Ivan Zorec Stiški svobodnjak

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Ivan Zorec

Sti‰ki

svobodnjak

[

BELI MENIHI 2

]

Samostan v tur‰ki sili

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

STI·KI SVOBODNJAK

BES

Ivan Zorec
STI·KI SVOBODNJAK
Samostan v tur‰ki sili

Povest iz druge polovice
XV. stoletja
»Belih menihov« druga knjiga

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-275-0

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

STI·KI SVOBODNJAK

vetni teden leta 1471. je bil kaj hladan. Sam sveti
Valentin, ki ima kljuã do korenin, zime ‰e ni in ni

mogel ogreti in ptiãi so, da bi dejal, kar le molãali, ko jih
je sveti Gregor silil, da bi se Ïe dali na oklice. Saj je ob
jutrih skoraj zmrzovalo, a sonce, ãe se je kaj pokazalo
skozi zatlaãeno nebo, je bilo motno in brez moãi.

Skrb je ti‰ãala tlaãana, Ïival in priroda sta bili otoÏni

— vse je teÏko ãakalo polaj‰anja.

»Kaj bo?« so tlaãani obupovali. »Nobene poklaje za

Ïivino nimam veã.«

»Tudi jaz sem Ïe razkril kozelc in pokrmil slamo.«
Marsikje so klali Ïivino, da ne bi poginila od lakote.
»In spomladna sév se bo zamudila kar preveã.«
»Da, star mesec je, oves bi lahko sejali, pa ‰e odjuge

ni.«

»E, lastovke so se vrnile, v hosti Ïe grulijo divji golo-

bi — tudi zime mora biti konec.«

»Naj bi je bilo kmalu!«
âez dan, dva je nenadoma res potegnil tak jug, da je

lasal strehe in ÏviÏgal po hosti.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Hi‰a svobodnjaka Trlepa v Malem Gabru, zdolaj zida-

na, zgoraj lesena stavba iz moãnih hrastovih brun, je
tisto dopoldne bila polna druÏinãadi in vasovavcev. Ne-
kateri so se ti‰ãali velike peãi, drugi so delali. Popravljali
so sedla in ãevlje, jarme in pluge, belili topori‰ãa, grab-
lji‰ãa in kosi‰ãa; tudi kolovrati so brneli in motovila cvi-
lila, za statvami pa je sedela prva dekla Marijana, ãed-
na, ‰e mlada Ïenska, in pridno tkala, snovalnica ji je
trkajoãe tekala med nitmi snutka.

Pi‰ je zunaj nara‰ãal in ÏviÏgal okoli vogalov.
»Le meni verjemite, obesil se je kdo, sicer hudiã ne bi

plesal s tako vihro!« je rekel star hlapec in odloÏil ogo-
ljeni Ïil, ki mu je pravkar napravil novo kambo.

»Ali pa vé‰ãe za letos posku‰ajo tisto svojo peklensko

maÏo in vr‰ijo v oblakih,« je veroval drugi.

»Na Medvedjeku mora zdajle grdo zebsti menihe in

njih ljudi,« se je star hlapec spomnil.

»Izsekali in izÏgali pa so vendarle Ïe ves hrib,« je dru-

gi hlapec vedel. »Lepih njiv si bodo udelali, moãa jih ne
bo zamakala, po ves dan bodo imele sonce.«

»Delo ob takem vremenu je pusto in hudo; premokro

je in prevetrovno.«

»Dosti jih je, kurijo si, ves hrib se kadi.«
»Ne verjamem, da bi jim gorelo in jih kaj prida grelo,«
»Kjer je dim, je tudi ogenj.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»âe je tako, pa pojdi in trsko priÏgi ob konjski figi,

kadar se ‰e kadi.«

Hi‰a se je zasmejala, dokaz je bil prehud, prepira je

bilo konec.

»Menihi so sprva mislili, da bi zasadili trsja; pa so se

premislili, preveã je na burji, ka-li.«

»Prav so storili, saj je trsja zadosti na Primskovem in

na Debelem hribu, njiv pa res manjka povsod.«

»Da jim le ‰umbre‰ki grad po vsem velikem trudu ne

bi zabrodil katere!« se je tlaãan, ki je nasajal motike, do-
mislil na glas.

»Kako? Dal jim je Medvedjek, da ga udelajo; niã jim

ne more.«

»·umbreÏan je trd, zvit in lakomen.«
»Ne boj se, opat ni uãen samo na sveto pismo, znal ga

bo po parkljih.«

Gospodar Trlep, velik, lepo rasel tridesetleten moÏ s

‰irokimi pleãi in z ozkimi kolki, je dvignil oãi. Pogled
izpod ko‰atih obrvi, ki so se nad nosom stikale, mu je bil
oster, bodeã. Jarem, neke like je pravkar dolbel vanj, je
prislonil ob mizo v kotu, odprl lino na oknu iz svinjske-
ga mehurja in se zagledal po dolini ob Témenici.

Hudo mu je bilo, da nikomur na vsem svetu ne tako

. . . Ni in ni mu zdravega zaroda. Îena Katarina — pred
sedmimi leti jo je dobil na Brezovcu pri Stiãni — je vsa
bolehna in slabiãna, odkar jo ima; ãe zanosi, rodi mrtvo

BES

STI·KI SVOBODNJAK

ali pa táko nebogljenãe, da se mu brleãa luãka Ïivljenja
utrne, ‰e preden ga odstavi . . . Tudi zadnji porod tam
po sveãnici je bil nesreãen, uboga se ne more opomoãi,
kar medli in hira. Ali jo mrazi, da seka z zobmi, ali pa jo
kuha vroãina, da vse gori iz nje . . . Ve‰ãa s Police in
vé‰ãa s Primskovega ji ne uganeta leka. Da jo je kdo ure-
kel, menita . . . O, kdo bi Ïelel zla Katarini, dobri, tihi
Ïenici? Tako je potlej ‰e tja v Ljubljano stopil do uãenega
moÏa. Pa tisti mu je klatil takih, da res ni bilo za nika-
mor. Vedeti je hotel, kar nihãe zvedeti nikoli ne sme, in
mu naposled razodel, da je Ïenina bolezen z zvezd. Ko
je prviã spoznala moÏa, je omledno ãesnal, sta bili nje-
na in njegova zvezda v razstavi, ki jima ni bila prijazna,
in Ïenskost se je Ïeni razbolela . . .

In zdaj ãaka ‰e vé‰ãe z Dolge njive, pa ti mrhe babje

ni od nikoder.

»Nemara je tudi ona res v oblakih, da je ‰e ni sem-

kaj!« je nejevoljno trenil z mislimi in se obrnil. Lasata in
bradata glava se mu je dotikala skoraj stropa. Ozrl se je
po delu. Svetli, gosti lasje so mu padali ãez visoko ãelo,
ko se je z neprepolnim, zagorelim in mladostnim licem
sklanjal k temu, k onemu.

»Streme priãvrsti bolj trdno!« je kratko velel hlapcu,

ki mu je popravljal sedlo. »In hiti, nemara pojdem v
Stiãno.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Davi je z Brezovca pridirjal sèl, svobodnjak Brezov‰ek

da je hudo zbolel, Katarino bi rad ‰e videl . . . Nak, Ïeni
res ne kaÏe praviti tega, ‰koditi bi ji utegnilo; kar sam in
skrivaj mora na Brezovec.

In je spet zastrmolel po dolini.
V hi‰o je stopil domaãi tlaãan Kopiã, ‰e za dober ko-

molec veãji od Trlepa, hrust, da mu ni bilo niã, posukati
tudi najmoãnej‰ega vola, saj je bil kitast in stegnat in ãez
pleãa ‰irok kakor vrata od poda, v roke pa ga je bilo to-
liko, da bi z dlanjo lahko pokril najveãji svinjski pisker.
Na Trlepovem svetu je imel koão in zaplato njive in je
bil samski ãlovek blizu ‰tiridesetih let, pa samija ga je
hudo hudo ti‰ãala in na vso moã si je prizadeval, da bi
se oÏenil. In katero je vpra‰al, vsaka mu je odkimala,
tako se je zbala strahovitega dedca. On sam se na vsem
svetu ni bal nikogar; le ãe ga je Trlep pogledal s tistimi
hudimi oãmi, ali ãe je kje zagledal belo haljo sti‰kega
meniha, je strepetal in prebledel od neke ãudne tesno-
be.

Tudi zdaj je obstal za vrati, gola stebrasta kolena pod

kratkimi irhastimi hlaãami so drhtela, lopataste roke so
mu bile na poti, oãi pa, krotke in vdane, so bôle v Trle-
pa, ki je dalje gledal skozi okno.

»Gospodar,« je ãez ãas strahóma zinil, »gospodar,

sapa vam je podrla kozelc.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Star je bil,« je Trlep rekel malomamo in ‰e iskal v

dolino. »Kod ti baba guzasta hodi?« je mislil Ïe drugam.

»Tikóma tal mu je odkrhnila stebre,« je velikan ‰e

primaknil.

Gospodar ni rekel nobene, oni pa je vase potegnil

sapo in skoraj zaveãal:

»Pa moji koãi je proã in proã posnela streho in jo raz-

sula po rebri . . . Kako bom zdaj?«

Trlep je molãal, nihãe se ni upal niã reãi, le dekla Ma-

rijana se je zasmejala:

»O ti uboÏec — zdaj se pa res ne bo‰ mogel oÏeniti, ko

‰e strehe nima‰ nad seboj!«

Velikanu so se razprle podoãne kosti, usta raztegnila

in razkle‰ãila — zatulil bi bil, razkuzmana brada se mu
je Ïe tresla, pa se je Trlep obrnil in ga pogledal.

»Niã ne maraj, Kopiã,« mu je dejal, »pojdi in semkaj

prenesi, kar ima‰! Streho, delo in jelo bo‰ imel lepo pri
meni.«

»Aha,« je silni tlaãan otroãje prikimal prijaznemu po-

velku in se obrnil, da bi izpred hudih oãi brÏ bu‰il na
plano; pa se je Ïe zravnal preveã, ka-li: ob gredo, ki je ‰la
pod stropom, je trãil z glavo, da se je hi‰a skoraj zama-
jala.

»Glej ga!« je Marijana jasknila izza statev, malo ker se

je ustra‰ila, malo da bi se postavila pred drugimi, ãe‰,

BES

STI·KI SVOBODNJAK

tudi jaz smem pri tej hi‰i reãi katero. »Kaj bi rad, da ‰e
na‰a hi‰a zgrmi na kup?«

»Ali si se moãno pobil?« je Trlep vpra‰al in karajoãe

trenil po dekli. Vznejevoljilo ga je. Dekla se preveã ‰tuli;
kakor bi gospodinja bila ona, se dela, odkar Ïena s po-
stelje ne more veã.

»E, kaj to! Da se le greda ni kaj premaknila!« se je

Kopiã opraviãeval in nerodno ma‰il skozi vrata.

DruÏinãad bi se bila zasmejala, pa gospodar je trdo

pogledal po sobi.

Peã je toplo Ïehtela, kruh se je pekel. Umesila ga je

stara Trlepka, gospodar ni pustil, da bi ga bila dekla. Ali
mati ga je zmogla res teÏko. Stara je in sitna, skrnina jo
‰iva Ïe vso zimo. V drugem koncu hi‰e ima kot in si
jeãeãe greje in preklada boleãe ude.

Trlep je spustil lino v oknu in odprl vrata, ki so ob

peãi ‰la v sobico, kjer je Ïena ãakala zdravja.

»Kako je?« je vpra‰al in pokleknil ob zglavje. Z oãmi

je ‰el po postelji, da bi popravil odejo, ãe bi bilo treba. Pa
kaj bi prestiljal, saj ji ubogo telesce kar tone v plevnico,
on pa komaj vé, ali kaj pokriva.

»Kakor zmerom,« se je Katarina nasmehnila samo z

oãmi in trudno segla po njegovi moãni roki, ki ji je s ãela
mehko in lahko boÏala vlaÏne lase. »Ali ‰e ni vé‰ãe?« je
tiho vpra‰ala in ga slabotno stisnila za roko, kakor bi mu

BES

STI·KI SVOBODNJAK

z roko hotela povedati: »Ljubim te, moÏ in prijatelj
moj!«

»Îe vse dopoldne oprezujem, pa je ne spazim,« je

vzdihnil na glas.

»Zdoma je kam . . . O, naj pride ali ne, anti mi tudi

ona ne bo mogla pomagati . . . Pa saj nase ne mislim
veã — le ti se mi smili‰, ti. Kaj bo‰ z bolno Ïeno?«

Njen obup ga je zabolel. Da bi skril bridkost, je sklo-

nil glavo in jo neÏno pritisnil ob njeno vroãe lice. S polti,
iz razpletenih las in iz blazine ji je puhtel kiselkast mòk
znojnosti in preleÏanosti.

»Ne, ne govori tako, moja ljuba!« ji je mehko ‰epetal

na uho. »Saj bo‰ okrevala, prav kmalu bo‰ shodila, le
upaj, veruj — baba z Dolge njive je neki posebno umé-
talna in zvedena.«

Katarina se je po sili nasmehnila: njegova kocmasta

brada jo je ‰egetala na licu in vratu in njegova ljubezen
ji je bila zlata sreãa tudi v nesreãni bolezni.

»Bolj bi zaupala menihu,« se je domislila z upanjem.

»Uãen je, vsake bolezni se loti prav in jo uÏene.«

»Menihu —?« je strahóma dvignil glavo. »Mo‰ki da bi

te meãkal in gledal?« je trpel v neumni ljubosumnosti.

»Saj je zdravnik in svet moÏ,« se je bolno smehljala in

mu z drobnimi, belimi prstki ãesala razmaliãeno brado.
»In zaupam mu.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Prav, no, prav,« se je vdajal, »precej bom zdirjal

ponj, ãe ti tudi ona z Dolge njive ne bo vedela pomoãi.«

Glava se mu je spet pobesila k Ïeninemu licu. V ti-

hem, neÏnem pomenku sta dolgo tako Ïdela.

Oni v sobi so se oddahnili, ko jih niso veã pasle gospo-
darjeve oãi. Pogovor jim je tekel tiho in le z delom odse-
kano.

»Kaj bo?« je stari hlapec mignil proti sobici. »Ne bo

prestala, predolgo ne shodi.«

»Ko bi bil ostal vsaj otrok,« je druga dekla NeÏa

vzdihnila. »Vedomec mu je izpil kri, nebogljenãku.
Ivanjskih roÏ bi bili taãas morali nastlati okoli postelje,
pa bi ga bil odgnal duh ·entjanÏevec.«

»Molãi, zijalo!« je hlapec tiho siknil. »âe sli‰i gospo-

dar, ti stopi na peto in ti razãehne rogovilo!«

»Îena, ki roditi ne more,« je stara predica razodeva-

la malo bolj tiho, »naj kar vstane in trikrat steãe okoli
hi‰e, poãasi prekobali léso in potlej naj spet leÏe pa bo
vse prav.«

»Ali zate ne bo prav, ãeljust neumna!« je hlapec te‰il

neprevidni babji jezik.

In da se res ne bi kaj primerilo, je zaãel praviti o sta-

rih ãasih, kako so psoglavci vreli v deÏél. A ko teh ni bilo
veã, so pritisnili tuji gra‰ãaki, ki taãas niso bili tako ne-
ãlove‰ki kakor so zdaj. Ljudstvu ni bilo velike sile, samo

BES

STI·KI SVOBODNJAK

malikovavcev je ‰e bilo dosti med nami. Pa ti je sveti
Bernard v Stiãno poslal belih menihov, da bi oznanjali
pravega Boga in da bi nas uãili modrega kmetovanja. ·e
sam je potlej pri‰el med nas. V Stiãni je taãas tudi ma-
‰eval. Ko je umrl, so mu v sti‰ki cerkvi za spomin posta-
vili oltar.

Drugi se je domislil gra‰ãakinje, ki je bila prav nevar-

na vé‰ãa.

»Binko‰tno soboto zveãer,« je pravil, »ti tista grajska

baba spazi hlapca, ko je zaspal. BrÏ vrÏe nanj konjsko
brzdo, hlapec, glejte, se spremeni v konja, baba, hop!
nanj in hajdi v oblake in na Kum. Tam se onegavi s hu-
diãem samim, konj se nekako razbrzda in je spet ãlovek
in vidi vse — fej te bodi! saj ni, da bi pravil . . . Ko pra-
sica grajska potlej pride, da bi jezdila domov, ji hlapec
urno vrÏe brzdo na glavo. Zdaj je ona kobila, ki ga med
oblaki nese domov. Hlapec jo dá lepo v hlev in drugi dan
pokaÏe gospodu, ãe‰, da jo je ponoãi ujel na travniku.

»Gra‰ãakinja, pa da je bila taka?« so dvomili.
»Baba je baba; bolj ko je gosposka, manj prida je!«
»Kako pa je bilo potlej?« bi bili radi ‰e vedeli.
»Kako? Kobila je gospodu v‰eã. Hlapcu ukaÏe, naj jo

razbrzda in ji dá zobati. Ko ji ta res sname uzdo, na, je
kobila spet grajska gospa. Gospod in ona prav dosti pla-
ãata hlapcu, da bi molãal; na smrtni postelji pa je le po-
vedal.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»O, vé‰ãe so res vse hudiãevske, malokateri je zaupa-

ti. In koliko ‰kode ti napravijo, kadar se namaÏejo s ti-
sto peklensko maÏo in dvignejo v oblake! Samo prav
hud blagoslov cerkvenega gospoda jih preÏene.«

»Kako, da sti‰ki menihi noãejo z blagoslovom rotiti

hude ure?«

»Pravijo, da je to prazna vera.«
»âudno. Îupniki drugod se ne branijo. âe oblaãica

koliãkaj zagrgra, Ïe ti stojijo ob oknu in delajo kriÏe pro-
ti nébesu.«

»Prazna vera sem, prazna vera tja: meni sam sti‰ki

opat, kakor je uãen in svet, ne izbije iz glave, da so vé‰ãe
ob hudi uri vendarle v oblakih. Saj se nekaterim hudi-
ãevkam tako mudi nakvi‰ku, da se ‰e namazati ne uteg-
nejo zadosti in da potlej s toão cepajo na zemljo, a vsa-
ka kakor maãka, niã se ne pobije. Tudi v zrnu toãe se je
Ïe dobil babji las. Pa naj ‰e kdo reãe, da ni taãas vé‰ãa
bila v oblakih!«

»No, tisto oné z Dolge njive, saj ji je priti semkaj,

vpra‰aj, kdaj je bila poslednjiã.«

»Nak, tega pa ne!« se je oni ustra‰il. »Raj‰i bi opolnoãi

‰el na PoÏarnico, kadar najbolj stra‰i.«

Potihnili so vsak v svoji misli. Iz sobice se je zasli‰alo

nerazloãno govorjenje.

Trlep se je dvignil s kolen, da bi spet ‰el za delom.
»Kaj pa mati?« je Katarina ‰e hotela vedeti.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Peãi se ti‰ãijo, stokajo in molijo.«
»Pa gospodinjstvo? Marijana menda ‰ari kar po svo-

je, odkar so onemogli tudi mati. Niã me ne vpra‰a, niã
mi ne pove.«

»Kako: niã?« je debelo pogledal. »Ali te ne vpra‰a vse-

lej sproti, kaj in kako ji je poãeti v gospodinjstvu?«

»Nàk, Ïe dolgo je in bilo, niã ne vem, kaj se godi.«
MoÏ je od togote komaj dihal, pa se je premagoval

zaradi bolne Ïene. »No, le stoj, precej bo drugaãe!« je
dejal in ‰el.

Marijane ni bilo za statvami, tre‰ãil je v kuhinjo.
»Kaj dela‰?« jo je nemirno vpra‰al.
»Za juÏino pripravljam,« je odvrnila in se ozrla.
»In kaj ti je gospodinja velela skuhati?«
»E, kaj bi ti‰ãala vanjo, ãe sama vem?« se je poudari-

la in ga ãez ramo prijazno pogledala.

Nobene ni veã rekel, le vrata v sobo je odprl in pokli-

cal NeÏo.

»Marijana pojde ‰e danes od hi‰e,« je dejal zardeva-

joãi NeÏi. »Pojdi, vpra‰aj gospodinjo, kaj ti je skuhati za
juÏino! In hitra bodi, kuhe se precej loti!« Potlej se je
obrnil in trdo velel Marijani, ki ga je strahoma gledala
zdaj bleda, zdaj rdeãa: »JuÏinaj, pospravi svoje cunje in
se mi precej poberi!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Domi‰ljava dekla, ki je teÏko ãakala, da gospodinja

stegne pete, in ki se je v mislih Ïe videla na njenem me-
stu, je zatulila od jeze in sramu.

Ali on je ni veã pogledal, k materi je stopil in ji pove-

dal, kaj je storil in zakaj.

»·koda Marijane,« je mati momljala z zapeãka.

»Moãna, pridna je bila in zmerom prijazna; take ne bo‰
dobil veã.«

Kar nenadoma se mu je posvetilo. O, res, prijazna je

bila, ‰e preveã. Zdaj je vedel, da se mu je nastavljala, od-
kar je Katarina morala iz rok dati kuhalnico. »O ti
mrha!« ga je grelo. »In jaz sem mislil, da je le nerodna,
nesrameÏljiva!«

Ve‰ãa je naposled le pri‰la. Bila je stara, vsa guzasta in
tenka kakor kol iz plota, vendar Ïiva in urna. Rumenk-
ljati, bradaviãasti in kakor suha drobnica na peãi sfrk-
njeni obraz se ji je sklonil nad Katarino in ni trenil z no-
benim Ïivcem. Opazovala, otipavala jo je vé‰ãe in izpra-
‰evala dolgo, potlej se je zravnala in zasukala kakor
vrtavka, se spet sklonila in jo zagovorila:

»Otôk, pojdi na kost, s kosti na meso, z mesa na dla-

ko, z dlake na trato in pojdi devet komolcev pod trato —
tam ostani, nikoli veã se ne gani!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Katarina jo je poslu‰ala vsa odrevenela od strahu in

skrivnostnosti; moÏ ji je stal ob zglavju in jo boÏal po
znojnem ãelu.

Potlej je vé‰ãa iz torbe vzela ‰ãepec ãrne, dva ‰ãepca

zelene in tri ‰ãepce rumene ‰tupe in vse skupaj dala v
piskrc.

»Na tole Ïivega kropa, za tri oãena‰e dolgo naj pokri-

to stoji, potlej osladi z medom in izpij!« je velela in sela
ob vznoÏje.

Trlep je poklical NeÏo, vé‰ãa se je zguznila vase in za-

mislila.

»Kaj meni‰?« jo je Katarina bojeãe vpra‰ala. »Ali jo

bo‰ ugnala, bo‰?«

Starka je z brezzobimi usti nekaj tiho skomljala; ãez

ãas je poãasi dejala: »Hm, poskusila bom.«

Katarina je vzdihnila in se ozrla po moÏu. A njemu so

se ustnice zatresle, oãi pobesile — bledica, kakr‰na tre-
ne po bukovju, ãe mu pi‰ vetra obrne listje, ga je oblila.

NeÏa je v leseni skledici prinesla tiste zavrelice, vé‰ãa

je bolnici z levico privzdignila glavo in ji z desnico nu-
dila priskutne pijaãe; potlej ji je na ãelo poloÏila obe
roki, se ji srepo zagledala v oãi in ji ãez ãas rekla poãasi
in veleãe: »In zdaj . . . zaspi . . . trdno . . . spi . . . do
jutri osorej!« Nepremiãno jo drÏec z oãmi, je ritenski
od‰la iz sobice.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Za njo je ‰el Trlep, potrt in prepla‰en, a vé‰ãa je pred

veÏo postala in se zagledala po nebu. Pooblaãilo se je,
pi‰ je ponehaval.

»Zdaj pa bo,« je dejala kakor sama sebi, »odjuga bo.«
Va‰ãani so stopicali okoli vogalov lesenih, nizkih, s

slamo kritih koã in plaho pod streho podili bosopeto
otroãad, ki je ti‰ãala na plano; vé‰ãa je tu, bali so se, da
otrokom ne bi nakanila urokov.

Tudi Trlep jo je gledal po strani in izpod klobuka, ni

se je upal kar naravnost vpra‰ati, kaj misli o Ïenini bo-
lezni.

»Do jutri osorej bo spala,« je baba dejala sama, »no-

benih boleãin ne bo ãutila.«

»In bo potlej zdrava?«
»Zlo je, Trlep, zlo; ne vem ti ‰e reãi prave.«
»Pomagaj; umétalna si, vse te hvali — kolikor hoãe‰ ti

dam, vse Ïivljenje ti bom hvaleÏen!« je s preklanim in
drhteãim glasom moledoval ponosni moÏ, ki sicer nikoli
ni brusil nobenega praga, da bi koga kaj prosil.

Ve‰ãi je zaupanje bilo v‰eã, vaÏno se je zagledala v tla.
»Moãi zemlje so velike,« je skrivnostno ‰epetala, »po-

sebno pa blagoslovljene . . .«

»Kaj misli‰ — zares?« jo je ãez dolgo razumel in se

zgrozil vraÏe.

»Bog ne bo zameril . . . saj vé, da pojde za dober na-

men . . . âe ni Ïe prekasno, ji bo z njo odleglo precej.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Premolknila sta v isti skrivnostni misli in grozi in po-

besila oãi.

»Drevi skrbi, da bo druÏinãad vsa s poti, ko se vrnem

po polnoãi,« je spet ‰epetala in gledala proã. »In ne z
menoj in z nikomer nikoli ne govori o tem!«

»Ne hodi, baba, nesreãna, bojim se, greh je!«
Zdaj ga je pogledala in se mu podsme‰no namrdnila,

ãe‰, kaj se dela‰!

Umaknil je oãi in si z rokami pokril obraz. Vera in

prazna vera sta se podili — misel je boÏala Katarino in
se bala. Ko je iz rok dvignil obraz, je bil Ïe sam, vé‰ãe ni
bilo veã.

Pogled mu je ‰el ãez dolino ob Témenici in po drugi

strani ãez polje do Ku‰ãarjeka, pa ni videl ne doline in
ne polja — gledal je vase, stra‰no mu je bilo hudo.

»O ljubi Jezus, kdaj sem se pogre‰il grdo, da me po-

kori‰ tako?«

Spomin je gledal rajnke otroãiãke, jih ljubil, kakor

skopuh ljubi svoj zaklad, in za njimi Ïaloval v nedopo-
vedni bridkosti . . . In zdaj vene, hira — nemara Ïe umi-
ra tudi Katarina.

»Kaj sem ti storil, o sveti Bog?« se je pravdal z Bogom.

»Prizana‰aj vsaj njej, ki je nedolÏna . . . !«

Misli so nenadoma sreãale grd spomin.
Tlaãanka, ki ji je pred leti pohabil moÏa, da je sam

laÏe mogel do nje, ga divje gleda in nanj roti kazen

BES

STI·KI SVOBODNJAK

boÏjo; za njo ob berglah zuza izkolãeni moÏ in se bliÏa
bolj in bolj . . . Pogled njunih oãi ga zdaj peãe prav v
srce. »O, Marija, pomagaj!« je jeãal v spoznanju, da ga
pokori tisti greh.

Vse Ïivljenje vsak dan moli na ãast Matere boÏje, pro-

si je skoraj nikoli niã ne. Ampak zdaj, ko mu velika nad-
loga budi vest, jo kliãe na pomoã, kakor po materi vpi-
je otrok, ãe se zgubi: »Pomagaj Katarini, o sveta Ma-
ti . . . !«

Vrnil se je v hi‰o. Îena res trdno spi in pokojno diha.

»Umna je ta vé‰ãa!« se je ãudil. »Otela jo bo!« je Ïe upal.
Pokleknil je ob postelji in odmolil sedem zdravih Marij.
Sti‰ki opat ga je tako uãil, ãe‰ da se Marija razveseli ob
vsaki zdravi Mariji, ãeprav jo moli velik gre‰nik. Uho mu
je ujelo prhet konj. »Kaj je? Kdo je?« ga je dregnilo. Bu‰il
je venkaj.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

II.

a dvori‰ãu se je motala ãetica tovornikov.

»O Krajinãani, kaj pa vi?« jih je spoznaval. Bili so

tlaãani s Sel pod ·umbregom.

Prileten Krajinãan v irhastih hlaãah in visokih ‰kor-

njih, v kratkem koÏuhu in s polhovko na glavi je brÏ sto-
pil predenj in ga poniÏno pozdravil. S Primskovega to-
vori vino za grad na ·umbregu; gora Lisec ne daje vina,
da bi ga grajski marali, posebno gospa je huda na tisti
kisli vrisk; konji so se upehali, tudi ljudje bi se radi od-
dahnili; naj ne zameri, da so se ustavili na Trlepovini.

Trlep je kimal in velel hlapcu, naj iz senice napehá

pred konjiãe sená.

»Gospodar, veste kaj?« se je Krajinãan odhrkaval, da

bi na‰el pravo besedo. »Jehata, ‰e nekaj me ti‰ãi.«

Trlep ga je vedeãno pogledal.
»Jehata, velika sitnost, saj pravim,« je oni mencal. »S

seboj imam dekle, Smoletu v Îubini, boter ji je, sem jo
hotel pustiti.«

»âesnaj bolj umno, da bom vedel, kaj bi rad!« mu je

presekal besedo. »Zakaj se je hoãe‰ znebiti?«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Turki so ji prédlansko leto odgnali oãeta, ob mater je

bila Ïe prej. Zdaj je pri meni, prijatelja sva bila z njenim
oãetom. Ali grajski valpet vozi za njo, jehata, ves je ne-
umen nanjo in niã prida ga ni, dedca. In tudi grajsko go-
spo je Ïe preslepil, da je ukazala, naj dekle po praznikih
pride v sluÏbo na grad. Zdaj veste, kaj jo ãaka . . . Jeha-
ta, moram mu je umakniti izpred smrãka, sicer ji bo joj.«

»Zakaj pripoveduje‰ to meni?« se je Trlep obregnil.
Krajinãan se ni dal zmotiti, dalje je pravil:
»Smolè bi jo vzel k sebi, ãe bi smel. Pravi, da bi ga sti‰-

ki menihi trdo prijeli, ãe bi jih spravil v zamero in sitno-
sti pri ·umbreÏanu, saj bi grad precej roke stegnil za
svojo tlaãanko.«

»Hm — ,« je Trlep malomamo pokimal.
»Pa sem dejal, da bi se posvetoval z vami. Va‰a beseda

dosti zaleÏe v samostanu. Jehata, pomagajte siroti, otmi-
te jo!«

Trlep je sprevidel silo, vendar je pogledal v tla in se

zamislil. Hm, samostan ne bo ‰el draÏit gra‰ãaka in ne
bo njemu, Trlepu, ki mu je Ïena bolna, dovajal mlade-
ga dekleta.

»Najprej v hi‰o, tu ne bomo stali!« se je spomnil go-

stinjske navade. Premrli tovorniki so radi ‰li pod streho
in so, kjer je Ïe bilo, poséli med delavce in vasovavce;
mlada Krajinãanka se je spravila za statve, da ne bi bila
brez dela.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Trlep je NeÏi velel, naj prinese kruha in hru‰kovke.
»ZaloÏite, pijte, dolga vam bo ‰e pot!« jih je povabil,

in se ozrl po Krajinãanki: »Glej jo, kako je ime tebi, ki si
tako pridna?«

»Liza mi pravijo.«
»No, Liza, pusti tisto, za mizo sedi!«
SrameÏljivo se je branila po ‰egi, izza statev je vstala,

ko ji je tudi stari Krajinãan velel:

»Semkaj pridi, kruha se ne brani!«
Komaj dvajset let je bila stara, pa velika, moãna in

zdrava, v obraz bela in rdeãa, lilija in nagelj, s svetlimi
lasmi, ki so se ji izpod ãiste peãe kodrali po vratu; oãi so
ji bile velike in modre, trepalnice dolge in goste, glas
zveneã in sladak. Pisan Ïivotnik ji je objemal zdravo pol-
ni Ïivot, pasal jo je ‰tiri prste ‰irok, ãedno pleten pas, a
ãez temno volneno krilo, segajoãe nad ãlenke, jo je po-
be‰eno vezal sklepanec iz svetle medi.

»âvrsta je . . . Kaj se ji mara!« je Trlep vzdihnil in se

spomnil bolne Katarine.

âez ãas se je Krajinãan zganil, kakor bi se domislil

ãesa vaÏnega, mignil Trlepu in ‰el venkaj; ta za njim, pa
niã rad ne.

»Jehata, gospodar, ‰e nekaj me ti‰ãi,« je Krajinãan

hitel, »pa vprião vseh nisem hotel praviti.«

»Kaj takega?« ga je Trlep ustavil nekoliko nejevoljen;

zgovorni moÏ se mu je zdel prevsiljiv.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Gospod AmbroÏ —«
»Potepivni brat grofa s ·umbrega?«
»Aha!« je oni pokimal. »Na Primskovem me je pre-

stregel in mi velel, naj vam povem, da bi za kak ãas rad
pri‰el pod va‰o streho. K tlaãanom, pravi, ne pojde, pre-
slabo letino so imeli lani.«

»Nak, ne bom se ogibal te gosposke sneti, naj le osta-

ne, kjer je!«

»Zdaj se obe‰a pri vikarju na Primskovem. Nemara

mu je Ïe usu‰il vse sode, pa bi se rad vgnezdil drugje.«

»Kar precej mu koga po‰lji povedat, da se mi ne bo

prismolil semkaj! Za lenuha pri meni ni kruha.«

Gospod AmbroÏ, brat grofa na ·umbregu, je bil spo-

tika rodbini in vsej gospodi v deÏeli. Rajnki oãe mu je na
gradu izgovoril kot, pa sinu AmbroÏu je menda bil pre-
tesan in prepust, nikoli ga ni grel dolgo. Misli so mu
iskale nepokojno Ïivljenje, srce je hrepenelo po ãudovi-
tih prigodah med svetom, na jezo in sramoto brata, gra-
‰ãaka je begal od vasi do vasi. Ob dobroti svobodnjakov
in tlaãanov, ki se jim je zdelo imenitno, gostiti plemiãa,
je Ïivel brez skrbi in veselo pil domaãe vino, za zahva-
lo pel stare pesmi in pravil ãudne povesti, polne grozo-
vitih strahot in zamotanih prigod.

»Ali ti jih vé!« so ga obãudovali. »Pred njim se lahko

skrije tudi sam ‰entvidski vikar, ãeprav mu beseda teãe,
da bi ga ãlovek, laãen in Ïejen, poslu‰al tri dni vkup.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Pa streha va‰ke koãe ga nikjer ni imela za dolgo: kar

nenadoma ti je utihnil sredi pesmi ali povesti in poni-
glavo od‰el, ne beseda ne vino, niã ga ni zadrÏalo.

»Kakor deseti brat — nikjer mu ni obstanka in miru,«

so plaho gledali za njim. »Da le ni kaj zameril?«

»Uklet je, le meni verjemite.«
»Nemara da. Njegovi ljudje so ga urekli in ukleli, ker

noãe Ïiveti med njimi.«

»Grajska gospa, pravijo, ga hudo ujeda; ni ji v‰eã, ker

pije in ker rad katero zine za tlaãana.«

»Da, ona, to vsi povedo, je prava hudoba. In zmerom

je na preÏi in voha za njim, rada bi mu izkazala, da je
zdaj in zdaj bil pijan.«

»O, pa ji je zaman! ·e nihãe ga nikoli ni videl pijane-

ga.«

»Hvala Bogu, kavelj je: veã ti ga nese v sebi kakor bi

ga na sebi!«

»Saj bi se mu prebito zanohtalo, ãe bi ga kdo zatoÏil,

da je bil pijan! Kar ‰est ogrskih goldinarjev bi moral pla-
ãati za kazen, ali pa bi ga udarila nemilost deÏelnega
kneza.«

»S ãim bi plaãal?« so se smejali. »In nemilost? Ha-ha,

skrb ga je te.«

Gospod AmbroÏ se paã ni dosti menil za gosposko; le

toliko je pazil, da ni za‰el s samostanske gospo‰ãine.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Povsod drugod bi ga bila rodovina po sili lovila in po
svoje krotila.

»Samostan je zati‰je svete vere,« je rad povedal, ãe je

bil prave volje, »samostanska gospo‰ãina pa je zavetje
svete svobode.«

Na samostanski gospo‰ãini se res ni smel primeriti ne

poboj ne umor in niã takega, kar bi Ïalilo boÏji mir —
treuga Dei. Samo da je bil po‰ten, pa je lahko v miru
Ïivel, kdor je pribeÏal pod krivo opatovo palico.

Trlep in Krajinãan sta se spogledala, misli, ki so bile pri
gospodu AmbroÏu, so se jima vrnile.

»Pa tudi bolezen imam v hi‰i,« je Trlep vzdihnil Ïe

mirneje, »veseli lahkoÏivec bi mi bil za samo napoto.«

»Le stojte, precej mu dam vedeti,« je oni pokimal in

iz hi‰e poklical mladega tovornika. »Na Primskovo sko-
ãi,« mu je velel, »gospoda AmbroÏa poi‰ãi in mu pove-
di: Gospodar Trlep ima v hi‰i hudo bolezen, gostov za
zdaj ne more sprejemati. — Ali si razumel? Ponovi, kaj
ti je sporoãiti!«

Tovornik je ponovil prav in ‰el.
MoÏa sta se spet zamislila.
»Kaj bi z Lizo?« se je Krajinãan domisli velike skrbi.
»Saj res!« je tudi Trlep dvignil oãi. »Danes sem od

hi‰e dal prvo deklo, drugo bi potreboval.«

»Jehata, vzemite Lizo, pri vas bo na varnem.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Saj bi jo, pridna je in moãna. Anti vé‰, prej moram

vpra‰ati grofa.«

»Ta ne bo dovolil, valpet mu bo na u‰esih, pa gospa

nemara tudi.«

»I, dekle naj kar uide in se kje skrije vsaj za prvi ãas!«
»Valpet bi jo na‰el, ãe bi se udrla na dno pekla.«
Trlep molãe pogleda v tla, Krajinãan se udari po ãelu:
»Gospodar, jehata, Ïe vem: Gospod AmbroÏ naj jo

odvede kakor po sili! Grajski bodo zaradi njega potlaãili
vse. Ali ne?«

»Pokliãi, PrimoÏ, onega nazaj! Stvar se plete tako, da

bo prav posebna.«

Gosposki je Trlep rad nagajal, kjer je le mogel; le sa-

mostanu se ne bi rad zameril. Morda pa ne bo hudega,
saj se opat sam zmerom rad poÏene za preganjanega.

PrimoÏ je skoãil na hrbec, dal dlani ob usta in zatro-

bil:

»O-o-o Urba-a-an — naza-a-aj!«
Mladi tovornik, ki je pri‰el Ïe do Stranj, se je obrnil.
»Tako. Gospod AmbroÏ vam nemara Ïe jutri kane v

hi‰o,« je PrimoÏ rekel. »Za kdaj bi se domenila? Moram
vedeti, da se Liza pripravi in — nastavi, ha-ha!«

Trlep je malo premislil in rekel:
»Danes tri dni, ko se bo znoãilo, naj se Liza mudi pod

vasjo. Tam jo bo popal jezdec in odnesel. — Pokliãi Lizo,
da pove, ali bi hotela.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Jehata, ne kaÏe ji Ïe zdaj praviti. Iz babje neumnosti

bi kaj zinila prekmalu. Sam ji bom dopovedal vse in ji
zabiãil, kako se ji je vesti danes tri dni.«

»Kaj pa, ãe sama rada vidi valpta?« je Trlep skoraj

strahóma vpra‰al. »Ali je — lep, v‰eãen?«

»O, sovraÏi ga in boji se ga, toliko mara zanj kakor za

belega ‰ãurka na solati!«

»Kaj je — ãeden?« je Trlep hripavo vpra‰al ‰e enkrat.
»E, kakor vrana pod kolenom!«
»Pokliãi Lizo!«
Pritekla je iz hi‰e. Trlep jo je vpra‰al:
»Ali bi hotela za deklo priti k na‰i hi‰i?«
»Bi, rada,« se je nasmehnila.
»Prav. Kdaj ti je priti in kako, bo‰ Ïe ‰e zvedela.«
»Da,« se je Krajinãan vtaknil in ji velel: »A zdaj pokliãi

na‰e, dalje pojdemo.«

Oãi so Trlepu spet hodile za njo in je niso spustile, ko

je stopila h konju, da bi séla nanj. BrÏ je pristopil in ji
pomagal.

»Ali se kaj moÏi‰, Liza?« jo je tiho vpra‰al. »Kaj pojde‰

teÏko s Sel?«

»Kdo me bo jemal, siroto, ko sem sama in uboga?« je

takisto tiho vzdihnila in zuznila v sedlu, da bi sedela
bolje.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Trlepov hlapec je gledal od daleã in se ãudil: »Na ko-

nja ji je pomagal. Trlep — tlaãanki . . . ! In sladka se ji
. . . Kaj neki plete?«

Gospodar je ujel debeli hlapãev pogled; sam ni vedel,

zakaj, sram ga je postalo.

»Tako. Bog vas obvaruj!« so tovorniki pozdravili.
»V milosti boÏji tudi vas!« jim je kimal in gledal za

njimi.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

III.

udnih, ãisto novih misli, ki so ga potlej obletavale
ves dan, se ni mogel oteti. Kamor je pogledal, koder

je hodil, povsod je sreãeval krotki pogled sinjih oãi,
povsod je videl zdravje in moã lepe Lize.

Ko se je znoãilo, je ‰el h Katarini. ·e zmerom je spala

mirno, trdno. Pokleknil je ob postelj in molil veãerno
molitev. Liza se mu je utrnila iz spomina, misli so ‰le za
vé‰ão, groza ga je bilo njene namere.

Na jispi je zaropotalo.
»Ali je spomin?« se je ustra‰il in dotaknil Ïenine roke.

»Nemara pa je maãek skoãil za mi‰jo?« se je miril.

Ni ‰el leã, bedel je. Proti polnoãi si je odrezal brtavs

kruha, v lonãen vrã natoãil vina, vse vkup spravil v tor-
bo in ‰el zdoma.

»Za Katarino,« je ‰epetal spotoma, »ne zame . . .«
Noã je bila oblaãna in kaj temna; komaj je lovil stezo,

kí ga je skozi hosto vodila na PoÏarnico, golo in napeto
planoto sredi hostnega go‰ãavja.

»Menda ni greh?« je po malem dvomil in mislil o svo-

jem davnem dedu. »âe je dan za Ïive, je noã lahko za
mrtve,« se je skoraj pla‰il.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Tísti ded je bil ãuden, svojeglav moÏ, vé stara prav-

ljica. V jezi je ubil tlaãana, ki se mu je nekaj upiral, in
sti‰ki opat ga je udaril s cerkveno kaznijo, da za pokoro
‰e v cerkev ni smel leto in dan. Zato je menihom bil go-
rak, kar videti jih ni mogel. Smrt je pri‰la ponj prav nag-
loma, samo naroãiti je ‰e mogel, naj ga pokopljejo na
PoÏarnici, da mu meni‰ka halja tudi groba ne bo ome-
tala . . . Potlej se je kmalu sli‰alo, da na PoÏarnici rado
stra‰i. — In zdaj on, pozni vnuk, po stari ‰egi nosi kru-
ha in vina na grob, kadar ga kaj posebnega boli in ti‰ãi.

·e vselej ga je bilo groza, a nocoj ga je ‰e bolj, ker vé,

kam je tudi vé‰ãa ‰la ob tej strahotni uri. Z groba se je
kar urno obrnil in odpompljal domov.

»Da le baba ne bi privr‰ala prej!« se je bal. »Videti bi

jo kdo utegnil ali ogovoriti in ves veliki ãar bi bil za-
man . . .«

A vé‰ãa je prav taãas tihotapila k pokopali‰ãu v ·ent-

vidu. Suhe veje v topolovki pred vhodom pokopali‰ãa so
z vetrom cvilile in govorile: Nikar!

Strah jo je bilo, s pobe‰enimi oãmi je stopila na po-

sveãena tla. Poãenila je ob bliÏnjem grobu in z noÏicem,
ki ji je na tenki veriÏici visel s pasu, brÏ odrezala grudi-
co zmrzle prsti, jo zavila v platneno krpo in na ves splav
zbeÏala proti Malemu Gabru.

Veter je ÏviÏgal — vedela je: mrliã, ki mu je vzela prsti

z groba, vr‰i za njo. âe bi se pod pazduho ozrla za seboj,

BES

STI·KI SVOBODNJAK

bi ga videla. Od groze vsa trda se je kriÏala narobe in
oãena‰ molila od konca nazaj, da bi se uÏaljeni rajnki
vrnil v tihi, oskrunjeni domek . . .

Trlep se je pripodil s PoÏarnice. Pa komaj je stopil v
veÏo, Ïe je mati na pragu iz svojega konca zajavkala:

»I, kod pa se drvajsa‰ ponoãi? Nisem mogla zaspati,

ves ãas sem te ãakala.«

»Nekam sem moral iti, mati,« se je zasopel nasmeh-

nil preveliki materini skrbi. »Zdaj pa le zaspite, tudi jaz
bom. Kaj vas niã veã ne ‰iva po kosteh, da vstajate?«

»O, me, me! Potlej mi pa ‰e ti cveli‰ starost in kopiãi‰

strahu in skrbi!« je z vzdihi potoÏila in se umaknila.

V veliki sobi je ukresal luã na trsko, jo zataknil v

prstan ãelesnika in ãakal.

Ve‰ãa je kmalu prisopihala, niã ga ni pogledala, tiho

po prstih smuknila h Katarini in ji pod zglavje porinila
blagoslovljene prsti.

Katarina se je drugi dan prebudila, kakor je vé‰ãa de-

jala.

»Kar dobro mi je, bi rekla,« se je smehljala moÏu in

vé‰ãi.

On je Ïarel od veselja, vé‰ãa jo je pregledovala, pobe-

‰ala oãi in pripravljala ‰e drugih zeli za zdravilni napoj.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Spanje jo je okrepilo pa misli, da ji je bolje,« je zunaj

‰epetala Trlepu. »Jutri stopi po meni‰kega zdravnika,
tako ti pravim!«

»Saj ji je vendar bolje,« se je pla‰il in branil, da bi mu

mo‰ki zdravil Ïeno.

»Prej bi me bil poklical, zdaj sem tudi jaz ob vso

moã,« je godrnjala ob misli, da se blagoslovljena zemlja
ni izkazala. »In na dolgo nit nikar ne predi tega, sicer ji
‰e menih ne bo mogel pomagati!«

·e nekaj bi bil rad rekel, pa ga je prehitela:
»Molãi in stori, kakor sem ti velela!« je rekla in ‰la.

Starobitna domaãija, polna nadloge in Ïalosti, je omr-
tvevajoãe gledala za umno vé‰ão, ki je tonila ob Témeni-
ci.

Trlep je obstal na mestu in ni vedel, kaj bi; hudo pa

mu je bilo tako, da bi bil lahko jokal kakor otrok.

»O Marija, Mati boÏja, kaj bo, kaj bo?« je vzdihoval.

»âe je obupala tako umétalna vé‰ãa, tudi menih ne bo
veã vedel, kje prijeti . . . Ampak jutri vendarle pojdem
ponj.«

Ves potrt je ‰el h Katarini, da bi ji pomagal. Spala je ali

dremala. Lice ji je Ïarelo, teÏko, nemirno je dihala. Tiho
se je umaknil, skrb in Ïalost sta ‰li z njim.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

IV.

malu popoldne je res pri‰el gospod AmbroÏ, takole
‰tiridesetleten, ‰e moãan, zdrav ãlovek v ãrni Ïa-

metni obleki, ki je bila za vratom in okoli zapestja z de-
horjevino ob‰ita, sicer pa Ïe precej zanemarjena in po-
svaljkana, s kratkim meãem ob bedru in z nizko, okrog-
lo ãepico na glavi. Bil je vesele volje, vinski sopuh je vejal
iz njega.

Trlep se ga je skoraj ustra‰il, ãisto je Ïe pozabil, da mu

je bilo priti. Îe od vãeraj se tudi Lize ni utegnil veã
spomniti, drugih misli in skrbi je imel v glavi.

»Vina nimam veã doma,« se je opraviãeval, ko je stre-

gel ãudnega gosta. »V goro pojdem ponj ‰e te dni. Pa
poskusite tegale sadjevca, saj je rezán, da je kar piten.«

»Kjer ni rib, je tudi rak Ïe riba,« se je gosposki klateÏ

smejal. »Niã ne skrbi, kar je, je dobro!«

»Saj bi bil Ïe ‰el, pa mi je od rok in hudo bolezen

imam v hi‰i,« mu je zaãel praviti svoje kriÏe in da pojde
jutri ‰e po meniha.

»No, niã ne maraj,« ga je gospod tolaÏil. »Ve‰, v telesu

je strup bolezni, obenem pa tudi moã, ki ga zmore.«

»Strup?« se je ustra‰il.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»V vsakem bitju je strup.«
»Tudi v ãloveku, ki je podoba boÏja?«
»V njem ‰e posebno hud. A zmorejo ga tudi zeli, njim

zaupaj!«

»Tri vé‰ãe so jo zalivale z zeli‰ãno zavrelico in vse tri

so omagale; zdaj bi utegnil pomagati res le ‰e menih.«

»Ali tako zaupa‰ menihom?« se je gosposki gost pod-

sme‰no ozrl vanj.

»Uãeni so, sveti so, pomagajo radi, ãe le morejo.«
»Morda. Pa jaz sem jim Ïe preveã gledal na prste in

sem videl, da so oni tudi ljudje in krvavi pod koÏo.«

»Kaj veste, da ste gledali prav?« Ni mu bilo v‰eã, da

prihajaã tako govori o menihih. »Ne gre nam, soditi jih
— ãastiti jih moramo in slu‰ati, ko nas uãijo, in hvaleÏ-
ni jim biti, ãe nam pomagajo.«

»Seveda, saj so vsi sami svetniki!« se je plemiã smejal.
»âe gre‰ijo, se tudi pokorijo noã in dan ob molitvi,

delu in postu.«

»Saj ne reãem,« je gospod AmbroÏ, svoboden, niko-

mur pokoren moÏ, popravljal, »vam so res prijatelji in
dobrotniki. Meni, glej, niso, bratovi babi verjamejo vse,
preveã so si v komolec z na‰o rodovino.«

Kadar je bil vinski, je brez preudarka ãrnil vsako gos-

posko in rad tudi pozabil, da ga pestuje svobodnost
samostanske gospo‰ãine.

Trlep se je smehljal in pobe‰al oãi.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Verjemi ali pusti,« je oni gnal svojo, »glej, do mrtve-

ga mrzim vsakega gra‰ãaka, ãeprav sem se rodil v gra-
du. Tudi samostan je gra‰ãak. O, gra‰ãak ima vse: zem-
ljo in tlaãana, na njegovi strani so kriviãna pravica, vsa
moã in vsa oblast.«

»âe bi sami bili gra‰ãak, ne bi govorili tako.«
»Bi! Odkar sem pobegnil z gradu, spoznavam va‰e

Ïivljenje: ubogo je, zasluÏi, da bi bilo lep‰e . . .«

Trlep ga je debelo pogledal, a bil je previden, nobene

ni hotel reãi, pobesil je spet oãi.

»Ve‰, ãemu se ne morem preãuditi?« je gosposko

zmenè nenadoma udarilo ob mizo. »Da ste svobodnjaki
in tlaãani take mevÏe!« je vpil. »Grad je eden, okoli gra-
du vas je kakor mravljincev, a kadar se gradu hoãe, poã-
ne z vami, kar ga je volja!«

Trlep je s pobe‰enimi oãmi odkimaval in molãal.
»Kaj molãi‰, hudiã?« se je gospod AmbroÏ ugreval.

»âe si res svobodnjak, zakaj tlaãanov ne na‰ãuje‰, da bi
zavreli in se uprli? Vstani, klada, samo vstani in udari,
vse bo ‰lo za teboj!«

»Kam? V pogubo!« je Trlep tiho, nerad rekel.
»Sit si, Ïe vidim, svobodnjak si, trpljenja vsega ne

vidi‰, ãeprav Ïivi‰ med samimi trpini. Zganil pa bi se, pa
‰e kako bi se zganil, ko bi bolelo tudi tebe!«

Pogovor se Trlepu ni zdel prav varen. Pijanè gosposko

bi kje izãesnalo, kaj sta napletala, pa bi bili vsi kriÏi dol!

BES

STI·KI SVOBODNJAK

BrÏ ga je zasukal tako, da je gosposki uskok zaãel praviti
le o ‰umbre‰ki gospo‰ãini.

»Kakr‰en je valpet?« je gospod AmbroÏ povzemal.

»O, pes, pravi pes, ki popada, ‰ãuvaj ga ali ne! Tlaãani se
ga bojijo bolj ko vé‰ãe, toãe in moãe.«

»Nekateri se je Ïe unesel, tudi ta se nemara ‰e bo.«
»Ta Ïe ne, njega ‰e ne bo konec, se zdi, baba mojega

brata mu daje potuho. ·e Turki ga niso zmogli. Ko so
prédlansko leto vreli po na‰ih krajih in je moralo du‰o
spustiti toliko dobrih ljudi, jim je tudi valpet pri‰el v
pesti, pa se je vendar ‰e izmotal. Vidi‰, hudiã varuje svo-
jega, saj Bog ga ni otel, psa malopridnega.«

Zdaj mu je Trlep oprezno razodel, da bi za deklo rad

vzel tlaãanko Lizo s Sel, pa vé, da ne bi niã opravil, ãe bi
gra‰ãaka prosil zanjo. Valpet neki streÏe po njej, dekle je
v grdi nevarnosti. Saj bi ‰el in bi jo kar odvel, ko se ne bi
bal sitnosti z gradom in zamere v samostanu.

»Hoj!« je gospod AmbroÏ zavpil in se nato zamislil.

»Jaz se ne bojim nobene sitnosti, nobene zamere! âe
hoãe‰, opravim to stvar.«

»Kaj bi res bili zatorej?« se je Trlep delal.
»O, ‰e v pekel bi ‰el po kocino iz hudiãevega repa sa-

mega, ãe bi le ujezil grad in hudobivno babo svojega
brata!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Pa tudi misel, da bi otimal mlado Ïensko, kakor vitez

ujeto kraljiãno, mu je bila moãno v‰eã in se mu je zde-
la prav ãudovita prigoda.

»Nevarno bo,« se je Trlep domislil. »âe bi vas spazil

valpet, bi z oroÏjem planil nad vas.«

»Niã se ne boj, ne bom ga klical,« se je gospod Am-

broÏ Ïe bal za prigodo. »âe se mi bo pa nastavljal, se
bom Ïe spomnil, zakaj mi je meã.«

»In jaz bi bil kriv poboja, greha, ker sem vas spustil v

to.«

»E, kaj! Nobeno dejanje ni samo po sebi greh; ko se

ga zave‰ in obtoÏi‰, postane res greh,« je gosposko
zmenè zavijalo.

»O, Ïe vem,« se je Trlep miril. »Kopiã pojde z vami!

Tako se nihãe ne bo upal blizu. Pa tudi vi sami brez nuje
nikar ne ‰ãuvajte velikana!«

Ko sta se domenila vse, je Trlep poklical Kopiãa in mu

velel:

»Jutri nekamo pojde‰ z gospodom AmbroÏem. Pomni

dobro, da ti je storiti vse, kar bo gospod velel. — Ali si
me razumel?«

Kopiã je umikal oãi in strahoma obetal, da bo poko-

ren na besedo, a ko mu je gospodar pokimal, je urno
mrknil venkaj.

Gospod AmbroÏ se je smehljal za njim. »Ti, s tem

brdavsom bi ukrotil devet gradov!« se je zresnil. »O, in

BES

STI·KI SVOBODNJAK

takile rastejo med vami, pa jih obrniti ne znate prav!« je
Ïe vpil. »S Kopiãem bi se jaz upal umehãati najtr‰i
grad!«

Trlep je molãal, misli so mu begnile drugam. Vzdih-

nil je in stopil k Ïeni. Bedela je, vroãiãne oãi so ji gore-
le, ãakala ga je.

»Ti,« je bojeãe dihnila, »ni mi dobro, menih naj pri-

de!«

»Precej jutri pojdeva ponj!« je hripavo rekel.
»Ne zameri, da je tako, ampak samo on bi utegnil ‰e

pomagati. — Kaj meni‰?«

Kolikor je le mogel, jo je tolaÏil, dokler ni spet zadre-

mala od same slabosti. Noã je prebedel ob njenem
zglavju.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

ti‰ki opat Urh, star, bolehen moÏ, je tisto jutro v svo-
ji sobici stal pred bralnim stojalom ob oknu in bral

iz velike in debele knjige, ki je bila ob robovih in na vo-
galih okovana s srebrnimi plo‰ãicami; pa za poboÏno
branje kar ni mogel zbrati duha; kakor da v sobici ne bi
bil sam, se mu je zdelo. Ozrl se je, vendar oãi so mu po-
snele sámo praznoto in samostansko preprostost. Ob
stenah so bile police, polne knjig. Pred vsako je stala
‰iroka klop. Na eni izmed njih je ponoãi spal in podne-
vi zauÏival jed, kadar zaradi bolezni ni mogel iti v skup-
no obednico. Postelje ali mize ni bilo, tudi nobene slike
na steni; le ‰e kleãalnik z razpelom se je stiskal v kot.

»Kaj je vendar?« je iskal vase in pokleknil na kleãal-

nik, a tisti ãudni nemir ga tudi v molitvi ni minil.

Vstal je in ‰el v cerkev. In komaj se je zatopil v po-

govor s priãujoãim Bogom, Ïe je Brezov‰kov hlapec pri-
sopihal z bratom cerkovnikom.

»Gospodar umira,« je zasopel ‰epetal. »Ko bi ga pri‰li

prevideti, prosi.«

»O,« je opat mislil, »to je bilo? Duh . . . angel . . . kaj

vem?«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Hitro se je pripravil in odpravil. Zvon je glasno molil

za njim, ki je Boga in tolaÏbo nesel bolniku. Tudi menihi
po samostanu so pomolili, le pater Evstahij je otoÏno
pobe‰al oãi.

Mladi pater je bil âeh. U‰el je mogoãnim husitom in

po dolgih blodnjah in nevarnostih pribeÏal v Stiãno.
Med belimi menihi, ki jih je vsa deÏela ãastila in spo-
‰tovala, se je kmalu in lahko udomaãil, kar hitro se je
tudi nauãil ljudskega jezika, le od daleã podobnega
ãe‰ãini, in z vsem srcem je Ïelel, da bi sluÏil ljudstvu, ki
mu je dalo novo domovino. Tih, s pobe‰enimi oãmi, po-
niÏen, vsem usluÏen je ves gorel posebno za du‰no-
pastirsko delo.

»Premlad je, da bi pasel du‰e,« so odmajevali opat in

stari patri.

Pater opat je bil vesel goreãega duhovnika, ki si je prtil

opravkov in dolÏnosti, da jih skoraj zmagovati ni mogel
vseh, vendar ga je tudi krotil po malem:

»Fuge, tace, quiesce — beÏi pred vsem, kar bi te od-

vraãalo od Boga; molãi znotraj in zunaj, da bo‰ poslu‰al
Boga; ne vznemirjaj si srca in duha, da bo‰ poãival v
Bogu! To je skrivnost samostanske skrivnosti.«

Mladi goreãnik je slu‰al, a delovni duh mu je vendar

‰e in ‰e iskal poti do ljudstva. Opazil je, da imajo tlaãa-
ni malo molitev za cerkev in da se jim ‰e te me‰ajo. Kako
bi jim pomagal? Kar se mu je prinesla nenadna, ãisto

BES

STI·KI SVOBODNJAK

nova misel: ‰el je in v domaãem, ljudskem jeziku napi-
sal spovedno in obhajilno molitev . . .

A zdaj, ko je gledal za patrom opatom, mu je bilo kar

hudo.

»Zakaj pater opat, ki je star in nadloÏen in ki ima dela

in skrbi zadosti in preveã?« je zavidal.

Kar se je spomnil, da bosta opat in bolnik zdajle mo-

lila molitev, ki jo je spisal on. Lice mu je zaÏarelo od ve-
selja, prej‰nja otoÏnost se mu je polegla.

»Da, tako sem tudi jaz v du‰nopastirskem delu!«
Opat najbrÏ ‰e ni pri‰el do Brezovca, pa ti je brzi sèl

iz gradu v ÎuÏemperku pozvonil na samostanskih vra-
tih: pater Lavrencij naj bi brÏ brÏ pri‰el zdravit grofiãno
Adelo — ves grad je pokonci, tako je zbolela kar nena-
doma.

»Bog nas varuj!« se je pater Lavrencij, Ïe prileten

moÏ, naglo prekriÏal. »Pa ne, da se je kuga spet usejala
med nas!« se je spomnil, kako neusmiljeno je ta grda
morivka pred leti pometala Dolenjsko stran; ustra‰il se
je, vendar je brez pomude hitel pomagat.

»Tako,« se je oskrbnik pater Fortuna smehljal sam

vase, »eden je ‰el zdravit du‰o, drugi pa telo — Bog obe-
ma blagoslôvi dobro delo!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

VI.

rlep je prav tisto jutro vstal zavred in se odpravil po
meni‰kega zdravnika. Konj je bil lahak; spoãit, ka-

kor je bil, je ‰e dosti spe‰no dirjal po veliki cesti proti
Stiãni, ki jo je odjuga Ïe precej mehãala.

»Pomladna sév se bo zakasnila, zemlja ‰e dober me-

sec ne bo za ôrjo,« je v mislih kmetoval in se oziral po
njivah, ki jih je kopneãi sneg razodeval bolj in bolj. Vonj
vlaÏne zemlje se je dvigal, v go‰ãi so peli ptiãi, kos je ne-
mirno vpil: »Kje si bil, kaj si sadil?«

Pod Gradi‰ãem je pripeketal iz hoste in preudaril:
»Prevred je, v samostan mi ‰e ne kaÏe hoditi, kar na

Brezovec pojdem prej.«

Svobodnjaka Brezov‰ka je hudo vilo. Ondan se je po-

lakomnil srnjakov in zajcev, po griãih in jarkih je begal
za njimi in se pregrel; huda pljuãnica ga je zdaj du‰ila.

»Kaj pa Katarina, da je ni?« je stokal Brezov‰ek. »Ni-

koli veã je ne bom videl, o moj Jezus! Kaj ‰e ni shodila?«

»Jutri pride, jutri,« se je Trlep lagal, da ji z resnico ne

bi umoril Ïe skoraj umirajoãega oãeta. »Danes ji sami ni
dobro.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Bolnik, star, slaboten moÏ, je nemirno tipal po odeji,

jeãal in gledal v vrata.

»O, bil je,« se mu je delalo v vroãiãnih mislih, »spo-

min je bil. Snoãi je pod oknom milo jeãalo . . . Ali je ‰lo
meni, ali je pomenilo Katarini . . . ?«

»Îe gredó!« je pastir pritekel s preÏe povedat, da opat

prihaja z Bogom.

Vsa druÏinãad je ‰la Bogu naproti, bolnik je ostal sam,

bolno po blazini obraãal glavo in se bal smrti.

Ko je opat opravil, se je Trlep ãudil. Brezov‰ek, glejte,

se je ãisto spremenil: prej cmerav, obupan, ti zdaj sije od
neãesa lepega in pokojnega.

Z opatom, ki se je kmalu napotil domov, je ‰el tudi

Trlep; od Brezov‰ka so mu misli begale h Katarini. »MoÏ
je slab, hãere ne bo videl veã,« ga je ‰ãemelo.

»Kako je Katarini?« se je opat ozrl vanj, kakor bi bil

sli‰al njegove misli.

»Tako, da sem prav za prav zaradi nje pri‰el v Stiãno,«

mu je toÏil o trdovratni Ïenini bolezni. »In zdaj me je
poslala po patra Lavrencija, do nobene vé‰ãe nima veã
zaupanja.«

»âe se le prekasno nista odloãila?« je opata skrbelo po

vsem, kar je sli‰al.

»Pater Lavrencij bo pomagal.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»âe bo le mogel! Zaupaj pa tudi duhovnemu zdrav-

niku! Moã vere in molitve vãasih dela ãudeÏe, ãlovek jih
ne more.«

»Saj zaupam.«
»Da, vem: ãe bolnik umrje, je kriv zdravnik; ãe okre-

va, je pomagal svetnik,« se je opat smehljal.

»Vem, da sem gre‰nik, Bog me tepe vendarle preveã.«
»Tudi svetniki so gre‰ili, pa so se zveliãali, ker so se

spokorili. Ali ne vé‰, da Bog ne zapusti ãloveka, ki se mu
zaupa? In da res kaznuje le greh, ko te tepe z nadlogo?«

»Boli pa Katarino, ki je nedolÏna?« se je upiral.
»Moli, Materi boÏji se priporoãi in Bog ti bo preloÏil

kriÏ, ali pa dal moãi, da ne bo‰ omagoval.«

Trlep je molãal, opat je sklenil: »Dokler ti je Marija

mati, ti je Jezus brat in Bog ti je oãe — to pomni in ne
godrnjaj zoper voljo boÏjo!«

Oãi so opatu ‰le v dolino; begale so ãez polje in se

ozirale po nebesu. »âe se vreme ne bo sprevrglo kaj
kmalu, bo povodenj,« je v skrbeh videl, da se Stiãnica Ïe
skoraj razliva.

»Kaj meni‰,« je ãez ãas vpra‰al Trlepa, »ali ne bi bilo

bolje za polje in za travnike, ãe bi potok tekel bolj na
desno, ondodle mimo Rup?«

»Bolje, bolje,« ga je Trlep razumel. »Ko bi tekel vsaj

bolj globoko, tudi zamakal ne bi preveã.«

Opat je kimal, molãal in Ïe preudarjal drugo misel:

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Na Medvedjeku, saj vé‰, udelujemo svet, da dobimo

njiv.«

»Da, dosti jih bo.«
»âe hoãe‰, jih vse dobi‰ v najem.«
»Za koliko let?« je popal; zemlje je bil laãen zmerom.
»Do, smrti, ãe hoãe‰, za zmerom. Razdeli jih med ga-

brovske tlaãane, veseli jih bodo, zemlje imajo premalo.
UÏitek bodo imeli sami, obenem pa tudi ti in mi.«

Trlep je bil novih njiv kaj vesel; a da samostan ne bi

zanje jemal primernih dajatev, jim je brÏ vedel grdih
napak.

»Svet visi kakor streha, z vozom bo teÏko do njih.«
»Za prvega ti ne bo niã voziti tja; vozil bo‰ le z njiv,

pot je zloÏna in zmerom navzdol.«

»Su‰a se jim bo rada poznala.«
»Prisojne so, vse bo zorelo lepo in hitro,« se je opat

smehljal.

»In ilovnate so, teÏko jih bo ugnojiti.«
»Ne bo treba,« se je spet smehljal, spregledal ga je;

»gnoja ne bo‰ vlaãil, kjer je hosta gnojila Ïe toliko vekov.
Za komolec globoko in ‰e bolj je mastne ãrnice: ãe jo
bo‰ razpraskla vsaj z nohti, ti bo rodila in plodila kakor
Adamu v raju.«

Pri‰la sta v Stiãno.
Na samostanskem dvori‰ãu se je trlo vse ãrno tlaãa-

nov. Pritovorili so platna, volne in koÏuhovine, medu,

BES

STI·KI SVOBODNJAK

voska in vina. Samostanski bratje so sprejemali blago,
pater Fortunat ga je plaãeval z Ïitom in s soãivjem in
meril zvrhoma — po vaseh je bila velika stiska za ÏiveÏ,
povsod je krulila lakota.

»Patra Lavrencija ni doma —?« se je Trlep ustra‰il, ko

je pater Evstahij povedal opatu, da je od‰el v ÎuÏem-
perk.

»Brez skrbi, kar domov pojdi!« mu je opat svetoval,

»za patrom Lavrencijem precej po‰ljem slá, naj iz Îu-
Ïemperka po bliÏnjicah krene naravnost h Katarini.«

Na dvori‰ãe so se pripodili uãenci samostanske ‰ole.

U‰esa so jim bila ‰e polna uãenosti, ki jim jo je iz
raãunstva vtepal pater uãitelj.

A zdaj je lepa uãenost pozabljena, deãki se igrajo vi-

teze in Turke, sneÏne kepe zmagujejo med vriskom in
smehom, pojemajo — vitezi naÏenó upehane Turke v
kot dvori‰ãa.

»Davi je do nas pri‰el neki potnik,« se je pater Evsta-

hij domislil. »Pravil je o tur‰ki nevarnosti, ki se je Ïe
moãno bojijo v dólenjih deÏelah.«

»Turki?« se je Trlep spet ustra‰il ob misli, da bo tre-

ba beÏati. »Pa kam, kako s tako bolno Ïeno?«

»Kje je tisti moÏ?« je opat hotel vedeti.
»V gostinjski sobi.«
Vsi trije so ‰li tja. Pater Fortunat jih je prestregel.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Nikar pod streho ne jemljimo klateÏa!« je svaril.

»Brat kuhar ga je nasitil, moÏakar se je spoãil, dalje naj
gre. Kdo vé, ali ni ogleduh, ki se je potulil, ãe‰, da je
bolan?«

Pater opat se je molãé nasmehnil.
Popotni se je grel ob peãi. Z rokami se je oprl ob klop

in poãasi, teÏko vstal.

»Kaj torej vé‰ o Turkih?« ga je opat vpra‰al.
»Po Hrvatiji sem hodil in sli‰al, da se v Bosni zbira

Turka kakor listja in trave.«

»Kdo ti je pravil?« ga je opat gledal nejevemo.
»Gradovi se popravljajo, ljudje pospravljajo, kar se

skriti dá — vsi vedó, da bo Turek zdaj zdaj udaril ãez
mejo.«

»Kdaj si od‰el od ondod?«
»Mesec se je Ïe enkrat pomladil med tem.«
»In kam si se namenil?«
»Vsaj do Ljubljane ali pa dalje, da me Turki ne dobi-

jo.«

»âlovek je povsod v boÏji rokah,« je poboÏni samo-

stanec dejal kakor sam vase.

»In je ‰e bolj v boÏjih rokah, ãe si pomaga tudi sam,«

je klateÏ vedel svojo. »Saj daleã menda ne bom veã pri-
‰el. Bolan sem, ves truden in slab, preveã strada in gla-
da sem prebil po obuboÏanih krajih, ki sami nimajo veã
kaj dati v usta.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Opat Urh ni dosti verjel plahemu klateÏu, nobene po-

sebne nevarnosti se ni bal.

»Ostani tu, da si opomore‰,« je naposled pokimal po-

potnemu.

»O, vedel sem, da me ne boste podili od praga!« se je

hvaleÏno nasmehnil.

»Patra zdravnika ni doma; ko se vrne, ti bo pomagal,

da tudi okreva‰.«

»Kajne, spotoma nisi molãal, tlaãanom si pravil po-

vsod, kaj jim preti?« je Trlepa skrbelo.

»Povsod sem oznanjal, kar vem. Pa mi niso radi ver-

jeli, ãe‰, Turek pride raj‰i na jésen, ko so pridelki pod
streho; v grad me skoraj nikjer pustili niso. Samo cesar-
ski glavar v Metliki me je poslu‰al rad, ãeprav je menda
Ïe vedel veã kakor jaz.«

Opat se ni bal. Kako bi Bog dopustil, da bi mu neje-

vernik skrunil sveti‰ãe?

A Trlep je klateÏu verjel in se hudo bal. Vso pot proti

domu so ga pestile skrbi, kaj bo. O, gorje si ga bo vsem,
ki se ne bodo utegnili razbeÏati! Turki jih bodo poklali
ali pa v sluÏnost odgnali. Gorje si ga bo tudi vasem in
cerkvam! Vse bodo zgorele in le pogori‰ãe bo razkopa-
val, kdor bo ostal Ïiv in doma. In Katarina, Katarina!
Kam bi jo umaknil, ko je bolna, da bi ti v rokah umrla,
ãe bi jo prena‰al?

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Bog nebe‰ki,« je obupoval, »vse tvoje zapovedi, glej,

sem izpolnjeval, zdaj izpolni svojo obljubo tudi ti —:
usmili se nas! Res nisem storil veã, nego si ukazal, zato
pa te tudi ne prosim veã, nego si obljubil . . .«

Kar ga je spet sreãal spomin davnega greha.
»Zanj udari mene, prizana‰aj nedolÏni!« se je pravdal

z Bogom.

Kadar je hodil iz Stiãne ali odkod drugod, se je v ·ent-

vidu rad ustavljal in z obaltnimi ‰alami draÏil obãutlji-
ve ·entvidce, ki so gosposko gledali po sebi in se samo
ãez ramo menili s ãlovekom, ãe ni bil njih vrste. Za da-
nes mu ni bilo do ‰ale, le povedal jim je, kaj je zvedel v
Stiãni, in se spet v hudih skrbeh brez pomude mrtviãil
proti domu.

Ko je nad malogabrovsko dolino prijahal v‰tric Ku-

‰ãarjeka, se je spomnil Miren‰ke jame, ki se sredi njego-
ve hoste globoko in skrito udira med pokonãnimi peãi-
nami.

»Hm, vsaj daleã ni,« je spet mislil na Katarino; »prav

tja bi se morali skriti ljudje in Ïivina. Na Primskovo bi
nemara Ïe bilo predaleã.«

Dvignil je oãi, Trlepovina ga je gledala ãez poloÏne

rebri; z ostrogo je po‰egetal konja in prhnil domov.

»Ko bi le menih pri‰el kaj kmalu!« je na dvori‰ãu

vzdihnil in skoãil s konja.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

VII.

a gradu v ÎuÏemperku so imeli goste z bliÏnjih
gradov. Gospodar Pankracij Turja‰ki, grof z raz-

seÏno slavo velike bogatije in prevzetije, se je pred krat-
kim vrnil z velika‰kega zbora v Gradcu in je zdaj sose-
dom vaÏno pravil novice od ondod.

»In ‰e táko vam povem,« je vpil iz vina, ki ga je z gosti

pil Ïe dva dni, »varnost med nami me je zaãela skrbeti.
Da cesar le gre in tako napravi z na‰im Vipavcem An-
drejem Baumkircherjem!«

»Da,« je Rudolf Vi‰enjski revskal, »cesar se pri njem

zadolÏi in ko bi moral poravnati dolg, ga hinavsko zva-
bi v Gradec in pogubi!«

»Baumkircher je cesarja Ïe trikrat otel iz smrtne ne-

varnosti, zdaj je dobil zahvalo za to!« je Ivan ·umbre‰ki,
daljni sorodnik grofa Pankracija, jezno govoril.

»Anti tak je rod Habsburgov!« je kimal Friderik Rau-

ber s Kravjeka. »V letopisih stoji in ustna izroãíla vedó,
da je lakomen in nehvaleÏen.«

»Meni se je cesar zameril Ïe taãas, ko je podse grabil

dedi‰ãino zadnjega Celjana in iz deÏele rinil njegovo

BES

STI·KI SVOBODNJAK

vdovo Katarino,« je gospod Marko s Kozjeka godrnjal in
gledal po vseh.

»Skop je, noben Ïid ne tako, na denar je kakor maãka

na salo, ves mrtev je nanj, gospodariti z njim pa le ne
zna.«

»Saj res: Kam gredó davki za vojsko zoper Turke? Pla-

ãevati jih moramo vsi, posvetni in cerkveni, ‰e zizni
otrok in beraã na cesti.«

»In zdaj, ko Ïe ves svet vé, da se Turek zbira v Bosni,

cesar spet nima denarja za vojsko in prti ‰e veãji tur‰ki
davek!«

»Predaleã si od piskra, da bi vedel, kaj se kuha v

njem,« se je grof Pankracij ãehljal po ple‰i. »Le to je go-
tovo, da se bo‰ Turka moral otepati sam; ãe zve za tisto
skrinjo zlatnikov, ki jih skriva‰ v kleti.«

»Bog nas varuj!«
»Da, na‰e dólenje deÏele naj zvesto plaãujejo tur‰ki

davek in se bojujejo same, ãe se morejo in kakor se mo-
rejo!«

»Morda pa nam Turk to pot prizanese.«
»Dokler kopita tur‰kih konj ne bodo bíla zemlje v go-

renjih, nem‰kih deÏelah, cesar vojske ne bo zbral,« je
Rauber vpil. »To je Ïe tako.«

Grof Pankracij se je spomnil Ïenina svoje hãere Ade-

le. Te dni mu je priti snubit. Bahavo se je napihnil in
rekel:

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Cesarski glavar Viljem, Ïenin moje hãere Adele, mi

je poslal glas, da me bo obiskal za praznike. Le stojte, on
bo Ïe vedel, kako je s Turki.«

»Kako?« je Vi‰enjski povedal. »Beneãani jih ‰ãujejo

zoper nas, ves svet to vé!«

»Da, bene‰ki tovorniki, ki trÏijo med nami, so jim

ogleduhi.«

»Vsakega Laha, ki se nam hodi sladkat, bi morali po-

gnati!«

»E, kaj!« se je Gospod s Kozjeka upiral. »Vsak Lah paã

ni ogleduh. Ampak grofje na Krupi so vsega krivi in pa
Frankopani: grizejo se in ko obnemorejo, pa kar Turka
kliãejo na pomagaj. Le tako se je nejevernik navadil po-
tov v na‰e kraje.«

»Hoj, tvoja Ïena Ana je Frankopanka,« se je grof Pan-

kracij posmehnil ·umbreÏanu.

Ta je prebledel, vendar mirno odvrnil:
»Kaj ti je storila, da je ne pusti‰ na miru?«
»Saj ji niã noãem, kar tako sem rekel, ker govorimo o

Frankopanih; ne zameri!«

Ta ãas so umolknili in se zagledali v odprto ‰iroko

peã, ki je ãvrãala z mokrim kurivom in bolj kadila sobo
kakor grela.

Okoli vogalov silnega gradu je zavijala sapa, nebo je

bilo zatlaãeno z nizkimi oblaki; na Ïaganju, prisutem ob

BES

STI·KI SVOBODNJAK

zunanjo stran okna, se je bojeãe priklanjal ptiãek in
toÏil, da je laãen in da ga zebe.

»Ko le ne bi ‰e sneÏilo!« se je Kozjek bal. »Zima je le-

tos predolga. Strn se du‰i pod snegom, plesen je nemara
tudi Ïe redãi.«

»âe odjuga kaj kmalu ne bo polizala snega, se bo spo-

mladno delo preveã odrinilo.«

»Kaj bomo poãeli?« je Vi‰enjski vzdihnil in desno no-

go prejezdil ãez levo koleno. »Îe lani je letina bila pod
niã, leto‰nja pa tudi ne kaÏe, da bo kaj bolj‰a.«

»In kako bomo potlej davkov napehali cesarju, ãe tla-

ãani spet ne bodo zmogli desetine in drugih dajatev?«

»Trdo jih primi, pa bodo zmogli!« se je grof Pankra-

cij zganil. »Tlaãan zmore vse, samo pritisniti ga mora‰!«

Gostje so molãali, ni se jim zdelo, da bi gostiteljeve

modrosti razpletali dalje. Ali vino se ga je prijemalo bolj
in bolj, moÏ je postajal oblasten in glasan.

»Ne bodite cunje — rogati hudiã vas pobral!« je vpil.

»âe boste premehki, vas bo tlaãan varal in vam kral ob
dav‰ãini in desetini.«

»E, kaj!« je Kozjek obupno zamahnil z roko. »Kjer niã

ni, ‰e cesar pravico zgubi.«

»Udari, pa bo‰ videl, da je!« je uãil grof Pankracij, ki

je vsej deÏeli bil znan po neusmiljenosti do tlaãanov. »In
kaznuj, ãe mu izkaÏe‰ utajo ali krajo, nikar naj se ti ne

BES

STI·KI SVOBODNJAK

smili, ker je kral v sili! V sili — kaj se to pravi? Vsak tat
krade v sili. Roko mu odsekaj, pa je!«

»Ni kraja, ãe ob slabi letini utajijo kaj pridelka,« se je

Rauber upiral. »In le kadar jih sila Ïene, res izmaknejo
srno ali zajca v lovi‰ãu.«

»Kaj to ni tatvina? Ne spreglej mu je, ãe‰, otroke ima,

nasititi jih mora; tudi divjaãina ima mlade, pa ji ni pri-
zana‰al!«

»Kakor bi poslu‰al svojega valpta, se mi zdi,« je ·um-

breÏan kimal hudemu sorodniku.

»Pameten je tvoj valpet, Boga zahvali zanj! Moj je ‰le-

va. Misli, da je zadosti, ãe tlaãana pretepe do krvavega
in potlej vrÏe v jeão, kjer se Ïivinãe tlaãansko leno liÏe!
Niã jeãe, kaznuj stra‰no, kazen naj vidijo vsi, za strah
jim bo!«

»Kdo bo pa delal, ko bodo vsi pohabljeni?«
»âe jih ima‰ premalo, ker se ti kotijo prepoãasi, kaz-

nuj brez pohabe; palec mu stisni v lisico in privij, da kri
brizgne izpod nohta, pa ti bo tlaãan voljan in pokoren
za zmerom!«

Tale Pankracij je bil res silovit ãlovek, a delal se je ‰e

huj‰ega, kadar je bil vina poln. Samogoltno je mislil le,
kako bi bolj bogatel in nasladno Ïivel ob delu drugih.
Jesti in piti, izprazniti ãrevo in mehur, neãistovati, kopa-
ti se in spati — to mu je bilo sedem blagrov, v njih ga
nihãe ni smel motiti.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Da, ‰e predobro se godi tlaãanu, zato rad tresoriti in

se rebri, kjer le more!« mu je ·umbreÏan pritegoval.

»Meni‰ka gospo‰ãina mu daje potuho, saj vemo!« se

je Rauber domislil.

»Menihi so nam res za samo napoto,« je tudi Vi‰enj-

ski godrnjal.

»Îivi po‰teno in s tlaãanom ravnaj ãlove‰ko, pa ti jih

ne bo ãutiti!« je Kozjak usekal.

»Menihom ni kaj reãi, res ne,« je vedel tudi gospod z

daljnega Mehovega. »Sredi noãi se shajajo k molitvi in
‰e pred dnem bero ma‰o; a ãez dan delajo, molijo in
skrbijo, da se ne godi krivica in ne dela greh.«

»V samostanu je dosti svetinj, niã ne reãem,« se je

Vi‰enjski otresal; »svetosti ni toliko, sicer ne bi podpiho-
vali tlaãanov.«

»Da, komur se zdi, pa jo pocedi pod opatovo krivo

palico in ti z biriãi ‰e ponj ne sme‰,« je Rauber kimal.
»Tako potlej ni ãudno, da so meni‰ke vasi velike in pol-
ne ljudi, na‰e pa zanikrne in napol prazne.«

»Prevelika strogost ni dobra,« je Kozjek modroval;

»spridi ti najlep‰e Ïrebè in preÏene tudi najbolj krotkega
tlaãana.«

Grofu Pankraciju ugovarjanje ni bilo v‰eã, drugam je

hotel speljati besedo.

»Kaj pa vendar gospod AmbroÏ?« je podsme‰no

vpra‰al sorodnika ·umbreÏana.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Îe dolgo nisem niã sli‰al o njem,« je ta odgovoril po-

ãasi. »Pomlad je, morda se kje Ïeni, ker ga ti nisi maral
za zeta,« je brÏ u‰ãenil; sitno mu je bilo, da ga mogoãni
Pankracij vprião vseh ‰egeãe z nerodnim bratom.

»Da, manjka mu plemi‰ke zavesti,« je Pankracij ti‰ãal

dalje in nala‰ã presli‰al napomenek, da se je AmbroÏ
ono leto nekoã zagledal v njegovo hãer Adelo. »V mla-
dosti se je preveã druÏil s svobodnjaki, tlaãani in meni-
hi, tako zdaj zaniãuje svoj rod in svoj stan.«

»Le pusti, s teboj se je druÏil najbolj, ko ‰e nisi bil —

kako bi rekel? — tako visok!«

»Pa sva se veãkrat sporekla, ker je Ïe taãas rad zago-

varjal tlaãane.«

»Vidi‰, prav zato se je potlej na Turjaku moãno spri-

jaznil z Viljemom, ki je tudi rad postajal med tlaãani.
Stoj, zdaj se spominjam, ondan je AmbroÏ nekaj govo-
ril, da pojde za kak ãas v Metliko,« se je brÏ zlagal.

»Kaj bi on z Viljemom, s cesarskim glavarjem?«
»Prijatelja sta, AmbroÏ mu je obljubil, da mu bo na

svatbi pel pesmi, kakr‰nih tvoj grad ‰e sli‰al ni.«

»Vem, da ne in jih tudi nikoli ne bo, njegovih Ïe ne!«

se je Pankraciju potegnil obraz. Vstal je in ‰el ven, hãe-
re Adele se je spomnil.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

VIII.

rofiãna Adela si je vãeraj izmislila, da bi za prazni-
ke odpotovala v Mekinje pri Kamniku; obiskala bi

rada starej‰o sestro Matildo, ki se je Ïe lansko leto ponu-
nila v mekinjskem samostanu.

»Kam bo‰ ob tem vremenu in v tako daljo?« se je oãe

upiral. »Viljem pride iz Metlike, ti pa zdoma, kakor da
bi beÏala.«

»Ne maram ga!« se je kujala. »Zmerom bi me bilo

groza, ãe bi morala Ïiveti tam doli, v tistih nevarnih kra-
jih.«

»Pri njem bo‰ bolj varna, kakor si tu, le molãi!« jo je

tolaÏil.

»Raj‰i pojdem ‰e jaz, kjer je Ïe Matilda.«
Pa res. Prav niã ji ni do Ïenina, saj ni veã mlad, in po-

zna ga komaj le na oãi, srce ji ga nikoli ne kliãe. A zdaj
bi mu morala kazati prijazno lice.

»âe bo Viljem utegnil, bo po praznikih svatba!« je

oãe, vinski in neprespan, nejevoljno pribijal besedo za
besedo. »Zaroãena sta Ïe iz mlada. Njegovemu rajnke-
mu oãetu in meni je taãas bilo iti na vojno; preden sva
od‰la, sva vaju zvezala.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Adela je vedela, da je taka zaroka skoraj poroka in da

je nihãe ne sme razdirati brez velikega vzroka.

»Pa kako bi ga jemala, ãe srce niã ne vé zanj?« se je v

mislih bala. »Kaj se mara Matildi!« je blagrovala sestro,
ki pokojno Ïivi med poboÏnimi redovnicami. »Ali ne bi
bilo najprav‰e, ãe bi se res tudi jaz umaknila svetu in
skrila v ãastiti samostan?« se je iskala. »Nak, Viljema Ïe
ne, prepust je in preresen, sami Turki mu blodijo po gla-
vi, ‰e nasmehniti se ne zna in besede so mu redke in
kratke kakor ãlove‰ka sreãa,« ga je zametovala.

In davi je zbolela nala‰ã. Delala se je, da jo lomi krã.

V strahu so brÏ poslali po meniha.

Pater Lavrencij se je pridrevil, grofinja ga je spremila

k Adeli, kr‰ãenice so se umaknile na hodnik.

»Saj ji ni niã,« so ‰epetale, »razvajena je, kar tako se

valja po postelji.«

»Brez dela je, predobro se ji godi.«
»In za prazen niã neslanari menihu, da morda ne mo-

re do zaresnih bolnikov.«

»Niã ji ni, niã! ·e davi se je kopala z vodo, ki so se v

njej prekuhale deteljne pleve.«

»Pa zobe si je oãistila s platneno krpo, kakor bi jih ji

bilo komu kazati.«

»In potlej se je naliãkala in naãiãkala, kakor bi ãaka-

la Ïenina, ne pa meniha.«

»Da, kar lepa je. S ãim neki si maÏe lica?«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»O, jaz vem! Rdeãilo je iz praÏilke in stolãene soldat-

kove gomoljike.«

Klepetulje so se razbeÏale, grof Pankracij je prihajal

od gostov in ‰el k hãeri.

»Kaj ji je?« je kar vprião nje vpra‰al patra.
»Niã. Zdrava.«
»âe pravi, da je bolna, je bolna!« Ni maral, da bi kdo,

ãeprav je menih, na laÏ postavljal njegovo hãer, ki je
grofiãna.

»Ne, ni bolna, le brez skrbi!« je pater tolaÏil in ni ve-

del, da s tem jezi mogotca. »Samo umi‰lja si, da je bol-
na. Delo, razvedrilo bi ji pregnalo misli na bolezen. Sve-
toval bi tudi lov ali potovanje.«

»Kaj pa moÏitev?« je grof rdel, ker je pater nevedoma

potuho dajal hãeri.

»Ne bi ji ‰kodila.«
Zdaj je rdela Adela, menihove besede so postajale ne-

varne njeni svobodi.

Grof je s patrom ‰el ven, mati grofinja se je oddahni-

la: »Hvala Bogu, da si le zdrava!«

»âe ne bom smela potovati v Mekinje, bom bolna,

nikomur se ne bom pokazala, tudi Viljemu ne!«

»No, le stoj, saj bo‰ ‰la, preprosim oãeta,« se je mati

vdajala.

Pater Lavrencij se ni veã zadrÏeval v gradu. S slom, ki

mu ga je opat res poslal, se je neutegoma odpravil v Ma-

BES

STI·KI SVOBODNJAK

li Gaber. Pot ãez Cvibelj, Mori‰ãe in Reber je bila slaba
in zamudna. Tlaãani so ga ustavljali skoraj povsod in
prosili, da bi tu pogledal bolnika, tam spovedal starãka,
ki ne more veã do cerkve, in da bi tu in tam svetoval.

Od tlaãanov so mu misli uhajale v ÏuÏemper‰ki grad.
»Tu toliko siro‰ãine,« se je oziral po uboÏnih seli‰ãih

in vaseh, »tam pa do strahote bogatije in prevzetije. Tla-
ãan trpi in dosti molitve stori, grad pa se pase in hinavãi
‰e pred Bogom. Kar bogatin daruje Bogu, zaradi sveta
daruje, ali pa ker drugam zvesti ne more. Sin je grbast ali
slabiãen: v samostan mora; hãerka je ‰epasta, grda ali
sicer pohabljena: za nuno je dobra! Potlej pa se svet ãu-
di, da redovniki in redovnice niso sami svetniki in same
svetnice . . . Ampak tisto razvajeno grofiãno v ÎuÏem-
perku, zdrava je kakor hren in na oãi ãedna, njo naj bi
dali v samostan!«

Pri‰el je na gospo‰ãino gradu ·umbrega. In dlje ko je

‰el, huj‰ih toÏb je sli‰al zoper grad.

»Grad ni sit nikoli,« so nekateri posebno toÏili. »Vse

da gre za davek, pravi; cesar da hoãe tako.«

»In valpet, ta pes, res dan za dnem rohni po vasi in

pobira zdaj Ïivino in kuretino, zdaj med, platno in koÏu-
hovino, vse, in mu ‰e ni dosti.«

»âasi so taki, stiska je huda povsod,« jih je menih uãil

in miril; »davki so res veliki, vendar potrebni, da se voj-
ska zbere in pripravi zoper Turka.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Kaj menite, da Turek res spet prilomasti?«
»Bog ga nas varuj!«
»O, neki klateÏ je vãeraj po vaseh pravil, da bo tur‰ka

nadloga zdaj zdaj tu.«

»Vse je mogoãe,« je pater kimal. »Paziti, ob nevarno-

sti se razbeÏite in poskrijte!«

Premolknili so v veliki skrbi. âez ãas je tlaãan vzdih-

nil:

»Saj bi potrpeli marsikaj, ãe bi valpet pustil na miru

vsaj Ïenske.«

»Samo na samem naj ga dobim kje, pa jih bo pustil za

vselej!« je z zobmi ‰kripal oãe, ki mu je ‰umbre‰ki val-
pet spridil hãer.

»Ne ubijaj! je zapoved.«
»Ne pre‰u‰tvuj! pravi precej druga.«
»Da, pravi,« je pater kimal. »Bog ga bo udaril Ïe na

tem svetu in kaznoval ob sodbi.«

Tako je pater Lavrencij komaj sredi poldne pri‰el do

·umbrega in se spotoma zglasil na gradu.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

IX.

ospodu AmbroÏu, gosposkemu potepinu s ‰um-
bre‰kega gradu, tisto dopoldne pri Trlepu ni bilo

miru. Zajtrkoval je ãebulo s kruhom, za primako bi mu
bil potreben vsaj vrã vina, pa ga ni bilo. Trlep je Ïe rano
od‰el v Stiãno. Tako ‰e za pogovor ni imel nikogar. âas
mu je tekel prepoãasi, prigoda, ki jo bo imel z Lizo, ga je
‰egetala.

»Kopiã,« je od Ïeje ves hripav poklical velikana.

»Osedlaj konja, po svetu pojdeva!«

Ko je zajezdil, se je ozri po Kopiãu. »Glej ga,« je vpra-

‰al, »kje pa ima‰ konja ti?«

»Ne upam se nanj, preveã me je, kriÏ bi mu razklenil,

pravi gospodar. Pa niã se ne bojte, tudi tako vas bom
dohajal.«

»In tudi ãekana nima‰? Kako pa bo‰, ãe bo treba uda-

riti?«

»Ali bo tale zadosti?« je velikan pred kolarnico pobral

kratko soro in jo pokazal.

»Galijot!« je gospod AmbroÏ tiho dejal, se prekriÏal in

zdirjal po cesti proti Velikemu Gabru; Ïeja ga je podila,
ãebula se mu je pehala, primake je potrebovala.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Kjer je v Velikem Gabru danes lepa Jerajeva domaãi-

ja, je taãas gospodaril praznik — pol svobodnjak, pol
tlaãan — Jakob Mirenãan. Tu je gospod AmbroÏ razja-
hal, a h konju je Ïe stopil Kopiã.

»Kaj si me res dohajal?« se je plemiã ãudil.
Kopiã se je molãe smehljal; ‰e upehal se ni, konj pa se

je upenil.

Iz hi‰e je stopil gospodar in se nasmehnil:
»O, kaj ste vi, gospod AmbroÏ? Le noter, le noter!« ga

je vabil.

DruÏinãad je tudi tu bila pri delu v topli sobi.
Gospod AmbroÏ si je z velikim vrãem primskov‰kega

vina Ïeljno omrsil hripavost, jezik se mu je razvozlal, vse
ga je zvesto poslu‰alo, takih je vedel.

»Da, ni vam sile pod tako streho,« se je naposled ‰e

domislil, »veste pa vendar ne, da je tale domaãija Ïe
prav stara.«

»Nemara, da je,« je gospodar kimal; plemiãeva po-

hvala mu je bila moãno v‰eã. »Hi‰a je zidana in trdna,
kakor bi kdaj bila gradiã, ka-li.«

»Saj je tudi bila, gradiã je bila. Pred dobrimi sto leti —

prav tisto jesen je vino tako obrodilo, da ga je za en gol-
dinar bilo poln voz — jo je imel Martin Miren‰ki, bogat
svobodnjak, kar skoraj plemiã.«

»Plemiã?« je druÏinãad zaãudeno zinila.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Kako pa je obogatel?« je gospodar vedeãno vpra‰al.

»S kmetijo ni lahko bogateti.«

»Kakor dandanes so po teh krajih tudi Ïe taãas umno

redili dosti Ïivine. Miren‰ki jo je skupoval in z dobiãkom
prodajal v Ljubljano in Trst. Tudi kmetoval je umno. Pri
sti‰kih menihih se je tega nauãil.«

Zgovorni plemiã je lepo poãasi pil, pa vendar ves ãas

vedel, kam mu je ‰e iti. Glava mu je bila polna veselih
misli, vino ni dobilo prostora v njej, vse je zlezlo v noge.

Popoldne se je Ïe nagnilo moãno, ko je vstal, da bi se

odpravil. »Malo preveã sem se nacejal,« si je kimal, ko
je ãutil mahedravost nog. »Bog vas obvaruj!« se je po-
slovil in dal poriniti na konja; v sedlu se je kmalu zbistril.
»Trlep mora biti Ïe doma; da bi le Ïe skoraj ‰el tudi po
vino,« ga je skrbelo.

Jahal je poãasi in se menil s Kopiãem. ·umbreg je bil

‰e daleã.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

rlep se je vrnil iz Stiãne, kmalu ko je Ïeja na pot
pognala gospoda AmbroÏa. Katarina je po malem

dremala, slaba je bila.

»Samo, da bi pater Ïe pri‰el!« je vzdihoval in jo milo

gledal. »Pater jo bo otel, prav gotovo jo bo otel,« je trd-
no upal. TeÏko ga je ãakal, Judje niso teÏje ãakali Mesi-
je. A po preudarku je vedel, da bi utegnil priti ‰ele po-
poldne.

Kar ti je prikrevljala primskov‰ka vé‰ãa: »Kako je Ka-

tarini, bom pogledala.«

»Ni treba,« jo je prestregel, »pater zdravnik bo pri-

‰el.«

»Mo‰kemu jo bo‰ dal gledati?« ga je ‰ãuvala.
»Sama Ïeli.«
»Bolnik ne vé zmerom, kaj hoãe. Ali ti bi moral pom-

niti, za kaj smo vé‰ãe.«

»Tri ste jo meãkale, morda tudi zameãkale.«
»Klical si nas prekasno, zdaj ji pa naprti‰, da jo bo

onegavil ‰e mo‰ki.«

»Kaj ti ne zdravi‰ tudi mo‰kih?«
»Saj sem Ïe stara in sem vé‰ãa.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Tudi menih je star, je zdravnik in je duhovnik.«
Ve‰ãa se je namrdnila in nejevoljno od‰la. Bala se je za

ime in zasluÏek. Umna glava ji je vso pot kovarila hude
zdrahe, da bi jih nakanila menihom in Trlepu.

Pater Lavrencij je taãas sedel v gradu na ·umbregu in
pestil gra‰ãakinjo Ano, prevzetno in hudo Ïensko.

»Letina je lani bila slaba, tlaãani ne zmorejo ãezmer-

nih dajatev,« ji je dopovedoval, kar je sli‰al spotoma.

»Cesar nas terja za tur‰ki davek, zbrati ga moramo.«
»Saj so ga tlaãahi Ïe plaãali, kolikor je bilo doloãeno.«
»Pa je ‰e premalo. Ali naj grad doklada iz svojega?«
»Tudi grad bi moral kaj utrpeti.«
Gospa se je zasmejala na glas: »Kaj bo samostan sam

plaãal vse?«

»Kakor je praviãno, je Ïe ob letini pobral dajatve svo-

bodnjakov in veãjih tlaãanov; drugo je res utrpel sam.«

»Grad tega ne bo storil noben.«
»Prav in kr‰ãansko bi bilo, plemenita gospa!«
»Vendar teÏko, preãastiti!« se je veselo nasmehnila.
Pater je spoznal, da govori zaman. Zardel je ob dru-

gi misli in dejal:

»Prav teÏko pa nemara ne bi bilo, krotiti vsaj valpta,

da se krivica ne bi godila in greh ne delal.«

»Kam merite, preãastiti?«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Povedal ji je, kako valpet strahuje tlaãane in da je spri-

dil tlaãansko hãer.

»Da,« je pokimala, »valpet je gradu zvest, pa tudi

mlad je in zdrav in rad veselo Ïivi.«

»To ga vendar ne opraviãuje!« se je ogreval. »Tlaãan

ga ne more klicati na odgovor, vi bi ga morali.«

»E, kaj! Deklina naj zahvali Boga, da ji tega ni storil

pastir,« se je smejala. »âemu tlaãanka neumna zdaj ja-
dikuje nad mlekom, ko se je Ïe zagrizlo: kar je, pa je,
popraviti se ji ne dá veã, pazila naj bi bila!«

»A kaj bi dejali, plemenita gospa, ãe bi se bilo kaj ta-

kega primerilo va‰i grofiãni?«

Ni se mogel premagati, moral ji je reãi to. Spomnil se

je namreã njene edine hãere, ki je moãno bila v jezikih,
dokler je zvita mati ni vsilila mlademu gra‰ãaku na
Grumlovu pri Rádohovi vasi.

»Preãastiti, grajska hãi se ne sme primerjati tlaãanski

deklini!« ga je uÏaljeno zavrnila.

»Res je, ne more se!« je pomembno vrnil.
»Sicer pa se le pomirite,« je zadovoljno pokimala, ker

ni razumela njegove opombe. »Valpet se ne bo veã mu-
‰il po vaseh. Îe po praznikih pride na grad v sluÏbo tla-
ãanka Liza iz vasi tamle okoli, ob njej se bo nemara
ukrotil in umehãal.«

»Ali jo snubi?«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Kaj bi z njo?« se je smejala. »Kar tako. V‰eã mu je.

Mislim, da bo tako prav na vse plati!«

Patra Lavrencija je pogrelo, odpravil se je. Ob vratih

je nesramni Ïenski ‰e rekel: »Bog vas bo sodil za to in za
vse!«

Na dvori‰ãu je opazil Trlepovo dekle Marijano. »Kaj

pa ti tu?« se je zaãudil.

»SluÏim.«
»SluÏim? Kdo ti je dovolil iti s samostanske gospo-

‰ãine?«

»Zdaj sem Ïe tu, pa je!«
Molãe se je obrnil in ‰el. »Tako torej?« je skomljal sam

vase. »Stra‰na gra‰ãakinja nam odvaja tudi Ïe tlaãane?
Res, samo malopridne, pa vendar: sme ne, pa je! ·koda
Marijane, tu se bo ãisto zavrgla.«

Pred Bèãem je sreãal gospoda AmbroÏa in Kopiãa.

»Kam pa, kam?« se je ãudil,

»Na lov, na lov,« je gospod AmbroÏ mencal, ker se je

bal, da ga vedeãni menih ne bi preveã ovohljal. »âe bi
zvedel, kam grem in po kaj,« ga je premikalo, »bi bili vsi
kriÏi dol!«

»Saj zdaj ni ãas za lov,« je pater odmajeval. »Pustite

Ïival na miru, svoj ãas ima, pomlad je!«

»Za to, ki jo lovim jaz, je prav zdaj ãas,« se je norãavi

plemiã smehljal.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Pater ga ni razumel, lotil se je Kopiãa: »Medved, mrci-

na, je iz brloga, le dobro ga zagrabi!«

Kopiã je ves drhtel, meniha se je bal kakor Ïivega og-

nja, nobene ni vedel odgovoriti.

Pa patru ni bilo do govoriãenja, v Mali Gaber se mu je

mudilo.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

XI.

redi popoldneva je pater Lavrencij res pri‰el na Trle-
povino. Trlep mu je neuãakljivo skoãil naproti in ga

odvedel h Katarini.

»Pomagajte,« je obupani moÏ prosil, »pomagajte!«
Ko je pater videl slabiãno, izmuãeno in uvelo telesce

trpeãe Katarine, se mu je skoraj inako storilo. Potlej ga
je popala sveta jeza na trmoglavega Trlepa in maza‰ke
vé‰ãe; vendar se je premagal, vprião bolnice ni rekel no-
bene Ïale.

»Ni bilo prav, da si porodnico preveã silil z vinom,« je

splo‰no grajal. »Vino ni zdravilo. In sobica je tesna, tem-
na. Okence je premajhno, odpira se menda nikoli ne, saj
je na zunanji plati prisuto z Ïaganjem! Zraãi in pometaj,
ti pravim, peri in ãisti, pa ne bo‰ bolan zlepa!«

»A kako je z menoj?« je Katarino skrbelo.
»Vsi smo v boÏjih rokah,« se je pater izmikal. »Dal ti

bom zdravil. Zaupaj in moli. Materi boÏji se priporoãi!«

Zunaj je Trlepa trdo prijel: »Zakaj me nisi klical prej?«
»Ali je hudo?« je ta drhté vpra‰al; po pravici se ni upal

odgovoriti.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Bojim se, da ji ni veã pomoãi. Poskusil bom vendar-

le.«

»Molili bomo.«
»Da, samo ãudeÏ, mislim, bi jo otel.«
»Prav, pa ãudeÏ.«
»âudeÏi se ne godijo veã, vsaj ne po na‰i potrebi.«
»V cerkvi nam pripovedujete, da se godijo ‰e, samo

zmerom kje prav daleã,« je trmoglavil. »Naj se godijo
tudi pri nas!«

Menih se je nasmehnil in rekel: »Dokler je ãlovek

zdrav, ima vse polno Ïeljá; ko zboli, pogre‰a samo
zdravja in — ãudeÏa.«

Trlep je molãal in vzdihoval.
»No, ne drÏi se tako!« ga je pater tolaÏil. »âlovek sem

in ne morem vedeti, ali ni boÏja volja, da bo Katarina ‰e
prav zdrava.«

Nesreãni moÏ ga je gledal na vse oãi in globoko poÏi-

ral tolaÏilne besede.

»In ãe bo spet za kaj in bo ãutila, da ni veã sama, jo

precej po‰lji na oãetni dom. Tam naj ostane, dokler si ne
opomore.«

»Hm, kaj pa jaz?« se je rebril. »Ali naj bom brez

Ïene?«

»Ne bo te konec, Ïivina!« se je pater delal hudega in

srepo gledal zdravega hrusta. »Moli in ne misli zmerom
le nase!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Preden je ‰el, se je spomnil: »Spotoma sem se zglasil

na ·umbregu. Kaj pa poãne tam Marijana? Videl sem
jo.«

Trlep mu je povedal, da jo je spodil in zakaj.
»Prav si storil,« ga je pater pohvalil. »Precej sem si

mislil, da je malopridnica. ·koda je je vendarle. Pa kako
je za‰la prav tja?«

»S tovorniki, ki so se tisti dan mudili tu, je najbrÏ ‰la,«

mu je pravil na ‰iroko in preudarjal, ali bi mu omenil
tudi Lizo. »âe bo AmbroÏ kaj opravil, bo samostan zve-
del tako ali tako,« se je premislil in je ni vzel v misel.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

XII.

ospod AmbroÏ in Kopiã sta pri‰la Ïe blizu Zagori-
ce, kar ti je Kopiã postal ob groblji kamenja.

»Tu me je lani skoraj piãila kaãa,« je Kopiã momljal.

»Najraj‰i bi razmetal to kamenJe.«

»Zdaj te ne bo, niã ne bo!« se mu je AmbroÏ smehljal

s konja. »Kako, da se ‰e nisi oÏenil?« je ãez ãas vpra‰al
otroãjega velikana, da bi govorila o ãem drugem.

»Saj bi se bil Ïe rad, pa se me je vsaka zbala, ãe‰, da

me je preveã.«

»Ajdovska deklica bi bila zate.«
»Kakova pa je?«
»Moãna, velika, da je strah in groza,«
»Ne bi se je ustra‰il.«
»âe se ne bi mogel kamenãkati z mlinskimi kamni,

kakor se ona, bi te brdavsnila, da bi odskoãil bogve
kam.«

»Pa vendar se je ne bi bal!« je ãedalje bolj junaãil.
»In velika ti je, da je joj. Ve‰, z eno nogo ti stoji na

·umbregu, z drugo pa na Primskovem, kadar v Témeni-
ci pere.«

Kopiã je molãal, le debelo ga je gledal.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Kajne, s tako ne bi bilo niã?« se je gospod AmbroÏ

drÏal na smeh. »No, niã ne maraj, saj je ni veã. Îivela je
taãas, ko so po na‰ih krajih zidali gradove.«

»Aha!« se je velikan oddahnil.
»Ve‰, imela je tudi veã bratov. Dva izmed njih sta si

obenem zidala grad na ·umbregu in grad na Kozjeku,
kladivo pa sta imela eno samo in si ga podajala s hriba
na hrib.«

»Taãas bi bil rad Ïivel,« je Kopiã vzdihoval: »nemara

bi bil tudi jaz zrasel kaj bolj na visoko in na ‰iroko, da bi
se bil lahko kamenãkal z mlinskimi kamni!«

»Potrpi, Bog ti ‰e zmerom lahko ubere Ïeno, ki bo

zate.«

»O, ko bi jo le skoraj!« je ‰e bolj vzdihoval.
»Îe vem!« se je gospod AmbroÏ udaril po ãelu. »Zdaj

se spominjam, na Primskovem sem videl Ïensko, ki bi ti
prav bila po meri in po teÏi!«

»Ko bi le res bilo,« se je velikan bal, da mu gospod

spet pripoveduje pravljico.

»Govoril sem z njo; lahko ti reãem, da je ni kaj manj

kakor tebe, moãna pa je tako, da se nihãe ne upa z njo
v zakonski jarem.«

»Ali je ‰e mlada?«
»Za nekaj zim je mlaj‰a od tebe, teÏko jo bo‰ krotil.«
Kopiã je bil ves pokonci; najraj‰i bi se bil obrnil in za-

drevil na Primskovo.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Uskoãila je svibenski gospo‰ãini, zdaj je sti‰ka tla-

ãanka,« je gospod AmbroÏ poredno meÏikal; »moral bi
paã prositi Trlepa in sti‰kega opata, da ti dovoli to Ïeni-
tev.«

Kopiã se je ustra‰il. Nak, raj‰i sam, kakor menihu

pred oãi . . .

»Zakaj pa je uskoãila?« je vpra‰al, da se ne bi videlo,

kako se je ustra‰il.

»Ubila je grajskega biriãa, ker jo je móral na tlako.«
»O-o-o!« se je Kopiã ãudil, velikanka mu je bila v‰eã.

»Ne boji se, udariti zna — res, ta bi bila zame!«

»Vendar ni brdavsasta in zagovedna,« mu je gospod

AmbroÏ boÏal srce, »krotka je, prijazna in — da bo‰ ve-
del — tudi lepa, prav v‰eãna.« Nala‰ã se je nekoliko la-
gal.

Ljubezen, nemilo daljna in neutolaÏena, je razganja-

la silnega velikana. Siromak je molãe poniglavil, pod
pazduho ti‰ãal soro, kakor bi bila le preperel natiã, in
vzdihoval.

Gospod AmbroÏ bi mu bil ‰e dalje boÏal srce, pa sta

Ïe pri‰la blizu Sel, pripraviti se je bilo treba.

Ni se ‰e dobro zmraãilo, ko je pod Seli zavil v go‰ão in

mignil Kopiãu, naj se skrije tudi on.

»Koga se bojite?« je velikan poprijel soro in se ozrl.

»Kar pokaÏite mi ga!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Saj se ne bojim, le oddahnil bi se rad, preden pojde-

va na grad.«

»Na grad?« se je oni skoraj ustra‰il; grad je grad, vsak-

do se ga boji, nihãe ga ne zmore.

Gospod AmbroÏ ‰e ni hotel povedati kar naravnost,

zakaj sta pri‰la tako daljo, velikan bi se mu v svoji pre-
pro‰ãini utegnil ‰e upreti.

»Ali ima‰ ‰e na umu, kaj ti je gospodar ukazal vãe-

raj?« ga je previdno vpra‰al.

»Da mi je slu‰ati vas.«
Ba‰ mu je hotel zabiãiti, naj brez potrebe ne ubija, ãe

bi s kom pri‰lo do poboja, pa je pod vasjo na pomagaj
jeknil Ïenski glas.

»Pomagajva!« je brÏ zasukal konja. »Hitro, hitro!«
Dobra dva luãaja od ondod je tudi tlaãan PrimoÏ te-

kel na pomagaj in vpil:

»Jejhata, kaj ji hoãete? Ali je ne poznate? Jejhata, saj

je Liza!«

Liza se je po maãje otepala dveh grajskih hlapcev in

po babje vre‰ãala.

»BrÏ zveÏita, na konja jo vrzita!« ju je valpet priganjal.

»In na grad!«

Nekje se je zakasnil in zdaj spotoma nameril na Lizo.

Samo pogledal jo je, pa ga je prijel tak cepetec, da je
hlapcema ukazal, naj mu jo spravita na grad; saj gospo-
da ni doma, gospa pa se ne meni za take stvari.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Jejhata, ljudje, pomagajte!« je PrimoÏ kriãal, kar je

mogel.

Pa sta pridirjala gospod AmbroÏ in Kopiã.
»PreÏeni jih!« je gospod AmbroÏ ukazal. »Dekle pa

brÏ predme posadi na konja!«

Kopiã je zarjul in z dvignjeno soro planil naprej.
Grajska ãloveka sta se ustra‰ila divjega velikana, iz-

pustila Lizo in se umaknila. Valpet je potegnil meã, a ko
je spoznal gospoda AmbroÏa, je tudi on pobegnil Ko-
piãu, ki se je ba‰ zadrevil ‰e proti njemu.

»Jejhata, jejhata!« je PrimoÏ na videz jadikoval in gle-

dal za grajskimi.

Tudi Liza je ‰e vre‰ãala in debelo gledala gospoda

AmbroÏa; priãakovala je Trlepa samega. PrimoÏ ji in po-
vedal niã razloãnega.

Gospod AmbroÏ je mignil, Kopiã jo je popál in kakor

otroãiãka narahlo posadil predenj; vse tri je brÏ vzel
mrak in jih dal poti, ki je ‰la v Mali Gaber. —

»Ha-ha!« se gospod AmbroÏ tiho smeje in gleda Lizo,

ki ‰e vsa trepeãe in se strahoma ozira.

Kopiã hodi spred, da se konj ne pla‰i. »Kaj je piãilo

gospoda, da otima tlaãanke in jih vodi na Trlepovino?«
ga skrbi. »Trlep bo hud, ‰e meni bo zameril, ker sem po-
magal.« Neprijazno se ozira in momlja sam vase.

Gospod AmbroÏ z levico previdno vodi konja, z des-

nico pa ãez pas drÏi Lizo in jo ti‰ãi k sebi, nerodne misli

BES

STI·KI SVOBODNJAK

ga ‰egeãejo. Saj mu ni, da bi dejal, niã do Ïensk; ljub‰i
sta mu korec vina in brtavs kruha z meseno klobaso,
zdajle mu je vendar Ïal, da je Ïe tako pameten . . . Mi-
renãanovo vino se kuha v njem in dobiva prostora tudi
v glavi . . . Le noã je oblaãna, nihãe ga ne vidi, odkod
jezdi, nihãe ne vé, da nosi plen izpred smrãka ‰umbre‰-
kega psa . . . O, prigoda bi bila imenitnej‰a in ãudovi-
tej‰a, ãe bi ga gledale vsaj zvezde . . .

Ko so minili Zagorico, so se oblaki trgali in razmika-

li, zvezde so si meÏikale, mesec jim je svetil. âisto ten-
ka plast megle, kakor bi jo sprel pajek, je rahlo visela
nad dolino, v Bèãu so lajali psi, ãez polje je tekel zajec.

Gospod AmbroÏ se je udobrovoljil. »Kako je, lepa Li-

zika?« je v vinskosti tiho vpra‰al in se sklonil k obrazã-
ku, ki mu je slonel ob prsih.

»Ne vem,« je preprosto rekla in ga odrinila z obema

rokama. »Pijan je,« se je zbala in z oãmi poiskala Kopiãa,
ki je srdito koraãil pred konjem.

Gospod AmbroÏ je umolknil, neprijeten spomin ga je

na‰el.

Da, ono leto — z oãetnega gradu taãas ‰e ni uhajal

med tlaãane — se je mu‰il okoli ÏuÏemper‰ke Adele in
jo nekoã, ko se je napil za pogum, objel kar po sili. Pre-
vzetna grofiãna mu je skoraj oãi izpraskala, tako se je
ujezila. In vendar je potlej prosil brata, da jo je zanj snu-
bil pri oãetu Pankraciju.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Iz glave si jo izbij!« mu je brat nejevoljno povedal, ko

se je vrnil ves srdit. »Nikoli je ne dobi‰, te Ïe ne!« Razo-
deti mu vendar dolgo ni hotel, kako zaniãljivo ga je za-
vrnil ponosni bogatin in kako se je posmehovala Adela.

Îalitev ga je skelela, vendar je rekel: »Kaj nima dosti

gradov? Samo Sotesko naj bi ji dal za doto, pa bi bilo!«

»Pojdi, sam mu dopovej to!« je brat godrnjal.
Ni ‰el, iz glave si je pognal prevzetnico, odpustil ji pa

vendar ‰e ni in ji nikoli ne bo.

»O, ãe bi jo taãas bil kar ugrabil!« je zdaj preudarjal in

zdaleã gledal Trlepovino, ki jo je meseãina oblivala.
»Tako se me nemara ne bi bila branila in nihãe naju ne
bi bil silil na dvoje.«

Nocoj‰nja prigoda mu ni bila veã tako v‰eã, kesal se

je, da ni taãas doÏivel svoje.

»Kako neki se bo motalo vse tole?« se je vendar smeh-

ljal sam vase. »Brat, to vem, bo zaradi Lize sitnosti de-
lal samostanu, opat bo degàl Trlepa — ‰e mene bi kdo
utegnil kaj usekovati. Kar Kopiãa moram prikleniti nase,
da me bo varoval.«

Na Trlepovini jim nihãe ni pri‰el naproti; tiho je bilo,

kakor bi v hi‰i imeli mrliãa.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

XIII.

eliko sredo je v ·entvidu bil sejèm, tako imeniten,
da so sejmarji vanj vreli tudi iz prav daljnih krajev.

Na ta sejem je Trlep vsako leto postavil Ïivinãad, ki se

ãez zimo ni izkazala, da bi bila za rejo. A letos se mu ni
dalo zdoma. Katarina je bila hudo hudo slaba. Tako je
velel staremu hlapcu, naj s pastirjem Ïene sam in pro-
da tri jarme junih volet.

»Jejhata, kaj si sam?« ga je na sejmi‰ãu opazil PrimoÏ

s Sel. »Kje pa je gospodar?«

»Dom varuje,« je hlapec pokimal.
»Le naj, in dobro naj varuje,« je Krajinãan skrivnost-

no pravil. »Grad Ïe vé, kje je Liza, valpet stra‰no rohni
in me pesti, da je joj! ·e na Trlepovino bo prilomastil.«

Hlapec je malo pomislil, pogledal v tla in mignil pa-

stirju, ki mu je pomagal goniti.

»Hitro hitro skoãi domov in tiho povej gospodarju,

kar si sli‰al zdajle!«

Pastir se je nerad obrnil, ãez glavo mu je bilo, preveã

sejma bo zamudil.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

PrimoÏ je rad hodil po sejmih, ãeprav ni prodajal ne

kupoval, sama navada in vedeãnost sta ga gonili. Tudi
zdaj se je brez velike pomude spustil med sejmarje.

Na tratini pod Starim trgom je bila Ïe velika gneãa.

Múk govedi iz Gabra, Îubine, Zagorice in drugih vasi:
rezget konj s Témenice in iz Doba; meket hribske in
krajin‰ke drobnice; krul poljskih prascev: vse to je s kri-
kom in vikom sejmarjev raslo v ãezdalje veãji hrup in
vrveÏ.

PrimoÏ se je motal povsod, postajal in se ãudil.
Pod pokopali‰kim zidom je Ribniãan razstavil re‰eta

in rete, lesene Ïlice, kuhalnice in kebliãe, piskre, sklede
in latvice, za otroke pa lonãene igraãe. Nasmehnil se je
zvestemu sejmarju PrimoÏu. »Pretetu ne buodi, sejèm
nej vreden niã — küpi kaj vsaj ti!«

»Ali ima‰ ribi‰ki bas?«
»Dejlav sem ga, dejlav, pa mi je koritu ratalu. In ‰e

tükaj ga nejmam, püjskam sem ga püstiv doma. Küpi
kar petelinãka, ki piska odzad.«

Tudi ‰entvidski obrtniki so bili tu. Vsak je kar pred

veÏó razloÏil obutev in usnje, Ïelezne vile in kopaãe,
motike in rovnice, lopate in pralice, sekire in noÏe, kose,
srpe, vejnike in vinjake, sekala in tolkala, burkle in grab-
lje — ves ·entvid je bil sejmar, vpil je in hvalil, kar je ãez
zimo pripravil za prodaj.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

V kotu nasproti cerkvenega stopni‰ãa so si mazaãi in

glumaãi postavili ‰otore.

Mazaã v dolgi ãrni halji uãenega zdravnika in s ‰ilna-

tim ãrnim klobukom na glavi je kriãal:

»Le sèm, kogar zob hudo boli: skoraj brez boleãin mu

ga izderem do korenin!«

Pol za denar, pol pa kar tako prodaja tudi dragoceno

maÏo iz gadje masti in stolãenih raãjih oãi.

»Le sèm, ãe te skrnina drÏi: z maÏo se maÏi, da se ti

ugreje kri, da te niã veã ne boli!«

Ima tudi prav poseben sok iz skrivnostnih rastlin.
»Le sèm, kdor teÏko zaspi: zauÏij ga samo kapljice tri

in spal bo‰ lepo vse ljube noãi!«

O-ho-ho — pa ne samo to, ‰e nekaj pri tem se dobó:

podlesek, ob mladem mesecu utrgan in posu‰en, ãudo-
viti podlesek, ki ga je moãno zagovoril umetalen ãarov-
nik iz daljnega vzhoda.

»O-ho-ho, to pa res ni kar tako . . . Kdor hoãe, na

uho mu povem, paã tukaj reãi ne smem . . .«

Pred ‰torom glumaãev so zdajci zahre‰ãala trobila

piskaãev; iz podstre‰nega okna visoke hi‰e je pri‰la mla-
da Ïenska, obleãena v skoraj mo‰ko obleko, in z dolgo
preklo v rokah stopila na vrv, ki je bila pet seÏnjev viso-
ko napeta ãez trg. Hru‰ã piskaãev je nara‰ãal, pojemal,
sejmarski hrup je onemel, po vrvi se je nad trgom zvira-
la spretna glumaãica.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»KriÏ boÏji — pala bo!«
»Ne bo — s hudiãem je zmenjena!«
»Da — ãlove‰ko to res ni!«
Glumaãica je z vrvi zginila v podstre‰je, pred ‰otor je

stopil na‰emljen in sme‰no naliãkan mo‰ki.

»Le noter, noter!« je vabil. »Nihãe od vas takih ‰e vi-

del ni, kar tu notri se skriva ãudovitih stvari!«

Kakor za dokaz je odgrnil kratko zaveso: Lutke moã-

nih vitezov in stra‰nih Turkov so se sekale z meãmi in
bôle s kopji, da je kri brizgala iz njih.

Sejmarji, preprosti moÏje, ki ‰e nikoli niso videli takih

ãudes, so vsi odreveneli in brez diha strmeli.

»Bij! Bôdi!« jih je nenadoma popalo in zagnalo proti

‰otoru.

Na‰emljeni glumaã je spustil zaveso in zakriãal:
»Le noter, noter! âudili se boste pravi, Ïivi morski

deklici, videli boste poldrug seÏenj dolgo Ïivo kaão in
sli‰ali boste sto let staro babo, stra‰no umno in dobro
vé‰ão, ki vsakomur pove sreão.«

Pa sejmarji so se Ïe zbistrili. »Zakaj je ne pove tebi?«

so se zasmejali in razlezli po sejmi‰ãu.

Mnogo jih je po bliÏnjici hitelo v Stiãno, za njimi tudi

PrimoÏ, da bi sti‰ki Materi boÏji potoÏil skrbi, ki mu jih
grad prti zaradi Lize.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Jejhata, ãe izvohajo, da sem vedel, kaj se pripravlja,

me za pete obesijo ali pa z zemlje poÏenó in za hlapca
vzemo na grad.«

Pred samostansko cerkvijo je Ïe bilo nekaj Stiãanov,

zvon je klical ‰e drugih. V starinskih klopeh obakraj ve-
likega oltarja so molili in peli menihi, od vrha do tal za-
grnjeni v ‰iroke bele halje.

Med molitev in petje belih menihov so dihale orgle,

zdaj govoreãe z neÏnimi, sladkimi zvoki, zdaj Ïuboreãe
kakor potoãek, ki teãe ob samostanu, zdaj ‰epetajoãe
kakor pohleven deÏek po slamnati strehi.

Ko so molitve bile v kraju, je opat Urh bral ma‰o. Vsa

cerkev je kleãala, vsakdo je vedel, da prejme ‰tirideset
dni odpustka, kdor je pri opatovi ma‰i in se mu dá tudi
obhajati.

»Kaj se mara Stiãanom!« je PrimoÏ pikal po ma‰i.

»Odpustkov si naberó, da ob smrti z njimi kam ne
vedó.«

»In boÏjo pot imajo kar pred veÏo,« so mu ‰e drugi

pomagali.

»Pa ni kazno, da bi se kaj dosti rinili v cerkev.«
»Zato jim bo pred sodbo bolj teÏkó.«
»Da: bliÏe cerkve, bliÏe pekla.«
»Tiho, Krajinãan,« se je Stiãan oglasil, »zdaj Ïe lahko

potrka‰ na samostanska vrata, da ne bo‰ laãen popol-
dne, ko bo‰ spet tekal za kozami.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

PrimoÏ je molãal, sram ga je bilo laãnosti.
»Le pojdi, le,« mu je ‰e drug Stiãan vraãal. »Danes

vsakdo, ki pride prosit, dobi fenig denarja in dva hlebã-
ka opresnega kruha.«

To je zmoglo Krajinãana. »Saj res,« je dejal, »patra

opata bi rad videl od blizu.«

Pred samostanskimi vrati je pater Fortunat z bratom

vratarjem delil milo‰ãino.

PrimoÏ se je prihulil s klobuãkom v roki, pater mu je

pokimal:

»PrimoÏ s Sel, kajne?«
»Jejhata, kaj me poznate?« se je ustra‰il.
»Tàk ták si?« ga je menih meril. »Marijano, tisto Trle-

povo butaro, si spravil na ·umberg?«

»Jejhata, saj je nisem jaz, sama je ‰la.«
»Kaj te ni do‰la ondan, ko si tovoril s Primskovega?«
»I, je.«
»In ji nisi svetoval, naj gre v sluÏbo na grad?« ga je

sku‰al.

PrimoÏ se je ustra‰il, da bi bil skoraj poãenil. Res ji je

svetoval.

Upal je, oãi se bodo valptu, malopridneÏu, obrnile va-

njo, Lize ne bo veã iskal. Jejhata, le kako je menih to zve-
del?

»Za noben svèt me ni vpra‰ala,« je mencal in si mislil,

da manj gre‰i, ãe se neumnega kaÏe, kakor ãe se laÏe.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Na oãeh ti vidim, da se laÏe‰, kakor pes teãe,« ga je

pater dalje pestil. »In zdaj se brÏ zlaÏi, kam si dal Lizo.«

»Jejhata, nikamor je nisem dal jaz,« se je spustil v no-

vo tajbo; »vzeli so jo, kaj vem, na konju so jo odnesli.«

»Kdo?« je pater silil, ãeprav je Ïe vedel.
»Gosp — ,« bi se bil skoraj zarekel, pa je prepla‰en brÏ

sapo potegnil vase in umolknil.

Slabovoljen je potlej spravil dar in hitel na sejem. In

ni mu bilo Ïal, da ni videl patra opata; njemu, jejhata, se
ne bi bil znal tako izmikati.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

XIV.

pat, ki je sicer rad hodil med tlaãane, danes ni
pri‰el ven. Na kleãalniku pred razpelom se je me-

nil z Bogom, dokler ga zvonec ni poklical v obednico.

Obednica je bila velika sobana s preprostimi mizami

in stoli; le opatov stol ob koncu mize je bil veãji in je
imel naslonjalo s kriÏãkom na vrhu. Trije bratje so po
opatovi zahvalni molitvi prinesli jedi in pijaãe. Sicer je
bilo tiho, vsi so po samostanski ‰egi molãali, samo pa-
ter Evstahij, ki mu je med obedom bilo brati poboÏno
berilo, je sekal ti‰ino.

V posvetovalnici, kamor so potlej ‰li vsi vkup, je opat

toÏil:

»Po vsej deÏeli je huda stiska za ÏiveÏ. Na‰i tlaãani

stradajo, da je joj. Pater Fortunat, kako je z Ïitnico?«

»Prazni se, to zimo smo za tlaãane moãno segali va-

njo. Do letin je ‰e dolgo in ni kazno, da bo kaj dosti pri-
da.«

»Ljudje hudo trpijo,« je opat govoril, kakor bi prosil.

»Pristradajmo, pomagajmo, Bog nam bo pomagal.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Pa dajmo, siro‰ãina je res velika. Sli lahko ‰e danes

gredó pravit po vaseh, naj tlaãani pridejo po ÏiveÏ, da
jim vsaj prazniki ne bodo preÏalostni.«

Opat je zadovoljen pokimal.
»Kaj pa ‰ole?« se je ãez trenutek domislil. »Nekaj

uãencev se nam je do‰olalo.«

»Da,« se je iz zami‰ljenosti vzel pater Tadej, ki je na

skrbi imel ‰olanje. »Nekateri Ïe prav dobro znajo latin-
ski, gr‰ki in hebrejski; vi‰jih naukov bi jim dala le ‰e Bo-
lonja ali Padova.«

»Po‰ljimo jih tja, tako se prostor napravi drugim

uãencem,« je opat spet pokimal. »Z mnogih gradov se
Ïe ogla‰ajo; prav uãni pa bi bili tudi deãki svobodnjakov
in tlaãanov.«

Vsi so se spogledali, pater Fortunat je rekel:
»O, nadarjeni so, to Ïe; vendar se bojim, da gospoda

ne bi radi videli, ãe bi se njih otrok ‰olal z neplemi‰kim
deãkom.«

»Pa tudi dovolil ne bi tlaãanu, ãe‰, kdo bo pa delal?«

se je pater Evstahij spomnil.

»Mi svojim ne bomo branili,« je opat rekel po krat-

kem premisleku. »In ‰olali bomo otroka le tistemu ple-
miãu, ki tlaãanu ne bo zaviral ‰olanja.«

»Plemiãi bodo zamerili,« se je pater Fortunat bal.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Pa naj!« je opat odloãil in patru Tadeju naroãil, naj

po lastnem preudarku sprejme v ‰olo vsakogar, ki je
uãen.

»Seveda,« mu je ta goreãe pritegoval, »saj nam je na-

loga, delati in uãiti. Bogu smo dolÏni in svoji vesti, da
mladine nikjer in nikdar ne pustimo znemar. Kako divje
raste mladi svet in nikogar ni, da bi uravnaval nerodno,
slepo ra‰ã! Zamuda v vzgoji pogubi du‰o in telo.«

»Prav res,« je opat kimal ‰e veseleje. »âe posvetna go-

sposka skrbi le za utrjevairje mest in gradov, naj bo vsaj
pri nas ljubezen, skrb in praviãnost za ljudstvo in za
vzgojo mladine!«

Pater Fortunat in pater Evstahij sta preklicala svoj po-

mislek in se rada vdala.

Opat je ãez ãas zniÏal glas in povedal:
»Za tur‰ki davek nas spet terjajo.«
»Saj smo ga Ïe plaãali,« se je pater Fortunat ãudil.
»Ni jim ga bilo zadosti, ‰e terjajo. Velik je, trem gra-

‰ãinam vkup ne bo dati tolik‰nega. Ali smo kaj denar-
ni?«

»Kupãija z blagom, ki so ga tlaãani dali v zameno za

ÏiveÏ, nam je vrgla nekaj.«

»Hvala Bogu!«
»âasi so slabi,« je pater Fortunat stiskal. »Javna bla-

ginja je vsak dan manj‰a. Dobro moramo gospodariti.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

Samostan ne dobiva veã daril in podpor, siromakom in
popotnim izdaja prav dosti.«

Opat je razumel previdnega patra oskrbnika. Verske

zmede mamijo mesta in gospodo, husitstvo jih z daljne-
ga severa ‰iri semkaj na jug. Posebno ‰kodljiv je nauk,
da so dobra dela nepotrebna za zveliãanje du‰e. Tako je
dobrotnikov zmerom manj, a davki rastejo in cesar hoãe
‰e posebnih dajatev za svoje sorodnike. Ali ni ukazal, da
se dota zbere njegovi sestri Katarini? Stiãna je morala
dati kar petsto goldinarjev, veã kakor vsi drugi samosta-
ni na Kranjskem vkup . . . Misli so mu za trenutek
uskoãile ‰e drugam.

Odkar so pred desetimi leti ustanovili ‰kofijo v Ljub-

ljani, posvetna duhov‰ãina povsod rovari zoper sti‰ki
samostan. Beli menihi s strogim in poboÏnim Ïivljenjem
uãijo in utrjujejo nravnost in ãe‰ãenje Matere boÏje po
vsej Dolenjski strani; trdo delajo na polju, tlaãane priva-
jajo umnemu kmetovanju in s samostansko ‰olo ‰irijo
ljudsko prosveto; v obredne molitve uvajajo domaã,
ljudski jezik; pomagajo, ãe le morejo, siromakom in bol-
nikom — in vendar jim posvetni duhovniki, neuki po
umu in neduhovski po Ïivljenju, zamerijo — ãe‰, tlaãa-
ni v drugih Ïupnijah in gospo‰ãinah uporno dvigajo gla-
vo in ti‰ãijo pod krivo opatovo palico.

Po teh neprijetnih mislih je vpra‰al patra Lavrencija:

»Kaj je grofiãni v ÎuÏemperku?«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»E, niã; zdrava je kakor hren.«
»Od ondod ste ‰li k mladi Trlepki, kajne?«
»O, ta bo pa kmalu sklenila, se mi zdi; maza‰ke vé‰ãe

so jo spridile.«

»Ali so bile zraven, ko ste jo preiskovali?«
»Ne, samo Trlep je bil.«
»·koda,« je opat dejal, »vé‰ãe vas obrekujejo, da pre-

radi zdravite Ïenske.«

»Grdobe!« je starãek zdravnik nejevoljno mrmral.

»Maza‰ko ti spridijo bolnika, potlej pa objedajo zdrav-
nika, ki mora popravljati za njimi.«

»Posihmal zdravite Ïenske zmerom le vprião vé‰ãe,«

je opat svetoval.

Med tem in takim pomenkom je z Medvedjeka pri-

dirjal sèl, neki tlaãan da se je moãno usekal v nogo. Pa-
ter Lavrencij je s slom urno odjahal tja.

»Saj smo poslali po primskov‰ko vé‰ão,« je sèl spoto-

ma pravil, »pa ni hotela priti, naj le vi pomagate, je
mrha dala vedeti.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

XV.

a ·umbregu so tiste dni bili kaj hudi. AmbroÏa jih
je bilo sram in ujedalo jih je, da je Liza u‰la.

»To je sti‰ko maslo!« je gra‰ãakinja pihala. »Menihi so

na‰ãuvali AmbroÏa, poniÏati so nas hoteli.«

»Tlaãanka je morda bila v‰eã tudi AmbroÏu,« se je

gra‰ãak po sili smejal. »Pa naj jo ima, ãe se mu kri gre-
je, saj je pomlad.«

»O, ne!« je huda gospa vrela. »Tisto popoldne je me-

nih maslaril tod in pod kreljuti jemal tlaãansko ubo‰tvo
in devi‰tvo; on sam, nihãe drugi ne, je potlej premotil
AmbroÏa.«

»Nikar ne natolcuj, ko ne vé‰ niã zaresnega!«
»Zakaj ga pa ne zavirajo, ko njih tlaãanom devetka

stare ãenãe in ko sramoti sebe in nas?«

»Svoboden je, kdor je na njih gospo‰ãini.«
»Pa ne, da bi tudi Liza postala zdaj svobodna?«
»Malo manj ko da.«
»In to bo‰ dal veljati kar tako?«
»Govoril bom z opatom. Tlaãanka se bo vrnila zlepa

ali pa se ne bo vrnila, biriãev ne smem po‰iljati na samo-

BES

STI·KI SVOBODNJAK

stansko gospo‰ãino!« je nejevoljen dejal in ‰el v ÎuÏem-
perk, da bi se posvetoval z grofom Pankracijem.

Grof Pankracij se je ‰iroko smejal, ko je sli‰al, kaj ti‰ãi

bratranca.

»âe AmbroÏ ne bi bil tudi Turjaãan, bi Ïe vedel, kako

bi ga bilo ukriviti,« je hacal po sobi in podsme‰no gle-
dal sorodnika.

»Brata mi pusti kar na miru!« je ta rdel, »ni hudoben,

le norãav je in lahkomiseln.«

»In zaradi njegove norãavosti in lahkomiselnosti se

nam smeje ves svet!«

»Naj se, prava reã!« je ·umbreÏan revsknil. »A kako

bi jaz u‰ãenil menihe, to mi povej!«

Grof Pankracij se je ustavil sredi sobe in se zagledal v

tla.

»Kaj jim hoãe‰?« se je zresnil. »Saj ti niso storili niã

Ïalega.«

»Bog vé, ali mi res niso na‰ãuvali brata, da je prena‰al

tlaãanko?«

»BeÏi, tega sam ne verjame‰!«
»Zakaj bi mu sicer dajali potuho?«
»HvaleÏen jih bodi, da ti na svojem marajo brata, ki

doma biti ne more zaradi . . . no, saj vé‰!«

»Oh, kaj pa hoãem?«
»Hlaãe obleci in sam jih nosi!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Tlaãanko naj mi vrnejo!« je ·umbreÏan rekel, da je

kaj rekel; sorodnikova opomba ga je spekla.

»Nobena ti ne manjka, le pre‰tej jih.«
»Kako, da ne?«
»Kaj nisi zanjo dobil tiste dekle? Sicer pa le pojdi do

opata. Preudaren moÏ je, rad si bo dal dopovedati, ãe ti
je pravica.«

·umbreÏan je molãal, le-oni je zaãel govoriti o drugih

stvareh.

»Na‰ega Viljema za praznike ne bo semkaj,« je pravil

z nekim poudarkom. »Da ne more, je poslal glas. Le
pomni, Turke ti voha.«

»Zakaj ne pove razloãno, da bi se pripravili?«
»Pripravljen mora‰ biti zmerom!«
»Tako po praznikih ne bo ‰e svatbe?«
»Adela pojde jutri v Mekinje. Tam bo ostala, dokler

tur‰ka nevarnost ne mine.«

»Kaj pa, ãe se ti ponuni tudi ona?«
»Viljemu je zaroãena Ïe iz mlada, ne more se ponu-

niti!«

Vendar se je nekoliko zamislil. Zakaj se mu hãi tako

brani Ïenina?

Tudi ·umbreÏanu so misli ‰le svojo pot; na glas je

vpra‰al:

»Kaj torej bi mi svetoval? Domov pojdem.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Hlaãe obleci, z menihi se zbogaj!« je Pankracij za-

godrnjal.

Nobene mu ni vedel vrniti, nepotolaÏen in neposve-

tovan je klamàl po slabih potih proti ·umbregu.

Medtem se tudi njegova Ïena Ana ni mogla pomiriti.
Tlaãanska samovoljnost in meni‰ka nagajivost, Ambro-
Ïeva neumnost in moÏeva nemarnost, vse to jo je stra‰-
no bôlo.

Ko je moÏ od‰el vZuÏemperk, je poklicala valpta in

mu velela:

»Na Trlepovino pojdi, ãe si za kaj, in odnesi Lizo! Bra-

nil ti nemara nihãe ne bo, gospodar je gotovo na sej-
mu.«

Valpet je odbral tri hlapce in ‰el.
»Kdor bo kaj silil v nas, ga kar prebodite!« jih je spo-

toma uãil.

»Tudi gospoda AmbroÏa?« so se biriãi spogledovali.
Rekel ni veã ne take ne take, le z roko je zamahnil in

se nejevoljno namrdnil.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

XVI.

iza se je navadila novega doma, lepo, skrbno mu je
gospodinjila. Kar je dala v skledo, je bilo dobro in

tekovito. Gospodarju in druÏinãadi je bila prav po volji;
tudi Katarina jo je videla rada. Liza ji je znala postreãi
prav v‰eãno.

»Res, prav, da je tista oné od hi‰e,« je bolna gospodi-

nja kmalu opomnila stari Trlepki. »Niã prava ni bila,
previsoko se je Ïe nosila.«

»Delavna pa je Marijana bila, delavna,« je stara neko-

liko vlekla.

»O, tudi Liza je neki pridovna in spe‰na za vsako delo.

In sirota je, in re‰ila se je malopridnega valpta, in po-
hlevna je in rada pri hi‰i.«

»Da bi le ostala za dolgo,« se je stara vdajala. »Ni lepo

za hi‰o, ãe si preveã prebira posle.«

Liza je tisto dopoldne bila v hlevu in molzla. Prijetno

ji je bilo ãepeti v somraku in z glavo ob kravjem vampu
vdihovati sladkobni vonj pr‰eãega mleka. Krave so jo
poznale Ïe vse. Tale sivka je krotka, kar oblizuje se, ãe jo
poboÏa‰ po vratu ali po‰egeãe‰ za rogom; tistale maro-
ga je nekoliko huda, renãi in puha, ãe se ji pribliÏa‰, ‰ele

BES

STI·KI SVOBODNJAK

pest mrve jo pomiri; prav prijazna je dimka, preÏveku-
je in gleda stran, ko jo molze‰; le rdeãka tamle je ob
molÏi muhasta: brca, stopica in se umika, vime jo nema-
ra boli.

Trlep je blizu doma oral za oves, Kopiã mu je vodil

voli. Îival je bila od truda vsa zadihana in slinasta, ni se
‰e navadila hudemu delu, na vzratih se je oddihovala in
nerodno obraãala. Po razorih so racale vrane, v hosti so
na ves glas peli ptiãki, sonce je sijalo, lep dan je bil.

Kopiã je mencal in iskal, kako bi rekel, naposled je

zinil: »Gospodar, za Ïensko vem, ki bi me marala.«

»Ponjo pojdi, ãas je pravi; ãe se Ïenijo ptiãki, zakaj se

ti ne bi?«

»Ko bi ‰e vi ‰li z menoj,« je prosil.
»Kje si jo iztaknil? Kak‰na je?«
Povedal je, kar je vedel po gospodu AmbroÏu.
»Kaj je sam ‰e ne pozna‰? I, kako bom pa snubil, ãe ne

vem, ali ti bo v‰eã?«

»Bo, bo; tudi marala me bo.«
»No, le stoj, po praznikih bova stopila.«
Kopiã je bil ves Ïiv. Vedel je, kje je tista, ki mu je pra-

va po meri, in se mu je zdelo, da ne prebije veã brez nje
. . . In ãast Bogu, Oãetu nebe‰kemu — da se le gospo-
dar ne upira . . . Od hvaleÏnosti bi bil najraj‰i poklek-
nil pred Trlepa, svet bi bil obrnil nazaj, taka strahovita
moã je plala po njem.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Samo z opatom se bo‰ ‰e prej moral pomeniti,« je

Trlep malomarno rekel. »Tudi on mora dovoliti.«

»Ju!« je Kopiã zatulil od strahu. »Do opata si pa ne

upam.«

»·e nikomur ni storil niã Ïalega, tudi tebe ne bo zla-

sal,« se je Trlep poredno smehljal.

»Lepo vas prosim, opravite tudi to vi!«
»No, bom pa, ãe ni drugaãe,« se je vdal in tudi nave-

liãal poãasne ôrje. »Îival je pretrudna, nehajva za da-
nes.«

»Hoj!« je velikan dobrovoljno zarenãal in izpregel

voli. »Poskusiva sama!« je prijel za pluÏne in potegnil.

»Ne nori, glej ga!« se je gospodar smejal in za brazdo

komaj ‰e lovil drevo, tako spe‰no ga je Kopiã vlekel.
»Nehaj, grdo je, da bi s ãlovekom oral!«

»E, kaj!« se je Kopiã prikupoval. »Saj ni teÏko, kar daj-

va!«

Po cesti je pritekel pastir, ki ga je hlapec poslal s sej-

ma, in ves zasopel povedal, kaj je PrimoÏ svetoval.

Trlep je molãal. Kopiã je tiho renãal. Novica ga je pre-

senetila.

»Ali smem iti nazaj?« je pastir prosil, v sejèm se mu je

mudilo.

»Le,« mu je gospodar dovolil. »Ali je dosti Ïivine?«
»Pravijo, da je Ïe veã let ni bilo toliko.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

»Anti bosta teÏko prodala,« je vedel. »V ceno ne pro-

dajajta, raj‰i priÏenita domov!«

Pastir se je obrnil, da bi ‰el. »Volek,« se je ‰e nasmeh-

nil Kopiãu, »Kako se bo‰ otepal muh, ko repa nima‰?«

Kopiã ga ni poslu‰al. Trlep je gledal v tla.
»Naj ti povem Ïe zdaj,« je gospodar velel silnemu Ko-

piãu, »ubiti ne sme‰ nikogar, ãe bi s ·umbrega res pri‰el
kdo, samo zapodi ga, da vé‰!«

»Kogar se bom pritaknil danes, bo ob tisti priãi

mrzel!« je velikan nevarno renãal.

»Ne pritikaj se ga! Kaj si pozabil, da na sti‰ki gospo-

‰ãini ne sme biti poboja?«

»âe se branim in ga trãim preveã, ne morem pomaga-

ti.«

»Nikar, ti pravim! Opat bi ti naprtil cerkveno kazen.

In da tak v cerkev ne sme‰, vendar vé‰. Kako bi se pot-
lej Ïenil? Pod smreko, ka-li?«

To je prepriãalo Kopiãa in ukrotilo. Orala sta dalje in

molãala. Kopiã si je v mislih slikal nevesto velikanko in
Ïenitev z njo; Trlep se je smehljal, ãe‰, kaj se mi mara,
kar dva takale hrusta bom imel, ko ‰e tista velikanka pri-
de na Trlepovino; prebito bosta zalegla pri delu in po-
vsod. Gradu in njegovih biriãev zaradi Lize se ni bal prav
niã.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

100

A prav taãas se je valpet z biriãi tiho prihulil in oprez-

no ozrl. Liza je s polno kablico mleka stopila iz hleva.
Joj, ustra‰ila se je, da ‰e zavpiti in mogla.

»Zdaj pa le hitro k meni na konja!« ji je valpet sikaje

ukazal. A ko ga je vsa odrevenela le gledala, je skoãil s
konja in jo popal kakor kragulj pi‰ãe.

»Joj! Pomagajte!« je zavpila na ves glas in se uprla,

kolikor je mogla.

»No, pomagaj mi kdo!« se je tudi on zadrl na biriãe,

ki so obsedeli na konjih.

»Na pomagaj!« je Liza ‰e huje vpila in se ga otresala,

ga praskala in brcala.

Trlep in Kopiã sta zasli‰ala krik in na ves splav pri-

tekla. Tudi va‰ãani, kolikor jih je bilo doma, so privreli
in vsak je imel kaj v rokah.

»Stoj! Kaj hoãe‰?« je Trlep zarjul in popál topori‰ãe,

ki se je su‰ilo ob drvarnici: tudi Kopiã je Ïe pobral teÏak
kol in se nameril, da bi udaril.

Valpet in biriãi so vedeli, da se jim ni bati poboja, pre-

hude so cerkvene kazni, ki jih strogi opat naprti prav
trdo; naperili so sulice in ãakali, sami niso vedeli, kaj.

Liza je pobrala prazno kablico in se umaknila na veÏ-

ni prag, tu je obstala vsa v strahu, kaj bo.

»âesa se drzne‰ na mojem svobodnem domu?« je

Trlep, ves bled od togote, zarohnel na valpta.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

101

»Po tlaãanko Lizo sem pri‰el;« je valpet sopihal in si

brisal krvaveãi obraz, ki mu ga je Liza opraskala.

»Kdo ti je velel?«
»Kaj ti mar?«
»Zakaj z oroÏjem in biriãi, ãe ti je pravica?«
»Tlaãanko sem, pa mir besedi!«
»Kdo ti je dal pravico do nje?«
»Na‰a je!«
»Ne veã, zdaj je sti‰ka!«
»ZveÏite jo, na konja mi jo dajte!« je valpet ves rdeã

ukazal biriãem, pa dedci so se gledali in obotavljali, Ko-
piãa so se bali in hudega Trlepa.

»Kopiã, pokaÏi jim pot!« je tudi Trlep ukazal.
Velikan je poprijel kol in zarenãal, valpet in biriãi so

odskoãili in pobegnili.

Trlep se je malo zagledal v tla, bled je bil, potlej pa

poklical soseda tlaãana in mu velel:

»Precej zdajle steci v Stiãno, patru opatu natanko po-

vej, kar si videl in sli‰al!«

Tlaãan je skoãil, Trlep se je obrnil in tiho vpra‰al Lizo:
»Ali ti je kaj storil?«
»Samo ustra‰il me je.«
»Niã ne maraj, saj ga ne bo veã,« se ji je nasmehnil in

mimo nje ‰el h Katarini, da bi jo pomiril, ãe se je pla‰ila.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

102

Katarina je spala, pri njej je bila njegova mati. »Ni do-

bro,« je ‰epetala, »Ïe nekaj dni prav dosti spi in je skoraj
niã ne boli.«

Oblila ga je ‰e veãja bledica kakor prej zunaj, usta so

se mu zganila, oãi zalile s solzami.

»Kaj je bilo?« je mati vpra‰ala, da bi mu dala drugih

misli. »Gledala sem skozi okno. Kaj so biriãi hoteli?«

Povedal ji je in mati je oãitajoãe vzdihnila:
»Prav treba ti je bilo ‰e tega!«
Ko se je tlaãan vrnil iz Stiãne, je povedal:
»Pater opat je bil hud in nejevoljen, dejal je, da ste

vsega tega krivi vi sami.«

Trlep je stisnil pesti in ‰krtnil z zobmi. »Ne vdam se,

‰e nikomur se nisem nikoli vdal!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

103

XVII.

umbreÏan je tisto popoldne res pri‰el do opata.

»Za aniverzarij — ustanovne ma‰e bi se rad zme-

nil z vami,« je hinavãil, da bi ga spravil v dobro voljo.
»Saj veste, Turjaãani imamo grobnico v va‰i cerkvi.«

»Prav,« je opat mirno prikimal in ga pogledal z dol-

gim pogledom.

»Ma‰a naj se opravlja vsako leto po trideset dni zapo-

redoma, med ma‰o naj na oltarju vselej gori ‰tiriindvaj-
set sveã.«

»To je zelo nenavadno,« se je opat upiral.
»Prav to je: svet naj vé, da se ma‰a bere za Turjaãa-

ne!«

Opat je odmajeval z glavo in pobe‰al oãi.
»Ali je greh?« je grof vpra‰al.
»Niãemurno je, a to je greh.«
»Velik?«
»Ni smrten.«
»âe ni, naj se zgodi, kakor sem rekel.«
»Saj pravim, niãemurnost na oltarju je vendarle

greh.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

104

»Kolikor je pregre‰na, — jo bom lahko zagovarjal

pred Bogom. Saj Bog vé, da sem grof, ne me‰ãan ali celo
tlaãan . . .«

Opat je odloãno odkimal, do take ustanove mu res ni

bilo.

Gra‰ãaka je pogrelo, da je kar naravnost rekel:
»Pa govoriva kaj drugega! — Ali veste, da je Liza, tla-

ãanka s Sel, utekla v sti‰ko gospo‰ãino?«

»Vem,« je opat pokimal.
»In da ne bi bila smela, tudi veste, kajne?«
»Da, institutiones — zakonik rimskega prava nekaj

doloãa o tem. Generaliter — po vrhu so mi doloãbe zna-
ne, in specie — natanko se jih ne spominjam dobro.«

»Samo, da kaj veste o njih, pa se bova lahko pomeni-

la,« se je gra‰ãak hudobno namrdnil.

»Naj pogledam ‰e v acta reposita — stare spise; zdi se

mi, pred leti sem si nekaj zapisal.«

S police je vzel zavojec starih papirjev, ga razmotal,

malo prebrskal in si prikimal:

»Aha, tu je . . . Star regale — kraljevska ali cesarska

pravica tlaãana veÏe na gospo‰ãino. âe tlaãan uide v ka-
tero drugo gospo‰ãino, ga domaãa ne sme tam s silo lo-
viti, marveã sme le zahtevati, da ji ga ta stricte — precej
izroãi, vrne. A kdor se s takim tlaãanom poroãi, posta-
ne tlaãan tudi sam, ãeprav bi dosihmal bil svobodnjak.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

105

»Dobro ste si zapisali. Kaj mislite ukreniti zdaj, da se

tlaãanka stricte vrne k svoji gosposki?«

»Ali je res u‰la?« se je opat nasmehnil. »Kaj je ni ugra-

bil va‰ brat?«

»A va‰ tlaãan mu je pomagal.«
»Na‰ tlaãan je le gledal, kako se streÏe taki stvari.«
Na hitro je povedal, da je valpet z biriãi napál tlaãan-

ko in da mu jo je iz hudobivnih rok gospod AmbroÏ le
vzel in jo otel oskrumbe.

»Tega nisem vedel,« se je gra‰ãak nekoliko zmedel.
»In ne veste, da valpet preveã strahuje tlaãane in ne-

kr‰ãansko lovi Ïenske, ki so mu v‰eã? Ali nima nobene-
ga gospodarja?« je opat trdo poprijel in se pritoÏil, kako
je gra‰ãakinja zaniãljivo zavraãala patra Lavrencija, ko
je grajal neusmiljenost in razuzdanost.

»Zdaj vem samo to, da imam pravico do tlaãanke

Lize!« se je oni otresal.

»In da jo lovite z biriãi?«
»Po zakoniku, ki ste ga brali pravkar, ne. Zato sem

pri‰el, da urediva, kar je prav.«

»·e prej pa ste poslali valpta in biriãe na Trlepovino,

kajne? Pred nekaj urami bi skoraj bilo pri‰lo do poboja
z njimi.«

»To ni res, pater opat!«
»Vpra‰ajte valpta, pa boste zvedeli, da je vendarle

res.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

106

»Jaz mu tega nisem velel!«
»âudno. Kdo je gospodar na ·umbregu?« ga je opat

stiskal.

·umbreÏan se je v zadregi izzvijal.
»Veste kaj?« mu je opat hotel pomagati. »Podarite mi

Lizo, lep‰e bo na vse plati in svet bo manj govoril o pri-
godi va‰ega brata.«

»Ugrabiti jo dam! Kakor je u‰la, tako naj se vrne!«
»Nikar! Trlep je silovit ãlovek, svojega svobodnega

doma si ne bo dal Ïaliti. Po va‰i krivdi bi se storil grd
greh poboja na samostanski gospo‰ãini.«

»Tàk je grad brez moãi?«
»Nedotakljiv je, kdor i‰ãe varstva pod krivo opatovo

palico,« ga je opat mirno zavrnil. »Tlaãanka pa, ki je za-
res utekla z na‰e gospo‰ãine in ki je zdaj na ·umbregu,
ni nedotakljiva; saj veste!«

»Sama je pri‰la, nihãe je ni ugrabil.«
»Ne bi jo smeli sprejeti.«
»Vrnem jo, vrnite Lizo tudi vi.«
»Za Lizo vam dam ono drugo.«
Mirno mu je dopovedoval, da je tako najbolje in da se

vsaj nedolÏna sirota obvaruje pogube, ki ji je tam pretila.

»Nobenega miru ne bi imel doma.«
»Napravite si ga!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

107

Tako je ·umbreÏan ãisto strt in potrt jezdil domov.

»Ha, tudi opat vé, da sem prevoljan do Ïene,« ga je

vso pot skelelo. »In vsega tega je kriv spet AmbroÏ!«

LahkoÏivemu bratu je bil gorak vselej, kadar so ga pe-

kle domaãe nev‰eãnosti.

»Kod neki se klati zdaj?« je nejevoljen mrmral pred-

se.

Pa gospod AmbroÏ se tisti dan ni klatil nikoder. Pil je

pri vikarju v ·entvidu.

Vikar je bil srednje star, vesel gospod, z AmbroÏem

sta bila prijatelja.

»Svatbe, glej, v ÎuÏemperku le ‰e ne bo,« je draÏil po-

tepivnega plemiãa. »Îenin ne utegne ali pa se kuja.«

AmbroÏ se je zaniãljivo nasmehnil in odmahnil z

roko.

»Vidi‰, zdaj snubi, dokler je nevesta ‰e doma,« se je

veseli vikar smehljal.

»Kam pa misli?« je gospodu AmbroÏu u‰lo.
»Jutri zavred pojde v Mekinje. — Kaj bo, ãe se ti po-

nuni?«

Gospod AmbroÏ je molãal in mislil neko posebno

misel.

Ko se je vraãal na Trlepovino, je sreãal patra Lavrenci-

ja. Menih mu je oãital zmede, ki jih je napravil s tlaãan-
ko in jih je dopoldne valpet ‰e bolj zamotal.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

108

»Pater Lavrencij,« je potlej pravil Trlepu, »tisti, ki re-

zari tod okoli, me je prestregel in pestil zaradi Lize.«

»In kaj ste mu rekli?«
»I, povedal sem, kar ji je pretilo tam, in ga vpra‰al, ali

samostan morda hoãe, da jo zdaj ugrabim tebi in vrnem
valptu.«

»Kaj pa pater?«
»Da je prav, kakor je; samo tebe da bo opat ‰e prete-

to krivil za to. Le pripravi se!«

»Niã se ne bojim,« je odmajeval in pravil, kako je Ko-

piã napodil valpta in biriãe.

»Dokler bo‰ Kopiãa imel pri hi‰i, se ti res in treba bati

nikogar. Kopiã ti je strahoten galijot!«

Trlep je molãal, nekoliko ga je vendarle skrbelo, kaj

bo rekel opat. Molãal je tudi gospod AmbroÏ, ãez ãas pa
nenadoma planil:

»Ti, ali bi mi za jutri dal konja in Kopiãa?«
»Nak, ãe mislite na poboje ali kaj takega!«
»Niã se ne boj, v noben precep te ne spravim.«
Na tako besedo mu je Trlep dovolil.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

109

XVIII.

alpet, tako sramotno pregnan s Trlepovine, je ves
togoten grmel na ·umbreg. Sram ga je bilo in gos-

pe se je bal, a najbolj ga je ujedalo, ker je vedel, da se mu
je Liza odmaknila paã za zmerom. Saj je Marijana res-
da v‰eãna in prav voljna, z Lizo se vendar ne dá primer-
jati.

Gra‰ãakinja ga je spazila, poniglavo ji je povedal, kako

je bilo. Huda Ïenska ga je prezirno, mrtvo gledala in mu
naposled podsme‰no oãitala:

»Lep junak si mi, to Ïe moram reãi! Zmaguje‰ pri tla-

ãanki, ãe se braniti ne more; ko pa ti zoper stopi pravi
moÏ, strepeãe‰ in zbeÏi‰ — sram te bodi.«

PoniÏan in osramoãen ji je ‰el izpred oãi.
Na dvori‰ãu ga je sreãala Marijana. Vedela je, kam ga

je poslala gospa in po koga ga je poslala.

»Tisti velikan vam je zastavil pot?« je Ïe vedela po

biriãih. »O, ni ãudno, vse so se bili Ïe prej domenili.«

»Kaj? Kdo?« je hlastnil.
In je povedala, kako sta ondan Trlep in PrimoÏ stikala

glavi.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

110

»Ponjo je pri‰el gospod AmbroÏ, kajpa; PrimoÏ in

Trlep sta vedela, da se ga grajski ãlovek ne bo dotaknil,«
je uganila. »Velikan je bil z njim le za vsako silo in da bi
Lizo varno prenesel na Trlepovino.«

»PrimoÏ, pravi‰?« je ‰e enkrat popal in ga precej dal

poklicati na grad.

»Za koliko si prodal Lizo?« je reÏal v drhteãega tlaãa-

na.

»Jejhata — prodal? Komu?«
»Kaj se nisi s Trlepom domenil zanjo, ko si se vraãal

s Primskovega?«

»Jejhata, pogreznil se jaz, ãe vem, kaj mislite,« se je

PrimoÏ v obupu veril.

»Hoj, ti,« je mignil biriãu, »pogrezni ga v najgr‰o

vozo, da se bo spomnil.«

·e je tresoritil po dvori‰ãu in si umi‰ljal grozovite

muke za tlaãana PrimoÏa — na, pa ti je gra‰ãak pri‰el
domov skoraj nenadoma, poniÏan, uÏaljen in hud ko
sam tresk.

»Kdo ti je velel, pobojev iskati na Trlepovini?« je vpil

na valpta, da je vse vkup letelo. »Ha, kdo?«

Valpet je prestra‰en molãal. Strmel je, da gospod Ïe

vé, resnico mu povedati, to je ãutil, pa zaradi gospe ven-
darle ne sme.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

111

»PrimoÏ in Trlep sta se domenila za Lizo, gospod Am-

broÏ je imel Trlepovega konja in s seboj njegovega tlaãa-
na velikana,« se je izmikal.

»Molãi, ti sam si stregel po njej, nobene babe mi ne

pusti‰ na miru; ni ãudno, ãe uhajajo!«

»PrimoÏa sem Ïe priprl,« se je dobrikal.
»Zakaj? Kdo ti je velel? Precej mi ga privedi.«
Valpet je ves poparjen ‰el ponj.
»Jejhata, saj nisem . . .« je obupani PrimoÏ zaãel, pa

gra‰ãak ga ni poslu‰al.

»Ob tej priãi mi valpta spravite tja, kamor je on dal

tlaãana!« je trdo ukazal biriãem. »Naj tudi sam spozna,
kako je tam doli!«

Strah in sram sta vila valpta. Ves podrt je prosil za za-

mero, ali gra‰ãak je mignil biriãem, priganjaã je moral z
njimi.

»Mrkni!« je potlej revsknil ‰e v PrimoÏa. Ubogi moÏ

je planil domov, togotni gra‰ãak se je zadrevil k Ïeni.

Kr‰ãenice so potlej pravile, da je v gospenji sobi vre-

lo, kakor ‰e nikoli ne.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

112

XIX.

reme se je ubrisalo, grof Pankracij je res dovolil, da
se je grofiãna Adela s kr‰ãenico veliki ãetrtek prav

rano napotila v Mekinje. Krdelce suliãarjev jo je varova-
lo na nevarnem potovanju. Grofiãna je jahala spred,
kr‰ãenica je zaostala med suliãarji, da bi ji pot bila pri-
jetnej‰a. Pa moÏaki so sprva bili pusti in zaspani, le konji
so zdravo in veselo prhali v jutrnji hlad. Cesta se je od-
mikala Krki in stegovala proti Vi‰nji gori. Ko se je trud-
no vzpela na Pe‰ãenjak, je posvetilo sonce.

»Poglej, poglej!« je suliãar pokazal na jaso ob cesti.

Dva lisjaka sta se molãé, a srdito popadala, ‰e hrup na
cesti ju ni prepodil.

»Kaj neki si Ïival hoãe ob tem ãasu?« so se ãudili.

»âudno.«

»Pa res!« se je domislil ‰e drug suliãar. »Ondan sem

ob Krki videl srnjake, kako so se bôli, dokler ni eden iz-
med njih pal v vodo.«

»E, Bog vé, kaj si videl,« je tovari‰ dvomil. »Srnjaki se

bodejo ‰ele tam poleti.«

»Vem, vem. Saj zato pravim, da je ãudno in da pome-

ni kaj hudega.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

113

»Îe nekaj noãi se utrinjajo zvezde, kakor bi se bliÏal

sodnji dan; a snoãi so nad moãvarami migljale vé‰ãe —
vse to zdaj, na pómlad!«

»In na jasnem nebu se ti nenadoma zgosti teman

oblak. Ali so kobilice? Zdaj? Gleda‰, gleda‰, oblak izpuh-
ti, kakor bi ga izbrisal.«

«Znamenja so. Vedi ga Bog, kaj pomenijo?«
»Niã prida ne. KlateÏi, kupci in pevci begajo po deÏeli

in pripovedujejo stvari, da mravljinci gredó po tebi, ko
poslu‰a‰.«

»Nekaj velikega, usodnega se bliÏa. Îival ne koti, pti-

ca ne zna‰a gnezda, hosta skoraj vsa grozotno molãi —
vse se neãesa boji.«

»·e ãarovniki se bojijo. âe se jim le dá prilika, izreÏejo

srãek negodnemu otroãetu, ki se ‰e rodilo ni, in ga po-
Ïró ‰e vroãega, da bi bili nevidni, ko udari ura groze.«

»Mili Jezus!« se je kr‰ãenica kriÏala.
»Znamenja na zemlji in znamenja na nebu, hudi dav-

ki in velika stiska ljudstva so napoved ‰e veãjih nadlog
in bridkosti.«

»Le grad se niã ne spremeni; trd je, roka mu je dolga,

malha nikdar polna.«

»In dav‰ãino ti pobira, kakor bi ta bila zadnja: ljudje

Ïe komaj dihajo.«

»Vselej teÏko diha‰, preden ti je udariti . . .«
»Ne bo drugaãe, poãilo bo!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

114

»Kdaj?«
Oni ni utegnil odgovoriti. Grofiãna Adela je vrh Pe-

‰ãenjeka pridrÏala konja, zbala se je hoste v Stehanu.
Zdaj so jahali vsi vkup, molãali in pazili, ta hosta je prav
nevarna.

In komaj so presopihali Pe‰ãenjek, pa sta ti iz go‰ãe

bu‰ila jezdec in stra‰an velikan s srednje dolgo soro v
rokah. Sprva so se ustra‰ili, a ko so spoznali gospoda
AmbroÏa, so se zasmejali, le grofiãna Adela je stisnila
ustnice in prebledela. Sram jo je bilo oãetnega sorodni-
ka.

»Stojte!« je gospod AmbroÏ zavpil. Kopiã pa dvignil

soro in preteãe zarenãal. »Vsi nazaj, samo grofiãna z
menoj!« je rezko ukazal in prijel za uzdo njenega konja.

Suliãarji so obstali in se spogledali. Vrata nebe‰ka, kaj

je? Nekaj ni prav, udariti bi bilo treba, ãe ta ne bi bil go-
spodov sorodnik. A kam jo vleãe, kaj ji hoãe?

Kopiã je gledal zdaj suliãarje, zdaj gospoda AmbroÏa.

Gospoda je ãudna. Tale AmbroÏ ima menda prav poseb-
ne mevlje. Same babe bi prena‰al. Kam neki misli s to
gosposko strguljo? Pa ne spet na Trlepovino?

Grofiãna si je opomogla od prvega strahu in zavpila:

»Kaj gledate? — Pomagajte!« Posegla je po uzdi in revs-
knila v AmbroÏa. »S poti se mi spravi, zmené pijano!«

Gospod AmbroÏ se je molãe obrnil, njenega konja po-

tegnil za seboj v go‰ão in mignil Kopiãu.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

115

»Kaj hoãe‰?« je hripavo kriknila in segla po uzdi. »Ali

nori‰?«

Gospod AmbroÏ tudi zdaj ni rekel nobene, kar za se-

boj jo je vlekel in preteãe gledal.

»Jezus —! Pomagajte!« je vpila na ves glas.
»Tiho!« je revsknil in jo pogledal, da je od strahu one-

mela.

Suliãarji so nastavili sulice in se pognali za njo, a Ko-

piã jim je z dvignjeno soro zaskoãil pot: »Nazaj, ãe ne,
bo joj, joj!«

Malo so se umaknili, obstali in se tiho menili, kaj bi.
Na jasi, okoli in okoli obrasli z visokim drevjem, je

gospod AmbroÏ mrko ukazal Adeli: »Razjahaj!«

»Jezus, Marija — kaj vendar hoãe‰?« je trepetala.
Skoãil je s konja, uzde njenega konja ni spustil in ‰e

trje rekel:

»Dol!«
»Saj ne znam,« je zaãela ihteti, tako se ga je bala. »·e

nikoli nisem razjahala sama.«

»Vsaka tlaãanka zna, ti, razvajenka, ne zna‰!« jo je po-

niÏeval in ji potlej pomagal na tla. »Zdaj sva vkup! Pre-
den te obesim na tistole vejo, mi povej, kaj sem ti storil,
da si me tako zasmehovala, ko sem ono leto predte po-
lagal svojo ljubezen?«

»Ali si Ïivel tako, da bi zasluÏil spo‰tovanje?«
»Komu sem storil kaj Ïalega?«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

116

»Uskoãil si iz stanu, potepel, zapil si se na sramoto

nam vsem — in tak si me hotel dobiti?«

»Pa vé‰, da nisem doma imel po stanu in da mi je bilo

hudo in da sem te ljubil?«

Adela je molãala in se v roke jokala.
»Zdaj imam v teh hribih tlaãansko koão,« se je na-

mrdnil, rekel pa vendar trdo: »Tja pojde‰ z menoj, da mi
bo‰, kar mi zlepa biti nisi hotela!«

»Ljubi AmbroÏ, ãe si ‰e moÏ, ubij me, obesi me, kakor

si rekel, samo poniÏuj me ne veã!«

»Kam si se namenila s suliãarji?« je vpra‰al, kakor da

ne misli odnehati.

»V Mekinje, v samostan.«
»Kaj ste svatbo odrinili?« je pobesil pogled.
»Uprla sem se.«
»In zdaj bi se hotela ponuniti?«
»Ponuniti,« se je brÏ zlagala.
»To je druga,« je poãasi dejal. »Na potu v sveto Ïiv-

ljenje te ne bom zaviral. — Zajahaj!« je velel in ji poma-
gal na konja.

Jahala sta na cesto in oba molãala.
Kopiã je v strahu imel suliãarje in reÏal vanje, ãe se je

kdo le ganil.

»Ne zameri mi te prigode,« je gospod AmbroÏ rekel

‰e zmerom plahi grofiãni, ko sta pri‰la na cesto, »in
pomni, da si zasluÏila malo strahu in da bi se bil prejle

BES

STI·KI SVOBODNJAK

117

vsakdo, ki ‰e ni uskoãil iz stanu, ãisto drugaãe menil s
teboj . . . !«

Mignil je Kopiãu, velikan je pobesil soro in stopil s

ceste, krdelce je molãe odpeketalo.

Grofiãna, ‰e vsa v ãudu, se je ãez ãas obrnila in su-

liãarjem zabiãala, naj nikomur ne pripovedujejo, kaj se
je godilo v Stehanu. Poãasi se je pomirila. Prigoda se ji
je zdela Ïe kar lepa, smehljala se ji je.

Ko so pri‰li iz Stehana, je sonce, po rosni noãi ãisto in

svetlo kakor dekli‰ko oko, za dobro jutro Ïe naprelo mi-
lijone in milijone Ïarkih niti po mladovnem svetu. Konji
so v mirnem drncu veselo prhali. Zdajci pa se je tudi s
poti med njivami na levi strani zasli‰al konjski prhet in
peket. Suliãarji so poprijeli sulico, brÏ medse vzeli gro-
fiãno s kr‰ãenico in se pripravili.

»Ha, zdaj bomo udarili, ãeprav pride devet velika-

nov!« so se moÏaki du‰ali.

Na veliko cesto je s krdelcem suliãarjev pridirjal mlad

plemiã. V opremi grofiãnih spremljevavcev je zagledal
turja‰ki grb in se vljudno povedal:

»Kri‰tof Lamberg sem z Bo‰tanja, na Zaprce pri Kam-

niku potujem.«

»Jaz v Mekinje,« je poãasi odgovorila in ga premerila.

Bil je star malo ãez dvajset let, po telesu skoraj velikan,
sicer pa skromen in prikupen.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

118

»O, tako imava isto pot!« je skoraj zaukal in jo vroãe

pogledal. V‰eã mu je bila, pogleda skoraj umakniti ni
mogel z nje.

»Ko bi le vreme lepo ostalo vso pot,« je rekla, da je kaj

rekla.

»Vreme je res praviãno,« se je nasmehnil in jo ‰e top-

leje pogledal. »âe angel potuje, se nebo raduje.«

»Le kaj bi rekli, ãe bi deÏevalo, ko takih veste ob tem

zares lepem jutru?« se je samo na pol posmehnila, ker
ni vedela, ali ne bi morala biti prav za prav nekoliko
huda.

»O, ãe bi deÏevalo, veleplemenita grofiãna, bi rekel,

da se nebo z vsemi oblaki, ko gleda vas, od veselja
smehlja do samih solzá!«

Zdaj se je nasmehnila tudi ona. »Glej ga, ta jih vé vse

drugaãnih, kakor tisti pusti Viljem,« se je spomnila Ïeni-
na in zresnila ob misli na ãudnega AmbroÏa.

Zgovorni Kri‰tof jo je ãisto udobrovoljil, ‰e preden so

pri‰li do Ljubljane.

V Ljubljani so poãivali in si ogledovali mesto.
Po ozkih ulicah so gomazeli me‰ãani in vreli na trg ob

Ljubljanici. Tlaãani iz mestne okolice so popravljali
mestno obzidje in trebili ‰iroki jarek, ki je bil okoli nje-
ga, mestna zijala so v gruãah postavala in jim gledala
pod roko.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

119

»Bog pomagaj,« je Adela vzdihovala, »tako je vendar-

le res, da bi Turek utegnil pridivjati?«

»Îal,« je Kri‰tof zami‰ljen pokimal. »Nihãe ne dvomi

veã. Tudi na Bo‰tanju smo se pripravili. — Kaj pa Îu-
Ïemperk?«

»ÎuÏemperk je moãan in zmerom pripravljen,« je

opomnila. »In ãe ne bi bil, bi se lahko umaknili na Tur-
jak, ki je ‰e moãnej‰i.«

»Da, Turjak se ne bi podal tako brÏ.«
»Nikoli ne!« je poudarila, bila je prav turja‰ko ponos-

na.

»O, vesel bi bil, ãe bi vedel, da ste ob tur‰ki nevarnosti

res na Turjaku,« mu je u‰lo.

Zardela je in ga molãe pogledala. Zdaj je zardel tudi

on in umaknila oãi . . . Hm, ãisto prikupen je tale Lam-
berg, lepo ti zna govoriti, mlad je in moãan, samo rodo-
vina njegova je premalo imenitna . . .

Konji so se odpoãili, obe krdelci sta se napotili dalje,

planine z belimi vrhovi so se jim bliÏale bolj in bolj.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

120

XX.

isti veliki ãetrtek dopoldne je Trlep gnojil v sadov-

njaku, molil na ãast svete Trojice in v prazni veri

tresel drevje, da bi rodilo dobro. Oba hlapca sta gnoj vo-
zila na njive, Kopiã ga je silovito trosil.

»Da bi le prazniki Ïe minili!« je Kopiã neuãakljivo

mislil na Ïenitev z velikanko. »Precej bo treba iti, da se
baba ne zamakne kam drugam, ali pa da se Trlep kaj ne
premisli.«

Samo: kaj je Trlepu? Molãi, poniglavi, z niãimer ne da

do sebe, najraj‰i je sam. Ona je res hudo bolna, pa tega
se je Ïe lahko navadil. ·e umrla bo, pravijo. Oh, potlej pa
Trlepa ne bo spraviti na tako pot . . .

Stara Trlepka je sina poklicala z vrta in tiho, v presled-

kih razodela:

»Pripravi se, Katarina je slaba. Uga‰a. Ne bo veã dol-

go.«

Kakor podsekan se je zru‰il tja ob postelji, zastrmel v

bledi, uveli obraz in zaihtel brez besedi.

Katarina je malo pridvignila veke, ga motno pogleda-

la in spet zadremala.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

121

»Nikar!« ga je mati tolaÏila in boÏala po glavi. »Saj ne

more‰ pomagati. Moli, vdaj se, namenjeno ji je bilo ta-
ko.«

Izrinila ga je ven, da bi se pomiril.
Na dvori‰ãu je neodloãno postal. Po licu so mu drse-

le debele solze. Stopil je sem, stopil je tja, pa od Ïalosti
ni vedel, kaj bi poãel, kam bi se dal.

S podstre‰ja je pri‰la Liza, kurjih gnezd je iskala. Jaj-

ca, ki jih kure znesó veliki ãetrtek, so za valitev najprav-
‰a.

Inako se mu je storilo, pogledal je proã in ‰el spet na

vrt. — Oh, Katarina je dosihmal skrbela za to gospodinj-
sko delo, zdaj ga opravlja dekla. Kar neka mrÏnja zoper
Lizo ga je skoraj dajala, kakor da tudi ona odriva gospo-
dinjo, se mu je zdelo . . . Pred uljnjakom je postal ves
poniglav. ·e vselej so ga ljube ãebelice zlahka zvedrile,
zdaj jih skoraj videl ni, zaman so mu brnele okoli glave.

Ob ozkih stegneh, ki so ‰e dandanes pod vasjo, da se

hudournica odceja in da ima Ïivina kod s pa‰e domov,
je poãasi pri‰el gospod AmbroÏ, od davi‰nje prigode se
je Ïe spoãil.

»Glej ga, kaj ti valpet ‰e zdaj blodi po glavi, da se drÏi‰

kakor pepelnica?«

Ko je sli‰al, kaj je, se je zresnil in soãutno rekel:
»Vem, hudo ti je, vendar je mati prav rekla: Vdaj se,

moli!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

122

»Kako, kako?«
»Veruj, da je Bog dober, usmiljen in moder, pa bo!«
Trlep je trmoglavo zmajeval, le-oni se je nekoliko uje-

zil:

»Kako ãuden je ãlovek, ki ljubi! Ljubezen ga izvotli in

izprazni, oÏme in stre, sama sebiãnost ga je potlej ‰e!«

Trlep je v prazno gledal, ni ga razumel.
»âudeÏ se zgodi, du‰a se ji ulezi poãez, samo da se ti

ljubezen ne rani, kajne?« ga je gospod AmbroÏ rahlo ka-
ral. »Ali bi rad, da ti Ïena, ãe je ãlove‰ka moã ne more
veã oteti, ‰e dalje hira in umira? In ne da‰, da bi Ïe pre-
bila, ko ozdraveti ne more? Veruj, Bog Ïe vé, kaj je zanjo
najprav‰e, ne pravdaj se z njim, ãe jo hoãe oteti in k sebi
vzeti!«

Premolknil je; ãez ãas se je nasmehnil:
»Saj ti jih pravim, sti‰ki menih jih ne bi vedel prav‰ih!

Ve‰, vãeraj sva s ‰entvidskim vikarjem nekaj pila in
vmes govorila same take modre in svete stvari, pa se me
brÏkone ‰e kaj tistega drÏi . . .«

»Vem, da je vse res, kar ste rekli — pa vendar . . .«
»âe vé‰, verjame‰, ne brodi dalje! Verjemi pa ‰e to, da

je tudi vino prav dobro zdravilo za otoÏno srce: Ïalost ti
lepo odplahne, moãi ti da, drugo srce in mo‰ko voljo.«

Gospodar ga je zdaj razumel Ïe bolje. ·el je z njim v

hi‰o in predenj porinil velik vrã vina.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

123

»Du‰a, zdajle se pa malo umakni: ploha bo!« se je

modri gospod AmbroÏ nasmehnil in si z obema rokama
za dolgo nastavil vrã; potlej je zadovoljno cmoknil:

»Ha, tale ploha se mi je kaj prilegla, zato ti bom po-

vedal ‰e eno, ki sem jo sli‰al vãeraj: Vikar vé, da ti je opat
v najem dal Medvedjek in da se ‰umbre‰ki valpet neki
Ïe usti, kako te bo grad tam ‰e v Ïivo tipal.«

Trlep, kakor da ni sli‰al.
»In vidi‰,« se je gospod AmbroÏ Ïe domislil, »zdaj je

prilika, na‰ãuvaj tlaãane, ne bo ti teÏko, laãni so zemlje,
udari po gradu, sicer te bo vil on, da bo‰ pomnil za dol-
go!«

»Kaj mi pa more?« se je Trlep na‰el. »Medvedjek je

meni‰ki.«

»Je meni‰ki, je. ·umbreÏan bo vendar zahteval tretji

del desetine, baba ga ‰ãuje tako, ker se ji je pater Lav-
rencij nekaj zameril ondan in ker si ti pod streho vzel
Lizo.«

»Zemlja, ki jo samostan udela iz hosta in pu‰ãav, je

po stari pravici njegova last, desetina z nje prej‰njemu
lastniku ne gre veã.«

»Desetina se deli v tri dele, tega ne pozabi!«
»Vem. Prvi del gre samostanu, drugi del za siromake,

ki jih samostan Ïivi, tretji del — da, ta bi ‰el prej‰njemu
zemlji‰kemu lastniku, ampak po stari pravici samostan
tega ni dolÏan, kolikor vem jaz.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

124

»Prav vé‰, pa ·umbreÏan bo zahteval prav ta, tretji

del, ker se mu je tudi opat nekaj zameril, ka-li.«

»Kako vendar sme?« je Trlepa res Ïe skrbelo.
»Ne sme, pa vendar bo. Kar pripravi se!«
Trlepa je poparilo. Grad je grad, vse je mogoãe. Ko se

je malo opomogel od novih skrbi, je upal:

»·entvidski gospod se morda moti ali pa sli‰al ni prav,

kar je sli‰al.«

»Ne moti se, verjemi mi. Sam ne vem, kako, ampak

gospod res ne vé, kaj se govori in kaj se godi blizu in
daleã.«

»Medvedjek sem Ïe obljubil tlaãanom, varovati ga

bomo znali!« je Trlep stisnil pesti.

»Hoj, tak si mi v‰eã, vidi‰!« ga je gospod AmbroÏ uda-

ril po rami.

»Naj si gospod AmbroÏ sam dalje gasi Ïejo,« je Trlep

Ïe menil z mirnim glasom in spet ‰el h Katarini. Ob nje-
ni postelji je ostal ves dan in vso noã.

Katarina je ves ãas dremala in se dramila, slabiãno ‰e-

petala sama vase in spet dremala; proti jutru se je za
kratko ãisto zavedela in z motnimi oãmi obstala na
moÏu.

»Kako je, ljubica?« jo je vpra‰al. »Ali bi kaj rada?«
»Samo, da si tu,« je za‰epetala s slabotnim glaskom in

pomolãala. »Oh, rajnko mater sem videla,« je spet
skomljala; »okoli in okoli je bila temà — mati so stali v

BES

STI·KI SVOBODNJAK

125

veliki svetlobi — klicali so me . . . Zdaj vem — umrla
bom — prav kmalu . . .«

»Moja ljuba, ljuba . . .« je zajeãal in lice pritisnil ob

njeno lice. »Nikar, ne govori tega!«

»Odpusti mi — moÏ moj, ãe sem te kdaj jezila. V ne-

besih bom zate molila, da bo‰ zdrav in da bo‰ dolgo Ïi-
vel.«

Ihta mu je zagatila grlo, nobene ni precej mogel reãi.
»Katarina, ljuba!« je potlej du‰kal in jo boÏal po uveli

roki.

»Prosila bi te nekaj.«
»Kaj bi rada, ljuba?«
»Da ne ostani — brez gospodinje predolgo . . .« je

dejala Ïe prav trudno in spet zadremala.

V sobico je stopila mati Trlepka. »Ali spi?« je tiho

vpra‰ala. Pokimal je in vstal. »Ne kriÏaj se tako,« ga je
ti‰e karala, »saj vendar nisi otrok, da ne bi vedel kaj bo
zdaj zdaj. — No, le pojdi, bom Ïe jaz tu,« mu je velela
ven, da bi se umiril in prevetril v jutranjem hladu.

Na veÏnem pragu je postal in se razgledal.
Liza si je v deÏevnici pod kapom prala lase, da je do

leta osorej glava ne bi bolela. Kakor kodelja gosti in ka-
kor ovsen otep svetli lasje so se ji v mokrih predenih usi-
pali do podpasa, vanje se je lovila zarja, ki se je pravkar
uÏigala, z njih drsela po rosi na vrtu, se vi‰ala in ozna-
njala vsej soseski, kako ãudovito lepe lase ima tale Liza;

BES

STI·KI SVOBODNJAK

126

hlapec je iz hleva na vodo gnal konje, da bi se napojili ‰e
pred sonãnim vzhodom in tako za to leto obvarovali
konjskih bolezni.

»Saj res, veliki petek je,« je razumel Lizo in hlapca in

se nameril k ãebelam; spotoma se je tudi sam spomnil
‰ege in rekel hlapcu:

»Nihãe naj ne hodi orat, zemlja je danes mrtva; tudi

Ïivina ne sme delati ta dan.«

Pred uljnjakom je Ïe sedel gospod AmbroÏ in gledal

ãebelice, ki so straÏile ob Ïrelu in tekale po bradi.

»Sonce ãakajo, da bi ‰le na bér,« jih je razumel.
Po mislih mu je brodila vãeranja prigoda. Dobro se

mu je zdelo, da je strahoval Adelo in se ji vsaj nekoliko
ma‰ãeval.

»Ali Pankracija bo poãila kap, ko bo zvedel, od togo-

te ga bo!« se je zavedal, da je vse vkup veljalo prav za
prav le ko‰atemu grofu in vsej prevzetni Turja‰ki zale-
gi . . .

Zasli‰al je hojo in se ozrl.
»Kako je?« je vpra‰al in se zagledal v Trlepov nepre-

spani in otoÏni obraz.

»Slabo. Ne bo veã dolgo.«
»Vdaj se, ãeprav ti je hudo. Saj je ‰e Jezus moral um-

reti.«

Trlep je s pobe‰enim pogledom molãal, oãi se mu

niso mogle pobrati s tal.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

127

»Danes se bom postil,« je gospod AmbroÏ ãez dolgo

rekel, »nobene jedi ne bom uÏil, da bi Bog gospodinji
dal lahko in mirno zadnjo uro, ãe ji je res namenjena Ïe
zdaj.«

Trlep ga je hvaleÏno pogledal, AmbroÏ pa se je ‰e do-

mislil, da nobena pijaãa vse leto ne ‰kodi, ãe se veliki
petek vzdrÏi‰ vsake pijaãe.

»Tudi vina ne bom poskusil danes, da bo pokora res

velika in prava.«

»Ali boste kar ob vodi?« se mu je gospodar zaãudil.
»Ne pomnim, kdaj sem jo pil poslednjiã; tudi danes je

ne bom!«

Premolknila sta vsak v svojih mislih.
»Po patra Lavrencija bi stopil,« je gospod AmbroÏ

potlej svetoval. »Umen gospod je, morda bi ji ‰e kaj po-
magal.«

»Preden ste se vãeraj vrnili s Kopiãem, se je gredoã z

Medvedjeka oglasil. Vse je zaman, je dejal. Samo spove-
dal jo je, jutri naj po‰ljem po vikarja, da jo obhaja, mi je
velel.«

Le-oni ni vedel kaj reãi; misli so mu Ïe begnile spet

ãisto drugam.

»Grom Elijev, hudo bo, ko Pankracij zve!« se je Ïe ne-

koliko kesal.

»Prilomastil bo z vso vojsko biriãev ali me bo pa kje

prestregel — vsi Kopiãi me potlej ne otmó!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

128

XXI.

rlep je gospoda AmbroÏa pustil pri uljnjaku in ‰el

med njive po vsaj trohico miru in tolaÏbe. O, polje

Ïe Ïivi, zemlja v naroãju greje kali in puhti iz kadeãih se
krajev, nad njimi migota sonce in topi komaj vidne me-
glice, zrak je Ïe vonjiv, topel — ljuba pomlad, kako si
lepa, dobra!

Po cesti je pridirjal sèl in gospodu AmbroÏu izroãil

pisan list. ·entvidski vikar pi‰e: »Vdri se v zemljo ali ka-
mor hoãe‰, samo nastavljaj se nikar nikjer, grof Pankra-
cij Ïe vé za Stehan, od togote je ãisto z uma, pogubil te
bo, skrij se, za boÏjo voljo, na dno pekla. Bog tako ne
mara veã zate, Ïeja te udu‰ila, zaletel vrtoglavi!«

»Te-te-te!« je gospod AmbroÏ tleskal z jezikom in se

pla‰no oziral. Sel je dirjal domov, za njim jo je uprasnil
‰e sam. »Saj se mi je zdelo, da sem ga grozovito poãil!«
je momljal napol zadovoljen, napol upla‰en. Ognil se je
velike ceste in pompljal ãez Grm in ·entpavel, ·entvid
in pod Gradi‰ãem naravnost v Stiãno.

Po vseh potih so gospodarji hiteli v Stiãno. Kdor je le

zmogel, je za siromake prinesel po tri hlebãke presnega

BES

STI·KI SVOBODNJAK

129

masla in kruha in jih poloÏil na oltar, da bi Ïivina bila
zdrava in da bi polje obrodilo dobro.

Gospod AmbroÏ jih je prehiteval vse, strah je teptal za

njim.

»âe le ni pater opat kam ‰el?« ga je zaskrbelo, ko se je

pokazal ‰irni samostan.

Pater opat je hodil po polju, molil in se menil z zem-

ljo . . . Potok bo res treba obrniti bolj na desno. ·koda
je polja, preveã ga drÏi na dvoje. Pot na njive in z njiv bo
potlej laÏja. Ondodle je svet niÏji, zamaka ga rado, za
travnike bi bil pa kar dober . . . Umni menih se je raz-
gledal po polju; vesel ga je bil. Samo tale rÏ ne kaÏe do-
bro. Redka je, sneg jo je predolgo du‰il. Ko bi se le opo-
mogla, saj je lepo zelena in kakor Ïiva. Bilo mu je, da bi
jo poboÏal, kakor oãe po la‰ãkih poboÏa ljubega otro-
ka . . .

»O, kaj pa vi?« se je potlej doma zaãudil gospodu

AmbroÏu. »Ali ste pri‰li na spoved?« se je po‰alil.

»Velik greh me ne ti‰ãi noben, povedati bi pa res imel

kaj.«

»Da, tisto z Lizo je bilo nerodno; kar ste pa vãeraj po-

ãeli v Stehanu, je bilo tudi nespametno.

»Kako pa Ïe veste?« se je skoraj ustra‰il.
»Neki lovec vas je skrivaj opazoval na plani cesti in v

go‰ãi.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

130

»A tako je zvedel tudi Pankracij?« je razumel in pove-

dal, zakaj je pla‰il grofiãno Adelo in da se je zdaj pri‰el
skrit.

»Da, le ostanite tu. In ne razkazujte se okoli, saj tisto

gostovanje po vaseh res ni primerno za vas.«

»Hm, godilo se mi je dobro in tudi slabo. Dobri ãasi

so kratki, slabih ni zlepa konec. Najhuje mi je zmerom
bilo samo doma na gradu,« je rekel s ãisto drugim gla-
som in otoÏno pobesil glavo.

»Kako pa je v Malen Gabru, na Trlepovini?« mu je

opat drugam obrnil misli.

In gospod AmbroÏ je pravil o Katarini in Trlepovi Ïa-

losti, o Lizi, kako je sreãna, da se je otela valpta, o moã-
nem Kopiãu, ki varuje vse in i‰ãe nevesto, in o tlaãanih,
kako so veseli njiv na Medvedjeku.

Med tem je pri‰el pater Fortunat in ga spremil v so-

bico, kjer mu bo bivati.

»Hvala Bogu!« je begunec vzdihnil in se naslonil ob

okno. »Tu bom na varnem, v nobenem gradu ne bi bil
tako. Samostan je res zaveti‰ãe ubogim in preganja-
nim,« je mislil in gledal v Stiãnico, ki je ‰umljala pod
njim. »Samo nekoliko prehitro sem pobegnil s Trlepo-
vine,« ga je bilo sram. »Brez besede in zahvale, kakor bi
se mi bilo kaj zamerilo.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

131

XXII.

rlep je drugi dan sejal jaro p‰enico, hlapca in Kopiã
so vlaãili. Sonce je sijalo, vrana na topoli je opomi-

njala: »Ora-at — ora-at!«

Doma je bilo hudo. Pastir je Ïe davi tekel po vikarja.

Katarina je medlela bolj in bolj. Pri njej je bila stara
Trlepka in jo pazila. Zdajci se je ustra‰ila in skoãila ven.

»BrÏ, brÏ pokliãi gospodarja — hudo je!« je velela Lizi.
Ta je z dvori‰ãa bu‰ila na plano, pa z njive so Ïe hiteli,

na cesti so bili zagledali vikarja, ki je nesel Boga. Zdaj je
Trlep opazil tudi Lizo, se ustra‰il in stekel na ves splav
domov, drugi pa Bogu naproti.

Liza je bila bleda, nobene ni mogla reãi, samo z roko

je pokazala v hi‰o, Trlep je brez besede ‰inil mimo nje.

Katarina se mu je za spoznanje nasmehnila, odzunaj

je primolil zvonãek, k umirajoãi je pri‰el Bog. —

Vikar je od‰el. Katarina je bila ãujeãa, mirna, skoraj

vesela. Gledala je zdaj moÏa, zdaj Trlepko, ki sta se skla-
njala nad njo; ãez ãas je mignila Lizi. Ta je brÏ pristopila,
ji popravila blazino in s ãela obrisala pot. Po dolgem
pogledu ji je bolnica slabiãno za‰epetala: »Ostani pri
hi‰i — mati ne zmorejo sami . . .« Potlej je oãi obrnila v

BES

STI·KI SVOBODNJAK

132

Trlepa, kakor dih sapice na njivi je tiho dejala: »Moj in
. . .« Beseda ji je zamrla v hropenju, oãi so ji zastale.
Trlepka je zaãela moliti na glas. Trlep se je zgrudil ob
postelji, rame so se mu tresle in glava omahnila na Ïeni-
no roko, ki je mrtvo obleÏala po odeji. Tudi Lizo je zmo-
glo: zaihtela je v roke in pokleknila.

Katarina je ugasnila kakor sveãa, ki dogori. Trlepka ji

je zatisnila oãi — oh, hudo, hudo je bilo na Trlepovini.

Mrtva‰ki oder je v hi‰i stal ‰e osem dni po pogrebu:

‰ega je bila taka. Pogrebci so prihajali vsak dan in nanj
navzkriÏ polagali po dve sveãki, a preden so se raz‰li, so
jih na oder postavili okoli in okoli, priÏgali in kleãe od-
molili molitev za rajnko gospodinjo.

Osmi dan so oder razdrli in v cerkvi opravili sedmino.

Trlep je po sedmini doma pogostil vse pogrebce in se
jim zahvalil. Katarina je bila po ‰egi pokopana prav in
lepo, so vedeli vsi in se raz‰li na delo.

Na Medvedjeku so njive bile vse Ïive. Tlaãani so orali in
sejali. Veseli so bili lepih, skrbno udelanih njiv. Sonce jih
je gledalo, med travniki se je mudilo Témenici, ãeznjo so
s Primskovega migljale bele zidanice — lepo, toplo je
bilo.

Le Trlepu ni bilo pomladi, nobena stvar ga ni mogla

razvedriti.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

133

Brez besed je poniglavil, Ïalost za rajnko ga je pekla

v ãezdalje huj‰i boleãini. In kamor se je ozrl, povsod je
videl kak‰no sled po Katarini. Od vsega hudega bi bil
najraj‰i tulil na ves glas.

»Nikoli se ne bo utolaÏil,« je druÏinãad ‰epetala in

gledala za njim.

»Dokler si ne bo ubral druge,« je stari hlapec momljal

v brado. »Saj tako domaãija ne more ostati brez gospo-
dinje.«

Katarinina smrt je prav bridko udarila tudi Kopiãa.
»Oh, zakaj ni poãakala ‰e neke dni? Vso Ïenitev mi je

zavrla, morda za vselej! Kdo bo zdaj ‰el snubit za-
me . . . ?« je velikan, ljubezni Ïeljan, milo vzdihoval in
silno obupoval.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

134

XXIII.

o praznikih sta se gra‰ãak in gra‰ãakinja na Sum-
bregu zbogala.

»Izpusti Ïe valpta,« se je ona ‰e nekaj drÏala, »saj ni

kriv on, jaz sem ga poslala v Mali Gaber.«

»Prej bi bila povedala.«
»Saj sem ti, pa nisi dal do sebe,« se je branila. »Sicer

pa je zasluÏil malo pokore, ker je taãas slabo opravil.«

»Zakaj si ga poslala? Nikdar veã mi ne stori kaj take-

ga!«

»Bilo mi je za ãast in pravico gospo‰ãine.«
»In si jo poniÏala.«
»Ne jaz, nekdo drug.«
Gra‰ãak je vedel, da meri vanj in v AmbroÏa, vendar

je molãal. Tudi ona je premolknila, preden je povedala:

»Valpet ni taãas storil PrimoÏu nobene krivice. Zvito-

repi tlaãan je vedel za vse in sam je z Lizo ãakal Trlepo-
vih . . . Dekla Marijana bi prisegla, da sta PrimoÏ in
Trlep uganila, kdo naj odnese Lizo.«

Nala‰ã je govorila, kakor da je AmbroÏ hlapec Trle-

pov in nala‰ã AmbroÏu ni dala pravega imena.

Gra‰ãaka je speklo, v togoti je dal poklicati PrimoÏa.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

135

»Po pravici povej, kako si pleteniãil, da si Lizo spravil

k Trlepu!« ga je pestil.

»Jejhata, niã nisem pleteniãil,« je PrimoÏ obupno ta-

jil.

»Kaj si pa napletal s Trlepom, ko si tovoril s Primsko-

vega?«

»Prosil sem ga, da bi mi dal mernik Ïita; otroke imam,

laãni so.«

»Za mernik Ïita si prodal Lizo?«
»Jejhata, nak, nak!«
»A kaj je Liza tisti veãer poãela zunaj vasi in kaj si ti

oprezoval tam?«

»Jejhata, nesna koko‰ se je bila nekamo zataknila, pa

sva jo iskala.«

»Le stoj, jaz ti jo bom na‰el!« mu je gra‰ãak zapretil in

ukazal biriãu: »Po valpta pojdi v vozo!«

Valpet se je zamazan, shuj‰an in slab prilomil pred

gospoda, le oãi so se mu svetile Ïivo in preteãe.

»PrimoÏ je res kriv, pripri ga!« mu je gra‰ãak velel,

kakor bi se mu s tem Ïe opraviãil za krivico. »In izposti
ga, da bo pomnil!«

Tlaãan je tulil, valpet ga je pehal pred seboj, v vozi pa

mu je tiho rekel:

»Molãi, niã hudega ti ne bo, sam bom skrbel zate, da

bo‰ res pomnil.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

136

In mu je ‰e tisto uro prinesel kruha, mesa in vina. Pri-

moÏ je strmel, a valpet se je tiho smejal: »Kar jej in pij in
bodi brez skrbi, nobene sile ti ne bo!«

Iz ljubezni in usmiljenja ni delal tega. Neusmiljena

jeãa ga je vendar ãisto spremenila. Kakor je dosihmal
delal vse v prid gradu, tako mu bo posihmal storil vse v
kljub, se je v jeãi vsak dan sto potov zarekel.

Îe ãez nekaj dni mu je gra‰ãak ukazal:
»Izberi si biriãev, na Medvedjek pojdi in preÏeni Trle-

pove tlaãane. Zemlja je tudi moja, sam jo bom delil, ka-
dar in komur bom jaz hotel!«

Valpet je navidezno hud prilomastil na Medvedjek.

»Vse pustite, domov se poberite, vam veleva gospod s
·umbrega!« je vpil. »Sam bo, pravi, delil zemljo.«

»Trlep nam jo je Ïe dal, z njim se zmenite, ãe ni kaj

prav,« so se tlaãani branili.

»Pojdite odtod zlepa!« jim je svetoval. »Meni niã mar,

komu gre pravica.«

Tlaãani so se ãudili mirnemu valptu in se spogledova-

li. A kaj so hoteli? ·li so. In naravnost k Trlepu.

Trlep jih je poslu‰al in gledal v tla. Potlej si je brÏ

osedlal konja in se zapodil v Stiãno.

Pater opat mu je velel po kratkem premisleku: »Povej

tlaãanom, naj mirno delajo. âe jih bo pa kdo ‰e nadle-
goval, mi sporoãi precej!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

137

Trlep se je pomiril, a preden je ‰el domov, je poiskal

tudi gospoda AmbroÏa.

»O, ti si?« se mu je ta zaãudil in brÏ opraviãil, da je

ondan pobegnil tako brez besede. »Katarina je prebila,
pravi‰? Bog te potolaÏi!«

Trlep ga je molãe poslu‰al. »Kopiã vas stra‰no pogre-

‰a,« je naposled povedal. »Najprej mu napravite skomi-
ne po neki bunki, zdaj vas pa ni, da bi ju spravili vkup.«

»Saj res, samo malo naj ‰e potrpi! Pater opat Ïe kroti

ÎuÏemperãana. Mislim, da bom kmalu spet smel med
svet.«

Pater opat je precej na ·umbreg poslal opomin, naj si

grad ne lasti zemlje, ki jo je samostan udelal, in naj ne
pozabi, da ima opat pravico izobãiti vsakogar, ki naga-
ja ali celo ‰koduje samostanu.

·umbreÏan je od togote kar poskakoval, ko je to po-

slu‰al.

»Ali zdaj verjame‰, da so menihi zoper nas?« ga je Ïe-

na bezala. »O, poniÏati nas hoãejo, poniÏati!«

»TeÏko je to reãi kar tako,« se je branil, ker je vedel,

da ga sili v zdraho z menihi; bal se je Ïene, ‰e bolj pa
opata.

»Kdo drugi nego menih je AmbroÏu dal neumno mi-

sel, loviti Adelo?« ga je podpihovala. »Zakaj bi ga sicer
skrivali zdaj in zagovarjali?«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

138

Pater opat je res prav taãas hodil v ÎuÏemperk, da bi

pomiril grofa Pankracija. Visoki moÏ se je res naposled
vdal in verjel, da je AmbroÏ v vinskosti in zgolj iz norãa-
vosti prestregel Adelo.

Gospodu AmbroÏu je bilo skoraj kar hudo, ko je zve-

del, da spet sme med svet. Samostanska tihota med de-
lovnimi, poboÏnimi menihi ga je ãisto sprevrgla.

Opat, navajen ãloveku gledati v du‰o, je precej opa-

zil njegovo zami‰ljenost.

»Kam pojdete?« se mu je smehljal. »Po‰tenemu ãlo-

veku je sicer dobro povsod, doma vendar najbolje.«

»Na ·umbreg pa Ïe ne, raj‰i pred pekel!«
»Vidim, ·umbreg se vam je zameril. Ostanite tu, saj bi

se navadili tudi nas.«

In gospod AmbroÏ je povedal, kako navadil se je Ïe.

»Vendar vem, da nisem za kuto.«

»Saj vam je ne ponujam,« se je opat smejal.
Patru oskrbniku je dostikrat nerodno, bosti se s trgov-

ci in iz samostana izostajati, kadar mu je hoditi na dalj-
ne samostanske kmetije. Za to sluÏbo bi samostan po-
treboval posvetnjaka.

Gospod AmbroÏ je popal z obema rokama in ostal v

samostanu. Svobode ni pogre‰al, med ljudi je dosti ho-
dil. Tudi z grofom Pankracijem se je primemo zbogal,
Ïivel brez skrbi in jezdaril po vsej Dolenjski strani.

Sprava pa ni bila v‰eã ‰umbre‰ki gra‰ãakinji.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

139

»Ali verjame‰ vsaj zdaj, kar trdim Ïe zmerom?« je ri-

nila v moÏa. »Tudi Pankracija so preslepili, AmbroÏ bo
spet koledoval brez zavir.«

»Ne bo, saj se je unesel in v samostanu privezal.«
»Kaj res ne ãuti‰, da poniÏuje tebe, ãe ti brat hlapãu-

je samostanu?«

Pa ni ãutil tako, kakor je mislila Ïena; opatov opomin

ga je vendar hudo ujedal. Sitno mu je bilo tudi, poslu‰ati
Ïenino zasmehovanje. Ha, pokazati ji je hotel, da se prav
niã ne boji samostana.

»Na Medvedjek pojdi!« je spet ukazal valptu. »Z vso

silo jih preÏeni, nihãe ne sme veã tja, kdor k meni ne
pride po pravico; tako jim povedi!«

Valpet je slu‰al, a to pot je med tlaãani na Medvedje-

ku opazil tudi Trlepa; na samem mu je brÏ povedal, kaj
gra‰ãak hoãe.

»Vendar se ne vdaj,« ga je podpihoval, »nobene pra-

vice nima veã do te zemlje!«

Trlep je molãal in ga pisano gledal.
»In pozabi tisto, da sem taãas s silo pri‰el na Trlepo-

vino,« se je zamolklo opraviãeval. »Ve‰, moral sem.«

»Jaz sem gospodar, svoboden, nikomur tlaãansko po-

koren moÏ,« se je Trlep trdo oglasil. »Kdo si ti, da me kar
tiãe‰?

»Îe prav, gospod Trlep, dobro vam hoãem. Samo

molãite, nihãe ne sme zvedeti, kaj sem vam svetoval.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

140

Trlep mu je pomirjen segel v roko in molãe pokimal.
Valpet je mirno ‰el z biriãi proã in se suho smehljal

sam vase: »Ne bom ti veã pes, da bi gonil tlaãane!« Mis-
lil je ·umbreÏana, ‰e zdaj mu ni odpustil.

Tudi Trlep je ‰el domov in precej v Stiãno sporoãil, da

je grad spet zaviral delo na Medvedjeku.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

141

XXIV.

iza je pravkar s Témenice prinesla poln ‰kaf perila
in ga urno razobesila po vrtu.

Trlep jo je obãudoval, ni mogel drugaãe, tako mikav-

na je bila v moãi in zdravju. Pri‰el je bliÏe in ji povedal,
da se je ‰umbre‰ki valpet Ïe nekaj unesel.

»Kaj me mislite poslati nazaj?« se je ustra‰ila.
»Ali bi raj‰i ostala tu?«
»Da, bojim se valpta.«
»Niã se ne boj!« se je nasmehnil. »Tu ostani, saj ti je

tudi rajnka velela tako.«

»Rada, rada!« je pokimala in ga hvaleÏno pogledala.
Stopil je ‰e k materi, ki si je na soncu grela boleãe ude.

Za njim so ‰le lepe Lizine oãi.

»Skrbi‰ me, glej,« je mati od boleãin paãila obraz in

stokala. »Vse bo ‰lo na niã, ãe bo‰ ‰e dalje pobe‰al gla-
vo. Kaj pa hoãe‰ vendar? Îalost ti ne obudi Ïene. Poza-
bi! Naj poãiva v miru. Ali je nismo pokopali lepo, nismo
Ïalovali zadosti in molili zanjo? Smo. V nebesih je. Ali
domaãija je tu in potrebuje gospodinje, ne Ïalosti. Jaz ne
morem veã, vsa sem polomljena.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

142

»Tudi Katarina mi je naroãila tako,« se je spomnil,

vendar je rekel:

»I, mati, ali ne bi bilo grdo, ãe bi Ïe zdaj mislil na to?«
»Kaj grdo? Vsakdo vé, da drugaãe biti ne sme. Ali bo‰

z deklami Ïivel?«

Zardel je in od‰el za delom, ki ga je klicalo. Za voga-

lom je sreãal Lizo in se ji nasmehnil.

»Kako je zdrava in lepa!« je spet vedel. Ta misel ga ni

veã pustila. Dokler je rajnica Ïena Ïivela, je Lizo gledal
le z veselo zavestjo, da jo je otel malomamo pridnemu
biriãu; zdaj je videl tudi njeno lepoto in zdravo Ïenskost.

Lizi so misli begale na PrimoÏev dom. Joj, kaj bi bilo,

ãe bi se res morala vrniti? In ãe se gospodar spet oÏeni?
Ali je ne bi nova gospodinja zrinila proã?

»Kar ‰la bi, preden me kdo preÏene,« je preudarjala.

Kajpak, k PrimoÏu ji ne bi kazalo iti. Preveliko druÏino
ima, teÏko se preÏivlja. Pa tudi grad bi jo trdo prijel, ker
mu je u‰la.

»Oh, ko bi imela vsaj ‰e oãeta!« se je spomnila in tiho

zajokala. »Sam veãni Bog vedi, kje so in kako, ãe paã ‰e
Ïivijo . . . ?«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

143

XXV.

umbreÏan je doma ãakal valpta in je bil ves divji, ko
mu je ta povedal, da se je na Medvedjeku spet mo-

ral umakniti. Spomnil se je PrimoÏa. Ha, tudi ta je kriv
zdrahe, ki se vanjo grad mota! Spodil bi ga z domaãije in
na grad vzel za hlapca, pa kaj, saj bi s tem udaril najbolj
samega sebe, ker od hi‰e ne bi dobil dav‰ãin in deseti-
ne. Preseli pa ga lahko na domaãijo, ki ji je umrl tlaãan
brez otrok in ki ni kaj pridovna. Naj PrimoÏ pomni, kdaj
je zvitorepil zoper grad!

»Pojdi, ãe se ne boji‰ tudi PrimoÏa,« je potlej ukazal

valptu, »izpustil ga in precej preseli na LukeÏevo!«

»Kaj pa PrimoÏevo?«
»Tja mi dobodi drugega, kogar hoãe‰ in odkoder ho-

ãe‰! In brez pomude!«

PrimoÏ je od obupa omedleval, ko mu je valpet pra-

vil, kaj bo.

»Jejhata, kako z domaãije? Zakaj?« je jadikoval. »Ro-

dil sem se na njej, moji otroci tudi; ves na‰ rod, odkar se
pomniti da, je trpel z njo . . . ! Nak in nak — noãem,
kleãé in s povzdignjenimi rokami bom prosil. Preklical
bo.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

144

»Tiho bodi, PrimoÏ, zaupaj meni, gra‰ãak te ‰e po-

slu‰al ne bo!« ga je miril. »Ob tlaki in desetini, le molãi,
povsod bom zamiÏal, bolje se ti bo godilo kakor dosih-
mal.«

Obupani tlaãan je poniglavil domov, da bi se pripra-

vil za selitev, valpet pa je poklical grajskega biriãa ãrni-
kastega, godrnjavega in Ïe starikavega moÏa, ki je bil sit
gosposke sluÏbe in ki si je Ïe dolgo Ïelel spet pravega
kmeãkega dela.

»Kaj se mi je primerilo z Lenko, tako vé‰, kajne?« mu

je opomnil mlado tlaãanko, ki jo je imel na vesti. »Kriv
sem bil le jaz, ona je prav po‰teno dekle.«

»Da, vsi to vedó, vsem se smili,« mu je hlapec priteg-

nil.

»Vzemi jo, Marko, ãe te mara, ne bo ti sile.«
Hlapec se je zagledal predse in molãal.
»Ali ti ni na okó, ka-li?«
»O, je! Samo ne na rokó. Kdo pa sem, kaj pa imam?

Mar naj Ïivim z njo kar na rokah?«

»Ne, ne, na PrimoÏevo vaju dam,« mu je naposled

dopovedal.

Lenki je bilo hudo pod oãetno streho. Vsi so jo ujedali

zaradi nesreãe, ki ji jo je naprtil divji valpet; tako se ni
dosti branila grajskega Marka, ‰e Bog, da jo mara táko.

»Lep ni, dober pa je, dober,« so ju obirali, ko sta se

jemala.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

145

»Po hudiãje ãrno lice ima, po medvedje brunda in

momlja,« so opona‰ali godrnjavega Marka.

»Lenka pa lahko do komolca zahvali Boga; glejte, do-

maãijo ima in moÏa.«

»In valpet da jima je pomagal? O, zdaj vem: svet se bo

podrl ali pa bo vojska, preveliki ãudeÏi so se zaãeli go-
diti.«

»Valpet se je res ãisto spremenil. PrimoÏ ga kar pre-

hvaliti ne more.«

»Da se le ne bi spet sprevrgel!«
PrimoÏu je vendar bilo stra‰no hudo. Na LukeÏevo je

Ïe prenesel vso beraãijo pohi‰ja, sam pa ‰e ni ‰el izpod
strehe. Po prazni koãi se je prestopal iz kota v kot in
skrival oãi, polne otoÏnih solza.

»Ali se bo‰ umaknil kaj kmalu?« sta v gnezdo ti‰ãala

Marko in Lenka.

»Bom, saj bom,« je kimal in gledal proã, ni se mogel

loãiti. Ljubezen, zrasla vsa z delom, s trudom in spomi-
nom, ga je drÏala za nogé in roké.

Ob predpeãku je postajala Ïena, pobe‰ala glavo in

tiho ihtela v predpasnik; tudi njej je bilo hudo, iti odtod,
koder je trpela z otroki in gospodinjila v ljubezni.

Otroci sami so onemeli in zaãudeni strmeli v prazni-

no, ki je koãi razmaknila stene in ki jih je pla‰ila.

»V tejle koãi je zibka tekla na‰emu rodu in meni,« je

PrimoÏ govoril kakor sam s seboj; »ãez tistile prag so mi

BES

STI·KI SVOBODNJAK

146

pogrebci odnesli oãeta in mater; tele stene so sli‰ale na-
‰e molitve in toÏbe — o, vsak pra‰ek tu mi je svet, pa
vendar moram proã . . .«

»Molimo ‰e enkrat!« je ona dejala in se prekriÏala na

glas. Med molitvijo ju je zmogel hlipajoã jok, tudi otroci
so cvileãe zaveãali vanj.

PrimoÏ je pokleknil ob hi‰ni prag in ga poljubil. »Jaz

in vsi na‰i smo te obrusili!«

»Oh, zdaj je proã — nikoli veã!« je Ïena poihtevala.
A on je poljubil ‰e podboje in rekel: »Pojdimo v ime-

nu boÏjem, druga vrata nas bodo bila po petah!«

Îena je ‰e huje zaihtela, segla v peã po ugasel ogorek

in si ga uteknila za nedrje, da bi z njim v drugi dom pre-
nesla svetost domaãega ognji‰ãa. Potlej se je obrnila in
‰la za moÏem.

Otroci so veãali in se je drÏali za krilo. Na pragu je

postala in jih po vrsti prekriÏala.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

147

XXVI.

alpet je potlej povedal gra‰ãaku, kako je uredil obe
domaãiji.

»No, vsaj to si uganil prav!« je sitni gospod revskal.

»Pa tudi na Medvedjeku mora obveljati moja! Jutri poj-
dem tja sam, povej hlapcem!«

Valpet je sklical hlapce in jim povedal.
»Pri‰lo bo do poboja, gospod je osat in trmast,« jim je

govoril. »Varujte svojo koÏo, du‰e se vam pa Bog usmili
— opat vas bo vse udaril s cerkveno kaznijo in z uroki,
teÏko se jih boste ‰e kdaj oteli.«

»Takale sluÏba je res pasja!« so se biriãi spogledova-

li. »A kaj nam je poãeti?«

»Premislite sami, meni niã mar!« je dejal in ‰el po

opravkih. Za njim se je prihulil star hlapec in tiho vpra-
‰al: »Kaj, ko bi se kako uprli?«

Ni mu zaupal, skomignil je z ramo in rekel: »Storite,

kar vam pamet veleva!«

Pustil je zbeganega hlapca in ‰el k PrimoÏu.
»Gra‰ãak sam pojde jutri s kopo biriãev na Medved-

jek. Steci brÏ do Trlepa in mu prav skrivaj povej, hvalo
ti bo vedel.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

148

PrimoÏ se je res zadrevil v Mali Gaber. Vraãal se je ve-

sel; v vreãi je oprtiv nosil pol mernika zmesnega Ïita,
Trlep mu ga je dal za vaÏno sporoãilo.

Tako so se Gabrovci lahko dobro pripravili za drugi

dan. S poljskim orodjem je vsak imel tudi ãekan, Kopiã
pa spet kar tisto soro. Trlep si je opasal meã in zajezdil
konja. Kakor vojskovodja je jahal pred njimi.

Kmalu dopoldne je ·umbreÏan prihrumel s kopo bi-

riãev.

Tlaãani so skoãili vkup, Trlep je zajahal malo naprej,

z njim je bil Kopiã.

»Kaj pomeni to?« je preseneãeni ·umbreÏan zavpil.

»In na mojem svetu?«

»Ne mezgajte mi po njivah, obsejane so!« je zavpil

tudi Trlep. »In ne nagajajte nam veã, z menihi se zme-
nite!«

»PreÏenite jih odtod!« je gra‰ãak ukazal biriãem. »Te-

gale,« je pokazal Trlepa, »mi pa zveÏite in na grad odÏe-
nite!«

Kopiã je zarenãal in pogledal Trlepa.
Trlep je molãal in pisano gledal, le tlaãani so vpili in

vihteli ãekan: »Kar poskusite!«

»O psi tlaãanski!« je ·umbreÏan hropel od togote. ·e

nikoli ni sli‰al, da bi se tlaãan upal upirati. Ali so paã
tlaãani? Vedejo se, noben svobodnjak se ne bi upal tako!

BES

STI·KI SVOBODNJAK

149

To je res meni‰ka potuha! »Udarite jih po gobcu!« se je
zadrl na biriãe.

Biriãi so se oprezno bliÏali, a Trlep je zavpil: »Stojte,

na samostanski zemlji ne sme biti poboja!«

»ZveÏite, ga!« je gra‰ãak revsknil.
»Stojte, pravim ‰e enkrat!« je Trlep dvignil roko in

Kopiãu velel:

»Kdor se le pritakne tlaãana, ga potolci!«
Kopiã je Ïe ves ãas grdo gledal in preteãe renãal, zdaj

je poprijel soro.

»O ti!« je ·umbreÏan stisnil skozi zobe, se z golim

meãem zapodil proti Trlepu in zamahnil. Tudi Trlepu je
meã blisknil iz noÏnice in izpod roke udaril tako silovi-
to, da je gra‰ãaku meã odletel iz roke.

Trlep se je zaniãljivo obrnil proã, vtaknil meã v noÏ-

nico in ukazal Kopiãu:

»Zapodi jih!«
Velikan je zarjul in skoãil, a ·umbreÏan, bled kakor

zid, je Ïe planil, biriãi pa za njim.

Kopiã je, kakor da teãe, na mestu teptal in se smejal.
»Dobro si opravil!« ga je Trlep pohvalil. »Poberi gra-

‰ãakov meã in mi ga daj! Tako. Jaz pojdem zdajle v Stiã-
no, ti ostani ‰e kako uro tu, da jim posveti‰, ãe bi se vrni-
li.«

Opat je kar obstal, ko je Trlep vse razpovedal in mu

izroãil gra‰ãakov meã. Nikoli ne bi bil verjel, da si bo

BES

STI·KI SVOBODNJAK

150

·umbreÏan upal tako kljubovati. In precej je na ·um-
breg poslal pisanje, naj se grof ·umbre‰ki vsaj v osmih
dneh opraviãi, ker je kalil boÏji mir na samostanski go-
spo‰ãini.

Tudi gospod AmbroÏ je debelo gledal, ko je poslu‰al

Trlepa. Ali je brat ob pamet, ka-li? âe se precej ne zbo-
ga s samostanom, ga bo cerkvena kazen poniÏala, da bo
joj. ·e izobãiti bi ga utegnil opat, pravico ima. ·umbre-
ga bi potlej bilo konec. Vse bi se ga ogibalo, vse zaniãe-
valo, ‰e tlaãani se mu ne bi veã morali pokoriti. In vrhu
tega ‰e taka sramota: kmet je z meãem premagal gra-
‰ãaka, tlaãani so ga podili!

»Kaj se nisi mogel umakniti brez boja?« je po strani

gledal Trlepa. »Saj si vendar vedel, da bo opat sam segel
v to stvar.«

»Ali sem zaãel jaz? Samo branil sem se.«
»Paã, in vendar si ga preveã poniÏal.«
»Veljalo je: on ali jaz.«
»Na vse plati bi bilo lep‰e, ãe bi se bil umaknil in po-

ãakal, da bi opat rekel svojo.«

»To je nemara res,« je preudarjal, ko je jezdil domov.

»Morda sem se res nekoliko zaletel? Gra‰ãak je vendarle
gra‰ãak.«

Naposled ga je popala trma: »E, kaj! Tudi jaz sem,

kdor sem, nikomur se ne dam!«

Ponosno je dvignil glavo in dirjal domov.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

151

Cesta je lezla v klanec, za njim je ob desni strani ka-

kor koko‰ na gnezdu ‰iroko sedela stara domaãija svo-
bodnjaka Rádoha, okoli nje je bila velika vas njegovih in
samostanskih tlaãanov — dana‰nja Rádohova vas.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

152

XXVII.

ádoh, ãez petdesetleten, Ïe malo osivel, pa ‰e trden

moÏ, je Ïe zdaleã zagledal Trlepa in mu pomahal,

naj se ustavi; obenem pa je zaklical na zelnik: »Maru‰a,
v hi‰o, mizo brÏ pogrni!«

»Razjahaj,« je vabil Trlepa, »odpoãij se in povej kaj,

junak, ki gradove kroti‰!«

Trlepu se je dobro zdelo, skoãil je s konja in segel v

roko staremu prijatelju.

Z zelnika je pritekla Maru‰a, najstarej‰a Rádohova

hãi, in si gredoã spustila krilo, ki si ga je med delom za-
taknila pod pas, zardela in smuknila v hi‰o.

»Kako se ti je naredila,« je Trlep dobrovoljno dejal, ko

je pogledal za njo. »Kaj je ‰e niã ne moÏite?«

»Ne dam je, komur bi bilo,« je Rádoh poãasi povedal.

»Saj se ji ne mudi. O sveãnici je izpolnila eno manj ko
dvajset let. Lahko ‰e poãaka, praznih rok ne pojde od
hi‰e. — I, kako pa zdaj ti?« je obrnil.

Trlep se je spomnil rajnice Ïene, obraz mu je potem-

nel. Rádoh je sprevidel, da je nerodno postavil besedo,
brÏ jo je popravil:

BES

STI·KI SVOBODNJAK

153

»Stopi noter, da bo‰ povedal tisto z Medvedjeka. Sla-

va ti kakor ogenj vihra Ïe po vsej soseski.«

·la sta v hi‰o, Trlep se je udobrovoljil.
Rádohova domaãija je bila veãja od Trlepovine, tudi

hi‰a je bila lep‰a in prostornej‰a. Na pogrnjeni mizi je
bil pod prtiãem cel hlebec sorÏiãnega kruha, ob njem
majhna solnica in dolg, svetal noÏ z roÏenim roãajem, a
sredi mize vrã reznega vina z Debelega hriba ob Téme-
nici.

Gospodar je prijel vrã in dejal:
»Bog te sprejmi — dolgo te Ïe ni bilo pod mojo stre-

ho!« Zmerno je srknil iz vrãa in ga postavil pred gosta,
rekoã: »Dobro zdravje!«

Trlep je odpil, prileglo se mu je, pot ga je uÏejala.
Gospodar je hlebcu z noÏem prekriÏal dno, odrezal

krajãek in rekel:

»UreÏi si, prigrizni; vãeranje peke je. Maru‰a ga je

umesila.«

Pila sta in govorila o ·embreÏanu.
»Prav postavil si se,« je Rádoh hvalil, »vsak bi se mo-

ral tako, pa bi kmalu bilo drugaãe!«

Trlepu ni bilo veã do pohvale, po malem je Ïe sprevi-

deval, da bi nemara bilo vendarle bolje, ãe se ne bi bil
bol z osatim mogoãnikom.

»Raj‰i bi videl, da bi Turka mogel tako pregnati.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

154

»Bog nas varuj, kaj res misli‰, da bi utegnil spet prilo-

mastiti?«

»Da tako ne bi! Kam se mislite skriti?«
»Nekateri se bodo z Ïivino potuhnili v hoste, drugi jo

hoãejo uprasniti na Gradi‰ãe, jaz pa bi najraj‰i beÏal v
Vi‰njo goro. Trdna je, ono leto je dobila novo debelo
obzidje. Kam pa ti?«

»Vidite, ãe ne bi bilo Medvedjeka in zdrahe zaradi

Lize, bi me za tisti ãas morda ·umbreÏan vzel na grad;
tako pa bom moral beÏati na Primskovo.«

»BeÏi no! Gospoda misli samo nase. Grad se zapre,

tlaãan pa naj poãne, kar hoãe! Grad je vsak zmenjen s
Turki. Ali si Ïe sli‰al, da bi se Turki kaj mudili s katerim?
Ko pa se divjaki pobero, se gradovi odpro in ti poÏro,
kar si otel Turkom.«

»Da nas le prehiteli ne bi,« je Trlep kimal. »Te dni

po‰ljem oglednike, da ob Hrvatiji zvedo, kaj Turki
poãnó.«

V sobo je pri‰la Maru‰a, da bi pozdravila gosta. Pre-

oblekla se je nekoliko, ãisto peão si je zavezala, prikup-
na je bila in prijazna.

»Bog te sprejmi, Trlep!« je gostu segla v roko. »Kje si

pa bil? Pa ne, da si spet lasal kakega gra‰ãaka?«

»O Maru‰a maru‰asta, glej jo no, kak‰na je!« se ji je

smehljal. »·koda te bo, ãe te Turki ujemó.«

»Kopiãa nam daj, pa me ne bodo.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

155

»Kar Kopiãa bi rada?« jo je draÏil. »Kaj bi s teboj? Pa

tudi ubral si je Ïe tako, da si bo moral dobro pljuniti v
roke, kadar jo bo hotel kaj krotiti.«

Resnega pogovora je bilo konec. Trlep se je odprav-

ljal. Rádoh in Maru‰a sta ‰la z njim do dvori‰ãnih vrat.

»Kmalu se spet kaj oglasi!« je Rádoh rekel. »Mati boÏ-

ja te obvaruj!« mu je Ïelela ona. »Bog te usli‰i!« se je za-
hvalil in jo pogledal z nekoliko dalj‰im pogledom.

Ni bila nizka in dosti je je bilo, vendar se mu je zdela

majhna.

»Liza je veãja, moãnej‰a in — lep‰a,« se je nenadoma

spomnil dekle.

Zamislil se je. Oãi so mu v daljo gledale Lizo, kakor

dosihmal ‰e nikoli ne, u‰esa so poslu‰ale materine bese-
de, naj si izbere gospodinjo . . . Ozrl se je, za njim je gle-
dala lepa Rádohovina, na njivi za njo je bila bela lisa. Ali
je Maru‰a? Nasmehnil se je in izpodbol konja, a oãi so
mu v dalji spet na‰le Lizo in se ji smehljale . . . Misli so
od nje begale na ·umbreg in v Stiãno in Ïe spet v Rádo-
hovo vas. Cesta se je stegnila po vi‰ini ob hosti, Trlepo-
vina je Ïe pomeÏiknila iz drevja. Pustil je veliko cesto in
pod vasjo Cesto po bliÏnjici zdirjal domov.

Dan se je nagnil v zaton.
Mati in Liza sta v skrbeh ãakali gospodarja.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

156

»I, za boÏji ãas, kod si pa hodil ves dan?« je mati za-

javkala, ko je dobre volje, skoãil s konja. »Od samih
skrbi bi bila skoraj skopmela.«

»V Stiãno sem moral iti, mati.«
»Zakaj se nisi gredoã oglasil, da bi bila vedela?«
»Mudilo se mi je, mati!«
»In kaj si, za sveto ime boÏje, poãel na Medvedjeku?

O moj Jezus, v grob me bo‰ spravil, takih mi prizade-
va‰.«

»Moral sem, branil sem se, mati.«
»In si posekal gra‰ãaka? Îalostna Mati boÏja, kaj bo

pa zdaj?«

»Samo zapodila sva ga — kajne, Kopiã?« je pokimal

velikanu, ki je pri‰el na dvori‰ãe.

Kopiã je dobrovoljno renãal, Liza ga je gledala z Ïa-

reãimi oãmi. »Ali ti je junak, tale Kopiã!« ga je tiho obãu-
dovala. »Otel je mene, zdaj pa tlaãane in gospodarja! In
samega gra‰ãaka je ustrahoval!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

157

XXVIII.

ospodu AmbroÏu se je brat smilil, pomagal bi mu
rad, da bi se spravil z opatom.

»Ali ne bi bilo prav, ãe bi jaz stopil na ·umbreg?« je

prosil opata. »Morda bi ga vendarle uklonil?«

»Da, pojdite, pojdite!« je opat zagrabil. »In meã mu

vrnite!« je pokazal na oroÏje, ki ga je Trlep prinesel.

Drugo jutro zavred je gospod AmbroÏ res jahal na

rojstni grad ·umbreg. Ko so se mu grajski zidovi poka-
zali iz ‰ume, mu je mila otoÏnost stisnila srce. Pred njim
so migljala otro‰ka in mladeni‰ka leta, vsak kamen ob
poti je napominjal Ïe skoraj pozabljeni spomin . . .

Pred Seli ga je sreãal PrimoÏ.
»Kako je?« mu je AmbroÏ pokimal.
»Ne dobro ne prav slabo,« se je tlaãan hvalil in mu

pravil, kako ga je gra‰ãak pestil zaradi Lize in kako mu
je valpet pomagal v stiski.

»Kaj res?«
»Res. Valpet se je ãisto sprevrgel, vedi ga Bog, zakaj.

Da bi le ostal tak!«

»Valpet — pes — je postal ãlovek?« se je gospod Am-

broÏ ãudil, ko je po strmem griãu kobalil na grad.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

158

V gradu ga je prestregla gra‰ãakinja: »Kaj bi pa ti

rad?«

»Kaj?« se je ustavil. »Ali nisem pri‰el domov?«
»Mislila sem, da si Ïe pozabil, kje si doma.«
»S ãim bi ti mogel bolj ustreãi?«
»Ali si me pri‰el to vpra‰at?«
»BreÏ skrbi, tebe se nikoli ne spominjam. — A zdaj

moram govoriti z bratom.«

»Kaj bi mu rad?«
»Njemu bom povedal.«
»Meni povej!«
»Kdo si ti?« se je ujezil in obrnil proti bratovi sobanici.
»Kam rine‰?« mu je zastopila pot. »Nikogar noãe vi-

deti, hude volje je, ti si je kriv!«

»Jaz da, ti seveda ne! Krotka, kakor si,« jo je grdo po-

gledal, da se mu je plaho umaknila.

Gra‰ãak je Ïdel ob oknu in topo buljil predse.
»Na, meã sem ti prinesel nazaj,« je gospod AmbroÏ

dejal in mu ga poloÏil ãez kolena.

»Kje si ga dobil?« je gra‰ãak zardel.
Povedal je in mu svetoval, naj se brÏ ukloni opatu in

po‰lje spravno darilo za siromake.

»Ne morem, vse bi se mi smejalo.«
Prerivala sta se dolgo, gra‰ãak se ni podal, gospod

AmbroÏ je Ïalosten in jezen od‰el.

»Kaj ti je hotel?« je gra‰ãakinja hotela vedeti.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

159

»Tebi niã mar!« ji je nejevoljno odgovoril, kakor se ji

ni upal ‰e nikoli.

Debelo ga je pogledala in zajokala: »O, Ïe vem, zoper

mene te je ‰ãuval!«

Tlaãanske solze ga nikoli niso meãile, Ïenine so ga

vselej ãisto ukrivile. BrÏ brÏ se ji je zarekel, da je AmbroÏ
‰e v misel ni vzel.

»Ne?« jo je speklo. »Kajpa, ker me zaniãuje.«
»Ne zaniãuje in ne spo‰tuje, le na miru te pusti, stori

tako tudi ti.«

»Pa kaj ti je hotel?«
Povedal ji je. Ona pokonci, da ne pa ne, samostanu se

je treba upreti.

A on je preklel Medvedjek, Trlepa, samostan, vse in se

zadrevil v ÎuÏemperk.

·umbreÏanovo neumno vpra‰anje s tlaãani in kriviã-

no kljubovanje samostanu je bilo grofu Pankraciju moã-
no ãez glavo. Bal se je, da bo opatu zdaj zdaj zadosti in
da bo udaril. Pa bo vsa rodovina na sramoti, jeziki vse
deÏele se bodo hudobno brusili ob Turjaãane. Siten, go-
drnjav je ãepel doma, ‰e do tistih blagrov, ki jim je vse
Ïivljenje stregel tako zvesto, mu ni bilo veã dosti.

»Hudiãa, kaj se res Ïe staram?« je robantil in iskal, ob

koga bi se spotaknil.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

160

»Hoj, ti,« se je lotil Ïene. »Turkov nemara vendarle ‰e

ne bo. Po Adelo bom poslal. Saj se je menda Ïe nagleda-
la redovnic in nasli‰ala njih molitve?«

»Pusto ji tam ni, sicer bi se bila Ïe vrnila,« je odpelja-

vala. »In rada je s sestro, kar pusti jo!«

»âe se je Turek premislil, bi Viljem utegnil,« je na‰el

staro misel. »Priprave za poroko naj se kar zaãnó!«

»Poroka — zmerom: poroka! Kaj sili‰, saj ji ne bo od-

‰la, kadar bo, prekmalu bo. Ko bo Viljemova, ne bo veã
na‰a.«

Grof je vzdihnil, sinov se je spomnil: »Ko bi se vsaj

onadva Ïe napasla sveta!«

»Kaj nisi Trojana ti sam poslal v daljne nem‰ke deÏe-

le, ãeprav se je branil?«

»Branil — branil,« jo je opona‰al. »Otrok je ‰e bil, ni

vedel, da mora po svetu, ãe se hoãe izuãiti vojne umet-
nosti in vite‰kih ãednosti. A zdaj je star dvajset let, zdo-
ma je tri leta, lahko bi se Ïe vrnil.«

»Bog vé, kaj ga zavira, da ne more domov.«
»Konrada si ti izrinila iz hi‰e,« je godrnjal. »Spridila in

izrinila. Zmerom si mu dopovedovala, da je kakor
ustvarjen za vi‰je ‰ole. Tako je tudi sam, ko je opravil
sti‰ko ‰olo, zaãel ti‰ãati za tujo uãenostjo v latinski deÏe-
li. Kaj poãne, sam veãni Bog vedi! ·tudentje so polni
vseh muh. Uãijo se najraj‰i s kocko in ãa‰o — in z Ïen-
sko!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

161

»Nak, Konrad Ïe ne. Uãi se, uãenjak bo. PoboÏen je.

Morda bo opat, morda ‰kof.«

»Da, samo ne vitez in junak, in to ima‰ na vesti ti!«
»Pred Bogom bom to lahko zagovarjala.«
»Anti vé‰. — No, Adela mora domov, sicer se mi ‰e

ona ponuni!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

162

XXIX.

rofiãni Adeli je v Mekinjah bilo prav lepo. Tihota
samotnega samostana po vsej deÏeli ãe‰ãenih kla-

risinj ji je bila moãno v‰eã. Skrivnostni ãar reda v molit-
vi, v delu, v zabavi jo je kar osvajal. Miselnost, Ïeljnost,
navade, vse se ji je, sama ni vedela kdaj, obrnilo in na-
merilo v ozki, ravni tir, ki je po njem mirno polzelo sa-
mostansko Ïivljenje.

Mir ji je nekoliko kalil le Kri‰tof Lamberg. Skoraj vsak

dan je pridirjal z Zaprc, v sprejemnici sédel prednjo in
si z lepimi reãenicami prizadeval na vso moã, da bi se ji
prikupil.

»Preãastita mati opatica, ne dopu‰ãajte, da bi me to-

liko obiskoval,« je prosila, ko jo je opatica nekoã vpra-
‰ala, ali ji je mladi velikan morda Ïenin. »Ni mi Ïenin.«

»Samo rad bi bil, kajne?« se je opatica Barbara Polec

smehljala. »Pa Ïe prav. O priliki bom rekla besedo nje-
govemu stricu na Zaprcah; Kri‰tofu samemu ne morem,
preljubezniv je, smili se mi.«

Îe drugi dan je Kri‰tof Lamberg pri‰el spet: mlad,

velik, moãan. Po ‰egi nakodrani svetli lasje so se mu iz-
pod bagrene ãepice usipali do ‰irokih pleã; obraz je rdel

BES

STI·KI SVOBODNJAK

163

od priãakovanja, oãi se svetile in smehljale; obleka mu
je bila pretkana z zlatimi in s srebrnimi nitkami, ob be-
dru mu je bingljal lahak meã.

Opatica res ni mogla drugaãe, preljubeznivo jo je po-

zdravil in prelepo prosil, Adelo je dala poklicati.

»Grofiãna, po slovo sem pri‰el,« je zaãel z nizkim gla-

som in pomolãal; ker je molãala, je nadaljeval: »V Met-
liko pojdem, da bom pomagal cesarskemu glavarju, ko
bodo Turki prilomastili.«

»V Metliko?« se je nekoliko zmedla.
»Za slovo in spomin bi vam rad dal tole,« je segel v

Ïep in ji pomolil zlat prstan v liãni ‰katlici. »Izdelal ga je
najbolj‰i kamni‰ki zlatar, sam sem mu gledal pod roko,
da bi bil spominek vreden vas.«

»Ne zamerite,« je zardela, »darila, kakor je lepo, si ne

upam sprejeti.«

»Zakaj ne?« je teÏko dihal. »Kdo vam brani?«
»Cesarski glavar v Metliki . . .«
»Îenin?« je hripavo vpra‰al.
Pokimala je, oãi ni dvignila.
»Zakaj mi niste Ïe prej povedali tega?«
Molãala je. Res bi mu bila morala razodeti, ko je opa-

zila, kam meri. Pa ni, saj se je Viljema branila zmerom
in ji je Ïenin samo po volji drugih. A zdaj se je rada iz-
govorila z njim.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

164

»Ne zamerite!« je prizadet vstal, se spo‰tljivo priklo-

nil in ‰el; prstan je pustil kar na mizi.

Kako je pri‰el v mesto, sam ni vedel, tako mu je bilo

hudo. Na trgu ga je sreãal mlad plemiã, Kozma Hohen-
wart, in se veselo zasmejal:

»âudeÏ boÏji, kaj si ‰e Ïiv? V kopali‰ãu imajo rebulo,

angelci bi jo pili, ti reãem; in dve Italijanki dan za dnem
prepevata pesmi, da bi se ãlovek veljal od miline, in Ïivi
sta, lepi, veseli, starec bi se ogrel — tebe pa od nikoder!«

Kri‰tof Lamberg se je res osamil, odkar je spoznal

Adelo. Mesto, dasi veselo in polno razko‰ja in gospode,
ga ni mikalo, kakor ga je ‰e lani. Za niã ni veã maral, ne
za prijatelje ne za razposajene zabave v gosposkem ko-
pali‰ãu, le Adelo mu je srce iskalo in oboÏevalo. —

In zdaj? Zdaj je vedel, da se svet podira na vse njegove

lepe sanje.

»Stric nekaj bolj boleha, ne smem ga pu‰ãati same-

ga,« se je izgovarjal prijatelju.

Doma se je stricu spovedal. Stric ga je gledal dolgo,

tiho, potlej je rekel: »Siromak, previsoko si segel!«

»Kaj previsoko? Ali Lambergi nismo niã?«
»O, smo, Turjaãanu pribliÏno do kolen; vi‰e ne.«
»Le stojte, stric, ‰e do glave jim bom!«
»Bo‰. Mlad si, moãan, zdrav; in uãen v drÏavnih in

voja‰kih vedah — ves svet ti je odprt.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

165

»Ne pojdem v Metliko, premislil sem si,« je nenado-

ma povedal.

»Ne hodi, bolje bo tako. Na Dunaj kreni, nova pota se

ti dadó od ondod.«

»Tudi tja ‰e ne pojdem. Malo bom poãakal, morda se

kaj sprevrÏe.«

»âakaj,« se je stric domislil. »Opatico dobi na svojo

stran. Pomagal ti bom. Njen brat Peter je Ïupnik v Mo-
ravãah. Kadar pride k njej, se vselej oglasi tudi pri meni.
Njegova beseda dosti zaleÏe pri sestri.«

»Hvala, ovinkov ne maram, ‰e manj pa milosti.«
Odgovor je bil stricu prav v‰eã.
»Tudi ãakal ne bo‰, da bi se kaj sprevrglo?« mu je brÏ

nastavil.

»To paã, pa ne dolgo.«
Res ni. âez tri dni so suliãarji grofa Pankracija pri‰li

po grofiãno Adelo.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

166

XXX.

omaj se je grof Pankracij taãas domenil z Ïeno, naj
se Adela vrne iz Mekinj, pa ti je, siten, kakor je Ïe

bil, zvedel ‰e za ·umbreÏanovo sramoto na Medvedje-
ku.

»Vsega je kriva tista njegova zoprna Frankopanka!« je

godrnjal sam vase. »Otrok nima, skrbi nobene, poãeti
kaj ne vé, pa ti beza in v nesreão peha slabiãnega mo-
Ïa!«

In ·umbreÏan se je pridrevil v ÎuÏemperk.
»Îe vem, vse vem!« je grof Pankracij revskal in ga

osato meril. »Sram te bodi!«

·umbreÏan ni precej vedel, kaj bi rekel, kar le mencal

je in iskal, kako bi zaãel.

»Kaj ti nisem Ïe ondan rekel, da obleci hlaãe?« ga je

oni dalje pikal. »Ali pa tisti svoji oné pusti, naj sama ro-
govili, tako vsaj Turjaãan ne bo v sramoti!«

»Mislim, da bi moral drugaãe govoriti o moji Ïeni,« je

tiho ugovarjal. »Nikoli ti ‰e ni storila niã Ïalega.«

»Meni tudi mogla ne bi, moÏ sem, ne ‰leva!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

167

»Kaj me toliko grize‰? Saj sam sprevidim, da sem se

morda res nekoliko prenaglil. Svetuj mi raj‰i, kako bi
popravil brez poniÏanja.«

»Vsak svet tebi bi bil zaman, Ïena bi te vendarle pre-

sukala!« je hudi grof revskal. »Ali tole bom storil. Skli-
cal bom vse Turjaãane, naj odloãijo, ali ti je ‰e pustiti
·umbreg, dokler ne dobi‰ hlaã nazaj.«

·umbreÏan se je ustra‰il; ãez ãas je rekel: »âe bi se le

‰e zdaj izmotal kako, pa bi bilo. Nikoli veã se ne bi za-
letel.«

»Kakor da te opat ni posvaril Ïe trikrat! Ali si se po-

dal? Nisi se, smel se nisi, Frankopanka ni pustila!«

Oni je molãal, ‰e Ïene se ni veã upal zagovarjati.
»In vé‰, kaj bo zdaj?« je grof Pankracij ti‰ãal. »Izobãen

bo‰!«

·umbreÏan se je ‰e bolj ustra‰il: »Kaj mi je storiti? Saj

menda ‰e ni prekasno?«

»Sam vé‰.«
»Da le prehudo ne bi bilo!«
»Kakor bo, pokore ne bo zadosti, zasluÏil si najveãje

poniÏanje!«

»Petanovo kmetijo v Zagorici bi dal, ãe bi mi samo-

stan prizanesel.«

ÎuÏemperãan ga je ‰e dolgo prav trdo prijemal, na-

posled mu je vendarle obljubil, da bo ãez nekaj dni, ko

BES

STI·KI SVOBODNJAK

168

se v samostanu malo pomirijo, ‰el do patra opata in da
bo zma‰il primerno spravo.

»Saj opat ni tak, da ne bi dal do sebe. Dober moÏ je.

·e brata ti je preskrbel, za zahvalo kljubuje‰ samostanu.
Tak si!«

»AmbroÏa nisem podil proã, potepal se je.«
»Vem, ti ga podil nisi, Frankopanka pa!« se je grof

spet ujezil. »Vãasih sem bil hud nanj, zdaj vem, da je bil
siromak. Pri tlaãanih si je moral iskati strehe in preÏit-
ka . . . Da te le sram ni!«

·umbreÏan je molãal. Kaj pa je hotel? Îeni je potepe-

ni brat AmbroÏ res bil zmerom na poti. Saj ga je tudi
danes komaj spustila v grad . . .

BES

STI·KI SVOBODNJAK

169

XXXI.

o je gospod AmbroÏ jezen odhajal z gradu, se je

spomnil, kako je otimal Lizo.

»Kaj neki poãnó na Trlepovini?« si je rekel in pod Za-

gorico krenil na desno proti Malemu Gabru.

Na Trlepovini so ga bili veseli. Trlep ga je nalival z

vinom. Liza se mu je skrivaj smehljala, jeÏe z njim se je
spominjala; le mati ga je gledala po strani, ni marala go-
sposkega postopaãa; Kopiã pa se ni upal blizu, kar zunaj
je preÏal, skrivaj bi prosil gospoda, da bi ‰la po velikan-
ko.

»I, kje pa je Kopiã?« se je gospod AmbroÏ domislil.

»Kar sem obljubil ondan, bi zdajle spotoma opravil, ovi-
nek ne bo prevelik.«

Trlep se je nasmehnil. »Pokliãi ga!« je velel Lizi.
Liza je skoãila ponj, Kopiã je zardel in pri‰el.
»Ali si ‰e zmerom tistih misli?« ga je gospod AmbroÏ

vpra‰al nedoloãno, da mati in Liza ne bi vedeli, kaj je.

Kopiã je le pokimal, od veselja ni mogel ziniti nobe-

ne.

»Pripravi se, zdajle pojdeva!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

170

»Precej, samo v praÏnje hlaãe ‰e brÏ skoãim!« je bu‰il

venkaj in se kmalu kmalu vrnil.

»Kak‰en pa si?« se mu je Liza smehljala. »Stremena si

vendar podveÏi!«

Pa sta ‰la.
»Kam pa gresta?« je mati hotela vedeti.
»·e sam ne vem dobro, mati,« se je Trlep tajil.
Liza je gledala za njima, vpra‰ati pa se ni upala.
Snubca sta ‰la ãez Stranje in Îubino, gospod AmbroÏ

na konju. Kopiã pe‰, pa vendar je prehajal kónjika, tako
se mu je mudilo.

»Kam pa vije‰, prã srboriti?« ga je gospod AmbroÏ

draÏil. »Kaj te mrã res tako Ïene? Nikar no! Saj si je ne
bo‰ vrgel kar ãez ramo in odnesel, klek te potipal! ·ent-
vidski vikar bo prej ‰e potreben, jaz vaju ne morem zve-
zati, glej ga!«

Tako sta res kmalu pri‰la na Primskovo.
»Zdaj pa malo poãakaj,« je gospod AmbroÏ velel, »pri

gospodu vikarju se moram malo zglasiti.«

Îejen je bil, dolgo ga ni bilo na plano. Kopiã je ne-

poãakljivo mendral in klel gospodo, ki na dolgo nit pre-
de vsako stvar in ki ji ãasa ni mar.

Potlej sta se spustila v Mi‰ji dol. Vasica, skrita v tihi,

odroãni dolini, je molãala, ‰e sonce jo je videlo malo-
kdaj. A zdaj je bilo poldne. Pred raztrgano bajto v rebri
je sijalo ‰e, na pripeki je leÏala silna Ïenska.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

171

»Hoj, ti, butara!« je gospod AmbroÏ vpil. »·e na dru-

go stran se obrni! Kaj nima‰ nobenega dela?«

»Kaj tebi mar?« je usekala, glave pa ni dvignila.
»Izpuli plotnico iz plota,« je dobrovoljno rekel Ko-

piãu, »po oné jo poãi, da bo klada lena vstala!«

»Kaj? Kdo me bo? Kdo?« je zareÏala in se oprla na ko-

molec. Zagledala je gosposkega ãloveka, mislila, da je
kdo s svibenske gra‰ãine pri‰el ponjo, in se nerodno
skopala pokonci. »No, kaj je, kaj?«

Kopiã je gledal kakor zaboden vol, oci so mu izstopi-

le, dihati je pozabil. »Ta pa, ta!« jo je poÏiral.

Velika je bila, ‰iroka, vse na njej stra‰no obilno: roké,

nogé, trup, vse, Kopiãa samega ni bilo kaj dosti veã. Sta-
ra je morala biti Ïe ãez trideset let, lice ji je bilo ‰iroko in
zagorelo kakor zrel le‰nik, oãi buljeãe in bol‰jerjave,

»Kaj bi rada, vidva?« je ‰e enkrat preteãe vpra‰ala.

»âe sta od gosposke, kar brÏ stecita, ãe ne, vaju zmlin-
ãim!«

»Prikleni zver!« se je gospod AmbroÏ nasmehnil Ko-

piãu. »Potlej bom govoril z njo.«

»Saj nisva od gosposke,« jo je Ïenin miril. »Le govo-

rila bi rada s teboj.«

»âe nista, pa nista,« se je pomirila.
»Ali si bolna, da poleÏkuje‰, ko je toliko dela po-

vsod?« jo je gospod AmbroÏ vpra‰eval. »Kako pa ti je
ime?«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

172

»Ur‰a. Kaj bom bolna! Delati noãem veã kakor se mi

zdi, pa je!«

»Pusto ti je pa vendarle brez dela, kajne?«
»Niã! LeÏati je prav lepo,« se je zasmejala, da so se ji

pokazali veliki, kakor repa beli zobje.

»Le stoj, ko se omoÏi‰, bo‰ pa morala tudi delati.«
»O, ubila bi ga, kdor bi me silil!«
Gospod AmbroÏ je malo pomolãal in pogledal Ko-

piãa.

Velikan je bil bled, oãi so mu temnele.
»Ali bi mi dala poÏirek vode?« jo je gospod AmbroÏ

prosil. »Îejen sem.«

Velikanka se je obrnila proti bajti. Vrata niso bila ozka

in nizka, a ko jih je odslonila, se je vendar morala obrniti
po strani in pripogniti, da se je zma‰ila noter.

Gospod AmbroÏ je brÏ rekel Kopiãu: »Ne bova snu-

bila, kajne? Saj vidi‰, da je neumna in lena. Kaj ti bo
taka? Ne zameri, zmotil sem se.«

»Prava bi pa bila, ‰e marala bi me nemara,« ga je oni

milo gledal.

»Kje jo bo‰ pa imel? Trlep te lene zveri ne bo maral

pod streho.«

Kopiã je pobesil glavo. Da, Trlep! Vzdihnil je in poni-

glavo pokimal: »Pa pojdiva!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

173

»Stopi z menoj, da pridem do Témenice,« mu je poki-

mal tudi gospod AmbroÏ. »Od ondod ti ne bo daleã v
Mali Gaber.«

Kobalila sta po stezah Debelega hriba in se spu‰ãala

v dolino ob Témenici.

»Jaz res nimam sreãe,« je Kopiã vzdihoval.
»Veãjo ko pamet. Boga zahvali, da se nisi zarekel. Kaj

te ne bi bilo ‰koda, ãe bi se zavrgel s takole mrho?«

»Ali velika je in moãna.«
»Velika je res, neumna pa kakor konj in tudi Ïe stari-

kava; vse tisto obilno, kar ti je na njej tako v‰eã, je Ïe
ohlapno in mlahavo — no, vsaki stari kravi raste vamp.«

»Pridovna res ni, mlada tudi ne veã, zame bi pa le bila

prava, se mi zdi ‰e zdaj.«

»Vidim, Ïe vidim: ãisto neumen si. Ali si se nazobal

konopelj, ali si iskal podlesek in se zme‰al z njim?«

»Oh, zmerom govorite tako, da ãlovek ne vé, kaj mis-

lite.«

«Verjemi, kar ti pravim, pa bo prav.«
»Morda bi pa le bila dobra?« je Kopiã ‰e zmerom gnal

svojo. »Saj bi jo umeãil.«

»Kako bi voziti uãil starega vola?«
Kopiã je molãal, hudo mu je bilo, samstvo ga je ti‰ãa-

lo.

»Vem, da se ‰e nisi musal pri nobeni babi,« ga je go-

spod AmbroÏ gledal. »Vreden si pridne, mlade Ïene.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

174

»O, kje jo bom vzel? Katera me pa mara?«
»Kaj ti Liza ne bi bila v‰eã, glej ga? Moãna je, pridna,

prijazna.«

»Liza?« se je skoraj ustra‰il. »Pa kako! Samo gospo-

darja se bojim.«

»Zakaj neki? Kaj jo bo Trlep jemal, ka-li?«
»In ali bi me marala?«
»Vpra‰aj jo, Ïenin preãudni! âe bo‰ tako neroden,

pojde‰ res z lilijo v nebesa.«

»Bojim se, da me tudi ona ne bi marala.«
»Kaj bi se bal! Nekaj pravice ima‰ do nje, saj si jo otel

valptu.«

»I, kaj je niste vi?«
»Jaz sem jo samo nesel, na konja si mi jo dal ti. Kaj si

Ïe pozabil? Prilizni se Lizi, ti pravim, s Trlepom bom Ïe
govoril jaz, ko bo treba.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

175

XXXII.

tara Trlepka je ãezdalje huje pestila sina, naj si Ïe
vendar kje ubere gospodinjo.

»Saj vem,« je sitnarila, »jaz se ti ne smilim; vedi pa

vsaj, da za domaãijo ni dobro, ni lepo, ãe je le v rokah
dekel.«

Pa tako hudo ni bilo. Liza je bila prav pridna in skrb-

na za vse. Trlep je je bil vesel in ji zaupal vse. Sitno mu
je bilo le, ker se mu je zdelo, da sosedje nekako izpod
klobuka gledajo lepo deklo.

Zato si je tiste dni Ïe dvakrat umislil izgovor, da je ka-

kor po opravku pri‰el k Rádohu.

Stari prijatelj ga je rad videl, Maru‰a pa je prav Ïen-

sko ãutila, da oãi mladega vdovca hodijo za njo: misel,
ki se ji je ponujala bolj in bolj, jo je prijetno skrbela: »Ali
bi res bilo mogoãe?«

»Ni napaãna, ne,« so Trlepove oãi zmerom bolj vede-

le; »ãedna je, niã ji ni reãi, in zdrava se zdi, kakor hren.«

O, Trlep je Ïe kar rad hodil v Rádohovo vas, tudi po-

poldne pred svetim Jurijem je pri‰el tja. Rádoh je bil ne-
kje po vasi, Maru‰a je bila sama doma in je sprejela gos-
ta.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

176

Trlep se je spomnil vraÏe za veãer tega dne in se na-

smehnil:

»Ali bo‰, Maru‰a, nocoj vsejala repo?«
»Bi jo,« se je smejala v zadregi in rdela, »bi jo, ãe bi

vedela, kdo mi jo bo pomagal okopavati.«

»Kaj bi rekla, ãe bi pri‰el jaz?«
Zardela je ‰e bolj in ga naravnost pogledala, da bi vi-

dela, kaj misli.

»âe vpra‰a‰ mo‰ko,« je ãez ãas poãasi rekla, »ti od-

govorim tudi jaz zares.«

»Odgovori, Maru‰a, vpra‰al sem mo‰ko,« je dejal in

jo prijel za roko.

»Kadar hoãe‰, pa pridi, voljna sem,« je tiho rekla in ga

vdano pogledala. »Samo oãeta vpra‰aj prej.«

Rádoh je pri‰el domov, Maru‰a se je umaknila. Trlep

je vpra‰al kar naravnost:

»Kaj bi rekli, ãe bi snubil Maru‰o?«
»Îe?« se je Rádoh ustra‰il; prekmalu mu je bilo po

Katarinini smrti.

Trlep je brÏ povedal, kako ga mati pesti dan za dnem

in da je ne bi rad cvelil z odla‰anjem. »Maru‰a je voljna,
pravkar sem jo vpra‰al.«

»Kar si povedal, ni brez niã; tvoja mati misli prav; tudi

jaz sem voljan.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

177

Zmenila sta se, poroka naj bi bila po binko‰tih, pa

brez hrupa in zabav, da se ne bo kdo zgledoval. In nihãe
naj za zdaj ‰e niã ne zve. —

Gabrovci so vedeli za Trlepova pota k Rádohu.
»Glejte, dober sin je,« so ga sodili, »kako ti slu‰a ma-

ter.«

»Kaj pa hoãe? Stara pravo vé, ko ga sili v ojnice.«
»Saj res. Vdovec je gorak za devet samskih.«
»·e Liza bi ga sicer ujela, preveã jo ãisla.«
»Kaj vé‰? Oãi so mu jo nemara Ïe iskale. Ali bi se si-

cer bil toliko pehal zaradi nje in se pretepal z valptom in
gra‰ãakom?«

»Komaj. A kaj bi z njo, s tlaãanko? Premogoã je in

prezagoveden, da bi se poniÏal do dekle.«

»Samo na oãi je tak, sicer pa je mehak ãlovek.«
»Rajnko je res hudo ljubil in lepo Ïivel z njo. Bog mu

bo dal sreão, vreden je je.«

»Maru‰a bi pa res prava bila zanj. Kdo vé, ali sta se Ïe

kaj zvadila? Obletuje jo zadosti.«

»Samo kmalu naj skoãita vkup, kmalu.«
»O, saj ga stara degá in bezá ven in ven. BrÏkone se ji

ne zdi varno, da bi Liza gospodinjila ‰e dalje. Navadila
bi se, on pa tudi, pa bi bilo za zmerom.«

»Ti, Liza je res v‰eãna in pridovna.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

178

»Je. Ali pa vé‰, da v nedrjih nima posu‰enega podles-

ka, s prav trdnim zagovorom? Vsi pogledi jo lovijo, tako
ti je na oko, mlada in lepa, kakor je.«

»Pa res. ·e Kopiã je zaãel mendrati za njo, vãasih kar

pogleda ne more sneti z nje.« —

Skrb vedeãnih sosedov je bila prevelika, Liza z nobe-

no mislijo ni lovila kuhalnice na Trlepovini. PoniÏna in
tiha se je trudila, da bi prav sluÏila domaãiji, ki ji daje
varen kotiãek in miren preÏitek.

Tisto popoldne, ko je Trlep snubil Maru‰o, je ujela

rumenega metulja in ga ob mraku po kosih dala kra-
vam, da bi do leta osorej imele dosti in dobrega mleka.

»Jutri je god svetega Jurija —. Da le ne bi kaj opusti-

la,« je mislila na ‰ege ob tem dnevu.

Na dvori‰ãu je pastir zaãel pokati z biãem.
»Le pokaj ‰e!« mu je velela. »Ve‰ãe nocoj rade hodi-

jo mlest tuje krave; pokanje jih preÏene.«

V nedrju je imela kriÏãek iz leto‰nje glogovine, Ïe davi

pred soncem si ga je bila pripravila. Zdaj ga je brÏ pri-
trdila na hlevna vrata in praznovemo zapretila:

»Ne bo‰, vé‰ãa hudobivna, nocoj molzla na‰ih krav —

ne bo‰ z mlekom omoãila vimena svojim kravam, da bi
na‰im vzelo mleko!«

»Kako si pridna, Liza,« jo je pastir hvalil. »Kakor da si

letos Ïe videla kaão!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

179

»Ti si brÏkone videl le slepca, preveã postava‰, ãe go-

spodarja ni doma.«

Îe je zinil, da bi ji odbrusil, pa je Kopiã pri‰el izza vo-

gala.

»Ali naj ti, Liza, drv iz drvarnice prinesem pred peã?«

se ji je prikupoval.

»Saj res, le prinesi, Kopiã, le,« se mu je smehljala.
»Dosti je, Kopiã, dosti!« mu je potlej branila.
»S ãim pa naj ti ‰e kaj ustreÏem?« se ji je dobrikal.
»Ko mi bo treba, te bom Ïe prosila.«
Kopiã se je zadovoljen umaknil. Noã se je storila, Trle-

povina je ‰la leã.

Liza si je, preden je legla, po postelji navzkriÏ vsejala

‰ãepec repnega semena in verujoãe dejala: »Bog in sveti
Jurij, pomagajta mi sejati to repo — tisti, ki bo pravi ljubi
moj, mi jo naj pride okopavat!«

Ni ‰e zaspala, pa so na vasi zapeli koledniki: »Sveti

·entjurij — Jurij Ïe trka na duri — duri: eno hlaão ima
zeleno, eno ima rumeno . . .«

Trlep je poskoãil, skrb ga je vzdignila: »Semkaj bodo

pri‰li, obdarovati jih bo treba«. A kaj bi storil, ni vedel.
Gospodinji je opraviti to ‰ego . . . Kdo je gospodinja?
Vsa gospodinjska dela ima na skrbi Liza. Vzdihnil je,
zmajal z glavo in stopil k materi: »Kolednikom, mati, bi
kaj dali,« je prosil. »Kar Liza naj da, saj me ne slu‰a‰,« ga

BES

STI·KI SVOBODNJAK

180

je nekoliko drÏala v precepu. »Ne, mati, vi dajte, lepo
vas prosim!«

Liza se je Ïe oblekla in ãakala, da bi jo Trlep poklical.

Kmalu je sli‰ala, da mati daruje kolednikom. Ustra‰ila se
je; zdaj je vedela, k hi‰i bo pri‰la druga gospodinja.

Niã veã ni mislila na repo, ki jo je sejala nocoj, nobe-

na Ïelja ji ni uhajala do neznanega ljubega; spomini,
daljni in otoÏni, so se ji tiho bliÏali . . . Oh, kako sama
je na vsem boÏjem svetu . . . âe bi mati ‰e Ïivela, bi njej
potoÏila vse hudo, kar je Ïe prestajala in kar bo nema-
ra ‰e morala, precej bi ji bilo laÏe; pa ko bi vsaj imela ‰e
oãeta . . . oãeta . . . A sam veãni Bog vé, kako siromak
stra‰no trpi v daljni Turãiji, ãe paã ‰e Ïivi . . .

BES

STI·KI SVOBODNJAK

181

XXXIII.

bliÏajoãi se tur‰ki nevarnosti je Ïe vsa deÏela vé-
dela toliko, da so se zaãeli bati tudi beli menihi v

Stiãni. Kar ti je pri‰el ‰e pater Egidij, opat cistercijanov
v Kostanjevici, in jih ‰e bolj opla‰il.

»Cesarski glavar v Metliki na vso sapo zbira voj‰ãa-

ke,« je pravil. »PreÏuni so mu izvohali, da se bo bosen-
ski pa‰a zdaj zdaj z veliko vojsko zagnal v na‰e kraje.«

»Mati boÏja bo prosila za nas,« je sti‰ki opat Urh ve-

roval. »Bog nas bo otel tudi iz te stiske.«

»Bo, seveda bo,« se je kostanjevi‰ki opat prekriÏal.

»Ali mi se bomo vendarle umaknili v mesto; trdno je,
Krka ga varuje.«

»Kaj pa Pleterje?« se je pater Tadej zanimal; prijate-

lja je imel med menihi kartuzijanci.

»Nagovarjamo jih, da bi se z nami skrili v Kostanjevi-

co, pa noãejo.« Malo je pomolãal, potlej je nadaljeval:
»Zamerili smo se jim, kakor ste se jim vi sami. Tudi mi
ne pustimo, da bi si lastili na‰ih kmetij.«

»Zase upam,« je opat Urh rekel v zadregi, »kmalu bo-

do sprevideli, kako se motijo, ko mislijo, da jim delamo
krivico.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

182

»Saj se njih prior Gregor ne bi gnal tako, ãe ga oskrb-

nik ne bi podpihoval in zapeljeval.«

»Anti taka je moã zemlje,« se je pater Fortunat do-

mislil. »âloveka kar osvoji, njen je od zibelke do krste.«

»Da, osvoji ga in rada tudi — oslepi. Kako bi sicer

prior Gregor pretil, da bo kmetijo, ki smo si zanjo nav-
kriÏ, zastavil gra‰ãaku na Mehovem?«

»No, mi se ne bomo veã dolgo bôli s priorjem Gregor-

jem,« je opat Urh povedal. »LaÏe bomo preboleli zgubo,
kakor bi zamero pri Bogu in pri ljudeh, ãe bi se zdraha
gnala predaleã.«

»Mi pa zemlje res ne moremo pogre‰ati nobene,« je

opat Egidij zmajeval z glavo; »premalo je imamo in pre-
trdno vemo, da gre pravica nam.«

»Ali ne bi bilo lep‰e, ãe bi se oba, vi in prior, lepo zbo-

gala?«

»Prav zato sem pri‰el,« je opat Egidij poprijel. »Pro-

sim, posredujte, dopovejte mu, kako zoprn nam je vsak
prepir in kako teÏko bi pogre‰ali kmetijo.«

»Hoãem,« je opat Urh precej obljubil. »Kar z vami

pojdem.«

»Saj se res mudi, da se ta stvar uredi. âlovek sicer ne

vé, ali bo jutri ‰e Ïiv, tur‰ka nevarnost je prevelika in Ïe
preblizu. Pa tu gre za bodoãnost naslednikov, najbolj
vendarle za pravico in za mir.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

183

»Turki — Turki —,« je pater Tadej pozabljiv‰i mislil na

glas. »Kaj, ko bi res priorali?« Strah ga je bilo Ïe misli
same, ‰olo je imel na skrbi.

»Morda se bodo obrnili kam drugam,« bi bil opat

Egidij rad potlaãil strah, ki ga je prinesel.

»·olarje vendar moramo spraviti na varno,« je pater

Tadej ‰e poprijemal.

»Saj Bog ne bo dopustil, da bi se kdo dotaknil tudi

nas,« ga je opat Urh miril. »V na‰em mirnem samosta-
nu so otroci najbolj na varnem.«

»Sti‰ki dvorec v Ljubljani bi jih varoval ‰e bolj,« se je

pater uãitelj zmerom bolj vznemirjal. »Tja jih po‰ljimo,
odgovorni smo zanje.«

»No, prav,« se je opat vdajal. »âe ne zaupate Stiãni,

pa jih odpravite v Ljubljano.«

Pa miru ‰e ni bilo. Pater Fortunat, samostanski oskrb-

nik, se je bal za cerkvene dragocenosti in za trÏno bla-
go v skladi‰ãu.

»Po‰ljimo v Ljubljano tudi to,« je silil.
»Kaj pa tlaãani?« je opat opomnil.
»O, tlaãani se bodo Ïe znali skriti. Mi skrbimo le, da

otmemo, kar imamo za cerkev in zase.«

»Pa naj bo ‰e to,« se je opat spet vdajal. »Kar torej

imate za prodaj, le stovorite tjakaj, drugo pa naj ostane
v boÏjem varstvu tu.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

184

Potlej se je pripravil za pot v Kostanjevico. A preden

je odpotoval z opatom Egidijem, je v obednici ‰e stopil
pred kip Matere boÏje.

»Na‰a ljuba Gospa,« je po nenadnem domisleku go-

reãe rekel, »zavetnica si na‰a, varuj mi samostan tudi v
moji odsotnosti, vodi ga, v Tvoje presvete roke izroãam
oblast in skrb svojo . . .« In se je prekriÏal in Materi
boÏji ãez roko obesil samostanski kljuã. Ko sta oba opata
pri‰la do Malega Gabra, se je sti‰ki opat spomnil jezi-
kov, ki so se brusili ob Lizo in Trlepa.

»Pri Mirenãanu v Velikem Gabru poãivajte,« je rekel

in razjahal pred Trlepovino, »precej pridem za vami.«

Na prag se je ob burklah prilomila stara Trlepka in se

veselo zaãudila imenitnemu obisku.

»Kaj ste sami, mati?« jo je pozdravil.
»Vsi so zunaj, sama sem. Pa le noter, saj bo precej pri-

‰el kdo, gotovo so vas opazili.«

Po rebri za domaãijo je res Ïe pripompljal Trlep. Mati

se je pomaknila v hi‰o, da bi mizo pripravila za gosta.

»Kako se ti kaj godi?« je opat vpra‰al.
»E, hudo,« je Trlep vzdihnil; »odkar ni veã Katarine,

je prav hudo.«

»Nikar! MoÏ je bolj mo‰ki, kadar mo‰ko trpi nadlogo,

kakor taãas, ko se valja v sreãi in veselju. Trpljenje, ki te
pokori in ki ga trpi‰ voljno, je za du‰o, kakor pohleven
deÏ za zemljo.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

185

»Bog mi je vendarle prehitro vzel Katarino . . . In ka-

ko sem molil za njeno zdravje, kako sem prosil pomoãi
tudi Mater boÏjo . . .«

»Gre‰i‰, ko tako govori‰. Ne omahuj, ãe Bog hoãe, kar

ãlovek noãe.«

»Oh, ko bi jo videl enkrat samkrat ‰e — zdaj molim

samo ‰e za to.«

»Neumnost je, prazna vera, ãe veruje‰, da se duh raj-

nice Ïene spreletava po svetu. Moli zanjo, tako si z njo
in ji skraj‰a‰ vice.«

Trlep je molãal. Mati je pri‰la spet na prag in prosila,

da bi gospod vendarle stopil v hi‰o.

»Kje je Liza?« je opat vpra‰al, ko se je ote‰ãal s kru-

hom in z medico.

»Na njivi je, pleve,« je Trlep povedal.
»Hm!« je opat iskal besedo. »Ni mi prav v‰eã, da jo

ima‰ pri sebi tudi zdaj. Premlada je, morda tudi kaj spo-
gledljiva . . .«

Trlep je zardel in pokazal mater: »Mati so bolehni.

Kako bi bil brez moãne, zdrave dekle?« je zamolklo re-
kel.

»OÏeni se! Saj se mora‰ Ïe zaradi domaãije. Pa le hi-

tro, da se ti kaj ne skodeljá.«

»Joj!« je mati zajavkala. »Saj sem mu tudi jaz zmerom

na u‰esih in ga malo manj kakor s povzdignjenimi roka-
mi prosim, da bi si poiskal pravo gospodinjo!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

186

»âisto prav, mati,« ji je opat kimal. »Gospodinja k

hi‰i, da se greh ne zvadi.«

»Ko se Katarini ‰e grob ulegel ni?« se je Trlep branil;

sram ga je bilo kar priznati, da si je Ïe ubral drugo gos-
podinjo. »Kaj bi rekli, ãe bi Ïe zdaj z Ïenitovanjsko misli-
jo pri‰el do vas?«

Opat se je nekoliko zmedel, potlej pa je rekel: »Vsem

bo‰ pri‰el v jezike, ãe bo‰ z Lizo ‰e dolgo sam. Mlada je,
neumna je, vdovec si, priloÏnost vse stori.«

»Nak, tisto pa ne!« se je mati brÏ vtaknila. »Lizi ni kaj

reãi, prav pridna je in pametna, a greh je mogoã povsod,
tudi brez nje.«

Trlep sam je Ïe hotel osorno odbrusiti, a ker se je mati

tako lepo potegnila zanj, se mu je zdelo, da je spet maj-
hen, nebogljen otrok, ki ga varuje dobra mati. Ljubezen
in hvaleÏnost sta ga zmogli, sklonil se je nad materino
roko in jo poljubil.

Tudi opata je ganilo. Vstal je in molãe ‰el. S konja je

Trlepu dal roko, da je poljubil prstan na njej.

»Trlep, zaradi matere ti zaupam.«
Ni mogel drugaãe, moral je malo podraÏiti opata, ki

ga res po nedolÏnem pesti zaradi Lize: »âe bi jo mogel
vzeti, se mi ne bi zgodilo niã.«

Opat ga je debelo pogledal in mu rekel: »Ali ne vé‰,

da si ob svobodo, ãe vzame‰ tlaãanko?«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

187

»Vem, ·umbreÏan bi si lastil tudi mene. Pa samo pos-

kusil naj bi!«

»Vidi‰, Ïe spet preti‰.«
»Branil bi se. Pa menda ne bi bilo treba. Saj tudi vi ne

bi dopustili, da se vam tuja gospo‰ãina vriva v va‰o.«

»Pazi, Trlep, nikar!« je opat vzdihnil in izpodbôl ko-

nja. »Zvitorepec me je pregledal,« je spotoma mrmral.
»A ãe res vzame Lizo, bo zdraha s ·umbreÏanom to pot
‰e posebej huda.«

S ceste med Malim in Velikim Gabrom so se mu oãi

vselej smehljale lepi dolini ob Témenici, le danes zanjo
ni imel pogleda. Pobe‰al je glavo, niã vesele misli niso
‰le z njim. Peklo ga je, kaj Trlep plete, hudo skrbelo, ka-
ko bi zbogal Kostanjevico in Pleterje, a opat Egidij mu
je spotoma tudi Ïe dopovedal, da tur‰ki strah res ni veã
prazna beseda.

»Nemara je pa le prav, da se samostanski uãenci

umaknejo v Ljubljano?« je zaãel verovati. »Patri uãitelji
se preveã bojijo in potlej malomarno uãijo, ãe‰ saj ne
vem, ali bom jutri ‰e Ïiv.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

188

XXXIV.

ater Tadej in pater Fortunat sta se z uãenci in s

tovorniki Ïe drugo jutro prav zavred napotila v

Ljubljano. Dru‰ãina je bila tolik‰na, da za vse ‰e konj ni
bilo zadosti in da sta si jih morala izposoditi pri tlaãanih.
Spred je jahalo nekaj suliãarjev, za njimi so se po dva in
dva vrstili ãvrãeãi uãenci, med njimi tudi molãeãi in
zmerom zami‰ljeni pater Tadej, potlej vsi tovorniki in
odzad spet suliãarji.

Uãenci so se veselili spremembe. Ljubljane ‰e nihãe

izmed njih ni videl, zdaj so vsi Ïe komaj ãakali, da bi pri-
‰li tja. »Kak‰na je neki?« so ugibali. »Ali je kaj dostikrat
veãja in lep‰a kakor je ·entvid?«

Tudi samostanskim tovornikom in suliãarjem je pot

bila moãno v‰eã. Predolgo so pogre‰ali Ïivljenja na cesti
in hudo Ïejni so Ïe bili mestnega vrvenja.

»Bogve, ali se je Ïe omoÏila tista vesela Vipavka, ki na

Starem trgu toãi tako pribito pitno vino?« so se spomi-
njali mlade, muhave vdove.

»Kako neki? Saj ne da do sebe ne me‰ãanu ne deÏe-

lanu.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

189

»Ali sam Kurent ni imel tako veselega Ïivljenja, ka-

kr‰nega bi imel tisti, ki bi umehãal to Ïivo Ïenico,« je
vzdihoval suliãar, ki se je vselej, kadar je pri‰el v Ljublja-
no, zaman mu‰il okoli trdovratne gostilniãarke.

»Potrudi se, glej ga!« so ga dregali. »Samo na kolena

si jo dobi, pa bo‰ precej lahko opatu odpovedal sluÏbo.
Saj vidi‰, pretiho je zate v Stiãni.«

·e preden se je dobro prebudilo sonce, so presopihali

Pe‰ãenjek in se spustili po pusti cesti skozi mraãni, ne-
varni Stehan.

âvrãeãi uãenci so onemeli, Ïareãe oãi so jim strahóma

iskale v go‰ãavo ob cesti.

»O, jaz se nikogar ne bojim!« je petnajstletni deãek

junaãil in tovari‰u kazal bodalce, ki ga je doma izmamil
samostanskemu hlapcu in skril pod obleko.

»Jaz tudi ne!« je tovari‰ ‰epetal. »Kar komaj ãakam,

da bi se nas kdo lotil; vé‰, lepo od strani se bom zapra‰il
v prvega roparja in ga bom podrl in s konjem pomen-
dral.«

»Da jih le preveã ne bi pri‰lo nad nas!«
»Kaj ni tudi nas dosti?«
Suliãarji in vodiãi tovornih konj so se mirno pogovar-

jali, nobenega napada se niso bali. Kdo bi se upal kaj, ãe
je beli menih med njimi? Tudi ropar ima du‰o in se boji
stra‰ne cerkvene kazni in izobãenja. Pazili so pa vendar

BES

STI·KI SVOBODNJAK

190

ob vsakem ovinku, ob vsaki veãji go‰ãi, saj ãlovek res ne
vé, kak‰ni malopridneÏi preÏijo nanje.

»Preden pridemo iz Stehana, bomo mokri,« je star su-

liãar momljal in gledal po nebu, ki se je na zahodu ne-
nadoma zaãelo preprezati z deÏevnimi oblaki.

»Ko bi vsaj do ·marija pri‰li ‰e po suhem; tam bomo

poãivali in vedrili, ãe bo treba.«

»Bog daj vreme, sicer se bo cesta razmoãila in pot po-

tegnila, da ne bomo do opoldne v Ljubljani.«

»âe nas ujame deÏ, se bo potlej vse popoldne ubilo s

snaÏenjem konj in opreme.«

»Da, in tako ne bo‰ mogel precej iti sleparit na Stari

trg!« se je poredni suliãar smejal.

»Le molãi,« je drug tolaÏil, »Ïe drevi ti bo Vipavka

rezgetala, da bo‰ ‰e ob tisto pamet, kolikor je ima‰.«

Malo so premolknili in se zamaknili v misli o veselem

Ïivljenju, ki jih ãaka v Ljubljani.

»âudno, da so nas menihi na pot poslali danes, ko je

petek,« se je nekdo domislil.

»Da, v petek ne kaÏe zaãenjati vaÏnih opravil.«
»V petek je Bog umrl, petek je nevaren dan.«
»Tudi za tovorno Ïivino ni varen: krvomoãna utegne

postati.«

»Pa res. Îivina je tudi Bogu ljuba, ker ga je v Betlehe-

mu prva pozdravila in ga potlej v mrzli staji grela s svojo
sapo.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

191

»Vse je bilo vkup, Ïe vãeraj bi bili lahko od‰li.«
»Kaj ne vé‰, da tudi ãetrtek ni dan za potovanje? Po-

gani so ga praznovali na ãast bogu Perunu.«

»Petek je petek, k tisti Vipavki danes res ne pojdem.«
»Saj res. Nocoj se odpoãijmo in ocedimo, jutri pa mo-

ra pri njej od mize kar teãi!

»In nohte si uredimo, preden mine dan. Kdor si v pe-

tek reÏe nohté, dobi trdne zobé, ki ga nikoli ne bolé.«

»V ·mariju bomo utegnili. In pusto nam ne bo, meh

vina je na zadnjem konju, prav veseli bomo pri‰li v me-
sto.«

»Kdor se v petek veseli, ga v nedeljo srce boli,« se je

oni spet spomnil vesele krãmarice na Starem trgu.
»Nak, drevi ne pojdem nikamor!«

»âe se le ni komu Ïe zarekla?«
»Prava reã!« je suliãar zamahnil po zraku. »Ljubljana

je polna lepih, Ïivih deklet — tudi v petek ti marsikate-
ra rada dá besedo.«

»Hoj,« se je postaren suliãar domislil, »samostan je

ãisto brez varuha, tu smo skoraj vsi, ki udariti znamo;
drugi so ‰li z opatom. Ali na to kaj mislite?«

»Tega me ni treba biti skrb. Menihi naj gledajo in skr-

bijo!«

»Kaj pa, ãe nam patra ukaÏeta, naj se precej vrnemo

v Stiãno? Potlej se ti bo samo ‰e sanjalo neumno o Ljub-
ljanãankah.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

192

Molãe so se spogledali in zakleli, ta v jezi, drugi v

smehu.

»Ti, to bi se utegnilo primeriti. V Ljubljani nas meni-

ha res ne potrebujeta prav posebno.«

»Kaj, ko bi kar vpra‰ali patra Fortunata?« je suliãar

vrtel. »Pater Tadej te ‰e sli‰i ne, zami‰ljen, kakor je.«

»Vpra‰aj — jaz se Ïe ne upam,« se je umikal tisti, ki

mu je Vipavka najbolj blodila po glavi. »Samo pogledal
bi me, pa bi uganil, kaj me premika.«

»Da, menihu se ne potaji‰ tako lahko; ‰e danes bi mo-

ral krevsati v Stiãno.«

Iz go‰ãave obakraj ceste je opojno dihal vonj muÏev-

ne hoste in ptiãi so peli. V daljavi se je oblaãica vlekla
nekamo za sinje goré. Konji so hrzali, ·marije se je bliÏa-
lo, ãutili so ga.

»V samostanu utegne biti ‰e prebito vroãe, ãe je res,

kar so Kostanjevãani, ki so pri‰li z opatom Egidijem,
pravili bratu vratarju.«

»Turka bomo videli, to je kakor amen v oãena‰u, Stiã-

ne ne bo pustil na miru.«

»Ne bo. Gotovo je zavohal, da odtod ne bi ‰el praznih

rok.«

»Hm, od blizu ga ne bi bilo dobro gledati, Turka, pre-

veã ga je.«

»Tlaãani Ïe v gradi‰ãa in skrivali‰ãa vozijo ÏiveÏ zase

in poklajo za Ïivino, to dobro vem.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

193

»Tudi Trlep zbira preÏune, da bi jih na preÏo poslal v

dólenje kraje.«

»Da, med najmoãnej‰imi zvitorepci jih izbira.«
»Z njimi neki pojde tudi tisti stra‰ni Kopiã.«
»Ali ne bo preneroden? PreÏun mora tihotapiti, se

skrivati.«

»Îe, Ïe; dobro ti pa le dene, ãe ima‰ ob kakem ravsu

pri sebi takega galijota. O, Kopiã zaleÏe dosti.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

194

XXXV.

o prazniku vnebohodu je Trlep naposled vendarle
doloãil preÏune.

»Do vé‰ãe bi stopili ‰e prej,« so se izbrani Gabrovci

menili. »Naj nam baja, preden pojdemo!«

In so ‰e tisti veãer ‰li na Primskovo in prosili vé‰ão,

naj jim pove usodo, ki jih ãaka v daljnih krajih.

»Kdo vas sili tja?« je vpra‰ala in pest brsti vrgla na

ognji‰ãe, da bi jih bolje videla.

»Trlep.«
Ve‰ãa ne reãe niã, samo zamisli se, gleda v tla in jih

veã ne vidi. Kako neki bi ponagajala Trlepu?

»Mudi se nam,« so silili.
Baba molãi, poãasi stopi pred prag in se zagleda v

zvezdnato nebo. Ko se vrne, z grebljico po‰ari v ogenj in
za vsakega posebej po tleh vrÏe sedem ‰ibin. Po legi, ka-
ko so pale navzkriÏ, jim baja strahovite nevarnosti, ki
jim pretijo. »Ostanite doma,« jih pla‰i, »bolje bo za
vas!«

»Pojdemo, Trlep je ukazal,« so trmoglavili.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

195

»Pa pojdite, zaleteli slepi!« je godrnjala. »Samo krvi

vam ‰e vzamem, da tudi materam lahko pokaÏem ne-
sreão, ko se bodo jokale za vami.«

In je vsakemu izmed njih vzela nekaj kapljic krvi in jo

spravila po lonãkih.

PreÏuni so potrti, opla‰eni ‰li domov.
Drugo jutro prav zavred so se napotili v daljne dóle-

nje kraje, da bi pozvedeli, v katero stran se Turki misli-
jo vliti. Petero jih je bilo. Z njimi je ‰el tudi Kopiã, da bi
udaril, ãe bi bilo potrebno. Vsak je imel ãekan, ãez ramo
torbo z ÏiveÏem in za pasom ‰e dolg noÏ, Kopiã sam pa
le torbo in tisto svojo soro.

»I, kak‰en pa si, Kopiã?« so ga draÏili. »Ali ti Trlep ni

zaupal ãekana?«

»Kaj bi z njim, ãe imam tole?« je velikan po zraku za-

vihtel soro, da so se vsi pripognili.

»Pa kako praÏnji si ves. V najlep‰e hlaãe si skoãil. Kaj

misli‰, da gremo snubit?«

»E, noãem, da bi golorit zdrsnil v pekel, ãe bi me Tu-

rek poturãal.«

»Pa ne, da bi se ga bal Ïe zdaj? Ve‰, ãe te dobi v pre-

cep, se kar lepo potuli, pa mu jo morda ‰e unese‰.«

Velikan ni niã zameril, molãal je in veselo gledal po

dolini ob Témenici. Onkraj Zaplaza, glej, je Ïe vstajala
zora, a ko so pri‰li na Medvedjek, je vsa Ïe rdela v jutr-
njih meglinah.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

196

»To pomeni kri,« je Kopiã rekel in spet zamahnil s

soro.

Nihãe mu ni niã odgovoril, besede primskov‰ke babe

so jim ‰e bile v u‰esih.

Za njimi je dremavo gledala domaãa vas, le Trlepova

visoka streha se je Ïe oblivala z zorno ble‰ãavo. Vrh
Medvedjeka se je iz meglovja svetila velika grmada le-
sovja, fratja in draãja. Ko se bo Turek bliÏal, bo zagore-
la in bo z dimom in svitom oznanila nevarnost.

Kopiã se je oziral po Malem Gabru, iz srca se mu je

budila druga, ‰e lep‰a zora in se mu dajala na vse lice
. . . Misli so iskale Lizo in se ji skrivaj bojeãe smehljale
. . . Kako skrbno mu je napolnila torbo in kako poboÏ-
no ga je potlej pokriÏala . . . Na ãelu in na ustnicah ‰e
ãuti toplino njenih prstov; njena neÏna skrb ga meãi do
inakosti, v u‰esih mu ‰e zvonãkljajo besede: »Ti, previ-
den bodi — zdrav se vrni in kmalu!« Oh, nihãe mu ni-
koli ne da lepe besede, vsi vpijejo nanj ali pa se mu sme-
jejo, kakor bi bil malo ‰tramljast; le Trlep je do njega
ãlovek . . . A zdaj, glejte, se je izkazalo, da Liza ni samo
lepa, marveã ima tudi srce . . .

»Velika res ni in tako moãna, kakor tisti brdavs tam v

Mi‰jem dolu, zato pa je dobra in v‰eãna,« si jo je bliÏal;
srce mu je bilo polno radostnih misli.

Cesta se je prebesila v Dolge dole, ondod se dan ‰e ni

budil, hosta je spala v globoki temaãnosti. Pusta tihota

BES

STI·KI SVOBODNJAK

197

se jim je zdela nevarna; roparji, klateÏi tu radi prestre-
zajo popotnega. —

»Oh, kako dobra pridruga bi bila Liza!« je Kopiã ãuv-

stvoval Ïe v najveãjih Ïeljah in molãé le kimal, ko so se
preÏuni menili, da bosta po dva in dva hodila obakraj
ceste, nekoliko za njimi pa Kopiã in ‰e oni peti.

»Le pazi, Kopiã!« so mu naroãali. »âe se kaj primeri,

ne glej, ne ãakaj, s soro ga potiplji!«

»Do mrtvega?« se je poãasi jemal iz dalje.
»âe jih bo veã, udari kar po vseh; samega pa ujemi, da

ga izpra‰amo.«

Pri‰li so iz doline, hoste je zmanjkalo. Cesta je lezla na

klanec, jutro si je mencalo oãi. Zdajci so postali vsi obe-
nem: vrh klanca, glej, je ãlovek bôl v nebo in se bliÏal.
BrÏ so se umaknili s ceste in mu ob kraj pripogniv ‰li
nasproti, da bi ga prijeli.

»Primi ga!« so zavpili in skoãili na cesto.
»Stojte!« se je moÏ, siv in zanemarjen, v ãudni in raz-

trgani obleki, mirno nasmehnil, kakor ãlovek, ki je na-
vajen nevarnosti. »Kaj bi radi?«

»Kdo si? Odkod? Kam gre‰? Po kaj?« so ga obstopili.
»Turkom sem u‰el, domov beÏim,« je brÏ rekel in se

veselo zaãudil: »O, glejte no, saj ste Gabrovci!«

MoÏje so osupli zastrmeli vanj, le Kopiã je stegnil ro-

ko in zarjul od veselja: »Damijan, o Damijan — ti si, te
Ïe poznam, s Sel si — Bog te sprejmi!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

198

Zdaj so ga spoznali tudi drugi, mu stiskali roko in ga

vsi obenem izpra‰evali, da dolgo ni mogel povedati niã.

»Kje so Ïe Turki?« so ti‰ãali vanj. »To povej, samo to

brÏ povej!«

»Morda so Ïe blizu; ne vem, u‰el sem jim.«
In je pravil, da je bil suÏenj tur‰kemu bogatinu v Bos-

ni. Turek ni grdo ravnal z njim, gra‰ãak v na‰ih krajih
grje poãenja s tlaãanom. — Turki pa se res pripravljajo,
kakor listja in trave jih je, zdaj zdaj bo joj. Njega so do-
loãili, da bi jim kazal pot po domaãih krajih; ker se je
branil, je bil tepen po tur‰ko.

»Po tur‰ko? Kako pa je to?«
»Hudo, stra‰no hudo. âisto golega so me vznak pri-

vezali na hlod, obakraj so se ustopili po trije tur‰ki hu-
diãi in so me premlatili od palca na nogi do ple‰e na gla-
vi.«

»In si ostal Ïiv?« so komaj dihali, Kopiã pa je renãal in

stiskal soro.

»Tako, da so me obrnili ‰e na drugo plat. Zdaj me je

bolelo in ‰ãemelo spred in zad, od boleãine sem se za-
grizel v hlod in omedlel.«

»Pa si rekel, da so lepo ravnali s teboj.«
»Saj me niso bogatinovi; biãali so me voja‰ki, mestni

biriãi, ker sem se upiral, da bi Turke vodil v na‰e kraje.«

»Tudi jaz bi se upiral,« so vsi pokimali.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

199

»Zavedel sem se potlej na leÏi‰ãu v gospodarjevi hi‰i.

LeÏal sem v samih maÏah in povojih skoraj ‰tirinajst
dni; ‰e malo, pa sem okreval.«

»In u‰el, kajne?«
»âe bi bil le mogel! A pri‰li so spet nadme, ali sem Ïe

kaj bolj voljan, da bi ‰el z njimi. Jaz pa da ne pa ne. ,Ne
nori, ãlovek!’ mi je tudi sam gospodar prigovarjal. ,Zdaj
ne bo‰ le tepen, za jermen na ‰iroko ti tudi koÏo posna-
mejo s hrbta; ãe bo‰ tak trdin, ti olupijo ves hrbet.’ —
Malo sem pomislil in se vdal. Vzeli so me medse in uãili
jahati, ker sem se Ïe prej lagal, da ne znam.«

»O zvitorepec — Ïe razumem!« so se smejali.
»Ondan, dobrih deset dni je tega, so se odpravili na

pot.«

»Jezus — Ïe?« so se preÏuni ustra‰ili. »Kje so, kam

gredó?« Povedali so, da jih je Trlep poslal na preÏo. Zve-
deti morajo, kje Ïe je Turek in kam ga satan Ïene.

»Daleã ne morejo biti veã. Zdaj nemara razsajajo ‰e

po Hrvatiji, tam se neki posebno radi mudijo. Od ondod
se bodo razlili po na‰ih krajih, sicer ne bi bili morali
mene, naj jim kaÏem pot.«

Izvidna ãeta, ki tiplje pred veliko vojsko, ga je vzela s

seboj. Dali so mu neobrzdanega konja, ki je tako izuãen,
da nikamor ne gre od drugih konj. V Hrvatiji se je od
ãete utrgalo nekaj jezdecev in jahalo daleã pred njo; z

BES

STI·KI SVOBODNJAK

200

njimi je moral tudi on. Sredi neke hoste so jim pot zasto-
pili oboroÏeni tlaãani.

»Tlaãani?« so se ãudili. »Kaj se niso bali?«
»O, Hrvatje se jim ne umikajo dosti, ‰e i‰ãejo jih in

napadajo, Turki se jih bojijo. Tudi zdaj so brÏ pobegni-
li nazaj, moj konj pa za njimi. A jaz sem kakor po nerod-
nosti omahnil, zdrsnil s konja in se potuhnil v hosto.«

»Ha, dobro si jih pretental.«
Z velikim ovinkom je potlej po dnevi in po noãi beÏal

proti domu. Veã dni je blodil po hosti in pri‰el do reke.
·iroka ni bila, globoka pa. Na glavo si je privezal oble-
ko in torbo in se pognal v vodo. Mrzla je bila; a prepla-
vati mu jo je bilo, ãeprav bi bila tudi krop. Vse je sreã-
no prestal, hvala Bogu, kmalu bo spet na ljubih Selih.

»Na Selih, glej, ti ni veã kaj iskati,« je Gabrovec rekel

nerodno.

»Kaj ni Lize?« se je ustra‰il. »Kje je otrok moj?«
Povedali so mu, kaj se je hãeri pripetilo in da je zdaj

pri Trlepu.

»In vidi‰, tale jo je otel iz valptovih parkljev,« so po-

hvalili Kopiãa. »âe njega ne bi bilo, bi ji bilo stra‰no hu-
do; zdaj ji je pa prav lepo.«

»Kopiã, kako bi ti kdaj povrnil to?« se je Damijan za-

hvaljeval in z obema rokama drÏal Kopiãa za rokav.

Kopiã je rdel in nerodno molãal.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

201

»No, saj bova ‰e govorila,« se je Damijan smehljal;

»dalje moram, Lizo bi Ïe rad videl.«

Kopiã je zinil, nekaj je hotel reãi, pa je le zatulil od

nekega skritega veselja.

»âe res greste na preÏo,« je Damijan ‰e rekel, ko se je

obrnil po cesti, »se potov ogibajte vseh, ko pridete ãez
Gorjance. Turki potujejo sicer samo po dnevi, jaz sem
hodil tudi po noãi, pa vendar bi utegnili biti Ïe blizu.«

Tako so se loãili in ‰li svojo pot.
Kopiã, ki je bil ves ãas kar zme‰an po ãudovitem sre-

ãanju z Lizinim oãetom, se je zdajci obrnil. »Poãakaj no
malo!« je zaklical in stekel za Damijanom. »Ti,« ga je od
zadrege ves zadihan vpra‰al, »ãe je bilo tisto otepanje
zaradi Lize res kaj vredno, mi lepo povej: kaj bi rekel, ãe
bi te kdaj prosil, da bi mi dal svojo hãer?«

»O, ljubi Kopiã, saj vé‰, da bi je v bolj‰e roke nikoli ne

mogel dati!«

»Je Ïe prav! Niã drugega me Ïe ves ãas ni ti‰ãalo,« mu

je velikan stisnil roko prav rahlo, pa vendar tako, da je
Damijan stopil na eno nogo in zavpil od boleãine.

Kopiã ga ni utegnil veã poslu‰ati, za tovari‰i je stekel.
»Ali si mu naroãil, naj Trlep da ma‰o brat zate?« so ga

draÏili. »Nikar se preveã ne boj, saj bomo pazili, da te
Turek ne dobi v precep.«

A Kopiã jih je tako pisano pogledal, da so utihnili.

»Kaj mu je?« so se ãudili, ker se je uprl zasmehovanju.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

202

Res, ni mu bilo do besediãenja z njimi pa mo‰ka beseda
z Damijanom mu je zbudila samozavest. Najraj‰i bi se
vrnil v Mali Gaber, ãeprav vé, da se ne sme. Boleãina hu-
dega koprnenja ga je skelela.

»Oh, prav navzkriÏ mi je pri‰lo tole stikanje za Tur-

ki!« je vzdihoval. »âe bi bil doma, bi vsaj Ïe zvedel, ali
me Liza mara ali ne.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

203

XXXVI.

ater opat se je s spremstvom vraãal iz daljne Ko-
stanjevice. Zdrahe ni mogel poravnati. Kartuzijani

v Pleterjah niso bili za zboganje, ãe jim cistercijani ne
prepusté kmetije, a ti so takisto gnali svoj prav.

»Zaman sem ‰el v tako daljo, Bog obojim daj mir spo-

znanja,« se je menil sam s seboj. »Morda jih bo nadlo-
ga izuãila, ãe so Turki res Ïe na potu.«

O Turkih je sli‰al toliko, da se mu je kar mudilo do-

mov. Zavetna se mu je zdela samo ‰e Stiãna, saj jo varuje
Mati boÏja. Brez postanka pa le ni mogel mimo Malega
Gabra. Trlep ga je prestregel in mu povedal, da je Lizin
oãe pribeÏal iz tur‰ke suÏnosti in razodel, kam so se
Turki namenili.

»In kje je Damijan zdaj?«
»·e pri meni. Lize se drÏi in od veselja skoraj nori.«
»·umbre‰ki je, tja bi moral.«
»Na vse srce prosi, da bi smel ostati tu.«
»Hm,« se je opat zagledal predse, »za zdaj naj paã

ostane. A kaj bo rekel gospod ·umbre‰ki?«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

204

»Kar je rekel, ko so mu ga vzeli Turki: niã! Nobene

pravice nima, da bi ga iskal tu. âe mu je toliko do njega,
ponj naj bi bil ‰el na Tur‰ko!«

Pa ·umbreÏan je res valpta poslal na Trlepovino.
»Po Damijana sem pri‰el,« je valpet povedal Trlepu.

»Moral sem, saj veste.«

»Vzemite ga, ãe sam hoãe z vami. Siliti ga ne smete,

na samostanski gospo‰ãini ste,« je Trlep pokimal in po-
klical Damijana.

»Nak, ne grem!« se je ta odrezal. »Povejte na gradu,

da se tur‰ke sluÏnosti nisem re‰il zato, da bi pri‰el spet
v grajsko.«

»Gospod hoãe, da pride‰ in pove‰, kje si bil in kako.«
»Od tod do grada je tako daleã, kakor je od grada do

tod: sem naj pride sam, pa mu bom povedal rad, kako
mi je bilo, odkar nisem veã njegov tlaãan.«

»Tlaãan si njegov ‰e.«
»Ne veã! Gospod se je zaprl v trdni grad in dopustil

Turkom, da so nas pobili ali pa polovili in odgnali. Tako
nisem veã grajski, prej tur‰ki. Ne gradu, Turkom sem
u‰el, opatova kriva palica me varuje zdaj.«

Valpet se je skrivaj nasmehnil, pomeÏiknil in odjezdil.
·umbreÏanovo poseganje v sti‰ko gospo‰ãino ni to

pot Gabrovcev kaj posebno bólo, drugih skrbi so imeli
preveã, Turki zdaj zdaj utegnejo privreti; poskriti, po-
spraviti je treba ljudi, Ïivo in mrtvo blago.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

205

Na Primskovo so spravili najprej stare ljudi in otroke

in potlej s tovornimi konji tja znosili ‰e ÏiveÏ, orodje in
vse, kar se je dalo oteti. Îivino so segnali v hosto in ji
tudi v Miren‰ki jami napravili staj. Zdaj so ãakali samo
‰e preÏunov, da zvedo, ali se je umakniti Ïe tudi njim.

·e bele menihe v Stiãni je zaãelo skrbeti, preveã in

prerazliãnih novic so zvedeli o Turkih.

»Kam se bomo zatekli, kje poskrili cerkvene dragoce-

nosti?« je pater Fortunat silil. »V Ljubljani utrjujejo ob-
zidje, vsi vedo, da bo kaj hudo.«

»Da, bliÏnji tlaãani so tudi Ïe svoje stvari znosili na

Gradi‰ãe in Ïivino skrili v Veliki bor‰t,« je pater Evsta-
hij vedel. »Vsaj knjige in rokopise spravimo kam!«

Opatu se je hudo zdelo, zapustiti samostan.
»Komu bi se mogli bolje zaupati, kakor Materi boÏji,

ki je na‰a zavetnica?«

Ometati opatovega zaupanja niso mogli, niso smeli,

le verovali so, da bi jih Mati boÏja raj‰i varovala, ãe bi
bili za trdnim obzidjem . . . O, da sti‰ki samostan ‰e
nima obrambnega zidovja!

Gospod AmbroÏ je svetoval, da bi se skrili v Vi‰njo

goro ali pa na Kravjek, ki je tudi prav trden.

»Zakaj ne kar v ÎuÏemperk?« se je opat smehljal.

»Grofiãna Adela je tam in grof Pankracij; do ·umbrega
potlej tudi ni veã daleã.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

206

»ÎuÏemperk kljub vsemu — da; ·umbreg — ne!« se je

gospod AmbroÏ zganil. »S ·umbrega bi, vem da, pobeg-
nili raj‰i med Turke, kakor pa poslu‰ali in gledali tisto
njegovo pokoro!«

»Z gospo gra‰ãakinjo bi bilo res hudo,« mu je pater

Lavrencij pritegnil. »Ostanimo kar tu, veã bo miru!«

»Na ·umbreg res ne bi mogli,« je opat pokimal.

»·umbreÏan ‰e ni obÏaloval, ‰e ni poravnal, kar se je
pregre‰il zoper samostan . . .«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

207

XXXVII.

rof Pankracij je bil ·umbreÏanu obljubil, da ga bo
zbogal s samostanom. Pri‰el je v Stiãno, z njim pa

tudi Adela. Ko se je pozdravljal s patri, je grofiãna hitro
povedala opatu, da bi se rada ponunila; gospod opat naj
ji za boÏjo voljo pregovori oãeta, da ji ne bo branil.

»Zakaj bi radi v samostan?« jo je opat sku‰al. »Kaj vas

Ïene? Saj ste nevesta.«

»Sem, pa brez lastne volje,« je ‰epetala. »MoÏitve ne

maram ne s tem ne s kom drugim. Za svet nisem, bojim
se ga, pomagajte mi, presvetli gospod opat!«

»Bom, grofiãna, bom,« ji je obetal, preden je z grofom

Pankracijem ‰el v svojo bivalnico.

»Zaradi ·umbreÏana sem pri‰el,« je grof zaãel. »Rad

bi, da se nerodna zdraha poravna.«

»Trikrat sem ga posvaril, osem dni sem mu dal za

premislek, da stori, kar gre po pravici in ‰egi,« je pater
opat povedal skoraj trdo. »Minilo je vseh osem dni,
oglasil se ‰e zdaj ni.«

»Saj bi se bil, pa se smel ni; Ïena mu ne pusti.«
»Îena mi niã mar, on naj gleda!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

208

»Prizanesite mu, Petanovo kmetijo v Zagorici bo dal

za spravo.«

»Ali je tudi vam dosti do poravnave?« je opat ãez ãas

vpra‰al.

»Sorodnik mi je, mojega imena je.«
»Prizanesem mu zaradi vas, ãe mi tudi vi ne odreãe-

te neke pro‰nje.«

»Naj jo spoznam.«
»Grofiãna Adela je nevesta.«
»Da, cesarskemu glavarju Viljemu Turja‰kemu v Met-

liki.«

»Ne veã, drugega Ïenina si je izbrala.«
»Ni res, pater opat!« je grof bu‰il kvi‰ku. »Kdo se je

upal?«

»Jezus.«
»Ni mogoãe, otrok se moti!« je ponosni grof v roke

pobesil glavo in zajeãal. »Tega ne smemo storiti Vilje-
mu.«

»In ãe se ji odpove on sam?«
»Ne more se, ne bo se!«
»Pa vendar?«
»Ni veã njegova, ãe se ji odpove.«
»In naj bo Jezusova?«
Grof je molãal, opat je rekel:
»Po‰ljite jo spet v Mekinje, tam naj poãaka glavarje-

ve odloãitve.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

209

Umolknila sta in se zamislila.
»Kaj naj povem ·umbreÏanu?« je grof potlej vpra‰al.
»Da bodi, kakor ste rekli. ObÏalovati pa bo tudi mo-

ral, kar je poãel na Medvedjeku, in obljubiti, da si ne bo
veã lastil tlaãanke Lize, ki je zdaj pri Trlepu v Malem
Gabru, kakor mu tudi jaz pustim tlaãanko Marijano, in
odpovedati se bo moral Damijanu, ki je u‰el iz tur‰ke
suÏnosti in pribeÏal k Trlepu. Zato pa se bo vsako leto
zanj brala spominska ma‰a, vendar ne tako, kakor je
Ïelel ondan.«

»Tudi tiste nerodnosti ni kriv on,« je grof zagovarjal.

»Njegova zoprna Frankopanka je hotela imeti tako giz-
davo ma‰o. In zdaj razumem, zakaj vam je tako gorka.«

»Gospod ·umbre‰ki bo po ‰egi storil obljubo to ne-

deljo pred ma‰o ob desetih dopoldne,« je opat doloãil.
»To mu povejte sami, sosedom gra‰ãakom bom razgla-
sil Ïe sam.«

Potlej sta govorila o Turkih.
»Pridite v ÎuÏemperk vsi, dokler nevarnost ne

mine!«je grof vabil.

Opat se je zahvalil, za beg se odloãiti ni mogel. Prav

vesel pa je bil sprave in ‰e bolj miru za Gabrovce. Samo
Trlep in Liza sta mu ‰e begala misli. Kako bo z njima,
kako?

BES

STI·KI SVOBODNJAK

210

XXXVIII.

inko‰tno soboto je Trlep z blagoslovljeno vodo kro-
pil polje, da bi ga Sveti Duh otel toãe in slabe leti-

ne. Njive so bile same in tihe, nihãe ta dan ni smel de-
lati, Sveti Duh sam je nad njimi in rosi po zemlji.

»DeÏuje po malem, hvala Bogu, dobra bo letina,« je

Trlep veroval, ko se je razoglav, kropeã in moleã, obrnil
domov. »âe o binko‰tih ne deÏuje, ima p‰enica dve ple-
vi.«

Hm, za koga bo letina? Za Turka, ki bo razdejal vse,

poÏgal in pomendral? O, ko bi se oteli vsaj vsi ljudje.

Zami‰ljen je doma osedlal konja in se zadrevil v Rá-

dohovo vas. Rádoh je Ïe vedel, da se bo treba kam
umakniti. Trlep ga je silil, da bi si izbral Primskovo. »Bli-
zu je in varno in vkup bomo,« se je smehljal zardevajoãi
Maru‰i.

»Ali pa bo prostora za vse?« je Rádoh ‰e dvomil, Vi‰-

nja gora se mu je zdela bolj vama, ãeprav je precej od
rok.

»Bo, bo. Saj veste, tabor okoli cerkve Matere boÏje je

prav prostoren; majhna pa tudi nista tabor okoli cerkvi-
ce svetega Petra in tabor okoli cerkvice svetega Miklav-

BES

STI·KI SVOBODNJAK

211

Ïa. Trije taki svetniki nas lahko vse vzamejo pod streho
in lepo varujejo.«

Rádohovci so se odloãili in zaãeli Ïe binko‰tno nede-

ljo seliti na Primskovo. Trlep je bil ves dan z njimi in jim
pomagal.

Doma sta bila Liza in njen oãe sama.
Liza se je Ïe na vse jutro umila z p‰eniãno roso, da je

do leta oãi ne bi bolele, in je potlej odprla okna in vra-
ta, da bi Sveti Duh pri‰el v hi‰o.

»O, Liza, kako si pridna in skrbna,« se ji je Damijan

smehljal. »Le glej, da bo‰ taka tudi, ko bo‰ imela lasten
dom.«

»Oh, kdo mi ga bo dal?« je zardela.
Damijan je malo pomolãal in ji potlej povedal, kaj ga

je Kopiã prosil.

Liza je molãala in ‰e bolj rdela.
»Kaj si s kom drugim v besedi?« jo je vpra‰al.
»Nisem,« je dejala in zbeÏala; sitno ji je bilo.
Damijan je milo gledal za njo. Tudi rajnka Ïena je bila

taka: ljubezni je je bilo sram.

»Da bi se Kopiã le Ïe vrnil,« je Ïelel.«Njegove roke

bodo varne za Lizo in dobre tudi; lahko bosta Ïivela, saj
je Trlep nekaj veã zemlje Ïe obljubil zvestemu Kopiãu.«

Pa preÏunov ‰e in ‰e ni bilo s preÏe. Ali se jim je kaj

primerilo? Vse je skrbelo, Trlepa najbolj.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

212

»Previdni so, kolikor sem videl, in srãni tudi, ni se bati

zanje,« je Damijan miril.

»âe jih le pocestni razbojniki niso kje raztepli?« je

Trlepa grizlo. »Ali pa, da jih Turki niso ujeli?«

Sosedje so silili, da bi jih ‰li iskat.
»Poãakajmo ‰e, Bog vé, kaj jih zadrÏuje,« se je Trlep

‰e upiral. »Na poti pride vse naproti. Morda so prav
zdajle na hudi preÏi.«

Ali materam pogre‰anih preÏunov to ni bila velika

tolaÏba. Kar k vé‰ãi so ‰le na Primskovo in ji nesle jajc,
masti in moke, da bi jim bajala, ali so sinovi ‰e Ïivi.

»Aha, ste Ïe tu!« se je napihovala. »Trlep vam je ume-

sil to peko skrbi in Ïalosti; kar njegov menih naj vam
baja, saj vse bolje zna kakor jaz!«

»Trlep Ïe vé, kaj dela, na miru ga pusti!« so se Ïenske

ujezile. »Tudi po menihu ne opletaj s svojim grdim jezi-
kom, niã ti ni storil!«

Ve‰ãa jim ni odvrnila nobene. Potuhnila se je in ãez

predpeãek stegnila v peã, da bi odstavila zeli, ki so v
lonãkih vrele ob kupu Ïerjavice. Bistra glava je spozna-
la, da bo kako drugaãe morala potipati Trlepa in patra
Lavrencija. Zdaj ji je kazalo, pomiriti Ïenske, bala se je
za darove danes in ‰e kdaj. Malo je ‰e jezikala zoper sa-
moglavega Trlepa in zoper vsevedeãe menihe, potlej je
pa vendar poiskala lonãke s sesirjeno krvjo, ki jo je on-

BES

STI·KI SVOBODNJAK

213

dan vzela preÏunom. Poãasi je napravila platnen stenj,
ga potaknila v kri in priÏgala: luãka je zabrlela.

»·e je Ïiv,« je materi pokimala in priÏgala ‰e druge

‰tiri luãke. »Îivi, glej, so ‰e vsi, trpijo pa dosti,« je pre-
vidno bajala ‰e drugim materam. »Ali pa se ‰e vrnejo
kdaj, za zdaj ne morem vedeti.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

214

XXXIX.

isto nedeljo dopoldne je gospoda z bliÏnjih in dalj-
nih gradov vrela v Stiãno, pota pa so bila polna tudi

tlaãanov, zakaj vse je hotelo videti, kako bo pater opat
meãil prevzetnega gospoda s ·umbrega.

Pred veliko ma‰o, ki se je po navadi pela ob desetih,

je bila prostorna cerkev kar polna. V srednji ladji so tla-
ãani stopali na prste in iztezali vratove, da bi bolje vide-
lo gospodo, ki so jo menihi razposadili na posebne se-
deÏe v preãni ladji pred obhajilno mizo. Odtod pa do
velikega oltarja se je zbrala vsa samostanska druÏina pa-
trov in bratov. In strahotno tiho je bilo vse: orgle so mol-
ãale, meni‰ki psalmi se niso glasili, na oltarju ni gorela
sveãa nobena. Oãi vseh so se upirale tja gor, kjer je ob
evangeljski strani na vzvi‰enem svojem sedeÏu sedel
pater opat Urh z belo mitro na glavi in s krivo opatjo
palico v roki.

Zdajci se je pater opat dvignil, med patrom priorjem

in patrom subpriorjem poãasi pri‰el navzdol do sredine
presbiterija — duhovni‰ãa in spregovoril z moãnim gla-
som:

BES

STI·KI SVOBODNJAK

215

»Sveta dolÏnost, o dragi verniki, mora sti‰kega opata,

da s samostansko druÏino ãastitih patrov in bratov skrbi
za du‰ni in telesni blagor vseh, ki jim boÏja previdnost
daje Ïiveti na ozemlju na‰ega starodavnega samostana.
Skrbeti mu je posebno, da se tu ne dela greh in nikomur
ne godi krivica. Gre‰nika svari, uãi in po dolÏnosti po-
kori, da siromak spozna zmoto in se skesa greha in spo-
kori zanj. Taki sta mu duhovni‰ka pravica in dolÏnost —
vsi veste to.

BoÏja volja ga je pa tudi postavila za zemlji‰kega va-

ruha samostanske gospo‰ãine, da bi bil praviãen gospod
tlaãanom in odloãen zavetnik preganjanim in vsem, ki
varstva in pomoãi i‰ãejo na ozemlju na‰e, Bogu posve-
ãene gospo‰ãine. DeÏelni knezi so Ïe ob ustanovitvi na-
‰ega samostana za vse veãne ãase z najhuj‰imi kaznimi
zapretili vsem svojim podloÏnim plemiãem, me‰ãanom
in tlaãanom, ãe bi s kriviãnim dejanjem ali s silo oroÏja
kr‰ili treuga Dei — boÏji mir, koder vlada na‰a opatja
palica; in sveti oãe papeÏ Gregor Deveti je po oglejskem
oãaku Bertoldu takisto za vse ãase pooblastil sti‰kega
opata, da sme s cerkveno kaznijo pokoriti in tudi izobãi-
ti vsakogar, ki ‰kodo prizadeva samostanu ali kr‰i nje-
gov boÏji mir in ki po trikratnem svarilu in opominu
tega ne poravna in ne obÏaluje — vsi veste tudi to.«

Malo je premolknil, glas se mu je za spoznanje prelo-

mil, ko je nadaljeval:

BES

STI·KI SVOBODNJAK

216

»Slavna rodovina veleplemenitih grofov Turja‰kih,

gospodov na Turjaku, v ÎuÏemperku in na ·umbregu,
je vsej deÏeli znana ne samo po svoji mogoãni gospo-
‰ãini, marveã tudi po veliki dobrotljivosti in poboÏnosti.
Kronika — ãasopis na‰ega starega reda jo Ïe veã vekov
pi‰e med svoje najveãje dobrotnike. Zato mi je bilo sil-
no hudo, ko je veleplemeniti grof Ivan Turja‰ki, gospod
s ·umbrega, samostanu kratil zemlji‰ko pravico na
Medvedjeku in z oroÏjem preganjal na‰ega svobodnja-
ka in na‰e tlaãane. In trikrat sem ga posvaril in opomnil,
pa vse trikrat zaman. Dasi mi je bilo hudo, sem se, pom-
neã svojih dolÏnosti do samostana in tlaãanov, odloãil z
Ïalostjo v srcu, da ga po pravici, ki mi gre Ïe iz davnine,
ustavim na poti krivice in pogube. A ker je naposled
vendarle spoznal svojo zmoto in ker nikomur ne Ïelim
poniÏanja, sem voljan, vprião vas, o dragi verniki, po-
slu‰ati njegovo obljubo, da se ne bo veã spozabil, kakor
se je.«

Takih je opat Urh povedal s poudarkom ob vsaki be-

sedi in se poãasi vrnil na svoj sedeÏ.

Pater ceremoniar — obredniãar je odprl obhajilno mi-

zo in po sredi duhovni‰ãa odvedel gospoda ·umbre‰-
kega na listno stran oltarja, odmotal listino, ki sta jo bila
·umbreÏan in opat napisala sporazumno, za prião pod-
pisala pa grof Pankracij Turja‰ki in plemiã Marko Koz-
jek.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

217

Gospod ·umbre‰ki, zdaj bled, zdaj rdeã, je pokleknil

pod obstransko stopnico in je listino, poloÏiv‰i roko na
oltar in obrniv‰i se proti sedeãemu opatu, prebral glas-
no in jasno:

»V imenu Oãeta in Sina in Svetega Duha. Amen. —

Ivan grof Turja‰ki, gospod na ·umbregu, zase in za svo-
je naslednike potrjujem vse zemlji‰ke pravice na Med-
vedjeku samostanu oãetov in bratov cistercijanov v Stiã-
ni; odpovedujem se uÏitku, ki ga je ondi imel ·umbreg;
za zveliãanje svoje du‰e istemu samostanu na veãne ãa-
se darujem kmetijo, ki jo v Beãù ima tlaãan Martin Pe-
tan.«

Ko je prebral, je listino darilnico poloÏil na oltar in se

moãno priklonil patru opatu.

»In obÏalujem, da sem kljuboval samostanu, in obe-

tam, da tega nikdar veã storil ne bom,« je ‰e rekel in se
‰e enkrat priklonil opatu, a pater ceremoniar se je pri-
klonil njemu in ga spremil na sedeÏ med gospodo.

Zdaj so sveãe na oltarju zagorele, orgle so zabuãale

kakor vihar po tihem mraku, slovesna ma‰a se je zaãe-
la — groza, ki je je cerkev do zdaj bila polna, je splahne-
la, Bog je nastavil uho gospodu in tlaãanu in poslu‰al
njiju molitev . . .

Po ma‰i je gospoda ‰la v samostansko obednico, pa-

ter opat jo je povabil na kosilo in pomenek.

Tlaãani so postajali pred cerkvijo in si kimali.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

218

»Da te, dobil jih je po repu, nihãe ‰e ne tako!«
»Premislite, vprião vse cerkve ga je pater opat pestil,

pa le-oni je moral kar molãati in jih na debelo poÏirati!«

»O, ãe bi pater opat le vsako nedeljo tako vil in krivil

vsaj enega takega, pa bi se tudi gospoda unesla!«

Vso pot domov so gospodi strgljali korenãek in do ko-

molca hvalili Boga, da niso podloÏni taki prevzetni go-
spodi, marveã da lepo v miru Ïivijo pod krivo opatovo
palico, ki zna tako prebito zamahniti tudi po mogoãnem
gra‰ãaku.

»Ko bi le mogel tako napraviti tudi s Turkom!« je pri-

leten tlaãan vzdihoval.

»Morda ga to pot ne bo do nas. Saj pater opat moli

neki vse noãi, da bi nas Bog obvaroval teh divjakov.«

»Bog se nas usmili!«
»Dokler se menihi ne pla‰ijo in se gospoda ‰e upa iz

gradú, se tudi nam ni bati.«

»Zakaj pa so ·entvidci zbeÏali na Gradi‰ãe, Gabrov-

ci in Témeniãani pa na Primskovo?«

»Trlep jih je opla‰il s tistimi preÏuni, ki jih ‰e ni.«
»Ne bo‰! Trlep prebito dobro vé, kaj dela.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

219

XL.

abrovski preÏuni so med tem tihotapili Ïe prav v

daljnih krajih. Ogibali so se cest in vasi, hodili mol-

ãé in oprezno, da ‰e ptica, ki je ãvrãala na veji, ni neha-
la peti. Ali so Turki blizu, ali so ‰e daleã, jim nihãe ni
mogel povedati, Ïive du‰e ni bilo nikjer, pusto in praz-
no je bilo povsod.

»Izuãilo jih je,« so govorili o previdnih tlaãanih. »Tur-

ki ti privró kakor huda ura: naglo in sam ne vé‰, odkod.«

»Trlep je vendarle uganil pravo, ko nas je poslal na

preÏo. Nesreãa bo manj‰a, ãe na‰i zvedó zadosti kmalu,
da Turki gredó.«

Ko so se neko jutro zavred izkopali iz samotnega se-

nika, so opazili, da se vrhovi vi‰jih hribov uÏigajo.

»Jezus — Turki!« so se spogledovali. »Tlaãanske stra-

Ïe zaÏigajo grmade, Turek je tu!«

»Îar se dviga tudi iz dolin — Turki poÏigajo vasi . . .

Bog se usmili, res so Ïe tu . . .«

»Kje? Kje,« je Kopiã poprijemal soro in renãal. »Ali jih

bomo?«

»O, ãez vse vodé, ãez vse goré jo brÏ ustrizimo do-

mov, da nas ne ujemó!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

220

»Nak, skrijmo se, zvedeti moramo, kam deró!« je

drug svetoval. »Pokaj smo sicer ‰li tako daljo?«

»Skrijte se ali pa kar beÏite — jaz jih poãakam tamle

na poti!« je Kopiã renãal ‰e huje. »Bom le videl, kateri
smrãek tur‰ki bo ‰el dalje, dokler mi bo v parkljih tale
sora!«

»âe ti je v glavi ‰e kaj nezblojenega uma, bo‰ storil

samo, kar ti bomo veleli mi!« so ga krotili. »Ali pa te za-
toÏimo Trlepu, da nisi slu‰al!«

Kopiã se je Trlepa bal. Zamera pri njem, kaj menite, bi

mu utegnila ovreãi Damijanovo besedo. Poniglavo se je
vdal previdnim tovari‰em in se z njimi skril v go‰ãi ob
poti.

Od strahu in priãakovanja vsi zadihani so molãe na-

stavljali uho in se ob vsakem ‰umotu vetra spogledovali.

»Ali ne bi bilo bolje, ãe bi se res zadrevili domov?« je

mlad preÏun ‰epetal tovari‰u. »Soseska ãaka na‰ega
sporoãila. Kaj, ãe nas Turek prehiti kod drugod?«

Preden mu je oni utegnil odgovoriti, se je kar na brÏ

zasli‰al zamolkel peket konjskih kopit. PreÏuni so si pla-
ho pokimali in se pomaknili bliÏe poti.

»Kopiã, da mi ne zablodi‰ katere!« je najstarej‰i pre-

Ïun zabiãeval renãeãemu velikanu. »Stori samo, kar ti
bom velel!«

Silni dedec je renãal vase in stiskal soro, da je skoraj

voda kapala iz nje.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

221

Po poti se je v opreznem drncu bliÏalo kakih deset

ãudnih kónjikov. Na majhnih, iskrih konjih so kakor pri-
biti sedeli brkati in bradati moÏaki v kratkem koÏuhu,
rdeãih hlaãah in s krivo sabljo ob sedlu. V obraz so bili
ãrnkasti, strahotni na oãi, glave se jim je na debelo ovi-
jala rdeãa pasica.

Gabrovci so si vsi bledi kimali, samo Kopiã je prosto-

du‰no zijal v Turke, ki so se bolj in bolj bliÏali. Sonce je
pogledalo ãez vrhove, kónjiki so se ustavili skoraj v‰tric
Gabrovcev in poskakali s konj. Eden izmed njih je ostal
pri konjih in jih vse obenem drÏal za vajeti, drugi so z
obrazom proti soncu pokleknili na tratino ob potu, dvi-
gali roke, vstajali in se klanjali — molitve jutranjice so
opravljali svojemu Alahu.

Gabrovci so strmeli. »Turki — z glavo in petó!« so jim

oãi vedele. Najstarej‰i je za‰epetal Kopiãu: »Skoãi in jih
potolci — konje in tega, ki jih varuje, primemo mi.«

Kakor bi ga kdo sproÏil, je Kopiã zavr‰al na tratino in

Ïe z enim samim mahom podrl skoraj vse, samo dva sta
odskoãila, pa tudi tista dva je precej dotekel in potepel
na tla.

Turek pri konjih se je tako ustra‰il, da je kar otrpnil,

ne zavpiti ne pobegniti in mogel. Pa tudi utegnil ne bi
bil: Kopiãevi tovari‰i so z vzdignjenim ãekanom skoãili
nadenj. Zdaj je strahoma jeknil: »Nemoj, brate!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

222

Gabrovcem se je ãekan pobesil, Kopiã je pritekel in

debelo pogledal: »Kaj se bojite enega samega?«

»Tega vzamemo s seboj, ãuden Turek je!« so dejali.
»Nisem Turek,« je ujetnik rekel. »Kristjan sem iz Bos-

ne.«

»Pa mori‰ in poÏiga‰ med kristjani?« so ga bóli izpod

ãela.

Bo‰njak jim je poãasi razodeval, da Turki na rop sili-

jo tudi bosenske kristjane. »Saj ste videli, da nisem molil
po tur‰ko,« je rekel in se kr‰ãansko prekriÏal.

Najstarej‰emu Gabrovcu ni moglo v glavo, da bi tale

Turek res bil kristjan. Bal se je zvijaãe, ni mu zaupal, ãe-
prav je videl, da se je pokriÏal, kakor se gospod kriÏa
pred oltarjem.

»In kam ste se namenili ti in onile?« je pokazal na po-

bite Turke.

»Poslali so nas, da bi iskali in pregledali pot.«
»Kje so drugi? Kam gredó?«
»Proti velikemu mestu te deÏele pojde vsa vojska, ki

se v manj‰ih krdelih Ïe vali za nami.«

»ZaveÏi mu roke,« je gabrovski vodja ukazal Kopiãu,

»odzad mu jih zveÏi, s seboj ga vzemimo in beÏimo do-
mov!«

»Kaj pa konji?« je drug vpra‰al. »Lepi so.«
Res so bili lepi: iskri, z vitkim, posukanim Ïivotom,

vzhodnega rodu in plemenite krvi; eden izmed njih je

BES

STI·KI SVOBODNJAK

223

na stegnu imel vÏgano zobãasto znamenje, biti je moral
iz imenitnega hleva.

»Saj res, ‰koda bi jih bilo pustiti tu, tudi konje vzemi-

mo s seboj!«

Kopiã je Turku zvezal roke in mu pokazal zobé: »âe

se bo‰ spotoma trgal in uhajal, te pogubim, kakor sem
onele!«

»Ne bom — samo toliko mi narahljaj vezi, da mi ne

zastane kri,« je Turek prosil.

»Da, konje vzemimo s seboj,« je vodja odloãil. »Jahali

bomo, mudi se nam. Tudi Turek naj jaha, samo noge mu
priveÏi ob stremena in roke za moj povodec.«

Kopiã se ni upal na konja, kriÏ bi razklenil lepi Ïivali,

se je bal.

»Kar zajezdi ga,« se je Turek smejal. »Dva taka nese

kakor niã!«

Konjiãi so bili res trdni, preÏuni so z ujetnikom dirjali

domov po dnevi in po noãi. Strah jih je podil, za njimi je
bliÏe in bliÏe Ïarelo nebo, grmade in vasi so gorele. In
ves ãas so obpotnim vasem oznanjali tur‰ko nadlogo, ki
se kakor hudournik vali iz dólenjih krajev. Tlaãani, ko-
likor se jih ‰e ni poskrilo, so se razbeÏali. Za njimi so
otoÏno meÏikale prazne vasi. Pre‰eren grad nad njimi,
obzidan in zaprt, je gledal okoli sebe in ni videl solzá in
gorjá; sit je bil, bogat in brez srcá . . .

BES

STI·KI SVOBODNJAK

224

Kopiãu je srce zastajalo, ko so se v dalji Ïe razpozna-

vali vrhovi domaãih hribov. »Ali je Damijan kaj povedal
Lizi in Trlepu?« ga je skrbelo. »In ãe je, ali se ne smeje
vsa soseska?« je renãal vase. »Kaj bo, ãe bi me Liza ma-
rala vendarle, pa bi se upirala Trlep in pater opat?«

Skrbi in teÏave so ga pestile vso pot. Misel, da se bo

morda Ïe v eni uri izkazalo, ali bo kdaj dobil Lizo ali ne,
ga je pekla, da bi bil najraj‰i tulil.

Po Medvedjeku so zdrsnili v Veliki Gaber, a velika vas

je bila Ïe prazna, goreãe grmade so ljudi pognale v za-
vetje gradi‰ã in skrivali‰ã.

»Hvala Bogu, umaknili so se!« so se preÏuni oddahnili

in brez pomude zdrevili proti Malemu Gabru.

»Kaj, ãe tudi tu ni veã nikogar?« so se ozirali po tihem,

umrlem domaãem svetu.

»I, kar na Primskovo jo bomo ucvrii, tam so nemara

res Ïe vsi.«

»Nak, Trlep nas ãaka, ãe nihãe drug ne veã,« je Kopiã

vedel svojo in se skoraj bolj bal kakor veselil.

In res jih je Trlep s tremi prav moãnimi tlaãani pre-

stregel Ïe pred vasjo in od zaãudenja obstal, ko je med
njimi zagledal ujetega Turka.

Tlaãani so zavpili od togote in planili, da bi potolkli

prekletega nejevernika, a Kopiã ga je skril za svoj ‰iro-
ki hrbet in zarenãal:

BES

STI·KI SVOBODNJAK

225

»To bi bili lahko storili mi sami, kakor smo z drugimi.

Pa le stojte, pobijali jih boste ‰e lahko, saj jih je za nami
ko listja in trave!«

Tako so preÏuni povedali, kako je bilo, in Trlep je brÏ

velel najmlaj‰emu preÏunu: »V Stiãno k opatu! Povej,
kar vé‰, in priteci na Primskovo!«

Sel je oddirjal, Trlep je z drugimi in s Turkom beÏal na

Primskovo.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

226

XLI.

samostanski obednici se je gospoda malo zasedela
in zagovorila o Turkih.

»Saj jih nemara ne bo,« je nekdo upal. »Ljudje se pla-

‰ijo vse preveã. Na pomlad ne bodo hodili, jesen bi jim
vrgla veã.«

»Kdo vé? Grmade so gorele.«
»Turkov pa le ‰e ni. Neumen tlaãan je kje zaÏgal kup

fratja in brstja, opla‰eni straÏarji ob tur‰kih grmadah pa
so brÏ ukresali ogenj v gramdo.«

»âe bi le bilo tako! In ãe bi ãlovek vsaj vedel, v kate-

ro stran se bo Turek ulil, ãe bo pri‰el res,« je grof Pan-
kracij dvomil.

»Najbolje bi storili, ãe se preveã ne bi mudili,« se je

gospod Vi‰enjski Ïe bal.

»Bog vé, ali je res, da so Gabrovci ujeli nekega Tur-

ka?« je gospod Rauber s Kravjeka vpra‰al in pogledal
opata. Po ma‰i je sli‰al nekaj zvoniti.

»Niã ‰e ne vem,« je opat odkimal. »âe je res, mi bo

svobodnjak Trlep Ïe dal vedeti.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

227

»Kadar bo sam hotel?« je oni nejevoljno dvignil obrvi.

»Mislim, da bi to moral storiti prav precej in vam izroãi-
ti ujetnika!«

Opat je pomolãal. V obednico je pri‰el brat vratar in

povedal, da je pridirjal Trlepov sèl in da hoãe govoriti s
patrom opatom.

»Naj pride kar semkaj!« je pater opat velel, ker je slu-

til, da bo novica vaÏna.

Vratar je privedel Gabrovca, vsega zapra‰enega in

trudnega.

»Kaj je?« ga je pater opat vpra‰al.
»Prav hudo, pater opat: Turki so blizu!«
»Kje? Kje?« so zavpili vsi obenem in poskoãili. »BrÏ

povej!«

»Kje so Ïe zdaj, ne vem; ãez dan, dva bi utegnili biti Ïe

tu, ãe ne prej. Jahali smo skoraj brez poãitka, vrnili smo
se pred dobro uro.«

»Kaj si tudi ti bil na preÏi?«
»Bil.« In jim je pravil, kako je bilo in da zdaj tudi zad-

nji tlaãani Ïe vsi vró v tabore.

»In kje imate ujetnika?«
»Trlep ga je odgnal na Primskovo.«
»Zakaj ne semkaj?« je pogrelo gospoda Rauberja.
Gabrovec ga je pisano pogledal in pomolãal.
»Trlepovi preÏuni smo ga ujeli, Trlep sam vé, kako je

pripreti ujetnika,« je ãez ãas rekel precej trdo. »Kdor bi

BES

STI·KI SVOBODNJAK

228

ga rad videl, pravi Trlep, naj ga pride gledat ali pa naj si
ga gre lovit sam, saj jih je ‰e prav dosti.«

Nekateri so se zasmejali, drugi so se zadrli, da si tla-

ãan upa tako odgovarjati.

»Ali ne vé‰, da bi ga morali izroãiti patru opatu, ki je

va‰ gospod?« je gospod Rauber revskal.

»âe bi pater opat ukazal, bi ga Trlep morda poslal

semkaj.«

»Prav gotovo pa ni, kajne?« je onega grelo.
»Trlep zmerom vé, kaj dela. — Velel mi je,« se je obr-

nil v opata, »naj vam, pater opat, povem, da se brÏ brÏ
kam zaklonite.«

Pater opat se mu je zahvalil in bratu vratarju ukazal,

naj brat kuhar dobro postreÏe upehanega sla.

Gospodje plemiãi so se nemo gledali.
»Zdaj je skoraj gotovo, da bomo videli Turka,« je dih-

nil gospod Vi‰enjski.

»âisto gotovo. Da bi ga vrag!«
»In tako naglo se je to zasukalo.«
»Turek prihrumi vselej le prav naglo.«
»No, ne bojim se ga, grad je trden,« je grof Pankracij

rekel.

»Da bi se le tudi tlaãani dobro poskrili.«
»Kaj mi mar! Njih skrb.«
»âe bi tistega ujetnika imeli tu, bi ga izpra‰ali in bi

zvedeli, kam se tur‰ka nadloga vali.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

229

»Da, kaj boste storili z ujetim Turkom?« so vpra‰ali

patra opata.

»Kaj? Trlep naj ga ima, saj ste sli‰ali, da zmerom vé,

kaj dela,« se je pater opat smehljal. »Jaz res ne bi vedel,
kaj bi poãel z njim.«

»V Ljubljano bi ga poslali deÏelnemu glavarju.«
»Saj ga ni naroãil,« se je pater opat spet nasmehnil.
»A kaj boste s Trlepom, ki se vam upira?«
»I, saj se ne. Po lastni volji in pameti je na preÏo poslal

ljudi, ne jaz ne deÏelni glavar mu tega nisva velela, hvale
pa smo mu vsi dolÏni za skrb in previdnost.«

Pametni odgovor ni bil prav v‰eã samovoljni gospo-

di, ãe‰, opat ima za tlaãana premehke roké, le gospodi
rad kaÏe zobe. Trlepov sèl je vendar tako opla‰il vse, da
so se kar precej razbeÏali po gradovih.

Tudi sèl se ni utegnil kaj dolgo krepãati, ãeprav je bil

stra‰no potreben krepãila in poãitka. Ali Trlep mu je
ukazal, naj hitro opravi in priteãe v tabor na Primskovo.
Kar stojé je torej poma‰il dve, tri grize kruha in mesa,
bu‰il vase vrãek vina in po bliÏnjicah prhnil proti Prim-
skovemu.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

230

XLII.

akor na mravlji‰ãu, ãe gosenica pade nanj, je

zavr‰alo v primskov‰kem gradi‰ãu okoli cerkve

Matere boÏje, ko je Trlep privihral s preÏuni in Turkom.
Otroci so zaveãali, Ïenske zavre‰ãale na pomagaj in
mo‰ki poskoãili s ãekani in z noÏi, tak nepokoj in poplah
sta nastala Ïe zaradi enega samega Turka.

Trlep jih je pomiril in jim ob kratkem povedal, kako

in kaj. A oãi vseh so ‰e zmerom strahoma drÏale ujetni-
ka, hripavi glasovi so vpili:

»Ubijte ga, prekletega!«
»Za peto ga obesite!«
»Po tur‰ko ga natepite in na kol nateknite!«
»Tiho!« je Trlep zavpil. »Ali smo kristjani, ali smo

Turki?«

Ujetnik je tam stal z rokami za pasom in se delal, ka-

kor da ves vri‰ã njemu niã mar. Bil je velik, suhljat in
ko‰ãat, a mi‰iãast moÏak z dolgimi ãrnimi brki, ki so se
mu ob ustnih kotih otoÏno pobe‰ali, kakor dva veveriãja
repa. V obraz je bil teman, izpod ko‰atih obrvi so se mu
bliskale vroãe oãi, uprte nekamo daleã, kakor ãloveku, ki
ga zmaguje otoÏnost.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

231

Trlep ga je zaãel izpra‰evati, pa Bo‰njak je bil mrk in

kratek v odgovarjanju. Nemara se je zavedal, da se mu
kroji sodba, ki ne kaÏe, da bi bila milostna sredi teh srdi-
tih ljudi.

»Odsekaj mi Ïe glavo!« je temno rekel Trlepu. »Kaj je

za to treba toliko besedi?«

»Saj nisem Turek.«
»Tudi jaz nisem, povedali so ti.«
»Ali ima‰ kaj svojih ljudi?«
»Nimam.«
»In bi rad domov?«
»Stati je bolje ko hoditi, sedeti bolje ko stati.«
»Govori, da te razumem!«
»LeÏati je bolje ko sedeti, umreti bolje ko Ïiveti brez

svobode — ubij me Ïe, kaj me slepi‰ s svobodo, ki je za-
me veã ni!«

»Morda te bom osvobodil; samo Turki naj se prej od-

vleãejo.«

»Ubij me!« je ujetnik godrnjal. »Saj vé‰, da ne bi Ïiv

pri‰el do Bosne, ãeprav bi vedel za pot.«

»Kristjan sem, Bog bi me udaril, ãe bi te pogubil mir-

nega.«

Ujetnik je zardel in vzdihnil, Trlep mu je obrnil hrbet

in se nameril po opravkih.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

232

»Da se mi ga nihãe ne pritakne!« je zabiãal moÏem, ki

so stali okoli Turka in se nejevoljni razmikali. »A ti mi ne
uhajaj!« je temu ‰e zapretil z roko.

»Kaj pravite, sosedje?« je dolgopet Îubniãan godr-

njal. »Ali Turki tudi tako pestovajo na‰ega ãloveka, ki ga
ujemó na ãloveãjem lovu in odÏenó bogve kam?«

»O, saj je Damijan pravil, kaj z njim poãnó!« mu je

sosed pritegnil. »Vsaj pretepsti bi morali to tur‰ko
zver!«

»âe bi ga zaãeli tolãi, ne bi veã vstal, tako bi mu vsak

pritisnil, hudiãu tur‰kemu!«

»Da, jaz res ne vidim in ne vem, kaj se Trlepu melje v

glavi, da ga ni dal pogubiti kar precej.«

»Ta tur‰ka po‰ast pa se vendar drÏi kakor zarjavele

kle‰ãe; nemara zato, ker klati veã ne more in poÏigati.«

»Mislim, da bi mi Bog laÏe odpustil grehe, kolikor mi

jih je Ïe ‰lo ãez hrbet, ãe bi temu grdogledemu zlodeju
med rebra porinil noÏ ali pa vsaj odrezal nos in u‰esa —
pa naj se Trlep potlej obesi ali pa ne!«

»Ne klopoãi takih! Trlep Ïe vé, kaj se sme. In potipal

bi te, da bi ga pomnil.«

Trlep je iskal svoje in Rádohove, pa ni na‰el nikogar.

Po tesnem prostoru med obzidjem in cerkvijo so se
gostile gruãe beguncev. V eni izmed njih je stal Kopiã in
nerad pravil, kako je Turkom drobil betice.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

233

»Saj ni bilo niã,« se je branil obãudovanju in pohva-

li, »samo dvakrat sem jih posnel s soro, pa ni mignil no-
beden veã.«

»Dobro delo si pa le storil; ‰e pesmi te bodo pele, glej,

Kopiã!«

»In vsa soseska ti je hvaleÏna, da si tako pridoval na-

‰im preÏunom.«

»Le ‰e naprej bodi tako hud! O, ko bi imeli ‰e dva Ko-

piãa, pa bi bili brez skrbi!«

»Saj bi gospodar Trlep Ïe sam zalegel prav dosti,« se

je velikan branil.

»Pa res,« je nekdo pokimal. »Prejle je pri‰la tudi Ur‰a,

tista velikanka iz Mi‰jega dola. Tako ste res Ïe trije pravi
vkup.«

Kopiãu je bilo sitno. Navajen je bil, da so se norãevali

iz njegovih strahovitih moãi — ná, zdaj ga pa povzdigu-
jejo in hvalijo kar zares. In skrbelo ga je, ali se je tudi
Trlepu prikupil toliko, da mu ne bi branil Lize, ãe bi ga
marala.

»Trlep mi ni rekel ‰e nobene,« je povedal. »âe le ni

hud, da vseh tistih Turkov Ïivih nisem prignal?«

»BeÏi, beÏi!« se je Damijan smehljal. »Tudi Trlep ti vé

hvale, kakor zasluÏi‰.«

Kopiã ga je veselo pogledal, a oãi so se mu sreãale s

pogledom Lize, ki je Damijanu stala za hrbtom in str-
mela v silnega moÏa. Temu je postalo ‰e bolj nerodno.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

234

Brez diha jo je gledal, z rokami ni vedel kam, kar vroãe
mu je bilo.

Mimo je pri‰el Trlep in vpra‰al, kje so mati.
»V cerkvi so. Ali naj jih pokliãem?« je Liza odgovori-

la in stopila k njemu. »Z njimi je tudi Maru‰a.«

»Ni treba, ni treba!« je branil. »Le naj molita.«
»Oãe so mi napravili ognji‰ãe,« je povedala. »Kaj naj

skuham?«

»Kar hoãe‰, samo dobro naj bo! Iz na‰e sklede naj da-

nes jedó preÏuni; tudi Bo‰njaka napasi, potreben je.«

»Bom,« je pokimala. »Ali naj jim ‰e prej dam poÏirek

vina? Trudni so.«

»Vidi‰, pozabil sem. Skliãi jih in jim postrezi!«
Badoha je na‰el zunaj. Skrbni moÏ je z nekimi tlaãa-

ni pregledoval zid in sose‰ãino.

»Tole,« je Trlepu kazal kamenje, ki je leÏalo okoli ob-

zidja, »znesimo noter, da bomo imeli kaj metati po tur-
‰kih beticah; tistole drevo posekajmo, preblizu mi je, z
njega bi Turki strelice proÏili med nas.«

»Le stojte, precej bom velel ljudem, naj vam storijo po

volji.«

»âe vsak pobere le en sam kamen in ãe nekaj drugih

zastavi sekiro, je v trenutku opravljeno vse. — Pa da ne
pozabim: samostanu bi dal vedeti, kaj je, da se tudi me-
nihi umaknejo kam.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

235

»·e z doma sem jim poslal sla. — A kaj pravite mojim

preÏunom? Ali niso kaveljni?«

»Posebno Kopiã ti je tiã.«
»Je, res. Îene si pa le ne more ubrati nikjer, vsaka se

ga boji, ãe‰, da ga je preveã.«

»Îenska je neumna vsaka: ko ga dobi, ji ga je pa rado

kar premalo. Ali Kopiãa res oÏeni, vreden je dobre
Ïene.«

»Tale velikanka iz Mi‰jega dola mu je vãasih Ïe nekaj

blodila misli; zdaj bo prilike zadosti, da se zvadita.«

Gruãa okoli Kopiãa se je med tem gostila, vsak je ‰e in

‰e hotel sli‰ati prigode s tur‰ke preÏe. Pristopila je tudi
velikanka Ur‰a in na vse oãi kar poÏirala Kopiãa. Pa ta se
ni dosti menil zanjo, oãi so mu hodile ãez ljudi in iska-
le Lizo.

Velikanka je od‰torkljala in se ustavila ob gruãi, ki je

po svoje izpra‰evala Turka.

»Kristijan, pravi‰, da si?« je star moÏ po strani gledal

Bo‰njaka. »In si pri‰el morit kristjane in jim poÏigat
vasi?«

»Turek nas sili, slu‰ati moramo,« je ujetnik Ïe zgovor-

neje pravil.

»Aha, Turek vam je gra‰ãak, kajne?«
»Zakaj se mu ne upre‰?« je Ur‰a revsknila.
Bo‰njak jo je debelo pogledal, najbrÏ ‰e ni videl take

velikanke.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

236

»Zakaj se pa mi ne upiramo gra‰ãaku, ki tudi ni niã

prida in ki nas takisto sili, kar nam ni po mislih?«

Ur‰a je molãala in ãudno gledala ko‰ãatega in velike-

ga Bo‰njaka.

»Trlep nam je velel, naj pazimo, da je tale tur‰ki kri-

stijan ne potegne spet med Turke,« se je oni stari moÏ
domislil. »Ur‰a, ki si trdnih pesti, ti ga vzemi na oko, pa
bomo brez skrbi!«

Ur‰a ni rekla nobene, ujetnika je kar le gledala.
»Kopiã,« je Liza prosila, »stopi, stopi, preÏune mi skli-

ãi, pa tudi Turka privedi, Trlep je ukazal, napasti in na-
pojiti jih moramo.«

»Niã se ne trudi, lepa Liza,« so se preÏuni branili, »saj

so mi Ïe mati vsega zadosti dali pod zobe; tudi Bo‰njaka
nismo pozabili.«

»Za Bo‰njaka ureÏi malo veãji kos!« je Ur‰a poprav-

ljala, ko je Liza rezala kruh.

»Saj je brtavs tolik‰en, da se bo brkaãu roka pobesi-

la,« je Kopiã grdo pogledal velikanko, ker ni rad sli‰al,
da bi kdo revskal v Lizo.

»Ná — ná!« se je Liza nasmehnila in odrezala ‰e veã-

ji kos.

»Hvala ti, dobra du‰a!« je Bo‰njak odklonil drugi kos.

»Îe tega mi je preveã.«

»Je‰ã pa nisi, je‰ã!« ga je Ur‰a grajala in preudarjala,

kako bi mu ‰e kaj ustregla.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

237

»Premoti ga, Ur‰a, premoti,« so se ji smejali. »Tako bi

morda ostal med nami in bi ga lahko vzela kar s seboj v
Mi‰ji dol.«

»Ur‰a je prelena, delati noãe, od lakote bi umrl pri

njej, ãeprav ni je‰ã.«

»Kaj vé‰?« je ‰e drug navidezno ugovarjal. »âe bi ime-

la dedca, pa ‰e takega, kakr‰nega nima med nami nobe-
na, bi se mrha Ïe ‰e upregla kje, da bi vlekla za dva in ‰e
veã, ãe bi jih kaj bilo!«

Ur‰a je rdela, rada bi bila zavrela, pa se upala ni; Bo‰-

njaka bi opla‰ila, se je bala.

Bo‰njak se je nasmehnil. Ur‰a je pogledala proã, sreã-

na je bila.

Ko so drugi draÏili Ur‰o, je Kopiã pomagal Lizi, ki je

pripravljala kuho.

»Ali se res nisi niã bal Turkov?« ga je tiho izpra‰evala.

»Oãe pripovedujejo, da so hudi kakor zveri.«

»Kaj bi se jih bal! Kar s soro sem mahnil, pa jih ni bilo

veã.«

»Joj, kaj, ãe bi bili privihrali ‰e drugi?«
»Kaj? ·e enkrat bi bil mahnil, pa bi jim podrobil be-

tice in se vrnil.«

»Da si se le vrnil! Mi, glej, smo ‰e Ïe bali, da so vas

dobili in pobili.«

»Tudi ti si se bala, Liza?«
»Kaj se ne bi, ko vem, da si upa‰ preveã?«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

238

Rad bi bil rekel nekaj posebnega, pa beseda, ki bi bila

prava, se mu ni dala. TeÏko je dihal in jo molãe gledal;
‰ele ãez ãas je hripavo dejal: »Vse tur‰ke vojske bi se lotil
‰e danes, ãe bi vedel, da bi se ti prikupil.«

»Nikar, Kopiã, nikar!«
»Kaj pa bi ti bilo bolj v‰eã?«
»Molãi, v nobeno nevarnost ne sili veã, da me spet

skrbelo ne bo tako!«

»O Liza . . . ali res?« je drhtel in jo poÏiral z oãmi.
Ni utegnila odgovoriti. Trlepova mati je z Maru‰o pri-

‰la iz cerkve. Primskov‰ka vé‰ãa jima je ‰arala naproti.

»Jé, hudo bo, hudo!« je piskala. »Le kaj je Trlepu bilo,

da je poslal po Turke?«

Ponosna Trlepka nikoli ni kaj marala te opravljive ba-

bure.

»Kaj ti vé‰!« jo je tudi zdaj zavrnila prav kratko. »V

cerkev pojdi in moli, da nas Bog ne pozabi — ljudi pa
vsaj zdaj ne objedaj!«

»Pa res!« ji je tiho pritrdila tudi Maru‰a, ko sta se bli-

Ïali Lizinemu ognji‰ãu. Ve‰ãa je pisano gledala in po-
mignila Maru‰i, da se je ustavila.

»Verjemi vsaj ti,« je starka ‰epetala v Maru‰o, »tale

Turek bo u‰el in privedel nad nas ‰e druge.«

Maru‰a se je smehljala hudobiji, kaj reãi ni hotela, za-

mere se je bala, vé‰ãa je strupena zadosti.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

239

»Trlep bi moral obesiti Turka, ãe se ga tisti neumni

Kopiã ni upal pogubiti!« je starka ‰e dalje ‰epetala. »Pa
le dopovedi kaj Trlepu, dedcu samovoljnemu, ãe more‰!
In stara ga ‰e zagovarja, kakor ga je jemala pod kreljut,
ko je pater opat od njega podil tisto potuhnjeno Lizo
. . . He-he, pa menih je Ïe vedel, zakaj se zagovedneÏ
tako drÏi Krajinãanke . . . ·e tukaj ti‰ãi vanjo, prejle sem
videla, kako sta nekaj naklepala . . .«

Zdaj je popalo tudi Maru‰o. »Trlep mi je Ïenin! Kako

se upate tako govoriti o njem?« je togotno zavpila in ‰la.

»âe ti je Ïenin, le glej, ali ti bo tudi zakonski moÏ!«je

vé‰ãa prhala za njo.

Maru‰a je sprva sklenila, da bo molãala in opazova-

la; kdo vé, nemara je babnica res kaj videla . . . Pa Ïe se
je zasramovala nezaupanja do Ïenina in mu je precej
povedala vse.

Trlep se ni jezil kaj posebno, le Kopiãa je poklical in

mu razodel, kaj vé‰ãa trobezlja. »Pojdi,« mu je velel,
»dopovej ji zlepa, da jo bom zapodil venkaj, ãe bo ‰e da-
lje delala zdrahe.«

»Vidi‰, tako je,« se je Rádoh smejal. »V stari babi, po-

sebno, ãe je vé‰ãa, ni niã veã Ïenskega, sama hudobija je
je ‰e, a ta je taka, da ji peklenik sam ni kos.«

»Da, mir in sloÏnost sta nam potrebna, hudoba bab-

ja pa ti brusi jezik in kleplje zdrahe . . .«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

240

Kopiã je precej bu‰il k vé‰ãi. »Ti, baba,« je renãal va-

njo, »povem ti enkrat, vedi za zmerom: âe bo‰ ‰e kaj
nad Trlepom otresala svoj dolgi jezik in ãe mi bo‰, pri-
kazen nepogledna, oneãejala Lizo, ti razpotegnem ãe-
ljusti in te ãez obzidje zaluãim po Primskovem, da ti hu-
diãi in vé‰ãe vsega Kuma veã ne staknejo suhih ko‰ãic!
Dobro me pomni, baba hudobivna!«

Ve‰ãa se je ustra‰ila. Kopiã je resda krotak, ali v togoti,

pravijo, je zverina.

»Kaj sem ti storila, da mi, siroti stari, preti‰ tako

grdo?« je lovila sapo.

A Kopiã se je molãe obrnil in ‰el. »Malo preveã sem jo

postra‰il,« se mu je Ïe smilila, »saj tisto o Lizi vem, da ni
res . . . Pa le naj se boji, da bo vedela za drugiã,« je Ïe
spet renãal sam vase in vedel, da bi v sonãni prah zdro-
bil vsakogar, ki bi mu Ïalil Lizo.

Ve‰ãa je ãutila, da jo je Maru‰a zatoÏila in da je le

Trlep na‰ãuval strahotnega velikana. MrÏnja, ki jo je ku-
hala do ponosnega svobodnjaka, odkar ji ni veã pustil
do bolne Katarine in je raj‰i poklical patra Lavrencija, ji
je zaãela vreti in kipeti. Poãenila je ob cerkveni zid, bra-
do stisnila med kolena, hude misli so ji pokazale grdo
pot.

Dvignila je glavo in opazila Ur‰o, ki je z oãmi pasla

Bo‰njaka. Poãasi je pri‰arala do nje in jo potegnila za
krilo.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

241

»Le glej ga,« je ‰epetala, »saj dobila ga nikoli ne bo‰,

presamogolten je Trlep, ne bo ti ga dal.«

Velikanka je zazijala: Ve‰ãa, glejte, mi je uganila Ïelje

in misli! Nobene se ni upala odgovoriti vsevedeãi vé‰ãi.

»Da, dokler bo Trlep Ïiv in zdrav, ga ne bo‰ dobila,

tegale Ïe ne, ti pravim ‰e enkrat!« je starka rekla neko-
liko glasneje.

»âe Ïe vé‰ vse,« je Ur‰a drhtela, »nemara tudi zmo-

re‰ dosti — pomagaj mi!«

»Ubij Trlepa ali vsaj pohabi, pa ti ne bo nobene zavire

veã, in jaz ti bom pripravila ljubezenski napoj za Turka,
da se te bo drÏal kakor la‰ãèc krave.«

Ur‰i so se stisnile stra‰ne pesti in zasvetile velike

bol‰jerjave oãi.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

242

XLIII.

z Stiãne je pri‰el Trlepov sèl in povedal, da mu menihi

niso kaj posebno verjeli, kar jim je pravil o Turkih;

kak‰nih je gospodi trobil o Trlepu in ujetniku, je pa za-
molãal; bal se je Trlepa.

»Morda jim nisi povedati znal vsega?« se je Trlep

budil. »Ali si vsaj kaj sli‰al, kam se bodo skrili?«

»Brat kuhar je dejal, da jih bo Ïe Mati boÏja varovala

tam, kjer so.«

Trlep je zmajal z glavo in se zamislil.
Dva, tri dni je pretikal misli, kaj bi storil, da bi otel

menihe. Vedel je, da pater opat je tih moÏ, tako svet in
ves le v molitvi, da nemara res ne vé, kaj preti samosta-
nu. Ukazal je, naj mu osedlajo konja.

»Kam pojde‰?« je Trlepka javkala. »Kaj ne vé‰, da je

zdaj nevarno po vseh potih? Da se pred Turki drevijo
klateÏi in plenijo po praznih vaseh? Kako lahko bi se te
lotili kje!«

»Niã se jih ne bojim, mati!« jo je tolaÏil. »Menihi so

pa res v nevarnosti; dopovedati jim moram, naj se
umaknejo.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

243

»Joj, bojim se,« mu je ‰epetala tudi Maru‰a, »nekaj mi

pravi, da ne bo prav, ãe res pojde‰.«

»E, kaj,« se je smehljal, »ãez Debeli hrib, ·entpavel in

po bliÏnjicah skoãim, pa bom v treh urah Ïe nazaj.«

Ur‰a se je ves ãas motala okoli njih in poslu‰ala, zdaj

je tiho ‰la ven.

»Kam pa, Ur‰ka tur‰ka?« so se ji straÏarji pred vrati

smejali. »Kdo bo pa straÏil Turka? ·e spelje ti ga katera,
bo‰ videla!«

»Nekaj sem pozabila v Mi‰jem dolu,« je vpila Ïe od

daleã in pompljala navzdol.

Trlep je stal ob konju in se otresal matere in Maru‰e,

ki sta ga prosili za kriÏe in teÏave, da ne bi hodil sam in
da bi raj‰i poslal drugega sla.

»Nobenega miru ne bi imel, ãe sam ne bi ‰el,« jima je

pokimal in ‰el s konjem. V dolini ga je zajahal in se za-
podil po stezi ob Debelem hribu.

»Kopiã,« je Liza med tem poklicala velikana, »glej,

mati in Maru‰a bosta skoprneli od strahú in skrbi, ker je
gospodar ‰el sam. Lepo te prosim, skoãi za njim, bodi z
njim, tako bosta brez skrbi!«

Velikan je Ïe popal soro in bu‰il za gospodarjem. Do-

bro se mu je zdelo, stra‰no je bil vesel, da mu Liza tako
zaupa. Samo to ga je skrbelo, kaj bo samovoljni moÏ re-
kel. Tiho je ‰el za njim, kmalu mu je bil skoraj za peta-
mi.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

244

Trlep ga ni ãutil, poãasi je jahal skozi go‰ão, misli so

mu pobe‰ale glavo. Komaj je dobro pri‰el v go‰ão za
hribom, je konj dvignil u‰esa in se spotaknil. Iz grma je
skoãila Ur‰a in z dolgim kolom zamahnila po jezdecu.
Ubila bi ga bila, ãe se ne bi bil urno nagnil nazaj in ãe
konj ne bi bil malo odskoãil. Tako je teÏki kol zadel ubo-
gega konja, da se je vzpel in od boleãine zarezgetal, Do-
bila pa jo je tudi Ur‰a. Kopiã jo je s soro dregnil v kolk,
zarenãal in ji pokleknil na hrbet.

Gospodar se je iz zami‰ljenosti ustra‰il tako, da je za-

vpil ‰ele zdaj:

»Ur‰a, kaj si obsedena ali kaj ti je?«
»Zver je zver, prikleniti bi jo morali!« je Kopiã renãal

in ji roke vil na hrbet.

»Kaj sem ti storil, da si ‰la nadme?« jo je Trlep vpra‰al

Ïe trje.

»Turka bi rada,« je konãno povedala, »pa vé‰ãa mi je

rekla, da mi ga ne boste hoteli dati — ubijem naj vas, ãe
ga hoãem dobiti, je dejala.«

»Zdaj vidite, da je res zver, prav nevarna zver!« je

Kopiã renãal. »Uvijte mi dvoje, troje moãnih trt, da jo
zveÏem!«

Ko sta ji roke zvezala na hrbet, je nerada vstala; bala

se je, da jo bosta obesila.

»Îeni jo nazaj!« je Trlep velel Kopiãu. »Sodili ji bomo,

ko se vrnem. ZveÏi ‰e vé‰ão, tudi njej gre sodba!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

245

»Ali me ne bi poãakali, da pojdem z vami?« je velikan

prosil. »Saj vidite, pota so res nevarna.«

»Zdaj bom Ïe pazil, niã se ne boj! Ostani v gradi‰ãu in

straÏi obe babi!«

Pa vé‰ãa je kmalu spazila, da Kopiã Ïene Ur‰o. Ustra-

‰ila se je, presoje pa ni zgubila. »O ti spak!« je kramlja-
la s straÏarji ob vratih. »·e nekih roÏ moram natrgati,
takih, ki so dobre za rane!« Tako je ‰la in je ni bilo veã
nazaj.

Ko je Kopiã pritiral zvezano Ur‰o in povedal, kaj je

bilo, je nastal vri‰ã, da ga je Rádoh komaj ukrotil. Cepec,
ãekan, noÏ so se vzdignili, da bi pogubili zloãinko. Ko-
piã sam jo je moral braniti.

»Sodba bo, ko se vrne Trlep!« jih je pomiril, Ur‰o pa

zvezal ‰e na nogah in ãez pas z verigo priklenil k stari
lipi.

Trlepka, Maru‰a in Rádoh niso mogli prehvaliti pre-

vidne Lize in zvestega Kopiãa,

»Le molãita,« so jima govorili, »Trlep vama ne bo po-

zabil tega in mi vsi tudi ne!«

Zdaj ‰ele se je Kopiã zaletel in vpra‰al Lizo tiho:
»Kako naj reãem, ãe me bo Trlep vpra‰al, kaj bi si iz-

bral za dar, ker sem mu pomagal?«

»I, kar bi najraj‰i.«
»O Liza —!« se je du‰il. »Tebe bi raj‰i kakor devet zim

brez snega, raj‰i ko vse na svetu! Ali bi me marala?«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

246

»Marala! Kaj ti me niso obljubili Ïe oãe? Sam me

vpra‰a‰ pa ‰ele zdaj!« se mu je smehljala in ‰la za delom.

Kopiã od veselja in sreãe in mogel niã. Stal je tam in

poslu‰al njene besede, ki so mu bile ‰e v u‰esih in ki so
mu dale drugo srce in drugo Ïivljenje. Domislil se je
Ur‰e, kako je taãas venomer mislil nanjo in kako trdo jo
je povezal zdaj. Skoraj zasmilila se mu je, saj mu je po
ovinku pomagala do tega sreãnega dne . . . ·el je in ji
rahleje zvezal roke, ki so ji res Ïe kar odmrle pod trdo
vezjo.

»No, le stoj, tnalo neumno!« je dobrovoljno renãal

vanjo. »Trlepu se bo jeza spotoma kaj unesla, morda te
ne bo pogubil, ãeprav zasluÏi‰.«

Ur‰a ga je obãudovala. »Moãan si,« je preprosto rekla.

»Nikoli nisem mislila, da bi me kdo dobil podse — ti,
glej, pa si me!«

Kopiã se je zasmejal in ‰el k Lizi, da bi jo gledal. In

vesel je bil, ker je vé‰ãa u‰la; njo bi res utegnil stresniti,
da je ne bi bilo treba veã soditi.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

247

XLIV.

Stiãni je Trlep najprej poiskal gospoda AmbroÏa.

»Hoj!« se ga je ta razveselil, ko je sli‰al, zakaj je

pri‰el. »Pravo si uganil, da si pri‰el sem — jaz, glej, ne
morem in ne morem preveriti opata, da bi jo bilo treba
kam ulekniti!«

»Kaj pa samostanske dragocenosti? Ali so jih poslali

v Ljubljano?«

»Nak, niso. Prav preslepiti pa sem moral opata, da

smo s poti spravili vsaj najveãje. Le pater Evstahij je
smel zbrati skoraj vse listine, knjige in rokopise.«

»Kateremu gradu ste zaupali dragocenosti in papir-

je?« je Trlep kimal.

»Lovski koãi v Velikem bor‰tu!« se je gospod AmbroÏ

nasmehnil. »Tja gor, mislim, Turek ne bo nosil smrãka.«

»Da le klateÏi ne bi kaj zavohali.«
»Ukrenil sem, da nekaj samostanskih suliãarjev varu-

je tisto koão.«

»A kam pojdejo menihi?« je Trlep povedal svojo ve-

liko skrb.

»Kam? Nikamor!« je gospod AmbroÏ skoraj zavpil.

»Ko bi hoteli vsaj v Veliki bor‰t!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

248

Trlep je ‰el nad opata. Pa ta se mu je le smehljal, ãe‰,

samostana se vendar ne bodo lotili tisti oné, Turki, ali
kdor Ïe so.

»Tudi Muljavci in Poljci, Stiãani in Metnajci in vsi

drugi tod okoli se ne mislijo umikati z doma.«

»Ker se vi ne!« je Trlep ti‰ãal. »Vse nesreãe boste krivi

le vi, tako vam povem! Turki so Ïe v deÏeli.«

»DeÏela je velika, Stiãna je majhna in skrita.«
»Stiãna je bogata. Turki vedó to, verjemite mi!«
Pa opat Urh je mislil, da bi storil veliki greh, ãe bi me-

nihom velel, naj zapustijo tihi, skupni dom, in da bi ga
kdo ‰e dolÏiti utegnil, ãe‰, glejte, samostan je razpustil
in menihe zadrevil po svetu.

»Zgôdi se volja boÏja!« je odkimal s sivo glavo. Trlep

je ‰krtnil z zobmi in od‰el jezen in Ïalosten.

Z vi‰ine se je ‰e enkrat ozrl po velikem samostanu in

vzdihnil:

»Ali te bom videl ‰e kdaj, o staro sredi‰ãe in zaveti‰ãe

na‰e?«

Bil je dan pred svetim Re‰njim Telesom. Zvonovi sa-

mostanske cerkve so peli pozdrav velikemu prazniku,
njih pesem se je razlivala po dolini in dvigala v griãev-
je. Trlepu se je inako storilo, odkril se je in poslu‰al, a
pot se je prebesila, Stiãna je zginila, zvonovi so utihni-
li . . .

BES

STI·KI SVOBODNJAK

249

»Nikdar veã je ne bom videl!« je vzdihnil in pognal

konja. »Turki jo bodo razdejali, pa je . . .«

Ko je truden in nejevoljen prikrevsal na Primskovo, so

se razjokale mati, Maru‰a in Liza.

»Ali ti nisem zadosti branila, samoglavec?« je mati

javkala. »Zdaj vé‰, kaj se pravi riniti v nevarnost!«

»O, kako prav sem slutila!« mu je Maru‰a oãitala sko-

zi solze in smehljaj.

Le Liza si je molãe brisala oãi, Kopiã je stal ob njej in

je bil sreãen.

Trlep ni odvrnil nikomur nobene, le vpra‰al je: »Kje je

vé‰ãa?«

»O, unesla jo je, ko ja zavohala, da ji ni ‰lo po volji,«

so mu pravili.

»Kdo ji je povedal?«
»Hudiã — kdo pa? Zmenjena je z njim.«
»Kje je Ur‰a? Pa ne, da je u‰la tudi — ona?« je pogle-

dal Kopiãa.

»Priklenil sem jo; ni mogla,« je ta povedal. »Tudi je

preneumna.«

»Kaj ji gre, moÏje?« je Trlep vpra‰al mnoÏico.
»Za vé‰ão bi dejal, da jo obesimo brÏ ko brÏ. Za Ur‰o

ne bi mogel reãi tega; vé‰ãa jo je zapeljala, pa ‰levkasta
je tudi nekoliko.«

»Jaz pravim: Turka ji dajmo!« je razsojal drug. »Naj

ga ima, morda se ji bo pamet kaj uãistila!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

250

»âe ne bi bila baba, bi rekel: Pretepimo mrho, potlej

‰ele ji ustrezimo z dedcem!«

Trlep je rekel, da ji vse odpusti, naj gre, kamor hoãe,

a po Turka lahko pride, ko bo spet mir v deÏeli.

Kopiã jo je razvezal. Velikanke je bilo sram, vsi so ren-

ãali vanjo, zavedati se je zaãela, da ni ravnala prav. Ske-
sano je Trlepa prosila za zamero in mu obljubila, da mu
‰e v mislih ne bo veã zoprvala.

»O Liza, kako bi se zahvalil tebi?« se je Trlep obrnil k

zardevajoãi tlaãanki.

»·e zmerom vam nisem povrnila, kar ste zame stori-

li vi.«

»S pridnostjo in po‰tenostjo si odsluÏila vse.«
»Tako vas prosim, da Kopiãu ne bi odrekli, kar vas bo

prosil,« je pogumno povedala.

»Kopiãu ne odreãem niã, zvest mi je bil v sili in Ïiv-

ljenje mi je re‰il danes. — Kaj bi rad, Kopiã?«

»Lizo!« je velikan skoraj zatulil.
»Imej jo, ãe te mara! Za doto vama na uÏitek dam ‰e

eno njivo in drugo koão tudi postavim za vaju.«

Liza je dobrovoljno dregnila nerodnega Kopiãa in s

Trlepko in Maru‰o ‰la v cerkev.

Kopiãu so se odpirala nebesa. Od sreãe in veselja ni

vedel, kaj bi poãel. Kar tam na mestu je mencal in se
smehljal, ‰e raj‰i bi bil tulil in hraste pulil, da bi se mu

BES

STI·KI SVOBODNJAK

251

odcejala moã, ki je v nedopovedani radosti pokala po
njem.

»Ná, vidi‰,« mu je stari Trlepov hlapec kimal, »zdaj si

jo pa le iztaknil, nevesto, ki se te ne boji!«

»O, ‰e posukala ga bo, da se je bo kmalu bal on!« so

se dedci smejali.

»Da, ãe jo bo dobil res,« je nekdo poredno dvomil na

glas. »Opat ‰e ni rekel svoje, to pomnite!«

Kopiã se je ustra‰il, da bi bil skoraj poãenil. Res je,

zadnja, taka ali taka, bo opatova. Kak‰na bo? Kaj, ko bi
se menih upiral? KriÏ boÏji, tako bi bilo vse zaman.

»Hm, da, ‰umbre‰ka je Liza bila, in sam zlodej ga

vedi, kaj ti gosposka ‰e nazvitorepi iz tega.«

»Ni me skrb — saj je zdaj sti‰ka. Zavira bi bile le ta, da

je zanj premlada,« je poredneÏ meÏiknil.

Kopiã je renãal v dobrodu‰nem smehu, ãe‰, kaj pa

ãesnate, zakaj premlada?

»Ti, tega nisi povedal slabo,« je drug ‰aljivec malo-

marno klavÏal, kakor da ne vidi Trlepa. »Pater opat res
ne privoli rad zakona, ãe se Ïenin in nevesta ne sklada-
ta lepo tudi po letih.«

»I, kaj to mar njemu?«
»O, mar, mar! Pravi, da se zakon rah krha, ãe sta si

moÏ in Ïena v letih preveã na dvoje.«

»Saj to je res!« je nekdo brÏ pritegnil. »Glejte, pame-

ten moÏ je tale na‰ opat.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

252

»Zato pa reãem in pravim, da ne bi bil rad Kopiã, ko

mu jih bo opat drobil.«

»Za Ïivo glavo, kaj res meni‰, da bi Kopiã sam moral

predenj? Saj bi lahko kar Trlep zanj zinil dobro besedo.«

»Nak! Pater opat vselej hoãe govoriti z Ïeninom sa-

mim.«

»Aha, da ga ‰e kaj pesti! O, trdo ti zna prijeti, trdo!«
»Ubogi Kopiã, sam Bog vedi, kaj mu bo moralo ‰e ãez

hrbet, preden se bo smel musati ob Lizi.«

Take so utrinjali tja do mraka. Vse se je smejalo, Ko-

piãu pa je ‰lo le kar na jok. Joj, da bi ‰el pred meniha?
Kar sam in celó v samostan? Nak in nak — raj‰i bi se
zapra‰il v vso vojsko Turkov, raj‰i bi se tri dni dal za lase
obesiti, raj‰i bi se golorit zbudil sredi cerkve, vse, vse
raj‰i . . .

Tisti veãer so beguni na Primskovem dolgo sedeli ob

ognjih in pili primskov‰ko vino, ki so ga iz hramov pre-
nesli v gradi‰ãe, da ga Turki ne bi uniãili.

Med veselimi je poniglavil le Trlep. Skrbelo ga je, kod

se bo razlival tur‰ki val in ali se bodo sti‰ki menihi na-
posled le kam umaknili.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

253

XLV.

Stiãni je samo gospod AmbroÏ s hlapci skrbel, da
bi otel veã ko veã samostanskih potreb‰ãin. Zoper

opatovo voljo in skrivaj jih je vso noã odbiral in po hlap-
cih in tlaãanih po‰iljal v Veliki bor‰t. Po strmoviti rebri
nad samostanom je ‰e pred dnem postavil straÏo, da bi
na oãeh imela dolino in da bi brÏ sporoãila, ãe bi videla
kaj sumljivega.

Dan svetega Re‰njega Telesa je bil lep, sonãen. Meni-

hi so s preostalimi tlaãani opravili procesijo, potlej so
bliÏnji in daljni postali pred samostanom, da bi se kaj
pomenili.

»Joh, stra‰nih ãasov smo uãakali!« je tlaãan govoril v

gruãi moÏ. »In nihãe se ne zmeni, da bi nam pomagal.
Le davke so drli z nas, ãe‰, da vojsko zbirajo zoper Tur-
ka!«

»Kje je zdaj vojska?« je ‰e drug toÏil. »Turki pridejo,

kadar utegnejo, in lomastijo, koder hoãejo.«

»In kje je gospoda? Ha, ãe nas ne zna ali noãe obva-

rovati Turkov, ji ne tlaãanimo veã in ne pasimo lakom-
nega gradú!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

254

»Ali pa se sami zmenimo s Turki, kakor so se neki

zmenili po drugih deÏelah.«

»Paã res. Saj je tudi gospoda v besedi z njimi. Kdaj ste

‰e sli‰ali, da bi se Turki kaj dosti mudili z gradom?«

»Nikoli! Prideró kakor vihra, sam ne vé‰, kdaj in od-

kod, in se vselej lotijo le tlaãana in cerkve . . .«

»Gospoda je vsa pasja, nemara nas je res prodala Tur-

kom!«

»O, prekleti Turki! Vse ti vzemó ali poÏgó in razde-

nó!«

»In moÏa loãijo od Ïene, otroka od star‰ev, gole in

bose in neãlove‰ko strahovane tirajo s seboj . . .«

»Pa uboge Ïenske, mlade in nedolÏne, kaj morajo

prebiti sramote in muke!«

»Bog nas je pozabil, ves pekel se je odprl.«
»Gorje tudi tistemu, ki ostane Ïiv in doma. Ob vse je:

kar je pustil Turek, ti potlej vzame grad.«

»Oi prekleta gospoda! Zdaj, glej, je ni veã nikjer. Z

biriãi in drugimi hudiãi se je zaprla v grad, ‰e v cerkev in
k procesiji ni od nikoder bilo nobenega grajskih.«

»Da, po vseh grajskih travnikih bi lahko pasel, noben

biriã te ne bi pretepal in ti Ïivine jemal; tudi srnjaka in
jelena bi gonil, zajca zalezoval in medveda, pa te nihãe
ne bi tiral v jeão in ti strojil koÏe.«

»Hm, kar pravi‰, ni ne za na ramo ne za na voz. Kaj

meni‰, da se grad ne bo spet odprl in te poiskal?«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

255

»To je res, tako res, kakor bi privezal in pribil!«
»Saj res, kaj bi ãesnali, kakor bi hodili po temi in iskali

sence. Vsega hudega bo ‰e zadosti, pa prav kmalu.«

»Jaz reãem in pravim, da bi vendarle bilo prav, ãe bi

jo kam uleknili, dokler ne vemo, kje se Turki Ïe nape-
njajo.«

»Menihi se niã ne ganejo, tudi nam, mislim, ‰e ni tre-

ba nikamor.«

»Saj res: odmakni pete, pa ti v vas prigolomi‰ijo kla-

teÏi, ki so takisto radospravni in tatinski.«

MoÏje bi bili ‰e nekatero rekli zoper Turke in gospo-

do, pa se je v rebri nad samostanom ba‰ taãas oglasil rog
— dogovorjeno znamenje, da straÏa vidi sumljive stva-
ri.

Tlaãani so onemeli, potlej pa zavpili kar v en glas: »Je-

zus, Marija — Turki!«

StraÏa, ki jo je gospod AmbroÏ postavil tudi v lino sa-

mostanskih zvonikov, je zaãela biti plat zvona, a zbega-
ni tlaãani in samostanci so zdaj tudi sami opazili dim za
Krko, za Muljavo in povsod ondod okoli.

»Turki . . . Turki!« je vse vpilo in begalo okoli samo-

stana.

Gospod AmbroÏ je bu‰il iz samostana in zavpil: »Be-

Ïite . . . beÏite!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

256

Tlaãani so vre‰ãali, begali po dolini in po rebri in se

iskali, pa tako zme‰ani so bili od strahu, da niso beÏali
v hosto in go‰ão, kar tam okoli so motoglavili.

Gospod AmbroÏ je spremljal opata in nekaj starih

menihov, ki so se le neradi namerili v reber proti Veli-
kemu bor‰tu.

»BeÏimo!« so tlaãani vpili, ãe‰, tudi menihi Ïe beÏijo.
A mlaj‰i menihi so se ‰e obotavljali; re‰ili bi bili radi

cerkveno posodje. Tekali so po cerkvi, izbirali, pu‰ãali,
zgubljali, pobirali in se naposled gledali, ne vedoãi, kaj
bi.

»Molimo . . . molimo!« je poboÏen menih jeknil in se

na kolena zgrudil pred velikim oltarjem, a drug se je Ïe
domislil, brÏ odprl tabemakelj in pouÏil sveto hostijo, da
je Turki ne bi oskrunili.

Zunaj je krik nara‰ãal: »BeÏimo! Turki!«
Po dolini z Mrzlega polja se je ãez veliko cesto proti

Stiãni ulival ‰irok val urnih kónjikov in se po kapljah
razlival za beguni, ki so, kakor pi‰ãeta pred kraguljem,
beÏali vsi navzkriÏ. Kar je bilo mladih in brzopetih, so
nekateri u‰li v ·torovje in v virsko skalovje, druge so
Turki polovili, povezali in odgnali proti samostanu; stari
in nadloÏni ‰e do tja niso mogli, omagali so. Stra‰ni div-
jaki niso marali nobenih zamud in zavir: med vpitjem in
smehom so jih sekali s sabljo in boli s sulico . . .

BES

STI·KI SVOBODNJAK

257

Gospod AmbroÏ je med tem z opatom in tistimi sta-

rimi menihi pri‰el na vrh Vinograda. Tu so postali in
gledali navzdol. Turki so po polju lovili begune in se bli-
Ïali samostanu.

Plemiã, lomila ga je sveta jeza, je nespo‰tljivo revskal

v opata:

»Kdo neki so tistile vitezi, ki sekajo in bodejo uboge

tlaãane? Pa ne, da bi bili Turki? Morda so res, kaj meni-
te? DeÏela je sicer velika, a pri‰li so prav v Stiãno, na
boÏjo pot so pri‰li . . .«

Opat Urh se je spomnil pametnega Trlepa, z rokami

si pokril obraz in zaihtel na ves glas, menihi starãki pa
za njim.

»BeÏimo dalje!« je gospod AmbroÏ rekel nekaj ti‰e in

mirneje. »âe nas spazijo, jim ne uidemo veã.«

Veliki val tur‰ke vojske je oblil samostan. Sto in sto

kónjikov je poskakalo s konj in zagrmelo v cerkev in v
meni‰ko bivali‰ãe. ·e drugih sto in sto se je razsulo po
tlaãanskih koãah. Odtod so navlekli platna, koÏuhovine
in kar je imelo kako vrednost, iz hlevov pa Ïivine in
krme iz senic. Preden sta minili uri dve, so polovili za-
kasnele menihe in na Tekavnici nagrmadili dragotin in
oblaãil, srebrnega in zlatega cerkvenega posodja, ÏiveÏa,
Ïivine in vsega.

V skalno duplino na Tekavnici se je zarinil ubeÏen tla-

ãan in zdaj ves trd od strahu iz bliÏine gledal in poslu‰al,

BES

STI·KI SVOBODNJAK

258

kaj Turki poãno. Îlobudrali so jezik, ki ga ni razumel
prav do kraja, toliko ga je pa vendar dohajal, da je vedel,
kaj hoãejo.

Plena jim ‰e ni bilo zadosti. Strahovati so zaãeli uje-

te menihe, ãe‰, kje samostan skriva ‰e drugih, veãjih
vrednot.

Menihi pa ali niso vedeli ali povedati niso hoteli: mol-

ãali so in gledali v tla.

Divjaki so vpili in jih lasali za brado.
»O kriÏ boÏji, bridkih jim prizadenó, na‰im gospo-

dom!« je tlaãan drhtel od strahu.

Naposled so jih slekli do golega in jih po tur‰ko pre-

tepli.

»Bog se usmili!« je skriti tlaãan ‰kripal z zobmi. »Ali

nebo res nima nobene strele veã, da bi udarila v te tur-
‰ke po‰asti?«

Mnogo menihov ni prestalo stra‰nih muk, umrli so

muãeni‰ke smrti.

Stra‰ni Turki so naposled konjem na rep privezali ‰e

Ïive menihe in ujete tlaãane, zaÏgali cerkev, samostan,
vso vas in odjahali, odkoder so prihrumeli.

Tlaãan je gledal, kako so se ujetniki spotikali za pre-

hitrimi konji in kako so opla‰eni konji brcali v Ïivi pri-
vesek in kmalu vlekli le na pol Ïive ali Ïe mrtve Ïrtve.

»O Îalostna Mati boÏja sti‰ka — pomagaj!« je skriti

moÏ soãutno vzdihoval in gledal po dolini.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

259

Tur‰ki kónjiki so se nejevoljni ustavljali, odvezavali

muãence in jih v jezi mesarili z noÏem, s sabljo ali suli-
co. Vse polje proti Muljavi je bilo krvavo in posejano z
mrtvimi ali umirajoãimi muãeniki . . .

Z rebri pod Velikim bor‰tom so ubegli menihi kleãé

gledali muko svojih samostanskih bratov in se na ves
glas jokali.

Samostan in cerkev sta treskajoãe gorela s plamenom

in se ru‰ila sama vase . . . Le pepel in razval sta ostala,
kjer je Ïe ãez tri sto let stal slavni sti‰ki samostan, tihi
dom dela, molitve in pokore, za vso Dolenjsko stran pa
najveãje sredi‰ãe pravice, dobrote in uãenosti. —

BES

STI·KI SVOBODNJAK

260

XLVI.

rlep je tisto dopoldne bil ves nemiren. Mencal je po
gradi‰ãu sem, mencal je tja in revskal v begune.

Kar ti je straÏa v cerkvenem zvoniku naznanila, da

vidi dosti dima izza Krke in Muljave.

»Turki!« je vse gradi‰ãe zavrelo. »Jezus, Marija — Tur-

ki!«

Trlep se je prekriÏal, rekel pa ni nobene, le pisano je

pogledal okoli sebe in vzdihnil.

»Pripravimo se!« je Rádoh tiho rekel in mu pokimal.

»Bog vedi, ali se posebno krdelo Turkov ne bliÏa Ïe tudi
nam. Veli, naj mo‰ki stopijo za obzidje in naj se vsi drugi
tudi pripravijo za pomoã!«

O, pa ni bilo treba nobenega povelka. Tisti dim tam v

dalji je pognal pokonci vse. MoÏje in mladeniãi so se z
beti in s ãekani postavili za obzidje, Ïenske in nadloÏni
so zna‰ali kamenje, da bi ga brambovci luãali po Turkih,
otroci in stari pa so s povzdignjenimi rokami v polni
cerkvi na ves glas pomoãi prosili Mater boÏjo.

Trlep je z Rádohom mirno urejal obrambne priprave,

hvalil tu, grajal tam in gledal dim, ki se je izza hribja dvi-
gal v nebo.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

261

»Jezus, kako je neki v Stiãni?« ga je grelo. »Ali so se

oteli, ali so jih Turki zajeli?«

»Tamle okoli je zdajle vroãe,« je tudi Rádoh momljal

sam vase. »Ubogi ljudje, ãe se niso kam zaklonili!«

»O, tlaãani so se razbeÏali, menihi me pa res skrbijo,«

se je razodeval Rádohu. »Kar v Stiãno bom stopil, videti
moram, kaj je.«

»Kar je, je; pomagati ne more‰, nikamor mi ne rini!«
»Pa vendar moram zvedeti, kako je v Stiãni.«
»Kaj ti mar Stiãna? Za Primskovo skrbi in neumen ne

bodi!«

»Hudo mi je, ne morem pomagati.«
»Nikar! Kdo te je Stiãni postavil za varuha?«
Vrela sta tako glasno, da sta pristopili tudi Trlepka in

Maru‰a.

»O ti topoglavec, kaj spet nori‰?« je Trlepka javkala.

»Le pojdi, samo mene pogubi prej, da se grizla ne bom
veã zaradi tebe!«

»Ali so ti menihi veã kakor mati in jaz in mi vsi?« mu

je Maru‰a oãitala in ga milo gledala skozi meglo zata-
jenih solzá.

Da, videl je njene solze in se jih je bal; njena ljubezen

ga je boÏala, rad bi bil rekel kaj ljubega, pa svoji ljubezni
do nje ni v besedi mogel dati praviãne podobe in izreãi
zares resniãne misli o skrbi za sti‰ke menihe.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

262

»Pa zakaj ne bi ‰el, da bi vsaj videl, kako je v Stiãni?«

se je tiho upiral.

»Poãakaj, glej ga, dokler ne vé‰, kako bo tukaj!«
»Saj res, kam bi hodil, ko ti iz vsakega grma utegne

planiti Turek?« je pritikal starec iz gruãe, ki se je zgri-
njala okoli njih. »Stiãne ne bo‰ re‰il, ãe so jo Turki ob-
stopili, le sebe bo‰ pogubil prav po nepotrebnem.«

»I, pa naj kdo drug stopi v Stiãno, da ne bo‰ menco-

ritil,« je sosed svetoval. »Kdo bi ‰el?« se je ozri.

»Jaz!« je zavpila Ur‰a in se prerinila pred Trlepa. »Jaz

pojdem, samo povejte, kaj mi je storiti!«

Trlep jo je debelo pogledal, drugi se se zasmejali: »Saj

res, Ur‰a naj gre! Brdavsasta je zadosti, samo v roke ji
dajte kaj trdega, pa se bo tudi vrnila sreãno!«

»Ali na Turka mi popazite malo, da je dedec ne ulek-

ne kam!« je velikanka skrbela in gledala po vseh. »In da
laãen ne bo!«

»O, le brez skrbi, Ur‰a ur‰asta!« so Ïenske regljale.

»Obenj ne bo‰!«

»E, kaj, saj si bo ‰e danes ujela drugega, ki bo ãvrst ko

dren in Ïiv ko gliva!«

»No, Bog daj sreão!«
Pa Ur‰a jih ni poslu‰ala, le kar Trlepa je gledala in ãa-

kala, kaj ji bo naroãil.

»Ti za to pot nisi,« ji je Trlep poãasi odkimal; »res nisi.

Iti moram sam.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

263

»Kako bi ‰li, ãe so mati hudi in Maru‰a Ïalostna? Naj

stopim jaz, naj, saj se ne bojim nikogar!«

»O, vem, da si upa‰ dosti,« se je posmehnil.
»In vse bom opravila po besedi, le brez skrbi bodite!«
Med tem je Liza odnekod privlekla Kopiãa.
»Hoj, pa naj z menoj gre ‰e tale, ãe mislite, da sama

ne bi opravila,« je Ur‰a vesela zavpila in za ramo stres-
nila Kopiãa, da je velikan skoraj omahnil. »Ali si zatorej,
da bi z menoj ‰el gledat Stiãno in odganjat Turke?«

Liza mu je Ïe prej dopovedala vse, lahko je odgovoril:
»Pa brez tebe, ‰tor ‰torasti!«
»Zakaj? Ali misli‰, da bi ti bila za napoto?« je mehko

odgovorila in ga krotko pogledala s tistimi velikimi, bol-
‰jerjavimi oãmi, da sprva ni vedel, kaj bi odvrnil.

»Po kaj bi v tako daljo hodila za Turkom?« je potlej

rekel prazno. »Saj ga ima‰ tu.«

»Ali zabavlja‰? ·e eno tako mi zini, pa te nikoli veã ne

pogledam, ãeprav si edini ãlovek, ki me je zmogel!«

»Kaj te ni Turek tudi?«
»Je, seveda me je — ker si bil ti prelesen!«
»Aha, zdaj te je pa useknila!« so se smejali vsi, ‰e Liza,

ki je tudi vedela, kako sta Kopiã in gospod AmbroÏ snu-
bila tole strahovito bunko.

»V Stiãno da je treba stopiti?« je Kopiã nala‰ã presli‰al

smeh in se obrnil do Trlepa.

»Da, a pojdem sam.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

264

»Naj grem z vami!«
»Ne, tako mi bo pot spe‰nej‰a.«
»A varnej‰a, ãe bom ‰el z vami jaz.«
»Ha, prav zato pojdem tudi jaz, otepajta se me ali pa

ne!« je Ur‰a pribijala.

Trlepka in Maru‰a sta se spogledali, pomirilo ju je, da

bo Trlep ob sebi imel oba brdavsa.

»No, pa pojdimo vsi trije!« je Trlep prijazno dejal in

se tiho zasmejal. Vdanost obeh silakov ga je zmogla.

In so ‰li. Pe‰; tudi Trlep; konj bi jih izdajal z rezgeta-

njem. OboroÏili pa so se vsi kar po svoje. Kopiã je obse
ti‰ãal tisto ljubo soro, Ur‰a si je preskrbela dolg in teÏak
ãekan, Trlep sam je imel meã in paã tudi ãekan.

»Ha, ubogi Turki, ki se bodo sreãali s temile tremi!« se

je gradi‰ãe primskov‰ko smejalo, ko so silni velikani
pompljali v dolino.

Za njimi so migljale oãi Trlepke in Maru‰e, Lize in —

Turka, srce, polno ljubezni, je komaj dohajalo v daljo
tipajoãi pogled.

»Da bi se le sreãno vrnili vsi in prav hitro!«
A komaj so pri‰li za Debeli hrib, so izza Gradi‰ãa nad

·entvidom opazili dim.

»Stiãna!« je Trlep dihnil. »Jezus, Stiãna gori!«
»Hm,« je rekel Kopiã, »hm«, mu je pritegnila Ur‰a.

»Gori — pa kaj hoãemo?«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

265

Trlep je postal. Ali bi vendar ‰el v Stiãno, ki je veã ni?

Kaj ne bi bilo prav‰e, ãe bi se vrnil in ãe bi varoval gra-
di‰ãe na Primskovem, kakor Ïelijo vsi?

Kopiã in Ur‰a sta ‰la kar dalje. Trlep se je vzel iz misli

in pohitel za njima.

»Res je,« je umoval, »nikoli ne omaguj na pol pota,

hiti naprej, zmerom naprej, ãe hoãe‰ kam priti!«

Zamikali so se po odroãnih stezah in na skrivaj bliÏali

Stiãni. Nad njo so postali in se zagledali v kadeãe se raz-
valine samostana in vasi.

»Kje so menihi?« je Trlep vzdihnil.
»Morda Ïe v nebesih,« je Ur‰a rekla trdo. »Zmerom

so toliko vedeli o nebesih, zdaj pa so lahko res tam. Jaz
sem raj‰i ‰e tu in bi zdaj rada vedela, kje so tlaãani.«

»Tlaãani so se re‰ili, za menihe pa se moãno bojim,«

je Trlep popravljal ur‰asto Ur‰o.

»Bog vé, ali so se. âe se niso, se jim utepa, ‰e pred ne-

be‰kimi vrati jih odrivajo.«

»Pojdimo bliÏe, morda bomo kaj zvedeli,« je Trlep

silil in se ãudil Ur‰i. Da je moãna in uporna, je vedel; a
zdaj je spoznal, kako oster ji je tudi jezik.

Îe pri prvi sti‰ki hi‰i so na‰li tur‰ko sled. Pred veÏjo

zgorele, ‰e kadeãe se hi‰e je leÏal moÏ brez glave in ves
razsekan in krvav. Njegova, do dvori‰ãnega plota zatrk-
ljana siva in moãno ple‰asta glava je z odprtimi, kakor
v nebo vpijoãimi oãmi priãala o grozi tega dne.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

266

»O prekleti!« je Trlep hropel.
Kopiã je preteãe renãal, Ur‰a je na kratko dihala.
»O Bog, vsaj deset mi jih daj v roke!« se je velikanka

tresla od togote.

Kaj pa je tamle? Joj, skozi trebu‰ãek in prsi je na plot-

nico nataknjeno zizno otroãe.

»Otroãiãek . . . uboÏãek!« se je Ur‰a zajokala na ves

glas. »Bog nebe‰ki — ne deset: sto, vsaj sto Turkov mi
daj v roke!«

Za plotom je vznak leÏala ãisto gola Ïenska, mati te-

gale muãenãka na plotnici. Mrtva. Obraz ji je bil spaãen
v trpeã izraz, rane pa ni bilo videti nobene.

»Zverine tur‰ke — do mrtvega so jo muãile!« je Trlep

zajeãal od usmiljenja in se obrnil proã.

»Nadnje! Nadnje!« je Kopiã renãal in stiskal soro.

»Ne postajajmo veã!«

Ur‰a si je odvezala predpasnik in z njim pokrila golo

muãenico. »Zdaj pa le pojdimo!« je rekla skozi zobe, rja-
ve oãi so se ji preteãe uÏigale.

Pri‰li so do samostana. ·e je gorel in se treskajoãe v

vsej veliki razseÏnosti ru‰il sam vase.

Trlep je z rokami na obrazu vzdihoval: »O menihi,

menihi — kaj je, kje ste?«

Iz tistega skrivali‰ãa na Tekavnici je prilezel begun

tlaãan in povedal, kaj se je z nekaterimi menihi godilo

BES

STI·KI SVOBODNJAK

267

pred nekaj urami. »Tjale stopite in poglejte!« je pokazal
z roko.

In so videli gole, do nespoznave raztepene meni‰ke

mrliãe, ‰e v smrti nagnusno oneãa‰ãene.

Ur‰a je zardela in umaknila pogled. Trlep je s Kopi-

ãem in tlaãanom pobral razmetano meni‰ko obleko in
z njo pokril oskrunjene muãence.

»Kje so Turki?« je velikanka revsknila v tlaãana. »Kje

so, povej brÏ, ãe ne, te luãim po Tekavnici, da se bo‰ raz-
letel v sonãni prah!«

»I, ‰li so, odkoder so pri‰li, tamle ãez Krko nekamo.

âast Bogu, da so se pobrali! Ali bi ti, glej jo, videla nema-
ra raj‰i, ko bi ‰e klali po Stiãni?«

»Pojdimo!« je Trlep hripavo rekel in se nameril v Ve-

liki bor‰t.

»Kaj bi tam gori?« je Ur‰a s peto udarila ob tla. »Za

Turki pojdimo, za Turki!«

Trlep jo je molãe pogledal, pa tako ostro, da vso pot

ni zinila nobene veã.

V Velikem bor‰tu je opat obupaval z ubeÏnimi meni-

hi. Ko je zagledal Trlepa, se je razjokal. »Zakaj te nisem
slu‰al?« je poihteval. »Vest me peãe, da bi umrl.«

»Niã ne obupujmo, vse bo spet dobro, Bog bo poma-

gal!« je Trlep tolaÏil, ãeprav ga je jezik srbel.

Menihi so se odloãili, da se bodo preselili v ·entvid,

dokler se samostan ne popravi.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

268

Gospod AmbroÏ je bil prav vesel te odloãitve. »Tako

bova z vikarjem v ·entvidu uganila Ïe ‰e katero!« si je
mislil, na glas pa je rekel:

»O, kdaj pa boste v Malem Gabru Ïe kaj svatovali? Da

me ne pozabite taãas! Posebno rad bi bil na Kopiãevi
svatbi.«

»Ne vem, z gospodom patrom opatom bo treba ‰e

prej govoriti,« je Trlep resno odgovoril.

Kopiã se je ustra‰il, Ur‰a je pogledala v tla.
»Kaj je?« se je opat vtaknil.
»Îenil se bom, treba mi je, saj ste me silili Ïe sami.«
»Da, oÏeni se, precej se oÏeni!«
»Tudi tale moj Kopiã bi se rad. Vzel bi tisto ‰umbre-

‰ko Lizo, saj se je spominjate.«

»Naj se vzameta!«
»Tale devica bi pa rada uzakonila tistega tur‰kega ãlo-

veka, ki so ga moji preÏuni ujeli tako sreãno.«

»Ne bom branil, ãe moÏ prestopi v na‰o vero,« je opat

poãasi pokimal, pa Ur‰a se je Ïe zadrla:

»Nak, o nak, Turka jaz jemala Ïe ne bom!«
»Saj ni pravi Turek,« jo je Trlep miril. Ur‰a ga je samo

‰e debelo gledala.

Kopiã je videl nesreão in obup menihov, niã veã se jih

ni bal, mo‰ko je rekel:

»Svatovali prav veselo ne bomo, ãasi so preÏalostni.«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

269

»Ne, ne!« se je pater opat jemal iz otoÏnosti. »Svatuj-

te, Ïivite in veseli bodite pa meni kr‰ãansko odpustite,
da vam v stiski in nesreãi nisem bil previden vodnik.«

Trlepa je opatova potrtost zmogla, kar zajokal bi bil;

pa je ‰el z obema silakoma.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

270

XLVII.

gradi‰ãu na Primskovem so jih Trlep, Kopiã in
Ur‰a hudo skrbeli.

»Turki so jih kje prestregli,« so se bali.
StraÏe v cerkvenem stolpu so strmolele proti Stiãni in

vpile, da je ondi videti dosti dima.

»Jezus — gori, Stiãna gori!« je ljudstvo jeãalo.
Trlepka in Maru‰a sta se skrili v cerkev in ihteli pred

Marijinim oltarjem, skrb in molitev sta iskali prenagle-
ga in pregoreãega Trlepa.

»Bolj bi mu bila morala braniti tudi ti,« je stara zunaj

oãitala Maru‰i.

»Kaj mu nisem, kolikor sem mogla? Pa saj se vrne, bo-

ste videli, da se vrne.«

Rádoh ju je mrko gledal in brambovce seganjal za ob-

zidje. »Pripravite se, Turek utegne privreti zdaj zdaj! In
ne bojte se, zaupajte si, pa nas ne zmore!«

»Niã se ne bojimo, dobi jih, le pride naj!« so fantini

junaãili.

»Prav, prav,« je hvalil. »Vendar, vi mladi, slu‰ajte sta-

rej‰e, ne vihrajte v boju in ne jokajte, ãe koga piãi suli-
ca ali uprasne sablja. Na dlani si brÏ s slino razmoãi

BES

STI·KI SVOBODNJAK

271

malo prsti, zmazek pritisni na rano, pa bo kmalu do-
bro.«

Brambovci so se na gosto ustopili za obzidje in zagle-

dali po dolinah, odkoder bi Turek prilomastil.

Rádoh je ‰e tekal po gradi‰ãu, ukazoval in tolaÏil.
»Kaj se pa vedve cmerita?« se je skrben in osat spo-

taknil ob Trlepko in Maru‰o, ki sta zdaj kolovratili po
taboru. »Trlep pozna nevarnost in vé, kako se ji je ogniti
in jo izpodvreti. Lizi pomagajta, babi trapasti, pri kuhi ji
pomagajta, ali pa v cerkev in molita. Samo tu mi ne raz-
kazujta cmeravosti, ko ‰e vesta ne, ali je je res treba!«

Saj res: takale cmera bi ‰e moÏaka za obzidjem u‰ibila

in opla‰ila.

Lizi ni bilo veã treba velike pomoãi. Sosede so po-

spravljale in pomagale, a skrivaj tudi jokale, Turkov so
se stra‰no bale.

Kar so ti straÏarji in brambovci zagnali: »Trlep — ,

Trlep!«

Po vsem gradi‰ãu je zavr‰alo, oãi vseh so drÏale Trle-

pa, Kopiãa in Ur‰o, ki so iz Mi‰jega dola kobalili navkre-
ber.

A Trlep je pri‰el ves mrk in tih, tudi Kopiã in Ur‰a sta

se drÏala trdo.

»Stiãne ni veã,« je trudno povedal in potlej pravil, kaj

so videli in sli‰ali.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

272

»O Ïalostna Mati boÏja sti‰ka!« so ihteli. »Kaj pa dru-

god?«

»Kdo vé? Po Suhi Krajini in koãevski strani je moralo

biti hudo; na‰im vasem se ni zgodilo niã.«

»O, hvala Bogu! Zdaj pa kar brÏ domov!«
»Dokler je Turek v deÏeli, nismo varni,« je Trlep sva-

ril. »Potrpimo ‰e nekaj dni.«

»Za Turki se vlaãijo klateÏi. Vãasih so huj‰i ko Turki.

Vsaj nekaj straÏarjev naj bi ‰lo domov.«

Trlep jim je poãasi pritegnil in pogledal Kopiãa.
»V Mali Gaber pojdem jaz,« se je Kopiã oglasil.
»Jaz tudi,« je Ur‰i u‰lo od hvaleÏnosti do Trlepa.
»Kdo pa ti bo pestoval Turka?« so jo draÏili.
»Z menoj pojde!« Zdaj ‰ele se je ozrla po Bo‰njaku. Le

za spoznanje se mu je nasmehnila, pa nasmehnila se je
brez nejevolje. Trlep ji je Ïe spotoma dopovedal, da njen
varovanec ni zaresen Turek.

»Saj res, laÏe se bosta zvadila na samem,« so se ji

smejali. »Ti, Kopiã, pa netoliko pazi, da ga Ur‰a ne udu-
‰i, ãe bi jo gnalo preveã. In na dvoje ju drÏi ali pa Ur‰o
prikleni, dokler ju ne sklene ‰entvidski vikar!«

* * *

Vasi so oÏivele. Zahvalne molitve so kleãale, delo je pelo,
ljudstvo je spet bilo mirno in veselo.

BES

STI·KI SVOBODNJAK

273

Gospod AmbroÏ je kmalu jezdil od vasi do vasi in na

raboto klical ljudi, da bi se zaÏgani samostan brÏ brÏ
popravil.

V ·entvidu se je zglasil pri vikarju. Ta je spet vedel Ïe

vse novice.

»Turki so to pot najbolj udarili po cerkvah in samo-

stanih. ZaÏgali so Pleterje in Stiãno, Bistro, Velesovo in
Mekinje.«

»Mekinje tudi?« se je gospod AmbroÏ ustra‰il.
»Niã se ne boj, Adela ‰e ni bila tam.«
Plemiã se je oddahnil.
»A zdaj pojde. Viljem je zvedel za njeno Ïeljo in se ji

je pametno odrekel, stari se je tudi podal — ‰e ti si jo
izbri‰i iz glave! Ni te ljubila, zdaj bo zate vsaj molila.«

Gospod AmbroÏ je pokimal in vzdihnil.
»Na‰ega samostana je ‰koda,« je brÏ obrnil pogovor.
»Niã ne maraj, kmalu si spet opomore.«
Bistri vikar je opazil, da prijatelja ‰ãemi, ãeprav se taji;

porinil je predenj velik vrã vina: »Na, pij, izplahni si srce
in stisni zobé, ãe te boli ‰e kaj.«

Gospod AmbroÏ ga je molãe pogledal in pil.
»Zdrav, vesel bodi, gospod AmbroÏ! Vino pij, zme-

rom bodi moÏ, babe pusti na miru, nobena te ni vredna.
Sam bodi, pomeni‰i se mi vendarle nikar ne: kuta ni
zate. Kadar ti je hudo, moli, odleglo ti bo. Potlej se na-
pij po pameti, zdrav bo‰ in vesel!«

BES

STI·KI SVOBODNJAK

274

Dolgo sta se menila, vmes sta pa pila.
Bog je dober. Nameril je ‰ibo, udaril ni preveã. Ljud-

stvo je Ïe pozabilo, kar je prebilo, Ïivljenje teãe svojo
pot pri nas in povsod.

»Na Trlepovini bo zdaj lepo,« se je gospod AmbroÏ

domislil. »Trlep se oÏeni, Kopiã se oÏeni, Ur‰e in Bo‰-
njaka tudi ne bo mogoãe loãiti!«

»Bog je Trlepa milostno pogledal. MoÏ zasluÏi. Lepo

je Ïivel z rajnko Ïenó, po‰teno jo je ljubil.«

»Hoj, kak‰ne hruste bo imel pri hi‰i!«
»Samo Bo‰njaka moram ‰e nekoliko obtesati po na‰i

veri, preden ga priklenem k tisti ur‰asti Ur‰i.«

»·e pater opat bo vesel sreãe na Trlepovini,« se je go-

spod AmbroÏ spet spomnil samostana. »Le patrom bo
‰e dolgo pela prav tenka.«

»Nikar no!« mu je vikar odganjal otoÏnost. »Hudobija

je pogubila, kar je v samostanu ãlove‰kega, minljivega;
ni je pa sile, ki bi za zmerom zatrla moã njegove boÏje
naloge.«

Îivljenje, vere, upanja in ljubezni polno, je klicalo

tudi s pogori‰ã in mori‰ã . . .

BES

STI·KI SVOBODNJAK

275

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-275-0

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Ivan Zorec Stiški tlačan
Ivan Zorec Pomenki
Ivan Zorec Izgnani menihi
Ivan Zorec Beli menihi
Vershinin Prestupnaya istoriya SShA Statuya krovavoy svobody 450454
Gordin Tayny istorii2 Mezh rabstvom i svobodoy prichiny istoricheskoy katastrofy 391876
Lazarchuk Ves etot dzhakch 2 Lyubov i svoboda PO1VDQ 461124
Jej czarne oczy Ivan&Delfin
sanitarne Ivan doc
Ivan Jevtic Quasi Una Passacaglia
Ivan Cankar Mimo življenja
Ivan Cankar Za narodov blagor
Adamowic Ivan Johnny Erotic
Ivan Cankar Iz tujega življenja
Ivan S Turgueniev Aguas primaverales
Ivan Cankar Hiša Marije Pomočnice

więcej podobnych podstron