Janez Jalen Lesena peč

BES

LESENA PEâ

Janez Jalen

Lesena peã

Norãava burka

v treh dejanjih

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

LESENA PEâ

BES

Janez Jalen
LESENA PEâ
Norãava burka v treh dejanjih

Po izdaji v samozaloÏbi,
Ljubljana-Viã 1937

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-262-9

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

LESENA PEâ

OSEBE

KOKALJ ERNEST, pisar
ELZA, njegova Ïena
MENTEJ AVGUST, komisar
JOÎE PISKERNIK, krãmar
PEPCA UâAKAR, toãajka
RADO VIHRA, veleposestnik
ANDREJ KOVAâ, podjetnik
FRANCELJ PETELIN, namesãenec
TONE POPOTNIK, kapelnik

Dogaja se v novej‰ih ãasih v podeÏelskem

mestecu

BES

LESENA PEâ

PRVO DEJANJE

Pozori‰ãe:

Prikupna izbica v Piskernikovi krãmi. Vhod je

na desni strani. Okno je zadaj. Na levi je

spredaj mizica, skozi katero podajajo iz kuhinje

jedila. Zadaj v levem kotu pa stoji lesena peã.

Na desni spredaj je omara za kroÏnike in

kozarce. Veãja miza s stoli naokrog je

postavljena pribliÏno na sredo izbice; manj‰a s

klopmi ob pristenskih stranicah in s stoli ob

vnanjih, pa v zadnji desni kot. V istem kotu visi

tudi kriÏ. Po stenah so razobe‰ene posvetne

podobe.

MENTEJ

(sedi pri mizi na sredi. DrÏi se ãmerno. Pravkar
je pokosil. Na mizi so ‰e kroÏniki in napol iz-
praznjena ãetrt vina. Kadi cigareto in ãita ãaso-
pis.)

JOÎE

(vstopi. Sama usluÏnost ga je): Smem gospodu
komisarju ‰e z moãnato jedjo postreãi?

MENTEJ

Hvala.

JOÎE

Jabolãni zavitek imamo prav dober. Kar sam
se raztopi v ustih.

BES

LESENA PEâ

MENTEJ

Hvala, hvala. Saj ‰e temu, kar ste mi doslej
prinesli, nisem bil kos.

JOÎE

Ali morebiti ni bilo kaj prav?

MENTEJ

Vse je bilo v redu. Samo —. Meni zna v‰eã
kuhati samo moja Ïena. Zato sem jo pa vzel.
Sedaj se moram pa potepati po gostilnah. Le
kaj mi je tega treba.

JOÎE

Gospod komisar. Pri nas se bomo potrudili,
kar se bomo mogli, da vam ustreÏemo. Îe-
lite morebiti manj‰e porcije? (ZloÏi kroÏnike
in jih postavi na kredenco. Pokliãe toãajko.)
Pepca!

MENTEJ

âe bi mi samo cvrli, mi nikoli v va‰em me-
stecu nobena jed ne bo kaj prida di‰ala.

JOÎE

Tako nas pa ne smete zaniãevati, gospod ko-
misar. Vsi tujci hvalijo na‰ kraj zavoljo lepo-
te in prijaznosti. (Prisede.)

MENTEJ

âez kraj sam ne bom zabavljal. Ampak. —
Poãemu je treba takemu malemu gnezdecu
kakor je va‰e, uradov. To sem radoveden.

JOÎE

(se resno drÏi, pa se le ‰ali): Va‰i radovednosti
lahko kar koj ustreÏem. (Z dvignjenim prstom
razlaga.) Uradi so pri nas zato, ker bi brez
njih mi gostilniãarji v teh slabih ãasih kar
shajati ne mogli. Tako pa le tu in tam kdo
izmed uradnih gospodov izpije kozarec

BES

LESENA PEâ

vina. In ljudje iz okolice prihajajo po oprav-
kih. Kaj radi stopijo na golaÏ ali vampe. ·e
peãenko si kdo privo‰ãi, ãe dobro opravi. Za
takimi dobrotami je pa treba grlo poplakni-
ti. ZasluÏka res ni kdo ve kaj prida, pa se le
toliko nabere, da ravno laãni nismo. (Se pri-
me z roko za nara‰ãujoãi trebu‰ãek.)

MENTEJ

Kakor je videti, ne umirate ne od lakote in
ne od Ïeje. Pa tudi od dolgoãasja ne, ãe je ‰e
kaj takih burkeÏev kakor ste vi.

JOÎE

Hvala Bogu. Zmirom kak‰no uganemo. Pa
godbo imamo tudi, pa kapelnika tudi. Tone
mu je ime, pa za na‰o Pepco hodi. Ko se nas
privadite, ‰e stran ne boste hoteli.

PEPCA

(vstopi): Prosim gospod ‰ef?

JOÎE

Kje pa tiãite?

PEPCA

V treh sobah ne morem obenem streãi.

JOÎE

Seveda. Izgovor je dober, ãe ga pes na repu
prinese. Posodo odnesite. (Pokaze na kre-
denco.) Pa urno se zaobrnite.

PEPCA

âe se je tako zelo mudilo, bi se bili pa sami
prestopili teh par korakov. (Poda kroÏnike
skozi lino v kuhinjo.)

JOÎE

Kakopa. Zakaj ste pa vi pri hi‰i.

PEPCA

Saj. (Se prijazno nasmeje in odide.)

MENTEJ

Saprabolt. Toãajko imate pa brhko.

BES

LESENA PEâ

JOÎE

Veste, gospod komisar, je tako. Imej vina ‰e
tako izbrana in naj bo ted samo cvrtje, ãe
‰tor ‰torklja okrog miz, kmalu ne bo nobe-
nega gosta veã v gostilno. Saj razumete?

MENTEJ

Kaj ne bi.

JOÎE

Ne smete misliti kaj napaãnega. Na‰a hi‰a
Ïe od nekdaj slovi po svojem po‰tenem gla-
su.

MENTEJ

Hi‰i ne bi vedel niã reãi. Samo gostje so zad-
nje ãase postali kaj ãudnega duha.

JOÎE

Motite se gospod komisar. Ne bom trdil, da
ne zaide v kmeãko sobo vãasih kdo, ki malo
po hlevu in gnoju zaudarja. Opravki so paã
opravki. V splo‰nem so pa moji gostje ãed-
ni in dokaj sami nase drÏe. Kar brez skrbi
bodite.

MENTEJ

(se smeji): Me noãete prav razumeti. Hotel
sem le reãi, da so va‰i obiskovalci, kakor se-
daj zadnje ãase pravijo, precej prevratnega
mi‰ljenja.

JOÎE

To pa ne, to pa ne, gospod komisar. Îe kdo
vãasih pozabavlia, ãe mu le preveã davke
navijejo, ali ãe ga malo preveã srkne. Pa kaj
bi tisto. Pri nas je Ïe od nekdaj uveljavljena
stara modrost (vzdigne kazalec in vaÏno pove)

BES

LESENA PEâ

da, kar kdo v pozni uri nerodnega reãe, zju-
traj toãajka ãez prag pomete.

MENTEJ

Uradna poroãila uveljavljenih modrosti niã
ne poznajo.

JOÎE

Pa mislite, da je to prav?

MENTEJ

Prav ali napak. Meni niã mar. (Nejevoljen.)
Jaz sem bil semkaj prestavljen —

JOÎE

(mu seÏe v besedo): Jemnasta, kaj ste pa za-
gre‰ili? Se morebiti niste znali pri volitvah
prav obraãati?

MENTEJ

Ah, kaj volitve. Poslali so me semkaj po pra-
vi Ïivi sluÏbeni potrebi, kot uradnika, ki je v
vsakem vetru zanesljiv. In dokler ne napra-
vim reda, moram paã ostati tu. V mestu
imam pa Ïeno in otroke. Îena ima svojo hi-
‰o. Jaz naj pa stanovanje plaãujem, pa zaniã
in drago jem. Saprabolt.

JOÎE

Uboga, uboga gospa in otroãiãki, ki nimajo
oãka doma. Zares se mi smilite. Kakor ste mi
v‰eã in boste drugim tudi in bi vsi skupaj
radi videli, da bi tu pri nas ostali, vam bomo
kljub temu ‰li na roko, da se ãimprej vrnete
nazaj k svoji druÏini.

MENTEJ

Me bo veselilo. (Vstane.) Prosim, kam pa se
gre pri vas?

BES

LESENA PEâ

JOÎE

(urno vstane): Kar na desno ãez dvori‰ãe. (Mu
pokaÏe skozi okno.) Morebiti rabite tudi
kljuã?

MENTEJ

Ne, niã. (Odide.)

JOÎE

(kliãe skozi linico v kuhinjo): Pepca, Pepca!

PEPCA

(se oglasi zunaj): Îe grem. (Seveda je ‰e dolgo
ni.)

JOÎE

(svaljka po rokah cigareto in jo devlje v usta.
Rad bi kadil, pa nima vÏigalic. Postane nestr-
pen): Le kje hodi? (Zakliãe): Pepca —!

PEPCA

(vstopi za njegovim hrbtom): Sem Îe tu.

JOÎE

Ali imate kaj ognja?

PEPCA

Vãasih ‰e preveã.

JOÎE

Trapa. Mar mislite, da sem jaz tisti va‰ mu-
zikant. PriÏgite.

PEPCA

Prosim, gospod ‰ef. (Mu priÏge.)

JOÎE

Pepca! Kaj pa ãenãate naokrog, kar gostje
med sabo sovore? A?

PEPCA

Jaz, da sem kaj raznesla?

JOÎE

Uradna poroãila jasno govore.

PEPCA

Naj govori, kdor hoãe. âe nisem, nisem.
Imam drugih opravkov ãez glavo.

JOÎE

Pazite. Za najmanj‰o drobtinico boste ‰li.

PEPCA

Zavoljo razna‰anja grem lahko kar koj.

MENTEJ

(se vrne): Deklica. Kako pa je vam ime? Da
vas bom vedel klicati.

BES

LESENA PEâ

PEPCA

Pepca.

MENTEJ

âedno ime. Pepca. (Sede.)

PEPCA

Kaj ne da.

JOÎE

Kaj pa ‰e ãakate? Saj vidite, da gospodu ko-
misarju sam streÏem. Pojdite po svojem
delu.

PEPCA

Saj Ïe grem. (Se urno zasuãe in vesela odide.)

MENTEJ

(si iztoãi v kozarec in izpije): Ja, ja. Tako je.

JOÎE

Smem ‰e eno merico prinesti?

MENTEJ

No, pa dajte.

JOÎE

Prav v klet stopim ponj. (Vzame ãetrt in odi-
de.)

MENTEJ

(sede in vzame spet ãasopis v roke. Pa ‰e preden
zaãne brati, se zaãuden zagleda v peã, ki se je
zamajala in se premika iz kota proti sredini
sobe): Saprabolt. Kak‰en vrag je pa to? V pre-
klicano ãuden kraj sem za‰el, kjer pri belem
dnevu, pred oãmi treznega ãloveka peãi ple-
‰ejo.

KOKALJ

(pomoli glavo izza peãi in se ozre vsenaokrog):
Pssst! Niã se ne bojte gospod komisar. Takoj
vam pojasnim vso zadevo. (Postavi upogljivo
leseno kuliso, na kateri je upodobljena peã, na-
zaj v kot.)

MENTEJ

Komaj ãakam.

BES

LESENA PEâ

KOKALJ

(pristopi k mizi): Dovolite, gospod komisar,
da se vam najprej predstavim. Jaz sem Er-
nest Kokalj, pisar, ki ves gorim za blagor
oãetnjave.

MENTEJ

Ni zlomek, da bi v peãi ne goreli.

KOKALJ

Da. In ‰e na imeniten naãin gorim. (Sede.)
Dovolite, da prisedem.

MENTEJ

Dajte. No, pa saj Ïe sedite. Sedaj mi pa raz-
loÏite, kako se izza kulise, ki predstavlja peã,
kakor vidim, na eminenten naãin brani bla-
gor oãetnjave?

KOKALJ

Prav to nameravam.

MENTEJ

Kar zaãnite, jaz poslu‰am.

KOKALJ

Najprej blagovolite vzeti na znanje, da je tu-
kaj‰nje prebivalstvo po preteÏni veãini de-
fenzivno naperjeno proti oblastvom.

MENTEJ

Kako —? Defenzivno naperjeno? Saprabolt
—. Pripovedujte naprej.

KOKALJ

Na primer. Tale peã.

MENTEJ

Kako naj bo peã, ki ‰e peã ni, defenzivno na-
perjena, kakor pravite.

KOKALJ

O, paã, paã.

MENTEJ

Saj vendar nihãe nikogar ne sili, da naj zaha-
ja ravno v Piskernikovo gostilno. ·e manj
pa, da bi moral sedeti v mrzli sobi.

BES

LESENA PEâ

KOKALJ

Soba je tudi v najhuj‰i zimi dovolj skurjena.
Vãasih ‰e preveã.

MENTEJ

To mi pa spet ne gre v glavo. Ogenj v leseni
peãi bi vendar moral peã samo seÏgati.

KOKALJ

Piskernik to kaj dobro ve. Zato pa ne kuri v
tej goljufivi peãi.

MENTEJ

Za zlodja. Kaj ima mar iz samega pekla na-
peljano kurjavo.

KOKALJ

Ne. Iz kuhinje.

MENTEJ

Skozi to ozko linico? (PokaÏe linico za poda-
janje jedil.)

KOKALJ

Ne. Iz ‰tedilnika ima skozi steno poitegnje-
ne cevi, ki se vãasih tako razbelijo, da skorai
Ïare. Tisti teden po boÏiãu sem ãepel tamle
zadaj. Razgovori so bili tako vaÏni, da sem
moral tenkó vleãi na u‰esa. Pa sem se malo
zapozabil in se pritisnil srednje cevi. Hlaãe
sem si osmodil in tako me je zapeklo zadaj,
da sem kar odskoãil. Zobe sem moral stisni-
ti, da nisem glasno zaklical »ajsa«. Skoraj,
skoraj bi se bil izdal.

MENTEJ

A, zato ste tako jezni na to peã. Meni je pa
v‰eã. Dobro je ponarejena. Prav kakor pra-
va peã izgleda. In ãe je dovolj gorko, ne vem,
ãemu bi jo preganjali.

BES

LESENA PEâ

KOKALJ

(vaÏno): Zato, ker gostilniãar vara z njo
drÏavne organe.

MENTEJ

No, pa spet toliko vem kot niã. Piskernik z
leseno peãjo vara drÏavne urade? Naka —.
(Zmajuje z glavo.)

KOKALJ

In ‰e fulminentno jih vara. Naravnost vleãe
za nos. Pri davãni napovedi Ïe nekaj let na-
vaja med izdatki za kurjavo tri sobe, kuri pa
samo dve.

MENTEJ

Sli‰ite. Ali ni bolj prav, ãe odveãna gorkota
kuhinjskega ognji‰ãa ogreva to izbico, kakor
pa da bi izpuhtevala pod sonce, ki prav go-
tovo ne Ïeli uvaÏati gorkote od nikoder, naj-
manj pa iz na‰ih mrzlih krajev.

KOKALJ

Prav je Ïe. Samo davkarija bi morala za to
vedeti.

JOÎE

(prinese vina in ujame zadnji stavek): Ti bom
Ïe dal. Davkarija Ïe tako preveã ve.

KOKALJ

Za gostilniãarje niã ne reãem. Njih davek
pade navsezadnje tako na nas goste. Am-
pak. Kmetje, ki vse doma pridelajo, bi lahko
veã plaãali.

JOÎE

Kar kmetovat pojdi, pa bo‰ skusil, kako bo‰
vse doma pridelal in lahko veã plaãeval. Kar
pojdi.

BES

LESENA PEâ

KOKALJ

Seveda. Ti bo‰ kmete vedno zagovarjal, ker
hodijo k tebi na vampe.

JOÎE

(ga opona‰a): Na vampe, na vampe. Saj ne
hodijo na tvoje. Nekaj pa mora jesti, ãe ãaka
vãasih dve, tri ure, preden pride na vrsto pri
takem velikem gospodu, kakor si ti. (Ga
opona‰a.) Na vampe, na vampe. Kmet si iz-
bere tisto, ãesar se bolj naje. Kaj ne, ãez to se
pa niã ne pritoÏi‰, da skoraj zastonj je‰ meso
kmeãkih pitanih volov?

KOKALJ

Goflja.

JOÎE

S tabo se ni vredno prerekati! (Zamahne ma-
lomarno z roko in postavi pred Menteja vino.)
Gospod komisar. Nov sod sem nastavil, pa
sem se precej zamudil. Pa ‰e ta trapa me
ustavlja. Saj res. Le kaj so mu kmetje napo-
ti. ReveÏi so. Oprostite mojo zamudo.

MENTEJ

Mi ni bilo med tem dolgãas.

KOKALJ

Pa ga ‰e meni prinesi ãetrt.

JOÎE

(spet kliãe): Pepca! Pepca!

PEPCA

(prihiti): Îelite?

JOÎE

Gospodu tajniku ãetrt cviãka.

PEPCA

Takoj. (Odhiti.)

JOÎE

vzame iz Ïepa cigareto in pristopi h Kokalju):
Alj ima‰ kaj ognja?

KOKALJ

Za to sem ti pa dober.

BES

LESENA PEâ

JOÎE

Kolikokrat sem Ïe jaz tebi priÏgal.

KOKALJ

Saj sploh nikoli nima‰ vÏigalic.

JOÎE

Veãkrat kakor ti.

KOKALJ

Naj me kar vrag —.

JOÎE

Mara za te. (Se hitro obrne k Menteju.) Gos-
pod komisar, oprostite. Samo za en sam tre-
nutek oprostite. Drva mi je nekdo pri‰el po-
nujat. Tako bi rad kaj prida iztrÏil. Kar smili
se mi. Pa, saj veste. Îenske toliko pokurijo.
Davki pa vedno veãji. (Odide.)

KOKALJ

Ste videli tiãa. Da bi meni sam prinesel, se ni
hotel poniÏati. Zavoljo kmeta pa ‰e vas pu-
sti. Sedaj se mu bo pa sladkal in sladkal, da
mu bo moÏakar drva skoraj zastonj dal.

MENTEJ

Kakor vidim —. Dokler bo svet stal, tiãev na
njem ne bo zmanjkalo.

PEPCA

(prinese ãetrt vina in kozarec in postavi oboje
pred Kokalja): Prosim, gospod tajnik.

KOKALJ

(potreplja Pepco po hrbtu in jo koj nato v‰ãipne
v roko): Ja, ja, Pepca. Na‰a Pepca.

PEPCA

(zares nejevoljna): Prismoda poroãena! Mir
mi dajte.

KOKALJ

(sili ‰e naprej v njo): No, no, no.

PEPCA

Samo dotaknite se me ‰e enkrat, pa ‰e nocoj
povem Tonetu.

BES

LESENA PEâ

KOKALJ

Kaj misli‰, da se tistega tvojega godca kaj
bojim.

PEPCA

âe bi pri‰lo zares, z eno roko vas zmelje.

KOKALJ

Vol je moãan za deset in ‰e veã ljudi, pa ga
‰iba zmeraj uÏene.

PEPCA

A, tako. (Mu Ïuga.) Samo poskusite Tonetu z
va‰imi zvijaãnostmi en sam las skriviti. Mo-
jemu Tonetu. ·e tisto minuto vas zatoÏim
Ïeni, da ste me v‰ãipnili.

KOKALJ

Gospodiãna Pepca, kaj res ne razumete veã
‰ale?

PEPCA

Kadar grc za Toneta in zame, vzamem vse
zares. Da boste vedeli. (Odide.)

MENTEJ

Na njenesa fanta ste nekaj namignili, ãe sem
prav razumel.

KOKALJ

âetrti list v na‰i rogovilasti ‰tiriperesni de-
teljici je.

MENTEJ

In oslali trije listi so?

KOKALJ

Veleposestnik Rado Vihra, podjetnik Andrej
Kovaã in name‰ãenec Francelj Petelin.

MENTEJ

Vihra, Kovaã in Petelin —?

KOKALJ

Kaj ne. Îe imena imato taka, da nehote spo-
minjajo na upor, kar ste blagovolili, gospod
komisar, takoj opaziti. Da, da. Oblast ne bi
smela mirno gledati, da vedno skupaj ti‰ãe.
Piskernik jim pa potuho daje.

BES

LESENA PEâ

MENTEJ

Ni postave, po kateri bi jim mogli radi dru-
Ïinskih imen prepovedati shajanje.

KOKALJ

Pa njih prevratno govorjenje? Kajkrat sem
Ïe vi‰jo oblast opozoril na njihovo defenziv-
no naperjenost. Seveda, podpisal se nisem.

MENTEJ

To se pravi: Pisali ste anonimne ovadbe.

KOKALJ

S takimi mogoãnjaki se ni varno spustiti s
polnim imenom v boj.

MENTEJ

In niste niã dosegli?

KOKALJ

O, paã. Dva va‰a prednika sta bila Ïe pre-
stavljena ãez tri gore, ãez tri vode in ‰e dlje,
za tri moãvirne travnike.

MENTEJ

Mladiãa in Kvedra mislite?

KOKALJ

Prav ta dva. Spet imeni Ïe naprej vse pove-
sta. Mladiã ostane neizkusen, ãetudi sto let
doÏivi, in Kvedra ni mogoãe predelati v gos-
poski ãevelj. Ampak! — Mentej. Od latinske
besede mens bo izviralo va‰e cenjeno ime.
To se pravi, da ste poosebljena pamet. In va‰
patron, gospod komisar, sveti Avgu‰tin. Go-
spod dekan ga v pridigah kar prehvaliti ne
more.

MENTEJ

Svoje vrste domislice imate. Kar je res, je res.
âudim se le, zakaj niste mojih gospodov
prednikov opozorili na to kova‰ko, godãev-

BES

LESENA PEâ

sko, petelinsko vihravo defenzivno naper-
jenost.

KOKALJ

Saj nisem na glavo padel. Zmleli bi me. Z
obema va‰ima prednikoma so skupaj drÏa-
li kakor, — noãem grde besede izreãi, — ka-
kor tri ãrke pa hlaãe. Seveda. ·e iz ‰olskih let
so se poznali. In na love so ju oba vabili. Za
srnice, zajãke in jerebice in druge take div-
je dobrote, pa ãlovek kar skoraj vedno na
eno oko zamiÏi.

MENTEJ

No, jaz nisem lovec in vidim skoraj raj‰i
‰ãurka v riãetu. kakor pa divjaãino na mizi.

KOKALJ

Se mi je kar zdelo. Zato pa. — Kakor hitro
sem sli‰al, da ste k nam prestavljeni, sem se
informiral pri svojem kolegu in zvedel, da
ste nepodkupljivi in nad vse vestni in zanes-
ljivi. Zato sem se vam pa kar zaupal. Upam,
da se me boste ob kaki pravi priliki spomni-
li. Ob slovesnostih ‰e vedno nimam kaj pri-
peti na prsa. (KaÏe, da ‰e nima niã odlikovanj.)

MENTEJ

Brez skrhi bodite. Po zaslugi boste odlikova-
ni. Samo pridno stojte na straÏi za blagor
oãetnjave tam za peãjo.

KOKALJ

Kar se tiãe va‰e cenjene osebe, gospod ko-
misar, vam o prvih svojih uspehih lahko Ïe
poroãam, ãe vas zanima.

BES

LESENA PEâ

MENTEJ

Seveda me.

KOKALJ

Sinoãi mi je kar nekaj reklo, da bodo govo-
rili o vas. Z vso zvitostjo sem se vtihotapil
tjale v peã. Nisem se varal. ·e tega ne vedo,
kako se pi‰ete, pa so vas tako v niã devali, da
me je skoraj sram poivedati.

MENTEJ

Kaj vas bo sram. Saj niste kmeãka nevesta.

KOKALJ

Kovaã je rekel: «Bos ve, kak‰nega durgeljca
bodo poslali sedaj k nam.» Petelin mu je od-
govoril: «Kak‰nega pravega gumpca.» Ka-
pelnik je dodal, da niã drugega ne priãaku-
je, kakor kak‰nesa bizgeca. Vihra je pa pri-
pomnil: «Kak‰na mevÏasta ‰ema bo pri‰el.»

MENTEJ

Lepo so me ãastili. Jim Ïe pokaÏem.

KOKALJ

Dajte jih, dajte.

MENTEJ

Brez skrbi.

KOKALJ

(se je ozrl skozi okno): O, jej. Kaj pa bo zdaj.
Moja Ïena gre. Ne izdajte me, gospod komi-
sar, lepo vas prosim. (Smukne v peã. âetrt in
kozarec vzame s seboj, da bi ne pustil za sabo
nikake sledi.)

MENTEJ

(se muza): Niã se ne bojte. (Si dvigne ãasopis
pred obraz.)

ELZA

(zajetna Ïenska, pride): Dober dan!

MENTEJ

Bog daj! (Jo pogleda ãez ãasopis.)

BES

LESENA PEâ

PEPCA

(vstopi tik za Elzo, prinese kozarec vina in ga
postavi na kredenco): Prosim gospa.

ELZA

(vzame iz Ïepa malo stekleniãko): ·e osminko
brinovãka mi natoãite. MoÏa nekaj ãrviãi po
trebuhu. (Spije vino v du‰ku.)

PEPCA

(se hudomu‰no smeji): Gotovo se je gospod
kaj prehladil. (Odpre kredenco in toãi.)

ELZA

Drugaãe je zdrav. Samo Ïivci mu nagajajo,
ko ima tako naporno sluÏbo.

PEPCA

Ni ãuda. (Ji izroãi stekleniãko.)

ELZA

Plaãala bom pa prvega, ali kadar moÏ plaão
potegne. Z Bogom. (Odide.)

MENTEJ

Z Bogom!

PEPCA

Klanjam se gospa. (Odide za njo in zapre vra-
ta.)

KOKALJ

(smukne izza peãi, jo postavi nazaj in v istem
trenutku Ïe odpira okno): Klanjam se gospod
komisar.

MENTEJ

Kam pa, kam, tako naglo?

KOKALJ

Domov brinovãek pit. (Skoãi skozi okno in od-
hiti.)

MENTEJ

(stopi k oknu in gleda za njim): O, saprabolt.
Ta je pa tudi defenzivno naperjen proti svoji
Ïeni. (Zapira okno.)
(Na dvori‰ãe pridrdra voz. Koj nato prihrume v
izbico Andrej, Rado, Francelj in Tone.)

BES

LESENA PEâ

ANDREJ

(Ïe med vrati ukazuje): Pepca! ·tiri vrãke piva.

RADO

Lepo toãi.

FRANCELJ

Pa hitro se prestopi.

TONE

Drugiã naroãi, naj ti ga kar naproti prinese.

FRANCELJ

Bi ne bilo napak.

MENTEJ

(se obrne od okna proti vstopiv‰im): Dober
dan, fantje.

ANDREJ

RADO

FRANCELJ

TONE

(obstrme. Ko prepoz-

najo Menteja, mu hité drug za drugim podajat
roko).

ANDREJ

Ta, Gustelj! Ali si res ti?

MENTEJ

Kakor vidi‰.

RADO

Lej ga. Odkod te je pa prineslo?

MENTEJ

Od doma.

FRANCELJ

Kozel. Zakaj pa nisi sporoãil, da pride‰. (Ga
kar objame.)

MENTEJ

Sem preveã neutegoma dobil ukaz.

TONE

Dober dan, gospod poroãnik.

MENTEJ

Ja. Tone. Na‰ telefonist. Kaj ‰e nisi pozabil
voja‰ke suknje.

PEPCA

(prinese pivo in razpostavlja vrãke po mizi).

TONE

Suknjo Ïe. Vas pa ‰e ne in vas nikoli ne bom.

MENTEJ

Tudi jaz ne bom nikoli tebe, najlep‰ega in
najbolj zanesljivega fanta na‰e baterije.

FRANCELJ

Si sedaj sli‰ala, Pepca, kak‰nega fanta ima‰.
(Ji poudari.) Najlep‰ega in najbolj zaneslji-

BES

LESENA PEâ

vega. Da ne bo‰ nikoli veã grdo gledala, ãe
pa bomo takole malo poganjali. âe ne, te bo
na pustil. Da ve‰. Kar pustil te bo. (Pije. Tudi
drugi pijejo.)

PEPCA

Se bova pa midva navadila, gospod Petelin.

RADO

Trikrat Petelin. Kar mimo nobene ãedne
Ïenske ne more iti, da bi se ob njo ne obreg-
nil.

FRANCELJ

Je paã tako. Kar midva navadila, Pepca, kar
midva.

PEPCA

(Ïe med vrati): Si sli‰al Tone?

TONE

(se smeje): Kar dajta se. Manjka deklet.

ANDREJ

Ja, Gustelj. Po kak‰nih opravkih so te pa po-
slali k nam.

MENTEJ

Predvsem — vas krotit.

ANDREJ

RADO

FRANCELJ

TONE

Nas krotit —?

MENTEJ

Ti Ïe pokaÏem, Andrej, kak‰en durgeljc
sem.

ANDREJ

Durgeljc —?.

MENTEJ

In ti, Petelin, bo‰ zavoljo svojega gumpca ‰e
kaj tanko kikirikal.

FRANCELJ

Jaz kikirikal. Jaz Ïe ne.

MENTEJ

Bo‰, bo‰. In Tone se mora za bizgeca spo-
koriti, da me ne bo Rado zmerjal z mevÏasto
‰emo.

BES

LESENA PEâ

RADO

To je pa od samesa vraga. Kdo ti je pa Ïe pri-
nesel na nos na‰ sinoãnji pogovor?

MENTEJ

Oblast ima dolga u‰esa.

FRANCELJ

Kaj oblast. Figo. Îenske. Pa njih predolg je-
zik.

TONE

Ne bo jih Pepca premalo sli‰ala. (Hoãe kar
oditi.)

MENTEJ

Tone, nikamor ne hodi. Pepca je nedolÏna.

FRANCELJ

Pa one v kuhinji. (Odpre linico in poÏuga v ku-
hinjo.) Le poãakajte prekvate babnice.

MENTEJ

Niã jim ne grozi, Francelj. Ne bodo niã pri-
ãakale.

ANDREJ

Piskernika pa doma ni bilo. Je ‰el spet za po-
grebom.

TONE

âe je res ‰el.

FRANCELJ

Menda ja. Saj je venec s sabo nesel. Tak, s
trakovi. Kaj je bilo pa na njih napisanega, pa
nisem gledal.

RADO

âisto sami smo bili. Pa vsi trezni. Kveãjemu,
ãe je kdo ‰e naprej kam kolovratil, se ga na-
srkal in oslarije ãvekal.

ANDREJ

Ali po sebi sodi‰?

RADO

Îeno vpra‰aj, kdaj sem pri‰el domov.

FRANCELJ

Moja Ïena nama je pa ‰e ãrno kavo skuha-
la. ·e branil sem ji, pa je le silila. Menda si jo
je sama zaÏelela.

BES

LESENA PEâ

TONE

Jaz sem se samo toliko pomudil, da sem
Pepci rekel lahko noã.

RADO

Samo lahko noã si ji rekel? Kdo jo je pa po-
ljubil?

TONE

Misli‰, da bom za take opravke tebe naje-
mal.

ANDREJ

(udari ob mizo): Kaj je sam hudiã prislu‰ko-
val?

MENTEJ

Ni dosti veã prida, kakor sam hudobec. Res
ne.

FRANCELJ

Ti ve‰, kdo je bil?

MENTEJ

Kaj ne bi vedel. Saj se je pravkar sam pred
mano hvalil.

RADO

BrÏ ga povej.

MENTEJ

Ernest Kokalj.

TONE

Kokalj —? Baraba, baraba, baraba.

FRANCELJ

Pripravi naj se.

ANDREJ

Kaj bi odla‰ali. Kar precej ga pojdimo pre-
bu‰kat. (Hoãe kar skozi vrata.)

RADO

Bodi, no Andrej. Kaj ne vidi‰, da nas Gustelj
vse skupaj vleãe.

MENTEJ

Jaz?

RADO

Kdo pa drugi.

MENTEJ

âe noãe‰ verjeti. pa pusti.

RADO

Saj ni Kokalj muha. Kam bi se pa skril, da bi
nas poslu‰al?

BES

LESENA PEâ

MENTEJ

(ga prime za roko in vede k peãi): Pridi no sem.
(Postavi peã daleã iz kota.) Kaj ni v tej leseni
peãi dovolj prostora? A?

RADO

Ja, primoj devet —

FRANCELJ

Sekiro, sekiro, sekiro. Pri priãi razbijem to
goljufijo. (Hoãe ven.)

TONE

(ga zadrÏi): Peã je nedolÏna. S Piskernikom
obraãunamo. Ta osel —.

ANDREJ

Jaz niã veã ne vzdrÏim. Grem na Kokalja in
ga premlatim.

MENTEJ

Nihãe naj nikamor ne hodi. Poãakajte, da se
pomenimo.

RADO

Naj govori upravna modrost.

MENTEJ

Poslu‰ajte. Iz va‰ih krajev je pri vi‰ji oblasti
cele skladovnice nepodpisanih ovadb. Vse
so pisane z eno in isto roko. Vse je pisal Er-
nest Kokalj, kakor se mi je sam izdal. Pri vla-
di smo ga Ïe na drobno prekleli zavoljo ne-
potrebnega dela. Mladiã in Kveder sta bila
zavoljo njega prestavljena.

TONE

Preklicani cigan.

RADO

Tiho sedaj. Bo‰ potlej klel.

MENTEJ

Jaz naj pa vse te sluãaje prei‰ãem. V pol leta
ne morem skonãati. Ali pa naj dokaÏem, da
Kokalj vidi v bezgovem grmu rasti cevi za
topove.

BES

LESENA PEâ

ANDREJ

(dviga pest): In tale granata mu bo padla na
buão, da bo opolnoãi troje sonc videl.

MENTEJ

âe mi pomagate, da, ga pokaÏem v pravi
luãi —. Saj veste, fantje. — Dvojno gospo-
dinjstvo, Ïena, otroci. — Pa kaj bi pravil.

RADO

Kadar pride prviã spet poslu‰at —. Polna
u‰esa mu jih nasujemo in ‰e kaj bolj obalt-
nega bo moral nastaviti, ãe bo hotel ves na‰
razgovor ujeti.

MENTEJ

Dajte, dajte. âe vam je prav, se za kratek ãas
umaknite, pa ga takoj sedaj pokliãem. Saj
ves ãas na‰ega pogovora iz svojega stanova-
nja skozi okno semkaj ‰kili.

FRANCELJ

Prav, prav, prav. Alo, Rado in Andrej! Hitro
na dvori‰ãe. Bosta za konja menjavala. Mi-
dva s Tonetom bova pa me‰etovala. Pa brÏ,
brÏ. Se mudi. (Jih kar poriva skozi vrata.)

MENTEJ

(odpre okno in pomiga Kokalju, naj pride): Sa-
prabolt. (Stopi k mizi in izpije zadnji ostanek
vina.)

KOKALJ

(skoãi skozi okno v izbico, okno urno zapre):
Ukazujete, gospod komisar?

MENTEJ

Pssst. Prisluhnite. kaj bodo sedaj govorili, ko
so me spoznali. (Mu kaÏe, naj se hitro skrije za
peã.)

KOKALJ

Razumem. (Smukne za peã.)

BES

LESENA PEâ

MENTEJ

(potrka s kozarcem): Pepca!

PEPCA

(pride): Prosim, gospod komisar.

MENTEJ

Plaãal bi rad, gospodiãna.

PEPCA

Saj sem Ïe vse zapisala. Boste kar ob mese-
cu plaãevali, kakor drugi uradniki. Je bolj
pripravno tako. Ali ne?

MENTEJ

Vi ste pa res ljubezniva deklica.

PEPCA

Kaj ne, da sem. Vsi tako pravijo. Samo tista
Kokaljeva pisarica seriga ne. Niã veã ga ne
bom ãastila z gospodom tajnikom. Le kaj si
domi‰ljuje. âisto navaden pisar je.

MENTEJ

Morebiti je pa tajnik kak‰nesa dru‰tva ?

PEPCA

Ne vem, ãe je. Ampak, tajnik dru‰tva pri-
sklednikov bi bil prav lahko. Povsod je zra-
ven, kjer je prilika zastonj jesti in piti. Kadar
ima pa sam god, se pa redno izvije. âe ni bo-
lan on sam, je pa Ïena, ali pa kdo od Ïlahte.
Meni pa tudi nikoli ne da niã napitnine. Ne
on in ne ona. Umazanca.

MENTEJ

Pepca, Pepca! Kdo vam je pa sploh rekel, da
ogovarjajte gospoda Kokalja z gospodom
tajnikom?

PEPCA

Oh, gospod Piskernik.

MENTEJ

No, torej?

PEPCA

âe mu ni prav, pa ‰e njega ne bom veã ãas-
tila z gospodom ‰efom. ·e gospod Piskernik

BES

LESENA PEâ

mu ne bom veã rekla. ·e gospod JoÏe ne. Kar
za Pepeta ga bom klicala. Saj mu drugi tudi
vãasih tako pravijo. In ãe je meni Pepca ime,
kar se mi kaj brhko zdi, zakaj bi pa on ne bil
Pepe. Ne bo mu krona padla z glave, ne.

MENTEJ

Kaj vam je gospod Piskernik tudi ukazal, da
ga morate nagovarjati z gospodom ‰efom.

PEPCA

Tisto pa ne. Dobro se mu pa le zdi.

MENTEJ

Zakaj ste pa tako razpihana na gospoda Ko-
kalja?

PEPCA

Zato, ker se tako rad obregne ob mojega Ïe-
nina Toneta.

MENTEJ

Kaj se res mislite poroãiti?

PEPCA

âe sa imam pa rada. In on mene niã manj.
Îe kar pusto nama je vãasih. Ko bi ne bila
oba tako po‰tena —.

MENTEJ

O saprabolt. Kaj pa ‰e ãakata?

PEPCA

Morava. Plaão so mu zadnje ãase zniÏali. Pa
tako lepo gode in poje. Jaz bi ga kar vso veã-
nost poslu‰ala.

MENTEJ

Rad verjamem.

PEPCA

Uvideven moÏ ste, gospod komisar. âe on
nima, moram pa vsaj jaz prinesti s sabo ne-
kaj denarja za prvo silo. Pa zaenkrat ‰e bale
nimam vse.

MENTEJ

Kaj vam pa ‰e manjka?

BES

LESENA PEâ

PEPCA

Samo ‰e druge postelje.

MENTEJ

Kaj bi ne mogla vsaj za nekaj ãasa z eno sa-
mo shajati?

PEPCA

Da bi za nama s prstom kazali. To je bilo v
starih ãasih v modi, sedaj pa niã veã

MENTEJ

(bolj zase): Ti prekvati Tone ti. Kako je dobro
dekle narajmal.

PEPCA

Kaj ste rekli, gospod komisar?

MENTEJ

O, niã, niã, niã. Z Bogom, Pepca. (Odide.)

PEPCA

Klanjam se, gospod komisar. (Pospravi mizo.)
Tale pa ni napaãen ãlovek. (Vzame Mentejeva
kozarca in odide.)

KOKALJ

(smukne izza peãi k mizi): Saj ne bodo niã opa-
zili. (Urno izpije iz vsakega vrãka nekaj poÏir-
kov in se skrije nazaj za peã.)

ANDREJ

RADO

FRANCELJ

TONE

(se vrnejo).

FRANCELJ

Vse kaÏe, da danes ne bomo ‰li te‰ã spat. BrÏ
menjajta za tisti vajini mrhi, da bo prej kaj
pijaãe.

TONE

(odpre kuhinjsko linico in narahlo pokliãe):
Pepca!

PEPCA

(takoj prihiti): Kaj bi rad, Tone?

TONE

Ve‰, Pepca —. (·epetaje se pogovarjata in med
pogovorom se hihitata.)

RADO

Kaj si rekel? Mrhi. Kak‰ni mrhi?

ANDREJ

Pazi, kaj ãeljusta‰.

BES

LESENA PEâ

FRANCELJ

Prekliãem, prekliãem, da me ne bosta toÏi-
la za razÏaljenje konjske ãasti. Prosim, pri-
jatelja, blagovolita se ãim prej pogoditi gle-
de zamenjave vajinih blagorodnih gospo-
dov konj.

RADO

Ti se pa zastopi‰ na Ïivali. Ti pa, ti. Kakor
krava na boben. Ali sploh loãi‰ bolho od slo-
na?

FRANCELJ

To bom pa menda vendar vedel, kaj je konj.

RADO

Figo ve‰.

FRANCELJ

âe niã ne vem, pa dajta menjati za vajina
osla.

RADO

Ko bi bil ti vpreÏen v moj voz, pa ‰e en tak v
Andrejevega, bi lahko menjavala za osle.

FRANCELJ

(ga nahruli): Kozel, kozel, kozel.

ANDREJ

Tak, razumi Ïe vendar, da menjujeva za na-
jini kobili.

FRANCELJ

A, tako —. Pod repe pa nisem gledal.

RADO

Dobro, da nisi. Bi jo kar skoraj gotovo stak-
nil s kopitom na pamet.

ANDREJ

Kaj mar tvoja ·ara brca?

RADO

Moja ·ara ne, tvoja Luca pa.

ANDREJ

No, no, no. Mar misli‰, da ti bom zavoljo ta-
kega govorjenja kobilo zastonj dal, pa ‰e zla-
to uro povrhu. Tako lepo amerikanko.

BES

LESENA PEâ

RADO

(se norãuje): Amerikanko? Toliko je videla
kdaj tvoja ·ara Ameriko, kakor jaz. Jaz sem
jo vsaj na zemljevidu. Tvoja kobila pa ‰e na
zemljevidu ne.

ANDREJ

Kaj? Da ni moja Luca ãiste amerikanske
krvi?

RADO

Saj ve‰ kako. Kakor bi jaz trdil, da se v mo-
jih Ïilah pretaka ãista zamorska kri, ko ven-
dar vsi veste, da sem po rodu ãistokrvna
ljubljanska srajca.

ANDREJ

O, vemo, vemo. Se ti koj pozna, da si kra-
marske sorte. Zato se pa spozna‰ samo na
take konjiãke, ki zadaj piskajo. Na Ïive pa
prav niã.

RADO

Toliko Ïe, da bo‰ moral pridati teÏke denar-
je, ãe bo‰ hotel imeti mojo lipicanko.

ANDREJ

Lipicanko —? Lipicanko —? Lipicanko —? Iz
katere Lipice pa, ãe smem vpra‰ati?

RADO

Iz katere neki? Kaj ne ve‰, kje so nekdaj
vzrejali cesarske konje.

ANDREJ

Nak. Ne bo‰ zameril. Iz tiste Lipice pa tvo-
ja ·ara ni. Kveãjemu iz tiste pri ·kofji Loki.

RADO

Naj bo Ïe od koderkoli. Brez strahu jo vsa-
ko leto peljem na voja‰ki pregled. Ti pa —?
Hm.

BES

LESENA PEâ

ANDREJ

Kaj misli‰, da moja Luca ni dobra za voja‰ko
sluÏbo?

RADO

O, ja. Za kuhinio voziti kakor nala‰ã. Kadar
ope‰a, bo vsaj takoj meso za golaÏ pri rokah.
Da bi pa kapetan artilerije jahal na njej —.
Naka.

ANDREJ

Prekliãi! Pri priãi prekliãi!

RADO

Kar sem rekel, sem rekel. Samo to sem ‰e
radoveden, komu maÏe‰ (pokaÏe, kakor bi
denar ‰tel), da ti jo ne zvrÏejo.

FRANCELJ

Osla. Kozla. Dajta mir.

ANDREJ

Prekliãi, sem rekel.

RADO

Saj ve‰, kako.

ANDREJ

Sram me je, da si tudi ti ãastnik na‰e arma-
de. Pa mi sedaj prav hodi, ker te lahko pozo-
vem na dvoboj. Tone!

TONE

Kaj pa je?

ANDREJ

Sem pridi!

TONE

Poãakaj, da Pepci dopovem. (Pepci.) Tak, jut-
ri zjutraj v Straheãi dolini. Sicer se bova pa
‰e zveãer videla.

PEPCA

Saj res. BrÏ pojdi, ãe te kliãejo.

TONE

(pristopi prav poãasi k mizi): Andrej, kaj bi
rad?

ANDREJ

Saj si sli‰al. Moj sekundant bo‰.

TONE

Fanta bodita pametna. Oba sta Ïe oÏenjena.

BES

LESENA PEâ

ANDREJ

Bo‰, ali ne bo‰?

TONE

Bom. Drugaãe bi me utegnil imeti ‰e za stra-
hopetca.

RADO

âe sta pa res taka tepca —. Francelj! Bo‰ pa
ti tako prijazen. da bo‰ meni sekundiral.

FRANCELJ

Ne morem odreãi. âeprav, ãeprav —. Kako
se pa mislita pomeriti? Na sablje, ali na pi-
‰tole?

ANDREJ

Meni je vseeno. Tone naj uredi. Na svidenje.
(Odide.)

RADO

Meni je tudi vseeno. Na sablje ali pi‰tole,
pe‰ ali na konju. Kakor se bosta dogovorila.
Le to zahtevam, da se mi moj nasprotnik
postavi Ïe jutri dopoldne ob takem ãasu, da
bom potem koj lahko stopil k Pepetu na go-
laÏ.

TONE

Dobro. Ti bomo ustregli. âe ti bo sreãa mila,
ti golaÏ in pivo ne odideta.

RADO

Prav. Na svidenje. (Odide.)

FRANCELJ

Hm. Saj te vse prav. Samo —. âe nas kdo iz-
voha. Po vraÏje nas bodo za‰ili. Kje bi bil kak
pripraven prostor? Le kje?

TONE

Kje —? Ve‰ kaj. Najbolj skriti bomo v Stra-
heãi dolini. Jutri pred golaÏem v Straheãi
dolini.

TONE

Drugo se pa Ïe ‰e pomeniva. (Odhaja.)

BES

LESENA PEâ

FRANCELJ

Sem mislil, da se bomo danes dobro imeli in
pili, se bomo pa jutri zavoljo tistih konjskih
mrh bili. Osli. Kozli. (Odide za Tonetom.)

KOKALJ

(se primota izza peãi): Kaj ge predrznejo go-
voriti. Cesarski konji — veleizdaja. Voja‰ki
pregled — ‰pijonaÏa. Mazanje — korupcija.
In ‰e dvoboj. (Spije ostanek iz Andrejãevega
vrãka.) Pa imam ujete vse te ‰tiri tiãke.
(Smukne previdno skozi okno.)

Zastor

BES

LESENA PEâ

DRUGO DEJANJE

Pozori‰ãe:

Jasa v gozdu. Jutranje sonce sije skozi drevje.

Vsenaokrog prepevajo ptiãi.

PEPCA

(narahlo pripoje): Venãek na glavi se, bliska ti
s kitice, roÏic zelenih, slovensko dekle. (V
rokah nosi ko‰aro in i‰ãe gobe. Ugleda lepega
gobana in preneha peti pri besedah »Lilija, vrt-
nica«.) Lej ga, Jurãka, kako je lep. (Hitro sto-
pi, da bi ga odtrgala, pa se vjame v nastavljeno
zanko, pade in strese vse gobe iz ko‰are.) Ti
be‰tjica ti. Kako sem se nerodno spotaknila.
(Posku‰a re‰iti nogo.) I, kaj me pa drÏi? Zan-
ka. — Lej, lej! — Zanka. Zajcem nastavljena
zanka. (Se re‰i zadrge in vstane.) Tega nepri-
diprava pa moram izslediti, da bo vedel, kaj
se pravi nastavljati zanke, in da bo pomnil,
kdaj sem zavoljo njega stresla gobe. (Pobira
gobe. Prisluhne.) Pssst. Morebiti prav zdaj
gre. (Se skrije v grmovje.)

BES

LESENA PEâ

ELZA

(Pride od nasprotne strani. V rokah nese veliko
ko‰aro. Globoko se odsope): O, jehata. Kako se
mora ãlovek Ïe na vse zgodaj muãiti.

KOKALJ

(gre tiho za njo): Potrpi. Bo‰ pa po kosilu leg-
la. Bom jaz pomil.

ELZA

To se samo po sebi razume. Povem ti pa: âe
niã ne bo, pojdi veãerjat kam drugam.

KOKALJ

Saj sva nabrala Ïe skoraj polho ko‰aro gob.

ELZA

Gob sem sita, da Ïe iz mene gledajo. Meso
hoãem jesti; divjaãino.

KOKALJ

Saj jo bo‰. ·e danes jo bo‰. Gotovo se je kaj
vjelo.

ELZA

âe bo samo tako majhen zajãek, kakor je bil
zadnjiã, ga zate ne bo niã ostalo.

KOKALJ

Malo ga je bilo res, malo. Je bil pa tolikanj
bolj dober.

ELZA

Saj zato pa pravim, da se kar pod nosom
obri‰i, ãe bo spet tako majhen in dober.

KOKALJ

(zagleda zanko, v katero se je bila Pepca vjela):
O, jej. Nesreãe.

ELZA

No, seveda. ·e nesreãe manjka. Kaj pa je?

KOKALJ

Nekaj se je bilo vjelo, je pa u‰lo. Pa ‰e nekaj
velikega je bilo. Vsa trava naokrog je po-
mandrana. Gotovo je bila kak‰na srnica.

ELZA

Butec. Za nobeno rabo nisi. ·e zank ne zna‰
veã nastavljati.

BES

LESENA PEâ

KOKALJ

Elza. Potrpi malo. Ni ‰e vse upanje izgublje-
no. Imam nastavljeno na veã krajih tu na-
okrog. Poãakaj, da pogledam. (Odhiti v
grmovje.)

ELZA

(postavi ko‰aro na tla, sede na ‰tor, potegne iz
Ïepa ‰e stekleniãko brinovca, krepko nagne in se
oddahne): Ha-ham. (Prisluhne, hitro spet skrije
stekleniãko in vstane.) Kaj ga Ïe nazaj nese.

KOKALJ

(se oprezno primota iz go‰ãave. Prinese zajca):
Lej ga. Ali nisem rekel. Kaj?

ELZA

Ti si res moÏiãek, da je malo takih. (Ga po-
ljubi.)

KOKALJ

(vdihava zrak skozi nos. Ovohal je brinjevec):
BrÏ ga skrijva, zajãka. (Hitita zabrskavati zaj-
ca pod gobe v ko‰aro.)

ELZA

Sedaj pa hitro domov. To bo veãerja. Kar sli-
ne se mi cede.

KOKALJ

Oprosti. Jaz ne morem s tabo. ·e jako vaÏen
opravek imam danes tu v Straheãi dolini.

ELZA

Kak‰en opravek?

KOKALJ

Ne zameri, Elzica. Stroga uradna tajnost me
veÏe.

ELZA

Tako. NajbrÏe si s kak‰no punãaro zgovor-
jen.

KOKALJ

Res, prav zares ne, ljuba moja Elzica. (Jo po-
ljubi in spet vdihava zrak skozi nos.)

BES

LESENA PEâ

ELZA

Saj sedaj tako ne utegnem. Opoldne mi pa
razodene‰ tisti tvoj uradni opravek, ali pa
zveãer zajca ‰e poskusil ne bo‰. Na svidenje.

KOKALJ

·e nekaj, Elzica, ‰e nekaj.

ELZA

No, kaj?

KOKALJ

Tako prijetno ti danes di‰i iz ust —?

ELZA

Ti kujon ti. Si brinovãek ovohal, kaj? Na, pa
potegni. Pa ne vsega. (Mu ponudi stekleniãko)

KOKALJ

(pije): Ha, kako se je prilegel. Sedaj pa urno
oprezovat. (Odhiti.)

ELZA

(se prestopi in spet obstoji. Gleda za moÏem):
Oprezuje in oprezuje, medalje mu pa ne
dajo. Sram jih bodi. (Spet pije.)

PEPCA

(Pride za njenim hrbtom): Dobro jutro, gospa.

ELZA

(se prestra‰i. Zaleti se ji brinjevec. Med ka‰lja-
njem sku‰a skriti stekleniãko in komaj izdavi):
Dobro — jutro — gospodiãna — Pepca.

PEPCA

Kaj ste se mar prehladili, gospa, da tako ka‰-
ljate?

ELZA

Ja, ja. Prehladila.

PEPCA

Jej! Kaj ste nabrali gob.

ELZA

Precej. Prav precej.

PEPCA

In kako so lepe. (Pobrska po Elzini ko‰ari.)

ELZA

(Ji odmika ko‰aro, boji se, da bi Pepca ne opa-
zila skritega zajca): Nimam rada, ãe se kdo

BES

LESENA PEâ

dotika mojih gob. Se potem rade prismode.
Res nimam rada, gospodiãna.

PEPCA

Oprostite, gospa. PoteÏkati jih pa vendar le
smem. (Prime za roãaj in jih teÏka.) Kako so
teÏke.

ELZA

(vleãe ko‰aro k sebi): Radovedni ste pa kar
preveã, Pepca. To ni lepo za mlado dekle.

PEPCA

Rada bi vam pomagala gobe nositi domov,
gospa. Saj dovolite, kaj ne, gospa?

ELZA

Niã ne dovolim, prav niã. Pobrigajte se raj‰i,
da boste sama kaj nabrala. Kaj je pa v moji
ko‰ari, vas pa niã ne briga. (Odhaja.)

PEPCA

Oprostite, gospa.

ELZA

Da sem jaz va‰a gospodinja, bi vas Ïe odva-
dila usiljive radovednosti. (Odide.)

PEPCA

·koda, da niste. (Gleda za njo in se pritajeno
smeji, pa tako prisrãno, da se kar ob kolena
tolãe.)

TONE

(se pripelje s kolesom od nasprotne strani kakor
je od‰la Elza): Pepca!

PEPCA

(se urno obrne): O, Tone.

TONE

Se ti mar me‰a, da se za prazen niã tako
kahlja‰?

PEPCA

Se ne za prazen niã. Ko bi ti vedel, Tone —.

TONE

Kaj pa vendar je?

PEPCA

Kokalj zanjke nastavlja.

BES

LESENA PEâ

TONE

Seveda. Nas hoãe ujeti, pa bomo le mi nje-
ga.

PEPCA

Ne samo vas. Tudi zajce in srne lovi v zanj-
ke.

TONE

BeÏi no, beÏi.

PEPCA

In prav v tole zanjko tu sem se bila jaz uje-
la. Pozabil jo je in jaz si jo vzamem za spo-
min. (Odmota zanko.)

TONE

Mu Ïe pokaÏem mojemu dekletu nastavljati
zanke.

PEPCA

Pravkar je Elza odnesla v ko‰ari pod gobami
ujetega zajãka.

TONE

Ni hudir. Elza?

PEPCA

Elza, Elza. Sama si zna dobro postreãi, moÏu
pa kaj malo privo‰ãi.

TONE

Kaj je tudi on od‰el domov?

PEPCA

Ne. Sedaj se je umaknil. Pa ko vas zaãuti, bo
koj spet tu.

TONE

Veã si opravila kakor smo ti naroãili.

PEPCA

Saj ve‰, da bi zate tudi v ogenj ‰la.

TONE

Pa si res pridna. (Jo poljubi.)
(V ozadju zaropota voziãek.)

PEPCA

(se hitro odtrga od Toneta): âe naju kdo vidi.

TONE

Ne boj se. Rado, Andrej in Francelj so se pri-
peljali. Kolikokrat sem te Ïe vprião njih po-
ljubil.

BES

LESENA PEâ

PEPCA

Vseeno moram brÏ domov.

TONE

âe se ti mudi, se lahko kar z mojim kolesom
pelje‰. (Ga ji izroãi.) Pazi, da ne pade‰ in da se
doma prekmalu ne izda‰.

PEPCA

Niã se ne boj! (Obesi ko‰aro na kolo in se od-
pelje.)

TONE

(gleda za njo): Tako je brhka, da jo ãlovek
mora imeti rad. (Odhiti prijateljem naproti.)

KOKALJ

(prioprezuje iz grmovja): Jej, jej. Sedaj pa ni-
sem sli‰al, kaj sta se menila. (Se spet skrije.)

TONE

ANDREJ

(prideta, gresta ãez vso jaso in se usta-

vita ob grmovju).

TONE

Tu poãakajva najina nasprotnika. (Se obrneta
in gledata v tisto stran, odkoder sta pri‰la.)

ANDREJ

Kakor ve‰.

FRANCELJ

RADO

(napravita komaj korak, dva na po-

zori‰ãe).

FRANCELJ

Rado, stoj!

RADO

Kakor ve‰. (Obstojita.)

FRANCELJ

(stopi na sredo): Ja, seveda, takole je, ja. (Se
odka‰lja.) Prijatelji! Bridko mi srce krvavi, ko
nas gledam takole zbrane. Zbrane takole, z
mraãnimi obrazi in mrkimi pogledi. Zbrane
tako, kakor bi ne bili niã veã prijatelji, niã
veã Rado, Andrej, Tone in Francelj. (Spet se
odhrka.) Prijatelji! Du‰a se mi grenko joka, ãe

BES

LESENA PEâ

pomislim, koliko veselih ur smo skupaj pre-
Ïiveli, ãe se spomnim, koliko kozarcev ga na
medsebojno zdravje spili, in ‰e na zdravje
drugih, in ãe pregruntam in prerajtam, ko-
liko navihanosti uganili. Saj bi mi nihãe ver-
jeti ne mogel, ãe bi mu hotel dopovedati, da
smo trije izmed stirih Ïe oÏenjeni, in da ima-
mo, kar nas je v zakonskem jarmu, skupaj Ïe
osem otrok, in bi jih bilo gotovo ‰e veã, ãe bi
se Tone ne potikal po takih sluÏbah, da se ‰e
oÏeniti ne more. Tako je pa takole, kakor je.

TONE

Osel. Kozel.

RADO

Tiho! Sedaj Francelj govori, potlej bo‰ pa ti,
ãe te jezik srbi.

ANDREJ

Tako je.

FRANCELJ

Tako je ja, tako, pa ãisto niã drugaãe, kakor
samo tako. Sedaj jaz govorim. (Spet se odka‰-
lja.) Prijatelji! Pamet se mi okoli in okoli
obraãa, ãe si Ïivo predstavljam, za kaj prav
za prav je tako, kakor je. Ne zavoljo medse-
bojnega razÏaljenja. Tudi ne zavoljo uÏalje-
nja dveh potrpeÏljivo zvestih Ïena. Ali vsaj
zavoljo otrok volja. Ne. Za vse to ne. Sprla
sta se dva prijatelja zavoljo dveh konjskih
mrh.

BES

LESENA PEâ

RADO

Francelj! Za spore poravnati si pa tako pri-
praven, kakor jeÏeva koÏa za sedeÏe pregri-
njati.

ANDREJ

âe ne jenja kmalu gofljati, naju bo ‰e zares
nadraÏil.

FRANCELJ

No, pa ima‰. âlovek bi rad dobro storil, je pa
takole. Ja, je pa takole.

TONE

Osel, osel, osel. Kozel. Tiho bodi.

FRANCELJ

Pa ti govori, ãe vse bolje ve‰.

TONE

Táko bi vam zagodel, da bi bili vsi siti.

FRANCELJ

(se umakne nazaj): Na, takole je.

TONE

(stopi na sredo): Osla, kozla! Vsega presita.
Namesto, da bi lepo skupaj drÏala, ko ima-
ta vsega na preostajanje, se pa za prazen niã
med sabo ravsata. No, pa, saj. Tudi konji se
iz presite riti zbrcajo! Pa se dajta ‰e vidva za-
voljo kobil. Ko bi se zavoljo deklet volja, bi
niã ne rekel. Tako pa —. Kar dajta se. âim
manj bo milijonarjev na svetu, tem manj bo
reveÏev.

ANDREJ

Rado! Usekaj ga no.

RADO

Si mar ti milijonar?

ANDREJ

Saj ve‰. kako.

RADO

Kaj se pa ogla‰a‰, ãe te ni Ïalil.

ANDREJ

Na te namigava.

BES

LESENA PEâ

RADO

Saj ve‰, kako. Jaz pa milijonar. ·e par let naj
se gospodarstvo suãe tako kakor se, pa bom
ob vse.

FRANCELJ

Ja. Kaj se kregata za milijone ali za konje?

ANDREJ

Za kobile. Daj si vendar Ïe dopovedati. Trot.

TONE

Vsi tiho. Preden koga zadene nesreãa, mora-
mo vse poskusiti, da spor poravnamo. Zato
predlagam: Soglasno ugotovimo, da sta obe
kobili, Luca in ·ara ali ·ara in Luca, obe
enako plemenite krvi in obe enako vredni,
ali pa, da sta obe ãisto navadne ciganske
krvi in obe niã vredni.

RADO

Jaz, da bi to priznal? Nikoli.

ANDREJ

Jaz pa ‰e manj.

TONE

Kozla. Pa se dajta strkati.

RADO

Prav.

ANDREJ

Prav.

FRANCELJ

Prav.

TONE

Prav ni. Pa ãe nihãe noãe odnehati, naj bo
enkrat narobe prav. Kako se pa Ïelita spo-
prijeti! Na pi‰tole?

RADO

Na pi‰tole.

TONE

Ali pa na sablje?

ANDREJ

Na oboje.

FRANCELJ

Pe‰ ali na konju?

ANDREJ

Na kobilah.

BES

LESENA PEâ

TONE

Pa se dajta. Kar po oroÏje in konja stopimo.

RADO

Sedaj ‰e ta ne zna veã govoriti. Ne po konja
—. Po kobili stopimo, se reãe.

FRANCELJ

Vrag vzemi va‰e kobile in konje in konje in
kobile. Ajdmo!

TONE

(jih ustavi): Stojte!

RADO

No, kaj pa je spet?

TONE

Na nekaj smo pozabili.

ANDREJ

Le na kaj?

TONE

âe se bosta streljala, moramo natanãno prej
preiskati okolico. Gorje, ãe bi se kdo tu bli-
zu kje potikal, in bi ga kdo izmed vaju zadel.
Vrag vedi, kako mislita ciljati. Zakaj bi kdo
po nedolÏnem trpel.

ANDREJ

Dobro, da si se spomnil.

RADO

Ti pa res na vse misli‰.

TONE

Stopimo najprej k vozu. Konje si sama obrz-
dajta, midva s Franceljnom bova pa prav
natanãno vsak v svojem polkrogu ob‰la bo-
ji‰ãe.

FRANCELJ

Tako ja, tako ja, pa prav tako, pa niã druga-
ãe. Bova ob‰la boji‰ãe. (Odidejo.)

KOKALJ

(se previdno in bojeãe in na vse kraje oprezujoã
priplazi iz grmovja): Kaj bi zaãela Elza, ãe me
ubijejo. (ZbeÏi.)

BES

LESENA PEâ

RADO

ANDREJ

(opona‰ata rezgetanje bojevito razpo-

loÏenih konj).

TONE

(se vrne na pozori‰ãe od strani, v katero je
zbeÏal Kokalj.)

FRANCELJ

(pride od druge strani): Kje tiãi?

TONE

Za grobljo se je potuhnil, kakor jerebica v
strni‰ãe. Videti nas sploh ne more. ·e sli‰al
nas bo komaj, ãe ne bomo dovolj glasni.

FRANCELJ

Dobro, dobro. Bomo na rjuli. Kar po najina
junaka, da se spoprimeta na Ïivljenje in
smrt.

TONE

·e pasje bombice si poprej razdeliva, da bo
kaj prida pokalo. Vsak po pet. (Mu jih na‰teje
na roko.) Ena, dve, tri, ‰tiri, pet.

RADO

ANDREJ

(spet opona‰ata konjsko rezgetanje).

FRANCELJ

Îe doni grozni bojni rezget. Hitiva. Konjska
uÏaljenost je Ïejna krvi.

TONE

Se Ïe ‰e ohladi. (Odideta.)

FRANCELJ

(izven pozori‰ãa): So konji dobro obrzdani?

RADO

Z dvojnimi brzdami.

TONE

In sedli dovolj pritrjeni?

ANDREJ

Kakor vliti sta na hrbet.

FRANCELJ

In vidva? Sta oba pripravljena?

RADO

Oba.

ANDREJ

Oba.

TONE

Dobro —. Zajezdita!

BES

LESENA PEâ

FRANCELJ

Ali dovolj trdno sedita?

RADO

Kakor pribita.

TONE

Potemtakem pa lahko zaãnemo. Na sreão
juna‰ko. (Povzdigne glas kakor bi poveljeval
vojakom.) Gospoda! Naprej — mar‰!

RADO

ANDREJ

(vihravo pridrvita na pozori‰ãe. Ob le-

vem boku maha vsakemu izza pasa namesto
sablje prazna vreãa. Prijahata pa na napol ob-
rabljenih metlah, Rado na navadni hi‰ni, An-
drej pa na brezovi. To napravita tako, da si
metli obesita z motvozom na vrat. Prav tako sta
metli tudi z motvozom obrzdani. Jezdarjenje
opona‰ata na ta naãin, da z obema nogama na-
enkrat odskakujeta od tal. Vedeta se pa tako,
kakor bi razbesnela konja ritala sem in tja, sa-
ma jih pa mirita s trepljanjem po vratu in pri-
govarjanjem): Pssst, pssst, pssst! Br, brr, brrr!
No, no, no! Luca! ·ara! —

FRANCELJ

TONE

(prideta skoraj istoãasno, se vstopita

pribliÏno na sredo v ozadju, dvigneta roki, — v
desni ima Francelj dve bezgovi pu‰ki — in
utripljeta z dlanmi, kakor bi mirila konje in lju-
di): Tatata, tatata, tatata — — —

ANDREJ

RADO

(napravita kakor bi bila konja ukrotila

in prihajata vsak od svoje strani pred Fran-

BES

LESENA PEâ

celjija in Toneta, tako, da sta s stranjo obrnje-
na proti njima).

FRANCELJ

(jima ponudi bezgovki): Prosim, izberita pi-
‰toli.

RADO

Andrej je starej‰i, naj ima prednost.

ANDREJ

Hvala za vljudnost. (Vzame bezgovko.)

RADO

Kdo ve, katera bolje nese. (Vzame drugo bez-
govko.)

FRANCELJ

Obe dobro.

TONE

Odjahajta vsak na svoje mesto.

FRANCELJ

·e v roko si prej sezita. V nevaren boj se po-
dajata.

RADO

(ponudi roko Andreju): Odpusti, prijatelj, ãe
te kam nerodno zadenem.

ANDREJ

Pa tudi ti meni. (Odjahata vsak na en konec
pozori‰ãa in obstaneta obrnjena drug proti dru-
gemu.)

FRANCELJ

SovraÏna si prijatelja, dobro poslu‰ajta, kar
vama povem. Vsak ima pet strelov. Boriti se
pa morata v najhuj‰em diru, da ãimbolj go-
tovo nihãe ne bo utegnil prav pociljati.
Tone! Ti bo‰ pa dirigiral. Na tri poÏenita.

TONE

Pozor! Ena — dve — tri!

RADO

ANDREJ

(petkrat poÏeneta drug proti drugemu in

merita ob vsakem sreãanju drug na drugega z

BES

LESENA PEâ

bezgovimi pu‰kami. Preden sproÏita, Rado vse-
lej zavpije: »Za ·aro«, Andrej pa: »Za Luco«).

TONE

FRANCELJ

(vrÏeta vsakikrat ob sreãanju vsak svo-

jo bombico ob tla).

FRANCELJ

(po zadnjem sreãanju): Stoj! Je kdo zadet?

RADO

Menda bo Andrej, ki ima tako sapo.

ANDREJ

Kaj, jaz zadet. Pa sapo, da imam. Nikoli ne.
Kar brÏ ‰e na sablje.

FRANCELJ

Tako je. ·e na sablje. Tone ukazuj!

TONE

Pozor! Sabljo v roko.

ANDREJ

RADO

(izvleãeta vsak svojo vreão izza pasa).

TONE

Pozor! Ena — dve — tri!

ANDREJ

RADO

(se zaÏeneta drug proti drugemu, obsta-

neta in se obdelujeta s praznimi vreãami).

ANDREJ

Od samega smeha niã veã ne morem. (Se za-
vali z metlo vred po tleh.)

RADO

Kaj misli‰, da se meni kaj bolje godi. (Se zvr-
ne poleg njega.)

FRANCELJ

(se zgrudi k njima): Ojej, ojej. Kaj bo pa zdaj.
— Najbolj‰a moja prijatelja, pa oba na tleh.
— Zavoljo konjskih mrh. Rado! Andrej! Ni-
kar ne umrita. Ojej, ojej, kaj bo pa zdaj.

TONE

(pade preko vseh): Francelj! Zakaj sva to do-
pustila. — O, o, o!

BES

LESENA PEâ

KOKALJ

(priteãe prihuljeno ãez pozori‰ãe. Ustavi se samo
toliko, da se jim ‰kodoÏeljno zakle‰ãi. Seveda,
opaziti ga nihãe noãe).

FRANCELJ

(se dvigne na koleni in zastavi roki v bok): Na,
sedaj je pa takole. (Vsi poãasi vstajajo in se
glasno krohotajo.)

Zastor

BES

LESENA PEâ

TRETJE DEJANJE

Pozori‰ãe: Isto kakor v prvem dejanju.

MENTEJ

(sedi na klopi pri mali mizi. Zazeha): Ho-
jahmhmhm.

PEPCA

(mu prinese pivo): Izvolite, gospod komisar.

MENTEJ

Vidite, tako je, Pepca, ãe kdo nastavlja u‰esa.

PEPCA

Pa veste, gospod komisar, kaj sem ‰e dogna-
la v Straheãi dolini.

MENTEJ

Kaj pa, Pepca?

PEPCA

Kokalj nastavlja tudi zajcem in srnam zanke,
ne samo ljudem.

MENTEJ

BeÏite no, beÏite.

PEPCA

Res. Prav zares. Na tole zanko (mu jo pokaÏe)
sem se celo jaz sama ujela in tako padla —.
Ojej. ·e sedaj me koleno boli.

MENTEJ

Saprabolt. Takimle srnicam, kakor ste vi, bi
pa ‰e celo jaz nastavil.

PEPCA

In ãe bi me ujeli, to bi vas Tone.

MENTEJ

Ja, kaj vedno mislite samo na Toneta?

PEPCA

Skoraj noã in dan.

BES

LESENA PEâ

MENTEJ

Pa bi bilo res dobro, da bi se ãim prej vzela.
Drugaãe utegneta ukresati ‰e kak‰no ne-
umnost.

PEPCA

Saj se Ïe kar bojim.

MENTEJ

Odkritosrãno dekle ste, gospodiãna Pepca.

PEPCA

I, kaj bi pa tajila. Saj ‰e svetega Pavla ni bilo
sram oãitno priznati, da se mora boriti z Ïe-
lom satanovim.

MENTEJ

Pepca! Nekaj mi je pri‰lo na misel.

PEPCA

Kaj pa takega, gospod komisar?

MENTEJ

Kako bi vama s Tonetom morebiti lahko pri-
pomogel, da bi postala ãimprej moÏ in Ïena.

PEPCA

Res, gospod komisar?

MENTEJ

Prav zares. Samo tistole zanko mi posodite.

PEPCA

Prav lahko. (Mu da zanko.) Radovedna sem,
kaj ima ta struna opraviti pri najini poroki.

MENTEJ

Boste Ïe videli, kako bom zabrenkal nanjo.
(Vtakne struno v Ïep.)

PEPCA

Kaj bi ‰ele bilo, ãe bi se mi posreãilo izmak-
niti Elzi zajca iz ko‰are. Menda bi se potem
s Tonetom lahko kar jutri vzela.

MENTEJ

O kak‰nem zajcu govorite?

PEPCA

I, o tistem, ki ga je Kokalj danes zjutraj v
Straheãi dolini na zanko ujel.

MENTEJ

Ni mogoãe.

BES

LESENA PEâ

PEPCA

Saj sem sama videla. Elza ga bo spekla za
veãerjo.

MENTEJ

Ko bi mogli vi ‰e zajca kako meni prinesti.
O, saprabolt.

JOÎE

(pride): Pepca.

PEPCA

Prosim, gospod ‰ef ?

JOÎE

Bodite tako prijazni, pa nesite tole karto na
po‰to.

PEPCA

Lahko.

JOÎE

Veste, gospod komisar. Za drva gre. Noãe
veã odnehati, sem mu pa pisal, naj jih kar
pripelje. Saj kmet je tudi reveÏ. Îenske pa
toliko pokurijo.

MENTEJ

Dobrega srca ste, gospod JoÏe.

JOÎE

Kaj pa hoãem. Pepca!

PEPCA

(je Ïe od‰la skozi vrata): Prosim? (se vrne.)

JOÎE

Ali imate kaj ognja?

PEPCA

VÏigalic pa res prav nikoli nimate.

JOÎE

Ne vem, kam sem jih zaloÏil.

PEPCA

Nikar se ne izgovarjajte.

JOÎE

PriÏgite. Meni se mudi. (Mu priÏge.) Hvala.

PEPCA

Prosim. (Odide.)

JOÎE

(gre po izbici gori in doli in pogleda na svojo
Ïepno uro): Vsak ãas se morajo vrniti. Prvi bo
prisopihal Kokalj.

MENTEJ

Skoraj gotovo.

BES

LESENA PEâ

JOÎE

Jaz se bom pa kar v kuhinjo zmuznil.

MENTEJ

Bo ‰e bolj prav.

JOÎE

Tjale k linici pa prislonim uho, da bom ujel,
kako zna lagati.

MENTEJ

Pa pazite, da vam ne uide smeh.

JOÎE

âe ne bom mogel veã smeha du‰iti, pa sko-
ãim v drugi kot in s pestjo zama‰im usta.

MENTEJ

V vseh navihanostih ste izku‰en, kakor je vi-
deti.

JOÎE

Tudi okno sem od zunaj zapahnil, da vam
tiãek ne uide.

MENTEJ

Saj pravim —

JOÎE

·koda se mi samo to zdi, ko me ni bilo v
Straheãi dolini zraven. To vem, da je poka-
lo.

MENTEJ

Veste kaj. Povsod pa res ne morete biti.

JOÎE

Tisto je pa tudi res.

KOKALJ

(prisopiha): Klanjam se, gospod komisar. Do-
ber dan, Pepe. (OdloÏi klobuk.)

MENTEJ

JOÎE

(hkrati): Bog daj!

JOÎE

S ãim pa naj ti postreÏem?

KOKALJ

Poãakaj malo. Bom Ïe Pepco poklical.

JOÎE

Pa kasneje, kaj ne. Se ti bo ‰e bolj prileglo. Pa
oprostita, da vaju sama pustim. Imam toliko
opravkov. âe bo pa kdo kaj rabil, Ernest, pa
kar takole na linico potrkaj. (PokaÏe.) Bo pre-

BES

LESENA PEâ

cej kdo pri‰el. Morebiti jih pa pride ‰e veã,
kakor bo treba. (Odide.)

KOKALJ

O, gospod komisar.

MENTEJ

Kaj se vam je pripetilo?

KOKALJ

Svojim lastnim oãem veã ne zaupam in na
svoja lastna u‰esa se veã ne zanesem.

MENTEJ

Vam mar vid pe‰a in sluh slabi?

KOKALJ

Ne. Samo verjeti ne morem. Je pregrozno.

MENTEJ

Mora Ïe biti. Ves prepaden ste v obraz.

KOKALJ

Kako bi ne bil. V Straheãi dolini so se pobi-
li.

MENTEJ

Kdo?

KOKALJ

Vihra in Kovaã, Popotnik in Petelin.

MENTEJ

Ti ‰tirje?

KOKALJ

Ti ‰tirje, da ti ‰tirje. Da niso niã prida, sem
Ïe davno vedel. Da so pa taki —. Pomislite,
gospod komisar. Niti sebi ne prizana‰ajo.
Kak‰no nesreão bi utegnili ‰ele povzroãiti,
ãe bi se nasprotnikov lotili. Takoj mora ob-
last nastopiti.

MENTEJ

Oblast se ne sme nikdar prenagliti. Saj mi ‰e
povedali niste, kaj in kako je prav za prav
bilo.

KOKALJ

Oprostite, gospod komisar. Od prestane
groze sem skoraj iz uma. Nikoli veã se ne
podam v tako nevarnost. Za vse na svetu ne.

BES

LESENA PEâ

MENTEJ

Tudi za blagor oãetnjave ne?

KOKALJ

Za blagor oãetnjave —? Za blagor oãetnja-
ve? Seveda. Bi, ãe bi potem gotovo dobil od-
likovanje.

MENTEJ

Kaj vas je pa sedaj prav za prav zaneslo v
Straheão dolino?

KOKALJ

Vãeraj, ko ste mi blagovolili naroãiti, naj pri-
sluhnem, kaj se bodo o vas menili —.

MENTEJ

No, in kaj so rekli o meni?

KOKALJ

Samo grozne stvari. O vsem in o vas. Pa se
ne utegnem sedaj spomniti. Bom Ïe jutri po-
vedal. In kaj vse bi bili rekli, da se niso med
sabo sprli.

MENTEJ

Zavoljo mene?

KOKALJ

Ne zavoljo vas, gospod komisar.

MENTEJ

Zavoljo ãesa pa?

KOKALJ

Zavoljo dveh niãvrednih konjskih mrh.

MENTEJ

Tako. Jim Ïe pokaÏem, kaj se pravi o konj-
skih mrhah in o meni, komisarju, obenem
govoriti.

KOKALJ

Ja, Ïe samo to je protipostavno. Kaj ‰ele, ãe
si za tak prazen niã napovedo dvoboj.

MENTEJ

Dvoboj?

KOKALJ

Da, dvoboj. Dvoboj na pi‰tole, dvoboj na
sablje, dvoboj pe‰ in dvoboj na konjih.

MENTEJ

In vi ste za to vse Ïe vãeraj vedeli?

BES

LESENA PEâ

KOKALJ

Vedel. Tako dobro vedel, kakor vem danes,
ko se je vse Ïe izvr‰ilo.

MENTEJ

Zakaj mi pa tega niste povedali?

KOKALJ

Izurjen ribiã poãaka, da riba po‰teno prime.
Potem jo ‰ele izvleãe na suho.

MENTEJ

Skrbna oblast je pa dolÏna zloãin naprej za-
braniti. ·ele, ãe ji to ne uspe, sku‰a zloãince
izslediti, prijeti in pokoriti. âe se je res ne-
sreãa zgodila —. Kaj bodo tisti, ki so me
semkaj poslali delat red, o meni sodili. Sa-
prabolt.

KOKALJ

Veseli bodo, da so se takih prevratnikov, ka-
kor so bili ti ‰tirje, znebili, ali, da jih bodo
lahko vsaj po‰teno za‰ili.

MENTEJ

Ne, ne. Niste prav ravnali.

KOKALJ

Saj tako zagotovo nisem vedel. Samo slutil
sem.

MENTEJ

Ne bom vas mogel predlagati za odlikova-
nje.

KOKALJ

Pomislite, gospod komisar, v kak‰ni nevar-
nosti sem bil. Krogle so mi mimo u‰es ÏviÏ-
gale. Enkrat, — pri tretjem strelu je bilo.— je
za las manjkalo, da me niso ubili. Ko bi ne
bil urno odmaknil glave (pokaÏe), bi me bilo
prav v sredo ãela zadelo.

BES

LESENA PEâ

MENTEJ

(se zaãudi): Tako. ·koda, da ste vso to pre-
stano grozo sami zakrivili. Le zakaj niste o
pravem ãasu opozorili oblasti.

KOKALJ

O, gospod komisar. Saj jaz nisem sploh niã
vedel, kaj se pripravlja. ·e slutil nisem niã.
Zareklo se mi je. Kar tako sem ‰el v Straheão
dolino. Z Ïeno sva gobe nabirala. Z Elzo.
Prav zares. Jo lahko vpra‰ate.

MENTEJ

Gobe ste nabirali?

KOKALJ

Da, da, gobe. Prav zares.

MENTEJ

Samo gobe?

KOKALJ

Da, da. Samo gobe. Jurãke.

MENTEJ

Ko bi bili vsaj ‰e malo za tistim pogledali, ki
v Straheãi doljni nastavlja divjaãini zanke.

KOKALJ

(se prestra‰i in obmolkne. Pa se hitro spet znaj-
de): Kaj? Zanke, da kdo nastavlja?

MENTEJ

(mu pokaÏe struno): Meni se je posreãilo Ïe
eno dobiti v roke.

KOKALJ

Vse te protipostavnosti sta spet kriva Kovaã
in Vihra, ki imata lov v zakupu in premalo
pazita na lovske tatove. Pa jaz ga Ïe izsle-
dim, zlikovca.

MENTEJ

Ko boste zaslutili, kdo bi utegnil biti, dam
napraviti odtise prstov.

KOKALJ

(se obotavlja): Gospod komisar. âe bi mi za
trenutek tole zanko posodili. Bi si jo malo

BES

LESENA PEâ

bolj natanãno ogledal. Imam precej priro-
jehe nadarjenosti za detektiva,

MENTEJ

(mu kaÏe zanko): Ogledate si jo lahko, prijeti
vam je pa ne dovolim. Bi utegnili zabrisati
sledove prstov.

KOKALJ

(ogleduje zanko): Zanka —?
(Na dvori‰ãe pridrdra voziãek.)

KOKALJ

(prisluhne): Zanka — —?

MENTEJ

Struna je prav za prav. Struna. Na katero,
kdor zna, vesele in Ïalostne lahko zabrenka.
Umirjene in poboÏne. Pa ‰e kak‰no tako na-
vrh, da ljudje od smeha pokajo.

ANDREJ

RADO

FRANCELJ

TONE

(pridejo za povrstjo

mimo okna).

KOKALJ

(se prestra‰i in plane pokonci): O, jej. Kaj je pa
to?

MENTEJ

Zanka se zadrguje.

KOKALJ

Klanjam se, gospod komisar. (Sku‰a uiti skozi
okno, pa ne more.) Se ne odpre.

MENTEJ

Odidite skozi vrata. Saj ne gre va‰a Ïena.

KOKALJ

Teh vragov se ‰ele bojim. (Skoãi k linici in jo
odpre.)

MENTEJ

Saj ste rekli, da leÏe pobiti v Straheãi dolini.
Kaj mislite, da Ïe iz pekla prihajajo.

JOÎE

(pri linici): No, no, kam na sili‰?

KOKALJ

Lepo te prosim, pusti me skoãiti v kuhinjo.

BES

LESENA PEâ

JOÎE

Seveda, da mi kroÏnike pobije‰.

KOKALJ

Lepo vaju prosim, ne izdajta me. (Se skrije za
peã.)

ANDREJ

RADO

FRANCELJ

TONE

(pridejo).

ANDREJ

Gustelj! Ali se je tiãek ujel?

MENTEJ

Se je. V svojo lastno past.

ANDREJ

ZastraÏimo izhode, da se nam kujon ne iz-
muzne. Jaz ostanem pri vratih. Rado, ti sto-
pi k oknu.

RADO

Îe grem.

ANDREJ

Francelj! Ti pri linici straÏi.

JOÎE

(pomoli glavo skozi linico): Ni treba. Sem Ïe
jaz tukaj.

ANDREJ

·e bolj prav. Pa pomagaj, Francelj, Tonetu
izvleãi pra‰iãa iz svinjaka.

FRANCELJ

Tone! Alo. Dajva ga.

TONE

Pazi, da te ne ravsne.

FRANCELJ

TONE

(odstavita leseno peã, pograbita Kokal-

ja vsak za eno uho in ga tirata na sredo izbice).

KOKALJ

(kriãi): As, ass, asssa,

TONE

Niã nikar ne cvili. Saj Pepca tudi ni, ko si jo
v‰ãipnil.

KOKALJ

Gospod komisar! Pomagajte. (Poklekne.)

MENTEJ

Bom pomagal. Sebi nazaj k svoji druÏini.
Vam pa tako, kakor ste vi drugim. âez tri

BES

LESENA PEâ

gore, ãez tri vode in ‰e ãez tri moãvirne trav-
nike.

FRANCELJ

Ja, ja. Prestavljen naj bo. V tak kraj, ki je
Bogu za hrbtom.

ANDREJ

Za slovo te pa ‰e mi prebu‰kamo in pretepe-
mo.

KOKALJ

O, gospod komisar. Lepo prosim, nikar. Kaj
bo moja Ïena rekla.

MENTEJ

Jokala bo, kakor je moja.

RADO

Se ni treba prav niã cmeriti. Saj bo s tabo ‰la.
Bo tudi dober proã.

KOKALJ

Ko se je pa tako navadila tega lepega in pri-
jaznega kraja.

PEPCA

(skozi linico): Pa zajãkov. Kaj ne?

KOKALJ

Gospodiãna Pepca. Na kolenih vas prosim,
molãite. (Poklekne.)

TONE

(ga brcne): Vstani! Kaj se bo‰ spakoval.

KOKALJ

(vstane): Le daj me, Tone. le. Vse rad potr-
pim. Samo —. Moja Ïena —. Elza —.

MENTEJ

Saprabolt je ta sorta ljudi svinjska. Samo ti-
sto svojo razpehtano babo vidi. Na Mladiãe-
vo, Kvedrovo, mojo in va‰e Ïene in na vse
kopice otrok pa niã ne pomisli. Fej. Sapra-
bolt. âe mi ‰e enkrat zajavka‰, te vrÏem na
cesto.

KOKALJ

Niti ust ne odprem veã.

BES

LESENA PEâ

RADO

Takele ljudi bi morali do smrti zapreti.

ANDREJ

Vsak dan petindvajset bi mu jih na‰tel.

FRANCELJ

Tako je ja, tako. Do smrti zapreti, pa vsak
dan petindvajset.

TONE

Saj res. Veãkrat naj bi bil tepen kakor sit, bi
se pa Ïe nauãil dati po‰tenim ljudem mir.

MENTEJ

Ni postave za to. Kaj naj z njim naredimo?

TONE

Vi in va‰e postave. (Stopi k linici.) Pepca!
Tinto pa pero, pa eno pismo.

PEPCA

Takoj.

ANDREJ

Le kaj bo iz tega?

TONE

Boste precej videli. (Postavi vso pripravo za
pisanje na mizo.)

RADO

Kaj bo‰ mar obsodbo napisal?

TONE

Zloãinec naj si jo sam napi‰e. Alo, Kokalj.
Vstani, sedi in pi‰i.

KOKALJ

Kakor ukazujete. (Sede in se pripravi k pisa-
nju.)

TONE

Pi‰i, kar ti bom narekoval, ãe hoãe‰ sam sebi
dobro.

KOKALJ

Bom.

TONE

Pi‰i! Ljuba moja Ïena Elza!

KOKALJ

(pi‰e): Ljuba moja Ïena Elza!

TONE

Po svoji lastni krivdi sem za‰el v take stis-
ke —

KOKALJ

Za‰el sem v take stiske —

BES

LESENA PEâ

TONE

Po svoji lastni krivdi, sem ukazal napisati.
Rado, Francelj! Pazita, du bo vsako besedi-
co napisal.

RADO

FRANCELJ

Bova, bova. (Se sklonita vsak ob eni

strani Kokalja na mizo.)

TONE

Po svoji lastni krivdi sem za‰el v take stiske,
ki utegnejo imeti za naju oba nepopravljivo
teÏke posledice. Re‰iti se morem samo na ta
naãin, ãe Tebi samega sebe ovadim, da sem
namreã vãeraj po kosilu v Piskernikovi krã-
mi, v mali izbici, silil v gospodiãno Pepco in
jo v svoji predrznosti celo v‰ãipnil v roko, in
sicer precej visoko nad komolcem.

KOKALJ

Ne, ne, ne. Tega pa ne morem napisati. Ne,
ne, ne.

TONE

Pi‰i!

VSI

(kriãe v Kokalja): Pi‰i, pi‰i, pi‰i!

KOKALJ

(povzdigne roke): Gospodje! Prizanesite. Vi ne
poznate moje Ïene.

VSI

Pi‰i, pi‰i, pi‰i.

KOKALJ

Raj‰i me prestavite.

FRANCELJ

Kako pa. Da bi ‰e drugod svinjaril. Pri nas pa
ne bo‰. Smo te predobro spoznali.

MENTEJ

Pi‰ite, ãe ne boste ob sluÏbo. Zaradi zank in
zajcev.

BES

LESENA PEâ

KOKALJ

O, bog se me usmili. Ob sluÏbo. Me Ïena
ubije.

RADO

·e Boga draÏi. Ali nima‰ dosti, da si nas.

KOKALJ

Da sem — (pi‰e) — v‰ãipnil gospospodiãno
Pepco —

TONE

Dobro. (Spet narekuje.) Nekoliko morebiti
more‰ moj neprijetni poloÏaj olaj‰ati, ãe pri-
de‰ takoj v gostilno k Piskerniku, v dobro ti
znano izbico, kjer Te ãaka ves v strahu tvoj
Ernest.

KOKALJ

Ves v strahu. To je dobro reãeno. Kar roka
mi zastaja.

TONE

Zalepi pismo.

KOKALJ

(uboga): Gospodje. Tako ste me opla‰ili. Naj
bo dovolj pokore. Pisma nikar ne odpo‰ljite.

VSI

O, paã, paã.

TONE

Pepca!

PEPCA

(pri linici): Kaj je, Tone?

TONE

Tole pismo nesi Kokaljci.

PEPCA

Îe teãem.

KOKALJ

(plane pokonci in hoãe zbeÏati.)

ANDREJ

(ga ujame): Oha. Nikamor.

KOKALJ

(se mu iztrga, bega naokoli, se grabi za lase in
u‰esa in venomer ponavlja): Ojej, ojej. Kaj bo
sedaj?

BES

LESENA PEâ

RADO

I, kaj bo. Niã ne bo. Samo vraga brez rogljev
bo‰ videl.

KOKALJ

Ojej, ojej, ojej.

FRANCELJ

Ve‰. Takega vraga v kikli bo‰ videl. V kikli
takega, ja.

MENTEJ

Gospod Kokalj. Po zaslugi boste odlikovani.

TONE

Meni se zdi, da bo ‰e enkrat birman.

RADO

Ja. Pa botra mu bo pokazala, kako se ura na-
vije.

KOKALJ

Gospodje. Vi se lahko smejite.

ANDREJ

Zato se pa, ker se lahko.

KOKALJ

(pogleda skozi okno): Ojej. Je Ïe tle. (Smukne
za peã.)

ELZA

(pride z metlo): Kje ga pa imate, dedca ne-
marnega?

RADO

Ni daleã.

ANDREJ

Gospa! Kar poi‰ãite ga.

ELZA

(gleda pod mizo, za kredenco in vsenaokrog):
Ga ni. Kam ste ga skrili? Aha, Ïe vem. Se mi
je pred kratkim malo zagovoril. (Odrine peã.)

KOKALJ

(poklekne): Elza! Elzica!

ELZA

Jo bom Ïe dala. (Ga osmodi z metlo.)

FRANCELJ

Na, sedaj je pa takole. (Mu strÏe korenãek.)

KOKALJ

Poãakaj, da ti pojasnim.

ELZA

Se bo precej posvetilo. (Spet mu jo pripelje.)

KOKALJ

Saj ne bom nikoli veã.

BES

LESENA PEâ

ELZA

Kaj si mar mislil ‰e kdaj. (Priãne ga nagosto
otepati z metlo.)

KOKALJ

(uide izza peãi in teka okrog mize): Odprite mi,
odprite.

ELZA

(ga podi z metlo): Ti Ïe izbijem iz glave sãipati
punãare.

PEPCA

(pride in prinese zajca obe‰enega na zanko):
Gospod komisar! Zajca sem prinesla.

ELZA

(obstane in zazija. Metla ji pade iz rok): Aaa!
Mojega zajãka.

KOKALJ

(upehan opoteka): Svet se mi podira na glavo.

TONE

Tvoje Ïene metla ‰e ni svet.

ELZA

(se oklene moÏa): Ernest. Tako mi je pri srcu,
kakor bi oba hkrati v gnojnico padla.

KOKALJ

Gospod komisar. Vsaj te reve se usmilite.

MENTEJ

Zajãek ni moj. âe pa, Kovaã in Vihra odpus-
tita —.

KOKALJ

Gospoda —! (Sklene roki in prosi.) Saj ne bom
nikoli veã, nikoli veã, nikoli veã.

KOVAâ

Da zank ne bo‰ veã nastavljal, rad verja-
mem.

RADO

U‰esa bo‰ pa ‰e posku‰al, kaj ne?

ELZA

Ne bo jih. Zato sem pa jaz porok. Ga ne pu-
stim nikamor drugam veã, kakor v urad pa
domov, pa z mano na sprehod, pa spat. Ta

BES

LESENA PEâ

bi bila res lepa, da bi ‰e naprej lahko druge
‰ãipal.

FRANCELJ

Tako je ja, pa niã drugaãe. Dekleta ‰ãipal. Ne
bo‰ jih ne, nikoli veã ne.

ANDREJ

Gospa! Va‰i odloãni besedi pa kar vsi radi
verjamemo.

RADO

·e zajãka vama damo na vrh, da ne bosta re-
kla, kak‰ni smo.

TONE

Na metli naj ga odneseta.

FRANCELJ

Na metli, ja. (Obesi zajca na metli‰ãe in dene
Kokalju na ramo tr‰ast konec, Elzi pa konec
drÏaja.)

KOKALJ

Ojej, ojej. âe naju kdo vidi.

ELZA

Kaj se obotavlja‰. Hitro domov za peã. Mar‰.
(Odideta.)

TONE

Kdo bi bil mislil, da bo te komedije tak ko-
nec.

MENTEJ

Saj ‰e ni konec. Ne boste se mi izmuznili.

RADO

Kaj? Mi?

MENTEJ

Vi vsi in ‰e jaz zraven.

ANDREJ

Kaj se sili‰ nabrati obraz v resne gube?

MENTEJ

Sodbo bom izrekel.

FRANCELJ

Sodbo? Kak‰no sodbo!

MENTEJ

Za premnoge navihanosti kaznujem tu na-
vzoãe: Andreja Kovaãa, Radota Vihro, Fran-
celjna Petelina in JoÏefa Piskernika z naj-

BES

LESENA PEâ

vi‰jo dopustno denarno kaznijo po petsto
dinarjev, ki jih —

VSI

O, o, o.

MENTEJ

Tiho! — Po petsto dinarjev, ki jih morajo
plaãati v skupni vsoti dvatisoã dinarjev kot
poroãno darilo na dan poroke gospodiãni
Pepci Uãakar, ki je hrabro izsledila zankar-
ja v Straheãi dolini.

TONE

O saprabolt —.

PEPCA

Ja, gospod komisar —.

MENTEJ

Obljubil sem vam, ãe prinesete zajãka, da
boste lahko v ‰tirinajstih dneh Tonetova
Ïena.

VSI

Bravo. Îivjo.

MENTEJ

Jaz sam, gospodiãna, vam pa kupim ‰e dru-
go posteljo.

PEPCA

Tone. Moj Tone. (Ga objame.)

TONE

(se je oprosti): Tak bodi no, bodi. Saj vidi‰, da
vsi gledajo.

PEPCA

Naj.

RADO

Nikar se je ne brani, ko bi jo najraj‰i snedel.

TONE

Tako je ja, tako, pa niã drugaãe. Najraj‰i sne-
del.

ANDREJ

Pepca! Dekle. Kaj pa stoji‰. Vina prinesi.

PEPCA

Saj sem od same sreãe vsa iz sebe. (Odide.)

BES

LESENA PEâ

TONE

Mi pa zapojmo, kakor sem vas bil nauãil. Pa
tako glasno, da se jo bodo vsi po‰teni ljudje
navadili.

VSI

(pojejo):
V dolinci prijetni je ljubi moj dom,
nikoli od njega podal se ne bom.

V deÏeli vsaki najveãji smrduh
je bil in ostane naj kar ovaduh.

Zastor pade

BES

LESENA PEâ

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-262-9

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Janez Jalen Bobri 1, Sam
Janez Jalen Bobri 2, Rod
Janez Jalen Bobri 3, Vrh
Janez Jalen Ovčar Marko
PE Nr 04 97
PE Nr 06 94
PE Nr 03 99
1272 PE cw 08 prezentacja
2 PE 2012 2id 21154 Nieznany (2)
06 pytanka PE opracowaneid 6379 Nieznany (2)
PE Nr 06 93
karta katologowa pe stal
PE w2 id 353181 Nieznany
31(2)pe, prawo europejskie
Kalkulacje polityczne w RUE, KE, PE
PE II ćw" sprawko(ŁAP GRU)
PE Nr 04 96
PE Nr 12 99
4w ZPR czas w projekcie pe

więcej podobnych podstron