Ivan Zorec Izgnani menihi

BES

IZGNANI MENIHI

Ivan Zorec

Izgnani

menihi

[

BELI MENIHI 4

]

Samostan ob razpustu

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

IZGNANI MENIHI

BES

Ivan Zorec
IZGNANI MENIHI
Samostan ob razpustu

Povest iz druge polovice XVIII.
stoletja
»Belih menihov« ãetrta knjiga

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-289-0

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

IZGNANI MENIHI

Poflufhajte, ludé, te befeide mojé,
Kaj vam imam poveidat inu vam rasodevat:
Vfe, kar na fvejt shivi, le en majhen zhas terpi.

Peifem od Shitifhkih menihu.

isto dopoldne pred praznikom svetega Petra in
Pavla 1784. leta se je Francè, tretji sin na daleã zna-

nega Trlepa iz Malega Gabra, po nekih opravkih mudil
v ·entvidu. A ko mu je potlej bilo iti domov, se je spom-
nil Poberetove NeÏe iz Stiãne. Lepa misel ga je zmogla,
da se je zadrevil ‰e tja.

»Saj se ne zakasnim preveã,« je spotoma mislil; »oãe-

tu, kajpa, povem po pravici, kam sem ‰e skoãil, pa bo
dobro.«

Poberetova domaãija je bila v rebri nad samostanom.

Velika in bogata, da bi dejal, ni bila, vendar dobra in
lepa, skrbno udelana in vsa vkup, ne z njivami in lazi
razmetana kakor mnoge druge veãje in manj‰e sti‰ke
kmetije.

Francè, nekaj ãezdvajsetleten, zdrav in moãan fant, se

je pametno zagledal vanjo, ‰e bolj nemara pa v ãedno
NeÏo, osemnajstletno edino Poberetovo hãer.

BES

IZGNANI MENIHI

»Ha,« se je tiho menil s prijetno mislijo, »ãe Poberè ne

bo trmoglavil in pater opat ne prehudo branil, bi se kaj
lepo dalo priÏeniti . . . «

Z NeÏo samo je v besedi Ïe leto in dan in rada ga ima

. . . Srce, pravi sama, ji uhaja in uhaja le v Mali Gaber,
a molitve, tudi tega ne taji, so ji polne vzdihov do Ma-
tere BoÏje, da bi se oãe in opat preveã ne upirala tej zve-
zi . . .

Take in ‰e druge vesele misli so ga obletavale vso pot,

da je, ko je prisopihal iz hoste pod Gradi‰ãem, skoraj
zaukal in stegnil roke, kakor bi hotel pozdraviti in objeti
Poberevino, ki ga je prijazno gledala iz sonãne ble‰ãave.

»Ali se bo NeÏa zaãudila!« se je smehljal in skoraj te-

kel po pe‰ãeni stezi, ki se je poloÏno spu‰ãala v Stiãno.
»Dolgo se Ïe nisva videla in stavil bi, da me danes, pred
praznikom, ne priãakuje.«

NeÏa je bila doma; po veÏi je brkljala, v kuhinji ropo-

tala in juÏino pripravljala.

»O, ti si —?« je debelo pogledala, ko je prestopil veÏ-

ni prag. »Pa danes? No, sedi!«

»Dolgo se Ïe nisva videla.«
»Dolgo, da,« je suho dejala in dalje brkljala.
»Kaj pa ti je?«
»Zakaj?«
»Da si — taka? Ali si kaj bolna?«
»Dobro spala res Ïe nisem veã noãi.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Torej si res bolna?«
»Nisem ne. Le mora me tlaãi, vso noã je ne morem

odgnati.«

»O, zvezdo na pet rogljev si z ogljem zari‰i po vratih

in podbojih, pa bo mir.«

»I, saj vem, kdo je mora. Vsa Stiãna se je boji, tak je-

zik ima in tako silna je ponoãi, ko se sprevrÏe v moro.«

»Le stoj,« se je Francè poredno smehljal, »ko se vza-

meva midva, ne bo k tebi nobene more veã.«

»Ne vem, ali se kdaj res vzameva,« je NeÏa rdela.
»KriÏ boÏji, kako pa govori‰?« je Francè strmel.
»Ali si Ïe vpra‰al patra opata?«
»Ko z oãetom prideva snubit, vpra‰ava najprej tvoje-

ga oãeta; potlej tudi pater opat ne bo razdiral.«

»In vendar pater opat ti‰ãi v mojega oãeta, da bi me

dali Nogra‰kemu Marku.«

»A kaj pravijo oãe?« je Francè poskoãil.
»Niã. Zoper mojo voljo mu ne bi dali besede; radi me

imajo.«

»Tako bi nemara le bilo prav, ãe bi z oãetom kar pre-

cej pri‰la snubit?« mu je odleglo.

»Nikar ‰e, poãakaj, opat naj se kaj unese, saj ve‰, da

ima tudi on besedo, ali se smeva vzeti.«

»Samo po stari navadi, po novi postavi pa ne veã!«
»S patrom opatom se vendar ne bomo boli.«
»Zakaj pa ne, ãe se bo rebril, ko se sme ne veã?«

BES

IZGNANI MENIHI

»Nak . . . poãakajva raj‰i.«
»Dolga ljubezen — gotova bolezen.«
»In ‰e to vedi, da moj oãe ne bi storili niã, kar bi bilo

na zoper patru opatu.«

Francè je vzdihnil in premolknil.
Tudi NeÏa je molãala in svoje delo opravljala.
»No, pojdem,« je Francè hripavo rekel, »daleã je Mali

Gaber.«

»Poãakaj no, da oãe pridejo in da juÏina‰ z nami.«
»Zahvalim. JuÏina me ãaka doma.«
In je ‰el. Nejevoljen je bil. Pri‰el je z veselim srcem,

vraãa pa se s prav Ïalostnim . . . NeÏa se nekaj drÏi.
Kakor da bi kaj skrivala . . . O, patra opata bo treba
grdo priviti, ãe se bo res kaj upiral tej Ïenitvi . . .

BES

IZGNANI MENIHI

II.

rancetova naglovitost je moãno poparila nerodno
NeÏo. V peãi ji je nekaj kipelo, pa ni sli‰ala: zagleda-

la se je predse, roke so ji ostrmele.

»Prav lepo se res nisem menila z njim,« si je oãitala.

»Da le zameril ne bi preveã,« jo je skrbelo.

Kar ti je izza vogala pri‰arala Krtuca, stara in grda

suhopeta Ïenska. V mladosti je bila malopridnica, oãit-
na gre‰nica, zdaj pa, ko je greh ni veã maral, ji je vsa
soseska oãitala, da je mora in nevarna ve‰ãa. Porodni-
cam se je vendarle rada silila za babico, pa je niso ma-
rale k sebi, tako je bila opravljiva.

»Hoj, NeÏa premlada, ali te je obiskal Ïenin, Ïenin?«

je brezzoba usta raztegovala v hudoben reÏaj. »Kdaj
bodo oklici?«

NeÏa se je hudo ustra‰ila. »Kaj to mar vam?« jo je

popala tudi jeza, ker je vedela, da bo Krtuca s to novico
obtekla vso vas.

»I, niã, glej jo. Pa vendar mislim, da bi te bilo ‰koda,

ãe bi se zavrgla s Trlepovim.«

»Ali ste mi oãe in mati vi, da vas to tako skrbi?«

BES

IZGNANI MENIHI

»Trlep,« je opravljivka vila svojo, »glej, je Ïe moral iz

hi‰e dati Franco — pater Pavel je ugnal trmoglavca in
mu pregnal tisto candro.«

NeÏa je vse to Ïe vedela. In prav zato je Francetu de-

jala, da bi poroko ‰e odloÏila. Novice o Trlepu so ji bile
ãez glavo, naj se prej nekoliko pozabijo, si je mislila.

»âemu vse to pripovedujete meni?« se je jezno otre-

sala opravljivke.

»Sramotno bi bilo, ãe bi Stiãanka jemala Ïenina iz

take hi‰e. To vedi in ne pozabi.«

NeÏa od jeze ni precej vedela, kaj bi rekla.
»In tistega otroka,« je opravljivka hitela, »je v rejo

vzel Praznik iz Velikega Gabra.«

»Kaj vam je storil Trlep, kaj nedolÏni otrok?«
»Meni niã, a tebe bi spravil ob dobro ime. Ne meni se

veã s Francetom, kar prej ko prej vzemi Nogra‰kega.«

»Nogra‰kega Marka? In ãe bi bil ves svet in zlat, ga Ïe

zato ne bi marala, ker je v rodu s sti‰ko moro in oprav-
ljivko Krtuco!«

Krtuca je zazijala, a NeÏa je zavpila:
»Kar poberite se, mora Krtuca!«
»I, NeÏa, kaj se ti me‰a?«
»Podnevi ljudi opravljate, ponoãi ste mora in jih tlaãi-

te!«

»Mili Jezus!«

BES

IZGNANI MENIHI

»Pa le dobro me poslu‰ajte: âe nihãe, jaz vas uÏenem,

samo pridite mi ‰e katero noã!«

Krtuca je od jeze zapuhala in se pognala v vas, da bi

od hi‰e do hi‰e opravljala in v niã devala Poberete, Trle-
pe in ves svet.

NeÏi je bilo skoraj Ïal, da jo je tako ujezila in zapodi-

la. Baba je polna hudobij in sam veãni Bog vedi, kaj ji
utegne ‰e nakaniti, ne boji se je zaman vsa soseska.

Misli so ji spet ‰le za Francetom . . . Da, rada ga Ïe

ima, rada, vendar preprijazna ne sme biti z njim veã, saj
pater opat nemara nikoli ne bi dovolil, da bi ga vzela
. . . Srce jo je zabolelo, naslonila se je ob burkle in se
razjokala, kakor se razjoãe mlad, po neumnem nesreãen
ãlovek.

Ko je Poberè opoldne pri‰el domov, mu je med jokom

precej povedala, kaj je bilo.

»âe si zavraãala Krtuco, je prav, samo pregrdo si jo,«

je oãe zmajeval z glavo. »Mladi ljudje ne smejo tako go-
voriti s starim ãlovekom.«

»Mora je, snoãi me je tlaãila; tudi prej Ïe veãkrat.«
»BeÏi, beÏi,« se je smehljal. »Ko se omoÏi‰, ne bo no-

bene more veã k tebi.«

»Saj tako je rekel tudi Francè,« je rdela.
»In da si bila neprijazna tudi s Francetom,« je nala‰ã

presli‰al, »pa je bilo grdo in neumno.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Saj bi samo rada, da bi se nekoliko pozabilo, kar je

bilo pri Trlepovih.«

»Pusti, ne razume‰ tistega.«
»Kaj pa pater opat?«
»Dober ãlovek je, ne bo ti podiral sreãe.«

BES

IZGNANI MENIHI

III.

isti dan je sti‰ki opat Fran Ksaverij Taufferer, uãen

in poboÏen petdesetleten moÏ, odma‰eval Ïe ob

petih; po konventni ma‰i in molitvah v koru pa je stopil
za gospodarstvom na polju in v hlevih, da bi videl, kaj
delajo bratje in tlaãani.

Potlej je zami‰ljen sedèl za mizo v veliki, preprosto

opremljeni opatijski sobani. Pred njim je leÏalo pismo,
ki mu ga je bil pravkar prinesel sèl iz Ljubljane; kazno je
bilo, da ni oznanjalo dobrih novic. Zakaj gospod je vstal
in s pobe‰eno glavo zakoraãil po sobani, polni sonca in
cvetnega vonja z velikega samostanskega vrta. Hodil je,
hodil in postajal zdaj ob oknih na juÏni, zdaj ob oknih
na vzhodni strani; oãi so pasle ljudi, hiteãe z dela ali na
delo, in se v otoÏni ljubezni smehljale ‰irokim in dolgim
njivam same zoreãe strni, ki se je ob mirnem vetru ziba-
la v poldanskem soncu.

»Kdo te poÏanje, kdo omlati in spravi?« je vzdihnil in

se spomnil starega hribskega moÏa, ki ga je bil davi pre-
stregel in vpra‰al, ali je res, da bo menihom zdaj zdaj iti
iz Stiãne. »Ne vem,« mu je bil odgovoril, »boÏja volja
naj se zgodi, pa bo prav za vse.« — »âe pojdete, bo ná-

BES

IZGNANI MENIHI

pak za nas in za nekaterega ‰e,« je hribec jokavo odma-
jal z glavo in ‰el svojo pot.

»Da, kaj bo, kaj bo, ãe se nesreãna cesarjeva ihta kako

ne poleÏe?« je opata spekla huda skrb, da je postal ob
mizi in se spet zagledal v neveselo pismo, pa v njem le
ni na‰el niã, kar bi mu ukresalo vsaj iskro tolaÏnega
upanja. Potrt se je nameril po sobani in zastrmel skozi
skonãna okna.

»Oho, kaj pa ta?«
Po Tekavnici, glej, jo urno ubira Trlepov Francè.
»Îe spet ji je blodil mlado pamet,« je zmajeval in gle-

dal za Francetom, ki ga je jemala pot proti ·entvidu.
»NeÏa je ‰e premlada, ãeprav je zrela. Nogra‰ki Marko
bi jo rad, njegovemu oãetu sem Ïe skoraj obljubil, da jo
dobi. Zdaj pa ti jo bogve kako vrtoglavi Francè. Kakor na
kljub. No, le stoj!«

Trlep, Francetov oãe, Ïe veã let vdovec, se mu je ne-

kaj zameril. MoÏ ãudno Ïivi in ne da do sebe, kar svojo
ti‰ãi, kakor trmast konj; ‰e sramota, ki se je lani razode-
la, ga ne obrne.

»In vendar ga moram ukriviti,« se je pater opat od-

loãeval, »sicer mi ga zaãno posnemati tudi ‰e drugi . . .
Naj spozna, kako hudo je gre‰il, in skesati se mora in
popraviti, kolikor se popraviti da . . . In kar precej mu
moram tudi povedati, da Franceta ne pustim na Pobe-
revino . . . Pa res, saj bi Stiãani, ki so Ïe tako zadosti

BES

IZGNANI MENIHI

hudega jezika, sicer mislili, da mi je prav, kar je njegov
oãe storil . . . « Kar ti jekne zvonec, ki mu je bilo samo-
stance klicati v obednico.

BES

IZGNANI MENIHI

IV.

Shtir leta je glih prezh, kar fe je flifhala rezh,
Da vfi klofhtri menifhki, sraven tudi ftifhki,
Bodo vsdigneni, o Bog, bodi ufmileni.

obota je bila, ob sobotah se je opat Ïe iz mladega
postil, ker je ta dan posveãen Materi boÏji, a zdaj je

vendar pismo spravil v Ïep in pokorno od‰el v obedni-
co, ãeprav ga ni bila misel, da bi prelomil post.

V obednici je namesto doloãenega lektorja-bralca

bral iz svetega pisma patrom in bratom med obedom,
po obedu z vsemi v kapeli opravil zahvalne molitve, po-
tlej pa s patri od‰el v kapiteljsko sobano na rekreacijo —
uro poãitka in potrebnega pomenka.

»Bratje,« jih je nagovoril, »neko pismo dobrega pri-

jatelja sem prejel, pa niã kaj veselo ni. Le poslu‰ajte,« je
dejal in prebral odstavek: »Vedite, presvetli gospod
opat, cesar JoÏef II. se je menda le odloãil, da razÏene
tudi sti‰ke menihe. Prav za trdno tega ‰e ne vem, ven-
dar bi storili prav, ãe bi se pripravili, da vas nemila uso-
da ne prehiti. Do zdaj je ‰e vse dobro kazalo, cesar je
celó vpra‰ati dal, ali je sti‰ki samostan res potreben in

BES

IZGNANI MENIHI

vreden, da bi mu prizanesel — pa je dobil tak odgovor,
da vam preti vse hudo . . . «

»Ha, kdo nas je priãrnil?« je star menih zagodrnjal.
»Pismo, ki ga je prejel pater opat, meni prav: pripra-

viti se moramo.«

»Da, cesar je v na‰i deÏeli Ïe razgnal kartuzijane v

Bistri, klarise v Ljubljani, ·kofji Loki in Mekinjah in pa
dominikanke v Velésalu, ãe‰, ti samostani so nepotreb-
ni, ker ne streÏejo bolnikom; ne gojijo znanosti in ne
pouãujejo mladine.«

»In vendar so le samostani zmerom bili Ïari‰ãe pro-

svete in uãenosti. Brez njih se ne bi bili ohranili klasiã-
ni — preimenitni spomeniki gr‰ke in latinske knjiÏev-
nosti, brez njih ne bi bila zrasla slikarska in kiparska,
gradbena in glasbena umetnost, brez njih pa tudi ne bi
bilo letopisja — pisane zgodovine iz vsega sveta.«

»O, da, ali takih samostanov ni veã dosti.«
»Hm, Ïe res, dosti je samostanov, posebno Ïenskih, ki

zanje velja le de missa ad mensam — nekoliko moliti in
brez skrbi Ïiveti,« se je oglasil ‰e pater prior Ignacij Fa-
biani, pribliÏno ‰tiridesetleten gospod, ki je do zdaj mol-
ãal in mrko gledal predse. »Samostani, ki nimajo ‰ole ali
vsaj bolnice, so res nepotrebni. Praviãno je, kar cesar
hoãe.«

»S Stiãno se ne morejo primerjati. Na‰ red je delaven

s peresom in drevesom.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Tako vendarle obstanemo, ãe je kolikaj pravice ‰e na

svetu.«

»Da, ni nemogoãe,« je prior pritegoval, »saj vsaj ne-

koliko ustrezamo cesarjevim zahtevam.«

»Niã: nekoliko! Na‰e delo je bilo in je ‰e zmerom

tako, da imajo vsi veã od njega kakor mi sami.«

»Bolnice v samostanu res nimamo, saj to ni na‰ po-

klic; vendar bolnikom tu in daleã okoli pomagamo z
menihom zdravnikom in z zdravili iz velike samostan-
ske lekarne, kakr‰ne ni zlepa v vsej razseÏni drÏavi.«

»Tudi vede in znanosti ne zanemarjamo.«
»To priãa velikanska na‰a knjiÏnica, ki so jo sto in sto

let zbirali pridni in uãeni sti‰ki menihi.«

»In na‰ samostan je Ïe v starih ãasih pisal molitve v

domaãem ljudskem jeziku; v na‰em samostanu sta Ïive-
la zgodovinar menih Pavel Pucelj in zemljepisec menih
Florjanãiã — bogoslovnih in pravoslovnih pisateljev me-
nihov pa toliko, da jih v eni sapi ‰e se‰teti ne morem.«

»V Stiãni so se ‰olali tudi skladatelj Jakob Petelin-

Gallus, zgodovinar in dramatik Anton Linhart in uãe-
njak Martin Kuralt.«

»A na‰ pater opat sam je za ljudstvo spisal in ob svo-

jih stro‰kih izdal ,Kratki Sapopadik kershanskiga Na-
vuka sa otroke mu kmetishke Ludy’ in na‰ pater prior je
takisto spisal Ïe veã uãenih knjig.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Pred devetdesetimi leti so v Ljubljani ustanovili Aca-

demio operosorum — akademijo znanosti, na‰ samo-
stan jo je podpiral z velikimi denarji.«

»Uãen ud tiste akademije je bil tudi Marko Grbec, slo-

veã uãenjak in imeniten zdravnik, ki se je rodil tamle v
·entvidu; na‰ samostan ga je podpiral med ‰olanjem in
ob izdajanju njegovih uãenih knjig.«

»Kdo bi torej smel trditi, da na‰ samostan ni veã ko

zadosti storil tudi za znanost?«

»Le ‰ole v samostanu nimamo veã.«
»Vse na‰e delo na polju in pri Ïivini pa je vendar ve-

lika ljudska ‰ola za vsakogar, kdor se hoãe nauãiti um-
nega kmetovanja.«

»Prav res, kriviãno bi bilo in za ljudstvo ‰kodljivo, ãe

bi se cesar pritaknil tudi na‰ega samostana.«

»Bojim se, cesarju ni niã sveto. Saj je odpravil tudi

celo vrsto praznikov in boÏjih potov, ‰e zvonjenje pro-
ti toãi.«

»Da, tlaãani Ïe delajo ob teh praznikih.«
»To kaÏe, da je praznikov bilo vendarle preveã,« je

prior kimal.

»Kadar je dosti dela in je ãas za to, hoãe tlaãan delati,

pa je. Cesar je storil prav, bi dejal.«

»Prav ali ne prav: v cerkvene stvari naj se ne vtika!«
»Ne mislite, bratje, da jaz cesarja obãudujem in hva-

lim za vse, kar poãenja,« se je prior kakor opraviãeval.

BES

IZGNANI MENIHI

»Vem le, da po‰teno misli in dobro hoãe, a vem tudi da
ima med dobrimi nekaj slabih svetovalcev in vãasih pre-
urno in nesreãno roko.«

»Errare humanum — ãlovek je, ob vsej blagi volji

utegne gre‰iti.«

»Modri cesar vendarle ni gre‰il, ko je tlaãana otel iz

suÏenjstva,« se je mlad menih navdu‰eval.

»Da, tlaãanski ãlovek se dosihmal ni smel seliti iz go-

spo‰ãine ne po svoji volji Ïeniti brez gosposkinega
dovoljenja.«

Pater opat se je nemirno presedal in pobe‰al oãi.
»In vendar je gosposka le tako marsikoga obvarova-

la, da se ni selil z deÏja pod kap ali se neumno Ïenil in
prtil nesreãe, take ali take,« je naposled rahlo ugovarjal.

»A ãe mu je storila krivico, se je smel pritoÏiti le njej,«

je oni mladi pater poprijemal. »Kako mu je sodila, ni tre-
ba praviti.«

»âast in slava cesarju, ki je ukazal, da smo pred posta-

vo enaki vsi: tlaãan, kakor gospod in me‰ãan, in da sme
vsem soditi le sodnik, ki je uãen na postave.«

Skoraj vsi patri, posebno mlaj‰i, so na vso moã hvalili

cesarja, ki je dal zmeriti in oceniti vso udelano zemljo,
da bi se praviãneje odmerjale dajatve in dav‰ãine. Tudi
lovsko pravico je uredil. Divjaãine se je preveã zaredilo,
gospoda pa bi je rada ‰e veã, ãeprav se ‰koda dela na

BES

IZGNANI MENIHI

polju in povsod. A zdaj tudi kmet sme divjaãino zatira-
ti na svojem.

»Gospoda se upira in jezlja zoper nove postave, pa ji

bo Ïe cesar stopil na jezik.«

»Saj res, ÏuÏemper‰ka in sote‰ka gosposka bi jih naj-

raj‰i kar utajili.«

»Kaj pa sti‰ka?« se je neki pater poredno smehljal.
»Kaj ni, da bi se ãlovek upiral? Vse, kar hodi in teãe,

na‰ãuvati za ubogo divjadjo! Kak‰ne bodo hoste in tra-
te, ãe srnic ne bo in zajãkov, jerebic in golobov? Ali bodo
‰e tako kratkoãasne?«

»Tega cesarju paã ni bilo mar; vedel je le, kaj je kme-

tu na kvar, in da srnice in zajãki hodijo na njive.«

»In kako se tlaãani Ïe zavedajo novih pravic!« je toÏil

pater oskrbnik. »Lovijo kar vse vprek.«

»Ondan,« mu je neki pater pritegoval, »sem ‰el od

bolnika. Ob Stiãnici se je za vrbjem skrival tlaãan. Sto-
pim tja in vpra‰am: ,Kaj dela‰ tu?’ — ,E, niã,’ se odreÏe,
,postrvi gledam, kako lepo plavajo po tolmunãku’. —
,Lovi‰ jih, ne gleda‰,’ pokaÏem na vreãico, ki so se v nji
ribe premetavale. — ,Tudi lovim jih nekoliko,’ se mi
smeje. — ,Zakaj jih lovi‰?’ — ,Ker me poãakati noãejo.’ —
Táko mi je zabrodil.«

»No, vidite,« so se nekateri smejali, »in svet se ni

podrl.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Prej bi se pa skoraj bil tudi zaradi takega nedolÏne-

ga lova.«

»Bog daj cesarju trdnega zdravja, moãno je tlaãanu

polaj‰al tlaãanske dolÏnosti.«

»Da, polaj‰al Ïe, polaj‰al, pa tudi potuho dal,« je go-

drnjal pater, ki mu je bilo nadzirati delo na polju. »Tla-
ãani se branijo tlake ali pa jo zamujajo, ãe‰, sam naj dela,
kdor hoãe jesti.«

»Tudi sveti Pavel pravi tako. Tlaãan paã noãe veã biti

gosposki le delavna Ïivina.«

»âe se cesar ne unese, pojde vse v niã; ‰e na bera‰ko

palico pridemo vsi.«

»Kaj ‰e! Kmet in zemlja ne pojdeta v niã, pretrdo sta

zrasla drug v drugega.«

»Aha. Praviãno je, da zemlja pride v last tistemu, ki jo

obdeluje v potu svojega obraza in ki Ïivi z njo v veliki
ljubezni. Naj gnoji, orje in seje res zase.«

»Ne bo nas konec, ãe cesarjeva roka udari tudi po

Stiãni,« je mlad pater veroval.

»KriÏ boÏji,« je star pater vzdihoval, »kaj pa mi, ki

smo stari in smo vse moãi pustili v samostanu?«

»Ita, ita, extra monasterium non est vita — da, da,

lepo, mirno Ïivi‰ le v samostanu.«

»Kdor oltarju sluÏi, Ïivi od oltarja.«
»In na‰a samostanska obljuba?«

BES

IZGNANI MENIHI

»Kaj? Vis maior — vi‰ja sila jo razveÏe sama. Saj mu

ni treba spremeniti tudi srca, kdor mora sleãi kuto.«

Opata je bolelo, ko je poslu‰al prerekanje menihov, a

poslu‰al jih je mirno, da bi zvedel, kako mislijo. In zve-
del je ‰e preveã. V samostansko celico je Ïe dihal novi
ãas.

»âe je Ïe tu tako, kako ti je ‰ele zunaj, med tlaãani?«

se je spomnil jeziãnega tlaãana ribiãa. »Ubogi svet, kam
blodi‰ . . . ?«

Vzdihnil je in poãasi od‰el, menihi pa za njim.
Na dvori‰ãu je nekoliko postal in naroãil samostan-

skemu bratu, naj brat koãijaÏ zapreÏe koãijo.

»Kako naj zapreÏe?« je brat usluÏno vpra‰al.
»Gosposko — v ãetver!« je ukazal.
Naj tlaãani vidijo, kdo se tja dol pelja nemara posled-

njiã, naj jim ostane tudi ta spomin.

Ozrl se je, proti njemu je ‰el brat cerkovnik, star, po-

boÏen menih v rjavi kuti z usnjatim pasom.

»Pater opat,« ga je poniÏno ogovoril, »med brate je

pala stra‰na novica, samostan da nam cesarski razÏeno
zdaj zdaj. Po to so zgolj neumne, brezboÏne besede, kaj-
ne, pater opat?«

»Samostanu res preti huda nevarnost. Molite, vsi mo-

lite, da se nas bog usmili in ne udari s tako nesreão.«

»Bomo, pater opat, bomo!« je starãek sklonil glavo in

se obrnil; v sivo brado mu je zdrknila debela solza.

BES

IZGNANI MENIHI

»âe je Boga volja, koga usli‰ati, brate, te pridne ãebe-

lice, te dobre, svete moÏe gotovo usli‰i,« je opat ganjen
veroval in gledal za bratom, ki je s trudnim, starãevskim
korakom ‰aral v cerkev. »Da, vsaj med te ‰e ni dihnil
novi ãas . . . «

»V dolenje kraje bi pogledal,« je potlej rekel priorju.

»Îe dolgo nisem bil tam. Prosim, pripravite se, z menoj
pojdete.«

Pripravil se je tudi sam. Kakor vselej, kadar je ‰el z

doma ali se vrnil s pota, je tudi zdaj v kapelici zmolil
kratko molitev, da bi mu Sveti Duh vodil besedo in da
bi ga Mati boÏja varovala zlega dejanja.

BES

IZGNANI MENIHI

elika gosposka koãija je kmalu zadrdrala s samo-
stanskega dvori‰ãa in zabobnela ãez mostiã Stiãni-

ce.

V koãiji sta sedela opat in prior, na kozlu pa brat koãi-

jaÏ in brat streÏaj. Spoãiti konji so hrznili v sonãni dan
in ‰inili skozi Vir proti veliki cesti. Brat koãijaÏ je prite-
zal dolge vajete, bradati obraz mu je gorel, oãi so ljubeãe
boÏale iskre konje, a brat streÏaj se je bojeãe drÏal in po
malem trobil z majhnim rogom, da bi se tlaãanske nero-
de lepo umikale s ceste; prebito nevarna se mu je zdela
vsaka takale urna voÏnja.

Oba gospoda sta molãala.
Opata so trle skrbi za samostan in pekle nekatere

nemeni‰ke besede, ki jih je otodile poslu‰al med patri,
a prav posebno mu je v misli silil Trlep iz Malega Gabra.
O, Trlep je versko nemaren in nravno nevaren . . . Svo-
jega velikega greha se niã ne kesa . . . In zdaj ‰e ta Fran-
cè, grdo pohuj‰an Ïe z doma . . . O, ne sme dobiti NeÏe,
sicer bi oãetovo versko mlaãnost zanesel prav pred
samostanska vrata . . . Usoda samostana je naposled le

BES

IZGNANI MENIHI

v boÏjih rokah, a Trlep je na krivih potih, obrniti, strez-
niti ga je treba.

»Da, tudi Trlep je iluminat — upornik, prosvetljenec,

sicer ne bi bil storil, kar je storil . . . Za vsakomer mi je
hudo, za Trlepom, ãigar rod je vse veke bil samostanu
zvest prijatelj, pa mi je najbolj . . . «

Prior je pestoval skrite misli in Ïelje.
»Kmalu se bo odloãilo,« je veselo upal.
Opatu so misli Ïe trenile drugam.
»Na‰ samostan je res precej storil tudi za znanost,« se

je obrnil v priorja; »a zdaj, glejte, mi je Ïal, da smo skoraj
vse pisali za tujo uãenost in preveã zanemarjali domaãi
jezik.«

»Saj ga nismo zanemarjali bolj ko drugi,« je prior po-

pravljal; »dosti ste po domaãe pisali vi, precej jaz sam in
‰e nekateri na‰ih menihov.«

»In vendar premalo. Vãasih so zgolj samostani imeli

spretno pero, zdaj pa nas Ïe prehitevajo svetni duhov-
ni in laiki — neduhovni.«

»Da, uãenost se je iz ozke celice speljala kakor goden

ptiã iz gnezda — in se poãloveãila. In to je napredek.«

»Bog ve, ali res je. Principaliter enim studere debes, ut

Deum cognoscas et ames et ut ad Eius laudem perpetu-
am pervenias — ãas boÏja in zveliãanje du‰e bodi pogla-
vitni namen vsemu na‰emu prizadevanju.«

BES

IZGNANI MENIHI

»De scientia ad sapientiam — po vednosti do modro-

sti.«

»Res je, scire amare est — vedeti pomeni tudi ljubiti.«
»Zato se samo dobri ljudje, ki so zmoÏni velike lju-

bezni, zadado v pisanje knjig, uãenih in vseh drugih.«

»Kako ‰koda, da ni Academia operosorum — druÏba

samih uãenih in marljivih moÏ obrodila veã sadu.«

»Za tisti ãas — pred sto leti — je bilo dosti Ïe, da se je

zaãela.«

»Prekmalu je onemogla.«
»V posameznih se je nadaljevala, zdaj pa spet lepo

deluje.«

»Kdor je uãen, komur je dan dar pisanja, bi najprej

moral pisati za domaãe potrebe,« se je opat vnemal. »A
mi smo delali kakor uãeni Ivan Îiga Popoviã, ki je na
Dunaju gladil nem‰ki jezik, da so ga nekateri Ïe zasme-
hovali, ãe‰, kaj se Slovenec ‰tuli za uãenika nem‰kega je-
zika.«

»Le jezuiti so ga mrzili in mu oãitali, da je tudi neje-

vernik, ker se je druÏil s protestantskimi uãenjaki. A pi-
ljenje jezika mu je bilo znanstveno delo, ãeprav je bil v
naravoslovju ‰e veãji uãenjak.«

»Zakaj ni pilil svojega jezika? Tako se moramo mi, ãe

pi‰emo po domaãe, pekliti s teÏavami neslovniãnega
pismenega jezika.«

BES

IZGNANI MENIHI

Prior se je molãe zamislil, opat pa je, da bi svojo mi-

sel zatrdil ‰e bolj, poudaril:

»Jezik je moã. Z njim ãastimo Boga, z njim bogatimo

svoje znanje; brez jezika ne bi bilo evangelija. Vsakemu
po‰tenemu ãloveku mora materinski jezik biti prvi in
najlep‰i.«

»Nikoli ni Popoviã tajil svojega rodu, povsod je rad

hvalil lepoto svojega materinskega jezika.«

»Slovenec, ki tuji jezik ljubi bolj od svojega, je malo-

priden in nima srca za ljudstvo, iz katerega je.«

»Prilike paã ni imel. Odkod bi bil jemal, ãe pa je ãlo-

ve‰ka slepota zatrla, kar so slovenski pisci napisali Ïe
pred stoletji?«

»Tiste knjige niso bile napisane iz ãiste ljubezni, mar-

veã le, da bi se po njih ‰irilo luteransko krivoverstvo.«

»A slovenske so bile, to je.«
Premolknila sta.
»Pa tudi tisti na‰ uskok Martin Kuralt bi lahko kaj

pisal, ãe bi bil drugaãen,« se je ãez ãas spomnil opat; »pa
je bil in je upornik in brezboÏnik. ·e cesar je to spoznal
in mu ni hotel dajati potuhe.«

»Îe vem, taãas, ko je spisal tisto knjigo o preveliki

oblastnosti cerkvene gosposke.«

»Da. In ãeprav ga je cesarju priporoãal sam grof Kav-

nic, tisti malopridni in puhloglavi, a pri cesarju prav

BES

IZGNANI MENIHI

mogoãni spletkar, je cesar vendar ukazal, da se menih
mora pokoriti svojemu opatu. Pa saj veste, kako je bilo.«

»Vem le, da je Kuralt uãen, a zoper svojo voljo neko-

liko ãuda‰ki ãlovek; nesreãen je, teÏko Ïivi. A veliko je Ïe
pisal tudi o modroslovju.«

»E, modroslovje,« je opat odmahnil. »Kdo je modro-

slovec? MoÏ, uãen, preuãen, ki svetu bistri duha ali pa
ga pogublja do dna.«

»Tudi o ãebelarstvu je pisal; ‰e pesmi je zloÏil celo

kopo.«

»Samo bogoslovnega ali naboÏnega dela nobenega

ne. Kak‰en duhovnik naj bi bil tak moÏ?«

»Saj bi bil, pa so mu ljubljanski ‰kof in korarji vezali

roke in grenili srce; vendar je Ïe pisal tudi o tem.«

Opat je zaãuden pogledal, prior je povedal:
»In sicer v slovenskem jeziku. Neko imenitno pridigo,

ki oznanja toleranco — versko strpnost in kr‰ãansko lju-
bezen. In ‰e dosti drugih lepih in uãenih stvari.«

»Odkod veste vse to?«
»Zanima me, kaj poãenja in kako se mu godi; tako

zvem marsikaj.«

»Kdo vam pove?«
»O, vsa uãena Ljubljana ga ãisla, plemiãi in me‰ãani

se mu klanjajo — tako mi je pravil Anton Linhart.«

»Torej obiskujete tega na‰ega uskoka?«

BES

IZGNANI MENIHI

»Tudi Linhart je uãen moÏ, ki dosti pi‰e. Lahko in

lepo se ãlovek meni z njim. O slovenskem jeziku misli-
ta on in Linhart, kakor vi, pater opat. Îe zato sta ãisto
prikupna.«

»Pater prior, ni mi v‰eã, da se tako zanimate za po-

svetnost in da se druÏite z uskokoma na‰ega samo-
stana.«

»Kuralt in Linhart sta res slekla kuto, a zaslovela sta

v uãenem svetu. Kaj bi bilo bolj prav, ãe bi bila ostala
med nami in postala slaba meniha?«

»Hm, prav menite, za samostan nista bila. Kuralt je bil

uporen, nemiren ãlovek, Linhart pa tudi ne dosti bolj‰i.«

»O, Linhart je neÏna, pesni‰ka du‰a, prav zato, bi de-

jal, ni maral suÏenjstva.«

»Pater prior,« se je opat ustra‰il, »kaj hoãete reãi, da

je Ïivljenje v samostanu suÏenjsko?«

»Nak, naravnost tega ne morem reãi. Menih, povpre-

ãen ãlovek, je najsreãnej‰e bitje na svetu. V miru, tihoti
in samoti Ïivi brez skrbi, moli, se posti in pokori zase in
za druge; a kdor bi rad dni svojega Ïivljenja izÏivel po
svoje, obãuti ob vsak uri, da je — suÏenj prastarih, oko-
stenelih redovnih pravil.«

»Tudi vi, pater prior?«
»Jaz, pater opat, res ne bi rad ãakal ‰e kaj dolgo. No-

ãem, da bi me cesarski podili iz samostana, sam poj-
dem.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Ne morete, ne smete, svete obljube vas veÏejo in sa-

mostanska pokor‰ãina.«

»Novi ãas prina‰a novo spoznanje. Premlad sem bil,

ko sem se pomeni‰il, zdaj nisem prestar, ‰e si lahko pre-
berem.«

Opat ga je poslu‰al ves prestra‰en, potlej si je rokami

pokril obraz in zajeãal:

»KriÏ boÏji, ali je duh prosvetljenstva Ïe tako premotil

tudi vas? Veste kaj: opravite minutio — pu‰ãajte si kri, Ïe
dolgo si je niste.«

»Tudi to je srednjeve‰ka navada.«
»Obedientia — pokoriti se ji morate!«
»Hoãem, dokler se ji ‰e moram.«
»Kam merite?« ga je opat debelo gledal.
»Pater opat, verjemite mi, da sem do tega sklepa pri-

‰el le po hudih du‰evnih bojih. Sprva sem se res pla‰il
lastnih misli, zdaj vem, da mislim prav. Vest, po‰tena
vest mi niã hudega ne oãita. Ne morem pomagati, da
sem tak, in Bog mi pomagaj, da ne bi zabredel v greh
zoper duha.«

»Zabresti hoãete v greh nepokor‰ãine. Varujte se vsaj

kazni, ki vas z njo utegne udariti posvetna oblast. Ali ne
pomnite veã, kako je cesar JoÏef II. ono leto pritisnil
ljubljanskega franãi‰kovca Franca Ksaverija Paradajzar-
ja?«

BES

IZGNANI MENIHI

»Pomnim. Paradajzar je hotel kuto ãisto zavreãi in

prestopiti v protestantsko vero. Cesar ne mara aposta-
tov — odpadnikov. Zaprl ga je v gra‰ko prisilno delavni-
co. No, jaz noãem v drugo vero, svetni duhovnik bi rad
postal.«

»Potrpite, pater prior,« se je opat pomiril; »saj to ne-

mara res ãaka nas vse.«

»Pametno bi storili, ãe bi se nekoliko preskrbeli, pre-

den nam vse vzemo in nas preÏeno. Prodajmo, kolikor
najveã moremo, da s praznimi rokami ne pojdemo po
svetu. ·kof Brigido, ki ga, kakor rajnega ‰kofa Herber-
‰tajna, tako mikajo dohodki sti‰ke gospo‰ãine, bi nema-
ra bil dober kupec.«

»Nikar, s tem gospodom noãem imeti niã. Noroglav,

omejen janzenist — skoraj krivoveren goreãnik — je tudi
ta. Misli, da je prosvetljenec, pa je le slepo v cesarja za-
gledan plemiã; vse je, le ‰kof ni ne po mi‰ljenju ne po
Ïivljenju.«

»Tako se utegne nakretiti, da pojde kriÏem svet vse,

kar imamo. Lakomnikov je zadosti. Sli‰al sem, da tudi
novome‰ki okroÏni glavar Ivan Nepomuk Ursini grof
Blagaj preÏi in komaj ãaka, kdaj mu bo priteci in odnes-
ti, kar mu bo v‰eã.«

»Habeat — naj le,« je opat odmahnil z roko in se za-

gledal po zoreãih njivah.

BES

IZGNANI MENIHI

VI.

amostanska koãija je Ïe po klancu Radohove vasi
drdrala proti Pljuski, brat koãijaÏ je zaviral, brat

streÏaj strahoma trobil.

»Poãasi, poãasi,« je svaril tudi opat.
In res je s stranskega pota na sredo velike ceste nena-

doma omahnil postaren ãlovek v pono‰eni gosposki
obleki in se do pasu priklonil imenitnima gospodoma.
KoãijaÏ je kriknil in moãno potegnil za vajeti, konji so se
skoraj ustavili.

»Pazite, Vrbiãev gospod,« se je opat nasmehnil in po-

mahljal z roko, »saj bi vas bili skoraj povozili.«

»Majhna ‰koda, presvetli, majhna ‰koda,« se je ne-

rodni moÏ omotiãno umikal in gledal za koãijo, ki se je
spet spustila v dir.

»Ta menda nikoli ni trezen,« je opat zmajeval.
»ReveÏ je,« se je prior oziral, »v vinskost skriva vse

hudo, kar ga ti‰ãi.«

Vrbiãev gospod, iz teh krajev doma, je bil ‰olan ãlo-

vek. Veã let je v daljnjem tujem mestu imel imenitno
sluÏbo; a prerad je pil vino, v vinski omotici se je nekaj
pregre‰il, pa so mu jo vzeli in je bil ob kruh.

BES

IZGNANI MENIHI

Potlej se je dolgo potikal kriÏem svet, posku‰al neka-

tere matere kruh, a ko je pretaknil skoraj Ïe vse, je obu-
pal in primotoglavil v domaãe kraje.

»·e zajec rad steãe pod tisti grm, kjer se je izlegel,« je

ãustvoval in obãudoval polje, travnike in hoste, vasi in
ljudi. »In ko ãloveku vse odneha, naposled le spozna, da
bi bilo najlep‰e doma.«

Svojih ljudi, da bi dejal, ni imel veã, a sloves imenit-

nega, uãenega stanu se ga je drÏal, da so ga povsod, ka-
mor je pri‰el, radi klicali k skledi in v krãmi za mizo.
Vraãal je, da jim je pisal pisma in oporoke, pogodbe in
toÏbe, ‰e raj‰i pa razkladal postave in pravil prigodbe.

To pot se je bil nameril v krãmo na Pljusko. Îejen je

bil, ‰e vodo bi pil, pa je navajen ni bil.

Pred veliko Pljuskarjevo hi‰o je stala dolga vrsta

tovornih vozov.

Ob veliki cesti so taãas bili lepi ãasi za kmeta. Cesta

skoraj nikoli ni bila prazna, prenekateri si je s priprego
sluÏil lepih denarcev; krãme so tudi bile zmerom Ïive, v
hlevih, velikih, ‰e vsaka gra‰ãina ni imela veãjih, so se
oddihavali moãni konji.

»Cesar striÏe peroti tudi Ïe voznikom,« je prior rekel,

ko je koãija mimo vozov dirjala za ovinek.

»Tem se godi prav,« je opat kimal, »saj so surovi in

prevzetni, da je kar grdo.«

BES

IZGNANI MENIHI

»O, prevzetija jih Ïe mineva, nova cesarska postava

jim zdaj zdaj razÏene bratov‰ãino s starimi pravicami.«

Koãija je pra‰ila ob hosti nad vasjo Cesto. Na smrekah

so vpile vrane, z gabra na gaber so se zaganjale srake in
izdajale: »Lej ga, lej ga!«

Îe prileten moÏ, ki zaradi vranjega in sraãjega vri‰ãa

nemara ni sli‰al koãije, je zdajci iz go‰ãe stopil na cesto
in obstal, kakor bi ga ukopal: ustra‰il se je pa Ïe tako, da
mu je zajec, ki ga je ti‰ãal pod suknjo, pal na tla.

Konji so strignili z u‰esi, koãijaÏ je ustavil.
»·marec, nekaj si zgubil!« je opata pogrelo. »Kaj pa je

tisto?« se je Ïe smehljal odrevenelemu moÏu.

»Joj, pater opat, kaj ne poznate Ïivali? Zajãek je, zaj-

ãek.«

»Zajãek, pravi‰? Kdo pa ti ga je dal?«
»Mislim, da sam Bog, tak ãudeÏ se je zgodil. Saj ver-

jamete v ãudeÏe, pater opat, kajne?«

Opat se ni veã smehljal, a ·marec je z navihanim

smehom po vsem obrazu Ïe pravil:

»Hodim otodile po hosti, hodim pa gob i‰ãem — «
»Saj ni gob ob taki vroãini,« se je prior smejal.
»Kdor i‰ãe, ta najde,« je moÏ vraãal. »Hodim, hodim

in najdem tegale zajãka.«

»Mrtvega?« je opata zanimalo.
»Kako: mrtvega? Kje bi bil pa ãudeÏ? — V resi je sedel

na zadnjih nogah, z u‰esi strigel in me prijazno gledal.

BES

IZGNANI MENIHI

,O, sveti Peter in Pavel,’ sem si dejal, ,kako lep bi jutri bil
vajin praznik, ãe bi tegale zajãka imeli v skledi; otroci bi
se oblizovali tja do u‰es.’ Zajec pa je nemara sli‰al mojo
misel: kar obrnil se je, da bi odskakljal, a jaz brÏ popa-
dem smrekov storÏ in ga vrÏem za njim. Zajãek, glejte,
pade, urno ga poberem, ‰e malo se stresne: sklenil je,
mrtev je . . . Ali ni ãudeÏ, tako ujeti zajca, pater opat?«

»Res je ãudeÏ,« se je opat spet smehljal ·marãevi iz-

najdljivosti. »Le skrij ga spet in pazi, da na‰ samostan-
ski lovec niã ne zve: on, ve‰, kar niã ne verjame v take
ãudeÏe, precej bi te prijel zaradi zankarstva.«

»O, da le vi verjamete, pater opat, njega se ne bojim

preveã, saj smejo po novi postavi loviti tudi tlaãani.«

»Premodra postava!« je opat rekel priorju. »âe bodo

tako lovili, bodo kmalu prazne vse hoste in vse vodé.«

Koãija je zdrsnila dalje, pa ne daleã.
V cestnem prahu se je igrala kopa otrok. Brat streÏaj

je zaman trobil, otroci ga niso sli‰ali. KoãijaÏ je ustavil.
Iz vasi je na ves splav hitela tlaãanka, gospoda sta se
smehljala otroãiãem, ki jih ‰e ni bila misel, da bi se
umaknili, tako so bili vsi v igri.

Îenska je spoznala gospoda in se ustra‰ila.
»Kaj so tvoji?« ji je opat prijazno pomagal.
»Moji, moji, poniÏno prosim, pater opat, ne zameri-

ti, saj jih zganjam kakor pi‰ãeta, pa mi le uhajajo.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Da, da, otroci zmerom votek motajo materi. Kaj pa

ti dela moÏ?«

»Oh, moÏ . . . Îe prédlanska pomlad ga je pobrala.

Osem otrok mi je pustil in siro‰ãine, da se iz nje ne vi-
dim.«

»Kako vendar preÏivlja‰ toliko otrok?«
»I, ljubim jih, pater. Kdor ljubi, ne ‰teje.«
Opat se je spogledal s priorjem in rekel:
»Uboga mati, to si ãudovito lepo povedala. Zglasi se

pri meni v Stiãni, pomagal bi ti rad.«

Îenska se ni utegnila zahvaliti, koãija je ‰inila dalje.
»Kako veliko misel je povedala o ljubezni, najveãji

ãednosti!« se je opat ãudil na glas.

»âlovek med temi ljudmi vãasih res sli‰i táko, da bi se

ji odkril do tal.«

»Tako je tudi z dolÏnostjo, kakor je povedala Ïenska:

ljubezen mora biti v nji in z njo, sicer je ãloveku le bre-
me.«

»A kdor je ob moã, naj si ne prti prehude dolÏnosti,«

se je umikal prior, ki je zaãutil, da opat meri vanj.

Opat ga je otoÏno pogledal in umolknil; streÏaj je za-

trobil, koãija se je ustavila pred Trlepovo hi‰o v Malem
Gabru.

Iz hi‰e so bu‰ili Trlep in njegovi ‰tirje odrasli sinovi,

sami veliki, moãni dedci.

BES

IZGNANI MENIHI

»O, kaj ste vi, ste vi?« se je Trlep razoglav klanjal go-

spodoma, ki sta stopila iz koãije, prav veselega pa se ni
kazal, tudi iznenadenega ne preveã.

Sinovi so planili v senico. Dva sta prinesla po naroãaj

sena in ga vrgla pred konje, druga dva pa slame. Ko bi
trenil, so si vsi ‰tirje iz slame zvili povesem in z njimi
odrgnili in z odejo pokrili spenjene konje.

»Lepi konji,» jih je Janez, najstarej‰i, meril z oãmi. »Le

ãemu jih zaprezate kar ãetvero?«

»âemu?« se je brat koãijaÏ nasmehnil. »Ker je gospo-

sko in da se sprehodijo.«

»Kaj niã ne delajo?«
»Niã, ti konji so le za koãijo.«
»Hm, potrata je, da imate tako lepe, moãne konje le

za gosposkost.«

»I, kdor more, more,« je Tone razumel.
»Dokler ‰e more,« je Francè zamrmral sam vase.
»Kaj se jim mara, takim gospodom!« je ‰e Nace pove-

dal svojo.

»Ko bi gospoda ‰la v hi‰o?« je Trlep vabil gosta. »Da

ne bomo tu stali.«

»Da, Trlep,« je opat pokimal, »prav do tebe sva pri-

‰la.«

»Bog vaju sprejmi — pojdimo v hi‰o!« je ‰e povabil, a

po obrazu mu je za tren oãi mrknila komaj vidna senca.

BES

IZGNANI MENIHI

VII.

elika soba v Trlepovi hi‰i je bila svetla in ãista, a ker
je bila sobota, so bila pomita tudi tla. V kotu nas-

proti vrat je bila precej velika miza iz javorovega lesa, ob
njih stoli in klopi: na nji hlebec domaãega kruha, ãezenj
bel platnen prt; v kotu nad njo razpelo, pod njim ol-
tarãek z jaslicami; v drugem kotu nasproti ‰iroki lonãeni
peãi z dvema zapeãkoma se je ko‰atila visoko postlana
postelja z dolgo blazino ovsenih plev za zglavje, a pod
stropom so po stenah na gosto, kakor zaobljubljeni
spominki v boÏjepotni cerkvi, visele stare stare slike na
steklo slikanih svetnikov in svetnic, a najveãja je bila tis-
ta, ki je pomenila Îalostno Mater boÏjo s sedmimi meãi
v srcu in z mrtvim Jezusom na kolenih.

Ko sta gospoda sedla, je Trlep odgrnil prt s hlebca in

ponudil:

»OdreÏita si, gospoda, poskusita, dana‰nje peke je.«
Prior je res o‰krnil kosec lepo zapeãenega kruha in ga

poãasi pouÏil; opat tudi zdaj ni prelomil posta.

»Kaj ste poãivali?« je prior vpra‰al, ker je opat molãal.
»Stara navada na‰e hi‰e, da si Ïe v soboto opoldne

napravimo delopust.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Lepa navada, sobota je Materi boÏji posveãen dan.«
»Zato pa. Poãivamo, kaj beremo in se menimo o delu

drugega tedna.«

»Kaj pa kaj berete?« je opat vedeãno vpra‰al.
»Vãasih smo radi brali kaj iz svetega pisma, dokler ga

nam ni odnesel rajnki pater Celestin.«

»Zakaj vam ga je vzel?« je priorju u‰lo.
»âe‰ da je tisto branje pregre‰no za nas. Pa mu nismo

verjeli. Sveto pismo ne more biti pregre‰no. Knjiga sa-
ma, stara je bila sto in sto let, teÏka in debela ko buko-
va klada, ga je nemara bola v oãi.«

»Rajnki pater je storil prav,« je opat popravljal. »Sve-

to pismo je res sveto, a v njem je tudi kaj, kar bi ne‰olan
ãlovek utegnil razumeti ãisto napaãno. — In kaj berete
zdaj?«

»Zdaj?« je Trlep ponovil, segel na klop ob steni in

pred opata poloÏil neveliko, v ãrno usnje vezano knjigo
z rdeão obrezo.

Opat jo je odprl in prebral prvo stran: Hoja sa Chri-

stusom. Buquize od Slejda inu Navuka Christusa nashi-
ga Isvelizherja. Tiga visoku zhastyvrejdniga inu Bogabo-
jezhiga mosha Tomasa a Kampis, Ordna Regularskih
Chorarjou S. Augustina.

»Ali je tudi ta taka, da bi jo ãlovek utegnil narobe ra-

zumeti?« je Trlep, Ïe nekoliko rdeã, naposled skoraj
trdo vpra‰al.

BES

IZGNANI MENIHI

»Ne, ne, Trlep, prava je, le dosti in radi jo prebirajte.«
»No, vendar!« je moÏ godrnjavsnil. »Veste, Ïal mi je,

da tudi svetega pisma nimamo veã. Kaj, ko bi ga nam
po‰teno vrnili, pater opat?«

»Le stoj, drugih knjig dobi‰, kolikor si jih izbere‰, kar

pridi v Stiãno. Sveto pismo, ki si ga bral, so v na‰ jezik
postavili luterani, zato ni, da bi ga bral, kdor si ga bodi.«

»Glejte, niso bili napaãni, ãe so nam odpirali sveto

pismo.«

»Krivoverci so bili, Trlep, saj vendar ve‰.«
»Zakaj pa ga nam beli menihi niste odprli?«
»Tudi meni je Ïal,« se je opat spomnil pogovora, ki sta

ga spotoma imela s priorjem; »a zakaj se ni zgodilo, ti,
Trlep moj, res ne znam in ne morem povedati tako, da
bi me razumel lepo.«

»·koda, Nace, moj najmlaj‰i, bi ga nam na glas bral.

Bere vam brez spotike, ãeprav sem ga le jaz sam uãil iz
tele knjige. In ‰e zdaj mi je Ïal, da ga nisem dal v no-
vome‰ke ‰ole uãenih patrov franãi‰kovcev.«

»Zanj je morda bolje tako,« je prior opomnil. »·olan

ãlovek ni zmerom sreãen.«

»Sit pa je le veãkrat ko kmet,« je Trlep mislil na glas,

»sreão si pa tako vsak dela sam.«

»Kako pa Francè?« je opat odredal pogovor. »Kaj po-

ãenja?«

BES

IZGNANI MENIHI

»Kaj? Kar vsi mi: dela in trpi, vãasih se tudi malo jezi,

z doma ti‰ãi, v mislih si lastno gnezdo ma‰i.«

»Vem, Trlep, vem. Za Poberetovo NeÏo lazi. Kaj pra-

vi‰?«

»âe ga mara, le naj ga pobere, saj je Poberetova.«
»Premlada je. Dopovej mu, naj opusti zalezovanje.«
»Kaj premlada, ãe se Ïe zna meniti z mo‰kim?«
»Ne dopustim te Ïenitve, pa je!«
»Kako: ne dopustim?« je Trlepa privzdignilo. »Kaj ni

cesar uganil nove postave, da gosposka ne sme veã tla-
ãanom zavirati Ïenitve?«

»In vendar mu dopovej ti, ãe ne mu podkurim jaz, da

ga mine za prav dolgo.«

»Kaj je hudega storil moj sin?«
»Upam, da ‰e niã, zato noãem, da bi ga prilika pre-

motila.«

»Odrasel je, ne morem ga prikleniti.«
»V strah ga vzemi!«
»Bom, ko ga bom vedel za kaj.«
Opat je Ïe nejevoljno gledal, a Trlep ni pobe‰al oãi,

uporno, zadihano se je drÏal.

»Kaj bi rad, da bi te posnemal?«
»Mislim, da me bo; dober fant je in pameten.«
»V vsem naj bi te posnemal?«
»Îe vem, kaj mislite!« ga je Trlep brezasto pogledal.
»Ali te res ni niã sram?«

BES

IZGNANI MENIHI

»Kaj se me‰ate v Ïivljenje tlaãana? Vidite ga le, ko ãlo-

ve‰ko gre‰i, ne veste pa zmerom, koliko trpi in kako se
pokori, da vsaj prav slabo Ïivi!«

»Ali si ãisto z uma?«
»Nisem. âlove‰ko je bilo, kar je bilo, ãlove‰ko porav-

nam vse, nihãe ne bo trpel zaradi tega.«

»Z menoj ne sme‰ tako govoriti, Trlep!«
»A vi ne bi smeli biti trdi,« je vroãa togota ujedala

Trlepa. »Najprej v brazdo stopite mojemu sinu in mu
nogo podstavljate, ko si i‰ãe sreãe, potlej se neusmilje-
no lotite ‰e mene. Zakaj? Kaj sem storil tako grozovite-
ga?«

»Kako, da ne? Ali niã ni tisto, kar se ti je primerilo z

deklo Franco?«

»Pater opat, vdovec sem, ‰e krvav pod koÏo, tudi gre-

‰en ãlovek, kakor vsakdo; ali pokesal, spovedal sem se
greha, kolikor ga je bilo, in pokoro sem storil zanj, veÍi-
ko, stra‰no pokoro — Bog, trdno verujem, mi je Ïe od-
pustil vse, ker ve, da taãas ni bilo hudobije v meni; vi pa
bi me radi ‰e pestili.«

»Skrbeti mi je za zveliãanje tvoje du‰e,« je opat rekel

s ãisto spremenjenim glasom.

»Ne bo se zveliãal, kdor sam ne skrbi za to.«
»Zagoveden si in niã te ni sram.«
»Res je, niã me in sram, nobene krivice si nisem

svest.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Ali ni greh in krivica, da si spridil Franco?«
»Kakor sem skrbel in ‰e skrbim za svoje otroke, tako

preskrbim tudi njenega otroãiãka.«

»Kaj je fantom vse to prav?«
»In ‰e kako! Vsak dan mi uhajajo k Prazniku v Veliki

Gaber, da bi nekoliko poujãkali in popestovali — edino
sestrico, ki jo imajo.«

Trlepa je ugrelo, govoril je glasno, okno je bilo odprto.

Sinovi so se zunaj spogledali in prigrmeli v hi‰o.

»No, tu so,« se jim je oãe nasmehnil, »vpra‰ajte jih

sami.«

»Kaj pa je?« je Janez zinil, drugi trije so trdo stopili

obenj.

Trlep jim je povedal. Hrustom se je zmraãil pogled.
»Pater opat,« je Janez hropel, »na‰ega oãeta bi pustili

na miru. Kar oãe storijo, prav storijo.«

»Samo eno so storili napak,« je Tone pomagal, »to, da

so Franco pustili iz hi‰e in punãko dali v rejo Prazniku.«

»So,« je Francè pridal, »pa samo zato, ker se je Fran-

ca sama hotela umakniti k svojemu botru Prazniku.«

»Saj ji drugega ni kazalo, revi,« se je Janez jezil. »Pa-

ter Pavel jo je pestil in na spovedi podil iz na‰e hi‰e.«

»Za Franco in na‰o punãko bi bilo najbolje, ãe bi se

kar precej vrnili,« se je Nace smehljal novi misli.

»Ne, tega pa ne, Trlep, nikakor ne!« se je opat ustra‰il.

»Bodi ãlovek, ne stori tega!«

BES

IZGNANI MENIHI

»Saj ne morem,« je Trlep odmahnil; »Franco, ki sem

ji namenil primerno doto, je nekdo zasnubil, prav pri
meni jo je zasnubil, vsemu in vsem na kljub.«

»Le naj se omoÏi, za otroka pa mora‰ skrbeti tudi ti.«
»Ne vem, kako bo,« je Trlep pobesil oãi . . . »S snub-

cem in Franco se ne moremo domeniti.«

»Kje je zavira?«
»Pri meni in mojih fantih. Punãko hoãemo, potlej ‰ele

damo Franco.«

Prior se je na glas zasmejal in udaril po kolenih.
»To naj bi Ïe bilo,« se je tudi opat nasmehnil.
»Saj Franca bi odnehala, ker ve, da bi ji mi punãko

sicer ukrali, pa vendar ‰e ni mogoãe.«

»Zakaj ne?« je zanimalo tudi priorja.
»Iskal sem kak‰ne pol babe, ki bi stregla otroku in go-

spodinjila nam, pa so preklete svetopetke ‰e vsako pre-
govorile, da je umaknila besedo.«

»Ker pater Pavel vsako pla‰i s peklom in hudiãem, ãe

se odloãi, da bi pri‰la v na‰o hi‰o!« je Janez ti‰ãal pesti.
»Pa le naj, saj se tudi zanj kaj sprevrÏe, morda prav
kmalu.«

»Pater opat, kaj menite, ali ni to tudi pokora?« je

Trlep otoÏno pogledal opata. »Na‰a starobitna, iz roda
v rod ãislana domaãija — pa preklicana . . . preklicana!«

»Sina oÏeni, pa bo,« se je opat domislil, ãeprav je opa-

zil, da hi‰a ni zanemarjena in da Ïenske niã ne pogre‰a.

BES

IZGNANI MENIHI

Predpeãek, sklednik in Ïliãnik, veÏa in stopnice na jispo,
ãelesnik, kljuke in okna, vse je bilo ãisto.

»Kaj ste pozabili?« je Trlep poredno u‰ãenil.
»S tisto ni niã, saj ne bi ‰la z doma. Katerega drugega

oÏeni, da snaho dobi‰ na Trlepovino.«

»Na‰ oãe so in bodo gospodar do smrti, nihãe izmed

nas jih ne bi hotel riniti v kot,« so hrusti skoraj vsi kmalu
zavpili.

»No, no,« je opat dvignil roko, »saj je res lepo, da

imate oãeta tako radi.«

»Kdor star‰e ljubi in jih podpira, si nebesa odpira,« je

Janez povedal za vse.

Opat je malo pomolãal, potlej pa vstal in rekel:
»Oãe Trlep, pozabi, kar sva prej govorila. Ne upiram

se veã. Francè naj se le priÏeni k Poberetu, da se tudi oni
trije potlej lahko zganejo.«

Trlep in sinovi so se spogledali in si pomeÏiknili.
Francè bi bil najraj‰i poskoãil, tako so ga obveselile

opatove besede. Svatovske misli so iskale NeÏo in se ji
smehljale.

Gospoda sta se odpravljala.
»Tudi deklo ti priskrbim,« je opat dejal, preden sta se

odpeljala. »Bregarjeva Anãka ti pride v hi‰o, da ne bo-
ste brez Ïenske roke.«

Opat je med voÏnjo ãutil, da ga je Trlep premagal. Pa

to ga ni peklo, moÏitev dekle France ga je mirila. A da se

BES

IZGNANI MENIHI

mu je ponosni Trlep tako odrezoval, ga je vendar skele-
lo.

»âe je tak Trlep, ãigar rod je zmerom bil velik prijatelj

samostanu, kak‰ni so ‰ele drugi?« se je pritoÏeval prior-
ju.

»Da, Trlep je Trlep,« se je smehljal. »Ni ãudno, ãe vsa

soseska gleda vanj.«

»In vendar je iluminat — ves obrnjen v novi ãas, ves

okuÏen z neko posebno vero, z neko posebno misel-
nostjo o ãednosti in ãistosti.«

»Samo dela se tako, ponos mu brani, da bi govoril

drugaãe in se podal.«

»Kaj nisem bil zadosti goreã na priÏnici in tenkoãuten

v spovednici?« je opat obupaval. »Ali so bile, pater pri-
or, tudi va‰e lepe pridige vse zaman?«

»Zaman? Mislim, da ne. Saj prav za prav ni niã hude-

ga, ãe je ljudstvo, le strahovano dosihmal, naposled svo-
bodneje zadihalo in zaãelo misliti po svoje.«

»Preveã po svoje, pater prior.«
»O, srce mu je dobro in ãisto. BoÏja milost ga ne za-

pusti, najsi ne misli in ne Ïivi zmerom, kakor hoãemo
mi. Pride pa dan, ko tudi hudi Trlep in ‰e ta in ta spozna
zmoto, kolikor je je kriv, se je pokesa in si zanjo pokoro
da . . . «

»Pa vendar: odkod Trlepu tiste ãisto posebno misli o

grehu z deklo Franco?«

BES

IZGNANI MENIHI

»Novi ãas, pater opat, seje nove misli; tudi zmotne in

neumne.«

Opat je molãal.
»Hm,« je prior drÏal svojo misel, »Trlepu naposled ni

kaj reãi zaradi tistega. V taki stvari je Ïenska bolj kriva.
Nemara se mu je nastavljala in ga zapeljevala, da bi si za
zmerom postlala.«

»Dosti je star, lahko bi Ïe bil pameten.«
»Pameti ni v tem niã. âlovek je ãlovek, omaga in pade:

ko se zave, je prekasno in ne more veã vstati.«

Opat se vendar ni mogel pomiriti. Misel, da so se tla-

ãani zaãeli rebriti, ga je skrbela. Tudi priorjevo mi‰ljenje
mu ni bilo v‰eã.

Molãe, pogreznjena vsak v svoje misli, sta se peljala

mimo Pljuske.

Pred krãmo so ‰e stali vozovi. Voznikom se je ‰koda

zdelo konj, da bi jih muãili po vroãini. Pred noãjo jim je
bilo priti le do Vi‰nje gore.

Na lesniki ob cesti je kos potresal z repom in se ãudil:

»Kje si bil? Ali si vince pil?«

»Saj res,« se je opat otoÏno zamislil. »âemu sem neki

‰el do zagovednega Trlepa . . . ?«

BES

IZGNANI MENIHI

VIII.

o je samostanska koãija minila Pljusko, so zaprta
veÏna vrata krãme regnila samo toliko, da je dro-

ban moÏiãek pomolil ven glavo in svetlo pogledal za
njo, pa ‰e odskoãil in planil med goste v gostinski sobi.

»Hoj, menihi so Ïe mimo,« se je otroãje hehetal; »zdaj

pa le udarimo katero.«

»Kaj zato danes ‰e nisi zapel nobene?« se je vsa krã-

ma smejala. »MatevÏek, ali se jih res tako boji‰?«

»E, ne poslu‰ajo radi prepevanja po krãmah,« je ki-

mal MatevÏek, nizek in droban ãlovek.

Bil je tiste vrste ãlovek, ki mu ni obstanka v enem kra-

ju. Zmerom je bil na potu, kakor deseti brat. Brez pokli-
ca, brez dela je blodil od hi‰e do hi‰e, od vasi do vasi.
Povsod ga je bilo dosti, po sejmih in boÏjih potih, po
krãmah in svatbah. Kdor sam ni kam mogel ali utegnil,
je zanj pot storil MatevÏek in jo dobro in hitro opravil.
Ljudje so ga imeli radi. Zmerom je vedel kaj novic, a ãe
jih bilo ni, si jih je izmi‰ljal in se lagal, kakor bi pes te-
kel. Posebno rad je pel, pa glas mu je bil tenak in ‰ibak,
ãisto Ïenski ali otro‰ki — lastnosti zadosti da se je ob
njih preÏivljal pri dobrih ljudeh.

BES

IZGNANI MENIHI

»âe te je pesem ti‰cala,« so ga vozataji draÏili, »bi bil

povedal, pa bi jo bili zaokroÏili mi vsem menihom na
kljub.«

»E, to pravite zdaj.«
»Vozataji smo, nikogar se ne bojimo, tudi menihov

ne, kakor se jih mora‰ bati ti, ki liÏe‰ meni‰ke sklede.«

»Îe res, vozataji ste, vse ceste so va‰e in prevzetni ste,

noben gra‰ãak ni tako, pa vendar ste le hlapci svojega
gospodarja.«

»Kar zapojte, pa je,« se je vtaknila Pljuskarica, krãma-

rica, Ïe ‰tiri leta vdova in sama gospodar in gospodinja,
‰e mlada in ne velika, a na vse plati obilna in trdna Ïen-
ska. »âeprav je sobota, sopraznik, le raj‰i sli‰im, ãe po-
jete, kakor da bi se grizli.«

»Saj res,« ji je pritegnil kmet, ki ga je delopust zmamil

med pivce. »MatevÏek, zapoj brÏ katero, samo grlo —
ná, si ‰e primoãi,« mu je rinil kozarec vina.

Pevãek je slastno izpil, cmoknil in zapel:

»Ves hrib se je tresel,
ko je Jezus kriÏ nesel,
je venãek spleten,
Mariji posveãen . . . «

»E, molãi, molãi s tistim svojim babjim glasom!« ga je

ustavil Ïe vinsko okajeni vozataj. »Udarimo jo mi, ded-
ci!« In so jo res precej:

BES

IZGNANI MENIHI

»Lep‰ih fantov na sveti ni,
ko so ti mladi furmani.
Konju je tuj, voz je tuj,
ti, mladi furman, si pa muj . . . !«

»Ali si sli‰al, MatevÏek, kako poje, kdor se menihov

ne boji?«

»En sam menih naj bi zdajle stopil med nas, pa bi se

tudi vi ãisto drugaãe menili,« se je MatevÏek poredno
smehljal. »Vsakomur se ‰e kako upira‰, menihu se ne
more‰, tako te pogleda.«

»Kar pride naj, pa bo‰ videl!«
»Tu ga nemara res ‰e uãakamo danes,« se je oglasil

Vrbiãev gospod, ki je molãe sedel med vozniki in pil.
»Otodile sem bil pri Goljufu na Grmu; nekaj hromoten
in kilav je; oporoko bi mu bil moral napisati, pa se je
moÏ premislil in poslal po meniha zdravnika, ãe‰ da se
mu ‰e niã ne mudi na drugi svet.«

»O, pater Tonãek!« se je Pljuskarica zganila. »Gredoã

se brÏkone res pomudi tudi pri na‰em pastirãku.«

»Kaj ima‰ ‰e tisto kravo, ki je fantu pokveãila nogo?«

je vinjeni kmet hotel vedeti.

»Nak. Ko mu je pater Tonãek uravnal in obvezal no-

go, mi je svetoval, naj nevarno kravo dam od hi‰e. In
sem jo res kar prodala, ãeprav je bila ‰e plemenska in
prav mleãna.«

BES

IZGNANI MENIHI

»âe menih zdajle res pride, da bi pogledal po fante-

tu, premoti ga, premoti, da se kaj pokaÏe tudi med na-
mi. âlovek ga rad poslu‰a. Priljuden je in veseliven, ka-
kor da je vsak dan njegov god.«

»Veselo srce — pol zdravja,« je MatevÏek primaknil.
»Kdor Ïivi veselo, Ïivi dolgo,« je vesel voznik potrdil.
Pater Antonij je bil ljubljenec vse sti‰ke gospo‰ãine. Z

njim sta hodili vedrost in mirnost, za seboj je pu‰ãal
utolaÏenost in samozaupnost. In ni zdravil zgolj z zdra-
vili, bolniku je marveã pomagal tudi z modro, tolaÏilno
besedo. V kogar so se uprle njegove Ïive, ãiste oãi in na
kogar je poloÏil svojo mehko belo roko, ta je kmalu
vstal, taka ãudna moã je vela iz dobrega patra Tonãka,
kakor so ga vsi imenovali.

In ko je bolnik okreval, se je ljubi pater veselil in

smehljal, kakor se noben menih ni znal.

»Patra v krãmo paã ne bo,« je Vrbiãev gospod oma-

jeval. »Menihi ne hodijo v krãmo, zdaj tudi dobre volje
nihãe izmed njih biti ne more, toliko ti imajo skrbi in
sitnosti.«

»Saj res,« je kmet kimal, »cesar jih nekaj izpodriva; ‰e

proã jim bo iti, pravijo, in vse nam pustiti.«

»Tega pa le nikar ne misli. Kar imajo, jim do golega

pobero cesarski — prazni pojdejo iz Stiãne.«

»Ni mogoãe,« se je Pljuskarica kakor ustra‰ila. »Ali je

to prav?«

BES

IZGNANI MENIHI

»Anti tako ti je. Menihu tudi tako nobenemu ne bo

treba stradati, le kmetu bo tenka pela pod drugo gospo-
sko, ker menihov veã ne bo, da bi nam v stiski pomaga-
li.«

»Bog pomagaj,« se je kmet ustra‰il, »kaj pride za nji-

mi druga gosposka in ne dobimo mi vse meni‰ke zem-
lje?«

»O, druga gosposka vas bo krotoviãila, da boste kri

potili.«

»S ãigavo pravico? Ali ni cesar sam ves za kmeta?«
»S ãigavo pravico pa razganjajo menihe, posebno

sti‰ke? Z niãigar‰njo, pa jih vendarle, saj ve‰.«

»Tako bi bilo bolje, da bi na‰ samostan ostal?«
»Bolje, bolje. Star je; ãastitljiv in dober je za kmeta bil

zmerom. Ustanovili so ga v starih starih ãasih, ko je po
teh krajih bilo ‰e dosti puste divjine. Beli menihi so ude-
lali zemljo, ljudi nauãili umnega kmetijstva in lepega
kr‰ãanskega Ïivljenja. A zdaj, tako pravijo nove postave,
jih ni veã treba.«

»Stiãna je bogata, da menihi vozov ne maÏejo s kolo-

mazom, marveã kar s presnim maslom; denarja pa neki
imajo, ‰e ‰teti ga ne morejo veã, le merijo ga na merni-
ke. In vse to, pravite, vzemó in poÏró cesarski?«

»BeÏi, beÏi! Tisto z maslom in mernikom je neumna

pravljica. Kaj meni‰, da se menihom cedi sam med? Do-

BES

IZGNANI MENIHI

sti davkov morajo plaãevati, veliko veliko ljudi, svojih in
tujih, preÏivljati, posebno siromakov in popotnih.«

»Hm, res je. Kdor na visokem sedi, vsak kamen vanj

prileti.«

»O, Ïivljenje menihu tudi sicer ni kaj prijetno. Menih

moli podnevi in ponoãi, se posti in pokori, je zmerom
resen, skoraj otoÏen moÏ. A ãe je kolikaj veseliven, radi
nekateri pravijo, da je slab menih; ãe pa je tih, sam zase
in svet, mu ‰e raj‰i oãitajo, da je skriti hinavec. In Ïene
nima in otrok ne, najlep‰e na svetu mu manjka; svet ne
Ïivi zanj, on ne za svet.«

»âemu pa se pomeni‰i, ãe je tako?«
»Hm, ne vem, kako bi ti odgovoril,« je Vrbiãev gos-

pod dalje pravil. »Ve‰, kuto si natakne ãlovek, ki je po
svoji veliki poboÏnosti le ‰e za to, ali pa tak, ki ga je kaj
vrglo s kolovoznice in je preslab, da bi se poskusil s kriÏi
in teÏavami Ïivljenja.«

»In kmet mora menihom krvavo tlaãaniti, da se laÏe

po polÏje skrivajo in gosposko preÏivljajo,« se je pijan
voznik na glas smejal.

»PoboÏen je ãlovek lahko tudi med svetom. Sveti Ju-

rij, sveti Martin sta bila voj‰ãaka, pa sta se zveliãala in
sta svetnika,« je ‰e drug voznik pomagal.

»Da, prav je, da jim cesar ne daje veã potuhe in da jih

podi v svet.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Jaz ne mislim tako,« je Vrbiãev gospod zmajeval;

»samostani so vendarie velika dobrota za ljudi.«

»Vsi?« je voznik svetlo gledal.
»Ne reãem, da prav vsi; tale sti‰ki pa prav gotovo. Kaj

je nam bil, spoznamo, ko ga veã ne bo.«

»Stavim sto na eno, da na‰ih menihov ne zatne niã

hudega,« je kmet udaril ob mizo; »na pravem topori‰ãu
imajo glavo.«

»âas teãe, niã ne reãe, ne more‰ ga obrniti,« je Vrbi-

ãev gospod skomljal v osivelo brado; »marsikaj se ‰e
sprevrÏe, tako hude so nove cesarske postave.«

»To je pa res,« se je voznik domislil. »Cesar podira vse

staro, ‰e bratov‰ãino ãolnarjev na Savi in Ljubljanici.«

»Privo‰ãim jim,« mu je tovari‰ pritegoval. »Sam na-

puh jih je, ker ima njih bratov‰ãina celo kopo posebnih
pravic.«

»Zato takle ãolnar ‰e pogleda ne voznika.«
»Cesar jih naj le kroti, ãolnarje, cest imamo zadosti in

dobrih, nepotrebni so — kakor menihi in nune,« se je
du‰al posebno hud voznik.

»Vse bratov‰ãine, stanovske in tudi cerkvene, naj se

opustijo, da samo eni ne bodo imeli posebnih pravic za
ta in za drugi svet.«

»I, odkod pa potlej kruh ãolnarjem?« se je MatevÏek

spomnil. »In kako bo kaj kupãije, ãe ãolnarjev ne bo in
voznikov?«

BES

IZGNANI MENIHI

»Kdo pravi, da voznikov ne bo?« so vozniki grmeli.

»Dokler bo svet stal, se bo blago prevaÏalo iz kraja v
kraj.«

»Nova postava preti tudi vozatajstvu,« je Vrbiãev go-

spod pravil. »Vozatajstvo sicer se bo, le vozni‰ke samo-
voljnosti in oblastnosti bo zdaj zdaj konec.«

»Vidi‰?« je MatevÏek kimal vozniku. »Pazi, manj ne-

sreãe ne more veã biti, samo veã je je ‰e lahko, kakor je
rekel tisti, ki mu je v hlaãe u‰lo.«

»Niã ne verjamem,« so se vozniki upirali. »Kupãija se

ne da opustiti kar tako.«

»Ne da se ne. Brez voznikov ni kupãije. In kako bi svet

Ïivel brez nje?«

»O, en palec kupãije ti veã zaleÏe, ãe si laãen, kakor en

vatel uãenosti. In sama neumna uãenost cesarskih gos-
podov bi nas rada zavirala.«

»Pljuskarica, glej jo, kaj ãe voznikov res veã ne bo?« je

kmet poredno obraãal pogovor, ki mu je bil prepust, da
bi se bil mogel zadosti me‰ati vanj.

»Gledala bom tebe, ki si tako modrih besedi.«
»Jaz sem Ïe jesenski zajec, prestar zate, ki si vdova, za

devet deklet. Izberi si ga pa le, dokler te ‰e mara kdo.
Ljubãek in ‰krjanãek pojeta le spomladi in poleti; Ïen-
ska, ki se ji je najlep‰e cvetje Ïe obletelo, mora biti ‰e
vesela, ãe ji jeseni ne uideta oba. Ali pa svetega Petra in
Pavla prosi pomoãi, velika svetnika sta oba.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Sveti Peter in Pavel nista dobra svetnika,« je Matev-

Ïek nagajal kmetu.

»Glej ga, antikrista, ‰e svetnikov se ti loti!«
»Nista dobra ne. Sveti Peter je Ïeni u‰el po svetu, sveti

Pavel pa ‰e oÏenjen nikoli ni bil in je ãudno pridigal, da
slabo stori, kdor se oÏeni.«

Pljuskarica pa ni kmetu niã dejala, zamerljivo je kar

molãala, samo MatevÏek je nemirno mencal, kakor da
bi rad kmetu ‰e katero zabrodil.

»Pa ne, da si ga Ïe ujela?« je kmet pijano ti‰ãal. »Ne-

mara tegale MatevÏka, ki te tako milo gleda in se ti pri-
klada v besede?«

»Iz vina ãenãa‰,« se je MatevÏek jezil, »in siten si Ïe

kakor breja maãka.«

»Tiho, prihajaã!« je kmet udaril ob mizo. »Kdo se

meni s teboj?«

»Z nami pije in v meni‰kem strahu Ïivi,« je eden voz-

nikov revskal; »na miru ga pusti.«

»No, pa se zvadi ‰e s temle vozatajem, ki pod kreljuti

jemlje MatevÏka. Tako bi imela oba: eden bi pel, drugi
bi vozil in pil.«

»Pa si res siten,» se je voznik smejal.
»Le prikupi se Pljuskarici in Boga prosi, da bi te ma-

rala, na mehko bo‰ ‰el,« se je kmet smejal. »Krajinãan
voli pari, Bog pa ljudi.«

»Ne norãuj se s takimi stvarmi, saj se ‰e zna‰ ne.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Pa naj Vrbiãev gospod pove, ali sem zinil katero

táko, da bi mi Ïe vsak smel striãi besede.«

»Ne zameri,« je Vrbiãev gospod poãasi odmahnil z

roko, »res jih utrinja‰, da bi te laÏe nosil ko poslu‰al.«

»Kaj sem rekel takega?« je kmeta postajalo sram. »Po-

Ïelenje mesa mi res ni bilo v mislih.«

»Meni‰, da ni drugega greha? O, to je majhen greh v

primeri z grehom zoper bliÏnjega.«

»Îe prav,« se je treznil, »molãal bom, razdirajte jih,

kakr‰ne hoãete.«

BES

IZGNANI MENIHI

IX.

krãmo je zdajci stopil Jurij Slabè, podloÏnik Tur-
jaãanove gra‰ãine v Soteski ob Krki.

»Hej, Vrbiãev gospod, pa sem vas le iztaknil!« se je

veselo nasmehnil. »Îe ves dan vas i‰ãem kakor ‰ivanko
v senici.«

»V krãmi me laÏe najde‰ ko v cerkvi, tak sem, ne mo-

rem pomagati.«

Prjuskarico je privzdignilo; vsa rdeãa se je nasmehnila

moÏu iz Suhe Krajine.

Jurij Slabè, Ïe blizu ‰tiridesetih let, pa vendar ‰e zme-

rom samski ãlovek, ji je prijazno segel v roko in ‰el za
prazno mizo v kotu.

Jeziãni kmet, ki se je med vozniki ‰e nacejal z vinom,

se je poredno nasmehnil. Rad bi bil zinil katero prav bo-
deão, pa se ni upal, tak veljaven moÏ je bil Slabè, ãeprav
‰e neoÏenjen. Samo Trlep iz Malega Gabra bi se smel
meriti z njim.

»Aha . . . ljubezen . . . ,« je stari voznik po‰epetal

kmetu. »Oba lepa, oba mlada, oba se rada imata. Kar za
vkup sta.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Sta, Ïe davnaj sta bila, pa Soteãan ni pustil,« je kmet

‰epetal. »Tako se je primoÏila na Pljuskarjevino.«

»Pridna, pametna Ïenska je, bi dejal.«
»O, je. In veã ko le baba. Ondan, le poslu‰aj, smo pili

in se nekaj sporekli, a jaz sem v vihri in po nerodnem
bokal pomel z mize. Pljuskarica me je tako trdo popala,
da sem se moral prav na ‰iroko ustopiti, sicer bi me bila
podrla ali pa venkaj izpehala.«

»Klena je videti, res; tudi Slabè je lepo zatepen.«
»Po Pljuskarjevi smrti spet rineta vkup, a Soteska se

upira in brani, Slabeta ne da in ne da iz gospo‰ãine.«

»Kaj pa nova cesarska postava? Po njej bi ga morala

dati.«

»Îe, Ïe, pa vendar poãne, kar hoãe, anti moã ima ‰e

zmerom le gosposka in gorka je Slabetu, ker jo je ono
leto nekaj oãrnil pri cesarju.«

»Taka pravica, ãeprav je cesarska, me pi‰i, kamor ho-

ãe‰.«

Slabè je Vrbiãevemu gospodu mignil k sebi.
»Pisanje do cesarja bi nam napravili,« je tiho povedal,

ko sta trãila in izpila.

»Kaj ni zaleglo tisto — kdaj je Ïe bilo? — aha, prédlan-

sko leto, kajne? Prebito sem ga bil lepo poãesal in na-
‰vedral.«

»Vse zaman. âez leto in dan so z Dunaja poslali glas,

da se nam je pritoÏiti le pri na‰i gosposki. Razsoja naj

BES

IZGNANI MENIHI

nam torej tisti, katerega toÏimo. Nori so tudi na Duna-
ju.«

»Saj sem Ïe taãas povedal, kaj bo.«
»Pomnim. Cesar, mislim, na‰e pritoÏbe nemara ‰e v

roke ni dobil, zato je tudi odgovor bil tak. A zdaj pojdem
kar sam do njega, samo napisati mi morate ‰e enkrat
vse, da bo videl in bral, ãe mu vsega dopovedati ne bom
znal prav do dna.«

»Daleã je Dunaj, o Slabè, in teÏko teÏko ti je priti do

samega cesarja.«

»Pa ãe bi se preberaãiti moral do Dunaja in cesarja iz

tal izkopati, tja pojdem in sam zlodej me ne odÏene,
dokler se s cesarjem ne pomenim ãisto do kraja!«

Precej dolgo sta se tiho menila. Slabetu so gorela lica

in u‰esa, starec si je nekaj zapisoval.

»No, Ïe prav,« je uãeni moÏ naposled pokimal, »vse

to dam v pisanje in prav kmalu ti ga prinesem, sam pa
le brÏ stori, kar ti je ‰e treba, preden jo mahne‰ na pot.«

Vrbiãev gospod je od‰el, Slabè je ‰e posedel.
»Bela njiva, ãrna ral, moder moÏ jo je oral,« je rekel

kmet, ki bi bil pogovor rad zaãel tudi s Slabetom. »Uga-
nite, kaj je to.«

Vsi so molãali, uganka je bila preteÏka. Kmet se je po-

nosno nasmehnil: »Pismo, da veste.«

»âe res toliko ve‰, pa razmotaj tole,« se je oglasil

MatevÏek, ki je bil ‰e hud nanj: »Dokler je majhen, ‰tiri

BES

IZGNANI MENIHI

premaga, ko je srednji, svet obraãa, a ko je star, po sej-
mu skaãe.«

Nihãe ni povedal take, da bi bila prava, tudi kmet ne.
»To je — vol!« je MatevÏek poudaril in poredno po-

gledal kmeta.

»E, kako neki?«
»Dokler je tele, sesa na ‰tiri sesce, potlej orje, brazde

obraãa, a ko se postara, ga prodajo na sejmu.«

Kmetu se je za malo zdelo, da ga je ugnal MatevÏek.

»Kaj pa je tole?« je vpra‰al vso krãmo: »Od enajstih do
polnoãi se goreãa ãrna koãija v ãetver vozi po cesti med
Vi‰njo goro in Stiãno. V koãiji sedi gospod in se bridko
joka, za koãijaÏa je ãrn moÏ z belimi rokavicami in rdeão
polhovko; tudi vsi ‰tirje konji so ãrni in plamen jim jez-
lja iz gobca in nozdrvi. — Kdo je to?«

»Kdo neki, ãe ne hudiã?«
»Res, tisti je. Koãija je iz pekla, konji in koãijaÏ tudi;

gospod pa je vi‰enjski gra‰ãak, ki je grdo Ïivel, sti‰kim
menihom nagajal in tlaãane drl. Zdaj se cvré na dnu
pekla, le tisto uro ponoãi ga hudiãi vozijo povsod on-
dod, koder je grdo in kriviãno gospo‰ãil.«

Kmet je vse to pripovedoval, da bi tudi Slabeta poteg-

nil v pomenek. A ta je molãal in gledal v mizo.

Pljuskarici se je tudi mudilo. Pred voznike je brÏ po-

stavila bokal vina in sela k Slabetu.

BES

IZGNANI MENIHI

»Za pet ran boÏjih, Jurko, pa ne, da bi spet kaj naple-

tal?« jo je tiho skrbelo. »Îe ono leto te je Soteãan skoraj
pogubil, zdaj pa mu nemara spet kaÏe‰ rogovilice.«

»Res je, a molãi, nikomur ‰e ne pravi. Moram, ãe ho-

ãem, da se naposled le dobiva.«

»Tudi za druge se bode‰ z gosposko. Nikar, Jurko,

nihãe ti ne bo hvaleÏen, saj ve‰, kdo je kmet; le nesreãe
si nakoplje‰ in Ïalosti naprti‰ meni.«

»Krivica se godi meni in kmetu, zatreti jo moramo!«
»Gospodar sem, sama sem — vzemiva se, nihãe nama

ne more veã braniti!«

Slabè se je smehljal in jo objemal z oãmi, obenem pa

ji prizanesljivo dopovedoval svoje teÏave in skrbi.

»Saj bi res lahko kar pritekel sem, pa bi bilo,« ji je pri-

trjeval. »Kaj pa posestvo, ki ga imam tam, pa Polona,
moja sestra Polona?«

»âe ji zapi‰e‰ posestvo in jo omoÏi‰, ji tudi gra‰ãak ne

more niã.«

»Samo pred gra‰ãakom ji ga lahko zapi‰em, saj ve‰, in

omoÏiti jo smem le, ãe dovoli on.«

»Kar vzemiva se! Na‰ pater opat Ïe zaropoãe, ãe bi

Soteãan ‰e kaj neslanaril. Nova postava je taka, da nama
nihãe braniti ne more.«

»Vrana vrani ne izkljuje oãi. Nikomur ne zaupam.

Tudi sti‰ki opat je gra‰ãak.«

BES

IZGNANI MENIHI

»A ne tak, kakr‰ni so drugi. Zaupam mu in vem, da bi

nama pomagal.«

»Pomagati si mislim tudi sam,« je Slabè dejal in vstal;

»zdajle pojdem do Trlepa, posvetovati se moram z
njim.«

»Jurko moj, pazi, ne zaleti se!«
»Kadar se bom, samo k tebi se bom.«

BES

IZGNANI MENIHI

Jokat moram satu, kader miflim na tu:
Vfelej sem imel velike in gorezhe shelje.
V klofhtru shiveti lepu, enkrat umreti fvetu.

o sta se opat in prior odpeljala, so Trlepi obsedeli
in se ujezili.

»Prerahlo smo se menili s patrom opatom; huje bi mu

bili morali posvetiti, da bi videl!«

»Kakor vidi prior. O, ta je moÏ. Ve, kako je, na miru te

pusti in molãi.«

»A kdo daje pravico opatu, da te kar v hi‰o pride stra-

hovat?«

»Nemara misli, da smo mu ‰e zmerom suÏnji?«
»Le stojte,« je stari rekel poãasi, »ta Ïe ne pride veã

semkaj.«

»Kdo ve? MogoãneÏ je, do sebe ne da.«
»Nak,« se je oãe spet uprl, »ni slab ãlovek, samo no-

vih cesarjevih postav ne mara.«

»Zakaj jih ne mara? Ker mu jemljejo oblast in svobo-

do dajejo nam!«

BES

IZGNANI MENIHI

Prav na dnu srca so opatovi oãitki vendarle boleli

Trlepa, a sinovom se je pritajeval, ker se je bal, da bi ‰e
bolj vreli in danes, jutri nemara kaj neumnega poãeli.

Da bi bil sam s svojo skrito jezo, je ‰el na njive.
Hodil je po grivah sem, hodil tja, gledal po zoreãem

polju in tehtal trude in Ïulje, ki se z njimi in ljubo zem-
ljico Ïe toliko sto in sto let veÏe starobitna domaãija
Trlepovina.

»O njivice, o domaãijica na‰a,« se je z njimi ‰epeãe

menil kakor z Bogom v cerkvi, »nemara res ne bo veã
dolgo, pa bomo res svobodni in svoji . . . «

BoÏal je p‰eniãno klasje, ki je rumenelo v zrelo rdeãi-

no, teÏkal klas sive rÏi in smukal Ïivi mak, ki je tu, tam
gorel iz teÏkega klasovja.

»O, v prah so ‰li Ïe nekateri stari gradovi,« se je omo-

tiãno spogledoval s prerokovano svobodo, »zgolj kamen
jih je ‰e, le pusta gadovina pla‰i, koder se je nosila sto in
stokrat prekleta prevzetija tuje gosposke . . . «

Zemlja je dehtela na vse prsi, ona in Bog sta sli‰ala

njegove Ïeljé.

»Zdaj zdaj vstane‰, o zemljica na‰a, vstane‰ in ga od-

pahne‰, kdor te ‰e du‰i s kriviãno, tujo roko . . . «

Îivel je z letino in zemljo, oko mu je drselo po malo-

gabrovskem polju, Stiãni zasuÏnjenem v roboti in tlaki,
skomine so se mu delale, v rodovinsko last si ga je vroãe
vroãe Ïelel.

BES

IZGNANI MENIHI

»O ljuba Mati boÏja,« je molil, »vsaj nekaj od vsega

tega izprosi tudi zame, ko preÏenó menihe . . . «

Po grivah med njivami je pri‰el Jurij Slabè.
»Glej ga, kaj si res ti?« se je Trlep ãudil. »Kam pa

kam?«

»Prav do tebe, glej,« je Slabè urno dejal in mu mo‰ko

segel v roko.

»âe je tako, Bog te sprejmi! Obrniva, domov pojdiva,

tam se pogovoriva!«

Pa sta ‰la.
Slabè mu je spotoma pravil, kako trdi so Turjaãani v

Soteski in ÎuÏemperku in da pojde s pritoÏbo zoper go-
spodo prav do cesarja, samo potnina da ga ‰e skrbi.

»Soseske bi ti jo morale zloÏiti.«
»Prav zato sem pri‰el do tebe, da bi mi jo pomagal

nabirati.«

Postala sta in se zmenila, da Ïe jutri po veliki ma‰i v

·entvidu na pomoã pritegneta nekaj veljavnih moÏ, a
sama da tudi obredeta nekaj srenj.

»âe kaj doseÏe‰, ti bodo morali hvalo vedeti vsi,« je

Trlep mo‰ko govoril, »zato je prav, da ti tudi pomagajo
vsi.«

»Cesar je dal novo postavo, da je zemlja, ki jo obdelu-

jem, tudi moja in da smem z njo storiti, kar hoãem jaz;
a na‰a gosposka me ‰e huje veÏe in noãe niã sli‰ati o
novi postavi.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Prehitro je pri‰la, gosposka se je ‰e ne more ali noãe

navaditi.«

»In ‰e zmerom pobira desetino in jo meri s kriviãno

mero.«

»Sti‰ka gosposka nam krivice, da bi dejal, prav hude

ne dela,« je Trlep moÏato priznaval, »le novih postav se
brani, z vajeti nas ne da.«

»E, kaj, pod opatovo krivo palico, pravijo, se lahko

Ïivi.«

»Vãasih Ïe,« je Trlep umikal oãi, »a dela je, toliko ga

je, da je ãlovek ves vrden od njega. Pa to naj bi Ïe bilo,
saj kmet mora dosti delati in trpeti, najsi je sti‰ki ali so-
te‰ki.«

»âe bi bilo kaj pravice na svetu, bi hudiã na dno pe-

kla pogreznil gra‰ãake — kriviãni in lakomni so vsi
vkup.«

»Naj stori z njim, kar hoãe, samo zemlja, ki jo obdelu-

jemo, naj pride v pravo na‰o last. Brez nje ne moremo
Ïiveti, pretesno smo zrasli z njo.«

»Pravijo, da je tudi menihom Ïe odzvonilo, vse jim

poberó in jih poÏenó kriÏem svet.«

»O, ko bi jih res Ïe kaj kmalu!«
»âe le za njimi ne pride katera druga gosposka. Ta bi

vas tepla in drla na meh; meni‰ka vas je samo boÏala.«

»In vendar je ne maramo veã. Preoblastna je, v vse se

vtika, zmerom te pasejo njene oãi.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Saj to ne boli; po‰ten ãlovek, pravijo, z njimi lahko

Ïivi. O, svet bo todle ‰e prebito pogre‰al menihe, saj so
mu le dobrotniki in varuhi, kaj slabega ‰e ni bilo sli‰ati
o njih.«

Trlep ni odgovoril. Sitno mu je postalo. Obrnil je po-

govor in sprevel gosta na svoj dom.

Iz hi‰e se je sli‰alo regljanje veselega smeha.
»Kaj ti je mojim fantom?«
»Da le joka ni, pa je dobro.«
Za mizo so sedeli mladi Trlepi, med njimi jih je razdi-

ral pater Antonij.

»O, Trlep,« se je beli menih nasmehnil obema moÏa-

koma, »kod pa hodi‰? Pridem, da bi se odpoãil in kaj
modrega pomenil, pa te ni. Samo dela precej dobim na
vse roke, na vse srce.«

»Kaj niste, ‰tramljeti nerodni, niã postregli gospodu?«

je gostoljubnega Trlepa v‰ãenilo.

»Saj bi bili radi,« so se hrustje izgovarjali, »pa se go-

spod pater brani.«

»Na miru jih pusti, oãe Trlep, in Boga zahvali, da so,

kakr‰ni so,« se je pater smejal.

A Nace, najmlaj‰i, je ujel oãetov pogled, skoãil in pri-

nesel majoliko vina, zdravega in starega pridelka s Prim-
skovega.

Trlep je napil patru, ta pa Slabetu in se nasmehnil:
»Ali so tam ob Krki vsi taki tiãi, kakr‰en si ti?«

BES

IZGNANI MENIHI

»Ne vem, ali sem vsaj jaz.«
»Si, si! Nemara ‰e ve‰ ne, kako si ono leto nadrobil

Soteãanu, ko si tisto pisanje poslal do cesarja?«

»Pomagalo pa le ni niã.«
»Le stoj, tiste stvari ‰e ni konec, cesarska gosposka ti

ga vroãe uhá, Soteãana.«

»On pa poãenja ‰e dalje, kar hoãe — to je!«
»O, nove postave so hude, nihãe se jim ne more dol-

go upirati. Ko bi cesarski odkod dobili ‰e katero tako
pisanje, pa bi lepo poãenili vsi gra‰ãaki, ki nekr‰ãansko
dero tlaãana.«

Slabetu so se zasvetile oãi, Trlep se je za tren spogle-

dal s sinovi in ves vesel spet napil prijaznemu menihu.

A ta se je nekoliko branil, ãe‰, mudi se mu, bolnega

pastirãka na Pljuski mora ‰e obiskati.

»Ve‰, saj me ni bila misel, da bi motovilil tudi po Ma-

lem Gabru, le Prazniku v Velikem Gabru mi je bilo nesti
neke maÏe — polno klet ima Ïe let in skrnina ga ‰iva — ,
pa sem se gredoã oglasil ‰e tu in precej spoznal, da ti je
hi‰a polna bolnikov.«

Trlep se je bal, da bo pater kaj v misel jemal Franco in

punãko, ki Ïivita pri Prazniku, in se je zdaj kar oddah-
nil.

»Bolnikov?« je vendarie debelo pogledal. »Kdo?«
»Janez — bolan je, zemlje je laãen, ves se je zagrizel

vanjo, ne more in noãe se je oteti. Jaz, glej, mu te bolezni

BES

IZGNANI MENIHI

noãem jemati. Naj jo le ima, v nebesa ga pripelja, ãe ob
nji ne pozabi Boga.«

Trlepi in Slabè so kar poÏirali ljubeznive menihove

besede.

»Tone, tvoj drugi, striÏe z u‰esi in strelja z oãmi, kje bi

kaj ljube zemljice dobil za svoje zdrave moãi. In sem mu
svetoval, naj se priÏeni k Rogaãici na Mrzlem polju.
Îenska je res Ïe nekaj v letih, tudi vidi ne dobro in glu-
ha je ko kamen, zemlje pa ima, ‰e Janez bi je bil sit.«

»Îenske ali zemlje?« se je Janez smejal.
»Tone, glej, noãe niã sli‰ati ne o tej ne o oni,« se je

menih delal obupanega. »·e nikoli nisem nikogar silil v
sveti zakon; danes je bilo prviã, pa nisem opravil niã.«

»Prav‰o bi bili pokazali,« je Tone grmel v veselem

smehu, »pa bi naju lahko precej tirali pred oltar!«

»O, saj vem ‰e za drugo vdovo, ki je mlada in bogata,

pa tam se nama ne bi godilo kaj prida. Izbrala si je Ïeni-
na, pridnega, pametnega, sama, pravi, raj‰i ostane, ãe ga
ne dobi,« je pater pripovedoval in poredno gledal Slabe-
ta. Ta je precej razumel, kam meri, rdel od veselja in ver-
jel, da se je Pljuskarica, ki moãno moãno ãisla prijaznega
patra, Ïe dosti z njim menila o svoji veliki Ïelji.

»Francè — Bog mu pomagaj, jaz mu ne morem! — na

eni sami nogi ‰e stoji in od bridke ljubezni drhti kakor
kurji konj na vilicah,« se je menih lotil ‰e tretjega. »Pa-
meten naj bo, pa se mu gotovo odpro zakonska nebesa,

BES

IZGNANI MENIHI

ãeprav v svoji vihravi glavi misli, da so zaprta in zadela-
na kakor nebe‰ki raj gre‰ni du‰i.«

Smejoãe se oãi vseh so pale ‰e po Nacetu.
»Le Nace, tvoj najmlaj‰i,« je pater zmerom bolj veselo

govoril, »se smeje vsemu. Bolan je najbolj ali pa hudo
zdrav, sam ne vem, kaj bi rekel. Ve‰, Trlep, kaj pravi? Da
nikamor noãe z oãetnega doma, za Trlepovino hoãe Ïi-
veti in delati, tak ti je.«

»Pameten fant si, Nace!« ga je Trlep udaril po rami,

oãi so se mu osvetlile in skalile.

»O, tudi drugi so pametni,« je pater hvalil mlade Trle-

pe. »Vsi pravijo, da se ne premaknejo, dokler jim ti
Trlep, ne pokima‰. Blagor se ti, nekateri oãe bi bil vesel
takih smov!«

»Vsem Ïelim sreãe, za vsakega posebej bi rad umrl, ãe

bi mu to kaj pomagalo. âas je vendarle tak, da se ãlovek
‰e ganiti ne more.«

»Vsi smo slabi, nikogar ne ‰tej za slab‰ega, kakor si ti

sam.«

»Jaz, pater Antonij, mislim, da nisem tako slab.«
»Najveã in najbolje zna, kdor samega sebe prav spo-

zna.«

»Vsako stvar, ki se zanjo odloãim, dobro preudarim.«
»Na‰a misel in na‰ ãut nas veãkrat motita.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Kaj sem otodile res napaãno sodil opata in menihe?«

se je v Trlepu nekaj tiho ogla‰alo. »Da me je jaril napuh,
ko bi me bil moral ti‰ãati kes?«

Pater je premolknil, kakor bi bil obãutil, da je udaril

po skriti struni Trlepovega srca.

»âlovek sem,« je Trlep zamolklo rekel, »res je mogo-

ãe, da gre‰im, ko noãem ne.«

»Trudi se, kolikor hoãe‰, da bi bil popoln, brez greha

vendarle nisi nikoli,« ga je menih kakor tolaÏil; »modruj
ali ne, nikdar ti ne bo vse oãitno. Zadosti je, ãe si priza-
deva‰, da ne bi gre‰il.«

»Ne vem, kaj bi rekel.«
»Komur govori veãna beseda, zanj ni nobenega dvo-

ma veã.«

Trlep ni odvrnil nobene, misel na dana‰nji nemirni

dan mu je poniÏala glavo.

»Nikar se niã ne grizi, oãe Trlep, vesel bodi, pridne

fante ima‰ — Bog jim daj zdravja in sreãe!«

»·e prevzemo se mi, tako jih hvalite,« se je hvaleÏno

smehljal dobremu patru.

»Pa naj se, saj se imajo za kaj. Praviãen ponos je tudi

kaj vreden.«

Ob popoldanski soparici je moÏem postajalo vroãe,

pogovor se je krhal, zèh je hodil po njih; Nace je brÏ pri-
nesel ‰e majoliko vina.

BES

IZGNANI MENIHI

»OdreÏite si kruha,« je Trlep silil, »zaloÏite in pijte,

vino je staro in kar krepi in bistri ãloveka.«

»Preveã bo, nisem navajen vina,« se je pater oziral v

okno. »Tudi dan se Ïe nagiba.«

»Ni sile, dnevi so dolgi; vino je dobro, le v slast ga.«
»Dobro je, dokler moÏ nosi vino, slabo pa, ãe vino

nosi moÏa.«

»O, staro vino vedri srce in lehãá trudne noge.«
»Stara petica in staro vino, stara vera in ãvrst moÏak

— to je res kaj vredno.«

»Vsega obenem pa ne najdete, pa ãe v daljavo in ‰irja-

vo prehodite vso sti‰ko gospo‰ãino.«

»Hudi ãasi topijo petice in hromijo moÏake,« je po-

magal Slabè. »Kaj ‰e bo?«

»Bog nas tepe za stare in nove grehe,« je menih kimal.

»Gorje si ga nam je vsem vkup.«

»Kaj je le res, da menihi pojdejo proã?«
»Ne vem, najbrÏ pa pojdemo res — Ïe Bog hoãe

tako.«

»I, kam pa pojdete?«
»Kamorkoli. Noben menih niã ne zgubi, saj nima niã

svojega, nekateri ‰e doma nikjer veã ne. âe ga ne sprej-
mejo v kateri drug samostan ali kam drugam, si paã be-
ra‰ko malho obesi ãez ramo in pojde — svet je velik.«

»O, to bo hudo.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Niã. Molil bo in Ïivel tako ali tako. Slabo pa bo za

tlaãana, hudi ãasi ga ãakajo.«

»Za vami, pater Antonij, nam bo res hudo,« je Trlep

govoril Ïe ves mehak. »Z vsakomer ste bili dobri, kdor
je trpel, vsako uro ste bili pripravljeni, da bi mu poma-
gali.«

»E, zgoj dolÏnost kr‰ãanskega usmiljenja, niã druge-

ga,« se je skromni menih branil prevelike hvale. »Niã
drugega.«

Ljubeznivi pater je naposled le moral iti, pastir na

Pljuski ga nemara Ïe teÏko ãaka.

Gorak veãer, ki je nastajal z migajoãimi zvezdami, je

Ïe pokojno v naroãju drÏal boÏji svet, ko se je menih
zdravnik potlej bliÏal samostanu. Pri gradiãku je postal
in se od milobe nasmehnil ‰irnim samostanskim zidi-
nam, ki so se ble‰ãale v meseãini.

»Ali nam bo res iti in zapustiti tebe, o tihi, sveti na‰

dom . . . ?« mu je nevesela misel kalila oãi.

Vse Ïivljenje, ki ga je sreãen in zadovoljen prebil v

samostanu, se mu je na drobno razodevalo . . . Tamle je
Bog poslu‰al njegove molitve in mu nalagal pokoro in
trpljenje du‰evnih bojev . . . In kdo ima huj‰ih bojev,
kakor kdor premaguje samega seba in se ves in iz vse-
ga srca Ïrtvuje ljubezni do Boga in do bliÏjega . . . ?
Ondile notri je velika velika knjiÏnica uãenih knjig, ki so

BES

IZGNANI MENIHI

mu prijateljevale in mu bistrile duha, zraven nje pa nat-
laãeno polna lekarna umnih zdravil . . .

Iz samostanskega zvonika ga je pozdravil in poklical

zvon, stari, ljubi znanec.

»Kam bo zdaj vse to?« je otoÏni menih vzdihnil in se

napotil do porte. »Ubogi ljudje, kdo vam pomore v bo-
lezni, kdo vas utolaÏi v stiski?«

Star, truden in ves potrt je pri‰el v samostansko celi-

co, pokleknil pred KriÏanega in se grenko razjokal. An-
gel boÏji je prestrezal plemenite solze in jih nosil v ne-
besa.

BES

IZGNANI MENIHI

XI.

Prenapek ti pravice
o fvet, delifh, pokasen:
Nerodneshu petize,
pofhtenmu varshet prasen.

Martin Kuralt.

akor je bil obljubil, se je Trlep s Slabetom odpravil
po srenjah, da bi nabrala potnino do cesarja.

»Otroci,« je naroãal sinovom, »postorite, kar je treba,

pa na Ïivino pazite in ognja se varujte!«

»Brez skrbi,« so hrusti obetali, »le dobro opravita.«
»In dóma se drÏite, v Veliki Gaber ali kam drugam mi

nikar preveã ne hodite.«

»Oãe,« se je Tone domislil, »kaj ne bi bilo dobro, ãe bi

kdo nas ‰el z vama?«

»Saj res,« se je Trlep nasmehnil, »pa pojdi z nama ti,

da bo‰ nosil bero.«

»E, lahko bomo nosili,« je Slabè slutil; »teÏko ti je kaj

iztisniti iz kmeta, ãeprav ve, da se puli‰ bolj zanj ko
zase.«

»Huda je za denar, Slabè, huda. âasi so taki, da kmet

vãasih ‰e za sol nima.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Vem, zato bi mu rad pomagal. âe gra‰ãaka prisilimo,

da odneha in lepo ravna po cesarjevi postavi, si kmet
kmalu napehá, kar mu je treba.«

»Gra‰ãaka je res treba priviti, da ne bo vsega brez tru-

da in dela grabil in vlaãil le podse.«

»Kmetu to teÏko dopove‰. LiÏe se gradu, boji se ga,

upirati se mu ne upa . . . O, kje so ãasi, ko je kmet ‰e
imel srce, da se je mo‰ko upiral in gradove podiral!«

»E, kmet je taãas bil moÏ, strada in glada, ãe ga ni Bog

tepel s toão ali su‰o, skoraj poznal ni; zdaj ga beda kro-
ti in hromi in mu poniÏuje srce in veÏe roke.«

»Siro‰ãina je res velika. Kmet se du‰a in vleãe za kraj-

car, mar pa mu ni boÏjaka.«

»BoÏjak, saj ve‰,« je Trlep ugovarjal, »je tisti denar, ki

ga ob kupu ali prodaji izgovarja za cerkev.«

»Vem; ali vem tudi, da sam prebiva v zatohli, smrd-

ljivi bajti.«

»Kako bi sicer bile na‰e cerkve tako lepe?«
»Saj ne reãem, da je to kar napaãno. Kmet je skopo-

rit, kadar biti ne bi smel, le to pravim.«

»Premalo ima, varãevati mora.«
»Da. A zavleci ga v krãmo, pa bo‰ videl. LaÏe poteg-

ne‰ laãno tele izpod krave kakor njega izza mize. Po veã
dni se ti pijano dere, Ïivinsko naceja in ‰e druge napa-
ja. Ali je to varãnost?«

»Vsi niso taki.«

BES

IZGNANI MENIHI

»PriloÏnosti jim daj, pa bo‰ videl, da so vsi. âe kmet

zajaha konja, ga sam hudiã veã ne ustavi.«

Kako prav je Slabè vedel, se je Ïe vsak dan izkazova-

lo. Le malokdo je odvezal mo‰njiãek, nerad spustil pe-
tico, ‰e neraj‰i dvojaão.

»Ti, zdaj pa skrbi, da cesar kaj kmalu iztira gra‰ãake

in tudi menihe,« mu je vsakdo naroãal.

»Kaj pa so ti menihi napoti?« se je Slabè delal.
»Meni‰ke zemlje bi rad kaj dobil, glej ga.«
»Skrbel bom,« je Slabè poredno obetal, »samo skoãi

ne vame, ãe za menihi pride gra‰ãak!«

»Kaj nori‰? Kak‰en gra‰ãak?«
»Ne vem, pa bom Ïe vpra‰al cesarja.«
Ko so po veãjem obrali sti‰ko, so pri‰li tudi v ÏuÏem-

per‰ko in sote‰ko gospo‰ãino.

Bera je tu bila bolj‰a, Trlepa in Toneta je postajalo kar

sram domaãih srenj.

»Nikar se ne ãudita,« se jima je Slabè smehljal. »Sti‰-

kemu tlaãanu ‰e ni bilo kaj posebno hudega, zato ga
tudi zdaj ne Ïene, da bi se pritoÏil. Tu pa tlaãan bridko
trpi, odkar mu rod pomni, in se zdaj lovi za vsako bil, da
bi se otel.«

»Saj smo res zmerom sli‰ali, koliko krivice se mu

godi.«

BES

IZGNANI MENIHI

»O, ãe bi mu mogel obljubiti, da jih cesar dá pod me-

ni‰ko gospo‰ãino, bi me zaloÏili, da bi lahko pri‰el tudi
do papeÏa samega!«

Trlep in Tone sta molãala, sitno jima je bilo.
»Saj res,« si je Tone mislil, »zakaj neki tresoritimo

pred menihi?« A Ïe se je spomnil, kako mu je opat pe-
stil oãeta, in jih je zaãrtil. »S poti naj se Ïe spravijo!« ga
je grela prav trlepovska togota. »Gra‰ãaka lahko ubije‰,
meniha se ti ne kaÏe pritakniti.«

Tam nekje ob Krki je Slabè postal in dejal:
»Pojdimo na moj dom, da se odpoãijemo in da vidim,

kako mi je doma.«

Njegov dom je bila ãedna kmetija. Gospodinjila mu je

Polona, dobrih dvajset let stara Slabetova po poli sestra.

»O, da si le Ïe pri‰el!« se je obveselila brata in prijaz-

no pozdravila z gostoma. »Valpet Globoãnik vsak dan
pozveduje, kje si.«

»Kaj bi pa rad?«
»Ne vem. Govoriti hoãe s teboj, gra‰ãak mu je men-

da naroãil.«

Slabè je umolknil. Zaskrbelo ga je, ali ni grad nema-

ra Ïe zvedel, da se odpravlja do cesarja.

»Pa Vrbiãev gospod, ali kdor Ïe je, te ãaka Ïe nekaj

dni,« se je Polona smehljala. »Tamle pod hru‰ko se va-
lja, otodile sem mu dala menda nekaj preveã hru‰-
kovca.«

BES

IZGNANI MENIHI

A Vrbiãev gospod se je Ïe predramil, pri‰el in se po-

hvalil, da je tisto pisanje Ïe napravil.

V hi‰i, ãisti in povsod ãedni, Trlepova sama ni bila

bolj, so seli za mizo. Vrbiãev gospod jim je iz pisanja po
domaãe pravil, kar mu je Slabè zabiãeval pri Pljuskari-
ci.

»Dobro ste zapisali vse,« je Slabè pohvalil; »zdaj pa

mi napravite ‰e eno pisanje, da dobim potni list.«

»Napravil sem,« se je starec nasmehnil, »saj sem ve-

del, da bo treba. Ná ga, stopi z njim v grad, pa bo.«

»V grad? Zakaj v grad?«
»Samo grad ti ga lahko priskrbi iz Novega mesta.«
»Tako nikoli ne pridem do cesarja, Ïe vidim.«
»Paã, okroÏni glavar v Novem mestu bi ti ga utegnil

dati, ãe bi se branil grad.«

»Kaj res?«
»Res, res. âe po vsi sili hoãe‰ do cesarja, le stopi do

njega in mu v golt porini pest goldinarjev, pa ti da pot-
ni list.«

»Ali pa tudi ne,« je Slabè dvomil; »samo ob denar bi

bil.«

»Tudi to se ti utegne nakretiti, ãe bi premalo goldinar-

jev porinil vanj.«

Mednje je bu‰ila Polona in pla‰no jasknila: »Valpet!«
Slabè se je ozrl skozi okno in pokimal: res je, valpet

prihaja.

BES

IZGNANI MENIHI

»Kaj pa zdaj?« se je obrnil k moÏem.
»âe te kliãe grad, mora‰ iti,« je Trlep menil.
»Priprli bi me.«
»Sto in trideset kmetov je zloÏilo potnino, vsi bi pri‰li

nad grad in ‰e sto in sto drugih — ne boj se!«

»Saj se ne bojim, le zamude ne bi maral.«
Valpet je zunaj govoril s Polono, ta je poklicala brata.
»Ali se res odpravlja‰ do cesarja?« ga je ta naravnost

vpra‰al.

»Res bi bilo treba.«
»Nikar, ãe hoãe‰ dobro samemu sebi!«
»Dobro hoãem sebi in drugim, zato bi res moral tja,«

je previdno odgovarjal.

»Slu‰aj me, ne nori, grdo bi se ti vtepalo.«
»Poda naj se grad, pa se podam tudi jaz.«
»Tista Ïenitev s Pljuskarico te ti‰ãi, vem,« je valpet

obraãal. »Îeni se le, grad ti tega ne brani; ali na svoj
dom se oÏeni.«

»Meni samemu je odloãati, kam in kako se oÏenim,

taka je zdaj postava.«

»Nikar ne trmoglavi, ne rini na Dunaj, saj ‰e do Ljub-

ljane ne bi pri‰el, biriãi bi te pritirali nazaj.«

Valpet je ‰el. Slabè se je zamislil.
V veÏi je za priprtimi vrati stala Polona, z njo je bil

Tone in zvedel tudi po njej, kaj njenega brata posebno
sili, da si prti toliko sitnosti.

BES

IZGNANI MENIHI

»Komu pa ostane domaãija, ãe se oÏeni na Pljusko?«

jo je vpra‰al.

»Pravi, da meni.«
»In ti lepo Boga prosi‰, da bi se brÏ oÏenil, kajne?«
»Da bi ostala sama? Nak!«
»Saj bi se omoÏila. Ali ne?«
»Kajpak, le Ïenina mi brÏ poi‰ãi,« se je hehetala.
Veseli, tihi pomenek ju je zamotil, da precej ‰e sli‰ala

nista brata, ko je stopil v veÏo.

»Kaj pa vidva?« se je zaãudil.
»Poslu‰ala sva, kaj ti valpet hoãe,« se je Polona hitro

izmislila.

»Tako vesta nemara veã ko jaz,« je dejal in stopil v

sobo, kjer sta za mizo ãakala Trlep in Vrbiãev gospod.

Vse jima je povedal in se zarekel, da ne odneha, na

Dunaj pojde, ãe ne zlepa, pa zgrda.

»Ko se ne more‰ izmotati z muko, poskusi s kljuko,«

je Vrbiãev gospod svetoval. »Pisanje po‰ljimo po po‰ti,
cesar ga tako bolj gotovo dobi v roke, kakor ãe bi z njim
ti krevsal na Dunaj.«

»Bog ve, ali more‰ zaupati po‰ti?«
»O, po‰tar Fedran na Hudem pri Stiãni je po‰ten moÏ.

·e nikoli ni bilo sli‰ati, da se je zgubilo pismo, ki mu ga
je bilo odposlati.«

»Kaj pa, ãe bi pismo do cesarja le zadrÏal ali zavrgel?«

je Slabeta ‰e skrbelo.

BES

IZGNANI MENIHI

»Cesarski ãlovek je, ob sluÏbo bi ga dali, ãe bi mu kaj

takega dokazali.«

»·e prej pa sku‰aj umediti gra‰ãaka,« je Trlep kimal.

»Morda bi si zlepa dal dopovedati, ko bi videl, da vsaj
pisanja sicer ne ubrani.«

Slabè se je zamislil.
»Pojdi, Trlep, malo z menoj,« je ãez ãas rekel, »za go-

spodarstvom bi rad pogledal.«

Trlep je prav razumel, da hoãe Slabè na samem govo-

riti z njim.

»Kajne,« je ta zunaj vpra‰al Trlepa, »znano ti je, da bi

se rad priÏenil na Pljusko in da me grad ne da iz gos-
poske?«

Trlep je pokimal.
»Grad bi me morda spustil, ãe bi mu iz sti‰ke gos-

poske dobil gospodarja na tale svoj dom.«

Trlep je postal in ga pogledal.
»Polono si videl. Ali je zatorej, da bi ji priskrbel Ïeni-

na?«

»Zakaj jaz? Za tako nevesto se jih bo trgalo sto, ko

zvedo.«

»Noãem, da bi se trgali. Ti sam ji ga daj, ãe misli‰, da

ga je vredna.«

»Glej ga,« se je Trlep smehljal, »kar izberi ga, pa je, saj

pozna‰ vse ‰tiri.«

»Tone bi mi bil kar prav.«

BES

IZGNANI MENIHI

»âe le tudi njej?«
»Mislim, da.«
»Kaj pa gra‰ãak? Ali mu bo prav?«
»Precej pojdem v grad in poskusim ‰e to.«
»Le pojdi in dobro opravi,« je Trlep Ïelel; »o najinem

domenku pa ‰e niã ne pravi ne Poloni ne Tonetu.«

Slabè se je brÏ preoblekel in ‰el v grad. Trd in odloãen

mu je bil korak.

BES

IZGNANI MENIHI

XII.

ez dva, tri oãena‰e je pridrobencal MatevÏek.

»Gospodarja i‰ãem, kje je?« bi bil rad hitro zvedel.

»Kaj bi mu pa rad?« je Polona vpra‰ala. »Ali jaz ne bi

smela zvedeti?«

»âe ve eden, ve sam; ãe vesta dva, zve pol sveta.«
»Ko pove‰ gospodarju, Ïe vesta dva.«
»Ne, midva sva moÏa in veva sama; le ãe je Ïenska

tisti drugi, zve pol sveta.«

»Pa ãakaj, v grad je ‰el.«
MatevÏek je tiho zaÏviÏgal in se stisnil ha klop za vra-

ti.

Polona mu je prinesla kruha in mleka. Kruh je vzel, za

mleko se je zahvalil, ãe‰ po mleku ga rado ãrviãi v tre-
buhu.

»Kajpak,« se je Trlep posmehnil, »MatevÏek je nava-

jen mo‰ke pijaãe.«

»PoÏirek hru‰kovca mu daj,« je ‰e Vrbiãev gospod po-

magal, »da si preÏene gliste.«

»Saj bi se mi res prilegel,« je MatevÏek kakor pojemal,

»ves sem potan, tako sem vil, da bi gospodar prej zve-
del dobro novico.«

BES

IZGNANI MENIHI

»Za dobro novico tudi dva poÏirka,« se je Polona na-

smehnila in mu natoãila moãne pijaãe.

Kar je s pa‰e ves v joku pritekel pastirãek.
»Kaãa me je piãila,« je teÏko povedal.
»Kak‰na pa je bila?« se je Trlep ustra‰il.
»Ne vem,« se je fantiãek cmeril in kazal ranico na

roki, »nisem je videl.«

»Saj ga ni kaãa,« je Tone dvomil, »morda je bil le

‰korpijon.«

»Pik, tak ali tak, je treba zagovoriti,« je Polona blede-

la; »pa kaj, ko je moÏ, ki to zna, tako daleã odtod.«

»Daj mi brÏ ‰e poÏirek,« je MatevÏek poskoãil, »saj

znam zagovarjati jaz, samo korec ãiste vode mi ‰e pri-
pravi.«

MatevÏek je potlej fantiãka res prijel za roko in zaãel

hud zagovor:

’Tam stoji zlata gora, na zlati gori
je zlata miza, za zlato mizo
sam sveti LukeÏ sedi in besedi:
O, pridi Marija Devica in vsa sveta Trojica,
reci golazni, ki je tu piãila, naj vzame
strup spet vase —’

Premolknil je in si trikrat dihnil ãez desno ramo:

BES

IZGNANI MENIHI

’Naj vzame strup vase, kakor gre ta dih
od mene proã.
Strup mora‰ vzeti nazaj, pa bodi kaãa
ali kaãon, zapustiti mora‰ tega ãloveka,
da bo zdrav kakor je bil.
Bog Oãe, Bog Sin, Bog Sveti Duh . . .’

Po teh besedah je s korcem vode trikrat oblil neznat-

no rano, se obrnil in tiho zmolil oãena‰.

Fantiãku se je vse vkup zdelo stra‰no imenitno, niã

veã se ni cmeril, le v MatevÏka je strmel. Preden je spet
stekel na pa‰nik, da bi se pohvalil med vrstniki, mu je
Polona dala tisto mleko, ki ga MatevÏek ni bil maral.

»Vidi‰, Polona,« je ta rekel, »kako je prav, da se je pri-

hranilo?«

»Govoriti res zna‰, ‰e zagovarjati,« ga je hvalila. »·e

poÏirek ti gre, kajne?«

»Potreben bi bil, strup me je obletel.«
Postal je zgovoren, o samih strupih je govoril.
»Nikar veã o strupih,« ga je draÏila.
»O, strup je vãasih zdrav. âebelji strup, glej, ti vãasih

preÏene skrnino, samo zadosti ga mora biti.«

»Konja pa umori.«
»Umori, ãe je brez skrnine.«
»Strup je strup,« je Polono grozilo.
Tone je svetlo gledal in ji zvesto pritegoval.

BES

IZGNANI MENIHI

»Aha, aha,« se je Polona nasmehnila, ko je pogleda-

la skozi okno, »brat se Ïe vraãa.«

MatevÏek je poskoãil in stekel Slabetu naproti, da bi

mu na samem povedal novico, ki jo je prinesel.

»Pljuskarica me je poslala, da ti povem tole,« je hitel:

»Sti‰ki opat je ondan v ·entvidu sreãal Pljuskarico in ji
obljubil, da pri Soteãanu izprosi Ïenina za nevesto v
sti‰ki gospo‰ãini.«

»Kaj ti je ‰e naroãila?« ga je Slabè, ves rdeã od vese-

lja, udaril po rami.

»Da se prav kmalu kaj zglasi na Pljuski.«
»Kako si opravil?« so potlej v hi‰i vpra‰evali Slabeta,

ãeprav vsi niso vedeli, ãemu je ‰el v grad.

»Ne dobro ne slabo,« je brÏ povedal. »Pisanje pa po‰-

ljemo, ãe bo ‰e treba, nemara res kar po po‰ti.«

»Saj sem rekel,« je Vrbiãev gospod kimal. »Bolje bo

tako in bolj varno.«

Vsi so se oddahnili, najbolj pa Polona, ki se je bala za

brata.

»Vina prinesi, Polona,« je rekel sestri, »veseli bodi-

mo!«

Potlej je poiskal velik srebrn denar, ga vrgel v majhen

vrã, natoãil vina in napil MatevÏku:

»Pij, MatevÏek, obveseli me, izpij!«
MatevÏek je izpil do dna in pogledal Slabeta.
»Srebrnik je tvoj, MatevÏek, le vzemi ga.«

BES

IZGNANI MENIHI

Iz velikega vrãa so potlej pili vsi in so bili prav veseli,

najbolj pa MatevÏek, ki je zapel:

»Ta stara po hi‰i, ta mlada za njo
ta stara s kosmato, ta mlada z goló
pometa metló prav lepó — ho-ho-ho.«

Preden sta se Trlep in Tone odpravila domov, je Slabè

povedal Trlepu, kakovo novico je MatevÏek prinesel.

»Tudi jaz sem gra‰ãaka privil, ali bi mi ‰e branil proã,

ãe bi se Tone priÏenil na moj dom,« je pravil. »Sprva je
le reÏal vame, poãasi se je unesel, ãe‰ da si ‰e premisli.
O, ãe zdaj pritisne ‰e opat, odneha gra‰ãak, bi dejal.«

»Opat mi je nekaj gorak, ‰e nala‰ã bi nagajal, ãe bi

zvedel za najin domenek.«

»BeÏi, beÏi! Tak gospod, pa bi kakor tresorit tlaãan

kuhal jezo in sreão podiral bliÏnjemu?«

BES

IZGNANI MENIHI

XIII.

dkar sta oãe in Tone od‰la s Slabetom, je France-
ta stra‰no mikalo, da bi stekel v Stiãno in NeÏi po-

vedal, kaj je opat rekel. Naposled ga je zmoglo, kar bu‰il
je pred NeÏo.

»Tako in tako,« ji je ves vroã pripovedoval, »zdaj,

NeÏek, ni nobene zavire veã, kadar hoãe‰, pa prideva z
oãetom snubit.«

NeÏa je molãala, nobenega veselja ni kazala.
»Kaj se kuja‰, kali?« ga je grelo. »Pa ne, da te je opat

vendar pretental z Nogra‰kim?« so mu gorele oãi.

»Ne vem, kako bi ti rekla . . . « je umikala pogled in

se drÏala kakor kle‰ãe.

»Kar povej pa grem in ga zadavim!«
»Le, ãe ve‰, da ti ga je za kaj,« se je po sili smejala.
»Nekaj vendar je. Zakaj mi ne pove‰?«
»No, tista . . . saj ve‰ . . . tista sramota tvojega oãe-

ta naj se prej nekoliko pozabi . . . «

Srce mu je zastalo, roke so mu omahnile, ‰e ziniti ni

mogel nobene, tako ga je udarilo.

»Kako si upa‰ tako misliti in govoriti o mojem oãetu?«

je naposled hripavo vpra‰al.

BES

IZGNANI MENIHI

»Vsa Stiãna bi se zgledovala, ãe bi takega oãeta sin Ïe

zdaj pri‰el v na‰o po‰teno hi‰o,« je neusmiljeno prida-
la.

»Kaj?!« je zrojil. »Moj oãe so moÏ, med meni‰kimi

podrepniki ni nobenega takega, in vse sti‰ke svetopet-
nice niste vredne, da bi s svojim grdim jezikom pobrisa-
le klop, kamor sedejo!«

»Za pet ran boÏjih, Francè . . . « se je ustra‰ila.
»In Boga zahvali, da si Ïenska!» je ‰krtal z zobmi. »âe

bi bila mo‰ki, bi te zdrobil v sonãni prah!«

·e je hotel nekaj reãi, pa je le togotno s peto udaril ob

tla, se obrnil in naglo od‰el. —

Kakor je bil hud in trd pred NeÏo, tako je bil potrt in

Ïalosten, ko se je vrnil domov. Hudo mu je bilo, rad je
imel NeÏo.

»Kaj neki bodo rekli oãe?« ga je skrbelo. »Ali se nisem

prenaglil?«

TeÏko je ãakal, da bi se oãe in Tone Ïe vrnila domov.
Bratoma ni niã povedal, kakih mu je bilo sli‰ati pri

NeÏi, prehuda sta, v Stiãno bi odlomastila in storila kaj
prav nerodnega.

A ko sta se oãe in Tone vrnila, ni oãetu zamolãal no-

bene NeÏine besede in se zarekel, da med sti‰kimi de-
kleti ne bo veã iskal neveste.

Trlep ga je, zdaj bled zdaj rdeã, molãe poslu‰al.

BES

IZGNANI MENIHI

»Mo‰ko si storil, kar si storil,« je ãez ãas tiho rekel in

skril solzo, ki mu je drsela po licu. »In prav lepo si se
pognal zame.«

Franceta je oblilo neizreãensko veselje. âe bi bil cesar

sam stopil predenj in mu v last dal kmetijo najlep‰e
gra‰ãine, ne bi bil obãutil veãje sreãe, tako ga je ganila
oãetna pohvala.

»Pa vendar si bil skoraj kriviãen do NeÏe,« je Trlep

potlej primaknil. »Ve‰, mlada je in ‰e neumna, iz svojega
ni rekla, kar je rekla, na‰ãuvali so jo.«

»Kaj naj bi bil molãal —?«
»Zlepa bi ji bil dopovedal, naj ne poslu‰a grdih jezi-

kov. Stopi do nje in ji povej, da ji vsaj jaz prav niã ne za-
merim.«

»·e videti je noãem veã!« se je upiral.
»No, no, saj ne misli‰ tako kakor govori‰. Zaletel je

vsak mlad ãlovek. Prej ko se zbogata, bolje bo za oba.«

Francè je molãal in gledal v tla. Ali je res bil previh-

rav?

»A zdaj mi ne pobe‰aj glave — Trlepov si! In poãakaj.

Vem, da ji je Ïe Ïal tistih neumnih besedi, kmalu bo dala
glas o sebi, ãe ji je kaj do tebe.«

BES

IZGNANI MENIHI

XIV.

rlep je vedel prav. NeÏi je res bilo hudo, ker Fran-

ceta ni bilo veã blizu. Z objokanimi oãmi je poni-

glavila okoli doma in se bridko kesala, da ga je tako grdo
odgnala.

»Kaj ti je, NeÏa?« se je Poberè pla‰il. Ljubil jo je, ka-

kor le osamel oãe ljubi svojega edinega otroka, vse na
svetu bi bil rad storil zanjo.

»E, niã — kar tako,« se je umikala.
»Vedeti moram, povej!« je moÏa peklo. »Komu bi se

zaupala, ãe meni ne?«

NeÏa je zagnala glasan jok in med ihteãim johotom

razodela, kako nespametno je govorila s Francetom.

»In je ‰el in ga nikoli veã ne bo!« je spet zajohotala.
»E, kaj!« je pomirjen odmahnil z roko. »·e bolj prav.

Saj tudi pater opat ne bi rad videl te zveze.«

»Kaj patru opatu mar, koga jemljem jaz?« je kriãala.

»Ali mi je oãe on?«

»Opat je, na‰ gospodar je.«
»Ni mi ga treba ob moÏitvi, saj imam vas.«
»Neumna ne bodi, manjkalo se ti ‰e bo Ïeninov!«

BES

IZGNANI MENIHI

»Nikogar ne maram, samo Franceta bi rada, pa me je

zavrgel.«

Poberè je molãal, NeÏa se je naslonila obenj in joka-

la, jokala. Ni vedel, kaj bi ‰e rekel, hãi se mu je moãno
smilila. V mislih je klel opravljive jezike, ki zdrahe delajo
med ljudmi in objedajo, kar jim ni niã mar.

»Meni, oãe, ni veã Ïiveti, tako mi je hudo,« je hlipala.
»Otrok neumni! Potrpi, saj ‰e ni vseh dni konec.

Kmalu se spravita, ãe kaj drugega ni vmes.«

NeÏa se je nekoliko pomirila, on pa je skoãil k opatu

po svet in pomoã.

Nad samostanom ga je prestregla Krtuca.
»Kaj se ti mara, Poberè,« se je hripavo reÏala s praz-

nimi ãeljustmi, »glej ga, pametno hãer ima‰, prebito je
otodile zapodila tistega Trlepovega prihajaãa.«

»Ali ti je kaj storil, da ga ne pusti‰ pri miru?« je rev-

sknil vanjo.

»I, meni niã, NeÏi bi bil pa rad, anti iz hi‰e je take.«
»Le stoj, baba opravljiva, ti Ïe Trlep izpuli strupeni

jezik, ãe ti ga Francè ne bo!«

»Jejhata . . . ne bodi no!« se je ustra‰ila. »Kaj pa sem

rekla takega?«

Poberè je ni veã poslu‰al, kar urno se je spustil po re-

bri in pozvonil na porti.

Opat ga je ves zaãuden poslu‰al in zmajeval z glavo.

Prav na dnu srca je ãutil, da je tudi on sam kriv te raz-

BES

IZGNANI MENIHI

prtije. ·e nikomur ni nala‰ã delal krivice, zaradi tiste
France pa je nemara le preveã ãrnil Trlepovo hi‰o. Zlo,
kolikor ga je kriv, je treba popraviti.

»Kaj bi torej za zeta maral Franceta?«
»Maral ali ne maral: dekle ga hoãe. ·e zboli mi, ãe se

ta zdraha kako ne ugladi. Pomagajte, pater opat, lepo
vas prosim.«

»Pojdi domov,« je opat pokimal, »pomiri NeÏo, pre-

cej po‰ljem po Trlepa in Franceta.«

Samostanski sèl je res ‰e tisti dan prisopihal v Mali

Gaber.

»Pater opat veli, da bi precej s Francetom pri‰el v

Stiãno,« je povedal Trlepu.

Trlep ga je brezasto pogledal, odvrnil mu ni nobene.
»Ali me nisi razumel, ka-li?« se je sèl ãudil.
»Sem, vendar ne pojdem. Pater opat se je sèm Ïe v

ãetver vozil, pa naj se ‰e zdaj, ãe mi ondan ni povedal
vsega.«

Sèl je opatu povedal vse po besedi.
»Oãiten upor!« se je ta ustra‰il
»Je,« se je prior smehljal. »Ljudje ãutijo novi ãas.«
Opat je vzdihnil in ‰el v kapelico. A drugi dan je spet

slà poslal v Mali Gaber.

»Morata v Stiãno, pater opat hoãe!« je sèl pritiskal.
Trlep in Francè sta se spogledala; zaslutila sta, kaj bi

utegnilo biti, vendar sta molãala oba.

BES

IZGNANI MENIHI

»Kaj pravite, oãe,« se je Francè meãil, »ali bi le ‰la?«
»âe hoãe‰, pa pojdiva! Saj res, ãlovek se vendar ne

more upirati opatu.«

In sta ‰la, oba molãe, a z istimi mislimi.
Spotoma so Trlepa obletovale ‰e druge, huj‰e misli. Kaj

ni tudi on sam skalil sinove sreãe? Saj si ‰e nikoli, kar se
pomniti da, nihãe ni jezika brusil ob dobro ime Trlepove
hi‰e. Zdaj pa? Prav on, povsod imenitni Trlep, s svojim
nerodnim grehom daje v jezike ãisti glas ãislane domaãije
in po‰teno mladost svojih pridnih sinov . . .

»Res je,« ga je peklo, »pater opat je menil prav . . .

Neumno sem Ïivel, grdo zablodil, obenem se pa pre-
vzetno rebril, ãe‰, da sem brez greha.«

A Ïe se je spomnil velike ljubezni do punãke, svoje

edine hãerke, in se v mislih smehljal pametnim sino-
vom, ki tako ljubijo nedolÏno sestrico, pa ga je minil ves
kes. Le jeza na opravljive ljudi, ki radi brskajo po sme-
ti‰ãu tujih grehov, ga je grabila bolj in bolj, da je Ïe ves
hud pri‰el v Stiãno.

»Hudo je s Trlepi,« ju je opat nekoliko pokaral. »Trdi

ste, trdi.«

Trlep je hotel revskniti, pa se je vendar premagal.

Tudi Francè je zardel, tako ga je ti‰ãala bodeãa beseda,
da bi jo zabrusil.

BES

IZGNANI MENIHI

»Posebno trd si ti, Francè. âe si se Ïe skujal, bi bil to

lep‰e povedal NeÏi, da reva ne bi zdaj od Ïalosti medlela
in norela.«

Trlep je debelo gledal. »Aha,« si je mislil, »táko torej

je vreme?« Spravljiva misel mu je gladila obraz.

»Ali pa je tudi povedala, kako mi je Ïalila oãeta?« je

Francè odgovoril po kratkem molku.

»Paã, je«, ga je opat mimo pogledal, »in da ji je tega

hudo Ïal.«

Francè je zardel in pobesil glavo. Jezen je bil, a hudo

hudo mu je bilo za NeÏo, ni in ni si je mogel izpuliti iz
srca.

»Tjale stopi za trenutek,« ga je opat rinil v stransko

sobo.

Potlej je opat dejal Trlepu:
»Ondan sem ti rekel, da se ne bom upiral Francetovi

Ïenitvi z NeÏo. Kako misli‰ zdaj? Ali morda razdira‰ ti
sam?«

»Ne razdiram, le Francè ne more pozabiti tistih NeÏi-

nih besedi.«

»Najsi so, kakr‰ne so, take vendar niso, da jih ãlovek

ne bi mogel kr‰ãansko odpustiti.«

»Jaz, pater opat, sem jih precej odpustil.«
»Reci besedo ‰e fantu, slu‰al te bo.«
»Ne morem ga siliti v niã, on se Ïeni, ne jaz.«

BES

IZGNANI MENIHI

»NeÏa se mi smili, vsa je mrtva nanj. Pomagaj, da se

zbogata.«

»Pomorem, ãe pomorete meni vi,« se je Trlep urno

spomnil.

Opat ga je vpra‰ujé pogledal. In Trlep mu je povedal,

kaj sta se s Slabetom domenila.

»Pregovorite gra‰ãaka, da odneha Slabetu in da se

moj Tone priÏeni na Slabetovino, pa vam obljubim, da
se kujavca spet zbogata.«

Opat se je spomnil, kaj je obljubil Pljuskarici, in je rad

pritegnil.

»Naj vsaj mladim ostanem v lepem spominu,« je pot-

lej priorju pravil o sitni homatiji.

»Dolgo menda res ne bomo veã tu,« je prior skoraj

veselo rekel in omenil, da bi drugi dan rad ‰el v Ljublja-
no. »Zvedeti je treba, kdaj nas poÏeno.«

Opat je trudno zamahnil z rokó in ‰el v kapelo, da bi

molil.

BES

IZGNANI MENIHI

XV.

Ljubljani je BlaÏ Kumerdej, uãen slovniãar in nad-
zornik vseh deÏelnih ‰ol, drugi dan imel vasovalce.

Za veliko mizo, polno knjig in papirjev, so naposled z
njim ‰e sedeli Anton Linhart, Martin Kuralt in sti‰ki
prior Ignacij Fabiani.

Kumerdej se je nemirno presedal, zdaj pa zdaj skoãil

v stransko sobo in se vselej vrnil ‰e bolj nemiren.

»Kako je Ïeni?« se je Linhart zanimal. »Pa ne, da bi Ïe

bilo? Nemara ji je kar tako le nekoliko slabo?«

»Ne vem,« je Kumerdej pobe‰al oãi, »ure se ji ‰e ne

iztekajo, a babica je le Ïe pri njej. Skrbi me.«

»V Rim ni daleã,« se je Kuralt smehljal; »dlje je iz

Rima.«

»Da bi le sreãno minilo in da bi bil sinãek, pa bo ve-

sela tudi ona,« je Kumerdej zardel.

»Krstil bi kar pater prior, midva bi bila pa za botra,«

se je Kuralt ‰e dalje ‰alil in Ïe kimal Linhartu: »Kaj pa ti
motovili‰? Ali se ti nevesta kuja, da ‰e ne skoãi‰ v ozke
ojnice svetega zakona?«

BES

IZGNANI MENIHI

»O, Linhart menda ‰e ne bo svatoval tako kmalu,« se

je tudi Kumerdej smehljal: »preveã pesmi ‰e pi‰e sreã-
ni Ïenin, kaj drugega pa niã veã ne.«

»Delo res nekaj zanemarjam,« se je Linhart branil.

»Plazim se — drugi letajo, a sem sreãen, ker mi dekle,
tako dobro in ãisto, plete venec ljubezni.«

»Kajne,« se je Kuralt poredno tipal na ãelu, »vãasih te

boli glava?«

»Kar reci, da sem nekoliko zme‰an, saj mi marsikdo

pravi tako; tudi jaz sam ne mislim drugaãe. Misli, da mi
je z obema nogama stopiti v Ïivljenje, se ne morem nava-
diti tako kakor bi rad; preveã Stiãne se me ‰e drÏi . . . «

Kuralt ga je molãe in pla‰no gledal.
»Pa le pustite mi zbeganost in ljubezen,« je Linhart

nadaljeval, »saj me prav to oboje kuje in kali za veliko,
lepo Ïivljenje.«

»Da, da,« je Kumerdej gladil, »nevestica ti je res prav

ãudovito dekle. Le kako je tako lepa, ãista cvetka mogla
zrasti v tem grdem, sprijenem ãasu?«

»Najlep‰e bili poganjajo ondod, koder se raztresa

gnoj,« je Linhart tiho dejal in se smehljal.

Zunaj se je pooblaãilo in stemnilo, v oblaãju nad me-

stom je vrelo in bobnelo.

»Kako pa v Stiãni, pater prior?« je Linhart glasno

vpra‰al, da bi drugam zaredal pogovor. »Ali kdo ‰e kaj
grmi zoper mene?«

BES

IZGNANI MENIHI

100

»Kaj bi grmel?« se je prior umikal. »Saj veste, samo-

stan vse pozabi, vse odpusti; le tega, da ste venkaj izma-
mili tudi gospoda Kuralta, vam ‰e ni odpustil.«

»Pater prior, ãakajte no,« se je Kuralt smejal, »prija-

telj Linhart se brÏkone skuja nevesti in spet zleze v kuto;
Stiãne, saj ste sli‰ali, kar pozabiti ne more.«

»Kaj pa vi?«
»Jaz, hm, jaz sem drugaãne vrste ptiã: Stiãno sem

pozabil vso prav do dna, niã je ne pogre‰am, ‰e sanja se
mi nikoli niã ne o nji.«

»Tistega, da bi se vraãal, ne mislim,« je Linhart v za-

dregi odgovarjal prijateljevi bodici, »res je vendar, da
sem se v Stiãni dosti nauãil; drugje se ne bi bil mogel.«

»âemu si torej uskoãil, knjigobrbec?«
»Pretesno mi je bilo, svoboda me je mikala,« je Lin-

hart preprosto povedal. »Kaj sem zdaj svoboden? O,
zdaj sem drÏavni hlapec, zapriseÏen, name‰ãen in pri-
vezan v pusti pisami.«

»Zakaj si zvabil ‰e Kuralta za seboj?« se je Kumerdej

smehljal.

»Ker sem vedel, da ni za Ïivljenje v celici in da bi s

svojim velikim znanjem bolj koristil svetu, ãe bi Ïivel
med njim.«

Kuralt, ki se je do zdaj smehljal, je pobesil oãi; roka,

leÏeãa na mizi, se mu je vznemirila in nerodno premak-
nila knjigo.

BES

IZGNANI MENIHI

101

»V Stiãni grmi zdaj zoper nas vse,« je prior povzemal.

»Dobili smo glas, da nam bo zdaj zdaj iti proã. Kaj se
vama mara, da sta si pot ubrala sama!«

»Krivica se godi temu samostanu,« je Linhart zma-

jeval z glavo. »Stiãna je v vseh ãasih zvesto sluÏila cesar-
ju in na vso moã skrbela za napredek deÏele.«

»A rajnki ‰kof Herber‰tajn je cesarju sporoãil, da je

sti‰ki samostan nepotreben in da ovira ljudski napre-
dek,« je Kumerdej izdajal uradno skrivnost.

»Vem, noroglav zaletel je bil in lesen janzenist. In

brez olike je. Saj ‰e pomnite, kako je prédlansko leto
sprejemal papeÏa. ·e zvoniti mu ni dal! âe pa sam pri-
de kam, morajo zvonovi peti, dokler je tam.«

»·kof je pa le bil,« je prior krotko ugovarjal. »,In pace

locus eius et habitatio eius in Sion’ — telo naj mu v miru
poãiva, du‰a pa v nebesih prebiva.«

»·kof sem, ‰kof tja: Stiãno je hotel spraviti podse, nje-

ni dohodki so ga mikali.«

»Obogatel ne bi bil, kakor tudi cesarski ne bodo,« se

je prior posmehnil.

»Opat se mi smili,« je Kumerdej obraãal pogovor;

»dober, uãen ãlovek je in kaj pameten.«

»Pa so ga le bili grdo zatoÏili rajnki cesarici Mariji

Tereziji.«

Ob teh besedah je prior pobesil oãi in zardel.

BES

IZGNANI MENIHI

102

»Cesarica je bila zadosti pametna, da ni verjela in da

je precej ukazala deÏelnemu glavarju grofu Turja‰kemu,
naj prei‰ãe tisto grdobijo. Resnica se je izkazala, opat je
bil ãisto nedolÏen, le opravljivci so jih dobili po nosu.«

»In cesarica ga je posihmal ãislala ‰e bolj.«
»Posebno, odkar ji je na‰ Kumerdej sporoãil, kako sta

mu opat in vi, pater prior, pomagala ustanavljati ljudske
‰ole.«

»To je res,« je Kumerdej kimal, »povsod so mi Ïupniki

nagajali, ãe‰, ‰ol ni treba, po njih da bi nastale same
zmede, ‰e sveto pismo da bi ljudje zaãeli brati, so se iz-
govarjali, Ïe tako da je med ljudmi dosti in preveã tistih
Trubarjevih in Dalmatinovih knjig.«

»Branje svetega pisma res ne osreãuje ãloveka,« se je

Linhart vtaknil.

»Le Stiãna je gledala prav in mi res moãno pomaga-

la. Sti‰ki samostan je veliko dobrega storil za ‰ole.«

»·koda, premalo so sti‰ki menihi pisali.«
»S protestantskimi pisatelji iz ‰estnajstega stoletja se

res ne morejo primerjati, pisali so vendar precej in tudi
prevajali v slovenski jezik, veã kakor vsi drugi samostani
po na‰ih krajih vkup.«

»Huda je cesarjeva metla, komaj da se je ubranijo.«
»Opat Taufferer je med plemi‰kimi duhovni velika in

lepa izjema. Prav res se mi smilijo ‰ole, ki z njim zgubi-
jo velikega prijatelja,« je Kumerdej spet mislil na ‰ole.

BES

IZGNANI MENIHI

103

»Da, plemiãi so in so skoraj zmerom bili slabi duhov-

ni in krivi vseh homatij in prekucij v Cerkvi; oblastno in
niãemurno so se rvali le za posvetno, vse duhovno je ob
njih hiralo.«

»Prazno je ljubiti, kar mine naglo kakor blisk, ne pa

hiteti tja, kjer ãaka veãno Ïivljenje,« je prior ‰epetal iz
Kempãana.

»âe kr‰ãanstvo ‰e ni pri‰lo na niã, je zasluga svetni-

kov, ki so, kakor prvi kristjani, Ïiveli uboÏno in ãednost-
no; tako so ga utrjevali, da ga malopridnost velikih in
malih, cerkvenih in svetnih, ni izpodnesla.«

Premolknili so. Nad mestom je vr‰ala nevihta, grmelo

je in treskalo, ‰ipe v oknih so ‰klepetale.

»Kako neki je pri vladi zapisan sedanji ‰kof Brigido?«

je Kuralt pretrgal molk.

»Dobro, prav dobro,« se je Linhart smehljal, »saj na

ves glas hvali nove cesarske postave in je bolj cesarski
kot cesar sam.«

»Tudi Brigidu se delajo skomine po dohodkih va‰ega

samostana,« je Kumerdej kimal priorju. »âe bo po nje-
govem, odzvoni va‰i lepi Stiãni prav v kratkem.«

Prior je debelo zastrmel. »·e danes stopim v ‰kofijsko

pisarnico,« se je spogledal s skrito mislijo.

»Ono leto,« se je Kumerdej spet obrnil vanj, »smo vas

predlagali za profesorja poetike — pesni‰tva na ljubljan-
ski gimnaziji, pa je rajnki ‰kof Herber‰tajn prepreãil

BES

IZGNANI MENIHI

104

imenovanje. Kazalo bi spet poskusiti, sedanji ‰kof se
morda ne bi upiral.«

»Niã veã mi ni do te sluÏbe,» je prior odmajeval. »V

duhovski sluÏbi bi rad ostal, najsi tudi razpustijo na‰
red. Rad imam svoj poklic, le v njem priãakujem prave
sreãe. Prazno se je poganjati za ãastmi in se visoko po-
vzdigovati.«

»Navada je navada,« se je Kuralt, uãen, a nekoliko

vihrav moÏ, nerodno po‰alil. »Tlaãanka je pestovala tele
in ga je ‰e hotela, ko je zraslo do vola.«

Kumerdej ga je resno in karajoãe pogledal, a priorja

pohvalil:

»Va‰a misel se mi zdi prav mo‰ka. Misel je kakor ãed-

nostna Ïenska, podati se ji ãlovek mora popolnoma, ãe
hoãe, da je je vreden; in ji biti zvest. V tem je velika
sreãa.«

»Ko ga ideja prevzame vsega, spozna njeno moã in

lepoto,« je Linhart pritegoval.

»Vãasih misli‰, da se ti sreãa smehlja, pa se ti le sme-

je,« je Kuralt vedel svojo. »Kdor sanja o bodoãnosti,
utegne prespati sedanjost.«

»âas, ki v njem Ïivimo, je poln zmed,« je Kumerdej

govoril. »âlovek res ne ve, kaj bo jutri. Kdor sedi, naj
pazi, da ne pade; a kdor ‰e ne sedi, naj si sedeÏ brÏ ko
brÏ priskrbi.«

BES

IZGNANI MENIHI

105

»Vse negotovosti so krive tele reforme — novotarije,«

je Kuralt godrnjal. »In prav niã mi niso v‰eã. Preveã so
po enem kopitu vse, premalo jim je do praviãnosti in
premalo spo‰tujejo osebno ali podedovano lastnino.«

»To je maslo iluminatov — prosvetljencev . . . «
» . . . ki so jih na Bavarskem Ïe preklicali, ãe‰, nevarni

so ljudem in drÏavi.«

»Dosti prida jih ni, nauke ‰irijo res kaj ãudne.«
»âlove‰kih pravic po njihovem ni in moãna da je le

tista oblast, ki se je bojijo vsi.«

»Dunajski kardinal Hercan, iluminat, je zli duh. Ce-

sarju se liÏe in prikupuje, najsi ta poãenja ‰e take nerod-
nosti.«

»Res je, takle iluminat ni zmerom dober svetovalec;

cesarja ne modri, marveã ga le slepi.«

»Prav taki so framasoni — prostozidarji, ta skrivnost-

na rovarska druÏba,« je prior pritegoval. »Tudi ti so se
pririnili do cesarja, da bi ga motili z uãenostjo in brez-
boÏnostjo. A svet in praviãen ni, kdor uãeno govori; le
krepostno in po‰teno Ïivljenje naredi ãloveka, da je ljub
Bogu.«

»Drug drugega so vredni. Ne maram jih, ker se skri-

vajo in — da tako reãem — tla izpodkopujejo pod ãlove-
kom,« mu je Kumerdej pritegnil.

BES

IZGNANI MENIHI

106

»Framasoni kaÏejo le majhen del svojih namer. Tako

marsikdo vidi v tej skrivnostni druÏbi zgolj dobrodelno
ali zabavno nalogo.«

»Z iluminati ni niã drugaãe, le da ti ãisto zares hoãe-

jo pomesti srednjeve‰ke ostanke, ki se trdoÏivo ‰e noãe-
jo umakniti.«

»Da, posebno gorki so samostanom.«
»Ker se samostani noãejo ali ne morejo uravnati po

volji novega ãasa.«

»âe ne bi imeli starih navad in ãe bi opustili ãastitlji-

va izroãila, ne bi veã bili, kar so: hi‰a miru in uãenosti,
molitve in dobrote.«

»Da, novi ãas naj bi le drugod iskal spotik, dosti bi jih

na‰el in bolj ‰kodljivih in kriviãnih.«

»Taka spotika je gra‰ãinsko gospodarstvo s tlaãani.«
»Gra‰ãine so res anahronizem — zoper ãas. Cesar

lepo ukaÏe, da kmetje niso veã suÏnji svoji gosposki in
da smejo lastninsko razpolagati s seboj in zemljo, ki jo
obdelujejo, a gra‰ãaki se branijo, zametajo postavo in
kmeta ‰e dalje dero s samovoljnimi dav‰ãinami in s pre-
veliko mero ob desetini.«

»To je res ostanek srednjega veka — ãast in slava ce-

sarju, da se ga je tudi spomnil!«

»Je, a iluminati in framasoni ga ne vidijo, veãja spoti-

ka jim je vernost ljudstva. To hoãejo zatreti in menijo, da
se potlej odpre raj na zemlji.«

BES

IZGNANI MENIHI

107

»Nikar ne mislite, da jih vodi ljubezen do ljudstva ali

skrb za njegovo bolj‰e Ïivljenje; le za oblast jim je, za
ãast in za mogoãnost lastne osebe.«

»V zgodovini vendarle nastajajo dobe, ko se ãlove‰tvo

hoãe preroditi in si preurediti Ïivljenje.«

»Îe. V Nemãiji, glejte, so z Lutrom hoteli odpraviti

cerkvene zmede in povzdigovati kr‰ãanstvo, pa so s cer-
kveno prekucijo ubili le avtoriteto — veljavnost oblasti
in osebnosti. Cerkvene zmede so se poveãale in ‰e bolj
spridile.«

»Take homatije nastajajo iz same prevzetije,« je Lin-

hart kimal, »in ãloveka podpihujejo, naj ne priznava
svoje nevednosti.«

»Ne priznava, ker veruje, ãesar ovreãi ne more,« je

Kuralt pribelil.

»Ne verjamem, da bi nam nove postave okraj‰ale pot

do veãjega napredka,« je Kumerdej dvomil. »·ol nam
dajte, dosti ‰ol, vsaka Ïupnija bi jih morala imeti po veã,
pa boste videli, kako hitro vstane na‰e ljudstvo in koli-
ko dobrih in po‰tenih vodnikov si zredi.«

»Hudo je, da gimnazija v Novem mestu hira bolj in

bolj.«

»Krivi so Novome‰ãani sami. Mestni svet misli, da je

gimnazija le krava, ki naj mu jo pasejo menihi franãi‰-
kovci, molzel bi jo pa Ïe on sam.«

»Dijakov je res zmeraj manj.«

BES

IZGNANI MENIHI

108

»To se Ïe ‰e popravi; premalo pa je ‰ol po deÏeli. Du-

hovni se upirajo ‰olam in ljudi pla‰ijo z veãnim pogub-
ljenjem, ki si ga nakoplje, kdor hodi v ‰olo.«

»Bojijo se paã nove ‰ole, ki bi utegnila ‰iriti kake krive

nauke. Novome‰ki dekan in pro‰t Jebaãin pravi, da je
‰ola nepotrebna in ljudstvu samo ‰kodljiva.«

»Sedanji ãas, kakor je vrtoglav, je nemara res le huda

priprava za veliko dobo.«

»Je. Academia operosorum — druÏba znanosti, ki se

je skoraj po ‰estdesetletnem spanju spet predramila,
preorje ledino za plemenito ra‰ã na‰e veãje prosvete.«

»Ko bi le cokel ne bilo v njej! Njen predsednik Gu‰iã

bi rad vse ponemãil v imenu nove prosvete, ‰e nekateri
drugi pa mislijo, da je prava prosveta le v podiranju sa-
mostanov.«

»Vsak veliki ãas najde tudi majhne ljudi. Akademija je

za nas vendarle velika sreãa. Koliko imenitnega je storila
Ïe pred sto leti! Vse najlep‰e stavbe v na‰em mestu so iz
tiste dobe.«

»Da, prenovljeni ‰kofijski dvorec z arkadami — obo-

kanimi hodniki na dvori‰ãu, stolnica, nunska, ‰entpe-
trska in kriÏanska cerkev, semeni‰ãe z velikani ob vra-
tih in znamenje presvete Trojice, a tudi cerkev na ·mar-
ni gori in na Dobrovi.«

»In koliko knjig so taãas zbrali in napisali!«

BES

IZGNANI MENIHI

109

»A kaj v akademiji poãnete zdaj, o Ljubljanci zaspan-

ci?« se je Kuralt vtikal v Ïivi pogovor med Kumerdejem
in Linhartom.

»Saj ve‰, kako je. Vsako stvar, ki jo pripravi‰ za tisk, ti

prej prevoha cenzura dunajskih — iluminatov. Na‰e
slovstvo ne more pognati pravih kali, cenzura ga du‰i.«

»Bojujmo se,« se je Kuralt vnemal, »ne odnehajmo,

pa zmagamo!«

»Tale na‰ Kumerdej,« mu je Linhart kimal, »je spisal

veliko slovnico slovenskega jezika, pa si je ne upa izroãi-
ti cenzuri na Dunaju, ker ve, da je nikoli veã ne bi videl.
On in Japelj se zdaj ubadata s prevajanjem svetega pis-
ma in ne vesta, ali bo smelo kdaj iziti.«

»Delajmo vendarle,« je Kumerdej dejal. »Svoboda se

bliÏa, za nami pridejo, ki trdemu mraku ukre‰ejo veliko
luã.«

»A Ïe ti, ki Ïivijo zdaj, bi mu jo morali!« je Kuralt go-

rel. »Na‰a deÏela je dala Ïe dosti umnih moÏ — za tuji-
no. Menda je res prav zakleto, da se vsi potujãijo, ko se
iz‰olajo.«

Prior se je spomnil, da je opat prav tako jadikoval, ker

ga ni nikogar nikjer, da bi likal ljudski jezik in knjige
pisal v domaãem jeziku.

»Odtujujejo se, ker se tudi po srcu pulijo iz slovenske

zemlje in ker so laãni blaga in slave,« je Linhart otoÏno
pritegoval.

BES

IZGNANI MENIHI

110

»Zmerom ni tako,« je Kumerdej ugovarjal. »Ti in Ku-

ralt se ne pulita iz domaãe zemlje, ‰e sta na‰a.«

»Tudi pater Marko Pohlin si dosti prizadeva v sloven-

skem jeziku,« je prior primikal.

»Res, vsa ãast mu, priden je, dosti pove, a dela se,

kakor da tudi ve vse.«

»Zdaj ti pi‰e zgodovino na‰e deÏele od ustvarjenja

sveta do dana‰njih dni.«

»A meni se zdi, da ga je premalo za tako delo, znanje

mu je premajhno.«

»Zaãeti je treba,« je Kuralt menil. »Kje je tisti, ki zna

veã?«

»Platon, gr‰ki modrijan, je vse znanje imenoval spo-

minjanje, ker iz ãloveka prihaja spet le ãlovek, kakr‰en
je.«

»O, meni je oãe Marko kar v‰eã,« je Kumerdej dejal.

»Prvi je med nami bil on, ki se je z veliko ljubeznijo
oglasil za pravice slovenskega jezika, ãe‰ ãemu ne pi‰e-
mo za slovensko ljudstvo, marveã zmerom le za Nem-
ce in Latince?«

»Modro, pametno je rekel,« so se Linhartu oãi sveti-

le v novi, veliki misli; »dobro si jo zapomnim.«

»Vem,« ga je Kuralt potepljal na rami, »tudi tvoja dela

udarijo peãat tej dobi.«

BES

IZGNANI MENIHI

111

»Nikar, Martine,« se je Linhart skromno pobranil,

»veã ko meni je Bog dal daru tebi, le zametaj ga nikar
ne.«

»Ko bi mi dal vsaj tudi milost miru, pa bi z darom, ãe

ga res kaj je, ravnal kakor tisti pridni svetopisemski hla-
pec s talenti.«

Pogovor se je krhal, v okna so se obraãale oãi. Nevihta

je minevala, veselo sonce se je vlivalo med prijatelje.
Pred hi‰o je na ulicah ÏviÏgal paglavec in z bosimi no-
gami repe‰kal po rjavih kaluÏah.

Prior se je spomnil svoje namere in urno od‰el.
»Ta uskoãi, ‰e preden cesarjeva roka pade po Stiãni,«

je Kuralt spet naravnost povedal svojo misel.

»Da,« je Linhart kimal, »ãeprav je poboÏen.«
»A za Ïupnika kam v hribe ne pojde, poznam ga.«
»·koda bi ga bilo, uãen je,« je Kumerdej menil.
»In vendar ga mrzim,« je Linhart povedal. »Rajnki ce-

sarici je tudi prav on tako grdo oãrnil sti‰kega opata. In
stavil bi ne vem kaj, da ‰e zdaj kovari zoper samostan.«

Prior je medtem prihitel v Sti‰ki dvorec na Starem

trgu in brÏ napisal, kar ga je ti‰ãalo. Pisanje je potlej zvil
in odnesel v ‰kofijsko pisarnico.

»Da bi vas odvezali redovnih obljub?« so se mu tam

ãudili. »Saj veste, da tega ne moremo mi in ne smemo.«

BES

IZGNANI MENIHI

112

Pokaral ga vendar nihãe ni, da zvitorepi za opatovim

hrbtom; ‰e prijazni so bili z njim in pozvedovali, koliko
kaj vrÏe na leto sti‰ka gospo‰ãina.

»Torej je le res, tudi tem se delajo skomine po Stiãni!«

je vedel.

Ves odloãen se je zadrevil v gubernij — v dvorec de-

Ïelne vlade.

»Redovne obljube naj vas niã ne skrbijo,« so ga tu

mirili. »Novi ãas Ïe ‰e stori svoje, niã vas ne bodo ovira-
le.«

»Premlad sem bil, ko sem jih zavezal,« se je kakor

opraviãeval, »sedanji prosvetljeni ãas mi daje drugaãnih
misli.«

»A kaj poreãe pater opat?«
»Mraãnjak je,« je privzdignil ramo, »upira se vsem

novim cesarjevim postavam.«

Vladni gospodje so ga ‰e spra‰evali, si vse lepo zapi-

sali in mu obljubili:

»Cesarsko sluÏbo vam naklonimo, le pripravite se,

kmalu vas pokliãemo.«

Prior se je drugi dan vesele volje vraãal v Stiãno in si

slikal lepo Ïivljenje, ki ga ãaka v veliki svobodi.

Tlaãani so s polja spravljali strn, a mudilo se jim ni,

malomarno so delali in dosti postavali. Grajskega pri-
ganjaãa ni bilo nikjer nobenega, kakor da se grad Ïe boji
tlaãanov.

BES

IZGNANI MENIHI

113

»Aha, zbistrili so se, noãejo delati,« jih je veselo gle-

dal; »saj res ne vedo, koliko pridelka jim pobere grad,
koliko ga spravijo sami.«

Vso pot ga je vendarle grizla misel, zakaj cesarski niso

z gra‰ãaki tako odloãni kakor so s samostani. Koliko hi-
treje bi se izpolnjevale cesarjeve nove postave.

Izza ovinka se je svetilo belo zidovje sti‰kega samo-

stana. Prior je umikal oãi, vest ga je pekla, kakor izdaja-
vec se mu je potuljeno bliÏal.

BES

IZGNANI MENIHI

114

XVI.

ater opat je ves ta ãas poniglavil. Velike skrbi za uso-
do samostana mu niso dale miru ne podnevi ne po-

noãi. A najhuje ga je ti‰ãala zavest, da je v tej veliki sili
sam, skoraj sam; saj so le prav stari menihi ‰e zvesti, srce
drugih pa Ïe kar oãitno hrepeni iz tihe samostanske
celice.

»Svet se izveÏuje iz starega v novo,« je mislil sam

vase; »tudi samostanci se z vsem poÏelkom Ïenó za
blodnimi nauki novega ãasa.«

Hudo mu je, da bi se jokal.
In v tiste najhuj‰e dneve je Poberè vèn in vèn rinil za

opatom.

»Ali ne bo niã, pater opat?« je plahi, slepo v hãer za-

gledani oãe mencal. »âe se Francè prav kmalu ne zgla-
si, se NeÏi ‰e zme‰a. Pa saj nemara se ji je Ïe. Kar kuha,
se ji rado pripali ali prikuha, jedi pa ali ne soli ali jih pre-
soli. Hi‰a, glejte, se mi kar v niã zdrobi, ãe se hãi brÏ brÏ
ne omoÏi.«

»Potrpita, ali pa tudi sama kaj storita, da Franceta po-

mirita.«

»O, tisto pa ne! Ne jaz ne ona se nikoli tako ne po-

niÏava!«

BES

IZGNANI MENIHI

115

»Le jaz naj se, kajne?«
Pa res, dosti se je poniÏeval topoglavim tlaãanom in

samogoltnim gra‰ãakom. Hudo je z Gabrovci, ‰e huje s
Stiãani, prav sitno z gra‰ãaki, kadar se mu je z njimi
puliti za pravice tlaãanov . . . Gabrovci so samoglavi in
obãutljivi, Stiãani domi‰ljavi in opravljivi, vsi vkup pa
trdi in grdi, ãisto nekr‰ãanski in brez vsake umske vzgo-
je . . . Bogve, ali jih nova ‰ola kaj umedi in prenaredi
. . . ? Prizadevanje sti‰kega samostana sto in sto let,
kaÏe, je bilo kakor zaman. Ali se jih zato ni prijel noben
nauk, ker je tudi samostan bil grajska gosposka z dese-
tino in s tlako? In so se mu tlaãani vsa stoletja le hinav-
sko lizali in pritajevali, da bi veã milosti in dobrot uÏivali
. . . ? Oh, ãe je tako, je skoraj prav, da se samostan opu-
sti in svetu tu okoli drugi gospodar priskrbi . . .

Pa komaj se je zavedal teh praviãnih misli, Ïe ga je

zabolelo srce:

»Ubogi ljudje, kako boste brez dobrotnika in zavetni-

ka, ki ste ga bili dosihmal navajeni?«

Volneje je mislil o Stiãanih in Gabrovcih, o Poberetu

in Trlepu. Mladima dvema je treba pomagati, da se zbo-
gata in vzameta. Ali bo mogoãe? Trlep le molãi in bre-
zasto gleda izpod klobuka, njegovi fantje od togote pu-
hajo, Francè sam pa se skriva in ‰e zmerom kuha jezo
na NeÏo.

BES

IZGNANI MENIHI

116

XVII.

rancè se je res umikal, pa le, da bi skrival svojo ve-
liko stisko.

»Kaj poãenja NeÏa?« ga je ujedalo. »Zakaj po niko-

mur ne da glasu o sebi?« je vrtal pozabljiv‰i, da se ji tudi
sam ni veã bliÏal. »Pa ne, da bi si bil Nogra‰ki Ïe ugla-
dil pot do nje?« je kar jeãal od obupa in togote.

»Oãe,« se je naposled umeãil, »ali ne bi le stopili do

patra opata? Skrbi me, zakaj ni iz Stiãne nobenega gla-
su.«

»Trlepi ne brusijo radi tujega praga!« se je oãe uprl.

»Le potrpi, pater opat ve, kje je Mali Gaber. Ko spet pri-
de, se mu umikaj, ãe te tista opravljiva Poberela ‰e kaj
premika.«

A Francè ni mogel veã ãakati. Poiskal je MatevÏka in

ga stresnil za ramo.

»MatevÏek, dobro me poslu‰aj, kaj ti zabiãim zdajle,«

mu je velel, naj stopi v Stiãno in naj pozve, ali je Pobe-
retova NeÏa zdrava in kaj poãenja.

»I, kaj si nista veã v besedi?« se je MatevÏek delal.
»Kaj tebi mar? Pomni le, da ti podrobim vse ko‰ãice,

ãe zine‰ kje in oznani‰, da sem te poslal jaz.«

BES

IZGNANI MENIHI

117

»Ali sem baba, kali, da bi trobezljal?«
»Pojdi, dobro opravi povelek in kmalu se vrni. Ne bo

ti Ïal, prijatelja bova.«

MatevÏek je dobro vedel za zdraho med NeÏo in

Francetom in za srãne boleãine tudi Nogra‰kega Mar-
ka; opravljivi Stiãani so mu ondan vse to razodevali na
dolgo nit, dokler jih je poslu‰ati hotel.

»Ne do NeÏe, do Marka mi je stopiti,« se je MatevÏek

menil sam s seboj, ko je drobencal v Stiãno in vso pot
svedral zvite nakane, kako bo iz Marka pulil veliko
skrivnost. A ko je pri‰el v Stiãno, je ‰lo Ïe na poldne. Oãi
so mu obstale na Markovi domaãiji visoko nad samo-
stanom, v Ïelodcu mu je Ïe davnaj odzvonilo poldne.

»âemu bi se, prazen in slabiãen, kakr‰en sem, lomil v

tiste strme vice?« je modroval. »Mar sedem k samostan-
ski skledi, laÏe bom dihal.«

Potlej se je vrtinãil pod samostanom. Sit je bil, strma

pot ga ni veã mikala, le Ïeja ga je trla kakor kanjo pod
oblaki.

»Îalostna Mati boÏja sti‰ka, pomagaj, ãe kolikaj mo-

re‰!« je teÏko poÏiral sline. »Glej, Ïejen sem, sam sebi se
smilim. Z zaljubljenim ãlovekom se mi bo zdajle pekli-
ti, gladek jezik mi je potreben, v ustih pa se mi nèba pri-
jemlje suha, raskava krpa . . . In Francè, ki od bolne lju-
bezni medli in nori, mi vse ko‰ãice podrobi, ãe ga s pra-
vo novico krotiti ne bom znal.«

BES

IZGNANI MENIHI

118

Preudarjal je na vse plati, kam bi stopil, da bi si pri-

moãil suhi jezik.

»O ljubi rogati ‰krat,« se je ‰alil, da se jezil ne bi, »pri-

di kar ti, pa se ti podkriÏam, da me sme‰ ‰tirinajst dni
pred smrtjo za lase obesiti, ãe mi precej zdajle da‰ en
majhen pa en debel poÏirek prave pijaãice . . . «

Hudiãa ni bilo od nikoder. Ozrl se je po Tekavnici,

glej, se je bliÏala Krtuca in postajala; zvedela bi bila rada,
kam in po kaj hoãe MatevÏek.

»Kaj se ustavlja‰?« ji je MatevÏek poredno migal. »Le

pridi brÏ sem in daj, ãe je poslal tebe!«

»Ali se ti blede, zmenè zgubljeno?«
»Nikar no, mora sti‰ka, pravkar, glej, sem klical hu-

diãa, pri‰torklja‰ pa ti, Krtuca, ki se na Kumu pari‰ z
njim. Kar daj brÏ, pa je, res ne prebijem veã. Saj ti je na-
roãil, kajne?«

»O ti grdav‰, kaj res nori‰?«
»âe ne, pa se mi spravi s poti, da se bo hudiã sam upal

blizu! «

»O mili Jezus,« se je opravljivka oprezno umikala, »v

cerkev steãem, obseden je, ãe ponorel ni.«

»Jaz pa k patru opatu, da te poÏene ven in jo spet bla-

goslovi! âe taka opravljiva hudiãevka stopi v cerkev, jo
oneãedi, noben smrtni greh je ne more tako.«

Krtuca je zavre‰ãala in jo na ves splav ubrala proti

Gabrju.

BES

IZGNANI MENIHI

119

»Naravnost k Nogra‰ku se drevi,« je MatevÏek po-

redno gledal za njo. »Naj le, a meni je preveã od rok,« je
odmajal z glavo in legel v senco, da bi spoãit uganil pra-
vo. »Spanãek je bolj‰i ko Ïganãek. Ali ne bi bilo prav‰e,
ãe bi se lotil kar NeÏe? Kaj bi z Markom? Zaljubjen mo‰-
ki je norec, ves nezaupen in poln sumniãenj, prave je
zlepa ne izpuli‰ iz njega. Ali zaljubljena Ïenska bi bila
angel, ãe bi vsaj vãasih bila tudi mutasta; pa Ïenska ni
mutasta nobena, neumna in jeziãna je vsaka, pike ji no-
beni ni treba zdirati z jezika, vse ti izklopoãe, le s prave
plati se je loti . . . «

Tako je res ‰el k Poberetovim. Na sreão mu ni bilo tre-

ba iztikati za NeÏo; na vrtu je platno belila.

»Hoj, devica NeÏa, kaj bo za balo?«
»Za balo, ãe pride‰ pet na svatbo.«
»Pet in pit, kar vedeti mi daj, saj zrela si kakor hru‰ka

o mali ma‰i in dedca potrebna kakor gre‰na du‰a milo-
sti boÏje.«

»Kje pa si se spet nacedil, da takih ve‰?«
»Nikjer, lepotica, nikjer, Ïejen pa sem, da se mi tema

dela pred oãmi.«

»Ali bi ti jo brinovec pregnal?«
»Bi, bi! In potreben bi ga bil, tako me po vampu ãrvi-

ãi.«

Dala se ji je sreãna misel, da bi zgovornega dobro-

voljãka nekoliko izpeljevala o Trlepovem Francetu.

BES

IZGNANI MENIHI

120

»Odkod pa te je prineslo?« ga je nedolÏno vpra‰ala in

povabila v hi‰o.

»Po Temeni‰ki dolini sem se kisal,« je rekel in brÏ

kavsnil debel poÏirek hude pijaãe, »pa sem dejal, med
ljudi moram, ‰e zgre‰ili bi me sicer. Tako ti kolovratim
Ïe nekaj dni in gledam ãudne stvari.«

»Kake neki?« je poprijemala.
»Pri Jeraju v Velikem Gabru ti imajo polno hi‰o lepih,

zdravih deklet, pridnih in moãnih pa Ïe tako, ‰e gra‰ãin-
sko naloÏen senen voz bi speljali sami dve, ãe bi ju za-
pregel vanj.«

»BeÏi, beÏi!«
»Spet drugod imajo fantov za ves pod. Hoj, ãe dekleta

in fantje skoãijo vkup, bo svatb, da bom od samega pre-
pevanja ves hripav od pusta do pusta.«

»Kje pa imajo fantov toliko?«
»Pri Repniku na Cesti Ïe in pri Pribilu tudi.«
»Kaj mi mar, saj jih ne poznam,« je otoÏno premolk-

nila.

»Trlepove pa pozna‰, kajne? Tudi tam jih je za ves

pòd, saj ve‰.«

»Aha. Kako pa kaj na Trlepovini?«
»Za mlaãev se pripravljajo, dosti strni so naÏeli.«
»Tudi kje drugje je tako,« mu je nejevoljno pretrgala

besede.

»Pa tisto Franco so omoÏili.«

BES

IZGNANI MENIHI

121

»OmoÏili? Res?«
»Kaj je ne bi? Pridna je, v‰eãna je, lepo doto ji je Trlep

dal, njeno punãko pa k sebi vzel.«

NeÏa je rdela in molãala.
»Ali ti ni Francè ‰e niã povedal?« je MatevÏek zvito

primikal.

»Niã,« se ji je glas krhal. »Kaj pa zdaj delajo?«
»Velika dela so po veãjem Ïe postorili; tudi ajdo so Ïe

vsejali in repo. Zdaj se s punãko igrajo, ãisto jo bodo raz-
vadili, tako radi jo imajo. Le Francè se nekaj drÏi, kakor
bi ga pasli s samim presnim zeljem in napajali s tolkov-
cem iz nezrelih lesnik.«

»Kaj je bolan, ka-li?« se je ustra‰ila.
»Zdrav ko hren. Pa saj ti sam lahko pove. âemu spra-

‰uje‰ mene?«

»Ne pove, MatevÏek, niã ne pove,« je zagnala glasan

jok.

»O ti netrlep ti!« se je dejal. »Ali sta se kaj bola?«
Ni odgovorila, prevelika ihta ji je vzela sapo. Mate-

vÏek jo je kar omrl gledal.

»E, mladi ljudje, ki se imajo radi, so neumni kakor

bèt,« je modroval. »Danes rijejo drug v drugega, da ni za
nikamor, jutri so si Ïe sovraÏ in se kujajo za prazen niã.
BeÏi, beÏi, prismojena sta tudi vidva oba. âemu neki se
bodeta Ïe zdaj? Saj se bosta zadosti, ko se ukleneta v

BES

IZGNANI MENIHI

122

zakonski jarem. — Ali si mu vsaj ti Ïe dala dobro bese-
do?«

NeÏa je molãala in ‰e glasneje jokala.
»Le stoj, burovÏ netrlepni!« se je na videz jezil. »Ta-

kih mu nadrobim, da me bo pomnil ‰e tri dni po vsta-
jenju mesa!«

»Jejhata,« se je bala, »ne sme‰, MatevÏek, nobene mu

ne reci, preveã bi zameril.«

»No, pa mu jih to nedeljo v Malem Gabru povedi ti

sama. Saj ve‰, pater opat blagoslovi novi oltar v maloga-
brovski cerkvi. Ljudi privre z vseh strani, pridi tudi ti in
pritisni Franceta.«

NeÏa je pokimala in si s predpasnikom obrisala oãi.
MatevÏek je drugiã kljunil brinovãek in v mislih za-

klel, da je sti‰ka baba trapasta vsaka. Gre‰i, grdo razÏa-
li tebe in tvoj rod, potlej pa ‰e hoãe, da bi pokleknil
prednjo.

»Ne pridem!« je naposled rekla in se spet zjokala.
Da bi ju ute‰il, ji je zaãel praviti, kako je spodrecaval

sti‰ko moro Krtuco.

»MatevÏek, ná, pij, dobro delo si storil!« se je smeh-

ljala skozi solze.

Ni se upal veã piti. »Francetu bo treba zdraviti bolno

ljubezen, bistro glavo moram imeti in gladek jezik,« si je
mislil in poãasi ‰el.

BES

IZGNANI MENIHI

123

XVIII.

isto nedeljo je v Malem Gabru res bil velik praznik,
zijal se je vse ãrno nabralo iz sti‰ke gospo‰ãine in

od drugod.

Cerkvica svetega Mihaela, vsa ozalj‰ana in pobeljena,

je kakor nova gledala po malogabrovskem polju. Okoli
nje so na tratini pekli kozliãke in pra‰iãke, pod velikim
‰otorom iz bukovih in gabrovih vej je umen Primskov-
ãan pripravil sod domaãega vina, da bi ga po ma‰i toãil;
pred ma‰o sta ga smela poskusiti samo Vrbiãev gospod
in MatevÏek, ker je Primskovãan paã videl, da se meni-
ta s Francetom, sinom imenitnega Trlepa.

»MatevÏek, pij, kolikor drÏi‰, samo NeÏo mi spazi in

me hitro pokliãi, ko pride,« je Francè skrivaj naroãil Ïej-
nemu pevãku, sam pa se je umaknil, sicer bi NeÏa misli-
la, da jo je ãakal.

Trlepi so Ïe vse jutro imeli dosti skakanja za spodo-

ben sprejem sti‰kega opata.

»Ali vidite Trlepa, kako pokoncu hodi?« se je sti‰ki

jezik strupeno spotikal.

»Ko bi se skrivati moral, ãe bi se sramovati ‰e znal!«

BES

IZGNANI MENIHI

124

»Kaj ‰e! Saj je kar v hi‰o vzel tisto seme svojega gre-

ha!«

»Pa tistile njegovi burovÏi tudi niso kaj prida, punãko

kar oãitno prena‰ajo in si jo pulijo iz rok v roke!«

A drugi, ki niso bili Stiãani, so vedeli drugaãe.
»Niã ne pomaga, Trlepi so danes spet prav imenitni,«

so si kimali.

»O, Trlep je tiã, pa je.«
»Lahko se napihuje, na njegovem svetu stoji cerkvica,

njegov rod jo je sezidal pred veã sto leti.«

»In opata samega in kdor ‰e bo z njim, dobi po ma‰i

za mizo.«

»Le kako se na‰ pater opat more tako poniÏati?« je

zavidljivo usekal sti‰ki jezik.

»Ker je svet moÏ,« je starec s Témenice pribelil. »Saj

je tudi Jezus sam kruh lomil z malopridnim cestninar-
jem.«

»Je, je, da bi ga spreobrnil; pater opat pa Trlepa nikoli

ne bo.«

»Kaj pa je Trlep storil takega?« se je vtaknil MatevÏek,

ki je med Stiãani zaman iskal NeÏo in ujel, kar so govo-
rili.

»Kdo vpra‰a kaj tebe, zmene spoloversko?« so zavreli.

»S poti se spravi!«

»Îe res, pijancu in sti‰kemu opravljivcu se ogni tudi

s senenim vozom!« je MatevÏek pikal. »Umaknem se

BES

IZGNANI MENIHI

125

tudi jaz, samo vedel bi ‰e rad, ali naj stopim po Trlepa,
da mu v oãi poveste, kar tako lepo veste.«

Stiãani so onemeli, a sproÏili bi nemara bili ‰e kaj, pa

so ljudje zagnali glas: »Gredo, gredo, Ïe gredo!«

Iz hoste pred vasjo je po cesti zdrdrala opatova koãi-

ja in se, ‰e preden so se umirili in razmaknili, ustavila
pred Trlepovo hi‰o. Iz nje so stopili opat, dva patra in
‰entvi‰ki Ïupnik Ignacij Sebastijan Kralj.

Trlep in sinovi so jih spo‰tljivo pozdravili in jim pri-

pravili posodo, da bi si umili roke, preden bi se name-
nili v cerkev.

»Kako je, oãe Trlep?« je opat vpra‰al.
»Lep dan za vso sosesko, pater opat.«
»Ne mislim tega — kako je tebi, vpra‰am.«
»Dan bo prav lep tudi zame, ãe po ma‰i z gospodi ne

odklonite nekoliko zajtrka v moji hi‰i. Za mizo potlej Ïe
najdeva ‰e katero besedo.«

Opat je vabilo sprejel in se z gospodi napotil v cerkvi-

co, a spotoma mu je v misli na obred in ma‰o vendarie
uhajalo obãudovanje: »Trlep je res Trlep! Kako ti spret-
no postavlja besedo in kako mo‰ko in gosposko vabi v
goste!«

Po ma‰i je z gospodi res sedel med Trlepi.
V veÏi je veãala punãka, silila je v hi‰o, Anãka jo je

nerada prinesla noter.

BES

IZGNANI MENIHI

126

Otroãiãek je stegoval roãice po Trlepu in njegovih

fantih, opat se je oziral proã, obraz mu je bil teman.

Trlep je opazil in je hudo zameril. »Kaj mu je storil

otrok, da ga ‰e pogledati noãe?« ga je grizlo. Mignil je,
Anãka ga je nesla spet ven.

Ali opat je misli in besede Ïe obraãal drugam in je na-

ravnost vpra‰al Trlepa:

»Kdaj prideta s Francetom snubit k Poberetu?«
»Kaj se mudi?«
»Mudi. Nogra‰ki bi vaju utegnil prehiteti.«
Francè je zinil, a rekel ni niã, le zardel je in prebledel.
»âe je tako, pa naj!« je Trlep godrnjavsnil. »Trlepi se

za nikomur ne meãejo.«

»No, no, kaj si voda, da precej plane‰? Saj sem rekel

le kar tako.«

»Îe prav, ali Tone je starej‰i, za njim bi se Ïenil Fran-

cè,« ga je Trlep spretno spomnil.

»Da. Ondan sem govoril s Soteãanom,« ga je opat

precej razumel, »pa ne da do sebe. Zaradi pisanja, ki ga
Slabè neki spet hoãe poslati cesarju, kar besni. Cesarski
novi postavi, pravi, se ne ukloni, dav‰ãino, tlako in de-
setino hoãe ‰e po starem in Toneta ne mara na Slabe-
tovo domaãijo.«

Tone je vzdihnil in pobesil glavo.

BES

IZGNANI MENIHI

127

»Videli bomo,« je Trlep trdo rekel, »kdo ima dalj‰o

roko: on ali cesar! âe se bo krajin‰ki gospod ‰e kaj dos-
ti rebril, utegne res ‰e kako pisanje sfrleti do cesarja.«

Opat je molãal; ãez ãas je rekel:
»Zgrda se taka stvar ne uravna rada. Bolje bi bilo po-

trpeti ‰e kak ãas, a medtem Franceta kam priÏeniti, ãe se
je NeÏi res Ïe ãisto skujal.«

»S Francetom sva Ïe bila v Stiãni, Pobereta ‰e ni bilo

v Mali Gaber. Najprej je treba zgladiti zdraho, ki je ni-
smo zakurili mi.«

»Hm, trmoglavec je on, svojeglavka je ona. Sicer pa

vendar mora snubiti Ïenin, ne pa nevesta.«

»Zakaj ne meãite tudi nje, pater opat?«
»Kaj ve‰, da je ne? Pa tudi sama se hudo pokori za ti-

sto Ïlobudravost.«

»Brez muke ni moke,« je razumel Ïupnik, »brez snu-

bitve ni Ïenitve.«

»Zdraho, kakor je nerodna, je vendarle treba ugladi-

ti,« je Trlep gnal svojo.

âez dolgo je opat vendar sprevidel, da se moÏ ne bo

krivil in da se tudi Francè lepo mehãa, le oãitno poniÏati
se ‰e noãeta.

BES

IZGNANI MENIHI

128

XIX.

koli cerkve je postalo Ïivo. Tudi godci so pri‰li od
nekod, le zagosti se niso upali, dokler gospodje ne

umaknejo petá.

Gospodje so se odpeljali. Trlep je obstal med sinovi in

se zamislil. Prebito ga je grelo, kar mu je opat povedal o
Soteãanu. Misli je predeval sem, tja, take pa, da bi dejal,
tale je prava, si le ni mogel ukresati.

»Tone,« se je naposled odloãil, »pokliãi Vrbiãevega

gospoda, pokliãi, morda jo ugane on, kaj bi bilo Slabe-
tu storiti zdaj.«

»Hm, do okroÏnega glavarja v Novem mestu naj sto-

pi, pa bo,« je Vrbiãev gospod svetoval. »Soteãan se upira
cesarskim postavam, a glavarju je skrbeti, da se natanã-
no izpolnjuje vse cesarske postave.«

»Tako menite, da bi glavar privil Soteãana?«
»Bi, posebno, ãe se Slabè ne bo krãil za nekaj goldi-

narjev.«

Po kratkem posvetu so poklicali MatevÏka in mu ve-

leli, naj se urno napase in ne preveã napije.

BES

IZGNANI MENIHI

129

»Do Slabeta jo ustrizi brez zamude,« mu je Trlep pot-

lej zabiãeval, »prej ko prej naj pride v Mali Gaber, mu
reci, veliko novico da mu moram povedati.«

MatevÏku je dosti bilo do slavja, ki se je razÏivelo oko-

li cerkvice, ko so gospodje od‰li. KriÏ boÏji, pil ni skoraj
‰e niã, s tistim pol bokalom si je v Ïelodcu zamoãil ko-
maj dno, zdajle bi teklo vanj kakor po Ïlebu — ná, pa te
poÏeno na pusto samo‰no pot.

»âe pravite, Ïe skoãim,« je mencal, »a Vrbiãev gospod

bi to stvar opravil bolje in hitreje.«

»Meni je Soteãan gorak za pisanje, ki smo ga napra-

vili, da bi ga poslali do cesarja,« je Vrbiãev gospod zma-
jeval. »Soteãanovi biriãi bi me utegnili spraviti pod de-
vet kljuãavnic, preden bi pri‰el do Slabeta.«

»Da,« je Trlep razumel, »ni drugaãe: ti, MatevÏek,

mora‰ tja.«

Tako se je MatevÏek po bliÏnjicah napotil v Suho kra-

jino.

»Poloni reci . . . « je Tone skoãil za njim, »aha . . .

tako ji reci . . . da se je zmerom spominjam . . . «

»âe le ne pozabim,« je nejevoljni moÏiãek kimal kar

dalje gredoã.

Ko je pri‰el do Krajin‰kih Sel, se mu ni veã mudilo:

poãival je pri znancih in si primakal suhi jezik, a malo
pred mrakom je Ïe bil pri Slabetu.

Slabè ga je molãe poslu‰al.

BES

IZGNANI MENIHI

130

»Kaj je Trlep bil dobre volje, ko ti je velel semkaj?« je

naposled vpra‰al, da bi sprevidel, ali bo novica dobra ali
slaba.

»Kake volje je bil, ne vem, a drÏal se je, kakor bi bil

glistav; pa tak je zmerom, ãe ni tudi zagoveden in siten.«

»Hm. Kar precej ne pojdem,« je Slabè poniglavo re-

kel. »Krava zdaj zdaj stori, ne morem zdoma.«

»Ve‰, zdi se mi, da bi ti rad povedal nekaj o tvoji Ïe-

nitvi.«

»âeprav, krave ne morem pustiti táke, ‰e obnjo bi

bil.«

»Pa poãakajva, saj menda res ne gori s tisto novico.«
»Ne, jutri se vrni ti sam in povej, da pridem precej,«

je odloãil in stopil v hlev, da bi videl, ali se krava Ïe pri-
pravlja.

»Tudi zate imam novico,« se je MatevÏek zdaj dobri-

kal Poloni, ki mu je stregla z jedjo in pijaão. »Ker si tako
dobrih rok, ti jo povem ‰e kar gorko,« je blebetal in la-
gal, kako je Tone mendral za njim in mu naroãal pozd-
ravov sto in sto.

»Nekaj je res, nekaj se laÏe‰,« je rdela vsa vesela.
»O, prav do semkaj bi bil primendral, ãe je jaz ne bi

bil ucvrl kar na ves splav, da bi ti jih prinesel ‰e lepo
mokre in gorke.«

Polona se je od sreãe tiho smejala.

BES

IZGNANI MENIHI

131

Krava do drugega dne ‰e ni strila, Slabeta je bolj in

bolj skrbelo.

»O, da se prej nisem spomnil!« je MatevÏek poskoãil

in si segel v Ïep. »Ná tole podobico, blagoslovljena je
nala‰ã za Ïivinãad, v Ïrelo jo porini kravi, da jo poÏre, pa
bo kmalu in vse sreãno.«

»Kaj jo res ima‰?« se je Slabè obveselil. »Saj sem takih

podobic sam imel veã, pa sem jih razdal sosedom.«

MatevÏek je videl, da se mu bo samemu vraãati v Mali

Gaber.

»·koda,« mu je tiho hodilo na smeh, »‰e takih podo-

bic bi potreboval, da bi z njimi modril zaljubljene ljudi.«

Pa res. Mladost je norost, raj‰i skaãe ãez vodo kakor

hodi ãez most. Kaj tak ãlovek hoãe, nikoli ne ve‰. Ali se
dela, da mu je veã do krave ko do babe, ali pa oãitno
brenãi in nori — kakor Francè in NeÏa . . .

»Kako se neki ‰e razmota vse to?« je premi‰ljeval, ko

ga je Polona poklicala k juÏini.

BES

IZGNANI MENIHI

132

XX.

isto lepo nedeljo je Francè bil kaj slabe volje. Uje-

dalo ga je, ker med Stiãani, ki so bili pri‰li v Mali

Gaber, prav NeÏe ni bilo . . . O, danes bi se bil umeãil,
samo pogledala naj bi ga bila . . . Zakaj ni pri‰la? Prav
gotovo: Nogra‰ki se slini okoli nje . . . ‰e pretenta jo, ãe
je Ïe ni!

»Vedeti hoãem, kaj je!« ga je huda misel dregala prav

do srca. »Samo vedeti, pa naj je, kar je!«

Rad bi bil spet MatevÏka poslal na preÏo, pa ga bilo

ni. Tako se je odloãil, da stopi sam.

»Vedeti hoãem,« ga je ãezdalje huje grelo. Le oãetu ‰e

mora povedati, kam ga Ïene zbegano srce.

A Trlep je malo prej s Tonetom in Janezom godrnja-

je ‰el na tratino pred cerkvijo. Slavje, ki se je tu paslo,
mu ni bilo veã v‰eã. Nekaj ãasa je moÏ mirno gledal in
bolj od strani poslu‰al prevesele ljudi, naposled pa je
stopil mednje in se ujezil na glas:

»Stojte, ljudje boÏji, dosti, preveã je Ïe tega hrupa —

pred cerkvijo ste!«

»E, pusti jim veselje, cerkvice ti ne zapijo in ne po-

Ïro!« se je upiral jeziãen ·entvidec.

BES

IZGNANI MENIHI

133

»Aha; ãlovek tako le malokdaj uÏije tren veselja,« je

pritegoval veseljak. »Saj so menihi Ïe mrknili in za va-
ruha kr‰ãanskih ãednosti gotovo niso postavili tebe!«

Vinjeni veseljaki so se poredno smejali. Tudi Trlepo-

vi sinovi so ãutili, kam te besede merijo, in so od togo-
te puhali.

»·e katero tako mi zini, pa ti raztolãem smrãek!« je

Francè planil, bratje pa za njim.

»Mir! Nobenih nerodnosti!« jih je oãe zadirãno usta-

vil. »A vi,« se je obrnil v ljudi, »si vendar dajte dopove-
dati, da ste na mojem svetu, ãe vam posveãena cerkev Ïe
niã ni.«

Sinovi so pokorno odstopili. Vse je umolknilo.
»Trlep je povedal pravo,« se je oglasil Témeniãan. »Tu

res ni krãme ne svatbe, godete in ple‰ete pa. Za vso so-
sesko bi bila sramota, ãe bi ‰e dlje vreli s pitjem in vpit-
jem.«

Trlep je molãal in grdo gledal, upirati se mu nihãe ni

veã upal. Gruãa za gruão se je trgala iz onemele mnoÏi-
ce, pred cerkvijo kmalu ni bilo nikogar veã.

»Ali niste bili nekoliko pretrdi?» je Janezu bilo Ïal

veselih ljudi.

»Sicer bi pater opat pestil mene,« je Trlep odmajeval,

»in opravljivci vse gospo‰ãine bi jezik brusili ob nas.«

»V Stiãno bi skoãil,« je Francè zdaj povedal. »Kaj pra-

vite?«

BES

IZGNANI MENIHI

134

Trlep je molãe pokimal. V‰eã mu je bilo, da se sin

meãi. Prigovarjati mu ni veã hotel. »Sam naj si trebi ste-
ze,« si je mislil in ‰e enkrat pokimal.

Francetu so se misli tja do ·entvida kodrãale v ãudni

zmesi. Ljubezen se je bóla s trlepovsko obãutljivostjo in
z vroão ljubosumnostjo.

»Niã ji ni do mene,« si je vrtal po veliki srãni rani;

»niã, sicer bi bila pri‰la.«

Sredi ·entvida je postal in togotno s peto udaril ob tla.
»âemu bi ‰e rinil za njo, ãe ji do mene niã ni?«
Tako je stal in ni vedel, kaj bi. Nazaj ni smel, oãe bi bili

hudi; naprej ni hotel, poniÏanja se je bal, ‰e bolj pa res-
nice, da ga je NeÏa pozabila in se v Nogra‰kega zamak-
nila.

* * *

Iz velike krãme je grmel tru‰ã glasnega govorjenja.

Stiãani so se, gredoã iz Malega Gabra, tu ustavili, da

bi si z vinom du‰o privezali in da bi se po stari navadi
nekoliko ponorãevali s hudimi ·entvidci; pa ti sami so
imeli zadosti oster jezik in so se meni‰kim bajtarjem
kaãjepiãno odrezovali.

»Menihi se nemara le pobero iz Stiãne,« so se Stiãa-

ni potlej menili. »Z ljudmi so bolj in bolj prijazni, kakor
da jim poje Ïe za slovo.«

BES

IZGNANI MENIHI

135

»Da, ‰e pater opat se je zbogal s Trlepom, ãeprav je

dosihmal vanj ‰cuval patra Pavla, ki bi najraj‰i vse za
lase zvlekel v nebesa.«

»Hoj, unesel se je opatek, unesel, sicer ne bi bil Trle-

povi cerkvi podaril novega oltarja.«

»Kajpa, sprevidel je, da ne uÏene zagovednega Trle-

pa, in se je lepo vdal.«

»O Trlep je res kavelj. Saj ste ga videli, kako mo‰ko se

je ves ãas drÏal in da so se mu vnanji ljudje skoraj kar
odkrivali.«

»·e tehle gosposkih ·entvidcev se nihãe ne bi znal

tako postaviti.«

»E, kaj ·entvidci! Sama prevzetija jih je, nerodni pa so

kakor tnalo v drvarnici.«

»A Trlep ti je hlaãal z gospodi in se menil s samim pa-

trom opatom, kakor bi jim bil enak ali kakor bi bil gra-
‰ãak Malega in Velikega Gabra.«

»Ti, ãe jih le ni navrtal za kako njivo, da bi mu jo za-

pisali, preden pojdejo? Premogoãno se je drÏal, ko so
sedali v koãijo, preden so se odpeljali.«

»Trlep je res zvit in ubrisane glave, po meni‰ki zem-

lji pa le ne bo ‰aril — sti‰ka zemlja gre Stiãanom!«

Napomenek o zemlji jih je ugreval bolj in bolj. Vsi hri-

pavi so vpili in se du‰ali, da je bilo Ïe kar grdo.

»Pa kar kmalu bo treba po‰egetati menihe,« se je drl

moãan in prav glasan Stiãan, »tako po‰egetati, da pove-

BES

IZGNANI MENIHI

136

do, kaj mislijo, sicer jo res razdajo, preden jim Stiãna da
slovo!«

»Na merek mora‰ vzeti tudi ·entvidce. Zemlje so laã-

ni, oãi, le poglejte, se jim Ïe kar svetijo kakor staremu
volku, ki preÏi na jagnjiãka.«

»Saj res. Kar takle ·entvidec zagrabi, ti drÏi kakor

Trlep in ne izpusti nikoli veã.«

»E, kar molãite, sti‰ki ‰torovci,« so jih ·entvidci devali

v niã; »ãe menihov ne bi bilo, ‰e jesti ne bi imeli kaj!«

»In bi hodili prosit k vam, kajne?«
»Komaj, saj ne bi niã dobili,« je ‰e drug Stiãan pikal;

»·entvidci sami niso nikoli siti, ãeprav hodijo pokoncu
kakor bos cigan po Zagrebu.«

»In noben Stiãan ‰e ni beraãil po ·entvidu.«
»Ni, ker zmerom na porti stoji,« so se ·entvidci sme-

jali. »Ko menihov ne bo veã, bo pa beraãil po ·entvidu
in povsod drugod.«

»Na porti stoji? Saj ne more do nje, toliko ‰entvi‰kih

malharjev se gnete pred njo.«

»Nikar no,« so se ·entvidci branili, »porta je ãisto

va‰a. Ni ga dneva, da ne bi lizali meni‰kih skled in da ne
bi ti‰ãali za menihi in ljudi opravljali.«

Stiãanom je za trenutek vzelo sapo, a ·entvidec je Ïe

v‰ãenil:

BES

IZGNANI MENIHI

137

»Pa res. Saj ste se, pravijo, ono leto lotili ‰e opata

samega in ga obrekli tako grdo, da vas je kar cesarica
morala udariti po opravljivem smrãku.«

»In vendar je vsakemu Stiãanu jezik ‰e zmerom tako

dolg, da se ga za cel vatel vleãe za njim.«

»Le koga boste objedali, ko menihov veã ne bo?«
»Nihãe ne ve, ali res pojdejo proã,« so se Stiãani sla-

bo branili.

»Pojdejo,« so jih ·entvidci dalje pestili, »siti so va‰ega

podrepni‰tva in opravljanja. Samo vemo ne, kam se
obrnejo.«

»V ·entvid — kam pa?«
»Prej so bili tu ko v Stiãni.«
»Bili, bili; pa so vas imeli kmalu zadosti, tako ste

samogoltni in skopariti.«

»O, ko pojdejo, bodo lahko nosili, kar ste jim zvlekli

s svojih pustih lazov.«

»·entvidci jim prav gotovo ne boste dokladali!« je

pikal Poberè, ki je med vsemi bil najbolj Ïlobudrav. »Kar
je iz ·entvida, ni dosti prida.«

»Zeta bi pa le rad iz na‰ih krajev, kajne, Poberè?«
Pobereta je hudo poparilo, nobene prave ni precej

vedel ziniti.

»O, vemo, da bi ga rad, pa ga ne dobi‰. Kdo neki bi se

Ïenil s sti‰kimi svetopetkami, ki so najbolj priskutne in
opravljive babe na svetu?«

BES

IZGNANI MENIHI

138

»âe so res svetopetke, naj le bodo,« je Poberè spet

vpil; »zato pa med njimi ni malopridnic, kakr‰ne so
·entvidke.«

»Kaj ve‰ slabega o na‰ih Ïenskah?« so ·entvidci po-

skoãili. »Kar brÏ razodeni, podrepnik meni‰ki, sicer jo
dobi‰ po opravljivem sti‰kem gobcu!«

Poberè je zaãutil, da je zinil preveã. V zadregi se je

ozrl po Stiãanih, pa ti so molãali in oãi umikali.

»·entvi‰ka dekleta so lahko lepe: ãe sonce posije, v

senco zbeÏe,« je pameten ·entvidec zapel, da bi ugladil
sitno zdraho.

A Poberè bi bil nemara res katero pobral, pa so se vra-

ta odprla prav na ‰iroko, ãez prag je poãasi stopil Trle-
pov Francè in se ozrl po vseh obenem.

»Precej sem vedel, da bo Trlep,« je Stiãan glasno piãil;

»samo Trlepi odpirajo tako mogoãno.«

»Zato pa so Trlepi!« ga je ·entvidec zavrnil.
»Kaj pa boste vi! Za vrata imate leso in jo kar odsla-

njate. Prava vrata vidite samo, kadar na porti beraãite,«
je ‰e drug ·entvidec pomagal.

»Francè, sem pojdi — na pij!« so ga ·entvidci vabili.
A Francè je ‰e zmerom mirno stal in se po sili smeh-

ljal.

»O Francè, kaj si res ti?« je Poberè poskoãil za mizo.

»Kako sem vesel, da te vidim! — Na, pij no in vesel bodi
med nami.«

BES

IZGNANI MENIHI

139

»Precej, precej,« mu je ta pokimal in sèl med ·entvid-

ce, da zamere ne bi bilo, ker so ga prvi povabili.

»Dobro, zdravje, Francè — pij!« so mu napivali.
»I, kaj pa te je prineslo semkaj danes, ko imate v Ma-

lem Gabru tak praznik?«

»O, Mali Gaber ni kar tako,« je kimal ·entvidec. »Za

Trlepa in njegovo cerkev ve pol deÏele.«

»Tudi Stiãna se spogleduje z Gabrovci,« je Témeniãan

pritegoval. »Pater opat rad zdrsne mednje in tistile Po-
berè kar na debelo poÏira, kadar se mu sanja o njih.«

Francè je v zadregi drugam redal besede in se po stra-

ni oziral v Stiãane.

A ti so se Ïe menili o vremenu in letini, le Poberè ga

je ves ãas prijazno drÏal z oãmi.

Francè je vesel opazil ljubeãe poglede.
»Nemara bi govoril rad z menoj?« si je mislil. »Ne

zamerite, saj se precej vrnem,« je pokimal ·entvidcem,
vstal in sedel k Poberetu.

»O Francè!« ga je ta udaril po rami in mu natoãil vina.

»Kako je kaj, kako? Dolgo se Ïe nisva videla.«

»Pa bi bili danes pri‰li v Mali Gaber.«
»Predaleã je za moje noge, vidi‰.«
»Tudi NeÏe menda in bilo?«
»NeÏe? Saj ne more zdoma, gospodinjiti mora, ve‰.

Rada bi bila pri‰la oba, kar pozakleniti in iti pa le nisva

BES

IZGNANI MENIHI

140

mogla. Dom varovati, Ïivino opravljati in pra‰iãe hraniti
vendar mora kdo, kajne?«

Francè je sprevidel, da je tako. Srce se mu je mirilo,

misli, lepe in Ïe ãisto spravljive, so se mu smehljale na
obrazu.

»Kaj in tako, ka-li, da se smehlja‰?« je Pobereta gre-

lo.

»Seveda je, pa vendar je ‰koda, da na‰ega slavja nista

videla tudi vidva. Zglasita se kaj posihmal. Cerkev je
kakor nova.«

»Saj pravim, noge me slabo nosijo. ·e do tod se ne bi

bil spustil, ãe mi ne bi bilo kupiti nekaj jermenãkov za
gloÏe — cepé je treba pripraviti, mlaãev se bliÏa.«

»E, kaj, trdni ste ‰e, hvala Bogu.«
»Trden? Bil. Zdaj pa me Ïe skrbi tale kratka pot, kako

jo bom zmagoval od tod. Spremi me malo, spremi, da se
kaj pomeniva, saj se Ïe lep ãas nisva niã.«

Francè ni mogel odreãi; ‰e vesel je bil, da pride iz pre-

pirljive krãme in morda kaj zve o NeÏi.

»Francè,« so se ·entvidci posmehovali za njima,

»pazi, Stiãan je!«

»In zeta si i‰ãe, glej, da ne premoti tebe.«
»Ne daj se, saj jo pozna‰, tisto NeÏo neÏasto.«
Franceta je grabilo, ker so se spotikali ob NeÏo. Za-

rohnel bi bil, pa se je bal, da ne bi sproÏil ‰e huj‰ih bo-
dic.

BES

IZGNANI MENIHI

141

Tudi Poberetu je bilo ãez glavo, pa vendar je bil vesel,

da se je izmuznil ·entvidcem in da zdajle lahko pretip-
lje Franceta.

»Ne dela‰ prav, Francè, da ve‰,« se je spotoma ozrl v

fanta.

»Kaj sem storil takega?« ga je ta brezasto pogledal.
»Kaj? Najprej mi obletuje‰ hãer in ji blodi‰ pamet,

potlej se kuja‰ in jo spravlja‰ v jezike. Zakaj?«

»Saj veste,« je po dolgem molku rekel skoraj trdo.
»Prav in lepo, da ima‰ oãeta tako rad, prav pa ni, da

‰e kuha‰ jezo in da ne da‰ do sebe.«

»Kako ne dam?«
»·e pater opat te ni umeãil, umika‰ se, ni te veã blizu.

In niã ne misli‰, da mi tako edinega otroka spravlja‰ ob
dobro ime.«

Francè je potrt molãal in teÏko dihal.
»Kaj meni‰, da je NeÏa brez srca?« je Poberè poprije-

mal. »Saj ti ‰e povedati ne morem, kako je revi hudo.«

»Eno samo lepo besedo naj bi mi bila privo‰ãila in

umaknila tisto, no, kar je taãas zinila, pa bi bilo dobro.
Pa je ni in nobene stopinje ni storila, da bi jo.«

»Kaj naj bi tekala za teboj?«
»Saj tudi vi danes ‰e na slavje niste hoteli priti, da

vam ne bi bilo treba obiskati na‰e uÏaljene hi‰e!«

»UÏalil je nisem jaz; tudi NeÏa prav za prav ne. Samo

tebi je po neumnem rekla, kar so ji natrobezljale oprav-

BES

IZGNANI MENIHI

142

ljive sti‰ke babe. In ãe ti ne bi bil taka vihra, bi bil lah-
ko sam sprevidel, da je tako.«

Francè je v zadregi molãal.
»Nemara misli‰, da na‰i hi‰i ni niã do ãasti in dobre-

ga imena?«

»Nikoli in nikjer nisem rekel Ïal besede zoper vas.«
»Verjamem, nisi, svet se pa le posmehuje NeÏi in me-

ni — anti sli‰al si otodile. Nak, ne dela‰ prav, Francè, ne
dela‰, pa je.«

»Oãe, ãe sem storil res kaj napaãnega, precej rad po-

pravim; storita to tudi NeÏa in vi.«

»NeÏa in jaz veva, da morava tvojemu oãetu reãi do-

bro besedo, in jo tudi bova, ko pridemo vkup.«

»Zaradi nje oãe ne bodo brusili va‰ega praga.«
»Torej: NeÏa in jaz naj se brÏ ko brÏ praÏnje obleãe-

va in na ves splav priteãeva snubit?« se je Poberè po-
smehnil. »Kdaj Ïe smeva priti, ljubi Ïenin?«

Francetu je bilo sitno. Ni vedel, kaj bi odvrnil; le to je

ãutil, da mu moÏ po pravici drobi toliko hudih. Trmo-
glavo je molãal in gredoã smukal mladovje iz grmiãja, ki
se je pobe‰alo na pot.

»Pa ‰e to ti povem, Francè,« je Poberè postal in ga

moÏato pogledal: »Nikar ne misli, da ti NeÏo ponujam.
Moja domaãija, saj ve‰, ni bogve kaj, priÏenil bi se ven-
dar marsikdo rad, najraj‰i morda pa Nogra‰ki — .«

BES

IZGNANI MENIHI

143

Franceta je speklo, kar ustavil se je in togotno puhnil

skozi nosnice.

»Ali jo je Ïe snubil pri vas?« je hropel.
»Otrok mi trpi prehude muke in mene, oãeta, srce

boli, ko to gledam,« se je Poberè umikal. »âe se misli‰ ‰e
kujati, le se, samo povedati mora‰.«

»Ker moram, pa povem,« je Francè skoraj zavpil:

»Oãe, samo zvem naj, da NeÏo zvajate s kom drugim,
pa pridem z brati in s sto Gabrovci in vam Poberevino
in vso Stiãno raztolãem v sonãni prah!«

»âe si kaj moÏa, zdaj pojdi z menoj!« se je Poberè ko-

maj vidno smehljal.

»Ne morem, zdajle ne morem.«
Francè je res ãutil, da ne bi mogel stopiti pred NeÏo,

previsoka je ‰e bila pregraja med njo in njim.

»Kakor ve‰ in zna‰,« je moÏ odrezano rekel in se ozrl

kvi‰ku. Sonce se je Ïe moãno nagibalo, a ‰krjanãek je z
neba ‰e srebrno zvonil, v hosti so mu pritrkovali ‰ãin-
kovci in strnadi.

Francè spet ni vedel, kaj bi rekel. Nak, zdajle res ne bi

mogel v Stiãno, pot mu je bila zaman. ·el je ‰e za luãaj
daleã, pa se je pod Gradi‰ãem poslovil in obrnil proti
domu.

»Pa si hitro opravil,« se mu je oãe doma zaãudil.
»Saj nisem,« je zamomljal in povedal, kje je bil in s

kom.

BES

IZGNANI MENIHI

144

»V krãmi? Kaj ti je bilo iskati ondi?«
»Po tistih Poberetovih besedah potlej se mi je pot kar

utrgala.«

»Ali si mislil, da ti NeÏa priteãe kar naproti?«
»Pa pojdiva snubit, ãe je volja tudi vas.«
»Obe roki ti je Poberè dajal, pa si bil, netrlep, nema-

ra pijan ali pa slep. Kaj misli‰, da te bom zdaj jaz za u‰e-
sa vlekel tja kakor pra‰iãa iz hleva? Zravnaj, kar si skri-
vil, prej ne pojdeva, ‰e odkimati bi sicer nama utegnil —
zameril si se res zadosti.«

Francè se je po veãerji in molitvi potrt splazil v seni-

co, zaspati pa vso noã ni mogel, anti hude skrbi so mu
dramile vroãe oãi. V dolini ob Témenici so peli ponoãu-
joãi fantje, iz Îubine so se jim z ukanjem ogla‰ali vrst-
niki, na hru‰ki za senico je stra‰il ãuk.

»·koda, MatevÏka bi bil moral poãakati, on bi bil

opravil bolje,« si je oãital. »Oãe pravijo prav, Poberè mi
je ponujal obe roki, pa mu ‰e odgovarjati nisem prav
znal.«

Drugi dan so pospravljali okoli cerkvice.
»Kaj je, da Slabeta ‰e ni?« jih je skrbelo.
»Vsaj MatevÏek bi se bil Ïe lahko vrnil.«
»Dosti znancev ima povsod. Poje, pije kje in misli, da

prvi izza mize vstati ne sme.«

»Ali pa je kaj izÏeÏnjal in so ga Soteãanovi biriãi pri-

prli?« je skrbelo Toneta. »Klama, klamasta!«

BES

IZGNANI MENIHI

145

Skrbelo jih je ves dan, posebno Tone je poniglavil.

Prebito bi se zamotala Ïenitev s Polono, ãe je Soteãan
kaj pricvrknil Slabeta.

»Jutri‰nji dan strpim ‰e kako,« je po veãerji pri ulnja-

ku tkal vroãe misli, »potlej pa zdrsnem sam tja.«

BES

IZGNANI MENIHI

146

XXI.

atevÏek se je drugi dan, kakor mu je Slabè velel,
precej po juÏini vraãal v Mali Gaber.

Polona ga je z jedjo in s primako okrepila in mu za

Toneta naroãila sto in sto skrbi, da si vseh tistih ãudnih
besedi ‰e pol zapomnil ni.

»Prebito bomo ‰e veseli,« se je spotoma menil sam s

seboj. »Tone se zasuãe s Polono, sam tudi Janez ne os-
tane, a Francè se prismoli na Poberevino! Kaj se mi ma-
ra, ne bo mi je sile za streho in skledo.«

Pot mu ni bila spe‰na. Vsaka vasica ga je gostila in

mudila in nobena ga ni pojila z vodo, ko jim je pravil
novice in prepeval lepe, a tudi obaltne pesmi.

Od vasi do vasi je postajal zgovornej‰i, hodil je bolj

poãasi, postajal in se oziral po hribovitem svetu.

Oni teden je tu nekaj deÏevalo. Krajin‰ke njivice so si

opomogle in hoste ozelenele.

Svet se je Ïe zavijal v trden mrak, ko je s Pristavice

klamal proti Malemu Gabru in za‰aral v hra‰ãino in
smreãje nad Ku‰ãarjekom.

»Kar todle jo mahnem, da prej ko prej bu‰im med

Trlepe,« se je spotikal ob korenine, ki so kakor Ïile na

BES

IZGNANI MENIHI

147

stari roki preprezale stezo. »Morda me Ïe teÏko ãakajo?
O, da bi od vãeraj le ‰e kaj vina imeli pri hi‰i!«

V hosti je bila tema, noã se je ãisto zaprla, nobene

zvezde ni bilo zunaj. Steza, ki jo je sicer poznal dobro,
se mu je zgubila. Po drevju je ‰krabljalo, v vejevju se je
otoÏno ogla‰al ãuk, iz trhle in suhe ‰torovine je tu, tam
pooble‰ãavalo ãudno svetlikanje.

Strah ga je postajalo, nikamor veã se ni upal ozreti in

Ïejen je bil kakor du‰a v vicah.

»KriÏani Bog, kje sem, da nikamor ne pridem?« je

obupaval. Hitro bi bil rad pri‰el do pijaãe pri Trlepu, pa
se je ponevedoma le motal in sukal skoraj na istem me-
stu in se bal kakor krava, ko brodi ãez vodo.

»Saj vem,« je od strahu drhtel, »ve‰ãe, preklete babe

ãarovni‰ke, me motijo, da ne najdem poti iz hoste. Moã
imajo do mene to noã, ker molka nimam s seboj, zgubil
sem ga na slavju. Pa le stojte, mene Ïe ne zmorete.«

Zaãel je peti, a glas, slab in komaj sli‰en, se mu je tre-

sel od velike groze.

»Nate, hudiãevke, ali veste zdaj, kdo sem in da se vas

ne bojim?« je hripavo jaskal. »Petelina spozna‰ po gre-
benu, mene pa po petju!«

Kar ti nenadno dihne veter, strahotna hosta zahrope;

v temo, da bi dlje segel ko videl, mu nad glavo skovik-
ne ãuk, Ïe tako prepla‰eni MatevÏek skoraj poãene od

BES

IZGNANI MENIHI

148

strahu, izpod nog pa se mu sproÏi kamen in se zatrklja
nekamo daleã in globoko.

»Jezus Nazarenski, saj sem nad peãinami v Ku‰ãar-

jeku!« je zavpil, dotipal staro smreko in jo objel z obe-
ma rokama. »Pomagajte, ljudje, pomagajte!« je tulil na
pomagaj, da je odmevalo po vsej dolini od Ceste do Ma-
lega Gabra.

Trlepovi fantje so se spravljali spat.
»Kaj pa je to?« so poslu‰ali. »Nekdo je v sili.«
BrÏ so s poda pobrali vsak svoj cepec in se na ves

splav zadrevili proti Ku‰ãarjeku.

A tam so Ïe fantje s Ceste otimali MatevÏka.
»·torkljeÏ nerodni, skoraj ob stezi v dolino se zgu-

bi‰!« so nejevoljni reÏali vanj.

»Ve‰ãe, babe ãarovnice, so me omotile in zvodile, da

se ‰e geniti nisem upal veã.«

»E, ti in tvoje ve‰ãe! Kaj si jih videl?«
»To je da, pa samo oãi, ki je iz njih Ïarelo, da se je kar

bliskalo,« je MatevÏek lagal. »In smrdele so kakor star
zaprtek, iz pekla samega ne smrdi huje, kadar ga kida-
jo.«

»âe pater opat zve o tehle tvojih ve‰ãah, te spodreca,

da ne najde‰ veã poti do porte.«

»Da, kdor veruje v duhove in ãarovnije, se menihom

zameri.«

BES

IZGNANI MENIHI

149

»Tudi samemu patru opatu bi se tresla kuta, ãe bi mu

ãarovnice bile nakanile takih, kakr‰nih so jih nocoj
meni!«

»Strahopetec si, bab se boji‰, pa je.«
»Kdor pravi, da se ne boji babe, volká in duha, ta grdo

laÏe.«

»Ali pa si bil pijan?«
»MoÏ, ki sem pri njem bil, je res du‰a, da ãloveka ne

pusti Ïejnega iz hi‰e; ali pijanega me ni videl. Tudi spo-
toma dobi‰ ljudi, ki vedo, da je kr‰ãansko dobro delo
usmiljenja, Ïejnega napojiti; napil pa se nisem.«

»Napil, napil! In v pijanosti za‰el in na pomagaj skli-

cal ljudi iz dveh vasi.«

»Pod trto sem se rodil, vse Ïivljenje ga pil, pa bi me

bilo tisto malo primake spravilo ob um in nogé?«

»No, da si le Ïiv in cel — strah Ïe ‰e prespi‰?« se je

Trlepov Nace smejal.

»Kar pojdimo,« je silil Tone, ki bi bil Ïe rad zvedel ‰e

kaj drugega.

»Bog vam povrni in ljuba Mati boÏja,« se je MatevÏek

zahvaljeval vsem obenem.

»Îe dobro. Samo ne tuli veã, kadar te bo spet strah

noãi in bab.«

In so se raz‰li: Ce‰ãani na levo, Gabrovci z MatevÏ-

kom na desno.

BES

IZGNANI MENIHI

150

»Zakaj si se tako dolgo motil pri Slabetu ali kje in ‰e

zdaj pri‰el sam?« je Tone dregnil od sramu molãeãega
pevãka. »Poãasen si kakor sveto olje.«

»Biba leze, tovor nese. To in vse do zadnje dlake raz-

povem tistemu, ki me je z imenitnega slavja pognal v
tako daljo.«

»Saj lakote in Ïeje menda nisi trpel, kajne?«
»Zato pa sem Ïejen zdajle in ves hromoten, da ne

vem, kako da ‰e hodim. Kaj menite, dolgo in nevarno
pot sem prehodil danes.«

»Le potrpi, mokrote je ‰e nekaj v mehu, da ti du‰a

spet leÏe poãez.«

»Za te kr‰ãanske besede, vedeãni Tone, ti rad povem,

da se Poloni vse noãi sanja o tebi, podnevi pa od nepo-
ãakanosti brska in milo kokljá kakor koklja, ki se ji hudo
mudi na gnezdo.«

»Polona ni ve‰ãa, na miru mi jo pusti!« ga je Tone ne-

jevoljno dregnil v rebra, da je moÏiãek skoraj omahnil
po tleh.

Naposled je le zaãel po malem praviti, zakaj Slabè ni

pri‰el Ïe z njim, a Trlepu in Vrbiãevemu gospodu je pot-
lej vse razpovedal ‰e bolj na drobno.

BES

IZGNANI MENIHI

151

XXII.

e drugo dopoldne prav zavred je pri‰el tudi Slabè.

Trlep mu je razodel, kaj je povedal pater opat,

Vrbiãev gospod pa svetoval, naj stopi do okroÏnega gla-
varja v Novem mestu.

»Velik gospod je,« je Slabè preudarjal. »Ali pridem do

njega?«

»Pride‰, ãe mo‰ko vpra‰a‰ po njem,« mu je Vrbiãev

gospod kuril. »A ãe bo kaj reÏal vate, rohni tudi ti in
zvenãi z goldinarji v Ïepu. Z goldinarãki ne skopari, raz-
metuj jih pa tudi ne.«

»Kaj se pravica mora kupovati?«
»Vãasih Ïe,« se je stari perogrizec smehljal. »Pogajaj

se kakor na sejmu, pa bo prav.«

»Kaka gosposka pa je to, da se mora ãlovek ‰e bosti in

pogajati za pisano cesarsko postavo?«

»Seveda ni taka, kakr‰na je meni‰ka, ki te le pestuje,«

se je starec posmehnil in z oãmi trenil v Trlepa.

Trlep je molãal in gledal pod mizo.
»In kdo jih plaãuje, gosposke hlapce?« se je Slabè

ogreval. »Ali ne mi, ki jim zna‰amo davke, vse davke,

BES

IZGNANI MENIHI

152

prve in druge roke? Kaj smo mi tu zaradi njih, ali so oni
zaradi nas?«

»Kar pusti,« se je Vrbiãev gospod smehljal. »Ko se

vrne‰, bo‰ vedel tudi to.«

»Spoãij se in kar odtod stopi v Novo mesto,« je Trlep

svetoval. »âe denarja nima‰ s seboj, jaz ti ga dam —
samo ãasa ne trati.«

»Pot tja dol in nazaj me zamudi dva, tri dni; Polona ne

bo vedela, kje sem.«

»Brez skrbi, Ïe jutri zve; sam zdrsnem tja.«
»Saj bi lahko ‰el jaz,« je Tone popal.
Trlep ga je pisano pogledal.
»Neumno sem ãveknil,« je sin spoznal in zardel.
»Kaj pa, ãe bi ‰el jaz?« je Francè popravljal. »Da vam

ne bi bilo treba hoditi daljne poti.«

»Z njim bi ‰el tudi jaz,« se je ‰e Nace ponujal.
»Saj res,« je bilo Slabetu v‰eã. »Pojdita vidva.«
Trlep je mislil Ïe drugam. »Ali ni, da bi ãlovek zdiv-

jal?« je naposled udaril ob mizo. »Pravica je ob tebi, do-
seãi pa je zlepa ne more‰!«

»O, prav kmalu jo zgrabim z obema rokama, ãe je le

‰e Ïiva in prava!« je Slabè trdo rekel. »Ali pa res ‰e poj-
dem do cesarja! «

»Da, takih nadrobi glavarju, pa bo‰ videl, kako hitro

se umeãi,« je Vrbiãev gospod ‰ãuval. »Kdor obupuje, ne
zmaguje!

BES

IZGNANI MENIHI

153

»Ali ni ãudno, da sam pater opat in mogel ukriviti So-

teãana?« se je Slabè domislil. »Njegova beseda je zme-
rom in povsod toliko zalegla.«

»Hm, kaj hoãe‰,« je Vrbiãev gospod vedel. »âas se je

obrnil, Soteãan ve, da cesarski moÏje izpodrezujejo sti‰-
ke menihe, tako je tudi pater opat ob vso moã.«

»·koda za nas vse,« je Tone pogledal v tla. »Od rodu

do rodu se spomni, kako so menihi zmerom pomagali
svojim in drugim ljudem.«

»E, kaj!« je Trlep drÏal svojo misel. »Kdo bi gledal na-

zaj, glejmo naprej! Navadimo se, da nam je Ïiveti iz svo-
je moãi. Ne prosjaãimo veã milosti in podpore — hlap-
ãevsko je to! Sami si zavihajmo rokave in delajmo, pa
bo!«

»Vse prav,« je Vrbiãev gospod momljal in si poãasi

molzel osivelo brado. »Res je vendar tudi, da Slabetu ne
bi bilo treba kupovati pravice pri novome‰kem glavar-
ju, ãe bi na‰i menihi ‰e imeli staro moã.«

Trlep je molãal in gledal skozi okno.
»Da,« je Slabè vzdihoval. »In ‰e vem ne, jo bom kupiti

mogel. Vrana vrani ne izkljuje oãi.«

BES

IZGNANI MENIHI

154

XXIII.

rav tisto jutro sta se z brzim po‰tnim vozom iz

Ljubljane proti Novemu mestu odpeljala Anton

Linhart in Martin Kuralt. Gra‰ãak na Grmu in gra‰ãak
na Strugi sta ju Ïe dolgo vabila v goste. Kuraltu, ki je bil
taãas posebno otoÏen in hud, je bilo do razvedrila, Lin-
harta pa je mikalo Novo mesto, ker se je tu rodil sti‰ki
kronist — letopisec pater Pavel Pucelj, in ker bi bil rad
pregledal stare listine v samostanu oãetov franãi‰kov-
cev.

Molãe sta sedela vsak v svojem kotu po‰tnega voza, ki

je po izvoÏeni cesti odskakoval za dirjajoãimi konji . . .
Po tejle cesti, glej, si se peljal v Ljubljano, ko si uskoãil iz
sti‰kega samostana . . . Kako si si prebral? Prav? Dobro?

V prav posebnih mislih sta molãala tja do ·marja.
»Prvi del stare Stiãne . . . « je Linhart dvignil pogled

in z oãmi mrknil po sivem zidovju starega Ïupni‰ãa.

Kuralt je trudno odmahnil z roko in si prejezdil nogo

ãez koleno, a Linhartova misel je ostala pri njem.

»In tu zibka sti‰kega samostana,« je ãez slabo uro

stegnil roko proti ‰krbinam starega vi‰enjskega gradu
na strmem griãu nad Vi‰njo goro.

BES

IZGNANI MENIHI

155

»Da, a stekla je v Stiãni in sto in sto let zibala dosti

dosti lepega in dobrega za vso dolenjsko stran.«

»·koda je bo, ãe dana‰nji nori ãas res misli, da je tre-

ba ni veã.«

»Svet si Ïe te‰e drugo in drugaãno, a kaj se bo zibalo

v njej, ‰e nihãe ne ve prav.«

»Jaz samostanov ne maram, preÏiveli so se; Stiãne

vendar ne gledam po strani; drugaãna je in zasluÏi, da bi
jo cesar podpiral, ne pa podiral.«

»Ko travnik dozori, si kosec nabrusi koso in pokosi

tudi cvetke, ki jih je ‰koda, ker so lepe za oko in srce in
ker ‰e medijo ãebelam.«

A po‰tni voz je Ïe drsel po Pe‰ãenjeku in prasil skozi

Vi‰njo goro. Me‰ãani so stali pred pragom svojih bajt in
se gosposko drÏali.

Kuralt jih je podsme‰no gledal in se jim poredno

smehljal; spominjal se je bodeãih zabavljic, ki jih Stiãa-
ni vedo o gosposkih vi‰njanskih me‰ãanih.

Voz je pridrdral do Hudega. Hlapci po‰tarja Fedrana

so urno prepregli, spoãiti konji so hrznili in stekli po
ravni cesti. Iz dolinskega kota na levi strani je zable‰ãalo
belo zidovje sti‰kega samostana, v rdeãem zvoniku je
jeknil zvon.

Prijatelja, ki se jima je pogled uprl tja gor, sta se molãe

spogledala. Skoraj tja do Glogovice nista mogla umak-
niti pogleda, ki je boÏal sti‰ko okolico in drsel po umno

BES

IZGNANI MENIHI

156

obdelanem meni‰kem polju. Samostanski bratje in tla-
ãani so v ‰iroke kraje orali resasto strni‰ãe. Iz vrtnega
zelenja so se belo ble‰ãale tlaãanske vasice, iznad hi‰ se
je pod nebo sukljal dim, po vsej dolini je Ïivo utripalo
zdravo kmeãko Ïivljenje.

»âe sti‰ki menihi ne bi bili niã drugega dobrega sto-

rili, kakor da so ljudi nauãili umnega kmetovanja, bi jim
Ïe zgolj za to ‰la velika hvala,« je Martin Kuralt, sin go-
renjskega kmeta, govoril kakor sam zase. »Ti menihi so
zakoreninjeni v zemljo, z delom so si pridobili domovin-
sko pravico na njej . . . «

Linhart je molãal, oãi so mu obiskovale doline in gri-

ãevje, ki jih je ljubil, dokler je Ïivel v Stiãni.

»Da,« so mu misli pri‰le od ãisto drugod, »in lepo je

nama pa le bilo v samostanu.«

»Ne reãem, da vãasih ne bi bilo lepo,« je Kuralt mislil

za njim. »Ko bi samostan le ne imel ‰e toliko trdovrat-
nih navad, ki se jim novi ãas res mora upirati.«

»Po neumnem sem tudi jaz bil vãasih nejevoljen na-

nje. Zatopi‰ se v delo, ujame‰ dobro, lepo misel in jo s
peresom prede‰ po papirju, pa ti jekne zvon in mora‰
planiti v kor, da ustreÏe‰ tistim starim navadam. A te
navade — upiraj se ali ne! — so prelepe molitve, ki brez
njih samostana ne bi bilo.«

»Delo samo je Ïe najlep‰a molitev.«
»Nikar! Tako govorijo vsi, ki jim molitev smrdi.«

BES

IZGNANI MENIHI

157

»Kolikor je je res treba, meni ne smrdi,« je Kuralt

godrnjavsnil in premolknil.

Molãal je tudi Linhart in se na levo tiho pozdravljal z

lepo cerkvijo sredi ponosnega ·entvida in s cerkvico
svetega Nikolaja, belo ovãico vrh starega Gradi‰ãa.

»O, lepo je bilo!« je zami‰ljen pestoval spomine svo-

jega kratkega menihovanja.

»Le zakaj se samostani ne morejo uravnati po novem

ãasu?« je Kuralt spet godrnjal. »Zmerom gledajo nazaj,
nikoli naprej, kakor gleda svetna duhov‰ãina.«

»âudno,« se je Linhart nasmehnil: »Svetna duhov-

‰ãina je puhla, nevedna in vãasih prav posvetna, meni-
hi pa so uãeni in poboÏni moÏje.«

»Ne vsi.«
»Tudi prsti na roki niso enaki vsi.«
»Prsti so in vedo, ãemu so. A marsikateri menih je res

le suha veja na zelenem drevesu Ïivljenja.«

»E,« je Linhart odmahnil, »midva, mislim, nisva za-

dosti dolgo nosila kute, da bi znala prav presojati samo-
stansko Ïivljenje.«

»Poprave, preuravnave je potrebno, pa je! S ãasom

naj hodi, kakor hodi svetna duhov‰ãina!«

»Do zdaj je v Stiãni bilo ‰tiri in petdeset opatov. Vsi so

bili dobri, pametni in uãeni moÏje; le dva sta bila nekaj
nerodna, a ta dva, vidi‰, sta hodila s ãasom.«

»Tista dva sta res madeÏ v lepi sti‰ki preteklosti.«

BES

IZGNANI MENIHI

158

»Med dvanajstimi apostoli je eden bil Juda I‰karijot,

‰e drug pa Peter Simon, ki se je zbal klepetave babe in
zatajil Uãenika.«

»In vendar ne bo prav, ãe sti‰ke menihe res poÏeno

kriÏem svet!« je Kuralt po kratkem molku spet na‰el
svojo staro misel. »S ãigavo pravico bi preganjali ljudi,
ki dosti in po‰teno delajo?«

Linhart je molãe privzdignil ramo, ãe‰, tako je, in se

zagledal po ‰irokih travnikih pod Radohovo vasjo in
Pljusko. Cesta se je kmalu nekoliko napela in potegnila
ob hosti nad vasjo Cesto. Spenjeni konji so zaãutili hlad,
ki je vejal iz hoste, popustili urni drnec in pre‰li v mir-
no tekoã in droban korak.

»Da, tako je,« se hudi Kuralt ‰e ni pomiril; »po‰ten

ãlovek je kakor brez veljave in postave — pravica zvrho-
ma meri le malopridneÏu.«

»Samo videz je tak. Moder ãlovek presli‰i in spregle-

da, kar mu ni v‰eã.«

»Ali pa udari, ãe ga je kaj moÏa!«
»Pusti, ne jezi se veã; raj‰i poglej, kako lepa je dolini-

ca, ki se vdira med Cesto in Malim Gabrom.«

»Saj se trudim, da bi pihnil na vse in se skril kam v

samoto.«

»Pa vendar ne spet v samostan?« ga je Linhart debe-

lo pogledal.

BES

IZGNANI MENIHI

159

»Nak. Hribski Ïupnik bi rad postal, pa me ‰kof ‰e po-

svetiti noãe, tako grdo sem zapisan pri njem.«

»Da po krivici, podpriãa vsak, ki te pozna. A kar ‰e ni,

se lahko zgodi. Potrpi.«

»âe bi potrpeti znal, bi bilo dobro: zakopal bi se v

knjige.«

»Zaãni. Zaãetek je Ïe pol izvr‰enega dejanja.«

BES

IZGNANI MENIHI

160

XXIV.

red Trlepovo hi‰o so stali domaãi, Slabè in Vrbiãev
gospod.

»Mo‰ko se postavi in kmalu vrni,« je Trlep naroãal

Slabetu, ki se je odpravljal v Novo mesto.

»In ne govori na dolgo nit,« je Vrbiãev gospod zabiãe-

val. »Povej ob kratkem in vse po pravici.«

»Peljal se bo‰!« se je Trlep zganil, ko je zagledal po‰tni

voz.

»E, kako?« je Slabè dvomil. »Voz je gosposki, saj

vidi‰.«

»Naj bo! Kaj ti nisi nihãe, ki si hotel kar do cesarja?«
»âe te ne vzameta s seboj, ju vrÏemo dol in se odpe-

lje‰ ti sam!« so fantje pritegnili oãetovi misli.

Trlep je skoãil na cesto. Voz se je ustavil.
»Kaj je?« sta se gospoda zaãudila.
»Temule moÏu je prav hitro priti v Novo mesto,« je

Trlep dopovedoval vozniku; »truden je, dolgo pot Ïe
ima za seboj, vzemi ga na voz, hvaleÏen ti bo.«

»Oãe Trlep!« se je Linhart nasmehnil. »Kaj si res ti?

Ali me ne pozna‰ veã?«

BES

IZGNANI MENIHI

161

»O, pa res! V Stiãni ste meni‰ili, kajne? — Pa vi tudi,

ãe prav vidim?« se je Trlep priklonil ‰e Kuraltu.

»Po kaj hoãe‰ v Novo mesto?« je sitni Kuralt godr-

njavsnil v Slabeta.

»H glavarju bi rad,« je Trlep dopovedoval, kaj Slabe-

ta Ïene v Novo mesto.

»âe je tako, pa le brÏ gor! V‰eã so mi ljudje, ki ne po-

klekajo pred gra‰ãaka.«

Slabè je pokimal Trlepu in skoãil na voz.
»Sreãno pot in opravi dobro!« je Trlep zavpil za

drdrajoãim vozom.

»Priljudna gospoda,« je Tone mislil na glas. »Pe‰ bi

Slabè krevsal sedem ur.«

»Nista napaãna,« se je Trlep obrnil. »In vendar: oba

sta bila Ïe na pol patra, pa sta uskoãila.«

»Bog ve,zakaj?«
»Kuta jima je bila preteÏka ali pa sta zavohala, kaj

preti Stiãni.«

»Prav sta storila, ãe sta sprevidela, da nista za to,« ju

je Vrbiãev gospod kakor opraviãeval. »Mislim pa, da se
jima ‰e zdaj rado sanja o lepem, mirnem meni‰kem Ïiv-
ljenju.«

Trlep se je umaknil k ulnjaku, odkoder se je lepo vi-

delo vse domaãe polje. âebele so ga vselej razvedrile in
zamotile, to pot pa so misli uhajale drugam.

BES

IZGNANI MENIHI

162

»O na‰a ljuba Gospa, prosi za nas Boga, da bi Slabè

umeãil Soteãana!« mu je srce molilo.

Gledal je po dolini, a duh mu je prebiral preteklost

stare Trlepovine . . . O, rodovina je samosvoje Ïivela,
dosti trpela in moãno slovela v vseh ãasih . . .

Dvignil je oãi, pogled mu je obvisel na nebesu. Viso-

ko visoko so se vozili beli oblaãki, sonce je sijalo, vroãe
je bilo in brez vetra, svet je kakor poãival.

»Ljuba Mati boÏja,« je spet molil s povzdignjenimi

oãmi, »ne zapusti Trlepovine, ki te je zmerom ãastila,
pomagaj ji . . . Ne zaradi mene, ki sem neroden, gre‰en
ãlovek — otrok mojih se usmili, da najdejo svojo sre-
ão . . . «

»Tone,« so mu misli tehtale, »je priden, pameten fant.

Slabetovina je lepa domaãija, vredna Trlepovega sina
. . . Janez ostane na domu — vse naj mine, le Trlepovi-
na naj ne zgubi imena in spomina . . . Nacetu, dobri
du‰i, je Bog nemara namenil kaj prav posebnega — ni
me skrb zanj . . . Le Francè, zaletel, da bi se umedil kaj
kmalu, pa se Trlepovina umiri in jo sreãa pogleda na vse
oãi . . . «

Stal je tam kakor spomenik starobitne domaãije. —
Vrnil se je v hi‰o. Obraz se mu je svetil in srce mu je

bilo polno vere in upanja.

BES

IZGNANI MENIHI

163

Vrbiãev gospod je dremal za mizo. Fantje so se igrali

s sestrico, ki je oprijem‰i rogaãkala med njimi in se glas-
no smejala.

A ko je v hi‰o stopil on, je zavpila ‰e glasneje, mu za-

koracala naproti in se z obema roãkama oklenila njego-
vega kolena. Obraz se mu je zasvetil ‰e bolj, poboÏal ji
je mehke laske in se nasmehnil. Punãki se je glavica nag-
nila nazaj, iz modrih oãk in rdeãih ustk se je smehljal
angelãek.

»Oce . . . oce . . . cickala . . . « je prosila.
»O, ãiãkala bi rada?« se je pripognil in si jo dvignil v

naroãje. »Kajne, upehala si se?«

»Dremlje se ji,« je Nace vedel, »Anãka naj jo da spat.«
»Stojkala . . . stojkala . . . « se je mala upirala.
»No, pa stoj ali spet tekaj,« se je oãe vdal in jo posta-

vil na tla, a to ji ni bilo prav po volji.

»Cicaj . . . stojkala . . . « je ukazovala.
»Aha . . . aha . . . « jo je razumel, sedel in si jo posta-

vil na kolena.

»Stojkam . . . stojkam . . . « je veselo Ïivljala, mu

drobencala po kolenih in se stegovala, da bi ga ujela za
brke, kmalu pa obÏedela in mu zadremala ob prsih.
Nace je poklical Anãko.

»Slabè je morda Ïe v Trebnjem,« se je Tone spomnil.

»·e malo, pa bo v Novem mestu.«

BES

IZGNANI MENIHI

164

»Danes ne bo mogel do glavarja, poãakati mu bo do

jutri, a pojutri‰njem bi se utegnil Ïe vrniti.«

»Da bi le dobro opravil.«
Trlepu so misli hodile za Slabetom in se vraãale k

sinovom.

»Kaj pa ti?« je pogledal Franceta. »Ali se bo‰ ‰e dol-

go kujal?«

Francè je rdel in molãal.
»Neroden si, ve‰.«
»Pa naj bom!«
»Ampak zadosti dolgo, zdaj Ïe lahko stopi‰ v Stiãno

in uravna‰, da bo‰ kaj kmalu tudi ti noge imel pod last-
no mizo.«

»Dokler Pobereta ne bo semkaj, ne pojdem.«
Trlep ga je gledal, a v oãeh mu ni bilo jeze, prej dobro-

ta in pohvala.

»Vidim, ne bo‰ je ‰e zobal svoje soli,« je poãasi dejal

in vstal.

»Oãe, pojdite, uravnajte vi, jaz res ne morem,« je

Francè Ïe prosil.

»Kar zmeljem, tudi presejem dobro. Zato pojdem, le

Slabè naj se prej vrne. In da Polone ne bo skrbelo, kje ji
je brat, pojdita z Nacetom kar precej tja.«

BES

IZGNANI MENIHI

165

XXV.

o Velikega Gabra sta Linhart in Kuralt po velikem
Ïe zvedela, kaj Slabeta posebno ti‰ãi in da jo mah-

ne ‰e do samega cesarja, ãe glavar ne pomore do pravice
njemu in soseski.

»Tako, tako, vidi‰!« ga je Kuralt udaril po kolenu. »Le

hud bodi in nikar se ne vdaj!«

»In res zapreti, da pojde‰ do cesarja, ãe se ti pravica

precej ne odmeri,« ga je tudi Linhart ‰ãuval.

»Da, glavar naj sprevidi, da si moÏ, gospodar, ne pa

poniÏen hlapec.«

»Brez skrbi, privijem ga!« je Slabè kimal in se ãudil

gospodoma, ki kar lepo govorita z njim. Trlep, hm, meni
prav. V deÏél res sili neki ãisto nov ãas. Dosihmal prava
ga jara gospoda ‰e pogledala naravnost ni kmeãkega
ãloveka, nikar da bi se tako po domaãe menila z njim. —

Cesta se je napenjala v klanec pod Medvedjekom.

Linhart je pokimal na levo, tja so se obrnile oãi vseh.
Najlep‰i del Témeni‰ke doline, poln zelenja in sonca, jih
je prijazno gledal. Med jel‰evjem in vrbjem se je zamud-
no krivenãila mlada Témenica. Nad Bratenco je s strme-
ga hriba v sonãno nebo bola stara cerkev na Primsko-

BES

IZGNANI MENIHI

166

vem, vsa reber je bila obrasla s trsjem, ki so se vanj skri-
vale zidanice, bele lise, in si miÏikale z Malim in Velikim
Gabrom.

»Lepo, res je lepo,« je zmagovalo tudi Kuralta.
»In sti‰ki samostan je udelal Primskovo in postavil

cerkvico,« je Linhart pravil. »Primskovo je lep in veãen
spomenik Stiãne.«

»Na Primskovem je bila boÏja pot Îalostne Matere

boÏje,« se je Slabè vtikal. »A ono leto so z Dunaja poslali
tako postavo, da ne sme biti veã. Kaj pravite, zakaj?«

»Beli menihi iz Stiãne so shodili boÏjo pot na Prim-

skovo,« mu je Kuralt odgovarjal. »âemu? Da bi tlaãan
pri Materi boÏji iskal pomoãi in zavetja. âe ga je kaj pri-
da in moÏa, si po nobeni postavi ne bo dal jemati boÏje
poti!«

»Res,« je Linhart pomagal. »Ljudje smo otroci, ki se

bojimo Boga Oãeta in se zatekamo k materi — k Mate-
ri boÏji. Nobena postava nam ne more ubraniti molit-
ve.«

»Uprite se, nala‰ã vsi hodite na Primskovo!«
»Kako bi se z gosposko rvali mi, ãe so se je zbali Ïe

sami sti‰ki menihi?« je Slabè zmajeval z glavo.

»Saj se je niso.«
»Niso? Zakaj pa veã ne vodijo boÏjepotnikov ne na

Primskovo ne na Muljavo ne na Krko?«

BES

IZGNANI MENIHI

167

»Ker boÏjepotnikov ni veã!« je Kuralt revskal. »Kaj

misli‰, da menihi nimajo drugega dela kakor loviti in v
krdelo zganjati smrdljive kozle, kakr‰ni ste vi, ki precej
plaho pobesite glavo, ãe gosposki ãrednik biriã le poãi z
biãem?«

»No, no,« se je Linhart smejal in tolaÏil Slabeta, ki je

debelo gledal hudega Kuralta, »saj gospod ne misli tako
hudo.«

Klanec se je stegnil na poloÏno cesto v Dolge dole,

voznik je pognal, a konji so pla‰no odskoãili.

Iz gabrove sence ob cesti se je dvignil mlad, mestno

obleãen ãlovek in pozdravil s ‰irokim ãrnim klobukom.

»Kaj pla‰i‰ konje, ti, strah cestni!« se je Kuralt togo-

til.

»Nikar no!« je dobrodu‰ni Linhart spet popravljal.

»Saj vidi‰, studiosus viaticus — potujoã dijak je.«

»Ne zamerite,« se je mladeniã smejal, »le pozdraviti

sem vas hotel, ne pla‰iti. Popotni sem res, dijak pa ne
veã.«

»Torej ste Ïe do‰tudirali in znate vse?« se je Kuralt

una‰al. »Kaj se vam mara! Jaz, glejte, se uãim ven in ven
skoraj Ïe dvajset let, znam pa le toliko, da vem, kako
malo znam.«

»Sveto pismo sem premlel Ïe vse.«
»Lectorem unius libri timeo — bralca ene same knji-

ge se bojim; prazni ste, ãe niste zajemali tudi drugod.«

BES

IZGNANI MENIHI

168

»Da,« se je tudi Linhart vtikal, »uãiti bi se bili morali

ex Sacra scriptura, ex traditione, ex ratione — iz svete-
ga pisma, iz ustnega in zgodovinskega izroãila in iz ra-
zuma, ki nam ga bistrijo knjige uãenih moÏ.«

»Sveto pismo, pravijo, je knjiga vseh knjig,« se je mla-

di ãlovek branil. »âe sem ga pretipal prav do dna, je,
mislim, Ïe nekaj.«

»Tako ste vi prvi, ki ste ga zmogli. Do zdaj ga ‰e nihãe

ni tako v ãisto, da bi dejal: Nobene skrivnosti ni zame
veã v njem.«

»Samo domi‰ljate si, da sveto pismo res tako dobro

poznate,« je Kuralt spet postajal hud. »Pa vam bo po-
Ïreti ‰e dosti uãenosti, ãe hoãete sveto pismo zmoãi in
vsaj nekoliko razumeti.«

Mladeniã je zardel in molãe pobesil oãi.
»Kdo pa ste prav za prav?« je Linhart prijazno vpra-

‰al. »In kam ste se namenili?«

»Jurij Naborè. V Novem mestu sem se na gimnaziji

oãetov franãi‰kovcev peklil s teÏavami uãenega Ïivlje-
nja. Zdaj jo maham v Stiãno; pomeni‰il bi se rad.«

»Kaj ne veste, da sti‰ki samostan Ïe tri leta ne sme

sprejemati novincev?«

»Nak, nisem vedel,« se je Naborè ustra‰il. »KriÏ boÏji,

kaj pa mi je po tem takem poãeti zdaj?«

BES

IZGNANI MENIHI

169

»Obesite se!« je Kuralt revsknil. »Ali niste za nobeno

rabo na vsem boÏjem svetu, da rinete v samostan? Poj-
dite, svet je velik, dela, kruha si poi‰ãite!«

»Aha, kar v Ljubljano pojdite,« je Linhart svetoval,

»do BlaÏa Kumerdeja se obrnite, za uãitelja vas da.«

»E, ni mi, da bi se ubijal s topoglavimi tlaãanskimi

smrkavci.«

»Da,« se je Kuralt drl, »k ‰kofu pojdi, uãeni pismar!

Prav zdaj i‰ãe umnega moÏa, kakr‰en si ti — precej te
napravi za pro‰ta!«

»In ãe me ne —?« ga je dijak pisano pogledal. »S ãev-

ljev si kar lepo otresem domaãi prah in pojdem kam
daleã daleã; svet je velik . . . !«

»Voznik, poÏeni!« je Linhart ukazal in se nejevoljen

ozrl po prevzetnem mladem ãloveku.

»Res je,« je Kuralt godrnjal sam vase in se spominjal

pogovora pri Kumerdeju, »komaj se na‰ ãlovek nekoli-
ko iz‰ola, pa se Ïe puli iz domaãe zemlje in ponuja —
tuji!«

·e Slabetu se je za malo zdelo, kar je Naborè ãesnal.
»O, samo svoje sitnosti naj dobro uravnamo, pa spre-

govorimo katero tudi s takimile postopaãi,« je vedel sam
zase.

BES

IZGNANI MENIHI

170

XXVI.

rancè in Nace sta se, kakor jima je velel oãe, precej
napotila h Krki, da bi Poloni povedala, kam in pókaj

je ‰el Slabè. Hodila sta zamudno, po vsej Suhi krajini so
ju ustavljali zgovorni znanci.

»Kam pa vidva?« so hoteli vedeti, kaj Ïene moÏata

sinova imenitnega Trlepa.

»Na oglede sva pri‰la, Ïenila bi se rada,« se je Francè

‰alil, da mu povedati ne bi bilo treba, kam sta se name-
nila.

»Krajin‰ka dekleta so neki prav pridna in lepa,« je ‰e

Nace pomagal, »in toliko jih je, da se kar odloãiti ne mo-
reva.«

Odgovor Krajinãanom ni bil v‰eã; ãutili so, da se fanta

poredno ‰alita.

»I, kaj pa Slabè?« so ju prijemali z druge plati. »Z vaji-

nim oãetom je lazil tudi todkaj in ni izbiral deklet, le
denar nam je pulil iz mo‰nje.«

»Saj res,« je skoraj jezno govoril ‰e drug Krajinãan;

»ãe kaj prideta do njega, ga vpra‰ajta, kaj je opravil pri
cesarju.«

BES

IZGNANI MENIHI

171

»Menda niã, samo na‰ denar je zapravil, Soteãan nas

‰e zmerom dere na meh.«

»Koliko pa si dal, da ti je tako Ïal?« ga je Francè me-

ril s hudimi oãmi.

»Koliko? Eno malo dvojaão. Zadosti.«
»Slabè ne bi bil daleã pri‰el z njo, ti ga Ïe terja‰ za

raãun o njej. Pa le brez skrbi, ni ti je zapil.«

»ZadrÏek je anti bil prehud, da ni ‰el, ãe ‰e ni ‰el,« je

tudi Nace nekaj trje govoril.

»Do cesarja ne more‰ kar naravnost, nekateri prag

mora‰ obrusiti.«

Nejevoljna sta koraãila dalje.
»Gorje si ga mu, kdor si naprti nalogo, pehati se za

druge.«

»Kar stori, mu prereãejo, v vsem ga sumniãijo, niã jim

ni prav.«

»Drhal je drhal, kratkovidna in kriviãna je zmerom.«
Po stranski stezi ju je do‰el moÏ domaãin. Pod Koz-

jek da se je namenil do brata, nemara mu pomore do
plemenskega bika.

»Kar do bika?« sta ga debelo gledala.
»Za vso na‰o sosesko sem ga zmerom imel jaz, ondan

pa mi ga je vzel Soteãan, ker mu vseh dav‰ãin nisem
mogel plaãati.«

»Da, zima in gosposka ne prizana‰ata.«

BES

IZGNANI MENIHI

172

»Ko bi ãlovek vsaj vedel, koliko mu je dajati v grad!«

je moÏ godrnjal. »Nikoli mu ni zadosti, zmerom hoãe
veã in veã.«

»In prav bika se ti je zdaj polakomnil? Zakaj ne kra-

ve, vola? «

»Oba vola mi je vzel Ïe prej, kravo mi je pustil, ãe‰ da

brez mleka ne bom.«

»No, saj ni napaãen, ãe je rekel tako.«
»E, vrag ga potipal! Mikajo ga dvojaãe, ki jih takle bik

sluÏi. Pa ga bo minilo. Dosti hudega nam je bilo Ïe pre-
biti pod Soteãanom in ‰e smo tu. A ãe Slabè kaj prida
opravi pri cesarju ali kjer Ïe, bo konec sote‰ke in vse
take gosposke . . . «

»Bog te usli‰i!«
»Aha,« je moÏ pokimal in se z bliÏnjico spustil pod

Kozjek.

Francè in Nace sta zami‰ljena in molãe hitela svojo

pot. Hm, zdaj sta tudi sama sli‰ala, kak ãlovek je tale
prebiti Soteãan . . . TeÏko teÏko, da bi ga Slabè ukrivil
. . . In ãe ga ne uÏene, se Tonetu podro vse lepe sanje o
Poloni in Slabetovini . . .

Niã veã nista bila vesela svoje poti; ‰e pridno udelane

njivice po odroãnih dolinicah med pustim griãevjem
jima niso veã vnemale kmeãkega srca.

BES

IZGNANI MENIHI

173

»Zdaj ‰ele vem, kako sreãni smo, da Ïivimo pod kri-

vo opatjo palico,« je Nace povedal svojo in bratovo mi-
sel.

»Da, ãlovek mora vãasih pogledati ãez domaãi plot,

da spozna, kako lepo mu je doma.«

Nekoliko pred mrakom sta pri‰la do Slabetovine.
»Kaj je?« se je Polona ustra‰ila. »Kje je Jurko?«
Ko sta ji povedala, se je nekoliko umirila in ju pogosti-

la.

»Gra‰ãak neki kar piha od togote, ker misli, da je Jur-

ko ‰el do cesarja,« je tiho pravila. »Valpet pa rohni nad
menoj, naj povem, kam jo je Jurko res ubral.«

»Le stoj, gra‰ãak in valpet se Ïe ‰e uneseta, takih jima

Jurko utegne prav kmalu nadrobiti.«

»âe se mi brat kmalu ne vrne, se ‰e meni kaj nakreti.

Bojim se obeh, gra‰ãaka in valpta, stra‰no se ju bojim.«

»Niã se ne boj,« sta rekla oba kmalu, »tu ostaneva in

te varujeva, dokler se Jurko ne vrne.«

»Nikar!« je odmajevala. »Prej ko umakneta pete od-

tod, bolje bo za vaju, saj ne vemo, kaj vama nakani grad,
ãe zve, da sta tu.«

»Kaj nama more? Vest imava ãisto, nikomur nisva

storila niã Ïalega in — sti‰ka sva.«

»Pa Trlepova. In to je gradu zadosti, ker ve, da Jurko

v posvete hodi k va‰emu oãetu.«

BES

IZGNANI MENIHI

174

Fanta sta molãala, Polonina skrb se je prijemala tudi

njiju, upanje vseh treh se je utrjevalo le ‰e v veri, da Jur-
ko dobro opravi pri glavarju in da po njem uÏene silo-
vitega gra‰ãaka.

Storil se je veãer, lep in topel. Nekje daleã so peli

fantje, prav blizu so jim pomagali ãriãki in murni, po
travniku so ‰krtali plahi ptiãi kosci, na kalu so vrele
Ïabe, iz hoste je tulil ãuk.

Po veãerji so sedeli pred hi‰o in se pogovarjali.
Kar ti je izza vogala prednje stopil valpet.
»Sli‰al sem govorjenje,« je rekel in ostro pogledal oba

Trlepa, »pa sem dejal: videti moram, kdo vasuje pri Po-
loni, ko ji brat ni doma.«

»Kaj si ji varuh, ali kdo?« je Francè trdo vpra‰al. V

srce ga je piãil sum, ali si valpet nemara ne lasti kakih
pravic do Polone, Tonetove neveste.

»Valpet sem, vedeti moram, kdo sta.«
»Ne skrbi, nisva potepuha ne razbojnika.«
»Kdo sta in odkod, vpra‰am ‰e enkrat.«
»âe bi vpra‰al drugaãe, bi ti povedala; ker pa rohni‰

in tresoriti‰, ne zve‰ — kar pojdi, sicer ti pomagava mi-
dva.«

»Prav, pojdita z menoj, da v gradu razodeneta, ãemu

sta se priklatila semkaj!«

»In ãe ne pojdeva?«
»Zgrda pojdeta, ker noãeta zlepa.«

BES

IZGNANI MENIHI

175

»Koliko pa te je?«
Valpet je glasno zaka‰ljal, izza vogala je priteklo ãet-

vero grajskih biriãev.

Francè in Nace sta poskoãila in se zapra‰ila v moÏa-

ke. Pa ti so bili navajeni ãloveãjega lova: precej so ju
imeli pod seboj in jima roke zvezali na hrbtu.

Polona, ki je do zdaj vsa odrevenela strmela, je vpila

na ves glas:

»Kaj sta komu storila, da ju zalezujete kakor razboj-

nike? In v moji, na‰i hi‰i?«

»Pojdimo, Trlepova, da vama iztrkamo trlepovsko

prevzetnost in da vaju odvadimo ‰ãuvanja po tuji go-
spo‰ãini!« je valpet velel in ‰el, za njim pa togotna ujet-
nika sredi smejoãih se biriãev.

»âemu si tako silil v naju, ãe ve‰, kdo sva?« je Francè

revsknil za valptom.

»Le potrpi, saj zve‰ zadosti kmalu,« se je ta zasmejal,

ozrl pa ne.

Ko so ju prignali v grad, ju Soteãan ni pogledal; le

ukazal je, naj ju nekaj dni zapro v vozo in izpostijo, da
bi se, kakor je rekel, primerno ukrotila in umedila. Pot-
lej ju izpra‰a, kaj sta spotoma danes ãvekala, ãemu je
Slabè s Trlepom lazil po krajin‰kih vaseh in kam je zgi-
nil zdaj.

BES

IZGNANI MENIHI

176

XXVII.

Kapiteljskega klanca je po‰tni voz po zavori hre‰ãé
drsel pred Ljubljanska vrata Novega mesta. Linhart,

Kuralt in Slabè so se kakor potnik, ki se naposled pri-
bliÏa koncu utrudljivega pota, polaj‰ano smehljali, ãu-
dovito lep svet jih je od blizu in daleã prijazno gledal.

»Tr‰ka gora,« je Linhart mignil na levo, »star del Stiã-

ne.«

»Da, po dobroti ali neumnosti vojvodinje Viride, gos-

pe s Pristave,« je Kuralt godrnjal.

»Zakaj po neumnosti?« ga je Slabè gledal.
»Podarila je samostanu vso Tr‰ko goro in gradiã Baj-

nof pod njo prav taãas, ko mu je slabo gospodaril slab in
neroden opat.«

»Ni gospodaril tako slabo, ãe je oboje sti‰ko ‰e danes

ta dan.«

Linhart se je poredno smehljal premolklemu Kuraltu,

ki mu je bistri Slabè ustavil nadaljnje zabavljanje.

»Sti‰ki menihi so na Tr‰ki gori napravili boÏjo pot,« je

Linhart povedal. »Menili so dobro, a boÏjepotniki so jo
oneãa‰ãali s pijanãevanjem in z razuzdanim vedenjem.«

BES

IZGNANI MENIHI

177

»Vino je predobro,« je Slabè sku‰al razumeti. »Slad-

ko je vince s Tr‰ke gorice.«

»Cesar je boÏja pota zatrl morda le zaradi takih razuz-

dancev,« je Linhart strogo rekel.

Kural je molãal in se smehljal.
Îarki zahajajoãega sonca so zlatili beli pas mogoãne-

ga mestnega obzidja in pokonãne lesene in slamnate
strehe velikih hi‰, ki so se ti‰ãale ob reber okoli visoke
kapiteljske cerkve.

Voz se je prizibal pod klanec, voznik je odvrl, izpred

mestnih vrat se je sli‰al neki vri‰ã.

»Kaj je sejèm, da tako hrumijo?« se je Linhart vedeã-

no nagibal iz voza.

»Novome‰ãani niso zaspanci, kakr‰ni so dolgoãasni

Ljubljanci,« je Kuralt mrmral. »Îivi so in veseli, pa mis-
li‰, da sejmarijo.«

»No, saj zvemo zdaj zdaj, kaj je.«
Voz je pridrdral v veliko krdelo me‰ãanov, ki so se

gnetli pred mestnimi vrati.

Zdaj je tudi Slabeta zamikalo, kaj se godi. Ko se je voz

ustavil, je prvi skoãil z njega.

In kaj je bilo? Pro‰tov oskrbnik Pugelj se je z moÏmi,

ki jim je bilo mlade fante loviti za vojake, v Buãni vasi
polastil tudi dijaka Jeniãa. A ‰e preden se je z ujetnikom
vraãal v mesto, so dijaki zvedeli, kaj preti njihovemu
tovari‰u, in so med velikim hru‰ãem in tru‰ãem privreli

BES

IZGNANI MENIHI

178

pred Ljubljanska vrata, da bi se zanj udarili, ãe bi bilo
treba, tudi z biriãem, in s hudiãem, kakor so vpili in pre-
tili.

»Ali nisem rekel, da so Dolenjci ‰e moãno krvavi pod

koÏo?« se je Kuralt smehljal Linhartu in zadovoljno gle-
dal po bojevitih mladih ljudeh. »Tudi ob kmeãkih upo-
rih so prav Dolenjci zmogli in podrli najveã gra‰ãin.«

»Turkom se pa le niso znali kaj prida upirati, samo

bali so se jih. Dolenjska bojevitost ni velika, jeza jim hi-
tro splahne, predobrodu‰ni so.«

A Kuralt je odmahnil z roko in pomignil v gruão dija-

kov. Dva, trije so se utrgali iz nje in hitro pristopili.

»Nihãe nima pravice dijakov loviti za vojsko,« jih je

ogovoril. »Ali veste to?«

»Vemo, seveda vemo! Tovari‰a otmemo, oskrbnika in

njegove gonjaãe pa pretepemo, da jih za vselej mine se-
gati po dijaku!«

»Le, le! In gospoda gimnazijskega prefekta poÏenite

nad okroÏnega glavarja, da tudi on podkuri kapitlju!«

»O, saj na‰ pater prefekt najbrÏ Ïe pesti oba: glavar-

ja in pro‰ta.«

»O, pater prefekt se nikogar ne ustra‰i, kadar je bra-

niti katerega si bodi izmed nas,« je tovari‰ pritegnil.

»Vivat pater prefectus — naj Ïivi pater prefekt!« so vsi

trije zavpili, veliko krdelo ‰e drugih je goreãe povzelo:
»Vivat . . . !«

BES

IZGNANI MENIHI

179

S Kapiteljskega hriba je prisopihal fantiã in stekel

med dijake. Da Jeniãa Ïe Ïeno v mesto in da je zvezan in
hudo raztepen in razkuzman . . .

Dijaki so umolknili in se poskrili za drevje in grmov-

je ob cesti.

Komaj se je oskrbnik zadosti pribliÏal s svojimi, so

dijaki bu‰ili na plano in se med velikim vpitjem zakadili
prednje.

»Spustite Jeniãa, ob tej priãi ga spustite!« so vreli.

»Kaj je storil, da ga veÏete kakor razbojnika?«

Gonjaãi so se zaman ozirali po oskrbniku. Maloprid-

neÏ je precej sprevidel, kaj bo, in se je brÏ pome‰al med
ljudi, ki so se motali za dijaki.

»Veleli so nam, naj ga primemo, da pojde v voj‰ãake,«

so se dedci izgovarjali. »âe ni kaj prav, se obrnite do
pro‰ta!«

»BurovÏi suÏni, vi se obrnite, vi, odkoder ste tako po-

korno priklamali!« so se dijaki s palico zagnali vanje.

»Saj nismo radi,« so se gonjaãi odmikali; »veleli so

nam, ne moremo pomagati.«

»Upri se, ãe ve‰, da ti je povelek zoper voljo!« so di-

jaki vpili. »Upri se, ne slu‰aj in ne spravljaj v nesreão
domaãega ãloveka!«

»Vraga se bo upiral takle butec!« so se tudi me‰ãani

posmehovali. »·e lastno mater bi zvezal in izroãil bi-
riãem, ãe bi mu kdo le velel!«

BES

IZGNANI MENIHI

180

MoÏem, ki so res le neradi storili, kar jim je oskrbnik

velel, ni bilo do rvanja; tudi sram jih je postalo sredi vre-
‰ãeãih ljudi. Tako so se res obrnili in razgubili vsak v
svojo stran.

Dijaki so Jeniãu brÏ prerezali motvoz na rokah in ga

urno odveli v franãi‰kovski samostan, ker so vedeli, da
bo samo tam zadosti na varnem, dokler pater prefekt ne
iztoÏi zanj dija‰kih pravic in mirne svobode.

Tudi me‰ãani so se razhajali.
»Ha, tak poglejte ga no, Puglja oblastnega, kako urno

ti mo‰njá v kapitelj?« so nekateri kazali za oskrbnikom,
ki je skoraj tekel po ozkih in strmovitih ulicah.

»Ha, pa se je le obrisal za lepo Jeniãevo sestro!«
»Da, Ïe nekaterikrat ga je z burklami podila, ãe je le

preveã rinil za njo.«

»In zdaj ji je hotel takole vrniti.«
»Da ga le sram ni, sram!«
Linhart, Kuralt in Slabè so stali ob strani in se po sili

smehljali. Dogodek jim je bil prenagel in prekratek, niso
vedeli, kaj bi o njem rekli precej.

»E, prav v‰eã so mi takile fantje!« se je Kuralt napos-

led zadovoljno nasmehnil. »Uprli so se krivici, nikomur
niã hudega prizadeli in vendar zmagali.«

»Mladina se budi,« je Linhart sam vase mrmral,

»ljudstvo podira oltarje starih malikov, zarja lepega,
novega dne vstaja.«

BES

IZGNANI MENIHI

181

Slabè je molãal, nejevoljen je bil sam vase in kakor

sram ga je bilo, ker je tako mirno gledal, ko ga je ob
dija‰kem meteÏu roka srbela, da bi udaril, udaril.

V mestu sta gospoda potlej ‰la svojo pot, Slabè pa

svojo.

Mahnil jo je v znano krãmo, da bi prenoãil.
»Jutri pa se udarim z glavarjem, ãe bo treba, in z vse-

mi njegovimi biriãi!« se je veril, ko je legal spat. »In hi-
tro moram opraviti, Polone ne smem predolgo pustiti
same . . . «

BES

IZGNANI MENIHI

182

XXVIII.

inil je dan, umrl je ‰e drugi, Franceta in Naceta
pa od nikoder.

Trlepa je zaãelo skrbeti.
»Stavil bi ne vem kaj,« je Vrbiãev gospod dejal, »ve‰ãe

ju ne blodijo, kakor ondan MatevÏka, kaj drugega mora
biti.«

»Samo kje sta, bi rad vedel.«
»Hm, Soteãan ima dolgo roko.«
»Pa ne za moja fanta! Razbojnika nista in sti‰ka sta.«
Vrbiãev gospod je privzdignil ramo in si s suhimi, dol-

gimi prsti molãe poãesal brado.

Trlepu se je stisnilo srce, glava mu je kinknila na prsi.
»Do Polone zdrsni,« je brÏ poklical MatevÏka, »teci,

a spotoma se mi spet ne nacejaj, brÏ brÏ pozvej, kje sta
fanta!«

MatevÏku je bilo moãno ãez glavo, ãe ga je kdo spo-

minjal tistih ve‰ã v Ku‰ãarjeku. Nemilo ga je dregnilo
tudi zdaj, zato se je kar obrnil in precej ‰el.

»Stoj no,« je Tone hlastnil za njim, »Poloni, glej ga,

reci, da mi je Ïal, ker oãe mene ne po‰iljajo do nje; dosti
dosti da se mi je pomeniti z njo, ji reci.«

BES

IZGNANI MENIHI

183

»Da te treni: ti‰ãi te pa, ti‰ãi!« se je MatevÏek pored-

no smehljal in urno dalje drobencal.

Po krajin‰kih vaseh so ga vendar tu, tam premotili, da

je poãival.

»Za Trlepovima fantoma voham,« je previdno tipal.

»Pred dvema, tremi dnevi sta se nekam zgubila.«

»Glej ga, na pravi sledi si, videli smo ju, proti Soteski

ali kam sta se gnala.«

»Vrnila se ‰e nista. Kje neki bi bila zdaj?«
»Ne skrbi, velika sta, Trlepova sta, ne zgubita se ti. A

ãe pride‰ do Soteske, vpra‰aj tudi na gradu. Tja ga radi
spravijo grajski, kdor prezgubljeno motovili po njih go-
spo‰ãini.«

Po MatevÏku so ‰li mravljinci groze. »Da te hudir!« se

je menil s plahimi mislimi. »âe je tako, bo ‰e prebito
hudo.«

Pil je, kolikor so mu dajali, pa veselja se ni mogel na-

piti, prevelik strah mu je tesnil srce.

»Morda pa kje leÏita prav bolna?« jih je popravljal.
»Pa kar oba bolna in taka hrusta?«
»âe sta se kaj preveã nalokala vina iz teh krajev, jima

samo Bog ‰e lahko pomaga.«

»Kaj bo‰! Na‰e vino je res kislo, pa ne bolj od prim-

skov‰kega. «

»Razloãek med njimi res ni velik,« se je MatevÏek

smehljal. »Po cerkvah v Témeni‰ki dolini se zvon ogla-

BES

IZGNANI MENIHI

184

si vsako noã samo enkrat, v va‰ih krajih pa vsaj dva-
krat.«

»BeÏi, beÏi — zakaj neki?«
»Zvoni zato, da se dedci zbudijo in na drugo stran

obrnejo, sicer bi jim takale vinska kislica Ïelodec pre-
griznila.«

Krajinãani so se smejali, pa ne radi; sme‰ilca svojega

teÏko pridelanega vinãka niso veã zadrÏevali.

Bolj ko se je MatevÏek bliÏal Slabetovini, bolj ga je

minevala porednost in veãji strah ga je pla‰il.

Za mejami in po stegneh se je Ïe v mraku prav na

skrivaj pritihotapil do Slabetove domaãije in, kakor bi
zvi‰ka pal, stopil pred Polono.

»Jejhata,« se je ustra‰ila, »kaj si ti?«
»Ali si ãakala koga drugega?«
»Povej, kaj te je prineslo iz take dalje?«
»I, po fantiãa sem pri‰el,« se je sku‰al ‰aliti. »Oãe joka

za njima kakor mati za otrokom, ki ji ga vratinka du‰i.
Kje ju skriva‰? Spusti ju, za boÏjo voljo, da pojdeta z me-
noj, ãe sta ‰e toliko pri moãi.«

»Da, uboga fanta!« je zaihtela in poãasi povedala, kje

zdaj sta. »In to se primeri gostoma v na‰i hi‰i!«

MatevÏek je obstal kakor bi ga vkopal.
»Soteãan ju je priprl?« je strahoma ‰epetal. »In Bog si

ga vedi, kaj z njima poãenja zdaj?«

»Uboga fanta, uboga fanta!« je Polona ‰e huje ihtela.

BES

IZGNANI MENIHI

185

»Zakaj pa nam nisi precej poslala glasu, da bi vsaj

vedeli, kaj se je nakretilo?«

»Nikogar nimam, da bi mu zaupala. âe bi gra‰ãak

zvedel, da kaj napletam zoper njega, bi zmanjkalo tudi
mene.«

»Tako pa je zdaj ‰e prostora v jeãi, kajne, da mene po-

rinejo tjakaj, ãe zvedo, ãigav povelek me je pridrevil les-
kaj?«

»Prej ko jo ustriÏe‰ odtod, bolje bo zate in zame. Mrk-

ni ‰e nocoj in oãetu Trlepu vse povej, on Ïe ubere pra-
vo, da fanta spet ugledata sonce.«

Tudi MatevÏku se je zdelo najprav‰e, da se brÏ ko brÏ

umakne Soteãanu. ·e toliko ni hotel poãakati, da bi mu
scmarila kaj za veãerjo. Le brtavs kruha je poma‰il v Ïep,
bu‰il vase korec vina, kislega pa Ïe tako, da je kar za-
miÏal in da je za u‰esi zabolelo, kakor je kasneje pravil,
v naglici ‰e povedal, kar mu je Tone naroãil, in jo ves
prepla‰en res pocedil, odkoder je bil pri‰el.

»O, ãe bi me Soteãan dobil v parklje, bi mi preteto ten-

ka pela!« jo je urno pobiral, da bi prej ko prej pri‰el v
sti‰ko gospo‰ãino. »Da, vrag je takle gra‰ãak, ki ‰e patra
opata ne poslu‰a in se cesarja samega niã ne boji . . . «

Hitel je kakor bi gorelo za njim. Ko je bil Ïe prav da-

leã in se je storila noã, je poãival.

BES

IZGNANI MENIHI

186

XXIX.

isto noã je Slabè v Novem mestu skoraj vso prebe-

del. Hude skrbi so mu podile spanec, misli so vse

uhajale domov, na Pljusko in v Mali Gaber, povsod. Pre-
metaval se je na postelji, ãakal dneva in preudarjal, kako
mu bo govoriti pred mogoãnim glavarjem.

»Nak, skopariti ne smem preveã,« se je spominjal

Vrbiãevega gospoda, »kar prgi‰ãe goldinarjev mu zade-
gam v golt, sicer me nemara ‰e poslu‰al ne bi . . . In na-
trobim mu jih, da bo gledal kakor zaboden vol.«

Kmalu dopoldne je res ‰el. V veÏi glavarjeva hi‰e mu

je pot zastopil oblasten sluÏabnik:

»Stoj, teslo kmeãko, kam pa blodi‰?«
»Kaj ti je, metla pisarni‰ka, tako govoriti s po‰tenim

moÏem?« je Slabè stopil tikoma predenj in ga tako grdo
pogledal, da se je metla strahoma odmaknila. »Do gla-
varja hoãem, samo povej, katera vrata naj odslonim.«

»Tako? Do glavarja?« se je metla Ïe ãisto upognila.

»Zakaj bi rad prav do njega?«

»Ali je to tebi vedeti?«
»Povedati moram pisarniku, ki je v prednji izbi, sicer

te ne spusti noter.«

BES

IZGNANI MENIHI

187

»Kaj je glavar samo zanj in ne tudi za nas, da ne bi

smeli do njega, kadar nam je treba?«

Oni je molãe privzdignil ramo in pogledal proã; ni se

veã upal po svoje besediãiti z odloãnim moÏem.

»Ták pa reci, da se mi je z glavarjem meniti o pravi-

cah in krivicah gra‰ãaka v Soteski.«

SluÏabnik je tiho ÏviÏgnil in poãil s prsti.
»Dosti se upa‰,« je ãez ãas rekel, stekel po hodniku v

neko sobo in mu velel, ko se je vrnil: »Tja noter pojdi!«

Slabè je moãno potrkal, na ‰iroko odprl in vstopil,
Za mizo ob oknu je po papirju z gosjim peresom pra-

skal suhljat ãloveãek in se ‰e ozrl ni v Slabeta.

Ta je sredi izbe obstal in razloãno hrknil.
»Kaj bi rad?« je tintomazec revsknil ãez ramo.
»Ali vam ni povedal moÏ, ki Ïe v veÏi vsakogar obla-

ja?«

»Aha! Ták res? Kar do gospoda glavarja bi rinil? In s

pritoÏbo, kajne? Saj te ne bo poslu‰al, drugih skrbi ima
ãez vso glavo, s kmeti se ne utegne meniti.«

»Poslu‰al me bo, ker ve, da je za to tu!« je Slabè od-

loãno in trdo stopil naprej. »Cesar ga je postavil tudi za
kmeãke ljudi! «

»Kar meni povej,« je peresar govoril Ïe prijazneje. »In

hitro. âas je drag, ti mi ga najbrÏ ne plaãa‰.«

BES

IZGNANI MENIHI

188

»Res je, prav niã ne izpulite iz mene, a do glavarja

pridem, sicer stopim v Ljubljano, odkoder Ïe dopovedo
vam in glavarju, ãemu sta tu.«

Uradniãek je poskoãil, ustra‰il se je mo‰kega kmeta;

po prstih je brÏ stopil v glavarjevo pisarno.

Ivan Nepomuk Ursini grof Blagaj, glavar za dolenjsko

okroÏje, je bil tisto jutro ves sr‰enast. RazdraÏen je po
mizi predeval debele spise in se drÏal, kakor da mu ves
svet smrdi. Grde volje je bil in gorko jezen. Davi je na-
denj Ïe prav zavred prisopihal hudi gimnazijski pater
prefekt in mu nadrobil gorkih kozjih molitvic, ãe‰ da se
pritoÏi do same deÏelne vlade v Ljubljani, ãe on, glavar,
ki ga je cesar postavil tudi za varuha novome‰ke gimna-
zije, prav precej ne prisuãe kapiteljskega oskrbnika, da
si leta ne bo do dijakov lastil pravic in oblasti, ki mu ne
gredo.

Ha, kako naj ga prisuãe on? Saj je pro‰tov. A pro‰t

sam mu je Ïe snoãi s hudo kaznijo izgnal hudiãa, ki mu
je preveã grel noro kri. Oskrbnik Pugelj ne bo veã stre-
gel po srãku Jeniãeve sestre. Prav se mu godi. Ali mu je
tega bilo treba? Kakor da ni zadosti drugih, malopridnih
in zijalastih bab, ki so Ïe zapisane peklu!

In zdaj naj se on, okroÏni glavar in plemeniti grof, iz-

govarja takile ponosljani kuti in naj zravnava, kar skri-
vijo preoblastni oskrbniki in njih slepi gospodarji? O,

BES

IZGNANI MENIHI

189

pojahal vrag prefekta in njegove ljubljenãke dijake, slepi
kapitelj in norega oskrbnika!

Jezen je poãil spis ob mizo, vstal in zakoraãil po pro-

storni pisarni.

Kar ti je tiho vstopil pisar in poniÏno povedal, da je

zunaj neki moÏ, ki se hoãe pritoÏiti zoper Soteãana.

»Na miru me pustite — ven ga poÏenite!«
»Premilostni gospod grof, poniÏno povem, da sem ga

Ïe podil, pa dedec ni tak, kakr‰ni so drugi kmetje: uprl
se je in mi zapretil z ljubljansko vlado in s cesarjem.«

»Kdo vam je velel brez moje volje odganjati ãloveka,

ki hoãe do mene?« se je glavar drl nad svojim pisarni‰-
kim hlapcem. Ali ni mogoãe, da je moÏ v prednji izbi
kakor preobleãen mogoãnik, ki takole voha in tiplje,
kako se izpolnjujejo nove cesarske postave? Kaj bi sicer
tako trdno in moÏato postavljal hude besede? Nak, na-
vaden kmet Ïe ni moÏ, ki se niã ne boji pisarni‰kih lju-
di . . . »Naj pride precej noter!« je ukazal in v strahu in
skrbeh spet sel za mizo. »Tudi cesar, pravijo, hodi takole
vohunit,« je v mislih Ïe trdno verjel, da kmet, ki mu je
zdajle vstopiti, ni kmet.

Slabè se je mo‰ko vstopil predenj in mu povedal, kdo

je po kaj je dopotoval z daljnega doma.

Glavar, srednje velik debel gospod zabuhlega in rde-

ãega obraza, se je Ïe upokojil od strahu, saj je videl, da

BES

IZGNANI MENIHI

190

ima pred seboj res domaãega ãloveka. Sam ni vedel za-
kaj: sprva ga je poslu‰al ãisto mirno.

»Ali gra‰ãak ve, da si se namenil k meni?« je naposled

zarohnel.

»âe bi bil zvedel, ne bi tu stal zdajle jaz; hudiã je, ni-

kogar se ne boji, zaprl bi me bil!«

»Zapreti te dam tudi jaz, da bo‰ vedel, kako se ti je

vesti po cesarskih pisarnah!«

»Le, kar zaprite me, samo poslu‰ajte prej mojo toÏbo

in preskrbite, da se ne bo veã godila krivica meni in dru-
gim v na‰i gospo‰ãini in da se bodo prav do kraja izpol-
njevale nove cesarjeve postave!«

»Katere nove postave?« je Ïe za spoznanje mirneje

vpra‰al.

In Slabè mu je zaãel praviti, da Sotoãan pobira preve-

like dav‰ãine in kriviãno desetino; brani kmetom, da bi
lastninsko ravnali s svojim svetom; za vsak niã pesti ãlo-
veka in ne pusti, da bi se Ïenili po svoji volji. »Vse to je
zoper nove cesarjeve postave,« je poudarjal. »Cesar je z
njimi hotel pomagati kmetu, takle gra‰ãak pa se napihu-
je, kakor da zanj ni cesarja in njegovih postav!«

»Vedi ga Bog, ali je vse res, kar pripoveduje‰,« je gla-

var renãal, pa ne veã tako grdogledno, »ti bi nemara
vendarle rad, da ga zgolj na tvoje besede udarim s kaz-
nijo, kajne?«

BES

IZGNANI MENIHI

191

»Ne skrivite mu lasu, samo do pravice nam pomagaj-

te, sicer pojdem do samega cesarja.«

»Pa ne, da bi ti bil tisti, ki je ono leto pisal cesarju?«
»Samo, da pisanja ni v roke prejel cesar sam, pisar-

ni‰ki ljudje so mi izmodrovali odgovor, ki ni bil za nika-
mor!«

»Da te vrag!« ga je glavar debelo gledal.
»Zdaj pojdem, ãe bo treba, do cesarja sam, da mu na-

ravnost povem, kako se izpolnjujejo njegove postave.«

»Kaj naj storim, dokler ne zvem, kako prav za prav

je?« se je glavar spet ustra‰il.

»Kar velevajo nove cesarjeve postave, saj jih pozna-

te.«

»To ni tako lahko. Pisarni‰kih ljudi bi moral poslati

tjà, da se preverijo o praviãnosti tvoje toÏbe. In to je
drago.«

»Ne vem, kaj se vam zdi ‰e potrebno,« je Slabè dejal

in pozvenãal z goldinarji, ki jih je imel v maãku za pa-
som; »vem le, da se taki stro‰ki poravnavajo iz drÏavne-
ga denarja ali iz mo‰nje tistega, ki toÏbo zgubi.«

Glavar je sli‰al pesem goldinarãkov in se molãe smeh-

ljal Slabetovi modriji.

»Mislim, da bi bilo Ïe zadosti, ãe bi gra‰ãaku poslali

tako pisanje, da bi ga upognilo,« je Slabè poprijemal.
»Ko bi slà poslali precej, se jaz ne bi krãil za nekaj gol-

BES

IZGNANI MENIHI

192

dinarjev, samo da bi gra‰ãak prav urno pod nos dobil
tisto pisanje.«

Segel je v maãka in na mizo poloÏil pest goldinarjev:

»Za potne stro‰ke slù.«

Glavar je z oãmi hlastnil po njih in se nasmehnil. »âe

Ïe res hoãe‰, po‰ljem jutri slà,« je dejal in goldinarãke
posnel v miznico. »Ti sam skrbi, da sèl Ïe opravi, preden
se domov vrne‰ ti. Gra‰ãak bi te utegnil kaj priviti, ker
mu nisi povedal, kam si se namenil.«

»Po novih postavah njemu to niã mar! Tudi to, pro-

sim, postavite v pisanje.«

Mo‰ko se je zahvalil in ‰el. Uradnika v prednji sobi ‰e

pogledal ni, pisarni‰ki metli v veÏi pa je pod noge vrgel
goldinar.

»Da mi drugiã tako grdo veã ne oblaja‰ ãloveka, ki si

pride pravice iskat!« je dejal in stopil na cesto.

Misli so mu ‰inile domov in na Pljusko, a v u‰esih je

‰e imel glavarjev svet.

»Kar v Mali Gaber pojdem,« je sklenil; »odondod po-

zvem, ali je glavar Ïe podkuril Soteãanu.«

BES

IZGNANI MENIHI

193

XXX.

Slabetovine je MatevÏek vso tisto noã hitel proti
Malemu Gabru.

Dneva je ‰ele bilo komaj do kolena, ko je prisopihal

na Trlepovino.

»Kaj?«je Trtep zarjovel. »Zaprl ju je? Soteãan zaprl

moja fanta?«

MatevÏek ni imel veã ‰e kaj praviti. Na ves splav se je

zapodil v Stiãno. Gnalo ga je, da bi vsej gospo‰ãini za-
toÏil Soteãana in NeÏi povedal, kaj se je Francetu prime-
rilo.

Po Trlepu je grmel vihar in fanta sta se mu smilila.

Misel, da se ju je kdo upal pritakniti, ga je jarila, ko je
zdaj bled, zdaj rdeã ves divji hlaãal okoli hi‰e.

Misli so mu uhajale tudi v Stiãno. Zadnje ãase je bil

sicer menihom precej gorak, posebno patru opatu, zdaj
se jih je spomnil.

»Hvala Bogu, da cesar ‰e ni razpustil tudi na‰ih belih

menihov!« je naposled na‰el spravno misel. »Stiãna
nam je res edini kraj, odkoder dobimo pomoãi, ko nam
je le prehudo,« je skesano mislil na sovraÏne besede, ki
so se mu izmikale ob zdrahi s patrom opatom. »V Stiã-

BES

IZGNANI MENIHI

194

no stopim,« je razodel Janezu in Tonetu, »samo pater
opat zdaj lahko pomaga, da ju precej dobimo domov.«

âisto drugih misli sta bila sinova. Hm, Ïe Ïe, ãe bi

pater opat hotel, bi res trdo prijel Soteãana, a Francè in
Nace bi vendar ‰e dalje jeãala v jeãi, ker gospoda vse
rada vleãe na dolgo nit; neuãakljiva je le, kadar ji ãlovek
mora dajati, sicer pa se ji nikoli niã ne mudi.

»Vojsko moÏ in fantov zberimo in po brata pojdimo!«

je Janez bliskal z oãmi in stiskal pesti.

»In vso Sotesko v sonãni prah zdrobimo!« je Tone to-

gotno prikladal.

»Je, fanta, to je huda stvar,« se je oãe z vroãimi oãmi

smehljal svojima mo‰kima sinovoma.

»Huda je tudi, loviti po‰tene ljudi iz tuje gospo‰ãine

in jih pehati v jeão!«

»Nikarta!« ju je oãe krotil. »Samo pater opat more in

sme pritisniti Soteãana. In precej zdajle se zakadim v
Stiãno.«

»Le,« je Janez privzdignil ramo, »vendar bi storili

prav, ãe bi spotoma vsakomur povedali, kaj nam je So-
teãan storil.«

»In tako velite, naj od ãloveka do ãloveka gre klic na

pomagaj,« je Tone poprijemal. »MoÏje in fantje naj vsi
pridejo danes tri dni, da pojdemo nad Soteãana!«

Trlep je molãe gledal v tla, ãez ãas je rekel:

BES

IZGNANI MENIHI

195

»I, pa se udarimo! Naj bo gosposki za opomin, da se

bo raj‰i ravnala po cesarjevih postavah!«

Janez in Tone sta skoraj zaukala od veselja, da je tudi

oãe njunih misli.

»Stopita,« jima je rekel, »do prvih krajin‰kih vasi in

jim velita, naj sli razneso klic na pomagaj, in naj se moÏ-
je in fantje zbero ob potu v Sotesko in poãakajo nas.«

Tako je ‰e tisto uro zaãel zli vojni duh vr‰ati od vasi do

vasi, od hi‰e do hi‰e.

»Fanta otmemo, gra‰ãaka in valpta pa zapremo!« so

se najhuj‰i du‰ali.

»Ali pa ju za péto obesimo in grad zaÏgemo!«
»Najprav‰e bi bilo!«
»Fanta le otmimo, le,« so pametnej‰i mirili, »kaj veã

pa je greh in nevarno.«

»Da, biriãev in vseh hudiãev bi dobili na glavo, okoli

vseh sodnikov bi nas gonili in krvavo sodili.«

»Za Soteãana bo kazni Ïe dosti, ko bo v strahu videl,

kaj bi mu utegnili ‰e nakaniti, ãe bi nas razdraÏil.«

»In za opomin mu bo, da se nikogar veã ne pritakne,

tudi Slabeta ne, ko se vrne domov.«

»·koda, Ïe danes bi morali lomastiti tja!« so prav bo-

jeviti spet zmajevali z glavo.

»Dan sem, dan tja: ‰e veã nas bo!«
»Pojdemo pa, Trlep tako niã ne opravi pri patru opa-

tu.«

BES

IZGNANI MENIHI

196

»Kako neki? Ali si Ïe kdaj sli‰al, da je vrana vrani iz-

kljuvala oãi?«

»E, vrana je opat, Soteãan je kragulj,« je star moÏ ve-

del; »teÏko se je vrani kljuvati s kraguljem.«

BES

IZGNANI MENIHI

197

XXXI.

rlep je res precej klamal v Stiãno. Korak mu je bil
teÏak. MoÏ se je le predobro spominjal, kako je

trmoglavil in se branil, ko ga je k sebi klical opat, zdaj pa
ga stiska, glej, sama Ïene tja.

»Hoj, Trlep, kaj je res?« so ga vso pot ustavljali. »So-

teãan da ti je priprl sinova? Le zakaj neki?«

»âe ju v treh dneh ne izpusti, pojdemo in ga vpra-

‰amo!«

»Kdo pojde? Pa vendar ne sam s Tonetom in Jane-

zom?«

»Vsa Suha krajina Ïe vre, tudi Témeni‰ka dolina si

pripravlja kosé in cepé.«

»Samo vedeti daj, kdaj in kam, pa pridemo ‰e mi.«
»Danes tri dni ‰e pred dnem v Malem Gabru. Prav

precej po‰ljite glas od vasi do vasi in pridite, da gospo-
di dopovemo, kaj so cesarjeve postave.«

»Pridemo, Trlep, vsi pridemo!« so obetali, da je skoraj

vesel koraãil skozi ·entvid.

»Nák, ne bom ga brusil meni‰kega praga!« je ves poln

napuha kmalu postajal. »Vse bi se mi smejalo, najbolj

BES

IZGNANI MENIHI

198

morda pater opat sam, ãe bi ‰e dalje prosil milosti, ko si
lahko sam izsilim pravico!«

Pamet mu je govorila naprej in nazaj, a misli so iska-

le sinova, ki jeãita in trpita vse hudo v grajski jeãi, srce
mu je uklonilo napuh in ga zadrevilo dalje, da se je umi-
ril in oddahnil ‰ele v rebri nad Pristavljo vasjo.

»Z vojsko iti nad grad je vendarle huda stvar,« se je

skoraj treznil; »bolje bi bilo na vse plati, da ga pater opat
ukroti.«

Pripogniv in poãasi se je bliÏal hosti med Pristavjo

vasjo in Stiãno, stare misli so se iskale in sreãevale.

»Ali mi je res bilo treba tiste zoprne zdrahe s patrom

opatom?« je gledal vase. »Neumno sem gre‰il, nerodno
zablodil in se v jezike dal, obenem pa mislil, da sem brez
greha in da mi pater opat dela krivico.«

Postal je, kes in sram sta mu poniÏala o‰abno glavo.
Kar ti je po stezi iz hoste pri‰el Poberè.
Oba sta postala in se debelo pogledala.
»Kaj si se me ustra‰il?« se je prvi nasmehnil Trlep. »Le

naprej, niã se ne boj!«

»I, Trlep, glej ga no, kaj si res ti?« je obãutljivi Poberè

rdel. »Prav do tebe, glej sem se namenil, sreãam te pa tu,
kakor da bi do mene hotel ti.«

»Vidi‰, kako lepo se ti je namerilo, ko je za tvoje sla-

biãne noge v Mali Gaber tako daleã, da te ‰e ob na‰em
slavju ondan niso prinesle tja?«

BES

IZGNANI MENIHI

199

»Kam pa si se spustil?« je oni drugam redal besede.
»Brez zamere, do tebe ne, kakor si mislil — v samo-

stan mi je nekaj stopiti.«

»Jaz pa sem res hotel prav do tebe.«
»O ãudeÏ, tako so se ti utrdile noge?«
»BeÏi no! MatevÏek oznanja po vsej sti‰ki gospo‰ãini,

kaj se je primerilo Francetu in Nacetu,« je Poberè hitro
drobil. »In NeÏa se mi je ustra‰ila, da je skoraj omedle-
la.«

Trlep ga je resno gledal.
»Zdaj me je pognala, da bi pri tebi zvedel kaj veã,« je

oni sklenil.

MoÏa sta se vkup obrnila proti Stiãni. Trlep je togot-

no pravil o svoji veliki skrbi, kaj Soteãan poãenja s fan-
toma, a Poberè je spet na drobno razkladal, kako je ta
novica udarila NeÏo in njega.

»Le stoj,« je Trlep pihal, »Soteãan jih dobi po betici,

da bo pomnil, kdaj se je lotil Trlepov!«

»Nikar, Trlep, ne draÏi ga, Francè in Nace bi obãuti-

la njegovo jezo.«

»Ne veã, precej ju spusti.«
Ponosen in vesel mu je povedal, da je sklical vojsko

zoper Soteãana. Z njo ga prisuãe, da bo vsa deÏela str-
mela.

»Prebito velike stvari si se lotil,« je Poberè od zaãu-

denja postal. »In nevarne tudi, Trlep.«

BES

IZGNANI MENIHI

200

»Vem, zato pa sem se namenil v Stiãno, da bi ga pa-

ter opat zlepa pritisnil.«

Poberè je molãal, oãi so mu gledale v prazno, misli so

vrtale, vrtale.

»Pa ne verjamem, da bi kaj prida opravil,« je Trlep

poprijel. »Nad Soteãana bo res treba iti z vojskó.«

»âe bo res treba, pojdem z vami tudi jaz,« je oni do-

vrtal svojo misel.

»Danes tri dni, ‰e preden se zdani, pojdemo.«
Pred samostanom sta postala. »Ali si ‰e hud na Ne-

Ïo?« je Poberè nerodno vpra‰al.

»Kdo pa ti je rekel, da sem kdaj bil?«
»Kaj pa Francè?«
»E, kaj! Mlad je, zaletel je, saj ve‰; pa se je menda Ïe

uletel.«

»NeÏe mi bo konec, tako jo boli zdraha z njim.«
»Niã se ne boj, Ïenske ni zlepa konec, posebno mla-

de ne.«

»Pridi, lepo te prosim, tudi do mene, ko opravi‰ v sa-

mostanu. Moãno bi jo pomiril, drugo srce bi ji dal.«

»Pridem,« mu je Trlep segel v roko. »Ko bi bil za me-

noj tudi Francè, bi pri‰la oba in bi kar snubila.«

»Kar ni danes, je lahko jutri,« se je Poberetu zasme-

jalo po vsem obrazu. »Tàk le dobro opravi in brÏ pridi!«

Trlep je pokimal in se nameril k samostanski porti.
Opat je debelo gledal, ko ga je poslu‰al.

BES

IZGNANI MENIHI

201

»âemu pa sta se fanta potikala okoli Soteske?« je na-

posled hotel vedeti. Novica, da se je Soteãan upal pri-
preti sti‰ka tlaãana, ga je vendar hudo vznejevoljila.

Trlep je povedal vse po pravici; tudi, po kaj je Slabè

‰el v Novo mesto.

»Kaj vendar zvitorepite vsi vkup?« ga je ‰e bolj pogre-

lo. »Slabè s tem gra‰ãaka ne omeãi, prej razsrdi, da ga
naposled res ne spusti iz gospo‰ãine in tako tudi tvoje-
mu Tonetu zagradi pot do Slabetovine.«

»Nove postave govorijo drugaãe.«
»Saj vidi‰, koliko se meni zanje.«
»Kaj pa, ãe ga prisilimo, da se bo?«
»Ne blodi takih!« se je opat ustra‰il. »Sila ni dobra

nikjer in je nedovoljena po starih in tudi po novih posta-
vah.«

»Katera postava pa mu je dovolila, da se je s silo pola-

stil mojih sinov in ju zaprl?«

»Nobena. Pa le potrpi, saj ju spusti.«
»Aha, potrpimo naj jaz, fanta, Slabè, vsi, poãenjaj go-

sposka z nami, kar je je volja!« so Trlepu gorela u‰esa.
»Potrpimo in poniÏno pokleknimo, gra‰ãak pripozna le
postave, ki tlaãana tepó in deró!«

Opat je molãe gledal hudega Trlepa.
»Dobrih postav menda res ni,« je ãez ãas rekel, »sicer

se na svetu ne bi godilo toliko krivic.«

BES

IZGNANI MENIHI

202

»Paã, za kmeta so nove postave kolikor toliko vendar-

le kar dobre. Gospoda jih taji in se jih brani, ker ji jem-
ljó oblast nad njimi.«

»Neka oblast mora biti.«
»Samo tista, ki je praviãna.«
Opat je pokimal.
»Pa le dobro me pomnite, pater opat: brani se gos-

poska ali ne, vsaj v Soteski se bodo prav do piãice spol-
njevale vse nove cesarjeve postave!«

»Kako to misli‰?« se je opat ustra‰il.
»Kakor sem rekel. — ·e prej vas prosim, zato tudi sem

pri‰el, pritisnite Soteãana, naj spusti moja fanta, naj ne
nagaja Slabetu in naj ne guli tlaãanov.«

»Kako naj to storim, kako?«
»Po umem slù mu po‰ljite pisanje in mu povejte, da

pride danes tri dni nadenj kmeãka vojska, ãe se prav
precej ne poda.«

»Trlep, kaj nori‰? Kak‰na kmeãka vojska?«
»Velika, da zmlinãi vso Sotesko in ‰e kaj, ãe bo treba.«
»âlovek boÏji, kmeãki upor pripravlja‰?« se je opat

prijemal za glavo.

»Soteãan ga je kriv, ne jaz. Ukrivite gra‰ãaka, pa upo-

ra ne bo.«

»·e danes po‰ljem slà v Sotesko.«

BES

IZGNANI MENIHI

203

»In mu dajte vedeti, da njega in grad zdrobimo v

sonãni prah, ãe mi fantov precej ne spusti in ne stori,
kakor sem rekel otodile. — Pater opat, obljubite mi to.«

»Ne morem, z vojsko mu ne smem pretiti.«
»Prav bi storili, ãe bi mi obljubili.«
»Kdor preveã obljubi, se mora zadolÏiti.«
»Hm,« je Trlep privzdignil ramo in oãi pobesil. »Saj

vem, tlaãana zagrabite za vsak niã, gra‰ãaka se bojite in
ga boÏate.«

»Ne ve‰, kaj govori‰.«
»Kaj pa vi: ali veste, koliko sem trpel in ‰e trpim?«
»Vse bo ‰e lepo in dobro, le pomiri se.«
»O, Ïivljenje je kakor voz sena; mimo mene se peljá,

a vsega mi ne da; dobim le, kolikor si sproti vzamem
sam. Tako, vidite, je res, da bo dobro in za nas prav, ko
se nikomur veã ne bomo dajali pod noge!«

»Odkod ti take misli, Trlep?« ga je oprat zaãuden gle-

dal. »Take uporne misli?«

»Îivljenje mi jih je ukresalo, v trpljenju so bile z me-

noj, zato vem, da so dobre in prave.«

»Moti‰ se, v upor te vodijo, v nesreão in pogubo. Îiv-

ljenje, to vedi, je veã kakor ãlove‰ka misel, veã kakor vse
na‰e umno in neumno poãetje. In greh je vsak upor,
velik greh.«

»·e bolj gre‰i, kdor krivico voljno trpi, pater opat.«
»Ni res! Blagor tistim, ki so po krivici preganjani.«

BES

IZGNANI MENIHI

204

»Zob za zob, oko za oko,« je Trlep vraãal; »tudi tako

je zapisano.«

»Kdo te je tako pohuj‰al? Nove postave?«
»Ne pohuj‰ale, le pobolj‰ale so mene in vse. Po svo-

je hoãemo Ïiveti na svojem.«

»Pravi iluminat,« je opat zdaj vedel za trdno.
»In tako vam tudi povem, da Tone pojde na Slabeto-

vino, Francè pa vzame Poberetovo NeÏo.«

»Fanta se oÏenita, ko jima dovolim jaz!« se je opat na-

posled vznejevoljil ob preveliki Trlepovi besediãnosti.

»Po kateri postavi, pater opat, bi jima branili?«
»Ne mislim braniti, samo hoãem, da mi to drugaãe

pove‰.«

»Ondan,« je Trlep zardel, »ste mene in Franceta kli-

cali v Stiãno, ãe ‰e pomnite, in ste Ïeleli, da bi se Fran-
cè in NeÏa kar precej vzela.«

Opat se je molãe nasmehnil.
»In Pljuskarici ste obetali Slabeta in se niste branili,

da bi Tone jemal Polono. — Ali sem prav povedal zdaj?«

»Nisi, ‰e se napihuje‰.«
»No, povem pa drugiã, ãe ne poãim prej!« je Trlep

uporno revsknil in se obrnil, da bi ‰el; na pragu je postal
in Ïe krotko rekel: »Soteske ne pozabite, pater opat.«

Zunaj so ga sreãale druge misli.

BES

IZGNANI MENIHI

205

»Tàk tu bo gospodaril Francè,« je dobrovoljno mom-

ljal, ko se je poãasi bliÏal Poberevini in jo bistro ocenje-
val. »Ko bi se le tudi Tonetu izteklo tako lepo!«

V vesele in otoÏne misli mu je segala skrb za Slabeta.
»Hm, predolgo se mi mudi v Novem mestu,« je postal

in se zagledal v tla. »Kaj da ga ‰e ni? Pa ne, da ga je priprl
mogoãni glavar? O grom Elijev, ãe je storil to, poÏenem
nadenj vso Dolenjsko . . . !«

BES

IZGNANI MENIHI

206

XXXII.

labè se je ‰e mudil v Novem mestu. Misel, da bi se
z dobro novico kar precej zadrevil v Mali Gaber in

domov, je opustil.

»Preveriti se ‰e moram, ali glavar res po‰lje slà,« je

previdno mislil; »ãe bo kaj dolgo odla‰al, se paã ‰e en-
krat zakadim vanj.«

Nestrpno je hodil spra‰evat sluÏabnika v glavarjevi

veÏi, ali je sèl Ïe od‰el.

Glavarju se ni tako mudilo, a naposled je vendar sto-

ril, kar je bil Slabetu obljubil.

»Da, Ïe,« je sluÏabnik potlej povedal; »davi je urad-

nik, pozna‰ ga iz glavarjeve prednje sobe, s tremi biriãi
odjahal naravnost v Sotesko.«

»No, vendar,« je Slabè pomirjen pokimal in se napotil

v Mali Gaber.

Vesele volje jo je urno pobiral iz mesta. Pod klancem

v Kaãji ridi je do‰el vrsto voznikov.

»Glej ga, kaj si res ti?« se mu je zadnji voznik nasmeh-

nil. »Ali gori za teboj ali beÏi‰ pred kom, da si tako na-
gel?«

BES

IZGNANI MENIHI

207

Tudi Slabè jih je spoznal; videl jih je ondan pri Pljus-

karici.

»Vidi‰,« so mu potlej svetovali, »eno pot imamo, kar

nas se drÏi, ãeprav nismo spe‰ni, saj niã ne zamudi‰; sa-
mo‰nemu takale pot ni zamerom prav vama.«

Slabè je sprevidel, da je tako; opirajoã se ob staro opa-

ljeno grjaão, si je umeril korak s previdnimi moÏmi.

Sredi Kaãje ride, obakraj ceste porasle z gosto staro

hosto, so vozniki potegnili z voza vsak svojo betiãasto
grjaão.

»Tale hosta je nevarna,« so vedeli, »zdaj zdaj ti uteg-

ne iz go‰ãe bu‰iti drhal razbojnikov.«

»Kogar potipljem jaz, bo precej mrzel!« je tudi Slabè

poprijel grjaão.

» In nikar si preveã ne zaupaj, razbojnik ne pride go-

lorok in sam tudi ne.«

»Treh se ne bojim, pa ãe pridejo ne vem kak‰ni!«
Razbojnikov to pot vendar ni bilo. Vozovi so sreãno

pri‰kripali do Mirne peãi in se ustavili ob veliki krãmi.

V krãmi se je razvezal hrup veselih voznikov. Slabè je

molãal, posedanje v krãmi mu ni bilo po volji. Misli so
mu uhajale domov, na Pljusko, v Mali Gaber.

»Kar naprej pojdem,« je vstal, »tako ne pridem zlepa

do Malega Gabra.«

»Ne vij no tako,« so ga rinili za mizo, »med nami

ostani, da se kesal ne bo‰.«

BES

IZGNANI MENIHI

208

Bali so se ‰e nadaljnjih nevarnosti, pomoã srãnega

Slabeta jim je dosti pomenila.

Slabè se je obotavljal.
»Konji se morajo spoãiti in napasti,« so gnali svojo,

»dolg klanec proti Sveti Ani nas ãaka. Pa tudi mi smo
potrebni nekoliko primake.«

Tako je odnehal in ostal. Kasno popoldne so zapregli

in pognali.

»Pred noãjo moramo priti do Trebnjega.«
»Moramo. Tudi Sveta Ana ni kaj varna.«
»Razbojniki so tam posebno silni, ker vedo, da se voz-

nik mora motati ob zavori in ne utegne paziti, ali mu kaj
ne preti iz go‰ãe.«

Na klancu, ki leze proti Sveti Ani, se je nekemu vozu

natrlo kolo. To jih je zamudilo, da so Ïe v trdnem mra-
ku pri‰li na vrh.

Noã je poãepala niÏe in niÏe, zavore so cvilile, teÏki

vozovi so poãasi ‰krtali proti trebanjski strani.

Slabè je hodil za zadnjim vozom in se menil z vozni-

kom.

»Da bi le sreãno pri‰li ‰e iz tele samote,« je ta vzdih-

nil in se pripognil k zavori.

»In do Malega Gabra,« si je zaÏelel Slabè. Misli so se

pognale naprej in obletele vse, zavoljo katerih se je bil
spustil na tvegano pot.

BES

IZGNANI MENIHI

209

Temnilo se je ãezdalje bolj, priroda si je v prijetnem

hladu postiljala za noã, le hosta obakraj ceste se ‰e ni
umirila. Nekje daleã je lajal lisjak, ãisto blizu je bilo strah
ãuka, med vejevjem je pokljalo in ‰umotalo.

Kar ti je ob prednjih vozovih javknil klic na pomagaj.
»Jezus — razbojniki!« je voznik do kraja pritegnil za-

voro, da se je voz ustavil. Tudi drugi vozovi so obstali.
»Slabè, zdaj pomagaj!« je moÏ zavpil in skoãil naprej, pa
Slabè je bil Ïe planil.

Prednji vozniki so se mirno otepali, razbojniki, dobro

dosti jih je bilo, niso bili kdove kako silni. A ko sta se ob
strani vanje pognala ‰e Slabè in njegov tovari‰, Ïe niso
veã napadali, le branili so se in odmikali Slabetu, ki jih
je z grjaão klatil, da se je zdaj ta, zdaj oni renãé zavalil po
tleh.

»Vozniki, streljajte!« se je Slabè za tren oãi obrnil.

»Stre . . . « pa Ïe ni veã utegnil ponoviti zvijaãe: hud
udarec je njega samega podrl na cesto.

Vozniki so pritisnili, razbojniki so planili v go‰ão, naj-

brÏ so verjeli, zdaj zdaj zaãno pokati pi‰tole.

Na cesti je obleÏalo troje razbojnikov, en voznik in

Slabè.

»V péãico me je dregnil,« se je voznik jeãé drÏal v dve

gubé, »na voz me dajte.«

Slabè jo je skupil huje, pa v temi ga niso mogli pre-

gledati, tudi mudilo se jim je z nevarnega kraja; omed-

BES

IZGNANI MENIHI

210

lelega so tudi njega vzdignili na voz; za razbojnike, ubite
ali pobite, se niso menili.

»Naj pride ponje, kdor hoãe ali pa nihãe, ‰koda ni no-

benega teh malopridneÏev!«

Zavore so odnehale, vozovi so poãasi od‰kripali na-

vzdol, vozniki so poprijeli grjaão, daleã je ‰e bilo do
Trebnjega.

V Trebnjem so se ustavili ob krãmi in dobili postelj za

oba ranjenca.

»Po glavi jo je dobil, za hru‰ko debela bunka mu je

stekla,« je razpoznaval star Trebnjec, ko je ob goreãi
trski pregledoval Slabeta. »Morda ne bo hudega. Dajte
vode, da ga zbudimo, v omotici ga ne kaÏe pu‰ãati.«

Hladna voda je res storila svoje, ranjenec je zajeãal in

motno spregledal.

»Pustite ga, prespi naj se, najbolje bo tako,« je krãma-

rica pametno svetovala. »Kar pojdite, pokliãem Ïe hlap-
ca, da bo bedel ob njem.«

Vozniki so izpregli in legli.
»Slabè je kakor vedel, kaj bo,« jih je vest nekoliko

teÏila.

»Da, preveã smo ga zadrÏevali, ko je hotel naprej.«
»Anti namenjeno mu je bilo.«
»Saj se mi smili, vendar pravim, da ne vem, ali bi mi

z vsem blagom bili zdajle tu vsi, ãe med nami ne bi bilo
njega.«

BES

IZGNANI MENIHI

211

»Zavoljno nas se je dal skoraj ubiti, Bog daj, da bi se

kmalu izlizal.«

»Sicer nas pogubi Pljuskarica.«
»Mo‰ko bo, ãe ji po pravici povemo, kako je bilo.«
»Huda bo, prebito bo huda.«
Proti jutru je Slabetu odleglo.
»Kje pa sem?« je pogledal dremavega hlapca.
»Kaj pa vozniki?« je ‰e hotel vedeti, »Ali so ‰li dalje?«
»Tu so ostalil. Glej, Ïe vstajajo.«
Res so se kmalu pririnili noter.
»Slabè, ali si zatorej, da bi te vzeli s seboj do Trlepa?«
»Sem, sem,« je dejal, se dvignil in precej omahnil. »E,

vrtoglav sem ‰e; pomagajte mi na noge, pa bo.«

Spravili so ga na voz in pognali v prijetno jutro.
Spotoma je potlej dosti premi‰ljal. Hm, kako neumno

se je spu‰ãal v nepotrebno nevarnost. Mar bi bil poslu-
‰al svojo vest in hodil sam, pa bi bil zdrav pri‰el do Trle-
pa . . .

VoÏnja je bila poãasna, tresla ga je pa vendar, da so se

mu misli zaãele megliti. Preden so vozovi pri‰kripali do
Malega Gabra, so mu oãi zlezle vkup, trdna omotica ga
je vzela s seboj.

Iz Trlepove hi‰e so vozniki izbezali samo deklo Anãko

z Marjanico.

»Kje pa je gospodar? Slabeta smo mu na pol Ïivega

pripeljali.«

BES

IZGNANI MENIHI

212

»KriÏani Jezus!« se je ustra‰ila.
»Kam so Trlepi?«
»Ne vem,« je tajila, »niso mi povedali. — Pomagajte,

da ga spravimo na postelj.«

Vozniki so prenesli omoãenca v hi‰o in se odpeljali.
»Saj se bo izlizal,« so upali, ko so se bliÏali Pljuski. Pri

Pljuskarici so postali in ji s hudo novico dali táko po
srcu, da je kar omahnila za mizo. Potlej je ‰ãeketala va-
nje, zakaj ga niso pustili, da bi hodil sam.

»Ali ste ga v Trebnjem dali vsaj prevideti?« se je ‰e

domislila.

»Nismo; saj ni tako hudo, kar pomiri se, Pljuskarica.«
Pa se ni pomirila. Vse je brÏ pozaklenila in urnega ãlo-

veka pognala do patra Tonãka, potlej pa se na ves splav
zadrevila v Mali Gaber in kakor brez uma obstala ob
Slabetovi postelji.

Slabè se je bil prebudil iz omotice. Anãka ga je silila s

toplim mlekom in mu glavo zdaj pa zdaj spretno ovija-
la z debelo prteno krpo, namoãeno v hladni vodi.

»Jurko,« je Pljuskanca zaihtela in odrinila Anãko, »za

pet ran boÏjih — .« Ni mogla odgovoriti, jok jo je posi-
lil.

»Saj ni niã,« se je sku‰al nasmehniti. »Opravil, glej,

sem pa le dobro, nobenih zavir ne bo veã.«

BES

IZGNANI MENIHI

213

»Molãi, Jurko, ne govori, ‰kodilo bi ti,« ga je milo gle-

dala. »Poãakaj, da pride pater Tonãek, poslala sem
ponj.«

»Pametno,« je dejal in zaspal, govorjenje ga je ven-

darle utrudilo.

Pljuskarica je séla ob postelj, otoÏne in vesele misli so

ji polnile glavo in srce.

BES

IZGNANI MENIHI

214

XXXIII.

oteãan se je smejal pismu, ki mu ga je prinesel sti‰ki
sèl, smejal opatovi pro‰nji, smejal kmeãki groÏnji.

»Samo gane naj se mi kdo!« je pihal.
Moãno pa se je ustra‰il glavarjevega uradnika iz No-

vega mesta in hudega pisanja.

»Vse mi ‰e ovoha tale perogrizec,« je po strani trenil

na uradnika in ga toliko zamotil, da je na skrivaj velel
valptu, naj neutegoma spusti in iz gradu zapodi oba
Trlepa.

Francè in Nace sta se veselo oddahnila in jo mahnila

k Poloni.

»Hvala Bogu, da sta le spet svoja!« se je veselila. »Do-

sti sem premolila za vaju.«

»Premalo,« se je Francè ‰alil, »slabo se je nama godi-

lo, ves ãas sva bila zgolj ob kruhu in vodi.«

»Jojhata,« je poskoãila, »ãakajta, precej vaju napasem,

precej!«

»Tako je prav, vidi‰,« se je Francè potlej smehljal, »si-

cer bi bila poÏrla kar tebe, tako sva bila laãna.«

»Mene? Kaj bi pa Tone dejal?«
»Saj res, pa naj te on, ãe misli‰, da je tudi potreben.«

BES

IZGNANI MENIHI

215

»Zdaj bo dobro,« ji je Nace pravil, da so ju spustili,

ker je pri‰el glavarjev ãlovek in privil Soteãana.

»Kako ve‰?« jo je privzdignilo.
»Biriã je nama povedal, ko je naju spustil iz grajske

jazbine.«

»Hoj, kdo je pa ta?« je Nace skozi okno pokazal na

mestnega ãloveka, ki se je z grajskim biriãem bliÏal Sla-
betovini.

»Ne poznam ga,« se je Polona ustra‰ila. »Pa ne, da bi

‰el spet po vaju?«

»Nak, kaj drugega bo.«
Vrata so se odprla, v hi‰o je stopil mestni ãlovek sam.
»Ali sem pri‰el prav?« je pogledal vse tri. »Saj je to

Slabetova domaãija?«

»Je. Kaj bi radi?« je Polona s predpasnikom pobrisa-

la stol ob mizi. »âe se vam ne zdi za malo, sedite, pro-
sim.«

»Ti si Slabetova sestra, kajne?« je tujec pokimal in sel.

»Kdo sta ta dva?« Ni ji bilo, da bi povedala, kje sta bila.
»Prijatelja na‰e hi‰e,« je dejala.

»OkroÏni glavar iz Novega mesta me je poslal, da po-

zvem, ali je toÏba, ki jo je te dni tvoj brat nakanil zoper
grad, tudi resniãna. — Povej mi, kar ve‰. In se niã ne boj,
ne poslu‰a te grad.«

BES

IZGNANI MENIHI

216

»Povej, le povej,« ji je Francè pokimal, ko ga je vpra-

‰ujé pogledala. »Ali pa povem kar jaz, saj vse na drob-
no vem, kaj ti je brata gnalo v Novo mesto.«

In je mo‰ko in naravnost razloÏil vse.
Uradnik si je zapisal in ‰el ‰e do drugih domaãij.
Polona in gosta so se sprva molãe gledali.
»Jurko je gra‰ãaku dobro podkuril,« se je Francè v

pest smejal.

»Bojim se zanj, grad mu nikoli ne odpusti tega.«
»Kaj bi se bala, prav niã mu ne stori, le verjami, Ïe

zdaj se ga le ‰e boji.«

Fanta sta se ‰e kakov ãas pomenkovala s Polono in se

posmehovala gradu, potlej pa sta od‰la, da bi prej ko
prej pri‰la domov.

Po obpotnih vaseh je bilo vse Ïivo kakor na mravlji-

‰ãu. Krdelce moÏ tu, krdelce moÏ tam je postavalo in
vrelo med seboj.

»Kaj neki je?« sta se ãudila in vpra‰ala.
»Kdo pa sta in odkod je vaju prinesla pot?« so hoteli

prej vedeti.

Niã se nista branila, kakor ondan oblastnemu valptu,

precej sta povedala vse po pravici.

»Hoj, fanta, saj to je kakor nala‰ã! Kaj niã ne vesta? Po

na‰i in sti‰ki gospo‰ãini se zbira ãrna vojska, da bi ote-
la vaju in u‰esa navila gra‰ãaku!«

BES

IZGNANI MENIHI

217

Fanta sta kar debelo gledala, ko sta poslu‰ala, kaj vse

je zanju tvegal dobri, mo‰ki oãe.

»Lepo je, da ste si toliko upali zavoljo naju,« se je

Nace urno na‰el; »zdaj pa bi bilo najprav‰e, da se brÏ
brÏ porazgubite.«

»Kaj je najprav‰e, nam pove vajin oãe,« so se moÏje

uprli. »Velel je, naj ga to dopoldne ãakamo, in bomo ãa-
kali, dokler ne po‰lje drugaãnega glasu!«

Tako sta Francè in Nace hitela dalje, da bi prej pri‰la

do oãeta in da bi obrnila vsaj Stiãane.

Kmalu sta res trãila ob veliko krdelo iz sti‰ke gospo-

‰ãine. Bilo jih je vse ãrno, mladih in priletnih, in vsak je
v rokah imel grjaão ali sekiro, koso ali cepé. Pred njimi
je koraãil njun oãe, ob njem pa Tone in Janez.

»Fanta, kaj sta res vidva?« so oãe in brata skoraj ste-

kli k njima. Tudi vsa vojska je veselo zavrela.

»Aha, Slabè je dobro opravil pri glavarju!« je Trlep

precej uganil, ko sta mu fanta vse razpovedala.

»KaÏe tako,« je Francè pritegnil, »sicer naju ne bi bili

skriv‰i spustili in iz gradu spodili.«

»In ne bi glavarjev ãlovek brez grajske priãe vohal za

tlaãani, kaj gra‰ãak z njimi poãenja,« je ‰e Nace primak-
nil. »Tudi midva bi ga bila lahko priãrnila, pa ga nisva.«

»Prav sta storila, da ga nista zatoÏila zavoljo jeãe,« je

Trlep pohvalil oba. »Tako ga laÏe v precep vzamem jaz
sam.«

BES

IZGNANI MENIHI

218

»Pustimo ga na miru,« je Nace prosil, »obrnimo se

raj‰i lepo domov.«

»Najprav‰e,« je Francè kimal. »Spustil je naju, pusti-

mo ga.«

»Pa ga pustimo,« se je Trlep vdal. »MoÏje, fanta sta

Ïiva in zdrava tu, gra‰ãaka nam ni treba veã pestiti, voj-
ske je konec. Vrnite se vsak na svoj dom in Bog vam po-
vrne vse dobro. A ãe vas bom klical ‰e kdaj, ne mudite,
vsi spet pridite!«

MoÏje so stali in molãali.
»Jaz sam ga vendarle pojdem vpra‰at, kaj sta takega

storila moja sinova, da ju je zaprl kakor razbojnika, in
zakaj mi tega vedeti ni dal.«

»Bolje bi bilo, da tega pota ne bi delali,« je Francè po-

sku‰al; »ãe pa res mislite, pojdeva z vami ‰e midva.«

»Tudi mi, bolj varno bo za vse tri!« so moÏje zavpili.
Vse veliko krdelo se je vlilo proti Soteski.
»Ali sta bila kaj pri Poloni?« je Tone spotoma vpra‰al.
Povedala sta mu vse.
»No, zdaj se tudi pater opat ne bo veã upiral,« se je

oddahnil, ko je zvedel vse na drobno.

»In bi bil na vrsti Francè, da si brÏ ‰e on natakne za-

konski jarem, kajne?« se je Nace poredno smejal. »Kar
oba obenem dopovejta patru opatu, kako vaju ljubezen
razganja, pa bomo v hi‰i imeli dvojne svate.«

BES

IZGNANI MENIHI

219

»Saj res,« je Tone veselo rekel, Francè pa je molãal,

preveã ga je ljubezen bolela, nobene ni mogel odvrniti.

Trlep jih je od strani poslu‰al in se smehljal sam vase.
»Hvala Bogu, lepo se razpleta!« mu je srce pelo.
Kaj dobro se mu je tudi zdelo, da ga vojska ni hotela

zapustiti. Poãasi pa so ga vendarle zaãele obletovati hu-
de skrbi. Kaj ãe se komu kaj primeri? Vsega bi bil kriv
on, ãe‰, zapeljeval jih je in vodil v oãiten upor zoper go-
sposko.

Tudi krdela, ki so ga ãakala po vaseh ob potu, si niso

dala dopovedati, da bi ‰la lepo domov.

»Vsi zagrmimo tja,« so vpili, »in zastra‰imo gra‰ãaka,

sicer mu kmalu spet zraste greben!«

Tako je vsa vojska bobnela za Trpelom.
»Stojte!« jo je ustavil v hosti blizu Soteske. »Zlepa ho-

ãem govoriti v gradu. Z menoj pojdeta samo Francè in
Nace, drugi ostanite tu in mirujte. A ãe se v eni uri ne
vrnemo, prigrmite in nas v gradu poi‰ãite!«

»Ali ne bi ‰el tudi jaz za vami?« je Tone silil.
»Ne,« je oãe odkimal; »ãe bo treba, nas z vsemi dru-

gimi pridi le iskat!«

Tone je razumel, da ga je oãe postavil za svojega na-

mestnika, tako se je molãe vdal.

Trlepi so v gradu najprej trãili ob valpta.
»Kaj pa ‰e i‰ãeta tu?« je zareÏal v oba fanta. »In kdo

si ti?« se je ustopil pred Trlepa.

BES

IZGNANI MENIHI

220

»Kdo sem, bi rad vedel?« ga je Trlep trdo pogledal.

»Oãe tehle dveh razbojnikov — saj sta razbojnika, sicer
ju ne bi ponoãi lovili in zapirali, kajne? âe pa razbojni-
ka nista, mi bo tvoj gospodar povedal, kaj sta sicer hu-
dega storila, da ju je zaprl!«

»Ne utegne se motiti z vami, pojdite, odkoder ste pri-

‰li!«

»Kaj ve‰ ti, ali utegne ali ne utegne?«
»Kdo se vsaja tu?« je z okna zarenãal gra‰ãak sam.
Valpet je brÏ povedal. Okno se je zaprlo, na dvori‰ãe

je pripihal Ïe prileten gospod s hudim, togotnim obra-
zom.

»No, kaj je?« je revsknil. »Ali bi radi, da vas vse tri

prebiãam in zaprem?«

»Tega ne storite, dokler se ne pomeniva!« je Trlep

mo‰ko rekel. »âe bi vendarle storili, bi Ïe ãez dobre pol
ure po nas pri‰li prijatelji.«

»Naj le pridejo, prostora bo tudi zanje!«
»Komaj. V ves grad jih ne spravite, toliko jih je.«
»Tako?« se je gra‰ãak ustra‰il. »Preti‰ mi?«
»Ne, a lahko mi verjamete, da so po svoji volji ‰li z

menoj.«

»Zakaj vendar?«
»I, zaupajo vam ne. Ali jaz vam zaupam, zato nisem

dopustil, da bi pri‰li prav semkaj.«

BES

IZGNANI MENIHI

221

Gra‰ãaku so bile v‰eã Trlepove mo‰ke besede; mirno

je vpra‰al:

»Tak kaj bi rad?«
»Moja rodovina je stara in po‰tena. Kar se pomniti

da, ‰e nihãe na‰ega rodu ni bil v jeãi. Ta madeÏ ste po nji
vrgli vi. Tako imam pravico zvedeti, kaj sta napaãnega
storila tale dva, njun oãe sem.«

Mirna, a trda Trlepova odloãnost je gra‰ãaka ãisto

zme‰ala, nobene ni precej znal reci:

»Ljudi sta ‰ãuvala zoper mene,« je naposled neodloã-

no rekel.

»Kdor vam je pravil to, ni povedal resnice.«
»Ali pa sta se pripravljala, da bi ‰ãuvala.«
»In vi ste ju zaprli zavoljo greha, ki ga storila nista in

storiti ne mislila?«

Tako sta si dolgo strigla besede.
»Ali naj zdaj pokleknem predte in te prosim za zame-

ro?« je gra‰ãak naposled revsknil. »Zaprl sem ju, pa je!
In zdaj se poberi!«

»Îe prav. Poberem se in pojdem vpra‰at novome‰-

kega glavarja, ali smete loviti in zapirati mirne, po‰tene
ljudi iz sti‰ke gospo‰ãine.«

Gra‰ãak je prebledel od togote, pa se je potajil. Hm,

glavarjev tintomazec je ‰e tu, do vraga bi bilo hudo, ãe
bi zvedel tudi to.

BES

IZGNANI MENIHI

222

»Saj si mu nemara Ïe tako dal vedeti,« se je komaj

krotil; »ãe ne ti, pa tale dva.«

»Govorila sva z glavarjevim ãlovekom, govorila,« se je

postavil Francè, »Ïugnila mu pa nisva nobene, kaj se je
nama primerilo.«

»Kje sta govorila z njim?« je popal.
In sta povedala.
»Kdo bi vama verjel?« se je gra‰ãaku nekoliko zjasnilo

lice.

»Nikogar ni, ki Trlepom ne bi verjel na besedo!« ga je

Trlep pogledal naravnost v oãi. »Tudi jaz bi vam verjel,
ãe bi mi mo‰ko povedali, kar bi vas rad mo‰ko vpra‰al.«

»Jaz — tebi? Kaj pa?«
»âe mi preveã ne zamerite, bi rad zvedel, ali mislite ‰e

dolgo braniti Slabetu, da bi se priÏenil na Pljuskarje-
vino.«

»O, pobere naj se, kamor hoãe, ‰e videti ga noãem

veã!« je gra‰ãak grdo pogledal, ãeprav je bil kar vesel
svoje nagle odloãitve, saj je res prav, da se znebi trmo-
glavega, upornega Slabeta. »A kaj je do tega tebi?« je
vpra‰al Ïe z drugaãnim glasom.

Trlep je povedal lepo vse.
»Ne poznam tvojega sina. Morda je trmoglavec, ‰e

huj‰i kakor je Slabè.«

BES

IZGNANI MENIHI

223

»Ni. Pameten je, mo‰ki in prav delaven,« je oãe na vso

moã hvalil. »Na mo‰ko roko mi smete sveto verjeti,« je
stegnil roko.

»No, pa naj bo,« je gra‰ãak udaril, »samo kmalu naj

pride, da domaãija ne bo predolgo brez mo‰ke glave.«

Trlep se je mo‰ko zahvalil in od‰el z obema sinovoma.

Mikalo ga je, da bi za trenutek stopil do Polone, pa se je
spomnil ãrne vojske v hosti. »Privrela bi na grad in na-
pravila stra‰en poboj in polomaj,« je vedel in se urno
obrnil proti hosti. »Polona Ïe ‰e zve, kaj je Soteãan re-
kel.«

Pa Polona je Ïe zvedela, da so Trlepi v gradu; zdaj jih

je ãakala in prestregla, ko so hiteli v hosto.

»Mudi se nam, Polona,« ji je Trlep gredoã govoril. »Le

toliko ti reãem: Jurko vzame Pljuskarico, ti pa Toneta, ãe
ga ‰e mara‰.«

Zardela je po vsem obrazu in oãi pobesila.
»Le kje je Jurko, da ga ‰e ni?« je poãasi dvignila vroãe

oãi. »Kako bo vesel, ko to zve!«

»Zdaj zdaj mora priti, niã ne skrbi.«
»Potlej pa precej bo, kar bo,« ji je Francè poredno

meÏikal.

»Da,« ji je tudi Trlep pokimal, »gra‰ãak je res rekel, da

se prej ko prej vzemita.«

»Nazaj moram, domov,« je vsa rdeãa postala.

BES

IZGNANI MENIHI

224

XXXIV.

labè je dremal in po malem blodil. Pljuskarica je ob
postelji vila roke in nastavljala uho, ali pater Tonãek

Ïe prihaja.

Kar so se v veÏi zasli‰ali koraki, Pljuskarica se je veselo

zganila, v hi‰o je z Anãko stopil MatevÏek.

»Kje pa je pater?« je kakor nejevoljna tiho vpra‰ala.
»Kako bi Ïe pri‰el? Saj ni lastovka. Potrpite, pride, ko

pride.«

»Spazil bi ga bil raj‰i in mi pritekel povedat, da ne

skopnim.«

»Uro na uro da Ïe streÏem nanj, se mi je zdelo, pa

sem poskoãil in pritekel, da bi mu morda jaz sam poma-
gal kako, dokler patra ne bo.«

Pljuskarica je odmahnila.
»Slabè, veste, je tudi uroãen,« je dalje ‰epetal; »saj ga

boli glava.«

»Ker mu je natrta,« je odkimala. »Uroke, ãe res so, mu

pa Ïe preÏene pater Tonãek.«

»O, znam jih tudi jaz — le stojte,« je tiho sili in velel

Anãki, naj mu prinese korec ãiste vode in tri prav Ïareãe

BES

IZGNANI MENIHI

225

ogle. Ko je prinesla, je ‰epetal: »Ogle vrÏem v vodo; ãe
potonejo, je Slabè uroãen.«

»Ali pa ti!« se je Pljuskarica upirala.
Pa MatevÏek je ni poslu‰al. Z rokami se je prav na lah-

ko dotaknil bolnikovih oãi in ogle vrgel v korec vode.

Pljuskarica in Anãka sta ostrmeli: oglje je potonilo.
»Zdaj ga prebudite, da izpije poÏirek te vode, ogle pa

si vrÏe vniã.«

Ona pa da ne in ne: spanec je bolj‰i ko Ïganec, do

moãi pomaga bolniku.

MatevÏek je v nemoãi privzdignil ramo in se zagledal

v bolnika. Kdo neki je imel takih moãi, da je urekel ko-
renjaka Slabeta?

»Kaj je res uroãen?« je Anãko ti‰ãala vedeãnost. »In

kdo bi mu jih bil nakanil?«

»Oãi s takimi moãmi ima ãlovek, ki je majhen zizal tri

velike petke,« je povedal in ‰el, da bi spazil patra zdrav-
nika.

Anãko je postalo strah, tudi Pljuskarico je oblila gro-

za, obe sta teÏko ãakali patra Tonãka.

MatevÏek ni veã dolgo stregel nanj. Urno, kolikor so

mu dale stare noge, se je pater bliÏal po pra‰ni cesti.

»O, da ste le Ïe tu!« mu je MatevÏek skoãil naproti.
»Kaj je tako hudo?« se je starãek ustra‰il.
»Slabetu morda manj ko Pljuskarici: reva kar pojema

ob njem in vas ãaka kakor gre‰na du‰a milosti boÏje.«

BES

IZGNANI MENIHI

226

Pater se je nasmehnil.
»Kaj pa Trlep?« je gredoã vpra‰al. »Ne bi je smel pu-

stiti ob bolniku.«

»Ni ga doma; fantov tudi ne.«
»Kje pa so?«
»Kje? Ne vem,« se je MatevÏek zlagal in ne, ker res ni

mogel vedeti, kje prav zdaj Trlepi so.

Molãe sta pri‰la do Trlepovine, nekoliko postala in

tiho odprla vrata v hi‰o.

»Gospod, pomagajte, pomagajte!« je Pljuskarica ‰vig-

nila pokoncu in skoraj na ves glas zajokala. Tudi Anãka
je Ïe poprijela za konec predpasnika, da bi ji sloÏno po-
magala, pa je pater zdravnik hudo pogledal in obe zapo-
dil venkaj.

»Zunaj tulita, bolnika mi pa na miru pustita!« je tiho

rekel in zapahnil vrata. Zdaj se je pripognil nad Slabe-
tovo glavo in se ãez ãas sklonil.

»Kako je?« je MatevÏek dihnil.
»Razpni mu obleko!« mu je pater velel in si potlej po-

kimal. Ne, drugje ni po‰kodovan, hvala Bogu. »Le zapni
spet!« je dejal. »In korec vode mi prinesi — pa saj je Ïe
tu,« je segel po MatevÏkovi ãarovniji. »Kaj pa je to?«

»Slabè je tudi uroãen,« je MatevÏek mencal, »poma-

gati sem mu hotel, pa omotiãnemu nisem mogel dati
poÏirka iz te vode.«

»In meni‰, da bi ga ozdravil s to vodo?«

BES

IZGNANI MENIHI

227

»Bi, bi, ãe bi bolnik mogel vniã vreãi tudi tele tri ogle,

ki so Ïareãi potonili v nji.«

»Greh je, ãe veruje‰ v take neumne vraÏe,« je menih

prste pomoãil v korec in Slabetu po‰kropnil obraz, pot-
lej pa mu ‰e iz neke stekleniãke kanil dve, tri kapljice v
usta.

Slabè se je zganil, pater mu je spet vode ‰kropil v

obraz; zdaj je vzdihnil: »Kaj pa je, ljuba?«

»Ali te ‰e hudo boli, Slabè?« mu je pater poloÏil roko

na ãelo.

»O, vi ste?« je za tren, dva spregledal. »Opravil sem

pa le dobro.«

»Vidim, vidim. Samo nekoliko huje naj bi te bil trãil,

pa ne bi bilo veã dobro.«

»Ali je nevarno?«
»Vol ne bi morda veã oral, ãe bi ga kdo tako poãil; ti

pa ima‰ trdo betico, v nekaj dnevih se bo‰ spet z njo za-
letaval v sote‰ki grad.«

»Ne bo treba, uklonil sem ga.«
»Îe prav, Ïe prav. Zdaj pa se lepo upokoji in trdno

zaspi.«

Tega povelka skoraj ni bilo treba. Obraz se mu je po-

dalj‰al, mirno dihanje mu je dvigalo ‰iroke prsi, zaspal
je.

Pater je poãasi odmaknil roko in se z MatevÏkom tiho

pomaknil venkaj.

BES

IZGNANI MENIHI

228

»Ali je hudo?« je v veÏi predenj omahnila Pljuskarica

in si z rokami pokrila obraz.

»Hudo bo, ãe ga bo‰ motila in pla‰ila. Na miru ga pu-

sti, domov pojdi!«

»Pomagajte, re‰ite mi ga, re‰ite!« jo je zmoglo v jok.
»Ali mi ne pojde‰ venkaj, cmera neumna? Kaj bi ga

rada zbudila?« jo je pognal pred veÏo, Anãki pa naroãil,
kako naj Slabetu zdaj pa zdaj na glavo polaga v hladni
vodi namoãene platnene krpe.

MatevÏek je precej stopil za Pljuskarico. Îedela je na

tnalu pred drvarnico in v predpasnik ihtela.

»Saj ni niã hudega, Pljuskarica,« jo je tolaÏil. »Prav

kmalu bo shodil,« ji je tiho pravil, kaj je pater govoril s
Slabetom. »Samo na miru ga moramo pustiti, veste.«

»Ne morem odtod, Anãka ga morda ne bi znala prav

streãi.«

»Kaj mislite ostati na Trlepovini?« se je nasmehnil,

ona pa tudi.

»Saj sem res Ïe ãisto neumna,« je dejala in si obrisa-

la solzne oãi. »Kaj se neki tako Ïenem, ko vendar vem,
da ga ima pater Tonãek v rokah?«

Menih je pri‰el venkaj in se vzdihujé tudi sam spustil

na bukov rkelj ob drvarnici.

»No, ti,« je trenil v Pljuskarico, »kaj mi ‰e ne pojde‰

domov?«

BES

IZGNANI MENIHI

229

»I, saj pojdem, samo povejte mi ‰e, ali bo kaj kmalu

zdrav.«

»Nikoli veã, ãe mi ga vsaj nekaj dni ne pusti‰ na

miru.«

»Ko me pa tako skrbi.«
»Drugih skrbi bi imela zadosti, ãe ne bi bila taka fr-

fra.«

Pljuskarico je zabolelo, roka ji je segla po predpasni-

ku in ga dvignila k oãem.

»Ali si za svatbo Ïe pripravila vse?« je dobri pater po-

pravljal. »Nisi, vidi‰! Taka si kakor tiste svetopisemske
device zamudnice. Pa le stoj, tudi tebe bo grdo lovilo, ko
v kratkem prigrmi pote Slabè. Pripravljati bi se morala,
pa vasuje‰ in zavija‰ kakor maãka na strehi.«

Pljuskarici se je po vsem zardelem obrazu razlil tih,

sreãen smehljaj, MatevÏek se je na glas regljal, pater se
je modro drÏal.

»Samo videla bi ga ‰e rada, preden pojdem,« je Ïele-

la.

»MatevÏek, daj mi no tistile okle‰ãek, da poÏenem to

‰avro!«

»Bog ve, ali Anãka prav pazi nanj,« je rdela.
»To imam na skrbi jaz. Domov se mi Ïe spravi, bolni-

ka pusti na miru.«

Prislu‰kujé je obÏedela, tudi pater Tonãek je premolk-

nil: pred vasjo se je zasli‰al hrum veã ljudi. »Gredo, Ïe

BES

IZGNANI MENIHI

230

gredo . . . !« je MatevÏek jasknil in jo uprasnil v tisto
smer. »Trlepi se nemara vraãajo . . . ,« je vstala tudi
Pljuskarica. »Vraãajo . . . ?« se je pater ãudil. »Kje so pa
bili, da so tako glasni . . . ?«

BES

IZGNANI MENIHI

231

XXXV.

es je bilo tako. Krdela Îubinãanov in Témeniãanov,
ki so do sem spremljala Trlepe, so se hrupno poslo-

vila in po dolgem curku spustila v dolino; ·entvidci in
drugi so se Ïe prej razgubili vsak po svoji bliÏnjici.

»Hvala Bogu, da ste le spet tu!« je MatevÏek bu‰nil

prav pred Trlepa, ki je razkoraãen stal med sinovi in gle-
dal za ãrno vojsko.

»Kaj je?« so se Trlepi ustra‰ili vsi obenem.
»Slabeta so davi pripeljali na pol mrtvega.«
»Jezus Nazarenski!« se je Trlepu utrgalo. Niã veã ni

vpra‰al, kar na ves splav je ‰inil proti domu, sinovi in
MatevÏek pa za njim »Ali Polona Ïe ve?« je Tone segel
po MatevÏku. »·e ne,« je ta ãivknil od boleãine, Tone ga
je ponevedoma prijel pretrdo.

Pater Tonãek jih je Ïe od daleã te‰il z roko, naj se umi-

rijo, da mu bolnika ne zbudijo.

Prepla‰eni so se ustavili. Trlepa so spremetale vse

barve, fantje so debelo gledali, ko je pater pravil, kako je
Slabetu in kaj mu je po vozatajih Ïe prej vedela povedati
Pljuskarica.

BES

IZGNANI MENIHI

232

»Kje pa ste bili vsi?« je potlej z oãmi obstal na njih

zapra‰eni obutvi.

Trlep je v kratkem pomisleku poÏrl slino in povedal

vse.

»Zatorej nisem videl vso pot semkaj skoraj nikjer no-

benega dedca!« je menih zmajeval z glavo. »A kaj bo
zdaj? Oblast vas utegne hudo hudo pricvrkniti, poseb-
no pa tebe, Trlep, ki si jim vojvoda.«

Hm, tega se Trlep ne boji. Vojska ni nikomur skrivila

lasu, ni nikogar nadlegovala, in nikjer niã ‰kodovala.
Oblasti naj se boji le ‰e gra‰ãak, ki je kriv vsega; neko-
liko ga je Ïe privila in ukrivila. Podal se je: niã veã ne
brani Slabetu na Pljusko in Tonetu do Polone.

»Kako ve‰?« se je dobri pater oddahnil.
»V oãi mi je obljubil.«
»Tàk je Slabè res prav ãutil, ko se mi je otodile hvalil,

da je uÏugal gra‰ãaka?« se je menih nasmehnil Pljuska-
rici.

Pljuskarica je rdela, molãala in oãi pobe‰ala.
»Poloni bi bilo treba poslati glas, kje in kako ji je

brat,« se je Tone domislil.

»Seveda, ‰e ene mi manjka, da bi tuliti pomagala tej-

le!« je pater poredno pogledal nepoãakljivo nevesto.

»Zvedeti vendar mora,« je Trlep obraãal; »saj jo Ïe

zdaj moãno skrbi, zakaj ji brata ‰e odnikoder ni.«

»Kje je Vrbiãev gospod? On naj stopi tja.«

BES

IZGNANI MENIHI

233

Vrbiãev gospod je zginil. Ni mogel preÏveãiti, kar je

skuhal Trlep . . . Hm, ãrna vojska je vendarle prebito
huda stvar, glej jo po starih ali pa tudi po novih posta-
vah. Za njo ‰e utegne tipati oblast. Vrag si ga vedi, ali ne
vzame v precep prav njega, ãe‰, uãen si na postave, pis-
ma jim pi‰e‰ do cesarja, samo ti si bil, ki si jih uãil, kako
naj zaple‰ejo z gosposko . . . Ko se je ãrna vojska vlila
proti Soteski, mu je postalo vroãe.

»MatevÏek, ali zna‰ molãati?« se je ustopil pred

pevãka.

»O, ãe ne bi znal in bi izãesnal, kar vse vem, bi se svet

zgrizel in poÏrl.«

»Ve‰, na Primskovo pojdem, pri vikarju se zaklonim.

Tu bi me utegnil iskati kak biriã. Molãi in ti sam vedi, kje
sem. Ko se ãrna vojska vrne, pa z novicami brÏ brÏ pri-
teci do mene!«

BeÏal je ponoãi, da ga nihãe ni videl.
»Da, kje tiãi?« so se zdaj spogledovali.
»Iskat ga pojdem,« si je MatevÏek na irhastih hlaãah

pritegnil stremena in ‰el.

»Pa tudi patru opatu moramo povedati, kaj se je pri-

merilo,« je Trlep zami‰ljen gledal za MatevÏkom, ki je
drobencal proti ·entjuriju in Bratencam pod Primsko-
vim. »Najprej bi stopil v Stiãno, potlej pa bi se spustil ‰e
do Polone, ãe Vrbiãevega gospoda odnikoder ne bo.«

BES

IZGNANI MENIHI

234

»Kaj ne bi do Polone lahko skoãil kar jaz?« je Tone

popal.

»Le potrpi, s Slabetom pojde‰, ko okreva.«
»V Stiãno bi z vami ‰el pa jaz,« se je tudi Francè izdal.
»Aha,« se je pater veselo udaril po kolenih, »kaj se

vendar Ïe meãi‰?«

»No, Ïe prav,« je oãe pokimal, »pojdi in se spet zale-

ti, ãe ti kar v procesiji ne pridejo naproti.«

»Niã se ‰e nisem zaletoval.«
»Niã? Do kolena si stal v vodi, pa si si v roke pljuval;

zdaj ti nemara bo poprijemati na suhem.«

»Kako se to ujema in veÏe?« se je Francè nekoliko

ustra‰il. »Kaj nam niste pravili, da ste vse uravnali pri
Poberetu?«

»Sem, seveda sem; zdaj mora‰ tudi ti. Le popravi, pa

bo dobro: krpeÏ in trpeÏ trdno drÏita.«

Francè je molãal in gledal proti Stiãni. Za Svetim Du-

hom se kopiãijo oblaki, drugo vreme dobimo. Saj je
prav: su‰a je, po vaseh zmanjkuje vode, pa‰e ni, zemlja
v razpokah reÏi . . .

»Pojdem, seveda pojdem,« je Ïe hodil za drugimi mi-

slimi, »in sam Bog daj, da se pater opat ne bi kaj rebril,
ko zve, kje smo bili . . . «

BES

IZGNANI MENIHI

235

XXXVI.

Doftikrat fte flifhali,
De fo nam sbrifali
Vfe, kar fo nam pervolili,
Pred altarjem oblubili
Sdaj tu nizh ne vela,
Zefar vfim flavu da.

ridke bridke ure so taãas bíle sti‰kemu opatu. Skr-
belo ga je prav moãno, ali samostan naposled ne-

usmiljeno in brez potrebe res razÏeno ali mu vendarle
prizaneso. Dosti je prosil in iskal prijateljev, da bi mu
pomagali re‰iti Stiãno. Neki samostani cistercijanskega
reda v gornjih avstrijskih deÏelah, to je vedel, obstane-
jo, cesar sam jim je obljubil: Le za Stiãno ni nikogar, da
bi jo branil. Sirota je na poti temu, onemu, po njej, ki je
Ïe toliko dobrega storila domaãim in tujim ljudem, se
stezajo lakomne roke . . .

»Bog jim odpusti!« je molil in milo gledal samostan-

sko druÏino, posebno brate laike, ki so kakor otroci ho-
dili za njim in ga vsi solzni spra‰evali, kaj bo.

»Ne vem, bratje, niã trdnega ‰e ne vem,« so ga same-

ga oblivale solze, anti smilili so se mu poboÏni in delavni

BES

IZGNANI MENIHI

236

moÏje. »Pa ãetudi nas udari cesarjeva roka, ne obupuj-
te, Bog vas ne zapusti, kje drugje vam nakloni sreão, saj
ste dobri in pridni kakor ãebelice.«

âlovek je v svoji Ïalosti in bridkosti dostikrat ãisto

sam, nihãe noãe ali ne more trpeti z njim. Pater opat je
to vedel Ïe dolgo. Zato je soãutno, ljubeãe gledal za bra-
ti, ki so se ubijali z delom, kakor da delajo zase, in ki so
mu bili edina vdana tovari‰ija v tistih bridkih urah. To-
liko huje ga je potlej ‰ãemelo, ko je zaãel bolj in bolj spo-
znavati, kako so neki patri z vsemi mislimi Ïe zunaj
samostana.

In to je bilo res, prior jih je imel dosti za seboj.
»Zdaj zdaj nas razpihnejo kriÏem svet,« je prior uãil

‰e druge; »prav bi bilo, ãe bi si sami ubrali vsak svojo
pot.«

»Kam? Kaj smemo?« so se nekateri ‰e upirali. »Re-

dovniki smo, slovesne obljube nas veÏejo.«

»Danes ‰e. Kaj pa jutri? âas je, da korak in oãi obrne-

mo v svet. Bolje je imeti kruh kjerkoli, kakor pa ga stra-
dati doma.«

»Ob kruh ne bo nihãe izmed nas,« so verovali. »·ko-

fija potrebuje ‰e dosti svetnih duhovnov, nobene poseb-
ne sile nam ne bo, ãe nas res razÏeno.«

»Vsak je svoje sreãe kovaã,« je prior odmahnil. »Jaz,

to sem Ïe sklenil, ne bom stregel na ko‰ãek kruha, ki bi

BES

IZGNANI MENIHI

237

mi ga kdo milostno vrgel: sam si ga poi‰ãem, da mi bo
v‰eã po velikosti in po okusu.«

In je ‰e tiste dni ‰el in storil tako.
Patru opatu je ob srcu bilo hudo, da je kakor z uma

taval po samostanu in po polju. Boleãina se je ‰e shuj-
‰ala, ko mu je brat Inocencij baron Taufferer, profesor
na ljubljanski gimnaziji, Ïe ãez nekaj dni poslal glas, da
samostanu res Ïe bijó zadnje ure.

»Pa se zgódi volja boÏja!« je v svoji kapelici pokleknil

pred tabernakelj in se tiho zjokal. Solze so kanile na
roko priãujoãega Boga, in jo umeãile, da se je poãasi
stegnila in mu poboÏala trpeãe srce . . . PotolaÏen in
skoraj moãan je vstal in ‰el.

Zunaj je potlej zvedel, da ga na porti ãaka Trlep s si-

nom Francetom. Spomnil se je, koliko Ïalosti in skrbi
mu je prizadeval tudi Trlep, vzdihnil in mu vse odpustil.

»O, kaj pa vidva?« ju je prijazno pozdravil.
»Na oãitno spoved sem pri‰el,« se je Trlep prestopil

in pogledal v tla.

»Oãitne ni veã treba, saj Ïe vem vse.«
»Tako prosim za zamero, anti drugaãe si nismo mogli

pomagati.«

»Îe prav, Ïe prav: moÏite in Ïenite se kakor vas je vo-

lja.«

»Bog vam povrni vse, pater opat.«

BES

IZGNANI MENIHI

238

»Ti pa pojdi po vsej gospo‰ãini in vsem, ki ‰e kaj Ïe-

lijo, veli, naj neutegoma pridejo, da jim ustreÏem, dok-
ler ‰e morem in smem.«

»Kaj?« je Trlep zinil in prebledel.
»Stori, kar sem ti velel. Zdaj zdaj dobite svetnega gra-

‰ãaka in niã ne ve‰, ali bo kaj prida voljan.«

»Gra‰ãaka?« je Trlepoma od strahu klobuk pal na tla.

»Kaj ne dobimo zemlje mi?«

»BeÏi, beÏi. Cesar si jo vzame vso in svojega gra‰ãaka

vsadi med vas.«

»Kaj take so cesarjeve postave?«
»Tudi take, Trlep, tudi take. Ali jih ne pozna‰? Saj si

me zmerom tako rad uãil, kake so nove cesarjeve po-
stave.«

Trlep je zardel in v srcu grdo preklel cesarja in vse

njegove stare in nove postave, ki kmetu danes nekaj
dajejo, jutri pa vse jemljejo.

»âe je tako, pojdemo nad cesarja, da bi sti‰ki samo-

stan pustil na miru!«

»Cesar ni Soteãan. Ne nori mi veã ubogih ljudi, samo

pojdi in jim povej, kar sem ti naroãil; pojdi, saj si nava-
jen potov do njih.«

Trlep je ‰e bolj zardel, pater opat se je obrnil in ‰el

svojo pot.

Potrta in poniÏana sta odmotoglavila tudi Trlep in

Francè.

BES

IZGNANI MENIHI

239

»E, Vrbiãev gospod je le pravo vedel, ko se je veril, da

si vso meni‰ko zemljo obdrÏi cesarska gosposka,« se je
Francè spominjal, ko sta se poãasi bliÏala Poberetovi do-
maãiji.

Trlep je molãal. Hudo mu je bilo za dobrimi menihi in

preveã starih Ïeljá po samostanski zemlji se mu je utrni-
lo.

»Oãe, ali kaÏe svatovati ob Ïalosti za menihi?» je

Francè postal.

»·e so tu. Odla‰ati ne smemo. Kar more‰ danes, ti

utegne biti nemogoãe Ïe jutri. Da le tiho in brez hrupa
opravimo, pa bo,« je Trlep teÏko in le kakor odsekano
povedal svojo misel.

»âe se le ne bo zdelo grdo?«
»Kdor nima oãi, hodi zamudno; ãe pa vidi vsaj na eno

oko, Ïe hodi varno in sreãno.«

»Pa vendar . . . «
»Glej bistro in drÏi, da ti loviti ne bo treba.«
Tako sta ‰la in sta snubila ob umirajoãem samostanu.

BES

IZGNANI MENIHI

240

XXXVII.

oletje je dalo dosti strni; za kruha, hvala Bogu, ne bo
sile. V deÏél je Ïe ‰la jesen; lepa, sonãna je bila.

Prstenina je bila zdrava in obilna, ajda, ãrna in siva, je
rdela in hitro zorela.

»Medu je letos dosti,« so si ãebelarji oblizovali prste,

ko so podirali ãebelje panje.

»Tudi sadje je obrodilo, da so se veje kar ‰ibile.«
»Bog daj sreão menihom,« so hvalo vedeli vsi. »Letos,

glejte, niso pobirali ne desetine ne drugih dajatev.«

»Anti vedeli so, da jim bo zdaj zdaj iti iz Stiãne. Kaj bi

‰e grabili in drugim v golt tlaãili?«

Le Trlep si kar ni mogel odpomoãi. Novice, ki jih je s

Francetom zvedel v samostanu, so ga moãno skelele.
Menihi so se mu Ïe smilili, ‰e huje pa mu je bilo za nji-
hovo zemljo. Naposled je po MatevÏku vsej soseski po-
slal glas, kakor mu je velel pater opat.

Vendar nihãe ni precej tekel v Stiãno, da bi si ‰e kaj

izvil iz meni‰kih rok; slehernega je bilo nekako sram
moledovanja, ko so si menihi samo Ïe vezali bera‰ko
culo, vse ãrno se jih je zgrinjalo le v Mali Gaber, da bi se
posvetovali z umnim Trlepom.

BES

IZGNANI MENIHI

241

»Menihov je prav za prav ‰koda,« je ta ali oni nape-

ljeval; »ãe pa jih je res volja, nam ‰e kaj pomagati, naj
nam zemljo dajó v pravo last.«

»Prej bi bili morda mogli, zdaj najbrÏ ne smejo veã,«

je Trlep sam Ïaloval za njivami, ki si jih je v mislih kdaj
Ïe lastil; »cesar sam je Ïe roke stegnil po njih zemlji.«

»Pa tudi prej je niso smeli trgati in razmetavati,« mu

je pomagal Vrbiãev gospod; »samostanska zemlja ni
osebna last menihov, kar imajo, morajo vse zapustiti
naslednikom.«

»Ali je cesar njih naslednik?« so se upirali. »Dajó naj,

pa je, cesar se pa obri‰i, kaj mu mar na‰a zemlja!«

»Ne kvasite praznih!« se je Vrbiãev gospod posmeh-

nil. »Kje pa je tista va‰a zemlja? O, v drugih rokah, ker
je drÏati niste znali! Tudi menihom ni pala kar z neba,
vi sami ste jo metali za njimi. Ali ni res, Trlep?«

»O, res,« je Trlep glasno vzdihnil. »Moji pradedje so

bili mogoãni svobodnjaki, jaz pa sem meni‰ki tlaãan, ker
so paã zemljo dali iz rok!«

»Ne samo tvoji, predniki tudi vseh vas so prevoljno iz

rok spu‰ãali svobo‰ãine in njive.«

»E, tudi po sili so nam jih jemali.«
»Zakaj pa se niste upirale, mile Jere, lene? Pa kaj? Sa-

mo ponosen ãlovek se mo‰ko upre krivici; suÏenj, hla-
pec pa pokleka in poniÏno ãaka, da bi ga iz stiske kar po
ãudeÏu izmotal Bog sam.«

BES

IZGNANI MENIHI

242

»E, Vrbiãevi,« je zmajeval moÏ, ki je tudi bil laãen

zemlje, »siromaki smo bili, kakr‰ni smo ‰e zdaj. Kako
naj bi se rebrili hudi gosposki?«

»Ta skrb vas ni trla nikoli! Pokorno ste vselej kar ‰li in

tujcu na vsaki krtini zgradili grad in mu potlej ‰e ‰ibo
namakali, da vas je z njo krotoviãil!«

»Da, res,« je Trlep pritegoval Vrbiãevemu gospodu,

»ubog in nesvoboden ãlovek ni za niã.«

»Vedite vsi vsaj za posihmal, da morate zemljo ljubiti

kakor oãeta in mater in da je nikoli ne smete spustiti iz
rok. Kdor nima zemlje, je beraã in kakor jesensko listje:
vsak pi‰ ga odfrkne Bog vedi kam!«

MoÏje so molãali in bol‰ãali v tla.
»In nikar ne jadikujte v nemoãi, ki vas ‰e hromi,« so

se gospodu smilili. »Zemlji‰ka gosposka bo pre‰la kakor
je pri‰la, ãas jo bo vzel. Vse mine, le zemlja je veãna.
SloÏni, zvesti si bodite: ãe ne Ïe vi, jo va‰i otroci dobijo
vso v samostojno last.«

»O, jaz sam bi jo Ïe rad,« je Trlep spet vzdihnil.
»Saj je va‰a, po boÏjih postavah je va‰a. Bog sam vas

je vsadil vanjo; redi vas, iz nje ste, mati vam je.«

»Îe Ïe, pa to so zgolj besede. Kaj ko bi vi napravili

pisanje do cesarja, da bi nam jo precej vrnil v pravo
last?«

»Oh, ne beraãite zmerom! Ko boste v ljubezni do nje

zadosti moãni, si jo vzamete sami!« se jih je Vrbiãev

BES

IZGNANI MENIHI

243

gospod Ïe naveliãal. »Zdaj raj‰i ne zamudite, lepo do
patra opata stopite, dober moÏ je, ‰e vam lahko ustreÏe,
ãe vas ti‰ãi kaj posebnega.«

In so vzdihujé vstali in ‰li vsak s svojo skrbjó, vsak s

svojo Ïeljó.

»Kakor je ãas res neprikladen,« je tudi Trlep potlej

povzemal, »svatbe pa le moramo kar brÏ opraviti, da
nas kaj ne prehiti.«

»Da, nova gosposka bi utegnila kaj nagajati, ãeprav jo

postavijo nove cesarske postave,« mu je Vrbiãev gospod
pritegoval.

»Hudiã jo potiplji! Zakaj neki zavira tako rada, ko si

nas kdo umno ali neumno obe‰a zakonski jarem?«

»I, gospodarna je, previdna je vsaka gosposka. Saj ve‰,

Soteãan je Slabetu branil na Pljusko, da ne bi bil ob do-
brega gospodarja na Slabetovini; opat pa je nemara
hotel ukriviti tebe in po svoje umeãiti Franceta, da si
fant ne bi mislil, kdo ve kako lahko se mu je tudi iz take
hi‰e priÏeniti prav pred samostanska vrata.«

»Bodi, kakor si hoãe, samo da se je naposled vse tako

prav razmotalo,« so Trlepa obletale zgolj spokorne, prav
niã uporne misli: »Ampak ãudno je na svetu vendarle,
da se vãasih kar velike stvari lepo pretaknejo le zaradi
Ïenske.«

»V nobeni mo‰ki pesti ni toliko moãi, kakor je je v

drobnem Ïenskem srcu.«

BES

IZGNANI MENIHI

244

»Saj res: patra opata so odmakale NeÏine solze, Pljus-

kariãino srce pa je podÏigalo Slabeta, da se je rval z gla-
varjem in s cesarjem, dokler ni zmagal.«

»O, moã Ïenske je ljubezen,« si je Vrbiãev gospod

molzel brado. »Z njo ti primami raj ali pa odpre pekel Ïe
na zemlji. Îenska res dosti zmore, kaj prida pa sicer ni-
koli ni nobena.«

Trlep je molãal in se smehljal, Vrbiãev gospod je da-

lje momljal:

»âe bo katera Ïenska vendarle pri‰la vsaj do nebe‰kih

vrat in se bo ob sodbi izkazalo, da je z ljubeznijo res
osreãila to in to du‰o, ji bodo precej pokazali sedeÏ v
najlep‰em kraju nebes.«

»·e sreãa, da je Slabè tako hitro okreval,« je Trlep

drÏal Ïe drugo misel. »V gradu, bi dejal, je uredil vse, s
Tonetom pojdeva snubit, pa bo.«

»Kar. Francè se tako Ïe veÏe s Poberetovo, a Slabè

tudi na ves splav rine na Pljusko.«

»·e to bi rad imel z glave, pa bom miren, mislim.«
»Pravo si rekel. Le tihe in brez hrupa naj bi svatbe

bile, kakor si mislil Ïe sam; menihe, ve‰, bi sicer morda
Ïalilo, ãe bi rajali mi, ko se jokajo oni.«

BES

IZGNANI MENIHI

245

XXXVIII.

n res so vse tri poroke opravili kar na brÏ.

MatevÏku niso bile v‰eã: pretihe so mu bile, brez

pesmi in brez veselega hrupa.

»Skoraj na skrivaj so vkup skoãili in se precej skrili

vsak v svoje gnezdo,« je pevãek godrnjal. »In vse to, da
se menihi ne bi zgledovali. I kajpak! Kakor da ne bi v
Stiãni imeli zdaj drugih misli in skrbi!«

Prav pusto in tiho je postalo na Trlepovini. Hi‰a bi

bila kakor izumrla, ãe je Marjanica ne bi dramila z vese-
lim Ïivljenjem. Anti staro gnezdo se je skoraj razlezlo.
Trlepu se je hudo toÏilo po Tonetu in Francetu, da je
skoraj pozabil, kaj preti Stiãni.

Toliko bolj je vso sosesko pla‰ila bliÏajoãa se preme-

na v sti‰ki gospo‰ãini; na dan je bila posebno med siro-
maki, ki so Ïiveli bolj ali manj le nekako ob primeãku iz
meni‰ke ka‰ãe.

»Tak gra‰ãaka dobimo zdaj in valpta, kajne?« je ti‰ãa-

lo vse.

»Da, ob tla smo, slabo se nam bo sukalo posihmal.«
»E, ni ga med nami ãloveka, ki menihov ne bo pogre-

‰al.«

BES

IZGNANI MENIHI

246

Tako so toÏili in po dobro besedo hodili k Trlepu, ki

je bil izmed vseh Stiãni zmerom najbliÏji. Pa ta je zdaj
najraj‰i molãal, vrtal vase in zami‰ljen poniglavil.

»Joh, huda bo, tudi Trlep, glejte, pobe‰a glavo.«
A Trlep se je Ïe osve‰ãal: podnevi in ponoãi je pesto-

val dve veliki misli.

»Da, to storim!« je sukal rep svojemu skrivnemu do-

misleku. »Menihi naj nas spoznajo do dna in pomnijo,
kakor je prav.«

Noãi so mu bile polne skrbi in skoraj brez spanca.
»E, staram se, staram,« je neko noã, ko je bil poseb-

no otoÏen, spoznal. »Spati ne morem veã in nadloÏen
sem menda tudi Ïe ves; ‰e krehati bi moral prav nadu‰-
ljivo, pa bi bil pravi starec!«

Zunaj je zavijal pes, cvilil in praskal po veÏnih vratih.
»Hm, nekaj ni prav,« je Trlep brÏ skoãil v hlaãe in po-

gledal skozi okno.

Meseãina je sijala, noã je bila tiha, brezvetrna, nikjer

se ni niã genilo.

»Primi ga, Pazi, primi!« je na‰ãuval psa. Pa ta je le pri-

skoãil in se cvileã spel proti oknu, kakor bi prosil, da bi
gospodar pri‰el venkaj.

Kar ti je ãudno, kakor pod zemljo, zabobnelo, pes je

strahoma odskoãil in zatulil, svet se je zamajal, v zvoni-
ku se je oglasila plat zvona.

BES

IZGNANI MENIHI

247

»Jezus . . . potres . . . !« je groza oblila tudi Trlepa, da

je brÏ sklical domaãe, popal speão Marjanico in planil
na plano.

Zemlja se je spet stresla. Po vasi je zavr‰alo. Îenski in

otro‰ki krik je jasknil v svetlo noã.

»Na, pazi na punãko!« je otroka brÏ v naroãje dal

dekli in Ïe gredoã med va‰ke hi‰e naroãil Janezu in Na-
cetu: »K Ïivini poglejta, da se pla‰ila ne bo!«

Tekal je od hi‰e do hi‰e, ãe‰, ali se ni komu kaj prime-

rilo, ko je tako vpitje.

»Kaj ne vidi‰, ne sli‰i‰?« so Ïenske, na pol gole, z otro-

ki stale v gruãah in vile roke. »Ves pekel je pokoncu, hu-
diã sam trese svet, sodni dan bo — ti, Îalostaa Mati
boÏja sti‰ka, nam zdaj pomagaj!«

»Ne vpijte, raj‰i molite,« se je pomirjen nasmehnil.

»In Boga zahvalite, da ‰kode nobene ni bilo.«

Stopil je k mo‰kim, ki so molãe ogledovali hi‰e, ali se

je katera kaj razveÏila.

Mednje je pri‰el tudi Vrbiãev gospod. Snoãi je kasno

in nekoliko vinski odnekod priklamal in se zavlekel v
Trlepovo senico, pa ga je vri‰ã na vasi vrgel pokoncu.

»Potres?« je zdaj modroval. »Niã novega. Zemlja Ïivi,

anti diha in se trese zdaj tu, zdaj tam, odkar jo je Bog dal
iz rok. âe bi bilo drugaãe, bi bila mrtva.«

»âe bo ‰e tako dihala, se pogreznemo vsi,« je nekate-

re postajalo bolj in bolj strah.

BES

IZGNANI MENIHI

248

»E, niã se ne bojte,« se je uãeni starec smehljal. »Prav

pred sto leti je hud potres takisto stra‰no tresel vso Té-
meni‰ko dolino, svet se pa le ni podrl in se tudi zdaj ne
bo.«

Gabrovci so molãali in se plaho spogledovali.
»In nikar ne poniglavite,« je oni gnal svojo, »raj‰i brÏ

poglejte v klet, ali ni ta, oni sod zdrsnil z legnarjev in si
natrl dog; ‰koda bi bilo vina — prebito sem Ïejen. Pa
Ïenskam in otrokom velite, naj se obleãejo. Noãi so Ïe
hladne. ·e prehladil bi se kdo, patra Tonãka pa posih-
mal menda res med nami veã ne bo. Kdo bo zdravil?«

Gabrovci so slu‰ali in poiskali vsak svoje.
»I, Vrbiãevi, kaj niste nekoliko pi‰kavi Ïe vi sami?« je

u‰lo nerodni Ïenski. »Sapa, bi dejala, preveã leti v vas;
patra Tonãka poi‰ãite, take pijaãe ima iz zeli in medu, da
vam naduha precej zgine brez sledu in tiru.«

»E, moj dan se je nagnil, mraãi se Ïe,« je kakor sam

vase skomljal v razmr‰eno brado. »Truden sem.«

»Kar k meni pridite,« se je Trlepu smilil. »Îe snoãi bi

me bili morali poklicati, ni bilo prav, da ste spali v seni-
ci.«

Vrbiãev gospod je molãe ‰el z njim; v sivo brado so

mu na skrivaj drsele bridke solze.

»Takle konec sem torej uãakal?« ga je nosilo v nek-

danje, sreãnej‰e dni. »Pa saj sem star in ubog: prav je, da
se spravim s poti.«

BES

IZGNANI MENIHI

249

»Kako vam je?« ga je Trlep vpra‰al, ko ga je spravil v

posteljo.

»Îejen sem.«
»Vroãica vas kuha, saj kar gori iz vas.«
»Trlep, z vinom me napoji, stra‰no sem Ïejen; pil bi

rad, morda poslednjiã.«

Prinesel mu je vina in se menil z njim, da bi moÏ za-

spal.

»·e to bi rad uãakal, kaj napravijo s Stiãno,« se je bol-

nik ãez ãas spomnil. »Dobra mi je bila. Kadar me je naj-
bolj vilo za obutev ali za obleko, mi je vselej rad lepo
pomagal sti‰ki opat . . . «

Za tren, dva se je zamislil tudi Trlep. Kako neki je v

Stiãni? Ali je Francetova Poberevina kaj ‰kode utrpela?
In se je fant dobro drÏal? Kaj bi sicer svet govoril o Trle-
pih? Pa samostan, samostan? Da mu le ni zidin kaj raz-
krehnilo? âe jih je, Bog vsaj daj, da menihov ni niã pri-
zadelo, ko so prav ob uri potresa gomazeli v cerkev,

·e tisto dopoldne ga je skrb nesla v Stiãno. Vso pot

mu je bilo na uho, kako je potres, strah boÏji, ljudi opla-
‰il in vse razmajal.

»E, hudo je bilo, hudo,« mu je toÏil tudi Slabè, priÏe-

njeni gospodar stare Pljuskarjevine. »Hi‰i se vendar ni
primerilo niã, le ustra‰ili smo se in strop v vozni‰kem
hlevu je poãil po vsem dolgem; druge stropnike mu bo
treba vdelati.«

BES

IZGNANI MENIHI

250

»No, da se ti le mlado gnezdo ni razkopalo, pa je do-

bro,« se je Trlep po‰alil in miÏiknil Pljuskarici, ki je vsa
rdeãa in oãitno pomlajena stala ob moÏu Jurku.

»Na Pljuski je bilo Ïe ‰e ‰e,« je rekla, da se ne bi bila

nasmehnila porednim Trlepovim mislim, »ampak na
Grmu je bilo joj. Pri samo‰nem âandku je skoraj ubilo
in pokopalo MatevÏka.«

»MatevÏka?« se je Trlep ustra‰il. »KriÏ boÏji, kako —?«
»Vrbiãev gospod si je vãeraj ves dan tu neko Ïalost

moril, kakor je hotel povedati, pa Ïe ni mogel veã do
kraja; le na jok mu je hodilo in vino ga je zmagovalo,« je
pravila prav zgovorno. »Snoãi sta privpila ‰e âandek in
MatevÏek. Pila sta in pela, starega moÏa pa le nista niã
razvnela. Kmalu je potlej vstal; da pojde v Mali Gaber, je
dejal. Vesela in zdrava sta tudi ona dva ‰la domov. Davi
so ju na pol Ïiva potegnili izpod tramovja stare âandko-
ve koãe. Pater Tonãek zmajuje, ãe‰, ne vem, kaj bo.«

Trlep je brez pomude skoãil ‰e na Grm, da bi obiskal

nesreãnega pevãka.

»Saj ni hudega, oãe Trlep,« se mu je ta po sili smeh-

ljal. »Samo nekaj mi je palo na betico in levo roko mi je
skveãilo, drugega ni bilo.«

»Pater Tonãek pravi, da ti bo levica najbrÏ ohromela,

ti pa ãenãa‰, kakor da res ni bilo niã,« ga je skoraj karal
âandek, ki ga tramovje ni vidno pohabilo, samo pre-
stra‰ilo prav hudo.

BES

IZGNANI MENIHI

251

»Saj mi ostane ‰e desnica, da se bom lahko kriÏal in si

nosil do ust, kadar bom kaj imel.«

»Da bi le sreãno okreval,« je Trlep vstal. »Takle jesen-

ski ãas je nevaren, ve‰, ‰e v postelji te najde veã bolez-
ni.«

»Brez skrbi, moj ãas, mislim, ‰e ni tako zrel, da bi se

Ïe osipal.«

»Ko shodi‰, pridi k meni; dru‰ãino bo‰ delal Vrbiãe-

vemu gospodu; nekaj omaguje.«

»Omaguje, omaguje, moje dru‰ãine, bi dejal, Ïe ne

potrebuje, pripravlja se za veãjo in veãno dru‰ãino,« je
MatevÏek pravil, kako je Vrbiãevega gospoda podiralo
Ïe snoãi. »Pridem pa, pridem, vsaj stregel bi mu ‰e rad,
smili se mi.«

»No, le kmalu se spravi pokoncu,« mu je Trlep poki-

mal in jo po bliÏnjicah ubral proti Stiãni.

»Pevec je vendar najsreãnej‰i ãlovek na svetu,« se je

spotoma spominjal. »Îivi lepo brez skrbi kakor vrabec
v prosu, vse ga ima rado, niã ga ne spravi ob dobro vo-
ljo.«

Kmalu dopoldne je pri‰el v Stiãno in precej zvedel, da

Stiãne hudi potres ni posebno potresel in da se tudi sa-
mostanu in menihom ni primerilo niã hudega.

»E, na trdnem stoji tale na‰ samostan,« se je bliÏal

Poberevini; »na veri in molitvi stoji in na dobrih delih in
v Marijinem varstvu Ïivi . . . «

BES

IZGNANI MENIHI

252

XXXIX.

Bla je glih ura prezh
Defet, an majhen vezh.
Slifhal fa ana fhtima,
Ktira pafteljon ima . . .

isto dopoldne je ob desetih z velike ceste v Stiãno

drdrala potna koãija, za njo je peketalo krdelce jez-

decev.

V koãiji je po kotih molãe Ïdelo troje, ãetvero gospo-

dov, ogla‰al se je le streÏaj, ki se je v posebni obleki ‰opi-
ril ob vozniku in trobil na skoraj kolobarãasti rog; nje-
gov otoÏni glas je odmeval po vsej sti‰ki dolini.

»O, kdo ti je pa ta, ki se tako mogoãno pelja v Stiã-

no?« so se Stiãani ãudili. »Huda bo, biriãi, glej, so mu v
repu.«

»Ali pa je tako velik gospod, da jih ima s seboj zgolj za

ãast?«

»E, veãji ko gospod je, manj prida ga je.«
»V potni koãiji? Pa gospod? ·e dim morda ne gospos-

kega oné!«

Bolj ko se je bliÏala koãija, moãneje in glasneje je tro-

bil streÏaj.

BES

IZGNANI MENIHI

253

Sli‰ali so ga tudi na Poberevini in izpred hi‰e gledali

proti cesti.

»V samostan, glejte, so se obrnili!« se je Trlep presto-

pil, ko je koãija z biriãi postala pred samostanskimi vrati.
»Kaj neki hoãejo?«

»Da le niso pri‰li kaj pozvedovat o vojski v Soteski?«

je Francè pljunil predse.

»Hm, ne verjamem,« je vendar zazeblo tudi Trlepa.

»Sicer pa le naj poskusijo: ãe bo treba, je na‰a vojska ‰e
zmerom tu, da jim posveti.«

»Z vojsko se ne bi rad ‰e kaj motal,« je Francè pogle-

dal NeÏo.

»Ne, ne!« je zadihano pritegnila ta. »Nikamor te ne

pustim!«

Poberè in Trlep sta se glasno zasmejala.
»Le drÏi ga, da ga prevred ne zgubi‰; nesku‰ena vdo-

va ga teÏe ujame kakor devica.«

Francetova skrb je Trlepu vendar ‰la v glavo. Name-

ril se je v samostan, da bi pozvedel, kaj res je.

— Medtem so tuji gospodje Ïe pri‰li do opata.
»Ivan Nepomuk Buzet, cesarski komisar,« se je pove-

dal tisti, ki je med njimi bil za prvega, »ti gospodje so mi
pomoãniki, jezdeci zunaj pa so biriãi; varovati jim je ko-
misijo in strahovati vsakogar, ki bi se ji kaj upiral.«

BES

IZGNANI MENIHI

254

»Ne bojte se, pri‰li ste med mirne in po‰tene ljudi,« se

je opat nekoliko nasmehnil komisarjevi nerodnosti. »Kaj
bi pa radi?«

»Najprej vam v vednost dati cesarjev ukaz, da mi je

izgnati vas in vse menihe, samostan in njegovo premo-
Ïenje pa izroãiti v drÏavne roke.«

»Torej res?« je opat vzdihnil. »Ali morda tudi Ïelite,

da se vam umaknemo kar precej?« se je Ïe zmogel.

»Narobe! Nihãe ne sme nikamor, dokler ne popi‰emo

in ne pre‰tejemo, kar imate v blagu in denarju. Za zdaj
prosim le, da bi sklicali vso samostansko druÏino. Cesar-
jev ukaz ji moram prebrati sam.«

Potrti opat je molãe pokimal in dal v veliko obednico

sklicat vse patre, fratre in brate.

Ko so samostanci hiteli tja iz celic in kapelic, iz knjiÏ-

nice in lekarne in z njiv in vrtov, je v samostan pri‰el
tudi Trlep.

Opat se je otoÏno nasmehnil in mu povedal hudo

novico.

»Da vas res preÏeno?« je Trlepa zmagovalo. »In da

pojdete proã vsi?«

»Vsi, Trlep, vsi. BoÏja volja je, da se ustreÏe tudi tis-

tim, ki so to Ïe dolgo Ïeleli in nas le ‰e izpod klobuka
gledali.«

Trlep je zardel in oãi pobesil, vest mu ni bila kaj ãis-

ta.

BES

IZGNANI MENIHI

255

»Midva, pater opat, nisva bila zmerom prav prijate-

lja,« se je spomnil svojih dveh skritih misli.

»Ali spoznava‰ vsaj zdaj, da nisi ravnal prav?«
»So napake, ki niso napake in ki se jih ãlovek ne po-

kesa zlepa.«

»Ni prav tako, Trlep.«
»To morda kdaj spoznam tudi sam. Za zdaj me peãe

nekaj drugega.«

»Pokesaj in spovej se, pa ti odleÏe.«
»Pokesal sem se Ïe, zdaj se vam, pater opat, pa ‰e spo-

vem.«

»Prav, pojdiva v cerkev.«
»Ni taka spoved, da je kar tu ne bi mogli sli‰ati. Pater

opat, Ïalil sem vas, zoprval sem vam. Kesam se, prosim,
odpustite mi, ne loãiva se v Ïal misli.«

»O Trlep, dobri moÏ,« mu je opat ganjen segel v roko,

»kakor ti je odpustil Bog, sem ti jaz takisto Ïe zdavnaj.
Le moli zame, tudi jaz bom zate in za vso sti‰ko gospo-
‰ãino, tako ostanemo vsaj v duhu ‰e nadalje vkup vsi.«

Trlepu so solze zdrsnile po licu; sklonil se je nad opa-

tov prstan in brÏ od‰el, da ga ‰e jok ne bi bil zmagal.

»In vendar je tudi tegale s teãajev snemal nesreãni

novi ãas,« je opat milo gledal za samosvojim moÏem.
»Hvala Bogu, preudariti se je znal in obrniti. V Trlepu je
ãista ãud vsega na‰ega ljudstva: vãasih trda in zagoved-
na, sicer pa voljna in dobra.«

BES

IZGNANI MENIHI

256

Menihi so se v obednici Ïe zbrali. Med nje je pri‰el

Buzet z uradniki, kmalu za njim je vstopil ‰e opat.

Z opatom je vseh samostancev bilo sedem in dvajset.
Komisar se je z uradniki ‰iroko ustopil pred menihe

in ukazal:

»Vstanite! Poslu‰ali boste cesarjev ukaz.«
In jim je z Ïaljivim poudarkom bral neko na dolgo

dolgo sapo skrotoviãeno pisanje, da drÏava v svojo last
prevzame samostan in njegovo premoÏenje in da se me-
nihi preÏeno, ker ne pouãujejo v ‰oli, ne streÏejo bolni-
kom in se tudi ne odlikujejo »in studiis« — v znanostih.

»Ne bodi grdo reãi,« je u‰lo staremu menihu, »‰epa-

sta je bila resnica, ki so jo cesarju poslali o na‰em samo-
stanu!«

Komisar ga je svareãe pogledal.
»Poslu‰ajte ‰e drug cesarjev ukaz!« je podsme‰no tre-

nil po vseh obenem.

Pa jim je spet in s ‰e veãjim poudarkom bral, da mo-

rajo vsi sleãi redovno obleko. Patri in fratri naj si obleãe-
jo obleko svetnih duhovnov, bratje pa obleko navadnih
svetnih ljudi.

»Te pravice tudi cesar nima!« je zavr‰alo med vsemi.

»To je stvar zgolj na‰ih vi‰jih!«

»Molãite, bratje,« je opat pogledal po menihih in

dvignil roko. »To Ïe ‰e uredimo.«

BES

IZGNANI MENIHI

257

»Cesar mi je prepovedal nositi posveãeno meni‰ko

obleko,« je uhajalo tudi patru Tonãku. »Prav, ne bom je
nosil. Ne more pa mi zapovedati, naj postanem slab ãlo-
vek.«

»Res je,« so se ogla‰ali ‰e drugi starãki, »po svoji vesti

in zavesti se bo vsakdo izmed nas trudil, da ostane ljub
Bogu in dober ljudem.«

»Da, ãlovek je, ki sebi in drugim dela nebesa in pekel.

Dober ãlovek je iz nebes in Ïivi za nebesa . . . «

Komisar Buzet se je molãe obrnil in poãasi od‰el s

svojimi.

Menihi so se zganili in pogledali opata, ki je edini bil

miren ves ãas.

»Ljubi moji, niã ne marajte,« jih je ta ogovoril, »posta-

va, ki nas je poniÏala in razgnala, je ãlove‰ko zmotna in
minljiva. In ni nas zaãudila, saj smo se je bali Ïe tri leta.
Zdaj se je ne bojimo veã, vemo, kako je, moãni smo.«

Bratje so zaihteli na glas, patri in fratri so v dlani skrili

obraz.

»In ne poniglavite, ljubi moji, saj ne ostanemo sami.

Ali nismo vse Ïivljenje podnevi in ponoãi sluÏili Bogu in
ãastili Matere boÏje? Smo. In zdaj naj bi se izkazalo, da
je vse tisto bilo zaman? Ne, nikakor ne! Bog nas nikoli
ne pozabi, Îalostna Mati boÏja sti‰ka, na‰a zavetnica,
ostane z nami, kjerkoli kdo izmed nas posihmal bo.«

BES

IZGNANI MENIHI

258

»Prav trdno verujemo vse to,« si je star pater brisal

oãi, »oditi pa le moramo, kakor da smo vse Ïivljenje
pasli lenobo in kakor da nismo ljudi uãili umnega dela
in lepega Ïivljenja in jim zmerom pomagali, ‰e ob bolez-
ni in smrti!«

»Tako nas sodijo tisti, ki ne poznajo na‰ega dela in ki

ne vidijo radi, da nas ljudstvo ljubi.«

»Ljudstvo! O, to je najnehvaleÏnej‰a drhal na svetu!«

se je spesnilo patru oskrbniku. »Pestuj ga, ometuj z do-
brotami, da sam oberaãi‰: ãe te kaj spodnese, ga ne bo,
da bi ti vsaj z besedo pomagal kvi‰ku, priteãe le, da iz-
dajsko poãene nate in te odere ‰e na meh!«

»Da, hvaleÏnosti na‰i tlaãani ne poznajo nobene,« je

‰e drug pater potoÏil, »dobroto in ljubezen plaãujejo s
hudobijo in z opravljivim jezikom.«

»No, saj zdaj se jim bo vtepalo marsikaj.«
Opat je odkimal in povedal, kako je Trlepa, hudega

samoglavca, moãno ganila novica, da menihov veã ne
bo in káko lepo ãud je naposled ‰e pokazal.

»âudeÏ! Trlep se je uklonil?« so se menihi ãudili.
»Pa res. Zmerom tak napuh. Kjer si se ga dotaknil, pa

je Ïe pihalo iz njega!«

»E, Trlepi so posebni ljudje,« se je pater Tonãek

smehljal. »âe bi ljudstvo res bilo tako samopridno, si ne
bi bilo izpestovalo take rodovine . . . «

BES

IZGNANI MENIHI

259

XL.

Vfe fma moral ven dat,
Perfezh inu povedat,
De fma jim vfe fkazal,
Kljuzhe od febe dal.

rlep je kakor omoten stekel iz samostana in se za-

podil proti domu. Vso pot mu je bilo kaj hudo. Prav

mu je bilo le, da ga prva misel ne ti‰ãi veã in da se je
torej lepo zbogal s patrom opatom.

»Joh,« ga je Ïe grizla druga skrb, »za menihi pride

gra‰ãak! O, da bi ga tristo zelenih! Kak neki bo? Pa saj
vem: ves hudiãev! Ampak pokazati bi mu morali, kdo
smo, da ti vrag ne pride prerogat!« je vrtal, kaj, kako bi.

Pot mu ni bila prav spe‰na. Ustavljal se je po vseh ob-

potnih vaseh. Pa se z nikomer ni veã menil o potresu, ‰e
Verbiãevega gospoda in pevãka MatevÏka je le tu, tam
komu opomnil, zgolj hude sti‰ke novice je zdaj bil poln
povsod.

»O, sakra mokra,« so se moÏje spogledovali, »zdaj

‰ele spoznamo, kdo nam je tale na‰ samostan bil!«

»Kaj sreãa je, sprevidi‰, ko je veã ni.«

BES

IZGNANI MENIHI

260

»Ko bi ãlovek vsaj vedel, kak bo gra‰ãak, ki ga dobi-

mo!« je Trlep metal mednje.

»Gra‰ãak? Ne maramo ga! Trlepa do cesarja po‰lji-

mo!«

»Ali pa gra‰ãaka kar ubijmo, ãe res pride!«
»Saj ni bolha! Cesar naj nam lepo da meni‰ko zemljo,

ãe Ïe menihi res morajo proã!«

»Da, zemlja je na‰a, ãe meni‰ka res veã biti ne sme!«
Po vaseh je vrelo. Mo‰ki so tekali od vasi do vasi, vpili,

kleli, bilo je kakor na razkopanem mravlji‰ãu.

Trlep ni veã dosti govoril, le temu, onemu je ‰e kaj

tiho rekel in ‰el.

In je bil Ïe trden mrak, ko je prestopil domaãi prag.
»Kaj bo pa zdaj?« sta Janez in Nace ostrmela, ko jima

je oãe razpovedal sti‰ko novico.

»Saj vesta: gra‰ãaka dobimo!«
»Na‰ cesar je vendar velik zaletel!« je Janeza pograbi-

lo.

»Molãi, da te kdo ne sli‰i!«
»Kaj mi more, ãe je pa res?«
»Cesar je svet, sam Bog menda ni tako. âe Boga Ïali‰,

te nihãe ne prime za jezik; cesarja — presvet je; ãe le
dvomi‰, da je tako, te zapro ali pa ti kar glavo vzemo!«

»Pi‰i me taka pravica, kamor hoãe; jaz mislim vendar-

le po svoji glavi!«

»Le, samo na glas nikar ne.«

BES

IZGNANI MENIHI

261

Tako je Trlep krotil sina, sam pa je mislil ‰e dosti huje.

âe bi smelo biti po njegovem, bi bil ‰e tisti dan pogubil
vse cesarske komisije, ki ‰irokohlaãijo po samostanih,
kakr‰en je tale sti‰ki.

Buzet je z uradniki res pridno pregledoval in popiso-

val samostan in njegovo premoÏenje. V oãi sta ga po-
sebno boli zlatnina in srebrnina; ‰e po opatovi mitri in
palici, po prstanu in kriÏãku na zlati veriÏici so se mu
cedile sline.

»Nàk, to pa le pustite,« se je opat nejevoljno smehljal.

»Vse to so mi kupili star‰i, ko sem postal opat, in zdaj
jim vrnem, ker opat nisem veã.«

Buzet je nerad umaknil roké, ãez dva, tri dni pa je po-

kazal zobé. Kar na brÏ je spet sklical vso samostansko
druÏino.

»Pregledujem in popisujem, pa blaga in denarja do-

bivam vse premalo pod roko,« je trdo gledal po meni-
hih. »Kje je?«

»Tudi mi ga i‰ãemo Ïe dolgo let, pa ga ne najdemo

zadosti,« se je opat smehljal.

»Kjer niã ni, ‰e cesar pravico izgubi!« je pater oskrb-

nik z vsemi strelami svojih oãi treskal v komisarja.

»Zapriseãi vas moram, da ni nihãe izmed vas kaj skril

ali utajil.«

BES

IZGNANI MENIHI

262

DolÏitev nepo‰tenosti je menihe hudo spekla, vendar

so se vsi molãe vdali, da jih je zaprisegel na razpelo med
priÏganima sveãama.

»Kriv sem,« se je pater spokorno udaril ob prsi in sto-

pil iz vrste, »otodile sem hlebcu od‰krnil skorjico kruha;
ni je veã.«

Komisar je nejevoljno odmahnil.
»Tudi jaz sem se pregre‰il zoper cesarsko blago,« se

je takisto podsme‰no obtoÏil mlad frater; »grozdek, ki
smo ga ob bratvi pozabili na vrtni brajdi, sem vãeraj po
nakljuãju spazil in pozobal.«

»In jaz sem veãni luãi prilil nekaj olja, ki ste ga nema-

ra Ïe namenili na‰emu cesarju,« se je spovedal ‰e brat
cerkovnik.

»Mislim, da bi se radi norãevali z menoj, kajne?« se je

Buzet zbistril.

»Ne bi dohajali vas,« ga je u‰ãenil pater oskrbnik.

»Pridete, kakor bi pali z neba, in poveste, da ni veã na‰e,
kar je na‰e zmerom bilo; potlej nam oznanite, da nam je
iti kriÏem svet, ker smo tu menda pasli zgolj lenobo, a
da ne bi ãesa svojega vzeli s seboj, nas pa ‰e zapriseÏe-
te, kakor da smo Ïe kar navajeni utaje in kraje! No, ali ni
tako?«

»Gospodje, hude sluÏbene dolÏnosti mi prtijo sitne

naloge.«

BES

IZGNANI MENIHI

263

»·e danes po‰ljem po novome‰kega okroÏnega gla-

varja,« se je opat glasno spomnil; »po cesarski postavi,
mislim, bi tudi on moral biti tu, ko se popisuje samo-
stansko premoÏenje.«

»Saj res,« so menihi poprijeli, »on vsaj ve, da nismo

tatovi! «

Komisar se je ustra‰il. âe pride glavar, ki je lakomen

ãlovek, mu uide marsikatera dragotina, ki si jo je name-
nil zase. Molãal je, v stiski ni vedel, kaj bi rekel.

Tudi menihi so molãali.
V tihoto molka se je od zunaj nenadoma zasli‰alo

vpitje ljudi.

Opat je mignil, brat vratar je skoãil venkaj.
»Pater opat, pater opat!« je precej prisopihal nazaj.

»Samostan je obstopilo vse ãrno tlaãanov.«

»KriÏ boÏji, kaj pa bi radi?«
»Ne vem, zoper nekoga rohnijo in v rokah imajo ali

vile, kopaão, motiko, ali cepec, koso, sekiro.«

Menihi so se spogledovali, opat sam ni vedel, kaj pre-

cej bi.

»Aha,« se je Buzet reÏal, »tudi tlaãani so vas Ïe pri‰li

podit odtod.«

»Do njih pojdimo, pa zvemo, kaj je,« je opat rekel in

‰el z menihi venkaj, za njimi pa Buzet s svojimi.

Vpitje okoli samostana je postajalo huje in huje.
»Cesarski, poberite se!«

BES

IZGNANI MENIHI

264

»Ne maramo gra‰ãaka, na‰a je zemlja!«
»Ali pa naj ostanejo menihi!«
Menihi so poslu‰ali in se smehljali.
»Kaj pa rohnijo tako?« je komisar vpra‰al bliÏnjega

patra.

»Iz samostana podijo.«
»Aha, saj sem rekel!«
»Pa ne nas, podijo vas, le poslu‰ajte!«
Buzet se je ves bled spogledal s svojimi, pa ti so le pri-

vzdignili ramo in molãali.

»Kajne, tale upor je naroãil samostan sam?« je Buzet

naposled revsknil v patra.

»Gospod cesarski komisar, veste kaj? Praznoglavec

ste in strahopetec! Sram vas bodi!«

»Da, kaj vam daje pravico do take obdolÏitve?« so ga

prijemali ‰e drugi.

»Strah mu daje to pravico, gospod komisar se boji

kmeãkih pesti!«

»Pa saj ima biriãe, ki jim je varovati komisijo in stra-

hovati vsakogar, ki bi ji zoprval.«

»Da, kje so biriãi?« se jih je spomnil tudi Buzet.
In se je izkazalo kar precej, da so se junaki biriãi grdo

napili samostanskega vina in da zdaj spijo kakor polhi.

»Kdo jim je dal vina?« je komisar pihal.
»Kdo? Sami so si ga vzeli, saj so pravi gospodarji tu le

cesarski ljudje, kakor pravijo sami!«

BES

IZGNANI MENIHI

265

Buzet je grdo zaklel in se ozrl po uradnikih.
»Nevarni so tile tlaãani,« je te Ïe skrbelo.
»Samo prilomastijo naj noter, pa nam ustrojijo koÏo,

ãe ne tudi prevotlijo.«

»Kar za ma‰o lahko da, kdor bo zdrav ‰e kdaj doma.«
»Kaj se res tako bojite?« je Buzet postal.
»Ali se vi ne?«
Opat vsega tega ni sli‰al. Z menihi je pri‰el do vrat in

se ozri:

Buzet je s svojimi stal daleã zad.
»Vèn, cesarski! Pobijmo jih!« je ljudstvo zavpilo, ko so

regnila samostanska vrata. »Noãemo gra‰ãaka! Menihi
naj ostanejo!«

Opat je z menihi stopil ãez prag in se nameril v krdelo

ljudi.

»Kaj je?« je postal in jih trdo pogledal.
»ârna vojska, pater opat!« je Trlep pritekel predenj.

»Z njo vam pomoremo do pravice! Nihãe vas ne sme
poditi odtod! Gra‰ãaka ne maramo in ne maramo!«

»O ti nesreãni Trlep!« se je opat bridko nasmehnil. »S

cesarskimi se ne sme‰ bosti, kakor si se s Soteãanom!
Kaj ti je, da tega ne spozna‰?«

»Gra‰ãaka ne maramo pa ne maramo!«
»In mislite, da se ga odkriÏate s takimle uporom?«
»Niã ne mislimo, samo maramo ga ne. To naj cesar-

ski zvedó in svojim vi‰jim povedó!«

BES

IZGNANI MENIHI

266

»Cesarju se ne smemo upirati, njegovih ljudi v sluÏbi

ne zavirati. Trlep, vedi to in ne zapeljuj ljudi. Kar precej
pojdi z njimi domov, da nesreãe ne bo!«

Tako je opat dolgo vil hudega moÏa in ga naposled

toliko umeãil, da je dal do sebe.

»âe je Ïe res, da vas razgnati smejo, naj mi vsaj dobi-

mo meni‰ko zemljo, ki je Ïe sto in sto let bila toliko na‰a,
kolikor je bila va‰a.«

»Trlep in vi vsi,« je opat pogledal po ljudeh, »zemlja

je Ïe va‰a po delu in trpljenju, ki ga imate z njo. In zme-
rom bolj va‰a bo. Ni jih moãi ne zdaj in jih ne bo posih-
mal, da bi vam jo vzele. âe ne Ïe vi, jo bodo va‰i otroci
imeli tudi v pravo in veãno last. Ampak zdaj me slu‰ajte
‰e enkrat in poslednjiã: Razidite se mirno vsak na svoj
dom, ne grenite mi zadnjih ur, dokler sem ‰e med
vami!«

Tako je Ïe prav otoÏno dejal in se z menihi obrnil v

samostan.

ârna vojska je molãala in ãakala, kaj bo rekel Trlep.
»MoÏje, cesarskim smo pokazali, da smo tu in da se

jih ne bojimo,« je Trlep ogovoril s skale na Tekavnici.
»Tudi do menihov bodo zdaj bolj spo‰tljivi in tisti, ki po
menihih pride za gra‰ãaka, zve, da se nikomur ne damo
pod noge. Tako smo za zdaj res opravili.«

Med moÏmi je dolgo vrelo. âez ãas so se zaãeli razha-

jati, pred samostanom je bilo spet vse tiho.

BES

IZGNANI MENIHI

267

Buzeta je dogodek vendarle hudo pekel. Bal se je, da

se ne bi ponovil s huj‰o voljo in moãjo. Ves v skrbeh je
urnega slà poslal do novome‰kega okroÏnega glavarja.

Ta je res precej prihitel z drhaljo biriãev. Te je Buzet

obdrÏal, glavarju pa svetoval, naj se le spet vrne. Ni ga
maral, preveã bi videl in lakomen je, marsikatera samo-
stanska dragotina bi zginila v njegovo globoko malho.

Glavarja je lomila tiha togota.Kaj je hotel? Cesarjev

komisar je cesarjev komisar, ne more‰ mu do Ïivega . . .
·el je.

V samostanu so samovoljno ‰e dalje gospodarili bi-

riãi. Preteknili so samostan od vrha do tal in se polasti-
li vsega, kar je bilo kaj vredno. ·e ÏiveÏne potreb‰ãine so
naposled sami prav skopo delili zbegani samostanski
druÏini.

Menihom je vse to bilo hudo ãez glavo. Nejevoljni in

Ïalostni so se pripravili, da bi Ïe ‰li kriÏem svet.

BES

IZGNANI MENIHI

268

XLI.

Dokler jeft shiv bom,
Na vaf jeft miflu bom.
Sdaj vaf lepu objamem,
Od vfih flavu vsamem.

n Ïe so minevali poslednji dnevi, ki jih je menihom ‰e
bilo prebiti v Stiãni.

Zadnjo nedeljo je iz bliÏnjih in daljnih krajev prihitelo

ljudi, da za vse ‰e prostora ni bilo v veliki sti‰ki cerkvi.

Samostanska druÏina se je ustopila obakraj velikega

oltarja; opat se je loãil od nje in ‰el, da bi slovo govoril
sti‰kim ljudem.

Stopil je na priÏnico. Obleãen je bil po opatje: na glavi

je imel belo mitro, v roki krivo opatjo palico, ãez prsi
zlato veriÏico z dragotnim kriÏkom, na prstancu pa
ble‰ãeã prstan velike vrednosti. Vsa cerkev je zajokala,
‰e preden je katero zinil. Ljubezen ljudstva ga je ganila,
da je tudi sam zaihtel in naposled le teÏko spregovoril za
slovo.

»Kar umre v pokor‰ãini in ljubezni do Boga, spet oÏi-

vi,« je sklenil govor, ki mu ga je trgal glasni jok ljudstva.

BES

IZGNANI MENIHI

269

»Bog vãasih vzame z eno roko, zato pa vrne po svoji
previdnosti z obema rokama, vrne, ker je praviãen in
dober. Pred ‰est sto in petdesetimi leti je bila menihe v
ta kraj privedla Marija; vemo, verujemo, da jih ne bo
pustila v sramoti in pregnanstvu: pride ãas, ko se beli
menihi vrnejo v na‰o lepo Stiãno, da bi spet sluÏili Bogu
in da bi z besedo in dejanjem pomagali ljudstvu . . . «

Sti‰ka cerkev, kakor je bila stara, ‰e in sli‰ala takega

joka. Razvezal se je iz mehke sti‰ke du‰e, Ïalostna ljube-
zen ga je bridko jokala.

Le poãasi in kakor odmrli so se potlej ljudje motali iz

cerkve. Na skali sredi Tekavice je Ïe stal Trlep in otoÏ-
no gledal po svetu, ki se je zgrinjal okoli njega.

»Teman mu je pogled,« so se dregali, »hudih mora

imeti za bregom.«

»E, udarilo ga je, udarilo tudi njega.«
»Meniha in Trlepa, oba boli, ker se jima pot cepi v

razpotje.«

»Trlep in samostan sta zmerom bila eno.«
»Da, Trlepa si videl, ko si gledal samostan,«
Trlepu se je pogled obrnil v samostan. Hudo mu je

bilo. Posebno za opatom in patrom Tonãkom. Misli mu
niso hodile samo za ljudmi, ki so gomazeli okoli njega,
silile in vrtale so tudi do menihov.

»Kako jim mora biti hudo!« so se mu oãi meglile.

BES

IZGNANI MENIHI

270

Skoãil je s skale in se obrnil proti domu.
»Saj sem rekel,« se je neki moÏ odhrkal, »hudo je

udarilo Trlepa: ne more veã govoriti, kar je otodile ‰e
hotel.«

»E, hudo je tudi nam,« je ‰e ta, oni menil. »Menihov

ne pozabimo zlepa.«

»·koda, zemljo bi nam bili morali dati v last, saj so

vedeli Ïe dolgo, da jim bo iti in da je s seboj ne vzame-
jo.«

»Hm, kaj hoãe‰, gosposka so bili, ne slaba za nas, gos-

poska pa vendarle.«

Tekavnica se je praznila, ljudstvo se je poniglavo raz-

hajalo.

Vsi zvonovi so zvonili; njih glas se je odmikal, lovil in

prepletal.

V kapiteljski sobani so prav taãas vsi menihi poslu‰ali

zadnjo sermo — govor svojega opata.

»Svetna sila nas je zapodila po svetu,« jim je ob kon-

cu govora ‰e rekel s prav drhteãim glasom. »Pojdimo
torej, boÏja volja je taka! Duhovne vezi, ki samostansko
druÏino tako lepo veÏejo z opatom, so se pretrgale. Tako
vas odvezujem obljub: da bivate v samostanu, da osta-
nete uboÏni in da se pokorite svojemu opatu. Poslovimo
se ‰e s spominom blaÏenih menihov prednikov in s sti‰-
ko zavetnico Îalostno Materjo boÏjo . . . «

BES

IZGNANI MENIHI

271

Menihi so glasno ihteli, opat sam je komaj ‰e mogel

reãi:

»SovraÏnik Ïe stresa vrata, surgite, fratres, abeamus

hinc. Vstanite, bratje, pojdimo odtod!«

BES

IZGNANI MENIHI

272

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-289-0

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Ivan Zorec Beli menihi
Ivan Zorec Stiški tlačan
Ivan Zorec Pomenki
Ivan Zorec Stiški svobodnjak
Korablev Platsdarm Izgnanie iz raya 241231
Doycher Trotskiy Izgnannyiy prorok 29 1940 302721
ne budem proklinat izgnane puti i sudby russkoj emigracii
Jej czarne oczy Ivan&Delfin
sanitarne Ivan doc
Ivan Jevtic Quasi Una Passacaglia
Ivan Cankar Mimo življenja
Ivan Cankar Za narodov blagor
Adamowic Ivan Johnny Erotic
Ivan Cankar Iz tujega življenja
Ivan S Turgueniev Aguas primaverales
Ivan Cankar Hiša Marije Pomočnice

więcej podobnych podstron