no ozraãje. Ribe so se pred pripeko potopile iz mlaãne
vrhnje vode v hladnej‰o na dnu. Dokaj se jih je umakni-
lo iz razgretega jezera v pritoke. Nekatere pa ‰e dlje.
Skrile so se v vode, ki teko pod zemljo.

Ptiãa kar nikjer nobenega ni bilo videti. Le tu pa tam

se je pognala kaka nizko leteãa lastovka v vodo, se mi-
mogrede okopala in se za hip ohladila.

Leno, kakor oblak brez vetra, se je po jezeru prepelja-

valo nekaj drevakov. Je kar gotovo tega ali onega veslaãa
zmogla soparica in je zadremal.

Na koli‰ãih so se redki jezerjani, ki so bili doma, naj-

raj‰i mudili v koãah, kjer jih pekoãe sonce ni moglo do-
seãi. Zunaj na mosti‰ãih so pa v sencah polegali psi, in
molili iz ‰iroko odprtih belozobih ãrnih gobcev rdeãe je-
zike in potrepetavali z njimi. Z njihovih koncev je pa ka-
pala znojna slina.

Okrog studencev je bilo na trdini, v plitvinah in v glo-

binah vse Ïivo. Tu so brodili po skaljeni vodi nagi otro-
ci, vre‰ãali in kriãali in se uãili plavati. Tam so v soncu

BES

BOBRI 3: VRH

poblestevali obli udje mladenk. Prek jezerne gladine se
je pa razlegal zveneã smeh. Drugod so se bronasto oÏga-
ni mladci sku‰ali, kdo izmed njih bolj urno plava in kdo
dlje vzdrÏi pod vodo.

V sencah so poleg speãih dojencev dremale matere.

Okrog njih so kobacali negodni otroci. Zana‰alo jih je.
Padali so in spet vstajali. Redkokdaj je kdo zajokal, pa
brÏ spet utihnil, ko se nobeni izmed Ïensk ni ljubilo, da
bi ga milovala.

MoÏaki so umirjeno zaplavali v jezero, pretegnili v

vodi svoje mi‰iãaste roke in noge, potem pa posedli na
trdino in med razgovorom ubijali obade, ki so jim sedali
na pora‰ãena telesa.

Vsak, kdor je le koliãkaj utegnil, se je sku‰al ohladiti

v vodi. In v marsikakem zalivu Velikega jezera je kar go-
mazelo nagih teles, ki so bila, kadar so plavala, ‰e najbolj
podobna velikim Ïabam. Ni ãuda, da so trdinski rodo-
vi jezerne radi zbadali z Ïabarji.

Sivobrademu in sivolasemu Ostrorogemu Jelenu pa

niti na mar ni pri‰lo, da bi se me‰al med trumo kopal-
cev. Se ni spodobilo, da bi on, najmogoãnej‰i glavar v
vsem Velikem jezeru, kazal z drugimi vred svojo nago-
to. Prav isto je veljalo za obe njegovi Ïeni, za postarno
Jezerno RoÏo in za ãvrsto Zorno Kalino. Tenkoprsto
Vrbo, mater brenkarja in pevca Brneãega Topola, je bil
Jelen Ïe pred leti pokopal. Na drugo svojo Ïeno, ârno-

BES

BOBRI 3: VRH

laso Smreko, ki se je bila iz samega napihovanja spridila
in se potem, ko ji ni pustil izpodriniti Jezerne, sama uto-
pila, pa Ostrorogi niti mislil ni veã. Dobro, da mu ni za-
pustila nobenega otroka.

Ostrorogi Jelen ge sedel na tnalu v senci za svojo ve-

liko koão. Nad njim je viselo mogoãno rogovje najmoã-
nej‰ega tura, ki ga je bil podrl v svojem Ïe dokaj dolgem
Ïivljenju. Poleg njega je v ovãjem koÏuhu leÏal kar na
tleh njegov in Zorne Kaline zadnji sinek, ·krjanãek.
Mati mu je vzdela to ime, ker je venomer hitel zamaho-
vati z rokicama, podobno kakor ‰krjanec s perutmi, ka-
dar kroÏi visoko pod nebom. Jelen je drÏal v roki ovelo
leskovo vejo in kdaj pa kdaj pazno odganjal muhe nage-
mu deãku, na katerega je bil navezan, kakor doslej ni bil
na nobenega izmed svojih otrok. Kar vedno ga je hotel
imeti poleg sebe. Najraj‰i je slutil, da Zorna ne bo veã
rodila, ãeprav se ji ni ‰e zaprlo telo, in da bo ·krjanãek
ostal njegov najmlaj‰i otrok. No, pa saj o Kalini se ni
zmotil. Bila je rodovitna kakor prekopana mastna zem-
lja, ki jo je bil oplodil pepel poÏgane mogoãne go‰ãave.
âeprav ji je bila nekaj otrok pobrala bolezen, ji ‰e ved-
no Ïivita dva veã, kakor je prstov na roki. Oh! In ta naj-
mlaj‰i, ljubeznivi ·krjanãek!

Ostrorogi je spet odgnal muhe z deãkovega golega

telesca. Okrog vogla je pri‰la otrokova mati, Zorna Ka-
lina.

BES

BOBRI 3: VRH

Zorna, ‰e vedno brhka Ïenska, ãeprav Ïe davno ne

veã tako jedrovitega Ïivota, kakor je bila kot mladenka,
je stopila do Ostrorogega:

»Gospodar! RoÏa in Ovca in jaz, tvoja dekla, bi se tudi

rade ohladile v vodi.«

»Prav! Samo ne med drugimi.«
»Vemo to, gospodar! Zato zaveslam pod Dolgi potok.

In ãe bo treba, ‰e naprej do jezerca. Tam gotovo nikogar
ne bo, ki bi nas motil.«

»Prav!«
Jelen je pokimal. Poleg njega na tleh pa se je zganil

·krjanãek. Prebudil ga je bil zveneãi glas matere. Deãek
je sédel in si z rokicama mel zaspane oãi.

»·krjanãek!«
Kalina se je sklonila k otroku. Skozi platneno haljo se

je pokazala dokaj‰nja obilnost stasite Ïenske. »Ma —« je
odprl usteca ·krjanãek, se nasmehnil, dvignil rokici in
zakrilil z njima. Zorna ga je dvignila in si ga posadila v
naroãje:

»Ta, ta, ta!« Deãek je zacepetal z nogami in stegnil

rokice proti Ostrorogemu. Jelen je vstal in s svojo sivo
brado poÏgeãkal otroka po roÏnordeãem obrazu: »Bu,
bu, bu.«

»Hihi!« se je zasmejal ·krjanãek in brÏ skril svojo gla-

vo v materine bogate lase.

»Otroka vzamem s sabo,« se je oglasila Zorna.

BES

BOBRI 3: VRH

»Poãemu?« je kakor oporekal Ostrorogi.
»Da se zgodaj privadi vode, jezerjan.«
Jelen je pristal. Pripomnil pa je: »Potem pa nikar ne

veslaj do jezerca, da se malemu kaj ne pripeti.«

»Ne bom, gospodar.«
Kalina je od‰la s ·krjanãkom v naroãju naravnost pod

pristajni most, kjer sta jo, sedé v drevaku, ãakali Bela
Ovca in Jezerna RoÏa. Lasje Bele Ovce so bili Ïe kakor
sneg. Jezerna je pa tudi Ïe sivela in postajala ãedalje bolj
podobna svoji materi, sloviti vraãilji. Zorna je oddala
otroka RoÏi, sama pa prijela za veslo in odrinila proti
Brdu.

Tiho je drsel drevak v sonãni pripeki prek razgrete

jezerne ravnine. Iz sence na mosti‰ãu svojega koli‰ãa je
gledal za njimi Ostrorogi Jelen. Dolgo je razloãil ·kr-
janãka, ki je v naroãju Jezerne RoÏe veselo zamahoval s
svojimi rejenimi rokicami. Ne. Res ni bil ‰e nobenega
svojega otroka tako vesel kakor ·krjanãka. Niti Vztraj-
nega Volka ne, prvorojenca.

Zorna je zaveslala okrog Brda in drevak je Ostroroge-

mu zginil iz pogleda. Jelen je sedel nazaj na tnalo. Nje-
govo oko se je pa zazrlo na oblo Brdo.

V popoldansko pripeko je potegnil rahel veter.

Vzboklina Brda je zlato vzvalovila. Bila je ãez in ãez pre-
grnjena z zoreão p‰enico. Ostrorogemu Jelenu se je oko

BES

BOBRI 3: VRH

zadovoljno zaiskrilo. Pogladil si je sivo brado in se za-
mislil v minule ãase.

Daleã daleã so bila mlada leta. Sam, popolnoma sam

se je proti oãetovi volji boril z bratom Neokretnim Kar-
pom za samostojnost in za Jezerno RoÏo. Oba, oãe,
Brkati Som, in njegov prvorojenec, Neokretni Karp, sta
Ïe odveslala na Temno jezero, s katerega se veã ne povr-
neta. In z obema, z oãetom in bratom — zahvaljen bodi
beli bober in duh njegove matere — z obema se je raz‰el
zmirjen. Karp ga je, preden je prijel za poslednje veslo,
celo zaprosil, naj pomaga voditi tudi njegov rod, ko sam
ni zapustil pravega naslednika, ampak samo sinove de-
kel. In se je spolnilo, kakor se je kot mladec veril pod
sedaj trohneãim razglednim hrastom na vrhu Strmega
hriba nad odtokom Reke iz Velikega jezera, da je on,
Ostrorogi Jelen zagospodaril nad Neokretnim. Karpom,
nad prvorojenim. Naj Somu in Karpu niãesar ne manj-
ka na Temnem jezeru. Saj je bil oba bogato oskrbel za
na brezkonãno pot. Njega samega in Jezerno RoÏo pa ‰e
vedno ogreva dobrotno sonce. Raste jima Ïe ãetrti rod.
In Jezerna se pravkar pelje proti razcepu Dolge doline,
katero si je bil kot mladec prisvojil za svoje lovi‰ãe. Ne,
ne! Ne bo pri‰la ãez stare mejnike, je bil prepovedal
veslati do jezerca. Zavoljo malega ·krjanãka, da se mu
kaj ne dogodi.

ârvi ãrvi ãiãrvi.

BES

BOBRI 3: VRH

Nad glavo Ostrorogega Jelena so Ïivo zacvrãikale

lastovice. Pet mladiãev se je pravkar izpeljalo iz gnezda
pod slemenom. Leteli so proti trdini. V strahu, da bi kdo
izmed njih ne padel v vodo, sta stara dva ‰vigala pod
njimi in jih bodrila, naj se dvignejo vi‰e. In so res sreã-
no vsi dosegli suho vejo, ki je molela s trdine nad vodo.
Drug poleg drugega so posedli nanjo.

»Saj! Godno je Ïe drugo gnezdo!« je potihem sam

sebi rekel Jelen. Pa so se mu koj misli povrnile nazaj k
prej‰njemu razmi‰ljanju. Tudi on, Ostrorogi Jelen, je
odgojil dvoje gnezd. Pravzaprav ‰e troje. Pa otroci Ten-
koprste Vrbe, Brneãi Topol, Bobneãi Panj in Zveneãa
Struna ne znajo biti prav niã gospodarni. Jim ne roji
drugega po glavi kot petje in brenkanje in boben in stru-
njak. Za moã rodu se kar niã ne menijo. Pa vendar — Ne
bilo bi prav, ãe bi jih ne bilo, Topola in Panja in Strune.
Naj bo z njimi, kakor bo. Od lakote jih menda rod ne bo
pustil umreti. Jelen je z roko odpodil muho, ki mu je
sedla prav na nos.

No, seveda. Otroci Tenkoprste Vrbe. Kar nikamor jih

ne more uvrstiti. Sta pa zato drugi dve gnezdi vse dru-
gaãni. Prvo mu je odgojila Jezerna RoÏa. In ko se je to Ïe
izpeljevalo, mu je zaãela leãi drugo gnezdo Zorna Kali-
na.

Zorna Kalina!

BES

BOBRI 3: VRH

Svoj ãas je bila najgor‰a mladenka v vseh naseljih

Velikega jezera. Ni ãuda, da je zavoljo nje Presukani Lis-
jak, njegov ãetrti sin, glavtno trmoglavil in se nazadnje
odtrgal od najmoãnej‰ega rodu. Odlomljena veja! Saj
njemu samemu je dobro naredil, sebi pa niã prida.

Seveda! Sedaj v teh letih bi mu morebiti popustil. âasi

se spreminjajo. Takrat pa — Ostrorogi se je kljub prvim
sivim lasem poãutil ‰e mladega. In ‰tevilno drugo gnez-
do priãa, da je bil res ‰e v polni moãi. Saj je ·krjanãek,
zadnji otrok Zorne Kaline, komaj dobro shodil. Njego-
vi starej‰i bratje, po oãetu in materi, pa Ïe mogoãno vih-
tijo sekire in meãejo sulice dlje kakor mladci njih let.
Mhm! Lisjak in pa Kalina! Presukani je ‰e ni pozabil. Vsa
dolga leta ni nikoli veã pri‰el pogledat nazaj na domaãe
koli‰ãe. In povsod, kjer le more, nasprotuje oãetnemu
rodu. Kajpak! Ko ga Ko‰ata Jelka in Pisana Tulpa podpi-
hujeta. Heeee! Koliko pa more nagajati! Komaj kar je za
nohtom ãrnega, pa niã veã.

Jelen je vstal in od‰el na sonãno stran koãe.
Spet so zacvrãale lastovice. Ostrorogi Jelen je potre-

sel s sivo brado in lasmi, oãi pa so se mu gospodovalno
zaiskrile.

Haaa! On, Ostrorogi Jelen, je odprl Velikemu jezeru

pota v svet. Najprej pod zaledenele Visoke gore. Potem
po Reki in Savi navzdol prav do I‰tra in ‰e dlje. Nazad-
nje pa na veãerno stran, do morja. On je vodil odprave

BES

BOBRI 3: VRH

in pohode. On se je presekaval skozi go‰ãave pa tudi
skozi Ïiva telesa, kjer so mu zastavila pot. Sedaj hodijo
med tuje rodove na premenjavo njegovi sinovi. On sam
pa ostaja doma na koli‰ãu, da vodi svojega pa tudi druge
rodove, ki so se mu prikljuãili. Niã zato, ãe mu Turovci
nasprotujejo in da nekaj naselij ‰e vedno stoji ob strani.
Skoraj pride ãas, ko se bodo morali tudi s Turovci vred
nasloniti nanj. Takrat zagospodari vsemu Velikemu je-
zeru in potisne nazaj ãrnolase vzhodnjake, ki silijo ãe-
dalje vi‰e gor po Savi in bodo sku‰ali priti skozi Veliko
jezero naprej do morja. O, seveda! Od morja do morja.
Kaj nimajo tam doli ob rokavastem izlivu I‰tra in ‰e
naprej svojega morja. Kaj ti‰ãe na to stran v njegove
vode. Ne! Do sem in niã dlje. Prek Velikega jezera jih ne
pusti, ãetudi teãe kri.

Ostrorogi se je ozrl proti Brdu. V rahlem vetru je valo-

vila zoreãa p‰enica. Skoro jo bo treba Ïeti. Pa tudi zanj
je pri‰el ãas, da poÏanje, kar je dolga leta sejal.

Jej! Kaj so jezerjani vãasih po nepotrebnem uniãili

mladega zaroda med divjadjo, ki so jo kar vso od kraja
zaganjali v velikih pogonih prek skal v prepade, drugod
pa v izkopane jame. On jih je nauãil, jezerjane, zabijati
in narediti ograde, v katerih zgnano Ïivad lahko prebe-
re‰ in pobije‰ le to, ãesar ni ‰koda. Jame so samo za vol-
kove.

BES

BOBRI 3: VRH

Zavoljo ‰tevilne divjadi v go‰ãavah, katere noben je-

zerjan ne pomni toliko, kakor je je sedaj, so se namnoÏi-
le tudi ãrede bu‰ in koz in ovac, ko ni treba prepogosto
klati med njimi. Pra‰iãev pa niti ne ‰teje. Domaãi izpo-
drivajo divje. Vsaj v okolju jezera.

In pa polja, polja! Bar, proso, jeãmen, p‰enica.
Ostrorogi Jelen se je prestopil in ‰el naokrog ob ograji

svojega koli‰ãa. Razgledoval se je. Na krajih, kjer so za
njegovih mladih let rasle skoro neprehodne go‰ãave, so
rjavela jeãmenova strni‰ãa, je valovila zlata p‰enica in se
je priklanjalo teÏko latje ‰e vedno zelenega prosa.

Ostrorogi je spet obstal pod rogovjem orja‰kega jele-

na. Pripeka je priãela ponehavati. Lastovice so se raz-
Ïivile. Vse gosto jih je ‰vigalo nad jezerno gladino. Na
pa‰o so priãeli priletati tudi drugi ptiãi. Labodi, gosi,
race, pelikani. Prav pod koli‰ãe je priribaril poÏre‰ni ãrni
vodni krokar kormoran. Je bilo pod mosti‰ãem med koli
vse Ïivo rib.

Jelen je sedel na hlod poleg vhoda v svojo koão. Zaãel

je raãunati, koliko brona in zlata utegneta pripejati iz
dolnjih krajev Vztrajni Volk in Rjavi Medved, ki sta se
zgodaj spomladi spustila z odpravo po Savi navzdol. S
sabo sta vzela dokaj koÏuhovine in bobrovine. Seveda
ne vse. Drugo zamenja ob morju, kamor pojde sam.
Menda sinova ne bosta pozabila na vino, ki je popolno-

BES

BOBRI 3: VRH

ma po‰lo. PoÏirek te sladke in moãne pijaãe se mu ãe-
dalje boj prileÏe, ãim starej‰i je. Kar poÏivi ãloveka.

âez zimo pa bodo Rjavi Medved in njegovi pomagaãi

spet vlijali in kovali iz brona oroÏje, konice za sulice in
pu‰ãice in noÏe in sekire, drugi pa bodo vezali in krivili
moãne loke iz gostega tisnega lesa. âez tri, ‰tiri leta bo-
do rodovi, ki jih on vodi, dovolj oboroÏeni, da ubranijo
vzhodnjakom prehod prek Velikega Jezera do brezmej-
nega morja.

In potem — Vsa koli‰ãa, zabita v Veliko jezero, se bo-

do morala rada ali nerada podvreãi njemu. Tudi Turovci
izpod Ple‰ivce in z njimi vred Presukani Lisjak, odlom-
ljena veja. Takrat mu pove, kaj se pravi krhati rod.

Nato pa —
Ostrorogi Jelen se kar ni mogel domisliti, za ãem naj

bi se kasneje ‰e prizadeval. Priznati si je moral, da dos-
pe takrat, ko zagospodari vsemu Velikemu jezeru, na
vrh svojega Ïivljenja. Saj si v mladih letih niti sanjati ni
upal, da se kdaj povzpne tako visoko.

Pod mosti‰ãem se je nemarno zadrl kormoran. Jelen

je topotnil z nogo ob brunca in prepodil ãrnega poÏeru-
ha, da se je dvignil iz vode in odletel onstran izliva Reke
proti koli‰ãu Karpovcev. Ostrorogi je gledal za ptiãem z
velikim repom, ni pa veã videl, kje se je kormoran spet
spustil na vodo. Jelenu so obstale oãi na drevaku, ki je z

BES

BOBRI 3: VRH

vso naglico veslal po reki navzgor. Ostrorogi si je za-
senãil z dlanjo oãi in sku‰al prepoznati veslaãe.

Drevak je prispel v jezero in zavil naravnost proti ko-

li‰ãu pod RoÏnim hribom. Ostrorogi je sedaj Ïe dobro
razloãil. ·tirje njegovi hlapci, najbolj‰i veslaãi, so krep-
ko zamahovali z vesli. Na rilcu drevaka pa je sedel
Oprezni Srnjak, najstarej‰i sin Zorne Kaline. Jelen se je
zaãudil. Hkrati ga je zaskrbelo: »Kaj se mladcu tako sil-
no mudi na domaãe koli‰ãe? Pa se menda ni zgodila ka-
ka nesreãa —?«

Srnjak je bil z drugimi vred od‰el pred dobrima dve-

ma lunama z Vztrajnim Volkom in Rjavim Medvedom
na odpravo po Savi navzdol. Kako, da se sedaj sam vra-
ãa?

Ostrorogi je postal nemiren. Veã ni mogel strpeti zgo-

raj na mosti‰ãu. Od‰el je po po‰evnini navzdol k vodi.

·e preden je ob pristajno bruno trãil rilec drevaka, je

Ïe skoãil iz njega na mosti‰ãe Oprezni Srnjak, visoko-
rasel, stasit mladec, ves podoben svojemu oãetu, Ostro-
rogemu Jelenu.

»Pozdravljen, gospodar!«
»Pozdravljen, sin! BrÏ govori!«
Srnjak se je vzravnal: »Vztrajni Volk me po‰ilja. Po

dobro uspeli odpravi smo se na povratku utaborili ob
sotoãju Save in njene hãere Savinje. Îe smo hoteli od-
riniti naprej proti domu, pa so danes zjutraj priveslali za

BES

BOBRI 3: VRH

nami po Savi navzgor ãrnolasi vzhodnjaki. Trije manj
so, kakor pa je dvakrat vseh prstov na obeh rokah. Na-
menjeni so prav do sem, do na‰ih koli‰ã v Velikem je-
zeru. Sodimo, da so ogleduhi. Pokriti in odeti so v bron
in na‰e oroÏje se z njihovim ne more primerjati.«

»Vem,« je pritrdil Ostrorogi. Oprezni pa je v isti sapi

nadaljeval:

»Kljub temu te Vztrajni Volk vpra‰a, ali naj jih pusti-

mo naprej, ali naj jih ponoãi napademo in pobijemo in
se polastimo njih oroÏja in njih ãolnov?«

»Hmmnja!«
Ostrorogi ni vedel koj odgovoriti. Mora prej premisli-

ti. Oprezni in hlapci naj se pa medtem odpoãijejo in se
pokrepãajo.

Zami‰ljen, kakor Ïe davno ni bil, je Ostrorogi Jelen,

najmogoãnej‰i glavar v vsem Velikem jezeru, od‰el v
svojo veliko koão. Ustavil se je pred ognji‰ãem. Dvignil
je roke na kosmate prsi in jih krãevito sklenil. Zazrl se je
v ped visok kipec zastavne Ïenske, ki je stal na polici,
pribiti na oãrnelo steno. Oblikovala ga je Zorna Kalina,
Ïgal v ognju ga je pa sam. Ni bil tako roãno izdelan ka-
kor oni, ki ga je bil pred dokaj leti videl pri P‰eniãnem
Klasu na polju ob Dravi. Veliki materi v ãast je visel pod
njo snop zrelega jeãmena. Ostrorogi se je zaãel s kipcem
pogovarjati:

BES

BOBRI 3: VRH

»Ti, vekoveãna mati zemlja. Po tvojem navdihu sem

poÏgal go‰ãave in prekopal laze, da vsako leto znova se-
jem Ïito. Ti mu daje‰ rasti, ti ga zori‰, ti ga varuje‰ toãe.
Ti, ki si rodovitnost sama, ki vse hrani‰ in Ïivi‰.«

Ostrorogi je povesil sklenjene roke in sklonil glavo:
»Spet zori p‰enica, odvrni toão od nje, o vekoveãna.«
Jelen je zameÏal in razloãno videl preteãena leta svo-

jega dolgega Ïivljenja. Dokaj trudov in teÏav, naporov in
bojev in marsikatero rano vmes. Postalo mu je bridko.

»O, velika mati! Kakor p‰enica na Brdu zori meni se-

tev mojega Ïivljenja. Ne pripusti, da bi drugi Ïeli.«

Ostrorogemu se je zdelo, kakor bi bil kipec na steni

odkimal z glavo, ãe‰: »Ne boj se. Ne bodo.«

Ostrorogi se je zdel sam sebi kaj malo preudaren. Teh

malo moÏ, ki prihajajo, se vendar ne bo bal. Preden jih
pa pride ‰e veã za njimi, bo pa preteklo dokaj vode. Do
takrat bo pa Ïe vse drugaãe pripravljen, kakor je sedaj.
Navsezadnje — Pa naj hodijo vzhodnjaki sami na pre-
merjave v Veliko jezero. Do morja se jim ne posreãi priti.
Kako neki naj bi prenesli teÏke ladje, s katerimi plove-
jo po svojih morjih in I‰tru in ‰e nekaj ãasa po Savi na-
vzgor, ãez hribovit svet. ·e do Velikega jezera, ne verja-
me, da bi mogli prodreti z njimi.

Pomirjen je Jelen od‰el nazaj na mosti‰ãe in velel

Srnjaku, naj Vztrajni Volk pe‰ãici ãrnolasih vzhodnja-

BES

BOBRI 3: VRH

kov ne naredi niã Ïalega. âe Ïele, naj jih kar privede s
sabo v Veliko jezero.

Oprezni je poslu‰no pokimal, da sporoãi Volku go-

spodarjev ukaz, Hkrati pa je namr‰ãil obrvi. Oãividno
mu ni bilo povsem prav. Da bi se ne spozabil in bi ne
oporekal, je s svojimi veslaãi urno spet planil v drevak in
naglo odveslal navzdol po Reki na valove Save.

Ostrorogi Jelen je dolgo gledal za njim. Ob koli‰ãe pa

je pristajal drevak za drevakom. Prihajali so moÏje in
Ïene, mladci in mladenke in razposajeni otroci, ki so se
bili hladili v ãistih vodah Velikega jezera. Ostrorogi se ni
menil zanje. ·e videl in sli‰al jih je komaj. Je vse preveã
moral misliti na prihajajoãe ãrnolase vzhodnjake.

Vroãa sonãna pripeka se je sprevrgla v zagatno sopa-

rico. Sonce se je skrilo. Okrog vrha ârne gore so se ko-
piãili hudourni oblaki. Kakor bi se hotela skriti pred mo-
rebitno toão, se je zoreãa p‰enica na oblem Brdu nizko
priklanjala pod sunki vetra.

Slepeã blisk je razklal nebo. Prek Velikega jezera je

zaropotal koli‰ãa potresajoã grom. V vodo so ‰tropotni-
le prve debele kaplje, da Ostrorogi sprva ni vedel, ali
pada toãa ali deÏ. ·ele ko se je ulila gosta ploha, se je
Jelen oddahnil. Bil je preverjen, da vekoveãna mati tudi
tokrat odvrne od zoreãih p‰enic nesreão razdejanja.

BES

BOBRI 3: VRH

Nevihta je odvihrala proti Grintovcem. Na Veliko je-

zero je pa za kratek ãas spet posijalo sonce, preden je
za‰lo za vrhove oddaljenih hribov.

Na noã se je povsem zjasnilo. Obraz Ostrorogega Je-

lena pa je ostal mraãen. Skrbeli so ga prihajajoãi ãrno-
lasi vzhodnjaki.

BES

BOBRI 3: VRH

BRONASTE OGLAVNICE

e kje se obotavljata Volk in Medved, da ju od niko-

der ni?«

Jezerna RoÏa je pogledala prek ognji‰ãa na svojega

moÏa, Ostrorogega Jelena, ki je zami‰ljen sedel na hlo-
du ob oãrneli steni koãe in gledal na kipec vekoveãne
matere, pod katerim je visel namesto Ïe na ognji‰ãu da-
rovanega snopa jeãmena snop zjutraj odÏete zrele p‰e-
nice.

»Hmja!«
Jezerna je vedela, da je Ostrorogi vedno kratke bese-

de, kadar ga skrbi. Da mu pokaÏe, kako ãuti z njim, je
spet spregovorila in rekla:

»Îe pred tremi, ‰tirimi dnevi bi se bila morala vrniti.«
Jelen je vstal: »Da bi ju vsaj ‰e tri, ‰tiri leta ne bilo.«
«Ooo!»se je zaãudila RoÏa. »Kaj jima mar priÏeli‰ ne-

sreão?«

»Saj prav zato, ker hoãem njima in svojemu rodu in

vsemu Velikemu jezeru dobro.«

Ostrorogi je vzel v roko v kot prislonjeno sulico in za-

ãel ogledovati novo, ‰e vso svetlo bronasto konico.

BES

BOBRI 3: VRH

Jezerna je odkimala z osivelo glavo: »Ne razumem te,

gospodar.«

Ostrorogi je odloÏil sulico, stopil k RoÏi, jo prijel za

roko in jo vedel k lini, skozi katero se je lepo videlo na
Brdo. V poletnem dopoldanskem soncu se je po vsej ob-
‰irni oblini zlatila zrela p‰enica. ·iroka vrsta Ïensk v siv-
kastobelih dokolenskih haljah se je poãasi zajedala van-
jo. Sklanjale so se k zemlji, se zopet vzravnavale in ve-
zale povresla in zavijale snope. Za njimi pa so rasle na
pobledelem strni‰ãu visoke kopice. Jelen je s prstom po-
kazal proti Brdu:

»Jezerna RoÏa, ti mati najmogoãnej‰ega rodu na Ve-

likem jezeru! Kaj vidi‰ tam gori?«

»Niã posebnega. Na‰e Ïenske Ïanjejo p‰enico.« Jele-

novo vpra‰anje se je zdelo RoÏi otroãje.

»Prav ima‰,« je prikimal Ostrorogi. »Niã posebnega

ni, ãe na‰e Ïenske Ïanjejo na‰o p‰enico. âe bi pa tuj rod
Ïel na‰o zrelo setev, kaj bi pa potem rekla?«

»Da zberi mladce in moÏe in udari.« RoÏa je kar zaih-

tala.

»Spet si modro odgovorila,« je pritrdil Jelen. »Kaj pa, ãe

bi Ïe naprej vedel, da ne bom zmogel premoãnega zopr-
nika in da peljem cvet svojega rodu samo v smrt —?«

»Pa ne vem, gospodar!« Jezerna je skomizgnila z ra-

meni.

BES

BOBRI 3: VRH

»No vidi‰!« Ostrorogi je na pol sédel na rob ognji‰ãa.

»Jaz sem leta in leta sejal, drugi pa hoãejo Ïeti.«

»Kdo?« RoÏa je stopila tik pred Jelena.
»ârnolasi tuji vzhodnjaki.«
»Saj sem ti rekla. Zberi mladce in moÏe in udari po

njih.« Jezerna je sedla poleg Ostrorogega.

»Hm!« Jelen je stisnil pesti. »Samo s svojimi bojevniki

bi jih kar gotovo ne zmogel. Moram prej zagospodariti
vsem rodovom Velikega jezera. Zlepa ali zgrda. Le kaj
sem se obotavljal? In dobrega oroÏja imamo tudi ‰e do-
kaj premalo. Prehiteli so me. Zato sem pa rekel, naj bi se
Volk in Medved s tistimi ogleduhi vrnila ‰ele ãez tri, ‰tiri
leta.«

Ostrorogi je obmolknil. Jezerna pa tudi ni vedela kaj

reãi. Oba sta molãala. Ob robu glavnega ognji‰ãa rodu
Ostrorogovcev sta njega ustanovitelja vsak po svoje raz-
mi‰ljala. Ostrorogega Jelena je skrbel rod, Jezerno RoÏo
pa Ostrorogi Jelen. Skozi dimnico je priletel velik sr‰en.
Obletavati je priãel p‰eniãni snop pod kipcem velike
matere. Jezerno je njegovo brenãanje draÏilo. Vzela je
obno‰eno prepasnico iz ovãine in zamahnila po stru-
pencu. Ni ga ubila. Paã pa se je sr‰en zapletel v volno
koÏuhovine. Da bi spet ne vzletel, je Jelen kar z dlanjo
udaril po njem tako naglo, da sr‰en ni utegnil piãiti.
RoÏa je Jelena svetlo pogledala in rezko rekla:

BES

BOBRI 3: VRH

»Kakor ta vsiljivi strupenec naj poginejo tvoji zoprni-

ki!«

»Pri kosteh belega bobra in pri duhu umrle Skalne

Zvezde, moje matere!«

Ostrorogi je vstal in se vzravnal, kakor bi bil ‰e ved-

no v polni mo‰ki moãi in bi ga prav niã ne teÏila siva
leta.

»Gospodar! Oãe!«
Skozi vhod je planil v koão ves zasopel Ostrorogega

Jelena in Zorne Kaline drugi sin, mladec Jasnooki Orel.
V isti sapi je povedal:

»Prihajajo. Po Reki navzgor.«
»Kdo?« je vpra‰al Jelen, ãeprav je dobro vedel, koga

mladec misli. Samo da nekaj reãe.

»Vztrajni Volk in Rjavi Medved in Oprezni Srnjak in

— in — in ãrnolasi vzhodnjaki. Naj jih dihur posmradi!«

»Naj jih!« je priiÏelel tujcem slabo tudi Ostrorogi.

Orlu pa je ukazal: »Ti pa odveslaj z mladci v nekaj dre-
vakih Volku in Medvedu in Srnjaku naproti.«

»Ali naj ãrnuhe pomeãemo v vodo?« Jasnookemu so

se oãi kar zaiskrile.

»Ne, sedaj ‰e ne,« je miril Jelen razvnetega mladca.
»Prav!« Orel je odvihral iz koãe na mosti‰ãe in zaru-

kal. Mladci, kar jih je bilo doma, so prihiteli skupaj. In
preteklo je kaj malo ãasa, pa je odrinilo od koli‰ãa Os-

BES

BOBRI 3: VRH

trorogega Jelena troje drevakov. Mladci, ki so veslali v
njih, so bili vsi oboroÏeni kakor za v boj.

Drevaki so naglo drseli proti reki. Z mosti‰ãa je gledal

za njimi Ostrorogi Jelen. Njegov obraz je bil mraãen.
Niti pelikanov ni videl, ki so se v jatah vraãali z jezera,
kjer so se pasli, v go‰ãave Oblega hriba. Ko je pa zagle-
dal prve drevake, ki so pripluli po Reki navzgor, je od‰el
nazaj v svojo veliko koão. Pa je doslej ‰e prav vselej vsa-
kemu izmed svojih sinov, kadar se je vraãal s pohoda,
pohitel naproti. Tokrat pa ni mogel. Naj si tujci ne do-
mi‰ljajo, da morda hoãe nje poãastiti. Nak! Nikoli!

Ostrorogi Jelen se je poãutil, kakor bi bil ohromel.

Molãe je sedél na brunu ob steni in poslu‰al, kako zunaj
na mosti‰ãu nara‰ãa hrup, pome‰an z vzkliki zaãudenja.
Vse je drlo iz koã k ograji. Najbolj so vre‰ãali otroci. Je-
len je razloãno sli‰al, kako je nekdo zakriãal: »Bronaste
oglavnice nosijo. «

»Saj to je tisto,« je sam sebi pritrdil Ostrorogi. To pe-

‰ãico vzhodnjakov bi resda z lahkoto zmogel. Dosegel bi
pa s tem samo to, da bi ãrnolasi koj prihodnje poletje
pri‰li z veliko silo in s sovraÏnimi nameni. Niã. Jelen se
je zavedal, da mu zdaj ne kaÏe drugega, kakor da sprej-
me ogleduhe kot svoje goste. Ne bo se pa on njim ukla-
njal. Naj se ãrnuhi njemu.

BES

BOBRI 3: VRH

Po glasovih, ki so prihajali od zunaj, je Jelen spoznal,

da drevaki Ïe pristajajo. Niã veã se ni smel potajevati. Bi
utegnili vzhodnjaki misliti, da se jih boji.

Ostrorogi Jelen je vstal, si nadel risov koÏuh in vzel v

roke sulico z novo bronasto ostjo. Sekira mu je pa Ïe
tako opletala ob bedru in bodalo je tiãalo vedno za pa-
som. Stopil je pred vhod svoje koãe in obstal pod mo-
goãnim rogovjem orja‰kega jelena. Naj le vidijo tujci, da
imajo opraviti z moãnim in neustra‰enim poglavarjem.

Ostrorogi je postavil konec topori‰ãa sulice na tla,

levico pa je oprl v bok. Ponosno vzravnan je z namr‰ãe-
nimi obrvmi gledal na vrveÏ v dnu pristajnega mosta. V
soncu so se svetlikali gladki ‰lemi ãrnolasih vzhodnja-
kov. Le en sam med njimi, oãividno njih poglavar, je no-
sil nagrebenjenega. Skozi stisnjene zobe je ‰epnil Jelen:

»Bronaste oglavnice!«
Sivolasemu Jelenu se je oko mladostno zaiskrilo. Naj-

raj‰i bi dvignil sulico in jo z vso moãjo zagnal naravnost
v prsi visokoraslemu in pleãatemu dedcu v nagrebenje-
nem ‰lemu.

Srepi pogled Ostrorogega sta od spodaj navzgor drug

za drugim ujela njegova najstarej‰a sinova Vztrajni Volk
in Rjavi Medved, oba Ïe zrela moÏaka. Celo pomeÏiknili
so si naskrivaj in se prav razumeli. Volk in Medved sta
vzela vzhodnjaka v nagrebenjenem ‰lemu v sredo med-
se in ga vedla navzgor po pristajnem mostu pred ãaka-

BES

BOBRI 3: VRH

joãega glavarja mogoãnega rodu Ostrorogovcev, pred
svojega oãeta.

S tujcem v sredi sta obstala Volk in Medved pred

Ostrorogim. Oba hkrati sta ponosno dvignila glavi:

»Pozdravljen, gospodar!«
»Pozdravljena, sinova!«
Ostrorogi je prodirno pogledal tujca. Zdel se mu je

nekako znan. Le spomniti se ni mogel, kje bi ga bil Ïe
videl. Da pokaÏe ãrnolascu, kako se ga niã ne boji in da
ga ãimbolj ustra‰i, je kljub nagrebenjenemu ‰lemu in
meãu ob boku, ki sta jasno govorila, da stoji pred njim
svobodnjak, pravkar hotel vpra‰ati Vztrajnega Volka, ãe
ni morda privedel na koli‰ãe nove suÏnje. Pa ga je
vzhodnjak prehitel. Zvito je narahlo priprl oãi in spre-
govoril:

»Rodov pastir, Ostrorogi Jelen!«
Ostrorogemu se je posvetilo. Prepoznal je tujca po

glasu. TeÏko je prikril svojo osuplost. Pred njim je stal
Triander. Pred leti sta se bila seznanila ob izlivu Save v
I‰ter. Dokaj bobrovine je bil premenjal z njim. Lahko sta
se domenila. Triander je bil popustljiv. In niã se mu ni
zdelo ‰koda vina. Venomer je znova natakal. Bil pa je
stra‰no vedoÏeljen. Kje je Veliko jezero? Kak‰ni so kra-
ji okrog njega? In ãe je ‰e daleã naprej do morja? Vse je
hotel vedeti. Jelen je bil takrat zgovoren kakor redkok-
daj. Opisal mu je pot od I‰tra do morja na veãerni stra-

BES

BOBRI 3: VRH

ni, da bi jo pohodov vajeni vzhodnjakar navsezadnje,
rekel bi, na‰el tudi z zavezanimi oãmi. Je dobro vedel,
ãrnolasec, zakaj nataka vino. In niso mu vzdeli zastonj
ime Triander. Je res veljal za tri moÏe. Za prvega kot
moãan in drzen bojevnik, za drugega po svoji vsestran-
ski izvedenosti, in za tretjega zavoljo lokave zvitosti.
Prav. Znal je celo ujeti samega preudarnega Ostroroge-
ga Jelena, da ga mora sedaj, potem ko ga je bil pravza-
prav sam privabil v Veliko jezero, sprejeti kot gosta. In
kako zna! Rodov pastirja ga je nazval.

Ostrorogega Jelena so zmotile misli, da sprva ni vedel

kaj reãi. Ko pa je odprl usta, da bi spregovoril, je Ïe spet
povzel besedo Triander:

»Se ‰e spominja‰, mogoãni glavar, revnega trgovca

Triandra?«

»Se,« je pokimal Jelen in se nasmehnil. Potihem pa je

priÏelel zvitemu vzhodnjaku, da bi mu neresec s ãekani
razparal trebuh, koj ko prviã povoha na trdino okrog
Velikega jezera. Triander pa je nadaljeval:

»Mogoãnih rodov mogoãni pastir! Prav gotovo se nisi

nadejal, ko si me pred leti vabil v va‰e kraje, da kdaj svo-
jo obljubo tudi spolnim. Pa sem jo. Pozdravljen, sloviti
Ostrorogi Jelen, vsega Velikega jezera gospodar!«

»Pozdravljen, ugledni Triander! Moj gost si.«
Triander je poloÏil plosko dlan desnice na svoje prsi

in se molãe globoko priklonil, da pokaÏe, kako se ãuti

BES

BOBRI 3: VRH

poãa‰ãenega. Nato sta si pa preudarni Ostrorogi Jelen in
krepki ãrnolasi vzhodnjak segla v roke. Ostrorogi ni
smel drugaãe ravnati. Bi razjezil Nevidnega. Nekdanjo
Triandrovo gostoljubnost je moral vrniti z gostoljub-
nostjo, ãeprav je bil trdno uverjen, da Triandra nikoli ni
vabil v Veliko jezero.

Volk in Medved in Triander so od‰li nazaj v dno pri-

stajnega mosta, kjer so se izkrcavali moÏje in mladci iz
rodu Ostrorogovcev. Bili so pa vse drugaãne volje kakor
drugekrati, kadar so se sreãno vrnili iz daljnih krajev.
ârnolasih vzhodnjakov niso niã kaj prijazno gledali, ãe-
prav so bili gostje Ostrorogega Jelena.

Z mosti‰ãa se pa otroci kar niso mogli naãuditi ãud-

no opremljenim vzhodnjakom. Najbolj v‰eã so jim bili
svetli ‰lemi — bronaste oglavnice.

»Oprezni Srnjak!« Ostrorogi je poklical predse prvo-

rojenca Zorne Kaline. V dolgem skoku je planil mladec
iz drevaka na pristajno bruno in stekel po po‰evnini
navzgor.

»Kaj ukazuje‰, gospodar?« Jelen je zaupljivo pogledal

stasitega mladca: »Sedaj se izkaÏi, kakor se doslej ‰e ni-
koli nisi. Ves ãas, dokler se bodo zviti vzhodnjaki mudili
v na‰ih krajih, ne presli‰i nobene njihove besede in naj
se nikamor ne prestopijo, da bi njih koraka ne spazilo
tvoje oko. Si razumel?«

BES

BOBRI 3: VRH

»Sem oãe!« In Srnjak je skoraj strupeno siknil: »·e

kadar bom spal, bom bedel nad njimi.«

»Prav!«
Ostrorogi je od‰el nazaj v koão. Tru‰ã v vznoÏju pri-

stajnega mosta ga je kar bolel. Ni ga mogel veã gledati.
Spet je sédel na bruno ob oãrneli steni in se zagledal
prek ognji‰ãa v kipec vekoveãne matere nad zjutraj od-
Ïetim snopom p‰enice.

Nad prostranim Velikim jezerom se je poletno sonce

nagnilo ãez visoki svoj vrh. Na koli‰ãe Ostrorogega Je-
lena so pa ãrnolasi vzhodnjaki nosili s sabo pripeljane
tovore. Triander jim je ukazoval. Zraven se je pa pazno
oziral na vse strani in se zvito smehljal. Vse je videl, vse
spazil, le to je prezrl, da ga najstarej‰i sin Zorne Kaline
niti za hip ne spusti iz svojih oãi. Mladec Oprezni
Srnjak!

Hm, hm!

Naselja Velikega jezera so hitela pospravljati Ïito. Ko-
li‰ãe Ostrorogega Jelena je bilo najbolj zaposleno. Je bilo
pridelalo mnogo p‰enice. Skoraj toliko kakor vsi drugi
rodovi skupaj. Na steptanem in presu‰enem ilovnatem
gumnu so mo‰ki z nogami meli snope, Ïenske pa so pre-
tresale slamo in jo zmetavale na kopice. P‰enico so pa
kar s plevami vred spravljale v mehove. Jo Ïe kasneje

BES

BOBRI 3: VRH

kdaj prevejejo ob dovolj moãnem vetru, ki odnese ple-
ve kdo ve kam, nazaj na gumno pa pade samo zrnje.

Sonce je pripekalo od jutra do veãera in deÏja Ïe dol-

go in bilo. Plitvej‰a moãvirja so se osu‰ila in postala pre-
hodna. Nedorasli mladci so pridno stikali po njih. Na
jasah in ob robu go‰ãav so zorele jagode in maline. ·e
otroci so imeli dosti opraviti. Le Oprezni Srnjak se ni
dotaknil nobenega dela. Se je drÏal ãrnolasih vzhodnja-
kov kakor klop repa.

Triander je z nekaterimi svojimi moÏmi dan za dnem

obiskoval naselja v Velikem jezeru. Na koli‰ãe Ostroro-
gega Jelena je hodil pravzaprav samo spat. Srnjak se je
skoraj vedno znal pridruÏiti vzhodnjakon kakor njih
vodnik. âe pa ne, je brÏ pozvedel, kaj je delal in kaj je
govoril Triander. Samo koli‰ãe Turovcev ga je skrbelo.
Sam ne more tja, ko se vsa leta od pobega Presukanega
Lisjaka rod Ostrorogovcev in Turovcev veã ne pogleda-
ta. Na tujega ãloveka pa se ni varno zanesti. Pa prav Tu-
rovci utegnejo potegniti s tujimi vzhodnjaki. U‰ivci!

Noã in dan je razmi‰ljal Oprezni, kako naj izvoha, kaj

se bodo Turovci in Triander pomenili, pa mu ni hotelo
niã pametnega priti na misel. Îe je hotel iti k oãetu Os-
trorogemu Jelenu po svet, ko se je spomnil dora‰ãajoãe
Zvedave ârnoglavke.

ârnoglavka je bila kaj prikupna mladenka. Mater je

zgubila, ko je ‰e niti oddojila ni. Oãeta, ki je bil hlapec na

BES

BOBRI 3: VRH

koli‰ãu umrlega Brkatega Soma, kateremu je sedaj go-
spodaril Mrki JeÏ, Neokretnega Karpa in dekle Meketa-
ve Koze sin, je pa predlansko zimo nabodel tur na roge.
Ostrorogemu Jelenu se je dekletce, ki ni imelo ne brata
ne sestre, zasmililo. Vzel je ârnoglavko, na pol ‰e otro-
ka, na lastno koli‰ãe, da se priuãi od Zorne Kaline lon-
ãarstva. JeÏ vendar ne bo tako nespameten, da bi kasne-
je mladenko odstopil komu drugemu, ko v svojem na-
selju ni imel nikogar, ki bi umel lepo oblikovati posod-
je. Pa Mrki res ni znal biti niã drugega kakor samo ne-
vnemarne dekle sin.

Po naseljih Velikega jezera se je brÏ razvedelo, da od-

ra‰ãajoãa mladenka Zvedava ârnoglavka zna krasiti po-
sodje niã manj lepo kakor v tej umetnini doslej najbolj
slovita Zorna Kalina. Vãasih da jo ‰e celo prekosi. Kaj
‰ele bo, ko ârnoglavka odraste.

Sloves v lonãarstvu izredno izvedene ârnoglavke je

pri‰el na u‰esa tudi Ko‰ati Jelki. Ko‰ata se je po smrti
svojega moÏa Urnega Sulca, ki so ga pred leti ubili v
ârni gori, ko je pravkar hotel odnesti iz tujega lovi‰ãa
zastavnega kozoroga, prilastila ‰e tisto oblast, kolikor si
je Ïe prej ni, tako da je pravzaprav ona vodila Turovce,
ãeprav je bil po imenu glavar brat Pisane Tulpe, Grablji-
vi Rak. Da vsaj v eni stvari, in to prav v lonãarstvu, Zorni
Kalini navkljub prekosi Ostrorogega, si je Jelka vtepla v
glavo, da mora ârnoglavko dobiti v svoje naselje. In ni

BES

BOBRI 3: VRH

prej odnehala, dokler nista Presukani Lisjak in Grablji-
vi Rak pretentala Mrkega JeÏa, da je Zvedavo ârnoglav-
ko res odstopil Turovcem. Jelen se je zavoljo tega tako
razjezil na Mrkega, da ga od tistega ãasa niti pogledal ni
veã in se za Somovce ni hotel prav niã veã brigati, ãe-
prav je bil umirajoãemu bratu Neokretnemu Karpu ob-
ljubil, da se bo. Srnjak se je torej spomnil Zvedave ârno-
glavke. Udaril je s pestjo samega sebe na ãelo in se
ozmerjal z butcem. Le kako je mogel na prikupno mla-
denko tako docela pozabiti! Saj mu je bila vendar ved-
no v‰eã. Najbolj se je ãudil njeni zvedavosti. âe jo je ãlo-
vek gledal, je sodil, da zami‰ljeno vrezuje okraske v otr-
del ilovnat vrã. V resnici je pa hkrati vse videla in vse
sli‰ala, kar se je godilo blizu nje in ‰e daleã proã.

Srnjak ni prav niã pomi‰ljal. Kar koj je odveslal proti

Ple‰ivci.

Sonce se je spu‰ãalo Ïe proti zatonu, ko je Oprezni

pristal na senãni strani najveãjega otoka v Velikem je-
zeru. Prikril je drevak pod previsne veje, sam pa zginil v
go‰ãavi dokaj strmega brega. Vedel je, da mora ârno-
glavka na oni strani otoka pod studencem nedaleã za
koli‰ãem Turovcev dan za dnevom od jutra do veãera
gnesti in krasiti posodje. UboÏica!

Nesli‰no in skrbno se prikrivajoã, kakor bi noben pra-

vi srnjak ne znal biti bolj oprezen, se je prvorojeni Zor-
ne Kaline povzpel na greben Ple‰ivce in se spustil po

BES

BOBRI 3: VRH

bregu navzdol. Go‰ãava je kmalu pre‰la v grmovje, ki je
bilo kriÏem kraÏem prehojeno od koz. Srnjak si je odlo-
mil gostolisto vejico, si jo podrÏal pred obraz, da bi ga
z mosti‰ãa spodaj v plitvini jezera nihãe ne opazil. Dvig-
nil je glavo in pogledal prek grmovja. Kaj bi se po ne-
potrebnem ‰e naprej trudil, ãe morebiti ârnoglavke
sploh ni spodaj pri studencu. Pa je bila. Oprezni se je brÏ
spet prihulil in po vseh ‰tirih lezel naprej. Zaãelo se mu
je muditi. Sonce bo skoraj za‰lo in Zvedava utegne oditi
nazaj na koli‰ãe.

Grmovje je pre‰lo v nizko podrast, ki je bila gosto pre-

ra‰ãena z bodeãim kopinjem. Niã ni pomagalo. Srnjak
se je moral plaziti naprej po trebuhu, pa naj ga je trnje
‰e tako praskalo.

Upehan, po Ïivotu tu in tam krvav, je Oprezni priri-

nil na rob podrasti. Naprej se je razprostiral pa‰nik. Prek
njega ni mogel, ãe se ni hotel izdati. Do Zvedave je bilo
pa ‰e precej daleã. Le kako naj prikliãe mladenko bliÏe?

Sonce je za‰lo. Na Veliko jezero, na koli‰ãa v njem in

na go‰ãave naokrog je padla senca. Le vrh ârne gore je
bil ‰e razsvetljen. ârnoglavka se je ozrla na nebo in vsta-
la izza debelega ‰tora, na katerem je bila pravkar vrezala
okrasje v dokaj‰en, buãi podoben vrã. Oprezni se je
zdrznil. Naj mar tvega in glasno pokliãe mladenko?
Utegnila bi se prestra‰iti in zbeÏati.

BES

BOBRI 3: VRH

Kakor bi vedela za Ïeljo prikritega mladca, se je Zve-

dava obrnila in priãela iti bliÏe k njemu. Ustavila se je pri
izviru studenca. Najprej si je umila do ramen gole roke,
nato pa se je napila iz peri‰ãa hladne vode. Potem se je
skrbno ozrla naokrog. Nikjer ni bilo videti ne ãutiti Ïive
du‰e. ârnoglavka je odvrgla haljico in se potopila v mali
tolmun pod studencem. Ni dolgo trajalo, ko je mladen-
ka Ïe spet stala v svoji dokolenski sivkasti haljici poleg
tolmuna, se ogledovaa v gladini vode in si urejala lase.
Bila je kakor na pol odprt ‰ipkov cvet. âe bi jo sedaj
Oprezni Srnjak poklical, bi prav gotovo od sramu zbe-
Ïala.

ârnoglavka je Ïe hotela oditi. Prav takrat je pa Oprez-

ni zajavkal kakor srnjaãek, ki se je zgubil od matere srne.

Zvedava se je priãela poãasi in oprezno bliÏati pod-

rasti. Pa je zgre‰ila pravo smer. Da jo privabi ãim bliÏe
k sebi, je Srnjak ‰e enkrat zajavkal. ârnoglavka je pri-
stopicala tik Opreznega. Skoraj mu je stopila na naprej
stegnjeno roko. Takrat pa —

»ârnoglavka. Pssst!«
Mladenka se je zdrznila. ZbeÏala pa ni. Prepoznala je

Srnjakov glas in se tudi koj zavedela, da ga ne sme izda-
ti. Sklonila se je nizko k njemu in ga ‰epetaje vpra‰ala:
»Kaj i‰ãe‰ tod odkrog, Oprezni Srnjak?»

»Tebe.«

BES

BOBRI 3: VRH

»Mene?« se je zaãudila ârnoglavka, obraz ji je pa

zaÏarel.

»Da, prav tebe potrebujen.»
»Kar govori!«
Da bi nihãe niti zdalec ne mogel slutiti, s kom se po-

govarja, je Zvedava obirala robidnice ter jih jedla. Srnjak
ji je pa dopovedal, kako naj pazi na ãrnolase vzhodnja-
ke, kadar priveslajo na koli‰ãe Turovcev. Posebno na
dedca v grebenastem ‰lemu, na Triandra. Vsak njih ko-
rak naj vidi in vsako njihovo besedo naj sku‰a ujeti. âe
pa ne bo povsem razumela njihove govorice ali ãe ne bo
mogla ujeti razgovora, naj kasneje prisluhne, kaj se bo-
do Ko‰ata, Tulpa in Lisjak med seboj pogovarjali, pa bo
zvedela vse.

»Bom. Kar zanesi se name.«
»In kadar pod noã spet zajavkam zgoraj v grmovju,

da ne bom ves razpraskan, kakor danes, pa spet pridi.«

»Pridem.«
»Prav. Ti Ïe povrnem.«
»Ti niã ni treba.«
V podrasti leÏeãi Oprezni je stegnil roko in poboÏal

ârnoglavko po bosi nogi, ko ni mogel doseãi njene roke.

»Sedaj pa moram iti. Me Ïe tako utegne Ko‰ata

ozmerjati.«

»Babnica grda.«

BES

BOBRI 3: VRH

Vesela, da je po dolgem ãasu spet videla mladca

Opreznega Srnjaka, je stekla ârnoglavhka navzdol k je-
zeru in odveslala na mraãno koli‰ãe Turovcev. Skozi ko-
pinje je gledal Oprezni za njo. Bilo mu je dobro.

Dolgo je ‰e leÏal Srnjak v kopinju nad koli‰ãem so-

vraÏnih Turovcev. Prislu‰koval je vrveÏu na mosti‰ãu.
Ko je pa tema zagrnila Veliko jezero, je vstal, ob‰el bo-
deãe trnje in nizko grmovje in se po presekani stezi vrnil
skozi go‰ãavo nazaj k svojemu skritemu drevaku. Se mu
ni bilo treba veã prikrivati. Na vzhodnjake je pa kar ne-
kako pozabil. Je vso pot mislil samo na Zvedavo ârno-
glavko. In potem ‰e doma na koli‰ãu. In ‰e sanjalo se mu
je ponoãi o pol odprtem ‰ipkovem cvetu.

BES

BOBRI 3: VRH

ZVESTA âRNOGLAVKA

onoãi je vihrala nad Velikim jezerom huda nevihta.
Bliski so ‰vigali vse navzkriÏem. Oglu‰ujoãi gromi

so pretresali koli‰ãa in zlijale so se plohe, kakor bi se
odtrgal oblak. Zjutraj pa je oster veter razgnal ãrnjave.
Zjasnilo se je. Vroãe poletno sonce je spet posijalo na
oprane zelene go‰ãave, na znova zalita moãvirja in na
motno jezero, katero so ‰e kar naprej kalili vanj se zliva-
joãi narasli potoki z blatno umazano vodo.

Zvedava ârnoglavka se je sonãnega dneva kaj razve-

selila. BrÏ je odveslala na lonãari‰ãe ob studencu pod
Ple‰ivco, da najprej ugotovi, koliko ukvare so ji napra-
vili ponoãni nalivi na Ïe izoblikovanem posodju. Nekaj
vrãev res ni bilo za drugega veã, kakor da jih je vrgla
stran. Niã zato! Saj zadnje dni se je najraj‰i mudila pri
studencu pod Ple‰ivco. Gnetla je lonce in lonãke in skle-
de in skledice in vrãe in igraãe in jih tako lepo okra‰e-
vala, kakor se ji doslej ‰e ni posreãilo. Zraven je pa veno-
mer mislila na lepe ãase, ki jih je preÏivela ob Zorni Ka-
lini na koli‰ãu Ostrorogega Jelena. Brhkega mladca,
Opreznega Srnjaka, je pa kar vedno videla pred sabo.
Prav nejevoljna je bila, ãe jo je kdo zmotil v premi‰lje-

BES

BOBRI 3: VRH

vanju. Oooo, da bi Ïe vendar pri‰li tisti ãrnolasci v bro-
nastih oglavnicah! Vse bo vestno izpolnila, kar ji je na-
roãil Oprezni, In ãe bo zadovoljen z njo, se morebiti
opogumi in ga poprosi, naj kako uredi, da bo pri‰la na-
zaj na koli‰ãe pod RoÏnim hribom. Bila je trdno prever-
jena, da Srnjak pove njeno pro‰njo Ostrorogemu Jelenu
in bo mogoãni glavar Ïe kako ukretil, da se ji Ïelja izpol-
ni. Potem bo Opreznega videla vsak dan, mladca, ki ga
Ïe kar doãakati ne more, da bi spet z njim govorila. Med
Turovci je tako sama. Le kje se mude vzhodnjaki, da jih
‰e ni. ârnoglavka je prav dobro vedela, da bo koj za nji-
mi, ‰e isti veãer ali pa vsaj prihodnjega v grmovju nad
studencem zapivkal Srnjak in jo poklical k sebi. To bo
lepo. Posebno ‰e, ãe dobro opravi, kar ji je bil naroãil
brhki mladec Oprezni Srnjak.

In je oblikovala in okra‰evala posodje in pletla lepe

misli prikupna Zvedava ârnoglavka, ãas pa ji je kar sam
mineval. Da bi pa morebiti mogla kdaj postati druga ali
pa vsaj tretja Ïena Opreznega Srnjaka, o tem pa odra-
‰ãajoãa lonãarka Turovcev niti sanjati ni upala.

Îe dokaj visoko se je povzpelo sonce na jasnem nebu

in dan je priãel postajati vroã. Prek Ple‰ivce je priprhu-
tala jata roÏnokrilih pelikanov in odletela naprej proti
go‰ãavam Skalnega hriba. Na pa‰nik nad studencem se
je spustil ãrni ‰trk in ujel mi‰. Ob robu loãja pa sta sti-
kali za hrano dve sivi ãaplji.

BES

BOBRI 3: VRH

Kakor bi ji nekaj reklo, se je lonãarica ârnoglavka ozr-

la na preliv med prvima otokoma. âuden drevak je ve-
slal naravnost proti koli‰ãu Turovcev. Njegov rilec ni bil
gladko odsekan kakor pri drevakih z Velikega jezera.
Dvigal se je visoko nad vodno gladino in bil podoben la-
bodjemu vratu. Posebno dolg drevak ni bil. ·irok pa za
veã mogoãnih debel. Veã mo‰kih je veslalo v njem. Obr-
njeni so bili nazaj. Eden pa je sedel v ritni drevaka in je
gledal naprej. Vsem so v soncu poblestevale bronaste
oglavnice. Zvedava je koj vedela, da prihajajo ãrnolasi
vzhodnjaki in da je oni, ki ne vesla in nosi nagrebenje-
no oglavnico, njih glavar Triander. ârnoglavka se je
vznemirila in zatrepetalo ji je srce. Zamikalo jo je, da bi
se pri priãi vrnila na koli‰ãe. Pa se je potajila in se dela-
la, kakor bi jo tujci prav niã ne brigali. V resnici je pa
tako ostro opazovala, da bi vedela celo povedati, koli-
kokrat zamahnejo vzhodnjaki z vesli.

âudni drevak je priveslal iz preliva. Koj so ga opazili

tudi na mosti‰ãu Turovcev. Priãeli so tekati sem in tja.
Celo psi so ovohali tujce, ko je veter vlekel naravnost od
njih proti koli‰ãu. Glasno so zalajali, pa jih je Grabljivi
Rak brÏ razpodil. Aha, in sedaj Ïe vsi ‰tirje stoje ob ogra-
ji. Ko‰ata in Tulpa in Rak in Lisjak priãakujejo ãrnolasce
niã manj nestrpno, kakor bi se vraãala njih lastna odpra-
va, katero so imeli Ïe za zgubljeno in niso veã upali, da
se ‰e kdaj vrne. In kakor bi vedeli, da pridejo, so se ‰e vsi

BES

BOBRI 3: VRH

‰tirje bogato oblekli. I, seveda so vedeli, je opazovala
Zvedava koli‰ãe pod sabo. Saj so vsi mo‰ki in mlado do-
ma in vsi so si nadeli najbolj‰e oroÏje. NajbrÏ Ko‰ata ni
mogla veã strpeti in je tujce kar sama povabila v goste.
Fej!

Odra‰ãajoãa lonãarica Zvedava ârnoglavka se ni veã

menila za svoje delo. Briga jo posodje! In ãe jo kasneje
prav pretepo. Ne bodo je prviã. Mladenka se je sklanjala
nad vrh kola, za katerim je sedela in pregnetala ilovico,
ãe bi jo sluãajno kdo opazoval. Izpod ãela pa je gledala
na jezero in na vrveÏ na mosti‰ãu.

Aha. Sedaj so pristali. Jelka in Pisana in Grabljivi in

Presukani, vsi se priklanjajo tujcem. Ne samo Triandru,
glavarju. Tudi njegovim hlapcem.

Haj! Haaj! Haaaj!
Mo‰ki in mladci dvigajo sulice in loke in glasno po-

zdravljajo. Sram jih bodi!

In sedaj vedejo ãrnolasce v veliko koão, da jih obilno

pogoste. Dva pa sta ostala spodaj v drevaku. Oãividno
zviti vzhodnjaki ne zaupajo povsem in se boje, da bi ne
za‰li v nastavljeno past. Ooo, kar brez skrbi naj bodo.

In bodo tujci jedli veã kot do sita in se mastili, da se

jim bo od brad cedilo, ona sama pa bo morda morala
zveãer, kakor Ïe veãkrat, laãna leãi.

ârnoglavko je popadel tak gnev na Turovce, da je bila

pripravljena tvegati vse, samo da jim ãim bolj prekriÏa

BES

BOBRI 3: VRH

naãrte. Ilovico vrh kola je jezno zgnetla v kepo in jo
vrgla ob tla. Sama pa je vstala, stekla navzdol k vodi, si
umila roke, skoãila v drevak in naglo odveslala na koli-
‰ãe. Se Ïe kako izgovori, ãe jo primejo zavoljo tega. Pod
pristajnim mostom se ârnoglavka ni mogla naãuditi
drevaku, v katerem so priveslali vzhodnjaki, Kljub temu,
da sta sedela v njem dva straÏarja, se Zvedava ni hote-
la premagati in si ga je ogledala od vseh strani. Ni bil
izÏgan in izdoben iz enega samega debla. Zbit je bil iz
upognjenih plohov. ârnoglavka bi se kar gotovo ‰e ne-
kaj ãasa pomudila v dnu pristajnega mosta, pa je eden
izmed vzhodnjakov dregnil s komolcem svojega druga
in namignil z glavo proti Zvedavi. Oãi so se mu pa ãud-
no zasvetile. Hkrati je tlesknil z jezikom.

ârnoglavka je zaãutila, da ji sili kri v glavo. Naglo se

je obrnila in stekla po po‰evnini navzgor.

Prasec!
Na mosti‰ãu se je Zvedava pome‰ala med druge mla-

denke. Pogledale so jo po strani. Vse so bile oprano
obleãene, njena haljica je bila pa moãno oblatena od ilo-
vice in niti ogrlice ni imela okrog vratu. Kakor je bila
pri‰la, tako naglo se je tudi zgubila, se preoblekla v ãisto
in si nadela preprosto ogrlico iz ‰koljãnih lupin in se
spet vrnila. Mladenke so se pa ârnoglavke nekako ogi-
bale, ker ni pri‰la pravoãasno k sprejemu imenitnih

BES

BOBRI 3: VRH

vzhodnjakov, za katere pa ona niti vedela ni. Da jo go-
spodarica Ko‰ata Jelka Ïe nauãi, so si ‰epetale med sabo.

Zvedava je pa privo‰ãljivost tovari‰ic brÏ znala izrabi-

ti. Izmotala se je iz njih veselega kroga, se kakor uÏalje-
na umaknila za veliko koão in sedla na tam leÏeãi hlod.
Zrla je Ïalostno predse, v resnici pa ji je poskakovalo
srce. Lahko je tenko vlekla na u‰esa. Ni razumela vsake
besede. Posebno Triandra ne. Toliko je pa le razloãila, da
veliko govore o Ostrorogem Jelenu, ki da hoãe postati
poglavar Velikega jezera in je na tihem zelo nasproten
vzhodnjakom, ãeprav se kaÏe prijaznega in gostoljubne-
ga. Turovci so se pa Triandru naravnost vsiljevali. Da naj
se drugiã, kadar spet pridejo, pri njih naselijo, je vabila
Ko‰ata. Vzhodnjak je pa odgovor kar nekako zameãkal.

Med pogovorom je Jelka ãrnolasce bogato gostila.

Med kamni peãenega bobrovega repa kar prehvaliti
niso mogli. Za bolj‰o voljo so pa pili sladko ãrno vino, ki
ga je dal prinesti Triander iz ãolna dokaj‰en vrã.

In so jedli in pili in se mastili. ârnoglavka je bila pa

laãna. Mladenki je bilo hudo. Komaj je zadrÏevala sol-
ze. Mikalo jo je, da bi zbeÏala. Pa se je spomnila Oprez-
nega Srnjaka. Ne. Zanj bi rada ‰e vse kaj huj‰ega pre-
trpela.

Koli‰ãe pod Ple‰ivco je stegnilo svojo senco Ïe daleã

v jezero, ko so se vzhodnjaki odpravili. Zvedava se je brÏ
pome‰ala spet med mladenke, katere so ãrnolasi pazno

BES

BOBRI 3: VRH

pogledovali, ko so stopali mimo njih. Kakor prestrada-
nim volkovom so se jim svetile oãi. Triander se je pa po-
leg vsega ‰e lokavo smehljal. Zvedava je brÏ presodila,
da je zvit kakor ovnov rog.

Vzhodnjaki so odveslali. Turovci so jih ‰e dolgo po-

zdravljali z mosti‰ãa. ârnoglavka se je pa naglo preob-
lekla nazaj v delovno halijico. Redkokdo je opazil, kdaj
je odrinila proti trdini. Preden se je koli‰ãe umirilo, je
bila mlada lonãarica Ïe spet pri studencu pod Ple‰ivco.
Ne. Lonãariti ni mogla veã. In ãe jo tudi do krvi pretepo.
Pa se ni kaj prida bala. Kdo pa se utegne danes brigati za
njeno delo.

·e preden je sonce za‰lo, je Zvedava Ïe obirala v ko-

pinju nad studencem robidnice. âeprav je bila zares laã-
na, se ji je bolj mudilo zavoljo Opreznega Srnjaka, kate-
rega se je pa ta veãer kaj malo nadejala. Kljub temu se je
skozi bodeão podrast prerinila prav do le‰ãevja vi‰e gori
v bregu.

Na jezero in na otoke je priãel legati mrak. ârnoglav-

ka se ni mogla veã muditi. Pa ãe bi Oprezni le kje tiãal?
Mladenka je sama zapivkala. Niã. In spet. Niã. In spet
tretjiã. Niã in niã.

»Jutri pod moã pa prav gotovo pride,« je Zvedava po-

tolaÏila sama sebe, od‰la skozi kopinje nazaj navzdol, se
pri studencu ‰e napila ãiste vode in odveslala nazaj na
koli‰ãe. Za veãerjo je dobila ârnoglavka precej‰en kos

BES

BOBRI 3: VRH

peãene mrzle ‰ãuke. Vzela jo je in od‰la spet za veliko
koão. Tiho, kakor bi je sploh ne bilo, je sedela na hlodu
tik ob steni in tenko prislu‰kovala pogovorom znotraj
ob ognji‰ãu. In je rekla Ko‰ata Jelka:

»K letu osorej vzhodnjaki spet pridejo.«
»Pridejo,« so pritrdilli hkrati Tulpa in JeÏ in Lisjak.
»Pa dokaj veã jih pride.«
»Veã, veã, veã.«
»In nam pomorejo proti Ostrorogovcem.«
»Pomorejo, pomorejo.«
Zvedava je kar videla, kako oba mo‰ka in Tulpa pri-

kimavajo oblastiÏeljni starki. Mlado lonãarico je prema-
gala lakota. Ugriznila je v ribo in zaãela Ïveãiti precej
trdo meso. Pa je morala ustaviti zobe, da je mogla raz-
loãiti pogovor v koãi. Ko‰ata Jelka je delala naklepe, ka-
ko razpre tujce in Ostrorogega Jelena, pridobi vzhod-
njake zase in jih nahujska, da napadejo rod Ostrorogov-
cev in ga uniãijo. Potem pa s pomoãjo ãrnolascev v bro-
nastih oglavnicah ona sama zagospodari vsemu Velike-
mu jezeru. Ob misli, da v boju utegne pasti tudi Oprezni
Srnjak, so se ârnoglavki kar najeÏili lasje. Po hrbtu pa jo
je preletel srh. Niã veã ni mogla vzdrÏati. Saj je za sedaj
dovolj vedela. Vstala je, se odtihotapila k ograji mosti-
‰ãa, pojedla ribo do konca, kosti pa vrgla v vodo. Naj-
raj‰i bi naskrivaj odvezala drevak in odveslala ‰e koj ta
veãer pravit Srnjaku, kaj grozi njemu in vsemu njegove-

BES

BOBRI 3: VRH

mu rodu. Morebiti bi res tvegala. Pa jo je bilo strah. Noã
je bila temna, ãeprav je izmed oblakov gledalo nekaj
zvezd na Veliko jezero. Jutri, jutri ob sonãnem zatonu
pove Srnjaku. Tiho, po prstih je od‰la Zvedava v nizko
in tesno koão in legla med dekle, ki so Ïe spale.

Zunaj je bilo vse tiho, kakor bi se pripravljalo znova

k nevihti.

Za Zvedavo ârnoglavko dneva kar ni hotelo biti konec.
·e nikoli se ni sonce tako poãasi dvigalo proti vrhu neba
in ‰e nikoli se ni tako obotavljajoãe se spu‰ãalo navzdol
proti zatonu. Mladi lonãarici delo kar ni hotelo iti izpod
rok. Okrasje, ki ga je bila vrezala, je bilo kaj vsakdanje.
Niti ene na novo zami‰ljene ãrte ni zarisala. Je ves dan
morala misliti samo na Opreznega Srnjaka. Primerilo se
ji je celo, da je vsa zadrgetala in je ko‰ãeno ‰ilo drsnilo
v napaãno smer. Bila se je tako Ïivo zamislila v nevar-
nost, ki grozi Ostrorogovcem, da je Srnjaka videla pred
sabo Ïe mrtvega z razklano glavo in vsega krvavega.

Nazadnje se je kakor polÏ poãasno sonce vendarle

skrilo za oblake, ki so se bili nakopiãili nad Golo goro in
nad niÏjimi hribi okrog nje. âeprav je ârnoglavka ve-
dela, da sonce ‰e ni za‰lo in bi ne smela ‰e pustiti dela,
ni mogla veã strpeti. Kar bo, pa bo. Vstala je izza kola, se
pri studencu umila in od‰la po pa‰niku navkreber v Ple-
‰ivco.

BES

BOBRI 3: VRH

Skozi kopinje je kaj hitro pririnila. Robidnico je le zdaj

pa zdaj katero utrgala, ãe bi jo ravno kdo opazoval. Se ji
je preveã mudilo k le‰ãevju. Aha! Îe ve. âe ji kaj poreko,
se izgovori, da je ‰la gledat, ãe le‰niki Ïe zore.

Ob grmovju se je ârnoglavka ustavila. Le‰niki res niso

‰e rjaveli. Lupine so bile pa Ïe napolnjene z jedro, ãe-
prav ‰e bolj mleãnimi. Zvedava je za nekaj ãasa pozabila
na Opreznega. Bila je laãna. Hitela je trgati na pol dozo-
rele le‰nike, jih trla z zobmi in hramljala mehka jedrca.

Naenkrat pa — Na robu go‰ãave je za‰elestelo listje.

ârnoglavka je negibno obstala in prisluhnila. ·e z oãmi
ni trenila veã. Pa vendar — Niti najmanj‰ega ‰uma ni
mogla ujeti in nobena veja v grmovju se ni zamajala. Le
droben ptiã je priletel od nekod v leskovje noãevat.

Îe je Zvedava hotela zaãeti znova obirati le‰nike, ko

je v grmovju, komaj nekaj korakov pred njo, zapivkal
srnjaãek.

»Si ti, Oprezni?«
»Sem.«
Kakor lesna jerebiãka je smuknila ârnoglavka v

le‰ãevje.

Srnjak, skrit za gostim grmom, je naglo hiteão Zveda-

vo skoraj ujel v razprostrte roke.

»Kam se ti tako mudi.«
»K tebi.«
»Je vse varno?«

BES

BOBRI 3: VRH

»Nikogar ni daleã naokrog.«
»Sédiva, da bova bolj prikrita.« Mladec Srnjak ni ni-

koli pozabil biti oprezen.

Sedla sta na mah med gostim grmovjem. In Zorne

Kaline in Ostrorogega Jelena sin je prijel osirotelo odra-
‰ãajoão lonãarico Turovcev za roko:

»Si kaj spazila in sli‰ala?«
»Vse vem.«
»Govori!«
Skozi oblake je sonce ‰e enkrat posijalo na vrh ârne

gore, preden je za‰lo. ârnoglavka je pa Opreznemu ‰e-
petaje hitela pripovedovati vse po vrsti, kar je videla in
sli‰ala. Mladec je samo molãe prikimaval, ãe‰ da razu-
me. Le vãasih je zaskrbljeno, razvneto mladenko malo
bolj stisnil za roko. Zvedava je dobro razumela, da ji s
tem izreka pohvalo.

»In k letu osorej napadejo ãrnolasi vzhodnjaki v bro-

nastih oglavnicah vase koli‰ãe in kar gotovo ubijejo tudi
tebe.«

ârnoglavka je konãala svoje pripovedovanje in se pri-

tisnila k Srnjaku kakor plepla‰ena ptiãka, ki je pravkar
u‰la skobãevim krempljem. Oprezni je mladenko objel
okrog pasa in jo zaãel miriti:

»Ne boj se! Preden se leto obrne, preteãe dokaj vode

in se marsikaj lahko dogodi. Ostrorogi Jelen je doslej ‰e
vedno prav znal voditi svoj rod in ga bo tudi za naprej.

BES

BOBRI 3: VRH

Tvojemu strahu se pa ne ãudim. Vse preveã so te tepli v
Ïivljenju in skopo so ti dajali jesti.«

»Ne!« je oporekala Zvedava. »Pri Zorni Kalini mi je

bilo lepo.«

»Pri Ko‰ati Jelki ti je pa spet bridko.«
ârnoglavka je samo molãe prikimala.
»Se mi je kar zdelo.« Srnjak je potegnil iz slamnate

torbe celo peãeno raco in jo poloÏil Zvedavi v naroãje:
»Na, jej!«

ârnooka mladenka je pogledala Srnjaka z zasolzeni-

mi oãmi. Ni bila veã vajena, da bi bil kdo dober z njo. Da
bi mu vsaj malo pokazala, kako je hvaleÏna, je zaprosi-
la:

»Jej ‰e ti.«
»Ne,« je odkimal leporasli mladec. »To sem prinesel

samo tebi. V na‰em rodu imamo vsi dovolj jesti. Celo
suÏnji, ki kopljejo nad Savo bakreno rudo za Grãavega
Bresta, da jo potem topi, preliva in me‰a in vliva in kuje,
ne stradajo. Kar zaãni jesti. Vem, da si laãna.«

»Sem.« ârnoglavka je sku‰ala odtrgati raci bedro. Ni

ji uspelo. Oprezni je brÏ opazil njeno zadrego.

»Pa kakor vidim, niti kresilnikovega noÏiãa nima‰.«
»Nimam.«
»Daj sem.«
In je Oprezni Zvedavi ârnoglavki raco ‰e razrezal na

veã kosov. Mladenka je prijela za konec bedra in zaãe-

BES

BOBRI 3: VRH

la hlastno trgati meso. Mladec jo je z dopadenjem gle-
dal. Hkrati mu je pa trpka senca ‰inila prek obraza.

»O, ko bi se mogla spet preseliti na va‰e koli‰ãe,« je

po prvih griÏljajih zavzdihnila ârnoglavka.

Srnjak je prijel Zvedavo za golo lakt: »Prav to razmi‰-

ljam.«

»Reees —?« se je zaãudila ârnoglavka.
»Prav zares. Pa kakor preudarjam, se za sedaj ‰e ne

more‰.«

Zvedava je Ïalostno povesila glavo: »Vse Ïivljenje

bom uÏila kaj malo sonãnih dni.«

Srnjak pa je stegnil roko prek hrbta prikupne mladen-

ke, jo je prijel za ramo in pritisnil ârnoglavko k sebi:
»Ne sme‰ tako ãrno misliti. Zavoljo rodu Ostrorogovcev
mora‰ ‰e nadalje ostati pri Turovcih. Pazi na vsak njih
korak in vse njih pogovore lovi.«

»In ti bo‰ veãkrat pri‰el, da ti povem, kar bom videla

in sli‰ala,« se je spet razveselila ârnoglavka.

»Bom. Zelo pogosto bom prihajal. Îe zavoljo tega, da

ne bo‰ laãna.«

»Ah, kaj tisto,« je zamahnila z roko Zvedava.
»Saj mi je samemu teÏko, pa ne more biti drugaãe,«

se je opraviãil Srnjak. In se je razvnel: »Sicer bi ne odne-
hal moledovati Ostrorogega Jelena, dokler bi te ne od-
kupil od Turovcev in ãeprav bi moral dati zate veã kakor
za najlep‰o mladenko iz najbolj ugledne druÏine.«

BES

BOBRI 3: VRH

»Samo da smem upati,« je vdano izrekla ârnoglavka.
»Sicer ti ne morem za trdno obljubiti, da postane‰

kdaj moja prva Ïena. Druga pa prav gotovo. Saj ve‰, ka-
ko je ravno glede tega nepopustljiv Ostrorogi Jelen.«

»Ne bom skusala vi‰e letati, kakor pa me morejo po-

nesti okrnjena moja krila.«

ârnoglavka je Srnjaka tako vdano pogledala, da mu je

postalo kar gorko. »Ve‰ kaj,« se je spet razvnel, »odslej
naprej te ne bom veã klical za Zvedavo ârnoglavko, paã
pa za Zvesto ârnoglavko.«

»Le,« je prikimala lonãarica Turovcev. »Ne bo‰ se pre-

varal o meni.«

»In utegne priti ãas, ko te bo ves rod Ostrorogavcev

s spo‰tovanjem imenoval samo Zvesta.«

»Tako visoko si ne Ïelim.«
Srnjak je poboÏal mladenko po ãrnih laseh: »O ti mo-

ja Zvesta ârnoglavka!«

V le‰ãevju na poboãju Ple‰ivce je postalo Ïe kar pre-

cej temno. Lonãarici Turovcev se je mudilo nazaj na ko-
li‰ãe, ãe ni hotela biti spet o‰tevana ali pa celo tepena.
Kakor se ni lahko, se je odtrgala od razvnetega Oprez-
nega Srnjaka, ki jo je pa podrÏal za roko in ji naroãil, naj
kar pribeÏi k rodu Ostrorogovcev, ãe bi ji Turovci pri‰li
na sled, da jih izdaja.

»Mi ne bodo. Ne boj se!«

BES

BOBRI 3: VRH

Zvesta ârnoglavka je stekla po bregu navzdol. Na lon-

ãari‰ãu je pa kose peãene race zavila v velike liste lapu-
ha in jih zakopala v kup ilovice, skozi katero celo lisja-
ki teÏko ovohajo. No, pa saj v tem letnem ãasu niso sti-
kali tako blizu naselij. Jim je go‰ãava dajala dovolj ple-
na.

»Kje si se potikala tako dolgo?« je zareÏala v dnu pri-

stajnega mosta v ârnoglavko Pisana Tulpa.

»Laãna sem bila, pa sem obirala le‰nike,« se je brÏ

znala izgovoriti lonãarica.

»Prav. Ti pa veãerje ni treba.«
Zvesta ni rekla niã. Molãe je od‰la po po‰evnini nav-

zgor. Mislila si je pa: »Mar so mi tvoje usmrajene ribe.
Sem se do sita najedla peãene race, ki mi jo je prinesel
in razrezal Oprezni Srnjak, mladec vseh mladcev. Ga Ïe
‰e spoznate, izdajalski Turovci.«

Tako sladko kakor to noã v Zvesto preimerovana

ârnoglavka na koli‰ãu Turovcev ‰e nikoli ni spala. Kakor
na samih posu‰enih roÏnih listih di‰eãega ‰ipka.

BES

BOBRI 3: VRH

DRZNI SLEDNIK

lede Zveste naj te pa nikar niã ne skrbi. Ne bo laã-
na. Dokler se ne vrne‰, jo bo oskrboval tvoj rodni

brat, Jasnooki Orel.«

»Prav!«
Ostrorogi Jelen in Oprezni Srnjak sta obrnila drevak

nazaj proti koli‰ãu. Pod noã sta bila odveslala na odprto
jezero, da se tam, popolnoma varna pred tenkosluhimi
u‰esi vzhodnjakov, pomenita, kako pojde Srnjak skri-
voma oprezat za ãrnolasci prav do tujih voda. Izmed
vseh svojih bojevnikov bi Ostrorogi ne bil mogel izbrati
bolj izvedenega za ta koãljivi opravek. Oprezni sam pa
je bil ponosen zavoljo oãetovega zaupanja. Le Zvesta
ârnoglavka ga je bila skrbela. Spet se je zbal zanjo. Obo-
tavljaje se je spregovoril:

»Oãe!«
»No, kaj? Kar reci, da ne bo‰ jemal s sabo na pot, na

kateri ti utegne ti tudi za glavo, kakih nepotrebnih mis-
li.«

«Kaj pa — gospodar, ãe bi mladi lonãarici na koli‰ãu

Turovcev grozilo najhuj‰e?«

BES

BOBRI 3: VRH

»UkaÏem Jasnookemu, naj jo z mladci otme. Potem

ostane za vselej na‰a. Tunovci nas ne upajo napasti. Vsaj
brez vzhodnjakov ne. Ti pa — bomo Ïe videli.«

»Prav, prav, prav!« je hitel pritrjevati Srnjak Jelenu.
Koli‰ãe pod RoÏnim hribom je bilo z gosti vred Ïe po-

leglo, ko sta se vrnila nanj Ostrorogi in Srnjak. Gospo-
dar je od‰el v svojo veliko koão in ‰epetaje naroãil Zor-
ni Kalini, naj zjutraj navsezgodaj pripravi bra‰no za
Opreznega Srnjaka, ki pojde na dalj‰o pot.

»Sam?« je hotela vedeti Zorna.
»Sam.«
»Hm!«
Ostrorogi se je pa kakor opraviãil: »Drugi bi mu bili

samo v napotje.«

»Kam ga po‰ilja‰, gospodar?»
»Oprezovat za vzhodnjaki.»
»Naj ga varuje beli bober. Jaz pa mu obesim okrog

vratu ogrlico iz pasjih zob. Zoper uroke.«

In sta oba obmolknila, Jelen in Kalina. Zaspala pa ‰e

dolgo nista. Vsakega po svoje je skrbel sin Srnjak.

Oprezni je pa slonel ob ograji zunaj na mosti‰ãu. V

plitvinah so vsepovsod regljale Ïabe, da se je zdelo, ka-
kor bi od pozibavajoãih se prene‰tetih glasov podrhte-
valo koli‰ãe. Tu in tam je pljusnila voda. Riba se je po-
gnala iz nje ali pa se je potopil noãni vodni ptiã za ple-
nom. Prek zvezdnatega neba je hitelo nekaj oblakov. V

BES

BOBRI 3: VRH

Srnjakovi glavi pa so se podile misli, da je komaj druga
drugo lovila.

Pot ga ni skrbela. Poznal je Savo do sotoãja s Krko

skoraj kakor domaãi Dolgi potok. Iz Savinje v Dravinjo
in nazaj je pa Ïe veãkrat prena‰al drevake. Razmi‰ljal je
samo ‰e, na katerih okljukih bo moral biti prav poseb-
no oprezen, da se ne znajde naenkrat med vzhodnjaki.
Saj ubili bi ga najraje ne. Utegnili bi ga pa odvesti s sabo.
Prav gotovo bi pa uganili, da jim Ostrorogi Jelen ne za-
upa in zato po‰ilja za njimi okretnega in zanesljivega
ogleduha, lastnega sina. In v tem in v tem tolmunu pri-
krije pod noã drevak. Sam pa se neopaÏen pritihotapi do
tabori‰ãa ãrnolascev in prisluhne njihovim pogovorom.
Dobro, da ne vozijo psov s sabo. Ti bi ga izdali s svojim
lajeÏem.

Srnjak je hotel biti to noã sam s svojimi mislimi. Sto-

pil je v koão po koÏuh in legel kar na mosti‰ãu. Pa se ni
zavedal, da posnema svojega oãeta, Ostrorogega Jelena,
kateremu je bil za ãuda podoben. Tudi Ostrorogi je v
svojih mladih letih ves zaskrbljen marsikatero noã veãi-
noma prebedel zunaj na mosti‰ãu.

V koãi, v kateri bo bili nastanjeni ãrnolasci, sta dva

izmed njih trdo smrãala. Kakor bi se sku‰ala, kdo bo bolj
pritegnil. Jezero pa je bilo tiho in mirno. Le na bliÏnjem
koli‰ãu Somovcev je zateglo tulil pes. Da bi ga raztrgal
volk!

BES

BOBRI 3: VRH

Oprezni ni mogel spati. Videl je Ïe samega sebe, kako

se sam samcat pozibava v lahnem drevaku na valovih
Save in gleda in poslu‰a vse naokrog in je vsak hip pri-
pravljen na vse.

OroÏja ne bo vzel veã s sabo, kakor ga ima navado

jemati na veãje love. Samo v napotje bi mu bilo. Sam se
z vzhodnjaki tako ali tako ne more spoprijeti. Vnetila pa
ne sme pozabiti, ãeprav dol grede ne bo smel zakuriti
ognja, da ga ãrnolasci ne ovohajo.

Srnjak se je prelegel na drugo stran. V daljavi je za-

gledal temne obrise otoka Ple‰ivce. Na zatohlem starem
koli‰ãu spi, stlaãena med smrdlljive dekle, Zvesta ârno-
glavka. Ko bi vedela, kam se on odpravlja, bi prav goto-
vo tudi sama bedela in mislila nanj. Tako pa — Kdo ve,
kdaj se zopet vidita? UboÏica!

Da ne pozabi povedati bratu, Jasnookemu Orlu, kako

naj poi‰ãe Zvesto in kako naj ji zapivka. Dobro, da se
poznata.

Kaj pa —? Srnjak se je dvignil in sédel. Za hip ga je

ob‰la silna zelja, da bi odveslal pod koli‰ãe Turovcev in
poskusil ‰e enkrat sam govoriti z Zvesto. Pa je koj uvi-
del, da bi ne uspel, kakor je znal biti previden. Izdali bi
ga psi. Saj niti ne ve ne, v kateri koãi ârnoglavka spi.

»Ah niã!« Razvneti mladec je zamahnil predse z roko.

»Orlu naroãim, naj ji pove, da se ãez tri, ‰tiri dni
vrnem.«

BES

BOBRI 3: VRH

Oprezni je spet legel na mosti‰ãe. ZameÏal je in raz-

loãno videl, kako stoji pred njim Zvesta in drÏi v roki
pravkar odtrgano zrelo robidnico. S to podobo v oãeh je
zaspal.

Preden je Srnjaka prebudil jutranji hlad, se mu je sa-

njalo, da naglo drvi z Zvesto ârnoglavko v drevaku prek
vodne planjave Velikega jezera. Kam, pa ni vedel.

Oprezni je sédel in si pomel oãi. Na jutranji strani se

je svitalo, ãez nebo pa se je razlivala roÏnata zarja. Ogla-
‰ali so se ptiãi. ârnolasca v koãi nista veã smrãala. Ko-
li‰ãe Ostrorogega Jelena se je prebujalo.

Srnjak je vstal, ‰iroko zazdehal in si pretegnil ude:

»Tok, danes odveslam na koãijivo pot in kdo ve, kdaj se
vrnem.«

Pred vhodom v veliko koão pod mogoãnim rogovjem

orja‰kega jelena se je prikazala Srnjakova mati Zorna
Kalina. Njen prvorojeni je pohitel k njej.

»Niã ne skrbi, sin, vse ti pripravim.«
»Prav.«
Raz‰la sta se, mati in sin, koli‰ãe pa je zahrumelo. Na

mosti‰ãe so priãeli prihajati tudi ãrnolasi vzhodnjaki, da
se ãimprej pripravijo za odhod. Na Triandrovi glavi se je
Ïe grebenil bronasti ‰lem. Na jutranji strani je pa po-
gledalo sonce izza roba nizkih hribov.

BES

BOBRI 3: VRH

Sonce se je povzpelo Ïe dokaj vi‰e na nebo, odkar so od-
veslali izpod koli‰ãa Ostrorogega Jelena ãrnolasi vzhod-
njaki v svetlih bronastih oglavnicah.

Sedaj se je pozibaval pod pristajnim mostom za na

pot pripravljen lahki, pa trdni drevak Opreznega Srnja-
ka. Na obeh koncih je bil pokrit s ponjavo bu‰ne koÏe in
se je lepo uravnove‰al. Natovorila sta ga bila Oprezni
sam in pa za leto mlaj‰i brat Jasnooki Orel. Grede sta se
bila pogovorila glede Zveste ârnoglavke. Jasnooki je
bratu obljubil, da bo ãuval mladenko kakor lastno oko.

Drevak je ãakal pripravljen. Srnjak sam pa je sedel ob

ognji‰ãu v veliki koãi in obiral ‰e vroã hrbet peãenega
jagnjeta.

»Pa samega po‰ilja‰, gospodar,« je spet pomi‰ljala

Zorna Kalina.

»Naj se navadi. Skozi take go‰ãave mu ne bo nikoli

treba riniti, kakor sem moral jaz, preden sem se prese-
kal do tebe, se namnoÏil v mogoãen rod in si zabil naj-
veãje koli‰ãe v Veliko jezero, kateremu, ãe bo prav, sko-
raj vsemu zagospodarim in se povzpnem na vrh svoje-
ga Ïivljenja.«

Ostrorogi se je vzravnal, izboãil prsi, da je kljub sivi

bradi in lasem bil videti kakor v polni mo‰ki moãi.

»Ne skrbita.« Oprezni je malomarno zamahnil z

roko, vrgel na tla oglodana vretenca hrbrti‰ãa in vstal:
»âas je, da grem.«

BES

BOBRI 3: VRH

»Res se ne sme‰ veã obotavljati,« je pritrdil Jelen.
»âakaj ‰e, da ti obesim ogrlico iz pasjih zob okrog

vratu! Obvaruje te vsega hudega.«

»Daj, mati!« Visokorasli mladec Oprezni Srnjak je

krotko sklonil glavo pred precej manj‰o Zorno Kalino.
Koj nato se je obrnil, odhitel po po‰evnini navzdol. Dru-
gi so ga komaj dohajali. Odvezal je drevak, ga odrinil in
poskoãil vanj.

»Zdravi ostanite!«
»Sreãno, sreãno, sreãno!«
»Pa ne pozabi, kar sem ti naroãil, Jasnooki!« je ‰e en-

krat Oprezni opomnil brata glede Zveste.

»Ne bom!«
»Ne bo!«
Brat Orel in oãe Ostrorogi Jelen sta Srnjaku kar oba

hkrati znova zatrdila, naj bo zavoljo ârnoglavke kar
brez skrbi.

Oprezni je odveslal. Mudilo se mu je. Komaj se je na

redke ãase utegnil ozreti nazaj na rodno koli‰ãe. Preden
pa je v strugi Reke domaãim, ki so gledali z mosti‰ãa,
zginil izpred oãi, jim je pomahal z visoko dvignjenim
veslom. Potem ga je pa vsega prevzela misel na ãrnola-
se vzhodnjake. ·inil je za njimi kakor ‰ãuka za svojim
plenom.

Takrat, ko se je sonce povzpelo na svoj vrh, se je dre-

vak Opreznaga Srnjaka zazibal Ïe na Ïivahno poskaku-

BES

BOBRI 3: VRH

joãih valovih Save. Da ni moral biti Srnjak oprezen, bi
kar gotovo glasno zapel. Tako pa je du‰il svoj glas. Ka-
kor bi samo malo glasneje dihal, si je pripeval k udar-
cem vesla.

»Hej haj, hej haj, hej haj —«
Okrog srede popoldneva se je ustavil Oprezni na

prvem veãjem okljuku Save. Pristal je na levem bregu.
Grãavi Brest je imel tam v stranskem rokavu potopljene
svoje drevake. Vi‰e gori v hribih — pri dana‰njih Vaãah
— je kopal in topil z zarobljenci bakreno rudo. Srnjak se
ni nadejal, da bi naletel na svojega precej starej‰ega bra-
ta, Ostrorogega Jelena in Jezerne RoÏe sina. Niti ne na
koga izmed njegovih ljudi. Kajpak bi mu prav hodilo, ãe
bi zvedel, pred koliko ãasa so veslali vzhodnjaki mimo.
Ni se nadejal, pa je kar nekako vohal, naj pogleda na
suho.

»Lej, lej, lej,« se je Oprezni preseneãeno zaãudil koj

po prvih korakih. Presledil je stopinje vzhodnjakov. »Le
kaj so ãrnolasci stikali tod okrog?« Pa je kaj kmalu do-
gnal, da so pobirali svetle kose tam naokrog raztresene
rude. »O seveda! Ne samo pot do morja. Tudi na‰ baker
vam di‰i, ãrnuhi!«

Sam s sabo zadovoljen je Srnjak stopil nazaj v drevak.

Valovi Save so ga kar sami nesli naprej proti skalni so-
teski. Poletno sonce ga je grelo. Srnjak pa je pokimaval
z glavo sem in tja in si pojoãe mrmral: »Hm, hm, hm.«

BES

BOBRI 3: VRH

Podjetnemu mladcu so pri‰umevali valovi Save.
»Pazi!«
Oprezni je ostro in skoraj glasno spomnil samega

sebe. Drevak je bil priplaval do skalne soteske in ni dosti
manjkalo, da ni butnil v ãer, skrito pod vodo. Srnjak ni
utegnil na niãesar veã drugega misliti kakor samo, kako
bo varno preplul skozi skalne brzice. Zraven je moral pa
‰e paziti, da iznenada ne dohiti vzhodnjakov, ki s svoji-
ma velikima ãolnoma ‰e teÏe plovejo skozi tesen kakor
on sam. Kaj izurjeni veslaãi so to, ko se jim niã ne pripe-
ti.

V globoko sotesko je Ïe davno legla senca. Vrhove

visokih bregov je pa ‰e vedno obsevalo sonce. Pa ni veã
dosti manjkalo, da zaide. Srnjak je vedel, da ne sme niti
za dolÏino drevaka veã naprej, ãe se noãe izdati ãrnolas-
cem, ki bodo kar gotovo ãez noã taborili ob izlivu Savi-
nje v Savo.

Pristal je ob strmem bregu, prikril drevak in ga trdno

privezal k deblu obvodne vrbe, se do sita najedel in sto-
pil na suho.

Kakor bi bil res prav pravi srnjak, po katerem je no-

sil ime, je prvorojeni Zorne Kaline zaãel vohljati in se
razgledovati. Potem je zaãel plezati po skalnem Ïlebu
navkreber. Kar hiteti je moral, ãe je hotel ‰e za dne pris-
peti nad vzhodnjake.

BES

BOBRI 3: VRH

Po utrudljivem prerivanju skozi gosto grmovje in po

plezanju po skalah navzgor in navzdol je Srnjak ob
sonãnem zahodu, prikrit za gostim grmom, zvi‰ka po-
gledal na bregove Savinje. Dvoje ognjev je gorelo na on-
stranskem produ. Vzhodnjaki so si pa razpenjali ‰otore.
Naglo je pre‰tel ãrnolasce. âlovek ni nikoli preveã pre-
viden. Bili so vsi skupaj. Na nikogar ne bo naletel med
potjo. Prav!

Oprezni se je naglo umaknil nazaj v zavetje go‰ãave.

Prikrit oãem ogleduhov, je rinil za nekaj luãajev daleã
proti toku reke. Navzdol k vodi je pa kar zdrknil. Na
bregu je razgrnil koÏuh na tla, vrgel na njegovo dlakasto
stran torbo in prepasnico in oboje tesno zavezal kakor
v meh. Ne bo se mu razmoãilo bra‰no. In ãemu bi ho-
dil v mokri prepasnici naokrog, ãe treba ni. Napihnjen
omot si je pritrdil na hrbet, zabredel v Savinjo in jo s
sulico v roki preplaval. Naglo je bil spet opremljen in
znova ga je poÏrla go‰ãava.

Preden se je povsem stemnilo, je Oprezni Srnjak Ïe

lovil v svoja tenkosluha u‰esa glasne pogovore brez-
skrbnih ãrnolasih vzhodnjakov. Res mi razumel vsake
besede. Toliko je pa le ujel, da se bodo vzhodnjaki sãa-
soma sku‰ali polastiti Brestovih bakrenih rudnikov in da
mora v teh krajih nekje biti tudi zlato, ko prina‰ajo vode
v I‰ter s peskom vred tudi zlata zrnca.

BES

BOBRI 3: VRH

Srnjaku so kar u‰esa zrasla. Da je v bliÏini Velikega

jezera tudi zlato! Oãetu pove. Ostrorogovci prav gotovo
poi‰ãejo skrite zaklade. In Zvesta ârnoglavka bo nosila
zlate zapestnice. Ho!

Trda noã je pregrnila zemljo. ârnolasi vzhodnjaki so

drug za drugim zlezli pod ‰otore. Pri ognju je ostal en
sam straÏar. Pa ‰e temu se je dremalo, kakor je videl
Oprezni v svitu nizkih plamenov.

Izpod krajnega temnega ‰otora se je oglasilo smrãa-

nje. Prav to, ki ga je bil Srnjak sli‰al Ïe snoãi doma na
koli‰ãu.

Tiho, kakor se je bil pod noã pritihotapil, se je Oprez-

ni umaknil nazaj v go‰ãavo. OroÏje je prislonil ob deb-
lo ko‰ate smreke, tako da bi tudi v temi lahko brÏ prijel
zanj. Sam pa se je zavil v koÏuh in legel na mah. Zaspal
je hitro, kakor ãlovek, ki je opravil trdo delo.

Naokrog je bilo vse mirno. Le valovi Save in Savinje

so Ïuboreli spodaj v obeh strugah in neutrudno hiteli v
daljne kraje.

Zasvitalo se je jutro. Po grmovju so za‰ãebetali ptiãi.

Prebudili so Srnjaka.

Oprezni je dvignil glavo in prisluhnil. Vzhodnjaki so

Ïe vstajali: »Le kam se jim tako mudi?« je pomislil
Srnjak in zaãel poãasi lesti proti tabori‰ãu ãrnolascev.

Zdanilo se je, ãeprav sonce ‰e ni vz‰lo. Vzhodnjaki so

pekli na raÏnju tolstega ovna, ki ga jim je bil podaril

BES

BOBRI 3: VRH

Ostrorogi za na pot. Srnjak je brÏ presodil, da ne misli-
jo ‰e odveslati. Le poãemu se mude tod dlje, kakor je
treba?

Aha! Triander nekaj ukazuje. Koj nato se je veã kakor

polovica ãrnolascev raz‰la s plo‰ãatimi lesenimi skleda-
mi v rokah na vse strani po bregovih Savinje in Save.
Razbrskavali so prod, nasipali z golimi rokami droban
pesek v lesene latvice, zajemali vodo z njimi, potem jih
pa enakomerno potresali vedno v eno in isto smer. Vrh-
nje plasti peska so posnemali z dlanmi in ga metali v
vodo, spodnjo usedlino pa so skrbno pregledovali. Na
njih obrazih se pa kar nikakor ni hotel pokazati izraz
zadovojnosti. âedalje bolj pogosto so odkimavali z gla-
vami, kakor bi hoteli reãi, da niã ne bo.

Triander je hodil od moÏa do moÏa in tudi sam skrb-

no razbrskaval s prsti izprano usedlino in jo natanãno
preiskoval. Tudi njega se je lotevala ãedalje vidnej‰a ne-
jevolja. »Le kaj poãno ãrnolasci?»je bil ves nestrpen
Oprezni. »Ali ãarajo ali sku‰ajo iz izpranega peska uga-
niti nadaljnjo usodo svoje odprave?«

Sonce se je dvignilo Ïe za dokaj seÏnjev visoko na ne-

bo. Nad ognjem je draÏljivo zaduhtel peãeni tolsti oven.
Oãividno je bil Triander Ïe laãen. Sklical je svoje ljudi.
BrÏ so razrezali ovna in hiteli jesti vroãe meso.

»Hrisá, hrisá. Ni hrisá. Zastonj smo delali,« je bil neje-

voljen eden izmed ãrnolascev.

BES

BOBRI 3: VRH

»Nismo,« je ugotovil Triander. »Vsaj vemo, da Sava in

Savinja ne plavita zlata.«

Opreznemu se je posvetilo. ·e bolj je napel u‰esa.

Vzhodnjaki pa so jedli bravino in se pogovarjali:

»·e ob Dravi bi bilo treba pogledati. «
»Ne vemo za prehod do nje in se tudi ne utegnemo

dlje muditi.«

«Pa prihodnje leto.«
«Komaj. Morebiti kasneje kdaj.«
»·koda.«
»Eh! Kaj bi; kar smo iskali, smo dobili. Odprli smo si

pot do morja na veãerni strani. Turovci nam pomorejo.«

»Kar je veã vredno kakor nekaj drobnih zrnc zlata.«
»Res je.«
Oprezni Srnjak se je skoraj glasno oddahnil. Sedaj je

vedel vse. Celo za zlatom stikati se je bil nauãil.

Potem ko so se bili najedli, so ãrnolasi vzhodnjaki kaj

naglo pospravili svoje tabori‰ãe in odveslali po Savi na-
vzdol. Srnjak je gledal iz svojega skrivali‰ãa za njimi, do-
kler niso zginili za prvim okljukom. Previdni mladec je
pa ‰e malo poãakal, preden je stopil, visokorasel, kakor
je bil, na odprti prod.

»Ha, ha, ha!« se je oddahnil Oprezni in se hkrati za-

dovoljno nasmejal: »Hrisá — zlato —!«

Srnjak se je zaãel razgledovati. Ob ognju, ki ‰e ni za-

mrl, vzhodnjaki niso pustili niãesar. Le muhe so sedale

BES

BOBRI 3: VRH

na obglodane in odmetane kasti. Zaãel je hoditi po pro-
du sem in tja in si natanãno ogledal, kak‰en pesek so
presku‰ali. Ob Savi pa — hej — tam je eden izmed ãrno-
lascev pozabil leseno skledo za izpiranje proda. »Hej!«
je glasno vzkliknil Oprezni. »Kakor bi mi beli bober na-
mignil. âe oni niso utegnili iti do Drave, pojdem pa jaz.
Meni se nikamor ne mudi. Za Zvesto skrbi Jasnooki. Os-
trorogi bo pa kar ostrmel, ãe mu prinesem le droben
prah zlata, ki sem ga na‰el v obmoãju Velikega jezera.«

Oprezni je zabredel v Savo. Poiskal je svoj drevak in

se koj odpeljal.

Sonce je pripekalo raz visoko nebo. Srnjak je neutrud-

no veslal proti toku Savinje. Bilo mu je vroãe, da mu je
sapo zapiralo. Pa se je kdaj pa kdaj ohladil, ko je moral
bresti po vodi in ti‰ãati drevak skozi brzice. Ves upehan
je dokaj po sonãnem zahodu, komaj je ‰e videl, poteg-
nil na velikem okljuku — pri dana‰njem Celju — drevak
na suho.

Zaspal je, kakor bi ga bil ubil.

BES

BOBRI 3: VRH

PRODOVI DRAVE

razlivih Drave se je pozibaval lahek drevak. Iz nje-

ga se je pazno oziral na bregove Oprezni Srnjak.

Kar odloãiti se ni mogel, kje naj stopi na suho. Kljub
temu, da jutro ni bilo sonãno in se je obetal deÏ, je bil
podvzetni mladec dobre volje. Dolgo je bil okleval, ãe
naj pretovori svoje bra‰no in drevak iz razvodja Save v
vodovje Drave. Nazadnje se je pa le odoãil. Dokaj napo-
rov ga je stalo in poldrug dan se je bil zamudil in se bo
nazaj grede prav toliko, pa mu ni bilo Ïal. Sedaj vidi, da
bi bil brez drevaka v strugi in rokavih Drave kakor riba
brez plavuti.

»Tu poskusim.«
Srnjak je pristal ob produ in potegnil drevak na pol na

suho. Koj se je lotil dela. Razbrskal je drobni pesek, ka-
kor je bil videl delati vzhodnjake, in ga s peri‰ãem nasul
v plo‰ãato leseno skledo, ki jo je bil pobral na produ ob
sotoãju Save in Savinje. Zajel je vodo in priãel latvico na
okroglo vrteti; vedno v isto smer. âepel je na produ, po-
snel od ãasa do ãasa debelej‰i vrhnji pesek, ki se mu je
bil nabral na vrhu latvice in ga brsnil nazaj na prod. Ko-
lena so se mu kaj kmalu zaãela tresti. Ne toliko od na-

BES

BOBRI 3: VRH

pora kakor od neuãakljivosti. PrekriÏal je noge in sédel
na tla. In je vrtel in vrtel leseno latvico, previdno odlil
umazano vodo in zajel ãisto in spet vrtil. âedalje manj
je imel peska v leseni skledi. Odcedil je spet vodo in za-
ãel usedlino s prsti razbrskovati;

»Niã ne bo,« si je mislil Srnjak. Odnehal pa ni.
Skozi oblake je posijalo na razlive Drave sonce.

Oprezni je znova odlil vodo, ki pa ni bila Ïe skoraj kar
niã veã kalna. Peska je imel v latvici le ‰e za slabo pest.
Zaãel ga je presipati od roba do roba. In, lej! Iz komaj
opazne razpoke na dnu lesene sklede se je zasvetlikalo.
Srnjak se je od razburjenja tresel. Kar verjeti ni mogel.
Nazadnje je pa le ugotovil, da je izpral iz dravskega pro-
da za najdrobnej‰e makovo zrno ãistega zlata.

Oprezni Srnjak je zaÏarel od veselja. Z leseno skledo

v rokah je planil pokonci, se na ‰iroko razstopil, izboãil
prsi in pogledal proti soncu. Da ni bil v tujem kraju, bi
zmagoslavno zarukal, z bolj moãnim glasom, kakor ãe
bi bil podrl najmogoãnej‰ega medveda.

Zlato! Zlato! Zlatooo!
Res je Srnjak v usedlini prve sklede dobil samo ‰e za

dva prahu zlata, pa ni bil zavoljo tega niã Ïalosten. Kaj
zato! Drugiã zajame bogatej‰i prod. Glavno je, da je iz-
sledil v obmoãju Velikega jezera pravo, ãisto zlato. Z ro-
dovi na ravninah ob Dravi se je bil Ïe pred davnimi leti
spoprijateljil njegov oãe. Takrat njega ‰e na svetu ni bilo.

BES

BOBRI 3: VRH

In Ostrorogovci so Ïe veãkrat prihajali po Ïito v te kra-
je. Tudi Srnjak je dobro poznal pot in kraji sami so mu
bili kolikor toliko znani. Îe Ostrorogi Jelen uredi, da bo
smel izpirati dravske prodove. Za sedaj pa — Samo s
prahom bogastva ne gre domov.

In se je Oprezni Srnjak lotil z vso vnemo spet dela.

âeprav sonce ni pripekalo, je znoj kar lil od njega. Je
hitel, kar je mogel. In pa soparno je bilo.

Dan se je nagibal h koncu. Srnjak je odrezal zaplato

mehko ustrojene losovine in stresel nanjo za le‰nik iz-
pranih zlatih zrnc in prahu. Nekaj ãasa je z dopadenjem
opazoval svoj mali zaklad. Potem je irhovino trdo zadr-
gnil z jermencem in si privezal mo‰njiãek na notranjo
stran prepasnice: »Tako! Za danes sem storil dovolj. Ju-
tri pa spet, ãe ne bo vreme pregrdo. To bodo gledali do-
ma na koli‰ãu.«

Oprezni, ki je bil prej na jed kar pozabil, se je zavedel,

da je laãen kakor pretrgan pes, Pojedel je nekaj posu-
‰enega mesa in skorjo podpepelnjaka. Pa mu ni ‰lo v
slast. Je imel presuha usta. Ujame si ribo in si jo speãe.

Sonce, ki ga pa Srnjak zavoljo oblakov ni videl, ‰e ni

za‰lo, ko je mladec potegnil s trnikom iz vode za laket
dolgo ‰ãuko. Prijela je bila za Ïabo. BrÏ je nabral na prod
nanesenega draãja, zakuril ogenj, oãistil ribo in jo priãel
peãi.

BES

BOBRI 3: VRH

Laãni mladec je poãasi vrtil raÏenj nad Ïarom Ïerjavi-

ce. Misli so mu pa hitele domov v Veliko jezero. Seveda
mora izprati ‰e nekaj zlata. âe ne sedaj, pa kasneje kdaj.
Potem ga z bratom Brestom, ki je ve‰ã takih poslov, pre-
topita. Grãavi mu pa skuje vsaj tenko zapestnico. To na-
takne na roko Zvesti ârnoglavki. Tisti dan, ko si jo vza-
me za Ïeno.

Priãelo se je mraãiti. Riba je bila peãena. Srnjak jo je

odmaknil iznad ognja, da se ohladi, preden se je loti. Ob
Dravi navzgor je priletela jata gosi in se spustila v pre-
liv tik za Opreznim. Mladec je vstal in pazno gledal za
velikimi ptiãi. He! âe bi jim nastavil mreÏo?

Srnjak se ‰e ni odloãil, kaj naj stori, ko je zahre‰ãal

nedaleã za njegovim hrbtom prod. Naglo se je obrnil in
grede Ïe segel po sekiri in prijel za roãaj bodala. Pa je
oboje brÏ spustil, ãeprav je vitka mladenka, ki je ‰la na-
ravnost proti njemu, drÏala v rokah lok in ji je visel prek
hrbta tul. Nekaj korakov pred uga‰ajoãim ognjem je
mladenka obstala. Oprezni se je ãudil njenim lasem. Ka-
kor bi bili posuti z zlatim prahom. Îenska pa je pogle-
dovala zdaj mladca, zdaj veliko peãeno ‰ãuko. Prvi je
spregovoril Srnjak:

»Mladenka! Drzna si, ko sama hodi‰ naokrog.«
»Ima‰ mar ti tovari‰e?«
»Ne.«

BES

BOBRI 3: VRH

»Potem si bolj drzen, ko sam hodi‰ po na‰em svetu in

lovi‰ in peãe‰ na‰e ribe, kakor vidim.«

»Kdo pa si?«
»âe si na tujem, bi moral ti prej povedati svoje ime,

ne pa jaz, ki stojim na svojem.«

»Prav ima‰ in v‰eã mi je tvoja beseda. Oprezni Srnjak

sem, prvorojeni sin Zorne Kaline in slovitega Ostroro-
gega Jelena, najmogoãnej‰ega glavarja v Velikem jeze-
ru.«

»Pozdravljen, Ostrorogovec! Jaz sem Zlatolasa Lipa.

Moj praded je bil umrli P‰eniãni Klas, o katerem si bil
gotovo Ïe sli‰al.«

»Sem. Z mojim oãetom sta bila prijatelja.«
»Tudi med nama naj ne bo sovraÏnosti.«
»Kako bi vendar mogel —?« se je zaãudil Srnjak. »Ni-

kar se me niã ne boj in stopi bliÏe k mojemu ognju, lepa
Zlatolasa Lipa.«

»Rada, ãe me vabi‰.« Lipa je pri‰la tik ognja in obstala.

·e vedno je menjaje pogledovala zdaj mladca, zdaj ‰ãu-
ko. Kakor bi bil Srnjak uganil njene misli, je povabil le-
po, pa previtko mladenko: »Prisedi in jej z mano. Prav-
kar sem si spekel ‰ãuko. Sam bi je tako ne zmogel. Vsaj
pol bi se je usmradilo in bi jo moral vreãi nazaj v vodo.«

»Ah!« Lipa je Ïalostno vzdihnila: »Drugi meãejo jed

stran, mi smo pa vãasih tako laãni.«

BES

BOBRI 3: VRH

»Laãni?« se je zaãudil Oprezni, ki res ‰e nikoli ni

obãutil pomanjkanja. »Je to mogoãe?«

»Seveda je. Cvet mo‰kih, med njimi tudi moj oãe, njih

glavar, in trije odrasli bratje, so se spustili lansko poletje
po Dravi navzdol in se niso veã vrnili in se, kakor smo
zvedeli, nikoli veã ne bodo. Doma pa smo ostale samo
Ïenske, starci, ki mro, in otroci, ki ne morejo rasti. ·la
sem na lov, pa kakor vidi‰, se prazna vraãam in —«

»Laãna,« je skonãal Srnjak besedo, ki je hotela Lipi

ostati na jeziku.

»Ah, kaj jaz!« Zlatolasa je trudno zamahnila z roko:

»Otroci!«

»Sedi in brÏ jej!« Oprezni je odrezal velik kos ribe in

ga ponudil mladenki. Ni se branila. Iz drevaka je pa pri-
nesel ‰e podpepelnjaka, posu‰ene pra‰iãevine in suhe-
ga sadja. Da bi ogenj ne ugasnil, je Srnjak razbrskal Ïer-
javico in priloÏil goriva. Potem pa je sédel ‰e sam.

Visoko so vzplapolali plameni in vrgli dvoje skljuãe-

nih senc po pisanem dravskem produ. Ob ognju pa sta
sedela drug poleg drugega zastavni mladec Oprezni
Srnjak in vitka mladenka Zlatolasa Lipa. Oba sta molãe
hitela jesti. Oprezni peãeno ‰ãuko, Zlatolasa pa meso,
podpepelnjak in suho sadje. Ribe se pa ‰e pritaknila ni.

Na jutranji strani neba so se dvignili oblaki. Skozi jas-

nino pod njimi se je zaãela razlivati na valove in prodo-

BES

BOBRI 3: VRH

ve Drave in Dravinje bleda svetloba, kakor bi se znova
danilo. Vz‰la je polna luna.

Zlatolasa je vstala:
»Domov moram.«
»Kaj ne bos jedla ‰ãuke?«
»Ne.«
»Zakaj ne?«
»Bratcem in sestricam jo ponesem. Zajeta je bila v na-

‰ih vodah. Saj dovoli‰?«

»Seveda. In ‰e to vzemi, kar je ostalo meni.«
Zlatolasa ni koj odgovorila. Zagledala se je z velikimi,

sinjimi oãmi v kratko pora‰ãeni Srnjakov obraz, ki so ga
osvetljevali plapolajoãi plameni in svit polne lune. âez
ãas je pa obotavljajoãe se povabila: »Kaj ko bi ti, dobri
mladec, svoj dar sam ponesel v na‰e seli‰ãe in bi tam
prenoãil? Sicer ti nimam s ãim postreãi. Pa vendar — Z
menoj pojdi!«

»Pojdem,« je bil koj voljan oprezni. »Samo toliko po-

ãakaj, da prej nastavim gosem mreÏo. In ãe bo prav, tvo-
ji bratci in sestrice jutri ne bodo laãni.«

Lipa je prikimala in ponovila: »Ti dobri mladec —!«
Prihuljeno kakor lisjak, ki pod noã zalezuje race v plit-

vini, je z mreÏo v roki od‰el Oprezni vzdolÏ brega. Zla-
tolasa Lipa pa se je zazrla v pojemajoãe plamene in se
zamislila.

BES

BOBRI 3: VRH

Z lahkimi nogami, kakor bi ne bil prav niã utrujen od

celodnevnega ãepenja, se je Srnjak kaj kmalu vrnil. Lipo
je povabil, naj sede v drevak in naj mu pokaÏe pot.

»Prav!«
Molãe je zaveslal Oprezni proti rahlemu toku preliva.

Krepko je vihtel veslo in drevak ni drsel kar niã bolj po-
ãasno kakor v mirnem jezeru. Po glavi se je pa Srnjaku
podilo vse polno misli. Venomer je pogledoval zlate ko-
dre pred njim sedeãe mladenke. Tudi Lipa je molãala in
zami‰ljeno pove‰ala glavo.

Luna se je skrila za oblake. Zlatolasa se je pa oglasila:
»Zavij v stranski preliv in pazi, da ne nasede‰ na sipi-

ni, Oprezni Srnjak.«

»Ne boj se, Zlatolasa Lipa.«
Oprezni je zaobrnil drevak v drugo smer, grede pa

pomislil, da je Zlatolasa Lipa kaj lepo ime. Tega seveda
ni vedel, da Zlatolasi njegovo ime ni niã manj v‰eã. Na-
ravnost dobro se je zdelo vitki mladenki, da je pravkar,
prviã v Ïivljenju, nazvala brhkega mladca z njegovim
polnim imenom in mu rekla Oprezni Srnjak.

Oprezni je koj uganil, da vesla sedaj v stojeãi vodi. Niã

veã ni ãutil pod lopaticami vesla protitoka. Kar gotovo
vozi v kotanji, v katero priteka voda pod prodom. Dre-
vak bi lahko pognal, da bi sinil kakor postrv, pa je mo-
ral paziti, da ne zavozi na plitvino. Saj je videl dovolj
jasno, kljub temu, da se je luna skrila za oblake. Le

BES

BOBRI 3: VRH

zvezdne oãi Zlatolase niso veã blestele tako jasno kakor
prej.

Razliva je bilo konec. Jata prepla‰enih ptiãev, ki so

noãevali v loãju, se je hrumotno dvignila in odletela sko-
zi noã proti Dravi. Lipa pa je pokazala z iztegnjeno roko
nekaj v breg zabitih kolov in skoraj ‰epetaje rekla: »Tam
pristani!«

Prva je skoãila na trdino Zlatolasa. Srnjak se je pa ozrl

v vodo. Dvoje, troje temnih senc je leÏalo na dnu. Kakor
orja‰ki utopljenci.

»Gleda‰ na‰e nerabne drevake. Nikogar ni, da bi jih

dvignil in popravil. Razlivi Drave so pa za nas mrtvi.
Mhmmm!« V glasu Zlatolase Lipe je bilo toliko brezup-
ne Ïalosti, da se je Opreznemu do dna srca zasmilila.
Naglo je natlaãil poln meh Ïivil. Saj vendar ne more priti
v tuje naselje s praznini rokami. ·e manj pa samo z
ostankom polovice peãene ribe, katero je bil pa Ïe prej
dal Zlatolasi.

Srnjak je vzel ‰e oroÏje, stopil na suho, privezal dre-

vak k po strani nagnjenemiu kolu in si oprtal natlaãeno
polni meh: »Pojdiva!«

»Kar za mano.«
Lipa je vodila Opreznega po nekdaj dokaj ‰iroki, se-

daj pa kaj slabo izhojeni stezi. Priãelo jo je Ïe zara‰ãati
nizko grmovje. Svet se je narahlo dvigal. Srnjak je na
vsak korak jasneje videl bedo rodu, ki je ostal brez krep-

BES

BOBRI 3: VRH

kih mo‰kih rok. V svitu mraãne lune je kaj kmalu zagle-
dal na nizki vzboklini skupino koã, ograjenih z razpada-
joãim plotom. Zavonjal je tudi prazen dim. In naj je ‰e
tako vohljal, vonja po peãenem mesu ali ribah njegov
nos ni mogel ujeti.

Lesa v seli‰ãe je bila odprta. Pred kom pa naj bi zapi-

rali rev‰ãino! Zverjad pa poleti ne sili h koãam, ko jo go-
‰ãave do sita hranijo. »Hm, hm, hm!« Mladec je kimal z
glavo. K njegovim nogam se je privlekel star, mr‰av pes.
Povohal ga je, zalajati se mu pa ni zdelo vredno.

Naselje je bilo precej obseÏno. V veliki koãi, iz kate-

re se je zasvetlikal ogenj, so jokali otroci. Ubit Ïenski
glas jih je sku‰al pomiriti.

Zlatolasa se je obrnila. Kakor bi se hotela opraviãiti, je

rekla: »Ne ãudi se. Tako je pri nas.«

Srnjak je Ïe hotel reãi: »Saj imate vendar pred nosom

zlato.« Pa se je premislil.

Lipa je stopilla ãez prag koãe in spregovorila: »Mati,

âopasta Priba! Privedla sem ti gosta, mladca Oprezne-
ga Srnjaka, sina Ostrorogega Jelena iz Velikega jezera.«

Otroci okoli ognji‰ãa so utihnili. Bojeãe so gledali

Opreznega, ki je stal poleg Zlatolase. Meh je bil Ïe po-
stavil predse na tla. Pribi je bilo nerodno. Kar nekako
sram jo je bilo. O, kako vse drugaãe sta vãasih z moÏem
sprejemala goste. Z moãnim glasom je spregovorila:

BES

BOBRI 3: VRH

»Pozdravljen, mogoãnega rodu sin! Strehe je v naselju
veã ko dovolj. Postreãi ti pa nimam s ãim.«

»Pozdravljena, goapodarica!« je brÏ segel v besedo

Oprezni. »Îe vem, da vas je zadela zla nesreãa. Na, daj!
Nasiti otroke!« Dvignil je meh in ga izroãil Pribi.

Medla telesca so se zgrnila okrog niã manj shuj‰ane

matere. Priba je najprej oddelila vsakemu pest suhih les-
nik. Te so jim bile najbolj potrebne. Je vse otroke zadnje
dni hudo ãrviãilo. So se hranili veãinoma z golenimi les-
niãniki in negodnim jagodiãjem.

»Jejta ‰e vidva,« je ponudila Priba iz meha tudi

Opreznemu in Zlatolasi.

»Sem se Ïe do grla nasitil ‰ãuke na produ,« je odklo-

nil Srnjak.

»In jaz prav tako nisem laãna.« Lipa je sedla na klop

ob steni in z roko pokazala Srnjaku prostor poleg sebe.
Molãe sta mladec in mladenka opazovala otroke, ki so
hiteli jesti. In âopasti Pribi se je razjasnil prej bridko za-
skrbljeni obraz. Ni se mogla veã premagovati. Tudi v
lastna usta je zanesla marsikak griÏljaj. Zlatolasi se je
storilo milo. Sama ni vedela, kdaj je prijela Opreznega
za roko. Nagnila se je pred njegov obraz, mu v mraãni
svetlobi pogledala v oãi in bolj dihnila, kakor rekla: »Ti
dobri mladec!«

Srnjak Zlatolasi ni odgovoril. Le tesneje je stisnil nje-

no dlan.

BES

BOBRI 3: VRH

Take volje kakor ta veãer Zlatolasini bratci in sestri-

ce Ïe davno niso od‰li spat.

âopasta Priba pa je sedla na rob ognji‰ãa. Spoãetka se

je obotavljala. Pa je kmalu toãasna stiska odrinila nek-
danji ponos in Priba se je razgovorila. Da poseduje njen
rod veliko zemlje, ki ji proti jutranji strani pravzaprav
konca ni, je povedala. Tam ‰e niso vrezani mejniki, ko
nihãe ne sili proti njim. Imajo obseÏna polja, katera so
pa letos mogli le malo obdelati. In ‰e tisto setev je raz-
bila toãa. Îivine skoraj nimajo veã. Dokaj so jo poklali in
pojedli, druga se je pa skoraj vsa razbeÏala in podivjala.
Zverjad jo trga, pa nikogar ni, da bi jo branil pred njo.
Divjadi je menda po planjavah in go‰ãavah ‰e dovolj.
Kdo naj pa hodi na lov! Lipa si prizadeva, kar si more, pa
redkokdaj uspe. Îenska je le Ïenska. Z ribami je prav
tako. Ni drevakov in ni mreÏ in manjka trnkov.

Priba je premolknila in si potegnila z dlanjo prek oãi,

kakor bi si hotela zbrisati bridkost z otoraza. Srnjak pa
je pomislil, kako da Ïenska ne omeni zlata v prodovih
Drave.

»Bo‰ rekel, zakaj nam sosedni in sorodni rodovi ne

pomagajo?»je spet povzela besedo âopasta. »Ne, nismo
sprti z njimi. Le tudi njim primanjkuje mo‰kih. Jih je
zadnja leta mnogo padlo v bojih s strupenimi severnja-
ki, preden so jih ugnali in pritisnili nazaj v njih kraje.
Dokaj se jih pa ni vrnilo z odprav po Dravi navzdol.«

BES

BOBRI 3: VRH

»Pa vseeno —«
Opreznega je koj prekinila Priba: »Saj so nam poma-

gali lansko leto, kolikor so paã mogli, letos je pa tudi
njim propadla letina.«

Kaj res ne vedo za zlato v prodovih ali ga pa ne znajo

izpirati, je spet pomislil Oprezni. In da gospodarico spelje
na ta pogovor, je rekel: »Morebiti bi pa le kako —«

»Vem. Da sem nekaj let mlaj‰a, bi si vzela za moÏa in

za gospodarja vsaj srednje veljavnega mo‰kega. Pa kaj.
Rodila ne bom veã. Zavoljo zemlje same me pa nihãe ne
mara. Sveta je ta ãas pri nas veã ko dovolj. In ga bo ãe-
dalje veã, ko rodovi izmirajo. In mi morebiti ne doãa-
kamo niti spomladi veã.«

»Preãrno gleda‰,« je oporekal Srnjak. Sedaj ni veã

dvomil, da Priba res ne ve za zlato v prodovih Drave. In
drugi kar gotovo tudi ne. Ali pa samo ãakajo, da rod ob
Dravi izmre, potem pa sami seÏejo po bogastvu. V
mladcu je zavalovila uporna kri Ostrorogega Jelena:
»Ne boste. Nikoli!«

»âez glavo sem Ïe sita teÏav,« se je spet oglasila Pri-

ba. »In komaj ãakam, da bi si kdo vzel Zlatolaso Lipo za
Ïeno in se naselil v tej koãi. Koj se mu umaknem in mu
prepustim gospostvo. âe se mu posreãi, da nas pripelje
iz umiranja nazaj v Ïivljenje, ne bom nikdar nehala za-
biãevati svojim sinovom, naj se mu uklonijo, ko odra-

BES

BOBRI 3: VRH

stejo, ker bi brez njega ne njih, ne mene in nikogar iz
na‰ega rodu ne bilo veã.«

»Hm!« je nevede prhnil Srrijak. Poleg njega so se v

svitu ognja lesketali zlati kodri vitke mladenke Lipe. ·e
bolj pa so ga mikala zlata zrna v prodovih Drave. Da bi
pa ne izdal svoje pohlepne misli, je brÏ zaãel zatrjevati:

»Ne, ne! Ne poginete! Preden odidem, vas oskrbim za

nekaj ãasa s hrano. Doma pa razloÏim oãetu Ostroroge-
mu Jelenu va‰o stisko. Ne bo vas pustil propasti. Sta bila
preveã prijatelja z dedom P‰eniãnim Klasom. In le ver-
jemite. Kmalu se spet vrnem. Pa ne sam.«

»Jaz bi najraj‰i videla, da kar ostane‰.« Tokrat je Zla-

tolasa stisnila roko Opreznemu.

»Ne morem. Îe tako se bom preveã zakasnil. Moram

ãimprej sporoãiti oãetu.«

»O ãem?«
»O marsiãem,« Oprezni je dobro vedel, da se ne sme

izdajati zavoljo vzhodnjakov. Da bi svoje prikrivanje za-
brisal, je brÏ pristavil: »In pa pogovoriti se moram z
njim.«

»Mu bo‰ tudi mene kaj omenil?»
»Bom. Gotovo bom. Kako bi mogel drugaãe?«
»O, ti dobri mladec!«
Otroci so Ïe davno spali. Tudi za odrasle je pri‰el ãas

poãitka. âeprav sta ga Ïenski vabili, oprezni ni hotel
ostati v naselju. Da se boji za bra‰no, ki ga je ‰e pustil v

BES

BOBRI 3: VRH

drevaku, se je izgovarjal. V resnici pa je hotel le ‰e na-
tanãneje premisliti, preden se tesneje poveÏe z Zlatolaso
Lipo. In pa — Zanemarjeno naselje gotovo ni brez mrãe-
sa. On ga pa ni bil vajen. Bi kar gotovo niã ne spal. Pa je
bil moãno potreben poãitka.

Kakor bi bil Ïe poglavar rodu, sta se Priba in Lipa

molãe uklonili njegovi odloãitvi. Oprezni Srnjak si je pa
vzel oroÏje in visoko vzravnan od‰el v meseãino.

Preden je pri‰el do opu‰ãenega pristajali‰ãa, se je

Srnjak Ïe odloãil, da se ‰e nekaj dni pomudi ob Dravi in
njenih razlivih. Mora res oskrbeti stiskani rod vsaj za
prvo silo s hrano in jim pokazati, kako naj se za naprej
sami vsaj skromno preÏivljajo.

Oprezni je stopil v svoj drevak in ga odrinil daleã od

brega. Saj bal se ni ne ljudi ne zveri. Pa vseeno. Varno je
varno.

Srnjak je legel. Kakor v neãkah se je pozibaval v dre-

vaku. Bil pa je utrujen in je kmalu zaspal. V sanjah se je
pa vso noã pogovarjal zdaj z Zvesto ârnoglavko zdaj z
Zlatolaso Lipo.

BES

BOBRI 3: VRH

ZLATI ÎELOD

utro je bilo jasno. Sonce je stalo Ïe kar visoko na

nebu. Nad pogorjem proti veãerni strani je pa ‰e ved-

no medlel ozek krajec lune.

Oprezni Srnjak je potrpeÏljivo Ïdel na produ. Za njim

je poãasi valila svoje valove proti vzhodnim krajem ‰iro-
ka Drava, pred njim pa sta na bregu mirnega zaliva stala
nekaj seÏnjev vsaksebi Hrãek in Zajãek, sinova âopaste
Pribe, oba ‰e otroka. Niti prepasnic ‰e nista nosila, pa ju
je Oprezni Ïe nauãil metati trnek v vodo.

Srnjak je bil pravkar izpral spet skledo proda. Drob-

no zrnce zlata mu je bilo ostalo v razi na dnu.

«Srnjak, Srnjak, Srnjak!«
Ves vznemirjen je Opreznega klical Hrãek.
»Kaj pa je?«
»Riba, velika riba. BrÏ, brÏ. U‰la bo.«
»Spusti palico!«
Preden je Srnjak prihitel k prelivu, je dolga prekla, na

katere tanj‰i konec je bila navezana vrvica s trnkom, Ïe
mirno plavala v prelivu. Otroka sta pa od razburjenja
kar sapo lovila.

»U‰la bo.«

BES

BOBRI 3: VRH

»Ne bo. ·ãuka je. V blato se je zarila in sedaj niã ne

vidi. Vi‰, kako je skalila vodo.« Oprezni je pokazal s
prstom, kje to ujeta riba. »Malo poãakamo, da se umi-
ri, potem jo pa izvleãemo.«

Srnjak se je ozrl po produ. Pobral je naplavljeno hra-

stovo vejo in jo tako odrezal, da je imela na debelej‰em
koncu trden priostren kavelj. Z njim v roki je zabredel
v vodo, ujel plavajoão preklo in poãasi zaãel vleãi ‰ãuko
h kraju. Nato ji je zapel kavelj v ‰krge. Riba je zamahnila
z repom in se prevrgla. Srnjak jo je pa bliskovito naglo
vrgel za seÏenj daleã na suho.

Hrãek in Zajãek sta od veselja poskoãila in kaj brÏ za

poldrugo laket dolgo ‰ãuko s krepelci pobila.

»To bomo jedli, veliko jedli in vsi jedli. Hihihi!« Zaj-

ãek se je z obema rokama drÏal za trebu‰ãek in se zvon-
ko smejal, Hrãku se je pa mudilo s plenom domov. Po-
grabil je ‰ãuko, pa je niti povsem ni mogel dvigniti od
tal. Je bila preteÏka zanj.

Proseãe sta gledala deãka Srnjaka, ãe‰ da naj jima po-

maga. Oprezni bi nerad odãel s proda. Zavoljo zlata.
Prepeljal je v drevaku ‰ãuko in oba fantiãa prek preliva.
Na oni strani je odsekal nekaj vej, jih povezal s trto v
vlako in navezal nanjo teÏko ribo. In sta si Hrãek in Zaj-
ãek vrgla ãez ramo k vlaki pritrjeno vrv in odvlekla bo-
gati plen proti naselju. Potoma sta vriskala, da jima je
kar sapa pohajala.

BES

BOBRI 3: VRH

Srnjak se je naglo vrnil nazaj k Dravi. Razgrebel je

spet prod, da ga izpere ‰e nekaj skled.

Naenkrat se je v pesku pred Opreznim zablesrtelo ka-

kor samo sonce. Marni mladec je ostrmel. Pred njim na
tleh je leÏala podolgovata, za srednji Ïelod velika kepi-
ca ãistega zlata. Srnjak jo je pobral in v dlani poteÏkal.
»Jej, jej, jej!« se je ãudil. Obraãal je zlati Ïelod na vse
strani, ga dvigal proti soncu in se ga ni mogel nagleda-
ti.

Opreznega je zamikalo, da bi glasno zavriskal. Pa ni

smel. Bi se utegnil izdati.

Srnjak je potegnil izza prepasnice svoj irhovinasti

mo‰njiãek, ga oddrgnil in spustil k drobcenim zrncem
— zlati Ïelod.

Kakor bi se bal, da ga kdo ne opazuje, se je Oprezni

ozrl naokrog, zavezal spet mo‰njiãek in ga skrbno skril
za koÏuhovinasto prepasnico. Sedaj mora ãimprej do-
mov. To bo gledal Ostrorogi Jelen.

Srnjak je vstal. Nadel si je oroÏje in pobral leseno

skledo. Razkoraãil se je, da so se mu napele zastavne
noge in moãne roke. Vzboãil je ‰e prsi, na ‰iroko zamah-
nil s sekiro okrog sebe in pribil z nogo: »Zlato skrivajoãi
prodovi Drave bodo moji!«

Ta hip je bil Oprezni Srnjak pripravljen spreti se tudi

z oãetom, mogoãnim glavarjem Ostrorogim Jelenom, in
se povsem odtrgati od rodnega rodu, kakor je bil nekdaj

BES

BOBRI 3: VRH

naredil Presukani Lisjak. Na, pa tistikrat je ‰lo za Zorno
Kalino, njegovo mater. Na vitki Zlatolasi Lipi pa menda
v teh sivih letih Ostrorogemu ne obvise oãi. Hahaha!

»Kaj pa, ãe bi se zlata polakomnil?« Srnjak se je ugriz-

nil v spodnjo ustnico in mrko gledal predse.

»Niã. Îe ‰e preudarim, kako se pogovorim z oãetom.«
Iz ‰iroke struge Drave se je dvignila rahla meglica. Ka-

kor v prividu je zagledal v njej Oprezni razzalo‰ãeni
obraz Zveste ârnoglavke.

»Hoo — hoooj!«
Srnjak se je naglo obrnil. Po prelivu navzdol je vesla-

la v popravljenem in zasmoljenem drevaku Zlatolasa
Lipa. Oprezni se je odtrgal s proda, poskoãil v svoj dre-
vak in odrinil vitki mladenki naproti.

Zlatolasa se mu je Ïe zdaleã smejala. »Le kaj se mla-

denki tako dobro zdi,« je pomislil Srnjak. Lipa pa je od-
loÏila veslo in visoko dvignila teÏkega zajca. Aha! Ni ‰la
zaman na lov, zato je vesela.

Kasneje, ko sta Zlatolasa in Oprezni priveslala skupaj,

je Lipa pokazala Srnjaku ‰e ‰tiri sive gosi, ki so se bile
ujele v ãez noã nastavljeno mreÏo.

»Prav, prav!« je pohvalil mladenko Ostrorogovec.

»Sedaj se boste pa za silo Ïe znali sami preÏivljati. Jaz
moram oditi.«

»Kam?« Zlatolasa se je prestra‰ila.
»Domov. V Veliko jezero.«

BES

BOBRI 3: VRH

»Kdaj?« je komaj ‰e upala vpra‰ati Lipa.
»·e danes.«
»In se veã ne vrne‰?«
»âimprej.«
»Ne hodi,« je zaprosila mladenka.
»Moram.«
Lipa je povesila oãi: »Jaz sem pa mislila, da se nas

usmili‰, si vzame‰ mene za Ïeno in z mano vred vso na-
‰o brezmejno zemljo in re‰i‰ na‰ rod pogina.«

»Morebiti. Za trdno pa ne morem obljubiti.« Srnjaku

je bilo kaj nerodno. »Se moram prej pogovoriti z oãe-
tom.«

Zlatolasa se je zazrla Opreznemu v obraz. âez ãas pa

je Ïalostno povesila oãi in, kakor bi se opraviãevala, po-
vedala: »Vem. Premedla se ti zdim. Pa sem bila v ãasih
obilja postavna mladenka. Ne boj se. Ko si opomorem,
ti bom rodila otroke, kakor jih je moja mati. Sicer si pa
privzemi ‰e kako Ïeno.«

»Neee —« je zategnil Srnjak, pa sam ni vedel, kaj je

hotel s tem reãi. Spomnil se je Zveste ârnoglavke in se
zavedel, da bi si res lahko lepo uredil Ïivljenje. Hkrati se
je glasno zasmejal in z veslom o‰kropil Zlatolaso. Mla-
denki se je dobro zdelo. Spet se ji je razjasnil obraz, Zla-
tolasi Lipi.

Oprezni in Lipa sta priveslala v opu‰ãeno, pa za silo

spet urejeno pristajali‰ãe. Srnjak je koj podrl ‰otor in

BES

BOBRI 3: VRH

zaãel zna‰ati svoje stvari v drevak, ki ga je opremil za na
dalj‰o pot, Zlatolasa ga je ves ãas molãe gledala. âaka-
la je, da pojde tudi Oprezni z njo v naselje. Se ji nikamor
ni mudilo. Saj mati Priba gotovo Ïe peãe ulovljeno teÏko
‰ãuko.

Tudi gospodarica âopasta Priba se je ustra‰ila, ko ji je

hãi povedala, da Srnjak odhaja. Ni ga pustila prej oditi,
dokler ni jedel z njimi in dokler ni za trdno obljubil, da
se skoraj vrne. Je res vzljubila marnega in postavnega
mladca.

Ko se je prevesil dan ãez poldne, je Oprezni Srnjak

odveslal. Zlatolasa ga je nekaj ãasa spremljala. Pa ga je
teÏko dohajala. Mladec je tako urno gnal svoj drevak, da
bolj urnega veslaãa Lipa ‰e svoj Ïivi dan ni videla.

Iz obseÏnega loãja je zletela jata kreheljcev. Zlatolasa

je pogledala za njim in obstala:

»Sreãno hodi!«
»Upam.«
»In se kmalu vrni!«
»âimprej.«
Oprezni Srnjak je ‰e hitreje pognal svoj drevak. Zla-

tolasa Lipa je gledala za njim, dokler ni zginil za ostrim
okljukom. Ne. Domov ni marala iti. Hotela je biti sama.
Vrgla je mreÏo v vodo in zaãela loviti ribe. V vodi je pa
ves ãas videla pred sabo prikupni obraz mladca z Veli-
kega jezera.

BES

BOBRI 3: VRH

Tema je Ïe bila, ko je tretji dan priveslal Oprezni Srnjak
po Reki navzgor in pristal pod domaãim koli‰ãem. Os-
trorogi Jelen je Ïe spal. Ni ga maral buditi. Pa tudi sam
je bil truden, da je padel na leÏi‰ãe kakor ubit. ·e jesti se
mu ni ljubilo. Mo‰njiãka z zlatim Ïelodom ni odloÏil iz-
za prepasnice. Da bi kdo ne izvohal njegove skrivnosti.

»Nima‰ napak misli,« je pritrdil Ostrorogi Jelen dru-

go jutru prvorojencu Zorne Kaline, ko mu je Oprezni
Srnjak obrazloÏil, da bi postal gospodar obseÏnih oze-
melj, ãe si vzame za Ïeno vitko Zlatolaso Lipo.

»Kajne,« se je razveselil sin oãetovega privoljenja.
»Samo — — Kaj bo pa z ono tam?« Ostrorogi je poka-

zal iz drevaka, ki je v dopoldanskem soncu plaval na od-
prtem jezeru, da bi nihãe ne mogel sli‰ati pogovora,
proti koli‰ãu pod Ple‰ivco.

Sinjak se je razvnel: »Ko uredim naselje, se vrnem, ot-

mem Zvesto ârnoglavko in jo popeljem s sabo na bre-
gove Drave za svojo drugo Ïeno.«

»Ne bo ‰lo,« je odkimal sivoglavi Jelen.
»Kako da ne?« je oporekal Oprezni. »Mar nismo mi

gospodarji vhoda v Veliko jezeno, ki je hkrati tudi izhod
iz njega. âe bi Turovci hoteli udariti za mano, jih krat-
ko malo ne spustite v Reko. âe bi se jim pa le posreãilo
vtihotapiti se, udari Vztrajni Volk za njimi in jih pre-

BES

BOBRI 3: VRH

mlati Ïe prej, preden se jim posreãi prenesti drevake v
Dravinjo.«

»Je Ïe res,« je pritrdil Ostrorogi. »Le na to pozablja‰,

da mora ârnoglavka ostati na koli‰ãu Turovcev, dokler
se dokonãno ne pomenimo zlepa ali zgrda z vsiljivimi
vzhodnjaki, ki jih, kakor si jih sam sli‰al govoriti, na po-
mlad dokaj pride. Zavoljo oprezanja, ve‰!«

»Vem,« je prekinil Srnjak. »·koda!«
»·e ti se bo‰ moral kdaj pa kdaj vraãati.«
»Zakaj?« je kar hlastnil Oprezni.
»Mhe!« Jelen je pokazal ‰e vedno trdne zobe. »Mlad

si ‰e, pa ne ve‰. Saj niã ne reãem Jasnookemu. Vrl mla-
dec je. Samo — Ïenska. âim bolj Ïivo se zaveda, da dela
za tistega, ki ga rada vidi, tem bolj je vneta in podjetna.
Ali ni tako?«

»Je.«
»No vidi‰. Zato pa.« Ostrorogi je poudarno zamahnil

z iztegnjenim kazalcem proti Opreznemu.

»Saj niã ne reãem. Potem mi bo‰ pa moral dati nekaj

hlapcev s sabo. Seli‰ãa ne bom smel pu‰ãati samega.«

»Hlapce. Ljudi. Bojevnike. Kar nikogar ne bom mogel

utrpeti, ãe tako nanese, da se bomo morali spoprijeti z
bronastimi oglavnicami.«

»V boj jih pripeljem nazaj.«
»Boste teÏko uspeli.«
«Bomo. âe ne po Reki, pa po ovinkih.«

BES

BOBRI 3: VRH

»Pa vendar —« je pomi‰ljal Jelen.
»Saj ne pravim, da mi jih daj zastonj. Odkupim jih.«
»S ãim pa?«
Ostrorogi je svojega sina Srnjaka prezirljivo pogledal.
»Z zlatom, oãe.«
»Ti —? Hahaha!«
»Prav zares.« Oprezni je segel za prepasnico, odvezal

mo‰njiãek, vzel iz njega zlati Ïelod in ga podrÏal proti
soncu:

»Poglej, gospodar!«
»Kje si dobil zlato?« se je ãudil mladcu Jelen.
»V prodovih Drave. Izpirati sem se ga pa nauãil od

ãrnolascev.«

»Takoooo — Prav!«
»Da, da. Hrisá, hrisá i‰ãejo vzhodnjaki. In pa Bresto-

va bakrena ruda v holmih za Savo jim niã manj ne di‰i.«

»Pasji sinovi!»je zasikal Ostrorogi. »Naj se jim ãreva

zmedejo! Dobro. Dam ti hlapcev. Pa ãimprej trdno sedi
na svet, ki je Ïitoroden in skriva v svojem pesku zlato.«

»Bom.«
»Drugo se Ïe pogovoriva.«
»Prav, oãe!«
Ostrorogi in Srnjak sta zaveslala nazaj proti koli‰ãu

pod RoÏnim hribom. Govorila nista ves ãas skoraj niã. Je
imel vsak polno glavo svojih misli. Okrog drevaka so pa

BES

BOBRI 3: VRH

‰vigale lastovice, ki so se Ïe odpravljale na pot v daljne
tople kraje.

Za zláto razsvetljenimi oblaki je sonce tonilo za gore.
Naveliãana celodnevnega gnetenja mastne ilovice, je
ârnoglavka vstala izza kola na lonãari‰ãu pod Ple‰ivco.
Pretegnila je zastale ude in poãasi od‰la k studencu, da
se umije. Grede pa je poslu‰ala, ãe bo v grmovju zapiv-
kal srnjak. Komaj. Jasnooki Orel je bil ‰ele predvãeraj‰-
njim pri njej. Prinesel ji je dokaj hrane. Povedati mu ni
vedela niã novega in bi mu tudi danes ne mogla niã po-
sebnega poroãati. ârnoglavka si je naravnost Ïelela, da
bi Orla ne bilo.

Zvesta se je umila, otresla vodo in obrisala obraz in

roke kar v pridvignjeno zasukano haljico. Îe je hotela
oditi k jezeru, da se v malem drevaãku prepelje na ko-
li‰ãe. Takrat pa —

»Piiiv, piiiv, piiiv!«
ârnoglavko je kar vrglo nazaj naokrog. Ali prav sli‰i?

To ni Jasnooki;. Tako pivka samo Oprezni Srnjak. Zvesta
se je pognala po bregu navzgor. Za bodeãe kopinje se
niti zmenila ni. Hotela je biti ãimprej pri le‰ãevju.

ârnoglavka je obstala. Niã ni mogla videti in sli‰ati.

Bojeãe pritajeno je vpra‰ala: »Si ti, Srnjak?«

»Da, jaz. Pridi sem k meni!«
»Oooo!«

BES

BOBRI 3: VRH

Mladenka se je prihuljila pod vejevje in naglo smuk-

nila k Opreznemu, ki je ãepel za gostim grmom. Sedla je
tesno k njemu. Oãi so se ji od veselja zasolzile. Sprego-
voriti ni mogla. Tako varno se je ãutila ob Srnjaku. Da
pretrga molk, je vpra‰al Oprezni:

»Kako ti je, Zvesta ârnoglavka?«
»Sedaj dobro.« Pa je koj kakor pooãitala: »Kje si ho-

dil tako dolgo?«

»·el sem oprezovat za vzhodnjaki.«
»Zelo daleã si jim moral slediti.«
»Neee —«
»Kaj pa?«
»Najveã sem se zamudil na prodovih Drave.«
»Kaj si imel tam opraviti?«
»Hm, marsikaj.« Srnjak je odlomil ravino leskovo

mladiko in se priãel z njo igrati. Bil je v zadregi. O zla-
tu ârnoglavki ne sme povedati in nikomur ne. Samo
Ostrorogemu Jelenu je zaupal svojo skrivnost. In je prav
storil. Gospodar je in oãe. On ne bo nikomur ãrhnil niti
besedice. Njemu pa pomore, da si pridobi lastno zem-
ljo, pa tudi Zvesto ârnoglavko. Ne, tega pa Zvesti ne
sme zamolãati. Samo kako naj ji pove o Zlatolasi Lipi.
Odvrgel je ‰ibo, prijel Zvesto za roko in ji po‰epetal:
»Ve‰, ârnoglavka. Z oãetom sva se menila o tebi.«

»O meeeni?« se je zaãudila mladenka.
»Da, o tebi.«

BES

BOBRI 3: VRH

»Kaj pa? Da morebiti nisem dovolj vestno oprezova-

la? Saj niã posebnega ni. Le vedno se menijo, Ko‰ata,
Tulpa, Grabljivi JeÏ pa tudi Presukani Lisjak, kako s po-
moãjo tujcev prerastejo va‰ rod in zagospodarijo Velike-
mu jezeru. Pa menim, da jim ne uspe.«

»Ne bo jim. Prav gotovo ne. Za to Ïe poskrbi Ostro-

rogi Jelen. Sicer pa jaz in ti ne ostaneva v Velikem je-
zeru.«

Zvesta je odmaknila svojo ãrnolaso glavo od Srnjako-

ve in se zastrmela v mladãev obraz: »Ne razumem te.«

»Jaz se izselim na lastno zemljo ob Dravi. Ti pa posta-

ne‰ moja druga Ïena.« Srnjak je objel ârnoglavko okoli
pasu in jo tesno privil k sebi. Zvesta se je pa nekako od-
mikala. Ni mogla verjeti. Poãasi je zlogovala: »Tvoja
druga Ïena? — Na tvoji lastni zemlji.« Potem se je vsa
stresla, tako naglo je odkimala z glavo. »Ne, to ni no-
goãe.«

»Pa je. Sva se Ïe z oãetom domenila.«
Vi‰e gori na Ple‰ivci nekje sta zarulila dva bu‰aka in

se zbodla. Pastirji so kriãali nad njima in ju pretepali s
palicami. Hrup je vznemiril pse na koli‰ãu, da so tekali
po mosti‰ãu in besno lajali. Oprezni se pa ni menil ne za
krik nad sabo, ne za lajeÏ spodaj na jezeru. Kakor bi
obojega niti ne sli‰al ne. S pritajeniin glasom je priãel v
eni sapi pripovedovati ârnoglavki o sestradanem rodu
ob razlivih Drave, o zaskrbljeni âopasti Pribi, o brez-

BES

BOBRI 3: VRH

mejnem svetu in o vitki Zlatolasi Lipi, ki postane njego-
va prva Ïena, on sam pa gospodar velikih bogastev.

»Prav, prav,« je pritrdila Zvesta. Najbolj so se ji smi-

lili otroci. Je sama dosti trdo v Ïivljenju sku‰ala, kaj se
pravi biti laãen.

»Samo —« Srnjaku se je zaãela zatikati beseda.
»No kaj?« Zvesta se je vdano pritisnila k ljubljenemu

mladcu.

»Ti bo‰ morala poãakati.«
»Kakor ve‰, da je prav.«
»Zavoljo vzhodnjakov in Turovcev, dokler se z njimi

dokonãno ne pomenimo, so tvoje oãi in tvoja u‰esa po-
trebna na koli‰ãu pod Ple‰ivco.«

»Vem. In bom zvesto sluÏila rodu Ostrorogovcev. Ka-

kor bi Ïe spadala k njemu. Samo da si ti z mano.« ârno-
glavka je naslonila svoje gladko lice na pora‰ãeni obraz
Opreznega. Srnjak je pa poboÏal mladenko z oÏuljeno
roko, kakor bi jo hotel potolaÏiti.

»Jaz sam bom le redkokdaj mogel priti k tebi. Bom

imel preveã skrbi ob Dravi. Nad tabo bo ãuval Jasnooki
Orel in pa —«

»Se niti kaj prida ne bojim, da bi me kaj doletelo. Pa

ãe, bom voljno trpela. Zavoljo tebe.«

Srnjak je dvignil glavo, izboãil prsi in stisnil pesti:

»Turovci naj pa nikar ne mislijo, da te nazadnje odku-
pim. Ne. Otmem te. In ãeprav padem.«

BES

BOBRI 3: VRH

»In mene — âe me prav zavoljo tebe napode v moã-

virje —«

»O ti moja Zvesta ârnnolavka.»
Oprezni je objel vdano mladenko. Pa se mu je brÏ iz-

vila. »Moram iti. âe me na koli‰ãu pogre‰e, utegnejo kaj
zaslutiti. Bilo bi hudo napak.«

ârnoglavka se je iztihotapila izpod le‰ãevja. Skozi ko-

pinje je ‰la prav poãasi in se delala, kakor da stika za
zakasnelimi robidnicami. Po pa‰niku navzdol in mimo
studenca je pa stekla. Na bregu jezera je sunkovito od-
rinila drevak in poskoãila vanj kakor najbolj gibãen mla-
dec. Potem je naglo veslala proti koli‰ãu njej tako zopr-
nih Turovcev.

Kakor bi se bal, da je kaj ne zadene, Oprezni Srnjak

niti za hip ni odmaknil oãesa od Zveste ârnoglavke. Ves
ãas je gledal za njo izza grmovja, dokler ni pristala, od‰la
po pristajnem mostu navzgor in izginila skozi vhod ko-
ãe za dekle mladenke. Potem je pa ‰e prisluhnil, ãe mo-
rebiti ne nastaneta na koli‰ãu Turovcev kriãanje in
zmerjanje. Pa je vse ostalo tiho. Prav. Tudi krik na Ple-
‰ivci zavoljo boreãih se bu‰akov se je bil Ïe davno pole-
gel.

Zaãelo se je mraãiti. Opreznemu se nikamor niã ni

mudilo. ·e vedno je Ïdel v le‰ãevju. Njegove misli so se
pa spreletavale od Velikega jezera na bregove Drave. Tja
in sem pa spet nazaj. Le kako se bosta razumeli Zlato-

BES

BOBRI 3: VRH

lasa in ârnoglavka? Lipa bo gospodinja, Zvesta pa dek-
la. Saj vitka Zlatolasa je dobra mladenka in jo ima kar
rad. ârnoglavko ima pa ‰e raj‰i. Jo bolj pozna. Jezerjanka
je in ne trdinka. Pa kaj bi tisto. Tudi on sam preneha biti
jezerjan in postane trdinec. Mora Ïe tako biti. Saj Veli-
ko jezero postaja Ïe tesno za vse rodove, ki se zadnje
ãase ãedalje bolj mnoÏe.

Srnjaka so zaãeli pikati komarji. Nekaj ãasa se jih je

nezavedno otepal. Pa niso odnehali, dokler ga niso pre-
dramili iz njegove zami‰ljenosti. Previdno se je odplazil
iz grmovja nazaj v go‰ãavo. Potem je pa tudi on skoraj
stekel proti svojemu skritemu drevaku.

Na nebu so se priÏgale Ïe prve zvezde, ko je Oprezni

Srnjak pristal pod domaãim koli‰ãem. Pohitel je po po-
‰evnini navzgor. Pred veliko koão pod mogoãnim ro-
govjem orja‰kega jelena je sedel na klopi Ostrorogi Je-
len:

»No, kako?«
»Dobro.«
»Prav.«
Oprezni si je ‰el poiskat veãerjo. Ostrorogi je pa stis-

kal v roki zlati Ïelod in je sam zase ugotovil: »Îe samo
zavoljo tega mladca sem prav naredil, da sem si vzel za
ãetrto Ïeno Zorno Kalino. Pa naj poãne oni izdajalski
Lisjak kar koli. Ga Ïe uÏenemo.«

BES

BOBRI 3: VRH

Na Veliko jezero je priãela padati noã. V loãju pod

Brdom so zakrulili moãvirski pra‰iãi. Eeee, je Ostroro-
gi Jelen kljub sivi glavi in visokim letom ‰e vedno tenko
sli‰al.

BES

BOBRI 3: VRH

NAGLE ODPRAVE

strorogi Jelen je splezal z razglednega bresta, s ka-

terega se je bil razgledoval, si spet nadel oroÏje in

kakor prerojen odhitel z RoÏnega hriba po rebri navzdol
na breg Velikega jezera. Oprezni Srnjak, ki ga je sprem-
ljal, je pa z razpotegnjenimi koraki stopal za njim in raz-
mi‰ljal, kam se oãetu tako zelo mudi.

V drevak je Jelen kar planil. Grede je pa Ïe ukazal

Srnjaku veslati naravnost nazaj na koli‰ãe.

Voda v jezeru je bila ãista kakor redkokdaj. ·e pod ko-

li‰ãi ni bila kaj prida onesnaÏena.

Krepko je Oprezni zamahoval z veslom in drevak je

naglo drsel prek vodne gladine, v kateri se je kakor raz-
lito zlato odsvitalo sonce, ki se je povzpenjalo v mladem
jutru na jasno nebo.

Ostrorogi in Srnjak sta pristala. Preudarno kakor nek-

daj v polni mo‰ki moãi je ‰el sivoglavi Ostrorogi Jelen po
po‰evnini navzgor. Pred veliko koão, pod rogovjem
orja‰kega jelena, se je ustavil. Prislonil je sulico k steni
in se obrnil nazaj proti jezeru. Dvignil je roke in napra-
vil z dlanmi pred usta trobilo. Nato je globoko zajel sapo
in prav iz dna prsi mogoãno zarukal.

BES

BOBRI 3: VRH

Ne. To ni bil veã ruk navadnega jelena. Pred dokaj leti

so v Tihi globeli za Oblim hribom orja‰ki jeleni, po ka-
terih je Ostrorogi nosil ime, rukali tako silno. Sedaj jih
Ïe davno ni veã. Jih je negospodarni Neokretni Karp vse
polovil v jame. Drugod pa okrog Velikega jezera Ïe do-
kaj prej niã veã Ïiveli.

Ostrorogega ruk je pretresel koli‰ãe pod RoÏnim hri-

bom. Razlegel se je prek vodne planjave in daleã na-
okrog v go‰ãave. Srnjaka je kar vrglo iz drevaka na pri-
stajni most. Zgoraj na mosti‰ãu so se zgrinjali okrog
sivolasega poglavarja oboroÏeni mladci in moÏje. Iz koã
so prihajale Ïenske. In otroci so tekali naokrog. Koli‰ãe
Ostrorogega Jelena se je vznemirilo kakor mravlji‰ãe, ãe
dregne‰ s ‰ibo vanj. Spodaj na jezeru pa so od vseh stra-
ni hiteli drevaki proti domaãemu koli‰ãu. Jelen ni ãakal,
da bi veslaãi pristali. Dvignil je obe roki v vi‰ino ust in —
ukazal:

»Vsi! Dvakrat zapored!«
MoÏje in mladci so napravili z rokami trobila pred

usta. Z mosti‰ãa Ostrorogega Jelena se je odtrgal ruk, da
je glu‰il u‰esa. Nato je vse obmolknilo in prisluhnilo.

Ostrorogovci so prav razumeli, da gospodar sklicuje

ves rod. Vse do zadnjega. Prvi ruk se je odzval z vrha
RoÏnega hriba. Koj za njim iz laza na Brdu. In potem ‰e
drugi. In preden se je sonce dvignilo za dober seÏenj na
nebu, je oãetov ruk dosegel Ïe tudi prvorojenca Vztraj-

BES

BOBRI 3: VRH

nega Volka, ki je v koncu Dolge doline pravkar razdeval
uplenjenega losa. âeprav so bili njegovi lovci z njim
vred laãni, je ukazal Vztrajni pogasiti ogenj in se koj
spustil s plenom v drevakih po Dolgem potoku navzdol
proti domu.

Ostrorogi na koli‰ãu je pa ukazal ‰e tretji, trojni ruk.

Togotni glasovi so se pognali prek vodne gladine. Zde-
lo se je, da so narahlo vzvalovili Veliko jezero. Nato pa.
Psst! Vsi so napeli u‰esa. Nobene besedice si ni upal
nihãe ãrhniti. Le dojenãek je zajokal v naroãju neke de-
kle. BrÏ ga je odnesla v koão in ga utolaÏila. Ostrorogov-
ci pa so prisluhnili.

Spet sta se odzvala RoÏni vrh in Brdo in ‰e drugi. Ko

je Ïe vse utihnilo, je pa izpod Ple‰ivce sem, nizko kakor
pod vodo, zamolklo prigrmelo rulenje tura.

MoÏje in mladci so poskoãili in zavihteli oroÏje:
»Turovci izzivajo. Nadnje!«
Ostrorogi je jezno zablisnil z oãmi in pokazal poru-

menele zobe. Ni se prestopil. Je pa v njem vse zavrelo.
Prav niã ni dvomil, da do noãi Turovce ugonobi. Seve-
da bi tudi sam izgubil dokaj ljudi. Kako naj se potem
upre ãrnolasim vzhodnjakom!

Kakor nikogar drugega na koli‰ãu je rulenje Turovcev

vznemirilo Jezerno RoÏo. Îe vsa siva je pri‰la iz koãe in
zaskrbljeno proseãe pogedala Ostrorogega. Jelen je koj

BES

BOBRI 3: VRH

100

uganil misli svoje prve Ïene. Glasno, da so lahko vsi sli-
‰ali, jo je pomiril:

»Ne boj se, Jezerna RoÏa! Ne sklicujem rodu za boj

proti nikomur izmed jezerjanov. Se moramo najprej
otresti tujcev. Sami se Ïe pozneje pomenimo. Pa ne z
oroÏjem. Prekletstvo nanj, kdor prvi prelije kri bratov-
skih rodov.«

»Na tako visokem vrhu, kakor sedaj, ‰e nikoli ni stal

slovito preudarni Ostrorogi Jelen.«

Oglasila se je bila Bela Ovca. Nihãe ni videl, kdaj je

stopila med vhod velike koãe. Sedaj je stala tam vsa bela
in medla, kakor bi bila Ïe duh in niã veã ne Ïiv ãlovek.
Njen glas je bojevnike kakor uroãil. Povesili so dvignje-
no oroÏje in se umirili. Jelen pa je povzel besedo:

»MoÏje in mladci! Ne za boj, za trdo delo sem vas

sklical. Ni sedaj pravi ãas, da bi jezerjani poravnavali
medsebojne spore. Pripraviti se moramo na spopad s
ãrnolasimi vzhodnjaki. Zato pa. Preglejte drevake in
natovorite jih. Jutri odidemo na odprave na veã strani.«

»Juh!« so zavrisnili moÏje in mladci, se brÏ raz‰li in

odloÏili oroÏje, potem se pa vneto lotili dela.

Spodaj ob vodi je pristajal drevak za drevakom. Zad-

nji se je vrnil Vztrajni Volk. Sonce se je Ïe bliÏalo zatonu.
Pa ni niã zamudil. Njegova odprava je bila drevake Ïe
natovorila, jih pravkar pokrivala s ponjavami in trdno
povezovala.

BES

BOBRI 3: VRH

101

Na nebu se je zasvital dan. Koli‰ãe Ostrorogega Jelena
je zahrumelo kakor sr‰eni v dupli, ãe potolãe‰ s sekiro
po panju. Z vseh ognji‰ã je zadi‰alo po peãenem mesu.
MoÏje in mladci pa so s teÏkimi koraki hodili po pristaj-
nem mostu dol in gor.

Ostrorogi Jelen je stal pred svojo koão, okrog njega pa

odrasli njegovi sinovi. In je ukazal Ostrorogi svojemu
prvorojencu:

»Ti, Vztrajni Volk, pojde‰ do morja. Vse blago, kar ga

ponese‰ s sabo, premenjaj samo za cin. Saj prav v tem
ãasu priplovejo zviti Feniãani s svojimi ladjami v na‰e
morje. âe jih pa ‰e ne bo, ãakaj nanje. Samo ti prevaÏa-
jo to drago kovino, brez katere ni brona in ne bodal in
ne sekir. Od kod pa vozijo cin, pa noãejo nikomur izdati.
Imajo zase prav. Tudi jaz bi ne. Samo cin! Si razumel?«

»Sem,« je pritrdil Volk, za katerim so stali trije krep-

ki bojevniki, njegovi najstarej‰i sinovi, vsi Ïe oÏenjeni.

»Ti, Rjavi Medved,« se je obrnil Jelen k svojemu dru-

gorojencu, »se spusti‰ z drevaki po Savi navzdol prav do
I‰tra. In spet i‰ãi samo cin in niã drugega. Tu ima‰ nekaj
zlata. Tudi tega premenjaj v rudo.«

Jelen je dal Medvedu mo‰njiãek zlatih zrn. Rjavi je pa

pomi‰ljal: »Kaj ga ni ‰koda?«

»Ne,« je odkimal sivolasi poglavar. »Najprej nam je

treba oroÏja. Zlato si pa Ïe kasneje pridobimo.«

BES

BOBRI 3: VRH

102

»Dobro!« je pristal Medved.
Ostrorogi Jelen se je ozrl po svojih sinovih in vnukih,

zajel polne prsi sape in spet spregovoril:

»In tokrat pojdem po dolgih letih spet tudi sam na

pot.«

»Ooo!«
»Ob Dravi imava nekaj opraviti z Opreznim Srnja-

kom.«

Vsi so pogledali prvorojenega Zorne Kaline. Gospo-

dar je pa ‰e naprej povedal:

»Srnjak se naseli na ondotnih ravninah.«
Ostrorogega sinovi so obstrmeli. V imenu vseh je

Vztrajni Volk kakor oporekal:

»Kaj pa rod?«
»Saj se nam Oprezni ne odtuji.«
»Ne, nikoli ne,« je pritrdil Srnjak.
Glas Opreznega je bil jasen. Nihãe veã ni dvomil, da

dela oãe prav. Da jih dodobra prepriãa, je Ostrorogi ‰e
pristavil:

»Morebiti prav po Opreznem Srnjaku poÏene rod

Ostrorogovcev v nov vrh.«

Le kaj prikriva oãe, je pomislil ta in oni. Vpra‰ati pa ni

nihãe maral. Saj tudi ni bilo veã ãasa. Gospodinje so kli-
cale k jedi in vzhajalo je Ïe sonce.

Naglo, z oroÏjem na sebi in kar stoje so pouÏivali

moÏje in mladci pripravljeno jim hrano. Se je vsem

BES

BOBRI 3: VRH

103

mudilo. Najbolj pa je priganjal Vztrajni Volk. On je tudi
prvi odrinil izpod koli‰ãa pod RoÏnim hribom.

Kadar je doslej Vztrajni Volk vodil odpravo do mor-

ja in spet nazaj, je vselej veslal za Ple‰ivco. Je bilo za spo-
znanje bliÏe. Predvsem se je pa hotel ogniti koli‰ãa Tu-
rovcev. Tokrat je pa prav nala‰ã pognal svoje drevake
tostran Ple‰ivce. In se mu je res posreãilo potegniti Ko-
‰ato Jelko. Prestra‰ila se je in velela Mrkemu JeÏu, naj
brÏ ukaÏe bojevnikom prijeti za oroÏje.

Na mosti‰ãu Turovcev je nastala zmeda. Vztrajni je

pa veslal s svojimi drevaki za glasan pogovor daleã od
neprijaznega koli‰ãa. Pa se za nikogar ni zmenil. Samo
bratu Presukanemu Lisjaku je ponagajal. Glasno je za-
vpil nad njim in ga zaniãljivo povabil, naj se mu pridru-
Ïi, da bo videl kaj sveta. Kaj bi vedno tiãal samo pri svoji
lisici, Pisani Tulpi. Volkovi moÏje in mladci so se glasno
zakrohotali. Turovci pa so dvigali pesti. Z mosti‰ãa si pa
niso upali. So bili veseli, da se je Vztrajnemu mudilo na-
prej in se jih ni lotil.

Naglo kakor race, kadar se spomladi parijo, so drug

za drugim drseli drevaki Ostrorogovcev proti trdini on-
stran Velikega jezera. In ni ‰e minilo pol dneva, ko so se
Ïe nedorasli mladci vraãali s praznimi drevaki nazaj
proti domu. Tokrat so pa veslali za Ple‰ivco in ne veã
mimo koli‰ãa Turovcev. Pa se niso prav niã bali.

BES

BOBRI 3: VRH

104

Koj za Vztrajmim Volkom je potopil vesla v vodo Rja-

vi Medved in se spustil z dolgo odpravo po Reki na-
vzdol. Mudilo se je tudi njemu. Daleã ga je vodila pot.
Utegnila bi ga prehiteti zima.

Ostrorogi Jelen se je pa obotavljal, kakor bi ‰e vedno

pomi‰ljal, ãe naj odrine ali ne. Da bo on sam kdaj za
vedno odpeljal enega izmed svojih najbolj‰ih sinov raz
lastno koli‰ãe, ne, tega si pa res nikoli ni mislil. Pa mora
tako biti. Zavoljo zlata in zavoljo sveta.

Sonce se je povzpenjalo na nebo, se skrivalo za obla-

ke in se spet prikazovalo. Na vodi pod koli‰ãem so se
pozibavali teÏko natovorjeni drevaki. Veslaãi so Ïe sedeli
v njih in nestrpno ãakali. Zveneãa Struna in Brneãi To-
pol sta zdaj pa zdaj potihem zabrenkala. Bobneãi Panj
pa ni maral niti enkrat udariti na svoje izvotljeno in s
koÏo prepeto deblo. Bi koj preglasno zabobnelo in Os-
trorogi bi se utegnil vznevoljiti.

Zgoraj na mosti‰ãu sta se ‰e vedno pogovarjala Jelen

in njegov in Jezerne RoÏe sin, Okretni Lipan, nekdanji
Ponirek. On bo ukazoval na koli‰ãu, dokler se ne vrne
gospodar. Niã rad ni ostal doma, pa je Ostrorogi tako
ukazal. ·e bolj je pa mikalo iti s to ali ono odpravo Jas-
nookega Orla. Pa ni smel. Zavoljo ârnoglavke, da se ji
kaj ne pripeti.

Iz velike koãe je ponosno stopil Oprezni Srnjak. Ves

je bil v oroÏju in risov koÏuh mu je vihral prek pleã. Med

BES

BOBRI 3: VRH

105

ãekane in zobe in med medvedje in risje kremplje je
imel nabrane na ogrlici tri pisane, kakor lesniãniki debe-
le kamne. Njegova mati, Zorna Kalina, mu jih je bila
dala, ko je prej poprosiia Belo ovco, da jih je pokadila z
dimom diseãih zeli‰ã. Naj ga varujejo, prvorojenca, ne-
sreã in urokov.

»Pojdimo!«
Ostrorogi in Srnjak sta od‰la po po‰evnini navzdol.

Bela Ovca, Jezerna RoÏa in Zorna Kalina so pa stopile k
ograji mosti‰ãa.

Jelen in oprezni sta poskoãila vsak v svoj drevak.

MoÏje in mladci, ki jih je ‰e dokaj ostalo doma, so dvig-
nili sulice in so z Ïenami in mladenkami in otroki vred
trikrat zapored vzkliknili:

»Sreãno! Sreãnoo! Sreãnooo!«
Prav vsi so glasno vo‰ãili Opreznemu Srnjaku sreão.

Edino njegova mati, Zorna Kalina, ne. Ji je zaprlo glas.
Samo dve solzi sta se ji tiho potoãili po zagorelih licih.

Bum, bum, bun.
Brenka, brenka, brenka!
Drnk, drnk, drnk!
Udaril je boben in oglasile so se strune.
Otroci Tenkoprste Vrbe so zapeli:

»Drugi kraji, druga sreãa,
gospodarju rod se veãa,
Ostrorogi raste v vrh!«

BES

BOBRI 3: VRH

106

Veslaãi pa so povzeli:
»Haj! Haaj! Haaaj! Hej, haj!«
Izpod najveãjega mosti‰ãa v Velikem jezeru je ta dan

odrinila Ïe tretja odprava. Vodil jo je mladec Oprezni
Srnjak. Zakljuãeval pa sivoglavi Ostroogi Jelen.

Od ârne gore sem je priletela jata galebov. Spremljala

je dolgo vrsto drevakov po Reki navzdol prav do Save.

Sredi popoldneva je Oprezni Srnjak pristal na oklju-

ku Save, kjer je zgoraj v hribih kopal s svojimi suÏnji
Grãavi Brest bakreno rudo.

Ostrorogi in Oprezni sta se koj napotila do rudnikov.

MoÏje in mladci pa so se utaborili na bregu valovite
Save.

BES

BOBRI 3: VRH

107

BLESTEâE RUDE

rãavi Brest je stal na vi‰ini in gledal podse v dolino
na zelenkasto se lesketajoãe valove Save in na nje-

ne bele prodove. Bil je najezane volje. Pravkar je enega
izmed nizkoraslih ãrnolasih suÏnjev do krvi pretepel.
Prav za prav za prazen niã. Saj res!

Predpoldne je z dolgo vrsto drevakov veslal spodaj

mimo rudnikov Rjavi Medved. Oglasil se je z mogoãnim
rukom iz vseh grl, ustavil se pa ni, ãeprav mu je Brest
mahal in kriãal nad njim. Brat mu je resda nekaj odgo-
varjal, pa ga ni razumel. Brest bi mu bil rad marsikaj na-
roãil, za kar naj bi se pobrigal na odpravi. Predvsem za
cin. Se pa niti toliko ne utegne pomuditi, da bi se pome-
nila. Le kam se mu mudi, kakor bi ga gonili volkovi.

Grãavi Brest je togotno zamahnil predse z okrvavlje-

nim biãem. Njega Ostrorogega ruk ni bil dosegel. Zato
se je jezil. Doslej je za vsako odpravo Ïe naprej vedel,
kdaj odrine izpod koli‰ãa. To pot mu pa niso niã spo-
roãili. In potem se Medved niti ne ustavi ne. Ostrorogi
pa hoãe imeti od njega na spomlad ãimveã oroÏja.

Spodaj ob Savi je kriknil jezerni orel. Grãavi je pogle-

dal v smer glasu. Videl je, kako je na produ moãni ptiã

BES

BOBRI 3: VRH

108

s kljunom ubijal za komolec dolgo ribo, ki jo je bil prav-
kar ujel. Okrog okljuka pa je pridrsel po Savi navzdol
teÏak drevak. Koj za njim drugi in potem ‰e cela vrsta.
Nova odprava. Le kaj naj to pomeni?

Drevaki so pristali v pristani‰ãu pod rudnikom in

Brest je prepoznal Opreznega Srnjaka in Ostrorogega
Jelena in ‰e nekaj drugih. Sedaj je razumel, zakaj se Rjavi
ni ustavil. Uganil je tudi takoj, da bo Ostrorogi po dol-
gem ãasu spet sam pri‰el pogledat svoj bakreni rudnik.
Prav. Saj Ïe gre. In Srnjak z njim.

Grãavi Brest je v dolgih skokih odhitel po bregu na-

vzdol naproti oãetu in podjetnemu mladcu.

»Ho!« je vzkliknil Oprezni, ko je skozi nizko grmov-

je ugledal in prepoznal Grãavega.

»Pozdravljen, gospodar!« Brest, sam Ïe siv, je bil pri-

hoda sneÏnolasega oãeta prav zares vesel.

»Pozdravljen, na‰ veliki rudar in kovaã!« Ostronogi je

Grãavega pohvalno udaril po rami. Koj nato ga je vpra-
‰al:

»Ali si skoval zlato zapestnico?«
»Sem. Lej jo!« Brest je potegnil iz me‰iãka za prepas-

nico tenak zlat obroãek in ga izroãil Jelenu.

»Lepa je,« je prikimal Ostrorogi. Zapestnico pa je dal

Opreznemu Srnjaku: »Na jo. Z njo priveÏe‰ nase Zlato-
laso Lipo.«

BES

BOBRI 3: VRH

109

Grãavi je zaãudeno gledal. Za tega, komaj dobro od-

raslega mladca da je koval zlato. Nak! Ko niti sam nima
nobenega zlatega okrasja. Nak! Grãavemu se je za malo
zdelo.

Ostrorogi ni prezrl mraãnega izraza na Brestovem

obrazu. Da bi pridni sin ne bil nejevoljen, mu je koj po-
jasnil:

»Se ti ãudno zdi? Kaj?«
»Se mi. Niã ne tajim.«
»Naj se ti nikar. Zlato je bilo Srnjakovo.«
»Kje ga je primenjal? In za katero stvar?«
»Ga ni pribarantal. Sam ga je izpral na dravskem pro-

du. In ‰e dokaj veã, kakor pa sem ga poslal tebi, da si
skoval to zapestnico.«

Grãavi je gledal Opreznega, kakor bi ne hotel verjeti:
»Ti da si na‰el zlato? In tako blizu na‰ih krajev?«
»Sem ga,« je pritrdil Srnjak. »âe te mika in ãe uteg-

ne‰, pa pojdi z nama pogledat.«

»Res pojdem,« se je koj odloãil Brest, ki je bil za rude

in kovine vnet kakor nihãe drug. Potem je vodil Ostro-
rogega in Srnjaka navzgor proti jamam, v katerih so
suÏnji kopali bakreno rudo, in proti ognji‰ãem, na kate-
rih so jo hlapci topili in stapljali s cinom v bron.

Grãavemu je ‰e vedno zvenelo v glavi samo zlato obr-

nil se je proti Srnjaku in vpra‰al:

»Pa je dokaj zlatih zrnc v dravskem produ?«

BES

BOBRI 3: VRH

110

»Mislim, da precej.»
»âigav pa je svet?«
»âe bo prav, bo kmalu moj.«
»BeÏi.«
Brest je nejeverno pogledal Ostrorogega Jelena. Ta je

pa potrdil Srnjakove besede: »Saj bo‰ sam videl in se
prepriãal.«

Dospeli so do ognjev. Brestov sin, âokati Kladivar,

‰irokopleã mladec, je pravkar me‰al bakreno rudo z
ogljem in jo usipal na nekako pritlehno ognji‰ãe. Okrog
drugega, nekaj veãjega ognji‰ãa, ki je bilo pa pokrito in
zamazano z ilovico, je bilo pa razvr‰ãenih pet mo‰kih.
Opirali so se na moãne palice in stali pravzaprav samo
z eno nogo na tleh. Z drugo so tlaãili vsak svoj meh in po
lonãenih ceveh razpihavali ogenj, da se je ruda topila.
Tretje ognji‰ãe je bilo Ïe razdrto. Na njegovem dnu se je
hladila dokaj‰nja kepa bakra.

Z luãjo v roki je prinesel eden izmed suÏnjev v moã-

ni kro‰nji, prevleãeni znotraj s kravino, teÏko breme ba-
krene rude. Blestela je kakor zlato. Usul jo je na Ïe mod-
rikasto se spreminjajoãi kup poleg ognji‰ãa. Z njim vred
sta pri‰la ‰e dva druga suÏnja. Ta dva sta nosila brezrud-
no mrtvo zemljo.

»Dobro, dobro, dobro!« je pohvalil Ostrorogi Bresta.

In ga je koj ‰e vpra‰al: »Ima‰ kaj prida natopljeniega
brona?«

BES

BOBRI 3: VRH

111

»Poglej!«
Grãavi je peljal Jelena in Srnjaka v svojo koão. Poka-

zal je Ostrorogenru cel kup bronastih kep.

»Prav, prav,« je bil zadovoljen gospodar. »Ne priãaka-

mo ãrnolasih vzhodnjakov s praznimi rokami. âez zimo
nakujemo oroÏja —«

»Kaj, ko nimam cina.« Brest je dvignil obe roki.
»Cim dobi‰. Dve odpravi sem poslal ponj.«
»A, zato se je Medvedu tako mudilo.«
»Zato, zato.«
»Eee,« se je razvnel Grãavi, »do pomladi nakujem se-

kir in noÏev in konic, da se bo vse lesketalo.«

Grãavi Brest je hotel Ostrorogega in Srnjaka bogato

pogostiti. Pa je Jelen odklonil. Da naj se kar brÏ sam
opravi za pot. Bo prenoãil Ïe v tabori‰ãu ob Savi. Zjutraj
bo treba Ïe navsezgodaj odriniti.

Brest je izroãil gospodarstvo nad rudniki in ognji‰ãi

svojemu sinu âokatemu Kladivarju. Sam pa se je obo-
roÏil. Preden je od‰el, je ‰e zagrozil suÏnjem, da vse do
zadnjega pobije, ko se vrne, ãe bi le en sam sku‰al med-
tem uiti. »Le trpite. Si boste zapomnili, kdaj ste napad-
li mirne ljudi.«

Molãe so ãrnolasi suÏnji, izmed katerih jih je pa Ïe

nekaj moãno posivelo, sklonili svoje razbiãane hrbte.

Noãilo se je Ïe, ko so pri‰li Ostrorogi, Brest in Oprez-

ni k ognjem na savskem produ. Veslaãi so imeli dovolj

BES

BOBRI 3: VRH

112

ãasa, da so nalovili obilno rib. Vsi so se jih do grla najed-
li. Ostrorogemu in njegovima sinovoma pa so prinesli
mladega med kamni peãenega sulca. Medtem ko so jed-
li, je Brneãi Topol udarjal na brenko.

Ognji so uga‰ali. Ostrorogovci so se tesno zavili v ko-

Ïuhe in polegli. Niti straÏe niso postavili. Poãemu pa. Saj
sta zanje ãula pes in psica, ki ju je Jelen vodil s sabo, da
oba pusti Opreznemu Srnjaku na samotnih bregovih
Drave, kjer so od stradeÏa tudi pse pojedli.

Nad speãim tabori‰ãem so se ponoãi dvakrat oglasili

ptiãi, ki so se selili vzdolÏ Save. Sli‰al jih je samo Grãavi
Brest. Ni mogel spati. Je venomer moral misliti na zla-
to, skrito v prodovih Drave.

Zlato, zlato, zlato! Hrisá!

»DrÏii, drÏi! Vleeeci!«

Hrãek je na ves glas vpil nad Zajãkom. V prelivu Dra-

ve se je bilo Pribinima fantiãema posreãilo zaplesti v
mreÏo zajetnega karpa, ki je sedaj divje opletal z repom,
se premetaval po vodi in grozil, da raztrga mreÏo in
uide. Hrãek je kriãal, kar mu je sapa dala, drevak se je
pozibaval, da je skoraj zajemal vodo, Zajãek pa ni popri-
jel, kakor bi mu bile otrpnile roke. Z velikimi oãmi je
buljil proti koncu preliva, v katerega je pravkar priveslal
teÏak drevak in za njim ‰e drugi in tretji. Zajãek je spu-
stil mreÏo, pokazal z roko in vzkliknil:

BES

BOBRI 3: VRH

113

»BeÏiva! Bodo naju!«
Hrãek se je urno obrnil. Zagledal je Ïe celo vrsto dre-

vakov. Kar niã ni pomi‰ljal. Planil je v vodo in naglo pla-
val proti bregu. Zajãek ga je komaj dohajal.

Pribina fantiãa se ‰e svoj Ïivi dan nista skobacala tako

naglo iz vode na suho kakor tokrat. Strahoma sta se
ozrla nazaj. Preliv se je polnil z drevaki. Ojej! Hrãek in
Zajãek sta stekla proti domu, kar so ju noge nesle. Vsa
upehana sta prikriãala v naselje:

»BeÏimo, beÏimo! Gredo, gredo. Bodo nas. Vse nas

bodo. Ojej!«

In sta lovila sapo in hlipaje hitela pripovedovati, da

gre nad naselje veliko veliko drevakov in veliko veliko
divjih bojevnikov.

Redki naselniki, starãki, Ïenske in otroci, ki so ‰e pre-

ostali od nekdaj dokaj moãnega rodu, so se prestra‰ili.
Niã niso pomi‰ljali. Koj so priãeli beÏati proti go‰ãavi. So
jih bile prej‰nje groze bridko izmodrile. Kaj kmalu ni
bilo Ïivega ãloveka veã v koãah. ·e edini stari pes je u‰el.

Zlatolasa Lipa je hodila zadnja. OboroÏila se je bila

kakor mladec. Njej se nikamor ni nudilo. Noga ji je za-
stajala. Kar nekaj ji je pravilo, da ne bo niã hudega. Kaj,
ãe se je navsezadnje vrnil Oprezni Srnjak?

Zlatolasa je spremila ostanek svojega rodu do go‰ãa-

ve, potem pa ni veã zdrÏala. Naj se skrbno poskrijejo, je
velela, sama pa da gre nazaj pogledat, kaj pravzaprav je.

BES

BOBRI 3: VRH

114

Priba je hãeri branila, naj nikar ne hodi. Da jo utegnejo
zajeti, je rekla. Potem bo vsega konec.

»Moram tvegati,« se je zavedala nevarnosti Zlatolasa.

»Utegnil je priti Oprezni Srnjak. âe ne bo nikogar na‰el,
spet odide. Mi vsi pa ãez zimo poginemo.«

âopasta Priba je obmolknila. Lipa pa je zginila v

grmovju.

Oprezno kakor lisica, kadar zalezuje pasoãega se zaj-

ca, je ovinkarila Lipa proti pristajali‰ãu na koncu preli-
va pod naseljem. Popoldansko sonce se je skrilo za obla-
ke in listje, kar ga je bilo Ïe odpadlo, je bilo vlaÏno in ni
po‰umevalo pod boso nogo. âeprav je Zlatolasa hodila
poãasi, ji je od samega razburjenja srce v prsih glasno
bilo. Zdaj pa zdaj je postala in prisluhnila. Po klicih, ki
jih je ujela, je sodila, da pri‰leci pristajajo, ni pa ‰e mogla
razloãiti njih govorice.

Grmovje je pominilo. Najprej se je razprostirala dokaj

‰iroka ravan, porasla z visoko travo. Kaj Ïivine se je pas-
lo vãasih tod okrog! Sedaj je pa bila vsa ob‰irna planja-
va kakor mrtva.

Lipa si je snela lok in tul raz pleãa, vzela oboje poleg

sulice v roko, legla na tla in se priãela plaziti proti pri-
stajali‰ãu. Resda je bil zaliv obra‰ãen z grmovjem. Bilo
je pa redko, da bi jo skozenj, ãe bi ‰la pokonãno, prav
gotovo opazili.

BES

BOBRI 3: VRH

115

Poãasi se je Zlatolasa pomikala naprej. Za mravlje in

hro‰ãe, ki so gomazeli po tleh in po travi, se ni menila.

Nekako na sredi pota ji je skoraj zastalo srce. Komaj

za sulico pred njo je pritajeno zasmrãalo. Hkrati se je
velik ptiã drvakrat, trikrat odgnal od tal, zamahnil s ‰iro-
kimi perutmi, se poãasi in hrupno dvignil v zrak, potem
pa naglo odletel vzdolÏ ravni. ·ele sedaj se je Lipa za-
vedela, da je prepodila veliko dropljo. BrÏ se je umirila
in bila sama s sabo zadovoljna. O, ne bodo je spazili, ãe
jo je celo oprezni ptiã zaznal ‰ele iz take bliÏine.

Zlatolasa se je priplazila skoraj tik do vrbovja. Pridr-

Ïala je sapo in napela u‰esa. Sedaj je Ïe razloãila govo-
rico. Pa kaj, ko so oni ob vodi delali tak hrup, da je skoraj
vsako besedo preglasil. Pomaknila se je ‰e bliÏe prelivu
in kaj kmalu razloãila pogovor. Poãasen in ãe je prav so-
dila, star glas je spregovoril:

»âudno! Nikogar od nikoder ni. Mladec! âe se nisi

navsezadnje zmotil.«

»Nisem.«
Lipa se je zdrznila in dvignila glavo iz trave. Glas se ji

je zdel znan. Ni pa ‰e bila za trdno preverjena, ãe je
spregovoril Oprezni Srnjak. Prenagliti se pa ni smela. Bi
utegnila pogubiti sebe in ves svoj malo‰tevilni rod.

»Mhm!« je prhnilo med vrbovjem. »Vsaj tista tvoja

vitka mladenka naj bi se od kod pokazala.«

BES

BOBRI 3: VRH

116

Lipi je vztrepetalo srce. Noge so ji pa kakor odpove-

dale. Ni se mogla dvigniti. Samo pokleknila je.

»Zlatolasa je ‰la najraje na lov in je ni doma.«
»Je, je, je. On je. Oprezni Srnjak.« Mladenka je ‰epe-

teje hitela sama sebi dopovedovati svojo sreão. Sedaj se
ji ni bilo treba niã veã skrivati. Vstala je in kar stekla sko-
zi vrbje do pristajali‰ãa. Ko je zagledala Opreznega
Srnjaka, ji je noga zastala. Reci pa ni mogla drugega ka-
kor samo: »Tukaj sem.«

»O, Zlatolasa Lipa!«
Oprezni Srnjak je spustil breme, ki ga je bil pravkar

dvignil, nazaj v drevak. V ‰irokem skoku je planil na su-
ho in ‰e naprej do mladenke in jo prijel za obe roki:

»Zlatolasa!«
«Oprezni Srnjak! Si se le vrnil. Ti, dobri mladec.« Lipa

je govorila tako tiho, da je nihãe drugi ni mogel razume-
ti kakor samo Srnjak.

V pristajali‰ãu je hrup utihnil. Nobena roka se ni veã

ganila. Oãi vseh pa so bile uprte v Zlatolaso in Oprezne-
ga. Izza oblakov je prav ta hip posijalo sonce.

»Dobro znamenje,« se je prvi oglasil Ostrorogi Jelen.
Sedaj se je ‰ele spomnil Oprezni, da mora Lipo vesti

k Ostrorogemu. Jelen si je pogladil sivo brado in na pol
povedal, na pol pa zamrmral v brke: »Saj ni tako vitka,
kakor si pravil.«

BES

BOBRI 3: VRH

117

Zlatolasa ni presli‰ala Jelenove sodbe. BrÏ je odgovo-

rila: »Res, bilo me je kaj malo. Pa smo se z mano vred vsi
popravili, odkar nam je Srnjak pomagal, da se moremo
preÏivljati. Bojimo se pa zime. Zato pa —«

Lipa je obmolknila. Ostrorogi je pa prijel mladenko za

rame in jo krepko potresel: »Niã naj te ne skrbi, Zlato-
lasa Lipa.«

»Pa kje tiãe drugi, da ni nikogar blizu?« je hotel vedeti

Srnjak.

»Vsi so zbeÏali v go‰ãave. Prepla‰ila sta nas Hrãek in

Zajãek, ki sta prikriãala v naselje, da gre nad nas divja
tropa bojevnikov.« Zlatolasi je bilo nerodno.

Oprezni se je naglas zasmejal: »Karpa sta pa kar pu-

stila. Natrgal je mreÏo in bi bil u‰el, da nisem jaz ‰e pra-
vi ãas priveslal in ga potegnil iz vode. Ju Ïe podraÏim,
kak‰na ribiãa sta.«

«Otrok je otrok. ·e dobro, da sta zatorej,« je branila

Lipa svoja dva bratca.

»Pojdita pobegle re‰it praznega strahu,« je odloãil

Ostrorogi.

«Pojdiva!»Srnjaku so se kar oãi zasvetile. BrÏ je vzel

oroÏje in karpa, da ga potoma ponese v naselje.

Zlatolasa in Oprezni sta od‰la. Ostrorogovci pa so za-

ãeli postavljati ‰otore in pretehtavati mladenko Lipo.
Vsem je bila v‰eã. Posebno njeni zlati lasje. Jelen sam je
pa predvsem mislil na zlato skrivajoãe dravske prodove.

BES

BOBRI 3: VRH

118

O, o! Se povzpne na vrh, kakor se ‰e nikoli ni noben je-
zerjan.

Srnjak in Lipa sta se v naselju samo toliko pomudila,

da je Oprezni obesil teÏkega karpa na leseno kljuko ob
odprtih vratih velike koãe. Mudilo se jima je proti go-
‰ãavi, da ãimprej odre‰ita prepla‰ene Ïenske, otroke in
starce. Govorila sta kaj malo. Kaj bi si pripovedovala, ko
sta Ïe tako vse vedela.

Ob robu go‰ãave ni bilo nikjer nobenega ãloveka.

»Kaj so se v zemljo udrli,« se je ãudil Oprezni. Zlatola-
sa se je pa nasmehnila: »âakaj, koj jih prikliãem.«

Srnjak je obstal. Lipa pa je zginila med drevjem. Spet

je postalo vse tiho in Oprezni je nestrpno ãakal.

Kivik, kivik, kivik.
Mladec je prisluhnil. Prepoznal je glas Lipe. V go‰ãavi

mora biti moãvirje ali pa celo kak preliv Drave. Pa se je
ta trenutek Ïe od vseh strami oglasilo kivikanje in go-
‰ãava je za‰umela. Srnjak je sedaj vedel, da prav z opo-
na‰anjem pribe sklicuje Zlatolasa Lipa svoj razbegli rod.
Kako naj bi ga pa drugaãe, ãe ga vodi âopasta Priba.
»Hej! Ha, ha, ha!«

K Opreznemu sta pritekla Hrãek in Zajãek. Od same-

ga veselja sta bila kakor iz uma. Drug ãez drugega sta
hitela pripovedovati, kako sta ujela zajetnega karpa, ki
ga morata pa ‰e potegniti iz vode, ãe ni taãas u‰el. Ko je
pa Srnjak fantiãema povedal, da karp Ïe visi v naselju,

BES

BOBRI 3: VRH

119

sta se pa Hrãek in Zajãek priãela kar na glavo postavljati.
»Haj, haj! Hopsasaj!«

Do veãera je Zlatolasa prikivikala vse razkropljence.

Sama in Oprezni sta od‰la za zadnjo starko v naselje.
âopasta Priba je razrezovala in delila teÏkega peãenega
karpa, katerega je Srnjak komaj pokusil. Samo toliko, da
ni odklonil gostoljubnosti.

Bila je Ïe tema, ko se je vrnil Oprezni Srnjak v tabo-

ri‰ãe Ostrorogega Jelena. Ob oãetovem ognju je sedel
Grãavi Brest. Pred sabo v naroãju je drÏal plitvo leseno
skledo in nepremiãno zrl na njeno dno, kjer je v majh-
ni razi blestelo v svitu plamenov dvoje drobnih zlatih
zrnc. Brest se ni mogel premagati. Koj je moral presku-
siti dravske prodove, ãe res skrivajo zlato. Sedaj je buljil
predse in samo to razmi‰ljal, kako bi tudi on mogel biti
deleÏen vsaj nekaj te mamljive kovine, za katero si mo-
re‰ pridobiti gore bakra in cina, na kupe oroÏja in vsa
druga bogastva. Oh! Le zakaj ni njegov sin, âokati Kla-
divar, za‰el na bregove Drave. Z Zlatolaso Lipo bi po-
stala vsa ob‰irna zemlja njegova in vsa brez‰tevilna skri-
ta blesteãa zrnca. Tako pa. Sku‰al se bo pogovoriti z
Opreznim Srnjakom. In je Grãavi Brest bolj mislil, kakor
pa ‰epetal:

»Zlato, zlatoo, zlatooo! Hrisá!«

BES

BOBRI 3: VRH

120

NEPREGLEDNE PLANJAVE

a nizki vzboklini je stalo troje temnih ‰otorov. Sre-

di njih je plapolal velik ogenj. Nad nepregledno

ravnino je leÏala gosta megla. âlovek je skoraj dlje segel,
kakor pa videl.

Nekaj krepkih mladcev in moÏ je posedalo in hodilo

okrog ognja; med njimi tudi Grãavi Brest, Brneãi Topol
in Bobneãi Panj. Pravkar so se bili vsi do sita najedli.
Ostrorogi Jelen se pa peãenega, njemu oddeljenega an-
tilopinega stegna doslej ‰e ni pritaknil. Z mrkim obra-
zom je stal ob svojem ‰otoru in sr‰eãe gledal naokrog,
kakor bi hotel z oãmi razgnati meglo. âelo je zgrbanãil
v zaskrbljene gube. Ni vedel, kje je. Da bi se zgubil, ga
ni skrbelo. Vrne se lahko po lastni sledi nazaj k Dravi in
v naselje âopaste Pribe, kjer je pustil z veã kakor polo-
vico moÏmi in mladci Opreznega Srnjaka, da si popra-
vi koãe in znova zabije trdno ogrado okrog njih in si
uredi domovanje po svoji volji in pameti. Ne. Ni ga skr-
bela pot nazaj. Le razgledal bi se rad, ko je Ïe prodrl tri
dni daleã proti jutranji strani.

Ostrorogi Jelen kar ni hotel verjeti, da zemlja onstran

prelivov ni naseljena. Ni strpel. Moral se je prepriãati.

BES

BOBRI 3: VRH

121

Odbral je najboj drzne bojevnike in se dal prepeljati ãez
Dravo. Da bi ga vode, na katere bo gotovo ‰e naletel,
predolgo ne zadrÏavale, je vzel s sabo tudi lahek drevak.
Tovorila sta ga Topol in Panj. In je hodil med holmi in
griãi, preveslal dokaj ‰iroko reko — Muro — in pri‰el na
nepregledno ravnino. Kako ves drugaãen je bil ta svet
kakor oni okrog Velikega jezera, katerega obrobljajo z
go‰ãavami porasli hribi, v daljavi se pa bleste Grintov-
ci in visoke SneÏne gore. Tukaj pa niã. Planjava, planja-
va, sama planjava. Le daleã za hrbtom zeleni podolgo-
vat hrbet ne kaj prida visokega pogorja. O skalnih gorah
pa nikjer ne sluha ne duha. Kaj svet onstran Drave sploh
nima konca? Sonce je vãeraj vz‰lo, kakor bi bilo zraslo
naravnost iz zemlje. âez dan je potem prevozilo Veliko
jezero. Zveãer pa je utonilo v morju. âudno!

Ostrorogi si je odrezal dokaj‰en kos antilopinega

stegna in priãel jesti.

Mnja! Tudi divjad je v teh krajih vsa druga. Nepre-

‰tevno mnogo je urnih antilop. Zajcev pa kar mrgoli.
Kako pa naj bi bilo drugaãe, ãe je vsenaokrog sama ste-
pa in kar niã go‰ãav.

In ptiãi. Vãeraj so ‰vigali po travi veãji in manj‰i, ki so

le neradi vzleteli. Ponoãi in tudi ‰e sedaj se pa spet ogla-
‰ajo moãvirniki in ne daleã od tod proti jugu v trumah
vre‰ãi vodna perjad.

BES

BOBRI 3: VRH

122

Jelenu je zapihal v obraz rahel veter. Megla se je pre-

trgala in pokazalo se je sonce. MoÏje in mladci so vsi do
zadnjega vstali in se z gospodarjem vred zaãeli razgle-
dovati.

Megla se je kar hitro dvignila in se zgostila v svetel

oblak, ki je poãasi, da se je komaj videlo, plaval nad ne-
preglednimi planjavami.

»Morje!«
Brneãi Topol je sunkovito pokazal proti vodi, ki se je

na ‰iroko razlivala sredi moãvirij. Onstranskega brega
pa nikjer ni bilo videti. Topol je brÏ segel po brenko in
priãel peti:

»Voda ‰iroka
sredi ravnine,
oblaki ptiãev
letijo prek nje.«

Bum, bun, bum, bum.
Bobneãi Panj, ki ni imel svojega bobna s sabo, je kar

s pestjo udarjal na poveznjen drevak. Dvignil je jate pi-
tiãev. Vre‰ãaje so leteli proti ‰iroko razliti vodi. Prav tako
je prepla‰il tudi ãredo antilop, ki so naglo, da bi jih no-
ben srnjak ne dohajal, beÏale od vode v travnato stepo.

»Morje, morje?« je razmi‰ljal Ostrorogi. Kar v glavo

mu ni hotelo iti, da bi bilo sredi biãevja, loãja in trstja in

BES

BOBRI 3: VRH

123

pa povrhu ‰e sredi nepreglednih planjav res morje.
Mora se preveriti.

Za dva, tri luãaje daleã je zagledal Jelen precej ‰irok

pas vode. Koj je uganil, da je to reka, ki se zliva v jezero
ali morje ali kar koli Ïe je veliki razliv pred njim. BrÏ je
ukazal dvigniti drevak in ga zanesti na moãvirni breg.
Grãavega pa je povabil, naj gre z njim.

Urno sta veslala Ostrorogi in Brest po lenem pritoku

— dana‰nji Zali — proti nepregledni planjavi vode. Pre-
podila sta dokaj jat ptiãev. V strugi pa so se drstili vlaki
rib.

Îe davno je ostala poãasna reka za njima, Jelen in

Brest sta pa ‰e kar naprej gnala svoj mali drevak. Brego-
va na desni in levi sta se ãedalje bolj odmikala, pred nji-
ma se pa od nikoder ni hotela pokazati trdina. Kaj res
veslata po brezbreÏnem morju?

Pa se je domislil Ostrorogi. Segel je ãez rob drevaka in

zajel v peri‰ãe vode. Srknil jo je v usta in pocmakal. Po-
tem jo je poÏrl in je spregovorij:

»Saj sem vedel, da sredi teh nepreglednih planjav ne

more biti morja.«

»Morebiti pa le je,« je ‰e vedno pomi‰jal Grãavi.
»Ne. Morje je slano in neuÏitno, ta voda pa je sladka

in pitna.«

In je ‰e Brest brÏ pokusil vodo iz sedanjega Blatnega

jezera in pritrdil oãetu: »Res je. Ni morje.»

BES

BOBRI 3: VRH

124

Ostrorogi in Grãavi sta drevak zaobrnila in veslala na-

zaj proti Zali in tabori‰ãu ob njenem bregu. V soncu so
poblestevala krila vzletavajoãih in spreletavajoãih se pti-
ãev. In je menil Brest:

»âudno, da se tod nihãe ni naselil.«
»Preveã je moãvirja in ni pripravnih plitvin za koli‰ãa.

Pa tudi o bobrih ni nikjer sledu.« Ostrorogi se je ves ãas
skrbno razgledoval naokrog.

»Koli‰ãa! âe jih prav ni. Tudi Srnjak bo bival na trdi-

ni.«

»Îeee —!« je zategnil Jelen. »Pa vendar —«
Potem sta oba obmolknila. Od jezera, ki mu nista vi-

dela do konca, in pa od nepreglednih planjav sta bila
kakor omotiãna.

Ostrorogi je koj, ko se je vrnil v tabori‰ãe na nizki

vzboklini, ukazal zadeti bremena in drevak in odvedel
svojo malo odpravo nazaj proti Dravi. Sedaj je vedel, da
svet âopaste Pribe proti jutranji strani res nima meja.
Dobro se bo usedel prebrisani Oprezni Lisjak. Prav!

Naglo se je vraãal Ostrorogi nazaj na bregove Drave.

Bil pa je vso pot zami‰ljen. Kar nekaj mu je reklo, da se
od prostranih nepreglednih planjav ne poslavlja za ved-
no. So ga ãedalje bolj mikale.

Nepregledne planjave je preletela ponoãi nevihta. Niz-
ko so se vnemali bliski. Drdrajoãi gromi so ropotali prav

BES

BOBRI 3: VRH

125

pri tleh, se valili prek moãvirij in step in se zgubljali ne-
kam v brezkonãnost, kakor bi jih poÏirala zemlja. Dra-
ve same nevihta ni dosegla. Le nekaj kapelj deÏja je pad-
lo na njene bregove.

Jutro je bilo jasno in hladno. Naselje âopaste Pribe se

je Ïe navsezgodaj vznemirilo, kakor se Ïe davno ni tako.
Vse je bilo na nogah: zgrbljeni starci, izÏete matere, vit-
ke mladenke in celo na pol odrasli otroci. Vsak je drÏal
v roki vsaj moãno dolgo palico ali pa kratko, ukrivljeno
krepelo, nekateri celo po dvoje. Temu ali onemu je visel
prek rame tudi met, troje za pest debelih kamnov, po-
vezanih skupaj z vrvmi, po tri pedi dolgimi. S sulico ali
lokom je bil pa le redkokdo oboroÏen. Sekire kar nihãe
ni imel. Celo noÏev je bilo kaj malo.

Najveã je imel opravili starec ârni Gaber. Za boj prav

gotovo ni bil veã; padel bi v prvem spopadu. Toliko je pa
‰e vedno imel moãi, da izpelje kroÏni lov v stepi. Hodil
je po naselju naokrog, dopovedoval Ïenskam to in ono,
miril otroke in teÏko ãakal, kdaj pridejo jezerjani iz svo-
jega tabori‰ãa ob pristajali‰ãu.

Vzslo je sonce in rahel veter je priãel susiti roso. Ga-

ber je pristopil k Zlatolasi Lipi in ji dal kozji rog:

»Pol kroga bo‰ vodila ti, za drugega pol pa ne vem.

Sam prepoãasi hodim.«

»Kaj misli‰, da bi Oprezni Srnjak ne znal, ãaprav ni

vajen na‰ih krajev?«

BES

BOBRI 3: VRH

126

»Znal bi Ïe. Samo ãe bo hotel.«
»Mu poreãem jaz.«
»Tako —?«
Hrup v naselju âopaste Pribe je kar iznenada utihnil.

Kakor bi se bili otroci in Ïenske ustra‰ili Ostrorogovcev,
ki so prihajali od Drave sem, vsi teÏko oboroÏeni. Vodil
jih je Jelen sam. Ni se mogel potajiti. Zmajeval je z gla-
vo, ãe‰ le kaj naj poãne ta druhal na lovu. Najraje bi se
obrnil, pa tega ni smel storiti. Zavoljo Opreznega Srnja-
ka ne. Bi mu utegnil kaj skaziti. Da pa mladec misli prav
zares, je videl. Seli‰ãe je kakor prenovil. In tudi sedaj je
stopil naravnost k Zlatolasi Lipi, ki mu nekaj dopovedu-
je in mu ponuja kozji rog. Srnjak pa ji prikimava in je
rog vzel.

Trrraaa, trrraaa, trrraaa!
Oprezni je trikrat zapored trdo zatrobil in zaklical:

»Pojdimo!»

»Lej!« si je mislil Ostrorogi. »Kar prilastil si je vodstvo.

Ima prav. Se mu pozna, da je Ostrorogovec.«

Srnjak in Zlatolasa sta pristopila k ârnemu Gabru.

Oprezni je starca potrepljal po ko‰ãeni rami in mu ka-
kor velel: »He! Daj, pokaÏi nam, kje in kako ste vãasih
obkroÏali divjad.«

Stari lovec se je zasmejal in pokazal svoje ‰krbaste ãe-

ljusti.

BES

BOBRI 3: VRH

127

Potem so od‰li proti ravnini med Dravo in Dravinjo.

Spredaj so hodili ârni Gaber in Oprezni Srnjak in Zla-
tolasa Lipa. Za njimi so se podili otroci. V sredi so vre-
‰ãale Ïenske. Tudi nekaj starcev je bilo vmes. Ostroro-
govci so ‰li zadaj. Sami zase. Kakor bi jih bilo sram, da
gredo s tako druhaljo skupaj na lov. Naka! Iz te zmede
ne more biti kaj prida plena.

Otroci spredaj so zakriãali. Prepodili so bili Ïe nekaj

zajcev, ki so skakljali pred njimi naprej v ravnino.

Onstran nizkega grmiãevja na mali vzboklini se je

ârni Gaber ustavil. Otrokom in Ïenskam je ukazal ob-
molkniti. Nato je ãakal, da so se vsi zbrali in da je pri‰el
tudi Ostrorogi Jelen. Temu je izvedeni planjavski lovec
razloÏil, kako misli. Daleã spredaj v stepi mu je pokazal
nekaj visokih topolov. »Tam je na‰a sreda,« je rekel. »To
obkolobarimo in nazadnje se vsi tam snideno. Tvoj mla-
dec Oprezni Srnjak in pa na‰a Zlatolasa povedeta vsak
svojo vrsto naokrog. Tebe pa prosim, da razpostavi‰
med na‰e ljudi svoje bojevnike. Kadar Srnjak zatrobi,
bosta obe vrsti sklenjeni prav toliko daleã za topoli, ka-
kor sedaj stojimo pred njimi. Nadejam se obilnega ple-
na.«

»Ne vem,« je odkimal Ostrorogi.
»Bo‰ videl.«
Sonce je stalo Ïe dokaj visoko na nebu in prej hladno

jutro se je ogrelo. Od pridvignjene vzbokline v nepre-

BES

BOBRI 3: VRH

128

gledni ravnini je zaãelo lesti v stepo dvoje vrst, kakor
dvoje kaã, ki se pa vedno kraj‰ata in pu‰ãata za sabo raz-
tresene, ãedalje manj‰e temne mejnike.

Ostrorogi se je razgledoval z vi‰ine pred nizkim

grmovjem. Tu in tam je pred Srnjakom in Zlatolaso
vzletela kita jerebic, ali pa je prhnil zajec iz trave. »Ka-
kor je videti, je precej divjadi tod. Pa kaj bo ta drobiÏ.«
Jelen ‰e vedno ni hotel verjeti v uspeh lova, ki ga je bil
zastavil ârni Gaber.

Sonce je priãelo pripekati. Zlatolasa in Oprezni sta

kar utonila nekje v ravnini. O, paã. Tam zadaj, daleã za
topoli, se premika dvoje tankih, zavitih ãrt. Razstopata
se in se bosta vsak ãas sklenili.

Vlaga, ki jo je bilo sonce dvignilo iz trave in jo segre-

lo, je priãela nizko nad zemljo potrepetavati. Stepa pa je
utihnila, kakor bi ne bilo v njej nobenega ãloveka nikjer
in nobene Ïivali. Le velik kolobar lovcev in gonjaãev je
nemo stal daleã proã od osamljenih topolov.

Ti‰ino je pretrgal hre‰ãeã glas kozjega roga.
Trrraaa! Trrraaa! Trrraaa!
Temne postave v bliÏini, v daljavi pa samo ‰e ãrne

pike, so oÏivele. Priãele so vzklikati in se pomikati pro-
ti topolom v sredi velikanskega kolobarja, ki se je ãedalje
bolj zoÏeval.

Stepa se je kakor prebudila iz spanja. Trava se je vse-

povsod pregibala. Vzletale so jate jerebic. Droplje so

BES

BOBRI 3: VRH

129

tekale sem in tja, zajci pa poskakovali vse navzkriÏem.
Ne. Kaj takega Ostrorogi Jelen ni priãakoval. ·el je v
vrsti med Gabrom in Brestom in se molãe ãudil.

Prek planjave je v skokih pridrvela ãreda antilop. Na-

ravnost proti Ostrorogemu. Jelen je obstal in napel lok.
Siknila je pu‰ãica. Zajeten kozel je udaril s smrãkom ob
zemljo. âreda je odskoãila nazaj, da spet na drugem kra-
ju zadene ob strnjeno vrsto lovcev in gonjaãev. Ostroro-
gi je pohitel k poginjajoãi Ïivali in jo s sekiro do kraja
pobil.

»Lej, lej, lej!« je Jelen odkimal s sivolaso glavo in po-

gledal proti ârnemu Gabru. Prav ta hip je stari lovec za-
vihtel svoj met. S kamni obteÏene vrvi so se ovile okrog
nog beÏeãe droplje. Razprostrla je perutnice, pa se ni
mogla zaleteti in dvigniti od tal. Drobencljaje je pohitel
k teÏkemu ptiãu stari Gaber, mu s krepelom razbil pe-
pelnatosivo glavo in mu odvil met od nog. Droplje ni
pobral. Pustil jo je leÏati kar v travi.

Ostrorogi je ‰e vedno stal pri ubitem antilopinem

kozlu. Ni vedel, kaj naj sedaj zaãne. Pa mu je ârni Gaber
zaklical:

»Naprej, naprej! Kar naprej, da se ne pretrga krog.«
In so spet ‰li proti samotnim topolom, ãedalje poãas-

neje, ãedalje bliÏe drug drugemu. Kolobar je postajal
vedno bolj strnjen in vedno manj‰i. Otroci so kriãali in
Ïenske vre‰ãale, kakor bi bili oboji ponoreli. Prepla‰ene

BES

BOBRI 3: VRH

130

so begale antilope naokrog in padale druga za drugo.
Kako jo ta ãudni pogon zajel tudi srnjaka, ki ga je Brest
podrl s sulico, si Ostrorogi res ni znal raztolmaãiti. Le
kje je tiãal, ko nikjer ni go‰ãav. Najraje je leÏal v senci to-
polov.

»Lej! Celo dva volka teãeta tamle s podvitimi repi.«
Frrrrrrr!
Prek Jelenove glarve je zletel cel oblak jerebic in pre-

pelic in hrestaãev. Prav res je sonce zatemnilo. Le zakaj
jim niso nastavili mreÏ in zank? Pa se je Ostrorogi koj
spomnil, da bi tanke mreÏe za ptice veãja divjad vse po-
teptala in raztrgala.

Kakor bi jih bila drobna kuretina spomnila, so priãe-

le vzletavati tudi teÏke droplje. Odletele so druga za
drugo iz kolobarja nazaj v prosto stepo.

Kolobar se je skrãil na dobra dva strela ‰irine. Veãje

divjadi ni bilo nikjer veã videti. Tudi obeh volkov ne. Ali
sta padla ali sta u‰la, ali pa se kam prihuljila. Pa komaj.
Zajci so pa skakali po travi tako na gosto kakor kobili-
ce. Med njimi so pa tekale lisice. Ena je smuknila prav
tik Ostrorogega. âe bi drzal v rokah krepelo, bi jo kar
gotovo ustavil. Sulica in lok sta pa prepoãasna za tako
malo in urno Ïival.

In nazadnje. Krog se je stisnil. Nak. âe bi mu kdo pra-

vil, bi tega nikdar ne verjel. Tako pa je Ostrorogi Jelen,
sloviti jezerjanski lovec, sam videl, da so ne samo Ïen-

BES

BOBRI 3: VRH

131

ske, tudi otroci s palicami pobijali zajce, tako mnoÏico
so jih bili segnali skupaj.

Pod topoli se je kolobar gonjaãev s palicami in krepeli

in pa redkih oboroÏenih lovcev med njimi spet zmedel
in se razstopil v neurejeno trumo razgretih ljudi. V zna-
menje, da je sedaj pobijanja konec, je Oprezni Srnjak
spet trikrat zatrobil na grbasti kozlov rog. Ta trenutek je
pa iz srede topolov planil velik zajec. »Daj ga, daj ga!« so
kriãali vsi vprek. Stali so pa tako na gosto skupaj, da nih-
ãe ni mogel niti s palico mahniti po njem, kaj ‰ele, da bi
vrgel vanj met ali krepelo. In med nogami in pod njimi
je dolgou‰ec pobegnil Ïiv in zdrav na stepo. Najraje ves
ãas lova niti vstal ni bil. Potuhnil se je in mirno ãakal na
svojem leÏi‰ãu in se mu je res posreãilo odnesti koÏo.

Lovci in gonjaãi so se najprej oddahnili. Potem so ‰li

pobirat plen. Mo‰ki teÏjo divjad, Ïenske droplje in lisi-
ce, otroci pa zajce. Prav nihãe se ni vrnil s praznimi ro-
kami v naselje. Prav vsak otrok je prinesel zajca. Neka-
teri celo po dva, tri, da so jih komaj zmagovali,

Naka! Kaj takega pa go‰ãav in moãvirij in jezera vaje-

ni Ostrorogovci niso priãakovali.

»âe bi imel dovolj mo‰kih,« je mislil Ostrorogi Jelen,

ko se je vraãal zveãer nazaj v tabori‰ãe. »âe bi jih imel.
— Ne, lep‰e zemlje si kar ni mogel zbrati Oprezni
Srnjak. Îito, Ïivina, divjad. Vse, prav vse ima, razen bo-
brov. Te pa teÏko odtehta zlato.«

BES

BOBRI 3: VRH

132

Oprezni Srnjak ta ãas ni prav niã mislil ne na zemljo,

ne na bobre in ne na zlato. Ostal je bil v naselju in se
pogovarjal in videl pred sabo samo Zlatolaso Lipo.

Ostrorogovci so Ïe vsi spali, ko se je Oprezni vrnil k

‰otorom. Nihãe se ni zmenil zanj. Samo pes in psiãka sta
mu prirepkljala naproti, kakor bi vohala v njem svojega
novega gospodarja.

Noã je bila mirna. Le ptiãi so z zateglimi ÏviÏgi leteli

vzdolÏ Drave prek nepreglednih ravnin.

Naselje âopaste Pribe je bilo vznemirjeno kakor doslej
‰e nikoli ne. Pred vhodom zunaj plotu, na obe strani
vzdolÏ razhojene steze, je zapored gorelo veã ognjev. Od
njih je di‰alo po ribah, peãeni divjadi in kuretini, da so
se otrokom kar sline cedile. Danes se najedo mesa do
grla. Nestrpno so se ozirali proti pristajali‰ãu v razlivu
Drave, kdaj se dvignejo Ostrorogovci.

Dolgo so ãakali, pa so le priãakali. Sonce se je Ïe bliÏa-

lo svojemu vrhu. Od temnih ‰otorov se je odtrgala do-
kaj dolga vrsta bojevnikov. Vodil jo je Ostrorogi sam. V
naselju Pribe so pa starci in nekateri deãki od‰li od og-
njev v ogrado. Leso so za sabo zaprli in jo ‰e podprli.
Îenske so ostale kar zunaj. âe bi ‰o zares, bi seveda one
prve zbeÏale na varno.

Ponosno so prikorakali jezerjani pred naselje raven-

cev, vsi oboroÏeni in kar najlep‰e obleãeni. Posebno

BES

BOBRI 3: VRH

133

brhek je bil Oprezni Srnjak, ki je hodil zadnji. Pred za-
prto leso se je vrsta morala ustaviti.

»Odprite, odprite, odprite!« so zaãeli Ostrorogovci na

pol prositi, na pol zahtevati.

»Kdo pa ste?« se je oglasil ãez plot ârni Gaber.
»Po‰teni in mirni ljudje, ki hodimo okrog po preme-

njavah.«

»Pri nas nimamo niãesar premenjati,« je odgovoril

starec.

»O, paã, paã. Sli‰ali smo, da imate pri vas mladenko

z zlatimi lasmi.«

»Imamo jo, imamo jo, pa je ne damo.«
»Pa ãe vam mi dovolj ponudimo zanjo? Kaj bi radi?«
»Trikrat za vse prste na obeh rokah molznih bu‰.«
»Haaa! Eno luno staro tele, ãe hoãete.«
Gaber je privedel k lesi zgrbljeno starko, ki je hodila

ob palici: »Za luno staro tele so pri nas take Ïenske, ne
pa zlatolase mladenke.«

»Pa dodenemo ‰e svoje pu‰ãice in sulice in sekire in

noÏe.«

»Aha! Vas Ïe razumemo. Otimali bi radi. Kakor zajce

vas napodimo.«

»Se vas prav niã ne bojimo.»
Glasen vri‰ã v naselju je presekal ponarejeno prere-

kanje. Potrebno je bilo zavoljo starih ‰eg, ki so tudi ta-
krat, kadar je bilo vse dogovorjeo, posnemale odkup ali

BES

BOBRI 3: VRH

134

pa ugrabljenje mladenke. Vãasih, kakor tokrat, se je pa
oboje pome‰alo.

Oprezni Srnjak je od zadaj preplezal plot naselja, se

utihotapil v veliko koão in je pravkar pripeljal za roko iz
nje Zlatolaso Lipo. Branila se je samo zavoljo lep‰ega.
Njena bratca Hrãek in Zajãek sta pa Opreznega s pest-
mi tolkla po hrbtu, kakor bi zares hotela ubraniti sestro.
Zraven sta na vse grlo kriãala, vmes se pa tudi vãasih
naglas zasmejala.

Da je bil vri‰ã ‰e veãji, so kriãali tudi drugi. Vsi vprek.

Ostrorogovci so medtem udrli skozi leso, dvigali sulice
in mahali s sekirami.

Oprezni Srnjak je visoko privzdignil svojo nevesto in

zaklical: »Zlatolasa Lipa je odslej naprej moja Ïena.
Kdor se je dotakne, ga ubijem.«

In je Oprezni postavil Lipo spet na tla in ji nataknil

zlato zapestnico. Seli‰ãe in Ostrorogovci so zavrisnili.
Tenkoprste Vrbe otroci pa so udarili na strune in boben
in zapeli:

»·irne planjave,
brezkonãne daljave.
Leto zori.
Gospodar naj Ïivi!
Haj, haj, haj! Juhahaj!«

BES

BOBRI 3: VRH

135

Ob bregovih Drave sta se razlegla pesem in vrisk ka-

kor do takrat ‰e nikoli.

In potem so peli in jedli in pili pozno v noã. Îe dokaj

svojih potov so prehodile zvezde, preden so se Ostroro-
govci vrnili nazaj v svoje ‰otori‰ãe.

Oprezni Srnjak je pa ostal v naselju âopaste Pribe.

Nastanil se je z Zlatolaso Lipo v veliki koãi. Gospodar!

Ostrorogi Jelen je ãez dva dni odrinil s svojo odpravo

nazaj proti Velikemu jezeru. Opreznemu je pustil dokaj
orodja in oroÏja in pa enega mladca manj, kakor je vseh
prstov na obeh rokah. »Mladenk ti pa ne manjka, kakor
vidim,« je rekel Jelen Srnjaku. »Se Ïe poãasi razraste‰,
kakor sem se jaz. Pa na Veliko jezero nikar ne pozabi!«

»Ne bom. âe se bo‰ spoprijel s ãrnolasimi vzhodnja-

ki, ti prav gotovo pridemo vsi pomagat.«

»Hm, hm! Vzhodnjaki — Hrisá!«
To so bile zadnje besede, ki jih je spregovoril Ostro-

rogi Jelen, preden je od‰el.

Dan je bil mraãen in brez sonca.

BES

BOBRI 3: VRH

136

VELIKI LOV

a Bobrovi skali v koncu Dolge doline je plapolal
visok ogenj. Poleg njega je Ïdel Ostrorogi Jelen.

Od spredaj ga je grelo, hrbet pa si je bil odel s koÏuhom.
Noã je bila hladna.

Vse naokrog je bilo tiho. Le skovik, ki ga je bil priva-

bil svit plamenov, se je ogla‰al blizu nekje v go‰ãavi.

Ostrorogi je bil truden in niã kaj prave volje, ãeprav je

s svojimi ljudmi zadnje dni nalovil in uplenil toliko bob-
rov, kakor jih doslej niti pribliÏno nobeno leto ni. Bo po-
treboval za premenjavo ãimveã koÏuhovine in bobrovi-
ne. Posebno za cin, brez katerega ni brona in ne sulic in
ne noÏev in ne sekir. KoÏe in bobrovino in odveãno me-
so je dal odpeljati domov na koli‰ãe, z repi je pa pod noã
gostil glavarje in veljake rodov, ki jih je bil povabil na
veliki lov. Tudi dokaj pijaãe je potoãil in prav precej vina.
Niã zato. Îe ve, kaj dela. Samo —

Da Turovcev ne bo, je vedel, ãeprav jih je povabil. Teh

zlepa ne pridobi. Vsaj dokler Ïivi Ko‰ata Jelka ne. Jih
kako drugaãe ukroti. Da pa tudi Pelikanov izpod Belega
otoka ni, nak, tega bi si pa ne bil nadejal. Kaj ‰e vedno

BES

BOBRI 3: VRH

137

niso pozabili zamere zavoljo Drobne Grlice in Presuka-
nega Lisjaka? Najraje imajo Turovci svoje prste vmes.
Seveda! Sosedje so si. Pa kaj je piãilo Mrkega JeÏa, da
noãe sprave, ki mu jo on ponuja? Mar misli, u‰ive dekle
sin, da bo Ostrorogi Jelen po kolenih ti‰ãal za njim. In
gre in nahujska ‰e rod Godrnjavega Medveda. Le poãa-
ka naj!

Drugi glavarji so pa kar vsi pri‰li. Sedaj leÏe na gor-

kem pod ‰otori tam na bregu in se odpoãivajo. ·e celo
straÏar dremlje ob uga‰ajoãem ognju. Ne dramijo jih
skrbi. ·e sanja se jim komaj, kaj grozi vsemu Velikemu
jezeru. On pa mora noã in dan misliti na ãrnolase
vzhodnjake.

Ostrorogi se je zagledal v pojemajoãi ogenj in videl

skozi Ïerjavico prav do kosti belega bobra. Le zakaj mu
je pred davnimi leti namignil, naj ga pokoplje zavitega
v pelikanove peruti? Se mar kani kdaj preleteti v drug
kraj?

Jelen je zameÏal in naslonil glavo v dlani. Namesto

plamenov je sedaj videl pred sabo svojo umrlo mater
Skalno Zvezdo. Stala je visoko vzravnana, z roko pa mu
je kazala proti jutranji strani. Pa ne, kakor bi ga svarila
pred nevarnostjo, ki mu grozi od vzhoda. Ne. Nekako
svetovala mu je, naj bi on sam od‰el v jutranje kraje. Ne,
ne, ne!

BES

BOBRI 3: VRH

138

Kaj pa Oprezni Srnjak?
»On je mlad in si mora Ïivljenje ‰ele zgraditi. Jaz sem

to Ïe vse opravil in ne bom na stara leta znova zaãenjal.
Posebno ‰e, ko sem tik pred tem, da stopim na svoj
vrh.»

Ostrorogi se ni zavedel, da se je zaãel z umrlo materjo

in s kostmi belega bobra glasno pogovarjati. Starãek!
Tako se je v oba zamislil, da ni sli‰al ne skovika, ki se je
‰e vedno zdaj pa zdaj oglasil, ‰e manj pa zateglih glasov
seleãih se ptiãev. Pozabil je tudi priloÏiti na ogenj, da je
povsem po‰el. ·ele hlad ga je predramil iz zami‰ljenosti.
Zdrznil se je, zagrebel Ïerjavico v pepel, zlezel pod ‰o-
tor, se zavil v koÏuh in legel poleg trdo speãega Jasno-
okega Orla. Preden je zaspal, se je trdno odloãil, da koj
jutri opozori zbrane glavarje, naj brez odla‰anja priãno
pripravljati svoje rodove na spoprijem s ãrnolasimi
vzhodnjaki. Ko uvidijo, da ima prav, bo pa kar samo po
sebi njemu pripadla prva beseda. In potem —

Ostrorogi je zasanjal o svojem bodoãem gospostvu

nad vsem Velikim jezerom. Spodaj v strugi je pa Ïubo-
rela okrog Bobrove skale mrzla voda Dolgega potoka.

Ob svitu je postalo tudi pod ‰otori hladno. Zunaj je

leÏalo na debelo slane. V go‰ãavah so za‰ãebetali ptiãi.
V koncu Dolge doline so oÏiveli ognji. Najvi‰e je zapla-
polal na Bobrovi skali. Se je bil Jasnooki Orel pobrigal
zanj.

BES

BOBRI 3: VRH

139

Okrog prasketajoãih ognjev so hrumeli lovci. Jedli so

in se greli in se pripravljali na odhod. Najbolj podvzet-
ni so bili Kozorogovci izpod SneÏnih gora. V priãako-
vanju lovskega veselja so jim kar oãi Ïarele.

Ostrorogi Jelen se ni odpoãil, kakor bi se bil rad. Bil pa

je ‰e od mladih nog vajen trdih naporov. Prav za niko-
mer ni zaostajal, ãeprav je bil najstarej‰i izmed vseh. To-
krat se je on postavil na ãelo vrste in jo odpeljal ob
ârnem potoku po dobro udelani stezi proti veliki ogra-
di. Slana je hre‰ãala pod njegovimi bosimi nogami, pa si
jih ni maral oviti s koÏuhovino. Naj le vidijo, da ga ne
teÏe leta in da svojo sivo glavo ‰e vedno lahko pokonci
nosi.

Ob ogradi je Ostrorogi spet hotel biti povsem sam.

Dal je zamreÏiti vhod proti Dolgi dolini in pokazal vsa-
kemu lovcu posebej, na katero drevo naj spleza in kako
naj se ugnezdi. In da naj pobijajo divjad od kraja, staro
in mlado, vse, kar koli bi za‰lo v ogrado, je naroãal. Lov-
ci so se spogledovali. Ne. Te navade Ostrorogi Ïe dokaj
let ni veã imel. In nekateri drugi so jo tudi Ïe opu‰ãali.
Sedaj pa — Nak! Zmajevali so z glavami. Jelen jim pa ni
maral povedati, da rabi letos ãimveã nasu‰enega mesa.
Poleti ne bo ãasa kaj prida se ukvarjati z lovom. Bo ves
njegov rod imel ãez glavo opraviti s ãrnolasimi vzhod-
njaki. In pa — Vztrajnemu Volku in Rjavemu Medvedu,
ki sta vãeraj odvedla veliko trumo gonjaãev na vrhove

BES

BOBRI 3: VRH

140

daleã zadaj za ârnim potokom, je velel, naj sku‰ata za-
jeti posebno tisto ãredo zobrov, ki prehaja prek meje
Turovcev. Ha! Ne zasluÏijo drugega, Ko‰ata in Rak in
Tulpa in Lisjak. Smrdljivci!

Vse do zadnjega lovca, ‰e celo Jasnookega, lastnega

sina, je Ostrorogi razpostavil sam. Sebi je pridrÏal spod-
njo rogovilo na starem hrastu tik ob vhodu v ogrado.
Jelen se je ozrl naokrog. Vse je bilo v redu. Veter ni bil
ravno najbolj pravi. No, pa saj lovcev na drevju Ïivad ne
ovoha tako brÏ. âe bi stali na tleh, bi se jih pa Ïe uteg-
nil ogniti.

Lovci v kro‰njah dreves so si pripravili sulice in loke

in nabite tule. Ker ni bilo pogona ‰e nikjer ãutiti, so se
zaãeli z drevesa na drevo pridu‰eno pogovarjati. Ostro-
rogi je ujel, da sta ga njegova soseda ‰e vedno preceni-
la za kakor kremen trdnega dedca. Kar dobro se mu je
zdelo. Ooo, ‰e se jim pokaÏe, ko jih popelje proti ãrno-
lasim vzhodnjakom.

Sonce se je povzpelo Ïe skoraj za ãetrtino svoje dnev-

ne poti visoko na nebo. Priãelo je greti. Kar prileglo se je.
Lovci pa so ãakali in ãakali in ãakali. Okrog njih so v
drevju in grmovju ‰ãebetali ptiãi. V ogradi je stikal str-
Ïek. Veverica je brskala po ‰umeãem listju. Od nekod je
priletelo par krokarjev. Kakor bi ãrni ptiãi Ïe naprej slu-
tili obilno Ïretje.

Lovci pa so ãakali in ãakali in ãakali —

BES

BOBRI 3: VRH

141

Pre, pree, preeeã!

Zadrli so se irti. Lovci v drevesih so utihnili in napeli

oãi in u‰esa. Okrog velike ograde je nasitala gluha ti‰ina.

Sãek, ‰ãek, ‰ãek!
V grmovju sredi zavraãnega plotu se je vznemiril ‰e

drozg. Izmed lovcev med vejami se niti ganil ni nihãe
veã. Skozi nezamreÏeni vhod v ogrado je v rahlem drn-
cu pritekel lisjak. Nekaj se mu ni zdelo prav. Ustavil se
je, se razgledal na vse strani in se obrnil celo nazaj. Na-
zadnje je povohljal ‰e s smrãkom po tleh, nato je, kakor
bi se poãutil popolnoma varnega, prav poãasi od‰el na-
prej naravnost po sredi ograde. Pred zamreÏenim dru-
gim vhodom se je spet ustavil. Takrat je zabrnela tetiva
in izstreljena pu‰ãica je lisjaka naravnost pribodla k
tlom. Samo s ko‰atim repom je ‰e nekajkrat zamahnil,
preden je poginil.

»Dobro znamemje za ves nadaljnji lov,« si je rekel

Ostrorogi in je spet prisluhnil v poboãje hriba za sabo.
Zasli‰al je nagle skoke in zagledal skozi brezlistno drev-
je in grmovje dva srnjaka. âudno se mu je zazdelo, kaj
da se jima tako zelo mudi. Kozla, oba Ïe brez rogovja,
sta drla skozi ogrado naravnost proti mreÏi. Pa ‰e pre-
den sta jo dosegla, so ju podrle pu‰ãice.

Po bregu navzdol je za‰umelo listje. Jelen se je ozrl in

opazil pet volkov. V ravni vrsti so tekli drug za drugim.

BES

BOBRI 3: VRH

142

»Volkulja s skoraj odraslimi volãiãi,« je presodil Ostro-
rogi. Sedaj je tudi vedel, zakaj se je srnjakoma mudilo.
Gonili so ju volkovi, ki jih je dvignil pogon.

Spet so siknile pu‰ãice. Volkulja in dva volãiãa so ob-

leÏali; dvema se je pa posreãilo izmuzniti skozi presled-
ke v ogradi. V daljavi nekje se je oglasilo rukanje jelenov.
»Aha! Îe prihajata Vztrajni Volk in Rjavi Medved.«

Ostrorogi ni utegnil veã misliti na gonjaãe. Potujeno

je pristopal tik podenj velik los z veliãastnim lopatastim
rogovjem. Jelen je Ïe dvignil sulico, pa se je spomnil, da
bi ne ravnal prav, ãe jo vrÏe. Îivad naj pade ãim bliÏe
mreÏe pri onstranskem vhodu. âez kri divjad nerada
gre. In ãe bi ne zadel dovolj, bi se utegnil los obrniti in
pobegniti. ·koda bi ga bilo!

Kdaj in kako je los padel, Ostrorogi ni videl. Zmotila

ga je srna z dvema kozliãema, ki je med vhodom obstala
in zamahnila nekajkrat z u‰esi. Zaãutila je nevarnost, se
naglo obrnila in zbeÏala nazaj. Jelen ni izstrelil za njo
pu‰ãice. Naj Ïivi, mati.

Vrsta gonjaãev se je bliÏala. Ostrorogi je Ïe razloãil

njih krike. Go‰ãava v bregu pa je ãedalje bolj glasno hru-
mela.

Niã kaj pla‰no je pripeljala stara ko‰uta trop jelenja-

di. Poznalo se ji je, da je vajena steãine skozi ogrado.
·ele sulice, ki so priãele zadevati z dreves, so trop pre-

BES

BOBRI 3: VRH

143

pla‰ile. Ko‰uta sama se je zapletla v mreÏo. Jeleni pa so
se razbeÏali, begali ob plotu naokrog in drug za drugim
padali.

V ogrado je pritekala ‰e druga divjad. Medvedka je

pripeljala tri mladiãe, dva leto‰nja in enega lanskega.
Prilomastill je tudi star medved. Ko je zagledal zmedo in
ovohal kri, je zarenãal, se postavil na zadnje noge in po-
kazal zobe. Pa Ïe mu je priletela med rebra Jasnookega
Orla sulica. Medved je raztogoteno zarjovel, izdrl s ‰a-
pami topori‰ãe in ga prelomil. Koj nato je omahnil. Dol-
ga in dokaj ‰iroka bronasta konica mu je ostala v ko‰u.

Za teÏkim kosmatincem je nastal presledek. Kakor bi

bilo togotno rjovenje opozorilo malo in srednjo divjad,
naj se ‰e bolj skrbno varuje sledov zverjadi. Raz drevje
pa so prek plotu ograde ‰e vedno treskale sulice in sikale
pu‰ãice.

Potem pa — Gonjaãi, ki jih iz doline zadaj za hribom

skoraj na bilo veã ãuti, so prispeli na vrh grebena. Po
rebri navzdol se je najprej razleglo nekaj divjih krikov.
Nato pa je nastalo vpitje, kakor bi bili gonjaãi vsi pono-
reli. Vmes so pa ‰e razbijali z gorjaãami po deblih dre-
ves, najraj‰i po votlih, ki so bobneli kakor oddaljeno
grmenje. Lovci spodaj ob ogradi so se vznemirili. Vedeli
so, da je pogon zajel teÏko divjad. Da bi se le ne izmak-
nila.

BES

BOBRI 3: VRH

144

Zahrumela je go‰ãava. Hrstela je hosta in lomile so se

veje. Po‰umevanje suhega listja se niti sli‰alo ni veã. Ka-
kor bi se bil odtrgal ãrn plaz, ki pred sabo vse podira, je
divjala po poloÏnem griãu navzdol ‰tevilna ãreda zo-
brov.

»So jih le prignali,« se je razveselil Ostrorogi Jelen.

»To se bodo Turovci jezili, ko jih pogre‰e. Prav jim je. âe
oni noãejo drÏati z mano, zakaj naj bi bil jaz dober z nji-
mi. Naj imajo ‰kodo.«

Ob razpeti tuljavi zavraãnega plotu so zobri obstali.

Pogledovali so nazaj, kakor bi premi‰ljali, ãe naj gredo
naprej ali naj se obrnejo in napadejo ljudi, ki hodijo za
njimi. Gonjaãi pa so zagnali krik in dvignili hrup, da je
u‰esa glu‰ilo. Temna ãreda je stekla proti vhodu v ogra-
do.

»No, je Ïe dobro,« se je oddahnil Jelen, ki se je Ïe bal,

da mu plen, kakr‰nega ‰e nikoli ni bil zajel, tik izpred
nosa uide.

Pod Ostrorogim se je tresla zemlja. Prav v rogovilo

hrasta je ãutil. S pove‰enimi buticami je v divjem diru
drvela ‰tevilna ãreda zobrov skozi vhod v ogrado. Pred
sabo je mendrala vse. Cel rod moÏ in lovcev bi ji ne mo-
gel zastaviti pota.

Zobri so pridivjali do ubitega medveda. Krave, ki so

tekle v prvih vrstah, so prhnile in kosimatinca kar pre-

BES

BOBRI 3: VRH

145

skoãile. Teleta v sredi so se ga ognila. Star junec se je pa
ustavil. Togotno je zarulil, povesil glavo ‰e niÏe k tlom in
zaãel z rogovi prevraãati in prebadati teÏko zverino.

»Ves koÏuh bo raztrgal,« je zaklical Ostrorogi, ki raz-

divjanega junca ni mogel veã doseãi s sulico. Lovci so
hitro razumeli gospodarjev ukaz. Od obeh plotov so pri-
letele z vso moãjo vrÏene sulice. Zober je zasmrãal, uda-
ril z gobcem ob razteptano zemljo, padel ãez medveda
in obleÏal na mestu.

»Le kaj se dero in razsajajo kakor obsedeni, ko je Ïe

vendar vsega konec. Mar naj bi pritekli in zaprli brÏ
vhod, da nam Ïe ulovljena divjad ne pobegne.« Ostro-
rogi se je vznevoljil na gonjaãe, ki so v tuljavi zavraãnega
plotu zgo‰ãevali svojo vrsto, da je stal Ïe skoraj moÏ ob
moÏu. Z namr‰ãenimi obrvmi se je Jelen ozrl nazaj in
hotel zavpiti nad Vztrajnim Volkom. Pa mu je glas zastal
v grlu. Zagledal je velikanskega tura, kakr‰nega ‰e svoj
Ïivi dan ni videl. Za dva meta sulice daleã se je ves rjav,
z visoko dvignjeno glavo korakoma umikal vrsti go-
njaãev. Visoki in ‰iroko razprti naprej nagnjeni sivkasti,
na koncih pa ãrni rogovi, so mu grozeãe poblestevali v
opoldanskem poznojesenskem soncu. In venomer se je
s krvavimi oãmi oziral nazaj, kakor bi izzival, naj se mu
pribliÏa kdo, ãe si drzne tvegati.

ZoÏujoãa se tuljava zavraãnega plotu je zgostila go-

njaãe, da so hodili v dvojni vrsti. Tura so pa pritisnili Ïe

BES

BOBRI 3: VRH

146

med vhod ograde. Zagledal je zobre in zavohal kri. Za-
rulil je, dvignil rep in visoko vrgel teÏki zadek. Nato je v
skok planil naravnost na sredo ograde in tam obstal.
Preden je utegnil pogledati nazaj na svoje preganjalce,
je bil vhod ograde Ïe zamreÏen. Gonjaãi, ãvrsti mladci in
moÏje, pa so dvignili sulice in gorjaãe in kakor iz enega
samega grla zakljuãili bogato uspeli pogon:

»Ha-haaaj! Ha-haaaj! Ha-haaaj!«
In ãeprav so bili od dolge in naporne hoje skozi go-

‰ãave utrujeni, so se mladci in moÏje skoraj vsi brÏ raz-
begnili na obe strani ob vnanji strani plotu. Le nekaj jih
je ostalo za straÏo ob mreÏi. Drugi so hiteli plezati na
drevesa. Je kar vsakega mikalo, da bi tudi on vrgel suli-
co in napel tetivo. Pa da bi ãimprej videl, kak‰no in ko-
liko divjadi so segnali. Za nekatere na drevesih ni bilo
veã pravega prostora. So pa ‰li kar naprej do druge
mreÏe in skoznjo gledali nazaj v ogrado.

S tremi, ‰tirimi sulicami v grbi so besneli zobri na-

okrog in iskali, kako bi se spoprijeli s svojimi napadal-
ci. Krave ob mrtvih in od pu‰ãic zadetih in okrvavljenih
teletih so pa naravnost pobesnele. Gorje mu, kdor bi se
drznil sedaj stopiti v ogrado.

Mogoãni tur je ‰e vedno stal na sredi. Bil je toliko od-

daljen od plotu, da ga ni mogla doseãi nobena sulica in
nobena pu‰ãica. Kakor bi se tega zavedal, je visoko dvi-

BES

BOBRI 3: VRH

147

gal glavo s svojimi stra‰nimi rogovi. Naravnost izzival je
lovce. Najbolj pa Ostrorogega Jelena samega.

Zobri so drug za drugim omagali in popadali. V ogra-

di je postalo sse mirno in tiho. Le orja‰ki tur je kdaj pa
kdaj pritajeno grozeãe zarulil. Prestopiti se pa ni hotel
nikamor. Kakor bi se mu bile pod lastno teÏo noge udrle
tako globoko v zemljo, da jih ne more veã izvleãi.

Da bi tura izvabili v dosegljivo bliÏino sulic, so zaãeli

lovci z opona‰anjem ruljenja izzivati trmastega junca na
boj. Je odgovarjal in se s krvavo podplutimi oãmi oziral
naokrog, kje bi zagledal svojega nasprotnika. Z mesta se
pa ni premaknil.

Ostrorogi Jelen, ki je v svojem Ïivljenju zmogel Ïe

marsikaterega tura, je stal v rogovili hrasta in molãe gle-
dal na sredo ograde. Ponosno dvignjena glava z rogov-
jem, kakr‰nega ‰e ni videl, velikanska postava, pora-
‰ãena s temnorjavo, pod vampom pa sivkasto skodrano
dlako, in belkast pas vzdolÏ vsega hrbta so ga draÏeãe
mikali. Stara lovska sla se je oglasila v njem. Samo —
Njegova siva leta! Da bi jih mogel vsaj slabo polovico
odvreãi.

Kakor bi bil uganil Ostrorogove misli, je tur spodaj v

ogradi potresel z glavo in visoko zamahnil z repon. Vsi
so priãakovali, da orjak poskoãi in steãe na eno ali dru-
go stran, pa ni.

BES

BOBRI 3: VRH

148

»Izziva me,« je rekel skozi zobe Ostrorogi in napel

roke in noge, kakor bi hotel preskusiti svojo moã. Priãela
ga je grabiti togota. Kaj naj se mar pusti pred glavarji in
veljaki uglednih jezerjanskih rodov osramotiti?

Tur v ogradi je pogledal naravnost v hrast, na kate-

rem je v spodnji ragovili stal najslovitej‰i lovec vsega
Velikega jezera, sivolasi Ostrorogi Jelen. Hkrati je zaru-
lil, ãe‰ pa pridi bliÏe, ãe si upa‰.

Ostrorogi se je dobro zavedal, da bi tvegal Ïivljenje.

âe bi pa uspel in tura podrl? Ho!

Izmed glavarjev in veljakov, ki bi to videli, bi nihãe

veã nikdar ne oporekal njegovi besedi. Pri teh sivih le-
tih pa ‰e taka drznost in moã! Kar brez pomi‰ljanja bi ga
priznali za poglavarja vsemu Velikemu jezeru in ga po-
stavili sebi na vrh.

Jelenu se je zazdelo, kakor bi mu bil beli bober pri-

‰epnil to misel. Preverjen, da se mu niã ne more zgoditi,
je s tremi teÏkimi sulicami v roki poskoãil na tla. Zem-
lja se je potresla pod njegovimi nogami in vsi so se ozrli
vanj. Ostrorogi se pa ni menil za nikogar. Kakor bi videl
samo ‰e tura, se je naglo prestopil in obstal sredi vhoda
v ogrado.

»Pridvignite mreÏo!«
StraÏarji so obstrmeli. Osuplo so gledali svojega si-

voglavega glavarja, ãe se mu ni morebiti zbledlo. Ostro-

BES

BOBRI 3: VRH

149

rogi pa je izboãil prsi in skozi stisnjene zobe trdo pono-
vil:

»Pridvignite mreÏo, sem ukazal. Da se spoprimem z

orjakom.«

»Sam —?«
»Sssam!« je zasikal togotno Ostrorogi.
Jelenov obraz je bil tako odloãen, da se nihãe veã ni

upal obotavljati se. Preden so se lovci v kro‰njah dreves
mogli spreumeti, kaj pravzaprav hoãe glavar pri vhodu,
je bil Ostrorogi Ïe v ogradi. Z dvema sulicama v neok-
retni in z najteÏjo v okretni roki je visoko vzravnan trdo
stopal naravnost proti orja‰kemu turu. MoÏem in mlad-
cem je kar sapa zastajala. Volk in Medved in Orel pa so
poskakali na tla in hiteli za oãetom, da mu pomorejo, ãe
bo treba.

Tur je Jelena Ïe zdaleã zapazil. Zamahnil je z repom

kakor po muhah. Ni se mu pa zdelo vredno iti pritlika-
vemu napadalcu naproti. Stal je in ãakal. Ostrorogi pa je
‰el neustra‰eno naprej. Junca niti za trenutek ni spustil
iz oãi.

Jelen se je pribliÏal turu, da bi ga Ïe lahko dosegel z

metom sulice. Pa ‰e niti roke ni dvignil. Marsikateremu
lovcu in gonjaãu je ledenela kri, ãeprav je ãepel na var-
nem v kro‰nji drevesa. Ostrorogi pa je trdno stopal na-
prej.

BES

BOBRI 3: VRH

150

Samo ‰e za pol meta sulice je bil Ostrorogi od ogrom-

nega junca. Ustavil se je in dvignil sulice. Tur pa je sklo-
nil glavo in nastavil ostre roge, ãe‰ kar pridi, da te nabo-
dem in vrÏem visoko nádse. Prav tega je Jelen ãakal. Na-
glo se je razkoraãil, se nagnil nazaj in z vso noãjo zade-
gal teÏko sulico. Globoko se je zadrla turu za pleãa.

Stra‰no je zarulil prav do srca ranjeni junec in s po-

ve‰eno glavo planil naprej. Pa mu je noga klecnila. V
vrat, tik za tilnik se mu je ta hip zasadila ‰e druga suli-
ca. Jezno je silak potresel z glavo, hkrati pa tudi Ïe po-
kleknil. Ostrorogi je poskoãil, se zapodil od strani pro-
ti turu in mu s tretjo sulico skoro predrl ko‰. Redek mla-
dec bi mogel biti bolj uren. Juncu je spodneslo tudi zad-
nje noge. Ta trenutek je bil drzni lovec Ïe pri turovi gla-
vi. Zavihtel je sekiro in usekal junca tik nad oãmi. Skoraj
preklal mu je lobanjo.

Mrrrh! Kakor je bil dolg in ‰irok, se je tur zvalil po

strani na tla. ·e nekajkrat je moãno brcnil in poginil.

Ostrorogi Jelen se je ozrl naokrog. Zagledal je za sabo

svoje sinove, Volka, Medveda in Orla. Sprva jih je mrko
pogledal. Pa se mu je koj razjasnil obraz. Spommil se je,
da so bili vsi trije pripravljeni umreti zanj, ãeprav jih ni
klical na pomoã in je sam zmogel tura. Jelen jim sedaj ni
utegnil niãesar reãi. Mladostno je poskoãil na trup mrt-
vega junca, stisnil pesti, dvignil sivo, dolgo brado in iz

BES

BOBRI 3: VRH

151

dna prsi zmagoslavno zarukal. Prav vsi lovci in gonjaãi
so se mu odzvali. Krik je potresel plotove ograde, v ka-
tero so od vseh strani hiteli sami drzni bojevniki.

Osiveli glavar Ostrorogovcev pa je spet sklonil glavo.

Spomnil se je, da bo skoraj minilo za petkrat vseh prstov
na obeh rokah, odkar je v tihi globeli nad ubitim orja‰-
kim jelenom prviã zmagoslavno zarukal. Takrat mu je
odgovoril samo odjek iz gluhe go‰ãave. Danes pa —
Truma bojevnikov hiti k njemu. Ooo! Ne bodo ga zmo-
gli Turovci in Ko‰ate Jelke podrepniki. Z vsemi ãrnola-
simi vzhodnjaki vred ne.

Ostrorogi Jelen je ‰e vedno stal na ubitem turu. Tru-

ma pred njim z glavarji in veljaki pa je zaãela hrumeti:
»Ukazuj nam, ukazuj! Gospodar na‰, gospodar! Gospo-
dar vsega Velikega jezera!«

Ostrorogi je samo prikimaval. Kaj bi govoril. Saj veã

ni mogel povedati, kakor pa da je v svojih sivih letih tve-
gal in sam zmogel najveãjega tura, kar jih je bilo ubitih
zadnje ãase v okoli‰u Velikega jezera.

Preden so se lotili razdevanja ubite divjadi, je Ostro-

rogi Jelen Ïrtvoval belemu bobru turove moÏgane in
srce.

Potem so pa zagoreli ognji. Ob sonãnem zahodu je

vso dolino ob ârnem potoku napolnil vonj po ma‰ãobi
in peãenem mesu. Bogato je gostil glavarje in veljake

BES

BOBRI 3: VRH

152

drugih rodov Ostrorogi Jelen, veliki glavar Velikega je-
zera.

ObloÏen s teÏkim plenom, kakr‰nega doslej ‰e nikoli

ni zajel, se je tretje jutro Ostrorogi Jelen spustil v ‰tevil-
nih drevakih po Dolgem potoku navzdol. Ne bo manj-
kalo mesa in koÏ in rogovja in mozga in ãrevesja in ko-
sti.

Veselo so vriskali mladci in moÏje. Izpod neba pa so

naletavale prve sneÏinke.

BES

BOBRI 3: VRH

153

RAZVNETI OROÎARJI

adlo je za dobro ped snega. Koj nato je pritisnil os-

ter mraz in Veliko jezero je skoraj ãez noã zamrzni-

lo. Led je bil gladek in zdrsen. Prve dni je blestel v jas-
nem soncu, da je kar vid jemialo. Kasneje je nastopila
gosta megla. Sonce se Ïe dolgo ni pokazalo. Na drevje se
je obesilo ivje.

Na ob‰irno ledeno planjavo Velikega jezera pa se je

usedlo veã kakor za prst na debelo sreÏa.

Vodni ptiãi so kar vsi odleteli v toplej‰e kraje. Niso

mogli do rib pod ledom. Okrog koli‰ã je postalo tiho in
dolgoãasno. Le volcje so ponoãi prestradano zavijali v
go‰ãavah. Od staj na trdini pod RoÏnim hribom so se pa
dan za dnevom, od jutra do veãera razlegali skozi meglo
zveneãi udarci.

Ciin, cin, cincidrin, cin, cin.
Grãavi Brest je neutrudno hitel s svojimi sajastimi po-

magaãi vlivati in kovati bronasto oroÏje.

Pod studencem na trati poleg lonãari‰ãa Ostrorogov-

cev so mladci vneto gonili z nogami mehove in pihali v
malo ilovnato peãico, v kateri se je stapljal cin s preãi-
‰ãenim bakrom. Nenehno pregibavanje Ïivota jih je gre-

BES

BOBRI 3: VRH

154

lo, da jim je bilo kljub mrazu prej gorko kakor pa hlad-
no. Trda kovina je poÏrla dokaj mrzlega zraka, preden je
postala tekoãa. Nato je pa vselej pristopil sam Grãavi
Brest in odkril peãico. Ni nikomur drugemu zaupal tega
koãljivega opravka.

Brest je najprej z lonãeno zajemalko preme‰al svetli-

kajoão se zlitino in jo preskusil, ãe bo prava. Potem jo je
priãel nalijati v prav tako lonãene, trdo povezane kalu-
pe. V mrzlem snegu se je bron hitro spet strdil. Grãavi je
kalupe razvezal. In podobno, kakor iz preklane le‰ni-
kove lupine jedrce, je Brest lu‰ãil iz raznovrstnih kalu-
pov bolj ali manj posreãene vlite sekire, bodala in noÏe
in konice za sulice in pu‰ãice. Kar se je bilo skazilo, je
vrgel nazaj v vroãino. Posreãene vlitke pa so dobili v
roke kovaãi, ki bo jih na nakovalih zgostili pod udarci
kladiv, jih tu pa tam tudi za spoznanje preoblikovali in
zaostrili njih rezi.

Cin, cin, cin, cincidrin, cin, cin.
Od jutra do veãera so pela kladiva pri stajah pod RoÏ-

nim hribom.

Ostrorogi Jelen je to zimo svoje oroÏarje priganjal,

kakor jih ‰e nikoli k nobenemu delu ni. Po veãkrat na
dan je pri‰el prek zamrzlega jezera pogledat na trdino.
In za vsako najmanj‰o nevnemarnost mu je koj u‰la trda
beseda.

BES

BOBRI 3: VRH

155

Sekire in noÏe in konice je od kovaãev dobil v roke

Izvedeni Lésar, Ostrorogega in Jezerne RoÏe sin. Brlez
so mu rekali, preden so mu bili pognali sedaj kar niã
manj dolgi brki, kakr‰ne je bil nosil njegov ded Brkati
Som. Od veãnega plezanja po drevju se je bil navadil
tako spoznavati les, da je tiso, ki je bila bolj redko dre-
vo, sredi najhuj‰e go‰ãave Ïe zdaleã ovohal. In prav ti-
sinega lesa je najveã rabil. Iz njega je klal in paril in kri-
vil nad ognjem in vezal in obrezoval loke. Nihãe drug v
vsem Velikem jezeru in ‰e drugod naokrog ni znal delati
enakih. In roãaje za bodala in noÏe in topori‰ãa za sekire
in sulice. ·e zdaleã se nobeden ni mogel meriti z dolgo-
brkatim Izvedenim Lésarjem. S pu‰ãicami, za katere je
kar vsaka ravna palica dobra, se pa Lésar zavoljo pre-
obilnih drugih poslov niti ukvarjal ni. Le kdaj pa kdaj je
dal kak‰en nasvet.

Na pro‰njo Jasnookega Orla je Grãavi Brest ulil in

skoval kratko pa liãno bodalce, bolj podobno igraãi ka-
kor oroÏju. Izvedeni Lésar ga mu je pa nasadil. Na rezilo
je z bronastimi zakovicami prikoval zaÏagan brezov
drÏaj. Oba sta se ãim najbolj potrudila. Sta oba imela
rada prizadevnega mladca, ki je znal sekire in noÏe in
konice nabrusiti kakor redkokdo drugi. Jasnooki je kljub
mrazu od jutra do veãera marno brusil oroÏje. Le kadar
ga je priãelo od mrzlega brona in ledene vode preveã
zebsti v roke, jih je pomel nad ognjem in spet ogrel.

BES

BOBRI 3: VRH

156

Orel se je skrbno izdelanega bodalca hudo razveselil.

Kar obãudoval ga je. Pa namesto, da bi ga brÏ nabrusil
in preskusil na nohtu njegovo ostrino, je vzel v roko no-
Ïiã in priãel vrezovati v plati‰ãa drÏaja okraske. Tega
dela je bil pa kaj malo vajen. Pa vendar. Neokra‰enega
bodalca ne more dati iz rok. Vsaj tisti ne, kateri je bil
namenjen.

Jasnooki se je tako zaveroval v vrezovanje okrasja, da

ni ne videl ne sli‰al niã. Tudi v roke ga ni zeblo veã. âelo
mu je pa postalo celo vroãe in ni dosti manjkalo, da se
ni zaãelo znojiti.

»Aha!« si je domislil Orel. »Srnjaka vreÏem v roãaj, da

se bo vedno spominjala, kako sva jo jaz in Oprezni kli-
cala s srnjaãkovim pivkanjem na razgovore v le‰ãevju na
rebri Ple‰ivce.« Mladec se je ãedalje bolj razvnemal.
Okrog sebe se ni prav niã oziral. Je imel vse preveã opra-
viti, da bi njegove nerodne ãrte vsaj pribliÏno prikaza-
le rogljatega srnjaka, ki v skok drvi od rezila proti vrhu
roãaja. Po dolgem trudu se mu je se kar nekako posreãi-
lo. Z iztegnjeno roko je podrÏal bodalo predse in ga
ogledoval. Zadovoljen z delom, ki ga ni bil vajen, je glas-
no prikimal sam sebi: »Bo!«

»Kaj bo?«
Jasnooki je potegnil bodalce k sebi v naroãje. Z gor-

njim Ïivotom, ‰e bolj pa z glavo, se je naglo obrnil na-
zaj. Za njegovim hirbtom je stal z mrkim obrazom Os-

BES

BOBRI 3: VRH

157

trorogi Jelen. Le kdaj je pri‰el prek ledu in koliko ãasa ga
Ïe opazuje? Orel je bil v zadregi in ni vedel drugega reãi
kakor: »O, niã!«

»Niã, niã!« je trdo poprijel Jelen. »Vidim, da ne bo niã.

Poleg tebe leÏe sekire in noÏi, ti pa, namesto, da bi jih
brusil, se igra‰ kakor otrok. Tako bodalce komaj kozliãu
prereÏe vrat, nikar da bi predrlo prsi kak‰nemu zastav-
nemu vzhodnjaku.«

»Za ãreva spustiti Presukanemu Lisjaku je pa kakor

nala‰ã!«

»Ti!« Ostrorogi Jelen je zagrozil s pestjo. »Da mi ne

dvigne‰ roke proti lastnemu bratu!«

Jasnooki se trde gospodarjeve besede ni prav niã pre-

stra‰il. S privo‰ãljivim nasmehom je odgovoril: »Mi ne
bo treba ni z mezincem ganiti. Îe Zvesta ârnoglavka
sama opravi, ãe bo hotel biti nasilen.«

»Kaaaj —?« je zrasel Ostrorogi. »Ti in Lisjak in ârno-

glavka.«

»Mhm!« je prikimal Orel. »Jaz in Lisjak in ârnoglav-

ka.«

»Kaj ne ve‰,« je vzrojil Jelen, »da je ârnoglavka na-

menjena Opreznemu Srnjaku za drugo Ïeno?«

»âe ni Ïe pozabil na Zvesto, ko ga niã ni blizu.«
»Ni. Samo ne utegne ne.«
»Niã se ne ve. Zlati prodovi in dosti mladenk! Saj, ka-

kor sli‰imo, imajo Ïe celo njegovi hlapci po dve Ïeni.«

BES

BOBRI 3: VRH

158

»Oprezni sam jih ‰e nima.«
»Hm!« Jasnooki je skomizgnil z rameni: »Morebiti si

je pa le premislil.«

»In ãe si ni —?« Jelen je nagnil glavo naprej in prodir-

no pogledal Orla.

»Potem se Ïe sama pomeniva, Lisjakova, tega izdajal-

ca, pa Zvesta ârnoglavka ne bo. Dokler jaz Ïivim, Ïe ne.«
Jasnooki je planil pokonci in se s pestjo potrkal na prsi,
da je kar zadonelo.

»Le glej, da ne napravi‰ kak‰ne neumnosti. Moj biã je

teÏak.« Ostrorogi je s prstom poÏugal sinu Orlu.

»Ga ‰e nisem okusil in ga ne bom.«
»Le glej!« je ponovil Jelen in od‰el. Mudilo se mu pa

ni nikamor veã. Kakor da ima opravek v grmovju, je sto-
pil navkreber in izginil v megli.

»Tako! ·e tega se je manjkalo.« Ostrorogi je glasno

spregovoril sam s sabo in obstal na kopnjavi pod ko‰ato
smreko. Spomnil se je, kako sta se v mladih letih grizla
z bratom Neokretnim Karpom ne toliko za prvorojen-
stvo kakor pa za Jezerno RoÏo. Da ni RoÏa branila, bi bil
kar gotovo Karpa ubil. Kdo ve, kje bi se sedaj potikal, ãe
bi ‰e Ïivel. Komaj. Beli bober in duh umrle matere bi ga
ne bila mogla ubraniti pred ma‰ãevalno jezo Nevidne-
ga.

V vrh smreke nad Ostrorogim je sedel vran in priãel

hre‰ãeãe krakati v meglo. Jelen se je vznejevoljil. Z u‰e-

BES

BOBRI 3: VRH

159

som sekire je potolkel po deblu. ârni ptiã je zaprhutal in
odletel. Svojih temnih misli pa Ostrorogi ni mogel pre-
poditi.

Ker se je ukrotil in ni ubil brata, sta zrasla z Jezerno

RoÏo v mogoãen rod. V polnih zrelih letih, ko je imel Ïe
vso pamet skupaj in dokaj sku‰enj, sta si pa pri‰la navz-
kriÏ s Presukanim Lisjakom. Oãe in sin! Da brani stare
‰ege jezerjanskih rodov, je trdil takrat. V resnici pa, kaj
bi si tajil, za Ïensko je ‰lo. Za Zorno Kalino. Nista se po-
bila, ãeprav sta drug drugemu veãkrat priÏelela smrt.
Tudi udaril ni nikoli Lisjaka, kakor bi ga bil smel do krvi
pretepsti. Ooo, ga je mikalo. Pa kajkrat. In bi ga bil tudi,
trmoglavca, pa spet ni pripustila Jezerna RoÏa. Je ime-
la prav. Lisjak se je odlomil od debla, rod se je pa le ‰e
bolj razko‰atil in pognal iz Zorne Kaline dokaj novih in
trdnih vej.

V RoÏni hrib se je z jezera sem razleglo bohneãe

grmenje, ki se je valilo po razseÏni planjavi proti Ple-
‰ivci. Poãil je led. Menda izpod koli‰ãa Ostrorogovcev
prav do naselja Turovcev.

»Naj mar to kaj pomeni?« je pomislil Jelen. Da. Tam

pazi na Ko‰ato Jelko in na Raka in na Tulpo in na Pre-
sukanega Zvesta ârnoglavka. Hej! Kako bi bilo to lahko.
Sporoãil bi Srnjaku, naj pride in naj odvede mladenko
na bregove Drave, ko bi ne bilo teh prekletih vzhodnja-
kov. Tako pa — Zvesta mora ostati na koli‰ãu Turovcev,

BES

BOBRI 3: VRH

160

dokler se Veliko jezero dokonãno ne zmeni s ârnolasci.
Kaj pa bi rekli glavarji rodov, ki so mu zaupali, naj jih
vodi, ãe se ne bo znal vsak ãas prav obrniti. Nak! Kaj
takega pa ‰e ne! Kar trije bratje ti‰ãe za eno mladenko.
Brhka je res in izvedena tudi, pa navsezadnje je le samo
dekla. Norci! âe se spoprimejo, kdo naj ubrani, da ne bo
tekla kri. Lisjak se zanj ‰e ne zmeni veã, Srnjak se je z
njegovim privoljenjem osamosvojil. Samo Jasnookemu
lahko ‰e ukazuje. No, tega bo Ïe drÏal na kratkem po-
vodcu.

»Ej, ko bi ne bilo ãrnolasih vzhodnjakov —!«
Ostrorogi Jelen je zaskrbljeno dvignil sivo glavo. Iz

zami‰ljenosti ga je predramil rezeg ÏviÏg sokola, ki se je
oglasil na vrhu RoÏnega hriba nekje. Jelen je sodil, da
prav na razglednem brestu.

»S pove‰eno glavo ne bom zmogel prav nikogar.«

Ostrorogi se je mladostno vzravnal in s trdnim korakom
odhitel skozi meglo navzdol k stajam. Ustavil se je pri
Izvedenem Lésarju. Dolgobrki moÏak je bil pravkar na-
pel moãno, iz ãrev sesukano tetivo, na najteÏji lok, kar
jih je bil doslej naredil. Sam je iz tisinega debla naklal
zanj palice, sam jih paril in krivil nad ognjem, sam jih
obrezal in izgladil in sam trdo privezal na seÏenj dolgo
najdalj‰o palico, na nekaj kraj‰o srednjo in na zunanjo
stran sredine ‰e najkraãjo. Moãno radoveden, kako se
mu lok obnese, je bil Izvedeni Ïe kar nestrpen.

BES

BOBRI 3: VRH

161

»Kaj ne bo lok pretrd?« Ostrorogi niã kaj prida ni za-

upal novi vrsti oroÏja.

»Za navadnega bojevnika utegne biti. Za najmoãnej‰e

pa ne. Bomo koj videli.«

Lésar si je pritrdil v zapestje rokobran. Nato je poloÏil

na lok poldrugo laket dolgo pu‰ãico z novo bronasto
konico na koncu, se razkoraãil in priãel vleãi tetivo. Mi-
‰ice na roki so se napele, se navalovile in postale trde
kakor kamen. Izvedeni je na levo oko zamiÏal, nagnil
glavo in meril. Drnk! Zazvenela je tetiva, prek ravnine
pa je ‰vistnila pu‰ãica, udarila ob deblo oddaljene smre-
ke in se za mo‰ko dlan globoko zapiãila v mehak les.

»Hm!« je zadovoljno prikimal Ostrorogi.
«Tak strel bi prebil tudi bronasto oglavnico,« je ugo-

tovil Lésar.

»Bi. Kar gotovo bi.«
»Samo malo visoko lok nese. Treba ga bo ‰e usmeri-

ti.«

»Dobro oroÏje,« je pohvalil Ostrorogi novi lok in tudi

sam segel po pu‰ãico, da ga preskusi. Tetive Jelen ni mo-
gel nategniti do konca. V njegovih rokah ni bilo veã pol-
ne mo‰ke moãi. Cilj je pa zadel.

Zadovoljen s svojimi oroÏarji se je poglavar vrnil ãez

led nazaj in skozi meglo na koli‰ãe. Ne. Ne bo priãakal
s praznimi rokami ãrnolasih vzhodnjakov. In ãetudi se

BES

BOBRI 3: VRH

162

ne spoprime z njimi, bo obilica dobrega oroÏja vseeno
spregovorila tehtno besedo.

Cin, cin, cincidrin!
Prav k ognji‰ãu, kjer si je grel premrle ude, je sli‰al

Ostrorogi Jelen pesem kovaãev izpod RoÏnega hriba.
Dobro mu je bilo na gorkem. Zadremal je. Na bodalce,
ki naj bi Presukanemu Lisjaku preparalo trebuh, je pa
kar pozabil. Se je pa zato tem skrbneje z njim ukvarjal
Jasnooki Orel.

BrÏ ko je Ostrorogi od‰el od oroÏarjev pri studencu

pod RoÏnim hribom, je Jasnooki odloÏil sekire in nabru-
sil liãno bodalce, kakor ‰e nikoli ni nobenega rezila. Da
bi se pa Zvesta ârnoglavka sama ne ranila z njim, ko ga
bo nosila skritega pod koÏuhovino, je naglo napravil ‰e
leseno noÏnico. Potem je kar vrgel oroÏje in nabito pol-
no torbo nase. Se mu je mudilo. Îe tako kratek dan se je
nagibal. Zavoljo megle bo pa na Veko jezero ‰e prej legla
tema.

Jasnooki Orel si je spodaj na ledu navezoval ko‰ãene

drsalke. Za njim sta pri‰la Grãavi Brest in Izvedeni Lé-
sar. Oba sta mu branila, naj ne hodi sedaj na Ple‰ivco.
Razvneti mladec pa ni hotel odnehati.

»Dobro pazi, da ne zaide‰ v megli,« je opozoril Orla

Brest.

»Îe vem, kako bom hodil.«

BES

BOBRI 3: VRH

163

»In ne obotavljaj se predolgo. Zveãer te utegnejo po-

diti volcje,« je ‰e bolj zaskrbljeno opomnil Izvedeni.

»Se jih ne bojim.«
Jasnooki je vstal, se pognal po zasreÏenem ledu in zgi-

nil v gosti megli.

Orel ni rekel v prazno, da ve, kako bo hodil. Je bil vse

natanãno prej preudaril. Od koli‰ãa Ostrorogovcev do
Turovcev res ni bilo ne tiru ne sledu, ko drug z drugim
niti govorili niso. Je bila pa zato od Somovcev do Pod-
ple‰ivce steza gladko zdrsana. Celo v temi bi ne mogel
zaiti z nje. Bi koj ãutil pod nogami. Najprej poi‰ãe to ste-
zo. Zato se ne sme spustiti na odprto jezero. âe gre pa
nad izlivom Reke in vzdolÏ Strmega hriba, ne bo za‰el.

Drs, drs, drs, so pele drsalke po zasreÏenem ledu. Me-

gla je bila tako gosta, da se je Orlu zdelo, kakor bi pla-
val skoznjo. Prav! Ga vsaj nihãe z mosti‰ãa Somovcev ne
bo opazil. In pa Ple‰ivci se bo laÏe pribliÏal.

Stoj! Jasnooki je obstal. âe ni za‰el Ïe predaleã. Tam

na pravo roko je koli‰ãe Somovcev. Glasove sli‰i in celo
dim ovoha. Orel je zavil izpod Strmega hriba na jezero,
kaj kmalu naletel na zdrsano stezo in se spustil v tek. âe
koga sreãa? Niã zato. Kaj pa komu mar, kam gre. More-
biti prav na koli‰ãe Vitorogega Ovna, kjer rastejo otro-
ci Srni in Veverki, ki sta mu po oãetu sestri.

Drs, drs, drs, skozi meglo prek nevidne planjave za-

mrzlega jezera.

BES

BOBRI 3: VRH

164

Jasnooki je bolj slutil, kakor pa vedel, kdaj je predrsal

preliv med obema otokoma. Spet se je ustavil in prisluh-
nil. Aha! Je Ïe res. Psi lajajo. Ne more veã zgre‰iti.

Megla je bila tako gosta, da se Orlu niti ni zdelo po-

trebno hoditi ãez hrib Ple‰ivce nad studenec. Stopil je
kar na tej strani na trdino, si odvezal drsalke in od‰el
navkreber.

Bilo je Ïe temaãno, ko je prispel v go‰ãavo nad le‰ãev-

jem. Zvesta ârnoglavka ga je Ïe ãakala v mladem smreã-
ju. Bila sta se zmenila, da se prav ta veãer snideta.

»Sem Ïe mislila, da te ne bo.«
»âe sem pa obljubil.« In je pooãital: »Tako malo se

zanese‰ name?«

»Ne. Tisto ne. Zavoljo megle.«
ârnoglavka ni bila niã kaj prave volje. Njen glas je bil

utrujen, obraz pa, kakor bi se ne znala nasmehniti. Da
jo razvedri, je Orel vzel izza pasa bodalce in ga ji ponu-
dil:

»Na.«
»Ooo!«
Zvesta se je razveselila kakor otrok igraãe: »Tok nisi

pozabil.«

»Kako le more‰ kaj takega reãi?«
»Ko se me nihãe veã ne spomni.«
Jasnooki je prav dobro razumel, da se Zvesta pritoÏu-

je ãez Opreznega Srnjaka. Zazdelo se mu je, da bi prav

BES

BOBRI 3: VRH

165

sedaj lahko pridobil ârnoglavko zase. In je kakor pogra-
jal: »Jaz da se te ne spomnim? Lej, kaj sem ti vse prine-
sel.«

Odprl je torbo in stresel na zmrzel sneg dokaj jedil.
»Ti Ïe, saj tebi niã ne reãem. Samo drugi.«
»Presukani Lisjak ‰e vse preveã misli nate.«
»Se ga zaenkrat veã ne bojim.« ârnoglavki se je raz-

jasnil obraz: »Mu je Ko‰ata rekla, da me prav gotovo ne
dobi poprej, dokler ne pridejo in ne odidejo ãrnolasi
vzhodnjaki. In ‰e potem ne, ãe se ne bo prav obraãal.
Tako sem jaz povodec, na katerega ima Ko‰ata otveze-
nega izdajalca svojega rodu.«

»Lej, lej! Kaj se pa potem pritoÏuje‰?«
»Oh, niã!«
»Vem, po Opreznem Srnjaku ti je dolgãas. Pravijo, da

je ob Dravi dokaj mladenk, mladcev pa kar niã. Srnjako-
vi hlapci imajo Ïe vsak po dve Ïeni. Morebiti tudi Ïe
Oprezni —«

Zvesta Orlu ni pustila zgovoriti do konca. Odloãno je

posegla v besedo: »Ne. Nima jih. Je meni obljubil, da me
vzame za drugo Ïeno.«

»Bo‰ pa ti tretja ali pa cetrta.«
»Ne, ne bom. Druga ali pa niã. Kakor je rekel.« ârno-

glavka je razburjeno zamahovala prédse z rokami.

»Kaj pa, ko bi se midva domenila?«
»Se ne bova niã menila. Vsaj zaenkrat ‰e ne.«

BES

BOBRI 3: VRH

166

»Pa ãe bi Oprezni —«
»âe, ãe, ãe? Niã ãe. Saj ne bo.«
Zvesta ni marala veã govoriti o tem. Zaobrnila je po-

govor in naroãila Jasnookemu, naj pove oãetu, da se Tu-
rovci zadnje ãase zgovarjajo samo o oroÏarjih pri stajah
pod RoÏnim hribom. Zaãeli so jih skrbeti. Prav! Somo-
vec Mrki JeÏ prina‰a novice o njih. Grede, ko je pripove-
dovala, je ârnoglavka hitela jesti.

Postalo je temno. ârnoglavko so zaãeli klicati na ko-

li‰ãe. BrÏ je poskoãila pokonci in urno kakor veverica
splezala na debel hrast, da je shranila v dupli votlega
drevesa preostalo bra‰no. Da so ji bili zadnjic volcje raz-
grebli kamenje, pod katerim je imela skrito meso, in ga
ji vsega poÏrli, je ‰e povedala, potem pa stekla navzdol
proti ledu.

Iz megle so se pa zaãeli vsenavzkriÏem ogla‰ati klici.

Turovci so ‰arili nekaj okrog koli‰ãa. Jasnooki ni upal
oditi naravnost po najkraj‰i poti na zdrsano stezo. Îe
zavoljo ârnoglavke ne. Bi koj kaj zaslutili, ãe bi ga kdo
videl. Od‰el je skozi go‰ãavo ãez hrib, da tam stopi na
zamrzlo jezero, kjer je v kopnem skrival drevak.

Orel je pri‰el na led. Pa ne na kraju, kjer je mislil. Za-

voljo megle in teme se ni mogel prepoznati, kje je. Po
glasovih ‰e manj, ko je bila vsenaokrog gluha ti‰ina. Jas-
nookega je zares zaskrbelo. Prav nikamor se ne sme za-
leteti. In je bolj tipal, kakor pa ‰el ob obreÏju Ple‰ivce

BES

BOBRI 3: VRH

167

proti prelivu med prvima otokoma. Ko mu je pa zmanj-
kalo trdine, po kateri se je usmerjal, je poãepal na led in
z rokami v srezu iskal sledov. Za vse na svetu ni smel
zgre‰iti zdrsane steze. Îe ga je zamikalo, da bi se vrnil
nazaj na Ple‰ivco, splezal na kak‰no drevo in tam pre-
noãil. Nikar! Utegnil bi zmrzniti. Niã. Naprej mora.

Po dolgem trudu je le zaãutil pod nogo gladek led. Koj

je bil spet na vseh ‰tirih. Ne. Ni se motil. Je konãno le
naletel na zdrsano stezo, ki ga popelje vsaj do koli‰ãa
Somovcev, od koder drÏi steza, ãeprav ne kdo ve kako
izglajena, tudi na domaãe koli‰ãe.

Jasnooki Orel bi bil kaj kmalu doma, da ni legla na

Veliko jezero trda noã. Tako je le poãasi drsal. Korak za
korakom, da ne zgubi steze, ki je ni videl. Samo ãutil jo
je pod nogami.

»Kaj pa je to?« Orel je obstal in prisluhnil. Spet. Ne.

Ni se zmotil. V Ple‰ivci je zatulil volk. Heee! âe ovoha-
jo pretrgani sestradanci njegovo sled? Jasnooki je kljub
temi raztegnil korak.

Drs, drs, drs, so pele drsalke. Orlu pa je postajalo ãe-

dalje bolj vroãe. Ne toliko od napora kakor od skrbi. Ni
se mogel pognati, kakor bi se rad. DrÏati se je moral ste-
ze. Izven nje bi zakolobaril v megli in volcje bi ga ujeli
kakor kruljavega lisjaka.

Spet je zatulil volk. Tokrat Ïe na ledu jezera. Jasnooki

se je zavedel, da satani teko po njegovem sledu.

BES

BOBRI 3: VRH

168

Vau, vauu, vauuu!
Volcje so zavijali Ïe v prelivu. Orlu so zagomazeli

mravljinci po hrbtu. Ne. Ne uide jim. Kaj naj kliãe na
pomaganje? Kdo bo ga sli‰al! Naj se ustavi in se spopri-
me z njimi? Dva, tri bi Ïe zaklal. Potem bi ga zverine
zmogle, raztrgale na drobne kosce in poÏrle.

Bum, bum, bum, bum, bum.
V daljavi se je oglasil boben Bobneãega Panja. Jasno-

oki se je zapodil naravnost proti glasu. Niã veã mu ni
bilo treba paziti na stezo. Vedel je, da veã ne more zgre-
‰iti domaãega koli‰ãa. Samo ãe bo vzdrÏal ta divji po-
gon.

Drs, drs, drs, so pele ko‰ãene drsalke po sreÏu. Orel je

zamahoval z obema rokama in se poganjal, da je ledena
planjava kar ginila pod njegovimi nogami.

Vedno bolj glasno je pel Panjev boben. Hkrati so pa

tudi vedno bliÏe za beÏeãim Orlom zavijali volkovi. Jas-
nookemu se je zdelo, da Ïe voha njih smrdljivo sapo.
Potegnil je noÏ izza pasa in omagano priãel klicati:

»Hoo-oooj! Pomagaaajte!«
»Hoj! Hoj!»so se Orlu odzvali klici prav blizu. Za sabo

pa je Ïe zasli‰al prasketanje volãjih krempljev po sreÏu.

Jasnooki se je hotel Ïe ustaviti, da vsaj malo ma‰ãuje

svojo smrt, preden pogine. Pa se je iz megle in teme za-
svetila vrsta plamenic, ki so si z njimi svetili oboroÏeni

BES

BOBRI 3: VRH

169

bojevniki. Kar padel je skoznje in omahnil na pristajno
bruno domaãega koli‰ãa.

Na ledu je zacvililo nekaj volkov. ObleÏali so mrtvi.

Drugi pa so se razbegnili.

»Saj sem ti pravil,« je spregovoril poleg Jasnookega

Izvedeni Lésar.

»Si,« je izhropel Orel. Sam zase pa je bil preverjen, da

je beli bober poslal volkove na njegovo sled zato, ker je
hotel prevzeti bratu Opreznemu Srnjaku Zvesto ârno-
glavko. Saj drugaãe bi se ne bil tako dolgo obotavljal na
Ple‰ivci. Da mu niso bratje prihiteli na ponoã, bi ga bili
volcje kar gotovo potegnili z lestve, ko bi se povzpenjal
z ledu na mosti‰ãe.

Volcje!

BES

BOBRI 3: VRH

170

âRNOLASI VZHODNJAKI

dmrznilo je jezero in dan je naglo rasel. Pridrstili
so se dolgi in ‰iroki vlaki rib. Ptiãev je priletelo to

leto take mnoÏine, da je primanjkovalo skritih zavetij za
gnezda. Jezerjani so se jajc, surovih in peãenih, kar pre-
objedli.

Vreme je bilo kakor nala‰ã. Jutranjo meglo je hitro

pregrelo sonce, da se je dvignila in kar pominula. Dne-
vi so bili gorki in lazi brÏ prekopani in obsejani. Zele-
neãim Ïitom je deÏ ravno prav primakal. Kazala so kaj
lepo in obetala obilno podpepelnjaka.

Trave so zgodaj ozelenele in hitro odganjale. Ob ãasu,

ko je Ïivina druga leta objedala samo ‰e brstje, se je to
pomlad lahko Ïe vsak dan do sita napasla.

Divjad je dobro prezimila in medvedje so zgodaj pri‰li

iz brlogov. Prezgodaj. Jim ‰e ni spodrasel ÏiveÏ. Nadle-
govali so drobnico in pobili nekaj bu‰.

Po go‰ãavah se je nizko pri tleh rdeãkasto razcvetel

di‰eãi strupeni volãin. Zarumenel je dren. Kakor zadnji
ostanki snega so poblestevali v rebrih belo cvetoãi grmi
trna. V kro‰njah ãe‰enj pa so po‰umevali roji ãebel.

BES

BOBRI 3: VRH

171

Drevje se je kar ãez noã razpustilo. Zgodnja bukev v

RoÏnem hribu, ki je druga leta ozelenela navadno za
ãetrt lune prej, je komaj nekaj dni prehitela. Z zelenjem
vred se je na lesniãnike obe‰alo tudi Ïe cvetje. Z vrhov
dreves, iz grmovja in iz loãja je od prvega svita do zad-
njega poznega mraka donela pesem ptiãev. Penice in
slavci so pa prepevali vse noãi.

Vode, ki so od taleãega se snega v Skalnih gorah na-

rasle in se skalile, so kaj hitro spet upadle in se zbistri-
le.

Mimogrede so se zaãela izpeljevati prva gnezda pti-

ãev. Sonce je postajalo vsak dan bolj vroãe. Spomlad se
je kar v svoji sredi sprevrgla v poletje.

âas je bil kar najbolj pripraven za odprave. Pa so mo-

rali Ostrorogovci ãakati doma, ãeprav ni bilo pravega
dela. Dneve so si preganjali s tem, da so se sku‰ali, kdo
vrÏe dlje sulico, kdo bolje strelja z lokom in kdo zna z
veãjo moãjo zavihteti sekiro.

Vztrajni Volk, ki je imel navado, da se je vsako leto Ïe

koj z visokimi spomladanskimi vodami spustil z drevaki
po Savi navzdol, je vãasih kar ‰kripal z zobmi. Rjavi
Medved je od dolgoãasja godrnjal. Grãavi Brest se je pa
jezil. Zmanjkalo mu je cina in ni mogel veã kovati oroÏ-
ja, ki ga pa ni primanjkovalo. Vsaj Ostrorogovcem ne.

Vsi bojevniki so nestrpno ãakali ãrnolase vzhodnjake.

Kar bo, pa bo. Tujcev pa ni hotelo od nikoder biti.

BES

BOBRI 3: VRH

172

Mladci so bili najbolj nepoãakani. V lahkih drevakih

so odhajali po dva, trije po Reki do Save in ‰e naprej do
izliva Savinje in ‰e dlje. Oprezali so z visokih bregov, se
naveliãali ãakanja in se vraãali nazaj na koli‰ãe. Pa so koj
spet drugi sedli v drevake in odveslali iz mirnega Veli-
kega jezera v tekoãe in valujoãe vode.

Dnevi so bili jasni in vzcvetelo je Ïito. Veter je raz-

na‰al oblake cvetnega prahu. Obetala se je dobra letina.
Pa je le redkokdo utegnil misliti nanjo. So se pogovori
vseh sukali samo okrog ãrnolasih vzhodnjakov.

»Ne bo jih.«
»Kar razidimo se na odprave.«
»Eh! ·e utegnejo priti.«
»Treba bo iti prav do I‰tra gledat.«
»Nak! Poãakajmo ‰e!«
·e celo Ostrorogi Jelen ni niã kaj prav vedel, kaj naj

ukrene. Îe vse jutro je razmi‰ljal na klopi pod rogovjem
orja‰kega jelena in se oziral proti izlivu Reke. Leno so
ribarili drevaki naokrog. Niã se jim ni ljubilo. Naenkrat
so se vznemirili, niã manj, kakor ãe bi bil priplaval teÏak
som mednje. Ostrorogi je postal pozoren. Vstal je. Sto-
pil je k ograji, si zaslonil oãi z dlanjo in opazoval. Vsi
drevaki so hiteli proti izlivu, kamor je po Reki navzgor
z vso naglico priveslal z dvema hlapãevskima mladcena
ÎviÏgajoãi Svizec, tretji sin Zorne Kaline. Ostrorogi mu

BES

BOBRI 3: VRH

173

je sam izbral to ime, ker je mladec znal zabrlizgati na
prste, da so kar u‰esa zabolela.

»Aha! Ta je le nekaj izvohal,« je koj vedel Jelen. Hkrati

se je bil Ïe tudi vznejevoljil, ker so mladce zaustavljali
drugi drevaki. Pa se Svizec ni pustil kaj prida muditi.
Naglo je pognal proti koli‰ãu, na katerem je Ïe zdalec
opazil ãakajoãega gospodarja.

Pod koli‰ãe se je pripodila za ÎviÏgajoãim cela jata

drevakov in ‰e drugi so hiteli od vseh strani. ·e preden
je Svizec pohitel po pristajnem mostu navzgor do Os-
trorogega Jelena, so spodaj na vodi mladci in moÏje Ïe
vse vprek vpili:

»Gredo! Gredo! Z velikansko ladjo gredo. âez dva, tri

dni bodo tukaj.«

Svizec je poglavarju mogel samo ‰e to povedati, da so

vzhodnjaki snoãi prispeli do izliva Savinje v Savo. Nje-
ga da niso opazili. Se mu je posreãilo prikriti drevak in
se neopaÏeno zmuzniti z obema mladcema vred. Potem
so vso noã brez oddiha veslali in prevlaãevali drevak
prek brzic. »Samo da ti ãimprej naznanim prihod ãrno-
lascev, veliki na‰ gospodar!« je skonãal svoje poroãilo
Svizec.

»Vrl mladec si,« je pohvalil oãe tretjega sina Zorne

Kaline in ga odpustil.

Koli‰ãe Ostrorogega Jelena je koj nato zahrumelo ka-

kor sr‰enjak, ãe dregne‰ s preklo vanj. In ni minilo toli-

BES

BOBRI 3: VRH

174

ko ãasa, da bi oglodal bobrovo bedro, je Ïe odveslala
izpod koli‰ãa Ostrorogovcev cela vrsta drevakov. Vodil
jih je sam Vztrajni Volk. Drugo jutro ob zori so se prvi
Ïe vrnili s sporoãili. Potem so prihajali drug za drugim,
dokler tretji dan, ko je sonce stalo najvi‰e na nebu, ni
priveslal kot zadnji, ves preznojen, Vztrajni Volk sam.
Sporoãil je Ostrorogemu Jelenu, da so vzhodnjaki svo-
jo orja‰ko ladjo potegnili Ïe ãez zadnjo brzico v mirno
vodo Reke in da Ïe pred noãjo prispo v Veliko jezero.

»Le kako so vse to zmogli?« se je zaãudil Ostrorogi.
Vztrajni je samo skomizgnil z rameni, od‰el z utruje-

nim korakom v svojo koão in pri belem dnevu legel.
Graharati Kotorni, svoji prvi Ïeni, ki mu je ponudila je-
sti, je samo odkimal, da ni laãen. Bil je res potreben po-
ãitka. Pri priãi je trdo zaspal. ·e boben Bobneãega Panja
bi ga ne prebudil. Vztrajni Volk Ïe tri noãi ni bil zatisnil
oãesa.

»Gredo! Gredo! Gredo!«
Koli‰ãe pod RoÏnim hribom je zahrumelo. Îenske in

otroci so tekali po mosti‰ãu sem in tja. ·e nedorasli
mladci so pa priãeli skakati v drevake, da ãimprej napa-
sejo svojo radovednost.

»Nazaj!« se je zadrl nad njimi Ostrorogi Jelen. »Bo

drugih nepotrebnih zijal dovolj in ni treba ‰e vas.« Mislil
je na Somovce, ki jim je pravzaprav Ïe ukazovala Ko‰ata
Jelka. Odslej naprej so Ïenske in vsi nedorasli vedeli,

BES

BOBRI 3: VRH

175

kako naj se vedejo proti ãrnolasim tujcem. Bojevniki pa
tako niso niãesar podvzemali na svojo pest. Jih je Ostro-
rogi vodil s trdo roko.

Veliko ladjo vzhodnjakov so kaj kmalu spazili tudi So-

movci. Zavr‰alo je na koli‰ãu. In kakor bi tujcev kar do-
ãakati ne mogli, so jim v veã drevakih odrinili naproti.
Ostrorogega je zamikalo, da bi pohitel za njimi in jih
ozmerjal. Pa si je premislil. Samo zami‰ljeno je pljunil
ãez ograjo v jezero:

»V ãreva jim zlezite, usmrajenci!»
·e dokaj bolj je pogrelo Jelena, ko je opazil, da Mrki

JeÏ na vso sapo podi svoj drevak proti Ple‰ivci. »Kako se
mu mudi, psu, da ãimprej sporoãi prihod vzhodnjakov
skrnobni Ko‰ati Jelki.« Ostrorogega je zaskrbelo, ãe bo
zvesta ârnoglavka ujela JeÏev in Jelkin pogovor. Eh, ãe-
tudi ne. Saj ni teÏko uganiti, kaj kani Jelka. Vsa siva je Ïe,
baba, in ‰e ne more pozabiti, da je pred davnimi leti ni
maral za Ïeno. Pa naj nikar ne misli, da se bo pustil kar
tako ugnati.

Sredi popoldneva so vzhodnjaki pripluli po Reki na-

vzgor in obstali tik pred izlivom, pod Strmim hribom.
Îe marsikatero ladjo je videl Ostrorogi na svojih odpra-
vah, take pa ‰e ne. Dokaj je preka‰ala tudi najbolj‰e fe-
niãanske. Cela vrsta vesel se je potapljala na vsaki stra-
ni v vodo. Spredaj je imela visok in moãan kljun, zadaj
pa krmilo. In vsa je bila Ïivo pobarvana.

BES

BOBRI 3: VRH

176

âedalje veã drevakov se je zbiralo v strugi komaj vid-

no tekoãe Reke. Nad ladjo pa je vre‰ãala jata galebov. ·e
ptiãi se menda niso mogli naãuditi novi pojavi.

»Zakaj ne zaveslajo v jezero?« Ostrorogemu se je

ãudno zdelo, da so vzhodnjaki obstali v strugi Reke. »Saj
je ‰e bolj prav!«

Jelen je poklical Rjavega Medveda in mu ukazal, naj

se prepelje z nekaj mladci na trdino in naj z drugega
brega skozi grmovje opazuje poãetje tujcev.

Medved je odveslal. Ostrorogi je gledal za njim.

Mladci so pristali pod RoÏnim hribom in zginili v
grmovju, da niti Ostrorogi, ki je vedel zanje, ni nikjer
veã mogel koga opaziti. Ozrl se je spet na jezero. Od Ple-
‰ivce sem se je podila cela vrsta drevakov. Jelen je jezno
za‰kripal z zobmi: »Lej jih, u‰ivce! Kako se jim mudi po-
nuditi se tujcem in izdati po‰tene domaãe rodove.«

Ostrorogega je zamikalo, da bi zarukal bojni rik, pla-

nil z bojevniki v drevake, prestregel Turovcem pot, se z
njimi spoprijel in vse do zadnjega pometal v vodo. Prav
niã bi jih ne bilo ‰koda.

Nak! Pred oãmi tujcev se ne bo tepel z domaãimi.

Kveãjemu, ãe bi ga Turovci sami napadli. Potem naj pa
kar sami sebi pri‰tejejo.

»Lej! In kako so se opremili. Kakor bi ‰li praznovat

prerojeno spomladansko sonce. Dobro, da sem poslal
Medveda oprezat.»

BES

BOBRI 3: VRH

177

Ooo, ne! On pa vzhodnjakov ne bo ‰el pozdravljat. Bi

utegnili misliti, da se jih boji. Naj le ãrnuhi pridejo k nje-
mu. Saj dobro vedo, kje je. Je prav gotovo tudi Triander
med njimi, zviteÏ, ki ga je hinavsko nazval rodov pastir-
ja.

Drevaki Turovcev so zaveslali iz jezera v Reko. ârno-

lasi vzhodnjaki so opazili oboroÏene moÏe in mladce.
BrÏ so ‰e sami prijeli za oroÏje. V pozno pomladanskem
soncu so se zalesketali svetli ‰lemi in ‰ãiti in blisnile so
konice sulic in goli meãi. Vznemirjenje se je pa kaj hitro
poleglo. Turovci so zaãeli dvigati roke in z glasnimi
vzkliki pozdravljati tujce. Triander je prepoznal Ko‰ato
Jelko, Grabljivega Raka in Presukanega Lisjaka. Povabil
je vse tri na ladjo in jim sam spustil lestev v drevak, da
so po njej zlezli na krov.

Jelen si je zaÏelel, da bi bil muha. Odletel bi prek je-

zerne gladine na ladjo tujcev in prisluhnil besedam Ko-
‰ate in vsemu razgovoru. Le zakaj ni te Ïenske Ïe zdav-
naj ubil, ãeprav je iz rodu njegove umrle matere, Skal-
ne Zvezde. Ne! Tega izdajstva ji pa ne pozabi. Samo po-
ãakajo naj vsi ‰tirje, Jelka in Tulpa in Rak in Lisjak, da
vzhodnjaki odidejo. Oaa! Jih ukloni, kakor se jim ne zdi.

Tako se je bil Ostrorogi zamislil v poãetje Turovcev in

v prihod vzhodnjakov, da niti ni opazil, kdaj se je iz-
muznilo na zadnji strani koli‰ãa nekaj negodnih mlad-
cev. Niso mogli veã strpeti, da bi si ne ogledali mogoã-

BES

BOBRI 3: VRH

178

ne ladje in ãnnolasih vzhodnjakov od bliÏe. Drevaka
niso upali nobenega odvezati. Kar potuhnili so se in
veãidel pod vodo splavali na trdino.

Za‰lo je sonce. Turovci so se ‰e vedno mudili v Reki.

Ostrorogega se je znova lotila sku‰njava, da bi jih napa-
del in ugonobil. âe bi odveslal z vsemi bojevniki in jih v
prelivu med prvima otokoma prijel od spredaj in od za-
daj, bi mu niti en sam ne u‰el. ·e ta veãer bi zagospoda-
ril Ïenskam in otrokom na koli‰ãu pod Ple‰ivco. Pa se-
daj je Ïe prepozno. Vzhodnjaki bi potem kar gotovo na-
padli njega. TeÏko bi vzdrÏal, ko so vsi odeti v bron.
Kljub vsemu se je pa Jelen ‰e boril sam s sabo, kaj naj
naredi. K sreãi so Turovci Ïe odhajali. Prav!

Na Veliko jezero je priãel legati mrak. Jelen je zami‰-

ljen sedél pod orja‰kim rogovjem pred svojo koão. Izza
vogla pa je ujel razvnet pogovor nedoraslih mladcev:

»Sem mislil sprva, da so priveslale z ladjo skoraj same

golobrade babe.«

»Kako naj bi bile Ïenske tako moãnih postav.«
»Potem sem pa spoznal Triandra, ki je bil lansko po-

letje ves pora‰ãen, letos je pa tudi on gladkega obraza.«

»Kaj si brade populijo, ali kaj? To mora boleti.«
»Neee. Tako ostro nabru‰ene noÏe imajo, pa si jih po-

reÏejo.«

»Brijejo se.«
»Kako so ãudni.«

BES

BOBRI 3: VRH

179

»Ena je pa le Ïenska vmes. Sem jo videl, ko je poãeni-

la.«

»Tudi jaz. Tudi jaz.«
«Moãne postave je.«
»Naj bo. Baba je pa le baba.«
Ostrorogi je sedaj vedel, da so se mu odra‰ãajoãi

mladci naskrivaj izmuznili. Drugikrat bi zapel biã. Da-
nes pa — Jelen je samo zamahnil z roko: »Pa naj so ‰li,
ãe so ‰li. Jaz jih nisem videl in jih ne bom pestil.«

Pod noã se je vrnil na koli‰ãe tudi Medved. Gospodar-

ju je vedel povedati, da letos ne vodi vzhodnjakov Tri-
ander, paã pa mlaj‰i in moãan moÏakar. Za Jazona ga
kliãejo. In Ïeno ima s sabo. Ime ji je Medeja. Svoji ladji
pa pravijo Argo.

»Mhm!«
Rjavi Medved je od‰el v svojo koão. Ostrorogi Jelen se

pa ni nikamor ganil. Skoraj negibno je sedél na klopi
pod rogovjem in gledal na jezero, ki ga je kaj kmalu za-
grnila tema. Hrup v koãah je potihnil. Spodaj na vodi so
se ogla‰ali ponoãni ptiãi. Ostrorogemu so misli zastale.
Zadremal je.

Jelen je komaj nekajkrat kinknil s trudno glavo, Ïe ga

je predramil pasji lajeÏ. StraÏe, ki jih je bil razpostavil po
mosti‰ãu Rjavi Medved, so se zganile. Ostrorogi je pri-
sluhnil v temo. Spodaj na jezeru se je oglasil domaã
ÏviÏg. Psi so utihnili in se priãeli dobrikati. Zaãuli so se

BES

BOBRI 3: VRH

180

udarci vesel. Eden izmed straÏarjev se je ‰epetaje pogo-
varjal z mosti‰ãa z nekom, ki je moral biti v drevaku na
vodi. Kdo bi le utegnil biti? Saj so vendar bili pod noã
izmed rodu Ostrorogovcev vsi do zadnjega doma. Men-
da ne stikujejo vzhodnjaki okrog njegovega koli‰ãa. Je-
len je vstal, da pogleda, kaj je.

Mimo glavarja je prihitel Jasnooki Orel. Mladcu se je

tako zelo mudilo, da ga Ostrorogi niti ni utegnil vpra-
‰ati, kdo je prispel. Spodaj ob pristajnem mostu so Ïe
pristajali trije drevaki. Koj nato so pod naglimi koraki
za‰kripala brunca. Pred Ostrorogim pa se je ustavil kre-
pak mo‰ki in pritajeno spregovoril:

»Pozdravljen, oãe!«
Bolj po glasu kakor pa po obrazu, ki ga zavoljo teme

ni mogel razloãiti, je Jelen spoznal Opreznega Srnjaka.
Kar naãuditi se ni mogel:

»Ti, ti si.«
»Kakor sem obljubil. Îe tri dni in ãetrto noã oprezu-

jem za vzhodnjaki in ‰e ni dolgo, ko sem prislu‰koval
njihovemu pogovoru.«

»BeÏi!«
»Res. Pod vodo sem preplaval Reko in se prikril pod

rilec ladje. Pravijo, da te ne bodo napadli, ãeprav jih Ko-
‰ata Jelka ‰ãuva. Psica stara! Vedo, da bi tudi izmed njih
marsikdo padel, ãeprav bi te nazadnje zmogli.«

BES

BOBRI 3: VRH

181

»Kakor je.« Ostrorogi je zaãutil moã svojega rodu.

Dotlej je ‰e nikoli ni tako.

»So rekli, da jim bolj prav kaÏe zlepa kakor pa zgrda.«
»Mislim, da.«
»Jutri te obi‰ãejo. Da bo‰ vedel.«
»Saj tako se spodobi.«
Iz velike koãe je stopila Zorna Kalina. Ni se mogla

premagati. Objela je svojega prvorojenca, ga odvedla in
mu obilno postregla.

Srnjakove mladce, sedaj Ïe moÏe, pa so obstopili Os-

trorogega Jelena bojevniki. Pogostili so jih, kakor bi bili
vsi do zadnjega veljaki. Njih pripovedovanju se pa kar
naãuditi niso mogli. Do jutra bi jih poslusali. Marsiko-
ga je zamikalo, da bi se tudi on preselil na brezmejne
ravnine za bregovi Drave.

Noã se je Ïe prevesila, preden so Srnjakovci legli. Za-

spali so brezskrbno trdo. Saj so straÏarji Ostrorogovcev
ãuli namesto njih.

Koli‰ãe pod RoÏnim hribom je utihnilo. Na jutranji

strani je vz‰el ozek krajec pojemajoãe lune. StraÏarji na
mosti‰ãu so sedaj spet mogli razloãiti v izlivu Reke za-
sidrano mogoãno ladjo ãrnolasih vzhodnjakov, ki je bila
prej vsa zavita v temo. Kazali so jo drug drugemu in si
pritajeno ‰epetali:

»Argo —! Argo —! Argo —!«

BES

BOBRI 3: VRH

182

âAROVNICA MEDEJA

ad Velikim jezerom so se spreletavali pelikani. V
dopoldanskem soncu so poblestevala njih roÏno-

barvna krila. Vreãaste kljune so si polnili z ribami, da
kasneje nakrmijo iz njih mladiãe v gnezdih na mogoã-
nih vejah visokih dreves v obrobnih go‰ãavah. Veliãast-
no so se prepeljavali po vodi beli labodi. V loãjih so ga-
gale in ãofotale race in gosi. Manj‰ih ptiãev je pa vse-
povsod kar mrgolelo.

Iz vode so se na gosto poganjale ribe, veãje in manj‰e.

Vmes so drseli drevaki. Od nastalih kolobarjev in ráz se
je odbijalo sonce, da je kar vid jemalo. Vodna gladina
Velikega jezera je vznemirjeno podrhrtevala. Koli‰ãa so
hrumela kakor razdraÏene ãebele v votlih panjih dreves.
V izlivu Reke pa je mirno plavala zasidrana ponosna
ladja Argo. Na krovu so se lesketali ‰lemi in oklepi. Nih-
ãe si ni upal prav preveã se pribliÏati zastavnim vzhod-
njakom.

Proti poldnevu so ãrnolasci spustili z moãnimi vrvmi

raz krov v Reko lepo pisan ãoln. Vanj je sedlo pet ljudi.
Po vsem videzu je bila ena izmed njih Ïenska. Zaveslali
so v jezero. Ostrorogovci so postali pozorni. âeprav so

BES

BOBRI 3: VRH

183

vsi vedeli, da pridejo tujci naravnost na njih koli‰ãe, se
niso vznemirili. Vsaj pokazal nihãe tega ni. Je bil Ostro-
rogi ukazal, naj opravljajo vsi svoje vsakdanje delo. Ob-
na‰ajo naj se, kakor bi jih do‰li vzhodnjaki prav niã ne
brigali. Za naprej jim pa Ïe ‰e pove. Bo videl, kako se
bodo zviti ãrnolasci vedli. O, ne bodo ga preslepili!

Ostrorogi Jelen ãrnolasih pri‰lecev tudi tokrat ni ma-

ral kaj prida poãastiti. Le poãemu! On je na svojem,
vzhodnjaki so pa na tujem. Naj bodo veseli, da jih ne
sprejme s sulicami in pu‰ãicami in s sekirami in noÏi.
Marsikateri oklep bi zazeval in prenekateri ‰lem bi se
razklal. Seveda! Tudi vrste njegovih bojevnikov bi se
hudo razredãile. Zato pa —

Ostrorogi si je ogrnil nov risji koÏuh. OboroÏen samo

s sekiro in bodalom, je stopil iz koãe pod rogovje orja‰-
kega jelena. Na steni poleg vhoda je visela vsa vrhnja
lobanja z zastavnim rogovjem velikanskega tura, ki ga je
bil v pozni jeseni podrl v ogradi ob ârnem potoku. Naj
le vidijo!

Vzhodnjaki so pristali. Jelen jim ni ‰el naproti. Zvrha

jih je gledal, kako so drug za drugim stopali na pristaj-
ni most. Eden med njimi je bil orjak. Tako visokorasle-
ga in tako pleãatega bojevnika Ostrorogi ‰e svoj Ïivi dan
ni videl. Kakor bi iz dveh naredil enega.

Jelen je koj spoznal Triandra, ãeprav je bil sedaj golo-

brad. Tudi ostala dva mo‰ka sta bila obrita. Le orja‰-

BES

BOBRI 3: VRH

184

kemu bojevniku je obkroÏala obraz ãrna, gosto skodra-
na brada. Vsi pa so bili kaj lepih postav; z Ïensko vred,
ki je hodila sredi med njimi.

»Pozdravljen, rodov pastir, Ostrorogi Jelen!«
»Pozdravljen, Triander in vsi drugi, ki vas ‰e ne po-

znam!«

Zviti vzhodnjak je koj povzel besedo: »Pripeljal sem ti

v goste znamenite ljudi. Vodi nas Jazon, najveãji junak
v vsej tesalski deÏeli.« Triander je pokazal najlep‰ega
izmed do‰lih mo‰kih. »Poleg njega stoji njegova Ïena
Medeja, slovita ãarovnica. Ta velikan je pa Herakles,
najmoãnej‰i ãlovek izmed sedaj Ïiveãih ljudi. In ãetrti
med nami je Mopsos, videc, ki ve povedati tudi prihod-
nje stvari. Vseh mo‰kih nas plove na na‰i ãudeÏni ladji
Argo petdeset, po va‰e petkrat za vse prste na obeh ro-
kah. Sami znameniti junaki.«

»Tudi sebe seveda ‰teje‰ vmes?«
»Tudi.«
»Prav. Sem Ïe lansko poletje uganil, da nisi navaden

premenjar.«

Kakor je znal biti Triander priseben, ga je Ostrorogo-

va ugotovitev vseeno za trenutek zmedla. Pa se je hitro
zna‰el in odgovoril: »Saj sam ve‰, veljavni rodov pastir,
da mora ta, ki hodi po svetu z odpravami na premenja-
ve, veãkrat prijeti za oroÏje, ãe hoãe odnesti celo glavo.«

»Dobro si povedal, junak Triander!«

BES

BOBRI 3: VRH

185

Ostrorogi je povabil do‰le vzhodnjake v svojo koão in

jih razposadil po klopeh okrog ognji‰ãa. Ponudil je vsa-
kemu posebej soli in kruha, Ïenskam pa je velel, naj po-
streÏejo imenitnim gostom. Bela ovca se ni zganila. Bolj
podobna duhu kakor pa Ïivi starici, je sedela v mraãnem
kotu in mrko gledala tujce, posebno Medejo. Jezerna
RoÏa in Zorna Kalina sta pa pred vsakega gosta poloÏi-
li veã vrst mesa, suhega in peãenega. Tudi bobrovega
repa ni manjkalo vmes. Natoãili sta ‰e velik vrã vina in
ga koj podali gostom naokrog. Vzhodnjaki so segli po
mesu in priãeli jesti. Nekaj ãasa je bilo ãuti samo Ïve-
kanje ust. Potem se je prvi oglasil Jazon. Dvignil je z des-
no posu‰en bobrov rep, ki ga je bil pravkar pokusil, in je
vpra‰al:

»Rodov pastir, Ostrorogi Jelen! Kak‰na riba je to, ki

nima ne glave ne repa in nobene plavuti, pa je okusna,
kakr‰ne doslej ‰e nisem jedel?«

Jezerna in Kalina sta se spogledali. ·lo jima je na

smeh. âe‰, kak‰en junak naj je to, ki ‰e bobrovega repa
ne loãi od ribe. Ostrorogi je pa tujcem pojasnil:

»Ni riba, kar drÏi‰ v roki, junak junakov, Jazon. Je le

najbolj‰i kos na‰e najÏlahtnej‰e divjadi. Bobrov rep je.«

»Bobrov rep?« se je zaãudiila Medeja. »Kaj je v va‰ih

krajih doma bobrovina?«

»Prav pri nas,« je potrdil Jelen in se brÏ ‰e pohvalil:

BES

BOBRI 3: VRH

186

»Mislim, da ga ni, ki bi imel v svojih lovi‰ãih toliko

bobrov, kakor jih imam jaz.«

»Aaa —« se je zaãudila Medeja. »Potem si primenja-

mo dokaj bobrovine od tebe. Jo rabim pri svojih ãara-
njih.«

»Tudi na‰a Bela Ovca vraãi z bobrovino.«
»Rada bi videla kako.«
Medeja se je zagledala v sneÏnobele lase Ovce, ki se

za prodirne poglede ni zmenila. Pa je vzhodnjakinja
vstala, ‰la k starici in jo prijela za ko‰ãeno suho roko:
»Daj, pokaÏi mi, kaj zna‰!«

»Kako naj vraãim, ãe ni bolnika med nami.« Glas Bele

Ovce je bil suh, kakor bi od same starosti vraãilja ne
imela veã sline v ustih.

»Tako. — A jaz znam ãarati tudi nad zdravimi ljud-

mi.«

»Ne bom verjela, dokler ne vidim.«
«Dajte mi bobrovino.«
Zorna Kalina je ponudila Medeji do vrha poln lonãek

zadehlo dehteãe ma‰ãobe. Z zlobno zvitim smehljajem
jo je ãrnolasa vzhodnjakinja vzela v roke, jo povonjala,
zadovoljno prikimala in rekla: »âe vam je prav, bi svo-
jo ãarovni‰ko moã poskusila nad vama dvema.« Medeja
je pokazala Jezerno RoÏo in Zorno Kalino.

»âe nama ne bo ‰kodilo,« je pomi‰ljala Jezerna.

BES

BOBRI 3: VRH

187

»Niã, niã,« je hitela zagotavljati leporasla ãrnolasa ãa-

rovnica.

»Pa vendar —« se je obotavljala Kalina.
»Ne bojta se!« Oglasila se je Bela Ovca: »Bobrovina ‰e

nikomur ni bila v kvar. ·e vsakomur le v prid.«

Ostrorogemu je bilo Ïe dovolj besediãenja in tudi

radoveden je bil. Odloãil je: »Daj, priãni, da vidimo!« Bil
je Ïe kar nejevoljen.

Medeja je posadila osivelo Jezerno in ‰e vedno ãvrsto

Kalino na klop ob zadnji steni za ognji‰ãem. Skozi od-
grnjeni vhod je padala na obraza obeh Ïensk Ïarka svet-
loba. âarovnica je zajela s prstom bobrovine iz skodele
in zaãrtala RoÏi in Zorni vsaki po tri kroge na ãelo, ene-
ga veãjega in dva manj‰a. Prav tako pa tudi na vsako
dlan po enega. Nato je velela, naj obe skleneta prste in
dlani in jih trdo stisneta kakor v eno samo pest.

»Dobro,« je prikimala ãarovnica, si segla v lase, po-

tegnila iz njih dolgo zlato iglo in potresla z lepo glavo.
Gosti ãrni kodri so se ji vsuli na vrat pa tudi na jedrovite
prsi. Poãasi se je nagnila naprej. Oãi so ji Ïarele kakor v
temi preÏeãemu maãku. Tudi prste na pridvignjenih ro-
kah je po maãje razkreãila in skrãila. Potem je priãela
mrmrati nerazumljive tuje besede. Globoko iz grla je
prihajal njen glas, vedno enakomerno, prav kakor maã-
ku, ki se greje na soncu in prede.

BES

BOBRI 3: VRH

188

Medeja se je nagibala sem in tja in bliskala s svojimi

kot oglje ãrnimi oãmi. RoÏa in Kalina sta morali gledati
naravnost vánjo. âutili sta, da otrdevata, pa se nista mo-
gli ganiti. Podobno mora biti mi‰i, ki jo je bila pogleda-
la kaãa in se ji poãasi bliÏa, da jo poÏre. Drobna Ïivalca
se zaveda, da jo ãaka gotova smrt, pa je vsa ohromela in
ne more zbeÏati.

Tuji gostje so z Ostrorogim in Belo Ovco vred nepre-

miãno sedeli vsak na svojem mestu. Vraãilji Ovci se je
zdelo, kakor bi bili vstali vsi ugreznjenci iz moãvirij in
sedaj pri Ïarko jasnem poletnem soncu ple‰ejo okrog
velike poglavarske koãe. Kar tesno ji je postajalo. Tudi
Ostrorogi Jelen je kaj mrko gledal in je ãedalje globlje
dihal. Îivljenje zunaj na mosti‰ãu je pa kakor utihnilo.
Le lastovice so ‰ãebetale pod slemeni.

Kakor bi presekal, se je ãarovnica Medeja naenkrat

sunkoma vzravnala. Z obema rokama je vrgla obraz ji
obkroÏujoãe ãrne lase nazaj v zatilnik. Hkrati je cvileãe
prhnila skozi nos. Podobno kakor zaÏviÏga kanja, pa
vendar ne tako.

Jezerna in Kalina sta kar buljili v Medejo. âarovnica je

pa sedaj sama krãevito sklenila roke in si jih trdo ti‰ãala
na prsi, RoÏi in Zorni je nekako obotavljajoãe se velela,
naj prste razkleneta. Îenski sta poskusili ugoditi Mede-
jini besedi, pa jima ni uspelo.

BES

BOBRI 3: VRH

189

Prek ãarovniãinega obraza je ‰inil zlobno zadovoljen

nasmeh. Svesta si svojega uspeha, je vedno bolj priga-
njala.

»Nujta, nujta! Roke narazen!»
Naj sta si Ïenski ‰e tako prizadevali, prstov nista mo-

gli veã razkleniti.

Kakor prikovani sta sedeli Jezerna in Zorna ob oãrneli

zadnji steni koãe in se nista mogli premakniti. Medeja se
je pa obrnila nazaj k ognji‰ãu in spregovorila:

»Rodov pastir, Ostrorogi Jelen. Ali sedaj vidi‰, kaj pre-

more bobrovina, kdor jo zna prav uporabljati?«

»Vidim, pa ne verjamem!«
»Prepriãaj se sam.«
Ostrorogi je vstal in stopil pred svoji Ïeni. Odloãno je

ukazal: »Roke narazen!«

RoÏa in Kalina sta svojega moÏa in gospodarja gledali

z zmedenimi oãmi, zganila se pa nobena ni.

»Bo kaj ali niã!« je zarohnel Jelen.
Niã.
Ostrorogega je minila potrpeÏljivost. Prijel je Kalino

za roke in jih sku‰al razkleniti. Pa je kaj kmalu uvidel, da
bi vdani Zorni, ki ga je zmedeno gledala, prej polomil
kosti, kakor pa bi se mu posreãilo razloãiti ji krãevito
sklenjeni roki. Odnehal je in se molãe umaknil. Jezerne
RoÏe se niti dotaknil ni. Je bil preverjen, da bi niã ne
opravil.

BES

BOBRI 3: VRH

190

V koãi in zunaj nje je postalo ãudovito tiho. ·e lasto-

vice niso veã ‰ãebetale. Prva se je spet oglasila Medeja:

»Ali sedaj verjame‰, sloviti rodov pastir?«
»Verjamem.«
Veã Ostrorogi ni mogel izdaviti iz sebe. Ga je preveã

muãila grenka misel, da utegneta Jezerna in Zorna za
vedno ostati oleseneli. Obenem mu je nekaj prigovarja-
lo, naj zlodejevi vzhodnja‰ki ãarovnici s sekiro razkolje
lepo glavo. Medeja je kakor uganila njegovo misel. Pri-
jela ga je za roko in rekla:

»Niã se ne boj. ·e eno, dve ãarovniji pokaÏem, potem

pa bosta tvoji Ïeni prav taki, kakor sta bili popred.«

Ostrorogi je prikimal. Medeja pa je spet zajela iz lonã-

ka s prston bobrorvine in zaãela po zraku pred oãmi
obeh Ïensk urno delati kroge. Najprej so omahnile Kali-
ni roke na klop, potem pa ‰e RoÏi.

»Ne pusti babnici veã ãarati.«
Iz mraãnega kota je Ostrorogega glasno posvarila

Bela Ovca. Jelen se za njeno opozorilo ni zmenil. Saj je
videl, da se Zorna in Jezerna spet premikata. In pa —
Radoveden je bil, kaj utegne ãrnolasinja ‰e pokazati.

Medeja si je najprej spet spela s teÏko zlato iglo lase.

Nato je sedla poleg Zorne in ji hitela pri‰epetavati na
uho. Kalina se je kaj kmalu razburila. Planila je pokon-
ci in zaãela kriãati nad Jezerno RoÏo: »Kaaaj! Ti da bo‰
mene spodila od gospodarjevega ognji‰ãa? Ti, mene, ki

BES

BOBRI 3: VRH

191

sem mu rodila Ïe priletnemu prav toliko sinov kakor ti
mlademu. In ãe bi samo Opreznega Srnjaka, sem za-
sluÏila, da jem njegovo meso in njegov kruh. Le poãakaj.
Povem gospodarju, kako si hudobna, pa te naÏene v
moãvirje, da se ugrezne‰.«

»Nikoli!« Ostrorogi je zagrabi biã in hotel iti nad Ka-

lino, da jo pretepe. ZadrÏal ga je Herakles. Medeja je pa
smeje se opozorila Jelena: »Saj ne misli, kar govori. Ona
je samo zaãarana.«

»Nehaj zganjati svoje norãije!»
»Samo malo ‰e poãakaj. Bo‰ koj veselej‰e volje!«
ârnolasa mlada ãarovnica se je presedla na drugi ko-

nec klopi in zaãela pri‰epetavati postarni sivolasi Jezer-
ni. RoÏi se je obraz ãudovito mladostno razjasnil. Od
veselja so ji lica kar zaÏarela. Medeja ji je mimogrede
poloÏila v naroãje kratko, pa obaltno poleno. Jezerna je
mrtvi les zaujãkala kakor dojenãka. Pokazala ga je Kalini
in ji hitela dopovedovati:

»Poglej, ljuba moja. Poglej, kako lepega fantiãa sem

rodila. Sive lase ima kakor jaz, ki sem Ïe stara. Aja tutaja!
Si Ïe videla kdaj kaj takega. Aja tutaja! ·e sli‰ala nisi ni-
koli, da bi siva Ïena spet rodila. Aja tutaja!«

Otroãjemu pona‰anju sivoglave Jezerne RoÏe so se

vsi smejali. Tudi Ostrorogi se ni mogel zdrÏati. Le iz
mraãnega kota se je zaãulo najprej godrnjanje Bele
Ovce, potem pa ‰e glasno oporekanje:

BES

BOBRI 3: VRH

192

»Fej, fej! Îenska, ki sama ‰e nima otrok, se pa norãuje

iz ãastitljive Ïene, kateri rastejo Ïe pravnuki. Fej, fej!«

»No, no,« je hitela miriti Ovco Medeja. »Saj je bilo

vse samo zato, da sem pokazala, kako znam ãarati.«

»Vseeno. Fej, fej!«
»To vendar niã ni.« Oglasil se je videc Mopsos: »Od‰li

smo iz Jolkosa po zlato runo. Po marsikaterem juna‰tvu
smo dospeli v Kolhis. Brez Medeje bi svojega cilja ne
dosegli. Pa je Medeja namazala Jazona s ãarobnim ma-
zilom, da je zmogel in ukrotil dva divja bika, ki sta bru-
hala ogenj. StraÏila sta zlato runo.«

»Hm!« Ostrorogi ni mogel veã mirno prena‰ati pove-

liãevanja ãrnolase ãarovnice. Kakor nekaj vsakdanjega je
povedal, da je v svojem Ïivljenju podrl Ïe marsikatere-
ga razdivjanega tura. Takega, kakr‰nega je pa leto‰njo
jesen, v svojih sivih letih, pa doslej ‰e kar gotovo tudi
vzhodmjaki niso videli: »Kar poglejte njegovo rogovje!«

Jelen je vstal in stopil pred koão. Za njim so drug za

drugim pri‰li tudi vzhodnjaki. âudili so se moãnemu ro-
govju, pogledovali Ostrorogega in njegovo sivo glavo in
niso vedeli, ali bi verjeli ali ne. Nazaj v koão jih ni mikalo
veã iti. Jazon se je zahvalil Jelenu za pogostitev. In ko ga
je ‰e povabil, naj pride drugi dan na Argo pogledat zla-
to runo, so tujci sedli v svoj ãoln in odveslali nazaj pro-
ti Reki. Za hip je Ostrorogega spet zamikalo, da bi vrgel

BES

BOBRI 3: VRH

193

sulico in Medejo ubil. Pa — Saj morebiti bi se je ostrina
niti ne prijela ne, ãarovnice vzhodnja‰ke.

Poãasi je stopal Ostrorogi Jelen po po‰evnini navzgor

na mosti‰ãe. Bodla ga je skrb, ãe more ãarovnica Medeja
tudi bojevnike tako omrtviti, kakor je otrdila Jezerno in
Zorno. Kdo naj se potem spoprime z vzhodnjaki! Naj
jim vihar razbije ladjo! ârnuhom!

Ostrorogi bi bil najraj‰i planil v drevak in se odpeljal

v konec Dolge doline, da bi se tam na skali sredi poto-
ka posvetoval s kostmi belega bobra. Pa kaj, ko ni mo-
gel zapustiti koli‰ãa. Vzhodnjakov ne sme prav niã iz-
pustiti izpred oãi.

Gorko je sijalo sonce na Veliko jezero. Koli‰ãe Ostro-

rogega Jelena se je spet razÏivelo v vsakdanje Ïivljenje.
Lastovice so ‰ãebetale okrog koã, ‰vigale nad vodo sem
in tja, pridno lovile mrães in krmile mladiãe, ki so ãivkali
v gnezdih pod slemeni.

»Dobro znamenje. Ne bo hudega,« si je rekel Jelen in

stopil skozi vhod nazaj v koão. Jezerna RoÏa in Zorna
Kalina sta pospravljali ostanke jedi za ãrnolasimi vzhod-
njaki. Obe sta molãali, kakor bi ju bilo sram.

Bela Ovca je pa zaÏgala nad ognjem vejico brinja in

pokadila za tujci. Da preÏene uroke. Potem je vzela ko-
‰aro z ostanki jedil in vse skupaj stresla v odprtino pod
mosti‰ãem, skozi katero se je koli‰ãe oãejalo. Se celo po-
Ïirek vina, ki je ‰e bilo ostalo v vrãu, je zlila za jedmi.

BES

BOBRI 3: VRH

194

»Tako! Da ne bo smrdelo za to ãrno kuzlo.«
Jelenu se je zdelo, da je Bela Ovca kljub vsemu le rek-

la pregrdo besedo. Pa je zveãer Srnjak, ki se je spet do-
tihotapil pod ladjo Argo in prislu‰koval pogovorom
vzhodnjakov, povedal, da je Medeja na begu pred svo-
jim oãetom ubila lastnega bratca, ga razsekala in po-
samezne kose razmetavala, samo da je mogla uiti zasle-
dujoãemu jo oãetu, ki je moral zbirati ud za udom, pre-
den je mogel pokopati ljubljenega sinãka. Ostrorogi se
je zgrozil. Odslej je vedel, da ãrnolascem ne sme prav
niã zaupati. Zavedal se je tudi, da je jezerjanom mnogo
manj nevarno oroÏje vzhodnjakov kakor pa njih ãrna
podlost.

To noã Ostrorogi Jelen od samih skrbi ni zatisnil oãe-

sa.

BES

BOBRI 3: VRH

195

KRATEK VIHAR

osta megla je leÏala zjutraj nad Velikim jezerom.

Dvignila se je ‰ele proti poldnevu. Na koli‰ãa kljub

temu ni posijalo sonce. Nebo je bilo oblaãno. Za Brdom
je pa vstajala ãrnjava.

Ostrorogemu Jelenu se prav niã ni mudilo k ãrnola-

sim vzhodnjakom. Îe koj zjutraj je sklenil, da pojde ‰ele
sredi popoldneva nekako. Naj nikar ne mislijo, kako se
ãuti poãa‰ãenega, ãe ga vabijo na svojo znamenito lad-
jo. Najraj‰i bi sploh ne ‰el. Pa ne kaÏe, da bi si pri‰el z Ja-
zonom in ãarovnico Medejo po nepotrebnem navzkriÏ.

Dokler je nad Velikim jezerom stala megla, se Argo

sploh ni videla. Jelenu je bilo to kar prav. Vsaj vzhodnja-
ki niso mogli opazovati, kaj poãno na svojem koli‰ãu
Ostrorogovci. Oprezni Srnjak je pa le izvohal, da golo-
bradci peãejo bu‰aka, dva ovna in tri kozliãe. Primenjali
so jih od Mrkega JeÏa, ki je bil to jutro Ïe dvakrat na lad-
ji Argo. Usmrajenec! Sam nima svojim ljudem dati kaj
jesti, pa ÏiveÏ oddaja tujcem. Naj si le zapomni, kdaj mu
spet on pomore. âe mu sploh ‰e kdaj bo. Ostrorogemu
se je tudi za malo zdelo, da je Jazon njega prezrl. Saj mu
je moral vendar Triander povedati, da ima on najveã Ïi-

BES

BOBRI 3: VRH

196

vine in v lovi‰ãih vse polno divjadi. Se pa s takimi meni,
ki niã nimajo. No, pa za danes naj Ïe bo, ko prav njega
vabi v goste. Ga morebiti samo zavoljo tega ni maral na-
dlegovati. Bi res ne vedel, ali naj za oddano klavno Ïi-
vino kaj vzame v zameno, ali niã. Drugiã se bo Ïe spre-
umel kako in kaj.

Dan se je nagnil ãez svojo sredo. Za kratek ãas se je

pokazalo sonce izza oblakov, pa se je koj spet skrilo.
Nad hribi proti veãerni strani se je ãrnjava ãedalje vi‰e
dvigala na nebo. V plitvinah so vsepovsod regljale Ïabe
in napovedovale skoraj‰en deÏ.

Kakor se mu ni prav niã ljubilo in bi bil zavoljo ne-

prespane noãi in po obilnem obedu najraj‰i malo legel,
se je Ostrorogi Jelen vseeno zaãel opremljati za obisk.
Pridrgnil si je okrog ledij z jelenjim pasom prepasnico iz
risovine. Zánjo si je zataknil ‰iroko in dolgo in ostro na-
bru‰eno bronasto bodalo, nasajeno na moãan srnjakov
rog. Tiãalo je v usnjeni noÏnici. Ob bok si je obesil nefri-
tovo sekiro. Z zlatom jo je odtehtal, ko se je bil pred leti
zadnjiã spustil z odpravo do sotoãja Save v I‰ter. Nave-
zal in zasmolil jo je pa sam v precep drenovega topo-
ri‰ãa. Na dolgi ogrlici, dvakrat oviti okrog vratu, so mu
poroÏljavali zobje najteÏjih nerescev in zobrov in turov,
pome‰ani s kremplji starih medvedov in risov. Vse je bil
sam zmogel v roãnih spopadih na premnogih lovih v
dolgem svojem Ïivljenju. V obrambo proti urokom in

BES

BOBRI 3: VRH

197

ãaranju sta mu prav spodaj na zunanjem kolobarju sredi
sivo kosmatih pisi visela oba podoãnjaka orjaskega jele-
na, ki ga je bil premagal ‰e kot mladec. Po njem je nosil
ime on sam in ves njegov rod. Ho! Ni zaman uÏival slo-
vesa najdrznej‰ega lovca v vsem Velikem jezeru. V vsa-
kem zapestju se mu je lesketal teÏak zlat obroã. Sivo
brado in lase mu je z bronastim ãesalom lepo razvalo-
vila Zorna Kalina in mu lase, da bi se mu preveã ne usi-
pali na obraz, prevezala ‰e z rdeãe pobarvanim platne-
nim trakom in mu zanj liãno zataknila orlovo pero.

Ostrorogi je bil nared. Le pla‰ã si ‰e ogrne, ko pride-

jo Vztrajni Volk, Rjavi Medved in Oprezni Srnjak. Te
svoje sinove si je bil odbral, da ga pospremijo. Trije mo‰-
ki so pri‰li na njegovo koli‰ãe z Jazonom. Niã veã in niã
manj jih vzame on s sabo. Îensk pa ne bo vodil na
obisk, ãeprav je bila med ãrnolasimi gosti tudi ãarovni-
ca Medeja. Îenske ne spadajo v zbor mo‰kih. Ognji‰ãa
naj se drÏe in pa otrok.

âe bi Jazonu ponesel kak dar, je ‰e pomislil Ostroro-

gi. Nak! Tudi vzhodnjaki so pri‰li k njemu praznih rok.
Lakomniki! In pa — Saj je Medeja odnesla poln lonãek
drage bobrovine. Niti vpra‰ala ni, ãe jo sme. âarovnica!

Kljub ognju, ki je plapolal na ognji‰ãu, je v koãi posta-

jalo ãedalje bolj mraãno. Jelenu se je ãudno zdelo. Sto-
pil je ven na mosti‰ãe. Sunek vetra mu je planil v obraz.
âez Brdo pa se je nizko podil grozeã ãrn oblak.

BES

BOBRI 3: VRH

198

Kakor bi jih bil priklical, da neutegoma odveslajo v

goste k vzhodnjakom, so vsi trije hkrati prihiteli k Os-
trorogemu njegovi sinovi Volk, Medved in Srnjak. Bili so
lepo opremljeni. Skoraj kakor oãe sam. Le njih ogrlice so
daleã zaostajale za Jelenovo in nihãe in premogel nefri-
tove sekire. Okrog ledij so jim visele volãje prepasnice.
Na hrbtih pa so jim vihrali risji koÏuhi. V lase zataknje-
na orlovska peresa jim je krivil veter, ki se je zaletal v
koli‰ãe.

»Sedaj ne moremo oditi,« je opomnil Vztrajni.
»Vidim.«
Slepeã blisk je presekal nebo in trd grom je zadrdral

prek Velikega jezera in grozeãe utihnil v daljnih temnih
go‰ãavah. Koj za njim je prihrul od Brda sem buãeã vi-
har. Nekaj ptiãev, veãjih in manj‰ih, ki se niso ob pra-
vem ãasu zatekli v zavetja, je podil pred sabo. Zaman so
se sku‰ali upirati z napornimi zamahi perutnic. Z od-
trganim zelenim listjem vred jih je nesel silni pi‰ kdo ve
kam.

Koli‰ãe pod RoÏnim hribom se je zamajalo in je za-

stokalo in za‰kripalo. Raz shrambo za posu‰ene ribe je
odtrgalo streho s slemenom vred in jo ãofotnilo v jeze-
ro. Hkrati je od strani prineslo cele curke deÏja.

Ostrorogi in sinovi so se naglo umaknili v koão. Vho-

da vanjo niso zagrnili, da so mogli gledati nazaj na viso-
ko vzvalovljeno jezero. Drevake spodaj ob pristajnem

BES

BOBRI 3: VRH

199

mostu je vihar premetaval kakor le‰nikove lupine. Troje
se jih je odtrgalo in so z valovi vred naglo zginili proti
daljni trdini na jutranji strani. Kar gotovo se razbijejo in
jih ne bo vredno hoditi iskat.

Nekaj drevakov se je potopilo. Le rilci so moleli iz

vode in viseli na vrveh kakor teÏke, na trnek ujete ribe.

Sleme velike koãe Ostrorogega Jelena se je hudo za-

majalo. Na mosti‰ãe pa je tre‰ãilo rogovje orja‰kega je-
lena. Z njim vred je padlo na tla tudi lastoviãje gnezdo.
Oprto je bilo na lobanjo. Vseh pet ‰e golih mladiãev se
je ubilo.

Joj, prejoj!
Grmenje se je oddaljilo in ploha se je nehala zlijati.

Nad hribi proti veãerni strani se je prikazal jasen pas
neba, ki se je ãedalje bolj ‰iril in se skoraj razpotegnil ãez
vse obzorje. Ostrorogi in sinovi so stopili ven na mosti-
‰ãe. Koj so ugotovili, da sta se od rogovja orja‰kega je-
lena odlomila desni nadoãnik in leva krona.

»Slabo znamenje,« je spregovoril Ostrorogi.
»âe ni zaãarala Medeja?«
»Ah, kaj!«
»Nevihta je nevihta.«
»Nekaj pa le pomeni.«
»Seveda pomeni.« Med vhodom se je oglasila Bela

Ovca. Njen obraz ni bil kar niã potrt. Prej vesel kakor
zaskrbljen:

BES

BOBRI 3: VRH

200

»Pomeni, da se Velikemu jezeru bliÏajo mraãni dne-

vi in kratek vihar. Potresala se bodo koli‰ãa in trepetali
bodo njih naselniki. Marsikaj se bo podrlo in polomilo.
Pa ti, Ostrorogi Jelen, se nikar ne boj. Poglej, kako naglo
se bliÏa jasnina in nov dan od Dolge doline sem, od ko-
sti belega bobra.« Ovca je dvignila starostno shuj‰ane
roke in razprla ko‰ãene prste, kakor bi hotela doseãi
sonce, izpod katerega so se pravkar odmaknili zadnji
oblaki. Jasna svetloba je oblila koli‰ãa Ostrorogovcev. Z
jezera se je hitro umikala senca. Podrhtevajoãa vodna
gladina se je zlato zalesketala. Nobena planjava zoreãe
p‰enice se ne more bolj.

Kakor bi ne videl ne jasnega sonca in ne blesteãega

jezera, je Ostrorogi molãe stal poleg polomljenega ro-
govja orja‰kega jelena. Pa je Volk pogledal brata Med-
veda in Srnjaka. Koj sta ga razumela. Poprijeli so in obe-
sili nazaj nad vhod znamenje oãetove moãi in veljave.
Kar dovolj so imeli opraviti.

Ostrorogemu Jelenu se je razjasnil obraz:
»Gremo.«
»Gremo!«
Sinovi so naglo od‰li po po‰evnini navzdol k vodi.

Odbrali so najlep‰i drevak, izplali vodo, prijeli za vesla
in ãakali oãeta. Ostrorogemu pa je Zorna Kalina prines-
la in ogrnila dolg pla‰ã iz mehkih, rdeãkastorjavih raku-
novih koÏic. Ovratnik pa je bil se‰it iz sneÏnobelih kep-

BES

BOBRI 3: VRH

201

nov, od katerih so viseli na koncu ãrno ãopasti repki.
Spredaj mu ga je s ko‰ãeno zaponko spela Jezerna RoÏa.

Jelen se je vzravnal. Kar niã manj drage opreme ni

nosil kakor pa Jazon. Naj le vidi tujec njegovo moã in
oblast. Ostrorogi se je ‰e ozrl proti Reki. Ladja vzhod-
njakov se mu je zdela veãja in vi‰ja kakor pa pred nevih-
to. Ah! Tako zelo pa Medeja ne zna ãarati.

Ponosno je stopil Ostrorogi v pripravljeni drevak.

Vesla so se potopila v skaljeno jezero in drevak je od-
drsel po vodni gladini proti narasli Reki.

Z neba je sijalo soparno popoldansko sonce. Odbijalo

se je v Ïe povsem umirjenem jezeru, da je kar vid jema-
lo.

Ostrorogovci so Ïe zdaleã opazili, da se ladja Argo ne

pozibava veã v vodi. Veã kakor polovico rilca je bilo na
suhem. Îe so se razveselili, da jo je morebiti raztre‰ãil
vihar. Pa so kaj kmalu sprevideli, da se motijo, TeÏka
ladja je bila opasana z moãnimi vrvmi. Vzhodnjaki so pa
na Medejine vzklike in plosk z rokami vsi hkrati sunko-
ma potegovali svojo Argo ‰e bolj na breg.

Hooo hop! Plosk — Hooo hop! Plosk — Hooo hop!

Plosk!

»Kar je res, je pa res. Moãni in dobri brodarji so ãrno-

lasci.«

Sinovi so prikimali oãetu Ostrorogemu Jelenu. Potem

so molãe veslali naprej proti izlivu Reke. Mudilo se jim

BES

BOBRI 3: VRH

202

kar niã ni. So raj‰i zdaleã opazovali, kako polagajo
vzhodnjaki pod ladjo okroglice in jo potegujejo na suho.
Ostrorogi je odkimal z glavo:

»Lej, lej, lej! Kdo bi si bil mislil. Kakor da bi ãarali.«
Podobno po‰asti, ki so Ïivele v vodah v davno pretek-

lih ãasih, je zlezla Argo vsa na trdino. ârnolasi bojevni-
ki so jo okrog in okrog podloÏili s teÏkimi skalami, ka-
tere je ponajveã dona‰al orja‰ki Herakles. Drugi so od-
vezovali vrvi in jih zvijali nazaj v klobke. Napor in son-
ce sta jim zalijala obraze z znojem, ki so si ga otirali z
golimi laktmi.

Ostrorogovci so se nala‰ã obotavljali. Pristali so ‰ele,

ko je bilo delo dovr‰eno. Naproti jim je prihitel Jazon
sam:

»Pozdravljen, mogoãnih rodov mogoãni pastir, Ost-

rorogi Jelen!«

»Junak junakov, Jazon! Pozdravljam tebe in vse tvo-

je tudi jaz in trije moji sinovi Vztrajni Volk, Rjavi Med-
ved in Oprezni Srnjak.«

Ostrorogi je stopil na trdino. Sinovi so pa roãno po-

tegnili drevak na pol na breg, ko ga ni bilo kam priveza-
ti. So vzhodnjaki Ïe vse drevje in vse grmovje posekali
prav pri tleh. Le poãemu?

Po prislonjeni lestvi je odvedel Jazon Ostrorogovce na

krov ladje. Nazdravil jim je z moãmim ãrnim vinom in
jih razposadil na ovãje koÏuhe okrog komaj za dobro

BES

BOBRI 3: VRH

203

ped visoke mizice. Medeja jim je obilno postregla z jed-
mi. Najbolj jim je ugajalo sladko posu‰eno grozdje. Kar
sprijemale so se ustnice.

Kljub dobrim jedem in kljub vinu se beseda ni mogla

razpresti. Malo zavoljo razliãne govorice, ‰e bolj pa za-
voljo misli, ki so druga drugo zalezovale. Ostrorogi je
ves ãas gledal roj vzhodnjakov spodaj pod ladjo. Hiteli
so skupaj valiti, ne kamenje, cele skale, in jih zlagati v
nekak kamniten plot. Jelen ni mogel veã molãati.
Vpra‰al je:

»Pastir junakov, Jazon Kaj delajo tvoji bojevniki tu

spodaj?«

»Taka je na‰a navada, da ladjo, kakor hitro se ustavi-

mo in jo potegnemo na suho, koj ogradimo z zidom.
Proti zverem in proti drugim neprilikam.«

»Se mar boji‰, da te napademo?« Jelen je namr‰il

obrvi.

»Ne, ne, ne,« je hitel zatrjevati Jazon. Oko se mu je pa

zvito zablisnilo: »Saj stavim zid na svojem. Za zlato za-
pestnico sem kupil ld Mrkega JeÏa v veãno last ves Str-
mi hrib s podnoÏjem vred.«

Ostrorogi bi bil najraj‰i za‰kripal z zobmi in zamah-

nil s sekiro po JeÏu, ãe bi bil poleg. Kam se bo hodil se-
daj razgledovat, butec. Pa je Jelen potlaãil jezo in vpra-
‰al:

BES

BOBRI 3: VRH

204

»Se mar namerja‰ za vedno nastaniti ob Velikem je-

zeru, junak junakov, Jazon?»

»Ne, ne. Samo tako. âe morebiti spet kdaj na‰i ljud-

je priplovejo tod mimo, da se bodo lahko na svojem uta-
borili. In pa zavoljo ladje. Na suho smo jo morali poteg-
niti, da nam je ni razbil vihar. ·e na morju ni bila nikoli
v taki nevarnosti. Da ni v Argo vdelan sveti hrast, bi
nam jo bilo kar gotovo razbilo.«

»A tako.«
Vzhodnjak je prav dobro razumel Jelenove misli. Da

ga zamoti, je namignil Medeji. âarovnica je brÏ prines-
la zlato runo. Varno je razvesila z obema rokama svet-
likajoãi se ovnov koÏuh pred oãmi gostov in poudarila:

»Glejte — na‰e ãudo, na‰e varstvo in na‰ zaklad.«
Jelen, Volk in Medved so obstrmeli. Srnjak se je pa

zvito namuznil in vpra‰al, kakor bi ne bil zagledal niã
posebnega:

»Kaj v va‰ih krajih izpirate zlato tudi skozi ovnove

koÏuhe?«

»Seveda. Zlato runo nam je bilo pa pred dokaj leti

ukradeno in z njim vred na‰a sreãa. Sedaj smo si oboje
spet osvojili.«

»Hkhm!«
Medeja je zaka‰ljala in svareãe pogledala moÏa. Jazon

se je koj zavedel, da se je z besedo prenaglil. Pa je bilo Ïe

BES

BOBRI 3: VRH

205

prepozno. Da se popravi, je sku‰al z naglim vpra‰anjem
ujeti Opreznega:

»Kaj pri vas izpirate zlati pesek samo v lesenih skle-

dah?«

»Neee — Okrog Velikega jezera o zlatu ni ne duha ne

sluha.«

»Kako pa potem veã?«
»Ljudje izpod Zaledenelih gora, daleã za SneÏnimi

vrhovi so tako pripovedovali,« se je zlagal in se ni zlagal
Srnjak.

»Je mar tam zlato?«
»Mora Ïe biti, ãe ga premenjujejo z nami.«
»Mhm!«
Pogovor se je zaustavil. Srnjak se je pa ugriznil v ust-

nice, da se ni nasmehnil. Dobro se mu je zdelo, da je
speljal Jazona, ãe‰ pa plovi s svojo ladjo ãez SneÏne
gore, ãe more‰. Ali pa pojdite pe‰. Kar! Taãas vam raz-
bijemo Argo. Ko se vrnete, pa razkoljemo drugemu za
drugim ‰e va‰e ãrnolase buãe.

Sonce se je bliÏalo vrhovom zelenih hribov na veãerni

strani. Jata sneÏnobelih labodov je preletela izliv Reke.
Na nasprotnem bregu je visokonoga ãrna ‰torklja stega-
la vrat, obraãala dolgokljuno glavo in se ãudila na suho
potegnjeni ladji Argo. V loãju so vre‰ãale pribe. S plitvini
so odleteli vodni ptiãi na noãi‰ãa v moãvirja in go‰ãave.
S trdine pa so veslali drevaki proti koli‰ãem. Veliko je-

BES

BOBRI 3: VRH

206

zero se je po burnem viharju popoldne umirjalo v noã-
no tihoto.

S temnimi go‰ãavami in poraslimi hribi obrobljena

vodna planjava je trepetajoã zalesketala v zadnjih sonã-
nih Ïarkih, preden se ogrne v mrak in temo. Na visoki
kljun ladje Argo je pa sedel pevec Orfeos. Na kolena si
je poloÏil na enem koncu odrezano, na drugem pa lepo
zaokroÏeno rogovilasto kitaro. Skoraj za vse prste na
obeh rokah je bilo napetih navzdolÏ po njej strun. Kitar-
nik Orfeos je zaãel s palãico udarjati po njih. Posegal je
mednje tudi s prsti leve roke. Zabrnele so strune. Pevec
pa je dvignil gladko obriti obraz proti narahlo ozarjene-
mu veãernemu nebu in z zveneãim glasom zapel kakor
dnevu v slovo. Ostrorogovci so obstrmeli. Na razgovor,
ki bi se bil skoraj zaostril, so kar pozabili.

V veãerni somrak je raz krov ladje Argo donela kita-

ra in valovila pesem. Ostrorogovci je niso povsem razu-
meli. Ujeli so le posamezne besede in razbrali iz njih, da
Orfeos opeva gosto z zvezdami posuto temnomodro
juÏnja‰ko nebo, od sonca obsevane ravnine in junake,
katerim ni enakih na svetu. Njih vrh pa je Jazon s pre-
lepo Medejo.

Na krovu so vsi molãali. Pa tudi vzhodnjaki spodaj

pod ladjo so obmolknili in prenehali delati. Zdelo se je,
da vse Veliko jezero s ptiãi in ribami vred poslu‰a samo
kitarnika Orfeja.

BES

BOBRI 3: VRH

207

Zveãerilo se je. Utihnila sta kitara in pesem. Ostroro-

govci so se poslovili in odveslali. Bili so kakor omotlje-
ni.

»âe prav sodim, je pesem moãnej‰a kakor ãaranje,«

se je oglasil Srnjak. »Mhm!«

Ostrorogi Jelen ta veãer ni veã spregovoril. Bil je od

pesmi kakor uroãen. Tudi Volk in Medved, zrela moÏa-
ka, sta bila kaj redkih besedi. Mladostni Oprezni Srnjak,
ãeprav je imel svojo Ïeno Zlatolaso Lipo rad, je pa mo-
ral venomer misliti na ârnoglavko. Najraj‰i bi odveslal
pod koli‰ãe Turovcev, dasi je vedel, da bi Zveste niti
zdaleã ne videl. Kljub gostim zvezdam je bila noã dokaj
temna.

Koli‰ãa so umolknila. Vsenaokrog je bilo tiho. Le Ïabe

so v zborih regljale. Pa jezerjani jih niso niti sli‰ali ne. So
bili preveã vajeni njih veãno enake pesmi.

Rega rega rega rega —

BES

BOBRI 3: VRH

208

GOLOBRADI TUROVCI

e, ne morem se spoprijeti z vzhodnjaki. Naj jih vsi

dihurji posmradijo in vse krastaãe pomoãijo.«

Preveã je bil vajen Ostrorogi Jelen ljudi in Ïivali v Ve-

likem jezeru, da bi se za vsakdanji vrveÏ kaj prida me-
nil. Kakor Ïe tolikokrat se je tudi to jutro zagledal v ladjo
vzhodnjakov. Îe davno so jo bili spet porinili v vodo in
so dan za dnevom pluli z njo po jezeru, sedaj k temu,
sedaj spet k onemu mosti‰ãu. Najveãkrat so se ustavili
pri Turovcih. Pri njem samem, pri Ostrorogovcih, pa le
takrat, kadar drugaãe Ïe prav biti ni moglo. Prekletniki!

Jelen je namr‰ãil ko‰ate sive obrvi. Pogled mu je ob-

stal na drevaku, ki se je pravkar odtrgal izpod ladje
ãrnolascev. âeprav Ostrorogi zavoljo daljave veslaãa ni
mogel prepoznati, je vedel, da se v drevaku vraãa nazaj
na koli‰ãe Oprezni Srnjak.

Sinoãi, tema je Ïe bila, je pripeljal Jasnooki Orel iz

Dolge doline teÏkega jelena. Ker so vzhodnjaki venomer
moledovali za ÏiveÏ, ki so si ga primenjavali, ãe je bilo
treba, tudi z zlatom, je Ostrorogi ukazal uplenjenemu
jelenu odsekati rogovje, da bo za napravo orodja, meso
pa zapeljati na ladjo Argo. Ta posel naj opravi Oprezni

BES

BOBRI 3: VRH

209

Srnjak, da bo hkrati, kakor samo on zna, pazno pogle-
dal okrog sebe in tanko prisluhnil pogovoru. Prav! Naj
se jim vsak griÏljaj jelenje peãenke posebej zagolsne in
naj se vsi zadavijo nad njo. Jelen je priÏelel ãrnolascem
vse najhuj‰e. Kakor garjeve pse bi jih najraj‰i utopil v
valovih Reke, jim je pa moral ‰e streãi. Mu prav niã dru-
gega ni kazalo. Pa se bo Ïe ‰e zaobrnilo.

Kakor bi bila njegove misli uganila, se je Ostroroge-

mu pribliÏala Bela Ovca. Njen postarni obraz je bil zgu-
ban v eno samo skrb. Ljubeãe, nobena mati bi ne mogla
bolj ãutiti s sinom, je vraãilja nagovorila Jelena:

»Veliki gospodar! Si bil na otoku sredi jezera pod

SneÏnimi gorami?«

»Bil.«
»Ti pride Drznega Kozoroga rod pomagat proti ãrno-

lasim vzhodnjakom?«

»Ne.«
»Seveda. Udarni Jalan in Sinjeoka Kodrolaska veã ne

Ïivita. Mladi rod pa le preveã samo sebe vidi.«

»Napak sodi‰. Ostrovidni Sokol in njegovi bojevniki

imajo veã kot dovolj opraviti s severnjaki, ki ti‰ãe ãez
prelaze v dolino Save. Tudi njim di‰i morje. Kakor bi se
bili s ãrnolasci domenili. Pesjani! In pa ‰e s Turovci, da
so na dvoje razklali rodove v Velikem jezeru. Ti, ti i‰ãejo
samo sebe. Se jim bo Ïe ‰e otepalo. Preveã sem jim pri-
zana‰al.«

BES

BOBRI 3: VRH

210

Bela Ovca je videla bridkost Ostrorogega Jelena, ki ne

more tvegati spopada z vzhodnjaki. Da ga opogumi, ga
je opomnila na belega bobra, ki je doslej oãividno bedel
nad usodo rodu Ostrorogovcev:

»Pa si se kaj ustavil, veliki gospodar, na skali sredi po-

toka na koncu Dolge doline?«

»Sem.«
»No in —?«
»Kosti belega bobra so molãale.«
»Tako —«
Sedaj je tudi Beli Ovci postalo tesno v prsih. Udati se

pa ‰e ni hotela. Premerila je s pogledom Ostrorogega od
nog do glave, ga prijela za zapestje ‰e vedno moãne roke
in spet spregovorila:

»Kaj meni‰, Ostrorogi Jelen, kdo bi bil moãnej‰i varuh

kakemu rodu, beli bober ali beli medved?«

»Vsekakor beli medved. Samo belega medveda ‰e ni-

koli nihãe ni videl.«

»Sebe poglej! Svojo sivo glavo, sivo pora‰ãene prsi in

pa roke in noge. Ti sam si kakor beli medved. In ãe kosti
belega bobra molãe, spregovori sam po svoji glavi pa bo
zate in za tvoj rod najbolj prav.«

Jelen se je sklonil. Pod najteÏjim bremenom bi se ne

tako. âez ãas pa je ponosno dvignil glavo in sr‰eãe po-
gledal proti Reki, v kateri je plavala mogoãna Argo. Na
bregu za njo se je sivila prostorna kamnita ograda. Ob-

BES

BOBRI 3: VRH

211

jemala je nekaj na hitro postavljenih koã. Sredi nje pa je
gorel velik ogenj. Vzhodnjaki so pekli z Opreznim
Srnjakom primenjanega jelena.

Poãasi, kakor bi grede teÏko premi‰ljeval, je Ostrorogi

Jelen dvignil pest. S pogledom ‰e vedno uprt v Argo, je
prav iz dna prsi spregovoril:

»Brez boja ste prisli, brez boja boste od‰li, ãrnolasci.

Ne verjamem pa, da bi mogli pretovoriti va‰o Argo ãez
hribe do morja. Pa naj Medeja tudi to izãara. Niã zato.
Na‰ rod si osvoji novo zemljo, kateri ‰e niso zaãrtane
meje. Ne bo laãen ne mesa, ‰e manj pa podpepelnjakov.
Na‰ rod!«

Jelen je obmolknil in povesil desnico. Bela Ovca je pa

prikimala s sneÏnobelo glavo: »Mogoãni gospodar! Go-
voril si, da naj se videc Mopsos skrije pred tabo. Ti, beli
medved!«

Bela Ovca in Ostrorogi Jelen sta se bila v Argo tako

zaverovala, da nisti videla, kdaj je pristal pod mosti‰ãem
Srnjak. Opazila sta Opreznega ‰ele, ko je prinesel po po-
‰evnini napet meh vina, ki ga je bil primenjal za jelena.

»Dobro,« je pohvalal Ostrorogi prvorojenega sina

Zorne Kaline in si velel koj natoãiti poln rog opojne pi-
jaãe. Pokusil je sladko rdeãino, ji zadovoljno prikimal,
potem pa vpra‰al:

»Si kaj izoprezoval, Srnjak?«

BES

BOBRI 3: VRH

212

»Sem. Vzhodnjaki se razposajeno veseli odpravljajo

na obisk k Turovcem. PomeÏikujejo si in se kar oblizu-
jejo. Kaj pa kanijo, ne vem.«

»Niã prida.«
Ostrorogi je v du‰ku izpil poln rog vina in od‰el v svo-

jo koão.

Prav takrat se je dopoldansko sonce skrilo za oblake.

Preden se je spet pokazalo, je Srnjak Ïe napolnil torbo
z Ïivili in odveslal proti Ple‰ivci. Da prehiti vzhodnjake
in ne zamudi oprezanja. Mu je kar nekaj reklo da bo do-
kaj videl.

Skrbno prikrit v le‰ãevju v rebri Ple‰ivce, je Oprezni
Srnjak nestrpno ãakal, kdaj priplove skozi preliv med
prvima otokoma ladja Argo. Otepal se je ubadov in gle-
dal podse na koli‰ãe Turovcev. Na mosti‰ãu je bilo vse
polno ljudi, mo‰kih in Ïensk in vsi so bili svetenje oble-
ãeni. Oãividno so priãakovali vzhodnjake. In pa — Spo-
ãetka Srnjak ni vedel, ali prav vidi ali ne. Pa se je kmalu
preveril, da ga ne vara ostrovidno oko. Bilo je res. Skoraj
vsi mo‰ki so bili golobradi. Le ta pa oni je ‰e vedno no-
sil pora‰ãen obraz. Veãinoma starci. Fej! Potujãene svi-
nje! Briti so se priãeli.

Oprezni je glasno udaril po obadu, ki se mu je zase-

sal v stegno. »Saj je Ïe vseeno,« je zamrmral raztogote-
no in si obrisal krvavo dlan ob mahovito travo.

BES

BOBRI 3: VRH

213

Bolj kakor ubadi je Srnjaka zbadala skrb za Zvesto

ârnoglavko. Ni lonãarila spodaj pri studencu pa tudi na
mosti‰ãu je nikjer ni mogel spaziti. âe se ji le ni kaj pri-
petilo, ali, ali —

Srnjak je slutil, da Zvesti nekaj grozi. Sku‰al je uganiti

kaj, pa si je zaman ubijal glavo.

Popoldneva je preteklo Ïe veã kakor polovico. V jeze-

ro so priãeli priletati ptiãi na veãerno pa‰o. Oprezni se
je naveliãal ãakati. Morebiti vzhodnjakov sploh ne bo.
Najraj‰i bi od‰el. Pa se je spomnil, kako teÏko se je sem-
vengrede pritihotapil ãez jezero v le‰ãevje na Ple‰ivci.
Ne, niã! Mora poãakati noãi. In tudi Zvesta utegne pri-
ti na veãer k studencu. Srnjak se je uprl s komolci ob
kolena, naslonil glavo v dlani in zameÏal:

»ârnoglavka —«
V le‰ãevje na rebri Ple‰ivce sta priplavala pesem in

glasovi strun. Oprezni se je zdrznil, naglo dvignil glavo
in pogledal navzdol na jezero. Aha! Kakor orja‰ki labod
je skozi preliv med prvima otokoma ponosno plula
Argo. Na krnu ladje je sedel Orfeus, brenkal na kitaro in
pel. Srnjak ga je poslu‰al kakor zaãaran. âudno! Kaj vse
premore pesem!

Turovci so ãrnolase tujce Ïe zdaleã pozdravljali z glas-

nimi vzkliki in so bili kakor vsi iz sebe, ko je Argo pri-
stala ob boku koli‰ãa in ne v dnu po‰evnine. Vzhodnjaki
so spustili raz krov na mosti‰ãe kratko lestev in kaj kma-

BES

BOBRI 3: VRH

214

lu so se med bronasto oÏganimi hrbti zablesteli ‰lemi in
oklepi obritih bojevnikov. âe je Oprezni prav videl, Ja-
zona in Medeje ni bilo med njimi. In ãe je prav presodil,
se je z Argo pripeljalo komaj polovico vzhodnjakov. Po
vsem videzu je imel najveã besede Triander.

Opreznemu Srnjaku odslej ni bilo veã dolgoãasno.

VrveÏ spodaj na mosti‰ãu je bil ãedalje Ïivahnej‰i in
tru‰ã ãedalje glasnej‰i. Med pesem in strune so se ved-
no bolj pogosto sekali cvileãi vzkliki mladenk. RazÏarja-
lo jih je vino, s katerim vzhodnjaki niso skoparili. Srnja-
ka je zaskrbela ârnoglavka. Nikjer je ni mogel spaziti.
Îdel je za gostim leskovim grmom kakor na trnju. âe bi
pa Oprezni vedel, kaj se dogaja spodaj na koli‰ãu okrog
Zveste, bi pa laÏe zdrÏal na kupu Ïerjavice kakor pa v
svojem skrivali‰ãu.

Sonce je zahajalo. Po prislonjeni lestvi so priãeli ãrno-

lasi gladkobradci sprevajati s koli‰ãa Turovcev na krov
svoje ladje najlep‰e mladenke. Poleg ograje je stala sta-
ra Ko‰ata Jelka, se smejala in prikimavala, da ji je prav.
Srnjaka je pogrelo. Nehote je prijel za roãaj bodala. Pa
kaj bi sam proti tolikim!

Dokaj mladenk je od‰lo na krov Arge. Kar vse so se

vedle razposajeno. Zveste ni bilo med njimi in kazno je
bilo, da so ãrnolasci nabrali Ïe dovolj Ïensk, ko se Ïe dlje
ãasa ni nobena veã povzpela po lestvi. Oprezni se je kar

BES

BOBRI 3: VRH

215

oddahnil. Morebiti je Zvesta bolna ali kali? Najraje se je
skrila.

âez nebo se je razlila veãerna zarja in Argo se je Ïe

pripravljala, da odplove. Pa se je med vre‰ãeãe mladen-
ke na krovu pome‰al Triander in jih pogledoval drugo
za drugo. Ni mu bilo nekaj prav. Poskoãil je nazaj na ko-
li‰ãe in pristopil h Ko‰ati Jelki. Srnjak je zdaleã videl, da
starka niã kaj ni bila voljna ustreãi vzhodnjaku. Preden
sta se bila domenila, je pa Pisana Tulpa, ki je poslu‰ala
razgovor, glasno zavpila:

»Kje je ârnoglavka? Kje je lonãarica?«
Oprezni se ni mogel veã krotiti. Planil je pokonci in se

kar niã ni prikrival. Prav gotovo bi ga bili Turovci opa-
zili, pa nihãe ni utegnil pogledati v reber Ple‰ivce. So vsi
tekali sem in tja, pretikovali koãe in iskali ârnoglavko.
Srnjak se je Ïe razveselil, da Zveste ni na koli‰ãu in da je
ne najdejo. Prav ta hip so jo pa le staknili. Pisana Tulpa
sama jo je prisuvala k lestvi. Kakor jastreb s kremplji
prepla‰eno jerebiãko je Triander pograbil ârnoglavko za
roko in jo hotel odvesti na Argo. Takrat je pa stopil pred
vzhodnjaka ‰e vedno bradati Presukani Lisjak. Mrko je
pogledal, prijel lepo lonãarico za drugo roko in revsnil:
»Pusti ârnoglavko!«

Preden je utegnil Triander preudariti, kaj naj naredi,

je s stisnjenimi pestmi poskoãila pred Presukanega nje-

BES

BOBRI 3: VRH

216

gova Ïena Pisana Tulpa, oblastne Ko‰ate Jelke hãi in
skozi zobe siknila: »Ti —!«

»Proã!»
Lisjak je sunil Tulpo v prsi, da se je opotekla po mo-

sti‰ãu. ârnoglavko pa je iztrgal vzhodnjaku in jo potisnil
sebi za hrbet. Hkrati je Ïe drÏal v roki topori‰ãe sekire.
Oãi so se mu zabliskale in pokazal je zobe kakor raz-
draÏen neresec ãekane. Triander, ki prav gotovo ni bil
pla‰ljivec, je za korak odstopil in prijel za roãaj meãa.
Kakor dva tura, ki sta Ïe povesila mogoãno rogati glavi
in samo ‰e ãakata, da se ta hip z vso orja‰ko teÏo zale-
tita drug v drugega in odloãita, ãigava bo komaj dobro
odrasla, ‰e ne polnouda junica, sta si stala nasproti go-
loprsi jezerjan Presukani Lisjak in ãrnolasi vzhodnjak
Triander v svetlem ‰lemu in oklepu.

Koli‰ãe Turovcev je utihnilo. Bojevniki so se gnetli k

ograji. Îenske in otroci so se plaho umikali.

Obmolknil je tudi razposajeni vri‰ã od vina razgretih

jezerjanskih mladenk na krovu ladje Argo. ârnolasci pa
so se pripravljali, da planejo nazaj na mosti‰ãe in pod-
prejo v boju svojega vodjo Triandra.

Planjava Velikega jezera je krvavo Ïarela v odsvitu ve-

ãerne zarje. V prelivu med prvima otokoma je razklano
zavre‰ãal zakasneli ãrni vodni krokar kormoran.

V ti‰ino, ki je nastala, je z motno zaskrbljenim glasom

spregovorila Ko‰ata Jelka:

BES

BOBRI 3: VRH

217

»Kaj hoãe‰, Presukani Lisjak, togotnega Ostrorogega

Jelena sin?«

»Niã. ârnoglavke ne dam. Nikomur. Meni si jo oblju-

bila.«

»Saj sem ti pravila, junak Triander,« se je obrnila Ko-

‰ata proti vzhodnjaku, ki je Ïe spustil drÏaj meãa. Prav
tisti hip ga je, ko je Jelka poudarno povedala, da je Pre-
sukani Lisjak mogoãnega Ostrorogega Jelena sin.

Vodji ãrnolascev je bilo nerodno. Pa se je hitro znal

izviti. Nasmehnil se je, se narahlo nagnil proti Ko‰ati
Jelki in se opraviãil: »Oprosti, mogoãna gospodarica!
Sama ve‰, da nisem bil nasilen zavoljo ârnoglavke. Niti
besedice bi ne bil rekel veã, ko sem videl, da se obotav-
lja‰. Pa mi je prav takrat tvoja ugledna hãi in spo‰tovana
Ïena junaka Lisjaka, Pisana Tulpa, sama od sebe prived-
la prelepo mladenko ârnoglavko. Res sem koj segel po
njej. Pa — Kdo more zameriti ãebeli, ãe ne preleti duh-
teãe odprtega cveta, paã pa sede nanj in se nasrka
onamno sladkega medu.«

Zviti vzhodnjak se je dobro zavedal, da je pohujskal

Lisjaka proti njegovi Ïeni Tulpi, ki ni znala skriti ljubo-
sumnosti. Da pa Presukanega ‰e bolj spodbode in ga
obenem v‰ãipne, mu je s prijaznim nasmehom podal
roko in zahinavãil: »Ne bodi hud name, junak, slovite-
ga Ostrorogega Jelena sin. Îelim ti, da bi se dodobra

BES

BOBRI 3: VRH

218

nasrkal medu iz duhteãe razcvelega cveta prelepe âr-
noglavke.«

Lisjak se Triandru ni nasmehnil. Samo prikimal mu je:

»Hm!«

Triander je od‰el nazaj na krov. Vzhodnjaki so naglo

odrinili Argo od koli‰ãa in zaveslali na odprto jezero.
Turovci jim sedaj niso vzklikali kakor prej pri prihodu.
Komaj da so se jim odzvali. âutili so se poniÏane, ko so
jim obriti ãrnolasci odvedli toliko brhkih mladenk. Mar-
sikdo je na skrivaj celo stisnil pest. Veã pa nihãe ni mo-
gel storiti. Bilo je Ïe prepozno. Je Ko‰ata Jelka iz same
oblastiÏeljnosti rod Turovcev tujcem kakor prodala.

Nista ‰e utihnila raz krov oddaljujoãe se Arge kitara

in Orfejeva pesem, ko je revsnil Presukani Lisjak v Ko-
‰ato Jelko:

»Ne bom veã ãakal. ·e nocoj si vzamem ârnoglavko

v svojo koão.«

»Le. Vedi pa, da jutra veã ne doÏivi‰.«
Presukani je za‰kripal z zobmi: »Tok tako! Triandru si

jo bila pa voljna dati.«

»Sem mislila, da ti niã veã ni za lepo lonãarico.«
»Kako da ne?«
»Ko se ne ravna‰ po na‰e.«
»V ãem se ne ravnam?«
»·e vedno hodi‰ kosmat kakor medved.« Jelka je po-

cukala Lisjaka za ko‰ato brado.

BES

BOBRI 3: VRH

219

»Menda,« se je vtaknila se Tulpa v prerekanje, »samo

ãaka, kdaj bi nas izdal in zbeÏal nazaj k Ostrorogov-
cem.«

»Tiho baba!« Presukani je s stisnjeno pestjo nameril

svoji Ïeni.

»Niã se ne nara‰ãaj!« Ko‰ata je hotela Lisjaka ‰e bolj

spodbosti: »âe bi se Ostrorogovci in Turovci spopadli,
prav gotovo ne zamahne‰, ne reãem ravno po oãetu.
Niti komu izmed bratov bi ne upal razklati glave.«

»Kdo to pravi?«
»No. Kadar to stori‰, si pri priãi sme‰ vzeti ârnoglav-

ko.«

»Bomo videli.« Lisjak je kar pihal od jeze. Niti vedel

ni, kdaj je spustil ârnoglavkino roko.

Kakor bi bila ves ãas samo ãakala pravega trenutka,

kdaj odpodi lepo mladenko izpred oãi svojega moÏa, je
Pisana Tulpa z vso moãjo sunila ârnoglavko v hrbet in
se zadrla:

»Kaj ‰e stoji‰ tu, ‰tor! Takoj se mi poberi! Mar misli‰,

da bom jaz vozila pitno vodo od studenca?«

Tulpa ârnoglavki ni mogla bolj ustreãi, kakor ji je. Je

bila lonãarica, edina izmed vseh na koli‰ãu, Ïe prej skozi
lino v koãi spazila v le‰ãevju na Ple‰ivci Opreznega
Srnjaka. Da se ãimprej snide z njim, se za udarec niti
zmenila ni. Naglo je odhitela po vrãe, stekla navzdol k
vodi, odrinila drevak in odveslala proti trdini. Ko‰ate in

BES

BOBRI 3: VRH

220

Pisane in Presukanega, ki so se molãe in v jezi razhaja-
li, niti pogledala ni veã.

ârnoglavka je pristala pod studencem. Mimogrede je

podstavila vrã pod curek in Ïe stekla po rebri navzgor
proti le‰ãevju. Kar niã se ni bala. Zemljo je zagrinjal Ïe
mrak in s koli‰ãa niso mogli veã razloãiti, kaj poãne na
trdini.

Srnjak je Ïe dolgo Ïdel prav na robu grmovja. Stiskal

je pesti in zobe in se sam sebi zdel podoben privezane-
mu psu, tako na kratko in na tesno, da niti zalajati ne
more. Sedaj ni utegnil s pivkanjem opozoriti ârnoglav-
ke nase. Kar poklical je mladenko:

»Zvesta!«
»Hoj!«
Lepa lonãarica Turovcev je smuknila v grmovje.

Oprezni jo je stisnil k sebi, kakor bi se ‰e vedno bal za-
njo.

»Si le spet pri meni.«
»Sem. Pa ni dosti manjkalo, da bi se nikoli veã ne vi-

dela. Trdno sem bila odloãena, da zabodem Triandra ali
pa Lisjaka. Kogarkoli. Potem pa ‰e sebe.«

»Ti —«
»Kdaj postanem tvoja?«
»Brez tebe se ne vrnem k Dravi. Kar zanesi se name.«
»Prav!«

BES

BOBRI 3: VRH

221

Kakor bi ‰ãebetalo v le‰ãevju na Ple‰ivci dvoje ptiãev,

samec in samiãka, sta Srnjak in ârnoglavka hitela ‰epe-
tati drug drugemu. Imela sta si dokaj povedati. Pod nji-
ma pri studencu je poãasi Ïuborel tanek curek vode v
podstavljeni vrã. Na nebu je uga‰ala zarja. Na Veliko
jezero je pa legala tema.

ârnoglavka je morala oditi nazaj na koli‰ãe. Oprezne-

mu se pa nikamor ni mudilo. Najraj‰i bi ostal kar na Ple-
‰ivci in noã in dan bedel nad Zvesto. Pa kaj, ko je Os-
trorogi Jelen Ïe kar gotovo teÏko ãakal, da mu pride po-
roãat o ãrnkastih vzhodnjakih. Saj bo komaj hotel ver-
jeti, kako jim Turovci lezejo v ãreva. Drekobrbci!

BES

BOBRI 3: VRH

222

PRAZNO OBZIDJE

orela so Ïita. Koli‰ãe Ostrorogovcev je imelo dosti
opraviti z Ïetvijo. Îenske kar vse in ‰e dokaj mo‰-

kih. Drugi pa so dan za dnevom hodili na lov in dona‰ali
obilno plena, da Ïanjcem in Ïanjicam ni manjkalo mesa.
Zdelo se je, kakor da se bojevniki Ostrorogega Jelena za
vzhodnjake kar niã veã ali pa zelo malo menijo, ãeprav
so kdaj pa kdaj ‰e vedno premenjavali z njimi uplenje-
no divjad.

Otroci so se golobradih ãrnolascev naravnost izogiba-

li. Kaj bi se jih ne! Radovednost so bili Ïe davno napas-
li. Tujci jih niso nikoli prijazno gledali. Nazadnje so pa
‰e zvedeli, da je ãarovnica Medeja umorila in razsekala
svojega lastnega bratca. Hov! In pa — Po jasah so zore-
le rdeãe jagode, po go‰ãavah pa ãrne borovnice. Juh!
Mar so bili otrokom polizanci in tiste vlaãugarice s ko-
li‰ãa Turovcev. ârno si barvajo obrvi, lepotiãijo si obraz
in ustnice imajo rdeãe, kakor bi izpijale otrokom kri.
Kuzle! Nobena krastaãa ni tako nagnusna.

Po rokah in obrazih zaãrnela od borovnic se je mla-

deÏ od jutra do veãera mudila na trdini, si pekla gobe,
zdaj pa zdaj tudi kakega ptiãa ali v ilovico zagnetenega

BES

BOBRI 3: VRH

223

jeÏa, zveãer pa prinesla na koli‰ãe polne tobolce jagod
in borovnic, da so tudi odrasli imeli vse poãrnele zobe in
so Ïenske jagodiãje su‰ile ‰e za zimo. Se res kar nihãe ni
utegnil kaj prida ukvarjati s tujci v kamnitni ogradi pod
Strmim hribom — ljubljanski magistrat stoji dandanes
nekako tam — Vsi so se zana‰ali na sivoglavega Ostro-
rogega Jelena. Bo Ïe ukrenil, da bo prav. Najbolj je bila
preverjena o glavarjevi presku‰eni modrosti Bela Ovca.
Vraãilja mu je hotela celo spremeniti ime v Belega Med-
veda. Pa gospodar ni hotel privoliti. Se je ‰e vedno za-
na‰al na kosti belega bobra, ki Ïe o pravem ãasu spre-
govore. Tudi je bilo Ostrorogi Jelen preslovito ime. Kaj
bi mu jemali na siva leta ostrino. Saj ‰e ni ope‰al.

Koli‰ãe pod RoÏnim hribom je zgodaj zahrumelo. Z

njim vred so se to jutro razÏiveli tudi najbliÏji sosedje,
ãrnolasi vzhodnjaki. Le kaj nameravajo?

Ostrorogovci so se raz‰li po vsakdanjih opravkih.

Nad Velikim jezerom so se spreletavali ptiãi, v jatah in
posamiã. Raz Brdo, od vzbokle planjave zrele p‰enice,
se je razlegla pesem mladcev in mladenk. Iz izliva Reke
je pa priveslala mogoãna Argo. Nekako teÏe natovorje-
na se je zdela danes kakor drugakrati.

Ostrorogi je sedel pred svojo veliko koão pod rogov-

jem orja‰kega jelena. Poleg njega je na tleh ãepela Bela
Ovca in povezovala v snopiãe zeli‰ãa za vraãenje. Nano-
sili so jih ji bili od vseh strani. Sama ni veã zmogla dalj-

BES

BOBRI 3: VRH

224

‰ega pota. ·e prebirati in su‰iti ji je morala pomagati
cvetje in zelenje in korene hãi Jezerna RoÏa, sama Ïe
starka. Tudi videla je od blizu Ovca slabo. RoÏe je pre-
poznavala bolj po vonju kakor na oko. Na daleã sta pa
oba z Ostrorogim videla in razloãevala ‰e kaj dobro.

Ladja vzhodnjakov je Ïe koj spoãetka pokazala, da se

tudi danes kakor skoraj vselej ne misli pribliÏati koli‰ãu
Ostrorogovcev. Kakor hoãe. Argo je nastavila naravnost
proti prelivu med prvima otokoma. K Turovcem seveda.
Prav! Saj so se krvno pome‰ali, niãvredneÏi, s ãrnolasci.
Sram jih bodi!

Bolj kakor Turovci so Jelena boleli nekateri drugi ro-

dovi. Z mameãimi praznimi obljubami, nekaj pa tudi z
groÏnjami, jih je Ko‰ata Jelka speljala na stran vzhod-
njakov. Ostrorogi je priznal in si ni tajil, da je Ko‰ati
uspelo spodnesti mu lestev, po kateri je stopal proti svo-
jemu vrhu. Sedaj ga paã nikoli ne doseÏe. Jelenu se je
zazdelo, da je podoben staremu bobru, ki si je z velikim,
veãletnim trudom postavil s svojo druÏino najvi‰je ko-
pi‰ãe v vsem zalivu. Na njegov obli vrh, se je nadejal, se
bo hodil sonãit in razgledovat in ukazovat vsemu obseÏ-
nemu bobri‰ãu na stara leta. In ko mu je zaãela siveti
tudi dlaka in je kazalo, da postane ves bel in da ga bodo
ãastili in prosili varstva celo ljudje, je nepriãakovano pri-
drla voda in izpodnesla njegovo gradi‰ãe. Zru‰ilo se je
nanj in ga ubilo. Hhhm!

BES

BOBRI 3: VRH

225

Ostrorogi ni maral veã gledati proti ladji vzhodnja-

kov. Obrnil se je naokrog in se zazrl na Brdo, kjer je pa-
dala pod malimi bronastimi srpi zlatozrela p‰enica. Le-
tina je dobro plenjala. Gospodar najveãjih in najbolj ob-
seÏnih lazov na trdini ob Velikem jezeru je pa gledal
mrko predse. Njegovo veliko setev so Ïeli zahrbtni ãrno-
lasi vzhodnjaki. Srpe jim je posodila gospodovanja Ïelj-
na Ko‰ata Jelka, tista, ki jo je bil on kot mladenko za-
vrnil, da ni zanesel zdrahe v po‰teni sosednji gorjanski
rod Kozorogovcev. Ko‰ata se pa ni ustra‰ila tujcem na
ljubo spodkopati koli‰ã v Velikem jezeru. Misli, da bo
zagospodarila. Nikoli! Ona sama utegne najprej pasti
raz lastno koli‰ãe.

Ostrorogi Jelen se je bil bridko razvnel. Da je sedaj

stopila predenj Jelka, bi se prav gotovo ne zmogel ukro-
titi. Ne. Ne preklal bi ji glave s sekiro, babi. Najraje bi jo
zgrabil z rokami za vrat in jo zadu‰il. Pa saj nima spre-
umevnosti, sova stara.

Raz krov ladje Argo so zadonele strune in se je ogla-

sila pesem. Zabrenkal in zapel je Orfeos. Molãe sta ga
poslu‰ala Ovca in Jelen, dokler se niso vme‰ale vmes
nasladi pohotnih ãrnolascev predane mladenke s ko-
li‰ãa Turovcev. Kakor bi zagagale gosi med zveneãi glas
laboda! Ostrorogega je pogrelo. Pljunil je predse: »Fej!«

»Joj, joj, joj!«

BES

BOBRI 3: VRH

226

Bela Ovca je odkimavala z glavo. âez bledoko‰ãeni

obraz se je razlila globoka Ïalost in velika zaskrbljenost:
»Vsa koli‰ãa v Velikem jezeru udari Nevidni zavoljo gre-
ha, ki se oãitno godi med nami, ãe ne prejme zado‰ãe-
nja.«

»Mladenke, ki so se speãale s tujci, bi morali vse na-

poditi v moãvirje, da se ugreznejo.« Ostrorogi je topot-
nil z nogo ob tla.

»Taka je postava.« Ovca je zami‰ljeno prikimala.
»Je. Pa je Ko‰ata Jelka ne bo spolnila. Mladenke je sa-

ma dala vzhodnjakom v naslado.«

»Nevidni bo kljub temu terjal ugreznjenje. âe ne, nas

vse pogubi. O, ja!« Vraãilja je globoko vzdihnila.

Ostrorogi in Ovca sta obmolknila. Okrog vogla pa je

prihitel Oprezni Srnjak. Stopil je tik ograje, da bi ãim
dlje mogel videti. Z ostrim oãesom je natanko opazoval
oddaljujoão se Argo in vrveÏ na njenem krovu. Kakor bi
bil zavohal, da ni nekaj prav, je prhnil skozi nos: »Mh,
mh!«

Nad ladjo vzhodnjakov so kroÏili in se zadirali gale-

bi. Oprezni se je pa zagledal proti kamnitni ogradi pod
Strmim hribom. Ne videti ne sli‰ati ni mogel niãesar in
dim se ni veã dvigal iz njene srede. Srnjak se je naglo
obrnil, pokazal z roko in ugotovil: »Glej, gospodar! Po-
lizani ãrnolasci so pogasili ogenj.«

Ostrorogi si je zaslonil oãi in pogledal: »Menda res!«

BES

BOBRI 3: VRH

227

»Tudi zdi se mi, da so vsi na krovu. Z vlaãugami

vred.«

»Utegne‰ imeti prav,« je pritrdil Jelen.
»Moram pogledati.«
Srnjak je pohitel po oroÏje, stekel po po‰evnini na-

vzdol in odveslal. Ostrorogi in Bela Ovca sta pa molãe
gledala za Argo, dokler ni zginila v prelivu med prvima
otokoma.

Sonce se je bliÏalo poldnevu. Ozraãje je potrepetavalo

od pripeke. Ptiãi so Ïe kar vsi odleteli z jezera in se po-
skrili v sencah go‰ãav. Vodna gladina je bila kakor mrt-
va. ·e drevaka ni bilo nikjer nobenega videti.

Ob trhlem ‰toru razpadlega nekdanjega mogoãnega

razglednega hrasta na vrhu Strmega hriba je stal Oprez-
ni Srnjak. Prikrival se je, da ga s koli‰ãa Somovcev nihãe
ni mogel opaziti. Bi bilo ‰koda, ãe bi ga, ko je zamudil
dokaj ãasa, da je zmedel sled za sabo.

Srnjak je zjutraj nala‰ã veslal mimo koli‰ãa Somovcev.

Naletel je, ko je Mrki Jez z namoãnej‰imi mo‰kimi rav-
no sedal v drevake. Kazno je bilo, da odhaja na dalj‰o
odpravo. Le kam se mu mudi ob ãasu Ïetve? No, pa saj
tistih nekaj lahkih snopov, ki jih je pridelal, bodo Ïenske
same lahko igraje pospravile. Srnjak ni pokazal, da je kaj
posebnega opazil, in se je delal, kakor bi se mu kdo ve
kako mudilo na jutranjo stran Velikega jezera. V resni-

BES

BOBRI 3: VRH

228

ci je pa, ko ga niso mogli Ïe veã videti, zavil z odprte
vode pod Obli hrib, prikril drevak in utonil v go‰ãavi.

Oprezno, kakor znajo le stari srnjaki, je hitel vzdolÏ

brega nazaj proti Reki. Hodil je z vetrom in ni dvignil
nobene divjadi. Le nekaj ptiãev je prepodil. Preznojen,
opikan od ubadov in opraskan od trnja, je prispel na
zadnji, najniÏji prelaz, ki je loãil Veliko jezero od prod-
nate ravnine onstran. — Malo manj kakor tri tisoã let
kasneje so tam skozi prekopali Reki — Ljubljanici ‰e
drugo strugo, Grubarjev prekop. — Srnjak se je za kra-
tek hip oddahnil, se nato pognal na greben Strmega hri-
ba in obstal za razpadajoãim ‰torom razglednega hrasta
umrlega Brkatega Soma, svojega deda, ki ga seveda on
ni veã poznal.

Oprezni se je najprej ozrl proti Ple‰ivci. Koli‰ãa Tu-

rovcev ni videl. Zakrivala sta mu ga prva dva otoka. Bil
je pa preverjen, da je Argo pristala ob njem. Mu Ïe zve-
ãer Zvesta pove, kaj bodo izdajalski Turovci in zahrbt-
ni vzhodnjakarji ãez dan poãeli in o ãem se bodo menili.

ârnoglavka! Srnjaka je mladenka zaskrbela kakor Ïe

davno ne, pa ni vedel zakaj. Oh, da bi jo Ïe mogel odve-
sti na ravnine ob Dravi. Pa se utegne dogoditi, da mu
celo Zlatolasa prej porodi prvorojenca, preden se bo
utegnil vrniti. Naj vihar raztre‰ãi ãrnolascem njih pisano
ladjo, nje same naj pa jezero pogoltne. Le kaj se obotav-
ljajo!

BES

BOBRI 3: VRH

229

Srnjaku se je stoÏilo po Lipi in trdinsko naselje ob

Dravi bo treba oskrbeti za zimo. Pa za zdaj na oboje ni
utegnil veã misliti. Niti na Zvesto ârnoglavko ne. Moral
je najprej dognati, kaj je z vzhodnjaki. Previdno, da bi se
ne izdal, se je nagnil ãez trnjev ãesminov grm in pogle-
dal navzdol v kamnitno ogrado. Naj je Srnjak ‰e tako
napejal oãi, spodaj v obzidju se ni niã ganilo. Vse je bilo
mrtvo. Oprezni ni zaupal. ·e je ãakal. Pa je priletela od
onstran Reke sraka, sedla na sleme koãe, pomigala z
dolgim repom in zavre‰ãala.

»Pa le utegne biti res, da so prav vsi do zadnjega od-

‰li.«

Srnjak se je spustil po zara‰ãeni strmini navzdol. Ne-

sli‰no se je priplazil k zidu in prisluhnil. Niã.

Opreznemu se ni zdelo veã vredno prikrivati se.

Vzravnal se je, ‰el ob zidu navzdol na stran Reke in
vstopil v zapu‰ãeno tabori‰ãe vzhodnjakov. Povr‰no zlo-
Ïeno zaãrnelo ognji‰ãe sredi med koãami je bilo Ïe mrz-
lo. Nad smrdljivim kupom v kotu je zabrenãal roj na-
gnusnih muh. Tu in tam je leÏala kaka zavrÏena cunja.
Iz odprtih koã pa je zaudarjal kiselkast vonj. Naselje na
trdini! Kako vse drugaãe prijetno je prebivati na koli-
‰ãih, kjer voda sprejema vase vso odveãno brkljarijo in
sproti poÏira ves smrad.

BES

BOBRI 3: VRH

230

Srnjak je kaj kmalu ugotovil, da so vzhodnjaki zapu-

stili svojo kamnitno ogrado in da se ne mislijo veã vrniti.
Kaj pa sedaj?

Oprezni se ni utegnil vraãati po prikriti drevak. Mu-

dilo se mu je nazaj na koli‰ãe, da ãimprej obvesti gospo-
darja Ostrorogega Jelena, kaj se je bilo dogodilo. Srnjak
ni kar niã razmi‰ljal. Z vsem oroÏjem vred, kakr‰en je
bil, niti prepasnice si ni odpel, je planil v vodo in pre-
plaval Reko. Pohitel je do staj, porinil tam prvi drevak v
jezero in odveslal na koli‰ãe.

»Da se veã ne vrnejo, pravi‰,« je podvomil Ostrorogi

o Srnjakovem poroãilu.

»Niã veã.«
»Kam pa naj gredo s svojo teÏko ladjo?«
»Morebiti se naselijo kar pri Turovcih, morebiti kje

drugod ob jezeru, morebiti pa Argo spravijo prav do
morja.«

»BeÏi, beÏi!«
»Eh! Medeja je vseh ãarovnic ãarovnica in ãrnolasci

sami nam tudi niso vsega pokazali, kar zmorejo. So pre-
veã potuhnjeno zviti.«

»Argo do morja? Ne, ne verjamem.«
Ostrorogi je uporno odkimal s sivo pora‰ãeno glavo.

Oprezni se je pa odloãil: »Naj Ïe bo, kakor bo. Za njimi
moram.« Srnjak je odhitel, da se ãimprej odpravi.

BES

BOBRI 3: VRH

231

»Argo do morja —? In jaz ne morem ubraniti. To naj

bi bil moj vrh. Oh!«

Najmoãnej‰i glavar v Velikem jezeru je potrt sedel na

klop pred svojo koão. Pomlaskal je z ustmi in zazdelo se
mu je, da je njegova slina postala grenka. Zagledal se je
v hribe onstran jezera, kjer je prav njegov rod v trdih
naporih presekal in izhodil dokaj ‰iroko stezo do brez-
mejnih voda. Kakor bi bil nala‰ã pripravljal pot vzhod-
njakom. On je dolga leta sejal, tujci bodo pa z enim sa-
mim mahom poÏeli. Ostrorogemu je bilo bridko kakor
menda ‰e nikoli ne v vsem dolgem Ïivljenju.

Upehan, da je komaj ‰e lovil sapo, je Oprezni Srnjak po-
gledal raz visoko previsno skalo v prostorno vodno ko-
tanjo pod sabo — v dana‰nji Moãilnik na Vrhniki. —
Obstrmel je. Hkrati ga je pa pogrelo, da je kar ãutil, kako
je od jeze zardel. Spodaj, koj kmalu pod izvirom Reke,
je bila Argo potegnjena na breg. S sekirami in kladvi so
vzhodnjaki razbijali po njej in jo razdirali. Mo‰ki iz rodu
Turovcev in Somovcev in ‰e dugi pa so odna‰ali teÏke
plohe in ‰e razne druge tovore navkreber v hrib, ãez ka-
terega je bila presekana steza do morja. Prodanci! SuÏ-
nji! Garjevi psi!

Nad polovico ãrnolascev se ni ukvarjalo z nobenim

delom. StraÏili so ob strani in bili vsak hip pripravljeni

BES

BOBRI 3: VRH

232

za boj. Le kdo naj bi jih napadel, ko Ostrorogovci niti
vedo ne, kam so odveslali.

Izmed Turovcev je bil najbolj prizadeven Presukani

Lisjak. Tudi on je bil Ïe obrit. S teÏkim biãem je priganjal
hlapce, da so dvigali in prena‰ali bremena, ki so jih ko-
maj ‰e zmogli. Podrepniki! S pasjo vnemo hoãe prisiliti
Ko‰ato Jelko, da mu da ârnoglavko. Ne bo‰! Srnjaku je
zavrela kri. Napel je lok in pomeril. Nihãe ne bo vedel,
kdo ga je, izdajalca.

Oprezni je Ïe hotel spustiti tetivo, pa ga je prav takrat

ravno pod desno oko piãila velika rdeãa mravlja. Od bo-
leãine je zameÏal in ni veã videl Lisjaka. Obenem mu je
pa omahnil lok. Nak! Ne bo ubijal brata. Nevidni bi vi-
del in bi se ma‰ãeval. Nak in nak!

Oprezni je poloÏil lok in pu‰ãico poleg sebe na tla in

priãel ostro opazovati vrvenje ob vodi v globeli pod
sabo. In ‰e tenko je prisluhnil. In je ujel iz pogovora, da
bodo Turovci in drugi prenesli razdrto Argo prav do
morja, vzhodnjaki pa bodo hodili oboroÏeni poleg njih
in jih varovali pred napadi. Dobro so jih sparili. Prav jim
je, podrepnikom. Fej!

Srnjak je vedel dovolj. Kako prav je naredil, da se ni

prenaglil in sproÏil loka na brata Lisjaka. Zasledovali bi
ga. Njenu se pa mudi na Ple‰ivco in naprej proti domu.

Tiho, kakor se je bil priplazil, je Oprezni zginil nazaj

v go‰ãavo. In ãeprav je prej mislil, da od utrujenosti niã

BES

BOBRI 3: VRH

233

veã ne more, je kakor pu‰ãico pognal svoj lahki drevak
od brega na jezero. Bil je trdno preverjen, da bo Zvesta
‰e ta veãer njegova.

»Ne, ne, ne,« se je branila ârnoglavka Opreznega

Srnjaka, ki je ti‰ãal vanjo, naj sede z njim v drevak, da jo
za vedno odpelje s koli‰ãa Turovcev.

»Kaj me nima‰ rada?«
»Pa ‰e kako. Prav zato ne grem.«
»âudna si.«
»Nisem. Preden so vzhodnjaki od‰li, je Jazon obljubil

Ko‰ati, da se vrne z vsemi junaki in ji pride na pomoã,
ãe Ostrorogovci Turovcem le las skrivite. Prej mu ni ho-
tela dati mo‰kih in hlapcev, da preneso ladjo do morja.
Poãakajva! Ne maram, da bi tekla zavoljo mene kri. Na-
vsezadnje te ‰e ubijejo in lahko ugonobe vas vse. Kaj naj
potem zaãnem?«

»Prekletniki. Svinje sinovi!«
Srnjak je kar pihal od jeze. Zvesta ga je pa mirila: »Niã

ne maraj. Saj se mi zdaj ne more niã hudega primeriti,
ko ni Lisjaka doma. Potem pa, ãe ne bo ‰lo drugaãe, me
ugrabi‰. Ti Ïe ‰e povem.«

Oprezni je sprevidel, da ima Zvesta prav. Pritisnil je

mladenko ‰e enkrat k sebi in od‰el. Od utrujenosti se je
kar opotekal. In se mu je primerilo, da je zunaj na od-
prtem jezeru v drevaku zaspal. Roke pa so bile kakor
zra‰ãene z veslom. Kar same so zamahovale ‰e naprej.

BES

BOBRI 3: VRH

234

âez ãas se je Oprezni spet predramil. Sprva ni vedel,

kje je. Pa se je brÏ ovedel, da je zaveslal s prave smeri in
se hitro spet zna‰el. Veãer je bil svetel, ãeprav ni bilo niti
ozkega krajca lune. Je bilo jasno nebo gosto posuto z
zvezdami.

Ostrorogi je svojega sina in Zorne Kaline prvorojen-

ca ãakal na klopi pred koão. Îe ga je po‰teno skrbelo, ãe
se morda veã ne vrne, ko je trãil drevak ob pristajno
bruno. Srnjak je gospodarju povedal, kaj je videl in sli-
‰al. Ne. Da bodo ãrnolasci umeli ladjo Argo spraviti ãez
hribe in go‰ãave prav do morja, ne, tega bi Jelen nikoli
ne bil verjel. Znajo, znajo! Njega so pa prevarili, da mu
za zadnjega losa niso niãesar dali v zameno. Naj so ga.
Samo da so se spravili proã.

âeprav ni ãez dan skoraj niãesar zauÏil, je Oprezni

Srnjak ta veãer spil samo ãerfo stopljenega mleka, ki mu
ga je mati Zorna Kalina morala skoraj vsiliti. Sedaj se
mu je prav zdelo, da ni hotela Zvesta ârnoglavka z njim.
Saj se mu niti govoriti ni ljubilo in oãi so mu kar same
padale skupaj. Poleg tega je pa ‰e vedel, da bo moral
zgodaj zjutraj oditi za veã dni na pot. Ne. Do zadnjega
ne spusti ãrnolasih vzhodnjakov in pozloãinjenih Tu-
rovcev izpred oãi.

Oprezni je trdo zaspal, Ostrorogi je pa sedel zunaj na

klopi tako dolgo, da se mu je zadremalo. In se mu je sa-
njalo, da je priplaval mimo koli‰ãa beli bober in ga va-

BES

BOBRI 3: VRH

235

bil, naj se spusti z njim vred po Reki navzdol in gre ‰e
naprej proti jutranjemu soncu.

Jelen se je prebudil. Prav niã ni dvomil, da so spre-

govorile kosti belega bobra. Premislil je sanje. Preden je
od‰el v koão, je pa glasno spregovoril:

»Pa bo menda res najbolj prav, ãe odidem z Oprez-

nim na bregove Drave. Dokaj je tam praznega in dobre-
ga sveta. To bi rasla Ïita. Hm, hm, hm!«

V RoÏnem hribu se je oglasil skovik.

BES

BOBRI 3: VRH

236

OKRVAVLJENA SPRAVA

d obreÏnih skal je puhtela suha vroãina. Na Ïgo-
ãem soncu so se greli v klobke zviti modrasi. Tre-

ba je bilo vedno paziti, kam naj ãlovek stopi. Strupeni
piki kaã so povzroãali grozne krãe pa tudi smrt. Turov-
cem sta umrla Ïe dva hlapca.

Morje se je sivo lesketalo v nedogled. Bilo je mirno. Le

‰iroka raza, ki jo je pu‰ãala za sabo odhajajoãa Argo, je
vzvalovila blesteão vodno gladino.

Ladja ãrnolasih vzhodnjakov je postajala vedno

manj‰a in ãedalje manj je bilo videti njenega trupa. Ka-
kor pogrezala se je v morje, dokler ni nazadnje povsem
izginila v brezkonãnosti voda.

Nosaãi Turovcev in ‰e drugi so se oddahnili, kakor bi

se bili otresli stra‰ne more, ki jim je do onemoglosti
omrtvila ude in do krvi oÏulila ramena. Zahrepeneli so
nazaj v Veliko jezero. Kljub pripeki so se zaãeli razvija-
ti z ravnice ob morju v dolgo kaão, ki je utrujena lezla po
strmini navzgor. Njena glava je bil Grabljivi Rak. Za rep
je pa zadaj opletal Presukanega Lisjaka korobaã.

BES

BOBRI 3: VRH

237

Grabljivi Rak je bil kaj slabe volje. Vzhodnjaki so prej

obetali obilno plaãilo, odpravili so ga pa z nekaj niãvred-
nostmi. Kri so pa znali piti bolj kakor klopje in pijavke.

Kaãa nosaãev je prilezla na vrh strmine in se prevesila

prek roba v senãne go‰ãave. Spodaj ob robu so se pa v
zavetnem skrivali‰ãu zganili Oprezni Srnjak in njegovi
hlapci in Jasnooki Orel. Jasnookega je Oprezni zato zva-
bil s sabo, ker je jasno videl v daljave, do kamor nobe-
no drugo oko ni veã seglo.

Ostrorogovcem se nikamor niã ni mudilo. Bili so spo-

ãiti, kakor niso bili vajeni biti. Od veãdnevnega polega-
nja in lenuharjenja so jim kar udje zastali. Sedaj, ko so
ostali sami na obali, so se najprej pretegnili, da so jim
sklepi pokali. Turovce in ostalo druhal dodejo do veãe-
ra laÏe kakor volcje osamelo griÏavo zobrovo tele, kate-
remu je medved pobil mater. Poãakajo hlada. Medtem
se pa okopajo in ohladijo v slani vodi morja.

Hej, hej, haj! âof, ãof!
Kakor razposajeni otroci so krepkoudi mladi bojevni-

ki obrizgavali drug drugega, se sku‰ali v plavanju, se po-
tapljali na morsko dno in prina‰ali na pe‰ãeni breg ãud-
no zavite in prelepo pisane ‰koljke, o kakr‰nih v Veli-
kem jezeru niti v strugi in v prelivih Drave ni bilo ne
duha ne sluha. Poneso jih svojim mladim Ïenam, da si
napravijo iz njih ogrlice.

BES

BOBRI 3: VRH

238

In so ãofotali v vodi in poleÏavali na pesku vsi mladi

in zdravi. Od njih zagorelih teles se je odbijalo Ïgoãe
sonce ‰e dokaj lep‰e kakor od bronastih ‰lemov in okle-
pov in golenjakov ãrnolasih vzhodnjakov. Naj ãimprej
odnese veter njih smrad za njimi!

PoÏivljeni so Ostrorogovci ‰ele v veãernem hladu od-

‰li po strmini navzgor in z vrha zgoraj zadnji dan gleda-
li, kako je zahajajoãe sonce pozlatilo morje in utonilo v
daljavi. Srnjaku se ni zdelo veã vredno oprezati za Tu-
rovci. Do Velikega jezera jih pa ‰e najraje prehiti. In jih
tudi res je. Saj kar nikamor niso mogli. âetrti dan se je
Ïe nagibal k svojemu koncu, ko je Oprezni opazoval raz
visoko previsno skalo, kako so se Turovci privlekli do
kotanje, v kateri so vzhodnjaki razdrli Argo. Njih dreva-
ki so jih ‰e ãakali. Izplali so vodo iz njih, se ukrcali in
odveslali.

Srnjak in njegovi so se tudi dvignili. Ob‰li so previsno

peãino in se spustili navzdol k vodi pri drugem izviru
Reke. Tam — v dana‰njem Retju — so imeli prikrit svoj
dolgi drevak. Opreznemu se kar nikamor niã ni mudi-
lo. âe bi pa vedel za nakano Presukanega, bi pa pognal
drevak, kakor ga ‰e nikoli ni, in bi Lisjaku, svojemu bra-
tu po oãetu, prav gotovo tik pred nosom ugrabil raz
koli‰ãe Turovcev lepo lonãarico, Zvesto ârnoglavko. Bi
jo tudi lahko, ko so bile same Ïenske in otroci doma.

BES

BOBRI 3: VRH

239

Kakor je bil Grabljivi Rak lakotnik, je kljub temu va-

bil nosaãe drugih rodov, naj veslajo najprej z njim na
koli‰ãe pod Ple‰ivco. Rad bi jih bil ‰e zanaprej navezal
nase. Bal se je spopada z Ostrorogovci in je iskal proti
njim zaveznikov. Obljubljal je bogato gostijo, pa nosaãi
niso bili voljni iti z njim, ãeprav so bili laãni. Izgovarja-
li so se na utrujenost, v resnici so se pa le bali Ostroro-
gemu Jelenu se ‰e bolj zameriti, kakor so se Ïe. In ãe bi
bili dobili vsaj po‰teno plaãilo. Tako pa. — Za niã je niã.

Mrzke volje je pripeljal Rak svojo odpravo domov na

koli‰ãe. Prav nihãe mu ni vzkliknil v pozdrav. So vsi koj
uganili, da je slabo opravil. âe bi se vrnil prazen z lova,
bi ta ali oni vsaj skomizgnil z rameni in pripomnil, da
ima sreãa paã svoje muhe in da bo drugiã paã bolj na-
klonjena. Tokrat pa niti te piskave besede nihãe ni mo-
gel reãi. Nejevoljni so se razhajali moÏje in mladci po
koãah, da ãimprej dobe kaj za v usta. In ãe je bil kdo le
preradoveden in je od koga poskusil zvedeti, kako je
pravzaprav bilo, je vsak samo malomarno zamahnil z
roko, ãe‰ naj ga pusti v miru.

Grabljivi Rak je od‰el k materi Ko‰ati Jelki in k svoji

Ïeni ObreÏni Algi. Da je bil slabo opravil, sta obe Ïenski
koj videli. Kar niã ga nista upali vpra‰evati. Utegnil bi se
znesti nad njima, posebno nad Jelko, ki je bila spletla
zavezo z vzhodnjaki. Navsezadnje je bil le Rak gospodar
koli‰ãa in ne Ko‰ata.

BES

BOBRI 3: VRH

240

Grabljivi se ‰e ni najedel, ko je vstopil v glavarsko

koão tudi Ïe Presukani. Ne, Lisjak ni bil slabe volje. Kar
brez ovinkov je povedal, da je pri‰el po plaãilo.

»Po kak‰no?« je raztogoteno vzrojil Grabljivi Rak.
»Po ârnoglavko vendar. ·e nocoj si jo vzamem.«
»Bah! Zavoljo mene si lahko odpelje‰ v svojo koão vse

babe, kar jih je na koli‰ãu. Niso vse skupaj niã vredne.
Kuzle!«

»Naj psi pobero ostanke za vzhodnjaki ali pa naj jih

ribe in raki poÏro. Meni je mar samo ârnoglavka. Je ni-
sem zastonj iztrgal Triandru iz rok. Takoj grem ponjo.«
Lisjak se je obrnil, da bi od‰el. Pa mu je zastopila izhod
Ko‰ata Jelka:

»Stoj!«
Vsakega drugega bi bil Presukani vsaj pahnil stran, ãe

ne celo podrl na tla. Pred Ko‰ato je pa obstal. Imela ga
je v oblasti, kakor bi bila ãarovnica. Z besedo se je pa le
uprl. Bruhnil je:

»Kaj? ·e naprej naj ãakam? Ne bom. Ogolobradil sem

se, kakor si rekla. Na odpravi do morja sem se do one-
moglosti pehal. Kaj zahteva‰ ‰e veã od mene?«

Jelka ni koj odgovorila. Potem se je nagnila Lisjaku

prav na uho in zasikala kakor kaãa:

«Hoãem, da si s krvjo onemogoãi‰ povrnitev nazaj k

svojemu oãetu, Ostrorogemu Jelenu.«

BES

BOBRI 3: VRH

241

Presukani je obstrmel. Od jeze je zardel. Dvignil je

pest in kazno je bilo, da bo Ko‰ato udaril. Pa se je najraje
zbal spora z Grabljivim Rakom. Spet je povesil roko in
zareÏal:

»Kako naj s krvjo dokaÏem, da se ne mislim nikoli veã

povrniti k oãetnemu rodu, ãe pa nikoli ne pride do boja
med vami in Ostrorogovci?«

»Hm! To bo‰ Ïe sam vedel.«
»Prav! Îe poi‰ãem priliko.«
Lisjak je odvihral ven na mosti‰ãe. Zunaj se je Ïe mra-

ãilo. Rak pa je togotno odvrgel oglodano kost, vstal in
revsnil v Ko‰ato Jelko: »âe s Presukanim izzoveta spo-
pad med nami in Ostrorogovci, ti priÏelim, da prva pa-
de‰ ti, ãeprav si moja mati.«

»Kar naj,« je zatrmoglavna Ko‰ata. »Ne bojim se pa

ne. Na na‰i strani je veã bojevnikov, kakor pa jih premo-
re Jelen.«

»Bo‰ Ïe skusila, kako se moti‰, morebiti ‰e dokaj prej,

kakor se ti zdi.« GrabeÏljivi se je vrgel na leÏi‰ãe, se obr-
nil z obrazom k steni in se ni maral veã meniti. Îeljan je
bil poãitka. Jelka je pa od‰la iz koãe, da pogleda, kaj poã-
ne Lisjak.

Za Ple‰ivco je vijoliãasto uga‰ala zarja. Presukani pa

je stal ob ograji in gledal na vrsto bojevnikov v dolgem
drevaku, ki se je naglo bliÏal koli‰ãu ob zgornjem kon-
cu jezera. Le kdo bi utegnil biti? Iz previdnosti je Lisjak

BES

BOBRI 3: VRH

242

stopil po oroÏje in se brÏ spet vrnil. Drevak je bil med-
tem priveslal Ïe tik koli‰ãa. Presukanemu se je zazdelo,
da sede v njem Ostrorogovci, dodobra jih pa ‰e ni raz-
loãil. Jasnooki je pa Lisjaka Ïe davno prepoznal. Da ga
podraÏi, mu je zaklical:

»Hej! Ti tam gori! Ali pretehtava‰ zlato, ki si ga bil

zasluÏil z izdajstvom?«

»Molãi!«
»Kadar se orel oglasi, se po navadi lisjaki strahopet-

no skrijejo.«

»Kaj bo‰ poÏrl Ïalitev?»Za Presukanim se je oglasila

Ko‰ata Jelka.

»Ne bom.« Lisjak je naglo napel lok. Zabrnela je teti-

va. Spodaj v drevaku je pa omahnil Jasnooki Orel. Pu‰ãi-
ca mu je obtiãala v prih.

»Proã!« je kriknil Oprezni in drevak Ostrorogovcev je

kakor odskoãil. Srnjak se ni mogel spoprijeti s svojo
malo ãeto z vsem koli‰ãem Turovcev. V hipu se je zave-
del, da mora predvsem svojega teÏko ranjenega brata
peljati domov na koli‰ãe. Morebiti se Beli Ovci posreãi,
da mu re‰i Ïivljenie. Drevak Ostrorogovcev je ‰inil po
jezerni gladini in utonil v mraku. ·e preden je pa dose-
gel preliv med prvima otokoma, je Oprezni Ïe zasli‰al,
da Zvesta ârnoglavka kliãe na pomoã. Stisnilo se mu je
srce. Mladenki pa zdaj ni mogel prav niã pomagati.

BES

BOBRI 3: VRH

243

DrÏal je v svojem naroãju Jasnookega, da ni preveã
krvavel.

Kakor hitro so se Ostrorogovci umaknili iz strelne da-

ljave, se je Presukani obrnil h Ko‰ati JeLki. »No, mi bo‰
sedaj ‰e branila vzeti si ârnoglavko?«

»Ne veã.«
Lisjak je planil v koão dekel mladenk. V svitu ognja, ki

je plapolal na ognji‰ãu, je opazil lepo lonãarico. Tiho je
ãepela v kotu. Ne da bi zinil eno samo besedo, je Presu-
kani naglo pristopil, pograbil ârnoglavko za lase in jo
potegnil za sabo. Mladenka niti krikniti ni utegnila. ·ele
zunaj na mosti‰ãu se je priãela braniti in klicati na po-
moã. Praskala je Lisjaka in ga celo do krvi ugriznila. Ko
je pa segla po noÏ, ki ga je imela spravljenega v nedrjih,
je Presukani opazil njeno namero. Izvil ji je rezilo iz
roke. ârnoglavko je pa z vso moãjo udaril po glavi. Mla-
denki se je stemnilo pred oãmi in roke in noge so ji od-
povedale. Omedlela je.

Nezavestno ârnoglavko je vrgel Lisjak v svoji koãi na

leÏi‰ãe. Pljusnil ji je vode v obraz, da se je spet zavede-
la. Nato ji je zvezal roke na hrbtu in jo z vrvjo privezal
k leseni kljuki na steni, da bi ne mogla uiti. Se Ïe kasne-
je, ko se popolnoma stemni, naprej pomenita. Sedaj ni
utegnil. Zunaj na mosti‰ãu je robantil Grabljivi Rak in
preklinjal Presukanega Lisjaka in vse Ïenske s svojo last-
no materjo vred. Glavarja Turovcev je zaskrbelo, kaj bo,

BES

BOBRI 3: VRH

244

ãe ‰e to noã privihrajo Ostrorogovci: »Bojevniki mi leÏe
utrujeni kakor pobiti,« je rjul nad Lisjakom, »ti pa za-
voljo ene babe izziva‰ napad. Prav ti, prav ti bo‰ danes
vso noã straÏil. In ãe se premakne‰ z mosti‰ãa ali ãe za-
spi‰, te ubijem. Prekleti babjek!«

»Prava reã, ãe ‰e eno noã prebedim.«
Rak je odvihral. Presukani je pa prevzel straÏo.

Pojemajoãa luna je pravkar vzhajala, ko je Srnjak pristal
pod domaãim koli‰ãem, ki je Ïe legalo k poãitku. BrÏ se
je spet vznemirilo. »Jasnooki, Turovci, Lisjak,« so si hite-
li ‰epetati bojevniki. Z veliko losovo ponjavo so pritekli
mladci in prenesli nezavestnega Orla v Ostrorogovo ko-
ão. Bela Ovca se je koj lotila vraãenja. Previdno je izdrla
ranjencu pu‰ãico iz prsi. Curek krvi se je vlil za njo. Ko-
maj sli‰no je za‰epetal ime svojega oãeta in svoje matere
Zorne Kaline. Potem mu je glava omahnila in njegove
jasne oãi so za vedno ugasnile.

Velika glavarjeva koãa na koli‰ãu pod RoÏnim hribom

je za hip onemela. Ti‰ino je najprej presekal krãevit jok
Zorne Kaline. Za njo so zavekale ‰e druge Ïenske. Os-
trorogi Jelen je pa stopil ven na mosti‰ãe. V svoji polni
mo‰ki moãi bi bil molãe udu‰il boleãino. Sedaj so ga pa
siva leta zmogla. Ko si je vse prizadejal, da bi ne zajokal,
se je iz njegovih prsi odtrgal glas, ki je bil ‰e najbolj po-
doben rukanju ranjenega jelena.

BES

BOBRI 3: VRH

245

O-o-o-oa-o-o!
Vztrajni Volk kasneje ni vedel povedati, ali je oãeta

Ostrorogega Jelena le napak razumel, ali je v njem sa-
mem prekipela divja jeza. Togotno je zarukal na boj.
Odzval se mu je najprej Rjavi Medved, potem bolj v
zboru kakor zapovrstjo vsi njegovi odrasli bratje, Jezer-
ne RoÏe in Zorne Kaline sinovi. Vmes so posegli ‰e drugi
bojevniki. Na koli‰ãu Ostrorogega Jelena je nastalo te-
kanje sem in tja, kakr‰nega doslej ‰e ni doÏivelo. ZaroÏ-
ljale so pu‰ãice v tulih, brenknile so tetive, zasvetile so
se sekire in se zabliskale visoko dvignjene konice sulic.
Po pristajnem mostu navzdol pa je drl plaz bojevnikov,
skakal v drevake, ki so drug za drugim odrinjali na od-
prto jezero. Vztrajni je imel dovolj opraviti, da je do pre-
liva med prvima dvema otokoma vse prehitel, jih za-
ustavil in jih razporedil, kakor se mu je zdelo najbolj
prav. In ‰e to in ono je moral dopovedati bojevnikom, ãe
ni hotel imeti nepotrebnih izgub. Predvsem jim je za-
biãal, naj molãe in naj pazijo, da nobeno veslo ne bo ão-
fotnilo ob vodo. Ko je ‰e preskusil veter, da bi ga psi pre-
zgodaj ne zavohali, ni maral napasti skozi preliv. Raj‰i se
je obrnil, obveslal prvi otok, da neutegoma plane na Tu-
rovce izza ovinka Ple‰ivce. Nobena kita noãnih ptiãev
ne drsi po vodni gladini bolj oprezno, kakor se je bliÏal
s svojimi ‰tevilnimi drevaki najstarej‰emu koli‰ãu v Ve-

BES

BOBRI 3: VRH

246

likem jezeru Vztrajni Volk, prvorojenec slovitega Ostro-
rogega Jelena.

Presukani Lisjak je po sporu z Grabljivim Rakom

trmoglavo ostal na mosti‰ãu. Niti ni maral veã pogleda-
ti, kaj je s privezano ârnoglavko. Do jutri Ïe zdrÏi. Naj
nikar ne misli Rak, da je on slabiã in da ne prenese na-
porov. Je mar pozabil, da je Presukani Lisjak Ostroroge-
ga Jelena sin.

Presukani je hodil po mosti‰ãu naokrog, postal tu in

tam in gledal na jezero. Nikjer se ni niã oglasilo razen
navadnega preletavanja in ãofotanja ponoãnih ptiãev.
·e Ïabe so danes molãale in napovedovale stanovitno
vreme.

Vz‰la je luna, se skrivala za oblake in se spet prikazo-

vala. Lisjaka se je prijemal spanec. Zaãel si je dopovedo-
vati, da Ostrorogi prav gotovo to noã ne napade. Saj
morebiti njegova pu‰ãica ni niã hudega naredila. Prava
reã, ãe je malo oprasnila Jasnookega. Pa naj nikar ne bi
bil ãeljustil. Sicer pa — saj bedijo psi. Ga Ïe opozore.

Lepa poletna noã se je nagnila Ïe na jutro. E, ãe do

sedaj ni bilo niã, zanaprej tudi ne bo. Pa vseeno! Presu-
kani je od‰el po po‰evnini navzdol in sedel na pristajno
bruno. âe bi se mu zadremalo in ãe le kdo pride, ga Ïe
zbudi, ko pristane. Lisjaku so se kar same zaprle oãi.

Zarja se je Ïe zlatila na obzorju, ko je iz trdega spanja

prebudila Presukanega Lisjaka krepka brca. ·iroko je

BES

BOBRI 3: VRH

247

odprl oãi, potem pa — Ko‰ata Jelka je stala ob njem in
ga suvala z nogo in kriãala, ãe ne sli‰i divjega lajeÏa psov
in ãe ne vidi vse ãrno drevakov, ki se pode proti koli‰ãu.

Presukani je poskoãil pokonci. Pognal se je po po‰ev-

nini navzgor in zarulil kakor tur. Odgovorilo mu je stra-
hotno rukanje Ostrorogovcev, ki so se Ïe od vseh stra-
ni vzpenjali na koli‰ãe Turovcev. Na pristajni most sta
prva planila Rjavi Medved in Oprezni Srnjak. Od silne-
ga navala se je koli‰ãe pod Ple‰ivco potresalo, kakor ga
doslej ni majal ‰e noben vihar. Njegovi bojevniki so se
pa budili ‰ele iz spanja. Le redkokdo je utegnil prijeti za
oroÏje. Drugi so skakali v vodo in sku‰ali ãimprej ubeÏa-
ti. Nastala je zmeda. Med bojne krike Ostrorogovcev se
je me‰al jok in vik Ïensk in otrok.

Rjavi Medved je sredi po‰evnine dohitel beÏeão Ko-

‰ato Jelko. Da bi jo s sulico prebodel? Nak! Îenske ne!
Pograbila ga je pa taka jeza, da je starico z vso silo pah-
nil proti ograji. Priletela je z glavo naravnost v zgornjo
okroglico. Niti krikniti ni utegnila. Ograja se je podrla in
Ko‰ata Jelka je z razbito lobanjo padla v vodo. Da bi ji
kdo priskoãil na pomoã, na to niti misliti nihãe ni uteg-
nil.

Oprezni Srnjak se je zapodil za Presukanim. Îe ga je

dosegel s sulico, pa ga ni maral prebosti od zadaj. Hotel
se je z njim spoprijeti v po‰tenem boju. Navsezadnje je
bil le njegov brat. Pozval ga je, naj se mu postavi po

BES

BOBRI 3: VRH

248

robu. Tekla sta okrog velike koãe. Prav pred njenim vho-
dom se je pa Presukani obrnil, naglo, kakor bi se noben
lisjak ne mogel bolj gibãno. Srnjak bi se bil skoraj nabo-
del na njegovo bodalo. Prav zadnji hip je spustil sulico
in ujel bratovo desnico za zapestje. Z drugo roko je pa
pograbil Lisjaka za grlo. Da bi potegnil noÏ izza pasa, ni
bilo veã ãasa.

Oprezni in Presukani sta se priãela ruvati na Ïivljenje

in smrt. Lisjaku se je posreãilo desnico izviti iz Srnjako-
vega prijema. Preden je pa mogel brata zabosti, je sam
s preklano glavo telebnil na mosti‰ãe. Zadnje besede, ki
jih je ‰e sli‰al, so bile: »Pogini, bratomorec!«

Namesto Presukanega je Oprezni sedaj zagledal pred

sabo Grabljivega Raka. Bliskovito je potegnil bodalo.
Njegovo roko je pa prestregel sam Vztrajni Volk in uka-
zal: »Pusti ga! Rak ti je re‰il Ïivljenje. On je Lisjaku pre-
klal glavo.«

Oprezni je obstrmel in ni vedel kaj reãi. Vztrajni je pa

trikrat zapored presunljivo zabrlizgal na prste in usta-
vil boj. Rjavi Medved je Ïe tekal okrog po mosti‰ãu in
ukazoval, da bojevniki ne smejo ropati. Ostrorogovci so
se ãudili, Turovci pa ‰e bolj. Kar razumeti niso mogli.

»Srnjak! Oprezni Srnjak!«
Iz koãe dekel je klicala Zvesta prvorojenega sina Zor-

ne Kaline. Srnjak je z bodalom v roki planil skozi vhod,

BES

BOBRI 3: VRH

249

naglo prerezal vrvi in pripeljal ârnoglavko pred Raka in
Volka.

»To mladenko si pa vzamem s seboj, ãe ne, se pa zno-

va spoprimemo.«

Grabljivi, kakor je bil lakotnik, je prikimal.
»Prav!« je pritrdil ‰e Vztrajni. »Pa poreãemo, da smo

pri‰li samo otimat lepo lonãarico.«

»Saj, ãe prav sodim, ni padlo veã ljudi, kakor jih kdaj

obleÏi v kakem navadnem pretepu.«

Oprezni je odpeljal ârnoglavko navzdol v drevak.

Vztrajni in Medved in Rak so se pa domenili, da se za-
naprej ne bodo veã napadali. Naj bo dovolj krvi. Saj je
Grabljivemu padla mati, Ostrorogovcem pa dva brata.
In pa na obeh straneh nekaj hlapcev. Turovcem seveda
veã. Kaj bi se bodli med sabo, ko se bo obojim zanaprej
treba trdo otepati tujcev.

Volk in Medved sta dvignila mrtvega Lisjaka in ga

vsega okrvavljenega odnesla, da ga pokopljeta skupaj z
Jasnookim Orlom. Naj si bosta vsaj v smrti brata, ãe si
nista mogla biti v Ïivljenju.

Tiho je obsevala pojemajoãa luna vraãajoãe se dreva-

ke Ostrorogovcev. Niso vriskali, kakor so imeli kljub
padlim navado, kadar so se vraãali zmagoslavno z oti-
manja kake mladenke. Pa sami niso vedeli zakaj. Najraje
jih je prevzela sprava med dvema dolgo sprtima rodo-
voma, ki sta bila oba ste jezerjanske krvi. ·e govoriti se

BES

BOBRI 3: VRH

250

jim ni ljubilo kaj prida. Zato sta si pa ãimveã vedela po-
vedati Oprezni Srnjak in Zvesta ârnoglavka.

Drugo jutro je Oprezni z Zvesto in s svojimi hlapci

odveslal. Res se mu je Ïe mudilo nazaj k Dravi. Preden
se je pa spustil po Reki navzdol, je pa zaÏgal in razdejal
tabori‰ãe ãrnolasih vzhodnjakov. Kaj pa mu kdo more!
Na Veliko jezero se tako nikoli veã ne vrne. ·e drugi
bratje bodo radi pri‰li za njim. Morebiti celo oãe, Ostro-
rogi Jelen. Brezmejne planjave ga hudo mikajo.

BES

BOBRI 3: VRH

251

SAMOVOLJNA ÎRTEV

olgotrajen deÏ je sprevrgel vroãe poletje v jesen.
Preden sta se dan in noã izravnala, da sta bila oba

enako dolga, je v dveh luninih izpremembah skoraj noã
in dan lilo. Veliko jezero je naraslo kakor Ïe davno ne.
Voda je silila celo na niÏja mosti‰ãa. Obrobna moãvirja
so bila pa vsa visoko preplavljena.

Reka, ki je navadno komaj vidno lezla proti Savi, se je

tako naglo odtekala, da se je voda v sredi struge kar gre-
benila.

Nenehni nalivi so jezerjane nagnetli v koãe. Na ribe in

divjad nihãe niti mislil ni. Bi kaj malo opravili, najraje pa
niã. ·e za ptiãi se jim ni ljubilo stikati. Odhajali so izpod
strehe samo po nujnih opravkih. Îiveli so od nabranih
zalog.

Polagoma se je priãelo vedriti. Naselja so se razÏive-

la. Koli‰ãe pod RoÏnim hribom je pa ‰e nadalje ostalo
zaskrbljeno. Najbolj Ostrorogi Jelen sam. Niã veã ni mo-
gel upati, da bi Jezerna RoÏa ozdravela. Ne, ni se pri-
toÏeval. Lepo starost je doÏivela. Saj je bila kar njegovih
let. In Ïivljenje je bogato izpolnila. Pa vendar. âe njena

BES

BOBRI 3: VRH

252

mati Bela Ovca ‰e lahko Ïivi, zakaj bi morala umreti hãi,
njegova prva Ïena in mati tolikih otrok.

Tako sredi deÏevja nekako je zaãelo Jezerno zbadati v

prsih. Prehladiti se je bila morala. Spoãetka se ni dosti
zmenila. Da bo Ïe samo pre‰lo, se je branila leãi. Tretje
jutro jo je pa obdrÏalo na leÏi‰ãu.

Bela Ovca je hãeri vrela roÏe, ji navezovala na ãelo in

stopála stolãene liste in korene, jo ljubeãe odevala in
skrbno vraãila okrog leÏi‰ãa, pa vse skupaj ni niã poma-
galo. Jezerna kmalu nikogar veã ni poznala. Ne matere
in ne moÏa in ne sinov. V vroãiãni zmedenosti je prosi-
la Ostrorogega, naj jo brani pred Neokretnim Karpom,
ki jo hoãe ugrabiti. Presukanega Lisjaka je pa o‰tevala,
zakaj je ubil brata, dobre Zorne Kaline sina, Jasnooke-
ga Orla.

RoÏa ni veã doãakala sonca. Pokopali so jo pa Ïe ob

jasnem. Zavoljo naraslih voda so jo zagrebli na poboãju
RoÏnega hriba. Na pogreb Ostrorogi nikogar ni vabil,
ãeprav je vedel, da bi sedaj tudi Turovci prav gotovo pri-
‰li. Pa kaj bi! Zavoljo ãrnolasih vzhodnjakov so se vezi
med rodovi Velikega jezera preveã razrahljale. Ostroro-
govci sami so pa smrt matere svojega rodu proslavili z
obilnimi Ïrtvami in z bogato gostijo. Groba niso zarav-
nali. Gomilo so mladenke bogato obsule s cvetjem.

Po smrti Jezerne RoÏe se je Ostrorogemu Jelenu

upognil do takrat ‰e vedno zravnani tilnik. Kar za nobe-

BES

BOBRI 3: VRH

253

no reã se ni maral veã brigati. âe ga je prvorojenec
Vztrajni Volk kdaj pa kdaj vpra‰al, kako in kaj naj bi, mu
je odgovoril: »Naredi po svoje!«

Volk se je naveliãal vedno istih besed in je ob priliki

nekaj pogodrnjal. Jelen mu je pa kar naravnost povedal:
»Je vseeno, kako ukrene‰. Na svoj vrh se nisem povzpel,
ãeprav sem pririnil tik podenj. Tudi ti ga ne doseÏe‰.
Vsaj v Velikem jezeru ne. Tu ‰ãasoma zagospodarijo tuj-
ci. Zato pa delaj, kakor hoãe‰.«

Od tega ãasa je ravnal Vztrajni res kar po svoje. Je

sprevidel, da potrtemu oãetu tako ‰e najbolj ustreÏe. Bo
Ïe sam od sebe spregovoril, kadar ga bo volja. âe ga bo
‰e kdaj?

Porumenelo je listje in padle so prve slane in ogolile

go‰ãave. Spet so se selili ptiãi in Veliko jezero je kar za-
gomazelo. Volk je vozil na koli‰ãe obilno pernatega in
dlakastega plena. Ostrorogi se je pa delal, kakor bi vseh
posreãenih uspehov niti ne videl ne. Posedal je na klo-
pi pred svojo koão in se rad grel na poznojesenskem
soncu. Vãasih se mu je pridruÏila tudi Bela Ovca. Med
vsakdanjimi pogovori je nekoã potarnala, da se bo Ne-
vidni znosil nad vsemi koli‰ãi, ko ne dobi zado‰ãenja za
vlaãugarjenje Turovk s tujci. Vse bi bilo treba napoditi
v moãvirja. Naj se ugreznejo in zabri‰ejo za sabo svojo
smrdljivo sramoto.

BES

BOBRI 3: VRH

254

Ostrorogi je pomislil, ãez ãas pa preudarno odgovo-

ril:

»Da sem dosegel svoj vrh, bi vse nagnal v smrt. Tako

je pa Grabljivi sam zase gospodar. On pa tega ne bo sto-
ril. Saj sta vendar Rak in njegova mati Jelka, da bi se jim
prikupila in jih pridobila zase in proti meni, ãrnolascem
mladenke sama naravnost ponujala. Kako more zahte-
vati, naj sedaj drugi umirajo za njegov in pa poginule
Ko‰ate greh? To, to bi bilo ‰ele napak.«

»Bi bilo. Nevidni bo pa terjal kljub temu zado‰ãenje.«
»Hm!« Jelen ni vedel niã reãi.
»In potem ‰e.« Ovca je poudarila: »Brat je ubil brata.«
»Ga je. Oba sta bila moja sinova. Naj bo, kakor bo.«

Ostrorogi je vstal in od‰el v koão.

Zveãer so pripeljali z lova najmlaj‰ega sina Jezerne

RoÏe in Ostrorogega Jelena mrtvega. Razmesaril ga je
bil medved, ki je navsevrh ‰e u‰el, da bo ‰e drugim ne-
varen. Pa tako lep mladec je bil Ravnorasli Bor. Imel je
Ïe tudi izbrano uglednega rodu mladenko, da si jo na
zimo pripelje na oãetno koli‰ãe za Ïeno. Se pa pripeti
taka nesreãa!

Ostrorogega je Borova smrt upognila ‰e niÏe. Bela

Ovca je pa zavzdihnila:

»Nevidni si jemlje zado‰ãenje sam. In si ga bo ‰e. Uto-

laÏiti ga bo treba z veliko Ïrtvijo.«

BES

BOBRI 3: VRH

255

Ravnoraslega Bora so pokopali na poboãju RoÏnega

hriba poleg njegove matere Jezerne RoÏe. Za njegovo
gomilo ni bilo nikjer veã cvetja.

Noã je premagala dan, da je bila sama najdalj‰a, dan pa
najkraãji. Sonce se je nehalo oddaljevati od Velikega je-
zera, okrog katerega je bil sneg zapadel ‰ele vrhove vi‰-
jih hribov, doline in niÏji griãi so bili pa ‰e vedno kop-
ni. Mraz ‰e ni bil povsem pritisnil, moãvirja so pa Ïe za-
mrzovala in postajala vsak dan bolj prehodna.

Vztrajni Volk je bil trdno preverjen, da se oãe nekega

dne zapotegne na svoje leÏi‰ãe kakor medved v brlog in
se bo do pomladi le redkokdaj pokazal zunaj na mosti-
‰ãu. Skrbelo ga je celo, da utegne zima Jelena vzeti. Pa se
je moÏak hudo zmotil.

Kakor bi bil na mah pozabil smrt ljubljene Ïene Jezer-

ne RoÏe in treh sinov, Jasnookega, Presukanega in Rav-
noraslega, je Ostrorogi dvignil sivo glavo in spet sam
zaãel ukazovati svojemu rodu. Vedel se je, kakor bi se bil
naenkrat domislil, da mora neutegoma opraviti ‰e nekaj
nadvse vaÏnega.

Da gospodar po dolgem ãasu pripravlja spet veãji lov,

je koli‰ãe hitro uganilo. Ko je Ostrorogi priãel odbirati
mladce in moÏe sebi za spremstvo in ni prezrl prav no-
benega, ne starega ne mladega izvedenega lovca na bo-
bre, so se spreumeli, da Jelen tokrat ne priredi pogona

BES

BOBRI 3: VRH

256

v veliko ogrado ob ârnem potoku, paã pa da gre iskat
koÏuhovino in bobrovino, ki jo bo uporabil za preme-
njave. In koj so zaãeli ugibati, kam odpo‰lje pomladi go-
spodar odprave.

Oskrbljen za veã dni in opremljen z mreÏami in past-

mi in ‰e z vsem drugim lovskim orodjem in oroÏjem, je
Ostrorogi z izbranimi lovci v ‰tevilnih teÏkih drevakih
odveslal proti Dolgi dolini. Nad Velikim jezerom je leÏa-
la megla. Iz jezerca v razcepu Dolge doline so pa prepo-
deni vodni ptiãi Ïe zleteli v jasnino.

Ostrorogi je velel Vztrajnemu, naj vesla po Dolgem

potoku navzgor in naj sku‰a upleniti ãimveã bobrov.
Sam da pogleda v Stransko dolino in da Ïe pride ãez
dva, tri dni za njim na Bobrovo skalo. Volk je oãeta po-
gledal, kakor bi hotel vpra‰ati, kaj namerja. Rekel pa ni
niã. Samo prikimal je in zaveslal iz jezerca v gornji del
Dolgega potoka.

S tremi najbolj‰imi drevaki je Jelen proti veãeru pri-

stal pod zadnjim bobri‰ãem na meji Turovcev. ·e pre-
den se je utaboril, je ukazal po razlivu razpeti mreÏe in
na obreÏjih nastaviti pasti. Stari lovec, Sivi Polh, se je
zaãudil in je nekako ugovarjal:

»Mar bomo vse od kraja lovili, stare in mlade?«
»Vse.«
»Kaj ni ‰koda spodrastka?»
»Ne.«

BES

BOBRI 3: VRH

257

»E, kakor ve‰.« Polh se je nerad lotil lova. Proti mlad-

cem, ki so mu pomagali, je bil kaj neprijazen. Nobeden
mu ni prav poprijel mreÏe, ‰e manj pa kdo prav izkopal
jamo za past. Gospodarju pa ni upal oporekati. Je dobro
vedel, da bi niã ne zaleglo.

Zjutraj so lovci pobrali dokaj plena. Nekaj bobrov se

je ujelo v pasti, ‰e veã pa se jih je zamedlo v mreÏe, da
niso mogli veã splavati na povr‰je vode in zajeti zraka.
Zadu‰ili so se.

»Ne, kaj takega pa ‰e ne,« je zmajeval Polh z glavo.

»Le kak‰no gospodarstvo naj bi bilo to? Staremu gre na
otroãje.«

Ko je pa koj nato ukazal Jelen pretrgati jez, da se je

razliv odtekel in so se pokazali prej pod vodo skriti vho-
di v kopasta vodna gradi‰ãa, pa tudi rovi, ki so vodili v
trdinska gnezda bobrov, in priãel izkopavati bobre iz
vodnih in obreÏnih skrivali‰ã, pa Sivi veã ni dvomil, da
se je Ostrorogemu zbledlo. Jelen je uganil njegove misli:

»Se ti nespametno zdi, Polh, kar poãnem?«
»Se mi. Prav zares se mi.«
»Sedaj ne ve‰, kaj delam. Spomladi mi da‰ pa prav.«
»Komaj morem verjeti.«
»Bo‰ Ïe videl.«
Naslednja dva dni je uniãil Ostrorogi Jelen vsa bo-

bri‰ãa v Stranski dolini. Redkokateri bober je u‰el smr-
ti. Vse tri drevake je napolnil s plenom. Dal ga je odpe-

BES

BOBRI 3: VRH

258

ljati domov na koli‰ãe. Sam je pa s Sivim Polhom od‰el
po stezi ob vodi proti koncu Dolge doline.

Tudi Vztrajni Volk je uplenil Ïe dokaj koÏuhov. Zde-

lo se mu jih je dovolj. Jelen mu je ukazal, naj odide ãez
noã z vsemi lovci do zadnjega v zgornje bobri‰ãe in naj
‰e naprej lovi. ·e prej naj pa prenese ogenj na drugi ko-
nec skale. Raz grob belega bobra naj pa odvali teÏko
kamnitno plo‰ão.

Vztrajni Volk, ki je mislil oãetu Ïe oporekati, je molãe

izpolnil njegov ukaz. Uganil je, da se gospodar hoãe
nemoteno pogovoriti s kostmi belega bobra. Prav. Je bilo
potrebno. Morebiti se ãasi obrnejo.

Volk je od‰el. Ostrorogi Jelen je pa sam ostal na Bo-

brovi skali sredi potoka v koncu Dolge doline.

Razvlekla se je megla in na koli‰ãe pod RoÏnim hribom
je posijalo jasno sonce. S palico v roki in obleãena v bele
ovãje koÏuhe, tudi noge je imela ovite, je pri‰la Bela
Ovca iz koãe na mosti‰ãe. Ozrla se je po lesketajoãi se
jezerni gladini in zamrmrala: »Nevidni hoãe zado‰ãe-
nje.»

Poãasi je starica odsla navzdol k vodi. Kolena so ji kle-

cala in brez palice bi bila kar gotovo padla. Z velikim
trudom je zlezla v lahek drevak in ga odrinila z veslom
od pristajnega bruna.

BES

BOBRI 3: VRH

259

Po po‰evnini navzdol je pritekla Zorna Kalina. »Kam

gre‰, Bela Ovca?«

»Nevidnega poprosim, naj prizanese jezerjanskim ro-

dovom. Predvsem pa, naj nakloni sreão Ostrorogov-
cem.«

»Pa naj bi te vendar kdo spremljal.«
»Bi me vsakdo samo motil.«
»Glej, da se ti kaj ne pripeti.«
Bela Ovca je Zorni Kalini odgovorila, kakor bi na sebe

veã ne mislila: »Tudi zate poprosim, da ostane‰ Ostro-
rogemu Jelenu trdna opora do njegovega zadnjega dne-
va.«

Vraãilja je odveslala. Kalini pa je postalo preãudno

tesno. Pa ni vedela, ali jo je zaskrbel Ostrorogi, ali sinovi,
ki bo bili z oãetom na lovu v Dolgi dolini, ali pa se res
utegne Beli Ovci kaj pripetiti. Venomer je pogledovala
za starico. Spoãetka je mislila, da je Ovca namenjena na
Brdo. Potem pa se ji je zazdelo, da si vraãilja ‰e sama ni
na jasnem, kam hoãe. Nazadnje se je bila odloãila, zavila
za RoÏni hrib in izginila Zorni izpred oãi.

Tudi Bela Ovca se je ves ãas ozirala nazaj na koli‰ãe.

Ni prezrla, da jo Zorna Kalina opazuje. Bala se je, da
skrbna Ïena utegne le koga poslati za njo, ãe ugane nje-
no slabost. Zato si je vse prizadejala, da se drevak ni za-
ganjal sem in tja. Drsel je v ravni smeri, ãeprav ne kdo

BES

BOBRI 3: VRH

260

ve kaj hitro. Sedaj pa, ko je nihãe veã ne vidi, se malo
oddahne.

Starica je potegnila veslo iz vode, ga poloÏila vprek na

stranice drevaka in se oprla obenj. Globoko je zajela sa-
po in vzdihnila: »Ooo, ja! Nevidni terja zado‰ãenje. Za-
voljo vlaãugarjenja s tujci in zavoljo prelite bratske krvi.
Zado‰ãenje! Nihãe ga noãe dati! V prastarih ãasih so za
take Ïalitve Ïrtvovali Nevidnemu najlep‰ega mladca ali
mladenko. Sedaj se Grabljivemu Raku celo psa zdi ‰ko-
da. Oh, da se je prav moj rod moral tako skaziti. More-
biti potolaÏim jezo Nevidnega s svojimi starimi kost-
mi?«

Ovca se je ‰e niÏe sklonila nad veslo in zameÏala. Vsa

bela je Ïdela v drevaku, ki ga je boÏajoãa rahla sapa ko-
maj vidno zanesla k bregu. Obstal je in se ni veã ganil.

Iz vode je pogledal ãopasti ponirek. Pla‰ljivi ptiã je

mirno plaval okrog drevaka. Bele Ovce niti opazil ni.
Îdela je negibno, nizko sklonjena nad veslo, in se vsa
stapljala s sneÏno belim obreÏjem sama vsa bela. Vraãi-
lja je razmi‰ljala svoje dolgo Ïivljenje od prvih korakov
naprej do sneÏnobelih las. Koliko pomladi je Ïe doÏive-
la, Bela Ovca ni znala veã ‰teti. Zavedala se je pa, da je
v dolgih letih storila dokaj dobrega in da je najbolj spo-
‰tovana Ïena v vsem Velikem jezeru. Ooo, Ostrorogi
Jelen bi jo s ãastjo pokopal, dokaj bolj, kakor pa bi jo bil
njen moÏ, Tr‰ati Tur, ali pa Ïe davno umrli lakotni sin

BES

BOBRI 3: VRH

261

Urni Sulec. Tako pa zgine za njo vsaka sled in morda
prav zavoljo tega sprejme Nevidni za dobro njeno veli-
ko Ïrtev. Saj pravzaprav lep‰e svojega Ïivljenja zakljuãiti
ne more.

Bela Ovca se je zganila. Ponirek se je naglo potopil in

‰ele daleã proã od drevaka spet pogledal iz vode. Vraãi-
lja je Ïe veslala od njega stran naprej ob obreÏju. âopec
je spet priãel loviti ribe.

Bela Ovca je dobro poznala obrobna moãvirja. Dokaj

vraãnih zeli‰ã in korenov je bila nabrala po njih. Prvo
leto, ko se je preselila izpod Ple‰ivce na koli‰ãe Ostroro-
gega Jelena, bi se bila prav za RoÏnim hribom skoraj
ugreznila. Tisto globino si je dobro zapomnila. Nikdar
veã se ji kasneje niti pribliÏala ni. Danes pa je zaveslala
naravnost proti njej.

Vraãilja je pristala in stopila na zamrzli breg. Da bi

ãimbolj zabrisala za sabo sled, je odrinila drevak nazaj
na jezero. Ga Ïe najde kdo in odvede nazaj na koli‰ãe.
Nato je vstala in varno stopala proti sredini moãviirja.
Pri kraju je bil led kar trden. Kmalu pa mu ni veã zaupa-
la. Zavedala se je, da ãe se le do kolen udere, se sama ne
prikoplje nikamor veã, ne naprej in ne nazaj. Najraj‰i bi
ponoãi zmrznila. Taka smrt bi pa ne bila prava Ïrtev Ne-
vidnemu, ki zahteva ugreznjenje, da za vedno zgine za
ãlovekom vsaka sled.

BES

BOBRI 3: VRH

262

Starica je pokleknila in spustila palico, na katero se je

doslej upirala, iz rok. Naprej je lezla po vseh ‰tirih. Se-
daj je bila res kar najbolj podobna beli ovci, ki se je za-
pasla v moãvirje.

Upehana je Bela Ovca prilezla na rob nezamrzle glo-

bine. Prijela se je za vejo nizkega moãvirskega borovca
in spet vstala. Ozrla se je naokrog. Kljub temu, da ni bilo
snega, je bilo krog nje vse belo, tla pokrita s sreÏem, pri-
tlehno drevje in porjavelo loãje in biãje in trstje pa ove-
‰eno z ivjem. Z neba je sijalo nizko zimsko sonce, ki kar
niã ne greje. V plitvini zadaj se je zadiral ãrni vodni kro-
kar kormoran.

Skozi preliv med Brdom in RoÏnim hribom se je Bela

Ovca za dlje ãasa zastrmela nazaj na ob‰irno jezersko
planjavo. Nato se je ozrla naravnost v sonce in glasno
spregovorila: »Dolge veke iz roda v rod Ïive jezerjani na
svojih koli‰ãih v Velikem jezeru. Tuje ladje jih bodo pa
pregnale. Da bi se vsaj dobri sreãno naselili drugod na
trdini, zato sprejmi mojo Ïrtev, Nevidni.«

Starica Bela Ovca se je obrnila, skrbno pogledala pod

noge in zabrodila v globino. Kakor bi moãvirje Ïe ãakalo
na svojo Ïrtev, je slovito vraãiljo koj prvi hip pogoltni-
lo do pasu. Ovca je vdano zameÏala. Nevidne roke so jo
poãasi vlekle ãedalje niÏe v globino, dokler se ni povsem
ugreznila. Skaljena voda je zakolobarila in se brÏ spet
umirila. Vodni mehurãki so pa ‰e dolgo vstajali iz globi-

BES

BOBRI 3: VRH

263

ne. Poblestevali so v soncu, kakor bi z zvezdami posipali
za veãno zabrisani grob samovoljne Ïrtve — Bele Ovce.

Kakor ãez dan v soncu se je tu pa tam ‰e tudi pri luni

zablestel kak vodni mehurãek nad globino v moãvirju za
RoÏnim hribom. Na Bobrovi skali sredi potoka v koncu
Dolge doline je pa Ostrorogi Jelen ob svitu plamenov
skrbno pobiral iz skalnatega groba kosti belega bobra in
jih drugo za drugo deval v koÏuh krasnega risa. Za tri
bobre bi ga ne premenjal. Ostrorogemu se ni zdelo ‰ko-
da dragega koÏuha. Saj je cenil belega bobra, kakor bi
nobenega ‰e tako mogoãnega poglavarja ne.

Skrbno je Jelen zbral in spravil v meh vse kosti in ko-

‰ãice in vse krempeljce in zobe. O mesu in koÏi ni bilo
niti sledu veã. Potem je koÏuhovinasti meh zavezal in se
priãel s kostmi belega bobra pogovarjati: »Ne, ne pu-
stim te tukaj, mogoãni. S sabo te ponesem na bregove
Drave. Sam si mi Ïe veãkrat namignil, naj odidem na
brezmejne plodne planjave. Jaz sem se pa obotavljal,
zato si zadnje ãase obmolknil.«

Kosti v risovem mehu so se premaknile. Ostrorogi se

je razveselil: »Vidi‰, da sem prav uganil. Pritrdil si, ãe-
prav ve‰, da bodo bobri‰ãa in koli‰ãa kmalu za nami
razpadla. Zato pa lovim, kakor bi ne smel. K Turovcem
ne preide niti ena Ïival ne. Vse sem uniãil. Prav je tako.«

Kosti belega bobra so se v Jelenovem naroãju spet

zganile: »No, vidi‰, da prav vem.«

BES

BOBRI 3: VRH

264

Ostrorogi je zlezel v ‰otor. Legel je in kosti belega

bobra poloÏil zraven sebe. Po dolgem ãasu je spet za-
spal, kakor bi ga svoj Ïivi dan ne bila morila nobena
skrb.

Drugo jutro se je spustil z drevaki po Dolgem potoku

nazaj v Veliko jezero. Za Brdom so mu priveslali naproti
mladci, ki so vso noã in ‰e pol dne na ukaz Zorne Kali-
ne skali Belo Ovco. Sporoãili so gospodarju, da se je slo-
vita vraãilja, kakor vse kaÏe, v moãvirju za RoÏnim hri-
bom sama utopila. Ostrorogi ni rekel niã. Spomnil se je,
kako je Bela Ovca govorila, da bo Nevidni neizprosno
terjal zado‰ãenje. Spo‰tljivo je globoko sklonil svojo sivo
glavo.

Kljub soncu koli‰ãe Ostrorogega Jelena ta dan ni pro-

slavilo obilnega plena. Iz globeli sredi moãvirja za RoÏ-
nim hribom, kjer se je kot samovoljna Ïrtev ugreznila
Bela Ovca, pa niti mehurãki niso vzhajali veã.

BES

BOBRI 3: VRH

265

PRAZNA LOVI·âA

isov koÏuhovinasti meh s kostmi belega bobra je

Ostrorogi Jelen obesil v svoji koãi v podnoÏju kip-

ca Vekoveãne matere. Snop zrele p‰enice, ki je ves zaka-
jen prej visel tam, je seÏgal na ognji‰ãu. Od tega ãasa
Ostrorogi niti mislil ni veã, da bi sam ne vodil svojega
rodu. Se je preveã jasno zavedal, kam ga popelje. Kar
pomladil se je za nekaj let. Za umrlimi sinovi je nehal
Ïalovati. Je paã bilo tako namenjeno. Manjkalo mu je pa
hudo Jezerne RoÏe. âeprav se je, najveãkrat ponoãi,
molãe menil z Vekoveãno materjo in s kostmi belega
bobra, pa tudi vedno ‰e z duhom svoje lastne matere
Skalne Zvezde, ni nikogar imel, s katerim bi se mogel od
ust do ust porazgovoriti o stvareh, ki so ga skrbele. Saj
Zorni Kalini niã ni mogel reãi. Pa vendar. Ni bila svo-
bodnega rodu in ni znala poprijeti za besedo. Kot hãi
hlapca je bila od mladih nog vajena samo ubogati. In
potem vse Ïivljenje. Gospodinjila je res da dobro. Samo
deklam ji je bilo nerodno ukazovati in ni mogla prikri-
ti, da tudi ona moãno pogre‰a Jezerno RoÏo.

Sinovi, kar je bilo Ïe odraslih moÏakov, so pa preveã

spo‰tovali v svojem oãetu modrega in izku‰enega go-

BES

BOBRI 3: VRH

266

spodarja in glavarja, da bi z njim razpravljali o njegovih
ukrepih. ·e celo, kadar se jim ni zdelo kaj prav, so molãe
izpolnjevali Ostrorogega ukaze. Kakor bi hotel vraãati
za tisti ãas, ko se je bil sam prenehal brigati za vodstvo
rodu, je Vztrajni Volk rad odgovarjal Jelenu, ãe ga je
vpra‰al za svet: »Naredi po svoje.«

In je res zaãel delati Ostrorogi Jelen povsem po svo-

je kakor prej‰nje ãase. Nikogar veã ni povpra‰eval, kako
in kaj naj bi. Samo ukazoval je. Ko je zapadel sneg, je
dan za dnem gonil divjad ãez drn in strn. Dvignil je tudi
nekaj speãih medvedov iz zimskih brlogov in jih pobil.
Celo bobrov se je znova lotil in jih ‰e nekaj izkopal iz
bobri‰ã. Koli‰ãe pod RoÏnim hribom kmalu kam ni ve-
delo z mesom. Vsi so ga bili do grla siti in nad vsemi og-
nji‰ãi se je su‰ilo. In koÏuhov in koÏ je bilo, da so bile vse
vnanje stene koã ove‰ene z njimi.

Vztrajnemu Volku se je oãetovo poãetje zdelo narav-

nost noro. Rekel ni niã. Je vedel, da bo slabo opravil. Je-
zilo ga pa je. Kako naj za Ostrorogim prevzame gospo-
darstvo, ãe bodo lovi‰ãa prazna. Svoje nejevolje ni pri-
krival. Jelen je pa ni hotel opaziti. âudno se je pa Volku
zdelo, da Ostrorogi od ãred ne pusti zaklati niti ene Ïi-
vali. ·e celo pra‰iãev ne. Z Ïitom je pa naravnost skopa-
ril, ãeprav so ga bili pridelali veã kakor druga leta. Kru-
ha na koli‰ãu pod RoÏnim hribom kar nikoli ni bilo. ·e

BES

BOBRI 3: VRH

267

podpepelnjak iz vodnih ore‰ãkov je redkokdaj pri‰el na
vrsto.

Zima se je nagnila h koncu in priãela se je ponujati

pomlad. Zverjadi so koÏuhi odcveteli, divjad pa je
zmedlela. Ostrorogi je love ustavil. MoÏje in mladci so
se nadejali, da sedaj malo poãijejo in polenuharijo. Pa so
se hudo zmotili. Morali so tesati in izÏigati nove dreva-
ke in popravljati stare. Pa ‰e vse polno drugega dela je
bilo. Celo Ïenske so ga imele ãez glavo.

Le kak‰ne odprave pripravlja gospodar za pomlad in

poletje, so ugibali mo‰ki in Ïenske. Ostrorogi pa niti z
besedico ni maral namigniti, kaj in kako misli. Vztrajni
Volk ni mogel veã molãati. Zbral je svoje starej‰e brate
okrog sebe in z mrkim obrazom stopil pred oãeta. Jelen
je uganil, kaj grebe njegovega prvorojenca, zrelega in Ïe
siveãega moÏaka. Prebrisano se je nasmehnil izpod po-
ve‰enih brk v dolgo brado in sam prvi spregovoril:

»Kaj mi boste povedali, vrli borci in sinovi moji?«
Volku je bilo ta hip Ïal, da je privedel svoje brate pred

oãeta, ãe‰ naj da odgovor za svoje ravnanje. Pikro bese-
do, ki jo je Ïe imel na jeziku, da jo izbrusi, je brÏ poÏrl.
Nekaj je pa moral reãi. Premi‰ljeno, kakor se je za nje-
govo starost spodobilo, je odgovoril:

»Niã ti nismo pri‰li povedat, oãe na‰ in gospodar. Sa-

mo vpra‰ali bi te nekaj radi.«

»Kar govori!«

BES

BOBRI 3: VRH

268

Ostrorogi se je za spoznanje nagnil naprej, da pokaÏe,

kako je pripravljen pazno poslu‰ati besedo svojega
prvorojenca in bodoãega poglavarja mogoãnega rodu.
Vztrajnemu je bilo nerodno. Zavedel se je, kako majhen
je v primeri s svojim oãetom, Ostrorogim Jelenom. Nik-
dar ga ne doseÏe. Kar same so mu prihajale na ustnice
besede spo‰tovanja. Govoril je poãasi in poudarno:

»Mi, tvoji sinovi smo preverjeni, da se niti zdaleã ne

moremo meriti s tvojo modrostjo in Ïivljenjsko izku-
‰enostjo. Niti na um nam ne pride, da bi ne ‰li slepo za
tabo, ãetudi nas popelje‰ naravnost v smrt. Vedeli bi pa
le radi, kam vse to vodi —?«

Ostrorogi je dvignil glavo: »Katero vse to?«
»No, ti lovi in —«
Jelen se je naslonil nazaj na steno, z roko pa je plosk-

nil po golem stegnu tik nad kolenom: »Sem videl, da te
je bolelo. Pa ti moram v hvalo ‰teti. Grizel si si brke in
molãe gledal uniãujoãi pokol divjadi. ·e sam si pomagal
pobijati. Zaskrbel te je rod, ki mu grozita lakota in po-
gin. Vsaj mnoÏiti se dolgo vrsto let veã ne more. In se-
daj z vso pravico terja‰ od mene, naj ti odgovorim, kam
vse to vodi. Prav! Vedi! Nikamor drugam veã kakor
samo ‰e za bregove Drave, na brezmejne planjave.«

»Ho!«
Sinovi so vsi hkrati glasno zastrmeli. Belolasi Ostro-

rogi Jelen je pa vstal. Spoãetka se je dvigal poãasi. Potem

BES

BOBRI 3: VRH

269

je zaãel rasti, da se je h koncu zdelo, kakor bi ogromno
rogovje orja‰kega jelena poganjajo naravnost iz njego-
ve glave. Snel je nefritovo sekiro izza pasa in z njo v roki
je spet spregovoril:

»Sinovi moji! Vsi, kar vas stoji pred mano in kar jih ni

poleg. Pred davnimi leti sem bil sam. ·e svoje strehe
nisem imel nad glavo. Pa sem si zabil koli‰ãe in se raz-
mnoÏil v najmoãnej‰i rod v vsem Velikem jezeru, kate-
remu sem zaÏelel zagospodariti in tako stopiti na vrh
svojega Ïivljenja. Ni mi uspelo. Domaãa izdaja in tuja
zahrbtnost sta me izpodnesli. Niã zato. Samo da sem ‰e
v pravem ãasu sprevidel, kje nas ãaka smrt in kje Ïivlje-
nje.«

Ostrorogovi sinovi so oãetovi besedi pazno prisluhni-

li, Jelen je pa za hip premolknil in globoko zajel sapo,
preden je naprej govoril.

»Nadejal sem se, da ubranim ãrnolasim vzhodnja-

kom prehod prek Velikega jezera naprej do morja. Ni-
sem ga mogel. Zanaprej bi ga ‰e manj. Leto za letom bo-
do prihajale nove trume tujcev. Ti, jezerjan, jim pa ves-
lari in prena‰aj tovore, kakor so jih preteãeno poletje
Turovci in drugi. Velikemu jezeru zagospodari tujec, je-
zerjan pa bo njegov hlapec. Kot mladec, v starosti, ki so
jo Ïe celo va‰i starej‰i otroci presegli, sem se preveril, da
ne bom nikoli niti bratu Neokretnemu Karpu hlapec. ·e
manj pa naj tujec zasuÏnji mojo kri.«

BES

BOBRI 3: VRH

270

»Nikoli! Nikoli!«
Ostrorogega sinovi so se razvneli in udarili po seki-

rah, ki so jim visele ob bokih. Celo Jelen sam je dvignil
svojo nefritovko, pa jo spet povesil in nadaljeval:

»Zato pa. Koli‰ãa v Velikem jezeru razpadajo. Vihar-

ji pomeãejo koãe v vodo. Mi pa se umaknemo daleã
proã na ravno trdino, kjer res ni divjadi, kakor je je bilo
v na‰ih go‰ãavah, paã pa je neizmerno prostora za ãre-
de in ga ne more zmanjkati za polja. Oprezni Srnjak
nam je pokazal pot. Izpraznil sem lovi‰ãa, da ne bo tu-
jec jedel mojih jelenov in losov in zobrov in turov in si
nabiral drage bobrovine in koÏuhovine. Pa tudi jezer-
janski rodovi naj ne bodo deleÏni, kar sem jaz prigospo-
daril, ko so si raj‰i izbrali, da jim zagospodari tujec, ka-
kor da bi jih vodil domaãin, rodov pastir.«

»Prav jim je!«
»In pa —« Jelen je zategnil besedo. »·e zato sem uni-

cil lovi‰ãa, da niti na‰ rod ne more veã obstati v Velikem
jezeru. âe hoãe Ïiveti, se mora izseliti.«

Ostrorogi je trdo udaril z nogo na mosti‰ãe. Tako to-

potne ko‰uta vodnica z nogo ob tla, kadar da znamenje
svoji tropi, naj pobegne pred zalezujoãim jo lovcem ali
zverjo.

»Sedaj te razumemo, gospodar na‰ in oãe,« je za vse

brate pritrdil Ostrorogemu Jelenu prvorojenec Vztraj-
ni Volk.

BES

BOBRI 3: VRH

271

»Pa vendar —« Oglasil se je okretni Lipan, nekdanji

Ponirek. Beseda se mu je pa zataknila.

»Kar govori,« ga je spodbudil Ostrorogi, prav niã

vznevoljen.

»Jaz bi pa ‰e rad ostal s svojo druÏino v Velikem je-

zeru.«

»Ne svetujem ne. âe hoãe‰, pa le.«
»Lej oãe! Ponirek ste mi rekli mladcu, ker sem se znal

potapljati kakor nihãe izmed mojih vrstnikov. Tudi sam
imam sina Ponirka, ki niã ne zaostaja za mano. Njego-
vi bratje pa za njim ne dosti. TeÏko se loãimo od vode.«

»Ostani, ostani! ·e rad vidim. Zate in za tvoje bo me-

sa in kruha ‰e veã kakor dovolj. Nam bo‰ vsaj poroãal,
kako se bo v senci tujcev razvijalo Ïivljenje na Velikem
jezeru. Sodim pa, da ne vzdrÏi‰ dolgo. Pot za nami ti
ostane vedno odprta.«

»Prav,« je pritrdil Lipan. Pa mu ni bilo povsem prav.

Rad bi ‰el in rad bi ostal.

»Jaz pa,« se je oglasil Grãavi Brest, »ne pojdem ãez

Dravo. Tam ni bakrene rude. V hribih za Savo se usta-
vim. Kopal bom zlatosvetli kr‰ec, ga topil in stapljal s
cinom, ki ga primenjam od tujcev. Iz brona bom pa ko-
val orodje in oroÏje. Zanj bom vedno lahko dobil ÏiveÏa
in vsega, od vas in od drugih, veã, kakor mi bo treba. Saj
si niti misliti ne morem, kako bi mogli jaz in moji sino-

BES

BOBRI 3: VRH

272

vi Ïiveti brez zveneãe pesmi kovaãev: Cin, cin cincidrin,
cin, cin.«

Brestu so oãi kar zaÏarele. Ostrorogi Jelen je svojega

tretjega sina z Jezerno RoÏo glasno pohvalil, da je pra-
vo udel. Koj nato je pozval ‰e ostale svoje odrasle sino-
ve, naj vsak pove, ãe si ãesa Ïeli. Nihãe se ni veã oglasil.
V imenu vseh je spregovoril Vztrajni Volk:

»Gospodar na‰ in oãe! Prav zato, ker nas ne sili‰, gre-

mo ‰e dokaj raj‰i s tabo na brezmejne poljane za Dra-
vo.«

Jelenu se je obraz razjasnil: »In letos bomo Ïe tam Ïeli

jarino. Zato sem skoparil z zrnjem, da posejemo ãimveã
semena. Naj nam velika mati Zemlja da dobro letino!«

»Vekoveãna mati Zemlja!«
Sinovi so vzkliknili. Ostrorogi pa je dvignil obe roki in

pogledal proti jasnemu nebu. Njegova sneÏnobela, z
brado obrobljena glava se je zalesketala v poznozim-
skem soncu. Vztrajnemu Volku se je ta trenutek nadvse
veliãastna zdela postava Ostrorogega Jelena. Kadar on
zagospodari rodu, ne bo hodil nikamor drugam po na-
svete kakor na gomilo svojega oãeta. Kosti belega bobra
‰e zdaleã ne morejo dosegati najveãjega bobra vseh ãa-
sov — Ostrorogega Jelena.

Vsak dan hitreje se je zima umikala spomladi. Mimo-
grede so na vrbi in beki zasivele maãice, leska je priãe-

BES

BOBRI 3: VRH

273

la otresati rumenkastorjav prah, v prisojah se je pa po-
kazalo prvo cvetje. V Veliko jezero so prileteli ptiãi. Do-
kaj jih je ostalo in si iskalo prostore za gnezda. ·e veã pa
se jih je selilo ‰e naprej v vi‰je kraje.

Seleãim se ptiãem je bilo podobno to leto tudi koli‰ãe

pod RoÏnim hribom. Grãavi Brest in njegovi rudarji in
kovaãi so se prvi dvignili. Z vsem svojim orodjem in z
vsem blagom, ki mu ga je oddelil gospodar, Ostrorogi
Jelen, se je Brest spustil po Reki in Savi navzdol. ·e celo
prisojeno mu Ïivino je zvezal in jo naloÏil v drevake. Kaj
bi rinil skozi go‰ãave in iskal prehodov ãez vode! Je z
dokaj manj‰imi napori in precej prej prestavil svojo Ïi-
vad od oãetovih staj na prod Save pod rudniki zgoraj v
sonãnih hribih.

Niã manj kakor Brestu se ni mudilo Vztrajnemu Vol-

ku in Izvedenemu Lesarju, ki je znal podirati in tesati les
in staviti koãe, da ga nihãe ni dosegel. Volk, ki bo prav-
zaprav glavar novih naselij, ãe ne koj, pa kmalu, naj po-
i‰ãe pripravne kraje za stavi‰ãa, Lesar pa Ïe sam ve, kako
naj poprime, je naroãil Ostrorogi. Dobro zaloÏena z
bra‰nom in oroÏjem in orodjem sta odveslala brata s
‰tevilnimi drvarji in tesarji, ‰e preden je v osojah skop-
nel sneg.

Rjavi Medved je s kopaãi in kopaãicami poãakal, da se

je zemlja za prvo silo osu‰ila. Potem je naloÏil prihra-
njeno Ïito, da ga pretovori po Reki in Savi in Savinji v

BES

BOBRI 3: VRH

274

Dravinjo in Dravo in ‰e daleã naprej v brezmejno ravni-
no, kjer ga poseje v mlado razkopano prst. Pa da ne po-
zabi najprej darovati in na ognju seÏgati od vsakega Ïita
peri‰ãe vekoveãni materi zemlji, mu je naroãil Jelen.

V Veliko jezero so vsako jutro in vsak veãer priletali

seleãi se ptiãi in odletali iz njega naprej. Izpod koli‰ãa
pod RoÏnim hribom so pa dan za dnem odveslavali dre-
vaki, se vraãali in se spet polno natovorjeni spu‰ãali po
Reki in Savi in se pehali po Savinji navzgor, od koder so
na krepkih pleãih prena‰ali zastavni hlapci bremena ãez
hribe v Dravinjo, da jih drevaki popeljejo ‰e naprej v
Zadravje.

Bolj kakor blago in ljudje so Ostrorogega skrbele ãre-

de. Od prostranih planjav za Dravo so jih loãile go‰ãave
in vode in ‰e hribi navrh. Îe je razmisljal, ãe bi sam ‰el
z njimi. Nak! Preveã bi se zamudil in tudi spodobi se ne.
To morajo pastirji Ïe sami opraviti. In ‰e nekaj izku‰enih
lovcev jim doda, da bodo Ïivino branili pred zverjadjo.
Pa tropo mladcev, ãe bi se bilo treba mimogrede s kom
spoprijeti. Pa, pa, pa? Kdo naj jih vodi? Aha, Ïe ve. ÎviÏ-
gajoãi Svizec, tretji siin Zorne Kaline. On je za tak posel
kakor nala‰ã. Îivad ga na brlizganje na prste uboga. V
pretepu je pa strupen kakor sr‰en. Svizec je od samega
veselja kar poskoãil. BrÏ se je lotil dela. Odbral je Ïivino,
kar jo je oãe namenil pustiti Lipanu, ki se ga je bogato
spomnil, ko mu je lovi‰ãa skoraj izpraznil. Potem je ãa-

BES

BOBRI 3: VRH

275

kal, da je zemlja ozelenela. Ko je pa pognal, je ‰e isti dan
prebrodil in preplaval Savo. Voda mu je odnesla eno
samo jagnje. Bilo je nekaj kilavo.

Ptiãi v Velikem jezeru so se umirili. Najbolj zgodnji so

Ïe prepeljavali mladi zarod. V razredãenih obrobnih go-
‰ãavah se je oglasil zakasneli rumeno operjeni kobivko-
biv. Izpod koli‰ãa Ostrorogega Jelena so pa ‰e vedno od-
vaÏali drevaki blago in ljudi. Vsako jutro iz veãjega ‰te-
vila koã se ni veã pokadil dim. Ognji‰ãa so uga‰ala in
obseÏno mosti‰ãe je bilo dan za dnem bolj zapu‰ãeno.

Kakor pred leti, ko je ‰e hodil na odprave in je Vztraj-

ni vodil prvi drevak, on sam pa je veslal v zadnjem, je
tudi tokrat Ostrorogi Jelen ãakal, da odide zadnji.

Na Brdu so Ïita poganjala v klasje. V njih so prepeli-

kale prepelice, nad njimi pa je Ïe vse jutro kroÏil in Ïvr-
golel ‰krjanec.

Koli‰ãe pod RoÏnim hribom se je razÏivelo koj s

prvim svitom. Spodaj na vodi je plavalo nekaj natovor-
jenih drevakov. Hrup na mosti‰ãu pa ‰e zdaleã ni dose-
gel vrveÏa, v kakr‰nega se je rod Ostrorogovcev razgibal
prej‰nje ãase, kadar je odhajal na odprave. Saj Ïenske in
otroci, ki navadno najbolj vre‰ãe, so Ïe kar vsi od‰li. Za
veslaãe so pa ostali veãinoma mladci. Vodil jih bo Ostro-
rogi sam. Se Ïe kako z njimi pripeha do Drave. Vsi so
imeli ‰e dokaj opraviti, preden za vedno odrinejo. Naj-
veãjo zadrego je pa imel mali ·krjanãek, najmlaj‰i otrok

BES

BOBRI 3: VRH

276

Zorne Kaline in Ostrorogega Jelena. Tri spomladi je bil
‰ele doÏivel. Bil je razigrane volje, kakor doslej ‰e niko-
li ne. Vse jutro je tekal okrog po mosti‰ãu, krilil z roki-
cami in nenehoma prepeval: »La, la, la, la, la, la —«

»Tok, bodi malo tiho!« Zorna Kalina se je naveliãala

otrokovega blebetanja. Rada bi bila deãka umirila. ·kr-
janãek jo je pa samo zaãudeno pogledal, stekel naprej,
‰e vi‰e zakrilil z rokami in ‰e glasneje zapel: »La, la, la,
la, la —«

»·e rogovje moramo sneti,« je ukazal Ostrorogi. Bil je

preverjen, da bi kaj kmalu zgubil vso moã in veljavo, ãe
bi ne vzel s sabo znamenja svoje in svojega rodu sile.
Mladci so krepko poprijeli teÏko rogovje orja‰kega jele-
na. Kljub temu jim je opletlo na tla in odletelo je precej
zgornjega paroÏka. Prav ta hip je pripel mimo ·kr-
janãek. Urno je pograbil odlomljeni konec roga in ga
roãno zadegal prek ograje v jezero. Kalini je bilo dovolj:
Skoãila je za poredneÏem, ga ujela in mu priplosknila
nekaj gorkih. ·krjanãek ni zajokal. BrÏ ko ga je mati spu-
stila, se je glasno zasmejal, stekel naprej in koj spet za-
pel: »La, la, la, la, la, la —«

»Le kaj je danes otroku?« je bila nejevoljna Zorna.
»Ah, kaj! Niã mu ni,« se je zasmejal Kalini Jelen. »Naj-

raj‰i ga ãaka na planjavah za Dravo velika sreãa.«

»Hm —?«

BES

BOBRI 3: VRH

277

Rogovje orja‰kega Jelena je ukazal Ostrorogi navezati

na rilec svojega drevaka. Mladci so to kaj urno storili in
sedli k veslom. Jelen pa je stopil s Kalino ‰e enkrat na-
zaj v veliko koão. Z njima vred sta ‰la tudi Okretni Lipan
in njegova Ïena Svetla Jel‰a. Vprião vseh je poÏivila uga-
‰ajoãi poglavarski ogenj in ga prevzela zanaprej v svo-
jo skrb. Vo‰ãili so ‰e drug drugemu sreão. Nato je Ostro-
rogi, ogrnjen s pla‰ãem iz rdeãkastih rakunovih in belih
kepenovih koÏic snel s stene kipec Vekoveãne matere in
ga dal Zorni Kalini. Sam pa si je dal v naroãje mehasti
risov koÏuh s kostmi belega bobra. Potem so stopili ven
na mosti‰ãe. Mali ·krjanãek, ki ga je vodila Zorna za
roke, je kar vriskal. Pa je menda res slutil v otro‰ki ne-
vednosti bolj‰e ãase —

Drug za drugim so odrinili drevaki. Mladci so zapeli,

da so z vesli bolj enakomerno zamahovali. Ko je pa Os-
trorogi sam s svojo nogo sunil svoj drevak od pristajne-
ga bruna, se je Okretnemu Lipanu storilo milo. Bilo mu
je Ïal, da je ostal. Mladci pa so peli:

»Vodna planjaaava — reke deroooãe — zlati prodooo-

vi — brezmejme ravniii.«

Z drevaki vred je Reka odnesla tudi pesem proti valo-

vom Save. Sonce se je skrilo za temen oblak. Na Veliko
jezero je legla mraãna senca. Kar hladno je postalo.

BES

BOBRI 3: VRH

278

Nad prelivi Drave so se preletale pribe. Prek ravnine je
tu pa tam zapihljal veter, vzvalovil cvetoãa Ïita in otre-
sel s klasja oblake cvetnega prahu. Zemlja je duhtela po
dobro obetajoãi letini.

Pod visokim topolom ob nekdanjem razpadajoãem

Pribinem, sedaj pa povsem prenovljenem Srnjakovem
naselju, sta na deblu podrtega hrasta sedela mladostni
Oprezni Srnjak in sivoglavi Ostrorogi Jelen. Vãeraj je bil
priveslal s svojimi drevaki po Dravinji navzdol. Oprez-
ni se je oãeta in matere in svojih mlaj‰ih bratov moãno
razveselil. Povabil jih je, naj se pri njem odpoãijejo in
poãakajo na ãrede, ki jih Svizec Ïe Ïene prek hribov pro-
ti Dravi, kakor so doznali njegovi podvzetni mladi hlap-
ci.

»Gospodarno si zastavil, Srnjak,« je pohvalil Ostroro-

gi prvorojenca Zorne Kaline.

»Niã se ne morem pritoÏiti. Onstran Drave je pa zem-

lja ‰e bolj plodna. Dobro boste Ïiveli. Vsi jezerjanski ro-
dovi bi se lahko naselili na ondotah planjavah.«

Jelen se je nejevoljno zmrdnil: »Naj ostanejo, kjer so,

in naj oku‰ajo tujãevo peto, ko niso hoteli poslu‰ati me-
ne, svojega ãloveka, rodov pastirja.«

»Lalala, lalala, lalala!«
Pod topol je prikrilil in pripel ·krjanãek. Koj za njim

so pri‰le Zorna Kalina, Zlatolasa Lipa in Zvesta ârno-
glavka. Kalina je prinesla v naroãju Zlatolase hãerkico.

BES

BOBRI 3: VRH

279

Pokazala je otroka Ostrorogemu: »Poglej, gospodar na‰
in glavar! Kakor lipov ovet!«

»Zato smo ji dali ime Dravska RoÏa.« Ne veã vitki

Zlatolasi, saj je imela sedaj z vsemi drugimi vred dovolj
jesti, se je od materinskega zadovoljstva kar samo sme-
jalo.

»Lej jo, lej, RoÏico!« Jelen je prijel dekliãa za polna

liãeca. »Saj hoãe‰ biti kar podobna Jezerni RoÏi. Posta-
ni kdaj tudi ti mati velikemu rodu!«

»âe si Ïejen, poglavar.« ârnoglavka je ponudila Os-

trorogemu poln vrã pravkar namolÏenega mleka.

»O, Zvesta!« Ostrorogi se je drugi Srnjakovi Ïeni na-

smejal, kakor bi bila iz najbolj ugledne druÏine. »âe
prav vidim, postane‰ tudi ti skoraj mati.«

»Da,« je pritrdil Oprezni, »smo se Ïe dogovorili. âe

bo sin, bo deleÏen vseh pravic prvorojenca.«

»Prav!« je prikimal Ostrorogi: »ârnoglavka tudi to za-

sluÏi. Îivljenje je tvegala, da ni mogla Ko‰ata Jelka s po-
moãjo ãrnolasih vzhodnjakov ugonobiti na‰ega rodu.
Smrdljivci!«

»Ime mu pa damo Obdravski Jelen, tebi v spomin,

gospodar na‰ in glavar. Na, odÏejaj se!« Zvesta je dala
lepo okra‰en vrã Ostrorogemu. V globokih poÏirkih je
pil starec ‰e gorko mleko.

Preden je Ostrorogi vrã odstavil, je Oprezni vstal, se

zagledal v daljavo in prisluhnil. Res je bilo. Prav je videl.

BES

BOBRI 3: VRH

280

Svizec je gnal ãrede. Îe je bilo ãuti njegove rezke brliz-
ge. Ostrorogi in Srnjak sta od‰la naproti. Îenske pa so
sedle pod topol in ãakale.

»Kaj pa je to?« Jelen se je ustavil in gledal. Nekaj bu‰

se mu je zdelo zaãuda ‰irokih in neokretnih. Pa sta kma-
lu ugotoviila z Opreznim, da neso tovore.

»Ta, ta, ta,« se je ãudil Ostrorogi. »Da si je mladec

tako podvrgel Ïivad. Naka!»

»Na trdini bo paã moralo govedo nadomestiti dre-

vak,« je odgovoril Srnjak oãetu, ki domiselnega mladca
kar prehvaliti ni mogel.

Okrog seli‰ãa, kateremu je gospodaril Oprezni

Srnjak, ‰e nikoli ni poleglo toliko Ïivine k poãitku kakor
ta veãer.

Na splavih, ki jih je bil stesal in zvezal Izvedeni Lesar,

so naslednje dni prepeljali Ostrorogega ãrede na jutranji
breg Drave. Ko so bile spet vse zbrane, so jih pognali v
brezmejne planjave, proti jezeru sredi brezkonãne rav-
nine. Opiraje se na topori‰ãe sulice, je zadnji hodil za
svojo ‰tevilno Ïivino, za bu‰ami in kozami, za jarci in
pra‰iãi Ostrorogi Jelen. ·e njegova psica Renãa s petimi
mladiãi vred je tekala pred njim.

BES

BOBRI 3: VRH

281

VISOKA GOMILA

krog premnogih naselij, v nedogled posejanih po
narahlo vzvalovljeni ravnini, je po dolgi in trdi

zimi zemlja spet ozelenela. ·tevilne ãrede so se pasle v
daljavi. Naokrog se je vsepovsod kadilo, kakor bi diha-
lo na novo obsejano polje. Prav daleã zadaj so iz Blatne-
ga jezera vstajale prosojne megle.

Opiraje se ob moãno palico, je ves skljuãen bolj pri-

lezel kakor pa pri‰el na nizko vzboklino poleg najveãje-
ga seli‰ãa Ostrorogi Jelen. Rad se je hodil gret na sonce,
‰e raj‰i pa je gledal in poslu‰al vrveÏ okrog sebe.

Ves upehan je Ostrorogi trudoma sedel. Pot v konec

Dolge doline in nazaj bi ga njega dni ne bila tako ugna-
la, kakor ga je sedaj teh nekaj korakov. Leta, leta! Jelen
ne bi znal povedati, katero spomlad je priãel preÏivlja-
ti. Kdo drugi pa ‰e manj. Le to so vsi vedeli, da je Ostro-
rogi dosegel starost, kakr‰no redkokdo doÏivi. Saj je bil
Ïe Drzni Jastreb, umrlega Vztrajnega Volka sin, ves siv.

SneÏnobeloglavi starec je zameÏal in se najprej od-

sopel. Omotica se ga je lotevala, pa jo je premagal. Ne.
Zadnje ãase se Ostrorogi ni poãutil dobro. Bo menda le
skoraj treba oditi za Jezerno RoÏo in za Zorno Kalino in

BES

BOBRI 3: VRH

282

za prenekaterim svojim otrokom, vnukom in pravnuko-
ni in tudi Ïe njihovimi otroki. Saj vseh niti veã ne pozna
ne, toliko jih je. Res. Razrasel se je v rod, da ga bo skoraj
kakor listja in trave. Na Velikem jezeru pa bi shiral. Saj
se je celo Okretni Lipan umaknil v konec Dolge doline,
da ima lovi‰ãe kar okrog sebe. In go‰ãave je skrãil in Ïita
seje in mir ima pred tujci. Ne Ïivi bogato, Ïivi pa svo-
bodno in v krajih, na katere se je bil navezal.

Brestovi, ti so pa bolj tiãi. Rudo kopljejo, jo tope in

kujejo in kupãujejo in dobro Ïive. Niti po odpravah jim
ni treba hoditi. Preradi pridejo drugi do njih.

Koli‰ãe pod RoÏnim hribom pa je zapu‰ãeno in raz-

pada. Mi‰i se pode po njem in veter razna‰a strehe in
meãe slemena v vodo.

Razgledni brest na vrhu RoÏnega hriba so Turovci iz

jeze zasekali. Posu‰il se je. Prav! Zato se jim niã bolje ne
godi. Tujcem morajo sluÏiti, ãe hoãejo borno Ïiveti. Je bil
Ostrorogi Jelen le prav napovedal.

Najbolj jo je udel Oprezni Srnjak. Hitro se razra‰ãa in

najveã si lahko privo‰ãi. Vsega pridela dovolj. Celo trsje
je zasadil in svoje vino pije. Za nameãek mu je pa zlato,
ki ga izpira iz prodov Drave.

»Mi pa smo se tukaj v zemljo zagrizli. Zemlja! Zem-

lja! Zemlja!«

Ostrorogi je glasno spregovoril, dvignil trudno glavo

in spet odprl oãi. Pa je moral koj pomeÏikniti. Îarko

BES

BOBRI 3: VRH

283

sonce je obsevalo ozelenelo planjavo in na novo pre-
kopana mastna polja.

»Tam —? Kaj poãno tam —?«
Dva hlapca sta krotila par juncev. Îival se je upirala,

krivila vratove in zavijala glave. Pa vse ni niã pomagalo.
Nazadnje sta junca morala le tako stopati, kakor sta ho-
tela hlapca.

»Pa kaj imata navezanega na roge?«
âeprav je bilo Ostrorogovo oko Ïe staro, je na daleã ‰e

vedno dobro razloãilo. In je videl, da bu‰aka vleãeta ne-
kako drevo, katerega ravna zadaj Trdoroki Kmet, nek-
danji ·krjanãek, umrle Zorne Kaline in njegov najmlaj‰i
otrok. Mladec se je sklanjal nad rogovilo drevesa. Moã-
na, priostreno odsekana veja je rila po zemlji in jo raz-
kopavala. Za junci in hlapci, za drevesom in Kmetom pa
je ostajala ãrna raza — brazda.

Starec Ostrorogi Jelen ni mogel koj zapopasti, kaj dela

Trdoroki Kmet. ·ele poãasi se je spreumil, da orje. Svi-
zec je Ïival obtovoril. Kmet jo je zapregel. Dokaj moã-
nej‰e trmaste junce je uklonil niÏe kakor suÏnje. Z nji-
mi si podvrÏe zemljo, zagospodari ji —

»O, o, o! Vrh! Vrh! Vrh!«
Jelen je spet zameÏal, videl pa je v ãase, katerih sam

niti slutiti ni mogel. Veliko jezero se je bilo sprevrglo v
ravno planjavo. Vso so bili junci razrili z drevesi v ãrne

BES

BOBRI 3: VRH

284

brazde. In po vsej ob‰irni, z zelenimi hribi obrobljeni
ravnini, valovi morje zlato zoreãe p‰enice.

Obnemogli starec Ostrorogi Jelen je hotel vstati, da

stopi na svoj vrh, razprostre roke in blagoslovi vse to
neizmerno bogastvo. Pa so mu odpovedale moãi.
Omahnil je vznak, zadnjiã pogledal v ble‰ãeãe sonce in
za vedno zaprl od dolgega in napornega Ïivljenja utru-
jene oãi.

Kmetova junca na polju sta obstala. Kljub trdim udar-

cem se nista hotela veã prestopiti. Kakor bi bila celo Ïi-
val zaãutila, da je pravkar izdihnil velikega rodu Ostro-
rogovcev najveãji gospodar, Ostrorogi Jelen.

Zeleneãe brezmejne planjave med Dravo in Blatnim je-
zerom je pomlad posipala s cvetjem. V veliki koãi sredi
naselja, kateremu je sedaj dokonãno zagospodaril Drzni
Jastreb, je leÏal na ognji‰ãu njegov ded, mrtvi Ostroro-
gi Jelen. Odet je bil s pla‰ãem, se‰itim iz rdeãkastorjavih
rakunovih in sneÏnobelih kepenovih koÏic s ãrnimi ãop-
ki na koncu repkov. Beloglavi starec je bil ‰e v svoji smrti
mogoãen.

Po ravnini okrog seli‰ãa je bilo razpetih dokaj ‰otorov

iz navzven kosmatih sivkastih bu‰inih koÏ. ·e tako dol-
gotrajni deÏ bi jih ne bil premoãil. Postavili so jih Ostro-
rogovci, ki so se od vseh strani v trumah se‰li k pogre-
bu svojega pradeda in dosedanjega glavarja, ãeprav jih

BES

BOBRI 3: VRH

285

Ïe veã let ni mogel veã sam voditi. Za prehrano in za
pogreb‰ãino so s seboj prignali kar manj‰e ãrede. Vsi so
bili Ïe zbrani. Brestov rod iz Zasavja si je pravkar po-
stavljal ‰otore. âakali so samo ‰e na najoddaljenej‰ega,
Okretnega Lipana iz konca Dolge doline pod Golo goro.
Pod noã je tudi hribovec priveslal s ‰tevilno druÏino po
toku Dravinje. ·e ta veãer je posekal nekaj smolnatih
borovih debel in jih priloÏil na obseÏno in visoko grma-
do, ki je ãakala, da upepeli slovitega starca Ostroroge-
ga Jelena. Isto so bili storili pred njim vsi drugi.

Ostrorogovci so noã veãidel preãuli pri ‰tevilnih og-

njih. Ob sonãnem vzhodu so pa prenesli glavarji druÏin
mrliãa raz ognji‰ãe v koãi na sredo grmade. Spremljale
so jih Ïenske z glasnim jokom in z vzklikanjem najveã-
jih pohval v slavo umrlemu. Drzni Jastreb, Ostrorogov
naslednik, je potisnil Jelenu v roko nefritovo sekiro. Za
pas mu je zataknil lepo okra‰eno bronasto bodalo. Po-
leg njega je poloÏil nabit tul, lok in sulico. Njegova dva
najstarej‰a sinova sta mrliãa pregrnila z dragocenim gla-
varskim koÏuhastim pla‰ãem. Najstarej‰i hlapec je pa
ob nogah mrtvega gospodarja ubil ãrnega psa. Rogov-
je orja‰kega jelena so postavili h glavi. Vmes pa so po-
loÏili kuÏuhovinasti risov meh s kostmi belega bobra.

Nato so zaãeli drug za drugim pokladati na grmado

Ïrtve. Okretni Lipan je prav iz konca Dolge doline pri-
tovoril teÏkega jelena, zadnji plen Ostrorogemu iz nek-

BES

BOBRI 3: VRH

286

danjih njegovih lovi‰ã. Brestovci iz Zasavja so prinesli
glavo starega medveda in teÏko kepo zlato se lesketa-
joãe bakrene rude. Trdoroki Kmet, najmlaj‰i Ostroroge-
ga Jelena sin, je pobil dva junca, ki sta se bila ustavila v
brazdi tisti trenutek, ko je oãe umrl. Navrgel je pa ‰e
drevo. TeÏka je bila njegova Ïrtev. Pa saj je pri ãredah ‰e
dovolj bu‰akov in v go‰ãavah raste na izbiranje jesenov.
In ‰e marsikatero tele, jagnje ali kozliã so bili darovani
umrlemu v dobro. Grmado so obsipali tudi z Ïitom.
Oprezni Srnjak je pa razlil po njej meh vina.

Medtem je Drzni Jastreb na ognji‰ãu, raz katero so

bili ob sonãnem vzhodu odnesli glavarja in gosipodar-
ja Ostrorogega Jelena, spet vnetil ogenj ob visokih pla-
menih, ki so zaplapolali in obetali sreão bodoãemu go-
spodarjiu, je priÏgal osmoljeno plamenico in od‰el z njo
h grmadi. Zakuril jo je na vseh ‰tirih straneh neba: na
jutranji in na veãerni, na mrzli in na gorki.

Sprva se ogenj ni hotel niã kaj prijeti. Gost dim se je

vil iz pol suhega lesa in se valil po planjavi. Pa je poteg-
nil veter. Grmada se je prasketaje razvnela v visok poÏar.
Vso ravnino daleã naokrog je napolnil vonj po smoli in
po zgorevajoãem mesu in smodeãih se kosteh.

Ves dan je s plamenon gorela grmada Ostrorogega

Jelena. Pod noã se je sesula v velik kup Ïerjavice. Okrog
nje so vzplapolali ‰tevilni ognji, nad katerimi so druÏi-
ne Ostrorogovcev na raÏnjih pekle zaklano Ïivino. V

BES

BOBRI 3: VRH

287

brezmejno planjavo pa so se zgubljali Ïalostni glasovi
strun in zategla pesem, ki je poveliãevala velikega bo-
bra, razumnega in gospodarnega Ostrorogega Jelena,
jokala za oãetom in dedom in pradedom in oãakom in
Ïalovala za slovitim lovcem in mogoãnim glavarjem.

Proti jutru se je privalila od Blatnega jezera semven

nevihta. Med slepeãimi bliski in glu‰eãimi gromi se je
ulila ploha. Pogrebce je prepodila pod nepremoãljive
‰otore. Naliv je pogasil tudi ‰e vedno tleão mrli‰ko
grmado.

Sonce je vz‰lo v izprano jasnino. Tabori‰ãe Ostroro-

govcev je zagomazelo kakor mravlji‰ãe. Sinovi so naj-
prej obkroÏili in prekrili s kamnitnimi plo‰ãami obÏga-
ne kosti svojega oãeta in ostanke oroÏja. Nato so zaãeli
vsi od kraja s peri‰ãi zasipati grob in vse ãrno pogori‰ãe
prostrane grmade. Ves dan so tekali sem in tja. Ni ga
bilo med njimi, celo otroka ne, ki bi ne bil prisul vsaj
nekaj plodne zemlje in pridejal teÏji ali laÏji kamen, ka-
kr‰nega je paã zmogel.

Do sonãnega zahoda je zrasla nad vzboklino, raz ka-

tero je videl Ostrorogi Jelen, preden je zatisnil trudne
oãi, svoj vrh — v ãlove‰ko pamet vpreÏeno moã juncev
in morje zoreãe p‰enice — visoka gomila.

Poãasi, kakor so se se‰li, so se Ostrorogovci naslednje

dni tudi raz‰li. Nikdar veã se niso zbrali v tolikem ‰tevilu
kakor ob pogrebu svojega praoãeta. DruÏine so rasle v

BES

BOBRI 3: VRH

288

nove rodove, ki so se v stoletjih me‰ali z ljudmi, priha-
jajoãimi iz jutrovega. Njih krvi pa niti veliki val prese-
ljevanja narodov ni popolnoma zabrisal. ·e dandanes
celo na nekdanjem Velikem jezeru, na sedaj izsu‰enem
Ljubljanskem barju, tu pa tam oÏivi kaka kaplja.

V Panonski ravnini se pa sredi Ïitnih polj dviga mar-

sikatera nekdaj visoka, sedaj pa ãedalje niÏja gomila.
Ena izmed njih pokriva ostanke kosti Ostrorogega Jele-
na in belega bobra. Skozi vse vekove vsako pomlad na
novo zaÏvrgole nad njo ‰krjanãki. V poletju pa zavalo-
vi okrog nje morje zlato zoreãe p‰enice.

BES

BOBRI 3: VRH

289

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-303-X

Document Outline

VSEBINA

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Janez Jalen Bobri 1, Sam
Janez Jalen Bobri 2, Rod
Janez Jalen Lesena peč
Janez Jalen Ovčar Marko
Janez Mencinger Moja hoja na Triglav
Janez Trdina Kranjska jeza
Ivan Tavčar Janez Sonce
Janez Trdina Vinska modrost
Janez Trdina Dve ljubici
Janez Trdina Moje življenje
Janko Kersnik Gospod Janez
Janez Trdina Pri pastirjih na Žabjeku

więcej podobnych podstron

Janez Jalen Bobri 3, Vrh

Document Outline