niso pomnili, da bi jezerjani zimo tako lahko preÏivlja-
li kakor tokrat. Vodni ore‰ãek je bil v jeseni bogato obro-
dil; vse polno so ga bile nabrale Ïenske. NaÏele so dokaj
bara in ‰e drugih trav in namele polne mehove drobne-
ga zrnja, ga su‰ile in mlele v Ïrmljah in mesile in pekle
podpepelnjake.

Jagod in borovnic, malin in robidnic in ãe‰enj so se

bili poleti otroci do grla najedli; kasneje pa brusnic in
mahovnic in drnulj. Leska je plenjala kakor Ïe davno ne.
V naseljih so venomer hre‰ãale lupine le‰nikov. Jezerjani
so jih trli bolj z zobmi, kakor pa tolkli s kamenjem. Olj-
nata jedrca so drobili tudi med moko, da so bili podpe-
peljnaki podobni dana‰njim poticam. Îir je ljudem celo
ostajal. Dokaj so ga bili deleÏni pra‰iãi, ki so jih redili ãez
zimo za pleme.

BES

BOBRI 2: ROD

Na lesnikah in lesiniãnikih je dozorelo na drobno-

listih vejah skoraj veã jabolãk in drobnic, kakor pa je
bilo zraslo listov. Vsak je lahko po mili volji jedel godno
in kasneje medno in pozimi suho sadje. MladeÏ ga je
bila presita in se je obmetavala z njim, ko na mosti‰ãih
ni bilo kamenja in je to zimo primanjkovalo celo snega
za kepanje. Îenske so suho sadje tu pa tam tudi skuhale.
Vsi so radi pili kiselkasto-sladko vodo. Mo‰ki so bili do-
kaj drobnic stolkli, oÏeli iz njih in ‰e iz raznovrstnega
jagodiãja lesniãnjak, napolnili mehove in si sedaj nata-
kali iz njih trpko pijaão za bolj‰o voljo.

Divjad je dolgo ostala v tol‰ãi. Vodnih in moãvirskih

ptiãev se v jeseni dokaj ni odselilo. Njim so se pridruÏili
‰e drugi, ki so prileteli iz mrzlih krajev in zastali v Veli-
kem jezeru in njega okolju. Vso zimo so jih jezerjani lo-
vili v mreÏe in jim nastavljali podolgovate trnke, na ka-
tere so privezovali Ïive ribice za vabo. Dan za dnevom
je bilo dovolj mesa na mosti‰ãih. Precej so ga pa ‰e na-
su‰ili v dimu nad ognji‰ãem.

Obilni odpadki z naselja so privabili pod koli‰ãa tru-

me rib. Jezerjani so jih zajemali kar v ko‰are, ki so jih
spu‰ãali skozi pridvignjene zaklope v mosti‰ãih in jih,
obteÏene s kamenjem, potapljali pod vodo.

Îivina na otokih in trdini, bu‰e, koze in ovce, ni sko-

raj niã zmedlela. Ji kar ves ãas ni zmanjkalo pa‰e, ãeprav
je bila vãasih bolj piãla. Molznice so res precej pri‰le ob

BES

BOBRI 2: ROD

mleko. Pa bolj zavoljo brejosti kakor pa zavoljo krme.
Kljub temu je bilo mleka za negodne otroke dovolj, ko
odraslim ni bila pika nanj. So imeli rib in mesa in v je-
seni ozimljenih sadeÏev na ostajanje.

Ni manjkalo mleka. Pa ãe bi ga, bi morali prej potrpeti

otroci kakor pa Brkati Som, ki ni mogel veã uÏivati trde
hrane. Saj ãe izmed nedoraslih otrok ta ali oni doide —
manjka se jih, otrók. Za Brkatega Soma je bilo pa v skr-
beh vse njegovo koli‰ãe. Kar nihãe si ni Ïelel, da jim za-
poglavari Neokretni Karp. Drugo bi Ïe ‰e bilo. Se je bil
od svojih mladih let naprej moãno unesel. Le gospoda-
ren ni bil. In reãi si ni pustil niã. Je hotel biti za vse sam
moder. Pomanjkanje bodo pa morali vsi drugi prej trpeti
kakor on sam in njegova druÏina.

Odkar se je potegnil dan in priãela krãiti noã, Brkati

Som ni veã pri‰el iz svoje koãe na mosti‰ãe. Se z leÏi‰ãa
je samo toliko zlezel, da se je skozi odprtino v kotu oãe-
dil navzpod v vodo. Brunãastega pokrova pa zadnje ãase
Ïe ni mogel veã sam privzdigovati. Odprtino mu je od-
krivala in pokrivala Karpova prva Ïena, ârna Jel‰a. Je
bila po ukoreninjeni navadi dolÏna streãi staremu po-
glavarju koli‰ãa. Se tudi niã branila ni. Dobro se je zave-
dala, da brez Brkatega Soma v nobenem naselju na
vsem prostranem jezeru ne bi postala prva med Ïenska-
mi.

BES

BOBRI 2: ROD

ârna Jel‰a je bila otrok Godrnjavega Medveda, ki je ‰e

vedno, ãeprav Ïe ves siv in golobuãen in upognjen, s
krepko roko vodil svoj ‰tevilni rod. Njegovo koli‰ãe je
bilo zabito ob otoku Ïe skoraj na koncu vzdolÏ Oblega
hriba. — Dandanes bi rekli, da pri Babni gorici. — Jel‰a
je bila kar postavno dekle. Kazile so jo pa oãi. Moãno je
prekasto gledala in nobeden izmed uglednih mladcev se
ni maral pobrigati zánjo.

Pa je priveslal po opravkih do Godrnjavega Medveda

Brkati Som. In je tako naneslo, da je gostu in oãetu stre-
gla prav ârna Jel‰a. Brkati si je zaãel ogledovati za go-
spodinjstvo pripravno dekle. Jo je celo nekajkrat nago-
voril in povpra‰al to in ono. Kaj in kako sta se potem
oãeta dogovorila, Jel‰a nikoli ni zvedela. Konec je bil tak,
da je ‰e isti dan Brkati Som pripeljal svojemu prvorojen-
cu, Neokretnemu Karpu, ârno Jel‰o za njegovo prvo
Ïeno, ãeprav je bila nekaj pomladi starej‰a od njega.
Karp se je spoãetka malo zmrdoval. Kasneje se je pa
ârne privadil in se mu ni zdelo niã veã ãudno, da je za-
voljo svoge nakaze Ïena vedno obraãala obraz na pol od
ognji‰ãa, ãe je hotela videti, kako gori ogenj na njem.

Po smrti Redkozobe ·cuke, ki ni doãakala poznih let,

rekli so, da jo je zalila tol‰ãa, se je ârna Jel‰a kot gospo-
dinja naravnost izkazala. Bolj‰e bi kar ne bili mogli do-
biti. Le eno je bolelo Brkatega Soma. Jel‰a je rodila naj-
prej troje deklet. ·ele ãetrti je bil fantek. Pa ‰e ta ni do-

BES

BOBRI 2: ROD

rasel. Potem se je pa ârni zaprlo telo, dasi ni bila ‰e v
letih. Karpove in Jel‰ine hãere so bile Ïe vse tri omoÏe-
ne in so se vsem trem hitro mnoÏile druÏine. Doma pa
—. Res si je Neokretni privzel ‰e dve dekli za postranski
Ïeni. Obe ‰e rodita. Tudi fantov ne manjka. Pa kako naj
sin dekle zagospodari nad svobodnim rodom!

Sonce je tonilo za oblake nad nizkimi hribi daleã stran

pred Golo goro, se skrilo in se spet pokazalo. Na zemljo
je sipalo pramene Ïarkov. Pravkar je pogledalo skozi po-
dolgovato lino na nebu. Osvetlilo je narahlo razgibano
jezerno gladino, da se je vsa zalesketala. Posvetilo je tudi
skozi odgrnjeni vhod koãe prav na leÏi‰ãe Brkatega
Soma.

»Hhhahrmmm —!«
Brkati je zaka‰ljal in odprl oãi. Pridvignil je sneÏnobe-

lo osivelo glavo, potrepetal s trepalnicami pod ko‰atimi
obrvmi, zavzdihnil in z ope‰anim glasom poklical:

»Jej‰a!«
ârna se je naglo obrnila od ognji‰ãa in pristopila k

leÏi‰ãu v kotu: »Kaj bi rad, gospodar?«

Som se je trudoma dvignil, da je sedel na leÏi‰ãu:

»Vstati mi pomagaj in ven na mostit‰ãe me pelji.«

»Sedaj na noã?« se je zaãudila Karpova Ïena.
»Prav sedaj, ko sonce zahaja.« Som kar niã ni bil vo-

ljan odnehati.

BES

BOBRI 2: ROD

»Zunaj je hladno. Utegne ti ‰koditi,« se je obotavlja-

la Jel‰a.

»Stori, kar sem ti velel,« je zatrmoglavil Som.
ârna ni upala veã oporekati. Sklonila se je in poprijela

z moãno roko Brkatega ãez hrbet do druge podpazdu-
he. Prisebno njegovo roko pa si je dala za vrat. Dvigni-
la je bolnega in shuj‰anega starca, da se samemu ni bilo
treba kar skoraj niã upreti. Potoma je pa samo onemo-
glo podrsaval z ope‰animi nogami, ki bi ga prav gotovo
same ne mogle nesti. Globoko si je oddahnil, ko ga je
vsega spehanega posadila Jel‰a na hlod poleg vhoda v
koão. ârna je brÏ od‰la nazaj do leÏi‰ãa, prinesla teÏak
medvedov koÏuh in skrbno ogrnila in zavila bolnega
gospodarja. âeprav jo je klicalo delo, je obstala in ãaka-
la, ãesa si Som ‰e zaÏeli. Brkati se je naslonil na steno
koãe, sklonil glavo, zameÏal in molãal. Kratka pot od
leÏi‰ãa na mosti‰ãe ga je upehala. ·ele ãez ãas si je do-
mislil in ‰e vedno sklonjen rekel Jel‰i: »Pojdi po svojih
opravkih, ârna. Te Ïe pokliãem, ãe bo treba!«

»Grem.« Jel‰a je od‰la nazaj v koão. Ta veãer je bila

skoraj ves ãas obrnjena z obrazom proti ognji‰ãu. Pa ni
videla, kako gori ogenj na njem. S prekastimi oãmi je
gledala le Brkatega Soma, ki je zami‰ljen sedel na hlodu
poleg vhoda.

Brkati se je uprl z obema rokama v panj, dvignil gla-

vo, odprl trudne oãi in pogledal proti svetlobi na veãerni

BES

BOBRI 2: ROD

strani. Sonce se je pravkar spet skrilo za nizek temnosiv
oblak, ki je zakrival vrhove hribov. âez nebo se je zaãe-
la razgrinjati roÏnata zarja. Ogledovala se je v jezeru, po
katerem so sem in tja drseli drevaki. Gola gora je bila
jasna in vsa osvetljena. Nad ârno goro se je bila pa na-
gnetla ãrnjava in jo delala ‰e bolj mraãno.

Izza vogla je pritekel na pol nag otrok, zagledal Soma,

se prestra‰il, za hip obstal, nato pa urno zbeÏal nazaj v
koão na drugem koncu koli‰ãa. Kakor da bi bil sreãal
samo smrt.

Zarja se je bila razpotegnila do malega ãez vse nebo.

Brkati Som se je pa zamislil. Niã si ni tajil, da njegovo
Ïivljenje skoraj ugasne. Nikoli veã ne stopi v drevak, da
zavesla na odprto jezero, katero je v dolgih letih ne‰te-
tokrat vse kriÏem prebrodil in nalovil v njem rib in
ptiãev, da bi jih bila cela gora. Kdaj je bil pa zadnjiã v
go‰ãavah na lovu, se pa komaj ‰e spomni. Eee! Kaj je
tam podrl divjadi in zverjadi. Dokajkrat je tvegal svoje
Ïivljenje, odnesel marsikatero prasko in rano, pa niã
zato. Neustra‰eno je vodil mo‰ke in svoj rod po‰teno
preÏivljal, dasi ga je marsikdaj pestila tudi stiska. Pa so
bili pomanjkanja krivi sovraÏni ãasi in ne on. Zanaprej
pa . . . Od lakote ravno rod ne bo preminil. Za toliko
Karp Ïe je. Moãnej‰e pa njegovo naselje ne bo postalo.
Morda kasneje kdaj. Pa komaj.

BES

BOBRI 2: ROD

Na jezero med Somovim in Ostrorogovim koli‰ãem

se je spustila ‰tevilna jata rac, ki je priletela iz gorkih
krajev in bo najbrÏ poãila in se napasla, nako se pa selila
‰e naprej proti mrzlim gornjim krajem. Soma so race
spomnile na SneÏne gore, ki jih bodo na svoji poti mo-
rale preleteti. Pod njimi je bila doma Skalna Zvezda. Da
bi bila ona njegova prva Ïena in njen sin Ostrorogi Je-
len njegov naslednik na rodnem koli‰ãu! Kako vse dru-
gaãe bi bilo.

Brkati se je zagledal prek svetlikajoãe se in z zarjo

oÏarjene vode na Ostrorogovo koli‰ãe. Zadnje ãase je
bilo naraslo, da ni kar niã zaostajalo za koli‰ãem Turov-
cev pod Ple‰ivco. ·e ne menjal bi ne. Jelenovo mosti‰ãe
je vse novo, ono pod Ple‰ivco, kateremu po smrti Tr‰a-
tega Tura Ïe nekaj let gospodari Urni Sulec, je pa Ïe vse
preperelo. Lahko je Ostrorogemu. Jezerna RoÏa mu je
rodila enega otroka veã, kakor je trikrat prstov na eni
roki. In mu Ïivi ‰e sinov za vse prste na obeh rokah in
troje deklet. Mlaj‰i, ki pravkar spodra‰iãata, sta dvojãi-
ci. Na las in stas in na oko sta si podobni, da ju le red-
kokdo loãi. Starej‰a je pa Ïe prva Ïena âekanastega Ne-
resca, ki skoraj zagospodari na obseÏnem koli‰ãu pod
ârno goro. Kaj se mu mara, Jelenu. Sam je ‰e v trdnih
letih, da se ‰e vedno drzno spoprime z razdraÏenim naj-
teÏjim medvedom. Zavoljo samega veselja, ko bi mu ne
bilo treba. Strasten lovec, kar je vedno bil in je ‰e.

BES

BOBRI 2: ROD

Starej‰i sinovi si pa Ïe vodijo Ïene iz uglednih druÏin na
domaãe koli‰ãe, ki se vedno ‰iri in se bo ‰e. Saj kriãi na
njem otrok, da kar mrgoli. Îe sedaj se Ostrorogemu ni
treba bati nikogar in bi uÏugal vsako koli‰ãe, s katerim
bi pri‰el navzkriÏ. Posebno ‰e, ãe pokliãe na pomoã
Udarnega Jalana izpod SneÏnih gora. âez leta pa Jelen
prav gotovo zagospodari nad vsemi rodovi v Velikem
jezeru.

Brkatemu Somu so obstale oãi na ogromnem, nad

vhod najveãje koãe obe‰enem rogovju orja‰kega ostro-
rogega jelena, po katerem je Plamenolasec, njegov in
Skalne Zvezde sin, ‰e kot nedorasel mladec dobil ime in
sloves. Nekako grozeãe so se stegali ostri ‰tevilni pa-
roÏki na vse strani. Starec je moral nehote pomisliti na
svojega prvorojenca, Neokretnega Karpa.

Ostronogi in Karp sta si v mladih letih Ïivo nasproto-

vala. Kar videti se nista mogla. Najbolj zavoljo Jezerne
RoÏe. Zadnja leta pa, ko se jima kri Ïe umirja, spet govo-
rita. Dovolj truda je stalo Brkatega, da je svoja sinova
zmiril. Ni se pa mogel ‰e zanesti, da bi se znova ne sprla,
ko njega veã ne bo. Nak! Ne sme prej oditi na pot, s ka-
tere ni vrnitve, dokler ju ne obveÏe, da se nikdar in ni-
koli med seboj ne napadeta. Ne sama med sabo in ne z
rodovi. Saj Karp Ostrorogemu ne more niã prizadejati.
To Ïe sam izprevidi. âe se pa Jelen raztogoti in plane na

BES

BOBRI 2: ROD

Neokretnega, pokonãa do zadnje glave ves njegov ma-
lo‰tevilni rod. Na Ostrorogega bi pa padlo prekletstvo.

Z jezera so odleteli Ïe vsi podnevni ptiãi. Vre‰ãali so

pa ‰e v go‰ãavah Oblega hriba. Ogla‰ati so se priãele Ïe
sove in ptiãi, ki ‰ele na moã oÏive. Proti koli‰ãem pa so
hiteli zakasneli drevaki. Ostrorogi Jelen je pravkar trãil
ob svoj pristajni most. Karp se je pa ‰ele bliÏal domaãe-
mu koli‰ãu. Kakor bi si brata ne zaupala in bi drug za
drugim oprezala, kaj kdo poãne na jezeru.

Karp je odloÏil veslo, privezal drevak in prinesel po

pristajnem mostu navzgor polno mreÏo rib. Zaãuden je
obstal pred Somom, ki se ga ni nadejal zunaj na mosti-
‰ãu. Zaskrbljeno vznevoljen je vpra‰al:

»Oãe! Kaj poseda‰ pred koão v veãernem hladu?«
»Mmt — tebe ãakam.« Brkati je zaka‰ljal.
»Mene?« Neokretni je obstrmel.
»Tebe,« je prikimal Som. »Po Ostrorogega pojdi. Sem

naj pride. ·e noãoj.«

»Po Jelena? Kaj mu hoãe‰?« Karp je privzdignil obrvi.

Niã kaj prav se mu ni zdelo.

»Ne izpraÏuj in pojdi!« Som je spet trudno sklonil

glavo. Dolgi brki pa so se mu povesili prav na prsi.

Neokretni je oddal ribe svoji Ïeni, ârni Jel‰i, in ji na-

roãil, naj jih nekaj otrebi in koj speãe. Sam pa je naglo
od‰el po po‰evnem mostu navzdol k vodi, stopil spet v
drevak in odveslal v veãerni mrak.

BES

BOBRI 2: ROD

»Jej‰a!«
âeprav je bil Brkatega glas kaj slaboten, je Karpova

Ïena ârna koj pritekla. »Sem Ïe tu, gospodar!«

»Pomozi mi nazaj v koão.« Brkati se je ‰e enkrat ozrl

naokrog. Veãerna zarja na nebu je uga‰ala. Starcu se je
pa zazdelo, da uga‰a tudi njegovo oko.

Znotraj v koãi Som ni legel. Sedel je k ognji‰ãu in ãa-

kal, ãeprav se mu je od slabosti temnilo pred oãmi. Jel‰a
je molãe s kresilnikovim noÏiãem iztrebljala ribe. Z
obrazom je bila spet skoraj ves ãas obrnjena proti ognju,
da je s prekastim oãesom mogla opazovati Brkatega
Soma, za katerega se je bala, da se zdaj zdaj opoteãe in
zgrmi s klopi na tla.

Na ognji‰ãu je plapolal ogenj. Dim se je dvigal pod

ostre‰je, se izkajal skozi dimnice pod slemenom in se
zgubljal pod mraãno nebo, izpod katerega so se ogla‰ali
zategli ÏviÏgi v mrzle kraje seleãih se ptiãev.

Som je Ïe mislil, da ne doãaka sinov sedé in da bo mo-

ral prej leãi, ko se je mosti‰ãe narahlo potreslo pod
teÏko mo‰ko hogo. Vstopil je Ostrorogi in koj za njim
Karp. Brkati je zbral vso svojo ope‰ano moã in se zrav-
nal, kolikor se ne paã mogel. Prédenj je stopil Ostroro-
gi:

»Poslal si póme, oãe, in sem pri‰el.«
»Prav.«
»Kaj mi Ïeli‰ povedati?«

BES

BOBRI 2: ROD

»Ne samo tebi. Obema.«
Som je z roko pomignil Karpu, naj tudi on pristopi

bliÏe.

Ob ognji‰ãu pred onemoglim in povsem osivelim

Brkatim Somom sta s sklonjenima glavama stala njego-
va sinova, Karp in Jelen. Ostrorogi je Ïe tudi sam sivel.
Oba sta se Ïe pred veã leti prevesila v drugo polovico
Ïivljenja, pa sta bila te trenutke kakor otroka. Vedela sta,
da ju oãe ni poklical k sebi za prazen niã in da bo be-
seda, ki jo spregovori, tehtna. V koãi je postalo tiho, da
bi sli‰al teãi mi‰. Le ogenj je plapolal na ognji‰ãu. Brka-
ti je pa ‰e vedno ãakal, da se morebiti Karp sam domisli
zavoljo svoje Ïene. Pa se ni. Bolj z oãmi kakor pa z roko
je moral Som namigniti Neokretnemu, naj ukaÏe Jel‰i
oditi, ko ne spada k vaÏnemu pogovoru mo‰kih. Karp se
je obrnil k Ïeni in ji rezko velel: »ârna! Ven pojdi, sedi
v moj drevak in ostani v njem, dokler te ne pokliãem. Da
ne bo‰ prislu‰kovala.« Jel‰a se je malo namrdnila in
molãe od‰la.

Ostali so sami: Som, Karp in Jelen. Prej izmuãeni oãe-

tov obraz je zaÏivel. Oko se mu je ãudno zaiskrilo. Po-
gledoval je zdaj Neokretnega, zdaj Ostrorogega, dokler
ni odprl ust izpod dolgih brk, po katerih je nosil vsa zre-
la leta ime, in spregovoril:

»Sinova moja! Skoraj odveslam na brezmejno podze-

meljsko jezero. Nad njim ni sonca in ne lune in ne

BES

BOBRI 2: ROD

zvezd. Sama tema je. Zato vsak zablodi in se zgubi. ·e
nihãe se doslej ni vrnil nazaj pod domaãe koli‰ãe. In se
nikoli nobeden ne bo. Tudi jaz ne.«

Brkati je obmolknil in si zaãel znova nabirati sapo, ki

mu je bila po‰la. Neokretni se je nepremiãno zazrl v vrh
zakajenega kota, Ostrorogi je pa pogledal oãeta. Bal se
je, kdaj omahne, in bil pripravljen, da ga prestreÏe.

Som si je oddahnil in spet spregovoril:
»Sinova moja! Îe kot mladca sta se sprla. Skoraj je

ubil brat brata. Pa sem jaz razsojal med vama. Ubranil
sem nesreão. Za naprej pa —.«

Somu so zatrepetale ustnice in dolgi, beli brki so se

nemirno potresali. Pa je starec stisnil zobe, premagal
slabost in ponovil zastalo besedo:

»Za naprej pa . . . Vsak na svojem sta. Prav niã ni tre-

ba spora med vama. âe bi se pa kdaj le vnel . . . Ne
dvignita koj pesti drug zoper drugega. Brata sta. Raz-
govorita se. Nikoli pa ne kliãita tujca za razsodnika. V
obraz bi se obema lizal, za hrbtom pa se ‰kodoÏeljno
smejal, ko bi videl teãi kri bratskih rodov. To skrb mi
odvzemita.«

Brkati Som je prodirno pogledal Ostrorogega Jelena.

On je bil tisti, ki bi lahko uniãil brata. Karp njega ne. Ni
‰e nikoli volk zmogel medveda. Ostrorogi je dobro ra-
zumel oãetov pogled. Stegnil je desnico nad plamen na

BES

BOBRI 2: ROD

ognji‰ãu in spregovoril: »Naj se mi roka posu‰i, ãe kdaj
prelije le kapljo bratske krvi.«

»In moja prav tako,« se je oglasil Karp in Ïe tudi on

drÏal roko nad ognjem. âeprav ju je peklo, nista brata
prej zmaknila rok, dokler ni po koãi zavonjalo po smo-
deãih se kocinah, ki so se bile obema uÏgale na lakteh.

»Prav!« je prikimal Brkati. «Prekletstvo nanj, kdor bi

prelomil nad ognjem dano besedo.«

Somu so po‰le moãi. Spet se je priãel tresti. Prav go-

tovo bi bil vznak omahnil raz hlod, da ga ni prestregel
Ostrorogi. Potem ga je ‰e dvignil in vsega shuj‰anega
kakor otroka zanesel nazaj na leÏi‰ãe. Neokretni je pa
poklica ârno Jel‰o iz drevaka pod koli‰ãem in velel, naj
streÏe gospodarju. Sam pa je stopil z Ostrorogim na
mosti‰ãe. Povedal je, kako sodi:

»Ne bo dolgo.«
»Ne bo ne.«
»Ne vem, kaj bi —?«
»Niã. Pri njem ostani. Jaz pa odveslam po Belo Ovco.

Ona je izvedena v teh stvareh. Meni gotovo ne bo odre-
kla.«

»No le, no le.« Karp se je v resnici razveselil Jelenove

ponudbe. Îe sam je mislil na Belo Ovco. Pa se kar ni
mogel odloãiti. Koli‰ãa pod Ple‰ivco se je vselej ognil,
kadar se ga je le koliãkaj mogel. Zavoljo Jezerne RoÏe, ki
bi bila tudi njemu rodila ‰tevilne otroke, kakor jih je

BES

BOBRI 2: ROD

bratu Jelenu. Pa sta lakotnika Tr‰ati Tur in Urni Sulec
meãkala in barantala, dokler se tudi sama nista obrisa-
la pod nosom za dobro odkupnino.

Neokretni se je naslonil na ograjo mosti‰ãa in gledal

za Ostrorogim, ki je v veãernem somraku kakor pu‰ãica
drsel v svojem lahkem drevaku po jezerni gladini na-
ravnost proti prelivu med prvima otokoma. Ne, res ni
bil veã jezen na brata. Zdelo se mu je celo nespametno,
da je sploh kdaj bil. Pa kar je bilo, je bilo. Mlada kri je
razborita. Sedaj razume, takrat pa ni, ãeprav ga je oãe
veãkrat opozarjal: Jelenu je beli bober pripomogel do
Jezerne RoÏe in do sedanje moãi in veljave. Vodi ga pa
‰e vedno duh Skalne Zvezde, njegove umrle matere. Je
kar nespametno mu nasprotovati. Saj nikogar noãe uni-
ãiti. V svoji rasti se pa tudi od nikogar ne pusti ovirati.

Ostrorogega drevak je utonil v temi. Karp ga ni mo-

gel veã razloãiti. Iz jezera se je priãela dvigati rahla meg-
la. Postalo je hladno. Neokretni se je zravnal, se obrnil
in od‰el nazaj v koão k leÏi‰ãu od Ïivljenja se poslavlja-
joãega oãeta.

Ni se pa mogel otresti skrbi, ãe bo hotela Bela Ovca

priti skozi meglo in temo, ko od smrti Skalne Zvezde
njena noga ni veã stopila na mosti‰ãe Brkatega Soma.

Obmolknile so koãe in okrog koli‰ãa je postalo vse tiho.
Tudi Karp je molãe sedel pri leÏi‰ãu Brkatega Soma. Ves

BES

BOBRI 2: ROD

ãas je pa tenko vlekel na u‰esa. Od dolgega ãakanja je bil
Ïe ves nemiren. Nenadoma se je zdrznil. Razloãno je sli-
‰al, da je ob pristajno bruno trãil rilec drevaka. ·e pre-
den je planil pokonci, so zunaj zalajali psi. Neokretni je
pohitel na mosti‰ãe. Kljub megli in temi je koj prepoznal
Belo Ovco, vso belo obleãeno. Pravkar se je bila dvignila
v drevaku in podala roko Ostrorogemu, da ji pomore
stopiti na pristajni most. Karpu je postalo nerodno. Po-
miril je pse in bi rad ‰el Beli Ovci naproti, pa ni vedel, ãe
ji bo prav ali ne. Preden se je odloãil, sta prispela Ostro-
rogi in vraãilja Ïe zgor na mosti‰ãe. Neokretni se je za-
vedal, da bi moral nekaj reãi, pa si ni mogel domisliiti
pripravne besede. Iz zadrege ga je re‰il Jelen, ki je ne-
strpno vpra‰al:

»Kako je oãetu?«
»Slabo.«
Molãe je ‰la Bela Ovca za Ostrorogim, ki se je naglo

prestopil proti vhodu velike koãe. Karpa je komaj po-
gledala. Ni mu ‰e pozabila, da je zavoljo njega tekla kri
na koli‰ãu njenega umrlega moÏa, Tr‰atega Tura.

Ostrorogi in Ovca sta vstopila. Za njima pa se je ka-

kor prikradel tudi Neokretni. Jel‰a je pravkar pridejala
na ogenj. Vzplapolal je dokaj‰en plamen in osvetlil
oznojeno ãelo Brkatega Soma, ki je, odet s teÏkim med-
vedjim koÏuhom, nezavesten leÏal na leÏi‰ãu.

BES

BOBRI 2: ROD

Vraãilja je postavila na klop iz pisanega protja plete-

no torbo in pokleknila poleg nizkega leÏi‰ãa. Sklonila se
je nad bolnika, mu pridvignila veke in mu pogledala v
motne oãi. Odkimala je z glavo, spet vstala in se obrni-
la in velela ârni in Karpu oditi. Jelen pa da naj ostane v
koãi, da ji pomore, ãe bo treba. Karp in Jel‰a nista rada
od‰la. Posebno Neokretni se je ãutil zapostavljenega.
Oporekati si pa ni upal. Se je Bele Ovce in njenega vra-
ãenja nekako bal.

Ovca je segla v svojo preãudno pisano torbo in poteg-

nila iz nje na surovo udelan dihurjev meh. Na spodnjem
koncu je ‰e vedno kazala glava malega roparja ostre
bele zobe. Zavezan pa je bil meh z zadnjima nogama,
katerih so se tudi ‰e drzali krempeljci. Vdova Tr‰atega
Tura je odvezala skrivnostno bisagico, priãela jemati iz
nje svoja vraãila in jih razlagati na rob ognji‰ãa. Izmed
njih je odbrala dolgo in tenko in voljno ãrno koreniko in
jo zavezala Somu okrog zapestja neokretne roke. Na
razgaljene, osivelo kosmate prsi pa mu je natresla iz
ãrnorjave, z okroglimi zavoji okra‰ene lonãene buãke
rumenkljat prah. V vsako roko mu je stisnila pisano Ïi-
last, v studenãni vodi zaokrogliãen kamen. Nazadnje
mu je pa ‰e nadrgnila brke pod nosom z zagatno deh-
teão temnorjavo bobrovino. Potem je stegnila roke
predse, pridvignila dlani in se priãela sklanjati nad bol-
nika. Vmes pa je mrmrala Ostrorogemu nerazumljive

BES

BOBRI 2: ROD

besede. Jelena, ki mi poznal strahu ne na odprtem je-
zeru ne v temnih go‰ãavah v najtemnej‰i noãi, je postalo
kar nekako groza. PridrÏeval je sapo. Bela Ovca je pa
spet pokleknila poleg leÏi‰ãa in se zazrla Brkatemu v
obraz in mu trikrat zapored moãno pihnila v odprta
usta in nos. V uho ga je pa po‰ãegetala s ãrnim krokar-
jevim peresom. Som se je stresel, se prebudil iz nezave-
sti in na ‰iroko odprl oãi.

»Sem vedela, da se ‰e zave.« Vraãilja je spravila oba

kamna nazaj v svojo torbo in velela Ostrorogemu: »Po-
kliãi Karpa in Jel‰o, da ju ‰e enkrat vidi. In eno izmed
novih vesel prinesi.«

»Bom.« Jelen je odhitel ven na mosti‰ãe.
Neokretni in ârna sta se brÏ vrnila spet v koão. Jelen

ni maral klicati Karpa zavoljo vesla nazaj. Vzel je iz dre-
vaka kar svoje. Saj je bilo ‰e kakor novo. Poãasi je ‰el po
pristajnem mostu nazaj navzgor na mosti‰ãe. V go‰ãa-
vah Oblega hriba so se pa zadirale sove.

Noã se je Ïe nagibala proti jutru. Brkati je slonel na vi-
soko podloÏenem vzglavju. Obraz mu je osvetljeval pla-
men raz ognji‰ãe. Som je pogledoval sedaj Karpa, sedaj
Jelena, sedaj Jel‰o, sedaj Belo Ovco, ki so ãuli ob njem.
Najbolj pogosto pa so se ustavljale njegove oãi na ves-
lu, ki je stalo pokonci postavljeno ob njegovem vznoÏju.

BES

BOBRI 2: ROD

Zdaj pa zdaj je zagibal z ustnicami, kakor bi hotel nekaj
povedati, pa ne more.

»Ne bo doãaka dneva,« je sodila Ovca. »Se Ïe odprav-

lja na dolgo pot. Kar naprej ogleduje veslo, ãe bo dovolj
trdno.«

Sinova in Jel‰a so prikimali in molãe pritrdili izku‰eni

vraãilji.

âez nekaj trenutkov je Brkati zajeãal. Vsi hkrati so ga

pogledali. Som pa se je zravnal, stisnil pesti in stegil roke
predse. Razloãno, kakor bi ne bil nihãe priãakoval, je
ukazujoãe spregovoril:

»Veslo!«
Vsi so vstali. Ostrorogi je bil najurnej‰i. Prijel je po-

konci stojeãe veslo in ga poloÏil oãetu prek leÏi‰ãa prav
pod roke. Brkati Som je krãevito prijel z obema rokama
za okroglino v sredi med lopaticama, omahnil vznak,
nekajkrat globoko zahropel in izdihnil.

Skozi odgrnjeni vhod je pa pogledal v koão prvi ju-

tranji svit.

BES

BOBRI 2: ROD

TEMNO JEZERO

utranja zarja se je razlivala po nebu in roÏnato odse-
vala v gladini jezera. V plitvine so prileteli ribojedi

ptiãi, plavali naokrog in samogoltno poÏirali ulovljeni
plen. V go‰ãavah so se hrapavo zadirali krokarji in vra-
ne. V grmovju so se ‰ãebetajoãe oglasili zgodnji spomla-
danski drobni pevci. Od nekod je priletela jata belih ga-
lebov in se spustila na vodo komaj za luãaj kamna daleã
od koli‰ãa Brkatega Soma, ki je Ïe ves dan in eno celo
noã z zaprtimi oãmi in odet z medvedjim koÏuhom ne-
premiãno leÏal na svojem leÏi‰ãu, kakor bi se dodobra
hotel odpoãiti za daljno pot, s katere se nikoli veã ne
povrne. Na ognji‰ãu je ves ta ãas plapolal ogenj, da se
mrtvi gospodar nauÏije ãim najveã svetlobe, preden za-
vesla v veãno temo.

Daleã za belimi prodovi Save je sonce osvetlilo za-

sneÏene vrhove Grintovcev. Razlivalo je sonãen dan po
poboãjih navzdol, vedno niÏe in niÏe, dokler ni izza po-
ra‰ãenih holmov na jutranji strani tudi samo pogledalo
na otoke in koli‰ãa v Velikem jezeru, ãigar gladino so
rezali ‰tevilni drevaki. Toliko jih Ïe davno nobeno jutro
ni veslalo hkrati v eno smer. Vsi so hiteli proti koli‰ãu

BES

BOBRI 2: ROD

pod Oblim hribom, da pospremijo uglednega glavarja,
Brkatega Soma, do zati‰nega, nala‰ã samo zanj v prod
izkopanega pristajali‰ãa, od koder odvesla na brezmej-
no Temno jezero. So bili sinovi Ostrorogega Jelena pri‰li
prav v vsako koli‰ãe v vsem ob‰irnem jezeru vabit na
pogreb. Neokretni Karp spoãetka ni bil niã kaj voljan
oãeta tako slovesno pokopati. Kako naj pa pogosti ‰te-
vilne pogrebce. Bi mu izpraznili vse shrambe na koli‰ãu
in pri ãredah bi mu ostalo Ïivine komaj ‰e za pleme. Pa
je bil Ostrorogi koj pripravljen prispevati iz svojih zalog,
ãeprav ni bil dolÏan. Celo nekaj mehov pijaãe je oblju-
bil; za poglavarje in veljake rodov. In pa, da po‰lje Pega-
stega Risa s hlapci in mladci na lov na jelene ali lose ali
kar koli. âe se jim pa niã ne posreãi upleniti, pobije par
juncev, zakolje nekaj jarcev in ‰e kak‰nega kozla. Ker
oãe je le oãe. Pa tudi za svoj lastni ugled je treba poskr-
beti, si je mislil Jelen, povedal pa Karpu tega ni.

In so odveslali Ostrorogega sinovi v jasni zgodnje-

spomladanski dan na vse strani Velikega jezera. Prvoro-
jeni, Vztrajni Volk, trikrat za vse prste na obeh rokah
pomladi je Ïe doÏivel in imel Ïe dve Ïeni in kopico
otrok, se je odpeljal najdlje. Prav do izvirov Reke izpod
previsnih skal. Tam naokrog je bil ukoli‰ãen mogoãni
rod Zobrovcev. StraÏil je zaãetek steze, ki je drÏala ãez
brda in mimo globeli naprej proti Slanemu, brezmejne-
mu jezeru. Od tam si je bil pred leti po oãetovem nasve-

BES

BOBRI 2: ROD

tu pripeljal tudi svojo prvo Ïeno, Graharato Kotorno, hãi
uglednega glavarja Dolgogrivega Zobra. Z Zobrovci je
Jelen Ïe od nekdaj sku‰al biti ãim tesneje povezan. Tudi
Ïena drugega sina, Rjavega Medveda, je bila iz njih
rodu. âe bi se sluãajno prvorojencu kaj primerilo, ali ãe
bi v njegovi druÏini ne bilo kaj prav zaradi potomstva.
Rjavega je Jelen poslal v koli‰ãa vzdolÏ Oblega hriba
prav do mosti‰ãa Godrnjavega Medveda. Do rodu Ne-
rescev, rodnega koli‰ãa umrle Redkozobe Sãuke, Somo-
ve prve Ïene in Karpove matere, je odveslal Jelenov tret-
ji in tudi Ïe poroãeni sin, Grãavi Brest. âetrti sin Ostro-
rogega, Presukani Lisjak, ki mu je oãe Ïe veãkrat prigo-
varjal, naj bi si tudi poiskal Ïeno, pa se mu je vselej znal
izviti, da Ostrorogi nikoli ni mogel uganiti, kaj ima mla-
dec za bregom, ta je pa pognal svoj drevak proti Ple‰ivci,
da obvesti o Somovi smrti Turovce. Hkrati naj sporoãi,
da se Bela Ovca vrne ‰ele po pogrebu. Da se pa ne bo
preveã dolgo zadrÏeval pri Urnem Sulcu in Ko‰ati Jelki,
naj pa odvesla ‰e naprej do rodu Pelikanov, ki so se
ugnezdili za Ple‰ivco, na koli‰ãu pod Belim otokom.
Vsem je ukazal Ostrorogi Jelen, naj na ‰iroko vabijo. Ne
samo moÏe, temveã tudi mladce iz uglednih druÏin.

Nazadnje se je Jelen domislil ‰e Kozorogovcev. Prav

izpod SneÏnih gora res ne morejo prispeti o pravem ãa-
su na pogreb. âe se jih pa kaj mudi v skalni votlini na
poboãju Gole gore, bo pa Udarni Jalan zameril, ãe jim

BES

BOBRI 2: ROD

ne sporoãi. In nikakor ne sme Kozorogovcev zapostav-
ljati. Rodove na koli‰ãih v Velikem jezeru so od‰li vabit
njegovi sinovi. Prav tako ne sme poslati do Kozorogov-
cev hlapca. Najbolj prav bi bilo, da bi Sinjeoki Kodro-
laski, Somovi hãeri, njenemu moÏu in otrokom sporoãil
Brkatega smrt prvorojeni, Vztrajni Volk. Pa kaj, ko ‰e
drugih odraslih ‰tirih sinov ni nikogar veã doma. Jelen
je bil v zadregi. Pa si je domislil, da bosta naslednja dva
sinova, ãeprav sta ‰e mladca in jima niso ‰e vzdeli mo‰-
kih imen, Ponirek, ki najdlje vzdrÏi pod vodo, in pa
Brlez, najspretnej‰i plezalec po drevju, v Goli gori prav
tako dobro opravila, kakor bi en sam odrasli. Za sprem-
ljevalca jima pa da s sabo Premetenega Navihanca, ko
mladca ‰e nikoli nista bila v koncu Dolge doline in ne
poznata brzic in mrtvic v potoku. Ponirek in Brlez sta se
oãetovega zaupanja kaj razveselila. Kar zavrisnila sta,
ãeprav bi morala zavoljo Somove smrti biti Ïalostna.
Navihanec je pa mladcema samo hudomu‰no nameÏik-
nil. Premetenega, ãeprav je prekoraãil Ïe zrelo mo‰ko
dobo, kar ni hotela sreãati pamet. Bil pa je za vse upo-
raben in Ostrorogi je marsikdaj njemu zaupal, ko se na
druge ni mogel zanesti. Tudi tokrat je bil Navihanec kaj
naglo nared. Komaj se je sonce dobro razgledalo po je-
zeru, so Ïe v troje, vsak s svojim veslom, pognali z vsem
opremljen drevak od ob‰irnega koli‰ãa pod RoÏnim hri-
bom proti ustju Dolgega potoka. Kdaj da se vrnejo, ‰e ne

BES

BOBRI 2: ROD

ve, je Premeteni Ïe iz drevaka zaklical Ostrorogemu. Do
pogreba prav gotovo.

Kmalu za Ponirkom, Brlezom in Premetenim so v isto

smer odrinili v treh dolgih drevakih Ris in tropa hlapcev.
Ti so se pod noã vrnili. Posreãilo se jim je upleniti v
Stranski dolini dvoje tolstih losov, teÏkega starega jelena
in troje telet. Navrh so pa ‰e izkopali za vse prste na roki
bobrov, brez katerih ni prave pogreb‰ãine. To bi se zmr-
dovali poglavarji, ãe bi jim ne postregli s peãenim bo-
brovim repom. Zavoljo mehke zime so bili tudi ti ostro-
zobi glodaãi ‰e kar dovolj rejeni. In vãeraj so ves dan in
‰e pozno v noã na obeh koli‰ãih, na Karpovem in na
Jelenovem, Ïenske mesile in pekle podpepelnjake in
drobile vmes le‰nikova jedrca. Pripravile so tudi dokaj
nasu‰enih lesniãnikov in lesnik, raznovrstnega jagodiãja
in ‰e drugih jedil. Je bilo kar prav tako. Sinovi so se drug
za drugim vraãali in javljali obilno udeleÏbo. Le Presu-
kanega Lisjaka od nikoder ni hotelo biti. ·ele noã ga je
dala, pa bi se bil lahko prvi vrnil. Ostrorogi se je jezil na
Lisjaka in sklenil, da ga trdo prime. Nazadnje ga je pa v
vsesplo‰ni zadregi celo pozabil vpra‰ati, kje se je mudil
ves dolgi dan.

Pomirka, Brleza in Premetenega je pa Jelen itak priãa-

koval ‰ele naslednje jutro. Dogovorili so se bili, da mu
ponoãi z ognjem sporoãe, ãe se Kozorogovci mude v
Goli gori in ãe pridejo na pogreb. Pa je z mrakom vred

BES

BOBRI 2: ROD

legla megla na jezero, da se ni nikamor videlo. ·ele proti
jutru jo je razpihal veter, pa bilo je Ïe prepozno. In se-
daj Ostrorogi ni vedel, pri ãem je. Drugo je bilo pa vse
v redu.

Na produ, ne daleã vzdolÏ Reke, je gorelo veã velikih

ognjev. Na moãnih raÏnjih so vrteli hlapci osoljeno div-
jaãino, pobite bu‰e in zaklane jarce in kozle. Bobre je pa
pripravljala Jezerna RoÏa sama. Ni zaupala nikomur
drugemu. Repe je ovila z zeli‰ãi in ma‰ãobo, jih zloÏila
na razbeljen plo‰ãat kamen in jih obloÏila in pokrila
prav tako s kamnitimi plo‰ãami. Na vse skupaj pa je na-
grebla kup Ïerjavice in ‰e kar neprenehoma kurila, da bi
Ïerjavica ne po‰la. Naj glavarji in veljaki vedo, kako zna
pripravljati jedi Ostrorogega Jelena Ïena in kako bo
nauãila gospodinjiti svoji dve odra‰ãajoãi hãeri dvojãi-
ci. Naj se le pobrigajo mladci za ta dva cvetova, za
Svetlooko Srno in za Lepolaso Veverko. Pa bo komaj
vedel, katero si je kdo izbral. ·e ona sama jih zamenja,
ãe na hitro pogleda, tako zelo sta si podobni.

Na produ so goreli ognji in je cvrãalo in di‰alo meso.

Ob koli‰ãu Brkatega Soma pa je pristajalo ãimdalje veã
drevakov. Izstopali so samo glavarji. Drugi manj po-
membni in pa mladci so ostali kar na vodi. Saj na mo-
sti‰ãu ni bilo za vse prostora. Tudi bi koli‰ãe komaj
vzdrÏalo toliko teÏo. Prvake je sprejemal Karp kot novi
gospodar koli‰ãa. Pa je bil kaj neokreten. MoÏaki so se

BES

BOBRI 2: ROD

kar nevede zbirali okrog Ostrorogega Jelena, kakor bi
bil om prvorojeni sin Brkatega Soma.

In so prihajali vsi zapovrstjo. Mosti‰ãe se je polnilo.

Veter se je poigraval z risovimi koÏuhi in se zaletaval v
ohlapno nataknjene oglavnice. PoroÏljavali so ãekani na
ogrlicah. Tu pa tam se je zasvetlikala bronasta zapestni-
ca. Vãasih je trãila sekira ob sekiro, kamen ob kamen.
Redkokdo je premogel bronasto. Ali pa je blisnilo boda-
lo, ki ga je ta ali oni tako mimogrede ali pa namenoma,
da se postavi z njegovo izdelavo, potegnil izza pasa. Vsa
so bila bronasta in kar nobeno veã ne iz kresilnika. Iz
kamna ali pa roga so bila zadnje ãase bodala dobra ko-
maj ‰e za hlapce.

Na mosti‰ãu so se zbirali glavarji in veljaki, na jezeru

okrog koli‰ãa je pa kar mrgolelo drevakov. Zadnji so se
pripeljali Turovci, ãeprav bi bili lahko dospeli med prvi-
mi. Sulec se kar niã ni maral meniti s Karpom, z Ostro-
rogim pa ‰e manj. Komaj da sta se pozdravila. Zavoljo
lep‰ega. Bi Urni Sulec s svojimi Turovci najraj‰i ‰e na
pogreb ne bil priveslal, pa bi mu jezerjani kar vsi od kra-
ja zamerili, ãe‰ da sku‰a zanesti razdor med rodove,
naseljene v Velikem jezeru.

Razmaknila se je gneãa spodaj na vodi. Ob koli‰ãe pa

so priveslali v dveh drevakih, po dva in dva, odrasli ‰tirje
sinovi Ostrorogega Jelena. Izpod mosti‰ãa so potegnili
‰e tretji drevak. Ni bil velik. Za enega samega veslaãa.

BES

BOBRI 2: ROD

Brkati Som si ga je bil predlansko zimo ‰e sam izÏgal in
izdolbel iz zdravega brestovega debla, ga natanãno
uravnovesil in se od takrat vozil samo v njem, dokler ni
povsem ope‰al. Ostrorogega sinovi so ta liãni drevak
trdno privezali ob pristajno bruno, da se ne bi preveã
zibal, ko posade vanj svojega starega oãeta, Brkatega
Soma, ki danes ob sonãnem zahodu za vedno odvesla
na Temno jezero.

Raz mosti‰ãe navzdol sta pri‰li Bela Ovca in ârna

Jel‰a. Vsi so obmolknilii. Kakor bi je ‰e prav niã ne teÏi-
la leta, je Ovca sama in z lahko nogo stopila v Somov
drevak in priãela iz lonãene posode sipati po njega dnu
pepel, ki ga je bila ponoãi naÏgala na ognji‰ãu poleg
mrtvega glavarja iz vseh vrst lesov in iz tajnih zeli‰ã in
posu‰enih korenov. Vmes je mrmrala nerazumljive be-
sede. Nazadnje je vrgla vzdolÏ drevaka ‰e tri pesti
stolãenih zob zverjadi, razsekan risov in medvedov
krempelj in losov in jelenov parkelj. âe‰, kakor so tebi,
nekdaj silnenu Brkatemu Somu, ope‰ale moãi, tako naj
tudi zverjad in divjad v lovi‰ãih, v katera utegne‰ zaiti,
ne more ne popadati, ne praskati in ne brcati.

Vraãilja je svoj skrivnostni posel opravila. Stopila je

nazaj na pristajni most. V drevak pa je skoãila ârna
Jel‰a. Prinesla je bila s sabo dokaj‰njo ko‰aro. Kot prva
gospodinja na koli‰ãu je bila dolÏna oskrbeti popotnjo
umrlemu glavarju. In res ni niãesar pozabila. K podpe-

BES

BOBRI 2: ROD

pelnjaku in le‰nikom in Ïiru in suhemu sadju in posu-
‰enemu mesu in ribam je dodala ‰e raznih zeli‰ã, vrã
mleka in posodico medu. Vse skupaj je lepo zloÏila v
zadnji konec, v ritno drevaka. In kakor bi jo bilo posta-
lo groza, je kar stekla s prazno ko‰aro nazaj proti rilcu
drevaka, da dospe ãimprej na trdno mosti‰ãe. Spotakni-
la se je bila in skoraj padla, ko zavoljo prekastega po-
gleda ni dobro videla.

Hkrati s ârno Jel‰o so poskakali iz svojih drevakov na

pristajni most tudi Ostrorogega sinovi: Vztrajni Volk,
Rjavi Medved, Grãavi Brest in Presukani Lisjak. Vsi so
nosili risje koÏuhe, bronasta bodala in prav take sekire.
Okrog vratu pa je vsakemu roÏljal niz belih zob, ukriv-
ljenih ãekanov in medvedjih in risjih krempljev. ProÏno
kakor mladi jeleni, ki jim je pa Ïe zrasla vrh rogovja kro-
na, so ‰li Ostrorogega ‰tirje Ïe dorasli sinovi navzgor na
mosti‰ãe. Pod teÏo njihovih moãnih in leporaslih teles
so se narahlo upogibala brunca. Vse jih je gledalo. Jelen
pa je ponosno stal med veljaki in obraz mu je kljub oãe-
tovi smrti uhajal v zadovoljen nasmeh.

Molãe so Volk in Medved in Brest in Lisjak od‰li v

veliko koão in prinesli iz nje na ponjavi koÏuha starega
medveda truplo Brkatega Soma, svojega starega oãeta.
Hodili so previdno, da bi se komu ne spotaknilo. Îe sta
Volk in Medved stopila z eno nogo na po‰evni pristaj-

BES

BOBRI 2: ROD

ni most, ko je Ostrorogi Jelen rezko zaklical v vsesplo‰-
no ti‰ino: »Stojte! Poãakajte! Postavite mrliãa na tla!«

Vsi so se zaãudili. Kaj takega se vendar ‰e nikoli ni

dogodilo. In kako si upa Jelen ukazovati na tujem ko-
li‰ãu. Kaj poreãe Karp? ·e celo sinovi so pomi‰ljali, ãe bi
ubogali oãeta ali ne. Ostrorogi pa je stal pri ograji in vi-
soko zravnan kazal z daleã naprej iztegnjeno roko pro-
ti Brdu. Pet drevakov, razvr‰ãenih drug v razo drugega,
je od tam na vso sapo hitelo veslati, da se ãimprej pri-
druÏijo zbranim pogrebcem. Drugi niso koj razumeli,
kaj naj bi to pomenilo. Ostrorogi je pa vedel in je glasno
povedal: »Kozorogovci gredo. Poãakati jih moramo.«

Glavarji in veljaki so prikimali z glavami in molãe pri-

trdili in dali Ostrorogemu prav. Jelenovi sinovi so pa po-
stavili mrliãa na tla tik na vrhu pristajnega mosta.

»Kozorogovci. Udarni Jalan,« je pritajeno za‰umelo

od gruãe do gruãe. Za mrliãa se kar nihãe veã ni menil.
Vseh oãi so se bile obrnile proti Dolgi dolini, od koder
so brzeli drevaki drznega rodu, ki je prebival pod dalj-
nimi SneÏnimi gorami. Starej‰i so ‰e dobro pomnili,
kako je Udarni Jalan, sedanji glavar Kozorogovcev, sredi
meseãne noãi pritekel s svojimi mladci na zamrzlo in
zasneÏeno jezero, poklal na malem koli‰ãu Ostroroge-
ga Jelena ‰tevilno tolpo volkov in potem pri belem dne-
vu izpred nosa odpeljal Somu in Karpu Sinjeoko Kodro-
lasko. Kasneje je pa pomagal ugrabiti Jezerno RoÏo in

BES

BOBRI 2: ROD

zagrozil, da pobije, ugonobi in poÏge vsa koli‰ãa v Ve-
likem jezeru, ãe kdo Jelenu in RoÏi le las skrivi. Mlaj‰i so
vse to vedeli iz pripovedovanja svojih star‰ev. Sedaj kar
doãakati niso mogli. Vstajali so v drevakih in se pope-
njali od strani na koli‰ãe, da bi ãimprej bolj natanãno vi-
deli drzne lovce in neustra‰ene bojevnike. Neokretni
Karp se je pa nekam zmrdoval, kakor bi mu ne bilo po-
vsem prav. ·e manj po volji je bil pa prihod Kozorogov-
cev Urnemu Sulcu. Pa kaj sta hotela. Na pogrebu nihãe
ne sme zaãeti zdraÏbe.

Drevaki so pribrzeli do trume drugih, ki so se poziba-

vali okrog Somovega koli‰ãa. ·tirje so zastali in se po-
me‰ali med gneão, prvi pa je ‰inil naravnost do pristaj-
nega mostu. Veãina krepkih mladcev je obsedela pri
veslih, dva pa sta se dvignila in poskoãila na mosti‰ãe. ·e
preden ju je Karp utegnil pozdraviti, sta oba hkrati po-
dala roko ne veã mladi Ïenski in jo skoraj kar dvignila na
pristajno bruno. Neokretnemu je od zaãudenja zastala
sapa. Zagledal je pred sabo in koj prepoznal Sinjeoko
Kodrolasko. Ta hip je Ïe prihitel Ostrorogi Jelen. Je tudi
minilo Ïe veã let, kar je zadnjiã videl sestro. S sestriãe-
ma, najstarej‰ima sinovoma Sinjeoke, z Ostrovidnim
Sokolom in s Tvegavim Gamsom je pa ‰e preteklo jesen
govoril pod Golo goro. Prisrãno so se vsi pozdravili. ·e
Karp je pri‰el spet do besede. Kodrolaskinega prihoda se
je res razveselil. Hkrati se je ãutil poãa‰ãenega, da so

BES

BOBRI 2: ROD

pri‰li tudi daljni Kozorogovci na oãetov pogreb. Saj so
bili pa tudi opremljeni, da jih je vse gledalo.

Sinjeoka je bila ogrnjena v koÏuh, se‰it iz same Ïlaht-

ne kunovine. Oglavnica pa je bila bela, s ãrnimi kosmiãi
vmes. Zanjo je moralo dati svoje zimske koÏuhe veã
képenov. Okrog vratu je ‰e vedno nosila pisano ogrlico,
katero ji je bil v mladih letih ãez daljne gore in vode pri-
nesel na skalo v koncu Dolgega potoka Udarni Jalan. V
zapestjih je Kodrolaski rdelo kar po veã bakrenih za-
pestnic. Z njenega obraza pa je sijal mir in plemenit po-
nos.

In sinova njena! Visokorasla in brhka. Vsa v izbrani

koÏuhovini. Risja pla‰ãa sta jima vihrala na hrbtih res
samo v znamenje mogoãnega rodu.

»Nak!« je sodil marsikdo izmed starej‰ih. »Je pa Ko-

drolaska Ïe prav naredila, da ni marala za kobaljastega
Urnega Sulca. Lakotni Turovec bi jo oblaãil kveãjemu v
smrdljivo ovãino. Tako je pa kakor —« In niso vedeli
Sinjeoke nikomur primerjati, niti ne vraãilji Beli Ovci.

Spodaj v drevakih med veslaãi so pa sedeli ‰e trije

mladci, Kodrolaskini sinovi, obleãeni v delovne volãje
koÏuhe. Kaj bi veljaki ‰ele rekli, ãe bi vedeli ‰e za te tri
in ‰e za ãetvorico otrok, ki so odra‰ãali doma, na otoku
sredi bistrega jezera pod SneÏnimi gorami.

In so se pozdravili med sabo sorodniki in od‰li po

po‰evnini navzgor. Spredaj Karp in Jelen, sredi med nji-

BES

BOBRI 2: ROD

ma Sinjeoka, zadaj pa Sokol in Gams. Ob ograji na obeh
straneh so stali veljaki kakor v vrsti. Starej‰i, nekateri Ïe
vsi osiveli, ki so jezerjane vodili Ïe v ãasih, ko je bila Ko-
drolaska ‰e mladenka, so predvsem gledali njo in ugo-
tavljali, da je nekdanja vitka in mladostna Sinjeoka do-
rasla v stasto Ïensko. Iz njenih oãi pa sije ‰e vedno ne-
skaljena sinjina. Mlaj‰e sta pa bolj zanimala oba postav-
na gorjana. Marsikdo je zavidal Sokola in Gamsa za
opremo in oroÏje.

Daljni pogrebci so pri‰li do mrliãa in obstali. Kodro-

laska svojega oãeta, Birkatega Soma, ni videla veã, odkar
sta se bila loãila na ledu pod njegovim koli‰ãem in je
od‰la z Udarnim pod SneÏne gore. Sedaj pa leÏi tu pred
njo ves star in shuj‰an in mrtev. Res, nikoli ji ni pokazal,
da bi jo imel kaj prida rad. Je bila paã za vedno uÏalje-
ne Skalne Zvezde hãi. Pred ujedavo Redkozobo Sãuko,
ki bi bila njo najraj‰i utopila kar v blatnoumazani vodi
pod koli‰ãem, jo je pa le veãkrat branil. Sinjeoko je stis-
nilo v grlu. Pa ni mogla vedeti ali zavoljo svidenja z
mrtvim oãetom, ali zavoljo zapostavljanja, ki ga je pre-
trpela od zama‰ãene ·ãuke. Zatrepetale so ji ustnice in
je bolj dahnila kakor pa rekla: »Oãe! Moj oãe!«

Ostrorogi se je zbal, da bi Sinjeoka Kodrolaska ne za-

jokala. Saj zameriti bi ji nihãe ne smel. Îenska je Ïenska.
Pa vendar. Sinjeoka se je pripeljala na pogreb, kakor se

BES

BOBRI 2: ROD

ni nobeden izmed glavarjev, kar jih stoji naokrog. In bo
najbolj prav, ãe se temu primerno tudi vede.

Jelen je tesno stisnil sestro za roko. Z drugo pa je na-

mignil svojim sinovom, naj mrliãa odneso v drevak.
Volk in Medved, Brest in Lisjak so se sklonili in prijeli
vsak za en vogel nogate ponjave medvedovega koÏuha.
Pa — morda niso vsi hkrati dvignili, morda jim je kaj
drugega ponagajalo. Mrtvi Brkati Som se je ãudno zazi-
bal in Ostrorogega je zaskrbelo, da sinovom utegne
mrliã ‰e zdrkniti iz rok. Pogledal je Karpa, ãe‰ ãe bi ‰e
ona dva priskoãila pomagat, kar se pa pravzaprav ne
spodobi. Jelen je bil v nerodni zadregi. Pa preden si je
domislil, kako bi bilo manj narobe, sta Ïe Sinjeokina si-
nova, Sokol in Gams, drÏala vsak za en bok koÏuha.
Mrliã se je spet uravnovesil. Otroci umrlega Soma, ki so
edini ‰e doãakali njegovo smrt, Karp, Ostrorogi in Ko-
drolaska, so stopili ob stran. Sestero Ïe moÏatih vnukov
pa je neslo med dvema vrstama glavarjev svojega deda,
nekdaj mogoãnega gospodarja, Brkatega Soma po po-
‰evnini navzdol proti drevaku, v katerem se za vedno
popelje na veãno Temno jezero. Prav takrat je rahel ve-
ter razgibal gladino vode in Veliko jezero je zablestelo v
dopoldanskem soncu kakor v slovo glavarju enega iz-
med najstarej‰ih vanj zabitih koli‰ã. VzdolÏ grebena
Oblega hriba se je pa s ‰iroko razpetimi perutnicami
pripeljal orel. ZakroÏil je nad polsuhim razglednim

BES

BOBRI 2: ROD

hrastom na vrhu proti Reki odsekane strmine in se ãu-
dil mnoÏici v jezeru pozibavajoãih se drevakov.

Ostrorogega Jelena in Sinjeoke Kodroaske sinovi so

svojega deda lepo in roãno namestili v njegov drevak.
Na pol je leÏal, na pol slonel. Roke so mu razprli in jih
spet sklenili okrog okroglega roãaja dvolopatastega ves-
la, poloÏenega vprek na obe stranici drevaka. Vse je bilo
nared, le —. Kje se vendar mudi stari hlapec Brkatega
Soma, Dolgobradi Kozel? Aha, Ïe gre. Pes Hlastan se mu
nekaj upira, kakor bi vedel, da bo z gospodarjem vred
pokopan. Kozel pa ni hotel z njim grdo ravnati. Pes se
mu je smil. Dvignil ga je v naroãje in ga prinesel po po-
‰evnini navzdol. Privezal ga je na dve strani v rilec dre-
vaka. Hlastan je vdano legel. Hlapec se je pa brÏ odstra-
nil. Kar groza ga je postalo. Spomnil se je pripovedova-
nja, da bi po ‰egi starodavnih ãasov, ko ‰e ni bilo psov
na koli‰ãih, ubili njega in bi ga, da vsaj eden izmed hlap-
cev pospremi gospodarja na Temno jezero, z njim vred
pokopali.

Medtem so pogrebci spodaj na vodi Ïe zaveslali proti

izlivu jezera v Reko. Ostrorogega sinovi so pa privezali
drevak z Brkatim Somom ob svoja dva in zavili za dru-
gimi. Vozili so v‰tric. Za njimi pa so se razvrstili glavarji
in veljaki. Redkokatera Ïenska je bila vmes. Najbolj vid-
ni so bili veliki drevaki Kozorogovcev.

BES

BOBRI 2: ROD

Na koli‰ãu Brkatega Soma pa so zateglo tulili psi. Da

bi z lajeÏem ne nadlegovali prihajajoãih pogrebcev, so
jih zaprli v koão za mladce hlapcev. Pri kraju struge, ne-
daleã vzdolÏ Reke, se je bila nabrala cela vrsta drevakov.
Bili so na pol potegnjeni na prod. V sredini med njimi je
bilo ‰e dokaj praznega prostora. Na bregu pa je ãakalo
vse temno ljudi.

V praznino je pristal drevak s truplom Brkatega So-

ma. In spet sta pristopila k Jelenovim ‰e Sinjeokina sino-
va. Dvignili so mrtva‰ki drevak na ramena in ga nesli ‰e
za dva cela luãaja kamna daleã po pisanem produ do
‰iroko izkopane jame, katere prednja stran je bila pre-
cej zloÏno po‰evna. Nosci so postavili drevak na tla, se
nizko sklonili in ga po prodnati po‰evnini porinili v po-
dolgovat tolmun na dnu jami. Ravnali so previdno. Niti
veslo ni padlo mrliãu iz rok. So bili paã vajeni pehati
svoje lahke in teÏke drevake s trdine v vodo.

Pokopaãi so od‰li nazaj na pe‰ãeni prod. Pri mrtvem

Somu je ostal samo njegov pes Hlastan. Pa ‰e ta je Ïa-
lostno cvilil in se hotel odtrgati. Da ga pomiri, mu je hla-
pec Dolgobradi Kozel brÏ prinesel veliko kost, katere se
je drÏalo ‰e dokaj mesa.

Pogrebci so se raz‰li k pojemajoãim ognjem na produ.

Najveljavnej‰i so se zbirali pri ognju Ostrorogega Jele-
na. Posedli so po debelej‰ih kamnih in po hlodih, ki so
jih bili nekaj privalili hlapci do ognji‰ãa prav nala‰ã za

BES

BOBRI 2: ROD

to. Mednje so sedli tudi Sinjeoka Kodrolaska in njena Ïe
povsem odrasla sinova, Ostrovidni Sokol in Tvegavi
Gams. Se je tudi vsem zdelo, da bi bilo drugaãe narobe.

Pri Karpovem ognju so se pa zbrali predvsem Godr-

njavega Medveda rod in pa Turovci izpod Ple‰ivce. In so
zaãeli razsekavati in trgati in gristi peãeno divjad in do-
maão Ïivad, da se jim je ma‰ãoba cedila po pora‰ãenih
bradah. Vmes so prigrizovali trd podpepelnjak in razna
zeli‰ãa. Na mrliãa v jami tudi niso pozabili. Od vsake
Ïivali je dobil dokaj‰en kos. Ostrorogi in Karp sta mu
sama nosila meso za popotnjo v drevak v tolmunu na
dnu jame. Kdo ve, kdaj se Somu posreãi uloviti prvo
ribo v veãni temi in kdaj upleniti prvo divjad, ãe je sploh
tam kaj je. Laãen bi pa moledoval njegov duh okoli ko-
li‰ã in bi vse noãi ne bilo pokoja.

Sonce se je spu‰ãalo z vrha navzdol. Neokretni Karp

pa je v presledkih nosil Brkatemu Somu v drevak nje-
govo oroÏje: bronasto sekiro, ãeprav se mu jo je hudo
‰koda zdelo, in sulico in lok in pu‰ãice in bodalo in no-
Ïiã iz nere‰ãevega ãekana. Kot svoj dar je pa dala Sinje-
oka Kodrolaska oãetu za nadaljnjo pot me‰iãek soli.

Ostrorogi Jelen je pa gostil glavarje s peãenimi bobro-

vimi repi. Naokrog je pa podajal vrã za vrãem lesniã-
njaka, ki ga je natakal iz trebu‰astih mehov.

Sonce je stalo le ‰e nekaj seÏnjev nad slemeni hribov.

Brkati Som je bil opremljen z vsem potrebnim. ·e vne-

BES

BOBRI 2: ROD

tila mu niso pozabili dati s seboj. Pokopaãi, Ostrorogo-
vi in Sinjeokimi sinovi, so zaãeli zlagati nad drevak za
ped visoko nad mrliãevo glavo okroglice. Pokrili so jih
na gosto z vejicami.

Sonce se je dotaknilo zemlje. Z batom v roki je bolj

stekel kakor pa ‰el na dno jame Dolgobradi Kozel. Hla-
stana je tako spretno udaril, da pes niti zacviliti ni ute-
gnil. Samo stresel se je in poginil. Hlapec pa je planil iz
jame nazaj na prod, kakor bi ga podila sama smrt.

Sonce je za‰lo. Na okroglice in na vejevje se je zaãel

usipati gramoz. Preden se je zmraãilo, je bila zemlja spet
zravnana. Samo po sveÏe razkopanem produ se je po-
znalo, od kod je odveslal Brkati Som na nepoznano
Temno jezero.

Pogrebci so odveslali na vse strani. Na Veliko jezero

je priãela legati tema. Ostrorogi Jelen je pa na svoje mo-
sti‰ãe ‰e dolgo sli‰al nerazloãne pogovore veslaãev, ki se
jim niã kaj prida ni mudilo domov na svoja koli‰ãa. Ne,
ni se varal. Iz gruãe drevakov, ki se je oddaljevala proti
prelivu med prvima dvema otokoma in ‰e naprej proti
koli‰ãu Turovcev pod Ple‰ivco, je veãkrat razloãno ujel
skodoÏeljni smeh Ko‰ate Jelke, ki je prav njemu grozi-
la, da mu zmede prejo.

»Ah, kaj!« je zamahnil Ostrorogi z roko in od‰el v

svojo veliko koão z mogoãnim rogovjem nad vhodom,

BES

BOBRI 2: ROD

kjer so ãakali nanj Sinjeoka Kodrolaska in njena najsta-
rej‰a sinova Sokol in Gams.

Na Veliko jezero pa je legla megla in trda tema.

BES

BOBRI 2: ROD

SPOMLADNI VZNEMIRI

once se je bilo obrnilo in se zaãelo povraãati Ïe pred
dobrima dvema lunama. Pa pred pogrebom Brkate-

ga Soma se je kaj poãasi pribliÏevalo koli‰ãem v Velikem
jezeru. Sedaj je pa vsako jutro vz‰lo vidno dlje od ârne
gore, se povzpelo do srede dneva vedno vi‰e na nebo in
zahajalo pod noã ãedalje bliÏe Goli gori.

Mraza kar niã veã ni bilo in otroci so skakali Ïe na pol

goli po mosti‰ãih. V jezerne plitvine so se pridrstile ribe,
velike in majhne. Iz daljnih spodnjih krajev so se v kli-
nih in jatah pa tudi posamez podnevi in ponoãi vraãali
ptiãi, se sklicevali v pare in najbolj zgodnji Ïe zaãeli zna-
‰ati gnezda.

V oddaljenih samotah sredi go‰ãav so se pa v razlivih

potokov za trdno zgrajenimi in z blatom in ru‰o zago-
‰ãenimi jezovi razÏivili bobri. Kar niã niso mogli miro-
vati. ·e podnevi ne. Oboji, bobri in bobrice, so pridno
iztiskali iz zadkov bobrovino, jo pu‰ãali na njim v‰eãnih
krajih na bregovih, se privabljali z zagatnim vonjem in
se parili. Vãasih sta se dva samca trdo spoprijela za sa-
mico. Tekla je tudi kri. Dogodilo se je celo, da je ta ali oni
obleÏal mrtev. Bolj podjetne, zlasti mlaj‰e bobre je pa

BES

BOBRI 2: ROD

prirojena sla pognala iz rodnih bobri‰ã. Od‰li so v tuji
svet, priplavali prav pod koli‰ãa v Velikem jezeru, kjer
jim je zasmrdelo po ãloveku, na kar so ‰e bolj vneto
hiteli naprej v nepoznane kraje.

Kakor doslej vsako leto ob parjenju bobrov se je tudi

to pomlad Ostronogi Jelen namenil pregledati svoja
bobri‰ãa, da vidi, kako so prezimila in da sam preceni,
za koliko se mu je v rodovih belega bobra pomnoÏilo
premoÏenje. âakal je samo ‰e, da ozki krajec lune naras-
te vsaj do polovice. Bobri se razÏive ‰ele na noã. In ãe-
prav je Ostrorogi samo pri zvezdah videl vdeti iz loso-
ve ali jelenove kite odcepljeno, iz ãrevesja, drevesnega
liãja ali prediva sesukano nit v uho ko‰ãene ‰ivanke, v
daljavo, veã ko za luãaj kamna daleã pa le ni zmogel raz-
loãiti, kakor bi rad. Ob polni luni pa tudi v kopnem nje-
gova pu‰ãica kar nikoli ni zgre‰ila, kaj ‰ele v snegu.

Po dolgotrajni in gosti megli se je ujasnilo. Skoraj pol-

ni prvi krajec lune je visel visoko nad slemeni veãernih
hribov. Nad Velikim jezerom so jasno trepetale zvezde.
Ob ograji svojega obseÏnega mosti‰ãa je pa mrko prh-
nil Ostrorogi Jelen:

»Mmmprrrh!«
Ni mu bilo prav, da se Sinjeoka Kodrolaska predolgo

nudi na njegovem mosti‰ãu. Seveda, da jo je imel rad in
jo ima ‰e. Pa vse, kar je prav. Saj je vendar Ïe nestetokrat
povedala, da je Jezernik, njen moÏ, Udarni Jalan, trden

BES

BOBRI 2: ROD

gospodar. Da njegova beseda med rodovi pod SneÏnimi
gorami vse zaleÏe. In da sta dva Sinjeokina sinova Ïe
mrtva obleÏala v spopadih s preraãunljivimi Zmrzljaki
pod nebotiãnimi Zaledenelimi gorami. In da ima otrók
kakor bi bil lesniko otresel. In, da ‰e lahko rodi. In da —
In da —

Tega pa Ïenska ne pomisli, da se on sam, njen rodni

brat, Ïe eno luno dolgo ni odpoãil, kakor bi se rad, ko je
prepustil svoje leÏi‰ãe poleg Jezerne Sinjeoki, sam pa
lega med mladce, svoje mlaj‰e sinove. Ne. Zavoljo Si-
njeoke pa prav gotovo ne odloÏi svojega obhoda. ·e celo
povabi jo, naj se kar z njim popelje v konec Dolge doli-
ne. Kaj bi hodila Sokol in Gams zanala‰ã tako daleã po-
njo. Imata v Goli gori dovolj opraviti, ãe hoãeta preure-
diti in na novo zabiti ograde za jesenske love. Da pa ne
bi bilo videti, kakor da jo podi, spomni Kodrolasko na
mlade dni, ko je ona njega z jokom prisilila, da jo je mo-
ral vzeti s sabo na voÏnjo po Dolgem potoku navzgor.
âe‰ med potjo bi obujala spomine.

»Mlada leta —.«
Takrat je nadvse drzni mladec Udarni Jalan kar norel

za Kodrolasko. Zavoljo nje je bil pripravljen razdejati
vsa koli‰ãa v Velikem jezeru. Kasneje je bil pa sam priãa,
ko se je mudil po opravkih na otoku sredi jezera pod
SneÏnimi gorami, da je gospodar Jezernik trdo zavpil
nad svojo prvo Ïeno Sinjeoko in bi jo bil kar skoraj go-

BES

BOBRI 2: ROD

tovo tudi udaril, ãe bi njega ne bilo poleg. Zato pa. Na-
zaj naj gre. On ne mara zamere. Morebiti sta si spet kaj
pri‰la navzkriÏ, Udarni in Sinjeoka, pa se Kodrolaska
potuhuje na njegovem koli‰ãu. Da bi kar tako prepustila
gospodinjstvo drugim —. Naka! Pa ne dela prav. Naj si
nikar ne domi‰lja, da je Udarni ‰e vedno pripravljen
razdreti zavoljo nje vsa mosti‰ãa. Da nima Sinjeoka
otrok, bi morebiti zanjo ne bil voljan izruvati niti enega
samega kola ne. Po sebi ve. In pa ‰e vãeraj se je spoza-
bila, sedla sama v drevak in odveslala v koli‰ãe pod Ple-
‰ivco obiskat Ko‰ato Jelko. Da je le sram ni, ko vendar
ve, kako mu je Sivi Volk vsiljeval namesto Jezerne Jelko.
Kar nazaj pod SneÏne gore naj gre.

»Mlada leta —.«
Ni dosti manjkalo, da bi bil zavoljo Jezerne ubil edi-

nega brata, Neokretnega Karpa. Danes pa —. Z RoÏo sta
se vsa leta kar dobro razumela. Niã ji ne more reãi. Sta
se Ïe sprla vãasih, pa jo ima vendar rad. Da bi se pa za-
voljo njenih muh pretepal in tvegal celo Ïivljenje. Naka!
Zato pa ‰e toliko manj mara, da bi Sinjeoki na ljubo pri-
‰lo do kakega nesporazumljenja med njim in Udarnim.
Saj ne ve pravzaprav niã. Morebiti ima napak. Zdi se mu
pa, da Jalanu ne more biti prav, ko se Kodrolaska po po-
grebu svojega oãeta, Brkatega Soma, toliko ãasa ne po-
vrne. Tudi njemu bi ne bilo v‰eã, ãe bi RoÏe z obiska iz-

BES

BOBRI 2: ROD

pod SneÏnih gora kar niã veã ne vleklo nazaj k domaãe-
mu ognji‰ãu.

V jasnini nad jezerom so se oglasili zategli ÏviÏgi se-

leãih se ptiãev. Kako rad je Ostrorogi Jelen kot plameno-
lasi mladec v jasnih noãeh polegal zunaj na mosti‰ãu in
budno lovil skrivnostne glasove izpod neba.

Ostrorogi kar sam ni vedel, kdaj je poãenil, se zavil v

koÏuh in se po dolgem zleknil poleg ograje. Tako je prva
leta na svojem novem koli‰ãu dokaj noãi preleÏal zunaj
na mosti‰ãu in oprezoval na jezero in prislu‰koval pod
nebo. Saj Los in sinova niso zmogli vsega sami.

Potem si je privzel ‰e drugo Ïeno, ârnolaso Smreko.

Da bi je nikoli ne bil poznal. Spoãetka je bila vsa dobra
in mehka kakor najgostej‰i bobrov zimski koÏuh. Pri-
liznjeno se je smukala naokrog in kar ni vedela, kako naj
bi ustregla Jezerni RoÏi. Ko je pa rodila fanteka, ki so mu
pognali ‰iroki prvi zobje in mu je zato vzdela otro‰ko
ime Bobrãek, se je zaãela ‰irokorititi. In vse je kazalo, da
kar zares namerja odriniti Jezerno RoÏo. Kajpada. Kam
pa to gre. Ni moglo biti drugaãe. Veãkrat jih je morala
dobiti s palico, kamor je padlo, pa je ‰e ni zmodrilo.
Spomladi, prav v takem ãasu ji je fantek utonil. ·koda ga
je bilo. Smreka pa —. Naj si je ‰e tako Ïelela, otrók ni
bilo veã. Îenska brez otrok pa na koli‰ãu ne more nikoli
niã pomeniti. In menda nikjer ne. Ti‰ãala je pa ‰e ved-
no svojo, pa se nihãe veã ni menil zanjo. Ostrorogi si je

BES

BOBRI 2: ROD

pa pripeljal ‰e tretjo Ïeno, Tenkoprsto Vrbo. Smreka je
ostala popolnoma zapu‰ãena. âez noã je je zmanjkalo.
Odveslala je v drevaku in se z njim vred utopila tam,
kjer je jezero najbolj globoko. Drevak je ostal na dnu.
Njo samo pa je vso zabuhlo dvignila voda. Njeno trup-
lo so hlapci pogreznili v moãvirje.

Onstran reke vrh strmo odsekanega hriba je zaukala

lesna sova. Najraj‰i v Ïe na pol suhem razglednem
hrastu, raz katerega je bil Ostrorogi kot mladec drzno
odsekal vejo, ki mu je bila zastirala pogled na SneÏne
gore. Nevidni bi ga bil moral udariti za ta prestopek, pa
ga ni. Morebiti mu je ubranil duh umrle matere, Skalne
Zvezde? Ali pa na ljubo belemu bobru, ki ga je oblago-
daril s premoÏenjem in s ‰tevilno druÏino.

Jelen je dvignil nogo, ki mu je na trdih okroglicah Ïe

na pol zaspala, in se je povrnil k prej‰njemu svojemu
razmi‰ljanju.

Tenkoprsta Vrba. Ta je krotka in upogljiva prav kakor

muÏevna vrbova mladika. Le zdravja ni niã kaj trdnega.
Pa ima obilo jesti in nihãe je ne priganja k delu. ·e nikoli
je ni bilo treba udariti in Jezerna ji menda ‰e ni rekla
Ïale besede. Morebiti mimogrede kdaj. Zares pa nikoli
ne. Rodila mu je tri otroke, dva mladca in eno mladen-
ko. Starej‰i, Pi‰ãalar, je ves njen. Najraj‰i sam kje Ïdi in
mu ni mar pretepa‰kih iger drugih mladcev. Ptiãje petje
bi kar naprej poslu‰al. Le kako se bo preÏivljal, ko doras-

BES

BOBRI 2: ROD

te. No, Ïe kako zanj poskrbi. Saj ga ima rad. Morebiti
celo bolj kakor druge, ãeprav si Ïeli, da bi bil bolj lovski
in bolj drzen.

Druga dva Tenkoprstina otroka sta se vrgla po njem

in jih marsikdo ne loãi od otrok Jezerne RoÏe. ·koda, da
tudi Vrba veã ne rodi. In ni upanja, da bi ‰e kdaj, ãeprav
‰e niso potekla njena leta. Jezerni, seveda, so Ïe.

Ostrorogi je sédel, naslonil glavo na srednjo okrogli-

co ograje in se zamislil.

Kaj naj res nima veã otrok? Ko se ‰e vedno poãuti

kakor mladec. In pri vsem obilju, ki ga premore. Njego-
ve ãrede se mnoÏe. V go‰ãavah ima vse polno divjadi.
Bobri‰ãa ob Dolgem in Stranskem potoku so se na-
mnoÏila. Skoraj vse potoke so si bobri zajezili in stavlja-
jo v razlivih vedno nova vodna gradi‰ãa. In koli‰ãe se
leto za letom ‰iri. In hlapcev in dekel ima, da njihovih
otrok vseh niti ne pozna veã. In kdo drugi v vsem Veli-
kem jezeru premore toliko prekopane in obdelane zem-
lje? Kdo toliko orodja in bronastih sekir in oroÏja? Saj bi
niti prav ne bilo, ãe ne poskrbi, da se njegov rod ‰e na-
mnoÏi. Potem pa —.

»Hu-huhuhuu,« je spet zakriãala sova z razglednega

hrasta vrh odsekanega hriba ob izlivu Reke.

Ostrorogi Jelen se je spomnil Ko‰ate Jelke, ki je na So-

movem pogrebu zavistno oponesla, da hoãe on zago-
spodariti vsem koli‰ãem v Velikem jezeru.

BES

BOBRI 2: ROD

»Pri belem bobru!« Ostrorogi je stegnil predse v pest

stisnjeno roko. »Zakaj bi pa ne. Bi vsaj povsod pametno
gospodarili. Potem bi se ne nara‰ãal veã Udarni Jalan pa
tudi noben drug gorjan ne, in nihãe ne, da nam razde-
re koli‰ãa, ãe se mu prav ne obrnemo. Samo poskusil naj
bi ‰e kdo zmerjati nas z Ïabarji.«

V bledi svetlobi prvega krajca je Jelenu obraz kar za-

Ïarel. O, seveda. Vsaj eno Ïeno si mora ‰e privzeti. Samo
katero?

Ostrorogi, ki je doslej negibno sedel, se je preganil.
âof!
Jelen se je zdrznil. Ostro je pogledal v somrak. Ne, ni

ga varalo uho. Za pol luãaja kamna daleã so se v medli
meseãini ‰irili na mirni jezerni gladini ãimdalje veãji ko-
lobarji. Prav je sli‰al. Bober je udaril s ploskatim re-
pom po vodi in se potopil. Eden izmed tistih bo, ki je
spomladaisko vznemirjen zapustil domaãe bobri‰ãe in
si i‰ãe druÏice drugod. In si najraj‰i postavi nekje novo
vodno gradi‰ãe, kakor si je moral on pred leti zabiti no-
vo koli‰ãe. In prej ali slej se njegova druÏina namnoÏi v
rod, kakor sta tudi on in Jezerna zaãetnika novega, ‰te-
vilnega rodu.

»Lej!« je zamrmral Jelen, »kako smo si koli‰ãarji in

bobri podobni. ·e v mislih vãasih. On i‰ãe samice, jaz pa
tipam za ãetrto Ïeno, pa sva nevede drug drugega zmo-
tila.«

BES

BOBRI 2: ROD

Bober, ki je bil prej ãofotnil z repom in se potopil, se

je onstran koli‰ãa zopet prikazal na vodni gladini. Naglo
je plaval proti izlivu Reke. »Aha! V daljni svet je name-
njen,« je vedel Jelen. »Prav ima. Naj mu beli dá sreão!«

âez svetli krajec lume se je pripodil oblak. Ostrorogi

ni veã razmi‰ljal, katero mladenko naj si vzame za svo-
jo ãetrto Ïeno. Spomnil se je dokaj pomladi nazaj. Prav
ob takem spomladanskem ãasu je bilo. Morda nekaj dni
kasneje. Sijala je polna luna. Takrat ni sedel. Slonel je
prek ograje in premi‰ljeval, kaj naj ‰e vzame s sabo na
pomladanski obhod bobri‰ã, kamor je bil namenjen
drugo jutro odriniti. Gledal je na jezero. Gladina vode je
bila mirna in tiha. Ni se pognala riba iz nje in noben ptiã
se ni prepeljaval naokrog. Le luna in nekaj svetlih obla-
kov se je odsvitalo v jezeru. Ne, take noãi Ostrorogi Je-
len na Velikem jezeru doslej ‰e ni pomnil.

Naenkrat pa —. Od Brda sem se je zaãelo jezero v

ravni ãrti lesketati. In vedno bliÏe in bliÏe, kakor bi kdo
iz navidezno brzeãega drevaka sipal svetle ‰koljke. Pa
naravnost proti njemu. Ostrorogi je strmel in ni mogel
odmakniti oãesa. Znotraj v koãi je zajokal Presukani Lis-
jak, takrat ‰e dojenãek brez imena. Saj se je komaj do-
bro narodil. Jezerna ga je vzela k sebi in ga brÏ utolaÏi-
la. On pa, Ostrorogi Jelen, Ïe dokaj trden gospodar, se
ni niti zmenil za otrokov jok. Kakor uroãen je gledal v
dolgo, od polne lune osvetljeno razo. Najraj‰i bi bil za-

BES

BOBRI 2: ROD

kriãal. Pa ga je, kakor nevidna roka, nekaj stiskalo za
grlo. Ne. Pred najbolj pobesnelim zobrom, in ãetudi s
samo sekiro v roki, bi mu ne moglo biti bolj tesno.

Jelen je gledal ãimdalje ostreje. Kar ãutil je, kako se

mu ‰irita zenici, da bi ujel ãimveã svetlobe. Po hrbtu ga
je spreletel ãuden mraz. V lica pa mu je postalo vroãe.
Ni si mogel veã tajiiti. Kakor pri polnem soncu je jasno
videl. Naravnost proti njemu je plaval — beli bober.

»Ooo, dokaj let je Ïe tega.«
Ostronogemu so se tisti veãer takrat stresla kolena.

Trdno se je moral prijeti za zgornjo okroglico ograje, da
ni omahnil vznak na mosti‰ãe. Obraz mu je priãel lese-
neti. Zadrgetal je. Ograja je zajeãala. Na ãelu je zaãutil
znojne kaplje. Otrl si jih je z roko. Po hladu, ki ga je za-
ãutil na koÏi, je spoznal, da veter piha naravnost od nje-
ga proti svetlikajoãi se razi. Vsak bober, ‰e celo mladiã,
ki bi prviã priplaval iz temnega gnezda v vodnem gra-
diãu, bi moral Ïe davno ploskniti z repom in se potopi-
ti. Beli bober se pa za njegovo drgetanje, za ‰kripajoão
ograjo in za dah njegovega znoja ‰e menil ni. Priplaval
je tik predenj in dvignil glavo.

Ostrorogega je postalo groza. NajeÏili so se mu lasje

in zmanjkalo mu je sape. Zaka‰ljal je: »Hhhmmkh!«

âof!
Stari beli bober je plosknil z repom in izginil. Jelenu

se je pa stemnilo pred oãmi. Zavrtelo se je koli‰ãe, kakor

BES

BOBRI 2: ROD

bi se podiralo. On sam pa je padal v temno brezno brez
dna.

âez ãas, kdaj, ‰e danes ne ve in nikoli vedel ne bo, se

je spet ovedel. LeÏal je, kakor je bil dolg in ‰irok, tik
ograje na mosti‰ãu. Zvest pes — tako vdanega psa ni
imel ne prej ne kasneje — pa ga je lizal po obrazu. Nad
njim so sijale zvezde. Luna se je pa menda skrila za
oblake. Da so se pa zateglo ogla‰ali v mrzle kraje seleãi
se ptiãi, pa se prav dobro spomni. ·e vedno ves omo-
tiãen, je Ostrorogi vstal, odtaval v koão in se zavlekel na
leÏi‰ãe poleg Jezerne RoÏe. Îena — takrat je imel samo
‰e njo — je stisnila otroka k sebi, pa je bil on kar gotovo
precej bolj nebogljen kakor pa dojenec. Kako in kdaj je
zaspal, drugo jutro ni vedel. Tega pa ne bo do smrti po-
zabil, da ga je ponoãi otrok, sedanji Presukani Lisjak, po
prsih in celo po bradi vsega omoãil.

Prebudil ga je hrupen vri‰ã, ki je nastal na vodi pod

koli‰ãem. Odprl je oãi. Po svitu je sodil, da skoraj vzide
sonce. Jezerne in otroka ni bilo veã poleg njega. Prisluh-
nil je. »Beli bober, beli bober, beli bober,« je sli‰al pre-
pla‰eno ponavljati vse naokrog. Tok, le ni sanjal. Planil
je z leÏi‰ãa in stekel na mosti‰ãe. Kar ostolbel je. Kakor
otroka je nesel v naroãju po pristajnem mostu navzgor
Nosati Los mrtvega belega bobra.

BES

BOBRI 2: ROD

»Da bi te!« Ostrorogi je nehote segel ob bok, kjer naj

bi visela sekira. Prijel je v prazno. Los pa je uganil nje-
govo misel. Ves skru‰en je spregovoril:

»Ne, gospodar. Ne ubijaj nikogar. Nihãe se ga ni pri-

taknil. Sam si ukazal vãeraj pod noã razpeti mreÏe za
ribe pod koli‰ãe. Ribji plen je boren. V mreÏe pa je za‰el
beli bober in utonil.«

Ostrorogemu je zamigotalo pred oãmi. Vse okrog nje-

ga se je zamajalo. ·e ârna in Gola gora. âe bi ta hip za-
grmelo in bi z jasnega neba tre‰ãilo v njegovo koli‰ãe, bi
se prav niã ne zaãudil.

Pa je Ïe stala poleg njega Jezerna RoÏa in mu pri‰ep-

nila: »Urno na razgledni brest, da ti Nevidni razodene,
kaj naj storimo.«

Ostrorogi je pohitel po risji koÏuh in po svoje oroÏje.

V drevak je poskoãil tako naglo, da je zajel vodo. Pa se
ni niã menil. Na vso sapo je odveslal proti RoÏnemu hri-
bu.

Na koncu plitvine, kjer so na ravnici tik ob studencu

bile ograje za njegovo Ïivino, je pristal. — Znamenje ob
poti na RoÏnik stoji dandanes blizu tam. — Ostrorogi
niti drevaka ni utegnil potegniti na trdino. âe mu ga
voda odplavi, se Ïe kako vrne nazaj na koli‰ãe. Pognal se
je v breg in hitel, da mu je sape zmanjkovalo. Pod bres-
tom na vrhu RoÏnega hriba sulice ni prav prislonil k
deblu. Ni obstala. Padla je na tla in njena ost je zvenk-

BES

BOBRI 2: ROD

nila ob kamen. Jelen je ni pobral. DrÏal je Ïe za prvo
vejo. Kakor maãek urno je splezal v kro‰njo bresta. Ujel
je prav zadnji hip. Komaj se je dobro usedel v vrhnjo
rogovilo, Ïe je priãelo vzhajati sonce. S priprtimi oãmi je
Ostrorogi gledal v vedno bolj Ïarko svetlobo. Za‰ãemele
so ga oãi, pa ni izmaknil pogleda. âe ne vzdrÏi, dokler se
sonce povsem ne dvigne izza gosto pora‰ãenih hribov,
mu Nevidni ne razodene svoje misli in njega samega in
ves njegov rod prav gotovo zavoljo smrti belega bobra
zadene nesreãa.

Sonce se je povzpenjalo v nezamegleno jasnino ãeda-

lje vi‰e in vi‰e. Jelena so skelele oãi, kakor bi kdo s ‰ilom
dregal vanje. Zatrepetala so mu lica. Vse se je vrtelo
pred njim. On pa ni niti trenil z oãesom, dokler ni na-
tanãno razloãil, da stoji sonãni kolobar za dobro ped
nad robom zemlje. Tedaj se je, da bi ne omahnil in pa-
del v globino, z obema roka trdno prijel pristranskih
tanj‰ih vej in zameÏal. Pa ãim bolj je stiskal veke, tem
veã svetlobe je bilo v njegovih oãeh. Goreãi kolobarji so
se vrtili pred njim naokrog. Vãasih jih je presekala trda
tema, pa so isti hip se bolj zaÏareli. Jelenu samemu se je
pa zdelo, da leti z razglednim brestom in vsem RoÏnim
hribpm vred prek Velikega jezera naravnost soncu nas-
proti. In kakor se je krãevito drÏal vej, bi kar gotovo ‰tr-
bunknil v vodo, da ga ni varovala nevidna roka njegove

BES

BOBRI 2: ROD

matere, Skalne Zvezde. Zagledal je pred sabo dobrotno
se smehljajoã njen mladostni obraz. Ooo!

Ostrorogi se je Ïe zbal, da skozi Ïareão svetlobo pri-

leti z razglednim brestom vred naravnost v sonãno oblo.
V u‰esih mu je buãalo, kakor bi drvel skozi najhuj‰i vi-
har. Srce mu je bilo, da ga je ãutil prav v grlu. Mimo nje-
ga je na roÏnobarvnih krilih priletel mrtvi beli bober in
isti hip Ïe sedel na skalo sredi potoka v koncu Dolge do-
line. Koj nato se je bledi obraz matere spremenil v cve-
toãi obraz mladenke. Prek vsakega u‰esa je imela obe-
‰enih namesto uhanov par zrelih ãe‰enj. Od nekod je
pritekel ko‰atorep lisjak. Pognal se je proti mladenki in
jo hotel ugrizniti naravnost v njeno zdravo lice. Jelen je
stegnil roko, da Ïensko ubrani. Lisjak ga je pa do krvi
popadel. Jelen je brÏ segel po sekiri, da lisjaka ubije. Ra-
njena desnica pa ni mogla veã prijeti za topori‰ãe.

In je ‰e zagledal okrog sebe mnoÏico tujih obrazov.

Niso bili ne jezerjani in ne gorjani. âudne oglavnice so
nosili in mrko so ga gledali. Tudi proti njim ni mogel
zamahniti s sekiro, ne vreãi sulice in ne napeti loka. Za
hrbtom je razloãno zasli‰al ‰kodoÏeljni smeh Ko‰ate
Jelke. V u‰esih mu je pa poãilo, kakor bi se bil razklal za
ped debel led vzdolÏ vsega Velikega jezera.

Ostrorogi Jelen se je zavedel, da spet mirno sedi v naj-

vi‰ji rogovili svojega mogoãnega razglednega bresta na
vrhu RoÏnega hriba. Odprl je oãi. Sonce se je bilo po-

BES

BOBRI 2: ROD

maknilo Ïe za sezenj visoko od trdnega roba zemlje. Pod
njim je blestelo jezero. Drevaki so se pozibavali na vodi.
Na mosti‰ãih so hodili ljudje okrog koã. Naravnost prek
njega je letel dolg klin kriãavih Ïerjavov proti prodovom
Save. Po drevju in grmovju pod njim pa bo Ïvrgoleli in
ÏviÏgali drobni ptiãi. Kaj da jih ni prej sli‰al.

Ostrorogi Jelen je bil sedaj trdno uverjen, da mu je

Nevidni poslal videnje in da mu zanaprej v ãasih, ko se
bo moral odloãevati in ukazovati, navdihne tudi pravo
misel.

Jelen se je ‰e ozrl na kopate Grintavce, preletel s po-

gledom ves dolg venec skalnih gora in obstal z oãmi na
najvi‰jem priostreniem vrhu, kamor nihãe ne more.
Tam, mu je pravila mati, se dokajkrat mudi Nevidni in
po‰ilja nad ljudi, ãe ga razjeze, blisk in grom. Prav.

Ves pomirjen se je Ostrorogi Jelen vrnil z razgledne-

ga bresta nazaj na svoje koli‰ãe. Na pristajnem mostu ga
je Ïe ãakala Jezerna RoÏa z malim Presukanim Lisjakom
v naroãju. Otrok je nekaj trmoglavil. Jelen ga je hotel
pomiriti, pa ga je mali uprasnil v lice. Ni se maral veã
meniti za svojega najmlaj‰ega sinãka. Vzel je lok in od-
veslal v plitvino pod izlivom Dolgega potoka. Proti pol-
dnevu se je vrnil z velikim pelikanom. Odsekal mu je
obe perutnici, zavil vanji belega bobra in ga ‰e isti veãer
pokopal na skali v koncu Dolge doline. Je bil tako pre-
udaril, da je beli bober prav zato pri‰el umret pod nje-

BES

BOBRI 2: ROD

govo koli‰ãe, da ga mrtvega ne razkljujejo krokarji in da
njegovih razmetanih kosti pozimi ne razglodajo volcje.

Od takrat je ‰lo Jelenu vse po sreãi in mu gre ‰e. In ãe

bi res kdaj zagospodaril vsem rodovom v Velikem je-
zeru —?

Ostrorogega je stresel hlad. Od‰el je z mosti‰ãa v ko-

ão mladcev in legel poleg Ponirka in Brleza, trdno od-
loãen, da drugo jutro spet pogleda soncu v obraz.

Ob prvem svitu je bil Ostrorogi Jelen Ïe v kro‰nji raz-

glednega bresta na vrhu RoÏnega hriba. Prej jasno
nebo se je pooblaãilo in sonce se ni hotelo pokazati. Niã
kaj prave volje je Ostrorogi splezal raz visoko drevo in
od‰el po bregu navzdol. Bil je Ïejen. Zavil je k studencu,
da se napije. Îe zdaleã je videl, da pravkar nataka vodo
mlada, postavna Ïenska. Ni je koj prepoznal, ãeprav je
dobro vedel, da mora biti z njegovega koli‰ãa. ·ele ko ji
je pogledal v cvetoãi obraz, je videl, da stoji pred njim
Zorna Kalina, hãi njegovega hlapca Pegastega Risa.

»Daj mi piti!« je ukazal.
»Pij, gospodar!« Kalina je z obema rokama ponudila

Ostrorogemu poln vrã vode. Hkrati je zardela. Saj ‰e
skoraj nikoli ni govorila s svojim gospodarjem. Vsaj od-
kar je odrasla ne. Kar nekako bala se ga je.

Ostrorogi je pil v dolgih poÏirkih, gledal pa je ãez tre-

buh vrãa Zorni naravnost v obraz. Da. Prav te sinje oãi
je videl ob smrti belega bobra v soãnem prividu.

BES

BOBRI 2: ROD

»Na. Pa znova pritoãi!« Jelen je vrnil vrã mladenki in

od‰el na breg k svojemu drevaku. Kaj bi postajal z deklo,
ko lahko samo ukaÏe, pa ga mora povsem ubogati. Pa
mora ‰e prej razmisliti.

Ostrorogi je odveslal. Z jezera se je pa neprenehoma

oziral nazaj proti studencu, kjer je v mladem jutru na-
takala vodo dekla Zorna Kalina.

»Zares je brhka in vsa zdrava,« si je moral priznati.

Obenem se mu je pa Ïe vsiljevala misel, ãe mu Nevidni
prav Zorne Kaline ni namenil za ãetrto Ïeno.

Z vedrim, hkrati pa zami‰ljenim obrazom je Ostroro-

gi Jelen pristal pod svojim koli‰ãem. Na pristajnem mo-
stu je sreãal svojega sina, Presukanega Lisjaka. Nehote
se je moral spomniti, kako ga je bil takrat ob povratku
od velikega sonãnega privida uprasnil. Molãe sta ‰la oãe
in sin drug mimo drugega.

Sonce se ‰e vedno ni hotelo prikazati. Prek koli‰ãa

Ostrorogega Jelena je pa letela v mrzle kraje jata ãrnih
‰torkelj.

BES

BOBRI 2: ROD

BOBROVA SKALA

a mosti‰ãu Ostrorogega Jelena je bilo vse Ïivo lju-
di. Stali so ob ograji na sprednji strani. Vsevprek:

otroci, Ïenske, mladci in mo‰ki. Gledali so na pozibava-
joãe se drevake spodaj na vodi. Najveã oãi je bilo pa
uprtih v prostoren, pa lahek drevak, ki je ãakal privezan
ob pristajno bruno. Bil je obilno natovorjen za na dalj‰o
pot. V njem je ponosno vzravnan sedel pri sprednjem
veslu Presukani Lisjak. Oãividno se mu je dobro zdelo,
ker je ravno njega odbral oãe Ostrorogi Jelen, da gre z
njim na veãdnevni spomladanski pregled bobri‰ã. Naj-
brÏ mu namerja kaj vaÏnega zaupati, ko prav njega jem-
lje s sabo. Doslej je hodil z oãetom pregledovat bobri‰ãa
vedno le prvorojeni, Vztrajni Volk. Lisjak je pogledoval
zdaj na eno, zdaj na drugo stran, kjer so v dveh ozkih,
pa dolgih drevakih ãakali njegovi starej‰i in mlaj‰i brat-
je, da pospremijo oãeta in Sinjeoko do izliva Dolgega
potoka v jezero. Najveãkrat se je pa mladec ozrl na pri-
reãni vogal mosti‰ãa. Tam je slonela prek ograje Zorna
Kalina. Tudi ona je pogledovala njega. Videti pa ni bila
vedre volje.

BES

BOBRI 2: ROD

Pred nekaj leti sta se bila Presukani Lisjak in Zorna

Kalina ‰e skupaj igrala. Kajkrat je bilo tako naneslo, da
je moral on kot deãek otimati Zorno kot dokaj manj‰o
deklico. Kalina bi ga bila morala biti in gristi, pa tega ni
nikoli zmogla. Samo kriãala je in klicala na pomoã. In
ãudno. Skoraj vedno so mu Zorno iztrgali. Moral je be-
zati s praznimi rokami in ‰e tepen je bil. Presukani je
dorasel do mladca. Kalina je pa ‰e vedno ostala med
otroki. Bila pa je Ïe kakor nerazcveten popek.

Odslej ni smel veã kaj prida govoriti z njo, on, mogoã-

nega glavarja, Ostrorogega Jelena sin, ona pa hlapca,
Pegastega Risa hãi.

Sedaj pa —. Zorna Kalina je lepa, da nobeno drevo

njenega imena, ko ozelene go‰ãave, ne bo tako vabljivo
potrepetavalo v spomladanskem vetru. Njega pa oãe
priganja, naj si vzame Ïeno. Prav. ·e danes, ãe hoãe. Sa-
mo druge ne kakor Zorno Kalino.

Zgoraj na mosti‰ãu je zahrumel Ostrorogega Jelena

rod. Po pristajnem mostu navzdol pa je prihajal s samo-
zavestnim korakom Ostrorogi Jelen. Z njim, na vsako
stran ena, sta ‰li njegova sestra izpod SneÏnih gora, bo-
gato obleãena Sinjeoka Kodrolaska, in pa njegova Ïena
Jezerna RoÏa v preprosti delovni obleki.

»Ho, hoo, hooo!«
Rod, ki mu je bil Jelen ukazal, naj se do zadnje glave

zbere na mosti‰ãu, je zamahoval z rokami in vzklikal

BES

BOBRI 2: ROD

odhajajoãi, najuglednej‰i Ïeni iz rodu Kozorogovcev.
»Naj le pove Sinjeoka pod SneÏnimi gorami,« si je mislil
Ostrorogi, »da se mi ni treba nikogar veã bati. Najmanj
pa Turovcev izpod Ple‰ivce. Da sva se pa z bratom Kar-
pom zmirila, pa Ïe tako vedo.«

Poãasi in visoko vzravnana je stopala Kodrolaska po

po‰evnini navzdol. Prijazno je odzdravljala na vse stra-
ni. Dobro se ji je zdelo, da jo brat tako ãasti. Mu Ïe vrne
Udarni, kadar pride spet na otok sredi jezera pod SneÏ-
nimi gorami.

Îe je hotela Sinjeoka stopiti v drevak, pa jo je Jezer-

na prijela za laket in jo ustavila. »Poãakaj ‰e. Nekaj sem
pozabila.«

RoÏa je stekla nazaj na mosti‰ãe in se brÏ vrnila s pol-

nima rokami otro‰kih igraã, napravljenih iz lonãevine.
Ponudila jih je Sinjeoki: »Na, za va‰e male, da te bodo
bolj veseli, ko se vrne‰.«

Kodrolaska je igraãe, ponajveã majhne posodice, kaj

rada sprejela. Najbolj v‰eã ji je bila lonãena ropotuljica.
Ne, takih Kozorogovci niso znali Ïgati.

Sinjeoka je stopila v drevak. Zazibal se je. Ostrorogi

ga je odvezal. Lisjak pa ga je Ïe obraãal.

»Sreãno!«
»Sreãno! Sreãnoo! Sreãnooo!«
Od samih vzklikov se je mosti‰ãe potresalo. Od raz-

seÏnega koli‰ãa Ostrorogega Jelena pa so odrinili trije

BES

BOBRI 2: ROD

drevaki. Tudi Jelen je prijel za veslo. Njegovemu obra-
zu nasproti je sedela Sinjeoka Kodrolaska. Ozirala se je
neprenehoma na koli‰ãe umrlega Brkatega Soma, kjer je
bila rojena in odrasla. Sodila je, da od naselij v Velikem
jezeru jemlje za vedno slovo. Kar milo se ji je storilo.
Molãala je.

Tiho so drseli drevaki proti Brdu. Pu‰ãali so za sabo

‰iroko razo. Od rilcev in vesel razgibana voda se je les-
ketala v zgodnjem dopoldanskem soncu.

V plitvini pod Dolgo dolimo se je pasla ‰tevilna jata

rac. Hrupno se je dvignila iz vode in odletela vzdolÏ hri-
ba na odprto jezero.

Veãja dva drevaka sta se obrnila, da se vrneta. Ostro-

rogi in Lisjak sta pa zaveslala v Dolgi potok.

Sinjeoka je pravkar premi‰ljevala, ãe bo tudi Jelen za-

bredel v vodo, da prerineta z Lisjakom drevak skozi
brzico navzgor, ali bo pustil vse teÏko delo opraviti sa-
mo sinu. Pa je Ïe trãil rilec drevaka ob breg. »âaj! Malo
se ogni,« je spregovoril Ostrorogi, stopil mimo nje in
poskoãil za Lisjakom na trdino.

»Kaj pa bo?« je bila radovedna Kodrolaska.
»Drevak potegnem skozi brzico. Ti kar ostani.«
»Kako? S suhega?« se je zaãudila gorjanka.
»Seveda.«
Sinjeoka se jo ozrla. Ob robu struge je bila izpeljana

dokaj ‰iroka steza. Mladi Lisjak je Ïe nategoval nekaj

BES

BOBRI 2: ROD

seÏnjev dolgo moãno vrv, ki je bila trdno privezana za
rilec drevaka. Oãe in sin sta si jo vrgla prek rame, se
uprla in potegnila. Tok vode je odrinil drevak skoraj na
sredo struge. Preden se je mogla Kodrolaska novotariji
do konca naãuditi, je bila Ïe na vrhu brzice. Kakor bi
sama sebi ne mogla verjeti, da so s tako majhnim tru-
dom in s tako lahkoto in tako naglo zmogli brzico, se je
ozirala na oba bregova. Z orja‰kih debel so jo ogledova-
la znamenja Ostrorogove lastnine, jelenovi rogovi z niã
tanj‰imi paroÏki, kakor so v resnici. Ob ãasu njenega
dekli‰tva v lubje vrezane ãrte so se v teku let raz‰iroãile
in nabrekle. Sinjeoka ni mogla veã molãati. Vesela je bila
bratovih uspehov. Rekla je Ostrorogemu, ko je poskoãil
nazaj v drevak in spet prijel za veslo:

»Se ‰e spomni‰, kako je bilo vãasih teÏavno riniti dre-

vak po tej brzici navzgor?«

»Kaj bi se ne.«
»Takrat —.«
»Takrat sem bil sam. Sedaj nas je pa vseh skupaj za

mogoãen rod. S sosedi Ïivimo v miru. Ljudje mi ne pa-
dajo po nepotrebnem. Izsekali in iztrebili smo Ïe mar-
sikatero stezo. In jih bomo ‰e, ãe bo prav. âim dlje v svet.
Saj reke in prelazi so vseh. Do brezmejnega Slanega je-
zera, ki leÏi nizko proti veãerni strani, moramo ‰e priti.«
Ostrorogemu Jelenu so se zaiskrile oãi.

»Pridemo, oãe,« je pritrdil Presukani Lisjak.

BES

BOBRI 2: ROD

«In ãe bi sami ne zmogli, poreãem Udarnemu Jalanu,

da vam pomore.«

Kodrolaska je bila kaj vneta za veliko podvzetje. Jelen

pa ni bil niã kaj voljan deliti svoje oblasti s kom drugim,
najmanj pa z nejezerjani. Odbiti pa obetane pomoãi ni
hotel naravnost. Odreãi se ji pa tudi ni maral. Kdo ve,
kako ‰e nanese. Preudarno je odgovoril:

»Mislim, da bomo zmogli sami. âe ne, je pa ‰e dokaj

koli‰ã zabitih v Velikem jezeru. Je nerodno tako daleã
nadlegovati za pomoã.«

»No ja. Bo‰ Ïe videl.« Sinjeoka je ta trenutek vedela,

da si Ostrorogi Jelen res Ïeli zagospodariti vsem jezer-
janom. Iz razgovora s Ko‰ato Jelko je pa tudi izlu‰ãila, da
mu bodo Turovoi trmasto nasprotovali.

Priveslali so na malo jezerce ob razcepu doline. Spet

so prepla‰ili ptiãe, ki so na svoji dolgi poti iz vroãih v
mrzle kraje poãivali in se pasli v mirnem zati‰ju. BrÏ so
se poskrili v loãje. Nekaj se jih je pa dvignilo. Preleteli so
se na bobri‰ãe v Stranski dolini.

»Ali ‰e pomni‰, Ostrorogi,« je Sinjeoka spet povzela

pogovor, »da me je tisto noã, ko me je ugrabil Udarni
Jalan, dal z drevakom vred prenestii iz spodnjega Dol-
gega potoka v gornjega ãez led in se niti zbudila nisem?«

Jelen je raz‰iril nosnici in glasno prhnil. Kar razvnel se

je. »âe bi Ïivel kakor hrast dolgo, bi nikoli ne pozabil
tistih burnih, lepih ãasov.«

BES

BOBRI 2: ROD

»Mlada leta,« je zami‰ljeno pristavila Sinjeoka.
Spet so zamahnila vesla in drevak je zginil med go-

‰ãave ob zgornji strugi Dolgega potoka. ·e nekajkrat sta
stopila Ostrorogi in Presukani na suho in povlekla dre-
vak z vsem tovorom in s Kodrolasko vred skozi brzice.
Hitro so se bliÏali koncu dolge doline. Dokaj so prihiteli.
Sonce je ‰e visoko stalo nad gorami, ko so pristali ob
skali na sredi bistre vode.

Ostrorogi in Lisjak sta brÏ raztovorila drevak. Ogredje

za ‰otor je na skali v koncu Dolge doline bilo Ïe veã let
kar vedno postavljeno. Samo koÏo sta ‰e raztegnila prek
okroglic. Delo jima je ‰lo kaj roãno izpod rok. Tu in tam
je poprijela tudi Sinjeoka. O, je ‰e znala.

Oãe in sin sta odveslala po kurivo. Kodrolaska pa je

sedla na kamen poleg mrzlega ognji‰ãa in se zamislila.
Nehote je segla s palcem za niz pisane ogrlice, ki jo je
nosila okrog vratu.

Prav na tej skali se je odloãila pot njenega Ïivljenja.

Udarni Jalan ni niã premi‰ljeval in povpra‰eval. Kar pri-
svojil si jo je. Ni se mu mogla braniti, pa ãe bi se ‰e tako
hotela. Kasneje ji je grozilo, da jo zavoljo prestopka, ki
ga je bila zagre‰ila, izÏeno v moãvirje, kjer naj bi se
ugreznila. Pa je sredi zime pridrvel na zamrzlo jezero s
svojimi mladci spet Udarni Jalan, poklal na koli‰ãu Ost-
rorogega besno tolpo volkov, jo re‰il izpod njihovih
zob in grozeãe ji smrti v moãvirju.

BES

BOBRI 2: ROD

Udarni Jalan. Je Ïe res, da ni bil vedno prijazen z njo.

Nekajkrat jo je bil celo udaril. Pa vendar. Vsa dolga leta
ga je rada imela in ga ima ‰e. Gorje, ãe bi bila katera iz-
med postranskih njegovih Ïena samo posku‰ala kdaj
njo izpodriniti. Bi jo pri priãi utopil v jezeru.

Nad Sinjeoko Kodrolasko se je s ‰iroko razprtimi

perutnicami pripeljal orel. ZakroÏil je, si z vi‰ine ogledal
temni sotor in zami‰ljenjo Ïensko na skali in odletel
prek grebena naprej proti SneÏnim goram. Kodrolaska
ga niti opazila ni. Sence njegovih perutnic sonce ni vrglo
na skalo. Padla je daleã proã v go‰ãave na poboãju Gole
gore. Sinjeoka je pa mirno pletla svoje misli naprej.

Ne. Za vse na tvetu si ne zna predstavljati, kako bi bila

mogla Ïiveti s kobaljastim Urnim Sulcem. Ne, ne, ne!
Sinjeoka je naglo odkimavala z glavo. Izpod oglavnice se
je usul pramen las. Pogladila jih je nazaj. Hkrati se je pa
spomnila, da utegne prav zavoljo nje, ki ni marala Tu-
rovca Sulca, groziti zdaj ãez toliko let Ostrorogemu Je-
lenu huda nevarnost. Sedanja Ïena Urnega, gorjanka iz
rodu Kozorogovcev, Ko‰ata Jelka, kar ne more pozabi-
ti, da je ni maral vzeti ne Ostrorogi in ne Udarni. Ne-
izmerno je oblastljiva. Ugled Ostrorogega Jelena jo na-
ravnost boli. Ne more prikriti, kako bi se rada znosila. ·e
sama ni vedela, kdaj se je izdala, da hoãe Ostrorogemu
zanesti razdor prav v njegovo druÏino. Zato pa lovi Pre-
sukanega Lisjaka. âe se ji posreãi —. Naj mar Jelen

BES

BOBRI 2: ROD

lastnega sina ubije, da re‰i moã rodu? Ne, ne. Ne sme
prej oditi pod SneÏne gore, preden ne posvari brata, naj
prav niã ne zaupa Turovcem, ki jih v resnici vodi Ko‰ata,
ne Urni Sulec, in naj pazi na svojega sina, Presukanega
Lisjaka. Samo kako naj govori z njim, da bi mladec ne
mogel ujeti nobene besede —? Aha, Ïe ve.

Drevak je spet trãil ob skalo. Jelen in Lisjak sta urno

zmetala pripeljano gorivo na kup poleg mrzlega ognji-
‰ãa. Nato pa je Ostrorogi ukazal Presukanemu, naj po-
hiti v Golo goro do skalne votline in naj pove Sokolu in
Gamsu, da se je mati vrnila in da naj prideta ponjo.

»Prav, prav! Naj le gre,« je pritrdila Sinjeoka. »Dru-

gaãe kar gotovo, koj ko ugledata dim in ogenj, pridrvi-
ta z mladci v dolino. Poznam svoje sinove. Niã manj
niso razboriti, kakor je bil v mladih letih njih oãe, Udar-
ni Jalan.«

»Pa naj pridejo. Je prav, da spo‰tujejo svojo mater.«

Ostrorogi si kar ni znal razloÏiti besed svoje sestre.

»Ne, danes niã,« je odkimala Kodrolaska. »Jutri

zjutraj. Ne bom hodila na noã v goro. ·e enkrat bi rada
prenoãila na tej skali, kjer mi je vzcvetel ãas, ki zdaj do-
zoreva.«

»Kakor Ïeli‰.«
Kodrolaska se je obrnila k Lisjaku: »Presukani! Ti pa

ostani ãez noã pri mojih sinovih. Pogovorite se in pove-
selite se!«

BES

BOBRI 2: ROD

»Bom.« Mladec bi bil najraj‰i zavrisnil. Se niã kaj pri-

da ni poãutil v Kodrolaskini in oãetovi dru‰ãini. Je mo-
ral skoraj ves ãas molãati, ker se ne spodobi, da bi se
mlaj‰i vtikal v pogovore starej‰ih.

»Potem pa kar koj odidi,« je ukazal Jelen in prepeljal

sina na breg. OboroÏen, kakor se spodobi za odraslega
glavarjevega sina, je ves vesel odhitel Lisjak po Ïe dav-
no presekani in dokaj obhojeni strmi stezi v Golo goro
in kmalu zginil med go‰ãavami. Ostrorogi je brÏ nalomil
‰e smreãja za leÏi‰ãe. Zavoljo Kodrolaske. Sam bi legel
kar na trdo.

Koj ko se je Jelen vrnil na skalo, je bral v Sinjeokinih

oãeh, da je sestra Presukanega namenoma poslala v
Golo goro. NajbrÏ namerja njemu nekaj povedati, ãesar
naj bi mladec ne sli‰al. Res je priãela govoriti:

»V na‰ih mladih ãasih je bilo ognji‰ãe v gornjem kon-

cu skale. Kako, da si ga premestil?«

»Zavoljo belega bobra.«
Sinjeoka se je zaãudila. Ostrorogi pa je postal zgovo-

ren kakor nekdaj na koli‰ãu Brkatega Soma, ãe je bil z
dora‰ãajoão sestro sam v koãi in prave volje. In je spet
govoril Kodrolaski kakor otroku:

»Ti si kajpada Ïe pozabila, da je bila prav tam, kjer se

sedaj ãrni na ravni, kamniti plo‰ãi ognji‰ãe, vãasih
jama.«

»O, se ‰e spomnim,« je prikimala Sinjeoka.

BES

BOBRI 2: ROD

»No vidi‰,« je nadaljeval Jelen. »Tisto jamo sem oãi-

stil prav do gole skale, jo na debelo nastlal z drobirjem,
ki sem ga bil nabral okrog dreves, naglodanih od bob-
rov. Na tako pripravljeno leÏi‰ãe sem pa poloÏil v peli-
kanove perutnice ovitega mrtvega belega bobra.«

»Na leseni drobir —?« je pomi‰ljala Kodrolaska. »Mar

bi mu postlal s suho travo.«

»Napak!« je Ostrorogi razloÏil Sinjeoki. »Bobri spijo

le na naglodanem drobirju. Saj bi trave ne mogli prinesti
suhe v svoja gradi‰ãa, ko jim vhode vanje zaliva voda.«

»Ahaaa —!« je razumela Kodrolaska.
Ostrorogi se je pa razvnel in povedal ‰e naprej: »Po-

tem sem k belemu bobru pridejal nekaj korenin lokva-
nja, ga pokril z neobeljenimi vrbovimi rklji in tako oskr-
bel mrliãa s hrano, ki jo najraj‰i uÏiva. Zasul sem pa
jamo najprej z drobnim, potem pa vedno debelej‰im
prodom. Na vrh sem pa zavalil, kakor vidi‰, velik plo‰ãat
kamen, teÏak kakor skala. Ne volk ne lisjak in nobena
zverjad ne more izkopati in izglodati kosti belega bo-
bra.«

»Saj,« je posegla bratu v besedo Sinjeoka. »Pri nas

pod SneÏnimi gorami vedo povedati, da so pred davni-
mi ãasi trdinci pokopavali svoje poglavarje pod druÏin-
ska ognji‰ãa. Ti si pa na grob belega bobra prenesel svo-
je lovsko ognji‰ãe. Le kako, da si se tega domislil?«

BES

BOBRI 2: ROD

Ostrorogi se je malo poobotavljal. Razmi‰ljal je, ãe naj

zaupa Ïenski skrivnost ali ne. Nazadnje je pa le povedal:

»Nevidni se mi je razodel v sonãnem videnju in

sodim, da sem ga prav razumel. Saj rastem pod var-
stvom belega bobra v ãimdalje mogoãnej‰i rod. In ãe bo
prav —.«

Jelen je utihnil. Vsega pa Kodrolaski le ni treba vedeti.

Kaj njo briga, ãe si on misli privzeti ‰e ãetrto Ïeno, ki bo
kar gotovo Zorna Kalina. Mu je tudi njen obraz pokazal
Nevidni v sonãnem prividu, obenem ko mu je bil razo-
del, naj pokopilje belega bobra pod svoje lovsko ognji-
‰ãe na tej skali.

»âe bo praaav —?« Sinjeoka je zateglo ponovila za-

stalo bratovo besedo. »Kaj pa Ostrorogi, ãe se ti kaj na-
robe obrne?«

»Zaenkrat, se mi zdi, mi niã slabega ne grozi.«
Jelen je po tihem obdolÏil Kodrolasko, Ïeno ponos-

nega gorjana, Kozorogovca Udarnega Jalana, da hoãe
nekako podcenjevati njegov razmah. Kakor da bi bila
razgovor Ïe konãala, je odvil iz ovãjega koÏuha vnetilo
in priãel netiti ogenj. Premikalo se je vrtilo in zasmrde-
lo je trdo drgalo.

Kodrolaska je obmolknila. Premi‰ljala je, ali naj

Ostrorogega opozori na nevarnost, ki mu grozi, ali ne.
Kaj pa njej mar! Utegne ji celo zameriti. Pa vendar —.
Niã! Samo, kako naj zaãne —?

BES

BOBRI 2: ROD

Na skali je zasmrdelo po smodeãem se lesu in Jelenu

je zatlela v rokah goba. No, sedaj mu ogenj veã ne ugas-
ne. In kakor bi se opraviãevala, je spregovorila Sinjeoka:

»Kajne, Ostrorogi, ni se ti zdelo prav, da sem ‰la obis-

kat Ko‰ato Jelko?«

»Niãesar bi ne bila zamudila, da si odveslala kam dru-

gam.« Jelen je vstal. Zavrtel je, kar mu je roka dala, vÏi-
gajoão se gobo, da jo ãimbolj razvname.

»Se mi je zdelo, kaj bo‰ odgovoril.« Sinjeoka je za-

ka‰ljala, kakor bi se ji bila beseda zataknila. »Ve‰, bi ne
bilo lepo, ãe bi jo bila povsem prezrla. Kajkrat je ona ti-
ste prve ãase, ko mi je bilo ‰e dolgãas po tebi in po Ve-
likem jezeru, pri‰la k meni na otok —.«

»Pozvedovat, kako bi se mogla usesti med nas, jezer-

jane. Treba je je bilo.« Ostrorogi je vÏgal suho travo in
jo podtaknil v pripravljeno draãje.

»Ja no!« je skamizgnila Kodrolaska z rameni. »Sedaj

je, kakor je. Ti samo glej, da se ti ‰e v tvoj rod ne zaje.«

»Kaaaj!« Jelen se je zravnal in na ‰iroko zamahnil z

obema rokama.

»Niã se ne ãudi.« Sinjeoka je priãela pridevati na

ogenj, ki je grozil, da ugasne. »Sam si jo sli‰al, kako ti je
zaÏugala, da ti zmede prejo.«

»Samo poskusi naj!« Ostrorogi je dvignil pest.
»Saj Ïe posku‰a.«

BES

BOBRI 2: ROD

Jelen je srepo pogledal sestro, kakor bi jo hotel z oã-

mi prebosti: »Kaj se ti sanja?«

Kodrolaska ni zmaknila oãi: »Niã se mi ne sanja in

prav budno sem gledala in poslu‰ala na koli‰ãu Turov-
cev pod Ple‰ivco. In ti povem, da si bo Ko‰ata Jelka vse
prizadevala, da ujame tvojega sina, Presukanega Lisja-
ka, na svojo hãer, Pisano Tulpo.«

Jelenu je blisnila jeza iz oãi: »Zato se je mudil toliko

ãasa pri Turovcih, ko je ‰el sporoãat Somovo smrt. Mu
Ïe pokaÏem, smrkavcu!«

»Preudarno ravnaj!« Kodrolaska je dvignila kazalec.

»Kolikor sem mogla ovohati, Lisjaku Tulpa kot vada za
zdaj ‰e prav niã ne di‰i. Ima najbrÏ drugod ogledano
kak‰no Ïlahtnej‰e meso.«

»Takooo —« se je pomiril Oatrorogi. »Prav, da si po-

vedala. Bom popazil.«

»No vidi‰,« se je nasmelmila Sinjeoka Jelenu. »Le ni

bilo povsem napak, ãe sem ‰la obiskat Ko‰ato Jelko.«

»Ni bilo, ne,« je pritrdil Ostrorogi. »Saj pravim, kakor

podlasice ste Ïenske. Vse skrite rove pretaknete in mar-
sikatera zna biti dokaj krvoloãnej‰a kakor pa kak‰en
smrdljiv dihur.«

Ostrorogi Jelen je vrgel na ogenj polno naroãje draã-

ja. Na skali je pred temnim ‰otorom vzplapolal visok
plamen. Izpred votline v Goli gori se je oglasil najprej

BES

BOBRI 2: ROD

vesel vrisk, koj nato pa mogoãen ruk, klic Udarnega Ja-
lana. Ostronogi Jelen je prav iz dna prsi odrukal.

Da Jelen vsaj nekoliko pokaÏe, kako vesel je Sinjeoki-

nega opozorila, je pod noã odveslal pod jez. Ni dolgo
ãakal, ko je njegova pu‰ãica Ïe podrla mladega bobra, ki
je izpodglodaval visok topol. Bil je ‰e kar dobro rejen, ko
zime to leto skoraj ni bilo. Niã se mu ga ni zdelo ‰koda.
Za tako sporoãilo bi rad dal najteÏjega medveda. Z Lis-
jakom se pa Ïe prihodnje dni pogovori. Ga je prav zato
vzel s sabo, da pozve, kako misili zavoljo Ïensk.

Ostrorogi in Sinjeoka sta dolgo bedela ob ognju na

skali. Kodrolaski se je med kamenjem peãen bobrov rep
kaj prilegel. Ga ni nikoli veã jedla, odkar je od‰la z Ve-
likega jezera. So se bobri v lovi‰ãa Kozorogovcev ‰ele
priseljevali.

Pozno v noã sta se pogovarjala Sinjeoka in Ostrorogi.

Prav kakor vãasih, ko sta po smrti matere Skalne Zvez-
de sama prebivala v mali koãi na koli‰ãu Brkatega Soma.
Zvezde so potrepetavale nad njina in polna luna je ob-
sevala temni ‰otor. Iz go‰ãav pa so se od vseh strani
grozljivo ogla‰ale sove.

Drugi dan je Sinjeoka Kodrolaska od‰la s svojima si-

novoma in zagorelimi mladci ãez prelaz za Golo goro
nazaj pod SneÏne gore. Velikega jezera res svoj Ïiv dan
ni veã videla. Brata Ostrorogega Jelena pa ‰e veãkrat. Je
ãedalje bolj pogosto prihajal po svojih opravkih pod

BES

BOBRI 2: ROD

SneÏne gore. Vselej ji je moral natanãno poroãati, kaj se
godi na koli‰ãih. Skali na sredi potoka v koncu Dolge
doline je pa Sinjeoka dala ime Bobrova skala. Pozazna-
movanja so se z Ostrorogim vred kar vsi poprijeli. Za-
voljo belega bobra, ki je leÏal pokopan pod kamnito plo-
‰ão Ostrorogovega lovskega ognji‰ãa.

BES

BOBRI 2: ROD

OSTRI BOJI

huuu, uhuuu, uhuuu.

S skalne Gole gore in iz vseh go‰ãav na poboãjih

nad Dolgo dolino se je razlegalo po‰astno ogla‰anje
uharic. Kriki manj‰ih sov so kar tonili v mogoãnih gla-
sovih gospodarjev noãi. Voda v razlivu nad jezom nad
Bobrovo skalo je na vse strani narahlo valovila. Po vsej
vodni planjavi so nastajali vznemirjeni kolobarji, se v lu-
ninem svitu ãedalje bolj ‰irili, se zadevali drug ob dru-
gega in pominevali pa koj spet na novo zavalovili.

Na trdini, blizu in daleã od brega, je na vseh koncih in

krajih hre‰ãal les, ki so ga glodali bobri. ·e celo iz vode
je bilo ãuti pridu‰eno ‰krtanje.

Uhuuu, uhuuu, uhuuu, je neprenehoma od vseh stra-

ni grmelo na u‰esa Ostrorogemu Jelenu in Presukane-
mu Lisjaku. Skrbno prikrita za nizko vzboklino in za za-
taknjeno vejevje, sta opazovala vrveÏ polnoãnih glodal-
cev na trdini in v vodi. Koj za njima se je priãenjala Ïe
dokaj razredãena go‰ãava. Nekaj izpodglodanih dreves
se je naslanjalo na ‰e trdno stojeãe sosede, kakor bi ãa-
kala, kdaj tudi tem za‰krta smrtno pesem bobrov zob,
da se potem druÏno zgrudijo na mokrotna tla. Na pla-

BES

BOBRI 2: ROD

njavi pred njima pa so ‰trleli iz zemlje ne‰teti priostre-
ni ‰torovi, debeli in tanki, in priãali o podjetnosti bobro-
vih zob. Vmes pa je vse navzkriÏem leÏalo nekaj moãnih
debel. Zavoljo svoje obilnosti niso bila porabna za zabi-
janje v jezerno dno, ‰e manj za brunãevje mosti‰ã ali za
ogredje novih koã. Za dolbenje in izÏiganje drevakov so
bila pa premalo debela.

Grozljivo so se razlegali v meseãno noã zategli glasovi

uharic. V jarku vzdolÏ jase, od Ostrorogega in Lisjaka
komaj dobre tri seÏnje oddaljen, je pa plaval bober in
plavil dokaj‰njo, pa precej okle‰ãeno vrbovo vejo proti
razlivu potoka, da jo tam v miru olupi, pouÏije lubje,
rklje pa porabi za popravo svojega vodnega gradi‰ãa, ki
ga je bila zima kolikor toliko zrahljala.

Onkraj jarka je stal visok topol. Njegovo deblo bi ko-

maj obsegel odrasel mo‰ki. Oprt na svoj plo‰ãati rep, se
je star bober, ki se oãividno ni veã kaj prida menil za
vrveÏ spomladanskega parjenja, spenjal ob deblu, se
vrtel okrog njega in ga nekako za dve pedi visoko od tal
izpodglodaval. Globoko ga je bil Ïe obglodal in Lisjak se
je zbal, da utegne drevo vsak ãas omahniti in pasti prav
nanj in na oãeta. Po‰epetal je Ostrorogemu:

»Topol! Vidi‰?«
»Vidim.«
»Umakniva se.«

BES

BOBRI 2: ROD

»Ne. Dokler se bober niã ne boji, se nama tudi ni tre-

ba.«

Miiijauauaauuu . . . Ph, phh, phhh.
Presukani se je zdrznil. Bobri so pa za hip obstali.
»Risi se gonijo in tepo za samice,« je povedal Jelen

sinu, ki doslej res ‰e ni preÏivel nobene spomladanske
noãi v globini go‰ãav.

»Miiaaau grrrr,« se je po‰astno oglasilo na drugem

poboãju, samo dokaj bolj tenko.

»Maãki,« je vedel po glasovih Presukani Ïe sam.
»Uhuhuhu,« je naglo zauhalo v go‰ãavi nedaleã za

oprezujoãima lovcema.

Nato je nastalo jezno kihanje, glasno vre‰ãanje, Ïi-

vahno puhanje in ‰klepetanje s kljuni. Lisjak je vpra-
‰ujoãe pogledal oãeta.

»Uharice. Dva samca se tepeta za samico,« je poduãil

Ostrorogi sina.

Khav, khav, khav.
Lisjakov lajeÏ je Presukani Ïe od otroka naprej poznal.

Saj je prav zato dobil po njem ime, ker je znal lisjaka z
opona‰anjem praklicati.

Najrazliãnej‰i Ïivalski glasovi in vmes kakor jok otrok

in klici odraslih na pomoã so prihajali iz neprehodnih
go‰ãav, se valili po poboãjih navzdol in se zlivali nad
strugo potoka v dnu Dolge doline.

BES

BOBRI 2: ROD

Nak! Kakor mu je bilo pozimi tuljenje volkov v zaba-

vo, je bil Presukani Lisjak kaj vesel, da ni bil sam in da
je leÏal oãe poleg njega. ·e tako ga je postajalo groza.
Ostrorogi se je pa za grozljive glasove komaj menil. Ne-
prenehoma je napenjal oãi, pregledoval planjavo pred
sabo, jarke in vodni razliv, ‰epetaje premikal ustnice in
stegal prste na rokah, kakor bi ‰tel.

»Ni ãuda, da se Ostrorogenu Jelenu kar vsak raj‰i

ogne, kakor pa bi se sprl z njim,« je pomislil Lisjak in bil
ponosen na svojega oãeta.

Stari bober, ki je izpodglodaval visoki topol, se je ri-

tenski odmaknil precej daleã od debla. Nagnil je krivo-
noso glavo po strani in z drobnim oãesom pogledoval v
kro‰njo in v vrh drevesa. Prav kakor presku‰en drvar je
precenjeval, na katero stran utegne topol pasti. Da se bo
vedel o pravem ãasu in na pravo stran ogniti. Zadovo-
ljen s svojim dosedanjim delom, je sedel na moãni zad-
nji nogi, se oprl na mesnati rep in se vzpel pokonci. Z
dokaj ‰ibkima prvima nogama si je otrl gobãek in si po-
gladil brke. Podoben je bil majhnemu moÏiãu. Dana‰nji
otrok bi kar verjel, da vidi pred sabo palãka. Jelen in Lis-
jak sta pridrÏevala sapo, da bi glodaca ne zmotila. Res ju
ni bober ne opazil in ne ovohal. Spet se je spustil na vse
‰tiri in kole‰travo od‰el nazaj k topolu. Znova so za‰kr-
tali ostri zobje, pa dokaj poãasneje in previdneje. Vsak

BES

BOBRI 2: ROD

hip je prenehal, pooprezoval in prisluhnil s po strani
nagnjeno glavo v kro‰njo drevesa.

»Sedaj pa le tudi ti pazi,« je Ostrorogi na rahlo dreg-

nil sina.

Po jarku navzgor sta priplavala tesno drug za drugim

dva bobra: samica in samec. Najprej je bobrica zlezla na
trdino, ostresla raz sebe vodo in iztisnila iz zadka bobro-
vino. Prav isto je naredil samec. Nato sta se priãela bo-
bra igrati kakor otroka. Nerodno sta se lovila, se vzpe-
njala pokonci in se objemala, zraven pa zamolklo in tiho
pogrkovala.

Hrrrsk, hrrrsk, hrrrsk, so peli zobje starega bobra ob

deblu topola. Na vsako toliko ãasa se je pa za tri, ‰tiri
seÏnje odnaknil od debla, zdaj na to, zdaj na drugo
stran, in pazno prislu‰koval in pogledoval v vrh dreve-
sa. Potem pa spet hrrrsk, hrrrsk, hrrrsk. Za igrajoãi se
par se pa skoraj zmenil ni.

»Pazi!« je znova opozoril Jelen Lisjaka.
Po jarku navzgor je priveslal s krepkimi zadnjimi no-

gami ‰e tretji bober. Skobacal se je prav tam na breg
kakor prej‰nja dva in prav na isto, krtini podobno vzpe-
tino, iztisnil svojo bobrovino. Potem je visoko nagrebe-
nil hrbet in priãel poãasi stopati proti igrajoãemu se
paru. PribliÏal se je prav do samice in jo povohal. Tak-
rat pa — drugi samec se je pognal v pritepenca. Vnel se
je boj. Bobra sta se vzpela pokonci, se obdelovala s

BES

BOBRI 2: ROD

kremplji prvih nog, da je letela dlaka od njiju. Sku‰ala
sta drug drugega ugrizniti. Spoãetka si kar niã nista mo-
gla do Ïivega. Kasneje pa — kakor bi bil bober, ki je bra-
nil svojo bobrico, sit potrpljenja, se je divje pognal v na-
sprotnika. Prevrnil ga je vznak in, preden se je vsiljivec
zavedel, mu je Ïe zasadil svoje ostre in ‰iroke sekavce v
vrat. Curek krvi je brizgnil na steptano rjavo travo. Ra-
njeni bober se ni veã upiral. Zleknil se je po tleh, se pri-
ãel tresti, nekajkrat ‰e krãevito brcnil in obleÏal mrtev.

Oãe in sin sta se spogledala. Hkrati je Ostrorogi zapa-

zil, kako urno beÏi stari bober izpod topola; pa ravno na
nasprotno stran, kakor sta leÏala on in sin. Naglo se je
ozrl navzgor. Ta hip je Ïe zagrabil Lisjaka za roko, pla-
nil pokonci in zakriãal: »Teciva!«

In sta beÏala, kar so ju noge nesle. Bobri na trdini pa

niã manj. Glasno so skakali v vodo. Kar jih je pa plava-
lo v razlivu, so skoraj vsi hkrati ãofotnili z repom in se
potopili.

Hrrrump! je glasno tre‰ãil debeli in visoki topol na tla.

V bliÏnjih go‰ãavah so obmolknili vsi posastni glasovi in
nastala je velika tihota.

Ostrorogi in Lisjak sta obstala in se spet spogledala.

Za las sta u‰la izpod podirajoãega se drevesa. Presuka-
nega je celo vrh topola malo oplazil. Pa ni bilo niã hude-
ga. Ni ãutil veã, kakor ãe bi ga bil kdo s ‰ibo udaril po
hrbtu.

BES

BOBRI 2: ROD

»V tem razlivu sva za nocoj videla, kar sva,« je spre-

govoril Jelen. »Bobri se ne bodo veã brezskrbno razÏive-
li. So se preveã prestra‰ili in ovohali so naju. No, pa saj
sedaj vem, pri ãem sem. Kaj pravi‰, koliko bobrov je v
tem bobri‰ãu?«

»Ne vem,« je priznal Lisjak. Kako naj bi pa mladec

vedel. Ni bil vajen gledati in poslu‰ati kakor oãe, ki je ‰e
vedno slovel med jezerjani za lovca, pred katerim naj se
vsi drugi kar skrijejo. Pa tudi Presukani kaj prida bobrov
opazoval ni. So mu neprenehoma uhajale misli nazaj na
domaãe koli‰ãe. Bila je spomlad in pa lepa lunina noã.
Pa je ‰e vedno videl stati ob ograji na prireãnem voga-
lu mosti‰ãa Zorno Kalino, postavno in brhko in zdrave-
ga lica. Saj ‰e podirajoãega se topola ni o pravem ãasu
opazil. Da ni bilo oãeta poleg njega, bi leÏal morebiti
sedaj ubit ali pa vsaj pohabljen pod njegovim teÏkim
deblom.

»No, vsaj pribliÏno reci, koliko bobrov Ïivi v tem raz-

livu,« je silil Ostrorogi v Lisjaka.

»Res ne vem preceniti, oãe,« se je branil Lisjak.
»Ti pa jaz povem,« je zadovoljno poloÏil Jelen roko na

ramo mladca. »âe bi jaz in vsi moji otroci, z otroki in
Ïenami vred, dvignili vse prste obeh rok, bi ‰e ne dosegli
njihovega ‰tevila. âe bi si bil pa ‰e ti pred dvema zima-
ma pripeljal Ïeno, kakor sem ti bil nasvetoval, in bi imel
sedaj vsaj enega, ãe ne Ïe dveh otrok, potem bi bilo pa

BES

BOBRI 2: ROD

v moji druÏini za te bobre nekako ravno prav prstov.«
Ostrorogi je Presukanega krepko potresel za ramo.

»Mhm!« je nekako zagodrnjal Lisjak. Veã ni maral

reãi.

»Pa molãi,« si je mislil Ostrorogi. »Te Ïe ‰e izkadim iz

lisiãine.« Odmaknil je roko raz mladãevo ramo in Pre-
sukanemu nekako pritrdil: »Ima‰ kar prav. Se res ne
utegneva sedaj razgovarjati, ãe hoãeva ‰e ob luni pre-
gledati bobri‰ãe vi‰e gori ob potoku. ·ele nekaj let je za-
stavljeno, pa se je doslej dobro razvijalo. Pa morebiti
kasneje, ko luna zaide, ‰e kak‰no reãeva.«

Jelen je pobral mrtvega bobra. Dva teÏka kamna, ene-

ga za vrat, drugega pa za rep, je privezal nanj in ga po-
topil v jarek, da bi mu plena ne odnesla zverjad. Lisjak
je medtem izvlekel izpod deba podrtega topola svojo in
oãetovo sulico in oba loka. OroÏja prej nista utegnila veã
pobrati, ãe sta hotela odnesti celi glavi. Kar dovolj je
imel opraviti. Ni ‰lo drugaãe, kakor da je moral na svo-
jem loku pretrgati tetivo.

Preden sta Ostrorogi in Presukani od‰la od podrtega

topola, so se Ïe spet zaãele ogla‰ati uharice. Na vodi v
razlivu se pa ‰e ni pokazal niti najmanj‰i kolobarãek. V
mirni gladini so se ogledovale temne go‰ãave, polni kra-
jec lune in pa z njo osvetljeni oblaki. Prepla‰eni bobri so
tiho Ïdeli v varnih zavetjih svojih vodnih gradi‰ã.

BES

BOBRI 2: ROD

Molãe in oprezno sta hodila oãe in sin po slabo izho-

jeni stezi ob potoku navzgor. Ostrorogi je tu pa tam ob-
stal in za hrbtom pomignil z roko Lisjaku, naj se ne
gane. Za go‰ãavo se Jelen ni menil. Potok je pa nataãno
pregledoval. Ugotovil je, da se bobri ‰e vedno selijo po
potoku navzgor in so kar gotovo vi‰e zgoraj zajezili ‰e
eno bobri‰ãe. Bo treba pogledati, ko se voda malo ogre-
je, da ne bo premrzlo bresti po strugi. Bi ‰el Ïe sedaj sko-
zi go‰ãave, pa bi se preveã zamudil, ko ni niti sledu o
kaki stezi.

Psst!
V potoku, tik ob bregu je nekaj zaãofotalo in koj spet

utihnilo. Presukani ni zadosti naglo obstal. Se je preveã
Ïivo ukvarjal z mislijo, ali naj pove oãetu o Zorni Kalini,
ali ne. TeÏko, da bi mu dovolil vzeti za prvo Ïeno deklo.
Kasneje morebiti Ïe. On pa hoãe imeti njo, in prav njo
in nobene druge. Ne prej, ne kasneje. Kakor rojena sta
drug za drugega, on in pa Zorna Kalina.

»No, kaj je plavalo spodaj v vodi?« se je obrnil in

vpra‰al Jelen.

»Ne, bober ni bil. Vidra.« Lisjaku ni bilo dosti mar, ãe

je uganil ali ne. Po glavi mu je rojila samo Kalina.

»Se mi je zdelo, da ne bo‰ prav vedel,« je poduãil oãe

sina. »Pa te ni treba biti niã sram, ãe si se zmotil. Je Ïe
marsikdo zamenjal rakuna z vidro.«

»Rakun?« se je zaãudil Presukani.

BES

BOBRI 2: ROD

»No, ãe hoãe‰, nekak‰en vodni dihur, ki najraj‰i jé

rake. Zelo redka Ïival. KoÏuh ima pa kaj dragocen. Pa
mu je teÏko priti do Ïivega. Le redkokdaj pride iz nepre-
hodnih moãvirij. In ponoãnjak je. âe drugo zimo vode
dovolj trdno zamrznejo, jih poskusimo uloviti vsaj za
eno oglavnico.«

»Jej, kako bi se podala Zorni Kalini,« si je mislil raz-

vneti mladec tako Ïivo, da je pozabil oãetu odgovoriti.

— V Evropi Ïivi rakun dandanes zahodno od Visle

samo ‰e v knjigah pod latinskim imenom mustela lutre-
ola —

Jelen je priãel hoditi tiho kakor maãek. Niti vejica

suhljadi ni poãila pod njegovo nogo. âedalje bolj pogo-
sto je obstajal. Skozi drevje se je zasvetlikal nov razliv
Dolgega potoka, dokaj manj‰i kakor pa niÏe doli nad
Bobrovo skalo. Vodna gradi‰ãa so bila pa videti veãja.
Ostrorogi in Lisjak sta se ‰e nekajkrat prestopila. Potem
sta se pa prihulila za leskov grm na preÏo.

Kakor bi bilo pomladansko parjenje Ïe pominilo, se je

Ïivad v tem bobri‰ãu povsem drugaãe vedla kakor v
onem spodaj.

Ostrorogemu se je kaj ãudno zdelo. Zaãel je natanã-

no opazovati in kmalu dognal, da je narasli potok bob-
rom pretrgal in odnesel za dobra dva seÏnja na ‰iroko
jezu. Aha! In sedaj hite, da okvaro ãimprej popravijo.
Zato se zde gradi‰ãa veãja, ko jih dokaj veã gleda iz

BES

BOBRI 2: ROD

vode. Na, na kaj takega pa svoj Ïiv dan ‰e ni naletel. Îe
veãkrat je razmi‰ljal, kako morejo razmeroma majhne
Ïivali postaviti tako moãne in dolge in ‰iroke jezove.
Sedaj pa vidi.

Na trdini sta leÏali podrti dve jel‰i in ko‰at brest. Do-

kaj bobrov je hitelo razglodavati vejevje kro‰enj na dalj-
‰e in kraãje rklje. Nekateri so bili dolgi komaj dobra dva
komolca, drugi pa ‰e ãez seÏenj. Pridno so jih vlaãili po
Ïe dokaj zdrsani stezi v vodo, jih plavili proti jezu, se po-
tapljali z njimi vred in ãez ãas aslavali spet brez rkljev na
povr‰ino.

Da bobri dolgo ostanejo pod vodo, se Jelenu ni zde-

lo kar niã ãudno. Vedel je, da imajo za velikost svojega
neokretnega Ïivota kaj velika pljuãa in da si z uhlji in
nosnicami lahko u‰esa in nos zama‰e. Razumeti pa ni
mogel, kako da les, ki je vendar dokaj laÏji kakor voda,
ne priplava spet na vrh. Pa je kaj kmalu tudi to spazil.
Nekaj bobrov je hitelo trgati blatni breg z ru‰o, trstjem
in loãjem vred. Zgnetli so kepe, si jih pritiskali s prvimi
nogami pod vrat in se z njimi potapljali v odprtino jezu.
Seveda. Saj drugaãe tudi biti ne more. Bi voda udirala
skozi okroglice in jih tudi kaj kmalu odnesla. Ne. Tega
‰e svoj Ïiv dan ni videl.

Ostrorogi se je bil tako zaveroval v umno delo bob-

rov, da se kar niã ni utegnil meniti za Lisjaka, ki je leÏal
poleg njega. Presukani se je pa kaj malo brigal za poãetje

BES

BOBRI 2: ROD

bobrov. Samo Zorna Kalina mu je rojila po glavi in kaj
poreãe oãe, ãe mu pove, kako in kaj misli. Nak! Za sedaj
bo bolj prav, ãe se potaji. Sãasoma bo pa Ïe videl.

Bobri so dogradili podrti jez do povr‰ine vode. Odslej

naprej je delo kaj naglo napredovalo. Voda je nastopa-
la vedno vi‰e in vi‰e. Preden je za‰la luna, niso bila ko-
pasta gradi‰ãa bobrov videti prav niã veãja kakor v dru-
gih razlivih.

Tiho kakor sta pri‰la, sta se Ostrorogi in Lisjak spet

umaknila. Vraãala se pa nista ob potoku. Skozi go‰ãavo
sta rinila. Jelen tudi spodnjega bobri‰ãa ni maral moti-
ti. V jarek potopljenega mrtvega bobra pride Lisjak lah-
ko iskat za dne, ko bobri spe.

Na jutranji strani se je priãelo Ïe svitati, ko sta Ostro-

rogi in Presukani spet pristala ob Bobrovi skali. Bila sta
trudna in laãna in prav precej premraÏena. Obema bi se
prileglo kaj gorkega. Ostrorogi je ukazal sinu, naj razÏivi
ogenj, da si speãeta postrvi, ki sta jih bila prej‰nji dan
mimogrede nalovila. Pa ‰e preden je zaplapolal nad gro-
bom belega bobna plamen, so zaklepáli v go‰ãavah na-
okrog petelini. Ostrorogi se ni menil zanje. Tudi kasneje
ne, ko so priãeli ‰kripati. Kdo bi zalezoval po go‰ãavah
te ãrne pla‰ljivce, ko z mnogo manj‰im trudom lahko
upleni‰ na jezeru dokaj bolj okusne raznovrstne in niã
manj‰e vodne ptiãe.

BES

BOBRI 2: ROD

âez nebo se je priãela razlivati roÏnata zarja. V ‰kri-

panje petelinov je zaãivkala ta‰ãica in zacvilil je drozg.
Poprijeli so ‰e drugi ptiãi. Na Bobrovi skali pa so se pe-
kle nad Ïerjavico na palice nataknjene rdeãe pikaste
postrvi.

Presukani je pekel ribe, Jelen si je pa domislil, da

mora ‰e govoriti z Lisjakom zavoljo Turovcev in Pisane
Tulpe. Sedaj se ne izogne odgovoru, ko ne more od og-
nja in kar tako tebi niã meni niã raz skalo. Pozabil je na
bogatijo bobrov, malo pomislil, kako naj zaãne, potem
je pa kar neutegoma spregovoril:

»No vidi‰, Lisjak! Risi in maãki, sove in bobri in ‰e ku-

retina povrh, vse se bori za samico, tebe pa kar niã ne
odtaja spomlad.«

Presukani je bil preseneãen, kakor ãe bi mimo ‰el po

stezi, pa bi nenadoma stopil predenj iz go‰ãe s pove‰eno
glavo ãrnogrivi zober, ãe‰ brani se, ãe ne, te nabodem na
ukrivljene roge. Kar koj ni vedel niã odgovoriti. Nato se
je pa zvito zasmejal in zategnil: »MiiisIi‰ —.«

»Mhja! Ko se nikamor ne gane‰.« Jelen je z glavo za-

mahnil narvzgor.

»S kom pa naj se borim, ãe nimam tekmeca.« Lisjak je

pridejal na ogenj, ãeprav bi ‰e ne bilo treba.

»Takooo —« Tokrat je pa Ostrorogi zategnil besedo in

kaj nejevoljno pridejal: »Zato si se mudil skoraj ves dan
na koli‰ãu pod Ple‰ivco.«

BES

BOBRI 2: ROD

»Je bilo kar prav, da sem se. Niso bili Turovci niã kaj

voljni priti na Somov pogreb, kar bi utegnilo nam na-
robe hoditi. So se obotavljali, hm —« Lisjak je na eno
oko zameÏal, »— pa sem jih le prelisiãil.«

»Pazi, da Ko‰ata Jelka tabe ne premami!« Jelen je s

prstom poÏugal sinu.

»S ãim?« Lisjak se je zares zaãudil.
»No, s tisto. S tisto svojo hãerjo, ki pravijo, da je na

zunaj in na znotraj vsa taka kakor mati. Kako ji je Ïe
ime?«

»Pisano Tulpo misli‰. Ne boj se.« Presukani je odloã-

no odkimal. Pa se je ta hip spomnil, da bi prav s Pisano
Tulpo lahko pritisnil na oãeta, da mu ne bi branil vzeti
Zorne Kaline. Popravil je ogenj in kakor mimogrede ‰e
pristavil: »Vsaj za sedaj naj te nikar ne skrbi.«

Jelen je vzrojil: »Niã za sedaj. Za vedno. Na‰ rod se ne

sme kriÏati s Turovci, dokler Ïivi Ko‰ata Jelka.«

Lisjak, ki je sprva mislil, da bo lahko kar koj omenil

Zorno Kalino, je obmolknil. Je predobro poznal oãeta.
âe je bil le koliãkaj razdraÏen, je vedno po svoje zatrmo-
glavil. Kasneje ga pa niti Jezerna RoÏa ni mogla prego-
voriti, da bi odnehal. Dobro, da se ni zaletel. Îe ‰e pre-
lisjaãi Ostrorogega. Tokrat pa je brÏ odnehal: »Ne boj
se, oãe. Mi je Ïe druga v‰eã. âe tisto dobim, Tulpe ‰e za
deklo noãem.«

»Katera pa je tista druga?« je brÏ hotel vedeti Jelen.

BES

BOBRI 2: ROD

»Za sedaj je bolj prav, da ne povem njenega imena.«

Presukani je priãel zlagati Ïe peãene postrvi na nekake
neãke iz brezovega lubja.

Ostrorogi je najprej sku‰al uganiti, katero izmed de-

klet si je izbral Lisjak. Pa kaj bi si ubijal glavo. Naj bo
katera koli hoãe, da le ni hãi Ko‰ate Jelke. Le poãemu
dvomi Presukani, ãe jo bo dobil ali ne. Mar ni on Ostro-
rogi Jelen. Da mladca opogumi, mu je povedal svojo
misel: »Ve‰ kaj, Lisjak, sem pa res radoveden, kje je do-
raslo dekle, ki bi se branila priti v na‰ rod. In ni ga v
vsem Velikem jezeru glavarja, ki bi mogel dati toliko od-
kupnine, kakor jo zmorem jaz, da se mi ‰e kar niã po-
znalo ne bo. âe bi pa le ‰e ne ‰lo, pa zbere‰ mladce in
hlapce in jo otmete. NoberLo koli‰ãe se vam ne more
ustaviti.«

»Îeee —« je zategnil Presukani. »Pa vendar —.«
»Niã vendar,« Jelen je s pestjo udaril ob koleno.
»Sedaj jejva. Kakor volk sem prestradan!« Lisjak je

postavil pred Ostrorogega dokaj‰en kup peãenih postr-
vi in se primaknil ‰e sam. Oba, oãe in sin, sta hlastno se-
gala po ribah, jih naglo pouÏivala, glave in kosti pa me-
tala v vodo. Govoriti kar niã veã nista utegnila. Bila pa
sta zatopljena vsak v svoje misli. Ostrorogi je ‰e vedno
begal od koli‰ãa do koli‰ãa in iskal tisto, ki si jo je bil iz-
bral njegov ãetrti sin. Presukani je pa preudarjal, kako

BES

BOBRI 2: ROD

naj pregovori oãeta, da mu dovoli vzeti za prvo Ïeno
deklo.

Vz‰lo je sonce. Pomoãi tako po‰astna go‰ãava se je

sprevrgla v eno samo pesem. Vsepovsod so peli ptiãi.

Ostrorogi je zazdehal, Lisjak pa je bil buden, kakor bi

bil vso noã trdo prespal. Obrnil se je malo vstran, se sam
pri sebi hudomu‰no nasmehnil, potem je pa zvito vpra-
‰al Ostrorogega: »Kaj misli‰, oãe, ali bobri in risi in
maãke in sove in ptiãi in vsa zverjad in divjad kaj gledajo
na to, iz kak‰nega rodu je samica?«

Jelen je Lisjaka zaãudeno pogledal: »Ne vem. Pa kaj

razmi‰lja‰ take stvari?«

»O, kar tako,« je naglo odgovoril Presukani.
Ostrorogi je zlezel pod ‰otor. Preden je Lisjak pospra-

vil okrog ognji‰ãa in zagrebel Ïerjavico v pepel, je oãe na
leÏi‰ãu Ïe glasno smrãal. Mladcu se pa kar niã ni toÏilo.
Lotil se je v boju za samico ubitega bobra, da ga odere
in iztrebi.

Po go‰ãavah in grmovju in v loãju in trstju so Ïvrgo-

leli ptiãi. Po dolini navzgor je nesli‰no in prav poãasi
priletela ãaplja. Tik za njo pa samec. Iz tolmunov v po-
toku so se pa poganjale postrvi.

Presukani Lisjak pa ni ne sli‰al ne videl niãesar. ·e bo-

bra komaj, ki ga je drl. Mislil je samo na Zorno Kalino.
Iz nepazljivosti se je celo do krvi urezal v prst.

BES

BOBRI 2: ROD

Sonce se je Ïe kar visoko povzpelo na nebo, preden je

tudi Presukani Lisjak zlezel pod ‰otor in legel. Zaspati
pa ‰e dolgo ni mogel.

BES

BOBRI 2: ROD

PRVO CVETJE

pomlad je priãela s cvetjem posipati zemljo. Drev

je je napelo popje. Veliko jezero pa so napolnile jate

vodnih ptiãev.

Bregove voda so obrobili zlati venci kaluÏnic. Mo-

krotni pa‰niki so bili na gosto posuti s pisanimi tulpami.
Po prisojah so rumenele trobentice. V grmovju je sprva
bledordeãkasti pljuãnik Ïe postajal modrikast. Okrog Ïe
osipajoãe se leske je rahel veter pozibaval bledomodre
cvetove jetrnika. V bregovih se je med skalami rdeãka-
sto razbohotil teloh. Na redkih jasah pa je Ïarelo vresje.

Nad vodami so se preletavale race, gosi in labodi. V

plitvinah so brodili pelikani. Po moãvirjih so se presto-
pale bele in ãrne ‰torklje. âaplje so poãasno zamahovale
z dolgimi, sivimi perutnicami. Urno so ‰vigali drobni
ptiãi sem in tja. Trstje in loãje pa od zgodnjega jutra do
poznega mraka ni prenehalo ‰ãebetati in Ïvrgoleti. Ooo,
dokaj jajc bo lahko pobirala mladeÏ iz gnezd, pa se za-
rodu kar niã ne bo poznalo. Jezerjanom pa jajca rac in
gosi in labodov in ‰e drugih velikih ptiãev dosti odleÏe-
jo, naj jih pijejo kar surova, ali pa ãe jih speãejo pod vro-
ãim pepelom.

BES

BOBRI 2: ROD

Na obseÏnem koli‰ãu, zabitem v plitvino na prisojni

strani RoÏnega hriba, se je v spomladanskem soncu nad
vhodom velike koãe ko‰atilo mogoãno rogovje orja‰-
kega jelena. Samo Ïe vse poãrnelo je daleã metalo sen-
co po razhojenem mosti‰ãu in na zakajene koãe. Rod
Ostrorogega Jelena je bil pa Ïe nekaj dni ves vznemirjen.
Mo‰ki so brusili kamnite in bronaste sekire, prevrtava-
li in nasajali na topori‰ãa paroÏke jelenjega rogovja za
kopaãe, popravljali lesene lopate, pregledovali vesla in
ma‰ili in zamakali in zasmoljevali zastarele drevake. Za
oroÏje se tokrat niso kaj prida menili. Îenske so mlele
na Ïrmljah vodni ore‰ãek in raznovrstno drugo semenje
in pridno pekle podpepelnjake. Vmes pa so pre‰tevale,
kaj bo treba ‰e pridejati od posu‰enih rib in mesa in ko-
liko suhega sadja in jagodiãja in ‰e drugih hranil. âe pa
hoãe gospodar vzeti s sabo ‰e zadnje mehove lesniãnja-
ka, naj ga pa kar. Saj tako ni veã dosti prida.

Rod Ostrorogovcev se je pripravljal na pohod, kakor

da se namerava izseliti. Jelen je vse priprave nadzoroval
in doloãal, kdo pojde z njim in kdo ostane doma. âim
veã rok poprime za delo, tem prej bo zabita in zagrajena
nova ograda. In se je odloãil, da vzame tudi Ïenske s
sabo. Kaj bi se mo‰ki ukvarjali z ognjem in s pripravlja-
njem hrane. O, seveda. Zorna Kalina pojde prav gotovo
z njimi. Zorna Kalina —?

BES

BOBRI 2: ROD

Ostrorogi Jelen se je spomnil, koliko so prva leta trpe-

li on sam, Nosati Los in njegova dva sinova, Premeteni
Navihanec in Pegasti Ris, da so naplenili dovolj divjaãi-
ne za vedno bolj ‰tevilno druÏino. Pogoni so jim redko-
kdaj uspeli. Jih je bilo premalo, da bi zastavili vse steãi-
ne. Nekaj zverjadi in divjadi so res polovili v pasti in
zanke. Drugo je bilo pa treba vse zalesti in dokajkrat
tvegati tudi Ïivljenje. Pa je ‰e veãkrat moral poseãi v ma-
lo‰tevilne ãrede, ki se mu prav zaradi tega kar niso ho-
tele namnoÏiti. Bobrom je kar najbolj prizana‰al. Zavo-
ljo lesa, da je mogel ‰iriti koli‰ãe. In pa —. Brez bobro-
ve koÏuhovine in brez bobrovine ne more uspevati no-
beno gospodarstvo. S ãim naj si pa primenja bron in sol
in ‰e drugo, ãesar ne pridela in si ne zna napraviti druÏi-
ma sama.

âez nekaj let si je bil pa Ïe toliko opomogel, da si je

mogel pridobiti drugo za drugo nekaj hlapãevskih dru-
Ïin. Res je bilo na koli‰ãu veã ust, bilo je pa tudi vedno
veã delavnih rok. Pogoni so bili odslej dokaj bolj
uspe‰ni. Izkopali so pa tudi na steãinah divjaãine jame
in zabili na dno priostrene kole, da se je Ïivad, kakor
hitro se je ugreznila skozi skrbno prikrito vejevje, na-
bodla in ni mogla veã uiti. Veãkrat je niti pobijati ni bilo
treba. Res se je ta ali ona Ïival silno muãila, preden je
poginila. Pa kaj bi tisto. Jame Ostrorogemu zato niso
bile v‰eã, ker se je vanje vlovila veãji del mlada divjad,

BES

BOBRI 2: ROD

namesto da bi dorasla in se plodila in mnoÏila. Ob âr-
nem potoku je ‰e nekaj jam. Pa tudi te sedaj zasuje.

Zvedel je pa pred leti, ko je ‰el proti mrzli strani ãez

gore po sol, da za zaledenelimi gorami lovijo divjad v
ograde. Doslej si je bil napravil dvoje takih ograd. Pa sta
bolj majhni in ‰ibki, in segnani zobri so Ïe veãkrat podrli
plot in u‰li. Ob ârnem potoku pa zabije sedaj novo
ogrado, veliko in moãno in visoko, da je ne preskoãi no-
ben jelen in ne podere tudi najmoãnej‰i in najbolj raz-
divjani zober.

Ostrorogi, ki je bil postal ob ograji mosti‰ãa in gledal

na pripravljene teÏke drevake, je od‰el na zadnjo stran
koli‰ãa. Vsa vroãa od ognja, je v sami kratki halji prihite-
la iz Risove koãe Zorna Kalina. Skoraj se je bila zaletela
v Jelena. Nesla je v vsaki roki dokaj‰en lonãen vrã, sko-
zi stranski u‰esi obe‰en na motvoz iz lipovega liãja. Pre-
stra‰ila se je gospodarja in obstala. Ostrorogi pa ni za-
renãal nad njo, kakor je imel veãkrat navado. Nasmeh-
nil se je in jo prijazno vpra‰al: »Kam pa, kam, s tako za-
drego?«

»K studencu po vodo,« je naglo odgovorila Kalina in

hotela odhiteti navzdol k drevakom.

»Poãakaj!« je ukazal gospodar. »Prav, da si me spom-

nila. Ko bomo zabijali in gradili novo ogrado, se bomo
moãno potili in bomo venomer Ïejni. Ti pa zna‰ kaj pri-
pravno postreãi s studenãnico razÏejanemu ãloveku,

BES

BOBRI 2: ROD

kakor sem bil skusil pred nedavnim pod RoÏnim hri-
bom. Z nami pojde‰ in nam bo‰ dona‰ala vodo, da ne
bomo po nepotrebnem mudili ãasa. Kar pripravi se za
jutri zjutraj.«

»Se bom.« Kalini je bilo nerodno. Ostrorogi jo je tako

ãudno pogledoval. Stekla je po pristajnem mostu na-
vzdol. Iz drevaka se je pa ozrla nazaj na mosti‰ãe in opa-
zila, da Ostrorogi ‰e vedno gleda za njo. Kar niã se ni
upala pomuditi pri mladcih, ki so zvijali, vdevali in pri-
vezovali v stranice drevakov stremenice za vesla, ãeprav
jo je Presukani Lisjak vabil. Da se ji zelo mudi, se je iz-
govorila in naglo odveslala proti studencu ob stajah za
ãrede.

Kalina je bila Ostrorogega ukaza kar vesela. Îe dav-

no si je Ïelela videti Dolgo dolino, o kateri so mladci ve-
deli toliko mikavnega povedati. In pa Presukani gre tudi
zabijat novo ogrado. Lepo bo. »Samo —« se je skoraj
prestra‰ila. »âe me bo Ostrorogi ves ãas tako pogledo-
val kakor prej na koli‰ãu, ne bo prav niã prijetno.« Le
zakaj se ga boji, ko je vendar proti njej zadnje ãase ãe-
dalje prijaznej‰i. Dokler je bila pa ‰e nedorasel dekliãek,
je bil pa vãasih nasajeno osast. Vedno se ga je bala. In se
ga ‰e.

Kalina je natakala vodo pri studencu. Nad njo pa so v

vrhovih dreves doneãe grulile grlice. Zorna jih to po-
mlad ‰e ni sli‰ala. »Napovedujejo mi sreão,« si je misli-

BES

BOBRI 2: ROD

la in se ozrla nazaj proti koli‰ãu. Ne, ni se motila. Raz
mosti‰ãe jo je opazoval Ostrorogi Jelen. Spodaj na vodi
pa je stal v drevaku Presukani Lisjak in gledal proti stu-
dencu.

Grlice so hipoma utihnile in se frfotaje razbeÏale. Ko-

maj za pol luãaja daleã od Kaline pa se je spustil na tla
skobec. Grlica mu je trepetala v krempljih. Ropar ji je z
nekaj udarci razbil z ostrim kljunom glavo. Zorna je od
strahu zavpila. Skobec se je dvignil in odnesel v kremp-
ljih svoj plen v temne go‰ãave.

Zorni Kalini se ni nikamor veã mudilo. Naravnost

skrbelo jo je vrniti se nazaj na koli‰ãe. In Dolga dolina in
ârni potok in ‰otorjenje sredi daljnih go‰ãav je niso veã
nikali. Najraj‰i bi zajokala.

âez Veliko jezero se je razlilo jutro. Skozi redko meglo
je pogledovalo bledo sonce na koli‰ãa. Ostrorogovci se
zanj kar niã niso menili. Hiteli so nesti z mosti‰ãa zad-
nje tovore v drevake. Komaj so se zvrstili pod pristajnim
mostom. Zlagati, s koÏami pregrinjati in povezovati so
morali naloÏeno opremo Ïe zunaj na vodi.

Drevaki so Ïe odrinili na jezero. Veseli in neuãakljivi

vzkliki so se ogla‰ali iz njih. Drevak Ostrorogega Jelena
je pa ‰e vedno ãakal privezan ob pristajno bruno na go-
spodarja. V njem sta sedela vsak s svojim veslom v roki
Ponirek in Brlez. Bila sta razigrane volje. Kaj brhko se

BES

BOBRI 2: ROD

jima je zdelo, da bosta prav ona dva, oba ‰e nedorasla
mladca, smela voziti oãeta.

Tik za njima se je pozibaval teÏko otovorjeni drevak

Presukanega Lisjaka. ·tirje hlapãevski mladci so poma-
kali vesla v vodo in jih spet dvigali. Niã kaj prav jim ni
bilo, da so zaostali. Pa so morali ubogati glavarjevega
sina. Lisjak pa ni odprl ust. Venomer se je oziral nazaj na
mosti‰ãe. Le kje se mudi Zorna Kalina?

So ãakali drevaki in priãakali. Iz velike koãe je stopil

na mosti‰ãe gospodar, Ostrorogi Jelen. Koj za njim ‰e
Jezerna RoÏa. Za obema je pa prinesla na rami meh les-
niãnjaka Zorna Kalina.

Presukani Lisjak se je koj prepoznal. Zasikal je pred-

se in divje pognal svoj drevak med skupino drugih.
Medtem pa je Kalina podala napeto trebuhast meh Po-
nirku in ‰e sama stopila v Ostrorogov drevak.

V vznoÏju pristajnega mosta je ta ãas Jezerna priÏgala

vejo brinja. Di‰eã dim se je dvignil naravnost proti nebu.
RoÏa je pa vo‰ãila sreão:

»Naj vas sonce greje podnevi in luna naj vam sveti

ponoãi!«

»Hej, haj!« so glasno zadoneli klici iz drevakov. Ves-

la so se potopila v vodo in vsa skupina drevakov se je
premaknila in se razvrstila. Vodil je Jelenov prvorojenec,
Vztrajni Volk.

BES

BOBRI 2: ROD

Kakor bi precenjeval udarno moã svojega rodu, je Os-

trorogi Jelen ‰e malo postal na pristajnem brunu. Za-
dovoljno se mu je razÏaril obraz in zasvetile so se mu
oãi. Potem je pa zvi‰ka, kakor bi noben mladec ne mo-
gel napraviti gibãneje, poskoãil v svoj drevak in sedel
nasproti Zorne Kaline.

Mladca Ponirek in Brlez sta roãno obrnila neotovor-

jeni drevak in skoraj dohitela druge, ki teÏko obloÏeni
niso mogli kaj prida hiteti.

Raz koli‰ãe Ostrorogega Jelena so starci, Ïenske in

otroci gledali za odhajajoãimi drevaki, dokler niso zgi-
nili za Brdom. Ne, niso se bali napada. Kdo si pa upa
nakopati na glavo jezo Ostrorogega Jelena. Pa vendar.
Prav niã prijetno ni na mosti‰ãu, ãe so vsi bojevniki zdo-
ma. Kdo ve, kaj se utegne pripetiti.

Dolga vrsta drevakov se je gnala po Dolgem potoku

navzgor. Skozi brzice so jih mo‰ki in mladci kaj urno
potegnili. Ostrorogov drevak je pomagala vleãi tudi
Zorna Kalina, ãeprav ji je Jelen rekel, da lahko ostane
kar v njem. Ni marala. Kdaj pa je ‰e kdo sli‰al, da bi de-
kla sedela, gospodar pa delal.

Sonce se je Ïe nagnilo ãez vrh neba, ko so Ostroro-

govci priveslali do Bobrove skale. âe so se hoteli ‰e pred
noãjo utaboriti ob ârnem potoku, so se morali kar brÏ
poprijeti dela.

BES

BOBRI 2: ROD

100

Tovore, ki so jih bili pripeljali s sabo, so povezali v

bremena. Prazne drevake so pa potegnili na prod. Bi jih
drugaãe utegnila zanesti voda po strugi navzdol. StraÏe
pri drevakih niso pustili. Poãemu! Zverjad jih ne more
jesti. âlovek bi se pa niti ÏiveÏa ne pritaknil, ãe bi Ïe
skoraj ne umiral od lakote. ·e Urni Sulec ne, ãeprav je
vãasih rad za‰el v tuja lovi‰ãa. Bi vsakogar Nevidni z
gromom in bliskom udaril, ali pa ga drugaãe kako po-
konãal.

MoÏje in mladci so si naprtili bremena, nekateri teÏ-

ja, drugi laÏja. Prav vsak je kaj nosil. ·e Ïenske. Samo
Vztrajni Volk, ki je vodil dolgo vrsto nosaãev in bil ves
oboroÏen, ni bil otovorjen. In pa, seveda, Ostrorogi Je-
len tudi ne. On je hodil zadnji. Pred njim pa je nosila na
rami meh lesniãnjaka Zorna Kalina. ProÏno je stopala
prek kamenja in korenin, se izogibala drevju in vejam,
se sklanjala naprej in se nagibala zdaj na eno, zdaj na
drugo stran. Ostrorogi se je ãudil njeni visoki postavi in
lepo oblikovanemu telesu. Ves ãas se mu je vrivala mi-
sel, koliko otrok bi utegnila imeti Kalina.

Jelen se je bil tako zamislil, da se ni kar niã oziral v

go‰ãavo za sledovi divjaãine. Celo v mehko zemljo glo-
boko vtisnjene parklje teÏkega tura je prezrl. Sam pri
sebi si je bil Ïe kar sklenil, da si vzame za ãetrto Ïeno
mlado in brhko Zorno Kalino. Samo Jezerni RoÏi pove

BES

BOBRI 2: ROD

101

‰e prej. Ne mara, da bi morebiti kasneje gospodinja Ka-
lino grdo gledala.

Go‰ãava se je priãela redãiti in je poãasi pre‰la v niz-

ko drevje in grmiãevje. Veje pritlikavih brez so bile vse
objedene od losov, tla pa moãno steptana in poneãede-
na od zobrov in razrita od nerescev. V mlakuÏo ob kra-
ju jase so se hodili valjat jeleni. Vseh vrst divjad je pri-
hajala ãez to globel. Zato ji je Ostrorogi Ïe pred leti dal
ime Prehodi. Pa Jelen v te kraje ni hodil rad lovit. Je bilo
preveã od rok in kaj teÏavno spravljati ubito divjad do
oddaljenega Dolgega potoka. Plen kar nikoli ni pri‰el k
pravemu pridu. Sedaj pa zabije in zagradi veliko ogra-
do in preseka in iztrebi stezo do Bobrove skale.

Na jasi ob okljuku ârnega potoka se je Vztrajni Volk

ustavil. MoÏje in mladci so drug za drugim, vsa dolga
vrsta, zmetali svoje tovore na tla in se oddahnili. Neka-
teri so pa brÏ stekli k potoku pit vodo. Tudi Ostroroge-
ga je bila pot uÏejala. Odma‰il je meh, si natoãil v rog
lesniãnjaka in ga v du‰ku izpil. Napolnil je ‰e drugiã rog,
pa sam odpil komaj za dva prsta, drugo pa je ponudil
Kalini.

»Na, pij ‰e ti. Prileglo se ti bo!«
Zorna je gospodarja zaãudeno pogledala. Piti ji je bilo

pa hudo nerodno. Videla je, da jo ves ãas opazuje Pre-
sukani Lisjak. V mladãevem obrazu je trepetala jeza.
Nenadoma se je glasno zasmejal. Z nogo je pa brcnil s

BES

BOBRI 2: ROD

102

tako silo v tovor, ki ga je bil prinesel ob ârnem potoku
navzgor, da so popustile vrvi in se je tovor razvezal.

MoÏje in mladci so se bili odÏejali. Posedli so po jasi,

da se odpoãijejo in najedo, preden postavijo ‰otore.
Vsem je jed teknila. Le Kalini peãena mrzla riba kar ni
hotela po grlu navzdol. Lisjak se pa jedi ‰e pritaknil ni.

Mo‰ki in tistih nekaj Ïensk, ki so pri‰le z njimi, so se

nasitili. Koj nato je jasa ob okljuku ârnega potoka zaÏi-
vela. Kdor bi gledal zdaleã in sodil po koÏuhih, bi mor-
da mislil, da je v Prehode nekaj risov in tolpa sivih vol-
kov segnala ãredo jarcev, pome‰anih s ãrnimi kozami.

V Prehodih je bilo vse Ïivo ljudi. Prav gotovo se jih od

poãetka sveta pa do takrat ‰e nikoli ni bilo toliko zbralo
na tem samotnem kraju. Eni so hiteli sekati prekle za
ogredje ‰otorom, drugi so jih zatikali v tla in razpenjali
koÏe. Nekateri so lomili Ïe smreãje za leÏi‰ãa. Najmlaj‰i
pa so vlaãili skupaj suh les, da ne bo zmanjkalo ponoãi
kuriva.

Ostrorogi se za ves ta tru‰ã ni menil. Koj, ko se je bil

najedel, je prebredel potok in se povzpel na razgledno
skalo v bregu onstran vode. Razgledoval se je na vse
strani in doloãal drevesa, med katera bo treba trdno za-
biti novo ogrado, in pa kako splete lijasta plotova, ki naj
navraãata prignano divjad proti prvemu ali zadnjemu
vhodu ograde; od katere strani bodo paã gonili. Ostro-
rogi je pretehtaval, kako potekajo steãine in kje lahko

BES

BOBRI 2: ROD

103

uporabi namesto plotu strmo odsekane skale, gosto ra-
stoãe drevje in druge take ovire. Na Zorno Kalino se ves
ta ãas niti spomnil ni.

Je pa na brhko mladenko tembolj mislil Presukani

Lisjak. BrÏ ko je Jelen zginil v go‰ãavi onstran potoka, se
je pribliÏal Zorni, ki je razvezovala za glavarja prinesene
tovore. Brlez in Ponirek sta od‰la po les za kurjavo. Da
bi ãim dlje mogel neopaÏeno govoriti s Kalino, je priãel
postavljati ‰otor za oãeta. Preden se je lotil dela, je zvi-
to in hkrati prisekljiiivo vpra‰al dekle:

»Kalina! Kako na ‰iroko naj pa zasadim palice?«
Zorna je Lisjaka zaãudeno pogledala: »âe sam ne ve‰,

jaz ‰e manj.«

»Zaradi velikosti ‰otora mislim.« Presukani se je na-

slonil na dokaj moãno preklo, ki jo je drÏal v rokah in
skozi priprte veke in s po strani zategnjenimi ustnicani
gledal Kalino.

Zorna se je zravnala: »Ne razumem te, Lisjak.«
Presukani je pa skoraj zasikal: »To bi rad vedel, ãe bo‰

ti prenoãevala v Jelenovem ‰otoru?«

»Kdo to pravi?« Kalini so jezno blisnile oãi.
»I, no!« Mladec je smrknil: »Opazujem Ostrorogega,

kako te pogleduje. Kakor pes, preden hlastne po ribi v
vodi. In pa —. ·e nikoli se ni doslej dogodilo, da bi go-
spodar napajal iz lastnega meha deklo.«

»Kaj morem jaz za to?« Zorna je zardela.

BES

BOBRI 2: ROD

104

Lisjak je pa za‰kripal z zobmi: »Samo pritakne naj se

te. Hhhrmm!«

»Obveljala bo njegova. Ne ti, ne jaz se mu ne moreva

upreti.« Kalina se je spet sklonila nad razvezani tovor.

»Bomo videli, ãigava bo‰.« Lisjak je jezno zapiãil po-

‰evno nagnjeno preklo v ilovnata tla.

Sonce se je Ïe nagibalo k zatonu. Ponirek in Brlez sta

privlekla iz go‰ãave veliko vlako suhega lesa in prines-
la od ognja pri mlaki ‰e goreão vejo. Kalina je zakurila.
Mladca sta pa pomagala Presukanemu postaviti ‰otor.
Vanj sta znosila s sabo prineseno orodje in oroÏje in
koÏuhe in hrano. Naglo sta tudi nastlala leÏi‰ãe. Potem
sta pa odhitela med svoje vrstnike.

Bilo je Ïe precej mraãno. Zorna Kalina je pekla nad

Ïerjavico dokaj‰en kos kozlovine. Poleg nje je ãepel Pre-
sukani Lisjak. Nenadoma je sunkoma vstal in togotno
topotnil z nago ob tla: »Da ve‰, Kalina. Moja bo‰ in ni-
kogar drugega. âe ne —.«

Preden je mladenka mogla kaj odgovoriti, je mladec

Ïe odvihral v somrak.

Zorna ‰e ni dodobra premislila Lisjakovih besed, ko je

pri‰el iz go‰ãe Ostrorogi Jelen. Mrko je gledal in molãe
sedel k ognju. V leseni skledi je predenj postavila Kalina
peãeno kozlovino, korenino hrena in plo‰ão podpepel-
njaka. Jelen je priãel jesti in ni zinil besedice. Zorni pa je
sledil s pogledom, kamor koli se je prestopila. Kalino je

BES

BOBRI 2: ROD

105

zaskrbelo, ãe ni Ostrorogi z roba go‰ãave opazoval njo
in Presukanega. Morebiti je celo ujel in razloãil zadnje
Lisjakove besede. Hkrati se je pa Ïe tolaÏila, da je gospo-
dar najbrÏ zavoljo ãesa drugega mrk. Saj je veãkrat tak.

Ostrorogi se je naveãerjal. Odrinil je skledo proti Zor-

ni in bolj revsnil, kakor rekel: »Na, jej ‰e ti.« In je spet
obmolknil.

Kalini jed ni di‰ala. Prav siliti se je morala, da je oglo-

dala kost, katere se ni drzalo veã dosti mesa, ãeprav je
bil nad Ïerjavico peãen kozliãek kaj okusen. Oglodano
kost je vrgla v ogenj in nekako bojeãe vpra‰ala: »Gospo-
dar! Bo‰ ‰e jedel?«

Ostrorogi je odkimal. Zorna pa je zanesla skledo z

ostanki veãerje v ‰otor. Koj za njo je vstopil tudi Jelen.
Ob svitu ograja si je natoãil spet poln rog lesniãnjaka.
Tokrat Kalini ni ponudil pijaãe.

»Gospodar! Îeli‰ ‰e ãesa?« je vpra‰ala Zorna Ostro-

rogega, ko sta spet stala zunaj pri ognju.

»Ne. Svoj koÏuh vzemi in odidi spat k Ïenskam. Po-

vem ti pa, —« Jelen se je zravnal in dvignil pest, »da te
neizprosno napodim v najbolj ugrezljivo moãvirje, ãe se
speãa‰ s Presukanim Lisjakom. Hodi!«

Kalina je zatrepetala in za‰ibila so se ji kolena in je

molãe od‰la.

Medtem se je bilo znoãilo. V go‰ãavah so zauhale in

zaskovikale sove. Na jasi v Prehodih so pa okrog ognjev

BES

BOBRI 2: ROD

106

‰e dogo bedeli in se pogovarjali in se smejali moÏje in
mladci iz rodu Ostrorogega Jelena. Poglavar sam je pa
leÏal v svojem ‰oloru na mehki losovi koÏi, pregrnjeni
prek smreãja. Odel se je bil pa z medvedovim koÏuhom.
Vse je vrelo v njem.

Najraj‰i bi bil planil ven k ognjem in z biãem pretepel

svojega ãetrtega sina, Presukanega Lisjaka. Zato si pa ne
mara iskati Ïene iz ugledne druÏine. Zavoljo dekle. Pa
mu Ïe pokaÏe, smrkavcu. In njej tudi, Zorni Kalini.

Visoko v bregu onstran ârnega potoka je zalajal

srnjak. Ostrorogemu se je pa prva jeza pomirila. Zaspal
je.

BES

BOBRI 2: ROD

107

NOVA OGRADA

dcvetel se je dren in razpustila se je ãe‰nja. Ob

ârnem potoku so se pa podili Ïivo pisani vodomci

in lovili za prst dolge postrvi. Iz go‰ãav je od ranega svi-
ta do poznega mraka donelo petje ptiãev. Je Ïe ãez pol-
dan malo ponehalo, utihnilo pa niti za hip ni.

V Prehodih se za petje ptiãev nihãe ni utegnil briga-

ti. ·e sli‰al ga je redkokdo. Glu‰ili so ga udarci nabru-
‰enih sekir in teÏkih batov in tonilo je v hrumotu podi-
rajoãih se dreves in v pogovorih in krikih ljudi. MoÏaki
in mladci so dokonãavali novo ogrado.

Sonce se je dvigalo proti svojemu vrhu. Ostronogi

Jelen je pregledoval, ãe je plot ob straneh spodnjega,
okrog pet seÏnjev ‰irokega vhoda dovolj trdno zabit in
privezan. Vedel je, da zajeta divjad najprej posku‰a
udreti iz ograde blizu vhodov. Drugo je bilo vse dobro
narejeno, le med dvema smrekama se mu je zdelo pre-
veã vrzeli. Poklical je Lisjaka, Brleza ni Ponirka in jim
ukazal zabiti in privezati med oboje debel ‰e eno gol.
Mladci so se roãno lotili dela. Jelen sam pa je od‰el na
drugo stran vhoda, da ‰e tam presodi trdnost plotu.
Ustavil se je pred vrsto kolov, ki je zagrajala precej ‰irok

BES

BOBRI 2: ROD

108

presledek med orja‰kim hrastom in debelo brezo. Niã
kaj trden se mu ni zdel plot na tem kraju. Odstopil je
nekaj korakov, potem se pa z vso silo zaletel v zabite
kole. Plot se je komaj dobro zamajal, Ostrorogega je pa
moãno zabolela roka v rami. In kakor bi si hotel utajiti
boleãino, je zaãel sam sebi ponavljati: »Je, je, je. Dovolj
trden je.«

Ostrorogi Jelen se je ozrl naokrog. Ograda sama je

bila kar dograjena. Pred onstranskim vhodom so hlap-
ci dokonãavali oba zavraãalna plotova. Kakor dvoje na
‰iroko predse razprostrtih rok sta se stegala prek jase in
‰e daleã naprej v go‰ãavo. Segnana divjad se ne bo mog-
la izmakniti na nobeno stran. Gonjaãi jo poÏeno narav-
nost v ogrado. Ostrorogi se je Ïe naprej veselil, kako bo
pregledoval segnane in v ogrado zaprte ture in zobre,
lose, jelene in srne in doloãal, katere Ïivali naj padejo,
katere pa zopet spuste nazaj v go‰ãave. Ne. Nerescem,
medvedom in volkovom pa prav nobenemu ne prizane-
se. ·kodljivcem, ki redãijo vrste divjadi.

Ponosen na svojo novo, veliko ogrado, kakr‰ne ne

premore noben drug rod jezerjanov in izmed sosednjih
rodov tudi nihãe ne, je Jelen zdaleã gledal svoje mladce
in hlapce, kako jim je ‰lo delo od rok. Sonce jim je zno-
va palilo ãez zimo pobledele hrbte in roke in noge in
moã je valovila po njih udih.

BES

BOBRI 2: ROD

109

Ostrorogi je na pol priprl oãi, da mu ni preveã ble-

‰ãalo. Spet ga je zamikalo, kakor ga je zadnje ãase ãim-
dalje bolj pogosto, da bi zdruÏil in podvrgel svojim uka-
zom vse rodove na Velikem jezeru. Kdor bi se ustavljal,
ga vendar lahko ukroti k svojimi mladci in moÏmi.

Jelen je zameÏal. Njegove misli pa so gledale v pri-

hodnje dni in leta, v ãase slave in moãi. Onstran ograde
so pele sekire in nabijali so bati. Ostrorogi jih ni sli‰al.
Pred njegovimi zatisnjenimi oãmi so v soncu blestele
cele trume oÏganih hrbtov. ârede divjadi so begale pred
njimi naokrog. Iz jezera so rasla nova koli‰ãa in vse ãrno
drevakov je plavalo po vodi. Potem so se mladci in hlap-
ci uredili v dolgo vrsto. Vodil jo je Vztrajni Volk. On sam
pa je hodil zadnji. Poãasi so se pomikali naprej skozi go-
‰ãavo samih hrastov in brestov. Zadnji niso niti srednjih
veã videli. Nenadoma pa so sprednji zagnali silen ruk in
bojni krik je pretresel go‰ãavo. Zabrnele so tetive in sik-
nile pu‰ãice. Moãne roke so togotno vrgle sulice in teÏko
so zamahnile sekire. Vse je drvelo naprej. Tudi on sam
je hitel na vso sapo. Preden je pa pritekel do svojega
prvorojenca, Vztrajnega Volka, je Ïe potihnil bojni hrup.
Na dokaj prostrani goliãavi pa je leÏalo prav precej kot
oglje ãrnolasih tujih bojevnikov, pa tudi nekaj njegovih
moÏ in mladcev. Jelen jih je komaj utegnil pogledati.
Pred seboj je zagledal brezmejno sinjo planjavo — Sla-
no jezero.

BES

BOBRI 2: ROD

110

Nato se je pa spet vse preobrnilo. V svojem lastnem

drevaku se je vraãal z daljne poti. Za njim so vozili teÏke
tovore tujih, v koli‰ãih ‰e nepoznanih stvari. Vse ga je
priãakovalo na mosti‰ãu. Na dnu pristajnega mosta pa
je stala Jezerna RoÏa. Poleg nje pa je drÏala v naroãju
svojega prvega in njegovega najmlaj‰ega sinãka Zorna
Kalina.

Ostrorogi ni odprl oãi. Prividu ljubeznivega otroka se

je pa v resnici nasmehnil.

»Gospodar!«
Jelen se je zdrznil, se hitro obrnil in pogledal, kdo ga

kliãe. Zagledal je pred sabo Zorno Kalino. Bil je tako
osupel, da ni vedel reãi nobene besede. Mladenka se je
poglavarjevemu pogledu zaãudila. Ni si ga znala raz-
loÏiti. Poãasi je dvignila vrã, ki ga je bila prinesla od po-
toka navzgor in obotavljaje se spregovorila:

»Gospodar! Studenãnico prina‰am. Pij, ãe si Ïejen!«
»Daj!«
Ostrorogi je prijel za vrã in si naravnal njegovo tulja-

vo na usta. Kalina pa je teÏki vrã opirala spodaj za debe-
lo buão. Gospodar je Ïejno pil. Pa tokrat ni pogledoval
ãez trebuh vrãa Zorne Kaline, kakor v prvi spomladi pri
studencu pod RoÏnim hribom. Celo zameÏal je. Kalina
si tega ni znala razloÏiti. Kako neki! Saj ni mogla vede-
ti, da tudi meÏé vidi Ostrorogi njo, samo dokaj lep‰o, s
sinãkom v naroãju.

BES

BOBRI 2: ROD

111

Jelen se je odÏejal. Kalina bi se prav niã ne zaãudila, ãe

bi ji rekel trpko besedo. Pa je ni. Celo nasmehnil se je in
jo pohvalil: »No, si Ïe pridna!«

»Daj ‰e nam piti!« se je oglasil od druge strani vhoda

Lisjak.

»Îe grem.«
Zorna je od‰la. Ostrorogi je pa kar tako mimogrede

pobral okroglikast kamen, ki mu je bil v‰ec. Pogledal ga
je in potehtal, ga precej visoko vrgel v zrak in spet ujel
v dlan. Bil je zadovoljen kakor otrok, ki dobi novo igra-
ão. Saj mu je pravkar Nevidni spet namignil, naj si vza-
me za ãetrto Ïeno Zorno Kalino. Vrhu tega mu je pa ‰e
obljubil zmagovito moã in rastoão blaginjo.

Jelen je obrnil glavo po strani in pogledal za Kalino.

Stala je pred Presukanim in mu drÏala vrã kakor prej
njemu. Lisjak se je delal kakor bi pil, pa ni. Nekaj je ‰e-
petal dekletu, zraven pa Ïivo gledal v njen Ïareãi obraz.
Ostrorogega je pogrelo. Preden je utegnil pametno pre-
udariti, se je roka kar sama lod sebe dvignila in zaluãa-
la kamen. Onstran vhoda je vodeno votlo poãilo in iz
ubitega vrãa je pljusnila Lisjaku voda v obraz, Kalini pa
se je razlila po rokah in po Ïivotu. Mladec in mladenka
sta osuplo zakriãala in odskoãila. Kalini so se stresla ko-
lena. Lisjak je pa jezno blisnil z oãmi proti oãetu. Rekel
pa ni niã. Urno je pograbil sekiro, jo zavihtel, kakor bi jo

BES

BOBRI 2: ROD

112

hotel zagnati v Jelena. Pa si je menda grede premislil.
Samo suho vejo je togotno odbil raz deblo smreke.

»Vrã,« se je prepla‰eno oglasila Zorna.
»Niã se ne boj. Nisi ti kriva.« Ostrorogi je skoraj kri-

ãal: »âe ni druge pripravne posode, nosi za naprej vodo
z mojim mehom. Je Ïe prazen. Pa se ti sem ni treba veã
vraãati. Midva z Lisjakom sva se napila, Brlez in Ponirek
naj pa sama steãeta pit k studencu. Alo, brÏ!«

Mladca sta v skok planila navzdol proti potoku. Zor-

na je pa odhitela v Ostrorogov ‰otor po meh. Jelen in
Lisjak sta ostala sama. In je oãe s stisnjenim pestmi sto-
pil do sina. Dvignil je prst in zagrozil: »Mhm! Sedaj vem,
zakaj si me spra‰eval, ãe si tudi divjad izbira samice po
rodu.«

Presukani je molãal. Ni trepetal pred raztogotenim

oãetom. Bal se ga pa tudi ni.

»Ti bi si rad vzel za svojo prvo Ïeno Zorno Kalino,« je

rohnel Ostrorogi.

»Kaj ni brhko dekle?« se je opogumil Presukani.
Jelen je Ïe hotel priznati: »Seveda, da je.« Pa se je

spomnil, da bi s tako besedo izdal svojo misel. Îe dokaj
mirneje je odgovoril: »Naj bo kakr‰na koli. Rodu mi ne
bo‰ kazil s hlapãevsko krvjo.«

»Kaj pa me sili‰, naj si poi‰ãem Ïeno,« se je izvil Lis-

jak.

BES

BOBRI 2: ROD

113

»Pa ostani suha veja na deblu rodu. Samo to ti povem,

da Kalino neusmiljeno napodim v moãvirje, ãe se spo-
zabi‰ z njo.« Jelen je trdo topotnil z nogo ob tla.

Lisjak je pa postal ãisto krotek. Res je vãasih mislil, da

bi mu morebiti oãe dovolil vzeti si za prvo Ïeno Kalino.
Sedaj je pa videl, da bi s tem Ostrorogega ‰e bolj raz-
draÏil. Kar zdrznil se je ob misli, kako grozna smrt bi
utegnila zadeti Zorno. Mirno in odkrito je obljubil: »Ne
boj se, oãe!«

»No, prav,« se je pomiril tudi Ostrorogi. »Sedaj gre‰

tudi ti lahko pit vodo, ãeprav sem te hotel kaznovati z
Ïejo. Prej nisi srknil niti kapljice.«

»Grem.« Presukani Lisjak je prav poãasi od‰el na-

vzdol proti potoku. S seboj je vzel tudi svojo sekiro. Je-
len je vedel, da se mladec ne bo veã vrnil k prej‰njemu
delu, pa ni zaklical za njim. Îe zabiti kol je pa pritrdil na
oboje smrekovih debel sam, brÏ ko sta prihitela nazaj od
studenca Ponirek in Brlez.

Medtem se je sonce nagnilo ãez svoj vrh. Od onstran-

skega vhoda so priãeli skozi novo ogrado prihajati moÏ-
je in mladci. Dokonãali so bili zavraãna plotova na oni
strani. Ostrorogi ni utegnil veã misliti na Presukanega in
Zorno. Zaãel je kazati in dopovedovati, kako in kje naj
zabijejo zavraãali‰ãa ‰e pred tostranskim vhodom. Saj bi
rekel mladcem in hlapcem, naj si oddahnejo. Pa —. Rad
bi bil Ïe skoraj spet doma na koli‰ãu. Zdelo se mu je, da

BES

BOBRI 2: ROD

114

se mora o marsiãem, kakor Ïe davno ne, pogovoriti z
Jezerno RoÏo. Saj ona svoje otroke bolj pozna kakor on,
ãeprav je njih oãe in gospodar.

Kasneje, ko je Zorna pri‰la, ji je Ostrorogi ukazal, naj

pusti prazen meh mladcem, sama naj se pa vrne nazaj
v njegov ‰otor. Ne bo veã nosila vode.

Kalina je molãe ubogala. Obrnila se je in s pove‰eno

glavo od‰la. Z neba je pa sijalo in grelo in budilo v go-
‰ãavah novo Ïivljenje spomladansko sonce.

Nebo so zagrnili teÏki oblaki in postalo je soparno. Îe
drugi dan je vlekel gorak veter izpod sonca. Polenil je
ude in odpihal dobro voljo. MoÏakom in mladcem se
kar niã veã ni ljubilo. Bili so res Ïe utrujeni. Potem pa ‰e
tako vreme. Ostrorogi Jelen je pa priganjal k delu kakor
ves ãas ne, odkar so gradili novo ogrado v Prehodih. Go-
spodar je vedel, da se bliÏa spomladansko deÏevje, pa bi
rad ‰e pred njim dovr‰il ogrado in se vrnil nazaj na ko-
li‰ãe. Sinoãi je celo dal zakuriti ognje. Delali so pozno v
noã. Ob svitu visokih plamenov so morali hlapci zasuti
‰e jame, v katere so doslej lovili ture in zobre, pa tudi
lose in jelene. ·ele sredi noãi so popadali na leÏi‰ãa ka-
kor pobiti. Od utrujenosti se vsem ‰e jesti ni ljubilo. S
prvim svitom so morali pa Ïe spet vstati. Pretegnili so si
kakor od stepenosti omrtviãene ude in koj zaãeli podi-
rati tabori‰ãe.

BES

BOBRI 2: ROD

115

V Prehodih je leÏala gosta megla. Videlo se je komaj

za luãaj kamna daleã. Kozuhov in las se je prijemala vla-
ga. Ptiãi so se le poredko ogla‰ali. Celo ognji so zaplapo-
lali nekako klavrno.

Da ‰e enkrat pregledajo na novo zabito ogrado in vse

‰tiri zavraãne plotove, je poklical Ostrorogi Jelen k sebi
svoje Ïe oÏenjene sinove, Vztrajnega Voka, Rjavega
Medveda in Grãavega Bresta. Preden so pa od‰li od og-
njev, je rekel Brestu, naj gre ‰e po Presukanega Lisjaka.
Ne bo hujskal medtem, ko ga ne bo opazovalo nobeno
pravo oko, Zorne Kaline proti njemu.

Lisjak se je pa nekaj obotavljal. Jelen je to bolj slutil,

kakor pa opazil. Pograbila ga je jeza. Glasno je zavpil:
»No! Bo kaj ali niã?«

Vse ‰otori‰ãe je dvignilo glave. Saj Jelen niti hlapcev

ni imel navade tako nahruliti. Lisjaka pa je minila vsa
upornost. BrÏ se je oglasil: »Îe grem.«

Dolgo so hodili Ostrorogi Jelen in njegovi odrasli si-

novi, preden so ob‰li vso ogrado z zavraãnimi plotovi
vred. Vmes so se pogovarjali in hvalili dovr‰eno delo. To
in ono pa tudi pograjali. Vsak je vedel kaj povedati, le
Presukani Lisjak ni ves ãas zinil niti besedice.

Jelen in sinovi so obstali kraj potoka sredi zgornjega

zavraãnega plotu. Megla se je bila dvignila. Sonce se pa
ni hotelo prikazati izza oblakov. Pa so po svetlobi spo-
znali, da se je bilo povzpelo Ïe dokaj visoko na nebo.

BES

BOBRI 2: ROD

116

Ostrorogi se je razgledoval v smeri po ârnem potoku
navzgor in glasno ugibal in pravil sinovom, od kod pri-
beÏi ob pogonu divjaãina in kako skoraj ne bo mogla
drugam zaviti in bo morala steãi naravnost v ogrado.
Nenadona pa je sredi besede utihnil, urno poãenil na tla
in se prikril in tudi sinovom dal z roko znamenje, naj
store isto.

Na kraju, kjer je ‰e pravkar stala mala gruãa mo‰kih

in se na pol pritajeno pomenkovala, je hipoma vse utih-
nilo. In nikogar ni bilo videti nikjer veã. Kakor bi se bili
vdrli v zemljo. V go‰ãavi naokrog pa je donelo ptiãje
petje Ïe dokaj Ïivahneje, kakor se je bilo oglasilo v gos-
ti jutranji megli. Senica je priletela na vejo, zaciciujala,
pa brÏ spet odfrãala dalje. Prepla‰ila sta jo bila dva mo‰-
ka, ki sta bredla po ârnem potoku navzdol. Ne, umak-
niti se nista mogla veã.

Ostrorogi Jelen je vstal, za njim pa ‰e vsi ‰tirje sinovi.

Kakor bi bili iz tal zrasli. Starej‰i mo‰ki v strugi potoka
se je zdrznil in zastala mu je noga. Mlaj‰i se je bil pa
tako prestra‰il, da je bevsknil kakor mlado ‰ãene. Hov!

Jelen je namr‰ãil ko‰ate obrvi in pritajeno mirno

vpra‰al:

»Kaj spet ‰ari‰ po mojem lovi‰ãu, Urni Sulec?«
Glavar Turovcev je odgovoril, kakor bi ne bil prav niã

v zadregi: »Za‰el sem.«

BES

BOBRI 2: ROD

117

»âe bi mi mladec, ki za tabo hodi, rekel, da se je zgu-

bil, bi mu verjel. Tebi pa, Sulec — nhak!« Ostrorogi je
nejevoljno zamahnil z glavo.

»Od kdaj ti pa sinova beseda veã velja kakor oãeto-

va?« se je branil in obenem v‰ãipnil Urni.

Jelena je pogrelo. Stisnil je pesti in obraz: »âe je pa ta

mladec tvoj sin, naj si pa zapomni, da tudi njemu ne
bom verjel, kadar ga sreãam v svojem lovi‰ãu in se bo iz-
govarjal, da je za‰el. Kaj ga potem ãaka, mu pa sam po-
vej. Mi je bilo Ïe veãkrat Ïal, da sem tebi, Sulec, takrat
zavoljo tistih bobrov prizanesel. Îe ve‰, kdaj. Ko bi Je-
zerne ne bilo —« Ostrorogi je prijel za sekiro. Njegovi
oÏenjeni sinovi so tudi segli po oroÏju. Urni in njegov
sin, mladec Glasni Irt, sta se pripravila, da se branita.
Bilo je, kakor bi kdo nategoval lok, trdno odloãen, da ne
odneha prej, dokler ga ne zlomi. Ti‰ino je presekal Pre-
sukani Lisjak, ki je vso pot prav doslej trdovratno mol-
ãal. Prijel je Ostrorogega za laket in krotko spregovoril:
»Oãe!«

Jelen je Lisjaka pogledal, kakor bi ga hotel z oãmi pre-

bosti. Preden pa je mogel nad mladcem zarjuti, naj mol-
ãi, je Presukani kakor zaprosil:

»Oãe! Pozablja‰, da je bila skoraj doslej gosta megla.

Kaj ti v megli ‰e nikoli nisi za‰el?«

Ostrorogi je povesil sekiro, Sulcu se je pa odvalil ka-

men s srca. BrÏ je poprijel besedo:

BES

BOBRI 2: ROD

118

»Ostrorogi Jelen! Presukani ima prav. Megla je zvodi-

la naju z Irtom.«

»Sedaj ni veã megle in se vsakdo lahko razgleda,« je

oporekal Jelen.

»Prav zato sem pa pri‰el dol,« se je izvijal Urni Sulec.

»Videl sem z vrha hriba, kamor sva za‰la v megli, v Pre-
hodih trumo ljudi. Kaj naj bi poãel v tem ãasu, ko ni div-
jad godna za lov, kar cel rod sredi samotnih go‰ãav? Pa
sem razloãil ‰e, da je posekanega dokaj drevja in da stoje
nekaki plotovi, ki jih prej ni bilo. Stopim dol in povpra-
‰am. Menda mi Ostrorogi ne bo zameril, sem si rekel.
Saj, kakor vidi‰, nosiva s sabo samo sekiri.«

»No, vidi‰, oãe,« je miril Ostrorogega ‰e Lisjak.
»âe je tako, sem pa napak sodil,« je pristal Jelen.
»Tako je in prav niã drugaãe,« je potrdil Urni Sulec in

se debelo zlagal. Mladec, Glasni Irt, se je za oãetovim
hrbtom komaj zdrÏal smeha. Hodil je Ïe od zgodnjega
jutra s Sulcem. Prenoãila sta bila v skalni duplini na Vi-
sokem hribu tik ob meji domaãega lovi‰ãa. Zjutraj se
jima je za kratek ãas pokazalo sonce. Nato se je koj skri-
lo za oblake. Svet pod njima pa je bil ves pokrit z meglo,
kakor bi bilo Veliko jezero nastopilo za veã svojih globin
visoko in zalilo vsa moãvirja, vse doline, vse svoje oto-
ke in ‰e dokaj vi‰jih hribov naokrog. »Kakor nala‰ã,« je
rekel oãe, »brez skrbi lahko pogledava daleã v Ostroro-
govo lovi‰ãe.« In je odkobalil naravnost ãez mejo. On pa

BES

BOBRI 2: ROD

119

je hodil za njim, ravno ra‰ãen, kakor je bil po materi,
Ko‰ati Jelki. Megla se je bila Ïe razredãila, ko sta zaãula
na grebenu, na katerem sta stala, hrup iz Prehodov. Sto-
pila sta navzdol in kaj kmalu zagledala novo ogrado
Ostrorogovcev. Sulec se ni mogel premagati. Da mora iti
bliÏe pogledat in prisluhnit, je rekel. Morebiti bi se tudi
on mogel kdaj kaj okoristiti s to novo napravo. Iz pre-
vidnosti sta odloÏila vse drugo oroÏje, razen bodal in se-
kir, se spustila navzdol in kmalu zabredla v potok, da bi
ne pu‰ãala niti najmanj‰e sledi za sabo. Potem ju je pa
Ostrorogi presenetil. Irt je Ïe mislil, da se nikoli veã ne
vrne na domaãe koli‰ãe pod prijazno Ple‰ivco. Pa je po-
segel v besedo Presukani Lisjak. Naj mu zato oãe da Pi-
sano Tulpo kar brez odkupnine za Ïeno. âe si jo le hoãe
vzeti. In kako spretno je znal Urni Sulec prijeti za bese-
do in preslepiti Ostrorogega Jelena. Ne, res se je Glasni
Irt teÏko zdrÏal smeha. Posebno takrat ga je prijelo, ko
je Ostrorogi povabil oãeta in njega, naj si pobliÏe ogle-
data mogoãno novo ogrado. Urni Sulec se je pa ‰e
branil, ãe‰ da ga skrbi, kako bo na‰el nazaj na svoj svet,
ko je tako nemarno za‰el.

»I, saj se lahko popeljeta z nami po Dolgem potoku,

ko Ïe skoraj odhajamo. Bosta tudi dokaj prej doma ka-
kor pa nazaj ãez hribe,« se je znova dal prevariti Ostro-
rogi Jelen.

BES

BOBRI 2: ROD

120

»Saj res,« je brez obotavljanja pristal Urni. Niti zavo-

ljo lep‰ega se ni branil.

Irt si je moral pritisniti pest na usta in se delati, kakor

bi se mu bil zaletel ka‰elj.

Od‰li so po ârnem potoku navzdol. Med vhodom se

je pa Jelen ustavil in razloÏil: »Vidi‰, Sulec! Ogrado za-
biti in plotove zasekati mora‰ spomladi. âez poletje se
vse nekako preraste in divjad se navadi hoditi skozi vho-
de kakor skozi vsako drugo steãino. Na zimo, ko jo ob
pogonu gonjaãi vzdignejo in poÏeno, niti ne sluti ne, da
drvi v veliko past.«

»Ahm, ahm, ahm,« je pritrjeval Sulec.
»Le kako se more oãe tako prenarejati?« se je sam

zase ãudil Glasni Irt.

Pri‰li so do razdrtega ‰otori‰ãa. Tovori so bili Ïe vsi

povezani. Kljub temu je Ostrorogi ‰e ponudil Turovce-
ma jedi. Nista se branila. Sta bila res laãna.

Hlapcem pa je Jelen ukazal: »Razmeãite ugasle ognje

in zabri‰ite ãimbolj vse sledove za sabo, da ostane ãim
manj smradu za nami. Divjad tenko vonja.«

In se je zresnil. Potihem je moral priznati, da Ostro-

rogi Jelen le dokaj veã ve kakor pa njegov oãe.

Nebo se je ‰e bolj zatemnilo. Zaãel je pr‰eti droben

deÏ. Ostrorogovci so se brÏ otovorili in v dolgi vrsti od-
hiteli proti Bobrovi skali.

BES

BOBRI 2: ROD

121

In je znal Urni Sulec spet tako obrniti, da sta se s si-

nom Irtom vozila v drevaku Presukanega Lisjaka. Prav
nikogar drugega ni bilo zraven. Kaj so se pogovarjali,
Ostrorogi ni mogel sli‰ati. DeÏ je ãofotal na vodo in glu-
‰il besede. In pa — njemu nasproti je sedela Zorna Ka-
lina. Da si prav to mladenko vzame za ãetrto Ïeno, je bil
Ïe za trdno sklenil. Samo kdaj, se ‰e ni mogel odloãiti.

âe bi pa Ostrorogi samo slutil, kako je kobaljasti Su-

lec podpihoval njegovega sina, Presukanega Lisjaka, pa
bi Turovca prav gotovo ne videla veã koli‰ãa pod Ple-
‰ivco.

Do smrti utrujeni in do koÏe premoãeni so se Ostro-

rogovci vrnili pod noã nazaj na domaãe koli‰ãe. Turov-
ca se nista hotela odzvati gospodarjevemu vabilu in pre-
noãiti pri njem. Odveslala sta v izposojenem drevaku v
deÏ in temo proti prelivu med prvima otokoma.

Sta oba dobro vedela zakaj.

BES

BOBRI 2: ROD

122

MLADO ZELENJE

eÏ je izpral in namoãil zemljo. Po bregovih je od-
gnala trava. Ozelenela so loãja in trstje in vrba je

postala muÏevna. Priãelo se je razpu‰ãati drevje; v
go‰ãavah ko‰ate bukve in vitki macesni, po moãvirjih pa
so zatrepetale v spomladanskem vetru svetloliste bele
breze. Brest in hrast se pa ‰e kar niã nista hotela zgani-
ti.

Mladci, manj‰i in veãji, pa tudi mladenke vmes, so

pridno stikali za gnezdi in pobirali iz njih ‰e nenaleÏe-
na jajca. âim veã jih nabero, tem bolj bo veselo prazno-
vanje mladega zelenja. Eee, ko bi mogli pogledati ‰e v
neprehodna moãvirja. Pa tam preÏi smrt in potegne z
nevidnimi rokami ãloveka v globino. Ponirka je Ïe drÏa-
la za noge. Bil bi se ugreznil, da mu ni na obupne klice
prihitel pomagat Brlez, ki zna biti dokaj bolj previden.

Pi‰ãalar, Ostrorogega Jelena in njegove tretje Ïene,

Tenkoprste Vrbe sin — za trikrat vse prste na eni roki
pomladi je Ïe doÏivel — se pa za gnezda in jajca kar niã
ni menil. Stikal je po vrbovih grmih, rezal s kratkim kre-
silnikovim noÏiãem ravne palice, debelej‰e in tanj‰e, vil
pi‰ãali in jih ugla‰al vi‰e in niÏe. Te je potem premenja-

BES

BOBRI 2: ROD

123

val z drugimi mladci za nabrana jajca. Îe cel kup jih je
imel. Kaj bi ‰aril po loãju in trstju, brodil po moãvirjih in
plezal na drevesa, ãe mu pa treba ni. Presku‰al je svoje
pi‰ãali, si ÏviÏgal in pel in posedal po prisojnih rebrih.

Oãetu, Ostrorogemu Jelenu, tako mladãevo pona‰a-

nje ni bilo prav niã v‰eã. Saj vendar za nobeno rabo ne
bo, ko doraste. Trdo je prijel Pi‰ãalarja, mu potisnil v
roke lok, mu obesil prek hrbta poln tul pu‰ãic in ga na-
gnal, naj se gre vadit ciljat. Zagrozil je mladcu, da ne
dobi prej jesti, dokler si sam ne ustreli ptiãa. Potrt je
Pi‰ãalar odveslal za RoÏni hrib — na Veãno pot bi rekli
dandanes — pristal na trdino in sedel pod star in Ïe ves
tehel topol. Da bi zalezoval ptiãe, ki tako lepo pojo?
Nak! Ribo Ïe ‰e ujame, ribo, ki je nema. Ptiãev pa ne bo
ubijal. Zaãel se je igrati s tetivo, sesukano iz ovãjega ãre-
vesa.

Trn, trn, trn, trn, trn, trn, je zabrenkala tetiva. Pi‰ãalar

je prisluhnil in sam sebi glasno rekel: »Poje.« Ves zaãu-
den je molãe ogledoval lok in tetivo. Iz zami‰ljenosti ga
je predramil teÏak frfot perutnic. Mladec je naglo po-
gledal na jaso pod sabo. Pravkar se je spustil dokaj‰en
orel na tla. V krempljih je bil prinesel mrtvega belega la-
boda. Glava je lepemu ptiãu nizko visela navzdol. Ropar
mu je zaãel skubsti perje. Pi‰ãalarja je pograbila jeza.
Zveneãe petje labodov ga je vselej, kadar ga je zasli‰al,
vsega prevzelo. Da je znal ciljati, bi sedaj napel lok in

BES

BOBRI 2: ROD

124

ubil ujeda. Pa kaj, ko ne bo pogodil. V zadregi je naglo
pobral kratko, kiju podobno in na debelem koncu na
pol izvotljeno suho topolovo vejo in jo zadegal proti
orlu. Ni ga zadel. Kij je priletel ob nizek ‰tor in zabrnel.
Pi‰ãalar je nasilnika prepodil. Labod pa je ves bel obleÏal
na jasi.

Vsak drug mladec bi se najprej polastil ujedu iztrga-

nega plena. Pi‰ãalar pa se za laboda ‰e zmenil ni. Naglo
je spet pobral na debelej‰em koncu buãasto izvotljeno
vejo. Potrkal je z njo ob ‰tor. In spet in spet. Pridvignil si
je izvotljeni del veje k u‰esu in poslu‰al. In ‰e in ‰e. Na-
zadnje je pa ves vesel vzkliknil: »Doni.«

Pi‰ãalar je zanesel okrvavljenega laboda pod topol in

sedel poleg njega. Ni se mu bilo treba veã bati, da bo
laãen. Bi tudi tako ne bil. Spil bi nekaj jajc. Brezskrbno
je zaãel z noÏem obrezovati topolovo vejo in jo ‰e bolj
izvotlil. Nato je odvezal z loka strunasto tetivo in jo na-
pel po dolgem na buãasto suho vejo. Hej! kako vse dru-
gaãe je zapela, kakor pa prej na loku.

Brenka, brenka, bredka, brenk! Hej, hej, hej!
Mladec je zaãel od samega veselja poskakovati okrog

topola. Grede pa je s prsti udarjal ob struno. Vtaknil je
v usta ‰e pi‰ãal. Saj sta se kar lepo skladala brenk in pisk.
Samo prekmalu mu je zmanjkalo sape. Moral je sesti in
se odpoãiti. Oprl je komolce ob kolena in naslonil gla-

BES

BOBRI 2: ROD

125

vo v dlani. Z Ïareãimi oãmi je dolgo razmi‰ljal. Skoraj do
mraka. Vmes pa je zdaj pa zdaj spet malo pobrenkal.

Preden je vstal, da odide, in je potisnil topolasto buão

k licu in ji spregovoril kakor ãloveku:

»O, moja brenka!«
In je dal mladec novemu orodju ime, da sam ni vedel

kdaj.

·ele pod noã je priveslal Pi‰ãalar nazaj na koli‰ãe. Ko

je Ostrorogi Jelen zagledal okrvavljenega belega laboda
v njegovih rokah, je pohvalil najstarej‰ega otroka svoje
tretje Ïene, Tenkoprste Vrbe:

»Lej, saj nisi tako zaniã. Bo le nekaj iz tebe.«

Razgledni brest na vrhu RoÏnega hriba se je razpustil.
Koli‰ãe Ostrorogega Jelena se je vznemirilo. Ne bo veã
dolgo, da doloãi poglavar praznovanje mladega zelenja.

Hej, haj, hej, haj! Jujuju juh!
Mladci in mladenke so pridno pekli pod vroãim pe-

pelom nabrana jajca velikih ptiãev. Potem jih je bilo tre-
ba nekaj ‰e pobarvati. Mladci so si narezovali koÏo in jih
pordeãili z lastno krvjo. Mladenke pa so jih ãez noã po-
topile v vroão zavrelico iz ãe‰minovega lubja. Do jutra
se je lupina navzela soncu podobnega sija. Najveã jajc
pa je ostalo belih. Za starej‰e ljudi in otroke, ki si Ïe niã
veã, ali pa ‰e niã skrivnostnega ne znajo povedati drug
drugemu.

BES

BOBRI 2: ROD

126

Po koli‰ãu je draÏljivo zadi‰alo kakor samo enkrat v

letu. Na vseh ognji‰ãih so se pekle pod Ïerjavico posu-
‰ene gnjati. In z le‰nikovimi jedrci gosto pome‰ani pod-
pepelnjaki so Ïe tudi ãakali po policah. Poleg njih je bilo
naloÏenih Ïe dokaj raznovrstnih korenin. Grenke zele-
ne kre‰e si pa natrgajo spotoma, da ne ovene.

Vse je bilo Ïe pripravljeno in sonce je gorko sijalo. Po-

glavar pa, Ostrorogi Jelen, se kar niã ni hotel zmeniti, da
bi zaukazal praznovanje mladega zelenja. Mar je oglu‰il,
da ne sli‰i petja ptiãev. Morebiti je pa nahoden, da ne
vonja spomladi. Le kaj se obotavlja?

Gospodar, Ostrorogi Jelen, se ni mogel odloãiti. Vedel

je, da se mora ‰e prej pogovoriti s svojo prvo Ïeno, Je-
zerno RoÏo. Zavoljo sebe in Presukanega in Zorne Kali-
ne. Pa se ni hotela ponuditi prava priloÏnost. Ko Ïe le
veã ni mogel odla‰ati in ga je zaãela Jezerna sama vpra-
‰ujoãe pogledovati, jo je odpeljal na drevaku na svetli-
kajoãe se jezero, v katerem se je z bregov ogledovalo
mlado zelenje. Tam nihãe ne bo mogel prislu‰kovati.

RoÏi se je dozdevalo, da Ostrorogega nekaj teÏi. Le kaj

se obotavlja. Njej se mudi nazaj k ognji‰ãu. Ne utegne
gubiti ãasa. Nagnila se je malo naprej, se prijazno na-
smehnila in kar sama zaãela pogovor:

»Kaj mi ukaÏe‰, gospodar?«
»Niã.«
Ostrorogi je poloÏil veslo prek drevaka.

BES

BOBRI 2: ROD

127

»No, kar reci,« je prikimala Jezerna RoÏa.
»Rod Ostrorogovcev mora rasti. Meni se pa otroci veã

ne rode.« Jelen je spet potopil veslo v vodo.

»Hm! Otroci!« Jezerna je pomislila: »Od naju z Vrbo

jih ne priãakuj veã. Si bo‰ moral paã privzeti ‰e kako
Ïeno. Ali pa dve, tri.« RoÏa se je nasmehnila in naviha-
no pogledala Ostrorogega izpod ãela.

»Ne veã. Eno,« je bil Jelen kratke besede.
»Prav,« je pritrdila gospodinja. »Kar izberi si jo. Ne

manjka brhkih in zdravih mladenk na domaãem koli-
‰ãu. âe ti je katera tuja v‰eã, jo pa tudi laÏe odkupi‰ ka-
kor kdor koli drug.«

»Naaa —« je zategnil Ostrorogi, potem pa hitro izre-

kel: »Na Zorno Kalino malo mislim.«

»Prav. Dobro si izbral.« RoÏa je res odkrito pritrdila.
»Îe — samo.« Jelenu je beseda zastala.
»No, kaj?« Jezerna je visoko dvignila glavo.
Ostrorogi je uprl roke z dlanmi ob kolena: »Za Kali-

no pogleduje tudi Presukani Lisjak.«

»Dékle vendar ne bo jemal za svojo prvo Ïeno. Bi ska-

zil rod.« RoÏa je bila kaj odloãna: »Za drugo Ïeno Ïe ne
reãem. Pa si dovolj neumen, ãe mu jo pusti‰. Gospodar
si ti.«

»Je Ïe res. Ko bi ga ne motila Ko‰ata Jelka s Pisano

Tulpo.«

BES

BOBRI 2: ROD

128

»Te mu nikar ne dovoli pripeljati na na‰e koli‰ãe.«

Lisjakova mati ni bila voljna popu‰ãati sinu, ãeprav ga je
imela rada.

»Mu tudi nikoli ne bom.« Ostrorogi je spet pognal

drevak prek jezerne gladine. Preden je v ‰irokem kolo-
barju obveslal vse svoje obseÏno koli‰ãe, sta se z Jezer-
no domenila, da si Jelen za ãetrto Ïeno res vzame Zor-
no Kalino. Zavoljo Presukanega bo pa ‰e malo poãakal.
Da ne napravi trmoglavi mladec v prvem razburjenju
kake neumnosti.

Sonce je pravkar zahajalo, ko sta Ostrorogi Jelen in

Jezerna stopala po pristajnem mostu navzgor na mo-
sti‰ãe. Gospodinja je od‰la v koão. Poglavar pa je obstal
pod mogoãnim rogovjem orja‰kega jelena. Prislonil je
dlan ob usta in iz polnih prsi zarukal.

Koli‰ãe je oÏivelo. Iz vseh koã so pritekli mo‰ki in

mladci in Ïenske in otroci ven na mosti‰ãe in se zbirali
pred Ostrorogim pod orja‰kim rogovjem. Kar jih je bilo
pa spodaj na jezeru, so brÏ obrnili drevake proti domu.
Od staj sem so pa naglo veslali pastirji in nekaj Ïensk, ki
so se mudile na trdini zavoljo molÏe.

Sonce je za‰lo. Skoraj nepremiãno so viseli na nebu

oÏarjeni oblaki. Na koli‰ãu Ostrorogega Jelena pa je bil
zbran ves njegov ‰tevilni rod. Redkokdo je manjkal. Vsi
so nestrpno ãakali, kaj ukaÏe gospodar.

BES

BOBRI 2: ROD

129

Jelen se je samozlavestno ozrl naokrog. Hrumeãi rod

se je umiril. Ostrorogi je raz‰iril gosto pora‰ãene prsi in
zajel sapo. Nato pa je spregovoril in glasno oznanil:

»Jutri proslavi rod Ostrorogovcev prvo zelenje.«
Gospodar je obmolknil. Mladina pa je zavrisnila. ·e

starej‰i ljudje so se kar nekako razÏiveli.

Prav do mraka in ‰e naprej v noã so se razlegali s koli‰ãa
Ostrorogega Jelena prek jezerne gladine vriski mladcev
in vzkliki mladenk. V go‰ãavah pa so se odzivale sove.

Juh, juh, juh!

Na vrhu RoÏnega hriba, na veji razglednega bresta, ki se
je kakor roka stegala proti jutranji strani, je zaklepetal
petelin. Odzvala sta se mu drozg in komatar in zagosto-
lel je strÏek.

Medel sij, ki se je bil dvignil iznad nizkih hribov da-

leã zadaj za Oblim hribom, je priãel rdeti. ârni ptiã z
rdeãe obrobljenimi oãmi je zabrusil. Polagoma so popri-
jeli tudi drugi ptiãi. Preskakovali so se po ozelenelih ve-
jah in otresali roso. RoÏni hrib se je prelil v eno samo
pesem. Pod njim pa je zahrumelo koli‰ãe Ostrorogega
Jelena. Spodaj na vodi so se zazibali drevaki. Drug za
drugim je odrinil izpod pristajnega mosta. V skupinah
so veslali proti trdini in med veselimi vzkliki in vriski
pristajali ob vznoÏju pod studencem. Mladenke so hite-

BES

BOBRI 2: ROD

130

le umivat si obraze v hladni in ãisti studenãnici. Da se
jim bolj cvetoãe razÏare ãez poletje. Mladci so se pa vra-
ãali z drevaki nazaj pod koli‰ãe, da prepeljejo ‰e otroke
in odrasle na trdino.

Hej, haj, hej, haj, hej, haj, hihihi ha haj!
Veselje je nara‰ãalo, postajalo ãedalje bolj glasno in se

povzpenjalo vedno vi‰e v RoÏni hrib.

Debeli petelin je obmolknil. Stegnil je vrat in prisluh-

nil. V go‰ãavi spodaj se je nekaj premikalo. Petelin se je
naglo obrnil, razpel peruti in hrumeãe odfrfotal proti
prodovom Save. Pesem ptiãev na poboãjih RoÏnega hri-
ba je za hip premolknila. Jasa pod razglednim brestom
se je pa priãela polniti s kipeãim Ïivljenjem.

Po bregu navzgor so prihitele mladenke. Rosa jim je

o‰kropila sveÏe oprane sivkaste haljice. Pa se zato niso
menile. Za dekleti so se pripodili mladci. Belili in sivili in
ãrnili so se jim ovãji in volãji in kozji prepasi okrog ledij.
Ostrorogovim odraslim sinovom so vihrali risji koÏuhi
po hrbtih. Najlep‰e je znal z njim opletati in se razkazo-
vati mladenkam Presukani Lisjak. Marsikatera ga je Ïivo
pogledala.

Privre‰ãali in prikriãali so otroci. Kar od vseh strani,

kakor bi jih bile vse go‰ãave polne.

Poãasi in marsikdo precej zasopel so prispeli na vrh

RoÏnega hriba moÏje in Ïene in starej‰i ljudje. Zadnji je
pri‰el Ostrorogi Jelen. Vsi so se mu razmaknili. Gospo-

BES

BOBRI 2: ROD

131

dar pa je stopil ob mogoãno deblo bresta. Rahel veter se
je poigraval z njegovim voljnim, velikim pla‰ãem. Bil je
se‰it iz samih koÏu‰ãkov Ïlahtne kune.

Vse Ïivo se je bilo nabralo ljudi na jasi. Le pod ‰iroko

kro‰njo razglednega bresta, okrog mogoãnega debla in
Ostrorogega Jelena je bil ves prostor prazen.

Nebo je Ïarelo v jutranji zarji. Vrhovi SneÏnih gora so

bili Ïe osvetljeni. Ni manjkalo veã dosti, da pride sonce
in obsije ozeleneli razgledni brest in vrh RoÏnega hriba
in zbrani Ostrorogov rod.

»Pi‰ãalar, k meni!« je glasno zaklical Jelen.
Nekako pla‰no je prihitel mladec. Stal je prav med

zadnjimi in skozi glasni tru‰ã lovil glasove ptiãev.

»Sem, na to korenino sedi!« Oãe je pokazal sinu ka-

kor hlod debelo korenino. Za dva seÏnja daleã od debla
se je boãila nad zemljo, potem se polagoma zarivala pod
ru‰o in se konãavala kdo ve kje. In je ‰e velel Ostrorogi:
»Ko zaãne vzhajati sonce, mu zabrenka‰ v pozdrav.«

»Bom, gospodar,« se je razveselil Pi‰ãalar.
»Svetlooka Srna in Lepolasa Veverka!« je spet zakli-

cal poglavar.

»Tukaj sva,« sta se oglasili dvojãici prav v prvi vrsti.
»Mladenke v krog zberita!« je ukazal Jelen.
»Mladenke v krog!« sta ponovili Srna in Veverka oãe-

tov ukaz, se sami prvi prijeli za roke in ponudili drugo,
prosto naprej. Kakor venec cvetja so se zbrale mladen-

BES

BOBRI 2: ROD

132

ke iz rodu Ostrorogega Jelena pod kro‰njo razglednega
bresta v kolobar.

âez rob nizkih jutranjih hribov se je razlila slepeãa

svetloba. Ostrorogi je priprl veke in se zagledal vanjo.
Pi‰ãalar je udaril na struno. Zadonela je brenka. Vse je
utihnilo. Mladenke so se pa prestopile, zavrtele krog in
zapele:

»Mlaaado zeleeenje — Sooonce vzhaaajaa —
Zeeemlja po cveeetjuu — po plooodu duhtiii —«
Brenk, brenk, brenk, brenk, brenk, brenk.
Pi‰ãalar je udarjal na struno. Mladenke so pa ‰e in ‰e

zapele o mladem zelenju in soncu in cvetju in plodu.
Rod je molãe poslu‰al. Ostrorogi sam pa je s priprtimi
oãmi nepremiãno gledal v sonce.

Na RoÏni hrib in na jezero se je razlila dnevna svetlo-

ba. Utihnili sta struna in pesem mladenk. Ostrorogi Je-
len je zameÏal. Njegov rod pa je pridrÏal sapo in nape-
to poslu‰al, kaj poreãe gospodar. Od vseh strani je spet
zadonelo petje ptiãev.

Ostrorogi je na ‰iroko razgrnil svoj dragoceni pla‰ã,

potresel z glavo, da so mu zavalovali posiveli lasje, in je
spregovoril:

»Vidim ravnino, obseÏno kakor jezero. Vsa je zlata in

valovi. Iz nje pa raste gora iz samih podpepelnjakov.«

BES

BOBRI 2: ROD

133

Ostrorogi je premolknil. Rod pa je za‰epetal: »Dobro

znamenje, dobro znamenje, dobro znamenje. Obilo je-
sti.«

»Vidim tuje drevake,« je spet spregovoril Jelen. »Ve-

liki so, kakr‰nih mi ne zmoremo. Pri‰li so po Reki na-
vzgor in veslajo prek na‰ega jezera.«

Rod je molãal. Ni vedel kaj reãi. Ostrorogi pa je za-

gledal v plesoãi svetlobi pred sabo Zorno Kalino. Popol-
noma razloãno in jasno. Hitela je naravnost proti njemu.
·e bolj brhka in zdrava, kakor je v resnici bila. Jelen se
je nasmehnil. Kaj pa vidi, ni maral glasno povedati. Rod
je tudi uganil, da mu glavar neãesa noãe razodeti. Obra-
zi starej‰ih so se pomraãili.

Nenadoma se je pa Jelen nemirno prestopil, odprl oãi

in se pla‰no ozrl v zeleneão kro‰njo nad sabo. V u‰esih
mu je bilo zahrumelo, kakor bi se podiralo drevo, pa ni
bilo nikjer niã. Stopil je nazaj k deblu in povedal: »Zdelo
se mi je, da se je od razglednega bresta odlomila moã-
na veja, da pada na tla in me hoãe ubiti. Pa to ni bila veã
prava prikazen, ko sem Ïe pogledal.«

MoÏaki so zmajali z glavami. Ostrorogega vedenje se

jim ni zdelo niã prida. Pa niso marali oporekati glavar-
ji. So raj‰i molãali.

Mladina se pa za Ostrorogove besede ni dosti zmeni-

la. Je imela vse drugaãne skrbi. Le Presukani Lisjak si je
dobro zapomnil, da se je njegovemu oãetu v videnju

BES

BOBRI 2: ROD

134

mladega zelenja odlomila z razglednega bresta moãna
veja.

Spet je zabrekal Pi‰ãalar na struno. Mladenke se niso

veã hotele vstopiti v krog. RazbeÏale so se bile na vse
kraje. Prve so se bile Ïe vraãale s cvetjem v rokah. Hitele
so ga povezovati v ‰opke. Potem so se sku‰ale, katera
vrÏe svojega vi‰e v veje ozelenelega razglednega bresta.
To pomlad je vse nadkrilila Zorna Kalina. Do prihodnje-
ga zelenja jo doleti velika sreãa, so ji napovedovale vrst-
nice. Kalina sama pa niã kaj prav ni mogla verjeti.

Mlado zelena kro‰nja razglednega bresta je bila vsa

ovenãana s pomladanskim cvetjem; kakor da bi bila
vzcvetela. Mladenke so se spet raz‰le po jasi. K njim so
pristopili mladci, jim dali rdeãe pobarvana peãena jajca
in prejemali v zameno sonãno rumena. Otroci in starej‰i
pa so hiteli lupiti in jesti nebarvana. Ta ali oni je bil pri-
nesel s sabo celo ‰ãepec soli, da sta imela trdi beljak in
rumenjak bolj‰i okus.

Rod Ostrorogega Jelena je posedel po jasi. Vsak je

lahko jedel meso, kolikor ga je hotel, in prigrizoval gren-
ke korene in zeleno kre‰o po mili volji. Vsega so bili pri-
nesli obilno s sabo. Le od podpepelnjaka je dobil vsak
kaj malo. Nekateri komaj enkrat za v usta.

Na vzbokli brestovi korenini so sedeli Ostrorogi Jelen

in njegova druÏina. Vsi so bili dobre volje. Le Presuka-

BES

BOBRI 2: ROD

135

ni Lisjak se je nekam mrko drÏal. Ostrorogi ga je ves ãas
opazoval z enim oãesom. Z drugim pa Zorno Kalino.

Hrup in veselje na jasi pod razglednim brestom na

vrhu RoÏnega hriba sta ãedalje bolj nara‰ãala. In spet je
zapela Pi‰ãalarjeva brenka.

Takrat so se pa razÏiveli mladci. Planili so pokonci.

Hej, haj! Starej‰i so dvignili sulice, ta in oni je zavihtel
sekiro, mlaj‰i pa sneli loke s pleã in segli po pu‰ãice v tul.
In so poãepali in odskakovali od tal in se vrteli in zama-
hovali z oroÏjem in proÏili pu‰ãice visoko pod nebo in
v debla dreves. Zraven pa so peli in vriskali, da je potre-
petavalo mlado listje v kro‰nji razglednega bresta.

Hej, haj, juhahaj, haj, haj, juhahaj!
Presukanega Lisjaka ni bilo med razigranimi mladci.

Jelen ga je koj pogre‰il. Zaãel ga je z oãmi iskati med gle-
dalci. Ni ga bilo. Pa tudi Zorne Kaline ni bilo nikjer. Ne-
opaÏeno je od‰el Ostrorogi izpod ko‰atega bresta. Mu
ni bilo teÏko. Vse je bilo zaverovano v razposajeno pre-
kipevajoão mlado moã v rodu.

Ostrorogi je Lisjaka in Kalino kmalu izsledil. Stala sta

za vrtincem mladih bukev. Potuhnil se je in se plazil bli-
Ïe. Mladec je mladenki nekaj ponujal, ona se je pa bra-
nila vzeti. Jelen se je pritihotapil tako blizu, da je razloãil
pritajene besede.

BES

BOBRI 2: ROD

136

»Na praznik mladega zelenja,« je ‰epetal Lisjak, »mo-

ra vsaka mladenka vzeti od vsakega mladca rdeãe po-
barvano labodje jajce, ãe ji ga ponudi. Ti se pa brani‰.«

»Bojim se,« je skoraj drhtela Kalina.
»âesa?« je revsnil Presukani.
»Ne vem. In vrniti ti ne morem Ïarko barvanega gos-

jega jajca, ko sem Ïe vse oddala. Kasen si.«

»To niã ne de. Na, vzemi!«
Zorna je sprejela ponujeni ji dar. Saj se ni mogla ubra-

niti. Takrat je pa, kakor sluãajno, stopil izza mladih bu-
kev Ostrorogi. Naredil se je nevednega, kakor bi ne bil
ne videl ne sli‰al niãesar. Premagal se je in mirno rekel
sinu: »Lisjak, mladci te pogresajo. BrÏ pojdi. Ti bi jih
pravzaprav moral voditi!«

Presukanemu ni niti na misel pri‰lo, da bi oporekal.

Urno se je obrnil in od‰el. Kalina pa je s tresoãimi se ko-
leni obstala pred Ostrorogim. âe bi jo z vso moãjo udaril
s pestjo naravnost v obraz, bi se prav niã ne zaãudila. Pa
je ni. Samo precej trdo je vpra‰al: »Kaj ti je dal Lisjak?«

»Tole.« Mladenka je pokazala rdeãe barvano peãeno

labodje jajce.

»Daj sem!«
»Na.«
Ostrorogi je zadegal labodje jajce ob deblo debele

bukve, da se je razletelo na vse strani. Le grdo rumena
packa je ostala od rumenjaka na sivem lubju.

BES

BOBRI 2: ROD

137

»Tako, da bo‰ vedela. âe pa hoãe‰ biti Lisjakova, ga

pregovori, naj si pred tabo vzame za prvo Ïeno katero
koli mladenko iz uglednega rodu, samo Pisane Tulpe
ne.«

»Mu povem ob priliki,« je bolj dahnila kakor rekla

prestra‰ena Zorna.

Jelen je od‰el nazaj pod brest. Koj za njim je pri‰la na

jaso tudi Kalina. Uvrstila se je v krog mladcev in mla-
denk, ki so se drÏali za roke in v ‰irokem krogu vrteli
okrog debla razglednega bresta. Pi‰ãalar pa je udarjal na
struno:

Brenka, brenka, brenka, brenka, brenka, brenk —
In so peli in se vrteli, dokler se ni sonce povzpelo na

svoj vrh. Lisjak in Kalina sta se ves ãas drug drugega
skribno izogibala.

Med vriskom mladcev in veselimi vzkliki mladenk se

je rod Ostrorogega Jelena zaãel razhajati. Vraãali so se
nazaj na koli‰ãe. Zadnji je pristal gospodar. Niã kaj pra-
ve volje ni bil. Jezerni RoÏi, ki ga je vpra‰ala, kaj se mu
je prikazalo v videnju mladega zelenja, je odgovoril
samo: »Mhm!«

RoÏa ni marala veã siliti vanj. Je videla, da je Ostrorogi

nasajene volje. Tega pa seveda ni mogla vedeti, kako Je-
lena grebe, da je Presukanemu popustil glede Zorne Ka-
line. »Pa naj Ïe bo,« je Ostrorogi sku‰al dopovedati sam
sebi. »Samo, ãe prej vzame mladenko ugledne druÏine,

BES

BOBRI 2: ROD

138

da rod ne posentjavi.« Po tihem si je pa Ïelel, da bi ga
tokrat Lisjak ne ubogal. Potem mu Kaline ne odstopi, ãe
se koli‰ãe podere.

Pod noã je priropotala nad veliko jezero nevihta.

BES

BOBRI 2: ROD

139

DONEBNI PLAMENI

onehali so spomladanski vetrovi. Go‰ãave so ozele-
nele prav do vrha ârne gore. Trave so odgnale za

ped visoko. Loãje in trstje pa je preraslo ‰tevilna, skrb-
no prikrita gnezda povodnih in moãvirnih ptiãev.

Na ob‰irni planjavi na vrhu Brda se pa zelenje nika-

mor ni moglo ganiti. Kakor orja‰ki okostnjaki so stega-
la prastara drevesa na vse strani svoje suhe veje. Pod
njimi se pa skozi dokaj‰njo plast odpadle suhljadi novo
rastlinje kar ni moglo preriniti.

Îe pred veã leti, ko je bil umrli Brkati Som ‰e ãvrst

moÏak, se je bil Ostrorogi Jelen, potem ko je dobil pri-
voljenje od oãeta, ãigar svet je bil, odloãil, da skrãi go-
‰ãavo po vrhu Brda in napravi iz nje rodno zemljo. S
hlapci je zasekal vsa drevesa, da so se posu‰ila. Stalo ga
je dokaj truda. NajteÏje delo se je bil pa namenil posto-
riti to spomlad. âakal je samo ‰e pravega ãasa in vreme-
na.

Sonce in veter sta presu‰ila Ïe vsa preperela in z dol-

gimi, sivimi mahovi porasla debla. Na bliÏnjih jasah se
je sivkastorjava lanska trava, pod novoozelenelo kar po-
gubila. Ne bo se vnemala od isker, ki bi jih raznesla ve-

BES

BOBRI 2: ROD

140

ter ali pa vroãina sama. Gorje, ãe bi se poÏar razdivjal in
zajel brezmejne neprehodne go‰ãave.

Ostrorogi Jelen je Ïe veã dni po‰iljal svoje mo‰ke na

Brdo. Ukazal jim je, naj za krajem posekajo vsa suha
drevesa, tako da bodo padla na notranjo stran. In prav
tako naj ob robu Ïive go‰ãe vsaj za tri seÏnje na ‰iroko
zvleãejo vso hosto in suhljad na sredo shalja.

Veã dni so od jutra do veãera pele sekire in tokli cepi-

ni po vrhu Brda, preden je mogel Vztrajni Volk, ki je vo-
dil vse delo, sporoãiti gospodarju, Ostrorogemu Jelenu,
naj pride in podtakne ogenj. »Ponoãi se ogenj vse ve-
liãastneje vidi,« si je mislil Ostrorogi in namenoma ãa-
kal, dokler ni za‰lo sonce. Potem je nagrebel na ognji‰ãu
dokaj‰en lonec Ïerjavice in odveslal. Mraãilo se je Ïe, ko
je prispel pod Brdo. Prijel je lonec za locen in od‰el na-
vkreber. MoÏje in mladci so se glavarja razveselili. So ga
bili Ïe teÏko priãakovali.

Jelen je obstal. Predenj je stopil Vztrajni Volk in mu

podal dolgo smolnico. Gospodar je stresel Ïerjavico iz
lonca na tla, pokleknil poleg nje, pritaknil osmoljeni
konec plamenice, se z glavo sklonil prav k tlom in zapi-
har v Ïareãe oglje. Smola je zacvrãala in se brÏ vnela.
Ostrorogi je vstal in poãakal, da se je plamenica razgo-
rela. Potem pa —

Vztrajni Volk je oãetu kazal, kje je pod velikimi grma-

dami draãja in lesa podtaknjeno netivo. V drugega za

BES

BOBRI 2: ROD

141

drugim je segel Jelen z goreão plamenico. Preden sta
Ostrorogi in Vztrajni ob‰la vse shalje, se je na kraju, kjer
je Jelen najprej zaÏgal, ogenj povzpel Ïe v suhe kro‰nje
orja‰kih dreves.

Od sonca in vetra posu‰eno draãje se je vnemalo na

vseh koncih in krajih. Plameni so ‰vignili proti nebu in
zajeli vsa drevesa. Razdivjal se je poÏar, kakor bi iz same
zemlje bruhal ogenj. Veter, ki je potegnil z gora, je na-
gibal vrh plamena proti jezeru in odna‰al dim daleã na
odprto vodo. ZaÏarelo je nebo, zaÏarelo je pa tudi Veli-
ko jezero, kakor bi sámo gorelo.

Prasketanje, ki se je bilo koj spoãetka priãelo ogla‰ati

v plamenih, je ãedalje bolj nara‰ãalo in se sprevrglo v
treskajoãe pokanje. Kakor bi se utrinjale zvezde, so se
vsipale iskre v jezero in uga‰ale v razsvetljeni vodni gla-
dini, po kateri so hiteli veslati ‰tevilni drevaki od koli‰ãa
Oskrorogega Jelena. Otroci, Ïenske in starci, vsak, prav
vsak, kdor je le koliãkaj mogel, je hotel videti veliãastni
poÏar od blizu.

Noã je zagrnila zemljo. Veãerno stran Velikega jeze-

ra je razsvetljevalo goreãe Brdo. Okrog ognja pa se je
zbiral rod Ostrorogega Jelena.

Zorna Kalina je prispela med prvimi. Z mladenkami

je hitela po bregu navzgor. Pa je vso gruão kaj kmalu
zaustavila pekoãa vroãina. Kalina je stopila za deblo

BES

BOBRI 2: ROD

142

debele breze in od tam opazovala silni ogenj, v katerem
je preperelo drevje kar ginilo.

Zorna je prav dobro vedela, da se ji ne more niã pri-

petiti, pa jo je vendar priãela obhajati ãudna groza. Pred
njenimi oãmi so plameni neukrotlijivo poÏirali suho go-
‰ãavo, katero je bil zaÏgal Ostrorogi Jelen. Veã let je pri-
pravljal nocoj‰nji poÏar, ki bi se rad razbesnel daleã na-
okrog, pa se ne more, ker ga Ostrorogi drÏi kakor na
vrvi. âe mora ‰e ogenj biti pokoren Jelenu, le kako naj se
Presukani Lisjak upre gospodarjevi volji. Îe ob sami
misli, kako bi se Ostrorogi utegnil znesti nad njo in nad
Lisjakom, je Zorno Kalino kljub vroãini, ki jo je kar Ïgala
v lica, mrzlo spreletelo po hrbtu. Ne. Ostrorogemu Je-
lenu se nihãe ne more upreti. Tudi njegov lastni sin ne.
Najmanj pa hãi njegovega hlapca, Pegastega Risa.

Kalina je zameÏala. Pred njo je prasketal in pokal

ogenj. Na obeh straneh in za njo so se ogla‰ali vzkliki
zaãudenja. In Zorni se je zazdelo, da se vsi ti ljudje, od-
rasli in otroci, ves rod Ostrorogega Jelena, ne ãudi og-
nju, paã pa samo proslavlja moã svojega gospodarja.

»Kalina!«
Zorna je vztrepetala, odprla oãi in se brÏ obrnila. Za-

gledala je za sabo Presukanega Lisjaka. »Kako si me pre-
stra‰il!«

»Hm! Ostrorogega bi se pa razveselila. Kaaaj?« Presu-

kani je stegnil roko in trdo prijel Kalino za golo laket.

BES

BOBRI 2: ROD

143

Zorna je sunkoma iztrgala roko iz Lisjakovega prije-

ma in se za korak odmaknila prisekljivemu mladcu:
»Neee —!«

»Kaj, da ne,« je Presukani ‰e vedno trdil svojo.
»Zato, zato — ker se ga bojim,« je bolj izdavila kakor

pa povedala Kalina.

Lisjak se je glasno zasmejal: »Hahaha!«
»Ta ogenj poglej!« Kalina je stegnila roko. Njen obraz

pa je Ïarel od vroãine. »Do neba vihrajo njegovi plame-
ni, pa vendar se ne more razbesneti. Mu je Ostrorogi
zaãrtal, do kam sme seãi.«

»Ogenj smo ogradili mi. Jelen sam niti s prstom ni

ganil.« Iz Lisjakovih oãi je blisnila upornost.

»Je Ïe res,« je pritrdila Kalina in koj spet oporekala:

»Pa je vendar Ostrorogi vse kakor sam naredil, ker je
vam ukazal to storiti.«

»In ãe bi mi tega ne hoteli —?« Presukani je spet sto-

pil tesno k Zorni.

»Kdo se more upreti gospodarju, mogoãnemu, kakor

je Ostrorogi Jelen!« Kalina je narahlo nagnila glavo na-
prej.

Lisjak pa se je s pestjo udaril na prsi, da je votlo za-

bobnelo: »Jaz se mu postavim po robu, ãe ne dobim
tebe.«

»Pa te stre.«
»Bomo videli.«

BES

BOBRI 2: ROD

144

Ob robu ognja se je zru‰il v ogenj visok in tenak bo-

rovec. Kalina in Lisjak sta odskoãila za nekaj korakov. Pa
so jo kljub temu ‰e dosegle usipajoãe se iskre. Zorna si
jih je hitela stepati iz las in raz haljico. Presukani se pa
skoraj ni zmenil zanje. ·ele ko mu je zasmrdelo iz pre-
pasnice po smodeãi se dlaki, je krepko udaril z dlanjo po
vnanji strani bedra in pogasil vnemajoão se koÏuhovino.
Obenem je pa zatrmoglavil: »Se uprem, ãe mi ne pusti
vzeti tebe.«

Lep‰a priloÏnost se skoraj ni mogla ponuditi Zorni,

da sporoãi Lisjaku Ostrorogovo naroãilo. BrÏ je poprije-
la: »Me lahko dobi‰, ãe bo‰ pameten.«

»Kako?« je hlastnil Presukani in prijel Kalino za roko.
»Jelen mi je ukazal,« Kalini se je beseda zataknila, »mi

je ukazal, naj ti povem, da si mora‰ pred mano vzeti za
prvo Ïeno mladenko iz ugledne druÏine.«

»Hhhm!« se je namrdnil Lisjak. Zorna ga je pa usta-

vila in poãasi ponovila: »Mladenko iz ugledne druÏine.«
Nadaljevala pa je bolj naglo: »Katero koli, je rekel, samo
Pisane Tulpe s koli‰ãa Turovcev ne.«

»Maram zanjo. Îe zavoljo preoblastne njene matere

ne, Ko‰ate Jelke, ne.«

Ob robu go‰ãave, nedaleã od debele breze, sta se

oglasila glasen vri‰ã in cviljenje. Tokrat so se iskre v
ogenj podirajoãega se goreãega drevesa usule na gruão
mladenk, ki so zaãudeno opazovale veliãasten poÏig

BES

BOBRI 2: ROD

145

shalja na Brdu. Njih vik in krik sta za kratek ãas preki-
nila pogovor med Kalino in Lisjakom. Prva je spet spre-
govorila Zorna: »Pisane Tulpe ne. Drugo pa, katero koli
hoãe‰. In jaz bi potem postala tvoja druga Ïena.«

»Mrhm!« Lisjak je najprej nejevoljno prhnil. Potem je

sklonil glavo tik na Kalinino uho in pridu‰eno vpra‰al:
»Pa bi ti hotela biti moja Ïena?«

Zorna je pogledala razvnetemu mladcu naravnost v

pora‰ãeni obraz: »Hotela? Hotela? Storiti bom morala,
kar bo Ostrorogi ukazal.«

»Sem mislil reãi,« je pojasnil Presukani, »ãe si ti Ïeli‰

biti moja druga Ïena?«

»Hm!« Kalina je slkomizgnila z rameni. »Prva morem

postati samo hlapcu.«

Lisjak se je pa razkoraãil in trmoglavo stisnil pesti:

»Îe vem, kako naredim. Vzamem si za prvo Ïeno kate-
ro koli. Pa jo potisnem ob stran, ti pa mi rodi‰ prvoro-
jenca in zagospodari‰ pri mojem ognji‰ãu.«

Obsijan s svitom plamenov je bil Presukani Lisjak kaj

v‰ec Zorni Kalini. Po obrazu, po postavi in besedi. Zami-
kalo jo je, da bi pritrdila, naj stori tako, kakor je rekel. Pa
se je prav ta hip zru‰ila v ogenj cela gruãa plameneãih in
Ïareãih dreves in opomnila Kalino na Ostrorogega moã.
Zaskrbljeno je posvarila razvnetega mladca: »Mar mis-
li‰, da bo gospodar mirno gledal tako tvoje poãetje?«

BES

BOBRI 2: ROD

146

Lisjak je namr‰ãil obraz: »Si pa zabijem lastno ko-

li‰ãe.«

»Ti ne bo dovolil oslabiti rodu Ostrorogovcev za eno

celo druÏino,« je oporekala Zorna.

Presukani je topotnil ob tla: »Tudi on je storil v mla-

dih letih isto. Zakaj bi pa ne tvegal jaz?«

»Zatooo —,« je zategnila uvidevno Kalina, »ker nisi ti

Ostrorogi Jelen in on ne Brkati Som.«

»Bomo videli.« Lisjak je dvignil pesti in zamahnil v

smer, kjer je slutil, da onstran planenov stoji s svojimi
poroãenimi in dora‰ãajoãimi sinovi njegov oãe, Ostro-
rogi Jelen. Tudi sam je bil ‰e pred kratkim med njimi. Pa
se je zmuznil in poiskal Zorno Kalino. Ni mu bilo Ïal.
Sedaj vsaj ve, pri ãem je. O, Ïe naredi po svoje. Pa se je
tik njega spet oglasila Zorna in ga z Ïugajoãim prstom
svarila:

»Pazi, Presukani Lisjak, da naju Ostrorogega jezna

moã ne seÏge, kakor sedaj v prah seÏiga ‰e pred kratki-
mi leti mogoãno go‰ãavo.«

Kalina ni ãakala odgovora. Obrnila se je in od‰la v

druÏbo mladenk. Prispela je ravno v pravem ãasu. Mla-
denke so si na jasi blizu roba go‰ãave pravkar podajale
roke in se vstopale v kolobar, sredi katerega je stal Pi‰ãa-
lar in prav na rahlo udarjal s ko‰ãkom ãe‰njevega lubja
na struno dromlje. Zorna se je brÏ uvrstila v krog in ga

BES

BOBRI 2: ROD

147

prav ona sklenila. Ta hip je Ïe zaklicala dvojãica, Svetlo-
oka Srna:

»Pi‰ãalar! Daj, zabrenkaj in zapoj, da poãastimo

ogenj!«

Drum, drum, drum, drum, drum, drum, se je glasno

oglasila struna. Mladenke so se prestopile, mladec je pa
priãel peti:

»Plameeeni visoooki, goreeeãa dreveeesa,
jezeeero sveeetlo, Ïareeeeãe nebooo —.«

Drum drum drum, drum drum drum.
»Ooogenj nam treeebii diiiiivje go‰ãaaave,
ooogenj nam plooodno zeeemljo dajeee —.«

Z zveneãimi glasovi so ponovile mladenke:

»Ooogenj nam plooodno zeeemljo dajeee.«
Drum drum drum, drum drum drum.

Kolobar se je hitreje zavrtel, Pi‰ãalar je pa spet povzel:

»Ooogenj nas greeje, ooogenj nam peeeãe,
ooogenj nam sveeeti v teeemnih noãeeeh.«

In se je spet oglasil zbor:

»Ooogenj nam sveeeti v teeemnih noãeeeh.«
Drum drum drum, drum drum drum.

BES

BOBRI 2: ROD

148

Presukani Lisjak je sprva zdaleã poslu‰al naglo bren-

kanje in zateglo petje. Kaj kmalu pa ni veã zdrÏal pri de-
beli brezi. Pritihotapil se je bliÏe in na skrivaj opazoval
rajanje mladenk. Dvigale so roke, se pregibavale v kol-
kih, obraãale glave zdaj sem, zdaj tja in pogledovale v
vrhove plamenov in ‰e vi‰e v Ïareãe nebo. Rudasta svet-
loba je poplesavala po njih haljicah, se poigravala z bolj
ali manj razkodranimi lasmi in jim oÏarjala mladostne
obraze. Zorna Kalina se mu je zdela po stasu in drÏi iz-
med vseh najlep‰a. Ne, ne bo dekla ona; nobeni drugi
Ïenski ne.

»Ooogenj, ooogenj, ooogenj,« je nepretrgano done-

lo v u‰esih Presukanemu. Pa se je spomnil, kako ga je
Kalina svarila pred ognjem Ostrorogove jeze. Ta hip mu
je bilo jasno, da je res blazno upiral se oãetu, mogoãne-
mu glavarju. Od togote mu je busila kri v glavo. In sam
ni vedel, kdaj je na pol tiho poprijel z mladenkami vred
za Pi‰ãalarjem. Pa je namesto z njegovimi besedami za-
pel po svoje:

»Ooogenj naj meeene in Zooorno seÏgeee —.«

»SeÏgeee —« je Lisjak izrekel tako spaãeno, da se je

ustra‰il lastnega glasu. Kakor bi bil zalajal. Urno se je
obrnil in oddivjal kar naravnost skozi go‰ãavo po bregu
navzdol prav do obale. Planil je v drevak in odveslal na
jezero. Za ogenj na hrbtu Brda se ni veã menil. Skozi

BES

BOBRI 2: ROD

149

prasketanje plamenov pa je ‰e vedno sli‰al mladenke
neprestano ponavljati:

»Ooogenj, ooogenj, ooogenj!«

Najraj‰i bi si zama‰il usesa.
Zgoraj na goreãem Brdu se je pa Pi‰ãalar sredi jase

ãedalje bolj razvnemal. Brenka mu je kar sama pela. In
besede v poãa‰ãenje ognja so mu kar same prihajale na
usta. Sam ni vedel, kdaj je zaãel poskakovati in se vrte-
ti na sredi kolobarja mladenk. Hkrati pa je zamahoval z
glavo, da so mu vihrali rdeãkasti lasje kakor plameni.

Naenkrat pa —. Silen tru‰ã je zaglu‰il brenkanje in

petje. Mladenke so z razigranim Pi‰ãalarjem vred obsta-
le in obmolknile. Vsi hkrati so se ozrli v poÏar in obstr-
meli. Sredi plamenov se je podirala najveãja skupina
dreves. Vse navzkriÏem so padala in deblo je spodbija-
lo deblo. Za celo zarjo isker se je dvignilo pod nebo. Ra-
hel veter jih je zanesel prav nad kolobar mladenk. Kakor
bi se na gosto utrinjale zvezde, so priãele padati na lase
in na haljice. Mladenke so od strahu zakriãale kakor jata
prepla‰enih jerebic. Pa je njih pla‰ne glasove presekal
jasen Pi‰ãalarjev glas:

»Ooogenj siiiplje sreeeão na naaas.«

»Ooogenj — sreeeãa, ooogenj — sreeeãa, ooogenj — sreeeãa!«

BES

BOBRI 2: ROD

150

Daleã naokrog so se razlegali mladi glasovi. Pi‰ãalar je

spet udaril na dromljo. Mladenke so pa sredi usipajoãih
se isker znova zarajale.

Prestra‰en vik mladenk je bil segel raz plameneãe

Brdo daleã na jezero. Udaril je na u‰esa tudi Presukane-
mu Lisjaku. Sunkoma se je ozrl nazaj. Kljub vsej nejevo-
lji se je moral ãuditi lepoti padajoãih isker. Obrnil je dre-
vak in privo‰ãljivo zaÏelel, da bi se poÏar razdivjal ãim
globlje v go‰ãave, pred kratkim ozelenele. Ha, bi se po-
tem porogal Zorni Kalini naravnost v obraz: »Si videla
Ostrorogega moã? Ogenj mu je u‰el, kakor se zmuzne
otroku, ki skaãe ‰e brez prepasnice naokrog, spolzka
riba iz rok.«

Pa osvetljene go‰ãave se niso vnele in poÏar na Brdu

je priãel pominevati. Plameni so legali ãedalje niÏe na
zemljo. Proti nebu se je dvigalo le ‰e nekaj orja‰kih dre-
ves, ki jih doslej plamen ‰e ni zmogel. Kakor velikanske,
v tla zasajene plamenice, ki so se bile vnele od vrha do
tal, so odsevala v jezerni gladini. Îar na nebu se je ãeda-
lje bolj krepil. Na jezero je pa spet priãela legati tema.

Tudi ogenj v prsih Presukanega Lisjaka se je bil pre-

cej polegel. Mladca je nehala kuhati jeza. Zaãutil je v
udih onemoglo utrujenost. Niã veã se ni mogel prema-
gati. Legel je vznak na dno drevaka. Veslo je poloÏil po
dolgem poleg sebe, da bi mu ne zdrknilo v vodo. Na
nebu so migljale redke zvezde. Lisjak je zameÏal. Neho-

BES

BOBRI 2: ROD

151

te mu je pri‰lo na misel, da se pribliÏno tako nekoã od-
pelje na brezmejno Temno jezero, ãe se prej morebiti ne
utopi v jezeru ali pa ne ugrezne kje v moãvirje. Saj vse
kaÏe, da mu bo Ïivljenjska sreãa sovrazna.

Mirno se je pozibaval drevak na Velikem jezeru. Lis-

jaku se je brÏ zadremalo. Prebudila ga je glasna govorica
blizu njega. ·e preden se je prav zavedel, kje je, je pri-
sluhnil. Z nizkim gilasom je spregovorila Ïenska: »Grdo
smo se zmotili.«

Hre‰ãeãe je odgovoril mo‰ki: »Smo se. Ostrorogi Je-

len krãi go‰ãavo in si pridobiva novo plodno zemljo in
veãa svojo moã. Mi smo pa sodili, da mu gori koli‰ãe.«

»·koda, da mu ne,« je privo‰ãljivo skoraj siknila Ïen-

ska. Presukani je spoznal njen glas. Bila je Ko‰ata Jelka.
Pogovarjala se je s svojim moÏem, z Urnim Sulcem.

»Prav bi bilo,« je pritrdil glavar Turovcev.
Ko‰ata pa je ‰e naprej glasno pletla svoje misli: »Obu-

boÏal bi in bi nikoli veã ne mogel misliti, da zagospodari
vsemu Velikemu jezeru. Bi mu Ïe samo preÏivljanje last-
nega rodu dokaj let dalo dovolj opraviti.«

»Mhm,« je zagodrnjal Sulec.
Kakor je bil Presukani Lisjak jezen na oãeta, se mu je

kaj grdo zdelo, da mu Turovci privo‰ãijo toliko nesreão.
Saj bi njega samega prav tako zadela. In Zorno Kalino in
vse. Sedaj je vedel, zakaj mu je Ostrorogi prepovedal
pripeljati si za prvo Ïeno na domaãe koli‰ãe Turovko,

BES

BOBRI 2: ROD

152

Pisano Tulpo. Da je bil ta hip oãe pri njem, bi se kar go-
tovo pobotala.

»Lej! Drevak!« je pridu‰eno vzkliknila Jelka.
»Kaj pa bo sedaj?« se je prestra‰il Presukani in prijel

za bodalo. »Zalotijo me in mi za vedno zama‰ijo usta.«
Pa si je brÏ domislil ukane. Potuhnil se je in se naredil,
kakor bi spal. Njegov strah je bil pa prazen. Turovci niso
priveslali do njega. Lisjak je sli‰al reãi Sulca:

»Drevak je brez veslaãa. Je Ïe komu zdrknil raz breg.

Naj ga sam lovi, jaz ga mu ne bom. Naj pa drugiã pazi!«

Presukani si je oddahnil. Turovci pa so zginili v temo.

Ko je utihnil njih pogovor, je mladec sedel in prijel spet
za veslo.

Brdo je uga‰alo. Zvezde na nebu so postale gostej‰e.

Glasovi ob pogori‰ãu so se umirili. Rod Ostrorogega Je-
lena se je vraãal na koli‰ãe. Po jezeru je plavalo dokaj
drevakov. »Precej mora biti tujih vmes,« je sodil po go-
vorici Presukani. Se je gotovo tudi marsikatero drugo
naselje zmotilo, ne samo Turovci, da gori koli‰ãe Ostro-
rogega Jelena. Prihiteli so, da bi pomagali. Ta ali oni pa,
da bi privo‰ãil kakor Turovci. Kdo ve?

»Hej! Kdo tam?«
Lisjak se je urno obril in zagledal teÏak drevak, ki je

drsel iz teme naravnost poti njemu. BrÏ se je odzval:

»Mladec Presukani Lisjak.«
»Ostrorogega Jelena sin?«

BES

BOBRI 2: ROD

153

»Sem.«
»Poãakaj nas.«
»Kdo ste?«
»Vitorogi Oven.«
»Aaa!«
Lisjaku se je dobro zdelo, da je Vitorogi prihitel tako

od daleã na pomoã. Njegovo koli‰ãe je bilo zabito v Glo-
boki zajedi, s katero je Veliko jezero najdlje segalo proti
podsonãni strani. — Malo niÏe na Mahu od borovni‰-
kega mosta, bi rekli dandanes. — Ovnov rod je slovel
daleã naokrog po svoji stari po‰tenosti.

Ovnovci so priveslali v‰tric Lisjakovega drevaka. âet-

vero jih je bilo; gospodar in trije njegovi najstarej‰i sino-
vi. Veãja dva, Zagoreli Rakar in ârni Bor Ïe odrasla, tret-
ji, Hrestaã, je pa ‰ele spodra‰ãal in ‰e ni imel dvojnega
imena.

»Kje se mudi Ostrorogi Jelen?« je vpra‰al Oven.
»Kar gotovo bo ‰e vedno ob pogori‰ãu,« je odgovoril

Presukani.

»Vôdi nas do njega,« je bolj ukazal kakor pa prosil

Vitorogi.

»Prav.«
Spet so se potopila vesla v vodo in drevaka sta se pre-

maknila in kaj kmalu pristala pod Brdom. Po go‰ãavi
navzgor je bilo Ïe temno, zgoraj na pogori‰ãu samem se
je se pa kar dobro videlo, ãeprav plamenov ni bilo skoraj

BES

BOBRI 2: ROD

154

veã. Tlelo je ‰torovje in korenine, kakor bi se hotel ogenj
zagristi v zemljo.

Ostrorogi se je Ovna odkrito razveselil. Kar z obraza

mu je bral, da mu je hotel prihiteti na pomoã, pa — hva-
la belemu bobru — da se je Vitorogi motil in njegovo
koli‰ãe ‰e vedno stoji nedotaknjeno.

Ovna in njegove sinove je ob jutranji zori Ostrorogi

Jelen povabil v svojo veliko koão. Ves dan jih je gostil,
dokler jim ni bilo treba odveslati proti domu. Hrane pa,
ki jo je bil Vitorogi pripeljal s sabo, da bi ne bil obuboÏa-
ni rod Ostrorogovcev koj prvi dan laãen, ni hotel veã
vzeti s sabo. Jelen jo je moral sprejeti v dar.

Da naj ‰e pridejo, je vabil odhajajoãe Ostrorogi.
»Bomo, bomo!« sta oba hkrati zavpila Zagoreli Rakar

in ârni Bor in se ‰e enkrat ozrla navzgor na mosti‰ãe,
kjer sta ob ograji poleg svoje matere Jezerne RoÏe stali
dvojãici, Svetlooka Srna in Lepolasa Veverka.

Poãasi je drsel veliki Ovnov drevak proti prelivu med

prvima otokoma. Z vrha Brda se je pa ‰e vedno dvigal
dim. Tlele so korenine pod zemljo. Hej! Bujno bo od-
gnala setev na novem poÏganju.

BES

BOBRI 2: ROD

155

POJOâE KOPAâE

oÏar na Brdu je ugasnil. Niti iz korenin se ni veã ka-
dilo. Od vsega shalja so ostali samo kupi pepela in

pa tu in tam nekaj obgorelih ‰torov. Ostrorogi se je bal
vetra. Raznesel bi mu pepel, ki gnoji in rahlja in daje
zemlji rodovitnost.

Pa kakor bi res beli bober ãuval nad blaginjo Ostroro-

gega Jelena, se je prav po tihem napravilo k deÏju. Naj-
prej je priãelo pr‰eti. Nato se je pa ulil droben, pa gost
deÏ. Razmoãil je pepel in ga zapral v zemljo.

âez dva dni je potegnil veter, pregnal oblake in kar

skoraj ãez noã posu‰il zemljo, ki se je spet grela na spo-
mladanskem soncu.

Med deÏjem na koli‰ãu Ostrorogega Jelena mo‰ki

niso drÏali kriÏem rok. ·e rib za vsakdanjo uporabo bi
kmalu ne bili utegnili naloviti v jezeru. Hiteli so razÏa-
govati s kresilnimi pa tudi bronastimi Ïagicami odpad-
lo jelenje rogovje, nabrano v pozni jeseni in v zgodnji
zimi po jasah in go‰ãavah. NaÏagane paroÏke so zgoraj
pod deblom prevrtavali in jih nasajali na vrbova, lesko-
va in tudi smrekova topori‰ãa. Stare kopaãe je bilo tre-
ba z brusniki nabrusiti. Nekaj jih je bilo pa Ïe tako zelo

BES

BOBRI 2: ROD

156

obrabljenih, da niso bile za nobeno rabo veã in samo ‰e
v napotje. Zmetali so jih z mosti‰ãa v vodo. Vsi so imeli
polne roke dela. Najbolj ve‰ãi so pa brusili in vezali z
jermenjem v precepljena topori‰ãa kamnite in bronaste
sekire.

In navsezadnje so bile kopaãe in sekire nabru‰ene in

nasajene, v zemlji pa ravno prav vlage.

Zgodaj zjutraj, ko sonce ‰e ni vz‰lo, je sedlo v dreva-

ke pod Ostrorogovim koli‰ãem vse ãrno ljudi. Mo‰ki in
Ïenske; skoraj ves rod. Odveslali so na Brdo. In tam so
se lotili in priãeli prekopavati poÏganje. Ni bilo to lah-
ko delo. Marsikatera kopaãa se je zlomila in marsikateri
mladec se je vznak prekucnil in pomolil kobale kvi‰ku,
ko se mu je odtrgala na pol trhla korenina, ki jo je sku‰al
izpiliti z golimi rokami. Drugi so se mu pa smejali.

Jelen je priganjal k delu. Vztrajni Volk je nekajkrat

celo z biãem zamahnil. Pa vse skupaj ni niã pomagalo.
Nekaj veãjih ‰torov, ki niso v globino pogoreli, niso mo-
gli izkopati. Morali so odnehati in jih pustiti, da z leti
sami sprhne.

V go‰ãavah naokrog so peli ptiãi in se ogla‰ale kuka-

vice. Pa jih nihãe ni utegnil poslu‰ati. ·e celo Pi‰ãalar ne.
Moral je odloÏiti brenko in vihteti kopaão. DrÏal se je
kaj kislo.

In tako je ‰lo veã dni zapored; od jutra do veãera. Res

so gospodinje po gospodarjevem naroãilu skrbele za

BES

BOBRI 2: ROD

157

obilno hrano, pa so pretegnjeni udje komaj ãakali, da so
se mogli zlekniti na trdo leÏi‰ãe in se odpoãiti.

Te dni je bilo kljub pomladi in jasnim noãem na

Ostrorogovem koli‰ãu Ïe zgodaj zveãer in vso noã vse
mirno in tiho. Le psi so lajali in zdaj pa zdaj zatulili na
rastoão luno.

Po dnevih truda in naporov je bilo poÏganje na Brdu

le prekopano in spremenjeno v rodoviten laz. Ostroro-
gi je svojemu rodu privo‰ãil tri dni poãitka.

Mladci so veslali po jezeru in stikali po trstju in loãju.

Mladenke so polegale po prisojah in trgale cvetje in si ga
vpletale v lase. Pi‰ãalar pa je poslu‰al ptiãe in udarjal ob
struno na brenki.

Ostrorogi Jelen je Ïe drugi dan poãitka odveslal s Pre-

sukanim Lisjakom proti koli‰ãu Vitorogega Ovna. Se je
spodobilo, da mu vrne za dobro voljo, ko je prihitel po-
magat v nesreãi, ki ga pa ni bila prizadela. In pa — po-
govorila bi se kaj. In na setev lanu ga povabi. Njega
samega in njegovo druÏino. Mu je bilo dokaj leÏeãe na
tem, da naveÏe z Vitorogim Ovnom ãim tesnej‰e vezi. Je
bil paã nastanjen na tisti strani Velikega jezera, od ko-
der vodijo prehodi k brezmejnemu Slanemu jezeru.

Dneva je Ïe skoraj pol preteklo, preden sta Jelen in

Lisjak priveslala v Globoko zajedo. Sta se na daleã ognila
Ple‰ivce. Ni Ostrorogi maral, da bi ga videli Turovci, po-
sebno ne s Presukamim Lisjakom v drevaku. Ovnovci so

BES

BOBRI 2: ROD

158

ju Ïe zdaleã spazili in prepoznali. In Vitorogi in Rakar in
Bor so pri‰lece Ïe ãakali v vznoÏju pristajnega mosta.

Oven ni maral zaostati za Jelenom. Postregel je Ost-

rorogovcem z vsem, kar je premoglo njegovo koli‰ãe.
Celo dokaj‰en sat medu je postavil pred njiju. Dona‰ala
je pa jedi njegova pravkar dorasla hãi, Zlata Perunika,
kaj prikupna mladenka, ãeprav je po lepoti in stasu za-
ostajala za Zorno Kalino. Ostrorogi jo je ves ãas pogle-
doval in sodil, da bi bila Zlata kar prava za Lisjakovo
Ïeno, posebno ‰e, ko Ovnova najstarej‰a sinova nista
veã prikrivala, da se zanimata za njegovi dvojãici, za
Svetlooko Srno in Lepolaso Veverko. Presukani se je pa
za Peruniko kaj malo menil. Jo je vãasih pogledal. Da bi
se kaj razvnel, pa niti najmanj ni pokazal.

Dan se je nagibal Ïe h koncu, ko sta Ostrorogi in Lis-

jak odhajala s koli‰ãa v Globoki zajedi. Da povrne za Ïi-
veÏ, ki ga je bil zadnjiã pustil Vitorogi njegovemu rodu,
je Ostrorogi obdaril Ovna z bronasto sekiro, mladci,
Rakar, Bor in Hrestaã, so pa dobili vsak svoje bodalo.
Ovnovci so bili obdaritve veseli in so za trdno obljubi-
li, da pridejo ãez dva dni na setev lanu.

Nazaj grede se Jelenu ni bilo treba na daleã izogibati

koli‰ãa Turovcev. Bila je Ïe noã, ko sta z Lisjakom veslala
mimo njega v preliv med prvima dvema otokoma. Oãe
se je pa domislil in rekel Lisjaku:

BES

BOBRI 2: ROD

159

»Zlato Peruniko bi bil moral tudi obdarovati. Pa ni-

sem imel niã pripravnega s sabo.«

»Saj,« je odgovoril Presukani na kratko in Jelen ni

mogel vedeti, kaj mladec misli. Moral ga je znova po-
dregati:

»Pravzaprav bi se spodobilo, da bi ti to naredil.«
Lisjak je samo zaãudeno pogledal. Ostrorogi ga je pa

‰e bolj pognal v tésen:

»Saj bo Perunika kar gotovo pri‰la na setev lanu. Ta-

krat popravi‰, kar sva zamudila.«

»Lahko,« je pristal Presukani.
»Kar izberi si iz mojega lepotiãja kaj pripravnega. V

kozjem mehu nad mojim leÏi‰ãem visi. Da brona ne raz-
jeda zeleni volk.« Jelen doslej ‰e do nobenega sina ni bil
tako odprtih rok.

»Bom,« je odgovoril Lisjak na kratko in se naskrivaj

namuznil.

Ostrorogi in Lisjak sta priveslala domov. Raz‰la sta se

skoraj brez besed. Mislila sta pa oba na Zlato Peruniko.
Presukani je sedaj jasno vedel, da oãe hoãe, naj si Ov-
novo hãer vzame za svojo prvo Ïeno. Jelen pa je ugibal,
ãe se bo Lisjak uklonil njegovi volji, ali pa bo ‰e naprej
po svoje trmoglavil. âe Presukani ustreÏe njegovi Ïelji,
potem mu ne bo smel niã veã braniti, da pelje v svojo
koão tudi Zorno Kalino. Je obljubil tako in besede ne bo
snedel.

BES

BOBRI 2: ROD

160

Ostrorogove misli so za‰le v zagato. Po eni strani si je

Ïelel, da bi Lisjak Zlato Peruniko vzel, po drugi pa spet,
da bi je ne. Zorno Kalino bi na vso moã rad imel sam. Saj
so se mu vendar njene oãi prikazale v sonãnem videnju.
Morebiti pa Lisjak ob Zlati Peruniki pozabi na Zorno
Kalino. Morebiti —. Morebiti pa tudi ne —.

Ostrorogove misli so se priãele vrteti kakor pes, kadar

se z gobcem prime za rep in hoãe zgristi bolho, ki ga
nadleÏno ujeda.

Od staj pod RoÏnim hribom se je pa dogoãasno, ena-

komerno ogla‰al skozi svetlo noã ãuk.

»âuuuk — âuuuk — âuuk —.«

Redko meglo, ki je zjutraj leÏala nad Velikim jezerom, je
sonãna gorkota kaj kmalu dvignila in jo zgostila v sve-
tel oblak, ki se je sedaj visoko izpod neba ogledoval v
vodni gladini. Iz prekopanega laza na Brdu se je pa pri-
ãelo vlaÏno kaditi. Di‰alo je po sveÏi zemlji in po mla-
dem zelenju.

Ob robu go‰ãave na prijezernem koncu vzboklega

Brda so se bile zbrale mladenke s koli‰ãa Ostrorogega
Jelena.

Redkokatera je manjkala. Kar nobena ni hotela osta-

ti doma. Tudi nekaj mladcev je bilo vmes. Pa veãinoma
‰ele na pol odraslih. Vsi, mladenke in mladci, vsak je bil
prinesel s sabo svojo kopaão. Pi‰ãalar je bil pa brez nje.

BES

BOBRI 2: ROD

161

Samo svojo brenko je drÏal v rokah in komaj ãakal, da
udari na struno.

Ob kraju prekopane zemlje so stali okrog Ostroroge-

ga Jelena Vitorogi Oven in njegova sinova, Zagoreli Ra-
kar in ârni Bor. Tudi Zlata Perunika je bila pri‰la. Precej
nerodno ji je bilo. Ni se kaj prida ozirala naokrog. Zave-
dala se je, da mladeÏ s tujega koli‰ãa najbolj opazuje njo.
Je imela kar prav. Samo glede Srne in Veverke se je mo-
tila. Dvojãici sta se za Zlato kaj malo menili. Venomer
sta pogledovali na Ovnova sinova. Svetlooka Srna na
Rakarja, Lepolasa Veverka pa na Bora.

Izmed Ostrorogovih sinov sta bila v gruãi poleg oãe-

ta samo Vztrajni Volk, ki naj bi kot prvorojenec kasne-
je pomagal sejati, in pa Presukani Lisjak, da bo seme na-
sipal iz mehov v sejalne bisage.

Ob‰irna jezerna gladina je segala skoraj v nedogled in

se ble‰ãala v jasni svetlobi. Le ptiãi, ki so vzletavali iz nje
in se spu‰ãali nanjo, so jo zdaj pa zdaj vzvalovili.

Ostrorogi je zajel pest spolzkega lanenega semena.

Vrgel ga je proti soncu, da se je drobno, podolgovato
zrnje razpr‰ilo na vse strani. Jelen pa je spregovoril:

»Tebi, velika luã, ki zemljo ogreva‰.«
In je vrgel ‰e dve pesti lanenega semena proti nebu.

Nato pa se je zastavno prestopil in priãel sejati vprek
oÏjega konca razkopane zemlje. Za njim sta se uvrstila
Vitorogi Oven in pa Vztrajni Volk, prav tako s polnimi

BES

BOBRI 2: ROD

162

sejalnimi bisagami prek ramen. Rakar in Bor pa sta se
vstopila vsak s svojo kopaão v vrsto mladenk in mlad-
cev, tako da sta imela v sredi med sabo Ostororogega
dvojãici, Svetlooko Srno in Lepolaso Veverko.

Sejalci so prispeli na drugo stran prekopanega laza in

se obrnili. Takrat je Pi‰ãalar udaril na brenko. Zabrne-
la je struna, kopaãe pa so priãele na gosto udarjati ob
rahlo prst in zasipavati vsejano drobno seme. Njih po-
trkavanje se je zlivalo z glasovi brenke, da je bilo sli‰ati,
kakor bi tudi zemlja brnela. Pi‰ãalar je prisluhnil, ujel z
glasovi strune udarjanje kopaã in zapel:

»Zemlja rahla, zemlja rodna,
zemlja sonãna, mali dobra,
mati na‰a, mati vseh.«
Drum drum drum, drum drum drum.

Za Pi‰ãalarjem so kmalu poprijeli tudi kopaãi in ko-

paãice. Z Brda so se ãedalje bolj pogosto razlegale prek
jezera in v temne go‰ãave besede:

»Zemlja — sonce — mati.«

Zlata Perunika je ãepela poleg polnih mehov lanene-

ga semena in poslu‰ala brenko in petje in rahle udarce
kopaã. Bila je vsa zavzeta. Ne, kaj takega njen rod ni
premogel. Ne, prav niã se ne bo branila preseliti se kot
prva Ïena Presukanega Lisjaka na koli‰ãe Ostrorogega

BES

BOBRI 2: ROD

163

Jelena. Zlata je zaãela mladca, ki naj bi postal njen moÏ,
ãedalje bolj pogosto pogledavati. V‰eã ji je bil po obra-
zu in postavi. Bil je nekako zami‰ljen. Brodil je z roko po
mehu voljnega semena, kakor bi nekaj iskal v njem.
Zanjo sámo pa ni kazal niã kaj prida vneme. O, paã.
Pravkar je dvignil proti soncu svetel bronasti obroãek in
spregovoril:

»Glej, Perunika! Kaj sem na‰el v lanenem semenu.«
Zlata se je zavzela: »Zapestnica. Le kako je za‰la v

meh?«

»Jaz sem jo notri skril,« se je nasmejal Lisjak.
»Tiii? Poãemu?«
»Da jo tebi dam.« Presukani je ujel Perunikino roko.
»Meeeiii —?« se je bolj narejeno kakor pa zares ãudila

Zlata.

»Saj postane‰ ti moja Ïena, ali ne?« Presukani name-

noma ni hotel reãi, da postane Perunika njegova prva
Ïena. Zlata tega ni opazila. Mirno je odgovorila:

»Ne bom se branila, ãe ne bo moj oãe nasprotoval.«
»Mislim, da ne bo,« je rekel Lisjak malomarno in pri-

ãel Peruniki natikati bronasto zapestnico na roko. Mla-
denki Presukanega malomarno govorjenje ni bilo niã
kaj po volji. Vse bolje bi se ji bilo zdelo, ãe bi bil Lisjak
zagrozil, da pridrvi z mladci in jo ugrabi proti volji Vi-
torogega Ovna.

BES

BOBRI 2: ROD

164

Pogovor med Lisjakom in Zlato je zastal. Kar niã veã

si nista vedela povedati. Pa je prav takrat pri‰el Ostro-
rogi Jelen, da si znova napolni s semenom prazno sejal-
no bisago.

Opazil je na roki Perunike svetlo zapestnico in koj

vedel, pri ãem je. »Tok, se je le uklonil, trmoglavec,« si
je mislil. Rekel je pa: »âe vaju mika, pa se ‰e vidva uvr-
stita med kopaãe. Pri mehovih Ïe sami opravimo.«

»Dajva!« je bila koj voljna Zlata in Presukani ni mo-

gel ugovarjati. In sta od‰la.

»Se je le vdal,« je zadovoljno ponovil ‰e enkrat sam

sebi Ostrorogi, ko se je vraãal nazaj na laz. Pa se je isti
hip njegov obraz Ïe pomraãil. Zavoljo Zorne Kaline, ki
jo bo moral prepustiti Lisjaku. »E! Pa saj morebiti ob
Zlati pozabi nanjo,« je spet tolaÏil samega sebe. Pa je
svoji misli kaj malo verjel. Zorna Kalina je le Zorna Ka-
lina. V vsem Velikem jezeru je in enake.

Presukani Lisjak je znal tako zasukati, kakor bi bilo

samo po sebi umevno, da on zakopava setev med Zla-
to in Zorno. Peruniko je pogledal redkokdaj. Kalino je
pa kar naprej ogovarjal, ãeprav je bila mladenka kratkih
besed.

Nedaleã stran sta pa Zagoreli Rakar in ârni Bor

spremljala dvojãici. Oba sta ogledovala obe, pa ni nobe-
den izmed njiju vedel, s katero bi govoril. Nista ju loãi-
la. Nihãe ni upal tvegati. Nazadnje se je pa Zagorelemu

BES

BOBRI 2: ROD

165

le priãelo preneumno zdeti. Saj sta se vendar z bratom
domenila, da on sam vzame Srno, Bor pa Veverko. Pre-
stopil se je naprej in se tako obrnil, da je videl obema
mladenkama v obraz in je kar tako, da nekaj reãe, vpra-
‰al: »No, kaj pravi‰, Svetlooka Srna, kako kaj vzkali
lan?«

»A jaz?« se je oglasila dvojãica na oni strani. Ne tista,

ki je prej govoril z njo, trdno uverjen, da govori s svojo
bodoão prvo Ïeno.

»Seveda da ti, kdo pa drugi,« se je moral smejati Ra-

kar. ârni Bor je pa debelo gledal. Nazadnje so se smejali
vsi ‰tirje in dvojãici sta povedali, kako se jima je ves ãas
zdelo, da ju zamenjujeta, pa se nista hoteli izdati. Nato
so se pa prav uvrstili.

Sonce se je prevesilo ãez svoj vrh. Lan je bil ves po-

sejan in kaj kmalu nato tudi vsa setev podkopana. Ko-
paãi in kopaãice so poravnali hrbte, ki so jih od dolgo-
trajne sklonjenosti Ïe kar zaãeli boleti. Poãasi so se raz-
hajali v sence, da se odpoãijejo in ohlade. Zagoreli Ra-
kar in ârni Bor sta se sedaj trdno drÏala vsak svoje dvoj-
ãice, da ju spet ne zamenjata. Bi bilo hudo napak. Sta
oba nosila s sabo vsak svoje darilo, da z njim obdarita
vsak svojo mladenko.

Kasneje, ko je Pi‰ãalarjeva brenka spet sklicala mla-

denke in mladce na jaso konec laza, sta prihiteli Srna in
Veverka z lepo svetlimi bronastimi okrasnimi glavniki v

BES

BOBRI 2: ROD

166

laseh. Oba glavnika sta bila pa popolnoma enaka, drug
drugemu niã manj podobna, kakor sta si bili podobni
dvojãici, Svetlooka in Lepolasa. In se je pripetilo, da sta
brata Ovnovca spet zamenjala svoji izvoljenki in sta oba
podala napaãni roko. Dvojãici sta se nagajivo smejali in
obljubili, da bosta za naprej Ïe sami pazili, cigava je ka-
tera.

V kolobar mladenk se je tudi Zorna Kalina vrnila z

zapestnico na roki. Zlata je to koj opazila. In celo tudi to,
da je Kalinina zapestnica lep‰a kakor njena. âudno se ji
je zdelo in gledala je, kateri mladec poda Zorni roko. ·e
bolj pa se je zaãudila, ko je med njo in Kalino stopil Lis-
jak in obema naenkrat segel v roko.

Drumla, drumla, drumla, je zapela brenka. Kolobar se

je premaknil. Mladci in mladenke so visoko dvignili
roke, kakor bi prosili sonce, naj setvi da dobro rasti.

Ostrorogi je stal z Vitorogim Ovnom in Vztrajnim

Volkom zadaj. Kolobar se je vrtel pred njim naokrog.
Pravkar so pristopicali mimo njega Zlata Perunika, Pre-
sukani Lisjak in Zorna Kalina. Jelen je koj opazil, da nosi
Kalina lep‰o zapestnico kakor pa Zlata. Pogrelo ga je.
Zamikalo ga je, da bi Lisjaka vÏgal z biãem, pa je hitro
udu‰il jezo. Pove mu jih pa, da bo pomnil. Perunika bo
hudo uÏaljena, ãe pride na sled, kako jo je Presukani za-
postavil.

BES

BOBRI 2: ROD

167

Kolobar je odrajal. Vriskaje so tekle mladenke po

Brdu navzdol proti drevakom. Mladci so se zapodili za
njimi in jih lovili. Nastal je vri‰ã, da je mlado listje v
kro‰njah dreves potrepetavalo.

Presukani Lisjak se ni udeleÏil teka. Perunike ni ma-

ral loviti, Kaline pa ni smel. Bi vsi opazili. Zaostal je. Do-
hitel ga je Ostrorogi Jelen. Niã kaj prijazno je oãe vpra-
‰al sina:

»Kako pa, da si Kalini dal lep‰o zapestnico kakor Zla-

ti?«

Lisjak je bil iznenaden. Niti na um mu ni pri‰lo, da bi

tajil. Izgovoriti se je pa znal kaj naglo. »Zmotil sem se,«
je brÏ odgovoril. Pa ni bilo res. In Ostrorogi mu ni ver-
jel.

»Glej, da popravi‰!«, je kakor ukazal Jelen. Presukani

ni odgovoril. Stekel je za drugimi mladci.

Na koli‰ãu je kasneje Presukani Lisjak Zlato Peruni-

ko res ‰e obdaril z okrasnim bronastim glavnikom, ki je
bil pa kaj boren, ãeprav bi bil iz oãetovega kozjega meha
lahko izbral lep‰ega, kakor sta jih nosili njegovi sestri,
dvojãici Srna in Veverka. Ostrorogovim oãem tudi ta
Lisjakova muhavost ni u‰la. Da zabri‰e sinovo napaãno
zadrÏanje in pa — ker njegov rod ni smel zaostati za
Ovnovci, je ob slovesu ‰e sam zataknil v Perunikine
goste lase zlato iglo, dragocenost, kakr‰no je le redko-
kdo premogel v naseljih Velikega jezera. Vsaka druga

BES

BOBRI 2: ROD

168

mladenka bi bila kar zavriskala. Zlata pa ni mogla biti
vesela. Nekaj jo je stisnilo za grlo. ·e zahvalila se je teÏ-
ko Ostrorogemu.

Ovnovci so odveslali. Raz koli‰ãe pod RoÏnim hribom

se je ‰e dolgo razlegalo mlado veselje. Ostrorogi Jelen je
pa molãe sedel za svojim ognji‰ãem in razmi‰ljal o sebi
in Lisjaku in o Zlati in o Zorni, svojega hlapca, Pegastega
Risa hãeri.

Tudi Presukani Lisjak se ni inenil za tru‰ã zunaj na

mosti‰ãu. Kakor bolan je Ïdel na svojem leÏi‰ãu. O, saj!
Dokaj raj‰i bi bil med mladci in mladenkami. Pa kaj je
hotel. Zabavati se samo z Zorno Kaino, ni upal. Utegnil
bi priti oãe in ga vprião vseh udariti z hiãem. Ne, raj‰i
niã. Brez Kaline pa za Presukanega Lisjaka ni bilo veã
pravega veselja.

BES

BOBRI 2: ROD

169

NATOVORJENI DREVAKI

obivkobiv!

V gajih okrog Velikega jezera se je oglasil zakasn-

jenec kobilar. Drugi ptiãi so Ïe davno valili, najbolj
zgodnji Ïe sprevajali svoj prvi rod, rumeni nepokojneÏ
je pa ‰ele navezoval svoje viseãe gnezdo.

V razseÏnem lazu na Brdu je lan lepo odganjal. Pa go-

spodar, Ostrorogi Jelen, je pri‰el setev samo enkrat po-
gledat. Ni utegnil. Je imel doma na koli‰ãu ãez glavo
opraviti.

Jelen se je bil namenil, da zavesla z drevaki v mirno

tekoão Reko, se spusti naprej po valovih Save, prav do
njenega izliva, za katerega pa ni vedel, kako daleã je do
njega in ne, kje je. Zato pa —

Odbrati je bilo treba najbolj trdne drevake. Mladci so

morali v go‰ãave po smolo, da bo pred odhodom zalita
vsaka najmanj‰a poã v drevakih. Dokaj pa bo smole tre-
ba vzeti s sabo, ko ne ve, kak‰no drevje raste niÏe doli ob
bregovih Save, ãe je tam sploh ‰e kaj go‰ãav. Nekaj moÏ,
ki so bili najbolj ve‰ãi tega koãljivega posla, je pa Ïe veã
dni tesalo vesla in naÏagovalo dalj‰e in kraj‰e drogove.

BES

BOBRI 2: ROD

170

Îenske niso niã kaj s prijaznimi oãmi gledale vsega

tega poãetja. Slutile so, da poglavar rodu popelje njih
moÏe in sinove, oãete in brate in ‰e druge mladce v
hude nevarnosti. Marsikdo se ne vrne ali pa celo nihãe
veã ne. Kako naj potem same preÏivljajo sebe in svoje
otroke.

Prenekatero izmed Ïensk, starej‰ih in mlaj‰ih, je hudo

skrbelo, reãi pa si ni upala nobena niã.

MoÏje in mladci so pa postajali vsak dan nestrpnej‰i.

Nekaterim je Ostrorogi Ïe povedal, da pojdejo z njim,
za veãino je pa ‰e razmi‰ljal, koga naj pusti doma. Ne-
kaj jih bo paã moralo ostati na koli‰ãu. Za delo in za va-
ruhe, ãeprav se od nikoder ni bal napada. Kako bi Ïen-
ske same. Saj bi ‰e za svet nikogar ne mogle vpra‰ati, ko
njegov rod ni imel niti enega starca, odkar je umrl No-
sati Los.

·e celo Ostrorogega sinovi niso vedeli, koga vzame

oãe s sabo. Razen Vztrajnega Volka, ki bo pa tokrat na-
mesto vrste bojevnikov in nosaãev vodil vrsto drevakov.

Vêsel je bilo dovolj natesanih, drogov pa ne kdo ve

kaj naÏaganih, ko se lahko med potjo dobe. In odbrani
drevaki so bili Ïe vsi zasmoljeni. Treba jih je bilo samo
‰e natovoriti. Zaãele so se prazniti shrambe na koli‰ãu.

Brunca, ki so jih bili poloÏili na dnu drevakov zavoljo

vode, katera vedno po malem pronicava skozi les, in za-
voljo deÏevnice, so najprej pogrnili z ustrojenimi bu‰-

BES

BOBRI 2: ROD

171

nimi koÏami, moãno natrtimi z neprijetno smrdeão in
neuÏitno mastjo starih somov. Blago, ki ga je Jelen na-
meraval premenjati v tujih krajih za vrednote, kakr‰nih
Veliko jezero ni premoglo, je Ostrorogi porazdelil skoraj
na vse drevake enako. Da bi ne imel preveã ‰kode, ãe se
kateri izmed njih potopi. Najveã je bilo bobrove koÏu-
hovine. Delovne volkovine Ïe dokaj manj. Nekaj maã-
kov in risov. Medvedovi koÏuhi so bili kaj redki. Manj-
kalo tudi ni mehko udelane losovine in jelenjega usnja.

V majhne lonãene posodice je bila stlaãena moãno

vonjiva, rjava bobrovina, dragocenost, katero so zame-
njavali ponajveã za zlate izdelke. Napeãene podpepel-
njake so gospodinje stlaãile v mehove in jih trdo zave-
zale, da so bili varni pred vodo in deÏjem. Prav tako so
skrbno zavarovali pred vlago sol, ki so jo pa kaj malo
vzeli s sabo. Jo Ïe premenjajo, ko dospo do drugih ro-
dov. Posu‰eno meso in ribe so pa kar vsevprek naloÏili.
In ma‰ãobo in smolo in stenj za luãi, ki so jih tako priÏi-
gali, da so v skodelice, napolnjene z Ïaltavo mastjo,
vtaknili iz prediva sesukan trak. Na vse, prav na vse je
mislil gospodar. S sabo je vzel tudi dokaj orodja, nekaj
odveãnega oroÏja in veã vnetil. Le ovãjih in kozjih koÏ se
mu ni splaãalo voziti v daljne kraje. So imele prenizko
ceno.

Natovorjene drevake so spet pokrili s kosmatimi po-

njavami zobrovih in turovih koÏ. Skozi luknje, zvrtane

BES

BOBRI 2: ROD

172

v stranice drevakov, pa so vdeli vrvi in tovore trdno po-
vezali.

·e preden je za‰lo sonce, so bili pod koli‰ãem Ostro-

rogega Jelena natovorjeni trije drevaki manj, kakor pa je
dvakrat vseh prstov na obeh rokah. Vsi so bili ãez pet
seÏnjev dolgi, nekateri pa prav precej dalj‰i. Seveda bo
treba pred odhodom ‰e to in ono zanesti vanje za sprot-
no uporabo, kakor tudi v drevake, ki ne bodo vozili to-
vorov. Pa kaj zato. Glavno delo je bilo postorjeno. MoÏje
in mladci so se kar oddahnili. Marsikoga je pa zaskrbe-
lo, ãe navsezadnje ne bo moral ostati doma.

Sonce je zatonilo. âez nebo se je razlila roÏnatordeãa

zarja. Koli‰ã pa ta veãer ni pregrnila tema. Je zgodaj
vz‰la skoraj polna luna.

Ostrorogi Jelen je bil po storjenem delu nekaj male-

ga pouÏil. Potem je dolgo slonel prek ograje in gledal na
jezero. Ko je pa luna osvetlila vodno planjavo in koli‰ãa
in go‰ãave na trdini, je poãasi ‰el po pristajnem mostu
navzdol, stopil v svoj lahki drevak in odveslal na jezero.
Sredi mirne vode bo ‰e najbolj nemoteno razmislil, kako
naj ukrene, da bo prav.

Ostrorogove skrbi niso bile majhne. Volka in Medve-

da, najstarej‰a svoja sinova, mora vzeti s sabo. V daljne,
tuje kraje se podaja in ne ve, kaj se mu lahko pripeti. âe
se bo treba spoprijeti s kakim bojevitim rodom, vsi trije
menda ne bodo padli. Vsaj eden mora ostati Ïiv, da bo

BES

BOBRI 2: ROD

173

vodil odpremo naprej in jo privedel nazaj v Veliko jeze-
ro. Pa tudi zavoljo tega morata z njim, da bosta pozna-
la pota in kraje in se seznanila z ljudmi, s katerimi hoãe
zanaprej premenjavati blago. Ko sam obnemore, bi se
lahko ona dva spu‰ãala po Reki in Savi navzdol in se
vraãala z bronom in zlatom. Ne, starej‰ih dveh ne more
pustiti doma na koli‰ãu.

Jelen je zaveslal ‰e dalje na odprto vodo. Prek neba so

hiteli oblaki in videlo se je, kakor bi bilo na dnu jezera
‰e eno nebo, raz katero sije luna navzgor.

Grãavi Brest, tretji njegov sin, pa mora ostati doma.

Za svoja leta je kar dovolj preudaren. In ãe je njegovima
starej‰ima bratoma in njemu samemu, njegovemu oãe-
tu namenjeno, da se veã ne vrnejo, bo Grãavi Brest vo-
dil rod. Trlo ga bo nekaj let, pa si bo Ïe opomogel. Do-
bro Ïeno ima, skoraj tako, kakr‰na je bila Jezerna RoÏa
v mladih letih. Samo —

Jelena je spet zabolel njegov ãetrti sin, Presukani Lis-

jak. Ta se bratu ne bo pokoril. ·e on sam ga mora trdo
pestiti, da ne trmoglavi po svoje. Hej, ãe bi ‰e Lisjaka
vzel s sabo —?

V Oblem hribu je zaskovikala sova. Ostrorogemu se

je zazdelo, kakor bi ga bil noãni ptiã posvaril, da ãaka
Presukanega v dalnjih krajih smrt. Ne, smrti Lisjaku ni
priÏelel. Celo sam bi dvignil sekiro in nastavil svoje prsi,
da brani njegovo Ïivljenje. Pa vendar —?

BES

BOBRI 2: ROD

174

Ostrorogi se je ozrl proti nebu, naravnost v luno.

»He!« je glasno spregovoril, »ti manj‰a luã, ki preganja‰
temo, posveti ‰e v moje misli, da bom prav videl.«

Jelen je sklonil glavo. Nehote je priãel hitreje zamaho-

vati z veslom in drevak je naglo drsel skozi meseãno noã
proti podsonãni strani Velikega jezera. Nekako na sre-
di ob‰irne, brezotoãne vodne planjave je veslo spet za-
stalo in poglavar, Ostrorogi Jelen, se je zaãel polglasno
sam s sabo pogovarjati:

»Seveda! Prav bi bilo, da vzamem Presukanega s

sabo. Zavojo Zorne Kaline. Po drugi strani bo pa spet
napak. Zavoljo Zlate Perunike. Mladenko utegne pre-
vzeti kdo drug. Posebno, ãe nas dolgo nazaj ne bo.«

Sova je priletela od nekod, obkroÏila Ostrorogov dre-

vak in tiho spet odprhutala v somrak. Jelen pa je raz-
mi‰ljal naprej:

»âe ga pa pustim doma —? Presukani se bo sukal

okrog Zorne Kaline, za Peruniko se pa kaj malo menil.
Brest ga ne bo mogel krotiti. Vitorogi Oven pa ni tako
neumen, da bi tega ne opazil. Potem se najbrÏ vse po-
dre. ·e celo med Rakarjem in Borom in mojima dvojãi-
cama, Svetlooko Srno in Lepolaso Veverko.«

Gospodar mogoãnega rodu si ni vedel sveta. Obrnil je

drevak in veslal nazaj proti koli‰ãu pod RoÏnim hribom.
Misli so se mu pa pletle naprej:

BES

BOBRI 2: ROD

175

»âe se pa jaz in Volk in Medved veã ne vrnemo, si

Presukani prav gotovo vzame za prvo Ïeno Kalino in
osnetnjavi moj rod.«

»Ha!«Ostrorogi je spet dvignil veslo iz vode: »Zorno

Kalino vzamem s sabo na potovanje.«

Jelen se je sprva te misli kaj razveselil. Pa se mu je koj

pomraãil obraz: »Îensko? Pa samo eno. Le kdo mi bo
verjel, da je nisem v svojo naslado.« In si je Ostrorogi
moral priznati, da bi Zorna Kalina pri‰la nazaj kar go-
tovo Ïe kot njegova ãetrta Ïena. ·e bolj gotovo bi si pa
potem Lisjak iz trme vzel za prvo Ïeno Ko‰ate Jelke hãi,
Pisano Tulpo. Naj ga mar ubije! Svojega lastnega sina!

»Kaj pa,« je neutegoma pri‰lo na misel Ostrorogemu,

»ãe bi vseeno ‰el Presukani z nami? Vsi se kar gotovo ne
vrnemo, kdo pa pravi, da bi se moral ravno Lisjak. Za-
kaj bi njegove kosti ne prhnele na tujem namesto koga
drugega.«

Jelen je Ïe videl Lisjaka v stiski razvnetega boja. Nihãe

mu ne hiti pomagat. Mladec se juna‰ko brani. Nazadnje
pa le omahne smrtno zadet.

»Potem bi bila Zorna Kalina gotovo moja.« Ostroro-

gi je spet spregovoril sam s sabo. Pa se je ustra‰il lastne-
ga glasu. Spomnil se je, da bi ljudem paã lahko prikril,
kako je poslal Presukanega v smrt. Nevidni bi pa vse
videl in udaril njega in ves njegov rod. NajbrÏ bi se tudi
sam niã veã ne vrnil. âe bi se pa, bi ne na‰el veã koli‰ãa.

BES

BOBRI 2: ROD

176

Bi zares pogorelo. Nevidni bi ga z bliskom uÏgal. Nevid-
ni —

Sam nase nejevoljen je Ostrorogi Jelen priveslal nazaj

pod svoje koli‰ãe. Luna mu ni dala videnja in je sedaj
prav toliko vedel kakor prej, preden je odveslal na od-
prto jezero, kaj naj naredi. Je luna paã luna in ni sonce.
Niã ne greje in mirno lahko gleda‰ vánjo. O, paã!

V dnu pristajnega mosta je stal Pegasti Ris, oãe Zor-

ne Kaline. Aha! Îe ve.

»Ris!« je poklical Ostrorogi svogega prvega hlapca, ki

ga mu je bil ‰e kot negodnega mladca odstopil umrli
Brkati Som.

»Kaj ukazuje‰, gospodar?« je stopil Pegasti bliÏe.
»Kakor bi te rabil na poti, ko se lahko povsem zane-

sem náte, bo‰ moral vendar ostati doma.«

Ob luninem svitu je bral Jelen z obraza Pegastega

Risa, da mu njegova odloãitev ni kaj prida po volji. Kar
obmolknil je in niã ni odgovoril. Pa mu je Ostrorogi po-
jasnil: »Ve‰! Zavoljo tvoje Kaline in mojega Lisjaka.«

»Kaj je z njima?« Pegasti res ni niã vedel.
»Sem bil obljubil Presukanemu, da si bo smel vzeti

Zorno za svojo drugo Ïeno.«

»Voh!« Ris je bil veselo preseneãen.
»Pa ne smeta imeti niã opraviti med sabo,« je pouda-

ril Ostrorogi, »dokler ne pripelje Lisjak na koli‰ãe prve

BES

BOBRI 2: ROD

177

Ïene, ki bo, kakor vse kaÏe, Zlata Perunika, Vitorogega
Ovna hãi. ·e govorita naj ãim manj med sabo.«

»Prav!« je pritrdil Pegasti. Pa je koj pomi‰ljujoãe pri-

stavil: »Samo —? Bolje je biti druga Ïena glavarjevega
sina, kakor pa prva kak‰nega hlapca.«

»No, in —?« Jelen je uprl roko v bok.
»Kaj pa —« Ris je malo premolknil: »Kaj pa — ãe kas-

neje Presukani Zorne maral ne bo, ãe jo bom drÏal tako
na kratko?«

In je Ostrorogi Pegastemu kar naravnost in brez ovin-

kov povedal: »Potem vzamem Zorno Kalino jaz za svojo
ãetrto Ïeno.«

»Haaa!« je zastrmel Ris. Ni mogel skriti, da bi mu bilo

to najbolj pov‰eãi. Jelen pa je sedaj vedel, da Ris ne bo
pustil Lisjaku Zorne Kaline niti pogledati ne. Je imel, ãe-
tudi hlapec, pravico, odloãevati o svoji hãeri, ãe ni gos-
podar drugaãe ukazal. Proti vsakomur.

»In ve‰,« je ‰e naroãal zvestemu hlapcu Ostrorogi,

»tudi zavoljo Grãavega Bresta je bolj prav, da ostane‰
doma. Je preudaren, pa mu utegne vãasih tvoj nasvet le
prav priti. âe bi se pa njemu kaj pripetilo, potem vodi ti
koli‰ãe, dokler se ne vrnemo. Ukazuje pa naj Jezerna
RoÏa. Njo morate vsi ubogati. Tudi odrasli mladec, Pre-
sukani Lisjak.«

»Ne skrbi, gospodar!« Jelen in Ris sta od‰la vsak v

svojo koão.

BES

BOBRI 2: ROD

178

Minila sta noã in dan in ‰e ena noã. Koli‰ãe Ostroroge-
ga Jelena je ‰e pred svitom zavr‰alo. Gospodinje so pri-
pravljale obilno jesti, moÏje in mladci pa so se oprem-
ljali za na pot. In so obilno jedli to jutro mo‰ki in mlad-
ci iz rodu Ostrorogega Jelena. Zamudili so se pa kaj
malo. Najveã jih niti sedlo ni. Nato pa —

»Gremo! Gremo! Gremo!«
»Na sreão!« je zagrmelo od vsepovsod. Iz drevakov

pa so se visoko navpik dvignila vesla.

Mogoãno je stopal poglavar Ostrorogi Jelen po po-

‰evnini navzdol proti vodi. Topori‰ãe teÏke bronaste
sekire mu je opletalo ob bedro. Za pasom je imel zatak-
njenih dvoje bodal. Eno bronasto, za rabo. Drugo pa iz
kresilnika, zavoljo stare navade in sreãe na poti. Jezer-
na RoÏa je stala na vrhu pristajnega mosta in gledala za
svojim moÏem. Pa ni vedela, ali naj bo ponosna na Ost-
rorogega, ki mu ni enakega v vsem Velikem jezeru, ali
naj bo Ïalostna, ko Jelen odhaja in se morebiti nikoli veã
ne vrne.

Ostrorogi je Ïe dvignil roko in hotel ukazati, naj od-

veslajo. Je pa zgoraj na mosti‰ãu brenknila struna, kakor
bi zajokala. »Hej!« se je obrnil Jelen. »Pi‰ãalar! BrÏ, brÏ!
Pojdi ‰e ti z nami!«

Ostrorogi je ves ãas razmi‰ljal, kaj je pozabil. Sedaj je

vedel, da se ravno na Pi‰ãalarja ni mogel spomniti.

BES

BOBRI 2: ROD

179

Pi‰ãalar je zavrisnil in urno stekel v koão. Brenko je

stisnil pod pazduho in pograbil sulico in tul in lok, na
katerem pa ni bilo napete tetive. Na koÏuh in oglavni-
co je pa kar pozabil. Njegova mati, Tenkoprsta Vrba, je
oboje morala nesti za njim in ‰e nekaj drugih drobnarij,
ki jih je v naglici pograbila skupaj.

Ostrorogi se za lok brez tetive ‰e zmenil mi, ãesar se

je Pi‰ãalar moãno bal. Prijazno je ogovoril mladca: »Da
nam bo‰ brenkal na poti, sem te poklical.«

»Bom!« Pi‰ãalar je poãenil v rilec drevaka.
»Pa z otro‰kim imenom ne bo‰ hodil z nami. Izberi si

mo‰ko, ãe si Ïe kaj razmi‰ljal o tem.«

»Sem. Brneãi Topol naj bom.«
»Prav!« Ostrorogi Jelen je Pi‰ãalarja o‰kropil z veslom

in glasno povedal v drevake in nazaj na koli‰ãe, da se
odslej naprej imenuje Pi‰ãalar, njegov in njegove tretje
Ïene Tenkoprste Vrbe sin, Brneãi Topol.

»Pozdravljen, Brneãi Topol!« je vzkliknil Ostrorogov

rod.

Koj nato so se pa na Jelenov mig drevaki zaobrnili in

se zvrstili drug za drugim. Vodil je Vztrajni Volk. Pred-
zadnji je bil Rjavi Medved. Prav zadnji pa poglavar sam,
Ostrorogi Jelen.

Vesla so se potapljala v vodo. Mladec Brneãi Topol je

pa zabrenkal in zapel:

Brenk brenk, brenk brenk, brenk brenk, brenk, brenk.

BES

BOBRI 2: ROD

180

»Vóde ná‰e, vóde túuuje,
ná‰ drevák in ná‰e véeslo,
mí se níã ne strá‰imooo —.«

Brenk brenk brenk —
Razporejeni v dolgo vrsto, so drseli drevaki proti iz-

livu Reke iz Velikega jezera.

Ostrorogov rod, kar ga je ostalo doma na koli‰ãu, se

je zaãel razhajati. Presukani Lisjak se je pa nagnil k Zor-
ni Kalini in ji za‰epetal na uho: »Kalina! Sedaj sva pa
ostala sama. Ha, ha!«

Preden je mladenka mogla kaj odgovoriti, jo je rezko

poklical Pegasti Ris:

»Zorna!«
»Kaj je, oãe?« je zaobrnila glavo Kalina.
»Ne obiraj se in stopi brÏ po delu.«
Zorna je od‰la v Risovo koão. Pegasti in Presukani sta

se pa sr‰enasto pogledala.

BES

BOBRI 2: ROD

181

CVETOâE NEBO

orele so trave in vzevetel je lan. Obli laz po vrhu
Brda se je pregrnil z modrino, kakor bi bil padel na

zemljo kos jasnega neba. Redki osmojeni ‰tori, ki so
ostali po poÏaru in jih kasneje sekire in kopaãe niso
zmogle, so s svojim smradom po oglju odganjali divjad,
da ni gazila po setvi. Ej, bi se gospodar veselil novega
uspeha! Pa Ostrorogi Jelen je veslal po tujih vodah. Kje,
si od tistih, ki so ostali doma, nihãe ni znal niti pribliÏ-
no predstavljati.

Na koli‰ãu pod zelenim RoÏnim hribom je po odho-

du drevakov Ïivljenje kakor zastalo. Mosti‰ãe se je ma-
lokdaj potreslo pod teÏkim korakom. ·e tisti redki od-
rasli mo‰ki, ki niso od‰li z Ostrorogim, so hodili kakor
pritajeno. Le Presukani Lisjak je rad stopal trdo in kazal
svojo upornost.

Prehrana je postajala vsak dan piãlej‰a. Razno seme-

nje in vodni ore‰ãki in le‰niki so povsem po‰li, ko je Os-
trorogi vzel s sabo toliko mehov podpepelnjaka. V ptiã-
jih gnezdih Ïe davno ni bilo veã jajc. Divjad po go‰ãavah
je sprevajala spodrastek. Je tu pa tam padel kak srnjak
ali jelen, pa kaj, ko je za toliko ust zalegel komaj za en

BES

BOBRI 2: ROD

182

dan. Losi so se pa umaknili v neprehodna moãvirja. Pa
bi se tudi zavoljo vroãine toliko mesa prej usmradilo,
preden bi ga mogli spraviti na koli‰ãe in s pridom pora-
biti. Povrh pa Brest in Ris nista nikoli mogla oba hkrati
zdoma. Zavoljo Presukanega Lisjaka, ki je neprenehoma
hotel stati Zorni Kalini za petami.

Bu‰e, koze in ovce so dojile teleta, kozliãe in jagnjeta.

Mleka je bilo komaj za otroke.

Res sta Ponirek in Brglez pridno veslarila po jezeru in

lovila s spodra‰ãajoãimi mladci ribe in ptiãe. Primanjko-
valo je pa mreÏ. So skoraj vse odpeljali z drevaki po Reki
navzdol. Trnki in osti so pa vse preveã odvisni od sluãaja
in sreãe.

Kako prav bi sedaj pri‰lo tisto posu‰eno sadje, ki so ga

bili pozimi presiti in so se obmetavali z njim.

Koli‰ãe Ostrorogega Jelena je teÏko ãakalo, kdaj do-

zore jagode in borovnice in ãe‰nje in maline in robida.

K sreãi je bilo tisto leto dokaj gob. Pridno so jih nabi-

rali, jih pekli in kuhali in jedli tudi kar surove.

Grãavi Brest je imel skrbi ãez glavo. Presukani se je

vedel do njega, kakor bi bil uÏaljen, da tudi Brest ni od-
‰el z Ostrorogim Jelenom. Potem bi on, kot najstarej‰i
poglavarjev sin, ki je ostal doma, ukazoval na koli‰ãu.
Naredil bi po svoje, pa ãetudi bi mati, Jezerna RoÏa, kaj
godrnjala. Brest pa ni bil tak. Kar koli je ukrenil, o vsem
se je prej pogovoril z Jezerno, pa tudi Pegastega Risa je

BES

BOBRI 2: ROD

183

rad vpra‰al za svet. Brez tega zvestega in sku‰enega
hlapca bi kar ne mogel prebiti. O, ko bi ‰e Lisjak ne na-
gajal. Sta mu bila pa zato Ponirek in Brlez bolj vdana.
Od svita do teme sta bila na nogah in veãkrat ‰e ponoãi.
Vodila sta svoje vrstnike in postajala od dne do dne bolj
izvedena in sta se kar sama domislila, Ponirek in Brlez.
Odpeljala sta nedorasle mladce v go‰ãavo. Komaj vsak
tretji izmed njih je nosil s sabo kamnito sekirico. Kresil-
nikove noÏiãe so pa vsi premogli. Ves dan so trdo delali
in skoraj niã jedli. Zveãer so pa priveslali nazaj na ko-
li‰ãe s polnimi drevaki lipovega liãja. Drugi dan so ga
Ïenske Ïe pridno sesukavale in pletle mreÏe iz njega.
Mladci sami pa so od‰li nazaj v go‰ãavo nabirat suhih
krepel, ki vzdrÏujejo, dokler se preveã ne napijejo, mre-
Ïe pri vrhu vode. Drugi pa so nabirali pripravno kame-
nje, katero naj nategne mreÏe proti dnu. âez nekaj dni
je bilo na koli‰ãu Ostrorogega Jelena dovolj rib. ·e psi so
jih bili siti. Îivljenje se je spet nekako uravnovesilo.
Oglasil se je znova smeh. ·koda, da ni bilo Pi‰ãalarja
doma, Brneãega Topola, ki bi zabrenkal in zapel.

Najbolj sta pogre‰ali petja in brenkanja dvojãici, Svet-

looka Srna in Lepolasa Veverka. In sta tako dolgo mole-
dovali, dokler jima nista Ponirek in Brlez poiskala v go-
‰ãavi primerno buãastega lesa. Obrezovanja in dolbenja
sta se pa sami lotili. Zamudno delo jima niã kaj prida ni

BES

BOBRI 2: ROD

184

‰lo izpod rok. âas jima je kraj‰ala babica, Bela Ovca, ki
je vedela mnogo povedati.

Bela Ovca je pred nekaj dnevi sama priveslala pod

Ostrorogovo koli‰ãe. Bila je shuj‰ana in velike ãrne ko-
lobarje je imela pod oãmi. Jezerna RoÏa se je matere kar
ustra‰ila. BrÏ jo je vpra‰ala, ãe je bolna. Ovca je pa od-
kimala. Da je pri‰la nabirat roÏe in korenine, ki na oto-
ku Ple‰ivci ne rastejo, je rekla. Saj menda ne bo v na-
potje, ko imajo sedaj dovolj prostora. Sne pa da skoraj
niã ne.

Seveda naj ostane, dokler le hoãe, je brÏ pritrdila Je-

zerna. Po tihem jo je pa le malo zaskrbelo, kaj poreãe
Grãavi. On je imel pravico odloãiti.

Brest se je vraãilje Bele Ovce naravnost razveselil.

Uverjen je bil, da mu prina‰a sreão. Prosil jo je celo, naj
ne odide s koli‰ãa, dokler se Ostrorogi ne vrne. Saj s ãim
posebnim ji ne more postreãi. Laãna pa prav gotovo ne
bo. Z novimi mreÏami nalove mladci rib, da jih Ïe tudi
za zimo su‰e. Z manj vrednimi pa celo krmijo pra‰iãe.

Ovca je odgovorila, da bo Ïe ‰e videla. Prikriti pa ni

mogla, kako je vesela vnukove gostoljubnosti. O, vsa
drugaãna sta Jezerna in Brest kakor pa Ko‰ata Jelka in
njen moÏ, Urni Sulec.

Da bi bolj gotovo privezal Belo Ovco na domaãe ko-

li‰ãe, je Grãavi Brest koj prvi veãer zaklal kozliãa. Rada

BES

BOBRI 2: ROD

185

ga je jedla Ovca. Ga Ïe veã let ni. Po smrti Tr‰atega Tura
nikoli veã ne. In laãna je bila tudi.

âez nekaj dni so Beli Ovci izginili ãrni kolobarji izpod

oãi. Prej zagrenjen obraz se je spet razjasnil. Vsa se je
razÏivela. Z velikim zadovoljstvom je gledala vnukinji,
dvojãici Svetlooko Srno in Lepolaso Veverko, ki sta si
dolbli vsaka svojo brenko. Le kateri bolj uspe?

»Pohitita, pohitita!« je priganjala Ovca mladenki, »da

s struno in glasom poãastimo cvetoãe nebo.«

»Cvetoãe nebo —?« sta se zaãudili dvojãici obe hkra-

ti.

»Kaj ‰e nista nikoli sli‰ali, kako v zgodnjem poletju tu

pa tam na zemlji vzcvete nebo?«

»Ne ‰e, ne ‰e,« sta v eni sapi hiteli odgovarjati mla-

denki. Svetlooka pa je zaprosila: »Povej nama, babica!«

Bela Ovca se je z bruna, na katerem je sedela pred ko-

ão Ostrorogega Jelena, ozrla v nebo, si popravila sive
lase in priãela pripovedovati:

»Spoãetka je bilo na zemlji dokaj Ïivali. Vse veã kakor

pa v dana‰njih ãasih. Ljudi pa je bilo dokaj malo. ·e po-
znalo se ni, ãe so ubijali divjad samo zavoljo tega, da so
se oblekli v njih koÏuhe, meso pa prepustili jastrebom in
volkovom in lisicam.«

»O, je bilo dobro na svetu takrat,« se je brÏ oglasila

Veverka, Ïe do grla sita veãnih rib.

BES

BOBRI 2: ROD

186

»Dobro je bilo in lep‰e, kakor je v dana‰njih dneh,« je

pritrdila Ovca. Spomnila se je, kako so ji na koli‰ãu Tu-
rovcev ‰teli griÏljaje. ·e celo njen sin, lakotnik Urni Su-
lec. Saj Ko‰ati Jelki in skoporiti Pisani Tulpi bi ‰e ne za-
merila toliko. Bridek smehljaj je ‰inil za hip prek belega
obraza vraãilje. Potem pa je nadaljevala:

»Ljudje na zemlji so se pa namnoÏili. Prostor pod top-

lim nebom je postal za vse pretesen. Mnogi so od‰li pro-
ti mrzlim krajem. Da jih ni zeblo, so se oblaãili v ‰e veã
koÏuhovine. Posebno so morali paziti, da jim niso po-
mrznili otroci, katerih je kar vsaka Ïenska rodila, kakor
vas ima vajina mati in moja hãi — Jezerna RoÏa.«

»Tudi jaz jih hoãem imeti toliko,« je v pripovedovanje

babice vzkiknila Svetlooka Srna.

»Poãakaj, da povsem doraste‰,« se je nasmehnila

Ovca.

»Ljudi je bilo vedno veã, Ïivali pa ãedalje manj. Neka-

tere, najveãje izmed njih, so povsem izumrle. Pa se je
Nevidni ozrl z visokega neba in videl, da tako ne more
iti veã naprej. Ljudje bi pobili Ïivali vse do zadnje, po-
tem bi pa ‰e sami ne mogli Ïiveti, ko bi ne imeli veã ne
mleka in ne sira, ne mesa in ne kit, ne rogovja in ne ko-
sti, ne koÏ in ne koÏuhov. Pomrli bi.«

»Bi, res bi,« je Ïivo pritrdila Veverka.
»Zato se jih je pa Nevidni usmilil. Prebudil je v priãet-

ku poletja oglu‰ujoã grom na nebu in uÏgal slepeãe bli-

BES

BOBRI 2: ROD

187

ske. Zemlja se je tresa in Ïarela v plamenih. Podrla se ni.
Sinje nebo pa ni vzdrÏalo. Pretrgalo se je.«

»O!« se je prestra‰ila Svetlooka Srna. Bela pa je mir-

no nadaljevala:

»In kakor odna‰a vihar raz koão cele plasti strehe, ko

jo je bil enkrat naãel, prav tako je trgal raz nebo velike
plahte modrine in jih razna‰al na vse strani.«

»Grozno,« je dahnila Veverka.
»Res je bilo stra‰no,« je pritrdila modra vraãilja vnu-

kinji in spet povzela staro pripovedovanje.

»Sredi noãi se je nevihta, kakr‰ne ‰e ni bilo, polegla in

nastala je trda tema. Odtrgane zaplate nebne sinjine so
do jutra padale na zemljo in pokrile Ïe osu‰ene travnike
in jase v go‰ãavah.

Vz‰lo je sonce. Veseli, da so ostali ‰e Ïivi, so se priãe-

li ljudje razgledovati naokrog. Niso se mogli naãuditi.
Mnogi kraji, prej‰nji veãer ‰e vsi pusti in prazni, so bili
pregrnjeni s sinjino, ki se po barvi kar niã ni razlikova-
la od jasnega neba. In so se odpravili takratni naseljeni-
ki, da si pobliÏe ogledajo novo ãudo. In so videli cvet pri
cvetu in da je vsa modrina en sam cvet. Kar razumeti
niso mogli. Pa jim je star vraã paã razloÏil, da je padlo na
zemljo cvetoãe nebo.«

»Ooo! Cvetoãe nebo,« sta se zaãudili dvojãici obe

hkrati.

BES

BOBRI 2: ROD

188

»Da. Nevidni je podaril ljudem cvetoãe nebo. Kako

naj se pa okoristijo z njim, je vedel sivolasi videc pove-
dati naprej, se morajo pa ljudje sami spreumeti. In so se.

Lan — tako so imenovali novo rastlino — je odcvetel

in dozorel. Da bi od daru izpod neba niti vlakna ne za-
vrgli, so vso setev populili in posmukali raz bilje okrogle
glavice. Kmalu so ugotovili, da je spolzko seme kaj ma-
‰ãobno in da lahko dokaj odvrne pri prehrani. Stebla s
koreninami vred so pa pustili na soncu in deÏju prepe-
reti, jih kasneje strli in dobili iz njih predivo. Tega so
sesukali v vrvice in pletli iz njih mreÏe. Z njim so dokaj
uspe‰neje mogli loviti ribe in divjad kakor pa prej z mre-
Ïami iz drevesnega liãja. Z leti pa so se nauãili tudi presti
in tkati patno, táko, iz kakr‰nega sta se‰iti vajini haljici.«

»O, kako je moralo biti prej vroãe poleti v koÏuhu,« si

je domislila Svetlooka.

»Saj!« je pritrdila Lepolasa.
Modra Bela Ovca je pa za konec pripovedovanja ‰e

dostavila:

»Od lanu naprej se ljudje spet lahko brezskrbno

mnoÏe. In ãe bodo pametni in ne postanejo preveã po-
Ïre‰ni, ne bo ne zanje in ne za Ïivali nikoli primanjko-
valo prostora na zemlji.

Na nebu pa ‰e dandanes lahko vidite v jasnih in tem-

nih noãeh veliko belo razo, kakor bi se bilo mleko raz-
lilo od mrzlega konca prav do podsonca. Od tam je vi-

BES

BOBRI 2: ROD

189

har raztrgal zaplate cvetoãega neba, jih razmetal po
zemlji in re‰il ãlove‰ke in Ïivalske rodove. — Mislila je
Rimsko cesto. — Na vse veãne ãase bo ta ‰iroki beli pas
opominjal ljudi, da so vse, kar so in kar imajo, prejeli od
zgoraj.«

Bela Ovca je vstala in od‰la s pripekajoãega sonca v

senãno koão k Jezerni RoÏi. Dvojãici sta pa naprej izrez-
ljavali vsaka svojo brenko.

V mraku se je na koli‰ãu Ostrorogega Jelena spet

oglasila struna. Za njo pa koj ‰e druga. Vsi so zaãudeno
prisluhnili. Vsaka brenka je pela drugaãe.

Lan je bil v polnem cvetu. Veter ga je narahlo valovil

v soncu, da je bila vzbokla planjava v lazu po vrhu Brda
vãasih prav zares podobna ko‰ãku neba.

Ob robu gozda, pod ko‰ato bukvijo, pa so stali v senci

Bela Ovca, Jezerna RoÏa, Brest, Ponirek in Brlez in dvoj-
ãici. Presukani Lisjak bi moral biti tudi zraven, pa je Ïe
navsezgodaj odveslal na jezero. Kam, ni nikomur pove-
dal. Ker ni bilo Lisjaka doma, je od‰el tudi Ris na Brdo.
Saj se ne bodo kaj prida zamudili in se menda Presukani
ta ãas ne vrne.

Dan je bil jasen in visoko nad modrino lanu je kroÏil

in Ïvrgolel ‰krjanec.

In je spregovorila Bela Ovca: »V mojih mladih letih

smo razcveli lan slovesno proslavljali. Vsi smo se zbra-
li ob njem in smo rajali in peli na ãast — cvetoãemu

BES

BOBRI 2: ROD

190

nebu. Pa dobre stare ‰ege ginejo in pri‰li bodo hudi ãasi.
Da jih ãimdlje zadrÏimo, vsaj mi po starodavni navadi
trikrat obhodimo modrino na zemljo padlega neba.«

Bela Ovca se je prestopila in zaãela iti vzdolÏ laza.

Drugi so se razvrstili za njo. Zadnji pred Risom sta ho-
dili dvojãici Srna in Veverka. Udarjali sta vsaka na svo-
jo brenko. Z besedami peti kakor Pi‰ãalar pa nista zna-
li. Da bi povsem molãali, se jima pa tudi ni zdelo prav.
Zato sta zdaj pa zdaj k brenkanju strun zapeli:

»La, la la la, la la, la la, la la, la, la laaan —«
Sãasoma so jima zaãeli tudi drugi pomagati.
Poãasi je hodila Ostrorogova druÏina okrog cvetoãe-

ga lanu v lazu na Brdu. Nevede so se ob brenkah in pet-
ju kar vsi narahlo pozibavali v kolkih. Prav niã se niko-
mur ni mudilo. âe bi pa Brest in Ris vedela, kaj se dogaja
doma na koli‰ãu, bi pa oba kar planila navzdol k dreva-
kom in kaj naglo odveslala.

Prav takrat, ko sta pod Brdom pristajala vsak s svojim

drevakom Brest in Ris, je sredi dopoldneva doma na ko-
li‰ãu trãil ob pristajno bruno tudi rilec Lisjakovega dre-
vaka. Presukani se je vrnil in brÏ izvohal, da zgoraj na
mosti‰ãu ni nikogar izmed tistih, ki Ïe ves ãas od dneva
odhoda drevakov po Reki navzdol budno pazijo na vsak
njegov korak.

Lisjak se je hitro razgledal in izsledil, da Zorna Kalina

stoji sama ob ognji‰ãu. Je bil lep dan zvabil Ostrorogov-

BES

BOBRI 2: ROD

191

ce na vse strani. Mladec se je previdmo ozrl naokrog,
potem pa tiho zginil v Risovo koão.

V sonãnem jutru, prepojenem z vonjem cvetja, po ka-

terem so se obe‰ale ãebele, je zamikalo tudi Zagorelega
Rakarja in ârnega Bora, da sta odveslala iz zaliva pod
skalno sotesko na odprto jezero. In je kar samo po sebi
tako naneslo, da sta zaãela ravnati drevak proti koli‰ãu
Ostrorogega Jelena. Îe precej ãasa nista bila veã tam, pa
se je mladcema obema stoÏilo vsakemu po svoji dvojãi-
ci. âedalje hitreje je drsel drevak po jezerni planjavi.
Ptiãi so vzletavali pred njim. Nad njim pa je dolgo ãasa
s poãasnimi zamahi perutnic kroÏilo in poÏviÏgavalo
dvoje sivih galebov. Vesele volje in od urnega veslanja
precej preznojena, sta mladca pristala ob koli‰ãu pod
RoÏnim hribom. âudno! Druge krati so ju po navadi Ïe
zdaleã opazili in jima je vedno kdo prihitel po pristaj-
nem mostu navzdol naproti, danes pa ni bilo zgoraj na
mosti‰ãu nikogar. ·e psi niso zalajali. Le starej‰a Ïenska
z otrokom v naroãju je pogledala iz okajene, nizke koãe,
pa se brÏ spet umaknila nazaj, kakor bi se bila ustra‰ila
obeh krepkih mo‰kih.

»Kaj so se Ostrorogovci izselili,« se je po‰alil Rakar.
»Podobno je,« se je nasmehnil Bor.
»Poglejva!«
Tiho sta ‰la brata po pristajnem mostu navzgor. Na

mosti‰ãu sta pa obstala. Rssst!

BES

BOBRI 2: ROD

192

Iz male koãe poleg velike gospodarjeve sta Ovnovca

zasli‰ala pritajeno, pa dokaj ihtavo govorjenje. PribliÏala
sta se in prisluhnila.

»Tok! Ti noãe‰ biti moja,« je razdraÏeno skoraj zasi-

kal mo‰ki glas.

»Nisem rekla, da ne,« je povsem mirno odgovorila

Ïenska. Brata sta se hudomu‰no spogledala.

»Pa kdaj postane‰ moja?« je hotel vedeti mo‰ki.
»Kmalu potem, ko si vzame‰ za prvo Ïeno Zlato Pe-

runiko.«

Rakar in Bor sta se dregnila. Sedaj sta vedela, da v

koãi govori Presukani Lisjak. V katero mladenko pa sili,
pa niti uganiti nista sku‰ala. Bi tako ne uganila. Îe kas-
neje doÏeneta.

»No prav. Ko se vrne Ostrorogi, koj pripeljem Zlato

na koli‰ãe. Pa bo ona tebi dekla, ne ti njej.«

Rakar je Ïe zazijal, da bi glasno zakriãal nad Lisjakom,

pa mu je Bor z dlanjo zatisnil usta.

»Kdo bo komu dekla, se bo ‰ele kasneje pokazalo. Zdi

se mi pa, da iz vsega tega niã ne bo.«

Vitorogovca sta prikimala, ãe‰ da Ïenska pametno go-

vori.

Presukani se je pa zasmejal: »He! âe se pa Ostrorogi

ne vrne, potem se za Peruniko ‰e ne zmenim veã. Vza-
mem si koj tebe in mi nihãe tega ne ubrani.«

BES

BOBRI 2: ROD

193

»Da le more‰ biti tako svojeglav. ·e ves rod spravi‰ v

nesreão.«

Bor se ni mogel premagati. Za‰epetal je bratu: »Pa-

metna mladenka.« Zagoreli je prikimal.

Ovnovca sta zaãutila, da se Presukani Ïe odpravlja iz

koãe. Kakor maãka tiho sta se umaknila nazaj do srede
pristajnega mostu, nato pa se obrnila in trdo stopala na-
zaj navzgor na mosti‰ãe, kakor bi bila pravkar pristala.

»Hej! Kaj nikogar nikjer ni?«
Na Rakarjev klic je pri‰el iz Risove koãe Lisjak in se

zaãudil: »O, vidva sta. Pozdravljena!«

»Hehe!« se je prisiljeno smejal Zagoreli, ko ni vedel

drugega reãi. Oba brata sta pa gledala mimo Lisjaka
pred vhod Risove koãe, iz katere je pravkar stopila Zor-
na Kalina.

»Ni ãuda,« si je zamislil Bor, »mladenka je zares brh-

ka in lepa.«

Presukani je povabil Ovnovca v veliko Ostrorogovo

koão in se vedel do njih, kakor bi bil on gospodar ko-
li‰ãa. Pogovor se je pa vsem trem mladcem ves ãas za-
tikal. Bi bila Vitorogovca najraj‰i Presukanemu v obraz
vrgla, da njiju sestra, Zlata Perunika, nobeni Ïenski ne
bo nikoli za deklo. Pa sta morala molãati zavoljo dvojãic,
Svetlooke Srne in Lepolase Veverke, od katerih kar niã
nista bila voljna odstopiti.

BES

BOBRI 2: ROD

194

Pogovor se je pa brÏ razÏivil, ko so se vrnili oni z Brda.

Dvojãici sta koj spoãetka poskrbeli za smeh. Vstopili sta
se druga poleg druge, se hudomu‰no smejali in vpra‰ali:
»Katera je katerega?«

Rakar in Bor sta morala izbirati. Res sta se spet zmo-

tila. Koj so bili vsi vesele volje. Brest pa je Ovnovcema
ponagajal, da bo kaj nerodno, ãe bosta tudi kasneje kot
moÏa zamenjavala svoji Ïeni in ne bosta vedela, katera
komu rodi otroke.

Rakar in Bor se nista kaj prida pomudila na koli‰ãu

Ostrorogega Jelena, vendar pa dovolj dolgo, da sta kar
tako mimogrede natanãno pozvedela, kako in kaj je z
Zorno Kalino.

»Hej!« je rekel Bor bratu, ko sta veslala proti domu,

»Lisjak ne vidi napak. Tudi jaz bi se prav niã ne branil,
ãe bi mi Ostrorogi z Veverko vred dal ‰e Zorno Kalino.«

«Verjamem,« je pritrdil Rakar. »Jaz tudi ne. Ji menda

ne bo enake v vsem Velikem jezeru, Zorni.«

»Bo‰ videl,« je sodil Bor. »Nazadnje jo Jelen ‰e sam

vzame.«

»Ko bi jo le,« je zamodroval Zagoreli, »bi bilo tako za

na‰o Zlato Peruniko ‰e najbolj prav.«

In sta sklenila brata, da za zdaj sestri in oãetu niã ne

povesta o Lisjaku in Zorni. Na Presukanega in njegovo
pona‰anje pa da bosta skrbno pazila.

BES

BOBRI 2: ROD

195

ZloÏno sta veslala sinova Vitorogega Ovna nazaj proti

domaãemu koli‰ãu. Prav nikamor se jima ni mudilo. Pa
sta kljub temu pri‰la ‰e za dne domov. Snela sta mreÏo
raz ograjo, kjer se je su‰ila, in odveslala nazaj na jezero
lovit ribe. Grede sta govorila kaj malo. Sta ‰e vedno v
mislih vasovala vsak pri svoji dvojãici. Rakar pri Svetlo-
oki Srni, Bor pa pri Lepolasi Veverki. O, se Ïe ‰e navadi-
ta, da ju bosta razloãila in ne veã zamenjavala.

Sonce je zahajalo. Rakar in Bor sta se vraãala nazaj na

koli‰ãe. Pa se je starej‰i brat nagnil k mlaj‰emu in za-
skrbljeno spregovoril:

»Kaj pa, ãe nama Ostrorogi ne bo hotel dati svojih

dvojãic, ãe Presukani ne dobi Zlate Perunike?«

Bor ni vedel niã odgovoriti.

Ne. Zlata ne sme postati dekla nobeni Ïenski na svetu.
Od Svetlooke Srne in Lepolase Veverke pa Bor in Rakar
tudi nista bila voljna odstopiti. Brata si nista vedela pra-
vega sveta in sta oba obmolknila.

Sestri pa zveãer niti omenila nista, da sta se ãez dan

mudila na koli‰ãu Ostrorogega Jelena. Bi bila Perunika
Ïalostna, ko se Presukani kar nikoli ni oglasil pri njej.

Zlata je Lisjaka res rada imela.

BES

BOBRI 2: ROD

196

SONâNI VRâ

ripekalo je poletno sonce. Okrog koli‰ã je od vroãi-
ne potrepetaval razbeljen zrak. Pritoki voda so po-

stali kaj majhni. Nekateri studenci so celo usahnili in je-
zero je upadlo za dober komolec. Plitvej‰a moãvirja so
se posu‰ila in vse kriÏem kraÏem na ‰iroko razpokala.
Kdor je ‰el prek njih, je moral paziti, da mu ni noga ob-
tiãala v zevajoãi póãi.

Po prisojnih bregovih je sonce prismodilo travo. Po-

rjavela je in se drobila pod nogami. Îivina se je mogla
pasti samo ‰e v osojah in pa po moãvirjih in go‰ãavah.

Po jasah so zorele jagode in borovnice. âe‰nje so bile

Ïe davno obrane. Kar jih niso mogli doseãi ljudje, so jih
pozobali ptiãi. Otroci so pa staknili Ïe prve maline.

Z mosti‰ãa Ostrorogega Jelena so se ãedalje bolj po-

gosto ozirali na Reko. Nestrpno so ãakali, kdaj priveslajo
drevaki po vodi navzgor. Pa jih od nikoder ni hotelo biti.
Da bi se jim le ne bilo kaj pripetilo, Ostrorogemu in nje-
govim. Le Presukani Lisjak je hodil brezbriÏno naokrog.
Vãasih se je celo potuljeno nasmehnil in si Ïelel, da se
Jelen veã ne vrne. Za Zorno Kalino je zaãel spet bolj po-
gosto pogledovati. In ‰e niã kaj prida skrival ni.

BES

BOBRI 2: ROD

197

Bresta in Risa je Lisjakovo obna‰anje jezilo. Da Presu-

kanemu odmakneta Kalino izpred oãi, sta se domenila,
naj Zorna in Srna in Veverka zgnetejo nekaj lonãenega
posodja, ki ga je priãelo primanjkovati. Ob studencu
pod RoÏnim hribom je bil za izdelovanje lonãevine Ïe
pripravljen prostor. Mladenkam naj pa pomagata Poni-
rek in Brlez. Vprião mlaj‰ih dveh bratov Presukani men-
da vendar ne bo ti‰ãal v Kalino.

Zorna je bila v lonãarstvu kaj izvedena. Srni in Vever-

ki pa Ïe pokaÏe, kako je treba ugnetati in obdelovati ilo-
vico, da nastane iz nje pravilno oblikovana posoda.
Okraskov zaãrtavati pa na vsem koli‰ãu nihãe ni tako
znal kakor ravno Zorna Kalina. Jo je Ïe izza mladih let
lonãarstvo prav posebno veselilo.

Posu‰eno posodje bo kasneje Ïgal Ïe Ris sam. V tem

pa njega nihãe ni preka‰al.

Mladi so se odkazanega jim posla kaj razveselili, po-

sebno ‰e, ko sta se Brest in Ris tudi sama peljala z njimi
na trdino, da jim pokaÏeta, kako naj zastavijo delo.

Dva lahka drevaka sta oddrsela v jutranjem soncu od

koli‰ãa Ostrorogega Jelena proti studencu pod RoÏnim
hribom. Zvonek smeh mladih ljudi se je razlegal iz njih.
Zorna se je veselila svojega najbolj priljubljenega oprav-
ka. O, v vsem Velikem jezeru ‰e nihãe doslej ni zarisal v
pol suho posodje tako lepih okraskov, kakor si jih ona
izmisli tokrat. Dvojãici sta se nadejali, da se Kalinine

BES

BOBRI 2: ROD

198

umetnosti povsem priuãita. To ju bodo obãudovali na
koli‰ãu Vitorogega Ovna, ko jim pokaÏeta, ãesar sami
ne znajo. Mladca Ponirek in Brlez sta se pa sama sebi
zdela Ïe povsem dorasla. Saj se Brestu niti ne zdi po-
trebno, da bi poslal z njima vred na trdino ‰e Presuka-
nega Lisjaka. Hej! Vse tako postorita, da ju pohvali sam
Ostronogi Jelen, ko se vrne.

Drevaki so pristali pod stajami. Taãas je Presukani

Lisjak jezno zapahnil lino, skozi katero je ves ãas opazo-
val iz koãe odhod Bresta in Risa, vseh treh mladenk in
obeh mladcev. Kam pa gredo, je deloma ujel iz pogo-
vora, deloma se je pa sam spreumel. Da bi se dodobra
prepriãal, je ‰el ven na mosti‰ãe in dolgo opazoval, kaj
poãno oni ob studencu. Ne, ni se motil. Lonãariti zaãno.
»Tok tako!« je zagodrnjal. »Grãavemu sta smrkavca Po-
nirek in Brlez veã kakor jaz. Je Ïe prav. ·e Ïal mu bo.
Vsem skupaj!«

Presukani se niti sam ni zavedal, da mu je bilo za delo

kaj malo mar. Jezilo ga je le zavoljo Zorne Kaline. Pa naj
niã nikar ne misilijo. Njegova bo in nikogar drugega.

Lisjak ni imel veã obstanka doma. Stopil je po svoje

oroÏje in odveslal na jezero.

Ob studencu pri stajah pa na Presukanega nihãe ni

utegnil misliti. So se vsi koj lotili dela. Cel krog zgoraj s
kamenjem gladko zbru‰enih nizkih kolov razne debe-
losti, tudi za ped ‰irokih, je bilo ‰e od prej‰njih let zabi-

BES

BOBRI 2: ROD

199

tih v ilovnata tla na senãni ravnici poleg studenca. Vsak
je nosil na vrhu veãjo ali manj‰o kepo trdo presu‰ene
ilovice. Varovala ga je deÏja in trohnobe. Brest je z de-
belim kamnom vse te kepe razbil in utrdil kole, ki so se
Ïe majali. Mladenke pa so popravljale sedeÏe ob kolih in
nosile nanje sveÏega smreãja. Pegasti Ris je pregledal v
poboãje hriba izkopano peãi‰ãe. Kar skoraj niã ni bilo
treba popravljati. Ponirek in Brlez sta pa Ïe bredla po
plitvini in kar z golimi rokami izgrebala ilovico iz jezer-
nega dna in jo nosila k studenãku, ki je odtekal po sre-
di ravnice.

Prva je sedla h kolu Zorna Kalina. Nadrobno je pre-

gnetla dokaj‰njo kepo ilovice, da ni ostal v njej prav no-
ben kamenãek, niti za barovo zrnce debel. Da bi se ilo-
vica spet ne nasmetila, jo je poloÏila na smrekovo lub-
je poleg sebe. Skrbno je oãistila z dlanjo gladko ploskev
vrhu kola in oblikovala najprej precej debelo dno. Nanj
je poloÏila tenak, okroglo sesukan obroãek, na tega ‰e
drugega, za spoznanje veãjega, potem ‰e tretjega, ‰e
veãjega. Obroãke je s prsti zgnetla v steno in jo povéãem
zgladila. Nato je spet nakladala obroãke, po tri in tri,
spoãetka vedno veãje, kasneje ãedalje manj‰e, proti
koncu pa spet nekaj ‰ir‰ih. Sproti jih je oblikovala v ste-
no, dokler ni stal pred njo na surovo zgneten, trebu‰ast
lonec. Srna in Veverka sta Zorno ves ãas pazno gledali.
Ko je pa Kalina vstala in prenesla ilovico in leseno skle-

BES

BOBRI 2: ROD

200

do vode, v kateri si je spirala in moãila roke, k naslednje-
mu kolu, sta tudi dvojãici sedli in se lotili dela. Sprva sta
oblikovali samo majhne in nizke skodelice, ki niso bile
za drugo rabo kakor otrokom za igraão. Sãasoma sta se
pa privadili in postali kaj spretni.

»Naj vam gre delo dobro od rok,« sta Ïelela vsem

Brest in Ris in odveslala nazaj na mosti‰ãe. Mladi pa so
ostali na ravnici pri studencu. Kalina, Srna in Veverka so
hitele gnesti posodje. Vmes so se pogovarjale in celo
mrmraje zapele. In je rekla Veverka Srni:

»·koda, da naju ne vidita Vitorogovca Bor in Rakar.«
»Lepo bi bilo,« je pritrdila Srna. âez ãas pa je vpra‰ala

Zorno:

»Koga si pa ti Ïelis, da bi bil sedaj poleg tebe, Kalina?«
Hlapca Pegastega Risa hãi je najprej malo pomolãala,

nato pa komaj sli‰no odgovorila: »Nikogar!« Hkrati se
je pa nizko sklonila nad vrã, ki ga je pravkar dodelava-
la. Hotela je skriti rdeãico, ki jo je zaãutila na obrazu.

»Ne verjameva, da se za nikomer ne ozira tvoje oko.

Obraz te izdaja.« Srna je govorila kar v imenu obeh
dvojãic.

Zorna je pa kakor priznala: »Kaj se vama mara, ko sta

gospodarjevi hãeri. Jaz pa —« Kalina je obmolknila.

»No, kaj?«
»Niã.«

BES

BOBRI 2: ROD

201

Zorna se je presedla k zadnjemu praznemu kolu. âasa

je imela dovolj. Velik vrã naredi in ga prav posebno lepo
oblikuje.

Ponirku in Brlezu je pa delo Ïe po‰lo. Ilovice sta bila

izgrebla iz jezernega dna in jo nanosila na ravnico veã
kot dovolj. Kaj bi se su‰ila in bi jo morali potem znova
namakati. Zaveslala sta nazaj na koli‰ãe, snela na ograji
su‰eão se mreÏo, vzela z ognji‰ãa lonec Ïerjavice in od-
‰la lovit ribe. Kakor bi bilo mladcema ta dan sonce po-
sebno naklonjeno, sta brÏ zajela dokaj plena. ·e preden
je Zorna dokonãala svoj vrã, so bile ribe Ïe peãene. Brle-
zu se je bilo celo posreãilo, da je izmoledoval od mate-
re, Jezerne RoÏe, kos podpepelnjaka in ‰ãepec soli. In se
je zdelo mladim, da niso ‰e nikoli tako dobro jedli kakor
tokrat, ãeprav so bili dostikrat bolj‰ih jedi do grla siti. In
naj so se ‰e tako silili, vsega niso mogli pospraviti.

Po jedi sta se Ponirek in Brlez zleknila v travo, da bi

malo polenuharila. Dvojãici sta pa pokleknili nasproti
druga drugi sredi ravnice, si sedli na pete in priãeli ka-
menãkati. Kmalu je pa dvojãicama pri‰lo nekaj navzkriÏ.
Zagnali sta glasen vri‰ã pa se spet koj pomirili in se igrali
naprej.

Zorna Kalina je medtem Ïe spet priãela pregnetati ilo-

vico. Ves ãas je molãala in bila nekam zami‰ljena.

Poã! Srni je priletela na lice mehka ilovnata kroglica.

BES

BOBRI 2: ROD

202

»Nooo!« je zakriãala Svetlooka. »Ne nagajaj nama,

Kalina!«

Zorna se je nasmehnila: »Saj vama niã noãem.«
Mladca pa sta leÏala v travi in se delala, kakor da spi-

ta.

Dvojãici sta igro nadaljevali. Ponirek in Brlez sta jima

spet priãela nagajati z ilovnatimi kroglicami, dokler se
Veverka in Srna nista naveliãali in planili pokonci. Na-
padli sta nagajiva brata kar s kepami ilovice. Mladca se
pa nista pustila ugnati. Navalila sta na sestri, ju odrini-
la od kupa ilovice proã in napodila dvoãici po rebri nav-
zgor v RoÏni hrib. Mladenki sta tekli in vre‰ãali, kar jima
je sapa dala, mladca pa za njima. Kmalu ni bilo izmed
vseh ‰tirih nikogar veã sli‰ati.

Zona Kalina je ostala sama. Ilovnato posodje se je bilo

ob rahlem vetru ravno prav utrdilo. In izmed vseh po-
sod je poãila ena sama skodelica. Samo njo je bilo za ne-
kaj ãasa doseglo pripekajoãe sonce. Kalina je spet zaãela
gnesti ilovico. Natisnila je na lonec po dvoje, pa tudi po
troje u‰es, jih prevrtala z leseno palãko od zgoraj na-
vzdol, nekatere pa tudi od strani, da bo kasneje, ko pri-
de posodje v rabo, kam privezati locen. Vrãem pa na-
pravi po en, pa tudi po dvoje roãev.

Zaverovana v svoje delo, se Zorna ni ozirala naokrog

in ni videla in ne sli‰ala, kdaj je stopil iz go‰ãave Presu-
kani Lisjak, ki se je oglasil ‰ele tik za hrbtom mladenke.

BES

BOBRI 2: ROD

203

»Kalina!«
Zorna se je zdrznila in ilovica ji je padla iz rok. Preden

je mogla kaj reãi, jo je Lisjak Ïe pogledal naravnost v za-
goreli obraz in jo ‰e enkrat nagovoril:

»Moja Zorna Kalina!«
»Od kod si se pa tako iznenada vzel?« je vpra‰ala

mladenka, da nekaj reãe.

»Odveslal sem na jezero, trdno namenjen, da pogle-

dam na koli‰ãe Vitorogega Ovna, kako je z Zlato Peru-
niko. Pa sem se vrnil, ker —.«

»Nisi prav ravnal,« je prekinila Presukanega Zorna.
»âe me pa vse vleãe k tebi. Îe dolgo oprezam, kdaj bi

mogel sam s tabo govoriti.« Lisjak je prijel Zorno za
roko, pa mu jo je odmaknila in je celo za korak odstopi-
la.

»Na ta naãin me nikoli ne dobi‰.«
»Kalina —?«
»Trmoglav si.« Zorna se je spet lotila dela. Zasli‰ala je

bila po stezi navzdol teãi bose noge. Vsa zasopla sta pri-
hitela na ravnico Ponirek in Brlez. Mladca sta zaãudena
obstala, ko sta zagledala poleg Kaline Lisjaka. In Ponirek
se ni mogel premagati. Skoraj revsnil je v Presukanega:
»Kaj pa ti tukaj stikuje‰?«

»Kaj ti mar, smrkavec,« je zareÏal nad mlaj‰im bra-

tom Lisjak, trdno preverjen, da se tudi Ïe ta vtika med
njega in Kalino. Pa se je motil. Ponirek si je le domi‰lijal,

BES

BOBRI 2: ROD

204

da sme on, kot najstarej‰i mo‰ki pri lonãarjenju na rav-
nici ob studencu vsem drugim ukazovati, kar se mu je
kaj brhko zdelo. Je bil paã Ostrorogega Jelena sin, ki
svoje oblasti ni bil nikomur voljan odstopiti. Zato je Pre-
sukanega kaj pikro zavrnil:

»Smo opravili doslej brez tebe pa bomo ‰e za naprej.

Drugega dela pa ne vidi‰, ãeprav ga je ãez glavo.«

Brata bi se kar gotovo ‰e naprej prerekala, pa sta pri-

hiteli z RoÏnega hriba Srna in Veverka. Vsi so se jima
morali smejati. Ponirek in Brlez sta bila dvojãici ujela in
sta ju po vsem obrazu namazala z ilovico. Pa to bi ne
bilo niã tako posebnega, ko bi ne bili ravno ta hip opa-
zili, da veslata naravnost proti njim Vitotrogovca Zago-
reli Rakar in ârni Bor. Dvojãici sta bili v zadregi. Name-
sto da bi svojima mladcema pohiteli naproti, sta pa zbe-
Ïali nazaj v go‰ão, da se kje na skritem kraju prej vsaj
umijeta, ãe se Ïe ne bosta mogli okopati. Ko sta pa Vi-
torogovca pristajala, je zginil nazaj v go‰ãavo tudi Pre-
sukani Lisjak. Zagoreli in ârni, ki sta Ïe zdaleã z jezera
videla stati Presukanega ob Zorni Kalini, sta se kar spo-
gledala. Niã si nista rekla. Mislila sta pa oba, da Presu-
kani Lisjak ne bo pravi moÏ za Zlato Peruniko. In ãe se-
daj ‰e dvojãici beÏita pred njima —?

Vitorogovca je sprejel Ponirek. Sku‰al se je vesti, ka-

kor bi bil Ïe do vrha dora‰ãen. Postregel je mladcema s
peãenimi osoljenimi ribami in jima rekel, da se Srna in

BES

BOBRI 2: ROD

205

Veverka takoj vrneta. Grede se je pa Ïe tudi izdal, kaj sta
z Brlezom dvojãicama naredila. Rakar in Bor sta se mo-
rala smejati in sta postala bolj‰e volje.

Zorna Kalina se za mladce ni menila. Bi ji Ovnovca

utegnila celo zameriti, njej, dekli. Prignetla je pa na lon-
ce Ïe vsa u‰esa in na vrãe vse roãe. Nerodno bi ji bilo
ostati brez dela. Pa je posodje — zahvaljen bodi veter —
ki je bilo prvo narejeno, Ïe toliko potrdelo, da je mogla
zaãeti vrezovati okraske. Sedla je zopet na kol, poloÏila
poleg sebe nekaj ko‰ãenih ‰il, debelej‰ih in tanj‰ih in
bolj in manj ostrih, v roke pa je vzela dvoje okroglih
kamnov, prinesenih s prodov Save. Najprej je vrã od
znotraj in od zunaj zgladila. Okrogla kamna je morala
veãkrat premenjati tudi s triogelnimi, posebno ob u‰e-
sih. Kar precej se je zamudila, preden je opravila to delo.
Potem je zaãela vrezovati s ko‰ãenimi ‰ili kroÏne ãrte
okrog trebu‰ine, jih vezala med sabo z drobnimi, nav-
piãnimi ãrtami. Sredo trebuha je pa povezala z vratom
s cikcakastim okraskom. Tako se je bila zaverovala v pri-
ljubljeno ji delo, da niti ni ãutila, kdaj je stopil za njen
hrbet Zagoreli Rakar, ki je molãe opazoval njeno spret-
nost. Od samega zaãudenja se Vitorogovec ni mogel
dolgo potajiti. Spregovoril je:

«Mladenka, Zorna Kalina!«
»Kaj ukazuje‰?« je Zorna zasukala glavo po strani.

BES

BOBRI 2: ROD

206

»Tvojo izvedenost obãudujem.« Rakar je govoril od-

krito.

»To ni niã posebnega. Je kaj navadno delo in Ïe dav-

no poznano.« Kalina ni niti prenehala vrezovati ãrt.

»Takooo —« se je zavzel Zagoreli. »Kaj mar zna‰ ‰e

lep‰e okraske?«

»Dokaj bolj‰ih sem Ïe naredila in si marsikaterega

sama izmislila.« Zorna je to povedala kar tako mimogre-
de, ne da bi sebe hvalila. Reãi je le hotela, da je rod Ost-
rorogega Jelena bolj imeniten kakor pa rod Vitorogega
Ovna.

»Lej, lej!« se je ‰e bolj razvnel Zagoreli. »Se moram

dogovoriti z Ostrorogim, da te odstopi na‰emu koli‰ãu.
Dveh, treh enako starih dekel si vredna. Premenjamo
te!«

Kalina je vztrepetala. ·ilo ji je zdrznilo po oblini vrãa.

Zazdelo se ji je, kakor bi jo bil kdo z biãem uÏgal po pol
golem hrbtu.

»Bi mar nerada pri‰la?«
»Sam ve‰, da bom morala storiti, kakor bo gospodar

ukazal.« Zorna Rakarja ni marala veã pogledati.

»No, niã se ne boj. Najlep‰emu hlapcu izmed mlad-

cev te bomo dal za Ïeno. Ali pa te vzamem jaz poleg
Svetlooke Srne.«

BES

BOBRI 2: ROD

207

Kalini je bilo, kakor bi jo bil kdo s kolom udaril po

glavi. Najraj‰i bi glasno zajokala. Dobro, da sta prav ta-
krat prihiteli dvojãici in ji ni bilo treba niã odgovoriti.

Srna in Veverka in vsi trije mladci so se odpeljali na

koli‰ãe. Se je tako spodobilo. Na ravnici pri studencu
pod RoÏnim hribom je pa ostala Zorna Kalina sama.

Tako. Navsezadnje bo pa res morala biti Ïena kak‰-

nega podivjanega hlapca. Pa samo zato, ker Presukani
Lisjak noãe biti pameten. Prava reã, ãe si pred njo vza-
me Peruniko. Trmoglavec, trmoglavi.

Zorna je priãela ãrtati na posodje zavito okrasje. Îe

pod noã pa je vrezala na velik vrã sonce. Iz njega si bo
natakal pijaão Ostrorogi Jelen, ki je sam kakor sonce. Da
bi se skoraj vrnil.

Drugi dan je Zorna Kalina Ostrorogemu Jelenu na-

menjeni vrã do konca okrasila. Take lepote do takrat Ve-
liko jezero ‰e ni videlo.

Naslednjega dne sta posodje oblikovali veãinoma dvoj-
ãici, Kalina je pa pridno vrezovala okraske. Bila je za-
mi‰ljena in ni skoraj niã govorila. Presukanega Lisjaka ni
bilo veã blizu. Pa tudi Rakar in Bor nista pri‰la veã po-
gledat svojih izbranih mladenk.

Veter je naglo su‰il vrãe in lonce in sklede in skledice

in ‰e vso drugo drobnarijo z obteÏilniki za statve in mre-

BES

BOBRI 2: ROD

208

Ïe in z igraãami in otro‰kimi ropotuljicami vred. Pegasti
Ris je Ïgal Ïe prvo peã. Prav danes jo razdere.

Da posodje ne bo prepu‰ãalo tekoãine, so pastirji na-

nosili v ilovnato kotanjo tik pred peãjo seãa, ki so ga bili
nalovili izpod bu‰ in ovac. Kozja scalnica za zagostitev
ni dobra. Bi po njej posodje smrdelo. Ris pa je prime‰al
veã loncev saj, ki jih je bil nadrzal raz stropiãe nad
ognji‰ãi v koãah na koli‰ãu. Îe od zgodnjega jutra sta
Ponirek in Brlez kurila dva velika ognja in razÏarevala v
njih za moãno pest debelo kamenje. Razbeljene kamne
sta pobirala z namoãenimi lesenimi lopatami iz ognja,
ga metala v kotanjo, ga spet pobirala iz nje in ga znova
segrevala. S sajami pome‰ani seã se je priãel ãedalje bolj
kaditi, dokler ni proti poldnevu zavrel.

»Aha!« je rekel Ris, »sedaj pa bo.« Potisnil je dogorelo

Ïerjavico izpred peãi v oba preduha, ki sta, pokrita s
preluknjanimi lonãenimi plo‰ãami, potekala pod nalo-
Ïenim posodjem in se izkajala na drugi strani v poboã-
je hriba. Koj nato je Pegasti razkopal ilovnato prednjo
steno peãi. Potem pa je s sveÏim vrbovim kolom spret-
no zaãel pobrati iz peãi Ïareãe Ïgane lonce in vrãe in
sklede in skodelice. Vsako posodo je veãkrat obrnil v
zavrelici seãa in saj in polagal drugo poleg druge na rav-
nico pred peãjo. Ko se je posodje ohladilo, so ga Kalina
in Srna in Veverka umivale v studenãnici in ga odna‰ale
k jezeru in nalagale v oba, na pol na suho potegnjena

BES

BOBRI 2: ROD

209

drevaka. Velikega vrãa z vrezanim soncem se je Zorna
zares razveselila. Sama ga je oplaknila, sama nesla v dre-
vak in skrbno poskrbela, da bi se kaj ne okru‰il.

Sonce je ‰e visoko stalo na nebu, ko so lonãarji pri-

vriskali domov z obilico izredno lepo okra‰enega po-
sodja. Malo prej sta priveslala na koli‰ãe Ostrorogega
Jelena tudi Rakar in Bor. Sedaj sta stala z Jezerno RoÏo
vrh pristajnega mosta. Obraz Jezerne je bil pa nekako
mraãen. Sta ji bila Vitorogovca povedala, da sta videla
Presukanega Lisjaka na koli‰ãu Turovcev v pogovoru s
Ko‰ato Jelko in njeno hãerjo, Pisano Tulpo. Ovnovca
svoje nejevolje nista skrivala. Zavolje sestre, Zlate Peru-
nike. Ej, ko bi ne bilo dvojãic, Svetlooke Srne in Lepolase
Veverke, teh prikupnih mladenk, bi Vitorogovca kaj hi-
tro napravila konec. Tako pa —

Po pristajnem mostu navzgor je pri‰la Zorna Kalina.

Pred sabo je nesla veliki vrã. DrÏala ga je z obema roka-
ma. In je spregovorila in se prav niã ni bala:

«Gospodinja! Ta vrã sem naredila in ga okrasila za nas

vseh gospodarja, Ostrorogega Jelena. Napij mu iz njega,
ko se vrne. Sonce je vrezano na njem.«

Jezerna je Kalino globoko pogledala. Zorna ni umak-

nila oãi. RoÏa se je brhki mladenki nasmehnila in mir-
no rekla: »Da bi se Ïe skoraj vrnil tvoj in moj gospodar.
OdÏeja naj se po dolgi poti iz tvojega vrãa, ki mu po-
reãemo sonãni vrã.«

BES

BOBRI 2: ROD

210

»In jaz ga poprosim,« se je oglasil Zagoreli Rakar,

»naj mi odstopi to mladenko, Zorno Kalino. Tri druge
mu dam zanjo.«

Jezerna RoÏa pa je odkimala: »Je ne bo dal. Tudi za

vse mladenke z va‰ega koli‰ãa ne.«

Vitorogovca sta se spogledala. Zorna Kalina je prav

do las zardela. Jezerna RoÏa se je pa mladenki dobro-
hotno smehljala in ji ukazala, naj nese sonãni vrã kar
sama v Ostrorogovo koão.

Po pristajnem mostu navzgor sta prav takrat prihiteli

iz nekoliko zakasnelega drevaka tudi dvojãici. Sedaj sta
Vitorogovca Ïe dobro znala loãiti Srno od Veverke in
narobe. Pristopila sta vsak k svoji izbranki in na vse dru-
go brÏ pozabila.

Lonãarji od studenca pod RoÏnim hribom so se raz‰li

vsak po svoje. Na koli‰ãe odsotnega Ostrorogega Jelena
je pa pripekalo Ïarko poletno sonce.

BES

BOBRI 2: ROD

211

OGNJENI VALOVI

oletje se je prevesilo. Grãavi Brest je dan za dnem
po‰iljal Ïenske na trdino, da so s kratkimi kresilni-

kovimi srpiãi Ïele ‰ope trave; zavoljo slame in zrnja.
Celo veãji otroci so morali pomagati. Z ostrimi nohti so
po‰ãipavali s posamezno stojeãih bilk klasje in latje in ga
nabirali v ko‰are. Bresta in Risa je ãedalje bolj skrbelo,
kako preÏivita rod, ãe se Ostrorogi in moÏje in mladci ne
vrnejo pred zimo. Kdo bo hodil na lov? Mar naj vso Ïi-
vino pokoljejo? Kaj bo pa drugo leto? âe pa priveslajo v
jeseni nazaj, bodo ãez zimo z drugimi vred hoteli jesti
moãnik in podpepelnjak.

In je Grãavi Brest priganjal k delu, kakor Ostrorogi

Jelen nikoli ni. Se tudi nihãe niã obotavljal ni. Je kar vsak
vedel, kaj ãaka koli‰ãe, ãe ostane brez mo‰kih, ko jeze-
ro zamrzne.

In so vsi hiteli, kar so mogli.
Le Presukani Lisjak ni maral videti sebi primernega

dela. Je tu pa tam nalovil nekaj rib in ustrelil kakega
ptiãa.

Z lova je pa ves ãas prinesel enega samega srnjaka.

Îivel je bolj od truda drugih kakor pa od svojega.

BES

BOBRI 2: ROD

212

Pa ‰e druga, ne majhna skrb, je trla Grãavega Bresta.

Ostrorogi je bil s seboj odpeljal vse teÏke drevake. Kako
naj pa v jeseni spravlja na koli‰ãe iz konca Dolge doline
lose in jelene in medvede in zobre in ture. Nekaj jih bo
le treba ubiti, ãe noãe, da po koãah ne zagospodari stra-
deÏ. Morebiti mu ob priliki pomorejo Kozorogovci, ki so
vsi mrtvi na lov. Sami bobri in drobna divjad kaj malo
zaleÏejo.

Brest je imel tik jezerca ob precepu Doge doline Ïe

ugledanih dvoje pripravnih debel za teÏke drevake.
Samo, kdo naj ju obte‰e, izÏge in izdolbe. Sama z Risom
bi se predolgo zamudila. Nedorasli mladci so pa nedo-
rasli mladci. Ne zmorejo kaj prida in nikoli se ne more‰
povsem zanesti nanje. Niã. Presukanemu poreãe. Saj
pravzaprav bi mu lahko kar ukazal, pa ne mara. âe ne
bo hotel zlepa, móral ga ne bo.

Zveãer je Grãavi res uãakoval Lisjaka, da se povrne z

jezera, pa ga od nikoder ni hotelo biti. Le kje se mudi?
Stemnilo se je Ïe, ko je Presukani pristal. Brest mu je
stopil naproti na pristajni most in ga nagovoril:

»Lisjak!«
»Kaj?«
»Jutri greva z Risom k jezeru v Dolgi dolini.«
»Le.«
»âe bi ‰el ‰e ti z nama.«
»Po kaj?«

BES

BOBRI 2: ROD

213

«Iztesali in izÏgali bi dva teÏka drevaka, brez katerih

na zimo kar ne bomo mogli veã prebiti.«

Presukani Lisjak, ki je doslej, ãeprav na kratko, a koj

odgovarjal, je pomolãal. Vzdignil je glavo navzgor pro-
ti mosti‰ãu, naglo vdihaval in izpihaval sapo skozi nos,
kakor bi hotel nekaj ovohati, ko se je Ïe slabo videlo.
Nato je pa grede, ko se je Ïe prestopil navzgor, rekel:
»Ne utegnem.«

»Kakor hoãe‰,« je skoraj zareÏal za njim Brest. Pogre-

lo ga je. Najraj‰i bi planil za bratom, ga stresel za vrat
kakor neubogljivega psa in mu zakriãal v uho, da ne bo
Ïrl na raãun drugih, lenuh, in da divjaãine pozimi ne
dobi niti griÏljaja, svojeglavec nagajivi. Pa se je Grãavi ta
trenutek spomnil, da je Presukani odrekel pomoã prav
zavoljo Zorne Kaline. O, kajpak! PriloÏnost bi bila res
lepa, ko ne bo ne njega ne Risa doma. Grãavi Brest se je
obrnil in od‰el v koão Pegastega Risa.

Drugo jutro je odveslalo od koli‰ãa Ostrorogega Jele-

na dvoje lahkih drevakov. V Brestovem je sedel tudi
Brlez in ‰e troje spodra‰ãajoãih mladcev in prav toliko
tudi v Risovem. Poleg njih pa ‰e Zorna Kalina. Saj je za
vsako delo kaj spretna. Naj se nauãi ‰e tesati. Ji utegne
‰e prav hoditi. »âe se Ostrorogi in starej‰a brata nikoli
veã ne vrnejo, kar je tudi mogoãe,« se je po tihem veril
Grãavi Brest, spotem si Zorno Kalino on sam vzame za
drugo Ïeno. Lisjakova ne bo. Zato, ker je tak.«

BES

BOBRI 2: ROD

214

Naglo sta drsela drevaka proti izlivu Dolgega potoka.

Jutranje sonce je sijalo na jezero. Od vesel so padale de-
bele kaplje nazaj v vodo, kakor bi kdo sejal biserne
‰koljke. V loãju so se ogla‰ale mlade race. V Plitvino so
Ïe priletavali roÏnobarvni pelikani na pa‰o. Lastovice so
‰vigale nizko nad vodno gladino. Niso napovedovale
stanovitnega vremena. Kljub temu so bili vsi veslaãi ve-
seli. Le Grãavi Brest je bil redkobeseden. Skoraj niã pa ni
govorila — Zorna Kalina. Samo razmi‰ljala je.

S koli‰ãa Ostrorogega Jelena je pa za obema drevako-

ma strupeno gledal Presukani Lisjak. Kar ‰kripal je z
zobmi. Ponirek je pa hodil po mosti‰ãu kakor mlad ra-
cak, ki prviã izvabi race iz vode na suho. Trdno se je na-
dejal, da Lisjak ne bo ostal doma. Se Ïe kam odpelje. Po-
tem bo pa on brez ugovora kakor glavar na koli‰ãu. Oba
sinova je pa naskrivaj opazovala Jezerna RoÏa. »Ne,
tako ne more iti veã naprej,« si je mislila in zaklicala:

»Lisjak!«
»Kaj?«
»Sem pridi!«
Presukani je premi‰ljal, ali bi materi ustregel ali ne.
»BrÏ!« se je spet oglasila Jezerna.
Lisjak je ‰el pred Ostrorogovo koão. Nekako grozeãe

se je stegalo nad njegovo glavo rogovje orja‰kega jelena.
Îe kar krotko in niã veã uporno je vpra‰al RoÏo:

»Poãemu me kliãe‰?«

BES

BOBRI 2: ROD

215

»Kaj misli‰ poãeti danes?«
Presukani je skomizgnil z rameni.
»âe Ïe ne vidi‰ drugega opravka —.«
»Ne vidi‰, ne vidi‰,« je zahtal Lisjak.
»Niã se ne nara‰ãaj. Si vsega sam kriv. âe Ïe ne ve‰,

kam bi se del, veslaj danes na koli‰ãe Vitorogega Ovna.
âe noãe‰ zavoljo sebe in Perunike, pojdi zavoljo dvojãic.
Bojim se, da se Rakar in Bar skujata. Kaj poreãe Ostro-
rogi, ko se vrne, kaj? —.«

»No, prav!« je ãez ãas pristal Lisjak, stopil po oroÏje

in risji koÏuh in odveslal proti prelivu med prvima oto-
koma. Ko je njegov drevak izginil, je pa od koli‰ãa Ost-
rorogega Jelena odrinil tudi Ponirek. Mu je Jezerna RoÏa
naroãila, naj gre in neopaÏeno opazuje, kod bo hodil
Presukani Lisjak. Ponirku se je to naroãilo ‰e dokaj bolj
imenitno zdelo, kakor da bi doma na koli‰ãu smel uka-
zovati Ïenskam in otrokom. Saj ga je mati pravzaprav
postavila nad starej‰ega brata. Pognal je drevak, da je
drsel po vodni gladini kakor sikne pu‰ãica proti nebni
modrini. Ne. Lisjak se na koli‰ãu pod Ple‰ivco ni niã
ustavil. Ponirek ga je ‰e ujel z oãmi, ko je Presukani za-
vil okrog pomola, ki je daleã segal od strani ârne gore v
Veliko jezero — ·ivãev hrib, mu pravijo sedaj Barjani —.
Mladec je ‰e hitreje pognal svoj lahki drevaãek. Ko se je
pa prapriãal, da je starej‰i brat pristal pod koli‰ãem Vi-

BES

BOBRI 2: ROD

216

torogega Ovna, je zaveslal pod vejevje, ki je viselo nad
vodo, se prikril in ãakal.

Tropa dolgodlakih, niti za komolec visokih psov je z

glasnim lajeÏem sprejela Presukanega Lisjaka na pristaj-
nem mostu Vitorogovcev. Pa se od nikoder ni pokazal
nihãe, da bi beskaãe pomiril. »âe me Ïe videli niso, bi
vsaj lajanje morali sli‰ati,« je bil ãetrti Ostrorogov sin
skoraj uÏaljeno nejevoljen. »Zdoma prav gotovo niso vsi
od‰li.« In se je otepal psov in jih podil od sebe prav do
vrha po‰evnine. ·ele tam mu je pri‰el naproti ârni Bor.
Ni pa bil prav niã bolj prijazen, kakor kar je prav moral
biti. Presukani se je koj spreumel, da Vitorogovcem ni
nekaj prav. Po prvih besedah je vpra‰al Bor Lisjaka:

»Si pri‰el pogledat k Zlati Peruniki?«
»Sem.«
»Prav. Kar pogovorita se.«
ârni je peljal Presukanega za veliko koão. Pokazal mu

je Peruniko. Stala je v senci. Povesmo prediva je stiska-
la pod pazduho. Pred njo, v‰tric naroãja, pa se je suka-
lo lonãeno vretence. Predla je.

»Tukaj je moja sestra,« je rekel Bor, se obrnil in od‰el.

Mladenka se je pa delala, kakor bi bila vsa zaverovana
v svoje delo. Niti zmenila se ni.

Lisjaku je bilo nerodno. Umakniti se ni mogel veã. ·el

je bliÏe in spregovoril:

»Zlata.«

BES

BOBRI 2: ROD

217

Perunika se je prav poãasi ozrla in s priprtimi oãmi

nekaj ãasa gledala Presukanega. »Aaa! Ti si! Sem te ko-
maj spoznala, ker te kar nikoli ni blizu.«

»Opravki,« se je sku‰al izgovoriti Lisjak.
Perunika je pa kar naravnost udarila: »Seveda. Si mo-

ral Zorni Kalini pomagati lonãariti.«

Presukanega je pogrelo: »No. In ãeprav?«
»Zavoljo mene. Samo to ti povem, da mi Kaline ne

pripelje‰ nikoli za drugo Ïeno. Ne maram prepira pri
ognji‰ãu.« Iz Perunikinih ust so besede kar bruhale.

»O tem bom Ïe sam odloãal.« Lisjak se glede Zorne ni

maral niti razgovarjati ne.

»Pa ne bo‰.« Zlati so jezno blisnile oãi.
»Bom videl.«
»Kar odidi.«
»Prav. ·e Ïal ti bo.«
Presukani se je togotno obrnil, da so zaroÏljali nere-

‰ãevi in medvedji zobje, ki jih je nosil nabrane na ogrlico
okrog vratu. In je odvihral.

Zlata pa je zaklicala za njim: »Hodi v pasje ãrevo. Za

deklo dekli bom ‰e vedno lahko.«

Lisjak ni veã odgovoril. Sedaj je razumel Perunikino

obna‰anje. Le kdo ji je povedal? Prav gotovo Rakar in
Bor. Zato hodita vohat okrog koli‰ãa Ostrorogega. Jima
Ïe pokaÏe. Samo poãakata naj, smrdljivca. Îe pride ãas.

BES

BOBRI 2: ROD

218

Sicer pa —. Mar mu je za tako kozo, kakor je Zlata Peru-
nika.

Presukani je z vso moãjo odrinil svoj drevak in naglo

veslal na odprto jezero. Nazaj se ni ozrl. S koli‰ãa Vi-
torogega Ovna je pa za njim glasno lajala tropa psov.

Ponirek je Ïdel pod visokimi vejami, pripravljen na

dolgo ãakanje. Toliko je Ïe vedel, da se mladci in mla-
denke nikoli dovolj ne nagovore. Kratkoãasil se je s tem,
da je lovil in ubijal obade, ki so sedali na njegovo golo
koÏo, in jih metal ribam v vodo. Oddaljeno glasno laja-
nje psov ga je opozorilo, da je razgrnil veje in pogledal
na jezero. Prvi hip ni vedel, ali prav vidi ali ne. Ne, ni se
motil. Presukani Lisjak je na vso moã gnal svoj drevak
vzdolÏ brega nazaj proti daleã v jezero segajoãemu po-
molu. Ko je drsel blizu mimo njega, je Ponirek prav do-
bro razloÏil njegov uporno togotni obraz. Ni si znal raz-
loÏiti, kaj naj vse to pomeni. Poãakal je ‰e nekaj ãasa,
potem je pa zaveslal proti koli‰ãu Vitorogovcev. »Doma
so,« je ugotovil. In na mosti‰ãu je videl stati Rakarja in
Bora in Zlato Peruniko. »Aha,« je vedel zdaj prebrisani
Ponirek, »nekaj jim je pri‰lo navzkriÏ.« Urno je obrnil
drevak in se zapodil za Presukanim Lisjakom, da ga ne
zgubi izpred oãi.

Onstran pomola se je Ponirek ustavil. Da si oddahne

in se razgleda. Od sonca in soparãnosti je bil ves pre-
znojen. Pot mu je curkoma lil po ãelu in mu silil v oãi.

BES

BOBRI 2: ROD

219

Otrl si ga je z dlanmi, zamahoval z rokami in metal
znojne kaplje v jezero. Lisjaka je bil pa takoj spet opazil.
Veslal je naravnost proti koli‰ãu pod Ple‰ivco. »Pa se
menda ne misli ustaviti pri Turovcih,« je zagodrnjal
Ponirek in pazno gledal v daljavo.

»Res se je,« je ugotovil peti Ostrorogov sin. »Pravkar

gre po pristajnem mostu navzgor in dve Ïenski ga
spremljata.«

Ponirku se sedaj nikamor veã ni mudilo. Da ohladi

svoje razgreto telo, je odvrgel prepasnico in skoãil na
glavo iz drevaka v vodo.

Kakor ptiã, po katerem je nosil mladec ime, je Ponirek

plaval naokrog, se potapljal in sebi v zabavo pobiral na
jezernem dnu ‰koljke in jih metal v drevak. Zdaj pa zdaj
se je pa visoko pognal iznad vode in se ozrl proti koli‰ãu
pod Ple‰ivco, da bi ne zgubil sledu za Lisjakom. Mladec
si je Ïelel, da bi tudi pri Turovcih Presukani tako na krat-
ko opravil, kakor je pri Vitorogovcih. Pa brat je bil zgi-
nil v neko koão in ga kar niã veã ni hotelo biti na spre-
gled.

Ponirek se je naveliãal vode. Povzpel se je nazaj v dre-

vak, se otresel in posu‰il in si spet privezal prepasnico.
Nato je, da se izogne oãem Turovcev, lagodno veslal
proti Kamnitemu hribu. Na Presukanega poãaka za
prvima otokoma. Ne mudi se mu nikamor ne. OdloÏil je
veslo, segel v torbo, spleteno iz loãja, ki mu jo je bila

BES

BOBRI 2: ROD

220

dala mati s sabo na pot, vzel iz nje kos suhega mesa in
ga zaãel trgati z zobmi. Grede se je pa oziral naokrog.
Vrh ârne gore je bil ves zavit v temne oblake. Mladec je
pogoltnil obilni griÏljaj:

»Lej, k nevihti se pripravlja. Zato je tako soparno.

Vsak ãas utegne zaropotati. Kar niã se ne smem obotav-
ljati.«

Ponirek je spet prijel veslo v roke in pognal drevak.

Preden je prispel do preliva med prvima otokoma, se je
sonce Ïe davno skrilo. ârnjava na nebu se je ãedalje bolj
‰irila. Za gorami je pa votlo zagrmelo in zatrepetali so
prvi bliski. Ko bi se le kmalu od kod prikazal Presukani
Lisjak.

Presukanega so na koli‰ãu pod Ple‰ivco vse drugaãe

sprejeli kakor pa Ovnovci. Urnega Sulca res ni bilo do-
ma. Zato sta pa gosta ãakali na dnu pristajnega mosta
Ko‰ata Jelka in njena hãi, Pisana Tulpa. Prijazno sta ga
pozdravili in ga koj vedli v gospodarjevo koão. Bogato
sta mu postregli z jedmi in postavili predenj tudi vrã
lesniãnjaka. Lisjak je bil Ïejen in je pogosto dvignil vrã
k ustom. Nekaj pa tudi zavoljo jeze, ki ga je kuhala bolj
kakor soparna vroãina. âeprav se je spoãetka mislil
oglasiti pri Turovcih samo iz uporne kljubovalnosti pro-
ti Ostrorogemu Jelenu in Brestu in Jezerni in proti vse-
mu lastnemu rodu in ‰e Vitorogovcem nakljub, se mu je

BES

BOBRI 2: ROD

221

‰ãasoma le zaãel razvezovati jezik. Ko‰ata in Tulpa sta
pa kaj dobro znali iz njega vleãi besede.

Ni dolgo trajalo, ko je Lisjak priãel bruhati iz sebe, da

Zlate Perunike noãe, da si bo Ïe vzel tisto za Ïeno, kate-
ra bo njemu v‰eã, in da nikomur niã mar ni in da njemu
nihãe ne bo ukazoval, najmanj pa smrkavi Brest, ‰e
manj pa hlapec, Pegasti Ris. Jelka in Tulpa sta mu hite-
li pritrjevati, ga ‰e bolj spodbadali in si naskrivaj pome-
Ïikovali.

âim veãkrat je nagnil Presukani vrã, tem manj oblast-

na se mu je zdela Ko‰ata Jelka, Pisana Tulpa pa ãedalje
bolj prikupna. Îe je hotel tudi to povedati, da mu je Os-
trorogi Jelen ravno Pisano Tulpo prepovedal vzeti si za
prvo Ïeno, pa si je brÏ premislil. Ne zavoljo Tulpe in Os-
trorogega. Ne. Zavoljo Zorne Kaline, katere ves ãas niti
omenil ni. In nazadnje je Lisjak ‰e priznal, da se tako
kakor danes Ïe davno in z nikomer pomenil, ko ga do-
ma na koli‰ãu vsi postrani gledajo. Da naj veãkrat pride,
sta ga vabili Ïenski in Pisana Tulpa je sedla tesno k Pre-
sukanemu, da sta se vselej, ãe sta se le koliãkaj premak-
nila, zadela drug ob drugega.

Zunaj je voda v Velikem jezeru potemnela. Nad vso

ob‰irno planjavo so se podili grozeãi oblaki, se na vse
strani vrtinãili in se spu‰ãali vedno niÏe na jezero, kate-
rega je veter Ïe kar precej vzvalovil. ârna in Gola gora in
Grintovci in vrhovi daljnih SneÏnih gora se niso veã vi-

BES

BOBRI 2: ROD

222

deli. Vse je zagrinjala temna ãrnjava. Na vseh koncih in
krajih je pritajeno grozeãe bobnelo. Bliskavica je zdaj pa
zdaj osvetlila nakopiãene grmade oblakov.

Ponirek se je zaãel zaskrbljeno ozirati proti nebu. âe-

dalje tesneje mu je bilo. Bliska in groma se je vedno
hudo bal. Kar privaditi se ju ni mogel. Kot otrok se je ob
nevihtah po navadi zvil v najbolj skrit kot leÏi‰ãa in si
potegnil koÏuh ãez glavo. Trdo je bil vedno preverjen,
da bliski niso niã drugega kot jezno ‰vigajoãi pogledi
Nevidnega, grom pa njegov raztogoteni glas. In prav niã
ni dvomil, da Nevidni tokrat rohni zavoljo Presukane-
ga Lisjaka. Le kaj ima opraviti, trmoglavec, pri zoprnih
Turovcih?

Ponirek bi bil rad pognal drevak proti domaãemu ko-

li‰ãu, kjer bi se poãutil vse bolj varnega, pa si ni upal. Se
utegne Nevidni tudi nanj razjeziti, ãe ne spolni, kar mu
je ukazala skrbna mati, Jezerna RoÏa.

Blisk je presekal oblake, nagrmadene krog ârne gore.

Jezero je zaÏarelo kakor v ognju. Mladec Ponirek je
vztrepetal. Silna svetloba ga je kar oslepila. Od groze je
zameÏal in si ‰e z dlanmi zatisnil oãi. Prek neba je trdo
zadrdral oglu‰ujoã grom. Ne. Ponirek ni mogel veã
vzdrÏati. Odprl je oãi in zagrabil za veslo. Preden je pa
drevak obrnil, je ‰e videl, da je tudi Presukani Lisjak
odrinil od ãrno zakajenega koli‰ãa Turovcev. Mladec je
bil sedaj prepriãan, da Nevidni njega samega ne bo uda-

BES

BOBRI 2: ROD

223

ril. Izpolnil je materino naroãilo. Saj Lisjak sedaj nika-
mor drugam veã ne more iti kakor naravnost domov.
Pogumno je zamahnil z veslom. V hrbet se mu je oprl
veter. Drevak je kar ‰inil proti podnoÏju RoÏnega hriba.

Zunaj na jezeru so nizko nad vodo leteli hudourniki.

Zakasnela vrana se je borila z vetrom, da bi ‰e pred ne-
vihto dosegla go‰ãavo na otoku. Nekje pa so se kriãavo
zadirali galebi.

Ponirkov drevak je spoãetka gladko drsel prek vodne

planjave. Kmalu pa so ga zaãeli privzdigovati valovi, ãe-
dalje veãji in vi‰ji. Ta in oni se je zaletel tudi v bok dre-
vaka. Ponirek je imel vãasih dokaj opraviti, da je obdrÏal
ravnovesje.

Bliski so postajali pogostej‰i. Prek zatemnelega neba

se je valil grom za gromom. V jezero so ‰tropotale prve,
za le‰nik debele kaplje. Koj nato se je vlila ploha. Tu in
tam je padlo vmes zrno toãe.

Kljub mrzlemu deÏju je postalo Ponirku vroãe. Od

napornega veslanja, ‰e bolj pa od groze. Vihar je od tre-
nutka do trenutka nara‰ãal in ‰e preden je Ponirek do-
segel domaãe koli‰ãe, se je nevihta razvnela in razbes-
nela, kakor bi gorelo jezero in se podiralo nebo. âe so
bliski za hip ugasnili, je koãe in jezero zakrila trda tema.

Ponirek, ki je prej pred bliski trepetal, si jih je sedaj

Ïelel. Bal se je, da zgre‰i domaãe koli‰ãe in skrbelo ga je,
kako pristane.

BES

BOBRI 2: ROD

224

Nenadoma pa — Ponirek je od groze otrdel — blisk in

tresk in grom, vse hkrati. V RoÏni hrib je udarila strela.
Visok val je vrgel prestra‰enega mladca v vi‰ino in ga
naglo spet pogreznil nazaj v globino. Ponirek je zama-
hoval z veslom, pa ni dosegel vode. Priãakoval je, da se
drevak vsak ãas prevrne. Pa Ïe ga je pograbil nov val in
ga naglo nesel naprej. Preden je mladec utegnil pomisli-
ti, kaj se z njim godi, je drevak butnil v nekaj trdega in
obstal. Ponirku je pljusnila voda v goli hrbet. Na nebu se
je spet vnel blisk, za hip potrepetal in posvetil Ponirku,
ki je brÏ ugotovil, da je rilec drevaka obtiãal med dvema
koloma pod domaãim koli‰ãem. Kakor maãek je splezal
okretni mladec navzgor na mosti‰ãe in si globoko od-
dahnil. Pod nastre‰jem velike koãe je zagledal Belo
Ovco. Da bi pomirila blisk in grom, je Ïgala na Ïerjavi-
ci, ki jo je imela velik lonec pred sabo, suhe hudolesove
mladike. Poleg nje je stala Jezerna RoÏa. Ponirek je brÏ
pohitel k materi in ji povedal, da je kljub nevihti in vi-
harju sreãno prispel domov.

»Kje pa je Presukani Lisjak?« je zaskrbelo Jezerno.
»Videl sem ga odriniti od koli‰ãa Turovcev in ne bo

daleã za mano.«

»Kje je bil?« je stopil iz koãe Grãavi Brest.
»Najprej na koli‰ãu Vitorogega Ovna, kjer se je pa ko-

maj oglasil. Potem se je pa ves ãas mudil pri Turovcih.«
Ponirek je z dlanmi izÏemal mokroto iz las.

BES

BOBRI 2: ROD

225

»Naj ga jezero pogoltne!« je u‰la Brestu beseda kar

sama iz rust.

»Kako govori‰!« je trdo ukorila drugaãe preudarnega

Bresta Jezerna.

»Kakor zasluÏi,« je revsnil Grãavi.
Bela Ovca pa je preteãe dvignila kazalec in poudari-

la:

»Brat bratu ne sme nikoli priÏeleti smrti.«
Brest je obmolknil. Pojenjal je pa tudi vihar za nekaj

hipov. Z jezera so se pa razlegali obupni klici na pomoã.
Ovca in Jezerna in Brest so se spogledali. Niti za trenu-
tek ni nihãe dvomil, da se zunaj sredi valov med bliski
in gromi Presukani Lisjak bori za Ïivljenje. Vsemu na-
kljub je pa nevihta zadivjala z vso silo. VÏigal se je blisk
na blisk, da je razvalovljeno jezero Ïarelo kakor v ognju.
Grom se sploh ni veã pretrgal. Od samega bobnenja se
je treslo mosti‰ãe, v katerega je od vseh strani butalo
jezero in se zaganjal vihar. Brest se je bal, da koli‰ãe ne
vzdrÏi. In vrh tega se je usula ‰e debela toãa, pred katero
so se morali umakniti v koão. Ovca je vsula Ïerjavico iz
lonca na ognji‰ãe in koj spet vrgla ‰op hudolesovine na-
njo.

»Re‰i ga, Brest,« je zaprosila Jezerna.
Ta hip je pritekel v koão ‰e Pegasti Ris, ki je z Brestom

in Zorno in mladci ‰e o pravem ãasu zbeÏal pred nevih-
to od jezerca v Dolgi dolini domov na koli‰ãe.

BES

BOBRI 2: ROD

226

»Kakoo —?« se je branil Grãavi. »Nevidni ga hoãe po-

gubiti. Kaj pa se mudi tam, kjer ima najmanj opraviti.
Naj —« Brest je besedo kakor odgriznil. Hotel je pa reãi:
»Naj pogine! Bomo vsaj njegovih nagajivih muhavosti
za vselej re‰eni.«

V besedo je posegel Ris, ãeprav ni imel navade, da bi

se vtikal v pogovore gospodarjev: »Lepo se nama zahva-
li Ostrorogi, ãe niti s prstom ne ganeva, da mu re‰iva iz
razbesnelih valov odraslega sina. Pa kakor ve‰, ukazuje‰
ti.« Brest je stisnil pesti in mrko pogledal predse. Potem
se je prestopil, kakor bi se bil odtrgal in bruhnil iz sebe:

»Pojdiva!«
»Nadenita si oglavnici in koÏuha, da vama vse koÏe

ne razseka toãa,« je poskrbela za sina in hlapca Jezerna
RoÏa in Ïe snemala Ostrorogovo koÏuhovino s kljuke.

Z moãnimi vrvmi v rokah sta stekla Grãavi in Pegasti

po pristajnem mostu navzdol. Pa kaj, ko spodaj ni bilo
nobenega teÏkega drevaka. Pomagati sta si morala tako,
da sta zvezala izmed lahkih drevakov tri najveãje v ne-
kak splav, ki sta ga odrinila na jezero z dolgimi drogo-
vi. Za vesli primeta kasneje na globini, ãe bo treba.

Toãa je ponehala. Jezero je pa ‰e vedno burkal vihar

in razpenjene valove so osvetljevali bliski, da je bilo s
koli‰ãa videti, kakor bi Brest in Ris rinila svoj splav skozi
plamene. Klici na pomoã, ki sta jih lovila z u‰esi, kadar
ni bobnel grom, so jima kazali smer, dokler nista zagle-

BES

BOBRI 2: ROD

227

dala pred sabo Presukanega Lisjaka, ki se je drÏal za pre-
vrnjen drevak. Bil je Ïe ves omagan. Sam ni mogel veã
zlesti na splav. Ris ga je skoraj moral dvigniti iz vode. Ni
bilo ãudno. Glava, ramena, obraz in roke so bili ena
sama rana. Tako ga je bila razsekala toãa.

·e preden sta Brest in Ris pririnila svoj splav nazaj

pod koli‰ãe, se je nevihta polegla in se je priãelo jasniti.
Presukanemu je Bela Ovca natrla rane z bobrovo mast-
jo, pome‰amo z zdravilnimi zeli‰ãi. Popil je ãerb gorkega
mleka in legel. Veã dni ga ni bilo na spregled.

Ponirek in Brlez sta drugi dan vse kriÏem kraÏem pre-

veslala Veliko jezero. Lisjakovega drevaka nista mogla
nikjer izslediti. Se je bil ponoãi potopil. In najbrÏ ‰e da-
nes ãaka, v katerem stoletju ga izpod ‰ote izgrebe stari-
noslovãeva lopata. Ali pa zadene kdaj obenj lemeÏ, ki ga
bo namesto nekdanjih volov in sedanjih konj vlekel
traktor.

BES

BOBRI 2: ROD

228

ZASKRBLJENO KOLI·âE

o‰ãave na otokih in na trdini okoli Velikega jezera
so porumenele in pordele. Îe nekaj dni zapovrstjo

jih je opalila slana in listje se je priãelo hitro obletati. Se-
menje in vodni ore‰ãek in sadje in jagodiãje, vse je bilo
Ïe davno tako ãisto obrano, kakor Ïe dolgo vrsto let ne.
MladeÏ s koli‰ãa Ostrorogega Jelena je stikala samo ‰e
za drnuljami in nabirala Ïir in Ïelod. Gobe so Ïe pomi-
nevale. Su‰ili jih niso veã. Za sprotno porabo jih je bilo
pa ‰e vedno dovolj.

In kako so bile dobre, nadevane in peãene v trebuhih

rac in gosi in drugih ptiãev, katerih se je dan za dnem
dokaj ujelo v mreÏe in na trnke.

Laz po vrhu Brda, ki je bil v zgodnjem poletju podo-

ben sinjini neba, je bil Ïe davno ves pust in prazen. Ka-
kor hitro so Ïenske populile lan, ga je bil prerasel plevel,
po katerem so se sedaj pasle jerebice pa tudi drugi
manj‰i ptiãi. Mladci so jim spretno znali nastavljati zan-
ke. Rod Ostrorogega Jelena je zadnje ãase dobro Ïivel,
ãeprav se je za ribe v jezeru kaj malo menil. So se jih bili
spomladi in ãez poletje preobjedli. In ‰e jih je viselo pod
podstre‰ji na dolgih drogovih vse polno posu‰enih.

BES

BOBRI 2: ROD

229

Lan je bil na soncu in deÏju dobro operel. Îenske so

ga pravkar z govejimi, pra‰iãjimi in s ãeljustmi veãje div-
jadi trle na zasekanih tnalah. Predivo so povezovale v
povesma, da jih, kadar drugega dela ne bo, popredejo in
si iz preje natko platna.

Koli‰ãe Ostrorogega Jelena je bilo, razen mesa, dobro

preskrbljeno za zimo in ni se bilo treba bati pomanjka-
nja. Vendar je hodila okrog koã na mosti‰ãu potuhnje-
no kakor sestradan volk okrog drobnice v staji reÏeãa se
skrb. Grãavi Brest, ki se je izkazal za pridnega in umnega
gospodarja, kar nikjer veã ni imel obstanka. Îenske so
postale redkobesedne. ·e otroci niso vre‰ãali tako brez-
skrbno veselo, kakor imajo navado, kadar se jim od obil-
ne hrane okroglé trebu‰i‰ki in jim lica rdeãe cveto.

»Kaj bo, kaj bo —?«
Zima se Ïe ponuja. Gospodarja in moÏ in mladcev pa

od nikoder noãe biti. Kdo bo hodil na lov? Kdo branil
koli‰ãe pred zverjadjo in morebitnimi napadi?

Mogoãni rod Ostrorogovcev hromi. In ãe ga zadene

‰e kaka veãja nesreãa, utegne celo preminiti.

Grãavi Brest ni veã zdrÏal. »Vendarle pojdem pogle-

dat po Savi navzdol, ãe se Ïe vraãajo,« je ves zaskrbljen
rekel materi, Jezerni RoÏi.

Jezerna je skomizgnila z rameni: »Kakor ve‰. Samo

Ponirka in Brleza ne jemlji s sabo. âe se vam trem kaj
pripeti, bo nas vseh od samega hudega konec, preden

BES

BOBRI 2: ROD

230

dorastejo mladi ‰tirje tvoji bratci. Lisjak ne zna voditi
rodu. Preveã vidi le sebe. Ponirek in Brlez bi pa kmalu
znala poprijeti. Vsaj za toliko, da bi ne poginili.«

»Presukani niti vedeti ne sme, kam sem od‰el. Bi se

koj zaãel repenãiti.« Brest je dobro poznal Lisjaka: »Pe-
gastemu Risu pa Ïe naroãim, kako in kaj.«

Drugo jutro se je Grãavi Brest ob prvem svitu spustil

s ‰tirimi golobradimi mladci v enem izmed obeh novih
teÏkih drevakov po Reki navzdol. Na koli‰ãe Ostroroge-
ga Jelena je pa legla ‰e teÏja skrb.

Pretekli so trije dnevi. Grãavi Brest se ‰e ni vrnil. Pegasti
Ris je premi‰ljal, ãe bi drugo jutro zaveslal za njim. Naj-
brÏ je Brest tre‰ãil v tesneh Save ob kako skalo in se mu
je razbil drevak. Imel je s sabo slabe veslaãe, samo golo-
brade mladce, na pol otroke. Kako naj si pomaga z nji-
mi —?

»Pojdem. Moram iti,« je dopovedoval Ris sam sebi.

Hkrati se je pa bal zapustiti za dlje ãasa koli‰ãe. Ha! Ko
bi bil Presukani Lisjak drugaãen! Pa je tak, da bi v stiski
prej ponagajal, kakor pa sku‰al pomagati. Res so poleg
njega ‰e ‰tirje odrasli hlapci na mosti‰ãu, pa vsi za enega
ne odleÏejo. Dva sta bolna in ju bo najkasneje pobrala
pomlad. Smrdljivi Kozel je topoumen. Moãan je res ka-
kor medved, neumen pa bolj kakor jarec. âokati Bu‰ pa
komaj sam sebe premetuje okrog koã, ãeprav nihãe ne

BES

BOBRI 2: ROD

231

zna tako izdelovati orodja kakor on. Predlansko zimo ga
je bil na lovu ranjeni neresec strahotno zdelal. ·e dobro
je, da je ostal Ïiv. Veliko odvrne rodu Ostrorogega Jele-
na in ‰e dolgo naj Ïivi.

Gospodarju skrbno vdani hlapec res ni vedel, kaj naj

naredi. Otrok in Ïensk ne more pustiti samim sebi. Naj-
bolj ga je skrbela lastna hãi, Zorna Kalina. Zavoljo Pre-
sukanega Lisjaka, ki bi postal za ta ãas prav za prav gos-
podar na koli‰ãu. Grãavemu Brestu pa mora tudi hiteti
na pomoã. âe ne bo Ïe prepozno —?

Na jezero je priãela legati megla. Iz jasnine nad njo pa

so se oglasili zategli ÏviÏgi seleãih se ptiãev. Pegasti se je
naslonil prek ograje mosti‰ãa in se kar ni mogel odloãiti.

»Ris! Ris! Pegasti Ris!«
Po po‰evnini navzgor sta skoraj privriskala Ponirek in

Brlez, ki sta bila pravkar pristala.

»Kaj je, mladca?« se je vzravnal Ris. Zami‰ljenost mu

je zginila z obraza.

»Divji pra‰iãi. ·tevilno krdelo,« sta hitela v eni sapi

dopovedovati na pol odrasla Ostrorogova sinova.

»Kje pa?« Pegastemu Risu so zaÏarele oãi.
»Za jezerce v Dolgi dolini so se pritepli od nekod.«
»In nekaj teÏkih merjascev je vmes.«
»In Ïe vse steãine sva dognala.«
»In —« je zahlipal Brlez, pa je grede pozabil, kaj je ho-

tel reãi.

BES

BOBRI 2: ROD

232

»Kajne, da pojdeno nadnje?« je Ponirek kakor zapro-

sil.

»Ne vem.« Ris je skomizgnil z rameni, mladca sta ga

pa zaãudeno pogledala. Kar razumeti nista mogla, kako
da se Pegasti Ris, ki je bil vedno ves vnet za lov, obotav-
lja.

»âe se koj jutri ne lotimo pra‰iãev, utegnejo oditi v

lovi‰ãe Turovcev. To se nam bodo v pest smejali.«

»Ima‰ prav,« je pohvalil Ris Ponirka. »Pa vendar —?«
»·koda, da ni Bresta doma,« je nekako oponesel Brlez

Pegastemu.

»Saj prav zato.« Ris se je nestrpno prestopil, si pogla-

dil brke in brado in ‰e dodal: »Morda pa le pojdemo.
Vama ‰e nocoj povem.«

Ponirek in Brlez sta od‰la v koão k materi, Jezerni

RoÏi, in planila po jedi kakor dva prestradana volãiãa.
Zunaj se je pa Ris znova naslonil na ograjo in se spet
zamislil.

Pegasti se je dobro zavedal, da lov na divje pra‰ice,

najsi bo Ïe moãvirske ali gozdne, postane lahko tudi za
odrasle kaj nevaren. Kaj ‰ele za golobrade mladce. Lepe
priloÏnosti, ki se ponuja, pa ne kaÏe zavreãi. Zavoljo
mesa in ma‰ãobe, ki je le kar niã veã ni. Kdo ve, kako bo
z medvedi, ki dajejo najveã masti in najbolj‰o? Ne. Jut-
ri mora na lov, po Reki se pa ‰ele pojutri‰njem spusti.

BES

BOBRI 2: ROD

233

Pha! âe bi bil Brest doma! Tako pa — niã. Presukanemu
Lisjaku poreãe.

Ris se je obrnil in od‰el v koão mladcev. Presukani si

je pekel nad Ïerjavico za komolec dolgo ‰ãuko. Pegaste-
ga, ko je vstopil, je samo po strani pogledal in koj poka-
zal, da se ne mara meniti z njim. Ris je to dobro razumel.
Kljub temu je ogovoril mladca, da ne bo mogel kdo kas-
neje kaj reãi, ãe se kaj narobe naredi:

«Mladec Lisjak! Za jezercem pod razcepom Dolge

doline je krdelo divjih pra‰iãev.«

»Zaradi mene naj bodo, ãe hoãejo,« je malomarno

odvrnil Presukani in naprej vrtel ribo nad Ïerjavico.

»Jutri bi ‰li nadnje.«
»Pojdite, ãe hoãete!«
Risa je grebla Lisjakova vnemarnost, da bi najraj‰i po-

grabil mladca za vrat in ga stresel kakor mlado, neubog-
ljivo ‰ãene in bi zakriãal nad njim: »Ti smrkavec! Kaj ti
niã ni mar oãetnega rodu? Kaj!« Pa je moral jezo potlaãi-
ti. Mirno je povabil Lisjaka:

»Kaj ti ne gre‰ z nami?«
»Naj gre Brest.«
»Ga ni doma.«
»Kam pa je ‰el?«
Ris je Ïe hotel odgovoriti, da ne ve, pa se je spomnil,

da ne bo prav, ãe se zlaÏe. In je kar naravnost povedal:

»Po Reki navzdol.«

BES

BOBRI 2: ROD

234

»Po kaj?«
»Gledat za Ostrorogim.«
»Takooo —« Presukani je odmaknil ‰ãuko iznad Ïer-

javice in se na ‰iroko razkoraãil poleg ognji‰ãa. Roke pa
je uprl v bok: »Potem sem pravzaprav jaz gospodar na
koli‰ãu.«

Zvestemu hlapcu, Pegastemu Risu, je Presukani do

grla presedel. Niã veã se ni mogel potajevati. Trdo, ka-
kor bi pribijal, je zavrnil trmoglavega ãetrtega sina Ost-
rorogega Jelena:

»âe ti je rekel, si. âe pa ne —. Za teh nekaj dni —« Ris

se je z iztegnjenim kazalcem dotaknil svojih prsi —
»imam jaz njegova naroãila.«

»To se pravi, da bi jutri pri tistih pra‰iãih moral jaz

ubogati tebe.« Presukani je na eno oko na pol zameÏal.

»Ubogati —.« Ris je stegnil roke predse: »Lov je lov.

Pametni lovci se podvrÏejo tistemu, ki izmed njih naj-
bolj pozna kraj in divjad. In menda ne bo‰ rekel, da si v
lovskih stvareh ti bolj izveden kakor jaz.«

»Niã ne bom rekel. Ne grem z vami.« Presukani se je

obrnil in se koj lotil peãene ‰ãuke. Se je bila med po-
govorom ravno prav ohladila.

»Tudi prav!«
Trdo, da se je koli‰ãe potresalo, je od‰el Pegasti Ris iz

koãe v temo zunaj na mosti‰ãu. Grede si je s stisnjenimi
zobmi ‰epetal v pove‰ene brke: »âe misli‰, Presukani,

BES

BOBRI 2: ROD

235

zavoljo moje hãere Kaline ostati doma, si se zmotil, ka-
kor se ni ‰e nikoli noben lisjak.«

Nad Velikim Jezerom je leÏala zjutraj gosta megla. Kar
nikamor se ni videlo. Komaj slemena koã.

Kljub pustemu jutru je na koli‰ãu Ostrorogega Jelena

Ïe od prvega svita veselo ‰arilo nekaj golobradih mlad-
cev. ·e puh ni nikomur poganjal pod nosom, razen Po-
nirku. Zatikali so si za pas noÏe, iz kresilnika in brona-
ste, napenjali in presku‰ali so loke, nekateri so se bili pa
oboroÏili celo s sulicami. Nestrpno so ãakali. Ris se pa
kar niã ni maral zmeniti, da jih odpelje na lov na pra‰iãe.
Je Ïe vedel, zakaj ne. Se mu nikamor ni mudilo.

Sonce je Ïe motno pogledalo skozi meglo, ko je Pe-

gasti stopil iz svoje male koãe. Moãan lok, nabit tul,
teÏko sekiro in tri sulice je nosil s sabo. Brez noÏa pa
tako nikoli ni bil. Tik za Risom pa je ‰el postaven mla-
dec, prav tako oboroÏen. »Kdo pa je —?« so ugibali
mladci. »Ooo — Saj ni mladec. Le Zorna Kalina se je
tako oblekla in opremila in gre z nami na lov.«

»Kalina! Kalina! Kalina!« je ‰lo od ust do ust po vsem

koli‰ãu in v vse koãe in pri‰lo na u‰esa tudi Presukane-
mu Lisjaku. Pohitel je ven na mosti‰ãe in videl Zorno, ki
je s polnim tulom pu‰ãic na hrbtu krepko zamahovala
z negodnimi mladci vred z veslom in vodila drevak proti
plitvini za Brdom. Lisjak je zasikal kakor gad v precepu,

BES

BOBRI 2: ROD

236

ki bi rad piãil, pa ne more. Drevaki, eden izmed novih
teÏkih in dva stara laÏja, pa so veselo drseli po jezerni
gladini, ki jo je pravkar obsijalo sonce. Kmalu so zginili
za Brdom. Takrat je tudi Presukani Lisjak planil po pri-
stajnem mostu navzdol in odrinil na jezero. Kam? Ka-
mor koli. Samo k jezercu v Dolgi dolini ne. Pa ga je rav-
no tja najbolj vleklo.

Kalino so mladci kar obãudovali. Skozi brzice je znala

spraviti drevak, kakor bi ga sami ne mogli. Le kako se bo
vedla na lovu? Res je ta in oni Zorno Ïe videl, da je znala
dobro napeti lok. Pa vendar —. Îenska je le Ïenska.

Tiho, da niti vsi ptiãi niso koj odleteli, je priveslal Pe-

gasti Ris s svojimi tremi drevaki v jezerce na precepu
Dolge doline. S pritajenim glasom je priãel ukazovati.
Koj je sprevidel, po kateri steãini se bodo pra‰iãi umak-
nili, kadar jih dvignejo z leÏi‰ã. Ponirku in Brlezu in ‰e
nekaterim mladcem in Zorni Kalini je velel, naj spleza-
jo ob steãini na drevesa, od koder bodo lahko streljali na
beÏeão divjad, ne da bi postavljali sami svoje Ïivljenje v
nevarnost. Merijo naj pa le bolj na manj‰e Ïivali, ker ‰ib-
ko izstreljena pu‰ãica se starega merjasca sploh ne pri-
me.

In so od‰li. Vodila je pa pravzaprav Kalina. Mladenka

mlaj‰e mladce. Kaj takega se ‰e ni pripetilo, odkar je bilo
v Veliko jezero zabito koli‰ce Ostrorogega Jelena. In
menda prej tudi ‰e nikoli ne.

BES

BOBRI 2: ROD

237

Zorna je splezala v prostorno kobaljo mogoãnega

hrasta. Veja pod njo je bila tako debela, da je prav zloÏ-
no stala na njej in, ãe se opre na deblo, bo lahko nape-
la lok kakor na tleh. Prav tako so se povzpeli Ponirek in
Brlez in drugi mladci na obeh krajih vzdolÏ steãine na
drevesa. Vsakega posebej je skrbelo, da bi krdelo pra-
‰iãev ne zbeÏalo z leÏi‰ãa v kako drugo smer in bi ne pri-
tekli mimo njih.

Naokrog je postalo tiho, kakor bi Ïive du‰e nikjer ne

bilo. Zorna je videla skozi presledke go‰ãave, kako je v
velikem loku njen izvedeni oãe, Pegasti Ris, obkroÏil z
mladci leÏi‰ãe pra‰iãev. Tik pod hrast pa je pri‰umel
gozdni jereb in zacicirikal. Kalino je zamikalo, da bi na-
pela lok in izstrelila pu‰ãico, pa se je premagala. Popra-
vila si je samo rokobran in negibno ãakala. Pred njo pa
so bile med tanj‰e veje porinjene vse tri sulice, katere pa
ne bo mogla najbrÏ nobene s pridom rabiti. V vrh hrasta
je priletel detel. Zaãivkal je in zaãel s kljunom nabijati na
suho vejo.

Zdaj! Onstran malega moãvirja je globoko zarukal

Pegasti Ris. Dal je znamenje za zaãetek pogona. Njegovi
mladci so zagnali divji rik. Zaãeli so s holi razbijati po
deblih, zraven pa rjuli kakor raztogotena ãreda zobrov.
Z vpitjem in razsajanjem so dajali sami sebi poguma. Saj
priznati tega nihãe ne bi hotel. Bilo je pa le res. Vsak sam
zase se je na tihem moãno bal nere‰ãevih ãekanov.

BES

BOBRI 2: ROD

238

Pazi! Zorna je zasli‰ala kruliti svinjo. Mladci v kro‰-

njah dreves so se zganili. Od nestrpnosti so zaãeli drge-
tati. Tudi Zorni se je tresla roka, ko je polagala pu‰ãico
na lok.

Takrat pa — Iz neprehodne nizke go‰ãave je pomoli-

la stara svinja svojo ‰ãetinasto glavo. Obstala je in pre-
skusila veter, da se je ãulo, kako je nekajkrat pihnila zrak
skozi nosnice. Zdelo se ji je varno. V lahnem drncu je
stekla proti starim drevesom, pod katerimi ni bilo grmi-
ãastega spodrastka in za lovce kaj dober pogled.

Za svinjo je priteklo iz neprodirne go‰ãave nekaj nje-

nih toletnih mladiãev. Za njimi pa — Kalina ni utegnila
veã gledati. Od nekod je bila ‰vistnila pu‰ãica. Eden iz-
med pra‰iãev je boleãe zacvilil in se zvrnil na tla. Svinja
se je naglo obrnila, togotno zakrulila in iskala, koga bi
napadla. Pa nikogar nikjer ni bilo. Le pu‰ãice so sikale
od vseh strani.

Zorna Kalina se je bila od prvotnega razburjenja Ïe

povsem umirila. Razkoraãila se je na debeli veji, nape-
la dokaj trdo lok in pomerila. »Drrrnk« je zabrnela teti-
va, spodaj na tleh je pa zacvilila stara svinja. Preden se
je vodnica zavedela, kaj se dogaja, ji je Ïe druga pu‰ãica
predrla lakotnico in obtiãala v drobovju. Sedaj ‰ele je
starka zakrulila znamenje za beg. V divjem diru in z
oglu‰ujoãim kruljenjem je prilomastilo iz go‰ãave ‰tevil-

BES

BOBRI 2: ROD

239

no krdelo razdivjanih pra‰iãev, veãjih in manj‰ih. V raz-
potegnjenih skokih so zdrveli mimo starih dreves.

Nazadnje pa — kakor ãe‰, kdo mi kaj more, je pribo-

del iz go‰ãave z nagrebenjenimi ‰ãetinami, butasto gla-
vo in grozeãe ukrivljenimi ãekani teÏak merjasec. Kalina
mu je raz hrast zapodila globoko med rebra dobro mer-
jeno pu‰ãico. In ‰e sulico je vrgla vanj. Zadela ga je prav
na ãelo teÏke butice, pa je ob debeli plasti blata in smole
ostrina spodletela in ni ranila zveri. Merjasec je samo
divje poskoãil, raztogoteno zakrulil in kakor blisk od-
drvel za pobeglim krdelom.

Mladci v kro‰njah dreves so zaãeli zmagoslavno

vzklikati. Na tla si pa nihãe ni upal. Jim je Pegasti Ris
prej to strogo prepovedal. Zavoljo nesreãe, ki bi se kaj
lahko pripetila. Ranjen merjasec ali pa svinja mati sta
vselej in vsakomur smrtno nevarna.

Skoraj z niã manj‰im hrupom kakor pa pred kratkim

krdelo pra‰iãev so prirjuli in prilomastili pod strelce v
kro‰njah starih dreves golobradi ganjaãi. Ris jih je usta-
vil in pomiril. Pegasti Ris je najprej prebodel s sulico
dvoje pra‰iãev, ki ‰e nista bila poginila od pu‰ãic. Nato
pa je velel prav vsem do zadnjega splezati na drevesa,
sam pa se je povzpel na hrast k svoji hãeri Zorni Kalini.
Od vseh strani so mu mladci kriãe hiteli dopovedovati
o svinji vodnici in o starem merjascu, ki ju je, kakor prav
pravi lovec, oba moãno zastrelila Zorna Kalina.

BES

BOBRI 2: ROD

240

»Takooo —« je z veseljem pogledal Ris svojo hãer in

koj pristavil: »Potem pa le ‰e poãakajmo, da se zverinam
rane razbole. âaka nas ‰e teÏko in nevarno delo.« Poteg-
nil je iz torbe peãeno jerebico, drugo pa dal Kalini. Gre-
de, ko sta jedla, je dopovedoval Zorni, kako mu bo ona
kot najmoãnej‰a morala pomagati zasledovati merjasca
in svinjo. Saj morebiti sta Ïe poginila, ali vsaj eden iz-
med njiju. Pa komaj. Hodilo bi pa kaj prav. Oba utegneta
postati nesramno nevarna. Posebno ãe tiãita blizu sku-
paj.

Dan se je Ïe precej povesil, ko sta splezala Ris in Ka-

lina s hrasta na tla. Oãe je veãkrat pokazal hãeri, kako je
treba poklekniti in ujeti napadajoãega merjasca ali svi-
njo na nastavljeno sulico. Predvsem pa, da se ne sme niti
za trenutek zmesti.

Potem sta od‰la po krvavi sledi, Ris naprej, Zorna pa

za njim. Pegasti je napeto gledal predse in na vse strani
kakor prav pravi ris. Pri‰la sta Ïe skoraj do jezerca. Na-
enkrat pa so v grmovju pred njima za‰klepetali ãekani.
Hkrati je merjasec jezno zapuhal. Ris in Kalina sta naglo
pokleknila in nastavila vsak svojo sulico. Merjasec je bli-
skovito pridrvel proti njima. Z vso svojo ogromno teÏo
se je zaletel v Risovo sulico, ki se mu je za dva komolca
globoko zadrla v ‰ãetinaste prsi.

Takrat pa — Preden je Pegasti mogel seãi po drugo

sulico, so le malo dlje kakor nere‰ãevi za‰klepetali ‰e

BES

BOBRI 2: ROD

241

drugi zobje in zasmrãal nov rilec. Proti Risu in Kalini se
je pognala stara, ranjena svinja. Njen tek se je pa Ïe opo-
tekal. Pegasti je od groze kriknil. Kalina je pa skoãila na-
prej, naglo pokleknila in naperila konico sulice. Dobro
je zadela. Samo teÏa svinje jo je vrgla vznak. Razbesne-
la svinja je pa hlastnila po njeni meãi. Preden je pa zver
utegnila odtrgati meso, ji je Ïe Ris razklal glavo.

Vsa bleda se je Kalina prijela za rano. Ni bilo poseb-

no hudo.

Oãe in hãi sta se spogledala, kakor se doslej nista ‰e

nikoli v Ïivljenju. Oba sta se zavedala, da sta drug dru-
gemu re‰ila Ïivljenje.

Za jezercem v Dolgi dolini se je razlegel zmagovit rik.

Mladci so bili kakor ponoreli.

Sonce je Ïe dokaj visoko stalo na nebu, ko so se lovci

z obilnim plenom vrnili domov na koli‰ãe. Merjasca in
svinje ni bilo treba z vrvmi vleãi na mosti‰ãe. Oba je sam
zanesel po pristajnem mostu navzgor topoumni hlapec,
moãan kakor medved.

»Zorna Kalina, Zorna Kalina, Zorna Kalina,« so hiteli

dopovedovati mladci vsem naokrog. In je Risovo hãer
rod Ostrorogega Jelena naravnost obãudoval. Pa je pri-
stopil k Zorni tudi Presukani Lisjak:

»Dobro si se izkazala, Zorna.«
Mladenka je nekdaj ljubega ji mladca sr‰eãe pogleda-

la:

BES

BOBRI 2: ROD

242

»âesar si nisi upal, bojazljivec, ali pa nisi hotel tvegati

ti, lenuh, sem morala jaz. Drugaãe bi ne imela veã oãe-
ta.«

Lisjak je zardel: »Kalina —?«
»Niã!« je odsekala Zorna. »âe mi Ostrorogi Jelen kdaj

ukaÏe, da bom morala postati tvoja druga Ïena, bom
tisti dan najbolj nesreãna. Niti prva bi ne marala biti.«

Kalina ni ãakala Lisjakovega odgovora. Od‰la je k oãe-

tu Risu, ki je s hlapci in mladci razdeval uplenjene pra-
‰iãe.

Zveãer se je rod Ostrorogega Jelena do sita najedel

mlade pra‰iãje peãenke. Le Presukani Lisjak se je ni do-
taknil. Pa mu je moãno di‰ala.

Drugo jutro ob zori se je Pegasti Ris spustil v dreva-

ku po Reki navzdol, sam, ãisto sam. Z mosti‰ãa Ostro-
rogega Jelena je Zorna Kalina dolgo gledala za oãetom.
Ko ji je zginil izpred oãi, se je Zorna obrnila in stopila
pod grozeãim rogovjem orja‰kega jelena v koão Ostro-
rogega Jelena. Tako sta bila sklenila Jezerna RoÏa in Pe-
gasti Ris, njen oãe. Zavoljo Presukanega Lisjaka. Sodila
sta, da v varstvu Bele Ovce in Jezerne RoÏe trmoglavi
mladec kar gotovo ne bo upal nadlegovati brhke mla-
denke.

Na koli‰ãe Ostrorogega Jelena se je pa pritihotapila ‰e

ena skrb veã: »Kaj, ãe se tudi Pegasti Ris ne vrne veã —?«

BES

BOBRI 2: ROD

243

TUJE VODE

alovi Save so poleskatavali v poznem popol-
danskem soncu. Voda je bila bistra, da se je v mir-

nih, zelenkljatih tolmunih videl vsak kamen na dnu. Ob
skalah so se drÏale ribe, vedno na enem mestu. Le tu pa
tam je katera zamahnila z repom in se pognala za ple-
nom. Iz go‰ãave je pri‰el kozorog, se ustavil tik na robu
strme peãine in se zagledal v valove globoko pod sabo.

Prav tako je negibno sedel na pomolu, ki ga je z ene

strani oblivala Sava, z druge pa po toku in strugi njej
podobna, manj‰a Savinja, Ostrorogi Jelen. Ni se brigal
ne za ribe in ne za ptiãe, niti ne za vrveÏ ob drevakih in
ognjih na onostranskem bregu Savinega pritoka. Za-
mi‰ljeno je zrl za svetlikajoãimi se valovi, ki so od tu na-
prej hiteli nekaj ãasa med dokaj visokimi, prav do vrha
z go‰ãavami obra‰ãenimi hribi, naravnost proti podson-
cu. Kasneje so zavili bolj na jutranjo stran in mu zginili
izpred oãi. Tam zadaj nekje — petkrat se je Ïe od takrat
napolnila in spet ugasnila luna — je bil prvo noã pristal
s svojimi drevaki. Takrat si niti v sanjah ni mogel misli-
ti, da se bo vraãal po drugi poti. Najmanj pa, da bo ko-
maj za dan navzdol in za dva navzgor daleã od lastne-

BES

BOBRI 2: ROD

244

ga koli‰ãa priveslal od mrzle strani nazaj v Savo. In tako
bogato otovorjem. In kar brez vsake posebne nezgode.

Res so padli trije hlapci in Medved, njegov drugi sin,

je ujel na prsi ‰iroko brazgotino in drugi so jih tudi ne-
kaj; ta tu, oni tam. Pa vse to kar niã ne pomeni v primeri
s tem, kar je bil dosegel in za kolikor se je bil spreumel.

Îe veã dni so bili veslali po Savi navzdol. Hribi so bili

ostali Ïe davno za njimi in na obe strani vode se je ‰iri-
la sama ravnina. So tu pa tam pri‰li k ognjem redki na-
seljenci, pa niso imeli niã pravega blaga za premenjavo.
Tisti veãer so se pa kar usuli okrog tabori‰ãa. Predvsem
jim je bila pika na bobrovino. Ponujali so pa zanjo bu‰e,
katerih so pasli ‰tevilne ãrede. Je Ostronogi premenjal
dve. Kaj bi z veã! Meso bi se brÏ usmradilo. Îivih pa ne
more prevaÏati v drevakih. Bu‰arji so se zaãeli spogledo-
vati in so od‰li. Jelenu se je njih obna‰anje zdelo kaj
sumljivo. Ukazal je moÏem in mladcem, naj bodo vsak
hip pripravljeni prijeti za oroÏje. V boj naj se pa ne za-
pletajo. âim hitreje naj se umaknejo v drevake in odri-
nejo od brega proã. Pridobiti tako niã ne morejo razen
nekaj mr‰avih bu‰. Poãemu jim bodo. ·kodo pa lahko
veliko utrpe. Na blagu in ljudeh.

Vztrajni Volk je to noã postavil goste straÏe. Gorje, ãe

bi jih ne bil.

Bu‰arji so se kakor maãki pritihotapili in iznenada na-

padli. Budne straÏe so jih prestregle in zavpile na po-

BES

BOBRI 2: ROD

245

moã. MoÏje in mladci so planili pokonci, zavihteli suli-
ce in sekire in podrli dokaj napadalcev. Drugi so se
umaknili. Vztrajni jih je hotel zasledovati, tako se je bil
razvnel, pa mu Jelen ni pustil. Poãemu bi zavoljo vneme
tvegal Ïivljenje svojih ljudi. Ali pa samo zato, da bi se
kasneje lahko hvalil, kako zelo je potolkel svojega nas-
protnika.

Po Ostrorogovi uvidevmosti so proti jutru z vsem to-

vorom odveslali naprej. ·e celo padle hlapce so vzeli s
sabo in jih ob sonãnem vzhodu pokopali na produ on-
kraj Save.

Od takrat naprej so vedno prenoãevali le na otokih,

katerih ni primanjkovalo v ‰iroko razliti strugi. Imeli so
mir pred ljudmi, zato so jih pa tembolj nadlegovali ko-
marji.

Ob naselja so zadevali ãedalje pogosteje. Zaãeli so

premenjavati koÏuhovino in bobrovino celo za zlato, ki
so ga pa ti rodovi Ïe sami od drugih premenjali. Ostro-
rogi je zaãel povpra‰evati. Pozvedel je, da se glavna pre-
menjava vr‰i tam, kjer se Sava izteka v ‰e veãjo reko, do
kamor pa ni veã tako daleã.

Potem se Ostrorogovci niso skoraj niã veã ustavili.

Celo ponoãi so veslali naprej. Svetila jim je luna. In tam
doli, ob sotoãju Save in Duna — ha! âlovek bi kar ver-
jeti ne mogel, ãe bi sam ne videl. Voda mirna in ‰iroka
kakor jezero. Od vseh strani so prihajali drevaki. ·e veã

BES

BOBRI 2: ROD

246

pa je bilo ãolnov, ki niso izÏgani in izdobeni iz enega
samega debla, paã pa stesani in zbiti iz veã plohov. Pred-
vsem pa — na isti naãin delane veãje in manj‰e ladje, ki
sprejmejo vase mnogo tovora in dokaj ljudi. ârnolasi
moÏaki so bili priveslali z njimi navzgor po I‰tru, kakor
se imenujeta Dun in Sava skupaj. Pri‰li so iz toplih kra-
jev, kjer vode nikoli ne zamrznejo in kjer je vsenaokrog
slano jezero, ki mu pravijo ãrnolasci — talasa — morje.
Namesto s koÏuhovinastimi so bili pokriti v bronaste
oglavnice in veljavnej‰i so bili bogato odeti v bron, ki ga
ne predre nobena pu‰ãica. ·e sulica komaj. In namesto
noÏev in bodal za pasom so nosili pripasane meãe. In,
in, in. — Nevarno bi bilo spoprijeti se z njimi.

S seboj so tovorili mnogo brona in zlata in pa rejene

mehove di‰eãe in moãne pijaãe — ojnos. Ostrorogi se je
bil na dana‰njem Ciganskem otoku prviã sreãal z
vinom, in sicer s sladkim, gr‰kim.

Veselo je bilo Ïivljenje na bregovih tistih tujih voda in

Ostrorogemu se kar nikamor ni mudilo. Posebno ‰e, ker
je koÏuhovino in predvsem bobrovino tako dobro pre-
menjaval, kakor bi je nikjer drugje ne. Pomuditi se je
moral tudi zavoljo Rjavega Medveda, ki ni hotel prej na-
zaj proti domu, dokler se ni nauãil, ãeprav moãno ra-
njen, vlivati in kovati iz brona orodje in oroÏje.

V veliko sotoãje voda je pripeljal izpod Zaledenelih

gora na ‰irokih splavih sol in ‰e razno drugo blago tudi

BES

BOBRI 2: ROD

247

Zlatobradi Macesen. Tega je bil Ostrorogi Ïe od prej po-
znal. Njegov rod je kopal sol, katero je Jelen Ïe veãkrat
‰el iskat ãez visoke gore. Zlatobradi je pregovoril Ostro-
rogega, da se ni vraãal nazaj proti domu po Savi, ampak
z njim vred po Dravi. âe‰, bolj varno bosta plula, ko sta
si oba nabrala dokaj imetja. Kako pa Ostrorogi prispe
nazaj v Savo, mu pa Macesen Ïe pokaÏe. Res da bo tre-
ba proti zadnjemu prenesti drevake iz ene vode v dru-
go za slab dan hoda daleã po suhem, pa naj ga nikar kar
niã ne skrbi. Ne bo mu Ïal.

In so Ostrorogovci odpluli namesto po Savi po Dunu

navzgor. V neskonãnost se je vlekla ravnina, po kateri je
poskakovalo vse polno dolgouhih zajcev.

Najbolj vesel je bil te poti Rjavi Medved. Premenjal je

zadnjo bobrovino za teÏke kepe brona.

Od nenehnega napornega veslanja so mladcem in

moÏem roke kar otrdele, toliko se je bilo napravilo roÏe-
nastih Ïuljev v dlaneh. Vsi so se oddahnili, potem ko so
bili med nizkim griãevjem priveslali na rob dana‰njega
Dravskega polja, tja, kjer priteka v Dravo Dravinja, in se
utaborili za veã dni, da se odpoãijejo in razgledajo in
poslove od Zlatobradega Macesna in njegovih.

âez dva dni je Zlatobradi Macesen odveslal naprej po

Dravi navzgor. Ostrorogi Jelen je pa odposlal svojega
prvorojenca, Vztrajnega Volka in hlapca Premetenega
Navihanca z dvema drevakoma proti toku Dravinje, da

BES

BOBRI 2: ROD

248

poi‰ãeta prehod do Save. Mladci in moÏje, ki so se bili
Ïe odpoãili, pa niso imeli pravega dela. ·li so na lov in se
oskrbeli z mesom. Ribe so pa kar sproti lovili. Drugaãe
pa — zadonela je spet brenka in oglasile so se pesmi,
katerih Brneãemu Topolu, nekdanjemu mladcu Pi‰ãa-
larju, ki so mu sedaj Ïe poganjali brki in brada, ni nikoli
zmanjkalo. Od njega so se tudi drugi marsikatere nava-
dili.

Veselo petje in brenka je privabilo v tabori‰ãe Ostro-

rogega Jelena naselnike. Med prvimi je pri‰el prileten
moÏ, P‰eniãni Klas, ãigar beseda je med redko naselje-
nimi Ravenci najveã zalegla.

Ostrorogi se je bil zadnje ãase dobro navadil spozna-

vati ljudi. Klasu je koj bral po‰tenost z obraza. Natoãil
mu je vina in sta se priãela razgovarjati. Klas ni hotel
ostati tujcu dolÏan gostoljubnosti. Povabil ga je v svoje
naselje in mu postregel s — kruhom, visokim in belim,
kakr‰nega doslej Ostrorogi ‰e videl nikoli ni, ‰e manj pa
jedel.

»Kje vendar dobite tako dobre podpepelnjake?« je

vpra‰al Jelen.

Starãek se mu je nasmehnil: »Ni to opresnik. Kva‰en

kruh je. Daje nam ga velika na‰a mati — zemlja.«

»Velika mati zemlja,« se je ãudil Jelen.

BES

BOBRI 2: ROD

249

»Da, da! Glej, tam njeno podobo!« Klas je pokazal na

steno koãe, kjer je stal na ozki polici kipec Ïenske z obil-
nimi prsi. Poleg kipca pa je leÏalo nekaj klasov Ïita.

Ostrorogi se je ‰e kar ãudil. P‰eniãni Klas mu je pa

razloÏil:

»Kakor mati nebogljenega otroka, tako nas vse doji

na‰a velika mati zemlja. Ljudi in Ïivino in ptiãe pod ne-
bom in ribe v vodi. Ona daje zrnu kaliti, setvi da raste,
in klasju, da Ïito pozori. Zemlja — velika mati.«

Jelen je prikimal.
Kasneje je Klas razkazal Ostrorogemu svojo zeleno

ozimino, poÏeta strni‰ãa pa tudi prazna polja. Zraven ga
je nagovarjal, da je ‰e dosti neobdelane zemlje na obeh
straneh Drave. In ni prikrival, da bi on Ostrorogega, gla-
varja mogoãnega rodu, kaj rad imel za svojega meja‰a.
Da sam ne misli nikoli zapustiti Velikega jezera, je od-
govoril Jelen, sinovom pa ne bo branil, ãe se hoãe kdo
poprijeti kmetovanja.

V teku dni je pa P‰eniãni Klas le toliko pregovoril

Ostrorogega Jelena, da sedaj tovori s sabo veã mehov
Ïitnega semena.

»Hm! Kaj bi se selil,« je na pomolu ob sotoãju Save in

Savinje sam sebi spregovoril Ostrorogi Jelen. »Kmeta in
lovca in ribiãa, vse tri zdruÏim v sebi. Na svojem koli‰ãu
in svoji trdini. In kipec matere zemlje postavim v svojo

BES

BOBRI 2: ROD

250

koão. In ‰e po svetu bom tovoril. In vsemu Velikemu
jezeru zagospodarim.«

V nekaj dneh sta Ostrorogi Jelen in Pseniãni Klas po-

stala prijatelja. Ostrorogi se je prav dobro zavedal, da
zvezo z Ravenci ne bo nikoli veã pretrgal. Morebiti si Ïe
Ponirek in Brlez izbereta za prvi Ïeni katero izmed ra-
venskih mladenk. Saj Klas ima vse Ïivo vnukinj. Kam bo
z njimi!

Kljub temu, da je pritisnil jesenski mraz in so zaãele

vode postajati ledeno mrzle, bi se bil Ostrorogi ‰e nekaj
ãasa pomudil pri prijaznih Ravencih. A se je vrnil
Vztrajni Volk in privedel s seboj tudi Grãavega Bresta in
njegove mladce, na katere je bil naletel prav ob sotoãju
Save in Savinje.

Bresta se je Jelen kaj razveselil. BrÏ ga je zaãel po-

vpra‰evati, kako je doma na koli‰ãu. Grãavi mu ni niãe-
sar prikrival. Na Presukanega Lisjaka se je Ostrorogi
raztogotil. Da ga z biãem pretepe, je zagrozil. Zavoljo
Zlate Perunike in Pisane Tulpe. Najbolj pa zavoljo Zor-
ne Kaline. Le zakaj ni tega svojeglavega mladca vzel s
sabo na pot. âe bi se tam v tujem ne drÏal svojega rodu
in bi sku‰al hoditi svoja pota, bi ga bila kar gotovo zade-
la srnrt. Tako pa —

Ostrorogemu Jelenu se je zaãelo hudo muditi nazaj

proti Velikemu jezeru. Zapodil je drevake po Dravinji
navzgor, jih v enem samem dnevu prenesel za sedanjo

BES

BOBRI 2: ROD

251

Konji‰ko goro iz enega vodovja v drugo, jih pehal po
nizkih potokih navzdol, dosegel na ozkem okljuku Sa-
vinjo — mesto Celje stoji dandanes tam — in naglo zdr-
snil skozi tesni do Save.

Odpoãiti moÏje in mladci so se gnali, da so kar tek-

movali med sabo. Za ledeno mrzlo vodo, po kateri so
dokajkrat morali bresti, so se komaj menili. Saj jih je
grelo naporno delo. In pa — vsi bi bili radi ãimprej spet
v svojih koãah doma na koli‰ãu. Naveliãani so bili dol-
goãasnih in nemirnih tujih voda. Zahrepeneli so po le-
pem in spokojnem Velikem jezeru. In pri vsej naglici se
ni pripetila nobena druga nezgoda kakor samo, da si je
eden izmed hlapcev zvil obe nogi hkrati in so morali
kasneje ‰e njega prena‰ati.

Sedaj pa — ãe bo ‰lo vse po sreãi pristane skoraj pod

domaãim koli‰ãem. Potem naj se pa Presukani Lisjak
pripravi. Ga Ïe nauãi, da bo znal spo‰tovati skupnost
svojega rodu. In Zorna Kalina —?

Ostrorogi je vstal. Res ni vedel, kaj naj naredi z Zor-

no. In kakor bi bil zahrepenel, da brhko in zdravo mla-
denko ãimprej spet vidi, se je Jelen ozrl po tesno med
skale stisnjeni strugi navzgor. Zaãudil se je. Lahek dre-
vak se je pozibaval proti njemu. Ostrorogi je na pol za-
meÏal in si z dlanjo zaslonil oãi, da ga niso preveã slepili
valovi, ki so se lesketali v svitu veãerne zarje. Ta hip je v
okretnem veslaãu Ïe prepoznal svojega zvestega hlap-

BES

BOBRI 2: ROD

252

ca Pegastega Risa. Vesel ga je bil. Hkrati je pa Jelena ob-
‰la nejevolja. Le kako more biti tako nespameten, da pu-
sti mladenko kar tako brez vsega varstva, ko vendar ve,
da stikuje krog nje Presukani Lisjak.

Ris se je svojega gospodarja tako razveselil, da kar niã

ni vedel reãi. Ostrorogi ga je pa brÏ vpra‰al:

»Kje je Zorna Kalina?«
»Doma na koli‰ãu.«
»Pa kje?«
»Med Belo Ovco in Jezerno RoÏo bo spala, dokler se

ne vrnem.«

»Prav!«
Prej mraãni obraz Ostrorogega Jelena se je razjasnil.

·e bolj pa Risov, ko gospodar na vsej dolgi poti ni poza-
bil njegove hãere. Navsezadnje jo pa res utegne vzeti za
svojo ãetrto Ïeno.

Mraãilo se je Ïe. Ostrorogi in Ris sta se prepeljala vsak

s svojim drevakom ãez Savinjo, kjer so se utrujeni moÏje
in mladci Ïe zavijali v koÏuhe in legali k poãitku, da
zjutraj spet navsezgodaj napno vse svoje moãi.

Tabori‰ãe Ostrorogega Jelena je kaj kmalu utihnilo.

·e straÏam se je dremalo. So zapeljivo uspavajoãe ‰ume-
li pod njimi Savinje in Save valovi, ki so neprenehoma
hiteli mimo njih v naroãje tujih voda, do I‰tra in ‰e na-
prej do slane talase.

BES

BOBRI 2: ROD

253

Dan se je nagibal. Sonce se je skrivalo na veãerni strani
za razpotegnjene oblake in izza njih ‰e tu in tam pogle-
dalo na koli‰ãe v Velikem jezeru, preden zaide za odda-
ljene hribe.

V veliki koãi Ostrorogega Jelena so se naslanjale na

ognji‰ãe Jezerna RoÏa, Tenkoprsta Vrba in Zorna Ka-
lina. Predle so. Bela Ovca je pa sedela na hlodu ob ste-
ni in mlela z Ïrmlji v droben prah trdo posu‰eno kore-
niko praproti. Otroci bo se podili zunaj na mosti‰ãu, ne-
kaj jih je bilo pa od‰lo na trdino nabirat rdeãe, Ïe moã-
no od slane oparjene ‰ipkove jagode. Îenskam se niti
govoriiti ni veã ljubilo, tako zelo jih je bila vse prevzela
skrb. Najbolj zami‰ljena je bila Zorna Kalina. Vseh pet
njenih bratov je bilo od‰lo z Ostrorogim. No, in sedaj ‰e
oãe. Kdo jo ubrani pred Presukanim Lisjakom?

Dan je bil brez vetra in jezero zunaj popolnoma mir-

no. Vsa koli‰ãa so se ogledovala v vodni gladini.

Zakasnela debela muha se je brenãe preletela z ene

stene na drugo. Spodaj ob pristajno bruno pa je butil
drevak. Koj nato so Ïenske zaãule naglo in trdo hojo po
po‰evnini navzgor. Spogledale so se, ãe‰ komu se neki
tako mudi.

Pa Ïe je stopil v koão Presukani Lisjak. Koj na obrazu

se mu je poznalo, da mu nekaj ni prav. Stegnil je vrat
naprej in na‰obil usta: »Hhhm!«

BES

BOBRI 2: ROD

254

»Kaj bi rad?« je mirno vpra‰ala svojega ãetrtega sina

Jezerna RoÏa.

»Kdo je sedaj gospodar na koli‰ãu?«
»Ostrorogi Jelen, moj moÏ in tvoj oãe.«
»âe ga pa ni doma?«
»Zastopa ga Grãavi Brest.«
»Tudi njega ni.«
»Preden je od‰el, je izroãil koli‰ãe in nas vse v varstvo

in skrb zvestemu Pegastemu Risu.«

»Ha! Temu psu. Kje ga pa imate?«
»Te niã ne briga.«
»Hrrrm! Le prikrivajte. Vse vem. Tudi njega ni. In za

naprej bom vsemu koli‰ãu ukazoval jaz.« Lisjak se je
zravnal in se s pestjo bobneãe potrkal na prsi.

Jezerna RoÏa je odloÏila predivo in zrasla: »Dokler se

Ostrorogi in vsi drugi ne vrnejo, bo na na‰em koli‰ãu
tako, kakor bom hotela jaz.«

»Ostrorogi in vsi drugi se nikoli veã ne vrnejo.«
»Kdo ti je pa to natvezel?«
»Tisti, ki ve, da je na sotoãju Save z enako bistro vodo,

kakor je sama, tak vrtinec, da poÏre vsak drevak in utopi
vse veslaãe.«

»Le verjemi Ko‰ati Jelki!« je oporekala Jezerna. V res-

nici pa jo je zaskrbelo, da jo je kar zbodlo v prsih. Za-
vedela se je, da se Lisjaku ne bo mogla dolgo postavlja-
ti po robu.

BES

BOBRI 2: ROD

255

»Bomo videli, kdo ima prav,« je odgovoril Presukani

svoji materi kar nekako mimogrede. Pristopil je pa k
prebledeli Zorni Kalini in ji pomeÏiknil: »No, Kalinca.
Bo‰ marala postati moja Ïena, ali ne?«

»Ne!«
»Ti,« je zasikal Lisjak, »ãe hoãem, te ‰e nocoj za lase

zavleãem v svojo koão.«

Preden je mogel kdo Presukanemu kaj odgovoriti, je

nastal zunaj na mosti‰ãu vik in krik, da so se vsi, z Lis-
jakom vred, kar spogledali. Hiteli so ven in obstrmeli.

»Gredo, gredoo, gredooo —« se je razlegalo vsevprek.

Otroãi in Ïenske so ti‰ãali k ograji na prireãni strani. Ste-
gali so roke in drug drugemu kazali vrsto teÏko natovor-
jenih drevakov, ki so zavijali z Reke na jezero in se obra-
ãali proti koli‰ãu Ostrorogega Jelena. Îenske, pa tudi
otroci so skoraj vsi od veselja jokali. Odra‰ãajoãi mlad-
ci pa so skakali v drevake in z veselimi vriski hiteli svo-
jim oãetom in starej‰im bratom naproti.

»Pssst, pssst, pssst!«
Koli‰ãe Ostrorogega Jelena je prisluhnilo. Z jezera sta

se veselo oglasila brenka in pesem, kakor bi pela vesla,
ki so enakomerno zamahovala, se potapljala v vodo in
se spet dvigala iz nje.

Pesem je utihnila, koli‰ãe pa je odjeknilo od silnih

vzklikov.

Haaa — haj, haaa — haj, haaa — haj!

BES

BOBRI 2: ROD

256

In kakor je pozno spomladi Ostrorogi Jelen zadnji od-

veslal, tako je sedaj prvi pristal. Na vsaki roki se mu je
blestela zlata zapestnica. Vsi njegovi domaãi so se zgrni-
li okrog njega, le Presukanega Lisjaka ni bilo nikjer.

Îe davno se je noã nagnila proti jutru, preden je to-

krat utihnil rod Ostrorogega Jelena.

Haaa — haj, haaa — haj, haaa — haj!
Brenka, brenka, brenka, breeenk —
Brneãi Topol niã veã ni mogel. Omagal je. Same so se

mu zapirale oãi in glava mu je omahovala. Tudi on je
moral zadnje dni vleãi teÏke drevake in broditi po mrzli
vodi. Zaspal je kar pred koão. Da bi se ne prehladil, ga
je Ostrorogi sam spravil na leÏi‰ãe v veliko koão.

Bi ga bilo ‰koda, mladca, ãeprav ni bil kaj prida za

delo.

Pa je znal tako veselo brenkati, kakor bi se smejal, pa

tudi tako Ïalostno, kakor bi jokal.

In pa — pesmi mu ni nikoli zmanjkalo.
In pa — tudi vrnil se je ‰e brez tetive na loku.

BES

BOBRI 2: ROD

257

PRENESENI MEJNIKI

eliko jezero so zagrnile jesenske megle. Vreme je
bilo pusto in vlaÏno. Sonce se je le redkokdaj po-

kazalo in ‰e takrat je bilo brez moãi in ni grelo. Priãela
se je ponujati zima.

Jezerjani so postajali zaspani. Od dne do dne se jim je

manj ljubilo. Koli‰ãe Ostrorogega Jelena, ki je ãez polet-
je le nekako Ïivotarilo, se je razÏivilo, kakor se ni ‰e ni-
koli nobeno naselje v Velikem jezeru. Od jutra do veãera
so odhajali in pristajali drevaki. Lovci so vozili iz go‰ãav
ujeto in uplenjeno zverjad. Hlapci so dovaÏali kurivo za
zimo. Îenske pa so dokaj imele opraviti z vodo za pitje
in kuho. So rade mo‰kim, odkar so brodili skoraj pol leta
po svetu, bolj postregle kakor pa prej, ko so se poveãi-
ni drÏali doma.

Pod koli‰ãem Ostrorogega Jelena pa so pristajali tudi

drevaki iz drugih naselij. Kar vsi glavarji so pri‰li razen
Turovca, Urnega Sulca. Med prvimi so priveslali Vitoro-
gi Oven in njegova dva sinova, Zagoreli Rakar in ârni
Bor. Vitorogi ni maral slepomi‰iti. Ostrorogemu je kar
naravnost povedal, da Zlate Perunike ne da Presukane-
mu Lisjaku.

BES

BOBRI 2: ROD

258

»Prav!« mu je potrdil Jelen. »âe noãe mladec sam sebi

dobro, pa kakor hoãe.«

In potem so se ‰e domenili zavoljo dvojãic; za Svet-

looko Srno in Lepoglavo Veverko. Ko pritisine zmrzal,
dvignejo Vitorogovci veliki pogon v Hudo brezno. Po-
tem bo mesa na koli‰ãu na ostajanje. Pa bi se dvojãici
preselili izpod RoÏnega hriba na drugo stran jezera. Da
bi bil pogon ãim uspe‰nej‰i, je Oven tudi Ostrorogovce
povabil, naj se ga udeleÏe, kar mu je Jelen kaj rad oblju-
bil. Samo sporoãi naj.

Glede odkupnine za dvojãici se pa nista oba gospo-

darja prav niã pogajala. Ostrorogi je niti omenil ni. Da
obdrÏi staro navado, je Oven sam od sebe ponudil za
vsako po trikrat za vse prste na eni roki bobrovih koÏ.

»Prav.«
Vitorogi in Rakar in Bor so od‰li. Jelen se je pa z brid-

kostjo spomnil svojega ãetrtega sina, Presukanega Lis-
jaka. Odkar se je vrnil, ‰e ni govoril z njim. Se ga je Pre-
sukani izogibal. »Lej!« je revsnil Ostrorogi predse, »smr-
kavec bi bil skoraj tudi Srni in Veverki skazil Ïivljenje.
Mu Ïe pokaÏem.«

Jelen je segel na steno in snel z lesene kljuke teÏak

jermenast korobaã.

»Nad kom se pa kani‰ znositi?« se je oglasila Jezerna

RoÏa, ki je Ïe ves ãas opazovala mrki obraz svojega
moÏa in Ïe tudi uganila njegove misli.

BES

BOBRI 2: ROD

259

»Presukanemu Lisjaku dopovem, da drugiã ne bo

delal po svoji trmoglavi butici.«

»S korobaãem mu kaj malo dopove‰,« je bila modra

Jezerna RoÏa.

»·e ti mu dajaj potuho,« je vzrojil Ostrorogi.
»Mu je niã ne dajem. Samo nihãe ne bo verjel, da si ga

krotil zavoljo Zlate Perunike. Vsi te bodo dolÏili in Lis-
jak sam tudi, da si se raztogotil zavoljo Zorne Kaline.
Mar ne?«

»Pah!« je revsnil Jelen. »Me malo briga, kaj misli Lis-

jak in drugi.«

»Naredi, kakor hoãe‰,« je odnehala Jezerna. Pa je se

pristavila: »Samo nerodno bo, ãe kasneje kdaj pripelje‰
Kalino k svojemu ognji‰ãu za svojo ãetrto Ïeno.«

Ostrorogi je obmolknil. âez ãas je pa obesil korobaã

nazaj na zakajeno steno. Presukani se je oãeta ‰e naprej
izogibal. Jelen pa ni ti‰ãal za mladcem. Bo Ïe, kakor bo.

Na koli‰ãe Ostrorogega Jelena je priveslal tudi Ne-

okretni Karp. Kakor drugi glavarji, je tudi on Ïelel od
Ostrorogega premenjati nekaj bronastega orodja in
oroÏja, ki ga je bil Jelen mnogo pritovoril iz tujih krajev.
Ostrorogi je bratu postregel s sladkim vinom. Potem mu
je razkazal pripeljano blago. Karpu je bilo dokaj stvari
vseã. Jelen pa ga je spodbujal: »Kar vzemi, kar vzemi!«

In je Neokretni res marsikaj odbral. »Kaj naj ti pa

dam za zameno?« je nazadnje zaskrbljeno vpra‰al Karp.

BES

BOBRI 2: ROD

260

»Ve‰ kaj, brat moj,« je odgovoril Ostronogi, »kar koli

mi da‰, bo‰ teÏko pogre‰al. ·e najlaÏe utrpi‰ svet tostran
Reke. Ti ima‰ zemlje za svoj rod veã kakor dovolj, meni
je je pa zaãelo primanjkovati in mi je bo ‰e ãedalje bolj.«

»Verjamem,« je pritrdil Neokretni.
»Saj dokler je bil najin oãe, Brkati Som, ‰e Ïiv, sva se

kar mimogrede pogovorila,« je nadaljeval Jelen. »In tako
iman sedaj jaz na tem svetu laze in staje in pa‰o, le lovi‰
‰e ti po njem.«

»I, kar tako naj bo, kakor je bilo doslej,« je bil voljan

Neokretni.

»Nak!« ni bil zadovoljen Ostrorogi. »Rad bi, da bi

nihãe drugi ne imel nobene pravice tokraj vode kakor
jaz.«

»Te razumem,« je prikimal Karp in spet srknil poÏirek

vina.

»âe ti je prav,« je stegnil Jelen roko, »si izberi ‰e kaj,

kar bi rad imel. Potem pa jaz zasekam ob Reki navzdol
in ob Savi navzgor svoje mejnike in delam za naprej na
tem svetu, kar sam hoãem.«

»Prav,« je pritrdil Neokretni Karp in segel po zlati za-

pestnici. Ostrorogi mu je pa znova natoãil vina in sebi
tudi.

Nazadnje, ko je Ïe odhajal, se je pa Neokretni ‰e do-

mislil, da bi mu Ostrorogi Jelen s svojimi moÏmi in
mladÏci pomagal zagnati zobre v skopane jame. Jelen

BES

BOBRI 2: ROD

261

mu je prav rad obljubil. Je imel do lova vse Ïivljenje ne-
ko posebno slo. Drugi so res zalezovali zverjad in divjad
samo zavoljo mesa in koÏ, on pa bolj zavoljo veselja, ki
ga je uÏil v go‰ãavah.

Ostrorogi Jelen in Neokretni Karp sta se raz‰la, kakor

bi jima svoj Ïiv dan ne bilo pri‰lo niti za las navzkriÏ.

Jelen je bil na novo pridobljene zemlje kaj vesel. Vedel

je, da bo moral za semena, ki jih je bil pripeljal s sabo od
Drave, prekopati nova polja. Teh mu pa ne kaÏe naprav-
ljati predaleã od koli‰ãa. Prej bi mu bil Karp lahko naga-
jal, ko je bila vsa trdina v bliÏini njegova last. Znova bi
nastali prepiri. Sedaj mu pa nihãe ne sme niã reãi. In pa,
odkar je veslaril po tujih vodah, ga je svet ob Reki ‰e po-
sebno mikal, pa sam ni vedel zakaj.

Ostronogi niã ni mogel odla‰ati. Namenil se je, da koj

drugi dan prenese mejnike izpod jezerca v Dolgi dolini
na tostranski breg Reke. In si je Ïe domislil, da se ob tej
priliki pomeni tudi s Presukanim Lisjakom, ki se mu kar
ne bo mogel ogniti.

Zveãer je Ostrorogi ukazal, da morajo drugo jutro vsi

njegovi odrasli sinovi, pa tudi spodra‰ãajoãa Ponirek in
Brlez, iti z njim urezovat move mejnike. Se vendar ne
spodobi, da bi tako delo opravljali hlapci, ko zemlja ne
more postati nikoli njihova last. Presukanemu Lisjaku
oãetov ukaz ni bil niã kaj pogodu. Potuhniti se pa ni mo-
gel. Poãutil se je, kakor bi se bil ujel v past. Ponoãi se je

BES

BOBRI 2: ROD

262

premetaval na leÏi‰ãu in ni skoraj niã spal. Skrbelo ga je,
kaj mu poreãe oãe. ·e tesneje mu je pa postalo, ko mu
je ob sonãnem vzhodu Ostrorogi velel sesti v njegov
drevak. Odrinila sta izpod pristajnega mosta. Za njima
sta se pa odtrgala od koli‰ãa ‰e dva lahka drevaka.

Ob izlivu Reke je Ostrorogi Jelen pristal. Stopil je na

trdino, ki je bila moãno pobeljena s slano. Ustavil se je
pred debelo bukvijo, potegnil izza pasa noÏ in sam za-
rezal v lubje prvi mejnik, mogoãno jelenovo rogovje z
mnogimi paroÏki. Nato se je vrnil v drevak in ukazal
Presukanemu, naj zavesla vzdolÏ brega po Reki navzdol.
Sam ni veã prijel za veslo. Odbiral je samo drevesa in
kazal Volku in Medvedu in Brestu in Ponirku in Brlezu,
kam in kako naj vrezujejo po en jelenov rog. Lisjaku ni
nikoli rekel stopiti na trdino, ‰e manj pa, da naj bi tudi
on vrezal kak‰en mejnik. Mladec je dobro ãutil, da ga
oãe zapostavlja, posebno ‰e, ko ni maral govoriti z njim
niã drugega kakor samo, kadar mu jo ukazal drevak
ustaviti ali pa ga spet pognati. Pa ‰e to mu je najveãkrat
kar z roko ali pa z glavo namignil.

In so veslali vedno naprej proti jutru in vrezovali pre-

nesene mejnike, dokler niso nekako sredi dneva prispeli
do okljuka, kjer Reka ‰e dandanes zavije proti mrzli
strani. Tam so stopili vsi na trdino, tudi Presukani Lis-
jak. Najedli so se in odÏejali. Potem je pa Ostrorogi spet

BES

BOBRI 2: ROD

263

sam zarezal celotno jelenovo rogovje v debelo vrbo, ki
je rasla tik ob vodi prav na kraju okljuka.

Presukani se je medlo nadejal, da morebiti Ostroro-

gi poreãe Ponirku ali Brlezu, naj kdo od njiju stopi v nje-
gov drevak in ga vozi naprej. Pa Jelen tega ni naredil.
Spet je pomignil njemu. Lisjaka je jezilo, da sta mlaj‰a,
‰e neodrasla brata vrezovala mejnike. On pa je samo
veslal. Kakor bi bil hlapec.

Dospeli so do Save. Na sotoãju je Ostrorogi zarezal z

lastno roko ‰e tretje rogovje orja‰kega jelena. Ob Savi
navzgor so bili pa ‰e zasekami dobro vidni mejniki umr-
lega Brkatega Soma. Da jih za zdaj ne bo spreminjal, se
je odloãil Ostrorogi. Naj ostanego v spomin na njegove-
ga oãeta.

Nato so se obrnili in zaveslali proti toku Reke nazaj

proti Velikemu jezeru. Ostrorogi je sedaj tudi sam pri-
jel za veslo, pa je s svojim drevakom namenoma zaostal.
In je spregovoril in rekel Presukanemu:

»Lisjak! Kakor si vsak rod zareÏe in zaseka mejnike

okrog svojega sveta, da mu drugi ne uhajajo vanj, prav
tako ima pa tudi vsak rod svoje meje, kar se starih navad
in obna‰anja tiãe. Prek teh meja ne sme nihãe stopati,
ker s tem izdaja rod. Ti se tega nisi drÏal ta ãas, ko sem
jaz brodaril po daljnih tujih vodah, da povzdignem
ugled in moã svojega rodu.«

BES

BOBRI 2: ROD

264

Ostrorogi je premolknil. Presukani ni vedel niã od-

govoriti. Sklanjal je glavo nizko nad okroglino vesla in
ãakal, kak‰no kazen mu prisodi oãe. âe bi ga uÏgal s ko-
robaãem, da bi se mu pocedila kri, bi se ne bil prav niã
zaãudil. Jelen se pa ni ganil. Mirno, pa trdo je spet spre-
govoril:

»âe bi bil pameten, bi sedaj Ïe lahko peljal v svojo

koão Zorno Kalino za svojo drugo Ïeno. Pa si trmogla-
vil po svoje in zapravil Zlato Peruniko. Vitorogovci in
Ostrorogovci se bodo kljub temu povezali. âe bi bil ‰e to
razdrl, ne vem, kaj bi sedaj storil s tabo. Tako pa — po-
i‰ãi si sam do spomladi za prvo Ïeno mladenko iz ugled-
nega rodu. Samo Turovke ne. âe ne, si vzamem jaz, ko
spet drevje ozeleni, Zorno Kalino za svojo ãetrto Ïeno.
Si razumel?«

»Sem,« je pobito odgovoril Lisjak.
»Prav! Pa ‰e to ti povem. Otimali ti je ne bomo. Ne

maram priti prav z nobenim rodom ãisto niã navzkriÏ.
Bi mi hodilo hudo narobe, ãe hoãem izpeljati, kar sem
se bil namenil. Prigovori si jo. Ne bom se branil dati pri-
merne odkupnime. Tako. Sedaj ve‰.«

»Vem,« je prikimal Lisjak.
»In ‰e to vedi,« se je ãez ãas spet oglasil Ostrorogi. »Bi

drugaãe obraãunala. Pa nisi vsega sam kriv. Sem tudi jaz
pogre‰il, ko te nisem vzel s sabo. V tujih krajih in vodah

BES

BOBRI 2: ROD

265

bi kar niã ne mogel trmoglaviti po svoje. Za naprej bo‰
pa hodil vedno z mano, ãe te bom rabil ali ne.«

Presukani ni niã odgovoril. Pa tudi Jelen je obmolknil.

Oba sta krepkeje zamahnila z vesli in kaj kmalu dohitela
prva dva drevaka.

Tema je Ïe bila, ko so priveslali domov pod koli‰ãe.

Zgoraj na mosti‰ãu je pa Ostrorogega ãakal Neokretni
Karp. âe bi koj drugi dan napravili pogon na zobre, je
rekel, ko je Ïe kar precej mraz in mu je ravno zmanjka-
lo mesa. Jelenu je bilo prav. In je koj pri priãi rekel Pre-
sukanemu Lisjaku, da pojde tudi on z drugimi vred na
zobre.

Pogon ãez Obli hrib proti Tihi globeli je vodil Ostroro-
gi Jelen. Svet mu je bil Ïe izza mladih let dobro znan. Saj
je prav tu zmogel orja‰kega jelena in dobil po njem ime
in sloves in jelenova moã in drznost ste pre‰li njemu v
mozeg in kri. Karpu niti na um ni pri‰lo, da bi kaj zame-
ril. Je kar glasno priznal, da je Ostrorogi v lovskih stva-
reh vse drugaãe izveden kakor pa on sam.

Jutro je bilo mrzlo. Pod nogami je hre‰ãala slana. Nad

jezerom je leÏala megla, po vrhu Oblega hriba je pa Ïe
sijalo sonce.

Ostronogega moÏje in mladci tokrat niso imeli s seboj

lokov in tulov. Samo sulice, sekire in noÏe. Gonjaãe je
Jelen zastavil za Reko navzdol. Vodil jih je Vztrajni Volk

BES

BOBRI 2: ROD

266

in jih razpostavil v dolgo vrsto, po dva in dva skupaj, da
bi drug drugemu pomogla, ãe bi se kak‰en zober usta-
vil. Ostrorogi sam pa se je s Karpom in Lisjakom po-
vzpel na Obli hrib in potem ‰el po grebenu proti Tihi
globeli.

V sredi pota nekje je Ostrorogi zavihal nos. Zasmrde-

lo mu je po mrhovini. ·el je za nosom in kmalu naletel
na razpadajoãega in od zverjadi raztrganega velikega
zobra. Okrog njega je bila zemlja vsa razkopana in do-
kaj mladega drevja s koreninami vred izruvanega. Jelen
je odkimal z glavo in pogledal Karpa: »Lej, kako ga je
‰koda! Dokaj mesa je imel, pa je Ïe koÏa propadla. Samo
nekaj kosti bo ostalo, pa ‰e te bodo do pomladi prepere-
le, da ne bodo veã dobre za orodje.«

»Kdo pa je vedel zanj,« se je kakor opraviãeval Ne-

okretni.

»Ob pojatvi je poginil. V boju za krave. Tak ãas in pa

ob ruku jelenov je treba kar vsak dan pregledati rasti‰ãa,
ãeprav je vãasih hudo nevarno.«

»Ti lahko govori‰, ko ima‰ ljudi za to.« Karp je bil Je-

lenu kar nekako zavidljiv.

»Letos nisem mogel. Drugo leto pa, ãe ne bom zdo-

ma, tudi tvoje hlapce privadimo tega posla.«

»No le, no le.«
Neokretni je bil kaj vesel Ostrorogove ponudbe.

BES

BOBRI 2: ROD

267

»Pssst!« Jelen je postal, prislonil dlan k uhlju in pri-

sluhnil —

»Je Ïe res,« je povedal ãez ãas. »Îe rukajo. So Ïe zaãe-

li. Kar brÏ stopimo, da jim kaj ne skazimo Vztrajnemu
Volku in njegovim gonjaãem.«

Rinili so naprej skozi go‰ão po kaj slabo presekani

stezi. »I, seveda,« si je mislil Ostrorogi. »âe pa Karp
nima pravih ljudi in tudi ne zna ne.« Kako vse drugaãe
bi bilo, ãe bi on ukazoval vsem rodovom v Velikem je-
zeru. Kar pri bratu zaãne.

In se je Ostrorogi spomnil, kako se je kot mladec za-

klinjal, da ne bo Karpu hlapec, da postane njemu enak,
in da —. Niã. Zdaj ga je visoko prerasel.

Pri‰li so v Tiho gobel. Jame so bile kar v redu; tri spre-

daj, dve pa ‰e zadaj. Pokrite so bile z draãjem. Plen je
obetal biti obilen, samo ãe se posreãi gonjaãeni zadre-
viti ãredo zobrov v to smer.

Ostrorogi, Karp in Lisjak so splezali na drevesa, da bi

jih zobri ne ovohali in da bi od tam opazovali potek po-
gona. Na prisojah je sonce slano Ïe stajalo, na osojah se
je pa ‰e belila.

Ostrorogi je tanko poslu‰al in po glasovih, ki jih je lo-

vilo njegovo uho, vedel, kaj poãno gonjaãi. Jelenji ruk je
potihnil. NajbrÏ je Volk ãredo Ïe precej tesno zajel in
zdaj ãaka, ãe se bo premaknila proti Tihi globeli. V sne-
gu se kar gotovo ne bi in bi se bilo treba z njo spoprijeti.

BES

BOBRI 2: ROD

268

To malo slane pa Ïivali ‰e ne napravi uporno trmogla-
vih. In pa starih juncev ni veã pri tropu. So se po pojat-
vi spet umaknili v samotne go‰ãave.

Jelenu se je zazdelo, da je zaãela zemlja nalahno bob-

neti. »Aha! So jih Ïe premaknili.« Potem se je od Oble-
ga hriba sem razleglo silovito rjovenje gonjaãev. Zemlja
je pa zares trdo zagrmela. Volku se je posreãilo pogna-
ti zobre v divji dir.

Skozi go‰ãavo je od Oblega hriba sem hrumelo, kakor

bi se bil od nekje odtrgal vihar, ki vse podira pred seboj.
Lisjaka in Karpa je postalo kar groza, ãeprav sta sedela
na varnem v kro‰nji moãnega drevesa. Ostrorogi je pa
nestrpno priãakoval, kdaj pridrve zobri.

»Aha! So Ïe tu.«
Z nizko sklonjeno glavo in z visoko dvignjenim re-

pom je prva planila iz go‰ãave stara krava. Bila je vod-
nica. Prav tako z glavami pri tleh in z vihrajoãimi repi je
drvela za njo vsa ãrna ãreda. Krave in teleta; vsevprek.
Jelen je Ïe razloãil vmes tri moãne, grivaste bike.

TeÏka vodnica je planila na prekrito jamo. Zahre‰ãal

je les. Udrla se je. Z njo vred pa eden izmed bikov. Zo-
bri tik za njima so se hoteli ustavitii, pa so jih zadnje Ïi-
vali porinile naprej. Niso se mogli veã ogniti. Nekaj krav
in telet je popadalo ‰e v druge jame. Ostali zobri pa so
se razbegnili na vse strani. Ostrorogi je sodil, da jih je

BES

BOBRI 2: ROD

269

vsulo veã, kakor je pa dvakrat vseh prstov na rokah.
Prav! Naj ostanejo za pleme.

Od jam sem se je zaãulo togotno ruljenje. Grivasti bik

se je s prvimi nogami Ïe povzpel na rob jame. Oãividno
si ni zlomil ne hrbta in ne nobene noge. ·e uiti utegne.
»Na tla!« je zakriãal Jelen in sam prvi poskoãil z dreve-
sa.

Presukani Lisjak se je za hip obotavljal. Potem je pa

stekel za oãetom in bil kmalu tik za njegovimi petami.

Ostrorogi je neustra‰eno ‰el proti raztogotenemu

zobru. Îival ga je pogledala s krvavimi oãmi in se divje
pognala iz jame. Morebiti bi se ji bil skok posreãil, da ni
Jelen v zadnjem hipu zadrl svoje sulice zobru v grivaste
prsi. Ko je pa odskoãil, je butil v Lisjaka. Oba sta padla
in ni dosti manjkalo, da se ni Ostrorogi prekotalil v
jamo, kjer bi ga kar gotovo ujeti zobri pomandrali.

»Ti!« je Jelen nameril s pestjo Presukanemu, ko je

spet vstal. ObdolÏil je sina, da ga je hotel namenoma
pahniti v jamo in v smrt. Zavoljo Zorne Kaline. Izreãi pa
tega ni hotel.

Lisjak ni vedel kaj odgovoriti. Samo nekaj je zagodr-

njal.

Naprej se oãe in sin nista utegnila veã meniti. Je Ïe

prihitel Vztrajni Volk s svojimi gonjaãi. Ujeti zobri so bili
brÏ pobiti.

BES

BOBRI 2: ROD

270

Dva dni so razsekavali in nosili lovci plen iz Tihe glo-

beli na drevake spodaj na jezeru in ga vozili naprej na
koli‰ãe Neokretnega. Karp doslej ‰e nobeno zimo ni bil
tako oskrbljen z mesom kakor to leto.

Brata Ostrorogi Jelen in Neokretni Karp sta si pa od

tega dne dalje postala prijatelja.

BES

BOBRI 2: ROD

271

STRMOGLAVI PREPADI

odna planjava Velikega jezera je ‰e vedno valovila
v v vetru. Moãvirja so pa Ïe zamrznila in postala za

ljudi prehodna. NajteÏe je tega ãakal Zagoreli Rakar. In
ko je ‰e zapadlo za ped snega, ga po cele dneve ni bilo
veã doma. Si je bil vtepel v glavo, da bo dvojãica, Svetlo-
oka Srna, ko postane njegova, nosila koÏuh iz rdeãkas-
torjavih koÏic. Tako bodo koj vsi jezerjani vedeli, da je
Ïena Zagorelega Rakarja. In pa postavila se bo kakor no-
bena druga.

Vsa moãvirja je obredel Rakar in iskal sledi. Pridno je

nastavljal pasti. Najveã rakunov je ujel v plitvem moã-
virju visoko v hribih. — Rakiãani orjejo in kose danda-
nes tam — Skoraj ga je zgoraj zatela smrt. Udrl se je bil
tenak led. Ugreznil bi se bil, da je bilo moãvirje bolj glo-
boko. Do vratu je Ïe tiãal v blatu. Pa je k sreãi zadel z
nogami ob trdo dno in izgazil na trdino. Se je prestra‰il,
odnehal pa ni. In ãe bo prav, do konca zime bo imel
dovolj dragocenih koÏic.

Stikanje Zagorelega za rakuni je pa za nekaj dni pre-

trgal veliki pogon v Hudo brezno, ki ga je bil napovedal

BES

BOBRI 2: ROD

272

Vitorogi Oven in naprosil tudi Ostrorogovce, naj pride-
jo pomagat.

Îe navsezgodaj, komaj se je bilo dobro zdanilo, je Je-

len priveslal s ‰tevilnimi mladci in moÏmi pod Ovnovo
koli‰ãe. Z njim samim se je vozil v drevaku Presukani
Lisjak. âim bolj sta se bliÏala naselju Vitorogovcev, tem
bolj na trnju je sedel mladec. Vedel je, da drugi niti pri-
stali ne bodo, da bodo veslali kar naprej proti trdini in
od‰li naravnost v hribe, da ãimprej dvignejo divjad.
Ostrorogi se bo pa pomudil na koli‰ãu in z njim vred se
bo moral tudi on. Lisjaku je bilo hudo nerodno. Kako
naj se vede proti Zlati Peruniki, ki ga je bila v leto‰njem
poletju tako izpodrepila. Prav niã drugega mu ni kaza-
lo, kakor da se poniÏa in poprosi Jelena. Z zamolklim
glasom je spregovoril:

»Oãe!«
»Kaj bi rad?« Ostrorogi je prav dobro vedel, kako ima

Presukanega ujetega v precep. Samo ãakal je, ali se bo
mladec uklonil ali ne. In se je in je zaprosil:

»Pusti mene v pogon. Naj te kdo drugi spremi na ko-

li‰ãe Vitorogovcev. Saj ve‰. Zavoljo Perunike.«

»Vidi‰!« je stegnil kazalec Ostrorogi. »Kako ti narobe

hodi, ko si ravnal po svoji trmasti buãi.«

»Eh! Zdaj je, kar je.«
»Prav. âe mi obljubi‰, da se bo‰ resno ozrl za kako

drugo mladenko, kakor sem ti rekel.«

BES

BOBRI 2: ROD

273

»Ob prvi priliki pogledam k Pelikanom pod Belim

otokom,« je bil voljan Lisjak.

»âe bo‰ res?«
»Prav zares.«
»Dobro. Prestopi v Brestov drevak. Vzamem namesto

tebe njega s seboj.«

In sta se brata res presedila iz drevaka v drevak kar na

odprtem jezeru.

Veselo so se pozdravili Ostrorogovci in Vitorogovci.

Naglo so pognali drevake proti trdini, stopili na suho in
se koj priãeli povzpenjati navkreber na sedanjo Loga‰ko
planoto. Vodila sta jih Rakar in Bor. Da jim ni po zmrz-
njenem snegu preveã drselo, so se upirali na tope kon-
ce sulic.

Ostrorogi in Brest sta pa priistala pod Ovnovim ko-

li‰ãem. Vitorogi ju je obilno pogostil, preden so odvesla-
li proti skalni soteski, kamor je vzel s sabo tudi dva mlaj-
‰a sinova in tri krepke hlapce. Sonce je Ïe obsijalo jezero
in obetal se je lep dan.

V Hudem breznu — dana‰njem Peklu — so se povz-

peli na prostorno skalo nasproti strmo odsekani steni.
âeprav je bilo precej mrzlo, niso zakurili ognja. Bi dim
motil prignano divjad, ki je Ïe tako ni lahko pritisniti, da
priãne skakati v prepad v svojo smrt.

âeprav so se dolgo pomudili na koli‰ãu in zloÏno ho-

dili po soteski navzgor, so vedeli, da bodo morali ‰e dol-

BES

BOBRI 2: ROD

274

go ãakati. Pripravili so loke in pu‰ãice, pritrdili si roko-
brane in poloÏili predse sulice, katerih je bil vsak veã
prinesel s sabo. Zaklon iz vej, ki naj jih prikrije oãem
prignane divjadi, je bil pa dal Vitorogi Ïe pre‰nji dan
napraviti.

Ukovan v stebre ledu, je prek stene Ïuborel slap. Raz

drevje se je usipalo ivje, ki ga je obsijalo sonce. Lovci pa
so ãakali in ãakali, da so se vsega naveliãali.

Da bi ãas hitreje minil, je Oven s pritajenim glasom

pripovedoval Ostrorogemu, kako ima zgoraj zabita in
prepletena in zvezana oba zavraãna plotova, ki lijasto
vodita naravnost nad prepad, na ãigar robu ima razpe-
tih tudi nekaj moãnih mreÏ.

Pssst!
Na vrhu se je zganilo. Kakor bi odrezal, so lovci ob-

molknili, pograbili loke in pu‰ãice in vsi napeto gledali
v skalno steno.

Zdaj!
âez rob prepada se je pomolila drobna, temna glava

z brado in mogoãnim, veã ko dva komolca dolgim
ukrivljenim, razkreãenim in nagrbljenim rogovjem. Za
njo pa ‰e druga in tretja in ‰e veã. Z vi‰ine navzdol so
pogledali kozorogi. Malo so se poobotavljali. Potem se
je pa v mogoãnem skoku prva pognala v skalno steno
stara koza in obstala tam, kjer bi dovek mislil, da ni sto-
pinje. BrÏ se je preskoãila naprej. Ta trenutek je na

BES

BOBRI 2: ROD

275

prej‰njem mestu Ïe stal njen kozliã. Kmalu je bila v steni
cela vrsta kozorogov. Nekaj zastavnih kozlov je bilo
vmes. Zabrnele so tetive in siknile pu‰ãice. Trije kozli in
dve kozi so se opotekli, padli z vi‰ine in obleÏali na be-
lem snegu pod skalo.

Eden izmed kozlov se je koj spet dvignil in bi kar go-

tovo odnesel koÏo, da mu nista Vitorogova sinova oba
hkrati zapodila pu‰ãic med rebra. Vse neranjene Ïivali
so pa Ïe preskoãile vodo in beÏale tokraj slapa po strmi-
ni navkreber v go‰ãave zgoraj. Izmed kozorogov se sam
od sebe ni nihãe ubil. Pustili pa so za sabo sled, ki bo
vabil drugo divjad, da bo tvegala skok v prepad.

Res so ãez rob pogledali Ïe krivorogi gamsi. Tudi ti so

se zapodili v steno. Pa je nekaterim Ïe spodletelo, da so
se sami od sebe ubili. Nekaj pa so jih podrle pu‰ãice.

Za njimi je priãela padati v globino ãez steno srnjad.

Skoraj vse Ïivali so se ubile in so imele pu‰ãice kaj malo
opraviti.

V prepad so pa padli Ïe tudi prvi jeleni. Lovci so segli

po sulice in jih s silnimi zamahi metali v moãnej‰e Ïivali,
ki so sku‰ale vstati in pobegniti.

Nato je pridrvela ãez rob tropa divjih pra‰iãev. V tes-

nem Hudem breznu je nastalo cviljenje, da so u‰esa bo-
lela. Pu‰ãice in sulice ga dolgo niso mogle udu‰iti.

Navsezadnje sta poskoãila ãez rob ‰e dva volka. Ene-

mu izmed njih se je pa posreãilo, da je pobegnil.

BES

BOBRI 2: ROD

276

Potem je postalo zgoraj vse tiho.
Ostrorogi je pogledal Ovna: »Kaj zobra in tura nobe-

nega ne bo?«

Vitorogi je skomizgnil z rameni: »Komaj. Se le redko

kateri drÏi na tej strani.« âudno se je pa le zdelo Ovnu,
kaj da ne pogledajo gonjaãi ãez rob navzdol. âe se ni
pripetila kaka nesreãa —?

Pa res ni dosti manjkalo, da bi se bila.
Rakar in Bor sta kakor v eni sami sapi pripeljala moÏe

in mladce po hribu navzgor na visoko planoto, poraslo
z go‰ãavami pa tudi z nizkim lesom, med katerim je bilo
tu pa tam manj‰e, sedaj zamrzlo in zasneÏeno moãvir-
je. Razstavila sta gonjaãe po dva in dva, po enega Vi-
torogovca, ki so poznali svet, in po enega Ostrorogov-
ca, ki so sloveli kot drzni lovci.

Zaãeli so pogon. Zagoreli in Vztrajni Volk sta gonila

skupaj. Se je tudi tako spodobilo, ko sta bila oba prvo-
rojenca. Hodila sta na sredi polkroga gonjaãev.

Spoãetka je ‰lo vse prav. Sledovi so kazali, da se div-

jad lepo umika proti tuljavi zavraãnih plotov. Kasneje je
pa divjaãina postala nekako zbegana in se priãela obo-
tavljati. K Rakarju in Volku sta vsa prepla‰ena prihitela
dva hlapca in povedala, da sta presledila in tudi sli‰ala
Ïe zaruliti velikega, moãno grbastega zobra.

BES

BOBRI 2: ROD

277

Zagoreli se je prav precej zmedel. Volk je pa kar po-

zabil, da je v tujem lovi‰ãu, kjer imajo domaãi vso bese-
do. Je bil preveã vajen voditi. Zaukazal je obstati.

»Stoooj! Stoooj! Stoooj!« se je zaãelo razlegati na obe

strani skozi vrsto gonjaãev.

In je Vztrajni koj vedel, da se zober ne bo umaknil. V

kopnem bi se morebiti, v snegu bo kar gotovo celo na-
padel. Je star bik, ki po pojatvi samotari daleã proã od
ãrede.

Kaj sedaj —?
Rakar je Ïe namignil, ãe bi ne kazalo pogona opusti-

ti. Res je Ïe ubil nekaj zobrov, ujetih v jame ali pa zaple-
tenih v mreÏe. Spoprijeti se pa s takim divjim orjakom
kar tako na prostem — naka!

Vztrajni Volk je bil pa ves drugaãen. Razvnel se je:
»Nadenj pojdem. Samo Medved naj ‰e pride. Se na

drugega ne zanesem.«

In so priklicali ãe Rjavega. Medvedu niti na misel ni

pri‰lo, da bi se obotavljal. Samo hlapca naj pokaÏeta, kje
stoji zverina.

·li bo previdno za sledom. Pa ‰e preden so se orjaka

nadejali in se prav razstopili, jih je zober Ïe napadel.
Divje in naglo je planil iz go‰ãave. Glavo je pove‰al k
tlom in kazal svoje stra‰ne roge. Z repom pa je opletal
visoko po zraku.

BES

BOBRI 2: ROD

278

Ostrorogovci, oba moÏaka in hlapec, so brÏ nastavili

sulice. Ovnov hlapec se je pa prestra‰il in zbeÏal. In prav
za njim se je zapodil raztogoteni bik, ga naglo dohitel in
podrl na tla. Ni ga pa utegnil veã pomandrati. Pritekla
sta Ïe Volk in Medved in prebodla zobra vsak od ene
strani. Orja‰ki bik se je z vso svjo teÏo zgrudil na Ovno-
vega hlapca. Ko so ga potegnili izpod poginjajoãe Ïiva-
li, je bil kakor mrtev.

Kasneje se je spet zavedel, hoditi pa ni mogel. Pustili

so ga naslonjenega na mrtvega zobra. Da Ïe ‰e pridejo
po oba, so rekli. Sami pa so nadaljevali pogom.

»Napreeej! Napreeej! Napreeej!«
Spet se je prestopil polkrog gonjaãev. Sledovi so bili

ãedalje gostej‰i in so pre‰li proti koncu tuljave zavraã-
nih plotov kar v sneÏno gaz.

Vztrajni Volk sam ni vedel, kdaj je on prevzel vodstvo

pogona. Kar ukazovati je zaãel. Ko se je vrsta gonjaãev
dovolj zgostila, je poslal tropo moÏ in mladcev nazaj po
ubitega zobra in po ohromelega hlapca. Saj ravno zaradi
njega se je mudilo. Sam pa je odbral najboljse lovce in
z naperjenimi sulicami pritiskal med zavraãnimi plotovi
naprej proti prepadu. Sodil je, da se bo kar gotovo tre-
ba spopasti ‰e s kakim nerescem, katerih je veã sledi.
Tudi teÏkega losa je bil zajel pogon. Globoko so bili nje-
govi parklji vdrti v sneg. NajbrÏ ni skoãil v brezno in
utegne postati nevaren.

BES

BOBRI 2: ROD

279

Poãasi, korak za korakom, so ‰li lovci naprej. Skrbno

so oprezovali na vse strani in tanko poslu‰ali, v kateri
go‰ãavi za‰klepeãejo nere‰ãevi ãekani. Pa ni bilo niã.
Pra‰iãa ni bilo nikjer nobenega. Los pa je tik na robu
Hudega brezna odskoãil. Sku‰al je prodreti skozi za-
vraãni plot, pa se je z lopatastan rogovjem in z nogami
zamedel v moãno mrezo. Vztrajni Volk se je zaletel proti
njemu in mu zasadil sulico naravnost v srce.

»Heeej!« je zavpil Volk skozi tuljavo dlani z vrha

navzdol v prepad.

»Heeej!« so se mu odzivali od spodaj navzgor. »Je vse

konãaaano?«

»Nee ‰ee.«
Vitorogi in Jelen sta spodaj ugibala, kaj bi utegnilo ‰e

slediti. Vztrajni je pa ãakal, da privleãejo zobra. Potem
ga da hkrati z losom pahniti prek stene. Naj oni spodaj
toliko ãasa ostanejo kar na skali, da koga ne zadene kak
kamen, ki se utegne odkru‰iti od stene.

»Na, so Ïe tu,« se je zaãudil Rakar. Vztrajni pa niã.

Vedel je, da so Ostrorogovci zadrgnili teÏkemu biku
moãno vrv okrog rog, ga prevrnili na hrbet in ga pri-
vlekli po zmrznjenem snegu prav tako, kakor so bili va-
jeni vlaãiti polno natovorjene drevake skozi brzice po
rekah in potokih navzgor. Na vampu pa je zobru okobal
sedel pretisnjeni hlapec, ki je ‰e vedno teÏko hodil sam.
Je menda imel polomljenih nekaj reber.

BES

BOBRI 2: ROD

280

Vztrajni Volk je bil pomosen na svoje ljudi. Je le rod

njegovega oãeta nekaj veã, kakor pa so druga naselja v
Velikem jezeru.

Gonjaãi so previdno, da bi na snegu ‰e komu izmed

njih ne spodrsnilo, porinili najprej losa, potem pa ‰e zo-
bra ãez rob v prepad. Drugi pa so medtem Ïe odvezali
razpete mreÏe. Nato so ob‰li strmo odsekano skalo in se
po zloÏnej‰em prehodu spustili z vrha navzdol v Hudo
brezno. Ogledali so si najprej mnoÏino pobite divjadi.
Vitorogovci so bili s plenom zadovoljni kakor Ïe veã let
ne.

Kakor krdelo volkov, ki so morali preteãi silne daljave,

preden so zajeli svoj plen, tako so se vrgli gonjaãi na po-
bito divjad. Odbrali so nekaj najbolj tolstih Ïivali in jih
priãeli razdevati. Drugi pa so zakurili velike ognje, zabili
v tla rogovile in pripravili raÏnje. Hudo brezno se je
kmalu napolnilo z vonjem peãenega mesa. Vsi so se ga
do sita najedli. Postali so dobre volje. Ostrorogovci so si
zaÏeleli brenke, da bi zapeli. Pa kaj, ko ni bilo z njimi
Brneãega Topola. Se je znal izogniti pogonu. Ni rad gle-
dal pobijanja in krvi.

Preden je sonce za‰lo, so Ostrorogovci od‰li. Se jim je

Ïe kar mudilo, ãe so hoteli z noãjo vred priveslati pod
domaãe koli‰ãe.

Vitorogovci so se pa koj lotili in priãeli pospravljati

plen. Dve noãi in dva dni niso ugasili v Hudem breznu

BES

BOBRI 2: ROD

281

ognja. Potem je pa vrveÏ v skalni soteski utihnil. Le
okrvavljeni sneg, iztrebljeno blato in nekaj razmetane-
ga ãrevesja in niãvrednih mesnih odpadkov je ostalo v
Hudem breznu od velikega pogona. Pa ‰e te so kaj kma-
lu raznesli volkovi in lisice.

Koli‰ãe Vitorogega Ovna pa je bilo bogato zaloÏeno z

mesom.

Juhaja!

Sijalo je zimsko sonce. Koli‰ãu Vitorogega Ovna so se
bliÏali trije drevaki. Zagoreli Rakar je vozil v enem Svet-
looko Srno, da za vedno ostane pri njem kot njegova
prva Ïena. Prav tako pa tudi ârni Bor drugo Ostroro-
govo dvojãico, Lepolaso Veverko. Sredi med njima sta
veslala Ponirek in Brlez. V ritni drevaka pa je sedel Brne-
ãi Topol in brenkal in pel, kakor Ïe davno ni.

Prav isti ãas je pa veslal proti koli‰ãu Pelikanov Presu-

kani Lisjak, da si izbere eno izmed mladenk tega rodu za
svojo prvo Ïeno, kakor je bil obljubil oãetu, Ostroroge-
mu Jelenu, pred velikim pogonom Virtorogovcev.

Kljub jasnemu zimskemu soncu je pa Veliko jezero za

krajem Ïe zamrzovalo.

BES

BOBRI 2: ROD

282

BREZMEJNO VALOVJE

neg, ki ga zavoljo ostrega mraza pozimi ni kaj prida
padlo, je zgodaj skopnel. Do pomladi je bilo pa ‰e

daleã.

Rodna zemlja je spala ‰e kakor mrtva. In ãas, ko se

prebudi cvetje in zelenje, je bil ‰e daleã.

Ostrorogi Jelen ‰tevilnim mladcem in moÏem svoje-

ga rodu ni vedel dati pravega dela. IzÏgali in stesali so
nekaj drevakov, ki jih pa Ïe od prej ni primanjkovalo.
Popravili so staro orodje in oroÏje in naredili za potre-
bo novega. Potem pa —. Res, prav zares niso vedeli niã
pravega poãeti.

Vreme je obetalo ‰e nadalje ostati stanovitno. Pa si je

domislil in odloãil Ostrorogi Jelen, da pogleda z najdrz-
nej‰imi in najvztrajnej‰imi moÏmi in mladci do slanega
jezera, do talase, do morja. Ne toliko zavoljo premenja-
ve blaga kakor zavoljo potov in prehodov, da jih spozna.

Jelen je na hitro opremil pribliÏno polovico svojih

mo‰kih, jih otovoril veãinoma samo z bra‰nom, se dal
prepeljati v drevakih do izvirov Reke izpod previsnih
skal za koli‰ãem Dolgogrivega Zobra in se brez obotav-
ljanja priãel povzpenjati po hriboviti trdini navkreber.

BES

BOBRI 2: ROD

283

Izmed sinov Ostrorogega Jelena sta hodila spredaj za

Vztrajnim Volikom, ki je vodil vrsto, ‰e Grãavi Brest in
Presukani Lisjak. Rjavi Medved je tokrat ostal doma. Se
‰e ni povsem opomogel od rane, ki so mu jo bili zadali
tatinski bu‰arji. Pred Ostrorogim samim je pa stopal
brenkar, Brneãi Topol. Tudi on ni nosil tovora. Oboro-
Ïen pa je bil kakor drugi. Z lokom in tulom in sekiro in
sulico in z noÏem za pasom. Pa le bolj zavoljo lep‰ega.
V boju bi kar niã ne pomenil. Kveãjemu glavo bi po ne-
potrebnem utegnil izgubiti. Mu je tudi Ostrorogi na-
roãil, naj se brÏ umakne, ãe bi kaj zavre‰ãalo, in naj pazi
samo na to, da mu kdo ne razbije brenke, ki mu je visela
vrh tula prek pleã.

Pa za zdaj se ni bilo treba bati spopada. Hodili so po

svetu Dolgogrivega Zobra, ki jim je dovolil po mili vo-
lji loviti divjad in jim je tudi opisal pot, dokler se je spo-
znal. Da naj si do konca jezera, ki presiha in v katero so
tudi zabita koli‰ãa, pomagajo z izposojenimi drevaki, ali
pa naj si sami zbijejo splave. Potem naj pa zavijejo ãez
prelaz na okretni strani. Tam naj bodo pa Ïe bolj previd-
ni. ârnolase ljudi so videli Zobrovci nekajkrat pogledo-
vati izza hriba, potuhnjeno kakor maãki. Kar videti jim
je bilo, da niso dosti prida. Naseljeni pa niso zadaj za
slemenom. NiÏe doli nekje stanujejo in se do sem le zdaj
pa zdaj pritihotapijo. Pa ne za dolgo. Niso niã kaj boje-
viti.

BES

BOBRI 2: ROD

284

Ob manj‰em podolgovatem jezeru, ki je bilo ‰e najboj

podobno razlivu reke, so se ustavili Ostrorogovci prvi
veãer. Postavili so straÏe in zakurili ognje. — Tam za Pla-
nino nekje je bilo. — Ko so se bili odÏejali s studenãni-
co in se najedli, je pri ognju Ostrorogega Jelena, ob ka-
terem so sedeli tudi vsi njegovi sinovi, Brneãi Topol za-
brenkal. Peti se mu pa ni ljubilo, je bil prevec utrujen. Pa
se je nagnil Jelen k Presukanemu Lisjaku in ga iznena-
da vpra‰al:

»Si Ïe ugledal pravo mladenko za svojo prvo Ïeno?«
»Sem.«
»Kje pa?«
»Pri Pelikanih. Drobno Grlico.«
»Prav.«
Topol je brenkal naprej, Jelen se je pa zamislil. Mu je

bilo prav in mu ni bilo prav. Zavedel se je, da bo potem
zanj Zorna Kalina zgubljena, pa si jo zadnje ãase ãedalje
bolj Ïeli. In Kalina njega tudi, ãe prav sodi po sonãnem
vrãu, iz katerega mu je ob vrnitvi s tujih voda napila Je-
zerna RoÏa, prav na Ïeljo Zorne. Pa Ïe mora tako biti.
Zavoljo rodu. Naj mladi rastejo, ãeprav on sam zaãne
pri tem usihati. Nak. Druge mladenke kakor Kaline pa
ne mara jemati za ãetrto Ïeno. Raj‰i nobene.

Ostrorogi Jelen ta veãer ni veã spregovoril. Zavil se je

v koÏuh in legel. Za njim pa zapovrstjo tudi vsi drugi.

BES

BOBRI 2: ROD

285

Brenka je utihtnila. Ostrorogovce je objel spanec. Le
straÏarji so ãuli ob krajnih ognjih.

Kakor bi Vztrajni Volk zavohal nevarnost, je ustavil
vrsto in sporoãil nazaj, naj poãakajo. Sam pa je z brato-
ma Brestom in Lisjakom in nekaterimi raztovorjenimi
hlapci odrinil naprej na izvid. âudno sumljiive so se mu
zdele skale in go‰ãave, skozi katere je buãal veter.

Previdno kakor risi, ki gredo skupno na lov, so se Volk

in njegovi pomikali naprej. Skrbno so se razgledovali na
vse strani, ko zavoljo buãanja v vrhovih dreves niso mo-
gli s pridom prislu‰kovati.

Zrrnk!
Volku je mimo u‰es siknila pu‰ãica in se zapiãila v

deblo hrasta. Ostrorogovci so se hitro zatekli v kolobar
skal, kjer jih pu‰ãice niso mogle lahko zadevati. Potem
so trikrat zapored divje zarukali in napeli loke. Kdor koli
se je izmed napadalcev prikazal izza debla ali skale, je
bil brÏ okrvavljen, ãe se ni celo zvrnil na ta. Izmed Vol-
kovih je pa samo Presukanega Lisjaka oplazilo vrh rame.
Pa se za rano ‰e zmenil ni.

Temnopolti napadalci so se odmaknili. Posvetovali so

se, kako bi obkoljenim jezerjanom pri‰li kako drugaãe
do Ïivega.

»âe nas je Ostrorogi le sli‰al, ko veter tako moãno

buãi?« je zaskrbelo Vztrajnega Volka. In je ãakal, da je

BES

BOBRI 2: ROD

286

burja za hip ponehala. Potem so spet v zboru zarukali
na pomoã.

Jelen prvega ruka res ni sli‰al. Pri drugem je pa napel

u‰esa. Koj se je spreumel. MoÏje in mladci, ki so poãivali
okoli svojih tovorov, so planili pokonci in segli po oroÏ-
ju. Naglo in prihuljeno kakor lisjaki, kadar zalezujejo
svoj plen, so se plazili za Ostrorogim in Risom, ki sta
vodila vsak pol vrste.

Tuji razbojniki, vse ãrno jih je bilo, so se pravkar pri-

pravljali, da v trumi s sulicami in sekirami napadejo ob-
kroÏenega Volka in njegove. Pa se je razlegel za njihovi-
ni hrbti silen jelenji ruk. Nastala je zmeda. Izmed napa-
dalcev je sku‰al vsak ãim najhitreje odnesti zdravo koÏo.
Drugi so pometali oroÏje stran in z dvignjenimi rokami
prosili za Ïivljenje. Enemu izmed teh je Brneãi Topol
urno zvezal roke na hrbtu. Bi ga za vse na svetu ne mo-
gel ubiti. Drugi so zaãeli pevãevo prizanesljivost posne-
mati.

ârnolasih klateÏev je bilo dokaj pobitih. Trije veã ka-

kor je vseh prstov na obeh rokah so pa ostali zvezani
med skalami. Ostali so se razbegnili na vse strani, da ni
bilo ne duha ne sluha veã za njimi.

»Pobijmo ujete,« je zaklical nekdo izmed Ostrorogo-

vih hlapcev.

»Ne,« se je oglasil gospodar. »Tovore nam bodo no-

sili na poti. Doma pa bodo morali delati pod udarci biãa,

BES

BOBRI 2: ROD

287

da bo nje same in njih rod za vedno minilo veselje na-
padati mirne ljudi.«

Ostrorogi se ni zavedal, da je na ta naãin upeljal suÏ-

nje v naselja Velikega jezera.

Zavoljo mrliãev, ki so leÏali naokrog — tudi eden iz-

med Ostrorogovih hlapcev je bil vmes in tega so poko-
pali — zavoljo mrliãev in zavoljo burje so se Ostroro-
govci pomaknili naprej v niÏino in prenoãili v mirnej‰i
dolini.

Naslednji dan je veter ponehal. Ostrorogovci so hodili
navzdol, vedno samo navzdol. Utrujeni so bili in bi se Ïe
radi ustavili, pa jih ni mikala ãudna praznina pred nji-
mi; kakor bi bilo zmanjkalo sveta. Gotovo je tam zadaj
Slano jezero.

Vztrajni Volk je zavil okrog dokaj‰nje skale in stopil

na precej prostorno jaso. Zaãuden je obstal. Pred njim
se je spodaj v niÏini razgrinjala brezmejna vodna planja-
va. Dvignil je sulico in zakriãal:

»Mooorje!«
»Morje, morje, morje,« je zavr‰alo skozi vrsto. Na

jaso pa so se usipali izza skale moÏje in mladci, kakor se
usipljejo ãebele iz duplje, kadar roje.

Morje, morje, morje!
Ostrorogovci se kar naãuditi niso mogli. Pod njimi se

je razprostirala nedogledna planjava mirne vode. Obsi-

BES

BOBRI 2: ROD

288

jana od nizkega sonca se je prelivala od temne modrine
nad globinani prek sinjine plitva do lesketajoãega se va-
lovanja ob skalno obreÏje.

In kasneje, — skoraj zbali so se, da sonce utone, ko se

je zaãelo potapljati naravnost v morje, namesto da bi
zahajalo za grebene hribov. Narahlo vzvalovljena pla-
njava morja je pa kakor v ognju zaÏarela. Nak! Kaj take-
ga bi ne mogli verjeti, ãe bi jim kdo pripovedoval. Pa je
le res. Sami vidijo.

In pa — Ostrorogovci so kar zmajevali z glavami. Do-

ma okrog Velikega jezera je bila ‰e vsa zemlja mrtva.
Nikjer zelene bilke in nikjer nobenega cveta. Drevje se
niti ne meni ne, da bi vzbrstelo. Tu pa raste Ïe trava, po-
sejana z drobnim cvetjem, in drevesa se Ïe razpu‰ãajo.
Spodaj ob morju je pa Ïe vse zeleno, doli je prava po-
mlad.

Ostrorogovci niso mogli veã zdrÏati. Kljub utrujenosti

in uga‰ajoãemu dnevu so si spet oprtili bremena in se
spustili po strmini navzdol, k brezmejnemu morju.

Tri dni se je mudil Ostrorogi Jelen na obali. Razgledal se
je naokrog in dognal po ãrnih kolobarjih, po ugaslih
ogorkih in raznih odpadkih, da tudi drugi rodovi hodi-
jo k morju in kurijo ognje ob njem. Ni pa mogel vedeti,
ali i‰ãejo samo sol, katere je bilo tu pa tam v suhih ko-
tanjah tanka plast in so jo tudi njegovi ljudje skrbno zbi-

BES

BOBRI 2: ROD

289

rali, ali pa prihajajo tudi na zamenjavo blaga. NajbrÏ
zavoljo obojega. Po razbitinah ãolnov, ki jih je na‰el
med skalami, je sklepal, da priveslajo ti rodovi z otokov
v morju. Morebiti pa veslarijo samo vzdolÏ obale? Od
onstran ne morejo priti, ko nima morje meja. Bi v takih
valovih, kakr‰ne je Jelen gledal pred sabo, ne vzdrÏal
noben ãoln, kaj ‰ele drevak. ·e ladja komaj, ladja,
kakr‰ne je videl na I‰tru.

Jelen se je zagledal v brezmejno valovje in se zamislil,

Nak! Na odprto morje bi se niti z ladjo ne podal. Saj tam
nima niã opraviti, ko zadaj ni veã sveta. Je vsa zemlja en
sam velik otok. Okrog in okrog jo pa obdaja morje, ki ga
ni ne konca ne kraja. In je sku‰al doumeti, kako to prav-
zaprav je. Pa ãim boj je razmi‰ljal, tem manj je vedel —.

Ostrorogi je vstal. Kar jezilo ga je, da si ni mogel pri-

ti na jasno.

Iz daljave nad razburkanim morjem je priletel velik

ptiã. Sedel je blizu na skalo in se niã ni bal ãloveka. Je-
len mu ni vedel imena. Nekaj ãasa sta drug drugega gle-
dala, potem je pa Ostrorogi spregovoril: »Ti bi morebiti
vedel povedati, kako je tam zadaj, kjer se morje neha in
se ne neha. Pa kaj, ko ne zna‰ govoriti.«

Namesto odgovora je nepoznani ptiã stegnil vrat, za-

ÏviÏgal in odletel nazaj na morje.

Jelen se je zaãel ozirati na obe strani po obali. Pamet

mu je rekla, da morajo tudi ob morju biti nekje naseljeni

BES

BOBRI 2: ROD

290

ljudje. In ãe bi dovolj daleã veslal, vedno blizu obale, da
bi se lahko vsak ãas pred nevarnimi valovi zatekel na
trdino, bi navsezadnje le dospel v tiste kraje, kjer prebi-
vajo rodovi, ki pridelujejo vino. Pa o vsem tem bo raz-
mi‰ljal ‰e doma. Za zdaj samo to za trdno ve, da se k
morju ‰e veãkrat vrne. âe Ïe ne zavoljo drugega, pa za-
voljo soli, ki leÏi raztresena naokrog. Ko bi bil vedel, da
je morje tako blizu Velikega jezera, bi ne bil hodil po sol
pod Zaledenele gore, kjer jo je moral ‰e drago primenja-
vati.

Valovi so buãali, butali ob skale, se drobili in se vraãali

nazaj. Ostrorogemu se je pa zdelo, da v razburkanem
brezmejnem valovju nekdo neprestano ponavlja:

»Mooorje — morrrje — morrje —!«
Ostrorogi je poskoãil raz skalo in od‰el nazaj v tabo-

ri‰ãe, okrog katerega je zelenela in cvetela spomlad.

Nazaj grede so Ostrogovci pot od morja do Velikega
jezera prehodili samo v treh pohodih. Niso skoraj niã
nosili. Bra‰na jim je le ‰e malo ostalo. Soli pa niso toli-
ko dobili, da bi kaj prida uteÏila. Nabrali so tudi nekaj
pisanih ‰koljk za ogrlice Ïenskam. Najbolj vneto jih je
iskal Presukani Lisjak. Je Ïe vedel, zakaj.

Po vrnitvi se na koli‰ãu Ostrorogega Jelena veã dni

niso o niãemer drugem pogovarjali kakor samo o mor-
ju:

BES

BOBRI 2: ROD

291

Morje, morje, morje!
Vsak je vedel pripovedovati brez konca in kraja. Le

Presukani Lisjak ni utegnil udeleÏevati se pogovorov.
Pridno je prevrtaval ‰koljke, ki jih je bil nabral na mor-
ski obali, in jih nizal na vrvico, da ãimprej dokonãa ogr-
lico, katero ponese v dar Drobni Grlici. Prav precej se je
zamudil, preden je mogel odveslati. Bilo je ravno takrat,
ko so Pegasti Ris in ‰e nekateri hlapci gnali ujete crno-
lasce pospravljat zadnje pogori‰ãe na robu go‰ãave, da
kasneje prekopljejo zemljo in napravijo laz.

Zgodnje spomladansko sonce je sijalo z neba, na ka-

terem je mirno plavalo nekaj svetlih oblakov, ki so odse-
vali v gladini jezera. Venec hribov naokrog se Preslika-
nemu ‰e nikoli ni zdel tako lep kakor to jutro. Najlep‰e
je bila osvetljena Gola gora. Iz daljave pa so gledali vrho-
vi zasneÏenih Grintovcev. Le bolj oddaljene SneÏne gore
so zakrivali nizki oblaki.

Lisjaku se je Ïe kar mudilo. Pred novim zelenjem, mu

je rekel Ostrorogi, da si mora pripeljati prvo Ïeno na
koli‰ãe, ãe ne, si vzame Jelen Zorno Kalino za svojo ãe-
trto. No in danes se dogovori z Drobno Grlico in jo
ovenãa s pisano orglico iz morskih skoljk. Potem pa —
hej. Preden vzcvete lan, bo Zorna Kalina Ïe njegova.
Zorna Kalina —

Vesele volje je priveslal Presukani pod koli‰ãe Pelika-

nov. Sprejeli ga pa Pelikani niso niã kaj prijazno in

BES

BOBRI 2: ROD

292

Drobna Grlica se mu je odmaknila. Da jo pridobi, ji je
kaj kmalu ponudil lepo ogrlico. Mladenki je bil okras
zelo v‰eã, sprejeti ga pa ni hotela. In ko je Lisjak le silil
vanjo, mu je povedala, da ne mara postati njegova Ïena.
Vsaj toliko ãasa ne, dokler si Zorne Kaline ne vzame kdo
drug. Ker ona, svobodna Pelikanka, in Zorna, hãi hlap-
ca, bi se kar ne mogli prenesti.

Presukanemu je bu‰ila vsa kri v glavo. Koli‰ãe se je

zavrtelo okoli njega in le steÏka se je premagal, da ni
Grlice udaril. Najraj‰i bi jo pa ugrabil, jo zavlekel v svojo
koão in jo pretepel, da bi bila vsa ãrna.

Lisjaku se je kar meglilo pred oãim. V plesoãih vrtin-

cih je videl, kako se Zorna odmika v daljavo, iz katere se
nikoli veã ne vrne k njemu.

»No, pa ne.«
Presukanega glas je bil zamolklo ubit. Vstal je in od‰el

po pristajnem mostu navzdol. Ko je stopal v svoj drevak,
se je zgoraj na mosti‰ãu glasno zahihitala Ïenska. Prav
tako se je smejala vãasih Zlata Perunika. Pa — kako ven-
dar —?

Presukani je odveslal naravnost na koli‰ãe Turovcev.

Tam je zvedel od Ko‰ate Jelke, da je Zlata Perunika tiste
dni, ko je bil on na potu do morja in nazaj, postala prva
Ïena Grliãinega brata, Beloglavega Jastreba.

Lisjak je sedaj razumel, zakaj ga je Grlica zavrnila.

BES

BOBRI 2: ROD

293

Presukani Lisjak je ostal ves dan na koli‰ãu pod Ple-

‰ivco. Vrnil se je domov ‰ele v temi. Nato veã dni ni
maral z nikomer govoriti. Tudi nobenega dela se ni pri-
taknil. Iskal je samote in je polegal, kakor bi bil bolan. In
je zaãel razmi‰ljati, da bi ugrabil Zorno in pobegnil z njo
od Velikega jezera in se prikljuãil kakemu oddaljenemu
trdinskemu rodu. Pa mu je kaj kmalu pamet rekla, da iz
tega ne more biti niã, ko ga Zorna Kalina niti ne mara
veã. Bi se z vsemi moãmi uprla in koj zakriãala in pokli-
cala na pomoã.

Tega se pa Lisjak ni domislil, da bi bila Zorna Kalina

Ïe davno v njegovi koãi, ãe bi bil on le pol toliko rad imel
Zlato Peruniko, kakor je imela ona njega. ·e manj pa, da
je iskal le sebe, niã se pa ni maral ozirati na svoj rod, na
mogoãni rod Ostrorogega Jelena.

BES

BOBRI 2: ROD

294

ODLOMLJENA VEJA

a otokih in na trdini so se planjave in go‰ãe okrog
Velikega jezera odele v mlado zelenje. Po moãvir-

jih sta naglo odganjala loãje in trstje, kakor bi vedela, da
bosta skoraj morala dati zavetje ‰tevilnemu mlademu
zarodu drobnih pevcev in veãjih kriãaãev, ki so oboji Ïe
valili. Trave so vsak dan do sita napasle bu‰e in ovce pa
tudi pra‰iãe, koze so pa raj‰i objedale grmovje. Po cvetju
na drevju in na tleh so po‰umevale ãebele, brenãali ãmr-
lji in lazili svetlikajoãi se hro‰ãi.

Ozraãje je bilo vse prepojeno s sveÏim vonjem po

novi rasti. Kri po Ïilah mladcev in mladenk se je nemir-
no razcvela. Zveãer jih kar niã ni mikalo, da bi legli in
zaspali. Pozno v noã so se vozili v drevakih po jezeru, si
ob luninem svitu pri‰epetavali prijazne besede in peli
pesmi. Brneãi Topol jim je pa brenkal.

Mlado zelenje je vznemirilo tudi Ostrorogega Jelena

kakor ga Ïe dolgo let ni veã nobena spomlad. Nemirno
je hodil naokrog po mosti‰ãu, zahajal rad na trdino v
ozelenele go‰ãave, zaveslal marsikateri veãer na jezero
in bi se najraj‰i pridruÏil mladini. Pa se zanj, za glavar-

BES

BOBRI 2: ROD

295

ja mogoãnega rodu, kaj takega ni spodobilo. Sam je ves-
laril naokrog, najveãkrat zunaj na globoki vodi, poslu‰al
zdaleã brenko in petje mladcev in mladenk in razmi‰ljal.

Ostrorogemu Jelenu je rojila po glavi Zorna Kalina.

Do mladega zelenja, je rekel Lisjaku, da bo ãakal, potem
pa, da si jo vzame. Zelenje se je Ïe davno razbohotilo,
tudi hrast in cer, ki zadnja vzbrstita, sta Ïe vsa ko‰ata, on
se pa kar ne more odloãiti. Jezerna RoÏa, s katero je bil
govoril zavoljo Zorne, ni hotela reãi na nobeno stran.
»âe jo pripelje‰ k ognji‰ãu, Kalino,« je rekla, »jo bom
rada imela, kakor bi nobene druge ne mogla. âe pa mis-
li‰, da bo drugaãe bolj prav — Kakor ve‰, pa naredi.«

In je Ostrorogi prav toliko vedel kakor prej.
Nocoj se pa odloãi. Se mora. Sit je Ïe obotavljanja.

Razmi‰lja in razmi‰lja, delo pa zastaja. Saj vendar ni veã
negoden mladec.

Jelen je zaveslal ‰e dlje na odprto jezero. Gorak veter

mu je draÏljivo pihal v obraz. PoloÏil je veslo prek stra-
nic drevaka in se spet zamislil.

Presukani si je vsega sam kriv. Naj bi pa nikar ne bil

trmoglavil po svoje. âe bi on, njegov oãe, ‰e malo poãa-
kal, da si poskusi Lisjak morebiti ‰e kje drugje pridobi-
ti ugledno mladenko za prvo Ïeno —? Pa bo komaj kaj.
Zlata Perunika skrbno voha za mladcem in, kakor hitro
bo izvohala, kar bo prav gotovo, da se utegne kaj splesti,

BES

BOBRI 2: ROD

296

bo koj spet razdrla. Îenska! RazÏalil je s Kalino njeno
ponosno srce. Nikoli mu ne bo pozabila. Posebno sedaj
ne, ko je morala prav zavoljo tega postati Ïena drugega.

Kaj pa, ãe bi Presukanemu, da ne bo krhal rodu, ven-

dar dovolil vzeti si Zorno za prvo Ïeno? Nak, nak, nak!
Jelen je otresel z glavo. Bi mu Vitorogi Oven, ki je ves
zakoreninjen v starih navadah, preveã zameril. Zavoljo
dvojãic, Svetlooke Srne in Lepolase Veverke ne sme tega
tvegati. Bi ju utegnil Vitorogi zavoljo tega po strani gle-
dati. In pa za naprej bi mu nasprotoval in bi prav gotovo
nikoli ne pripustil, da Ostrorogi zagospodari vsemu Ve-
likemu jezeru.

Jelen se je ozrl v luno. Pa je zamahnil z roko. Ah! Kaj

bi izpra‰eval luno, ki le medlo sveti. V luno naj zija mla-
dina. Obraz Zorne Kaline je vendar videl v sonãnem pri-
vidu. Jutri si jo vzame za ãetrto Ïeno. Saj drugaãe tudi
biti ne more, ko Presukanega prav zavoljo Zorne od-
klanjajo kar zapovrstjo ugledne mladenke. Potem ga Ïe
sreãa pamet in si katero pridobi. Morebiti se mu vda
spet Drobna Grlica.

Zorna Kalina pa postane jutri pod noã ãetrta Ïena

mogoãnega glavarja Ostrorogega Jelena.

Pribito!
Ostrorogi je obrnil drevak nazaj proti svojemu raz-

seÏnemu koli‰ãu. Prek gladine Velikega jezera sta pa ‰e
vedino doneli brenka in pesem mladcev in mladenk.

BES

BOBRI 2: ROD

297

Sonce se je dotaknilo z Ïareãim robom daljnih hribov na
veãerni strani. Gladina Velikega jezera je pokrepetava-
la v poslednjih Ïarkih. Koli‰ãa so raztegnila svoje sence
daleã prek vode.

V koãi Pegastega Risa je pa zatrepetalo srce Zorni

Kalini. Ostrorogi je bil Ïe koj zjutraj namignil, da jo pri-
de nocoj pod noã iskat in jo za vedno odvede k svojemu
ognji‰ãu. In sedaj so se vsi drugi prav namenoma umak-
nili iz koãe in ona je ostala sama.

Ne, Zorna se Ostrorogega ni bala. Celo Ïelela si je po-

stati njegova. Pa vendar —

Kalina se je spomnila Presukanega Lisjaka. Spoãetka

ji je bil mladec kaj v‰ec. Potem je pa zaãel trmoglaviti po
svoje in se ni hotel brigati za stare navade jezerjanskih
rodov. Res je rod Ostrorogega Jelena najmlaj‰i izmed
vseh, kar jih je naseljenih v Velikem jezeru, pa je zato
najmogoãnej‰i. In kdo drugi ga je dvignil kakor silni
Ostrorogi Jelen in pa — njen oãe, Pegasti Ris, Jelenov
prvi hlapec. Zorna je prav dobro vedela, da je Ostroro-
gi re‰il Risu Ïivljenje, ko sta bila ‰e oba mladca. In kako
se je kasneje Premeteni Navihanec prilisjaãil za bratom
in kako se je nazadnje ‰e njen stari oãe, Nosati Los, z vso
druÏino vred preselil za sinovoma na novo koli‰ãe Ost-
rorogega Jelena. In sta oba, Ris in Premeteni, ‰e danda-

BES

BOBRI 2: ROD

298

nes glavarju Jelenu bolj tovarisa kakor pa hlapca. Za
Nosatega Losa pa pravijo, da ga je Ostrorogi spo‰toval
kakor oãeta. Mu ni nikoli pozabil, kakor tudi Risu in
Premetenemu ne, da so vsi trije zastavili svoje lastno
Ïivljenje in mu ubranili pred volkovi edino sestro, Sinje-
oko Kodrolasko, na kar si je ‰ele mogel Jelen osvojiti
Jezerno RoÏo. Le kako je mogel Presukani Lisjak misli-
ti, da bo ona kdaj ravnala proti volji Ostrorogega Jelena.
Saj Ostrorogi je vendar sonce, od katerega Ïivi ves rod.

Zorna si je morala priznati, da ji je izmed vseh mo‰-

kih, kar jih je poznala, Ostrorogi Jelen najbolj vseã. Leta
je niso motila. Zagledana je bila le v njegovo odloãno
voljo, v njegov sloves in ugled.

Zunaj se je priãelo mraãiti. Kalina je pravkar premi‰-

ljevala, ali naj razÏivi ogenj ali ne. Kar nekako strah jo je
priãelo postajati. Hotela je samo za hip stopiti ven na
mosti‰ãe. Pa se je med vhodom skoraj zaletela v Ostro-
rogega Jelena. Naglo se je umaknila nazaj v koão za
ognji‰ãe.

Ostrorogi je molãe stopil za Zorno. Prijel jo je za lase

in naredil hud obraz. Tako je velevala stara ‰ega. In se je
‰e tu pa tam sedaj pripetilo, da je ta ali oni Ïensko, ki se
je upirala, res za lase zavlekel v svojo koão.

»Ah!« se je zdrznila Kalina. Pa le bolj narejeno kakor

zares.

BES

BOBRI 2: ROD

299

»Ne kriãi. Ti niã ne pomaga. Noãoj prespi‰ prvo noã

v moji koãi in bo‰ zadnjo takrat, ko izdahne‰.« Ostroro-
gi je kaj teÏko govoril rezko. Pa se je moral drÏati stare
navade, da bi mu Zorna Kalina ne bila v nesreão.

Kalini niti na um ni pri‰lo, da bi se upirala. Pogleda-

la je Ostrorogemu v obraz in vdano izrekla: »Gospodar
moj, Ostrorogi Jelen!«

Ostrorogemu je desnica, ki je boÏajoãe poãivala na

Kalininih gostih laseh, zdrknila mladenki na rame in po-
tem ‰e niÏe doli, dokler ni tesno objela zapestja. In se je
Ïe osiveli Jelen razneÏil, se ves sreãen nasmehnil in re-
kel:

»Zorna Kalina! Moja si in vekomaj ostane‰ moja!«
»Sem in ostanem,« je pritrdila Kalina in se naslonila

na Ostrorogega.

âe bi sedaj kdo poskusil odvesti Jelenu Zorno, bi ga

pri priãi ubil in ãetudi bi bil to njegov lastni sin, Presu-
kani Lisjak.

Ne za lase, za roko, kakor otroka, je odpeljal Ostroro-

gi Jelen Zorno Kalino iz koãe njenega oãeta. Da povsem
ne opusti ‰ege in si ne nakoplje nesreãe. Pred vhodom
v njegovo lastno koão je pa Ostrorogova roka spustila
Kalinino in se stegnila kakor v objem okrog Ïivota mla-
denke — Ostrorogega ãetrte Ïene.

BES

BOBRI 2: ROD

300

Izza jasnih jutranjih hribov je vstajala zarja, se preliva-
la prek neba in ozarjala Veliko jezero. Od koli‰ãa pod
RoÏnim hribom je drsel proti trdini lahek drevak. Ost-
rorogi Jelen je veslal v njem. Bil je take volje, da bi naj-
raj‰i brenkal in prepeval. Odkar je bila Zorna Kalina v
njegovi koãi, se je ves pomladil.

Res se Presukani Lisjak togoti in hodi naokrog kakor

stekel volk, ki i‰ãe samo, koga bi popadel. Pa kaj njemu
to mar! ·e preveã je bil prizanesljiv do njega. Zakaj pa
mladec ni hotel biti pameten. He! Dobro, da ni bil. Se-
daj bi bila Zorna Kalina Lisjakova druga Ïena. Tako je pa
njegova, za vedno njegova. Ni ãuda, da je Presukani
tako norel za njo.

Ostrorogi je pristal pod stajami. Navkreber v RoÏni

hrib je hodil zloÏno. Se mu nikamor niã ni mudilo. Son-
ce ne vzide ‰e tako brÏ.

V zelenem drevju so prepevali ptiãi. V bukvi se je

oglasila kukavica. Jelen je priãel ‰teti, koliko sreãnih let
je njemu in Zorni namenila usoda. Na‰tel je za vse prste
na obeh rokah in ‰e veã. Seveda — ãe se star panj vna-
me.

Ostrorogi je prispel pod razgledni brest. Sonce vsak

ãas pogleda izza hribov. Ne sme zamuditi.

Glavar Ostrorogovcev je stopil za pol seÏnja od mo-

goãnega debla. Poãepnil je in se odgnal. Z visoko steg-

BES

BOBRI 2: ROD

301

njenimi rokami je ujel spodnjo vejo. Pa — namesto da bi
obvisel na brestu in se povzpel v njegov vrh, je razkla-
no zahre‰ãalo nad njegovo glavo. Veja se je odlomila.
Ne sicer popolnoma. ·e je obvisela na deblu. Ostroro-
gi pa je omahnil nazaj na tla in si spodvil nogo, ki ga je
moãno zabolela. Stisnil je zobe in se naglo ozrl navzgor.
Videl je, kako je tiho prhutaje odletela raz brest velika
sova. Jelen je pograbil sulico. Pa se je koj spomnil, da bi
niti pu‰ãica veã ne ujela zlove‰ãega ptiãa.

Preden se je Ostrorogi dobro zavedel, je izza roba hri-

bov pogledalo sonce. Za sonãno videnje je bilo zdaj Ïe
prepozno.

Jelen si je zaãel ogledovati odlomljeno vejo. Kmalu je

dognal, da je bila skoraj tik debla od zgoraj zaÏagana. In
koj je vedel, da tega ni nihãe drugi storil kakor Presuka-
ni Lisjak. Zavoljo Zorne Kaline.

S sulico v roki je Ostrorogi Jelen ‰e malo postal pod

razglednini brestom vrh RoÏnega hriba. Kakor bi ne
vedel, kam se naj obrne. Videl in vedel je sedaj veã ka-
kor dovolj.

Sonce je zaplavalo na modro jasnino neba. Jelen se je

prestopil in opiraje se na sulico ‰epal z RoÏnega hriba.

Mrk je priveslal Ostrorogi Jelen nazaj na koli‰ãe. Tudi

po pristajnem mostu navzgor se je moral opirati na su-
lico. V koãi je molãe sédel poleg ognji‰ãa.

BES

BOBRI 2: ROD

302

Jezerna in Zorna sta koj vedeli, da se je gospodarju

nekaj pripetilo. Spogledovali sta se, Jelena vpra‰ati pa se
nobena ni upala. Najmanj Kalina. RoÏa pa le ni dolgo
vzdrÏala. Saj mora Ostrorogemu prej ali slej povedati,
kaj se je bilo doma dogodilo. Kdo drugi naj mu. In se je
RoÏa opogumila in spregovorila:

»Gospodar!«
»No?« je zaobrnil Jelen glavo.
»Kaj se ti je prikazalo v sonãnem videnju?«
»Niã. Nisem bil v vrhu bresta.«
»Prav si ravnal. Je bilo danes zjutraj Ïe prepozno.«
»Kaj misli‰ reãi?«
»Ne razsrdi se, gospodar, ãe ti naravnost povem.« Je-

zerna je hotela Ostrorogega vsaj malo pripraviti na uda-
rec, ki ga zadene.

»Kar govori.« Jelen je svojo prvo Ïeno pozorno po-

gledal.

Jezerna RoÏa je pa obotavljaje se povedala: »Snoãi si

je najin ãetrti sin, Presukani Lisjak, vzel za svojo prvo
Ïeno Turovko, Pisano Tulpo, gospodovalne Ko‰ate Jel-
ke hãer. Danes ob sonãnem vzhodu je pa sporoãil, da se
ne vrne veã na koli‰ãe svojega oãeta, Ostrorogega Jele-
na.«

Zorna Kalina se je zdrznila. Dobro se je zavedala, da

je Lisjak nakljub njej in ljubljenemu Ostrorogemu vzel

BES

BOBRI 2: ROD

303

Tulpo in zapustil rodno koli‰ãe. Jezerna je priãakovala,
da Jelen vzbesni, pa ni. Vstal je, se ponosno vzravnal in
spregovoril, kakor bi bil Ïe gospodar vsemu Velikemu
jezeru:

»Niã zato. Trmoglavo je odpadel od lastnega rodu,

Lisjak. Od rodu, ki ga varujeta beli bober in duh Skalne
Zvezde. ·e dobro mu bo zal. Odlomil se je od mogoãne-
ga debla, kakor se je bila pod mojo teÏo odlomila od raz-
glednega bresta spodnja veja, ki jo je bil pred svojim
izdajstvom Presukani zaÏagal. Zato se ne bodo posu‰ile
korenine razglednemu brestu, svetemu drevesu, ki ga je
bil oneãastil. In na‰emu rodu tudi ne. Lisjaka ‰ãasoma
prebolim in pozabim, vaju dveh bi pa ne mogel. Tebe,
Jezerna RoÏa, in tebe, Zorna Kalina.«

Ostrorogi Jelen je stisnil pesti in stal poleg svojega

ognji‰ãa kakor mogoãen hrast, ki ga noben vihar ne
more tre‰ãiti ob tla.

Jezerni in Zorni je bilo kljub udarcu, ki ga je prizadejal

rodu Ostrorogovcev Presukani Lisjak, dobro pri du‰ah.

Kakor bi se ne bilo niã zgodilo, je segel Ostrorogi Je-

len po sonãni vrã in se napil iz njega. Nato je molãe se-
del na klop ob steni.

Ostrorogi Jelen se je delal, kakor bi mu za Lisjaka ne

bilo kdo ve kaj. V resnici ga je pa pobeg ãetrtega sina
hudo bolel. Kaj ãe bi zbral moÏe in mladce in udaril po

BES

BOBRI 2: ROD

304

Turovcih —? Nak! Presukanega bi moral potem ubiti.
Svojo lastno kri. Nak!

Dolgo je Ïdel Ostrorogi Jelen na klopi v svoji koãi in

se na nobeno stran ni znal za trdno odloãiti. In ‰e zvita
noga ga je ãedalje huje bolela. Zunaj se je pa nad Veli-
kim jezerom dvigalo sonce na visoko jasno nebo.

BES

BOBRI 2: ROD

305

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-297-1

Document Outline

VSEBINA

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Janez Jalen Bobri 1, Sam
Janez Jalen Bobri 3, Vrh
Janez Jalen Lesena peč
Janez Jalen Ovčar Marko
Zagadnienia na kolokwium z Europa rod (2)
Cutting Threaded Rod
OCENA ODDZIA YWANIA NA ROD, Inne
Cele?ukacji �rodowiskowej w klasach pocz�tkowych2
Analiza stanu polaryzacji światła, FIZYK7, Drgania mechaniczne zachodz˙ zawsze w jakim˙ o˙rodku. Cia
rom rod Kmic
Front End Replacing Tie Rod Ends
C 7, W pr˙˙ni pr˙dko˙˙ rozchodzenia si˙ fali wszystkich elektromagnetycznych jest sta˙a i wynosi c.
zamiana w różnych ROD
Connecting rod
Ochrona rod, Ochrona śr i przyr- wykłady
Język polski w¶ród języków indoeuropejskich i słowiańskich, gramatyka historyczna

więcej podobnych podstron

Janez Jalen Bobri 2, Rod

Document Outline