les na vrhu Jecole v pomladnem vetru. V klopeh so ze-
lenele le redke, kakor v Rebri zeleni brinje, redke ãase
tako visoko, da more‰ biãevnik urezati v njem. Mogoã-
no in mirno so molele begánice nad odkrite glave pod
korom in zunaj v lopi, kakor mole mogoãno in mirno
hrasti in lipe iz polja med Peãmi in Savo.

V vrhovih se jim je ko‰atilo zelenje, pome‰ano z ru-

meno cvetoãim drenom in z rdeãim resjem. Manjkalo je
belih cvetov s ãe‰nje, ki se tisto leto ‰e ni razpustila.

Gruntarske so bile ko‰ate, bogato opasane z venci ja-

bolk, nabranih na hudovitnove trte*. Kjer so pri hi‰i vo-
zarili iz Trsta, so imele v vrhovih vpletene pomaranãe.
Podlipnik jih je Ceneku, svojemu edinemu fantu, nabo-
del na trte, za vsakega konja po eno, in jih je ovil okrog
zelenja kakor drugi jabolka, a jabolko je navezal na vrh,

* dobrovita, Viburnum lantana

BES

OVâAR MARKO

kamor drugi pomaranão; Podlipnik, ki je lahko zapregel
tri parizarje.

Begánice bogatinov so bile trebu‰aste; bilo je v nje

povezanih veã malih: ena za v ovãjak, ena za v hlev, za
v konjak ena in ‰e za v ãebelnjak ena. Podlipnik je vple-
tel ‰e peto, vsako leto jo je, da jo je potem do druge cvet-
ne nedelje vozil pribito na najteÏji parizar od Trsta na
Dunaj in ‰e niÏe doli in ‰e vi‰e gori. Ni ãuda, da je bil
Cenek ves prepoten in da ga je zana‰alo pri procesiji
okrog cerkve. S Krnic na Rodine in nazaj mu jo je poma-
gal nositi Cena sam; ni pustil Mihu, hlapcu, ki se je po-
nudil. Ne. Zato je moral od strani presli‰ati, da je naro-
be Simon iz Cirene.

Begánice revnih so bile vitke in visoke, gosto natak-

njene z zelenjem, resjem in drenom; najveã je bilo na
njih tise, ki je najtr‰ega lesa drevo, kar jih raste po Za-
vrhu.

Jabolk je bilo na njih bore malo, na nekaterih ‰e za

vsakega pri hi‰i niti eno ne.

PrimoÏev Marko jih je imel cel roã.
»Bog vedi, na ãigavem jih je jeseni nakradel,« so ga

obsodili gruntarski, ãeprav je vsak sam zase dobro ve-
del, da se Marko ne dotakne tujega sadja. Bolela jih je le
pomaranãa, ki jo je uvezal v vrh tudi Marko, ãeprav niso
imeli pri hi‰i konja; ‰e krave ne; samo dve kozi in eno
samo ovco z jagnjetom.

BES

OVâAR MARKO

»Treba mu je nositi beganico, ko ima otroka, Manico

pri hi‰i.«

»Hm. In Ïe predlanskim je s fanti pobiral potice.«
»Da ga le sram ni me‰ati se med otroãaje.«
V vseh begánicah pa je bila skrita oljka in iz nobene,

tudi iz Podlipnikove, je ni gledalo toliko, da bi tako
majhne vejice ne bil mogel prinesti golob Noetu v bar-
ko.

Take so bile begánice v rodinski cerkvi, za katero sta

sveti Ciril in Metod prinesla svetinje svetega Klemena.

Pa, od tiste cvetne nedelje je preteklo Ïe veã kakor sto

let.

BES

OVâAR MARKO

PRVO POGLAVJE

RESJE CVETE

si trije zvonovi so se oglasili.

»Procesija gre okrog cerkve.«

Pri PrimoÏu za peãjo je odrinil stari Jernej oguljeni

koÏuh raz sebe, pokleknil na kriÏem ob‰ito plevnico, se
naslonil ãez teme in zaãel prebirati jagode roÏnega ven-
ca.

Na sredi hi‰e pa se je prelegel Volkun, svetlosiv kra‰ki

ovãar.

»—, ki je za nas krvavi pot potil,« je molil stari. Misli

pa so mu u‰le z Oljske gore v rodinsko cerkev in na pot
od nje do doma. Prav dobro je vedel, da Marku ne bodo
iztrgali pomaranãe. Pa ãe bi jo: »Najbolj Ïalostna bi bila
te izgube Manica, ki ‰e nikoli ni jedla pomaranãe.«

Manica!
Povrnil se je k Zveliãarju in rabljem in biãanju.
Manica, najmlaj‰a!
Spremljal je Gospoda na kriÏevem potu in trepetal,

kdaj se mu bo zgrudil pod kriÏem, in se je bal, kdaj njega
samega podero skrbi. Pririnil se je k Trpeãemu, ga na-
rahlo prijel za okrvavljen pla‰ã, da se je ozrl nanj, na
Jerneja, starega Podlipnikovega ovãarja. Prestra‰il se je

BES

OVâAR MARKO

svoje drznosti in, kakor bi se hotel opraviãiti, je iz glo-
boãine svojega srca zaprosil:

»Ljubi moj Bog! Pomisli! Kdo jim bo kruha sluÏil!«
·ãinkavec, ki je tik pod oknom med brsteãim popjem

vriskal pomladno pesem, se je preletel z jablane v ãe‰-
njo.

Jerneju so zastale jagode med prsti. Stisnil je glavo

med dlani in spremljal Gospoda, s kriÏem obloÏenega,
in mu je dopovedoval svojo nadlogo:

»Oãeta Ïe dolgo nimajo veã. Za mamo smo pred ne-

davnim opravili obletnico. âe jim ‰e mene vzame‰ —?
Saj zase se ne branim. Malokdo doÏivi tako starost, ka-
kor si jo meni odmeril. Ali! Da bi vsaj Marko na‰el svoj
kruh. In, v najbolj nevarnih letih je.«

Na gmajni vrh smreke si je poÏviÏgaval kos. Na zora-

ni njivi pa je zakrakala vrana.

Jernej pa je hodil s Kri‰ãem na Kalvarijo in ni videl niã

veã ne rabljev ne kriÏa, ‰e njegov pla‰ã mu je blestel,
kakor blesti v soncu sneg-novinãek, ki pade na trdo
skorjo starega snega. In je dopovedoval in je moledoval:

»Gospod! âe si Ïe dopustil, da se je njih oãe povozil,

PrimoÏ, edini moj otrok, ki si je iz niãa prisluÏil konje in
voz, in vsega, ne konj ne voza, ni imel kam postaviti, pa
vendar ni hotel vzeti Rotije, ki je hi‰o imela in hleva za
silo. Ne. Majdleno je poãakal, ki je sluÏila za deklo. Ver-

BES

OVâAR MARKO

jemi! Do danes bi si bil Ïe lepo hi‰o privozaril in okrog
nje bi se igralo veã kakor samo troje otrok.«

Volkun, ki je bil zadremal, je jezno ‰avsnil kakor za

muho.

Jerneja pa so konji in voz in Ïenitev odpeljali z Golgo-

te na ‰iroko trÏa‰ko cesto:

»Ko bi bil PrimoÏ vedel, ne bi bil opiral voza, naj bi se

bil trikrat okrog in okrog prevalil in naj bi se bili tudi
konji pobili. Tako pa: tovor mu je pritisnil prsi in moji
drobni otroãiãi niso imeli veã oãeta in mlada, brhka
Ïena je bila — vdova. Kako bi bilo vse drugaãe!«

Niã veã ni spremljal s kriÏem obloÏenega Boga-Sina.

Boga-Oãeta je zagledal, visoko na oblakih neba, z dol-
go sivo brado in z zlatim Ïezlom v roki, s katerim vodi
in vlada svet.

»O, ljubi moj Bog!«
Volkun se je mrmraje pretegnil, stopil s prvima ‰apa-

ma na klop, pomahljal s ko‰atim repom in motril gospo-
darja, kakor bi ãakal, kaj mu ukaÏe.

»Priden, Volkun! Takrat te je vozil izza Trsta nekje.

Kako si bil majhen in ãudno zavaljen. Kdo bi ti bil priso-
dil, da bo‰ danes najmoãnej‰i pes pri tropih, ‰e poseb-
no, ko si bil za k vozu namenjen. Ej, ni te pripeljal. Drugi
so njega, mrtvega, in drugi tebe, Ïivega; otrokom za
spomin, so rekli. Volkun, lezi!«

BES

OVâAR MARKO

Pes se je znova zvil v klobek, gospodar pa se je pogo-

varjal z mrtvim sinom:

»Sanjaril si o lepi, beli hi‰i, o konjih in parizarjih, pa

sem moral jaz, tvoj rodni oãe, voz in konje prodati, da
sem kupil borno streho. Vsaj tuja vrata tvojim in mojim
ne bijejo na pete. In njivo sem jim kupil, iz svojega sem
jo, PrimoÏ, da imajo repo in zelje doma. In kruha sem
jim zasluÏil. Kdo jim ga bo za naprej?

Ooo!
Hi‰a in njiva, vse bo ‰lo.
Ljubi moj Bog, ne vem, ãe je tako prav!«
Nejevolja na samega Boga-Oãeta, ki na oblakih sedi

in z zlatim Ïezlom vodi in vlada svet, se je oglasila v
njem.

Takrat je na Rodinah pri svetem Klemenu pozvonilo

k povzdigovanju. Jernej se je kriÏal in trkal na prsi in ko
je zvon utihnil, se je glasno prepriãeval: »Bog Ïe ve, za-
kaj je tako naredil, Ïe ve, Ïe ve.«

Niã kaj trdno ni mogel verjeti v svoj »Ïe ve«. Zamah-

nil je z roko, kakor bi odganjal muho: »Poberi se, satan!
Kaj bo‰ presku‰al mojo vero. Bog Ïe ve. Ali vsaj moje
stare kosti naj jim pusti ‰e nekaj let, ãe je moralo tako
biti, da jim je mamo Ïalost izgrizla. Na Marka bi popa-
zil, da ne zaide v fantovske nerodnosti. In zavoljo Rozal-
ke in male Manice me pusti.«

MiÏé je razmi‰ljal o vnukih, o vseh treh zapovrstjo:

BES

OVâAR MARKO

Marko in Manica. Za mamino obletnico sta ‰la pred

poldnem v Reber in prinesla polno naroãje resja in kur-
jic. Kako so teÏko ãakali, da je Rozalka pospravila pri
ognji‰ãu, in kako so skrbno pletli venec za na grob
mami. Otroci.

»·e par let samo, ãe je koliãkaj mogoãe,« je znova

zaprosil in videl, kako bi bilo, ãe bi ga ljubi Bog usli‰al:

»Marko vse vidi in natanãno razloãi. Kako je razlagal

sestricama, da je sedem sort resja: belo, ki ima najbolj
Ïivo zelene listiãe in ga dobi‰ samo pod Skokom, pa ‰e
tam teÏko; roÏno rdeãe na tri sorte cvete, ognjeno rdeãe
na dve; in sedmo je kakor kri, na Voglu, kjer pot v pla-
nino preide s trave na pesek, ga je najveã. In kurjice: Ïe
sedaj ve, katere bodo ostale bele in katere bodo v son-
cu pordele. Sam tega nisem nikoli spazil, pa je res tako.

Marko! Zrastel je postavno; ‰e PrimoÏ ni bil v teh le-

tih tako moãan. Kako bi ga bil izuãil in v po‰tenosti utr-
dil.

Ljubi moj Bog! Samo ‰e letos naj Ïenem v planino.

Marko bi ‰el z mano. Ne bo ga bolj‰ega ovãarja v na‰ih
planinah, tako bi mu vse razkazal.«

·e bolj sta ga skrbeli dekletci:
»Rozalka je kakor je bila mama. Postavo ima njeno,

obraz njen, njene temne lase, in hodi, kakor je hodila
ona. Tiha in krotka bo in pridna kakor ãebela; Ïe sedaj

BES

OVâAR MARKO

se suãe okrog ognji‰ãa, kakor se ne zna ‰e vsaka omoÏe-
na ne.

âe se nerodno v koga zagleda? Oooo! Bog ne zadeni!

Kako lahko bi nase pozabila ali pa se bo zagrizla v trplje-
nje, kakor se je mama.«

Svetlolaso, razkodrano Manico je imel najraj‰i. »Le od

kod se je vzel ta otroãiãek, da je tako podoben moji raj-
nici? Ali bo dorastla do njene moãi? Komaj. Ali bo ostala
kakor kaka grajska spletiãna? TeÏko, da bo za trdo delo.
Kdo ji bo sluÏil kruha? Jaz bi jo dal vadit ‰ivanja. Ali bo
Marko zmogel, ãeprav bi hotel?

Manica! ·e deset let nima, pa poje, kadar je vesela,

kakor nobena pevka na koru ne zna tako. Revica! Naj-
manj Ïaluje za mamico, pa jo ãaka najhuj‰e.

Pred sveãnico, tisti dan je stresla iz napol odprte bele

kurjice otrplo ãebelico in se ni mogla naãuditi rjavim
hlaãkam na zadnjih noÏicah — na resju nabranem cvet-
nem prahu. Dihala je v njo, dokler ji ni zaplesala na roki.
Kako je ‰ele plesala, se vrtela, vzklikala in se veselila
sama. Spustila jo je skozi okno, da bi zletela domov v
panj. Zjutraj jo je na‰la na vrtu v snegu, jo prepoznala
po cvetno napra‰enih noÏicah. Mislil je otrok, ki ne ve,
kaj je smrt, da jo bo zopet ogrel. Skoro ji je sapa po‰la;
niã in niã, ‰e peã ni pomagala. In si je izmislila: zavila jo
je nazaj v beli cvet, jo obdala z resjem in nesla pokopat
v Reber, v najbolj goreã grm resja za Krni‰kim robom.

BES

OVâAR MARKO

Kako ne bo‰ vesel otroka s takim srcem.
·e Volkun, ‰e pes nori z njo, z Manico, in je Ïalosten

z njo. S pove‰enim repom je ‰el za pogrebom na Reber.«

Jernej se je spomnil, da se je v molitvi raztresel, in se

je sam nase pojezil: »Skoro z obema Ïe stojim v grobu,
pa posvetne marnje premi‰ljujem, namesto da bi moli-
tev pel. Oãe na‰, kateri si v nebesih —«

Pa ni domolil roÏnega venca. V boleãinah preãuta noã

ga je zmogla. Zadremal je in sanjal o resju, ki cvete na
sedem sort, nedolÏno belo in krvavo rdeãe. In je hodil v
sanjah — mlad — med Krni‰kim robom in StraÏo in sli-
‰al brneti od daleã nekje kolovrat in peti svoje dekle,
svojo rajnico — mlado, sam mlad, ãeprav je v resnici stal
Ïe skoraj z obema v grobu.

Izpred hi‰e so odfrãali vrabci in ‰ãinkavec se je preletel
s ãe‰nje v smreko.

Volkun je dvignil glavo in narahlo zarenãal. Jernej,

naglu‰en od starosti, se ni predramil.

Volkun je vstal, stopil pod okno, renãal ãedalje glas-

neje, dokler ni izbruhnil mogoãno in nizko: »Hov, hov,
hrr —.«

Jernej se je zbudil in ugledal pod oknom ãrnikast Ïen-

ski obraz, Rotijo: »Preklicana babnica,« je zamrmral ne-

BES

OVâAR MARKO

hote. Kakor bi bil najraj‰i odprl Volkunu, da bi jo odpo-
dil, se je vendar potajil in ukazal psu: »Tiho!«

Sivec se je zategnil v kot in je ‰e vedno nejevoljno ren-

ãal, zalajal pa ni veã, ‰e takrat ne, ko je vstopila Rotija,
visoka in moãna Ïenska, cel mo‰ki. Tudi govorila je z
nizkim glasom: »Kakor sam satan se vedno zaÏene va‰
pes proti meni, ãeprav ga nisem nikoli razdraÏila. Tako
me sovraÏi, da ‰e kosti ne pobere, ãe mu jo vrÏem.«

»Dober nos ima, pa morebiti ovoha tudi misli,« jo je

zbodel Jernej. »Kosti mu pa ni treba niã veã metati, se ne
bo pritaknil nobene; ‰e klobase ne vzame od nikogar.
Sem ga odvadil, da je varen pred mi‰jico.«

Rotija je pazno ogledovala starega pastirja. Ne samo

ona, ki si niãesar ni bolj Ïelela, vsak, kdor bi bil videl
Jerneja, bi bil razsodil: »Ta ne bo veã gnal jarcev ãez
Vrh.« In Jernej sam je to najbolje vedel, pa Rotiji, ki je
pri‰la prav nala‰ã zato, da ugotovi, kako je z njim, bi
tega ne bil priznal za vse na svetu.

»Oh, no. Sem sli‰ala, da ste nekaj bolni.«
»Po udih mi trga. Vreme se bo spremenilo.«
»Kaj pa leta, oãa, leta?«
»Ko sonce zemljo presu‰i, bom ‰el ‰e kakor gams po

robeh.«

»Pravijo, da bo letos trda planina.«
»Sem veã trdih prepasel kakor mehkih.«

BES

OVâAR MARKO

»Oh, no. Saj vam zdravja Ïelim,« se je lagala. »Pa, ãe

bi vendar ne mogli prevzeti Podlipnikovih jarcev?«

»No, kaj, ãe bi ne mogel.«
»Na‰emu MatevÏu je pozimi volk psa raztrgal.«
»Dober pes je bil. Zakaj ga ni zapiral?«
»Sedaj je, kar je. Drugega bo moral dobiti.«
»Ga ne bo lahko.«
»Vem, vem. Zato sem pri‰la. âe bi vi —. Oh, no.«
»No, kaj. âe bi jaz?« se je Ïe moãno vznejevoljil Jer-

nej.

»âe bi vi le ne mogli veã gnati v planino.« Besede ji

kar niso hotele iz ust. — »Volkun preveã pojé, da bi
samo okrog hi‰e postopal. Pra‰iãka, jesenca, vam rada
dam zanj, ga boste kar z istim preredili kakor Volkuna.«

»Volkun ni in ne bo naprodaj nikomur.« ·e je potlaãil

togoto, ki ga je ãedalje bolj grabila.

»Vam dam ‰e enega kozliãka.«
»Ali razume‰, kaj je: ne?«
»Oh, no. Oãa! Meni se pa zdi, da vi le ne boste mogli

veã ãez Vrh; posebno ne s Podlipnikovim tropom, v ka-
terem je do petsto voln. Kaj pa, ko bi pasel pri Podlipni-
ku na‰ MatevÏ in va‰ Marko pri BlaÏniku, kjer jih ‰e
dvesto ni, in bi se skupaj drÏali MatevÏ, Volkun in Mar-
ko.«

»Da bi Volkun in Marko podpirala lenobo tvojemu

fantinu. Ne bo‰!« Tako je vzrojil, da je kosmatinasti

BES

OVâAR MARKO

kra‰evec zarenãal in pokazal zobe. Jernej ga ni sli‰al.
Rotija pa je previdno prijela za kljuko; ni zaupala psu.

»Ne bo‰, babnica. Sova najgr‰e sorte, ki mi hodi‰ pri

belem dnevu v hi‰o smrt skovikat,« je mislil. Rekel pa:
»Seveda. Tvoj pri Podlipniku, Marko pri BlaÏniku, ko bi
komaj sebi zasluÏil suhega kruha, delal pa s psom za
oba. Rozalka in Manica naj pa slamo s strehe jesta. Ali
jo ima‰ ali je nima‰. Pameti!«

Strup je siknil Rotiji z jezika, strup, ki je bil Ïe dolga

leta stisnjen v njej: »O, vem, da te skrbi, stari. Pa bi bilo
lahko drugaãe, ko bi bil PrimoÏ vzel mene.«

Jernej se je pognal proti njej, pa je od boleãin omah-

nil nazaj. Pes je znova zalajal, vendar se ni upal presto-
piti. Nestrpno je ãakal gospodarjevega ukaza. Jernej je
zavpil v nizki hi‰i tako glasno, da bi se razleglo z gore v
goro:

»Volkun! Kolji!«
Kakor bi se bil odtrgal vrag z verige, se je pognal kos-

matinec za Rotijo in je butil, ne v njo, v vrata in jih sam
sebi pred nosom zaprl. Priprl pa je gubo krila, ki jo je
odtrgal, in renãe raztrgal na drobne kosce.

Takrat se je prestra‰il Jernej svoje zmote. »Hvala

Bogu, da je dovolj hitro odnesla pete. Naravnost za grlo
bi jo bil pograbil pes.« Spomnil se je, da se je v jezi zare-
kel in je ukazal »kolji« kakor na volkove, in ne »zapodi«,
kakor ãe so cigani postopali okrog tropa.

BES

OVâAR MARKO

»O, ljubi moj Bog!«

Na sveãnico pride medved iz brloga. âe sije sonce, se
zavleãe nazaj, ãe pa je mraãno vreme in mraz, ostane
zunaj; zgodnja pomlad bo.

Od svetega Antona naprej je vsak dan od jutra do

veãera sijalo sonce. Reber je bila Ïe o sveti NeÏi vsa kop-
na. Po polju pa so se ‰e po sveãnici tiste dni v sencah
belili snegovi.

Na delopust k cvetni nedelji je zaãel jug ti‰ãati izza

Svetega Jo‰ta oblake in jih gnal vso noã, da je bila na
praznik zjutraj vsa dolina zatlaãena z njimi in v Kleku
vse v meglah.

Sonce se ni veã pokazalo.
Mraz je zopet pritisnil.
Nobena ãebela ni zletela iz panja; samemu sebi je

cvetelo resje.

Proti poldnevu so utihnili tudi ptiãi, ki so prej‰nje dni

veselo poletavali okrog hi‰. NeopaÏeno so si poiskali po
grmovju in po lopah hrane. Po polju pa so se oblastno
prepeljavale med lipami in hrasti vrane, ki so dolgo-
ãasno krakale v pusti dan.

Na stogovih so se pa prepirale srake: ·rak, ‰rak, ‰rak.
»Sneg bo.«

BES

OVâAR MARKO

Malo pred poldnem so oÏivele steze in pota, ki peljejo

od cerkve na Rodinah.

Minila je ma‰a.
Hra‰ani so odhajali mimo hriba ãez veliko cesto in

naprej po lepo zvoÏeni poti. Studenãani so zavili domov
po kolovozu skozi Jar‰e. Najbolj goste so bile vrste na
krni‰ko stran; saj so skoraj vsi ljudje morali domov skozi
Krnice; vse zgornje vasi fare.

Razvrstili so se po poti in po zgornji in po spodnji ste-

zi. Otroci, katerim je bilo hudo, ker niso nosili begánic,
so udarili za plot na Reber med resje in kurjice.

Po kamenju so pele okovane coklice otrok. Po mejah

so se majali pisani koÏuhi. Îenskam so blesteli v rokah
beli robci.

So ‰li in so se pogovarjali: otroci o igraãkah, dekleta o

oblekah, fantje o dekletih, Ïene o otrocih, moÏje o skr-
beh.

»DeÏ bo. — Sneg bo. — Oboje.
Potem se bo pomlad ustalila. Se bo.
Ni kanilo prej od strehe kakor od sveãe. Medved je

ostal zunaj. Zgodnja pomlad bo.

Hvala Bogu! Saj kmalu ne bo kaj vreãi Ïivini v jasli, ko

nas je jeseni tako zgodaj zapadlo.

Da bi Ïe vsaj jarce lahko v Reber zapodil in bi veje za

jalovino ostalo.

BES

OVâAR MARKO

O sveãnici, so rekli stari, da za Ïivino mine ‰ele pol

zime.

âe je letos ni minilo veã, se bo morala krava, ko pri-

de na travo, ob plot nasloniti, ãe bo hotela zamukati,
tako bodo oslabele.

Konjem ne kaÏe trgati. Ali naj samoteÏ vozim iz Trsta.
Svetogaj je povedal, da mu je ponoãi volk odtrgal psa

izpred hleva.

Na Dolenjãevem gnoju je ‰e predsinoãnjim stikal.
Sodrga! âe so pozimi, ko je vse ‰kripalo, pritiskali v

vasi, no. Ne pa na pomlad.«

In na‰teli so zapovrstjo vse, kar so zagre‰ili volcje tisto

zimo.

»Lenãku so v ovãjak vdrli in so mu eno samo noã po-

klali petnajst jarcev.

Poljanarju je pri belem dnevu odnesel kozo.
Volkancu so v hlev prikopali in raztrgali junico.
Muhovec se mu je sam komaj ubranil.
Kdor ni pozimi vsak veãer psa zapiral, je Ïe davno

brez njega. ·e Jernej jim Volkuna ni zaupal zunaj. Ene-
ga samega ta pes res zmaga; naj pa prideta dva ali veã.

Zajãjih in lisiãjih sledov ni bilo kar skoraj niã v snegu.

Srnjaka ne vidi‰ veã. Edino gams se jim ‰e za silo umiãe.

In medved je Ïe zunaj; na Reber bo hodil po Ïivino;

saj drugega nima kaj jesti.

BES

OVâAR MARKO

To bo zverjad klala jarce po planinah! Kdor ne bo

imel dobrega pastirja, mu jih bo dokaj zapasel.«

Spomnili so se Jerneja in Balant je za vse povedal:

»·koda, ãe res ne bo mogel veã pasti. ·koda njega in psa.
Koga bo‰ potem vzel, Podlipnik?«

»Rotijin TevÏ se mi ponuja.«
»TevÏ?« mu je vpadel Podrobar, ki je bil za srenjske-

ga Ïupana. »Kdo bo pa pri kravah tretjinil? Lansko leto
se ni slabo obnesel.«

»Zato pa,« je ponagajal Podlipnik Podrobarju, katere-

ga je skrbelo, kje bo iskal drugega tretjineka. »Kdo pa
ima rad slabega pastirja.«

»Volkuna bo manjkalo pri Ïivini, ãe Jernej res ne bo

veã mogel,« jih je ustavil Skoãir, ki ni maral zbadanja
med sosedi.

In so tako sklenili, da bo srenja kupila Volkuna, ker za

kratek ãas pes, kakor tele velik, pri bajti preveã poje. Iz-
govor so morali dobiti, da ne bi kdo mislil, kakor da
kmetje ne morejo brez kajÏarjev prebiti. Volkun bo
straÏil pri tamorih*, PrimoÏev Marko bo pa tretjinil, da
bo pomagal preÏivljati starega in dekletci in da bo psa
privadil na drugega ãloveka.

Za pogovarjajoãimi se vrstami pa je ‰el Marko in je

vse sli‰al. Stisnil je pest v Ïepu, zavil naravnost ãez meje
domov in se grede rotil, da Volkuna ne da in da ne gre

* planinski, napol v zemljo vkopan hlev

BES

OVâAR MARKO

za krni‰kega tretjineka: »Drugam bom ‰el past, ãe ne bo
drugaãe; v drugo faro, ãe ne bo drugaãe; ãetudi na Ko-
ro‰ko.«

·e tesneje je stisnil pesti v Ïepu, se gnal ãez meje in

sklepal: »Za tretjineka nikoli ne — za ovãarja, in ãetudi
na Koro‰ko.«

Mahljaje z repom mu je pritekel naproti Volkun.
Rozalka je Ïe razÏivila ogenj na ognji‰ãu. Manica pa

je zlezla k oãu za peã.

Vse po vrsti je povedal oãu, kako so se pogovarjali iz

cerkve grede. Jernej je zami‰ljeno poslu‰al, nekajkrat
vmes povpra‰al in obmolknil.

Manica se ni mogla premagati, pritisnila se je k nje-

mu in proseãe vpra‰ala: »Kajne, oãa, da Volkuna ne da-
mo?«

»Niã se ne boj, Manica.«
Otrok je skoãil izza peãi, nataknil coklice in oddrsal

pred hi‰o pravit koÏuhastemu prijatelju: »Mi te ne
damo, Volkun. Jaz te ne dam pa oãa te ne dajo pa Mar-
ko te ne da pa Rozalka tudi ne.«

In sta se igrala otrok in pes, dokler nista vsa vesela in

oba Ïe laãna pridrevila k ognji‰ãu ãakat na zakasnelo
juÏino.

Jernej pa je dvignil glavo iz zami‰ljenosti in je vpra‰al:

»Marko! Kaj, ko bi ti zanaprej pomladi prevzel Podlip-
nikov trop?« Takrat se je Marko zavedel, da so gospo-

BES

OVâAR MARKO

darji iz cerkve grede oãa prav presodili. Skozi stisnjeno
grlo je odgovoril: »Bi, oãa.«

Da skrije solzo, ki mu je silila v oko, je snel pomaran-

ão z begánice, jo olupil in razãetrtil in oddelil vsakemu
ãetrtino, oãu in Manici, Rozalki in sebi. — Do veãera je
razen treh krhljev vso pojedla Manica. Drugi trije so jo
samo pokusili, drugo pa na skrivnem dali Manici, ljub-
ljeni.

Jernej pa je polglasno potoÏil: »Ljubi moj Bog! Ope‰al

sem, pa se bom moral delati ‰e trdnega. Komaj bi bilo,
da bi ãlovek na stara leta lagati zaãel, ko ljudje nimajo
preudarnosti.«

Najprej se je pokazal sneg na Bel‰ãici in na Stolu, koj
nato v Kleku in preden je Rozalka pomila lonce in skle-
de, se je usul tudi v Krnicah.

Manica je prihitela v hi‰o: »Oãa, sneg. Spet gre sneg.

Zakaj gre? Dovolj ga je Ïe bilo za letos.«

»Bog bo z njim kajÏarjem pognojil,« jo je pouãil oãa.
Nejevoljna je bila na sneg zato, ker se je Ïe veã dni

lahko pred hi‰o igrala pastirico, sneg jo je pa zopet pre-
gnal v hi‰o. »Kam naj sedaj Ïenem Ïivino na pa‰o?« jo
je zaskrbelo.

»V hi‰o jih prinesi, bova za peãjo pasla.«

BES

OVâAR MARKO

Manica je imela ovãke in kozice, teliãke, krave in vole

iz tur‰ãiãnih stebel. Naredil jih je Marko. Pa tudi oãa je
vãasih preprosila, da je veãal njeno ãredo.

Prve pomladne sonãne dni je pobral Marko za hi‰o

konec tur‰ãine, ki jo je veter iz bogve ãigavega stoga tja
prinesel. Z nabru‰enim tolmincem je odrezal kake ‰tiri
prste dolg, gladek konec, odklal spodnjo stran tik nad
robovi, jo oãistil strÏena, naklal iz ko‰ãenaste vlaknine
oÏje in ‰ir‰e tr‰ãice in jim odmeril dolÏine. ·tiri je zasa-
dil spodaj v strÏen, spredaj dve in zadaj dve za ‰tiri
noge; zadaj v sredo eno, katero je zavil navzdol — za
rep; dve precej ‰iroki in kratki vodoravno spredaj ob
strani — za u‰esa; in roge in vime je prav tako naredil.

Manica pa ga je gledala in povpra‰evala: »Kaj dela‰,

Marko?« — »Bo‰ Ïe videla.« In zopet in zopet: »Kaj bo‰
naredil, Marko?« — »Bo‰ Ïe videla.« In z »bo‰ Ïe vide-
la« jo je zavraãal tako dolgo, dokler je ni razveselil z:
»Na, kravo!«.

Vesel je bil otrok igraãe, toda Manica je hotela ‰e te-

liãka; in ji ga je naredil. In junico. In vola. In Marko je
vse znal in Manici vse rad naredil. Mehkovolnatim, za-
valjenim ovcam in jagnjetom in ko‰trunom in butastim
mrkaãem je napravil trupelca iz samega strÏena.

Manica je stekla v svinjak, kjer je imela zaprto svojo

ãredo — pra‰iãka so Ïe pred boÏiãem zaklali — in je pri-
nesla v predpasniku govedo in drobnico in razpostavi-

BES

OVâAR MARKO

la svojo Ïivino za peã. Tam so bila njena Jezerca, niÏja
planina. Teme pa je krstila za Zelenico, vi‰jo planino.

»Oãa! Danes bomo gnali na Zelenico in nas ‰est ted-

nov ne bo nazaj.«

»No le, Manica.«
»Ali mi boste kaj pomagali?«
»Saj bo‰ vsej ãredi lahko sama kos, ko si mlada in hi-

tro hodi‰.«

»Ne vem, ãe bom. Voli tako nagajajo.«
Kakor bi se bil rad igral z otrokom, ni mogel, preveã

je bil utrujen od bolezni in skrbi.

Manica je prestavljala iz tur‰ãine narejeno Ïivino na

teme, jo poganjala in karala: »Lisec, kam bode‰? — Cika,
pusti malega! — Na, mali, na!«

Naenkrat se je domislila: »Kaj, ãe pride volk, ko ni-

mam niã psa v tropu. Marko, naredi mi psa; pa ne iz sla-
me, lesenega, da bo imel moãne ãeljusti in hude zobe.
Okovane zobe mu naredi.«

»Danes ne, Manica. Danes je nedelja in ‰e cvetna. Kar

kdo v nedeljo lesa narezlja, mu bo na sodni dan na ro-
kah zgorel.«

»Pa jutri. Tudi gradanico mora imeti, da mu volk ne

bo mogel pregrizniti vratu.«

BES

OVâAR MARKO

Pod noã je pri‰el Podlipnik. Prinesel je Jerneju poliã vina
in kos pogaãe, da je imel izgovor za svoje poizvedova-
nje. Jerneja ni hotel Ïaliti, saj je Ïe za njegovega oãeta
pasel pri hi‰i, sam pa tudi ni maral, da bi moral nazad-
nje najeti slabega ovãarja. Za dobre, je vedel, se bodo
letos Ïe davno pred svetim Jurijem gospodarji kar spo-
padli.

O vremenu in Ïivini, o zdravju in boleznih, o planini

in dolini, o vsem sta se Ïe pogovorila, le o tistem, zavoljo
ãesar je Podlipnik pravzaprav pri‰el, nista mogla zaãe-
ti.

Jernejec ni veã prenesel negotovosti. Zaobrnil je be-

sedo naravnost. Kar bo, bo:

»âe ti je prav, bi letos oba pasla, Marko in jaz. Ve‰, da

ga dodobra izvadim in mu kraje razkaÏem. Plaão bo‰ dal
pa kakor druga leta, samo zame.«

»Prav. Denarje kakor lani. Hrano dam pa rad za oba.

Samo — ãe bi ti ãisto ope‰al, bi meni ostal sredi trde pla-
nine neizku‰en ovãar, in pri takem tropu.«

»Tak, do poletja ste mi ‰e prisodili Ïivljenje?«
»Oh, kaj prisodili; kakor je vse mogoãe. Res nisi veã

trden.«

»âe bi ti hotel biti dober, bi fant tudi sam lahko pasel,

ko ima psa, da mu ni daleã naokoli takega.«

»Volkun je zares dober pes in vajen planine. Marko je

pa ni. Lahko mi pol drobnice zapase.«

BES

OVâAR MARKO

»Takole narediva. O svetem Klemenu, ko bo odpasel,

bosta zraãunala, koliko glav izgube bo padlo na vsakih
sto Ïivine, ãe bi bili vsi jarci v srenji en sam trop. Potem
bosta natanãno vedela, koliko glav ti mora prignati v
ovãjak. âe jih bo veã, bodo pa njegovi. Se lahko zanese‰.
Nisva praznih rok.«

»Iz hi‰e vas ne bom podil. Saj nisem Jud.«
»Ali ne vidi‰, da jo bodo snedli, preden odrastejo, ãe

Marko ne bo za vse tri kruha zasluÏil.«

Iz glasu je spoznal Podlipnik, kako je stisnila bridkost

starcu grlo: »Kakor si rekel, tako bo. Vseskozi si drÏal z
na‰o hi‰o, jaz bom pa z va‰o.« Pristopil je k peãi in je
segel Jerneju v roko.

»Bog naj ti povrne, Cena.«
Pa Cena bi se ne bil tako hitro vdal, ãe bi ne bil s tem,

da je Marka sprejel za ovãarja, ponagajal Podrobarju, ki
naj sedaj i‰ãe za srenjo drugega tretjineka. In Volkuna je
privezal k svoji Ïivini. Preklicano ga Marko zlepa ne bo
pustil od tropa, ãe bo zverina pravzaprav njemu trgala
jarce, ne gospodarju.

Vsem je ponagajal. Zakaj pa njega niso postavili za

Ïupana.

Otroci so se umaknili v hlev. Veãja dva sta vedela, o

ãem govorita oãa in Podlipnik, in jih je hudo skrbelo.
Manica se je brezskrbno igrala z jagenjãkom, Rozalka je

BES

OVâAR MARKO

molzla kozi in Marko je nametal krme v jasli. Ko je dvig-
nil ‰kaf, da bi ‰e vode prinesel, ga je poklical Podlipnik:

»Marko!«
Rozalki je skoraj Ïehtarec padel iz rok in mleko je

pljusknilo ãez rob in se v belih kapljah razlilo po ãrnem
predpasniku.

Marko je postavil ‰kaf nazaj v kot, pomiril Rozalko:

»Mislim, da bo,« in od‰el.

Podlipnik je premeril njegovo postavo, kakor bi ga ne

bil ‰e nikoli videl: »Saj si veãji, kakor sem mislil. Za ov-
ãarja bo‰ letos pri nas, ãe bo‰ kaj skrben.«

»Bom posku‰al biti.« Srce mu je od razburjenja in

veselja bilo prav v vratu.

»Pa bojeã ne bo‰ smel biti. ·e medveda se ne bo‰ smel

bati.«

»Se ga pa ne bom.«
Ko je Podlipnik Ïe odhajal, se je domislil dopoldneva

in cerkve: »Marko! Zakaj pa si na begánico pomaranão
navezal?«

Marko ni umaknil pogleda, fant, ki je pravkar oblju-

bil, da se tudi medveda ne bo bal:

»Zato sem jo, ker je rajnki ata do morja vozil in bom

jaz tudi, ãe Bog da.«

»No, ãe bo‰, kakor gre, te bomo pa iz ovãarja povi‰ali

v vozarja.«

»Bom prosil, dokler ne bom imel svojih konj.«

BES

OVâAR MARKO

»O, hudimana, korajÏe ti ne manjka. Kje si pa dobil

pomaranão?«

»Va‰ Cenek mi jo je sam ponudil za peri‰ãe ‰i‰k, ki

sem jih mimogrede v Goriãici nabral.«

Podlipnik, sam drzen, je bil vesel Markove drznosti.

Naroãil mu je: »Kadar bo skopnel kajÏarski gnoj, bo‰ kar
kmalu gnal v Reber. Nekaj pa le Ïivina ugrizne, ko krme
manjka. Ti bom Ïe posebej plaãal, kar bo‰ pred svetim
Jurijem pasel.«

S prijaznimi obrazi so se vsi poslovili od njega. ·e

Volkun mu je pomahljal z repom.

Niso zapele podkvice na Podlipnikovih petah po ka-

menju. Za ‰tiri prste je Ïe leÏalo juÏnega snega. Vse je
bilo tiho.

Manica se je prva oglasila:
»Kajne, Marko, kadar bo‰ Podlipnikov ovãar, se te

bodo pa vsi fantje bali?«

Marko se je zasmejal, Jernej je pa osorno posvaril:

»Kaj govorita neumnosti.«

Zjutraj je zopet posijalo sonce. Sneg-novinãek se je to-
pil in rahljal reveÏem zemljo. Ptiãi so se zopet oglasili.
Vsaka vejica je nosila svojega pevca. Potisnil jih je sneg
iz Zavrha v vasi.

BES

OVâAR MARKO

Vrane so letele nazaj k Savi, na Rebri pa so se prele-

tavale in sklicavale gorske kavke, da odlete spet na Stol.

In kakor rdeãa preproga ob velikih praznikih pred

velikim oltarjem je od Krni‰kega roba do StraÏe znova
zaÏarelo resje, na sedem barv razcvetelo. Med njim so
po‰umevale ãebele in se obe‰ale na drobne cvete.

Pomlad je pri‰la.

BES

OVâAR MARKO

DRUGO POGLAVJE

REBER ZELENI

a Podlipnikovimi konji veliki teden niso cvrkali
teÏko obloÏeni parizarji. Ne. Kolca so cvilila in ãrta-

lo in lemeÏ sta hre‰ãala po pe‰ãenih njivah.

Med konji in ko‰i, drevesi in branami je presipal gos-

podar Ïito in sejal sam in so sejali drugi.

V Jar‰e je pri‰el orat Podrobar. Ko ga je Podlipnik

ugledal, mu je zaigral v levem kotu ustnic nasmeh.
Kmalu nato je pomeÏiknil postaranemu JoÏu, ki je kme-
toval doma, kadar je bil sam na cesti, pomeÏiknil z levim
oãesom in tako, kakor je samo on znal. Na sredi njive
mu je, ko sta se sreãala s sejavnicami v komolcih. JoÏa je
vedel, da je Cena spet nekje nekaj napeljal, nad ãimer se
bodo vsi jezili, reãi pa ne bo nihãe mogel niã. Da bi se
mu le posreãilo. Gospodar se bo ‰iroko smejal in bo
dobre volje in za praznike bosta miza in poliã polna.

Na ozarah ga je ustavil: »JoÏa! Po juÏini pojdi k Pri-

moÏu in vpra‰aj starega Jerneja, kaj misli letos sejati na
svojo njivo. Popoldne naj Miha zapelje nekaj ko‰ev gno-
ja izpred na‰ega hleva. Saj iz tistih kozjih bobov, ki jih
je Marko pozimi s samoteÏnicami navozil na njivo, na
tisti pesek, ‰e plevel ne more prav rasti. Raztrosil bo Ïe

BES

OVâAR MARKO

Marko sam, zjutraj pa zorjita in vsejta, kakor se bosta z
Jernejem dogovorila.«

»Vse bova naredila, da bo prav.« JoÏa je motril gospo-

darjev obraz, pa ni mogel uganiti, kako jo bo Cena za-
godel. Niã. Z njive mu je ‰e ukazal: »Seme kar iz na‰e
ka‰ãe vzemi.« Spet je pomeÏiknil.

»Bom.« Takrat je uganil, da jim bo Podlipnik s Pri-

moÏevimi ponagajal. Samo kako?

Med ozimino se je ãrnilo ãedalje veã nanovo preora-

nih njiv. Ob njih je Ïe zelenela trava na mejah.

V grmovju so se sklicavali strnadi. V drevju so peli

ptiãi. Kakor z Ïenitovanjskega plesa, kjer sta najglasnej-
‰a ‰kant in klarinet, je donelo z lip in jesenov ob stag-
nah.

Nad Peãmi pa se je prepeljavalo troje sokolov, ki so z

rezkimi ÏviÏgi sekali v delo in petje pod sabo.

Podlipniku se je obraz pomraãil: »âe mi le PrimoÏev

ne bo preveã zapasel, da se ne bodo ob svetem Kleme-
nu drugi meni smejali.«

Zaokrenil je nekako s skrbjo obraz proti Rebri. Na

Krni‰kem robu je stal mo‰ki, katerega je prepoznal za
Marka. In Volkuna je imel s sabo. Opazoval je s polja,
kako je Marko prehodil vso Reber in kako se je najdlje
pomudil na Poljanah in v Logu: »âe za travo stikuje, ima
dokaj krvi starega Jerneja v sebi.«

BES

OVâAR MARKO

Znova se je Podlipnik nasmehnil. Domislil se je, kako

bo jeseni, ãe bo Marko dobro prepasel jarce.

»Da bi jih le za silo. Nagajali mu bodo, kar mu bodo

mogli, posebno Rotijin TevÏ. In drugi mu bodo, zato mu
bodo, da bi meni dali pod nos. E, bomo Ïe videli; saj bo
imel Volkuna s sabo. Le kaj i‰ãe sedaj v Rebri? âe ni ‰el
iz same baharije postopat,« se je v negotovosti vznemir-
jal Podlipnik.

Zveãer pa, ko mu je Marko pri‰el povedat, da v za-

ti‰nih dolinicah in ob vodi trava Ïe raste in da drugi dan
Ïe lahko Ïene na pa‰o, ga je potapljal po rami:

»Kar v‰eã si mi, Marko.«
In spet je v nasmehu podrhtel levi kot njegovih ust.

Pa Marko drugi dan ni gnal tropa na Reber. Podlipnik ni
hotel: Seveda! Da bi mu oponesli, kako nima niã veã po-
klasti jarcem. Izjedi, ki so padale iz parn konjem v kori-
ta, je nosil Miha v ovãjak. In poljsko listje iz listjaka je
pelo. Se bo Ïe pretolkla drobnica ãez praznike. Saj ni
stiskal zanjo soli v pesti. Dovolj jo je pripeljal jeseni iz
Trsta.

Ovce, ki so jagnjetile, so pri Podlipniku vedno pose-

bej pripirali in jih krmili z otavo.

»Bo Ïe, eh!«

BES

OVâAR MARKO

In ãez praznike vendar ne more pognati Marka v Re-

ber, ko ne bo vse poletje sli‰al boÏje besede.

»Saj nisem lutr‰ vere.«
Za veliko noã je zlezel tudi Jernej izza peãi. Poklical je

k sebi Volkuna, mu otipal bodico za bodico na gradanici
okrog vratu, mu jo sku‰al odpeti, pa ni imel v prstih veã
toliko moãi, da bi bil stisnil kaljeno jeklo. »Marko, odpni
Volkunu gradanico; nabrusiti jo morava. âe ne more‰ z
roko, vzemi kle‰ãe.«

Vso moã, kar jo je imel, je napel Marko, preden je od-

vzel psu Ïelezje izza vratu. In v roko se je zbodel.

Bodico za bodico sta nabrusila; vseh ‰estin‰estdeset;

po tri so ‰trlele iz vsakega ãlena. »Preklicano bo zmak-
nil volk, ãe hlastne Volkuna za vrat.«

Nabrusila sta tudi sekirico na robevnici. In oãa mu je

razloÏil in pokazal, kolikor je paã mogel, kako prebije‰
z robevnico — pastirsko helebardo — volku ãrepinjo in
kako ga odrine‰ od sebe. ·e medveda se ubrani‰, ãe zna‰
prav zamahovati: »Pazi pa vedno, da ne dobi‰ pritleh-
nega okovanja v trebuh. Zato odskoãi kakor maãek vse-
lej, kadar bo‰ usekal.«

Vesel je od‰el Marko iz nizke hi‰e. Postavil je med

drevje na vrtu tesarski stol in ga je napadal, da so treske
letele od njega, tako dolgo, da se je ves oznojil in na-
draÏil Volkuna, da se je zakadil v lesenega volka.

BES

OVâAR MARKO

Na podstre‰je je poslal Jernej Marka po brezovo krev-

ljevino, katero je moral vprião njega na prvo roko obte-
sati. Nato mu je ukazal stopiti nanjo. Zarisal je okrog
noge in se je lotil izrezavanja, da bo Marko ãimprej
mogel obuti cokle kljunaãe.

In vitre je moral nesti namakat v moãilo.
Za klobuãevino je pa Ïe veã let sam zase hranil ob-

no‰en kastorec.

Ni gnal Marko tropa v Reber, paã pa so na veliki ãetrtek
prebijali pri Podlipniku jarcem u‰esa. Seveda, Marko je
bil zraven.

Odrasli so veãinoma Ïe vsi imeli v desno uho vseka-

no krni‰ko znamenje — kolobar in ãrto zraven. Nekaj
jih je pa Podlipnik ãez zimo prikupil, da pleme ne po-
snetnjavi. Tem so izrezali iz u‰es prej‰nje znamenje in
vsekali krni‰ko.

Dve ovci sta bili s koro‰ke strani, kakor sta tudi dve

Podlipnikovi ostali za Stolom. Tem je JoÏa poleg stare-
ga znamenja vsekal ‰e krni‰ko; morda se zamena letos
izravna.

Jagnjeta pa je Marko drugo za drugim pritiral k tna-

lici. OtoÏno, kakor bi se bala boleãine, so bleketala. In
matere ovce, okrog vimen okrvavljene, so prepla‰ene
tekale po dvoru, kakor bi hotele skriti svoje ljubljence.

BES

OVâAR MARKO

Podlipnik je hodil med drobnico in jo ogledoval, pri-

jel tu, prijel tam in spet mu je v levem kotu drgetal hu-
domu‰en nasmeh: »Je pastirska kri v Marku, je.«

In glasno ga je pohvalil: »Dovolj dobro se obraãa‰,

Marko.«

Krniãani so se pa Podlipniku hudomu‰no smejali. ·e

niso prepoznali njegove namere: »Preklicano se bo
Cenc urezal, ãe misli, da bo Jernej ‰e mogel gnati ãez
Vrh. Izza peãi k peãi je res pri‰el, naprej pa ne pojde veã
daleã.«

»Kar bo on ‰e trave potlaãil, se je ‰e od vimena jagnje

veã ne napase.«

Cena je vedel, kaj mislijo, in jim je privo‰ãil zmoto.

Najraj‰i bi bil prelomil post in prinesel JoÏu in Mihu in
Marku in sebi jesti in piti:

»Se ne spodobi; saj nismo lutr‰.«
Okrog vogla se je prismukal Rotijin MatevÏ:
»Lepo Ïivino imate, Podlipnik, lepo.«
»Ti je v‰eã?«
»Mi je. Kar rad bi jo pasel.«
»Ko nima‰ psa.«
»Pes bi se Ïe dobil.«
»Pa mora biti tak, kakor je Volkun, ko si sam preveã

bojeã.«

»Volkun? Seveda, dober pes je. Marko, daj, prodaj mi

ga.«

BES

OVâAR MARKO

»Kaj misli‰, da bomo pri nas s tesarskim stolom pas-

li?«

»Kdo neki bo pasel pri vas?«
»âe drugi ne bo mogel, bo pa Manica.«
Podlipnik se je zasmejal Markovi nagajivosti: »Vidi‰,

TevÏ, bo‰ moral le ‰e za tretjineka ostati, dokler si ne
odredi‰ psa.«

»Tretjinjenje bo prav za nazadnje.« Jezen je od‰el z

dvora in se na tihem rotil, da bo Podlipniku ‰e dobro
Ïal, ker ga je vprião Marka kakor otroka zavrnil.

Podlipnik pa je opomnil svojega ovãarja: »Marko!

Tale bo pa tebi v planini silil na vrat kakor volk jarcem.«

»Bom pa ‰e sebi pripel gradanico,« se je odrezal Mar-

ko.

»Le glej, da mi ne napravi‰ sramote.«
»Ne bom je, ãe Bog da.«
»âe Bog da. Tako mora‰ vedno reãi,« je pripomnil

JoÏa, »samo nase se ne sme‰ zana‰ati.«

In so naprej prebijali jagnjetom u‰esa.
Pri‰el je Podrobar, da bi pozvedel, kako bo s tretjine-

kom:

»Dober dan vsem skupaj!«
»Bog daj!«
Podlipnik pa je znova pomeÏiknil in mu je odzdravil,

kakor je ujel na hrva‰kih cestah:

»Mozi t’Bog, srenjski ‰pan! Kaj bo‰ povedal novega?«

BES

OVâAR MARKO

Podrobar je prav dobro razumel, da mu je Cena opo-

nesel, kako se srenjski Ïupan ukvarja samo s kmetijo in
niã ne vozari po svetu. Pa mu ni hotel vrniti. Saj ni ‰e
vseh dni konec.

»Tako sem bil premislil, da bi pri PrimoÏu malo laÏe

tolkli, ãe bi letos Marko tretjinil.«

In spet se je odrezal Marko: »Kaj nisem neizku‰en? âe

pride medved h kravam, kdo bo potem fanta pral.« To-
krat je Marko pomeÏiknil Podlipniku.

»Vidi‰, fant ni neumen,« je pripomnil Cena.
Podrobar, ki je hitro sprevidel, kam pes taco moli, mu

te ni ostal veã dolÏan: »Le ‰ãuvaj ga, prevzetneÏa, da ga
bo‰ skvaril. Marko ni neumen, ti si pa, ko jemlje‰ novin-
ca za ovãarja.«

»Zato sem ga, da bodo pri PrimoÏu malo laÏe tolkli.

Saj Jernej ni ope‰al srenji, meni je. Sem skoraj dolÏan
pomagati mlademu zarodu. Tudi z Volkunom bi grdo
naredil, ãe bi ga dal po srenji za hrano preganjati, ko se
je zadnji dve leti tolikokrat do krvi klal z zverino za moj
trop. Na srenji ‰e ãlovek zmedli, ki ima jezik in lahko ãez
gospodinje pozabavlja. Kako naj bi pa Volkun povedal,
kako so nekatere grdo stisnjene. Kak‰na rebra bi prine-
sel s planine; skozi koÏuh bi se mu poznala, kakor ima
kocastega.«

BES

OVâAR MARKO

Sedaj je srenjski Ïupan pokazal, da je hotel le srenji in

sebi dobro, ne pa PrimoÏevim in Marhku: »Saj to je . . .
Psa si nam odjedel.«

»Oba. Fanta in psa.«
»Ti bo ‰e dobro Ïal.«
»Kakor kaÏe, mi ne bo.«
Ko je Podrobar zavil okrog vogla, se je Cena na vse

grlo zakrohotal.

Tako so pri Podlipniku na veliki ãetrtek vsekavali jar-

cem krni‰ko znamenje v u‰esa. Zraven so se postili.

âez praznike pa sta bila miza in poliã polna. In na

veliko soboto je Podlipnica naloÏila PrimoÏevi Rozalki,
najmlaj‰i gospodinji v Krnicah, poln mali jerbas.

Vsi so bili veseli: Marko, Rozalka in Manica in Vol-

kun. ·e Jernej, dokler se ni spomnil, da stoji Ïe skoraj z
obema v grobu in da prihodnjo veliko noã skoro gotovo
ne bo veã uÏival velikonoãnega blagoslova:

»Sami bodo otroci, sami. O, ljubi moj Bog! — Pa. Bog

Ïe ve. Îe ve.«

Traaa, traaa, tra-ta-ta-ta-ta-ta-ta-taaa.

Na vasi je zatrobil Marko na kozji rog. Veselo je po-

skoãil Volkun, se vzpel Marku na prsi in razposajeno
odlajal na Podlipnikov dvor.

BES

OVâAR MARKO

Med Stolom in Jelovico in do Triglava je pomladan-

sko sonce obsevalo prvo zelenje: ozimino in kaleão ja-
rino, temno zelena detelji‰ãa in rjavkasto zeleneãe meje.

Reber pa se je vzpenjala vsa pisana od plota za poljem

do melov, ki so se svetlo sivi usipali izpod skal v Peãéh.

âe‰nje so se ãez praznike razpustile.
Ptiãi so peli tako na gosto, kakor bi bil vsak cvet rodil

svojega pevca.

»Bog daj dobro jutro!« je pozdravil Marko Anco, go-

spodinjo, Podlipnico, ki je pri ognji‰ãu me‰ala Ïgance v
skledo.

»In tebi, Marko, daj Bog letos sreão na pa‰i.«
Volkun se je postavno ustopil na kuhinjski prag.

»Tudi ti bo‰ dobil jesti, Volkun. Îe sinoãi sem mislila
nate.«

Vsakomur je vedela reãi Anca prijazno besedo; ‰e psu.
In gospodar in hlapci in dekle in Marko so sedli k

mizi, zajemali iz sklede in redkokdo je spregovoril bese-
do. Vendar je Marko spoznal, da bi raj‰i videli, ãe bi bil
sedel danes k njim oãa in ne on.

Res. Nihãe mu ni rekel Ïale besede. Le z oãmi in z

vsem vedenjem so govorili, od gospodarja do Miha, vsi:
»Fant! Glej, da nam ne napravi‰ sramote, nam, Podlip-
nikovim!«

»Da bo‰ prepasel tako, da se bo Cena na svetega Kle-

mena ‰iroko smejal Podrobarju in vsem!«

BES

OVâAR MARKO

Tesno je postalo Marku. Zavedel se je, da mu bodo

vse, kar bo pogre‰il, jeseni desetkrat oponesli.

Njemu nasproti je zajemala iz sklede Podlipnikova

Anãka; bolj otrok ‰e kakor dekle. Njene oãi so govorile
drugaãe: »Saj si fant, Marko, niã se ne boj. Meni kar ne-
kaj pravi, da bo‰ zmogel.«

In Volkun se je stisnil k njegovemu kolenu, kakor bi

mu hotel povedati: »Ne boj se, saj bom jaz s tabo!«

Globoko se je oddahnil, ko je stopil iz veÏe na dvor

pod jasno nebo in mu je znova zadonelo na uho ptiãje
petje.

âebele so se obe‰ale na cvetje v ãe‰nji.
Volkun je skoãil pred ovãjak in lajal v zaprta vrata.

Nepoãakanec.

Traaa, traaa, tra-ta-ta-ta-ta-ta-ta-taa — je znova za-

trobil Marko.

»Miha! Pomagaj gnati na Reber,« je ukazal gospodar.
»âe bo treba,« se je branil Marko.
Pri‰la je gospodinja z blagoslovljeno vodo, da pokropi

Ïivino, ki je odhajala po prestani zimi prviã na pa‰o, da
jo pokropi in zavaruje pred uroki.

Gospodar je sam odprl vrata.
Usuli so se skozi nje ko‰truni in ovce in jagnjeta in

zadaj mrkaãi. Najprej na sredo dvora, kjer so stali ob
soljenju Ïlebovi. Ni jih bilo. Nato so se zrinili okrog kori-
ta. Tropica je spazila vrata v ovãjak odprta in je odskak-

BES

OVâAR MARKO

ljala nazaj k jaslim, kjer se je nadejala znova nametane
krme. Jasli so bile prazne. In — ojoj! Volkun je privihral
v ovãjak in odpodil prestradance v skok nazaj na dvor,
obletal nekajkrat ves trop, oblajal ko‰trune in pokazal
zobe mrkaãu, ki se mu ni dovolj hitro pokoril.

Marko je zamahoval z robevnico, brlizgal na prste in

na kljuko in vmes z glasnimi no, no, no krotil od mraã-
ne svetlobe v ovãjaku na sonãni luãi napol oslepelo
drobnico.

Vse kakor ga je uãil oãa.
Ugnali so nemirno Ïivad, da je stala tesno z volno ob

volni na sredi obseÏnega dvora.

Marko je znova zatrobil in glasno prosil boÏjega bla-

goslova:

»Bog daj letos travi v visoko rasti, sveta NeÏa naj nam

pa pomaga sreãno jarce pasti.«

Vse kakor stari Jernej.
Odprl je leso in zaÏviÏgal.
Volkun je spet veselo zalajal.
Nekatere stare Ïivali so ‰ele sedaj prepoznale, da jih

niso spustili iz ovãjaka na dvor ne na sol ne da jim na-
meãejo znova krme v jasli, ne. Odprla se je lesa, ki so jo
vso dolgo zimo skrbno zapirali pred njimi.

Hej! Na pa‰o, na sonce, na Reber!

BES

OVâAR MARKO

Vse okrog njih je kakor prej‰nja leta. Lesa je odprta in

pes je zalajal kakor lani in predlanskim in ‰e prej‰nja
leta. Le ãlovek pri lesi je drugi. Mlaj‰i je in bolj uren.

OtoÏno je donel iz tropa beee, kakor bi Ïivad vedela

in jokala za sku‰enim svojim pastirjem Jernejem.

Pa — na pa‰o, na sonce, na Reber!
Stopila je za Markom prva vrsta. Ovcá je bilo najveã

v njej, ovcá z jagnjeti in brez njih. Tudi nekateri ko‰truni
so se uvrstili med vodnike.

Kakor bi teklo peneãe se mleko, v katerega je padlo

nekaj ãrnih smeti, se je usipal najveãji krni‰ki trop sko-
zi domaão leso na vas, na sonce, na pa‰o.

In Marko pred njimi. V coklah kljunaãah, ãisto novih,

z ostrimi sekanci podkovanih; v lepih modrih nogavi-
cah, v kratkih hlaãah, v rdeãem Ïivotniku in s ‰irokokra-
jim klobukom na glavi. In torbo ãez rame in dolgokoci-
nast koÏuh zoper deÏ preko nje. In ãutarico in kozji rog
in roÏenico; vse kakor Jernej.

Obleka mu je bila tu in tam malo prevelika.
Robevnica pa je bila tako obaltna kakor nobenega

drugega pastirja ne.

Manica je tisto jutro zgodaj vstala, se oblekla za na pot
in nestrpno poslu‰ala, kdaj bo v tretje zapel Markov rog.

Traaa, traaa — — —

BES

OVâAR MARKO

Smuknila je v hlev in urno odvezala mlaj‰o kozo, od

katere so kozliãa prodali. Takrat je glasno jokala.

Stopila je v hlev tudi Rozalka in ji pomagala izgnati

obe kozi in ovco in kozliãa in jagnje.

Preden je Marko prignal trop na vas, je Manica svo-

jo Ïivino Ïe davno napojila v potoku.

Kakor druga leta je Volkun takoj uvrstil ovco in obe

kozi in jagnje in kozliãa v Podlipnikov trop.

Glavo ob glavi je drobila drobnica za Markom in nje-

govo robevnico po razhojeni poti skozi vas. Noben
zvonãek ni pel v tropu. »Naj si Ïivina sama izbere vod-
nika,« je odredil Jernej. Volkun je hodil sedaj ob levi
sedaj ob desni. Poganjala sta pa Miha in Manica.

Kako bo ponosno peljal mimo Rotijine hi‰e prviã

Podlipnikov trop na pa‰o, se je Marko Ïe dolgo naprej
veselil: »·koda, da ni TevÏ pred vrati.«

Na ganku pred podom je bila navezana polna nasu-

‰ivna rjuha*. Prav na robu je slonela: »âe bi se le narahlo
zadel obnjo, bi padla pred hlev,« je videl Marko.

S skednja je zablisnilo skozi ‰pranjo TevÏevo oko,

kura je kokodaknila, kakor bi hotela komu uiti iz rok.
»Aha, me le gleda,« se je razveselil Marko, se ponosno

* po gorenjskih hribih spenjajo seno in otavo v velike rjuhe na

‰tiri roglje, da se drobna krma ne raztrese, ko jo spravljajo do
voza ali doma

BES

OVâAR MARKO

zravnal in kljubovalno pogledal na desno in levo po
vrsti vodilnih Ïivali.

TevÏ je stopil s skednja na gank. Sunil je s komolcem

rjuho, ki je z zamolklim ‰trbunkom telebila z vi‰ave na
pesek. Obenem je zagnal iz vsake podpazduhe kuro, ki
sta z vre‰ãeãim kokodajsom sfrfotali ãez trop.

Prepla‰eni jarci so se pognali na vse strani. Pa — spre-

daj je obdrÏal Marko, zadaj Miha in Manica, ki se je tudi
sama moãno prestra‰ila. Na desni jih je ustavil Volkun.

Na levi se jih je nekaj pognalo v moãilo. Vse blatne so

s teÏavo spravili nazaj na suho. TevÏ in Rotija sta se na
vse grlo krohotala pred vrati.

»Marko! Sivih jarcev, kakor jih ti Ïene‰ na pa‰o, pa ‰e

nisem videl.«

Marka je bilo sram, da je zardeval. In jezen je bil; pa

kako.

Odgovoril je Miha: »Ti, TevÏ! âe bo‰ na‰emu Marku

‰e kdaj nagajal in ãe mu ne bo‰ dal miru, ti bom jeseni
s koprivcem polomil kosti, kakor so jih Judje levemu
razbojniku. Za prmej da —. Na, bac, na, na!« je pognal
naprej.

Volkun, ki se je bil tudi sam zmoãil, je jezno zalajal

nad TevÏem, da se mu je hitro umaknil v veÏo.

In gnali so naprej, na sonce, na pa‰o, na Reber.

BES

OVâAR MARKO

Peljal je Marko svoj trop trdo za plotom pod Krni‰kim
robom do ãebelnjaka v Delih. ·irok pas mlade trave,
kakor bi tekla reka z Vogla v polje, ozeleni tam, v zati‰ni
dolini, vsako leto v zgodnji pomladi.

Ni mu bilo treba ustavljati jarcev. Kar padle so jim

glave v travo. Le jagnjeta, ki so veselo priskakljala z ov-
cami, so se zaletela naprej, jagnjeta, ki se ‰e niso znala
pasti.

Ni stopil prednje ne Volkun ne Marko. Sama so ob-

stala in zajokala za materami, ki so se jim ogla‰ale, sta-
rej‰e nizko, mlaj‰e visoko, ãedalje bolj poredko. Starej‰e
so jih klicale kar s travo med zobmi, nekaj mlaj‰ih pa, ki
so prviã jagnjetile, je v skrbi stopilo za pogre‰animi
otroki.

Kozi sta hoteli odskakljati v Peãi, pa jih Volkun ni pu-

stil. Spenjali sta se po kamnitem plotu in objedali na-
breklo popje. Kozliãek, ki ni imel sebi enakega, se je po-
me‰al med jagnjeta, ki se niso znala po njegovem trka-
ti. Zaletavala so se od daleã vanj, on se je pa vselej kaj
pripravno postavil na zadnji noÏici in zvi‰koma trãil na-
sprotnika. Pa, ãe ni bolj‰ega.

»Miha! Bog ti povrni, da si mi pomagal; sedaj bom pa

Ïe lahko sam.«

»Pod noã ti bom pri‰el naproti; zavoljo TevÏa. Jaz mu

bom pokazal. Sreãno pasi.« Postal je pri ãebelnjaku in bi
bil najraj‰i ves dan tam ostal; tako lepo so letele ãebele.

BES

OVâAR MARKO

Pa je klicalo delo. Skoãil je ãez plot, ãeprav bi se mu bilo
komaj desetkrat treba prestopiti do lese. Miha, ki je za
stavo ãez osedlane konje skakal — in Ïe ga ni bilo veã.

Lepo se je razporedila Ïivina po planji. Marko pa je

zatrobil in rog je pel za Marka lep‰o pesem, kakor jo
poje srebrna trobenta: Jaz, PrimoÏev Marko, najmlaj‰i
pastir, pasem Podlipnikov trop, najveãji v vsej srenji,
ãeprav ste mi vsi nagajali. Tratatata.

Razumeli so to pesem v vas in na polje. TevÏ in Po-

drobar in drugi in so grdo pogledovali v Reber in skle-
pali: »Îe poskrbimo, da ne bo‰ lahko pasel.«

Kaj bi je ne razumeli. Saj jo je ‰e Manica, otrok. Komu

bi povedala, kako je vesela. Marku? Ne. Marka se sedaj
vsi boje in se ne sme veã igrati; na vse kraje mora gleda-
ti, da ne pride volk. Stekla je k Volkunu. Se je poigral z
njo, pa je venomer drugam pogledoval in ji je u‰el, ka-
kor hitro je starej‰a koza previsoko za‰la, da jo je pritis-
nil nazaj: »Uh! Ta koza neumna, ki nagaja, da mora biti
tudi Volkun ãujeãen.« Pome‰ala se je med jagnjeta, med
najmlaj‰e, ki samo ‰e od mleka Ïive in se ‰e niã ne pa-
sejo in so tako lepo razkodrana. In kozliãek jim je uga-
njal svoje burke.

Poãasi, s sklonjenimi glavami, se je pomikal beli plaz

volne skozi Dele in ãez Pretarico na Malo. Sonce je sijalo
in budilo Ïivljenje in veselje in vabilo mlado travo iz
zemlje.

BES

OVâAR MARKO

·iroko razprti so trepetali v rahlem vetru cvetovi kur-

jic, veã ali manj vsi pordeli, le redkokateri bel kakor te-
densko jagnje.

Resje je umiralo. Îareli so samo ‰e zakasneli vrtinci.

âebele so naredko po‰umevale med njim; letele so na
razcvetajoão se ãe‰njo.

Ptiãi so peli, peli in peli in nekateri Ïe zna‰ali gnezda.

·krjanci so se v vi‰ave spreletavali, drobili drobne pes-
mi in naravnost na glavo padali izpod neba v meje. Za
prvega se je Manica ustra‰ila; mislila je, da se bo ubil.

Nizko nad jarke se je pripeljal jastreb. Odnesel bi

jagnje, ãe bi se mu ponudila prilika.

Bleketanje se je ogla‰alo ãedalje bolj redko.
In noben zvonec ni zapel.
Saj res. Marko je moral spaziti, katere Ïivali vodijo

posamezne tropiãe, da jim obesi zvonce, je naroãil oãa.

In pol ducata jarcev je bilo blatnih; tistih, ki jih je TevÏ

spla‰il v moãilo: »Ala! K vodi, da jih v slapiãu pod Sta-
nom umijem!« In je ÏviÏgal in klical in trobil najmlaj‰i
krni‰ki ovãar z najveãjim ‰tevilom voln v tropu.

Prve vrste so se pomikale v breg na Mali. Volkun je
dvignil nos in napel u‰esa, skoãil naglo pred trop in ga
zaustavil.

Pazi!

BES

OVâAR MARKO

V zraku, prenasiãenem z vonji prebujajoãe se zemlje,

mu je zavalovil duh mesojede Ïivali.

Volk? — Ne. Pes.
Prihulil se je na tla in oprezoval.
Kakor bi se bila dvignila osmojena ru‰a v kamnitem

svetu, je zrastel na Mali iz nizke kotanje velik bel pes, s
svetlo rjavimi lisami. NajeÏil je dlako in poãasi stopal
proti Volkunu.

»Volk!« se je prestra‰ila Manica, ki volka ‰e ubitega

nikoli ni videla. Ujela je kozliãa, svojega ljubljenca, in ga
dvignila v naroãje, da ga ubrani smrti. Otrok.

»Ni volk, kveãjemu kak‰en podivjan pes,« ji je odgo-

voril Marko in stopil z dvignjeno robevnico pred trop,
da ga brani, ãe bo treba.

Volkun je stopil poleg njega, se nagrebenil in grozeãe

renãal. Ej, kako ga je mikalo, da bi stekel tujcu nasproti
in se pomeril z njim, pa ni smel od ogroÏenega tropa.

Jarci so odskoãili nazaj, zagrmeli skupaj, se tesno stis-

nili drug k drugemu in ãakali, kaj bo; jagnjet ni bilo veã
videti.

Kozi sta pridrevili k Manici po kozliãa, da zbeÏita z

njim v skale; pa ga Manica ni hotela izpustiti.

Stopil pa je na vrh Male visok moÏak v ‰irokokrajnem

klobuku in temno modrem burnusu. Ugledal je prestra-
‰ene jarce in na boj pripravljena oba ãuvarja, da odÏe-
neta in morebiti v spopadu celo ubijeta njegovega, nji-

BES

OVâAR MARKO

ma popolnoma tujega psa. Rezko je ukazal: »Hrust, na-
zaj!«

Hrust se je pri priãi obrnil in stopal nazaj k svojemu

gospodarju.

Marko je povesil robevnico in zaãudeno gledal psa in

neznanega moÏa, ki je zaãel vabiti: »Volkun! Volkun!«

Volkun je prijazno pomahljal z repom, stekel naprej

in veselo pozdravljal moÏa na zeleni jasi.

»Jok!« se je izvilo Marku. Pohitel je za Volkunom:

»Bog te sprimi! Mi smo se pa Ïe bali, da te veã ne bo
domov. Si bil v Kompostelu?«

»Sem bil; hvala Bogu in svetemu mojemu patronu

svetemu Jakobu. Kaj pa Jernej, va‰ oãa?«

»Oslabeli so.«
»Kdo bo letos pasel pri Podlipniku? Ti?«
»Da, jaz!«
»Prav. Kdo bo ‰e pasel?«
»Konje bo Brkovãev TomaÏ; ãrednik bo LukeÏ Komar,

tretjineka pa ‰e nimajo; lani je bil Rotijin TevÏ. Jarce pa
pasemo: jaz pri Podlipniku, BlaÏ Podgo‰ar pri Podrobar-
ju, Planjavãeve MeÏkov JoÏa, Muhovãeve pa Ga‰per Po-
kljukar. BlaÏnik ‰e nima ovãarja. TevÏ se mu ponuja, pa
se boji zameriti Podrobarju, srenjskemu Ïupanu, ki hoãe
TevÏa ‰e naprej obdrÏati za tretjineka.«

»Ni velik BlaÏnikov trop, pa zame bo dovolj, ki sem

sam in imam ‰e mladega in neizvajenega psa.«

BES

OVâAR MARKO

»Mlad da je pes? Pa je veãji kot na‰.«
Hrust je posku‰al izvabiti resnega Volkuna, da bi se z

njim igral.

»Je iz deÏele ·panske doma. ·e dveh let nima. Letos

se bo naredil, kakor se bo. Sem sam radoveden. Do se-
daj kaÏe ‰e dosti dobro. Volkun bi ga prav izvadil. âe ti
je prav, Marko, bi blizu skupaj pasla. Saj si tudi kakor
moj Hrust, mlad in neizku‰en. Kar bo Volkun Hrustu
posodil, bom jaz tebi vrnil.«

»Jok! Sam Bog te je pripeljal domov.«
»Naj bo zahvaljen in pa sveti Jakob iz Kompostela, ki

sta mi dala, da sem se ‰e enkrat naleÏal med pomladnim
resjem. Zadnje cvetoãe grme sem ujel in zadnji trop uja-
mem, ãe BlaÏnik ni ‰e z Rotijinim fantom udaril. Sreãno
pasi.«

Na Joku je bila Marku najbolj v‰eã lepo pisana ãuta-

ra. Manica pa, ki je med pogovorom od daleã stala, ka-
kor se spodobi otrokom, kadar odrasli med sabo govo-
re, se ni mogla naãuditi romarski ‰koljki, katero je nosil
Jok pripeto na burnus. Seveda. Manica ga ni poznala, on
pa jo je prijazno po imenu ogovoril, ko je pri‰el do nje,
in ji je obesil okrog vratu moãno Ïegnano svetinjico.
Kakor gospod v cerkvi se ji je zdel, ko ji je pogledal v oãi
in ji vo‰ãil, naj jo sveta Marija in sveti Jakob obvarujeta
bridkosti, kakr‰ne je prestajala sprelepa Vida doma in v
deÏeli ·panski.

BES

OVâAR MARKO

Od‰la sta Jok in Hrust. Drobnica se je pripasla na

Malo in polegla pod orehe k opoldanskemu poãitku.

Manica ni veã strpela v Rebri. Mudilo se ji je domov,

da pokaÏe oãu in Rozalki svetinjico, ki ubrani pred hu-
dimi uroki.

Marko je opral jarce, katere mu je bil zjutraj TevÏ spla‰il
v moãilo. Zajel je vodo v cokle in se je na veã krajih do
koÏe zmoãil. Vrgel je koÏuh na zemljo, legel nanj in juÏi-
nal kruh in krhlje, ki mu jih je Podlipnica dala s sabo.
Hitro se mu je oboje uprlo, sorÏiãen kruh in jabolãni
krhlji.

Premoãena obleka se je v soncu parila na njem, v

njem pa se je kuhala jeza na TevÏa:

»Naj le poãaka, be‰tja!«
Volkun, ki je poleÏaval okrog tropa, je stekel po kozi,

ki sta za‰li v Srednjo. Marko ga je bodril: »Primi jih, ne-
ubogljivki!« Pa je Volkun samo mimogrede pogledal
Marka, kakor bi hotel reãi: »Saj ‰e zalajati ni vredno nad
kozami, nikar, da bi jih grizel.« Volkun, pes, ki je Ïe veã
starih volkov uÏugal.

Mirno je preÏvekovala drobnica. Sonce je plesalo po

razkodranih hrbtih in preganjalo iz volne rezek duh po
ovãjaku. V vaseh so se ogla‰ali petelini, na gosto, kakor

BES

OVâAR MARKO

se samo spomladi, ko pove‰ajo v medsebojnih bojih
okrvavljene glave.

Po polju so na redkokateri njivi ‰e cvilila kolca. Îen-

ske so sadile krompir in tur‰ãico in trebile zelene meje.
Na Blatih so usihale zadnje vode in Ïe je tudi na njih tu
in tam med rudino* sijala zelena lisa.

Na cesti so razpeljavali in nasipali gramoz.
Pod Babjim zobom je zelenelo Ïe prvo drevje.
Kosi so prepevali iz polnih grl, kakor bi hoteli udu‰iti

drobno gostolenje ‰krjancev in vriskanje fantovsko pre-
tepa‰kih ‰ãinkavcev.

Nad hi‰ami, nad poljem in nad Rebrijo so ‰vigale la-

stovice.

Vrane so priletavale v parih na polje.
Nad Jecolo sta se vozila samo dva sokola, ne veã tri-

je, in nista veã sekala z ÏviÏgi v petje in delo pod sabo.

Kakor med zelene palmove veje razgrnjeni pla‰ãi po

jeruzalemskih ulicah, ko je jahal na Sion Sin kralja Da-
vida, so leÏale pogrnjene med zelene meje njive in ãaka-
le, da prijaha po njih iz spodnjih krajev skozi Ljubljano
in Kranj tudi v gorske doline sveti Jurij.

Sovra‰tva in pretepi za ljubezen in gnezda so se umi-

kala skrbem.

»Je ali ni?« Marko je vstal in si zaslonil oãi, da bi bo-

lje videl.

* slaba, predvsem moãvirska trava

BES

OVâAR MARKO

»Je.« Podlipnikova Anãka, ki se je zjutraj pri mizi po-

tegnila zanj, ãeprav ni niã rekla, gre po polju in v Reber
gleda. Marko je zatrobil in zaÏviÏgal, dvignil jarce in jih
zastavil nazaj proti Krni‰kemu robu.

»Naj le poãaka TevÏ!«
Volkun je bil, res da, samo dvakrat na dan vajen jes-

ti. Pa oãa mu je vselej opoldne odlomil kos svojega kru-
ha. Marko je pozabil nanj. Volkun pa se je prav do noãi
vedel, kakor bi premi‰ljal, kaj je zagre‰il, da ni bil po-
hvaljen od novega ovãarja.

Troje zimskih jagnjet je zaãelo zaostajati in nobeno

izmed njih ni veã pogledalo trave. Napenjalo jih je in
sapo so dobivala ãedalje teÏjo. Marko jim je ponudil
kruha; ‰e povohala ga niso. In Marko je sprevidel, da
najmanj‰e izmed njih ne bo moglo priti samo domov,
da ga bo moral nesti.

Pod noã pa je storila tudi ãrna koro‰ka ovca. Jagnje je

bilo slabotno. Kaj naj ves trop nese skozi vas! To se mu
bo TevÏ smejal. Da bi vsaj Miha pri‰el, kakor je obljubil.
Pa, da bi bil Marko vedel, kako so vsako njegovo stopi-
njo s polja opazovali, bi ga bilo ‰e bolj skrbelo.

Ne bo‰ lahko pasel, mladec!
Jarci so silili domov in Marko ni mogel veã ãakati na

Miha. Pobral je najprej bolno jagnje, zataknil pod paz-
duho robevnico, vzel v naroãje ‰e novostorjenãka in sto-

BES

OVâAR MARKO

pil pred trop, da ga popelje skozi vas. Obãutil je, kakor
bi mu bili ukazali iti z golim hrbtom skozi ‰ibe.

»Le kje hodi Miha!«
Tam, kjer se Reber zoÏi v stagne kakor lijak v tuljavo,

se je oglasil Miha: »Daj meni bolnika!«

Marku se je odvalil kamen od srca in Volkun je vese-

lo zalajal. Ni vedel, kaj bi zaãel z zaostajalci. Kako bi bilo
lepo, ãe bi ne bila jagnjeta obolela.

Na Rotijinem pragu je stal Podrobar, srenjski Ïupan,

ki je Marka u‰ãipnil: »Marko! Bosta morali ‰e Rozalka in
Manica s tabo na pa‰o, da ti bosta jagnjeta pestovali.
Takega hrusta, kakor je Miha, je vendar ‰koda za pe-
stunjo.«

»Poãemu obe,« se je oglasil Miha. »Saj bo Manica

sama lahko vse opravila, ãe ji boste vi posodili jezik za
plenice, da bo jagnjeta povijala. Dolgega imate kar
prav.«

»Da te sram ni tako odgovarjati srenjskemu Ïupanu,

hlapec!« se je za Podrobarjevim hrbtom oglasil TevÏ, in
da bi se prikupil Podrobarju, je stopil pred duri in ‰e pri-
stavil: »Ko bi se mi jagnje ne smililo, ki ga nese‰ v na-
roãju, bi ti eno prisolil.« Pa se je hitro umaknil nazaj na
prag, ker je pred njim zareÏal in pokazal zobe Volkun.

»TevÏ! Le nikar preveã ne govori. Sem ti Ïe zjutraj po-

vedal, da moj koprivec teÏko pade.«

BES

OVâAR MARKO

Podrobar bi bil rad stopil na vas in zaustavil Podlip-

nikov trop in ozmerjal Marka gospodarju na sramoto,
pa je sprevidel, da, kakor hitro zmede jarce, bo imel psa
na vratu: »Prekleta mrha pasja.« Potajil je jezo in spre-
govoril, kakor bi se bil hotel le potegniti za vso srenjo:
»Ne prerekaj se, TevÏ, za prazne besede. Saj, ãe bi pre-
vzeten ne bil, bi ga Podlipnik ‰e za hlapca ne hotel ne.«
In je vpil nad Markom, ki je napajal za luãaj daleã trop
ob potoku, da se je razlegalo po vsej vasi: »Ti, Podlipni-
kov ovãar, ãe se ne upa‰ jarcev gnati pod Peãi, pa bi se
jih ne bil lotil. Za plotom jih ne bo‰ pasel, da bodo kra-
vam vso travo zasmradili.«

In TevÏ se je znova vtaknil v prepir: »Za poljem ne

bo‰ pasel. Kaj misli‰, da bova s ãrednikom zaradi tvoje
bojazljivosti krave v meli zaganjala.«

Po hi‰ah naokrog so se v oknih pokazale glave in ljud-

je so stopali pred duri, marsikdo z mislijo: »âakaj, Pri-
moÏev, ne bo‰ lahko pasel!« In niso vedeli, ali bi poma-
gali Podrobarju in TevÏu ali bi se jima smejali. Pred nji-
ma je namreã stal Volkun in jima ni dal stopiti s praga.
Volkuna so pa vsi imeli radi kakor vsakega res dobrega
psa.

In TevÏ bi prav gotovo ne bil drugiã spregovoril, ãe bi

bil vedel, kako veselo novico bo povedal Marku. Novi-
co namreã, da bo on tretjinek in da ni prehitel Joka, ki
bo pasel BlaÏnikov trop. Da bi bolj mirno odgovoril —

BES

OVâAR MARKO

saj bi bil najraj‰i objel TevÏa za njegovo sporoãilo —, je
poskoãil nazaj ãez vodo in ‰e nekaj korakov stopil do
Rotijine hi‰e: »âudim se, zakaj se zna‰ata nad mano.
Kakor bi ne vedela, da je do sedaj, kar ljudje pomnijo,
veljalo:

Svet’ Mart’n
ukaÏe pastirjem po vs’m;
svet’ Florjan
pa vsak’mu spet na svojo stran.

Po svetem Florjanu pa le po meni, ãe bom ‰e za po-

ljem pasel. Pa Ïe davno prej ne bom, ãe bo trava tako
lepo odganjala, kakor je zaãela.«

Pred vrati in v oknih je bilo vse tiho. Celo rahel smeh

je hu‰nil na vas. Marko je razumel, da se je misel »ãakaj,
fant, ne bo‰ lahko pasel!« sprevrgla v drugo: »fant ima
prav«.

Podlipnik je bil pod noã nasajen. Cenek se mu ni ne-

kaj prav obrnil. Prepir na vasi ga je ‰e bolj razdraÏil. Za-
prl je ovãjak, da ustavi jarce na dvoru in jih zunaj pre-
gleda. Komaj so se zgnetle prve vrste skozi leso, se je Ïe
lotil Marka: »Le poãemu prena‰a‰ napol crknjenega
jagnjeta skozi vas, da se nam ljudje smejejo. Za plotom
bi ga bil pustil.«

Marko se je branil: »V Rebri bi ga ponoãi vzel volk.«

BES

OVâAR MARKO

»Prava reã. Bi ti ga vsaj jutri ne bi bilo treba zagrebati.

Misli‰, ãe v ovãjaku pade, da ti ga ne bom v‰tel med za-
pa‰ene.«

Marko bi jeznemu gospodarju najbrÏ ne bil niã od-

govoril, ko bi ne bila pri‰la prav takrat k vodnjaku po
vodo Anãka. Ali je slutil, da se bo potegnila zanj, ali pa
ji je hotel pokazati, da se ne da kar tako, tega ‰e sam ni
vedel, ko je ugovarjal: »Pred svetim Jurijem in po sve-
tem Klemenu mi ne boste nobenega ‰teli, naj pade
doma ali na pa‰i. Od svetega Jurija do svetega Klemena
sva se pogodila.«

Pa se je res potegnila Anãka za Marka: »Ata, nikar po

nepotrebnem ne pu‰ãobujte.«

Podlipnika je bilo skoraj sram in ni vedel, kaj bi ‰e

rekel. Re‰il ga je Jernej, ki je tudi ãez dan z vrta opazo-
val v Reber in ki ni presli‰al Podrobarjevega vpitja na
vasi. Ni lahko ‰el, pa je moral, ko zjutraj ni fanta pouãil
tudi o tem. Ves ãas, ko se je trudil ob palici, da bi kar
mogoãe dobro ‰el, si je ponavljal, da je res Ïe star, ko vse
pozabi. Pri‰el je vendar ‰e v pravem ãasu, da je segel v
besedo:

»Prav ima‰, dekliã. Kakor bi ata ne vedel, da se vsako

leto kak‰no jagnje, ki se ‰e ni paslo, naÏre zelenih listov
izpod kurjic. Nikar letos po vsem stradanju. Lanenega
olja prinesi, pa ne bo padlo nobeno jagnje ne gospodar-
ju ne ovãarju.«

BES

OVâAR MARKO

»Ve‰, Jernej, ãe sem vzrojil, sem zato, da se fant nava-

di. PokaÏi mu, da bo drugo leto vedel,« se je ugovarjal
Cena in od‰el h konjem

Jernej pa se je ustopil na sredo dvora in poklical Vol-

kuna. Jarci so ga gledali in ãakali. »Volkun, poÏeni!« je
ukazal Jernej in zaÏviÏgal na kljuko. »PoÏeni! PoÏeni!«

Pes je podil trop po dvoru naokrog. Obolele Ïivali

niso zdrÏale in niso mogle prav nikjer drugod zaostati
kot pri Jerneju na sredi dvora, kakor se nabere vse sla-
bo Ïito na sredi re‰eta, ker ga odrine od oboda teÏko,
zdravo zrnje.

In Jernej je znal; ‰koda, da je ope‰al.
Zdravim jarcem je Marko odprl ovãjak. Zagrmeli so

vanj, da bi se bili skoraj med vrati, kakor so bila ‰iroka,
zataknili. Bolne je pregledoval Jernej in tem, ki jih je na-
penjalo, sta z Markom vlila olja, drugim sta namazala
rane na nogah, ker so se nastopili, in spet drugim je bilo
treba pu‰ãati kri.

Nekateri so imeli ãrve v nosu. Zalegel jim jih je obad.

Otresali so z glavami in v diru jim je hitro zmanjkalo
sape. Pa jih je kljub temu ukazal oãa do veãernega zvo-
njenja poditi po dvoru. In vsi upehani niso smeli pre-
noãevati v ovãjaku. Izkihali bi obadove liãinke v gnoj in
ta zlodejev zarod bi se zaril in naprej redil. Pa naj zleze
ãrv, ãe more, v trdeÏ na dvoru, na katerega in s katere-
ga so tolikokrat vozili s teÏkimi ‰irokoplati‰ãnimi pari-

BES

OVâAR MARKO

zarji. âe bodo kak‰nega pozabile pobrati zjutraj kure, ga
bo Ïe sonce speklo ãez dan.

Volkun, seveda, je moral ostati na Podlipnikovem

dvoru in Cena je spustil iz konjaka tudi oba svoja psa in
jima je pripel gradanici. Saj volcje se menda letos ne
bodo veã pritepli do vasi; pa ãe bi se?

Marko je poãakal veãerje. Tudi Jerneja je vabila Anca,

pa ni hotel ãakati, kozarec vina pa, ki ga mu je natoãila,
je prav rad popil. Kakor bi se bil otresel nekaj let, je ‰el
proti domu; redkokdaj se je oprl na palico. Ali ga je vino
poÏivilo ali se je pri jarcih razÏivil? Jernej — ovãar.

Ko pa je sedel doma k peãi, ga je spet objela prej‰nja

trudnost.

»Pa sem se res postaral.«
»Marko? Zmogel bo. Kako se je postavil Podlipniku

po robu, ko ga je hotel za jagnje.«

»Ljubi Bog, ti Ïe ve‰.«
Marko je leÏal pod stre‰njo. Pri redkem paÏu si je bil

postlal, da je, kadar ni spal, prislu‰koval na vas, na po-
lje, v Reber in Peãi.

Da bi danes spal. Kako! PoloÏil je bil robevnico poleg

sebe in, ãe nastane ravs na Podlipnikovem dvoru, ‰e
cokel ne bo natikal. LeÏal je pa kar obleãen. Pa, saj ne
bodo veã pri‰li volcje letos v vas.

V polju nekje se je oglasil ãuk; za Skavalico je zauka-

la sova.

BES

OVâAR MARKO

Pod Skokom je zalajal lisjak. DeÏ bo. Prav je. Izpral bo

pajãevine iz ru‰e, potem bo ãez noã vse zeleno. Ko bi ‰e
vsaj po Peãeh pognala trava, da se ne bo Podrobar uje-
dal.

Kakor bi odsekal, je utihnil lisjak in v melu je zahre-

‰ãal pesek pod raztegnjenimi skoki. Marko je planil po-
konci, napel oãi skozi ‰pranjo v paÏu, pa ni mogel niãe-
sar razloãiti. Kako neki; skozi temo ãez vso Reber v Peãi!
Gramoz je zavr‰al v vrtincu, obupno je zapihal lisjak in
vse je utihnilo.

»Prav gotovo. Volk je ujel lisjaka.«
Marko bi sam ubil lisjaka, ãe bi ga le mogel. Tisti

veãer pa mu je bilo Ïal zanj; ni privo‰ãil volku: »Mrha,
be‰tja, ‰e vedno si upa tako blizu k vasi.«

Naj le nastane ravs na Podlipnikovem dvoru. ·e bolj

si je pripravil robevnico, da jo bo le mimogrede pobral.

Na Blatih so se zaãele sklicavati divje race. Gosi so

pripiskale iz spodnjih krajev od Save nekje, letele ãez
polje in vas, ãez Gosjak, dokler niso utihnile v Medjem
dolu.

Marku je bilo teÏko, pa spet ni vedel zakaj.
Da. Anãki, ker se je zanj potegnila, bo prinesel roÏ

poleti z gora.

DeÏ je zaãel drobiti na streho in Marku so se oãi same

zaprle.

BES

OVâAR MARKO

V spanju je pasel jarce v tako visoki travi, da se jag-

njeta niso videla iz nje, in zelo ga je skrbelo, ali bo pri-
gnal zveãer vsa domov. Pa je bila kar naenkrat pri njem
Podlipnikova Anãka, hudo zrasla, odkar je ni videl, in
jagnje je imela v naroãju kakor sveta NeÏa, jagnje, ki se
je s tankim glasom kakor otrok pogovarjalo z Anãko.

DeÏ je ‰el vso noã in ves naslednji dan.
·e isti teden je zelenje zagrnilo polje, Reber in Peãi.

Drevje po vrtovih in mejah je zaãelo odganjati.

Pa se ‰e pozebe niso niã bali tisto leto. Da je le ses-

tradana Ïivina mogla na pa‰o.

Hvala Bogu!

BES

OVâAR MARKO

TRETJE POGLAVJE

âEBELE ROJE

istega leta, ko je Cena prevzel gospodarstvo in se
pred pustom oÏenil, je hotel imeti Jernej, spomla-

di, preden je gnal v planino, ‰e troje zvoncev, da jih
obesi jarcem za vrat.

»Saj jih v nobenem tropu toliko ne poje kakor v

na‰em,« mu je ugovarjal mladi gospodar. »Tudi nimam
locnjev.«

»Zvonce daj, locnje bom Ïe sam naredil,« moledoval

Jernej.

»Daj mu jih, daj, Cena. Jernej Ïe ve, ãesa je pri tropu

treba, da Bog da sreão,« je potegnil z ovãarjem stari
Podlipnik, ki je takrat ‰e Ïivel.

Seveda, obema se je mladi gospodar moral vdati: »Iz-

beri jih, bom Ïe za krave druge kupil.« Oba stara sta
ãutila, da ni rad privolil.

Jernej se je opraviãeval: »Le verjemita, da Ïivina z do-

kaj veãjim veseljem trga travo, ãe okrog nje lepo pozva-
nja. Saj tudi konju, ki noãe piti, poÏviÏga‰, pa potlej poln
‰kaf izprazni.« In Ïe je posku‰al zvonce, kateri mu bo
prav pel.

BES

OVâAR MARKO

Stari ga je uganil: »Je Ïe res o konjih, za jarce pa ne

vem. Mislim, da tebi le v‰eã ne pojejo na jarãje vratove
postavljene orgle.«

»Zakaj bi ne prikupil ‰e nekaj pi‰ãali, da bodo potlej

vsi glasovi v tropu. Saj sama dobro sli‰ita, kako v cerkvi
vsaki pesmi nekaj manjka, odkar se je Podlipnikov Cena
oÏenil in Ance ni veã med dekleti na koru.« Jernej se je
bil hudomu‰no nasmehnil in od‰el z odbranimi zvonci
ãez prag.

Najveã zvoncev je pelo v Podlipnikovem tropu in v

nobenem drugem se niso tako ujemali kakor v Podlip-
nikovem.

Marko je Ïe vse zvonce porazdelil in obesil jarcem, le

veliki, za katerim potegnejo vsi manj‰i, je ‰e visel na ve-
liki leseni kljuki v veÏi.

Pod njim je bilo zloÏenih celo krado vreã in na vrhnji

je leÏalo do ducata nabru‰enih ‰karij za jarãjo striÏo.

K Podlipnikovi mizi je sedlo zjutraj poleg domaãih

poslov tudi veã najetih, da ostriÏejo najveãji trop v sre-
nji, vsega en dan. Zopet se je hotel Cena loãiti od drugih.
Dolgo je ãakal, da pokaÏe, kako mu niã ne manjka de-
narjev in lahko striÏe ‰ele takrat, ko so nekateri pomla-
dansko volno Ïe poprodali. In pa — Ïenske bodo volno
dokaj laÏe oprale, ãe jo je prej na koÏi nekajkrat izpral
deÏ.

BES

OVâAR MARKO

Med najetimi je bila tudi PrimoÏeva Rozalka, ki tujih

jarcev sicer ‰e nikoli ni strigla, paã pa so jo hvalili, kako
lepo je posnela volno z domaãe ovce. Podlipnica jo je
naprosila, da bi Anãka, ki pojde prviã s ‰karjami in pla-
Ïovtom* v Reber, imela vrstnico. In ‰e Manica je pri‰la
z njo, da bo odganjala ostriÏene jarce nazaj k tropu.

Marko, ki je med jedjo ves ãas nekaj razmi‰ljal, se je

komaj napol pokriÏal, pa je bil Ïe zunaj. Drugi so ‰ele
dobro vstali, ko je zapel v veÏi veliki zvonec.

»Aha, ga je snel. Le kateremu jarcu ga bo obesil?«
Na dvoru je veselo zacvilil in zalajal Volkun in poska-

koval okrog Marka, ki je ‰el najprej zapirat leso, da usta-
vi trop na dvoru.

Pred veÏne duri je prvi pritekel iz hi‰e Cenek, za njim

Manica. In dekle in hlapci in striÏaãi in striÏaãice in
Anãka, vsi so pri‰li. Iz veÏe pa sta pogledovala gospodar
in gospodinja.

Na kateri vrat ga bo obesil?
Podlipnika, Cena in Anca, bi zamerila Marku samo

takrat, ãe bi prezrl ves trop in bi izbral PrimoÏevo ovco.
Pa je imela tudi Anca svoje jarce, in ‰e precej, saj jih je
kar ducat dobila za balo.

In Cenek in Anãka sta imela svoje. Nista odnehala,

dokler jima oãe ali mati nista odstopila kak‰no posebno

* predpasnik iz surovega platna ali jutovine, s kakr‰nimi se ob

pletvi Ïenske plazijo po njivah

BES

OVâAR MARKO

lepo jagnje. Sedaj nista veã moledovala, saj sta vsako
leto sama priredila veã jagnjet, prodajala Ïe odrasle jar-
ce in sama gospodarila z denarjem.

Nad dvorom so cvrãikale in se trepetaje pozibavale

lastovice, katere so prepla‰ili od vodnjaka, kjer so pobi-
rale luÏo in gradile in popravljale gnezda pod podstre‰-
kom.

Volkun je pozorno obstal pred ovãjakom. Marko je

odprl vrata. Kakor se usiplje iz kmeãke ka‰ãe skozi za-
poro Ïito v mernik, tako so se usipale vrste jarcev na
dvor.

Marko se je zanesel na Volkuna. Sam je pre‰el dvo-

ri‰ãe in obstal pri lesi. Veliki zvonec mu je nabijal v roki.

Cenek se ni mogel zdrÏati. Pritekel je k njemu in ga

zaprosil: »Marko, obesi ga mojemu ãrnemu ko‰trunu!«

»Saj Ïe nosi zvonec.«
»Pa mu tega snemi in daj velikega.«
»Ni za to, Cenek.«
»Daaaj, Marko!« je moledoval Cenek.
Marko pa je Ïe ujel za volno veliko pisano ovco iz

prve vrste, ji stisnil glavo med koleni in ji tako roãno
pripel zvonec, da bi se bil oãa prav gotovo dlje zamudil,
kakor je bil najbolj‰i ovãar.

Cenku se je vtaknilo, da ga Marko ni usli‰al, pa mu je

oponesel: »Saj vem, da ima‰ Anãko raj‰i kakor mene.«

BES

OVâAR MARKO

Pred durmi so se vsi zasmejali, Marko pa, ki ni vedel,

da je velika pisana ovca Anãkina, je zaãutil, kako mu hiti
kri v glavo. Naglo je odprl leso in stopil pred trop, da je
prej zginil za vogalom.

Zardela pa je tudi Anãka, ki se je urno skrila po oprav-

kih v kuhinjo. Anca, mama, je stopila za njo, in ãeprav
se je dekliã vedno obraãal od nje, ji ni mogla prikriti za-
rdelega obraza.

»Cenek, ti jo pa utrene‰. Ve‰, je bilo Ïe od nekdaj tako,

da imajo fantje raj‰i dekleta, dekleta pa raj‰i pogledamo
za fanti kakor za dekleti,« se je oglasila Brkovãeva Fran-
ca in na skrivnem, vsaj mislila je, da je nihãe ne vidi,
dregnila narahlo s komolcem Miha, ki se ji pa ni upal
vrniti ljubeznivosti, ker je predobro vedel, kako Podlip-
nikovim oãem niã ne uide.

Res se je oglasil Cena: »No, za potrebo smo se Ïe na-

smejali. Sedaj pa za tropom, da vas ne bo noã podila.«

ZaroÏljale so ‰karje, zapra‰ilo se je iz vreã in plaÏov-

tov in prvi je stopil ãez prag Miha in tik za njim Franca.

Pa se je spet oglasil hudomu‰ni gospodar: »Miha,

vem, da ne striÏe‰ rad jarcev, pa ostani doma, bova ko-
njem repe prirezala.« In se mu je naravnost v obraz
smejal, samo na pol ust, kakor vselej, ãe je komu pona-
gajal.

»Meni je vseeno,« je zamrmral vozar, grede pa je Ïe

o‰inil Franco, kakor bi ji hotel reãi: »Ali si ga morala

BES

OVâAR MARKO

stegniti. Sedaj pa imava. Bo‰ vsaj vedela, kako zna Cena
za jezik prijeti.«

»Ata, jaz bom tudi pomagal konjem repe prirezova-

ti,« se je ponudil Cenek, ki se je silno rad sukal okrog
konj, oãetu v veselje.

»Si ‰e premajhen. Na Reber bo‰ ‰el, bo‰ Anãki jarce

drÏal, da bo laÏe strigla.«

»Saj sem lani tudi pomagal pri konjih.«
»Na Reber, sem ukazal.«
Cenek je molãe od‰el.
Podlipnik je pa v mislih sam s sabo govoril: »Naj si

fant zapomni, ãeprav je ‰e otrok, da ne sme vsega pove-
dati, kar misli.« Jezilo ga je, da so se posli smejali na
rova‰ njegove Anãke.

V kuhinji pa je zaprosila Anãka mamo: »Preveã dela

boste imeli s kuho. Kaj, ko bi ostala doma. Bodo pa dru-
gi na Rebri bolj hiteli.«

»Ne bodi no! Kdo te bo pa snedel. Kmalu bo‰ do vrha,

pa zardeva‰, ãe ti ponagajajo z ovãarjem, ko vendar vsi
vemo, da ni in da ne more biti nikoli niã res. Smej se ‰e
ti, pa bodo tiho.«

Anãka je molãe vzela plaÏovt in ‰karje, ki jih je JoÏa

nala‰ã zanjo nabrusil in jih ji je Ïe prej‰nji veãer dal, da
bo laÏe strigla, in od‰la za vasjo po vrtovih na Krni‰ki
rob.

BES

OVâAR MARKO

»Nak! Da bi se ‰e ona Marku smejala. Nak! Ko je tako

skrben in dober. Nak!«

Okrog vodnjaka so zopet posedale lastovice, gnetle v

‰irokih kljunãkih razmoãeno zemljo in jo odna‰ale v
podstre‰ek, da popravijo stara gnezda, in so lepile obro-
ãe, da zgrade nova.

Maãek je oprezoval za koritom. Dvakrat je naskoãil

lastovke, pa je drugiã ãofotnil v tako luÏo, da se je osra-
moãen umaknil v polje stikat za mi‰mi.

Sonce je posulo Reber s cvetjem. Na zelenih jasah z

marjeticami, v zati‰jih za skalami in grmiãi z jetrnikom
in vse poãez s polno drobnimi roÏicami, belimi, rume-
nimi, rdeãimi in sinjimi kot nebo. Pod Peãmi pa so ki-
mali petelinãki.

Marko je prignal na Krni‰ki rob. Iz doline je narahlo

vlekel zgornji veter.

Îe prej‰nji dan je Marko ogledal jarce, kateri imajo

lepo skodrano volno, in je doloãil, katere bosta strigli
Anãka in Rozalka. Ne bodo rekli, da ne znata striãi. Ka-
kor bi Ïival slekel iz koÏuha, tako bo vsa volna, ko bodo
zadnjiã odrezale ‰karje, ena sama plasta.

Pa ãe uganejo, da Anãki priganja samo odbrane Ïivali,

ga bodo spet draÏili, da jo ima rad? Naj ga. Drugaãe bi
pa Anãko, da ne zna striãi. Je pa Ïe bolj prav, da draÏi-
jo njega, kakor pa da bi se muzali Anãki in Rozalki: »Lej-
te! Niã kaj jima ne gre delo izpod rok.«

BES

OVâAR MARKO

In je odbiral izmed tropa Ïivali z najbolj resasto vol-

no: »âakaj, Brkovãeva, te bo‰ strigla ti, da ti bo veter
sproti odna‰al volno, tako se ti bo trgala. Pa jo lovi z je-
zikom, dolgega ima‰ dovolj.«

In, da bi vsem ponagajal, ki so se mu pred pragom

zasmejali, je nastavil trop proti borovemu gozdiãu za
Brunkom. »Da bodo morali dlje iti za njim.«

Volkun je postal nemiren. Iskal je sledu na tleh, viso-

ko dvignil glavo in vsrkaval in izpihaval zrak, kakor bi
precejal vonje, ki jih je prina‰al rahel veter. Obletel je v
skokih drobnico, da je bil pred tropom, in ni pustil no-
benemu jarcu veã naprej. Marko pa je hotel ponagaja-
ti, zato je ti‰ãal Ïivino pod Brunk. Volkun je pokazal
zobe. Jarci so se zaãeli sukati v kolobarju, kakor bi pro-
so meli.

Marko je postal nejevoljen: »Be‰tja pasja, tak spusti

Ïivino naprej.«

Pa Volkun ni odnehal. Grozeãe je priãel lajati proti

borovcem in spomnil ovãarja, da je najbrÏ prignal trop
na volãjo sled ali pa da je morda celo kak‰en volk zjutraj
zaostal v borovcih. Niã jim ni zaupati, mrham! In je pri-
pustil Volkunu, da je potisnil trop nazaj in je z njim pod
lipami in limovci* sreãal striÏaãe in striÏaãice.

* vrsta jel‰e

BES

OVâAR MARKO

»Spet te bo Podrobar ozmerjal, da jarce za plotom

pase‰,« se je oglasila Brkovãeva, da bi ponagajala Mar-
ku, ko ni mogla gospodarju in se ni veã upala Anãki.

»Glej, da ne bo Podlipnik tebe, ãe bo‰ grdo strigla!« in

ji je pahnil najbolj resastega ko‰truna na plaÏovt.

Marko nikomur ni povedal, kako se mu je Volkun

uprl in zakaj se mu je. Povpra‰al je le, ali se ne bo mraã-
no nebo sprevrglo v oblaãno. Vedel je namreã, da se ob
jasnem soncu zverjad ne upa iz gozda in na plano: »La-
stovice visoko letajo; lepo bo!« Kljub temu sta se on in
pes vedno sukala med tropom in Brunkom in robevni-
ce bi ne bil odloÏil za ne vem koliko ne in je raj‰i z eno
samo roko lovil jarce za Anãko in Rozalko in Franco.
Drugi so si jih veãinoma lovili sami, kar od kraja.

Ropotali so zvonci, jarci so neprestano bleketali, da se

je Brkovãeva nejevoljna jezila nad njimi: »Le kaj se tako
derejo, saj jih ne devljemo iz koÏe. Prava reã, ãe jih ostri-
Ïemo. Nobeden ne bo s kratko volno zmrznil ãez pole-
tje.«

Spet jo je zavrnil Marko: »Naj se. Kako pa bi ti vpila,

ãe bi ti lase ostrigli. âe bi ti pa jezik le malo prikraj‰ali,
pa iz koÏe skoãi‰, kakor ima‰ dolgega.«

Vsi so se glasno zasmejali Franci, le Anãka je s pogle-

dom prosila Marka: »Nikar!« Zasmilila se ji je Franca,
ker ni bilo Miha na Rebri, pa se je tako veselila, da bo
ves dan z njim. In je vedela, da bo kmalu Miha moral s

BES

OVâAR MARKO

parizarjem na cesto in ga ne bo dva, tri mesece veã na-
zaj.

Pogovor se je pretrgal. Le ‰karje so ‰krtale in Anãka je

vrgla Ïe drugo volno, kakor koÏuh sprijeto, na rjuho,
Rozalka ni prav niã zaostajala za njo. Obeh je bil Mar-
ko vesel in je pritiral tudi Franci, ki je Ïe dva resarja
ostrigla, lepo skodrano ovco, da se ji volna ne bo raz-
trgala. Razumel je dobro Anãkin pogled.

Franca ga je zaãudeno pogledala in dobro ji je delo.

Rekla je: »Marko! Sedaj bova spet prijatelja.«

In nato so bili vsi tiho, le zvonci so zvonkljali, jarci so

se ogla‰ali in ‰karje so ‰krtale.

Okrog jarcev in ljudi je stopicala, se preskakovala in

potresala z repkom pastiriãica. Tako domaãa je bila, da
‰e odletela ni, ko jo je Manica posku‰ala ujeti; komaj za
dober seÏenj se je preletela pred otrokom.

Manica se je naveliãala pri jarcih. Zmuznila se je k ãe-
belnjaku, sedla za brinov grmiãek, da bi je ãebele ne na-
podile, prislu‰evala brenãanju in ogledovala, kako so
izletavale in kako teÏke padale na brade, kadar so se
vraãale s pa‰e. Tako se je zaverovala vanje, da niã ni
ãutila, kdaj je pri‰el k ãebelnjaku Vrbanek, majhen, pos-
taren moÏiãek, ki je kajÏo Ïe davno sinu oddal, sam pa
si je izgovoril ãebele, da je modrijanil pri njih, najveã

BES

OVâAR MARKO

sam sebi, pa tudi drugim, ãe so prisedli. »Manica! Kaj pa
ti dela‰ tukaj?«

»Jej,« se ga je ustra‰ila. »Jarce pomagam striãi.«
»Aaa, tako. — Kajne, lepo lete.«
»Ali daleã lete?«
»Na Zavrh, kjer po sencah resje ‰e cvete in kurjice.«
»Pa znajo same tako daleã, ko so tako majhne?«
»Uuu, ‰e dlje znajo, na vrh Stola znajo.«
»âudno, da se ne izgube.«
Z lesenim kljuãem je odprl ãebelnjak, stopil vanj, po-

gledal v dvoje, troje korit, pustil vrata priprta in se je na-
meril k striÏaãem. Ne zares, kaj bo otrok, tako iz prijaz-
nosti je rekel Manici: »No, pa ti pasi ãebele, bom pa jaz
namesto tebe pomagal striãi jarce.«

»No, le.« Manica se je presedla izza grmiãa na klopi-

co. Niã veã se ni bala ãebelic.

Veselo so pozdravili Vrbanka na Robu. Manica je ‰e

videla, kako so mu natoãili sadjevca, potem pa se je za-
gledala v ãebele. Vãasih ji je zadonel smeh na u‰esa, pa
je ni mikalo od ãebelnjaka. Smeh pa se je prizibal ãedalje
bolj pogosto do nje, in nazadnje so butnili v glasno kro-
hotanje in niso mogli nehati. Otrok bi bil tudi rad sli‰al
kaj veselega in Ïe je hotela iti povedat, da ne bo veã
sama pasla ãebelic, pa je opazila, kako na gosto poleta-
vajo ãebele in trotje pred izletavnikom tistega korita, ki
je imelo na konãnici naslikano, kako hudobec babi jezik

BES

OVâAR MARKO

brusi. »Ali se je Ïrelo zama‰ilo, da ne morejo domov?«
âebel pred panjem je bilo vedno veã in svatovsko veselo
brenãanje je preglasilo enakomerno delovno po‰ume-
vanje. »Joj!« Iz Ïrela so se usipale ãebele, kakor bi dru-
ga drugo podile ãez brado.

Manica je zaãela klicati na pomoã: »Vrbanek! Pojdi-

te pomagat! U‰el bo!«

»Kdo?«
»Babji jezik.«
Glasen smeh ji je odgovoril. Vrbanek pa je veselo pri-

hitel k ãebelnjaku: »Roj, roj! Prvi roj. Dva dni pred sve-
tim Jurijem.«

Manica se je ãudila Vrbankovemu veselju: »Zama‰ite

jih!«

Oglasil se je Cenek, ki je pritekel za Vrbankom: »Kako

si otroãja. Ali ne ve‰, kaj je roj?«

»Naka. Ne vem ne. Povej!«
»Kadar je v panju toliko ljudstva, da bi lahko polovi-

co Ïivali lenarilo, pa bi bilo vseeno jeseni poln panj strdi,
takrat ukaÏe sveti AmbroÏ, da jih mora za eno korito
ven. Zato, da nanosijo gospodarju dva panja voska in
strdi. In ãe jih ‰e dosti ostane, morajo ‰e drugiã ali celo
‰e tretjiã iz panja.«

»Dobro si pokazal, da si Podlipnikov,« se je ãudil fan-

tinovi razlagi Vrbanek. »Kdo te je pa tako pouãil? »

»Na‰ JoÏa.«

BES

OVâAR MARKO

»JoÏa ne ve prav, ko nima svojih ãebel. Vama bom jaz

povedal, ko roj vsadim.« Roj se je odloãil od ãebelnjaka
in veselo plesal proti jesenu v plotu.

Vrbanek je pripravil nov panj in veliko ãebelarsko Ïli-

co — tako velike Ïlice Manica doma ‰e ni videla — in je
zadovoljno opazoval, kako je roj sedal na nizko vejo v
jesen.

Po Rebri za plotom je pri‰el mlad fant, Kuharjev To-

nej: »Kaj imate res Ïe roj?«

»Saj vidi‰,« se je pohvalil Vrbanek. »Kje ima‰ pa sv.

AmbroÏa. Obljubi‰, pa ne naredi‰. Pa bi rad prvi roj iz-
roãil v varstvo ãebelarskega svetnika. Pa ne naredi‰.«

Tonej je prinesel izpod suknjiãa konãnico, na katero

je naslikal svetega AmbroÏa, kakor je obljubil Vrbanku
za eno matico, ki mu jo je pomladi odstopil: »Da me ne
boste kregali.« Oddal je konãnico tako, da jo je moÏ
moral ‰ele obrniti, preden je mogel videti sliko. Zaãudil
se je: »Nisem mislil, da se ti bo tako sponeslo. Salabol-
sko! Kapo in ‰kofovo palico si mu kaj imenitno naredil.
Ti pa zna‰. Res zna‰.«

»Ne znam. Nauãil bi se rad.«
»Eee, kaj se bo‰ deval v niã. Kdo pa zna bolje kakor

ti?«

»Tisti Ïe, ki je svetega Franãi‰ka na Rodinah upodo-

bil. »

»Res. Tisti te je pa posekal.«

BES

OVâAR MARKO

»Tako bi jaz rad znal.«
»Od rad do zares je dolga pot. Ne vem, ali jo bo‰ kdaj

prehodil. Ne reãem, ko bi bil Podlipnikov iz Krnic, pa si
Kuharjev z Breznice.«

Otroka tega pogovora nista sli‰ala. Ogledovala sta od

daleã roj, kako je sedal.

Tonej je sam prav dobro vedel, da lahko ope‰a na

dolgi poti in da bi mu to marsikdo privo‰ãil: »Kaj sili
beraã naprej.« Zato je odla‰al in se ni upal iti v svet uãit
se slikarstva. OtoÏna senca mu je legla na obraz, katere
Vrbanek ni prezrl. Lepo se mu je zahvalil za sliko in ga
povabil, naj mu pomaga vsaditi roj. Vedel je, da Kuhar-
jevega niã manj ne vesele ãebele in panji kakor barve in
ãopiãi.

»Niã ne maraj, Tonej, bova pa ãebelarila,« je tolaÏil

Vrbanek Kuharjevega.

Obletavana od roja sta se pogovorila o dobro nastav-

ljenih ãebelah. Tudi pri Kuharju so ãakali Ïe prvega roja.

Vrbanek in Tonej sta privezala panj s svetega AmbroÏa
novo konãnico v krono nizkega jesena, prisedla k Pod-
lipnikovim in zdaleã opazovala, kako se selijo ãebele z
veje na nastavljene satiãe v panju.

Manica je komaj ãakala, da je mogla zaprositi: »Vrba-

nek! Zakaj ãebele roje?«

BES

OVâAR MARKO

»âe ne ve‰, kdo je bil Noe, ti bom teÏko dopovedal. »
»Vem, kdo je bil,« se je odrezala Manica. »Sto in dvaj-

set let je barko tesal. V njej je prebil veliki potop. Drugi
ljudje so pa vsi potonili, zato, ker so greh delali. Pa Ïivali
je s sabo vzel.«

Rozalka je skrbno poslu‰ala, ali bo Manica prav ve-

dela povedati. Sramote bi bila deleÏna najbolj ona, ki jo
je uãila.

»Dobro si povedala,« jo je pohvalil Vrbanek. »Ali pa

ve‰, kako je ãebelice re‰il, da niso potonile?«

Manica je pomislila: »Nak, tega pa ne vem.«
Oglasil se je Cenek: »Kako! En panj je s sabo vzel v

barko.«

»Noe ‰e ni znal zbiti panja. — No, kako?« je silil Vrba-

nek v odrasle. Pa tudi ti so zmigovali z rameni, da ne
vedo.

»âe nihãe ne ve, bom moral pa sam povedati.« Dobro

se mu je zdelo, da ni znal nihãe odgovoriti.

»Veã let je Noe premi‰ljal, kako bi re‰il ãebele. MoÏ se

je rad posladkal, saj veste, kako ga je sladko vince uka-
nilo. Korito jim je stesal in je preselil moãno ãebeljo dru-
Ïino iz Ïlamborja vanje. Bilo je tisto leto dobro za ãebe-
le: nanosile so si strdi, da so bile bogato zaloÏene. Saj so
roÏe tako cvetele, kakor bi naprej vedele, da jih bo hu-
dobija ljudi podu‰ila. Noe ni spodrezal satja, da bi
ãebele zavoljo pomanjkanja ne padle in pa ‰e zato ne, da

BES

OVâAR MARKO

bi imel, ãe bi vsega same ne pouÏile, tiste prve dni po
potopu, ko je vedel, da bo vsa zemlja tako premoãena,
kakor ni bila nikoli prej in nikoli veã ne bo, zdravilo zo-
per ka‰elj in prehlad zase in za svojo druÏino.«

Vsi so Vrbanka pozorno poslu‰ali. ·e pastiriãica je

prenehala poskakovati okoli tropa in se je ãudila s po-
strani nagnjeno glavico, kako da vsi molãe in da le ‰karje
‰krtajo, pa ‰e te bolj poãasi kakor prej.

»Barko je Bog ukazal od znotraj in od zunaj zaliti s

smolo. Noe je pa vedel, ãe ne bodo ãebele mogle izleta-
vati, da bo imel ãez mesec v koritu kup smradu name-
sto moãnega plemenjaka. Pa se ni upal vpra‰ati Boga,
kako naj s ãebelami naredi. Zato se ga ni upal, da bi mu
sladkosnedosti ne oponesel. Kar sam na svojo roko je
izvrtal skozi zadnje bruno pod streho tako nizek in ozek
izletavnik, da sta se s teÏavo dve ãebelici sreãali v njem.
Za to ozko ‰pranjo pa je pribil strdi in Ïivali polno korito
in ga tako oblil s smolo, da ni nihãe izmed njegovih ve-
del, da za tistim ãrnim tramom ãaka na potop veã tisoã
Ïivalic.

Noe je mislil, da take majhne luknjice v ladji in tiste-

ga prismoljenega korita Bog ‰e opazil ne bo. Pa ga je.«

»Kaj ni vedel, da Bog prav vse vidi in prav vse ve,« je

prekinila Vrbanka Manica.

»Tiho, Manica, kadar odrasli govore,« jo je svarila Ro-

zalka in bila vesela njenega znanja.

BES

OVâAR MARKO

»Kaj bi ne bil vedel; saj je bolj poznal Boga kakor nas

eden; saj se je vãasih pogovarjal z njim. Gospod Bog je
Noetu pustil njegovo napaãno mislico, saj je le ãudno,
da jih ni imel veã, ko je bil ves svet tako grdo popaãen,
in je bil vesel njegove modrosti zavoljo ãebel in se je na-
smehnil, kadar se je spomnil, kako se bo Noetovo mo-
drovanje in prikrivanje skonãalo.«

Vrbanek je prenehal. Pa sta nestrpno zaprosila, ne

samo Cenek in Manica, tudi trije odrasli glasovi so bili
radovedni: »Kako?«

»Poãakajte, da premenimo jarce,« je skoraj ukazal

Marko, zapodil ostriÏene k tropu, prignal nazaj druge,
vrgel Anãki in Brkovãevi vsaki svojega na plaÏovt, nato
pa se naslonil na robevnico ter zaprosil: »Sedaj pa le na-
prej! TeÏko Ïe ãakamo.«

»Ko so vode upadle in je Noe ‰el iz ladje in izpustil

Ïivali, so zlezli tudi ãmrlj in sr‰en in osa in druge muhe
iz ‰pranj v podstre‰ju, le ãebele so ostale v svojem ko-
ritu. Ker je bila zemlja dobro namoãena in pognojena s
pregre‰nimi trupli, je kaj kmalu cvetela ãebelam obilna
pa‰a in zaãelo je primanjkovati prostora v Noetovem
koritu. — Kaj pa sedaj?

Takrat je legla jajãeca ‰e vsaka ãebela, ne samo mati-

ca, zato so imele vse enako besedo. Samo trotje so mo-
rali biti tiho, kakor morajo biti tiho ‰e dandanes.

Zgrnile so se na posvetovanje.

BES

OVâAR MARKO

Stara, Ïe vsa oguljena in ãrna ãebela je s strupenim

glasom zacvilila: Mladi rod, ki smo ga odgojile po poto-
pu, naj se izseli!

Oglasila se je lepo zrasla ãebela, ki se je izlegla Ïe med

potopom: Samih nikar ne pustimo. Naj nas gre nekaj
starih z njimi, da jim bomo pot kazale.

Pojdi, ãe te veseli, so jo zasmehovale stare oguljenke.
Dobro; pojdem!
Mlade, kakor z Ïametom porasle sivke so se zgrnile

okoli edine stare, ki se je zanje potegnila. ·e tiste, ki so
‰e v zibkah tiãale, so hitele gristi pokrovce, ker so spre-
videle, da se mlademu rodu doma ne obeta niã dobre-
ga.

Pojdi, pojdi! so kriãale tovari‰ice nad njo tako srdito,

da se ‰e tiste starej‰e ãebele niso upale oglasiti, ki se jim
je prav in praviãno zdelo, da ne vrÏejo mladega rodu
brez vodstva pred izletavnik.

Nastal je vri‰ã v koritu, da ãebele niso veã umele, kaj

pravzaprav katera svetuje. Vsevprek so kriãale. Me smo
se re‰ile, vas smo vzgojile. Ven, ven, ven. Me, me, me
same!

Ko je bilo ãebeli, ki se je izlegla med potopom, ‰und-

ra dovolj, je zapela, kakor ‰e dandanes zapoje matica, da
ves tru‰ã preglasi. Veselo kakor otroci so se prekucava-
le mladice, ko so se usipale skozi izletavnik v sonãni
dan, in rajale svatovski ples okoli ladje. Prav niã niso

BES

OVâAR MARKO

mislile, kaj bo z njimi. Bo Ïe kako, da so se le loãile od
starih, ãemernih in strupenih oguljenk.

Sedle so na vejo, da se odpoãijejo in posvetujejo. Pa so

tako sklenile, da naj samo medpotopna ãebela ukazuje
in naj bo samo ona mati vsemu novemu rodu, in so jo
kar postavile za kraljico in mater.«

»Prav so imele,« je veselo pristavila Manica. »In po-

tem?« je bila zopet radovedna.

»Naselile so se v suhi votli palmi. ·e trikrat je peljala

prva matica sreãno novi rod na roj in je vselej preskrbe-
la za nove matice doma. âetrtiã jo je zalotil z vsem ro-
jem vred moãan podsonãnik in jo je zanesel z vsem ro-
jem vred med na‰e gore, na Kranjsko; zato imamo
Kranjci najbolj‰o ãebelo.«

»BeÏi no!« se je zaãudila postarana striÏaãica Katra.
»Kaj pa je bilo s starimi godrnjavkami?« je hotela

vedeti Manica.

»Lej, skoraj bi bil nanje pozabil. Rekle so: Zadnje smo

ostale v ladji, na‰a je. Niã veã ne pustimo oditi mladega
rodu; pomaga naj, da bomo vso ladjo napolnile z vos-
kom in satjem. Od stropa navzdol so gradile sate in jih
polnile z medom. Noe je satje izpodrezoval, pa so se
menda kmalu on in njegovi preobjedli. âebele pa vese-
le: Sedaj, sedaj napolnimo vso ladjo z medom, potem
bomo samo poãivale in uÏivale! Pozabile so pa, da tako
ozko in take mere satje, kakor ga je Bog ukazal delati

BES

OVâAR MARKO

ãebelam, ne sme biti previsoko, ker ne vzdrÏi na cente
teÏe. Preden so ga do polovice napolnile, se je odtrgalo
vse satje in pomeãkalo prevzetne ãebele, stare in mla-
de.«

»Prav jim je bilo,« je privo‰ãil Cenek.
»Tako pravim, Cenek, da preveã bogastva na enem

kupu tudi veãno ne vzdrÏi. Ali sedaj ve‰, zakaj ãebele
roje?«

»Vem.«
»Od gradu do gradu pojdi pravit gra‰ãinskim, zakaj

roje.«

»Prav bi bilo.« Vrbanek je vstal, da postavi prvi roj v

ãebelnjak. Tonej mu je ‰el pomagat in vsi so gledali za
njim. — Kakor blisk pa je ‰inil sokoliã mednje in odne-
sel pastiriãko. Ne krik ne Volkunovo jezno lajanje ne
Manice jok je ni mogel iztrgati njegovim krempljem.

Nebo se je znova zaãelo oblaãiti. âedalje bolj hitro so

‰krtale ‰karje. Jarci so se umirjali. In pri‰la sta Cena in
Miha z vozom in odpeljala volno.

Anãka in Marko tisti veãer dolgo nista mogla zaspa-

ti.

Pri redkem paÏu pod stre‰njo bi bil Marko, ki je znal

‰e v spanju tanko prislu‰kovati na vas, na polje v Reber
in Peãi, komaj sli‰al, ãe bi se bili zravsali volkovi za plo-
tom. V lahni dremavici je ãul svatovsko veselo brenãati
roje. Potem je padlo s centi strdi zaloÏeno satje nanj,

BES

OVâAR MARKO

izpod katerega se je hotel prebiti, da ga ne bi zadu‰ilo.
Udaril je s pestjo ob preperele deske, da se je razleglo po
vsem vrtu in ‰e dlje, in se je prebudil: »Oh, zakaj je
Anãka Podlipnikova. âe bi bila kakor na‰a Rozalka . . .«

Prav tisto uro je tudi Anãka Ïelela, da bi ne bila Pod-

lipnikova . . .

V srenji pa so se gospodarji spoprijeli. Podrobar je

zbadal Podlipnika, da njegov ovãar pase za plotom.
Cena mu ni bil tiho. Pa ga ni zavrnil, da ‰ele sveti Flor-
jan ukaÏe vsakemu na svojo stran. Ne. Oponesel jim je,
da tudi drugi s Podrobarjem vred Ïe pasejo jarce za plo-
tom, ãeprav nimajo ‰e pastirjev.

»Je Ïe res. Ampak razkropljeno jih pasemo. Ne pa kar

za planino zvr‰ãenega tropa z vsemi zvonci vred.«

»Marko vas boli, ker je pokazal, da zna dobro pasti.«
»Mar nam Marko in njegov pes. Konje in govedo bi

radi pasli, ko krme manjka,« so se izgovarjali najbolj
glasni, da bi jim Podlipnik ‰e kak‰ne hude ne povedal.

»Kaj pa ãakate svetega Florijana. O svetem Juriju, pra-

vijo, da se mora vrana v ozimini skriti. Letos bi koze ne
videl, ãe bi legla vanjo. In ãebele Ïe roje. Kaj ãakate!«

In je bil Cena tisti, ki je nasvetoval, da naj na svetega

Jurija dan zaãnejo pasti vso Ïivino. Podlipnik, ki svojih
vpreÏnih konj ni pasel, konj za tri parizarje.

Drugi dan je ukazal Marku, da mora na svetega Juri-

ja dan zagnati trop v Peãi.

BES

OVâAR MARKO

Skozi ‰pranje je pogledal dan na Brkovãev skedenj. Iz
svisli se je primotal TomaÏ, otepel slamo raz sebe in se
pretegnil. Skoraj do peter je zasegel z rokami, tako je bil
velik. Petnajst let je s kirasirji ogledoval svet. Nekajkrat
je zamahnil s svojo teÏko sabljo v kri; tudi drugi so jo
veãkrat pu‰ãali njemu. Pred ‰tirinajstimi dnevi pa je
minilo dvajset let, odkar mu je pruska sablja posnela vse
prste na levi roki in ‰e pol dlani. Desetega malega trav-
na sedemnajsto enain‰tiridesetega leta »baj Molvic in
·lezijen«.

Namesto kirasa in ãelade so mu dali pono‰eno

kmeãko obleko — premajhna mu je bila — in ‰e lajno so
mu dali in pravico, da sme iti za kruhom skozi mesta in
vasi »durh di gance monarhi«.

Nastavil je proti domu. âez dobrega pol leta je prodal

v TrÏiãu lajno in pravico »durh di gance monarhi«, te-
den dni pil in veseljaãil za svoje in drugih denarje, saj je
vedel povedati, da bi ga bil ãlovek vso noã poslu‰al, in
tako zalil zadnjo atako »baj Molvic in ·lezijen«, prav po
kirasirsko, se prespal in znova stopil na cesto brez lajne
in brez pravice »durh di gance monarhi« in brez boÏja-
ka v Ïepu. âez tri ure je stal na domaãem pragu, te‰ã,
kakor je od‰el iz TrÏiãa. Sram ga je bilo prosjaãiti v do-
maãem kraju.

BES

OVâAR MARKO

Brat Fronc ga je takoj spoznal in ga je bil vesel, za-

skrbelo pa ga je, ko mu je TomaÏ pokazal roko. Pa ga je
poprosil samo za kot v svislih in da naj ga drugo niã ne
skrbi.

Pripovedovati je znal, konje je umel zdraviti in delati

je poskusil, pa kaj bo‰ z eno samo roko. Prihodnjo po-
mlad je gnal konje v planino in potem vsako leto. ·e za
starost, pa ni bil veã mlad, je imel prihranjenega nekaj
in za pogreb in za ma‰o.

TomaÏ je sedel na tnalico, na kateri so sekali rezani-

co za kravo, in obuval visoke ‰kornjice. Za vse na svetu
bi ga nihãe ne bil pripravil, da bi v coklah konje pasel.
Kakor je teÏko obuval ‰kornjice, bile so lepo se‰ite in
zelo ozke nad sklepi, je bil vesel v svojih mislih:

»Tako je prav. Na svetega Jurija dan morajo konji

prviã na pa‰o, ne pa na svetega Florjana. Sveti Jurij ima
konja, on je pri konjenici sluÏil. Saj niã ne reãem svete-
mu Florijanu, naj nas varuje ãasnega in veãnega ognja,
ampak golido ima in ne konja, pri pe‰cih je jedel komis
in ne vem, kako bi se bil obnesel v ataki.«

Obesil je torbo ãez ramo, ogrnil ‰irok pla‰ã, zataknil

priroãno sekirico za pas in s teÏkim biãem v roki ropo-
taje od‰el po stopnicah.

V vas se je napotil po stezi med vrtovi.
Vonj, ki ga je izpuhtevala mlada, z roÏami posejana

trava in odganjajoãe, razcvetelo drevje, je utopil zatohli

BES

OVâAR MARKO

duh po senu in slami, katerega je prinesel s sabo TomaÏ
s skednja.

Sonca ‰e ni bilo izza StraÏe, vendar so ãebelice Ïe bra-

le.

Iz detelje je skoãil zajec v grm. »Blizu vasi, na meji

med volkovi in psi si je otel ãez zimo Ïivljenje. Sirota. Saj
je najbrÏe zajklja.«

Prisluhnil je ptiãjemu petju in ga pohvalil. »Zima je

proã. Svetega Jurija pozdravljajo. Lahko so ga ptiãi ve-
seli. Ne bo mu treba stikati za senom, kakor smo morali
mi kirasirji vãasih. Mimogrede bo do sita napasel svoje-
ga konja.«

In ga je zaskrbelo, ali bo Podlipnik drÏal besedo in vse

leto pustil Ïrebca na pa‰i: »Nima‰ bolj‰ega psa pri ko-
njih na pa‰i, kakor je Ïrebec. Ne volk in ne medved se ne
sreãata rada z njim.«

Na Podlipnikovem dvoru mu je prihitel naproti Vol-

kun in se mu prikupoval. PoboÏal ga je med pove‰enimi
uhlji: »Volkun! Kako bo‰ pasel z Markom? Ni tako mo-
der, kakor je bil Jernej, ki nas je vse uãil. Niã se ne boj,
Volkun, ne bomo ga pustili, kar nas je od starih ognjev.«

Marko je pri koritu polnil ãutaro z vodo. Pritekla je

Anãka s ‰kafom in ni hotela, da bi ji Marko pustil prej
natoãiti, saj je iskala prilike, da bi z njim spregovorila:
»Marko, ne bodi hud na ata, ãe ti je prezgodaj ukazal
gnati trop v Peãi.«

BES

OVâAR MARKO

»Saj nisem, Anãka.«
Za te besede bi bil Marko gnal trop na vrh Stola; ne

samo med volkove in medvede, med leve bi gnal past za
Anãkino prijaznost.

Markovi jarci so pridrobili po stagnah na Krni‰ki rob.
Vodilni zvonec je potegnil proti vetru na levo, za Rodi-
ne; Marko je zabrlizgnil na kljuko. Anãkina pisana ovca
je obotavljaje se zaokrenila na desno, pod Brunk. Obo-
tavljal se je tudi Volkun. Po vetru za zlomka ni rad spu-
stil tropa. Kakor napol slep se je vselej sukal po vetru
pred jarci. Zato se je, ker ni mogel ovohati, kaj je pred
njim.

Marko je zaÏviÏgal na prste in ukazal: »Volkun, Ïeni!«

Sam je stopil pred trop, pes jarcem za repe. ·ele na Vo-
glu sta jim spustila gobce v travo.

Nad sabo je videl Marko jasno Jurijevo jutro, pred

sabo pa Peãi z neporaslimi melmi in njih vrh, ozelene-
lo Jecolo, kamor se hodijo volkovi razgledovat v dolino
in kamor se je namenil zagnati trop zavoljo gospodar-
jevega ukaza in ‰e bolj zavoljo Anãkine besede. — »Sa-
mo malo naj se jarci oddahnejo.«

Presli‰al je ptiãje petje. Presli‰al prebujajoãi se tru‰ã v

vasi. Vse. Samo Anãka, Peãi in Jecola!

BES

OVâAR MARKO

Peãi: Od Most do Struj je videl pred sabo divji zid, ki

loãi vasi od Zavrha, ljudi od zverine. Iz pripovedovanja
je vedel, da so takrat, tistega leta nihãe veã ne pomni, ko
se je na Koro‰kem Dobraã odtrgal, tudi Peãi, razrahlja-
ne po potresu, stresle raz svoj skalnat okostnjak s travo,
grmovjem in drevjem prerasle strmine. Od Most do
Struj. Le Jecola na vrhu je ostala zelena in pa nad Za-
breznico majhna planja.

Pok, pok, pok, pik pok. Tresk, tresk, tresk.
Iz niã kaj veselega premi‰ljevanja je prebudilo Marka

pokanje biãa na vasi v Krnicah. In je vedel: Kakor Ïe to-
liko pomladi kliãe znova z biãem konjar TomaÏ konje na
pa‰o iz ‰tirih vasi, letos na svetega Jurija dan. Marko mu
je odgovoril na rog: Jiiiihahahaha, hrrr, hrr, hr.

Zarezgetal je Podlipnikov Ïrebec. »Mu ga je le spustil

iz konjaka. Ej, na‰ gospodar!« se je razveselil Marko.

In od Zabreznice do Rodin so zaãeli rezgetaje odgo-

varjati konji, kakor bi za TomaÏem ponavljali: »Zima je
proã.«

»Ali so se takrat tudi konji pasli na Rebri, ko so se Peãi

posule? In voli in krave? In ãe so bili jarci in koze v Pe-
ãeh?

Morebiti spe pod robovi na Rebri, pod Krni‰kim, pod

Malo, pod Srednjo, pod Stanom s tropi vred, Ïivi zasuti,
pastirji? Visoko nasute grobove imajo. Ni jim treba no-

BES

OVâAR MARKO

siti cvetja na grobe, samo se je zasejalo, resje in kurjice
in sto sort drugih roÏ. Prav je.«

Med rezgetanje konj se je vme‰alo togotno, na boj

izzivajoãe ruljenje volov, ki ga je veãkrat prevpil volar
Bo‰tjan Îorga, kateremu so nagajali, da je najmoãnej‰i
v svojem tropu in da se noben vol ne upa z njim iti bost,
ãe zavpije nad njim, ãeprav nima rogov. Pa Bo‰tjanu je
to ‰e dobro delo: »Kajne, kajne,« je odgovarjal.

Prve vrste jarcev so stopile s trave v mel. Jagnjeta je

bodel oster gramoz. Zaostala so in zableketala, kakor bi
hotela ovcam potoÏiti: »Boliii.« Matere so se jim oglasile
in jih spodbujale: »Naprej! Navadite seee!«

Marka pa je mikalo, da bi zagnal trop pod Skokom,

ãez Stan in skozi Struje do Sv. Petra, pa se je spomnil, da
bi moral z njimi skozi gozd; vedi zlomek, kaj je v njem:
»Niã! Po goljavi gremo na Jecolo.

Seveda. V Strujah lahko raste gozd in Poljãani so ga

veseli. Pravijo, da imajo nad svojo vasjo najbolj trdno
skalo, ker je obdrÏala travo in drevje na sebi, ko se je
nad vsemi drugimi vasmi svet odtrgal. In na tej trdni
skali so zidali cerkev v ãast skali — svetemu Petru.«

Jih je pohvalil v svojem srcu, Poljãane. ·e bolj pa so

mu bili v‰eã Zabrezniãani, ki so na edini zeleni planji,
katera je ostala v Peãeh nad vasjo, sezidali cerkvico sve-
temu Lovrencu. — ·koda, da ne stoji veã. Marsikak‰no
jutro je Marko, ko je zasli‰al svetega Lovrenca zvon zvo-

BES

OVâAR MARKO

niti dan, obãudoval starega Voreno, kako je pri‰el sko-
zi burjo ali kako je pregazil visoko zapadli sneg, in kdaj
je moral iti od doma, da je bil Ïe navsezgodaj tako viso-
ko v Peãeh.

Najbolj modri so bili pa Brezniãani. Svet, ki ga jim je

vrgel potres za vas, je spodjedala voda, da jim je ãeda-
lje bolj lezel za hi‰e. Pa so postavili pod premikajoãe se
bregove cerkvico svetemu MiklavÏu, ki ima pri vodah
veliko besedo, trdno preverjeni, da dlje kakor do svoje
hi‰e ne bo svetnik pustil vodi spodna‰ati sveta. Niso se
zmotili. Bregovi so obstali. — ·e dandanes stoje, cerkvi-
ca pa ne veã.

Reber pod Markom je oÏivela.
Kozar Peter Koraãek je pridrevil pod Peãi svojo rogato

drobnico: »Prehitel si me, Marko. Ve‰, so babe prelene,
da bi zgodaj vstale in pomolzle. Pa jaz jih bom Ïe na-
uãil.« Psa ni imel niã, saj je vse leto vsak veãer prignal
pod noã v vas, zaradi mleka, zavraãal je pa na daljavo s
kamenjem in vselej zadel kozo tako, da ji ni niã ‰kodilo.
Tako je znal pomerjati, da bi s kamnom ptiãa z vrh dre-
vesa zbil.

Koraãek je zagnal koze po poti na Krni‰ki vrh. Tudi

pod Markovo coklo je ‰krtnil gramoz; stopil je za jarci v
mel.

Pod Peãmi so se gibali ‰e ‰tirje beli plazovi, ‰tirje tropi

jarcev:

BES

OVâAR MARKO

Pod svetim Lovrencem je uãil Jok svojega Hrusta.
Pod Skavalico je zami‰ljeno postopal za Planjavãevim

tropom MeÏkov JoÏa, fant s temnimi skodranimi lasmi.
Prav tako skodrana je bila tudi njegova psica; ni bila si-
cer velika in volkov se je bala, toda zavraãala je dobro.
Tudi JoÏa se ni rad sreãal z zverino.

Podrobarjev ovãar, BlaÏ Podgo‰ar, je zaustavil svoj

trop pod melmi na Krni‰kem robu. Ostal je najbliÏe
vasi, iz tega namena, da se je norãeval iz pastirjev, ki so
konje in vole in krave mirili.

Na Srednjo je prignal Ga‰per Pokljukar Muhovãev

trop. Njegov pes Ravs se ni dosti menil za jarce; stikal je
bolj za sledmi in Ga‰per je bil tega vesel, saj ga je ‰e sam
podpihoval:

»Morda pa le ujame kak‰nega zajãka. âe mu ga bom

mogel, mu ga bom vzel, ãe ne, ga bo pa sam pojedel; ne
bo mu ‰kodil.«

Med konje, ki so veãkrat zacvilili in se zbrcali, je sekal

TomaÏ s svojim biãem.

Îorga je rjovel in bil z gorjaão vole po rogovih, ki so

se borili za vodstvo tropa.

Pri kravah pa so ogledovali gospodarji, ali bo treba

zimskim teletom natakniti bodiãaste uzde, da ne bodo
na pa‰i sesali krav.

BES

OVâAR MARKO

Med tropi za plotom pa je hodila Mica, postarano

dekle, in se najraj‰i mudila pri konjih. Naravnost izpod
njenega okna je od‰el Brkovãev TomaÏ med kirasirje.

S PrimoÏevega vrta pa je gledal Ïalostno v Reber Jer-

nej, na jok mu je ‰lo, ko ni veã mogel med pastirje. Celo
visoko z Jecole ga je opazil Marko in ãutil njegovo brid-
kost.

Podlipnica in Anãka sta pekli. Za rÏenim kruhom je za-
mesila Anca tudi iz ãiste p‰enice: »No, pa ugani, Anãka,
kaj bom spekla iz bele moke?« je skoraj nagajivo vpra-
‰ala mama hãerko. »Ne vem,« se je branila Anãka. »âi-
gav god pa bo jutri?« je silila mama v dekle. Anãka je
zardela. »Spet po nepotrebnem zardeva‰,« jo je uãila
mama.

Vstopil je Cena, ki je zadovoljno ogledoval Marka v

Peãeh: »Sveti Marka bo jutri. Na‰ega ovãarja god. Spe-
cita mu ‰truco, ko Ïe peãeta. Fant dobro kaÏe.«

Kako je bila Anãka vesela teh atovih besedi.
Marko pa je leÏal na vrhu Jecole in ogledoval Zavrh.

Volkun poleg njega. Naenkrat je pes nemirno poskoãil,
pogledal v zrak. Takrat pa je tudi Ïe Marko zasli‰al in
videl, kako je pribrenãal bogve odkod moãan roj, ki se je
usedel na bliÏnjo bukev in zlezel v duplo.

BES

OVâAR MARKO

Marko je bil neizreãeno vesel. Takoj je sklenil, da

ste‰e korito in da si bo tudi on napravil ãebele.

Marko je gledal Zavrh. Vesel je bil, ker je vse Ïe moã-

no odganjalo. Tudi na Jezercih, ne samo na polju, bi
sveti Jurij lahko napasel svojega teÏkega konja.

Kako bi bil ‰ele vesel, ãe bi vedel, da mu Anãka peãe

veliko belo ‰truco za god. Anãka!

BES

OVâAR MARKO

âETRTO POGLAVJE

âEZ VRH ÎENEJO

z vasi pod Peãmi je jutro za jutrom prizvonilo po

stagnah na Reber na stotine zvoncev.

Med krni‰kimi pastirji je dan za dnevom prvi zatro-

bil na vasi kozar Koraãek: »Sem jih Ïe navadil, babe,
zgodaj vstajati,« je ves zadovoljen veãkrat povedal ko-
zam, katere je drevil pod Peãi tako naglo, da so roÏljali
drobni zvonãki v ãredi kakor kraguljci pred gra‰ãinskimi
sanmi: »Saj drugaãe poleti ne boste prehodile poti pod
Srednji vrh in nazaj.« Sam pri sebi pa je razmi‰ljal, ali bo
letos ‰e planinila pri Maãevskih koãah Majda in koli-
kokrat bo utegnil izpod Srednjega vrha ãez Vrtaão iti v
vas.

Za Koraãkovim rogom je navadno poãil TomaÏev biã,

ãe ga ni prehitel Îorga, ki je sklicaval vole iz hlevov s
tako zamolklim hohojem, da je bil njegov glas zares pre-
cej podoben oddaljenemu mukanju.

Ovãarji niso ne trobili ne klicali, ker je zapiral vsak

svoj trop v en sam ovãjak, ãeprav so pasli vsi, razen
Marka, jarce veã gospodarjev.

BES

OVâAR MARKO

Zadnja sta bila vedno ãrednik LukeÏ in tretjinek TevÏ,

ker sta morala ãakati, da so Ïenske krave pomolzle. Pa
to je bilo Ïe od nekdaj tako.

V Rebri in v Peãeh je pozvanjalo od jutra do veãera,

da se je razlegalo v polje, kakor bi vsak kamen in vsak
grm pel. Vmes so pa udarjali z basom zvonãarji-vodni-
ki.

Pred trjaki in pred Zofijo tiste dni so zvonci vsak dan

bolj na gosto pozvanjali, ãrede so se zaãele hitro premi-
kati preko robov in planjav.

DeÏja ni hotelo biti; pe‰ãena zemlja je omagala in tra-

va je prepoãasi odganjala za stotine laãnih gobcev.

Kozar se je smejal; grm, ki ga koza objeda, se najdlje

ustavlja su‰i.

Druge pa je kar vse skrbelo. Edino Îorga se je tolaÏil,

da majnika trava mora rasti, ãe jo s kijem zabija‰ nazaj
v tla. Pa se je vendar nad nemirnimi voli tako razhudil,
da jih je s hudiãem klel.

Trjaki bodo dali deÏ. Zofija pa prav gotovo, saj je vsa-

ko leto mokra.

Pankrac je vzdignil vetrove. Zgornji in spodnji sta se

sku‰ala, kateri bo moãnej‰i.

Na Servaca zveãer je zmagal jug.
Bonifac pa je vso noã in ves dan na temnih oblakih

vozil deÏ izpod sonca.

Zofija bo mokra.

BES

OVâAR MARKO

Pa‰e je Ïe tako primanjkovalo, da sta se Jok in Marko

kljub mraãnemu vremenu dogovorila, da bosta gnala na
Bonifaca na vrh Peãi; bosta Ïe Volkun in Hrust ovohala
zverino, ãe bo kje v go‰ãi skrita preÏala.

Marko je najbolj zato ti‰ãal na vrh, ker je vedel od

Vrbanka, da najlaÏe mraãnega dne izseka‰ ãebele iz dre-
vesa. Navezal si je panj ãez ramo, vtaknil sekirico za pas
in z rogom in ÏviÏgi in z »na, na, bac« prignal s prvim
zagonom na Skok in nastavil ãredo proti Oknici.

Jok pa je s Hrustom rinil jarce ãez Vogel na Jecolo.
Markov panj je opazil TevÏ in je tako dolgo prigovar-

jal ãredniku LukeÏu, da sta zagnala krave na Vrhe. Za
Markom ga je mikalo. âe ne drugega, se mu bo vsaj lah-
ko smejal, ko ga bodo pikale ãebele.

Marko je prepustil na Oknici trop Volkunu. Pes ga je

dobro razumel; saj ga je tudi Jernej pustil veãkrat sa-
mega pri Ïivini.

Jok Hrustu ‰e ni zaupal. Sedel je na skalo, da je videl

svoje in Markove jarce, in je zdaleã opazoval Marka,
kako si je zatikal pod klobuk ozelenele bukove vejice, da
bi ubranil obraz pred ãebelami. »Boji se jih pa le in kako
si zna pomagati. Ni neumen fant.«

Nedolgo potem, ko je odzvonilo po dolini poldne, je

zapela v bukvi Markova sekirica.

Krave so se pripasle takrat ãez Praprotnik na Mali

stan. TevÏ se je glasno krohotal Marku, ki si je otepal z

BES

OVâAR MARKO

rok pikajoãe ãebele. ârednik mu je ukazal, naj pazi, da
ne bo Ïivina u‰la skozi napol polomljen plot na seão.
Tretjinek pa je prepustil krave samim sebi, stopil skozi
leso in tik ob robu Peãi ‰el proti Marku, da bi mu od bli-
zu privo‰ãil pikanje ãebel.

Zagledal je pod seboj Podlipnikove jarce. Kakor bi ga

po neprevidnosti sproÏil, je sunil z nogo v mel kamen,
ki se je parkrat zaobrnil, nato odletaval v vedno dalj‰ih
skokih in usekal v sredo Markovega tropa. Jarci so za-
grmeli na dve strani. Dveletni, popolnoma bel ko‰trun,
Cenekov je bil, lepa Ïival, pa se je z odbito zadnjo nogo
utoãil v meline.

Jok se je zadrl nad TevÏem: »Pusti jarce, kaj so ti na-

poti!«

Marko, ki je Ïe postavil satje v pritrjene kozice v pa-

nju, je zama‰il s pripravljeno ru‰o izsekan Ïlambor, da
ãebele ne bodo silile nazaj in da bodo raj‰e zasedle sat-
je v panju, poskoãil z bukve na tla in tekel proti TevÏu,
grede pa Ïe klical psa: »Volkun! Podi! Zapodi!«

Volkun pa je imel preveã opraviti z jarci, da jih zopet

seÏene, in je presli‰al ovãarjev ukaz.

»Be‰tja ti, Rotijina,« je siknil ves zasopel Marko v Tev-

Ïa in bil tako razdraÏen, da se je TevÏ izgovarjal: »Ka-
men se mi je sproÏil izpod nog.«

BES

OVâAR MARKO

»Kaj pa stopa‰ na kraj, ãe ne zna‰ pogledati, kaj ima‰

pod nogami. âe si taka neroda, zakaj gre‰ past v gore. Z
Ïenskami hodi na njive plet.«

»Ti hodi na njive plet. S Podlipnikovo Anãko, da ti ne

bo dolgãas.«

»Z robevnico te bom po buãi; pa ne zavoljo Anãke;

zavoljo jarca, ki si mu nogo odbil. Be‰tja! Ti ga bo‰ pla-
ãal, ne jaz.«

Tisto zaradi Anãke in jarca pa je bilo narobe res.
Volkun je Ïe uredil ãredo in se podvizal po melu k

Marku. TevÏ ga ni opazil, ker se je res bal, da bi Marko,
jezen, ne zamahnil. Marko tudi ne, ker mu je zaradi
Anãke zavrela kri.

Stala sta si nasproti z naprej sklonjenima glavama

kakor dva trmasta vola, preden z vso teÏo tre‰ãita sku-
paj.

Takrat pa je zagnal Jok na skali grozen krik in mahal

proti seãi z robevnico.

Urno sta se oba nasprotnika okrenila in ujela z oãmi

zadnji skok, s katerim se je pognal velik, rjav medved na
hrbet kravi, ki je za‰la skozi raztrgan plot tako daleã na
seão, da je bila Ïe ãisto blizu gozda na oni strani.

Togotno je renãal medved na hrbtu krave, ki se je

sku‰ala otresti stra‰nega jezdeca in ubeÏati. Preskoãila
pa se je komaj za tri svoje dolÏine. Zverina ji je z udarci
svoje teÏke ‰ape zlomila kriÏ. Krava se je sesedla in v

BES

OVâAR MARKO

smrtnem strahu zarjula z glasom, ki pretrese mozeg Ïi-
vini in ljudem.

TevÏ in Marko sta prepla‰ena obstala. Tudi Volkun se

ni upal napasti; z najeÏenim hrbtom je renãal poleg
obeh pastirjev.

Jok je lezel s skale in vpil. Kaj, ko ga ni nihãe razumel.
Krave so tekale naokrog, suvale z rogovi teleta, jih

zganjale na sredo, togotno kopale zemljo, pri tem tuli-
le skoro niã manj stra‰no kakor njih pobita vrstnica na
senoÏeti, katera se je ‰e vedno sku‰ala dvigniti in uteãi
smrti. Medved, ki se je lotil Ïe vimena, je ‰e nekajkratov
udaril s ‰apo, nakar je krava utihnila in s seãe je bilo sli-
‰ati samo ‰e momljajoãe renãanje zverine.

Okrog krav je kakor brez glave tekal LukeÏ in klical:

»JeÏe‰, Kriste‰, TevÏ, kam si ‰el!«

TevÏ je stekel k LukeÏu. Marko pa je ‰e vedno stal,

kjer je bil, in razmi‰ljal, kako bo branil svoje jarce, ãe bo
treba. Pa je nedaleã od njega zakriãal Jok: »Kaj stoji‰,
Marko! S psi nadenj!«

In preden se je Marko zavedel, je Ïe ‰ãuval Jok oba

psa: »Volkun! Hrust! Ujs! ujs!«

Na ta ukaz je ‰inil Volkun kakor pu‰ãica na senoÏet;

Hrust za njim; za obema pa se je spustil v dir Marko.

Nekaj skokov pred medvedom in kravo se je Volkun

ustavil. Hrust seveda tudi. Oba sta pa priãela glasno in

BES

OVâAR MARKO

tako na gosto lajati, da je odmevalo od vrhov, kakor bi
se togotila cela jata psov, ne samo dva.

Medved je grozeãe renãal, krave pa vendarle ni pustil.
Pri‰el je ‰e Marko. Da se pes izkaÏe pred gospodarjem

ali ker mu je ob navzoãnosti ãloveka zrastel pogum, se
je Volkun pognal od zadaj v medveda, ga ugriznil in ‰e
hitreje odskoãil.

Medved se je obrnil, zagledal Marka, se postavil na

zadnje noge in nameril nanj.

Marko je nastavil robevnico. Kaj pa je drugega mogel

storiti? Jok ga je videl, LukeÏ tudi in TevÏ, ta ta! »Saj bo-
sta psa pomagala in Jok in LukeÏ tudi. KriÏ boÏji . . .«

Medved je res pri‰el do Marka na tri, ‰tiri seÏnje bli-

zu. Takrat se mu je pa zapra‰il Volkun v hrbet in ni veã
odskoãil. Hrust, mlad in neizku‰en, ga je napadel od
spredaj, pa ga je zverina tako oplazila, da je bil naenkrat
ves krvav. Preblizu medveda se sicer ni veã upal, je pa
zato ‰e bolj razdraÏeno lajal vanj.

Marko se je Ïe prestopil, da gre z robevnico pomagat

Volkunu, ker je vedel, da pes ne bo vzdrÏal.

Takrat pa je s sklonjeno glavo, s krvavimi oãmi — prst

in ru‰a sta mu leteli izpod parkljev — pritulil od krav
junec, Balantov je bil, in naravnost nad medveda.

Medved se je otresel Volkuna in v nekaj skokih, kakor

je pri‰el iz go‰ãave, spet zginil v njej.

Psa sta jezno lajala za njim; v grmovje nista ‰la.

BES

OVâAR MARKO

100

Marko pa je imel dovolj opraviti, da je odganjal jun-

ca, ki se je ves razgaden hotel lotiti njegovih psov.

Pritekel mu je pomagat LukeÏ, ki je zamahnil s pali-

co po juncu. Marko pa se je potegnil za Ïival: »Ne bij ga,
ko nas je vse re‰il iz zagate.«

»Kaj nas, tebe, tebe,« se je oglasil Jok globoko zasop-

ljen. »Nisem veã za tek. Sapa, sapa mi nagaja — LukeÏ,
ti bi jo pa lahko veã imel. âe si videl, kako se je medved
postavil pred fanta, bi mu bil skoãil pomagat. Pa TevÏ!
Le kako si se upal potegovati, da bi pasel svoj trop. Pa ‰e
k Podlipniku si silil. Ali ve‰, koliko je petsto jarcev! Saj je
junec imel ne samo poguma, tega ima Ïe tako ali tako
veã, pameti, pameti je imel veã kakor vidva. Da si mogel
tako glavo izgubiti, LukeÏ! âigava pa je krava?«

»Res sem napol zme‰an, ko ‰e tega ne pogledam,« je

priznal ãrednik, se okrenil in prestra‰iL »JeÏe‰, Kriste‰.
Zabor‰tnikova! Eno samo imajo pa kup otrok.«

»Ali vidi‰, tretjinek, kaj si naredil, ko nisi poslu‰al

ãrednika in stal pri plotu? Ko bi bil jaz Zabor‰tnik, bi ti
u‰esa navil. V meléh ima‰ pa ‰e jarca z odbito nogo.
·tor! Kaj zija‰ sedaj? Zgubi se! Krave past! Bomo Ïe brez
tebe opravili.«

»Pa kar hitro,« ga je nagnal ‰e LukeÏ.
TevÏ ni rekel ne bev ne mev; od‰el je, kakor so mu

ukazali, in se strahovito jezil na Marka in se pridu‰al,
kako mu bo vrnil. Le kaj mu je Marko naredil?

BES

OVâAR MARKO

101

Pobiti kravi, ki je ‰e vedno trepetala, so spustili kri,

katero sta Volkun in Hrust polizala. »Sta jo tudi zasluÏi-
la.«

»Danes si se pa postavil. Vse si nas posekal,« je po-

hvalil Marka ãrednik.

Marko se je od hvale prevzel: »Pravzaprav je ‰koda,

da ga je junec odpodil. Ubil bi ga bil, mrho.«

Jok ga je hitro zavrnil: »Ali pa on tebe. Zahvali Boga

in svetega Jakoba iz Kompostele, da se je tako izteklo,
kakor se je. Se bo‰ Ïe ‰e sreãal z medvedi. Pa na samem
in sam. Glej, da ti takrat ne uide srce za pete. âe je Ïe na
Vrheh hudo, kaj bo ‰ele letos na Zavrhu!«

Marko je obmolknil; na tihem ga je zaskrbelo.
»JeÏe‰! Lenki bo hudo. Kriste‰! Kaj naj naredim se-

daj?« je Ïalosten vzkliknil LukeÏ.

Pa ga je kompostelski romar potolaÏil: »Îena te ima

rada in ji bo‰ lahko dopovedal, da nisi ti kriv nesreãe. Le
vse leto jo bo skrbelo, kdaj te medved v planini raztrga.
Taka je Ïenska, ãe te ima rada. Krave pa nazaj na Reber
zaÏenita, napasla jih danes tako ne bosta, ko so vse zbe-
gane. Potem pa stopi domov, naj takoj kdo pride z vo-
zom po kravo. Pod Komunom naj ‰e Podlipnikovega
ko‰truna naloÏi.«

ârednik se je ‰e enkrat obema lepo zahvalil in od‰el.

Na tihem mu je bilo Ïal, da ni Marko njegov tretjinek;
pa se je domislil, da bi potem ne pasel Podlipnikovih

BES

OVâAR MARKO

102

jarcev, in je samega sebe — kakor Marko TevÏa, ozmer-
jal z buão neumno. Padle so prve kaplje deÏja. Ovãarja
sta se ogrnila: Marko s koÏuhom z volno na zunaj, Jok
je pa oblekel burnus z romarsko ‰koljko na prsih.

Zofija bo mokra. Hvala Bogu!

Na Krni‰kem robu je Ïe zdaleã ugledal Marko velik rdeã
deÏnik, ki je bil kaj malo dvignjen od zemlje: »Le komu
se ljubi v deÏju sedeti na gmajni?« je pomislil Marko.

Rdeãa streha pa se je zaãela premikati proti njemu.

»Saj ni odrasel ãlovek; otrok je.« Marko je obsodil ljudi,
ki nimajo pameti, da pu‰ãajo otroke pod noã in v takem
vremenu zdoma. Koj nato je stekel Volkun vesel proti
razpetemu deÏniku in Marko je spoznal Manico.

»Marko!«
»Kje pa je Rozalka?«
»Doma.«
»Kaj da te je pustila od doma?«
»Saj mi je rekla, da ne smem iti, pa sem ji u‰la.« Na

jok ji je ‰lo.

»Kaj pa je vendar, Manica?«
»Skrbelo me je, ali vama res ni medved niã naredil.

Tebi in Volkunu.«

Marko se ji je zasmejal: »Saj vidi‰, da sva oba zdrava.«

BES

OVâAR MARKO

103

Bosa je stopicala Manica poleg brata in pripovedo-

vala, da krava Ïe odrta visi na Podlipnikovem skednju in
da bodo Podlipnikov ata Zabor‰tnikovim ‰e nocoj dru-
go kravo dali, da bodo otroci imeli mleko, in da so ko‰-
truna tudi zaklali. In da je Podrobar rekel Balantu:
»Baha, baha. Pa Podlipnik lahko, ko ima vsega dovolj in
bo vse samo dvema pustil.« In je ‰e potoÏila, da ne ve,
zakaj so Podrobarjev ata hudi na Podlipnikovega, ki
bodo za mrtvo kravo dali Ïivo.

»No, Manica, le pojdi domov, da ne bo‰ mokra,« jo je

odslovil Marko. »Tudi jaz bom kmalu pri‰el.«

Manica je pritekla domov.
»Kje si hodila?« jo je osorno sprejela Rozalka.
Manica pa ‰e deÏnika ni utegnila zapreti. Smuknila je

k oãu za peã: »Oãa! Oãa! Oba sta zdrava, Marko in Vol-
kun.«

Kako ne bo‰ vesel otroka s takim srcem!

Pred Podlipnikovo hi‰o, pod ‰irokim napu‰ãem, od ka-
terega je lil gost kap, je stala vrsta ljudi, ki se je pred vrati
zgostila v gruão. Pogovor se je pletel venomer okrog
medveda, ubite krave in Marka. Vsem se je dobro zde-
lo, da je Marko iz Krnic, iz njih domaãe vasi doma: »Mi,
mi!«

BES

OVâAR MARKO

104

Nekajkrat se je odtrgal iz gruãe smeh zaradi tretjine-

ka, Rotijinega TevÏa.

Otroci so nepoãakani pogledovali izza vogla na vas,

dokler ni Cenek vesel oznanil: »Îe poje! Na‰ zvonec
poje. Marko Ïene v ovãjak.«

In otroke in Ïenske in tudi nekatere mo‰ke je prema-

galo, da so nehote stopili izpred vrat na vogel.

Anãka se Ïe okroglo uro ni upala iz kuhinje; bala se je

pogledov in morda bi jo celo z besedo podraÏili. Sama
ni vedela, kako je stala kar naenkrat v hi‰i pri oknu in
prav takrat, ko je Marko v mokrem koÏuhu in z robev-
nico pod pazduho prignal jarce, ki so se zaãudili gruãi
ljudi in obstali pred odprto leso.

Marko je ni prezrl. Prijazno sta se nasmehnila drug

drugemu in silno dobro se je obema zdelo, da tega ni
nihãe opazil.

Mar je bilo sedaj Marku za ljudi, ki so ga ãakali. Saj ga

je z veselim obrazom pogledala skozi okno Anãka, Pod-
lipnikova Anãka.

In ko so ga va‰ãani pozdravljali: »Marko, ti pa ti. Po-

gum ima‰. Kdo bi ti bil prisodil,« jim je Marko sicer pri-
jazno, pa samo mimogrede odzdravil, zaklical Volkunu,
ki se je za hip zmedel, pognal v ovãjak in grede sklenil:
»âe Bog da in ãe bo prilika nanesla, ubijem medveda, da
bo Anãka vesela. Podlipnikova Anãka. — Podlipnikova

BES

OVâAR MARKO

105

. . . ? Naj bo ãigar hoãe, Anãka je Anãka, ubijem ji med-
veda.«

Anãka pa je pritekla vsa zaskrbljena v kuhinjo: »Ma-

ma, Marko je moker. BrÏ mu dajva kaj gorkega, da se ne
prehladi.«

Podlipnica jo je s skrbjo pogledala: »Anãka, hitro od-

ra‰ãa‰. Pa ne vem, ãe poganja‰ v pravi vrh.«

Dekle je zardela in se je takoj zasmilila mami: »Juhe

mu nalij, meso je ‰e pretrdo. Saj je on re‰il kravo.«

Marko je otepal s klobuka in koÏuha mokroto. Takrat

je stopil na prag Cena in prijel Marka za obe rami: »âaj,
da te ogledam. Îiv si ‰e. Cel tudi. Alo! Îenske! V Ïehto
s fantom.«

Marko ni vedel, kaj gospodar hoãe. Cena pa je zaãel

smrkati in ugotovil: »Pa, saj nima‰ niã duha. Se je pa
srenjski Ïupan bal, kdo te bo pral, kadar bo‰ medveda
sreãal.«

Glasen krohot, ki je veljal Podrobarju, ne Marku, se je

razlegel po Podlipnikovem dvoru.

Sedaj je Marko razumel in se je postavil: »Îehto naj

namoãijo danes pri tisti hi‰i, kjer navezane nasu‰ivne
rjuhe same s skednja padajo in kjer vse kure takrat zne-
sejo, kadar jaz prviã Ïenem jarce mimo hi‰e. TevÏ! Kurja
korajÏa pa vrabãeva moã.«

Nato je Podrobarjevega fanta, ki je tudi pasel rado-

vednost, kar odneslo okrog vogla.

BES

OVâAR MARKO

106

Za njim so se poãasi razhajali drugi in se pogovarja-

li:

»Hudomu‰en pa je Cena.«
»Je, pa je tudi dober. Ne bi vsak dal Ïive krave za mrt-

vo.«

»Saj je tisto dal, ki jo je sam mislil jutri pobiti. Poju-

tri‰njem odpeljejo s parizarji na Trst in kaj jim je, ba-
haãem, pojesti eno kravo. Trije, ‰tirje si jo razdele. Bo‰
videl, kako bodo pod noã pri‰li po meso.«

»Tiste ni dal, ki jo je mislil pobiti. Junico je mislil po-

biti. Táko je dal z mlekom. Zabor‰tnik ni prav niã na
‰kodi.«

Balant je pogovor ustavil: »Recite, kar hoãete. Kadar

gre zares, se Cena vselej izkaÏe. âe pa vãasih koga kaj
priseka — no, marsikdo zasluÏi.«

»Obrne se mu pa tudi vse po sreãi. Pri jarcih ima se-

daj najbolj‰ega psa. Ovãarja tudi, kakor kaÏe, ãeprav
smo se norãevali iz Marka.«

»Kako bo pa nam zverina trgala Ïivad, bomo pa jeseni

videli. âe medved pride na Vrhe, kako bo ‰ele gospoda-
ril nad Zavrhom.«

Gospodar je peljal ovãarja v hi‰o in mimogrede uka-

zal v kuhinjo: »Anãka, prinesi mu juhe.«

Anãka se je oddahnila, ker je Ïe drÏala skledo v rokah

in jo je skrbelo, ãe ne bo zardela v hi‰i in bi ata to opa-
zil.

BES

OVâAR MARKO

107

»Sedi in jej! Si zasluÏil.« Sam ni sedel.
Marko pa se je spomnil TevÏa: »Vse bi bilo dobro, ãe

bi ne bil Rotijina neroda, ali — ne vem, kako bi mu re-
kel — ko‰trunu noge odbil. Malo sram me je, da sem
izmed vseh ovãarjev prvega jarca zapasel jaz.«

»Nisi prvega. So jim jih Ïe zjutraj za Poljãami, opol-

dne pa za Mostami volkovi metali.«

»Slabo me tolaÏite. Trda bo na Zavrhu.«
»Bo. Zato pa ta ko‰trun ne ‰teje med zapa‰ene. Bi bil

moral tako ali tako enega zaklati. Cenek se je nekaj usa-
jal, ko ni ‰e pozabil, da nisi hotel njegovemu jarcu obe-
siti velikega zvonca, in sem mu hotel jaz drugega ko‰-
truna dati, pa me je Ïe Anãka prehitela, ki se ‰e sedaj
ãuti poãa‰ãeno, da njena ovca nosi veliki zvonec. Vidi‰.
Pravzaprav sem jaz ‰e za eno volno na dobiãku.«

Tudi Marko se je ãutil hudo poãa‰ãenega, ne toliko

zaradi zapa‰enega jarca kakor zato, ker mu gospodar ni
z Anãko niã ponagajal.

»Vidim, da se nisem motil o tebi. Pasi, ko mene ne bo

doma, kakor ve‰, da je prav, ‰e soli‰ lahko po Zavrhu, ãe
ti bo bolj kazalo.«

Podlipnik je Ïe pozabil, kako je mislil in govoril na

cvetno nedeljo, Marko pa ni in je prav dobro vedel, ãe
ne bo kaj prav, da si bo gospodar znova premislil in bo
zopet drugaãe z njim govoril. Gospodar je gospodar.
Vsak se brani ‰kode.

BES

OVâAR MARKO

108

Cena je od‰el h konjem in vozovom. Marko pa je sre-

bal juho in zajemal kose pogaãe, ki mu jih je nadrobila
Anãka v skledo, in se pri tem zavedel, da je z dana‰njim
dnem stopil za vselej v vrsto odraslih.

Ko mu je Anãka prinesla ‰e mesa, ni bil prav niã v za-

dregi, ko jo je nagovoril: »No, Anãka, kako ti je?«

Dekle se mu je prisrãno nasmejala: »Sedaj mi je do-

bro.« Pa je takoj ‰inil Ïalosten spomin na njen obraz:
»Popoldne sem pa mislila, da bom od strahu umrla.«

»Kaj te je tako prestra‰ilo?«
»ârednik. Pol vasi je obletal in venomer gonil: Marko,

medved, krava! Vsi smo Ïe mislili, da si mrtev. Ve‰, da
mi je bilo hudo.«

»Sirota.« Najraj‰i bi jo bil poboÏal.
»Potem so ‰ele izvlekli iz njega, da si ti medveda, ne

medved tebe.«

»Saj ga nisem. Pa ga ‰e bom, ãe bo prav.«
»Anãka!« je poklicala mama, ki se ji je zdel pogovor v

hi‰i predolg.

»Îe grem,« se je obrnila Anãka in poprosila ‰e ovãar-

ja. »Marko! Predrzen nikar ne bodi!«

Volkun v veÏi je bil tudi bogato deleÏen kolin in se je

veselo vzpel na Anãko, ko je stopila iz hi‰e.

Domov je prinesel Marko lep kos mesa. Podlipnica je

bila dobrih rok in Rozalko je posebno rada imela in vse
PrimoÏeve.

BES

OVâAR MARKO

109

·e tisti veãer je nesel Marko svoj panj ãebel, ki jih je

pustil pri Vrbankovem ãebelnjaku, na Breznico Kuhar-
jevemu Toneju v oskrbo. Od Vrbankovega ãebelnjaka je
bilo preblizu nazaj v bukev, iz katere je roj izsekal.

Tisti, ki so ‰li popravljat tamare, so povedali, da na Je-
zercih okrog koã raste tako gosta in visoka murava, da
se noga zapleta vanjo. In po Basal‰ãih in pod Bukovo
peãjo in pod Srednjim vrhom — vse zeleno. Povedali pa
tudi, da je nedolgo pred njimi stikal medved okrog koã,
odtisnil veliko sled in se skoraj na pragu rodinske koãe
oãedil, kakor bi se norãeval iz pastirjev in jih klical na
korajÏo. In volcje, da so raztrgali pri zgornjem jezercu
srnjaka.

Pa‰e ne bo manjkalo, samo z zverino bo vojska.
Pa se je oglasil TomaÏ, ki je bil drugo jutro namenjen

s konji ãez Vrh:

»Sita ãebela pika, sit soldat napada, napaseni konji se

pa iz same presitosti zbrcajo in zgrizejo med sabo. In pa
— Ïrebec vsaj za junca zaleÏe. âe pa kak‰no Ïrebe pade
— no — nobene vojske ni bilo ‰e brez krvi. In pa — saj
bo ‰e Îorga z voli od zadaj in siti voli niso jagnjeta, ki se
dado tiho poklati.«

BES

OVâAR MARKO

110

»Kajne, kajne, da voli tudi nekaj zaleÏejo,« se je oglasil

Îorga, ki se mu je dobro zdelo, da je pohvalil njegove
vole konjar, katerega je vi‰e cenil kakor sebe.

Kakor ‰e nikdar je sedel drugo jutro Marko sam za Pod-
lipnikovo mizo. Namesto z Ïganci in mlekom so mu po-
stregli z juho, s kuhanim in peãenim mesom in vina je
postavil sam Cena predenj. Je pojedel juho, mesa se je
komaj pritaknil; na prigovarjanje Ance ga je spravil s
pogaão in potico vred v torbo. Tudi z vinom si je komaj
omoãil usta.

Tesno mu je bilo in ti‰ãalo ga je v grlu.
Kako bi ga ne!
Na dvoru so stali za na pot pripravljeni trije parizar-

ji. In Cena in Miha in ‰e dva vozarja so jih pregledovali
vsi v jerhovini in visokih ‰kornjicah, ‰e stari JoÏa jih je
njim na ãast obul; morda pa zato, da se je bolj Ïivo spo-
minjal svojih mladih dni, ki jih je preÏivljal na cesarskih
cestah. Konjar TomaÏ, katerega je Podlipnik povabil na
jutranjo odhodnico, pa tako ali tako ni nikoli pasel konj
v ra‰evini in coklah, da se je loãil od drugih pastirjev.
Konj je konj; kje za njimi so voli in krave in drobnica.

Vsi v jerhovini in ‰kornjicah, samo Marko v ra‰evini

in coklah. Marko, ki se je Ïe v otro‰kih letih zavedal, da

BES

OVâAR MARKO

111

se mora ma‰ãevati nad cesto, zato ker mu je ubila oãe-
ta.

»In ãe se pretrgam, bom privozil s svojim vozom in s

svojimi konji iz Trsta na Dunaj, preden se bom Ïenil.«
Spomnil se je Anãke.

»In ‰e za mamo, ki v grobu leÏi, in ‰e za Anãko. Da mi

ni oãeta povozilo, bi danes Ïe oba vozarila in PrimoÏev
Marko bi lahko ãez nekaj let vpra‰al tudi za Podlipni-
kovo Anãko, tako pa pase njene jarce in si Ïeli, da bi
Anãka ne bila Podlipnikova.«

Kako naj bi jedel, saj je skozi stisnjeno grlo ‰e dihal

teÏko. Od ovãarja do vozarja je dolga pot, od vozarja do
gospodarja ‰e dalj‰a.

»Pa vendar. — âe se tudi pretrgam, ne stopim prej

pred oltar z nobeno, dokler ne privozim s svojo lastno
vprego od morja na Dunaj. — Prevozim! Za ata, za
mamo, za Anãko, zato, ker ne bo moja.«

Volkun, ki je Ïe dlje ãasa stal pred njim s pove‰eno

glavo, ga je sunil z gobcem v koleno in ga spomnil, da
morata gnati.

Marko se je poslovil od vozarjev in jim vo‰ãil sreãno

pot in oni njemu sreãno planino.

Gospodarju se ni upal ponuditi roke. Pa mu jo je Cena

sam in ostro mu je pogledal v obraz: »Kaj si umaknil oko
in zakaj se ti tresejo lica?«

»Niã.«

BES

OVâAR MARKO

112

»Bi rad ‰el z nami?«
»Sami veste, kako.«
»Saj si ‰e mlad. Poãakaj ‰e nekaj let.«
»Naj ãakajo drugi, jaz ne utegnem. Sreãno pot!«
V dir je napodil jarce z dvora, da se je prej odtrgal.
Podlipnik pa je s praga ‰e pogledal za Markom, tako

mu je bil v‰eã, in rekel Ïeni, ki je pri‰la klicat h kosilu:
»Anca! Kako se vãasih narobe naredi na svetu. âe bi se
temule fantu ne bil oãe povozil, bi bilo morebiti tudi pri
nas drugaãe, kakor bo; pa, kar je, je.«

»Tiho bodi!« mu je po‰epetala Ïena, »Anãka sli‰i.«
»Prej bi bila opozorila, sedaj sem Ïe rekel, pa sam

vem, da bi bilo bolj prav, ãe bi ne bil.«

»Jest!« je poklical h kosilu in prvi stopil ãez prag.

Plevice na polju so se plazile po razorih od Save proti
Peãem, da so vedno in vedno lahko pogledale na pot ãez
Vrh.

Mo‰kim, ki so obsipali krompir, so uhajale oãi od

motike in prsti na pot ãez Vrh.

Konje in vole so zganjali na Rebri, da jih Ïenejo ãez

Vrh v planino.

Za uzde so jih vodili iz vasi na Vogel, kjer se zlivajo

vse steze in vsi kolovozi v ‰irok pas, v pot ãez Vrh, ki se
vzpenja preko neporaslih, sivih melin in se, kakor se je

BES

OVâAR MARKO

113

odtrgala iz zeleno porasle Rebri, zgubi med skalami pod
Vrhom, se poÏene ‰e prek lesene ‰karpe ãez Brunk in se
pod kriÏem na Krni‰kem vrhu prevesi v Zavrh.

Krni‰ka pot ãez Vrh, edina vozna pot, ki je speljana

ãez razdrapani greben Peãi, se odtrga od ceste, ki veÏe
vasi, pri rodinskem znamenju, v katerem uãi sveta Ana
deklico Mater boÏjo molitev peti, preseka ozek pas po-
lja, udre skozi plot na Reber in zavije nad Deli v rahlo
napetem loku na Vogel. Do sem je kolovoz, ki se sam
nasiplje s prstenim gramozom. Od Vogla naprej pa se
vãasih raz‰iri kakor cesta, in je tako zbru‰ena, da blesti
v jasnem popoldanskem soncu na Kranjsko polje; v vas
pod sabo in v Blejski kot pa kar bode v oãi.

Od kriÏa na Vrhu, s katerega pogleduje bogec z enim

oãesom na tiste, ki prihajajo po poti prek melin, z dru-
gim, bolj zaskrbljenim, pa na tiste, ki odhajajo na Zavrh,
se vidita, kadar ni megleno, Ljubljana in Krim.

Konj, ki je zvlekel prazen voz na Krni‰ki vrh, je prestal

presku‰njo za pred najteÏji parizar.

In kadar vozijo nastil in drva po tej poti v dolino, za-

virajo v nekaterih krajih na vsa ‰tiri kolesa; in kamen in
Ïelezo zacvilita vãasih tako, da pri srcu zaboli.

Zganjali so konje na Vogel. V Delih je zbiral Bo‰tjan

vole. Samo veãji zvonci z nizkimi glasovi so pozvanjali
v polje in skoro vsaka Ïival je imela svojega varuha. Pred
leti jih je izuãilo, ko so vprav nad ‰karpo priãeli konji

BES

OVâAR MARKO

114

ritati, podrli ograjo in zbili kobilo z Ïrebetom vred v mel.
Oba sta se ubila.

Îe dvakrat je prepasel Îorga vole za plotom sem in

tja in tudi konji so bili Ïe davno vsi zbrani, le Podlipni-
kovih ni bilo od nikoder in TomaÏa tudi ne.

»Z baha‰kimi vozarji Ïre in nas pusti ãakati,« je za-

bavljal Podrobar. »Da ga sram ni.«

Pod vasjo so poãili biãi in TomaÏ je prijezdil na ne-

osedlanem Ïrebcu na Krni‰ki rob. Pustil je, da sta ga
JoÏa in Cenek, ki sta vodila vsak svojo kobilo z Ïrebe-
tom, prehitela, sam pa je zaokrenil Ïrebca in z biãem
odzdravil vozarjem.

Îrebec je zarezgetal. In na Voglu in na poti pod vasjo

so se mu odzivali ‰tevilni rezgeti.

Parizarji so zavili z ozke va‰ke poti na veliko cesto.

Vozarji so zavriskali in pognali v tek.

Fantje pri konjih na Rebri so jim vrisk vrnili in mirili

nemirne konje.

V Peãeh je pasel Marko. Ni zavriskal. Îalosten je gle-

dal za drdrajoãimi parizarji, ugledal pod Rodinami na
Muhovãevi njivi Brkovãevo Franco, ki je mahala Mihu
v slovo, in sklenil, da ji ne bo nikoli veã nagajal.

»Saj jima je hudo. Pa kaj marata. Ko si Miha nekaj pri-

sluÏi, se bosta lahko vzela. Zakaj ni Anãka njena sestra!«

TomaÏ je prijezdil do svoje ãrede.

BES

OVâAR MARKO

115

»Zadnji pride‰,« se je obregnil srenjski Ïupan ob ko-

njarja.

TomaÏ je bil kar prav razgret od vina, da se mu ni

zdelo vredno zbesediãiti se s Podrobarjem. Pogledal je
po konjih: »Ste vsi? Vsi. Naprej!«

Pognal je prvi na pot, skoãil na tla in peljal Ïrebca za

uzdo.

Takoj za konji so pognali vole, ki pa so kaj kmalu za-

ostali.

Kakor bi vlekel po belem platnu ãrno verigo, tako so

videli izza ÎapuÏ vozarji odhajati po krni‰ki poti konje
in vole ãez Vrh v planino.

Pri kriÏu je TomaÏ znova zajezdaril Ïrebca in ukazo-

val visoko s konja, kako naj vodijo konje ãez ‰karpo. Ali
ga je vino razgrelo ali je bil ponosen na trda kirasirska
leta? Spomnil se je, kako ga je bilo pred davnimi leti gro-
za, ko je njih polkovnik stal s konjem pod kriÏem kakor
on danes in v jutranjem somraku pridu‰eno preklinjal
kirasirje, ki mu niso dovolj tiho vodili konj ãez prelaz.
Polkovnik je preklinjal, kirasirji so se pokriÏavali mimo
kriÏa. Tudi zato jih je klel in ozmerjal z bojazljivci in ba-
bami. TomaÏu se je nastopil konj, da je moral zaostati.
Skozi grmovje je videl, kako je polkovnik stopil s konja
h KriÏanemu in mu objemal noge in mu jih poljuboval.

»Vest ga peãe,« je mislil TomaÏ. »Tako grdo preklinja.

Pa oÏenjen je in otroke ima. Dedec grdi,« je mislil.

BES

OVâAR MARKO

116

Ko jih je dohitel, je preklinjal kakor prej, in TomaÏ se

je zavedel, da je pri vsem polku morda najteÏje polkov-
niku.

Sredi poldneva so padli tur‰ki konjenici v hrbet in se

morali skozi njo presekati nazaj k svojim. âe bi se ne bili
in ãe bi bili Turki polkovnika Ïivega ujeli. Joj, joj, joj. Ni
zastonj klel in ni zastonj molil.

Zadnji konj je zginil za ovinkom. Takrat je tudi TomaÏ

stopil z Ïrebca h kriÏu, poljubil bogcu vseh pet ran, mu
izroãil konje in sebe v varstvo, zajezdil zopet Ïrebca in
v tek pognal za ãredo.

Na vrhu ârvivce je zaustavil Ïrebca. Pod njim so vo-

dili po bregu navzdol konje v dolino Zavr‰nice, ki je raz-
penjena bobnela izpod Srednjega vrha, se odpoãila v
zgornjem in ‰e dlje v spodnjem jezercu, da je ‰e bolj
razdivjana drevila med zeleno travo skozi Zingarske
peãi v Savo.

Za sabo je zasli‰al vole, ki so prizvonili mimo kriÏa

ãez Vrh. Zdrknil je s konja.

V temni go‰ãi na Kali‰ãih nekje ali ‰e vi‰e v Begunj‰ici

je rezko poÏviÏgavala kanja. V bukovju okrog senoÏet
na poboãju Stola so se sklicavale kukavice. TomaÏ je ne-
hote pogledal na obe strani za glasovi in se namrdnil
temnim gozdom: »Le poãemu raste toliko go‰ãe. Da
pa‰e manjka in da se zverina skriva v njej. Kako lepo po-
Ïganje je od Podjavora do Velikega plaza. In Ïe deset let

BES

OVâAR MARKO

117

pasejo sedaj jarce tam, kamor se prej ‰e z voli nihãe ni
upal. Tako lepo se mi ogenj ‰e nikoli ni prijel kakor ta-
krat.«

Ves zadovoljen pa je pogledal zelene planjave do koã

na Zelenici in ‰e vi‰e gori, kjer je bila ru‰a ‰e rjava; ni ‰e
odganjala trava. In ‰e na drugo stran Srednjega vrha je
pogledal, proti ·iji, kako visoko je Ïe ozelenela zemlja:
»Kako bi bilo lepo, ãe bi ne bilo v sredi med pa‰ami tako
gosto zaraslega Srednjega vrha.«

Nameril je grozeãe z roko predse: »Le poãakaj! Pre-

klicano tabori‰ãe medvedov in volkov, tudi tebe bom ‰e
razdejal.«

»Dobro jutro, TomaÏ! Ali si za generala?« S hribca tik

nad njim ga je ogovorila Bajtnikova Mica, ne dosti
manj‰a kakor TomaÏ. Pred dobrimi tridesetimi leti je
bila kaj brhko dekle in moãna, da je ‰e sedaj presku‰ala
svojo moã pri delu z mo‰kimi.

»Kaj si iz zemlje zrasla, Mica, ko te nisem prej opa-

zil?«

»Po Zavrhu mora‰ tiho hoditi, ãe hoãe‰ kaj videti.

Komu si grozil?«

»Srednjemu vrhu. PoÏgal ga bom. Samo da ujamem

pravo su‰o in pravi veter. Ko bi se ne bal za koãe na Ze-
lenici, kdaj bi Ïe po njem pasli.«

»·koda. Go‰ãa da veã kakor planja. Marsikak boÏjak

sem Ïe na‰la v njem.«

BES

OVâAR MARKO

118

»Denar da si na‰la v Srednjem vrhu?«
»Ali si lepo neumen. Kaj ne ve‰, da je na Zavrhu v

vsakem grmu krajcar za tistega, ki ga vidi.«

»A tako.«
»Tako, tako. Pa sreãno pasi in nikar se preveã ne to-

goti, da ‰e na drugi roki prstov ne zgubi‰.« In Ïe je ni
bilo veã.

TomaÏ je peljal konja po strmini v dolino: »Pa naj bi

bila ona odnehala, ãe je bila bolj modra.« Spomnil se je,
kako sta se on in Mica v mladih letih kot fant in dekle za
prazen niã sporekla in se je on v jezi zapisal med kira-
sirje. — âe bi jo bil na‰el poroãeno, ko se je vrnil, bi mu
bilo laÏe. Tako pa: »Kaj hoãe‰ z eno samo roko. ·e sebi
komaj kruha zasluÏi‰, nikar drugim. âe bi se pa ne bila
sporekla? — Pa kaj bi mislil, ko je prepozno.«

Pri mostu so sneli konjem uzde. Takoj na drugi stra-

ni vode so zaãeli konji vohati po zemlji in striãi z u‰esi.
TomaÏ je precej vedel, da so pri‰li na volãjo ali medve-
dovo sled. Raztogotil se je nad zverino in konji. Zapeljal
je Ïrebca v najbolj gosto vrsto, mu snel uzdo, odstopil v
varno daljavo, poprijel tesno biãevnik in uÏgal po ko-
njih. Od jeze zaripel v obraz je kriãal: »Kaj se obotavlja-
te, mrhe! Krajcpataljon! Grajft im Gotes Namen an!« In
je uÏgal vsakega konja, ki ga je dosegel.

Konji so v divjem diru tekli proti Jezercem.

BES

OVâAR MARKO

119

Na vrhu ârvivce pa je zaploskala Mica in s svojim

mogoãnim glasom spodbujala razdivjano Ïivad: »Uraaa!
Uraaa, Uraaa!«

Îorga se je podvizal z voli. Tudi on je pognal vso svojo

ãredo takoj za mostom v tek.

Po vsem Zavrhu, tudi v najbolj skrito volãjo jamo in

v najbolj teman medvedji brlog, so se morali sli‰ati konj-
ski in volovski zvonci, tako sta pridrevili obe ãredi na
Jezerca.

In konjar, kirasir TomaÏ, in Bo‰tjan Îorga, volar, sta

se skupaj naselila. Oba v Bohinjãevo koão.

Veselo so trgali konji gosto muravo, voli pa drugo tra-

vo, ko jim murava smrdi.

Od vseh strani pa so se ogla‰ale kukavice. In ãim vi‰e

je lezla senca v Bukovo peã, tem bolj na redko so kukale
in so popolnoma obmolknile, ko je tudi z vrhov Begunj-
‰ice, Vrtaãe in Stola zginilo sonce.

Psi niso noben dan veã usledili v Peãeh zverjadi, ka-

kor da bi jo bila TomaÏ s konji in Îorga z voli zares po-
tisnila v go‰ãe.

V jutranjem soncu sta za kriÏem na vrhu poti brez-

skrbno poleÏavala Jok in Marko. V Peãeh pod njima je
pasel Volkun Markove jarce, Jok pa je svoje pustil pri
Svetem Lovrencu Hrustu; ‰e nikoli mu jih ni, da ga pre-
izkusi, ali bo obstal sam pri tropu ali bo pri‰el, prav po-

BES

OVâAR MARKO

120

tepeno, po sledi za ovãarjem. Vse je kazalo, da se bo
»‰panec« dobro obnesel.

Blejsko jezero se je lesketalo okrog cerkve na otoku in

Sava se je kakor srebrn pas previjala med gmajnami,
gozdovi in polji. Izza Babjega zoba so se belile bohinj-
ske gore, ârna prst, Podrta gora in Bogatin. Najlep‰i je
bil Triglav, kjer prebivajo bele Ïene. In v koliko dneh bi
prehodil ãlovek nepretrgano sleme samih visokih gora
od Rjavine do Kepe?

Domaãi vrhovi, Begunj‰ica, Vrtaãa in Stol z Bel‰ico,

so bili tako blizu, da bi jih lahko kar z roko prijel.

Ugotovila sta tudi, da se danes vidi Ljubljana.
Pa vse samo mimogrede, ker sta z oãmi spremljala

vozove, ki so na Moste okrog peljali na Jezerca majeri-
cam basengo*: lonce in sklede, pinje in ‰kafe in postelj-
nino.

Na Voglu pa sta LukeÏ in TevÏ pognala na pot ãez Vrh

krave. Pred njimi in za njimi so ‰li mo‰ki s platnenimi
vreãami prek ramen, in Ïenske z roÏastimi ‰kafi na gla-
vah. Oboji so nosili posodo za mleko.

Ko so se prvi pokazali izza skale, je pocukal Jok Marka

za Ïivotnik: »Bi se utegnil kdo ob naju obregniti, da le-
nobo paseva. Prikrijva se jim.«

Po vseh ‰tirih sta se preselila za grm in toliko razgrni-

la veje, da sta videla na pot.

* selitev, kar kdo pri selitvi vzame s seboj

BES

OVâAR MARKO

121

Med prvimi je prisopla Rotija s ko‰em na hrbtu.
Marko je pozabavljal proti Joku: »Eno samo kravico

je dala v planino, pa nese posode za tri dobre mlekari-
ce. Kaj misli, da bosta tudi junica in volãek molzla.«

»Za TevÏa nese. Bo‰ videl, da bo pri‰el prazen.«
»âe bi trikrat eno noã moral prehoditi pot od doma

na Jezerca in nazaj, svoji mami ne bi pustil nositi ba-
senge. Grdo je to od TevÏa.«

»Preveã ga ima rada, ko ima samo njega.«
»To bo ‰e TevÏu Ïal, kadar mu bo mama umrla.«
»Kakor ga je nauãila, takega ima.«
Prizvonile so krave. Pod parklji jim je hre‰ãal pesek.

Jok in Marko sta se priãela glasno pogovarjati, pa jih na
pot ni nihãe sli‰al.

Spet ni bilo Marku v‰eã: »Oba vélika zvonca, krni‰ki

in rodinski, zadaj nekje pojeta. Kaj da ga prva krava ne
nosi?«

»âigava pa je?«
»Trlejeva.«
»Kateri dve ga pa nosita?«
Marko je previdno dvignil glavo nad grm in pogledal:

»Krni‰kega Podrobarjeva, rodinskega pa Honova.«

»Trlej je bolj vesel, ãe gre njegova krava brez zvonca

prva, kakor ãe bi ji obesil na vrat veliki zvon svetega Kle-
mena, pa bi med zadnjimi hodila. Mar mu je. Podrobar-
ju in Honu pa je. LukeÏ je prav naredil. Zakaj bi si po

BES

OVâAR MARKO

122

nepotrebnem nakopal zamero. Saj vsi vemo, in Trlej
tudi, da oblastne ljudi vsaka smet boli.«

Pa je res LukeÏ znal. Zastavil je tretjineka naprej in se

je drugih tako ognil, da je ostal sam z Ïeno pri kriÏu.

Marko in Jok sta pridrÏala sapo.
»Lenka, sedaj bo‰ ‰la nazaj.«
»LukeÏ, naj grem na Jezerca s tabo. ·e postlala bi ti

rada.«

»Niã ne pojde‰. Do kriÏa sva se dogovorila.« Îe je

praznil njen jerbas in polnil svojo bisago.

»Dolgãas mi bo doma. Tri mesece te ne bo.«
»Kaj res misli‰, da te imam tako malo rad?«
»Saj ne bo‰ utegnil.«
»Zakaj pa so noãi. In jaz, kakor fant.«
»LukeÏ.«
PoboÏal jo je po licu.
»·e pomoliva malo,« je opomnila Lenka.
In sta prosila boÏjega varstva; pa ne sebiãno vsak

zase, ne; on za Ïeno, ona za moÏa.

»Zbogom!«
Vse mu je Lenka hotela dati. ·e psiãka Îabo je zapo-

dila za moÏem, da mu ne bo na Zavrhu preveã dolgãas.

Jok je po‰epetal Marku: »Ne vem, ali bo tale kuÏek

pri‰el s planine. Pa je le prav naredila.«

»Kdo bi bil mislil, da se imata tako rada.«
Nazadnje so majerice prignale pra‰iãe.

BES

OVâAR MARKO

123

Frãejeva Reza jih je vabila za sabo z narobkanim ãer-

hom tur‰ãice.

Brkovãeva Franca, Mihov dekliã, jim jo je vãasih iz

cajnice posula.

Bajtnikova Mica jih je s ‰ibo priganjala.
Trljeva Meta je pa z rokami ploskala in jih zavraãala

in se je za vsak prazen niã na glas smejala.

Marko se je pokazal: »Meta, zvonec obesi prvemu, pa

potegnejo vsi pujsi za njim.«

»O, Marko!«
»Kmalu priÏeni za nami.«
»·e ta teden.«
»Na, na! Pujs!«
In so se raz‰li.
Za krni‰kim mostom je Îaba zabevskal. Izsledil je

zajãka in ga podil v rovte. Naenkrat je sam zacvilil. Jok
je takoj vedel:

»Ta ne bo videl Jezérc. Hitro si ga je privo‰ãil volk.«
»Lenki bo hudo.«
»Bo — moj ,‰panec‘ je pa le vzdrÏal.«
»Dober pes bo.«
»KaÏe.«
In sta od‰la vsak k svojemu tropu.

BES

OVâAR MARKO

124

Îe veã dni je Podlipnico skrbela Anãka, ki se je z neraz-
loãno izgovorjenimi besedami v spanju izdala, da se boji
tistega jutra, ko bo Marko gnal ãez Vrh.

Pa »razumna in tiha Ïena se z niãimer ne zamenjuje«.
Najela je ‰e PrimoÏevo Rozalko, da bi tudi ona ne vi-

dela bridkosti oãa Jerneja, ki po dolgih letih ne more veã
z jarci ãez Vrh in komaj ‰e s palico pride iz hi‰e, in je obe
dekleti navsezgodaj poslala pobirat kamenje na dete-
lji‰ãe.

Manica pa je otrok, ki ‰e ne vidi v du‰o, in bo verjela

Jernejevim besedam. Naj ostane pri starem ovãarju; sa-
mega ne sme pustiti.

Anãka jo je vsak dan bolj skrbela, Podlipnico, razum-

no in tiho Ïeno.

Anãka in Rozalka sta se prestopavali vsaka po svoji

srdi*, se priklanjali k zemlji, pobirali kamenje, katerega
so ob nakladanju detelje iz rodovitne prsti izgreble
grablje, ga metali v trugo, ki sta jo zdaj Anãka zdaj Ro-
zalka pehali s sabo v‰tric po razoru, in odna‰ali v njej,
vsaka za eno uho, nabrano kamenje na posekane ozare.

Govorili sta samo najpotrebnej‰e, obraãali se pa tako

urno, da je bilo kljub jutranjemu hladu do takrat, ko je
Marko prignal svoj trop na Reber, Ïe obema vroãe.

Rozalka se je spomnila skrbi polnega popoldneva na

cvetno nedeljo in se je razveselila:

* leha, ogon

BES

OVâAR MARKO

125

»Anãka!«
Anãka je globoko sklonjena hitela pobirati kamenje in

je sku‰ala prikriti Rozalki obraz.

»Anãka! Ali ne sli‰i‰?«
»Kako si rekla, Rozalka?«
»âeprav so tako nasprotovali, pa vendar Ïene Marko

ãez Vrh.«

»Îene. âez Vrh Ïene.«
»Dober je va‰ ata.«
Podlipnikova ni odgovorila. Spomnila se je na mamo,

ki ji je ‰ele sinoãi, ko sta legali spat, povedala, da bo mo-
rala navsezgodaj na njivo. Kaj bo o njej, o Anãki, mislil
Marko, ko mu edino ona, Anãka, ni vo‰ãila sreãne pla-
nine. ·e doma je ni bilo danes zjutraj; sinoãi je pa pre-
pozno zvedela: »Oh! Na‰a mama,« se je po tihem vzne-
voljevala na mater, na razumno in tiho Ïeno.

Îelela je biti PrimoÏeva, Markova sestra: »Kaj se tebi

mara, Rozalka.«

»Ali si mar kaj bolna, Anãka?«
»Nisem. — Ne vem.«
âe bi bila Anãka vedela, kako kar ni mogel Marko od-

gnati jarcev z dvora, da je bilo celo Podlipnici Ïal, ker je
poslala Anãko zdoma, in kako je ‰e z vasi iskal Marko v
Podlipnikovih oknih Anãko, bi ji bilo ‰e huje.

Ropotaje je padalo kamenje v trugo. Obema dekleto-

ma, Anãki in Rozalki, pa so uhajale misli in oãi ãez po-

BES

OVâAR MARKO

126

lje, ãez vas in ãez Reber k Marku, ki je gnal ãez Vrh naj-
veãji trop v srenji, Marko, najmlaj‰i ovãar.

Niã manj ni hodil v mislih z njim, z Markom, Jernej.

Samo — drugaãe je hodil kakor sestra in, no — Anãka.
Na vrtu je sedel, na nizkem stolãku. Manica je stikova-
la okrog dreves.

»Da mi ne bo‰ jedla zelenih ãe‰enj.«
»Ne bom, oãa, so ‰e prekisle in predrobne. Sama ko-

‰ãica jih je.«

»Tak si jih Ïe pokusila.«
»Sem jih. Pa so zaniã.«
Gledal je v Péãi, kjer je ãez meli gnal Marko z Volku-

nom, naravnost po Brunku navzgor pa Jok s Hrustom:
»Prehitro Ïene fant. Na Vrhu se jima bosta tropa zme-
‰ala in vso planino jarci ne bodo vedeli, ãigavi so. Joka
bi moral spustiti naprej. Saj pravim, kako je narobe, ko
ãlovek ope‰a.« Godrnjal je sam zase.

»Ali bi kaj radi, oãa?« je prihitela Manica.
»Niã, niã, Manica. Kar igraj se.«
Ko bi se bil Jernej spomnil, kako je tudi njegov trop

nekaj let, ko je ‰e njegova rajnica Ïivela, neurejeno in
zmedeno hodil ãez Vrh, bi se bil za Marka bolj bal ka-
kor za Rozalko in Manico. Pa on, starec, niti slutil ni, da
Marko, mladec, kaj malo misli na jarce in da je Primo-
Ïev fant tako Ïalosten zaradi Podlipnikovega dekliãa,
tako Ïalosten, da se jezi na Anãko, ker mu ni vo‰ãila

BES

OVâAR MARKO

127

sreãne planine. Res! PrimoÏev Marko na Podlipnikovo
Anãko.

Îal mu je bilo, da je Podlipnikov ovãar, Ïal, da ni ‰el

na Koro‰ko past.

Manica je pobrala v travi dva para zraslih, prezgodaj

odpadlih ãe‰enj, si jih obesila za uhlja in se priko‰atila
k Jerneju:

»Oãa, poglejte, kako imam lepe uhane.«
»No, no, Manica! Grdi so; pa ti tudi, ker se ‰opiri‰.«
»Pa ãe bi bile ãe‰nje Ïe zrele in rdeãe?«
»Ph!« se je razhudil, »‰e takrat bo prezgodaj za neãi-

mrnost, ko bo‰ sama kakor zrela ãe‰nja, ãe bo‰ kdaj.«

»No, pa ne.« Vrgla je zelence v travo.
»Kaj se niã ne boji‰, da bi na Zavrhu medved ne raz-

trgal Marka?«

»·e malo ne. Medved naj se boji Marka.«
Vendar je obstala pri oãu in se z njim vred zazrla v

Peãi. Jokovih jarcev ni bilo veã videti; Markove pa je Vol-
kun poganjal skozi tesen pod kriÏem. Marko sam je
pravkar stopil od kriÏa na nasprotno stran poti in obstal
na visoki skali. Iz vasi in s polja se je videlo za njim in
nad njim samo jasno nebo.

»Traa-taaa!«
»Trobi,« se je razveselila Manica.
»Slabo trobi,« se je vznevoljil Jernej.
»Hoohoooj!« se je oglasila s polja Rozalka.

BES

OVâAR MARKO

128

»Hooj,« se ji je pridruÏila v vrtu Manica.
»Traa-taaa!«
Dekleti sta izsuli kamenje iz truge in obstali tesno

druga ob drugi. Bolj iz otro‰ke preprostosti kakor zares
je ‰inila v glavo Rozalki ãudna misel: »Tebe kliãe: Aan-
ãkaaa.«

»Hoohoooooj!« se je odzvala Anãka, se tisto jutro

prviã nasmehnila in se tesno pritisnila k Rozalki, Mar-
kovi sestri.

Marko je spoznal njen glas in je ‰e enkrat zatrobil:

»Traa-taaa! Aan-ãkaaaaa!«

Marko je zginil s skale, od‰el za tropom in sram ga je

bilo, da se je jezil nad Anãko.

S polja se je odzvalo ‰e veã hohojev in v nobenem ni

bilo sovra‰tva. Zavist se je skrila in molãala, odkar je
Marko obstal pred medvedom.

Dekleti sta zopet prijeli za trugo:
»PoboÏala bi te, Anãka, ko bi ne imela od prsti grdih

rok.«

»Poljubila bi te, Rozalka, ko bi ljudje ne videli.«
Obema je bilo tako dobro.
Jernej pa je skril glavo v dlani. Manica je mislila, da je

zadremal, in se je tiho izmuznila od njega, da bi ga ne
zbudila.

Staremu ovãarju pa so same od sebe zaãele teãi solze.

Tako hudo v Ïivljenju mu je bilo samo ‰e tisto uro, ko so

BES

OVâAR MARKO

129

mu zabili rajnico v krsto. Z njo je Ïivel kratka leta, z
gorami pa nad pol stoletja. In nikoli veã jih ne bo videl.
Nikoli veã:

»O, ljubi moj Bog!«
In je videl Boga-Oãeta. Z visokih oblakov je priplaval

na rahlo meglico v ‰krbino med Stolom in Srednjo peãjo
in ni imel zlatega Ïezla v roki. Skoraj delavni‰ki je bil in
ga je dobrohotno ogovoril, njega, ope‰anega ovãarja:

»Ali spet za vnuke moleduje‰?«
»Gospod Bog! Zase bi prosil. âe ti je prav, vzemi me

k sebi; dognal sem.«

»Kaj pa Marko, Rozalka in Manica?«
»Bo‰ pa ti nanje popazil.«
»Ali sedaj ve‰, da vem?« Skoraj hud je bil.
»Vem, vem, vem.«
»Prav.« Zopet se je dvignil proti visokemu nebu in

ãim vi‰e je bil, tem bolj je bil prazniãen.

»Ljubi moj Bog, ‰e nekaj.« Pogledal je nazaj.
»âe bi me v nebesih zraven moje rajnice posadil.«
Ni mu odgovoril. Zginil je.
Rozalka, ki je pri‰la kuhat juÏino, se je oãa prestra‰ila,

tak je bil. Pomagala mu je v hi‰o.

Drugi dan zgodaj dopoldne je prignal za Markom in Jo-
kom na Jezerca Ga‰per Pokljukar Muhovãev trop. Nje-

BES

OVâAR MARKO

130

gov pes, Ravs mu je bilo ime, se je takoj pokadil v Hru-
sta, pa je hitro odnehal, ko je zarenãal nad njim Volkun.

Okrog poldneva je pripel za Planjavãevimi jarci MeÏ-

kov JoÏa. Imel je za varstvo slabotno psico Îivo. Pa ga ni
niã skrbelo.

Zadnji je pripasel do koã Podrobarjev trop ‰aljivi BlaÏ

Podgo‰ar, brez psa. Ko so ga vpra‰ali, kaj bo, ãe se pri-
tihotapi volk, jim je odgovoril: »Naj le pride. Mu bom
tako povedal, da bo od smeha poãil pa bo sit.«

Reber je obmolknila in poãivala. Le vsako jutro in

vsak veãer so zapeli kozji zvonãki in redkokdaj Koraã-
kov rog.

OÏivela pa je pot ãez Vrh. In iz nje je marsikako jut-

ro, kadar so nesle dekleta v roÏastih ‰kafih, z belimi prti
prevezanih, mleko s planine, zaplavala nad poljem med
Peãmi in Savo zdrava pesem.

BES

OVâAR MARKO

131

PETO POGLAVJE

SLEâ ÎARI

adnjo skledo mleka je posnela Bajtnikova Mica, po-

krila smetano in je, dasi ni imela navade sama s sa-

bo govoriti, glasno spregovorila: »Prav ponjo bom mo-
rala iti.«

Mica je Ïe veã let planinila v rodinski koãi, ki je bila

edina zidana na Jezércih; dandanes je zapu‰ãena, bo v
nekaj letih razvalina in bo izginila, kakor so izginile dru-
ge stare koãe in tamori.

Izpred praga se je ponovno ozrla proti spodnjemu

jezercu, na stezo, po kateri je poãasi prihajala Frãejeva
Reza z velikim ‰opkom razcvelega sleãa v roki.

»Drugam moram obrniti misli dekliãu,« je sklenila

korenja‰ka Mica in sedla na klopco pod smreko, tako
debelo, da sta jo dva moÏa komaj objela.

»Rezka! Najbolj rdeãe vejice sleãa si nalomila. Prise-

di!«

»Za pred Mater boÏjo sedmerih Ïalosti sem jih.« In je

sedla.

»Sem videla, da si jo prinesla s sabo v planino. Ne

vem, ãe si prav naredila.«

BES

OVâAR MARKO

132

»Nekaj svetega moramo imeti tudi v planinah pri

sebi, ko k ma‰am ne moremo.«

»Ima‰ prav. Pa — ne s sedmerimi meãi prebodenega

srca Ïalostne Matere boÏje za mladega dekliãa, kakor si
ti.«

»NajlaÏe pred njo molim.« Solze so ji stopile v oãi.
Mica jo je prijela za roko in jo oãitajoãe pogledala:

»Rezka?«

»Kaj me gleda‰?«
»Spet si bila v Globokem potoku pri ·tefanovem

kriÏu.«

»Kako to ve‰?«
»Pred mano na Zavrhu nihãe niã ne more skriti. ·e

mravlje ne kadila in svoje zalege. In ko si predvãeraj‰-
njim vsa zasopla pritekla h koãam in pripovedovala, da
si v Globokem potoku ãutila medveda, sem kmalu za
tabo pri‰la tudi jaz. In jaz sem bila tisti medved, ki je v
go‰ãi nad ·tefanovim kriÏem godrnjal in lomastil.«

»Zakaj si me tako prestra‰ila?«
»Zato sem te, ker nisem mogla veã gledati tvojih solza

in ker sem te hotela za vselej opla‰iti, da ne bo‰ veã ho-
dila jokat za ·tefanom.«

»Oh! Da ga je morala smreka ubiti. In ‰e previden ni

bil. Oh! Preveã sva bila prijatelja.« Skrila je glavo v rdeãi
sleã in bridko jokala.

BES

OVâAR MARKO

133

Mica jo je nekaj ãasa molãe opazovala in premi‰ljala,

ali bi ali bi ne. Pa ko se je spomnila, da Reza nima ma-
me, pravzaprav nikogar, se je odloãila, da bo. Prisedla je
tesno k njej, k revici, in jo milovala kakor lastnega otro-
ka.

»Rezka! Kakor te ogledujem, ne morem verjeti. Ne bo

res. — Morebiti le drugaãe nisi zdrava.«

Rezka je dvignila glavo in jo zaãudeno gledala. Ni je

razumela. Samo ãutila je, da ima Mica, robavsasta Mica,
srce in da ima njo, Frãejevo Rezo, zelo rada.

Mica se ji je pa nasmejala. »In ãetudi je res: ãe sta se

imela rada. Vsak ãlovek kaj pogre‰i. Res da nima‰ mame
in pravzaprav nikogar. Bom pa jaz tvoja mama. Nisem
praznih rok. Po Zavrhu je v vsakem grmu krajcar in jaz
jih dolga leta nabiram in ne vem pravzaprav nikamor z
njimi. — No, reci da.«

»Mica! Ni res, kar misli‰.«
»Saj sem rekla, da ne morem verjeti. Kaj pa potem

toÏi‰, da ni bil previden!«

»Zaradi naju dveh mu niso zapirali nebe‰kih vrat.«
»Zaradi drugega pa tudi ne. So mu jih mar zaradi Ïu-

ljavih rok in pretegnjenih kosti?«

»Mica!«
»No kaj?«
»Pa mi bodi mama. Pa ne zaradi denarja. Tako —«
»Bom, ãe bo‰ ubogala.«

BES

OVâAR MARKO

134

»Bom.«
»Poglej! ·tefan je v nebesih, ãe ‰e ni, pa ‰e bo. Moli

zanj! Ti si pa na zemlji, na kateri vsak ãlovek nosi svoj
kriÏ, pa je vseeno lepa. Vstaniva! — Poslu‰aj! — Z vseh
bregov se zlivajo glasovi zvoncev h koãam v eno samo
pesem, ki ãloveka ziblje. Kaj so proti njej Bovãani z ba-
som, ‰kantom in pa klarinetom v zasmrajenih gostilnah
in na zapra‰enih skednjih ob svatbah. In kak‰ne odre je
naredil sam Bog na‰im godcem: konjem, govedi in
drobnici. Podstavil jim je Ïivo skalo, jo pregrnil s trava-
mi, obsenãil z gozdovi in opletel z venci sleãa. Po osojah
ga je nasadil, da prehitro ne odcvete.«

Reza sama sebi ni mogla verjeti, kako da se je Mica

tako razneÏila, in je z otro‰ko ‰iroko odprtimi oãmi stala
zraven nje, Mica pa je obmolknila in Rezi je bilo silno
nerodno; ni vedela, kaj bi, in je hotela oditi: »Treba bo
prijeti za Ïehtar; tretjinek Ïe Ïene molzne krave h
koãam.«

»Nikamor se ti ne mudi. Nisem ‰e vsega povedala.«

Prijela jo je okrog pasu.

»Ti si letos prviã pri‰la v planine, jaz sem se postara-

la v njih. Tri pomladi bo‰ vsako leto preÏivela. Prvo
doma, drugo med Ïareãim sleãem na Jezercih, tretjo na
Zelenici, kadar murke zagore. Srednja je najhuj‰a.«

»O, to bo lepo! Kar vse Ïivljenje bom planinila.«

BES

OVâAR MARKO

135

»Je lepo, pa je tudi hudo. Preveã razgiblje pomlad

srca. ·e butasti Îorga se bo otajal za dan, dva, potem bo
pa spet zamrznil.« Po‰epetala ji je na uho, ãeprav ju nih-
ãe ni mogel sli‰ati: »Zlepa nikomur niã ne verjemi! Sicer
bom pa Ïe jaz vse videla, saj sem sedaj tvoja mama.«

»Si. Le bodi!«
Od‰li sta vsaka v svojo koão. Reza je pozabila posta-

viti pred Ïalostno Mater boÏjo razcveli sleã.

Mleko je pelo v Ïehtarje. Pa je pomolila Mica glavo

okrog kravjega repa in razigrano opomnila Rezo: »Ti,
Trljeva Meta bo ‰e mleko zlila. Samo na Bukovo peã gle-
da, ãez katero Ïene Marko jarce. Haha! Kaj ti nisem rek-
la, dekliã, da sleã Ïari.«

»Morebiti si prezgodaj obsodila.«
»Nje ne. Za fanta pa ‰e ne vem.«
Napenili sta polne Ïehtarje mleka in ga odnesli vsa-

ka v svojo koão.

Ovãarji so zaprli v tamore vsak svoj trop. Kakor ‰estero
sneÏnih zametov, kateri, na debelo naneseni v globoke
kotanje, do poletja niso skopneli, so leÏali jarci v nepo-
kritih stajah, z zloÏenim kamenjem ograjenih. ârne Ïi-
vali med drobnico pa so bile kakor temno kamenje, ki se
je privalilo s strmin v niÏino na sneg.

BES

OVâAR MARKO

136

Psi so poiskali po koãah svoja korita in pohlastali pri-

pravljeno veãerjo, ovãarji pa so pricoklali k skali sredi
med koãami in tamori, po kateri se je spenjalo in igralo
nekaj kozliãev.

Vsak veãer so se tako se‰li in skoro vselej je kdo po-

toÏil, da mu je ali medved vrgel jarca ali da mu jih je
volk klal ali da se mu je kak‰en izgubil in ga ni veã. Veãi-
noma so bile to motoglave Ïivali, ki jih ni bilo posebno
‰koda. Joku pa je medved odnesel eno najlep‰ih ovca.

Stali so pred skalo in se pogovarjali:
»K tamorom se ne upa zverina zaradi ognjev in psov,

za tropi na pa‰i pa ‰e v jasnih dneh stikuje.«

Radovednost je prignala tudi TevÏa. Med ovãarje ni

hotel stopiti zaradi Marka; spodil je kozliãe s skale in
sam sedel nanjo.

Zadnji je pri‰el Jok, kateremu so hiteli povedati:
»Marko je zopet do zadnjega jagnjeta vse prignal h

koãam.«

»Prav,« se je razveselil Jok.
»Kak‰en zlomek je vendar to, da imamo Ïe vsi drugi

veã dni izgube, ‰e ti eno, Jok, on pa noben dan niã!«

Jok je mirno razloÏil, kakor bi uãil: »Nekaj je sreãa,

najveã pa Volkun, ki vedno obraãa trop proti vetru in ga
takoj ustavi, ãe zavoha, da ni varno. Pa bo Ïe ‰e tudi
Marko pri‰el na vrsto. Da bi le preveãkrat ne. Kaj pa
drugi?«

BES

OVâAR MARKO

137

»Samo Podgo‰ar — BlaÏ — pogre‰a troje jarcev.«
»Ti jih je volk zmetal?«
»Mi jih ni. V Plaznini so se nekam vtaknili. Nisem jih

mogel izslediti. Jutri zjutraj bo pa skoro gotovo Ïe pre-
pozno.«

Jok je pomislil: »·koda jih je. Res bo kmalu noã; pa saj

bo jasna in nekaj lune bo tudi. âe bi Marko ‰el z Volku-
nom in bi ‰e mojega Hrusta s sabo vzela, jih skoro go-
tovo re‰ita.«

»·e mojega Ravsa vzemita,« je ponudil Pokljukar svo-

jega psa.

»Bolj prav, da ne, ko se z Volkunom takoj skoljeta.«
»Pojdiva brÏ!« je silil Marko.
»Veãerjala bi ‰e prej.«
»Kaj veãerja!« je dejal Marko in tenko zaÏviÏgal: »Vol-

kun! Hrust! K meni! Fi-fiii! — Kar hiti,« se je obrnil k
BlaÏu, »te bom Ïe s psoma dohitel.«

Psa sta vesela pritekla. Marko jih je grede, ko je odha-

jal, poboÏal: »Priden, Volkun! Priden, Hrust! Oba prid-
na!«

»Ga nimata psa zastonj rada.« In so od‰li vsak k svo-

ji skledi mleãne ka‰e.

TevÏu se je upirala in jo je skoraj polovico vrgel v po-

mije. Zmaknil je cokle, sezul nogavice in rekel, preden
je od‰el: »Noge me peãejo, jih grem v roso hladit.«

BES

OVâAR MARKO

138

Komaj se je dobro znoãilo in so pozaprli koãe, se je

TevÏ kakor lisjak prioprezoval k Podlipnikovi jarãji staji,
previdno odprl novo leso, komaj za enega jarca na ‰iro-
ko, in se kakor maãek splazil k drobnici, katera se ni kaj
prida vznemirila. — Kako naj Ïivina, in ‰e posebno jar-
ci, razloãi ponoãi TevÏa od Marka. — Ujel je za volno
jarca in ga pahnil skozi leso iz staje. In ‰e drugega in ‰e
in ‰e. Skrbno je pazil, da ni prijel nobene Ïivali z zvon-
cem: »Ne bo jih zlepa dobil Marko, ãetudi ostanejo
Ïivi.«

Tiho, da ga nihãe ni mogel sli‰ati, je odgnal mali tro-

piã proti Podjavoru, se hitro vrnil in ‰e sli‰al s svojega
leÏi‰ãa, kako sta vsa zadovoljna prignala Marko in BlaÏ
vse tri izgubljene jarce, jih zaprla v Podrobarjevo stajo,
Marko pa Hrusta k BlaÏnikovim jarcem, vo‰ãil lahko
noã in ukazal svojemu psu: »Volkun! âuvat! Hop!« Pes
je skoãil, kakor skoraj vsak veãer, ãez ograjo v stajo. Za
Markom pa so takoj nato za‰kripale duri Podlipnikove
koãe.

SkodoÏeljno se je nasmejal TevÏ v okajene skodle:

»Nima‰ ‰e niã izgub, ti edini; bomo videli, kdo jih bo
imel do nedelje najveã.«

Pastirji in majerice, vse je pospalo. Na planjavi med

obema jezercema so bili konji ob travo. V pokritih
tamorih, veãinoma napol v zemljo vkopanih, je preÏve-

BES

OVâAR MARKO

139

kovala goved, Îorgovi voli in LukeÏeva ãreda; za kam-
nitimi ogradi pa jarci.

Kakor bi tudi zvonci na vratovih spali, se je redkokdaj

kateri oglasil in ‰e takrat prav rahlo.

Ozek krajec lune je Ïe davno zginil. Na jasnem nebu

pa so pomeÏikovale zvezde, kakor bi si hotele skozi
temo ogledati, kaj se godi na zemlji.

V go‰ãah so se ogla‰ale sove.
V stajah pa so straÏili psi: Volkun in Hrust in Ravs in

Îiva.

Majerice so vedno prve vstajale, ‰e pred svitom, da so
do sonca pomolzle krave. Saj so po juÏini navadno zo-
pet malo legle. Pastirji pa, ki ãez dan pri tropih niso
smeli prav niã zadremati, so radi dalje poleÏali.

Utrujen od prej‰njega dne je Marko tako trdo spal na

frãi, da ga je morala Brkovãeva Franca veãkrat poruka-
ti, preden ga je prebudila: »Marko! — Marko! — Marko!
— Zbudi se vendar!«

»Kaj pa je?« je vpra‰al ‰e v polspanju.
»Od svoje staje leso si snoãi pa pozabil zapreti.«
»Nisem. Sama si jo odprla, pa me hoãe‰ opla‰iti. Mir

mi daj, da bom spal, saj ‰e ni dneva.« Obrnil se je v paÏ
in hotel ‰e enkrat zaspati.

BES

OVâAR MARKO

140

Franca pa ni odnehala: »Marko! Vstani! Zdi se mi, da

nekaj jarcev manjka.«

»BeÏi!«
»Res!«
Marko, ki je sedaj sprevidel, da ga domaãa majerica

nima za norca, je poskoãil s frãe, kakor bi ga bil vrgel,
nataknil cokle in planil iz koãe k staji. Obstal je pred na-
pol odprto leso, se sklonil k zemlji in se zagledal v sle-
dove:

»Seveda, da so ‰li jarci iz staje. Pa — ali vidi‰ — za

vsemi jarci je ‰el ‰e ãlovek, ki je bil bos.«

»Vidim.«
»Le ãigava je ta noga? Joka pokliãi!«
Franca se je urno obrnila. Marko pa je poiskal ‰e ne-

kaj odtiskov bosih nog in dognal potlaãene pete in da je
na desni nogi palec zavihan, na levi pa mezinec podvit.
Opozoril je na to Joka in Franco in jih prosil, naj si na-
tanãno zapomnita, da bosta lahko kdaj priãala, poklical
Volkuna, ga zastavil na sled in se podvizal iskat izgublje-
ne jarce. »Ne spu‰ãajte tropa, dokler se sam ne vrnem,«
je ‰e odredil in izginil v jutranji somrak.

Volkun ga je kaj kmalu privedel do pogre‰anih jarcev,

ki so celo pred svojim psom varuhom odskoãili, tako so
bili prepla‰eni. Ko je Marko z Volkunom preiskoval, ãe
‰e kje tiãi kaka Ïival, je naletel na ãednega ko‰truna s
pregriznjenim vratom. »Volk,« je takoj sprevidel ovãar.

BES

OVâAR MARKO

141

Od njega pa je peljala ‰e krvava sled v go‰ão. Volkun je
silil za njo, pa mu Marko ni pustil, kakor bi mu bil rad;
ni mogel ãez dan pogre‰ati psa.

Krave so bile ‰e pri koãah, ko je Volkun prignal izgub-

ljeni tropiã pred stajo. Marko pa je privlekel na vlaki, s
trto zvezani, mrtvega ko‰truna pred koão, ga pustil na
njej in od‰el ‰tet jarce. Manjkalo mu je samo eno lansko
jagnje.

»Bal sem se huj‰ega,« je povedal majericam, ki so ra-

dovedne ãakale, koliko je ‰kode. Brez kosila bi bil gnal
past, ãe bi ga ne bila opomnila Franca, da ga ãakajo
Ïganci in mleko.

»·e ko‰truna bi moral pravzaprav odreti, preden

grem,« se je domislil Marko.

»Kar Ïeni, ga bom Ïe jaz,« se je ponudila Mica.
»Kaj misli‰, Marko, kdo ti je izpustil jarce?« je vpra-

‰ala Trljeva Meta.

»Niã ne mislim, vem in ve tudi, ãe niste slepe.«
»Pa kdo?« je vpra‰ujoãe po vseh pogledala s svojimi

modrimi oãmi Frãejeva Rezka, ki v svoji otro‰ki du‰i ni
nikogar dolÏila. »Res ne vem.«

»âe res ne ve‰, ti pa povem: Podvihani palec! — Ali

sedaj ve‰?«

Kakor bi zarezgetala kobila, se je zasmejala Mica in za

njo ‰e dekleta.

BES

OVâAR MARKO

142

»Bolj‰ega pritikljaja mu nisi mogel dati. ,Podvihani

palec‘ naj bo, vsaj ne bo vedel, kdaj se o njem pogovar-
jamo. âe bo pa le pogruntal, se ga bomo pa vselej lah-
ko hitro znebile.« Tako je bil v‰eã to jutro Marko Brkov-
ãevi Franci, da, ãe bi Miha ne bil Miha —? Seve, Mica bi
pa obdolÏila razcvetele plazove sleãa.

Marko je odgnal svoj trop.
Pred koão pa je stopila Mica, napravila z dlanmi tro-

bilo, poklicala ãrednika, ki je s tretjinekom gnal krave na
Básali‰ãe, in mu zakriãala: »Lukaaa! Niã ni hudegaaa.
Samo eno lansko jagnje manjkaaa. Pa ‰e tisto je bilo
grintavooo.« Ooo, ooo, ooo, se je odzval odmev.

»Da ne bo ,Podvihani palec‘ mislil, kako je Marku

skljubal,« je povedala Mica dekletom, nabrusila noÏ in
se lotila ko‰truna. Vsi so ga jedli zveãer in ‰e drugi dan,
tudi TevÏ.

Pastirji so zjutraj naglo odganjali trope na pa‰o, se po-
razgubljali vsak v svojo stran, pod noã pa so poãasi pri-
zvonkljali z Ïivino nazaj h koãam.

Majerice pa so imele najveãjo zadrego zjutraj in pod

noã; ãez dan so posnemale, sirile in medle, hodile dru-
ga k drugi v vas in se najveãkrat se‰le pri izku‰eni Mici.

Brkovãeva je stopila v rodinsko koão: »Zadnje dni

sem neãesa pogre‰ala v planini, pa se nisem mogla

BES

OVâAR MARKO

143

spomniti, ãesa manjka. Sedaj vem. MeÏkov JoÏa je utih-
nil in niã veã ne poje.«

»Saj res,« ji je pritrdila Meta. »Ga bomo morale pro-

siti, naj nam ‰e kaj zapoje. Lep glas ima in toliko pesmi
zna, da mu jih nikoli ne zmanjka.«

»Morebiti je bolan,« je soãustvovala z njim Frãejeva.
»Pa ‰e hudo je bolan; na srcu,« je vedela Mica.
»Kaj ga mar dekle ne mara? Pa je dober fant.«
»Saj nobene nima.«
»Ga bo Ïe minilo. Potem bo pa spet pel.«
»Meni se pa smili,« je zopet soãustvovala z njim Rez-

ka.

»Pa se mu ponudi. Preklicano bi bila laãna. Na pes-

mih kuhan sok je redek,« jo je zavrnila Mica. »Bi pa ‰e
,Podvihani palec‘ za bolj gostega zasluÏil, kakor je malo
prida.«

»Podvihani palec!«
Hi, hi, hi, so zahihitale in od‰le vsaka za svojim

delom.

Tudi pastirji so zaãeli zveãer, ko so zaprli Ïivino, zelo

pogosto obiskovati majerice.

TevÏ je ogledal, da je Brkovãeva Franca sama doma,

pa je stopil v Podlipnikovo koão:

»Kaj sta te kar samo pustila Marko in Jok?«
»Saj me ni strah.«

BES

OVâAR MARKO

144

»Pa bi ti vsaj kratek ãas delala, tako brhkemu dekliãu,

kakor si ti.«

»Bo‰ pa ti kaj povedal, da bo prej noã.«
»Prav gotovo ti je po Mihu dolgãas.«
»Kaj mi bo dolgãas, saj mi ga ti kraj‰a‰.«
»Ve‰, Francka, jaz bi vsak dan pri‰el k tebi v vas, pa ne

maram zaradi va‰ega ovãarja.«

»Kaj pa Marka briga; saj ni moj fant.«
»Ti ni treba biti Ïal, ãe ni. Metlo bi ti pa lahko vendar-

le novo naredil, ko je ta Ïe obrabljena.«

»Saj jo je nameraval, in to prav ono jutro, ko je ‰el pod

Javor jarce iskat. Sedaj pa noã in dan i‰ãe tistega, ki je
takrat bos hodil po njegovem tamoru. Sled si je dobro
ogledal in jaz tudi. Takoj bi ga spoznala.«

»Koga i‰ãe?«
»Podvihani palec.«
TevÏu je kar sapo zaprlo. Franca pa se je ustopila pre-

denj, ga porogljivo gledala in mu ‰e nagajala: »TevÏ, zdi
se mi, da se ti noge pote. Prav dobro de, ãe jih v mlaãni
vodi splakne‰. Ti bom vlila kropa v pomijnik.« In preden
je tretjinek utegnil odpreti usta, je Ïe postavila pomijnik
pred njegove noge: »No, kar sezuj se.«

»Ne, ne. Ne utegnem,« je zajecal TevÏ in se podvizal

iz koãe.

Franca pa za njim na prag in ga je prav sladko vabi-

la: »Nikar ‰e ne hodi. ·e dolgo ne bo noãi in meni bo

BES

OVâAR MARKO

145

dolgoãasno. Saj ne bom Mihu povedala, ãe se ga boji‰,
da sva se tudi midva malo rada imela v planini.«

TevÏ se je naredil gluhega. Ko pa se je spomnil, kako

neumno se je bil izdal, je zaklel predse: »Prekleta baba
hudiãeva.«

Od tistega veãera se TevÏ nikoli ni preobul vprião

drugih in tudi nog ni ‰el niã veã v roso hladit.

Konjarja TomaÏa je zadnje dni vsaka pot peljala k Bajt-
nikovi Mici. Mica se je tudi kar nekako pomladila in je
govorila kakor najbolj razcvetelo dekle o roÏah in sleãu,
ki je res tisto leto Ïarel kakor Ïe davno ne.

In stari kirasir se je odloãil. ·e nobena ataka ga ni tako

skrbela. Dolgo je molãal pri ognji‰ãu, potem se mu je pa
kar odtrgala beseda: »Mica! Morebiti bi pa le ne bilo
preveã neumno, ãe bi se midva vzela.«

»Sedaj v teh letih?«
»Bolj prav je, ãe v sivih letih skuhava trmo, kakor ãe

bi je nikoli ne. Vsak nekaj imava in ti ‰e stanovanje; kar
lepo bi bilo.«

»Prepozno si se spomnil, TomaÏ!« Mica se ni norãe-

vala.

»Otrok bi res ne bilo veã. Pa zavoljo naju dveh.«

BES

OVâAR MARKO

146

»âe bi mi bil ti to povedal kadarkoli, ‰e pred ‰tirinaj-

stimi dnevi, bi bila kar gotovo rekla: Pa se vzemiva! Se-
daj pa ne veã.«

»Da si se v dvajsetih letih vprav zadnjih ‰tirinajst dni

tako premislila, mi kar noãe v glavo.«

Mica mu je pa na uho po‰epetala: »TomaÏ! Jaz imam

otroka.«

Konjar je odskoãil, tako se je zaãudil: »Ti, Mica, otro-

ka. Kje?«

»Pri sebi. V planini. Na Jezercih.«
»Kje?«
»Frãejevi Rezki, ki je tako sama, sem se ponudila za

mamo in dekliã me je z veseljem sprejel.«

»A tako. — Prav si naredila.«
»Kajneda.«
»Pa tudi to je prav, da sem povedal, kar sem. LaÏe

nama bo odslej.«

»Saj je bilo dolga leta dovolj hudo. Tebi in meni.«
Zanaprej sta si bila TomaÏ in Mica tako odkrita pri-

jatelja, kakor si niti v mladih letih nista bila.

Marko je ‰e pred kravami prignal h koãam. Tako je na-
pasel jarce, da so mu zaãeli sredi popoldneva polegati in
siliti domov.

Majerice so sedele pri Mici pod smreko.

BES

OVâAR MARKO

147

Trljeva Meta je dregnila Brkovãevo: »Pojdi in daj

Marku jesti.«

»âe je laãen, si bo Ïe sam kaj poiskal. Pa ne verjamem,

da bi sedaj hotel jesti.«

»Uh, niã mu ne postreÏe‰.«
Ostale tri so si pomeÏiknile.
Marko je res vzel samo sekiro in vrv iz koãe in od‰el

po drva pod vlak. Mimo Metine koãe je vodila steza do
Podlipnikovih drva.

Meta se je izgovorila in od‰la v svojo koão, vse so ve-

dele zakaj.

»Danes ga izpazim,« je takoj sklenila Mica.
Veãkrat je Ïe ‰el Marko mimo Metine koãe; vselej je

stal dekliã na pragu; vselej sta spregovorila nekaj bese-
di; ustavil pa se Marko ni.

In Mica, ki je imela oãi, da je tudi na daljavo razloãi-

la poteze na obrazih, je ugotovila, da je Marko z Meto
samo prijazen kakor z vsemi, z mladimi in starimi, veã
pa ne ãuti do nje. ·e veã; da ve, kako je Meti v‰eã, pa
noãe videti: »Pa se bo morda kmalu Ïenil, ker Jernej ne
bo dolgo. Ej, ãe bi Rezko, mojo Rezko —«

Zaãela je hvaliti njegovo pridnost, po‰tenost, podjet-

nost, postavo, vse: »Îe kar v oãeh mu bere‰, da ne bodo
pometali z njim.«

BES

OVâAR MARKO

148

Franca ji je pomagala: »Kakor sva si Ïe pri‰la navz-

kriÏ, pa me vendar ni sram priznati, da, ãe bi Ïe Miho-
va ne bila, bi bila kar vesela, ko bi me Marko vpra‰al.«

»Katerakoli ga bo dobila, ne bo je treba biti sram svo-

jega moÏa,« jima je potrdila ‰e Reza.

Teh besedi svoje Rezke je bila Mica silno vesela:

»Morda bo le.«

Franca pa je povedala:
»Bogve, kaj bo ‰e z Markom, ko se je tako napaãno

zagledal.«

»V katero?« sta bili obe drugi radovedni. »V Podlip-

nikovo Anãko.«

»Kaj je znorel,« se je skoraj razhudila Mica.
»Saj ga Anãka tudi rada vidi.«
»Tako,« se je hudovala Mica ‰e naprej.
Reza pa jo je mirila: »Kaj moreta zato.«
»Drugam naj obrne misli, drugaãe bo preveã pre-

trpel,« je skrbela za Marka Mica in mislila na Rezko, ki
je pa drugaãe vedela povedati: »Misli si paã ‰e dajo uka-
zovati, srce pa ne. Hudo mu bo, naj ne vem kam ukaÏe
svojim mislim. Srce ne pojde za njimi.« Pa je bil Rezki
Marko hudo v‰eã, najbolj zato, ker ni znal skriti, da se je
previsoko zagledal. In prav dobro je vedela, kam je ho-
tela Mica obrniti njene misli in Ïelje in srce: »O, ne. Fan-
ta ne bom nikoli prevzela drugi; to mora preveã boleti.«

BES

OVâAR MARKO

149

Zveãer je ‰la Rezka po vodo. V jezercu je plavala Ïe

skoraj polna luna. Od njega k smreki, pod katero je
Mica znova tkala svoje misli, pa sta prispela MeÏkov
JoÏa in Frãejeva Reza, ki je postavila vodo v koão in tes-
no prisedla k Mici:

»Mamica! Lepo je, kadar Bog z venci Ïareãega sleãa

oplete planine.«

»Sem sli‰ala pesem. Prav! âe se le ne bo‰ ‰e kdaj ke-

sala.«

Potem sta ‰e dolgo ‰epetali: »Pravzaprav je ‰koda, da

mora delaven ãlovek tudi v tako lepih noãeh, kakr‰na je
nocoj v gorah, vsaj malo spati. Lahko noã! Mamica!«

»Lahko noã.«
Tiho sta legli vsaka na svoje leÏi‰ãe, kjer se je Mica

potolaÏila: »Bo vsaj na kriÏ v Globokem potoku pozabi-
la, Rezka.«

Tokrat je Ga‰per Pokljukar prignal prvi h koãam, zaprl
Ravsa in ‰el naproti PrimoÏevemu Marku, ki je gnal s
PoÏganja.

»Marko! O sveti Marjeti bo moje Ïene god. Rad bi ji

kaj kupil, pa nimam s ãim. In otroci so tudi vajeni pri-
bolj‰ka na ta dan.«

»Jaz ti ne morem pomagati.«
»Lahko mi.«

BES

OVâAR MARKO

150

»Kako, ko nimam denarja.«
»Ti ga niã ni treba. V Bukovi peãi,« mu je zaupno pri-

povedoval Ga‰per, »imam ogledanega ãednega gamsa,
pa mu ne morem do Ïivega. Vselej se mi umakne tako v
skalo, da ga od nobene strani ne morem s kroglo doseãi.
Ti, ki si korajÏen, bi splezal za njim in mi ga potisnil
zgoraj ven in — bumf. âe se bo nazaj pritakal, ga bo‰ pa
spodaj ven privalil.«

Marku so zaÏarele oãi: »Kdaj bi ga pa?«
»Koj nocoj. Kar za mano pridi.«
»Bom.«
Marko je zginil od koã in pod noã je poãila na vrhu

Bukove peãi Pokljukarjeva pu‰ka.

Pozno je pri‰el Marko domov in Franca, ki ni mogla

pomiti z drugo posodo vred tudi Markove sklede, mu je
nejevoljna oãitala: »Le kje hodi‰, da te ni veãerjat.«

»Mar mi je nocoj ka‰a. ·e vama je lahko Ïal, ãe sta se

je preveã najedla. Franca! Jetrca nam bo‰ naredila.«

»Kak‰na?« je vpra‰al Jok.
»Gamsova,« se je pohvalil Marko.
»Kje si jih dobil?« je spra‰eval Jok, niã kaj vesel.
»Z Ga‰perjem sva povalila v Bukovi peãi gamsa.«
»Prilegle se bodo. Marko, ti si pa fant,« ga je pohva-

lila Franca.

»Le naredi jih, jaz jih ne bom jedel,« je izjavil Jok in se

obrnil proã.

BES

OVâAR MARKO

151

»Zakaj ne?«
»S Pokljukarjem hodi‰ okrog. ·e piti zaãni z njim.«
»Îeni bo kupil ruto za god in otrokom pribolj‰ek.«
»Verjemi mu.«
Marka je grabila jeza, ker se je nadejal, da ga Jok po-

hvali, ga je pa grajal. Pa kompostelski romar ‰e ni do-
konãal: »Seveda! Do gamsov in srnjakov dóbi slo, jarce
ti bo pa zverjad odna‰ala. Kak‰en ovãar pa bo‰?«

Marko je molãal; ni se maral prerekati s poboÏnim

moÏem.

Jok je pa odvrgel romarja in je govoril kakor grmeã

Mojzes:

»Le. Vedi pa: âe bi z rokami iz trnastega grmovja tra-

vo trgal in su‰il in s tistim senom jarce redil, bo‰ veã
mesa snedel, kakor ãe leto in dan postopa‰ za gamsi in
srnjaki. Le, le! Le vdaj se sli. Seveda. V Vrliãih, na najbolj
strmi skali, visi tvoj parizar in najteÏja vprega za pre-
denj, s katero bo‰ pripeljal sto centov blaga iz Trsta na
Dunaj. ·e nocoj splezaj ponj. Le, le, kar.«

Na trde besede se je tudi Marko opogumil in je za-

dirãno jezikal: »âe mi niã ne privo‰ãi‰.« Raztrgal je z ro-
kami jetra, stopil na prag, poÏviÏgal Volkunu in Hrustu
in jih vrgel vsakemu polovico. Skoro mu je bilo Ïal, da
je poklical tudi Jokovega psa, bolj iz navade ga je kakor
s premislekom, pa se je prepozno spomnil.

BES

OVâAR MARKO

152

»âeprav si jih iz togote vrgel psom, si prav naredil.

Zate je ka‰a.«

»Sem Ïe tvojega zmerjanja sit.«
»·e ka‰e ti bo manjkalo, ãe bo‰ z Ga‰perjem hodil.«
Franca je zagrebla ogenj v pepel in legla. Ker ni ma-

rala, da bi ju opravljali, ju je opomnila: »Le vpijta. Po
drugih koãah pa poslu‰ajo.«

Marko dolgo ni zaspal in je delal naklepe: »·e bom

‰el, ‰e. — Kaj mu mar. — Kaj je mar moj oãe? — Prava
reã, ãe je romal v Kompostel. — Zanala‰ã bom s Trljevo
Meto prijazen, da ga bo ‰e bolj jezilo. — Saj nisem veã
otrok.«

Ko se je zjutraj precej pozno prebudil, je sli‰al pred

koão govoriti Franco: »Ne bo dobre volje. Ga je sinoãi
Jok precej trdo prijel, ker je ‰el s Pokljukarjem na gam-
sa.«

»Marko s Pokljukarjem —.«
»Anãka!« je sunilo Marka v srce, ko je spoznal glas in

Anãkino Ïalost v njem. Sram ga je bilo, da bi bil najraj‰i
potegnil koÏuh ãez glavo in bi nikoli veã ne vstal.

»Kaj bo‰ do sonca spal, Marko,« se je ponorãeval Ce-

nek, ki je vstopil.

Marko je na videz premagal Ïalost: »O, dobro jutro,

Cenek, pa si zgoden.«

»Se nama je mudilo.«

BES

OVâAR MARKO

153

Z roÏastim ‰kafom in pisanim svitkom v roki je vsto-

pila Anãka: »Dobro jutro!«

»Bog daj.«
»Marko! Mama je ukazala, da ‰e danes priÏeni domov

na sol.«

Kako je pokazala, da je Podlipnikova.
»Pojutri‰njem sem mislil.«
»Danes!« je ukazala.
»Bom gnal,« je odgovoril tiho, da se je komaj sli‰alo.

Anãke se ni upal pogledati.

Anãki se je zasmilil in z boÏajoãim glasom je rekla:
»Marko! Sinoãi so prevideli va‰ega oãa.«
Marku je zastala Ïlica v skledi. Planil je iz koãe in spu-

stil jarce. Ves zmeden je bil. Volkun ga je zaãudeno gle-
dal. »Ooo! Da bi se v zemljo pogreznil.«

Na Básali‰ãih je zasli‰al peti vinjenega Ga‰perja ne-

umno pesem. Ognil se ga je in mislil: »Gamsa je v Moste
nesel, prodal in pil. Muhovãevi jarci se danes ne bodo
do sita napasli.«

·e pravoãasno je opazil Anãko, ki je nesla ‰kaf mleka

na glavi, in Ceneka z deÏico smetane v roki. Skril se jima
je. Na vrhu ârvivce pa je zagledal, da tudi Jok Ïene do-
mov na sol. Spoznal je njegovo dobroto in umel Ïalost,
ki mu jo je sinoãi prizadel s svojo trmo. Poãakal ga je in
prosil, naj mu nikar ne zameri.

»Je Ïe dobro, Marko, samo, da sprevidi‰.«

BES

OVâAR MARKO

154

·ESTO POGLAVJE

JAGODE ZORE

Vsa objokana in zasopla je pritekla PrimoÏeva Rozalka
k Podlipniku in naletela v veÏi na Anco, ki je pripravljala
malico za v polje: »Mama! Oãa so padli v hi‰i in jih ne
morem sama spraviti v posteljo.« Dekle je zajokalo.

Podlipnica je zasoãustvala z Rozalko: »Sirota. Ti bom

‰la koj pomagat.« Ukazala je prestra‰eni Anãki, naj na-
pravi malico in nese na polje, in od‰la z Rozalko k Pri-
moÏu.

Jernej je leÏal na golih tleh, le glavo je imel na blazi-

ni, ki mu jo je popravljala Manica, in moãila s solzami
oãa in blazino. Podlipnica je takoj videla, da ni veã da-
leã tista ura, ko se bo stari ovãar loãil s tega sveta. Dvig-
nili sta ga z Rozalko na posteljo in Podlipnica je vprav
premi‰ljevala, kako bi namignila Jerneju, da se mu bo
treba pripraviti, ko je Jernej sam spregovoril: »Bog ti
plaãaj, Anca. Po gospoda naj gre Manica. Naj pridejo z
Bogom in z vsem. Ne bom veã dolgo.«

»Po gospoda?« se je ustra‰ila Rozalka. »Manica ne

more. Gospod vikar so danes v Radolci.«

Dekleti sta znova glasno zajokali.

BES

OVâAR MARKO

155

Podlipnica pa jih je mirila: »Nikar ne vekajta! Mani-

ca! Steci samo v Jar‰e in reci na‰emu JoÏu, naj vse pusti
in pride koj s konjem domov in koleselj naj pripravi, da
bo ‰el v Radolco po gospoda.«

Rozalka se je vsa zmedena vrtela po hi‰i: »Oh, mizo

moram, pregrniti, pa nimam ne prtov ne sveãnikov ne
kriÏa. Niã nimam. Sem pa sama. Ko bi bil vsaj Marko
doma. Kako naj si pomagam z otrokom, z Manico.«

»Niã ne skrbi,« jo je tolaÏila Anca. »Saj imamo pri nas

vse. Mizo bova Ïe medve z Anãko napravili. Marko bo
pa jutri prignal na sol in bo tri dni ostal z jarci na Rebri.
Ti samo oãu strezi. In ãe ti bo ãesa manjkalo, po‰lji Ma-
nico k nam iskat. Vse bo‰ dobila. Saj ste pravzaprav
na‰i.«

»Anca!« je po‰epetal Jernej.
»Kaj bi rad, Jernej?«
»Dobra si. Ti bo Ïe Bog povrnil.«
»Jernej! Kar pustiva to. Svoje Ïivljenje premisli!«
»Hooi,« mu je zacvililo v grlu. »Imam dobro premi‰-

ljeno. ·e preveã.«

Noãilo se je Ïe, ko je zacingljal na vasi zvonãek: »Z

Bogom gredo.«

»Z Bogom gredo.«
Od vseh strani so hiteli Krniãani s priÏganimi sveãa-

mi k znamenju na vasi in pred hi‰o po blagoslov. Vse tri
roÏenvence so Ïe odmolili v veÏi, pa ‰e ni pozvonil ro-

BES

OVâAR MARKO

156

dinski vikar Ignacij Ostenik, da bi smeli ‰e drugi vstopiti
v hi‰o.

»Le kaj se spoveduje tako dolgo Jernej? Morebiti pa le

ni bil tako po‰ten, za kakr‰nega smo ga imeli?« Natol-
cevanje je zaãelo siliti v du‰e.

Jernej pa je hotel vedeti, kaj naj reãe Marku, da bo

drÏalo. Nobena beseda mu ni bila dovolj moãna, da bi
razboritega fanta, kakor je bil Marko, priklenila k dobre-
mu za vse Ïivljenje.

In vikar Ignacij je pomiril Jerneja ‰ele, ko mu je ob-

ljubil: »Bukve mu bom dal, oãa, da bo lahko do smrti
bral in da bo vse Ïivljenje imel zvestega tovari‰a, ki ga
bo svaril pred nepo‰tenim. JoÏa, ki me bo peljal nazaj,
jih bo prinesel.«

»Pristanem. Bukve bi drÏale. Pa kaj, ko fant brati ne

zna.«

»Se bo pa nauãil. Mu bom Ïe pomagal.«
»Da se bo brati nauãil in da bo iz boÏjih bukev bral,

katere mu bom jaz sam na smrtni postelji dal, to mi
mora obljubiti.«

Zapel je zvonãek in Jernej je prejel Boga in v sveto olje

so ga dejali: »Kyrie eleyson, Christe eleyson, Kyrie eley-
son.« Podlipnici so med litanijami u‰le misli k moÏu, k
Cenu, ki jo bo prav gotovo pohvalil, da je poslala JoÏa z
vozom v Radolco: »Zopet ima eno stopnjo veã, ko bo
dopovedoval gospodom, da je treba Rodine povzdigniti

BES

OVâAR MARKO

157

nazaj v faro — Cena? — Kje je? — NajbrÏe bo spal nocoj
bliÏe Dunaju kakor Krnicam —«

Manici se je sanjalo, da sta leÏala z Volkunom pod ãe‰-
njo in obema je bilo hudo vroãe. Po stezi je pri‰el belo
obleãen angel; zlato ko‰aro je imel v rokah in v njej ka-
kor jabolka debele jagode. Manica je prav dobro vede-
la, da jih nese bolnemu oãu. Naenkrat pa je Volkun pla-
nil proti angelu in zalajal nad njim. Angel se je ustra‰il
in zginil. Manica pa je stekla k Volkunu, ga tako ozmer-
jala, da ga je bilo sram. Vendar mu ni prizanesla in ga je
udarila ‰e po gobcu in se — zbudila.

Odprla je oãi in ‰e vedno mislila, da je pod ãe‰njo na

vrtu. Opazila pa je bledo svetlobo, ki se je pozibavala na
steni nasproti vrat, in se ãudila, zakaj gori v hi‰i le‰ãer-
ba: »Aha.« Zavedela se je, da leÏi v kamri na posteljici.

Spomnila se je prej‰njega veãera in se popolnoma

prebudila: »Oãa bodo umrli. Kaj je angel ‰el Ïe ponje?«
Dvignila je glavo, poslu‰ala in ujela teÏko bolnikovo
sapo: »Ni ‰e ‰el angel po du‰o. Le mene je pri‰el spom-
nit, naj naberem oãu jagod.«

Zjutraj je poiskala coklice, katerih Ïe veã tednov ni

obula. Bala se je kaã, ki lezejo po grobljah, kjer okrog
grmov rastejo jagode. Ob stezi v Kljuãe je natrgala ‰op
dolge trave in iz bilk spletla ko‰arico.

BES

OVâAR MARKO

158

Strahoma se je bliÏala prvi groblji. Ko bi bil vsaj Vol-

kun z njo, da bi pogledal, ali je kaãa v grmu: »Volkun se
kaãe niã ne boji. ·e celo volka premaga.« Pa ga ni bilo.

Manica je hotela kaão prepoditi. Mahala je z rokami

in jo pla‰ila kakor kure: »·‰‰, ‰‰‰, ‰‰‰!« Potem je previd-
no odgrnila veje in rdeãe jagode so se ji zasmejale iz ze-
lene trave.

Polno ko‰arico jih je nabrala. Samo nekaj napol zre-

lih je pojedla sama. Druge je vse nesla oãu, ki bodo
umrli: »Bog ve, ãe kaj hudo zaboli, kadar ãlovek umrje?
To bi jaz zavpila; da bi se po vsej vasi sli‰alo.«

Jernej je pojedel samo dve jagodi, da bi Manice ne

uÏalil. »Samo dve?« In Manica je prav dobro vedela, da
bodo sedaj oãa kmalu umrli, ko ne morejo veã jesti ja-
god, ki so tako dobre.

Marko ni odnehal, dokler ni od‰la Rozalka, ki je bila po-
ãitka zelo potrebna, spat v kamro k Manici. Zaprl je za
njo vrata, da bi je ne motila brleãa le‰ãerba; sam je legel
k peãi na golo klop. Zaspal ni. ·e kadar se mu je zadre-
malo, se ni pretrgala nit njegovih skrbi polnih misli.

Tiho, da bi ne prebudil oãa, je sedel, oprl komolce ob

kolena in podprl glavo kakor starec, katerega je upogni-
lo trdo Ïivljenje.

BES

OVâAR MARKO

159

Skozi odprto okno je sli‰al, kako je veter narahlo raz-

gibal drevje. — Pod streho je poskoãil maãek. — V Lipju
in v Kljuãih se je ogla‰al ãuk.

Du‰eã dim je predramil Marka iz premi‰ljevanja. Na-

rahlo, po prstih je ‰el ugasit kadeão se le‰ãerbo.

»Marko!«
»Kaj bi radi, oãa? Vode?«
Jernej pa je odkimal in Marko je postavil lonãek, v

katerem je ponudil oãu vode, nazaj na stol. Ujela sta se
z oãmi in razbrala iz njih drug drugega misli.

Jernej je zopet pogledal v platneno rjuho: »Hi‰a je itak

tvoja. Njivo sem tudi tebi dal. Dekleta imajo kot, in kar
je va‰a mama prinesla atu, jima vse pusti: skrinjo, pos-
teljo, obleko, vse. âe se bo pa katera moÏila, ji mora‰
napraviti novo skrinjo, novo mizo in posteljo; les samo.
In vsaki sem izgovoril pet rajn‰ev. Saj ne bo‰ hud, Mar-
ko?«

»Oãa, veã jima bom dal, veã.« Marko se je premago-

val, kar se je mogel, pa so mu vendar zatrepetale ustni-
ce.

»âe bo‰ imel,« je mirno odgovoril Jernej.
Marko je obmolknil, se naslonil na konãnico postelje

in zamiÏal. Jarci, konji, vozovi in ‰iroka cesta so zaple-
sali v temi pred njim. Vsa dolga pot s samimi klanci; od
ovãarja do vozarja in ‰e naprej do gospodarja, pot, ka-

BES

OVâAR MARKO

160

tero izmed tisoãih komaj eden prehodi, drugi omagajo
ali se ubijejo, kakor se je njegov rodni oãe, PrimoÏ.

Jernej pa je znova spregovoril: »Ne kakor brat, kakor

oãe skrbi za Rozalko in Manico, posebno za Manico, in
‰e mama jima posku‰aj biti, ãeprav si ‰e sam potreben
star‰ev.«

Marko je stopil k zglavju. Ne kakor mladec, kakor

moÏ je poloÏil pred oãa desnico. »Oãa! Dokler bo ta gi-
bala, jima ne bo hudega.«

Z obema rokama je prijel Jernej Markovo desnico. Po-

molãal je in premislil, kako bo dopovedal fantu: »Samo
z rokami, Marko, je teÏko sluÏiti kruha za veã ljudi. Roke
in glava. ·ele oboje kaj velja. — Obljubi mi, Marko, da
se bo‰ brati in pisati nauãil.«

Marko je molãal, ker ni sam verjel, da bi mogel izpol-

niti, kar je zahteval oãa.

»Obljubi!« je silil Jernej.
»Bi, ko bi vedel, kako naj se nauãim.«
»Za prve zaãetke bo‰ ‰el h gospodu vikarju na Rodi-

ne, tako sva se dogovorila z gospodom Ignacijem, po-
tem se bo‰ pa lahko sam bistril. Obljubi, Marko!«

»Obljubim!«
»Vem, da bo‰ drÏal besedo.« Jernej je segel pod bla-

zino in prinesel izpod nje staro Ïidano ruto, v katero je
bilo zavito nekaj trdega: »Vzemi in spravi v svojo po-
steljo, Marko. Nekaj denarja je notri, da bo‰ imel za

BES

OVâAR MARKO

161

prvo silo. In pa bukve so, iz katerih se bo‰ brati nauãil in
v katerih je zapopadena modrost za ta in za oni svet.
Beri iz njih. Predvsem zato sem te silil, da se nauãi bra-
ti. Na!«

Marko se je branil sprejeti Ïidano ruto, v kateri so

bile, tako je Ïe od otro‰kih let mislil, skrite vse skrivnosti
PrimoÏeve hi‰e.

»Saj to hoãem,« je silil Jernej, »da prevzame‰ skrb za

vso hi‰o, in — Marko — re‰i me posvetnih skrbi.«

Marko je spravil omot do jutra v omarico.
»Marko!«
»Oãa?«
»Delaj, kakor bo‰ sprevidel, da je prav. Vendar, Jóko-

vih nasvetov nikar ne zametuj!«

Marko se je spomnil, kako je prej‰nji veãer jezikal

kompostelskemu romarju. Narahlo je od sramu zardel.
Vedel je, da je zveãer Jok obiskal Jerneja: »Moder moÏ
je; danes to vem, vãeraj ‰e nisem.«

»Saj ni hud nate, ãeprav sta se sporekla. — Marko! ·e

nekaj bi te prosil, ãe ti ne bo preteÏko.«

»No, kar, oãa!«
»Kadar se bo Volkun postaral, ga nikar ne ubijaj. Pusti

mu doÏiveti. Saj star pes skoraj niã ne sne.«

»Bodite brez skrbi. Îe zavoljo Manice bi ga ne smel in

sam bi ga tudi ne mogel.«

»Prav.«

BES

OVâAR MARKO

162

Zjutraj, ko je Rozalka Ïe kuhala pri ognji‰ãu in je bil

Marko Ïe opravljen, da gre k Podlipniku solit jarce, ga je
oãa ‰e enkrat poklical:

»Marko! âe ne bo‰ hud. — Saj ne ti ne Anãka niã ne

moreta zato, ãe se rada vidita, pa vendar, pomisli, da bi
bilo bolj prav, ãe bi drug na drugega pozabila.«

»Bog daj, da bi.«
Jerneju se je razjasnil obraz: »Marko, ãe ima‰ pa toli-

ko modrosti, potem me prav niã veã ne skrbi umreti.«

Marko je od‰el. Jernej pa je premi‰ljeval, kako bo po-

vedal gospodu Bogu, ko bo stopil pred njegovo obliãje,
da vse ve, in vse prav ve. Tako se je zamislil, da ni sli‰al
ne voz, ki so ropotali na vasi, ne ptiãev, ki so peli na vrtu,
‰e Manice ne, ko je vstala in odprla hi‰na vrata.

âudno. Volkun je pritekel od jarcev, se spel na poste-

ljo in pritisnil svoj mrzli smrãek k licu starega ovãarja in
ga predramil iz zami‰ljenosti. Jernej ga je poboÏal po
glavi: »Volkun —«

Na vasi je zapel Podlipnikov veliki zvonec, pes se je

odtrgal od postelje in stekel k tropu.

Cvetje na lipah je Ïe rumenelo. Razcveteli lan je podrh-
teval na njivah, kakor podrhteva v soparici jasno nebo.
Îita so valovila po polju, in mak in plavica z njimi. Tra-
ve so bile kakor ma‰ni pla‰ã vse nasute z roÏami. V rav-

BES

OVâAR MARKO

163

nicah sta gospodarila bela kresnica in zlata sonãnica, v
bregovih pa modri Ïavbelj in svetlo rumeni vo‰ãec. Son-
ce je obsevalo polje in gore vãasih iz jasnine, vãasih sko-
zi prosojen oblak, vãasih se je skrilo in zasenãilo Ïareãe
cvetove, kakor bi hotelo pokazati polje in gore v vseh
svetlobah, v vsej lepoti.

Marko pa je pogledoval z Rebri samo proti Krnicam

in se bal, kdaj bo zagledal Ceneka, katerega je obljubi-
la poslati Podlipnica sporoãit Marku, ãe bi oãa zaãeli
umirati.

·e kose je komaj opazil, ki so se vr‰ãeãi izpeljali iz

gnezda v gostem grmu, v katerega so jarci vtaknili gla-
ve.

Ceneka ni bilo.
Pozno zveãer, ko sta vse opravili in pospravili, sta

pri‰li Podlipnica in Anãka k PrimoÏu pogledat Jerneja.
·e je prikimal stari ovãar, da jih pozna; koj nato mu je
omahnila bela glava v blazino.

»Marko! Ljudi pokliãi. Oãa mro.« Kakor doma je uka-

zala Anca in priÏgala rdeão sveão, katero je Jernej sam
za svojo zadnjo uro prinesel ‰e pred leti s svetih Vi‰arij;
kjer kraljuje pastirska Mati boÏja.

Jarci so prvi poklekovali pred Marijino ãudodelno po-

dobo, skrito v grmovju. Za njimi so molili pred njo pas-
tirji. Gospodarji in gospodje so jo hoteli imeti med sabo

BES

OVâAR MARKO

164

v dolini, v Îabnicah, pa jim je Marija uhajala nazaj med
jarce in ovãarje.

Goreãa rdeãa sveãa je Jerneja spomnila teh ãudovitih

dogodkov in z jasno mislijo je zaprosil in pomolil:

»O, Marija z vi‰ave, pripro‰njica samotarskih ovãar-

jev, stoj na moji strani ob tej zadnji uri.«

Rozalka, ki je videla, da premika ustnice, se je sklonila

k njemu: »Oãa, kaj bi radi?«

Podlipnica je prenehala moliti. Rozalka in Manica sta

udu‰ili jok. — Jernej je molãal.

In spet sta se oglasila molitev in jok.
Marko je pritekel h Komarju, da pokliãe Lenko, ãred-

nikovo Ïeno. Pred vrati bi se bil kmalu sesedel, tako se
je prestra‰il. Skoraj zaletel se je bil v LukeÏa, ãrednika:

»Kaj pa je, Marko?« ga je prepoznal ãrednik. »Oãa

umirajo.«

»JeÏe‰, Kriste‰! Kar domov hiti. Bom Ïe jaz sklical

Lenko; sem pravkar pri‰el s planine.«

Lenke ni bilo treba klicati. Je Ïe sama od sebe pri‰la

odpirat in posvetit: »LukeÏ! OdloÏi in kar pojdiva.«

Ob svitu sveãe je Marko videl, kako je ãrednik dal

svoji Ïeni velik ‰op rdeãega sleãa in v tobolcu, iz smre-
kovega lubja spetem, — noben zvonec ni tako velik —
polno jagod.

Marko je Ïivo videl, kako sta se takrat, ko je ãrednik

gnal ãez Vrh, Lenka in LukeÏ pri KriÏu na vrhu poti po-

BES

OVâAR MARKO

165

slovila. In natanãno je ‰e vedel, kako je zacvilil psiãek
Îaba v Rovtah, ko ga je volk ujel. In spomnil se je Pod-
lipnikove Anãke in je bil jezen sam nase, zato je bil, ker
so mu ‰e od oãeve smrtne postelje u‰le misli k Anãki, ko
nikoli niã ne more biti iz tega.

Polna hi‰a ljudi se je Ïe nabrala in ‰e so prihajali.

Vrbanek je s poboÏnim glasom molil litanije, drugi so
mu odgovarjali. Pri postelji so ihtele Rozalka in Manica
in Podlipnikova Anãka. Podlipnica, ki je svetila, se je
umaknila Marku, da je on stal ob zglavju. Jernej ga je
pogledal in zagibal z ustnicami. Marko je prav dobro
vedel, da je izgovoril njegovo ime. Solze so mu stopile v
oãi. Obrnil se je proã in zagledal Anãko, ki je z blago-
slovljeno vodo ‰kropila posteljo in okrog nje in po vsej
hi‰i, da ãim delj odÏene hudobca, ki hoãe iztrgati angelu
du‰o.

Jernej pa je ãutil, kako se je zazibala pod njim poste-

lja. Zaãudil se je, kam so pre‰li vsi ljudje iz hi‰e. Samo
otroci in Podlipnikovi dve, ona in dekle, so ‰e ostali pri
njem. ·e bolj ãudno se mu je zdelo, odkod je pri‰lo na-
enkrat toliko jarcev v hi‰o.

Postelja se je spremenila v oblak, ki je odnesel Jerne-

ja kar skozi strop in streho. Zunaj je sijalo sonce in Jer-
nej ni mogel doumeti, kako da jim pri belem dnevu gori
v hi‰i le‰ãerba, da ãloveku tako teÏko leÏe dim na pljuãa:
»Saj sem zdrav in mi ni niã; samo dim me je du‰il.«

BES

OVâAR MARKO

166

Nagnil se je ãez rob oblaka, da pogleda, kam prav-

zaprav plove na mehki pernici. Takrat je veter bolj moã-
no potegnil in Jernej bi bil kmalu padel z oblaka na zem-
ljo. Na Reber bi bil priletel, v velik trop jarcev: »More-
biti so bili Markovi in bi bil kak‰nemu zlomil hrbet, fan-
tu v ‰kodo.«

Uprl se je z nogami in poprijel oblak tudi z rokami,

kakor bi drÏal v postelji za rjuhe, in znova stegnil glavo
ãez rob. Trop pri tropu se je pasel v Rebri.

Oblak ga je zanesel ãez Vrh. Tudi po Zavrhu se je

pasla ãreda pri ãredi. Vsa dolina od Krni‰kega mostu
trdo pod Srednji vrh in ‰e naprej v Zelenico in za ·ijo,
po Begunj‰ãici in na Stolu, povsod je bilo polno volna-
te drobnice.

Oblak se je zadel ob vrh Stola in se razpr‰il: »Seveda,

s ãlovekom na sebi ni lahko splavati ãez tako visoko
goro.«

Jernej je stal na najvi‰ji skali domaãega sveta in se pri-

ãel razgledovati. Na kranjski strani in na koro‰ki, kakor
daleã je seglo oko, povsod so bili sami jarci. Namesto
Ljubljane in Celovca sta se gnetla v daljavi dva srborita
tropa, v katerih se je Ïivad nemirno, togotno in zavist-
no zaletavala druga v drugo: »Za ves svet bi ne obstal
pri njih za pastirja.«

BES

OVâAR MARKO

167

Tedaj je ‰ele opazil, da je v vseh tropih za ãudo veli-

ko jagnet; skoro samo jagnje. Ovcá je bilo pa kaj malo,
ovnov ‰e manj.

Nekateri pastirji so peli, drugi se jezili, nekateri celo

kleli. Vsi pa zavraãali Ïivino, kakor bi jo vsi hoteli pri-
gnati na vrh Stola: »Ne bo res. ·e naprej Ïenejo. Na Ró-
Ïico?«

Jernej se je obrnil proti RoÏici. Kakor bi gledal skozi

najlep‰e bru‰eno steklo, ko ‰e vsak kamen vidi‰ kakor
razcvetelo roÏo, tako je videl Jernej pod sabo RoÏico.

Med legijoni cvetja je stalo jagnje, sámo, ãisto zase,

kakor bi ne spadalo k nobenemu tropu ali pa k vsem, in
belo, da ne more biti noben sneg bolj bel in ble‰ãalo je
okrog njegove volne, kakor bi upiralo najvi‰je sonce vse
svoje Ïarke samo v to jagnje.

»Le ãigavo je jagnje? Na uho mu grem pogledat, vsaj

za vas bom vedel, saj poznam od Podkorena do Ljubelja
in ‰e dalje vsa kranjska in koro‰ka znamenja.«

Prestopil je s skale, pa mu ni obstala noga na pesku.

Kakor prej na oblaku je plaval sedaj brez njega nad
strminami s Stola na RoÏico. — Tako ga je vãasih, ko je
bil ‰e otrok in ko je odra‰ãal, v sanjah nosilo z gore v
goro.

Z bosimi nogami je stopil v mavriãno razcveteli vrti-

nec roÏ. Jernej je vedel vsakemu listu doma in v gorah
ime. Izmed teh roÏ pa ni prav nobene poznal: »Vse bi

BES

OVâAR MARKO

168

bilo treba ‰ele krstiti. Pa — da bi ãlovek prav zadel, bi
moral samo to premi‰ljati vse Ïivljenje. Ooo. — Tri Ïiv-
ljenja. ·e veã.«

»Jeeer-neeej —«
Ali je jagnje zableketalo ali ga je zares poklicalo? Jer-

nej se je ozrl od roÏ. Jagnje mu je ‰lo naproti. Îe ãisto
blizu njega je bilo. Stari ovãar je zaãuden obstal in poãa-
si razprostiral roke. Sama so se upognila kolena. Poklek-
nil je med nepoznane in neskonãno lepe roÏe. Prepo-
znal je jagnje. V desni prvi nogi je nosilo na zlati paliãici
s kriÏcem v vrhu ozko banderce, na katerem je bilo na-
pisano, — Jernej je dobro vedel, ãeprav ni znal brati —
napisano z zlatom, kakor sonce ble‰ãeãim: »Glejte jag-
nje boÏje.«

»Jeeer-neeej —«
»Go-spod Bog — — ti ve‰!«
Tiho, pa vendar tako glasno in toliko razloãno je spre-

govoril te besede, da so ga sli‰ali Marko in Anãka, Pod-
lipnica in Rozalka in Manica.

Zasopel je ‰e, kakor bi se oddahnil od teÏkega truda,

se umiril in utihnil.

Umrl je.
Jok je prevpil molitev. Podlipnica je prikapala rdeão

sveão na mizo, naj do konca pogori, kakor se je izteklo
Ïivljenje Jerneju, ki jo je za svojo zadnjo uro prinesel s
Svetih Vi‰arij.

BES

OVâAR MARKO

169

Marko je prekriÏal oãa in z vso silo udu‰il jok. Zave-

del se je, da je moÏak. Ustavil je uro in kakor mimogre-
de od‰el pred hi‰o in zadihal nekajkrat prav do dna
pljuã.

Mladost je utonila v noã. Nazaj ãez prag je stopil — ne

veã varovanec, varuh majhne domaãije, v kateri mora
biti za tri prostora in kruha, za Manico in Rozalko in ‰e
zanj.

Presli‰al je celo, da mu je Anãka vo‰ãila lahko noã.

TomaÏ in Îorga sta bila s konji in voli Ïe na Zelenici.
Navsezgodaj je pri‰el Îorga na Jezerca po mleko in je
grede nabral poln klobuk jagod in silil majerice, naj jih
jedo. Dekletom so Ïe vsi izgovori po‰li in Îorga je posta-
jal hud, ker je od strani ujel, kako je Mica pripovedovala,
da bo Bo‰tjan kmalu ãisto zamrznil, ker se vsako leto
bolj pozno odtaja in vsako leto bolj nerodno.

»·e iz zlate deÏice bi ne jedle jagod od Îorgovih uma-

zanih rok, pa bi jih iz njegovega smrdljivega klobuka.«

Vse je re‰il iz zadrege ãrednik, ki je prisopel od spod-

njega jezerca in povedal, namesto da bi vo‰ãil dobro
jutro: »Nocoj ponoãi je umrl Jernej.«

»Bog mu daj dobro!«

BES

OVâAR MARKO

170

Zginil je smeh z mladih obrazov. Îorga je prijel klo-

buk za kraje, da bi se pokril. Zapozabil se je in stresel vse
jagode.

Drugi dan so vsi ovãarji gnali na sol, da bodo pri po-

grebu. Tudi TomaÏ je na dan pogreba pri‰el z Zelenice
in vzdignil ‰e Mico. Brkovãeva Franca, Podlipnikova
majerica, je pa od‰la Ïe davno pred njima, da bi ji Pod-
lipnica ne oponesla, kako niã ne drÏi s hi‰o.

Dva dni je pasel Podlipnikove jarce namesto Marka
JoÏa. Brez psa. Volkun ni hotel od mrtvega Jerneja. ·e za
pogrebom je ‰el prvi za krsto.

Ko so Jerneja zasuli, je pes s ‰apami razbrskal prst ob

nogah, se ulegel in poloÏil glavo na grob. Pogrebci, po-
sebno pastirji, kar niso mogli od groba. Nekatere Ïenske
je bilo strah, druge je do solz ganila Volkunova vdanost.

»Z domaãimi bo od‰el. Z Markom prav gotovo.«
Marko je bil z Rozalko in Manico Ïe med vrati. Pes se

ni ganil. Marko ga je klical. Volkun ‰e glave ni dvignil.

Marko je ‰el nazaj h grobu in prijel psa za gradanico,

da bi ga zgrda odpeljal. Ko bi ne bil hitro odskoãil, bi ga
bil Volkun ugriznil.

»Od Ïalosti je stekel,« so se zgrozili.
Tedaj je ‰la nazaj Manica.
»Ne hodi k njemu! Te bo.«

BES

OVâAR MARKO

171

»Niã me ne bo.«
Manica je sedla k Volkunu in ga boÏala:
»Volkun! — Volkun! — Volkun!«
Pes je dvignil glavo in zavil, kakor bi zajokal. Pastirji

so pogledali v tla in segli v Ïepe po rute.

»No, le razjokaj se. Saj vsi jokamo.«
»Uuu! Uuu! Uuu!«
»Volkun!« je prosila Manica.
»Uuu! Uuu! Uuu! Av, av, av!«
»Volkun! Pojdi z nami domov. Kaj me nima‰ veã

rad?«

»Av-uuu! Av, av!«
»âe od Ïalosti pogine‰, kdo me bo varoval? Kaj, ãe me

volk? Volkun, pojdiva!«

Pa ga je preprosila. Pes je vstal in krotek od‰el z otro-

kom.

BES

OVâAR MARKO

172

SEDMO POGLAVJE

O SVETEM VIDU

koãir je podraÏil Rozalko, da se bo Marko kmalu Ïe-

nil. Od tistega dne je na vse strani pazno poslu‰ala

in ujela, da Ïenske res Ïe izbirajo nevesto za Marka.

Manica je mirno spala. Rozalka pa je premi‰ljevala

pozno v noã, da bi za brata res ne bilo prenapaãno, ãe bi
se kmalu oÏenil:

»âe bi Anãka pri‰la k hi‰i, Anãka, ki je dobra. Lepo bi

bilo. Tako pa, bogve kako bo. Sebe bi Ïe preÏivela. âe pa
Manica ne bo mogla biti doma? Pa — Marko je dober.
Bog mu daj pravi um in pravo pamet.«

Na Rodinah je bila ura enajst.
Pod oknom se je nekaj zganilo. Rozalka je razloãno

videla, kako se je v bledem svitu lune nekaj premikalo
pod oknom — kakor visoka bela senca. Ob‰la jo je gro-
za. Potegnila je odejo ãez glavo in si ni upala niã veã po-
gledati proti oknu.

Eno je ‰e sli‰ala biti. Potem je zaspala.
Zjutraj jo je Koraãek s kozami prehitel. Zaspala je

dan.

BES

OVâAR MARKO

173

»Dohitim ga.« Podila je v Reber, da je kozliãek komaj

dohajal. Pa Koraãek je znal bolje. Pod Peãmi ji je zmanj-
kalo sape: »Nala‰ã nagaja. Bo pa Manica danes pasla.«

Kozar pa se je spustil po Malem melu nazaj po Pri-

moÏeve koze. âudno. Nikoli ni ãakal zakasnele drobni-
ce, da je navadil Ïenske zgodaj vstajati, Rozalki je hitel
naproti.

»Priden si, Peter,« ga je ogovorila.
»Sem. Pa ne tebi na ljubo. Zavoljo Marka. Hej! Kozek!

Hej! Teci! — Teci! — Teeeci!«

Rozalka se ‰e ni oddahnila, ko so Ïe znova zaroÏljali

vsi zvonãki v kozjem tropu.

Kozar Peter Koraãek je doãakal svoje pomladi.
Dan se je raztegnil in noãi skoraj ni bilo. Sonce je zo-

rilo Ïita in Ïgalo v Peãi, da je puhtela od njih vroãina,
kakor bi gorela v peãi grmada. Nad Zavrhom je poziba-
valo pisane metulje in zaredilo v frate vse gosto hro‰ãev.
V tropih so odcvrãavale iz trave kobilice pred jarci. V
gorah je pogledalo v najbolj skrite globeli in raztopilo
sneg do zadnjega peri‰ãa.

Sonce je sijalo dan za dnevom. Na dalj‰i deÏ ni prav

niã kazalo. Plohe pa so pridno zalivale roÏam in jago-
dam, travam in gobam. Poletje je nastlalo vse naokrog
divjaãini s hrano in zredilo po go‰ãah zverjadi obilen
plen.

BES

OVâAR MARKO

174

âe je poginil jarec in obleÏal na odprtem svetu, ga ni

veã ãez noã odnesel volk. ·e lisica ni rada pri‰la do nje-
ga. Jastreba, ki sta gnezdila za Stolom nekje, in krokar-
ji in gorske kavke so ga razparali in obrali in sonce je
obelilo kosti. V trdi zimi se bodo volcje zravsali zanje.

Îivina po planinah se je tako lepo in tako mirno pas-

la, da se je pastirjem, ki so poleÏavali pri tropih, kar
samo smejalo.

Koraãek je zagnal koze v skale in v skokih pridrevil po

strmini k Marku, ki je slonel nad odprto knjigo in pisal
s prstom v zravnan pesek pred sabo. Kozar se je zaãudil:

»Ali copra‰ ali zagovarja‰?«
»Ne. Brati se uãim.«
»Le poãemu ti bo uãenost pri jarcih?«
»·kodovati ne more.« — »Kaj bi mu razlagal,« je

mislil Marko, »bi tako ali tako ne razumel, zakaj se mo-
ram uãiti brati.«

Koraãek mu je najprej povedal, kako je zjutraj ustre-

gel Rozalki, ki je zaleÏala, potem ‰ele ga je prosil, naj bi
malo pogledal ãez dan za kozami, ker bi sam rad ‰el ãez
Vrtaão na koro‰ko stran k maãevskim koãam.

»Aha! Te h Koro‰am vleãe. K Majdi?«
»Samo videl bi jo rad.«
Kozar je od‰el. Marko pa se je presedel za tropom in

se zopet zamislil v »tablo teh pu‰tabov«, zravnal nov

BES

OVâAR MARKO

175

pesek in vanj p-i-s-a-l — pisal, dokler ni Peter privriskal
z Maãevske planine.

»Si jo videl?«
»Ahm. Prijazno je govorila z mano in rekla, naj ‰e

pridem. — Jujujuh!«

Marko je nagubal ãelo in v zrak napisal: »A-n-z-k-a.«

Ni vedel, ali je prav zadel; v knjigo pa ni utegnil veã po-
gledati. Volkun je gnal trop Ïe proti koãam.

Bajtnikova Mica je izkopala okrog mravlji‰ãa ozek in
plitev jarek, obrisala s predpasnikom poten obraz in za-
gledala pred sabo Marka. Ni sli‰ala, kdaj je pri‰el; bob-
nela je Zavr‰nica mimo nje. Prestra‰ila se ga je. Ujel jo
je, ko je ravno premi‰ljevala, na kak‰en naãin bi zvede-
la od Marka, kako in kaj misli: »Obril bi se, Marko. De-
kleta nimajo rade resastih fantov.«

Marko je pomislil samo na Anãko: »Za jarce sem do-

ber. Kadar pa pojdem v dolino, bom gladek kakor dekle
pri ‰estnajstih letih.«

Mica je uganila njegovo misel: »Marko! Ni samo Pod-

lipnikova Anãka dekle. Kaj majeric pri koãah ne vidi‰?«

»Seveda jih. Brhka dekleta so. Posebno Frãejeva Reza.

Lahko MeÏkov JoÏa noã in dan prepeva. Skoraj sem mu
nevo‰ãljiv.«

BES

OVâAR MARKO

176

Mica ga je hudomu‰no pogledala, in Marko bi se bil

najraj‰i ugriznil v jezik. Zavedel se je, da je preveã rekel,
in je hitel izpeljavati pogovor drugam: »Zakaj pokriva‰
sedaj jamice s smreãjem?«

»Kadilo in jajca bodo znosile mravlje vanje.« Razko-

pala je z rovnico mravlji‰ãe. »Vidi‰, tako nabiram kraj-
carje po Zavrhu. In kaj misli‰, komu jih bom pustila?«

»Meni jih daj, ko mi tako manjka denarja,« se je ‰alil

Marko.

Mica pa ga je prijela za rokav in mu popolnoma resno

pogledala v obraz: »Lahko je moj denar tvoj, ãe hoãe‰.«

»Saj te prosim zanj.«
»Ne smej se. Resno mislim. Frãejevo Rezo vzemi in z

njo dobi‰ tudi moj denar. Njej ga bom pustila.«

Marku je pri‰epetavala izku‰njava: »Rezka ima ven-

dar JoÏa rada.«

»Pusti Anãko, pa se bo tebe prijela. Kakor sama sebe

jo poznam. Verjemi!«

»âedno dekle je. âe bi vedel, da bi me res marala

. . .,« je bolj sam sebi kakor Mici govoril Marko.

»Gospodar si Ïe, pa ‰e tako otroãji. Po postavi in pa-

meti si fant za tri JoÏe. Z medvedom bi se lahko spopri-
jel za medvedko, nikar s tem kolednikom za dekleta.«

Marko se je zamislil, Mici pa se je obraz razvedril.

BES

OVâAR MARKO

177

Mravlje so hitele skrivati kadilo in jajca pod smreãje,

kakor na skrivnem zna‰ajo dobre tete revni neãakinji
predivo in Ïito za balo.

Zveãer je pri‰el Marko obrit v rodinsko koão: Reza in

Mica in Franca in Meta in JoÏa, vsi so ga veselo pozdra-
vili, le TevÏ je obmolknil.

Marko se je razÏivil. Najveãkrat se je zapletel pogovor

s Frãejevo Rezo in ji je pripovedoval same vesele, da se
je od srca smejala in drugi z njo. Bajtnikova Mica Ïe dol-
go ni bila take volje.

MeÏkov JoÏa se je ãedalje bolj poredkoma oglasil in je

venomer hodil gledat na prag, kdaj se bo ulila ploha.
TevÏ je uganil njegovo Ïalost in je raãunal da bo drÏal
JoÏa z njim, ãe nabode Marka.

In ga je: »Ti, Marko! Ali se zato uãi‰ brati, da bo‰ Pod-

lipnika zagovoril, da bi Anãko dal ovãarju?«

Vsi so obmolknili. Kakor bi jo bil naprosil, se je prav

takrat ulila ploha. Zgnetli so se med vrata in gledali,
kako so psi poskakali iz vseh staj in beÏali pod streho v
koãe. Jarci so vstali in se tesno stisnili drug k drugemu.
V napol nepokritih, v zemljo vkopanih stajah so se pre-
legale krave pod streho. Sli‰ali so pa zapeti samo najveã-
je zvonce, tako je glu‰il deÏ; ki je bíl na drevje, na koãe
in staje in na travo, ãofotal v obe jezerci in nastale mla-
ke. Vmes se je nekajkrat zabliskalo in zagrmelo.

BES

OVâAR MARKO

178

Marko je gledal ploho z drugimi vred; zaradi lep‰ega;

v resnici pa je ostro premi‰ljal, kako bi TevÏu z eno
samo besedo zama‰il usta. Tudi Mica je premi‰ljevala,
kako bi ugnala tretjineka, ki je iskal prepira.

»Ne bo hudega.«
Umaknili so se k ognji‰ãu.
»Tretjinek bi rad vedel, zakaj se uãim brati,« je zaãel

pogovor Marko. »Veste zakaj?«

»Zakaj? Povej!«
»Samo zato, da bi iz ãrnih bukev znal prebrati tisti

zagovor, ki na nogah poravna podvite palce.«

Vsi so se glasno zasmejali, TevÏ pa je rdel od jeze:

»Kaj hoãe‰ s tem?«

»Da bo‰ potem ti bolj brez skrbi ponoãi spu‰ãal jar-

ce iz tamorov med volkove.«

»Kdo jih je spustil?«
»Ti — meni!«
»·e enkrat reci, ãe se upa‰.«
»Stokrat, ãe hoãe‰. Pa se sezuj!«
»Tebi ne.« Tretjinek je zamahnil, da bi udaril Marka.
Dekleta so se prestra‰ile. Bajtnikova Mica pa je objela

TevÏa od zadaj ãez pas, ga dvignila, odnesla iz koãe in
zaloputnila duri: »Na deÏju se bo Ïe ohladil. Pretepal se
pri meni nihãe ne bo.«

S TevÏem je vrgla Mica tudi dobro voljo iz koãe. Ko je

ploha prenehala, so se vasovalci porazgubili.

BES

OVâAR MARKO

179

Dnevi so bili dolgi.

Le malo pred polnoãjo je prilezla noã iz doline in iz

ãrnih jarkov na vrh Stola, in kmalu po polnoãi je pogle-
dal Triglav v temo pod sabo.

Kamen in skala se nista shladila od sonca do sonca.
Îivina je v opoldanskem premoru na pa‰i dlje ãasa

leÏala in se bolj odpoãila, ãe niso bile muhe prehude,
kakor ponoãi v tamorih.

Pastirji in majerice so zveãer do teme pohajali okrog

koã, zjutraj pa so, premalo naspani, ‰e s soncem neradi
vstajali.

Nekaj dni Marko ni pri‰el v nobeno koão veã v vas, ‰e

pod veliko smreko pri rodinski koãi, je rekel, da se ne
utegne ustaviti, ãeprav so ga Mica in Reza in JoÏa vabi-
li.

Pozno je hodil spat; vstajal je prvi. Najraj‰i je bil sam.

Jedel je malo in huj‰al je.

»Ali je zbolel? Naj pove, da mu bom skuhala roÏ,« je

zaskrbelo Franco, Podlipnikovo majerico.

»E, kaj bo bolan,« jo je zavrnil Jok.
»Le kaj tuhta?«
»Seveda! Tebi bo razlagal svoje skrbi.«
»Saj tako vem.«
»Figo ve‰.«

BES

OVâAR MARKO

180

Potem je Jok pri‰el na pa‰i k Marku: »Ne bom se vti-

kal v tvoje skrbi. Ne v potrebne, pa tudi v nepotrebne
ne. Ne vem, katerih ima‰ veã. Le to ti povem, da, kar bi
bilo za koga drugega pametno, je zate neumno. Menda
ve‰, kaj mislim?«

»Vem.«
»Prav. Ne bom se vme‰aval. Le sam zastavi. Saj ni ni-

komur na svetu tako, kakor bi rad. Samo . . . Tisto sraj-
co, za katero je ãlovek stkal platno sam, ‰e najlaÏe nosi,
ãe ‰e tako bode. In jo mora nositi, dokler je ne strga, ãe
je kaj moÏa. âe bo‰ pa kdaj hotel vedeti tudi moje misli,
me pa vpra‰aj.«

Marko je spregovoril, da bi vse povedal romarju iz

Kompostela, vse, o Anãki in Rezi in o Micinem denarju
in kako bi pravzaprav na najlaÏji naãin kupil konja in
voz, za zaãetek, in kako bi potem —

Jok ga je prekinil: »Kaj bo‰ pravil. Saj vem. Sam pre-

tuhtaj! In ko se bo‰ odloãil: tako in niã drugaãe, potem
mi bo‰ ‰ele povedal. — Ali obad tvoj trop kaj hudo nad-
leguje?« je Jok zaokrenil pogovor drugam.

»âe ga, kaj morem pomagati.«
»V grmovje zaganjaj v vroãini. Med vejami se jarci

bolje branijo.«

»Tega ‰e nisem vedel.«
»In ‰e marsikaj drugega se bo‰ moral nauãiti. Pa sreã-

no pasi!«

BES

OVâAR MARKO

181

Jok je od‰el nazaj k svojemu tropu. Hrust je v senci od

vroãine zijal in molil jezik iz gobca.

»Priden, Hrust.«
Marko pa je vzel iz torbe knjigo SVESTI TOVARSH in

posku‰al brati: »O-zha na-sh, kir si u’n-n-ne—be-sih, —«
Ustavil se mu je oãena‰, ãeprav ga ni prviã bral.

»Sam zastavi! Sam pretuhtaj!« je sli‰al govoriti Joka iz

bukev.

Veãerje se je komaj pritaknil. Volkun jo je pohlastal

namesto njega.

»Tako bo‰ zredil psa, da se bo polenil,« je ugovarjala

trdo Franca v skrbi za Marka. Smilil se ji je.

Marko je ukazal Volkunu v stajo in od‰el in Franca je

vedela, da se pred noãjo ne bo vrnil . . .

Marko je Ïe hotel vstati izza smrekovih tr‰ev, kjer je

pretiãal vse veãere, in oditi spat, ko je zaãutil, da nekdo
prihaja po stezi pod njim. ObleÏal je. Ni se maral niko-
mur pokazati.

»Dva sta,« je razloãil korake. Pretemno je Ïe bilo, da

bi ju spoznal po licu, prepoznal pa je po glasu MeÏko-
vega JoÏa in Frãejevo Rezo. Ozka je bila steza, preozka
za dva, vendar sta ‰la v‰tric. Tudi po veliki cesti bi ‰la
tisti veãer tesno drug ob drugem.

»— — — Marko — — —«

BES

OVâAR MARKO

182

Sli‰al je izgovoriti svoje ime in kakor ni imel navade

vleãi na u‰esa, je vseeno dvignil glavo, da bi mu ne u‰la
nobena besedica.

Rezka ga je hvalila in hvalila in rekla, da je Podlipnik

nespameten, ãe bo branil Anãki Marka, posebno ker je
Ïe PrimoÏ, njegov oãe, pokazal, kaj ta rod zmore. In
Marko je ves kakor njegov ata. Mar naj bi fanta podprl,
pa bi videl: »In sedaj se ‰e brati uãi. Kdo pa zna v fari! ·e
Podlipnik samo ‰tevilke pozna.«

Sama od sebe bi Frãejeva paã ne znala tako pohvaliti

Marka; od Mice se je nauãila, ko ga ni mogla prehvali-
ti, kadar sta z Rezko govorili o Podlipnikovem ovãarju.

»Uuu-huuuu,« se je oglasila uharica iz gostih maces-

nov v Srednjem vrhu.

JoÏa in Reza sta obstala.
»Mica bo huda. V koão morava,« je priganjala Reza.
JoÏa pa ji je zastavil stezo: »Rezka! Kakor vidim, ti je

Marko hudo v‰eã.«

»Mi je.«
»Pravzaprav bi mu morali reãi PrimoÏ, ko je Ïe gos-

podar.«

»Prej se bo hi‰i spremenilo ime kakor njemu. Se ga je

preveã prijelo.«

»Rezka!« JoÏa je odstopil za korak od dekleta. »Zate

bi bilo bolj prav, ãe bi ubogala Mico, pustila mene in
vzela Marka.«

BES

OVâAR MARKO

183

»Bi ga, ãe bi ne bila spoznala tebe. Ali pa tudi ne; ker

mi v srcu nekaj pravi, da je Marku pisana drugaãna pot,
na kateri nikjer ne vidim sebe. V klance bi mu bila za
coklo, ne s klancev.«

»Rezka! Jaz te vendar ne morem poroãiti.«
»Sedaj. Kako bo pa ãez dve, tri leta —? PokaÏi, kaj

zmore‰!«

»Rezka,« se je razveselil JoÏa, pa je takoj zopet otoÏ-

no pristavil, »in ãe bi se izkazalo, da ne zmorem do-
volj?«

»Potem me bo Mica, privzeta moja mama, z Ïivlje-

njem, ne z besedo uãila. Tudi zame raste na Zavrhu v
vsakem grmu krajcar.«

»In ãe bi jaz konje pasel kakor TomaÏ?«
»Dovolj bo.«
JoÏa in Reza sta zopet tesno stopila drug k drugemu

in, ãe je Marko v rahli temi prav razloãil, sta se poljubila.

Frãejevo Rezko, katero je Marko sku‰al imeti rad, je

Marko imel sedaj res rad, samo drugaãe, kakor jo je
sku‰al imeti. Zato jo je imel, ker ga je opomnila, da za-
enkrat tudi zanj na Zavrhu v vsakem grmu raste krajcar
in — da poroka ni vse in — da je Anãko vredno ãakati
trikrat »eno leto, dve al’ tri«.

Samega sebe ga je bilo sram. Spomnil se je, da je prav-

zaprav v mislih Ïe prelomil svojo obljubo glede lastne-
ga parizarja in konj, s katerimi se je zarekel, da bo pri-

BES

OVâAR MARKO

184

peljal pred poroko od morja na Dunaj . »In kako bi bili
Rozalka in Manica Ïalostni. In kaj bi rekla Anãka?«

Da se opraviãi, je stopil k staji in poklical Volkuna k

ograji. Pes mu je pomahoval z repom: »Volkun! Za na
cesto te je ata namenil. Ne postaraj se prezgodaj. Jaz te
popeljem na cesto.«

Ko bi bil Marko slutil, kako ga popelje na cesto?!
Na drugi strani gornjega jezerca, kjer je marsikdaj

pozno v noã pel MeÏkov JoÏa, je nekdo fantovsko veselo
in pogumno zavriskal. Samo dva sta prav dobro vedela,
da je bil to MeÏkov JoÏa, katerega ‰e nihãe nikdar ni sli-
‰al jukati. Samo dva sta vedela: PrimoÏev Marko in
Frãejeva Reza, Rezka, ki se je tega vriska bolj razveseli-
la kakor denarjev Bajtnikove Mice.

Tisto noã, kar je je ‰e ostalo, je Marko trdo prespal,

brez sanj. Zjutraj ga je Franca morala veãkrat poklicati,
preden se je zbudil. Zadnji je gnal trop od koã. Sonce je
sijalo Ïe veã seÏnjev visoko iznad Bukove peãi.

Rozalki doma se ni godilo dobro. Pa ni nikomur potoÏi-
la.

Îe veã kakor teden dni ni bilo Marka domov, in to v

ãasu, ko bi se moral bolj brigati za domaãijo kakor kdaj
poprej. Da bi vsaj kako po‰to poslal s planine. Pa niã:
»Morebiti mu pa Ïe Frãejeva Reza pere; ali pa Brkovãe-

BES

OVâAR MARKO

185

va Franca. Niã jim ni zaupati. Pod svojo streho je vsaka
rada.«

Podnevi sta bili skoraj vsak dan z Manico pri Podlip-

niku. Rozalka je pomagala delati, Manica pa — i, no —
Podlipnica jo je imela rada in vsi; vodo je tudi Ïe lahko
nesla v polje, in pa, kaj naj poãne otrok sam doma.

Anca bi jo bila kar najraj‰i vzela za svojo, ko je imela

samo Anãko in Ceneka.

Anãka je hotela vedno in vedno govoriti o Marku.

Rozalka pa ji je kar kratko odgovarjala. Lagati ji ni ma-
rala, z resnico bi jo bila pa uÏalostila.

Kadar sta se zveãer vrnili domov, je bila od dne do

dne hi‰a bolj prazna: »Bogve, ali se Marko res niã ne
spomni, kako je nama po oãu dolgãas.«

Noãi se je vsak veãer bolj bala. Strah jo je bilo, pa ni

nikomur potoÏila. Bratu bi: »Pa — ãe se sam ne spom-
ni.«

Nekaj dni potem, ko je Rozalka videla pod oknom

belo senco, je Manica med enajsto in polnoãjo poskoãila
s posteljice in vsa trda od strahu kazala proti oknu: »B-
b-b-bela Ïena.«

Rozalka je vzela Manico v svojo posteljo in od takrat

sta skupaj spali. Utrujena je veãer za veãerom uspavala
otroka, sama pa je s strahom priãakovala ure duhov in
se ãasih oddahnila ‰ele, ko je zazvonilo dan.

BES

OVâAR MARKO

186

Res, prav zares je vsako noã nekaj stra‰ilo pod ok-

nom.

»O Marija, ti meni pomagaj.« Pa nikomur ni potoÏi-

la: »Eno samo noã naj bi pri‰el Marko domov, da bi vi-
del, kako je meni.«

Ura je odbila enajst. Manica se je zbudila: »Rozalka!

Ali bo kmalu dan?«

»Zaspi, Manica.« Vsa zaskrbljena jo je boÏala. Na

okno je nekaj potrkalo.

V polspanju se je Manica razveselila: »Marko je pri‰el

s planine. Mu grem odpret.«

»Nikamor, Manica,« je hitela braniti Rozalka. Otrok

pa se je Ïe toliko dvignil, da je videl v okno. Zatrepeta-
la je:

»B-b-b-bela — Oooo!«
Manico je stresla boÏjast.
Rozalka je zajokala: »O Marija! Meni ni veã Ïiveti.«
Zjutraj, ko je ‰la Rozalka v hlev h kozam, se ni upala

Manica sama ostati v postelji, ãeprav se je Ïe danilo.
Tudi k Podlipniku je navsezgodaj tekla za Rozalko, ki je
‰la pravit, da je danes ne bo v taberh, ker mora k bratu
v planino.

»Podlipnikova mama! Pri nas stra‰i,« je brÏ poveda-

la Manica.

»Tebi se sanja,« jo je zavrnila sestra.

BES

OVâAR MARKO

187

Anca pa je iz prepadlih obrazov videla, da nekaj ni

prav, in je bila nejevoljna na ovãarja: »Saj je res Marko
ãuden, da ne pride niã pogledat domov. Ko bi mu ne bila
poslala soli, bi vama naroãila, naj priÏene jarce na Reber
na sol. Le povejta mu.«

Manica pa se je priliznjeno prismuknila k Podlipnici:

»Nikar ne bodite hudi na Marka. Morebiti se pa res
meni samo sanja.«

In Anca ni videla, ali bi se jezila na ovãarja ali bi to-

laÏila Rozalko ali bi se smejala Manici.

Rozalka sama bi bila skoro gotovo dobila ‰e Marka s
tropom pri koãah. Tako pa je hodila z njo v planino tudi
Manica, ki se ni upala ostati doma, in se ji nikamor ni
mudilo. Jezera in Save in cest, ki so kriÏale polja, se kar
ni mogla nagledati. Najbolj pa se je ãudila njivam, ki so
bile kakor Ïidane rute, v‰ite v zeleno polje mejá.

Skozi preseko na vrh poti je Manica zaãula brenãati

ãebele, ki so letele na Zavrh, na medeãi jelovec. Posku-
‰ala jih je ‰teti. Kako, ko jih je vãasih veã kakor ducat
naenkrat ‰vignilo nad njeno glavo. Rozalka, ki se je bala,
da se otrok, razgret od hoje, na prepihu ne prehladi —
na vrh Krni‰ke poti noã in dan piha — se je morala
razhuditi, preden jo je spravila naprej. In vsak zaostali
cvet sleãa je Manica hotela odlomiti in vsako roÏo je

BES

OVâAR MARKO

188

videla in nobene jagode ni zgre‰ila. Z vpra‰evanjem je
sestro kar obsipala in za vse vrhove je hotela vedeti,
kako se imenujejo.

Ko je Manica od spodnjega jezerca zagledala pred

Podlipnikovo koão Brkovãevo Franco, je prijela coklice
v roko in stekla po gladko razhojeni poti k majerici.

»Kje sta Marko in Volkun?«
»Z jarci na pa‰i.«
»Je to daleã?«
»Zate predaleã.«
»Jih pa poãakam, da se vrneta.«
»Pa bo‰ morala potem ãez noã ostati pri meni.«
»Bom. Saj rada.« Manica se je spomnila strahu doma

pod oknom.

Rozalka je pri koãah samo poãíla in od‰la sama brez

Manice za Markom na pa‰o.

Volkun jo je veselo oblajal, Hrust ji je obliznil roko,

Marka je zapekla vest, Jok pa je razmi‰ljal, kaj neki je
prignalo lep delaven dan dekliãa za bratom.

Da stra‰i in da je Manico prijela boÏjast in da se ne

upa niã veã spati doma ne z otrokom, sama pa ‰e manj,
je povedala Rozalka.

Stra‰i — Marko ni vedel, kaj bi. On in Rozalka sta

nestrpno ãakala, kaj poreãe Jok.

»Hm — hm —,« je premi‰ljal Jok, oprt na robevnico

— »bo Ïe res, da stra‰i. Samo — kaj stra‰i?«

BES

OVâAR MARKO

189

»Strah.«
»Ali pa Jernej i‰ãe pomoãi — ali pa hudoben ãlovek

nagaja. Dognati bo treba.«

Marku ni bil kaj v‰eã odgovor kompostelskega ro-

marja: »Rad bi poznal tistega, ki se tako niã ne boji, da
bi se upal —«

»Saj ga pozna‰,« ga je prekinil Jok.
Rozalka je hvaleÏno pogledala starega prijatelja Pri-

moÏeve hi‰e: »Morebiti boste vi tako dobri?«

»Ne jaz — Marko.«
»Jaz?« se je prestra‰il Marko.
»Saj si gospodar. Bo‰ mar pustil hi‰o zavoljo strahu

razpasti?«

»In ãe strah raztrga mene, kaj potem ne bo razpad-

la?« je ugovarjal Marko.

»Niã hudega ti ne bo naredil, ãe ga bo‰ prav ogovo-

ril.«

»Ko bi ga znal.« Marku se ni zdelo niã veã nemogoãe,

kar je zahteval od njega Jok.

Jok je obrazloÏil, kako misli; pravzaprav je ukazoval:
»Otroka, Manico, bosta pustila pri meni in pri Fran-

ci v planini; bi ji utegnil strah vse Ïivljenje ostati v udih.
Rozalka, ti pojde‰ ‰e za dne domov, da te bodo v vasi
videli, in zveãer dolgo ne ugasi luãi. Bogu se priporoãi in
angelu varuhu, pa te ‰e strah niã ne bo.«

Rozalka se ni upala ugovarjati.

BES

OVâAR MARKO

190

»In ti, Marko,« Jok je govoril pridu‰eno, ãeprav nihãe

ni mogel prislu‰kovati, »ko bo pri koãah vse pospalo, se
izmuzni z Volkunom in se tiho, kakor maãek, priplazi v
vas ter se skrij zunaj hi‰e, pa tako, da bo‰ videl kamrno
okno. Volkuna stisni k sebi; pes ti bo povedal, kaj stra‰i.
âe je res strah, se bo tudi pes tresel. Ti pa spregovori:
,Vsaka stvar Boga ãasti, zakaj ga pa ne ti?‘ In strah bo
izginil in nikoli veã ga ne bo.«

»O Marija.« Rozalko je bilo Ïe sedaj groza.
»Niã se ne boj, dekliã,« jo je miril Jok, »ãe pa oãa i‰ãe

pomoãi, se bo Volkun prilizoval in hotel steãi k njemu.
Pa ga nikar ne pusti. Tudi oãa ogovori in reci: ,Kaj je
Kri‰ã svojim jogrom rekel, ko je k njim pri‰el?‘ — ,Mir
vam bodi,‘ mora odgovoriti. Ti pa vpra‰aj : ,Zakaj pa vi
miru ne daste?‘ Pa bo povedal. Morebiti je pozabil po-
praviti kak‰no ‰kodo ali pa bo treba dati za ma‰e.«

»Marko, ali ti kaj prida moli‰ za oãa?« je Rozalka

skoraj oãitajoãe vpra‰ala brata.

»O tem se bosta pozneje zgovorila,« je brcnil Marka

Jok. »âe je pa hudoben ãlovek, bo pes najeÏil dlako in
zarenãal; pa ga míri tako dolgo, da bo strah tik pod ok-
nom. Potem ga spusti — ho!« Jok je potrkal z robevni-
co ob tla in Marku so se zasvetile oãi. »,Kolji!‘ psu nikar
ne ukaÏi, da ne pregrizne komu vratu — — —«

BES

OVâAR MARKO

191

Marko je ãepel za butarami, drÏal Volkuna za gradani-
co in ãakal. Ko je ura udarila enajst, je zadrgetal. Na vso
moã ga je mikalo oditi v hi‰o, pa se je zbal oãitka, da je
strahopeten.

Rozalka v kamri je potegnila odejo ãez glavo.
Na Blatih so regljale Ïabe. Za butarami je stikala mi‰.

Mimo strehe je priprhutal netopir.

Volkun se je zganil in narahlo zarenãal. Marko mu je

po‰epetal: »Tiho!« ga z rokami boÏal in miril. âutil je,
kako pes grebeni hrbet, in ga je minil strah: »âloveka
voha.« Marko je pokleknil na koleno, se sklonil ãez Vol-
kuna in nepremiãno obstal. Kakor bi bil psa in fanta v
bron ulil, sta Ïdela, pripravljena na skok, Marko in Vol-
kun.

Poãasi in nesli‰no, senca se premika tako, se je pribli-

Ïala oknu visoka, temna postava. Volkun je od nestrp-
nosti ganil z repom in Marko ga je moral prijeti za go-
bec, da ni glasno zarenãal. Temna postava — Marko je
prepoznal v njej Ïensko — je ogrnila belo rjuho, stopila
pod okno, se pozibavala kakor konoplja v vetru in na-
rahlo popraskala po leseni steni.

V kamri je zakriãala Rozalka. Pes je planil pod okno.

Marko je komaj ‰e utegnil ukazati: »Volkun! Primi!« Vse
se je dogodilo naenkrat, kakor bi trenil.

Îensko, zavito v nasu‰ivno rjuho, je zbil pes na tla, ji

stopil na prsi in togotno renãal v razbiti obraz. Priskoãil

BES

OVâAR MARKO

192

je Marko in spoznal »strah« — Rotijo, TevÏevo mater:
»Be‰tja babja,« je zasikal in brcnil na vso moã z boso
nogo prestra‰eno Rotijo. »ZasluÏi‰, da bi te ubil,« se je
togotil Marko.

Rotija je zatulila, bolj z Ïivalskim kakor s ãlove‰kim

glasom.

»Le rjovi.« Marko jo je ponovno brcnil in Ïal mu je

bilo, da ni bil v coklah.

Rotija se je zavedela in se hotela re‰iti. Udarila je

Volkuna, ki jo je zato popadel v roko. Nato je priãela
kriãati, kar ji je grlo dalo: »Pomagajte! Pomagajte!«

Napol obleãeni so prihiteli ljudje iz hi‰:
»Kaj imata?
»Kaj imata?«
»Sem mislil, da gori!«
»Psa proã, saj vidi‰, da je baba krvava,« je ukazal Ba-

lant.

»Zadavi naj jo. Kaj pa hodi stra‰it pod na‰e okno.« Pa

je vendar prijel Marko Volkuna za gradanico.

Rotija je vstala in hitro na‰la izgovor: »Ni res. Zajce

sem ‰la pla‰it na zelnik.«

Sicer so vsi verjeli Marku, s Podrobarjem vred, ki je

prvi potegnil z Rotijo in za njim ‰e nekaj drugih; vsi tisti,
kateri so bili nevo‰ãljivi Podlipniku, ker mu je Marko
tako dobro pasel jarce. Je paã tako na svetu.

BES

OVâAR MARKO

193

Rotija se je izmuznila splo‰ni obsodbi. Raz‰li so se.

Vsak je vedel svoje in Marko tudi. Duhov in strahov se
vse Ïivljenje ni veã bal.

Drugi dan se je Rozalka preselila k Podlipniku. Z

Anãko sta spali v isti sobi.

Marko je odgnal navsezgodaj PrimoÏeve koze ãez Vrh

in jih uvrstil med jarce.

Manici se je izpolnila Ïelja; ostala je v planini.

BES

OVâAR MARKO

194

OSMO POGLAVJE

V VI·AVE ZA PA·O

a resju in sadju, na lipi in na roÏi so ãebele nabrale
kakor Ïe veã let ne tako. Rojev je bilo toliko, da so

jih ogrebali tudi v stare, zavrÏene panje in korita in da
je primanjkovalo prostora v ãebelnjakih.

Prvec, katerega je bil pomladi Marko izsekal iz buk-

ve na Jecoli, je napolnil do lipe panj s satjem in Ïivadjo,
znova rojil in dal moãnega drujca in ãednega tretjiãa.

Ko so na mejah in seãah padle trave in so se ãebele

obrnile ãez Peãi na roÏo na rovtih, je priãel mediti tudi
jelovec. Od zgodnjega svita do poznega mraka je buãalo
v vrhovih jelovih go‰ãav nad Zavrhom. Marsikatero
prepridno delavko je prehitela noã, da je prenoãevala
zunaj, skrita med iglami. Najpridnej‰e druÏine so ob
polni luni celo ponoãi letele.

Kuharjev Tonej je sporoãil Marku, da nosi svoje ãebe-

le od doma Zavrh v Bitgovec in da naj tudi Marko pri-
de po svoje ‰tiri roje, da bodo ãebele sredi pa‰e in se ne
bodo zamujale s potjo.

·e isti dan je pri‰el Marko k Podlipniku prosit na po-

sodo ãebelarsko kro‰njo.

BES

OVâAR MARKO

195

Mama je ukazala Anãki, naj mu gre odklenit ãebel-

njak. Toliko se je ‰e videlo, da ni bilo treba svetiti. Molãe
je ‰la Anãka pred Markom.

»Anãka!« jo je bojeãe poklical Marko.
»No?« ·e obrnila se ni.
»Zakaj si huda name?«
»Eh! Kaj bom huda!«
»Pa si.«
Anãka je odklepala. »No, pa sem. Misli‰, da ne vem.

— Îeni‰ se.«

»Anãka?«
»Anãka! Anãka!« ga je opona‰ala. »Zaradi mene se

kar daj, ãe si tak. Bomo pa ‰e Manico k nam vzeli, ker se
tebi niã ne smili. — Na panjih je kro‰nja. BrÏ jo vzemi.
Ne maram, da bi mislili, kako se mi dobro zdi, ãe sem s
teboj!«

Marko je molãe vzel kro‰njo in jo postavil pred vra-

ta:

»Prav! Pa bodi huda. Povem ti pa: Res sem te posku‰al

pozabiti, pa te ne morem; zato se ne bom Ïenil, dokler
se ti ne omoÏi‰. Lahko noã!« Marko se je urno okrenil,
da bi od‰el.

»Marko!«
Ne. Ni mogel oditi, s takim glasom ga je poklicala.
»Anãka!«
Prijel jo je za roko, ki ji je vsa trepetala.

BES

OVâAR MARKO

196

»Anãka! Ali si res moja?«
»Sem. In ãe ne bom mogla biti tvoja Ïena, se ne bom

moÏila.« Stopila je tesno k njemu.

Rahlo, kakor bi dahnil in da se nista niti zavedela, sta

se poljubila. Kar verjeti nista mogla, da sta res tako sreã-
na.

Od samega veselja vsa razÏarjena je Anãka dvignila

kazalec na usta: »Pssst! Nikomur ne povejva, kaj sva si,
da nama bo ‰e lep‰e.«

»Nikomur, Anãka. Saj bi naju nihãe ne razumel.«
Pssst! — — —

Kuharjev Tonej in PrimoÏev Marko sta poãivala na Gos-
jaku. V panjih na kro‰njah so hrumele vznemirjene ãe-
bele. Marko se jih kar ni mogel naposlu‰ati, tako je bil
prevzet od prijetne zavesti, da ima zastavljeno svoje
ãebelarstvo: »âe bi jih prodal — za eno kolo k parizar-
ju bi mi vrgle. Pa jih ne bom — ne bom — ne bom.«

Nebo je bilo narahlo omreÏeno z oblaki. Po njih se je

prelivala jutranja zarja. Tonej se je razgledoval na vse
kraje in obstal z oãmi v blejskem kotu: »Marko, ali
vidi‰?«

Zatopljen v gospodarnost je Marko odgovoril s pas-

tirsko pametjo: »Lep dan se nam obeta.«

BES

OVâAR MARKO

197

»Hotel sem te le opozoriti, kako lepo jutro je danes.

Ko bi znal in mogel ujeti jezero in grad, Babji zob in
ârno prst in nad vsemi to nebo z barvami na platno,
tako, kakor sedaj vse vidim —«

»Lepa bi bila taka podoba.«
»Lepa, lepa! — Vem pa, da bi podobo in mene poznali

tudi v mestih, o katerih se kranjskim vozarjem, kakor
pridejo daleã, ‰e ne sanja ne. In bi rekli moÏje, ki razu-
mejo, kaj so barve na platnu: »Zna, zna; Anton Jan‰a!«

»Îe mogoãe,« je odgovoril Marko, ki ni razumel, kaj

so barve na platnu.

Oprtala sta znova kro‰nji in zami‰ljena vsak v svoje

molãe nesla hrumeãi tovor navzdol in ãez Zavr‰nico
zopet navkreber.

V jelovcih so Ïe ‰umele ãebele.
Tonej se je tako podvizal, da je Marko pri‰el precej

kasneje k ãebelnjaku. Tonej, vse jutro tako zami‰ljen, je
bil razposajeno vesel: »Lansko leto mi je razmetal med-
ved ãebele, da sem moral potem vse noãi kuriti pred
ãebelnjakom, letos mi jih pa ne bo. Sem ga ugnal strica.
Haha! Poglej, Marko!« In mu je razlagal, kako je ob stra-
neh pred izletavniki postavil seÏenj visoka in poldruge-
ga ‰iroka plotova iz kolov, kamenja in trnja in vmes z
verigami pripel za poltretjo ped od tal na dva tramova
debelo bruno: »Haha, sem ga ugnal. Te zavire ne more
preskoãiti, ker bi z glavo butil v ãebelnjak. âe bi bilo

BES

OVâAR MARKO

198

bruno pritrjeno, bi ga prelezel ali se pod njim splazil do
panjev. Tako pa, kakor posku‰a, se mu vse ziblje in misli
kosmatina, kdo mu nagaja, in se ujezi. Poglej! Dolgo se
je moral premetavati z mojo nastavo, da je travo tako
steptal in si toliko dlake ogulil. Pa sem ga res pretuhtal,
tata kosmatega. Haha!«

»Tonej! Ali si bil Ïe katere svoje podobe tako vesel

kakor te nastave?«

»Nak. ·e nobene ne.«
Postavila sta prinesene panje v ãebelnjak. Tonej je od-

piral konãnice, razkazoval in pripovedoval o kraljici in
delavkah in o trotih, ki matico opra‰e in ne dona‰ajo
vode, kakor se nekateri motijo. In da ãebele ob jelovi
pa‰i poãrne, in da —.

Marko bi ga bil poslu‰al ves dan in vso noã, pa se mu

je mudilo na Jezerca k jarcem, da jih Ïene na pa‰o: »·ko-
da. Povem ti pa, Tonej, ãe ljudje zvedo, kako ti pozna‰
ãebele, bo ime Anton Jan‰a ‰e po vsem svetu zaslovelo.
— Sreãno!«

Marko ni silil, da bi hodila Manica z njim na pa‰o. Res
se je rad pogovarjal s sestrico, ‰e raj‰i pa je mislil na svo-
je dekle: »Anãka me ima rada — Anãka se ne bo moÏi-
la, pa bi se lahko tako bogato, kakor nobena druga ne.
Anãka bo ãakala name.« In da jo ãimprej prisluÏi, ni pri-

BES

OVâAR MARKO

199

‰el prav noben dan veã praznih rok h koãam. Ali je na-
bral gorskega mahu ali je nasekal kresilne gobe, ki jo je
potem kuhal v pepelu, ali pa je prinesel ãe‰minovo met-
lo: »âe dobim pest ka‰e zanjo, je veã kakor niã.«

Manica se je pri koãah vsem priljubila. Edino TevÏ je

zareÏal nad njo, kadarkoli je mogel. Tudi Pokljukar se ni
zmenil za dekliãka, ãe‰ da je Ïe doma otrok ãez glavo sit.
In njegov pes Ravs je Manici Ïe parkrat pokazal zobe.

Majerice so jo pa vse od kraja imele silno rade. Pre-

veã. âe je Manica sedla v travo in poslu‰ala zvonkljanje
oddaljenih tropov ali ãe je skrita za kako skalo opazova-
la, kako lovi in dona‰a borovãica, ki je gnezdila v zidu
Urbasovega tamora, mladiãem muhe, ali ãe je trgala ri-
gelce v muravi, da si je iz njih spletla venec okrog las, jo
je kmalu poklicala katera izmed majeric: »Manicaaa!
Pridi v vas.« In ãe ni hitro od‰la, jo je navadno pri‰la kli-
cat ‰e Reza in ‰e Mica in ‰e Franca: »Manica! Manica!
Manica!« da otrok ni vedel, v katero koão naj gre, da ne
bo zamere. Mica ji je Ïe veãkrat prav posebno postreg-
la. Ko je Jok to zvedel, je godrnjal, da bodo Ïenske otro-
ka preveã razvadile, pa ni pomislil, da sam ni prav niã
drugaãen.

Doma po polju so peli srpi, polnili stogove s snopov-

jem in spreminjali valujoãe njive v bodeãa strni‰ãa, ki so
klicala konje in vole s planine, da bo na jesen kaj jêde v
ka‰ãi in repe v kleteh.

BES

OVâAR MARKO

200

Konji in voli na Zelenici so se od poãitka in soãne tra-

ve tako odebelili, da so se kar svetili. Kakor bi vedeli, da
jih ãaka doma komat in jarem in od truda penasti boki
in slinasti gobci in muhe in gmajna in rudna v parnah,
so se oboji ustavili na Zgornji Oglenici in niso hoteli z
Zélenice. ·ele ko je zaskelel TomaÏev biã, so se presto-
pili konji. In voli, ko je Îorga v vsem tropu najglasneje
mukal. Obotavljajoã se so prizvonkljali na Jezerca, konji
naprej, voli tik za njimi.

Manica, ki je pomagala Franci siriti, seveda bolj z

oãmi kakor zares, je smuknila od ognji‰ãa na prag: »Îre-
betki, Ïrebetki, Ïrebetki!« Stekla je naproti TomaÏeve-
mu tropu, tako zaverovana v Ïivahno okrog teÏkih ko-
bil poskakujoãa Ïrebeta, da je morala Franca, v skrbi za
otroka, zavpiti nad njo, preden jo je ustavila in poklicala
nazaj in pouãila, da so v planini vse Ïrebetne kobile
hude: »·e Volkun se ne upa med konje; ãe pa sluãajno
zaide mednje, ga tako napode, da jim s pove‰enim re-
pom uide. Za Ïrebetke se boje, ki se sami ‰e ne znajo
braniti; zato brcajo in popadajo, da ima vãasih ‰e TomaÏ
dovolj opraviti, ãe mu je treba ujeti kakega Ïrebeta.«

»Ne pojdem preblizu. Res ne. Franca?« Manica je

tako proseãe pogledala majerico, da ji Franca ni mogla
odreãi.

»Od daleã jih glej. Pa pazi.«
»Bom.«

BES

OVâAR MARKO

201

Manica se je pa kaj hitro sprijaznila s TomaÏem in

konjar ji je pripomogel, da je poboÏala oba Podlipnikova
Ïrebetka. Tudi na konja bi jo bil posadil, pa Manica ni
marala, se ni upala.

Ker je tako lepo prosila in ker je TomaÏ prevzel var-

stvo nad njo, je smela Manica spremljati konje proti
Krni‰kemu mostu.

Ali se je otrok zagledal v konje ali je konjarja zmotil

otrok? Prepozno se je vrnila. Ujela jo je ploha in do koÏe
premoãena je pritekla h koãam. Preobleãi se je morala,
piti vroãe mleko, da se ne prehladi, in oÏet natrst zoper
boÏjast in leãi pod odejo na frãi, da se segreje.

Franca je zunaj nekje molzla krave. V koão pa je pri-

‰torkljal tretjinek TevÏ: »Kaj ni nobene doma? Manica!«

Manica se ni upala oglasiti, tako se je bala TevÏa. ·e

ganiti se ni upala. Skoraj strah jo je bilo. Videla pa je iz-
pod narahlo privzdignjene odeje, kako je TevÏ urno sto-
pil k Volkunovemu koritu, izsul iz umazanega papirja v
psu pripravljeno veãerjo rumen prah, pome‰al kar s
prstom in odkrevsal iz koãe.

Majerica se je vrnila in prinesla v vsaki roki poln Ïeh-

tar mleka.

»Franca!« se je bojeãe oglasila Manica s frãe. »Kaj bi

rada, Manica?«

»Ne bom veã sama doma.«
»Ne utegnem biti pri tebi. Ubogaj, Manica!«

BES

OVâAR MARKO

202

»Bom, ãe ne bo veã TevÏa nazaj.«
»Kaj pa je stikal v najini koãi?«
Manici se je hudo brhko zdelo, ker je Franca rekla »v

najini koãi« in tudi njo pri‰tela med majerice. Dvignila
se je na leÏi‰ãu: »Volkunu je vme‰al med jed rumenkast
prah.«

»Res?« se je zaãudila Franca. »Res. Prav zares.«
»Hudoba grda. Zastrupiti ga hoãe z mi‰jico. Marku

povem. Psu pa pripravim drugo, bolj‰o veãerjo.« Ma-
jerica je postavila pasje korito na najvi‰jo polico, da bi
ga ne mogel doseãi ne Volkun ne Manica.

»Grdoba grda,« se je razhudila tudi Manica na frãi.
Franca je zopet odhajala z izpraznjenima Ïehtarjema:

»Bom koão zaklenila, da bo‰ brez skrbi leÏala.«

Ooo, Manica se je zavedala svoje dolÏnosti kot ma-

jerica in je odgovorila odloãno, kakor bi ‰e vsaka odrasla
ne zmogla: »Le pusti odprto. âe pride ‰e enkrat TevÏ, ga
bom tako napodila . . .«

Jezerca je zopet obsijalo sonce. Izpod Bukove peãi

proti koãam pa je pozvanjala z velikim zvoncem ovca
Podlipnikove Anãke. Marko je gnal s pa‰e. — — —

»Tretjinek je hotel zastrupiti Volkuna,« je hitela pri-

povedovati Manica Marku.

»Mi je Ïe Franca povedala.« Marko je vzel pasje kori-

to s police in odhajal. Jezen je bil.

Manico je zaskrbelo: »Marko!«

BES

OVâAR MARKO

203

»Niã se ne boj, Manica, saj bom zaprl Volkuna k tebi

v koão.«

Marko je od‰el. Pes je hlastal veãerjo iz pomijnika.

Manica na frãi pa se je ãedalje bolj bala za brata.

Marko je dobil tretjineka pri veãerji: »Sem zvedel, da

si mojemu psu prime‰al med jedilo nekak‰en pribolj-
‰ek.«

TevÏu je obstala Ïlica v skledi. Prebledel je in nekaj

godrnjal in jecljal.

Marko se je premagoval in mirno nadaljeval: »Ve‰,

tretjinek. Moj pes je Ïe dovolj rejen. Va‰e tele bi bilo pa
tudi bolj zastavno videti, ãe bi imelo nekaj funtov veã
mesa pod koÏo. Zato nesem nocoj‰njo Volkunovo ve-
ãerjo s tvojim pribolj‰kom vred va‰emu teletu. Saj men-
da ne bo‰ hud?«

Marko se je zaokrenil, kakor bi hotel prav naglo odi-

ti v Rotijin tamor. TevÏ je poskoãil za njim iz koãe: »Ne
sme‰. Prepovem ti. Seveda, da bi tele crknilo.«

Marko je tako pogledal TevÏa, da mu je zastala sapa:

»A, tako. Be‰tja, si se izdal. Zastrupiti si mi hotel psa. Pa
reci, ãe ni res. Be‰tja.«

Tretjinek ni odgovoril. Z naglim sunkom je izbil Mar-

ku korito iz rok, da so se z mlekom zaliti Ïganci in ka‰a
raztresli na razhojeno zemljo in Ïivinske odpadke.

·e bolj urno pa je Marko pripeljal TevÏu tako klofu-

to, da se je tretjinek kar opotekel.

BES

OVâAR MARKO

204

»Be‰tja ti!«
TevÏ je zarjovel stra‰no kletev in se pognal v Marka.
Izpred vseh koã so gledali ljudje, le Podlipnikova je

bila zaprta.

Togotno, kakor se bodeta najmoãnej‰a vola za prven-

stvo v tropu, da pokajo in se lomijo rogovi, sta se preri-
vala tretjinek TevÏ in ovãar Marko. Sredi razvnetega
boja je Marko odrinil za toliko ãasa TevÏa, da je utegnil
stopiti iz cokel. Nato se je zaletel v nasprotnika, ga podrl
na tla, mu obrnil obraz k zemlji in blatu in raztreseni
pasji hrani, mu ti‰ãal usta vanjo in sikal: »Na! Îri sam
mi‰jico in pogini. Manj te je ‰koda ko psa in teleta.«

Nekdo je zakriãal, Marko ni razloãil kdo, ali Jok ali

LukeÏ ali JoÏa: »Marko! Preveã ga nikar!«

»âe ga napol ubijem, bo ‰e vedno premalo.« Znova so

zapele klofute.

Za‰kripala so vrata Podlipnikove koãe, zarenãal in

zalajal je Volkun in tekel v mogoãnih skokih, naravnost,
ne ãez brv, Zavr‰nico je preskoãil, pomagat gospodar-
ju.

»Marko! Spusti ga, ãe ne ga bo pes do kosti obgrizel.«
Marko je prepoznal Jokov glas, ki je bil ukazujoã.

»Steci v koão. Jaz te ne bom branil. Drugega pes ne bo
poslu‰al.«

Kakor bi ga bil s fraão vrgel, je planil tretjinek v koão.

·e cokel, ki jih je zgubil med ruvanjem, ni utegnil vzeti

BES

OVâAR MARKO

205

s sabo. Volkun, ki ni mogel skozi zaprte duri do TevÏa,
je hotel vsaj cokle raztrgati, pa mu jih Marko ni pustil.

Marko je pobral korito, obul cokle in od‰el domov. Ni

se hotel z nikomer zaplesti v pogovor, ãeprav so vsi dali
prav njemu in nihãe ne TevÏu:

»Sedaj bo menda dal tretjinek mir.«
»âe je pameten, ga bo dal.«
»·koda, da je tak, ko je dober pastir.«
»Mater ima zaniã. Misli, da mora sama vse poÏreti.

Vsaj vse najbolj‰e kose.«

Pred Podlipnikovo koão je vsa bleda sprejela brata

Manica, ki je spustila Volkuna, da bi pomagal Marku, pa
se je takoj prestra‰ila, da ne bi pes preveã ogrizel TevÏa:

»Marko!«

Megla je zagrnila vse vrhove in nastopila tako nizko, da
se je zadevala ob vrh smreke pred rodinsko koão. Nera-
di so gnali ovãarji trope v zameglene vi‰ine, pa — v niÏi-
nah je bilo popaseno in Ïivina ne sme biti laãna.

Marko in Jok sta pasla blizu skupaj. Popoldne je pri-

pasel za njima MeÏkov JoÏa ‰e Planjavãev trop in po-
toÏil:

»Volk mi je odnesel psico.«
»Îivo?« se je zaãudil Marko.
»Îivo. Druge ni v planini.«

BES

OVâAR MARKO

206

»Volk psice nikoli ne raztrga,« je vedel Jok. »Volkulja

jo je. Volãiãi ji odra‰ãajo in ne shajajo veã z mlekom. Sa-
mi ‰e ne znajo loviti. Îiveti pa morajo.«

»Ko bi vedel, kje ima skrit zarod?« je mikalo Marka.
»Najmanj uro daleã. Blizu gnezda volkulja ne kolje,

da ne izda mladiãev.«

Marka je premagalo. Urno je vstal in zamahnil z ro-

bevnico: »JoÏa! Na sled me pelji. Greva z Volkunom za
njo. Vidva pa pasita moj trop in ga priÏenita h koãam, ãe
me prej ne bo nazaj.«

JoÏa je pomi‰ljal: »âe se volk ne loti psice, se tudi Vol-

kun ne bo volkulje —«

»Ne misli! Na Ïivljenje in smrt bo branila mladiãe, da

bosta pes in fant imela dovolj opraviti. Pazi, Marko!«

»Imam ostro nabru‰eno robevnico.«
»Pa sreãno opravita!«
Tako se je gnal Volkun po tu in tam okrvavljeni sledi,

da je bil Marko, ki se ni utegnil v go‰ãavah izogibati ve-
jam, ves stepen po obrazu. Vdel je bil namreã psu kono-
pec za gradanico in drÏal oba konca, da bi lahko Volku-
na takoj sprostil.

BojaÏeljno je poskoãil pes in preden se je Marko za-

vedel, ali mu je u‰el ali ga je sam spustil, je zaãul v glo-
beli pod sabo togotno ravsanje in draãje je hre‰ãalo,
kakor bi skozi najbolj zarasel gozd podil âateÏ v divjem
pogonu zverjad vsega Zavrha.

BES

OVâAR MARKO

207

»Volkulja.« Marko je hitel pomagat.
Volkulja in pes sta se premetavala, zagrizena drug

drugemu v gobec. Nihãe ni hotel spustiti, najbrÏ bi tudi
nihãe ne mogel, ãeprav bi rad. Marko je zamahnil z ro-
bevnico. Volkuljine ãeljusti so ohlapele; zadrgetala je
nekajkrat in obleÏala v krvi.

»Volkun! I‰ãi — I‰ãi —! I‰ãi —!«
Z gobcem pri tleh je kolobaril pes, ‰vigal z razpoteg-

njenim repom, pretikoval grmovje, postajal za hip in lo-
vil z nosom vonje.

Zarenãal je Volkun, zajokal je volãiã. »Volkun! Pusti.«

V skokih je bil Marko pri psu. Ujel je dva zdrava volãiãa,
tretjega je, preden ga je Marko mogel re‰iti, udu‰il Vol-
kun.

Pri koãah so se vsi zbrali okrog Marka in obãudovali

okrvavljenega Volkuna; le TevÏa nikjer ni bilo. Pokljukar
je s posebno naslado odrl volkuljo in mrtvega volãiãa.
Îiva dva sta nerodno kobacala v praznem svinjaku. Ma-
nica se je posku‰ala z njima igrati. Vso noã sta bevska-
la in Manici sta se smilila, ker nimata veã mame. TolaÏi-
la se je, da Marko Ïe ve, kaj je prav, Marko, ki je Ïe veãji
kakor ãisto velik in vse zmore.

Îivina, ki je vohala bliÏino volkov, se je nemirno pre-

stopala v stajah, v tamorih in hlevih. Krave so venomer
mrãale in klicale teleta. —

BES

OVâAR MARKO

208

Manica, ki je pravzaprav zaspala ‰ele proti jutru, ko

so majerice Ïe vstajale, se je prebudila. Spomnila se je
osirotelih volãiãev in prisluhnila. Niã veã nista bevska-
la: »Ali so ju spustili? Ali so ju ubili?« Stekla je pogledat.
Iz svinjaka je zaãula pridu‰eno revskanje. Stopila je na
prste in opazovala skozi izbito grão. Volãiãa sta trgala
odrto Ïival. Manica ni mogla verjeti, da bi jima bili vrgli
kar celega jarca. Potem je z gnusom spoznala, da se vol-
ãiãa samogoltno davita z mesom ubite volkulje, svoje
lastne matere.

Otrok je ogorãen zacepetal z nogami: »Fej! Fej! Sram

vaju bodi! Nehajta! Takoj nehajta! âe ne, spustim Vol-
kuna k vama, pa bosta videla.« Niã ni pomagalo. Mani-
ca je sli‰ala, kako se volãiãa ‰e vedno prerivata okrog
nagnusnega plena. ZasovraÏila je vse volkove.

Poiskala je brata: »Sram te bodi! Grd si. Grd, da ve‰.«
Marko ji je komaj dopovedal, da ni on vrgel mladiãem

volkulje, ampak Pokljukar.

»Dedec grdi,« se je hudovala Manica na Pokljukarja.

»Zato mu rastejo tako grde mu‰tace. ·e bolj naj mu.« In
ni odnehala prej, dokler ni Marko z robevnico potegnil
volkulje iz svinjaka. Volãiãema je pa zagrozila, da jima
nikoli ne bo prinesla jesti, ãetudi se z bevskanjem pre-
trgata.

Vri‰ã, katerega je dvignila Manica zaradi volkulje in

volãiãev, je utihnil, kakor bi ga bil odrezal. Vsi so se ozrli

BES

OVâAR MARKO

209

proti zgornjemu jezercu. Spoznali so Podlipnika. Ali je
iz tal zrastel ali je z neba padel?

Od Ridovta na koro‰ki strani so navsezgodaj preteg-

nili konji njegove tri parizarje, da jih zvleãejo pred vroãi-
no na vrh Ljubelja. Poslal je Miha z vozmi ‰e po Ïe kup-
ljeno Ïito v Trst in mu ukazal, da se mora do svete Ane
vrniti, sam pa je obesil nabito polno torbo prek ramena,
ogrnil ohlapen vozarski burnus in hitel z lahko nogo po
stezi ãez Zelenico, da ãimprej vidi in obdari Ïeno in
Anãko, in ‰e Ceneka, bodoãega gospodarja.

Ko je odzdravil pastirjem in majericam, je mrko po-

gledal Marka:

»Kak‰no crko pa prevlaãuje‰ okrog koã?«
Marko je Podlipniku zameril obsojajoãi pogled in mu

ni hotel pojasniti jutranjega nemira pri koãah na Jezer-
cih. In ‰e zato ga ni hotel, ker bi morebiti Cena mislil, da
se postavlja pred njim, ovãar pred gospodarjem. Opra-
viãil se je, kakor bi bil sam zagre‰il nerodnost in ne Po-
kljukar: »Preden bodo jarci silili iz staje, bo mrhovina
pokopana.« In je obmolknil.

Zato so pa drugi bolj hiteli pripovedovati o Marku in

Volkunu. In Podlipniku se je dobro zdelo, kakor bi hva-
lili njega samega.

V koãi je Cena obdaril Manico s polnim peri‰ãem fig

in z najveãjim roÏiãem, kar jih je nosil v torbi. Takoj nato
se je obrnil k ovãarju: »Marko! Kakor vidim, ne dela‰

BES

OVâAR MARKO

210

hi‰i sramote. Samo tega ne vem, ali se bo‰ upal teh ‰est
tednov, ko bodo krave na Zelenici, ostajati s tropom
sam ãez noã za ·ijo. Sam si je va‰ oãa zgradil koão gori,
ker je zadnja leta teÏko hodil; ograd za drobnico sem
postavil jaz. Le prepozno je pri‰el Jernej na to misel.
Skazalo se je, da je tudi za jarce bolj prav, ãe manj ho-
dijo. Ali se bo‰ upal, Marko?«

»Skrbi me samo Manica, ãe bi jo moral kdaj sámo

pustiti v koãi. In morebiti ‰e ponoãi in v burji. Kaj vem,
kako se mi bodo razleteli jarci.«

Franca je brÏ povedala Cenu, kako je Manico zavoljo

Rotije prijela boÏjast, in je zaprosila: »Naj gre Manica z
mano na Zelenico?«

»Kaj spra‰uje‰ mene. Njo vpra‰aj, ali hoãe iti, in pa

Marka, ali jo pusti.«

»Sem mislila zavoljo mleka in moke in kruha.«
Cena je hotel poudariti, kako zna biti dober tistemu,

ki veãa njegov ugled, kakor ga je Marko, in je pouãil ma-
jerico: »Franca! Navadi se vendar hi‰e. Pri Podlipniku ‰e
nikoli niso vpra‰evali gospodarja, kam naj stresejo
drobtine z mize. In Bog daj, da bi ga nikoli ne bilo tre-
ba.« Podlipnik je ‰e enkrat odprl torbo in segel tudi za
Franco in Marka vanjo, napolnil Joku mehur s tobakom
in izroãil Franci pozdrave od Miha, da bi popravil svo-
je nagajanje od takrat, ko so strigli jarce. Povpra‰al je ‰e
po novicah.

BES

OVâAR MARKO

211

Ko je Marko odhajal z Volkunom k tropu, se mu je

ponudil, da mu proda koÏi in volãiãa, ãe mu zaupa.
Marko je bil te ponudbe kaj vesel, ker je vedel, da bo
Cena veã iztrÏil, kakor bi sam: »Îivo in mrtvo blago vam
‰e danes zveãer prinesem na dom.«

»KoÏam se niã ne mudi, volãiãi pa tudi toliko ne

oteÏe, da bi jih ne mogel sam vzeti s sabo.« —

Zadovoljen s kupãijami v svetu, vesel Ïivine v planini

in ponosen na svoje ljudi je stopil Podlipnik skozi tesen
na vrhu krni‰ke poti in zagledal pod sabo gorenjski kot,
domaão vas in domaãe polje. Vselej, kadar se je vraãal z
dolgih voÏenj, je ãutil, da tako lepega sveta zlepa nikjer
ni. Danes pa, ko se je odgrnila domaãa zemlja, jutranje
sveÏa, vsa naenkrat pred njim, ga je prevzelo. In oba
svoja stogova, po petnajst bran dolga, je videl natlaãe-
na s snopjem: »âe bo Ïito koliãkaj prida plenjalo, bodo
lahko debele drobtine padale z mize za tiste, ki nimajo.«
Tako ga je prevzelo, da se je odkril in zmolil pred kriÏem
oãena‰ v zahvalo.

Stopal je naglo navzdol. V vreãi, ãez ramo preve‰eni,

je nesel volãiãa, spredaj enega, zadaj enega: »Pa naj ‰e
reãe Podrobar, da mi bo Ïal, ker sem vzel Marka za ov-
ãarja.« Zajukal bi bil, pa se je spomnil, kako bi ga Anca
opozorila, da se to za njegova leta veã ne spodobi.

Zavriskal bi bil! âe bi bil pa vedel tudi to novico, da je

Anãka, njegova edinka, Podlipnikova Anãka, dala bese-

BES

OVâAR MARKO

212

do ovãarju, PrimoÏevemu Marku, in je ona njegovo de-
kle in on njen fant, bi bil zami‰ljeno sklonil glavo in ‰el
proti domu po strmi krni‰ki poti, na kateri navzdol za-
virajo vozovom na vsa ‰tiri kolesa, tako poãasi, kakor
megla brez vetra.

Koãe na Jezercih so bile kakor oropane. Mleko in mas-
lo in sir so odnesli v dolino, sklede in lonce, Ïehtarje in
‰kafe pa na Zelenico. Jutri navsezgodaj odÏeneta ãred-
nik in tretjinek krave na Zelenico; za njimi se bodo pa
pokorile majerice s pra‰iãi; popoldne se vrnejo po pos-
teljnino in Ïe naprej jih bo skrbelo, kako ãez ‰est tednov
zopet urede zanemarjene koãe, v katerih bodo ostali
samo dedci, ovãarji. Ne vsi. Marko se preseli za ·ijo; in
Jok premi‰lja, kako bi tudi on svoj trop stisnil v Podlip-
nikovo ograd in sebe v tesno koão.

In ko se murava obraste, bosta prizvonila na Jezerca

TomaÏ in Îorga s konji in voli.

Za slovo so se zbrali pri Mici v rodinski koãi. Prav vsi.

Tudi Marko in TevÏ; s sovra‰tvom v srcu po starih pas-
tirskih postavah ne smeta narazen: »Marko kaÏe dobro
voljo, TevÏ pa —? No, drugaãe govori, kakor misli.«

Îivina dolgo ni hotela poleãi, kakor bi se veselila od-

hoda v vi‰ave. V frati je zalajal srnjak.

»Kako se dere. K deÏju se bo napravilo.«

BES

OVâAR MARKO

213

»V burjah je hudo na Zelenici.«
Oglasila se je Mica: »V burjah je povsod hudo, v son-

cu pa nobena planina ni tako lepa kakor Zelenica.«

»In dobra, dobra.« Spregovoril je ãrednik LukeÏ:

»Bolje je za kravo, ãe ima na Zelenici od prsti grd gobec,
kakor ãe doma stoji pri polnih jaslih.«

»·e ne veste, kaj je Zelenica.« V pogovor je posegel

Jok.

»Kaj? Kaj? Povej! Kaj?«
»Tujec je pri‰el ãez Zelenico, uãen ãlovek je bil, in je

rekel, da je na Zelenici vãasih kamen, s katerem pastir
zavrne kravo, veã vreden kot krava.«

»Prav je imel. Zlata ruda je na Zelenici.«
»Za zlato rudo ne vem. Morebiti. Je pa na Zelenici ne-

kje zakopana zlata veriga. Kak‰no bogastvo je pod njo,
pa nihãe ne ve in najbrÏ nikoli nihãe ne bo zvedel.«

Îivina zunaj se je umirila. Spokojno so prizvonkljava-

le ãrede s ploãevinastimi zvonci Joku, kompostelskemu
romarju, ki je pripovedoval pastirjem in majericam po-
vest o zlati verigi:

»Gervaz in Protaz sta bila dvojãka, tako drug druge-

mu podobna, da ju niso loãili. V trdem sta zrastla, siro-
ma‰no Ïivela. En sam lonec sta premogla, v katerem sta
skuhala, kadar sta kaj imela.

Spala sta v plevniku pri Jurju na Rodinah, oba na

enem otepu slame, odeta s starim koÏuhom.

BES

OVâAR MARKO

214

Nabirala sta roÏe in gorski mah in tako sta se rada

imela, da nista mogla drug brez drugega prestati.

Kresno noã se je sanjalo Gervazu: Ko bo‰ jutri na Ze-

lenici brskal med ru‰evjem za mahom, bo‰ naletel na
zarjavel kavelj verige; potegni zanj in koplji tam tri pedi
globoko, pa se vama bo z bratom dobro godilo. Ne sme‰
mu pa prej povedati.

Do piãice tako se je sanjalo Protazu.
Trdno prepriãana, da se sanje uresniãijo, sta nasled-

nji dan nabirala mah, komaj par grmov narazen, ter se
veselo pogovarjala. Vsak sam zase je bil ves presreãen z
mislijo, kako bo vzradostil brata.

Naenkrat je utihnil Protaz.
Prav takrat je obmolknil tudi Gervaz.
Protaz je bil naletel na zarjavel kavelj verige, o kate-

rem je sanjal, potegnil zanj, z vso moãjo se je moral
upreti, in je izvlekel zlato verigo, tako debelo, kakor je
najteÏji zavirivnik. Grofijo bi bil lahko kupil samo s tis-
tim zlatom, ki ga je Ïe drÏal v rokah. Kaj bogatije pa je
bilo skrite ‰e tri pedi pod ru‰o.

Da bi bil takoj poklical Gervaza Protaz!
Prav toliko vredno zlato verigo je izpulil izpod ru‰evja

Gervaz, zato je obmolknil, in izkopal bi bil isto bogast-
vo kakor brat.

Da bi bil takoj poklical Protaza Gervaz! Pa sta oba

razmi‰ljala:

BES

OVâAR MARKO

215

,âe pokliãem brata, mu moram odstopiti natanãno

polovico, raj‰i veã. âe ne, bo upraviãeno rekel, da sem
grd. Tudi jaz bi. Dvojãka sva.‘

In sta oba varno skrila pod mah in kamenje Ïe najde-

no zlato verigo, zaznamovala natanãno kraj, si ogleda-
la okolico ter sklenila Gervaz in Protaz:

,Jutri se vrnem, odkopljem zaklad, bom dal bratu, da

bo imel za vedno dovolj, sam pa bom velik gospod.‘

Niã veã nista spala na istem otepu pod istim koÏu-

hom, niã veã nista jedla iz istega lonca. Leto in dan sta
iskala in pretaknila vso Zelenico, pa ne Protaz in ne Ger-
vaz ni mogel veã najti tistega ru‰evega grma, pod kate-
rega je pred bratom skril Ïe najdeno zlato verigo. Ne
Gervaz in ne Protaz.

Od‰la sta v svet, vsak na svojo stran. Niã veã se nista

videla in obema se je do smrti hudo godilo. Zlata veri-
ga pa je ‰e dandanes zakopana na Zelenici.«

Jok je utihnil, molãali so tudi drugi. Na ognji‰ãu je

prasketal ogenj. Tik za koão je zalajal srnjak, tako hro-
peãe, da so se vsi zdrznili. Po stajah so se mu oglasili psi.
Manica je zbeÏala k Marku in se tesno stisnila k bratu.
Srnjak se je spla‰il in oddirjal v skokih.

Drugo jutro so odgnali krave na Zelenico, Marko pa

svoj trop za ·ijo.

Na Jezercih je postalo pusto in dolgoãasno.

BES

OVâAR MARKO

216

DEVETO POGLAVJE

MURKE GORÉ

rrriii-vik.

Marko je pasel svoj trop na Zeleni planji za Vrta-

ão. Bil je vajen preletavanja gorskih kavk in se v jutra-
njem soncu ni menil za njih krike. Krrriii-vik. Krrriii-vik.
Krriii-vik, vik.

Od vseh strani so priletavali ãrni ptiãi, se zbirali v ska-

lah pod gladkimi plo‰ãami, posedali po gru‰ãu in ka-
menju in se preletavali z glasnim krivikom, kakor bi
ogledovali, ali je njih plen Ïe resniãno mrtev ali morda
‰e Ïivi.

Visoko pod nebom se je oglasil krokar, se v kolobar-

jih pripeljal med jato kavk in obsedel na skali, kakor bi
preudarjal, ali naj se Ïe loti svojega opravka ali ne.

Obotavljajoãi se ptiãi so opozorili Marka, da se je ‰el

prepriãat: »Morda si je kak‰en jarec polomil samo noge
in ãakajo njegove smrti. ·koda bi bilo zdravega mesa za
take pogrebce.« Îivo so mu pele cokle, ko je z dolgimi
koraki hitel ãez meline pod peãi.

Krokar in kavke so prepla‰eni odleteli in Marko je

iskal z oãmi: »Aha! Na to skalo je priletel z gladkih plo‰ã.
Sledi se kri. Potem se je prevrgel na tla. Za skalo bo.«

BES

OVâAR MARKO

217

Marko je prestra‰en obstal. »KriÏ boÏji!« Pred njim je

leÏal z razbito glavo in polomljenimi udi mlad fant.
»Morda se ‰e zave?«

V ãloveku, kateremu je skala razbila polovico glave,

hitro ugasne Ïivljenje. Obraz si je bil samo malo opras-
kal. Marko je videl, da je bil mrliã ‰e vãeraj zdrav, moãan
in lep fant. Ni ga poznal ne po obrazu ne po imenu; po
no‰i pa je presodil, da je pastir s koro‰ke strani.

»Na Maãevsko planino pojdem povedat, naj pridejo

ponj. Pravzaprav bi ga morali pokopati na Rodinah, ker
je padel na na‰o stran. Nak! Med svojimi domaãini naj
leÏi, ãe jih ima. Pastirji po gorah imamo tudi svoje po-
stave.«

Potegnil je veter. Z visokih skal je padlo na mrliãa veã

zagorelih cvetov murk, in ‰e dvoje tako temnih kakor
uga‰ajoãe oglje, in za njimi napol razcvela oãnica.

Kakor blisk, ki preseka temo, se je posvetilo Marku:

»Fant je imel dekle. RoÏ ji je natrgal. Sedaj jih siplje ve-
ter na njega samega, mrtvega. Ubogo dekle!«

Marko je nameraval zakriti truplo z ru‰evimi vejami

in jih obteÏiti s kamenjem, da ne bi ptiãi naãeli mrtve-
ga, potem pa oditi k maãevskim koãam, ko je zagledal
od daleã kozarja Petra Koraãka, ki je hitel po stezi na
Koro‰ko. Priklical ga je. Koraãek je ponesreãenega spo-
znal. Bil je Urh, maãevski ovãar.

BES

OVâAR MARKO

218

»Marija!« se je spomnil Koraãek, »Zalka se bo v sol-

zah utopila.«

Peter je od‰el. Marko pa je sedaj tudi vedel, kako je

ime nesreãnemu dekliãu: »Ubogo dekle!«

Po skalah, obeljenih od sonca, in po gru‰ãu okrog

mrtvega Urha so leÏali raztreseni zagoreli cveti murk,
kakor bi svetile luãke mrliãu. Temni cveti pa so bili ka-
kor velike kaplje strjene krvi. In iz teh luãk in iz teh ka-
pelj krvi je v soncu kipel omamen vonj.

Ptiãi so posedali za streljaj daleã in se vre‰ãeãe zadi-

rali, kakor bi hoteli prepoditi Marka, ki je, zatopljen v
premi‰ljevanje, varoval mrliãa, tovari‰a po stanu in
srcu. —

Od maãevskih koã so pri‰li ‰tirje moÏaki. Pripeljal jih

je Koraãek. Zavili so Urha v belo rjuho in ga z vrvmi pri-
vezali na nosila. Marko je zbral vse roÏe, zagorele in
temne murke in napol razcvelo oãnico, in jih zataknil za
vrvi krog mrliãa.

Zmolili so ‰e tri oãena‰e: za rajnkega Urha prvega, za

du‰e tistih, ki so v gorah umrli nagle in nepredvidene
smrti, drugega, in za vse verne du‰e tretjega.

Molãe so se raz‰li koro‰ki in kranjski pastirji. Muhe so

pobrenãavale po okrvavljenih skalah. Krokar je Ïe dav-
no odletel, kavke pa so se spustile stikat za skalo, kjer je
leÏal Urh.

BES

OVâAR MARKO

219

Koraãek ni zdrÏal dolgo molka: »Le poãemu je lezel za

roÏami?«

»Ali si res tako kratkega uma?« ga je zavrnil Marko.
»âeprav je Zalka brhka, pa —. Naka. Moja Majda me

bo vzela brez roÏ. Sva se Ïe dogovorila. Jujujuh!«

»Tiho!« je ukazal Marko. »Dokler vidiva mrliãa, ne

bo‰ jukal.«

Peter Koraãek je odhitel h kozam, vesel, da se letos

Majda niã veã ne norãuje iz njega. Izmodrila jo je zibel.
Drugi se je ponorãeval iz nje. Pa — saj Peter ve, kako je,
in pravi, da bo otroka imel prav tako rad, kakor bi bil
njegov.

MoÏaki so se prikopali na vrh meli in se odpoãivali.

Kotlino za Vrtaão pa je napolnil glasen jok. Marko je
videl, kako se je na prevesu steze vrgla ãez nosila Ïen-
ska, obleãena, kakor so dekleta na Koro‰kem, in je ve-
del, da je pri‰la Zalka naproti svojemu fantu. Zalka! Nje-
nemu srcu v veselje je ‰el Urh nabirat roÏe, natrgal jih je
pa za na svoj pogreb.

»Ubogo dekle! — Pa je res prav, da ni Manice z mano.

— ·e bolj prav pa, da ni Anãke.«

Okrog svete Ane gorenjske gore do vrhov vzcvetejo. S
skalnih polic se sklanjajo roÏe. Nobeno dekli‰ko okno ni

BES

OVâAR MARKO

220

tako lepo okra‰eno. Nad prepadi drhte ozelenela zati‰ja.
Noben vrtec ni lep‰e zasajen.

Da mora natrgati Anãki za god ‰opek, kakr‰nega ‰e

noben fant ni prinesel s planin svojemu dekletu, to je
Marko dobro vedel. Preudarjal je le ‰e, kako ji ga pone-
se.

Za ·ijo jarcev ne sme pustiti samih. Tudi v Volkuno-

vem varstvu ne. Podlipnik bi ga o‰tel. In kako rado se
takrat naredi kaj narobe. Ne more. Ne sme.

»Na sol bom gnal, ãeprav bi moral ‰e cel teden ãakati.

Kdo pa ve, kdaj sem zadnjiã solil. In Podlipnici, njeni
mami, natrgam ‰e lep‰i ‰opek, pa se bo tudi Cenu dobro
zdelo. âe bi pa le kaj rekel, mu bom odgovoril, da mi je
ukazal pasti jarce po moji razsodnosti, in da bi moral
biti preklicano zarobljen, ãe bi ne vrnil mami in Anãki,
ki sta mi spekli za god ‰truco na njegov ukaz, pa se mu
bo ‰e enkrat dobro zdelo.«

Vsega cvetja, skoro samih murk; je natrgal Marko Ïe

veã kakor dovolj, le nekaj lepih oãnic bi bil ‰e rad dobil.

V strmi skali je zagledal pod sabo bel vrtinec samih

oãnic. ·tel jih je: »— petnajst, ‰estnajst.« Srednje roÏe so
bile lepo razcvetele. Legel je na polico, se oprijel z levo
in se stegnil z desno za cvetjem. ·e hitreje jo je umaknil.
Izpod roÏ je zasikala kaãa.

BES

OVâAR MARKO

221

Previdno je vstal: »Nak! RoÏ, ki jih varuje kaãa kakor

ukleta kraljiãna zaklad, ne bom nosil Anãki. Tudi njeni
mami ne. In nobeni drugi ne.«

Kmalu nato je naletel na sonãno jaso, vso posejano z

gorskimi nageljni. Komaj jih je obsegel s prsti, toliko jih
je natrgal. Pridodal je samo nekaj najlep‰ih cvetov murk
in oãnic in ‰opek ogledal v roki: »Pa naj reãe kdo, da ni
lep?«

Anãka je nesla na travnik malico, ko je zatrobil Mar-

ko v Peãeh. Skoraj ji je padel jerbas z glave, tako se je
razveselila. Pa nikomur ni izdala svojega veselja, razen
Rozalki, s katero sta se med grabljenjem pomenljivo po-
gledovali.

Sku‰ala se je potajiti pred mamo. ·e ozrla se ni Anãka

v kuhinji, ko je Marko prignal na dvor, pa je vendar
mama uganila njene misli: »Anãka! Premagati se pa
zna‰.«

»Kaj?« se je delala nevedno Anãka.
Mama se ji je pa smejala: »Ne taji. Rdeãica te izdaja.

Si Ïe prav ravnala,« jo je pohvalila.

Pritekel je Volkun in se tako dobrikal Anãki, da je ma-

ma ponagajala: »·e pes ve, katero ima njegov gospodar
raj‰i.«

»No, mama!« je zaprosila Anãka.
»Dober veãer!« Marko ni bil prav niã v zadregi. Res je

najprej pogledal po Anãki, stopil je pa prej k Podlipni-

BES

OVâAR MARKO

222

ci, h gospodinji, ki ga je v mislih pohvalila, da ve, kaj se
spodobi. Ko ji je pa dal za god ‰e tako lep ‰opek, se ji je
naravnost prikupil in sklenila je, da mu to ljubeznivost
povrne.

»Tebi, Anãka, sem pa nageljnov natrgal. Zdi se mi, da

so dekliãu, kakor si ti, najbolj v‰eã.«

»Tako sta lepa ‰opka, da jih morava koj v vodo posta-

viti.« Anca je nala‰ã od‰la, da sta ostala Marko in Anãka
trenutek sama.

»Ali mar mama ve?« je zaskrbljeno vpra‰al Marko.
»Saj tega ne moreva skriti. Kako sva se pa dogovorila,

niã ne ve.«

»Kaj bo, ko zve?«
»Niã ne skrbi, mama je tako dobra.«
O Marijinem zvonjenju so pod Podlipnikovimi okni

zaropotali otroci z zvonci in lonci gospodinji in hãeri za
god. ·e nobeno leto niso bili obdarjeni s tako velikimi
kosi pogaãe in ‰e nobeno leto niso tako napolnili Ïepov
s krhlji in orehi. Delila jim je Anãka.

Ko se je znoãilo, so poãile na vrtu pi‰tole. Kako bi

fantje pozabili na god obeh Podlipnikovih? Cena sam je
‰el vabit streljavce v hi‰o. Med njimi je bil tudi Marko.

·opka sta stala na oknu. Nekaj roÏ pa si je pripela

Anãka na Ïametast modrãek. »Kako se ji poda!«

Ob pogaãi in ob vinu so nazdravljali godovnicama.

Anãki, dekliãu, je napil najstarej‰i fant, konjar TomaÏ:

BES

OVâAR MARKO

223

»Anãka! Krajcpataljon! Vsi fantje naj Boga hvalijo, da
sem jaz Ïe star! Taka si!«

»Saj mi je Ïal, da nisi veã mlad!«
»Star ali mlad, samo to ti vo‰ãim: Bog ti daj fanta, ki

te bo vreden.«

Marko je vo‰ãilo ponovil: »Bog ti daj fanta, ki te bo

vreden.« In ‰e dodal: »Toda, drago te bo moral odkupiti
od nas drugih krni‰kih fantov. In ovãarji bomo pri‰li na
svatbo zapleãvat. In bomo plesali, da bomo s coklami
skedenj razbili.«

Anãka ga je prav dobro razumela: »Marko! Tebi pa

Bog daj dekliãa, ki te bo rada imela.«

Marko je moral obmolkniti, ker so zaãeli hvaliti nje-

ga, nato je Cena ukazal Anãki prinesti ‰e en bokal.

»Kakor stari Jernej je Marko; ‰e poseka ga vãasih. Ali

‰e pomnite, kako je Jernej znal pripovedovati o gorah in
Ïivini, o duhovih in strahovih in koliko storij je vedel.
Marko, povej nam ‰e ti kaj!«

In niso odnehali, dokler se ni Marko vdal in je zaãel:
»Îivela je kraljiãna, lepa kakor jutranja zarja. Za doto

ji je oãe, ki je vladal pol sveta, namenil tri voze zlata in
devet deÏela. Kraljeviãi in cesarjeviãi, grofi in baroni so
jo snubili, pa ni nikogar marala.

Nekoã je v gorah za‰la in zdrknila v globok prepad.

Od lakote in Ïeje in od strahu in ran bi bila umrla, ãe bi
je ne bil re‰il mlad pastir, v katerega se je kraljiãna za-

BES

OVâAR MARKO

224

ljubila in on v njo, tako, da je Ïelel biti pastir vitez, kra-
ljiãna pa pastirica. Ker se nista mogla vzeti in ker bi kra-
ljiãna rada postala kraljica, nerada pa ostala samica, ji je
pastir svetoval, naj obljubi roko ‰panskemu kraljeviãu,
katerega so izmed vseh snubaãev najbolj hvalili in ki je
bil v kraljiãno noro zaljubljen. No, in —

Pastirja je ljubila, s kraljeviãem se moÏila.
Za god ji je kupil Ïenin roÏ, iz zamorja pripeljanih; z

zlatom jih je odtehtal. Pastir pa ji je natrgal ‰opek po
strmih skalah. Kraljiãna se je bolj razveselila pastirjeve-
ga vezila kakor kraljeviãevega. ·panca je to zbodlo. Po-
zabil je, da bi brez pastirja kraljiãna ne bila njegova ne-
vesta in bi jo bili Ïe davno krokarji in kavke obrali do
belih kosti, pa je udaril vprião kraljiãne pastirja z biãem
v obraz, na‰ãuval nanj svoje pse in ukazal hlapcem, naj
ga ujamejo in do smrti zbiãajo. S krvavim obrazom je
pastir u‰el v take strmine, da nihãe ni mogel za njim, in
je z vi‰ine pljunil na pse in na hlapce. Kraljiãna je ·pan-
cu zagrozila, da ga ne bo vzela, ãe se ne spravi s pastir-
jem. Pa ji je znal domi‰ljavi ãrnuh dopovedati, da mora
pravzaprav pastir prositi njega odpu‰ãanja, zato ker je
pljunil na njegove pse.

Pri poroki je Ïelela imeti kraljiãna v laseh najlep‰o

oãnico. Sporoãila je to Ïeljo pastirju, ki je, da bi je ne
uÏalil, brez obotavljanja zlezel v strme stene in odtrgal
oãnico, kakr‰ne ‰e ni videl. Ko se je vraãal, mu je spod-

BES

OVâAR MARKO

225

letelo; padal je od police do police in obleÏal ubit na dnu
stene. Iz njegove mrtve, krãevito stisnjene desnice so
izvili kraljiãnini odposlanci sprelepo oãnico, katero je
o‰kropila ena sama drobna kapljica pastirjeve krvi. Pri-
nesli so cvet na grad. Pastirjevo smrt so pa zamolãali.

Ko je pa pred poroko kraljevski nevesti kot zadnji

okras prva spletiãna zataknila v lase prineseno najlep‰o
oãnico, se je kraljiãna, lepa kakor jutranja zarja, spreme-
nila v kaão, ki se je med jokom in grozo povabljenih
svatov odplazila v gore.

Pastirja kralj ni pustil pokopati. SeÏgali so ga, ãe‰ da

je bil ãarovnik. In burja je raznesla njegov pepel po ska-
lah, globelih in meleh.

V steno, s katere je padel nesreãni pastir in se ubil, je

priplezal ãez sedem let drug pastir, zaljubljen v brhko
majerico in ona v njega. Fant bi bil rad razveselil svoje-
ga dekliãa z lepo oãnico. Naletel je na vrtinec oãnic.
Srednja roÏa je bila velika kakor od majolke dno. Pod
cvetjem pa je bila zvita kaãa. Pastir, ki je poznal navade
kaã, je cvet spretno odtrgal. Tisti trenutek se je kaãa
spremenila v kraljevsko obleãeno nevesto, ki je spre-
govorila: ,V kaão ukleta kraljiãna sem; zato, ker sem pa-
stirja ljubila, pa se s kralji moÏila. Ker si imel dovolj po-
guma, da si snel sprelepo oãnico iz mojih las, te prosim,
vzemi me ‰e za Ïeno, da bo konec moje ukletve. Za doto
dobi‰ tri voze zlata in devet deÏelá.‘

BES

OVâAR MARKO

226

Pastir pa je odgovoril: ,Kakor jutranja zarja si lepa,

kakor kraljica iz Sabe bogata. Moja Ïena pa ne more‰
biti, ker ljubim drugo, ki ni tako lepa, kakor si ti in niã
nima. Prav zanjo sem odtrgal to sprelepo oãnico, pa ji je
sedaj ne bom nesel.‘ Zamahnil je z roko in vrgel cvet v
strmino.

Kraljiãna je vdano uklonila kronano glavo in vo‰ãila:

,Bodita sreãna, ti in tvoja majerica. Sedaj vem, kako sem
zasluÏila pokoro.‘

Ko je to priznala, so ji zrastle peruti in kakor angel je

plavala nad vrtincem cvetja, katerega je, v kaão ukleta,
varovala sedem dolgih let. Oãnice pa so naenkrat dozo-
rele in veter je dvignil iz roÏ seme. Bilo ga je za majhen
oblak, ki je obkroÏal kraljiãno in se kaj kmalu izobliãil v
ubitega pastirja. Kakor dva angela sta odplavala ukleta
kraljiãna in ponesreãeni pastir proti nebu.

Prav tisto uro so Turki privezali v boju ujetega ‰pan-

skega kraljeviãa na rep razdivjanemu konju, katerega so
zapodili po okrvavljenem boji‰ãu.

Pastir pa in njegova majerica sta se vzela, nista vse

Ïivljenje niã imela, pa sta kljub temu vse otroke lepo
preskrbela; dvanajsti je postal celo ‰kof.«

Povest je vse tako prevzela, da so, ko je Marko nehal

pripovedovati, ‰e naprej molãali. Potem so pohvalili
Marka, nato so pa priãeli modrovati in so uganili, da
bogati ljudje dokaj prej kaj narobe narede kakor revni.

BES

OVâAR MARKO

227

Kadar se jim pa njih presita modrost oteplje, sami niso
nikoli niã krivi, ampak vedno druge dolÏe.

»âe bi ãlovek naletel na tako ukleto kraljiãno in na

njeno doto, kaj, Marko?«

»Za tistega bi ne bilo napaãno, kdor nima svojega

dekliãa. Kdor ga pa ima, je pa bolj prav, ãe ne naleti, ker
pustiti bi bilo kraljiãno pustó, vzeti pa tudi pustó.« Mar-
ko se je spomnil tistih dni, ko je sku‰al pozabiti Anãko
in se sprijazniti s Frãejevo Rezo.

»Anãka! Tudi okrog tebe se bo kmalu smukalo snu-

baãev, da bo‰ imela kaj izbirati.«

»Ne bom niã izbirala. Tistega bom vzela, ki ga bom

rada imela, ali pa nobenega. In ãe grem koj izpred oltar-
ja z njim beraãit.« Anãka je tako odgovorila, da so vsi
vedeli, da ima Ïe nekoga izbranega. Cena je tudi uganil,
da je tisti ,nekdo‘ Marko.

Soparno in zagatno je bilo na dan pred sveto Ano in pri
koãah na Zelenici so bili vsi Ïejni. Voda pa se je na poti
izpod Vajne‰a do kopi‰ãa tako segrela ãez dan, da je paã
zmoãila usta, Ïeje pa ni ugasila. Trlejeva Meta je ‰la pod
noã s ‰kafom prav k izviru po ledeno mrzlo vodo, ki teãe
iz skale, kakor bi jo bil Mojzes s palico pritrkal.

Pri studencu je sedel tretjinek TevÏ. Ni bil dobre volje.

BES

OVâAR MARKO

228

Meta ga je ogovorila: »Kaj se pa ti potika‰ pod noã

tako daleã od koã?«

»Zato, ker sem v vsaki koãi samo za napotje.«
»Zakaj si pa tak?«
»Kak‰en tak? Kateri izmed majeric sem pa kaj Ïalega

storil?«

»Tega ne morem reãi. Pa vendar —«
»âe sva si pa s Podlipnikovim ovãarjem navzkriÏ. —

Saj se tudi drugi fantje stepejo, pa jim dekleta tega ne
zamerijo.«

»Îe. — Ampak — ãe Ïe ne more‰ skriti nevo‰ãljivosti,

ker je Marko Podlipnikov ovãar in ne ti, bi bil vsaj jarce
in Volkuna pustil pri miru in Manice nikar ne pla‰i, ko
vendar ve‰, da jo imamo vse rade.«

»In Marka menda tudi,« je oponesel TevÏ Meti.
»Tudi,« je pritrdila majerica, ãeprav ji je bilo malo ne-

rodno. »Drugaãen bodi, bomo pa ‰e tebe vse rade ime-
le.«

»Kak‰en drugaãen naj pa bom?« se je izgovarjal tre-

tjinek.

»âe tega sam ne ve‰, potem ti ne morem pomagati.«
Meta je zadela ‰kaf na glavo in od‰la. TevÏ je stopil za

njo in jo prijazno poprosil: »Meta! Ali gre‰ jutri z mano
k ·entáni?«

Meta se je zaãudila: »S tabo? — Nak! Ne grem.« Tre-

tjinek pa jo je vendarle sku‰al pregovoriti: »Strdenja ti

BES

OVâAR MARKO

229

bom kupil, kar ga bo‰ mogla snesti; k Jurju v gostilno te
popeljem; peãenko bova jedla in za vino bom dal in ple-
sala bo‰, dokler se ti bo ljubilo. Pojdi!«

»K ·entáni pojdem, pa s tabo ne.«
»Zakaj ne?«
»Potem bi vsi rekli, da te imam rada.«
»Pa me imej.«
»Noãem.«
»Zakaj noãe‰?«
»Zato, ker si tak.«
»Pa ãe postanem drugaãen?«
»Najprej pokaÏi, da zna‰ biti drugaãen.«
»Bo‰ videla, da znam.«
Tretjinek je od‰el zapirat v tamor dvoje zaostalih te-

let, Meta pa se je prismejala z mrzlo vodo v koão. Ni pa
hotela povedati, zakaj je take volje. Na tihem se ji je ven-
dar dobro zdelo, da jo je TevÏ prosil ljubezni, ãeprav bi
ne hotela postati njegova Ïena, tudi ãe bi se res predru-
gaãil. —

Jutro je bilo lepo. Tretjinek je spu‰ãal Ïivino iz tamo-

rov, Bajtnikova Mica je molzla. Grdo se je drÏal TevÏ,
tako grdo, da ga Mica ni mogla veã prena‰ati:

»Tretjinek! âe si kaj fanta, zaukaj, ãe ne bom jaz.«
»Se mi ne ljubi,« je ãemerno odvrnil TevÏ. Mica se je

zravnala z Ïehtarjem v roki in se obrnila po dolini navz-
dol. Oãi so ji obstale na Bledu. Vse druge kraje odnese-

BES

OVâAR MARKO

230

ta na Zelenici oãem Srednji vrh na desni in Begunj‰ãica
na levi:

»Jujujujujujujuhuhuhu!«
Malo je bilo fantov, ki so znali tako zavriskati kakor

postarana majerica Mica.

»Jujujujujujujuhuhuhu!«
Pod Bukovo peãjo se je odzval MeÏkov JoÏa.
Mica je bila njegovega vriska vesela. Vedela je, da zato

tako podviza navsezgodaj s tropom, da bo potem lahko
peljal Rezko k ·entáni: »Saj delati tudi zna; ne samo ko-
ledovati.«

·e bolj pa je bila vesela JoÏevega odziva majerica

Reza.

Res je prispel na Zelenico h koãam prvi JoÏa. Kmalu

za njim so se prismejali pastirji in majerice s Polj‰ke pla-
nine in s Prevál. Od maãevskih koã pa so pripodrkovali
Koro‰ci.

PrimoÏevega Marka ni bilo od nikoder in Manica ga

je ãedalje bolj nestrpno ãakala.

Pri‰li so pa tudi fantje in dekleta in drugi od doma, iz

vasi pod Peãmi, in so povedali, da Marko pase svoj trop
v Rebri in ga soli.

»Aaa! Od Anãke god je,« se je domislila Mica in vse

majerice z njo: »Ne bodi Ïalostna, Manica, ti bom jaz
kupila veliko semnja.«

»In jaz. — Pa jaz,« so obljubovali tudi drugi.

BES

OVâAR MARKO

231

Vesele gruãe so se pomikale po stezi ãez Zelenico k

·entáni pod Ljubeljem, po dva, po tri, po pet in ‰e veã,
le eden je hodil sam, Rotijin TevÏ.

TevÏ je res vsem majericam kupil spomin na semenj

pri Sveti Ani, le na najmlaj‰o je pozabil, na PrimoÏevo
Manico, in prav zaradi otroka mu je Trlejeva Meta opo-
nesla, da ne zna biti drugaãen in da bo ostal, kakr‰en
paã je.

Anca in Anãka sta ‰li k ma‰i na Rodine, kjer so tistega
leta, ko je toãa veje z drevja klestila, prizidali k cerkvi na
mo‰ki strani novo kapelo, sveti Ani v ãast, prav tako,
kakr‰na je Ïe stala na Ïenski strani, posveãena svetemu
Franãi‰ku Ksaveriju. Po teh dveh kapelah, ki imata zu-
naj na strehi vsaka svoj stolpiã, se rodinska cerkev loãi
od vseh drugih cerkva na Gorenjskem.

Spotoma sta govorili o delu in polju. Anãka se je ve-

nomer ozirala v Reber, kjer je pasel Marko jarce; mama
jo je pa na skrivnem opazovala. Od sinoãi, odkar je Mar-
ko povedal ‰torijo o oãnicah in ukleti kraljiãni in odkar
je Anãka tako odloãno izjavila, da bo vzela samo tiste-
ga, ki ga bo rada imela, ali pa nobenega, je priãela Anãka
Podlipnico zares skrbeti. Tudi Cena je na to namignil in
Ïe sinoãi in danes vse jutro je videla skrb na njegovem

BES

OVâAR MARKO

232

obrazu. Sedaj, ko sta bili sami, je hotela mama natanã-
no dognati dekliãeve misli:

»Anãka! âe bi danes ali jutri ali ãez eno leto ali dve

pri‰el k nam, recimo, brhek in dober fant, Ïe gospodar,
in bi vpra‰al zate, kaj bi mu odgovorila?«

Anãka je vpra‰ujoãe pogledala mamo, potem je pa

znova okrenila obraz proti Rebri: »Bi mu rekla, da se ne
bom moÏila.«

»Anãka! Pomisli vendar!«
»Sem vso noã premi‰ljevala.«
»Saj niã ne reãem. Marko je postaven in priden fant.

Samo, ti si Podlipnikova, on je pa na‰ ovãar.

»To vem jaz in Marko. Zato pa ne bova silila v zakon.

Drugega mi pa tudi nikar ne vsiljujte. Pa ãe pride zame
vpra‰at sam ‰panski kraljeviã.«

Mama je sedaj vedela vse. Ni ugovarjala, ker je Ïe veã-

krat opazila, da je odloãnost Anãka dobila po oãetu, po
Cenu, katerega vãasih ni mogel nihãe pregovoriti, ‰e ona
ne, njegova Ïena, ãeprav jo je imel tako rad.

Zadnji konec poti sta molãali. Pred cerkvijo pa je Pod-

lipnica naroãila Anãki: »Po ma‰i me nikar ne ãakaj. Kar
sama pojdi domov in pristavi juÏino, ãe se bom predol-
go zamudila.«

Vesela se je vraãala Anãka z dekleti od ma‰e. Tako

lahko ji je bilo, ker je povedala mami, kaj misli. »Marko

BES

OVâAR MARKO

233

bo vesel svojega dekliãa, zato, ker ga ni pred domaãimi
zatajila.«

Anca je po ma‰i dolgo ostala v pruki in je ‰ele prav

zadnja izmed Ïena pokleknila pred oltar svete Ane. Ni
mogla moliti oãena‰ev. Uprla je oãi v svetnico in prosi-
la: »Njena patrona si, sveta Ana, tebi jo izroãam. Ti bolje
ve‰ kakor jaz, ki niã ne vem. Vem pa, da bi bila Anãka z
Markom prav tako sreãna, kakor sem jaz s Cenom. Lju-
ba mati nebe‰ke matere! Saj bi ‰lo, ko bi pri nas ne bilo
samo dveh . . . O, ljuba sveta Ana, ti, patrona moja, iz-
prosi mi ‰e par otrok! —«

Podlipnici so oãi zalile solze. Niã veã ni molila. Poãa-

si je vstala in od‰la domov. Anãka je v kuhinji veselo
prepevala.

Podlipnica se je preoblekla. Anãka je kuhala, Anca pa

je naredila iz murk, ki jih je njej prinesel Marko za god,
dva ‰opka, h katerim je pridala tudi nekaj Anãkinih na-
geljnov in odnesla tako preurejeno cvetje v znamenje
sredi vasi, kjer jih je postavila na ozek nazidek pred sve-
to Ano in priÏgala tudi dvoje sveã, za Anãko eno in zase
eno.

V Krnicah ni cerkve; spadajo pod rodinski zvon. Nek-

daj so se trdno oklepali in se zatekali v pripro‰njo k ro-
dinskim patronom, k svetemu Klemenu, k svetemu
Franãi‰ku in k sveti Ani. Sezidali so na sredi vasi zna-
menje in postavili na majhen oltarãek svetega Klemena,

BES

OVâAR MARKO

234

na njegovo desno pa dali naslikati svetega Franãi‰ka in
na levo steno sveto Ano. Kakor stoje v cerkvi na Rodi-
nah, tako so jih razvrstili v znamenju.

Znamenje je napolnil vonj taleãega se voska, murke

pa so dehtele v tihi toploti kapelice bolj in bolj moãno,
da je zadi‰alo tudi okrog znamenja po njih kakor po
moãnem vonju kadila.

Kakor bi roÏe molile.

Vas je potihnila.

V Podlipnikovem konjaku so na novo prekovani, do-

dobra odpoãiti konji bili ob steptano zemljo, da je bob-
nelo po vsej hi‰i. Kakor bi Ïival opominjala gospodarja,
da je dovolj godovanja in da je treba znova zapreãi in
oditi na cesto.

Vsa hi‰a je Ïe spala, le gospodar in gospodinja, oba

utrujena od dela, sta ‰e bedela ob migljajoãi lojenki in se
pogovarjala o gospodarstvu.

Cena je vstal: »Mislim, Anca, da sedaj ve‰, kako in kaj,

dokler se spet ne vrnem.«

»Vem. Pa ãe bo vendar kaj narobe, ne sme‰ preveã

zameriti.« Vesela je bila, ker Cena ni bil nejevoljen zara-
di Anãke in Marka. Vzela je sveão, da posveti ‰e v kamri,
ko bosta legala spat.

BES

OVâAR MARKO

235

Ona je odgrinjala postelj, on si je z zajcem sezuval

‰kornjice. âeprav ga je Anãka najbolj skrbela, je, da bi
ne uÏalil Ïene, omenil, kakor mimogrede: »Anca! Îe ta
in oni me je vpra‰al, ãe sme priti njegov fant kaj v vas k
nam. Zavoljo Anãke, ve‰.«

Anca je rahlo ugovarjala: »Saj je komaj odrastla

otro‰kim letom. Ali ni ‰e prezgodaj?«

Cena se je zresnil: »Morebiti je pa Ïe prepozno. Na

ovãarja mislim. âe prav vidim, ji je hudo v‰eã. Se ji ne
ãudim.«

»Ne sme‰ biti hud nanjo,« jo je opraviãevala mama.
»Kaj bom hud. Samo Anãka naj vidi tudi druge fante,

ki po postavi in pameti niã ne zaostajajo za Markom in
imajo grunte. Morebiti se koga prav z veseljem oprime.
Sama uvidi‰, da bi bilo tako bolj prav.«

»Seveda bi bilo. Siliti ji pa nikogar ne smeva. Saj sam

ve‰, kako pusto je bilo nama, ko so mi drugega vsiljevali,
jaz pa sem hotela tebe.«

»Ne bom je moral, koga naj vzame. Samo vidi naj jih

in spozna. Saj bo teÏko kaj, ker ti z njo drÏi‰. âe ne oãit-
no, pa v srcu.«

Podlipnica je pristopila k moÏu, mu popravila razku‰-

trane lase in ga ljubeãe pogledala: »Cena! Ne zameri mi.
Jaz vem, kako ji je hudo.«

Podlipnik se je zravnal in poljubil Ïeno: »Anãka!«
Upihnila sta luã in legla spat.

BES

OVâAR MARKO

236

Po vseh Krnicah je bila tema, le v znamenju sredi vasi

sta migljali pred podobo svete Ane luãi, ki ju je Anca
priÏgala.

Podlipnikovi konji pa ‰e niso vsi polegli. Najbolj spo-

ãiti so ‰e vedno bili ob tla in klicali Cena od druÏine na
cesto.

BES

OVâAR MARKO

237

DESETO POGLAVJE

GORE SE SPOGLEDUJEJO

odlipnikovi so na rovtih.«

To novico je zvedel Marko na Zelenici, kamor je

zadnje dni skoraj vsak dan pri‰el. Ni bil niã veã sam za
·ijo, in je dokaj laÏe od‰el od jarcev, na katere je med-
tem pazil Jok, ki se je bil tudi pomaknil s tropom v vi‰a-
ve.

Manica, okrogloliãna je postala in sonce jo je oÏgalo,

se ga je vselej zelo razveselila in on nje. Pa samo zavo-
ljo sestrice bi ne bil tolikokrat prehodil steze iz ·ije na
Zelenico. Prav gotovo ne. Z Anãko sta se bila domenila,
da se bosta prviã zopet videla na rovtih in da bo Ïe na
Zelenici zvedel, kdaj bo poslala po mleko.

»Podlipnikovi so na rovtih in letos ne kuha niã veã

dekla, ampak Anãka.«

Manica je hitela pripovedovati: »Medve s Franco po-

neseva jutri same mleko in sir na rovte; Rozalka je tudi
tam in Anãki pomaga kuhati; morda bi ‰e mene za kaj
rabili; ali gre‰ z nama, Marko?«

»Ne utegnem, Manica. Moram jarce pasti.«
»Kaj?« je ugovarjala Franca. »Ne misli‰ se niã pokaza-

ti na rovtih. Ali bi se rad vsem pri hi‰i zameril?«

BES

OVâAR MARKO

238

Marko pa se je smehljal: »Ne imej me za tako zarob-

ljenega. Podnevi ne utegnem, vedve pa zveãer ne. Zato
ne moremo iti skupaj.«

»Mislim, da si kar vesel, da ne utegne‰ podnevi. Tudi

jaz bi raj‰i ‰la zveãer, da bi posedela v dru‰ãini pri og-
nju.«

»Verjamem. Posebno, ãe bi bil Miha med senoseki.«
Franci je bil v‰eã Markov odgovor in je tudi ona nje-

ga podraÏila: »Le nagajaj mi. Pa te bom Anãki zatoÏila.«

Noãilo se je Ïe, ko je pri‰el Marko ãez vse tri Planje,

spodnjo, srednjo in zgornjo, na vrh ·ije. Ves ãas je pre-
mi‰ljal, kako bi razveselil Anãko, ki mu vse zaupa in vse
pove, in ker ga je tako odloãno priznala pred mamo.
Ozrl se je na strme Vrliãe, proti jutru obrnjene, z zele-
nimi jasami okra‰ene in s ãrnimi poãmi in Ïlebovi pre-
orane:

»Prinesem ji najlep‰o oãnico.«
Vesel je poskoãil ‰e nekaj korakov navzdol do ogradi

in koãe, tako vesel, kakor bi imel najlep‰o oãnico Ïe za-
taknjeno za klobukom.

Drugo jutro se je Marko podvizal in je prej kot navad-

no odprl ograd in ukazal Volkunu dvigniti trop. Pa, na-
mesto da bi ovce vodnice stopile skozi leso, so prhnile
in zatopotale z nogami. Jarci so se tesno stisnili in po-
skrili jagnjeta. Marko se je oziral naokrog, da bi dognal,
kaj je prestra‰ilo Ïivad. Niãesar ni videl. Îe je hotel spo-

BES

OVâAR MARKO

239

diti zgrda jarce iz ogradi, ãeprav sta psa, Volkun in
Hrust, renãe obkroÏila vsak svoj trop: »Alo, jarci neum-
ni!«

»Stoj! Kaj ne vidi‰ orla?« Iz koãe je hitel z robevnico

v roki k svojemu, prav tako stisnjenemu tropu, Jok.

Izpod Vrliã se je peljal naravnost proti ogradi velik

orel.

»Pazi, Marko! Napadel bo,« je opozoril Jok. Orel je

‰inil v sredo Markovega tropa. Jarci so se ‰e tesneje sti-
snili, psa pa sta lajala, pastirja kriãala in vihtela robev-
nici. Orel je odletel in odnesel v krempljih samo kosem
volne.

Zasukal se je v loku in napadel drugiã; to pot Jokov

trop. Ni se pa zaletel dovolj na sredo in Hrust je pre-
skoãil krajne jarce, ‰avsnil po orlu in mu izpulil nekaj
perja. Orel se je dvignil in odplul ãez Zelenico proti Ko-
‰uti. Îe davno ga ni bilo veã videti, preden so se ‰ele jar-
ci razstopili in sami od sebe pri‰li iz ógradi.

Jok pa je opomnil Marka: »Si rekel, da bo‰ gnal danes

skozi Vrliãe. Nikar! âe se orel vrne, ti bo v strmini prav
gotovo odnesel jagnje in v zmedi se ti bo nekaj jarcev
utoãilo in ubilo.«

Marko pa se je tako vÏivel v misel, kako bo zveãer na

rovtih razveselil Anãko z oãnico, veliko in lepo, kakr‰ne
‰e nikoli ni videla, da je s trmastim glasom ugovarjal
Joku: »Jaz moram danes skozi Vrliãe.«

BES

OVâAR MARKO

240

»S tropom ne, ãe si dober ovãar.«
»Jarci bi mi smer kazali.«
»âe se ne upa‰ najti smeri sam, ostani kar spodaj.«
»Bom ‰el pa sam.«
»Prav. Îeniva v Plaznino.«
ZaÏviÏgala sta vsak svojemu tropu, stopila predenj in

ga odvedla navzdol. Debelo sta pela oba velika zvonca,
drobili so manj‰i. Psa sta veselo poganjala, jarci pa, po-
sebno jagnjeta, so Ïivahno preskakovali kamenje, kakor
bi se jim dobro zdelo, da so se sreãno ubranili orla.

Marko je zastavil jarce, se zagledal v skale in jase in

poãi in Ïlebove v Vrliãih in doloãil, kod bo hodil in ple-
zal. Zasadil je robevnico v samoten macesen: »Jok, ‰e na
moj trop malo popazi.«

Jok mu je opominjajoãe poÏugal: »Bom. Fant, ti pa

nase pazi, da se ne prevrne‰.«

Marko je od‰el naravnost po travnati strmini. Dasi je

imel cokle podkovane s sekanci, mu je vendar nekajkrat
spodrsnilo na gosti lasnici*, da se je moral tudi z roko
poprijeti in se je z ostro travo do krvi urezal v mezinec.

Dosegel je ru‰evje in se oprijemal vej. Na planjavicah

je rastlo vse gosto murk, ki pa niso veã dehtele, ker so
veãinoma Ïe zorile svoje cvete v zelenkaste glavice se-
mena.

* tanka, dolga in ostra trava

BES

OVâAR MARKO

241

Prepodil je gamsa. Nikamor se mu ni mudilo, kakor bi

divjaãina res loãila po vonju smodnika lovca od drugih
ljudi. Marko je poãival na skalnem robu ob Velikem pla-
zu, gledal gamsa, ki se je umikal v Vrliãe, se mu skrival
in zopet prikazoval; in je sklenil, da bo ‰el sam po istih
policah in ob istih skalah, ker je Ïe veãkrat sli‰al pravi-
ti, da kamor pride gams, tja pripleza tudi ãlovek.

Velike skalne vetrnice in beli nizki mak so potrepeta-

vali med blazinami drobnega rdeãega cvetja okrog Mar-
ka.

Odpil je iz ãutare in se spustil v gru‰ã. Ogibajoã se

skal, ki so se v stoletjih navalile z vi‰in, je prehodil pov-
prek Veliki plaz, se vzpel na polico, kjer je v rahli ãrni
prsti zasledil razkreãene parkeljce gamsove noge. Tako
na gosto je bila polica nasajena z Ïivobarvnim cvetjem,
da se ga vãasih ni mogel ogniti in je pohodil marsikako
roÏo.

Pod njim in nad njim so cvetele oãnice, kakor da je

nebo nasulo zvezdic po skalah.

Poãasi in varno se je prestopal Marko, se oziral na-

okrog, odtrgal nekaj res lepih cvetov, a oãnice, ki bi bila
izredno velika in lepo in pravilno razcvetela, z dvojno
krono listov, ni nikjer izsledil. Marsikatera roÏa se mu je
zdela od daleã prav posebno lepa, ko pa je pri‰el do nje,
je niti odtrgal ni. Tudi velika kresnica ga je prevarala, da

BES

OVâAR MARKO

242

je preplezal zaradi nje nekaj seÏnjev. Motilo ga je celo
belo cvetje gorskega pelina.

Nedaleã od njega je priÏviÏgal kamen iz vi‰ine, tre‰ãil

ob trdo skalo in se razletel na drobne kosce. Marko se je
spomnil gamsa, ki je od‰el pred njim skozi Vrliãe in po
ãigar sledi je hodil. Urno se je stisnil pod narahlo pre-
ve‰eno skalo, da se zavaruje pred kamenjem, katerega je
Ïe sli‰al ropotati nad sabo. âeprav je vedel, da je popol-
noma na varnem, mu je bilo vendar tesno, ko je gledal,
v kako mogoãnih odskokih brenãi kamenje preko njega,
in sli‰al, s kako stra‰no silo udarja ob skale, se razbija in
proÏi nove plazove gru‰ãa.

Kavke, ki so gnezdile v skalnih peãeh, so prepla‰ene

odletele z gnezd, kroÏile visoko v zraku in se zadirale
nad ru‰eãe se kamenje. Marko se je spomnil, kako so
pred nedavnim obkroÏale ubitega maãevskega ovãarja
Urha. Od tistega dne so se mu ti ãrni ptiãi gnusili.

Kamenje se je umirilo. Marko pa ‰e ni hotel oditi iz

varnega zavetja; saj je bil potreben tudi odpoãitka.

Zagledal se je v svet pod sabo. Pod Srednjim vrhom

so se premikale majhne, rjave sence: »TomaÏ je spodaj
s konji.« JoÏevi jarci na Bukovi peãi so bili kakor lisa sne-
ga. Njegov in Jokov trop, ki sta se pasla najbliÏe, saj je
razloãil celo oba velika zvonca, sta bila kakor obeljeno
kamenje, razmetano po zeleni travi. In na Zelenici za

BES

OVâAR MARKO

243

stranjo: »Ali je bukovina tako pordela? Ni. Na nezarasli
planji paseta LukeÏ in TevÏ krave.«

âloveka ni prav nobenega razloãil, tudi Joka ne: »Naj-

brÏ leÏi kje v senci in gleda, kje sem. Morda je sli‰al bob-
neti kamenje in ga skrbi, ali me ni kaj zadelo.«

Majhen ptiãek je priletel od nekod, sedel na skalo, se

Ïivahno oziral naokrog, pa ni opazil Marka. Ptiãek se je
pognal v travo, pobral ãrva in zopet odletel.

Izza ãrnega Srednjega vrha je gledala spredaj zelena,

zadaj pa divje razdrapana Begunj‰ãica; izza temno po-
rasle Dobrãe in KriÏke gore je dvigal svoj priostreni vrh
StorÏec; za njim so se neba dotikale visoke Kamni‰ke
gore.

Nebo je bilo od ponoãne plohe kakor umito in ozraã-

je, da bi Kuharjev Tonej spet govoril o barvah in platnu.

Marku se je sparila voda. Da bi ji zbolj‰al okus, je na-

trgal pelina, ga pomel v roki in natlaãil v ãutaro, poku-
sil, se grenko nakremÏil in od‰el naprej .

Za prihodnjo skalo je zagledal gamsa, ki je hitel po

meli iz Vrliã v Srednjo peã. »Bom vsaj varen pred ka-
menjem. Smer si bom Ïe sam poiskal.«

Opiraje se s hrbtom in koleni, s coklami v torbi, se je

prerinil Marko skozi kratek Ïleb. Na desno je bil svet
odprt, da bi brez posebnih teÏav lahko pri‰el prav do
vrha Vrliã, na levo pa je bila dobra dva seÏnja peã popol-
noma gladka in malo nagnjena naprej. Za to neprestop-

BES

OVâAR MARKO

244

no steno je bila skala zopet razãlenjena. In od tam, s po-
liãice, komaj kakor dlan velike, je strmela v drznega ple-
zalca izredno lepa oãnica, kakor bi ga hotela vpra‰ati:
»Fant! Po kaj si pri‰el?«

Marko se je razveselil cveta, tako razveselil, da je za-

ãel sam s sabo glasno govoriti. Pokazal je s prstom ogle-
dano oãnico: »Tebe i‰ãem.«

Oãnica se je v vetru narahlo zamajala, kot bi nagaji-

vo pomeÏiknila: »Mene? Hm. Poglej, kje sem!«

Marko je uvidel, da prek previsa nikakor ne more do-

seãi prelepega cveta: »Ne gre? Z glavo skozi zid ne gre.«
Spustil se je nazaj po Ïlebu, da poskusi doseãi zaÏeleno
roÏo od druge strani.

Dolgo je motril od spodaj dohod, sku‰al celo doloãi-

ti razdaljo med posameznimi oprijemi in je ugotovil:
»Mogoãe je priplezati gor, lahko pa ne bo. Ali bi ali ne
bi?« Spomnil se je Anãke: »Poskusim.«

OdloÏil je vse. Celo nogavice je sezul. Previdno se je

plazil ob skali, se dvignil z rokami ãez majhen previs in
ugledal zopet izredno oãnico, ki je znova zatrepetala,
kakor bi se ga bila ustra‰ila, ko je zagledala prihajati na-
padalca od druge strani. Marko je Ïe od spodaj videl, da
bo zadnji konec poti najteÏji. Tega pa ni mogel naprej
vedeti, da se oprijemi, na katere je raãunal, majejo. Ko
bi oãnice ne videl, bi morda odnehal. Narahlo nagnjena
skala je bila za poldrugo njegovo dolÏino pod njim glad-

BES

OVâAR MARKO

245

ko odsekana: »âe mi spodleti . . . Morda se ‰e ujamem,
ãe pa ne, bom padel kakor kamen, kadar sem ga vrgel
na strmo streho stolpa.«

Oãnica ga je Ïe naravnost draÏila. Tako narahlo in

urno, kakor bi ‰e pol centa ne tehtal, je stopil ãez opri-
jeme, izmed katerih se mu je en sam odtrgal.

Bil je pri oãnici. Tako je bila lepo razcvela, da se je, pa

sam ni vedel zakaj, zaãudil, kako da je ne varuje kaãa.

Stal je varno, dasi na tesnem prostoru.
Skrbno je odtrgal oãnico, jo zataknil za klobuk in za-

jukal.

»Hooohoooj,« se mu je oglasil pri tropih Jok. Marko

je ‰e bolj veselo zajukal in krenil nazaj. Previdno je pri-
plezal do nevarnega mesta. Presku‰al je oprijeme. Spet
se mu je eden odkru‰il. Da se ni urno odgnal nazaj, bi bil
padel. Tako si je ranil samo dlan.

Odloãil se je preriti navzgor, pa je samo dognal, da

nikjer ne doseÏe previsa. Zopet je sam sebi glasno pri-
povedoval svoje misli: »Kakor mi‰ v mi‰nico sem se ujel.
Mi‰ pregloda vãasih les in uide. Skale ne morem. Mo-
rem samo tam ven, kjer sem pri‰el noter. Moram!«

Poiskal je trdna opori‰ãa in na vse mogoãe naãine

sku‰al doseãi v navznotraj upognjeni steni prihodnje
oprijeme in se je trudil in trudil, dokler se mu niso priãe-
la tresti kolena, da je moral zopet odnehati: »Noge in
roke imam za laket prekratke. Ko bi bilo v tej preklica-

BES

OVâAR MARKO

246

ni zagati vsaj toliko prostora, da bi imel kam sesti in po-
ãiti.«

Naslonil se je z obrazom na steno in, dokler se mu

niso umirila kolena, ni mogel niã misliti. âedalje bolj
jasno se je zavedal, v kak‰no stisko je za‰el: »Pritrjene
vrvi bi se moral oprijeti, pa je nimam in je nima nihãe v
planini. — âe prikliãem Joka, bi mi ‰ele jutri zjutraj pri‰li
pomagat. — âe se mi pa zadremlje, bom zgrmel v glo-
boãino . . .«

Spomnil se je Anãke, Rozalke in Manice: »Ko bi vsaj ne

bil pripovedoval o pastirju, ki se je ubil. — Anãka —!«

Posku‰al je moliti, pa ni znal izreãi nobene besede.

Vedel pa je, da prav misli, ko se ves, Ïiv in mrtev, pre-
pu‰ãa sveti volji boÏji. ZamiÏal je in spregovoril: »Bog in
ljuba sveta vi‰arska Mati boÏja —«

Hotel se je ‰e prekriÏati. Desnica kar ni hotela od ska-

le; drÏala jo je strjena kri.

Zavedel se je, se poboÏno prekriÏal, poiskal v Ïepu

tolminca in narezal na podplatih koÏo, na vsakem
veãkrat, trdno uverjen, da ga bo strjena kri obdrÏala na
strmi, gladki skali, ko se bo pognal ãez laket ‰iroko me-
sto brez oprijemov.

S hrbtom se je obrnil k steni in ãakal, da se je prilepila

leva noga. Z levo roko je drÏal za trden oprijem. Nato je
pritisnil okrvavljeno desnico in desno nogo na skalo in
ãakal. Motril je strmino pod sabo in prav na niã druge-

BES

OVâAR MARKO

247

ga ni veã mislil, kakor samo to, kako bi se vendarle ujel,
ãe ga kri ne obdrÏi. Okrog glave mu je prifrfotal pisan
metulj. âe bi mu bil sedel na ãelo, bi ga ne bil mogel od-
poditi.

Zopet so se mu po‰ibila kolena. Zavedel se je, da ne

sme prav niã veã ãakati: »Zdaj!« . . .

âe bi se bil moral pognati le za komolec dlje, bi kri ne

bila vzdrÏala; padel bi bil. Tako se je pa krãevito drÏal
trdnih oprijemov, kakor bi sam sebi ne mogel verjeti, da
je re‰en.

Nadaljnja pot do torbe, cokel in ãutare tudi ni bila

lahka, pa jo je Marko preplezal, da niti enkrat ni po-
mislil na nevarnost.

OdÏejal se je z opelinjeno vodo in se odpoãil. Potem

je ‰e tretjiã preplezal Ïleb, obul nogavice in nataknil
cokle. Videl je v skali krvave odtiske svojih nog in desni-
ce in mirno presodil, v kako nevarno peã se je zaskoãil:
»Naka! Tudi za konje in parizar ne grem ‰e enkrat pre-
skakovat tega mesta samo na lastno kri oprt.«

Hitro se je povzpenjal navzgor, ob‰el Veliki plaz, sto-

pil na âelu na rob in se oglasil Joku: »Da ne bo v skr-
beh.«

Nad Vrliãi je kroÏilo in krakalo par krokarjev in Mar-

ko se je spomnil, kako malo je manjkalo, da ne obleta-
vajo krokarji in kavke sedaj njega, kakor so obletavali

BES

OVâAR MARKO

248

Urha, maãevskega ovãarja. In Anãka bi za pogrebom ‰e
jokati ne smela, da bi se ji ljudje ne posmehovali.

»Hvala Bogu.«

V nedeljo popoldne so kljub vroãemu soncu oÏivela
pota in steze ãez Peãi. Senoseki in grabljevke, skoro sami
fantje in dekleta, redkokdo je bil oÏenjen med njimi, so
odhajali nad Zavrh na rovte. Bolj prazniãno kakor de-
lavni‰ko obleãeni, z nageljni in roÏmarinom na klobu-
kih in na modrcih, s koso ali grabljami ãez ramo so po-
stajali, peli in vriskali, da je bilo v vaseh pod njimi mar-
sikomu hudo, ker je moral ostati doma.

Na njivah sta odganjali jeda in repa, po mejah je Ïe

zelenela otava, na Blatih, kjer raste le rudina in trdo
seno, se je pa ‰e vedno poznalo, kako ‰iroke redove so
risale kose.

Ko se je znoãilo, so zaplapolali ob poboãju Stola ‰te-

vilni kresovi in kakor njim v odgovor so kmalu nato za-
goreli kresovi tudi na Jelovici in Pokljuki:

»Blejci in Gorjanci so Ïe kar vsi na rovtih.« In pesmi

in vriski niso potihnili pozno v noã.

Vreme je bilo stanovitno in ni priganjalo k delu, pa so

v ponedeljek vendar senoseki Ïe navsezgodaj sekli, ker
zjutraj kosa najbolj reÏe.

BES

OVâAR MARKO

249

Anãka, katero so vsi pohvalili, kako dobre krape je

skuhala za kosilo, je imela z gospodinjstvom ves dan za-
drego, dasi ji je pomagala Rozalka.

Po veãerji so senoseki in grabljevke zakurili vrh rov-

ta in polegli in posedli okrog ognja. Od vseh strani so
prihajali vasovalci, veãinoma fantje, pa tudi nekaj de-
klet, kakor bi se bili dogovorili, da pridejo pozdravit
novo gospodinjo na rovtih, Podlipnikovo Anãko.

Anãke pa ‰e ni bilo med dru‰ãino. Ob ognji‰ãu pred

bajto sta hiteli z Rozalko pomivati po veãerji. Loãeno po
gruãah se je razpletal med vasovalci pogovor, ki se je tu
in tam odtrgal v smeh. Molãala pa je pravljica, katero vsi
poslu‰ajo, in ni se oglasila pesem, katero vsi poprimejo.

Anãka in Rozalka sta pravkar pospravili pomito poso-

do in Ïlice, kar je planil iz teme k njima Volkun.

»Marko!« sta vzkliknili obe hkrati, se zagledali na ste-

zo in ãakali.

Marka pa dolgo od nikoder ni bilo in Anãka, ki bi bila

ãimprej rada v dru‰ãini pri ognju, saj so jo Ïe klicali, je
postala nepotrpeÏljiva: »Le kje se obira.«

Tudi Rozalki se je ãudno zdelo, kako da je Volkun pri-

tekel toliko pred bratom. Ko je pa v svitu ognja opazila,
kako se Marko poãasi in varno prestopa, ga je ‰epetaje
vpra‰ala, ali je truden tako hudo ali ga noge bole.

BES

OVâAR MARKO

250

Marko pa se ni izdal in jo je zavrnil precej osorno in

glasno, da je tudi Anãka sli‰ala: »Saj ni treba, da bi se mi
vedno mudilo, kakor bi me medved podil.«

Anãka, ponosna na to, da kuha na rovtih, je pa z ne-

kako oãitajoãim glasom oponesla ovãarju: »Malo bolj bi
se bil pa lahko podvizal, da bi bil vsaj veãerjal z nami.«

Marko, res truden in noge so ga skelele, ãeprav je bil

v nogavice pod podplate podloÏil liste divjega boba, je
vpra‰ujoãe gledal Anãko in sku‰al uganiti, zakaj ni pri-
jazna z njim: »Saj sem sam skuhal, sebi in Volkunu, da
sva oba dovolj imela.« Tega pa ni povedal Marko, da
sam skoraj niã ni mogel jesti.

Rozalka, ki je brata bolj poznala kakor Anãka, je ve-

dela, da mu nekaj je. Molãala je in ãakala. »Ne bom silila
vanj, morda bo sam namignil.« Ker je molãala tudi Anã-
ka, je Marko snel s klobuka oãnico, ki jo je dopoldne v
Vrliãih odtrgal za Anãko.

»Anãka! Ali si videla Ïe kdaj tako zvezdo?«
»Ne ‰e.«
»Jaz tudi ne.«
»Jej, je lepa,« se je zaãudila Rozalka. »Anãka! Tvoja

je.«

Marko je priãakoval, da bo Anãka, ko ji bo dal s toli-

kim trudom in nevarnostjo pridobljeni cvet, rekla kak-
‰no tako besedo ali da ga bo tako pogledala ali da se bo
boÏajoãe dotaknila njegove roke, sploh da mu bo na en

BES

OVâAR MARKO

251

ali drugi naãin povedala: »Ti, moj Marko, moj fant!« Da
bi opazila vsaj njegovo ranjeno desnico. Pa je ni. Saj
milovati bi se ne bil dal. Pa vendar —.

Anãka je sprejela roÏo in vsa vzrado‰ãena rekla: »No-

coj se bom pa postavila.«

Marko je spoznal, po glasu in pogledu je spoznal, da

Anãka ni prav niã mislila nanj, paã pa samo na to, kako
se bo kot domaãa Podlipnikova hãi, ki prviã gospodinji
na rovtih, postavljala pri ognju med dekleti in fanti. In
oãnice ni bila vesela zato, ker ji jo je prinesel Marko, paã
pa zato, ker nobena druga ne bo imela takega ‰opka na
modrcu.

Marko je bil Ïalosten in kljuvalo mu je v podplatih.

Dal je Rozalki izmed ostalih oãnic druga dva najlep‰a
cveta, namenil ji je sicer enega samega in bi bil potem
vse cvetje poklonil Anãki, sedaj ga pa ni. Od‰el je k og-
nju in je vse oãnice razdelil med dekleta, ‰e Manica je
dobila svojo. »Samo Anãka in Rozalka bi se bili postav-
ljali z oãnicami, sedaj se bodo vse; naj se zahvalijo Anã-
kini neãimrnosti!« S to mislijo se je umaknil iz veselega
kroga h Kuharjevemu Toneju, s katerim sta se pogovar-
jala o ãebelah in sta pogovore drugih samo od strani po-
slu‰ala.

Med fanti, ki so pri‰li vasovat, je imel prvo besedo

Vi‰narjev ·imen iz Îirovnice. Bil je lep in zgovoren, da
ni bil nikoli v zadregi za odgovor in doma je bil z ene

BES

OVâAR MARKO

252

najpremoÏnej‰ih kmetij. Ko sta pri‰li Anãka in Rozalka
k ognju, se za Rozalko ‰e zmenil ni, Anãki pa je stopil
naproti: »Dober veãer, Anãka! Kako si brhka danes in
bo‰ vsak dan gor‰i. Fantje, zapojmo ji pesem!«

In so zapeli. Pa kako. Najbolj‰e pevce je pripeljal

·imen s sabo.

Ko je Anãka hvalila pesem in pevce, se je ustavila pred

njo Manica: »Joj! Kako lepo oãnico je prinesel tebi Mar-
ko.«

Preden je Anãka utegnila odgovoriti, je posegel vmes

Ïe ·imen: »Dekliãek! Ko bi bil jaz Podlipnikov ovãar in
bi imel tako ãas kakor on, bi prinesel Anãki tako veliko
roÏo, kakor je mon‰tranca na Rodinah.«

»LaÏe‰!« se je razhudil otrok. »Oãnica kakor mon-

‰tranca velika nikjer ne cvete. Kajne, da ne, Marko?«

»Nikjer, Manica.«
»No, si sli‰al?«
»Kaj misli‰, otrok, da va‰ Marko vse ve.«
»Toliko Ïe kakor ti.«
Oglasila se je Anãka: »Manica! Nazaj k Ceneku pojdi

in ne jezikaj odraslim.« Bodlo jo je, ker je Marko razdelil
roÏe med dekleta.

Manica ni bila prav niã uÏaljena, saj jo je Rozalka ved-

no uãila, da morajo biti otroci tiho, kadar govore odrasli.
Umaknila se je k Ceneku, ki je bil istih misli z njo, da ima
Marko prav in ne Vi‰narjev.

BES

OVâAR MARKO

253

Rozalka se je namrdnila. Prav niã ji niso bile v‰eã

Anãkine besede. Marka so pa naravnost zabolele. Tonej,
ki ni vedel, kako je med Markom in Anãko, mu je po‰e-
petal: »Ali si sli‰al, kako bogati skupaj drÏe.«

Marko mu ni odgovoril. Samo pokimal je.
Anãka je sedla v dru‰ãino, ·imen poleg nje. Da so

fantje Anãko kot domaão hãer izmed vseh deklet najbolj
ãastili, to Marka ni prav niã Ïalilo; tako se spodobi na
rovtih. Tudi Ïirovni‰kim fantom ni niã zameril, ker so
pogovore ãedalje bolj pogosto zaobraãali tako, da so iz-
zveneli v: »·imen in Anãka, in Anãka in ·imen.« Saj zato
jih je Vi‰narjev pripeljal s sabo. Hudo mu je pa bilo in ga
je bolj bolelo kot bolne noge, ker Anãka tega namiga-
vanja ni ustavila.

»Morda se pa motim,« jo je sku‰al opraviãiti.
Spet se je k njemu nagnil Kuharjev: »Marko! âe prav

vidim in sli‰im, je Vi‰narjev zavoljo Anãke pri‰el, in ka-
kor kaÏe, ni naletel slabo. Saj, zakaj pa ne. Spadata sku-
paj.« Prav gotovo bi Tonej tega ne bil po‰epetal Marku,
ãe bi bil le malo slutil, kako ga bo zadelo.

Ker je Marko moral nekaj odgovoriti, je rekel: »Boga-

tija k bogatiji, da bo reveÏ ‰e veãji reveÏ.« Na zunaj je bil
miren, srce v prsih pa je razbijalo in kriãalo: »Rés je, rés
je, rés je —«

BES

OVâAR MARKO

254

Volkun je stekel v rovt in zalajal. Nekdo je spregovo-

ril v temi in pes je utihnil. »Kdo gre?« Vsi so obmolkni-
li in ãakali.

»Dober veãer, ljudje boÏji!« V krog svetlobe je stopil

Vrbanek.

»O, Vrbanek!« Prijazno so mu odzdravljali.
»Pozno prihajate v vas, Vrbanek.« Anãka je hotela po-

udariti, kako veseli so vsi, da je pri‰el.

»Volkunu se zahvali, da sem se oglasil. âe bi me ne bil

pes izdal, bi se bil nocoj zmuznil mimo vas, ker sem Ïe
pri Ko‰irjevih vasoval. Tako sem mislil; ne bom lagal.
Jutri veãer sem se namenil k vam. Bom pa nocoj malo
posedel. Saj mi menda taãas ne bo medved razmetal
ãebelic.« PomeÏiknil je nekajkrat z oãmi. Niã kaj mu ni
bilo prav, ker je okrog Anãke videl samo fante iz tuje
vasi. Ozrl se je naokrog, kakor bi nekoga iskal, obstal
pred Anãko in ji pogledal naravnost v obraz: »Anãka?
Ali je Volkun sam pri‰el tako daleã? Kje je pa Marko?«
Iz polteme se je oglasil Kuharjev Tonej: »Tu ob strani se
o ãebelah pogovarjava. Ali leÏete k nama?«

»Saj nisem neumen. O ãebelah vidva govorita, ki sta

stara; jaz pa, ki sem mlad, bom k dekletom sedel. Anãka,
ali smem k tebi?« In ni ãakal, da bi mu Anãka, ki je bila
zaradi Marka v zadregi, odgovorila. Kar sedel je. Anãka
se je z drugimi vred zasmejala, kakor se je teÏko; bila je

BES

OVâAR MARKO

255

huda, pa ne nase, na Marka, ker ni bil blizu nje, da jo je
zaradi tega Vrbanek zbodel.

Vi‰narjevemu ni bilo v‰eã, da je sedel Vrbanek k

Anãki. Pomignil je svojim fantom, ãe‰ naj mu pomaga-
jo ponorãevati se iz starãka, in je takoj zaãel: »No, oãka,
sedaj se pa le razvnemi, ko pri tako brhkem dekliãu
sedi‰.«

·imen ni vedel, na koga je naletel. Prav niã ni bil

Vrbanek v zadregi. Zravnal se je in pokazal nase: »Zakaj
pa ne. Vdovec sem. Toliko tudi imam, da bi ne bila laã-
na, ãeprav tako vzamem brez rok. In v teh dneh, ko celo
mrtve gore od ljubezni oÏive, se bo pa menda tudi Ïiv
ãlovek lahko razvnel, ãeprav je nekaj dni starej‰i kakor
ti.«

»Kaj? Gore, da od ljubezni oÏive?«
»Ha, ha, ha,« so se zasmejali Îirovniãani.
»Se krohotate, pa ne veste zakaj.«
»O, vemo, vemo. Ha, ha, ha!« so posku‰ali ugnati

Vrbanka.

»âe se na gore zana‰a‰, je najbolj prav, da gre‰ h Ku-

harjevemu in PrimoÏevemu v senco ãebelarit.« Znova se
je ·imen glasno zasmejal in za njim njegova tovari‰ija.
Pa jim ni niã pomagalo. Krniãani, posebno dekleta, le
Anãka je bila tiho, so zahtevali, naj Vrbanek pove, kako
se imajo gore rade.

BES

OVâAR MARKO

256

»To je tako, dekleta.« Vrbanek se je zvito nasmejal,

dvignil desnico in kazalec na njej in zaãel razlagati:

»Vsako leto, ko dozori v rovtih seno in jukajo s hriba

v hrib in z roba na rob fantje dekletom in jim dekleta s
pesmijo odgovarjajo, zatrepetajo tudi srca v gorah. Stol
in Golica, Vrtaãa in Kozjek, Begunj‰ãica in Srednji vrh,
Ko‰uta in StorÏec, Grintavec in Koãna, Rjavina in Tri-
glav; vsem poka v osrãju.

Pa fantje pod noã prehodijo jarke in pridejo k dekle-

tom v vas in se z njimi pogovarjajo. Gora pa h gori ne
more in jim je tako hudo, da bi od bridkosti vse gore
skoprnele, ãe bi ljubi Bog ne bil nasejal po skalah oãnic
in tako obdaril vsako goro s sto in sto in stokrat sto
oãmi, da se v ãistem soncu iz daljave v daljavo vsaj lah-
ko spogledujejo.«

»To je lepo,« se je oglasila ena izmed deklet.
»Vas gledam, dekleta, vse imate zataknjene oãnice za

rutami na prsih, Anãka najlep‰o; tako, kakor bi srce gle-
dalo s hrepeneãim, nedolÏnim oãesom.

Pomislite, kako bi bilo hudo, ãe bi bile ve gore in va‰i

Ïenini in fantje tudi.

Pa bi bilo marsikaj bolj prav, ãe bi bili na rovtih name-

sto gora fantje v zemljo vkopani, ker se prerado kaj na-
robe naredi; vãasih pa srce nazaj grede ‰e bolj boli.«

Anãka je prav dobro razumela, da je Vrbanek meril

nanjo in na Marka. Ko bi sedel Marko poleg nje, bi mu

BES

OVâAR MARKO

257

znala povedati tako, da bi nihãe ne opazil, naj ne bo hud
in da ima samo njega rada. Pa se je namesto Marka sklo-
nil k njej ·imen in ji po‰epetal:

»Anãka! Mene bo nazaj grede srce bolj bolelo.«
Anãka, ki je morala biti prijazna, se je prisiljeno na-

smehnila in odgovorila, da paã nekaj reãe: »Ne verja-
mem.«

Iz polteme je opazoval ·imna in Anãko Marko. Po-

ÏviÏgal je Volkunu, se opraviãil, da ima ‰e daleã, vo‰ãil
lahko noã in naglo, ãetudi so ga noge silno skelele, od‰el
navzdol.

Anãka se je zavedela, da bi bila morala za prelepo oã-

nico Marka poljubiti, pa se mu ‰e zahvalila ni: »âe bi ga
poklicala in stopila za njim, ãe‰ da imam zanj moko ali
sol? Ne. Bi ne verjeli. Vsi bi mislili, da odhajam zavoljo
njega. Ne.«

Ko sta legali z Rozalko spat, tudi Manica je spala v

koãi, drugi so na svislih, je vpra‰ala Anãka Rozalko: »Kaj
je bilo danes Marku?«

»Mislim, da je nekaj bolan. Sli‰ala sem ga celo, kako

je potihem zastokal.«

»Ni bil dobre volje.«
Rozalka je Ïe hotela reãi: »Kako naj bo dobre volje, ãe

si bila ti taka.« Pa se je premagala in konãala pogovor:
»Lahko noã! Zaspiva! Jutri bo zgodaj dan.« —

BES

OVâAR MARKO

258

Marko je samo tako daleã hitel, dokler so mogli sli‰ati

do ognja ‰krtanje sekancev. Poãasi in narahlo, opirajoã
se na robevnico, je bolj lezel kakor ‰el po rovtih navzdol.
Volkun, ki je tekel pred njim, se je dvakrat vrnil in ob-
stal pred Markom, kakor bi ga hotel vpra‰ati, zakaj tako
poãasi hodi.

Veter je prinesel do njega pesem; najbrÏ z Volkanãe-

vega rovta. Oglasil se je vrisk, bogvekje. Nepretrgoma
pa je skozi gluho noã buãala v dolini Zavr‰nica.

Na dru‰ãino ni maral naleteti. Zato je zavil s steze v

vlak in se spustil naravnost po strmini. Zakriãal bi, tako
ga je zabolelo, kadar je stopil nerodno. V temi je zajel na
mlakuÏnatih tleh vodo v coklo. Za nekaj ãasa je boleãi-
na odnehala. »V Zavr‰nici si ohladim noge.«

Pomoãil je nekajkrat noge v ledeno mrzlo vodo. Klju-

vanje v podplatih je malo odnehalo in Marko se je
spomnil svoje prave boleãine: »Plezam zavoljo nje, da bi
se kmalu ubil, ona me pa komaj utegne pogledati. — Kar
vzame naj ga, Vi‰narjevega, in naj sne besedo, jaz je ne
bom in se pred njo ne bom Ïenil. — Nikoli se ne bom. —
Za kuÏka ji pa tudi ne bom, ãe je stokrat Podlipnikova.
Ne bom, ne, ker ne bom.«

·el je mimo Jezerc. Jarci so mirno leÏali. Pokljukarjev

Ravs ni zalajal. Nekaj konj je stalo med tamori. Dimasto
smolno so zadi‰ale koãe in Marko se je spomnil, da se je
‰e pred nedavnim kakor danes ·imen okrog Anãke on

BES

OVâAR MARKO

259

sam v rodinski koãi smukal okrog Frãejeve Reze in kako
je bilo MeÏkovemu JoÏu tisti veãer hudo: »Danes je
meni hudo. Prav mi je.«

Luna, malo veã kakor pol krajca je je bilo, je zahajala

za Vrliãe, ko je Marko narahlo, da bi ne prebudil Joka,
odprl koão za ·ijo. Legel je na pograd, obleãen, kakor je
bil, samo sezul se je.

Jok se ni oglasil, dasi ni spal in je do jutra molãe po-

slu‰al pridu‰eno jeãanje Markovo. Zjutraj pa, ko se je
Marko opotekal okrog ognji‰ãa, je skoraj zareÏal nad
njim: »Zakaj ne pove‰, ãe si bolan. Kaj ti je?«

Marko mu je priznal, kako se je re‰il iz Vrliã. Kakor

mati otroku je kompostelski romar izpral obolelemu to-
vari‰u vnete rane, nalil nanje arnike, raztrgal pono‰eno,
oprano srajco in mu jih obvezal.

Veã dni ni mogel Marko s tropom na pa‰o. PoleÏaval

je v koãi, posedal pred njo in Ïalosten strmel v Vrliãe,
katerih se je tisti veãer, preden je bil na rovtih, z vrha
·ije tako razveselil.

Volkunu je bilo samemu ãez dan brez Marka dolgãas

pri jarcih. Ni se menil ne za Hrusta ne za Joka, samo svoj
trop je skrbno zavraãal. Zveãer pa, ko je segnal drobni-
co v ograd, je pritekel k Marku, se mu dobrikal in prili-
zoval, kakor bi ga hotel razveseliti in mu dopovedati, da
ga ima on, pes, za vse na svetu rad.

BES

OVâAR MARKO

260

Na rovtih je vsak veãer ãakala Anãka na Marka. Z Vi‰-

narjevim ·imnom ni bila niã veã tako prijazna kakor
prvi veãer. Z Markom bi bila bolj. Pa Marka ni bilo.

Seno je bilo spravljeno v svisli, do vrha so bile natla-

ãene, in Anãka in Rozalka sta naloÏili kuhinjo na voz, da
jo JoÏa odpelje domov. Kobila je potegnila, dekleti pa sta
stopili ‰e v bajto po svoje drobnarije. Izmed dveh, na-
rahlo stisnjenih de‰ãic, je Anãka vzela prelepo oãnico.
Îalostno je pogledala Rozalko: »Rozalka! Va‰ Marko
vãasih hitro zameri. Samo prvi veãer je pri‰el.«

»Morebiti spet zverina nadleguje trope.«
Anãka pa ni verjela temu zagovoru: »Saj ti tudi nisi

niã veã tako prijazna proti meni, kakor si bila.«

»Samo zdi se ti tako,« se je sku‰ala izviti Rozalka.

Anãka pa je zataknila Markovo oãnico za ruto na prsih
in skoro vzdihnila: »Zame ni bilo lepo na rovtih. Pojdi-
va!«

»Anãka!« Zopet se je zasmilila Anãka Rozalki.
Na vrhu ârvivce se je Anãka zagledala ãez Jezerca

proti ·iji: »Bogve, kje Marko danes pase?«

»Kje? Na Vrtaãi nekje.« Rozalka je ãutila, kako Anãka

misli na Marka.

Marko pa tisti dan ‰e stati ni mogel, tako so se mu

ognojila stopala.

BES

OVâAR MARKO

261

Nepremiãno in molãe sta poãivali Anãka in Rozalka.

Okrog zami‰ljenih deklet pa se je smukal martinãek, se
sonãil in lovil mu‰ice.

BES

OVâAR MARKO

262

ENAJSTO POGLAVJE

DAN SE JE NAGNIL

akor bi se mu bile noge pomladile, tako lahko je
spet hodil Marko za jarci. Gonil pa je na pa‰o, ãe je

mogel, v drugo stran kakor Jok, in kadar sta se tropa pri-
bliÏala, mu je bilo tudi pet minut predaleã, da bi stopil
do Joka in se z njim pogovarjal. Vãasih pa, ‰e ne davno,
je prihitel po dvakrat na dan po pol ure daleã k svojemu
postarnemu tovari‰u, da je spregovoril z njim nekaj be-
sedi, ãeprav sta se zjutraj in zveãer nepretrgoma pogo-
varjala pri ognji‰ãu v bajti. Pa takrat so cvetele ‰e roÏe na
rovtih in ãebele in ãmrlji, zlati hro‰ãi in Ïidani metulji so
se pozibavali na cvetju. Marko pa je pulil med njimi zo-
reão kumino in muhe so pobrenãavale nevidno nekje
nad njegovo glavo.

Takrat.
Sedaj pa —
Di‰eãa kumina visi posu‰ena in ometa v platneni

vreãi doma pod streho, dobro ãetrnico je bo, in roÏe so
stlaãene med seno po svislih. Dan se hitro krãi in zjutraj
in zveãer ne ve Marko niã povedati in na Jokova vpra-
‰anja odgovarja kratko, vãasih celo samo prikima ali od-
kima. Pozabil je tudi, da na Zavrhu v vsakem grmu raste

BES

OVâAR MARKO

263

krajcar. In SVESTI TOVARSH, boÏje bukve, sameva v
koãi za ·ijo, zaprt v pastirsko skrinjico.

Marko je zaostal za tropom. Skoro nepremiãno je se-

del in gledal nekam, sam ni vedel kam. Volkun je za-
vraãal jarce in jih usmerjal, postajal in se oziral, kdaj pri-
de za njim gospodar. Pes se je vznemiril in nekajkrat za-
lajal, da bi opozoril ovãarja, naj mu ukaÏe potisniti Ïival
navzgor ali navzdol. Marko se ni premaknil. Jarci so po-
legli h kratkemu odpoãitku. Volkun se je umiril, sedel na
mehko blazino mahu nad tropom ter ãakal in bil na vse
pripravljen.

Blizu mimo Marka je pritekel zajec; robevnico bi bil

lahko vrgel za njim, pa ga ‰e ganil ni.

Tudi Jok se ni kaj prida brigal za jarce. Pasel jih je

Hrust. Skrit za skalo je Jok, BlaÏnikov ovãar, Ïe dolgo
opazoval Marka. Tudi on se ni zmenil za zajca, ãeprav bi
ga bil lahko s kamnom dosegel, ko je skakljal pod njim
proti ru‰evju, v katerem je obstal. Mar mu je bil zajec.
Zamislil se je bil v Markovo razmi‰ljenost: »Je kar prav,
ãe mladega fanta premetuje sem in tja, da se privadi vi-
harju in burjam. Samo naravnost z glavo ne sme tre‰ãiti
ob skalo, da se mu vse Ïivljenje ne pozna na pameti. Za
Marka se bojim. Jernej mi ga je priporoãil.«

Pred leti, ‰e preden je Jok od‰el romat, sta nekoã z

rajnkim Jernejem slonela prav za to skalo. Kakor bi ga
videl pred sabo, tako Ïivo se je spominjal umrlega pri-

BES

OVâAR MARKO

264

jatelja, in ‰e vedno ga je sli‰al, kako je obljuboval Mar-
ku, da ga bo, ker je fante staknil skobec pod streho, na-
stavil lisici, ki jim je odnesla kuro, nastavil pa tako ne-
rodno, da se je ujel Volkanãev pes, saj ni bil dosti vre-
den, in si zlomil nogo. In prav natanãno je vedel, kako
bi Jernej ugovarjal, ãe bi res slonel poleg njega, kakor je
takrat. Takole bi: »Zavpij nad razmi‰ljencem, naj se po-
makne za jarci. âe pride volk, mu jih bo dokaj vrgel, pre-
den bo pritekel do tropa. Neroda zami‰ljena.«

In Jok bi mu odgovoril: »Saj je Volkun pri Ïivini.«
Jernej pa bi niã ne popustil: »Lahko prideta dva ali pa

kaka sestradana jata in mu bodo ‰e psa raztrgali.«

·e bolj bi ga nadraÏil: »Jernej! Volkovi se drÏe sedaj v

najglobljih go‰ãah. In ‰e pozimi se v na‰ih krajih strne-
jo v sestradane jate le v najhuj‰em mrazu in ‰e takrat ne
vselej.«

Jernej bi z robevnico udaril ob skalo: »Vseeno! Reda

se mora navaditi fant, da bo kdaj kaj prida iz njega.«

Potem bi mu omenil Podlipnikovo Anãko in Jernej bi

vzrojil:

»Saj sem mu naroãil, naj si jo izbije iz glave.«
»Zakaj pa ti nisi pozabil na svojo rajnico, ko si bil

mlad?«

»To je bilo drugaãe. Midva sva bila primerna drug za

drugega. Tadva pa nista. Bogatija in beraãija. Kam?«

»Bo pa priÏenil.«

BES

OVâAR MARKO

265

»Ko nikoli iz tega niã ne more biti,« bi se jezil Jernej.

»PriÏenil! Seveda. ·e tisto malo pameti, kar je ima, bo
zapravil, ne pa priÏenil.«

»âe pa ne more pozabiti. Saj sva bila midva tudi mla-

da.«

Jernej bi ne vedel drugega odgovoriti kakor: »Tebi

tako ne pridem do konca, ko hoãe‰ biti za vse moder.«
UÏaljen bi od‰el k svojemu tropu. Zavrnil bi jarce, se
vrnil in kakor bi se vse Ïivljenje ne bila nikoli sporekla,
bi vpra‰al za nasvet: »Jok! Kako misli‰ ti zavoljo Anãke
in Marka?«

Sedaj bi se Jok razodel: »âe prav sodim, se krha.«
Jerneju bi se obraz razveselil: »Ali res?«
»Res.«
»Hvala Bogu.«
»Fanta bo pa treba trdo vpreãi v delo, da se ne raz-

cmeri. Saj ni MeÏkov JoÏa. PrimoÏev je. Gospodar in ne
kolednik.«

»Jok! Kakor ve‰. Tebi sem ga prepustil.«
Niã veã ni videl Jok Jerneja, kakor bi bil res od‰el. Sto-

pil je izza skale: »Koj ga napreÏem, ãe se bo dal.« Tiho
se je bliÏal Marku.

Njegovi jarci so sproÏili kamen, ki se je privalil v ru-

‰evje in znova prepodil zajca.

Nekaj seÏnjev za Markovim hrbtom je Jok obstal.

Marko je udaril s pestjo ob svoje koleno: »Kar vzame naj

BES

OVâAR MARKO

266

ga, Vi‰narjevega. Kar! Za kuÏka ji ne bom.« Vstal je in
pogledal za tropom.

Jok, ki je do takrat res samo slutil, zakaj je Marko po-

trt, je sedaj zvedel iz njegovih lastnih besedi. Vesel je bil,
da jih je ujel, in Ïe je hotel odgovoriti: »Prav ima‰, Mar-
ko, kar vzame naj ga.« Pa se je spomnil, da Marko naj-
brÏ samo samega sebe tolaÏi, misli pa vse drugaãe:
»Utegnil bi ga raztogotiti. Potem bi za zlomka ne popri-
jel. Moram pa fanta vpreãi. âe ne bo hotel sam stopiti v
ojnice, ga prevarim. Ko bo vlekel, mu bo Ïe odleglo.«

Jok se je oglasil: »Marko! Na koga se jezi‰?« Prestra-

‰en se je okrenil Marko: »O, niã, niã. Pa si tako tiho pri-
‰el kakor bos.«

»Morebiti le tebi ‰umi po glavi, da bolj malo sli‰i‰.«
Marko ni niã odgovoril. Skrbelo ga je, ali je Jok razu-

mel, kar je rekel: »Se bo Ïe izdal.«

Jok pa je sedel poleg Marka: »Seveda. âe je ãlovek le

preveã sam, mora vãasih spregovoriti, da mu jezik ne
zastane. No pa, saj je Ïe vsak dan dan kraj‰i in bomo
kmalu spet pasli okrog vasi, na Rebri in Blatih. Ali Ïe kaj
teÏko ãaka‰?«

Marko ni vedel, ali ga kompostelski romar sku‰a ali

mu nagaja. Ostro ga je pogledal, pa ni mogel niã razbra-
ti iz oãi in obraza, zato se tudi sam ni hotel izdati:

»Meni je vseeno. Nekje ãlovek Ïivi.«
»Se mi je zdelo, da premalo misli‰ na to.«

BES

OVâAR MARKO

267

»Zakaj?« je osupnil Marko.
»Zakaj?« Jok je nala‰ã pomolãal, da je bil Marko v

skrajni zadregi, ãe‰, bo potem bolj voljno stopil v ojni-
ce: »âe te kak‰na posebna nesreãa ne zadene, katere te
Bog varuj, bo‰, kakor kaÏe, kak‰nega pol ducata jarcev
pripasel. Ali si Ïe pozabil, kako sta se s Podlipnikom do-
govorila?«

Marko se je razvnel: »Nisem pozabil. In ne popustim

Cenu niti za kosem volne ne. In ãe se do grda spreva.
Zakaj bi imeli bogatini vedno prav. Saj prihodnje leto
skoro gotovo ne bom veã pasel pri Podlipniku. Si bom
Ïe poiskal kak‰no drugo delo.«

Z vso dlanjo se je Jok drgnil okrog ust in po neobriti,

resasti bradi, da je skril smeh, ki mu je uhajal. Prav do-
bro je vedel, kako bi Podlipnik svojega ovãarja lahko
prikraj‰al za dogovorjeno plaão, ãe bi si Marko in Anãka
ne bila pri‰la navzkriÏ: »Pa ga ne bi. Preveã sam nase
drÏi. Le hud bodi, fant, ãeprav nima‰ prav. âakaj! Sedaj
te vpreÏem.«

Jok je dvignil glavo: »Marko! Kam pa bo‰ s pripaseni-

mi jarci?«

»Prodal jih bom.«
»Jeseni, ko bodo na pol zastonj?«
»âez zimo jih ne morem preÏiviti; imam premalo

mrve.«

BES

OVâAR MARKO

268

»Napravi jo!« Jok je vstal: »V Srednjem vrhu, kamor

se z Ïivino zavoljo zverine ne upamo, raste v nekaterih
krajih do pasu visoka trava. In marsikje med skalami,
kamor jarci ne morejo, ãlovek pa pride, je tako gosta
deteljica, da gre komaj kosa skozi njo. Po srp in po koso,
po kladiva in rjuho stopi domov in seci in Ïanji, su‰i, s
trtami v bremena* veÏi in vlaãi in v rjuhi na hrbtu nosi
do poti; pod Srednji vrh, na kopi‰ãe. Kopo naredi in jo
ogradi zavoljo Ïivine. Za kravo lahko napravi‰ mrve, ne
samo za nekaj jarcev, ãe si, kakor bi moral biti. Pozimi
pa s samotnicami ponjo, da ti ne bo dolgãas brez dela.
Ve‰, Marko, to pravim: dolgãas je za mladega ãloveka
najbolj malopriden tovari‰.«

Marko se je zavedel, da Jok pozna njegove teÏave in

mu hoãe pomagati: »Niti oãe bi ne mogel biti bolj‰i z
mano.« Ni vedel, kaj bi rekel.

»No, kaj razmi‰lja‰?« je opomnil Jok, pa precej trdo.
»Vidim, da so ‰e ljudje na svetu, ki me imajo radi.«
»Tako govorjenje je za babe. Ali bo‰ ali ne bo‰?« Mar-

ko je kratko premislil.

»Za konja napravim mrve, ãe treba. KajÏar je Podlip-

nik proti meni s svojim velikim rovtom. Moj je veãji. Ves
svet med Stolom in Begunj‰ãico je moja seãa.«

»Ta beseda se ti poda, ne pa, da se bije‰ po kolenih.

Bo Ïe, kakor vama je namenjeno.«

* s trtami povezan tovor sena

BES

OVâAR MARKO

269

Jarci so vstali in Volkun pri tropu je zaãel besno laja-

ti. Marko se je zganil: »Pes me kliãe.«

»Tudi prej te je, pa ga nisi sli‰al.«
Marko se je samo nasmehnil in v skokih odhitel k tro-

pu.

Spehan je lezel Jok navkreber k svoji drobnici. Oziral

se je na Marka: »Kako zna pasti. Anãki utegne biti ãez
leta ‰e Ïal, da se mu je skujala. âe se mu je —.«

Trudni od mlatve, saj je prav isti dan JoÏa zadnjiã zavr-
tel Podlipnikov pajkel in sta Anãka in Rozalka opravili
zadnje re‰eto p‰enice, sta dekleti kmalu ugasili lojenko
in legli spat. Skozi odprto okno sta sli‰ali, kako je nateg-
nil Ko‰irjev pes verigo, zalajal in se zaganjal kakor na
neznanca, ki gre po stezi za vrtovi.

Pes je utihnil. Anãka in Rozalka pa sta razloãno ãuli,

da je nekdo pri‰el pod njuno okno in se ustavil. PridrÏali
sta sapo. V nageljnih je za‰umelo, kakor bi bil nekdo
vrgel droben kamen v viseãe roÏe. ·e enkrat. Nato se je
kamenãek narahlo zadel v omreÏje v oknu, da je kovi-
nasto zazvenelo, priletel v sobico in udaril ob tla.

Dekleti sta pridu‰eno po‰epetali med sabo. Pod ok-

nom pa je na pol tiho nepoznani vasovalec poklical:
»Rozalka!«

»Marko!« je zatrepetala v postelji Anãka.

BES

OVâAR MARKO

270

Tudi Rozalka je brata po glasu takoj spoznala. Stopi-

la je k oknu in zaradi lep‰ega vpra‰ala: »Kdo je?«

»Kdo? Jaz.«
»Kaj pa bi rad? Ali je mar Manica zbolela?«
»Po koso, po grablje, po rjuho in srp sem pri‰el. Bom

napravil za ·ijo nekaj sena. Kljuã od hi‰e mi daj.«

»Poãakaj, da ga poi‰ãem.«
Trdno prepriãana, da bo Marko poklical Anãko, je od-

‰la Rozalka po kljuã.

Anãka je ãakala. Natanãno je Ïe vedela, kako se bo

hitro ogrnila in stekla k oknu, kadar jo Marko pokliãe.
Anãka je ãakala. Marko pod oknom se ni oglasil. ·e pre-
stopil se ni.

Hotela je vstati sama od sebe, stopiti k oknu in mu

vo‰ãiti dober veãer. Odgrnila je Ïe odejo, pa jo je hitro
potegnila nazaj nase, da bi ne opazila Rozalka: »Ne. Ne
morem, ne smem. âe je tak, pa naj bo.«

Pod oknom je kakor v zemljo vkopan stal Marko. Srce

mu je bilo, ne v prsih, v grlu, kakor kadar je bil najbolj
spehan med hojo po strminah. Sama so se odpirala usta,
in moãno se je moral premagovati, da ni poklical: »Anã-
ka!«

Premagalo bi ga bilo, ãe bi si ne bil natihoma ponav-

ljal: »Ne. Ne. Ne morem, ne smem. âe je taka, pa naj
bo.«

BES

OVâAR MARKO

271

Rozalka je Ïe davno snela z Ïeblja kljuã in ga drÏala v

roki; z drugo pa je ‰e vedno tipala po steni, kakor bi ga
‰e vedno iskala, pa je le poslu‰ala, kdaj se bo oglasil
Marko.

Anãka je ãakala. Rozalka je ‰e vedno navidezno iskala

kljuã. Marko pa se je oglasil: »Ali ga ‰ele kuje‰ ali kaj.
Tak daj Ïe vendar kljuã.«

Vrgla mu je kljuã na pesek pod oknom.
»V kradi ti ga bom pustil. Lahko noã!«
Utihnili so Markovi koraki. Anãka si je Ïelela, da bi

zalajal kak pes, kakor bi se bila bala, da bi v noãni ti‰ini
ne sli‰ala Rozalka, kako kriãi v njej: »Ni me poklical. Ni
me naroãil pozdraviti. Ni. ·e vpra‰al ni po meni.«

In naj si je ‰e tako ponavljala: »âe je tak, pa naj bo,«

ni mogla prevpiti sama sebe. Niti poznala se ni veã. Saj
se je vsa spremenila v en sam bolesten krik: »Marko!
Maaarkooo!«

Kakor sta bili dekleti trudni, tisto noã Anãka ni zatis-

nila oãesa; Rozalki se je pa ‰ele proti jutru za nekaj mi-
nut zadremalo.

Marko je takrat poãival pri kriÏu na vrhu krni‰ke poti.

·e vedno je imel v nosu plesnivo pust vonj, katerega se
je nabral ãez noã v zapu‰ãeni lastni hi‰i: »Ni prav, da
smo tako zapustili svoj dom. Ni prav. Oãa bi bili Ïalost-
ni, ãe bi ‰e Ïiveli.«

V vaseh so petelini klicali dan.

BES

OVâAR MARKO

272

»Ni prav. Sama od sebe bi v kratkih letih hi‰a razpad-

la. In jaz sem tako odredil. Slab gospodar sem. Morda
mi gre zato vse narobe.«

V Zavr‰nici se je napil vode.
Brez kosila je gnal trop na pa‰o.

Anãka in Rozalka sta se pokropili in stopili iz lope. Iz
gruãe fantov pred cerkvijo se je odtrgal Vi‰narjev ·imen
in se jima pridruÏil.

Prijazno se je pogovarjal z Anãko, popravljal ogrnjen

suknjiã, se poigral tu in tam s teÏko srebrno veriÏico, za
Rozalko se pa ‰e zmenil ni, kakor bi bilo njemu, grun-
tarskemu, prepovedano govoriti z lanovko.

Rozalka je pri prvi priloÏnosti zaostala in se pridruÏila

drugim dekletom, ki so namigavale na ·imna in Anãko:
»Brhek par sta.«

Polje in reber sta molãala, le v lipju je zakrakala vra-

na in takoj spet utihnila, kakor bi se bila ustra‰ila last-
nega razklanega glasu.

·imen pa je pripovedoval Anãki, da bodo postavili

novo stiskalnico za sadje in da bi rad ‰el pogledat,
kak‰na je Podlipnikova.

»Kako je znal poiskati izgovor, da bo z mamo govoril

in se ji sku‰al prikupiti,« si je mislila Anãka, ko ga je mo-
rala vabiti, naj le gre pogledat stiskalnico, ãe mu bo v‰eã

BES

OVâAR MARKO

273

narejena: »Seveda. Mar sta mu sadje in stiskalnica. Saj
je ne bo on delal.«

Ponosno je ‰el ·imen poleg Anãke in marsikatera de-

kle ji je zavidala, Anãka pa bi bila rada prav precej dala,
ãe bi se ji ne bil pridruÏil: »Sedaj bodo zaãeli ljudje ta-
koj govoriti. Pa, ko ga ne maram —«

Doma se je izmuznila preoblaãit in je prepustila Vi‰-

narjevega mami. Kako ji je znal govoriti.

Ogledal si je stiskalnico in mama ga je povabila v hi‰o.

Anãka se ni hotela niã pokazati in mama jo je morala
poklicati, ko je ·imen odhajal.

»·e kaj pridi v vas,« je vabila Podlipnica, kakor se spo-

dobi.

Kako je spet znal zasukati: »Ne vem, ãe je Anãki prav,

ko se je ves ãas skrivala.«

Anãka je mislila: »Naj mu pa reãem, da ga ni treba

veã. Saj ne morem. Ne bi se spodobilo. In ‰e vprião ma-
me.« Rekla pa je: »Niã se nisem skrivala. Saj rada vidim,
ãe kdo pride v vas; vsaj ni dolgãas.«

In prijazna je bila, kakor se spodobi.
Vseeno jo je Podlipnica uãila: »Anãka! Ne sme‰ biti

tako bojeãa. Kako prijazen zna biti Vi‰narjev. In v kako
brhkega fanta je dorastel. Kar vesela bo lahko, katero bo
povpra‰al. Kaj pravi‰, Anãka?«

»Niã mu ne vem reãi.«

BES

OVâAR MARKO

274

Od‰la je na vrt, pobrala v predpasnik nekaj hru‰k,

ugriznila v eno, pa ji ni teknila. Napol dojedeno je vrg-
la pra‰iãem, ki so bili v svinjariji.

»Da je ‰e mama tako neumna. Saj ima prav. Nazadnje

— ãe se Marko niã veã ne zmeni zame. Naj pa sam sebi
pripi‰e. Kaj bi bil tako na piãlem.«

Sr‰eni in ose so objedali zoreãe hru‰ke in v njenem

vrhu je podriãaval kakor sredi najhuj‰e zime ‰ãinkavec:

»Driã, driã, driã.«
·imen je ‰e veãkrat pri‰el k Podlipniku in Anãka je

morala biti vselej z njim prijazna. Njegovemu nagovar-
janju se je pa znala izogibati tako, da fant ni vedel, pri
ãem je. Pa jo je imel le bolj za bojeão kakor za nenaklo-
njeno: »Zakaj naj bi se ga branila. Njega, Vi‰narjevega.«

Pokljukarjev Ravs je pri‰el navsezgodaj na Zelenico h
koãam. Ves je bil moker, skoro gotovo ne samo od rose,
ampak je najbrÏ nekje brodil po vodi. Kljub temu so se
mu na vratu in po prsih ‰e poznale krvave lise. »Ali je
zajãka zadu‰il ali srnjaka.« NaÏrl se je, da se je ãez dan
komaj prestopal okrog koã.

MeÏkov JoÏa je pogre‰il eno jagnje. Pokljukar je pa

naletel na okrvavljene ostanke in osledil na njih dlako
svojega Ravsa: »Ti lump ti. Jaz mu preÏenem skomine
po jagnjetini.«

BES

OVâAR MARKO

275

Zveãer je pri‰el z vrvjo in teÏkim biãem na Zelenico

po psa. Ujel ga je, privezal k smreki in potem tako ne-
usmiljeno pretepal, kakor bi ga mislil ubiti, in venomer
je ponavljal: »Ti lump ti. Jaz te odvadim potepati se.
Lump. In kaj si ‰e naredil. Lump.«

Pokljukar bi bil lahko glasno povedal Ravsov greh, saj

bi ga nihãe ne bil razumel, ker je pes cvilil in tulil tako
presunljivo, da so celo krave postale nemirne.

Dasi je Ravs marsikdaj zareÏal nad Manico, se ji je se-

daj hudo zasmilil. Stekla je k Pokljukarju in prosila:
»Pustite ga, pustiteee!« Naravnost kriãala je. Pokljukar
pa se ‰e zmenil ni za njeno pro‰njo, ampak je bíl in bíl:
»Lump, lump!«

Pristopil pa je Marko, ki je prispel na Zelenico, in pri-

jel Pokljukarja za roko: »Nehaj! Misli‰, da pes ve, ãemu
ga pretepa‰? âe ga pa namerava‰ ubiti, ga pa s sekiro, ne
z biãem.«

Pokljukar pa je bil jezen: »Tebi niã mar.« Spet je za-

mahnil.

Marko pa ni odnehal: »Imej pamet. Îe zaradi otroka,

ki te prosi, nehaj.«

Naenkrat se je oglasila Rotija. Marko ‰e vedel ni, da je

tudi ona na Zelenici. Bolj zadirãno menda ni mogla
spregovoriti, kakor je:

»Pokljukar! Pa nehaj, ãe Ïeli PrimoÏeva strdena

punãka.«

BES

OVâAR MARKO

276

Marko jo je grdo in jezno pogledal: »Kaj pa se ti vti-

ka‰ vmes.«

»Z isto pravico kakor ti,« se mu je posmehovala Ro-

tija. »Mar misli‰, da bo‰ ti vsej vasi ukazoval in da te
bomo hodili vpra‰evat, kdaj kdo sme pretepsti svojega
psa? Seveda. Kaj pa si: Smrkov ovãar, ãeprav pri Podlip-
niku pase‰. Prav niã drugega.«

»Tiho bodi,« je zakriãal nad Rotijo Marko.
»Saj sem ‰ele zaãela. Ovãar, pa prav niã drugega. Pra-

va reã, ãe si gledal za Podlipnikovo Anãko. Dobro te je
vlekla. Ne ve‰, kako sta lep par, kadar gresta z Vi‰nar-
jevim ·imnom iz cerkve.«

Marko je ãutil, da postaja v glavo rdeã. Rotija pa je ‰e

bolj hitela: »No, saj Vi‰narjev skoro vedno tiãi pri Pod-
lipniku. To je fant za Anãko, ne pa ovãar. Prav privo‰ãim
ji ga, ãeprav nismo kdove kako vzeti s Podlipnikovimi.«

»Pa ga brusi, ãe ne zna‰ nehati.«
Pokljukar med prerekanjem ni niã veã udaril psa. Ko

je od‰el Marko z Manico v koão k Franci, ga je odvezal
in odpeljal na Jezerca. Rotija pa je ‰e dolgo jezikala in se
‰kodoÏeljno posmehovala.

Marko se je izgovoril na skoraj‰njo temo in hitro od-

‰el nazaj za ·ijo. Franca mu ni branila, saj je videla, kako
ga boli Rotijino posmehovanje.

Na Zgornji ogelnici je zopet zacvilil Ravs. NajbrÏ ga

je Pokljukar brcnil.

BES

OVâAR MARKO

277

Manica je po Markovem odhodu utihnila. âez dolgo

pa je, kakor bi se bila predramila iz sanj, povedala:

»Franca!«
»No, kaj?«
»âe bi bila jaz Podlipnikova Anãka, bi pa raj‰i imela

na‰ega Marka kakor pa Vi‰narjevega, ki je tako prevze-
ten.«

»Manica, ne razmi‰ljaj takih stvari. Premajhna si ‰e.«

Zveãer so po cesti peli fantje. Anãka je spoznala med
njimi ·imnov glas.

Ponoãi je prebudila Anãko hoja pod oknom.
»Ne, Marko ni. Drugaãe hodi.«
Zbudila se je tudi Rozalka.
Obe sta sli‰ali, kako je nekdo prislonil k oknu lestvo,

za‰umeli so nageljni in obe sta ãutili, kako je stopal od
klina do klina, dokler ni previdno prijel za kovano
omreÏje. Druga pred drugo sta se potuhnili, kakor bi
spali.

»Anãka,« je narahlo poklical vasovalec. Obe naenkrat

sta spoznali ·imna.

»Anãka, ali spi‰?«
Noã je bila tako tiha, da bi ãlovek skoraj svoje misli

sli‰al.

BES

OVâAR MARKO

278

Rozalka je ugibala, ali bi se Anãka oglasila ·imnu, ãe

bi sama leÏala v sobi, ali bi se ne. In ãe bi vstala in ãe bi
‰la k oknu in ãe bi dolgo z njim govorila in ãe bi ga po-
ljubila: »O, bi. Ali pa ne.« Pa sama ni vedela, kaj Anãka
bi in kaj ne bi.

»Anãka. Oglasi se!«
»Mir nama daj, da bova z Rozalko spali.« Anãka ni

govorila pridu‰eno.

»Napoti sem jima,« je obsodila Rozalka.
»Nisem vedel, da spi‰ z lanovko.« ·imen je spet poãa-

si in tiho stopal od klina do klina.

Anãko pa je skrbelo, ali ni pustil Vi‰narjev iz nagaji-

vosti ali pozabljivosti k oknu prislonjene lestve. Vstala je
in se ‰la prepriãat. »Jo je odnesel, jo je.«

»Rozalka, ali spi‰?«
Rozalka se ni oglasila in je zopet obsodila: »Samo jaz

sem jima napoti. Se bom Ïe umaknila.«

Anãka pa je mislila, kako lepo bi bilo, ãe bi pri‰el Mar-

ko vasovat: »Poljubila bi ga.«

Zunaj pa je bila tako tiha noã, da je v temi Anãka sli-

‰ala Rozalkine misli.

Tema je ‰e bila, ko je od‰la Rozalka s pisanim ‰kafom v
roki po mleko na Zelenico. Zato se je tako podvizala, ker

BES

OVâAR MARKO

279

se je namenila iti ãez ·ijo, dobiti Marka ‰e pri ógradih in
se z njim pogovoriti:

»Naka! Napoti ne bo nikomur. Najmanj pa Anãki in

·imnu.«

Saj Marku ne bom povedala, da jo hodi ·imen klicat:

»Ali pa bi. Da bo vedel, pri ãem je.«

Marko je zagledal Rozalko Ïe od daleã in se je je raz-

veselil. Volkun ji je stekel naproti. Ko pa je Marko od
blizu pogledal v Rozalkin zami‰ljeni obraz, ga je zaskr-
belo, ali ni doma kaj narobe.

»Manico bi peljala domov pa koze bi s sabo vzeli in bi

spet doma spali. Tako sama sem.«

»Kaj sta se mar z Anãko sporekli?
»Ne. Se nisva. Tako ãudna je, odkar si bil ti na rovtih.

Ne vem.«

»Morda se je prevzela, ko se tako imenitno moÏi.«
»Kdo pa ti je Ïe povedal?«
»Rotija je oni dan na Zelenici prav na ‰iroko vpila in

se norãevala iz mene.«

»Morda pa ni res, Marko. Tako Ïalostna postane, ãe

kdo tebe omeni. In onikrat, ko si ponoãi poklical, je bila
zjutraj vsa objokana. Saj pravim; morda ni res.«

»Kaj ne bo res?«
Malo sta pomolãala. Potem pa je svetovala Rozalka:

»Ko bi ti prignal na sol, bi se ‰e najlaÏe dogovorila.«

BES

OVâAR MARKO

280

»Niã. Bom do konca v planini solil. Za kuÏka ji ne

bom.«

»Jaz ne vem.« Rozalka je postala zami‰ljena.
»Ali si videla, koliko sena imam Ïe pod Srednjim

vrhom?«

»Veliko. Priden si moral biti.«
Trop je gnal proti Zelenici in prav vesel je bil, da je

Rozalka odgnala koze, ker se mu ne bo treba veã ukvar-
jati z maslom in sirjenjem. Ko je bilo komaj vredno. Od
dveh koz.

Volkun je zalajal za kozami, kakor bi hotel zavpiti:

»Prav vam je. Niã veã mi ne boste nagajale.«

Manica se je tudi Ïe naveliãala planine in je rada od‰la

domov.

Nekaj dni je bilo vsem majericam dolgãas po njej.

Jok in Marko sta sedela pred bajto. Jarci so Ïe polegli in
Volkun in Hrust sta ãujeãe postopala okrog ogradi, nju-
hala v zrak, kakor bi hotela dognati, ali ni kje v bliÏini
zverine.

Jok je ogrnil burnus: »Hladno je postalo in poletje gre

h koncu. Po prvem deÏju bo pognal doma po vrtovih in
mejah podlesek in pri‰la bo jesen. Tudi meni Ïe davno
raste podlesek in kmalu me bo zasula zemlja.«

BES

OVâAR MARKO

281

»Kdor o smrti govori, ‰e dolgo Ïivi.« Marko ni vedel

drugega reãi.

Jok, ki je sedel sklonjen, se je zravnal in prijateljsko

udaril Marka po rami: »Pa bi res ‰e rad doãakal.«

»âesa?«
»Kako se bo tebi Ïivljenje obrnilo.«
»Kako. Kakor vsem trpinom. Hudega dovolj; veselja

malo ali niã.«

»Tega ne ve‰ ne ti ne jaz; Bog ve.«
Marko je skomignil z rameni.
Jok pa se ni dal zmotiti: »Bog ve, ki vodi na‰e misli in

pa na‰a srca. Leta in leta hodi‰ okrog pravega spozna-
nja, pa ga ne vidi‰, kakor slepec. Pa posveti Bog . . .

Pred tremi leti sem preudarjal svoje Ïivljenje in me je

zaskrbelo: Vsa poletja niã k ma‰i; molil sem z usti in ne
s srcem; in ‰e ta in ona nerodnost; Jok, kako bo‰ obstal
pred Gospodom? In sem se odloãil: Kar si zamudil, uteg-
ne‰ dohiteti na boÏji poti do svojega svetega patrona v
Kompostelu. Dokaj truda sem prestal, nekateri nevar-
nosti sreãno u‰el in kaj cerkva obiskal. Pa kak‰nih cer-
kva!

Se ‰e spomni‰ pomladi, ko si prviã prignal v Reber in

si Hrustu nastavil robevnico in dvignil mene iz resja.
Marko! Nikoli v Ïivljenju in tudi na grobu svojega pa-
trona svetega Jakoba v Kompostelu nisem tako s srcem
molil kakor med zadnjimi vrtinci cvetoãega resja na

BES

OVâAR MARKO

282

domaãi gmajni. Tako molil, da se mi je Ïivljenje pre-
obrnilo. Pa sem skoraj tri leta trpel za tiste minute in mi
ni Ïal. Takrat, tisto uro, bi bil vdano umrl. Tudi sedaj bi,
samo ‰e to bi rad doÏivel, kako se bo tebi Ïivljenje zasu-
kalo. Naj mi Bog tega ne ‰teje za hudo. Saj ni to babja
radovednost; ljubezen je.«

Jok je obmolknil.
Marko pa je vzdihnil: »Vse bi bilo dobro, ko bi Anãka

ne bila taka.«

»âe je res prevzetna, kakor pravi‰, bi ti morda kdaj

oponesla, da ti je ona kupila konje in voz in da se ima‰
za vse njej zahvaliti. Do smrti bi te bolelo.«

»Res je.«
»âe pa ni —. Kakor vama je namenjeno . . . âim bolj

bosta drug za drugega trpela, tem bolj se bosta v zako-
nu rada imela.«

»Tudi to je res.«
»Voljno trpi, pa bo Ïe Bog posvetil.«
Psa sta legla v ogrado vsak k svojemu tropu. Ovãarja

pred koão sta utihnila, na nebu pa so angelci priÏgali
zvezde.

BES

OVâAR MARKO

283

DVANAJSTO POGLAVJE

PLANINE SE PRAZNIJO

iza pod smreko pri rodinski koãi na Jezercih je
bila vsa obloÏena s tisovimi vejicami in z zakas-

nelim cvetjem. Majerice so spletale vence kravam za
okrog rogov.

Bajtnikova Mica ni bila dobre volje, kakor nikoli ne,

kadar so básali z vi‰ave niÏe, z Zelenice na Jezerca ali pa
z Jezerc domov. Jezno je odtrgala nit prediva, s katero je
privijala tisove vejice in roÏe na motvoz, vrgla doplete-
ni venec v travo in udarila s klobãiãem po mizi: »Pred
nekaj tedni smo od samega cvetja bolehali, sedaj ni veã
po‰tene roÏe, da bi jo ãlovek zataknil najbolj‰i mlekarici
za roge.«

Frãejeva Reza, ki ni vedela, da je Mica vsako leto, ka-

dar se poslavlja od planine, nabrskana, jo je hotela umi-
riti: »Naletela sem na nekaj cvetov zaostalega sleãa. Na,
te vpleti!«

Mica tudi svoji privzeti hãeri ni prizana‰ala: »Se ti po-

zna, da si ob drugi pomladi, ob sleãu, sfrlela, in ob tre-
tji, ob murkah, tako ponorela, da se ti ‰e na jesen pamet
ne vraãa. Ali pa si kakor tistole bledo cvetje sleãa, ki ni
zaostanek, ampak le ni moglo doãakati pomladi in je Ïe

BES

OVâAR MARKO

284

sedaj strapalo. Tvoj kolednik, naj si ga za pamet zatak-
ne, ãe je kaj ima!«

Brkovãeva Franca, kateri je Mica ‰e pretekli teden po-

hvalila MeÏkovega JoÏa, kako se je ves spremenil, in da
bi moÏa z bolj‰im srcem Rezka teÏko dobila, je hotela
ustaviti njeno zabavljanje: »Mica! âez teden bo‰ poza-
bila na gore in ti bo tudi v dolini lepo.«

Franca je ‰ele naletela: »Seveda, ti! Ki komaj ãaka‰, da

se naje‰ svojega Miha. Ko bi bila jaz Podlipnik, bi mu ‰e
za boÏiã ne ukazala priti domov. Misli‰, da on tudi ved-
no za tabo zdihuje? Saj ni neumen. Manjka mu deklet
po svetu! Na ostajanje ima lep‰ih, kakor si ti.«

Poskusila je ‰e Trlejeva Meta: »Takole raztogotena pa

‰e nobeno leto nisi bila na ta dan.«

»Verjamem, da se tebi tudi mudi v dolino, da se brÏ

komu obesi‰, ko nisi mogla ujeti PrimoÏevega Marka.
Niã ne posku‰aj. ·e Rotijinega TevÏa, na‰ega tretjineka,
bo‰ rada vzela, ãe te bo le hotel.«

Meta bi se bila skoraj razhudila: »Pa ga ne bom; tega

vem, da nikoli ne.«

Mica je opazila, da se majerice muzajo njeni razdra-

Ïenosti in da zbadanja ne vzamejo resno. Zaãela se je
umikati: »Babe neumne. Manica je bila ‰e za vse tri pa-
m e t n a . «

»V njenih letih je ‰e vsaka pametna,« se je zasmejala

Franca.

BES

OVâAR MARKO

285

Tudi Mica se je glasno nasmejala in je zapela:
»Ljubezen presneta,
ki moti dekleta.«
Pa je takoj pristavila: »Rezka! Kje pa ima‰ JoÏa? Zago-

del bi nam. Kdo bi mu bil prisodil, da se bo tako hitro
navadil na ‰kant. Skoraj sram me je, da sem mu ga iz
nagajivosti kupila.«

»Ne vem, kje hodi.« Rezka se je v zadregi ozrla.
Mici je bilo Ïe Ïal, da je Rezko nahrulila: »Ne drÏi se

tako kislo. Teh par tednov bosta Ïe prestala drug brez
drugega. Saj fant se dela. ·e do sita se ga bo‰ najedla.«

Pa so se mlade tri z oãmi sporazumele in draÏile

Mico, dokler jih ni nagnala z navihankami.

Izpod Srednjega vrha je prignal TomaÏ konje, s Podja-

vora je pri‰el pred kravami ãrednik LukeÏ; tretjinek TevÏ
je poganjal zadaj.

Prvi je bil pri majericah TomaÏ: »Niã ne reãem. Ne

podali bi se konjem rogovi; kadar pa brez nesreãe pre-
pasem vso planino, kakor sem jo letos, bi kar rad videl,
ãe bi jim zadnji dan zrastli rogovi, da bi prinesli vence
domov.«

Spet je ugovarjala Mica: »Saj ne ve‰, ali bo‰ brez ne-

sreãe prepasel.«

»Eh, te dni, kar bom ‰e ostal na Jezercih.«

BES

OVâAR MARKO

286

»Kaj ve‰. Saj je tudi Îorga gnal vse vole zdrave v do-

lino, pa ni nobeden nesel venca, ãeprav imajo rogove,
da jim jarme privezujejo nanje. No?«

Mica se je zavedala, da je spravila konjarja v zadrego.
»Bo‰tjan je neroden in se ne zna prikupiti dekletom,«

se je sku‰al izviti TomaÏ.

»Nazadnje bo‰ ‰e rekel, da bi bilo dobro, ãe bi bila

tudi pri konjih kak‰na majerica.«

»Zakaj pa ne. Saj Tatari, ki imajo najbolj vztrajne ko-

nje, tudi pijejo kobilje mleko.«

»Pra‰iãi.« Majerice so se od gnusa skremÏile.
»Ali si se res v vojskah z vsemi grdobijami sprijaznil?«
Mica se je hudomu‰no smehljala, ker je ugnala ko-

njarja.

Ob jezercu je hripavo zavriskal TevÏ. Mico je tako

ujezil, da bi ga bila po‰teno ozmerjala, ãe bi stal pod
smreko. Tako se je neutegoma lotila ãrednika, ki je pri-
hajal: »Kaj tretjineka trebuh boli, da cvili?«

LukeÏ se ji je pa smejal: »Vesel je, ker sva zadnjiã pri-

gnala h koãam in ker ve pletete vence.«

Mica je bila kakor osa: »Saj bi jih ne, ãe bi ne bile kra-

ve bolj pametne kakor vidva in ãe bi jih ne bil Balantov
junec varoval zverine. Vsakega desetega repa bi vama
manjkalo. Kako bi ga ne. ârednik vse noãi hodi vasovat
k svoji Ïeni kakor najbolj prismojen fant, tretjinek pa
ponoãi drugim jarce iz staj spu‰ãa.«

BES

OVâAR MARKO

287

LukeÏ je za hip zardel: »Mica! Letos si pa prav poseb-

no nasajena.«

»âe sem, tebi niã mar.«
TevÏ je priÏviÏgal. Mica ga ‰e pogledala ni. Vedel se je,

kakor bi bil samo on obvaroval krave vso planino ne-
sreãe.

TomaÏ ga je ustavil: »Tretjinek! Ti pa za Balantovega

junca spleti venec.«

TevÏ se je razkoraãil: »Za junca Ïe vse poletje po naj-

huj‰ih strminah trga roÏe PrimoÏev Marko, ker ga je
re‰il pomladi na Gojzdecu medveda. Jaz bom pa ovenãal
Podlipnikovo lisko, ãe ste ve nanjo pozabile. Lisko bo
najbrÏ privezal Cena za Anãkine bale, ki jih bodo pred
pustom vozili k Vi‰narju v Îirovnico.« In se je ‰kodo-
Ïeljno smejal.

Kakor bi jo bil piãil gad, je poskoãila Mica in namerila

TevÏu: »Tako te bom poãila po gobcu, da ga ne bosta ne
ti ne tvoja mati nikoli veã odprla. Vso planino nam je
skazil, sedaj ga bo pa ‰e stegal in se nad Markom ujedal,
katerega vsi pogre‰amo, ker je izza ·ije raj‰i gnal na Ze-
lenico kakor nazaj na Jezerca, samo da ni pri istih koãah
s takimle usmrajenim tretjinekom, kakor si ti. Prav
ima.«

TevÏ se ji je smejal.
»Proã! âe ne, bo‰ ‰e enkrat govno Ïrl, kakor si ga ta-

krat, ko te je Marko pestil.«

BES

OVâAR MARKO

288

Oglasil se je ãrednik: »TevÏ! Svetogajeva junica stoji

v vodi. PoÏeni jo ven, da se ne prehladi.«

Tretjinek je odhajal: »Saj vem, da me vsi grdo gleda-

te. Sram vas bodi.«

Mica pa je zakriãala za njim: »Kdo te bo maral. Pastir,

pusti!« Togotna je od‰la.

V koãi pa je napol mislila, napol godrnjala: »Tako

hudo naj se godi Podlipnikovi prevzetnici pri Vi‰narju,
da bo vsak dan trikrat jokala. In veãkrat naj bo tepena
kakor sita. âe ni mislila z Markom zares, naj bi ga ne
bila motila. Saj niã ne reãem JoÏu, se bo Ïe naredil in
bosta z Rezko zadovoljno Ïivela, ampak Marko ni. In
gotovo bi se bila Marko in Rezka drug drugega navadila,
ãe bi ne bila Podlipnikova motila fanta. In meni bi ne
bilo treba skrbeti, pod katero streho naj jima posteljem.
In pomladi bi Marko Ïe lahko odpeljal s svojim vozom
na Trst. Od samega ta spodnjega je svet.«

To jo je bolelo, to. Zato se je zna‰ala za slovo od pla-

nine kakor ‰e nobeno leto ne.

Tudi mlade tri majerice so odhajale na molÏo. Konjar

TomaÏ se je postavil prednje, kakor bi ‰e vedno nosil
kiras in ãelado in jim je napol tiho zaupal: »Naj nikar ne
misli Vi‰narjev, da krni‰ki fantje tako brhkega dekliãa,
kakor je Anãka, kar tebi niã meni niã pustimo oditi v
drugo vas. ·imen, ne bo‰ voglaril in pristavljal lestev. âe
so vsi zaniã, pa jaz nisem. Krajcpataljon!«

BES

OVâAR MARKO

289

Navihano so se namuzale majerice in od‰le.
Konjar TomaÏ pa je poãil z biãem, da se je razleglo v

Bukovo peã in Podjavor in v Srednji vrh in morda je sli-
‰al tudi Marko na Zelenico.

»Krajcpataljon!«

Zjutraj ob molÏi so majerice navezale kravam, ki so se v
planini najbolje pona‰ale, vence. Izmed Podlipnikovih
ga je nosila cika.

Ovenãane Ïivali so ponosno nosile glave, kakor bi se

zavedale pohvale.

Opoldne, ko so napajali na Kali‰ãih, je tretjinek odve-

zal venec Podlipnikovi ciki in ga navezal liski. Cika je
spet povesila glavo, liska pa je ni dvignila, ker ni znala
nositi venca.

Na vrhu Komuna so pogledali pastirji v vasi in na

polje. Jeda je Ïe ãrnela in delala zrno, lipe so se Ïe prav
razloãno loãile po zarumenelem listju od hrastov, kateri
so bili ‰e vedno polno zeleni, kakor bi se ne brigali za
prihajajoão jesen.

âopov Jaka, potepenil je tisti dan, bil je najbolj izur-

jen pomagaã pastirjem, je stopil na skalo, zahohojal in
zajukal. In ljudje po polju, ki so su‰ili otavo, so hiteli pri-
povedovati drug drugemu: »S kravami so Ïe na Vrheh.
Gredo.«

BES

OVâAR MARKO

290

Rodinska pot z Vrhov se v polje vidi medlo, kakor bi

bil otrok s ‰ibo potegnil po pesku. Pozno popoldne, son-
ce se je skrilo Ïe za oblake nad triglavskimi gorami, so
prizvonile okrog ovinka nanjo krave. Kakor bi nabiral
rdeãa jabolka na trto in jo vlekel prek meli v zeleno Re-
ber, je prihajala ãreda s planine.

Na Loãilu okrog ãrednika so kriãali rodinski otroci

nad mlaj‰o Ïivino, ki ni rada zavila iz vrste in je hotela
oditi s ãredo v Krnico namesto domov na Rodine. Voliãe
je ugnal ‰ele potepenjek Jaka.

V obeh vaseh, v Krnicah in na Rodinah, so gospodarji

bahavo odvezovali vence kravam z rogov in jih obe‰ali
na hlevne duri, kjer naj ostanejo pozno do jeseni, da bo
vsak lahko videl, kdo ima bolj‰o Ïivino.

ârednik in tretjinek sta bila tisti dan pri Podlipniku na

reji. Anãka jima je prinesla najprej skledo p‰eniãnega
soka. TevÏ se je hotel prikupiti:

»Anãka! Va‰a majerica Franca je ciki navezala venec,

jaz sem ga pa na Kali‰ãih prevezal na lisko. Ali ve‰, za-
kaj?«

»Ne vem.«
»Pred dobrim tednom je bil Vi‰narjev na Jezercih in

mu je bila izmed krav najbolj liska v‰eã. Kar stavim, da
jo bo‰ dobila za bale.«

Anãka je prebledela: »Kaj pa so Vi‰narjevemu na‰e

krave mar. Trot! S pomivalko naj te oãofa zato Franca.«

BES

OVâAR MARKO

291

Od‰la je, zaloputnila vrata in se ni veã pokazala. Kra-

pe in mleko jima je mama prinesla na mizo. Anãka je
priprla okno in legla. âedalje bolj naredko so se ogla‰ali
zvonci v hlevu, dokler ni zvonkljanje obmolknilo. Za-
miÏala je. V rahli dremavici je videla dolgo vrsto cikaste
govedi, otvezene k jaslim, in kar sli‰ala, kako Ïivad spo-
kojno preÏvekuje.

Naglo, kakor bi jo bil sunil, se je prebudila. K njene-

mu oknu je nekdo pristavljal lestvo. Potrkal je: »Anãka!
Anãka!«

Anãka je spoznala Vi‰narjevega ·imna: »Le kdo mu je

povedal, da sama leÏim.« Huda je bila na Rozalko, ki jo
je zapustila, in namenila se je, da bo tudi Marka o‰tela.

»Anãka! Anãka!« Vi‰narjev ni odnehal. »Stopila bi k

oknu in bi ga sunila z lestve. Niã. Se bo Ïe naveliãal.«

In se je. Ko je zaãutila, da je od‰el, je okno spodaj in

zgoraj zapahnila.

Obrnjena z Zelenice v go‰ãave Srednjega vrha sta Vol-
kun in Hrust vznemirjeno renãala in nekajkratov gro-
zeãe zalajala. Jok je vstal, razbrskal pepel na ognji‰ãu,
razÏivil ogenj in naloÏil nad plamen nekaj dolgih polen.

S pogledom se je oglasil Marko: »Grem pogledat, kaj

imata psa.«

»Sem te pravkar hotel poklicati.«

BES

OVâAR MARKO

292

Marko je pri‰el med tamore. Psa sta utihnila, pritek-

la k njemu in se mu dobrikala. Jarci v tamorih so mirno
poãivali.

Psa sta zginila v temo proti Srednjemu vrhu, Marko

pa je ãakal pred koão, ãe bosta znova zalajala. Ozek kra-
jec lune je visel nad Pokljuko. Na blejskem gradu je go-
rela luã. Po vaseh pa je bila povsod tema.

»Bogve, ali Anãka spi?«
Îivo jo je videl pred sabo. Îalostna je bila in huda

obenem. Smilila se mu je.

Veter je gnal oblake po jugu.
Psa sta molãala. Marko se je spomnil Vi‰narjevega:

»Mar je Anãki za ovãarja.«

Stopil je v koão: »Niã ni. Vreme se bo spremenilo.«
»·koda. Ker bo potem toplote za letos konec.« Jok je

zazehal in zopet legel.

Marko pa je pravkar zaãel utrinjati polena, da jih po-

gasi in zagrebe Ïerjavico pod pepel, ko sta zunaj zarju-
la Volkun in Hrust tako togotno, da sta oba ovãarja na
mah segla po robevnicah, pograbila vsak svoje Ïareãe
poleno z ognji‰ãa in planila iz koãe.

»Medved!«
Tekla sta k tamorom, kriãala in vihtela Ïareãi poleni v

kolobarjih, da je bilo, kakor bi tekli kolesi od goreãega
Elijevega voza po Zelenici.

BES

OVâAR MARKO

293

Pregnala sta medveda in zakurila kup hoste, da bi

ogenj odganjal zverjad. Jok se je zagledal v dolino, kakor
bi bil zahrepenel iz samote po dru‰ãini. Stresel ga je
hlad: »Zverina Ïe ãuti zimo in ve, da je pre‰el pastirjem
ãas. Zato ti‰ãi iz go‰ãav in hoãe spet sama zagospodariti
nad vsem Zavrhom. âe ti je prav, Marko, Ïeniva jutri
pod noã na Jezerca.«

»Prav.«
»Lahko noã!«
Zjutraj so bili vrhovi v meglah in sonce se ni pokaza-

lo. Marko je pasel ãez MoÏe proti Suhemu ru‰ju. Jarci so
se nemirno ozirali naokrog. âedalje bolj pogosto so se
ogla‰ali, ãedalje bolj so zategovali svoj beee: »Vreme ãu-
tijo. Morda se Ïe snega boje. Neradi gredo navkreber.
Pod Malo glavo jih spustim v dolino.«

Volkun je tekal pod tropom sem in tja, postajal in po-

gledoval ovãarja. Marko ga je poklical k sebi, nad trop.
BoÏal ga je po glavi in se z njim pogovarjal: »Volkun!
Zadnji dan paseva v vrhovih. Mraãno nas Ïe gledajo. V
niÏino moramo, da nas sneg ne prehiti. Na Jezerca. Po-
tem pa domov.« Pes mu je vdano poloÏil glavo v naroãje.

»Domov, Volkun. K Podlipniku. In ti bo‰ veselo zala-

jal pred Anãko, poskoãil in se vzpel in posku‰al z jezi-
kom doseãi njen obraz. Jaz pa —? Mene ne mara veã.
Morda bo tudi tebe zapodila, ker si moj.«

BES

OVâAR MARKO

294

Jarci se niso veã brigali za travo. Z dvignjenimi glava-

mi so blejali: mrkaãi, ko‰truni in ovce nizko, jagnjeta
jokajoãe. Po deset, dvajset, petdeset, pol tropa naenkrat,
kakor bi trobili v zboru vi‰avam v slovo.

Vodilna vrsta je zaokrenila navzdol in poskoãila v

skok. Za njo se je odtrgal ves trop. Marko je vstal in uka-
zal: »Volkun! DrÏi!«

Pes je ‰inil mimo tropa, ga prehitel, obstal in besno

zalajal. Nekaj krajnih jarcev se je spla‰ilo. Stekli so po-
‰evno v skok, poskakali za poldrug seÏenj globoko na
zeleno polico in obstali. Nazaj niso mogli, naprej ‰e
manj. Pod njimi je bila skala odsekana za pol stolpa vi-
soko.

Volkun je ‰e enkrat poskusil zaustaviti trop, a jarci se

niso veã zmenili zanj. Mimo njega in preko njega so drli
v dolino kakor plaz, ki v strmini pred sabo lomi vse, in
pes se je moral prihuliti k tlom. Vstal je ‰ele, ko je bil
zadnji jarec Ïe precej pod njim, pogledal je okrog sebe,
kakor bi ga bilo sram pred ovãarjem. S pove‰enim re-
pom je stekel za Ïivadjo v niÏavo.

Marko niti posku‰al ni doteãi tropa. Pogledal je na

nebo, ãe ne bo zaãelo grmeti: »Ne kaÏe niã. Morda
drobnica res voha sneg. Mrzel veter se zaletuje v skale.«

Ogledal je zaskoãeni tropiã, dvaintrideset Ïivali, in

sprevidel, da jih bo moral z vrvjo spustiti navzdol. »Pa
nihãe nima tako dolge vrvi v planini. In doma je tudi

BES

OVâAR MARKO

295

nimamo. K Podlipniku bom moral ponjo. In ãe bova z
Anãko sama, kakor takrat v ãebelnjaku, ko mi je opo-
nesla Frãejevo Rezo, ji bom povedal —. O, lahko bi ji
oãital, pa ji ne bom. Izognem se ji.«

Plaz snega se v dolini ustavi. Îiv plaz jarcev pa je

dvignil ‰e drugega, Jokov trop, in so drli proti koãam in
se hripavo zadirali. Psa, Volkun in Hrust, sta tekla ob
straneh, z odprtima gobcema in iztegnjenima jezikoma.

Pri koãah je ostalo samo nekaj upehanih jagnjet. Dru-

gi pa, okrog sedemsto voln, so zdrveli naprej ãez Zgor-
njo in Spodnjo vogelnico pod Srednji vrh do Jezerc, kjer
sta zaãela psa popadati, da sta zaustavila tropa.

Pod noã sta prignala Marko in Jok zaostala jagnjeta in

pribasala tudi sama z Zelenice na Jezerca. Razloãila sta
tropa in natlaãila jarce po hlevih in tamorih, da bi Ïivad
ponoãi preveã ne trpela od mraza.

Konji so poiskali zavetja in Ïrebeta so se stisnila h

kobilam.

·e preden so pastirji polegli, je zaãel rositi deÏ, dro-

ban in mrzel. Volkun in Hrust sta pri‰la v streho pod
napu‰ã Podlipnikove koãe, legla tesno drug k drugemu
in ãula.

DeÏ, ki je ãedalje bolj glasno drobil na skodle, je kaj

kmalu uspaval utrujene ovãarje in konjarja TomaÏa, ki
se je planine Ïe naveliãal.

BES

OVâAR MARKO

296

Proti jutru je priãelo Marka mraziti. Predramil se je in

poslu‰al —?

Na strehe je ‰e vedno mrlel deÏ. Marka so zaskrbeli

zaskoãeni jarci. »âe jih je zasneÏilo?« Vstal je in stopil
med vrata. Psa sta leÏala trdo pri pragu. Stegnil je roko.
Med deÏ se je me‰al sneg. Z zelenimi go‰ãavami porasli
Srednji vrh se je belil skozi temo; bil je niÏe kakor do
polovice zapaden: »Zaskoãeni bodo do kolena v snegu.
Koj moram po vrv.«

Ogrnil je koÏuh, pokril ‰irokokrajnik in tiho od‰el v

temo in deÏ. Jarci po tamorih so leÏali tako tesno drug
ob drugem in tako mirno, da se ni oglasil noben zvonec.

Videl je komaj toliko, da se je izogibal mlak: »Dan se

bo zavoljo megle in deÏja zakasnil. Niã ne de. Podlipnica
bo Ïe pokonci. Drugi pa —? ·e bolj prav. Se vsaj ne bova
sreãala z Anãko.«

Anãka je res ‰e leÏala.
Odbrala sta z gospodinjo moãno opasilnico. Stisnil jo

je pod koÏuh, da bi se vrv preveã ne zmoãila. Mudilo se
mu je pa tako nazaj na Zavrh, da ni utegnil ãakati na
toplo mleko, katerega mu je ponujala Podlipnica.

Anãka je sli‰ala, da je pri‰el Marko. Vstala je, se oblek-

la in premi‰ljevala, kako bi ogovorila Marka, da bo zo-
pet vse dobro med njima. Pa preden je domislila, se je
Marko Ïe poslovil od mame.

BES

OVâAR MARKO

297

Stopila je k oknu. DeÏ se je prav takrat bolj ulil. Milo-

vala je Marka, ki mora v takem vremenu na Zavrh in z
jarci na pa‰o. Ni pa bila pripravljena na to, da se bo
Marko ozrl v njeno okno. Pa se je; in ‰e prav od blizu se
je. ·e manj pa je Marko priãakoval, da stoji Anãka pri
oknu. Oba sta bila v zadregi. Oba sta zaãutila, da se mo-
rata marsikaj pogovoriti, pa —

»Dobro jutro!« je pozdravil Marko, niã bolj prijazno,

kakor bi bil pozdravil vsakogar, ki bi ga bil sreãal.

»Bog daj!« je odzdravila Anãka, niã bolj prisrãno, ka-

kor bi bila odzdravila vsakomur, ki bi jo bil pozdravil.

Marko je od‰el skozi vas, Anãka pa je stopila od okna

k postelji in gledala za njim. Preden je zavil za ovinek, se
je Marko ‰e enkrat ozrl v njeno okno in Anãki je bilo
hudo, da je tako, kakor je, pa ni vedela, kako naj bi bilo
drugaãe.

Od‰la je v kuhinjo.
»Ovãar je pri‰el Ïe s planine, pa se mu je tako mudi-

lo nazaj, da ni utegnil prav niã ãakati, ali pa ni hotel,« je
povedala mama.

»Sem ga videla. Po kaj je pa pri‰el navsezgodaj?«
Anãka ni spremenila obraza, ãeprav ji je ‰lo na jok,

tako jo je zabolelo, ker je mama rekla Marku ovãar:
»Prej je bil Marko, Marko, Marko, sedaj pa, odkar Vi‰-
narjev hodi okrog hi‰e, je ovãaaar. Naj le poãaka Vi‰nar-
jev. Bom Ïe dobila priloÏnost, da ga izplaãam.«

BES

OVâAR MARKO

298

Ozrla se je skozi okno. DeÏ je ponehaval: »To je do-

bro, da ne bo Marko preveã moker.«

Veter je pretrgal megle in razganjal oblake. Nebo se

je jasnilo, obrazi ovãarjem se niso. Mraãno so pogledo-
vali v prezgodnjem novinãku ble‰ãeãe se vrhove. Samo
Jokovi jarci so pritekli sinoãi vsi h koãam, drugim jih je
vsakemu nekaj manjkalo, najveã Marku. Dogovorila sta
se z MeÏkovim JoÏem, da bosta najprej spravila Mar-
kove zaskoãene s skalne police do kopnega, potem bo-
sta pa ‰la z Volkunom na Podjavor iskat JoÏeve zgub-
ljence.

Gazila sta stezo do Suhega ru‰ja. JoÏa je pel, Marko je

molãal.

Marko se je povzpel na polico in spu‰ãal jarce druge-

ga za drugim JoÏu, ki je stal pod skalo, napol zasut v
sneg. Kakor bi se bal, da bo ostal zapu‰ãen v peãevju, je
zadnji jarec, Cenetov ko‰trun je bil, sam skoãil ãez ska-
lo, se prekotalil v snegu in urno vstal in stekel k drugim.
Niã se ni pobil.

Uvrstila sta zaskoãene na gaz. Marko jih je peljal, JoÏa

jih je poganjal. Oba sta bila od snega in znoja premoãe-
na. Sneg se je ble‰ãal v soncu, da se je od same svetlo-
be ovãarjema temnilo pred oãmi. Jarci pa so se zaganjali
kakor zaslepljeni.

BES

OVâAR MARKO

299

»Se je Ïe pripetilo, da je ovãarju, ko je iskal izgublje-

ne jarce v novem snegu in soncu, vzelo vid,« je pripom-
nil JoÏa.

Marko je pomislil: »âe bi ga meni? Nikoli veã bi ne

videl Anãke. In —« Otresel se je puste misli, skoraj za-
miÏal in gledal skozi trepalnice, kakor bi gledal v sonce.

Z drevja in skal je padal sneg in hitro kopnel. Ni

manjkalo dosti do poldneva, ko sta prignala tropiã na
Jezerca. Marko, ki je sedaj imel zopet vse jarce, je molãal
in razmi‰ljal, kako sta se zjutraj videla z Anãko, JoÏa pa,
kateremu je manjkalo ‰e ‰est Ïivali in ni vedel, ali jih bo
dobil ali ne, je vriskal in se natihem veselil, da bo kma-
lu gnal domov, kjer bo zopet vsak dan po veãkrat videl
Rezko.

Samo Jok je gnal na pa‰o. Drugi tropi so se vrteli

okrog koã in psa, Volkun in Ravs sta se dolgoãasila pri
njih. Ovãarji so iskali izgubljene jarce.

Na Podjavoru so se ogla‰ali konjski zvonci.
»Morebiti je Ïe TomaÏ naletel na pogre‰ane jarce.

Pojdiva do njega.«

Ustavila sta se na kopi‰ãu in ãakala Volkuna, ki je pre-

iskaval grmovje pod njima. Ptiãi, ki so se umaknili snegu
do kopnine, so se obirali po drevju. Raztreseno so se
pasli konji. Konjarja nista nikjer ãutila.

»Le kje tiãi Tom —«

BES

OVâAR MARKO

300

Marku je zastala beseda v ustih, tako presunljivo je

pod bukvami nad njima zarezgetalo Ïrebe, zatopotalo v
divjih skokih, kakor bi ga bila zajezdila smrt.

Neutegoma sta stekla ovãarja navkreber, da pomore-

ta Ïrebetu, pa sta kaj kmalu zasli‰ala, kako je Ïival tele-
bila na tla med listje in hosto in obmolknila. Zasopla sta
prihitela v bukovje. S poginjajoãega Ïrebeta je poskoãil
ris, ‰inil na drevo in preskakujoã se od veje do veje zgi-
nil v go‰ãavo.

Pritekel je Volkun in besno oblajeval drevesa, ko ni

mogel za sledom.

Z vihrajoãimi grivami so drevili konji na ravnico, ne-

mirno begali naokrog, pohrzavali in cvilili in bili okrog
sebe. TomaÏ je pokal z biãem in kriãal nad njimi in jih
miril, da bi se ne zbrcali in ne ogrizli med sabo.

»Vr‰iãnikovemu Ïrebetu je ris izpil kri,« sta dopove-

dala ovãarja konjarju.

TomaÏ je pomiril konje in pri‰el pogledat: »Pravi zlo-

dej! Niã ga ni ‰koda, zamorjenca. âemu sploh tako po-
kveãeno kobilo vodi.« Ujezil se je sam nase: »Prav mi je.
Zakaj pa nisem Ïe sinoãi gnal domov, kakor sem mislil.
Konjem je za letos planine dovolj in jaz sem je tudi Ïe do
grla sit.«

Spet je za‰umelo listje in zahre‰ãala hosta. Po nepo-

trebnem so se pripravili pastirji, da se sprimejo z zveri-
no. Volkun je pripodil izgubljene JoÏeve jarce.

BES

OVâAR MARKO

301

Ovãarja sta jih odgnala na Jezerca. Koj za njima je po-

gnal TomaÏ konje, vihtel biã, godrnjal in se jezil.

Pozno popoldne je potegnil strupeno mrzel veter in v

Stolu se je znova pokadil sneg. TomaÏ je pospravil svo-
jo basengo v vreão in jo natovoril Podlipnikovi kobili.
Naprosil je ‰e Marka, naj ga pospremi do kriÏa na Vrhu,
da pridejo konji sreãno preko ‰karpe. Segnal je ãredo iz
zavetij na planjo, poãil z biãem in ukazal: »Hiii! Do-
mov!«

Kakor bi bili konji teÏko ãakali dovoljenja, da smejo

oditi s planine, so v rahlem diru stekli mimo spodnjega
jezerca, se uvrstili na pot in po Basali‰ãu navzdol od-
zvonili proti mostu.

Divje jim je bobnela za slovo narasla in od deÏja in

snega kalna Zavr‰nica.

Na Rodinah pri svetem Klemenu je Ïe odzvonilo Ma-

rijo, ko je zarezgetal v Krnicah na vasi Podlipnikov Ïre-
bec. Odzvalo se mu je kaj malo rezgetov. Gospodarji in
fantje so lovili konje, jim natikali uzde, jim ma‰ili s tra-
vo zvonce in jih odpeljavali na vse strani, da spravijo
ãimprej Ïrebeta v gorke konjake.

TomaÏ je snemal svojo vreão s kobile in je ogovoril

Podlipnico, kakor bi se opraviãeval: »Prignal sem na
toplo, na Zavrhu po snegu smrdi.«

»Prav, TomaÏ. Da se Ïrebeta ne prehlade.«

BES

OVâAR MARKO

302

JoÏa in Cenek sta privezovala konje. Konjar pa je usta-

vil Anãko, ko je hitela po vodo: »Marko te pozdravlja,
Anãka.«

Dekle se je zaãudila in razveselila: »Zakaj pa ‰e on ni

prignal domov?«

»Jarca skozi volno ne zebe tako kmalu.« TomaÏ je

spoznal, da ima Anãka Marka ‰e vedno rada, in ni mu
bilo Ïal, da si je pozdrav izmislil. In ‰e to je pozvedel, da
se Anãka brani iti k Vi‰narju v Îirovnico.

»Glej ga, ·imna, da ne spregleda. Mu bo treba posve-

titi.«

Proti domu, v svisli spat, je ‰el TomaÏ z nagajivimi in

pretepa‰kimi mislimi, kakr‰nih je imel polno glavo v
mladih letih, ko je fantoval in je bila Bajtnikova Mica
njegov dekliã in ga ‰e niso vtaknili v kiras in pod ãelado.

·e na risa in Vr‰iãnikovo Ïrebe je pozabil. Globoko se

je zaril v seno, se odel s koÏuhom in zaspal.

Prvi krajec se je nanorel in ‰ãip je spet ustanovil vreme.
Tudi ogrelo se je toliko, da je v gorah skopnel sneg in da
na Jezercih ‰e ni padala slana. Noãi so bile svetle.

Ovãarji so Ïe pozaprli jarce, poveãerjali in nakrmili

pse. K Marku in Joku v Podlipnikovo koão so se se‰li na
pogovor Pokljukar in Podgo‰ar in MeÏkov JoÏa, vsi ov-
ãarji, da jim prej mine dolg veãer.

BES

OVâAR MARKO

303

»·e en teden.«
»Kaj je mar Ïe sobota?« Pokljukar je zgre‰il dneve.
»Seveda. In danes teden bomo za juÏino s tropi Ïe na

Rebri.«

»Da se je le ogrelo in se je zverjad spet umaknila.«
Zunaj so zapele podkvice na pesku.
»Kdo pa ‰ari na noã okrog koã?«
»Saj gredo k nam.«
Vstopili so Vi‰narjev ·imen, Stojanov Jaka in Gros iz

Most. Ovãarji so se zaãudili, zakaj vsi so imeli pu‰ke in
sekire, na dolgih topori‰ãih nasajene.

»Kaj greste nad medveda?«
»Uganil si.«
»Ooo!«
Pokljukar je Ïe ogledal pu‰ke. Niso mu bile v‰eã: »S

temile pu‰kami? To so koli, ne pa pu‰ke. Ni moja dosti
vredna, pa bi ‰e vedno zalegla za vse va‰e tri. Medvedu
ne zabije‰ tako lahko svinca pod koÏuh.«

Vi‰narjev je ponudil ovãarjem Ïganja. Vsi so pili, tudi

Marko ga je pokusil, da bi ne napravil zdraÏbe.

»Kam pa greste pravzaprav nad kosmatinca?«
»To ste pastirji,« se je delal imenitnega Vi‰narjev. »Kaj

‰e tega ne veste, da hodi na Podjavor trgat Vr‰iãnikovo
Ïrebe, katero vam je ris pred oãmi konãal.«

BES

OVâAR MARKO

304

»Ne verjamem,« je dejal Jok. »Medved sedaj ‰e ne Ïre

mrhovine; ‰e volk komaj. Mogoãe pa je, da je kak‰en
meÏek tako negoden.«

»Ali je velik ali majhen, tega ne vemo. Je pa. Saj ga je

sinoãi AÏmanov Janez videl. ·e zarenãal je nad njim.
Tako se ga je prestra‰il, da je napol mrtev prisopihal v
Moste.«

Podgo‰ar in Marko in Pokljukar so se spogledali. Ra-

zumeli so se. Vsi trije naenkrat so se spomnili, da je zju-
traj smrdel Ravs kakor bud* po mrhovini.

Podgo‰ar je pomeÏiknil ovãarjem in je poprijel bese-

do: »Jaz pa pravim, da bo medved. Tisti veliki bo, ki je
na velikega ‰marna dan pod Stolom vstal pred mojimi
jarci iz grmovja. Saj naredil jim ni niã. Na ta dan ima
medved gobec zaklenjen; je prevelik praznik. Bo, bo!
Fantje!«

»âim veãji je, tem raj‰i vidimo,« je junaãil Vi‰narjev.

Tudi Jok je razumel, kam meri Podgo‰ar, in je pomagal:
»Nemogoãe ni.«

»Kar pojdimo, da ga ne zamudimo.«
Vo‰ãili so jim sreãno pot. Podgo‰ar je ‰e za njimi za-

klical: »·imen! Za eno taco se priporoãim.«

»Obe prvi dobi‰,« je obljubil Vi‰narjev.
Pokljukar je ÏviÏgal in klical Ravsa, a psa od nikoder

ni bilo.

* vodeb, smrdakavra

BES

OVâAR MARKO

305

»Spet se je potepel, mrha!«
»Morebiti se pa komu ponesreãi, da zadene, pa bo‰

ob psa,« se je norãeval Podgo‰ar.

»·koda ga ni bogve kaj, pa, Vi‰narjevega bi pa le na-

vil, da bi mi ga drago plaãal. Bahaã!«

»Saj bodo utajili.«
»Pojdimo za njimi.«
Marko in Podgo‰ar sta bila takoj pripravljena. Kakor

bi se bali zverine in jo hoteli prepla‰iti, tako glasno so ‰li
medvedarji. Ovãarji pa so jim tiho sledili, vsak s svojo
robevnico in Pokljukar z nabito pu‰ko. Prvim trem se
nikamor ni mudilo; ustavljali so se in obotavljali, da so
se drugi trije naveliãali, jih ob‰li in bili prej za Podjavo-
rom, kjer so se prikrili za debla in ãakali. Ravs je trgal
mrhovino, in ãe je potegnil veter proti njim, so si stiskali
nosove.

Pri‰li so medvedarji in se glasno pogovarjali:
»Najprej poi‰ãemo Ïrebe.«
»Kar za nosom pojdi. Mrha Ïe po‰teno smrdi.«
Gros je ‰el stikat v senco pod bukve. Ravs je prenehal

gristi meso in ãakal. Gros je bil od njega le ‰e nekaj ko-
rakov. Pes pa ni bil voljan pripustiti k plenu ‰e koga dru-
gega in je naenkrat zarenãal in tako togotno zagrabil za
kost, da je za‰krtala.

BES

OVâAR MARKO

306

Gros se je prestra‰il, vsak bi se; zbeÏal je in kriãal:

»Medved, medved!« Sekiro in pu‰ko je vrgel proã in se
pognal v veje samotne smreke.

Podgo‰ar ga je hotel ‰e bolj opla‰iti. Zarenãal je kakor

togoten medved in za njim sta zaãela lomastiti in renãati
tudi Pokljukar in Marko.

»BeÏita, tecita, cel brlog jih je,« je kriãal Gros na smre-

ki.

Celo Ravsa so premotili ovãarji, da je stisnil rep in ste-

kel navzdol proti ·imnu in Jaku. Fanta pa pred njim v
skok, v oglarsko bajto. Zaloputnila sta duri in jih pod-
prla.

Ovãarji so ‰e malo porentaãili in polomastili, potem

pa od‰li spat na Jezerca.

Drugo jutro ‰e pred dnem so videli pastirji ·imna in

Jaka pri Zavr‰nici. Hlastno sta pila mrzlo vodo; uÏejalo
ju je Ïganje. ·imen se je hotel postaviti pred Anãko, se-
daj ga je skrbelo, ãe se bo zvedelo, kako so beÏali. Gros
pa se je oglasil pri ovãarjih in jih posvaril, naj nikar ne
gonijo na Podjavor, kjer cel brlog medvedov oblega
Vr‰iãnikovo Ïrebe.

Ob kolena so se tolkli ovãarji, tako so se smejali, ko je

od‰el. JoÏa pa je zloÏil pesem o medvedu in psu, Grosu,
·imnu in Jaku. Vsi so se je nauãili peti in so se nameni-
li, da se ob priloÏnosti strupeno ponorãujejo iz Vi‰nar-
jevega.

BES

OVâAR MARKO

307

Zavoljo deÏja in mrzle burje so prihajali ovãarji Ïe med
tednom s tropi na Reber. Marko je ãakal termina, sobo-
te, in ostal zadnja dva dni sam na Jezercih.

Podlipnikovo Anãko je Markova trma bolela, ker je

dobro vedela, da zaradi nje Marko noãe prignati domov.
Znala si je poiskati taka dela, da je bila veãinoma sama.
Nerada se je pogovarjala z drugimi in ni marala, da bi jo
kdo opazoval v zami‰ljenosti: »Nala‰ã mi nagaja. Naj ga
nikar ne skrbi, se mu bom Ïe ognila.«

Spomnila se je, kako so jo pomladi draÏili, ko je Mar-

ko obesil njeni ovci veliki zvonec: »Ali ga bo prinesla s
planine? Morebiti je pa Marko premenil zvonec, saj je
tretjinek tudi kravam prevezal vence. Oh —«

Mama je opazila, da Anãki ni nekaj prav, pa se ji ni

posreãilo zvedeti od nje, kaj jo mori: »Z Markom sta si
pri‰la navzkriÏ zaradi ·imna. Saj je bolj prav tako.« Pre-
pustila je Anãko samo sebi. Pri tropu na Jezercih pa je
Marko premi‰ljeval, kaj poreãe Anãki, ko se sreãa z njo.
Tako in tako in tako. Ko se je pa poslovil od koã, spet ni
vedel kako.

Anãka je prepuljevala na njivi korenje, ko je v soboto

pripel ãez vrh Podlipnikov veliki zvonec. Marko ni za-
vriskal, ni zatrobil:

»Traa-taaa! Aan-ãkaaa!«

BES

OVâAR MARKO

308

»Morebiti ne vidi, da sem na njivi?«
Tiho je gnal ãez melí na zeleno Reber in zastavil trop

v pa‰o.

Kakor bi hotelo ‰e sonce ponagajati Anãki, je kakor

skozi okno posvetilo na Markov trop in se odbijalo od
opranih belih voln.

Volkun je veselo oblajeval Manico, ki je pri‰la naproti

bratu in da odÏene zveãer ovco in jagnje domov. Otrok
je vzkliknil tako glasno, da je Anãka sli‰ala na njivo.

Manica je umirila psa, se obrnila proti polju, napra-

vila z rokami trobilo in poklicala: »Aanãkaa!«

Marko je molãal.
Anãka se ni odzvala Manici, kakor bi je ne bila sli‰ala:

»O, ve, ve, da sem na njivi, pa se ne oglasi. Morebiti je
pa njemu prav tako hudo kakor meni. Ali pa ‰e huje.«

Zadela je jerbas in naglo od‰la domov. Po jedah so se

preletavale in krakale vrane.

Skozi Krnice je prizvonkljal Podlipnikov trop. »Bum,

bum, bum,« je pripel veliki zvonec mimo hi‰e. Anãka se
ni mogla veã premagati. Pogledala je skozi okno. Mar-
ko je spustil jarce prav takrat skozi leso na dvor. »Ooo!«
se je tiho zaãudila. Prva je ‰la njena ovca z velikim zvon-
cem in ves locenj je bil ovit v zakasnelo gorsko cvetje:
»âe mu nisem smela vo‰ãiti sreãne planine, ko je gnal
ãez Vrh, ga pozdravim, ko je prignal nazaj v ovãjak. Kdo
mi more braniti!«

BES

OVâAR MARKO

309

Od‰la je na dvor. Pred podom se je vzpel k njej Vol-

kun. PoboÏala ga je, pritisnila svojo glavo k njegovi in
gledala Marka, ki je zapiral ovãjak.

Marko je ‰el k njej. Odrinila je psa in ponudila roko

ovãarju: »Marko!« Hotela je ‰e reãi: »Vesela sem, da si
sreãno prepasel planino.« Ko sta si pa pogledala v oãi, se
je nagnila in mu po‰epetala: »Ti moj fant!«

Marko je stisnil njeno roko, pogledal naokrog, ãe ju

kdo vidi, spustil robevnico na tla, potegnil Anãko k sebi,
jo objel in poljubil: »Anãka! Dekliã moj!«

Podlipnica se je tako zaãudila, ko sta se Marko in

Anãka prismejala v kuhinjo in je Anãka nesla robevni-
co, ne Marko, tako se je zaãudila, da je pozabila od-
zdraviti ovãarju. Obrnila se je k Anãki: »Kaj nista skre-
gana?«

»Sva bila, pa nisva veã in nikoli veã ne bova. Kajne,

Marko?«

»Nikoli veã, Anãka.«
»Kaj pa bo ·imen rekel?«
»Briga me Vi‰narjev. Marko je moj fant.«
»Atu to ne bo v‰eã,« je pomi‰ljevala Podlipnica.
»Ga bo‰ Ïe pogovorila. Saj si moja mama.«
»Hm!« Podlipnica je skomignila z ramami.
Marko pa je prijazno stopil k njej : »Dober veãer, ma-

ma! Bog daj, mi odzdravite in roko mi dajte, ker sem pri-
gnal s planine.«

BES

OVâAR MARKO

310

»Bog daj, Marko!« Tesno ga je prijela za roko, kakor

bi mu hotela reãi: »Fant, le drÏi se! Jaz sem z vama.«

V kuhinjo je planil Volkun. Veselo je zacvilil in ni ve-

del, kateri bi se bolj prilizoval, Anãki ali Podlipnici.

BES

OVâAR MARKO

311

TRINAJSTO POGLAVJE

DREVJE SE OBLETA

o stogovih se je su‰ila jeda in veter je vrtil pred

branami za ptiãe razobe‰ena stra‰ila. Na njivah so

najpridnej‰i Ïe pulili in obrezovali repo in korenje in ga
s konji in voli v ko‰ih vozili v repnice in kleti. In z zelni-
kov je bilo zelje do redkih glav, ki so se ‰e trdile, Ïe po-
sekano.

Volar Îorga Bo‰tjan, ãrednik LukeÏ Komar in Rotijin

TevÏ niso veã gonili tropov na pa‰o. Goved se je pasla na
otvezilu, raztresena po mejah in detelji‰ãih, in je dol-
goãasno mukala, ãe niso Ïivine predolgo prebili.

V jatah so se preletavali po strni‰ãih ‰krjanci od nji-

ve do njive, vedno proti jugu, da se ãimprej umaknejo za
kukavico, kobilarjem in lastovkami zimi.

V lipah so vrane stegovale vratove in krakale, se po-

zibavale na vejah in prhutale ter proÏile orumenelo list-
je v travo.

V listju pod grmi so brskali kosi in po‰umevali strna-

di, ki niso niã veã kakor pomladi povpra‰evali: »Si ti kaj
mooja!« in odgovarjali: »Sem, sem.«

BES

OVâAR MARKO

312

Vse Ïivo je bilo po polju ptiãev, ki so prileteli Ïe z gora

in nekateri odhajali ‰e dalje; pa so samo poãivkavali, no-
beden se ni oglasil s pesmijo.

Po Peãeh so se spenjale koze. V zarjavelo Reber je le

‰e redek dan prizvonkljal kak trop jarcev. OstriÏeno
drobnico so pasli ovãarji po seãah, med lipjem in hrast-
jem, najraj‰i pa na ravnih Blatih, kamor je tudi TomaÏ
gonil Ïrebeta in nevpreÏne konje, bolj zato, da so se pre-
hodili, predirjali in preskakali, kakor zato, da bi se na-
pasli.

Najbolj nepokojen je bil Podlipnikov Ïrebec.
Kakor vsak dan je spet pri‰el Marko k TomaÏu. Ko-

njar mu je odzdravil in vrgel brzde: »Danes sam ujemi
Ïrebca.«

Marko je pobral brzde: »In ãe me brcne?«
»Pazi, da te ne bo.«
Marko je potegnil ‰kornjice, oãe jih je nosil nekoã, ãez

kolena in od‰el med konje. Okroglo uro se je sukal med
njimi, preden je ujel Ïrebca za grivo in bradelj, ga obrz-
dal in pripeljal h konjarju.

»No, saj gre,« ga je pohvalil TomaÏ.
»Skoraj vroãe mi je, tako je nagajal, mrha. Primi ga, da

grem po koc in stremena.«

TomaÏ pa ni bil prav niã usluÏen kakor druge dneve:

»PriveÏi ga k hrastiãu in ga sam osedlaj.«

BES

OVâAR MARKO

313

Marko se je zaãudil: »Sam? Ko vendar TomaÏ ve, da

Ïrebec bije, kadar mu vrÏe‰ koc na hrbet.« Rekel pa ni
niã. Molãe je zaokrenil konja, ga odpeljal in privezal.

»Le navadi se konj, ãe misli‰ k vozarjem,« je zaklical

za njim konjar.

Okrog hrastiãa sta ‰ele plesala Marko in Ïrebec. Pa

mu je le pripasal koc in stremena, Ïrebcu razposajene-
mu: »Da bi me konj strahoval!«

Marko se je bil razvnel. Odvezal je Ïrebca, prijel za

vajeti in streme in sku‰al zajezditi. Je premetaval Ïrebec
ovãarja, dolgo ga je. Nazadnje je pa le ovãar sedel na
Ïrebcu in prijahal k TomaÏu.

Konjar je dvignil biã: »Nategni vajeti in stisni konja s

koleni, ãe ne, bo‰ odletel.« TomaÏ je ‰vrknil Ïrebca pod
vamp in zategnil, da je konj z vsemi ‰tirimi naenkrat od-
skoãil. Marko se je moral oprijeti grive.

»Spusti grivo, saj ima‰ stremena in kolena,« je vpil

nad ovãarjem konjar.

Marko je spustil grivo in v razpotegnjenih skokih od-

vihral na Ïrebcu po ravnih Blatih. Ustavil je skok in pre-
‰el v dir. ObkroÏal je svoj trop. Volkun je od nestrpnosti
cvilil, tako rad bi bil stekel z Ïrebcem in Markom, pa ni
smel od jarcev.

Îrebec se je upehal in ni veã rad dirjal. Marko ga ni

maral siliti; popustil mu je na korak. Njegove misli pa so
zdirjale z zelenih Blat na belo cesto, ki se je vila med

BES

OVâAR MARKO

314

jesenskimi polji, med strni‰ãi in z ozimino posejanimi
njivami, skozi barvajoãe se gozdove proti Kranju in
Ljubljani in ‰e naprej v Trst, k morju. Videl je samega
sebe na ljubeljskih ridah, kako kot vozataj pretegne na
ostrih ovinkih samo z zadnjim parom tako teÏko oblo-
Ïen parizar, da ga v ravnem klancu komaj zmagujejo
trije pari: »Oh! In kadar bi od‰el, bi podal Anãki roko s
konja. In ponosna bi bila na Marka-vozarja in bi ga bila
bolj vesela, kakor je vesela Marka-ovãarja. Skrbelo bi jo
pa tudi, ãe mi morda oje ne bo zlomilo noge in da bi se
mi ne pripetila kak‰na druga nesreãa, katere, nagosto
kakor odrivaãi, preÏe ob cestah na vozarje. Oh! ·e svet
se vidi lep‰i s konja kakor s tal; in gore se kar sklanjajo
k ãloveku, ki sedi v sedlu.«

Razjezdil je, molãe odpel stremena in koc, razbrzdal

Ïrebca in ga spet spustil na pa‰o k drugim konjem.

»In sedaj si misli, Marko,« je povzel TomaÏ, »si misli:

Veã tisoã konj, tesno drug ob drugem. In tam na oni
strani spet tisoãe konj, tesno drug ob drugem. In na vsa-
kem konju moãan in zdrav fant, v ãeladi in oklepu. Pa
poÏenejo konje drug proti drugemu, vedno bolj hitro, in
so si vedno bliÏe in zemlja bobni. Ti pa stiska‰ konja s
koleni, ãedalje bolj trdo drÏi‰ sabljo, ker ve‰, da bo tam
sredi polja nekje kakor sodni dan in ti lahko odleti gla-
va, ãe je ne bo‰ dovolj branil. To je ataka! Krajcpata-
ljon!«

BES

OVâAR MARKO

315

Tako je uãil konjar TomaÏ, ki je petnajst let s konja s

kirasirji ogledoval svet, jezdariti ovãarja Marka, ki se je
zarekel, da se prej ne bo Ïenil, dokler ne bo vozil s svo-
jo vprego in s svojim vozom po svetu.

Zmotil ju je Podgo‰ar: »Marko! Dvoje lanskih jagnjet

mi je odletelo od tropa; tisti mrkaãek, ki mu poganjajo
rogovi, in ena bela ovãica, z volno kakor Ïida; med Jeco-
lo in Globokim potokom se potikata in se ne primeta
nobenih jarcev veã. âe bi ‰el ti in jih z Volkunom in Hru-
stom poskusil prignati v vas. Bi jaz taãas pasel tvoj
trop.«

Marko se je Podgo‰arjeve pro‰nje kar razveselil; saj bi

bil tako rad spet enkrat pogledal Zavrh, pa ni mogel od
jarcev: »Prav. Danes je Ïe bolj malo dneva. âe jih ne uÏe-
nem nocoj, bom ostal na Jezercih ãez noã in jih bom ju-
tri zjutraj ob novi sledi od zadaj prijel.« Poklical je Vol-
kuna, od‰el k Joku po Hrusta, se doma preobul v cokle
in se opremil za Zavrh.

»âudim se,« sta se pogovarjala Podgo‰ar in TomaÏ,

»ãudim, da jih niso Ïe volkovi ali ris.«

»Ve‰, takole napol podivjan jarec je kakor srnjak. Vse

bolj tenko sli‰i, bolj ostro vidi in bolj na daleã voha. In
previden je kakor sam zlomek.«

Marko je obstal na Jecoli, psa sta od‰umela v go‰ãave,

v katerih so slane pretekli teden prebarvale bukev in ga-
ber, jesen in nagnoj, javor in brezo in vse listje; vsak list

BES

OVâAR MARKO

316

drugaãe, da so bili jelovec in smreka, borovec in tisa
kakor zelenje v vencih. Z macesni zarasli strmi Srednji
vrh pa je bil samo zlato.

Nad Pokljuko je zahajalo sonce in rdelo oblake, ki so

viseli nad bohinjskimi gorami. Marko se je dolgo trudil,
da bi razloãil oblake od gora, pa se mu ni posreãilo:
»Objela sta se oblak in skala kakor Ïenin in nevesta.«

Zarenãal je Volkun, za‰umelo je listje, zahrstela je ho-

sta in iz go‰ãave sta planila marogasti mrkaãek in Ïida-
no bela ovãica. Marko je vsul iz roÏenice soli na roko in
poklical: »Bacek! Su, su!« Naglo, kakor bi bil poklical
srnjaka in mu ponudil soli, sta se zgubljenãka zaobrni-
la in oddrevila nazaj v go‰ãavo.

Marko je pridrÏal psa, od‰el ãez Gojzdec na Jezerca in

skuhal sebi, Volkunu in Hrustu enako veãerjo — neza-
beljen podmet.

Po veãerji, pri Skoãirju je bil na reji tisti dan, je stopil

konjar k Smrãarju na poÏirek vina in se je precej dolgo
zagovoril. Prav ko je oddrgnil mo‰njo, da bi plaãal, je
vstopil v gostilno Vi‰narjev ·imen, napol prazniãen. To-
maÏ je potrkal z biãevnikom ob tla in pomislil: »Aha!
Voglarit je pri‰el in krog Anãke sitnarit! Kaj je mar izvo-
hal, da je Marko na Zavrhu?« Nato je ukazal: »No, Mi-
ha! ·e en maseljc ga prinesi.« In je obsedel in od‰el ‰ele
za Vi‰narjevim; pa ne domov v svisli, pod Anãkino
okno.

BES

OVâAR MARKO

317

Previdno, kakor bi zalezoval petelina, se je bliÏal:

»Aha! Je Ïe pristavil lestvo.« Potem je za hip podvomil:
»Kaj pa, ãe Anãka z njim govori? Umaknem se potihem
in Marku jo zatoÏim, tico, da bo fant za vedno ozdrav-
ljen.«

Stisnil se je v temo in prislu‰koval.
·imen je narahlo trkal in ‰epetaje prosil: »Anãka!

Oglasi se! — Vsaj enkrat. — Za eno samo besedo. —
Anãka! — No! Anãka! —«

Temo je presekal TomaÏev biã in ·imen na vrhu lest-

ve se je zvil od boleãine: »Hudiã! Kdo je?«

·vrk, je udaril debeli jermen konjarjevega biãa drugiã

ob jerhovino.

·imen se je podvizal po klinih navzdol, pa na vsakem

klinu ga je dosegel TomaÏev biã.

Poskoãil je na tla: »Kdo je?« Nihãe se mu ni oglasil.

Konjar je utonil v temo.

Ko je ·imen od‰el, se mu je iz teme zasmejal TomaÏ:

»Pa ‰e spra‰uje, kdo ga je. Ko se zdani, naj se ogleda. Saj
ima na koÏi napisano, kdo ga je.«

Konjar je Ïe zavil proti domu, pa se je domislil, da ne

sme pustiti lestve pod oknom, ker je Anãka priden de-
kliã in ima Marka rada.

Nesel je lestvo okrog vogala, se spomnil svojih mladih

let in kako je pomladi v planini snubil Mico: »No, ãe bi
me Mica sedaj sreãala, bi me nagnala. Jaz bi se pa sme-

BES

OVâAR MARKO

318

jal in bi ji ne povedal, kako sem Vi‰narjevega. Ker je bolj
prav, da se ne zve, kdo ga je. Naj le Marka dolÏi, Vi‰-
narjev.«

Na Jezercih se je prebudil Marko. Bilo je Ïe toliko

dneva, da je razloãil ‰pranje v strehi. Ob ognji‰ãu sta
leÏala, zvita v klobek, Volkun in Hrust in se nista ganila.
Tudi Marku se ‰e prav niã ni mudilo z ogretega pogra-
da v jutranji hlad. Bedel je in premi‰ljeval, kako bi ugnal
podivjani par jarcev: »Poskusim, vse poskusim. Anãki bi
se dobro zdelo.«

Psa sta dvignila glavi in postala pozorna. Vstala sta,

previdno ‰la do vrat, povohala skozi ‰pranjo, najeÏila
hrbte in zarenãala.

Zunaj, nedaleã od koãe, je zamomljal medved.
Psa sta zalajala. Marko pa je poskoãil s pograda, od-

pahnil lino in pogledal skoznjo. Proti Srednjemu vrhu je
poãasi hlaãal zastaven medved: »Ko bi imel pu‰ko, bi ga
podrl. Z robevnico se ne upam nadenj. Pa sem potihem
obljubil, da ubijem medveda, da bo Anãka vesela. Pa ni-
mam pu‰ke. ·e psov ne smem spustiti, ãe hoãem ugnati
podivjani par jagnjet.« In je gledal za medvedom, dokler
ni zginil v zlateãih se macesnovih go‰ãavah Srednjega
vrha.

Zaprl je lino: »Ej! Jok je vedel. Zima je pregnala pas-

tirje v dolino in zverina je spet zagospodarila na Zavr-
hu.«

BES

OVâAR MARKO

319

Zajtrka ni kuhal. Odlomil si je samo drobljanec kru-

ha, razdelil ostali kos med Volkuna in Hrusta, ki sta ga
kaj hitro pohlastala, ju zvezal za gradanici, da bi mu ne
u‰la za medvedom, pretepaãa, in ju odvedel mimo Je-
zerc proti Globokemu potoku.

Jezerci sta narahlo trepetali v jutranjem vetru. V vodo,

na usahlo travo in na od Ïivine razhojene steze se je
usulo kakor redke, velike zlate sneÏinke, ki so srebrno
udarjale ob mrzlo kamenje in listje, katerega je veter z
vi‰av zanesel nad dolino.

»V vrhovih je burja in psa bosta slabo sledila,« je za-

godrnjal Marko. Pa Volkun in Hrust sta Ïe izvohala po-
divjanega mrkaãa in ovãico. Marko je poslu‰al. Jarca sta
beÏala skozi go‰ãavo v ravni ãrti kakor dvoje srnjakov.

Psa sta se upehana vrnila. Marko jima je na vse naãi-

ne prigovarjal, naj gresta ‰e enkrat iskat izgubljeni jag-
njeti. Nista ubogala. S pove‰enima repoma sta se suka-
la okrog njega, kakor bi mu hotela povedati: »Îivih ne
uÏeneva, klati pa ne smeva, ker sva ovãarja, ki drobni-
co varujeva in je ne trgava.«

Marko je uvidel, da sta mrkaãek in ovãica za gospo-

darja izgubljena in da ju ujame le ‰e Pokljukarjeva krog-
la: »Seveda! âe bi ne bilo toliko zverine in ãe bi ju ljud-
je pustili, bi se Ïe prestradala ãez zimo in v nekaj letih bi
se pasel na Zavrhu divji trop jarcev brez psa in ovãarja.«

BES

OVâAR MARKO

320

Poklical je Volkuna in Hrusta, oba pohvalil in pogla-

dil in urno nastavil proti domu: »Seveda! Tudi jagnje
zaÏeli svobode. Pa — to je tako tvegano, kakor ãe bi jaz
odpeljal praznih rok Anãko v svet.«

Dokaj pred juÏino je pri‰el Marko Ïe k Podlipniku. Na

Anãko je naletel v veÏi.

»Marko!« Kar zrastla je, tako se ga je razveselila. In

kako svetlo ga je pogledala.

Marko pa je prislonil robevnico v kot in snel izza tra-

ka ‰opek iz modrih, dlakastih cvetov jesenskega svedrca
in iz ko‰atega, vijoliãastega encijana, ki napoveduje v
gorah zimo kakor doma podlesek: »Anãka! Pu‰eljc ni
kaj prida; pa, ve‰, drugaãnega ni veã; to je zadnje cvetje.
Gora Ïe premira in bo kaj kmalu otrpnila.«

»Marko!« Tako ljubezniva Anãka ‰e nikoli ni bila z

Markom. Kakor bi hotela popraviti, kar je zamudila tak-
rat, ko ji je prinesel najlep‰o oãnico na rovte. Morda se
je tudi res spomnila rovtov in Ïalostnih tednov, ki sta jih
preÏivela z Markom zavoljo Vi‰narjevega: »Marko!
Marko!« je vzkliknila naenkrat razposajeno, »nekaj ti
moram povedati. To se bo‰ smejal. Pojdiva v hi‰o, da ne
bo sli‰ala mama.«

V hi‰i sta se Marko in Anãka tako smejala, da je tudi

Podlipnico, razumno in tiho Ïeno, premagala radoved-
nost in je ‰la po tihem nastavit uho na vrata in ujela iz
‰epetanja: »To ga je, TomaÏ, pestuha, Vi‰narjevega. Ve‰,

BES

OVâAR MARKO

321

za oknom sem oprezovala.« — »Prav je, prav je.« — »Pa
bo gotovo Vi‰narjev tebe dolÏil.« — »Naj me.« — »Pazi
se.« — »Se ga niã ne bojim.«

»Anãka!« je poklicala mama.
»Kaj je, mama?«
Podlipnica je odprla vrata: »Marko je laãen in same-

ga smeha se ne bo najedel. Îgance vsuj in mu jih naglo
skuhaj!«

»Ni treba, saj grem k tropu na Blata.«
»Brez juÏine ne bo‰ hodil. Saj morebiti danes nisi ‰e

niã gorkega jedel.«

»Res nisem, pa niã ne de.«
Anãka ga je prijela pod roko: »Hitro z mano v kuhi-

njo, mi bo‰ taãas treske cepil.«

Od‰la sta. V veÏi se je Volkun prihulil na tla, potem se

pa vesel pognal v Marka in Anãko.

Podlipnica v hi‰i je pogledala na podobo svoje in Anã-

kine patrone: »No, ljuba sveta Ana. Ali si ju videla, kako
bi bila sreãna? Pomagaj mi, da bo prav.«

V kuhinji pa je pela sekira in med udarce se je usipal

Anãkih smeh.

Drva, kar jih pogori v vaseh, ki so spadale k svetemu
Klemenu na Rodinah, so bila Ïe od nekdaj in so ‰e dan-
danes poveãini posekana na Zavrhu. Domov so jih zvo-

BES

OVâAR MARKO

322

zili Ïe v starih ãasih veãjidel na Moste naokrog in jih
zvozijo ‰e dandanes, ko kraljuje fari Îalostna Mati boÏja
s kamnitega brezni‰kega oltarja. Pozimi jih vozijo, ko
vleãe vãasih na Zavrhu tako strupeno mrzla burja, da je
‰e medvedov koÏuh ne drÏi. Prav do Most pride zjutraj
naproti Ïivini in ljudem, se ves boÏji dan suãe okrog njih
in jih pod noã spremi proti domu do mosta v Mostah,
odkoder odÏviÏga proti ·umu.

Burja, tako je strupena, da je ne koÏuh ne volna ne

drÏita.

Zato v Îirovnici niso postavili cerkve v vas. Zunaj vasi

so jo, tam, preden cesta okrog Peãi v burjo zavije. Sve-
temu Martinu so jo posvetili. In Ïe veã sto let sveti Mar-
tin na konju sedi in z ostro nabru‰enim meãem tistim,
ki hodijo pozimi na Zavrh po seno in drva, svoj pla‰ã
deli. Îe veã sto let ga deli in vselej vsakemu pol, pa mu
ga ni ‰e zmanjkalo in mu ga ne bo, dokler bo kaj lesa in
sena na Zavrhu.

Na Martinovo nedeljo, tema je Ïe bila, so stali v Îi-

rovnici pod lipo fantje. Mednje je stopil ‰e Vi‰narjev
·imen.

»Fantje! Kdo gre z mano v Krnice?«
»Danes bo‰ hodil,« so mu ugovarjali, »ko je doma se-

menj.«

»Aha! K dekliãu v vas ga vleãe, pa se krni‰kih fantov

boji.«

BES

OVâAR MARKO

323

»Brez skrbi pojdi. Saj Krniãani danes v Îirovnici pije-

jo.«

»Zato vas vabim,« je razloÏil ·imen. »Podlipnikove-

mu ovãarju sem dolÏan nekaj klofut in mu jih danes naj-
laÏe vrnem. Kadar pa vraãa‰ dolg, je pa vedno bolj var-
no, ãe ima‰ priãe zraven.«

»Tistega beraãa bi bilo pa dobro pouãiti, da ne sme

misliti na bogato Podlipnikovo Anãko.«

»Pojdimo!«
»Pojdimo!«
Samo trije najveãji gruntarski bahaãi so od‰li s ·im-

nom in ‰e Stojanov Jaka.

Drugi so ostali: »Mislijo, ãe so bogati, da bodo nam

drugim ukazovali, katera dekleta nam smejo biti v‰eã.«

»Ko bi ne bili iz na‰e vasi, bi ‰el povedat Krniãanom.«
»Da bi jih le krni‰ki pastirji sami spodrepili!«
Pri Smrãarju je sedel Rotijin TevÏ. Vi‰narjev mu je na-

pil in ga naprosil, naj privabi PrimoÏevega Marka v
gostilno. Po ovinkih se mu je posreãilo, tretjineku.

Marko je pri‰el in takoj videl, da se je ujel. Oditi ga je

bilo sram. Sedel je k peãi k Vrbanku in Joku: »âe pride
do pretepa, pomagala mi ta dva ne bosta niã. TevÏ tudi
ne bo drÏal z mano.«

Zavaroval si je hrbet in pazil.
Vi‰narjev se je razkoraãil pred Markom: »Ovãar be-

ra‰ki! V gostilni, kjer pijem jaz, ti ne bo‰ pil. Ven!«

BES

OVâAR MARKO

324

Marko je ukazal: »Miha! Prinesi nam trem poliã

vina!«

·imen je prebledel od jeze. Zamahnil je, da bi priso-

lil Marku klofuto. Pa Marko je dobro pazil. Prestregel je
udarec in sunil Vi‰narjevega, da se je opotekel po hi‰i.
Îirovniãani so planili izza mize. Marko jih ni ãakal.

Îirovniãani so se zakrohotali: »Dobro si ga, ·imen.

Kako jo je popihal!«

»Mu bom pokazal, smrkavcu bera‰kemu. ·e en bokal

vina!« je razgrajal Vi‰narjev.

»Jaz pa tako povem,« se je oglasil Vrbanek, »da trot ‰e

nikoli ni vrgel sr‰ena iz panja.«

»Tiho! âe ne, bo‰ letel ‰e ti.«
Vrbanek je obmolknil. Jok pa je naroãil ‰e enkrat tisti

poliã vina, ki ga je prej ukazal Marko, in od‰el.

»BrÏ izpijmo in pojdimo!« je opomnil Stojanov Jaka.
»Jaz nikamor,« se je ‰opiril Vi‰narjev.
Tedaj sta se vrnila Jok in Marko; pa ne sama; z Volku-

nom in Hrustom. Îirovniãani so se spogledali.

Jok se je mirno usedel: »Sedaj naj pa le pu‰ãobuje, ko-

gar veseli, da bi se s pasjimi zobmi zgovarjal.«

Marko pa je stopil k Vi‰narjevemu in mu je vrnil klo-

futo, katero je prej prestregel. Volkun bi bil planil v ·im-
na, ãe bi ga ne bil Jok trdo drÏal za gradanico. Renãal je
pa pes tako togotno, da se ·imen ni upal udariti nazaj.
Krãmar je oba fanta loãil in posadil vsakega k svoji mizi.

BES

OVâAR MARKO

325

Takoj nato sta pri‰la ‰e konjar TomaÏ z biãem in MeÏ-

kov JoÏa s ‰kantom.

»Saj sem rekel, da bi bili od‰li,« je po‰epetal Stojanov

Vi‰narjevemu.

Tudi ·imna je zaskrbelo. Poklical je raãun. Fantje so

hiteli piti.

»Ali ni ‰koda, da kar zlivate vino vase. Poãasi pijte! Se

vam nikamor ne mudi. Je za vse dovolj prostora,« je
miril Vrbanek.

TomaÏ je pa vstal, velik, da je segel do trama, in dvig-

nil biã. »No, ·imen! âe se tegale boji‰, ga bom pa za peã
spravil.«

·imen je spoznal, da ga izpod Anãkinega okna ni pre-

gnal Marko, ampak konjar TomaÏ. Pastirji so se dregali
s komolci in hudomu‰no smejali. JoÏa je Ïe uglasil ‰kant:
»Îirovniãani dobro pojete in veliko pesmi znate. Kar je
res, je pa res. Pa tudi mi pastirji kak‰no vzdignemo; se-
daj bomo eno novo. Jaka in ·imen, dobro poslu‰ajta.
·koda, da nista ‰e Grosa s sabo pripeljala.«

Jaka je dregnil Vi‰narjevega: »Ti! Vedó.«
JoÏa pa je Ïe potegnil po strunah in pastirji so zapeli:

Tam gori pod Stolom
vsak s svojim kolom
so straÏo drÏali,
medveda ãakali,

BES

OVâAR MARKO

326

pred psom pa zbeÏali.
Samo Gros mu j’bil kos,
k’ je utekel koj bos,
je cok’lce zmaknil,
se v smrek’co pomaknil.
Jaka pa v brezo
hladit hudo jezo.
Al’ ·imen, k’ je vodil,
je v vodo zabrodil,
da b’ strah ne ‰kodoval.

Na ‰iroko so se zasmejali pastirji, Vrbanek in Smrãar;

Îirovniãanom ni kazalo drugega, kakor da so se tudi sa-
mi smejali, ãeprav je v ·imnu vse vrelo.

Zunaj ob oknu je za‰umelo, kakor bi iskala ve‰ãa pota

k luãi. Pa ve‰ã jeseni ni. Le veter je prinesel padajoãe list-
je in se je z njim poigraval.

Îirovniãani so od‰li. Pastirji pa so ostali in ‰e peli in

peli.

Pesem, kako so ãakali pod Stolom medveda, pa je ‰la

od hi‰e do hi‰e, iz vasi v vas. Po vseh prejah so jo tisto
zimo peli. Najbolj razposajeno so jo znale zapeti Podlip-
nikova Anãka in PrimoÏevi dve, Rozalka in Manica.

BES

OVâAR MARKO

327

·TIRINAJSTO POGLAVJE

SNEG NALETUJE

oleti je bilo po hi‰ah in hlevih vse ãrno muh, v jeseni

pa roji osa in sr‰enov na sadju.

»Mrzla zima se obeta.«
Za vse svete so bile gore v vrhovih gladko zapadle in

namesto da bi sneg kopnel, je silil teden za tednom niÏe.
Vsak deÏ je bil bolj mrzel; vãasih se je komaj ‰e tajal,
vãasih pa so bile kaplje Ïe gosto pome‰ane s sneÏinka-
mi. Tudi sam sneg se je vãasih usul in pobelil za kratek
ãas slamnate strehe v vaseh pod Peãmi. Tal se pa ni pri-
jel.

Na Blatih niso veã skakali in divjali nevpreÏni konji in

Ïrebeta. Konjar TomaÏ je odpasel, spravil biã, sezul
‰kornjice in hodil v coklah po vasi.

Ovãarji zavoljo vremena in mraza Ïe trikrat niso gnali

tropov na pa‰o in jarci so ostali ves dan v ovãjakih. V
ãetrto jih je doma pridrÏalo, dva dni pred svetim Kleme-
nom je bilo, ko je sneg pobelil vse Peãi in silil Ïe v Reber.

Muhovãev ovãar BlaÏ Pokljukar se je snega razvese-

lil. Dogovoril se je bil z Podrobarjem, njegova sta bila
podivjani mrkaãek in ovãica, dogovoril se je bil, da bo
ovãica njegova, ãe se mu posreãi ustreliti oboje jagnjet;

BES

OVâAR MARKO

328

ãe pa odbije eno samo, bo dobil dve ãetrti mesa. Vesel je
bil Pokljukar snega: »Z jarci mi ni treba na Blata, ko jih
voda zalija, in v novem snegu lahko tudi ãlovek sledi in
mu ni preteÏko zalesti zverjadi, katero moti z drevja se
obletajoãi sneg.«

Od‰el je s pu‰ko in Ravsom v Peãi. Nizko je stala meg-

la in ob Jelovici in ob vseh gorah prav tako nizko; spo-
daj je bila pa ravno odrezana in se ni premaknila, in je
visela nad gorenjskim kotom kakor ob gore oprt strop.

Po gosti megli nad Zavrhom je ril Pokljukar in kma-

lu na‰el sled podivjanih Podrobarjevih jarcev. PridrÏal je
Ravsa: »Poskusim jih najprej zalesti. Moram jih dobiti,
da bodo otroci in Ïena jedli za semenj meso.«

Kakor bi ga bil pes razumel, se je previdno pripogibal

in plazil med grmovjem, da se je Pokljukarju kar ãudno
zdelo.

Sled je drÏala v gosto, mlado smrekovo go‰ãavo. Po-

kljukar je pomi‰ljal, ali bi ril skozi njo ali bi jo ob‰el in na
drugi strani spet poiskal sled. V go‰ãavi se je nekaj zga-
nilo. Pokljukar je segel po pu‰ko. Takrat se je iztrgal
Ravs in planil v go‰ãavo. Videl Pokljukar ni niã; le nekaj
skokov je sli‰al in pasje renãanje.

Ob‰el je smreãje in se zaãudil. Sneg na jasi je bil raz-

hojen in ves okrvavljen in sredi jase je leÏal s pregriz-
njenim vratom podivjani marogasti mrkaãek, tisti, ki so
mu poganjali rogovi. Pogledal je ‰e naprej. Ob deblu

BES

OVâAR MARKO

329

smreke je moril Ravs Ïidano belo podivjano ovãico. Ka-
kor je bil vesel, da bodo jedli otroci in Ïena in on sam za
semenj meso, ga je vendar ujezilo:

»Ti lump ti!«
Strel se je razlegel na Zavrhu in Ravs, podivjani Po-

kljukarjev ovãarski pes, je poskoãil, se otoãil po bregu in
mrtev obleÏal za grmom.

·e mrtvemu je Pokljukar poÏugal: »Lump! Ali sedaj

ve‰, da ne sme‰ biti volk, ãe si ovãar. Lump!«

Odrl je psa in namenil dati njegovo koÏo v stroj, sebi

in Ïeni za ãevlje: »KoÏu‰ãek od ovãice bom pa prodal, da
bom imel v nedeljo, ko bo semenj, za vino. Bogve, kate-
ra izmed deklet se bo postavljala s tako Ïidano belim
koÏuhom?«

Zjasnilo se je in zemlja je pomrznila.

Ovãarji so zadnji dan spustili jarce po polju in pasli na

oziminah in detelji‰ãih in trobili od jutra do veãera, ka-
kor bi razgla‰ali vesoljnemu svetu, da bodo z noãjo ro-
govi obmolknili in se vso dolgo zimo, do zelenega sve-
tega Jurija, ne bodo veã oglasili.

V Peãeh jim je nagajivo odgovarjal kozar Peter Kora-

ãek.

V golih lipah so samevala zapu‰ãena vranja in sraãja

gnezda, hrasti pa so sonãili porjavele krone.

BES

OVâAR MARKO

330

Na Rodinah in v Krnicah je di‰alo po pogaãi in ‰truk-

ljih. Marko je naroãil Rozalki, naj ne skopari s strdjo, da
bodo ‰truklji res sladki; saj je pridelal velik lonec strdi,
ãeprav je svoje ‰tiri panje samo izpodrezal in nobenega
podrl in nobene ãebele zaÏvepljal, kakor ga je uãil Ku-
harjev Tonej: »Naj spijejo stare delavke ‰e tistih par
kapljic medu. Saj ga nisi ti nanosil; same so ga. In pa go-
spodarno ni. S preuÏitkaricami pomoré tudi mladice in
niã ne pomislijo, da je spomladi vsaka ãebelica krajcar
vredna.«

Podlipnica in Anãka sta vsadili Ïe drugo peko ‰truk-

ljev in pogaãe. Pomagala jima je Brkovãeva Franca in
Cenek je delal vsem trem napotje in se ni dal odgnati.

»Pssst! Tiho!« Cenek je dvignil roko in vsi so posluh-

nili, mama, Anãka in Franca.

V stagnah so pokali biãi, peketali konji in po zamrzli

poti drdrali parizarji. Veselje je zasijalo z obrazov.

»Ata!« je vzkliknil Cenek in stekel naproti. »Hot, bi-

stahor!« se je mraãno ãulo v kuhinjo.

»Miha!« Tudi Franca je stekla iz kuhinje.
»Kako se je razveselila Franca Miha,« je pripomnila

Anãka.

»Kakor bi se ti Marka,« ji je ponagajala mama.
»Se ga tudi ‰e bom.« In vesela, kakor bi bil Marko res

Ïe med vozarji, je odhitela Anãka na prag.

BES

OVâAR MARKO

331

Podlipnica ni pokazala svoje nestrpnosti. Obrisala si

je obraz in roke z belim predpasnikom in stopila prav
takrat iz hi‰e, ko je zavil Cena s svojim parizarjem sko-
zi leso na dvor. Gospodar ni sedel v sedlu. Z voza je vo-
dil oba para; levega zadnjega konja pa je jezdaril Cenek:
»Hi, hot!«

V konjaku je rezgetal in kopal Ïrebec. Îrebetka sta se

ogla‰ala in kobili. In vseh ‰est parov konj na dvoru je
dvignilo glave in so veselo porezgetavali, ãeprav so tisti
dan privozili iz Celovca ãez Ljubelj.

Podlipnica in Anãka sta pozdravljali izpred duri.

Franca pa se ni mogla premagati, ko je poskoãil Miha s
sedla. Stekla je k njemu, mu stisnila roko in kar ni mogla
od njega in ga je motila, da je Miha Ïe zaskrbelo, ãe ne
bo Cena zavpil nad njim, ker ne izprega konj.

Podlipnik pa je bil dobre volje in jih ni hotel videti.

Vrgel je vajeti JoÏu in se pogovarjal s Cenekom:

»No, Cenek! Si dobro gospodaril doma?« se je ‰alil.
»Dobro, ata!«
»O, ti.« Narahlo ga je udaril. »Pa je tudi mama kaj s

palico gospodarila po tvojih hlaãah?«

»Samo enkrat.«
»Sem vedel.«
Cenek pa je hitro zasukal pogovor: »Ata! Kje ste pa

tegale fuksa kupili?«

»V Postojni sem ga za prama zamenjal.«

BES

OVâAR MARKO

332

»Ste veliko pridali?«
»Precej. Pa mi ni Ïal, dobro pelje.«
Pred durmi pa sta se pogovarjali mama in Anãka:
»·e tretjega psa je pripeljal ata.«
»Saj res. Pa je ‰e ãisto mlad.«
»Leto‰nji.«
»Volkunu je podoben.«
»Saj je tudi kra‰evec.«
Po stagnah je pel veliki zvonec Podlipnikovega jarãje-

ga tropa in manj‰i so mu drobili.

»Marko,« je hitela povedati Anãka mami.
Mama jo je pa spet podraÏila: »Se pa Brkovãevi ãudi‰,

ki Miha od pomladi ni videla.«

»No, mama!« je zaprosila Anãka.
»Leso zapri, da ne zaidejo jarci pod konje.«
Prav takrat je ukazal Podlipnik Ceneku: »Ovãar Ïene

trop. Leso zapri! Jarci ne smejo med konje.«

Cenek je poskoãil in se takoj spet ustavil: »Saj jo je Ïe

Anãka.«

»A, tako. Pa ostani!« Podlipniku se je za trenutek po-

mraãil obraz. Potem je ukazoval in pregledoval konje. K
lesi se ni oziral, pa je vendar videl, kako sta si bila Mar-
ko in Anãka prijazna, ni poslu‰al, pa je le sli‰al, kako pri
lesi dvoje mladih src v veselem smehu poskakuje: »Da
ga ne more pozabiti, ovãarja.«

BES

OVâAR MARKO

333

Miha je razkomatal zadnjega konja, Anãka je odprla

leso in ovãar Marko je prignal svoj trop na sredo dvora
in ga zaustavil.

Pozdravil je gospodarja: »Bog vas sprimi!«, odloÏil

robevnico, torbo in koÏuh.

»Bog daj sreão, Marko!« mu je odzdravil gospodar, ki

je bil vesel rejenih jarcev.

Marko pa se je pome‰al nazaj med jarce in priãel sne-

mati zvonce, kar od kraja. Cena je stopil k Anci.

»Naj pomagam, Marko,« se je ponudila Anãka.
Podlipnik je vpra‰ujoãe pogledal Ïeno.
»No le, ãe rada,« se je nasmejal Marko Anãki. »Sne-

mi najprej veliki zvonec svoji ovci.«

»Ne znam odpeti locnja; pomagaj mi.« Anãka je na-

vihano pogledala ata, kakor bi mu hotela reãi: »Le glej,
le, da bo‰ videl, kako je z nama, z Markom in z mano, in
ti ne bo treba praviti.« In nala‰ã je razkazovala atu, kako
ima Marka rada.

Marko pa je bil v zadregi.
Za locnjem je nosila Anãkina ovca hrastovo mladiko

z gostim rdeãkastorjavim listjem. Anãka si je zataknila
vejico za modrc.

Oglasil se je Cenek: »Vidva sta dva, pa sta snela ‰ele

dvoje zvoncev; jaz sem pa sam, sem jih pa Ïe pet.«

BES

OVâAR MARKO

334

Podlipnik je Ïe odprl usta, da bi spregovoril, pa ga je

Anca dregnila in mu po‰epetala: »Tiho bodi in pusti jih
pa z mano v kuhinjo pojdi.«

Molãé sta od‰la.
Cena je postavil na mizo teÏko Ïelezno skrinjico, pol-

no srebra, in potrkal po njej: »Anca! Kmetijo bi kupil s
tem denarjem.«

»Res! Tako sreão si imel?« se je zaãudila Podlipnica.
Cena pa se je prepriãal, ali sta sama, stopil k Ïeni, jo

objel in poljubil. In ona ga je poboÏala po razku‰tranih
laseh.

»Anca! Bom pa tiho zavoljo Marka in Anãke, ãe ti

tako Ïeli‰.«

»Bolj prav bo.«
Cena se je zamislil: »Morda mi je prav ovãar Marko

prinesel sreão k hi‰i, kakor Jakob Labanu. Judje so me
kanili ukanjati, sem pa jaz Jude. Hahaha!«

»Ne pozabi, da je Jakob z golo palico pri‰el k Laba-

nu.«

»E, drug drugega sta ciganila. Prav dobro vem, da se

z Markom nikoli ne bi tako. Ne jaz ne on. Kaj pa je z
Vi‰narjevim?«

»Anãka ga kratko in malo ne more videti.«
Na dvoru je trikrat zapel Markov rog.
»Zna, zna ovãarske navade in dobro je prepasel,« je

pripomnil Cena.

BES

OVâAR MARKO

335

»Nobeden ga ni posekal. Lahko se bo‰ postavil v ne-

deljo z njim.«

»Saj se tudi bom, da bo Podrobar od nevo‰ãljivosti

zelen.«

V veÏo so prizvonili, vsak s polnimi rokami zvoncev,

Marko, Anãka in Cenek. Cenek je ostal zunaj, se igral in
pozvanjal, Marko in Anãka pa sta pri‰la v kuhinjo. Z nji-
ma seveda tudi Volkun, ki ni pozabil pozdraviti gospo-
darja.

Marko se je ustopil na sredo kuhinje, postavil robev-

nico na tla in jo povesil. Volkun je sedel poleg njega. In
je spregovoril Marko: »Hvala Bogu in sveti NeÏi! Za le-
tos sem odtrobil in mislim, da boste zadovoljni z ma-
no.«

»Lepo rejeno drobnico si prignal v ovãjak. Samo, za

koliko jarcev si me opeharil, to mi po pravici povej,« ga
je baral gospodar.

»Za nobenega.«
»Kaj?« se je razhudil Podlipnik. »Tako slabo si se bra-

nil zverine?«

»Opeharil za nobenega. Po dogovoru pa pripade me-

ni najmanj pet va‰ih jarcev; ãe pa ‰tejemo med zapasene
tudi tista dva Podrobarjeva, ki ju je Pokljukar ustrelil, jih
dobim ‰est.«

»Dobi‰ jih ‰est,« je odloãil Podlipnik. »Jutri po ma‰i

pridi k obraãunu in jih bova odbrala.«

BES

OVâAR MARKO

336

Marko kar ni mogel verjeti, da bo res prezimoval

osem jarcev. Spomnil se je sena, ki ga je v poznem po-
letju nanosil pod Srednji vrh, takrat, ko je bil hud na
Anãko. Za ta del je bilo prav, da sta si pri‰la navzkriÏ.

Podlipnik pa je ponagajal hãeri: »Anãka! Ti pa lahko

Marku da‰ tisto vejico, ki jo ima‰ zataknjeno za ruto, da
bo imel pripasene jarce s ãim krmiti. Le kje si jo dobila?«

»Fant mi jo je dal namesto pu‰eljca, ker ni veã roÏ.«
»Ni res,« se je oglasil Marko. »Sama si jo ovci vzela z

locnja. ·e rekel sem ti, da nikar. V ogenj vrzi tisto listje,
da se ti ne bodo ‰e drugi smejali.«

»âe ti pravi‰, naj jo vrÏem v ogenj, jo pa bom.« In jo

je. Zacvrãalo je listje, se pokadilo in pognalo visok pla-
menãek.

»Lej, lej, kako ga uboga,« jo je zbodel Cena.
»Ko je pa moj,« je rekla Anãka in pogledala oãeta.
Podlipnik se je srepo ozrl po ovãarju, da je Marka za-

skrbelo:

»Kaj pa ti pravi‰, Marko, na to?«
Anãka se je ustopila za mamo in je vsa trepetala, kaj

bo. Marko je molãal in gledal v tla.

»Fant! Kaj molãi‰? Spregovori!«
Marko je priznal: »Rad jo imam, va‰o Anãko, in si

bom vse prizadejal, da bo moja Ïena in jaz njen moÏ, ãe
se dvajset let ãakava, in ãe me ubijete, ne morem dru-
gaãe.«

BES

OVâAR MARKO

337

Podlipnik je postavil pest na mizo in molãal.
Markovo priznanje je bilo kakor blisk, ki se je posve-

til. In trije, Marko, Anãka in mama, so ãakali, kdaj bo
zagrmelo. Marko bi se ne bil prav niã zaãudil, ãe bi bil
Podlipnik skoãil vanj in ga vrgel skozi vrata. ·e Volkuna
bi bil miril, da bi ne popadel gospodarja. Anãka bi niti
besedice ne bila zinila, ãe bi jo bil ata udaril. Samo za-
jokala bi. Mama, razumna in tiha Ïena, pa je bila pri-
pravljena, da bo branila in mirila.

Veãnost dolgo je bilo to tiho ãakanje. »Da bi Ïe vsaj

zagrmelo,« si je zaÏelela Podlipnica.

V okno se je zaletela zakasnela muha in padla na tla.
»Mrr,« se je od nestrpnosti oglasil Volkun, vstal, se

obregnil ob Markovo koleno in se od‰el dobrikat Anãki.
Podlipnik ni prezrl psa: »Dober in pameten pes.« Pa ni
tega povedal. ·e vedno je molãal. Naenkrat je videl Anã-
ko stati tik ob Marku. Zaãudil se je, kdaj je pri‰la k ov-
ãarju. In osupnil je, da tega ni mogel prikriti, ko je Anãka
spregovorila prav z njegovimi besedami, s tistimi, s ka-
terimi je terjal od Marka odgovor:

»Kaj pa vi pravite, ata, na to?«
Podlipnik je pogledal Anãko. V njenih oãeh je gorel

ogenj, ki ga je imela od njega, ne od mame, ãeprav je
bila na zunaj vsa taka kakor mama v njenih letih. Zaãutil
je, da bi nasprotoval sam sebi, ãe bi nasprotoval Anãki.
In zavedel se je tudi, kako nevarno je s silo du‰iti ogenj,

BES

OVâAR MARKO

338

ki prikrito gori Ïe dolge rodove v oãeh Podlipnikov in ob
vsakem viharju vzplapola. Pogledal je Marka in prav do-
bro vedel, da bi se Marko niti branil ne bil, ãe bi ga bil
vrgel ãez prag, dokler ni stala Anãka ob njem. Sedaj ga
ne more veã, zaradi ognja v Anãkinih oãeh. In prav do-
bro je vedel, da ãe se Anãke le pritakne, bo Marko uda-
ril. Ni zastonj poznal njegovega oãeta, ·imna, ki se je
povozil. Odkrito si je priznal, da sta mu taka oba v‰eã,
Anãka in Marko. Razklenil je pest in poloÏil roko z vso
dlanjo na mizo:

»Kaj mislim, bi radi vedeli vsi trije. Prav. Takole mis-

lim: Vsak dan se sme‰ omoÏiti s fantom, ki bo imel pre-
moÏenje, vredno tvoje dote.«

Marko je prebledel; iz ognja v Anãkinih oãeh so se

usule iskre in Anca se je obrnila k ognji‰ãu in pokazala
moÏu hrbet.

»Poãakajte, ‰e nisem vsega povedal. âe pa hoãe‰, da

bo Marko tvoj moÏ, pa poãakaj, da bo‰ polnoletna, sa-
ma svoja. Jaz dovoljenja ne dam. Potem ti pa tudi ne
bom branil in bosta dobila, kar ti je namenjeno. Kakor
si bo‰ postlala, tako bo‰ leÏala. Na gola tla lahko leÏe‰,
samo sama bo‰ odloãila, ãisto sama. Pa, ãe Marka prav
poznam, bo postelja precej visoko nastlana. Morebiti v
poznej‰ih letih prav pod strop.«

Podlipnik je vstal in se namenil oditi.

BES

OVâAR MARKO

339

»Ata!« ga je ustavila Anãka. Iz njenih oãi je sijalo

jasno sonce.

»Le pusti, Anãka. Moram po opravkih.«
Anca se je Cena mimogrede dotaknila in mu povedala

vse. Tako rada ga Ïe davno ni imela. Podlipnik se je tega
tudi zavedal.

Marko pa je skoraj jecljal: »Tega nisem priãakoval.«
»Ti ni v sramoto, ãe nisi previsoko mislil.«
Podlipnik je Ïe prijel za kljuko, pa se je ‰e enkrat obr-

nil in pri‰el nazaj prav do Marka in Anãke: »Povem
vama pa, pa — ne mislim, da bi nala‰ã hotela prej izsi-
liti poroko, nista taka, samo, mladost je norost, povem,
da bodita pametna; ker, ãe se bi vama kaj pripetilo, da
bi se, kakor pravijo, poroki mudilo, kakor gotovo sem
Podlipnik iz Krnic, tako gotovo ne bosta nikoli poroãe-
na.« Sedaj je Cenu plapolal v oãeh ogenj Podlipnikovih
rodov.

»Ata!« je skoraj za‰epetala Anãka.
»Nisem rekel Ïale besede. Kar sem pa povedal, sem

povedal.«

In je Ïe zaprl vrata, pa jih je spet odprl: »Marko! No-

coj bo‰ z nami, z vozarji, veãerjal.«

»Preveã, vse preveã,« se je zahvaljeval Marko.
»Glej, da mi ne bo treba biti hud nate.« In je od‰el.
Prva se je oglasila mama: »Ali sedaj poznata na‰ega

ata!«

BES

OVâAR MARKO

340

Anãka pa je mislila samo na Marka in Marko samo na

Anãko.

Mama in Anãka sta vzeli kruh iz peãi, Marko in Cenek

pa sta pospravila zvonce v podstre‰je.

Veãerja je bila bolj podobna gostiji kakor veãerji. In

vino je vse napravilo zgovorne, da so pripovedovali vo-
zarji in je pripovedoval Marko. Ko je pravil o medvedar-
jih, se je Cena ob kolena tolkel, tako se je smejal in se
mu je dobro zdelo; da Anãka ni marala Vi‰narjevega. In
niso odnehali. Anãka je morala zapeti pesem od straÏar-
jev pod Stolom.

Dolgo so posedeli.
Marko je ‰el od veãerje. Na vasi je postal in poslu‰al.

Vse je bilo tiho. Le jata gosi je priletela ãez Gosjak, se
sklicevala, na Blatih so jim zagagale race.

»Zavriskal bi; pa kaj bodo ljudje rekli. Da sem se na-

pil. Naj reãejo, kar hoãejo. Anãka bo vesela in Podlipni-
ku se bo tudi dobro zdelo.«

Popravil je klobuk, ãeprav ga nihãe ni videl. »Jujuju-

huhu!«

Volkun je zalajal.
»Le lajaj, Volkun, da bodo vedeli, kdo je vesel, kakor

‰e nikoli ni bil. Naj jih grize, Rotijo in TevÏa in Podro-
barja. Ko bi vedeli, da jukam zavoljo Anãke in ne zavoljo
tistih ‰estih jarcev! Anãka pa ve in njena mama ve in
njen ata ve.«

BES

OVâAR MARKO

341

»Jujujuhuhu!«
Manica je Ïe spala, z Rozalko sta se pa ‰e dolgo pogo-

varjala, tako dolgo, da je navsezadnje sestra le uganila,
zakaj je Marko jukal. Îal ji je bilo, da se je nekaj tednov
tako izogibala Anãki: »Reva. Hudo ji je bilo.«

Na postelji, na kateri je umrl oãa Jernej, je tisti veãer

Marko dolgo ãez polnoã v mislih prezidaval hi‰o, pri-
pravljal les za hlev in skedenj, kupoval konje in premi‰-
ljeval, kako bi bilo Anãki najbolj v‰eã. Anãki, dekliãu.

»Niã. PrimoÏeve bajte ne prezidam v hi‰o. Novo po-

stavim, in hlev in skedenj; vse novo.«

Zaspal je in sanjal, da Ïe gospodari na novem domu.

Za vasi med Savo in Peãmi nakupi miklavÏevino sveti
MiklavÏ na Klemenovo nedeljo na rodinskem semnju.

Cerkev je bila za vse semnjarje dokaj premajhna. Ov-

ãarji pa so se prav do zadnjega vsi pririnili pod kor, ov-
ãarji, ki so bili po dolgih mesecih zopet prazni‰ko oble-
ãeni, ovãarji, vse poletje samotarji, so zopet stopali med
fante.

Rodinci so nabijali, da so bili zvonovi kar vroãi. Pod

Muhovãevimi lipami pa so pokali na kamne postavlje-
ni moÏnarji, da je odmevalo od gora in da so okna Ïven-
ketala in se je tresla zamrzla zemlja.

BES

OVâAR MARKO

342

Mraãilo se je. Utihnili so moÏnarji, obmolknili zvono-

vi. Otroci so Ïe davno pojedli strdenje, ki so jim ga pri-
nesli z Rodin, dekleta in Ïene so se Ïe nagledale Ïidanih
rut, ki so jim jih za semenj kupili fantje in moÏje, in Pod-
lipnikova Anãka je tudi Ïe spravila v skrinjo preãudno
lepo veliko srce iz malega kruhka, katerega ji je dal Mar-
ko za spomin.

Pa semnja ‰e ni bilo konec.
Pri Smrãarju so se oglasili Bovãani s ‰kantom, basom

in klarinetom in zavrteli so se pari, da se je hi‰a tresla in
da so sveãe utripale.

Pri mizi v kotu so sedeli: Podlipnik in Anãka, Marko

in Rozalka, Miha in Franca, konjar TomaÏ in Bajtniko-
va Mica, MeÏkov JoÏa in Frãejeva Reza, stari JoÏa, Jok in
Vrbanek. Velik lesen kroÏnik narezanih klobas in dan-
ke je ukazal Cena postaviti sebi in svoji druÏbi na mizo
in hleb pogaãe in dvojni bokal vina. Dobro so se imeli.
Bovãani pa so godli:

»Drom póm na bás
pa en jérbas klobás
pa vina en bokál,
da se bo dékliã smejál.«

Dekletom se je ljubilo iti plesat, pa Podlipnik ni pustil:

»Najejte se prej in napijte, da se bo imelo kaj potresti.«
V levem kotu ustnice mu je igral nasmeh in JoÏa, stari

BES

OVâAR MARKO

343

hlapec, je spet ugibal in pogledoval Podrobarja, ki je se-
del pri sosedni mizi in se prisiljeno smejal. Vedel je, da
je njega vzel Cena na piko.

Podlipnik je poklical Miha, krãmarja Smrãarja, mu

potihem nekaj povedal in naroãil ‰e en dvojni bokal.
Smrãar je stopil mimogrede h godcem, jim po‰epetal in
pokimal Podlipniku. Cena je vstal izza mize, ‰el k Bov-
ãanom, jim vrgel srebrn goldinar in povedal gostom:

»Ta raj je moj in moje mize.«
»Le katero bo prosil Podlipnik za ples?« so ugibali po

hi‰i.

Cena pa ni prav niã pomi‰ljal. Prijel je PrimoÏevo Ro-

zalko za roko: »Midva, Rozalka, bova rajala.« Rozalka je
bila v zadregi, pa ni utegnila pokazati zadrege. Cena jo
je Ïe vrtil, da se je komaj ‰e dotikala tal.

Za njima so plesali Marko in Anãka, MeÏkov JoÏa in

Rezka in TomaÏ z Mico.

Pod stropom je pel klarinet in bas je grmel kakor iz

kleti.

»Drom pom pom pom.« Podlipnik je zadnjiã udaril s

‰kornjico ob tla, Mica je zavriskala, da so si Ïenske za-
tisnile u‰esa. Plesa je bilo konec in posedli so nazaj
okrog mize.

Cena je nalil in prijel kozarec: »Marko! Ta ples sem

ukazal tebi na ãast. Zato sem ga, ker so mi pomladi vsi
branili, naj te ne jemljem za ovãarja. Pa si mi jarce pore-

BES

OVâAR MARKO

344

dil in sebi si jih ‰est pripasel, ãeprav so ti nala‰ã nagajali.
Bog te Ïivi!«

In so domalega vsi pili na Markovo zdravje. Kdor pa

ni, se je potajil.

»Kaj pa, ãe bi bil ovãar imel nesreão in bi ti bili na nje-

gov ro‰ padli jarci? A?« se je oglasil Podrobar.

»Eee, ne bi ga pestil,« je bahal Podlipnik. »Saj nismo

vsi tako stisnjeni, kakor je na‰ srenjski Ïupan. Kaj pa se
meni pozna ducat jarcev.«

Pastirji so pohvalno pritrjevali Podlipniku. Podrobar

je pa ‰e vedno ugovarjal: »S takimi dogovori bo razva-
dil ovãarje, da ne bo nikoli nikomur dovolj plaãe.«

Tedaj so pastirji zrastli in ti‰ãali v Podrobarja. Smrãar

pa je namignil Bovãanom in spet so se oglasili ‰kant in
bas in klarinet in udu‰ili pogovor. To pot sta od mize v
kotu plesala samo Marko in Anãka.

Zanaprej je Anãka z vsakim, ki jo je prosil, plesala

samo enkrat, drugaãe pa vedno z Markom. Bovãani pa
so godli in godli:

»Pa drom póm na bás —
pa hólala dri,
fant dékle vrti.«

Podlipnik je naroãil pastirjem vina. Vsi so pili in na-

zdravljali Cenu in Marku in Anãki, le tretjinek TevÏ je
obsedel pri Podrobarju. Stikala sta glavi in pila iz poliãa.

BES

OVâAR MARKO

345

Godci so utihnili. Podrobar je vstal, stopil k Podlipni-

kovi mizi in bolj kriãal kakor govoril: »Cena! ·est jarcev,
pravi‰, da je pripasel letos tvoj ovãar. Meni se pa zdi, da
ti bo izplel ‰e eno ovãico, ki ni bila v planini.« Pokazal je
Marka in Anãko. »Potlej bo‰ pa videl hudiãa!«

Vsi so se bali, da se bo Podlipnik spozabil in vsi krog

njegove mize so bili pripravljeni, da ga zadrÏe. Cena se
je pa ‰iroko nasmejal: »Kaj si mar mislil, da bom Anãko
k vam dal, da bi bila soka laãna.«

»Kdaj sem te prosil zanjo?« se je raztogotil Podrobar.
»Prav zdaj. Vsi smo sli‰ali.«
»Hahaha,« so pritrjevali Podlipniku.
»Ni res,« se je oglasil Rotijin TevÏ.
»Podvihani palec, tiho,« ga je zavrnila Mica, »ãe ne te

nesem pod kap, kakor sem te na Jezercih.«

»Ti bodi tiho, baba!« je rojil Podrobar. »âe ni res, pa

ni res.«

Spet ga je podraÏil Cena: »Ali pa bi ti rad oddal Mar-

janco PrimoÏevemu Marku. Zakaj pa je nisi pripeljal na
ples, da bi razsodili, ali spadata skupaj. Ne sme‰ biti
tako stisnjen, ãe si srenjski Ïupan.«

»Raj‰i vidim, da gre s cigani,« se je togotil Podrobar,

»kakor da bi vzela garjavega ovãarja.«

Sedaj sta se Marko in Anãka nasmejala, da sta se raz-

loãila od vseh drugih.

BES

OVâAR MARKO

346

TomaÏ je vstal in prek mize spregovoril: »Tak garjav

ovãar je Marko, da bi se Marjanca pol leta sladko drÏa-
la, ãe bi jo poljubil. Krajcpataljon!«

Med smehom je dregnila Mica Anãko: »Anãka, ali

res?«

Zardela je Anãka in odgovorila: »Ne vem.«
Mica pa je sedaj prav dobro vedela, kako je z Markom

in Anãko.

Podlipnik pa se je naslonil na zid, poÏvenkljal s tolarji

v Ïepu in pomeÏiknil: »Kaj bi se prerekali, ko je Ïe vse
dogovorjeno. Anãka bo vzela Marka, Cenek pa Manico.
Kadar pa jaz umrjem, bo na‰a mama vzela konjarja To-
maÏa, ki je vseh fantov vreden, ãe pa Anco preÏivim,
imava pa Ïe midva z Bajtnikovo Mico besedo.« In je od-
govoril in ni odgovoril; vse obenem.

Razneslo bi bilo kmalu hi‰o, tako so se krohotali. Po-

drobar pa je odhajal, se med vrati obrnil in poÏugal Pod-
lipniku: »Ti bo Ïe ‰e pri‰la za grinte, bahaã bahavi.«

Pa je malokdo sli‰al Podrobarja, ker so veãjidel vsi

gledali TomaÏa, ki je namerjal Podlipniku in se narejal
hudega: »Mica je moja. Jaz Mice ne dam. Z biãem ti
bom hlaãe izpra‰il, Cena, ãe te najdem pod njenim ok-
nom.« In je odpeljal Mico na sredo hi‰e, se vrnil ‰e po
Anãko, Franco in Rozalko, plaãal godce in plesal sam s
‰tirimi dekleti, jih vrtil okrog sebe, hodil pod njihovimi
rokami, poprijemal z vsako roko po dve in dve za roke,

BES

OVâAR MARKO

347

poskakoval in bil s petami skupaj, da so zvenele podkvi-
ce kakor ostroge.

Plesalci so ga gledali, privzdigovali noge in mahali z

rokami, dokler ni TomaÏ odvedel deklet, po dve in dve
na vsako stran, nazaj k mizi.

»Tako smo po zmagah kirasirji plesali in druge v niã

devali. Krajcpataljon!«

Spet so godli Bovãani in spet sta plesala Marko in

Anãka. Vi‰narjev ·imen pa je stal med vrati in ju opazo-
val. Ni se mogel premagati, da bi ne pri‰el pogledat
Anãko, ki mu je bila bolj v‰eã kakor njena dota.

Za prihodnji ples je ·imen prosil Anãko. Anãka pa se

je izgovorila, da je Ïe trudna in da ne bo veã plesala. Vi‰-
narjev je sedaj prav dobro vedel, da ga ne mara in da
ima Marka rada.

Od‰la sta Podlipnik in Anãka. Marko je prisedel k

Joku in Vrbanku in ujel konec Vrbankovega modrova-
nja: »Da bi le Podlipnik naredil, kar je rekel. Ker preveã
bogastva na enem kupu ni kaj prida. Tako je na‰ gospod
Jezus Kristus uãil. Bo Ïe res.«

Marko je presli‰al in zaãel drugaãen pogovor. Pa je bil

razmi‰ljen; v mislih se je ‰e vedno pogovarjal z Anãko in
krãma se mu je zdela zakajena in dolgoãasna. Od‰el je
domov obenem z Jokom in Vrbankom.

Konjar TomaÏ pa je ‰e ostal. Spomnil se je, da ni ‰e

zapil zadnje atake, tiste od pomladi, ko je v skok pognal

BES

OVâAR MARKO

348

konje od krni‰kega mosta proti Jezercem in ustrahoval
za eno leto zverino, da se je morala umakniti v Srednji
vrh, v svoje tabori‰ãe, ki ga bo ‰e tudi razdejal, kadar bo
suho in veter za to.

Okrog polnoãi je prinesel ‰e MeÏkov JoÏa svoj ‰kant

in je tako dobro pomagal Bovãanom, da so ga s sabo
med godce vabili, in jih je zato Bajtnikova Mica ozmer-
jala.

In ni hotelo biti konca:

»Drom póm na bás —«

Drobnega, suhega snega se je naletelo za dva prsta. Tra-
vo je pokril, strni‰ã pa ne. Pod hrasti je ostalo ‰e kopno.
Na cesti so ga hitro razvozili in v Rebri ga je vzelo po-
poldansko sonce.

Podlipnikov Cenek pa ni smel iz hi‰e ne v snegu ne v

soncu, ker sta ga glava bolela in trebuh.

»·trukljev si se preveã najedel,« ga je tolaÏil ata.
»Saj sem jih komaj dobro pokusil,« je ugovarjal Ce-

nek.

»Niã ne maraj. Ko pridem nazaj, bo‰ zdrav kakor

riba.«

»Kam pa spet greste, ata? Tako malokdaj ste doma.«
»Pozimi bom doma, pozimi, Cenek. Sedaj pa moram

‰e enkrat v kopnem pripeljati iz Trsta v TrÏiã, kjer imam

BES

OVâAR MARKO

349

Ïe cele krade blaga, ki ga bo vozil pozimi Miha s sanmi
ãez Ljubelj v Celovec, da konji ne zastanejo in da bo veã
zasluÏka. Priden bodi in mamo lepo ubogaj, pa pojde‰
enkrat z nami.«

Cenek se je pa prijel za glavo in ni niã odgovoril. Ata

je od‰el v kuhinjo.

»Anca! Kdaj se je Cenek tako prehladil?«
»Prehladil? Saj niã ne ka‰lja.«
»Kaj pa naj bi mu bilo?«
»Îe od poletja bolehajo ljudje za vroãino. Stagnarjeva

je umrla.«

»Ko Ïe prej ni bila zdrava.«
»Bolj prav bi mi bilo, da bi ne ‰el od doma in me ne

pu‰ãal same v takih skrbeh.«

Cena se je sprehodil po kuhinji: »Umrl ne bo. âe mu

pa le ne bi odleglo, po‰lji v TrÏiã po padarja, po Vencelj-
na Hu‰a, ki zna zdraviti za vse doktorje. Se dobro po-
znava.«

Ponoãi je Cenek vso noã stokal in mama ni zatisnila

oãesa.

Zjutraj niso vedeli, o ãem bi govorili. Pa tako lepo ju-

tro je bilo. Triglav je rdel v snegu in zarji, cesta je bila
pomrzla in na dvoru so stali Ïe vsi trije parizarji zapre-
Ïeni. Cena pa se je obiral in obiral, da so Ïe konji nera-
di stali: »Kar poÏenite, vaju bom Ïe dohitel,« je ukazal in

BES

OVâAR MARKO

350

se ‰e enkrat vrnil v hi‰o. JoÏa pa je drÏal in miril njego-
ve konje, ki so hoteli za drugimi z dvora.

Stopil je k postelji in prijel fantka za roko: »No, Ce-

nek, sedaj grem in ti bom nekaj prav lepega prinesel iz
Trsta.«

»Ata! Jaz sem bolan.« Tako Ïalostno je spregovoril

Cenek, da se je vsem milo storilo.

»Pa ozdravi‰ in doraste‰,« je bolj sam sebe tolaÏil

Podlipnik kakor sina, »in bova prevozila ‰e sveta — zbo-
gom, Cenek!«

»Sreãno, ata!«
V veÏi je Cena ‰e enkrat ustavila Anca: »Ali pa bi ven-

dar ostal doma?«

»Bi. Pa ne maram, da bi ljudje rekli, kako sem nave-

zan na otroka. Saj bom vozil kakor za stavo.«

Sedel je na voz in pognal: »Hi!« Voz se ni premaknil.

Udaril je z biãem. Konji so se ‰e bolj zmedli. Moral je v
sedlo, da je odpeljal z dvora.

Mama in Anãka sta se molãe spogledali: »Nesreão vo-

hajo konji.« Ko je zginil parizar v stagnah, sta se obe
vrnili k Cenekovi postelji.

Cena je na cesti spet sedel na voz in z biãem pognal

konje v tek. Pa ni malo udaril: »Mrhe!«

Pri Vrbju je dohitel prva dva voza. SovraÏno je pogle-

dal s snegom zapadle gore: »Ko bi bil Ljubelj kopen, bi
ukazal pognati v TrÏiã in bi bil pojutri‰njem zveãer spet

BES

OVâAR MARKO

351

doma. Tako pa —« Póãil je z biãem: »PoÏeni, Miha! Se
mudi, kakor se ‰e nikoli ni.«

Pred praznimi vozmi so se spenili konji. V Ljubljani

Podlipnik ni hotel naloÏiti tovora, ãeprav so mu ga po-
nujali: »Da nas sneg ne ujame,« se je izgovarjal. Preno-
ãeval pa je Ïe prvo noã na Vrhniki, ker se mu je mudilo
kakor ‰e nikoli ne.

Prav takrat, ko je ata na Vrhniki konje izpregel, jih je

doma v Krnicah Cenek v vroãiãnih blodnjah zapregel in
pognal: »Hi!« Pa je moral voziti po stra‰no strmih klan-
cih navzdol, ker ni konj vso noã nikoli veã pognal, am-
pak jih samo ustavljal: »E! — Oha!« In je vrtil z roko,
kakor bi hitel zavirati: »Zavri! — Zavri!« In spet: »Coklo,
coklo pod kolesa!«

Po stra‰no grdo razvoÏeni cesti je moral voziti ali pa

po ledeni, ker je ukazoval: »Miha! Opri!« Pa si je hitro
premislil: »Ne, ne, ne, ne! Steci, da te ne povozi.« Potem
se je voz prevrnil: »Naaa!« Razprostrl je roke: »PoreÏi-
te vrvi in re‰ite konje!«

Proti jutru se je napol zavedel. Mama in Anãka sta bili

objokani: »Zakaj pa vekata? Molita raj‰i, da ne bo ata
povozilo, pot je tako ledena. Mi smo se zvrnili in fuks se
je ubil. Pa tako dobro je peljal.«

Anãka je naglas zajokala, mamo pa je kar sunilo v

srce, ker se je spomnila, da Cena noro vozi in se prav

BES

OVâAR MARKO

352

lahko povozi. Od‰la je v veÏo in ukazala: »JoÏa! Napre-
zi in takoj po padarja v TrÏiã.«

Cenek je sli‰al in se zavedel: »Anãka! Jaz sem bolan.«
Anãka se je sklonila k njemu: »Si, Cenek. Pa ozdravi‰.

Mora‰ ozdraveti.«

»Saj bi rad. Da ne bodo ata hudi! Kje pa so?«
»Kmalu bodo pri‰li, Cenek, kmalu,« ga je mirila

Anãka.

»Samo tako pravi‰. Îe vem. V Trst so ‰li. Oh, da jih ni

doma.« Potegnil si je odejo ãez obraz in zaihtel.

Pa Anãka ga je spet odgrnila in videla, da joka. Tako

hudo ji je bilo. K njemu na blazino je poloÏila glavo in
sta oba jokala, bratec in sestra.

Pri‰li so PrimoÏevi trije. Manice Marko ni pustil pre-

blizu bolnika, da bi kaj ne nalezla. Sam pa je sedel k po-
stelji in je sku‰al Ceneka razvedriti:

»Ozdravi‰, Cenek, kajpak, da ozdravi‰. In drugo leto

bom veliki zvonec obesil eni izmed tvojih ovca.«

»Îe mogoãe. Pa bo‰ vendarle Anãko raj‰i imel kakor

mene.«

Marko je bil v zadregi: »Saj imam tudi tebe rad. Ce-

nek, tudi tebe.«

»Vem, da me ima‰. Pa le imej Anãko bolj rad.«
Marko je ponudil Podlipnici: »Naj ostane Rozalka kar

pri vas, dokler Cenek ne ozdravi, bom Ïe sam doma ku-
hal.«

BES

OVâAR MARKO

353

Hudo je ustregel Podlipnici in Anãki.
Pa se mu je tisto opoldne ka‰a prismodila. Kako bi se

mu ne. Slutil je teÏke dneve in poãutil se je, kakor bi ne-
kdo hodil okrog ognji‰ãa in se mu ‰kodoÏeljno smejal.

S ãisto premóãenim Ïrebcem je pripeljal JoÏa padar-

ja Venceljna iz TrÏiãa. Precej trebuha je imel moÏakar,
bil je ple‰ast in obrit in rdeã v obraz.

»Dober dan, mama!« je pozdravil in od‰el takoj k bol-

niku. »No, fantek,« je nagovoril Ceneka, »pravijo, da si
bolan?«

»Saj sem res,« je odgovoril Cenek. »Trebuh me boli in

glava.«

»Bova pogledala.«
Padar Hu‰ je Ceneku pre‰tel Ïilo, mu trkal po prsih,

poslu‰al na hrbtu, mu obbobnal trebuh, ga prijel za gla-
vo, mu pogledal v oãi in na jezik in vpra‰al Anco: »Kje
pa je Cena?«

»V Trst je ‰el z vozmi.«
»Prokleti furman nórãavi. Oklofutal ga bom.«
Podlipnica in Anãka sta se prestra‰ili. Vencelj pa je

poiskal v torbi kroglice in kapljice in dopovedal, kako
naj otroka zdravijo: »Pa po gospoda po‰ljite. Pa pazite,
da ‰e drugi ne nalezete.«

Vsa objokana je Anca vabila Venceljna na juÏino, pa

je odklonil in JoÏa je moral takoj spet napreãi, potem pa
je tri ure stal s kobilo v Poljãah pred Jernejcem, da se je

BES

OVâAR MARKO

354

dedec najedel in napil in mu spet sedel na voz: »No, tak.
Pa poÏeni.«

Cenek v blodnjah ni veã vozaril. Igral se je z Manico,

klical Anãko in mamo in se sporekal z atom. V polzave-
sti je ujel pogovor ob postelji, ko so ugibali, ali bo pre-
stal ali ne bo.

Proti jutru je bilo. Cenek je zadremal, Anca pa je se-

dela pri postelji in jokala. Cenek se je prebudil in videl
mamo, kako si je zakrivala obraz, in sli‰al, kako je ihte-
la.

»Mama!« ·epetaje jo je poklical.
Podlipnica si je z dlanmi obrisala solze: »Kaj bi rad,

Cenek?«

»Vode.«
Omoãila mu je razsu‰ene ustnice in z Ïlico napajala

razÏejanega otroka.

»Mama!« Tako ljubeãe jo je pogledal.
»Cenek!« Sklonila se je k njemu in ga poljubila.
Cenek se je zaãudil. Da bi ji vrnil poljub, se ni domislil.

Kako bi se? Nikoli ga mama ‰e ni poljubila in nihãe ne.
Pa sta ga poljubovala mama in ata, ko je bil ‰e tako maj-
hen, da ni mogel pomniti tega. In zavedel se je, da ga
ima mama hudo rada in ata tudi, ãeprav mu tega nista
nikoli kazala: »In Anãka me ima tudi rada.«

Premi‰ljeval je, kaj naj pomeni, da ga mama poljubi-

la: »Îe vem.«

BES

OVâAR MARKO

355

»Mama!« Spet jo je poklical in dolgo gledal z uga‰a-

joãimi oãmi.

Mama ga je boÏala: »No, le povej, Cenek!«
»Umrl bom,« je dahnil.
Anca ni niã odgovorila. Spet je poljubila Ceneka. Za-

ãutila je krivico, ki jo dela materam Gorenjski kot, ker
jim ne pusti veã poljubljati svojih rodnih otrok, kadar
toliko dorastejo, da shodijo; in vãasih, ‰e otroke v pleni-
cah, smejo samo na skrivnem, da nihãe ne vidi, ljubeãe
pritisniti k sebi: »âe bi dorastel in se v gorah pretegoval
ali konje krotil, bi ‰e razumela. Tako pa —? Ali naj sedaj
med angelci robanti!«

»Mama!«
Pritisnila je glavo na njegovo blazino, ga poljubovala

in jokala, da je Cenek zaãutil na licu njene solze.

»Mama! Nikar ne vekajte. Saj bom ‰el v nebesa in

bom prosil Boga za vse: za vas, mama, in za ata in za
Anãko in za —« Obmolknil je in vpra‰ajoãe gledal ma-
mo.

Podlipnica je videla fantkovo zadrego: »In za koga ‰e,

Cenek?«

»Za Marka, ãe smem, ãe ne bodo ata hudi?«
»Niã ne bo hud. Le spomni se tudi na Marka in Anã-

ko.« Tedaj se je zavedela, da mu je priznala, da tudi ona,
njegova mama, niã veã ne upa v njegovo ozdravljenje.
Hotela je popraviti: »Pa kaj govoriva o tem, Cenek. Ti ne

BES

OVâAR MARKO

356

bo‰ umrl. Ti ne sme‰ umreti. Zavoljo mene ne sme‰. Pa
zavoljo ata ne sme‰. Ne sme‰.«

In Cenek je vedel, da bi mama rada umrla namesto

njega.

»Maaama!«
Od takrat se ni veã zavedel.
Drugo jutro mu je mama zatisnila oãi, v katerih je

ugasnil ogenj Podlipnikovih rodov.

Glasen jok se je razlegel pri Podlipniku. Vas se je zgro-

zila. Odraslim se je zasmilil Podlipnik: »Bog ve, kje
vozi?«

Le Rotijin TevÏ je ‰kodoÏeljno po‰epetal Podrobarju,

ko ga je sreãal: »Pa mu je pri‰lo za grinte. Bahaãu baha-
vemu.«

Podrobar pa ga je posvaril: »Tiho bodi! Tako nisem

mislil.«

Otrokom je bilo Ïal Ceneka in Manica je jokala in jo-

kala.

Pogreb je odloÏila Podlipnica, kar se je najdlje dalo:

»Mora, mora ga ‰e enkrat videti, ãeprav mrtvega, Cena,
svojega Ceneka. In pri pogrebu mora, mora biti. Le kdo
naj ga gre poiskat, Cena, na cesto med Trstom in TrÏi-
ãem?«

Spomnila se je: »Marko!«
Kopat pehar ovsa je vsul JoÏa Ïrebcu v korito in med-

tem ko je konj hrampal Ïito, je Marko konja sedlal. Pod-

BES

OVâAR MARKO

357

lipnica pa je dopovedovala Marku: »Po mojem bo danes
zveãer privozil Cena v Ljubljano. Naprej ne hodi. V
Ljubljani ãakaj!«

»Bom.« Îrebec je udaril. Marko se ni umaknil. Za-

kriãal je in sunil konja s pestjo v bok, da je odskoãil.

»Povej mu, da — saj ve‰ — in, da, kaj bi govorila, bo

sam bolje vedel kakor jaz.«

»Bom.« Marko je Ïrebca Ïe odvezoval.
»Po mojem bo do jutri zjutraj doma, ãe privozi danes

do Ljubljane. Pogreb bo ‰ele pojutri‰njem.«

»Vem.« Marko je sedel Ïe v sedlu.
»So ti stremena prav dolga?« je poskrbel zanj JoÏa.
»Prav.«
»Na Ga‰teju krmi s kruhom in vinom, v Ljubljani pa

spet z Ïitom.«

»Bom. Hi!« V raztegnjen skok bi bil rad pognal Mar-

ko, pa je bila premalo svetla noã. Sklenil je bil, da pojde
‰e od Ljubljane naprej, dokler ne sreãa gospodarja: »âe-
prav pota ne poznam. Saj govore ljudje ‰e daleã za
Trstom po kranjsko, se Ïe dovpra‰am.«

Ob svitu so v Kranju pri Jelenu preraãunali Marku, da

bo Podlipnik ‰ele ãez dva, tri dni vozil skozi Kranj.

Marko je zajahal po klancu navzdol, zami‰ljen gledal

Ïrebcu v grivo in smilil se mu je gospodar, ãe ne bo veã
videl Ceneka. In Podlipnici bo hudo, in Anãki. Vsem.

BES

OVâAR MARKO

358

»Maãke na tla!« Rezko je zadonel ukaz v jutranji

mraz. Kakor bi ga bil sunil s pestjo v brado, tako hitro je
Marko dvignil glavo. Spoznal je Podlipnikov glas, poza-
bil za minuto, kako Ïalostno sporoãilo prina‰a gospo-
darju. Razveselil se je, da ga je sreãal v Kranju, ko ga je
v mislih iskal na Krasu: »·e bo videl Ceneka. Bo pri po-
grebu.«

Konji si niso zarezgetali v pozdrav.
»Dobro jutro!« je pozdravil Marko z veselim obra-

zom.

Podlipnik pa je gledal Marka, kakor bi ga hotel z oãmi

prebosti. Tako gledal, da se Marko ni upal spregovori-
ti.

»Ali je Ïiv ali je mrtev?« je vpra‰al Podlipnik od pari-

zarja.

»Mrtev,« je tiho povedal Marko.
Podlipnik se je prijel za roãico in vsi so dolgo molãa-

li.

Prvi je spregovoril Podlipnik: »Tako. In ti se prisme-

je‰ do mojih parizarjev. Da se more‰.«

»Vesel sem bil le zato, ker sem vas tako kmalu sreãal.«
»Kaj bo‰ tega vesel. Saj si moral vedeti, ãe ima‰ kaj

spremisleka, da vozim, kakor ‰e nikoli nisem.« Miha je
odpregel konje, da jih pripreÏe pred gospodarjev pari-
zar.

BES

OVâAR MARKO

359

Podlipnik pa je ukazal: »Ne bomo pripregli, ãeprav

konje pretrgamo.«

Cena je skoãil v sedlo, pognal in prevozil prva dva

parizarja. Samo v sredi klanca so se konji oddahnili. Na
vrhu klanca pa je Cena ukazal: »Miha! Odprezi fuksa in
vprezi v moj voz za zadnjega levega konja Ïrebca.«

Marko je molãal. Grizlo ga je, ker je nevede uÏalil go-

spodarja. Pomagal je Mihu in premi‰ljal, kako bi popra-
vil svojo nerodnost. Pa se ni mogel domisliti niã pamet-
nega in se ni upal nagovoriti Cena.

Podlipnik je zajezdil fuksa: »Marko! Na Ïrebca, in

pelji moj parizar v TrÏiã.«

Marku se je odvalil kamen od srca. Urno je zajezdil

Ïrebca. V sedlu je pa spet pozabil, da je Cenek umrl. Po-
prijel je z desno vajeti, z levo biã, poãil in pognal. Konji
so pretegnili. Marka pa je vsega prevzela misel, da vodi
dva para konj in da cvrka za njim naloÏen parizar. Niã
ni videl Podlipnika, kako ga opazuje. ·ele ko ga je Cena
sunil s stremenom v ‰kornjico, se je ozrl in ugledal Pod-
lipnikov jezni obraz. Stra‰en je bil. âe bi ga bil sunil s
sedla, bi se ne bil Marko prav niã zaãudil. Pa ga ni. Le
sikal mu je na uho, da nista sli‰ala Miha in vozar, in trgal
je besede: »Fant! Spet se smeje‰. Uganil sem tvojo misel.
Vesel si, ker je Cenek umrl, in misli‰: Podlipnik, ta norec
prismojeni, mi je obljubil Anãko. Sedaj dobim z njo naj-
veãji grunt in parizarje in konje in denar in vse. Prekle-

BES

OVâAR MARKO

360

to si se zmotil. Ne dam ti Anãke in ãe se do smrti najo-
ka.«

âe bi ga bil Podlipnik s kolom pobijal, bi bil Marko

manj trpel. Zatrepetala so mu usta in komaj je iztisnil:
»Nisem mislil.«

»Dóbi drugega norca, da ti bo verjel. Jaz ti ne. In ãe

ima‰ samega sebe le majãkeno rad, ne prestopi nikoli
veã mojega praga.« Podlipnik je udaril fuksa in odvihral.

Kakor bi vozil samega sebe k pogrebu, je vozil Mar-

ko prviã parizar, Podlipnikov parizar, po cesti iz Kranja
v TrÏiã. ZasneÏene gore so se mu pa tako daleã odmak-
nile.

Cena je prijezdil kakor v enem samem skoku v Krni-

ce. Lesa na dvor je bila zaprta. Ni je utegnil odpreti.
Udaril je upehanega konja, preskoãil leso in odbil zgor-
nji krajnik. Konj je bil tako razpenjen, da je bil bolj po-
doben belcu kakor fuksu.

Onemela je hi‰a. V veÏi je sreãal Cena Anco. Glasno je

zajokala: »Cena! Jaz nisem kriva.«

»Ne bodi otroãja!« Od‰el je mimo nje v hi‰o in pokro-

pil Ceneka, kakor bi bil pri‰el kropit tujega mrliãa. Srce
mu je bilo, za grlo ga je stisnilo, vsa hi‰a je jokala, Cena
pa se je premagal; niti solza mu ni stopila v oko.

Na fuksa so pozabili. Razpenjeni konj je za‰el k vod-

njaku, prepodil strÏka, ki je napovedoval nov sneg, in se
napil iz korita ledeno mrzle vode. ·ele ko je fuks Ïe bru-

BES

OVâAR MARKO

361

sil vodo iz gobca, je pritekel JoÏa in ga odpeljal v konjak,
namesto da bi ga bil znova zajezdil, pognal v skok in ga
poãasi ohladil. Se paã ni spomnil.

Ko so pri‰li vsi zasneÏeni od Cenekovega pogreba, je

v konjaku leÏal fuks mrtev.

Pa tako dobro je peljal!

BES

OVâAR MARKO

362

PETNAJSTO POGLAVJE

SREN DRÎI

o kolena je padlo teÏkega juÏnega snega. Vrabci so

stikali na skednju za zrni, zgubljenimi ob mlatvi;

strnadi se niso veã bali jesti s kurami; senice so prilete-
le na okna in na drevju v sadovnjaku so ãakale vrane,
kdaj nikogar ne bo na dvoru, da pogledajo na gnoj in
poi‰ãejo ãrva ali vsaj napol prebavljeno zrno Ïita.

Namesto trdega ropota voz so se ogla‰ali s ceste in s

potov bronasti konjski in ploãevinasti volovski zvonci,
za katerimi so tiho drsele sani.

Pa ni bil kaj prida saninec in v spodnjih krajih, okrog

Ljubljane, gotovo ‰e za manj; Podlipnik je bil take volje,
da ga je vse bolelo. Rad bi bil zapregel in raztresel Ïalost
za Cenekom po ‰irokih cestah. Pa, kako? »Saj bi mi vsi
norce kazali, ãe poÏenem na taka pota. — Smrt mi je
vzela sina in Ïalost me je v skobec ujela, pa bom Ïe po-
ãasi re‰il nogo iz njega.«

Anãka se je ogibala ata, ker ni sama sebi zaupala, da

se ne bo z njim sprla: »V teh dnevih Ïalosti. — Dovolj
grdo bi bilo. — âe se ni znal premagati ata, se moram
zatajiti jaz. — Kakor bi ne bilo Ïe dovolj hudo, da mi je
umrl edini brat, je pa ‰e ata po krivem obdolÏil Marka

BES

OVâAR MARKO

363

‰kodoÏeljnih misli in ga zapodil. Pa naj le poãaka ata, da
malo pozabimo Ceneka. Marka ne dam, pa ga ne dam,
zato ker ga ne dam.«

Podlipnica pa je videla moÏu in hãeri v du‰o in trpe-

la za tri: zase; za Cena, ki mu je Cenek umrl; in za Anãko,
ki je zgubila brata in ostala edinka, ki ne bo mogla ostati
sama in bo morala izbrati moÏa po pameti, ne po srcu,
in bo sreãevala Marka, ki se ne bo Ïenil, in ga ne bo mo-
gla nikoli pozabiti pa bo morala z drugim Ïiveti in dru-
gemu roditi otroke. Joj! Vseh sedmero meãev je bilo za-
sajenih skozi njeno srce, pa ni sebe niã milovala. Smili-
li so se ji le Cena in Anãka in Marko: »Ooo! Res. Vedno
sem bila bolj navezana na Anãko kakor na Ceneka. Saj
vem, da to ni prav. Pa, ãe bi bil Bog mene vpra‰al, koga
naj vzame, bi bila dala Anãko, ne Ceneka. Ooo! Ljuba
sveta Ana —«

Za‰la je po opravkih na zgornji vrh in naletela na ptiã-

nico, v katero je lansko zimo lovil Cenek ‰ãinkavce, se-
nice in brgleze, jih preÏivil skozi najhuj‰i mraz in potem
spet vse spustil. Prinesla je ptiãnico v kuhinjo in vrgla v
ogenj: »âemu naj bo pri hi‰i, ãe ni veã Ceneka.«

Niã manj pusto ni bilo pri PrimoÏevih. Kar molãali so;

‰e Manica. Ko je nehalo sneÏiti, Marko ni veã strpel do-
ma. Zadel je samoteÏnice na hrbet in od‰el po seno pod
Srednji vrh. Vrnil se je prazen, ker so z Ïivino pretrgali
pot samo do Jezerc. Pa ni mogel ãakati brez dela doma,

BES

OVâAR MARKO

364

kdaj zamrzne in bo drÏal sren. Nak. Preveã sta ga griz-
la Ïalost in jeza. Vzel je lopato in kramp in od‰el z Vol-
kunom na Gojzdec in se lotil na steãini volãje jame. — ·e
dandanes ni do vrha zasuta. — Dober teden se je mudil,
preden jo je izkopal, ogradil in pokril in nastavil vabo:
»Ko pomrzne in zima zares pritisne, ni zlomek, da bi ne
premotilo kak‰nega volka, da se ujame.«

Pritisnil je mraz. Sneg je tako trdo premrznil, da je

sren konja drÏal.

Marko je vozil izpod Srednjega vrha seno in je pripe-

ljal na zadnjih samoteÏnicah sena tudi risa, ki ga je ujel
na Podjavoru v skobce. NajbrÏe je bil to tisti ris, ki je
Vr‰iãnikovemu Ïrebetu izpil kri. Rozalka je bila vesela,
ker risji koÏuh je drag, Manica pa se je bala ‰e ubite zve-
rine. Marka pa je jezila misel, da ne sme nesti risa poka-
zat Anãki. ·e za dne je odrl risa in na‰pilil koÏo. Potem
ni prijel za nobeno delo veã.

Da si preÏene puste misli in da si okraj‰a veãer, je

Marko priÏgal le‰ãerbo in odprl boÏje bukve SVESTI
TOVARSH in ob migljajoãi svetlobi bral:

DESSETA REGELZA.

Sa ta mladi folk, Synove inu Hzhere, Hlapze inu De-

kle.

Nobeden stan teh ludy ni v’ vezhi nevarnosti, koker

so ti mladi ludie, sakaj ony imajo veliko svoje dushe so-
urashnikou.

BES

OVâAR MARKO

365

»In jaz in Anãka imava za povrhu ‰e veliko sovraÏni-

kov svoje sreãe,« je pomislil Marko, bral naprej in obstal
pri besedah iz Svetega pisma:

»En dober dar je ena dobra shena, leta dar bo dodi-

len timu, kateri se Boga boji k’ polonaniu niegovih do-
brih del.«

Marko je odrinil le‰ãerbo in knjigo, naslonil glavo v

dlani in razmi‰ljal: »Boga se Ïe bojim, pa premalo. Am-
pak. Dobra Ïena bo ãloveku dodeljena kot plaãilo za do-
bra dela. In dobrih del nimam niã, prav nobenega, zato
mi je bila Anãka odvzeta, namesto dodeljena.«

Volkun je vstal, ‰el do vrat, prijazno pomahljal z re-

pom in ãakal, kdaj se bodo vrata odprla. Marko v svoji
zami‰ljenosti ni opazil, da je pes postal na nekoga, ki ga
je zaãutil v veÏi, pozoren. Preverjen, da je pri‰la Mani-
ca ali Rozalka v hi‰o, se niti ozrl ni, ko je sli‰al, da so se
vrata odprla in je nekdo vstopil.

»Marko!« Poklicala ga je Anãka.
Marko je bil tako iznenaden, da se je ves stresel. Nag-

lo je vstal in prevrnil stol.

»Anãka! Ti se upa‰ priti k nam! Ali se ne boji‰ ata?«
»Poãemu? Saj je prepovedal samo tebi priti k nam,

meni k vam pa ni.« Iz njenega glasu je donel upor last-
nemu oãetu, proti Podlipniku.

Marko pa se je bal za Anãko: »Anãka! Pa ãe zve, bo

hud in te bo zmerjal in ti bo prepovedal.«

BES

OVâAR MARKO

366

»âe bom ubogala!« To je tako povedala, da je Marko

prav dobro vedel, da ne bo ubogala, in se je domislil, da
bi potem Podlipnik Anãko lahko v jezi celo udaril, in se
je ‰e bolj bal zanjo.

»Anãka! Saj ni ata kriv.«
»Kdo pa?« Udarila je ob mizo, da bi bila skoraj le‰ãer-

bo ugasila.

Marko pa je vzel knjigo in ji prebral: »En dober dar je

ena dobra shena . . .«

»Kaj hoãe‰ s tem povedati?« se je ãudila Anãka.
»Jaz sem kriv, da se je najino prijateljstvo tako ãudno

zasukalo.« Toliko Ïalosti je bilo v njegovem glasu, da se
ji je zasmilil in ga je tolaÏila:

»Ne umem te, Marko.«
»Nimam dobrih del, zato si mi bila odvzeta in mi ne

bo‰ dodeljena.«

Anãka je sklenila roke: »O mili Bog! Le kaj si vteplje‰

v glavo. Nima‰ dobrih del? Kaj to ni dobro delo, da tako
lepo skrbi‰ za Manico?«

»Zanj o skrbeti sem dolÏan.«
»·e to je dobro delo, da si risa ujel, ki dela ljudem ‰ko-

do.«

»Sem ga sebi v prid.«
»Joka vpra‰aj ali pa gospoda vikarja in nikar naju ne

môri ‰e s svojo nabrano modrostjo, ko je Ïe tako dovolj
pusto!«

BES

OVâAR MARKO

367

»Anãka! Moja Anãka!« Prijel jo je za roko.
Potem sta na vse pozabila in sta videla samo drug

drugega in sta se dogovorila, da bo Anãka ‰e pri‰la k
PrimoÏevim in da bo tudi Marko pri‰el k Podlipniku,
kadar ne bo ata doma, da ne bodo ljudje opazili, da se
Marko ogiblje Podlipnikove hi‰e. Tako sta se zagovori-
la, da je morala Rozalka opomniti Anãko, naj gre, da je
ne bodo doma pogre‰ili.

Zunaj je bilo pa tako mraz, da so okna do vrha zamr-

zovala.

In po potih in gazih je ‰kripalo pod nogami, kakor bi

bile cokle narejene na ‰krip in pod sanmi, ki so ob juÏ-
nem snegu tiho drsele za zvonci, je cesta kar ÏviÏgala,
tako trdo je premrznil sneg.

Borovãica je priletela prav na prag in mraz je prignal

tudi volkove z gora.

Marko je ‰el pogledat na Gojzdec k jami, ali se je kaj

ujelo. Ko se je pod noã obrnil na Krni‰kem robu in se
ozrl nazaj, je videl, da sta ‰la po njegovi in Volkunovi
sledi dva volka in sta ‰ele pod Skokom obstala.

»Nocoj ponoãi ne bi rad hodil okrog,« je rekel Mar-

ko sam pri sebi.

Prav takrat je Podlipnica legla. Slabo ji je bilo in bo-

leãine je ãutila v ãrevesju in pot jo je oblival.

»Pa vendar ni od Ceneka nalezla,« se je ustra‰il Pod-

lipnik.

BES

OVâAR MARKO

368

Anãka je skuhala in hitro dala veãerjo, ukazala dekli

pomiti in od‰la k mami v kamro. Opomnila je: »Mama,
ãe ni vroãina.«

»Ni, Anãka! Moja stara bolezen je, ki jo ãutim od ta-

krat, ko je bil Cenek majhen.« Spet se ji je zavzdignilo.

Podlipnik, ki je stal ob koncu postelje, se je moral pri-

jeti za konãnico. Najlep‰i par konj bi bil rad dal, ãe bi
Ïena imela vroãino, namesto da jo je napadlo v ãrevesju.
Spomnil se je, kako mu je zabiãeval padar Vencelj, da
mora takoj poslati ponj, ãe se Ïeni ãreva zavozlajo: »Do-
kler ãrevesje ne zateãe, se ‰e da popraviti. âe pa zamu-
di‰, je treba iti samo ‰e po gospoda in reãi amen.«

»Morda odleÏe,« je tolaÏil Ïeno in Anãko, najbolj pa

sebe.

»Pa ãe ne odleÏe?« ga je zbodlo nazaj.
Od‰el je na dvor. Luna je vzhajala. »Precej je Ïe manj-

ka, pa bo vendar svetla noã,« je pomislil Podlipnik: »Pa
kaj, ko imam konje in pse in vozarje v TrÏiãu. Îrebec ‰e
ne zna dovolj voziti, da bi ‰el s samim; se mi lahko usta-
vi. âe bi kobili zapregel —?« Urno se je okrenil, prislo-
nil dlan k u‰esu in poslu‰al: »Morebiti sem se zmotil?«
Od‰el je po stagnah tako daleã, da je bilo vse tiho in
mirno okrog njega in je spet poslu‰al. Sedaj je razloãno
ujel. Na Jecoli je zatulil volk. In vedel je, da se to noã na
cesti od Begunj do TrÏiãa nihãe ne ogne volkovom; ‰e
pred Poljãami bi ga utegnili napasti, in vedel je, da bi po

BES

OVâAR MARKO

369

cesti, speljani po ravnem polju, morda ‰e ‰lo s kobilami,
na cesti pa, polni ovinkov, klancev in mostiãev, bi kobili,
ko bi poskoãil prvi volk na pot, zavili pod pot in se s san-
mi in ãlovekom vred otoãili po bregu navzdol; vse bi se
pobilo, da bi volkovom ‰e klati ne bilo treba. Drugi ima-
jo pa ‰e za manj konje.

Od‰el je nazaj proti domu in se tolaÏil: »Morebiti se

pa niso ãreva zavozlala. Morebiti pa ne bo tako hudo,
kakor me je stra‰il Vencelj, morebiti ne bo ‰e prepozno,
ãe odpeljem za dne.«

Spet je zatulil volk.
»Preklete mrhe.«
Na pragu je sreãal Anãko: »Kam?«
»Po Rozalko so mi ukazali mama. Sama ne zmorem

veã. Mami je ãedalje huje. Ata, kaj bo?«

»Ne mudi ãasa in po Rozalko brÏ teci.« Podlipnik ni

maral izdati, kako ga skrbi.

Pri PrimoÏu so vsi trije kleãali za peãjo, Marko, Rozal-

ka in Manica, se greli in zmolili Ïe ves roÏni venec in
dostavljali ‰e oãena‰e. Marko je pravkar namenil oãe-
na‰: »Za rajnkega ata, za rajnko mamo pa rajnkega oãa:
Oãe na‰, ki si v nebesih —«

Bum, bum, bum, je poropotalo na okno, da so se vsi

trije prestra‰ili in da je Volkun poskoãil izpod peãi. Pa
preden je utegnil Marko vpra‰ati, kdo je, se je Ïe ogla-

BES

OVâAR MARKO

370

sila Anãka: »Rozalka! Hitro pridi k nam. Mama so prav
hudo zboleli.«

»O, Marija!« se je zaãudila Rozalka: »Îe grem.«
Anãka je od‰la. Marko pa je priganjal Rozalko: »Hitro

se obleci.« Oblaãil se je tudi sam: »Bom ‰el s tabo, da te
ne bo strah.«

Rrrsk, rrsk, rrrsk, je ‰kripalo pod coklami, ko sta sko-

raj tekla skozi vas.

Manica pa je ukazala Volkunu poskoãiti za peã, da jo

je bilo manj strah. V levi pa je dogorevala treska. Nihãe
je ni utrinjal. Sami so padali ogorki od nje in po‰ume-
vajoã uga‰ali v podstavljeni vodi, dokler ni padel zadnji
konec iz ãele‰nika. Manica se druge ni upala priÏgati, jo
je bilo preveã strah.

Za Rozalko so se zaprle Podlipnikove duri, Marko je

obstal pred njimi. V hi‰o ni smel, ker je bil Cena doma,
domov ni mogel, ker ga je preveã skrbelo, kaj bo s Pod-
lipnico. Kakor da je tudi njegova mama, ne samo Anãki-
na. Ob‰el je hi‰o in se stisnil pod kamrno okno, da pri-
sluhne in doÏene, kako je.

Zunaj je bilo vse tiho, kakor bi bili ‰e glasovi zamrz-

nili, hi‰a pa je bila polna nemira.

Po hoji je Marko razloãil, da sta ‰li Anãka in Rozalka

na zgornji vrh po roÏe, da jih kuhata v kuhinji, da bosta
naredili bolnici vroã obkladek: »Da bi le pomagalo,« je
Ïelel Marko.

BES

OVâAR MARKO

371

Tisti trenutek so se Markove misli odtrgale za nekaj

ãasa od Podlipnikove hi‰e. Sli‰al je v Peãeh zatuliti vol-
ka. Tako otoÏno obupan glas se je prizibal skozi zmrz-
lo ti‰ino do Markovih u‰es, kakor bi se bila oglasila la-
kota sama. Prvemu volku se je odzval drugi in potem ‰e
tretji. Marko je vedel: »Aha! V jato se zbirajo in bodo
naredili ‰kodo. Meni je ne bodo. Volkun je za peãjo, hlev
pa je tudi dobro zaprt in zavarovan.«

Nadaljnje tuljenje volkov je presli‰al. Vse njegove

misli so bile v kamri pri bolnici, ki je zaãela bolestno sto-
kati.

Podlipnik jo je tolaÏil: »Anca! Potrpi! Ko se toliko zda-

ni, da se umaknejo volcje nazaj na Zavrh, sedem na
Ïrebca in bom pripeljal iz TrÏiãa padarja kakor na vetru,
ne na saneh, in ãe vsi konji padejo. Anca, zdrÏi do
jutra!«

»Kakor je boÏja volja.«
Podlipnica ni govorila glasno. In Marko je moral pri-

tisniti uho prav do okna, da je razumel nadaljnji pogo-
vor.

»Anca! Anãka! Ti ne sme‰ umreti.«
Podlipnica je zastokala od nove boleãine, potem je

spet spregovorila, pa tako mirno, kakor bi se njena smrt
nje same ‰e tikala ne.

»Morda je boÏja volja, da umrjem, ko ti ne morem

veã dati otrok. Se pa drugiã oÏeni‰ — —«

BES

OVâAR MARKO

372

»Anca! Kaj govori‰,« je vzkipel Podlipnik.
·e Marko pod oknom je po glasu spoznal, koliko lju-

bezni je poloÏil Podlipnik v ime svoje Ïene, v eno samo
besedo: Anca. MoÏ je poboÏal Ïeno in ji popravil lase
pod ruto. Zavedel se je, da ãe se stokrat poroãi, ne bo
imel nikoli nobene Ïenske veã rad, ãe umrje Anca.
Mora, mora jo re‰iti! Samo kako?

V kamri je bilo dolgo vse tiho.
Nato se je oglasil Podlipnik: »Anca, pojdem po padar-

ja. Ti ne sme‰ umreti.«

Zavoljo teh besedi je Marko pozabil, da je na Podlip-

nika hud.

Anca pa je pregovarjala Cena, naj nikar ne hodi v

TrÏiã. Od nje, ko morebiti ne bosta veã dolgo skupaj, in
da bo ‰e zjutraj dovolj zgodaj. Pregovorila ga je, da ni ‰el
sedlat Ïrebca.

Bolnica je spet spregovorila, proseãe kakor otrok, ki

se boji s svojo pro‰njo vznejevoljiti mater:

»Cena! Saj ima‰ prav. Res ne kaÏe, da bi se Marko pri-

Ïenil k nam. Pa, saj bo‰ sam sprevidel.« Obmolknila je
in se zazrla v strop. Potem je s solznimi oãmi dolgo gle-
dala moÏa, nakar se je odtrgalo iz trepetajoãih ust, kar
je pravzaprav hotela prositi: »Cena! Pusti, naj gre Anãka
k PrimoÏu, pusti, naj se vzameta. Saj ve‰, kako bo ne-
rodno Anãki, ãe dobi maãeho.«

BES

OVâAR MARKO

373

»Aaanca!« Podlipnikov glas je zamrl na blazini bolne

Ïene.

Tedaj se je Marku posvetilo: »Moj Bog! Podlipnica me

ima tako rada, jaz pa stojim tu in premi‰ljujem!

Ne, Podlipnik ne sme zdoma. Jaz pojdem! âe me vol-

kovi strgajo, naj me pa.«

Stekel je domov, da je sneg pod coklami kar ÏviÏgal.
Manica za peãjo je Ïe spala, pa se je prebudila, ko je

Marko obuval ‰kornjice. Ni je mogel preprositi, da bi
ostala doma sama brez Volkuna; moral jo je vzeti s sabo
k Podlipniku, dasi bi bil rad kar na skrivnem odjezdil.

Potrkal je pri Podlipniku, izroãil Manico Rozalki in

od‰el v konjak sedlat Ïrebca. Seveda, Manica ga je izda-
la. Ko je vrgel sedlo na Ïrebca, se je oglasil za njim Pod-
lipnik: »Marko! Vzemi moje sedlo, ima bolj moãna jer-
mena. Ker, ãe se ti o nepravem ãasu jermena odtrgajo,
ne bo‰ veã jezdil. Razume‰!«

»Razumem.« Vrgel je staro, oguljeno sedlo na tla in

vzel iz Podlipnikovih rok skoraj novo, gospodarjevo
sedlo.

»In do Poljã te z JoÏem s kobilami spremiva, da zvo-

diva nazaj grede za sabo vsaj tiste volkove, ki tulijo v
Peãeh, da ne bodo tebe gonili. Bo‰ Ïe ‰e na druge nale-
tel.«

BES

OVâAR MARKO

374

Marko je videl, da JoÏa Ïe komatá kobilo. Kakor bi si

nikoli ne bila pri‰la navzkriÏ, sta se pogovarjala Cena in
Marko:

»Ali zna‰ streljati?« je vpra‰al Podlipnik.
»Znam.«
»Ti bom dal svojo pi‰tolo na dve cevi. Strela se volko-

vi boje.«

»Imam tudi robevnico s sabo.«
»âe ti bodo volkovi tako blizu pri‰li, da jih bo‰ z ro-

bevnico odganjal, potem —. No, ãe ne bo‰ mogel naprej,
skliãi v kak‰ni vasi, morda te kdo pospremi; ali pa poãa-
kaj do jutra.«

»Ali se za Ïrebca bojite?«
»Misli‰?« OtoÏno je pogledal Podlipnik Marka, kate-

remu je bilo Ïe Ïal, da je Cena nekako uÏalil. Podlipnik
je tudi bral na njegovem obrazu, da fant ni niã hudega
mislil, zato je samo ‰e naroãil: »âe pride‰ v TrÏiã, se
oglasi v Po‰ti. Vencelj bo najbrÏ ‰e pil. Povej mu, da se
mudi. Bodo Ïe poklicali Miha. Naroãi mu, da nocoj ni
‰koda ne denarja ne Ïivine.«

V konjak je prinesla Anãka, vsa objokana je bila, pol-

no skledo v vinu namoãenega kruha, kakor ji je ata na-
roãil. Za Ïrebca.

JoÏa in Cena sta vpregala kobili, Anãka se je pa pomu-

dila v konjaku, da odnese prazno skledo v kuhinjo.

»Tak, ti gre‰, Marko?«

BES

OVâAR MARKO

375

»Grem.«
»In ãe te volkovi?«
»Niã se ne boj!«
Potem sta molãala. Marko je krmil Ïrebca s kruhom

in vinom kar iz sklede, Anãka je ãakala na prazno skle-
do.

Podlipnik in JoÏa sta imela Ïe zapreÏeno, ko je Mar-

ko pripeljal Ïrebca na dvor. ·e premaknil se ni konj, ko
se je Marko pognal v sedlo, nikar, da bi nagajal, kakor bi
vedel, kako se mudi.

Marko je nataknil rokavice, prosil Anãko, naj mu po-

da robevnico, Podlipnik pa mu je dejal v torbo na des-
ni prednji strani sedla nabito pi‰tolo. Marko je zasukal
Ïrebca in odjezdil skozi leso. Za njim so zapeli zvonci in
za‰kripale sani.

Vsi so bili zami‰ljeni, vsi so molãali. Volkun pa je pred

kriÏem na koncu vasi veselo zalajal, se nagajivo pognal
Ïrebcu v gobec, ki je ‰avsnil po njem kakor za volkom,
pa ne zares. Kakor bi se bil pes razveselil, da gre Ïe ven-
dar enkrat s konji in Markom na cesto, za kamor ga je
vozil PrimoÏ kot majhno, zavaljeno kuÏe izza Trsta ne-
kje in ga ni pripeljal sam, drugi so ga, otrokom za spo-
min na oãeta, ki se je bil povozil.

Noã je bila svetla. Kakor pajkove mreÏe so bile sence

golih dreves. Hrasti pa, ‰e vedno v listju, so stali na sne-
gu kakor strahovi.

BES

OVâAR MARKO

376

Nihãe, ne Cena ne JoÏa ne Marko, ni vedel, ali ‰e tu-

lijo volkovi v Peãeh in kje so. Glu‰ili so jih zvonci in pre-
veã je ‰kripala trdo zamrzla pot pod kopiti in sanmi.
Ustaviti bi morali konje in prisluhniti; pa, preveã se je
mudilo. Le Volkun se je nekajkrat pognal proti Rebri,
kakor bi ga mikalo na ravs in pretep.

Podlipnik je v Babjem potoku okoli oreha obrnil, vo-

‰ãil obenem z JoÏem Marku sreãno pot in se vrnil. Pred
Krnicami je ustavil sani, poslu‰al in gledal. Vse je bilo
tiho. Ob plotu med poljem in Rebrijo pa mu je JoÏa po-
kazal ‰tiri, pet temnih senc, ki so se premikale. Podlip-
nik jih je bil vesel. Prepriãan je bil, da mu je uspelo zva-
biti volkove, ki so se priklatili v Peãi, z Markove sledi.

Takoj nato ga je zaskrbelo, kaj je z Anco, in ãe je Mar-

ko Ïe pri‰el skozi Presko, kjer je Ïe sam veãkrat videl
‰vigati volka ãez cesto iz gozda v gozd.

Pot v TrÏiã je Marko dobro poznal; jo je Ïe veãkrat

prehodil. V lahnem diru in kar po bliÏnjicah, je prijez-
dil za Begunje. Preudarjal je samo to, kako prijezdi ãim
hitreje v TrÏiã.

Ukazal je Volkunu naprej, pripravil in napel pi‰tolo,

poprijel z levo, v kateri je drÏal vajeti, ‰e robevnico, da
jo bo imel hitro pri rokah, ãe bo treba, pognal v korak
Ïrebca po klancu navzgor in Ïelel samo ‰e to, da, ãe se
Ïe mora sreãati v Preski z volkovi, naj bi se ne na klan-
cu, ampak ‰ele zgoraj na cesti.

BES

OVâAR MARKO

377

Prijezdil je na vrh klanca, na cesto, in takoj pognal v

skok. Îe je mislil, da ne bo videl volkov, ko je na ovin-
ku Volkun zaostal, nagrebenil hrbet in zarenãal. Îrebec
je postrigel z u‰esi in jezno zaprhal. Marko je ugledal, da
teãeta po zapadlih seãah nad njim dva volkova. Zaskr-
belo ga je, ãe jih ni veã: »Ne, samo dva sta.« Pustil ju je,
da sta se pribliÏala in ‰ele nato ustrelil s pi‰tolo proti
njima. Volkova sta zbeÏala, Marko pa je z Ïrebcem kar
padel v Slatino, kjer je Ïrebca zaustavil in jezdil skozi vas
v korak, potem je spet pognal v lahen dir, da ne upeha
konja pred Vetrnim, da poleti kakor na ptiãu, ãe bo tre-
ba, prek samotnih gmajn mimo Hudega grabna in skozi
go‰ãe pred Bistrico. Da se bosta volkova, ki ju je odgnal
s strelom, vrnila na njegovo sled, je prav dobro vedel in
je Ïelel samo to, da bi se z ogibanjem vasi toliko zamu-
dila, da bi ga vsaj do Hudega grabna ne dohitela.

Noben pes se ni nikjer oglasil. Marko je vedel, da so

vsi pozaprti po hlevih in ovãjakih zaradi volkov.

S pi‰tolo v roki je zavil okrog najbolj ostrega ovinka

na vsej poti pred znamenjem na Vetrnem. Kar zaãudil se
je, da ni ugledal nobenega volka. âudno! Kakor bi bili
volkovi psi, ki straÏijo samotna znamenja na gmajnah.

Spravil je pi‰tolo in pognal v skok: »Sedaj jim uteãem,

mrham.«

Îrebca je grelo vino, da je kljub napeti poti kar plaval.

BES

OVâAR MARKO

378

Pred go‰ão je Volkun hotel zaostati. S tem je samo

opozoril Marka, da mu volkovi slede. In Marko je postal
oprezen.

»Volkun, naprej!« je rezko ukazal Marko, da je imel

pot pred sabo varno, in je nameraval volkove za sabo,
kadar se mu pribliÏajo, zaustaviti z drugim strelom.

Îrebec, ki ga je Marko Ïe veãkrat moral pognati, je

sam od sebe raztegnil skok in drvel, kakor bi se bil spla-
‰il: »Volkove ãuti,« je pomislil Marko, nategnil vajeti, da
bi se mu konj ne spotaknil, napel pi‰tolo in pripravil
spet v levo k vajetom robevnico. Ni se dostikrat ozrl na-
zaj, da je zagledal volkove: »Veã jih je kot dva.« Na to
pa, da ga bodo morda raztrgali, niti pomislil ni.

Kljub temu, da se je oziral, ni Marko prezrl, kako je

‰inil Volkun po cesti naprej: »Zbal se je. Mu ne zame-
rim. Zadaj ga ãaka gotova smrt.«

Bumf! je poãila pi‰tola. Pa Marko ni utegnil veã po-

gledati, ali so volkovi obstali. Pred njim na cesti je nas-
tal ravs, da so se mu lasje najeÏili. Kot blisk se mu je po-
svetilo, da je za‰el med dve jati volkov, in sama sveta
Barbara, ki je za sreãno zadnjo uro, ga je navdihnila, da
Ïrebca ne sme spustiti s ceste in da nazaj ne more, da
mora samo naprej, ãetudi ga spredaj ãaka smrt.

·e kadeão se pi‰tolo je vtaknil v torbo, zagrabil z des-

no robevnico in Ïe v istem trenutku poskoãil z Ïrebcem,
ki mu je hotel iztrgati vajeti, da osvobodi glavo in se sam

BES

OVâAR MARKO

379

brani z zobmi, v Ïiv klobek, ki se je valjal in ravsal in
cvilil na cesti, odbil z robevnico volka, ko se je pognal
proti Ïrebãevemu vratu. In kakor vedomec je zdrvel
Marko naprej po zmrzli cesti.

·ele ko je zajezdil med prve hi‰e v TrÏiãu, je popustil

spet Ïrebcu, ki se je kljub hudemu mrazu od prepote-
nosti kadil, iz skoka v dir.

Spomnil se je Volkuna. Poklical ga je in mu veãkrat

poÏviÏgal. Pa Volkun ni pritekel.

Pred Po‰to je poskoãil Marko s sedla. V noge ga je

zeblo in roke je imel tako trde, da je komaj privezal
Ïrebca. Ko pa je stopil na gorko med zakasnele goste, se
mu je stemnilo pred oãmi, da se je sesedel na klop in
glava mu je omahnila na mizo.

Od pogrnjene mize se je oglasil padar Vencelj Hu‰:

»No, tak. Ne verjamete, da ima ãlovek ãreva in kri kakor
pra‰iã. Poglejte ga.« Pokazal je Marka: »Tudi naÏre se
kakor svinja. Miha! Posadi ga v kot, da ne telebne na tla
in se ne pobije.«

Miha je vstal in stopil k Marku. Prijel ga je za ramo in

tako moãno potresel, da je Marku zdrsnila kuãma na tla
in da se je napol zavedel in dvignil glavo. Miha je buljil
vanj in se ãudil.

Marko se je zavedel in vstal: »Miha! Padarja pelji v

Krnice. In nocoj ni ‰koda ne denarja ne Ïivine, je naroãil
Cena. Podlipnica umira.«

BES

OVâAR MARKO

380

»Hudiãa,« je zaklel pred Markom padar Vencelj.

»Ur‰a! Îganja prinesi, da fanta zbrihtam.«

»Podlipnica? Cenova Ïena?« je ‰umelo med gosti. Pa-

dar pa je hitel spra‰evati Marka.

»Ali se mudi?« je vpra‰al Miha Venclja.
»Seveda se mudi. Pa, hudiãa, ãe so volkovi na cesti.«
»Gospod,« je zamahnil Miha z roko, »skozi hudiãe

vas pripeljem, ne samo skozi volkove.«

»Naprezi!« je privolil padar.
Miha je naroãil Marku jesti in piti, da se ogreje, in

hitel buditi ‰e druga dva vozarja.

Razsedlali so Ïrebca, osedlali par fuksov, zapregli par

sircev, nametali kocev in koÏuhov na sani, da ne bo pa-
darja zeblo, nabili pi‰tole in si jih ‰e od drugih izposo-
dili, priÏgali plamenice, spustili vse tri pse, in ‰e preden
je Marko oglodal kost, odzvonili na saneh skozi dvo-
ri‰ãna vrata na trg. Na saneh zadaj sta se peljala Vencelj
in Marko, spredaj jih je vodil Miha sam, pred njima pa
sta na nevpreÏenih konjih jahala oba vozarja in pred nji-
ma so tekli psi. âe je dvignil le en sam pes gobec in po-
smrãkal proti go‰ãi, je Ïe kdo izmed vozarjev sproÏil
pi‰tolo, da je zagrmel strel v mrzlo, gluho noã.

Pri Îegnanem studencu, tam, kjer je Marko semgre-

de preskoãil ravsajoãi se klobãiã, so psi na okrvavljenem
snegu zatulili in zalajali, kakor bi bili pobesneli, in konji
so priãeli ritati in so stopili ãez vrvi. Miha je moral na tla,

BES

OVâAR MARKO

381

da odmede konjem noge, jih prime spredaj za brzde in
tako, sam ritenski, konji pa prav, pretegne ãez kri, po-
tem bo pa spet ‰lo kakor veter.

Tudi Marko je poskoãil na tla in s plamenico v roki

iskal po snegu. Obrnil je z nogo obgrizeno glavo: »Ne,
to je volk.« Potem ‰e eno: »Tudi to je volk. Morebiti jim
je pa Volkun le u‰el.« Potem ‰e tretjo: »O, Volkun!«

Solze so mu stopile v oãi od Ïalosti za zvestim psom.

In je ‰e posvetil po snegu. Nedaleã od Volkunove glave
je leÏala vsa okrvavljena Volkunova gradanica. Pobral jo
je in sedel nazaj na sani. Takoj nato je Miha spet pognal.

Zvonili so zvonci, streljali vozarji, lajali psi, ÏviÏgal je

sneg pod sanmi in letel izpod kopit preko glav in bakle
so plapolale. Ljudje po vaseh so se to noã Ïe drugiã bu-
dili in marsikoga je bilo strah ob misli, da se najbrÏe vo-
zarji, ki so umrli nagle in neprevidne smrti, vicajo s konji
vred v noãi in mrazu in snegu, preganjani od volkov.

Pod razpadajoãim gradom Kamnom so vozarji izpro-

Ïili zadnji strel. Saj so se ãutili Ïe kakor doma. ·e psi so
postali bolj mirni.

Za Rodinami je Vencelj vrgel baklo v sneg in oddal

dva strela zapovrstjo: »Lej ga, dedca, ‰e v Babjem poto-
ku se je bal volkov in se ãuti ‰ele sedaj varnega,« so so-
dili vozarji.

Oba strela je sli‰al Podlipnik in planil na prag: »Res je.

Njegovi zvonci pojejo.«

BES

OVâAR MARKO

382

»Îe gredo,« je hitel pravit v kamro. Postavil je iz oma-

rice zelenko brinovca na mizo in kruh in noÏ iz mizni-
ce in tekel odpirat leso in bil kakor iz uma, ko so dreveli
njegovi psi, njegovi konji in njegovi vozarji in Marko in
Vencelj na saneh, mimo njega na dvor.

»Vencelj!« Kar objel bi ga bil.
Padar je pa samo hladno vpra‰al: »Ali jo ‰e boli?«
»·e.«
Marko je ‰el za padarjem in Cenom v hi‰o, sam ni

vedel kdaj, in videl je Venclja, kako je vrgel rokavice in
koÏuh kar na tla in od‰el s Podlipnikom v kamro.
Mrmrajoãe je povpra‰eval padar Podlipnico, ki je odgo-
varjala z oslabelim glasom.

»Mama! Ni ‰e prepozno,« je razloãno povedal Ven-

celj.

»Kakor je boÏja volja,« je vdano spregovorila Podlip-

nica.

»Prav,« je rekel Marko in ugledal, kako ga izza peãi

zaãudeno gleda Manica.

»Manica, pojdi z mano domov, da ne bo‰ v napotje.«
»Grem, Marko!«
»Pojdiva!«
Ko so vstopili vozarji, da se ogrejejo, je vpra‰al Pod-

lipnik tudi po Marku, da bi se mu zahvalil. Pa ga ni bilo
veã. In Anãki je bilo hudo.

BES

OVâAR MARKO

383

Marko in Manica sta pri‰la domov. V veÏi je poskrbe-

la Manica za Volkuna: »Marko! Volkuna prikliãi; ne sme
ostati nocoj zunaj.«

»Manica! Volkuna ne bo veã; raztrgali so ga volkovi.«

Dolgo je moral tolaÏiti sestrico, ki je jokala za psom ka-
kor za ãlovekom.

Manica je zaspala. Marko pa je obrisal Volkunovo

gradanico, zvil s trte obod in jo napel nanj. Zabil je nad
svojo posteljo Ïebelj in obesil nanj okroglo napeto gra-
danico: »Noben pes je ne bo veã nosil.«

Kakor trnova krona je visela gradanica nad Markovim

zglavjem.

Pa Marko ni ‰el leÏat. Sedel je pri mizi, strmel v buk-

ve in premi‰ljal besede iz Svetega pisma:

»En dober dar je ena dobra shena, leta dar bo dodi-

len timu, kateri se Boga boji k’ polonaniu niegovih do-
brih del.«

»Nocoj sem storil dobro delo. Se Ïe lahko reãe, da

sem re‰il Podlipnici Ïivljenje, in Anãka ne bo v napotje
maãehi in — ne bo moja Ïena. Kdo naj razume —?«

Legel je in sli‰al vse ure biti.
Tisto noã so prikopali pri Rmanu volkovi pod pragom

v kozjak in raztrgali vse tri koze. Podlipnik je ‰kodo po-
vrnil, ker je on zvabil volkove iz Peãi v Krnice, da niso
sledili Marku, ovãarju, s katerim sta bila pravzaprav

BES

OVâAR MARKO

384

sprta, pa sta se z njegovo hãerjo, z Anãko, zato tembolj
rada imela; Marko in Anãka.

BES

OVâAR MARKO

385

·ESTNAJSTO POGLAVJE

REBER SPET CVETE

once je vzelo Ïe skoraj ves sneg v Rebri. Po polju pa,

kamor se sonce ne more z moãjo upreti, so gospo-

darji posuli ozimine s pepelom, da ãimprej odkopne in
se Ïito pod poledenelim snegom ne zadu‰i. Po mejah so
razmetali seneni drob, da bi trava bolj gosto pognala.

âez dan je sijalo sonce, zjutraj pa je ‰e vedno drÏal

sren, v sencah celo ves dan.

Pa je zapihal jug, zaãel je topiti sneg tudi v sencah,

razdrl saninec in opral zemljo z deÏjem. Podlipnica je ‰e
vedno leÏala. Razmi‰ljala je o tem, kar se je bilo dogodi-
lo tisto mrzlo noã, ko jo je napadlo, in je povedala moÏu:

»Cena! Od Anãke sem poizvedela, da naju je Marko

pod oknom poslu‰al in je vse sli‰al, kar sva se v torek
veãer pogovarjala, pa ji noãe povedati kaj, in sedaj hoãe
zvedeti od mene, pa bodi brez skrbi, ne bom ji poveda-
la.«

»Bog obvaruj!« je pritrdil Ïeni Podlipnik. »Da je pa

Marko pod oknom poslu‰al, je bilo prav in ga ni treba
biti zato sram. Je pa Ïe bolj nerodno meni, ki sem se ob
Cenekovi smrti na kranjskem klancu prenaglil. Saj bi rad
popravil, pa kaj, ko fanta ni blizu. Jaz grem pa tudi teÏko

BES

OVâAR MARKO

386

k njemu. Saj, njegovega dela ne morem plaãati; ni de-
narja za to. Psa mu pa moram vrniti. Naj pride in naj
vzame, katerega hoãe; saj ima tri na izbiranje. Ali pa naj
ga drugod poi‰ãe, ãe mu na‰ih nobeden ni v‰eã. Mu
bom pa v denarjih povrnil.«

Podlipnik je ãutil, kakor bi bil za vrat ujet v skobec, in

Anca ga je dobro razumela: »Cena! Ni se ti treba po-
niÏevati. Pusti, bom jaz uredila. Anãka naj pride k
meni.«

In Anãka, ki je pravkar premi‰ljevala, kako bi se iz-

muznila od doma, da bi je ne pogre‰ili, je kmalu nato z
atovim dovoljenjem in maminimi naroãili tekla k Pri-
moÏu.

»Spet ti‰ãi‰ v knjigo, modrijan!« ga je podraÏila in se

zasmejala.

»Vedno in vedno se mi odpira od dobre Ïene in do-

brega daru, sem pa ta dva lista zlepil, da bom ‰e drugod
bral.«

»Prav si naredil.« Anãka se je zresnila in stopila k nje-

mu.

Marko pa se je nagnil naprej in je ves trepetal, kakor

hrast, ki ga zimska burja ukloni, in se igra in po‰umeva
z njegovimi premrlimi listi. Umirjeno in otoÏno je pove-
dal: »Anãka! Uvidim, da ti ne more‰ biti moja.« Pa je
‰inil Ïarek veselja preko njegovega obraza: »Mamo ima‰

BES

OVâAR MARKO

387

pa le ‰e in ne bo‰ dobila maãehe in ne bo‰ v napotje pri
hi‰i. Bolj prav je tako, Anãka!«

»Da. Mamo si mi re‰il.«
»Ko bi bil ‰e Ceneka mogel.«
Sedla sta tesno drug k drugemu, oba Ïalostna. Pa je

znova zaprosila Anãka: »Marko! Povej mi vendar, kaj sta
se ata in mama pogovarjala?«

»Nak. Tega ti ne povem. Sem Ïe prej preveã rekel.«
»No, povej vse!« je silila vanj.
»Naj ti mama pove, ãe hoãe.«
»Mi ni hotela.«
»Ima prav.«
»Povej ti!« S pestjo je potrkavala ob mizo in hotela

biti huda.

»Se zastonj trudi‰. Od mene ne bo‰ zvedela nikoli.«

Marko je vstal in se sprehodil po hi‰i.

»Nikoooli?« OtoÏno je zategnila besedo in tudi vstala,

in ‰e enkrat ponovila: »Nikoooli? In kadar bom tvoja
Ïena, kajne, mi tudi ne bo‰ vsega zaupal?«

»Vse bi ti zaupal, pa sem ti Ïe povedal, da ti ne more‰

biti nikoooli moja Ïena.« Sedaj je Marko otoÏno zateg-
nil »nikoooli«.

Anãka se je ujezila in je udarila ob mizo: »Kaj ti ve‰!«

Pa se je takoj umirila in ‰la k Marku, ga prijela za obe
roki, pa ne za dlani, nad komolci, in se je s ‰iroko odpr-
timi oãmi zagledala v njegov Ïalostni obraz: »Marko!

BES

OVâAR MARKO

388

Meni pa nekaj pravi, da bova po vsem tem trpljenju mi-
dva ‰e tako sreãna.«

S trepetajoãimi usti je bolj po‰epetal kakor rekel Mar-

ko: »Bog te usli‰i, Anãka!«

Takrat je Anãko premagalo. Padla je Marku okrog

vratu in jokala. Marko pa jo je tolaÏil: »Anãka! — Anãka!
— Anãka! — âe mi bo‰ res kdaj za Ïeno dodeljena, ti po-
vem, ko ostaneva po svatbi sama, najprej to, kaj sta se v
torek veãer tvoj ata in tvoja mama pogovarjala. Anãka!
Naj bo z nama kakorkoli, mamo imej rada. Le kako se je
tvoj ata Boga bal in kak‰na dobra dela je poloÏil k boÏ-
jim nogam, da mu je bila kot Ïena dodeljena tvoja ma-
ma. Sama sveta Ana, mati boÏje Matere, ni mogla biti
bolj‰a.«

»Saj jo ima‰ ti tudi hudo rad in ona tebe tudi.« Anãka

se je skozi solze nasmehnila.

»No, Anãka, umiri se. Objokana ne more‰ skozi vas.

Posebno od nas ne. Kaj bi ljudje rekli. No, Anãka! Anã-
ka!«

Anãka si je brisala oãi: »Ve‰, ata tudi ve, da sem ‰la k

tebi, pa ni niã rekel. Bo‰ videl, da bo ‰e vse dobro. Na-
roãil je, da pridi po psa, ko so ti volkovi strgali Volkuna.
Ali pa drugega kupi, bo Ïe ata plaãal.«

»Volkuna so strgali volkovi,« je zami‰ljeno ponovil

Marko za Anãko in ji pokazal gradanico, pribito nad po-
steljo, in je vedela, kako hudo mu je za psom in je mol-

BES

OVâAR MARKO

389

ãala. Marko pa je v spomin Volkunu pristavil: »Zvest
prijatelj mi je bil, Ïivljenje je dal zame. Pa tudi va‰ Koca
kaÏe, da bo dober pes. Ali ‰e ve‰, kako nama je bilo o
svetem Klemenu, ko ga je ata pripeljal, lepo.«

»Vem, Marko.«
»Bi vzel Koco, pa, ãemu mi bo pes.«
»Jarce bosta pasla.«
»Anãka! Marko ne bo veã pasel jarcev.«
»Kaj pa bo‰ zaãel?« Strmela je vanj. Tako ãuden se ji

je zdel.

Marko pa je spet malo pomolãal in ‰ele povem pove-

dal: »Poskusil bom dobiti sluÏbo vozarja. Ko bi pa Ro-
zalke in Manice ne bilo, odidem po svetu tako daleã, da
bi veã ne znal nazaj.«

Anãka pa mu je oãitala: »Marko! Kaj me nima‰ niã veã

rad.« Kar misliti si ni mogla, da bi Marka nikoli veã ne
videla.

Marko je oãitek prav razumel: »Saj prav zato bi ‰el,

Anãka, ker te imam preveã rad.«

Ko pa je Anãka od‰la in je Marko ostal sam, si je pri-

znal, da bi ne mogel oditi po svetu, ãeprav bi ne imel
sestrá, prav zato ne, ker ima Anãko preveã rad, ãeprav
bo Ïena drugega.

Anãka je vse natanãno povedala mami, kako je opra-

vila pri Marku. In ãudno. Takrat se je prviã Podlipnici
primerilo, da je ãutila z Anãko, ne kakor s hãerjo, kakor

BES

OVâAR MARKO

390

s prijateljico: »Anãka! Moj Cena in tvoj Marko, oba sta
prestala hudo preizku‰njo. Ti Ïe ‰e povem, kak‰no. Oba
sta tako dobra, da jih ãlovek mora imeti rad. Medve,
Anãka, ju spet sprijazniva. In potem nam bo tako lepo
—« Podlipnici se je milo storilo.

»O, mama!«
·e isti dan je Podlipnica pregovorila Manico, da je pe-

ljala Koco k PrimoÏevim. Marko psa ni mogel vrniti, Ïe
zavoljo Manice ne, da bi laÏe pozabila Volkuna.

V Rebri so se razpu‰ãale kurjice in marsikateri vrtinec
resja se je Ïe razcvetel. Z abrankov na le‰ãevju se je Ïe
kadil cvetni prah in vrba je odganjala mucike. Po Peãeh
so se spet vzpenjale koze, za plotom so zablejali jarci.

Marko je pogledal, kako se su‰i koÏa volka, ki se mu

je bil v mrazu ujel v jamo, in se spomnil, da mora zara-
di Ïivine zamostiti in zasekati jamo na Gojzdecu. Vzel je
sekiro in od‰el na Reber kar skozi leso pri Vrbankovem
ãebelnjaku.

Miren, sonãen dan je bil; brez vetra. Na klopci pri ãe-

belnjaku so sedeli Vrbanek, Jok, TomaÏ in MeÏkov JoÏa,
se greli in kadili, se pogovarjali in gledali ãebele, ki so Ïe
pridno nosile obnoÏnino.

»Marko! Sem pridi, da se pogovorimo,« je poklical

Marka konjar TomaÏ.

BES

OVâAR MARKO

391

Hrust mu je pritekel naproti in ‰e potem, ko je Mar-

ko prisedel, grizel njegovo roko in se igral z njo.

In je povedal TomaÏ, da ne bo veã pasel konj, da se je

naveliãal, in da mu jih tudi treba veã ni: »Pa sem pre-
mi‰ljal, komu bi jih izroãil? Marko! Ko bi bil ti kirasir in
jaz tvoj polkovnik, bi ti dal za tvoj pojezd v TrÏiã me-
daljo. Ker pa ti nisi kirasir in jaz ‰e manj polkovnik, ti
ponudim, da te vsaj malo odlikujem: Pasi za mano ko-
nje.«

Marko pa se ni maral izdati in se je izgovarjal: »Bo

Îorga hud.«

»Bo‰tjan ni za h konjem. Naj le z voli muka naprej.«
»Saj Podrobar, srenjski Ïupan, ne bi dovolil, ko me ne

mara.«

»Nima Podrobar vse besede. âe jaz reãem, da dru-

gaãe ne zdravim veã konj, ga bodo kmetje hitro prevpi-
li.«

Marko ni vedel nobenega izgovora veã in je molãal.

MeÏkov JoÏa ni mogel umeti, kako da Marko noãe za-
meniti ovãarja s konjarjem: »Zakaj ‰e pomi‰lja‰? Si se
mar res tako na Podlipnikove jarce navezal? Verjemi, da
se bo ‰e Anãki dobro zdelo, ãe prevzame‰ konje.«

Marko se ni mogel veã prikrivati: »Se nisem navezal

na jarce in bi koj prevzel konje, pa — ne bom veã pasel.«

»Kaj?« so se mu zaãudili.

BES

OVâAR MARKO

392

»Mi je Ïe Lenãek iz Vrbe obljubil, da me vzame za vo-

zarja, ãe si ne premislim. In jaz si ne bom premislil.«

»Krajcpataljon!« se je razveselil TomaÏ. »·e bolj prav,

Marko. Med pastirji je konjar najvi‰ja ‰arÏa, med vozarji
pa lahko avanzira‰ do svojih konj in do svojega voza.«
Konje je nato prepustil MeÏkovemu JoÏu, ki jih je bil
noro vesel, ker se je spomnil, da se bo kot konjar pred
pustom lahko oÏenil s Frãejevo Rezko. Takoj ji je ‰el pra-
vit. Prav zato ga je tudi TomaÏ doloãil za konjarja, da ‰e
on, TomaÏ, malo pripomore k JoÏevi in Rezkini sreãi, za
katero se je Bajtnikova Mica toliko trudila: »Pa naj bo-
sta ta dva sreãna, ãe nisva znala biti midva z Mico.«

Marko je prijel Hrusta za uho, da je pes zarenãal in se

naredil, kakor bi se bil razhudil: »Jok! Pri Podlipniku pa
ti vpra‰aj za trop. Sta oba dobrih rok, on in ona. In letos
ima‰ ti najbolj‰ega psa in ga bo‰ ‰e dolgo imel, ko Vol-
kuna ni veã.«

»Bom povpra‰al, ãe ti res ne misli‰ veã pasti.«
»Res ne.«
Med resjem in kurjicami je ‰el Marko preko Rebri.

Vrbanek je s prstom pokazal za njim in se zvito nasme-
jal:

»Ne vem, ali Marko ne ve, da sta Podlipnica in Lenã-

kovica sestri in Podlipnik in Lenãek kakor eden. Vozar
bo, vozar, Marko. Samo ãigav, se bosta pa ‰ele najprej

BES

OVâAR MARKO

393

dedca dogovorila, Cena in Lenãek. In jaz mislim, da bo
Marko vozil s Podlipnikovimi konji, ne z Lenãkovimi.«

»Skoraj ne morem verjeti,« je podvomil TomaÏ.
»Na svetu je vse mogoãe,« je pristavil Jok in od‰el k

Podlipniku.

Po vrtovih in po seãah se je razcvetel Ïafran, modri do-
linski in beli gorski, kakor bi ‰e roÏa vedela, da si v va-
seh pod Peãmi segata v roko polje in planina.

V zati‰ju pod plotom so se na soncu igrali otroci, po-

sku‰ali glasove brkonãicam, in nazadnje kakor na majh-
ne, svetle trobentice v zboru brãali, da jim je zmanjko-
valo sape.

Od Krni‰kega roba do StraÏe je bila Reber spet pre-

grnjena z resjem, razcvetelim na sedem sort, med kate-
rim so se belili ‰iroko odprti cvetovi kurjic. Tako je na
svetega Telesa dan posuta pred velikim oltarjem rdeãa
preproga z belimi kresnicami. In Peãi so bile zares kakor
visok in ‰irok, iz kamna izklesan oltar, katerega zgornji
rob so zlatili di‰eãi cvetovi me‰enikelcev*. Le bogec, sve-
temu kriÏu naj bi bil oltar posveãen, le bogec na vrhu
krni‰ke poti za v tron oltarja, in sv. Peter nad StraÏo za
levega svetnika in sveti Lovrenc nad Zabreznico za des-
nega so bili za tako velik oltar veãstokrat premajhni.

* avrikelj, Primula auricula

BES

OVâAR MARKO

394

âebele so tisto pomlad nekaj obolele. Kuharjev Tonej

jim je janeÏa skuhal, ga prime‰al med strd in pokladal,
da jim ozdravi bolne trebu‰ãke. Dobravec jim je pa bri-
novca prilil med poklajo, pa preveã, zato jih je nadraÏil
na rop. Njegov ãebelnjak je napadel Kuharjevega, in To-
nej je sporoãil Marku, naj pride s kro‰njo, da bo nesel
svoje panje v Bitgovec, saj je na Zavrhu ‰e bolj‰a pa‰a,
in klanju je treba umakniti razvijajoãe se ãebelje druÏi-
ne.

Marko, ki je bil zadnje ãase Ïe veãkrat pri Podlipniku,

kadar ni bilo Cena doma — Podlipnica in Anãka sta
umeli vezati raztrgano prijateljstvo —, je poslal k Pod-
lipniku Manico pogledat, ãe ni Cena doma, da gre po-
tem prosit kro‰njo na posodo.

Manica bi se bila v veÏi skoraj zaletela v Cena, tako je

pritekla k Podlipniku. Podlipnik jo je vpra‰al, kaj se ji
tako mudi. In otrok je povedal, da jo je poslal Marko po-
gledat, ãe ni njega doma. Podlipniku je zaigral v levem
kotu ustnic nasmeh: »Le povej Marku, Manica, naj kar
brez skrbi pride po kro‰njo; ne bo naletel name.« Vzel
je sejalnico in od‰el na polje k oraãem.

Pa sta res umeli Podlipnica in Anãka vezati raztrgane

vezi prijateljstva.

Marko je hodil k ãebelam v Bitgovec in Ïe takoj prve

dni dognal, da je medved ovohal ãebele in da kar vsako
noã posku‰a priti do njih. ·el je v Podgoro iskat na poso-

BES

OVâAR MARKO

395

do medvedji skobec. Tako teÏak je bil, da ga je imel do-
volj prinesti ãez Gosjak v Bitgovec. In tako trd je bil za
nastaviti, da ga tudi najmoãnej‰i moÏakar ni razpel sa-
mo z rokami. Marku ga je Kuharjev Tonej razpel z rajk-
ljem, in on je nastavil za vabo satiã strdi. Zadrgnil je k
skobcu dolgo verigo in jo s tremi klanfami pribil na teÏ-
ko bruno, katero je bil privalil po bregu. Da zakrije sko-
bec in verigo medvedu, ju je posul z mravlji‰ãem, v ka-
terem je bilo malo mravelj, pa vendar toliko, da jih bo
vse ãrno na satiãu, in medved, ki bo ovohal med, jim ga
bo nevo‰ãljiv, bo hlastnil po njih in — se bo ujel.

Marko je pri‰el ãez ârvivico in rovte v Bitgovec. Îe od

daleã je opazil, da ni veã skobca in bruna pri ãebelnja-
ku, medveda pa tudi ni bilo nikjer. Izza leskovega grma
pod njim je gledalo za laket bruna. Marko je pripravil
ostro nabru‰eno robevnico in oprezno stopal po strmini
navzdol pogledat, ãe ni skobec medveda zadu‰il ali ãe se
ni medved odtrgal. Pa je zaroÏljala veriga in Marko se je
zdrznil, tako grozno je zarjul medved, se pognal iz
grmovja proti njemu, se vzpel in silno zamahnil s prvi-
ma ‰apama, na levo je bil pripet skobec, da je bila zve-
rina ‰e po‰astnej‰a. TeÏko bruno je ruknilo medveda na-
zaj in ga za trenutek zmotilo. Tisti hip je ‰inil Marko na-
prej, usekal z robevnico in kakor maãek odskoãil nazaj
v strmino. Pojemajoãe je zarenãal medved in se z bru-
nom vred s presekano glavo zvalil za grm. Marko pa se

BES

OVâAR MARKO

396

je umaknil ‰e za nekaj korakov, bil vedno pripravljen, in
pri‰el bliÏe ‰ele, ko se Ïe dolgo medved ni veã ganil. Pa
‰e potem se je bliÏal oprezno, a medved ni veã vstal.

Nak. To pa ni bil meÏek*. Stara mrcina je bil, z eno sa-

mo klanfo ‰e pribit na bruno, in ‰e tista se je Ïe majala.
Marko ga je prijel za koÏuh in potresel: »Stric! Ko bi se
bil odtrgal, ali ãe bi bil ti vi‰e v bregu kakor jaz, ko sva
se sreãala, ne vem, kdo bi sedaj leÏal mrtev. Ti ali jaz?
NajbrÏe jaz.« Nato je Marko zajukal, da se je razleglo po
vsem Zavrhu.

Odzval se mu je Kuharjev Tonej, Ïe ãisto blizu, in se

je vedel, ko je ugledal Marka in ubitega medveda, od
samega veselja kakor otrok.

Tonej je ostal v Bitgovcu, Marko pa je ‰el domov v

Krnice po voz. Spomnil se je, kako je obljubljal, leto bo
skoraj od tega, da ubije Anãki v veselje medveda. In ga
je. Stopil je v Péãi in natrgal za Anãko me‰enikelcev, iz-
grebel dve roÏi s korenino, da bo Anãka videla, kako
lepo se zlati nad srebrnimi listi di‰eãi cvet: »Na okno naj
jih vsadi. Nobena druga jih nima.«

Pri krni‰kem kriÏu je Marko naletel na Petra Koraãka.

Poãival je in se oziral nazaj v dolino, od katere je jemal
slovo. TeÏka kro‰nja je stala poleg njega.

»Kam pa, Peter?«
»âez Vrtaão v Maãe in me veã ne bo nazaj.«

* skalni, gorski medved, tudi mlad medved

BES

OVâAR MARKO

397

»BeÏi.«
»Se bova z Majdo ‰e pred planino vzela in letos bom

jaz maãevski ovãar.« Veselje in Ïalost sta se me‰ala v Pe-
trovih oãeh, pa je bilo veã veselja kakor Ïalosti.

Marko se je spomnil lanskega maãevskega ovãarja,

Urha, in je rekel, ne da bi se zares bal za Petra, samo
zato, da konãa pogovor: »Glej, da se ‰e ti ne ubije‰, ka-
kor se je Urh.«

»Ne bom lezel za roÏami, Majdi ni niã zanje.«
Marko pa se je spomnil Majdine zibeli, se otoÏno na-

smehnil in pritrdil Petru: »Verjamem.«

Peter je pokazal s prstom me‰enikelce, ki jih je drÏal

Marko v roki: »A ti pa spet nese‰ Podlipnikovi roÏe?«

Za vse na svetu bi Marko ne govoril s Koraãkom o

Anãki, zato je pogovor kar pretrgal in podal Petru roko:

»Sreãno Ïivita z Majdo.«
»Tudi tebi in Anãki vo‰ãim jaz sreão, naj Ïe bo kakor-

koli.«

Loãila sta se. Marko je sam sebi rekel: »S ,kakorkoli‘

midva z Anãko ne moreva biti sreãna,« in se je spustil v
mel.

V Krnicah je ‰el naravnost k Podlipniku. Niã ni pre-

mi‰ljeval, ali bo Cena doma ali ne. In je bila Anãka ve-
sela in je bila Podlipnica vesela, ko jima je pripovedoval.
Nerodno pa je bilo obema, ko je rekel, da gre Skoãirja
prosit, naj gre z vozom po medveda.

BES

OVâAR MARKO

398

Pa je stopil iz hi‰e Cena in rekel: »Marko! Kaj pa, ko

bi midva ‰la v Bitgovec po medveda? Saj bi moral tako
enkrat preskusiti Ïrebca, ali zvleãe prazen voz ãez Peãi,
da bom vedel, ãe je dober za pred parizar. No, pa saj je
Bitgovec tudi tako strm kakor pot ãez Vrh.«

»No, le. Pa pojdiva,« je odgovoril Marko.
Podlipnica in Anãka sta se zavedali, da je padel zad-

nji kol plotu, ki ga je postavila med ata in Marka Ïalost
za Cenekom, in sta bili obe veseli kakor Ïe davno ne, in
sta imeli Anca svojega Cena, Anãka pa svojega Marka ‰e
bolj radi.

Vso pot sta se Podlipnik in Marko pogovarjala: o

medvedu, o vremenu, o konjih in vozovih, o letini in
Ïivini, o vsem, le pogovora o tem, o ãemer sta oba vede-
la, da se morata pogovoriti, sta se oba skrbno ogibala.
·ele za Mostami, tam, kjer so sedaj s cementom primo-
rali Zavr‰nico, da se razliva v jezerce, je rekel kar med
Markovo pripovedovanje Podlipnik:

»Marko! Da bo‰ vedel. Ne mislim jaz, da si ti iz bab-

je radovednosti poslu‰al pod oknom. Iz skrbi si. In to je
lepo od tebe in te ni treba biti sram zato. Da si pa potem
‰e jezdil v TrÏiã po padarja, v taki noãi, ko si sli‰al, da ãe
mama ozdravi, Anãka ne more biti tvoja —« Podlipnik
ni vedel, kako bi povedal, zato je malo pomolãal in po-
tem ni povedal zaãetih besedi do konca. Pa je od druge
strani pokazal, kaj misli: »No,« je rekel, »napak sem te

BES

OVâAR MARKO

399

obsodil na klancu v Kranju. Ve‰, se mi je od same Ïalo-
sti kar temnilo pred oãmi. Ne zameri in pozabi.«

»Niã, niã, niã,« je hitel Marko zabrisavati bridke spo-

mine in ‰e z roko je zanikaval, ves rdeã je bil v obraz,
kakor bi ga bilo res sram.

Podlipnik pa je nadaljeval: »Ve‰, pa tudi mene ni niã

sram pred tabo, ãeprav vem, da si vse natanãno sli‰al,
kaj sva se tisti veãer pogovarjala z Anco v kamri, in nje
tudi ni treba biti sram. Pred tabo! Drugim pa nikar ne
pravi, kako se imava z Anco rada.«

»Ne bom, ne bom,« je spet hitel Marko pomirjevati

Cena.

Podlipnik pa je ‰e govoril: »Kar se pa Anãke tiãe, naj

pa ostane pri tem, kakor sem vama o svetem Klemenu
povedal, takrat v kuhinji, ko je pri‰la s hrastovim pu‰elj-
cem za ruto. Poãakajmo, da bo sama svoja. Je ‰e nekaj
let do takrat in kdor je kaj prida, ‰e marsikaj lahko na-
redi. Vedi pa, Marko, ãe bo‰ kaj potreboval, da ti bo
Podlipnik vselej pomagal, ãe ti bo le mogel. Si mi Anco
re‰il.«

Marka je vsega prevzelo, da ni mogel drugega reãi

kakor: »Ata!«

Podlipnik se mu je pa nasmejal: »Bi ti rekel, da me

tikaj in reci Cena, pa, ãe si Anãka ne bo premislila, bi ti
bilo nerodno, ko bi mi moral, kadar bo‰ njen moÏ, spet
reãi ,vi‘ in me klicati za ata.«

BES

OVâAR MARKO

400

»Bi vas teÏko tikal.«
Oba sta vedela, da drug drugega spo‰tujeta. Obmolk-

nila sta in Marko je zaostal.

Prav trdo za Mostami, ko sta se Ïe vraãala z medve-

dom, pa je Cena po dalj‰em premisleku ustavil konja in
stopil k Marku in povedal ‰e tole:

»Z Lenãkom sva tudi Ïe govorila. Ti niã ne branim,

silil te pa tudi ne bom. Samo prosim te: Pridi raj‰i k meni
za vozarja.«

»Saj bi, pa vi jih Ïe imate in ne maram nikogar izpo-

drivati,« je pomi‰ljal Marko.

»Naj te niã ne skrbi. Ne bo‰ nikogar izpodrinil. Samo

reci, da pride‰.«

»Veste, da najraj‰i k vam.«
»Pride‰?«
»Pridem!«
»Velja?«
»Velja!«
Dala sta si roko. Podlipnik je konãal pogovor: »Sedaj

sva se pa midva vse pogovorila in sva dobro popravila,
kar je bilo zavoÏenega.« Pognal je Ïrebca: »Hi!« Marko
pa je zajukal, zajukal! V Mostah so mislili, da zato, ker
je pripeljal medveda, pa je bilo to najmanj, zaradi ãesar
je bil Marko vesel.

V dveh gostilnah sta se ustavila Cena in Marko in

Podlipnik je plaãeval za pijaão. Vse je drlo gledat ubitega

BES

OVâAR MARKO

401

medveda, le Vi‰narjevega ·imna, Stojanovega Jaka in
Grosa iz Most ni bilo blizu.

V Krnicah je Marko prosil Podlipnika, naj pelje med-

veda kar k Podlipniku, ãe mu je prav, ker ga on nima
pravzaprav kje odreti, ko nima skednja. Res. Lahko bi ga
odrl na vrtu, pa, saj ni Rozalki ali Manici obljubil, da
ubije medveda; Anãki je, naj bo vesela.

Cena je rad zavil na svoj dvor, ker se je vselej rad po-

stavil in je veliko dal na ãast hi‰e in je vedel, da bodo
Krniãani tudi prav razumeli, ãe‰, Marko ga je, Podlipni-
kov ovãar; kako je imel prav Cena, da se ni oziral na
Podrobarja. O, Cena!

Bolj kakor medveda in ãasti sta bili veseli Anãka in

Podlipnica, ko sta z obrazov in vsega videli, da sta se
Cena in Marko vrnila vsa spremenjena in da bosta sedaj
ostala do smrti prijatelja.

Vsa vas je prihajala gledat ubitega medveda; tudi

Podrobar, Rotija in TevÏ so pri‰li, le da so ti trije molãali,
ko so drugi vsi poveliãevali Marka in hvalili Cena.

Anãka ni strpela. Hitro je na‰la priliko, da sta bila z

Markom sama in moral ji je vse povedati. Kar poÏirala
je besede, se smejala in od veselja je imela solzne oãi:
»Kako je rekel ata? âe se Anãka ne premisli. Naj se ne
tolaÏi. Anãka bo ostala do smrti teh misli, kakor je da-
nes, in Marka ne da in ga ne da, zato ker ga ne da.«

BES

OVâAR MARKO

402

Marko ji ‰e odgovoriti ni utegnil, tako urno se je zasu-
kala in tekla pravit mami.

Toliko veselja Ïe veã let ni bilo pri Podlipniku kakor ta

dan. Le Cenu, ki je gledat otroke, ko so se prerivali okoli
voza, in se je spomnil, kako bi bil Cenek danes vesel, se
je za hip pomraãil obraz. Pa je pomislil: »âe bi bil Bog
takrat mene vpra‰al, koga naj vzame, bi bil v hudih za-
dregah. Danes pa ne veã. Fanta bi dal, ne Ance.«

Zveãer je Marko zavriskal na vasi. Podlipnika ‰e nista

spala. In je rekla Anca njemu:

»Ali ga sli‰i‰?«
»Sli‰im. Marko je. Lahko vriska.«
»Cena!« ga je skrivnostno ‰e enkrat poklicala Anca.
»Kaj je, Anãka?«
»Ali bo‰ kaj hudo Ïalosten, ãe bo dekliãek in ne fan-

tek?«

Cenu je kar sapa zastala, tako se je zaãudil: »Kaaaj!

Aaanãka!«

Podlipnica pa ga je poboÏala po laseh, kakor je ime-

la navado, in se mu je smehljala: »Res je, Cena.« Cena je
sédel na postelji in ‰iroko zamahnil z rokami: »Dekliãek
ali fantek. Kakor je Bogu prav. In, pa. Saj sva se mlada
vzela in sva ‰e sedaj mlada, ko nama je prvega otroka Ïe
Marko prevzel.«

BES

OVâAR MARKO

403

Marko je ‰e enkrat zavriskal na vasi. Podlipnik pa je

objel svojo Ïeno in od samega veselja skoraj vso noã ni
spal.

Drevje je zelenelo.

V Krnicah na Podlipnikovem dvoru pa so stali zapre-

Ïeni ‰tirje parizarji. Predzadnji je bil nov. Na ‰karje za
ojesom je bila na ta parizar prikovana kasa. Kot prednji
par sta bila vpreÏena dva fuksa, kot zadnji par pa dva
temna Ïrebca; gorje mu, kdor bi se drznil razbijati kaso
za njihovimi kopiti. Na levem Ïrebcu je sedel PrimoÏev
Marko, ‰op vajeti je drÏal v desni, v levi pa teÏek kopri-
vec*, od katerega je visel dolg biã. Vsak, kdor se koliãkaj
spozna na konje, je lahko videl, da se Ïrebec in Marko
dobro poznata in da Marko ni danes prviã zajezdil tega
konja.

Na priãni** pod parizarjem je leÏal mladi Koca in od

samega veselja polajeval.

Na pragu pa so stale Rozalka in Manica in Anãka.

Anãki se je dobro zdelo, ker je vodil Marko tako lepo
vprego, in teÏko ji je bilo, ker je odhajal.

* teÏak biãevnik, pleten iz koprivãevega lesa
** nizko pod parizar pripet podiã z nizko ograjo; rabi za sprav-

ljanje verig in orodja

BES

OVâAR MARKO

404

Iz hi‰e sta pri‰la Podlipnika, on in ona. Cena je vzel

JoÏu vajeti iz rok, sedel na zadnji parizar in ukazal:
»Miha! PoÏeni!«

Sreãno pot je vo‰ãila Mihu Franca, on pa njej sreãno

planino, poãil z biãem in odpeljal skozi leso.

Anãko je stisnilo za srce. Stekla je k Marku, da mu ‰e

enkrat stisne roko. Pa kako? Z desno je Ïe nategnil va-
jeti, v levi je drÏal koprivec in ga ni smel spustiti, in leve
roke sploh dati ne sme, pomeni nesreão. Objela mu jo
je z obema rokama, pa jo je morala takoj spustiti, ker je
bil Marko Ïe na vrsti, da poÏene.

Pok! »Hi, hot!« Marko je previdno vodil razigrane

konje okrog vogla.

Po stagnah so ropotali parizarji, peketali konji, lajali

psi in pokali biãi. Podlipnikova Anãka pa je zami‰ljeno
sedla k mizi v kuhinji. Pa je stopila k njej mama, da jo
potolaÏi: »Vidi‰, tako Ïivimo Ïene vozarjev. Veliko vese-
lega in veliko bridkega doÏivljamo, pa je vedno lepo. Bo‰
videla, ko se navadi‰.«

In Anãka je vstala in se zasukala po delu.
Po cesti ãez Blata pa so drdrali ‰tirje parizarji. Marko

se je ozrl v Reber in videl trope jarcev, ki so se premikali
kakor plazovi za pa‰o. Na Mali so stale krave, v Peãeh so
bile raztresene koze.

Ovãarji so vsi trobili Marku v pozdrav in vozarji so

jim s pokanjem biãev odgovarjali.

BES

OVâAR MARKO

405

Kozarjev rog v Peãeh se pa ni niti enkrat oglasil. Pasel

je namreã koze za Koraãkom TevÏ, ker ga ni maral Lu-
keÏ veã za tretjineka, da ne bo delal zdraÏb v planini, in
tudi nobeden izmed gospodarjev ga ni hotel vzeti za ov-
ãarja; so mu preveã zamerili, ker je spustil Marku jarce
iz staje.

Vozarji so imeli domaãe gore za hrbtom in se niso veã

ozirali. Podlipnik pa je tako sedel, da je videl gore med
Kranjsko in Koro‰ko.

»Marko! Poglej!« je poklical Cena.
Marko se je okrenil na sedlu in videl Podlipnika, kako

z biãem kaÏe nazaj v domaãe gore. Kar grozno je bilo
videti velikanski dim, ki se je valil med Peãmi in Vrtaão,
med Stolom in Begunj‰ico, kakor hudouren oblak, pred
katerim trepetajo ljudje in Ïivina. Iz Srednjega vrha pa
so ‰vigali plameni.

Marku, lanskemu ovãarju najveãjega tropa v Krnicah,

PrimoÏevemu Marku, ki je imel pastirsko kri v sebi in je
ljubil obseÏne pa‰e in sovraÏil in preganjal zverino, ka-
tera trga Ïivino in zapira pozimi pota, Marku, ki je ko-
maj u‰el volkovom in so mu Volkuna strgali, se ni dobro
zdelo, da gori Srednji vrh, tabori‰ãe zverjadi. Pa sam ni
vedel zakaj. RazloÏil je Podlipniku: »TomaÏ je zaÏgal. Ali
ni ‰koda lepih macesnov?«

BES

OVâAR MARKO

406

Pa mu je zaãel nagajati desni Ïrebec, kakor bi ga ho-

tel opomniti, da naj pozabi planine in se ves vtopi v vo-
zove in konje in cesto.

Srednji vrh je gorel.
Med zeleneãim in cvetoãim drevjem pa so drdrali iz

Gorenjskega kota po cesti proti Kranju, naprej proti
Ljubljani in ‰e naprej proti Trstu, do morja, ‰tirje pari-
zarji, in predzadnjega, na katerega je bila prikovana
Podlipnikova kasa, je vodil, jezdeã Podlipnikovega Ïre-
bca, lanski Podlipnikov ovãar, PrimoÏev Marko iz Krnic.

BES

OVâAR MARKO

407

LETA

létno, ﬂétno, ﬂétno, ﬂétno, ﬂétno, ﬂétno! Na Pod-
lipnikovem dvoru, na prostornih saneh, sta pela

dva ‰kanta, se sku‰ala klarinet in trobenta in brenãal je
bas. Najbolj veselo so plesali glasovi na strunah konjarja
JoÏa, ki ni bil niã veã gostaã. PrimoÏ je bil; kupil je s pri-
hranjenim svojim in Micinim denarjem od Marka nje-
govo staro domaãijo in se je vãeraj z Rezo, svojo Ïeno,
in z Mico, dobrotnico svojo, in ‰tirimi otroki vselil pod
lastno streho.

Nepoãakano so bíli konji ob sneg in priganjali svate,

naj hitreje sedajo na sani.

Na prag je pri‰el pogledat stare‰ina Planjavec. Mlad

je ‰e bil, ‰ele lani se je bil oÏenil in vzel PrimoÏevo Ro-
zalko, ki je bila na svatov‰ãini za teto.

Planjavec je pogledal in od‰el nazaj v hi‰o, potrkal na

kamrina vrata in poklical: »Nevesta! Anãka! âas je, da
gremo.«

Iz kamre je stopila Anãka, nevesta, postavna in lepa,

v odpetem Ïidano belem koÏuhu, izpod katerega so se
svetili rdeãkasta Ïida in ãrn Ïamet in teÏak srebrn skle-
pavnik. Na ãelu ji je blestela, na sredo avbe z zlatom

BES

OVâAR MARKO

408

uvezena, velika oãnica, katero so kakor kraljico obkro-
Ïale druge gorske roÏe. Dva pramena temnih las sta sili-
la izpod avbe na roÏnat obraz, v katerem se je lesketa-
lo dvoje zasolzenih oãi kakor dva velika bisera.

Marko, ki bi bil Anãki najraj‰i padel k nogam in ji

objel kolena, se je moral hudo premagovati, da ni poka-
zal, kako je ginjen, ker se to sploh ne spodobi v Gorenj-
skem kotu, najmanj pa od Ïgoãe ceste, od burje in zim-
skih mrazov opaljenemu vozarju in ‰e gospodarju nove,
lepe domaãije.

Lenãkov France, Anãkin strniã, ki je bil za druga, je

ponosno popravil klobuk, in kar samo se mu je smeja-
lo, ko je pomislil, da bo spremljal tako nevesto k poro-
ki.

Manica, druÏica, se pa ni mogla premagati. Stopila je

k nevesti: »Ooo! Kako si lepa, Anãka!«

Za vrati sta stala stare‰ina in teta, pri mizi pa je miril

dva fantka, Janezka in Francka, in ‰ele dve leti staro de-
kletce, Jerico, Podlipnikov Cena.

Podlipnica, ki je pri‰la za Anãko iz kamre, je vzela Je-

rico v naroãje, ãeprav je bila v najlep‰i obleki.

Vsi so obmolknili. Za Anãko so pri‰le teÏke minute,

ko se nevesta poslavlja od doma. Stopila je pred svoje:
»Ata in mama! Bratca in sestrica! Odpustite mi, kar sem
vas Ïalila, mislite vãasih name in Bog naj vam povrne
vse dobro.«

BES

OVâAR MARKO

409

Anãka je jokala in vse Ïenske; mo‰ki so povesili oãi,

otroci so se pa ãudili.

Spregovoril je Podlipnik: »Anãka! Naj bo vse zbrisa-

no, kar ni bilo prav. Domov ‰e vselej pridi kakor domov,
mi te ne bomo pozabili, vidva z Markom pa na Boga
nikar ne pozabita.«

PokriÏal jo je z blagoslovljeno vodo in mama jo je

tudi. Anãka pa je vsem dala roko, atu in mami in Janez-
ku in Francku, le Jerice ni mogla mama pripraviti do
tega, da bi dala sestri nevesti roãico, zato jo je Anãka
poljubila na ãelo in od‰la z drugom na dvor. Kar poska-
kovali so glasovi, tako veselo so jo pozdravili godci.

Pisana vrsta sani je prizvonkljala iz Krnic na Rodine.

Na Podlipnikovih in PrimoÏevih, sedaj Markovih gro-
beh, sta goreli na vsakem dve sveãi, ena od Ïenina, dru-
ga od neveste, kakor bi hotela Ïenin in nevesta ‰e mrt-
ve opozoriti, da si bodo od danes naprej v sorodstvu.

Kakor bi pogledal na z roÏami obraslo zati‰no jaso v

gorah nekje, tako je bilo v cerkvi svetega Klemena, ko so
posedli po klopeh v pisane barve stare no‰e obleãeni
svatje.

Pred oltarjem pa sta stala Ïenin in nevesta, Marko in

Anãka; Ïe dolgo ni videl sveti Klemen tako brhkega para
pred svojim tronom. Poroãal je TomaÏ Baloh, Radolãan,
ki je takrat oskrboval Rodine, pomagal pa tudi v Mo‰-
njah. Ko jima je govoril o bogastvu in ljubezni in pohva-

BES

OVâAR MARKO

410

lil bogastvo, ki naj pa ne napihuje v prevzetnost, in je
nato ljubezen postavil nad bogastvo, sta se Marko in
Anãka spogledala in oba mislila isto, da sta namreã z
ljubeznijo premagala bogastvo in ‰e vse drugaãne teÏa-
ve.

Dvoje razloãnih »ja« se je zaãulo po cerkvi in Marko

in Anãka sta bila moÏ in Ïena, ki ju nihãe drugi ne more
veã razdruÏiti kakor samo ‰e smrt.

Anãka je pokleknila z Ïeninom med ma‰o na stopni-

co pred oltar in prosila za otroke, da bi jih ji Bog dal,
zdrave in pridne, in gospod TomaÏ jo je blagoslavljal.
Drugu, Lenãkovemu Francetu, pa je pri‰la ãudna misel:
»âe bi Anãka postala svetnica pa bi jo v takile no‰i po-
stavil na oltar, bi kar povzdignila lepoto cerkve.«

Îenina in nevesto je vozil nazaj grede Miha, ki je ju-

kal, da so se konji pla‰ili, ãeprav je bil Ïe davno oÏenjen
s Franco, Podlipnikovo majerico. Marko in Anãka sta
bila ãez noge odeta z rdeãe ob‰itim medvedovim koÏu-
hom. Podlipnik ga je pred leti kupil od Marka in nala‰ã
prihranil za ta dan, da spomni Ïenina in nevesto, kako
je bilo pred leti. Gorko je bilo pod koÏuhom, ‰e bolj gor-
ko pa pri srcih.

Svatje so se ustavili pred novo, lepo zidano hi‰o, ka-

teri je stal nasproti obokan hlev, toliko odmaknjen, da
ni jemal hi‰i sonca, hlev za tri pare konj in kar je treba
krav in pra‰iãev pri hi‰i. Nihãe ni vstopil, dokler ni gos-

BES

OVâAR MARKO

411

pod TomaÏ blagoslovil, po‰kropil in pokadil hi‰e in hle-
va in blagoslovil na vogalu nad vatel visok, lesen in bar-
van kip svete NeÏe z jagnjiãem v rokah. Marko ga je Ïe-
lel imeti na novi hi‰i, v zahvalo, ker mu je sveta NeÏa
pomagala tisto leto, ko se je boril in trpel za Anãko, sreã-
no jarce pasti. Preskrbel mu je pa ta kip Kuharjev Tonej,
ki se je bil najprej na Dunaju slikarstva izuãil in postal
za tem cesarice Marije Terezije ãebelar. Prav Marko mu
je peljal na Dunaj prej‰njo pomlad ‰estnajst kranjskih
panjev in niã ni zahteval za voÏnjo. Kuharjev Tonej pa,
Anton Jan‰a, katerega danes ãebelarji po vsem svetu po-
znajo, zato ker jim je razloÏil, da trotje ne nosijo vode,
da le matice pra‰é, in jih pouãil, kako in kdaj in zakaj roji
iz panjev leté, in ‰e marsikaj drugega, Tonej je pa samo
skomignil z rameni, ko ga je Marko pobaral, koliko mu
je dolÏan za sveto NeÏo. Marko ga je vabil na svatbo, pa
ni utegnil priti.

Na svatov‰ãino je Marko povabil tudi vse pastirje in

majerice, ki so planinili tisto leto, ko je bil on ovãar. Tudi
Rotijinega TevÏa, ki bi bil rad pri‰el, pa ga Ïena ni pu-
stila, zato ker ni mogla z njim in mu je bila nevo‰ãljiva.
Hudo Ïeno je imel TevÏ, ·pelã so ji rekli, nekje v hribih
jo je dobil. Prepire je delala v vasi in venomer zmerjala
TevÏa in Rotijo in tudi udarila, ãe ni bilo drugaãe. Dru-
gi so pa pri‰li: Podgo‰ar je skrbel za smeh, Îorga je mol-
ãal in jedel, Pokljukar pridno pil, Jok in TomaÏ in pa

BES

OVâAR MARKO

412

Mica so se pogovarjali, kako je bilo vãasih, ko so bili ‰e
mladi. Franca, Mihova Ïena, se ni utegnila muditi, ker je
imela doma otroka nekaj bolnega. ârednik LukeÏ je pa
hotel prav posebno pohvaliti nevesto in je rekel Marku:
»âe bi ‰e pasel, Marko, bi pa letos vsako noã prikresal
ãez Vrh nazaj domov.«

»Ali ti ‰e hodi‰?«
»Niã veã.«
Anãka je s kolenom dregnila Marka, da ne mara take-

ga pogovora. In Marko je besedo hitro speljal drugam.

Jok in TomaÏ sta se pa z vinom ogrela in bi se bila

skoraj sporekla. Pa zakaj?

Jok je oãital TomaÏu, da je napak naredil, ko je poÏgal

Srednji vrh: »Ali ni ‰koda tistih lepih macesnov, ki so se
tako zlatili na jesen? In stare koãe na Zelenici je plaz
vzel, da so jih morali potem nove na vetru postaviti. In
obe jezerci na Jezercih je s prstjo zasulo, ki so jo plohe
izprale s Srednjega vrha. Niã veã ni tako lepo na Zavr-
hu, kakor je bilo tisto leto, ko je Marko pasel. Ali ni ‰ko-
da, TomaÏ!«

TomaÏ pa, ki ni rad sli‰al, da je poÏgal Srednji vrh, se

je razhudil: »Kaj! ·koda! Zverino sem pa le pregnal, da
je domalega niã veã ni. Krajcpataljon!«

Posegla je vmes Mica in ju pomirila.

BES

OVâAR MARKO

413

JoÏa pa je godel in godel, godel in godel, da so ga na-

zadnje prsti boleli, in Meta, ki ‰e vedno ni ujela fanta, na
nobenega plesa zamudila.

·ele drugi dan pod noã sta Anãka in Marko ostala

sama in sedla drug k drugemu h gorki peãi. Manica je Ïe
spala na vrhu.

Marko je prijel Anãko za roko: »Ali ‰e ve‰, Anãka, kaj

sem obljubil, da ti povem, ko po poroki ostaneva
sama?«

»Da mi pove‰, kaj sta se tisto noã, ko si ti jezdil v

TrÏiã, na‰ ata in na‰a mama pogovarjala.«

»Dobro se spominja‰.«
»Se. Pa mi ni treba veã pripovedovati, mi je pretekli

teden Ïe mama vse povedala, in ‰e veã, samo da bi bila
midva bolj sreãna.«

V hlevu so bíli konji ob steptano ilovico in Koca je za-

lajal za hi‰o.

Anãka se je pritisnila ‰e bliÏe k moÏu: »Marko! Ali

ima‰ ti ‰e v boÏjih bukvah zlepljena tista dva lista, kjer
je pisano o dobrem daru in dobri Ïeni.«

»·e vedno.«
»Razlepi ju in preberi mi ‰e enkrat.«
Ob trepetajoãi sveãi je bral Marko pri mizi; in Anãka,

Ïena njegova, se je narahlo nanj naslonila:

BES

OVâAR MARKO

414

»En dober dar je ena dobra shena, leta dar bo dodi-

len timu, kateri se Boga boji k’ polonaniu niegovih do-
brih del.«

Anãka se je oklenila moÏa: »Marko! Da bi ti bila jaz

dober dar!«

SVESTI TOVARSH je ostal vso noã odprt na mizi.

Pri Marku v Krnicah so Ïe veãji otroci pestovali manj‰e,
ko je ‰ele Podlipnik priboril svetemu Klemenu faro na-
zaj. Sveti Klemen, to je ‰e doÏivel Marko, Anãka pa ne
veã, je pa zidal cerkev na Breznici v ãast Îalostni Materi
boÏji in ji prepustil tudi faro, njej, Kraljici vseh.

BES

OVâAR MARKO

415

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-316-1

Document Outline

VSEBINA

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Janez Jalen Lesena peč
Janez Jalen Bobri 1, Sam
Janez Jalen Bobri 2, Rod
Janez Jalen Bobri 3, Vrh
chlamydiofiloza bo i ov
NG1 KARTA AROWA AR B4
Ar CX(2)
NG1 KARTA AROWA AR A99
NG1 KARTA AROWA AR B2
NG1 KARTA AROWA AR A77
httpwww aqua ar wroc plactaplfull42009000040200900008000040002100030
INŻYNIERIA LEŚNA, AR Poznań - Leśnictwo, inżynieria leśna, Inżynieria
Fotogrametria ćwiczenia nr 6, AR Poznań - Leśnictwo, Fotogrametria
Bazy danych 2 koło, AR Poznań - Leśnictwo, Fotogrametria
Ekologiczne podstawy hodoeli lasu, AR Poznań - Leśnictwo, ekologiczne podstawy hodowli lasu
rachunkowość i finanse, AR Poznań - Leśnictwo, finanse i rach

więcej podobnych podstron

Janez Jalen Ovčar Marko

Document Outline