BES

PODOBE IZ SANJ

Ivan Cankar

Podobe

iz sanj

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

PODOBE IZ SANJ

BES

Ivan Cankar
PODOBE IZ SANJ

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-068-5

beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

BES

PODOBE IZ SANJ

ikoli nisem prav lahko pisal; v teh zadnjih ãasih pa mi
je vsak stavek, ki ga napi‰em, skoraj telesna muka. Niso

le neprijetne in Ïalostne zunanje stvari, ki mi veÏejo trudno
roko in ti‰ãe misel k tlom. Res je najbrÏ, da bi mi tekla beseda
glaj‰e in veselej‰e, ãe bi … ãe bi bilo vsaj malo sonca, ãe bi vsaj
enkrat lahko dihnil iz polnih, osvobojenih prsi, vsaj enkrat
lahko pogledal predse in nase brez strahu, z nezastrtim oãe-
som. Ali vendar to ni poglavitno; in saj nisem edini med na-
mi, ki bi potoÏil, ãe bi ga ne bilo sram. Vse nekaj drugega,
globljega, silno bolestnej‰ega je, kar je storilo, da je moja go-
vorica podobna plahemu, komaj razumljivemu jecljanju, da
moja misel, namesto da bi svetla ‰vignila proti nebu, prhutá
nestalno, ne ve kam in ne more nikamor.

Mlad ãlovek snuje verze, rimo stavi do rime; in vse teãe

prijetno po ravni strugi, brez teÏave, kar samo ob sebi, ter je
nazadnje ãisto podobno pesmi. Sladko cingljanje mu zveni v
u‰esu — odkod? Kakor spomin je na nekaj lepega, toplega, ki
je bilo — kje, kdaj? Tiho, skrivnostno ‰epeãejo besede, ‰ume
kakor z vetrom leteãe listje — kaj neki pomenijo? Nekaj po-
menijo vsekakor; oko je rosno, srce mehko ob njih zvoku.
Ljubezen, hrepenenje, bridkost … na tisoãe jih je, brez ‰tevila,
zmerom slaj‰ih in zmerom lep‰ih; besede so, milo pojoãe …
ali tako ãudno daljne so, kakor da jih tam kje za goro prepe-
va z zamolklim glasom vse nekdo drug, neznan ãlovek, ki je

BES

PODOBE IZ SANJ

morda Ïe zdavnaj umrl. Njemu, ãloveku za goro, so bile ne-
koã te besede Ïiva bitja s telesnim obrazom in vroão krvjo;
drugim so brezglasna, brezobliãna skrivnost, tudi tej mladi
roki, ki jih pi‰e trepetaje na zlato obrobljen papir. Brezobliã-
na, brezglasna skrivnost, z rimami popisan zid, za katerim je
Ïivljenje.

Ali nekoã pride ura — ne pobliskoma, kakor razsvetljenje

iz nebes, temveã poãasi, korak za korakom, noã do noãi, mot-
na, nema slutnja, ki se nesli‰no plazi v du‰o in ni jasna, dok-
ler ne stoji, tik pred licem; in ta mladi ãlovek ugleda mrtvi,
pobeljeni zid pred seboj in svoje mrtve besede na njem. UÏa-
ljen in osramoãen obãuti, da je bil podoben otroku, ki se igra
s pisanimi kamenãki, izposojenimi besedami in se trudi, da
bi zgradil novo hi‰o, ali morda celo tempelj. In ko ga obsenãi
to grenko spoznanje, tedaj —

Tedaj se ponavadi otrese te mraãne slutnje, tega mrzlega

spoznanja in pi‰e dalje na zid, ‰e veã in ‰e bolj na gosto. Zdi
se mu, da je bilo tisto spoznanje le malodu‰nost, le plaho ne-
zaupanje vase, ki ãasih zaloti ãloveka ponevedoma, kakor
prehlad in nahod, in prav tako ponevedoma izgine. Od tre-
nutka, ko preboli ta prehlad, je ponosen na svoje rime in ob-
ãutljiv zanje, kakor je za svojo ãednost in brezmadeÏnost za-
dirãljivo obãutljiv, kdor se nekje v globoãini zaveda krivde. Z
nemirnim oãesom i‰ãe, kje bi iztaknil nevero in posmeh, ter
zgrabi tujca na cesti za rokav: »Zaupaj vame, drugaãe joj te-
bi!« V spotiko je svojemu bliÏnjemu, v napoto romarju, ali
vendar je vreden soãutja, ker najbolj je sebi v napoto in spo-
tiko.

Zgodi pa se ãasih ob uri te mraãne slutnje in tega mrzle-

ga spoznanja nekaj mehkobno lepega, zelo ganljivega: ãlovek

BES

PODOBE IZ SANJ

prebere grmado verzov, ki jih je bil napisal, nasmehne se jim
napol ljubeznivo, napol bridkostno, poveÏe jih z rdeãim tra-
kom ter shrani skrbljivo med ‰olske zvezke in ljubezenska
pisma, da jih nekoã, ko bodo veãeri dolgi in noãi brez spanja,
s tresoão roko izvleãe iz miznice in se ob tem orumenelem
papirju, ob tej neÏni, okrogli pisavi z rahlim vzdihom zamisli
… ne v rime, temveã v rosnega mladeniãa, ki jih je pisal. Ko
je bil tako postrgal z zida svoje ime, se nameri vesel in vdan
po svojih pravih potih, kakor Ïe so mu bila od zaãetka uka-
zana: v to ali ono pisarno, v tak‰no ali drugaãno delavnico, na
kateder, na priÏnico, ali sploh samo v krãmo, vselej pa do
spodobne, po vesti zasluÏene mere spo‰tovanja in sreãe.

In le malokdaj, komaj ‰e ob moãnem vinu mu pride na mi-

sel, da bi prislu‰kaval rimam, ki jih ob milih veãernih urah
nosi na metuljih krilih spomladanski veter.

Izmed vseh izbran, med vsemi zaznamovan pa je tisti, ki

zasli‰i, kako tem lepim, daljnim, tujim besedam odgovarja-
jo in odpevajo iz globoãine srca druge besede, ãisto nove in
ãisto njegove, odpevajo ‰e zamolklo, plaho, jecljajoã, pa zme-
rom bolj mo‰ko in zmerom bolj razloãno, zmerom svetleje in
glasneje; dokler v njih zvoku in svetlobi ne utonejo za vselej
vse druge luãi in vsi drugi glasovi. Pa glej ãudo preãudno: one
daljne, tuje, nerazumljive besede so letele na beli papir kar
same, druga se je prijazno vrstila k drugi in ponevedoma, na
lepem je zaklenkala pesem, kakor da je bila Ïe zdavnaj na
papirju, v zraku in v u‰esu; beseda nova, beseda lastna pa se
brani papirja, noãe na jezik, ne v pero. V srcu je; jasna je v
njem, zrela, vpije, da bi ugledala jutranjo luã; ali prirastla je
globoko v dnu, iztrgati jo je treba siloma, neusmiljeno, pa naj
se razlije kri. Ker iztrgati jo je treba, ták mu je bil dán ukaz,

BES

PODOBE IZ SANJ

ki se mu ne more upreti; dán mu je bil tisto uro, ko se je v
njegovem mladem, prezgodaj razcvelem srcu prvikrat napol
za vedno zganila nova beseda; v tistem hipu, ko je prvikrat,
napol ‰e v sanjah, vzkliknil iz globoãin. Takrat je bila njego-
vemu Ïivljenju in nehanju izreãena sodba do konca dni, sod-
ba trpljenja brez primere, enakega edinole sladkosti, ki je v
njem, plamen v plamenu.

Spoãetka so bile besede kakor mlado cvetje, ki poganja

svoje tenke, neÏne korenine v zrahljani prsti, ‰e v spominu na
roso in sonce: lahko jih je bilo razmajati, ne vzdiha ni bilo,
skoraj ne kaplje krvi, ko je vesela roka utrgala cvet, ga pripela
dekletu na bluzo. Toda globlje, zmerom globlje v grudo sega-
jo korenine, Ïe so razrile prst, razmaknile mogoãne skale,
zaplele se in zagozdile z Ïivim omreÏjem naravnost v sredi-
no; kjer je sanjalo poprej poniÏno cvetje, stoje ‰iroki, done-
besni, temni bori — posekaj jih zdaj, izruj jih! En sam udarec
sekire bo vzbudil v bolest in grozo ves prostrani, mraãni
gozd, zajeãalo bo globoko v zemlji sami. Srce se vije in stis-
ka od boleãine, brani se, raj‰i bi molãalo; ali molãati ne sme,
trpeã mora oznanjati svoje trpljenje, ker taka je sodba in za-
poved.

Vsak hram v velikem domovanju ãlove‰kega srca ima skri-

te duri v drugi hram … in ta v tretji … in ‰e nadalje, nadalje,
brez konca, iz kapelice v kapelico, iz jeãe v jeão, iz skrivno-
sti v skrivnost; vsake stopnice, ‰e tako temne in strme, vodi-
jo le do drugih stopnic, temnej‰ih in strmej‰ih, iz globoãine
v globoãino, iz mraka v mrak. Mnogokdaj se zazdi ãloveku,
da je Ïe odprl duri v zadnji hram, da stoji Ïe vrhu zadnjih
stopnic in gleda v samo dno, ki ‰e nikomur ni bilo oãito; pre-
drzna je ta misel in malodu‰na obenem, znamenje utrujeno-

BES

PODOBE IZ SANJ

sti, senca tiste mrzle bele roke, ki ga nekoã usmiljeno poboÏa
po licih ter ga odre‰i. Trenutki so, morda komaj zavedni, ko
si malodu‰en zaÏeli te usmiljene roke. »Tukaj je konec, od-
poãijem si!« pravi — in glej, ‰e so tam stopnice, ‰e so tam du-
ri, ‰e v skrivnost … Vzdigni se, pojdi, ne odla‰aj! »Tukaj je
dno,« pravi‰, »zdaj bo vse razodeto!« — pa glej tam, glej stop-
nice, vstani, spusti se v globoãino, v noã! Iz dna, prav iz dna
bi se rad izpovedal, iz dna zaklical naglas vsem ljudem, da bi
sli‰ali na svoja u‰esa in videli na svoje oãi — ali poslednjega
dni ni, zadnje, za vselej odloãilne, odre‰ilne besede ni, ‰e nih-
ãe je ni sli‰al, ne izpregovoril; vse je zgolj blodnja in pot, je
brezkonãno romanje po tihih katakombah srca.

Îivljenje, ki ga Ïivi to beteÏno telo zunaj pod glasnim son-

cem, je le medel odsvit, le motna prispodoba onega drugega
Ïivljenja, ki je zaklenjeno v tebi in v meni. Motna prispodo-
ba je, ki bolj zastira in paãi pravo lice ãloveka, nego da bi ga
po resnici razodela. Do mozga, se ti zdi, da pozna‰ svojega
bliÏnjega, videl si ga na svatbi in na sedmini; pa izbruhne be-
sedo ponevedoma, v strahu, v sili, v ãeznaturni radosti — in
pred teboj stoji vse nekdo drug, tujec, ki ga nisi ‰e nikoli sre-
ãal, ãlovek, ki je podoben tebi, vsem in nikomur. Le tistemu,
ki je bil neustra‰en, zadnje resnice Ïeljan posegel v lastne
globoãine, le tistemu se razgrnejo vse prispodobe, se odpro
katakombe v srcu brata.

Brez poãitka blodi romar po teh skrivnostnih hramih, po

teh mraãnih stopnicah, ki tonejo v brezna. Nakopiãene vidi
dragocenosti, kakor jih nikoli ni slutil, ‰e veã vidi strahot, ki
jim ni podobe ne imena; vesel je ãasih, da bi hvalo zapel do
nebes, mnogokdaj Ïalosten, da bi se razjokal na kolenih. Ali
ko se povrne z dolge poti ves poln spoznanja ter stopi med

BES

PODOBE IZ SANJ

ljudi, da bi jim pripovedoval o vsem, kar je videl, se mu jezik
ne gane, mu noãe beseda iz ust. In kar nazadnje siloma, jec-
ljaje in ‰epetaje iztisne iz grla, ker molãati ne more, je komaj
znamenje, komaj spomin tistega, kar je gledal z lastnimi
oãmi.

Ni ga strah, romarja, ne strah oãitne izpovedi — ãemu bi

ga bilo strah? On ve, da je ob tistem ãasu, ko je blodil po hra-
mih in stopnicah svojega srca, hodil obenem s priÏgano luãjo
po zaklenjenih sveti‰ãih svojega bliÏnjega, vsakega in vseh;
kamor je stopil, mu ni bilo treba trkati, Ïe pogledu njegove-
mu Ïeljnemu, vroãemu so se odpirale duri na steÏaj; in kamor
se je ozrl, je bil doma. On ve, da so si v tistih tihih globoãinah
vsi ljudje bratje, kakor nikjer drugje, tudi v cerkvi ne. On ve,
da bi se kakor od pepela zgrajene sesule stene med njimi, ãe
bi se kdaj le za hip spogledali iz dna. Pred hi‰o je semenj; tam
so barantaãi, me‰etarji, cigani, tatovi; od vseh strani in na vse
strani brizga pohlepnost, ‰kropi zavist, pljuje sovra‰tvo; ka-
dar pa je semenj pri kraju in se barantaãi, me‰etarji, cigani in
tatovi zaklenejo vsak v svojo bajto, v tisto pravo, ki je sto klaf-
ter pod semanjo zemljo, takrat — jih ni veã; en sam ãlovek je;
in ta ãlovek je visok v svojih mislih, plemenit, brez zlega in
hinav‰ãine v svojih ãustvih, ãist, nesebiãen, brezmejno vdan
v svoji vesoljni, vsako boÏjo stvar tesno objemajoãi ljubezni.
Vse to ve romar, zato ga ni strah, da bi se oãitno izpovedal v
imenu svojem in svojega bliÏnjega.

Ni ga strah, ali sram ga je. âloveka ni sram nagnusnih,

spolzkih grehov, ki jih je bil nagrmadil na semnju; teh ga ni
sram, kakor da bi mu le kar tako od suknje viseli in se jih lah-
ko otrese Ïe spotoma na cesti. Ali sram ga je ãiste lepote, ki
jo hrani zaklenjeno v sebi in ki je ostala neoskrunjena sredi

BES

PODOBE IZ SANJ

pohuj‰anja v semanji krãmi, neo‰kropljena od mlak in luÏ, od
kvant in kletev. Te lepote ga je sram. Raj‰i bi oãitno razgalill
svoje gre‰no telo, nego da bi bratu le za ozko ‰pranjo odprl
duri v hram, kjer gori ãista luã, ki jo je bil v samotni uri sam
priÏgal. Skrbljivo ãuva, da bi nikoli nihãe ne zvedel za kape-
lico, v kateri hrani svoje najsvetej‰e boli, svoje najti‰je radosti,
brezmadeÏnost svoje mladosti, svoje najplemenitej‰e deja-
nje, morda edino v dolgem Ïivljenju … Vsega najlep‰ega ga
je sram, nájbolj sram pa ga je ljubezni.

Tebe, romar, ne sme biti sram! Tebi, romar, je ukazano od

nebes, da gleda‰, kar drugim ni dano gledati, da pove‰, kar
drugim ni dano povedati. Nima‰ pravice, da bi zaklepal duri,
tudi tistih ne, ki jih sam le s trepetajoão roko odpre‰. âe te
vabi luã iz brezdanje globoãine, se mora‰ spustiti vanjo brez
obotavljanja in brez bojazni, da prinese‰ ljudem to luã. Mno-
gokdaj ti je beseda okorna in teÏka, skriva se, boji se, kakor
plah otrok tuje druÏbe; mnogokdaj okrene‰ glavo v stran, po-
vesi‰ oãi, ker tudi tebe, najbolj ‰e tebe, naglas govoreãega, je
sram ljubezni. Ali vsaka beseda, iz sramu zatajena, bi te ve-
komaj Ïgala na srcu; in ti, o romar, pozna‰ to boleãino!…
Spomni se na svojo mater, nanjo, ki je v grobu! Povej, kaj bi
ne ‰el po golih kolenih, obkopal grob z rokami, da bi ji rekel,
kar ji nisi hotel reãi, dokler te je sli‰ala? Eno samo besedo
morda, le eno, iz neãimrnega sramu, iz srãne skoposti zata-
jeno? ·e na druge se spomni, na mnogo‰tevilne, ki te ne sli-
‰ijo veã in te nikoli ne bodo sli‰ali, ki so Ïeljni ãakali na tvo-
jo besedo, pa jim je nisi dal! Ne molãi, da ne bo‰ toÏil gluhim
grobovom, klical iz dna, ko bo veter razpihal tvoje besede v
gozd in polje!…

BES

PODOBE IZ SANJ

Kako je nenadoma tako teÏka moja beseda, tako polna

solz, kako se bolestno trga in prestra‰enega srca!…

To noã sem videl velik grob, segal je od planin do morja.

Mrtvec je leÏal v njem, tako svetel in lep, da so nebe‰ke zvez-
de zamaknjene strmele nanj. Na obrazu njega, ki je leÏal v
grobu, je bilo okamnelo brezmejno trpljenje, na ustnicah, teh
ubogih, je trepetalo zadnje oãitanje: »Na‰tej mi ure, sin, ko
si z vdanostjo gledal name, s ãisto ljubeznijo pomislil name!
Reci besedo, ki si mi jo pravo in toplo dal, iz dna, dal mi z njo
kapljo Ïivega Ïivljenja! PokaÏi mi solze, ki si jih potoãil zaradi
mene, pokaÏi mi kri, ki si jo prelil v mojem imenu! Tvoje roke
so prazne; lezi k meni, ‰e je prostora dovolj!« —

O Bog, saj so bile le sanje, — saj je ‰e ãas, ‰e ãas. —

BES

PODOBE IZ SANJ

OGLEDALO

od paã sem hodil, kje sem Ïivel toliko dolgih let? Kaj se
mi je prej vse le sanjalo in sem ‰ele zdaj prav izpregle-

dal? Bil sem med ljudmi ves ãas, brez ‰tevila sem jih spoznal
po imenu in zdelo se mi je, da jih poznam do dobrega tudi po
licu in srcu. Zdaj pa mi je oãito, da sem blodil med samimi si-
vimi sencami, ki so se motale brezobliãne in nestalne pred
menoj napol speãim; in kar sem lahkoveren gledal in poslu-
‰al, obtipal in obãutil, je bila ãasih daljna prispodoba resni-
ce, ponavadi pa je bila potvora in laÏ. Tako bi bil predremal
svoje dni do konca, nazadnje bi bil tiho ugasnil med senca-
mi, senca tudi sam, sirota slepo rojena, gluha in nema, be-
teÏen starec, ki nikoli otrok ni bil.

Ali roka boÏja se je prikazala iz nebes in je postavila na

zemljo ogromno ogledalo, ki se z gorenjim robom opira sa-
mih zvezd, sloni s spodnjim na dnu morjá ter sega na obeh
straneh od jutranje zarje do veãerne. In vse, kar je Ïivega na
zemlji, se je kakor uróãeno ozrlo v to silno boÏje ogledalo,
utelesilo se je v njem po svoji pravi podobi, brez li‰pa in na-
kita, brez Ïide in Ïameta. Gre‰ni ãlovek je stopil pred sodni-
ka in praviãni sodnik je sodil brez besed.

Kaj si to ti? Saj to nisi ti, prijatelj moj, gromovnik nad gro-

movniki, ne spoznam te! Nekoã je Ïivel mlad fant, ki je no-
sil ‰iroko ãrno pentljo, zavozlano na tak naãin, kakor so jih
svoj ãas nosili umetniki in brivci. Navdu‰en je bil brez mere

BES

PODOBE IZ SANJ

in kraja, navdu‰en tako rekoã Ïe iz gole navdu‰enosti. Ljubil
je domovino, da se je razjokal Ïe ob samem imenu njenem;
na oãitni cesti ji je ponujal svojo srãno kri in trpel je hudo, ker
ni bilo tistih dob nikak‰ne priloÏnosti za plemenito juna‰tvo.
Pa da bi si vendarle ne mogel oãitati brezdelja in mlaãnosti,
je stikal po skrivali‰ãih za strahopetci, tiholazci in sebiãneÏi,
in kogar je zalotil, ga je zgrabil za ovratnik ter ga vlekel brez
milosti na kamen sramote. Kadar je stopal med ljudmi z na-
petimi koraki, visoko ãelo ovenãano s svetlimi kodri, so ka-
zali za njim, ‰epetali: »Glejte ga, to je tisti, to je on!« — in svet
je spo‰tljivo postajal, se je razmikal, da mu napravi pot … Kaj
si to ti, prijatelj moj? V kotu ogledala, sam vase zakrknjen,
ubog, siroten, od lastne niãevosti opljuvan, trepeãe nag ãlo-
vek, ki mu je bil strah, ta nizki, telesni, plahorepi strah nagrbil
koÏo, da se osramoãena opleta stokajoãih kosti … Stran se
obrnite, oãi, v lep‰i kraj poglejte, v drugo lice!

Poznal sem suknjo svoje dni, ki je bila spo‰tljiva od vrha do

tal. Imela je ‰irok ovratnik od Ïlahtne bobrovine in lepo na-
peta je bila na trebuhu. Kamorkoli se je prikazala ta spo‰tljiva
suknja, so se ji odkrivali in priklanjali, pozdravljali jo prisrã-
no; marsikatero oko se je orosilo od preãudne gjnjenosti, ka-
kor se orosi oko ãloveku, kadar odpre zjutraj okno ter po dol-
gih dneh pu‰ãobe in mraka ugleda nad vzhodnimi hribi svet-
lo zarjo nebe‰ko. Ta suknja je Ïe od daleã razodevala, je na
vse ‰tiri strani ‰kropila dobrotljivost in blagomilje. Ni trosila
cekinov iz ‰irokih rokavov, ni delila pogaã iz gosposkih Ïe-
pov, toda smehljala se je ljubó in prijazno, boÏala je toplo,
zavzdihnila ãasih; in ta njen smehljaj je bil siromaku zlata
milo‰ãina, vdovi in siroti sladka tolaÏba. Beseda je ‰la pred
njo, kakor gre cerkovnik s kadilnico pred Ïupnikom: »Poklek-

BES

PODOBE IZ SANJ

nite, hvalite jo do nebes, to suknjo; zakaj milost siplje, blagor
daje, koder hodi, kamor pogleda!… « Kaj se ni ta ‰iroki obraz
ko‰atil nekoã iznad tiste spo‰tljive suknje? Tam strmi iz ogle-
dala, strmi z rumenim volãjim pogledom; lica so do kosti raz-
jedena od pohlepnosti, zobje obru‰eni od zlata, ki so ga bili
grizli in glodali. In suknje ni nikjer, ni je spo‰tljive suknje s
‰irokim ovratnikom od Ïlahtne bobrovine, ni je, ki je rosila
blagomilje na vse ‰tiri strani; razgaljen stoji tam, v svoji sra-
moti prezebajoã; v rokah, jastrebovih krempljih, i‰ãi mo‰nji-
ãek JudeÏev in ta mo‰njiãek je nabasan, do vrha poln; ti‰ãi ga
trepetaje, da sika blatna kri izpod nohtov, skril bi ga rad, ga
skriti ne more. Uboge oãi ve moje, stran se obrnite!

Stran se obrnite, uboge oãi ve moje, ali ne tja, ne tja, gro-

zota je tam, da ji ni primere celo ne v tem stra‰nem ogleda-
lu! Videl sem jo nekoã, Suzano, spomladi, v maju. Takrat bi
se njeni ãisti lepoti ne bilo pribliÏalo z brezboÏnim poljubom
niti samo rosno sonce jutranje. âe je ‰la preko polja, so se
ozirale za njo cvetice in so jo pozdravljale. In kamor se je
smehljaje ozrlo njeno oko, je senca ugasnila, je bil madeÏ
izpran. Tako je prepevala med nami mladost, ‰la je mimo nas
in njeni ‰olni se niso dotaknili tal … Ena sama ostudna, gni-
la rana se razkazuje tam, i‰ãe kraja, kjer bi bila najbolj oãit-
na; dvoje temnih, zeleno obrobljenih oãi, dvoje brezsramnih
grehov vabi izpod oskrunjenega venca, v nabrekle ustnice so
se bili zajedli polnoãni poljubi in kliãejo po tovari‰ih … Ne
veã! Niãesar veã!

O, niãesar veã! Toda oãi so uróãene, da ne trenejo ne za

hip, da gledajo verno tja, kamor jih je gledati strah in sram.
Kolikor sem jih kdaj poznal obrazov, milih in nemilih, so vsi
nezasli‰ano, grozotno pretvorjeni v svoje spake; in komaj

BES

PODOBE IZ SANJ

ãasih, kakor samotna ve‰ãa nad moãvirjem, se zasveti tiha
luãka, trepetajoãa, belo lice, ki ni bilo o‰kropljeno, ãisto srce,
ki je ‰lo skozi medeno goro greha in ga ni okusilo. V boÏjem
ogledalu je laÏ z zobmi ‰klepetaje slekla ukradeno oblaãilo
resnice in gleda sama svojo nagoto. Videl pa nisem le po-
sameznih obrazov, ki sem jih spoznal trudoma, z bolestno
slutnjo; videl sem obilo‰tevilne gruãe ljudi, rojeãe od hriba do
hriba, ãa‰ãene prej in imenitne, svetu vodnice in vzglednice,
zdáj kup smeti poleg kupa gnoja. In videl sem dolge proce-
sije ljudstev, predpustne procesije, kjer ni bilo s pisanimi ca-
pami na‰emljenih, pijanih teles, temveã so bili Kurentovi ro-
marji brez cunj in trakov, brez krink in zvonãkov, vsi goli,
na‰emljeni edinole z iz prsi viseãimi, vsej cesti v zgledovanje
odprtimi srci, v katerih so bili pljunki namesto krvi. In videl
sem narode, silne, sijajne, ãlove‰tvu duh in pest, v izobilju,
modrosti, slavi in mogoãnosti Bogu kljubujoãe; videl sem jih
… Oãi, kaj nimate veã solz?

âe jih imate ‰e, zdaj jih iztisnite do zadnje! Kdo strmi tam

name iz ogledala, med zadnjimi, med skritimi, osramoãeni-
mi? Kaj ga nisem videl Ïe, vse lep‰ega, vse ãistejega, vse
moãnej‰ega, zdavnaj, zdavnaj v svoji, mladosti? âe imate ‰e
solz, oãi, iztisnite jih do zadnje! … Kaj bi toÏil? Spomni se, da
si rekel sam: Gre‰ni ãlovek je stopil pred sodnika in praviãni
sodnik je sodil brez besed. —

BES

PODOBE IZ SANJ

GOSPOD STOTNIK

okaj ãasa je Ïe, da so zadobile moje sanje in paã sanje
vsakega ãloveka ãisto novo, prav posebno lice. Niã veã

niso puste blodnje, beÏne megle, ki se brez smisla in vzroka
prelivajo druga v drugo ter se nazadnje razpuhte v niã. Niso
veã tiste sanje, ki jih ãlovek zjutraj strmeã ugleda z zaspani-
mi oãmi ter napol smehljaje, — napol jezen zamahne z roko:
»Vrag vas vzemi, odkoder vas je dal!« — in ki nato sme‰no
grozno odkobalijo v brezno, kakor se ob rani zarji ‰kratje po-
skrijejo v gozd. Sanje, ki jih sanjam zdaj jaz in ki jih sanja‰ ti,
so senca prave resnice; paã so oblike strahotno poveãane,
nad vse ãudno pokveãene in skrivenãene, toda resnica le
ostane, spozna‰ jo koj in srce ti je Ïalostno.

Hladno jesensko jutro je bilo, megle so se vlaãile po doli-

ni in se plazile ob strmih rebrih gora, na vrhovih se je v Ïar-
kih zgodnje zarje belil prvi sneg, ki je bil zapadel ponoãi.
Nebo je bilo jasno; ‰e se je spominjalo na polnoãni sneg in na
mrzle jutranje zvezde, ali Ïe je ãakalo sonca.

Gledal sem skozi okno; to okno ‰e nikoli ni bilo umito, zato

sem gledal kakor skozi pajãolan, razloãil pa sem natanko vse,
kar se je godilo pred menoj; tudi glasovi so bili v ãistem ju-
tranjem zraku tako jasni, da sem sli‰al in razumel vsako be-
sedo. Dvori‰ãe je bilo za ped na visoko posuto s ãrnikastim
prahom, ki se je bil ãez noã spremenil v mastno blato; s prav
takim prahom so bile pokrite tudi nizke strehe barak in uvelo

BES

PODOBE IZ SANJ

listje oreha, ki je stal samoten sredi dvori‰ãa; pod tem ore-
hom je drÏal vojak na uzdi osedlanega konja, ki je pohrska-
val in vztrepetaval od hlada in nemira.

V dolgi, ravni vrsti je stala kompanija, napravljena, da se

‰e tisto uro napoti na boji‰ãe. Stali so tam kakor od kamna,
nobeno oko ni trenilo; sloka telesa so bila narahlo upognje-
na pod bremenom teÏkih nahrbtnikov. Nikoli poprej nisem
videl na enem samem tesnem kraju toliko mlade lepote. Vsi
obrazi so bili ‰e zelo mladostni, skoraj otro‰ki in vsi so bili
sveÏi, kakor v rosi in zarji umiti; tudi v oãeh je bila svetla rosa,
gledale so kakor iz daljnih krajev, iz lepih sanj; vse pa so bile
nepremiãno uprte v gospoda stotnika, ki je s poãasnim, ma-
lobriÏnim korakom stopal pred nemo vrsto gor in dol.

Stotnik je bil sila visokega Ïivota, za glavo je bil vi‰ji od

kompanije; ogrnjen je bil v ohlapen ãrn pla‰ã, izpod tega je
gledalo dvoje zelo dolgih in tenkih nog; v roki, ki je bila ‰e v
rokavici ko‰ãena in krempljasta, je drÏal palico, na katero se
je gredoã opiral. V obraz mu nisem videl, ker je bil ves ãas
obrnjen proti vrsti. Korak za njim je stopal mlad prapor‰ãak,
ki se je ãasih plaho ozrl, kakor se morda ozre ãlovek, ki bi rad
pobegnil, pa obãuti, da je priklenjen brez usmiljenja.

·e enkrat je gospod stotnik zaãel od kraja svoje ogledo-

vanje. Postal je pred prvo ‰tevilko v vrsti, pred visokim, vit-
kim fantom, ki je strmel nanj s ãrnimi, zamolklimi oãmi. Stot-
nik je stopil tik predenj.

»Kako ti je ime?«
Fant je povedal svoje ime in tedaj mi je presunilo du‰o: saj

te poznam, ti lepi, mladi fant! Ti zami‰ljeni, s polnim srcem
v veliko prihodnost strmeãi! MoÏ med tovari‰i, poslu‰en

BES

PODOBE IZ SANJ

otrok med modrimi starci! Îiva veja na drevesu; ãe bi jo od-
Ïagali, bi bilo ranjeno drevo samo!

Stotnik je vpra‰al nadalje
»Ali ima‰ oãeta doma?«
»Nimam ga veã!«
»Pa koliko bratov in sestra?«
»Nimam jih!«
»Ali ti vsaj mati ‰e Ïivi?«
»Mater ‰e imam!«
In luã se je vÏgala v zamolklih oãeh.
Tedaj je stotnik vzdignil palico, dotaknil se z okovanim

koncem fantovih prsi ter pomignil prapor‰ãaku, ki je stal za
njim. Ta je potegnil izza rokava zapisnik ter je s tresoão roko
zapisal fantovo ime. In fant je prebledel.

Stotnik je ‰el mimo drugega in se ni ozrl nanj; stopil je do

tretjega in si ga je ogledal natanko. Ta je bil paã vesel, zgovo-
ren in glasen mladiã, slovit pevec in ljubljenec deklet. Imel je
zdrav, okrogel obraz, ob drobnih u‰esih se je vilo par svetlo-
p‰eniãnih kodrov, sinje oãi so naglas prepevale, temno rdeãe
ustnice so se kroÏile v prijetnem smehljaju.

»Ali ima‰ nevesto doma?« je vpra‰al stotnik.
»Imam jo, gospod stotnik!«
·e glasneje so prepevale sinje oãi, v svetlo daljavo je segla

pesem.

Stotnik je vzdignil palico, prapor‰ãak je pisal.
In pesem je ugasnila v sinjih oãeh.
Tako je stopal gospod stotnik poãasi dalje ob dolgi vrsti;

pregledoval je, izpra‰eval in izbiral. âasih je izpustil po dva
in tri, nekaterega niti pogledal ni, ãasih pa jih je zaznameno-

BES

PODOBE IZ SANJ

val kar po pet in ‰est zapovrstjo. In zdelo se mi je, da nala‰ã
in preudarnoizbira najmoãnej‰e in najlep‰e.

Pri‰el je do kraja, poslednjikrat je vzdignil palico, nato se

je okrenil. Takrat sem videl njegov obraz in srce mi je utihni-
lo. Ta obraz je bil brez koÏe in mesa, namesto oãi je bilo iz-
kopanih v lobanjo dvoje globokih jam, dolgi, ostri zobje so se
reÏali nad golo, silno ãeljustjo. Stotniku je bilo ime Smrt.

»Naprej … mar‰!«
Kompanija se je sunkoma zaokrenila ter se napotila s ãvr-

stimi koraki v meglo nizdol. Pred njo je jezdil gospod stotnik;
visoko iznad megle se je dvigal njegov ãrni pla‰ã. —

BES

PODOBE IZ SANJ

OTROCI IN STARCI

troci so imeli navado, da so se pogovarjali, preden so ‰li
spat. Posedli so po ‰iroki peãi in so si pripovedovali, kar

jim je paã pri‰lo na misel. Skozi motna okna je gledal v izbo
veãerni mrak z oãmi, polnimi sanj, iz vseh kotov so se vile
kvi‰ku tihe sence in so nosile preãudne bajke s seboj.

Pripovedovali so, karkoli jim je pri‰lo na misel, ali na mi-

sel so jim pri‰le samo lepe zgodbe, iz sonca in toplote, iz lju-
bezni in upanja spletene. Vsa prihodnost je bila en sam dolg
in svetel praznik; med boÏiãem in veliko noãjo ni bilo pepel-
nice. Tam nekje za pisanim zagrinjalom se je vse Ïivljenje
migljajoãe in utrinkujoãe prelivalo tiho iz luãi v luã. Besede so
bile napol razumljivo ‰epetanje; nobena povest ni imela za-
ãetka, ne razloãne podobe, nobena pravljica konca; ãasih so
govorili, vsi ‰tirje otroci hkrati in nihãe ni motil drugega; vsi
so gledali zamaknjeni v tisto prelepo luã nebe‰ko, tam pa je
bila zvoka in resniãna vsaka beseda, je imela vsaka povest
svoje ãisto Ïivo in jasno lice, vsaka pravljica svoj sijajni konec.

Otroci so si bili tako podobni med seboj, da se v mraku ni

prav niã razloãil obraz najmlaj‰ega, ‰tiriletnega Tonãka, od
obraza desetletne Lojzke, najstarej‰e med njimi. Vsi so bili v
lica ozki in drobni in vsi so imeli velike, na steÏaj odprte, vase
in v daljavo zami‰ljene oãi.

Tisti veãer je z nasilno roko poseglo v nebe‰ko luã nekaj

neznanega iz tujih krajev, udarilo neusmiljeno med prazni-

BES

PODOBE IZ SANJ

ke, povesti in pravljice. Po‰ta je bila oznanila, da je oãe »pa-
del« na La‰kem. »Padel je«. Nekaj neznanega, novega, tuje-
ga, ãisto nerazumljivega je stopilo prednje, je stalo tam viso-
ko in ‰iroko, pa ni imelo ne obraza, ne oãi, ne ust. Nikamor
ni sodilo; ne v to glasno Ïivljenje pred cerkvijo in na cesti, ne
v ta topli mrak na peãi, tudi ne v pravljice. Ni bilo niã vese-
lega, pa tudi niã posebno Ïalostnega; kajti bilo je mrtvo, saj
ni imelo ne oãi, da bi s pogledom razodelo, ãemu in odkod,
in ne ust, da bi z besedo povedalo. Misel je stala pred to og-
romno prikaznijo uboga in plaha, kakor pred silnim ãrnim zi-
dom, in ni mogla nikamor. PribliÏala se je zidu, tam je ob-
strmela in je umolknila.

»Kdaj paã se zdaj povrnejo?« je zami‰ljen vpra‰al Tonãek.
Lojzka ga je o‰inila z jeznim pogledom:
»Kako bi se povrnili, ãe so padli?«
Vsi so molãali, vsi ‰tirje so stali pred silnim ãrnim zidom in

niso videli ãez.

»Tudi jaz pojdem na vojsko!« se je nenadoma oglasil se-

demletni Matijãe, kakor da je bil z urno roko zagrabil pravo
misel in vse, kar je treha reãi.

»Si premajhen!« ga je z globokim glasom posvaril Tonãek,

‰tiriletni, ki je hodil ‰e v krilu.

Milka, najdrobnej‰a in najbolehnej‰a med vsemi, zavita v

preveliko materino ruto, da je bila podobna popotni culi, je
prosila s tihim, mehkim glaskom, kakor od nekod izpod sen-
ce:

»Kak‰na da je vojska, to povej, Matijãe … povest pripove-

duj!«

Matijãe je razloÏil:
»Vojska je paã taka, da se ljudje koljejo z noÏi, sekajo s sab-

BES

PODOBE IZ SANJ

ljami in streljajo s pu‰kami. Kolikor veã jih pokolje‰ in pose-
ka‰, toliko bolj‰e je, nobeden ti niã ne reãe; ker tako mora biti.
To je vojska.«

»Pa zakaj se koljejo in sekajo?« je vpra‰ala Milka, nebog-

ljenka.

»Za cesarja!« je rekel Matijãe in obmolknili so. V daljni

daljavi se je prikazalo pred njih zastrtimi oãmi nekaj silnega,
od svetle glorije obÏarjenega. Niso se ganili, sapa si je komaj
upala iz ust; kakor v cerkvi, ob vélikem blagoslovu.

Nato je Matijãe vdrugiã zamahnil z naglo roko ter zagra-

bil svojo misel, morda le zato, da bi na obe strani razmaknil
ti‰ino, ki je mrko leÏala nad njimi.

»Tudi jaz pojdem na vojsko … nad sovraÏnika pojdem!«
»Kak‰en pa je sovraÏnik … ali ima rogove?« je iznenada

vpra‰al tenki Milkin glas.

»Seveda jih ima … kako pa bi drugaãe bil sovraÏnik?« je

resno in skoraj jezno zatrdil Tonãek.

Tudi sam Matijãe ni vedel pravega odgovora. »Mislim, da

jih nima!« je rekel poãasi, toda beseda se mu je gredoã usta-
vila.

»Kako bi imel rogove … ãlovek je, kakor mi!« se je oglasila

nejevoljno Lojzka; nato pa se je zamislila in je ‰e rekla: »Samo
du‰e nima!«

Po dolgem preudarku je vpra‰al Tonãek:
»Kako pa je, ãe ãlovek pade v vojski … takole vznak?« Po-

kazal je, kako ãlovek pade vznak.

»Pobijejo ga … do mrtvega!« je mirno razloÏil Matij ãe.
»Oãe so obljubili, da mi prinesejo pu‰ko s seboj!«
»Kako bi jo prinesli, ãe so padli!« ga je osorno zavrnila

Lojzka.

BES

PODOBE IZ SANJ

»Pa so jih pobili … do mrtvega?«
»Do mrtvega!«
Osmero mladih, na steÏaj odprtih oãi je zamolklo in pla-

ho strmelo v mrak … strmelo v nekaj neznanega, srcu in pa-
meti nerazumljivega.

Ob tistem ãasu sta sedela stari oãe in stara mati pred hi‰o

na klopi. Zadnja rdeãa zarja se je svetila izza temnega listja na
vrtu. Tih veãer je bil; samo od hleva sem se je pridu‰eno glasil
zategnjen, Ïe hripav jok; najbrÏ je bila tam mlada mati, ki je
bila ‰la krmit Ïivino.

Stara dva sta sedela globoko skljuãena, tesno drug ob dru-

gem in sta se drÏala za roko, kakor Ïe dolgo ne poprej; gleda-
la sta v nebe‰ko zarjo veãerno z oãmi brez solz in nista rek-
la nobene besede. —

BES

PODOBE IZ SANJ

STRAH

roje jih je sedelo za mizo; eden je imel grbo drugi je
‰epal, tretji je bil bebec.

Bebec je zapel z lepim in ãistim glasom: »Kaj nam pa mo-

rejo — morejo — morejo — « Grbec je natoãil vina sebi in
obema onima ter je rekel ‰epavcu:

»Tako se mi zdi, ko toãim, kakor da bi mi trije ne smeli

sedeti za mizo. ·e v kotu ne. V veÏi in na tleh je po pravici
na‰a miza!«

·epavec se je ozrl po izbi, ki je bila gluha in nema.
»Kar ostanimo, dokler je vse prazno!«
Tedaj je grbec povesil glavo.
»Preveã je prazno! Nikoli nisem maral takih izb, kjer ãlo-

vek devetkrat sli‰i lastno besedo. Îe otroka me je bilo strah,
kadar sem bil sam, ãetudi ob belem dnevu. Zdelo se mi je:
zdaj le se odpro duri, prav poãasi, prav tiho, ‰e kljuka ne bo
klenknila; in ko bodo odprte na steÏaj, bo stopil v izbo —
kdo?«

»Kdo?« je mrko izpod ãela vpra‰al ‰epavec ter se je pone-

vedoma ozrl proti durim.

»Saj to je najhuj‰e — kdo? Ne bilo bi strahu, da bi ãlovek

vedel, kdo in kak‰no je stra‰ilo, tista prikazen, ki ãaka pred
durmi, da nagne kljuko, se priplazi v izbo. Strah je bolezen,
ki snuje v samotnem srcu preãudne podobe, dokler jih nekoã
ne utelesi. Le slutnja je neznanega, izvenãlove‰kega; zato

BES

PODOBE IZ SANJ

umrje ãlovek od strahu, ker mora umreti; kako bi Ïivel med
glasnimi ljudmi, ko je bil Ïe pogledal na ono stran?«

Bebec je buljil predse s praznimi oãmi in je pel brez ne-

hanja:

»Kaj nam pa morejo — morejo — morejo — «
·epavec je smehljaje pokazal nanj.
»Ta je tudi pak Ïe pogledal na ono stran! Ali ve‰, kaj se mu

je pripetilo, ko je bil ‰e otrok? Bil je nekoã sam doma, v veli-
ki izbi, in pozen mrak je Ïe bil; domaãi so bili ‰li nekam na
svatbo zijala prodajat. Otrok se je stisnil v kot in je gledal,
kako se plazi noã po prstih zmerom bliÏe proti njemu. Tedaj
se spomni nanj sosed, stric ·imen, ter ugane koj prav poseb-
no burko. Poi‰ãe votlo buão, ji napravi oãi in usta ter pritrdi
vanjo priÏgano sveão. To buão si postavi na glavo, nato si
ogrne ‰e dolgo belo rjuho in ták se napoti v veÏo. Prav tiho,
prav poãasi odpira duri, odpre jih na steÏaj, stoji na pragu
visok in stra‰en in ne reãe nobene besede. Kakor je bil pri‰el,
tako odide, prav tiho in poãasi zapre duri za seboj. Nato
ugasne zunaj sveão, vrÏe buão in rjuho stran ter se povrne v
izbo ves vesel in glasen. No, Mihec, kaj pa ti, da si tako sam
in tih in da se skriva‰ v kot? Ali te je morda strah? Otrok ne
zine, ti‰ãi se k zidu, se trese po vsem telesu in ‰klepeãe z zob-
mi. No, Mihec, kaj bi se tresel — saj sem jaz, stric ·imen! Ot-
rok molãi. Jezik se mu je paã ‰e razvezal, pamet pa mu ni sho-
dila nikoli … Kaj, ali je ta tudi pogledal na ono stran, ko je
videl strica ·imna z buão in rjuho?«

»Tudi ta je pogledal na ono stran … blagor mu, da je po-

gledal tako zgodaj!« je zami‰ljen in Ïalosten odvrnil grbec.
»Saj ni videl strica ·imna! âe bi bil koj takrat, kar pred njim
snel buão, vrgel rjuho stran ter se mu zasmejal naglas, bi ot-

BES

PODOBE IZ SANJ

rok ne verjel, da prikazen ni bila prikazen, temveã da se je bil
na‰emil stric ·imen. Ker v hipu, ko so se odprle duri na ste-
Ïaj in se je visoko pred njim zasvetilo dvoje rdeãih oãi, je
ugledal tisto, kar je bilo v samoti zasnovalo Ïe njegovo spla-
‰eno srce sámo … Blagor se mu! On poje … nama se noãe, ker
nisva ‰e ugledala strica ·imna!«

S ãudnim smehljajem, ki ni bil prav niã vesel se je ozrl ‰e-

pavec proti oknu; mraãilo se je.

»Zdi se mi, da je Ïe blizu!«
»Tudi meni se zdi!« je zavzdihnil grbec. »Strah mojega

srca ga oznanja. Ko bi se le dalo pobegniti kam iz samote, iz
ti‰ine; ali ne da se; ãlovek nosi to samoto s seboj, kamorkoli
nameri korak … Ali jih sli‰i‰?«

Zunaj se je oglasilo pre‰erno vriskanje in petje, pri‰lo je

bliÏe, ‰lo mimo hi‰e ter se razleglo v klanec nizdol. Bebec je
zavrisnil in skoãil proti oknu, ‰epavec ga je surovo potegnil
za rokav nazaj ter ga posadil na stol.

»Molãi, pokveka … ali te ni sram?« Grbec je globoko pove-

sil glavo ter skril oãi v dlani.

»Morda bodo Ïe jutri gledali smrt … ali smrt ni stra‰ilo, ni

neznana prikazen, ki se potuhnjeno priplazi skozi mraãno
veÏo; nezastrta, velika in jasna stopi pred ãloveka in ga vzdig-
ne v naroãje … Morda bodo okusili hude boleãine; ali boleãi-
na ni … «

»Ni stric ·imen z votlo buão na glavi in z rjuho na pleãih!«

je rekel ‰epavec.

»Ti, nesreãneÏ, ne bo‰ gledal smrti, kakor jo bodo gledali

vriskajoãi fantje tam zunaj … priplazila se bo nekoã tiha in
grda izpod postelje, stra‰ilu podobna. Ne bo‰ okusil boleãi-
ne. ZavrÏen si, preklet, da sedi‰ v samoti, se ozira‰ proti du-

BES

PODOBE IZ SANJ

rim, ãaka‰ in trepeãe‰, kdaj da se prikaÏe tisto, kar se mora
prikazati! Îe je v tvojem srcu to neznano stra‰ilo in kmalu bo
utele‰eno … Ali niso duri samo priprte? Zdi se mi, da je za-
pihal hlad iz noãi«

»Îe je blizu, pravim, Ïe je v veÏi!« se je stresel ‰epavec.

»Kaj pa ti, mali moj Mihec, kaj ti se niã ne boji‰, se ne boji‰,
da bi zdajle pri‰lo tisto, silno do nebes, pogledalo te s svetli-
mi oãmi in … «

Bebec se je ‰iroko zasmejal ter je zapel z zvonkim glasom:
»Niã nam ne morejo — morejo — morejo — «
Iz daljave, iz doline se je glasila ubrana pesem:
»Oj, ta solda‰ki boben … «
V izbi se je strnila gosta noã, da ni bilo razloãiti nobenega

lica veã.

Grbec in ‰epavec sta umolknila. —

BES

PODOBE IZ SANJ

MAJ

el sem najprej na vrt. Tam so cvetele jablane; nekatere so

bile ãisto bele, druge so imele na mehkih listiãih rahel

roÏnat dih, kakor se prikaÏe zjutraj na otro‰kih licih. Pod ja-
blanami se je razprostirala ble‰ãeãa sinja preproga potoãnic,
tako na gosto tkana, da je trava komaj dihala in se poganja-
la trudoma k luãi. Po tej lepoti se je iznad gozda, ‰e v megle-
nem somraku dremajoãega, razgledavalo jutranje sonce,
neba in zemlje svetlooki gospodar.

Utrgal sem potoãnico in sem ji rekel: »Kaj niã ne vidi‰, ti

mala, nedolÏna? Kaj niã ne ve‰? Saj je to ãisto drugo sonce,
saj je ãisto druga pomlad! Ti pa si, kakor si bila!« âez pet mi-
nut je potoãnica v moji vroãi roki ovenela, zdihnila. Presunil
me je strah, ko sem jo videl mrtvo in ko sem se spomnil na
vse tiste, ki sem jih bil pohodil brez misli in brez kesanja:
»âlovek si in smrt je tvoj spomin!«

Napotil sem se v gozd. Vse je bilo tam, kakor prej‰nje ãase,

prav nikjer ni bilo znamenja trohnobe, nikjer ni di‰alo po
nezakopanih truplih. Izza visokih, temnih smrek se je leske-
talo soãno listje mladih hrastov; tla so bila vsa prepreÏena s
sveÏim praprotjem in ‰irokimi njivami borovnic; kraj poti se
je prikazala, me je tiho izpod listja pozdravila zakasnela vijo-
lica, tam se je zasvetila vrsta belih marjetic, v globokem za-
ti‰ju se je skrivala plaho stisnjena druÏba razcvelih ‰marnic.
NeÏno, zlato zeleno cvetje mladih smrek in borovcev je z

BES

PODOBE IZ SANJ

Ïarkimi venci ovijalo zamolklo vejevje. Tak cvet, ki je imel
natanko podobo gr‰kega kriÏa, sem utrgal, sem ga poboÏal in
sem mu rekel: »Ti zlato zeleni mehki cvet, ti nebogljeni, kaj
niã ne ve‰? Kaj ne ve‰, kako hudo nam je na svetu? Veseli‰ se
luãi, kakor da je ‰e zmerom tista gorka luã! Pije‰ Ïivljenje in
ga ljubi‰, kakor da je ‰e zmerom tisto mlado Ïivljenje! Ti ne-
dolÏni, nespametni cvet!« âez pet minut je ta cvet usahnil in
obledel; zasegla ga je smrt, ko je ‰el ãlovek mimo.

Nenadoma se je gozd razmaknil na obe strani in ugledal

sem prostrano jaso, ki je poprej ni bilo. Tam so rasli nekoã
kostanji, ponosna in vesela bratov‰ãina, zdaj so stali med
grmiãevjem in praprotjem nizki ‰tori, siroma‰ni; zdelo se mi
je, kakor da bi ranjenci kazali ostanke gladko odÏaganih rok
in nog. Izpod mrtvih ‰torov so jeãé koprnele mladike, da bi
zadobile prostora in zraka; toda nekaj temnega, neusmilje-
nega jih je ti‰ãalo k tlom, jim ni dalo do Ïivljenja. Prav pod
menoj je poslednjikrat zajeãala mladika, je zavzdihnila trepe-
taje: »âlovek je hodil tod; njegov spomin je smrt!«

Majsko sonce, to milo in mehko, ‰e ni bilo dospelo do pol-

dneva, na golo jaso pa je pripekalo s trdo poletno moãjo. Le-
gel sem v praprot in koj mi je dremavica rahlo segla preko
ãela in oãi. Tik ob moji desnici je rasla drobna modrikasta
cvetica, ki ji ne vem imena; vanjo se je bil vsesal velik ãmrlj;
poÏiral je tako pohlepno, da je potresaval z debelim spod-
njim Ïivotom; cvetica se je zibala. Oprezno sem vzdignil ro-
ko, nameril ter urno izproÏil kazalec ob palcu. âmrlj je odle-
tel daleã, prevalil se je v praproti, pobral se brÏ, nato je po-
brenãal krog mene v hitrih kolobarjih, napol razljuãen, napol
prestra‰en, ter nazadnje izginil v sonãno luã. Cvetici se je bilo
zlomilo stebelce pod vratom in glava se je nagnila nizdol. Ta-

BES

PODOBE IZ SANJ

krat je naglo in nemirno, kakor da je bil zgre‰il pot, priplezal
na moj ãevelj dolg ãrn mravljinec ter stremel hlastaje in opo-
tekaje se proti nogavici. Tudi nanj sem nameril naskrivaj,
toda videl me je, begal je na to, na ono stran, pobegniti ni
mogel; izproÏil sem ob pravem ãasu, odletel je visoko in ni ga
bilo veã.

Dremavica me je kmalu tako prevzela, da se je visoko

drevje krog jase priãelo polagoma in v vrstah zibati in zado-
bilo je ãudne, po‰astne oblike; temne smreke so bile podobne
ljudem velikanom z mnogoterimi dolgimi, rogovilastimi ro-
kami, s trepalnicami, ki so segale do trebuha, in s ‰torastimi,
ogromnimi nogami, ki so se le mukoma trgale iz tal. Svetlo-
ba na jasi je bila milej‰a, lila mi je v du‰o kakor vino. Videl in
sli‰al sem vse naokoli, ali ganil se nisem; sladka, lenobna
omotica mi je bila z mehko odejo pogrnila telo in nisem je
maral premakniti, da bi mi ne zdrknila s kolen. Sli‰al sem,
kako so prepevali in se pogovarjali ptiãi v vejevju, kako je od
daleã klicala kukavica samotarka in kako se je med seboj
pomenkovalo drevje samo, z zamolklim glasom in modro
besedo. V teh pogovorih je bil velik mir, nekaljen, bila je ra-
dost, globoka in tiha, kakor jezero, ki poãiva pod opoldan-
skim soncem.

Tedaj se je na odeji prikazalo nekaj nerodnega, zavaljene-

ga; prekopicalo se je, opotekalo se, plezalo zmerom vi‰e; bil
je debeli ãmrlj, sila velik, devetkrat veãji kot prej. Koj za njim
je od drugega konca roãno in urno prihitel mravljinec; tudi ta
je bil preãudno dolg, da takega ‰e nikoli nisem videl. Ko sta
si pri‰la naproti na mojem trebuhu, sta si odpoãila; gledala
sta name z izbuljenimi oãmi, kazala sta name in se razgovar-
jala natihoma. Tesno mi je bilo pri srcu, rad bi bil sli‰al in ra-

BES

PODOBE IZ SANJ

zumel vsaj besedo. Ali prav v tistem hipu se je oglasilo nad
menoj dvoje sinic, tenko in razloãno. »Bojim se kragulja, ali
bolj se bojim ãloveka!« je rekla ena. »Kragulj je laãen, ãlovek
pa je hudoben!« je odgovorila druga. âmrlj in mravljinec sta
bila zmerom veãja in zmerom teÏja, ti‰ãala sta me, da sem
komaj dihal. Z vso silo sem zgrabil za odejo, vrgel sem jo raz
sebe in sem se vzdramil.

·el sem iz gozda s pove‰eno glavo, potrt in sila truden. Na

srce mi je tolkla kakor z razbeljenim kladivom beseda za be-
sedo:

Vsem sije to majsko sonce, ãmrlju in mravljincu, sinicam

in ‰ãinkovcem, praproti in ‰marnicam, hrastom, smrekam in
borovcem, vsem boÏjim stvarem, le ãloveku ne, ãloveku, ki
ima du‰o, razum in voljo, le srca ne. —

BES

PODOBE IZ SANJ

PETER KLEPEC

do ‰e pozna to lepo staro zgodbo o Petru Klepcu? Kar
vas je mlaj‰ih, je ne poznate veã; zato vam jo povem, ka-

kor mi je ostala v spominu.

Peter Klepec je bil bajtarjev sin; dali so ga Ïe zgodaj boga-

temu gospodarju za pastirja; zjutraj je gnal govedo na pa‰o,
zveãer s pa‰e; tako je Ïivel v miru z Bogom in z ljudmi, dok-
ler niso tovari‰i pastirji spoznali, da je slabiã. Imel je namreã
Peter tenke kosti, droben Ïivot in belo koÏo; nekoã so se mu
usule po licih solze in to je bil njegov poglavitni greh. âlovek
je po svoji naturi k hudemu nagnjen. Ko so tovari‰i videli te
solze, niso od tiste ure privo‰ãili Petru nobene prijazne bese-
de veã. Kdorkoli si je izmislil, ga je suval in pretepal, kar tako
na lepem, zaradi srãnega veselja. Naredilo se je samo ob sebi,
da je bil hlapec prav vsakemu in vsem, ‰e takim tovari‰em, ki
niso bili niã moãnej‰ii od njega. Nazadnje so ga draÏili in za-
smehovali, na cesti Ïe paglavci, skoraj ‰e samosrajãniki. Pe-
ter se ni upiral nikomur, nikoli ni zamahnil; ker vedel je, da
bi tedaj vsi hkrati planili nanj, na suÏnja, ki se je spuntal zo-
per gospoda. SluÏil je vdano in potrpeÏljivo; ni le ubogal, kar
so mu ukazali, temveã tudi radovoljno se je poniÏal, kadar-
koli je dala prilika; mislil je v svojem ãistem srcu, da bi tako
ganil njih zakrknjenost; ali ni je ganil, ker se kaj takega ‰e
nikoli ni primerilo. Kolikor svetej‰a je bila njegova pohlev-

BES

PODOBE IZ SANJ

nost, toliko okrutnej‰li so bili gospodarji; ni je slaj‰e pijaãe,
kot je solza nebogljencev, kveãjemu ‰e kri sirot.

Ko je bila mera njegovega trpljenja polna do roba, se je

spomnil Peter Klepec, da je v nebesih Bog, ki je praviãen. Bil
je ãisto sam, videl je visoko nebo nad seboj, ki je milo in toplo
gledalo nanj, razjokal se je iz dna svojih boleãin, pokleknil je
ter molil:

»Bog nebe‰ki, praviãni, ki si vse videl, daj mi moãi! Umreti

bi moral od vsega hudega, ãe me ne usli‰i‰. Saj je razbiãano
to moje ubogo srce, da ni za nobeno rano veã prostora. Dru-
gim sonce, meni noã; drugim veselje, meni bridkost brez kra-
ja. Dolgo je Ïe, truden sem, ne morem veã. Odre‰i me, o Bog
praviãni, daj mi moãi!«

Tako je molil; nebo se ga je usmililo ter se je odprlo. Angel

boÏji se je spustil na zemljo in je poljubil Petra Klepca, ko je
spal. V tistem trenutku je zadobil Peter ãeznaturno moã tega
angela boÏjega. Ko se je vzdramil, je skoãil bistro na noge,
razleknil se in razmaknil, nato zavriskal od radosti tako
glasno, da so v gozdu za‰umeli vrhovi. Ugledal je staro tep-
ko, mogoãno drevo; objel jo je narahlo z obema rokama ter
jo izruval s koreninami, kakor da bi ne bila mogoãna tepka,
temveã bilka v travi. Tako je preizkusil in spoznal svojo silo.
— Pri‰li so tovari‰i pastirji, zato da bi ga pretepli, ker je bil
noã prespal na pa‰i. Peter je zgrabil enega z desnico, druge-
ga z levico, vzdignil obadva visoko, malo potresel ter ju var-
no posadil na tla. Tovari‰i so obnemeli in popadali oh tolikem
ãudeÏu. In potem —

Zares — in potem? Potem — niã! —
Zgodba o Petru Klepcu nima konca; izgubi se v meglo brez

sledu in glasu. Niã ne vemo, kako se je ‰e nadalje godilo moã-

BES

PODOBE IZ SANJ

nemu Petru Klepcu. Ne pisanja ni ne sporoãila, kako je rav-
nal s svojo moãjo: ali je strahoval in pestil svoje neusmiljene
gospodarje, povraãal jim, kakor so mu bili dajali; ali je mor-
da zakraljeval deÏelam naokoli, vojskoval se in premagal
o‰abne sovraÏnike po vsem prostranem svetu, kakor sam
kralj MatjaÏ. Prav niã takega ne vemo. Vse kaÏe, da je izrval
tisto staro tepko, nato pa Ïivel nadalje miren, tih in vdan,
kakor je bil paã vajen; zvesto je ubogal gospodarja, gonil nje-
govo govedo na pa‰o, kos kruha v culi, ter sluÏil tovari‰em in
vsem ljudem s svojo moãjo in po njih ukazih. Pa da mu do-
brotljivi Bog ni bil poslal le svojega angela iz nebes, temveã
dodelil mu kar svojo neskonãno oblast, bi Peter Klepec ne
vedel, kaj bi z njo poãel; ‰e v napoto bi mu morda bila.

Resniãno: v napoto bi mu bila moã, ne mogel bi je pre-

na‰ati, Ïalosten bi bil zaradi nje. Ker Peter Klepec je sanjal,
sanjal o moãi, milo sanjal ob vroãih poletnih dneh, v senci
pod tisto staro tepko; tako lepe in sladke so bile podobe, ki jih
je gledal s svojim srcem, da bi ga bilo strah, ãe bi se te sanje
nenadoma uresniãile in bi jih ne bilo veã. Pa ãe bi trdega dela
ne bilo, ne trpljenja, ne poniÏanja, ne bridkosti — odkod bi
bile sanje? Bog ga je videl do dna, zato se mu je v svoji mo-
drosti in praviãnosti nasmehnil tisto noã, poslal mu svojega
angela. —

Zdi se mi, da sem ga zadnjiã sreãal, Petra Klepca, ko je po

strmem ilovnatem klancu vlekel silno butaro drv za svojega
gospodarja; oddahnil si je, pogledal proti nebu, otrl si ãelo z
dlanjo ter vlekel, vlekel dalje. Pogledal sem ga in sam ne ve,
kako se mi je storilo: razjokal sem se od Ïalosti in sramu. —

BES

PODOBE IZ SANJ

OBNEMELOST

alostne in dolge so zdaj noãi, meni in tebi; od veãera do
polnoãi grenke misli, od polnoãi do jutra puste blodnje.

Zadnjiã se mi je tole sanjalo:

Zagozden sem bil med ljudi, ki so se gnetli na velikem,

ograjenem prostoru, podobnem ovãji staji; nisem razloãil, ali
je bilo nad nami nizko sivo nebo, ali je bila streha od rosnega
jekla; vzduh je bil gost in strupen, kakor mlaka.

Brez ‰tevila ljudi je bilo, glava ob glavi, lice ob licu; poznal

sem vse. Ne po imenih, le napol po obrazih, toda videl sem
jih vse Ïe nekoã, kjerkoli. Bili so otroci, mladeniãi in starci,
mo‰ki in Ïenske; gnetli so se in prerivali vsekriÏem in vse-
vprek, kakor raki v jerbasu. Iz daljnih in bliÏnjih pokrajin in
krajev so se bili zbrali na tem tihem semnju brez ‰otorov,
brez kramarjev, me‰etarjev in kupcev; videl sem kmete izpod
Grintovca in izpod Nanosa, od Zilje, od Savinje in od Krke,
iz Prekmurja in iz Vipav‰ãine, s Posavja in z blagoslovljene
Ljubljanske ravní. Razloãil sem jih po no‰nji, po laseh in ãe-
ljustih in posebno po oãeh. Mrzlo in mrko je gledal rjavi ãlo-
vek izpod Nanosa, zami‰ljen je bil oni od Zilje, kakor da nik-
jer ni domaã, Ïivo je pomeÏikaval sejmar od Krke, nemarno
se je smehljal Ljubljanãan. Med kmeti in kmeticami, hlapci in
deklami, tr‰kimi branjevci, vozniki, ãevljarji, kovaãi, potepu-
hi, beraãi, tatovi. in drugim ljudstvom je bila posejana duhov-
na in posvetna gospoda: rejeni Ïupniki, tenki kaplani, cesar-

BES

PODOBE IZ SANJ

ski in deÏelni pisarji, davkarji in dacarji, ãemerni uãitelji in
veliko ‰tevilo zakrknjenih biriãev.

Vsa ta pisana in ãrna mnoÏica je molãala. Zares, ‰e drsa-

joãega, pritajenega koraka ni bilo ãuti, ‰e diha ne vzdiha ne
iz teh tisoãerih teles, ki so se prerivala, gnetla in du‰ila brez
glasu. Ti‰ina je bila tolika, da je sama sebe sli‰ala; ‰e glas tro-
bente angelove v dolini Jozalat bi ne bil tako stra‰en.

Spoãetka se mi je zdelo, da molãi ta semanja mnoÏica le v

skrbljivem, nemirnem priãakovanju in da ne obãuti posebne-
ga strahu, tudi ne utrujenosti, ne lakote in ne Ïeje. Oãi so sre-
pele napeto, ustnice so bile tenke in stisnjene, izpod njih so
‰trlele trde ãeljusti; malokdaj se je drug ozrl na drugega in ‰e
takrat je bil pogled nagel in nezaupljiv. Treba je bilo, vsa zna-
menja so priãala, vsaka Ïila pod koÏo je koprnela, da se takoj,
nemudoma, ‰e ta hip zgodi nekaj silnega, nadvse pomemb-
nega. Kaj pa da bi tisto bilo, ni vedel nihãe med njimi. Priti je
moralo, na vsak naãin, karkoli, ãeprav neznana strahotna
smrt in vesoljni konec.

Îiveli so vsi edinole v tem priãakovanju, za nobeno drugo

stvar in misel ne; polastilo se jih je popolnoma, ãisto popilo
jih je, tako da ni bilo kraja veã ne za ljubezen ne za sovra‰tvo,
ne za ãednost in ne za greh, kakor da so bili od rojstva ustvar-
jeni za to edino uro, za dogodek, ki je blizu.

Oãi, ki so gledale nemirno, so se ‰irile ãeznaturno, so ka-

zale golo belino; tenke ustnice so bledele; to je bil strah, pri-
ãakovanja temni sin. Gibanje, razmikanje in druÏenje ni po-
nehalo ne za trenutek; veter je zibal Ïito na polju, klasje se je
priklanjalo in dvigalo v dolgih valovih. Ali niti eden med vse-
mi se ni ganil s svojega mesta, ‰e za ped ne. Bilo je beganje
brez korakov, prerekanje brez besed, vpitje brez glasu. K

BES

PODOBE IZ SANJ

tlom so bili prikovani, drug na drugega priklenjeni, in vendar
so hodili zasopljeni, brez nehanja, kakor oslepeli, obtopeli
suÏnji, ki v veãnem kolobarju kalajo vodo iz gospodovega
vodnjaka. Videl sem, kako so ãrno zatekale oãi, kako so se
nabirale rdeãe pene kraj usten; to je bila groza, ki strmi brez
besed, brez misli in du‰e; in ne ve, kam strmi.

âe je v priãakovanju in v grozi kak‰na misel, je ena sama:

da bi Ïe bilo, da bi se zgodilo, pa bodi in se zgodi karkoli! âe
je kak‰na Ïelja, je le ena: storiti, stopiti, prijeti, hiteti naproti
— kam? — kamorkoli! Ne miru! Oãi bi rade gledale, bi spo-
znale, same bodo planile iz jam! Roka bii udarila, zgrabila, pa
ãe zgrabi sámo smrt za golo ãeljust! Saj smrt je le ena in je
boÏja, priãakovanje pa je tisoã kriviãnih smrti. Odprite se,
vrata, prikaÏi se, sodba; stra‰nej‰a nisi od strahu!

Dalj‰i in vi‰ji so bili valovi, ki jih je gnal vihar preko mraã-

nega polja.

Kakor za kazen in v zasmeh se je tedaj sodba sama zapisala

na ta lica, spaãena od groze; in stra‰nej‰a je bila od strahu.

Zares, to brez‰tevilno mnoÏico je pre‰inil trepet in ‰lo je

od srca do srca: bodi zaklet v priãakovanju, v strahu zaklet in
veãni obnemelosti! Uteãi bo‰ hotel, pa ne bo‰ vedel kam, tudi
nog ne bo‰ ganil! Zavpil bi rad v svoji boleãini, pa ti bo grlo
zadrgnjeno; in ãe bi zavpil, bi te nihãe ne ãul; prosil bi rad v
svojem poniÏanju, pa ne bo‰ vedel kóga; in ãe bi prosil, bi te
nihãe ne usli‰al; umrl bi rad, laãnemu in Ïejnemu ti bo smrt
bolj zaÏelena od jedi, in pijaãe; toda ne bo‰ umrl, temveã
umiral ho‰ vsak trenutek in brez konca; Ïivel bo‰ neÏiv, sam
sebi v sramoto in gnus, plamen brez gorkote, beseda brez
glasu, telo brez du‰e! Tako je bilo zapisano na okamnelih li-
cih, v na steÏaj odprtih oãeh.

BES

PODOBE IZ SANJ

Takrat so planile od vseh strani proti visoki ograji beÏne

sence — njih du‰e so bile; plezale so kvi‰ku, lovile se, grabi-
le z dolgimi rokami, padale so, nobena ni pri‰la do vrha; in
telesa so bila vkovana k tlom, Ïiva neÏiva.

Krik neznane bolesti je presunil ti‰ino, krik iz prsi mojih

lastnih; in niãesar ni bilo veã. —

To se mi je sanjalo zadnjiã. Oj Ïalostne in dolge so zdaj

noãi, meni in tebi! —

BES

PODOBE IZ SANJ

LEDA

a prostranem tabori‰ãu, pred pustim obliãjem nizkih,
rdeãih barak, se je vadilo tisoã vojakov in veã. Mrzlo ju-

tro je bilo; suha megla je rezala v koÏo, na razhojenih, trdih
tleh je leÏala slana, starim rekrutom je viselo ivje od brk. Sun-
koma, z lesenimi koraki so se premikale vrste naprej in nazaj,
na desno in na levo, strinjale so se in razmikale, mahoma so
padle na trebuh kakor poko‰ene, vzdignile so se prav tako
naglo, korakale v to smer, v ono smer, spustile se v tek ter se
ustavile vkovane pred plotom. Po vsem tabori‰ãu so se raz-
legali rezki, presekani klici v ãudnem jeziku in v glasu, ki je
bil morda zaradi goste megle nenaraven in tuj, kakor zasen-
ãen.

Med sivimi vrstami vojakov je begala, zaletavala se, plesala

v kolobarju, spenjala se kvi‰ku in presunljivo lajala Leda,
nadporoãnikova psica. Lepa Ïival je bila; katere pasme, ne
vem, ker v teh stvareh nisem uãen; imela je svetlo rjavo, kod-
rasto, zelo fino dlako, na trebuhu in pod gobãkom sneÏno
belo; v Ïivot je bila vitka, noge so bile moãne in lepo ra‰ãene,
rep ko‰at, uhlji dolgi in viseãi; gobec je bil ‰piãast, skoraj li-
siãji, nadvse neÏen in poln Ïivljenja; in iznad gobca je gledalo
dvoje pametnih, velikih, rumenkasto rjavih oãi, ki so se vÏi-
gale in so uga‰ale kakor plamen v vetru.

Nihãe se ni zmenil zanjo, ãeprav je kazalo, da bi rada po-

vedala vsem ali vsaj enemu nekaj prav posebnega, sila vaÏne-

BES

PODOBE IZ SANJ

ga, kar bi bilo potreba sli‰ati in zvedeti brez odla‰anja, ‰e tisti
trenutek. Vzpela se je s prednjima nogama na prsi rekrutu,
pogledala mu naravnost pod brke, da mu je ivje skopnelo v
njeni vroãi sapi; on pa ni trenil z oãesom, ne ganil se ni; ker
prav tedaj je bil udaril skozi meglo rezek klic: »Ha-a-tá!« Ob
tem klicu so stale vrste kakor okamnele; o Ïivljenju je priãal
samo beli sopar, ki se je dvigal iz ust in nosov. Psica je zala-
jala zategnjeno in Ïalostno ter je s pove‰enim repom pobeg-
nila za barako; in nihãe se ni zmenil zanjo.

Opoldne, ko je belo zimsko sonce trudno pomeÏiknilo izza

megle in ivja, sem ‰el preko dvori‰ãa. Na ped zemlje za ba-
rako je sijalo sonce in je popilo slano; tam je leÏala psica. Sa-
ma je bila, dremala je z napol zaprtimi oãmi. Sklonil sem se
k nji, poboÏal jo po mehki dlaki, pogledal ji od blizu v rosni
gobec; ‰e z repom ni zganila, oãi pa so bile mirne in tuje, so
nejevoljno vpra‰ale: »Poãemu si pri‰el?« Kakor osramoãen in
poniÏan sem se vrnil v barako. Malo kasneje je hitel tam
mimo neroden rekrut s kositrno skodelo juhe v rokah; psice
ni videl, spotaknil se je obnjo, zvrnil se na kolena ter si razlil
vroão juho po obrazu in jopi; tudi zanj se ni zmenila, on pa
je zakriãal od jeze in boleãine ter hitel dalje.

Tisti veãer sem kmalu legel na slamnico; premraÏen sem

bil in bolan in pusta praznota je bila v mojem srcu. Tudi dru-
gi so polegli in luã je ugasnila nad nami. Svetlo pa je bilo ‰e
toliko, da sem razloãil nad vzglavji tovari‰ev pla‰ãe in pu‰ke
v dolgi vrsti, na policah skodelice, Ïlice in ostanke ãrnega
kruha; razloãil sem tudi kriÏasto tramovje pod nizko streho
barake, vislice ob vislicah. Kolikor dalj sem gledal v mrak,
toliko bolj se je razmikal pred mojimi oãmi; ne vem, odkod

BES

PODOBE IZ SANJ

je svetila ta luã, ker noã je bila temna zunaj, okna pa so bila
skrita in z navlako zastrta.

Dolgo nisem zaspal; zeblo me je v noge in v Ïivot; ‰e huj‰i

mraz pa je bil v moji du‰i, ogreti je ni mogla nobena misel.
Sli‰al sem, kako so se izmuãeni in nemirni premetavali tova-
ri‰i po svojih slamnicah; v polspanju so hropeli, vzdihovali in
povzklikali. âasih se je kateri vzdignil, ozrl se z belimi oãmi
zaãuden po baraki ter se nato zagrnil preko glave. Sli‰al sem
jih ‰e in videl, ko mi je bilo Ïe topleje krog prsi in sem ãutil
napol bedeã, da veã ne bedim.

Zazdelo se mi je, da sem doma, da sedi za mizo Marijan,

moj uãenec, ter postavlja lesene vojake v vrsto. Njegova roka
je zelo drobna, pa vendar je mezinec véãji od celega vojaka
s pu‰ko in bajonetom. Z dvema prstoma zgrabi modro po-
barvanega moÏica za glavo ter ga potisne v vrsto nato zakliãe
s tenkim glasom: »Ha-a-tá!« — in moÏici se res ne ganejo.
Nenadoma odpre Marijan usta na steÏaj in ne more zavpiti
od neznanega strahu. PrikaÏe se kocinasta ‰apa in pomete z
enim mahom vso pisano ãeto z mize, da se ropotoma razko-
tali po tleh. Med zavrÏene vojake, ki leÏe kriÏem in mole kvi-
‰ku lesene noge, se zvrne Marijan sam in nikjer ga ni veã.
Poleg ‰ape, ki se zmagovito opira ob mizo, se prikaÏe druga
in nad ‰apama ‰piãast gobec. To je Leda.

Nikoli nisem obãutil tolike in tako ãudne groze kakor v

tistem trenutku: bila je groza, da sem nepripravljen, z vsemi
svojimi grehi, v vsej svoji niãevosti in sramoti stopil pred sod-
nika. Zavedel sem se, da nisem doma in da ne sedim za mizo,
temveã da leÏim na slamnici v baraki; ‰e globlje pod to za-
vestjo sem slutil, da spim. Pa nisem mogel odvrniti ne pogle-
da ne misli od teh svetlih, rjavih oãi, ki so mirno izpra‰ujoãe

BES

PODOBE IZ SANJ

strmele naravnost name; ‰ape so slonele na mojih prsih, ros-
ni gobec je bil tik pred mojimi usti. V oãeh, teh mirno vpra-
‰ujoãih, je bilo neusmiljeno zaniãevanje, je bila tista premoã
duha, pameti in dobrote, ki z enim samim pogledom razgali
o‰abno niãevost ter jo zaluãa v zasluÏeno sramoto. Straho-
petneÏ bere obsodbo, pa v strahopetnem upanju in v straho-
petni grozi ãaka, da jo oznani sodnik naglas. Bal sem se in
tresel, da se odpre ta ‰piãasti gobec; v lica mi je iz du‰e segal
mraz, ganiti nisem mogel ne z roko ne s trepalnico. —

Zunaj, od daleã, je zalajalo zategnjeno in Ïalostno; zvrnilo

se mi je raz prsi, zavzdihnil sem, truden, neutolaÏen. Ugledal
sem izmuãene obraze tovari‰ev, voja‰ke pla‰ãe, pu‰ke v vr-
sti, pod streho barake kriÏasto tramovje, vislice ob vislicah. —

BES

PODOBE IZ SANJ

EDINA BESEDA

ed najbolj zgodnjimi in najbolj razloãnimi spomini

izza otro‰kih let mi je spomin na Smrt. Bila je velika,

prazna soba, morda le v spominu tako velika in prazna; v ko-
tu kraj peãi je stala postelja, zastrta od stropa do tal z zeleni-
mi cunjami; tam je leÏal na‰ stari oãe ves ãas, kolikor sem ga
poznal. Îivega vidim komaj ‰e za meglami; ãemeren obraz,
sivkasta, zgrbljena lica, debela spodnja ustna, od katere je
kapalo na kroÏnik in na odejo, kadar je poãasi, s tresoão roko
nesel Ïlico k ustom. Njegovega glasu ne sli‰im veã in zdi se
mi, da ga zares nikoli nisem sli‰al. Zdaj je leÏal na ãistih, be-
lih rjuhah in se ni ganil; sveãe so gorele kraj postelje, v sobi
je di‰alo po loju, vse je bilo prazni‰ko; in rekli so, da je mrtev.
Stopil sem blizu k vzglavju; ni me bilo strah, tudi Ïalosten
nisem bil, ker nisem vedel, kaj da je strah in Ïalost; le radove-
den sem bil sila, kaj da se bo nenadoma prikazalo posebne-
ga na tem sivkastem obrazu, kaj da bo mahoma presekalo in
na obe strani prevrnilo ta ãudni mir in to po loju di‰eão ti‰ino
in kdaj da se bo zganila ta debela spodnja ustna ter izpre-
govorila naglas. Kajti oãitno mi je bilo, da stoji prav tik za to
ustno beseda, ki ãaka, da stopi nanjo ter se razodene ljudem;
kakor stoji ãlovek za durmi, drÏi za kljuko ter se le ‰e za
trenutek obotavlja, da pritisne nanjo. Zdelo se mi je, da se
tudi vsi drugi ozirajo po tej besedi, da je vse Ïe doloãeno in

BES

PODOBE IZ SANJ

pripravljeno. le besede ‰e ni in da je samo zaradi nje ta praz-
ni‰ka ti‰ina in ta zlovoljni, trepetajoãi, nemirni mir.

Nekoã so raznesli po na‰em kraju, da je umrl zakrknjen

brezboÏneÏ, ki se mu ‰e na mrtva‰ki postelji pozna, da se ni
bil spravil ne s tem ne z onim svetom; pravili so, da mu je
obraz od sile grd in spaãen in da vsakogar obide groza, kdor
ga pride kropit. ·el sem tja, da bi ga videl. Sam je leÏal v izbi,
ki je bila gola kakor skedenj; dvoje sveã mu je gorelo. Prav res
je bil v obraz teman in trd, samosvoj; ko‰ate obrvi so visele
na trepalnice, neobrita, moãna ãeljust je ‰trlela visoko in je
bila kakor od kamna. Ali groza mi ni segla od teh ko‰atih
obrvi, ne od kamnite ãeljusti, tudi ne od silnih rok, ki so se
oklepale razpela kakor ugrabljene dedi‰ãine; temveã strme-
la je name z usten, teh stisnjenih, pod ostrim zobom zgri-
zenih, ki bi na ves glas povedale, do samih nebes zavpile be-
sedo, kakor je ãlove‰ko uho ‰e nikoli ni sli‰alo. Îe je bila iz
dna vsega spoznanja planila do roba, do duri, stresla Ïe roÏ-
ljaje za kljuko; tedaj se je zavrtel kljuã zadnjikrat in za zme-
rom, zob se je zasadil v ãrno kri. In ustne se niso genile veã.
Na zaklenjenih durih pa se je poznalo, kdo je stal pravkar tik
za njimi, kdo je trkal nanje, preden je okamnel.

V mojem spominu je sveta podoba; mnogo let je Ïe tam,

zmerom na enem mestu, mojim oãem zmerom enaka, ãeprav
bi morda kdo drug sodil, da je Ïe zaãrnela in da le moje srce
vselej posebej ustvari po svoje njen prvotni obraz; malokdaj
se ozrem nanjo, pa vendar vem, da bi brez nje bila pusta in
gola moja izba; in ãe bi ‰la od hi‰e, bi ‰el z njo boÏji blagoslov.
To je tista noã, ki sem jo prebedel ob mrtva‰ki postelji svoje
matere. Zdaj se mi dozdeva, da sem bil vso tisto noã popol-
noma vdan in miren, mirnej‰i, nego kdaj poprej; nikak‰ne

BES

PODOBE IZ SANJ

potrtosti, nikak‰ne tesnobe nisem obãutil, za ãudo lahkotno
in svetlo je bilo v moji du‰i, kakor osvobojena je bila, od ne-
kod z vi‰ine je gledala na to mraãno izbo, na tenke, dolge pla-
mene sveã, na beli materin obraz in name. Nikoli nisem bil
tako blizu tisti zadnji, edini besedi, ki se ustavi ãloveku na
ustnicah, kadar prestopi prag na ono stran. Materin beli ob-
raz se je smehljal; njene tenke, ozke ustnice niso bile ãisto
zaprte, v spodnjo se je bil vsesal en zob; in prav ta zob, se mi
je zdelo, da je podelil ustnicam in njih smehljaju tisti posebni
izraz, ko ãlovek komaj ‰e strpi, da bi v zmedi trpljenja, slepo-
te in zmot zaklical besedo, ki bi z enim mahom obsvetlila,
prenovila, odre‰ila vse, kar je, od konca do kraja. Tisto noã
sem sli‰al te besede rahlo trkanje na duh svojega srca, sli‰al
Ïe njeno nerazloãno ‰epetanje. Slutil in obãutil sem jo zdaleã,
kakor sluti ãlovek ‰e za meglami jutranjo zarjo in obãuti s
sladkim trepetom njeno toplo svetlobo, ko ne vidi oko ‰e ne
kapljice luãi. In vselej, kadarkoli se ozrem na sveto podobo v
svojem spominu, sli‰im ‰epetanje neizgovorjene besede, ka-
kor se je utrnila svetla iz ãeznaturnega spoznanja, ki nam ni
dodeljeno, iz vesoljne ljubezni, ki je ne poznamo; in milo in
gorko mi je pri srcu, osvobojeno je.

Vse, kar je ãlovek govoril v svojem Ïivljenju, od prvih jec-

ljajoãih vzklikov preko mladeni‰kega vriskanja in mo‰kega
modrovanja do beteÏnih vzdihov in stokov starca, vse to,
mislim, da je le neprestano, nerodno in prazno posku‰anje,
da bi povedal, kar se ne da povedati, da bi odklenil, kar osta-
ne neizprosno zaklenjeno do poslednjega trenutka. V njem
kljuje slutnja onega, kar je tam, na drugi strani; slutnja, ki ne
da poãitka ne srcu ne pameti, ki je zaãetek vsega Ïlahtnega in
vsega nizkotnega, dobrega in hudega, pravice in krivico, le-

BES

PODOBE IZ SANJ

pote in odurnosti; in ‰e te slutnje same, ki je njegovo Ïivlje-
nje, ne more utelesiti v trdo besedo. Pa pride ura, ko leÏi utru-
jen na visoki blazini, ko mu priÏgo blagoslovljeno sveão, ko
mu slepo strme v strop osteklenele oãi; tedaj se sunkoma raz-
makne silni zastor, bliskoma plane luã iz vi‰in, v trpljenju in
zmotah zaÏelena ruã, sijajna dopolnitev slutnje; in vse je jas-
no; ustnice se odpro, da bi naglas povedale vsem Ïivim lju-
dem, kar edino je vredno in potrebno povedati; odpro se in
utihnejo …

Sanjalo se mi je zadnjiã, ko so bedele oãi, pa niso videle

dneva, da grem trudoma po poloÏnem brdu vkreber. Jutranje
sonce je sijalo toplo in prijetno, prav kakor je sijalo prej‰nji
dan in Ïe mnogokdaj. Od vznoÏja pa do vrha je bilo brdo po-
suto s trupli ljudi, ki so leÏala vsepoãez in vsekriÏ, kakor raz-
metane snopje na Ïitnem polju; in kolikor je bilo ‰e trave, je
bila povaljana in krvava. Na vsakem obrazu, na vseh tisoãe-
rih je molãala beseda, ki se je bila ustavila na robu usten. Po-
kleknil sem, pristavil uho prav do teh posinjelih usten, da bi
sli‰al zamolklo trkanje, razloãil vsaj ‰epet tega zapoznelega
vzklika, ki bi enkrat za vselej vse razodel. Ustnice so ostale
neme, se niso ganile; le nebesa so sli‰ala njih edino, stra‰no
besedo; ãlovek, ki bi jo sli‰al, bi ne sli‰al nikoli nobene veã.

BES

PODOBE IZ SANJ

SENCE

li je mogoãe, da se je to zares primerilo? Primerilo se
med Ïivimi ljudmi, ob belem dnevu, pod soncem, ki je?

— âlovek ne verjame in ne obãuti, da je resniãno, kar je zanj
preogromno, v svoji podobi do brezobliãnosti spaãeno in
pretirano; kar plane predenj nenadoma, tuje, ãe stra‰no ali
sme‰no; kar ga ãez vsako mero poniÏa ali poveliãa; vse, kar se
neznano privali na njegovo pot, da mu zastane korak in pa-
met obmolkne. Morda je tako, da ima ãlovek, vsak posebej,
svoje merilo za doÏivljaje, ki so mu tako rekoã od vsega po-
ãetka namenjeni po njegovi naturi in moãi. Kar je onstran
tega merila, ne velja, gre mimo njega, ni resniãno. In udarec,
ki bi junaka pobil ob tla, ne zadene slabiãa. DoÏivljaji, ki so
presegli mero, ostanejo za ãloveka brez pravega znamenja,
brez posebne boleãine, brez velike ‰kode ali koristi. Kolikor
jih je ‰e v spominu, so megleni, nedoloãni, podobni licu, ki ga
ugleda ãlovek v sanjah in ne ve, kdo da je, kje in kdaj da ga je
poprej Ïe videl. âe hoãe razbistriti, kar je bilo, ustvariti si
popolno sliko, je ta slika nova, ni verna; in tudi ni jasna, ni
Ïiva, zato ker je ãudno tuja, ãudno daljna njegovemu srcu.
Podobe so sence, valovite, komaj razloãne; govore v napol
razumljivem jeziku, njih koraki ne odmevajo, njih smeh je
brez zvoka; in mahoma se pogreznejo v niã.

Stotisoãi padajo; ali jih vidi‰? Ne vidi‰ jih, niti ene solze ‰e

nisi prelil zanje. âe bi te zob zabolel, bi begal brezumen po

BES

PODOBE IZ SANJ

izbi, bi vzdihoval in klel. Prevelik je ãas, zato gre mimo tebe;
‰ele tvoj vnuk bo trepetal in bo vriskal, se bo jokal in smejal.
âez mero je vse, kar je; pogled je zastrt, srce je otopelo; ãlo-
vek gleda silne fantome, ne razloãi jim oblik, ne spozna njih
grozote in ogromnosti; strahoma se skrije v tesno lupino bo-
leãine, ki mu je bila namenjena in ki jo more premagati. —

LeÏal je na Gradu, na tleh, na nizki slamnici; v tilniku ga je

bolelo, ker ni bilo vzglavja. Po sobi se je gnetlo in prerivalo
mnogo ljudi; brez opravila so bili, ali vsem se je nekam mu-
dilo, vsi so bili nagli in hlastni v svojih kretnjah, razdraÏeni v
besedah, prisiljeni v smehu. Nekateri so leÏali in spali, glavo
skrito med komolce. Nikoli poprej ni videl teh ljudi in ga niso
zanimali. Bilo mu je, kakor da je na plesi‰ãu in da se mu je
brigati za soplesalce le toliko, kolikor ga motijo. od prve ure,
ko je Ïivel med njimi, se mu je zdelo, da so vsi v nekak‰ni
megli, v gostem, z rumenim prahom napolnjenem, komaj
prozornem vzduhu — in prav tako se mu je zdelo, kadar je bil
na plesi‰ãu. Stopil je kdo ãasih nenadoma tako blizu predenj,
naravnost iz megle, da je bil ves kakor od rezke luãi obÏarjen
in da bi mu lahko pogledal v du‰e dno; in se je takoj v meglo
povrnil. Prerekal se je z nekaterimi, smejal se z mnogimi, raz-
govarjal se veselo in naglas; ali »na drugem kraju«, v srca
drugem kotu je obãutil, da je tako ravnal v sanjah, da je bil
senca med sencami.

Vedel je, da jezdi preko vesoljne zemlje Bocklinov stra‰ni

jezdec, nasilna smrt. Vedel je, da se pod svetopisemskega ko-
nja kopiti ru‰ijo in porajajo svetovi, da nosi ogenj v svoji grivi,
kugo v svoji sapi. Tako je nadalje ‰e vedel, da je to sámo nje-
govo Ïivljenje na slamnici in v druÏbi senc podobno mrzle-
mu dihu, ki ga po‰lje zunanji vihar skozi ‰pranjo ob oknu na

BES

PODOBE IZ SANJ

posteljo lenuha. Potrudil se je ãasih, da bi si natanko razloÏil,
kje da je in ãemu; in da bi spoznal svoje dobe strahotno ve-
liãino, kakor jo je zdaleã slutil. Ta trud pa je bil prisiljen in
neodkritosrãen; kakor da bi bral zgodovino kitajskega cesar-
stva, si prigovarjal, da je sila zanimiva, ter hkraii zehaje obãu-
til, da ga ne zanima ãisto niã. Zalotil se je celo, da mu je bilo
dolgãas in da se mu je zadremalo ob belem dnevu. ·e te sen-
ce, ki so se gnetle in prerivale po sobi, so bile nerazloãne sen-
ce le zategadelj, ker jih je bil na kopico nagrmadil zunanji
vihar.

Njegovo resniãno Ïivljenje je bilo vse drugje; bilo je v kra-

jih, v upanjih, spominih, ki niso bili v prav nikak‰ni zvezi s
tem Ïivljenjem med sencami. Posegel je s smehljajoão ljubez-
nijo daleã nazaj v najmlaj‰a svoja leta. Domislil se je svoje
prve prave ljutbice, srne, rjavooke Anke, in spreletelo ga je po
telesu kakor pritajeno ihtenje. Anka je bila mrtva; komaj so
bile izpregledale njene oãi, so Ïe ugasnile. Dalje je romal nje-
gov spomin od groba do groba; mnogo jih je bilo, ob malo-
katerem je stalo znamenje. Ob‰la ga je grenka, neusmiljeno
pekoãa zavest, da med vsemi tistimi, ki so tiho spali, ni bilo
niti enega, kateremu bi nikoli ne bil storil krivice. Z grozo je
pomislil: »Med ranami, ki so parale njih srca, je bila vselej
tudi ena od mojega noÏa!«

Okrenil se je k tovari‰u, ki je leÏal poleg njega na slamni-

ci.

»Ti, ve‰ kam se napotim koj, kadar pojdem odtod? Narav-

nost k oãetu. Star je in ãisto sam. Îivela bova kakor dvoje zve-
stih prijateljev. âe mu olaj‰am eno samo veãerno uro Ïivlje-
nja, bo obilo tolaÏbe za vse, kar sem kdaj storil hudega nje-

BES

PODOBE IZ SANJ

mu in drugim. Tako bo vsaj eden med mnogimi, vsaj eden, ki
bo ‰e v grobu smehljaje in brez oãitanja mislil name!«

Tovari‰ ga je pogledal z zamolklim oãesom, pomislil je, na-

zadnje je rekel:

»Danes dopoldne sem govoril s svojo nevesto.«
»Kaj je povedala?«
»Niã posebnega. Zdaj, ko padajo stotisoãi, kakor bi travo

kosil. Povedala je, da ti je oãe umrl; Ïe pred tednom dni«

»Pa kaj je drugega ‰e povedala?«
»Niã novega … Po Visli plavajo trupla kar od brega do bre-

ga … in po Drini… «

»Ali je morda rekla, da je umrl oãe ãisto sam?«
»Menda ãisto sam … «
Vzdignil se je s slamnice teÏak in truden, ozrl se je po ce-

stah, ki so se do stropa majale pred njim, nato se je napotil na
hodnik. Ko se je vrnil, je bil bled in star. —

BES

PODOBE IZ SANJ

VESELEJ·A PESEM

red mnogimi leti sem poslu‰al na Dunaju deveto simfo-
nijo Beethovnovo. Med vsemi oblikami umetnosti mi je

glasba najbolj tuja in obenem najbolj ljuba. Vse teorije so mi
zaklenjene in zapeãatene; ‰e not ne znam brati. To popolno,
sramotno neznanje pa se ãisto prijazno druÏi s prav poseb-
no, skoraj bolno obãutljivostjo za zvok, za ubranost in neu-
branost. Vsaka melodija je bitje zase, ima svoj telesen obraz,
svoj Ïiv pogled, svojo besedo in kretnjo. Vsaka odpre vrata na
steÏaj mislim in spominom brez ‰tevila; in vsaka pesem je
doÏivljaj, ki ostane v du‰i neizbrisljiv.

Vzdignilo se je iz globoãin, planilo je kakor silni krik ãlo-

veka, ki je sam in v eni sami uri obãutil vsega ãlove‰tva in
vseh vekov gorje. Prosilo je, vpilo do nebes, do samega Boga.
»Da bi ‰el ta kelih mimo mene!« Do dna ga je izpil ãlovek.
Najhuj‰o boleãino je okusilo srce; ali razodelo se je takoj, da
je bila ta boleãina samo posku‰nja za silnej‰o, samo ozna-
njenje zadnjega, najglobljega trpljenja. Vse, kar odeva meg-
lena beseda trpljenje, se je vzbudilo, je zaÏivelo devetkratno
Ïivljenje. Greh, kesanje, strah … niã veã besed; ali je treba
vseh, ali nobene. Tej veliãastni pesmi o poniÏanju in pove-
liãanju ãloveka bi mogel napisati tekst kveãjemu Shakespea-
re; in ‰e on bi jecljal.

»Prijatelji, ne take pesmi! Drugaãno zapojmo veselej‰o!«

BES

PODOBE IZ SANJ

To je bil tisti trenutek, ko je srce Ïe omagovalo pod stra‰no

teÏo, ko je trudno in vdano pogledalo smrti v oãi.

»Drugaãno zapojmo, veselej‰o!«
Iz vesoljne noãi so ‰vignili tenki, svetli plameni. Od daleã,

daleã onkraj zvezd so zazvonili angelski glasovi; ‰e narahlo
najpoprej, zamolklo, da jih je komaj razloãilo uho; srce pa jih
je sli‰alo, se je dramilo, je zavzdihnilo v radostnem upanju.
Hitreje kakor jutranja zarja se je bliÏala nebe‰ka luã, se je bli-
Ïalo odre‰enje in poveliãanje; z vsemi zvonovi, od vseh strani
obzorja, z boÏjega neba in iz zemlje globoãin je potrkavalo
vstajenju — — —

Na tisti veãer in tudi na tisto noã, ki sem jo prebedel, se

spominjam zdaj. Kamorkoli pomislim, koderkoli i‰ãem, ne
seÏem drugam nego v nemo bolest in v otrplo brezupnost.
Kjer je ‰e kaj radosti, je nezavedna, blazna hinav‰ãina, je hri-
pav smeh, komaj ‰e podoben stra‰nemu »scherzu« simfonije.
âutim, da ovija led moje srce; da klone v prah moja du‰a, da
ona, prej tako veselobesedna, jeclja grozote, ki jih ne razu-
mem.

»Drugaãno zapojmo, veselej‰o!«
Pridita vidva, najlep‰a otroka moja, Dioniz in Jacinta! ·e

vselej, kadar mi je bilo teÏko, sta pri‰la, sta se mi zasmejala s
svojim visokim, zvonkim smehom; in dobro je bilo vse.

Zdi se mi, da sem videl tadva nekoã s svojimi pravimi

oãmi; da zares Ïivita nekje telesno, ne samo v mojih blodnih
sanjah. Saj sta bolj Ïiva kakor moji bratje in moje sestre. Po-
znam najrahlej‰o senco ob ustnicah, na licih njega in nje,
vsako luãko v oãeh, najti‰je trepetajoão misel v du‰i. Ni jima
bilo zmerom tako ime; od zaãetka ‰e kr‰ãena nista bila. Ko
sem komaj izpregledal, sem ju ugledal; od vsega zaãetka sta

BES

PODOBE IZ SANJ

blaga in vesela in zvesta hodila z menoj po vseh potih. Tisto
najbolj‰e, najãistej‰e in najvi‰je, ki je bilo namenjeno meni,
mislim, da se je bilo samovoljno iztrgalo in da je Ïivelo ob
moji strani svoje posebno Ïivljenje. Zato je treba do dobre-
ga spoznati vso preãudeÏno lepoto tega Ïivljenja, treba si ga
je osvojiti, kakor je pravica, treba ga je naravnost zgrabiti, ob-
jeti ga z obema rokama, izpiti ga. Jaz brodim po moãvirju, z
bridkostjo obloÏen, onadva, moja, se sonãita na jasni loki.
Pridita!

Saj ni potreba, da bi vaju klical za Dioniza in za Jacinto;

lahko vama je ime Mate in Francka, Lojz in Hanca. lme je
igraãa; kakor se obraz drugaãe nasmehne, tako mu je dru-
gaãe ime. Misel pa je ena, nespremenljiva, stresa s perutmi,
hoãe v vi‰ave; boleãina je ena, eno je upanje. V tej goli Ïalo-
sti, ki je tako trdna, temna in nepremiãna, da ni prostora v
njej ne za strah ne za slast, se prikaÏita; da vaju veselo po-
zdravim, da se zasmejem, ker se Ïe dolgo nisem smejal.

»Drugaãno pesem zapojmo, veselej‰o!«
Obadva prihajata, on in ona; za roke se drÏita tiho gresta;

malo upognjena, s tako mirnim, skoraj trudnim korakom, da
nisem njega nikoli videl takega, nje ‰e celo ne. Zadnjiã sem
bral, kako je vojak ogledaval svojega mrtvega tovari‰a, ki je
leÏal v snegu, vznak. âepica mu je postrani visela globoko v
ãelo; golobrad je bil, v lice ves bel; iz ust pa mu je od vsake-
ga kota usten curljala rdeãa kri v lepem loku. Tovari‰ se je
sklonil globoko ãezenj in je rekel: »Zdaj si dobil bradico, lepo
rdeão bradico!« — Tako je stopil predme Dioniz; in v oãeh
Jacinte je odsevala kri z njegovih lic.

»Drugaãno pesem zapojmo!«
Ni ‰e ãas. Trpi, srce, potrpi, molãi v tej noãi gnusobe, sra-

BES

PODOBE IZ SANJ

mote in bridkosti; molãi in ãakaj. Dioniz in Jacinta nista
umrla, Ïiva sta kakor ti samo, in kmalu bosta praznovala
vstajenje, mlaj‰a, vriskajoãa, ovenãana z nezasli‰ano glorijo.

BES

PODOBE IZ SANJ

KOSTANJ POSEBNE SORTE

unaj mesta, Ïe daleã od prahu in od ljudi, je Ïivel kostanj
v zeleni samoti. Hodili so ga gledat, kajti bil je ãudo svo-

jega plemena. Vzbrstelo mu je popje Ïe zgodaj v marcu, ko so
bile veje drugih kostanjev ‰e otrple, mrzle in gole. V aprilu se
je oko‰atil na bogato s soãnim listjem, prve dni maja pa je Ïe
v svoji razko‰ni radodarnosti trosil belo cvetje vse na okoli.
Trosil je, trosil, po‰iljal svoje svetle metulje z vsakim vetrom
in na vse strani, pa vendar so potrosili prej vsi drugi, ki so se
bili vzdramili kasneje od njega, junaka med njimi.

Jeseni, ko so tovari‰i omagovali, ko se jih je Ïe lotevala dre-

mavica in so spu‰ãali sadje iz trepetajoãih rok, se on ‰e zme-
nil ni za sever in mraz. Njegovo listje je ostalo temno zeleno
in ko‰ato, ‰umelo je v vetru, ali to ‰umenje nikoli ni bilo po-
dobno mrtva‰ki pesmi; veje so se pripogibale globoko, ãasih
prav do tal, ali zravnale so se koj moãno in veselo. Kadar je
stresel junaka mraz, da se je skrãil in stisnil vase, je po dru-
god Ïe gnilo na tleh rumeno in rjasto listje.

Njegova smrt ni bila Ïalostna. Junak leÏe utrujen v travo,

ko drugi vsi Ïe zdavnaj spe, tihi in bledi, brez diha, mrtvecem
podobni. On zadremlje poln zaupanja, da se vzdrami, ‰e pre-
den zasije zarja. Zasope globoko, nasmehne se v sanjah —
veje vztrepeãejo, se zleknejo, sneg se tiho usuje z njih.

Kdor je kdaj sedel pod tistim kostanjem, je bil mlad. Pri‰el

je poln skrbi in hudih misli, ‰el je z vedrim obrazom, veselo

BES

PODOBE IZ SANJ

vriskajoã. Zaljubljenci so tam ljubili bolj prisrãno in bolj zve-
sto nego pod samim boÏjim soncem. Vsak edini list je bil zna-
menje moãi, dobrote in vere, od vsakega edinega je v svetlih
kapljah rosila ljubezen. Priromal je starec ob bergli; ko ga je
obsenãil kostanj, mu je v krvi zapela mladost.

Nekoã se je sanjalo babnici, enooki Marjeti, da leze po tem

ãudeÏnem kostanju zlat hro‰ã. Leze od tal, po deblu, na to
vejo, na drugo; in mahoma je bilo zlatih hro‰ãev toliko, da je
bilo skoraj listov premalo; na vsakem se je sonãil po en cekin.
Tedaj pa se je zgodilo, da se je na enem teh listov po nerod-
nosti spotaknil zlati hro‰ã ter se zvrnil Marjeti naravnost v
naroãje. Zbegan je ‰epal preko trebuha, ãez prsi; nazadnje se
je napotil po razvoÏenih cestah vratu, ãez strme klance ãe-
ljusti in mimo globeli usten naravnost do nosu. Tam je po-
gledal v ãrno jamo in si ni upal naprej. Zato si je skrbljivo og-
ledal noge, da bi si jih popravil in zravnal. Med tem opravi-
lom pa je v svoji nemarnosti zadel ob veliko ãrno kocino, ki
je strmela iz jame. Takrat je Marjeta kihnila in se je vzdrami-
la. Zlatega hro‰ãa ni bilo veã nikoli in nikjer.

Ko se je vzdramila babnica, enooka Marjeta, je premislila

svoje sanje. Dognala je brez teÏave, kaj da pomenijo; saj tako
bi storil vsakdo med nami.

·e preden je v Dravljah udarila ura polnoãi, se je napoti-

la, kamor je bilo treba; rovnico in motiko je vzela s seboj. S to
rovnico in s to motiko je kopala pod kostanjem, kopala, Bog
se usmili, do ranega jutra. Zasvetila je boÏja zarja, da bi nikoli
ne veã tako! Marjeta je strmé izpregledala, zavpila je na ves
glas, rovnico in motiko je popustila kar tam, beÏala je brez
sape in brez pameti. Kriãala je huj‰e od sove; tako je pribeg-
la in prikriãala prav do vasi.

BES

PODOBE IZ SANJ

»Joj, ljudje boÏji! Joj, prejoj!«
·li so gledat vsi, mo‰ki, Ïenske in otroci. Tudi nekaj takih

je bilo vmes, o katerih so mislili, da so Ïe zdavnaj mrtvi; pri‰li
so v irhastih hlaãah in v Ïametnih telovnikih s tisoãerimi
gumbi; nekdo je imel lase povezane v ãop, gosposka pentlja
se mu je sprehajala po pleãih.

Vse nedaleã krog kostanja je bila zemlja razkopana in raz-

orana za najmanj pol seÏnja na globoko. Med mogoãnimi
koreninami, ki so se vile in bahale brezkonãno na vse strani,
so se kopiãile same ãlove‰ke lobanje; tiste jame, v katerih so
bile nekdaj oãi, so bile polne prsti in blata: iz nekaterih je
vzklila trava kar ãez noã. Druge kosti so bile vsekriÏem raz-
metane, tako da bi nihãe ne mogel razbistriti, h kateri lobanji
sodijo. Objemala se je rama z gleÏnjem. Teh belih, mirnih, od
prsti in ãrvov oskrunjenih reãi pa je bilo toliko, da se jih ni
dalo pre‰teti. âe bi kopalil ‰e nadalje in ‰e na globoko, bi
morda razgrnili tako pokopali‰ãe, da ga na svetu ‰e ni bilo.

Stali so bledi, noben jezik ni zinil.
Ali ko so ‰li in ko so bili Ïe daleã, je rekel tisti moÏ s ãolnom

in pentljo:

»Zdaj se je izkazalo, odkod ta moã, ta ljubezen in ta mla-

dost!« —

Oj prijatelji, ljubi moji, to nam bodo ‰e cveteli kostanji!

BES

PODOBE IZ SANJ

RANJENCI

b veãerni zarji, v prijetnem spomladanskem hladu je
vedrila na vrtu za bolni‰nico druÏba ranjencev. Neka-

teri so sedeli na klopeh pod drevjem, ki je bilo ‰e golo in pre-
mraÏeno in je komaj poganjalo popje, drugi so se izprehaja-
li med gredami, stali v gruãah na pesku in kramljali veselo. Ta
je imel ovito glavo, oni je nosil roko v prevezi, ‰epal skljuãen
ob palici, vsi pa so Ïe zaupljivo gledali zdravju v gorko lice in
so bili dobre volje. S praga sem se oziral po vrtu na to in na
ono stran, da bi kje ugledal ljubi obraz prijatelja, ki sem ga
iskal Ïe dolgo; ni ga bilo. Ali ko sem se oziral, se je pripetilo
mojim oãem nekaj tako ãudnega, kar se primeri ãasih edinole
v sanjah; sanjalo pa se mi ni; bedeã sem stal ob svetlem in jas-
nem veãeru na pragu tega prostranega vrta, in kar sem videl,
je bilo tako resniãno in telesno, da bi bil lahko s prstom oti-
pal. Ugledal sem namreã ves osupel, da nosijo ranjenci pro-
zorne bluze in pod temi prav take srajce. Prozorna pa je bila
tudi koÏa, tako da je bilo srce popolnoma razodeto in golo.
Spreletel me je prav poseben obãutek, otro‰kemu sramu po-
doben; rad bi bil obrnill glavo v stran, rad bi bil ‰el, pa se mi
nikakor ni dalo; strmel sem zamaknjen tja, od srca do srca.
Tedaj sem videl, da nobeno teh src ni bilo zdravo, vsa so bila
ranjena in razbolela. Nekatero je imelo ‰iroko in globoko
rano, presekano je bilo kar na dvoje in je kazalo oãitno vse
hrame ãrnih boleãin, kakor da bi se bili poru‰ili zidovi hi‰e in

BES

PODOBE IZ SANJ

bi se na steÏaj odprle skrite izbe, polne grozot in bridkosti.
Tam je bilo mlado srce, ranjeno samo narahlo, toda ranjeno
za zmerom; prav na sredi se je bila strdila drobna kapljica
krvi in je bila ãrni solzi podobna. Mnogim se ni poznala na
zunaj nikakr‰na rana; le ãudno zgrbljena so bila, izÏeta in
ohlapna in koÏa ni bila Ïivo rdeãa, temveã motna, zamazano
modrikasta, kakor da se je bila kri zasirila v njih. Tudi jih je
bilo nekaj takih, ki so nosila en sam madeÏ, zamolklo pego,
nagnusnemu pljunku enako, ki se je bil vtisnil tja na vekomaj,
kakor kamen. S takimi srci so hodili ranjenci po vrtu, sedeli
na klopeh, razgovarjali se glasno in prijazno, smejali se celo,
in nikogar ni bilo sram, kakor da bi drug drugemu ne videl
skozi prozorno bluzo. Ali so bile njih oãi res ustvarjene dru-
gaãe od mojih, ali pa so bili kakor vsi bolniki, da ne vidijo
rane svojega bliÏnjega in se ne zmenijo zanjo. Od tam nekod,
iz gruãe obvezanih ranjencev, se je oglasila pesem.

»Oj ta solda‰ki boben … «
OtoÏno melodijo so spremenili v pre‰erno poskoãnico, pe-

li so neubrano in tolkli takt z nogami v pesek. V glasovih ni
bilo nikak‰ne bridkosti ne spomina vzdiha, obrazi, tudi tisti,
ki so bili obvezani preko oãesa, so bili veseli, skoraj razposa-
jeni; kdor bi bil ‰el zunaj mimo plota, bi se mu zdelo, da po-
slu‰a pesem z vrta krãme, ne bolni‰nice. Jaz pa sem videl,
kakor so se pod bluzami vila in krãila izsu‰ena, splahnela
srca, kako je tista drobna ãrna solza na mladem srcu nenado-
ma zardela in se orosila, kako je iz tiste na steÏaj odprte rane
kapalo v taktu, kakor je velevala pesem, in kako se je nagnus-
ni madeÏ sam spremenil v ‰iroko rano, tako Ïivo, kakor da je
bila zadana ‰ele sinoãi. Ves presunjen od Ïalosti sem se obrnil
stran ter stopil na cesto.

BES

PODOBE IZ SANJ

Na cesti je bil Ïe mrak, tisti pusti, megleni, du‰eãi, ki ne

rosi mehko in milo z neba, temveã puhti teÏko iz moãvirja.
Sreãaval sem ljudi; ali gledal sem v tla, nisem se ozrl nikamor,
ne pozdravil nikogar, ker sem se v svoji blodnji bal prozornih
sukenj ter ranjenih, izÏetih, oskrunjenih src pod njimi. Hitel
sem po bliÏnjicah, da sem prej pri‰el do svoje samote.

Ali ko sem priÏgal svetilko ter se ozrl po izbi, sem obãutil

strahoma, da nisem sam. Gole stene so gledale name, so go-
vorile z menoj; pogled je bil tih in Ïalosten, zamolkle so bile
besede, mukoma iztisnjene izpod bolesti. Tista ranjena srca,
izÏeta, so me spremljala ves ãas po cesti, nazadnje so se za-
prla z menoj v to mojo samotno izbo in so mi bila tako blizu,
da sem sli‰al razloãno njih teÏko, bolno dihanje, razumel njih
‰epetanje — tako ‰epeãejo umirajoãi, ki so jim ustnice Ïe trde
in razpokane; razume jih le oni, ki je sam Ïe gledal smrt.

Kadar se prikaÏe pred mojimi oãmi groza dneva v vsi svoji

goloti, napravim kakor prestra‰en otrok: zatisnem oãi z dlan-
mi in si mislim, da je onstran dlani spomladansko sonce, ve-
selje in blagor. Zatisnil sem oãi: »Pridi, mladost, ti daljna,
svetla, vrni se! Sonãni dnevi iz davnine, rosite mi svojo ãisto
zarjo, ure nedolÏne, jasne, dajte mi tolaÏbe v tej sili!«

Pri‰la je mladost, kakor sem jo poklical, pri‰li so dnevi lju-

bezni in nekaljenega veselja, pri‰le ure brez zlega. Îiva bitja,
mlada dekleta, ki so mnogokdaj, kadar mi je bilo tesno in
samotno pri du‰i, hodila k meni v vas, belo obleãena, s cvet-
jem ovenãana, smeh in radost na licih, in so mi prepevala
pesmi o ãasih, ki so bili in ostanejo na vekomaj. DruÏice, kdo
vas je ranil, kdo vas je Ïalil? — Pri‰le so ubogljive, prijazne, ali
spoznal sem jih komaj. Poãasen, truden, omahujoã je bil prvi
korak, niã veã lahkotni korak mladosti; ozka in usahla so bila

BES

PODOBE IZ SANJ

lica, ne smeha ne radosti ni bilo na njih; oãi, te dobrotne, so
posku‰ale, da bi se smehljale meni v tolaÏbo, ali ni se jim da-
lo; in Ïidani ‰olni in belo oblaãilo in cvetje v laseh, vse je bilo
kakor neprimerna predpustna ‰ala, kakor svatba nadloÏne-
ga starca. — Kdo vas je ranil, kdo vas je Ïalil, ve hãerke mo-
jega srca? — Poglej se sam: tudi ti nosi‰ prozorno suknjo in
pod to suknjo ranjeno, izÏeto, omadeÏevano srce, ki nikoli
veã ne bo zdravo, nikoli veã ãisto, veselo brez zlega!

Zakaj, o gorje: za to ãrno rano ni bolni‰nice in ne zdravni-

ka na svetu! —

BES

PODOBE IZ SANJ

»TO SO PA ROÎE!«

o je profesor Berce umiral v daljni ogrski deÏeli, so mu
njegove uãenke poslale iz Ljubljane ‰opek roÏ. Pogledal

jih je in je rekel: »To so pa roÏe!« V teh otro‰kih in Ïalostnih
besedah, privrelih iz umirajoãega srca, je bilo nezasli‰ano
zaãudenje, Ïe strahu podobno. âasi mladosti, veselja in roÏ
so bili vi‰e nego na onem svetu, globlje nego v grobu; in pri-
kazali so se osuplim oãem kakor duhovi iz pozabljenega Ïiv-
ljenja. Grozota pa je, da je bilo v resnici to pozabljeno Ïiv-
ljenje na pragu priprtih duri, komaj ‰ele v veÏi, tako da bi na-
tanko uho lahko razloãilo njegove zadnje korake. V izbi je
sladki vonj mladosti, ali Ïe je nedosegljiva roki in spominu,
veãnost je do nje.

Kdo ‰e misli, kdo govori, kakor je mislil in govoril pred ne-

kaj dnevi? Ker le nekaj dni je vmes. Tudi obrazi niso veã tisti,
ki so bili vãeraj, hoja je druga, vse gibanje drugo. âlovek je
stopil pred izboãeno ogledalo; tam vidi svojo spako in se ne
pozna, veã; celo ne spomni se, kdo je bil. Srce, to Ïalostno
srce pa sluti svetlo podobo; in v slutnji je ‰e osvetlej‰a in slaj-
‰a, nego je bila tam zdavnaj.

Ali boji se ãlovek sonca, boji se roÏ. Pove‰a oãi, nezaupljiv

je in prepla‰en, kadar mu slutnja potrka na srce; sonca in
smeha ga je sram.

Ne vzdihuje po svoji prej‰nji podobi, obraãa se od nje,

BES

PODOBE IZ SANJ

pobegnil bi rad. In to ni starost; saj je vmes komaj nekaj dni,
le korak iz veÏe na prag.

Starec se smehlja roÏam mladosti, boÏa jih z ljubeão roko;

‰e z mrzlim dihom smrti same se spaja njih topli vonj. Z za-
ljubljenimi oãmi gleda na bela, rosna lica, ki so jih nekoã po-
ljubljale njegove mlade ustnice; z mirnim smehljajem gleda
celo na ciprese in grobove. Vse, kar je bilo, je njegova prava
last; nobena vesela ura ni izgubljena za zmerom, temveã je
nov cekin v skrinji bogastva, ki se ne da potrositi nikoli. In
kadar reãe: »To so pa roÏe!« — se ne zaãudi niã; ker roÏe so
v njegovem srcu.

Ti pa, ki nisi starec. ti, ki si komaj ‰ele Ïivel, ti si plah, gle-

da‰ duhove. Gre‰ mimo nageljna, ki ti je cvetel ‰e sinoãi, po-
vesi‰ glavo in molãi‰. Vpra‰am te po ljubici, pa se ozira‰, ãe
me kdo ni sli‰al. Kaj te je sram te ljubezni? Vpra‰am te po
glasnih urah, ki smo jih prevriskali ob vinu v mraãni kleti, pa
se obrne‰ v stran. Kaj ti je Ïal zaradi njih? Rad bi govoril s
teboj o tistih ãasih — oj, kako so ‰e blizu! — ko smo bili moã-
ni in zdravi in so na‰e pogumne misli razmikale oblake, se
Ïogale z zvezdami. Spomni se, kako se je takrat vzdignil na‰
ponos vi‰e od orla; kako nam je bila prihodnost polna vese-
lih zmag, Ïe v samem priãakovanju izbojevanih; kako smo,
vitezi, re‰ili zalo kraljiãno, domovino, iz brezna sramote in
boleãin. Spomni se; kaj ni bilo vse to ‰e vãeraj, ah, ‰e — pred
kratko uro?

Ti strmi‰ v ta ãrna tla, si tih in bled. Osupla beseda, kakor

vzdramljena iz polsanj, ‰epeãe na ustnicah: »To so pa roÏe!«
Gre‰ dalje, ne ozre‰ se ne name ne v svoje srce.

Kaj bi ti oãital, tovari‰ v bridkosti? Tudi meni se je zgodi-

lo tako in ‰e huje. Kar sem nekoã doÏivel veselega, kar Ïale-

BES

PODOBE IZ SANJ

ga, vse mi je bilo pesem; prijazen pozdrav, ljubezniv pogled,
vse mi je bila pesem; in tudi boleãina, tudi ta mi je bila pe-
sem, in ta ‰e najslaj‰a; ljudje so stali na polju, so se spogledali
in so poslu‰ali z veselim zaãudenjem. Meni so prepevale na‰e
gore in na‰e doline, koder sem hodil, in moje srce je prepe-
valo z njimi; ‰e kadar se je vesoljno nebo razjokalo, so bile
solze biseri, ki so prepevali v pisani mavrici … Tiho je zdaj,
vse tiho, ti‰je nego opolnoãi; od nikoder ni, pesmi, ‰e iz gro-
bov ne; jaz pa bi rad pel, du‰i me v grlu in v srcu.

Tja pojdem, kjer so rasle moje najlep‰e roÏe, tja, kjer sem

poslu‰al svoje najslaj‰e pesmi; v tiste kraje pojdem, ki so po-
slu‰ali smehljaje moj prvi glas, veseli klic ‰krjanca pod son-
cem. Tolikokrat so mi dali tolaÏbe; vselej, kadar sem pri‰el
utrujen, pust in premraÏen, so mi dali okrepãila in ãistega
ognja. Kje so? Zbegano oko jih i‰ãe, ne vidi jih. ·e na grobo-
vih ni ne cvetja ne znamenja.

Ali bi se tja povrnil, v tiste blagoslovljene kraje, kjer se je

moje srce trepetaje odprlo nezasli‰anemu ãudeÏu, ljubezni?
Tja se povrnem; vesele pesmi so tam, vroãe in soãne! …
Spomni se, draga, na rdeãe ciklamne, ki sem te z njimi posul,
tam v soparni senci, kraj smrekovega gozdiãa, pod avgusto-
vim soncem, ki je v dolgih poljubih pilo, sesalo vase razpa-
ljeno zemljo. Tvoje oãi so bile napol odprte, gledale so tiho in
globoko, dvoje sinjih jezer; tvoje ustnice so bile napol odpr-
te, smehljale so se trudno in Ïejno. Kakor ena sama ogrom-
na ploskev se je nagnil in vzdignil svet pred mojimi omam-
ljenimi oãmi. Spomni se, draga, da se nama spet oglasi tista
veãna, do samih nebes plameneãa pesem. Kje si? Ne vrne‰ se,
ne odgovori‰; ah, ‰e tvoj grob molãi, grob najin in najine pes-
mi.

BES

PODOBE IZ SANJ

Rad bi pel, da bi se zvrnil ta ãrni kamen od moje du‰e.
Povrnem se na svojo romarsko cesto, na to cesto brez kon-

ca, na klance in kriÏpoti, kolovoze, steze in strmine, v deÏ in
vihar, v blato in brozgo, v meglo in mraz in v Ïgoãe poletje;
poãival bom na mnogo‰tevilnih postajah, v skednju in v hle-
vu, v veseli krãmi, v druÏbi zvestih tovari‰ev, v gluhi samoti,
na travi pod prijaznimi zvezdami; in prepevala mi bo druÏ-
ba in noã in samota, prepevala pesmi, ki so bile Ïe zdavnaj v
mojem srcu in so ãakale, da jim usmiljena roka odklene duri
… Ni glasu; cesta je mrtva in je v mraku, ne vidim je.

Prepeval bi, zato vsaj bi prepeval, da se zgane ta ti‰ina, ki

je stra‰nej‰a od same smrti.

Zapoj, du‰a, zapoj o bolesti, najgloblji, najbolj pekoãi in

najlep‰i od vseh! Zapoj o bolesti, ki vre in vpije brez nehanja
iz te uboge zemlje, ki jo ljubi‰. Oj ‰e ta pesem, ‰e ta najvi‰ja,
edina, ‰e ta molãi. Srce je zaklenjeno, jeãi pod zapahi; glava
klone, ustne ‰epeãejo komaj zavedno, v tihem zaãudenju:
»To so pa roÏe!« In tudi bolest je le ‰e slutnja brez lica in
besede.

Tako blizu je vse in tako daleã; vse, kar je bilo glasnega,

Ïivega in na‰ega; tako blizu je, da se nam ‰e srce vije in para
od slovesa; tako daleã, da Ïe groba ne vidimo veã, ne more-
mo zapeti Ïalostinke, postaviti znamenja. Ustne bodo kma-
lu obnemele, komaj ‰epeãejo ‰e ob spominu, ki beÏi za gore:
»To so pa roÏe!« …

BES

PODOBE IZ SANJ

TISTO VPRA·ANJE

il sem v kraju, ki ga prej ‰e nikoli nisem videl, tudi v sa-

njah ne; pa vendar se nisem ãudil prav niã, da sem tam

— bilo mi je vse tako naravno, znano in domaãe, kakor da
sem v svoji prijazni izbi na RoÏniku. Sila prostrana dvorana
je bila; zdelo se mi je, da nima sten, v toliko daljavo so bile
razmaknjene. Polmrak je bil v dvorani; visoko od stropa je
motno svetila zastrta luã, tako da je bil mrak ob tem komaj
razloãnem spominu na svetlobo in dan ‰e pustej‰i. V zraku je
di‰alo po trohnobi in po nakopiãenih ãlove‰kih telesih, mu-
koma so sople prsi pod njegovo teÏo. Ti‰ina je bila brezkonã-
na, nepremiãna; ni je motilo sopenje izmuãenih prsi, ni je
zganila zastrta luã z vi‰ine — kakor da je dvorana nekje viso-
ko, daleã v praznoti, za tisoã milj odmaknjena od drugih ljudi
in podnevnega Ïivljenja. Vse to sem zelo natanko videl in ob-
ãutil; brez strmenja in brez strahu, kakor da mora biti vse
prav tako in bi bil edinole ãudeÏ, ãe bi moglo biti drugaãe.

Mislil sem, da spe vsi drugi, da bedim sam med njimi. Da

bi nikogar ne zbudil, sem se vzdignil tiho in poãasi s svoje
slamnice na tleh. Z oãmi, odprtimi na steÏaj, sem hotel od-
streti mrak do kraja; ali kraja ni bilo — seÏenj za seÏnjem se
je udiral mrak sam vase brez konca. PodolÏ in poãez so se
vrstile slamnice, tako na gosto poloÏene, da je ãasih druga za
polovico visela na drugi; vrste so se daleã tam, bogvedi kje,
izgubile v temo.

BES

PODOBE IZ SANJ

Tik poleg mene je leÏal mlad ãlovek, ki je imel obvezano

glavo; dihal je tako lahko in mirno, kakor diha speã otrok.
Sklonil sem se oprezno ãezenj, da bi mu natanko pogledal v
obraz. Otrok je bil zares, ‰e dete skoraj; niti sence ni imel pod
nosom, na neÏno vzboãeni zgornji ustnici. Kakor sem ga gle-
dal od blizu, so mi zaãele trepetati roke, ki sem se opiral na-
nje, mi je zaãel trepetati ves Ïivot — seglo mi je globoko v
du‰o, udarilo me po sredi srca nekaj ãrnega, temotnega, ãisto
neznanega, ãemur ni in ne more biti imena. Moje oãi so str-
mele naravnost v dvoje drugih, ‰iroko odprtih oãi. Te niso
trenile, se niso ãudile, niso me niã vpra‰ale. Mirno so gledale
name, skoraj smehljaje, kakor na brata, ki je bil pri‰el mimo-
grede v goste. V njih dnu in na vsem tem lepem, otro‰kem
obrazu pa je bila vtisnjena za vselej in neizbrisljivo brezmej-
na groza, kakor da se je bila vsesala v ta ozka lica, v to neÏ-
no koÏo strnjena kri, ki se na vekomaj ne da veã izprati. In ta-
koj sem obãutil, da se ta groza ni porodila iz prestanih bo-
leãin, iz solz in vzkrikov, ne iz strahot, ki so ‰le s trdim, teles-
nim korakom mimo njega, mladega; temveã da je v posled-
nji globoãini vse nekaj drugega, kar je bilo seglo tja od zaãet-
ka in bo ostalo tam za zmerom.

Prav tako tiho, prav tako poãasi, kakor sem se bil nagnil

ãezenj, sem se vzdignil, da bi ga ne vzdramil, otroka speãe-
ga z odprtimi oãmi v prezgodnjem grobu.

·el sem dalje s sklonjenim Ïivotom in bosimi nogami,

oprezno sem se ogibal slamnic, da bi se ne spotikal obnje. Koj
poleg otroka je zleknjen poãival ãlovek, ki je bil mnogo sta-
rej‰i od njega, v obraz pa mu tako podoben, kakor da je nje-
gov oãe. Levo ramo in roko je skrival pod odejo. Tudi k nje-
mu sem se nagnil, da ga pogledam od blizu. V lica je bil za-

BES

PODOBE IZ SANJ

gorel, porastel in kraj usten Ïe nagubanãen; tudi on mi je gle-
dal naravnost iz obliãja v obliãje, tudi on tiho, mirno, po brat-
sko. Vse kakor okamneli otrok: v raskavo koÏo, v temne oãi
se je bila vsesala ona brezmejna groza, ki sem jo gledal tam;
le ‰e globlja je bila, le ‰e zrelej‰a, jasnej‰a, ker druÏila se ji je
bolest. In Ïe je zamolklo ‰epetalo v meni, Ïe mi napol razo-
devalo, kaj je, kar leÏi mraãno in nemo tam v zadnji globoãi-
ni, pod grozo in bolestjo.

Dalje sem romal, vse dalje, od slamnice do slamnice, mimo

Ïivih grobov, ogledoval sem in prislu‰koval; gnalo me je, da
bi pri‰el do konca, da bi vsaj tam na koncu morda razloãno
s ãlove‰ko besedo izpregovorila, razodela se mi tista stra‰na
skrivnost, prava mati vse groze in bolesti, ki je nema strme-
la name iz vseh teh stoterih in tisoãerih na steÏaj odprtih oãi.
Ali kakor sem romal, morda sedem noãi in dalj, konca ni bilo
nikjer, ne stene ne vrat nikjer. Zdelo se mi je, da, ãe bi hodil
‰e tisoã noãi brez nehanja, bi ne pri‰el do konca, bi ne ugle-
dal ne vrat ne stene. Ta groza, ki je molãe strmela iz mraka in
ti‰ine, se je bila razlila na vse strani, od obzorja do obzorja,
v brezmejnost. Ob taki misli in v tem strahu sem rekel v svo-
jem srcu: »Sam povpra‰am to ti‰ino, sam jo presekam s svo-
jim glasom! Govorila bo, ko jo vzbudim!«

Takrat sem se bil sklonil nad ãloveka, ki je imel zelo ozko,

belo, prav dekli‰ko lice; eno oko je bilo ‰iroko odprto in se je
svetilo, drugo je bilo napol zatisnjeno in pod njim je bila kap-
lja krvi. Nagnil sem se mu do ust in sem ga prosil: »Razode-
ni mi, vsaj besedo mi daj, vsaj en vzdih!«

·epetaje sem prosil, morda niti usten nisem bil zganil in je

prosilo le moje razbolelo srce; ali komaj sem bil izpregovoril,
je vztrepetala ti‰ina, je za‰umelo v mraku.

BES

PODOBE IZ SANJ

»âemu?« je vpra‰alo, zavzdihnilo od daleã, zastokalo iz

globoãine. Le ‰epetanje je bilo, pritajeno ‰e, jecljajoãe; kma-
lu pa je bila beseda razloãna in kmalu je bila beseda krik.

»âemu to brezdanje trpljenje, ãemu boleãina, Ïalost, strah

in smrt? Povej, ãemu ti moja srãna kri, samo reci, ãemu, pa ná
jo, vzémi si jo, iztoãi si jo, iztoãi si jo brez strahu od kaplje do
kaplje; samo povej — ãemu?« …

Moj Bog, saj leÏim na slamnici, gledam v mrak s ‰iroko

odprtimi oãmi; in vpra‰alo, v nebesa vzkliknilo je le moje iz-
muãeno srce. —

BES

PODOBE IZ SANJ

UGASLE LUâI

aj je res Ïe jesen? Kaj je res nebo Ïe nizko, mrzlo in meg-
leno, listje velo na kostanju, senoÏet gola? Ali pa se je

morda le mojega srca tehtnica nagnila na ãrno stran? Zares,
moje motne oãi so morda le vame zamaknjene, strmé v ta
pusti hram, ki je hladen in pra‰en kakor ob selitvi, strmé v
bledega gosta, ki trka na moje duri, pa ga vidijo prepla‰ene
povsod, na nebu, na kostanju, na senoÏeti. Ker je tako, da
srce nikoli ne gleda drugam nego v ogledalo.

Rajni Resman, krasnobradi, mi je toÏil nekoã, da v mladih

ljudeh ni veã navdu‰enja, ne veã veselega, ponosnega razma-
ha, ne svetega ognja ãudodelnega, ki gori s plamenom v du‰i,
sije iz oãi, greje in pali iz besed. ·e je rekel, da se mu zde
obrazi otrok prezgodaj dozoreli, trudni in postarni, oãi da so
ugasle in kakor v jamah zasute, Ïivot da je ohlapen in sklju-
ãen, brez kosti, korak omahujoã, klekajoã, glas ‰ibek, ne sme-
ha in ne pesmi niã. Rod, kakor da ga je prenasiãenost ustva-
rila in lakot spoãela. PoÏelenje mu odpira usta, ali gnus mu
jih zapira. Za ãednost ne ve, kaj da je, za greh pa je prelen in
preslab. Smrt se bo zaãudila, kadar pride ponj, ker pri‰la bo
po okostnik brez du‰e … To strahotno podobo mi je pokazal
in kmalu nato je umrl.

Jaz, pravi sin tistega rodu, sem vedel, da gori s plamenom

ogenj v moji du‰i, ker me je Ïgal in palil, da bi kriãal od bo-
leãine in sladkosti. Tudi sem vedel, koliko je ljubezni v meni;

BES

PODOBE IZ SANJ

ãe bi Ïejne roke zajemale dan in noã, bi ne segle do dna. Ali
umirajoãe oãi so videle smrt.

Kaj je res Ïe jesen? … Daj, tovari‰, ki nisi bolan, posodi mi

oãi, da pogledam po pravici! âeprav je Ïe pust in hladen moj
ubogi hram, ãeprav Ïe trka na moje duri bledi gost, bi rad
videl in obãutil, da je sojena ta prezgodnja jesen le meni edi-
nemu, drugod pa da prepeva ‰e vesela pomlad … Ne, tovari‰,
tudi tvoje oãi, ki so bistre in ne laÏejo, tudi tvoje oãi ne pri-
kliãejo pomladi v ta mrtvi gaj!

Vse luãi so ugasle, vse pesmi so utihnile, mladosti ni veã.

Nad vso prostrano zemljo se je bila strnila dolga, dolga noã,
nasula je nanjo strupene slane, nobenega bore cveta ni veã …
Po cesti grem, in ãeprav je leto ‰ele v novembru in je sonce ‰e
toplo, me zebe v lica in v du‰o. Kamor se ozre zbegano, Ïa-
lostno oko, vidi ãemerno jesen, vidi obnemogel, truden mrak.
Koliko let ti je, ti golobradi fant? Sodim, da komaj sedem-
najst. Pa so Ïe odzorele in upale tvoje oãi, so izÏete tvoje ust-
nice, je oskrunjeno tvoje ãelo in hripav tvoj smeh. Ali se je
zmotilo spoznanje, da se je prelilo v posodo, ki ‰e ni bila do-
delana in pripravljena? … Dekletce ti, kdo je potrgal ‰marni-
ce s tvojega ãela, vijolice iz tvojih oãi? Kdo je brezsramno
posegel v to negodno srce, s ãrno roko prevrnil oltar, ugasil
luã? Ah, nima lica in ne imena; ‰e smrt ima ime; ta strahota,
ki se je bila v dolgi, dolgi noãi zgrnila na zemljo in na srca, ga
nima.

Sreãal sem fanta, ki sem ga nekoã poznal; nekoã, to se pra-

vi pred noãjo, ‰e vãeraj. Pozdravil me je, kakor pozdravljajo
starci; leno, komaj napol je iztegnjl roko ter se nasmehnil sa-
mo z enim licem. Levo oko je imel prevezano s ãrnim trakom,
desno je bilo kalno.

BES

PODOBE IZ SANJ

»Po kak‰nih potih?« sem ga vpra‰al.
»Kam neki? V krãmo!«
Tudi, hodil je, kakor hodijo starci; klonil je glavo in pocin-

caval sunkoma z dolgim Ïivotom.

»Pripoveduj!« sem ga prosil, ko sva sedela ob vinu. »Povej

mi, kaj da si izkusil in kaj obãutil! Saj te vse razodeva, da si v
eni sami noãi, morda v eni sami uri Ïivel dolgo in stra‰no Ïiv-
ljenje«

Pogledal me je zaãuden, nato se je nasmehnil postrani, le

v kotu ustnic.

»Vsakdo bulji in izpra‰uje in si misli, da je tam bogvedi kaj

posebnega! Pa je ãisto navaden — ‰mir! Naravnost pu‰ãoba
in dolgãas! Tam in tukaj, kamor stopi‰ in kamor pogleda‰!
Zdi se ãloveku, da je nekak‰no prazen, votla posoda brez dna
in pokrova; noã brez luãi in brez teme … niã!«

Nenadoma se je zasmejal naglas.
»Nekaj pa mi je ostalo v spominu in se mi povrne vselej,

kadar ugledam moãnik na kroÏniku ali kak‰no tako vodeno,
sivkasto zmes … Mar‰irali smo noã in dan, dan in noã, da se
Bog usmili … brez ceste in poti, ãez polje in moãvirje, kar
dalje, kdo ve kam. Tovari‰ me je vodil za roko, zato ker nisem
videl skoraj niã; levo oko mi je bilo izteklo, desno se je solzi-
lo. Bolelo me ni posebno, tudi truden pravzaprav nisem bil
preveã, samo laãen sem bil, laãen od sile, da bi jedel travo, ãe
bi je kaj bilo. Naletela sva na kopico trupel, ki so leÏala tam
Ïe morda tri dni. Pokleknila sva, pa ne da bi molila za uboge
du‰e, temveã … Tornistri so bili vsi prazni, morda so naju Ïe
drugi prehiteli. Tipal sem po suknjah, po hlaãah in res sem
nazadnje obtipal nekaj, kar je bilo podobno zdrobljenemu
prepeãencu, namoãenemu v luÏi in krvi, zabeljenemu z mrt-

BES

PODOBE IZ SANJ

va‰kim duhom. Tisto zmes sem pojedel vse do kaplje in
trohe.«

Spet se je nasmehnil ãemerno in porogljivo izza kota ust-

nic, vse po ‰egi starcev.

In ‰e vãeraj je prepeval…
Jaz pa vem, kam pojdem, jaz pa vem, kje so luãi priÏgane

— kako, da se nisem Ïe prej domislil? K zibki pojdem; dvoje
milih plamenov, neugasljivih, se tiho in mirno smehlja iz nje;
angel boÏji drÏi roke nad njima, dokler ne zasije zarja nad
gorami. —

BES

PODOBE IZ SANJ

ZAKLENJENA KAMRICA

sak ãlovek, tudi najsiroma‰nej‰i, ima v hi‰i svojega Ïiv-
ljenja posebno kamrico, za katero nosi kljuã zmerom s

seboj in ga ne posodi nikomur. Gostu odpre gosposko izbo,
prijatelju klet, popotniku svisli; te kamrice pa ‰e bratu ne.
Tudi sam prestopi njen prag le ob najveãjih praznikih, ob
urah usodnega spoznanja, najvi‰jega veselja, najgloblje Ïalo-
sti in v predsmrtnem strahu. Vanjo spravi, kar je kdaj od srca
ljubil.

Marsikdo ima sila prostrano, z vsem posvetnim bogast-

vom ozalj‰ano domovanje; ‰iroke stopnice so odete s prepro-
gami, vitki stebri so od belega marmorja, dvorana se vrsti za
dvorano, ble‰ãé se v zlatu; in v parku, na vrtu, na stopnicah,
v dvoranah in izbah je prazni‰kih gostov brez ‰tevila; vesela
in mlada so lica, bistre oãi, rosne od sreãe, in vsepovsod je
pesem in smeh in ples; ker danes je Ïegnanje, jutri bo svat-
ba, pojutri‰njem god. Ali zadaj, tam ãisto zadaj je skrita kam-
rica, ki nobeden med vsemi glasnimi gosti ne ve zanjo; tesna
je, prazna in gola, ena sama podoba visi na sivi steni, pred njo
gori veãna luã. Gospodar odklene kamrico, stopi vanjo s trud-
nimi koraki, s pove‰eno glavo, ti‰ine, samote in bridkosti Ïe-
ljan. Prikloni se poboÏno pred sveto podobo, prilije olja veãni
luãi; njegov obraz je ãisto drug, nego je bil zunaj, ves miren
je, kakor obÏarjen od boÏjega plamena, ki gori globoko v
du‰e dnu. Ta tesna, gola kamrica je njegov pravi dom, ta po-

BES

PODOBE IZ SANJ

doba na sivi steni je njegovo pravo bogastvo; vse drugo, vse,
kar se buãno in pisano razmahuje tam zunaj, je praznota, je
neãimrnost, je trenutek, ki gre mimo kakor beÏen veter, brez
oblike, brez du‰e, brez sledu in spomina. âe bi tega edinega
bogastva ne bilo, te kamrice, ki nihãe ne ve zanjo, te svete
podobe, ki se je bila nekoã prikazala njegovemu Ïivljenju, ka-
kor se prikaÏe za‰lemu popotniku znamenje v samoti, bilo bi
mu bolj‰e, da bi se koj napravil iztesat si posteljo iz sedmih
desak: pet podolÏ, dvoje v poãez.

Tudi je na svetu takih ‰e veã, ki imajo na videz komaj, ka-

mor bi poloÏili glavo, pa so imenitniki nad vsemi drugimi.
Njih zaklenjena kamrica ni veã poniÏna kamrica, temveã je
gosposko domovanje, vse do vrha natlaãeno z nezasli‰anim
bogastvom. Tujec, ki gre mimo, vidi bera‰ko bajto, ‰e ne sluti
sijaja, ki se varno zaklenjen skriva pod slamnato streho in za
razpalim zidom. Sreãni beraã nosi dan za dnem polno na-
roãje novih dragocenosti na ogromni kup, in kamrica, ki ni
kamrica, se mu ‰iri in dviga v brezkonãnost. Kamorkoli po-
gleda, ãesarkoli se dotakne, nebo in zemlja, misel in spomin,
ãlovek in duh, mu‰ica, pajek in Ïaba, vse mu je vselej sámo
suho zlato in je za zmerom njegova nepreklicna last. Kadar
umrje, je zadremal kralj in veliãastvo njegovo se napoti z veli-
kim spremstvom in silnimi tovori po zlatih stopnicah.

Mnogo jih je med nami, da se ne zavedajo tiste svoje pra-

ve lastnine, ki je zares in brez pridrÏka njihova, samo njiho-
va in nikogar drugega na svetu. Ob teÏki uri, ko du‰a klone,
tava slepa, stoji Ïe omahujoãa kraj brezna, ob tej teÏki uri se
prikaÏe iz mrakov bela roka, se rahlo dotakne oãi, da izpre-
gledajo, in iz noãi se izvije svetlo jutro, in brezna ni veã, in
nebo je visoko in na nebu je sonce in pod soncem je ravna

BES

PODOBE IZ SANJ

bela cesta in ob cesti je prijazen dom. âigava je bila blago-
slovljena bela roka, odkod? Trenutek je bil, ki se je povrnil;
spal je na dnu in se je vzbudil ob pravem ãasu; bil je spomin
na skromen dogodek, vesel ali Ïalosten, prijeten ali zoprn, —
ker ne v plamenu, v oãeh je luã, — spomin na en sam obraz,
na eno besedo, na misel, ki je nekoã, pred zdavnozdavnimi
leti hipno in tiho spreletela du‰o, morda celo spomin na en
sam smehljaj, ki je kdove kje in kdove kdaj blisnil mimogre-
de preko neznanega lica. V tem dogodku, na tem obrazu, v
tej besedi, misli, v tem smehljaju na tujem licu se je mahoma
razodelo vse, kar je tostran in onstran Ïivljenja razodetja
vredno. Tako je stopil ãlovek slep v zaklenjeno kamrico, ki ‰e
sam ni vedel zanjo; in ko se je povrnil iz nje, je videl, je bil
oãi‰ãen v kopeli veselega spoznanja, je bil utrjen v veri vase
in v dobroto svojega bliÏnjega, je v srcu obãutil in v pameti
premeril veliki pomen in silno vaÏnost dneva, ki je senca veã-
nosti. To je priãal njegov obraz.

V teh zadnjih dneh, ki so tako tesnobni in Ïalostni, da naj-

glasnej‰i ãlovek i‰ãe, kam bi se zatekel, sem sreãal takih osvo-
bojenih obrazov zmerom veã. Ker vsakdo ima v hi‰i svojega
Ïivljenja posebno kamrico, v katero stopi ob urah trpljenja in
iz katere se povrne potolaÏen, oãi‰ãen in utrjen. Zmerom veã
jih je, ki se vraãajo; resen je smehljaj njih usten, globok, za-
mi‰ljen in trd je pogled njih oãi, hoja njih nog je umerjena in
ravna, ker noga ve, odkod in kam.

Vsak ãlovek ima v hi‰i svojega Ïivljenja posebno kamrico

… Odpri oãi na steÏaj, raz‰iri pogled in misel na vse plati, ãez
vse goré! Vsak narod ima v hi‰i svojega Ïivljenja posebno
kamrico, v katero je skrbljivo spravil, kar je bil kdaj pridobil
dragocenega, spravil vse, kar je bil kdaj najgloblje doÏivel, z

BES

PODOBE IZ SANJ

vsem svojim ubogim telesom, z vso svojo ãisto du‰o, spravil
vse, kar je kdaj trepetaje v predsmrtni bridkosti ãutil in mislil.
V to kamrico stopi ob usodni uri, stopi vanjo, da se povrne
oãi‰ãen in utrjen, poln vere vase in v dobroto svojega bliÏ-
njega, poln zaupanja v dan in v veãnost, poln moãi, brez stra-
hu, pripravljen na svatovanje in pripravljen na svojo lastno
sedmino …

Kaj in koliko si bil spravil, narod? Kdaj in kak‰en se povr-

ne‰? —

BES

PODOBE IZ SANJ

KRALJ MATJAÎ

idel sem tako razloãno, kakor zdajle tebe vidim, tovari‰
—

Videl sem kralja MatjaÏa, ko je sedel na svojem visokem

prestolu od jekla. Dvorana je bila prav tista, ki jo poznamo:
nizka, mraãna in sila prostrana, tako da nikjer ni bilo ne zi-
dov ne kotov; za vsako vrsto sivih stebrov se je v noã in hlad
razprostrla druga dvorana, ‰e veãja od prej‰nje. Nikjer ni bilo
ne bakle ne sveãe, pa vendar so tihe luãi prepletale mrak, ka-
kor da bi poletavale bele ve‰ãe tik pod stropom.

Bil sem med njimi in nisem bil; njih teÏko sapo sem dihal,

njih bela lica sem videl in njih rdeão kri; pa vendar je bilo
tam, zdi se mi, le moje breztelesno srce.

Na tem svojem jeklenem prestolu je sedel kralj MatjaÏ,

visok in silen. V obraz je bil hudo bled, pod ‰irokimi ãeljust-
mi so se boãili valovi mogoãne ãrne brade; oãi so leÏale v glo-
bokih jamah in so gorele z motnim plamenom; orja‰ke pesti,
na gosto porastle, so poãivale na hrastovi mizi, pripravljene,
da se vzdignejo. Tako je sedel kralj MatjaÏ in tako so sedeli,
sloneli in leÏali tudi voj‰ãaki njegovi; nobeden se ni ganil, ali
nobeden ni spal, kajti vsaka ura bi lahko bila tista, ki je bila
oznanjena pred tisoã leti.

V motnem plamenu oãi MatjaÏevih in njegovih voj‰ãakov

je bilo napeto priãakovanje. Kakor da se je bil kazalec na uri
pomaknil tik do dvanajste in da vsak hip udari kladivo na

BES

PODOBE IZ SANJ

zvon. Vse pesti, mogoãne, so ãakale trdo stisnjene, da se raz-
klenejo ter zgrabijo za meã.

Zapihal je hladen noãni veter, kakor da so se bila nekje v

daljnem mraku odprla nevidna vrata; ãrni valovi MatjaÏeve
brade so se vzdramili in so za‰umeli; plamen v njegovih oãeh
je zaplapolal in je bil svetlej‰i.

V dvorani se je prikazal ãuden ãlovek, kdove kako in od-

kod; stal je nenadoma pred hrastovo mizo kralja MatjaÏa.
Obraz mu je bil ves polit s krvjo, da ga je bilo komaj razloãi-
ti; s krvjo in blatom je bila pokrita obleka, raztrgana v cunje;
levi rokav mu je visel ohlapno nizdol in je bil prazen. Tak je
stopil med voj‰ãake MatjaÏeve in ni rekel besede; koj jim je
bil enak, stal je med njimi tiho in nepremiãno, desnico sklju-
ãeno v pest; in v temnih oãeh se mu je vÏgal plamen velikega
priãakovanja.

Pri‰el je drugi; ta je pri‰epal ob bergli, ker je imel eno samo

nogo; storil je takisto kakor prej‰nji. Za njim se je takoj pri-
kazal tretji; in ta je, ãudo preãudno, nesel lastno glavo v na-
roãju; glava je bila okrvavljena od strnjenih las do ãeljusti,
toda Ïivela je, oãi so gledale nezastrte; in komaj je stopil med
tovari‰e, je vzdignil glavo ter jo postavil med ramena.

Ta ãuda sem gledal in se nisem ãudil; zdelo se mi je, da se

vse vr‰i po pravici, kakor se drugaãe ne more vr‰iti.

Tudi se nisem ãudil, ko so prihajale dolge procesije od vseh

strani; procesije, kakor jih ãlove‰ko oko ‰e ni videlo. Ni ‰e
videlo toliko krvi, boleãine in trpljenja. Tiho so prihajale pro-
cesije, iz ust ni bilo glasu, tudi koraka ni bilo ãuti — tisoã za
tisoãjo molãeãih senc, ki so vse imele Ïiva telesa, imele oãi, ki
so gledale, srca, ki so utripala. Procesijam ni bilo konca; noã
jih je brez nehanja valila iz mraãnega svojega naroãja; in ta

BES

PODOBE IZ SANJ

noã, mislim, da je bila dalj‰a od leta. Dvorana se je ‰irila in
razmikala v neskonãnost, da je bilo za vse prostora.

Kralj MatjaÏ se ni ganil, tudi ni trenil s plameneãim oãe-

som, ko je gledal, kako je bil njegov tabor Ïe prostran, kakor
ob sodnem dnevu dolina Jozafat. Tej stra‰ni noãi, v njeni ti‰i-
ni ‰e stra‰nej‰i, ni bilo kraja; polno leto je bila dolga in Ïe se
je prelila v drugo, prelila v tretje.

Brez‰tevilne legije obrazov sem videl, toda razloãil in spo-

znal sem jih vse do zadnjega, v bliÏini in v temni daljavi; kajti
kakor so bila lica okrvavljena, so se bleda svetila iz mraka,
velikim belim ve‰ãam podobna. Ni ga ãlove‰kega obraza, da
bi ga ne bilo med njimi, voj‰ãaki MatjaÏevimi. Mladeniãi neÏ-
ni, golobradi, komaj lesenemu konjiãu odrasli; mo‰ki zago-
relih lic, moãnih ãeljusti in resnobnih oãi; skljuãeni starci s
pove‰enimi sivimi brki in ko‰atimi obrvmi. Bilo pa je vmes
tudi veliko ‰tevilo Ïensk, mladih in lepih, starih in zgrbljenih;
in bili so vmes otroci, ki so pravkar shodili, celo dojence sem
videl v naroãju mater.

Zbrali so se bili od vseh strani in krajev tega sveta; kolikor

je narodov zemlja rodila, vsi so bili tam, so ãakali v taboru
kralja MatjaÏa ure oznanjenja. Nisem videl samo belih obra-
zov, temveã tudi rumene, bronasto rjave in ãisto ãrne. Kakor
pa so si bili obrazi razliãni po rodu in plemenu, po letih in
oblikah, nekaj jih je druÏilo, kar sem obãutil v srcu, ko sem jih
gledal, ali kar se nikakor ne da razloÏiti z besedo. Ni bila sa-
mo strjena, ãrna kri, ki je bila njih vseh, voj‰ãakov MatjaÏe-
viih, oãitno znamenje. Bilo je vse kaj drugega in vse kaj veã —
kakor da je vsak med njimi nosil na dlani svoje Ïivo, trepeta-
joãe srce. V tem srcu je bil spomin na bolest, do zadnje pe-
koãe kaplje izpito, na nezasluÏeno, nezasli‰ano gorje, na

BES

PODOBE IZ SANJ

brezboÏne krivice, na kazen brez greha in sodbe, na sramo-
to in poniÏanje, na o‰abno poteptano ljubezen, na izdano
zvestobo in ogoljufano zaupanje. Ali nad vsem tem ãrnim
jezerom grenkobe — in iz jezera grenkobe se je bila rodila —
je neugasljivo sijala mirna luã priãakovanja, moãne, ãiste vere
v tisto véliko uro, ki je bila oznanjena.

To je bil ãlovek, biãan in oropan, poniÏan in osramoãen od

krivice. To je bil voj‰ãak kralja MatjaÏa.

ârni strop se je razmaknil, zasvetila so se nebesa, vzdignil

se je silni kralj MatjaÏ in —

Niãesar nisem videl veã.
Kdaj in kje je bilo vse to? Kdaj bo in kje? —

BES

PODOBE IZ SANJ

V POLETNEM SONCU

ovari‰ moj izza ranih let, otrok mojega trpljenja, vstani
iz groba, kliãem te! —

Komaj sem ga poklical, je stal pred menoj, ves kakor je bil

pred dvajsetimi leti, pol ãlovek, pol senca; telo skljuãeno, pre-
zgodaj utrujeno, kakor da nikoli mlado ni bilo; obraz bolan
in vel, oãi globoke, nemiren plamen, ki ga je kvi‰ku zagnal in
v globoãino potisnil vsak rahel dih. Mnogo je takrat hodilo
takih ljudi in takih senc po na‰ih krajih; nekateri so Ïiveli pra-
vo, resniãno, telesno Ïivljenje, ãe se nestalnemu tavanju po
megli, mrazu in mraku pravi Ïivljenje; veãidel pa so bili le
blodne prikazni, le sanje spla‰enih src. Vsi, ljudje in sence, so
poginili kmalu, izgubili se bogve kam, ugasnili kakor sveãe
pod jutro; grobovi so pozabljeni, imena do malega, toliko da
je ostal spomin. —

Dvajset let si mirno poãival, tovari‰, in prav je bilo! Kakor

beÏen somrak si bil med dvema zarjama, ne vãeraj, ne danes,
ne jutri; bil si most — popotnik stopi na drugi breg in se ne
zmeni veã za most, Vseeno mu je, ãe ostane ali ãe razpade.
Prav je, da si poãival! Zdaj, tovari‰, pa pojdi z menoj, ãudo
preãudno bo‰ videl! Strah te je ljudi? Nikar! Niã se ne boj, da
nosi‰ preveã oãitno na dlani bledo malodu‰nost svojega srca!
Da ti prejasno sije iz oãi bridkost in sram voj‰ãaka, ki meãa
nima, da bi udaril in ki ne ve, kam bi udaril, ãe bi meã imel!
Da je na tvojem razbolelem obrazu prehudo razgaljena tvo-

BES

PODOBE IZ SANJ

ja najti‰ja, najãistej‰a tvoja edina ljubezen, tako da kaÏe svetu
nagnusne pljunke na svojem svetem licu! Niã se ne boj! Iz-
prehodiva se, ãudo preãudno bo‰ videl! Ker zdaj, tovari‰, je
napoãil tvoj ãas; zdaj, somrak, si se nagnil v svojo pravo zarjo,
si se utelesil v nji! — Ozri se na desno … poslu‰aj na levo! —
Ali se ti ne zdi, da gleda‰ vase? Da se razodeva skrivnost tvo-
jega trpljenja neprikrita na tisoãerih licih? Da iz tisoãerih oãi
sije brez sramu tista bolna, v lastno svojo nemoã grizoãa ma-
lodu‰nost, ki je bila tvoj madeÏ in tvoje znamenje? Kako izÏe-
ta, beteÏna so telesa, kakor od teÏkih bremen utrujena, celo
telesa nedoraslih otrok! Pogled se umika plah, glava klone,
korak trepeãe in omahuje. Od blizu jih poglej — to niso sen-
ce! Nagni se — ãuje‰ njih glas? Komaj razumljivo, zamolklo,
plaho mrmramje, kakor iz grobov; bolest, ki si ne upa razloã-
no iz grla do ust, zato, ker je ni ãlove‰ke besede, ki bi jo na-
glas oznanila. »O mati … o domovina!« — Kam so se bili na-
merili vsi hkrati, nemirni, ‰e v svoji utrujenosti nevzdrÏni?
Tod ne drÏi pot nikamor, ne ceste ne steze ni! Kam? »Le poti
… poti!« Samo iz te noãi, iz te bolesti, iz dvoma in malodu‰-
nosti … kamorkoli! Ali pozna‰ to melodijo, tovari‰? Napoti-
va se ‰e midva, kamor nama gode ta slepi godec! —

Na nebu je zaplamenelo poletno sonce v svoji mogoãnosti.

Zrak odmeva od pesmi njegovih Ïarkov, je do vrha poln nje-
gove zlate glorije. Toliko, da ta glorija ni popila dvoje senc, ki
sta se bili ponevedoma utrnili izpod noãi in blodita izgubljeni
tod in ondod. Prozorno telo se nestalno topi in ziblje, tenke
noge se komaj dotikajo tal. —

Ozri se naokoli, tovari‰ moj blodni, po tej lepoti, ki ji na

svetu ni enake … za naju ne, ker najino srce jo je ovenãalo!
Kamorkoli se ozre‰ … na planine tam, ki so v soncu bela son-

BES

PODOBE IZ SANJ

ca, na gozdove pod njimi, ki spe, od luãi omamljeni, in ‰e v
sanjah na tihem prepevajo, na te holme, ki se vrste v zelenem
vencu, sama sveta boÏja pota, na polja, od nebes blagoslov-
ljena, v devetkratnem izobilju v nebesa vriskajoãa, na loke in
senoÏeti, na vasi, ki jih komaj razloãi‰ od samih migljajoãih
belih plamenov … povsod, kamorkoli se ozre‰, je tekla zibka
tebi, meni in vsem, ki so najinega srca, lica in imena. In po-
misli, ãe je pomisliti mogoãe: vse te lepote ne bo veã, nama
niã veã! Vstal bo‰ nekoã iz groba, izpra‰eval ljudi: »Povejte,
ljudje, pokaÏite mi kraj, kjer je tekla moja zibka!« In nikogar
ne bo, da bi ti povedal. ·e tvojega jezika ne bodo razumeli,
nikar tvoje Ïalosti. Povrnil se bo‰, kjer si spal, in se ne bo‰
vzdramil nikoli veã; ker mir bo tam spodaj, nad teboj pa strah
in bridkost … Kaj meÏika‰, tovari‰, tako plah in osupel? Od-
kod se ti je bilo zable‰ãalo? —

Sredi polja, ‰umeãega, v sonce zamaknjenega, je stala mla-

da Ïenska, kmetica. Obraz ji je bil ko‰ãen, ‰irok in temno za-
gorel, razodeval je tisto tiho moã, ki se ne pozna in ne baha,
si naloÏi breme sama in ga nosi brez neãimrnosti, brez solze
in vzdiha. Poleg kmetice je stalo dekletce, natanko materi
podobno: v ‰iroka lica, v zagorele, do komolca gole roke, v
bistre oãi, odsevajoãe mladost in veselo moã. Obe pa sta bili
kakor utopljeni v opoldanski poletni Ïar, bili sta blizu in bili
sta daleã, povsod in nikjer. Îenska, ki je bila sklonjena nad
srpom, je vzdignila Ïivot in glavo, zasenãila oãi z dlanjo, str-
nila ãrne obrvi ter se ozrla meÏikaje preko polja. Prav tako je
storilo dekletce; gledalo je srepo in je reklo: »Vrane so … v‰‰
… krá, krá!« — Îenska si je otrla ãelo in lica, oddahnila si je,
nato se sklonila nad srp; in spet je prav tako storilo deklet-
ce. —

BES

PODOBE IZ SANJ

Kje si, tovari‰, kam si utonil, kaj te je popilo? —
Senca je izginila tiho, kakor je bila vstala iz groba. Poletno

sonce je lilo na polje svoja vroãa jezera in polje je soplo teÏko
od Ïivljenja in izobilja. Nad njim je kroÏilo dvoje laãnih vran,
izgubilo se krakajoã na obzorju. —

BES

PODOBE IZ SANJ

BEBEC MARTIN

nam se ãasih prikaÏe visokorasel, krepak, dokaj mlad
ãlovek ter se ponudi za hlapca; nekaj dni dela, nato na-

nagloma zapije, kar zasluÏi, ter izgine, bogvedi kam. Pride
plah, smehlja se nerodno, ozira se vstran, kakor otrok, ki se
je bil potepal po gozdu in se boji ‰ibe. Njegov obraz nikakor
ne sodi k pleãatemu Ïivotu in ‰apastim rokam; ãisto detinski
je, svetlo sinje oãi gledajo nedolÏno, brez greha so, brez iz-
ku‰nje in spoznanja. Odkod da je, ãigav in kdo, ne morem
prav dognati, ker vselej pove drugaãno zgodbo, ‰e dom nje-
gov ni zmerom na enem kraju. âasih bi se mi zdelo, da je iz
premoÏne hi‰e; oblaãi se ãedno, ob nedeljah in praznikih
skoraj gosposko; bel telovnik ima in pisano pentljo. âasih pa
se bridko razjoka ter toÏi, da nima na milem svetu, kamor bi
poloÏil glavo. Ko je nekoã povezal culo, je rekel, da se gre Ïe-
nit; da je Ïe vse do kraja pripravljeno, nevesta in bala in vse.
âez ‰tirinajst dni se je povrnil; shuj‰al je nekoliko, oãi je imel
podbrekle, obleko zapra‰eno in di‰al je po vinu. Vpra‰ali smo
ga po nevesti. »Eh, babe!« je odmahnil ter se napotil pod ko-
zolec.

Oni dan je nesel na rami teÏak hlod, nesel ga je iz gozda v

breg, sopel je lagotno, ‰e poÏviÏgaval je.

»Kako, Martin« sem se mu ãudil, »kako da niste vojak, sil-

ni kakor ste? Zdaj, ko sem nosil sivo suknjo ‰e jaz, sirota!«

»Saj sem bil, saj sem bil!« je hitel. »Pa so me spodili stran!«

BES

PODOBE IZ SANJ

In zdelo se mi je, da je narahlo zardel.
·e tisti veãer mi je pokazal, kaj da so mu napisali za slovo.

Napisali so mu, da so ga bili spoznali za bebca. Koliko ãasa in
kje da je sluÏil cesarja, sem ga vpra‰al, kako da se mu je go-
dilo in kaj da je tam vse videl in doÏivel.

»Kaj bi pravil!«
Njegov nedolÏni obraz je bil vznemirjen, plah otrok, ki

nenadoma ugleda ãloveka, katerega se je bil nekoã sila pre-
stra‰il ter ne pozabi nikoli veã nanj. Povesil je glavo.

»Nekaj grdega so mi naredili v skodelico, ko sem spal!«
»Kaj so naredili?«
»Eh, kdo bi pravil!«
In kadarkoli sem ga povpra‰al o tistih ãasih mi je z gnusom

in strahom potoÏil zaradi skodelice, ki so mu jo bili ponoãi
oskrunili; drugega ni povedal niãesar.

Zapadel je sneg, da nikoli takega; na hribu nas je zamed-

lo do pasu in ãez. Sedeli smo za peãjo, v topli jeãi; in na‰e
misli so bile vklenjene z nami, so se plahe in premraÏene
skrivale v ti‰ino srca, si niso upale do grla. Îe smo bili zagrnili
okna; bela noã je bila zunaj, brezkonãna v miru in hladni
prazpoti. Dekla je ‰la zaklenit hi‰na vrata, ali blizu nato je
udarila nanje moãna pest: »Odprite, ljudje boÏji!«

V veÏo je stopil Martin. Otepal si je suknjo in ‰kornje, ‰kle-

petal je z zobmi, pomeÏikoval urno ter se obrnil vstran, ko
mu je dekla posvetila s sveão v obraz.

»Tako je paã … dolga je, dolga, ljubi Bog. in strma … in sne-

ga je veliko!«

Jecljal je, govoril zase, da najbrÏ sam ni vedel kaj, oziral se

plah naokoli, kakor da nekoga i‰ãe, ali da se nekoga boji.
PoloÏil je culo na tla, postavil palico v kot, nato je prisedel k

BES

PODOBE IZ SANJ

nam za peã, oprl premrle roke ob kolena, skljuãil Ïivot glo-
boko in nagnil glavo; oãitno je bil sila utrujen.

»Kod ste hodili, popotni Martin, ob taki uri in v teh zame-

tih?«

Mencal je dlan, pomajeval z glavo, gledal v tla.
»Daleã … prav od horjulske strani … TeÏko sva bredla in

brodila, zgubila sva se … kajpak, saj poti ni … in tudi hi‰e ni
… in ãe je, je za popotnega ãloveka zaklenjena in zadelana!«

Dali smo mu kruha in vina; jedel je hlastno, pil zdu‰koma;

in ko je jedel in pil, sem videl, da se mu roka trese in da je v
lica ves bolan in star.

»Kdo pa je ‰e hodil s teboj,« je vpra‰ala dekla »ko pravi‰,

da sta brodila in brodila?«

»Eh, kdo … popotnik je bil! Tam nekje se mi je bil pridruÏil

v polhograjskilh hribih … «

»Kje pa je ostal?«
»Nikjer! Saj je ‰el tod mimo … «
Gledal je v tla napol miÏe, kakor da ga je sram, ustnice so

se mu smehljale postrani in so vztrepetavale.

»Tak ãlovek je, da ne mara druÏbe … Zares, ãe sva ugledala

hi‰o in v oknu luã, me je vlekel stran … Dolgo pot ima ‰e pred
seboj, neznano dolgo, pa jo bo Ïe zdelal kako — saj je popot-
nik!«

»âuden popotnik!« se je zasmejala dekla; vzela je sveão,

zazehala na steÏaj ter ‰la spat. —

Ostala sva sama za peãjo, vino je bilo pred nama na mizi.

Martin se je nagnil k meni; govoril je ti‰je, zamolklo ‰epeta-
je, kakor da bi govorila iz njegovega zbeganega srca sama ta
noã, tako samotna in tesnobna.

»Saj nisem bil v horjulski dolini … kaj bi tam? Rekel sem

BES

PODOBE IZ SANJ

kar tako. da bi ne izpra‰evali … ne poizvedovali po njem, si-
romaku. Bil sem ãisto na drugi strani, tam pod Kamnikom;
od ondod sem pri‰el. Blizu ârnuã se mi je pridruÏil. Spoãet-
ka ga nisem spoznal; mislil sem, da je le moja senca, ki se ma-
je in ziblje pod tem sivim soncem. Dotaknil se me je, poboÏal
me je z dlanjo po rami; takrat sem ga pogledal natanko in
sem videl, kdo da je. Zabolelo me je v srcu, da nikoli ‰e ne
tako. Postaral se je bil od sile; ãisto siva je bila brada, prej tako
lepa in svetla; oãi so bile objokane, kalne, rdeãe obrobljene
vse naokoli. Suknja je bila Ïe vsa preperela, visela je v cunjah
od njega, tresel se je od mraza; hodil je ob dolgi pastirski pa-
lici; opotekal se je, pogrezal se, padal na kolena, ker je bil tru-
den od take poti in najbrÏ tudi laãen. Smilil se mi je, pa kaj bi
bil storil, kaj bi mu bil dal? Prijel sem ga pod pazduho, da bi,
mu malo pomagal, pa mi je samemu Ïe zmanjkovalo. Na Po-
savju naju je zalotil mrak. Ob cesti sva ugledala vojaka, ki je
stal tam z bajonetom ter naju meril s temnim oãesom. Tova-
ri‰ me je potegnil za rokav in mahnila sva jo kar preko polja,
gazila sva na celo, padala, Bog se usmili, on pa ni jeknil, ni
potoÏil z besedo ne. Tam, prav blizu, se je prikazala topla luã-
ka; krenil sem tja, da bi se ogrela, pa se je ves tresel in me je
vlekel stran. Bal se je ljudi; in jokal je brez nehanja, ‰e roka
mu je poihtevala … «

»Kdo je bil ta popotnik?«
Nagnil se mi je prav do ust.
»On sam je bil!«
Spreletelo me je od lic do nog, kakor strah pred neãim sil-

nim, kar je blizu, Ïe tik pred durmi. »On sam je bil. Jezus… «

Molãala sva. Nazadnje me je pogledal naravnost s svojimi

sinjimi, otro‰kimi oãmi in se je zaupljivo nasmehnil.

BES

PODOBE IZ SANJ

»Jaz pa sem mu potoÏil vse … tudi zaradi tiste skodelice

sem mu potoÏil. «

Drugo jutro ga ni bilo ne v hlevu ne pod kozolcem, izginil

je; in mislim, da ga ne bo nikoli veã. —

BES

PODOBE IZ SANJ

âETRTA POSTAJA

»Jezus sreãa
svojo Ïalostno mater«

o sem bil otrok, sem rad ogledoval podobe kriÏevega
pota na mraãnih cerkvenih stenah. V osamljenem hra-

mu, hladnem in tihem, v ozraãju, ki je ‰e vse di‰alo po jutra-
nji ma‰i, molitvah in kadilu, so podobe oÏivele, stopile so iz
okvirov in so govorile naglas. Njih povesti so bile polne Ïa-
losti in hkrati polne tolaÏbe. Iz daljnih krajev so bile in iz dalj-
nih ãasov, pa vendar so bile tako Ïive in resniãne pred menoj,
kakor bi ne mogla biti nobena zgodba, ki bi se vr‰ila ob be-
lem dnevu, telesno in ‰umno vprião oãi. Gledal sem oblaãi-
la, kakor jih ljudje takrat, za mojih otro‰kih let, niso veã no-
sili, halje in jopiãe bele, rdeãe, pisane, s trakovi in pentljami
na‰arjene; ali vendar se mi ta oblaãila niso zdela prav niã tuja
in neznana, temveã ãisto domaãa, kakor da bi jih sreãaval na
cesti vsako uro. Videl sem obraze divje, zagorele, krivonose,
Ïehteãe brezsrãnost, zlobo in sovra‰tvo, pa se jih nisem bal,
mi nikakor niso bili razbojniki iz Jutrove deÏele, ki so pri‰li
Ïalit in ubijat, kar je bilo ljubega mojemu srcu. Zdelo se mi je,
da sodijo poleg, h Kristusu in Materi boÏji, kakor senca po-
leg luãi, in da bi te silne povesti ne bilo brez njih. Razloãil sem
glasove, nikoli zasli‰ane, iz brezna vpijoãe, krik in vri‰ã, zas-
meh in zmerjanje in jok Ïensk iz Jeruzalema; nobene besede
nisem razumel, ali vse sem obãutil in presunile so mi du‰o.
Tako sem hodil v svetem mraku od postaje do postaje ter sem

BES

PODOBE IZ SANJ

gledal in poslu‰al Ïivo zgodbo, ki mi je bila zmerom draga in
zmerom stra‰na.

Sredi med zagorelimi, kriãeãimi obrazi se je tiho svetilo

lice njega, ki je nesel teÏki kriÏ. Takrat ‰e nisem videl njego-
ve lepe brade, od krvi in praha oskrunjene, nisem ‰e ugledal
njegovih velikih, mirnih, svetlih oãi, ki so vse spoznale in vse
vedele. Mislil sem, da je majhen, ubog otrok, ki so mu bili
brez usmiljenja naloÏili breme, devetkrat veãje od njega; saj
je omagoval pod njim celo moãni Simon iz Cirene. Bos je bil
otrok, ki je nosil kriÏ, in tudi nog njegovih, teh sirotnih, prej
tako belih, se je drÏala strjena kri. Roke so objemale stra‰ni
les in rokavi rdeãe halje so se vili nazaj prav do komolcev, da
so se svetile v soncu ãiste otro‰ke lakti; in ‰e na teh ãistih lak-
teh so cvetele rdeãe kaplje kakor mak na polju. Na glavi je
nosil venec, iz trnja spleten, izpod katerega je kakor iz stote-
rih kanglic brez milosti lila boleãina na ãelo, na lica in na oãi,
da se je zasenãila njih nebe‰ka luã, in celo na ustnice, te med
vsemi vekomaj blagoslovljene.

Med ‰tirinajsterimi podobami, ki so se vrstile po mrzlih

stenah v mraku in ti‰ini ter se prijazno in odkritosrãno pogo-
varjale z menoj, kadar sem bil z njim sam, je bila mojemu
srcu najbliÏja ãetrta postaja, tista, kjer sreãa Jezus svojo Ïa-
lostno mater.

Tudi ona, Mati boÏja, je imela ãisto otro‰ki obraz. Droben

je bil, zelo ozek in bel in dvoje velikih oãi je sijalo iz njega,
dvoje globokih jezer, v katerih se je trepetaje ogledovalo vi-
soko sonce. Obleãena je bila v dolgo sinjo haljo, prepasano s
‰irokim, temno modrim pasom, in sinjina je odsevala na licih,
da so bila ‰e neÏnej‰a in bledej‰a. Na neki podobi v stari va‰ki
cerkvi je imela srce presunjeno s sedmerimi meãi, in ko je

BES

PODOBE IZ SANJ

stopila iz okvira, so se narahlo zazihali in stresli teh meãev
jekleni roãniki, ki so imeli obliko kriÏa, in kaplja krvi je kanila
iz srca.

Ta ozki, beli obraz je priãal brez solz in brez besed: »âiga-

va boleãina je veãja od moje?« Ob poti je stala, ko je pri‰el
mimo. Pri‰el je mimo silen oblak, ki se je vzdignil do nebes in
jih je zatemnil. Ta oblak je bil rdeã prah, kri je vpila do nebes.
In vse je utonilo v njem, vtse je izginilo, niãesar veã ni bilo, on
sam je bil, prav sam v tem neizmernem krvavem oblaku.
Otrok je bil, ki je objemal teÏki kriÏ. Omahoval je pod njim,
opotekal se in padal, da se je zasolzil kamen, ko je poljubil
njegovo ãelo. Tako je ‰el v neusmiljeno smrt. Kakor seÏe bela
roka v noã, je segel njen pogled do njega, se je iz jezera njenih
oãi prelilo sonce v sonce. »Sin moj, ti ljubi otrok moj!« Komaj
je videl to roko, to lice, te oãi, komaj je sli‰al ta glas, ni bilo
trpljenja veã, ne trnovega venca veã, ne kriÏa veã. Visok in
lep, brez krvi in brez poniÏanja je stopil k nji, da bi jo poto-
laÏil; ker njena boleãina je bila veãja od njegove. —

Zdaj, v tem stra‰nem ãasu, ga vidim Ïivega tik pred seboj,

vidim ga tisoãkrat in sto tisoãkrat. Njo vidim, Ïalostno mater,
tudi njo tisoãkrat in sto tisoãkrat. âlovek gre na Golgoto, da
bo trpel in umrl in da bo vstal poveliãan.

BES

PODOBE IZ SANJ

TRETJA URA

red zdavnim, zdavnim ãasom, kakor da je Ïe daleã on-
stran Ïivljenja, sem sanjal vsako jutro lepe sanje. Vsako

jutro, komaj da sem se vzdramil, so pri‰le k meni, mlade, ve-
sele, vse ‰e rosne, Ïarki ranega sonca. Moji otroci so bili, iz
mojega srca in mojih misli porojeni; vraãali so se k svojemu
oãetu utele‰eni in pozdravil jih je z radostnim zaãudenjem.
Mnogotera teh sanj, mojih otrok, ni bila tako sonãna, ne tako
glasna in zdrava kakor njene mlaj‰e sestre; mnogoteri se je
poznalo na ozkem licu in na zamolklih oãeh, da je bila solza
njena mati; ali vse so mi bile enako mile, vse so bile moje,
kajti celo v bridkosti in boleãini je bila brezmadeÏna lepota.
Zjutraj so pri‰le in so bile ves dan poleg mene, koderkoli sem
hodil; ãasih so se gnetle krog mene, so razposajene vriskale
in plesale, da sem plesal in vriskal z njimi; ãasih so se mi skri-
le za deblo, za plot, za grm, da sem jih iskal in klical, taval za
njimi v kolobarju kakor z zavezanimi oãmi. Mnogokdaj so
bile tako Ïive, jasne, ãisto telesne, da bi bil vsako posebej lah-
ko objel in poljubil; koj nato sem z roko in s pogledom segel
v meglo, nobenega obliãja ni bilo veã pred menoj, vse je iz-
ginilo mahoma, kakor ugasnejo sence pod oblakom. Motilo
me je velikokrat, da jih je bilo preveã krog mene, da od samih
migljajoãih, prelivajoãih se luãi nisem nobene docela razloãil;
le eno med vsemi bi bil rad prav zvesto pogledal, privil prav
tesno k sebi, dal ji svoje srce vse do kraja; in klical sem jo, da

BES

PODOBE IZ SANJ

bi mi ostala sama, najbliÏja, edina. Zgodilo pa se je tudi, da
sem bil zares ãisto sam z najlep‰o med njimi in da me je bilo
nazadnje strah te edine; ker Ïe so se ob njeni podobi odpirale
duri v tisto globoãino mojega srca, ki je bila skrita vsem in ki
me je bilo samega sram in groza, da bi pogledal vanjo; zaÏe-
lel sem si glasnej‰ih druÏic, poklical sem jih in pri‰le so, da
sem se igral z njimi, izbiral med njimi po svojem veselju. Bilo
je, kakor da Ïivim tisoãkratno Ïivljenje. Vsak hip je bila po-
doba, vsaka je bila drugaãna in vsaka sem bil jaz; na tisoãe
kapljic je v mavriãni svetlobi ‰kropilo iz ene same posode ter
se je vraãalo vanjo. In ‰e zveãer sem jih gledal skozi trudne
trepalnice, lepe otroke svojega srca; hodili so po prstih, ‰epe-
tali so tiho tiho, nazad nje so mi ljubeznivo zatisnili oãi.

Tako je bilo pred zdavnim, zdavnim ãasom. Zdaj ni veã;

komaj da je ‰e ostal spomin.

Zdaj se bojim jutra, bojim dneva in veãera. Lahkonoge,

jasnooke, mlade sanje — kje so? V zdramim se, ãutim jutranji
hlad, sli‰im korake zunaj in strah me je, da bi odprl oãi. Ker
vem, da bom ugledal koj v prvem trenutku en sam obraz,
gledal ga ves dolgi dan in ‰e pozno v noã; mrtva‰ko spaãeni,
bolesti, groze in sovra‰tva polni obraz Meduze. Moje srce ni
veã poljana, ki rodi cvetic, kolikor in kakr‰nih hoãe, po svoji
volji in svojem nagnjenju; moje oãi niso veã okna, ki se od-
pro, na katero nebe‰ko stran jih je Ïelja; moja usta niso veã
zvon, ki poje veselo, kakor je bil ustvarjen. Srce, oãi, usta, ‰e
lica, roke in noge, vse je kakor uróãeno, je zasuÏnjeno eni
sami neizreãeni in neizrekljivi misli, eni sami stra‰ni podobi,
ki brez usmiljenja, brez nehanja nemo strmi vame z ostekle-
lim, zakrvavelim pogledom. Vpra‰aj: kdo je? Imena ji ni, ime
bi bilo odre‰enje.

BES

PODOBE IZ SANJ

Na meni samem, na mojem obrazu, vedenju in nehanju se

razodeva podoba mojega gospodarja, kakor kaÏe ogledalo
lice ãloveka, ki gleda vanj. Videl sem zadnjiã svoj obraz izza
onih zdavnih ãasov in ga nisem spoznal. Mladeniã je osupel
zastrmel vame, starca.

Dolgo sem mislil, da sem sam, zaklenjen v noã svoje gro-

ze, zavrÏen, odsekan od Ïivega drevesa. Toda ko sem stopil
na cesto, sem spoznal, da je mojih drugov brez ‰tevila, da jih
je, kolikor je src in lic. Spogledali smo se in smo drug pred
drugim povesili oãi. In vsakdo med nami, kdorkoli in karko-
li je bil, je potoÏil brez besed: »Lahkonoge, jasnooke, mlade
sanje — kje so?« In vsakdo je razodeval na mrtva‰ko spaãe-
nem licu, v osteklelih, zakrvavelih oãeh podobo neusmilje-
nega gospodarja: brezdanjo grozo, neizmerno bolest in nad
obema ãrno jezero nezaupanja, zlobe in sovra‰tva. Spogledali
smo se, povesili smo oãi in smo spoznali, da smo si v strahoti
bratje, kakor si v jasni, pomladanji lepoti Ïivljenja nismo bili.

Ko so stali Judje pred Pilatom, so si bili bratje. Kakor po-

prej nikoli, so si bili podobni v lice, glas in misel, ko so vpili:
»KriÏaj ga!« Morda ‰e dan poprej, morda ‰e uro poprej jih je
bilo na tisoãe med njimi, ki so se veselo igrali s svojimi sanja-
mi, s svobodno ustvarjenimi otroki svojega srca in svojih
misli. Zdaj so bili vsi en sam mrtva‰ko spaãen obraz, ki je
poln zlobe in bolesti uróãen strmel v eno samo strahoto. En
sam obraz, le ene oãi, le ena usta: »KriÏaj ga!« Bratje so si bili
pred Pilatom in bratje na Golgoti.

Ali ko je odbila ura tretja, se je pretrgalo zagrinjalo od vrha

do tal. Grmeã se je razsula noã pred njimi in v njih, pred nji-
mi in v njih so grobovi pojoã oznanjali novo zarjo. Mrena je

BES

PODOBE IZ SANJ

padla od oãi, da so izpregledale utolaÏene, od src, da so se
vzdramila ‰e ihteã v jutro in upanJe.

O Bog, da bi Ïe tudi meni, da bi tudi nam, v sramoti, bo-

lesti in strahu tavajoãim, da bi nam vsem Ïe bila ura tretja! —

BES

PODOBE IZ SANJ

VRZDENEC

oja mati je bila doma z Vrzdenca.

Ta vas je, pravijo, tam nekje v Horjulski dolini; jaz ne

vem, ãe je res, ker je nikoli nisem videl in je tudi na nobenem
zemljevidu ni zaznamenovane. Ali da je na svetu in da je celo
prav blizu, je ãisto gotovo. Morda sem bil Ïe do nje samo ‰e
za uro hoda; morda sem jo bil kdaj na dolgih svojih potih po-
nevedoma Ïe ugledal, pa je nisem spoznal po imenu in mi je
bila tuja in nema kakor vsaka druga vas. Zdi se mi prav zares,
da sva nekoã stala z materjo na hribu ter gledala nanjo. Zgo-
daj zjutraj je bilo, mislim. V dolini so bile ‰e bele megle, iznad
megla se je vzdigal holmec, na holmcu je bila cerkev z viso-
kim obzidjem in na to cerkev je sijalo Ïarko sonce. Na mate-
rinem obrazu je odseval ta nebe‰ki svit. Iztegnila je roko in je
pokazala na cerkev. »Tam je Vrzdenec!« Njen glas je bil glo-
bok, mehak in zami‰ljen, kakor da bi rekel otrok: »Tam so
nebesa!« In kakor da bi jetnik strmel skozi omreÏje: »Tam je
polje!« … Morda pa je vas ãisto kje drugje in ãisto drugaãna
in so bile vse to samo sanje.

Nikoli nisem bil na Vrzdencu in vem, da nikoli ne bom.

Tudi ne, ãe bi bil en sam korak do tja. Spomnim se na to vas,
kadar sem zelo potrt, ali zelo bolan. Takrat se mi pribliÏa,
kakor se ãasih razboleli in prepla‰eni du‰i pribliÏa smrt. Pre-
‰inila me je nekoã misel, iz temne globoãine, iz bolesti je bila
segla, da bom ob tisti uri, ko se bo treba napraviti na zadnjo

BES

PODOBE IZ SANJ

pot, ugledal s slamo krito koão, kjer se je rodila moja mati,
ugledal tudi ‰e njeno zibko, z rdeãimi srci pomalano; in videl
drobnega otroka v predolgem zelenem krilcu, njegove prve,
nebogljene korake, sli‰al njegov tenki smeh, njegove jeclja-
joãe, napol razumljive besede … in da bodo vse naokoli, ka-
kor cvetice na polju, cvetele bele misli srca, ki ‰e ni bilo ranje-
no od spoznanja. Pre‰inila me je taka misel in ne dvomim niã,
da se bo res tako zgodilo. Ker spomin, ki se ãloveku oglasi iz
onih krajev, ne laÏe nikoli.

Dan pred smrtjo se je mati selila. Bilo je Ïe podmrak in tru-

den sem bil. Mati je mirno sopla in zdelo se mi je, da spi; zato
sem ‰el po prstih iz izbe ter se napotil k sosedu, da si odpoãi-
jem ob kozarcu vina. Ostal sem tam, dokler se ni do dobre-
ga znoãilo. Ko sem se vrnil ter priÏgal svetilko, me je zgrabi-
la za grlo neznana groza. Materina postelja je bila prazna.
Stal sem in trepetal in se nisem mogel ganiti. Niã ne vem ka-
ko in niã ne vem kdaj sem se prestopil, hodil s svetilko v roki
po izbi, po veÏi; in vse, kakor da hodi neki drug, ãisto tuj ãlo-
vek, jaz pa da stojim za mizo ter gledam in ãakam, kaj da bo
opravil. Tako sem pri‰el skozi veÏo in po dveh lesenih stop-
nicah v malo kamrico, kjer je imela stara Ïenska svoj kot. Na
postelji je leÏala moja mati. Ko sem jo ugledal, mi je stisnilo,
do kaplje izÏelo srce nekaj tako ãudnega, da nikjer ni temu
imena; bolest in ljubezen, oboje in ‰e veã. Mati je bila mlada,
lica so bila zdrava, oãi jasne in vesele, na ustnicah smehljaj.
Gledala me je z nekako tiho, pritajeno pre‰ernostjo, nespa-
metnega otroka, ki trepeãe, da sam ne ve zakaj.

»Kako ste pri‰li v to posteljo, mati?«
»Sama sem pri‰la; Nikar ne misli, da sem tako hudo bol-

na! âe Bog da, bova kmalu na Vrzdencu. Saj se meniva Ïe

BES

PODOBE IZ SANJ

toliko let! Ko sem vstala, se mi je kar zdelo, da bi se napotila
naravnost tja, pa nisem na‰la obleke. Kam ste jo spravili?«

Ob teh besedah, ob tem pogledu in smehljaju mi je bilo,

da bi ‰el kam v samoto, v temo in tam potoÏil nebesom. Ker
obãutil sem, da je v kamrici ‰e nekdo tretji, ki se sklanja nad
naju bled in visok ter naju poslu‰a.

»Tista postelja tam ni prav postlana; peãe me, kakor da ste

mi nasuli Ïerjavice pod rjuho. Tukaj je bolj‰e, le malo daleã
je. Saj bi Ïe skoraj bila pri‰la do Vrzdenca, iako sem hodila.
Stopim in tudi zid stopi na stran, kakor da bi se otroci lovili
… Mislim, da bi si naroãila voz do Vrzdenca, drugaãe ne pri-
deva nikoli tja. Kako bodo gledali, ko se pripeljeva! Saj bi
Mrovec dal voz, kajne?«

»âemu bi ga ne dal?«
»Zares, ãemu bi ga ne dal? Rano zjutraj se odpeljeva, ne-

delja bo in sonce. Jaz vem, da bo vse lepo, kakor da bi bilo v
svetem pismu. Zgodilo pa se bo kmalu; nocoj ‰e ne, ker je Ïe
noã, ali jutri najbrÏ … stopi no k Mrovcu in povpra‰aj zara-
di voza … âemu joka‰?«

Vroãe se mi je bilo izlilo iz oãi in mi je Ïgalo na licih. Mati

se je ozrla name z globokim, nemirnim, ãudno plahim po-
gledom; obrnila je glavo k zidu, spet je bil bolan, ubog, od
trpljenja in bridkosti izsesan njen obraz.

âlovek, ki je imel pelin za kosilo in pelin za veãerjo, ki je

‰kropil ljubezen, koderkoli je hodil, sam pa ni okusil nobene
kaplje, si na tihem, prav na skritem dnu svoje du‰e ustvari
svetle sanje, brez katerih bi moral skoprneti od vsega hude-
ga. Najprej se mu zasveti od nekod le prav poniÏna luãka,
spomin na nekaj milega, Ïelja po neãem lepem, mehkem, kar
morda nikoli nikjer ni bilo in nikjer ni. Luã pa je zmerom

BES

PODOBE IZ SANJ

100

lep‰a in svetlej‰a, kolikor veã je bridkosti in kolikor bliÏe je
odre‰enje. Dokler se svetloba nazadnje veliãastno ne izlije v
ono, ki je zadnja in veãna; ter je tako izpolnjena obljuba, srcu
dana, in doseÏeno plaãilo za verno zaupanje.

Spomnim se na Vrzdenec, kadar mi je v du‰i mraz, kadar

mi zahladi v lica tesnobni strah, ki je spomin na smrt … Kaj
je res Ïe blizu tisti ãas, tista sonãna nedelja? Mrovec, pripravi
brÏ voz, da se popeljeva z materjo na Vrzdenec! …

BES

PODOBE IZ SANJ

101

POBRATIMI

nogokdaj se primeri, da se v enem samem trenutku
odpro vsa srca in skozi ‰iroka vrata prikipi du‰a v lica,

v oãi in na jezik, tako da so si ljudje mahoma podobni kakor
brat bratu; ker bratje so si, v najglobljih globoãinah. ZdruÏijo
se v veliki radosti ali v silni bolesti, v blagoslovu ene milosti,
pod teÏo enega udarca; vsi glasovi so en sam vrisk, en sam
vzdih. Ena luã obÏari obraze in v njenem svitu so si enaki, so
vsi enako spomladanji ali enako mrtva‰ki.

âasih odpahne narahlo prislonjene duri src le beÏen dih;

prikaÏe se le ozka, svetla ‰pranja, komaj za hip, toda prikaÏe
se. Zgodi se v gledali‰ãu, zgodi se na cesti, da se spogledajo
ter se smehljaje pozdravijo tujci ob eni sami besedi, ki je ljuba
vsem, ob enem samem veselem sonãnem Ïarku, ki je nepri-
ãakovan zablisnil izza oblakov. Pozdravili so se in koj so si
tujci, ne poznajo se, ne mislijo veã drug na drugega; svetla
‰pranja je ugasnila, tiho so se zaprle duri. Ali kakor je bil be-
Ïen tisti trenutek, bratje so si bili v njem in srce se je polju-
bilo s srcem.

Kadar pa buti v vrata vihar, jih odpre siloma in sunkoma

na steÏaj, da zajeãe in se stresejo v teãajih, takrat ni veã no-
benih skrivnosti; kar bi drugaãe molãalo na vekomaj, privre
kvi‰ku brez strahu. Srca, prej zaklenjene izbe, so prostrane
svetle veÏe, kamor stopi s ceste, kogar je volja.

»Ob tisti uri so se ljudje, ki se prej nikoli niso videli, kar na

BES

PODOBE IZ SANJ

102

oãitnem trgu objemali in poljubovali«. âigava je bila roka, ki
je samolastno odpahnila vrata zaklenjenih ãlove‰kih src? Ni
zapisano in tudi ni poglavitna stvar. Poglavitna stvar je, da so
se ob tisti uri ljudje objemali in poljubovali, da so se spoznali,
v svojem bratstvu. Srce hrepeni in ãaka Ïeljno, da bi se sme-
lo razodeli srcu, tako da bi se zru‰ili vsi jezovi in bi se do kap-
lje prelilo drugo v drugo. Bog usli‰i to Ïeljo po svoji modrosti,
kadar je ãas, in po‰lje na svet nezasli‰ano radost ali brezmej-
no gorje.

Med jetniki sem bil in v spominu komaj ‰e razloãim obraz

od obraza, glas od glasu. Vse oãi so gledale enako, ena skrb
je bila v njih, ena bridkost, en strah, eno upanje. Poprej so si
bili tujci, Ïivljenje jim je teklo v tako razliãnih oddaljenih
strugah, da bi se paã nikoli ne bile sreãale, nikar spojile; govo-
rili so razliãne jezike, mislili razliãne misli, gospodje so bili in
hlapci. Zdaj so si bili blizu, so se poznali do najti‰jih celic,
kakor da so leÏali nekoã v eni zibki. Kmalu so si bili podob-
ni v lica in celo po govorici in hoji; ker srca so bila odprta in
so bila eno ter so ustvarjala le eno podobo. Tudi kadar so se
sporekli med seboj do hudega, so se sporekli bratje; ni je bilo
moãi, tudi v njih samih ne, ki bi bila mogla zaloputniti duri,
odprte na steÏaj. âe se izlije iz tvojega srca le ena kaplja v srce
ãloveka, ki gre mimo, ostane tam za zmerom, te za zmerom
druÏi z njim, ki je morda Ïe v grobu. Kadar se spomnim na-
nje, se spomnim na vse, vendarle razloãim en sam obraz, ene
same oãi, sli‰im le en glas, ki mi je mil in ljub, kakor je bole-
sten in poln grenkobe.

Mnogokdaj se mi je sanjalo, da vidim brez‰tevilna mrtva

trupla, nakopiãena na poljani, ki se razprostira brez konca. Ta
trupla so okrvavljena in oblatena; toplo spomladansko son-

BES

PODOBE IZ SANJ

103

ce sije nanje, ali ne ganejo, se. Vselej, kadar se mi je tako sa-
njalo, se mi je zdelo, da so ti bledi obrazi, ki veã ne gledajo in
veã ne dihajo, ãisto enaki drug drugemu, kakor da je bila v
zadnjem trenutku ena sama misel okamnela na vseh; in da se
roke, te ko‰ãene in krvave, trdno oklepajo druga druge. Tako,
s to zadnjo mislijo v srcu in na licu in s temi sklenjenimi ro-
kami so se napotile du‰e pobratimov na ono stran.

Razbolele so moje oãi, vsaka podoba se jim prikaÏe preve-

lika, prenasilna, morda celo popaãena; ali ãe jih zatisnem,
vidim toliko jasnej‰e, kar je: srce gleda z oãmi, ki nikoli ne
laÏejo. âe stopim na cesto, se mi zdi, da nosijo ljudje oãitno
znamenje, vsi enako — kakor Ïebelj, s kladivom v ãelo zabit.
Kdo ve, morda ima vsakdo med njimi ‰e svoje posebne skrbi,
‰e svoje posebno Ïivljenje tam kje za plotom, kakor nosi vsak
svojo suknjo in svoj klobuk; to znamenje pa jih druÏi in brati,
tako da ni nobene skrivnosti med njimi. Ena sama misel je,
velika, teÏka in grenka. Vse njih nehanje, vsaka beseda in
vsak korak se ravna po neizprosnih ukazih te misli; njeni
suÏnji so. âasih morda posku‰ajo, da bi se otresli tega stra‰-
nega suÏenjstva; ali ne da se, niti s trenom trepalnice ne; ‰e
v smehu se razodeva, ‰e v vinski popevki, ‰e v pohotni kvanti.
Kdor se upira tej misli, kdor bi ji hotel pobegniti kam vstran,
v toploto, pod sonce, tisti je hinavec; in koj se mu na oãeh in
v besedi pozna, da je hinavec. Na ‰iroko so odprta srca in
Ïalost se preliva v Ïalost, groza v grozo. Sreãa‰ tujca iz dalj-
nih krajev in niã ti ni tujega v njem.

»Kako je tebi, brat moj?« ga pozdravi‰; in Ïe te je sram

vpra‰anja.

Ali ura pride nekoã, ko bo odprl srca topel spomladanski

veter, ko si bodo obrazi enaki v veselju, ne v bridkosti, ko se

BES

PODOBE IZ SANJ

104

bodo ljudje pozdravljali s cvetjem ovenãani in z glorijo lju-
bezni. »Kako je tebi, brat moj, ki si mi bil brat v bolesti?« …
Morda jih bo ‰e nekaj, vsaj nekaj, ki bodo doãakali tisto bla-
goslovljeno uro. O, da bi bila med njimi ti in jaz! —

BES

PODOBE IZ SANJ

105

SRAKA IN LASTOVICE

olikor poznam Ïivali, velikih in malih, ima sraka med
vsemi najveã humorja. Ta njen humor je grenak, poln

Ïolãa in ujedljivosti, rezek je in neusmiljen, kakor sama resni-
ca; tisti humor je, ki izvira iz stoletne izku‰nje, iz samotnega
premi‰ljevanja in ki ga je blagoslovilo trpljenje.

Moja sraka je nekoliko pohabljena, ker se je bila pome‰ala

med ljudi in njih spletke ter jo je doletelo, kar jo je moralo
doleteti. Prinesel mi jo je bil popoten ãlovek; vsa nebogljena
je bila, krvava kepa, zmr‰ena in pomeãkana; toliko da je ‰e
malo brcnila z nogo, udarila s kljunom. Zdaj se je za silo po-
pravila, po‰epava Ïe, kolikor paã more, po izbi in pred hi‰o.
Ena perut ji skoraj ãisto manjka; ostanek visi nizdol in pome-
ta po tleh. Tudi enega oãesa nima; drugo pa je zelo veliko in
svetlo ter pove, kar je treba povedati.

V teh ãasih, ko sem sam in zapu‰ãen, kakor ‰e nikoli, v teh

ãasih, ko je ãloveka strah, da bi govoril s ãlovekom, mi je nje-
na beseda boÏji dar. Zgovorna res ni posebno, ker je preveã
zami‰ljena in samosvoja; toda karkoli reãe, je brez laÏi in za-
hrbtnosti, je Ïebelj, ki udari tja, kamor sodi. Primeri se mno-
gokdaj, da ne razumeva natanko drug drugega, ker sva doma
iz svetov, ki sta si nekoliko narazen, in ker tudi najina govo-
rica ni ãisto ena; vendar pa vselej vem, da beseduje po pra-
vici in da nikoli ni podobna materi, ki laÏe otroku, zato ker
misli, da je ne razume.

BES

PODOBE IZ SANJ

106

Kadar mi je najbolj hudo pri srcu, pride k meni. Primaje se,

nerodno poskakovaje, vzdigne glavo in mi pogleda naravnost
v lice s svojim svetlim, rjavim oãesom. Tako se zgodi poseb-
no pod noã, ko zaãno trkati temne misli, teÏke sanje na okna
in duri. »Kam si se zamaknil?« vpra‰a to njeno svetlo oko.
»Ali nisi Ïe vajen teh strahov? Pozabi nanje in ne bo jih veã!
Stôri kakor tisti kmet, ki so ga klestili z gorjaãami, pa se jim
je smejal naglas. — âemu se krohoãe‰, norec, kaj te prav niã
ne boli? — so se ãudili razbojniki. — Saj ne tepete pravega! —
jim je veselo odvrnil.«

Takrat, ko mi je sraka tako povedala, sem jo postavil pred-

se na mizo, da bi se pomenila brez teÏave.

»Po‰tena in usmiljena je tvoja misel, o sraka, ali za tolaÏ-

bo je pregrenka! Duri, glej, so zaklenjene, okna, glej, so za-
strta in zadelana; toda ponoãi, ko upihnem luã, se odpro tiho
duri in okna in zdelo se mi bo, da leÏim pod milim nebom na
pokopali‰ãu. Tam ne poãivajo samo tisti, ki so mojemu srcu
dragi, poleg njih poãivajo tudi vse moje mlade misli, moja
upanja z njimi. Ponoãi se vzbude moji dragi, prisedejo nemi
k meni, toÏijo mi brez besed svojo bolest; vzbude se moje
mlade misli, moja vesela upanja; bleda lica imajo, Ïalna ob-
laãila nosijo …«

»Tudi meni se prikaÏejo ãasih taki ãudni strahovi!« je re-

kla sraka in povesila glavo. »Zadnjiã, ko sem bila komaj na-
pol zadremala, sem se prestra‰ila, vzdramila se in ugledala
sem jih tristo. Tristo jih je bilo. Vsi mladi in zdravi, sonca ve-
seli. Zdaj ni nobenega veã, toliko da je ‰e spomin. Îal mi je
posebno za enega med njimi; tako ãvrst je bil, tako pre‰eren
in predrzen! Ni bil moje Ïlahte ne moje sorte, ali rada sem se

BES

PODOBE IZ SANJ

107

malo poigrala z njim. Jurãek mu je bilo ime … Jurãek Nego-
da!«

»Kaj pa je bil po poklicu?«
»Po poklicu je bil vrabec. Vsi so bili vrabci, vseh tristo. Se-

deli so na lipi, svatovali so, ali kaj, pa je iznenada tre‰ãilo van-
je in komaj da se je ‰e peri‰ãe vilo v ãrnem dimu … «

Ozrl sem se malo vstran, ker je bil srakin pogled zelo sve-

tel in srep.

»Ali si poznala Valenãiãa … Franca Valenãiãa?« sem jo

vpra‰al. »Deset Ïivljenj za eno njegovo, pa je ugasnil tam
brez pesmi in zvona, kakor sveãa v vetru!«

»Kaj pa je bil po poklicu?«
»Jurist je bil!«
»Drugaãe pa … ali je bila lastovica ali ta‰ãica?«
»âlovek je bil!«
Tedaj se je sraka raskavo zasmejala, kakor se paã ponava-

di smejejo srake.

»Nikar ne zameri, ne smejem se tvoji bolesti, sama jo ob-

ãutim! Pri‰lo mi je le kar tako na smeh, ko sem se spomnila
na lastovice, na tiste, ki so obnorele, ko je planil mednje
strah. To se je zgodilo zadnjiã tam nekje pri ·teverjanu, ali kje
… milost boÏja, toliko je zdaj imen, ki ne pomenijo veã nobe-
ne stvari in nobenega kraja! Gosposko so preblisnile v enem
samem Ïarku izpod neba, da bi se razgledale po svojih do-
movih. Letele so v jasnem loku, vtomer, vonomer, visoko,
nizko, blizu, daleã; dóma ni bilo nikjer, nikjer niti enega, ne
zibke, ne postelje, ne groba. Iz puste zemlje je ‰iroko zeval
ãrni strah, nad njim so kroÏile, kakor uróãene, prosile s ten-
kim svojim glasom: Kje je moj dom? Povejte mi! — Od ju-
tranje in od veãerne strani jim je z glasnim smehom odgovar-

BES

PODOBE IZ SANJ

108

jala smrt: Tukaj, lastovica, glej, tukaj je tvoj dom! — In niso
se ganile nikamor, ni jim pri‰lo na misel, da bi pobegnile. Pa-
dale so, kakor zrele ãe‰nje z drevesa, popadale so vse do zad-
nje. Eno sem ‰e videla na svoje oãi, da je ‰vignila za frãeão
smrtjo, ker je mislila, da je mu‰ica … To se je zgodilo pri ·te-
verjanu, ali kje … Vse do zadnje so popadale zaradi bridkosti.
In vendar so imele krila, da bi lahko ‰le do samega sonca!«

»Rekla si, da so obnorele, in smejala si se jim naglas!«
»Smejali so se vsi, kolikor je modrijanov. Kadar plane raz-

biãana bolest na vrh plota, se prevrne na ono stran, v humor«

Zazeblo me je; poãasi, tiho, se mi je zdelo, da se odpirajo

duri in okna.

»Pa kaj si storila ti, oj sraka, v teh ãasih, ko so lastovice

poginile od gorja?«

Pogledala me je svetlo s svojim edinim, slepim oãesom.
»V topli izbi sedim in ãakam strahov … Pa kaj si storil ti, oj

ãlovek?«

BES

PODOBE IZ SANJ

109

KADET MILAVEC

aÏeli si ãlovek v tej utrujenosti, zaÏeli bolestneje vsak
dan in vsako uro, da bi se spustil velik zastor od nebes

do zemlje ter zakril na vekomaj vse, kar se v stra‰nem, ãrnem
loku vali in vije pred njegovimi razbolelimi oãmi. Izginilo bi
ãisto brez sledu, kakor izginejo zjutraj divje sanje; bolnik se
vzdrami, ugleda svetlo sonce in se nasmehne: »Saj ni bilo niã!
Pomlad je zunaj, veselje in Ïivljenje, jaz pa sem mislil, da sem
bolan!«

Spústi se na zemljo, blagoslovljeni zastor! — Pomlad je zu-

naj, lepa, kakor da je prva: Nedeljsko jutro je, sveÏe, polno
luãi — lica kmeti‰kega otroka. Srce je mirno, oko bistro: vse,
kar je, kamor seÏeta misel in spomin, je brez madeÏa in brez
zlega. Prostrano polje zeleni; tam bo nekoã za‰umelo Ïito, bo
rodilo obilen sad. Daleã na poboãjih in vrhovih sinjih gora,
pod ble‰ãeãim, srebrnim obzorjem pojo gozdovi; zamolkla,
tiho trepetajoãa je njih pesem, pesem starca godca, ki je sam
videl kralja MatjaÏa in ne mara umreti, dokler ga ne ugleda
v gloriji vstajenja. Po stezah med njivami, na ravni cesti med
travniki so vzklili pisani cvetovi, beli, rdeãi, modri, zeleni, vsi
migljajoãi v soncu; vzklili so in shodíli so koj, druÏijo se pri-
jazno in kmalu se giblje in vije tam cvetoãa procesija, kajti
steze, poti, kolovozi in ceste se zlivajo v klanec, ki vodi po-
boÏno in strmo do cerkve na hribu. Zvonovi ugledajo to pro-
cesijo in zavriskajo, nji sami, poljem, gozdovom, luãi in ne-

BES

PODOBE IZ SANJ

110

besom za nedeljski pozdrav. In iz pesmi gozda in njiv, neba
in zvonov, iz prazni‰kih obrazov otrok, Ïensk, mladeniãev in
starcev sije in poje tisto edino, kar je boÏjega na zemlji: lju-
bezen in mir …

Da bi se spustilo to blagoslovljeno zagrinjalo, vsaj za uro,

vsaj za hip! Toda ãe bi bilo od samega jekla, moãnega, za klaf-
tro debelega — od zadaj bi udarilo kladivo in to jekleno za-
grinjalo bi se zru‰ilo, kakor zid od pepela. Tam zadaj je gro-
zota; in grozota hoãe, da jo vidi‰; drÏi te s kremplji za roko in
za pas, da ji ne uide‰; okreni se kamorkoli, zastrmela ti bo
bleda in nema v obraz; ozri se kamorkoli, ãe proti samim ne-
besom, ona je vsepovsod, edina je; nema je, ali vse, kar sli‰i‰,
je njen glas, tudi tisti glas, ki krikne ponevedoma iz tvojih ust.
V vsakem utripu svojega srca, v vsakem dihu svojih misli,
celo v sanjah si njen suÏenj …

Tudi jaz sem si zaÏelel marsikatero uro, da bi zatisnil oãi za

dolgo spanje brez sanj; in iztaknil bi si jih brez strahu in bo-
leãine, ãe bi zares ne videl niãesar, niãesar veã; ali vem, da bi
Ïe v tistem trenutku ugledal grozoto s tisoãerimi oãmi, poti-
soãerjeno. In komaj poskusi‰, da bi se veselo zasmejal, kakor
v onih zdavnih ãasih, ti smeh ‰e neporojen oledeni na licih …
Padel je kadet Milavec. Kdo je bil ta kadet Milavec? Ah kaj do
imena! Saj ne vem, ãe je imel mater, ki je obnemela od ne-
zasli‰ane bolesti, ãe je imel brata, ki je utajil solze, da mu
ostanejo za zmerom razbeljene na srcu. Ali to vem, da mi je
zdaj, ko ga ne vidim veã, njegov rosno mladi, mirno smeh-
ljajoãi se obraz kakor postoterjen, znamenje vseh nepre‰tetih
in neimenovanih, ki so bili mladi in jih ni veã. In nekaj teÏke-
ga, teÏkega ti stisne srce, obremeni du‰o: glej, oni padajo in
ti, starec, si obsojen, da jim te‰e‰ kriÏ na grob! Mladost, lepo-

BES

PODOBE IZ SANJ

111

ta, dobrotnost, moã, razum — lesen kriÏ na grobu, tam kje na
pustem hribu, ali na daljni poljani, ki jo je z Ïeleznim plugom
razorala smrt. Vidi‰, da se je to moglo zgoditi, ker se je res
zgodilo; in vendar ti je nerazumljivo. Ne zaãudil. bi se prav
niã, ko bi stopil nenadoma predte kadet Milavec v vsi svoji
mladi lepoti ter bi ti smehljaje ponudil roko; pozdravil bi ga
veselo in bi vzkliknil: »Saj sem vedel, da ni mogoãe!« In le je
bilo mogoãe in le je res. Do tal je podsekan hrastov gozd; kar
je ostalo, toÏi in trepeãe in se vije plaho v jesenskem vetru…

Ko sem bil ‰e otrok in ministrant, mi je bilo ãudno tesno

pri srcu, kadar je cerkovnik po véliki ma‰i uga‰al sveãe, po-
sebno po boÏiãni ma‰i polnoãnici. Prej je bila farna cerkev
vse do stropa Ïarko razsvetljena, podobe svetnikov so se les-
ketale z oltarjev kakor pozlaãene, ves poln luãi je bil zrak,
di‰eã po kadilu in prazniku in molitvah. Ugasnila je prva sve-
ãa, v svetlobo je segel prvi ozki trak noãi in tesnobe; ugasni-
la je druga, tretja sveãa … tiho so se valili v praznoto ãrni va-
lovi, skozi okna, s kora, iz zakristije, izza stebrov in oltarjev
se je plazila noã; pesem in molitev je utihnila, brez glasu je
umiralo Ïivljenje, smrt je s ko‰ãenim prstom trkala na plaho
srce. ·e zadnja sveãa … Niã se ne boj, otrok! Pred vélikim ol-
tarjem gori veãna luã, z mirnim plamenom, ki ne ugasne ni-
koli, znamenje veãnega Ïivljenja…

Niã se ne boj! Verno prilivaj veãni luãi, ki je v tvojem srcu;

v njenem mirnem, zvestem plamenu, v tvoji ljubezni in tvo-
jem zaupanju bodo Ïiveli vsi, ki so bili mladi, lepi in blagi!
Kadet Milavec ni umrl; niti en sam smehljaj njegovih ustnic,
niti ne en sam vesel pogled njegovih oãi ni umrl! Zgodilo se
bo, da bodo v onih, ki jih ‰e ni, vstali vsi oni, ki so bili, povr-
nili se mlaj‰i, lep‰i in moãnej‰i! Spet bodo priÏgane sveãe in

BES

PODOBE IZ SANJ

112

ãez hribe in doline bodo peli zvonovi, klicali k véliki ma‰i.
Kdor Ïe si, zaupaj v zarjo tistega dne in prilivaj veãni luãi, ki
je v tvojem srcu! …

BES

PODOBE IZ SANJ

113

MED ZVEZDAMI

adnjiã, ko nisem mogel spati, sem ponoãi vstal ter se na-
potil na vrt. Noã je bila topla in svetla, tako mirna, v svo-

jo brezkonãno ti‰ino zamaknjena, da sem razloãil vsak glas s
senoÏeti in iz gozda, nenaden, rezek klic, ki je presekal temo,
da je vztrepetala, zamolkel ‰epet izpod senc, pritajen, bole-
sten stok, kakor da bi v trpljenju zajeãalo ranjeno drevo — na
moje plaho, razbolelo srce so trkali ti ponoãni glasovi, ki ãlo-
vek ne ve, ali se vijejo iz zemlje ali lijejo z neba, ali so glaso-
vi Ïivih bitij ali blodnih ve‰ã. Visoko ãrno drevje je risalo stra-
hotne, rogovilaste podobe na svetlo nebo; kadar sem trenil z
oãmi, so se te podobe ‰iroko in nerodno zamajale, vzdignile
se ‰e vi‰je. Nenadoma so se razmaknile, dvoje silnih peruti je
udarilo ob veje, sova je kriknila ter se plahutaje spustila v
gozd; takrat je gozd zavzdihnil, noã se je stresla, spreletel jo
je mraz.

Na svetli jasi pod vrtom sem legel v travo; tam je bilo nebo

prostrano in odprto nad menoj. Iznad gozda se je vzdignil
tenki, srpasti ‰ãip; bil je mleãno bel in ãisto brez luãi, toliko
da ni utonil med zvezde, ki se niso umikale pred njim.

Ker vse nebo je bilo od roba do roba tako na gosto posuto

z zvezdami, da se je Ïareãa srebrna svetloba brez nehanja in
brez presledka prelivala sama vase in nikjer niti za ped ni bilo
veã prostora sinjini. Vse luãi so bile priÏgane v nebesih, tako

BES

PODOBE IZ SANJ

114

da se je ble‰ãalo samim angelom, ki so vajeni sijaja; velik
praznik je paã bil.

Zares, velik praznik je bil tam. Ko sem gledal zvezde in ko

je bila noã tako tiha, da je zemlja zadrÏavala sapo, sem raz-
loãno sli‰al potrkavanje zvonov. Spreletelo me je vsega in glo-
boko presunilo, kakor spomin na daljno mladost, na sveto
Veliko noã, na nekaj neizmerno lepega, sladkega in vzvi‰e-
nega, kar morda nikoli resniãno ni bilo, temveã je Ïivelo le v
skritih, hrepenenja polnih sanjah mojega poniÏanega srca. Oj
tja bi, k njim, tisóãkrat blaÏenim, ki hite zdaj z lahkim kora-
kom od zvezde do zvezde, da ne zamude velikega blagoslo-
va pred obliãjem boÏjim med vsemi izvoljenimi in poveliãa-
nimi! Ali gorje, moje izÏeto, ubogo telo je priklenjeno na to
ãrno, trdo, tiho zemljo, ukleto je v noã in samoto in v trplje-
nje brez kraja; vsak spomin je vrv, vsaka misel je okov; in od
nikoder je ni usmiljene roke, da bi zrahljala te stra‰ne vezi!

Od preÏarke svetlobe so ni trepalnice teÏke in zmerom

teÏje, polagoma se je spu‰ãala rdeãa za vesa na oãi. Tedaj so
se nebe‰ke zvezde nenadoma zganile, vse hkrati, premikale
so se najprej poãasi, v velikih kolobarjih, zavrtele so se hitre-
je, ‰e hitreje, v lesketajoãih se lokih, ki so se kriÏali, sekali in
spajali, razmetano goreãe snopje, v katero je bil udaril vihar
in ga vzdignil do nebes, nazadnje je vse neizmerno nebo od
obzorja do obzorja zaplesalo preãudeÏen ples bliskajoãih se,
prasketajoãih pisanih luãi, od razbeljene srebrnine do ãrno
Ïareãega plamena. In vsa ta vesoljna luã se je niÏala in bliÏala,
dvigala me k sebi, vklenjenega, kakor sem bil; kolikor sem ‰e
razloãil zvezd, so bile sama silna sonca, tako blizu, da bi si
spalil roko ob njih robu, ãe bi jo mogel vzdigniti, kakor je bila
od kamna.

BES

PODOBE IZ SANJ

115

Stresel me je mraz, pogledal sem proti nebu in bliskoma so

bile vse zvezde tam, kamor jih je bil Bog postavil. Svetle in
tihe so stale tam, tesno druga ob drugi, vse bele, kakor s
‰marnicami ovenãane; meÏikale so prijazno, smehljale so se
mi. In visoko nad njimi so potrkavali zvonovi, tako daleã, da
je bila njih sladka pesem komaj ‰e spomin.

Ob‰la me je prijetna misel, kakor pozdrav od teh belih,

prijaznih zvezd: da bi bilo zmerom tako, do zadnjega diha in
‰e preko njega, na vekomaj! Da bi nikoli ne minila ta noã, da
bi nikoli ne ugasnile te zvezde, da bi se nikoli veã ne prikazalo
glasno sonce, to sonce dneva, ljudi in Ïivljenja, solzá in krvi
in prekletstva boÏjega! Tako bi leÏal tiho, ne, ganil bi se, ne
videl bi nikogar, ne mislil bi; le visoko, ãrno drevje bi sanja-
lo krog mene svoje polnoãne sanje in zvezde nebe‰ke bi se
smejale nad menoj — dokler bi se nekoã polagoma, prav po-
lagoma ne priãela dvigati ta moja postelja, svetla jasa, plavati
lahko in mirno belim zvezdam naproti in te bele zvezde bi
prihitele, prijele bi za robove s srebrnimi rokami ter me pre-
pevaje vzdignile kvi‰ku, v tisto milo, toplo luã, ki je njih veãno
domovanje.

Ob tej prijetni misli so se resniãno zganile in razmaknile

nebe‰ke zvezde, veãje so bile in svetlej‰e, bliÏale so se mi
smehljaje. Videl sem jih bistro, kakor da bi se njih drobne,
srebrne noge Ïe dotikale najvi‰jih borovcev. Ogrnjene so bile
v tanãice, posute z ble‰ãeãimi biseri; in skozi tanãice so se
Ïarko svetila njih ãista devi‰ka telesa. Beli obrazi nagnjeni,
svetle oãi uprte v zemljo, roke plavaje razprostrte, kakor za
sprejem in objem, tako so hitele, tako so se bliÏale; in tisoã-
krat tisoã jih je bilo, vrsta za vrsto, sijaj in lepota in milost
brez kraja.

BES

PODOBE IZ SANJ

116

Globoko pod njimi so se spenjale iz noãi goste sence

kvi‰ku. Valovale so poãasi, trudno, kakor da bi jih zibal veter
in kakor da bi jih zemlja ne hotela izpustiti. Ko so jih od bli-
zu obÏarile nebe‰ke luãi, sem jih razloãil in spoznal. Lice do
lica, drugo tik ob drugem, brez ‰tevila; in vse je bilo kakor
eno samo ogromno, temno telo, ki je mogoãno in mirno ki-
pelo iz noãi v svetlobo. Lica so bila vsa obrnjena proti nebu,
zato so bila ãista in bela, kakor lica zvezd, ki, so jim hitele
naproti. ·e je bilo znamenje trpljenja in bridkosti na ãelu, v
udrtih oãeh, na polodprtih ustnicah, na mnogoterem licu je
‰e ostala strjena kaplja krvi, pod mnogoterim oãesom ‰e ni
bila posu‰ena solza; ali Ïe je dahnila na ãelo milost boÏja in
slutnja paradiÏa, oãi so zasijale, ustnice so se nasmehnile in
ko‰ãene, izmuãene roke so se Ïeljno in zaupljivo iztegale na-
proti srebrnim rokam zvezd. Ni bilo konca; veã kakor samih
usmiljenih zvezd je bilo teh oãi, teh rok, ki so koprnele
kvi‰ku, v svetlobo iz noãi in groze, trpljenja in smrti. Dviga-
lo se je, kipelo je proti svetlim nebesom od vseh strani obzor-
ja; in visoko nad zvezdami je potrkavalo k velikemu blago-
slovu pred obliãjem boÏjim …

Ubog, odre‰enja Ïeljan leÏim na trdi zemlji sam … oj tja bi,

k njim, ki zdaj z lahkim korakom hite med zvezdami, da ne
zamude blagoslova! Pridi, zvezda moja, ne pozabi name!

In v sanjah, skozi teÏko rdeão zaveso trepalnic, sem ugle-

dal bel obraz, ki se je smehljaje in milosti poln nagnil k meni.
—

BES

PODOBE IZ SANJ

117

NEDELJA

z tople, od rodovitne in blagodarne ljubezni spoãite je-
senske zemlje, iz mirno vzdramljene, otro‰kega priãako-

vanja polne noãi je vzklilo preslavno jutro. Meglé, ki so ‰e
leno dremale, so se vzdignile poãasi iznad rosne ravní, so se
nato pognale oblakoma proti nebu ter tam utrnile v mladi
luãi. Tiho je vztrepetalo v ãistem zraku, zaiskrilo se je na po-
ko‰enih senoÏetih, v zlatem vejevju bukev, jel‰ in topolov.
Tako je nedeljsko sonce oznanilo svoje kraljevanje.

Oznanilo ga je brez glasu. Od nikoder ni bilo ne pesmi, ne

vriskanja, ne prazni‰ke besede. Iz doline, s hribov in griãev so
se pozdravljale in sil odzdravljale bele cerkve; ali molãale so.
Le z oãmi, svetlimi, Ïalostnimi so se spogledavale; in zeblo jih
je, ãeprav so bile od gorkega sonca obÏarjene.

Po ‰iroki beli cesti, po stezah preko, travnikov, po strmih

klancih se vijo procesije vernih kristjanov. Veliko jih je, ker v
potrtem svojem srcu so Ïeljni molitve in tolaÏbe. Ali ãudo, za
ãudo: poãasi gredo, tiho in nemo; ne besede ni, komaj da je
plaho ‰epetanje. Glave klonejo globoko, trudno klonejo Ïivo-
ti; ‰e tisti so starci, ki imajo mladostna lica.

Gredo, gredo in si ‰epeãejo naskrivaj:
»Ti, kaj pravi‰, zakaj je umolknila Marija na Hribu? Kaj je

ni veã?«

ln oni drugi se s prezeblimi usti nagne k sosedu in mu reãe

skoraj brez besed:

BES

PODOBE IZ SANJ

118

»Mislim, da je Marija umrla, ker glasu ni od nje, ki nas je

vselej tako lepo pozdravila!«

Nobene besede veã, tudi plaho ‰epetanje je utihnilo.
Gruda molãi, ta na‰a gruda, ki je prepevala kakor nobena

nikjer in nikoli! Sladka, bratje, je bila njena pesem, saj ste jo
sli‰ali! Vse je bilo v nji, kar je v nas dobrega in lepega, vse,
ãesar se v dnu srca sramujemo in veselimo; bila je tista brez-
mejna, ãista, materinska ljubezen, ki je pravo znamenje slo-
venske du‰e in slovenske zemlje. Ob lepem nedeljskem jut-
ru, kadar so od holmov in hribov zapeli zvonovi, nam je bil
korak lahek in proÏen, lica so bila sveÏa, oãi so gledale jasno
in veselo, na ustnicah je bil smehljaj. In vsakemu je bilo tak-
rat srce oãi‰ãeno, od jutranje rose oprano, kakor da smo pri-
hajali od spovedi in obhajila. Ob tej blagoslovljeni uri ni bilo
niã zlega, niã temnega v nas; bili smo verni otroci te zemlje,
svoje matere, vredni njene lepote; z njo smo prepevali in vris-
kali, z njo Ïalovali, govorili smo z njo zvesto in odkritosrãno,
kakor govori otrok z materjo.

Praznik, poln pesmi in veselja, je bil na nebu, na planinah,

na polju in senoÏeti, na belih cestah, kolovozih in klancih; in
bil je najlep‰i v na‰ih srcih.

Milost boÏja, kaj se je primerilo v teh silnih ãasih! Gruda

molãi, ta na‰a gruda, ki je nekoã tako veselo in glasno prepe-
vala z nami! Ne gane se; nobena pro‰nja, noben klic je ne
vzdrami. Tudi nebesa molãe; v vsej svetlobi svoji so ledena in
neprijazna. Gozd ne ‰umi veã, tiho je polje, ‰krjanci so obne-
meli. Ta vesoljna ti‰ina je vsa preÏeta z brezmoãno Ïalostjo;
Ïivljenje ne sope veã, vse je okamnelo, mrtvo.

Oj, saj ni nedelja; veliki petek je, dan trpljenja, kesanja in

bridkosti! Nemi kleãe kristjani v tihi, temni cerkvi, trkajo se

BES

PODOBE IZ SANJ

119

na prsi, ãela jim klonejo do mokrih tal. In blede ustnice ‰epe-
ãejo trepetaje tiste velike, ãeznaturne ljubezni, polne besede:

»Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!«
Pritajena, ‰epetajoãa je ta molitev, ali vendar je glasna, kaj-

ti ne zvona ni ne orgel, niti ne ministrantovega zvonãka. Zato
ne, ker je veliki petek za vernike in za nevernike, od vzhoda
do zahoda. Vdrugiã je bil kriÏan Kristus; obsojeni od farize-
jev, biãani in kriÏani so bili z njim kristjani, njegovi otroci.

Ko se je zgodilo to stra‰no poveliãanje na Golgoti, se je ne-

bo stemnilo, se je zemlja stresla v presilni grozi. In v to gro-
zo, v to noã je vriskaje planilo novo, svetlej‰e sonce; zagrinja-
lo stare zaveze se je pretrgalo od vrha do tal in evangelij je
nastopil svojo pot, da nese odre‰enje od naroda do naroda.

Velikega petka je bilo treba za veliko nedeljo; smrti Boga

samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo poniÏanemu
ãloveku veliãastno vstajenje.

BES

PODOBE IZ SANJ

120

VÉLIKA MA·A

eljan tolaÏbe in posveãenja sem stopil v farno cerkev
svetega Pavla, ki je pred zdavnim, zdavnim ãasom videla

in blagoslovila mojo mladost. Po mraãnih, vijugastih stopni-
cah sem se napotil na kor, da bi sli‰al od blizu pevce in org-
le in da bi blagodi‰eãi oblaki izpred oltarja, prepojeni z mo-
litvami, segli naravnost do mojega srca. Cerkev je bila temna,
hladna in prazna; v tej ti‰ini in samoti se mi je zdela silno
veãja in vi‰ja nego poprej; in tesnobno mi je bilo, mraz mi je
z vlaÏnimi rokami tipal po licu, dihal mi v du‰o plahost in
strah. Svetniki so stali na oltarjih kakor sence v senci, nepre-
miãni, mrtvi; podobe na stenah so bile ‰iroke ãrne lise brez
obliãij in brez Ïivljenja; veãna luã pred vélikim oltarjem je
tiho trepetajoãa svetila sama sebi.

»Saj ni veã zgodaj!« sem pomislil. »Saj ni megle in oblakov

ne! Kako, da so zaspali verniki, in kako, da je zaspalo to ne-
be‰ko sonce ter se nikakor noãe vzdigniti iznad noãi?«

Pred oltar je pri‰epal cerkovnik s kajfeÏem v roki. Ta cer-

kovnik je vlaãil eno nogo tako ãudno zdaleã za seboj, kakor
da bi ne bila njegova; kljub temu se je sukal spretno in se ni
spotaknil, kajti bil je posla vajen. PriÏigal je sveão za sveão,
meni pa se je zdelo, kakor da bi ne gorela nobena; plameni so
bili mirni in mrzli, mrtva‰ko beli, in brez luãi. Cerkovnik je
upihnil sveãko na kajfeÏu ter je dolg in skljuãen od‰epal v za-
kristijo.

BES

PODOBE IZ SANJ

121

Tiho so se odprla stranska cerkvena vrata, kakor da je bila

pritisnila na kljuko trepetajoãa roka plahega in zbeganega
ãloveka, ki si ‰e k Bogu samemu ne upa drugaãe kot z upog-
njeno glavo. Prikazala se je drobna, zgrbljena Ïenska, v dol-
go ãrno ruto zavita. Njen obraz je bil tako bel, da se je svetill
v mraku, kakor od ãudeÏne notranje luãi obÏarjen. Res je bil
noÏ gorja in boleãine zarezal pod oãmi in po licih globoke
struge solzam, ali spoznal sem takoj in strahoma, da Ïenska
ni beteÏna starka, temveã da ji je komaj dvajset let. Za njo so
prihajale druge, s poãasnim, neokretnim, plazeãim se kora-
kom, skljuãenim Ïivotom, otrplimi, razjedenimi, splahnelimi
lici, udrtimi, usahlimi oãmi, opaljenimi ustnicami; vse kakor
da nosijo silna bremena na ‰ibkih, izmuãenilh pleãih. In ni se
dalo razloãiti sedemdesetletne starke od nedoraslega deklet-
ca.

V cerkev so prihajali otroci, s prav tistim plazeãim se, ut-

rujenim, omahujoãim korakom, kakor so prihajale Ïenske,
njih matere. Starikava je bila hoja, obrazi so bili starikavi in
starikavo je bilo tudi vedenje teh prezrelih, izku‰enih, od
zgodnjega spoznanja bolnih otrok. Njih lica so bila nabrek-
la, sivkaste polti, kakor da se je bila nabrala umazana voda
pod napeto koÏo; strahota in Ïalost pa so bile te oãi: ne v
enem oãesu ni bilo mladosti, ne v enem ni bilo veselja. Kakor
da bi se zgrudili pod bremenom, vsak pod svojim, so poklek-
nili otroci za kamnito, stebriãasto pregrajo pred velikim ol-
tarjem ter nagnili glave prav do oklenjenih rok.

Zaãudil sem se, da mo‰kega ni bilo v cerkev. Ko sem se za-

ãudil, se je prizibal skozi vrata postaren ãlovek; to se pravi,
imel je lase osivele in lica razorana, obrvi in brke pa ãisto
ãrne, tako da bi lahko mu bilo ‰estdeset in ãez, lahko pa tudi

BES

PODOBE IZ SANJ

122

‰ele dvajset let. Bil je kakor prelomljen v pasu; ob enem kora-
ku je zagnal Ïivot vznak, da se je videlo belo v oãesu, ob dru-
gem pa ga je sunil daleã naprej; tako se je poganjal do najbliÏ-
je klopi.

Koj za njim je pri‰el visok, slok, golobrad fant; ‰e mahu ni

imel na lepo vzboãeni zgornji ustnici, in ãe bi ne bilo gub pod
oãmi in na ãelu, bi mislil, da je ‰e napol otrok. Stopal je z
drobnimi, previdnimi, plahimi koraki, kakor po ozki, spolz-
ki brvi ãez naraslo vodo. Tresel se je po vsem telesu, potresa-
val in pocincaval je tudi z glavo, pomeÏikaval neprestano s
temnimi oãmi, tipal krog sebe z obema trepetajoãima roka-
ma; tako se je pritipal do klopi ter se tam globoko oddahnil,
kakor odre‰en pogube in smrti.

·e so prihajali. Pri‰el je oãe, ki je klonil glavo globoko in

gledal temno in mrko v tla; levi rokav mu je pomahoval pra-
zen ob Ïivotu, z desnico pa je vodil oslepelega sina, lepega
mladeniãa, ki je s praznimi oãmi strmel kvi‰ku. Ob dveh
berglah je pritolkel in pridrsal ãokat, pleãat moÏ; nikamor se
ni ozrl izpod ko‰atih obrvi, njegov zagoreli, bradati obraz je
bil priãa otrplega trpljenja, okamnelega srda.

In ‰e mnogo jih je prihajalo, brez ‰tevila kakor da so vsta-

jali iz grobov.

Na vseh obrazih pa, tako mnogo‰tevilnih in razliãnih, je

bilo s trdim jeklom zapisano nekaj skupnega, ãisto enakega:
neugasljiv, neizbrisljiv spomin na neizmerno srãno bolest, na
trpljenje in boleãino brez primere, na grozoto, ki ji ni imena,
na krivico, ki vpije proti nebu in kliãe po sodbi.

Zvonãek ob zakristiji je tenko zapel in prikazal se je stari

Ïupnik v ornatu. Globoko sklonjen je poãasi in trudno stopal

BES

PODOBE IZ SANJ

123

proti oltarju; venec belih las se mu je vil ob sencih, tudi obraz
je bil ãisto bel in je razodeval globoko Ïalost.

Ko je stopil Ïupnik pred oltar, so se oglasile orgle, njih glas

pa je bil hripav in neubrani zvoki so se lovili in prevraãali
brez cilja. Ozrl sem se osupel; na visokem stolu pred orgla-
mi je sedel mladoleten uãenec; izsu‰ena, jetiãna lica je imel
in udrte oãi, iz katerih je gledal bledi glad. Na nizkem stolcu
globoko zadaj je sedel v dve gube skljuãen mojster orglar;
obraz, ob dlan naslonjen, mu je bil ves razdejan od velike
bridkosti; pogledal sem bolj natanko tja in sem videl, da ima
namesto nog dvoje ‰torov in da iz teh ‰torov mrtvo in trdo
‰trli dvoje lesenih kolcev.

S tresoãim, bolnim glasom je molil Ïupnik pred oltarjem,

buãno in hripavo, brez radosti, brez vere so mu odgovarjale
orgle na koru; njih molitev je bila zgolj beseda. Verniki so
kleãali globoko doli v hladnem somraku; in njih molitev se je
trudna in teÏka vila od ãrnih tal proti stropu. Ta molitev je
bila pro‰nja laãnih, poniÏanih, v trpljenju umirajoãih, bila je
oãitanje, hropeãi vzdih bolnika, bila je zadnji, obupni klic.

»Kaj ni dovolj, kaj ni Ïe ãas, o Bog?«
Bog je sli‰al in tedaj je videl, da je ãas. Vsemogoãna roka

njegova je odprla vsa okna na steÏaj v vriskajoãih, ‰umeãih,
vroãih valovih je planilo sonce v mraz in noã, izlilo se je v
potrta srca in jih napolnilo do roba z velikonoãno radostjo,
seglo je v grobove in jim je dalo Ïivljenje, obÏarilo je bleda
lica, ozdravilo jih je in pomladilo.

Z zvonkim glasom je zapel Ïupnik pred oltarjem:
»Te Deum laudamus!«
Pred orglami je sedel sam orglar mojster in orgle so zavris-

kale proti nebu:

BES

PODOBE IZ SANJ

124

»Tedeum!«
In iz tisoã prepolnih src, iz tisoã veselo Ïareãih oãi je zado-

nelo po vsej svetli cerkvi:

»Tedeum!«
Minila je na vekomaj ãrna ma‰a trpljenja sramote in gro-

ze, zazvonilo je k veãni véliki ma‰i radosti in ljubezni.

Tedeum! — — —
Sanje ve moje, kam ste se zagledale? —

BES

PODOBE IZ SANJ

125

KONEC

b‰la me je stra‰na utrujenost, spustila se je temna in
teÏka na mojo du‰o, kakor pokrov na rakev.

Sam sem sedel v svoji mrzli, mraãni izbi. Moje telo je bilo

mrtvo truplo; vse duri do Ïivljenja, veselja in Ïalosti so bile
zaklenjene mojemu srcu, niti spomina ni bilo veã. Vse je bilo
daleã, daleã zadaj, utonilo je v praznoto in mraz.

Potrkalo je zunaj, poãasi in zamolklo. Tako potrka jeãar,

kadar pride po obsojenca, da ga spremi na poslednjo pot. Ve-
del sem, kdo je zunaj, zdi se mi celo, da sem priãakoval tega
gosta, tega in nikogar drugega.

»Ave!«
Tiho, slovesno so se odprle duri in ogromna je stala na pra-

gu sodnica Smrt. V ãrn pla‰ã je bila zavita in ‰iroko perjanico
je imela na glavi. Moje slabotno in vendar tako teÏko truplo se
je vzdignilo, da pozdravi gosta, kakor se spodobi.

Ko je sédel za mizo, ni odloÏil perjanice, zavil se je ‰e tes-

neje v svoj pla‰ã in je gledal mirno in strmo name s svojimi
globokimi, srepimi oãmi. ·el sem trudoma v kot, da bi prista-
vil samovar, skuhal gostu ãaja. In ãutil sem, da so me oãi nje-
gove spremljale ob vsakem koraku, mirne in srepe, v dno iz-
pra‰ujoãe. In ko je bil ãaj skuhan, sem prinesel samovar na
mizo, postavil zraven dvoje skodelic ter prisedel k svojemu
gostu. Toãil sem s trepetajoão roko, gost pa se ni pritaknil

BES

PODOBE IZ SANJ

126

skodelice. Ko‰ãene roke so bile trdo in nepremiãno sklenje-
ne na ‰irokih prsih, plamena v jamah pod ãelom sta bila tem-
na in tiha.

»Pij!« sem mu rekel ter porinil skodelico predenj.
Ni se ganil.
Mrzla groza mi je leno in poãasi lila iz srca v lice in v srce

nazaj ter je nazadnje tesno objela ves ubogi Ïivot. Ti‰ina v
izbi je bila tolika, da je vpila do nebes; in z vso du‰o sem hre-
penel in ãakal, da bi ãrni gost izpregovoril, pa ãe bi izpre-
govoril najstra‰nej‰o, zadnjo besedo.

In Smrt je izpregovorila; resen in globok je bil njen glas,

skoraj blag.

»âlovek, povej, kako si Ïivel, komu Ïivi‰!«
Trepetal sem v svojem strahu in v svoji niãevosti; odgovo-

ril nisem, ker odgovora nisem vedel.

Tedaj je govorila Smrt sama namesto mene in je rekla … s

prav tistim zamolklim in zastrtim glasom, kakor poprej, ki je
bil podoben pesmi veãernega zvona za daljnimi meglami.

»Îela sem veliãastno Ïetev, na brezmejnih njivah sem jo

Ïela, kjer je bil ãlovek sam sejal. Tako dolga je bila ta Ïetev od
jutra do veãera in ‰e od veãera do jutra, da mi je bila roka Ïe
obnemogla, da se je kosa Ïe krhala. Po kolovozu kraj njive si
pri‰el ti in si se ozrl postrani na ãrno deklo boÏjo. Zasmilil se
ti je ta in oni zlati klas, ki je padel; napol iz strahu, napol iz
neãimrne hinav‰ãine si potoãil papirno solzo za tem in za
onim, za Milavcem, za Valenãiãem, za Bercetom in ‰e za ne-
katerimi; nase, nase edinega pa si mislil ves ãas. Na niã dru-
gega nisi pomislil! Nisi pomislil, da to zlato klasje, ki je bilo
poko‰eno in povezano v snope, ni umrlo, temveã da bo obro-

BES

PODOBE IZ SANJ

127

dilo tisoãkratno Ïivljenje! Pomislil nisi, da nikoli ‰e nobena
solza ni bila potoãena zastonj, da nikoli nobena kaplja krvi ‰e
ni bila prelita zastonj; pomislil nisi, da je smrt mati in da te‰e
nebe‰ki tesar mrtva‰ko posteljo in zibel obenem. Vsega tega
ti ni bilo mar, mislil si nase, bal si se zase, zato ker si gledal
poslednjo sodbo in te je bilo te sodbe strah! Strah te je bilo
vpra‰anja: ãemu si Ïivel, ãlovek, komu Ïivi‰? Povej mi zdaj,
ob tej uri, ki je ura sodbe in ura posveãenja: ko pridem k tebi,
da pojde‰ z menoj na poslednjo pot, — kóga bo‰ klical na po-
moã, da ti bo v trpljenju stal ob strani, da bo tvoj besednik
pred praviãnim sodnikom?«

Ukazujoã in trd je bil ob teh besedah glas matere Smrti in

vsa moja du‰a, ves moj ubogi, poniÏani jaz je bil vklenjen jet-
nik njenih oãi, teh temnih plamenov.

Vzkliknil sem; iz globoãine mojega umirajoãega srca je

planilo:

»Mati!«
Tih in mraãen, kakor poprej, je bil plamen njenih oãi; na

du‰o mojo, ki se je krãila v grozi, je tipal mrzli dih iz njenih
ust. In zaklical sem v tej boleãini, v tem predsmrtnem spo-
znanju:

»Domovina!«
Milej‰i, jasnej‰i je bil plamen njenih oãi, Ïe se je dramilo v

njem usmiljenje in odre‰enje. Ali ganil se ni moj gost, moj
sodnik, ni mi odgovoril, ni me izpustil.

Takrat se je v grozi in bolesti razklalo moje srce, da je dalo,

kar je ‰e imelo:

»Bog!«
V tistem hipu, ob tisti, besedi sem se sladko zbudil iz dol-

BES

PODOBE IZ SANJ

128

ge, stra‰ne bolezni. Poleg mene, ob ãaju, je sedela svetnica
odre‰enica; drÏala me je za roko in smehljala se je, kakor se
mati smehlja otroku, ki je ozdravel.

Ime ji je bilo: Îivljenje, Mladost, Ljubezen. —

BES

PODOBE IZ SANJ

129

ISBN 91-7301-068-5

www.omnibus.se/beseda

Document Outline

Vsebina

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Ivan Cankar Aleš iz Razora
Ivan Cankar Iz tujega življenja
Ivan Cankar Mimo življenja
Ivan Cankar Za narodov blagor
Ivan Cankar Hiša Marije Pomočnice
Ivan Cankar Troje povesti
Ivan Cankar Izpoved
Ivan Cankar Martin Kačur
Ivan Cankar Življenje in smrt Petra Novljana
Ivan Cankar Na klancu
Ivan Cankar Moje življenje
Ivan Cankar Smrt kontrolorja Stepnika
Ivan Cankar Jakob Ruda
Ivan Cankar Lepa naša domovina
Ivan Cankar Gospa Judit
Ivan Cankar Vinjete
Ivan Cankar Monna Lisa
Ivan Cankar Romantične duše
Ivan Cankar Na pragu

więcej podobnych podstron

Ivan Cankar Podobe iz sanj

Document Outline