tako brÏ zavo-
hala. Videla pa tudi ne, ãe se ne bo premikal.

Ob gozdu se je vse umirilo. Bevsk je prenehal lajati.

Skozi ti‰ino, ki je nastala, je zasili‰al Ostrorogi nekako
mlaskanje. Sedaj se je prepoznal: »Ris je. Bobru, ki ga je
zaklal, pije kri.«

Jelena je spreletela lovska strast. Zadrgetal je po vsem

Ïivotu. Îe dolgo si je Ïelel nositi prek pleã risji koÏuh. To
bi ga Jezerna pogledala. In sedaj. Da je dan, bi najbrÏ
risa dosegel s pu‰ãico. Tako se pa ‰e premakniti ne sme,
da ga ne prepla‰i.

Ostrorogi se je od nestrpnosti tresel in razmi‰ljal, kaj

naj ukrene.

Îe je priãel poãasi dvigati lok, da izstreli pu‰ãico kar

na dobro sreão, pa mu je kakor nala‰ã oblak zakril ‰e
tisto malo lune, kar je je bilo. Isti hip se je pa tudi do-
mislil, da bi morebiti tanko lajanje le privabilo krvi Ïej-
no zver vsaj na rab tolmuna. Po‰ãuval je psa: »Ks, ks,
ks!«

BES

BOBRI 1: SAM

»Bevsk, bevsk, bevsk,« se je pognal psiãek, se nara‰ãal

in togotil in ni veã nehal lajati.

Oblak se je bil prepeljal prek lune. Medla svetloba se

je spet razlila na gladino vode, na travo in na go‰ãave.
Ostrorogi je ‰e vedno stal kakor okamenel v svojem dre-
vaku. Naenkrat je nasr‰il oãi. Ni mogel verjeti, da prav
vidi. Po jezu bobrov je po maãje nesli‰no stopal ris. S
kratkim repom je migal sem in tja. Bevsk ga je ovohal in
se prestra‰il. Obmolknil je in se stisnil Jelenu med noge.
Trepetal je, kakor bi ga bila pogledala sama smrt. Ostro-
rogi je pa poãasi, komaj vidno, napenjal lok.

Ris je obstal in se prihuljil. Oãi, uprte naravnost v psa,

so mu Ïarele. Ta hip se bo odgnal, odskoãil in pograbil
s svojimi ostrimi kremplji Bevska. Pa —.

Drrrnk, je zazvenela tetiva. Pu‰ãica je ujela risa Ïe

skoraj v zraku. Namesto v drevak, je smrtno zadeta zver
poskoãila tik predenj. Visoko je brizgnila voda. Velik
pljusk jo je dobil Jelen naravnost v obraz. ZameÏal je in
se brÏ obrisal z dlanmi. Ko je spet pogledal, se je zver Ïe
potapljala. Prav. TrdoÏivec ‰e najprej pogine, ãe se uto-
pi. Ga Ïe izvleãe kako iz tolmuna. Saj ni raca, da bi se
prijel dna.

Ostrorogemu je od razburjenja srce v prsih kar bujta-

lo ob rebra. Da bi spet legel, mu ‰e na um ni pri‰lo. Bi
tak ne zaspal. Sedel je na svoje leÏi‰ãe. Bevsk se mu je

BES

BOBRI 1: SAM

dobrikal okrog nog, kakor bi se mu zahvaljeval, da ga je
re‰il smrti.

Na vzhodu je vstajal dan. Zarja je roÏnato pordela

oblake. Bobri si niso veã upali na trdino. Le tu pa tam je
kateri zaplaval okrog bobri‰ã.

Postalo je svetlo. Ostrorogi Jelen je zaãel iz drevaka

gledati v vodo. Niã ni mogel razloãiti. Voda je bila okrog
njega na ‰iroko vsa krvava. Zaskrbelo ga je, kako najde
risa.

O, paã! Voda je odna‰ala krvavo liso proti iztoku po-

toka. Tam, kjer se kri zaãne, tam nekje na dnu mora
leÏati ubita zver.

Ostrorogi je odvrgel koÏuh in kozlovino. Zajel je pol-

ne prsi zraka in na glavo poskoãil v tolmun. V spodnjih
plasteh je bila voda dokaj manj kalna. Dober seÏenj
pred sabo je zagledal risa. Pognal se je, zgrabil zver za
zadnjo nogo in skoraj isti trenutek Ïe spet zadihal zrak
nad povr‰ino.

Jelen je zaãel ogledovati svoj plen. Ubil je moãnega

samca. ·e vedno mu je tiãala pu‰ãica v prsih. Sodil je, da
mu je prestrelil srce. Kar samo se mu je smejalo. Îe je
videl samega sebe, kako se bo pona‰al v gostem in meh-
kem, rdeãkastosivem in belo progastem koÏuhu.

Plamenolasec je odvezal drevak in Ïe zaveslal proti

potoku. âimprej bi bil rad na koli‰ãu, da se skaÏe pred
naselbino in podraÏi Karpa. Pa se je spomnil, da mora

BES

BOBRI 1: SAM

vendar ‰e pogledati, kak‰no Ïival je ponoãi umoril ris.
»Pozabljivec,« se je udaril s pestjo po ãelu. Seveda. Bo-
ber bo, ãe mu ni plena odnesla Ïe kaka druga zver. Pa
komaj. Bil je ves ãas buden in ni niãesar sli‰al ne videl.

Ostrorogi je pristal na trdini. Njegovo opazovanja

vajeno oko je brÏ ugledalo precej doraslega bobra.
Hkrati ga mu je pokazal Ïe tudi Bevsk, ki je zalajal ob
njem. Jelen je plen pobral. KoÏuh ni bil kaj prida. Za
domaão porabo bo pa kar dober. Utegne pa Ïival imeti
dokaj bobrovine, ãe prav sodi po vonju. In pa — bober
je njegov in nikogar drugega.

Ponovno je stopil Ostrorogi Jelen v svoj drevak in se

z dvojnim plenom spustil po Dolgem potoku navzdol
proti jezeru in proti koli‰ãu svojega oãeta, mrkega Brka-
tega Soma.

Pa kakor je Ïelel hiteti, je moral na prvem produ pri-

stati. Premagala ga je lakota. BrÏ je nabral nekaj draãja,
da zakuri ogenj. Zamudil bo res precej, pa ni mogel veã
strpeti. Iz ovãje koÏuhovine je vzel vnetilo: kos nad og-
njem presu‰enega smrekovega lesa, stolãeno drevesno
gobo, hrastovo drgalo in malemu loku podobno vrtilo.
V Ïe zvrtano jamico v mehkoleso smrekovino je nasta-
vil kakor sveder drgalo, hrastov klinec. Vdel ga je v zan-
ko tetive in zaãel naglo potegovati k sebi in od sebe. Suh
prah se je namlel v jamico in zavonjalo je, kakor bi se
nekaj smodilo. Priãelo se je kaditi. Kmalu se je prah vnel.

BES

BOBRI 1: SAM

Jelen ga je stresel na gobo. UÏgala se je. Ostrorogi jo je
brÏ razpihal, vtaknil v ‰op suhe trave, zamahmil sem in
tja in Ïe je lahko podtaknil ogenj pod draãje, ki je vzpla-
menelo. Grmado suhih vej je Jelen nametal na ogenj, da
bo dovolj Ïerjavice.

âe bi odprl bobra ali risa, je pomislil Ostrorogi. Nak.

Poprej nalovi rib. Zabrodil je v potok, priãel segati pod
kamenje in korenine in kmalu imel dovolj poskrvi zase
in za psa.

Grede, ko je vrtel ribe nad Ïerjavico, se je Ostrorogi

spet spomnil na belega bobra:

»Risa, ki je spil kri samo enemu izmed druÏine bele-

ga bobra, je hitro doletela smrt. Ubila ga je moja roka.
Seveda! Saj bober je bil pravzaprav moj. In so vsi moji,
z belim vred, ki mu bom pa prizana‰al. âe pa sam zaide
v past —? Potem je pa navaden bober, kakor so drugi, in
je Nevidni tudi nad njim dal meni oblast.»

Ostrorogi in Bevsk sta se najedla, poskoãila nazaj v

drevak in se odpeljala po Dolgem potoku navzdol. S
tokom vode je drevak hitro pribrzel v jezero.

Jutro je bilo sonãno in jasno. Veter je pihal Jelenu v

hrbet in ga sam gnal proti domaãemu koli‰ãu. Kodrolas-
ka je bila Ïe vsa nemirna. TeÏko ga je ãakala. Bala se je
za brata. Kdo bi se ‰e kdaj zavzel zanjo, ãe bi se drzni
Ostrorogi veã ne vrnil z lova. Ni ãudno, da je veselo za-
vrisnila, ko ga je zdaleã zagledala. S tem je pa vse koli‰ãe

BES

BOBRI 1: SAM

opozorila nanj. Najbolj ostrovidni so kmalu prepozna-
li Jelenov plen in se ga razveselili. Ho, bober in ris. Spet
bodo dobro jedli.

Ostrorogi se ni zmenil za njih pohvalo. Plen je od-

nesel v svojo koão in nikomur ni rekel, naj mu pomaga
odreti in razkosati ubiti Ïivali. Brkati Som in Neokretni
Karp sta se spogledala. Karp je hotel planiti za Jelenom.
Pa mu je Som revsnil: »Pusti ga! Bom Ïe jaz.«

Plamenolasec je sedel na rob ognji‰ãa. Bil je upehan.

Sinjeoka mu je ponudila jesti. Odkimal je. Spil pa je pol-
no, temnorjavo glinasto ãerfo zakisnjenega mleka. Ko-
drolaska ga je sebi pritrgala, da je vsega zanj prihrani-
la.

Da odere risa in bobra, si je Ostrorogi najprej nabrusil

bodalo in noÏe. Seveda. Obe Ïivali bi tudi razkosal, ãe bi
imel bronasto sekiro. S kamnito se pa ne bo trudil. Naj
se drugi. Rekel pa za sekiro ne bo. Bi mu je Som skoraj
gotovo ne hotel dati. Zavoljo zavaljenega Karpa. Pa naj
le poãaka Karp.

Bronasto bodalo je bilo Ïe kar dovolj ostro. Plameno-

lasec je odloÏil veãji brusilnik in segel po manj‰ega.
Skrbno je priãel ostriti notranjo in zunanjo rez svojih
treh srpasto ukrivljenih noÏev, narejenih iz nere‰ãevih
ãekanov. Med delom je veãkrat uporno nagubanãil ãelo.
Sinjeoka ga ni marala ogovarjati. Samo po strani ga je tu
pa tam pogledala. Slutila je, da se bo brat danes ‰e spo-

BES

BOBRI 1: SAM

rekel. S Somom in Karpom seveda. Kveãjemu ‰e z Red-
kozobo ·ãuko. S kom drugim naj bi se. Naj se kar. Kdo
mu pa kaj more. Ubil je risa.

Jelen je preizkusil ostrine na koÏi palca. Bo. Vstal je:
»No, mi gre‰ pomagat?« se je nasmehnil Kodrolaski.
»Grem,« mu je sestra veselo prikimala.
»Kar poprimi.«
Ostrorogi je pograbil risa za zadnje noge, Sinjeoka pa

za prve. Odnesla sta ga na mosti‰ãe pred koão. Poklek-
nila sta vsak na eno stran ubite zverine. Sestra je popri-
jemala, brat pa je najprej razpreãil dlako med zadnjima
nogama, prerezal koÏo in priãel dreti zadnje noge.
Obraãal je noÏe navznotraj in navzven, kakor mu je bilo
bolj priroãno, premenjaval veãje in manj‰e in segel vãa-
sih tudi po bodalo. Skrbno je pazil, da ni po‰kodoval
krempljev na koncu ‰ap. V njih je moã in togota, ki bo
pre‰la sãasoma vanj. âe bi mu pomagal Neokretni Karp,
to prav gotovo sku‰al ‰ape neodrte odrezati. O, ga po-
zna zavidljivca.

Debele, svetlikajoãe se muhe so brÏ zavohale meso.

Pribrenãale so in sku‰ale zaleãi ãrve. Pa jih je Sinjeoka
pridno odganjala.

Ris je bil odrt. Razparati ga pa Jelen ni maral. Naj ga

Karp ali Som, ãe hoãeta. Ali kdor koli. Odrezal je samo
obe stegni. Zase in za Kodrolasko.

BES

BOBRI 1: SAM

»Joj, se bo razhudil Som. Niti ko‰ãka mesa si doslej

nihãe ni drznil vzeti sam. Ti si pa pridrÏi‰ kar najlep‰a
dva kosa.« Kodrolasko je kar zares zaskrbelo.

»Nn-hh!« Jelen je sestro samo pogledal. Odnesel je

koÏuh in obe stegni v koão, iz nje pa prinesel bobra.
Odrezal mu je najprej tolsti luskinasti rep. Te poslasti-
ce ‰e nikdar ni bil deleÏen, ‰e manj seveda Sinjeoka. Od
vsakega bobra si je rep pridrÏal Som sam. Zase, za
·ãuko in pa menda tudi za Karpa. Seveda.

»Kodrolaska! Nesi tudi rep v koão.«
»Si ne upam. Karp naju opazuje. In Som me do krvi

pretepe.« Dekle je v strahu pred boleãinami trepetala.

»Ima‰ prav. Opravim sam.«
Ostrorogi je roãno del iz koÏe tudi bobra. Spet je od-

rezal stegni. Odrto Ïival je odprl. Pa ni potegnil iz nje
drobovja. Izrezal je samo iz ritnika obe Ïlezi, v katerih se
nabira rjava, mehko mazasta, moãno in rezko di‰eãa bo-
brovina. Bila je vãasih veã vredna kakor pa ostali bober.
Zavoljo te bo ‰ele besnel Som, je pomislila Sinjeoka in
se umaknila v koão. Koj za njo je vstopil tudi Jelen. Pri-
nesel je koÏo, rep, obe stegni in bobrovino. Kodrolaska
je zmajevala z glavo, rekla pa ni niã.

»Niã se ne boj!» je mimogrede Ostrorogi sku‰al po-

miriti sestro in koj spet od‰el. Pograbil je obe odrti Ïivali
za prve noge in ju zavlekel po mosti‰ãu pred najveãjo
koão. Skozi odgrnjeni vhod je zaklical: »Redkozoba!

BES

BOBRI 1: SAM

Divjaãino sem ti spet prinesel. Porabi vso. Sebe in Ko-
drolasko sem Ïe oskrbel z njo.«

»Mheee!« se je zapaãila obilno rejena ·ãuka. Je Ïe vse

vedela. Ostrorogi se ni maral prerekati. Se mu je bolj
prav zdelo, da se brÏ umakne nazaj v svojo koão branit
svoj plen.

Ostrorogi je ‰ele sedaj opazil, da se je bilo pooblaãi-

lo in da se napravlja k hudi uri.

Sinjeoka je ãepela v zadnjem kotu in je jokala. Jelen

pa jo je nahrulil: »Kaj se cmeri‰. Samo kdo naj se te do-
takne. Ubijem ga.«

»Kadar bo‰ doma, se me Ïe ne bodo upali. Kadar pa

pojde‰ spet na lov — uuu!« In je smrkala in si brisala
solze.

»Ne pojdem tako kmalu spet. Sva za dlje ãasa

preskrbljena. Sicer pa —. Samo poskusi naj kdo.« Ostro-
rogi je za‰kripal z zobmi in zagrozil s pestmi.

Jelen je zaãel mirno ‰piliti obe koÏi in Sinjeoka se je

pomirila. Govorila nista. Za jezerom v ârni gori je za-
grmelo.

Mosti‰ãe pod malo koão se je narahlo potreslo. In

spet in spet in spet in ãimdalje bolj. Kodrolaska se je
stisnila v zadnji kot. Prepoznala je jezni korak oãeta,
Brkatega Soma. Odgrnil je koÏo izpred vhoda in oblast-
no vstopil. V roki mu je visel kratek, pa teÏak biã. Srepo
je pogledal Sinjeoko in togotno zamahnil po strani z go-

BES

BOBRI 1: SAM

sto pora‰ãeno glavo. Dolgi brki so mu zanihali prek bra-
de. Rezko je ukazal: »Ven!«

Kodrolaska je zatrepetala in vstala. Vedela je, da se bo

pod jermenastim biãen kar zvila, tako silno bo zamah-
nil oãe, pa si ni upala ustaviti se. Iz samega strahu se je
komaj mogla premakniti. Ni dosti manjkalo, da se ni
zgrudila. Tedaj pa je stopil prednjo brat, Ostrorogi Jelen,
jo trdo potisnil nazaj v kot na tla in zareÏal: »Nikamor!«

Som se je nagnil naprej, pokazal izpod brk ‰iroke

zobe in zasikal: »Tiiii — Plamenolasec!»

Jelen se je ugriznil v spodnjo ustnico, segel k pasu in

prijel za roãaj bodala. Pa se je brÏ premislil. Izboãil je
prsi in stisnil pesti: »Plameolasec. Sem bil kot otrok. Pa
sem si mo‰ko ime po‰teno priboril.«

»Mhhh,« je pihnil Brkati skozi nos.
»Mmno!« se je samozavestno nasmehnil Jelen.

»Ostrorogi Jelen bo skoraj po koli‰ãih bolj slovel kakor
pa Brkati Som.«

»Nikoli!« je zarjul oãe in dvignil biã. Zamahniti pa ni

upal. Je Ostrorogi prijel za topori‰ãe kamnite sekire, ki
je leÏala kakor pripravljena na ognji‰ãu. Pa je ni vzel v
roko. ·e celo ãisto mirno je odgovoril: »Bomo videli,«

»Niã videli,« je potresel pest Brkati. »Nisi prvoroje-

nec.«

BES

BOBRI 1: SAM

Iz Jelena je bruhnilo: »Pa bi moral biti. Ogoljufal si

oãeta moje matere, Drznega Kozoroga. Ti si pa domi‰-
lja‰, da tvoje ime slovi.«

Somu je za hip zapro sapo. Niti slutil ni, da Ostroro-

gi ve za njegovo ukano. âe raznese po koli‰ãih —? âe
kako sporoãi pod SneÏne gore —? Drzni Kozorog uteg-
ne na svoja stara leta prihrumeti nadenj. Preveã je po-
nosen, da bi Ïalitev prenesel. Somu se je zazdelo, da se
je ujel v zanko. Kakor hitro jo nategne, se bo zadrgnil in
se veã ne re‰i iz nje. âe pa malo odneha, se kasneje Ïe
kako izmota. Povsem popustiti pa ne sme. Razkreãil je
predse prste neokretne roke in dokaj bolj mirno spre-
govoril: »Kakor koli. Dokler si v mojem koli‰ãu, se bo‰
drÏal mojih navad.«

»Se jih,« je Ostrorogi pokazal zobe.
»Potem pa,« je zaãel Som migati z iztegnjenim kazal-

cen proti sebi, »potem pa — oba koÏuha, bobrov rep,
bobrovino in vse meso sem.«

Kljub temu, da je bil Brkati po nepora‰ãenem delu

obraza moãno oÏgan, je Sinjeoka opazila, da je od togo-
te zaripel. In je bolj zalajal kakor pa rekel:

»Bo‰?«
»Ne!«
»Za hlapca te prodam,« je siknil stari.
»Seveda. Pustil se vama bom s Karpom zvezati.«

Ostrorogi je z glasom izzival.

BES

BOBRI 1: SAM

»IzÏenem te v gozd, da pogine‰,« je hropel Som.
»Hmm!« Ostrorogi je sedel na ognji‰ãe. Zavedel se je,

da je svojega oãeta Soma kakor naostil. ·e s prvorojen-
cem ga podraÏi: »Hmrm! Boste prej poginili vi drugi,
kakor midva s Sinjeoko, ãe vas bo, no, drzni lovec, Ne-
okretni Karp, z divjaãino preskrboval.»

»âe mu pa ti vse izpred nosa ubije‰,« je zagovarjal

svojega ljubljenca Brkati.

»Seveda,« se je posmehoval Skalne Zvezde sin. »·e

postrvi v Dolgi potok si ne upa sam lovit.«

Na strahovanje z biãem ni Brkati veã mislil. Niti pri-

krival ni tega. Stra‰no jermenje je stisnil pod pazduho.
Drugaãe uÏene upornega sina. Obrnil se je in Ïe odha-
jal. Med vhodom pa je zasukal glavo: »Za naprej ne
sme‰ veã v moja lovi‰ãa.«

Ostrorogi je zabingljal z nogami: »Prav. Utegnejo biti

moja bolj‰a kakor so tvoja.«

Soma je vrglo nazaj: »Kaaaj —?«
Jelen se je razkoraãil in uprl roke ob kolena: »Kar

vedi! Dolgi potok do pod brzice je tvoj. Naprej gori je pa
ob obeh strugah vrezano znamenje Ostrorogega Jelena.
Prav nad bobri‰ãe belega bobra.« Plamenolasec se je
potrkal na prsi, da je zabobnelo.

»Ho,« je nevede vzkliknila v kotu Ïdeãa Kodrolaska.
»Kaaaj —?« je zazijal Som.
»Kakor sem povedal.»

BES

BOBRI 1: SAM

Som je pozabil, da se ne sme zadrgniti v zanko. Kar

prekasto je pogledal in ukazal: »Potem pa — ti iz te koãe
ven. Kamor hoãe‰. Kodrolaslka pa med druÏino.«

Ostrorogi Jelen je poskoãil z ognji‰ãa. Nagnil se je

naprej in sklenil pesti zadaj na kriÏu: »Prav. Meni pa ri-
sovo in bobrovo meso nazaj. V svojem lovi‰ãu sem obe
Ïivali sam uplenil. Beli bober mi je naklonil tako obilen
plen.«

Brkati Som ni odgovoril. Zaobrnil se je in od‰el. Po

tihem, da ga nihãe ni mogel sli‰ati, je pa sam zase neka-
ko s strahom spregovoril: »Beli bober.« — O, je dokaj-
krat tudi njega mikalo, da bi pogledal naprej po Dolgi
dolini prav pod Golo goro, pa se je bal rodu Drznega
Kozoroga. Menda je strah pre‰el tudi v Karpove kosti.
Plamenolasec pa —. âe ga ni duh Skalne Zvezde vodil v
lovi‰ãa belega bobra?

Karp je oãeta nestrpno ãakal. S ·ãuko sta se Ïe pogo-

varjala, kako mu udela risji koÏuh, da se v njem pokaÏe
Jezerni RoÏi. Pa se je Brkati Som vrnil mrk in brez koÏu-
hov, brez bobrovega repa in brez mesa. Nihãe ga ni upal
ogovoriti. Bi kar gotovo z biãem dobil odgovor.

Zveãer je koli‰ãe Brkatega Soma molãalo. Le Ostroro-

gi Jelen in Sinjeoka Kodrolaska sta se smejala. Jedla sta
prviã v Ïivljenju poslastico — bobrov rep. ·e Bevsk je
veselo poskakoval okrog nijiju. Bil je deleÏen veã kakor
samih kosti.

BES

BOBRI 1: SAM

Zunaj na senãni strani koãe pa se je su‰ilo dvoje koÏ,

bobrova in risova. Nevihta, ki se je bliÏala in se zbirala
popoldne okrog ârne gore, se je razdivjala vse naokrog.

BES

BOBRI 1: SAM

TRD SPOPRIJEM

oletje se je nagnilo h koncu. Dan se je skrãil in jutra
so postala hladna in meglena. Preden je sonce se-

grelo in dvignilo meglo, so se iz jezera in iz loãja in iz
trstja in iz biãevja ogla‰ali gagajoãe in piskajoãe vodni
ptiãi. ·tevilen zarod se je bil izvalil in dorasel ãez poletje
in se sedaj odpravljal, da pred mrazom odleti v kraje,
kjer vode ne zamrznejo.

Drevje je priãelo rumeneti. Minil je ruk jelenov. Ob

obilni pa‰i in zoreãih sadeÏih si je divjad nabirala tol‰ão
za mrzle zimske ãase.

Ostrorogega Jelena je kaj mikalo, da bi za nekaj dni

od‰el v gozdove. Pa ni mogel. Se je Brkati Som ‰e ved-
no drÏal mrko. Neokretnemu Karpu so se pa vãasih za-
svetile oãi kakor prestradanemu volku. Zavaljena Red-
kozoba ·ãuka je iz vseh vogalov oprezala, kam se pre-
makne Jelen in kaj poãne Sinjeoka Kodrolaska.

Plamenolasec se je veãinoma drÏal koli‰ãa. Udelaval

je oba koÏuha, risovega in bobrovega. Posipal ju je s
pepelom in drgnil s strugalom iz jelenovega roga, pre-
pajal s sokovi iz mladik in roÏ, ju namakal, su‰il in uti-
ral vanju somovo ma‰ãobo. No, ‰e enkrat risa presu‰i,

BES

BOBRI 1: SAM

potem pa si ga zaveÏe prek pleã in zavesla proti Ple‰ivci,
v bliÏino koli‰ãa Tr‰atega Tura, da se pokaÏe Jezerni
RoÏi, Sulcu in Turu.

Ostrorogi ni hodil v gozdove. Lovu se pa le ni povsem

odrekel. Pridno je nastavljal racam in gosem mreÏe, lovil
ribe in zalezoval labode in izstrelil tu pa tam pu‰ãico.
Dokaj plena je dona‰al koli‰ãu in si zase in za Kodrola-
sko vselej oddelil deleÏ. Zahajal pa je veãinoma v zaliv
pod Dolgo dolino, da Som ni mogel vedeti, ali lovi v nje-
govem ali v svojem.

Prav sinoãi je razpel veã mreÏ. Zjutraj je ‰e pred son-

cem prinesel su‰it obe koÏi, ki sta pa bili Ïe kar do kra-
ja udelani. Ris bo njegov, bobra pa da Sinjeoki. Najedel
se je ‰e, potem pa oboroÏil kakor za v gozd, kamor pa ni
namerjal iti. Kar tako se je. Da se je spet enkrat poãutil
v polni moãi. Stopil je v drevak in se odpeljal v meglo.
Videl je ‰e, kako je Redkozoba ·ãuka gledala za njim. Pa
mu ni bilo mar, da ima morda debelu‰ka kak‰ne poseb-
ne naklepe.

Da bi ne zgre‰il smeri, je Jelen vozil blizu obreÏja.

Drsel je tako tiho skozi gosto meglo, da so race vzleta-
vale in se ponirki potapljali tik pred njim. Veter je vlekel
navzdol proti Ostrorogemu. Za Brdom je zasli‰al skozi
meglo trdo in teÏko prestopanje in lomastenje na
obreÏju. Previdno se je bliÏal. Presenetil je neresca, ki je

BES

BOBRI 1: SAM

ril po blatu. Îe je segel po sulico, da jo zaÏene, pa ga je
divjad ovohala in zgrmela v go‰ãavo.

Prva mreÏa je bila raztrgana in prazna. Nejevoljno jo

je Jelen odpel in izvlekel iz vode. Spet bo imela Kodro-
laska dokaj dela, preden jo za‰ije. V drugo je bila za‰la
pa kar cela jata rac. Vse so se bile Ïe podu‰ile, ko so se
tako zamedle, da niso mogle veã dvigniti kljunov nad
vodo. Ostrorogi je potegnil mreÏo k sebi in metal ptico
za ptico v drevak. Izmed naslednjih mreÏ ni bila nobe-
na veã prazna. Predzadnjo je komaj re‰il. Ujeti ptiãi so
jo bili dvignili. In prav zadnji ãas je prispel, da mu je niso
raztrgali in pobegniili. Naglo jim je zavil vratove in ‰e
cepetajoãe zmetal k Ïe mrtvim v drevaku.

Ostrorogi je bil kaj zadovoljen z obilnim plenom. Ni

se mu ljubilo vraãati se ob obreÏju. Pot se mu je zdela
predolga. Poãaka, da se dvigne megla. Ta ãas pa pogle-
da ‰e malo naprej in kar tako za zabavo poskusi kako
ptico ali Ïival zalesti in doseãi s pu‰ãico.

Iz daljave je zasli‰al doneã glas. »Labodi,« je takoj ve-

del Jelen. Zamikalo ga je, da vsaj enega upleni. Dobro bi
se jima prilegel s Kodrolasko. Posebno, ãe se mu posreãi
ustreliti mladiãa. BrÏ je uravnal drevak po vetru in ga
vodil v smer glasov. Labodi so se ogla‰ali vedno bliÏe.
Ostrorogi je pripravil lok in pu‰ãice in pustil, da je ve-
ter sam gnal drevak skozi meglo, ki se je priãela redãiti.
Naenkrat je zasli‰al hrumot perutnic. Labodi so zapeli

BES

BOBRI 1: SAM

v zboru. Po glasovih je spoznal, da lete naravnost proti
njemu. Napel je lok. Ujel je zadnje trenutke. Jata je pri-
jadrala prav nadenj. Îe so ga opazili in se priãeli obraãa-
ti. Pa je zabrnela tetiva in siknila pu‰ãica. Bela ptica je
omahnila in padla v vodo. Jata je hitreje zamahnila s
krili in prepevajoã zginila v megli. Umirajoãi labod na
vodi se je Ïalostno odzval in obmolknil. Ostrorogi je
hitro pognal drevak in pobral Ïe mrtvo ptico. Bil je do-
bro rejen, Ïe star samec. Niã ne de, ãe ni siv mladiã, saj
imata on in Sinjeoka moãne zobe.

Jelen se je ozrl naokrog. Ni bil daleã od brega. Kje pa

je, ni vedel. Samo pribliÏno je slutil. Megla se ‰e ni bila
toliko dvignila, da bi se mogel prepoznati. Niã zato. Se
mu ni nikamor mudilo. Kaj bi veslaril naokrog. Kveãje-
mu ‰e dlje bi utegnil zaiti od doma. Poãaka, da se raz-
gleda.

Ostrorogi je sedel v drevak. Sku‰al je potegniti

pu‰ãico iz laboda. Ni se mu posreãilo. Izdrl je samo les,
konica iz kresilnika pa je obtiãala v kosti.

Jelen se je Ïe hotel lotiti iz dolgega ãasa, da oskube in

iztrebi laboda in tako prihrani Sinjeoki delo, ko je za-
sli‰al iz megle udarce vesla. Le kdo utegne biti? In kam
se mu mudi? Ostrorogi je bil res radoveden. Po oroÏje ni
segel. Saj ga nihãe ne zasleduje. In pa preseneãen bo
tisti, ki pride, ne on. Jelen je vedel, da prihaja en sam. Je

BES

BOBRI 1: SAM

bil namreã Ïe razloãil, da udarja eno samo veslo zapo-
redno z vsako lopatico po enkrat. âof, ãof, ãof, ãof.

Kakor iz teme je pridrsel iz megle lahek drevak in se

hitel zaustavljali. Jelen se je zaãudil, da se niã bolj ni
mogel. Prepoznal je v veslaãu Jezerno RoÏo. »O!« se je
prestra‰ila dekle. Pa je tisti hip Ïe veselo vzkliknila:
»Oho! Ostrorogi Jelen.«

Zaveslala sta tik drug poleg drugega.
»Kaj pa ti blodi‰ naokrog po megli, Jezerna RoÏa?«
Ostrorogi se je prijazno sklonil ãez bok drevaka.
»Veslala sem za pesmijo labodov in sem za‰la. Labo-

di so odleteli, jaz pa ne vem, kje sem.«

»Pri meni,« se je smejal Jelen.
»Tebe se niã ne bojim. O, pred Karpom bi pa beÏala

kamor koli.« Drevak Jezerne RoÏe je trãil ob Jelenovega.

»Pa ãe te ugrabim?« Ostrorogi je stegnil roko, jo po-

loÏil na oÏgani hrbet Jezerne in tesno pritisnil oba dre-
vaka drugega k drugemu. Jezerna RoÏa se ni branila.

»âe te ugrabim,« je ponovil Jelen in tesno objel dekle

ãez pas.

Drevaka sta se nagnila drug k drugemu in dekle se je

naslonila na krepkega mladca:

»Danes me ‰e ne bo‰. Morda kasneje kdaj. âe ne bo

drugaãe. Pa ti sama sporoãim, kdaj in kam pridi.«

Ostrorogi je globoko zajel sapo. Res bi najraj‰i poteg-

nil Jezerno iz njenega drevaka v svojega, zaveslal v Dolgi

BES

BOBRI 1: SAM

potok in ostal za vedno pri svojih bobrih, katere ãuva
beli starec.

Kakor bi bila RoÏa uganila njegovo misel, se mu je

zaãela odmikati. Celo oporekla mu je:

»Sem mislila, da si name ãisto pozabil, ko se od niko-

der ne prikaÏe‰.«

»O, nisem,« se je razvnel Jelen. »Dokaj mislim nate.«
Jezerna je odrinila za nekaj komolcev svoj drevak:

»Meni se je prav noãoj sanjalo o tebi.«

»Res, RoÏa?«
»Prav zares. Da si vrgel Neokretnega Karpa v vodo in

se je res spremenil v zavaljenega lenega karpa.«

Ostrorogi se je glasno zasmejal: »Hahaha! Ko bi se

le!«

»Ti se lahko smeje‰. Meni je pa tesno, kadar se spom-

nim nanj. âe bom morala biti res njegova —.« RoÏa se je
zresnila.

»Ne bo‰, ne bo‰,« je hitel zatrjevati Jelen. »In ãe ga

ubijem.«

»Brat brata —?« Jezerna je Ostrorogega strmo pogle-

dala.

»âetudi!« je stisnil Ostrorogi zobe.
Jezerna pa je kakor zaprosila: »Nikar. Prokletstvo bi si

nakopal.«

Jelen ni vedel kaj odgovoriti. Tudi Jezerna je obmolk-

nila. Gledala sta vsak na svojo stran v vodo, kakor bi na

BES

BOBRI 1: SAM

dnu jezera hotela videti svoje bodoãe Ïivljenje. Nad nji-
ma pa se je razkadila megla. V svoji zami‰ljenosti bi tega
niti ne opazila, da nista zagledala globoko pod vodno
gladino sonca, ki je sijalo z visokega neba in se ogledo-
valo v vodi.

Jezerna je dvignila glavo: »Mi je pravil Sulec, da misli‰

zabiti lastno koli‰ãe.«

»Seveda.« Ostrorogi se je vzravnal.
»No, daj kmalu,« je RoÏa kakor zaprosila.
»·e to zimo.«
»Ima‰ dovolj lesa?« je poskrbela dekle izpod Ple‰ivce.
»·e preveã. Odkril sem dvoje ‰e neizrabljenih in do-

kaj ‰tevilnih bobri‰ã. Veãje in zgornje mi ãuva beli bo-
ber.«

»Beli bober?« Jezerna se je skoraj prestra‰ila. »Glej, da

se ga ne dotaknes in da se mu ne zameri‰.«

»Ne skrbi!« âudno, da se je Ostrorogi prav ta trenu-

tek domislil, na kar bi se bil lahko Ïe davno spomnil. BrÏ
je povedal RoÏi: »Utegnil sem se mu Ïe celo prikupiti.
Ubil sem risa, ki je hodil klat njegovo druÏino.«

»Takooo —« se je zaãudila Jezerna. »In bo‰ nosil nje-

gov koÏuh?«

»Bom,» je bil ponosen Jelen.
»Morebiti se pa le vse prav zasuãe.« RoÏa se je pri-

maknila zopet bliÏe: »Moj oãe, Tr‰ati Tur, Ïe doslej sa-

BES

BOBRI 1: SAM

mo pohvalno govori o tebi. Ko pa zve ‰e za belega bo-
bra in za risa —. Tok, pohiti s koli‰ãem.«

»Pohiti, pohiti.« Ostrorogi je nestrpno potresel z ra-

meni: »Seveda. âe sem pa za vse sam.«

Jezerna je nagnila glavo in vdano pogledala Jelena:

»Kako rada bi ti pomagala. Pa ime ne puste od doma. ·e
sedaj bodo hudi, ãe me pogre‰e. Se moram brÏ vrniti.«
RoÏa je Ïe obraãala drevak.

Ostrorogi se je razvnel. Ujel je z roko dekliãev drevak

in ga pridrÏal: »âaj. Laboda ti dam, ki sem ga bil prej
ustelil.«

»Nak,« se je branila Jezerna.
»No, vzemi. Dovolj imam jaz Ïe plena.« Jelen je drÏal

v roki belega ptiãa in ga ponujal iz drevaka v drevak.

»Noãe‰ —?« Ostrorogemu se je zdelo za malo.
»Nak,« je odkimala RoÏa. »Bi rada,« je pojasnjevala.

»Bi rada, pa bi koj vedeli, da ptiãa nisem ustrelila sama.
Nimam loka in pu‰ãic s sabo. Bi brÏ uganili, kdo mi ga
je dal. Bi bilo napak. Naj Tr‰ati Tur ‰e dolgo ne ve, da se
shajava.«

»lma‰ prav,« je moral pritrditi Ostrorogi. »Ti pa kaj

drugega prinesem. Kaj takega, da bo‰ lahko skrila.«

»No le.« RoÏa je bila ponudbe vesela: »Pa z risjim ko-

Ïuhom se kmalu prikaÏi. Naj vedo, da si Ïe sam svoj. Da
ima‰ Ïe svoje love.«

»Skoraj pridem.«

BES

BOBRI 1: SAM

Jezerna RoÏa je odveslala. Ostrorogi Jelen je ‰e dolgo

gledal za njo. Jezero se je lesketalo v soncu. Svetli obla-
ki, ki so hiteli prek neba, so odsevali v vodni gladini.
Gozdovi po hribih in gorah naokrog so se roÏnato bar-
vali. ·tevilna jata rac je letela prek jezera. Poblestevale
so njih perutnice. Pa Ostrorogi vsega tega ‰e opazil ni.
Videl je eno samo lepoto — Jezerno RoÏo. Pa si je do-
mislil, kaj ji grozi. Jezno je udaril s pestjo po rilcu dreva-
ka:

»Nak! Ne bo tvoja, Karp. Moja bo. In ãe te u . . . «
Ne. Ubiti ga ne sme, je rekla Jezerna. Brat brata —. Ni

je veãje nesreãe.

Ostrorogi Jelen je pograbil veslo. Naglo kakor ‰e ni-

koli je njegov drevak drsel proti koli‰ãu Brkatega Soma.
Kar niã bi ne zaostajal za Urnim. Sulcem.

Pa da je Jelen vedel, kaj se je bilo doma na koli‰ãu do-

godilo, bi pognal svoj drevak ‰e hitreje.

BrÏ ko je Ostrorogi Jeen izginil v meglo, je Redkozoba
·ãuka hitela budit Neokretnega Karpa. Koli‰ãe se je po-
tresalo pod njeno teÏo. Pa naselniki so bili tega Ïe vaje-
ni in ni nikogar veã motilo. K leÏi‰ãu Neokretnega je pa
·ãuka stopila poãasi in nesli‰no. Potresla je sina za
ramo. »Mrham,« je zarenãal Karp in se obrnil.

Redkozoba pa ni odnehala. Dregnila je zavaljenca in

mu ‰epetnila: »Vstani brÏ!«

BES

BOBRI 1: SAM

»Mir mi daj!« Karp se je vznejevoljil. Zaãel je na krat-

ko suvati s komolci in je grdo pogledal mater.

»Vstani, sem rekla!« je bila ‰e naprej nadleÏna ·ãuka.
Karp se je predramil in sedel: »I, kaj pa je?«
Redkozoba je pritisnila svoje ustnice Neakretnemu

prav na uho. Ni vsega nazumel, kar mu je hitela pripo-
vedovati. Razloãno pa je ujel besede: Jelen — gozd — lov
— ris — bober.

Neokretni Karp se ni veã obotavljal. Naglo je planil

pokonci in hotel vse hkrati zvedeti od matere. Ta ga je
pa vedla najdlje, kar je mosti‰ãe dopu‰ãalo, od koãe
Ostrorogega Jelena, da bi Kodrolaska ne ujela kak‰ne
besede. Tam ‰ele je razloÏila Karpu, kako naj naredi.
Ostrorogi da se je odpeljal oboroÏen, prav gotovo da v
gozdove. Ne bo se vrnil pred noãjo. Ali pa ‰e dlje ne. On
naj se pa brÏ malo drugaãe ogrne s koÏuhovino, kakor
se ima navado. Po obrazu naj se namaÏe s sajami. Bra-
do in lase naj potrese s pepelom. Nihãe ga ne bo na prvi
pogled prepoznal. Potem naj smukne v drevak, odves-
la v meglo in se hitro vrne nazaj h koli‰ãu. Ostrorogi za
koão su‰i risa in bobra. Izmakne naj obe koÏi in spet
zgine v meglo. Vrne naj se, kakor bi pri‰el z jezera, kjer
je lovil ribe. Vsi bodo mislili, da je koÏe ukradel kak tu-
jec. Pa jih bo Ïe ona sama spravila. Kasneje kdaj pa tako
uredita, kakor bi bil on risa sam ubil. Pa bo smel nositi

BES

BOBRI 1: SAM

risovino prek ramen, kar se za prvorojenca Brkatega
Soma tudi spodobi.

Karp se je kar razÏivil. Prej, preden bi popil ãerfo mle-

ka, je bil Ïe v drevaku. Nesli‰no je zginil v meglo. Nazaj
h koli‰ãu se je bliÏal oprezno in previdno. Kakor maãek
tiho je splezal na mosti‰ãe. Izmaknil je obe koÏi in spet
odveslal v meglo. SkodoÏeljno se je reÏal. Trdno je bil
preverjen, da ga razen lastne imatere Ïiv ãlovek ni videl.
Pa se je motil.

Sinjeoka Kodrolaska to jutro res ‰e ni vstala. Ni ime-

la kaj opraviti. Jed za brata je pripravila Ïe sinoãi. Sama
pa Ïe kasneje kaj pouÏije. Zaspala pa po odhodu Ostro-
rogega ni veã trdno. Samo dremalo se ji je. Ob njenih
nogah je mimo leÏal Bevsk in grel sebe in njo. Pa se je
Sinjeoki sanjalo, da je pes planil pokonci, stekel iz koãe
in zaãel lajati. Prebudila se je. Bevsk ob njenih nogah ni
veã leÏal. Sedel je. Narahlo je zarenãal, pa takoj spet
utihnil. Nekdo se plazi okrog koãe. Domaã ãlovek bo, ko
pes ne zalaja in lega spet nazaj. Kaj, ãe —. Kodrolaska je
po vseh ‰tirih zlezla k ‰pranji v zadnji steni. Sprva ni
drugega razloãila, kakor da se nekaj premika. Kasneje je
pa videla mo‰kega, ki se je spustil z mosti‰ãa in drÏal v
roki nekaj zvitega. Ni ga poznala. Zdel se ji je pa znan.
Vse njegove kretnje so bile Karpove, pa vendar ni bil
Neokretni. Kodrolaska bi rada zakriãala, pa si ni upala.
Saj niã posebnega biti ne more, ko psi ne lajajo. Karpov

BES

BOBRI 1: SAM

psiãek celo repklja tam v voglu mosti‰ãa. Utegne le biti
res Neokretni.

Sinjeoka ni veã legla. Iz koãe pa ni ‰la. Je pa pazno

oprezala skozi ‰pranje. Ni zastonj. Ko se je povsem zda-
nilo, je trãil ob po‰evni most, pred katerim so redno pri-
stajali, Karpov drevak. Privezal ga je in pri‰el po mostu
navzgor. Pod roko je nosil sveÏenj smrekovih vej. »Aha!
Nekaj skriva. Bo Ïe res.« Kodrolaska se je brÏ domislila,
da ne sme prav niãesar prezreti. Izdati se pa tudi ne sme,
da kaj ve. Stopila je naglo iz koãe. Hotela je sreãati Ne-
okretnega, pa se ji je ognil. Pogledala je za njimi. Zadaj
nad tilnikom je imel ‰e vedno potresene lase s pepelom.
Poãrnjeni obraz si je bil pa s peskom dobro izmil. Seve-
da. Kak‰en je pa zadaj, se v vodi ni mogel ogledati.

Kodrolaska se je naredila, kakor da se za Karpa kar niã

ne meni. Na skrivaj ga je pa ves ãas opazovala. Videla je
‰e, da je svoj zavoj dal Redkozobi ·ãuki. Sedaj je vede-
la vse. Îe pove Ostrorogenu, ko se vrne.

Nestrpno je ãakala Kodrolaska brata, pa ga od niko-

der ni hotelo biti. Zavoljo megle ‰e videti ni mogla, ãe se
Ïe bliÏa ali ne. Ko se je pa megla dvignila in je zasijalo
sonce, se je ves ãas razgledovala po jezeru. V vsakem
drevaku, ki ga je opazila na obzorju, je hotela imeti
Ostrorogega. BrÏ si je zaslonila oãi, da ga ãimprej pre-
pozna. In je bila nejevoljna, kadar se je tuj veslaã odda-
ljil.

BES

BOBRI 1: SAM

Îe je Sinjeoko spet skrbelo, ãe se ni bratu kaj pripe-

tilo. »Aha, ta bo pa pravi,« je nehote vzkliknila, ko je
zdaleã spoznala Jelenov drevak, ki je drsel naravnost
proti koli‰ãu Brkatega Soma. »Le kaj poreãe, ko mu po-
vem, in kaj ukrene?«

Kodrolaska je poãakala Ostrorogega spodaj na mostu.

Vrgel ji je laboda in dve mladi raci, sam pa da zanese
ostali plen ·ãuki. »Ne, nikar! Bo‰ kasneje. Ti moram prej
nekaj povedati. Pa ne sme nihãe drug sli‰ati.«

Ostrorogi je postal pozoren. Sinjeoka mu je zaãela

praviti vse po vrsti, kar je sli‰ala in opazovala. Med pri-
povedovanjem je Jelen nekajkrat jezno za‰kripal z zob-
mi in tu pa tam povpra‰al to in ono. »O, nihãe drug ni
odnesel koÏ kakor Karp. ·ãuka ima pa obe spravljeni.«
Ostrorogi je kar glasno spregovoril, kakor bi izzival.
Hkrati se je pa spomnil, kako je Jezerni obljubil, da pride
prihodnjiã ogrnjen z risjim koÏuhom. Naj bi se pa Karp
tak pri‰el kazat v koli‰ãe Tr‰atega Tura. V Ostrorogem
je vse zavrelo. Stekel je po mostu navzgor, naravnost h
koãi Redkozobe ·ãuke. Hotel je planiti k ognji‰ãu, stresti
babnico za tolsti vrat in ne odnehati prej, dokler mu ne
vrne obeh koÏ. Pa mu je pred vhodom zastavil pot Ne-
okretni Karp.

»Kam pa s tako zadrego?« Karp je sunil Jelena v prsi

in ga odrinil nazaj.

BES

BOBRI 1: SAM

Ostrorogi se je togotno nagnil naprej in zasikal sko-

zi stisnjene zobe: »Ti bojazljivi pesss —!« Segel je za pas
in prijel za roãaj bodala. Pa se je spomnil naroãila Jezer-
ne, da ne sme ubiti brata. Istoãasno je pa od ograje sem
ukazujoãe zavpil Brkati Som: »NoÏe stran; oba!«

Jelen se ni obotavljal. Pri priãi je vrgel stran bodalo.

Zazvenel je bron na mosti‰ãe. Pritekla je Sinjeoka in je
pobrala bratovo oroÏje. Ta hip se je pa Karpovo bodalo
zasvetilo nad Ostrorogovo glavo. Jelen je neokretno
Karpovo roko zagrabil s svojo okretno za zapestje. Bo-
dalo mu je z drugo izvil iz pesti. Zaluãal je smrtno ne-
varno rezilo daleã proã v jezero.

Na mosti‰ãu Brkatega Soma sta njegova najstarej‰a

sinova oba hkrati zarjula kakor dva pobesnela tura. Mo-
sti‰ãe je drvelo skupaj, mo‰ki, Ïenske in otroci, da vidi-
jo spopad bratov. Jelen je oãital Karpu tatvino obeh koÏ,
sramotil njegovo mater, jo zmerjal s psico in prasico,
njega samega pa imenoval hinavsko zahrbtnega bojaz-
ljivca. Niã veã se ni mogel premagati. Zamahnil je in
udaril Karpa v obraz.

Kakor dva medveda sta se zapodila brata drug v dru-

gega. Objela sta se z moãnimi rokami, se zvalila na tla,
pa spet vstala. Mo‰ki so kmalu presodili, da bo mlaj‰i in
bolj utrjeni Jelen prej upehal Neokretnega. In ga je res.
Karp je zaãel globoko in naglo dihati. âimdalje manj se
je mogel braniti udarcev, prijemov in objemov Ostroro-

BES

BOBRI 1: SAM

gega. Jelen pa ni maral prav niã popustiti. Skoraj se mu
je posreãilo ujeti ugodni trenutek. Pograbil je Neokret-
nega Karpa okrog pasu, stekel z njim na rob mosti‰ãa,
ga dvignil nad ograjo in ga vrgel v vodo.

·trbunk.
Visoko je pljusnila voda. Koli‰ãarji so se pa glasno za-

smejali.

Ostrorogi ni imel ãasa gledati, kako je Karp priplaval

iz vode. Pohitel je nazaj h koãi Redkozobe ·ãuke in zah-
teval risov in bobrov koÏuh. ·ãuka se je naredila neved-
no. Jelen je Ïe dvignil pest, da jo udari. Ta hip pa je sto-
pil med njiju Brkati. Odrinil je vsakega na svojo stran:
»Narazen!«

»Kar je moje, je moje,« se je uprl Ostrorogi.
»Vem. Ti sam popravim krivico.« Brkati ge od‰el v

koão. Vrnil se je z obema koÏama. Bobra je izroãil
Ostrorogemu v roke, risa pa mu je ogrnil ãez pleãa:
»Dobro si ga, Karpa, ãeprav bi bil jaz raj‰i narobe videl.
Pa — kaj hoãem. Kdor ima v lovi‰ãu belega bobra . . . «

Som ni povedal do konca. Obrnil se je in od‰el.
Koli‰ãarji so se zaãudeni razhajali. Ugibali so, kaj

Brkati pravzaprav namerja. Pa niso niã pravega ugani-
li.

Naslednje dni je Neokretni Karp skrbno iskal na dnu

jezera svoje bronasto bodalo. Najprej bolj naskrivaj, po-
tem pa kar oãitno. Ni ga na‰el. Nikoli veã ne. In nihãe

BES

BOBRI 1: SAM

drugi tudi ne. Morda je bilo prav tisto, ki je danes v
Ljubljanskem muzeju izmed vseh bodal, izkopanih pod
nekdanjimi koli‰ãi, najlep‰e. Morda. Roãaj je seveda v
ãasu veã kakor treh tisoã let strohnel. Bilo je pa trdno
nasajeno. ·e sedaj se vidi.

BES

BOBRI 1: SAM

SIVI VOLK

injeoka Kodrolaska se je vozila v malem drevaku po
zalivu pod Dolgo dolino. Nabirala je vodne ore‰ãke.

Sklanjala se je iz drevaka zdaj na eno, zdaj na drugo
stran in pobirala bodiãaste plodove iz vode. Prav precej
jih je bila Ïe nabrala in marsikdaj bo lahko spekla pod-
pepelnjak za Ostrorogega in zase.

Kodrolaska je bila obrala ves vrtinec ore‰ãkov okrog

sebe. Da bi pa poiskala ‰e kakega drugega, se ji pa ni veã
ljubilo. Naveliãala se je bila enakomernega opravka in
dan se je Ïe nagibal. Sonce je sijalo samo ‰e izza obla-
kov, ki so se kopiãili nad hribi. Nebo je pordelo. Zliva-
lo se je v enotno barvo z jesensko pisanimi go‰ãavami.
Oboje, nebo in drevje, pa se je ogledovalo v mirni gla-
dini jezera. Sinjeoka je bila trudna in laãna in — Ïalost-
na.

Saj res. Tako dolgo je Ostrorogi ‰e nikoli ni pustil sa-

me. Ko bi vedel, kako se njej vse te dni godi v koli‰ãu, bi
se prav gotovo vrnil. Ali pa bi jo bil vzel s seboj. Saj res.
Prej sta tako dobro Ïivela. Kar razvadila se je bila. Sedaj
ji pa ·cuka noãe dati ne mesa in ne rib. Podpepelnjaka

BES

BOBRI 1: SAM

si pa ne more speãi, ko niso ore‰ãki ‰e suhi in se ‰e ne
tro v roãni Ïrmlji v moko.

Posku‰ala je z mreÏo zajeti nekaj rib, pa ji ni uspelo.

Na trnek se je pa ves ãas ujel en sam karp. Res je bil pre-
cej velik. Pa je vsega pojedla en veãer. Iz jeze na Neok-
retnega Karpa, ki ima po tej ribi ime.

Îe je mislila povedati Brkatemu Somu, kako grdo rav-

na ·ãuka z njo. Pa kaj, ko ne ve, s kom bi Brkati poteg-
nil. Z njo najbrÏ ne. Potem bi jo pa utegnila Redkozoba
in Karp ‰e tepsti. Bi jo rada Ïe sedaj, pa se bojita. Ne-
okretnega bi Jelen Ïe izplaãal, ko se povrne. ·ãuki bi pa
niã ne mogel. Bi Som ne pustil. Dobro, da je babnica
tako debela. Ji Ïe uide, ãe bi se hotela spozabiti.

Sinjeoka se je ozrla naokrog. V bliÏnjem hribu je za-

gledala nekaj starih bukev, polnih Ïira. BrÏ je zaveslala
k trdini. Hitro je nabrala v pridvignjeno haljico nekaj
peri‰ã oljnatega semenja. Pritekla je nazaj v drevak in
koj zaãela s kamenjem razbijati Ïe na pol odprte bo-
diãaste lupine. Îir je lu‰ãila kar z zobmi. Vsako jedrce je
sproti pojedla. Ni mogla strpeti, da bi se jih nabralo za
polna usta. Je bila preveã laãna.

Mraãiti se je priãelo. Kodrolaski se prav niã ni mudi-

lo domov. Najraj‰i bi veslala po Dolgem potoku na-
vzgor, kjer je sedaj Ostrorogi. Pa kaj, ko bi ne prispela do
njega. ·e podnevi ne. Kaj ‰ele ponoãi. âe se mu le kaj ni

BES

BOBRI 1: SAM

pripetilo? Gorje njej, ãe se veã ne vrne. Kodrolaski je po-
stalo hladno. Ogrnila se je z ovãjim koÏuhom.

Poãasi je drsel Sinjeoki drevak proti koli‰ãu Brkatega

Soma. Dva trnka sta se vlekla za njim. Res je prijela za
enega ‰ãuka. Kodrolaska jo je izvlekla. Precej teÏka je
bila. Dovolj je bo za nocoj in za jutri. Sinjeoka je posta-
la bolj‰e volje. Pognala je drevak in ‰e ob svitu prispela
v domaãe koli‰ãe.

Prav ob istem ãasu je zapu‰ãal svoj drevak tudi Ostro-

rogi Jelen. Pripeljal se je bil izpod tolmuna pod bobro-
vim jezom na koncu Dolge doline k malo niÏe leÏeãi
skali v globoki in dokaj ‰iroki vodi na sredi potoka. Na
tem otoãku se je bil pred dnevi nastanil. Veselo ga je po-
zdravljal Bevsk. Pes je ves dan sameval in ga je priãelo
postajati Ïe strah.

Ostrorogi je privezal drevak k moãni vrbovi veji, zme-

tal nekaj naroãij suhega lesa na skalo in nazadnje ‰e sam
poskoãil nanjo. Razbrskal je pepel in oÏivil ogenj, da si
ãimprej speãe dokaj‰en kos bobra za veãerjo. Bil je tru-
den in laãen. Vse dni je hitel napravljati les za novo ko-
li‰ãe. Dokaj ga je bil nanosil na prod. Ko narastejo vode,
ga splavi v jezero. âe mu ga bo primanjkovalo, stopi
ponj v spodnje bobri‰ãe kjer se ga ‰e ni dotaknil.

Visoko je plapolal ogenj na skali. Njegov svit je odse-

val v vodi. Naokrog se je pa mraãilo.

BES

BOBRI 1: SAM

Ogenj je dogorel in nehal prasketati. Jelen je poãenil

poleg Ïerjavice in priãel vrteti nad njo bobrovo stegno.

Gozdovi so molãali. Le tu pa tam je prispel pridu‰en

glas iz njih. Kakor bi zajeãalo od starosti nadloÏno dre-
vo.

Naenkrat pa —. Ostrorogi je sunkoma dvignil glavo.

Pod Golo goro je zatulil volk. Pritekel je Bevsk. Tesno se
je pritisnil k Jelenovi nogi. Tresel se je kakor ‰iba na
vodi. Ostrorogi se ni utegnil zanj meniti. Zagledal se je
v smer glasu. Ni mogel razumeti, da bi se Ïe v tem ãasu
volkovi sklicevali v tolpe. Kaj kmalu se je preveril, da
ima prav.

Pod Golo goro je zagledal ogenj. Ob njem je razloãil

veã ljudi. Sedaj je vedel. Zapazili so njegov ogenj in mu
dajejo znamenje. NajbrÏ je njih glavarju ime Volk. Pla-
menolasec ni vedel, kaj naj stori. Njih je veã, on je pa
sam. Ali naj skoãi v drevak in se odpelje v temo. Ne bi ga
dohiteli. Ali naj ãaka? âe pobegne, si utegnejo prilastiti
njegovo lovi‰ãe. Brez tega bobri‰ãa si pa ne more posta-
viti lastnega koli‰ãa. Spet bi postal odvisen od Soma in
Karpa in na Jezerno RoÏo niti misliti ne bi veã smel. Niã!
âe ga tudi ubijejo, se ne umakne. Manj stra‰na je smrt,
kakor pa hlapãevstvo. Sicer pa —. Da imajo zle namene,
se ne bi prej oglasili.

Pri ognju pod Golo goro je spet nekdo zatulil. Ostro-

rogi je vstal, prislonil dlani k ustom in iz polnih prsi

BES

BOBRI 1: SAM

zarukal kakor moãan, star jelen. Pod Golo goro so ga
menda prav razumeli. Kar v zboru so se mu odzvali. On
pa nazaj.

Ogenj pod Golo goro je zaãel pojemati. Volãji glaso-

vi so se pa ãimdalje bolj bliÏali. Kakor je bilo Ostroroge-
mu tesno, ni prenehal odzivati se. Zraven je pridno na-
lagal na ogenj, da bi z visokim plamenom tujcem kazal
smer in jih hkrati opozarjal, kako se jih niã ne boji.

»Hoj!« Iz teme na bregu je zaklical nizek mo‰ki glas.
»Hohoj!« mu je odgovoril Ostrorogi.
»Si sam?« je pozvedoval neznanec.
»O, nas je dokaj. Samo so drugi niÏe doli.« Jelen se je

skliceval na koli‰ãe v jezeru, ki bi ga seveda ne mogel
priklicati. âe bi mu sploh kdo hotel priti pomagat. Karp
prav gotovo ne.

»Pa si se kaj ãudno utaboril,« je Ïe v svitu ognja ma-

jal z glavo neznanec.

»Na sredo vode. Po na‰e. Imam ‰e najbolj mir pred

zverjadjo.«

»Nisi neumen,« je pritrdil moÏak na bregu. »Gotovo

si kdo izmed koli‰ãarjev.«

»Sem.«
»Kako naj pa pridem do tebe?«
»Priplavaj.«
»Saj nisem Ïaba.«
»Kdo pa si?«

BES

BOBRI 1: SAM

»Drzen si.«
»Kaj sem jaz pri‰el v tvoje leÏi‰ãe ali ti v moje?«
Tujcu je bila Ostrorogova neustra‰enost oãividno

v‰eã. Niã veã se ni obotavljal povedati svoje ime: »âe je
tako, se ne branim. Sivi Volk sem. Iz rodu starega Drz-
nega Kozoroga.«

Ostrorogi je ostrmel. Kar verjeti ni mogel. Srce mu je

zaãelo glasno biti. Obotavljajoãe se je vpra‰al: »Si — si
morebiti celo — sin Drznega Kozoroga?«

Volk je poudarno povedal: »Njegov prvorojeni sem.

In ukazujem Ïe namesto njega. Sam ne more veã vihteti
sekire. Saj sem Ïe jaz ves siv.«

Jelen je obmolknil Sivi Volk ga je moral opomniti, naj

odgovori: »Kaj molãi‰?«

»Se ‰e spominja‰ Skalne Zvezde?« Ostrorogi je pri-

drÏal sapo.

»Jo mar pozna‰?« je hlastnil Volk.
»Je Ïe mrtva. Jaz pa sem njen sin.«
»Plamenolasec?« se je nagnil nad vodo Sivi.
»Ne veã. Sem si priboril Ïe ponosno ime Ostrorogi

Jelen.«

»Ti, ti, ti! Prav tebe sem Ïelel sreãati.»
Sivi Volk je onstran vode preãudno zatulil. Iz go‰ãave

se je vsula tropa oboroÏenih moÏ. Ostre sulice so ‰trle-
le v njih rokah. Volk je samo z roko zamahnil, pa so se
povesile. Od skale sem je pa Ïe veslal Ostrorogi.

BES

BOBRI 1: SAM

Glavar rodu Drznega Kozonoga je ukazal svojim

mladcem in moÏem zakuriti na produ ogenj. In naj si
speko mesa, kolikor hoãejo. âeprav vsega. Saj Zvezde
sin jim ne bo branil loviti v svojem lovi‰iãu.

»Gotovo ne,« je brÏ pritrdil Ostrorogi. »Samo belega

bobra se ne sme nihãe dotakniti.«

»Kakor ne pri nas belega kozoroga,« je pojasnil Volk.
Jelen je prepeljal svojega ujca, Sivega Volka, na skalo.

Nezaupljivo ga je ovohal Bevsk, pa se je kmalu spopri-
jaznil z njim.

Ostrorogi je brÏ ponudil Volku dokaj‰en kos peãene-

ga mesa. Hkrati se je pa opraviãil, da mu veãerjo ‰ele
pripravi. Najbolj‰o, ki jo premore. Bobrov rep.

Volk se ni branil jedi. Hlastno je pojedel domalega vse

stegno. Jelenu je ostala skoraj sama kost. Obiral jo je
grede, ko ge pekel nad Ïerjavico tolsti rep.

Sivi Volk si je z laktmi obrisal obra‰ãena usta in zaãel

pozvedovati. Kdaj je umrla njegova sestra Skalna Zvez-
da in kako? In ãe jo je Brkati. Som dostojno pokopal. Da
je imela samo dvoje otrok, je pa Ïe vedel.

Na produ so hrumeli Kozorogovci. Z vsem vedenjem

so kazali, da se nikogar ne boje in da so pripravljeni vsak
ãas se spoprijeti z vsakomer.

Volk je ogledoval Jelena in vse njegove kretnje. Ni

mogel veã molãati: »Zvezdi si podoben. Ves si njen. Niã
Somov. ·e hodi‰, kakor je ona. In besede izgovarja‰ kar

BES

BOBRI 1: SAM

precej po na‰e. Ej, da se ni Som usedel kakor Ïaba na
kamen v vodi, bi mu bili pokazali, kaj se pravi ugrabljati
na‰a dekleta.« Sivi Volk je pokazal zobe.

Ostrorogi je ujca pogledal z nagnjeno glavo: »Tako je

pa on vas grdo prevaral.«

»Kaj!« Sivi Volk se je privzdignil, kakor bi hotel takoj

planiti na Brkatega.

»Ste mislili, da bo Zvezda njegova prva Ïena. In prvi

njen sin prvorojenec.«

»Mar nisi?« Volk je zagrabil Jelena za ramo.
»Ne. Somu je takrat njegova prva Ïena, Redkozoba

·ãuka, prvorojenca Ïe dojila.«

Volk je planil pokonci: »O, niãvredni u‰ivec.» In je

grozil: »Po potoku navzdol pojdem. Splave zveÏemo in
prebrodimo tisto va‰o luÏo. Potem pa — gorje ti, goljufi-
vi zavaljenec. Razderem ti tisto trtikasto Ïabje gradi‰ãe.
Si bodo Ïabarji zapomnili, kdaj je na boj zatulil Drzne-
ga Kozoroga sin, Sivi Volk.«

Jej je mikalo Jelena, da bi res povedel rod svoje mate-

re nad Brkatega Soma in nad Karpa. Brat bi ne padel od
njegove roke in Nevidni bi se ne razsrdil. Nak! Jelen se
je spomnil Jezerne RoÏe. Ta hip je spoznal, da ne misli
prav. Nak. Grdo izdajstvo bi zagre‰il in Nevidni bi se ‰e
bolj razjezil. Nak!

BES

BOBRI 1: SAM

Ostrorogemu ni drugega kazalo, kakor da ujca pomi-

ri. Priãel mu je dopovedovati, da bi Som koj uganil, kdo
ga je napadel. In prvo, kar bi naredil, bi ubil Kodrolasko.

»Smrduh!« je zasikal Volk. Pa se je brÏ zna‰el. Da se

on in njegovi ljudje prikrijejo, dokler bi Ostrorogi ne
pripeljal Sinjeoke mednje.

»Ne, ne, ne.« Jelen ni hotel pristati. Saj koli‰ãe Brka-

tega Soma je Ïe staro in trhlo. On si pa zabije novo, veã-
je in lep‰e. Od Soma Ïe kar niã veã ni odvisen. Karp se
ga pa boji, ko ga je vrgel v vodo.

»Kaj, kaj, kaj?«
Ostrorogi je moral povedati, zakaj in kako sta se s

Karpom spoprijela. Sivi Volk se je smejal, da se je ob ko-
lena tolkel:

»Dobro si ga. Dobro si ga. Pa da Ïe nosi‰ risji koÏuh.

Jaz ga v tvojih letih ‰e nisem. In dolgo potem ‰e tudi ne.
Niã ni Ïabarja v tebi. Cel gorjan si.«

Ostrorogi ni bil Volkove pohvale niã manj vesel, ka-

kor novega risovega koÏuha: »Na!« je ponudil ujcu pe-
ãen bobrov rep.

Sivi Volk je ãudno peãenko malo po strani pogledal.

Niã kaj ji ni zaupal. Vzel je pa le noÏ in si odrezal do-
kaj‰en zalogaj. PreÏveãil ga je, pogoltnil in prav zado-
voljno pocmakal: »Dobro divjacino ima‰ v lovi‰ãu. Pri
nas take ni. Na, ‰e ti jej!«

BES

BOBRI 1: SAM

Jelen je bil Volkovega zrajtala kar vesel. Je bil prav za-

res laãen. Ga je Ïe skrbelo, ãe se bo ujec spomnil tudi
nanj ali ne.

Hitela sta jesti in nista veã govorila. Le Sivi Volk je

vãasih prikimal z moãno pora‰ãeno glavo in zadovoljno
zamrmral. Obrala sta rep do kosti, na katere je Bevsk Ïe
teÏko ãakal.

Potegnil je veter. Vse naokrog so za‰umeli v temo

zaviti gozdovi. Ostrorogi je vstal od ognja, stopil na dru-
gi konec skale in prinesel trebu‰asto ko‰aro, polno les-
nik. Postavil je trpko sadje pred Sivega Volka: »Prigriz-
ni!«

Ujec se ni branil. Pridno je priãel segati v ko‰aro. Prav

tako tudi Jelen.

»Kje si jih nabral toliko?« je bil radoveden Volk.
»V bregu, precej visoko nad bobri‰ãem.«
»âudno, da ti jih ni medved prej otresel.«
Ostrorogi je pomislil, ali bi povedal ali ne. Volk bi ga

utegnil imeti za bojazljivca. Pa — kaj bi tajil. Îe kako
prikrije, da se je bil kosmatinca prav precej prestra‰il.
Saj je bil tudi mrha. Kakor bi se bilo dogodilo nekaj
vsakdanjega, je Jelen rekel: »Sem ga bil prehitel. Prav
pod lesnikami sva se bila sreãala.«

»Kaj? In nisi vrgel sulice vanj?« Sivi Volk, slovit lovec,

se je bil razvnel.

»Sam. Saj ve‰ —«

BES

BOBRI 1: SAM

»Vem, vem. Mlad si ‰e. Se bo‰ Ïe privadil. Tudi jaz si

nisem upal sam lotiti se prvega medveda. âakaj. Jutri
zjutraj ti pomoremo.« Ujcu so se zaiskrile oãi. Po tihem
si je zaÏelel, da bi medved pri‰el prav pred njegovo su-
lico. Pa mu ni bilo za plen. Le pomeril bi se rad z zveri-
no. Silni lovec, Sivi Volk.

Kozorogovci na produ so zaãeli polegati. Nekateri so

si zgnetli iz vej in listja nekaj leÏi‰ãa, drugi so se zavili v
koÏuhe in se zleknili kar na gola tla. Kmalu je zmanjkalo
vseh. Le dva sta ostala za straÏo in da bi ogenj ne ugas-
nil.

Sivemu Volku se pa ni mudilo spat. Sedel je ob Ïerja-

vici na skali in kar niã ni skrival, da nekaj razmi‰lja. Sam
sebi je pritrjeval in odkimaval. Nazadnje je pa dvignil
glavo in povedal, kar je preudarjal: »Ti, Ostrorogi,» je
prijel Jelena za rame, »v‰eã si mi.«

Ostrorogi ni vedel kaj odgovoriti. Ujec je pa nadalje-

val:

»Pusti tisto va‰o luÏo in se preseli k nam. Pod Skalne

gore.«

Jelen se je bil zaãudil, kakor bi ga bil kdo s kolom uda-

ril po glavi. Debelo je pogledal Volka: »Kako to misli‰?«

»Tako,« je zaãel pogasnjevati ujec. »Imel sem tri sino-

ve, pa nimam nobenega veã. Vsi trije so bili drzni mlad-
ci. ·e preveã. Dva sta padla v spopadih z na‰imi nas-
protniki, tretjega je pa na lovu neresec razmesaril. Hãera

BES

BOBRI 1: SAM

je bilo veã. Pa Ïe vsem rastejo otroci. Le najmlaj‰a je ‰e
doma. Lepo zra‰ãeno in pripravno dekle je. TeÏko bi jo
pogre‰al.«

Sivi Volk je obmolknil. Ostrorogi Jelen je pa Ïe zaslu-

til, kam misli ujec speljati pogovor. Vse maokrog je bilo
tiho. Le voda je Ïuborela okrog skale in ogenj je praske-
tal na produ.

Sivi Volk je spet sunkoma povzel pogovor. Potresel je

neãaka za koleno: »Ima‰ ti Ïe kak‰no Ïeno?«

»Ne ‰e,« je pridu‰eno odgovoril Ostrorogi.
»No vidi‰. Potem bo pa kar prav.« Ujec se je vzravnal

in prijel Jelena za zapestje: »Svoje lovi‰ãe prikljuãi‰
na‰im. Saj prav bobre i‰ãemo. Nihãe ne bo smel reãi, da
si se priselil v na‰ rod praznih rok. Nastani‰ se pri meni.
Imam orodja in oroÏja na izbiranje in dokaj Ïivine. In za
prvo Ïeno si vzame‰ mojo najmlaj‰o, Ko‰ato Jelko. Za-
gospodari‰ za mano moãnemu rodu. Za tabo pa prvo-
rojeni Ko‰ate Jelke. Kaj pravi‰?«

Ostrorogi je za nekaj ãasa pridvignil rameni in ju spet

povesil: »Premislim.«

»Prav,« je prikinal Sivi Volk in hotel oditi na prod

med svoje borce, pa mu Jelen ni pustil. Naj prenoãi na
njegovem leÏi‰ãu, je rekel, zase pa da ima tudi v dreva-
ku postlano. Vstala sta od pojemajoãega ognja. Za
Ostrorogim je poskoãil v drevak tudi Bevsk.

BES

BOBRI 1: SAM

Sivi Volk je kmalu zasmrãal. Jelen je bil pa ãimdalje

bolj buden. Odet z gorkim koÏuhom, se je premetaval
na vejah in na suhi travi. Vselej se je narahlo zazibal
drevak pod njim, kakor bi ga hotel opomniti, da se pod
SneÏnimi gorami ne bo prepeljaval po ob‰irnem gor-
kem jezeru, polnem rib in ptiãev. Seveda. Voditi rod
Drznega Kozoroga. Lepo bi Ïe bilo. Samo —. Tam ni
orja‰kih somov, da bi jih naosteval, tam tudi ni Jezerne
RoÏe, da bi obãudovala njegovo drznost.

Na produ sta ãepela oba straÏarja. Pravkar sta spet

priloÏila na ogenj. Visok plamen je vzplapolal. Bevsk v
drevaku se je prelegel. Med Kozorogovci je pa nekdo v
spanju popaãeno po volãje zatulil. Morebiti se mu je
sanjalo, da teãe v napad.

»Seveda. âe bi Jezerno RoÏo vzel s sabo?« Ostrorogi

se je sam sebi zaãudil, kako more biti tako nespameten.
To bi zatulil Sivi Volk. Da bi pa RoÏa postala njegova
druga Ïena. Nak. Jezerno pozna. Kak‰na je pa ona dru-
ga, pa niti ne ve.

Voda pred drevakom je narahlo pljusnila. Jelen je

dvignil glavo. Ne, ni se motil. V svitu ognja je natanãno
razloãil hrbet belega bobra. Ga je mar pri‰el svarit?

»Nak, nak, nak!«
Ostrorogemu Jelenu so se sukale misli kakor drevak,

ãe zaide v vrtinec. Zavedel se je, da pogine, ãe jih ne
spravi v pravem ãasu nazaj v pravi tok.

BES

BOBRI 1: SAM

Jelen je skoraj vso noã prebedel. Samo nekajkrat so

mu same od sebe padle skupaj utrujene oãi. Misli so se
pa kar naprej vrtele kot drevak v najbolij divjem vrtin-
cu.

Ostrorogega je iz dremavice prebudila straÏa, ki se je

spet menjavala. Na jutranji strani se je Ïe svitalo. âez
nebo se je pa zlivala roÏnata zarja.

Jelen je sedel v drevaku. Ne. Pod SneÏne gore ne more

iti. Za sedaj prav gotovo ne. Le kako naj odgovori ujcu,
da ga ne razÏali?

Sivi Volk na skali se je tudi prebudil. Dvignil se je in

‰iroko in glasno zazdehal. Kakor bi bilo to nekako do-
govorjeno znamenje, so Kozorogovci drug za drugim
planili pokonci. Koj so se lotili mrzlega peãenega pra-
‰iãa, ki jim je bil sinoãi ostal. Volk je bil nekaj zakriãal.
BrÏ je eden izmed lovcev zabrodil v mrzlo vodo in vrgel
zdaleã na skalo dokaj‰en konec peãenega hrbta.

»Pridi in jej!« je povabil Sivi Volk Ostrorogega.
Jelen je poskoãil iz drevaka na skalo. Tik za njegovi-

mi petami pa tudi Bevsk.

Vz‰lo je sonce. Volk, Jelen in Kozorogovci so se bili

najedli. Klali so samo ‰e kosti in osukavali mozeg. Ne-
kateri so si pa Ïe oprtovali loke in tule, zatikali noÏe za
pas in segali po sulice.

BES

BOBRI 1: SAM

Sivi Volk je vstal. Z njim vred tudi Ostrorogi. Za-

skrbelo ga je. Trdno je bil preverjen, da ga ujec vpra‰a,
kako se je bil odloãil. On pa ‰e ni vedel, kaj naj reãe.

Res se je Volk obrnil k Jelenu: »He,« je pridvignil

ko‰ate obrvi, »kje si bil sreãal medveda?»

Ostrorogemu je kar odleglo. Z iztegnjeno roko je brÏ

zaãel razkazovati Sivemu Volku stransko poboãje pod
Golo goro in mu dopovedovati, kje ima najbrÏ medved
svoje prehode.

»Aha, Ïe vem.« Volku so se zaskrile oãi: »âe je v pa‰i,

nam teÏko uide. Vzemi oroÏje in pelji na prod.«

Stopila sta v drevak. Bevsk je silil za njima, pa ga je

Jelen spodil nazaj na skalo. Pes je Ïalostno cvilil, ko ni
smel z gospodarjem.

Na produ je Sivi Volk zaãel ukazovati. Razporedil je

moÏe in mladce, jim pokazal, kam naj gredo in kje naj
obstanejo. âakajo naj, dokler ne zaruka Jelen.

»Jelen?« Oglasil se je postaven moÏakar, kakor bi mu

nekaj ne bilo prav.

»V lovi‰ãu Ostrorogega Jelena smo.» Volk je pokazal

na Plamenolasca: »Zato naj on da znamenje za pogon.«

Raz‰li so se. Na produ sta ostala samo dva straÏarja.

Sivi Volk je vodil s sabo nekaj najbolj drznih lovcev. Ri-
nili so skozi go‰ãave. V ‰irokem loku so ob‰li lesnike in
obstali pod skalami ‰e vedno v sredi gozda.

BES

BOBRI 1: SAM

Sivi Volk se je zaãel razgledovati. Nobena pohojena

bilka ni u‰la njegovim oãem. Ostrorogi je obãudoval
ujca. Zdelo se mu je, da sledi kakor prav pravi volk. V
primeri z njim se je zdel sam sebi kakor neizku‰eno
otroãe. Zamikalo ga je, da bi na vse drugo pozabil, na
Karpa, na Sinjeoko in se na Jezerno, in bi od‰el kar koj
s Sivim Volkom v obseÏna lovi‰ãa pod SneÏnimi gorami.

Sivi Volk je bolj z znamenji kakor z besedo razposta-

vil lovce. Po dva in dva. Zase in za neãaka je pridrÏal te-
sen prehod med dvema skalama. Vsak za svojo peã se
bosta lahko prikrila in oba hkrati lahko napadla medve-
da. Niã se ne more pripetiti Ostrorogemu. Bo on ãuval
nad njim. Je Ïe vse v redu.

Volk se je vzravnal in Ïe odprl usta, da zatuli. Pa se je

spomnil, da mora znamenje za zaãetek pogona dati Je-
len. Namignil je Ostrorogemu: »Zarukaj!«

Tiho kakor maãek se je Ostrorogi povzpel na skalo.

Napravil je z dlanmi trobilo pred usta in zajel polne prsi
sape. Moãan in globok ruk se je razlegel v jutranjo ti‰ino
po poboãju navzdol in na vse strani. Na vseh koncih in
krajih se je odzvalo tuljenje volkov. Le lovci pod skala-
mi so molãali in bili mirni, kakor bi nikogar nikjer ne
bilo.

âimdalje v tesnej‰em loku in vedno bliÏe so bestno

tulili Kozorogovci. Nobena tolpa pravih volkov ne goni
divjadi tako strnjeno.

BES

BOBRI 1: SAM

V zajetem krogu se je nekaj divjadi prihulilo v najbolj

goste go‰ãave, nekaj jo je pa begalo naokrog. Gonjaãi se
niso zanjo menili, da ne skaze pogona na medveda.

Ostrorogi je vlekel na usesa. Îe veãkrat se mu je za-

zdelo, da sli‰i prihajati kosmatinca. Pripravil se je na
skok, pa mu je vselej Sivi Volk z roko pomahal, da naj bo
kar miren.

Spet je bilo ãutiti neko hojo. Bila je teÏka, kakor doslej

‰e nobena ne. In vedno bliÏe in bliÏe. S povzdignjenim
kazalcem je opozoril ujec neãaka, naj bo pripravljen.
Ostrorogi je stisnil sulico. Postalo mu je dokaj tesno. Pa
ni utegnil razmi‰ljati. V urnem diru je pritekel v tesen
med obema skalama teÏak medved. »Suni!« je zavpil
Sivi Volk. Z naperjeno sulico se je Ostrorogi pognal na-
prej in brÏ odskoãil. Sulice ni utegnil izdreti. Medved je
zarjul in bliskovito naglo ‰apnil za Jelenom. Ostrorogi je
padel. Mimogrede je pa ‰e videl, kako je Sivi Volk zadrl
tudi svojo sulico v zver. Od obeh strani pa so s silnim
rukom hiteli v tesen razpostavljeni lovci. Tudi Jelen je
sku‰al vstati, da bi spet posegel v boj. Pa ni mogel. Stem-
nilo se mu je pred oãmi. Niã veã ni ne videl ne sli‰al. Za-
grnila ga je tema.

Da pogleda, kaj hrumi okrog njega, je Ostrorogi spet

odprl oãi. Ves je bil moker po bradi in laseh. Nad njim
se je pa nasmejal Sivi Volk: »Saj sem rekel, da ne bo hu-
dega. Na, pij!« mu je pomolil izvotljeno buão. V njej je

BES

BOBRI 1: SAM

nosil Volk iz raznih roÏ pripravljen napoj. Jelen je nag-
nil. Huda, pa vendar diseãa grenkoba mu je napolnila
usta. Stresel se je in se koj spet popolnoma zavedel. »Kje
je medved?« je brÏ vpra‰al. »Lej ga,« mu je pokazalo
mrtvo zver veã lovcev hkrati. Volk je pa pohvalil Ostro-
rogega:

»Dobro si ga. Da si bil sam, bi ti tudi ne u‰el. Ne bil bi

pa obleÏal na mestu, kjer so ga podrle na‰e sulice.« In se
je se ponorãeval: »Pa malo te je oprasnil. Pa ne dosti. Bi
se bil tudi sam zbrihtal, ãeprav ne tako brÏ, kakor smo
te mi.«

Ostnorogi je vstal. Zapeklo ga je stegno. Pogledal je.

Krvavel je. Z vsemi petimi kremplji mu je medved pre-
tgal koÏo za ped na dolgo.

»Niã ne de,« je izamahnil Sivi Volk z roko, »bodo vsaj

vedeli, da sta se po‰teno spoprijela.«

Sivi Volk je ukazal nasekati vej in jih zvezati. Veã mo‰-

kih je moralo trdo poprijeti, preden so zvalili teÏko zve-
rino na vlako. Ostrorogi sam bi kar niã ne opravil. ·e
manj bi mogel spraviti medveda po drãi navzdol do po-
toka. Bi ga moral prej odreti in razsekati. Kozorogovci so
pa znali za vsako stvar poprijeti. In dosti jih je bilo. Kaj
prijetno bi bilo Ïiveti med njimi.

Na produ je spet spregovoril Sivi Voik: »·e naloÏimo

ti medveda v drevak. Kako, pa sam pokaÏi.«

BES

BOBRI 1: SAM

Ostrorogi se je zaãudil: »Kaaaj! Kaj si ne boste ob-

drÏali plena sami?«

»O, seveda, Nismo taki samogoltneÏi kot so Ïabarji.«
»Pa vendar —«
»Niã ne ugovarjaj!«
»Saj vam je Ïe po‰lo meso.«
»Îe poskrbimo za drugo. Saj dovoli‰, da kar v tvojem

lovi‰ãu.«

»Seveda, seveda. Sicer pa — malo poãakajte.« Jelen se

je spomnil, da je sinoãi nastavil bobrom tri pasti. Nama-
zal jih je z ostrodi‰eão bobrovino. Kar gotovo ne bodo
vse prazne. Pohitel je nad jez in se kmalu vrnil. Tri teÏke
bobre je prinesel nazaj. Komaj jih je nosil. »Nate!« je
vrgel vse tri pred Sivega Volka.

Ujec ga je zadovoljno pogledal: »âimdalje bolj v‰eã si

mi. Kaj pa naj s koÏuhi naredim?«

Ostrorogi je premislil: »Najveãjega obdrÏi zase. Sred-

njega daj Drznemu Kozorogu. Tretjega pa —. No, kako
se ji Ïe reãe —. Naj ga nosi — Ko‰ata Jelka.«

Sivi Volk se je bil razveselil. »Tok — le pride‰ morebiti

med nas?«

»Morebiti.« Ostrorogi se ni zlagal. Se res ‰e ni bil od-

loãil, kaj naj naredi.

Kozorogovci so Ïe drli bobre in kurili ogenj. Drugi so

naloÏili medveda v drevak. âeprav je bil Jelenov drevak

BES

BOBRI 1: SAM

nad ‰tiri seÏnje dolg, je Ostrorogega vseeno skrbelo,
kako bo vozil.

Jelen in Volk sta se zmenila, kako si bosta dajala z

ognjem in dimom znamenja, da se ob prvi priliki spet
snideta. In da bo Ïe vse povedal Kozorogu. On naj se pa
nikar niã ne pusti strahovati Somu in Karpu. So mu Ko-
zorogovci vsak ãas pripravljeni priti na pomoã.

»âaj, da bo dedec verjel.« Sivi Volk je Ostrorogemu

odpel sekiro, ki je bila kamnita, in mu pripel svojo bro-
nasto.

Jelen ni vedel, kaj bi rekel. Pa se res menda preseli pod

SneÏne gore.

Bobri so se bili spekli. Lovci so se najedli in raz‰li. Ko-

zorogovce je pogoltnila go‰ãa. Ostrorogi pa se je spustil
po Dolgem potoku navzdol. Drevak se je globoko po-
tapljal v vodo. Skoraj jo je zajemal.

Na prvem produ se je Ostrorogi ustavil. Ozrl se je na-

zaj. Na poboãju Gole gore so spet po volãje zatulili Ko-
zorogovci. Jelen jim je odrukal. Pa ga najbrÏ niso veã
si‰ali.

Zami‰ljen je Ostrorogi Jelen zaveslal naprej. Jesensko

sonce je obsevalo njegova bronasto oÏgana pleãa. V dre-
vak se je z drevja vsipalo roÏno barvasto odpadajoãe
listje.

BES

BOBRI 1: SAM

100

RAZBORITI MLADCI

injeoka Kodrolaska se kar ni mogla veã videti doma
v koli‰ãu. Zjutraj je ‰e pred soncem vstala. Najedla

se je bila ribe, ki jo je bila sinoãi spekla. Veã kot pol je je
ostalo. Vrgla jo je v ko‰aro. Ne bo laãna ãez dan. Popila
je ‰e nekaj malega mleka, ogrnila ovãji koÏuh in od‰la
po mostu navzdol k svojemu malemu drevaku. Zaves-
lala je spet proti plitvini pod Dolgo dolino.

Sonce je pravkar vzhajalo. Jezero je narahlo valovilo

v jutranjem vetru. Sonãni Ïarki so se odbijali od drobnih
valãkov. Po vodi so se prepeljavali, se potapljali in se
pasli raznovrstni ptiãi. Od Save sem so priletale ‰e nove
jate. Spu‰ãale so se na jezero, da se odpoãijejo in naje-
do, preden odlete naprej proti toplej‰im krajem.

Sinjeoka se ni kdo ve kaj menila za sonce in za vrveÏ

ptiãev. Njih glasov je bila tako vajena, da jih niti sli‰ala
ni. ·e drugikrat ne, kaj ‰ele danes, ko njene misli i‰ãejo
samo brata, njenega hraniteja in edinega za‰ãitnika,
Ostrorogega Jelena. Da bi se mu le ne bilo kaj pripetilo.
Morebiti niti Ïiv ni veã. Saj vendar ve, da je ne sme pus-
titi tako dolgo same.

BES

BOBRI 1: SAM

101

Kodrolaska je priveslala okrog Brda v plitvino. Kakor

bi hotela prisiliti, da zagleda Ostrorogega, se je najprej
ozrla proti izlivu Dolgega potoka. Zaãudila se je in usta-
vila drevak. Kaj takega ‰e svoj Ïiv dan ni videla. V ‰iro-
ko razpotegnjenem, skoraj nepreglednem loku, so bred-
li in plavali proti bregu ne‰tevilni ptiãi, ki so bili zelo
veliki. Za spoznanje celo veãji kakor labodi. Njih belo
perje je bilo roÏnato nadahnjeno. Hiteli so v vodo po-
tapljati velike vreãaste kljune, v katere so lovili kakor v
mehove ribe. »Pelikani,« je vedela Sinjeoka. Da se jih
toliko zbere skupaj. Bi ne verjela, ko bi ji kdo drugi pra-
vil. Pa sama vidi.

Vrsta pelikanov se je vedno bolj zgo‰ãala. Lok je po-

stajal ãimdalje oÏji, skoraj v krog so ga bili sklenili. V
vodi se je kar gnetlo rib, toliko so jih bili segnali skupaj.
PoÏre‰ni ptiãi so jih zaãeli pobirati in jih ma‰iti v gol-
‰aste kljune.

Pelikani so zajeti del plitvine poribarili. Dvignili so se

in odleteli drugam. Kodrolaska pa je zaveslala proti iz-
livu potoka. Poiskala je planjavo vodnih ore‰ãkov in jih
priãela nabirati. Pa ji delo niã kaj prida ni ‰lo od rok. Ve-
noner je morala misliti na Ostrorogega Jelena.

âe se ne vrne? V koli‰ãu Brkatega Soma kar ne bo

mogla veã ostati. Seveda. âe bi jo dali Urnemu Sulcu za
Ïeno. Kar po volji bi ji bilo. Res ni zra‰ãen kakor Ostro-
rogi. Pa je znamenit veslaã. Ne boji se ne daljav in ne

BES

BOBRI 1: SAM

102

viharjev. — In pa —. Postala bi mati njegovega prvoro-
jenega. Saj Sulec, kakor ji je pravil Jelen, si tudi tako Ïeli.
In Tr‰ati Tur in Brkati Som sta prav tako za to. Le za od-
kupnino se morajo ‰e dogovoriti. Pa ãe Karp hoãe ime-
ti Jezerno RoÏo, bi bili kar brÏ dogovorjeni. Prav.

Utegne pa vmes poseãi Redkozoba ·ãuka. Njej bi bilo

gotovo bolj v‰eã, da si bodoãi glavar Turovcev vzame za
svojo prvo Ïeno njeno hãer, Tenkonogo âapljo. Gorje
potem njej. Zapodili bi jo iz koãe, v kateri je zrasla. V
koãi bi se pa kar gotovo naselil Karp z Jezerno. Njo samo
bi pa ·ãuka in Neokretni stradala in pretepala. Nazad-
nje bi pa ‰e pregovorila Soma, da bi jo dal za Ïeno kake-
mu hlapcu.

Sinjeoka je nehala nabirati ore‰ãke. Skljuãila se je na

dno drevaka in priãela ihteti. Vodni ptiãi so priplavali
blizu nje in se preletavali nizko nad njo. Iz vode so pa
pogledovale ribe.

»Niã!« je dvignila Kodrolaska lepo glavo. »Za Ostro-

rogim grem. Bom vsaj vedela, pri ãem sem. In ãe me je
prav konec.«

Sinjeoka je zaveslala v ustje potoka. V zaãetku je drsel

drevak gladko, kakor po jezeru, kadar pihlja nasprotni
veter. Za‰la pa je v tok. Proti vodi se je kmalu upehala.
Pod prvim okljukom je morala Ïe poãivati. Mirna voda
je poãasi sukala drevak. Nazaj navzdol ga pa ni odna-
‰ala.

BES

BOBRI 1: SAM

103

»âe bi se vrnila?» je pomislila Kodrolaska. »Ne!« Spet

je prijela za veslo. Pa ni pomoãila lopatic v vodo. Je vi‰e
gori v potoku zaãula ãofotanje. Kaj bi utegnilo biti?
Sinjeoki je postalo tesno. Prisluhnila je.

Kodrolaska je zasli‰ala udarec vesla. Zdrznila se je.

Kaj, ãe jo kdo ugrabi. Prav niã se ne sme obotavljati. Be-
Ïati mora. Priãela je urno obraãati drevak.

Bevsk, bevsk, bevsk, bevsk.
Sinjeoki so zastale roke. Njen obraz se je razjasnil.

Spoznala je glas Jelenovega psa. Bevsk je pa tudi Ïe ujel
vonj njenega telesa. Veselo je zacvilil in utihnil.

Okrog okljuka je priplul velik Ostrorogov drevak. Je-

len je stal na rilcu in drÏal v rokah lok in pu‰ãico.

»O!« je vzkliknila Kodrolaska. Veã ni imogla govori-

ti.

Ostrorogi se je zaãudil. Povesil in odloÏil je priprav-

ljeno oroÏje. Sprva ni vedel kaj reãi. Lastnim oãem ni
mogel verjeti, da vidi pred seboj svojo sestro. Hotel je
biti hud, ko se je tako daleã sama podala. Pa ga je zaskr-
belo: »Ti tako visoko v potoku, Sinjeoka? Kaj se je zgo-
dilo?«

Dokaj nejevolje je ãutila Sinjeoka v Ostrorogega be-

sedah. âe se razhudi? Plaho je odgovorila: »O, niã. Le
tebe od nikoder ni. Pa me je zaskrbelo.«

Jelenu je bila kar po volji Kodrolaskina skrbnost. Îe

kar s prijazno besedo je odgovoril: »Kako naj bi pa pri-

BES

BOBRI 1: SAM

104

‰el. Ali ne vidi‰?« je kakor pohvalil samega sebe in po-
kazal z roko v drevak naloÏenega medveda.

»Vidim.« Sinjeoki je glas zatrepetal. Spomnila se je,

da bi se bila tudi ona kaj lahko sreãala s kako tako
stra‰no zverino, ãe bi veslala ‰e naprej po Dolgem po-
toku navzgor. Ojoj! Od strahu bi je bilo konec. ·e bolj
grozen se ji je zdel medved, ko je zagledala na Ostroro-
gega stegnu krvave rane. Se le ni zastonj bala za bratovo
Ïivljenje. Zaskrbljeno je vpra‰ala: »Te je hudo udaril
medved?«

»Ne dosti. Lahko bi me bil bolj.« V resnici je pa Jele-

na rana prav precej bolela. Samo sestri ni maral priznati.
Kaj bi ji delal po nepotrebnem skrbi.

Da bi ogledala medveda od blizu, je Sinjeoka zaves-

lala tik Jelenovega drevaka. Bevsk je porabil priliko in
preskoãil k njej, kakor da bi ‰e poleg mrtve zverine ne
bil rad. Pes je porepkal s ko‰atim repom in brÏ obliznil
Kodrolaskin nos. Sinjeoka ga je odrinila in se ni veã me-
nila zanj. âudila se je samo teÏkemu medvedu. ·e nikoli
ni videla takega. Pa so jih ‰e veã pripeljali v koli‰ãe. Sko-
raj vsako leto kak‰nega. Vãasih ‰e po veã. Najboj stra‰na
se je zdela Kodrolaski trsata medvedova glava. Gobec je
imel na pol odprt. Kazal je moãne bele zobe. Okrvavljen
jezik mu je visel iz njega. Sinjeoka je bila ponosna na
Ostrorogega Jelena. Vzkliknila je: »To bodo gledali in se

BES

BOBRI 1: SAM

105

ãudili v koli‰ãu. Sedaj pa imata ·ãuka in Karp. Prav jima
je.«

Kodrolaska bi bila ·ãuko in Karpa najraj‰i takoj za-

toÏila. Pa je bila preveã zadovoljna. Zaãela je Jelena
spra‰evati, kje, kdaj in kako je ubil medveda. Hotela je
vse v eni sapi vedeti. Ostrorogi pa ni bil voljan odgovar-
jati. Rad bi bil Ïe v jezeru. Skrbel ga je ‰e zadnji konec
potoka. Îe nekajkrat je komaj ujel drevak, da se mu ni
prevrnil s teÏkim plenom vred. Sam bi ne bil zmogel veã
naloÏiti medveda. ·e iz vode bi ga ne izvlekel, da bi ga
odrl in razsekal. Klicat bi moral iti na pomoã. Tudi oba
s Kodrolasko bi niã ne opravila. Treba bo dobro paziti.
Bo pa Ïe vse drugaãe, ãe pripelje nepriãakovano in pa
sam celega medveda v koli‰ãe. Vse bolj oãitna bo njego-
va zmaga. Naj Sinjeoka kar kroti svojo radovednost. Îe
kasneje pove. V mirni vodi.

Ostrorogega obraz se je zresnil. »Ne govori toliko.«

Sedel je in zastavil veslo: »Odpeljiva! Ti vozi naprej!«

Kakor urna postrv mimo zavaljenega soma je smuk-

nil Sinjeokin drevaãek mimo teÏko obloÏenega in globo-
ko v vodo potopljenega drevaka Ostrorogega. Jelen je
vozil poãasi in previdno. Kodrolaska ga je morala uãa-
kovati. Dovolj je imela ãasa za razmi‰ljanje. O, jima Ïe
pokaÏe, Jelen, ·ãuki in Karpu. Kdo se pa more meriti z
Ostrorogim. No. Za sedaj mu niã ne pove, kako grdo so
ravnali z njo. Kadar pa Jelen spet za dalj ãasa odide z

BES

BOBRI 1: SAM

106

doma, ga pa Ïe naprej opozori, da jima bo zagrozil.
·ãuki in Karpu.

Od samega veselja, da Ostrorogi pelje tako imeniten

plen v koli‰ãe in da bosta pri‰la oba hkrati, je Sinjeoka
kakor otrok brÏ pozabila prestane bridkosti in je Ïe kar
vse odpu‰ãala. Samo za naprej je grozila.

Okrog Kodrolaske je Ïuborela ãista gorska voda. Raz-

nobarvno listje je padalo vanjo. Dva najlep‰a lisita pa sta
se zataknila Sinjeoki v kodre. Sonce je sijalo skozi drevje.
Za njo je pa Ostrorogi Jelen vozil plen, kakr‰nega ona ‰e
ne pomni. Ne, Sinjeoka res ni mogla biti veã huda.

Brat in sestra sta priveslala v mirno vodo. Sonce je

prevozilo Ïe skoraj pol svoje dnevne poti. Kmalu se
povzpne na vrh neba. Jate ptiãev so Ïe odletele z jezera
v svoja poãivali‰ãa na trdini. Le nekaj redkih zaostalcev
in ponirki so ‰e plavali naokrog.

Ostrorogi je ustavil drevak. Videti mu je bilo, da je

zares truden. »Hej!« je zaklical Kodrolaski, »ima‰ kaj
jesti s sabo?«

»Imam.« Sinjeoka je brÏ priveslala poleg bratovega

drevaka. Pomolila mu je vso ‰ãuko, kar je ji je bilo zjutraj
ostalo.

»Razdeli, da ne bo‰ sama laãna,« je mislil Jelen tudi

na sestro.

»Ne, kar jej,« je odklonila Kodrolaska. Pa bi se ji kar

prileglo vsaj nekaj griÏljajev.

BES

BOBRI 1: SAM

107

»Na, lesnike, ãe mara‰.« Jelen je postavil v Sinjeokin

drevak polno ko‰aro drobnih hru‰k. Z nobeno jedjo bi
ne bil mogel bolj ustreãi dekliãu.

Ostrorogi in Kodrolaska sta spet obmolknila. Oba sta

hitela jesti.

»Kako pa je bilo te dni doma?« je ãez ãas vpra‰al Je-

len in vrgel ribjo hrbtno kost Bevsku.

»I, po navadi. Le dolg ãas je bilo, ko tebe ni bilo.« âe

bi kdo sedaj hotel povedati Ostrorogemu, da sta ·ãuka
in Karp s Kodrolasko te dni grdo ravnala, da je bila celo
veãkrat laãna in da ni dosti manjkalo, pa bi bila ‰e tepe-
na, bi Sinjeoka pri priãi utajila, da ni res. Seveda. Prav
treba je prepira v koli‰ãu, ko bo vsa naselbina vesela
obilnega mesa in ma‰ãobe in bodo vsi proslavljali
Ostrorogega Jelena. ·e Brkati Som si ne bo upal reãi niã
in bo najmanj molãal. Ooo! Bo Karpa in ·ãuko Ïe to do-
volj bolelo.

»Prav,« je rekel Jelen. Vstal je, pljunil v roke in z dro-

gom pognal teÏko obloÏeni drevak. Kakor nepokojna,
komaj zleÏena raãka okrog mirno plavajoãe stare race,
je Sinjeoka veslarila v svojem drevaãku okrog le poãasi
se premikajoãega Ostrorogega. Najraj‰i bi od samega
veselja cvilila in vriskala, pa bi gotovo ne bilo Jelenu
v‰eã.

Z mosti‰ãa Brkatega Soma so Ostrorogega in Kodro-

lasko najprej zapazili otroci. Îe zdaleã so videli, da pelje

BES

BOBRI 1: SAM

108

teÏak lovski plen. Zagnali so vri‰ã. Vse naselje je drlo
skupaj. Veselje je bilo veliko. Je vsem zadnje dni pri-
manjkovalo mesa. Brkati Som je pravkar brusil noÏe.
Odloãil se je bil, da pod noã zakolje kozla. Po tihem se
je pa jezil na Karpa, ki kar niã ni maral sli‰ati, da bi peljal
mo‰ke s koli‰ãa na lov. Sam ni mogel iti. Se je bil pred
nekaj dnevi usekal na nogo. Hlapcev samih pa ni maral
poslati. Bi ubito divjaãino kar najraj‰i v gozdu spekli in
pojedli. Domov pa prinesli malo ali niã. Som je bil Jele-
novega uspeha vesel. Pa ni pokazal. samo pogledal je
skozi vhod koãe na jezero. Na mosti‰ãe do ograje pa ni
maral iti.

Medtem so na pol odrasli mladci odvezali Ïe tri dre-

vake, dva veãja in enega manj‰ega, in hiteli Jelenu na-
proti. Z glasnim krikom so ga pozdravili. Koj so bili pri-
pravljeni pomagati Ostrorogemu. Njegov drevak so pri-
vezali na svoja dva veãja, v katerem je sedelo po veã ves-
laãev. Jelenu se ni bilo treba veã upenjati z drogom.
Mladci so vlekli njega in medveda, samo krmaril je ‰e. V
manj‰em drevaku pa so drseli trije ku‰travci nazaj proti
koli‰ãu pravit, da je zmogel Ostrorogi medveda, kakr‰-
nega Jezerjani ‰e niso ubili. Gotovo je bil gospodar vseh
medvedov, ãe ne celó vse divjaãme in vse zverjadi. Hej-
haj, hej-haj, ihaj, ihaj, ihaj!

Mladci so pripeljali Ostrorogega drevak do koli‰ãa.

Vse je ti‰ãalo na po‰evni pristajni most. Zamajal se je.

BES

BOBRI 1: SAM

109

Mo‰ki so se zbali, da ne vzdrÏi. Zapodili so Ïenske in
otroke nazaj, sami pa so razvijali vrvi, da potegnejo
medveda na mosti‰ãe. Dva sta poskoãila v drevak in pri-
ãela medveda zadrgovati in povezovati.

Izmed Ïensk je smela ostati na mostu samo Sinjeoka.

Vsa sreãna je stala poleg Ostrorogega Jelena, ki je odre-
jal delo in ukazoval, kakor bi bil on gospodar koli‰ãa.
Nikomur niti zdaleã ni pri‰lo na misel, da bi ga ne ubo-
gal.

Vsi mo‰ki so se prizadevali, da pri teÏkem in koãlji-

vem delu vsak po svoje kar najveã pripomore. — Seve-
da Brkati Som ne. Ga noga boli in komaj prikrevsa iz
koãe. — Le Neokretni Karp je slonel zgoraj na mosti‰ãu
na ograji. Vedel se je, kakor bi ga vse skupaj niã ne bri-
galo. V resnici se je pa kar kuhalo v njem. Pa se nihãe ni
zmenil zanj. Le Kodrolaska ga je naskrivaj opazovala.

Mo‰ki spodaj so vdeli vrvi tudi v stranske luknje dre-

vaka in ga trdo privezali k spodnjemu tramu. Da se jim
drevak ne prevrne in jim medved ne pade v jezero. Bilo
je vse nared.

Ostrorogi je dvignil roko: »Tako. Poprimite! Oooruk!«

Vrvi so se nategnile. Potresla sta se drevak in mosti‰ãe.
Oooruk! Medved Ïe ni veã leÏal v drevaku. Ooo-ruk!
Ooo-ruk! — Ooo-ruk! Silna teÏa se je zvalila ãez spod-
nje bruno na podnoÏju po‰evnega pristajnega mostu.

BES

BOBRI 1: SAM

110

Drug za drugim so prihajali mo‰ki. Vsak je malo po-

vlekel medveda za koÏuh, kakor bi hotel reãi: »Kaj, kos-
matinec. Zdaj si pa dokonãno na‰ in nam veã ne uide‰.«

Pa je bilo ‰e dokaj opraviti, preden so zvlekli teÏko

zverino po po‰evnem mostu navzgor na koli‰ãe. Samo
ob sebi je bilo umevno, da medveda zategnejo narav-
nost pred Ostrorogega koão. Jelenu niti reãi ni bilo tre-
ba. Malo bolj tesno je ‰lo za prostor, pa niã zato.

Dokaj hitreje, kakor je bil prej medved navezan, je bil

zdaj razvezan. Nosati Los, ki je skozi moãvirja znal bro-
diti kakor drugi po trdini, je bil tako neuãakljiv, da je dva
vozla kar prerezal. Nihãe mu ni niã rekel zavoljo tega. So
bile vrvi njegove.

Najbolj izurjeni mesarji so medveda zvalili na hrbet

in mu Ïe parali koÏo. Prav takrat je prinesla Sinjeoka
navzgor skoraj polno ko‰aro lesnik, katere so bili v dre-
vaku Ïe zvohali otroci in se jih lotili. Da je le ‰e malo
zamudila, bi bila dobila prazno ko‰aro. Ona se je pa sa-
mo smejala. Kar nerodno ji je bilo. BrÏ je odnesla trpko
sadje v koão.

Skozi krog mo‰kih, ki so stali okrog medveda, se je s

podvitim repom prikradel Karpov pes âef. Oprezno je
povohal ubito zver in glasno zalajal. »·u!« ga je zapodil
Nosati Los. Pes je odskoãil. Izmed gruãe mladcev se je
pa odtrgal Losov sin Pegavec. Prestregel je âefa in ga
tako spretno brcnil, da je odletel od tal in padel nazaj na

BES

BOBRI 1: SAM

111

mosti‰ãe ‰ele za dober seÏenj daleã stran. Vsi so se
glasno zasmejali. Pes se je pa urno pobral in stekel proti
Karpu. Grede je glasno cvilil: »Ti si me, ti si me, ti si me.«

Neokretni Karp, ki je dotlej le s teÏavo du‰il svojo za-

vistno togoto, se ni imogel veã zdrÏati. Nepriãakovano
kakor jastreb na jato rac je planil med mladce. Preden so
se utegnili razbegniti, je Ïe drÏal Pegavca za vrat. Zaãel
ga je biti po glavi. Pegavec niti ãrhnil ni. S stisnjeno pest-
jo je udaril Neokretnega po nosu, da se mu je pocedila
kri. Isti hip se je Ïe vrgel na tla, zgrabil z vso moãjo obe
Karpovi nogi, ju tesno stisnil skupaj in razdivjanca iz-
podnesel. Neokretni se je lovil in nerodno padel na
mladca. Urno kakor podlasica se je prevrgel Pegavec in
Neokretnega do krvi ugrizal v roko. Îe je vse kazalo, da
mladec Karpu uide, pa — moã je le moã. Neokretni je
Pegavca pritisnil ob tla in mu pokleknil na prsi. MoÏa-
ki so zagodrnjali. Nobenemu pa niti na nisel ni pri‰lo, da
bi potegnil Neokretnega raz nedoraslega mladca. Hla-
pec gospodarjevega prvorojenca, bodoãega glavarja!
Kdo si pa upa. Le Ostrorogi Jelen je namr‰ãil ãelo, se
nagnil naprej in se pripravil za skok.

Od Karpove krvi je bil tudi Pegavec kmalu ves krvav.

Zastajala mu je Ïe sapa. Pod teÏo Neokretnega se kar niã
veã ni mogel ganiti. Karp pa se je penil od togote. Sko-
zi stisnjene zobe je zasikal: »âakaj, ‰ãene hlapãevsko; za
vselej si zapomni‰.« Neokretni je potegnil izza pasa bo-

BES

BOBRI 1: SAM

112

dalo in zavihtell z njim. Mo‰ki so se zgrozili: »Hooov!«
Ostrorogi Jelen je pa planil, zgrabil Karpa za zapestje, ga
pahnil raz mladca in zakriãal, da se je razleglo daleã na
jezero: »Pes smrdljivi!»

Ostrorogi se ‰e ni utegnil ozreti, ko je Pegavec Ïe stal

za njim. Tam se mu je zdelo ‰e najbolj varno.

Jelen se je obrnil, da odide nazaj k moÏem, ki so drli

medveda. Kar naenkrat se ga je Pegavec z obema roka-
ma oklenil za laket. Milo ga je pogledal. Rad bi prosil
Jelena, naj ga ‰e za naprej vzame v svoje varstvo, pa ni
mogel govoriti. Poznal je ma‰ãevalnost Karpovo. Kar
gotovo ga ob priloÏnosti ubije. Bojeãe in trepetaje je iz-
davil mladec iz sebe eno samo besedo: »Ostrorogi —!«

Jelen je prijel Pegavca za roko: »Seveda. Saj res. Niã se

ne boj. Ne bo te veã. Kar med nas stopi. Bo‰ drÏal med-
veda za glavo, da mu ne bo omahovala sem in tja.«

Pegavec se je vzravnal. Vrh njegove glave je segel Os-

trorogemu samo do rame. Mladec ni veã trepetal. Celo
ponosen je bil, da sme stopiti v krog odraslih.

S tem, da je vzel v svoje varstvo Pegavca, nad katerim

bi se rad Neokretni znesel, je Jelen Karpa ‰e bolj raz-
draÏil. Kar pihal je od jeze. Ker pa ni mogel drugega, je
zaãel vpiti in sku‰al sramotiti Ostrorogega.

»Medveda, seveda, medveda,« je kriãal. »Nisi ga ubil.

Iz kake jame si potegnil crknjenega.«

BES

BOBRI 1: SAM

113

»Uganil si,« mu je nagajivo smeje se odvrnil Jelen. »Pa

z eno samo roko sem ga. Kaj pa je to meni. Takega maã-
ka.«

Neokreto se je zavedel, da se je zaletel. BrÏ je pre-

obrnil besedo: »Ti pa sam, kajpada.« Karp je govoril ãez
naprej porinjeno ustnico: »·e premakne‰ ga ne sam.«

»Si se le zrajtal. No, ãe bi rad vedel, ti pa povem.« Je-

len je govoril bolj zato, da bi drugi sli‰ali, kakor pa za-
voljo Karpa: »Ne sam, ne sam. Kdo bi mi pa hotel ver-
jeti. Moja sulica ga je samo prva zadela. Lovili smo sku-
paj, pa v mojem lovi‰ãu, z rodom Drznega Kozoroga, od
koder je bila doma moja mati. Postali smo si meja‰i. âe
ne verjame‰, pa povohaj to bronasto sekiro. ·e danes
zjutraj jo je nosil moj ujec, Sivi Volk.« Ostrorogi je viso-
ko dvignil ble‰ãeão se sekiro, kakr‰ne ni nihãe drugi
premogel v vseh koli‰ãih ne.

Neokretni Karp je osupnil. Nobene besede ni vedel

veã reãi. Iz zadrege ga je re‰il Brkati Som, ki je sli‰al
Ostrorogega in mu je postalo nerodno. Koj je presodil,
da utegne sose‰ãina Kozorogovcev postati zanj nevarna
in da ne kaÏe draÏiti Ostrorogega Jelena. Pri‰epal je iz
koãe: »Se Ïe spet prepirata,« je kakor oba hkrati posva-
ril.

»Nisem jaz zaãel,« je revsnil Ostrorogi.
»Kaj pa se vtika —«

BES

BOBRI 1: SAM

114

»Mir! Pa oba!« je ustavil Som Karpa in pristopil k Je-

lenu. Prviã v Ïivljenju je spregovoril z njim kakor s sa-
mostojnim gospodarjem. Vpra‰al ga je: »Kam bo‰ s to-
likim mesom in ma‰ãobo? Za vaju s Kodrolasko je obo-
jega preveã. Pokvarilo bi se vama. ·koda bi bilo.«

»Ah!« je Jelen potresel z glavo. »Ga Ïe kam odpeljem

in ga za kaj zamenjam.«

»Tega ne naredi! Koli‰ãe samo je brez mesa. Kaj ti

dam zanj?« Som se je mrko drÏal.

Ostrorogi je Ïe hotel reãi, da niã. Je bil vesel, ko ga je

Som tako upo‰teval. Pa ga je naskrivaj kakor vdan in
zvest pes dregnil v stegno Pegavec. Jelen se je ozrl. Mla-
dec ga je proseãe gledal. Hkrati so njegove oãi obljublja-
le vdanost do same smrti. Jelen je koj razumel, ãesa ga
Pegavec milo prosi.

»Kaj mi da‰ —?« je zategnil Ostrorogi kakor bi pre-

mi‰ljal. »Daj mi tega mladca.« PoloÏil je roko Pegavcu
na ramo.

»Prav,« je pritrdil Brkati. »Odslej naprej ne sme Pe-

gavcu nihãe drugi ukazovati kakor samo Ostrorogi Je-
len. In za njegovo Ïivljenje vsak odgovarja njemu. Ste
sli‰ali?«

»Smo,« so v zboru odgovorili moÏje z Nosatim Lo-

som, Pegavãevim oãetom vred.

»Pa tudi ti si zapomni, Karp, kar sem rekel,« se je obr-

nil Som proti svojemu prvorojencu.

BES

BOBRI 1: SAM

115

Neokretni ni odgovoril. Potepeno je od‰el po mostu

navzdol, skoãil v drevak in odveslal na jezero.

»Pa naj prineso meso, kar ga ne bo‰ rabil zase in za

svoje, pred mojo koão.«

»Bodo.« Brkati Som je od‰epal po mosti‰ãu nazaj na

svoje leÏi‰ãe.

Vsem se je dobro zdelo. Pegavec je pa od veselja

skoraj jokal. Ko mu je pa vprião vseh Ostrorogi vzdel ‰e
novo ime, Pegasti Ris, pa kar ni vedel, kaj bi poãel. Na-
ziv je zasluÏil. Se je res proti moãnej‰emu branil skrnob-
no kakor ris.

Prvo delo, ki ga je bil opravil Ris za Jelena, je bilo, da

je nesel medvedovo srce Sinjeoki in ji sporoãil, naj ga
speãe. Zveãer so ga vsi trije jedli. Nad jezerom pa so se
ogla‰ali zategli glasovi ptiãev. Selili so se iz mrzlih v top-
le kraje.

BES

BOBRI 1: SAM

116

MEDNE LESNIKE

bilna slana je pobelila koli‰ãa, otoke in trdino. Iz
jezera je vstajala rahla megla. Izza nizkih hribov je

vz‰lo krvavordeãe sonce. Poãasi se ge dvigalo vedno vi‰e
na jasno nebo in postajalo ãimdalje manj‰e in bolj svet-
lo. Veã ni bilo mogoãe pogledati vanj. Priãelo je su‰iti
redko meglo in taliti slano na prisojnih straneh.

V koãi Ostrorogega Jelena je na ognji‰ãu plapolal

ogenj. Jutro je bilo hladno in Kodrolaski je bilo mraz. Pa
je kurila. Grede je prebirala lesnike in devala medne v
ko‰aro poleg sebe. Je bil Jelen tako ukazal. Ostrorogi in
mladi Ris sta bila zadnje dni nabrala sadja po gozdovih,
kakor nihãe drug ne. Do sita so ga jedli vsi trije in Sinje-
oka ga je Ïe precej nasu‰ila in ga bo ‰e. Poãemu bo Jele-
nu polna ko‰ara mednih lesnik, pa ni mogla uganiti.

Ostrorogi Jelen se je odpremljal za na pot. Izbral si je

najlep‰e oroÏje, pripel ob pas bronasto sekiro in si na-
zadnje vrgel ãez pleãa risov koÏuh in ga spredaj spel z
roÏeno zaponko. Okrog vrata si je pa obesil ogrlico, na
vrvico nabrane jelenove zobe in nere‰ãeve ãekane. Zdaj
se je Kodrolaski zazdelo, kam namerja iti. Prav gotovo
zavesla proti Ple‰ivci. Pa menda ja ne misli Ïe danes

BES

BOBRI 1: SAM

117

pripeljati Jezerne RoÏe v koli‰ãe, ko tako molãi. Pa ko-
maj. Kodrolaski bi bilo to kaj malo po volji. Mogoãe pa
je. Saj je od medveda naprej kakor sam svoj. Eee, pa za
ko‰aro lesnik mu je ne bodo dali. Bo pa takrat moral ‰e
vse kaj drugega natovoriti v drevak. Seveda. Nikamor
drugam ne pojde. Saj si je celo lase in brado poãesal z
redkim lesenim glavnikom.

Kodrolaska je razmi‰ljala. Spodaj ob pristajnem mo-

stu je pa Pegasti Ris urejeval Jelenov laÏji drevak. Do
zadnjih kapelj je izmetal vodo iz njega, pripravil drogo-
va in veslo, zvil in povezal obe mreÏi. Mladci so se gnetli
okrog njega in mu pomagali. Marsikdo izmed njih je Pe-
gavcu zavidal, da bo smel spremljati Ostrorogega Jele-
na. Pa so se tokrat vsi motili, z Risom vred.

Z mosti‰ãa je zavpil Ostrorogi: »Ris! Si Ïe?«
»Îe,« je veselo odgovoril mladec.
Jelen je stopil nazaj v koão. Prijel je za roã ko‰aro, pol-

no mednih lesnik, in jo vzel z ognji‰ãa. Kakor kar tako
mimogrede je rekel Kodrolaski: »Pod noã se vrnem. âe
bi se pa zamudil, me pa z jedjo ne uãakujta.«

»Kam si namenjen?« Sinjeoka mi mogla veã biti tiho.
»Malo naokrog,« je zamahnil z roko Ostrorogi.
Kodrolaska je izpod ãela pogledala brata: »Mar misli‰,

da nisem uganila. Jezerni se gre‰ kazat.«

Jelen je bil preseneãen. Prav malo je pomolãal, preden

je zategnil: »Nooo — pa ãeprav.«

BES

BOBRI 1: SAM

118

»Kar pojdi. Mi je celo v‰eã, da gre‰. Samo —« Sinjeoka

je pobrskala po pepelu: »âe se boste s Turom in Sulcem
kaj menili, name nikar ne pozabi.«

»âe bi sluãajno tako naneslo, se bom Ïe spomnil nate.

Pa bo komaj.«

»No daj,« je kinknila z glavo Kodrolaska.
Ostrorogi je od‰el po mosti‰ãu navzdol. Sinjeoka je

gledala za njim. Vesela je bila bratove proÏne hoje in
vzravnane, lepe postave. Obenem se je spomnila ãoka-
tega in kobaljastega Urnega Sulca. Pa kaj bi tisto, se je
oglasila v Kodrolaski gospodovalna kri Drznega Kozo-
roga. Poglavar Turovcev bo in ona bi bila prva med vse-
mi Ïenskami na koli‰ãu pod Ple‰ivco.

Mladci spodaj na pristajnem mostu so se razstopili in

spo‰tljivo napravili prostor Ostrorogemu. Pegasti Ris je
pa z dvignjenim vesom stal v drevaku in ãakal ukazov
svojega gospodarja. Jelen mu je samo z zamahom roke
velel, naj stopi iz drevaka na mosti‰ãe: »Bo‰ ostal doma.
Pomagaj Kodrolaski. Lahko gre‰ pa tudi ribarit, ãe te
veseli,« mu je naroãil grede, ko je poskoãil v drevak in
postavil na rilec ko‰aro mednih lesnik.

»Bom.« Ris je poãenil na spodnje bruno na po‰evnem

pristajnem mostu. Ko je Jelen sedel in prijel za veslo, je
z vso mlado moãjo odsunil drevak, da je zdrknil daleã
na jezero.

BES

BOBRI 1: SAM

119

Mladci so gledali za Ostrorogim. Kar naãuditi se mu

niso mogli v risjem koÏuhu. Eden izmed njih je pripom-
nil: »Ta naj bi bil na‰ gospodar, ne pa tisti Neokretni. Je-
len bi nas znal voditi, oni drugi je pa kveãjemu za pas-
tirja dober.« Vsi so mu pritrdili. Mladec se je pa spom-
nil, da se je spozabil. Previdno se je ozrl naokrog. Gor-
je, ãe bi ga sli‰al Karp.

Neokretni Karp se pa za mladce ‰e menil ni. Kaj bodo

smrkavci. Bil je ves ãas na preÏi, kam zavije Ostrorogi. Iz
koãe Redkozobe ·ãuke je oprezal. Na Jelena je kuhal
vsak dan huj‰o jezo. Izogibal se ga je. âe je bil ãez dan
Ostrorogi v koli‰ãu, se je on odpeljal na jezero in se tam
togotil sam pri sebi na brata in delal naklepe, kako se
znosi nad njim. âe je pa Jelen odveslal, je pa Karp ostal
doma, da bi se na jezeru kje ne sreãala. Danes pa, kakor
bi nekaj slutil, je mikalo Neokretnega, da bi se odpeljal
za Ostrorogim. Gledal je za njim, da mu je Ïe skoraj iz-
ginil izpred oãi. Kajpada, Jezerni RoÏi in Turovcem se
gre kazat. Tr‰atemu in Sulcu. Zato se je na‰emil. Divji
srd je zavrel v Neokretnem. Pograbil je oroÏje in stekel
s koli‰ãa k vodi: »Bruh, svojat,« se je Ïe zdaleã zadrl nad
mladci. Razbegnili so se kakor pred popadljivim vol-
kom. Nekateri so poskakali kar v vodo. Pegasti Ris je na
hitro odrinil mali drevak in zaveslal okrog koli‰ãa.

Neokretni Karp je pihal od jeze. Divje je gnal drevak

proti otokom na drugi strani jezera.

BES

BOBRI 1: SAM

120

Pegavec, ki se je najprej ustra‰il, da bo Karp zasledo-

val njega, je spet pristal in pohitel navzgor na mosti‰ãe.
Prav po risje je gledal za Neokretnim. âimdalje bolj ga
je zaãelo skrbeti. Niã veã ni mogel zdrÏati. Saj ni prav, pa
mora. Stekel je v koão in pridu‰eno vpra‰al Kodrolasko:
»Sinjeoka! Kam se je odpeljal Ostrorogi?«

Kodrolaska je nejevoljno pogledala mladca: »Kaj te

briga!«

»Povej, ãe ve‰,« je zaprosil Ris. »Neokretni se je raz-

togotil in vesla za njim. Bojim se —.«

»Tako,« je prekinila Sinjeoka Pegavca. »BrÏ pohiti za

njima. Okrog Ple‰ivce ju i‰ãi. In oroÏje vzemi s seboj.«

Ris je segel po svoj lok in tul. Kodrolaska mu je pa

dala ‰e eno izmed kresilnikovih bodal in sulico s prav
tako ostjo. »Pa hiti!« mu je ‰e naroãila.

»Îe grem.« Ris je stekel po mostu navzdol. Planil je v

lahki Sinjeokin drevak in odbrzel v ravni ãrti naravnost
proti Ple‰ivci.

Kodrolaska je slonela na ograji in gledala za njim. Za

brata in za hlapãiãa se niti kaj prida ni bala. Karp je proti
njima niã. Za zveãer, saj prej se Jelen in Ris itak ne bo-
sta vrnila, pripravi obilno dobrega jedila.

Po jezeru je plavalo veã drevakov. Sinjeoka je pa gle-

dala samo dva. Risovega, ki je bil izmed vseh najhitrej‰i,
in pa Karpovega, ki je bil Ïe tako daleã, da je bil videti

BES

BOBRI 1: SAM

121

samo ‰e kakor razklana le‰nikova lupina. Drevak Ostro-
rogega je pa po njeni sodbi moral Ïe biti blizu Ple‰ivce.

Od koli‰ãa Brkatega Soma se je pa kakor ukradel ‰e

ãetrti drevak. Najbolj podjetni mladci so veslali v njem.
Dobro, da je bil Brkati Som kruljav in je z ognojeno rano
leÏal na ovãjih koÏuhih v svoji koãi. To bi vzrojil, ãe bi
vedel, kaj poãno mladci. Kodrolaski se je kar dobro zde-
lo. âe le ne bo pozabil Ostrorogi nje omeniti. No. Na-
vsezadnje ãeprav. Urni Sulec je res hudo kobaljast.

Ostrorogemu Jelenu, ki je prvi odpeljal od koli‰ãa Brka-
tega Soma, se nikamor ni mudilo. Po trdih dnevih dela
se mu je brezdelno pohajkovanje kaj prileglo. Jezero je
bilo mirno in se je lesketalo v jasnem soncu. Za ribe in
ptiãe se Jelen tokrat ni menil, kakor da naj ima tudi Ïi-
vad dan poãitka. Razgledoval se je naokrog po hribih,
porasIih z jesensko pisanim gozdom. Najveãkrat pa mu
je pogled obstal na Goli gori, katere kljukasto nosati vrh
je bil od zadnjega deÏja naprej narahlo pobeljen s sne-
gom.

Ostrorogi sam ni vedel, kdaj je preveslal preliv med

prvima otokoma. ·ele ko ge zagledal pred sabo obseÏ-
no koli‰ãe Tr‰atega Tura in njegove rogate ovce in koze
in bu‰e, ki so se pasle na Ple‰ivci, se je spet spomnil,
kam je pravzaprav namenjen.

BES

BOBRI 1: SAM

122

Nak. Sam od sebe ne ustavi drevaka in ne pojde v ko-

li‰ãe. Delal se bo, kakor bi kar tako sluãajno priveslal
mimo. Ne bodo ga zgre‰ili. âe jim je prav zaradi Jezer-
ne in Kodrolaske, mu Ïe poreko, naj se ustavi.

Zdaj je Ostrorogi ‰ele pomislil, da Jezerne RoÏe naj-

brÏ ne bo doma. Tak lep dan! Jo bo paã moral poiskati.
V zalivu za Ple‰ivco, je rekla, da se najraj‰i mudi.

Ostrorogega so najprej zagledali in zavohali psi. Cela

tolpa se jih je pripodila po pristajnem mostu navzdol.
Kar v vrsti so stali s prvimi nogami na spodnjem brunu
in lajali in bevskali vsi od kraja. Stari bolj debelo, spo-
mladanski mladiãi pa cvileãe tanko. âokat mo‰ki je pri-
‰el k ograji zgoraj na mosti‰ãu gledat, kdo prihaja. Jelen
je po ukrivljenih nogah koj prepoznal Urnega Sulca. Za-
mahnil mu je v pozdrav.

Zdaj je tudi Jezerne brat spoznal njega. Odzdravil mu

je. Grede je pa Ïe miril pse in jih podil narazen.

Ostrorogi je priveslal pod koli‰ãe. »Privezi drevak in

pridi k nam gor,« je povabil Sulec Jelena. Naproti pa mu
ni ‰el. Je zagledal v prelivu med srednjima otokoma ‰e
en drevak, ki je z vso naglico drsel naravnost proti Turo-
vemu koli‰ãu. Kdo bi utegnil biti?

Ostrorogi je pristal in skoãil na most. Zaãudil se je, da

se niã bolj ni mogel. Po mostu navzdol je hitela naravost
proti njemu Jezerna RoÏa. Pa se ni ustavila. Samo mimo-
grede mu je hitro povedala: »Turu naju niã ne omeni. Je

BES

BOBRI 1: SAM

123

razpihan danes kakor gad. Pa za mano pridi. Saj ve‰
kam.« In Ïe je odrinila drevak in odveslala.

Jelen bi se najraj‰i obrnil in pohitel za njo. Pa ni smel.

·e vpra‰ati ni mogel Jezerne niãesar. Gotovo ga Tr‰ati
Tur od nekod opazuje. Kar mirno je moral iti naprej.

Urni Sulec je ‰e vedno stal pri ograji, nad katero je

visela mreÏa in se su‰ila. Z roko si je zasenãeval oãi in
pazno gledal na jezero.

»Na kaj si postal tako pozoren?« je ogovoril Jelen Sul-

ca.

»Zdi se mi, da spet vesla Karp k nam. Le poglej!« Urni

je pokazal s prstom oddaljeni drevak.

»Spet?« se je zaãudil Ostrorogi.
»Spet, spet. Zadnje ãase veãkrat pride.« V Sulãevem

glasu je bilo precej zvitosti.

Saj Ostrorogi je vedel, pa je vendar ‰e vpra‰al. Samo

da kaj reãe: »Po kaj pa hodi?«

»Hm. Po kaj.« Urni je premolknil: »Pred Tura se re-

penãit in bahat. Saj zame je vseeno. Jaz dobim Kodrola-
sko tako ali tako. Ti si bo‰ pa menda moral drugod po-
iskati Ïeno.»

Ostrorogi je Sulca strupeno pogledal. Za malo se mu

je zdelo njegovo govorjenje. Bahaã bahavi. Zabrusil mu
je nazaj: »Bi mi ne bilo teÏko. Imam kaj lepo ponudbo.
Ko bi ne ‰lo ravno za Jezerno —.« Jelen je zapazil na
Sulãevem obrazu precej ãuden smeh. Obmolknil je. Îe

BES

BOBRI 1: SAM

124

tako se je preveã izdal. BrÏ je hitel popravljati: »Sicer pa.
Manjka Ïensk!« Ostrorogi je malomarno zamahnil z
roko.

»Kaj se vznemirja‰, silni medvedar?« Za Jelenom se je

oglasil Trãati Tur. Ujel je zadnje besede Ostrorogega.
Tudi on se je samozadovoljno smehljal in je naskrivaj
pomeÏiknil Urnemu, ãesar Jelen ni prezrl: »Zanko mi
nastavljata, lakomnika,« je pomislil. Pa se je potajil in
malomarno odgovoril:

»O, niã.« Mu Ïe Jezerna sama pove. Zdaj je razumel

njeno naroãilo, naj pride za njo. Le kaj bi rada Tur in
Sulec izpulila iz njega. »Dobre love si si osvojil, kakor
sli‰im,« je spet spregovoril Tr‰ati.

»Sem,« je bil Jelen kratke besede.
»Zate so kar preveliki.« Tur ni mogel veã prikriti svo-

jega pohlepa.

Samozavestno je odgovoril Ostrorogi: »Za sedaj, ne

reãem. âez leta pa, ko mi naraste koli‰ãe, utegnejo biti
‰e premajhni.«

»Takooo —?« Tr‰ati Tur je mrko pogledal. Urni Sulec

se je ozrl nazaj na jezero. Proti koli‰ãu je naglo brzel
lahek drevak. Urni Sulec je Ïe odprl usta, da Jelenu na-
kljub prijazno pozdravi Karpa. Pa se je zaãudil. Kaj se je
prej zmotil, ali kaj? V drevaku ni sedel Karp, paã pa nje-
mu popolnoma neznan mladec. Namesto Sulca je ogo-

BES

BOBRI 1: SAM

125

voril priveslalca Ostrorogi Jelen: »Kaj pa ti tu dela‰,
Ris?«

»Tebe i‰ãem,« se je zravnal Pegavec.
»Je v koli‰ãu kaj narobe?« je hlastnil Jelen.
»Ne, ni. Samo nekaj ti moram povedati. Dol pridi.«

Ris je Ïe pristal pod mostom.

»Kaj bi utegnilo biti?« je pomislil Jelen in stekel na-

vzdol k vodi.

Ris je ‰epetaje in v eni sami sapi hitel praviti Jelenu,

kako je Karp besen od‰el raz koli‰ãe in se zapodil narav-
nost za njim, za Ostrorogim. Za prelivom med prvima
dvema otokoma je pa zagledal drevak, v katerem je ve-
slala mlada Ïenska. Ustavil se je in prikril. Potem je pa
zaãel zalezovati Ïensko.

Ostrorogi je vedel dovolj. Planil je v svoj drevak in od-

veslal. »Vozi za mano!« je ‰e ukazal Pegavcu.

»Kam pa tako naglo?« je zaklical od zgoraj Sulec.
»Se ne utegnem veã muditi. Pridem drugiã.« Odgovo-

ru, kam gre, se je Ostrorogi namenoma izognil.

Jelen in Ris sta zginila okrog Ostrega rta, ki je molel

iz otoka Ple‰ivce daleã v jezero. — Pod Kamnom se pravi
dandanes tam. —

»Zdi se mi, da Ostrorogi hiti za Jezerno.,« je opozoril

oãeta Tura Sulec. »Naj.«

»Pa tudi Karp je moral odveslati v isto smer.«
»Naj.«

BES

BOBRI 1: SAM

126

»âe bi ‰la pogledat za njima?«
»Nikamor!«
Urni Sulec ni mogel razumeti oãetove brezbriÏnosti.

Pa mu je Tr‰ati Tur pojasnil: »Kar borita naj se za RoÏo.
âim dlje in ãim bolj se bosta, tem veã dobiãka bova ime-
la midva. Jo zlepa ‰e nikamor ne dam. Tebi se pa za Ko-
drolasko ‰e tudi niã ne mudi. Ima‰ dovolj dekel v ko-
li‰ãu.«

Tur in Sulec sta se raz‰la. Tr‰ati si je zadovoljno gla-

dil brado in brke. Urnemu pa ni bilo povsem prav. ·e
manj bi mu bilo, ãe bi vedel, kaj se za Ple‰ivco plete.
Nihãe bi ga ne mogel obdrÏati doma.

Globoko v trdino zajedenem zalivu za Ostrim rtom so

skrbno prikriti ãakali v svojem dolgem drevaku na Jele-
na in Risa mladci. Vodil jih je nekaj starej‰i Pegavãev
brat Navihanec. Ostrorogi je mladce skoraj nahrulil:
»Kaj pa vi stikujete tod okrog?«

»Kar tako,« se je potajil Navihanec.
»Hm. Vam Ïe pokaÏe Karp, ãe vas zaloti,« je posvaril

Jelen mladce.

»Hm!« Navihanec se je hudomu‰no popraskal za

u‰esi:

»Ali pa mi njega speljemo na led, ãe nanese prilika.«
»Da se mi ne vtaknete vmes, ãe se midva spoprime-

va,« je prepovedal Ostrorogi. Seveda. Karp bi se utegnil
kasneje ‰irokoustiti, da je moral Jelen nedorasle mlad-

BES

BOBRI 1: SAM

127

ce klicati proti njemu na pomoã. Ta bi bila lepa. Ko ga
sam lahko igraje uÏene.

»Obvaruj!« Navihanec se je zravnal in dvignil pred-

se obedve roki z razkreãenimi prsti.

»Da se mi niti blizu ne prikaÏete!« Ostrorogi je z roko

pogrozil.

»Ne bo‰ nas videl.« Navihanec se je smejal in odki-

maval z glavo, da so se mu potresali dolgi lasje: »Se zna-
mo dobro prikriti. Nas je zgre‰il Neokretni, pa bi nas ti
tudi, da se nismo sami pokazali.«

»Le glejte!« Jelen je odveslal. Navihanec je pa moral

kar priznati, da je prav govoril.

Hitro je drsel drevak Ostrorogega po mirni jezerni

gladini. Vodni ptiãi so vzletavali pred njim. Ribe so ‰vi-
gale izpred drevaka v trstje in loãje in v senco vej. ·ãuke
so se zarivale v blato. Ostrorogi se pa niti ni utegnil oz-
reti, ãe ga pegasti Ris dohaja ali ne. V jezeru se je z jas-
nega neba ogledovalo jesensko sonce.

»Hej, mladci!« Navihanec je dvignil roko: »Vesla v

vodo!« Zamahnil je z obema rokama navzdol. Tiho se je
premaknil dolgi in ozki drevak. Navihanec ga je vodil po
sencah, da je bil z jezera manj viden in da bi ga vsak ãas
lahko spet skril pod previsne veje ali kamor koli, samo
da ne spazi mladcev nezaÏeleno oko.

BES

BOBRI 1: SAM

128

Jezena RoÏa je dokaj naglo priveslala med otoke za Ple-
‰ivco. Prepodila je veliko jato sivih gosi. Dvignile so se iz
vode, se razvrstile v ãrto in odletele vzdolÏ jezera proti
spodnjim krajem. Jezerna si je poÏelela leteti z njimi, do
spomladi, ko bo imel Ostrorogi, ãe bo prav, Ïe svoje ko-
li‰ãe. Tako pa, kdo ve, kaj se splete ãez zimo. RoÏa je po-
loÏila veslo prek drevaka. Nikamor veã se ji ni mudilo.
Kar tu poãaka Jelena. Ne more je zgre‰iti. Podvizal se bo
pa kar gotovo. Jezerni se je dobro zdelo, da se ji je po-
sreãilo Ostrorogega neopaÏeno posvariti pred Tr‰atim
Turom. Mu Ïe ‰e bolj natanãno pove. Samo da bi kma-
lu priveslal.

Jezerna se je ozrla. Izza otoka se je prav takrat pripo-

dil drevak. Mo‰ki je sedel v njem in hitel na vso moã
veslati. RoÏa niti podvomila ni, da je to Ostrorogi. Za-
veslala je naproti.

»Kako pa, da je odloÏil risji koÏuh?« Jezerna je priprla

oãi in zaãela bolj nataãno gledati: »I, pa saj ni Jelen.«
RoÏa se je ugriznila v spodnjo nstnico. Prepoznala je
Karpa:

»Smrduh!«
Prvi hip Jezerna ni vedela, kaj naj naredi. UbeÏati Ne-

okretnemu ni mogla. Bi jo dohitel. Skriti se mu tudi veã
ne more. Ah niã. Sreãa ga. Kaj pa ji more. Sicer bo pa
kmalu tudi Ostrorogi tu. Taãas se ga pa Ïe kako ubrani,
ãe bo hotel biti nasilen. ·e najbolj prav bo, ãe se naredi,

BES

BOBRI 1: SAM

129

kakor bi se ga niã ne bala in ga celo ogovori. Jezerna je
glasno zaklicala: »Karp! Kaj pa ti buri‰ po na‰ih vodah?«

»Ti koj povem, ko pridem bliÏe.« Neokretnega glas je

bil ãudno razklan in RoÏi je postalo tesno. Preden je
utegnila razmisliti, kaj Karp namerava, je Neokretni Ïe
butnil v njen lahki drevak, da se je hudo zagugal. Jezer-
na je lovila ravnovesje. Karp pa se je sklonil, jo trdno
pograbil in potegnil v svoj drevak. »Ova!« je zaklicala
RoÏa. Pa preden se je prav zavedla, ji je Neokretni Ïe
zavil roki na hrbet in ju zvezal z jermenom. »Na!« se je
sklonil ãeznjo in se ji reÏal v obraz: »Zdaj pa ve‰, kaj ‰a-
rim po va‰ih vodah. âe pa ‰e ne, se ti razjasni zveãer na
mojem leÏi‰ãu.«

»Prasec!« Jezerna je pljunila Neokretnemu naravnost

v usta. In ãeprav zvezana, je planila pokonci in hotela
skoãiti v vodo. Karp jo je prestregel. Pagrabil jo je za lase
in vrgel na dno drevaka. Jezerna je cvilila in od jeze jo-
kala. Neokretni pa je sikal: »Ne bo‰, podlasica. Te Ïe na-
uãim biti krotka. Seveda. Mene se brani‰, za Ostorogim
pa nori‰. Ti ga Ïe z biãem izbijem iz glave.«

Kakor bi bil Karp, ko je imenoval Ostrorogega, sam

nase priklical nesreão, sta se okrog Ple‰ivce pripodila
dva drevaka. Gnala sta ju na vso sapo Ostrorogi Jelen in
za njim Pegasti Ris. Jelen je takoj sprevidel, da hoãe Ne-
okretni ugrabiti Jezerno. Zbesnel je. Divje je pognal dre-
vak, odvrgel veslo in zavihtel sulico, da prebode Karpa.

BES

BOBRI 1: SAM

130

Ta hip je planila Jezerna pokonci, zaslonila z lastnim te-
lesom Neokretnega in glasno zakriãala:

»Ne ubijaj brata!«
Ostrorogi se je zdrznil in povesil sulico. Jezerna se je

pa kljub zvezanim rokam vrgla v vodo. Ostrorogi se le
ni mogel povsem premagati. Z lopato vesla je udaril Ne-
okretnega po hrbtu. Plosko je zadonelo prek jezera.
Karp se je opotekel in padel na roke v drevak. Urno se
je pobral in sedel. ·e hitreje je zaveslal, da se umakne
nevarni bliÏini. Jelen se je zapodil za njim, da bi jih Kar-
pu ‰e nekaj naloÏil. Da je Jezerna RoÏa zvezana, v naglici
niti zapazil ni. Pegastemu Risu se je pa koj ãudno zde-
lo, zakaj da dekle ne zaplava z rokami. BrÏ se je spre-
umel in kar niã obotavljal. Potegnil je kamnito bodalo
izza pasa in skoãil v jezero. Blizu Jezerne se je potopil in
prerezal vrvi. Naglo sta bila vsak spet v svojem drevaku.

Kakor se jelen, ki ob ruku napodi svojega tekmeca, kaj

hitro vrne nazaj h ko‰utam, se je tudi Ostrorogi kmalu
naveliãal preganjati Karpa. Sam s sabo zadovoljen je
priveslal nazaj k Jezerni in Risu. Karpa ni bilo veã vide-
ti. Je Ïe zavil okrog Ple‰ivce.

Jelen je zaveslal tik Jezerne: »Na, jej!« je ponudil RoÏi

polno ko‰aro medenih lesnik. Dekle je pokazala bele zo-
be in se takoj lotila sadja. Jedla ga je z mu‰icami in peã-
kami vred. Samo peclje je odmetavala. Ostrorogi pa je

BES

BOBRI 1: SAM

131

zadovoljno gledal in je ni hotel motiti. âez ãas pa se le
ni mogel veã zdrÏati:

»Kaj si rekla, da mi pove‰?« je vpra‰al Jezerno.
RoÏa je pogoltnila lesniko in Ïe odprla usta, da od-

govori. Pa ji je beseda zastala. Izza Ple‰ivce se je priva-
lilo nad vodo togotno ruljenje tura. Kakor bi jih bila cela
ãreda pobesnela.

Jelen je pograbil oroÏje in planil pokonci: »Kaj je to?«

Na prave ture niti za hip ni pomislil. Od kod naj bi pa
pri‰li v Ple‰ivco! In predobro je poznal bojni krik Turov-
cev.

»Ne, na‰i niso. Za trdno vem,« je spregovorila RoÏa in

sku‰ala sama uganiti, kaj naj bi bilo.

Pa se je iz svojega malega drevaka zasmejal Ris: »Ha-

hahahaha! Navihanec in mladci pla‰ijo Neokretnega
Karpa. Lejte ga, kako beÏi.« Pegavec je s stegnjeno roko
kazal na drevak, ki je na vso sapo brzel proti zalivu za
Brdom.

»Prav mu je,« je privo‰ãila Jezerna.
Ostrorogi je pa ukazal: »Ris! Veslaj do mladcev in

reãi, da morajo takoj domov. âe Karp ugane ukano —.
Jih ne utegnem dan za dnem braniti pred njegovo in So-
movo logoto. Ti pa name poãakaj. Koj pridem.«

»Îe grem.« Ris je roãno priãel vihteti veslo.

BES

BOBRI 1: SAM

132

Drevaka sta pa obrnila tudi Ostrorogi in Jezerna. Vo-

zila sta skoraj tik drug poleg drugega. Prva je spregovo-
rila RoÏa:

»Karp je grd in bojazljivec. Ne maram ga. ·e nikoli mi

ni niã prinesel. Tvoje lesnike so pa tako dobre.«

»No prav,« je bil vesel pohvale Jelen.
»Samo niã se nikar ne pusti,« je odkimavala s kazal-

cem Jezerna. »Tur in Sulec sta se pogovarjala, da bo‰
moral njima odstopiti spodnje lovi‰ãe, ãe hoães dobiti
mene. Niã ga ne daj. Raj‰i me ugrabi. Tebi se ne bom
branila!«

»Koj sedaj?« so se zaskrile oãi Ostrorogemu.
»Sedaj ‰e ne. Ko si postavi‰ lastno koli‰ãe. Lova pa ni-

kar ne daj. Kaj bomo pa sami jedli. DruÏina se bo hitro
mnoÏila. Posebno, ko si privzame‰ ‰e druge Ïene.«

»Lej, lej, kako zna‰ pametno misliti,« je pohvalil RoÏo

Jelen.

Ostrorogi Jelen in Jezerna sta poãasi veslala med oto-

ki. Obema je bilo dobro kakor ‰e nikoli ne. ·koda, da se
je Jelenu mudilo nazaj v koli‰ãe. Bi res utegnilo biti za-
voljo mladcev kaj narobe.

Domov grede se je Ostrorogi sam s sabo polglasno

pogovarjal: »Nak! Za vsa lovi‰ãa na svetu in za vse SneÏ-
ne gore ne morem odstopiti od Jezerne. Ona bo mati
mojega prvorojenega.«

BES

BOBRI 1: SAM

133

Mladci so se prikradli nazaj v koli‰ãe, kakor bi niã ne

bilo. Pod nos so se pa naskrivaj hihitali Neokretnemu
Karpu, ki je upehan in Ïalosten pristajal spodaj ob mo-
stu.

Kodrolaska, Ostrorogi in Ris so se pa glasno smejali.

Kdo jim pa kaj more! In ãe so poleg vsega ‰e dobro in
obilno jedli. Hahahahaha!

BES

BOBRI 1: SAM

134

NARASLE VODE

reme se je sprevrglo. Poprej jasno nebo se je po-

mraãilo. Zjutraj se megla kar ni mogla dvigniti iz-

nad jezera. V jesenski hlad so potegnili gorki vetrovi.
Zganjali so oblake na obzorje. Vrhova ârne in Gole gore
se Ïe veã dni nista prikazala. Napravljalo se je k deÏju.

V vseh koli‰ãih na jezeru se ni nihãe bolj oziral po

vremenu kakor Ostrorogi Jelen. Navsezgodaj je Ïe vsa-
ko jutro stal zunaj na mosti‰ãu. Rad bi se razgledal na-
okrog, pa se zavoljo megle ni mogel. Lovil je samo gla-
sove. Po njih je sodil, da priletajo v loãje in v trstje in v
obseÏna moãvirja jate seleãih se ptic. Naprej pa ne od-
lete.

Drugi so bili nejevoljni na pusto vreme. Jelen je bil pa

vesel. Îelel si je deÏja, dolgotrajnega deÏja in veliko deÏ-
ja. Îe davno ga je priãakoval, pa ga ni hotelo biti. Zares
ga je Ïe skrbelo, ãe bo mogel splaviti po Dolgem poto-
ku pred zimo les za koli‰ãe. Od obilnega deÏja in naras-
lih voda je bilo zaenkrat odvisno njegovo Ïivljenje. âe
ne zabije ãez zimo koli‰ãa, ne more pomladi vzeti Jezer-
ne k sebi. Kasneje pa utegne biti Ïe prepozno. Eee, po-

BES

BOBRI 1: SAM

135

zna Karpa, Soma, Sulca in Tura. âe bi dal spodnje lovi-
‰ãe. Pa ga ne da in ga ne da.

Vsa znamenja so kazala na doslej izostali jesenski deÏ.

Iz megle so se vre‰ãeãe zadirali ptiãi. Îenske v koli‰ãu so
bile prepirljive. Otroci so neugnano brbljali, cvilili in
jokali od jutra do veãera in ‰e pozno v noã. Ostrorogi jih
je bil Ïe ãez glavo sit. Bo, bo deÏ.

Jelen se je priãel odpremljati. Z Risom sta znosila v

prvem svitu oroÏje in orodje v drevak. Za vsakega je bil
nasadil po dva cepina iz jelenovih nadoãnih paroÏkov.
Ostro jim je nabrusil konice. Kaj bi samo z dvema. Se
utegne kateri pri vlaãenju lesa zlomiti, pa bi ne bilo kaj
vzeti v roke. Posebno skrbno je zavil v koÏuh Ostroro-
gi vnetilo. Suho travo in nekaj draãja je vzel kar s sabo,
da bosta mogla brÏ zakuriti ogenj. In koÏe za ‰otor, pasti
in nekaj jedi. Na vse je mislil Jelen in niãesar ni pozabil.
Tam zunaj pride vsaka reã prav.

Na ognji‰ãu je Kodrolaska pekla ribe. Niã ni govori-

la. Le vãasih je zasmrkala. Pa je vedno obraãala obraz od
Ostrorogega stran, da ni mogel videti, ali Ïe joka ali se
‰ele pripravlja na jok. Le kaj ji je? NajbrÏ jo vreme daje,
je pomislil Jelen. Reãi pa ni maral niã. Zunaj pa je zaãe-
lo Ïe pr‰eti.

Ostrorogi in Ris sta vse, kar sta mislila vzeti s sabo, Ïe

znosila v veliki drevak, lepo zloÏila v prednji konec, po-

BES

BOBRI 1: SAM

136

krila s koÏami in povezala z vrvmi. Vrnila sta se v koão.
»So ribe Ïe peãene?« je vpra‰al Jelen Sinjeoko.

Kodrolaska ni odgovorila. S proã obrnjenim obrazom

je postavila dokaj‰njo leseno skledo rib pred brata in
Pegavca, ki ni mogel prikriti, kako je ponosen in vesel,
da sme iti z Ostrorogim prav na konec Dolge doline.
Zdelo se mu je, da spada Ïe kar med moÏake. Grede, ko
sta jedla, je zaãel brat dajati navodila sestri za doma,
dokler se ne vrne. In je rekel Jelen:

»Z mesom si za nekaj dni preskrbljena. Kak‰no ribo

pa ‰e sama ujemi. âasa bo‰ imela dovolj.«

Sinjeoka ni odgovorila.
»Lesnik pa nikar ne jej iz koãljivosti. Ne suhih ne sve-

Ïih. Nam jim bo pozimi manjkalo. Jih najbrÏ ne bova
mogla veã dobiti. Je gotovo Ïe vse pobrala Ïivad.«

Kodrolaska je molãala.
»Bevska pa jemlji s sabo v drevak, ãe bo‰ kam ‰la. Bi

mu utegnil Karp kaj prizadejati. In bolj varna bo‰.«

Sinjeoka je zasmrkala.
»âez nekaj dni pa poglej v ustje Dolgega potoka. Prvi

les utegne Ïe priplavati. Popazi, da si ga kdo drug ne pri-
lasti.«

Kodrolaska si je z laktjo brisala oãi.
»Si sli‰ala?«
Niã. Ne bev ne mev.

BES

BOBRI 1: SAM

137

»Odgovori, ãe te vpra‰am!« Jelen je nejevoljno zavpil

nad kujajoão se sestro.

»Buuuum!« je bolj zatulila, kakor pa zajokala Sinje-

oka.

Ostrorogi je pogoltnil na pol preÏveãen griÏljaj ribe,

se zravnal in uprl roke v bok: »Kaj pa je sedaj? Kaj pa
sem narobe rekel? Zavoljo lesnik morebiti?«

Kodrolaska je zaãela hlipati: »Kar sam jih pojej. ·e

pritaknem se jih ne veã.«

»Pasja dlaka! Poãemu se potlej cmeri‰?« Jelen je vzro-

jil.

»Me, me, me, me,« ni mogla brÏ povedati Sinjeoka,

»me, me, me samo pustita doma.«

»Snedel te bo kdo,« je zareÏal Ostrorogi.
»Ti lahko govori‰.« Kodrolaska je Ïe bolj vezano go-

vorila: »Sem bila zadnjiã, ko si les napravljal, tako laãna.
Mi ·ãuka ni hotela dati niã jesti. Karp me je pa hotel
tepsti.«

»Kaj!« je zrasel Jelen in planil pokonci. »Da ga nisem

prebodel, smrdljivca.«

Sinjeoka je pa pristopila k bratu in ga prijela za roko.

Objokana je bila ‰e, jokala pa ni veã. Zaprasila je: »Pusti
ga. Samo mene s sabo vzemita.«

»To bi bila lahko koj povedala. Pa bos mokra. DeÏ

gre.«

»âe gre tudi sneg. Doma ne ostanem.«

BES

BOBRI 1: SAM

138

»Pa se opravi!« je pristal Jelen.
Kodrolaska je poskoãila in se smejala. Najprej je po-

skrbela ‰e za nekaj stvari, ki jih je rabila pri ognji‰ãu in
kuhi. Ris jih je moral odnesti v drevak. Sama se je ogrni-
la s koÏuhom in se pokrila z oglavnico iz bobrove koÏe
z dlako navzven. Ostrorogi si je potegnil risa ãez glavo.
Pegavec pa je pokril kozlovino.

Preden so od‰li iz koãe, je Jelen poslal po Navihanca.

Naglo, kakor bi bil Ïe ãakal, je pritekel razboriti mladec.
Ostrorogi mu je naroãil, naj pazi ta ãas na njegovo imet-
je. Da bo spal kar v koãi in da ne bo niãesar zmanjkalo,
je obljubil Navihanec. Naj se Jelen kar zanese. âe ne bo
zmogel sam, mu pomorejo ‰e drugi mladci.

»Kar niã se ne smemo veã obotavljati, ãe hoãemo biti

do noãi pod jezom,« je pozval Ostrorogi k odhodu. Po-
dobna prikupnemu mladcu, je prva od‰la po mostu na-
vzdol Sinjeoka Kodrolaska. V rokah je nesla koÏuhovi-
naste ovoje za noge, da si jih ovije, ãe jo bo le preveã
zeblo in ne bo mogla veã hoditi bosa. Ponosno je stopal
za njo Ris. Oziral se je naokrog, ãe ga drugi mladci gle-
dajo, njega, ki sme iti z Ostrorogim na najbolj oddalje-
ni konec Jelenovih lovi‰ã.

Okrog odhajajoãih je poskakoval in repkal in veselo

lajal Bevsk. Pes je prvi poskoãil v drevak. Za njim Kodro-
laska in Ostrorogi. Ris pa je drevak odrinil od bruna in
se zadnji pognal nad vodo vanj. Odpeljali so se. Nad

BES

BOBRI 1: SAM

139

jezerom samim ni veã leÏala megla. Nebo pa je bilo ãez
in ãez zastrto z nizkimi oblaki. Droben deÏ je pr‰il iz
njih.

Ostrorogi in Ris sta zaveslala naravnost proti izlivu

Dolgega potoka. Sinjeoka pa je sedela na ritna drevaka.
Kar samo se ji je smejalo. O, ne bo Ïivela noã in dan v
strahu pred trebuhasto in malhasto ·ãuko in pred
mrkogledim Karpom, kakor je morala konec poletja, ko
je Jelen zna‰al les za koli‰ãe. Pod Golo goro, kamor si je
Ïe davno Ïelela, bo preÏivljala te dneve, sama z Ostro-
rogim in Risom, ki ima oba rada. Niã ne de, ãe gre prav
deÏ.

V zalivu in plitvinah pod Dolgo dolino so se prepelja-

vale jate rac, gosi, labodov in pelikanov. Nerazgledno
vreme jih je zadrÏevalo, da niso mogli odleteti naprej v
tople kraje. Kormorani so poÏre‰no hlastali za ribami.
Vmes so se potapljali ponirki, veliki in mali. In ‰e ne‰teto
drobnih vodnih in moãvirnih ptic je plavalo sem in tja.
Na trdini nekje pa so se zadirali Ïerjavi.

Hrupno so jate vzletavale pred drevakom, se preletele

in se spet drugod spustile na sivo vodno gladino.

Ostrorogi in Ris se nista kaj prida menila za preleta-

vanje ptic. Hitela sta veslati. Sinjeoka se je pa ozirala na-
okrog, naprej in nazaj in na obe strani. âudila se je in
veselo vzklikala. Ne. Toliko zbranih ptiãev doslej ‰e ni
videla svoj Ïiv dan ne.

BES

BOBRI 1: SAM

140

Jelen in Ris sta zaveslala v ustje Dolgega potoka.

Ostrorogega je skrbelo, da bi se prezgodaj ne zaãel zli-
jati deÏ. Pr‰i naj le, pr‰i. Samo potok naj nikar prenaglo
ne naraste. Proti deroãi vodi bi ne mogli spraviti dreva-
ka v konec Dolge doline. Tudi vsi trije ne. Hudo narobe
bi bilo.

V jezeru pred razcepom doline je plaval ptiã pri ptiãu.

Kakor Ïivo pisana poljana je bila videti vodna gladina.
Jate so se dvignile vse hkrati. Nastal je hrumot, kakor bi
bila burja zadivjala skozi vrhove dreves. Ne. Kaj takega
tudi Ostrorogi ‰e nikoli ni videl ne sli‰al. Kodrolaska in
Pegavec sta se glasno ãudila. Risu je kar nevede zastalo
veslo.

»Poprimi, poprimi!« je opomnil Jelen mladca in za-

krmaril drevak v strugo pritekajoãega potoka onstran
jezerca.

DeÏevalo je ãimdalje bolj stanovitno. Vmes se je veã-

krat ulila ploha. Drugi se skoraj niso menili zanjo. Bevsk
pa ni vedel, kam bi sedel, dokler se ni stisnil v streho
pod rob koÏe, ki je pokrivala tovor. Na dnu drevaka se
je nabrala voda. Kodrolaska jo je brÏ izplala z lubastim
izmetaãem.

Prispeli so v moãnej‰i tok. »V vodo!« je ukazal Jelen.

Ostrorogi in Ris sta odvrgla koÏuhe, zabredla do pasu v
potok, se uprla vsak na svoji strani v ritno drevaka in ga
kaj kmalu prerinila skozi strmec. Sinjeoka je tudi hote-

BES

BOBRI 1: SAM

141

la pomagati. Pa Jelen sestre ni pustil v vodo. Zakaj bi se
po nepotrebnem moãila, ko skoraj niã ne uteÏi.

Ostrorogi in Ris sta se povzpela nazaj v drevak, ki ga

pa nista veã mogla zmagovati z vesli. Segla sta vsak po
svoj drog in rinila sebe in Kodrolasko in ‰e dokaj‰en to-
vor proti toku navzgor. Debele kaplje so padale z vej na
oglavnice in na koÏuhe in v drevak. Kodrolaska je sproti
izmetavala deÏnico iz njega.

Jelen in Ris sta morala ‰e nekajkrat v vodo. Ni ‰lo dru-

gaãe. Sinjeoka se je pa ves ãas peljala. Kljub temu se je
bila Ïe naveliãala mokrotne voÏnje. Kar oddahnila si je,
ko so pristali pozno popoldne pri skali na sredi struge
nekaj niÏe pod bobrovim jezom.

Bevsk je takoj spoznal skalo in prvi poskoãil nanjo.

Skrbno je zaãel obvohavati od vetra razmetano in od
deÏja razmoãeno leÏi‰ãe, obkroÏil veãkrat ãrni kolobar
ognji‰ãa, kakor bi hotel dognati, ãe se ni morebiti za
njim in za Ostrorogim ‰e kdo drug mudil na skali.
Ostrorogi, Ris in Sinjeoka se niso utegnili meniti za psa.
Hiteli so razkladati tovor. In ‰e vse polno drugega dela
jih je ãakalo.

Iz lesa, ki je bil zadnjiã ostal poleg ognji‰ãa, in iz ne-

katerih sveÏe odsekanih vej na porasli skali je Ostroro-
gi naglo sestavil, zataknil v zemljo in razpoke in s trta-
mi zvezal ogrodje za ‰otor. Ris mu je podajal les in orod-
je in se bolj uãil kakor pa pomagal. Na postavljeno

BES

BOBRI 1: SAM

142

ogrodje so razpeli koÏe in jih privezali z jermeni in hi-
tro zloÏili vso s seboj pripeljano prtljago pod streho.
Najnujnej‰e je bilo tako opravljeno. Vsi trije so si od-
dahnili.

Sedli so k jedi. Sinjeoka je bila postavila v sredo med-

nje trebu‰asto posodo stlaãenega pepela, ki ga je bila
naÏgala iz raznih roÏ in trav, lubja, rogljev in kosti. Da
je imelo nad Ïerjavico peãeno meso bolj‰i okus, so ga
pomakali v pepel, ga trgali z zobmi od kosti, ga grizli z
moãnimi ãeljustmi in ga bolj goltali, kakor pa poÏirali.
Bili so zares laãni. Saj med potjo niso utegnili jesti. Go-
vorili niso skoraj niã. Nad njihovimi glavami je bobnal
deÏ na razpete koÏe. Okrog nog se jim je pa sukal Bevsk.
Beraãil je za griÏljaje, dokler mu ni vrgel Jelen dokaj‰nje
kosti. Zanesel jo je v kot ‰otora in jo hre‰ãeãe glodal.

Zunaj se je priãelo zgodaj mraãiti. Ostrorogi in Ris sta

pohitela z drevakom na breg po les za kurjavo. Pod vi-
sokimi in gostimi smrekami deÏ ‰e ni zmoãil draãja.
Lahko bomo zakurili. Kasneje gore tudi mokre veje.
Samo dima je dokaj veã.

»Hej!« se je spomnil Pegavec Sinjeoke. Zakaj bi na

trdem leÏala, ãe treba ni. Nalomil je mladega smreãja.
Ostrorogi mu ni branil. Celo pomagal mu je. Tudi sam
bi raj‰i legel na mehko, kakor pa na trdo in robato ska-
lo, pogrnjeno samo s koÏuhom.

BES

BOBRI 1: SAM

143

Vesel svojega domisleka, ki mu ga je bil Ostrorogi

odobril, se je Pegavi Ris prav po risje preril v najbolj go-
sto go‰ãavo. S prsti je nadrzal skupaj zgrabek popolno-
ma suhega listja. Da bi mu ga ne zmoãil deÏ, je slekel
koÏuh in ga zavil vanj. Jelenu je bilo mladãevo pona-
‰anje kaj v‰eã. Rekel pa ni niã.

Z noãjo vred sta Ostrorogi in Ris spet pristala pri skali

in trdno privezala drevak.

Kodrolaska se je bila medtem v suho preoblekla in si

ovila noge s koÏuhovino z dlako na vznotraj, pa jo je ‰e
kljub temu mrazilo. Posku‰ala je bila Ïe tudi zanetiti
ogenj, pa ji ni uspelo. Da bo to kaj brÏ napravil Ris, se je
naskrivaj namuznil Ostrorogi in porinil vnetilo pred
Pegavca. Mladec je nastavil v jamico mehkega lesa trdo
drgalo, zaãel naglo potegoval lokasto vrtilo sem in tja,
pa kar ni hotelo zavonjati po vnemajoãen se lesu.

»Vidi‰. Ne zna‰ ‰e. Poglej!« Ostrorogi je prijel sam za

vnetilo: »Tudi tebi ne bo ‰kodilo, ãe se nauãi‰,« je opom-
nil sestro. Grede, ko je netil iskro, je pripovedoval in ka-
zal Sinjeoki in Risu, kako je treba nastaviti drgalo, kako
popravljati namleti prah, ga vnetega nasuti na gobo, ka-
ko jo razpihati in podtakniti v suho travo.

»Mhm,« sta prikimavala Pegavec in Kodrolaska.
Kar noã je Ïe bila, ko je pred ‰otorom na skali v sredi

struge zaplapolal kljub deÏju velik ogenj. Izpod ‰otora
so gledali vanj in se greli Ostrorogi, Sinjeoka in Ris. Prav

BES

BOBRI 1: SAM

144

poãasi, bolj iz presitosti kakor pa iz lakote, so jedli les-
nike, ki jih je bila Kodrolaska v naglici vzela s seboj.
Bevsk pa ni bil prijatelj ognja. Umaknil se je in vlegel na
listje, ki ga je bil prinesel Ris. Tu in tam je Pegavec pri-
loÏil na ogenj. V svitu plamena je bilo videti njegovo
mlado telo ‰e bolj bronasto zagorelo, kakor je bilo v res-
nici.

Spet so vsi trije Ïdeli med vhodom v koÏnati ‰otor.

Dobro jim je bilo in poãasi se jih je prijemala trudna
dremavica. Najraj‰i bi Ïe legli, pa se jim ni ljubilo vsta-
ti in si postlati leÏi‰ãa. Naenkrat pa, ko bi trenil, so po-
stali vsi hkrati budni. Zatulil je volk. Bevsk je poskoãil
raz svoje leÏi‰ãe na listju in pritekel k Jelenu. Sinjeoka in
Ris sta se spogledala. Ostrorogi je pa vstal, stopil izpod
‰otora k ognju, zajel sapo in iz polnih prdi zarukal. Od-
zvala se mu je kar cela tolpa volkov. On je pa znova za-
opona‰al jelena. ·e tretjiã so se oglasili volkovi in tretje
jim je odgovoril Jelen. Nekako po‰astno je bilo sli‰ati
tuleãe in hropeãe sklicevanje skozi deÏ in temo.

Sinjeoki je postalo tesno. Oglasila se je izpod ‰otora:
»Kaj sklicuje‰ zverjad, Ostrorogi? ·e sama prerada

pride.«

»Kar pridejo naj, volcje,« se je oglasil v Risu lovec.

»Do nas ne morejo, ko smo sredi vode. Kveãjemu jih z
Jelenom nekaj postreliva.«

BES

BOBRI 1: SAM

145

Ostrorogi se je zadovoljno posmejal: »Niã ne bova

streljala, Ris. Prijazno jih sprejmemo.«

»Koga?« se je zaãLidila Kodrolaska.
»Stopita sem in poglejta.« Jelen je kazal s stegnjeno

roko proti Goli gori.

Z enim samim skokom sta bila oba, Sinjeoka in Pega-

vec, zunaj pri Ostrorogem. Na poboãju Gole gore se je
vrtel Ïareã kolobar.

»Kaj je to?« je hotela vedeti Kodrolaska. Niã manj ra-

doveden ni bil Ris.

»Kozorogovci, ki jih vodi Sivi Volk, so videli na‰

ogenj, pa so se oglasili in sedaj dajejo znamenje.« Jele-
nu so Ïarele oãi.

»Rod imoje matere?« je prijela Sinjeoka Ostrorogega

za rame.

»Seveda.«
»Tisti, ki so ti pomagali ubiti medveda?« je moral ‰e

Ris nekaj vpra‰ati.

»Prav tisti.« Jelen je vzel z ognja na pol dogorelo po-

leno in ga zaãel vihteti v kolobarju. âudno se mu je zde-
lo, da ne vidi ognja Kozorogovcev. NajbrÏ kurijo za
kak‰no skalo.

»Kdaj jih bom videla, Kozorogovce?« je hotela vede-

ti Sinjeoka.

»Morda koj ju-ju-ju-tri.« Ostrorogi je ‰iroko zazde-

hal.

BES

BOBRI 1: SAM

146

Ris je zadnjiã visoko naloÏil na ogenj. Kodrolaska je

postlala leÏi‰ãe. Zavili so se v koÏuhe in kmalu so vsi tri-
je trdo zaspali.

K nogam Ostrorogega se je pa lepo na gorko stisnil

Bevsk. Ni zaspal. ·e zadremal ne. Budno je straÏil, da
takoj zbudi gospodarja, ãe bi kaj sumljivega zasli‰al ali
zavohal.

Na koÏe ‰otora je vso noã enakomerno drobil deÏ.

Du‰il je hre‰ãanje bobrovih zob, ki so ne daleã nad njim
podirali in razkosavali les.

Ostrorogi Jelen se je zgodaj zbudil. DeÏ je ‰e vedno ‰tro-
potal na streho ‰otora. Kodrolaska in Ris sta ‰e trdno
spala. Oba je bila zdelala vãeraj‰nja pot.

Jelen ni mogel veã zaspati, ãeprav je bil tudi sam tru-

den. Zaskrbeli so ga Kozorogovci, ki se jih je bil snoãi
tako razveselil. Sivemu Volku bo treba odgovoriti za-
voljo Ko‰ate Jejke. Kaj naj mu reãe, da se mu ne zame-
ri?

Ostrorogi se je zavedel, da Jezerne RoÏe ne more veã

pustiti. Bi se osramotil pred vsemi koli‰ãarji. Ujcu pa
naravnost reãi nak, je pa spet teÏko. âe bi Jelka postala
njegova druga Ïena? Butec! Saj prav za to gre, da bo Jel-
kin prvorojenec imel pravico do poglavarstva. Kaj pa, ãe
bi RoÏa postala njegova druga Ïena? Ne bo hotela. Pa
tudi Jelenu samemu se je to upiralo.

BES

BOBRI 1: SAM

147

Ostrorogi se je preobraãal na leÏi‰ãu, se vedno spro-

ti odeval s koÏuhom, pa je bil ãedalje bolj buden. Dra-
mile so ga misli, ki jih nikamor ni mogel usmeriti. »Eh,
poreãem, kakor bo paã naneslo. Morebiti mi duh umr-
le matere pri‰epne pravo besedo.« Jelen je na pol glasno
spregovoril sam s sabo.

Pred ‰otorom se je mraãno svitalo. Zbudila se je tudi

Kodrolaska. Koj je poklicala Risa. Mladec je sedel in
debelo gledal okrog sebe. Ni se mogel domisliti, kje je.
»Tok, zbrihtaj se vendar in podneti ogenj!« ga je sam
nase nejevoljen trdo opomnil Ostrorogi.

Ni se ‰e povsem zdanilo, ko se je pekla zunaj na Ïerja-

vici mastna gos. Prinesli so jo bili s sabo. Druga pa je ‰e
visela v ‰otoru.

âez noã je voda Ïe precej visoko narasla. Prav do ska-

le je bilo sli‰ati, kako pada ãez jez.

Ris je zunaj na deÏju spekel gos. Prinesel jo je v ‰otor.

Ostrorogi jo je razrezal. Hlastno, kakor dva prestradana
volãiãa, sta Pegavec in Sinjeoka trgala z zobmi meso od
kosti. Jelenu se pa niã kaj ni ljubilo jesti. Kar venomer je
moral misliti na Kozorogovce v ârni gori.

Kljub deÏju sta se Ostrorogi in Ris opremila in odri-

nila v drevaku po naraslem potoku navzgor na jez. Ko-
drolaska je pa ostala z Bevskom na skali. Niã se ni bala.
Saj nihãe ne more do nje. Sama je bila pa tudi kakor uje-

BES

BOBRI 1: SAM

148

ta. âe bi hotela na breg, bi morala globoko vodo okrog
skale preplavati. Pa kaj bi tam. In voda je Ïe mrzla.

Kodrolaska tudi na skali ni imela nobenega opravka.

Drugo gos speãe Ïe kasneje. Postalo ji je dolgãas. Legla
je nazaj, se odela s koÏuhi in spet trdo zaspala. Na Ost-
rorogega leÏi‰ãe se je pa zvil Bevsk in tudi zadremal.

Na streho ‰otora je pa drobil deÏ.

BES

BOBRI 1: SAM

149

UDARNI JALAN

evsk je zarenãal, planil z leÏi‰ãa, stekel iz ‰otora in
besno zalajal. Prebudil je Kodrolasko.

Sinjeoki se spoãetka ni ljubilo vstati. Ko se pa Bevsk le

ni nehal nara‰ãati, ji ni drugega kazalo, kakor da je ‰la
gledat, nad kom pes laja.

DeÏ je samo ‰e narahlo pr‰il. Sinjeoka se je ozirala na

vse kraje, pa ni mogla niãesar spaziti, ne ãloveka ne Ïi-
vali. O, paã. Od jeza je bilo ãuti glasno hrumenje. Ne.
Tolikega hrupa ne delata samo Ostrorogi in Ris. Cela
tropa ljudi mora biti zgoraj. Kar gotovo so pri‰li z Gole
gore Kozorogovci v dolino. Sinjeoka bi najraj‰i ‰la po-
gledat. Pa kako, ko ni imela drevaka. Bevsk se je nave-
liãal lajati. Le tu pa tam je ‰e zarenãal.

Narasla voda v potoku je priãela prina‰ati les. Kar po

veã brun hkrati. Sedaj Kodrolaska ni veã dvomila. Za-
trdno je vedela, da Ostrorogemu pomagajo Kozorogov-
ci spravljati les v vodo. Tudi po glasovih je to spoznala.

Sinjeoko je zamikalo, da bi skoãila v vodo, splavala na

breg in se ob robu go‰ãave prerila do jeza. Nak! Vsa mo-
kra se ne more pokazati rodu svoje matere. Vsaj prviã
ne. Pa saj tudi ne utegne. Sivi Volk bo kar gotovo pri‰el

BES

BOBRI 1: SAM

150

na skalo in mu bo treba s ãim postreãi. Kodrolaska je
izgrebla Ïerjavico izpod pepela in naloÏila nanjo visoko
grmado drv.

Zunaj na skali je prasketal ogenj. V ‰otoru je pa Sinje-

oka skrbno drgnila gos s kislastimi in di‰eãimi zeli‰ãi;
zavoljo bolj‰ega okusa.

Ogenj je dogorel v Ïerjavico in prenehalo je deÏeva-

ti. Na lepo vreme pa ni ‰e prav niã kazalo. Sinjeoka je
priãela peãi gos. âepela je poleg ognja in vrtela vrbov
raÏenj. Ozirala se je pa venomer navzgor proti jezu, ka-
kor bi se morala zdaj zdaj Ostrorogi in Ris in ‰e kdo
drug z njima pripeljati v drevaku po naraslem potoku
navzdol. Do skale in mimo nje naprej je voda plavila
ãimdalje veã lesa. NiÏe doli v potoku se utegne ‰e v
kak‰ni tesni zagolsniti.

Gos je bila peãena. Îe raj‰i preveã kakor premalo. In

kakor bi bila poklicala k jedi, se je prav takrat prikazal
izza okljuka drevak Ostrorogega. Ris in Jelen sta ga
krmarila. Med njima v sredi pa je stal ‰e nekdo. Kaj, tako
mlad naj bi bil ujec Sivi Volk. Ne. Se mora Ïe kdo drug
peljati z Ostrorogim in Risom.

V kratki halji in ogrnjena s koÏuhom je stala Kodro-

laska poleg ognja na skali. Oãi kar ni mogla odmakniti
od postavno visokoraslega in brhkega mladca, ki ga je
vedel Ostrorogi v goste. Da ni kak hlapec ali navaden
lovec, je vedela. Le kdo bi naj bil? Kakor ona njega prav

BES

BOBRI 1: SAM

151

tako je gledal Sinjeoko iz drevaka tuji mladi mo‰ki. Po-
mahal ji je z roko v pozdrav. Ona pa njemu nazaj.

Pristali so. Ostrorogi in tujec sta poskoãila na skalo.

Risa je pa Jelen poslal po drva za kurjavo, katere je Ïe
zmanjkovalo.

»Ugani, koga sem ti pripeljal v goste,« je nekako po-

draÏil Ostrorogi Kodrolasko.

»Kako naj vem, ãe ga nisem nikoli videla.«
Sinjeoka se je zravnala in prijazno pogledala pri‰leca.

Ni mogla prikriti, da ji je v‰eã. Mladec je seveda Ïe ve-
del, s kom govori. Z doneãim glasom je povedal: »Udar-
ni Jalan sem, prvorojeni sin Bistrega Jezernika, brata
vajine umrle matere.«

»O!« se je zaãudila Kodrolaska. »Jaz sem pa sprva

mislila, da si Sivi Volk.«

»Hooo!« se je zasmejal Jalan. »Kaj sem mar Ïe tako

star videti?«

»Ne, tisto ne.« Sinjeoka je bila v zadregi: »Samo nje-

ga sem se nadejala.«

»Zaman ga priãakuje‰. Od‰el je pred deÏjem s starej-

‰imi lovci nazaj pod SneÏne gore. Mladci pa smo osta-
li. Naselili smo se v skalni duplini na poboãju Gole gore.
Godi se nam, kakor se nam ‰e doslej nikoli ni. Bosta mo-
rala priti pogledat.« Udarni ni niã prikrival, kako se mu
brhko zdi, da vodi prviã v Ïivljenju tropo samih zdravih,
mladih in drznih lovcev.

BES

BOBRI 1: SAM

152

»Lej ga!« se je zasmejal Ostrorogi. »Niti ni ‰e stopil v

najin ‰otor, pa Ïe k sebi vabi.«

»Kaj mar ni prav?« Jalan se je podjetno ozrl naokrog:

»Saj smo si vendar v rodu. Imate mar pri vas drugaãne
navade?»

»Kakor so paã ljudje.« Jelen je pomislil na Karpa in

Soma. Ta dva bi mu za vse niã ne pomagala spravljati
lesa v vodo. Udarnega mladci so se pa sami ponudili in
kakor igraje opravili delo, s katerim bi se bil sam z
Risom nekaj dni mudil.

Na poboãju Gole gore so zatulili volkovi.
»Aha, so Ïe poprijeli moji mladci,« se je ves razÏivil

Jalan. »Zveãer bo mesa, da ne bomo vedeli kam z njim.
Kar morala bosta iti z mano. Vsaj eno jelenovo tele sem
jim bil naroãil upleniti. Pa bodo veã. Kar vem.«

»Najprej bodi ti najin gost,« je z roko povabil bratran-

ca Jelen.

»Prav!« Udarni in Ostrorogi sta stopila pod streho in

sedla na pregrnjene koÏuhe. Koj za njima je prinesla Si-
njeoka peãeno gos. Postavila jo je pred brata in bratran-
ca v leseni skledi. Tudi posodo z di‰eãim pepelom je pri-
nesla. In ‰e nekaj kosov podpepelnjaka je dodala h gosi
v skledo.

Bratranca sta priãela jesti. Jalan se je oziral naokrog,

kakor bi neãesa pogre‰al, pa ne mara reãi. Sinjeoka je to
opazila in ji je bilo nerodno. Od‰la je spet ven k ognju,

BES

BOBRI 1: SAM

153

ãeprav ni imela tem niã opraviti. Bi tudi ne bilo prav, da
bi prisedla, kadar jedo v druÏbi domaãih ljudi tuji mo‰ki.

Kodrolaska se ni mogla ubraniti, da bi ne primerjala

Urnega Sulca in Udarnega Jalana. Da jalan pomeni prav
sto kakor jelen, je spoznala iz govorice Udarnega. Pod
SneÏnimi gorami besede paã malo drugaãe izrekajo ka-
kor jezerjani. Videti so tudi vse drugaãe zgovorni. Tudi
rasti so povsem drugaãne. Kobaljasti in ãokati Urni Su-
lec naj se pred Udarnim Jalanom kar skrije. V najbolj
temno go‰ãavo, da ga nihãe ne bo mogel primerjati s
postavnim Jalanom.

V Kodrolaskino razmi‰ljanje se je me‰al razgovor pod

‰otorom. Sinjeoka je prisluhnila. Ujela je, da so si Jezer-
niki in Sivi Volk pri‰li nekaj navzkriÏ. Prepirajo se rav-
no ne. Samo Ïe prej je bilo nekako domenjeno, da vza-
me Jalan Ko‰ato Jelko. Tako bi bilo vprasanje bodoãega
poglavarstva nad Kozorogovci najlep‰e re‰eno. Pa Sivi
Volk besedo tako obraãa, kakor da bi on, Jalan, mogel
postati poglavar rodu samo po njegovi volji. Hoãe reãi,
da poglavarstvo pripada pravzaprav njegovi hãerki Jel-
ki. On, prvorojenec Jezernikov, bi kasneje pravzaprav
moral ubogati svojo prvo Ïeno. Prav zanala‰ã je sedaj ne
mara. Pa je Jelka brhko dekle. Samo preveã gospodoval-
na. Îenska naj bi imela prvo besedo. Kaj bo baba peljala
rod v boj, kadar bo treba. Naj Sivi Volk kar i‰ãe ugled-
nega mladca pri sosednjih rodovih za moÏa svoji Jelki.

BES

BOBRI 1: SAM

154

Naj ga kar dobi. Nad Kozorogovci ne bo gospodaril. Po-
glavarstvo pripada brez Jelke njemu. In mladci kar od
kraja vsi Ïe to priznajo.

»A, tako, tako, tako,« je Sinjeoka sli‰ala spregovoriti

Ostrorogega.

»Tako, tako in niã drugaãe,« je pribil Udarni.
»Sedaj razumem,« je kakor sam sebi rekel Ostrorogi.
»Kaj razume‰? Je mar Volk tudi tebe nagovarjal za-

voljo Jelke in poglavarstva.« Udarni je postajal nestrpen.

»Je omenil nekaj takega,« je obotavljaje se priznal

Ostrorogi.

»Pa ti?« Jalan je kar hlastnil po besedi.
»âe bi se mislil seliti pod SneÏne gore, bi ne naprav-

ljal lesa za novo koli‰ãe.« Ostrorogega glas je zvenel od-
krito. Se je bil res za vselej odloãil. Da bi pa Jalan prav
niã ne dvomil, je ‰e pristavil: »Saj nisem na glavo padel,
da bi se me‰al v va‰e razprtije.«

»Ima‰ prav. Se bo vsak grdo opekel, kdor bi se posku-

sil.« Udarni je poÏugal z roko.

»Sicer imam pa jaz vse drugaãe zastavljeno. Samo —.

Ne vem, kako se mi posreãi. Ko bi imel tropo mladcev,
kakor ti —!«

Jelen ni mogel izreãi svoje misli do konca. Mu je

Udarni segel v besedo: »Kar pokliãi. Kar zarukaj. Bo sko-
raj vedno kdo v skalni duplini pod Golo goro. Premlati-
mo tvoje nasprotovalce —.« Jalan je stegnil obe roki.

BES

BOBRI 1: SAM

155

Odpiral in zapiral je prste, da so pokali v sklepih. Zraven
se je pa smejal, kakor bi Ïe sedaj uÏival naslado morebit-
nega bodoãega pretepa.

»Utegne res kdaj tako nanesti,» je bil koj voljan spre-

jeti ponujeno pomoã Ostrorogi.

»Ko bi le.« Jalan se je razÏivil: »O, smo tudi Jezerniki

vajeni vode in drevakov. Posebno, kar nas prebiva na
otoku sredi jezera poleg Sive skale.« In se je razvnel in
pripovedoval o lepoti krajev pod SneÏnimi gorami in o
gorah samih. In da iz tistih krajev teãe Sava. In da gore
vãasih v jutranjem soncu kar Ïare, kakor bi gorele. Da
na najvi‰jem vrhu prebiva Nevidni, ki z bliskom in gro-
mom govori z ljudmi.

Sinjeoka bi Udarnega Jalana poslu‰ala noã in dan in

se ne bi naveliãala. Kar nejevoljna je bila, ko je Ris pri-
peljal poln drevak suhih vej in mu je morala iti pomagat
skladati jih. Bilo bi grdo, ãe bi ga pustila delati samega,
ko ni lahko zmogel. Ostrorogi seveda bi koj poprijel na-
mesto Sinjeoke, pa ni smel od gosta. Udarni Jalan se je
pa hitro zna‰el. Prihitel je izpod ‰otora in brÏ poprijel za
delo. »âaj, bom jaz, ki dokaj laÏe kakor ti.« Kodrolaska
se pa ni pustila odgnati. Bilo ji je tako dobro v bliÏini
Udarnega. Saj bi Jalan sam imel preveã opraviti, ko je
Ostrorogi Ïe pomagal Risu.

BES

BOBRI 1: SAM

156

Visok kup suhega lesa so nametali na skalo. »No, se-

daj se pa opravita in pojdita z mano pod Golo goro,« je
znova povabil Udarni.

»No, le,« je bila koj voljna Kodrolaska. Ostrorogi je pa

‰e vpra‰al Risa, ãe bo upal sam prenoãevati na skali, ko
bi se sluãajno on in Sinjeoka ne vrnila pod noã. Mladca
niã kaj prida ni veselilo. Ni pa upal reãi, da ne. Bi ga
imeli za strahopetca.

Sinjeoka se je Ïe oblekla. Tudi noge si je bila ovila s

koÏuhovino. Za pas je potisnila kratko bodalo, kakor bi
kdo ve kaj mogla opraviti z njim. Sta bila pa zato Jelen
in Jalan bolj oboroÏena. Lahko bi se sreãala tudi z med-
vedom.

Pegavec je prepeljal vse tri na breg. Sinjeoka je ‰e gre-

de oglodala kos gosi. Drugo je vse pustila Risu.

Zavili so s proda v go‰ãavo. Udarni je vodil. Kodrolas-

ko sta mladca vzela v sredo. Jalan se je venomer obraãal
in se pogovarjal z njo. Kmalu skoraj nista veã vedela, da
hodi tudi Ostrorogi za njima.

Jelen se je pa zatopil v svoje misli. Zavoljo Jezerne.

Kar zdelo se mu je, da se mu spet nekaj mede. Pa —. Saj
ima Udarni tropo razboritih mladcev. In izmed domaãih
bi se mu marsikdo upal pridruÏiti. Navihanec prav go-
tovo. Ris je pa tako njegov in ne veã Somov.

Iz zami‰ljenosti ga je predramila veja. Oplazila ga je

po obrazu. Sinjeoka jo je neprevidno prezgodaj izpustila

BES

BOBRI 1: SAM

157

iz roke. Kdo bi ji zameril. Videla in sli‰ala je samo ‰e
Udarnega Jalana pred sabo.

Kakor bi bilo mladim tudi vreme naklonjeno, vso pot

ni deÏevalo. Ko so pa pri‰li pred skalno duplino, se je
spet ulila ploha.

Mladci so obmolknili in samo gledali Sinjeoko. Celo

raÏenj, na katerem so vrteli nad Ïerjavico med vhodom
v duplino mladega jelena, je zastal. Nobeni najbolj ne-
poznani divjadi, ki bi jo dvignili v pogonu, bi se ne mogli
ãuditi bolj. Vsem je bila Kodrolaska na prvi pogled v‰eã.
Ko je pa Udarni ‰e povedal, da sta Sinjeoka in Ostroro-
gi pravzaprav iz njih rodu, so pa kar tekmovali med sa-
bo, kdo bi gostoma ãimbolj postregel.

Najbolj sta se zanimala za Kodrolasko Udarnega Ja-

lana mlaj‰a brata, Krivokljun in Orel. Kar nagledati se je
nista mogla. Krivokljun se je kakor ponevedoma obreg-
nil ob Udarnega in mimogrede pri‰epnil: »Da bi te
grom.«

»Kaj ne.« Jalan se je zasmejal. Niã ni prikrival, da mu

bratova sodba kaj dobro dene.

Sinjeoka je pritajeni razgovor med bratoma do zadnje

besedice ujela. Dobro se ji je zdelo. Niã bi ne imela proti.
Samo —.

Tudi Ostrorogi je opazil, kam pes taco moli. Po eni

strani mu je bilo prav, po drugi pa narobe. âe Udarni
vzame Sinjeoko —. Saj jima privo‰ãi. Samo —. Kako pa

BES

BOBRI 1: SAM

158

naj potem dobi Jezerno? Kaj bo res moral odstopiti lov
v Stranski dolini? Nak in nak. âe bi pa Kodrolasko vzel
Sulec, bi se Ïe kako ubranil, da bi ga Tur in Sulec preveã
ne opehtinila. Saj bi pravzaprav samo menjali.

Jelen je postal zami‰ljen. Kar bolelo ga je, kadar se je

Sinjeoka veselo brezskrbno zasmejala. In je bil sklenil,
da s Kodrolasko ne ostaneta ãez noã pri Kozorogovcih.

Udarni je pokazal na podobe na steni dupline. Bizon,

ki ga pode volkovi, je bil precej zakajen. Vsa sveÏa pa je
bila podoba jelena. Udarni sam ga je bil ‰ele zadnje dni
narisal. Sivemu Volku na ta naãin pove, da ima tudi on
nekaj besede v skalni duplini na poboãju Gole gore.

Vse naokrog je bilo prislonjeno oroÏje: sulice, loki in

sekire. Zadaj, Ïe na pol v temi, so bila pa nastlana leÏi-
‰ãa. Od stropa je tu pa tam padla debela kaplja.

Jelen je bil peãen. Dva mladca sta ga na raÏnju prines-

la na ramenih pred Udarnega. Tretji pa je Ïe drÏal kakor
v neãke zvit smrekov lub.

Jalan je potegnil izza pasa svoje ‰iroko bodalo. Iz pe-

ãene divjadi je najprej izrezal srce in ga ponudil Sinje-
oki. Ledvico je eno dal Ostrorogemu, drugo je pridrÏal
zase. Na lubaste neãke je naloÏil ‰e nekaj tolstih kosov
gorke divjaãine. Namesto pepela je pa poleg trpkih ze-
li‰ã postavil pred svoja gosta posodo s soljo.

BES

BOBRI 1: SAM

159

»Jejta!« je pozval Jalan, ko sta mladca peãenega jele-

na odnesla k svojim tovari‰em, ki so ãakali pred vho-
dom v duplino.

Sinjeoka je prva pomoãila dokaj‰en kos srca v sol.

Zaãudila se je prijetnemu okusu. BrÏ je vpra‰ala: »Iz
ãesa Ïgete ta pepel?«

Udarni se je zasmejal: »To ni pepel. Se mi je zdelo

spodaj na skali, da pri vas ‰e ne poznate soli.«

»Od kod jo dobite?« je vpra‰al Ostrorogi, ki se mu je

zazdelo, da brez tega belega prahu kar ne bo mogel veã
shajati.

»âez visoke gore hodimo ponjo in jo zamenjujemo za

koÏuhovino.« Jalan je bil ponosen, da njegov gorski rod
v neãem preka‰a koli‰ãarje.

»Pa bi je mogel tudi jaz dobiti?« Ostrorogi je mlaskal

po ustih osoljeno ledvico in uÏival prijeten okus.

»Za bobrovino kolikor hoãe‰.«
»Te mi ne manjka.«
»Kar pridi ponjo.«
»Prideva z Risom. âe prej ne, pomladi.«
»Jaz pojdem z vama,« je posegla v razgovor Sinjeoka.
»Saj res,« se je razvnel Udarni. In je brÏ ‰e pristavil:

»Potem pa ostane‰ kar pri nas. Bo‰ videla, kako je na
otoku sredi jezera med gorami lepo.«

»Kaj bi pa jaz med vami?« je pomi‰ljala Kodrolaska.
»I, kaj. Moja Ïena bo‰.«

BES

BOBRI 1: SAM

160

Udarni je to tako iznenada povedal, da Sinjeoka kar

koj ni vedela niã odgovoriti. Jelenu so pa zastala usta in
je prenehal mlaskati in Ïveãiti. Zunaj so pa mladci hrup-
no razrezovali in razsekovali vroãe peãeno jelenovo tele.

Prvi je spet spregovoril in znova povpra‰al Jalan: »No,

kaj pravi‰ na to? Ne bo se ti slabo godilo, kakor vidi‰. In
najuglednej‰a izmed vseh Ïena v rodu postane‰.«

»Tisto Ïe. Samooo,« je zategnila Sinjeoka.
»Kaj samo?« je zavihral Jalan.
»Sam dobro ve‰, da Ïenske o sebi ne odloãamo sa-

me.«

»Odloãim Ïe sam,« je planil Udarni v besedo: »âe ne

drugaãe, naredim pa tako, kakor je vajin oãe s Skalno
Zvezdo. Poãemu pa vodim tropo izbranih mladcev. Kaj
pa ti pravi‰, Ostrorogi?«

»Ne vem, ãe bo prav,« je poãasi odgovoril Jelen.
»Somu in Karpu in morebiti ‰e komu drugemu ne. âe

sem prav ujel iz pogovora s Sinjeoko. Pa kaj mi to mar.
âe bo pa tebi kaj narobe hodilo, sem pa Ïe rekel, da ti
pomorem s svojimi mladci. Pomeãemo tiste Ïabarje v
vodo. — Hu!« Udarni je dvignil nogo, kakor bi najraj‰i
kar koj zaplesal bojni ples.

»Bomo ‰e videli,« je pomi‰ljal Ostrorogi.
»Jaz Ïe vidim. Najkasneje spomladi bo Sinjeoka Ko-

drolaska moja prva Ïena. âe pa kdo hoãe drugaãe za-
obrniti, gorje mu.« Jalan je potegnil bodalo izza pasa in

BES

BOBRI 1: SAM

161

ga dvignil visoko nad glavo. Prav takrat so tudi mladci
pred votlino zagnali glasen vri‰ã. Eden izmed njih je iz
same razboritosti s pu‰ãico ustrelil krokarja, ki je bil pri-
letel od nekod iz temnih gozdov in je kroÏil nad odvrÏe-
nim jelenovim drobovjem. »Ali jih sli‰ita?« je bahavo
opozoril Udarni. »Jih pa ni, ki bi se jih mi bali.«

Na veãerni strani se je priãelo svitati. Pred duplino je

posijalo pozno sonce. Ostrorogi je vstal, ãe‰ da mora
pod noã nastaviti ‰e bobrom pasti. Jalan mu ni mogel
oporekati. Vzel je svoje oroÏje, da ju spremi. Seveda.
Udarni in Sinjeoka sta ves ãas zaostajala.

»Torej, kar pripravljena bodi!« je Jalan po‰epetal Ko-

drolaski.

»Bom,« je vdano pristala Sinjeoka.
»In niã nikar ne skrbi. Îe izpeljem, kakor se jim ne

zdi.« Jalan je iz same objestnosti zarukal in na vrh ‰e
zatulil kakor volk.

Raz‰li so se in si vsi Ïeleli skoraj‰njega svidenja.
Pod noã sta se Jelen in Ris odpeljala v drevaku nastav-

ljat nad jez bobrom lesene pasti. Raz skalo sredi struge se
je pa Kodrolaska venomer ozirala s svojimi sinjimi oãmi
v Golo goro. Kar niã veã ni mogla drugega misliti, kakor
samo ‰e na postavnega in vihravega Udarnega Jalana.

âez noã je voda Ïe precej upadla in Ostrorogemu se je
priãelo muditi z lesom po potoku navzdol. Îe navse-

BES

BOBRI 1: SAM

162

zgodaj je sklical Risa. ·la sta nad jez pogledat in pobrat
nastavljene pasti. Vse so bile polne, razen ene. V njeni
bliÏini je videl Jelen plavati belega bobra. »Tok le ve, da
mora sam nase paziti in se ne sme ujeti,« je pomislil
Ostrorogi. Jelen in Ris sta pripeljala na skalo za vse prste
na eni roki bobrov. Vsi so bili lepo rejeni in gosto zim-
sko pora‰ãeni.

Sinjeoka je ‰e spala. Nevajeno hoje jo je bila pot na

Golo goro in nazaj do potoka kar precej utrudila. Ostro-
rogi jo je zbudil. Niã kaj ji ni bilo v‰eã. Sanjalo se ji je
bilo, da se je vozila z Udarnim v lahkem drevaku po jas-
nem jezeru med SneÏnimi gorami. Pravkar ji je bil pra-
vil, da mu nihãe veã ne more iztrgati poglavarstva. Pa
prav zato ne, ker se je ona odloãila za gorjana namesto
za Ïabarja.

»BrÏ, brÏ!« je priganjal Ostrorogi. Ris je Ïe posprav-

ljal orodje in oroÏje v drevak. Na plo‰ãatem kamnu je
prenesel na Jelenov ukaz tudi ogenj s skale na sredo dre-
vaka. Ne bo ãasa med potjo vnetiti ga. ·e preden je vz‰lo
sonce, so odrinili in se spustili po Dolgem potoku nav-
zdol. Bevsk je veselo lajal. Kakor bi se veselil, da bo kma-
lu spet tekal po mosti‰ãu, s katerega se je mogel vse dru-
gaãe razgledovati na ravno jezero, kakor pa s skale v
temne gozdove.

Narasla voda je bila les dobro plavila. Le tu pa tam sta

morala Ostrorogi in Ris s cepini potegniti kako zastalo

BES

BOBRI 1: SAM

163

bruno izza kraja na sredo toka. Kljub temu je bil Jelen
nasajene volje. Pegavca, ki se ni bil nekaj prav obrnil, je
celo udaril z narobe zasukanim cepinom.

Tudi Sinjeoka je morala tu pa tam prijeti za veslo ali

drog. Seveda. Po mnenju Ostrorogega paã vselej naro-
be. Zato je tudi na sestro revskal. Kodrolaska se mu je
skrivaj smejala. Vedela je prav dobro, zakaj je nabrskan,
kakor Ïe davno ni bil, ali pa ‰e prav nikoli. Nasproti njej
‰e ne.

Pripluli so v jezerce, v katero sta se stekala oba poto-

ka; iz Dolge in iz Stranske doline. Vse polno lesa je pla-
valo naokrog. Voda sama ga je bila naprej proti velike-
mu jezeru odnesla kaj malo. Sonce se je bliÏalo Ïe svo-
jemu vrhu. Vsi so bili Ïe laãni.

Ostrorogi je odrezal dvema bobroma repe in ju vrgel

Sinjeoki: »Ju bo‰ spekla.«

»Kar neodrta?» se je zaãudila Kodrolaska.
»Zame je dobro. âe pa zate ni, ju pa odri. Midva ne

utegneva.« Ostrorogi je izkrcal sestro z ognjem in nekaj
priprave vred na breg.

»U, kak‰en je danes,« je zagodrnjala Kodrolaska in

brÏ zaãela zna‰ati drva. Pa ji je skoraj spet ‰lo na smeh.
Spomnila se je na Udarnega Jalana. Iz same nagajivosti
je pa res odrla en sam rep. Drugega je dala peã s koÏo
vred. Zanala‰ã.

BES

BOBRI 1: SAM

164

Ostrorogi in Ris sta se podila z drevakom naokrog in

zganjala les k odtoku jezerca. Proti Stranski dolini Jelen
kar pogledati ni smel. Kadar pa je, se je vselej raztogo-
til in divje zamahnil s cepinom. Res je enemu odlomil
ost. Zarobantil je in vrgel cepin z roãajem vred v vodo.
Saj res. Kakor vse kaÏe, bo ob spodnje lovi‰ãe, ãe hoãe
imeti Jezerno RoÏo. In je Ïe pomislil, da si poi‰ãe drugo
dekle. Nak! To bi se mu Karp in Som smejala. Nak in
nak!

Seveda. Mladci, mladci. Jalanovi mladci. Enkrat mu

Ïe lahko ponorejo. Kako naj se pa kasneje brani pred
nasilnostjo Turovcev.

Do veãera je bil ves les spravljen v zaliv pod Dolgo

dolino. Med bruni je plaval tudi odlomljeni cepin Ost-
rorogega. Jelen ga je opazil, pa ga ni maral ujeti. Ga Ïe
jutri pobere ali pa naslednji dan, ko bo plavil les naprej
in ga spravljal na suho ob plitvini, kjer namerja pozimi
zabiti koli‰ãe.

Z noãjo vred so bili doma. Prvi je poskoãil na pristaj-

ni most Bevsk. Spet ni skrival svojega veselja. Na mo-
sti‰ãu se je poãutil ‰e najbolj varnega pred volkovi.

Naslednje dni sta se Ostrorogi in Ris od jutra do veãe-

ra ukvarjala z lesom. Sinjeoka jima je pripravljala hrano.
Meso je solila s soljo, ki jo je bil podaril Udarni Jalan.

Z gora je poãasi priãel pritiskati mraz. Ob koli‰ãa je

pristajala zima.

BES

BOBRI 1: SAM

165

GOSTI SLEDOVI

usti jesenski vetrovi so se Ïe veã dni podili okrog

koli‰ã in otokov in se zaletavali v go‰ãave na trdini,

Trgali so topolom in jel‰am, brezam in bukvam, ozko-
listim vrbam in ‰e raznovrstnemu drugemu drevju zad-
nje liste s kro‰enj, se pogravali z njimi, jih odna‰ali v
daljavo in jih spu‰ãali na vznemirjeno vodno gladino.

V jezeru in na Reki in v pritokih so se dan za dnem in

noã za noãjo redãile jate ptiãev. Tisti, ki so se spoznali na
vreme, so napovedovali skoraj‰en mraz in sneg.

Na mosti‰ãih se niso med koãami veã premikali za-

ma‰ãeni bronasto oÏgani hrbti. Koli‰ãarji so se bili odeli
v koÏuhe in si ovili tudi noge. Le otroci so se drstili ‰e
bosi naokrog. Celo kak nagec se je za hip prikazal ob
ograji.

Stari ljudje so se primaknili k ognji‰ãem, na katerih je

skoraj nepremehoma plapolal ogenj. Odrasle je pa ogre-
valo delo.

Izmed vseh, kar jih je bilo nastanjenih na koli‰ãu

Brkatega Soma, sta prav gotovo mraz najmanj obãutila
Ostrorogi Jelen in Ris. Jima je bilo vse dni veãkrat vroãe

BES

BOBRI 1: SAM

166

kakor pa hladno. Obdelovala sta les za novo koli‰ãe
Ostrorogega.

Odkar so se bili po sestanku z Udarnim Jalanom vrni-

li iz konca Dolge doline, si Ostrorogi in Ris nista pri-
vo‰ãila pokoja. Najprej sta veã dni zamudila, preden sta
polovila in zvlekla splavljeni les na trdino tik za plitvino,
v kateri se je bil odloãil Ostrorogi Jelen zabiti novo ko-
li‰ãe. Bruna, nekako za stegno debela, so bila od bobro-
vega glodanja Ïe precej prostrena. Vendar ni bilo prav
nobenega med njimi, ki bi ga ne bilo treba popraviti.
Hitela sta dan za dnevom od jutra do veãera obdelova-
ti okroglice. Jelen z bronasto, Ris pa s kamnito sekiro.
Ostrorogi se je sredi dela veãkrat zamislil in je priãel ‰te-
ti na prste in meriti na komolce, pa si kljub temu ni znal
predstavljati, kak‰no bo njegovo koli‰ãe in koliko lesa
bo rabil in kak‰ne mere. ·e ponoãi, kadar ni spal, je raz-
mi‰ljal samo o novem koli‰ãu. Prek njega, visoko nad
streho koãe, pa so zateglo poÏviÏgovaje leteli v klinih in
v po‰evnih vrstah ptiãi iz mrzlih v tople kraje. Ziiima,
ziiima, ziiima, so mu klicali in ga opominjali, da kar niã
veã ne sme izgubljati ãasa. Seveda. âe bi Ïivela ‰e mati,
Skalna Zvezda, bi mu vedela svetovati. Tako pa —?

Ostrorogi je zadremal, pa se je skoraj spet zbudil.

âudno! Kakor bi ga v spanju res navdahnil duh umrle
matere, je sedaj vedel, kaj naj naredi, da ga njegova ne-
pretrgana razmi‰ljanja pripeljejo k pravemu koncu.

BES

BOBRI 1: SAM

167

Drugo jutro se je Jelenu mudilo k lesu na trdino kakor

doslej ‰e nikoli ne. Pegavca je zaskrbelo, da bo njegov
gospodar ta dan divje priganjal k delu. Pa ni. Pokazal je
Risu samo za jelenovo koÏo velik prostor in mu velel,
naj ga zravna, da bo ãimbolj podoben jezerni gladini.
Sam pa je od‰el v RoÏni griã, na dandana‰nji RoÏnik, in
se kmalu vrnil z butaro za prst debelih leskovih palic.
Ris je zaãudeno gledal, kako da Jelen tako po nepotreb-
nem trati ãas. Pa se je hitro spreumel.

Po zglajeni ilovnati ploskvi je Jelen priãel meriti in

ãrtati, in ãe mu ni bilo kaj prav, je razo spet zahodil. V
ãrte je nabodel luknjice, v katere je ukazal Risu zabijati
prostrene palice, ki so pa morale za dva komolca viso-
ko gledati iz zemlje. Pegavcu se je zazdelo, da se po dol-
gem ãasu spet igra. Pa je vedel, da se ne. Mu je tudi Je-
len Ïe razloÏil, da postavljata v malem veliko novo ko-
li‰ãe. Drugi dan pod noã je res stalo. S pristajnim mo-
stom in tremi koãami vred. Povezano je bilo s trtami.
Visoko ni bilo. âez vsa slemena je Ris lahko pogledal. Pa
mu niti na prste ni bilo treba stopiti. Seveda. Sten in
streh koãe niso imele. Samo ogrodje.

Od takrat naprej je Ostrorogemu in Risu delo ‰lo

urno izpod rok. Skladi okroglih goli so dan za dnevom
nara‰ãali.

Jelen je za vsako bruno vedel, kam ga zabije, kam pri-

bije ali priveÏe.

BES

BOBRI 1: SAM

168

Pegavcu se je kar samo smejalo. Tudi zanj je bila do-

loãena lastna, ãeprav majhna koãa. In za Ostrorogega
svoja. Veãja, kakor pa jo je imel Brkati Som. In Sinjeoka
bo tudi imela svojo. Kdo izmed mladcev se bo mogel
meriti z njim. Seveda. Kasneje bodo tudi drugi spali pod
isto streho. Pa niã ne de. Juuuhaj!

Vetrovi so potihnili. Gore in hribe pa so zakrili teÏki

oblaki in legli nizko nad jezero. Sredi dneva se je poka-
dil v ârni gori sneg. Pod noã se je usul tudi na RoÏni hrib
in na Somovo naselje. Ostrorogi in Pegavec sta prav ta-
krat obdelala zadnje bruno. Odpeljala sta se v drevaku
nazaj na koli‰ãe. Privo‰ãila sta si obilno jesti. ·e pred
temo sta legla in koj trdo zaspala.

Dva dni je sneÏilo in tretjega pol. Snega se je bilo na-

letelo za dobro ped. Polagoma se je priãelo jasniti. Posi-
jalo je sonce. Jelenu se pa nikamor ni ljubilo, ãeprav se
je bil med sneÏnim meteÏem dodobra naleÏal in naspal.
Pegasti Ris se je pa koj razÏivil. Îe spet sta ga zamikala
jezero in drevak. Nestrpno je ãakal Ostrorogega ukazov.
Gospodar je pa od prespanosti zdehal in molãal.

Drugo jutro tudi Jelen ni mogel veã zdrÏati doma.

Sonce je obsijalo zasneÏene go‰ãave in pobeljena ko-
li‰ãa. Priteklo je od streh. Jezero je narahlo podrhteva-
lo in poblestevalo. Nebo je bilo jasno in zrak ãist. Raz
koli‰ãe so se daleã naokrog razloãili ptiãi, ki so plavali po
vodi. Ostrorogi je velel Risu, naj pripravi za na pot lah-

BES

BOBRI 1: SAM

169

ki drevak in dvoje vesel in da pojde tudi on z njim. Kam,
je pa Jelen pozabil povedati. Pegavec ga pa ni vpra‰al. Îe
sam ve, gospodar.

Molãala je tudi Sinjeoka. Vedela je, da z lahkim dre-

vakom Ostrorogi ne pojde daleã. V konec Dolge doline
prav gotovo ne. Drugam je pa nikamor ni mikalo. Saj bi
se drugod nikjer ne mogla sreãati z Udarnim Jalanom.
Vse drugo je pa Kodrolasko Ïe kaj malo brigalo.

Drevak je bil nared. Ostrorogi in Ris sta se opremila.

Vzela sta s sabo precej hrane. Tudi vnetilo je Jelen zavil
v koÏuh. Za vse primere, je mislil. Zunaj je mraz. Kodro-
laska je pa brata po strani pogledala.

In je ukazal Jelen Pegavcu nesti v drevak ‰e vse bobro-

ve pasti. Sinjeoka je stisnila z zobmi spodnjo ustnico. Ni
mogla veã molãati. Pooãitala je Ostrorogemu, da jo hoãe
spet pustiti samo doma.

»Neee,« je zategnil Jelen, »Bevsk ostane pri tebi.«
»Sama gresta pa pod Golo goro. Kaj ne?« je zatrmo-

glavila Kodrolaska.

»In ãe bi res ‰la?« je ponagajal Ostrorogi sestri.
»Grem z vama.« Sinjeoka se je hotela zaãeti kar obla-

ãiti za na pot.

»Kaj bi tam v takem vremenu?« Jelen si je popravil

brke, da je z roko zakril usta, ki so mu uhajala na smeh.

»Niã.« Kodrolaska ni marala izdati svojih misli.
»Potem pa doma ostani,« ni hotel odnehati brat.

BES

BOBRI 1: SAM

170

»Pa ne bom.« Sinjeoka je topotnila z nogo.
»Pa bo‰.« Ostrorogi je na videz trdo ukazal. V resni-

ci se je pa po tihem hahljal, ker se mu je posreãilo raz-
draÏiti Kodrolasko.

»Ne bom ne.« Sedaj pa Ïe ni veã dosti manjkalo, da ni

Sinjeoka zajokala.

»Seveda bo‰, ko ne greva v Dolgo, paã pa samo v

Stransko dolino.« Jelen se je glasno zasmejal Kodrolaski.
Ta mu je pa namerila s pestjo:

»O, ti!«
»Dobro si se izdala, da vedno misli‰ na Udarnega Ja-

lana.« Ostrorogi je sestri pomeÏiknil.

»Naj!« je priznala Sinjeoka in odloÏila koÏuhaste ovo-

je, ki jih je Ïe drÏala v rokah, da bi zavaruje noge pred
mrazom.

Ostorogi in Ris sta odrinila. Bevsk je raz pristajni

most lajal za njima, kakor bi tudi pes ugovarjal, zakaj ga
ne marata s sabo. Sinjeoka je gledala izpred koãe. Dre-
vak pa je brzel po vodini gladini naravnost proti zalivu
Dolgega potoka. Dvoje vesel je urno zamahovalo in se
hkrati potapljalo sedaj na eno, sedaj na drugo stran.

âeprav sta Jelen in Pegarvec kazala soncu hrbet, jima

je priãela ble‰ãava od snega novinãka jemati vid. Priprla
sta oãi in gledala izpod trepalnic. Kar niã se nista mog-
la razgledovati. Koj ju je za‰ãemelo v oãeh. ·ele v stru-
gi Dolgega potoka sta se spet zaãela ozirati naokrog. Za

BES

BOBRI 1: SAM

171

sneg, ki se je tu pa tam usul z drevja v drevak in tudi nji-
ma na glavo ali za vrat, se skoraj nista menila.

»Glej, glej!« je dvignil Ostrorogi veslo in pokazal Risu,

da je na obeh bregovih razhojen sneg.

»Vidim,« je pritrdil mladec: »Jeleni so ‰li prek vode.«
»Jeleni? Kako pa gleda‰, Ris!« je skoraj pograjal Ost-

rorogi mladca.

»So bili mar zobri?« je plaho vpra‰al Pegavec.
»·e manj. No, pa saj ne more‰ vedeti, ko si doslej sko-

raj vedno ãepel v koli‰ãu in nisi dlje pri‰el kakor k ov-
cam in kozam, k pra‰iãem in bu‰am na pa‰o. ·e dokaj se
bo‰ moral nauãiti.« Ostrorogi ni bil niã veã nejevoljen
na Risa. Priãel ga je uãiti. RazloÏil mu je, da je ‰la zjutraj
tropa losov ãez potok. NajbrÏ so pre‰li iz njegovega v
Somovo lovi‰ãe. Njih sledovi se pa moãno loãijo od je-
lenjih. Imajo prepone med parklji, da se manj vdirajo na
moãvirnih tleh. Vãasih, ãe je svet le premehak, pa celo
po kolenih gazijo naprej. Jelen je zaveslal k bregu in
mladcu pokazal sledove. Sam pa je sku‰al dognati, ko-
liko in kak‰ne Ïivali so ‰le ãez Dolgi potok.

Ris je Ostrorogega poslu‰al z u‰esi, z oãmi in ‰e z od-

prtimi usti. Kar poÏiral je besede. Iz njegovega pegaste-
ga obraza je Jelen spoznal, da utegne iz ukaÏeljnega
mladca postati kdaj drzen in izveden lovec. Prav!

Kakor bi mu nekaj reklo, je Ostrorogi pogledal ‰e pod

veje vrbe, ki se je nizko sklanjala nad strugo. Presledil je,

BES

BOBRI 1: SAM

172

da tik ob deblu hodi vidra iz vode. Rekel je Risu, naj za-
drÏuje drevak, da ga ne bo odna‰al tok. Sam pa je vzel
najmanj‰o past, jo razklopil in tako spretno nastavil, da
bi jo najbolj vajeno oko teÏko spazilo. Pegavec je ves ãas
pozorno sledil. Noben gib mu ni u‰el. In zdelo se mu je,
da bi drugiã Ïe sam znal isto napraviti.

Ostrorogi in Ris sta zaveslala po potoku navzgor in

skoraj dospela v precej‰njo brzico. Da sta se vozila v ve-
likem drevaku, bi morala v mrzlo vodo in ga riniti pro-
ti toku. Malega se jima je pa posreãilo spraviti z drogi
skozi tesen. Bila sta se upehala. Ko sta dospela spet v
mirno vodo, sta najprej sedla, da se odpoãijeta. Na vrhu
brzice je bil na obeh bregovih v dvoje mogoãnih debel
vrezan velik jelenov rog z mnogimi paroÏki, v znamenje,
da se tu priãne Ostrorogega lovi‰ãe. Jelen in Ris sta kar
nekako svobodneje zadihala. Bila sta na svojem in ne
veã na Somovem. Tok vode je bil spet umirjen.

Naprej proti jezeru je veslal Pegavec sam. Ostrorogi

se je samo skrbno oziral na bregove in iskal sledi. Videl
je, kako so bili jeleni pri‰li pit k vodi. Dokaj‰nja tropa jih
je morala biti, ko je bil sneg na ‰iroko ves zgaÏen in
zmendran. Ob potoku navzdol so pri‰li tudi volkovi.
Njih ‰tevila ni mogel presoditi, ko stopajo drug v druge-
ga sled. Aha! Zavili so za divjo svinjo, ki je vodila prasce
v hrastovo go‰ãavo na Ïelod. Jelen je pogledal ‰e natanã-
neje. Na sled svinje, ki se je najbrÏ zaãela Ïe bukati, je

BES

BOBRI 1: SAM

173

naletel teÏak neresec in ‰el za njim. âe so volcje prisli
pred njegove ãekane, se jim ni dobro godilo.

V jezeru sta Ris in Jelen prepla‰ila ptiãe. Nekaj se jih

je naglo potopilo, drugi so frfotaje odleteli po Stranski
dolini proti veãernemu soncu in jih bosta najbrÏ spet
dvignila v bobri‰ãu. Nak! Jata se vraãa in leti v Dolgo
dolino. Le kaj jo je obrnilo?

Ostrorogi se ni mogel premagati. Prijel je ‰e sam za

veslo. Malo mora pogledali ‰e v Dolgo dolino. Ni mu
bilo Ïal. Koj ob potoku je zapazil, da se je bila pasla tam
ãreda zobrov. Dokaj je bilo vmes telet. In ne daleã naprej
je videl globoko vdrte skoke ogromnega tura.

Jelenu je bilo dovolj. Obrnil je drevak in bila sta kaj

kmalu spet nazaj v jezeru. Tako lovi‰ãe da bi odstopal za
Jezerno RoÏo. Nikoli! Sedaj razume Sulca, da se mu ce-
de sline po vsej tej obilni divjadi. Lakotnik. Le kar ãaka
naj. Priãakal ne bo. Jezerna bo pa vseeno prva v novem
koli‰ãu.

Ostrorogi in Pegavec sta preveslala jezerce in zavila v

Stranski potok. Ni ‰lo veã z vesli. Prijela sta spet za dro-
gove. Komaj sta zmagovala. Sneg, ki sta ga stepala raz
vejevje, ju je kar zasipal. Niã zato. ·e vedno je bilo bo-
lje kakor pa do pasu bresti po ledeno mrzli vodi. Na
obeh straneh potoka je bilo vse gosto sledov, velikih in
majhnih. Jelen ni utegnil natanãneje si jih ogledovati.

BES

BOBRI 1: SAM

174

V razlivu vode nad bobrovim jezom nista Ostrorogi

in Ris prepla‰ila prav nobenega ptiãa. âudno. Kaj bi
vendar moglo biti?

Jelen si je zaslonil oãi in se zaãel razgledovati. Ob ko-

pastih bobrovih gradi‰ãih je zagledal na vodi krvave lise.
In glej, tam! V snegu je sled kakor medvedova taca. Ko-
maj. Medved se je vendar Ïe zategnil v brlog. Mogoãe je
pa le, da je pri‰el med bobre. Nak. Medved Ïe ne, ko
prerine skozi vsako go‰ãavo. Po potoku ni pribrodil. Z
vej nad strugo je otresen sneg. âlovek je bil in pripeljal
se je v drevaku. Ni dolgo, kar je od‰el. Lej, lej! Tam za-
daj se zibljejo veje. Za njim!

»V vodo! In drevak na jez!«
Oba hkrati, Pegavec in Jelen, sta tiho zdrknila v mrzlo

vodo. Ris se je povzpel na jez. Poprijel je drevak, Ostro-
rogi ga je pa pridvignil. Porinila sta ga iz tolmuna v raz-
liv. BrÏ sta se spet usedla vanj. Za mraz in mokroto se
nista zmenila. Hitela sta samo veslati. Se Ïe ogrejeta in
presu‰ita.

»Ne uide nama, ãeprav je slovit veslaã. Midva sva dva,

on bo pa sam. Kar vem, kdo je. Se Ïe pomeniva. Lakot-
nik!«

Ris Jelena ni razumel. Ne zato, ker je ‰epetal. Le koga

gospodar misli, ni vedel. ·e slutil ni.

Spet sta premenila vesli z drogovi. Za prvim okljukom

se je Ostrorogi sklonil in pogledal pod previsnimi veja-

BES

BOBRI 1: SAM

175

mi po ravni strugi navzgor. Jelen je zagledal tuj drevak.
V njem so pa stale kobaljaste noge. »Je Ïe pravi,« je pol-
glasno u‰la beseda Ostrorogemu.

»Kdo?« Pegavec je stegnil vrat in nastavil uho.
»Urni Sulec.«
In sta ‰e hitreje pognala drevak in ga ustavila ‰ele, ko

bi ju Urni Sulec Ïe moral videti. KobaleÏ se pa kar niã ni
zmenil. Venomer se je oziral na dno svojega drevaka, se
smehljal in zadovoljno brundal predse.

»Hej!«
Sulec se je stresel. Zmedel se je. Prvi hip je s silno

moãjo z drogom pognal drevak. Potem je naglo segel po
lok in potegnil iz tula pu‰ãico. Pa ni napel tetive. Si je
premislil in se odzval: »Hoj, Ostrorogi!«

Drevaka sta bila Ïe vstric. Preden se je Urni zavedel,

je Jelen Ïe pre‰tel ubite bobre v Sulãevem drevaku. Za
vse prste ene roke jih je bilo in ‰e dva. Poleg njih so pa
leÏale pasti. Ena manj, kakor je prstov na obeh rokah.

Mladec Ris, ki je kobaljastega in ‰irokoprsega Sulca

tudi poznal, je gledal zdaj njega, zdaj Ostrorogega. Niã
bi se ne bil ãudil, ãe bi Jelen dvignil veslo in udaril Urne-
ga po glavi, da bi se zvalil v vodo. ·e sam je bil priprav-
ljen, da priskoãi na pomoã gospodarju, ãe bi bilo treba.

Ostrorogemu je zablisnilo oko, pa se je brÏ potajil.

Mirno, kakor bi se ne bilo niã zgodilo, je rekel Unnemu,
ki je delal kaj nesramen obraz in Ïe zato zasluÏil naj-

BES

BOBRI 1: SAM

176

manj z veslom po glavi: »Pa si napravil dober plen, Tu-
rovec, Urni Sulec.«

KobaleÏ je malomarno zamahnil z roko: »Je komaj

besede vredno.«

Ostrorogi je teÏko ‰e udu‰il jezo. Z obema rokama je

trdo prijel za drog in se naslonil nanj: »Bo pa Ïe malo
veã kakor pa samo beseda. Za to ‰tevilo starih zimskih
neodrtih bobrov odkupi‰ Ïe kar ãedno Ïensko te staro-
sti, kakor je Jezerna.«

Sulec je pokazal zobe kakor pes, preden misli popasti.

RazdraÏeno je bevsnil: »Pa ne znamenitega rodu, kakor
je Jezerna.«

»Tega nisem rekel,« je zamahnil z glavo Jelen.
»Kaj pa potem govori‰,« je Ïe bolj mirno odvrnil Urni.
Ostrorogi se je spet zravnal: »Opomniti sem te samo

hotel, da bomo te bobre vzeli v po‰tev pri odkupnini za
Jezerno.«

»Mrmhrm, hrm.« Sulcu se je zataknila beseda.
Jelen ga je pa ‰e bolj privil: »âe ti je pa bolj prav, jih

pa vrni.«

»Nak!« je kakor zalajal Urni.
Ostrorogi se je Ïe zavedel, da je Sulca ugnal: »Prav, da

prizna‰, da si bobre ujel v mojem. No, saj ne more‰ ta-
jiti, ko si ‰e vedno v mojem lovi‰ãu.«

»Saj niã ne tajim. Nisem strahopetec, kakor je Karp.«

Sulec je vzboãil svoje moãne prsi.

BES

BOBRI 1: SAM

177

»Potem velja. Za Jezerno, kaj ne?« Jelen je bil Ïe kar

prijazen s Sulcem.

Urnega je pa spet popadlo: »Pa ãe ti je ne damo —?«

Pokazal je ‰iroko vrsto moãnih zob.

»âe mi je ne daste —?« Jelen je pomislil. Pa je visoko

dvignil glavo in strmo pogledal ãokatega Turovca: »Ne
bo‰ tvegal tega. Za vse Ïivljenje si nakoplje‰ sramoto, da
iz lakomnosti hodi‰ plenit v tuja lovi‰ãa. Kdo bo ‰e spo-
‰toval meje tvojega sveta, kadar zagospodari‰ pod Ple-
‰ivco?«

Urni Sulec je mrko pogledal predse in umaknil bese-

do:

»Saj nisem mislil zares.«
»Prav!« je prikimal Ostrorogi.
»Nikomur ne pravi.«
»Ne bom.«
»Pa da ti nikjer ne zine‰, mladec.» Sulec je s pestjo

pogrozil Pegavcu.

Ris je drzno pogledal Turovcu v oãi: »Ravnal se bom

po gospodarju, po slovitem Ostrorogem Jelenu.« In se je
zdelo Pegavcu, kakor da je Sulcu pripeljal zau‰nico.

»Niã ne skrbi,« je zagotovil Ostrorogi Urnemu in Ïe

obraãal drevak.

Raz‰li so se. Pozabili so pa drug drugemu vo‰ãiti sre-

ão.

BES

BOBRI 1: SAM

178

Ostrorogi svojim bobrom v Stranski dolini ta dan ni

nastavil. Je Ïe dovolj razdejanja napravil Sulec. âe bi jih
‰e on vznemiril, bi se utegnili izseliti. In najbrÏ v Tr‰a-
tega Tura lovi‰ãe. To bi se Urni Sulec smejal. Pa se ne bo.
Nak!

Jelen in Ris sta naglo preveslala bobrovo jezerce in

porinila drevak nazaj ãez jez. Tokrat jima niti v vodo ni
bilo treba stopiti.

Po potoku navzdol je prepustil Ostrorogi drevak Pe-

gavcu. Mladec ga je hitro vodil naprej. Jelen sam se je pa
zamislil. Jezerna RoÏa in samo Jezerna mu je rojila po
glavi. Zavedal se je, da bo kljub bobrom, ki jih je dal
Sulcu, moral biti zanjo ‰e trd boj.

V jezeru ob razcepu doline je Ostrorogega stresel

mraz. Prijel je ‰e on za veslo. In sta brzela po Dolgem
potoku navzdol, kakor ‰e do takrat nikoli nihãe ni. In
kasneje tudi ne. âe ni morda v na‰ih dneh kdo Ïe s ka-
jakom vozil po narasli Grada‰ãici od Dobrove navzdol.

Pod brzico bi bil Jelen pozabil pogledati za vrbovo

deblo v nastavljeno past, da ga ni spomnil Ris. Naredil
bi bil hudo narobe. Vidra se je bila ujela in je bila Ïe mrt-
va. Utonila je.

·ele spodaj v jezeru se je Ostrorogi domislil, da bo

treba tudi kaj jesti. Risa seveda je Ïe zdavnaj opominjal
Ïelodec, pa si ni upal reãi. Mislil je, da ga gospodar vadi

BES

BOBRI 1: SAM

179

potrpeÏljivo prena‰ati lakoto, ãemur se mora privaditi
vsak lovec.

Mirno se je zibal drevak v zalivu pod Dolgo dolino.

Sneg se je bil Ïe obletel raz drevje in je kopnel. Veãerno
sonce je zlatilo rjavo Iistje hrastov in brestov in osvet-
ljevalo zelene smreke in jelke. Jezero je pa trepetalo v
rahlem vetru.

Preden je sonce za‰lo, sta Jelen in Ris pristala pod do-

maãim koli‰ãem. Vidre Ostrorogi ni oddal Somu, ãeprav
jo je bil ujel v njegovem lovi‰ãu. NajbrÏ bo njen mehki
koÏu‰ãek nosila prihodnjo zimo okrog vrata — Jezerna
RoÏa.

Drugo jutro sta Ostrorogi Jelen in Pegasti Ris spet do

sonca leÏala. Nista imela pravega dela.

BES

BOBRI 1: SAM

180

PISANA OGRLICA

az skalo v koncu Dolge doline se je razlegal glasen
smeh. Pred ‰otorom je gorel ogenj, v vodi spodaj se

je pa pozibaval veliki drevak Ostrorogega. Bregovi na-
okrog so bili kopni, vrhovi hribov so pa blesteli v snegu
in soncu. Zemlja je bila pomrzla, dan pa kar precej go-
rak.

Navihanec je pridejal na ogenj, zaplesal okrog plame-

na, poskoãil ãezenj in se spet glasno zasmejal: »Pa sem
ga, pa sem ga potegnil za nos, Karpa, ãeprav ima vsega
potlaãenega. Pa sem ga, pa sem ga.«

»Sedaj pa nehaj, Navihanec! Mene Ïe vse boli.« Sinje-

oka si je obrisala solze, ki so ji bile od samega smeha
stopile v oãi, si popravila bronasto zapestnico in poroÏ-
ljala z nizom svetlih ‰koljk, ki jih je imela obe‰ene okrog
vrata.

»Si ga, si ga. Karpa in Soma in ‰e mene povrhu, ko

nisem pregledal tvojih zvijaãnosti, katere si zganjal zad-
nje dni. In bi jih nikoli ne, da nisi sedaj sam povedal.«
Ostrorogi je smeje se pogledal iznad bobra, ki ga je bil
zjutraj z lokom ustrelii iz zasede in ga sedaj razdeval.

BES

BOBRI 1: SAM

181

»Iiiihaha,« se je regljal ‰e naprej s prvim temnim ma-

hom pora‰ãeni Navihanec. »Priimek Premeteni sem pa
le dobil. Premeteni Navihanec. Kako je to lepo. Iiiihihi!«

Pegastega Risa starej‰i brat Navihanec je Ïe dolgo

preudarjal, kako bi ‰e on mogel priti v sluÏbo Ostroro-
gega. Pa naj je ‰e tako obraãal misli, mu ni drugega ka-
zalo, kakor da Karpa razdraÏi in raztogoti, da bo tudi
njega sku‰al zabosti. Takrat se bo pa zatekel v varstvo
Ostrorogega in ga zaprosi, naj ‰e njega odkupi. Naviha-
nec se je zavedal, da tvega Ïivljetje, ãe mu izpodleti. Pa
Nosatega Losa prvi sin je bil drzen in podjeten mladec
in ne samo navihan.

Navihanec je nestrpno ãakal, da sta Jelen in Ris obde-

lala les za koli‰ãe. Najraj‰i bi jima ‰el pomagat, pa ni
smel. Mu je Brkati Som odkazoval vedno drugo delo, ki
pa ni skoraj nobenega opravil. Se je znal spretno pota-
jiti. Som ga je veãkrat ozmerjal z lenuhom in mu celo
zagrozil, da ga spodi s koli‰ãa. Mladec se je navidezno
potepeno kakor ozmerjan pes odvlekel na delo, katere-
ga se je pa spet samo pritaknil in se koj spet potuhnil. V
resinici mi je pa srce kar poskakovalo, da ga ima gospo-
dar Brkati Som za leno napotje, ki niti za jesti ne zasluÏi.

Ostrorogi in Ris sta les obdelala. ·e preden sta ‰la po-

gledat v Stransko dolino za bobri, se je Premeteni Na-
vihanec nala‰ã prav takrat zadrsal po pristajnem mostu
navzdol, ko je Tankonoga âaplja nesla iz drevaka velik

BES

BOBRI 1: SAM

182

vrã vode na glavi. Natoãila jo je bila pri studencu pod
hribom, vrh katerega je stal razgledni hrast. Naredil se
je, kakor da bi mu bilo spodrsnilo, pa je namenoma pa-
del in se zvalil âaplji prav pod noge. Vrã je odletel s Tan-
konogine glave in se razbil. Za kazen je Brkati Som pre-
tepel Navihanca s teÏkim jermenom. Pa se mladec ni
menil za boleãine. Vesel je bil celo svojega uspeha. Spet
je zniÏal sebi ceno.

Jelen in Pegavec sta se vrnila nazaj v koli‰ãe. Kakor bi

bil Premeteni ovohal, da ostane Ostrorogi veã dni do-
ma, je zaãel zganjati kar zapored nove navihanosti.

Vsakega otroka, ki ga je dosegel, je obdrgnil s sne-

gom, da se je drl, kakor bi ga iz koÏe deval. Izpred vseh
koã so Ïenske zmerjale in vre‰ãale nad Navihancem.
Vrane se zadirajo podobno nad jastrebom, kadar se bli-
Ïa gnezdu, v katerem ãepe negodni mladiãi.

Navihancu se je posreãilo tudi razdraÏiti pse, da so se

sklali med sabo. Seveda. Prvi je miril spet on. Drzno je
poskoãil med popadajoãe gobce, zgrabil za rep Karpo-
vega âefa in ga vrgel ãez ograjo v vodo. Pa je bil pohlev-
ni kuÏek najmanj kriv. Neokretni je pribesnel nad Navi-
hanca in ga Ïe skoraj ujel, pa mu je mladec pred nosom
skoãil s koli‰ãa v mrzlo jezero. Preden se je Karp spom-
nil, da bi kaj vrgel vanj, je Navihanec Ïe splaval pod mo-
sti‰ãe, od koder je na Neokretnega groÏnje hinavsko za-
trjeval, da je âefa samo re‰il. Bi ga drugaãe drugi psi

BES

BOBRI 1: SAM

183

raztrgali. Preslepil je celo Brkatega Soma. Verjel mu je in
ukazal Karpu, naj pusti Navihanca, ki da je prav naredil.
Premeteni pod koli‰ãem se je moral hudo premagati, da
se ni glasno zasmejal.

Ne bi ‰e priveslal na trdino in nazaj, Ïe je Navihanec

znal tako napeljati, da so se mladci med sabo krepko
skepali. TeÏke sneÏene kepe so letele vse kriÏem. Nastal
je krik in vik, da je skozi u‰esa letelo. Neokretni se je
razjezil, planil med mladeÏ in jo hotel razpoditi. Navi-
hanec si je pa brÏ domislil. Kakor ponevedoma je z vso
moãjo in prav od blizu vrgel Karpu trdo kepo naravnost
v uho. Vsega mu je s snegom zama‰il. Neokretnemu se
je kar stemnilo pred oãmi.

Jezno je potresel tr‰ato glavo in se togotno zapodil za

drznim mladcem. Premetenec je na vso sapo stekel po
pristajnem mostu navzdol in grede cvileãe kriãal kakor
preganjan pes:

»Nisem nala‰ã, nisem nala‰ã, nisem nala‰ã.« Karp je

drvel za njim. Vsi so priãakorvali, da Navihanec spet
plane naravnost v vodo. Pa ni. Tik pred krajnim brunom
se je Premetenec zasukal po strani, poãenil na vse ‰tiri,
nagrebenil hrbet in napravil kozla. Neokretni se ni mo-
gel veã ustaviti. Kakor je bil dolg in ‰irok je odletel ãez
mladca in ‰trbunknil naravnost na glavo med drevake v
vodo. Na mosti‰ãu se je razlegel glasen krohot. Vse je
stopilo iz koã. Tudi Ostrorogi in Sinjeoka. Navihanec je

BES

BOBRI 1: SAM

184

pa stal spodaj na mostu in ãakal, kdaj Karp pogleda spet
iz vode. In je kmalu. Zajel je sapo. Koj nato pa s pestjo
zagrozil mladcu: »âakaj! Ubijem te, pasje seme.«

Prav te groÏnje je Navihanec ãakal. Stekel je po mostu

nazaj navzgor, grede pa javkal, kakor bi mu Neokretni
Ïe stal na vratu: »Ubije me, ubije me.« Zatekel se je na-
ravnost k Ostrorogemu in ‰e vedno gonil, da ga Karp
ubije.

»Ne bo te ne,« je spregovoril Jelen.
»Pa me bo, pa me bo, pa me bo,« se je delal do smrti

prepla‰enega Navihanec.

»Tiho bodi, pa za sedaj v mojo koão stopi,« je velel

Ostrorogi.

Kakor podlasica je smuknil Premeteni med Ostroro-

gim in Kodrolasko v Jelenovo koão. Takrat pa je Ïe pri-
vihral Neokretni. Ostrorogi mu je zastavil vhod: »V moji
koãi nima‰ niã opraviti.« Jelen je vedel, da se Karp ne bo
upal z njim spoprijeti se. In je prav sodil. Neokretni je
pihal: »Ne ti‰ãim vanjo. Izroãi mi samo mladca. Tisto
pasje seme. Ubijem ga.«

»Ga nima‰ pravice. Nisi njegov gospodar,« je ugovar-

jal Ostrorogi.

Neokretni se je pa od togote kar penil: »Daj, daj mi

ga. Raztrgam ga.«

»Ne,« je odkimal Jelen. »Bi mi Brkati Som zameril.

On je njegov gospodar, on naj odloãi o njem.«

BES

BOBRI 1: SAM

185

Brkati Som je sli‰al v svojo koão Ostrorogega besede.

Bile so mu v‰eã, ko je uporni Jelen vprião vseh tako oãit-
no poudaril njegovo oblastvo. Da napravi prepiru ko-
nec, je ‰el na mosti‰ãe in stopil naravnost k sinovoma.
Odloãil je: »Karp, ti ima‰ prav, pa ima Jelen tudi prav.
Leni nepridiprav zasluÏi res hudo kazen. Pa ãe ga je Os-
trorogi vzel v varstvo, naj ga kar obdrÏi. Doslej sem se
jaz pokoril z njim, odslej naprej naj se pa on. Se ga bo
kmalu naveliãal rediti, lenuha, ki ni vreden crknjenega
psa. Vedi pa, Ostrorogi, da za ‰kodo, kar jo odslej naprej
napravi Navihanec, odgovarja‰ ti.«

»Hrm!« je zagodel Jelen in Ïe hotel oporekati zavoljo

‰kode. Pa ga je Kodrolaska sunila na skrivaj z nogo pod
koleno. Pristal je: »Pa naj bo.«

V tesni koãi Ostrorogega si je Premeteni Navihanec

oddahnil. Doslej mu v Ïivljenju ‰e nikoli ni bilo tako tes-
no kakor te trenutke. Îivo se je zavedel, da gre res za
njegovo glavo. Ena sama narobe izgovorjena beseda ga
lahko pogubi. Postalo mu je vroãe. Pa se je hitro zna‰el.
BrÏ si je zataknil ‰e dva kresilnikova noÏa za pas in skle-
nil, da steãe, preden se zavedo, po mostu navzdol, pla-
ne v najlaÏji drevak in zbeÏi. Kamor koli. Samo Karpu v
roke ne. In ãe ga prvo noã raztrgajo volkovi. Pa bi ga ne.
Bi si Ïe kako pomagal. ·e so se mu tresla kolena, ko je
zaãul Somov glas: »Navihanec, hlapca Nosatega Losa
sin, pridi ven!«

BES

BOBRI 1: SAM

186

Mladec je stopil iz koãe in hinavsko skesano sklonil

glavo: »Tukaj sem.«

Brkati Som mu je trdo povedal: »Zapomni si! Odslej

naprej je Ostrorogi tvoj gospodar. Kolikor ga poznam, ti
ne bo prizana‰al. Ubije te, ãe se ves ne spremeni‰.«

Navihanec je sklonil hrbet. Vsi so sodili, da hoãe s

tem pokazati, kako pokorno prevzema novo hlapãev-
stvo. Je pa Premetenec le prikrival smeh, ki ga je komaj
‰e zadrÏeval. In prav zaradi tega mu je na skali v koncu
Dolge doline Kodrolaska k imenu Navihanec pridejala
‰e priimek Premeteni.

Da naselje malo pozabi na razburjenje, ki je bilo na-

stalo zavoljo Navihanca, nekaj pa tudi zato, da mladca
preizkusi, je Ostrorogi drugo jutro odrinil z velikim dre-
vakom na lov bobrov v konec Dolge doline. Sinjeoko je
seveda moral vzeti s sabo. Doma je pa pustil Risa z Bev-
skom. Pegavec se je malo zmrdaval, reãi pa si ni upal niã.
Sicer pa. Kaj je hotel. ·kodo bi Ostrorogemu utegnil pri-
zadejati samo Karp. Nasproti njemu bi bil pa Navihanec
za sedaj najslab‰i varuh.

Med potjo se je Navihanec skazal, da je prekosil celo

brata Risa. âe bo le vztrajal, je pomi‰ljal Jelen. Se je pa
to jutro razodel. In se je norãeval iz Karpa in Soma, da
bi prav gotovo ne bil veã Ïiv, ko bi bila to naprej vede-
la. Ostrorogega in Sinjeoko je spravil v voljo, kakr‰ne po
smrti matere ‰e nista bila. Za delo je bil kaj pripraven, za

BES

BOBRI 1: SAM

187

navihanost pa ‰e bolj. Pravkar se je bil pripeljal orel prek
skale. Mladec je bil brÏ na vseh ‰tirih. Opona‰al je psa.
Kakor Bevsk je hitro pla‰no stekel v ‰otor, potem pa pri
vhodu izza Ostrorogega besno lajal na velikega ptiãa.
Orel je odletel po dolini navzdol. Navihanec se je delal
ãimdalje manj bojeãega. Nazadnje, ko je roparja komaj
‰e videl, je raz rob skale tako besno lajal, da je bil ves
zaripel v obraz. Ne. Za tri neodrte medvede bi Ostrorogi
ne vrnil veã Navihanca Brkatemu Somu.

Premeteni je ‰e vedno lajal:
»Bevsk, bevsk, bev—«
Navihanec je odnehal, kakor bi odrezal. Kar sapa se

mu je zaletela. Kako bi se mu tudi ne. Na bregu onstran
vode je tik za njim sunkovito zatulil volk. Mladec je pla-
nil pokonci in se ozrl. S proda so se mu na vse grlo za-
smejali trije krepki mladci; dva v volãjih, najmoãnej‰i pa
v risjem koÏuhu. Smejala sta se mu pa tudi Ostrorogi in
Kodrolaska. Sinjeoka je kar Ïarela v obraz. Premeteni je
debelo gledal in zijal, kakor bi ga kdo z batom udaril po
glavi. Ostrorogi mu je pa ukazal stopiti v drevak, kamor
je poskoãil tudi sam. Zaobrnila sta dolgi drevak tako, da
je bil za most med skalo in prodom. Ravno dosegel je,
ko je bila voda nizka.

Navihanca je Ostrorogi poslal nabirat drva. Bolj zato,

da ne bo sli‰al, kar se bodo pogovarjali, kakor pa da bi
goriva primanjkovalo. Mladci so pa pri‰li na skalo. Bili

BES

BOBRI 1: SAM

188

so Udarni Jalan in njegova brata Krivokljun in Orel.
Oprtiv sta nosila vsak precej trebu‰ast kozji meh. Raz-
tovorila sta se in postavila mehova Ostrorogemu pred
noge. Udarni je pa spregovoril:

»Ostrorogi Jelen! Sol smo ti prinesli. Dolgo ti ne bo

treba veã jesti osladnega mesa.«

»Ho!« se je razveselila Sinjeoka in se dvignila na prste.
»Prav,« je bil tudi Jelen zadovoljen. Hkrati ga je pa Ïe

skrbelo, ãe bo mogel prevzeti toliko vrednoto. Vpra‰al
je:

»Kaj boste pa hoteli za zameno?«
»Tole.« Udarni Jalan je pristopil k Sinjeoki Kodrolaski,

jo objel ãez pas in jo dvignil od tal.

Kodrolaska je zakrilila z rokarni in se zveneãe zasme-

jala. Obenem se je pa Ïe naslonila Udarnemu ãez rame
in mu brez besed povedala, da hoãe biti njegova in ni-
kogar drugega.

Ostrorogi je nagnil glavo po strani in se zamislil:

»Hm!«

»Niã ne pomi‰ljaj,« je junaãil Jalan s Sinjeoko v na-

roãju. «Dovolj drago sem jo odkupil. Sol je daleã doma.
Îe veã kakor eno luno jo prena‰am ãez gore in vode.«

»Verjamem. Pa vendar —.«
»Niã vendar,« je prekinil Udarni Ostrorogega, »Sinje-

oka je moja. âe je noãe‰ dati zlepa, ti jo vzamem zgrda.«

»Vzamemo,« sta pritrdila Orel in Krivokljun.

BES

BOBRI 1: SAM

189

»Vam je ne branim. Samo poãakali bi ‰e malo.« Jelen

je povedal, kar ga je teÏilo.

»Poãakali —?«
Udarnega brata, Krivokljun in Orel, sta Ïe nekako za-

ãela kazati zobe. Jalan sam je bil pa bolj preudaren. Po-
stavil je Kodrolasko nazaj na tla in rekel Ostrorogemu:
»Pogovorimo se lahko. Povem pa naprej, da je Sinjeoka
Kodrolaska, hãi Brkatega Soma in Skalne Zvezde, odslej
naprej moja in da vsakogar, ki bi se je drznil dotakniti,
ubijem. Ali pa sam umrem.« Udarni Jalan je Sinjeoki
pretrgal niz svetleãih se ‰koljk, ki jih je nosila za vratom,
in jih vrgel daleã proã v vodo. Kodrolaska se je nerada
loãila od okrasja, ugovarjati si pa ni upala. Obraz se ji je
pomraãil, pa se je koj spet razjasnil. Udarni Jalan je se-
gel za pas in potegnil izza njega ogrlico, o kakr‰ni Sinje-
oka ‰e nikoli sanjala ni. Dvignil jo je Kodrolaski pred
obraz. Na vrvico nanizani, za le‰nik debeli kamenãki so
se spreminjali v pisanih barvah. Kodrolaska kar ni mog-
la odmakniti iskreãih se oãi od lesketajoãe se dragotine.
Niã manj se ni ãudil Ostrorogi. Ni se mogel zdrÏati.
Vpra‰al je:

»Kaj je to?«
»Pisana ogrlica, prinesena iz daljnih krajev. Kdo ve,

skozi koliko rok je Ïe ‰la, preden je prispela v moje.
Dokaj sem dal zanjo. Ni mi Ïal. Naj se od vseh drugih

BES

BOBRI 1: SAM

190

loãi moja prva Ïena. Ali si, ali nisi, Sinjeoka Kodrolaska
— moja Ïena?«

»Sem.«
Udarni Jalan je znova objel Sinjeoko ãez pas. Z dru-

go roko ji je pa obesil okrog vratu dragoceno ogrlico.
Spet se je naslonila Kodrolaska na Jalana. Orel in Kri-
vokljun sta pa glasno zavrisnila. Odzvali so se mladci
izpred skalne dupline v Goli gori. Odmev je razna‰al
vesele vriske od go‰ãave do go‰ãave in s hriba v hrib. Na
skali sredi bistrega potoka so pa molãe stali ‰tirje mla-
di in zdravi mo‰ki okrog edine brhke Ïenske, Ïareãe
Sinjeoke. Vsi zaviti v koÏuhe, so bili podobni na pol od-
raslim medvedom, ki so se bili postavili na zadnje noge,
da se poigrajo in zaple‰ejo. Jesensko sonce jih je obse-
valo. Iz Ïerjavice poleg njih je pa di‰alo po peãenem bo-
bru.

Sedli so k jedi. Vsi so bili vesele volje. Le Ostrorogi se

je drÏal nekako mrko. Pa ga je vpra‰al Udarni:

»Kaj si hotel prej povedati, Ostrorogi Jelen?«
»Ni vredno veã besede, sedaj, ko je Sinjeoka Ïe tvoja

Ïena.« Ostrorogi je zamahnil z roko, ãeprav ni skrival,
da ga nekaj hudo skrbi.

»Ima‰ tudi prav,« je pritrdil Jalan.
In so razrezovali in jedli nasoljenega bobra, trli kosti

in jih metali v vodo. Vmes so govorili. Ostrorogi Jelen je

BES

BOBRI 1: SAM

191

bil kaj redkih besedi. ·e pogovoru ni sledil. Se je sam s
svojimi mislimi imel preveã pogovoriti.

Kakor je razmi‰ljal, se mu je Jezerna RoÏa spet odmi-

kala. Vsi se bodo raztogotili. Urni Sulec najbolj. âeprav
se je doslej delal, da mu za Sinjeoko Kodrolasko ni kdo
ve kaj. Pretvarjal se je samo zato, da bi s Turom izsilila
ãim veãjo odkupnino za Jezerno, sama bi pa za Sinjeoko
ãim manj dala. Sulec bo gladko utajil tiste bobre, ki mu
jih je Ïe dal za Jezerno. Saj priãevanje hlapca ne velja.
Kaj ‰ele beseda negodnega mladca, kakor je Pegasti Ris.

In Tr‰ati Tur. Ta grabeÏ bo ‰ele rulil. On njemu Jezer-

ne sploh nikoli ni mislil dati. Kveãjemu za spodnje lovi-
‰ãe, ki ga pa ne more odstopiti. Z Jezerno RoÏo je hotel
Tr‰ati samo otvesti Neokretnega, da bi po smrti Brka-
tega Soma on sam vodil oba rodova, Turovce in Somov-
ce. Za njim pa seveda Urni Sulec. Karp bi vzel Jezerno,
Sulec pa Sinjeoko. Kar menjali bi. Tur bi seveda ‰e pri-
tisnil Neokretnega, da bi mu kaj pridal. Sedaj, ko ne bo
veã Kodrolaske v koli‰ãu Brkatega Soma, bo moral
Tr‰ati svojo RoÏo dati Karpu za vsako odkupnino, ki jo
bosta Som in Karp ponudila. Tudi zastonj, ãe hoãe kdaj
zagospodariti nad Somovci.

Oãetu, Brkatemu Somu, bi bilo pa navsezadnje ‰e kar

pogodu, ãe Karp ne dobi Jezerne. Ima dobro pregledana
Tura in Sulca in ve, kako bi rada zagospodarila tudi nje-
govemu rodu. Samo —. Razjezil se bo, da so mu Sinje-

BES

BOBRI 1: SAM

192

oko oteli. Seveda. Kriv je on, Ostrorogi Jelen, ki je Ko-
drolasko odpeljal tako daleã od koli‰ãa. »Je mar Som kaj
drugaãe naredil s Skalno Zvezdo,« je zahrulo v Ostroro-
gem. Seveda. Pozneje jo je odkupil. In pri‰lo je Jelenu na
misel, da bi oãetu vse po pravici povedal in mu prepu-
stil oba mehova soli. Nak! se je uprlo v njem. Da bi Karp
jedel osoljeno meso, sam pa neslano. Nak in nak in nak!

Ostrorogi se je bil v svojih mislih tako razvnel, da je

na pol glasno zarenãal. Krivokljun in Orel sta ga pogle-
dala, kaj mu ni prav. Udarni in Sinjeoka ga pa niti sli‰ala
nista. Sta bila preveã zaverovana drug v drugega.

In je predel Jelen svoje misli ‰e naprej. âe bi se odpe-

ljal nazaj v koli‰ãe, pobral naskrivaj vse svoje stvari, za-
veslal z Risom in Navihancem pod Ple‰ivco, ugrabil Je-
zerno in od‰el s Kozorogovci pod SneÏne gore —? Lepo
bi ga sprejel Sivi Volk, ki vodi Kozorogovce. Njega z Je-
zerno, Udarnega pa s Sinjeoko. Ko je obema Ïe ponujal
svojo Jelko. ·e ubiti bi ga utegnil ukazati.

Sonce se je nagnilo proti zatonu. Od jeza po potoku

navzdol je potegnil hladen veter. Krivokljun in Orel sta
se spogledala. Reãi pa nista marala, da je ãas iti nazaj
pod Golo goro.

Udarni Jalan ni prezrl opominjajoãih pogledov. Naj

kar odideta, je velel bratoma. Sam pa ostane v dolini. Se
mora ‰e pogovoriti z Ostrorogim. Bo Ïe zatulil, ãe bo
treba. Ne. Ne bo veã po volãje lajal. Rezno bo zarukal

BES

BOBRI 1: SAM

193

kakor gorski jalan. Ni veã mladec. MoÏ je in bo odslej
naprej po svoje skliceval mladce. Ne veã z glasom Sive-
ga Volka.

Krivokljun in Orel sta od‰la. Ostrorogi je pa zaÏviÏgal

Navihancu. Ta je v skok pritekel. Naj se najprej najé, mu
je ukazal Jelen. Da morata ‰e nad jez nastavljat bobrom
pasti, se je Ostrorogi nekako opraviãil Udarnemu. Za-
mudila se bosta pa kar do noãi. Naj se nanj ne ozirata,
je odvrnil Jalan.

Ostrorogi in Navihanec sta spet naravnala drevak po

toku vode in odrinila. Udarni Jalan in Sinjeoka Kodro-
laska sta ostala na skali sama. Niti na breg nista mogla.

Udarni je priloÏil na ogenj. Sinjeoka pa je pridvigni-

la ogrlico in jo s pove‰enimi oãmi ogledovala. In je spre-
govorila, bolj zato, da kaj reãe, kakor pa bi jo res mrazi-
lo:

»Hladno je.«
»Pod ‰otorom se ogrejeva,« je odgovoril Jalan in od-

grnil bu‰ino koÏo, ki je zagrinjala vhod.

Sinjeoka Kodrolaska se je ozrla ‰e enkrat po zasne-

Ïenih, v popoldanskem soncu blesteãih belih vrhovih.
Sklonila se je in vstopila. Bolj z njo kakor pa za njo je
zginil pod ‰otor tudi Udarni Jalan. Za seboj je vhod
skrbno zagrnil.

Zunaj je prasketal ogenj. V strugi okrog skale je Ïubo-

rel bister gorski potok. Pod ‰otorom je tu pa tam pri-

BES

BOBRI 1: SAM

194

du‰eno za‰epetalo; vãasih bolj nizko, vãasih bolj tanko.
Kmalu je tudi ‰epetanje pod dlakastimi koÏami utihni-
lo.

Sonce je za‰lo. Udarni Jalan in Sinjeoka Kodrolaska

sta se pa ‰e vedno grela pod koÏuhovinastim ‰otorom.
Na ogenj zunaj na skali sta pozabila. Skoraj je po‰el. Tik
preden sta se vrnila Ostrorogi in Navihanec, sta ga spet
razpihala in oÏivila. Je bilo kar potrebno. Mraãilo se je
Ïe.

Pred votlino v Goli gori je vzplapolal velik kres. V do-

lino so se razlegali veseli vriski. Zveneãe rukanje jelenov
je udarjalo vmes. Mladci iz rodu Drznega Kozoroga so
vzklikali svojemu vodju, Udarnemu Jalanu, ki si je ta
dan vzel za prvo Ïeno brhko in prikupno Sinjeoko Ko-
drolasko, Skalne Zvezde hãer in sestro slovitega Ostro-
rogega Jelena.

Drugo jutro je moral Navihanec ostati na skali in poma-
gati Kodrolaski pripravljati obilen in kar najbolj‰i obed.
Pasti sta pa ‰la gledat Ostrorogi in Udarni. Pobrala sta
bogat plen. Grede sta se pa ‰e pogovorila, ãesar se prej‰-
nji dan nista mogla. Zavoljo Jezerne RoÏe, ki je Ostroro-
gi kar gotovo ne bo dobil, ãe se Sinjeoka ne vrne nazaj
na jezero, dokler si Jelen ne zabije lastnega koli‰ãa. Ni
rad pristal Udarni. Nazadnje se je pa vdal. Bi res uteg-
nil nastati srdit spor med rodovi. Padali bi mu moÏje in

BES

BOBRI 1: SAM

195

mladci, Ïenske in otroci bi pa stradali in jokali. Nazad-
nje bi vsi njega kleli. Nak. Se mora Ïe premagati.

Pri duhu svoje umrle matere je moral Jelen obljubiti,

da se Sinjeoki ne bo niã zgodilo. In da jo koj pripelje v
skalno votlino na poboãju Gole gore in jo tam skrije, ãe
bi ji kaj grozilo. Udarni sam pa si izÏge drevak, da bo
vsak ãas lahko po Dolgem potoku navzdol pri‰el pogle-
dat k svoji Ïeni, in v katerem jo pripelje do konca Dol-
ge doline in odpelje naprej na otok sredi bistrega jeze-
ra.

Udarni Jalan je zarukal. Kmalu je mrgolelo mladcev

na produ. In so tesali in Ïgali in vesla ravnali. Mojstro-
val jim je Ostrorogi, ki se je najbolj razumel na drevake.
Udarni in Sinjeoka pa sta veãji del ves dan pohajkovala
po ‰umeãem listju v bliÏnjih go‰ãavah naokrog.

âez nekaj sonãnih dni so Kozorogovci v tolmunu pod

jezom potopili in prikrili dva drevaka; veãjega in manj-
‰ega. Sonce se je skrilo za oblake. Z gora je pritisnil mraz
in priganjal na pot. Treba se je bilo raziti. Najbolj teÏko
je bilo Sinjeoki. Ni ji bilo prav, da se mora vrniti nazaj v
Somovo koli‰ãe. Pa kaj, ko mo‰ki vedno po svoje trmo-
glavijo.

Kakor bi se bila Sinjeoka Kodrolaska rada pokazala na

mosti‰ãu, posebno Ïenskam, z ogrlico na vratu, se je
premagala in jo skrila, ‰e preden so trãili ob pristajni
most Somovega koli‰ãa. Bi utegnilo biti hudo narobe, ãe

BES

BOBRI 1: SAM

196

bi se razvedelo, da je dal njej tako dragotino Kozorogo-
vec Udarni Jalan — njen moÏ.

Ponoãi je zaãelo sneÏiti. Zjutraj so bila koli‰ãa in trdi-

na vsa bela. V nekaj dneh je padlo snega ãez koleno.

BES

BOBRI 1: SAM

197

ZAMRZLO JEZERO

brnilo se je leto in pritisnil je mraz. Prek jezera je
bril strupen veter. Sonce je nizko stalo na nebu.

Ponoãi je bilo pa vse nebo posuto z zvezdami.

Moãvirja, na katerih sneg ni leÏal, ko so ga bila spro-

ti talila, so zamrznila in omrtvela. Iz loãja in trstja so
odleteli zadnji zaostali moãvirski ptiãi. Zaãelo je za-
mrzovati tudi jezero. Redkim drevakom, ki jih ‰e niso
potegnili na suho, je bilo ob trdini in na otokih Ïe treba
prebijati pot skozi vsak dan ‰ir‰o in debelej‰o ledeno
skorjo.

Na ognji‰ãih ogenj nikoli ni zamrl. Izpod slemenov

koã se je noã in dan kadilo.

Koli‰ãarji so se vsi odeli v koÏuhe. Otroci, ki so se ‰e

po tleh plazili, so bili bolj podobni mladim medvedkom
kakor pa bodoãim moÏem in Ïenam.

Pastirji se niso veã vraãali na mosti‰ãa. Bi jih utegnil

ãez noã led, ki bi zaprl drevakom pot, pa bi ‰e ne drÏal,
odrezati od Ïivine. Na trdini in na otokih so si postavili
‰otore. Bu‰e in rogate ovce so ãez dan pasli v kopnih in
zamrzlih moãvirjih. Koze so objedale grmovje. Pra‰iãe
so bili pa skoraj vse Ïe poklali. Kar jih je ostalo za pleme,

BES

BOBRI 1: SAM

198

so jih prepeljali na koli‰ãa in jih krmili z Ïelodom, z rib-
jimi glavami in z raznimi drugimi ostanki. Da so bile
ãrede varne pred zverino, posebno pred volkovi, so jih
ãez noã zaganjali v visoke trnove ograde. Pred ‰otori so
pa kurili ognje in menjaje se ob njih straÏili.

Lovci so ostajali doma. V snegu so bila pota po go-

‰ãavi prenaporna. Nastavljali so samo ‰e mreÏe ob po-
tokih in nezamrzlih studenãinah. Plen je bil boren.

V jezeru je bilo ãimdalje teÏe uloviti kaj prida rib.

Kmalu pa ‰e tiste redke pokrije led.

Ostrorogi je bil sebe in svoje obilno oskrbel za zimo.

V jeseni s sadjem, le‰niki in Ïirom. Kodrolaska je bila
nabrala dokaj vodnih ore‰ãkov in ‰e drugega semenja.
Divjaãine tudi niso bili vse sproti porabili. Najlep‰i kosi
mesa so zmrznjeni viseli zunaj pod napu‰ãem in ãakali
hudih dni.

Vsi drugi so si Ïeleli, da bi jezero ‰e dolgo ne zamrz-

nilo. Ostrorogi je pa komaj ãakal trdnega ledu. âimprej
bi se rad lotil koli‰ãa. Zavoljo Sinjeoke in Jezerne, da bi
jo mogel kam pripeljati. Udarni ne bo voljan predolgo
ãakati. Kakor hitro ne bo veã Kodrolaske v Somovem
naselju, se bo za Jezerno RoÏo vnel hud prepir, v kate-
rem utegne podleãi.

Ostrorogi je vse orodje pripravil in nabrusil in ni ve-

del veã kaj poãeti. Pa si je domislil, da pogleda za Jezer-
no, preden mu led zapre pot do nje. Kasneje bo komaj

BES

BOBRI 1: SAM

199

utegnil. Se bo moral podvizati s koli‰ãem, da ga pomlad
ne prehiti in se mu led ne stali pod nogami.

Ogrnil je ãez spodnji koÏuh ‰e risjega. Risovo glavo si

je potegnil ãez lase namesto oglavnice. Vzel si je oroÏje
in odveslal. Veter mu je zana‰al drevak in vêsel se je pri-
ãela prijemati tanka ledena skorja.

Ostrorogi je vozil proti prelivu med obema prvima

otokoma in od tam naprej naravnost proti koli‰ãu
Tr‰atega Tura. âemu bi se prikrival. Do Jezerne ima Ïe
dokaj pravice. Nekaj lepih zimskih neodrtih bobrov je
Ïe dal zanjo. Le kaj poreãe Sulec, ko ga opomni?

Z mosti‰ãa pod Ple‰ivco so Jelenov prihod z glasnim

lajeÏem naznanili psi. Ku‰trave glave so pogledale iz
koã.

Sulca ali Tura pa ni hotelo od nikoder biti, da ga ta ali

oni povabi, naj pristane. Sta si Ïe spet katero zmislila, da
bi ga ãimbolj pestila. Pa se jima ne bo dal.

Mrkih misli je zavozil Ostrorogi Jelen proti pristajne-

mu mostu najstarej‰ega koli‰ãa na jezeru. Naenkrat se
mu je pa obraz razjasnil. Po pristajnem mostu navzdol
mu je ‰la naproti Jezerna RoÏa. Zapodila je pse in pova-
bila: »Pristani, Ostrorogi Jelen!«

Kaj naj pomeri, da vabi RoÏa v vas namesto Sulca ali

Tura, je pomislil Ostrorogi. Pa mu je Jezerna brÏ pojas-
nila, da sta oãe in brat od‰la k ãredam na Ple‰ivco. Jele-

BES

BOBRI 1: SAM

200

nu je bilo kaj v‰eã, da se bo mogel z RoÏo brez priã po-
govoriti. Jezerni pa niã manj.

Ostrorogi in RoÏa sta postala.
»Dolgo se niã ne pokaÏe‰. Sem mislila, da si Ïe poza-

bil name,« je pooãitala Jezerna Jelenu.

»Res nisem utegnil.« Ostrorogemu je bilo ta trenutek

Ïal, da je tako dolgo odla‰al.

»In Karpa tudi ni veã blizu, od takrat, ko me je hotel

ugrabiti.« RoÏa se je smehljala.

»Prav je,« je bil zadovoljen Ostrorogi.
»Po eni strani je prav, po drugi pa utegne postati na-

robe.« Jezerna si je popravila oglavnico, pod katero se je
bil zaletel veter in jo napihnil.

»Ti je mar dolgãas po njem?« Jelen je namr‰ãil obrvi.
»Hm,« je pihnila RoÏa sapo skozi nos. »âe ga nikoli

veã ne vidim, mi najbolj ustreÏe.«

»Kaj pa potem —?«
Ostrorogi ni razumel dvoreznega govorjenja Jezerne.

Pa mu je sama brÏ pojasnila:

»Sta se zgovarjala vãeraj Tur in Sulec,« je rekla, »da se

bo zame treba ozreti po drugem moÏu, ko se izmed So-
movih dveh nihãe veã ne zmeni.«

»Kdo je rekel?« je hlastno vpra‰al Jelen.
»Moj oãe, Tr‰ati Tur,« je mirno odgovorila Jezerna.
»In kaj je dejal Urni Sulec na te besede?« Jelen se je

nagnil naprej.

BES

BOBRI 1: SAM

201

»Da bi bilo tako ‰e najbolj pametno.«
Ostrorogemu je kar sapa zastala. Prvi hip ni vedel kaj

reãi. Jezerna ga je morala opomniti: »In kaj pravi‰ ti?«

Jelen je pogledal v stran in zaniãljivo povedal: »Ma-

lovrednega brata ima‰, kakor si sama brhka in po‰tena.
On naj obleãe platneno haljo, ti si pa pripa‰i kozlovino
okrog ledij. Ni moÏ, baba je.«

»Zakaj —?« Jezerna je strmela nad trdimi besedami

Ostrorogega. Hkrati je bila pa tudi malo uÏaljena zavo-
ljo brata, ãeprav je njo samo pohvalil. Pa ji je Jelen po-
vedal o bobrih, dveh veã kakor je prstov na roki, ki jih je
bil ob prvem snegu dal kot del odkupnine zanjo Urne-
mu Sulcu.

Jezerno RoÏo je postalo sram. Niti na misel ji ni hodi-

lo veã, da bi se potegovala za Sulca. Jelenu je celo pove-
dala, kako se je Urni Sulec zlagal, da je bobre ulovil v
svojem lastnem lovi‰ãu, ki ga je bil, kakor je rekel, odkril
v skriti tesni dolini med divjimi go‰ãavami.

Ostrorogi je zasukal glavo po strani in je pljunil v je-

zero. Veter je zavihral z njegovim risjim koÏuhom, ka-
kor bi ga hotel opomniti, naj se nikar ne poniÏuje. Res
je ponosni Jelen hotel prvi hip planiti nazaj v drevak in
za vselej odriniti od verolomnega koli‰ãa Tr‰atega Tura.
Pa se je kakor za slovo ozrl v obraz Jezerne RoÏe. Zastala
mu je noga. Ni se mogel veã prestopiti. Zavedel se je, da
bi zavoljo vsake druge Ïenske za vedno lahko obrnil

BES

BOBRI 1: SAM

202

hrbet njenemu rodu. Zavoljo Jezerne RoÏe ga pa Turov-
cem ne more.

Jezerna je stala pred Ostrorogim s pove‰enimi roka-

mi in sklonjeno glavo. Temni lasje so ji silili izpod koÏu-
haste oglavnice. Veter se je poigraval z njimi. âez njen
obraz je bila pa razlita vsa Ïalost, ki jo je bolela v srcu.
Jelenu se je zasmilila. Prijel jo je za mrzlo roko in jo
krepko potresel: »Niã ne maraj, Jezerna RoÏa!«

Vdano ga je pogledala in obraz se ji je zaãel jasniti:

»Pojdi z mano, Ostrorogi Jelen. Da te vidi moja mati,
Bela Ovca. Sama prede v Turovi koãi. Druge Ïenske so
zbrane pri skupnem ognji‰ãu.«

Ostrorogi in Jezerna sta poãasi stopala navzgor. Pod

nogami so pokala zamrzujoãa brunca. Jelenu in RoÏi pa
je bilo spet dobro, ãeprav nista niã govorila. Mimo koã
in nad slemeni in spodaj skozi koli‰ãe je pa piskal tenak,
mrzel veter.

Jezerna je odvihnila teÏko turovo koÏo, s katero je bil

zagrnjen vhod v stani‰ãe Tr‰atega Tura. Pri ognji‰ãu je
sedela v zadimljene bele ovãje koÏe obleãena Bela Ovca,
krepka Ïenska, ki so ji pa Ïe priãeli siveti lasje. Dvignila
je glavo od kodelje in preslice in zaãudeno pogledala
postavnega mladca. »Koga si privedla v goste, RoÏa?« je
vpra‰ala z doneãim glasom Ovca.

»Slovitega lovca, Ostrorogega Jelena, sina Brkatega

Soma in prvorojenca umrle Skalne Zvezde.« Jezerna je

BES

BOBRI 1: SAM

203

odgovorila poudarjeno, kakor bi hotela reãi materi: Le
poglej ga!

Bela Ovca, ki je veljala za najbolj razumno in modro

Ïeno v vseh koli‰ãih, se je nasmehnila Ostrorogemu:
»Dokaj sem Ïe sli‰ala o tebi. Dobro se obna‰a‰ in mno-
gi te zavidajo.«

Jezerno je kar privzdignilo. Globoko je zajela sapo.

Najraj‰i bi zakriãala, da bo ona Ostrorogega Ïena. Pa se
je potajila in povabila Jelena k ognji‰ãu. Materi Ïe kas-
neje razloÏi. Vse ji pove in niã ji ne zamolãi. Tudi Sulãe-
ve laÏi ne.

Ostrorogemu sta Ïenski postregli z mlekom in pod-

pepelnjakom. Pogovor pa ni dlje posegel, kakor samo do
koli‰ãa Ostrorogega, ki ga namerja zabiti to zimo.

»Ne bo ji treba bili Ïal, katera sede k tvojemu ognji-

‰ãu, Ostrorogi Jelen,« je modro pripomnila Bela Ovca.

»âe bo prav, ni sedaj tista daleã od mene.« Ostroro-

gi je pogledal RoÏo.

»Jezerno RoÏo misli‰?« je uganila mati.
»Prav njo,« je pritrdil Jelen. In je hotel ‰e povedati o

bobrih. Pa se je ‰e o pravem ãasu spomnil, da bi mater
bolelo, ãe bi sina grdil. Ji Ïe Jezerna obrazloÏi.

Bela Ovca je pa samo trikrat zapored prikimala.
Ostrorogi je vstal. Mati je pa velela hãeri: »RoÏa! Po-

spremi slovitega lovca, ko ni mo‰kih doma.«

BES

BOBRI 1: SAM

204

Nazaj po pristajnem mostu navzdol sta Ostrorogi in

Jezerna ‰la vse drugaãne volje kakor pa prej navzgor.
Jezerna je tako hitela, da ji je na poledenelih bruncih
spodrsnilo. Ujela se je za roko Ostrorogega, ki je kar veã
ni mogla spustiti.

Na jezero je jela legati veãerna megla. Pa tudi pri vsa-

ki besedi, ki sta jo spregovorila Jelen in Jezerna, se je
pokadila sapa okrog ust in nosa. Na kosmatih oglavni-
cah se je nabiralo ivje. Po brkih in bradi je bil Ostroro-
gi Ïe ves bel. Jelena je zaskrbelo. Kakor se je nerad loãil,
je moral oditi. Ni maral tvegati, da bi vso mrzlo noã bro-
dil po zameglenem jezeru. Odtrgal se je od Jezerne in
poskoãil v drevak. Preden ga je obrnil, je Ïe tudi Jezer-
na obraãala svojega.

»Do preliva te spremim,« je rekla in zaveslala v‰tric

Ostrorogega.

»Nikar,« je zaskrbelo Jelena. »Nazaj grede utegne‰

zgre‰iti koli‰ãe.«

»Ne bom. Mi vrh Ple‰ivce kaÏe smer. Megla se bo pa

‰ele proti jutru zgostila,« je brÏ vedela odgovoriti RoÏa.

Izvedenosti RoÏe je bil Jelen kaj vesel. »Ta in nobena

druga bo mati novega rodu,« se je zaklinjal sam pri sebi.
Jezerna RoÏa in nobena druga. Pa ãetudi bi moral pokli-
cati mladce Udarnega Jalana na pomoã. Pa ãetudi bi bilo
treba razdreti Tr‰atega Tura koli‰ãe. Pa ãetudi sam pade.

BES

BOBRI 1: SAM

205

Seveda. Potem novega rodu ne bo, si je domislil. Pa ãe-
tudi —.

Jezerna je veslala v‰tric Ostrorogega. Zanala‰ã se je

vãasih zadela s svojim v Jelenovo veslo. Govorila ni sko-
raj niã. Samo smejala se je.

V prelivu med otokoma je Jezerna obrnila. Naprej si

ni upala veã tvegati. Pa tudi za Ostrorogega se je bala in
ga ni marala veã zadrÏevati. Da naj kar niã nikar ne bo
v skrbeh, mu je ‰e rekla. Bosta Ïe z materjo vse prav ure-
dili. On naj kar ãimprej zabije lastno mosti‰ãe.

Ostrorogi bi bil Jezerni kaj rad povedal, da se njemu

samemu ‰e dokaj bolj mudi, ko je Sinjeoka Kodrolaska
Ïe Ïena Udarnega Jalana. Pa je obljubil, da nikomur ne
ãrhne besede.

Jezerna RoÏa je v svojem lahkem drevaku odbrzela

nazaj. Ostrorogi se je ozrl za njo. Koli‰ãa Tr‰atega Tura
‰e ni zagrnila megla. V bele koÏuhe odeta je stala ob
ograji Jezerne RoÏe mati, Bela Ovca.

Tema je Ïe bila, ko je Ostrorogi Jelen priveslal pod

domaãe mosti‰ãe. Komaj je ‰e na‰el skozi meglo. Sinje-
oka je bila Ïe v hudih skrbeh. Navihanec in Ris sta se pa
pravkar pripravljala, da odvesata gospodarju naproti.

Ponoãi je ledena skorja prilezla od trdine prav pod

koli‰ãa. Nekaj dni ni nihãe veã mogel z mosti‰ãa.

Jezero je zamrzovalo. Led je hitel od bregov proti glo-

binam in se strnil nad njimi. Vodna gladina je omrtve-

BES

BOBRI 1: SAM

206

la. Noben ptiã ni veã plaval po njej. Nobena riba se ni
veã pognala iz nje, da bi jo vzvalovila. Noben drevak se
ni veã pozibaval po jezeru. Samo mrzel veter je bril prek
zamrzle planjave.

Led je postajal ãedalje debelej‰i. Voda je odtekala iz-

pod njega. Dotekalo jo je manj. Pod ledom je nastala
praznina. Silna teÏa je iskala nove opore. Led se je priãel
lomiti in pokati. Razlegali so se grozoviti gromi. Budili
so ljudi iz spanja in potresali koli‰ãa. Psi so se grmenja
najbolj bali. Stiskali so se po skritih kotih in trepetali.

Jezero je zamrznilo. Najprej so si upali iti na led otro-

ci. Kar niso megli doãakati drsanja. Kmalu za njimi so pa
tudi odrasli zaãeli hoditi prek zamrzlih plitvin na trdino
in nazaj. Od ãred so prinesli pastirji spet mleko v ko-
li‰ãa.

Led se je utrdil. Prekril ga je tanek sreÏ. ZasreÏeni led

je pretekla ponoãi tolpa volkov. Nikomur veã se ni bilo
treba bati, da bi se udrl. Jezero je spet oÏivelo. Koli‰ãa so
zaãela vezati med sabo ãimdalje bolj vidne steze.

Po obilni jedi, katero so bili koj ob prvem svitu zauÏili,

je Ostrorogi Jelen vstal, se visoko vzravnal in spregovo-
ril: »Hej, mladca. Dovolj smo se zadnje dni nalenarili in
naleÏali. Danes poprimemo!«

Ris in Premeteni sta od veselja poskoãila in Ïe segala

po orodju, ki ga je bil Ostrorogi pripravil.

BES

BOBRI 1: SAM

207

Jelen je ‰e naroãil Kodrolaski, naj s hrano niã ne var-

ãuje Ne bo je zmanjkalo. âe pa poide, brÏ spet preskr-
be meso.

Z bodali za pasovi, omotani z vrvmi in obloÏeni s se-

kirami, cepini in kiji, so od‰li raz mosti‰ãe in se napoti-
li proti plitvini onstran izliva Reke. Ustavili so se sredi
ledu in odloÏili orodje. Mladcema je Ostrorogi ukazal,
naj kar koj priãneta vlaãiti kole s trdine do njega.

Ostrorogi se je ‰e enkrat ozrl naokrog in premeril z

oãesom razdalje. Zdelo se mu je, da bo kar prav. Udaril
je z nogo ob led in glasno spregovoril: »Tu bo sredina
mojega koli‰ãa.

— Ostrorogi Jelen je stal, recimo, pribliÏno sredi dan-

dana‰nje RoÏne doline. —

Navihanec in Ris sta Ïe privlekla prve kole. Sedaj je

od‰el tudi gospodar z njima na trdino. Ne toliko zavo-
ljo lesa. Predvsem zato, da si ‰e enkrat natanãno ogleda
iz leskovih palic zvezano mosti‰ãe v malem. Nazaj na
led se je Ostrorogi vrnil z razliãno dolgimi ‰ibami. Bile
so vsaka zase svoja mera.

Kakor jeseni po steptani ilovici, je sedaj Jelen zaãel

meriti z vrvjo in palicami po ledu. Ris mu je pomagal.
Ostrorogi je kaj kmalu z nabru‰enim jelenovim rogom
zarisal v sreÏ, kam bo treba zabiti kole, ki bodo nosili
mosti‰ãe. Prvo luknjo v led izdolbe sam, z dletom, ki jih
je bil veã izbrusil iz jelenovega roga.

BES

BOBRI 1: SAM

208

Ostrorogi je vztrajno tolkel z batom na roÏeni dolb-

njak. Drobci ledu so leteli vse naokrog. Tudi njemu v
brado in obraz. Ni se menil. ·e takrat ne, ko je led pre-
bil in mu je brizgnila voda po rokah in v nos. Celo vesel
je bil. Delo mu je ‰lo od rok, kakor se ni nadejal.

Izdolbeno luknjo je Ostrorogi zaokroÏil in primeril

vanjo enega izmed kraj‰ih kolov. Kar pravi je bil. Za
stegno debelo okroglico je potapljal navpiãno v vodo,
dokler se ni zasadila s prostrenim koncem v dno jezera.
Ostrorogi je odstopil in ogledal kol od vseh strani. Malo
je bil nagnjen proti Reki. Jelen ga je naravnal in ga zari-
nil v polÏkarico, jezerno blato, kolikor je paã zmogel s
praznimi rokami.

Iz lesa, ki sta ga bila mladca navlekla s trdine, so ob

kolu na dve strani zloÏili podstavke. Ris in Navihanec
sta se s teÏkimi bati v rokah povzpela na vrh brun. Ost-
rorogi pa je pristopil h kolu, da ga bo uravnaval. Bum,
bum. Padli so prvi udarci. Kol se je hitro pogrezal in se
ni mogel na nobeno stran veã nagniti. Spodaj ga je pri-
jela ilovica, zgoraj ga je drÏal led. »Zabijati koli‰ãe poleti
iz premikajoãih se drevakov bi bilo kaj teÏko, ãe ne na-
ravnost nemogoãe. Vsaj zveÏeno bi bilo vse,« je pomislil
Ostrorogi.

Ris in Navihanec sta veselo vihtela bate. Kol se je ãe-

dalje niÏe ugrezal. Od teÏkih udarcev je led daleã nao-
koli bobnel. Posebno, kadar je poprijel Ostrorogi sam.

BES

BOBRI 1: SAM

209

In so dolbli led in uravnavali in zabijali kole, da je

postalo vsem trem vroãe. Slekli so koÏuhe in goli do
pasu hiteli delati naprej. Zimsko sonce jim je obsevalo
rjave hrbte. Mraza, ki ga je izdihaval led, niti ãutili niso
veã.

Na prve ‰tiri, nizko do ledu zabite kole, so pritrdili

pristajno bruno. Sedaj so imeli Ïe oporo. Delali so Ïe
laÏe. Zabijali so ãedalje dalj‰e kole in se povzpenjali ved-
no vi‰e. Gradili so po‰evni pristajni most.

Bum, bum, bum, je neprenehoma grmelo prek ledu

in opozarjalo Somovo naselbino in druge, da si Ostro-
rogi Jelen zabija lastno koli‰ãe.

Udarci so privabili mladce. Drug za drugim so se pri-

drsali. Navihanec jih je brÏ vpregel v delo. âasa so imeli
na pretek. Kaj naglo so zvlaãili ves les s trdine do sta-
vi‰ãa. Kdo bo pa smel dolbsti luknje v led in vihteti bat,
so se pa kar spopadli med sabo. Ostrorogi je komaj
sproti meril, ukazoval in naravnaval kole. Mladci so
hiteli, da so si ‰e oni morali sleãi koÏuhe.

Do stavi‰ãa je pri‰el tudi Neokretni Karp. Pa ne, da bi

pomagal. Hotel je Ostrorogemu odtegniti pomoã mlad-
cev. Podil jih je na druga dela, ki pa niso bila prav niã
potrebna. Niso ga hoteli ubogati. In so se zlagali, da jim
je Brkati Som ukazal pomagati Ostrorogemu. Karp jim
ni verjel. Da gre Soma vpra‰at, je odgovoril in se res obr-
nil in hotel oditi.

BES

BOBRI 1: SAM

210

Od‰el pa ni. Obstal je na ledu kakor primrznjen. Na-

ravnost predenj se je na ko‰ãenih drsalkah pridrsal iz-
pod oddaljene Ple‰ivce Urni Sulec.

Neokretni se je spomnil, kako divje so rulili Turovci in

ga podili naokrog takrat, ko se je spozabil in hotel ugra-
biti Jezerno RoÏo. Za‰kripal je z zobmi, od togote zardel
v obraz in prijel za roãaj bodala: »Kaj pa ti stikuje‰ okrog
na‰ega koli‰ãa?« je nahrulil Sulca.

Urni je zaãudeno pogledal. Ni razumel Karpove jeze.

Kar ni mogel mirno poÏreti njegovih besedi. Prisekljivo
ga je zavrnil: »Kak‰nega va‰ega koli‰ãa? âe prav vidim
in vem, si novo koli‰ãe zabija Ostrorogi Jelen in ne ti in
ne tvoj oãe Brkati Som.«

»Vseeno,« je pihal Karp, »v na‰i vodi in na na‰em

ledu nima‰ niã opraviti.«

»Led in voda sta vseh.« Sulec je Karpa zvi‰ka pogle-

dal. Hkrati se je spomnil, da se Neokretni jezi najbrÏ za-
voljo kak‰nega nesporazumljenja. Saj je bil on vedno
prijazen z njim. In Tr‰ati Tur prav tako. ·e dokaj bolj,
kakor pa zasluÏi.

Neokretni je pa sikal: »Vseeno, vseeno. Napodimo

te.«

»Pa zakaj?« je uprl Sulec roke v bok.
»Tudi Turovci ste mene.«

BES

BOBRI 1: SAM

211

»Krhmkrhm.« Premeteni Navihanec je prisiljeno za-

ka‰ljal. Drugi mladci so zaãeli prav tako poka‰ljevati in
se naskrivaj hihitati.

»Mi tebe napodili?« se je ãudil spodaj na ledu Urni.

»Kdaj pa?«

»Sam dobro ve‰. Si bil kar gotovo zraven. Takrat za-

voljo Jezerne. Niã ne taji.« Neokretni je ‰e vedno svojo
trdil. Mladci so zaãeli divje razbijati. Niso mogli veã kro-
titi smeha. Oni so bili rulili in napodili Karpa. Ukano je
pa zasnoval Premeteni Navihanec.

»Hudo se moti‰.« Urni je zmajeval z glavo. »A, zato te

ni niã veã k nam.« Sulec je dvignil roko in kazalec: »Sem
pa le prav naredil, da sem te pri‰el iskat. Tr‰ati Tur te
vabi.«

»âe je res?«
»Seveda je res. Kar opravi se in greva. Bi se dogovorili.

Saj ve‰, o ãem.«

»O Jezerni?« Neokretnemu so se zasvetile oãi.
»Prav o njej.« Sulec je nala‰ã ves ãas moãno glasno

govoril. Kljub tru‰ãu, ki so ga narejali mladci, je moral
njegove besedi sli‰ati tudi Ostrorogi Jelen. Jih je tudi.

Karp in Sulec sta od‰la. Ostrorogi je vedel, da je Urni

pravzaprav pri‰el draÏit njega. Saj tudi ni prikrival, ko ga
ni ogovoril. Tega pa Jelen ni mogel vedeti, kako trdo je
prijela svojega besedolomnega sina Bela Ovca, kateri je
bila Jezerna vse povedala zavoljo bobrov. Urni Sulec je

BES

BOBRI 1: SAM

212

pa prav na nasprotno stran zatrmoglavil, kakor je hotela
njegova spo‰tovana mati.

Jelenu je bilo zavoljo Jezerne, ki mu jo res utegne pre-

vzeti Karp, hudo. Pa sedaj ni utegnil begati naokrog.
Moral se je zanesti na Belo Ovco in na Jezerno RoÏo
samo. Mudilo se mu je pa ‰e bolj do lastnega koli‰ãa.
Brez njega ni niã. Raz svoje mosti‰ãe se bo pa Ïe znal
braniti in napadati, ãe bo treba. Za njim stoje vendar
Udarnega Jalana mladci. In pa —. Ti, ki dolbejo luknje in
zabijajo kole, so tudi z njim.

Ostrorogi je stopil mednje. Spregovoril jim je in jim

obljubil, da jih na koncu popelje v svoje lovi‰ãe in jim
prepusti meso enega celega losa. Samo koÏo in roge si
obdrÏi, ko mu bo v novem koli‰ãu obojega primanjko-
valo.

Mladci so zavrisnili, da se je razlegalo daleã prek za-

mrzlega jezera. Bati so pa ‰e hitreje zapeli.

Bum, bum, bum, bum, bum, bum —
Ob sonãnem zahodu je bil pristajni most dograjen do

vrha.

BES

BOBRI 1: SAM

213

SVETLO KOLI·âE

rzlih dni kar ni hotelo biti konec. Led se je debelil
in megla je pu‰ãala na njem vedno veã sreÏa. Je-

zero je bilo videti kakor obseÏna zasneÏena planjava.
Lesene drsalke, katere so si navezovali otroci in odras-
li, so Ïe kar nerade tekle.

Îivina je medlela. Pastirji so jo vãasih prignali prav do

koli‰ã in jo po zasreÏenem ledu odgnali drugam na bor-
no pa‰o.

Iz ârne gore in iz drugih go‰ãav so prihajali ponoãi

na zamrzlo jezero volkovi. Laãni so tulili okrog ogradov,
v katere niso mogli vdreti. Pastirji so jih odganjali s kri-
kom in ognjem. Pa svetlikajoãe oãi se kar niso marale
umakniti nazaj v temo. Sestradani volkovi so se nekaj-
krat pritepli prav pod koli‰ãa. Pod koãami so se spopa-
dali za odpadke.

Vse je bilo sito mraza, z Ostrorogim Jelenom vred.
Koli‰ãe Ostrorogega Jelena je bilo Ïe veã dni zabito.

Tudi mosti‰ãe nad njim s pristajnini mostom vred je bilo
Ïe pobrunãeno. Na njem so se urno obraãali mladci. S
kamnitimi sekirami so prisekavali in zasekavali okrog-
lice, jih prevrtavali s svedri, katerih konice so bile iz kre-

BES

BOBRI 1: SAM

214

silnika. Vrteli so jih z loki. Drugi so obrezovali drenove
kline in pribijali z njimi na sleme dvignjena bruna. Og-
rodja vseh treh koã so kaj hitro rasla. Jelen sam je le red-
kokdaj mogel prijeti za delo. Je imel preveã opraviti z
ukazovanjem in nadziranjem. Orodje je moral brusiti in
popravljati Ïe Premeteni Navihanec. Kar mimogrede se
je bil privadil koãljivega posla.

Neokretni Karp se na stavi‰ãe ni veã prikazal. Priha-

jali so pa drugi. Kar vsi zapovrstjo. Pri‰el je tudi Brkati
Som. Mladci so utihnili. Zbali so se, da jih ozmerja in
razpodi. Pa jih je celo zdaleã pohvalil. Vpra‰al je Ostro-
rogega: »Kako se ti pa obna‰ajo ti razposajenci?«

»Kar dobro. Veliko postore.«
»Prav,« je prikimal Brkati. »Jaz sem pa mislil, da so ti

samo v napotje.«

»Kako! Ko vidi‰, da bodo ogrodja skoraj Ïe dokonãa-

na.« Jelen je ‰el po pristajnem mostu k Brkatemu na led.

Som si je ogledal od vseh strani bodoãe naselje. Bilo

mu je v‰eã. Skoraj zavidal je Ostrorogega. In spet si je
zaÏelel, da bi bil podjetni Jelen njegov prvorojeni sin in
ne lenivi Karp. Hkrati se je odloãil, da Ostrorogemu ne
bo veã nagajal. Celo pomore mu do samostojnosti. Na
Jezerno RoÏo naj pa Jelen pozabi. Bolj prav kaÏe, da jo
vzame Karp. Ostrorogi si bo Ïensko Ïe znal poiskati. Ne
ene same. ·e veã. Neokretni pa ne. Se vede, kakor bi v
meglo zamahoval s sekiro. In je spregovoril redkobesed-

BES

BOBRI 1: SAM

215

ni Brkati Som in rekel Ostrorogemu Jelenu, prvorojene-
mu sinu svoje Ïe umrle druge Ïene, lepe Skalne Zvezde:

»Pohiti z delom, plamenolasi Ostrorogi Jelen. Îivlje-

nje v na‰em naselju se bo tako zasukalo, da se tvojemu
koli‰ãu vsak dan bolj mudi.«

Jelen je zaslutil, da ima Som namene, ki se bodo z nje-

govimi naãrti hudo kriÏali. Zaskrbljeno je odgovoril:
»Podvizamo se, kar moremo.«

»Dajte se ‰e bolj,« je poudaril Brkati: »In ãe ti pri-

manjkuje orodja in ljudi, sem ti pripravljen z obojim
pomagati.«

Ponujeno pomoã bi bil Jelen ‰e vãeraj sprejel, sedaj jo

je kratko in gladko odklonil, ãeprav bi jo rabil. Zazdelo
se mu je, da mu Som nastavlja past, kateri se niti zdaleã
ne sme pribliÏati, ãe noãe, da se ujame. Kakor ujetega
bobra bi ga potem lahko Karp utopil. In pa. Pri njego-
vem koli‰ãu naj nobeden drug nima besede kakor samo
on sam!

»âe noãe‰, pa ne,« je spet spregovoril Brkati. »Pove-

dati ti pa moram, da spomladi pripelje v koão, v kateri
sedaj stanuje‰, Karp svojo Ïeno — Jezerno RoÏo.«

Ostrorogi bi bil najraj‰i pograbil sekiro in Brkatemu

preklal glavo. Pa se je premagal, kakor se doslej v Ïiv-
ljenju ‰e nikoli ni. Se je moral, ãe je hotel zvedeti ‰e na-
daljnje Somove in Karpove naklepe. Zvito je vpra‰al:
»Kak‰no odkupnino pa bo dal Neokretni za Jezerno?«

BES

BOBRI 1: SAM

216

Som je priprl oãi: »Niã ne bo dal. Kar zamenjali bomo.

Karp Jezerno, Urni Sulec pa vzame na‰o Sinjeoko Ko-
drolasko.«

»Takooo —!« Jelenu je zatrepetal obraz. »Pasje nava-

de vpeljujete. Turovci jemljejo odkupnino za RoÏo od
mene, za hrbtom pa jo oddajajo Karpu. NiãvredneÏi!«

Brkati Ostrorogemu ni mogel oporekati. Bal se je celo,

‰e bolj ga razdraÏiti. Priznal je: »Ni bilo prav, kar je na-
redil Urni Sulec. Vrne ti bobre in jaz te vrh tega ‰e oskr-
bim z Ïivino za novo koli‰ãe.«

Somovo me‰etarjenje je Jelenu presedlo. Vzrojil je:

»Noãem ne bobrov ne tvoje Ïivine. Si Ïe sam pomorem,
kakor sem si moral doslej. Îal mi je samo, da nisem Ur-
nega Sulca pri priãi ubil, ko sem ga zalotil v svojem lo-
vi‰ãu. Imel sem pravico.«

»Sedaj je prepozno,« je opomnil Brkati.
»Vem. Vem pa tudi, da se vam morebiti res posreãi Je-

zerno odvzeti meni in jo dati Karpu. Pa vam bo bridko
Ïal.« Ostrorogi je dvignil pest in zagrozil: »Sinjeoka pa
nikoli ne bo Sulãeva. Samo pritakne naj se je kdo. Pa bo
razdejano tvoje in Turovcev koli‰ãe. Zato ker —.« Jelen
se je ugriznil v jezik, da ni bleknil, ãesar ni smel, ãe ni
maral izgubiti svoje ãasti.

»Zakaj, ker —?« je hotel vedeti Som.
»Zato ker vem, kar vem,« je odrezal Ostrorogi.

»Saj pravim, da povej,« je podregal Brkati.

BES

BOBRI 1: SAM

217

»Noãem. Sem Ïe tako preveã rekel. âe ne marate biti

pametni, pa skusite. In naj se led pod mano udere in naj
utonem pod njim, ãe ne govorim resnice.« Ostrorogi se
je visoko odgnal in z vso teÏo poskoãil nazaj na led. Pre-
lomil ga je. Pod njim je zazijala za prst ‰iroka poã in se
bliskovito naglo pognala proti Somovemu naselju. Prek
jezera se je razlegel grom, kakor bi se podirali Brkatega
in Turovcev koli‰ãi.

Brkati Som je pozibal s pora‰ãeno glavo: »·koda, da

ne uvidi‰ in se ne da‰ pregovoriti. Do pomladi bo‰ pa Ïe
drugaãnih misli.«

»Ne bom.« Ostrorogi je topotnil z nogo ob led. Iz poãi

pod njim je brizgnila voda in se razlila na obe strani.

Brkati Som se je obrnil in od‰el. Potoma je razmi‰ljal

o Ostrorogega groÏnji. Ni razumel, kam je mladec me-
ril. Vedel pa je, da ni govoril v prazen niã. Je ves dru-
gaãen kakor pa zaletavi Karp. Spet mu je pri‰la na misel
uporna Skalna Zvezda, ki prav gotovo ‰e vedno vodi
svojega Plamenolasca. Drugaãe bi ne mogel dosegati
takih uspehov. In pa —. Tudi belega bobra ima Ostroro-
gi v svojem lovi‰ãu.

Poãasi je drsal dolgobki Som nazaj proti svojemu ko-

li‰ãu. Pa ‰e preden je dospel do njega, je sklenil, da ne bo
prav niã priganjal k zamenjavi Jezerne RoÏe in Sinjeoke
Kodrolaske. ·e zaviral bo. Morebiti se vsa ta burja kako
drugaãe prevedri. Saj navsezadnje ima Ostrorogi prav.

BES

BOBRI 1: SAM

218

Lahko je hud. On sam bi bil tudi. Pa kaj hoãe, ko Ne-
okretni ni tak, kakor bi lahko bil.

Ostrorogi Jelen se po razgovoru z Brkatim Somom ni

vrnil k mladcem na mosti‰ãe. Vse je vrelo po njem. Po
glavi mu je buãalo, kakor bi mu bil Som zabil drenov
klin vanjo. Odvihral je proti trdini, da se prevetri in shla-
di.

Ostrorogega Jelena je pograbila silna jeza. V prvi to-

goti je hotel steãi nazaj v koli‰ãe in zaklati Neokretne-
ga Karpa. Potem naj pa vzame Jezerno, ãe more. Nato bi
se zadrvil na drsalkah proti Ple‰ivci, poiskal Sulca in ga
prebodel. Seveda. Jezerna RoÏa bi ga zavoljo tega veã ne
marala. Ubil bi svojega in ‰e njenega brata. âeprav.
PoÏge ‰e svoje nedograjeno koli‰ãe in pobegne s Sinje-
oko in obema mladcema h Kozorogovcem. Hhha. Jele-
nu je Ïe od same misli na ma‰ãevanje odleglo, kakor bi
izpljunil poÏirek grenke pijaãe.

Ostrorogi je dospel do svojega, iz leskovih palic zabi-

tega in s trtami zvezanega koli‰ãa. Znosil se je nad njim.
Zaãel je brcati vanj, ga razdeval, lomil palice in jih raz-
metaval. Celo vse koliãke je populil, ãeprav si je moral
dokaj prizadejati, preden se mu je posreãilo izruvati jih
iz trdo zmrznjene zemlje. »Tako!« se je oddahnil. »Poj-
dem. Pod SneÏne gore pojdem.«

V brestih pod RoÏnim hribom so zakrakale vrane,

kakor bi se mu ‰kodoÏeljno glasno krohotale. Seveda.

BES

BOBRI 1: SAM

219

Lahko je reãi, da odide z jezera h Kozorogovcem pod
SneÏne gore. Kako pa gori naleti, pa niã ne pomisli.
Sinjeoka bo sedla na mehko Ïe res. Njega bo pa Sivi
Volk silil, naj vzame Ko‰ato Jelko in naj se bori z Udar-
nim Jalanom za vodstvo rodu. Ne, tega ne more naredi-
ti. Nastal bi pokol v doslej sloÏnem rodu in podlegel bi
kar gotovo on. âe pa Jelke ne vzame, ne bo pri Kozoro-
govcih niã pomenil. Za hlapca jim bo.

Ostrorogi Jelen je stisnil pesti in zaãel divje in na ‰iro-

ko mahati z rokami okrog sebe. Zraven se je glasno ve-
ril: »Ne, ne, ne! Nikomur hlapec! Raj‰i smrt!«

Jelen se je naslonil na deblo debele smreke, ki je bila

pred dvema letoma od starosti sama padla okrog, in je
zaãel znova trezno razmi‰ljati. Niã. Nikamor ne pojde.
Ne bo se mu Karp smejal. âimprej dogradi koli‰ãe in se
preseli vanj. Od Jezerne pa ne odstopi kar tako. âe ga pa
le prevarajo in postane RoÏa Ïena Neokretnega, potem
se vzdigne zoper svojega brata in ga ubije. Jezerna mu
ne bo mogla veã ubraniti. Koli‰ãa pa ne bo poÏigal. Ga
je ‰koda. Prepusti ga Navihancu in Risu. Naj zvesta
mladca svobodno zaÏivita. Sam pa zbeÏi skozi divje go-
‰ãave v daljne kraje, kjer ga nihãe ne pozna. Tam si na
novo uredi Ïivljenje. Karpa pa ubije. Prav gotovo ga
ubije. Kakor psa ga ubije. Jezerna ne bo njegova.

Ostrorogi je skoraj tekel nazaj na stavbi‰ãe. Mladci, ki

Ïe niso vedeli kaj poãeti brez gospodarja, so se spet zga-

BES

BOBRI 1: SAM

220

nili. Veã kot polovico jih je Jelen poslal v hrib rezat
protje in ‰ibje, da z njim opletejo stene. Ko se namoãi,
bodo pa Ïe kako pri‰li skozi zmrzal do ilovice, da jo za-
bijejo med pletene stene. âe ne bo ‰lo drugace, pretolãe-
jo led na plitvini in nakopljego ilovico iz jezernega dna.
Ne, ne bo se pustil ugnati.

Ostrorogi Jelen je spet postal odloãne volje. Povzpel

se je na vrh najvi‰jega slemena in se ozrl naokrog. So-
mova in druga koli‰ãa so bila celo v snegu temna in za-
kajena. Njegovo, ‰e nedograjeno, je bilo pa vse svetlo.
Brunca na mosti‰ãu in bruna in okroglice v ogrodjih in
slemenih so bili ogolili bobri in pouÏili lubje za hrano.
Les pa ni ‰e posivel. Zimsko sonce je osvetljevalo ru-
menkastobele goli. Koli‰ãe je bilo vidno daleã naokrog.
Prav na drugi breg jezera in ‰e na trdino.

Ostrorogemu se je razjasnil obraz. Da bi se izseljeval

iz teh prelepih krajev in pu‰ãal s trudom in trpljenjem
in z ljubeznijo zgrajeno domaãijo drugim. Nak, nikoli.
·e ãe bi ga s silo pregnali, bi se spet vrnil.

»Kdo pa gre tam?» Jelen je gledal proti soncu. Ble-

‰ãalo se mu je in sreÏ na ledu se je lesketal. Priprl je oãi
in si jih zaslonil z dlanjo. Ne, ne moti se. Od temnega
koli‰ãa Brkatega Soma naravnost proti njegovemu svet-
lemu se drsata Sinjeoka Kodrolaska in Jezerna. Kaj se je
bilo utegnilo pripetiti?

BES

BOBRI 1: SAM

221

Urno kakor maãek je bil Jelen z vrha slemena na mo-

sti‰ãu in na ledu. Ni mogel doãakati. Pohitel je sestri in
Jezerni naproti. Îe zdaleã je opazil, da imata obe za-
skrbljene obraze. ·e preden so se pozdravili, je RoÏa
Jelena oãitajoãe pogledala. Kodrolaska pa je bila Ïalost-
na kakor otrok, ki ve, da bo tepen. Da zaãne pogovor, je
rekel Ostrorogi: »Dobro se mi zdi, Jezerna, da si tudi ti
pri‰la pogledat moje koli‰ãe. Ti je v‰eã?«

»Lepo je,« je kratko odgovorila RoÏa.
»Lepo bo ‰ele takrat, kadar bo‰ ti v njem.« Ostrorogi

se je nasmehnil. Jezerna pa je mrko pogledala:

»Bom komaj kdaj.«
»Zakaj?« je brÏ hotel vedeti Jelen.
»Jaz ti vse povem. Vsako besedico, ki jo ujamem iz

razgovora med Sulcem in Turom, samo da se ve‰ ravna-
ti. Ti mi pa dogodke, od katerih je vse odvisno, niti ne
omeni‰ ne in jih zanala‰ã zamolãi‰.« Jezerni se je na
‰iroko odvezal jezik.

»Kaj sem ti zamolãal?« Jelenova beseda je bila trda.
»Da je Sinjeoka Kodrolaska Ïe Ïena Udarnega Jala-

na.«

»Sem ti. Dal sem besedo, da nikomur ne povem, in

sem jo drÏal. Nisem verolomec, kakor so Turovci, kadar
jim kaÏe. Lakotniki.«

Ostrorogi si ni pustil kar niã reãi. In prav tak je bil Je-

zerni RoÏi v‰eã. Koj je postala krotka in je odgovorila s

BES

BOBRI 1: SAM

222

pohlevnim glasom: »Ti niã ne oãitam. Ravnal si, kakor
je moÏaka vredno. Samo za nas tri se utegne hudo na-
robe narediti.«

»Kaj more biti ‰e kaj bolj narobe, kakor je?« Jelen je

bil nestrpen.

»Kar je bilo doslej, ‰e senca ni proti temu, kar nas ‰e

ãaka. Poglej Kodrolasko!» Jezerna je s pridvignjenimi
oãmi obrnila glavo proti Sinjeoki.

»Vidim, da je jokala.«
»In drugega niã ne opazi‰? Si mar slep?«
Kodrolaska je povesila glavo in skrila pogled.
»Res ne vem,» je odkimal Ostrorogi.
»Ti pa jaz povem. Sinjeoka bo postala mati.«
Jelen je ostrmel. Res doslej ‰e nikoli ni pomislil, kaj se

je bilo utegnilo dogoditi v pozni jeseni na skali v koncu
Dolge doline. ·e manj pa, da bi kdaj Kodrolaski zavoljo
tega grozila celo smrt. âe Sulec dobi tako za Ïeno, jo
brez usmiljenja izÏene v moãvirje, da se vgrezne in
udu‰i. Z nerojenim ali pa z rojenim zarodom vred. Taka
je stara postava. Ne bo ji prizanesel. Pozna Turovce. âe
pa Brkati Som opazi Kodrolasko prej, preden jo odda
Urnemu, kak‰na je, da ni veã sama s sabo, se tudi razjezi
in jo v prvi togoti utegne prav tako odvleãi na rob moã-
virja in jo kakor garjavega psa s kamenjem napoditi v
smrt. Saj Som bi morebiti ‰e prizanesel. Pa Redkozoba
·ãuka in Karp ne bosta odnehala. âe bi Brkatemu pove-

BES

BOBRI 1: SAM

223

dal —? Nak, nak, nak! To ga ‰ele razjezi. Da se je drzni-
la Sinjeoka vdati se brez njegovega dovoljenja mo‰ke-
mu, ki ga on niti ne pozna. In se potem, kakor v zasmeh
njemu, ‰e upa vrniti v njegovo koli‰ãe.

Jelen si je moral priznati, da je napak naredil, ko ni

pustil Kodrolaske oditi kar z Udarnim Jalanom na otok
sredi jezera pod SneÏnimi gorami. Preveã je mislil nase.
Zavoljo Jezerne je tako ravnal. Sedaj pa ima.

Ostrorogi se je spomnil Udarnega Jalana in njegovih

mladcev in na obljubo, ki mu jo je dal pri duhu svoje
umrle matere. Seveda. Koj ga mora obvestiti, da Kodro-
laski grozi nesreãa. Naj pride in naj jo odpelje. Kaj bo
potem z njim in z Jezerno, pa niti zdaleã ni mogel vedeti.
Kar bo, pa bo.

Iz zami‰ljenosti je Jelena zdramila Jezerna RoÏa: »No,

kaj si tako obmolknil?«

Ostrorogi je dvignil glavo: »Preudarjam, kako re‰im

Sinjeoko Kodrolasko.«

»Prav, prav,« se je razveselila Jezerna in brÏ vpra‰ala:

»In vidi‰ kak‰no pot?«

»Seveda jo. Njenemu moÏu, Udarnemu Jalanu, spo-

roãim, naj pride, naj jo ugrabi in jo odvede pod SneÏne
gore.«

Sinjeoka se je oddahnila: »Udarni Jalan in njegovi

mladci! Potem bo vse dobro.«

BES

BOBRI 1: SAM

224

»Zate. Za naju z Jezerno pa bo za vedno narobe. Se

vse tako ãudno zapleta.«

Ostrorogi je bil Ïalosten. Pa se je Jezerna prijela za

njegove rame in se naslonila obenj: »Ne bo narobe,
Ostrorogi Jelen. Ne sme biti. Ti samo hitro dogradi svoje
novo koli‰ãe, ki je tako lepo svetlo, in se s Sinjeoko pre-
seli vanj. Iz novega svetlega koli‰ãa naj odpelje Udarni
Kodrolasko.«

Jelen je zaãel pokimovati z glavo: »Lahko pravi‰, do-

konãaj koli‰ãe in se preseli vanj. Ne pomisli‰ pa ne, da
se Karp ‰e isti dan naseli v moji stari koãi na Somovem
mosti‰ãu. In bo takoj hotel imeti tebe.«

»Hoootel —« je zategnila RoÏa.
»Ne bo‰ se mogla ubraniti. Turu in Sulcu in Somu in

Karpu, ki mi ga ne pusti‰ ubiti.« Jelen je stisnil pesti.

Jezerni se je zresnil obraz. Poudarno je povedala:

»Naj primrznem na led in se sama vanj spremenim in se
spomladi z njim vred stalim in zgubim v daljnih vodah,
ãe kdaj postanem Ïena moÏa, ki bi bile njegove roke
okrvarvljene od bratove krvi.«

»âe je pa smrduh.« Ostrorogi je govoril skozi stisnje-

ne zobe.

»Naj bo. Se Ïe sam ugonobi.«
»Ne bom se mogel premagati, ãe se tebe polasti.« Je-

len kar ni hotel odnehati.

BES

BOBRI 1: SAM

225

Jezerna je prijela Ostrorogega za golo lakt in ga ‰e na-

prej pogovarjala: »Meni pa vse nekaj pravi, da jaz nikoli
ne bom Karpova, in da bom prej, kakor misli‰, tvoja. Ti
samo re‰i Sinjeoko, ki na niã drugega ne misli veã, kakor
samo ‰e na Udarnega Jalana, in naju komaj sli‰i, kaj se
pogovarjava.«

»Pa prav zares,« je pritrdila Kodrolaska.
»âe bo meni grozila nevarnost,« je nadaljevala Jezer-

na, »mi pomore moja mati, Bela Ovca, ki veliko ve in
zna kuhati napoje iz vseh vrst korenin, listov in cvetov.
Na videz zbolim. Bolne ne ne bodo tirali h Karpu na
leÏi‰ãe. Ko se pa prevedri, pa spet ozdravim.«

In je znala Jezerna tako govoriti, da so vsi trije postali

bolj‰e volje. Sinjeoka je bila naravnost vesela. Se Ïe pri-
krije, da ne bo nihãe opazil, najmanj pa Redkozoba ·ãu-
ka, kaj ji je. Pa ãeprav pride Udarni ‰ele spomladi ponjo.

Kodrolaska je Jezerno RoÏo odpeljala nazaj v svojo

koão. Postregla ji je z vsem, kar je premogla, in RoÏa se
je ãudila, kako je Jelen znal oskrbeti svoje ljudi. Kaj ‰ele
bo, kadar zagospodari neodvisno od Soma. Prav je na-
povedala njena mati, da ne bo Ïal tisti, ki sede k ognji‰ãu
Ostrorogega Jelena.

Jezerna in Sinjeoka sta se greli ob ognju in jedli suho

sadje. Spokojno sta se med seboj pogovarjali; kakor dve
sestri. Druga drugi sta Ïeleli samo dobro. Da se jima pa
utegne v Jelenovi koãi zgoditi kaj hudega, na to pa no-

BES

BOBRI 1: SAM

226

bena mislila ni. Saj nista mogli vedeti, da se je bil prav-
kar vrnil nazaj v koli‰ãe Neokretni Karp, ki je bil od‰el
zjutraj zdoma. Redkozoba ·ãuka ga je Ïe teÏko ãakala.
·e preden je njen prvorojenec odloÏil oroÏje, mu je po-
vedala, da pri Ostrorogem vasuje Jezerna RoÏa.

Neokretni je zadivjal. Kri mu je butnila v glavo, da je

kar krvavo gledal. Potegnil je bodalo in zasikal: »Zako-
ljem ga.«

»Ne buri!« ·ãuka je govorila ‰epetaje: »Jelena same-

ga ni doma. V koãi sta samo Jezerna in Kodrolaska.«

Karp je vtaknil bodalo nazaj za pas in pritajeno tiho

od‰el na mosti‰ãe. Potuhnjeno kakor ris se je prismukal
h koãi Ostrorogega. Prislonil je uho k steni in prisluhnil.
Pogovora ni mogel razloãiti. âez nekaj ãasa pa je le jasno
ujel Sinjeokine besede: »In kadar bo‰ ti, Jezerna RoÏa,
Ostrorogega Ïena —.«

Neokretni in veã zdrÏal. Planil je v koão in zarjul:

»Kdo? Jezerna Ostrorogega. Ti Ïe pokaÏem.« Karp je z
vso moãjo udaril Kodrolasko v obraz. Sinjeoka je zakri-
ãala in Ïe zaãutila, da ji teãe iz nosa in iz ust kri. ZbeÏala
je za ognji‰ãe, se uprla obenj in glasno jokala.

Neokretni se je obrnil proti Jezerni, ki je bila Ïe sto-

pila v kot in si zaslonila hrbet: »Ti, ti,« je reÏal Karp v
RoÏo. »Ti psica, ki se potepa‰ po tujih koãah. Te Ïe na-
uãim. Ven!« Razdivjanec je hotel pograbiti dekle za lase,
pa je brÏ odskoãil nazaj. Ustra‰il se je. V roki Jezerne se

BES

BOBRI 1: SAM

227

je zabliskalo bodalo. Njene oãi so pa sipale iskre. In je
siknila proti Neokretnemu: »Samo dotakni se me. Zve-
rina!«

Karp si ni upal veã pribliÏati RoÏi. Stal je s hrbtom

proti vhodu, stiskal pesti in zobe in grozil: »âakaj, kadar
bo‰ moja. Z najteÏjim jermenom te golo pretepem.«

»Ne bo‰ me. Prej se zabodem.«
Jezerna je ponosno zravnana z bodalom v roki stala v

kotu, Karp pa se je od togote krivil in ‰kripal z zobmi:
»âakaj, ãaakaj, ãaaa —«

Bunk! Karpu je priletel teÏek udarec za vrat. Zvrnil se

je na tla kakor pobit junec. Nobene besede ni mogel veã
spregovoriti. Samo grãal je.

»Se Ïe predrami.« Ostrorogi je Neokretnega ‰e brcnil.

Potem ga je za noge potegnil ven na mrzlo mosti‰ãe.

Jelen se je vrnil v koão in povedal: »Se mi je kar zde-

lo, ko sem ga zagledal raz sleme, da bo zdivjal. Na vso
sapo sem hitel in pri‰el ‰e ravno prav.«

»In ãe si ga ubil?« se je zaskrbljeno oglasila Jezerna.
»Ga niã ‰koda ni,« je odsekal Jelen.
»Potem bi bilo res najbolj pametno, da se zabodem.

Tvoja ne morem biti.« RoÏi je ‰lo na jok.

Zunaj pred vhodom je Ïe javskala Redkozoba ·ãuka.

Pa tudi Neokretni se je oglasil in Ïe vstajal.

»Sli‰i‰, Jezerna?» je opozoril Jelen. »Ne bo ga kraj ne,

ko niã prida ni.«

BES

BOBRI 1: SAM

228

»Kako govori‰,» je posvarila RoÏa.
Kodrolaski se je kri Ïe ustavila. Umila si je Ïe precej

zatekel obraz in rekla, da tudi ona pospremi Jezerno. Ne
ostane rada sama doma.

Vsi trije so od‰li z mosti‰ãa na led. Navezali so si

drsalke. Jelen je imel ko‰ãene, dekleti pa iz trdega lesa.

Prijeli so se za roke. Jelen je bil v sredi. Niso mogli kaj

prida hiteti. Drsalke po zasreÏenem ledu niso rade drse-
le. ·lo je pa vseeno hitreje, kakor bi pa mogli teãi po
ravni trdini.

V prelivu med prvima otokoma so se ustavili. Ozrli so

se nazaj. Veãerno sonce je obsevalo novo koli‰ãe Ostro-
rogega. Daleã za njim pa so rdeli zasneÏeni Grintovci.

»Tak tako, Sinjeoka,« je spregovorila Jezerna. »More-

biti se nikoli veã v Ïivljenju ne vidiva. K vam tako kma-
lu ne bom mogla priti. Kar gotovo te prej odpelje Udarni
Jalan. Bodi sreãna!«

»Tudi ti, Jezerna RoÏa!« Kodrolaski je bilo teÏko, ãe-

prav si je zaÏelela ãimprej zaÏiveti z Jalanom.

»Saj si sli‰ala, kak‰no Ïivljenje mi je obljubljal Karp.

Jermen na golo telo.« RoÏa se je bridko nasmehnila.

»Saj ne bo‰ njegova.«
»Raj‰i se vgreznem v najgloblje moãvirje, da zgine

vsaka sled za mano.« Jezerni je jezno zablisnilo oko.

»Ve‰ kaj, Ostrorogi,« si je domislila Sinjeoka, »kadar

bo Jezerna tvoja Ïena, jo kdaj pripelje‰ s sabo na skalo

BES

BOBRI 1: SAM

229

sredi potoka v koncu Dolge doline. Jaz pa pridem z Ja-
lanom v votlino pod Golo goro.«

»Saj res!«
Raz‰li so se. Ostrorogi in Kodrolaska sta oddrsala

nazaj proti izlivu jezera. Jezerna RoÏa je pa ‰e dolgo sta-
la v zamrzlem prelivu in gledala za njima.

Za priostren vrh, za belo zasneÏeni vrh pa je zahaja-

lo veliko in kaj malo gorko zimsko sonce. RoÏnatordeãa
zarja se je na ‰iroko razlivala ãez nebo. Obetala je ‰e za
naprej lepo vreme.

BES

BOBRI 1: SAM

230

ZRAVNANI PREHODI

eãerno sonce je sijalo na novo zgrajeno koli‰ãe
Ostrorogega Jelena. Odbijalo se je od ogoljenih

brunc na mosti‰ãu. Po sivkastorumenih strehah iz po-
su‰ene visoke moãvirske trave so se prelijali nizki zad-
nji Ïarki pred zatonom. Troje koã, veãja in dve manj‰i,
so daleã metale svoje sence na led. Koãe same, ãeprav
nove, le kaj malega bo treba ‰e dopolniti spomladi, so
pa kakor spale. Ni se ‰e kadilo izpod slemen.

Okrog ob‰irnega ognji‰ãa v visoki srednji koãi so stali

Ostrorogi Jelen, Sinjeoka Kodrolaska, Premeteni Navi-
hanec in njegov brat Pegasti Ris. Bevsk je sedel mirno na
tleh poleg njih in ni repkal, kakor bi se tudi on zavedal,
da so vseh oãi pazno uprte samo na ognji‰ãe.

Vsi so molãali. Ostrorogi Jelen se je sklanjal nad vne-

tilo, urno potegoval vrtilo sem in tja, da je drgalo v jami-
ci, zavrtani v presu‰en mehak les, kar plesalo. Namleti
prah se je Ïe smodil. Hitro, kakor se mu doslej ni ‰e ni-
koli posreãilo, je Ostrorogi zanetil na ‰e neoÏganem
ognji‰ãu nov ogenj. Visoko je zaplapolal plamen proti
ostre‰ju. Strop, narejen iz okroglic, mu je prestregel pot,
da ni mogel oblizniti slamnate strehe.

BES

BOBRI 1: SAM

231

»Na dobro sreão, na dobro sreão, na dobro sreão!« so

Ostrorogemu veselih obrazov vo‰ãili uspehov polno
bivanje v novem domovanju Sinjeoka, Navihanec in Ris.
In sebi seveda z njim vred.

»Na dobro sreão vsem nam!« je odgovoril Jelen. Po-

nosno je stal poleg ognji‰ãa. Zavedal se je, da je ta dan,
ko je priÏgal v novem koli‰ãu nov ogenj, ki naj dolge ro-
dove ne ugasne, postal od vsakogar neodvisen in zaãet-
nik novega rodu. Som ga je sicer nagovarjal, naj vzame
ogenj kar s sabo z rodnega ognji‰ãa, pa mu niti odgovo-
ril ni. Samo strmo ga je pogledal. Seveda. Brkati bi rad
videl, da bi Jelen ostal vsaj ‰e kolikor toliko navezan na
koli‰ãe svojega oãeta. On pa je kakor z najbolj nabru-
‰enim noÏem prerezal za vselej vse vezi. In ko si posa-
di k svojemu lastnemu ognji‰ãu ‰e Ïeno —. Da bo to Je-
zerna RoÏa, o tem ta trenutek niti najmanj ni dvomil.

Ostrorogega obraz je bil moÏato slovesen. Pora‰ãen z

rdeãkastimi lasmi in obrobljen s prav tako brado, se je
v svitu ognja nekako stapljal s plamenom na ognji‰ãu.

Da segrejeta tudi svojo koão, je Ostrorogi ukazal Na-

vihancu in Risu, naj odneseta novi ogenj tudi na njeno
malo ognji‰ãe. Mladca nista bila niã manj vesela in po-
nosna kakor Jelen sam. Odslej naprej bosta prebivala
sama zase. In vse Ïivljenje ostaneta prva med hlapci slo-
vitega Ostrorogega Jelena. Premeteni in Ris sta vzela

BES

BOBRI 1: SAM

232

vsak svoje goreãe poleno in od‰la. Ostrorogi in Kodro-
laska sta pa ostala sama.

Nad Ïerjavico, ki se je bila nagorela iz ognja, je za-

cvrãalo meso. Sinjeoka je priãela pripravljati obilno
veãerjo. Jelen je pa stopil ven na mosti‰ãe. Pogledal je
proti koli‰ãu Brkatega Soma. Ob ograji je slonel Ne-
okretni Karp in od daleã opazoval novo svetlo koli‰ãe.
»Hej, Karp,« je spregovoril Jelen sam s sabo, »kdo bo
komu hlapec! Prej ti meni, kakor jaz tebi.«

Kakor bi bil Neokretni sli‰al Ostrorogega, je od‰el na

drugo stran koli‰ãa, za koãe, da ga Jelen ni mogel veã
videti.

Ostrorogi se je zagledal prek zaledenele zasneÏene

planjave proti prelivu med prvima otokoma. Jezerna
seveda ne ve, da se je danes z vsem, kar premore, pre-
selil na svoje koli‰ãe. ·e marsikaj bo treba dodelati in
tega in onega ‰e manjka, pa Ïe ‰e vse postori. Spomla-
di, ko se zemlja odtali. Potem pripelje Jezerno in jo po-
sadi k ognji‰ãu. Zajokali bodo otroci in koli‰ãe zaÏivi in
se bo ‰irilo in raslo, kakor naraste ob robu go‰ãave iz
pe‰ãice igliãevja v nekaj letih visoko mravlji‰ãe. Vrh
RoÏnega hriba — mislil je ·i‰enski hrib — pa si uredi in
obtrebi lasten razgledni brest. Îe ve katerega. In se ga
ne bo smela pritakniti nobena druga sekira in nobeno
drugo rezilo, kakor samo njegovo. Najmanj pa Karpovo.
Na to mogoãno drevo se bo hodil razgledovat in se po-

BES

BOBRI 1: SAM

233

govarjat z duhom umrle matere. Pa tudi s samim Nevid-
nim.

»âe pa Jezerne ne dobi‰ —?« se je kakor ‰kodoÏeljno

oglasilo od zakajenega koli‰ãa Brkatega Soma. Potem
ostane koli‰ãe mrtvo, pa ãeprav si vzame dve, tri druge
Ïene. In na novo urejeni razgledni brest bi se zaãel koj
su‰iti, kakor se Ïe su‰i Somov na vrhu Strmega hriba. Pa
—. Naj niã nikar ne misli Neokretni. Jezerna ga ne mara
in hoãe biti njegova, Ostrorogega. In kakor bi znotraj v
koãi Jezerna RoÏa Ïe pestovala dvojãke, se je Jelen po-
nosno in samozarvestno zravnal in povedal v daljavo
bratu, ki ga niti videl ni: »Karp! Ti si hotel mene, pa jaz
tebe pritisnem ob tla. In se dvignem nadte tako visoko,
da me bo‰ komaj ‰e videl iz govna, v katerega si sam po
nepotrebnem zarinil. Ne ugonobi‰ me. Pa ãetudi imam
sam samo ‰ele dva nedorasla mladca, ti pa tropo potuh-
njenih hlapcev, vsikdar pripravljenih na rop, morijo in
poÏig. Za kaj prida delo je pa redek kdo med njimi. S tis-
timi se utegnem kdaj ‰e sporazumeti, da si bomo dobri
sosedje. Po‰teni mladci so pa tako Ïe z mano. Nikoli jih
ne dvigne‰ proti meni. Se jim nisi malo priskutil s svo-
jim sramotnim zna‰anjem nad tistimi, ki se ne morejo
braniti.«

Ostrorogi Jelen je govoril tiho, da ga nihãe ni mogel

sli‰ati. Le tu pa tam mu je polglasno u‰la kaka beseda.
Ozrl se je okrog sebe, ãe ga ni morda kdo sli‰al. Mu ‰e

BES

BOBRI 1: SAM

234

ni pri‰lo v meso in kri, da stoji na lastnem koli‰ãu, na
katerem ima pravico tudi ubijati. Pa samo on in nihãe
drug ne.

Ostrorogega Jelena je zamikalo, da bi zarukal. Oba

mladca, Premeteni in Ris, bi oboroÏena planila iz nizke
koãe in bi bila pripiravljena iti z njim kamor koli, tudi v
smrt. Seveda. Rukanje bo glas njegovega rodu. In z ru-
kanjem dvignejo lose v pogon mladci, ki jih ãimprej po-
pelje na lov, kakor jim je obljubil. Ne. Dane besede ne
bo nikdar prelomil. Ni moÏa vredno. Ne bo se osramo-
til. In prej ali slej bi mu nesreãa izpodnesla noge.

Kakor je bil Ostrorogi pred pribliÏno dvema lunama

z jelenovim rogom zaãrtal v sreÏ na ledu naris novega
koli‰ãa, tako si je sedaj v mislih ãrtal pot skozi neodvis-
no, svobodno Ïivljenje.

Ostrorogi Jelen je stal pred svojo veliko koão. TeÏka

jelenova koÏa je zagrinjala vhod vanjo. Nad njim pa je
viselo pod nadstre‰jem mogoãno jelenovo rogovje, nje-
govo in bodoãega njegovega rodu znanenje. Oznanjalo
je daleã naokrog, da v svetlem koli‰ãu ne gospodari sla-
biã. Si bo vsakdo dobro prej premislil, preden se spre s
premagovalcem takega orjaka.

Sonce je za‰lo. Nad hribi proti gorki strani so se ko-

piãili oblaki. âez nebo se je pa razlivala svetlorumena
zarja. Obetala je nov sneg. Bo paã moral ‰e malo poãa-

BES

BOBRI 1: SAM

235

kati, preden zaruka mladcem v pogon. Ostrorogi je od-
‰el nazaj v koão.

Tisti veãer so vsi zgodaj legli: Jelen, Sinjeoka in oba

mladca. Na novo postlanem leÏi‰ãu se je Ostrorogemu
sanjalo, da je kruh od moke, ki je ni poznal. Sanj si zjut-
raj ni znal na nobeno stran razloÏiti. Na mosti‰ãe je pa
padal v debelih kosmiãih juÏen sneg.

Sneg se je veã dni zapovrstjo usipal izpod neba, kakor

bi nikoli veã ne mislil nehati. Pod silno teÏo so zaãela
pokati ogredja koã. Ostrorogi in oba mladca so imeli kar
dovolj opraviti, da so ga z lesenimi lopatami sproti zme-
tavali s streh in ‰e naprej z mosti‰ãa na led. Preden je
nehalo sneÏiti, so bila koli‰ãa v zamrzlem jezeru kakor
obdana od belih nasipov, toliko se je bilo nabralo na
ledu odkidanega snega okrog njih.

Po go‰ãavah je teÏa snega lomila in podirala drevje.

Grmovje je pa kar zginilo pod visoko zapadlim snegom.

Jezero je bilo ena sama tiha, zasneÏena planjava. Ko-

li‰ãa so bila odrezana drugo od drugega. Mladci, pa tudi
odrasli, so morali kar zares poprijeti, da so prekidali poti
do studencev in do Ïivine na trdini; zavoljo vode in mle-
ka.

Pri marsikaterem ognji‰ãu je zaãelo zmanjkovati kur-

jave. Pa se je veter sprevrgel. Pritisnil je mraz. Sneg je
zmrznil in drÏal je sren.

BES

BOBRI 1: SAM

236

Utrjenih prehodov se nihãe ni bolj razveselil, kakor

mladci v Somovem koli‰ãu, ki so bili Ostrorogemu po-
magali zabijati in staviti novo koli‰ãe, in jim je bil Jelen
obljubil, da jih popelje na lov na lose. Da Ostrorogi ne
bo snedel besede, so dobro vedeli. Samo kar doãakati
niso mogli, kdaj jih pokliãe.

Ostrorogemu Jelenu se pa nikamor ni mudilo, ãeprav

je vedel, da bodo losi vsak ãas odvrgli rogovje. Pa ni imel
posebnega opravka. Vse dneve je sedel najveã pri ognji-
‰ãu in se pogovarjal s Sinjeoko Kodrolasko. Sta oba do-
bro vedela, zakaj. Nazadnje ni mogel Ostrorogi lova na
lose veã odla‰ati. Poslal je Navihanca v Somovo koli‰ãe,
naj bodo mladci za drugo jutro pripravljeni.

Na zasneÏenem mosti‰ãu Brkatega Soma je za‰umelo

kakor v duplju, ãe potrka‰ na drevo, v katerem so se bile
naselile ãebele. Ris in Navihanec sta bila prav tako ne-
strpna. Jelen sam in Sinjeoka pa nista bila prav niã ved-
rih obrazov; prej zaskrbljenih.

Jutra mladci kar poãakati niso mogli. Ob prvem svi-

tu so bili Ïe pod Jelenovim koli‰ãem. Prav vsi so nosili s
sabo loke in imeli obe‰ene prek pleã tule. Sulice ni pre-
mogel vsak. Kamnito sekiro le redkokdo, bronasto pa
prav nobeden. Navihanec in Ris sta se jim koj pridruÏila.
Mladca Ostrorogega sta bila oboroÏena kakor odrasli
lovci. Celo bronasto bodalo je tiãalo obema za pasom.

BES

BOBRI 1: SAM

237

Zaviti v koÏuhe in pokriti v kosmate oglavnice so

mladci ãakali na Jelena, kakor ãaka tropa volkov na vol-
ka vodnika, da jih popelje na plen. Ostrorogemu se pa
nikamor ni mudilo. Kar ni se mogel odtrgati od Sinje-
oke. Spet in spet je moral ‰e kaj naroãiti sestri. Nazad-
nje se le ni mogel veã obotavljati. Vzel je oroÏje in od‰el
s koli‰ãa.

»Pojdimo!« je nagovoril Jelen mladce in usmeril ko-

rak naravnost proti Dolgi dolini. Zmrznjen sneg je za-
hre‰ãal pod nogami. Jezerna planjava se je lesketala v
prvih Ïarkih jutranjega sonca. Mladci so se Ïivahno po-
menkovali med sabo. Ostrorogi je bil zami‰ljen in je
molãal. Venomer se je oziral proti Goli gori. Spoãetka je
dvomil, ãe prav vidi. Ko je pa privedel tropo mladih lov-
cev do konca plitvine k izlivu Dolgega potoka, je pa Ïe
razloãil, da se iz votline na poboãju Gole gore kadi dim.
Sedaj je Jelen dobro vedel, da so res Kozorogovci na Goli
gori. Samo kdo? âe ni morebiti Sivi Volk. Z njim bi se
nerad se‰el. Pa saj ne bo Volk. Udarni Jalan ãaka na spo-
roãilo zavoljo Kodrolaske. Vsekakor pojde ‰e danes v
konec Dolge doline.

Ostrorogi je zavil v go‰ãavo. Mladci so se razvrstili za

njim. Stopali so drug za drugim. Prav kakor volcjé, ka-
dar hite iz izropanega v divjadi polno lovi‰ãe, da ‰e tam
krvavo pogospodarijo. Kjer bi v kopnem teÏavno in le
poãasi mogli riniti naprej, so po visoko zapadlem snegu

BES

BOBRI 1: SAM

238

hodili niã manj naglo kakor prej ãez jezero. Mogoãna
debla od starosti in vetra podrtih dreves so bila globo-
ko zasneÏena. Prav tako pa tudi mlado drevje in grmi-
ãevje in veje, ki jih je bil nalomil sneg. Pod nizko pripog-
njenimi kro‰njami so hodili sklonjeno kakor pod ‰oto-
ri iz belih ovãjih koÏuhov. Vse naokrog je bilo tiho. ·e
pritajene korake je du‰ila zasneÏena go‰ãava, da jih sko-
raj ni bilo sli‰ati.

Ostrorogi Jelen je molãe vodil vrsto mladih lovcev.

Izmed mladcev je pa tu pa tam komaj kdo upal po‰e-
petati. Pa ‰e to samo takrat, kadar so se pribliÏali Dolge-
mu potoku, ki je Ïuborel mimo njih naprej proti jezeru.

âeprav je Jelen vso pot moral misliti na Kodrolasko,

od katere se je bil zadnje dni poslavljal, morebiti celo za
vedno, vendar ni prezrl nobenega ‰e tako rahlega sledu.
In ko je svoje mladce privedel na zamrzlo jezerce ob
razcepu Dolge in Stranske doline, je kar skoraj zatrdno
vedel, da se losi drÏe v brezju na poboãju hriba med nji-
mi in med jezerom. So jim brezovi poganjki in lubje ‰e
poleti kar najljub‰a hrana, kaj ‰ele pozimi, ko ne morejo
do druge pa‰e.

Preden jih je zastavil v pogon, je Ostrorogi lovu ‰e ne-

vajenim mladcem vse natanãno razloÏil, kako naj poÏe-
no lose proti prikritim lovcem.

Ostrorogi Jelen je ‰el prek zasneÏenega jezerca na

drugi breg. Obstal je pri izlivu Dolgega potoka in se za-

BES

BOBRI 1: SAM

239

gledal v vodo, kakor bi priãakoval, da po potoku na-
vzdol priplava kako sporoãilo od Kozorogovcev v Goli
gori. »·koda,« je pomislil, »da nimam malega drevaka
pri rokah. Po potoku bi bil dokaj prej pri skali pod bo-
brovim jezom. No pa, ãe se zakasnim, mi bo svetila pol-
na luna.« Pa se je Ostrorogi Jelen spomnil, da ponoãi ne
bo niã kaj varno hoditi samemu skozi go‰ãave. Zavoljo
volkov. V prevelikih tolpah se klatijo okrog, da bi se jih
mogel ubraniti. Najmanj bi moral prebiti noã na kakem
drevesu. Bo le moral podvizati se.

Ostrorogi se je obrnil. Sonce mu je sijalo v obraz in

ble‰ãalo se mu je od snega, ki se je lesketal vse naokrog.
Priprl je oãi. Misli pa so mu u‰le ãez hrib nazaj v koli‰ãe,
kjer si Sinjeoka Kodrolaska kuri na ognji‰ãu zavoljo
mraza. Grede si pa veÏe svoje haljice in koÏuhe v dva, tri
zavoje, da jih vzame s sabo. Obleãe si pa kar gotovo naj-
bolj bel ovãji koÏuh. Noge si ovije z jelenovo koÏo. Po-
krije pa bobrovo oglavnico. Nakit si pa ves nadene; obe
bronasti zapestnici in pisano ogrlico. Nekaj lasnic ji je
obljubil, da ji ‰e naredi. No, pa sedaj je prepozno. Sinje-
oka morebiti ‰e nocoj ne bo prespala vse noãi v njego-
vem koli‰ãu. Jalan je nagel in se ne bo obotavljal. Niso
mu zastonj vzdeli pridevek Udarni.

V koli‰ãu bo postalo pusto, ko ne bo veã Sinjeoke. A

za delo je bo manjkalo. Pa saj sta oba mladca kaj roãna.

BES

BOBRI 1: SAM

240

Îe opravijo brez Ïenske, dokler se ne odloãi, kako bo z
Jezerno RoÏo.

Ostrorogemu Jelenu se je vãasih za trdno zdelo, da bo

Jezerna njegova in da sploh drugaãe biti ne more. Dru-
ge krati, kakor tudi danes, ko zavoljo Kodrolaske in Ko-
zorogovcev ni bil niã kaj prave volje, je pa zdvajal in vse
ãrno videl.

V smreko poleg Ostrorogega so priãivkali drobni pti-

ãi. Obe‰ali so se po vejicah in iskali hrane. Nenadoma so
pa utihnili in se prikrili. Prek jezera, tik ob robu go‰ãave,
je priletel skobec.

Tiho in okretno kakor ris je od‰el Ostrorogi v breg.
Rsk, rsk, rsk, je vi‰e gori v go‰ãavi zahre‰ãal zmrzel

sneg. Jelen je prisluhnil. »Gredo. Cela tropa jih gre.«
Ostrorogi se je tesno pritisnil ob deblo hrasta in trdo
prijel sulico. Ozrl se je ‰e enkrat na lok in tul. Oboje je
bil prislonil ob grm tik sebe. Bil je pripravljen. Samo losi
naj pridejo mimo njega. No, pa saj bodo. Jelen je Ïe sli-
‰al udarjanje lopatastega rogovja ob veje in drugega ob
drugo.

Tudi mladca niÏe doli sta Ïe zaãutila blizajoãe se lose.

»Pssst!« je opozoril Premeteni Risa. Brat mu je samo
prikimal, da Ïe sam sli‰i. Obema je zaãelo srce naglo
biti. Risu so se od samega neuãakanja, kdaj se prikaÏe
divjad, tresle noge. Oba sta brÏ poloÏila pu‰ãico na lok.

BES

BOBRI 1: SAM

241

Topot in hrumot losov sta se bliÏala in postajala ãim-

dalje glasnej‰a. Ostrorogi jih je Ïe videl. Poãasi in skoraj
negibno se je razkoraãil in dvignil sulico. Oãi pa je za-
piãil v moãnega losa, ki si ga je izbral, da ga podere. Na-
ravnost proti njemu je tekel. ·e, ‰e, ‰e se bliÏa. Pri‰el je
za tri sulice daleã od njega. Za hip je postal in zavohljal.
Ovohal je ãloveka. Zdrznil se je, da plane v skok. Pa bil
je Ïe prepozen. Izza debla je priletela sulica Ostrorogega
in ga predrla skozi vse oprsje. Los je padel na zobe in se
zavalil po bregu navzdol. Druga tropa je pa divje planila
v beg. Jelen se je zbal za oba mladca. ·e pomandrati bi
utegnila koga teÏka divjad. Pograbil je lok in tul in ste-
kel proti jezercu. Pri‰el je ravno ‰e pravi ãas, da je videl,
kako so losi zginili onstran jezerca spet v go‰ãavo. Eden
med njimi pa je zaostal na sredi jezerne planjave. Tri
strelice so ‰trlele iz njegovega telesa. Hodil je Ïe po ko-
lenih, pa je ‰e vedno hotel dohiteti pobegle. K njemu je
pa Ïe tekel Navihanec. Zagnal se je proti ranjeni divja-
di. Z vso teÏo svojega telesa mu je zabodel sulico med
rebra in naglo odskoãil. Los je omahnil na stran in oble-
Ïal.

»Dobro!« Jelen je razprostrl roke in pohvalil Preme-

tenega. Pa se je naglo ozrl nazaj v hrib. Od njega same-
ga podrti los se ni veã ganil.

»Haaauuouuaaa!«

BES

BOBRI 1: SAM

242

Z ravnega jezerca se je razlegel v pora‰ãene in za-

sneÏene hribe naokrog Ostrorogega Jelena zmagoslav-
ni rik.

» Haaauuouuuaaa!«
Premeteni je sku‰al posnemati Ostrorogega. Ni mu

povsem uspelo. Moã glasu se pa z Jelenovim niti pri-
merjati ni dala.

Drug za drugim so prihiteli mladci iz go‰ãave. Po dva

in dva, kakor so se bili razporedili. Vsem so Ïareli s
prvim mahom pora‰ãeni obrazi. Pa bolj od veselja nad
uplenjenima losoma kakor pa od hoje in teka.

Ostrorogi je odpeljal moãnej‰e mladce nazaj v pod-

noÏje hriba. Potegnili so ubitega losa iz go‰ãave na pla-
njavo. Bil je teÏak, dasi ne posebno zama‰ãen. Imel je pa
mogoãno lopatasto rogovje. Iz vsake lopate so mu ‰trle-
le po ‰tiri osti veã kakor je prstov na obeh rokah. Kraj-
ni dve sta bili kar za seÏenj oddaljeni druga od druge.
Ostrorogi je z raztegnjenimi rokami ravno ‰e mogel pri-
jeti za obe.

Kakor je bil Jelen vesel obilnega plena, bi mu bolj prav

hodilo, da so uplenili samo eno Ïival. Kako naj spravi
obe v koli‰ãe, ga je skrbelo. On sam mora v Golo goro,
mladci bodo pa teÏko zmogli brez njega. Poskusijo naj.
âe pa le ne bo ‰lo, naj manj‰ega losa puste volkovom.

BES

BOBRI 1: SAM

243

Ostrorogi je odsekal dvoje moãnih rogovil. Bili sta ka-

kor dvoje sani. Mladci so naloÏili oba losa, na vsako ro-
govilo enega, in ju trdno povezali s srobotom. Spredaj
pa so zadrgnili moãno vrv in zánjo privezali jermenje,
da se bodo mogli vpreãi in vleãi. Navihanec in Ris bosta
pa krmarila.

Jelen je ‰e natanãno povedal, kako naj peljejo. Da bi

v skrajni sili manj‰ega losa prepustili zverjadi, o tem pa
mladci ‰e sli‰ati niso hoteli. Uporno so si vrgli jermenje
ãez ramena in potegnili. Preden so zginili v go‰ãavo, je
Jelen poklical Navihanca nazaj: »Glej, da vse prav ure-
di‰,« mu je naroãil.

»Bom.« Premeteni je bil hudo vesel zaupanja.
»In pa — ãe bi ponoãi kaki nepoznani ljudje silili v

koli‰ãe, se z Risom ne borita in ne kliãita na pomoã So-
movcev, dokler Sinjeoka ne ukaÏe.«

»Ne bova.« Navihanec je debelo pogledal. Kaj ãudno

se mu je zdelo Ostrorogega govorjenje.

»Sreãno vozite. Pa ne ãenãaj okrog, kar sem ti naro-

ãil.«

»âe me do smrti pretepejo, ne zinem.«
Premeteni je stekel za tovari‰i. Ostrorogi Jelen je pa

ostal sam. Sneg okrog njega je bil ves okrvavljen. In za
mladci je drÏala krvava sled.

BES

BOBRI 1: SAM

244

Namr‰ãenega obraza je Ostrorogi stal ob robu od jas-

nega sonca obsevane in okrvavljene sneÏne ravnine. Kar
za trdno je vedel, da je ‰e nekaj pozabil naroãiti mlad-
cu. Pa se ni mogel domisliti, kaj. Jelen se je obrnil in zgi-
nil v go‰ãavi ob Dolgem potoku. Kmalu je zamrl njegov
korak. Ob zamrzlem jezercu je bilo pa spet vse tiho.

BES

BOBRI 1: SAM

245

NAPORNO VESELJE

oã je bila jasna in mrzla. Vz‰la je polna luna.
Presvetila je zvezde okrog sebe, da jih skoraj ni

bilo videti; na drugi strani neba so pa na gosto miglja-
le.

Mladci v koli‰ãu Brkatega Soma so zgodaj legli in brÏ

zaspali. Utrudil jih je bil lov na lose. ·e bolj jih je pa upe-
halo vlaãenje ubite divjadi na neizglajenih rogovilah
skozi go‰ãavo in naprej po zasneÏenih in od sonca po
vrhu za prst na globoko odtaljeni jezerni planjavi. Tudi
z razdevanjem obeh losov so imeli dokaj dela. Sami bi
ne bili kar niã opravili. Pa jim je pomagal Nosati Los,
Navihanãev in Risov oãe. Pod noã so se bili pa ‰e najedli
divjaãine, da jih je kar razna‰alo. So bili spekli celega
manj‰ega losa. Obe koÏi in obojno rogovje in meso in
drobovje od veãjega pa so spravili v ‰e neobljudeno
koão na koli‰ãu Ostrorogega.

Niã manj kakor drugi mladci sta bila zdelana tudi

Premeteni Navihanec in Pegasti Ris. Nosati Los tega ni
prezrl. Zaskrbelo ga je. Ni se mogel zanesti na svoja si-
nova, ãeprav sta se Navihanec in Ris doslej vselej dobro
izkazala. Dorasla ‰e nista. Zmogla ju bo utrujenost. Leg-

BES

BOBRI 1: SAM

246

la bosta in zaspala kakor ubita. ·e ãe bi pod koli‰ãem
poãil led, se ne bosta zbudila.

Los je bil kar nejevoljen na Ostrorogega. Da gre in za-

upa novo, ‰e ne povsem dograjeno koli‰ãe pravzaprav
trem otrokom. ·e poleti, ko varuje voda pred presene-
ãenji, bi ne smel tega storiti. Nikar pozimi, ko mosti‰ãa
niso niti toliko varna pred prestradano zverjadjo kakor
s trnjem ograjena stani‰ãa na trdini.

Nosati se je odloãil, da preãuje noã v koãi pri obeh

mladcih. Pa naj reãejo potem Som in Karp in Ostrorogi
in Sinjeoka, kar hoãejo. On ne more tvegati Ïivljenja
svojih dveh sinov.

Da bi ga nihãe ne sli‰al, si je Nosati ovil noge s koÏu-

hovino, s kosmato stranjo navzven, se oboroÏil kakor za
v najhuj‰i boj in neopaÏen od‰el v meseãno noã.

Med potjo je postajal in prisluhoval. Zazdelo se mu je,

da je daleã nekje v Dolgi dolini sli‰al zatuliti volka. Od-
rinil je oglavnico raz uho in prislonil dlan. Niã. Morebiti
se je pa motil. V enem izmed koli‰ã, zabitih vzdolÏ Ob-
lega hriba, so zalajali psi. Spomnil se je Bevska, ki bi ga
utegnil izdati. Ga Ïe brÏ pomiri. Saj Bevsk ga pozna.

Kakor bi hodil bos, se je Los pribliÏal Ostrorogega

mosti‰ãu. V veliki koãi je Ïivo gorel ogenj, v manj‰i je pa
komaj mrlel. »Se mi je kar zdelo,« je govoril po tihem
sam s sabo. »Dekle ãuje, mladca pa ne. Kakor da naj bi

BES

BOBRI 1: SAM

247

Ïenska varovala mo‰kega. Pa se jima ni ãuditi. Ostroro-
gega ne razumem, da more biti tako neuvideven.«

Nosati je iskal z oãmi Bevska, da bi ga Ïe prej pomi-

ril, preden bi zalajal. Nikjer ga ni bilo ãutiti: »Seveda. S
Kodrolasko ãepi pri gorkem ognji‰ãu. Otroci. Pes se jim
smili. Kaj pa nje same lahko doleti, pa niã ne pomislijo.«

Los se je povzpel na mosti‰ãe. V mali koãi je nekdo

utrujeno smrãal. Nosati je prav poãasi odgrnil samo za
oko na ‰iroko koÏo izpred vhoda. V medli svetlobi Risa
ni videl. Gotovo je spal na leÏi‰ãu. Premeteni je pa ãepel
na ognji‰ãu in glasno smrãal. Los je hotel najprej zavpiti
nad sinom, pa si je brÏ premislil. Stopil je v koão. Iz stre-
he je izpulil slamico, se po prstih pribliÏal Premetenemu
in ga s koncem slamice poÏgeãkal pod nosom. Mladec
je otresel glavo, zamahnil z roko, kakor bi se branil mu-
he, nehal smrãati, zbudil se pa ni. ·e veãkrat je moral
oãe ponagajati smu, preden ga je predramil. Navihanec
si je najprej pomel oãi, potem je priãel buljiti v oãeta
kakor zabodeno tele. Los se mu je pa zasmejal: »Tak
straÏar si, da bi te lahko s koão vred ukradel.«

Premeteni se je zavedel: »Malo se mi je zadremalo.«
»Ne malo, precej,« se je norãeval burkasti oãe. »Spal

si kakor trkelj.«

»Pa menda ne,« ni hotel verjeti mladec.

BES

BOBRI 1: SAM

248

»Se ti niã ne ãudim. Mraz in napor sta te zmogla, brÏ

ko si sedel na gorko. Kar lezi. Bom jaz ãul. Vaju Ïe po-
kliãem, ãe bi bilo kaj treba.«

»Saj res,« je bil zadovoljen Premeteni. BrÏ se je zaril

poleg brata, ki se niti prebudil ni, in koj spet zasmrãal.

Oãe, moÏak v polni moãi, je pa od‰el ven na mosti‰ãe.

Poãasi, da se je komaj premikal, se je bliÏal veliki koãi.
Rad bi dognal, kaj poãne Sinjeoka. Prav previdno je od-
rinil niti ne za prst na ‰iroko jelenovo koÏo, ki je zagri-
njala vhod.

Kodrolaska je kurila velik ogenj. Obleãena v belo

ovãino je sedela na zvitku koÏuhov in se igrala s pisano
ogrlico. Los se je zaãudil, kako da je dekle pripravljeno
za na pot. Zagrnil je nazaj jelenovino in se pomaknil v
senco. Zaãel je razmi‰ljati. Pa mu je bilo spoãetka, kakor
bi bil za‰el v najbolj temno go‰ãavo, ko na nobeno stran
ne vidi‰. ·e neba nad sabo ne. Sãasoma se je pa zaãel
spreumevati. »Naj pijem kozjo scavnico, ãe nista Ostro-
rogi in Sinjeoka nekaj domenjena. Ali pride on sam po-
njo, ali pa kdo drugi. Dekle si sama v tako noã ne upa.
Je ‰e v druÏbi dokaj nevarno.« Nosati ni niti ‰epetal. Sa-
mo ustnici je premikal. In je sklenil: »Naj bo, kakor
hoãe, Jelen Ïe sam ve. Meni niã mar. Ne bom se me‰al
vmes.« Spat pa noãoj ne pojde.

Nosati se je prestopil. Pa mu je sredi koraka zastala

noga. Ne, tokrat se ni zmotil. Pridu‰eno je blizu nekje

BES

BOBRI 1: SAM

249

revsnil volk, kakor bi Ïe vohal plen. Los se ni veã pota-
jeval. Pogledal je proti Dolgi dolini. V svitu lune je jasno
razloãil. Prek lesketajoãe se zasneÏene jezerne planjave
se je premikala po sledi, ki so jo bili mladci napravili z
ubitima losoma, izza Brda naravnost sem proti koli‰ãu
Ostrorogega Jelena dolga vrsta temnih pik; niã veãjih,
kakor ãe bi vlekel po beli ploskvi na temno stran obr-
njeno, za seÏenj dolgo niz malih ‰koljk, s kakr‰nimi se
igrajo otroci. Temne toãke so se naglo veãale in rasle in
se urno bliÏale mosti‰ãu. Los je stekel v manj‰o koão,
zaãel tresti oba sinova in ju glasno buditi: »BrÏ, brÏ. Vol-
kovi. Nad nas gredo. Sulice, sekire, noÏe, loke, pu‰ãice.
In v veliko koão, da ubranimo sebe in Sinjeoko, dokler
nam ne pridejo pomagat iz starega koli‰ãa.«

Mladca sta bila v trenutku budna. Pograbila sta oroÏje

in planila za oãetom ven na mosti‰ãe. Kodrolaska je sta-
la med vhodom in trepetala. Je bila sli‰ala Losa, kako je
budil sinova. Nosati je ‰e ukazal, naj naglo zmeãejo kar
najveã kuriva v koão. Da jim ãimdlje ogenj ne pode.

Mladca sta se roãno in neustra‰eno lotila dela. Sinje-

oka je pa kaj slabo pomagala. Tresla so se ji kolena in vsa
zmedena je bila.

Los sam se ni pritaknil drv. Stopil je k ograji, se obrnil

proti Somovemu koli‰ãu, napravil z dlanmi trobilo pred
usta in priãel vpiti:

»Volkooovi! — Volkooovi! — Volkooovi!«

BES

BOBRI 1: SAM

250

Nosati se je naglo ozrl proti Dolgi dolini. Sedaj je vol-

kove Ïe dobro razloãil. Za veãkrat obojne prste na rokah
jih je bilo. Z gobci pri tleh so tekli drug za drugim na-
tanãno po krvavem sledu uplenjenih losov. Skoraj bodo
pri koli‰ãu. Niã veã se ne sme obotavljati. ·e na pomoã
pokliãe.

Na mosti‰ãu Brkatega Soma je stalo Ïe nekaj mo‰kih.

Losu se je kar kamen odvalil. Sli‰ali so ga. Sicer pa zve-
rine Ïe tudi sami vidijo.

Nosati ni niti najmanj dvomil, da Somovi pridejo po-

magat. Kar tako zavoljo veãje gotovosti pa je ‰e zaklical:

»Som! Karp! Volkooovi! — Pomagaaajte!«
Los je Ïe sli‰al pod volãjimi ‰apami narahlo pohrste-

vati sneg. Zverinam pa so se oãi krviÏeljno svetile. âe-
prav je bil Nosati vajen divjadi in zverin in je Ïe marsi-
kateri nevarnosti pogledal v obraz, mu je postalo kar
tesno. Stekel je k siovoma in ukazal: »V koão!«

Sinjeoka je trepetala za ognji‰ãem. Los in mladca so

se komaj utegnili zmeniti zánjo. Da ãimbolj zavarujejo
vhod, so hiteli skladati gorivo, veje in okroglice, za pre-
vesno jelenovo koÏo. Samo mimogrede je Nosati zakli-
cal: »Kuri, kuri, Sinjeoka!»

Na ognji‰ãu je visoko vzplapolal ogenj. Prav ta hip so

na koli‰ãe planili volkovi.

Za veliko koão in za ljudi v njej se sprva volkovi niso

niti zmenili. So bili koj zavohali sveÏe losovo meso v

BES

BOBRI 1: SAM

251

stranski koãi. Tekali so okrog nje, laãno zavijali in cvili-
li, se spenjali po stenah in po njih praskali, sku‰ali iz-
podkopati brunca, s katerimi je bil Nosati pod noã trd-
no zagradil vhod, pa jim ni uspelo. Pretegnjeno prestra-
dani so popadali in grizli trd les. Hre‰ãanje zob je ‰lo
Sinjeoki pri ognji‰ãu skozi mozeg in kosti. Komaj je ‰e
mogla paziti na ogenj, da je gorel z visokim plamenom.

Obleãen v volãji koÏuh je Nosati Los stal za nakopiãe-

nim lesom in varoval vhod. Ga nikomur drugemu ni za-
upal. Tri sulice z roÏenimi ostmi je imel pristonjene ob
steno. V okretni roki je stiskal kamnito sekiro, v ne-
okretni pa ‰iroko, na obe strani bru‰eno bodalo. Drugo,
dalj‰e pa bolj ozko, je drÏal v zobeh, da bi hitro lahko
zgrabil za roãaj. S sekirami in sulicami v rokah sta Ris in
Premeteni stala za oãetom. âakala sta, da priskoãita na
pomoã, ãe bi sku‰alo veã zverin hkrati vdreti v koão.

Nosati je iz glasov, ki jih je lovilo njegovo dirvjine va-

jeno uho, spoznal in kar videl, kaj poãno volcjé zunaj na
koli‰ãu. Jej ga je zamikalo, da bi odpahnil lino in pogle-
dal ven v meseãino. Pa kaj, ko ni smel niti za trenutek
stopiti od vhoda. Bi nihãe drug ne zdrÏal navala volkov,
ãe bi v tolpi napadli. Pa si je domislil, da sinova prav po
nepotrebnem stojita za njim. Kaj bi ga varovala, ãe tre-
ba ni. Ne da bi odmaknil oko od vhoda, je ukazal: »Alo,
mladca! Loke v roke in k linam. Poskusita se, kdo pre-
vrne veã volkov.«

BES

BOBRI 1: SAM

252

Premetenemu in Risu so se zabliskale oãi. Pograbila

sta vsak svog lok in tul in Ïe narahlo odrivala lino v steni
proti koãi, v katero so sku‰ali vdreti volcje.

Drnk! sta skoraj hkrati zabrneli obe tetivi. Zunaj sta

zacvilila dva volkova. Kako sta zadela, ni mogel videti ne
Ris in ne Premeteni. Na mosti‰ãu je nastal Ïiv klopek.
Volkovi so planili po ranjenih Ïivalih, ju trgali in se spo-
padali in ravsali za razvleãena ãreva, za posamezne od-
trgane kose mesa in ‰e celo za okrvavljeno kosmato ko-
Ïo.

Drnk, drnk, drnk, sta peli tetivi skozi ozko odpahnjeni

lini smrtno pesem pobesnelim zverinam zunaj na mo-
sti‰ãu. Pa kakor bi rasli iz snega, ali pa se stekali iz vseh
prostranih go‰ãav okrog zamrzlega in zasneÏenega jeze-
ra, volkov ni zmanjkalo. Pu‰ãice so pa po‰le.

Preden je Ris zapahnil lino, je ‰e povedal, da razloã-

no vidi novo, dolgo vrsto volkov, ki hite natanãno po
krvavem losovem sledu naravnost proti novemu koli‰ãu
Ostrorogega Jelena. Nosatega je zaskrbelo: »Kaj da Som
in Karp ne prideta z moÏmi in starej‰imi mladci poma-
gat. Smrduha bojazljiva!« Pa Nosati ni utegnil veã ren-
taãiti. Zunaj so volcje pritisnili na vhod. K oãetu sta urno
priskoãila spet oba sinova. TeÏka in debela jelenova
koÏa se je globoko upognila in spet odskoãila. In spet in
spet, dokler ni zahresãala in se pretrgala. Skóznjo pa je
zazijal odprt gobec s stra‰nimi zobmi. Los je zamahnil

BES

BOBRI 1: SAM

253

s sekiro. Volãja glava je zginila. Namesto nje so se pa
prikazale tri. Blisnil je Nosatega noÏ. Iz prerezanega grla
je brizgnila kri. Isti trenutek je ‰vignilo od vzad mimo
Losa dvoje sulic. Volãje glave so spet zginile.

Rrrrsk! Volãje so odtrgali spodnji konec koÏe. Glava

pri glavi je ti‰ãala v koão. âez prvo vrsto so se spenjali
Ïe vsevprek drugi volkovi. Oãe in oba mladca so zama-
hovali na vse strani. Vsi so bili Ïe okrvavljeni. Gorka kri
je volkovom ‰e podÏigala krvoloãnost. Pregrada iz vej in
okroglic je bila vsa razmetana. »Sinjeoka! ZbeÏi jim vi‰e
pod streho. Pa brÏ!« Komaj je Los zakriãal, ga je z na
‰iroko odprtim gobcem popadel star volk naravnost v
prsi. Volku je Ris prerezal trebuh. Nosati pa je padel
vznak in ni mogel veã vstati. Z najveãjo teÏavo se je za-
vlekel do ognji‰ãa. Sinjeoka, ki od samega strahu ni
mogla splezati nikamor v vi‰ino, se je sklonila k njemu
in glasno zajokala.

Ris in Premeteni sta se vstopila tesno drug poleg dru-

gega med vhod. Oba sta imela v vsaki roki noÏ in sta kar
na slepo zamahovala predse. Saj morajo zdaj zdaj priti
Somovci pomagat. Videti pa nista mogla. Jima je zgornji
konec koÏe zakrival pogled.

Mladca sta Ïe mislila, da je vsega konec. Pa se je spo-

daj na ledu razlegel silen ruk jelenov. Nekdo pa je iz pol-
nih prsi rjul:

»Teci! Bij! Kolji!«

BES

BOBRI 1: SAM

254

Nastal je divji hrup. Potreslo se je koli‰ãe. Zacvilili so

volkovi. Izpred vhoda so pa zginili odprti gobci.

Preden sta se Premeteni in Ris prav zavedela, ju je od-

rinil in planil v koão visok in pleãat in ves okrvavljen
mlad moÏak, z bronasto sekiro v okretni in z noÏem v
neokretni roki. Sunkoma je zaustavil korak, se nagnil
naprej, upognil roki v komolcih in dvignil lakti in za-
klical: »Sinjeoka! Si ‰e Ïiva?«

»Sem, Udarni Jalan,« je zvonko odgovorila Kodrolas-

ka in se dvignila iznad Nosatega Losa.

VrveÏ zunaj na mosti‰ãu se je umiril. Volkovi, kar jih

niso mladci poklali v prvem navalu, so se hitro razbeg-
nili. Pobijali so pa ‰e tiste, ki bi se samo teÏko ranjeni
utegnili kam zategniti in odnesti koÏuh.

Nosati Los se je zavedel. Sédel je na rob ognji‰ãa. Ko-

drolaska mu je s platneno krpo zavezala rano. Udarni
mu je pa dal iz izvotljene buãe moãan napoj iz gorskih
roÏ.

Pegasti Ris je bil tudi moãno popaden. V laket ne-

okretne roke. Pa je bil lahko vesel, da ni veã staknil. Volk
je bil hlastnil po njegovem vratu. Ris ni mogel narediti
niã drugega, kakor da se je hitro zaslonil s pridvignje-
nim komolcem. Hkrati je pa z okretno roko Ïe zabodel
zver med rebra.

Pegasti Ris, kakor je bil ‰e mlad, se je kaj drzno ob-

na‰al. Samo njegove oãi so se bile precej zmotile. Tista

BES

BOBRI 1: SAM

255

dolga vrsta zverin, ki je bila po njegovem hitela izza
Brda natanãno po krvavem sledu losov naravnost pro-
ti novemu koli‰ãu Ostrorogega Jelena, niso bili volkovi,
paã pa veãji del v volãje koÏuhe obleãeni mladci Udar-
nega Jalana iz redu Kozorogovcev. Kdo bi mu zameril.
Saj Ris ‰e zdaleã ni mogel slutiti, kaj se je bilo vse dogo-
dilo v Dolgi dolini, potem ko so mladci odvlekli iz nje
oba uplenjena losa.

Ostrorogi Jelen je bil Ïe zgodaj za dne prispel do skal-

ne votline v Goli gori. Mladci, najbolj pa Udarni, so se
razveselili. Jalan ni kar niã premi‰ljal. Da ‰e to noã od-
pelje Sinjeoko, se je odloãil. Hej! so zavrisnili mladci in
se Ïe opremljali za na pot. Kislo sta se drÏala samo dva.
Tista dva, ki sta morala ostati pri Ostrorogem.

Jelen je bil upehan. Pa ãe bi bil ‰e tako spoãit, bi se ne

vrnil nazaj v koli‰ãe. Je bilo bolj prav, da ga ni doma, ko
ugrabijo Kodrolasko. Naj jo branita Som in Karp, ãe ho-
ãeta. Ostrorogi se je ‰kodoÏeljno zasmejal: Ha, ha, ha!

Udarnemu je Ostrorogi natanãno popisal, kako in kje

naj hodi. Svoje mosti‰ãe mu je pa kar pokazal izpred
votline. Sta imela oba, Jelen in Jalan, ostre oãi.

Udarnega mladci so pohiteli najprej pod bobrov jez.

Odmetali so sneg in prebili led in dvignili najmanj‰i dre-
vak. Kaj bi Kodrolaska po nepotrebnem hodila, ãe jo
lahko pripeljejo po nezamrzlem potoku. V drevak sta
sedla Orel in Krivokljun. Jalan pa je vodil skozi go‰ãave

BES

BOBRI 1: SAM

256

dolgo vrsto mladcev. Hodili so drug za drugim in stopali
prav kakor volkovi vsi v stopinje Udarnega. Govorili
niso skoraj niã. In ‰e tisto ‰epetaje, ãeprav se jim ni bilo
treba prikrivati. So bili vajeni zalezovanja.

Prej, kakor so priãakovali, so prispeli na okrvavljeno

ravnino jezerca. V katero stran naj zavije, ni bilo treba
Jalanu kar niã premi‰ljati. Luna je razloãno osvetljeva-
la krvavo sled, ki so jo pu‰ãali za sabo mladci z obema
losoma. Kljub temu je postal Udarni nemiren. Ob‰la ga
je zla slutnja.

Jalan je zaãel naglo in skrbno pregledovati sneg. Ne-

kajkrat je celo pokleknil, se oprl na roke in zaãel vohati
po tleh, Nak. Ni ga varalo oko. Tudi nos mu je povedal.
Volkovi so ‰li po krvavi lesji sledi pred njim. Zaskrbela
ga je Sinjeoka. Udarni se je naglo dvignil. Zamikalo ga
je, da bi stekel, pa se je brÏ spomnil, da ne sme. Bi pre-
veã upehal mladce, ki jih ãaka, kakor vse kaÏe, na kon-
cu trd boj. Stisnil je roãaj bodala, za‰kripal z zobmi in se
razpotegnjeno in naglo prestopil. Vsa vrsta pa z njim
vred.

In so hodili s prav pravim volãjim korakom, ki poÏi-

ra daljave. Skoraj se je zablestela pred njimi zasneÏena
jezerna planjava. Razloãili so Ïe volkove, ki so se drvili
na mosti‰ãu. Jalan ni veã zdrÏal. Stekel je in za njim vsi
mladci. Prav takrat jih je ugledal Ris. Ni bilo niã ãudne-

BES

BOBRI 1: SAM

257

ga, da jih je imel za volkove. Bi se marsikdo drug prav
tako zmotil.

Koraki so se zmedli in vrsta se je razdrla. Kakor po-

besnela tolpa mladih juncev so drveli Kozorogovci proti
od lune osvetljenemu novemu koli‰ãu. Med prvimi je
tekel Udarni. Popadla ga je taka jeza na volkove, da bi
jih z zobmi grizel. Ni mogel po volãje zatuliti, s kakr-
‰nim rikom je imel navado napasti rod Kozorogovcev.
Zarukal je. Za njim pa vsi mladci. Udarni je v isti sapi ‰e
zarjul:

»Teci! Bij! Kolji!«
Za‰kripalo je koli‰ãe. Zamahnile so sekire. Zabliskali

so se noÏi. Zacvilili so volkovi in beÏali na vse strani, ka-
kor bi bila sama divja smrt planila mednje. Udarnemu
Jalanu pa je zastal korak, ko je ob svitu ognja zagledal
pred sabo svojo Ïeno, Sinjeoko Kodrolasko. In ko je za-
sli‰al ‰e njen zveneãi glas, ga je minila vsa divjost in kar
nerodno mu je bilo, da je bil po koÏuhu, po obrazu in po
rokah ves krvav.

Udarni je od‰el nazaj na koli‰ãe. Za njim se je zmuz-

nil tudi Preneteni. Mladci so vlaãili skupaj pobite in po-
klane volkove. Prav.

Jalan se je razgledal, kje pravzaprav je in ãe mu ne

preti ‰e kaka druga nevarnost. Na zakajenem koli‰ãu
Brkatega Soma je zagledal vse polno mo‰kih in mladcev.
Kar razumeti ni mogel.

BES

BOBRI 1: SAM

258

»Haj!« je dregnil Navihanca. »Kdo so pa ti tam?«
»Somovci,« se je razÏivil Premeteni. »Oãe Ostroroge-

ga in Kodrolaske. Brkati Som in pa njegov prvorojeni,
Neokretni Karp, jih vodita.«

»Zakaj vas pa niso pri‰li re‰evat?« je hotel vedeti Ja-

lan.

»Bi bilo Somu in Karpu ‰e bolj v‰eã, da so nas vse, z

Ostrorogim vred, raztrgali volkovi. Redkozoba ·ãuka,
Somova prva Ïena, bi najbolj privo‰ãila Sinjeoki. Zavo-
ljo Tenkonoge âaplje.« Navihanec se je dobro spoznal.
Mu je Sinjeoka kar prav vzdela primek Premeteni.

»U‰ivci!«
Udarni Jalan je namr‰ãil obraz in od togote mu je vsa

kri butila v glavo: »Da morejo biti tako niãvredni. Ti
smrdljivi Ïabarji. Jim Ïe pokaÏem. Damo jim vetra, da
bodo pomnili.« Udarni je zarukal.

Mladci izpod SneÏnih gora so se zgrnili okrog svoje-

ga vodje. Kar poskakovali so. Zavohali so nov pretep. Bi
ga bili tudi deleÏni, da nista pri‰la na mosti‰ãe Sinjeoka
in Los.

»Kam?« je vpra‰ala Kodrolaska.
»Klat smrduhe in razdirat onole u‰ivo Ïabje koli‰ãe.«
Udarni je to tako povedal, kakor bi vabil na ples.

Mladci so pa poskoãili:

»Hej, hej, hej!«

BES

BOBRI 1: SAM

259

Pa je Sinjeoka zaprosila: »Ne ubijaj in ne poÏigaj po

nepotrebnem.«

Nosatega pa je zaskrbelo: »In moja Ïena in ‰est ne-

doraslih otrok je tam.«

»Pa ne,« je odnehal Jalan.
Na novem koli‰ãu Ostrorogega Jelena tisto noã nihãe

ni spal. Mladci so pekli in do sita jedli losovo meso.
Vmes pa izzivali Somovce, izmed katerih si nihãe ni
upal pribliÏati se. Mladi rod pa so starej‰i komaj zadrÏe-
vali, da ni pobegnil h Kozorogovcem, da se z njimi skup-
no poveseli.

Pobitih in poklanih volkov Udarni ni maral dreti. Vse

koÏuhe je prepustil Nosatemu Losu, ki mu je re‰il Ïeno
izpod volãjih zolb.

Jasno kakor to noã luna Ïe dolgo ni sijala.

BES

BOBRI 1: SAM

260

SINJEOKINA POT

darni Jalan je sprva nameraval kar koj odpeljati
Sinjeoko v Dolgo dolino. Noã je bila svetla. Do

jutra bi zlagoma prispeli v votlino na poboãje Gole gore.
Od tam bi se mu nikamor niã ne mudilo. Je mislil, pa se
je premislil. Poãemu bi podvizal, ãe ni treba. Somovci ga
ne bodo napadli. So dobro videli, kako znajo njegovi
mladci vihteti sulice in zamahovati z noÏi. âe bi pa le
tvegali, jih zlahka uÏuga. In pa —. Somu in Karpu mora
‰e povedati, kar jima gre. Naj se kar pripravita. Ne bo
jima prizanesel. âiste raãune pusti za sabo.

Udarni je sedél pri ognji‰ãu in se pogovarjal s Kodro-

lasko in Nosatim Losom. Zunaj na mosti‰ãu so pa hru-
meli mladci. Navihanec jih je utrinjal, da se je koli‰ãe od
smeha potresalo. Kozorogovci so ga silili, naj gre kar z
njimi pod SneÏne gore. Se mu bo dobro godilo. Preme-
teni pa ni maral niã sli‰ati. V vsesplosnem tru‰ãu in vri-
‰ãu je Ris celo pozabil, da ga roka boli.

Na jasnem nebu se je nevidno premikala luna proti

veãerni strani. Preden je pa za‰la, je pri‰el iz koãe na
mosti‰ãe tudi Udarni Jalan in bil izmed vseh najbolj raz-

BES

BOBRI 1: SAM

261

posajeno vesel. Mu je bila Sinjeoka povedala, da posta-
ne poleti oãe.

Hej haj, hej haj, hej haj, hej haj, haj haj haj, hej haj.
Kako narobe bi bil naredil, je pomislil Udarni, da se je

sinoãi prenaglil in udaril na Somovo koli‰ãe. Tam bi se-
daj okrog otrplih in oÏganih mrliãev jokale Ïene in otro-
ci. In marsikateri izmed njegovih mladcev bi bil tudi
padel. Morebiti celo on sam, ki bi se ne bil skrival in bi
bil povsod med prvimi. Prav isto bi lahko doletelo koga
izmed bratov, Orla in Krivokljuna. Kako bi dajal doma
pod SneÏnimi gorami odgovor za mlada Ïivljenja. Kdo
bi mogel biti sedaj vesel ob smrti in joku samo za nekaj
streljajev pu‰ãice daleã proã. Tako pa —

Hej haj, hej haj, hej haj, haj haj haj, hej haj!
Vz‰lo je sonce. Udarni je zarukal. Pa ne divje, kakor bi

podÏigal na boj. Ne. Umirjeno se je oglasil. Samo sklical
je mladce, da ga sprémijo na razgovor pod Somovo ko-
li‰ãe.

Somovci so bili ponoãi kaj kmalu uganili, da tujci, ki

so kdo ve od kod pri‰li, Ostrorogemu niso sovraÏni. Îe
po tem so vedeli, ko so tako naglo pritekli in se tako div-
je vrgli na volkove. SovraÏnik bi privo‰ãil, ne pa re‰eval.
Zato se zjutraj niso kar niã zaãudili, da gredo med mlad-
ci, ki bo se bliÏali njihovemu koli‰ãu, tudi Sinjeoka in
Los in Navihanec in Ris in se veselo pomenkujejo z nji-

BES

BOBRI 1: SAM

262

mi. Le Nosati je bil videti zaskrbljen. Skrbeli so ga Ïena
in otroci.

Brkati Som se ni bal napada. Bi ne ãakali do dne in bi

ne prihajali tako mirno. Prijeti za oroÏje pa je vseeno
ukazal. Zavoljo lep‰ega in navsezadnje tudi za vse pri-
mere.

Kozorogovce je Udarni ustavil za luãaj sulice daleã od

koli‰ãa. Nato je zaklical, da bi rad govoril z Brkatim So-
mom in Neokretnim Karpom. Nista se obotavljala. Pri-
‰la sta pod pristajni most, Jalan tudi ni maral vzeti s
sabo veã spremljevalcev kakor enega samega. Samo z
bratom Krivokljunom sta stopila iz gruãe.

Udarnega je Brkati zvi‰ka pogledal. Za malo se mu je

zdelo, da bo moral razpravljati z mladcem. Dokaj bolj
prav bi mu bilo, da je stal pred njim moÏ zrelih let. Mi-
mogrede ga je ob‰la nejevolja na Karpa, ki si kar niã ne
upa tvegati. Sta pa ta mladec in Ostrorogi vsa drugaãna.
Kaj bi vse lahko dosegel, da jima je Neokretni vsaj po-
doben. In kakor bi hotel Karpa povi‰ati, je namr‰ãil
obraz in spregovoril: »Kdo si, ki ti brada komaj poganja,
pa si drzne‰ klicati na razgovor mogoãnega koli‰ãa gla-
varja?«

Karp, ki je stal tesno poleg oãeta, kakor otrok, kadar

se iz strahu ti‰ãi matere, se je privo‰ãljivo nasmehnil.
Udarni je Ïe stisnil pest, da ga udari v obraz, pa se je
spomnil Sinjeoke in se premagal. Ponosno je odgovoril:

BES

BOBRI 1: SAM

263

»Udarni Jalan sem, prvorojeni sin Bistrega Jezernika iz
rodu Kozorogovcev, ki jih kar gotovo ‰e nisi pozabil.«

Brkati je sprevidel, da se je bil z besedo nerodno za-

letel in da ne kaÏe gorjancev draÏiti. Pozrl je pikro izzi-
vanje in mirno vpra‰al: »In kaj i‰ãe‰ okrog na‰ih koli‰ã?»

»Dobro sem vaju pripel, Som in Karp,« si je mislil Ja-

lan. Odgovoril je pa ‰e bolj prisekljivo: »Ljudi sem pri‰el
re‰evat s svojimi mladci izpod volãjih zob, ko si jih sami
ne upate ali pa noãete.«

»Mrrrhmm!«
»Niã ne renãita,» je zrasel Udarni. »Kar je res, je res.«
»Za svoje koli‰ãe naj se Ostrorogi sam briga,« se je

branil oãitka Som.

»âe ga pa ni doma.«
»Takooo —« sta ne zaãudila Brkati in Neokretni. Som

je ‰e pristavil: »Da sem to vedel, bi bil drugaãe ravnal.«

Udarni se je nagnil naprej in pooãital: »Si se izdal,

mrki Som, da Ostrorogemu Jelenu Ïeli‰ smrti. Hkrati pa
tudi, da ti za Sinjeoko Kodrolasko niã ni. Tudi njo bi str-
gali volkovi. Prav, da vem.«

»Tebi niã mar,« je revsnil Som, da so mu zanihali dol-

gi, pove‰eni brki.

»Ho! Pa ‰e kako mi je mar,« se je zravnal Jalan, »prav

ponjo sem bil pri‰el.«

Brkati se je zaãudil, da je zazijal. Karpu je pa kar sapo

zaprlo. ·ele ãez ãas je goltnil: »Ngakh!«

BES

BOBRI 1: SAM

264

Udarni Jalan pa je udaril s topori‰ãem sulice ob zmr-

zel sneg. Zabliskale so se mu oãi in zobje. Neodjenljivo
je pribil: »Ne bom nikogar veã vpra‰eval. Je ne jemljem
va‰emu rodu. Ugrabil sem jo volkovom. Za vedno je
moja.«

Neokretni je pihal kakor v past ujeti jazbec. Krivo-

kljun se je pa obrnil nazaj. âeprav ni verjel v spopad, je
namignil mladcem, naj bodo pripravljeni. Kozorogovci
so brÏ sneli loke in segli v tule. Zavr‰alo je tudi na ko-
li‰ãu. Pa ‰e preden je utegnila sikniti prva pu‰ãica, je pri-
tekla pod pristajni most Sinjeoka Kodrolaska in zaklica-
la: »Nikar krvi zavoljo mene!«

Kodrolaska sama ni vedela, koga prosi. Ali oãeta

Brkatega Soma, ki se doslej nikoli ni oziral na njeno
besedo, ali moÏa, Udarnega Jalana, ki ga je ‰e kaj malo
poznala. Ustregla je obema. Dokaj bolj pa Somu. Prej ni
vedel odgovoriti Udarnemu. Sedaj mu je pa kar sama
u‰la beseda iz ust, s katero se je ognil boja in se in po-
niÏal. Rekel je:

»Nisem jaz zaãel izzivati.«
Jalan je ukazal svojim mladcem, naj se umaknejo.

Brkati se je pa zaãel pogajati: »Kam odpelje‰ mojo hãer,
Sinjeoko Kodrolasko?«

»Pod SneÏne gore. Skoraj bo prva Ïena v rodu Kozo-

rogovcev.«

»Prav. In kaj bo‰ dal zánjo?«

BES

BOBRI 1: SAM

265

»Sem Ïe rekel, da niã.« Udarni je spet zatrmoglavil.
Som je glasno pogoltnil slino: »âe bi moji smeli odreti

volkove, ki ste jih pobili?«

Jalan bi bil Somu prav gotovo rad prepustil koÏuhe,

pa jih je dal Nosatemu Losu za plaãilo, ker mu je re‰il
Ïeno Sinjeoko. Nazadnje so se tako pogodili, da je Los
odstopil Brkatemu za vsakega otroka po enega volka, za
Ïeno pa dva. Nosati pa se sme preseliti z vso druÏino na
koli‰ãe Ostrorogega Jelena.

Pred kratkim je komaj za las manjkalo, da se niso spo-

padli. Sedaj so si pa vo‰ãili sreão in se mirno raz‰li.
Vsem je bilo nekako prav, samo Karpu ne. Spoãetka ni
mogel drugega, kakor da je grdo gledal. Ko sta pa z oãe-
tom ostala sama, je priãel godrnjati, dokler ni bruhnil:
»Kako naj pa sedaj jaz dobim Jezerno, ko ni veã Sinje-
oke, da bi menjali?«

Jezen na Neokretnega in njegovo mater Redkozobo

·ãuko, ki sta mu ponoãi ubranila, da ni ‰el preganjat
volkov, in ga spravila v zagato, iz katere se je pravkar kar
niã ãastno izmotal, je Som revsnil na Karpa: »·e vpra-
‰uje‰. Mar ti ni Udarni Jalan dovolj jasno pokazal, kako
si drzen mladec vzane Ïeno.«

»Prav. Ugrabim Jezerno.« Neokretni je zacepetal po

zamrznjenem snegu.

»Hm. Tiii —?«

BES

BOBRI 1: SAM

266

Brkati se je obrnil in zami‰ljeno stopal po po‰evnem

pristajnem mostu nazaj na mosti‰ãe. Karp pa je ‰e malo
postal, kakor bi ne vedel, ne kod ne kam. Potem je pa
brez cilja od‰el v prostrano zasneÏeno jezerno ravan.
·kripal je z zobmi in s pestmi togotno zamahoval pred-
se. Raz mosti‰ãe so ga opazovali mladci in se mu sme-
jali. So pa Ïe teÏko ãakali, kdaj odidejo Kozorogovci s
Sinjeoko, da pohite pogledat pobite in poklane volkove.

Udarni Jalan se je na koli‰ãu Ostrorogega Jelena samo

‰e toliko pomudil, da so si mladci oprtali Ïe pripravlje-
na in zvita Sinjeokina oblaãila. Da bi hodil s svojo Ïeno
nad vse varno, je razdelil Kozorogovce v dve vrsti. Eno
je vodil Krivokljun, drugo pa Orel. Korakali sta vzpored-
no. Sredi med njima je pa ‰el Jalan s Sinjeoko.

Koli‰ãa in zasneÏeno jezerno planjavo je obsevalo jas-

no sonce. Kodrolaska se je ozirala nazaj. Kakor je rada
‰la z Udarnnim pod SneÏne gore, se ji je vseeno milo
storilo, ãe je pomislila, da bo komaj ‰e kdaj videla mo-
sti‰ãa in kar gotovo nikoli veã veslala po prostranem
jezeru, na katerem je preÏivela svojo mladost. Dokaj ve-
selih dni je uÏila, precej pa tudi grenkih bridkosti. Naj-
veã jih ji je prizadejala Redkozoba ·ãuka. Neokretni
Karp pa niã manj. Naj Ïe bo kakor koli, teh dveh ni ma-
rala nikoli veã videti. Sinjeoka je postala spet vesele vo-
lje. Hodila pa je ãimdalje teÏe. Neprespana noã in pre-
stani smrtni strah sta jo bila hudo zdelala, obraz ji je

BES

BOBRI 1: SAM

267

zaãel postajati lesen. Pod oãi so se ji pa zajedali temni
kolobarji. Kar niã veã ni mogla dohajati utrjenih mlad-
cev, ki so komaj vedeli, da so vãeraj urno prehodili dol-
go pot, zadnji njen konec celo v naglem diru pretekli, se
nato spopadli na Ïivljenje in smrt z volkovi in vso noã
prebedeli. Udarni jih je moral opozoriti, naj poãasneje
hodijo. Sinjeoko je pa priãelo skrbeti, ãe vzdrÏi skozi vso
Dolgo dolino in nazadnje ‰e navkreber v Golo goro. Reãi
pa ni marala niã.

Rsk, rsk, rsk, je hre‰ãal pod nogami sneg, ki ga je po

vrhu Ïe talilo sonce, da je bil skoraj vsak korak teÏji. Ko-
drolaska se je komaj ‰e prestopala, ko so dospeli v konec
plitvine pod Dolgo dolino k izlivu potoka. Îe je hotela
zaprositi Udarnega, da bi malo poãili, preden se spuste
v go‰ão. Jalan je pa kakor uganil njeno misel. Prijel jo je
za roko in rekel:

»Upehala si se Ïe. Niã ne maraj!« Udarni je stegnil

roko in s prstom pokazal na nezamrznjen potok: »Sko-
raj poãije‰. Glej tam drevak. Naprej te popeljem.«

Kodrolaska je vdano pogledala z velikimi sinjimi oãmi

svojega mladega moÏa: »Dober si, Udarni Jalan.«

»Tebi, Sinjeoka.« Pa je stisnil in dvignil gorjan pest:

»Drugim pa znam biti trd in nepopustljiv, kar je moral
danes zjutraj vsaj malo okusiti tvoj oãe. Da ni bilo tebe,
bi mu Ïe pokazal. Karp bi skoraj gotovo ne Ïivel veã. Se
ne smem spomniti, da je samo za pasjo dlako ‰e manj-

BES

BOBRI 1: SAM

268

kalo, pa bi te bili raztrgali volkovi in s tabo vred ‰e ne-
rojenega otroka. U‰ivci, smrdljivi, Ïabarski!«

»No, saj sedaj je vse dobro,« je mirila Kodrolaska

moÏa in se zavedala, da ga bo morala ‰e veãkrat v Ïiv-
ljenju.

Zavoje Kodrolaskine obleke, ki so jih bili doslej me-

njaje se nosili, so mladci vrgli v drevak. Udarni je pa svo-
ji lepi Ïeni rekel, naj si s koÏuhi postelje v drevaku, da bo
mogla med potjo, utrujena kakor je, leÏati. Sinjeoki je
bila Jalanova skrbljiva domisel kaj v‰eã. Na podloÏene
smrekove veje je brÏ razgrnila manj‰e koÏuhe. Veãjega,
medvedovega, je pa prihranila, da se z njim odene.

Mladci so se oddahnili. Spet so se razporedili v dve

volãji vrsti. Na vsaki strani potoka pojde ena, da bo Ko-
drolaska povsem varna.

Udarni je obrnil svoj mali drevak. Sinjeoka je sedela

na koÏuhih. Kmalu jo je zmoglo. Legla je in zaspala. Ko
je bilo treba ob razcepu doline spraviti drevak ãez za-
mrzlo jezerce, Udarni ni pustil buditi Ïene. ·epetaje so
jo mladci z drevakom vred prenesli iz spodnjega v zgor-
nji konec Dolgega potoka. Res se ni zbudila.

Tiho je drsel drevak proti toku navzgor. Kar niã ni

mudil mladcev, ki so ga razvr‰ãeni spremljali na obeh
bregovih, tako z moãjo ga je gnal Jezernikov sin. Vmes
se je pa venomer oziral na svojo speão Ïeno. âe bi jo bili

BES

BOBRI 1: SAM

269

strgali volkovi, je sedaj prav dobro vedel, bi bil ugono-
bil in razdejal Somovo koli‰ãe.

Sonce se je Ïe nagnilo ãez vrh, ko je Udarni pristal pri

skali pod bobrovim jezom. Sinjeoka se je prebudila. Od-
prla je svoje velike oãi in zmedeno gledala okrog sebe.
Ni se koj zavedela, kje je. ·ele ko se ji je Jalan zasmejal
v obraz, ga je spet prepoznala in stegnila proti njemu
roke. Udarni jo je hitro dvignil. Drevak se je zazibal. Da
nista Sinjeoka in Jalan brÏ poãenila, bi se bil prevrnil.

Navkreber v Golo goro je Kodrolaska, ki se je bila

med voÏnjo po Dolgem potoku navzgor, zavita v koÏu-
he, odpoãila in naspala, spet lahko hodila. Sneg je bil
prav toliko odjenjal, da ni veã drselo. Opirala se je pa
tudi na topori‰ãe sulice Udarnega kakor na moãno pa-
lico. Jalan jo je spremljal. Pred njima in za njima in na
obeh straneh so pa hodili mladci. Sonce se je Ïe dokaj
moãno upiralo v poboãje gore. Vsem je postalo gorko.
Sinjeoka je potisnila bobrovo oglavnico na hrbet. Popra-
vila si je plameneãe kodre in na novo pretaknila roÏevi-
naste lasnice.

Cok, cok, cok. Sinjeoka se je ozrla za glasom. V vrhu

visokega borovca nad njo se je obe‰alo vse polno ognje-
nordeãih ptiãev. Kodrolaska se jim je ãudila. ·e nikoli ni
bila videla takih ptic. Udarni ji je pa povedal, da so kri-
vokljuni, ki napovedujejo sreão in se ljudi kar niã ne
boje. Sinjeoka Kodrolaska ni odgovorila. Nasmehnila se

BES

BOBRI 1: SAM

270

je in znova svetlo pogledala z velikimi sinjimi oãmi svo-
jega postavnega moÏa.

Ostrorogi in oba mladca, ki sta bila z njim vred osta-

la v skalni votlini, niso lenarili. Zjutraj so bili ‰li na lov.
Posreãilo se jim je bilo upleniti mlado ko‰utico. BrÏ ko
so s poboãja Gole gore opazili, da so se mladci vrnili na-
zaj do skale v koncu Dolge doline in je Jelen med njimi
tudi razloãno spoznal Sinjeoko, so zakurili velik ogenj.
Sedaj sta oba mladca Ïe vrtela na moãnem raÏnju ko‰u-
tico nad Ïerjavico. Ostrorogi pa je sedel na kopni skali
in ãakal. Sli‰al je prihajati glasno tropo mladcev, videl
jih pa ‰e ni. Jih je zakrivala go‰ãava. Postajal je ãedalje
bolj nestrpen. Rad bi bil Ïe vedel, kako je Udarni odpe-
ljal Sinjeoko. Mudil se je dolgo. âe se niso morebiti spo-
padli s Somovci —?

Prvi mladci so se Ïe prikazali iz go‰ãave. Veselo so za-

vrisnili. Mladca pri ognju sta se jim odzvala. Ostrorogi
je pa samo vstal. ·ele ko je zagledal Sinjeoko in Udarne-
ga, je kriknil v pozdrav in stekel po bregu navzdol na-
proti. ·e preden so dospeli pred votlino, je Jelen Ïe ve-
del, kaj se je bilo zgodilo ponoãi na njegovem koli‰ãu in
njega okolici. Najbolj je bil vesel sporoãila, da mu pripa-
da odslej vsa druÏina Nosatega Losa. Bi res teÏko shajal
brez Ïenske. Tudi Jezerni bi bilo kasneje nerodno biti
sami. âe se mu jo posreãi kdaj pripeljati izpod Ple‰ivce
na svoje koli‰ãe —?

BES

BOBRI 1: SAM

271

Utrujeni mladci so Ïe za dne polegli in koj trdo zaspa-

li. Prav tako tudi Sinjeoka. Udarni in Ostrorogi sta se pa
‰e dolgo potem, ko je vz‰la luna, pogovarjala pri ognju
pred votlino. Sta si imela dokaj povedati. Pogovor se je
sukal skoro ves ãas okrog Jezerne RoÏe.

Jelen bi bil ‰e ãul, pa so se Udarnemu same zaãele za-

pirati oãi. Moral je leãi. Niã veã ni mogel zdrÏati. Tudi
Ostrorogi je od‰el v votlino. StraÏo pa sta prevzela
mladca, ki se nista bila udeleÏila ugrabitve Sinjeoke Ko-
drolaske. V peãevju pod vrhom Gole gore je zauhala
sova. NiÏe doli v go‰ãavi je pa zamijavil ris.

âez nebo se je razlila jutranja zarja. StraÏarja sta znova
naloÏila na ogenj. Obema se je Ïe zdehalo. Rada bi vsaj
proti jutru malo legla. Pa se znotraj v votlini nihãe ni
ganil. ·ele ko je vz‰lo sonce, so pri‰li prvi mladci ven na
sneg.

Izmed vseh se je Udarni Jalan zadnji prebudil. Pogle-

dal je po Sinjeoki, ki si je Ïe ovijala noge s koÏuhovino.
Vpra‰al jo je:

»No, Sinjeoka Kodrolaska! Kako si prespala prvo noã

na trdini?«

»Dobro, Udarni Jalan,« se je nasmehnila Sinjeoka.
»Na trdni zemlji se ãlovek vse bolje poãuti kakor pa

na majavem koli‰ãu,« je menil Udarni.

BES

BOBRI 1: SAM

272

Kodrolaska pa ni bila voljna kar na prvi hip za vedno

pozabiti na jezero in mosti‰ãa. Podvomila je: »Bom vi-
dela, ko skusim.«

»Hm!« je veselo skomizginil z rameni Jalan in zaãel

ukazovati mladcem. Bi bil ãimprej rad s Sinjeoko na oto-
ku sredi jezera pod sivo skalo.

Pohodu vajeni Kozorogovci so bili kaj hitro nared.

Vsak si je vzel svoje oroÏje in si oprtal nekaj tovora. Pre-
den so se Sinjeoka in Udarni in Ostrorogi najedli, so se
Ïe razporedili v vrsto.

Kodrolaska od brata ni jemala slovesa. Samo da naj

pride kaj pogledat pod SneÏne gore, mu je naroãala. Ko
ona sama kar gotovo ne bo mogla nikoli obiskati njega.

Vrsta se je prestopila. Vodil jo je Orel, zakljuãeval pa

Krivokljun. V sredi sta pa hodila Sinjeoka Kodrolaska in
Udarni Jalan — mladi par.

Temna vrsta Kozorogovcev se je poãasi vzpenjala na-

vkreber po belem snegu. Ostrorogi je stal poleg uga‰a-
joãega ognja in gledal za njimi. Veãkrat si je moral za-
sloniti oãi. Ble‰ãalo se mu je od sonca in snega.

Na slemenu so mladci obstali, se razstopili in se obr-

nili. Vsi hkrati so zarukali. Sinjeoka pa je na ‰iroko za-
mahovala z obema rokama. Jelen je mladcem odrukal.
Kodrolaski je pa odmahnil s sulico.

Volãji koÏuhi so drug za drugim utonili za sleme.

Ostrorogi Jelen se je pa podrsal po poboãju navzdol do

BES

BOBRI 1: SAM

273

Dolgega potoka. Poskoãil je v mali drevak in se odpeljal
s tokom vode proti zamrzlemu jezercu ob razcepu do-
line. V svoje koli‰ãe je prispel dokaj pred noãjo. Kozoro-
govci so pa pod noã zakurili ogenj in postavili ‰otore
nad ‰irokim prodom Save.

Drugo jutro so se Ïe za svita dvignili in od‰li naprej.

Hodili so veãinoma ob Savi. Sinjeoka se je ãudila ãisti
vodi. V plitvinah se je videla vsaka riba in vsak kamen
na dnu. RoÏnordeãih vrhov zasneÏenih gora se pa kar
nagledati ni mogla. Zazdelo se ji je tudi, da dokaj laÏe
diha kakor pa na jezeru, nad katerim leÏi sedaj skoraj
gotovo gosta megla.

Prek potokov so pri‰li po brveh, narejenih iz dveh,

treh tanj‰ih debel. âez Savo samo je bila pa visoko nad
vodo podrta ogromna smreka. Kodrolaska se je obotav-
ljala stopiti nánjo. Udarni jo je moral prepeljati za roko.
Ni si upala sama ãez.

Sonce se je pravkar vzpelo na svoj vrh, ko so zagledali

pred sabo na oblem griãu sredi gladke zasneÏene rav-
nine naselje Bistrega Jezernika. Po odsekani sivi skali, ki
se je v ozadju visoko pela iznad ravnine, je Kodrolaska
po pripovedovanju Udarnega koj uganila, da gleda na
speãe jezero pod ledom in na otok sredi njega.

Bistri Jezernik in vsi njegovi so bili Sinjeoke veseli.

Starej‰i so koj prepoznali v njej hãerko lepe Skalne

BES

BOBRI 1: SAM

274

Zvezde. Kodrolaskini izréki posameznih besed so se pa
nekateri naskrivaj posmehovali. Pa se bo Ïe privadila.

Zveste mladce je Udarni obilno nasitil. Kar jih ni bilo

doma na otoku, so se ‰ele pod noã raz‰li v svoja seli‰ãa.
Dokaj so vedeli povedati. Eni veã, drugi manj. Vsi pa so
peli hvalo mladi Ïeni Udarnega Jalana, Sinjeoki Kodro-
laski.

Rod Kozorogovcev, staro in mlado, je pripovedovanja

mladcev napeto poslu‰al; z u‰esi in oãmi in nekateri ‰e
z usti. Vso noã bi se ne naveliãali. Le Sivemu Volku ni
bilo nekaj prav. Zagodrnjal je tu pa tam izpod brk v bra-
do. ·e bolj pa je grizlo njegovo najmlaj‰o hãer, Ko‰ato
Jelko. Dokaj si je morala prizadejati, da je prikrila jezo,
ki se je kuhala v njej.

Ko‰ata Jelka je sama pri sebi delala hude naklepe.

Sinjeoka Kodrolaska je pa ta ãas stala na vrhu otoka. Kar
ni mogla odmakniti oãi od vrhov visokih gora, ki so se
zlijali z veãerno ozarjenim nebom, da ni vedela, kje se
neha zemlja in kje se zaãne nebo.

BES

BOBRI 1: SAM

275

BUâEâA ODJUGA

zpod sonca je potegnil gorak veter. Spoãetka tiho in
zagatno. Ni ga bilo ãutiti. Le sren ni veã drÏal in sneg

se je priãel usedati.

âez dan je veter nara‰ãal in zganjal oblake. Ponoãi so

se pa Ïe potresala koli‰ãa, tako silno je buãal podsonã-
nik prek zaledenelega in zasneÏenega jezera. Na ledu se
je pod snegom priãela nabirati voda. Nihãe ni veã ma-
ral broditi naokrog.

Mosti‰ãa, raz katera se je sneÏnica hitro odtekala, so

bila do teme Ïe vsa kopna. Topel veter je pa buãal veno-
mer ‰e kar naprej.

Drugo jutro se je po strminah in bregovih pokazala

kopnjava. Iz vetra je zavr‰al ob koli‰ãa deÏ. Na jezeru se
je priãel lomiti in gromovito pokati led. Mosti‰ãa so bila
odrezana od otokov in trdine in drugo od drugega.

Pri tleh se je veter nekako umiril. Megla je legla niz-

ko nad jezero. Nad njo je ‰e vedno buãalo. V razmoãen
sneg je pa lil gorak deÏ.

V jezero je od vseh strani drla voda. Pritoki so naras-

li kakor Ïe davno ne. Ob iztoku v reko so se grmadile
ledene plo‰ãe. Pa so se hitro tajale in kalna voda jih je

BES

BOBRI 1: SAM

276

sproti odna‰ala. Koli‰ãarji se kar niã niso bali, da nastopi
jezero na mosti‰ãa. Razlilo se je pa ãez vsa obreÏna moã-
virja.

Dnevi so bili pusti in ãmerni. Kar za nobeno delo ne.

·e ognjem na ognji‰ãih se je komaj ljubilo goreti.

V koãi Brkatega Soma se je jezil na vreme in na same-

ga sebe in na vse Neokretni Karp. Odkar je Udarni Jalan
odpeljal Sinjeoko Kodrolasko, je bil kakor popadljiv pes.
Samo renãal in revskal je. Kar ni mogel pozabiti, da je
pravzaprav vsega sam kriv, ko je ubranil, da niso ‰li re-
‰evat Sinjeoke. Kdo pa je vedel, da Ostrorogega ni do-
ma. Je mislil on in ·ãuka in Som tudi, da Jelen Ïe poskrbi
za Kodrolasko in jo spravi tako visoko pod podstre‰je,
da je volkovi ne doseÏejo. Potem bi jo re‰ili. Samo vol-
kovi naj bi prej raztrgali Ostrorogega in oba mladca,
Navihanca in Risa.

»·e manj se je pa kdo nadejal tistih smrdljivih gorjan-

skih kozlov,« je zmerjal po tihem Karp Kozorogovce.
»Da bi se jim ãrvi zaredili v ãrevah,« jim je priÏelel.

Potem si je priãel domi‰ljati, da bi si Udarni ne bil

upal napasti Somovega mosti‰ãa, ãe bi bila Kodrolaska
‰e v njem. »In ãe bi si bil tudi drznil, bi odnesel samo
krvavo buão, ne pa Kodrolaske,« je junaãil Karp sedaj,
ko je bil Jalan s svojimi mladci Ïe davno daleã pod SneÏ-
nimi gorami.

BES

BOBRI 1: SAM

277

Neokretni je bil ‰el prej‰nje dni, ko je drÏal ‰e sren,

pod Ple‰ivco v koli‰ãe Tr‰atega Tura. Urni Sulec je Ïe
vedel zavoljo Kodrolaske. Norãeval se je, da se Somov-
ci niso upali spoprijeti z volkovi, da so si pustili lepe
zimske volãje koÏuhe vzeti izpred nosa in da so se dali
ugnati pravzaprav gorjanskim smrkavcem. »Ima Ïe prav
Jezerna, da záte ne mara. Kak‰no u‰ivo deklo si vzemi.
·e predobra ti bo.« Sulec se ni mogel veã premagati. Ga
je hudo greblo zavoljo Sinjeoke, ki mu jo je Jalan tudi
vzel pravzaprav izpred nosa.

Neokretni Karp se je hotel zagovarjati, pa mu Urni ni

pustil.

V besedo je posegel Tr‰ati Tur. Da sedaj paã je, kakor

je, in da se bo treba zavoljo Jezerne kako drugaãe pome-
niti. âe jo hoãe dobiti, naj reãe oãetu, Brkatemu Somu,
naj pripravi dokaj odkupnine.

Turovca sta Neokretnega trdo prijemala. Jezerna se

pa niti pokazati ni hotela.

Brkati Som je svojega prvorojenega kaj mrko pogle-

dal, ko mu je omenil visoko odkupnino za Jezerno. »Se-
veda. Vse koli‰ãe naj dam za eno punãaro. Poãaka‰! Saj
si se nekaj ustil, da jo ugrabi‰. Pripelji jo. Potem se Ïe
kako pomenimo. âe nas napadejo, se bomo pa branili.«

Oãe je to tako povedal, da mu Karp Jezerne ni upal

veã omeniti.

BES

BOBRI 1: SAM

278

Redkozoba ·ãuka je pa tkala spet svoje platno. Nape-

ljevala je, naj bi Sulec vzel njeno Tenkonogo âapljo. Ma-
ra Urni zánjo. ·e podobna ni Kodrolaski. Pa ãe jo tudi
vzame, bo Tur vkljub temu zahteval ‰e vseeno dokaj od-
kupnine.

Somu je kaj lahko reãi, naj ugrabi Jezerno, je bil ne-

jevoljen Karp. âe pelje vse mo‰ke iz rodu proti Turov-
cem, ‰e tvega, da bodo nemarno tepeni. Kdo ga pa
mara. Mladci bi mu celo nagajali in ga brÏ izdali Ostro-
rogemu. Na druge se tudi ne more zanesti. Samo nekaj
hlapcev drÏi z njim. Pa ti niso najbolj‰i. Koli‰ãe bi pa res
vsi branili.

Pa si je domislil Karp, da izvoha, kdaj bodo Turovci

zdoma. Takrat pa kar podnevi ugrabi Jezerno RoÏo. Sa-
mo pohiteti bo moral, da ga Ostrorogi ne prehiti. »Da
ga niso strgali volkovi, Jelena! Pa saj nima ljudi. Odkup-
nine pa tudi ne.«

Neokretnemu je za hip odleglo. Pa se je spomnil, da

bi ulegnili Jelenu priti pomagat Kozorogovci, in je spet
skremÏil obraz, kakor bi zveãil ãmeriko.

Neokretni Karp je hodil okrog ognji‰ãa in razmi‰ljeval

in si ubijal glavo in se zapletal v svoje lastne misli, kakor
muha v pajãevino.

Zunaj pa je v odtajano jezero ‰tropotal deÏ.
Prav tako gost deÏ je drobil tudi na streho koãe Sive-

gi Volka pod SneÏnimi gorami. Znotraj pri ognji‰ãu je

BES

BOBRI 1: SAM

279

pa visokorasla Ko‰ata Jelka pridu‰eno pripovedovala
svojemu oãetu, Sivemu Volku, kaj se ji je vse posreãilo
izvleãi iz Sinjeoke Kodrolaske. Da Ostrorogi Jelen nikoli
ne vzame nje, vsaj za prvo Ïeno ne, ko kar nori za Jezer-
no RoÏo in mu ‰e zdaleã ne hodi na misel, da bi se pu-
lil z Udarnim Jalanom za poglavarstvo pri Kozorogov-
cih. Poãaka! Ona da bi bila kdaj kateri drugi Ïenski pod-
loÏna. Nikoli! Îivi pa v obseÏnem koli‰ãu pod Ple‰ivco
Jezerne brat, Urni Sulec, prvorojeni Tr‰atega Tura, ki je
glavar ‰tevilnega rodu. Ta je gledal za Sinjeoko Kodro-
lasko. Sedaj, ko mu jo je Udarni odpeljal, bo moral paã
drugo iskati. Lep posebno ni. Pa kaj tisto. Poglavar bo.
Kaj, ãe bi vzel njo, Ko‰ato Jelko.

Volk se je prijel za sivo brado in se zamislil. âez ãas pa

je povedal, da popelje koj, ko se vode odteãejo in vreme
ustali, svoje lovce za nekaj dni v votlino na poboãje Gole
gore. Pa bo sku‰al poizvedeti, kako in kaj.

Ko‰ata se je brÏ odloãila, da pojde tudi sama z njim.

Ne sme zamuditi. Ni daleã naokrog nikjer veã nobene-
ga uglednega prvorojenca, ki bi Ïe ne imel Ïene. Zakaj
bi se ne pobrigala, ko je kakor rojena za gospodovanje.
Ostrorogi in pa tista njegova Jezerna Îaba, ali kako jo Ïe
kliãejo, naj se pa potem kar pripravita. Kaj bo on z eno
samo druÏino. Slabiã. Bo pomnil Jelen, kdaj je z njo vred
zavrgel poglavarstvo v mogoãnem rodu Kozorogovcev.

BES

BOBRI 1: SAM

280

Ko‰ata Jelka je razÏivila ogenj in priãela oãetu, ki je bil

ustregel njeni Ïelji, pripravljati obilen obed. Zunaj se je
pa zaãel me‰ati med deÏ sneg. Gore so bile pa Ïe pobe-
ljene.

Na strehe koli‰ã v prostranem jezeru je pa ‰e vedno

mrlel samo deÏ. Hlad z gora ‰e ni dosegel niÏine. Na ko-
li‰ãu Ostrorogega Jelena sta se v mali koãi prerekala Na-
vihanec in Ris, kdo zna bolje pritrditi na konec pu‰ãice
kresilnikovo ost. Bo Ïe Jelen odloãil, kdo napravi bolj
prav. V drugi manj‰i koãi je jokal otrok. Bil je nekaj bo-
lan. Nosatega Losa Ïena, Pikasta Postrv, je ujãkala ma-
lega in ga sku‰ala pomiriti.

Ostrorogi sam je pa v svoji veliki koãi leÏal. Je bil zad-

nje dni, ko ni mogel izpod strehe, Ïe vse postoril, kar je
bilo treba popraviti pri oroÏju in orodju. Z na pol pri-
prtimi oãmi je gledal v streho nad sabo, poslu‰al deÏ in
sanjaril.

Jezerna RoÏa — hm. Zaenkrat je ‰e nikakor ne more

pripeljati v svoje koli‰ãe, ki ‰e ni povsem dograjeno. No,
pa to ga kar niã veã ne skrbi. Sedaj, ko mu sluÏijo porab-
ni in izku‰eni Nosati Los in oba njegova sinova. Pa tudi
veãji otroci Ïe kaj poprimejo. Pikasta Postrv zna kaj
okusno pripravljati jedi. Zaloge res Ïe pohajajo. Ni raãu-
nal na toliko glav druÏine. Pa saj je odjuga pregnala z
jezera led. Ne bo jim manjkalo rib, ãeprav ‰e nima pra-
vih mreÏ. In pa — skoraj bo spet pomlad. Takrat se pa ne

BES

BOBRI 1: SAM

281

bo smel kar niã veã obotavljati, ãe noãe, da ga Karp ne
prehiti.

Nak! Spodnjega lova pa za Jezerno ne da. Kak‰en ko-

Ïuh, no, celo bronasto sekiro, ki bi jo kaj teÏko pogre‰al,
je pripravljen ‰e primakniti k tistim bobrom, s katerimi
se je Sulec ogrdil. Veã pa niã. Raj‰i pokliãe Udarnega na
pomoã in Jezerno ugrabi.

V streho se je zaletel veter. Ostrorogi je vstal in ‰el

pogledat na vreme. DeÏ je res malo ponehal. Zvedrilo se
pa ‰e ne bo, dokler ne pobeli sneg, je sodil Jelen in po-
gledal prek narahlo vznemirjenega jezera proti Ple‰ivci.
BrÏ ko se drevaki zamoãijo, zavesla v ono stran, da spet
vidi Jezerno RoÏo.

Jelen je stopil nazaj v koão. PriloÏil je na ogenj. Je po-

stalo kar hladno. Se morebiti le kmalu zvedri.

Nad koli‰ãem Tr‰atega Tura se je pa megla Ïe pre-

trgala. Pokazal se je neporasli vrh Ple‰ivce. ârna gora je
bila ‰e vedno pokrita z oblaki. âeprav ‰e ni nehalo po-
vsem deÏevati, sta sedla Tur in Sulec v drevak, da obves-
lata Ple‰ivco, najveãji otok v jezeru.

Urni Sulec je zadnje ãase Ïe kaj teÏko ãakal odjuge.

Rad bi se bil po dolgem ãasu spet enkrat naveslal. Ga ni
malo greblo, ãeprav ni tega kazal, da so mu gorjani sredi
najtr‰e zime odvedli Sinjeoko Kodrolasko. Kozli, smrd-
ljivi. Sredi vode, se mu je zdelo, bi pozabil na Sinjeoko
in pa na poniÏanje, katero mu je bil prizadejal Udarni

BES

BOBRI 1: SAM

282

Jalan. Bi se mu ne bilo obneslo, da je Karp drugaãen. Pa
je za niã. Drago bo plaãal svoj pogre‰ek, ãe hoãe dobiti
Jezerno. Potem ga pa Ïe ‰e privije. Tiste Tenkonoge âap-
lje pa on ne mara. Naj jo ·ãuka kar ‰ãukam vrÏe, ãe
hoãe. âez poletje se on Ïe ozre za kakim drugim, ãed-
nim in veljavnim dekletom.

Sulec je z vso moãjo gnal drevak. Tur ga je izpod ãela

pogledoval. Se mu je kar zdelo, kaj jezi sina. Tr‰ati je
zahrkal in spregovoril:

»Sem mislil, da si na spomlad pripelje‰ Ïeno.«
»Jaz tudi. Pa mi je nerodni Karp vse skazil.« Sulec je

divje zarnahnil z veslom.

»BeÏi, beÏi! Se mar ‰e nisi spreumel. Tisto s Sinjeoko

ti je nasnoval Ostrorogi.« Tur je kimal z glavo, kakor bi
hotel svoje besede ‰e bolj zatrditi.

»Ostrorooogi —?« Urni je potegnil veslo iz vode: »Saj

ga ‰e doma ni bilo.«

»Seveda ga ni bilo, ko je ‰el klicat Kozorogovce, naj

pridejo in naj ugrabijo Kodrolasko. Dobro si je zmislil.
Njemu bi nihãe ne mogel oãitati, da ni branil sestre.
Somovci bi pa niti ne vedeli ne, kdaj je Sinjeoka zgini-
la, da niso Jelenovega koli‰ãa napadli volkovi in vse iz-
dali.« Tur je na eno oko zameÏal in pokazal izpod brk
samo eno stran zob.

Urnemu se je zasvitalo: »Utegne‰ imeti prav.«

BES

BOBRI 1: SAM

283

»Imam tudi.« Tr‰ati je dvignil roko: »In previdna

morava biti, da Ostrorogi ‰e naju ne prevari za Jezerno.«

»Samo poskusi naj. Razderem mu koli‰ãe.« Sulec je

jezno udaril z veslom po motni vodi, da je obema briz-
gnila v obraz.

»Kozorogovci pa nama. Kaj ne vidi‰, da so z Ostroro-

gim zmenjeni. Je na pol njihovega rodu. Sinjeoka jih je
pa ‰e bolj povezala.«

»Ima‰ res prav,« je pritrdil oãetu Urni.
»Imam, imam. Zato si pa ãimprej vzemi Ïeno.«
»Tenkonogo âapljo?«
»Vsako drugo prej. Potem ko Karp ne bo mogel veã

raãunati na zamenjavo s âapljo, privijeva Soma in nje-
ga za odkupnino, da ju bo kar zabolelo.«

Sulec in Tur sta veslala okrog Ple‰ivce. Grede sta se

pomenkovala, v katerem koli‰ãu bi utegnilo rasti pri-
pravno dekle za Urnega Sulca prvo Ïeno. Pri bliÏnjih
rodovih nista mogla niã pravega dobiti. Treba bo po-
gledati malo dlje. In ãimprej.

V zalivu na drugi strani otoka sta Urni in Tr‰ati pre-

podila jato rac. Sodila sta, da bo pomlad zgodnja. V je-
zero so se Ïe zaãeli vraãati ptiãi.

Sulec in Tr‰ati Tur sta veslala okrog otoka. V koãi

doma na koli‰ãu sta pa sami sedeli mati Bela Ovca in
brhka hãi Jezerna RoÏa. Predli sta. DeÏja nista sli‰ali veã.
Je res samo tu pa tam padla ‰e kaka drobna kaplja. Ovca

BES

BOBRI 1: SAM

284

je vedela, da se bo skoraj prevedrilo. Je ni veã trgalo po
nogah. In sta predli in molãali. Zunaj po koli‰ãu so se pa
podili otroci. Pa je spregovorila Bela Ovca:

»RoÏa! K letu osorej ne bova veã sedeli pri istem

ognji‰ãu.«

»Kar gotovo ne veã, mati,« je pritrdila Jezerna.
»Da niso gorjani odvedli Kodrolaske, bi vaju sku‰ali

‰e to pomlad premenjati. Tebe in Sinjeoko.« Bele Ovce
glas je bil Ïalosten.

»Obljubila si mi napoj, po katerem navidezno zbolim.

Daj mi ga,« je zaprosila Jezerna.

»Ne,« je odkimala Ovca, »ne veva niã gotovega. Bi ti

utegnilo ‰koditi, ãe bi le predolgo morala hliniti bole-
zen.«

»Kakor ve‰.« Jezerna je priloÏila na ogenj: »Karpova

pa ne bom. Raj‰i zabodem njega in sebe.«

»Ne prenagli se,« je zaprosila Bela, »dam ti koren.

Nosi ga pri sebi. âe bo sila najveãja, ga zauÏij. Ni neva-
ren. Samo —. Veã kakor pol lune se bo‰ lahko ubranila
vsakega mo‰kega. Kako, se Ïe sama spreumes. Preden
pa mine pol lune, Ïe dvakrat Ostrorogi lahko pokliãe
Kozorogovce na pomoã.« Bela Ovca je vstala. Poiskala je
med posu‰enimi zeli‰ãi tenak, dolg ãrn koren, Jezerna
ga je prerezala na tri konce. Vsakega posebej je prebodla
s ko‰ãeno iglo. Obesila si jih je med ‰koljke na ogrlico.
Vsi bodo mislili, da jih nosi zoper uroke.

BES

BOBRI 1: SAM

285

Jezerna in Bela Ovca sta spet utihnili. Obmolknili so

tudi otroci zunaj na koli‰ãu. Vrnila sta se Tur in Sulec.
Urni je oddivjal ‰e naprej na odprto jezero. Tr‰ati je pa
pri‰el v koão. Mrko je pogledal Jezerno. Mati in hãi sta
koj uganili, da sta se oãe in brat pogovarjala o Jezerni
RoÏi. Tr‰atega Tura pogled ni obetal niã dobrega.

DeÏ je ponehal. Veter je zaãel trgati meglo. Pokazal se

je temni vrh ârne gore Na jezero so pogledali na novo
zasneÏeni Grintovci. V daljavi so v soncu zablestele
SneÏne gore. Nebo nad njimi je bilo Ïe povsem jasno.

Na otoku sredi jezera pod sivo skalo je stala Sinjeoka
Kodrolaska. Razgledovala se je in se kar nagledati ni
mogla. Sneg se v niÏini ni prijel tal. ·e poboãja gora so
bila do srede lesa kopna. Vrhove je pa gladko zapadlo.
Redko katera skala se je videla. Gore so ble‰ãale v son-
cu, da je kar vid jemalo. V jezero so raz bliÏnje griãe od
vseh strani silile temne go‰ãave. In pa —. Sinjeoka je
okrog in okrog sebe, kakor je bila od mladih nog vajena,
videla spet vodo. Res ni segala skoraj v nedogled. Je bila
pa zato globoka in vse bolj jasna. In zasneÏene gore so
se od blizu ogledovale v jezerni gladini. Kodrolaski je
bilo dobro kakor ‰e noben dan ne, odkar je prispela pod
SneÏne gore.

Prve dni je bilo Sinjeoki kar precej nerodno. Poznala

ni nikogar. ·e svojega moÏa, Udarnega Jalana, kaj malo.

BES

BOBRI 1: SAM

286

In Jezernikova druÏina je jedla precej drugaãe, kakor pa
je bila vajena jesti doma na koli‰ãu. Rib niso imeli kar
niã nasu‰enih. Zato pa dokaj veã osoljenega mesa. In
sveÏe divjaãine so imeli doslej vedno na pretek. Mleko
so pili kakor vodo. Kodrolaski je bilo to kaj po volji. Na
koli‰ãu Brkatega Soma se je morala vãasih za nekaj po-
Ïirkov mleka do grda spreti z debelo Redkozobo ·ãuko.

Spoãetka se je Sinjeoka tudi malo teÏe sporazumela z

Jezernikovimi. Sedaj je pa Ïe kar skoraj tako govorila
kakor oni sami. Malo se je pa druÏina nje privadila. Naj-
veã je bilo pa vredno, da je nihãe ni gledal po strani,
kakor sta jo doma ·ãuka in Karp. Vsi so jo imeli radi. ·e
preradi. Le to jim ni bilo v‰eã, da se je ãedalje bolj nave-
zovala na najmlaj‰o hãer Sivega Volka, na Ko‰ato Jelko.
Kodrolaska kar ni mogla razumeti, kako da Jezernikovi
Jelke ne marajo, ko je vendar prikupna in prijazna in se
ona z njo tako lepo pomeni.

Sinjeoki Kodrolaski je bilo najbolj v‰eã to, da je Ko-

‰ata Jelka vedno in vedno hotela govoriti o Velikem je-
zeru in o mosti‰ãih in drevakih. Za vsako malo stvar se
je zanimala. Prav posebno je pa rada poslu‰ala, kadar ji
je Kodrolaska pripovedovala o bratu, Ostrorogem Jele-
nu, ali pa o Urnem Sulcu, kateremu je bila ona name-
njena za prvo Ïeno. O, Ko‰ata Jelka je dobro razumela
njo, ki je ‰e vedno rada mislila na svoj rodni kraj. Dru-
gi so ji pa vãasih celo malo nagajali, ãe je pripovedova-

BES

BOBRI 1: SAM

287

la o mosti‰ãih. Koli‰ãarjem so kaj radi rekli Ïabarji. Naj
bi Ïe Karpu in Sulcu in Somu in Turu dajali tak pritikljaj.
Ostrorogi ga pa prav gotovo ne zasluÏi. In Navihanec in
Ris in Los in ‰e marsikdo tudi ne.

Kodrolaska je stala pred koãami na otoku in mislila na

Ostrorogega brata in na njegove. Kdo ve, ãe se posreãi
Jelenu sedaj, ko je jezero spet kopno, pripeljati Jezerno
RoÏo v svoje svetlo novo koli‰ãe. Kdo ve —?

Vkljub lepoti, ki jo je zrla okrog sebe, si je Sinjeoka

zaÏelela dru‰ãine Ko‰ate Jelke. Govorili bi o Velikem je-
zeru in o ‰tevilnih mosti‰ãih. Da bi skoraj spet pri‰la —.

âe bi Kodrolaski ta hip kdo rekel, da Ko‰ate Jelke ni-

koli veã ne bo k njej, bi bila huda nanj. Seveda. Saj Sinje-
oka ni mogla vedeti, da se Jelka prav ta ãas pripravlja Ïe
na pot, da gre z oãetom, Sivim Volkom, in njegovimi
lovci v votlino na poboãje Gole gore. Da pa se z Gole
gore popelje v drevaku po Dolgem potoku ‰e naprej v
Veliko jezero, prav na mosti‰ãe Tr‰atega Tura in se nik-
dar veã ne vrne pod SneÏne gore, tega pa Ko‰ata Jelka
niti sama ni vedela.

Sonce se je nagnilo k zatonu. Sinjeoka Kodrolaska je

‰e vedno stala na otoku sredi jezera med gorami. Nad
njo se je pelo jasno nebo. Niti oblaãka ni bilo veã na
njem. ZasneÏeni vrhovi so pa priãeli rdeti v veãerni zarji.

Od Save sem je priletela jata rac. Spustila se je na je-

zerno gladino. Sinjeoki se je zazdelo, kakor bi ji bili po-

BES

BOBRI 1: SAM

288

znani ptiãi prinesli pozdrave s koli‰ãa v daljnem Veli-
kem jezeru in od Ostrorogega in od njegovih in ‰e od Je-
zerne RoÏe.

Priãelo se je mraãiti. Poãasi je od‰la Sinjeoka Kodro-

laska nazaj v koão. Tiho je sedla k ognji‰ãu.

BES

BOBRI 1: SAM

289

POMLADNO ZELENJE

ezero je spet oÏivelo. Jate ptiãev so se prepeljavale po
vodi, brodile po moãvirjih in se preletavale v spo-

mladanskem soncu. Bregovi voda in mokrotne planjave
so se pozlatile; vzcvetela je kaluÏnica. Vrba je odgnala
maãice in leska je razsipala rumenkastorjavi cvetni prah.
Ob robu go‰ãav so ozelenele trave. Posulo jih je drobno
cvetje. Razpustila sta se mecesen in bukev in za njima ‰e
drugo drevje. Od bregov jezera se je zelena pomlad vsak
dan vi‰e povzpenjala v hribe, dokler ni pregrnila vrhov.
V Grintovcih in v daljnih SneÏnih gorah so se pa ‰e ved-
no ble‰ãali sneÏni plazovi.

Ob ograji na koli‰ãu Tr‰atega Tura je stala Ko‰ata Jel-

ka. Veter se je poigraval z njeno sivkasto haljico in rdeã-
kastimi lasmi. DrÏala se je za vrhnjo okroglico in gledala
prek jezera proti skalnim Grintovcem daleã v ozadju.
ZatoÏilo se ji je po domaãih gorah, ki se pno koj za se-
li‰ãi visoko proti nebu. Vse Ïivljenje bi bila lahko osta-
la pod njimi, da se ni Ostrorogi Jelen zagledal v Jezerno
RoÏo. Ali pa, ãe bi si ne bil Udarni Jalan vzel za Ïeno
otroãje zaupljivo sestro Ostrorogega, Sinjeoko Kodrola-

BES

BOBRI 1: SAM

290

sko. Udarnemu in Kodrolaski ne more prizadejati niã
hudega veã, zato se pa znosi nad Jezerno in Jelenom.

ârni vodni krokar kormoran je poÏre‰no priribaril

prav pod koli‰ãe. Ko‰ata Jelka je zamahnila z obema ro-
kama. Kormoran se je nemarno zadrl, se dvignil iz vode
in odletel proti go‰ãavam onkraj preliva. Jelka se je
spomnila zgodnjega pomladanskega dne, ko se je prviã
pribliÏala koli‰ãu Tr‰atega Tura.

Pot izpod SneÏnih gora do skalne votline na prisonã-

nem poboãju Gole gore je Ko‰ato Jelko zelo utrudila. Ni
bila vajena napornih in dolgih pohodov. Zavidala je
Sinjeoki, ki je isto daljavo prehodila pozimi ob visokem
in zamrzlem snegu, ko so bili vsi prehodi zravnani. Ona
pa se je morala prerivati skozi go‰ãave in broditi po
moãvirjih. In vrhu vsega je Kodrolaska vedela, da gre
svojemu cilju naproti. Njo samo pa je ob vsakem kora-
ku skrbelo, ãe se ji posreãi postati prva Ïena na razseÏ-
nem koli‰ãu v zavetju Ple‰ivce.

Veã dni je potem poãivala v skalni votlini na poboãju

Gole gore, preden so jo nehale boleti noge. Sivi Volk in
njegovi lovci so pa iskali v potoku pod bobrovim jezom
drevake Udarnega Jalana, za katere je bila Jelka zvito
pozvedela od Sinjeoke Kodrolaske. Kar niso jih mogli
dobiti. So bili potopljeni v blato. Staknili so jih ‰ele tretji
dan, jih potegnili na suho in oãedili. Delo jim ni ‰lo kaj
prida od rok. Ga niso bili vajeni.

BES

BOBRI 1: SAM

291

Kakor premoÏen menjalec se je Sivi Volk s svojimi

lovci spustil drugi dan ob prvem soncu z vsemi tremi
drevaki po Dolgem potoku navzdol proti Velikemu je-
zeru. Odpremo je vodila pravzaprav Ko‰ata Jelka. Ni se
bala, da bi za‰la. Je bila za pravo smer natanãno izpra-
‰ala Sinjeoko Kodrolasko. In z Gole gore se je bila te dni
dobro razgledala. Skrbelo jo je samo, da bi se ne sreãa-
li z Ostrorogim Jelenom. Bi Sivega Volka takoj spoznal
in z njim vred tudi njo. Utegnil bi skaziti njeno namero.

Sonce se je Ïe nagnilo ãez svoj vrh, ko so Volkovi Ko-

zorogovci priveslali pod koli‰ãe Tr‰atega Tura. Oblaja-
la jih je tropa psov. Za njimi so iz koã in od vseh strani
pritekli otroci in prodajali zijala. Prihitele so Ïenske past
radovednost. Mo‰ki pa so gledali tujce zdaleã in zvi‰ka.

Sivemu Volku je bilo nerodno. Skoraj bi se raj‰i sreãal

s svojimi lovci s ãredo pobesnelih turov, kakor da so zi-
jali vanj Turovci. Ni bil vajen takih potov. Kar ni si mo-
gel domisliti prave besede. Ko‰ata ga je morala opom-
niti, naj povpra‰a po glavarju.

Tr‰ati Tur je pristopil k ograji. Zapodil je otroke in pse

in ukazal Ïenskam oditi nazaj na delo. Sam pa se je zaãel
razgovarjati z mosti‰ãa s Sivim Volkom, ki je stal spodaj
v drevaku.

Volkovim Kozorogovcem Tr‰ati Tur in Sulec in vsi

Turovci kar niã niso zaupali. Njih obrazi in od oroÏja in
zob in krempljev zverjadi brazgotinasta prsa so jih izda-

BES

BOBRI 1: SAM

292

jala za vse kaj drugega kakor pa za mirne in pohlevne
menjalce. âe se morebiti z ukano ne mislijo polastiti ko-
li‰ãa? Pa komaj. Jih ni kdo ve kaj. Bi jih Turovci, ki so bili
domalega vsi doma, kaj lahko uÏugali, Ko so pa tujci pri-
ãeli povpra‰evati po bobrovih koÏuhih in bobrovini, za
kar da so pripeljali s sabo bronaste zapestnice, noÏe in
sekire in sol, je Turovce zamenjava hudo zamikala. Tr‰a-
ti je povabil Sivega Volka, naj pristane in pokaÏe svoje
blago.

Izmed vseh, kar jih je pri‰lo po po‰evnem pristajnem

mostu navzgor na mosti‰ãe, so se Turovci najbolj ãudi-
li Ko‰ati Jelki. Îenska med samimi trdih bojev vajenimi
mo‰kimi. In ‰e mlada in brhka navrh. Nak! Kar v glavo
jim ni ‰lo. Dekleta in mlaj‰e Ïene so zavidale Jelko za
prelepo pisano ogrlico. ·e nikoli niso videle take. Mo‰-
ki so pa obãudovali Ïlahtno koÏuhovino skalne kune, s
katero je bila tujka bogato ogrnjena. Vsi pa so sodili, da
mora biti dekle imenitnega rodu.

Urnega Sulca je Jelka koj prepoznala. ·e prej, preden

so si povedali svoja imena. Natanãno tak je bil, kakor ga
je bila opisala Sinjeoka. In je samo po sebi tako nanes-
lo, da sta se Sulec in Ko‰ata najveã pogovarjala. Jelka je
bila Urnemu ãedalje bolj v‰eã. Ga je tudi znala privezo-
vati náse.

Turovci in Kozorogovci so priãeli zamenjavati. Pa se

obojim ni niã mudilo. Kar mimogrede se je zmraãilo.

BES

BOBRI 1: SAM

293

Tr‰ati je povabil Volka, naj s svojimi ljudmi prenoãi v
koli‰ãu. Sulcu je bilo to kaj v‰eã. Jelka je pa Ïe z vsega
poãetka nameravala ostati ãez noã pri Turovcih.

Konec je bil tak, da so se Volkovi Kozorogovci mudi-

li tri dni na koli‰ãu pod Ple‰ivco. Ko‰ata Jelka je pa po-
stala prva Ïena Urnega Sulca, bodoãega glavarja obseÏ-
nega najstarej‰ega koli‰ãa v Velikem jezeru. Kobaljast je
bil res precej. Bil pa je moãan in najbolj slovit veslaã.

Ko‰ata Jelka je priãela koj prve dni plesti mreÏo, v ka-

tero naj bi se ujel Ostrorogi Jelen. Pa ji ni ‰lo tako po
ãislih, kakor si je bila zamislila. Jezerna RoÏa ji kar niã ni
hotela zaupati. ·e sreãavati se ni marala z njo. âe je le
mogla, se je izognila bratovi Ïeni. O, Jezerno sámo bi se
morebiti le posreãilo Jelki preslepiti. Pa jo je svarila nje-
na mati, Bela Ovca, jasnovidna vraãinja. In pa — ko bi
Neokretni Karp res kako neokreten ne bil.

Ko‰ata Jelka je stala na mosti‰ãu Tr‰atega Tura in se

drÏala za ograjo. Po jezeru pa so se prepeljavali dreva-
ki; eden sem, drugi tja. Nejevoljna sama nase in da se
malo razgleda okrog novega bivali‰ãa, je Ko‰ata od‰la
po pristajnem mostu navzdol in odveslala na jezero.
Morda ji tam zunaj pride na misel, kako naj prizadene
Ostrorogemu kar najveã bridkosti.

Ko‰ata Jelka jo zavozila proti prelivu med obema

prvima otokoma. Dopoldansko sonce je sijalo na jeze-
ro. Mlado zelenje se je ogledovalo v njem in beli oblaki,

BES

BOBRI 1: SAM

294

ki so hiteli prek neba. Voda sama se je Ko‰ati zdela mot-
na, ãeprav ni bila prav niã skaljena. Je bila paã vajena
gledati na ãisto jezero pod sivo skalo in pa na Savo in
Ïuboreãe potoke, ki izvirajo izpod SneÏnih gora. Jata
belih labodov je plavala v prelivu. Prek nje pa so letele
z jezera proti trdini sive gosi.

Jelka bi bila rada opazovala labode od blizu. Na jezero

pod SneÏnimi gorami so prileteli le redkokrat; pa ‰e ta-
krat se niso dolgo pomudili. Gnezdili niso ob njem nik-
dar. Na Velikem jezeru so pa kar stalni ptiãi.

Ko‰ata je priãela obraãati drevak proti bregu, da bi

skrita za vejami ãimdlje mogla gledati ponosne ptiãe.
Bela jata so za hip obstala. Prek jezerne gladine se je raz-
legel svareã krik. Labodi so se dvignili, zapeli v zboru in
se preleteli na odprto vodo. Izza otoka se je pa prikazal
ozek in dolg drevak. Mo‰ki je sedel v njem. Jelka je imela
ostre oãi. Koj je prepoznala Neokretnega Karpa, ãeprav
je samo enkrat v Ïivljenju govorila z njim.

»âakaj, Neokretni. Ravno prav mi prihaja‰. Nahuj-

skam te, da se ãimprej zgane‰.« Ko‰ata je poãasi vesla-
la blizu brega in se kmalu sreãala s Karpom.

»No, prvorojeni slavnega Brkatega Soma sin,« je ogo-

vorila Ko‰ata Neokretnega in ga izpodbodla. »Kaj spet
i‰ãe‰, kje bi mogel vsaj videti Jezerno RoÏo, ko si je ne
zna‰ osvojiti?«

BES

BOBRI 1: SAM

295

»Mrhm!« je zarenãal Karp in koj prijel za vrÏen mu

trnek: »Prav ti si mi vse zmedla.«

»Jaz —?« se je zaãudila Ko‰ata.
»Ti, ti,« je revsnil Neokretni. »Treba ti je bilo priti iz

va‰ih odljudnih hribov na na‰e lepo jezero. Kaj te noben
kozar ni maral? Hrhm!«

Jelka je poÏrla Ïalitev in se naredila nevedna: »Ne ra-

zumem, zakaj se huduje‰ náme.«

Karp je poloÏil veslo prek drevaka in se z obema ro-

kama oprl obenj. Jezno je oponesel Ko‰ati: »Zvodila si
Urnega Sulca.«

Jelka je hinavsko priliznjeno pogledala Neokretnega:

»Je res ‰koda, da se ni moj oãe, Sivi Volk, najprej zgla-
sil na koli‰ãu slovitega Brkatega Soma, kakor sem bila
nasvetovala jaz. Da sem prej poznala tebe kakor pa Ur-
nega Sulca, kdo ve, ãe —.« Ko‰ata je obmolknila in se
delala, kakor da si ne upa svoje misli izreãi do konca.

Neokretni se je nemirno presedel. Zaprlo mu je bese-

do. Nerodno je uravnove‰al drevak, ki se je bil moãno
zazibal. Z izbuljenimi oãmi je bol‰ãal v Ko‰ato Jelko. ·ele
ko se je drevak umiril, je Karp goltnil: »Sedaj je, kakor je.«

»Vidi‰, Karp. Niã hudega ti nisem naredila,« se je hli-

nila Ko‰ata.

»Niã,« je pritrdil Neokretni.
»Zato se nikar ne jezi náme!« Jelka je nagnila glavo po

strani.

BES

BOBRI 1: SAM

296

»Se ne,« je postal krotek Karp. »Le to mi hodi narobe,

da ni Urni Sulec vzel moje sestre, Tenkonoge âaplje. Po-
tem bi z Jezerno kar nekako menjali. Sedaj pa Tur in
Urni zahtevata za RoÏo toliko odkupnine, da je moj oãe,
Brkati Som, ni voljan dati. Jezerno mi pa vsak ãas uteg-
ne prevzeti Ostrorogi Jelen.«

Neokretni se je izdal do konca. Jelki sicer ni povedal

niã novega, ker je Ïe vse vedela od Sinjeoke Kodrolaske.
Bila je pa njegovega priznanja zelo vesela. Zavedala se
je, da je Karpa ujela v mreÏo in da ga potegne, kamor
hoãe,

Res ga je koj zaãela izpodbadati.
»Ostrorogi Jeeelen!« je zasmehljivo izrekla Jelka ime

slovitega mladca. »Prehiti ga in ugrabi Jezerno.«

»Mrhm!« Neokretni je pogledal izpod ãela: »Bi. Pa

imam premalo ljudi, da bi zmogel Turovce.«

»Pridi, kadar jih ne bo doma.«
»Kaj jaz vem, kdaj so zdoma.«
»âakaj!«
Ko‰ata Jelka je zaveslala bliÏe Neokretnemu. Pridu-

‰eno mu je povedala, da bo odslej naprej, kadar bodo na
koli‰ãu pod Ple‰ivco doma samo starci, Ïenske in otro-
ci, vselej obesila na vogal ograje eno izmed svojih siv-
kastih halj, ki jo bo prej oprala, ãe bo umazana ali ne.
Vsi bodo mislili, da jo su‰i, in nihãe ne bo slutil izdaj-
stva.

BES

BOBRI 1: SAM

297

Karpu so se do u‰es raztegnila ‰iroka usta. Kar niã veã

ni dvomil, da bo v najkraj‰em ãasu Jezerna RoÏa njego-
va Ïena. Uhaja!

Neokretni in Ko‰ata sta se raz‰la. Odveslala sta vsak

na svojo stran. V prelivu med prvima otokoma je posta-
lo spet vse mirno. Pridrstil se je vlak rib. Ponirki so po-
gledali iz vode. Od nekod je pa priletela velika jata roÏ-
nobarvnih teÏkih pelikanov. Spustili so se na plitvino in
zaãeli ribariti proti trdini otoka. Ma‰ili so si ribe v vre-
ãaste kljune in se poãutili popolnoma varni. Ne ãloveka
ne nevarne Ïivali ni bilo zaznati nikjer v bliÏini. Pa —.

Drnk! Zabrnela je tetiva. Nizko nad vodo je siknila

pu‰ãica. Star samec je ‰iroko zakrilil s perutnicami in se
prevrnil vznak na hrbet. Pelikani so se hrupno dvignili
in odleteli. Izpod previsnih zelenih vej se je prikazal la-
hek drevak. V njem je sedel Premeteni Navihanec.

Ostrorogemu Jelenu zvesti mladec se sprva za ustre-

ljenega velikega ptiãa niti zmenil ni. Najprej se je pre-
vidno ozrl na vse strani. ·ele ko je dognal, da Neokret-
nega in Ko‰ate nikjer veã ni, je priveslal iz skrivali‰ãa.
Potegnil je iz vode mrtvega pelikana, mu sku‰al razpe-
ti perutnice do kraja, pa njegove roke niso segle tako na
‰iroko. Vesel je bil Navihanec lepega ptiãa. ·e nikdar
doslej ni uplenil pelikana. ·e bolj vesel je pa bil, da je
skrbno prikrit sli‰al ves razgovor med Ko‰ato Jelko in
Neokretnim Karpom. To je bil plen, vreden vseh jat peli-

BES

BOBRI 1: SAM

298

kanov, kar se jih preletava po jezeru in njegovih brego-
vih. Le kaj poreãe Ostrorogi, ko mu pove. Sicer bi po
gospodarjevem ukazu ne bil smel priveslati tako daleã
in bi moral biti Ïe davno spet na koli‰ãu. Pa Jelen je ra-
zumeven in bo uvidel, kako prav je naredil, da je ravnal
po svoje.

Premeteni je bil Ïe vse jutro na jezeru. Ostrorogi ga je

bil poslal v plitvino pod Dolgo dolino lovit ribe. In da
naj se ãimprej vrne, mu je naroãil. Navihancu se je kaj
kmalu posreãilo nabosti dve veliki ‰ãuki. Ju ni bilo teÏko.
·ãuke so se drstile in so mirno leÏale v plitvinah na je-
zernem dnu. Premetenemu je ostajalo ‰e dokaj ãasa. Kar
niã se mu ni mudilo vraãati se nazaj na koli‰ãe. Preveã
lepo so peli ptiãi v loãju in trstju in v grmovju in go‰ãa-
vah na bregovih. Mimogrede si je pa ‰e domislil, da bi
kaj lahko pogledal za raãjimi in gosjimi gnezdi. Nabral
bi ‰e nekaj nenaleÏenih jajc za mlaj‰e bratce in sestrice,
ko jim trdo primanjkuje mleka. Ostrorogi nima ‰e last-
ne Ïivine.

Navihanec je priãel stikovati ob obreÏju. Gnezda je

znal poiskati kakor nihãe drugi. Se je Ïe od otro‰kih let
najraj‰i ukvarjal s tem poslom. Tako se je bil zaveroval
v svoj opravek, da sam ni vedel, kdaj je zaveslal k oto-
kom. Oplenil je Ïe veã gnezd in nabral dokaj jajc, ãeprav
se je moral skrbno prikrivati. Je bil za‰el v okoli‰ Turov-
cev.

BES

BOBRI 1: SAM

299

Premeteni je pogledal na sonce in doloãil ãas. Kar brÏ

mora domov. Pa je ta hip ugledal jato belih labodov, ki
so ribarili v prelivu in plavali naravnost proti njemu. Ni
se mogel premagati, da bi ne poskusil sreãe. Pripravil je
lok in pu‰ãice in ãakal. Labodi so se mu lepo pribliÏevali.
Îe je poloÏil pu‰ãico na lok. Takrat pa —. Kriknil je la-
bod. Jata se je dvignila in prepevaje odletela. Le kaj je
prepla‰ilo bele ptiãe? Mladec je previdno pogledal skozi
zelenje vej. Opazil je Karpa, ki je veslal naravnost proti
njemu. Premeteni se je ‰e bolj prikril. Od Neokretnega
ni niti trenutek odmaknil oãi. Tako se je bil zagledal
vanj, da se je ves zdrznil, ko je zasli‰al na drugi stram za
sabo udarec vesla. V drevaku je sedela mlada Ïenska. Ni
je poznal. Ustavila se je in nagovorila Karpa. Za slab
streljaj daleã od njega sta bila. Premeteni je razloãno sli-
‰al vsako besedo. Iz pogovora je kmalu ujel, da Neokret-
ni govori s Ko‰ato Jelko, z Ïeno Urnega Sulca.

Proti koncu sta se Neokretni in Ko‰ata pogovarjala

pridu‰eno. Navihanec je nagnil glavo naprej in prislonil
dlan k u‰esu. Nobene besede ni presli‰al.

Ha-ha-ha.
Premeteni se je glasno zasmejal. Karp mu je prepla‰il

labode. Pa ima sedaj namesto laboda pelikana. Navrh
ima pa ‰e njega zajetega v mreÏo. Na suho ga pa Ïe
Ostrorogi sam izvleãe.

BES

BOBRI 1: SAM

300

Navihanec je zamahnil z veslom. Njegov lahki drevak

je brzel naravnost proti koli‰ãu Ostrorogega Jelena.
Mladec se je v pomladanskem soncu kaj kmalu oznojil.
Pa zato ni veslal niã manj hitro. Se mu je mudilo pravit
gospodarju, kar je videl in sli‰al.

Sonce se je bliÏalo svojemu vrhu. Na novem Jeleno-

vem mosti‰ãu so imeli Ostrorogi, Los in Ris polne roke
dela. Dovr‰evali so, ãesar pozimi ni bilo mogoãe naredi-
ti. Jezili so se na Navihanca, ki ga od nikoder ni hotelo
biti. Le poãaka naj. Oãe mu je obljuboval, da ga prete-
pe. Ostrorogi je tudi podvomil nad mladcem. Morebiti
pa le ni tak, kakr‰nega se je delal doslej, in se spet spre-
vrÏe v nagajivca in lenuha, kakr‰en je bil zadnje ãase
pod Somom. Ga bo moral trdo prijeti. Risu se je pa brat
Ïe naprej smilil. Zagovarjati ga pa ni upal. Le skrbno se
je oziral po jezeru. Kar priãakati ni mogel, kdaj ugleda
Premetenega.

»Pripravi naj se smrkavec. Navijem mu u‰esa, da bo

pomnil,« se je spet pojezil Nosati.

»Îe gre,« je vzkliknil Ris in pokazal s prstom na urno

se bliÏajoãi drevak. Pegavec je priprl oãi in natanãneje
pogledal: »Nekaj pelje. âe se ne motim, pelikana.«

»Mu Ïe pokaÏem pelikana. Mi garamo, on se pa z lo-

vom zabava. Marsikdo bi se.« Nosati Los je bil zares to-
goten. Pri Jelenu je bila njegova druÏina vse drugaãe
oskrbljena kakor prej pri Brkatem Somu. Zato je pa Los

BES

BOBRI 1: SAM

301

vse od kraja priganjal k delu. Celo otroke. Pa gre in se
spozabi najstarej‰i mladec, ki zaleÏe Ïe za marsikaterega
odraslega, kadar hoãe, in se v najhuj‰em delu potepa
naokrog. Mu Ïe izbije lenobo.

Premeteni je pristal. âeprav so vsi vedeli, da nese po

mostu navzgor pelikana, mu nihãe ni pri‰el naproti. ·e
otroci si niso upali. So se preveã bali raztogotenega oãe-
ta. Navihanec je vedel, da bo Los planil vanj. Pa ga Ïe
zagovori. Ga ima s ãim. Nak. Niã. Ne bo izdajal, kar se
tiãe samo Ostrorogega. Bi utegnil vse skaziti. Samo Je-
lenu samemu sme povedati in nikomur drugemu. Oãe-
tovo jezo bo pa moral kar prenesti.

Premeteni se je naredil, kakor bi ne bil niãesar za-

gre‰il. ·el je naravnost proti Ostrorogemu, oãetu in bra-
tu. TeÏkega pelikana je drÏal za vrat in ga vlekel za sabo.
Ustavil se je tik pred Losom in povedal: »Pelikana sem
ustrelil.«

Lop!
Navihanec se je opotekel in padel ãez mrtvega ptiãa,

táko zau‰nico mu je bil pripeljal oãe. Mladec se je hitro
pobral. Niti na misel mu ni pri‰lo, da bi zbeÏal. Mirno je
obstal in ãakal. Los, ki je imel pripravljen Ïe drugi uda-
rec, je osupnil. ZareÏal je v sina: »Kje si se potepal?«

»Nikjer.«
Lop!

BES

BOBRI 1: SAM

302

Tokrat mladec ni padel. Je bil pripravljen in je naj-

manj pol zamaha prestregel z dvignjeno laktjo.

»Govori!« je zarjul Los in spet nameril.
»In ãe me ubije‰, ne zinem, dokler mi gospodar ne

dovoli.« Premeteni je stisnil zobe in pesti. Ostrorogi in
Los sta se pa spogledala. Oba sta brala Navihancu z
obraza, da je nekaj izvohal, ãesar pa nikomur drugemu
ne sme zaupati kakor samo Ostrorogemu.

Jelen ni kar niã pomi‰ljal. Ukazal je Premetenemu, naj

se kar koj odpelje z njim nazaj na jezero. Zaveslala sta
na odprto vodo. Nihãe ni mogel sli‰ati, kaj sta se pogo-
varjala.

Nosati Los je pravkar privezal zadnjo trto, ko sta se

vrnila. Ostrorogega koli‰ãe je bilo do kraja dograjeno.
Jelen je dal vsakemu po eno gosje jajce. Ubili so jih na
obeh konceh in jih izpili. Losu je pa Ostrorogi rekel:
»Nosati! Odslej naprej niã ne reãi Premetenemu, ãe bo
hodil svoja pota. In ga tudi niã nikar ne izpra‰uj. Îe
zve‰, ko pride ãas.«

Nosati Los je samo prikimal. Bil je ponosen na svoje-

ga prvorojenca. Sklenil je, da ga nikoli veã ne udari. Na
ãast do konca dograjenemu koli‰ãu Ostrorogi Jelen in
njegovi ta dan niso veã delali. Lenuharili so in obilno
jedli. Otroci so se kar za trebuhe prijemali. Jelen in Pre-
meteni sta se pa pogledovala in se tu in tam naskrivoma
pogovarjala.

BES

BOBRI 1: SAM

303

CVETOâl LOKVANJI

an je narasel. Belosivkasto govedo, pisane male
koze in rogate ovce, Ïivina, ki je v trdi zimi do ko-

sti zmedlela, se je ob obilni pa‰i spet odebelila. V go-
‰ãavah je sprevajala divjad Ïe nov zarod. V globelih so
bevskali mladi volãiãi. Ptiãi so se izpeljavali iz gnezd.
Jate rac in gosi, labodov in pelikanov in ‰e druge so se
namnoÏile. V plitvinah in ob obreÏju je pa voda kar
mrgolela, toliko se je bilo izleglo rib in Ïab.

Jezero je pa vzcvetelo. Prav tako pa tudi razlivi voda

nad bobrovimi jezovi, ãeprav ne tako bohotno, ko so si
od ãasa do ãasa bobri, naveliãani veãnega lubja, privo-
‰ãili za pribolj‰ek tudi lokvanjeve korenine.

Pozno pomladi, ko se je jezero dovolj ogrelo, so pri-

bodli na plitvej‰ih krajih iz vode poganjki lokvanja. Raz-
rasli so se v ‰iroke, srãaste liste. Na vodni gladini so oze-
lenele veãje in manj‰e planje, podobne ploskim otokom
in otoãkom. Îabe so se povzpenjale nánje, se preskako-
vale z lista na list, se zbirale v velike gruãe in v zboru
regljale.

Rega, rega, rega, rega, rega, rega —

BES

BOBRI 1: SAM

304

Iz globokih zarez na gosto po jezeru razpoloÏenih

srãastih listov so odgnali na mesnatih steblih debelo na-
brekli popki, se dvignili nad vodo in se razpustili v ve-
like in di‰eãe bele, in v nevonjive, za spoznanje manj‰e
rumene cvete. Zeleni otoki in otoãki so bili videti, kakor
bi jih bil zapadel sneg. Rumeni so pa blesteli kakor sámo
sonce.

Vonj cvetoãega belega lokvanja je prina‰al veter prav

na koli‰ãa. Jezerna RoÏa ni mogla veã strpeti, ãeprav jo
je Ostrorogi posvaril, naj se pazi, in ji povedal, da jo na-
merava Karp ugrabiti. Stopila je v drevak in odveslala
onstran Ple‰ivce, v zati‰no plitvino, kjer se je prviã sre-
ãala z Ostrorogim Jelenom. Saj ta dan so bili vsi mo‰ki
doma in Neokretni si ne bo drznil izpeljati svojega na-
klepa.

Lokvanji, lokvanji, lokvanji. Cvet pri cvetu. Vseh vrst

ãebele so ‰umele po njih. Muhe in zlati hro‰ãi so bren-
ãali vmes. Kaãji pastirji so ‰vigali sem in tja. V trstju se
je oglasila vodna koko‰ka. Nekje je skrbno prikrita po-
gagovala raca svojim raãkam. V vejah je krmila sinica iz
gnezda izpeljane mladiãe. V go‰ãavi je zateglo zaÏviÏga-
la kanja. Sonce se je skrilo za oblak. Vzduh v zalivu je bil
soparen. Beli cveti lokvanja so kar omamljali s svojim
vonjem.

Da bi se ne smela vsaj enkrat do sita nauÏiti lepote

cvetoãega lokvanja, po katerem nosi ime Jezerna RoÏa.

BES

BOBRI 1: SAM

305

Seveda. Naj kar pride Karp. Z veslom mu razbije raz-
ku‰trano buão.

Jezerna se je sklonila nad vodo. âeprav je vedela, da

lokvanjev cvet brÏ oveni, jih je vseeno priãela trgati.
Najveãjega si je zataknila za lase. Okrasila je pa tudi
drevak. Vsaka luknjica pri vrhu drevaka je navzven in
navznotraj nosila lokvanjev cvet.

Lokvanji, lokvanji, lokvanji — sprelepa jezerna roÏa.
Ha. Je mislil Karp. Pa se mu zaenkrat ‰e ni posreãilo.

Îe trikrat je obesila Ko‰ata svojo haljo su‰it na vogal
ograje, pa jo je vselej Bela Ovca preobesila na drugo
stran. Jelka je samo strupeno gledala, reãi pa ni upala
niã. Je ‰e vedno Bela Ovca prva Ïena na koli‰ãu. Vse jo
spo‰tuje in gorje, ãe bi se Ko‰ata drznila ji oporekati.
Gorjanka sedaj nekaj sluti in se je najbrÏ Ïe kako dru-
gaãe dogovorila z Neokretnim. Naj se je. Saj morajo
Ostrorogi in Los in Udarnega Jalana mladci vsak ãas v
koncu Dolge doline izÏgati in iztesati dovolj drevakov,
da pridejo ponjo in jo odpeljejo na novo koli‰ãe Ostro-
rogega. Karpa pa zviti mladec, Premeteni Navihanec, ne
izpusti kar niã iz oãi. Noã in dan pazi nanj. Neokretni se
nikamor ne more ganiti, da bi mu Premeteni ne bil pri-
krito za petami.

Jezerna se ni bala. ·e bi ostala med lokvanji, pa ni ma-

rala delati prevelikih skrbi materi, dobri Beli Ovci. RoÏa
je odveslala nazaj v koli‰ãe.

BES

BOBRI 1: SAM

306

Prav takrat sta pri skali v koncu Dolge doline Ostro-

rogi in Jalan preizku‰ala zadnji novi drevak. Dobro se je
uravnove‰al. Na bregu so mladci tesali vesla zanj. Do
noãi bodo vsa narejena. Jutri pa — juhaaaja!

V koli‰ãu Ostrorogega Jelena so ostali doma samo Pika-
sta Postrv z otroki in oba mladca. Da bi ju niã ne moglo
presenetiti, nista Navihanec in Ris hodila spat v koão.
Zavila sta se v koÏuhe in leÏala kar zunaj na mosti‰ãu.

Noã je bila svetla. V go‰ãavah so se ogla‰ale sove, na

jezeru pa ponoãni vodni ptiãi. Okrog koli‰ãa je tu pa
tam pljusnilo. Riba se je pognala iz vode. Pes se za to ‰e
zmenil ni. Mirno je leÏal ob nogah obeh mladcev.

Bevsk je vstal. Potihoma je ‰el na rob mosti‰ãa in paz-

no gledal na jezero v smeri proti Somovemu koli‰ãu.
Nekaj se mu ni zdelo prav. Pljusk, pljusk, pljusk, je pliv-
kala voda za luãaj kamna daleã. Pes je zarenãal in zaãel
vohljati. Veter mu je prinesel v nos vonj ãloveka. Bevsk
je glasno zalajal. Premeteni in Ris sta se po trebuhih
splazila na kraj mosti‰ãa. Le kaj ima pes?

»Pssst. Bevsk tiho!« Navihanec je pridu‰eno umiril

psa in prisluhnil. Pljusk, pljusk, pljusk, je sli‰al.

Mladec je napeto gledal skozi somrak navzdol na je-

zerno gladino. Aha. Îe razloãi. Nekaj plava naravnost
proti njemu. Riba ni. Vidra tudi ne. Bober ‰e manj. Kak
ptiã bo, ali kali. Premeteni je vstal.

BES

BOBRI 1: SAM

307

»Pssst!« se je pridu‰eno oglasilo spodaj od jezera.
»Kdo je?« je zaklical Navihanec.
»Jaz. Pssst!«
»Kdo?«
»Jazbec.«
»A, ti. Kaj pa je?«
»Poãakaj, da priplavam bliÏe.«
Premeteni je spet pomiril psa. Spodaj na pristajnem

mostu je pa Ïe mladec Jazbec otresal raz sebe vodo. V
nekaj skokih je bil pri Navihancu in Risu.

Mladci so poãenili na mosti‰ãe. Jazbec se je ogrnil s

koÏuhom. Mu je bilo hladno, ko je pri‰el pravkar iz
vode.

»Kaj je?«
»Karp.«
Mladci so govorili ‰epetaje. In je povedal Jazbec, da se

je snoãi Neokretni zaãel pripravljati s svojimi hlapci na
pohod. Njemu se je pa posreãilo prestreãi pogovor, da
danes na koli‰ãu pod Ple‰ivco ne bo mo‰kih doma in da
Karp namerava ugrabiti Jezerno RoÏo. Prej ni mogel pri-
ti, da bi sporoãil. ·ele sredi noãi se je iztihotapil in ne-
opaÏeno zginil v temo. Iz previdnosti pa ni priveslal
v drevaku. Je raj‰i kar priplaval.

Premeteni se je zganil. Vedel je, da ne sme zgubljati

ãasa. Noã se je nagibala Ïe proti jutru. Kar koj mora dati

BES

BOBRI 1: SAM

308

Ostrorogemu znamenje, kakor sta se bila domenila. Da
se ãimprej vrne.

Mladec je najprej stekel povedat materi, Pikasti Postr-

vi, naj sama ãuva nad koli‰ãem in naj ne bo v skrbeh
zanj in za Risa. Morata nekaj storiti, kakor je bil naroãil
Ostrorogi Jelen.

»Le kar,« je odvrnila Postrv. Vstala pa ni.
OboroÏena s kresilnikovim noÏem in sekiro in vsak s

svojo sulico, sta stopila Navihanec in Ris v lahek drevak.
Ris je nosil s sabo v lonãeni posodi tudi Ïerjavico. Kakor
se jima je mudilo, sta mladca ‰e najprej zapeljala Jazbe-
ca daleã proti Somovemu koli‰ãu. Kaj bi se ‰e bolj muãil
s plavanjem, ãe treba ni. Ko se je pa Brkatega mladec
spet spustil v vodi, sta Premeteni in Ris urno obrnila
drevak in na vso moã naglo odveslala na RoÏni hrib. Na
koncu malega zaliva sta planila na trdino. Pohitela sta
precej visoko po poboãju navzgor in se ustavila na jasi.
Tri grmade draãja so ãakale tam pripravljene.

Na nebu je zaÏarela prva jutranja zarja. Na RoÏnem

hribu pa so zaplapolali trije visoki plameni. Sporoãali so
Ostrorogernu Jelenu pod Golo goro, da Jezerni RoÏi
grozi nevarnost.

Zaãivkali so ptiãi, ki jih je prebudil svit. Navihanec je

pa stal naslonjen ob mogoãno deblo hrasta. Nestrpno se
je oziral proti koncu Dolge doline. Kar priãakati ni mo-
gel. Skrbelo ga je, ãe sta oãe in Jelen opazila njegove tri

BES

BOBRI 1: SAM

309

kresove. Morda nihãe ne ãuje. Morda so straÏarji zaspa-
li. Kaj naj zaãne, ãe se Ostrorogi ne vrne —?

»Glej, glej!« Premeteni je glasno zaklical, stegnil roko

predse in kazal bratu s prstom. Na poboãju Gole gore je
zaÏarel velik ogenj. Ostrorogi je sporoãal, da je dano
znamenje opazil in da pride.

Mladca sta odveslala nazaj na mosti‰ãe. Legla pa ni-

sta.

Sonce ‰e ni vz‰lo, ko je Premeteni Navihanec Ïe spet

odveslal izpod koli‰ãa Ostrorogega Jelena. Tokrat je bil
sam, Ris je kaj nerad ostal doma. Prav prisiliti ga je mo-
ral. Premeteni se je oboroÏil za boj, ne za lov. Prviã v
Ïivljenju. Ne. Saj drugih bi ne ubijal rad. âeprav niso niã
prida. Rasel je le med njimi na istem koli‰ãu. Karpa bi
pa. âe bi ga le dosegel. Ko bi le prilika nanesla. Preme-
teni ni mogel pozabiti, da je Neokretni hotel njega in
brata zaklati in bi ju tudi bil, da se ni zanju potegnil
Ostrorogi.

Urno je drsel mali drevak proti plitvini pod Dolgo

dolino. Kakor bi mu nekaj reklo, naj pogleda nazaj, se je
Navihanec ozrl. Kako prav je naredil. Videl je zdaleã tri
teÏke drevake, ki so pluli od Somovega mosti‰ãa narav-
nost proti Ple‰ivci. Aha! Îe gredo. Karp in njegovi hlap-
ci.

·e hitreje je ‰inil drevak po jezerni gladini. Za ptiãe, ki

so prileteli s trdine na jutranjo pa‰o, se Premeteni ni

BES

BOBRI 1: SAM

310

utegnil menili. Se mu je preveã mudilo. Kmalu po sonã-
nem vzhodu je priveslal in pririnil drevak Ïe v jezerce na
razcepu doline. Naprej ne pojde veã.

Mladec si ‰e ni dobro oddahnil, ko je zaãul vi‰e gori

v strugi Dolgega potoka nerazloãne ãlove‰ke glasove. Iz
ustja se je pa Ïe pognal na jezerce lahek nov drevak. V
njem sta veslala Ostrorogi in Udarni. »Kaj je?« je hlast-
nil Jelen v mladca.

Preden je Premeteni Ostrorogemu razloÏil, kako in

kaj, so priplavali po potoku navzdol ‰e trije stari in ‰tirje
novi, dolgi in ozki drevaki. Vse polno mladcev je sedelo
v njih. Vsem so podjetno Ïareli obrazi.

Udarni Jalan je iz pogovora med Ostrorogim in Navi-

hancem hitro spoznal, da se na vse kriplje mudi. Vstal je
v drevaku, visoko dvignil veslo in glasno zaklical:

»BrÏ, brÏ! Kar sapa da.«
»BrÏ, brÏ!« so ponovili za svojim vodnikom mladci.
Drevaki so se spustili po Dolgem potoku navzdol,

planili prek brzice in kar padli v jezero. V plitvini so jih
precej zamudili lokvanji, skozi katere je drÏala najkraj‰a
smer proti otoku Ple‰ivci. Nejevoljni so tolkli mladci po
belih in rumenih cvetih in delali drevakom gaz skozi ze-
lene planjave. Na odprti vodi so pa spet zabrzeli v vrsti
drug za drugim. Premeteni Navihanec je zaãel zaostaja-
ti. Ni mogel dohajati, pa naj se je ‰e tako trudil. Je paã
gnal svoj drevak z enim samim veslom.

BES

BOBRI 1: SAM

311

Ostrorogi in Udarni in mladci so zavili okrog Ostre-

ga rta in zagledali koli‰ãe Tr‰atega Tura. Hkrati so pa
zasli‰ali krik in vik na njem. Îenske in otroci so tekali
sem in tja. Starci so se pa obupno branili. Jalan je brÏ
razdelil svoje drevake in ukazal mladcem, naj napade-
jo od vseh strani. Po zati‰ju pod Ple‰ivco se je razlegel
divji ruk. Drevaki so butili ob pristajni most. Z dvignje-
no sekiro in noÏem v ustih je prvi planil na mosti‰ãe
Ostrorogi Jelen. Zagledal je, kako zgoraj pred koão Karp
vleãe za lase Jezerno RoÏo, ki se mu je z vso silo upira-
la. Preskoãil je truplo mrtvega starca in stekel po mo-
sti‰ãu navzgor. Za njim so drveli Udarni in njegovi
mladci.

»Pes smrdljivi!«
Ostrorogi je pobesnel. Preden se je Neokretni dobro

zavedel, ga je Jelen Ïe zgrabil za goltanec in segel v usta
po bodalo, da ga zabode. Zabliskal se je bron, Jezerna je
pa prodirno kriknila:

»Ne ubijaj brata!«
Jelenovo bodalo je omahnilo. Neokretni Karp se je pa

sesedel. Zmanjkalo mu je sape.

Kakor bi bil krik Jezerne RoÏe uroãil tudi oroÏje Kozo-

rogovskih mladcev, je boj na mosti‰ãu ponehal. Karpo-
vih hlapcev, ki so skakali v vodo in plavali proti svojim,
od pristajnega mosta odrinjenim drevakom, ni nihãe
veã zasledoval. Pa je eden izmed njih vseeno utonil. Ga

BES

BOBRI 1: SAM

312

je bil stari mrtvi Turov hlapec teÏko ranil. Dva druga so
pobili Udarnega mladci. Veã je bilo pa ranjenih. Eni
manj, drugi bolj. Tudi Kozorogovcem je tekla kri. Mrtev
pa nihãe ni bil izmed njih.

Ko je bilo Ïe boja konec, je ‰ele prihitel na koli‰ãe za-

ostali Navihanec. Zagledal je nezavestnega Karpa in
mislil, da je mrtev. Razveselil se je in poskoãil: »Prav ti
je, prav ti je.« Da se pa vsaj ‰e nad mrtvim malo znosi,
ga je krepko brcnil.

»Haarooom.«
Neokretni je zagrãal, ‰iroko zazijal in globoko zajel

sapo. Vsi so odstopili od njega in se nihãe veã ni brigal
zanj. Skobacal se je najprej na vse ‰tiri. Potresal je z gla-
vo kakor motoglav mrkaã. Iz ust so se mu cedile sline.
Poãasi je vstal in motovilil do ograje. Motno je videl svo-
je hlapce, kako beÏe v drevakih. Slabotno je klical za
njimi, pa ga niso sli‰ali. Opazili so ga, pa si niso upali
vrniti se ponj.

Na mosti‰ãu Tr‰atega Tura nihãe ni imel Ostroroge-

ga in Kozorogovcev za sovraÏnike. Starci so se celo za-
hvaljevali Jelenu, da je pri‰el in jih re‰il nasilnega Kar-
pa. Kdo naj bi potem branil Ostrorogemu, naj ne odpe-
lje Jezerne RoÏe.

Osamljen in zapu‰ãen je slonel Neokretni Karp ob

mosti‰ãni ograji Turovega koli‰ãa. Moral je gledati, kako
je mimo njega Jezerna RoÏa od‰la z Ostrorogim Jele-

BES

BOBRI 1: SAM

313

nom. Vanj se pa niti ozrla ni. In sta sedla Ostrorogi in
Jezerna v drevak, ki je bil ‰e od prej‰njega dne okra‰en
s cvetoãimi in di‰eãimi lokvanji. Îenske so za RoÏo pri-
nesle vso njeno obleko. Vsi pa so ji mahali v slovo in ji
vo‰ãili sreão. Le Ko‰ate Jelke ni bilo nikjer videti.

Visoko vzravnana in vsa bela je stala zgoraj na mo-

sti‰ãu Bela Ovca. Zrla je v vi‰avo, kakor bi se pogovar-
jala z Nevidnim.

Karp je zameÏal. Ta trenutek mu je bilo Ïal, da ga ni

prej Ostrorogi zabodel.

Neokretni je zaãutil, da gre nekdo po mosti‰ãu na-

ravnost proti njemu. Dvignil je glavo in pogledal. Pred
njim se je ustavil visokorasel borec. Udarni je Karpa
strmo pogledal in spregovoril:

»Ti, u‰ivi Ïabar! Jezerni RoÏi se zahvali, da ‰e Ïivi‰.

Zapomni si pa in povej tudi Somu in Turu in Sulcu in
vsem, da razderemo vsa koli‰ãa, ãe se kdo le pritakne ‰e
Jezerne RoÏe in Ostrorogega Jelena in njegovih.«

Karp ni mogel niã odgovoriti. Zaãelo ga je spet du‰iti.

Izbuljeno je gledal za Udarnim Jalanom, ki je ‰el po pri-
stajnem mostu navzdol in skoãil zadnji v drevak.

Udarnega mladci so zaveslali izpod Ple‰ivce proti ko-

li‰ãu Ostrorogega Jelena. Nikamor se jim ni mudilo. V
sredi med njimi sta plula v drevaku, z belim in di‰eãim
lokvanjevim cvetjem okra‰enem, Ostrorogi in Jezerna
RoÏa, njegova prva Ïena.

BES

BOBRI 1: SAM

314

Na mosti‰ãu Ostrorogega je pod noã zahrumelo buã-

no veselje. Som je ta ãas do krvi pretepal hlapce, ki so
njegovega prvorojenca zapustili samega.

Drugo jutro so se Kozorogovci odpeljali nazaj pod

Golo goro. Brkati Som je pa sam od‰el pod Ple‰ivco iskat
svojega sina, Neokretnega Karpa. Tur in Sulec in Som in
Karp in ‰e Ko‰ata Jelka, vsi so se togotili na Ostroroge-
ga Jelena. Pa je segla v besedo Bela Ovca in modro po-
vedala:

»Niã ne boste opravili proti Ostrorogemu Jelenu. Ima

v lovi‰ãu belega bobra.«

Pri ognji‰ãu v veliki koãi Ostrorogega Jelena je takrat

mirno sedela Jezerna RoÏa. Zunaj je sijalo sonce. Po plit-
vinah in razlivih pa so cveteli in duhteli lokvanji.

BES

BOBRI 1: SAM

315

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-288-2

Document Outline

VSEBINA

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Janez Jalen Bobri 2, Rod
Janez Jalen Bobri 3, Vrh
Janez Jalen Lesena peč
Janez Jalen Ovčar Marko
MAMO i babciu, Księga życzeń--zrób sam, instrukcja-jak wykonać
wykaz czynności obsługi sam ciężarowytatra
Présence+d, Boże Narodzenie, Zrób to sam
porozumienie 2010, Mechatronika AGH IMIR, semestr 6, Elementy wyk. robotów 2, ARTAS.SAM.v6.0.45.Mult
478 , WYBIORĘ SAM -ZROBIĘ TO ŚWIADOMIE
Przepis na farbę, Dekoracje, ozdoby, zrób to sam, szablony
wykaz czynności obsługi sam ciężarowy STARRR
wykaz czynności obsługi sam ciężarowy man gruszka
programynaprojektyzarchitektury12, GARAZ WIELOPOZIOMOWY DLA SAM OS, WARSZTAT NAPRAWY SAMOCHODÓW
programynaprojektyzarchitektury12, GARAZ WIELOPOZIOMOWY DLA SAM OS, WARSZTAT NAPRAWY SAMOCHODÓW
Wynik zaliczenia wykładów z przedmiotu Opieka Paliatywna z dnia 19 marca 2010r, pliki SAM pielęgniar
30 3, Id˙c sam˙ granic˙ mi˙dzy wojew˙dztwem trockim a Prusami, szli przez lasy obszerne i bezdro˙a,
WYPOWIEDZENIE UMOWY OC KOMUNIKACYJNEGO, Sam napraw

więcej podobnych podstron

Janez Jalen Bobri 1, Sam

Document Outline