Ivan Zorec Stiški tlačan

BES

STI·KI TLAâAN

Ivan Zorec

Sti‰ki tlaãan

[

BELI MENIHI 3

]

Samostan

ob kmeãkih uporih

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

STI·KI TLAâAN

BES

Ivan Zorec
STI·KI TLAâAN
Samostan ob kmeãkih uporih

Povest iz druge polovice XVI.
stoletja
»Belih menihov« tretja knjiga

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-285-8

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

STI·KI TLAâAN

eta 1573 je bilo pri nas kaj hudo. Velika lakota je

jeãala po vsej deÏeli. Tlaãani so mulili travo ali kaj

in si jo kuhali, za peko pa mleli posu‰ene sladke koreni-
nice, drobnice, lesnike in drevesno skorjo — ‰e Bog, da
je bilo dobiti kaj takega.

Ljudje so kakor muhe v jeseni cepali od lakote, bolez-

ni in vsega hudega; samo v ‰entvi‰ki Ïupniji pri Stiãni jih
je tisto leto umrlo ãez dva tisoã, ãeprav je sti‰ki samo-
stan pomagal z ÏiveÏem in zdravili.

Bilo je poleti na Trlepovini v Malem Gabru. Tisto ju-

tro sonce ‰e ni bilo visoko, pa je Ïe pripekalo, da je ãlo-
veku kar migljalo pred oãmi, ãeprav je ‰e davi dan bil od
oblaãja mrakoten, truden in zaspan; po Témeni‰ki do-
lini je mirno dihal vroã veter, leno prebiral veneãe listje
na drevju in smodil v ra‰ãi zastale posevke.

Trlep, Ïe nekaj plesniv, pa ‰e trden moÏ, in njegov

najmlaj‰i sin Janez sta pred drvarnico razkladala drva,
ki sta jih pravkar pripeljala iz hoste. Sin je z nerodnega
voza na vso moã valil grãaste rklje in se skrivaj soãutno
oziral v oãeta; ta se ni pretegoval, ves slabiãen je bil od
bolezni, ki jo je komaj prebolel.

BES

STI·KI TLAâAN

»Kar pustite, oãe, saj bom sam!« je Janez postal.
»E, kaj, na nogo bi ti kaj palo ali kako drugaãe bi se mi

pohabil.«

Janez je molãal in se Ïe menil z mislimi, ki ga kroto-

viãijo podnevi in ponoãi. Velika ljubezen do ·tepiãeve
Anãke iz Îubine ga milo in nemilo boli, da bi od kopr-
nenja jeãal ko ptica v precepu. Kakor Ïaba deÏja ga
Anãka ãaka teÏko, vzel bi jo raj‰i danes ko jutri, pa oãe
noãejo in noãejo tja, da bi jo zanj zasnubili pri njenem
oãetu.

Zadnji rkelj je zvalil na tla, v prednjo in zadnjo premo

zataknil roãice in spet pogledal oãeta.

»Ali Ïe pojdete ali ne pojdete v Îubino?« mu je stara

pro‰nja spet u‰la kar na hitro. »Kaj neki odla‰ate, ko
vem, da naposled vendarle pojdete?«

Mehka misel mu je prinesla ime ljubljene in mu utih-

nila na ustnicah.

»Da te treni, kaj se ti tako mudi?« se je Trlep nekoli-

ko nasmehnil. »Ne nori! Kdor se poroãi, se v kriÏe po-
loÏi. Tri dni pred smrtjo je ‰e zmerom dosti kmalu.«

»Tudi vi ste se Ïenili mladi. Zakaj niste ãakali do tis-

tih treh dni?«

»Ker sem bil tak frfrè, kakr‰en si zdaj ti,« se je oãe

spet nasmehnil. »Pa ãe sem se Ïenil mlad, po pameti
sem se in nisem izbiral, kjer bi mi utegnili pokazati vra-
ta.«

BES

STI·KI TLAâAN

Janeza je oblila rdeãica, ‰e odgovoriti ni mogel precej,

tako ga je udarilo . . . Huda huda oblaãica mu je zasarr-
jala milo srce mlade sreãe. Anãka je hãi edinka mogoã-
nega svobodnjaka, vsa velika domaãija bo njena, on pa
je ubog tlaãanov sin, ki mu bodo za doto le pridne roke,
moã in mladost, drugega niã. In vendar za Anãko ves
gori in nori, upanje, stanovitno kakor kopriva, mu obeta
vse.

»Vem, kaj mislite, oãe,« se je v zadregi odhrknil, »pa

vendar ne odneham in ne odneham, tudi ãakati noãem
veã! Moja bo Anãka, ãeprav je s svobodne domaãije,
moja bo, ves svet mi je ne ubrani!«

»Glej je, burje! Koliko let pa ti je, da si tako nepoãak-

ljiv?« ga je oãe gledal na vse oãi, v‰eã mu je bil odloãni
sin.

»Saj veste: Ïe devetnajst — «
» — jih bo o boÏiãu,« mu je popravljal. »Ra‰ã si, kar

rasti ‰e malo, potlej ne bi utegnil veã.«

»Kaj nisem dorasel?« se je mo‰ko postavil.
»Saj te je res dosti, glej ga!« se je oãe sku‰al ‰aliti in

smehljati zdravemu, moãnemu sinu. »Res ti ne kaÏe
drugega, kar brÏ brÏ se obabi. Dobra Ïena, ãedna kuhi-
nja in pridna maãka so prebito potrebne vsaki hi‰i.«

»Zdaj se pa ‰e norãujete iz mene! Pomagali bi, poma-

gali! Saj boste tudi Francetu, Rezi in Minki, ko domaãijo
izroãite Tonetu.«

BES

STI·KI TLAâAN

»He, he, to se bo ‰e videlo. Zakon, fant moj, pa ni

igraãa: spred je ovãka, zad je kaãa.«

»Naj bo tudi kaãa, niã se ne bojim, samo pomagajte

mi, oãe!«

»Ko bi ti le mogel.«
»Kaj bi radi, da me vzemo v vojake?« je brÏ poprijel.

»Sicer pa: kar naj me! Nekateri Ïe se je bogat vrnil iz
vojske.«

»Ali pa pohabljen in sprijen, ãe se je paã vrnil. Skrivati

se bo‰ moral, ãe bi te res lovili za vojsko.«

»Ko bom oÏenjen, me ne smejo veã.«
Trlep je molãal, fant, glejte, ne govori neumno.
»Po dólenjih krajih, saj veste,« je Janez vrtal naprej,

»hodijo moÏje iz Hrvatije in nagovarjajo tlaãane, da bi
se spet udarili z gospodo. Kar mednje pojdem!«

»Molãi, za pet ran boÏjih, ne ãesnaj nikjer, ãe res kaj

ve‰, sicer pride‰ v vozo in je ne dobi‰ veã Anãke pred oãi
do sodnega dne!«

»O, ko bi res odpravili tlako in gospodo,« je tiho vzdi-

hoval, »bi se tudi ·tepiã umeãil — moral bi se!«

»Molãi, ti pravim, ali pa te priklenem in zaklenem!«

je Trlep s stisnjenimi zobmi ‰epetal in se strahoma ozi-
ral.

Premolknila sta, sin v svojih, oãe v svojih mislih.
»No, zdaj vidite, da se res moram oÏeniti,« je Janez

ãez ãas spet gladil pot svojim Ïeljam.

BES

STI·KI TLAâAN

»In kar na ves splav naj se zadrevim do ·tepiãa, kaj-

ne?« se ga je Trlep otresal. »V tehle ãasih, ko Ïe nikjer
nimajo nobenega ÏiveÏa veã? Kaj ti je? Stiska, lakota, da
svet mrje od vsega hudega, ti bi pa rajal in svatoval! Po-
ãakaj, potrpi!«

»Ko oves kaÏe lat, mine glad — ste nas tolaÏili on-

dan.«

»Saj vidi‰, su‰a je Ïe napol vzela oves, kakor bo ‰e vse

drugo, ãe se nas Bog ne usmili.«

»In lakote ne bo niã veã in niã manj, ali se oÏenim

precej ali kasneje — ali nikoli ne. Prej manj bi je bilo pri
na‰i hi‰i, ãe bi se vam umaknil od sklede.«

»Govori‰, kakor da te podimo in da te Ïe kar ãakajo

pri ·tepiãu. Ali ne ve‰, da bi ti Anãkin oãe moral kupiti
svobodnja‰kih pravic, ãe bi te res vzel za zeta? Pa ne ver-
jamem, da bi te maral: preskop je, preradospraven; med
svobodnja‰kimi Ïenini lahko izbira.«

Janez je molãal, te resnice ni mogel ometati z niãimer.
»Kaj te ne bi bilo sram, ãe bi nama odkimal?« ga je

oãe tipal ‰e dalje.

Janez je rdel do las, molãal in teÏko dihal.
»Jaz bi se od sramu in jeze vdrl v zemljo!« se je Trlep

drÏal Ïe trdo. »Trlepi nikoli niso poklekali pred niko-
gar!«

BES

STI·KI TLAâAN

»A jaz bi ga raztrgal, ãe on Anãkin oãe ne bi bil!« je

Janez zatulil, po zardelem licu so mu bu‰ile za le‰nik
debele solze. »Take Ïalitve ne bi prebolel nikoli!«

Zdaj je molãal Trlep. Prebiti fant, dober bo: Trlep, ves,

kolikor ga je! Ko bi mu le kako mogel pomagati, ali pa
mu Anãko izbiti iz glave.

»Da, taka Ïalitev bi nas hudo bolela,« je Trlep potlej

vzdihnil. »Na‰a domaãija je bila na glasu po vsej deÏeli
Ïe v prav starih ãasih. In mogoãna je bila, mogoãna.«

»Samo meni zdaj ne more ali noãe pomagati.«
»Stra‰no se ti mudi zdoma. Pa le pomni me, samo do-

maãe gnezdo je topló in mehkó, nobeno drugo ni veã
takó.«

»Kaj naj zmerom ostanem doma? Za strica?«
»No, le stoj, Trlepovina ti bo vendarle zvesta: pomo-

re ti.«

»Oãe, kaj res?« je Janez popal. »In kmalu?«
»Potrpi, zaupaj, vse utegne biti dobro prav kmalu. Le

pogumen bodi in Materi boÏji izroãaj svoje teÏave. Ma-
rija ‰e ni zapustila nikogar. Kadar ti je hudo, do nje se
obrni, odleglo ti bo!«

Janez je molãe pokimal.
»Kaj pa pater opat v Stiãni?« se je Trlep potlej delal.

»Meni‰, da bi dovolil to ãudno Ïenitev?«

BES

STI·KI TLAâAN

»O, do njega pojdem sam, kleãe ga preprosim, ne bo

se krãil dovoliti, dober ãlovek je!« je Ïenin hitel. »Prav
do tal se poniÏam, umeãim ga!«

Ha, ko bi se Ïe res udarili z gospodo! Potlej se tudi

pater opat ne bi veã rebril, kadar se kdo Ïeni . . .

»Svet Ïe tako zadosti poniÏuje ãloveka,« se je obãut-

ljivi Trlep upiral. »Ne pripogibaj se pred nikomer, tudi
pred sti‰kim opatom ne, raj‰i potrpi z vsem hudim!«

»Oh, zakaj Ïe va‰ oãe niso vedeli tega? Tako bi bil jaz

‰e svobodnjakov sin in ·tepiã se me ne bi branil k hi‰i.«

»Ti, rajnkega oãeta — naj uÏivajo nebe‰ko veselje! —

mi le kar pusti na miru!« je Trlep pisano pogledal in stis-
nil zobé. »Kaj misli‰, da so radi prodali svobodnja‰ke
pravice? Morali so, hudi ãasi so jih prisilili.«

»Bukovnik so bili, moÏ, ki zna brati bukve in tudi pi-

sati za silo — pa da si pomagati niso znali drugaãe? Tudi
s ‰e tako hudimi ãasi naj bi bili potrpeli nekoliko bolj!«

»Kako? Kar so kmetje vsejali, je opalil mraz; ãe ta ne,

je vzela moãa ali toãa; za njo so pri‰umotale kobilice;
kolikor je ostalo njim, je zdesetkala gosposka; ãe so ji
mogli kaj utajiti, so ukrali ali uniãili Turki ali pa klateÏi
in voj‰ãaki, ki so se vlaãili po vsej deÏeli . . . O, bil ti je
stradeÏ, a z njim kradeÏ — nobeno bukovni‰tvo se ga ni
moglo oteti, tudi moj oãe ne . . . Za‰li so v hude dolgove
in Turja‰ki gospod iz ÎuÏemperka jih je lovil in pestil

BES

STI·KI TLAâAN

zaradi neke zdrahe — ‰e Bog, da so se lahko re‰ili pod
krivo opatovo palico . . . !«

Janez je zvesto poslu‰al, oãe ‰e nikoli ni pravil tako na

drobno, koliko hudega je bilo treba prebiti stari Trlepo-
vini.

»I, kaj pa jih je zaplelo z ÎuÏemperãanom, da jih je,

svobodnjaka, vil in pestil?« je vpra‰al, da bi zvedel ‰e
kaj.

»Dobrota zgolj. Usmilili so se in pod streho vzeli neko

tlaãanko, ki je s svojo vrstnico u‰la iz ÏuÏemper‰ke go-
spo‰ãine.«

»U‰la? Zakaj?«
»Gra‰ãak jo je zvil in spridil. Ko se mu je polegel mrã

in je sprevidel, da ni veã sama, jo je hotel poslati na Tur-
jak; kakor je bil zagoveden in samolasten, spotike in za-
mere se je pa le bal pri bogati nevesti, ki si jo je ubiral
prav taãas. Tlaãanki je bilo zase in seveda za otroka,
tako ti je s tisto vrstnico pribeÏala k na‰emu oãetu in jih
s povzdignjenimi rokami rotila, naj jima pomagajo, da
ju ÎuÏemperãan ne dobó veã.«

»Taki bi pomagal tudi jaz, nikogar se ne bi bal!«
»Saj se oãe tudi niso, pa se jim je utepalo potlej. Gra-

‰ãakov biriã je bil vsak dan nad njimi, tudi sti‰ki opat je
bil nejevoljen, zdrah ni maral z gra‰ãakom. Ni kazalo
drugega, Ïenski sta morali drugam, po svetu paã.«

BES

STI·KI TLAâAN

»Kam vendar?« je Janeza spekla oãitna krivica. »In

zakaj nista ostali tu, v meni‰ki gospo‰ãini? Varni bi bili
in po svetu jima ne bi bilo treba hoditi.«

»Preblizu je bilo. ÎuÏemper‰ki gra‰ãak takrat ‰e ni bil

oãiten hudovernik, le skrivaj je potuho dajal novi veri, z
menihi je Ïivel sloÏno, Ïenski sta se bali, da ju ne bi s silo
odgnal nazaj.«

»Ubogi Ïenski!«
»BeÏali sta v varstvo kostanjevi‰kega samostana,

sti‰ki opat je svetoval tako. Tam se je rodil oné, ki mu
pravijo deseti brat.«

»Kaj ni res tak?« je Janez popal.
»Ni ne, ve pa veã in zna kakor vsi deseti bratje vkup.

Izuãili so ga beli menihi v Kostanjevici, umen bukovnik
je, med nami ga nikjer ni veã takega.«

»Kaj pa Ïenski, ali sta se vrnili ‰e kdaj?«
»Mati desetega brata je umrla; vrstnico, ki ji je bila

zvesta tako, da je pustila dom in ‰la z njo, je valpet me-
hovske gra‰ãine po zvijaãi zvabil s samostanske gospo-
‰ãine in zavlekel na grad. âez leto in dan je rodila mrt-
vega otroka; to jo je udarilo tako, da je napol zblaznela;
‰e zdaj je vãasih nekoliko z uma, rada se nekako zami-
ka in govori hudo ãudne stvari.«

Premolknil je in zamahnil po zraku, kakor bi hotel

odpoditi hudo misel.

BES

STI·KI TLAâAN

»Toda vsako zlo dejanje uãaka svojega sodnika,« jo je

povedal ãez ãas; »tudi temule ÎuÏempercanu se ‰e za-
nohta, videl bo‰, morda prav v kratkem.«

»âe hrva‰ki hodotaji res spet ukre‰ejo kak upor, ga

ÎuÏemperãan mora obãutiti prav v Ïivo!«

»KriÏ boÏji, kaj spet napleta‰?« se je oãe bal za pre-

vroãega sina. »Kar sem ti povedal prejle, sem ti povedal
zato, da bo‰ vedel veã in se znal varovati. Ve‰, deseti
brat nekaj prede zoper ÎuÏemperk. Fant, ne poslu‰aj ga,
ãe bi te utegnil vabiti s seboj.«

»âe bi jaz bil on, tudi ne bi miroval, ma‰ãeval bi se

stra‰no!«

»Pazi, sicer se ti Ïenitev skrha od vrha do tal: opat naj

le zve kaj, pa ti nakani teÏav in ·tepiãu se zameri‰ za
zmerom.«

Janez se je molãe zagledal v Ku‰ãarjek za malogab-

rovskim poljem. Hm, res je, paziti mora, da si ne nakop-
lje ‰e veãjih zavir; a ãe bi ga deseti brat prosil, da bi mu
pomagal posvetiti grofovskemu oãetu, mu vendar ne bi
odkimal, pregorak je vsem takimle mogoãneÏem. In
sam Bog daj, da se tlaãan Ïe zave in upre, pa bi se nema-
ra unesel tudi pater opat in ãloveka vsaj ob Ïenitvi ne bi
veã mogel zavirati, ãe Ïe misli, da ga sme povsod imeti
na povodcu.

»Kdo ti pa smolo nosi tamle doli?« je Trlep kimnil v

dolino proti cesti.

BES

STI·KI TLAâAN

»Saj res! Kdo? Aha, Gorenjko z Grundljevega,« je Ja-

nez zardel.

Lovski paznik Gorenjko se je po grivah med njivami

poãasi in oprezujoãe plazil proti malogabrovski hosti.

»Za stavami voha in zankami; ãe kaj iztekne, bodo

spet vsi kriÏi dol.«

»Na‰el mojih ne bo, ta Ïe ne, pa ãe obleze in ovohlja

vse njive in hoste!« se je Janez objestno bahal. »Dopol-
dne nimam zunaj nobene.«

»Pusti mi divjaãino vsaj zdaj, da tudi tebe kdo ne po-

tiplje. Saj vidi‰, kaj se je primerilo Kabliãu.«

»Lakota nas lomi, vsega nam manjka, a ‰kodljivo div-

jaãino naj bi pustili, da se z njo mastijo gosposki poÏeru-
hi?« se je Janez upiral. »Kabliã je res v vozi, pa ne toli-
ko zaradi lova, kakor zaradi svoje nerodnosti in zaradi
Ïene, ki je vãasih za njo rinil tudi tale Gorenjko.«

Trlep se je drÏal za roãico voza, od slabiãnosti je ko-

maj stal; kri mu je silila v glavo, mrzliãavo je drhtel, ka-
kor Ïiv ogenj ga je peklo po drobu — laãen je bil kakor
star volk.

»Kaj ste bolni, ka-li?« se je Janez ustra‰il.
Ni mu odgovoril. V dve gubé pripogniv se je poãasi

opotekal v hi‰o.

»Laãni so, laãni,« se je sinu inako storilo. »Davi so se

komaj omrsili s tisto travno brozgo, vso so pustili nam,
ãe‰, le jejte, da laãni ne boste preveã.«

BES

STI·KI TLAâAN

Obstal je na mestu in gledal za oãetom; ni vedel, kaj

bi storil. Mati so ‰li s Tonetom v Stiãno, da bi v samosta-
nu spet izmoledovali kaj ÏiveÏa, drugi brat France pa
sestri Reza in Minka so v tlaki — kdo naj zdaj pomaga
oslabelemu oãetu? KriÏ boÏji, ali tlaãan res mora samo
trpeti? In si ne sme pomagati? Oziral se je, kakor bi iskal
pomoãi.

Kar ti izza vogala prideta tuja moÏa in postojita:
»Pomagaj ti Bog, mladi junak! Ali je to Trlepova do-

maãija?«

»Bog vaju sprejmi, draga gosta, na Trlepovini sta.«
»Kje je gospodar?«
Iz hi‰e se zasli‰i Trlepov klic: »Bali noter, Janez, srk-

ni tudi ti malo mleka!«

Janez se je v zadregi nasmehnil in v hi‰o spremil tuja

gosta.

Trlep je sedel ob ‰iroki javorovi mizi, na njej je stala

vegasta latvica mleka. Ni se ga ‰e dotaknil, ãakal je sina,
on naj se ote‰ãa najprej. A ko je zagledal gosta, jima je
izza mize stopil naproti in ju povabil:

»Sedita, trudna sta in laãna, a postreãi vama morem

samo z mlekom. Pijta, potlej govorita!«

Tujca sta precej sprevidela, kako je.
»Hvala ti!« sta se nasmehnila. »âe ne bi zameril, bi z

mlekom ‰e poãakala. Medtem si s temle primoãimo je-
zik,« je tuji moÏ z viseãimi ãrnimi brki in v hrva‰ki oble-

BES

STI·KI TLAâAN

ki glasno dejal in mu iz torbe pomolil leseno ãutaro sli-
vovke; »v mrazu in vroãini ti je voljna in prava.« Trlep
se ni dal prositi; pokusil je, ha, moãna je, kar du‰ke za-
pre, pa tudi pogreje in kri poÏene v Ïilah. »·e ti jo klju-
ni!« sta tujca nudila tudi Janezu. »In tole prigriznimo!«
sta iz torbe vlekla posu‰enega ovsenega kruha in preka-
jene svinjine. »Zalogaj svinjine se po nji prav prileÏe,« se
je otorbani moÏ smehljal.

»Ni je vam sile v Hrvatiji — saj sta od ondod?« je

Trlep pokimal.

»Sva,« sta dejala, vprião Janeza, premladega, nista

hotela povedati veã.

Trlep je razumel in potlej mignil Janezu, naj se umak-

ne. Janez je ‰el, moÏa sta se razodela; Trlepu je postalo
vroãe ob novici, ki sta mu jo prinesla.

BES

STI·KI TLAâAN

II.

si trije so staknili glave in se zamolklo menili. Prav

dolgo. Potlej je Trlep dal poklicati veã sosedov in

jim zunaj tiho nekaj naroãil.

»·ãuvaj, bezaj, pa bo!« sta gosta ti‰ãala v Trlepa.
»Ne vem, ali bom mogel dosti,« se je ta ‰e nekoliko

branil. »Pozimi me je pojezdila pljuãnica; sti‰ki menih
me je komaj otel, a do prave sape ne morem in ne mo-
rem, v prsih mi ‰e in ‰e grgra, ãe le stopim kaj hitreje.«

»Poglavitno je, da se tlaãani odloãijo,« je starej‰i Hrvat

kimal in svetlo gledal; »le sôli jim pamet, da ostanejo sta-
novitni in sloÏni! To more‰, ãeprav si ‰e bolezniv.«

»Dalo se nam je vedeti, da jim sodi‰ in hladi‰ prepi-

re ti in da storijo vse, kar jim veli‰,« je drugi, za nekaj
zim mlaj‰i, takisto brkati hrva‰ki moÏ poudaril in segel
po Trlepovi Ïilasti roki. »Na‰ umni vojarin je naju poslal
prav do tebe.«

»Preveã me povzdigujejo med vami,« se je Trlep bra-

nil; »tlaãan sem — kdo bi me poslu‰al res do kraja?«

»Nikar! Tvoj rod je iz davne dobe znan po vseh do-

lenjih krajih, povsod te ãislajo velmoÏa, prav dosti tvo-
ja beseda velja. Ne dvomi, brate!«

BES

STI·KI TLAâAN

»In ãe ne zmagamo?« se je Trlep jemal iz samega

sebe. »Kdo bo kriv nesreãe in siro‰ãine, tolik‰ne, da mi
je vsa pamet obseãi ne more in ne presoditi?«

»Kdor obupuje, ne zmaguje!« se je mlaj‰i Hrvat pre-

kriÏal, potlej pa s pestjo udaril ob mizo. »âe ne veruje‰,
se pogubi‰! Zmagati moramo!«

»Da,« je tovari‰ mirneje pritrdil, »za staro pravdo se

moramo udariti vsi, ali pa nas bo konec. Pes ima zobe,
maãka kremplje, da se brani. A mi imamo roke in srce,
da bi varovali in ljubili svobodo in pravico. Proã z gos-
podo! Zemljo nam dajte v staro last, pa bo mir na sve-
tu! Kmetov rod je starej‰i ko gra‰ãakov, saj je Ïe Adam
bil kmet, ne pa gra‰ãak!«

»To vse je res,« se je Trlep Ïe vdajal. »A kar gospoda

stori krivo, kmet mora plaãati Ïivo.«

»No, vidi‰!« ga je Hrvat veselo udaril po rami. »Saj so

tudi drugod mencali in cincali, zdaj pa Ïe komaj ãakajo,
kdaj jim bo mogoãe udariti. Tlaãani iz Rajhenburga in
Sevnice, iz Bo‰tanja in Radeã so posebno hudi; tudi oko-
li Planine in Podãetrtka kar pihajo od togote.«

»Sli‰al sem, da so ondod gorki nekemu gra‰ãaku iz

va‰ih krajev.«

»Prav si sli‰al. Gra‰ãak Tahi s Podsuseda je kriv vsega

hudega, kar nas spet sili v upor.«

»Pravijo, sam Ïivi hudiã ni gr‰i. Kaj vendar poãne z

vami?«

BES

STI·KI TLAâAN

»TeÏko bi ti dopovedal, kako strahuje vse, tudi malo

gospodo. Davke izterjuje, kakor bi bili zadnji, in samo-
voljno naklada ‰e novih. Kdor ne more plaãati, ga golega
in bosega poÏene z zemlje. Nobena mlada Ïenska ni veã
varna; ãe jo le spazi, si jo vzame na grad. Kak‰na se vrne,
ãe se paã vrne, ni da bi pravil. Sam je novoverec, ‰e nas
sili v to nem‰ko vero. Iz cerkve Svete Trojice v Dolenji
Stubici je pregnal na‰ega Ïupnika, po njej se zdaj nosi
novoverski pridigar.«

»O prekleti!« je Trlepu u‰lo. »Tudi cerkve se je lotil?«
»Ali naj trpimo ‰e dalje, kaj pravi‰?« mu je Hrvat ku-

ril.

»Ne, ne morete!«
Hrva‰ka hodotaja sta ga Ïe prisukala in vzela v kle‰ãe,

da jim za ves svet ne bi veã hotel umakniti besede in
volje, vendar je ‰e rekel:

»Sti‰ka gospo‰ãina je nemara dosti veãja, pa zoper

menihe skoraj ni pritoÏbe.«

»PreponiÏni ste. To ve tudi na‰ poglavitni vojarin Ma-

tija Gubec, ki je veã vreden kakor devet in devetdeset
grajskih in ‰e nekaj sti‰kih po vrhu.«

Trlepa je speklo, pa do gosta ni smel biti zadirãen;

tako je skoraj tiho prosil: »Ali ne bi na miru pustili sti‰-
kih menihov?«

»Gosposka so!« se je Hrvat otresal. »Tudi njih ni dosti

prida!«

BES

STI·KI TLAâAN

»Kaj so Ïe prizadejali tebi?« se Ïe ni mogel premago-

vati.

»Meni ne, vam pa gotovo Ïe.«
»I, ãe res so, se pomenimo z njimi kar mi sami,« je

Trlep poãasi rekel in se v zadregi presedel.

»Bolj‰e prilike ne ujamete nikoli veã.«
»Ali vesta, da skoraj Ïe vse leto Ïivimo iz meni‰ke ka-

‰ãe? In zdaj naj bi nad menihe ‰li s kolom in cepcem?«

»Kar so vam dajali, so vam vraãali. Gospoda ve, da

mora ob lakoti pomagati tlaãanu. Tudi Tahi ima raj‰i
Ïivega ko mrtvega tlaãana. Saj ljubi ga ne, potrebuje pa
zmerom.«

Hodotaja sta bila zgovorna in huda na vsako gospo-

sko. Ni je treba. Tudi davkarjev ne; mitnice in carine se
morajo odpraviti, vsakdo smej svobodno trgovati z ob-
morskimi mesti. Lov bodi prost, hosta za drva tudi;
pravdaãev ni treba — kdor se sam braniti ne zna pred
sodnikom, naj zanj govori besednik iz ljudstva; carinar
je cokla in malha, ãe kaj prodaja‰; zatreti ga je treba vsa-
kega. Hrvatje in Slovenci naj imajo lastno vlado v Zagre-
bu. Kar je davkov treba tudi kmeãki vladi, jih pobirajo
kmetje sami in skrbijo za varnost meja, ki se zanje gos-
poska tako ne meni niã. Pokorili bi se samo cesarju in
nadvojvodu Karlu.

Trlep je molãe poslu‰al. Z mislimi ju je teÏko dohajal.

Pamet mu je pravila, da Hrvatje segajo pregloboko in

BES

STI·KI TLAâAN

pre‰iroko in da nemara premalo preudarjajo, kar hoté
in govoré.

Gosta sta se nagovorila, zaãela sta gledati skozi okno.

Somrak je Ïe na pol miÏal, dneva je bilo komaj ‰e do ko-
lena.

»Velel si nama, naj se pred noãjo ne razkazujeva sve-

tu,« je starej‰i Hrvat dejal Trlepu. »Tako se Ïe skoraj od
davi zaklanjava pri tebi, rada pa bi Ïe med moÏe, saj se
mraãi.«

»Potrpita ‰e kako uro, potrpita. Pa saj vem, prijetno

vama pri meni ni. ·e gostiti vaju ne morem, kakor bi
rad. Sila in stiska gospodinjita po deÏeli. Ko bi se vsaj z
moÏmi pomenila lepo in pametno, da ne bi hodila za-
man take dalje.«

»Brez skrbi, samo pridejo naj! Ali si jim dal glas

vsem?«

»Sem in vem, da pridejo; umanjka le, kdor je Ïe pre-

slab od strada in glada. Potrpita ‰e malo, noã naj se stori,
ni treba, da bi na shodi‰ãu bila prva vidva.«

»Saj res. MoÏje naj se prej nekoliko ovohajo in kaj po-

menijo sami.«

»Pride pa tudi deseti brat s staro Ïensko, ki se vãasih

zamakne in ãudno zabesediãi,« je Trlep ‰e povedal.

»Zamika se, pravi‰? âe le ni ve‰ãa? ·e urokov in

zme‰njav bi nam nakanila.«

BES

STI·KI TLAâAN

»Ni ve‰ãa, reva je. Svet misli, da je obsedena, pa je le

‰levkasta.«

Hodotaja sta molãala, strah ju je bilo. Deseti brat in

zamaknjenka, dvoje tako nevarnih ljudi s skrivnostnimi
moãmi — da, strah ju je bilo . . .

Trlep je stopil venkaj.
»Ti, mati,« je v kuhinji ogovoril Ïeno, ki se je Ïe vrnila

in ugibala, kako bi kaj skretila za veãerjo, »gosta imamo,
brez veãerje ju ne moremo pustiti.«

»Seveda ne,« je vzdihovala, »samo kje naj vzamem,

da bo kaj? Kar sem dobila v Stiãni, bo malin zmlel komaj
jutri.«

»Iz jajc napravi cvrtja, ali pa jim skuhaj v màk, pa ‰e

kaj mleka zavri!«

»Joj, po jajca utegne Ïe jutri priti samostanski brat, to

nedeljo je bila spet oznanjena bera jajc. Za boÏji ãas, kaj
bi bilo, ãe mu jih ne bi mogla dati zadosti?«

Trlep se je spomnil Hrvatovih besed in trdo odloãil:

»Niã se ne boj, mati, v samostanu nihãe ne bo laãen, ãe
enkrat paã ne dobijo vsega.«

»Hm. Ali naj vrÏem na ma‰ãico nekaj veã jajc, da se

tudi domaãi malo posladkamo?« je poprijela in se lotila
jajc.

»Le, mati, le!«
Smilila se mu je. Videl je, kako se reva dan na dan pri-

zadeva za hi‰o. OtoÏno se je ozrl vanjo in stopil na hi‰ni

BES

STI·KI TLAâAN

prag, da bi, kakor ãlovek, ki Ïivi od zemlje, skrbno po-
gledal po vremenu.

Na nebu so se priÏigale zvezde, majhen oblak pod

njim je drsel proti jugu, v hosti spodaj se je ogla‰al ãuk.

»Aha, zbirajo se!« je pokimal; ãuka opona‰a tlaãan

sosed in tako po dogovoru oznanja, da moÏje prihajajo
na veãe.

Iz vasi na spodnjem koncu je pri‰el lovski paznik Go-

renjko z Grundljevega in odhitel po cesti proti domu.

»Glejte, spet se je mu‰il okoli Marinke,« je zmajeval z

glavo.

Hrvatoma je potlej dejal: »Vidita, kako je prav, da se

nista razkazovala? Prav zdaj je bil v vasi neki grajski ãlo-
vek.«

»Ali je vohal za nama?« sta se ustra‰ila.
»Ne, ne,« je odmahnil z roko; »lazi le za neko tlaãan-

ko, ki ji je moÏa spravil v vozo. Zalaznik je, babjek, ka-
kor marsikdo, ãe je zadosti nor.«

»In vi vse to gledate?« sta moÏa rasla izza mize, kakor

bi sama hotela skoãiti za dedcem. »Kaj ga med vami res
ni nikogar, ki bi malopridneÏa znal póãiti po betici?«

»Saj je odrasla in ve, kaj sme. Sicer pa je ni dosti pri-

da, Ïe od prej ne.«

»Baba je neumna skoraj vsaka; nikoli ne ve, do kod in

koliko sme, ker zmerom hoãe preveã,« je starej‰i Hrvat
godrnjal. »Oko je slepo, ãe srce gleda.«

BES

STI·KI TLAâAN

»Saj ne verjamem, da bi ona in on napletala kaj za-

res,« je Trlep zagovarjal. »Prestar je on, mrã ga Ïe mi-
neva, ne drasti ga veã k hudemu.«

»âe se kljub temu maÏe in zametuje s tako Ïensko, je

na poti v pekel. Ko spozna, bo prekasno in se bo kesal.«

»Na Grundljevem je, z nami je, ne kaÏe ga draÏiti. In ni

slab ãlovek, le premehak je in prezaupen; nala‰ã ãloveka
ne bi spravil v stisko, izmotati ga pa tudi ne bi znal. Tako
je le po nerodnosti v vozo porinil tlaãankinega moÏa.«

»Zakaj ga je?« se je Hrvat zanimal.
»Z zankami in zadrgami je preoãitno lazil za divjaãi-

no.«

»Vidi‰. Bog jo je ustvaril za vse, tudi za tlaãana, loviti

jo pa sme samo gospod,« sta se Hrvata togotila. »Na po-
lju ti dela ‰kodo, a ti ji ne sme‰ storiti Ïalega; ‰e zapoditi
je ne sme‰, da se ne opla‰i in ne pobegne v drugo gos-
po‰ãino. Ali je to pravica?«

»Ne, ni pravica, ves tlaãanski svet ve to. Gosposka za

tlaãana nima srca; smili se ji le divjaãina. Bolj si kazno-
van, ãe ubije‰ zajca, kakor ãe bi okral cerkev ali ubil ãlo-
veka. Ali ti ni ono leto ÎuÏemperãan dal tlaãana, ki je na
njivi ubil jelena, za‰iti v jelenjo koÏo in raztrgati psom?«

»Kaj pa va‰i menihi?« je Hrvat poprijemal.
»I, tudi oni ga ne pohvalijo, kogar dobijo v lovi‰ãu;

vendar za glavo mu ne gre, samostanski biriã mu jih pa

BES

STI·KI TLAâAN

le nameãe z drenovko, da je siromak ves klobasast in
marogast.«

»âe bi bili menihi res tako dobri, kakor jih hvali‰, bi

vsaj nekoliko odnehali v lovski pravdi, ki si jo lastijo ãi-
sto gosposko. Vsaj zdaj ob stra‰ni stiski za ÏiveÏ.«

»Saj bi, pa se nemara bojijo zamere po drugih grado-

vih.«

A Hrvata sta vrela, ãe‰, tudi samostan je grad.
Trlep jima ni mogel dosti ugovarjati. Res je, Hrvatarja

govorita vendarle prav. Tlaãan terjaj, tudi zgrda terjaj
svojih pravic, gospoda jih mora vrniti. Bolje je umreti
kakor pa umirati.

Tudi Janez je videl lovskega paznika Gorenjka.
»Zdaj mu ‰e Marinka blodi po glavi,« se je smehljal;

»le naj mu, a jaz medtem brÏ nastavim nekaj zank.«

V hosti med Malim Gabrom in Bregom je ‰e danda-

nes majhna tratina z moãvimo kaluÏo; tja je hostna Ïi-
vad rada hodila pit, tam je spretno nastavil veã zank in
stekel domov.

BES

STI·KI TLAâAN

III.

akor se je Trlep skrival s Hrvatoma in skoraj le na
uho govoril z njima, je Janez vendarle prestregel

neke napomenke, da se mu je posvetilo, kaj napletajo.

»Oh, ko bi le res Ïe poãilo!« je fant vzdihoval. »Presu-

kalo bi se potlej marsikaj — Anãka mi nemara ne bi bila
veã tako visoko!«

Po veãerji je mrknil iz hi‰e in odpompljal proti Îubi-

ni. Témenica je vrvrala med jel‰evjem in tiho tekla v
trdo noã. Tamle gori, kjer se Bratenca zliva v Témenico,
so ondan videli povodnega moÏa, ka-li. Strahoma je po-
gledal tja gor, ãekan stisnil pod pazduho in v Stranjah
urno stekel ãez brv in po ozki cesti zavil proti Îubini.
Vas je Ïe miÏala, le psi so se ‰e otoÏno menili o svojem
pasjem Ïivljenju.

Ta ãas je tudi Trlep s Hrvatoma tonil v noã in hitel z

njima kar ãez polje in ob Ku‰ãarjeku v Mirn‰ko jamo.

Malogabrovska hosta je bila kakor Ïiva: po tleh je

pokljala suhljad, na visoki smreki je tlaãan ‰e zmerom
opona‰al ãuka, skovikanje je bilo sli‰ati po vsej dolini;
ozka steza je pobirala Ïive sence, jih za trenutek ustav-

BES

STI·KI TLAâAN

ljala in potlej sukljala v odroãno, med visokim in po-
konãnim skalovjem ugreznjeno jamo.

Dva, ‰e mlada moÏa sta pred njo straÏila in prestreza-

la tlaãane, da se kdo nepravi ne bi vrinil.

»Glej,« je prvi tiho dejal, »‰e dosti urno prihajajo,

samo veã bi jih moralo priti.«

»âe ni tudi le-teh prignala zgolj vedeãnost?« je dru-

gi ‰epetal. »A marsikomu se je nemara tudi to zdelo pre-
nevarno.«

»Saj tudi je nevarno! Gosposke naj le kaj zavohajo, pa

bo ta ali oni bingljal na veji, kakor so to pomlad vsi tis-
ti, ki so jih pozimi nalovili pri Kr‰kem.«

»Bo, kdor se bo prijeti dal.«
Tudi v jami ni bilo prav tiho. Noã ni bila svetla, ãeprav

so ãiste zvezde migljale z neba. Pod prostorno skalno
preveso je gorel velik ogenj. Sleherni, ki je pri‰el, je sto-
pil tja in se dal spoznati.

»Hm, tista Hrvatarja ali kdor sta, pa nista urna,« so se

nepoãakljivi tlaãani zafrkljivo menili.

»Ali ju pa Trlep gosti pregosposko.«
»Saj se ne mudi; kadar prideta, pa prideta.«
»Kar lahko stori‰ urno, ne meãkaj dolgo,« je Ko‰utnik

iz Radohove vasi ometal; »ni mi, da bi predolgo oprezo-
val v tejle gadovini.«

BES

STI·KI TLAâAN

»Da te konãaj,« se je nekdo iz teme hahljal; »Ko‰utnik

je res rad uren, vsako leto ima krst, mudi se mu zmer-
om in povsod, tudi nocoj je prvi pripompljal semkaj.«

»Tisti oné, deseti brat ali kdor Ïe je, bi bil pa Ïe lah-

ko tu,« je Pelin obrnil pogovor in se razgledal po zvez-
dah.

»Saj sam bi bil Ïe priklamal, a zdaj ga moti tista za-

maknjenka.«

»·e zvaditi bi se utegnila, sreãala sta se prava dva.«
»Kdo neki sta tista Ïenska in mo‰ki, ki je z njo?«
»Deseti brat je poslal samo glas, da prideta; veã ni po-

vedal.«

»âe le ni kaka potuljena ve‰ãa?«
»E, ni. Le nekoliko ãudna da je, pravijo. Vede se neki,

da te je groza, govori pa — sam ne ve‰, kam meri.«

»Kdo je, ne vemo; tudi videl je nihãe od nas ni prav v

obraz; Ïe o temle desetem bratu ne bi vedel reãi prave.«

»Oãitno je le, da je ali nekoliko ‰tramlast, ali pa pre-

kleto presukan zvitorepec.«

»Ne bi se mu rad zameril; toãe se bojim, urokov, vse-

ga.«

»Kdo dela toão, ne vem; da bi jo znal tale maslè dese-

tobratski, ne verjamem.«

»Eni pravijo, ve‰ãe jo delajo, videl pa tega nihãe ni. V

cerkvi uãijo, da je toãa le kazen boÏja — torej bi jo delal

BES

STI·KI TLAâAN

Bog sam. Pa to ni mogoãe, premoder je, predober in Bog
je, pa je. Toãa se dela sama.«

»Sama, sama. Kaj bo takle potepin? Kdo je?«
»Morda je ubeÏen gra‰ãak, ki se je zameril cesarju in

se zdaj umika njegovi sodbi?«

»Bosa je ta. Gospoda drÏi vkup kakor hrva‰ki pra‰iãi.«
Primera je bila vegasta in robata, zato pa Ïiva ko gli-

va, vsem razloãna in v‰eã.

»Kaj, ko bi bil gospod iz daljne Ljubljane? In da ga je

katera gosposka ljubezen spravila ob um in pamet?«

»Ne verjamem. Gosposka ljubezen je sleparska in

plitva, zaradi nje nihãe ne ponori, da bi bezljal po vsej
deÏeli.«

»Ali pa je lenuh, klateÏ, brÏkone pa tudi spoloverec,

ker se nikoli ne repi okoli Ïensk.«

»I, pa pravite, da je ‰tramlè! Prebito je pameten, ãe se

res otepa Ïensk!«

»âe ni volkodlak,« se je nekdo strahoma prekriÏal,

»prav gotovo ima v malhi tako zel, ki ga stori nevidne-
ga, kadar ga je volja.«

»E, naj bo, kdor hoãe. Pes in maãka, volk in jagnje,

kragulj in ‰krjanec, vsi imajo pravico Ïiveti pod nebe‰-
kim stropom.«

»Trlep, pravijo, natanko ve, kdo je in odkod je tale

deseti brat; samo povedati noãe,« se je paznik Repnik
oglasil poãasi in preudarno. »Tudi sti‰ki menihi vedo in

BES

STI·KI TLAâAN

ga pustijo na miru. Pustite ga tudi vi! Saj nikomur ne
stori niã Ïalega, dobrega pa dosti, komur le more.«

»âuden je pa vendarle: hodi tiho, kakor bi lovil mi‰i

in nenadoma stopi predte, ko misli‰, da je kdo ve kje.«

Pa res! Kakor bi se bil pognal iz tal, je med njimi stal

deseti brat, moÏ tridesetih let, velik, ãvrst, s ‰iroko in
ko‰ato brado, in jih brez besede zaniãljivo gledal vse od
kraja.

»âlovek bi mislil, da se odpravi na zbor moÏ, pa ti pri-

de v drhal klepetavih, opravljivih bab!« je poãasi pribi-
jal. »Prepotoval sem Ïe kriÏem svet, vendar takih bu-
rovÏev ‰e nisem videl nikjer.« Tlaãani so molãe gledali v
tla, sram jih je bilo in bali so se ga. A ta jih je spustil z oãi
in poãasi stopil k tistemu, ki je ãesnal o spoloverstvu.
»No, pa vam ne zamerim preveã. Le tebi, pra‰iã, ven-
darle gre nekaj plaãila za spoloverca!« je dejal in mu pri-
slonil tako zau‰nico, da se je opravljivec kar zvalil po
tleh. Vsi so otrpnili od zadrege in strahu, nihãe se ga ‰e
pogledati ni upal. Pa oni se je Ïe spet obrnil v krdelo in
mirno vpra‰al:

»Kaj vam nihãe ni zabiãil, da molãite in ne govorite

tako na glas? Ali ne veste, da bi kdo od gosposke uteg-
nil prislu‰kovati in ovedeti, kakega kruha bi ji radi ume-
sili?«

»Kako si noter pri‰el ti?« se je Repnik domislil. »Mi-

mo straÏe Ïe ne.«

BES

STI·KI TLAâAN

»O ti in tvoja straÏa!« se je deseti brat smehljal. »Ali

si Ïe pogledal, kako straÏi? Glej, moral bi. Saj ve‰, da je
tlaãan kakor vol, ki je za kaj le, ãe je tepen.«

Repnik je hitel proti izhodu, deseti brat pa za njim.

StraÏnika sta sede slonela ob vhodu in spala. Prvega je
brcnil Repnik, dugega je stresnil deseti brat.

»Aha, glej no!« je Repnik zamolklo revskal. »Prava sta

mi, vama se ãlovek res sme zaupati brez skrbi!«

»Saj nisva spala,« sta se izgovarjala. »Gledati nama je

le po tistih, ki hodijo noter; kdor je Ïe notri in pride ven-
kaj, nama niã ni mar.«

»Spala sta, ko sem ‰el noter, spala sta, ko sem se

vrnil,« jima je deseti brat ometal laÏ. »V jamo sem pot-
lej pri‰el drugod,« je dejal Repniku. »Tudi druge vhode
bi moral zastraÏiti.«

»Kje pa so? A ãe so, prideta po njih le maãka in ti.«
»âe hoãe‰ dobro sebi in drugim, stopi po vse tiste, ki

so prejle imeli tak jezik. Naj straÏijo, na zboru vsaj sit-
narili ne bodo.«

»Trlep bi bil nejevoljen, ãe bi preveã moÏ odloãil za

straÏo.«

»Pohvali te, ko mu povem, da gosposka Ïe ve za va‰

domenek.«

»Ve?« se je Repnik ustra‰il »Ni mogoãe!«
»Saj sem rekel: tlaãan mora biti tepen, sicer ga ni do-

sti prida!«

BES

STI·KI TLAâAN

»Da nas je izdal kdo na‰ih? Povej ga!«
»Gre‰nika ne izdam, zadosti je, da pozna‰ greh.« Rep-

nik se ni veã upiral, kar brÏ je stekel po jeziãnike in jih
razpostavil po volji desetega brata.

»In straÏite, ne spite!« jim je ta pretil. »âe koga dobim

v dremeÏu, mu nakanim urokov pri otrocih in pri Ïivi-
ni, da se jih ves rod ne otme do sedmega kolena.«

Tlaãani so molãali in kar trepetali, tako so se ga bali.
»Le pojdi,« je pokimal Repniku. »Pojdem ‰e po neko-

ga, zdaj zdaj pridemo.«

Skrivnostnega moÏa je vzela hostna tema, Repnik se

je poslu‰no obrnil, tudi on se ga je bal.

BES

STI·KI TLAâAN

IV.

eseti brat ni ‰el daleã po hosti. V go‰ãi, zakrivajoãi
plitvo vdrtino, se je ustavil ob Ïenski in mo‰kem,

ki sta molãe sedela na kupu stelje.

»No, tukaj sem,« jima je ‰epnil. »Kako ti je, Polona?«

je prijazno vpra‰al priletno, Ïe nekoliko skljuãeno Ïen-
sko velike, suhljate postave. »Ali si se odpoãila? In kaj
zauÏila tudi Ïe? «

»Sem, sem, Bo‰tjan,« je dejala in vstala.
»Samo vino v buãi se nama je ugriznilo od sopare,« se

je mo‰ki njenih let smehljal; »postalo je taka cuckovina,
da naju je kar za u‰esom bolelo, ko sva se silila z njim po
siru, ki si ga nama pustil otodile.«

»Pa kaj to — ko bi le Ïe spet vsaj od daleã videla Îu-

Ïemperk!« je starka vzdihovala.

»Bo‰, Polona, bo‰,« je deseti brat otoÏno zniÏal glas,

»Ïe jutri pojdemo tja.«

»Kaj se ti mara, da hodi‰, koder te je volja!« je ihtela.

»ÎuÏemperka ne pozabi, Bo‰tjan, rodni kraj je tvoje ma-
tere in moj!«

BES

STI·KI TLAâAN

»Ne pozabim ga, rajnci materi sem obljubil. ÎuÏem-

per‰ki grad me bo pomnil, posvetim mu prav v kratkem,
samo vaju ‰e prej spravim odtod.«

»Nikar, Bo‰tjan, greha ne delaj, krvi ne prelivaj, Bog

bi te udaril!«

»Anti pokaj mi veli‰, naj ga ne pozabim?«
»V mislih so mi tlaãani ÏuÏemper‰ke gra‰ãine. Tvoja

mati je bila iz njih, ondod ima‰ po nji sorodnike. Sveto-
vaj jim, naj ne ti‰ãijo med upornike; nesreãni bi bili ‰e
bolj kakor so Ïe.«

»Ne bo jih ‰koda! Mati mi je dostikrat pravila, kako so

jo podili od praga in pljuvali za njo, ker sem prav taãas
na ta nori svet potoval jaz . . . «

Z obema rokama si je pokril obraz in tiho zaihtel.
»O, hudo je bilo, Bo‰tjan, hudo,« je tolaÏila, »kriv vse-

ga tistega je bil le grad.«

»Posveti mu, izpolni obljubo!« je Polonin spremljeva-

vec ‰ãuval desetega brata. »Kakor sem Ïe trd in star, jaz,
glej, ti pomorem, kadar hoãe‰!«

»Molãi, Ilija, molãi!« je javkala. »Kako bom brez

tebe?«

Ilija je umolknil, deseti brat se je zavedel in rekel:
»Pojdimo, ãakajo nas!«
StraÏnikov pred jamo spet ni bilo. Za skalo sta se

ti‰ãala, strahoma gledala v Ïensko in trepetala.

»Kaj je spet to?« je deseti brat karal. »Kako straÏita?«

BES

STI·KI TLAâAN

»Dobro straÏiva, samo tistole Ïensko . . . « je tlaãan

‰epetal in debelo gledal Polono.

»Kaj ti je storila?«
»·e niã, pa bojim se, da bi mi — «
»Za mejo ob stegneh jo je popoldne metalo,« je ‰e

drugi tlaãan ‰epetal. »In ãudno, preãudno je govorila —
obsedena je — «

»A ti prismojen!« je deseti brat revsknil.
»Mir!« je zagrmelo za njimi. Trlep s Hrvatoma jih je

preteãe gledal. »Kakor smrkavci na pa‰niku!«

Deseti brat je pravil, kako straÏnika straÏarita in kako

ju je dobil Ïe drugiã. Polona, ki je z Ilijem molãala do
zdaj in mirovala, se je zganila in zaihtela: »Tako me
sprejemajo domaãi kraji . . . !«

»Stopimo!« je Trlep rekel in se pred njimi napotil v

jamo. Sitno mu je bilo. Le kaj si Hrvata mislita? ·koda,
svojim fantom, saj so Ïe odrasli, bi bil moral zaupati
straÏo.

BES

STI·KI TLAâAN

laãani v jami so tiho vreli. Bistra glava jim ni mo-
gla razlu‰ãiti, kako je deseti brat smel udariti koga

izmed njih.

»Ker mu nihãe branil ni,« se je star moÏ posmehnil.
»âe bi kdo meni oãital spoloverca, bi ga premikastil

‰e vse drugaãe!«

»Meni pa se vse tako zdi, da je Trlep velel desetemu

bratu, naj si pride poslu‰ke vtepat in strahovat nas.«

»Morda res. Da bi Ïe prej zvedel, ali smo voljni, pri-

jeti za oroÏje in iti nad gospodo.«

»BeÏi, beÏi! Tak Ïe ni, da bi te tipal po ovinkih. Trlep

je moÏ, malo je takih, lahko mu zaupa‰.«

»Hoj, to je res; moÏ, ves, kolikor ga je!«
»Da, tudi ves njegov rod je med nami v ãasteh Ïe let

sto in sto. ·koda, preveã na niã je pri‰el.«

»Moj oãe ‰e pomnijo, da je Trlepovina bila starobit-

na, svobodna domaãija, oãe tegale Trlepa je pa ni veã
zmogel. Kaj stori? Gre in se proda sti‰kemu samostanu.
Kmalu se prismehlja bel menih, mu odstriÏe dolge svo-
bodnja‰ke lase in ga na lahko udari, ãe‰, zdaj si pa na‰
tlaãan.«

BES

STI·KI TLAâAN

»Tudi jaz sem Ïe dosti sli‰al o tem. Pravijo, da bi se bil

‰e kako izmotal, ãe ga ÏuÏemper‰ka gra‰ãina ne bi bila
toliko pestila in lovila za neki dolg.«

»Umaknil se je v varstvo opatove krive palice.«
»Taãas morda res ni mogel drugaãe, domaãije, svobo-

de je pa le ‰koda ‰e zdaj.«

»Tlaãanska je zdaj Trlepovina, tlaãan je Trlep, vendar

moÏ, velmoÏ ‰e zmerom . . . «

Kavkljanje se tlaãanom zatakne, Trlep sam, glejte, je

Ïe tu, z njim pa tisti tujci. Vse je tiho, le brst na ognju
pokljá. Trlep se mirno ozre po moÏeh in jim pove, kdo
so ti, ki so pri‰li k njim.

»Ljudje boÏji,« zaãne potlej, »ãas, glejte, je tak, da se

moramo skrivati v noã in hosto, ãe se nam je pomeniti
kaj svojega. Skrivamo se, molãimo, vemo pa vsi, kaj nas
peãe in boli . . . «

Tlaãani poprimejo in zaÏeno v en glas, ãe‰ da se ‰e ne

upirajo, ko jim gospoda jemlje pridelke in naklada pre-
velike davke; potrpijo, ko jih zapirajo in tepo zaradi lov-
ske krivde; tudi pravdaãa se otepajo le, ãe jih dere Ïe
preÏivo; ‰e carinarja prebolijo radi ali neradi; ko pa se
jim skruni tudi druÏina in po hudovernikih ‰e vera paãi,
je prehudo in vsega tega preveã. Dokler se ne vrne sta-
ra pravda in ne dá veãja svoboda, ne bo dobro.

Hrvata sta se spogledala in si kimala.

BES

STI·KI TLAâAN

»Res je, kar pravite,« se Trlep spet oglasi: »ne samo

po na‰ih, tudi po gospo‰ãinah drugod je velik joj; pa to
vam dopovesta tale dva hrva‰ka hodotaja.«

Starej‰i Hrvat Ïe stoji na debeli skali, ki se je kdaj utr-

gala iz visokega skálovja.

»Bratje,« govori, »na‰ vojarin je hodotajev poslal po

vseh va‰ih krajih, da bi vsi, ki vam je ‰e kaj do stare
pravde in svobode, vkup skoãili in se zanjo bíli.«

»Aha . . . aha . . . kar dajmo se . . . !« mu segajo v

besedo.

»Nam se godi stra‰no, vam ne dosti bolje,« se Hrvat

vnema in pripoveduje, kako grd in trd je mogoãni gra-
‰ãak Tahi. Pogan je, drugoverec, luteran. Pogansko mu
je tudi srce. Kdor se mu kolikaj zameri, ga poÏene z do-
maãije; ãe se gradu spridi vino, ga razdeli med tlaãane,
ki ga morajo krvavo plaãati, sicer so ob konja ali vola;
tlaãanke, dokler so mlade in lepe, niso varne ne doma
ne na polju, saj jih kakor jastreb v gnezdo grajski na ko-
nju odna‰ajo v grad. Tahi je Iliji Gregoriãu, na‰emu vo-
jarinu, vzel posestvo, dve sto zlatnikov vredno med bra-
ti . . . In kako se premnogi tlaãani muãijo v grajski vozi
in kako jih pretepajo do mrtvega, in mogoãe razloÏiti po
vsej pravici. Vsaka solza pade na trd kamen, vsak vzdih
odpihne veter . . . «

»O, saj tudi po na‰ih krajih ni dosti bolje!« vpije tla-

ãan s Krajin‰kih Sel. »Ko stegnem pete, bo moj sin mo-

BES

STI·KI TLAâAN

ral gosposki podariti konja ali vola samo zato, da ga pu-
sti na domaãiji.«

»In ãe se omoÏi grajska hãi, ji moramo doto zbrati in

dati mi!« toÏijo ‰e drugi. »Koko‰i in jajc jim pa tako ni
zadosti nikoli.«

»Z vami,« hodotaj roti, »smo si bratje, smo si sosed-

je in govorimo skoraj isti jezik — pomagajmo si, udari-
mo!«

»Pa res, udarimo!« vpijejo vsi. »Noãemo veã tlaãani-

ti kriviãni gospodi, nobenih dav‰ãin ji ne damo veã, svoji
bodimo na svoji zemlji, pokoriti se hoãemo samo ‰e ce-
sarju!«

»Z vsemi, kar je prave in jare gospode, moramo po-

mesti!» vpije Krajinãan in si molze brado, Ïe plesnivo in
skopo kakor oves ob slabi letini. »PreÏenimo vso gospo-
do, oplenimo gradove in jih poderimo, sicer se zlodej
gosposki spet zaredi! — Ali ne, moÏa Hrvatarja?«

»Ne, ni tako!« hodotaj odmajuje z glavo. »Vsak podrti

grad bi spet postavljal tlaãan, morala bi ga sila, ki ji z
nobenim uporom ne bi bil kos. Mi marveã hoãemo le
postra‰iti gospodo, da bi se omeãila in nam vrnila sta-
ro pravdo; tudi pobijali je ne bomo, ãe nas sama ne pri-
sili.«

Trlep, ki Ïe ves ãas teÏko poslu‰a prevroãe besediãe-

nje, se oddahne po tej Hrvatovi modriji.

BES

STI·KI TLAâAN

»Prisezite si zvestobo, da se ne boste izdajali!« jih ho-

dotaj spet vÏiga.

»Prisegamo na Boga!« odgovarjajo.
»In da boste poslu‰ni vojarinu, ki si ga izberete!«
»Prisegamo!«
»Tako pojdite in hodotajev po‰ljite od vasi do vasi,

‰ãuvajte, da se ves mo‰ki rod upre. Vendar bodite pre-
vidni, da gospoda ne zavoha, kaj kuhamo. Ne bodite
preglasni; molãe, skrivaj si brusite noÏ, koso, sekiro, pri-
pravljajte betè in ãekane, grjaãe in cepce . . . !«

»Kako pa bi se poznal tisti, ki je za upor?«
»Za klobukom naj nosi vejico zelenike ali br‰lina.«
»In kdaj nam je udariti?«
»Na‰ vojarin razpo‰lje hodotajev s petelinjim pere-

som za klobukom. Ko ga zagledate, vedite, da je ura
udarila . . . «

Nastal je molk.
»Zmagali bomo, ker zmagati moramo!« se oglasi ‰e

drugi hodotaj. »V boju je zmaga, to vedimo, pa bo do-
bro!«

»Hrvat je zgovoren vsak,« se tlaãan nasmehne sose-

du. »Nas enega ‰e pretentá, tako zlahka pa se gra‰ãak ne
dá.«

»Da, zgovoren ti je Hrvat; ne bi mu ustavil jezika, pa

ãe mu koren porine‰ v usta.«

BES

STI·KI TLAâAN

»Stojte!« se deseti brat rine v ospredje. »Naj ‰e jaz

zinem katero!«

»Le razderi jo, pravo in umno!«
»Da proã z gospodo, pravite, in sèm s svobodo? Kaj je

svoboda?«

»Povej ti, ki ve‰ vse!«
»Da svoje dejanje uravnava‰ po lastni volji, kakor ti

veleva preudarek uma.«

»No, vidi‰, to je svoboda!«
»âe bi vi res po lastni volji uravnavali svoje dejanje,

ne bi bili svobodni, suÏnji bi bili svojih strasti in razbrz-
danosti.«

»Kaj pa blodi‰ zdaj?«
»Vse zlo spremenite v ljubezen, pa boste svobodni.«
»Katero zlo misli‰, ne vemo. Kako bi vedeli? âe misli‰

tlako, misli‰ prav.«

»Vsakdo ima svojo misel in svojo vest,« je deseti brat

poãasi govoril. »In ãe gospodo res odpravite, preÏenete,
kaj pa potlej?«

»Sami svoji bomo, kaj ne razume‰?«
»Hm . . . Vsi prav dobro veste, kako tudi jaz mrzim

gospodo, pa vendar reãem in pravim: Najsi so vam roke
‰e tako moãne in po‰tene, zatorej pa le niso, da bi kro-
tile drhal, kakr‰na ste vi! Povodec naj se vam narahlja
samo malo, pa se pogrizete in pogubite med seboj, ker

BES

STI·KI TLAâAN

ste neposlu‰ni in ker vam je srce brez ljubezni do bliÏ-
njega . . . «

Iz ozadja v temi mrmrajo, naravnost in glasno se nih-

ãe ne upa upirati.

»Veã pravic, veã svobode vam pa vendarle gre. In nih-

ãe se zmage ne bi bolj veselil kakor jaz, ker gospodi prav
nekr‰ãansko privo‰ãim vse hudo.«

»Saj tudi mi, tudi mi!«
»Samo ne pozabite, da v boju zmaga samo ena stran,

druga stran je pa tepena, pobita.«

»Zmagamo, pravica je na na‰i strani.«
»Je, res je, na strani gosposke je pa moã. In po nava-

di zmaguje, kdor ima moã. To premislite, tega ne poza-
bite, ko se jih lotite!«

»Niã se ne bojimo, dosti nas je, moãni in sloÏni smo

— za staro pravdo se Ïenemo!«

»Prav, prav. Dosti vas je, svojo pravdo poznate. Ali

gospoda ima tudi svojo pravdo. Ne uÏenete je kar tako.
âe zmaga ona, vas ne bo boÏala.«

Deseti brat se umakne, tlaãani se gledajo in molãijo.
»Lani o svetem Juriju smo hodotajev poslali do same-

ga cesarja,« se Hrvat spet oglasi. »Niã ni pomagalo, to
zimo smo morali udariti.«

»O, saj smo bili z vami.«

BES

STI·KI TLAâAN

»In gospoda vas je pri Kr‰kem in BreÏicah vse pobila

do nog in razgnala na vse vetrove!« se deseti brat vtika
iz ozadja.

»Kajpak,« godrnjajo, »ker ste Hrvatje s pripravami

meãkali tja do sredozimcev.«

»Ne zato, ne,« popravlja deseti brat; »zato vas je zmo-

gla, ker ste se gradov ogibali bolj kakor zidanic po vino-
gradih in ker niste slu‰ali svojih vojarinov!«

Tlaãani molãijo. Hm, ni tako brez niã, kar trdi tale

hudi desetnik.

»Gospoda nas ne bi bila zmogla,« popravlja Hrvat,

»Uskokov z Gorjancev je najela in pognala nad nas.«

»Tudi Uskoki govorijo na‰ jezik . . . Zakaj nam niso

bratje?« hoãe nekdo vedeti.

»Pojdi, vpra‰aj jih, mrhe vla‰ke!« se ‰e drug spotakne.
»Uskoki nimajo gra‰ãakov,« jim Trlep razlaga. »Cesar

jim je dal posebnih pravic in voja‰ko upravo; tlaãanskih
teÏav in nadlog ne poznajo.«

»Kaj bi se spotikali ob tisto, kar je bilo!« ‰ãuje Hrvat.

»Skrbite, da bo zdaj drugaãe, sicer nam ‰e Bog ne bo
mogel pomagati. Ali mar hoãete tlaãaniti ‰e dalje?«

»Ne, ne, udarimo!«
»Moramo udariti! Na‰a zemlja ni mastna, puhliãasta

je, malo in nerada rodi, dajatev z nje teÏko utrpevamo!«

»Pa ‰e ta nam ni v last, samo hlapãujemo, ‰e suÏenj

ima veã pravice!«

BES

STI·KI TLAâAN

»Da, varãujemo mi, grad nam krade, ker mu ne brani-

mo; zraste nam hãi, gra‰ãak si z njo pase greh, niã mu na
zoper ne storimo, tako se ga bojimo; sin je Ïe velik in
mora sluÏiti med grajskimi suliãarji, tako hlapãevsko
nam je srce; delamo kakor ãrna Ïivina in stradamo kru-
ha in vsega, a grad lepo uÏiva nebesa na zemlji; mi orat,
grad spat; mi kosit, grad pa pit!«

»Tako je po gradovih,« Trlep brÏ glasno dostavlja,

»na‰a meni‰ka gosposka nam ne prizadeva takih. Po
vseh udarimo, vsem se uprimo, le menihe na miru pu-
stimo; cerkveni gospodje so, sveti moÏje . . . !«

»O, sveti . . . kakor je bila sveta tista sulica, ki se je

upala prebosti Kristusa!«

»Kdor ni grbast, je morda trobast: kako napako uteg-

ne imeti vsakdo, tudi menih.«

»E, menihom se pa res ne dá dosti oãitati,« razodeva

star moÏ; »s ãlovekom so ãlove‰ki, potrpijo za kak ãas,
ãe ne zmore‰ dav‰ãin, ne storijo ti zla.«

»Desetino pa le pobirajo in na tlako te tirajo,« se eni

upirajo.

»Kaj hoãe‰, gosposka so.«
»Zato tudi njim nekoliko iztepimo kuto!«
»I, kaj nisi ondan spet domov pricijazil nekaj Ïita iz

samostanske ka‰ãe,« se mu Trlep smehlja. »Kleplje‰ sa-
mostanski moãnik, ãesna‰ pa tako neumno!«

Oni je umolknil in pobesil oãi.

BES

STI·KI TLAâAN

»Jaz pojdem, ãe treba, nad vsakega biriãa in hudiãa,

zoper menihe pa ti ne zamahnem z grjaão,« se nekate-
ri ogla‰ajo.

»Gosposka so tudi oni!« ti‰ãijo drugi.
»âe ne bi bili gosposka oni, bi nas vil in krivil grad

·umbreg, Grundljevo ali Selo, grad Vi‰nja gora, Kravjek
ali ÎuÏemperk!«

»Dobro si jo razmotal!« jih dosti pritrjuje. »Raj‰i sem

meni‰ki tlaãan kakor praznik v posvetni gospo‰ãini; vsaj
vem, da mi je Ïiveti s kr‰ãanskimi ljudmi, ne pa z graj-
skimi razbojniki in hudoverniki . . . !«

Meni‰ka hvala je hudo ãez glavo hrva‰kima hodota-

jema. âe bo tlaãan z meni‰ke gospo‰ãine miroval, tudi
po sose‰ãini roke prehitro omahnejo in bo vse hodo-
tajstvo todkaj ãisto zaman . . . Ogenj, ki se je zanetil
tako lep, je treba razpihati.

»Ne upirajte se menihom v cerkvi,« popravlja, »cer-

kveni gospodje so res; pri tlaki, desetini in davkih jih
‰krnite.«

»Hoj,« sili v besedo ‰e praznik Repnik, »tako pravita

tudi pater BlaÏ in pater TomaÏ!«

»E, pusti ju, meniha zmeneta sta, nista dosti prida,«

se Trlep otepava; »tekata k lutrovskemu pridigarju Kri-
‰tofu Slivniku v ÎuÏemperku, ali pa uhajata v Ljubljano
in prejemata — ma‰ni zakrament v obeh podobah, tudi
ãe ne ma‰ujeta.«

BES

STI·KI TLAâAN

»Meniha sta, na sveto pismo uãena, ne more‰ ju uãi-

ti ti, kaj je prav!«

»Da, tako je po pravici govoriti!« se smeje jeziãni tla-

ãan.

A Trlep zamahne z roko in pravi:
»Dokler pater opat ne prekliãe tlake, jo moramo

opravljati.«

»Pa naj jo odpravi in dá lep zgled posvetni gospodi!«
»âe bi storil to, bi se ves samostan opustil.«
»Prava ‰koda! Kdo se ti bolj smili: tlaãan ali samo-

stan? Sto in veã moÏ pohajkuje v samostanu, lahko bi si
pridelali sami, kolikor jim je treba!«

»Lahko, lahko, pa raj‰i vidijo, da se drugi peklijo za-

nje,« pomaga sosed.

»In od vsega, kar si pridobi‰, hoãejo imeti deleÏ. —

Kaj so napravili ono leto? Gomilar, saj veste, na Gomi-
lah izpodorje pisker starega denarja. Kar ti primaha tale
na‰ opat. Gomilar mu mora prepustiti polovico vsega
tistega denarja, drugo polovico pa prodati za slepo
ceno, ãe‰, kar je izpodoral, je prav za prav samostanska
last, ker je leÏalo v meni‰ki zemlji.«

»Denar je bil brez trÏne veljave,« ve Trlep, »nihãe se

ne bi bil opomogel z njim; opat pa ima veselje s takimi
starinami in je zanje Gomilarju dal dva repa Ïivine. Tudi
Gomilar je vesel dobre kupãije. Le pojdite, vpra‰ajte ga,
potrdi vam.«

BES

STI·KI TLAâAN

»Gosposka res misli, da mora tlaãana dreti,« povzema

jeziãen sosed. »Ali res mora gra‰ãak, oblastnik postati
vsak, ki se je rodil iz gra‰ãaka, oblastnika? Zakaj si ne bi
gra‰ãak z lastnimi rokami sluÏil kruha, zakaj njegova hãi
ne bi smela v zakon s komerkoli? In zakaj se menihi ne
bi res sami peklili na njivah, zakaj bi jim vkup moral vla-
ãiti vse le tlaãan?«

»Zakaj? Zakaj?« poskakuje Krajinãan. »Ker pokleka-

mo prednje in ker se jim zobe ne upamo pokazati!«

»Najbolj po‰teno delo je kmeãko delo,« se Repnik

spet ogla‰a. »Tudi gospod naj orje in seje sam, nihãe naj
si ne lasti oblasti, ki mu je ljudstvo ni dalo samo.«

»Dobro si povedal, brate,« hvali Hrvat. »Ljudstvo je

veã kakor gospoda. Ljudstvo je vir vse moãi, je vladar, je
domovina, je mir in je vojna!«

Trlep je ves ãas skoraj bolj poslu‰al, ko govoril. Kar je

sli‰al, mu ni bilo vse prav v‰eã. Tlaãani se vnemajo brez
veãjega preudarka; tudi tale hrva‰ki moÏ je nekoliko
preprazno zgovoren.

»Kako je po grajskih gospo‰ãinah, ste sli‰ali,« je po-

tem odloãno rekel, da bi drugam zaredal besedo; »zato
zahvalimo Boga, da smo samostanski, ãe svoji biti ne
smemo!«

»Îe, Ïe,« odnehuje moÏ iz zgovornega krdela, »saj ne

reãem; prav bi pa vendar bilo, ãe bi nam menihi vrnili
lovsko pravdo.«

BES

STI·KI TLAâAN

»Da bi ãlovek smel z njiv poditi divjad in jo loviti vsaj

na svojem,« primika ‰e drug.

»Zdaj ne sme‰, precej poje drenovka in se odpira

voza! Krivica je to, pa je!«

»Zaradi lovske pravde in lovske krivde same se nam

ne kaÏe bosti s samostanom,« nekateri odpeljujejo; »tla-
ka, desetina in davki nas ti‰ãijo dosti huje. Komur lov-
ska Ïilica nagaja, lóvi — greh in sitnost je le, ãe te spa-
zijo!«

»·e nikdar se nisem spovedoval tega greha!« se nek-

do hahlja. »Jelen ali srna, zajec, jazbec ali kdor mi Ïe
mezgá in grizljá po njivi, prav gotovo ne najde veã poti
v samostansko kuhinjo.«

»Hoj, zakurimo tudi menihom!« vpije Krajinãan, ki je

rad nastavljal pasti in zanke in ki je zato Ïe veãkrat ãu-
til drenovko samostanskega biriãa. »Njim gresta moli-
tev in post, nam pa lovska pravda, ãe ne, se pa udarimo
zanjo!«

Nihãe mu ni pritegnil, vse je bilo tiho, zoper samo-

stan Ïe nihãe ni veã bil. Molãe so gledali v ogenj, ki mu
kurjaãi niso veã stregli, sitno jim je bilo — samostan, kaj
menite, je vendar samostan . . .

Svit pojemajoãega ognja je rahlo boÏal Polono, ki je z

Ilijem ãepela ob strani, mrko gledala predse in hropeãe
dihala, kakor bi kaj teÏko nosila.

BES

STI·KI TLAâAN

»Kaj oklevate?« se je Krajinãan ustra‰il molka, svetlo

pogledal v moÏe, trikrat cmoknil z usti in pribil: »Uda-
riti vendar moramo tudi po Stiãni!«

V ti‰ino je Polona nenadoma jeknila s sanjsko groz-

niãavim glasom in omahnila vznak. Oãi so ji izstopile in
obstale na zvezdah, telo ji je krãevito drhtelo, iz ust so
ji hropele sprva tihe, nerazloãne, potlej pa glasne, zate-
govane besede.

MoÏje so otrpnili od strahu, ‰e dihniti se nihãe in

upal; pogled, debel in plah, jim je obstal na Poloni, ki jo
je tresel drget, da se ji je lomil glas.

»Glejte, o, glejte, vi, ki ste ubogi in poniÏani . . . ! Ne-

bo se odpira, rajski soj lije na zemljo . . . zemlja se dvi-
ga . . . soj neba in lice svetá se boÏata . . . Nebe‰ka zarja
nosi nebe‰ki prestol . . . ves je zlat in svetal . . . Bog
sam sedi na njem . . . hudo se drÏi . . . grmi in govori:
Ne ubijaj . . . ne kradi . . . !«

Drget se ji je umiril, glas utrnil.
»Ne bojte se!« je Ilija rekel odrevenelim moÏem. »Ta-

ko se ji primeri vãasih, da ãujeãa spi in gleda stvari, ki jih
ne vidi drugo oko.«

A Polona se je spet zganila in oglasila:
»O ljudje . . . ljudje . . . glejte . . . ! Angel angelov,

sveti Mihael se spu‰ãa med vas . . . Goreã meã ima v
rokah . . . Z vami bo, ãe si boste zvesti in ãe boste brez
greha krvi in hudega dejanja . . . Pravda boÏja bo z va-

BES

STI·KI TLAâAN

mi in med vami . . . In plenjalo vam bo polje . . . zdrava
vam bo druÏina in Ïivina . . . «

Mravljinãja groza je oblivala moÏe, strah jih je bilo

stra‰no.

Ilija se je sklonil k Poloni. »Minilo je,« je dejal in se

ozrl po opla‰enih tlaãanih.

Nihãe se ni upal oglasiti ali kaj reãi; le deseti brat je

pristopil, pokleknil ob zamaknjenko in ji od ãela ãez
rame in ob telesu poãasi in z rahlim dotikom dvakrat,
trikrat na dolgo potegnil s ploskimi rokami.

»Spi . . . spala bo,« je s solznimi oãim zamolklo rekel.

»Natrgajte stelje in mladovja, da ji posteljemo!«

Krdelo upornikov se je, kakor bi odnehal hud ãar, za-

zibalo in zagnalo v steljo in grmiãevje, ki je raslo po
jami.

Ko so ji pripravili leÏi‰ãe, je deseti brat skoãil na tisto

debelo skalo.

»Zoper samostan nikar ne rogovilite,« jim je govoril,

»drugod vam bo vihteti cepé in kosé. Samostan vam ne
prizadeva hudega. A ãe vam vendarle du‰i katero prav-
do, stopite do opata Janeza, saj si dá dopovedati — «

»Zakaj ima vozo, zakaj biriãa z drenovko?« se Krajin-

ãan upira.

»Da si pokori butce, kakr‰en si ti!« mu deseti brat

prestriÏe besedo in se oprime prej‰nje misli: »Bodite
sloÏni, da boste moãni! In lotite se gradov! Vse hudo je

BES

STI·KI TLAâAN

z gradu, ‰e vere vam grajski hudovernik ne pusti na
miru, — Tistole Ïensko, o moÏje, sem poznal, ko je bila
‰e mlada in zdrava . . . « glas se mu prelomi, solze ga
oblijo. »Moji rajnki materi, ubogi preganjani, je bila zve-
sta druÏica, skrbna pestunja meni, ‰e pred rojstvom ne-
sreãnemu . . . Ne samostan — grad je onesreãil mater,
mene in pestunjo, tistole trpinko, ki so ji telesne in du‰-
ne muke omraãile um in pamet . . . Jutri, o moÏje, se
prav to utegne primeriti va‰i Ïeni, va‰i hãeri. — Zdaj ve-
ste, po kom vam je udariti. âe ste sloÏni in moãni, uda-
rite, moãno udarite, sicer nikar!«

»Udarimo! Udarimo!« uporniki vro in dvigajo desni-

co za prisego. »Tako bodi — Amen . . . Amen, trd ko
kamen!«

BES

STI·KI TLAâAN

VI.

rlepov Janez se je taãas potulil blizu ·tepiãeve hi‰e.
Srce mu je razbijalo, teÏko, zadihano je sopel, oãi so

mu boÏale Anãkino okence, noge so mu skoraj klecale
pod teÏko velike ljubezni.

Oprezno je pristopil in rahlo, tiho potrkal: »Anãka!«
Niã. Spi, ka-li? Oprl se je ob ãekan, stopil na prste in

potrkal za spoznanje moãneje: »Anãka . . . !«

V sobici je poknilo, okenska linica se je odrinila, iz

teme se je nasmehnil bel obrazãek: »I, kaj pa slepuri‰
todkaj?«

»Lepa si, srce mi rjove po tebi, vse misli in Ïelje te

i‰ãejo dan in noã — niã veã nisem mogel strpeti, anti kar
priti sem moral, da te vidim, Anãka . . . «

»Podnevi bi bil pri‰el, zdaj je noã,« se je smehljala in

ga za roko drÏala. »Kaj naj ukre‰em ogenj in priÏgem
trsko, da bi me videl?«

»Saj te vidim, Anãka moja, srce te gleda.«
Vedel je, da so ji oãi kakor potoãnice ali kakor cvetoãi

lan, a zdaj so brez barve, milo le gorijo in njih Ïgoãi po-
gled mu v srcu kre‰e velik velik Ïar.

BES

STI·KI TLAâAN

Vzdihoval je in se ji razodeval od vrha do tal.
»O ti!« se mu je milo smejala. »Takih mi utrinja‰, da

bi se te bala, ãe te ne bi poznala; sli‰ala bi jih raj‰i po-
dnevi.«

»Saj pridem, z oãetom prideva snubit . . . «
»O Janez, kaj res?« ga je stiskala za roko in mu s prsti

grebla po laseh. »Ali joj, bojim se, bojim, na‰ oãe — saj
jih pozna‰.«

»Poznam; a brez tebe ne prebijem veã . . . «
»Za Ïivo glavo, poãakajva ‰e malo. Kdo se Ïeni zdaj,

sredi poletja? Vsa soseska bi ‰la nad naju — nikar, Janez,
potrpi ‰e!«

»Ne morem veã, saj ti pravim!«
»Do spomladi potrpi, saj mi je komaj ‰estnajst let, oãe

bi se res uprli.«

»To je, kakor bi z vretenom pokrivala pisker. Saj ni

nobena premlada, nobeni prekmalu!«

»O ti grdav‰, kaj neki ãesna‰!«
No, Ïe prav! âe snubiti ‰e ne sme, pojde po svetu —

v vojsko se dá vpisati, saj zdaj zdaj zaãno nabirati voj-
‰ãakov.

Anãka se z vso silo oklepa njegove roke in ihti, da se

mu smili prav zares.

»Saj ne ubijejo vsakogar,« jo tolaÏi; »marsikdo se pri-

peha do velikih denarjev in vse Ïivljenje je potlej zato-
rej, da mu ni treba klepati tlaãanskega moãnika.«

BES

STI·KI TLAâAN

»Molãi — nikamor mi ne hodi . . . Pridi . . . snubi

. . . saj ve‰, da bi tudi jaz raj‰i danes ko jutri . . . !«

Janez ni vedel, kaj bi rekel, tako so mu podkurile nje-

ne vdane besede; boÏal ji je roko in jo z oãmi poÏiral vso.

Raj sreãe se jima je odpiral na steÏaj, molãe sta se gle-

dala in poslu‰ala utrip srca.

»Kaj pa, ãe se oãe res upro, Janez?« se je Anãka ven-

darle ‰e bala. »Ali ne bi ‰e nekoliko poãakala?«

»Taka si? Zakaj okleva‰?« V glasu so mu bile vroãe

misli — ‰e malo, pa bi mu sedem vrst solzá teklo po mla-
dem licu. »Kako malo si zaupa‰, a jaz, glej, te v mislih
i‰ãem venomer . . . !«

»Pamet nama Bog ohrani, pamet in preudarek, pa bo

prav.«

»O, saj sem pregledal do tal prav vse.«
»Anti tudi ve‰, kako se bo‰ bol z na‰im oãetom, ãe od-

kimajo?«

»Kakor brezno si,« jo je Janez bridko pogledal; »ãe mi

spodrsne, padem prav na glavo . . . !«

»Kaj bi me kar ukral in gnal pred oltar?« je ‰epetala.

»Nikar mi ne preti! V last ti je le ljubezen, ki se ti daje
radovoljno, ne tista, ki si jo jemlje‰ sam.«

»Ljubim te Anãka.«
»In misli‰ le sebe.«
»Tudi tebe.«

BES

STI·KI TLAâAN

»Îe, saj bi bilo, ko bi se le oãe dali omeãiti.«
»Kaj pa, ãe bi jih sila pritisnila in jim sprevrgla misli?«
»Je‰ — kak‰na sila?«
»Ne vem — kar tako mislim,« se je umikal in ãutil, da

je rekel preveã.

»Ve‰, ve‰ — precej mi pove‰, ali pa te ne pogledam

nikoli veã!«

»Kaj naj ti povem?«
»Katera je sila, ki bi ukrivila na‰ega oãeta — ne skri-

vaj, pozna‰ jo, precej mi jo povej, ne sme‰ me pustiti v
taki skrbi!«

Otepal se je in otepal, naposled pa le povedal, da se

pripravlja tlaãanski upor, ki pomete gra‰ãake in svobod-
njake, in da imajo tlaãani s hrva‰kimi hodotaji v Mirn‰ki
jami prav nocoj skrivno veãe.

»Kaj bo, kaj bo?« se je bala za oãeta in — zanj.
»E, kaj?« jo je miril. »A za naju bi bila dobra vsaka

sprememba, ãe bi naju zbliÏala.«

Noã je minevala, a mlada zaroãenãka nista niã veã ve-

dela za ãas.

Po ãasu bi se moralo Ïe daniti, a nebo je ‰e spalo; dan

se je zaleÏal, pozabil je utrniti zvezde.

Naposled je roka spustila roko. Zvezde so zbledele.

Zora za Zaplazom si je pomencala oãi, psi so le pored-

BES

STI·KI TLAâAN

ko ‰e ‰ãeknili zdaj tu zdaj tam, petelini Ïe vsi odpeli,
megla je oslinila njive.

Mladi Ïenin je hitel domov. Nekaj ponosnega, po-

konãnega je ‰lo z njim. Sreãen je bil.

BES

STI·KI TLAâAN

VII.

anez se je domu bliÏal oprezno, poãasi; ni hotel, da bi

ga spazil kdo domaãih, ko bi se plazil v senico, kjer

mu je ãez poletje bilo leÏi‰ãe. Pritihotapil se je do vrtne-
ga plota, kar ti je opazil nekaj moÏakov, kako molãe ob-
stopajo hi‰o. »Tatovi niso — kdo so?« Poprijel je ãekan
in se bliÏal ‰e bolj prihuljeno. Zdaj jih je spoznal. »Oho,
kaj pa ti?«

Eden izmed njih je potrkal na okence in zaklical:
»Odpri, Trlep, precej odpri!«
Lina v okencu se je odrinila, Trlep se je zadirãno ogla-

sil:

»Kdo pa neslanari tako zavred?«
»Mi smo, sti‰ki, odpri, po hodotaja smo pri‰li!«
»Zamudili ste, ni ju veã tu,« je revskal s prelomljenim

glasom; ustra‰il se je.

»Kam sta? Ali si ju skril?«
»Poi‰ãite ju, saj za to ste tu!«
Zaprl je lino in pri‰el pred hi‰ni prag. »In prav pri me-

ni vam ju je iskati?« je izpod ãela pisano gledal biri‰ko
krdelce.

BES

STI·KI TLAâAN

»Ne zameri, tak je povelek,« se je biriã kakor opra-

viãeval ãislanemu moÏu.

»Îe snoãi sta ‰la dalje, pri meni ju ne najdete. Pa le

i‰ãite, naroãeno vam je tako.«

Biriãi so res brÏ pretaknili hi‰o in hlev, senico in ko-

zelc. Niã. Spogledali so se in si hudomu‰no pomeÏiknili.
Nejevoljni so bili, da jih je opat sredi noãi poslal na ãlo-
veãji lov, zdaj se jim je kar dobro zdelo, ãe‰, ni ti usoje-
no, ãeprav si opat in tak mogoãnik, Hrvatarjev pa le ne
bo‰ pestil.

»In da ti je ‰e to dopoldne priti v Stiãno, je tudi uka-

zal pater opat,« je prvi biriã zatracal Trlepu.

»Pa ne ve‰, kaj hoãe?« je tlaãana skrbelo.
»Kaj? Izpeljaval te bo, kaj sta hodotaja poãela pri tebi

in kam sta jo ucvrla. V pest bi ju rad dobil. Tudi ti se pri-
pravi, prebito na kratko je ugla‰en!«

Biriãi so od‰li veseli, da se jim ni treba motoviliti z

ujetnikoma.

Janez je stopil v hi‰o, nespeãna noã se mu ni pozna-

la niã.

»Kje pa si bil, ko so biriãi pretikali senico?« ga je oãe

vpra‰al.

»Spazil sem jih in se brÏ potulil ob plot na vrtu, da bi

sklical sosede, ãe bi bili preveã tresoritili.«

»Glej pametno si mislil,« se je oãe nasmehnil in mu,

gredoã za hi‰ni vogal, mrknil z oãmi. Janez je stopil za

BES

STI·KI TLAâAN

njim. »V veliko buão natoãoi pitne vode,« mu je tam na-
roãal, »v malo ti mati nalije zavrelega mleka. Z obojim
steci v Mirn‰ko jamo in izroãi desetemu bratu in tistima,
ki sta z njim.«

»In naj povem, kaj je bilo pri nas to jutro?« je Janez

rdel; imenitno se mu je zdelo, da mu oãe zaupa toliko.

»Le povej, natanko povej, pa samo desetemu bratu,

nikomur drugemu.«

BES

STI·KI TLAâAN

VIII.

eseti brat je poslu‰al Janeza in se smehljal: »Hrast
razpade in strohni, na‰a lipa zeleni!«

»Opat ima dolgo roko,« je Janez gonil svojo.
»O, tlaãan je vendar spet zbudil skrb v najimenitnej-

‰ih glavah in najdalj‰ih bradah — kar prav je tako, tudi
opat ne ustavi vola, ko zbezlja.«

Janez je molãal; ãez ãas je tiho vpra‰al, ali je res mo-

goãe, da bi uporniki vsaj svobodnjakom poklatili previ-
soke vrhove.

»Kateremu si gorak?« ga je deseti brat sku‰al.
Pa le-oni se je umikal, ãe‰, vpra‰a le kar tako, narav-

nost ne mrzi nikogar.

»Kaj pa ·tepiã? Ali ni v njegovem vrhu Anãka, ki do

nje siromak ne more‰?«

Janez se je ustra‰il, deseti brat, glejte, ve preveã, ‰e

izãesnal bi kaj. Pobesil je oãi in ni precej odgovoril. Pot-
lej je jokavo rekel: »Po svetu si pojdem sreãe iskat, ãe mi
ni usojena doma.«

»Kaj se kisa‰ kakor baba, ki so se ji jajca pobila! Pra-

va sreãa ti je v deleÏ le pod streho oãetnega doma.«

BES

STI·KI TLAâAN

»Je, vem; a zmerom ne morem ãepeti doma; tudi dru-

god ujame‰ sreão.«

»Ali na sejmi‰ãih in plesi‰ãih, kjer zapravlja‰ du‰o in

telo? Mar na boji‰ãu po daljnem svetu, ko sam ne ve‰,
kje ti bodo trohnele kosti?«

»Saj bi bil rad zmerom doma. Pa kaj, ãe si lastnega

doma ne morem zgraditi po svoji volji?«

»No, le nepoãakljiv nikar ne bodi, vse muhe raj‰i za-

podi in svojemu oãetu se zaupaj! âe kdo, on ti pomore.«

»Zakaj ‰e ãakati, ãakati?« je fantu u‰lo. »Saj bi tudi

ona Ïe rada.«

»Ker je mlada in neumna,« se je deseti brat smejal,

»in ker ne ve, da ima zakon veseli in Ïalostni del; vese-
lega si pridrÏi moÏ, Ïalostnega pa prepusti Ïeni.«

»Kje je pa ãastitljivi del?« se je Janez sku‰al ‰aliti.
»Vãasih je, vãasih ga ni. âe zakonca v sreãi in ljubez-

ni uãakata starost, res uÏivata ãastitljivi del zakona, oba
v enaki meri.«

Janez sam ni vedel zakaj, a temule desetemu bratu se

je tako lahko zaupaval. ToÏil mu je, kako ga skrbi, da ga
·tepiã ne bi zavrnil, ko z oãetom zasnubita Anãko.

»Vidi‰, tebi je le za veseli del,« ga je oni karal; »ali

Anãka bi utegnila imeti prav hude ãase, ãe bi njen oãe
zvedel za vajina nebesa.«

Janez ni vedel kaj reãi, le vzdihnil je.

BES

STI·KI TLAâAN

»To pomni, vidi‰, pa te ljubezen ne bo razganjala tako

hudo in bo‰ laÏe ãakal.«

Fant je ‰e enkrat vzdihnil in pokimal; skrivnostni moÏ

mu je prijatelj, to Ïe vidi, zaupati mu sme‰ vse.

A deseti brat mu je zdaj zaãel prav na uho nekaj do-

povedovati. Mladi tlaãan je sprva neodloãno mencal,
naposled mu pa mo‰ko segel v roko in se zarekel:
»Bog!« Desetnik mu je stisnil desnico in potrdil dome-
nek: »Bog!«

»Samo oãe ne smejo niã zvedeti!«
»Brez skrbi! Ko bo treba, pridem pote in mrkneva,

nihãe ne bo vedel, kdaj in kam.«

Janez je pokimal in ‰el proti domu, pa ne naravnost;

k tisti moãvirni kaluÏi, kjer je veãraj nastavil zank, je
hitel ãez malogabrovsko polje . . . Aha . . . zanka je za-
davila srnjaka! Hvala Bogu, spet bo meso na mizi. Bog
ga je dal, kakor taãas laãnim Izraelcem nebe‰ko mano
. . . Hitro ga je otrebil in skril v veje ko‰atega gabra. O,
zdaj pa kar domov po naramni ko‰, da brÏ ko brÏ srnjaã-
ka spravi odtod in izroãi materi.

Spotoma ga je do‰el lovski paznik Gorenjko in vpra-

‰al: »Kje pa si Ïe bil na vse jutro?«

»E, tjale na PoÏarnico sem skoãil, da bi videl, kako

oves kaj zori.«

»Tako, tako?« se je Gorenjko poredno smehljal. »In

kako kaÏe kaj?«

BES

STI·KI TLAâAN

»Ne dobro, divjaãina se hodi past vanj.«
»Pa si ji nastavil zank? âe si, umakni jih tam in kjer ‰e

si jih nastavil. ·e danes pride gospoda iz ÎuÏemperka;
lovila bo, spazila bi jih.«

Janez je debelo gledal. »Sku‰a me, lovi me,« je mislil,

na glas pa se je odrezal: »Ne bo jih, mojih Ïe ne, saj jih
ne nastavljam.«

»Ne nastavlja‰?« se je Gorenjko smehljal ‰e bolj po-

redno. »Vidi‰, kako si priden!«

Tako mu je povedal in s pota stopil v hosto.
»Glejte,« se je Janez ãudil, »saj ni tako napaãen ãlovek

tale lovski strah! Kako, da je Marinkinega moÏa spravil
v vozo?«

Pred vasjo se je ozrl: Gorenjko je poãasi ‰el za njim.
»K Marinki jo spet maha — pojezdil ga vrag!« je za-

klel. »Tak moÏak, pa se v zobe daje s takole neumno
babo!«

Doma je oãetu povedal, da je bil v Mirn‰ki jami in da

ga tam in tam ãaka srnjak.

»KriÏ boÏji, kaj ti nisem velel, da pusti to? Îe vidim,

ne bo miru, dokler je ne iztakne‰!«

»Brez skrbi, oãe, mene Ïe ne prestreÏe nihãe.«
Povedati, kaj mu je Gorenjko svetoval, pa se ni upal,

oãe bi se ustra‰il preveã. Pa res: le kaj Gorenjko hoãe
Marinki? Ali ga je res premotila? Vsa soseska ve, kako se
je metala za njim, dokler ji ni razloãno povedal, da se ji

BES

STI·KI TLAâAN

ne dá. Potlej se je omoÏila, a Gorenjka ‰e ni pustila na
miru; kjer je le mogla, se mu je nastavljala. Mar se je
zdaj premislil, ko ji moÏa ni doma? ·koda ga je, ãe se je
tako zavrgel. Vedeãnost ga je ‰ãemela. Vedel je, da ni
mo‰ko, pa se je vendar prismukal pod okno Marinkine
hi‰e, da bi si vtepal poslu‰ke.

Na hru‰ki se je hvalil strnad, da ima ljubice tri-tri; ob

luÏi je star racak lagal mladi raci, da jo ima »tàk, tàk«
rad. V koãi sta precej glasno vrela Marinka in Gorenjko.

»Niã hudega mu nisem Ïelel nikoli; ‰e potlej ne, ko

sem opazil, kako predrzno se vede do mene in mi naga-
ja. Zdaj ga mrzim do mrtvega. Bog ve to in tudi, da si ne
morem pomagati.«

»Saj ve‰, kako je nagel — potrpel bi bil z njim!«
»Ali ga bom pital s pogaão, s komur sem v jezi? Kjer

ga bolj speãe, tam mu jo pribelim!«

»Zakaj v jezi?«
»Ker sem ti verjel, ko si mi toÏila, da grdo ravna s te-

boj. Smilila si se mi.«

»In da si mi ga spravil v vozo — tega ti ne odpustim

nikoli!«

»Saj ti pravim, da je kriv sam. — Nastavljal je zanke,

zasaãil sem ga, pa zaradi tebe sem mu dal priliko, da bi
pobegnil. Ni hotel, ‰e vame se je zapodil, ãe‰, ãe Ïe lazim
za tabo, naj vsaj za njim ne. Ljubosumnost ga je zasle-
pila, to je.«

BES

STI·KI TLAâAN

»Mo‰ki, ki v ljubezni ni ljubosumen, ne ljubi!«
»Tako? Tega nisi vedela zmerom. Taãas Ïe ne, ko si

me meãila z bajkami, ãe‰, kako tvoj zoprni moÏ grdo in
trdo ravna s teboj!«

»MoÏa mi vrni, na miru me pusti zdaj!«
»Umikal sem se, pa pustila me nisi ti! Kriv sem le, ker

nisem poslu‰al svoje pameti, ko si se mi nastavljala in
me zapeljevala.«

»Zakaj si se dal, pametnej‰i si od mene in starej‰i?«
»Da, zakaj? Premehak sem bil, prezaupen, premalo

svoj. Zdaj me je vsega tega sram, stra‰no sram. A zakaj
si me tako lahko utajila in izdala?«

Marinka je uporno molãala, a naposled zakriãala pol

v joku pol v togoti: »Vrni mi moÏa, lepo te prosim!«

»Odkar je v vozi, ti dokazujem, da njegove nesreãe

nisem kriv jaz. Vãasih bi mi bilo hudo, ãe bi vedel, da
slabo misli‰ o meni. Zdaj mi ni veã dosti do tega, ali mi
verjame‰ ali ne. Vendar sem pri‰el ‰e danes, poslednjiã.«

Marinka je zaihtela.
»Gospoda iz ÎuÏemperka obi‰ãe Grundljevo,« je Go-

renjko pravil. »Grof bi utegnil zasli‰ati tudi tebe, kod ti
je moÏ ‰e nastavljal zanke in kako dolgo Ïe lovi.«

»To mu pove‰ rad sam ti!«
»Kroti se, poslu‰aj me! Taji, saj zna‰, nikoli da ni ho-

dil za divjaãino, laÏi! Tako ga nemara ‰e otme‰.«

»O Marija — kaj pa mu preti?«

BES

STI·KI TLAâAN

»Dosti. Lovil je grofovo divjaãino in se ob kraji lotil ‰e

mene, ki sem opravljal le svojo dolÏnost.«

»Kaj, kaj mu preti?«
»Ne vem, a lahko, da mu grof dá odsekati roko.«
»Odsekati . . . roko . . . ?« je na ves glas zajokala.

»Saj je sti‰ki podloÏnik, opat naj ga sodi!«

»Lovil je v grofovem lovi‰ãu, sedi v grofovi vozi, grof

sam ga bo sodil.«

»Ne, ne! Pomagaj, Gorenjko, pomagaj, lepo te pro-

sim!«

»Pomorem. A stori, kakor sem ti rekel in stopi tudi do

sti‰kega opata.«

»Saj se ne upam.«
»Ne boj se, prosi, izprosi‰ — opat pritisne, ÎuÏem-

perk bo moral vrniti tujega tlaãana.«

»Pomagaj, Gorenjko, in odpusti mi, nisem lepo ravna-

la s teboj!«

»Reãi bi moral, da je nastavljal le meni na zoper, a na-

pal me zato, ker je bil ljubosumen name. — Ali bi ti bilo
prav, ãe bi povedal tako?«

»Prav, prav, samo pomagaj, otmi mi ga!«
— Janez je tiho pljunil: »Res je mrha, niã ji ni ‰e za

tisto troho dobrega imena, kolikor ga paã ima!«

·el je, vedel je zadosti in sram ga je bilo, da je poslu‰al

take zoprnosti.

BES

STI·KI TLAâAN

Tudi Gorenjko jo je urno pobiral iz vasi. Janez je gle-

dal za njim in zmajeval z glavo: »·koda, ni slab ãlovek,
pa se zavrÏe s takole — !« Potlej se je domislil: »Kaj neki
bi dejal deseti brat? BrÏkone, da je to nori del takegale
zakona . . . «

BES

STI·KI TLAâAN

IX.

o je bil Janez od‰el iz Mirn‰ke jame, se je deseti
brat nekoliko zamislil, potem je rekel Poloni in nje-

nemu spremljevavcu: »Potrpita ‰e malo tu, po nekem
opravku moram. âez kako uro se vrnem, potlej pojde-
mo proti ÎuÏemperku.«

In je ‰el naravnost na Grundljevo.
Tja, je vedel, pride danes grof. Îe snoãi ga je nenado-

ma zamikalo, da bi v lice spoznal svojega oãeta, preden
se mu ma‰ãuje prav nesinovsko . . .

Sonce je parilo in niã ni bilo kazno, da bi odkod dih-

nila prijazna sapa, nadu‰ljiva sopara je ti‰ãala bolj in
bolj, ptice v hosti so molãale in ãakale, po nebu je leno
drsel dolg oblak, njegova senca ga je trudno spremljala
ãez travnike pod Radohovo vasjo.

V polni sonãni ble‰ãavi se je kopala ãista belina pri-

jaznega gradiãa Grundljevega. Gospodar mu je bil grof
Turja‰ki iz ÎuÏemperka, a v zakupu ga je imel mali ple-
miã Ivan Semeniã.

Drugi gradovi, zgrajeni zgolj za varnost in obrambo

so bili tesni, z majhnimi in temnimi, pogosto tudi vlaÏ-

BES

STI·KI TLAâAN

nimi in zatohlimi sobami; Grundljevo pa je bilo sonãno
in zraãno, suho in ãisto zunaj in znotraj.

Semeniã je bil posebneÏ. Oãi je imel le za polje in

travnike, za hosto in lovi‰ãa, a ljubil je tudi stare pesmi,
bajke in vite‰ke pravljice. Kdor jih je znal pripovedovati
lepo, se mu je moãno prikupil. Sosedje in prijatelji so se
mu prizanesljivo smehljali, ãe‰, kako se more pameten
ãlovek ukvarjati s stvarmi, ki se nikoli godile niso in se
nikoli ne bodo. A on je vedel, da so vse bajne osebe res-
niãno Ïive tudi v pravljici, ãe jih med poslu‰anjem do-
Ïivlja‰ v mislih in srcu . . . Tako so se mu smehljali ‰e
bolj.

Obiskovali so ga vendar vsi radi; prijetno je bilo pri

njem. Tudi danes so prihajali. Vedeli so, ÎuÏemperãan
pride, veselo bo, nihãe ni hotel zamuditi imenitne zaba-
ve.

Deseti brat jih je spazil od daleã. »V napoto mi bodo,«

se je bal. »Da bi jih poberin!«

Poãasi se je bliÏal gradiãu in premi‰ljal, kako bi do be-

sede pri‰el z grofom.

Malo pred samo‰nim gradiãem ga je prestregel Go-

renjko in ga ‰epeãe ogovoril:

»Dobro delo stori‰, ãe mi izpolni‰ Ïeljo — hvaleÏen ti

bom jaz in ‰e kdo drug.«

»Z vsako Ïeljo je rado tako, da si nesreãen, ãe se ti ne

izpolni.«

BES

STI·KI TLAâAN

»âe le hoãe‰ ti, ki si deseti brat, je izpolnjiva,« se je

Gorenjko previdno ozrl in mu razodel, da bi rad do svo-
bode pomagal Marinkinemu moÏu, pa ve ne, kako bi
pretental grofa. »Nakani gospodu takih urokov, da ga
izpusti!«

Deseti brat se je nasmehnil ob nenadnem domisleku,

pokimal in se namenil v gradiã.

»Saj res,« je skomljal vase, »tako se pribliÏam, ustre-

Ïem in nemara res storim dobro delo . . . «

— V gradiãu je gospod Semeniã Ïe imel dosti vaso-

vavcev.

»Pravite, da tlaãani spet dvigajo glavo in bodejo izpod

klobuka?« se je delal v dru‰ãini gostov. »Mogoãe je vse,
slabo se jim godi res zadosti.«

»Tudi mi pi‰ãemo Ïe prav tenko, pa se vendar ne upi-

ramo deÏelnemu knezu.«

»Najveã molitve da stori tlaãan, pravijo; tega jim pa

tudi sti‰ki menihi ne dopovedo, da je vsak upor greh
zoper boÏjo zapoved.«

»Greh je tudi, neãlove‰ko ravnati s ãlovekom, tlaãa-

nom,« je Semeniã pritegnil.

»Tlaãane posebno peãe uporni‰ki davek, ki ga mora

plaãevati vsaka tlaãanska hi‰a.«

»Ni jih spametoval, premajhen je nemara.«
»Hud je vendarle, preveã jih spominja nesreãe in po-

niÏanja.«

BES

STI·KI TLAâAN

Premolknili so, hrupno pili in potlej preskoãili v druge

misli.

»E, dosti se je sprevrglo, starih ãasov ni veã, pa je.«
»Da, vãasih je bilo lepo. âe ti ni bilo kaj prav, ali si bil

Ïeljan svetá in neznanih deÏelá, si jo za kak ãas lepo po-
tegnil kriÏem sveta.«

»O, kje so Ïe tisti ãasi! âlovek ne more zdaj kar iti in

iskati ãudovitih prigod z zmaji in zakletimi kraljiãnami,«
so nekateri obraãali pogovor, da bi bil v‰eã Semeniãu.

»Nastaja neko samovoljno zakonje; njegova moã te

ustavi na cesti in v mestu.«

»Svet se drugaãi. Mesto izpodriva gra‰ãino, tlaãani

uhajajo v mesta, rokodelske bratov‰ãine si lastijo po-
sameznika, gra‰ãak ne pomeni veã dosti.«

»Bodoãnost je v rokah me‰ãana, ne veã plemiãa.

Trgovec si osvaja svet; morje ga bogati. Tebi ostane le
tlaãan, ãe je zadosti neumen, da ti ne pobegne ali se ti ne
upre. âvrsto ga mora‰ prijeti in umno gospodariti, ãe
hoãe‰, da se pretolãe‰ brez veãje nesreãe.«

»Oh, lep‰e je bilo, ko so plemiãi ‰e vitezovali po svo-

ji mili volji. âe je res, kar pravljice vedo, je bil svet res ‰e
poln ãudovitih prigod.«

»Povejte, ãe katero veste,« je Semeniã poprijel.
»Eno bi vedel, tisto, zakaj morajo tlaãani iz Martinje

vasi svoji gospodi loviti malopridneÏe.«

»Torej spet tlaãanski davek?«

BES

STI·KI TLAâAN

»Da, in star je Ïe nekaj sto let, upirali pa se mu ‰e ni-

koli niso.«

»Sti‰ki menihi so jim ga naloÏili, kajne?«
»Menihi. A njim se nikoli noben tlaãan ne upira —

znajo ga imeti na kratkih vajetih.«

»E, ãlove‰ki so z njimi, saj sami veste,« se Semeniãu

mudi do pravljice. »Povejte, povejte, kako je bilo!«

»Kako? Tamle doli v Martinji vasi je Ïivela mlada,

ãedna tlaãanka. Jera ji je bilo ime, sirota je bila brez oãe-
ta in matere in svojih ljudi, Ïiva pa kakor Ïerjavica v
peãi; omoÏila bi se bila rada, mogla se ni, preuboga je
bila. I‰ãe reva tu, nastavlja se tam, nihãe ne prime. Praz-
nih rok je paã, tlaãanka, reãi pa tudi ne more: ná me,
kdor me hoãe‰.«

»Îe vidim,« se je posmehnil gospod Kozma s Krav-

jeka, »to je res pravljica; dandanes bi se lahko vezla.«

»Tudi ona je naposled ugane: kar k ve‰ãi jo mahne in

jo lepo prosi, da bi ji pomagala do moÏa. ,Kak‰en pa bi
moral biti?’ hoãe baba vedeti. ,âvrst, mlad in dober,’ si
Jera izbira. Ve‰ãa je bila v besedi s hudiãem, dá mili Jeri
mo‰njiãek podleskovega semena, o pravem ãasu nabra-
nega in prav peklensko zagovorjenega, s posebnim uro-
kom zabeljenega. Jera ga hlastno popade, vsa vroãa
spravi v nedrje in gre.

Posihmal res vsi dedci vro za njo, vsa vas kar besni,

Jera se jih komaj otepa vseh kmalu. Pa ne samo dedci,

BES

STI·KI TLAâAN

tudi konji in voli, psi in maãki, ‰e petelin, vse jo lovi in
ji nastavlja, da se av‰a naposled res spotakne.

Sti‰ki menihi zvedo in zaÏeno veliko grajo in nejevo-

ljo, njihovi biriãi brÏ ujemo tistega, ki je na vesti imel zi-
jalasto Jero, in opat ga dá kratko malo obesiti.«

»Obesiti? Za tak niã?« se je gospod Vi‰enjski upri.

»Saj je sama hotela!«

»âeprav. Taãas je veljalo, da manj gre‰i‰, ãe ubije‰ tri

mo‰ke, kakor ãe spridi‰ samsko Ïensko.«

»In tako morajo tlaãani iz Martinje vasi ‰e do dana‰-

njih dni sami za gosposko iskati in loviti take in vse dru-
ge malopridneÏe.«

»Da, na svetu se vãasih godijo prav posebne stvari,«

se je gospod z Bogen‰perka spomnil ‰e druge pravljice.
»Ve‰ãe so res nevarne, gorje se ga mu, kdor se jim vda-
ja.«

Vedeãni gospod Semeniã bi bil rad sli‰al tudi to prav-

ljico, pa je mednje stopil sluÏabnik in povedal, da je pri-
‰el popoten ãlovek in Ïeli govoriti z gospodarjem. Seme-
niã je ‰el pogledat, zunaj je ãakal deseti brat.

»O, ti si?« se mu je nasmehnil. »Ali si na‰el staro pe-

sem, ali zna‰ lepo pravljico?«

»Hm, prazen res nisem pri‰el, ãe me utegnete poslu-

‰ati.«

»Aha, kar z menoj!«

BES

STI·KI TLAâAN

·la sta v posebno sobanico, vso obito s hrastovino, ‰e

strop in vrata so bila starinsko rezljana. Po stenah so se
vrstile slike prednikov in prednic.

Za njima je sluÏabnik prinesel kruha in vina.
»Jej, primoãi, potlej govori!« je gospod velel popotne-

mu gostu.

Ta — prebito je bil potreben — je urno pospravil in se

zahvalil.

»Kaj ve‰ o uporu, ki se menda pripravlja?« ga je gos-

pod nenadoma vpra‰al.

»Ne vem dosti; a kar vem, ne povem, ne morem izda-

jati tlaãanov.«

»Vedel sem, da mi odgovori‰ tako.«
»Povem le, da se vam ni bati niã, ker niste, kakr‰ni so

drugi — grajski.«

Semeniã bi bil rad zvedel ‰e kaj; zaklenil je vrata in

pritisnil na droben gumb pod neko sliko. V steni je ‰krt-
nilo, se razmaknilo, nevidna vrata so zazijala v skrivno
sobo.

Mignil je gostu in naprej stopil vanjo. »Tu naju ne sli‰i

nihãe,« je rekel, »lahko pove‰, ãe ve‰ kaj posebnega in
mi povedati sme‰.«

Okna so bila zave‰ena, stene prazne, ena sama slika

je visela nasproti oknu; pod njo je bil stol z oslono in
usnjeno prevleko, drugega pohi‰tva ni bilo v sobi.

BES

STI·KI TLAâAN

»Sedi, truden si,« je gospod Semeniã velel, »jaz sem

se Ïe nasedel danes.«

Deseti brat je dvignil pogled, a razloãil slike ni, le iz

vljudnosti je rekel: »Lepa slika.«

»Zame najlep‰a,« je oni vzdihnil; »prednjo hodim se-

det, kadar mi je kaj hudo, ali ãe hoãem biti sam.«

»Razumem, razumem.«
»Razkazujem je nikomur ne,« je dejal in odgrnil okno.

»Tebi, ki si deseti brat, jo pokaÏem.«

Deseti brat je z raz‰irjenimi rokami poskoãil in krik-

nil: »Mati!«

Semeniã je prebledel, zinil, a spregovoriti ni mogel, le

strmel je v desetega brata, ki so mu tihe solze vrele po
licu.

»Ti . . . si . . . njen, Lucijin — sin . . . ?« je grãal in

objemal ihteãega desetega brata.

»Odkod vam je? Zakaj?« je sin drhtel in strmel v mili

obraz rajnce matere.

»Ali res ne ve‰? Da ti nikoli ni niã povedala?«
»Kaj ste mar vi tisti dobri ãlovek, ki vas do zadnje ure

svoje pozabiti ni mogla?«

Gospod Semeniã mu je pravil zgodbo svoje mladosti.

V mladih letih je bival v ÎuÏemperku in spoznal Lucijo.
Iskal je, da bi v zakup dobil kak gradiã in da bi lahko
po‰teno zasnubil nevesto Lucijo. A vmes je posegel grof

BES

STI·KI TLAâAN

in mu ubil sreão. Lucija je v obupu in strahu pobegnila,
nikoli veã ji ni bilo glasu.

»Kako ji je bilo?« je hotel vedeti. »Kje sta Ïivela?«
Deseti brat je povedal, kar je vedel o materi in Polo-

ni.

»Nesreãna druÏica moje matere je zdaj tu in je napol

zme‰ana,« je naposled izdal. »Zvesta du‰a je pri‰la, da
bi, preden umrje, poslednjiã videla domaãe kraje.«

»Prav, prav,« je Semeniã ganjen kimal, »spremi jo tja,

potlej pa jo privedi semkaj, da pri meni uãaka konec.«

»·e nekaj bi rad. Va‰ grof je priprl Kabliãa in ga hoãe

soditi, ãeprav je topoglavi zaletel sti‰ki tlaãan.«

»Da, prav te dni se zaradi njega bode z opatom, ki

zahteva tlaãana nazaj.«

»Veste, tlaãanovo krivdo bi prevzel rad jaz.«
»Kako? Njega so zasaãili, ko je nastavljal zanke.«
»Poreãem, da sem ga v tisto lovsko krajo prisilil jaz.«
»Tako bi grof sodil tebe, svojega postranskega sina.«
»Ne bojim se.«
»Nikar, grof je hudo nevaren ãlovek.«
»O, kar povejte mu, da ste na‰li mene, ki da sem pravi

krivec.«

»Tako bi te zdajle moral prijeti in poslati v ÎuÏem-

perk.«

»Saj grof pride semkaj, ne?«

BES

STI·KI TLAâAN

SluÏabnik je pritekel pred zaklenjena vrata, ãe‰, gos-

poda iz ÎuÏemperka se bliÏa po veliki cesti.

»Ostani tu, k njim moram,« je gospod Semeniã dejal

desetemu bratu; »ãe bo treba, pridem pote.«

Deseti brat se je zgrudil pred sliko in se med ihtenjem

tiho menil z rajnco materjo.

»O mati, ali bom imel moãi?«

BES

STI·KI TLAâAN

arinka je bila, ko jo je Gorenjko zapustil po tis-
tem prepiru, ãisto zbegana. Hudo ji je bilo za

moÏem, ki se je zaradi nje neumno zaletaval v Gorenj-
ka in tako res ãisto po lastni krivdi zabrodil v vozo. Vest
jo je pekla, z Gorenjkom res ni ravnala prav, lahkomisel-
na je bila, sebiãna in nezvesta na obe plati. Gorenjko bi
ji lahko vraãal hudo s hudim, pa ji zdaj obeta ‰e pomoã.

»Kar je rekel, prav je rekel, vsega sem kriva le jaz, ki

sem se moÏa samo bala, prepriãati pa ne znala, da se
moti s tisto ljubosumnostjo,« se je spominjala in tiho
jokala.

Gorenjko —. Res ga je ljubila; ne z ljubeznijo, vdano

in sveto, s kakr‰no ljubi dobra, za dom in moÏa Ïiveãa
zakonska Ïena, ljubila ga je marveã s ãustvom, oh, ‰e
zavedala se ga ni dosihmal v vsej neizmernosti; ob tem
ãustvu, sladkem in groznem, je za trenutek pozabila, da
ji moÏ gine in medli v ÏuÏemper‰ki vozi.

»Oh, prav, prav je rekel,« se je Ïe v prihodnjem tre-

nutku zavedela prave dolÏnosti, zaprla koão in se od-
pravila v Stiãno.

BES

STI·KI TLAâAN

Malo pred Stiãno je dohitela Trlepa, ki je po biriãe-

vem naroãilu poãasi klamal k patru opatu.

»Kam pa ti?« ji je pokimal. »K spovedi, ka-li?«
Povedala je in ga v joku prosila, da bi tudi on, ki je v

ãasteh pri patru opatu, priporoãil njeno pro‰njo.

Trlep se je bridko nasmehnil sam vase, ãe‰, v lepih

ãasteh sem pri patru opatu, ki me kakor malopridneÏa
i‰ãe z biriãi. Pomolãal je, preudaril, ali bi kazalo tudi s to
sitno stvarjo draÏiti patra opata.

Po njivi ob cesti so otroci trgali cvetje.
»Ne trgajte cvetja!« jih je karal beli menih, ki je pri‰el

mimo. »âemu vam bo? Saj ga meãete proã. Bog pa je
ustvaril cvetko, da bi dozorela in se pomnoÏila s seme-
nom in da bi lepotila polje. Kaj bi bilo, ãe bi potrgali vse
cvetje? Ali bi polje bilo lep‰e?«

Otroci so plaho postali in niso vedeli, ali bi beÏali, ali

bi se jokali.

»Hoj, ti« se je menih ustra‰il in rahlo odpahnil deãka,

ki je nemirno stopical, »pazi vendar, da ne pohodi‰
mravljinãkov; tudi nje je Bog ustvaril, da bi Ïiveli . . . !«

Vojska mravelj je hitela ãez stezo ob njivi, Marinka jo

je videla in olaj‰ano vzdihnila:

»Dobro opravim, dobro. Gospodje, ki se jim smilita

cvetka in mravljinãek, ne morejo biti neusmiljeni do
trpeãega ãloveka . . . «

BES

STI·KI TLAâAN

Izza griãa sta se prikazala zvonika samostanske cer-

kve, ob studencu na Virju so regljale perice, vkreber so
dekleta nosila pitno vodo, ãas za kuho se je bliÏal.

»Zinem Ïe, zinem katero,« ji je Trlep naposled oblju-

bil, »pa tudi ti se drÏi dobro, ãe te bo gospod kaj pestil
— saj ve‰, kaj mislim.«

Marinka je postala in zardela, Trlep je stopil v samo-

stan.

»Aha, tu si!« ga je opat osato gledal. »Ne bi si bil mis-

lil, da bom kdaj takih sli‰al o tebi.«

»âe bi bili sli‰ali resnico, ne bi bili nejevoljni name,

kakor nemara ste.«

»Kaj ste sinoãi napletali s tistima hodotajema? Ali ste

pozabili Ïe vsi, kak‰no trpljenje vam je nakopal Ïe zad-
nji upor?«

»Saj to je: nismo pozabili!«
Opat ga je debelo gledal, kakor da se ga boji.
»Kam sta se skrila — hodotaja?«
»Ne vem. A ãe bi vedel, ne bi povedal.«
»Tudi ne, ãe bi ti ukazal?«
»Gosta sta mi bila, ne morem ju izdajati, ‰ega je taka

med nami.«

»Ali je ‰ega tudi, da skrivaj po Ïivljenju streÏete samo-

stanu, ki vam vsaj hudega ne prizadeva niã, ãe Ïe ne kaj
dobrega?«

BES

STI·KI TLAâAN

»Gospod opat, ko bi bili na veãu, bi bili sli‰ali, da je

resnica ãisto drugaãna. Med nami ga ni Turka ali druge-
ga hudovernika, ki bi se upal skruniti va‰ posveãeni
dom.«

»Povej mi, kaj hoãete, vedeti moram!«
»Bodite brez skrbi. Tudi, ãe bi kdo hotel, se nihãe ne

pritakne meni‰kega, dokler bom Ïiv jaz!«

»Zakaj torej ‰ãuvanje med samostanskimi tlaãani in

zakaj pripravljanje za upor?«

»Sila je po vsej deÏeli tolik‰na, da je Ïe prevelika —

otresti se je hoãejo.«

»Ne Ïeli, ãesar doseãi ne bi mogel brez greha, zado-

voljen bodi in hvali za vse Boga, ki tudi tlaãanom dosti
dobrega dá.«

»Kdo veã molitve stori kakor mi? In kdo veã trpi?«
»Vsak stan ima svoje kriÏe in teÏave, pa tudi dobrote

in radosti. âe iz boÏjih rok radi sprejemamo dobro, za-
kaj ne bi za pokoro jemali tudi kaj hudega?«

»Kriviãna gosposka je tlaãanu Ïe prevelika pokora.«
»Dajajte Bogu, kar je boÏjega, a pokorni bodite tudi

nev‰eãni gosposki; za krivice bo sama odgovarjala. Vsa-
ka oblast je iz Boga. Kdor se ji upira, ga udari Bog.«

Trlep je uporno molãal, opat je povzel misel:
»Greh je vsak upor — dopovej jim to ti!«
»Kaj pa krivice, ki se gode tlaãanom, ali te niso greh?«

je Trlepa pogrelo. »Mar ni velik greh, v vozo vreãi ãlo-

BES

STI·KI TLAâAN

veka in ga pohabiti, ãe na svoji njivi zatira ‰kodljivo div-
jaãino?«

Opat je zardel, oãitek ga je prizadel, vest ga je spek-

la. A prav taãas zaradi lovske krivde vendar nikogar ni
bilo v samostanski vozi.

»Koga meni‰?« je mirno vpra‰al.
Zdaj je Trlep brÏ povedal, kaj preti Marinkinemu mo-

Ïu, ki je sti‰ki, pa ga po krivici hoãe soditi ÎuÏemperãan.

»Ne bo ga sodil!« je opat poudaril.
Lahko je rekel tako; toliko je Ïe omeãil grofa.
»MoÏ je v vozi ‰e zdaj. Doma mu zastaja delo, osa-

mela Ïena lahkotno motoglavi.«

»Kaj poãne vendar?«
»Hudega niã, le nerodna je, grdi jeziki se po krivici

brusijo obnjo.«

Opat je pomirjen pokimal in vpra‰al ãisto prijazno:
»Kaj pa sicer Gabrovci? Kako vam je?«
»Saj veste: strad in glad nas davi vse.«
»Vem, hudo je,« je opat vzdihnil. »Povej najpotreb-

nej‰im, naj pridejo, da dobijo ‰e kaj ÏiveÏa,« se je brÏ ‰e
domislil, ãe‰, to pomiri uporni‰ke misli.

»Potrebni, gospod opat, so vsi.«
»Stori, kakor sem ti velel. — A zdaj mi ‰e povej, ali ne

more‰ krotiti Janeza. Ve‰, tisto njegovo zalezovanje div-
jaãine mi ni v‰eã, pa nevarno je tudi; vsakogar, ki ga ‰e

BES

STI·KI TLAâAN

zasaãijo, ne bom zmerom mogel vlaãiti iz voze in sod-
be.«

Trlep se je ustra‰il in v mislih zlasal samoglavega Ja-

neza; na glas je rekel:

»Tudi o tem se nemara govori veã, kakor je res. Lah-

ko mi verjamete, da z mojo vednostjo ne hodi po takih
potih, ãe res hodi, kolikor hodi. Pa ne hodi,« se je v sili
nekoliko zlagal, »sicer bi jaz moral vedeti.«

Opat je molãe zakoraãil po sobanici, Trlep je z oãmi

hodil za njim, ãez ãas je zinil:

»âe bi se mogel kam priÏeniti, bi se precej unesel, saj

je dober, priden fant, zvest in delaven.«

»Pa ga priÏeni, prej ko more‰.«
»I, res Ïe dolgo ti‰ãi vame, da bi ‰el snubit zanj.«
»Katero si je ubral?«
»O, saj ni, da bi pravil, previsoko je dvignil oãi.«
»Previsoko?« se je opat nasmehnil. »S katerega gradu

je plemenita nevesta?«

»S svobodne domaãije ·tepiãeve!« je Trlep, tlaãanski

potomec stare svobodne Trlepovine, mo‰ko poudaril
tako, kakor da svobodnjak ni manj od gra‰ãaka.

»Eh, sitno, sitno,« je opat skomljal v dolgo, Ïe osive-

lo brado.

»Hudo. Fant se roti na Ïive in mrtve, ãe‰, prav ·te-

piãeva Anãka mora biti njegova.«

BES

STI·KI TLAâAN

»Îe vidim, trlepovski je, dobi jo!« se je opat spet

smehljal. »Kupi mu svobodnja‰kih pravic in pojdi brÏ
snubit.«

»âe bi mogel, za Trlepovino bi jih kupil,« je malodu‰-

no vzdihnil, »da bi spet bila, kar je bila let sto in sto!«

»No, le stoj, napravilo se bo. Nam je tvoj oãe prodal

Trlepovino, svobodno, starobitno domaãijo, samostan
pa tvojemu, trlepovsko samoglavemu sinu podari svo-
bodnja‰kih pravic, da zavir ne bo, ko pojde‰ snubit.«

âe Trlep ne bi bil Trlep, bi bil pokleknil pred dobre-

ga opata in se s povzdignjenimi rokami zahvalil za pot
do sinove sreãe; tako pa so se mu le skalile v belega me-
niha strmeãe oãi. Opat jih je videl, zadosti mu je bilo,
veãje zahvale ni potreboval in ne priãakoval.

»O, Bog vam povrni, gospod opat!« se je sreãni tlaãan

naposled zahvaljeval. »·tepiã je res zagoveden in pre-
vzeten, ‰e se bo rebril, premajhni smo mu.«

»Le molãi, pregnetem ga, ne bo se branil Trlepovega

sina!«

Preden se je vrnil domov, je ‰e stopil v samostansko

cerkev, da bi se Bogu in Materi boÏji zahvalil za dana‰nji
sreãni dan. V velikem sveti‰ãu, polnem tihega somraka
in prijetnega hlada, ni bilo nikogar; le pred oltarjem Îa-
lostne Matere boÏje je kleãala Marinka. Obraz je skriva-
la v roke, rame so se ji tresle, pred Pripro‰njico vseh Ïa-
lostnih in trpeãih je polagala svoje srãne muke . . .

BES

STI·KI TLAâAN

Odmolil je in ‰el.
Iz hoste, ki je z vseh strani nagajala polju, je mukala

goved in meketala drobnica; morda je bila Ïejna, mor-
da jo je pla‰il sled zveri, ali se ji je toÏilo po domu; po
poljskem cvetju so se obe‰ale moãno onogoviãene ãebe-
le in sonce je peklo prav soparno, da so metulji letali
samo ãisto nizko in lastovke tudi.

»Bog nas varuj hude ure!« je momljal in se oziral v

sivo oblaãje, ki se je kopalo iznad Obolnega.

A ta skrb se je umikala presreãnemu obãutku, ki mu

ga je bilo srce polno zvrhoma. Zdelo se mu je, da ima
kreljuti, tako olaj‰an jo je pobiral domov. Vesel je bil,
sreãen je bil. Opat, glejte, ga ni preveã pestil zaradi ho-
dotajev, Janezu — o Bog ga bodi zahvaljen! — se lepo
uravnava pot do imenitne neveste, pa tudi Kabliãu ne
preti posebna nevarnost, saj ga ima samostan ‰e zme-
rom na oãeh . . . Kje neki sta Ïe hodotaja? Da ju le kdo
ne prestreÏe . . . In kam se je obrnil deseti brat? Gorak
je grofu iz ÎuÏemperka. Vse bi zamotal, ãe bi se zaletel
prehitro.

»Da se le ne bi kaj prenaglil tudi nepoãakljivi Janez,«

mu je srce Ïe na‰lo sina in se mu nasmehnilo. »Preteti
fant, dobro si jo ubral, na ·tepiãevini mu res ne bo sile.«

BES

STI·KI TLAâAN

XI.

rlep je pri‰el do Radohove vasi, ko se je ulila ploha.
Vedril je pri svobodnjaku Radohu.

»Ali si kaj sli‰al, da se spet pripravlja kmeãki upor?«

ga je svobodnjak vpra‰al.

»Da, po strani se mi je dalo vedeti, res se utegne kaj

nakretiti,« se je Trlep nekoliko umikal.

»VelmoÏ si med njimi, veã ve‰, lahko mi zaupa‰, no-

vice, take ali take, ti je ne porinem v oãitni svet.«

Trlepu je povzdigovanje bilo v‰eã, vendar se je branil:
»Imeniten stan in velika ãast sta ledena gaz: spodrsne

ti, sam ne ve‰ kdaj.«

»Tudi ÏuÏemper‰kega grofa je moralo kaj spodreca-

ti. Davi je pri‰el na Grundljevo, pa jo je otodile na ves
splav vihral domov.«

»Tako se po na‰ih njivah vsaj drevajsal ne bo za div-

jadjo.«

»In marsikomu je odleglo. âe bi bil tu ostal kaj dlje, bi

stari oderuh tega, onega poterjal za dolg ali vsaj za obre-
sti.«

Trlep je molãal. Trlepovina ve, kako zna grof neusmi-

ljeno pritiskati za denarjem.

BES

STI·KI TLAâAN

»Pa je res nekr‰ãansko, kaj poãne z dolÏniki,« je Ra-

doh poprijemal prej‰njo misel. »Za eno marko dolga
hoãe pet fenigov obresti na teden. To dá na leto dve
marki in ‰estdeset fenigov. Za eno marko!«

»Naj mu zgorijo na du‰i!«
»Saj je nima, ta Ïe ne! Ondan je Ko‰utniku posodil

deset mark. Pa ve‰, kako? Pet mark mu je dal na roko, za
drugih pet mark pa vsilil konja, ‰epastega in slepega, ki
nanj Ïe preÏi vi‰enjski konjaã. Ko‰utnik mora obresti
plaãevati za vseh deset mark. Nikoli se ne znebi tega
dolga, saj ‰e obresti ne bo zmagoval!«

»Da, tat krade skrivaj in redkokdaj, sramuje se kraje

in ogiba po‰tenih ljudi; ta grofovski oderuh pa krade
oãitno in nobena gosposka ga ne zavira!«

MoÏa sta se menila o hudih ãasih in si toÏila kriÏe in

teÏave.

»Zakaj na‰ opat ne stopi bolj na prste?« se je Radoh

spotikal. »Vsaj ta bi moral dopovedati grofu, da po zo-
reãih njivah ne bi gonil divjadi in da na‰ih tlaãanov ne
bi lovil in zapiral v ÏuÏemper‰ko vozo.«

»Le stoj, na‰ opat pazi na vse, niã mu ne uide, povsod

zravnava, kar je krivo,« je Trlep pazil, da ne bi katere
zinil zoper samostan, ki mu je pred dobro uro izkazal
toliko dobrote in milosti. »Gorje bi se ga nam bilo, ãe bi
Ïiveli v posvetni gospo‰ãini!«

BES

STI·KI TLAâAN

»Tudi kmeãki upor zoper menihe res ne bi bil pra-

viãen,« mu je Radoh naposled pritegoval.

»Saj ga ni ãloveka med nami, ki bi vzdignil roko zoper

samostan,« je Trlep kimal in povedal, kaj sta se menila
z opatom.

»Glej no!« je Radoh v roko segel Trlepu. »To pa sli‰im

rad. Janezu privo‰ãim vso sreão, pameten fant je in tvoja
in moja hi‰a sta si v rodu Ïe sto let. O, ·tepiã se ne bo
rebril, ko zve, da sam pater opat plete to zvezo.«

BES

STI·KI TLAâAN

XII.

na ·tepiãevini je bilo oblaãno, hudo oblaãno.

Anãka se ni mogla premagovati, skrbelo jo je, davi

je oãetu povedala, da so tlaãani sinoãi imeli ljudsko veãe
in zakaj.

»Kdo ti je pravil?« je oãe popal.
BrÏ se je gorko zlagala, ãe‰, Trlepov Janez ji je naroãil,

naj pove svojemu oãetu.

·tepiãa je grizlo in kaãilo; za malo se mu je zdelo, da

se v srenji godijo stvari, ki zanje ne ve tudi on. Nejevo-
ljen je ‰el na Primskovo. V zidanici je ‰e vina, z njim se
utolaÏi, dobi drugo srce in pravih misli.

A komaj je dobro od‰el, pa se je po rebri ob Témeni-

ci pribliÏal ÏuÏemper‰ki valpet Rupert. Ko je danes z
grofom pri‰el na Grundljevo, se je spomnil, da bi se
moãno prikupil gospodu, ãe bi nenadoma nekoliko pre-
vohal lovi‰ãe. Tako je res pretaknil hoste in dobrave, a
zdaj se je hotel oglasiti ‰e pri ·tepiãu, mogoãnem moÏu
v tem kraju.

Tlaãani so okopavali repo, se zravnali pokonci in opi-

rali ob motiko, ãe‰ kaj pa ta i‰ãe tu.

»Ne postavajte!« je valpet iz navade rohnel s konja.

BES

STI·KI TLAâAN

»Saj res ne postava nihãe,« je tlaãan kimal; »plevela je

prebito dosti, tudi bolhe so se Ïe lotile repe.«

»Zakaj mu odgovarja‰?« mu je drugi tlaãan segel v

besedo. »Kaj njemu mar, ali postava‰ ali dela‰?«

Valpet je zbol konja in se ustavil pred ·tepiãevo do-

maãijo.

Venkaj je pritekla Anãka. »Oãeta ni doma, na Prim-

skovo so ‰li,« je povedala.

»Kaj ni nikogar drugega pri hi‰i?« je vpra‰al ob ne-

nadnem domisleku in lakomno pogledal v‰eãno dekle.

»Sama sem; druÏinãad je na polju in drugod.«
»Truden sem, laãen in Ïejen.«
»Bog vas sprejmi, o mili gost!« je Anãka povabila in

odprla dvori‰ãe, da je zajahal noter. BrÏ mu je prinesla
kruha in sira zadnje ostanke, ki jih je hi‰a ‰e zmogla. A
njemu in bilo dosti do gostije, dobrikal se ji je, jo lovil za
roko in ji neslanaril.

Anãka se mu je umikala, a ko je postal le presiten, je

morala pozabiti, da je gost in je zavpila in ga spodila.

Ni se ‰e dobro pomirila, pa se je oãe vrnil s Primsko-

vega. Dobre volje je bil, pa Anãka mu je vendarle pove-
dala, kako ji je tuji prihajaã neslanaril.

·tepiã je brÏ popal ãekan in se zadrevil na Grundlje-

vo, da bi se pritoÏil grofu, ali pa kar sam ustrahoval
srboritega zalaznika.

BES

STI·KI TLAâAN

Na Pljuski je sreãal Trlepa in zvedel, da se je grof z

vsemi svojimi Ïe vrnil v ÎuÏemperk.

»Pri grofu tako ne bi opravil niã,« je Trlep zmajeval.

»Do opata stopi v Stiãno, on sam lahko ustrahuje gro-
fa in njegove.«

»Pa tudi tvoj Janez bi se rad nekaj mu‰il pri njej!« je

·tepiã trdo meril Trlepa. »âe ga dobom, ti ga spodre-
cam, da mu bo dosti prav za dolgo!«

»Ne vem, kako misli‰,« se je Trlep otresal, »vem le, da

moj sin ni razuzdanec!«

»Za svobodnjakovo hãerjo naj ne meãe oãi, to mu do-

povej!« ga je ·tepiã meril resno in rezno.

»Mogoãen si, mogoãen!« ga je Trlep, ves bled od to-

gote, takisto brezasto gledal. »Ima‰ le hãer in ve‰: Kjer
je Ïenska gospodar, je volk mesar. To pomni, o ·tepiã! In
preudari mirno, ali bi se res preveã poniÏal, ãe bi dobil
zeta, ki so mu stari bili svobodnjaki, ko so tvoji ‰e pokor-
no tlaãanili.«

·tepiã molãi, gleda v tla in rdi, potlej mu seÏe v roko

in reãe: »Ne zameri, Trlep, Ïaliti te nisem hotel!«

Tako sta se loãila v miru. ·tepiã je ‰el svojo pot v Stiã-

no, da bi opata nahujskal zoper ÏuÏemper‰kega valpta
in da bi se mu prikupil z novico o kmeãkem uporu, ki se
pripravlja. Trlep je hitel domov, da bi bil Ïe doma in da
bi pomiril domaãe, ki jih skrbi, kako sta z opatom ora-
la zaradi hodotajev.

BES

STI·KI TLAâAN

Doma je hitro povedal vse, naposled tudi, kako lepo

se pripravlja Janezova Ïenitev.

Janez ni mogel reãi nobene, le sline je poÏiral, z mo-

krimi oãmi strmel v dobrega, pametnega oãeta, nebesa
sama so se mu odpirala na ves steÏaj.

Mati je brÏ spekla kos srnjaãka. »Ker je dan tako sre-

ãen,« je rekla in se nasmehnila Janezu.

Janeza je naposled zmoglo, z obema rokama je oãetu

segel v roko in se tiho razjokal od velike velike sreãe.

Morda bi se razmehãal tudi oãe, zato je obrnil pogo-

vor in povedal, kaj je ÏuÏemper‰ki valpet hotel Anãki.

Zdaj je Janez zatulil od togote, popal ãekan in hotel

bu‰iti bogve kam, pa mu je oãe zastopil pot.

»Nikamor mi ne pojde‰ izpod strehe!» je s peto uda-

ril ob tla. »Anãka se je sama otepla grdav‰a, opat pa ure-
di pri grofu, kar je ‰e treba, da bo mir.«

Janez si je naposled dal dopovedati, da bi se s samo-

voljnim ravnanjem zameril opatu in si nemara za vselej
zaloputnil nebesa, ki se mu odpirajo tako lepo. Dal si je
dopovedati, pozabiti ni hotel, pomiriti se ni mogel.
Zdajci se je spomnil desetega brata. Dasi ga je vest ‰e
nekoliko pekla, ãe‰, prehitro se mu je obljubil, a zdajle
bi mu bilo najbolj po misli, ãe bi skrivnostni moÏ pri‰el
ponj precej precej.

BES

STI·KI TLAâAN

XIII.

eseti brat se je dolgo dolgo menil s sliko svoje ne-

sreãne matere, gospoda Semeniãa pa ‰e ni bilo in

ni bilo.

A gospod Semeniã ga ni pozabil. Govoril je z grofom

in mu natvezil, kdo prav za prav je pravi lovski tat.

Od same togote so vse barve spreletale hudega gro-

fa, ki je naposled hlastnil:

»Kje je tisti malopridneÏ? V roke mi ga dajte!«
Zdaj je gospod Semeniã pri‰el po desetega brata.

»Storil sem ti po volji, ti pa glej, kako se izmota‰.«

»Brez skrbi,« je deseti brat skomljal, »izvijem se in

otmem moÏa nerodni Marinki.«

Grof ga je zaãuden pogledal; obraz se mu je zdel

znan, le spomniti se ni mogel, odkod ga pozna.

Tudi deseti brat, ki je molãe obstal pred njim, je str-

molel vanj. »Ta torej mi je — oãe . . . ?« so mu misli Ïe
na‰le mater in ga bolele do razjokane bridkosti. V sebi
je zoper voljo iskal ãustvo, ki iz njega vre sveta ljubezen
otroka do oãeta, pa ga ni na‰el; a zginila je tudi mrÏnja,
ki jo je do neznanega oãeta ãutil vse Ïivljenje . . .

BES

STI·KI TLAâAN

»Kaj me gleda‰?« je grof revsknil.
Deseti brat se je brÏ zbistril in spomnil, zakaj je tu.
»Tak torej je ãlovek, ki ne sluti, da se mu bliÏa ne-

sreãa?« je poãasi, kakor sam vase dejal.

»Kdo si?« se je mogoãneÏ malo manj ko ustra‰il, obe-

nem pa ga je vznejevoljilo, ker se ga obdolÏenec po
vsem videzu ne boji prav niã, marveã ga skoraj pomilo-
valno le gleda, gleda.

»Kdo sem? I, deseti brat, ves svet ve to.«
»Ne slepari!«
»Paã, sem, ki dosti vem, veã ko si misliti morete. Ali bi

radi, da vam prerokujem?«

»Prerokuj sebi, kaj storim s teboj, prav precej!«
»I, v vozo me daste zaradi zank, — ki sem jih nastav-

ljal s Kabliãevo roko.«

»A kje si bil, ko so prijeli njega?«
»Preveã hoãete vedeti. Deseti brat ima potov sto in

sto, ki zanje ne sme vedeti vsakdo.«

»Le stoj, nauãim te drugaãnih odgovorov!« se je grof

ujezil in ga dal pripreti.

Deseti brat je, preden so ga zaklenili, prosil, da bi pri-

‰el grof, ãe‰, povedati mu mora ‰e nekaj.

Grof je verjel, da je skrivnostni moÏ res deseti brat. Ni

se upal upirati njegovi Ïelji, pri‰el je, a v roki je drÏal
bridko bodalo.

BES

STI·KI TLAâAN

»I, kaj pa hoãete s tistimle pipcem?» se je ujetnik po-

redno smehljal. »Ali me zakoljete kar tukaj?«

»Da bi ga zlodej, niã se ne boji!« je grofa grelo; na glas

je vpra‰al:

»Povej, kaj bi rad?«
»Kajne, med vami je lepa navada, da kratko in malo

odsekate roko tlaãanskemu ãloveku, ki se je dotaknil
hostne Ïivali? Zaklati ali roko odsekati, to vam je paã vse
en kup?«

»Sodil te bom!«
»Da, Ïe vidim, rajnka moja mati je imela prav, ko mi

je pravila kako neãlove‰ki ste s tlaãani.«

»Odkod si? Kdo ti je mati?«
»Bila je. Îe dolgo je re‰ena ubogega Ïivljenja, v kate-

ro ste jo obsodili vi!«

Zasvetile so se mu oãi, stopil je bliÏe.
»Ne umem te, razloãno povej!« se je grof odmaknil za

korak in stisnil bodalo.

»Pravili so, da sem ji moãno podoben, lahko bi se

spomnili, kdo je bila . . . «

Grofu je zastajala sapa, nerodno mu je bilo, debelo je

gledal svojega ujetnika.

»Mati je bila Lucija, hãi va‰ega tlaãana ·ãitnika!« je

deseti brat naposled zakriãal.

BES

STI·KI TLAâAN

Bodalo je zazvenãalo po tleh, od nenadne novice drh-

teãi grof je prebledel in zastrmel v ujetnikov obraz — z
njega, to je zdaj vedel, ga otoÏno in preteãe gleda milo
lice Ïe davno pozabljene Lucije . . .

»Ti . . . si . . . ?« je grof hropeãe ‰epnil. »Komu si Ïe

zaupal, da si . . . moj sin . . . ?«

»O, to da sem, ãeprav postranski, pa vendar sin tako

neãlove‰ko brezsrãnega in nekr‰ãanskega oãeta, naj bi
razgla‰al? Saj se sramujem va‰e krvi, nikar da bi se ba-
hal z njo!«

Kakor cepe po snopju so te besede trdo padale po

preseneãenem grofu.

»Kaj torej hoãe‰?« je vpra‰al po dolgem molku.
»Da izpustite Kabliãa!«
Grof je molãal in gledal svojega sina, ki se brati s tla-

ãani in puli za lovske tatove.

»Zakaj nisi pri‰el Ïe prej in drugaãe?« je ãez ãas spet

vpra‰al. »âe ti je bilo hudo, pomagal bi ti bil.«

»Da, v vozo in na drugi svet, vem!«
»Ali te zdaj nimam v rokah?«
»Zdaj mi ni veã do Ïivljenja. Tudi sem napravil opo-

roko, preden sem se dal v roke svojemu plemenitemu —
oãetu. Gregor, drugi va‰ pozabljeni sin, me bo iskal pri
vas . . . «

BES

STI·KI TLAâAN

»Gregor . . . ?« se je grof tresel kakor mladika na vodi.

»Kateri Gregor?«

»Kaj jih imate toliko, da se ne spomnite pravega?«
»Kje je? Kaj hoãe on?«
»Po doto pride k vam prav kmalu in hoãe, da bi pri‰el

tudi jaz. Kakor vidite, sem ga nekoliko prehitel, meni jo
lahko kar daste.«

Grofu so se zabliskale oãi.
»Pa ne mislite, da sva lahkomiselna, neprevidna,« se

je deseti brat smehljal. »Z vozo in bodalom ne boste iz-
plaãevali dote; prijateljev imava, dosti prijateljev, prav
krvavo pogumnih prijateljev!«

»KlateÏa sta oba, razbojnika, potepina!«
»Kar je v meni slabega, imam po vas, a moj polbrat

Gregor je ‰e bolj va‰, lahko ga boste veseli, ko pride po
doto; a z majhno, pravi, ne bo zadovoljen, le pripravite
se!«

»Ne ãesnaj, govori, kaj bi rad!«
»Izpustite Kabliãa in ãlove‰ki bodite s tlaãani, pa se

odpovem vsaki doti,« je rekel poãasi in se spet nepre-
miãno zagledal v bledo in drhteãe lice poparjenega gro-
fa.

»Kaj me gleda‰ tako . . . ?« je grof zatulil v onemogli

jezi.

BES

STI·KI TLAâAN

»Hm, ãlovek ste, ki veste ne, kako Ïe blizu vam je ve-

lika nesreãa . . . «

Zunaj se je zabliskalo, tre‰ãilo je nekam prav blizu,

ves grad se je stresel.

Grofa je oblil mrzel pot, hlastnil je po bodalu na tleh

in planil na plano.

Za njim je bu‰il ihteã jok pozabljenega Lucijinega

sina . . .

BES

STI·KI TLAâAN

XIV.

o se je grof mudil na Grundljevem, mu je Ïena Ana

ostala sama doma.

Dolgoãasila se je, nejevoljna je bila, ker je grof ni vzel

s seboj. Vedela je, da je ‰el gledat lovi‰ãa, ki mu jih na-
stavarji in zankarji trebijo Ïe kar preveã. In Ïe se je
spomnila gabrovskega tlaãana, zaprtega zankarja. V tre-
nutni objestnosti si je sredi grajskega dvori‰ãa dala po-
staviti visok stol.

»Sodili ga bomo nekoliko,« je veselo dejala in velela,

naj ji privedo ujetnika.

In so ga privlekli, branil se je, ni rad ‰el. Bil je moãan,

‰e ne ‰tiridesetleten moÏ; pobe‰ene oãi je komaj dvignil
in se zaãuden ozrl.

»Kdo si?« je grofinja z visokega stola revsknila vanj,

ker je ‰e pogledal ni. »Kaj se niã ne boji‰?« ji je u‰lo.

Pa le-oni jo je le mrko gledal, odgovoril ji ni nobene.
SluÏabniki in kr‰ãenice so se podsme‰no drÏali in ãa-

kali; poznali so gospo, obetala se jim je zabava.

»Povej, ali Ïe dolgo nastavlja‰ zanke?« ga je zvi‰ka iz-

pra‰evala.

BES

STI·KI TLAâAN

A zankar se je zagledal v golobe na strehi in v preÏeão

maãko, ki ni mogla do njih, odgovoril sodnici pa ‰e zdaj
ni nobene.

»Zakaj ne govori‰?« je grofinja pihala.
Kabliã je molãal in umikal oãi.
»Ni te dosti prida, ko tako potuhnjeno skriva‰ po-

gled!«

»Govoril bom, ko me bodo sodili pravi!« je Kabliã

zdaj odrezano rekel in grdo pogledal vse. Po vsem vide-
zu je ãutil, da jim je vse vkup nekaka gluma, in to ga je
Ïalilo.

Grofinji je zastala sapa. »Kaj je to? Ali ni oãiten upor?«
»Palice sem!« je zakriãala, da so se golobje ustra‰ili na

strehi.

Tlaãan je malomarno gledal za frfotajoãimi golobi,

gra‰ãakinja je od togote bledela in rdela.

Prinesli so ji ko‰ek palic, drenovk, in ko‰ek palic, glo-

govih. Izbrala je glogovko.

Tlaãana, ‰e zmerom molãeãega, so medtem Ïe slekli

in privezali ob steber.

Glogovka je bila namoãena in teÏka, kakor bi bila iz

Ïeleza. Gra‰ãakinja, ‰e mlada, moãna in rogovilasta Ïen-
ska, je z njo zamahnila po zraku in pokimala. Oãi, go-
reãe v ãudnem ognju, so ji obstale na golem, sestrada-
nem uporniku, kri ji je silila v glavo, vsa je kar drhtela.

Kabliã jo je podsme‰no o‰vrknil z oãmi in pljunil.

BES

STI·KI TLAâAN

100

Gospa je Ïe vsa divja skoãila s stola in s stra‰no glo-

govko nekaj potov na vso moã udarila po golem hrbtu
‰e zmerom trdovratno molãeãega tlaãana, potlej pa ve-
lela prav moãnemu sluÏabniku, naj ga premaha do
krvavega.

SluÏabnik je mahal, kri se je cedila — gra‰ãakinja je

zadihano hropela in drhtela — postal je, poprijel glo-
govko, udaril drugiã, tretjiã in ‰e, kri je lila, raztepeno
telo se je treslo.

»Sram te bodi,« je muãenik siknil skozi stisnjene

zobe, »sam si tlaãan!«

»Tolci, bij!« je grofinja hropeãe zavpila in Ïe spet sa-

ma pograbila stra‰no muãilo.

Tlaãan je krvavel in molãe trpel, z nobenim stokom ji

ni izdal svojih neãlove‰kih boleãin, le noge so se mu u‰i-
bile in privezane roke nategnile.

»Dosti mu je,« je sluÏabnik zamolklo kriknil udriha-

joãi Ïenski, »omedlel je!«

Udarila je ‰e enkrat, dvakrat. Mo‰ko, juna‰ko trplje-

nje tegale tlaãana jo je preseneãalo in kaãilo do besnosti,
glogovka ji je vendar pala iz rok, a oãi ni mogla sneti s
polmrtvega muãenika.

âudila se je. Kako je to, kako? Trpel je do omedlevice,

preprost, neumen tlaãan je, pa ni javkal, in prosil milo-
sti! Bil je prvi tlaãan, ki mu je vsaj v mislih morala pri-
znati, da je prav mo‰ko ponosen. S tem spoznanjem,

BES

STI·KI TLAâAN

101

neznanim, ‰e nikoli ne uãakanim, se je zaãela moãno
sramovati svoje neusmiljenosti. Tiho je ukazala, naj mu
izpero rane in jih obveÏejo. Malo je manjkalo, ‰e odpu-
‰ãanja bi ga bila prosila, ãe je tako strahovito grdo ne bi
bil pogledal, ko se je nekoliko zavedel.

Ko so ga odnesli, ni vedela, kaj bi poãela, da bi se po-

mirila.

»Kje je Mi‰ko?« se je naposled spomnila ukroãenega

medveda, ki ga je grad imel za prijetno spremembo v
domaãih zabavah. »Privedite ga!«

Ali mu ni veã vedela prave ‰ege, ali pa ga je razdraÏi-

la po nerodnosti: zver, sli‰ite, je preteãe momljala in jo
poniglavo pogledovala, ni je hotela slu‰ati in se z njo
igrati.

»Kakor oni tlaãan prej!« so si sluÏabniki podsme‰no

miÏikali. »PriveÏimo ga! Tudi njemu iztepimo topogla-
vost!«

Grofinja je bila nejevoljna, upornost jo je draÏila, z

igro nala‰ã ni hotela nehati.

»Plemenita gospa, stojte!« je z grajskih vrat zavpil

vitez Pelzhofer, ki je pravkar pri‰el v grad. »Nikar veã,
nevaren je danes!«

»Eh, kaj!« se je razdraÏeno smejala. »Zmerom je bil

priden, tudi danes se mi ne sme upirati!«

Vitez je bil iz Koãevja, vedel je, kako nevaren utegne

postati tudi ukroãen medved.

BES

STI·KI TLAâAN

102

»Kri voha, steber tamle je krvav, odnehajte, plemeni-

ta gospa, pustite zver!«

Napomenek krvi in krivice, ki jo je objestno storila

tujemu tlaãanu, jo je sprva potrl, potlej pa razkaãil, da je
‰e bolj nerodno silila v nejevoljnega medveda.

Joh — kar se ti zver vzpne na zadnje noge in podse

podre lahkomiselno grofinjo! Preden so Pelzhofer in
prestra‰eni sluÏabniki pobili renãeãega medveda, se
Ïenska Ïe ni veã ganila — mrtva je bila.

Ves grad se je ustra‰il, nihãe ni vedel, kaj bi.
»Po‰ljite po grofa!« je vitez ukazoval. Pa nihãe se ni s

tako novico upal pred hudega gospodarja. Pelzhofer
sam je skoãil na konja in zdirjal na Grundljevo.

BES

STI·KI TLAâAN

103

XV.

rof je na Grundljevem malo prej ves pla‰en pri-
beÏal od zaprtega sina in motoglavo postal pred

gradom. Vedel je, najdeni sin ni deseti brat, verjel pa je,
da potepin res utegne imeti skrivnostne moãi vedeÏa, si-
cer bi ne bil tako trdo prerokoval bliÏajoãe se nesreãe.

»Kaj mi preti hudega . . . ?« se je res bal. »Kak‰na ne-

sreãa mi grozi?«

Najraj‰i bi se bil vrnil k sinu in ga preprosil, da bi po-

vedal kaj veã, pa se ni upal in sram ga je bilo.

Po cesti je v naglem drncu peketal jezdec in se na ves

splav kar ãez polje podil proti gradiãu.

Grofu je postajalo vroãe, srce mu je zastajalo, ves se je

tresel.

»O, tri sto!« je strmel in drhtel. »Kaj se res Ïe zaãe-

nja?«

Izza vogala je pri‰el gospod Semeniã; vpra‰ati je ho-

tel, kaj mu je ukreniti z ujetnikom, pa je pomolãal, ko je
videl, kako prepla‰en je sicer hudi in zagovedni grof.

Jezdec je pridirjal, Pelzhofer je skoãil s spenjenega

konja.

BES

STI·KI TLAâAN

104

»Kaj je? Kaj?« je grof hlastnil ves trd od strahu, ker je

opazil resni, mrki obraz upehanega sla.

»Nesreãa, plemeniti gospod grof, velika nesreãa!«
Grof se je oprijel gospoda Semeniãa, hotel je nekaj

reãi, pa mu je v grlu hripavo le grgnilo.

A vitez je zadihano in z zamolklim glasom Ïe pravil o

stra‰ni nesreãi gospe grofinje.

Grof se je od slabote naslanjal ob gospoda Semeniãa

in bolece grãal sam vase. Moãno je ljubil Ïeno, obilne
solze so mu drsele v osivelo brado, Semeniãeve in vite-
zove tolaÏbe ‰e poslu‰al ni dosti.

»ÎuÏemperãani, vkup, na konje!« je naposled ukazal,

da bi Ïe videl vsaj mrtvo Ïeno.

Med sluÏabniki je zavrelo, njih krdelce se je brÏ pri-

pravilo za pot in se nemo postavilo pred gradiã.

Z neba so viseli teÏki trebuhi temnih oblakov, po de-

belih curkih nagle plohe so se dotikali onemele Ïejne
zemlje.

»Kaj naj storim z ujetnikom?« je gospod Semeniã v

skrbi za desetega brata vpra‰al, ko je tudi grof zajezdil
konja.

»Kar hoãete,« je hripavo odgovoril. »Izpustite ga!« je

‰e rekel in odpeketal.

Gospod Semeniã je brÏ osvobodil desetega brata in ga

vpra‰al:

»Kaj pa je bilo? Grof je ves plah kar pribeÏal od tebe.«

BES

STI·KI TLAâAN

105

»Kje je zdaj? Nisva se ‰e vsega domenila prav natanã-

no.«

»Oh, nesreãa, velika nesreãa. Ves strt dirja domov,

medved, glej, mu je pogubil Ïeno.«

»Te nesreãe nisem imel v mislih, neko drugo, tudi

prav hudo, sem mu prerokoval,« se je deseti brat kakor
opraviãeval.

»Nekoliko preveã si opla‰il — oãeta,« je gospod Se-

meniã skoraj oãital. »Nemara si le pretrdo govoril z
njim, ki je Ïe starikav . . . In: ve‰, oãe je vendarle oãe
. . . Pozabil si to.«

»Ne jaz, on je pozabil, Bog mu odpusti,« se je deseti

brat branil gospodovega oãitka in tihega, nekega ãisto
novega obãutka, ki ga ‰e ni poznal dosihmal in ki mu ni
vedel imena; grof se mu je smilil, Bog ga je udaril ven-
darle prehudo . . . ·koda, prehitro je od‰el; naposled je
le res, oãe je . . . rad bi mu dal dobro . . . da . . . sinov-
sko besedo . . .

Gospod Semeniã, ki mu je grof razdrl mladostno sre-

ão, je sam zase ãutil, da se je danes spet izkazal veãno
praviãni, veãno kaznujoãi Bog. Grof je Ïe veliko hudega
prizadejal svojim tlaãanom, pa tudi grofinja — Bog ji ne
zapiraj svojih vrat! — ni bila dobra Ïenska, boÏja pravica
je udarila tudi njo, drugega si ãlovek ne more misliti ob
tej nesreãi . . .

BES

STI·KI TLAâAN

106

Podobne misli so spotoma obletavale tudi grofa, po

dolgem ãasu se mu je zaãela ogla‰ati vest.

»O Bog, prizana‰aj mi vsaj posihmal, saj spoznavam

in se kesam, da sem gre‰il toliko toliko,« je molil in iskal
poti do Boga.

Mehãalo ga je tudi nenadno sreãanje s postranskim

sinom Ïe zdavnaj pozabljene Lucije; a spomin ga je vo-
dil ‰e do drugega takega sina, Gregorja, ki se, zatajevan
in nepriznan, takisto klati bogve kod.

»Oba sta kri iz moje krvi, pa vendar sta, kakor bi jima

oãe bil topoglav tlaãan, morda potepinska vedeÏa, mor-
da zmerom laãna reveÏa . . . «

Inako se mu je storilo, sram ga je postalo.
»Lucijin pa je vendarle — kaj vem? — umetalen ve-

deÏ, morda kar ãarovnik,« se je strahoma spominjal si-
nove prerokbe in mrtve Ïene Ane. Bilo mu je, da bi tu-
lil in zavijal od bridkosti, pa je molãeã, skoraj vdan pri-
jezdil v prestra‰eni, tihi in Ïalujoãi grad.

A preden je ‰el k mrtvi Ïeni, je hotel izpolniti sinovo

Ïeljo.

»Izpustite tistega zankarja iz Malega Gabra!« je uka-

zal.

Tako je zvedel, kaj je rajnca Ïena poãela s tujim tla-

ãanom in da so mu Ïe po njenem povelku namazali in
obvezali rane.

BES

STI·KI TLAâAN

107

»Takega res ne kaÏe izpu‰ãati,« je premislil; »saj bi

brÏ ko brÏ stekel naravnost v Stiãno.«

Pa res, s sti‰kim opatom se je tako dosti bol zaradi

tegale zankarja. Zdraho bo treba poravnati zlepa, ne-
potrebna je bila.

A sti‰ki opat Janez se je prav taãas odloãil za pot v Îu-

Ïemperk.

Razen vsega drugega sta ga tja silila tudi Trlepova

pro‰nja in Marinkin jok.

Med najveãjo grofovo Ïalostjo ob mrtvi Ïeni pa je pri-

‰el v grad Kri‰tof Slivnik, luteranski predikant v ÎuÏem-
perku, prej‰nji katoli‰ki duhovnik. OÏenjen je bil z mla-
do tujko in z njo stanoval v Krepovi hi‰i. Bil je srednje-
leten moÏ z globokimi, vroãimi oãmi pod visokim belim
ãelom, pa dolg in tenak, sama slabota in suhota. O rajn-
ki grofinji so pravili, da je hodila k njegovim govorom
bolj zato, da bi ga gledala in zapeljevala, kakor zato, da
bi ga poslu‰ala in mu verovala. Grad je bil sicer ‰e kato-
li‰ki, iz same nagajivosti sti‰kemu samostanu pa je da-
jal veliko potuho luteranom, ki jih je bilo prav v ÎuÏem-
perku Ïe toliko, da so se razen Ïupnijske cerkve polastili
tudi ‰e cerkvice svetega MiklavÏa na Bregu in si ob nji
uredili lastno pokopali‰ãe.

»Tudi zaradi pogreba sem pri‰el,« je predikant dejal

po mnogih tolaÏljivih besedah. »Plemenita gospa gro-
finja oãitno ‰e ni bila zapustila papeÏevske vere, sicer je

BES

STI·KI TLAâAN

108

pa, kakor tudi vi sami, verovala v na‰o vero prave in ãi-
ste evangelijske resnice. Tako sodim, da je ne pokopljete
med papeÏevce, marveã boste raãili doloãiti prostor nje-
nega veãnega pokoja na na‰em pokopali‰ãu.«

Grof je neprijazno pogledal vsiljivega duhovni‰kega

uskoka in pobesil oãi. Res je, veliko potuho je dosihmal
dajal njemu in njegovemu luteranstvu. A da bi veroval,
kar tale zmenè kvasi o neki ãisti resnici? Kaj ‰e! Duhov-
nik, ki si prebira vero, sam ni trden, kaj je resnica . . . In
nihãe ni tako prepriãan, da je na pravi poti, kakor tisti,
ki venomer tava v zmoti . . . Dvignil je oãi in dejal:

»Za njen pogreb preskrbim, kakor bi ona preskrbela

za mojega, ãe bi me bil Bog pred njo poklical k sebi.«

Predikant je zardel, ‰e nekaj bi bil rad vpra‰al, a grof

mu je obrnil hrbet.

Skrb za pogreb pa se je res oglasila precej.
Hm, med tlaãani ji ne more dati groba, grofovska ãast

ne dovoljuje tega; na luteranskem pokopali‰ãu je ne po-
koplje, katoliãanka je bila ‰e, ãeprav Ïe mlaãna; a po-
niÏati se tudi noãe v Stiãno, zdraha z belimi menihi ga
zavira, da bi jo mogel brez lastnega poniÏanja pokopa-
ti v njihovi cerkvi.

»V Ljubljano jo prepeljemo,« se je naposled odloãil,

»cerkev poniÏnih oãetov franãi‰kovcev ji da grob, tam
naj v miru ãaka, da pridem za njo.«

BES

STI·KI TLAâAN

109

Seveda je potovanje z mrliãem in pogrebci tja v Ljub-

ljano kaj daleã in muãno, a drugaãe ne pojde. Ne pojde!
Sebastijan, grof Turja‰ki iz ÎuÏemperka, se ne poniÏa
pred nikomer, tudi pred Stiãno ne!

BES

STI·KI TLAâAN

110

XVI.

aãas, v soboto pred malo ma‰o, so prav hude skrbi

trle sti‰kega opata Janeza. Bil je domaãin, iz‰olal se

je v sti‰kem samostanu, a gospod, kakor je bil moãno
izobraÏen in zgledno poboÏen, in bil moÏ velike, mo‰ke
volje. Vedel je to, pomagati si ni mogel. Kadar mu je bilo
Ïe prehudo, je po vse dneve premolil. Tudi zdaj je svo-
je stiske kleãe v kapelici polagal pred oltar, pa Bog se ni
milostno ozrl nanje, ni mu jih polaj‰al, ‰e obteÏil jih je
z dodeljenim spoznanjem, da si jih je s preveliko priza-
nesljivostjo naprtil ãisto sam.

ÎuÏemper‰ki grof se upira samostanu, noãe vrniti tla-

ãana Kabliãa; luterani ‰arijo po vseh sosednjih gradovih,
begajo Ïe tlaãane, ki jim du‰e pasejo meni‰ki vikarji, a
tuji hudoverniki motijo tudi kar nekatere menihe same.
Pater BlaÏ in pater TomaÏ uhajata poslu‰ati krivoverske-
ga beseduna Kri‰tofa Slivnika, ki mu grof daje vso potu-
ho.

»Saj vem, o Bog, kriv sem, premehak sem, slab, pa

vendar zmerom ves tak, kakr‰nega si me poznal, ko si
mi po svoji sveti volji na skrb in odgovornost dal na‰
stari samostan,« se je pravdal in milo spominjal prele-

BES

STI·KI TLAâAN

111

pih, zadovoljnih let, dokler je na meni‰ki Ïupniji v
·marju pod Ljubljano ‰e pasel du‰e in na odpoãitek
sprejemal in gostil meni‰ke tovornike, blago in blaginjo
tovoreãe med Stiãno in Ljubljano, Trstom in Reko.

Zdajci se je spomnil, da mu je treba pripraviti pridi-

go za praznik Matere boÏje.

O, brezmadeÏno materinstvo je ãudovita, nedoumna

skrivnost. Pojem device zdruÏiti s pojmom matere, ne
da bi devica nehala biti lilija in ne da bi se mati razloãe-
vala od drugih mater — to je za verujoãega ãloveka naj-
lep‰a, najneÏnej‰a misel o ãistem in dobrem . . . Za ka-
toliãana ni poboÏnosti brez ãe‰ãenja Matere boÏje. âe te
nadloga Ïivljenja lomi in izpodna‰a, v Mariji najde‰
opore in moãi za nadaljnji Ïivljenjski boj . . . Mati boÏja
ne zapusti nikogar, ki ji v varstvo izroãa svojo du‰o . . .
Po njej smo deleÏni boÏje milosti, boÏjega usmiljenja in
odpu‰ãanja.

Da, tako bo pridigal in klical k Mariji vse, ki jih hudo-

verniki slepijo in podijo iz njenega srca.

A potlej pojde v ÎuÏemperk in trdo prisuãe samolast-

nega, brezboÏnega grofa; opomni ga zaradi Kabliãa, ki
ga ‰e noãe izpustiti, in prime zaradi potuhe luteranom,
pa tudi za to, ker v tem ãasu, kakor pravijo, v sti‰ki gos-
po‰ãini lovi in z lovci, konji in psi mezga po polju.

Vendar se hoãe ‰e posvetovati s patri, preden odloãi

vse na drobno.

BES

STI·KI TLAâAN

112

V posvetovalnici so patri precej ãutili, da gre za hude

stvari. Tisti, ki so bili po rojstvu plemi‰kega rodu, so se
razposeli ob desnici, vsi drugi pa ob levici.

»Tlaãani veliko trpijo za lakoto,« je opat zaãel, »a sam

veãni Bog vedi, kaj ‰e bo, saj su‰a preti s prav slabo le-
tino.«

»Vulgus umbrarum — tlaãani morajo paã potrpeti, ãe

jih Bog tepe z nadlogo,« je pater plemiã z desnice pri-
pomnil; na skrbi je imel samostansko Ïitnico, bal se je
zanjo, pater opat jo preveã prazni za stradajoãe tlaãane.
»Îe ondan smo jim razdelili dvajset tovorov ovsa, zmes-
nega Ïita in moke.«

»Îito je bilo preperelo, tudi moka je Ïe kopéla — za

na‰ega kuharja ni prav nobene cene veã imela,« se je
pater z levice nekoliko nasmehnil. Gosposki pater je za-
rdel in ga pisano pogledal.

»Saj bi ljudstvo trpelo voljno, ãe ga zemlji‰ka gospos-

ka ne bi draÏila s krivicami in preganjanji,« je opat po-
vzel. »Tako pa je zaãelo mrmrati, marsikaj sem zvedel in
prav bojim se bliÏnjih ãasov. Tlaãani ‰e niso pozabili
prvih kmeãkih uporov. «

»PotrpeÏljivo Ïiveti in mreti je prava sreãa in modrost

Ïivljenja,« se je pater z desnice ogla‰al. »To, to se mora
tlaãanom, ãe treba, tudi zgrda vbiti v glavo!«

BES

STI·KI TLAâAN

113

»âeprav bi bil gra‰ãak res malopriden, se mu tlaãan

ne sme upirati; vsak upor je greh!« je ‰e drug desniãar
pomagal.

»V mrÏnji do gospode, v Ïelji po plenu in v lenobi po-

stopaãev in rogovileÏev se res rad skoti upor, ki pa je za
tlaãana zmerom nesreãen.«

»Kaj je storiti nam, da tudi samostan ne bo nesreãen,

o tem se posvetujmo!« je opat ustavil modrije plemi‰kih
patrov. »Na‰ih tlaãanov, upam, se nam ni bati, saj vedo,
da jim pomagamo, kolikor moremo; uporniki iz drugih
gospo‰ãin pa bi se utegnili pregre‰iti tudi nad Stiãno.«

»Kaj je storiti?« je desnica ponavljala. »OboroÏiti na‰e

tlaãane in deÏelnega glavarja Herberta grofa Turja‰kega
naprositi, da nam po‰lje voj‰ãakov, to je moj svet.«

»In v cerkvah po na‰i gospo‰ãini in sose‰ãini oznaniti,

da se izobãi iz cerkve, kdor se dotakne samostanskih lju-
di ali stvari!«

»Ne, krvi samostan ne sme biti kriv in tlaãanom teles-

nih nadlog noãe veãati ‰e z du‰evnimi mukami!« se je
opat uprl.

»âe uporniki privro tudi pred samostanska vrata, jim

odprimo Ïitnico!« je levica svetovala. »Sit ãlovek se ne
upira.«

»Da,« je opat kimal, »viri boni est misereri — dober

ãlovek bodi usmiljen, ne ma‰ãevalen.«

BES

STI·KI TLAâAN

114

»Prepopustljivi ne smemo biti,« je desnica trmoglavi-

la. »Paupertas est meretrix — iz same lakomnosti bi nas
ogolili.«

»Saj res, ãe pra‰iãa posadi‰ za mizo, je precej s park-

lji na mizi.«

»Na‰i tlaãani so dobri, prav niã se nam jih ni bati,« je

levica popravljala. »Siromaki so, pomagajmo jim, ‰e bolj
bodo na‰i potlej.«

»Kdo ve? Tlaãan je nehvaleÏen. Stori mu ‰e toliko do-

brot, ob uri, ko bi se jih moral hvaleÏno spominjati, te
malopridno izda!«

Trda sodba je zaprla sapo vsem; potrdil je ni nihãe,

ovrgel pa tudi nihãe ne.

»Pomagajmo jim; ãe niso vredni, so prav gotovo po-

trebni!«

»Tudi gra‰ãaki naj storijo tako, pa se jim nihãe ne bo

upiral.«

»A ãe ljudstvo preÏene tirana, mu je sam Bog dal to

misel.«

»Da, ãlovek stopi vi‰e, ãe stopi na svojo bedo.«
»Ne, ne, predrznost je, ãe se tlaãani branijo tlake in

grajske oblasti,« je bila desnica huda. »Kristus govori le
o duhovni svobodi.«

»V nebesih je prostora le za dobre, pokorne tlaãane,

pekel je voza za tiste, ki se upirajo svojemu gospodu.«

BES

STI·KI TLAâAN

115

»Tudi slaba gosposka je iz Boga; tlaãan jo zasluÏi s

svojimi grehi.«

»Apostol Pavel je oznanjal pokor‰ãino cesarjem Kali-

guli, Klavdiju in Neronu, ki so bili pogani.«

»O, v tej deÏeli jih je dosti, ki so slab‰i kakor pogani!«

je levica u‰ãenila.

»Judje so sluÏili Nebukadnezarju, pa jim je ubil kra-

lja, pomoril star‰e in otroke, vzel domovino in zaÏgal
Jeruzalem in tempelj!«

»So sluÏili, res je,« je levica vraãala, »naposled pa so

se uprli in sam Bog jim je pomagal.«

»Da, volja je vse, milost boÏja jo posveãuje, ãlovek si

po njej pribojuje po‰teno svobodo!«

»Nekr‰ãansko je, ãe si ãlovek zasuÏnji ãloveka, upor

zoper suÏnost je zapoved Ïivljenja.«

»âlovek je svoboden le notranje,« je desnica odma-

jevala.

»Tudi notranje, ãe ima ãisto vest; in tlaãani jo imajo.

Bojujejo se za zunanjo svobodo, za kruh, za svoje ãlo-
ve‰ke pravice, ki jih jim gra‰ãaki kratijo.«

Pater opat je dvignil roko, patri so utihnili.
»Va‰e misli glede uporni‰ke nevarnosti poznam,« je

dejal; »ãe bo treba, ukrenem, kar se mi bo zdelo prav na
vse plati. A zdaj ‰e nekaj: Gospod grof Turja‰ki iz Îu-
Ïemperka je per nefas — po krivici odgnal na‰ega tlaãa-
na Kabliãa iz Malega Gabra in ga dal v vozo; pa saj ve-

BES

STI·KI TLAâAN

116

ste. Ugovarjali smo, zahtevali ga nazaj, a on ga ne izpu-
sti. Tako se tlaãanu godi krivica in na‰emu samostanu
krati pravica. Quid consilii — kaj svetujete?«

Levica je preÏeãe gledala desnico, ki je pobe‰ala oãi.
»Grofovo divjaãino je kral,« se je desnica naposled le

oglasila, »nekaj kazni mu paã gre.«

»Za to bi ga bil sodil samostan,« je levica ometala.

»Kaj grofu mar na‰ tlaãan?«

»Grofa je udariti s cerkveno kaznijo. Îalil je samostan

v njegovi pravici, tlaãana se je polastil, morda tudi Ïe
pohabil. «

»Viri boni est misereri — reãem zdaj tudi jaz,« je pa-

ter desniãar pogledal opata; »a grofa je vendar opomniti
‰e enkrat, naj stricte — precej vrne tlaãana.«

»Grofovo ravnanje neti med tlaãani strast upornosti,

trdo ga je prijeti!« se je levica pasla ob stiski plemi‰kih
patrov.

»Vse ‰e poskusim, da se grof zlepa in brez prevelike-

ga poniÏanja zboga s samostanom,« je opat pokimal in
se spomnil Trlepa. BrÏ je patrom ob kratkem povedal o
Janezu in Anãki in kaj jima zavira zakonsko zvezo.

Patri z desnice so se oglasili.
»Pro primo — prviã: Osvobajanje tlaãanov bi prav

zdaj utegnilo postati pohuj‰ljivo.«

»Pro secundo — drugiã: Jure haereditario — po de-

dinskem pravu bi nam Janez vzel tudi Trlepovino.«

BES

STI·KI TLAâAN

117

»Pro tertio — tretjiã: Trlepi so zvitorepi, zmerom laãni

zemlje, nemara jim misel hodi prav v to smer.«

A levica je ugovarjala.
»Pater opat je razloãno povedal, da bi osvoboditev

veljala le za Janeza, ki je najmlaj‰i in ki se priÏeni na svo-
bodno domaãijo, Trlepovina ima zadosti drugih starej-
‰ih dediãev.«

»Po tej Ïenitvi bi se nam pribliÏala ·tepiãevina, ki

nam ni bila zmerom prav prijazna; pater opat je ukrenil
valde bene — prav dobro in modro.«

»Na ‰kodo samostana vsaj prav gotovo ne!« je opat

potrdil in premolknil.

»A zdaj vam moram povedati ‰e nekaj,« se je ãez ãas

malo odka‰ljal.

Patri so se vedeãno ozrli vanj; glas mu je bil tak, da so

priãakovali ‰e prav posebnih novic.

»Cesar Maks II. po svojem bratu nadvojvodu in deÏel-

nem knezu prosi sti‰ki samostan, da bi mu posodili tri
tisoã goldinarjev.«

»Oj — grdo velika vsota!« je levica mrmrala. »Kaj ce-

sar misli, da mi denar delamo?«

»In ãe ne zmoremo te vsote, se nam priporoãa, da za-

stavimo ali prodamo nekaj tlaãanskih vasi,« je opat obo-
tavljaje, skoraj bojeãe povedal.

»Zastavimo! Prodamo!« je levica Ïe vrela. »Kakor bi

bili tlaãani goved!«

BES

STI·KI TLAâAN

118

»Naj le poskusijo, kako se tlaãanom kruh peãe pod

posvetno gosposko!« je desnica draÏila.

»·e dalje se nam svetuje, naj vikarji po na‰ih Ïupni-

jah pobero dav‰ãino kar za dve leti naprej in nam jo brÏ
oddajo.«

»In ubogi tlaãani naj se lepo odero do koÏe, ko v teh

hudih ãasih ‰e za sproti veã ne zmagujejo dajatev!« je
levica nejevoljno godrnjala.

»Na Dunaju jim malha menda nima dna, saj so dav-

ki vsako leto huj‰i!«

»In koliko vrst jih je, in zmerom si izmi‰ljajo novih!«
»Potlej naj se pa ‰e kdo ãudi, ãe se ubogi tlaãani pri-

pravljajo za upor!«

»Le kam gredo vsi ti veliki denarji?«
»Stro‰ki za obrambo meje poÏro vse,« se je desnica

vaÏno oglasila.

»Lepa bramba, ko Turek ali kdor Ïe vre ãez mejo, ka-

dar in koder hoãe!« je levica vedela svojo.

»O, pobrani davki se tratijo na cesarskem dvoru in v

velika‰kih palaãah po nem‰kih mestih, ki so daleã od
tur‰ke meje.«

»Kakor ne bi morali plaãevati ‰e posebnih davkov za

darove knezom in kneÏnam, generalom in glavarjem!«

»Od najniÏjega biriãa pa do najvi‰jega velika‰kega ba-

haãa in postopaãa: vsi kradejo in zapravljajo na‰e in tla-
ãanske denarje! «

BES

STI·KI TLAâAN

119

»Vsota treh tisoãev je res prevelika,« je opat vzdiho-

val. »Ne zberemo je zlepa. A zastavljali ali prodajali tla-
ãanov vendar ne bomo in jih tudi ne drli za bodoãe dav-
ke.«

»ZadolÏimo se, cesarju se sicer zamerimo!« je desni-

ca svetovala.

»Dolgove je treba vraãati,« je levica opominjala.
»Bolj‰i ãasi bi laj‰ali vraãanje.«
»Vsak dolg koti mlade — imenujejo se obresti.«
»Grof iz ÎuÏemperka je denaren, morda bi posodil po

zmernih obrestih.«

»Oderuh je in samogoltnik; tudi tlaãana ‰e ni vrnil, v

zdrahi smo z njim.«

Patri se niso mogli zbogati.
Opat je vstal in ‰el, ãe‰, ta zoprna skrb naj se nekoli-

ko prespi, posojilo dajati ni nikdar prekasno.

LaÏe mu je bilo. Razodel je patrom svojo nujo in jo

preloÏil tudi na njihove rame. Naj le pomagajo skrbeti,
kako bi se dala razmotati najprav‰e. Posebno pa je bil
zadovoljen, da se niso preveã upirali osvoboditvi Trle-
povega Janeza.

Samo Kabliã, Kabliã . . . Zanj bo vendarle ‰e treba

stopiti do grofa. Obenem bi ga trdo zagrabil tudi zara-
di luteranov, ki se tako mnoÏijo v ÎuÏemperku.

BES

STI·KI TLAâAN

120

A k opatu je kmalu prihitel prior Benedikt in povedal,

da je gospod Semeniã poslal sla z novico, kaj se je zgo-
dilo grofinji Ani.

Stra‰na novica je opatu okrenila misli.
»V te Ïalostne dni mi pa res ne kaÏe pestiti grofa,« je

dejal.

»Po tej nesreãi se umeãi in obrne k Bogu,« je pater

prior kimal. »Takale pokora utegne ãloveku dati drugo
srce.«

»Kajpak, ãlovek naj Boga i‰ãe tudi v srcu. Kdor ga ne

ãuti tam, ga ne najde nikjer veã.«

»Paã res. Ljubi Boga iz vsega srca in svojega bliÏnje-

ga kakor samega sebe, nista prav za prav dve zapovedi,
marveã po smislu ena sama.«

»To zapoved prav lepo izpolnimo tudi z osvoboditvijo

Trlepovega Janeza, Trlepovini vrnemo dobro za dobro,
osreãimo dvoje mladih ljudi in prepreãimo, da bi se
Trlepov in ·tepiãev rod bola in po strani gledala.«

BES

STI·KI TLAâAN

121

XVII.

anez bi bil Anãki vsaj povedal rad, kako lepo se jima
sreãa suãe, pa mu je oãe zabiãil, naj, dokler se vse ne

uredi, tudi njej zamolãi, kaj je obljubil opat. Tako je teÏ-
ko sam nosil veliko sreão. ·e pod okno se ji ni upal veã,
izdal bi se ali pa zameril njenemu oãetu, ãe bi zvedel, da
Ïe snubi na svojo pest.

»Mirno ãakaj,« ga je te‰il tudi deseti brat, ki je tiste

dni dosti begal med ÎuÏemperkom in Malim Gabrom,
sicer pa s Polono bival pri gospodu Semeniãu.

»TeÏko je ãakati, ko mi um pravi, da bi se zdaj Ïe smel

bliÏati z neko veãjo pravico.«

»BeÏi no!« se je deseti brat smejal. »Um pa ljubezen!

V ljubezni je umnosti treba toliko, kolikor petelina na
zvoniku ali pa repa krajin‰ki kozi.«

Janez je molãal, a vsak dan, ki ga ‰e prebije brez Anã-

ke, se mu je zdel neumno zavrÏen.

»Le tiho bodi,« se je deseti brat skrivnostno smejal:

»okoli ·tepiãevine za zdaj nikar ne hodi, saj ti ne uide!«

A sam je vohal povsod, tudi po Îubini.
·tepiã, glejte, se je moãno sprevrgel. Pogovor s Trle-

pom in potlej ‰e z opatom ga je presukal.

BES

STI·KI TLAâAN

122

»âe Janeza osvobodijo, nemara res ne bi bil napaãen

zet. Iz ãislane hi‰e je, mo‰ki, pameten je, rod mu je zdrav
in starobiten,« je preudarjal in se vdajal. »In ãe bi se res
ukresali novi kmeãki upori, bi mi domaãija bila varna.
Kjer bi domoval kdo Trlepovih, tja se nihãe ne bi upal z
zlo namero.«

Zagovednost ga je nekoliko pustila, mogoãnost se mu

je unesla.

A tlaãani so mrko gledali izpod klobuka, med njimi je

tiho vrelo. Ponoãi so se utrinjale zvezde kakor bi se trga-
le z nebes, vsa pota so bila polna tihih moÏ, ki so hiteli
od vasi do vasi, podnevi so se jate ãrnih ptic spreletavale
nad Témeni‰ko dolino.

»Odkod se je naletelo toliko krokarjev?« so se tlaãa-

ni ãudili.

»Pa res. Tile ãrnuhi ne pomenijo niã dobrega.«
»Vojska bo; zdaj zdaj zaãno nabirati voj‰ãakov.«
»Da, v cerkvi so oznanili. Pa krokarji pomenijo ‰e kaj

huj‰ega.«

»Kakor da vojska ne bi bila Ïe zadosti veliko zlo!«
»Hrva‰ki hodotaji lazijo po deÏeli in nagovarjajo lju-

di, da bi se spet udarili za staro pravdo.«

»Tako bo le res, kar smo ondan sli‰ali v Mirn‰ki jami.«
»Molãi in ãakaj znamenja — saj si sli‰al . . . «
·tepiã je sli‰al pogovor, velika skrb mu je zlezla na

rame. Pa je ‰el in zbral hi‰ne dragotine: zlate in srebrne

BES

STI·KI TLAâAN

123

veriÏice, srebrne in medeninaste sklepance, prstane,
stare bene‰ke zlatnike, s srebrom okovan napitni rog in
dosti ‰e drugih, ki jih je stara domaãija hranila od roda
do roda. Vse je dal v velik lonãeni pisker, zatlaãil s pre-
divom in pazdirjem in pokril s ‰krljo.

»Tudi mene bi se utegnili lotiti in opleniti!« je ‰kripal

z zobmi.

Ponoãi je na vrtu med koreninami stare tepke tri pedi

proã od debla odrezal debelo vaÏo in izkopal dva ko-
molca globoko jamo, spustil vanjo pisker, zasul in pokril
z vaÏo, da se ni veã poznala prekopana prst.

Vse vkup je potlej trdno zagovoril.
»V imenu pri Klemenu, pri ‰ãinkovcu, vrabcu in mal-

narjevem hlapcu, ki se je obesil in visel dni in noãi tri —
naj ga vse Ïive dni boli, po smrti pa mu na du‰i gori,
kdor bi se dotaknil teh mojih stvari . . . Podplat in ur-
bas, kaãa kaãon — hokus, pokus, fokus!«

Med to ãudno zakletvijo je trikrat ob‰el skriti zaklad

in se, oãi upirajoã v tepko, ritenski umaknil v hi‰o, ‰e
enkrat pogledal skozi okno in zagovor pribil z obrnjeni-
mi ãrkami besede Amen — Nema.

Od vrtnega plota se je previdno odtrgal deseti brat in

zdrsnil proti Témenici. V Malem Gabru je v senci po-
iskal Janeza.

»Doma bodi podnevi in ponoãi!« mu je ‰epetal. »Pote

pridem zdaj zdaj.«

BES

STI·KI TLAâAN

124

»Saj sem doma zmerom. Ali je kaj hudega?«
»Zate niã, za nekoga drugega pa nemara bo.«
»Kaj veã povej, saj te ne razumem!«
»Ali ‰e pomni‰, kaj sva se ondan domenila v Mirn‰ki

jami?«

Janez je pokimal, za‰epetal; vroãe mu je postalo,

spomnil se je valpta Ruperta.

»Kamor hoãe‰, pojdem, samo da ga dobim podse!«
A deseti brat ni odgovoril precej, le oãi so se mu sve-

tile iz teme, kakor maãku pred mi‰jo luknjo.

»Pripravi se, nemara pojdeva Ïe jutri veãer,« je ãez ãas

rekel. »Pa ne bova sama.«

»Kdo ‰e? Vsaj to povej. Ali ga poznam?«
»Peter Klepec. Druge dru‰ãine ne pozna‰.«
»Kjer je Peter Klepec, bi ‰e druga dru‰ãina, mislim,

bila le za napoto.«

»Pripravi si ãekan ali kar Ïe in ãakaj,« je deseti brat

presli‰al in se izkobacal iz senice.

Vzela ga je tema, pod oknom Marinkine koãe ga je

spet dala.

Potrkal je ob okence in tiho zaklical.
Lina se je hitro odprla, iz nje je pogledala belina Ma-

rinkinega obraza.

»Hentaj te,« se je deseti brat posmehnil, »rada se

ogla‰a‰, vidi se, dedca ‰e nima‰ doma.«

»O, ti si, kaj bi pa rad?«

BES

STI·KI TLAâAN

125

»Tebe ne, prezvest sem svoji, da ve‰,« jo je draÏil.

»No, le stoj, tvojemu pa Ïe povem, kako rada si mi od-
prla, ko sem sleparil pri tebi.«

»Povej hitro, kaj bi rad,« je krotko rekla, ni se mu upa-

la zameriti s hudo besedo.

»Oznanjam ti veselo novico, moÏ, glej, se ti vrne zdaj

zdaj!«

»Bog ti daj zdravja, ljubi ãlovek, saj vem, ti ga otme‰,

ãe nihãe ne,« je sklenila roke.

»Ne jaz, Gorenjko je preprosil grofa, da je topoglav-

cu odpustil tisto nerodnost,« je lagal.

»Gorenjko?« se je ãudila. »Kako ve‰?«
Deseti brat ni odgovoril; zginil je v temo. »Naj neko-

liko odleÏe tej revi,« je momljal in pompljal na Grund-
ljevo.

BES

STI·KI TLAâAN

126

XVIII.

o se je drugi dan storila trdna noã, je deseti brat iz
senice izbezal Janeza.

Po bliÏnjicah, ki jih je deseti brat poznal vse, sta hitela

proti ÎuÏemperku. Noã je bila temna, mirna; le netopirji
so jima tiho frfotali okoli glave.

»Kje je Peter Klepec?« je Janez vpra‰al, da ne bi mol-

ãala; groza ga je bilo.

»âaka naju na kriÏpotju, kjer binglja krvavo bedro, ki

je vanj zapiãen zlat pipec,« se je deseti brat nasmehnil,
ker je videl, da je Janeza strah.

»Dolgo ga Ïe ni bilo v na‰ih krajih, kak‰en le je zdaj?«
»·e moãnej‰i in — bojeãnej‰i.«
»Kaj se spet norãuje‰?» se je Janez nejevoljen ustavil,

a deseti brat ga je dregnil:

»Ne bodi no tako trlepovski, ãe ti reãem in pravim, da

mu celó kopa trdnih mo‰kih ni niã in da ves kar strepeãe
in steãe, ãe le zagleda eno samo babje krilo!«

»Kaj je tudi ‰levkast, ne samo moãan?«
»Morda. Ne vem za trdno. Ali pa ni. Saj ni tako ne-

umno, ãe se ãlovek boji Ïensk.«

Janez je molãal, ni vedel, kaj bi rekel.

BES

STI·KI TLAâAN

127

»Pa je bil vendarle oÏenjen tudi tale Peter Klepec,« je

deseti brat ‰e dalje pravil. »Îena, kakor je toÏil, mu je
bila prav huda ve‰ãa, uhajala mu je neki na Klek prav
vsako kvatrno in binko‰tno soboto. A nekoã jo je pre-
mikastil, da ni veã dihnila.«

»Kaj pa gosposka, ali ga ni dala rablju?«
»Nihãe se ga ni upal lotiti, pustili so ga. Sosedje so se

smejali in ga spra‰evali, ali bi se bil dal prijeti. ,Dal,’ je
dejal, ,kaj se bom upiral gosposki?’«

»Vidi‰, res je ‰levkast,« se je Janez nasmehnil.
»Ali ves je vdan v voljo boÏjo in Ïensk se boji kakor

otrok Ïivega ognja.«

Janez je spet molãal in se spominjal Anãke. O, nje se

‰e nikoli ni bal; vse na svetu bi dal, ãe bi mu kdo prijaz-
no izdal, kdaj Ïe bo za trdno njegova.

»Pravi, da je vsaka Ïenska huda ve‰ãa,« je deseti brat

spet v mislih imel Petra Klepca. »Boji se, da mu katera
z uroki ne bi vzela moãi. Pridobil sem ga le tako, da sem
ga za to noã prav posebno zagovoril zoper hudobije in
uroke tudi najhuj‰e ve‰ãe.«

»Za kaj ti bo, ãe je ‰levkast?« je Janez hotel vedeti. »·e

zamotal bi kaj.«

»Ne boj se, ni tako ‰levkast. Drobil bo, kar je prede-

belo, in valil s poti, kar bo na poti.«

»A kako bo‰ ti? Saj ‰e ãekana nima‰.«
»Ne boj se, oroÏje mi je v glavi, najhuj‰e pa v jeziku.«

BES

STI·KI TLAâAN

128

Janez je zaniãjivo zamahnil z roko.
»Verjemi, noben meã ni tako nevaren kakor oster je-

zik, noben ãekan tako moãan kakor dobra misel o pra-
vem ãasu.«

Îe blizu ÎuÏemperka sta se v gluhi hosti ustavila pred

vegasto koão, samo‰nim domom tlaãana Ostanka. MoÏ
je bil samotar, tlaka mu je bila, da je za grad nabiral
smolo.

»Zdaj pa nimava veã daleã,« je deseti brat dejal in po-

trkal.

»Kar odsloni vrata, kdor si boÏji!« se je smolar po-

gumno oglasil, »saj jih nisem zapahnil.«

Nocoj se Ostanek ni bal nikogar, takega varuha je

imel pri sebi; vendar je ukresal luã in jo zapiãil v ãele‰-
nik.

Na panju, ki je bil za klop, je ‰iroko sedel hrust in gle-

dal v vrata, ãe‰, kdo rine noter. Ni bil videti ãezmerno
velik ãlovek, ‰irok pa vendar tako, da se je bilo ãuditi,
kako je skozi vrata pri‰el v tole samo‰no jazbino. Nag-
njen je bil nekoliko predse in zato na pogled skoraj gro-
zoten, kakor bi se pripravljal na skok. Lopataste roke so
se opirale ob strahovito moãna stegna, a v nadlehtju se
mu je hodniãna obleka tesno napenjala od nabreklega
mi‰iãevja.

»O Peter Klepec, kaj si Ïe tu?« mu je deseti brat poki-

mal, ko se je z Janezom pritipal iz temne veÏe.

BES

STI·KI TLAâAN

129

»Pa mi je Ïe hotel pobegniti v hosto,« ga je Ostanek

toÏil.

»Neki ljudje se motajo po hosti,« se je hrust branil,

»samo zvedel bi rad, kdo so in kaj i‰ãejo.«

»O, saj bi bil z njim stopil tudi jaz,« je Ostanek meÏi-

kal desetemu bratu, »pa sva se premislila oba: neka Ïen-
ska se neki tudi mota med njimi. In sva dejala, ve‰ãa je,
Bog ve, kako nevarna, kaj bi ponoãi mrha sicer poãe-
njala v hosti.«

»Glej, prav sta storila, da sta na miru pustila zlodja,«

je deseti brat razumel Ostankovo namigovanje. »Zdaj
pa le vstani, o Peter Klepec, pojdemo, a niã se ne boj.
Kar spotoma zagovorim ‰e to ve‰ão, niã nam ne bo mo-
gla.«

»Pa si vendar dejal, potepin desetobratski, da si vsaj

za to noã zagovoril vse babje uroke!« je silni moÏ oãital.

»Seveda sem jih, pa samo v sti‰ki gospo‰ãini; krajin-

‰kih ve‰ã, glej, se nisem spomnil taãas.«

»Kako, da ne? Kaj te niso nevarne?«
»Nevarne. Pa samo tista, ki ima ‰e vse prednje zobe in

ki ‰e lahko poãene.«

Peter Klepec je debelo gledal.
»Ve‰,« mu je deseti brat dopovedoval, »dojne kozé se

hudo boje ve‰ã; nemara zato, ker se hudiã v kozji podo-
bi druÏi z ve‰ão in ker potlej vsaka smrdi po hudiãevem
kozlu.«

BES

STI·KI TLAâAN

130

»Jejhata, jejhata!« je Ostanek pomagal. »Zatorej se

na‰e koze tako nerade dajo molsti nekateri babi?«

»Le poslu‰ajta,« je deseti brat kimal. »Ko se takole ne-

varna ve‰ãa nameni molst, si obuje dedãevske ‰kornje,
gre, s kablico poãene h kozi odzad in si v vsak ‰korenj
brÏ vtakne po eno zadnjo kozjo nogo in med zobe koz-
ji rep — zdaj pa uidi, koza, ãe more‰! Pomolsti se dá, naj-
si mekeãe in trepeãe, kolikor hoãe.«

Janez in Ostanek sta ti‰ãala smeh, a Peter Klepec je

komaj ‰e dihal od strahu, ko je bridko dejal:

»Vidi‰, ni prav, da nisi zagovoril tudi teh!«
»O, le stoj, niã se ne boj, tak zagovor jim nakanim ‰e

nocoj, da se te nobena ‰e pogledati ne bo upala, dokler
bo‰ z menoj!«

»Kako bom pa vedel, katera je ve‰ãa? Na zobe ji ne

pojdem gledat.«

»Katera si ob lepem, sonãnem vremenu odzad vrÏe

krilo ãez glavo, tisto, o Peter Klepec, brcni, tako brcni,
da bo v njej ostal tvoj ãevelj, ki ji ga vsa Ïlahta sedem let
vkup ne izpuli.«

»Aha,« je Peter Klepec razumel in se pomiril. »I, kdo

je pa ta, ki je s teboj?« je zdaj mignil po Janezu.

»Kdo?« je deseti brat ponovil, ker se je bil namenil, da

nikomur ne bo pravil, kdo in odkod je Janez; ‰koditi bi
mu kdaj utegnilo, ãe bi se razvedelo, kje in po kaj je bil
to noã. »Kdo? Prijatelj mi je, z menoj hodi, da sam ni-

BES

STI·KI TLAâAN

131

sem. Moãan je, le poglej ga, lahkomiseln pa tudi, Ïensk,
glej, se niã ne boji, ‰e za njimi ti‰ãi, komaj ga krotim, ko
se z njim peklim — tak je, vidi‰!«

Peter Klepec je z odprtimi usti na vse oãi obãudoval

junaka Janeza, ki se niã ne boji nevarnih Ïensk, vstal in
mu segel v roko: »Kavelj si, kaj se ti mara.«

»Kako je pa kaj Kabliãu?« je deseti brat ‰e vpra‰al

Ostanka.

»Kako? âezdalje bolje, saj mu pa tudi streÏejo kakor

bolnemu oãetu ali otroãnici.«

»Kaj pove‰? Ali dobro ve‰?«
»Saj se ves grad ãudi, kaj ne bi vedel tudi jaz, ki sem

grajski ãlovek. Tista prava sloveãa ve‰ãa iz Soteske ga
maÏe in prevezuje, grof sam jo je poklical v grad.«

»Kaj pa je Kabliãu?« je Janez vpra‰al, ker ‰e ni niã

vedel, kaj je rajnka grofinja poãela z njim.

Zdaj je zvedel ‰e veã, kakor je bilo res; pogrelo ga je,

stra‰no se je razjezil.

Petra Klepca pa to ni ugrelo. Poãasi je rekel, da je Ka-

bliã morda le preveã draÏil mogoãno gospo, ko bi bil
lahko vedel, da ga opikajo ose, ãe bo dregal v osir.

»Kabliã je res butec, vsi pravijo tako,« mu je Ostanek

pritegoval. »Nikomur ne dá oãi, brezasto le preÏi izpod
ãela in se kuha v neumni togoti, da mu kri zaliva potu-
ljeni obraz.«

Premolknili so.

BES

STI·KI TLAâAN

132

»No, zdaj pojdemo, kajne?« je deseti brat ãez ãas de-

jal Janezu ali Petru Klepcu. »Ti, smolar, ki si grajski ãlo-
vek, pa ostani doma, moli in ãakaj, da se vrnemo,« je ‰e
velel Ostanku.

In so ‰li, ‰li in pri‰li Ïe precej daleã v hosto.
»Kako pa, ãe zdajle kje udarimo tiste ljudi, ki so se

natepli v tole hosto?« je Petra Klepca skrbelo. »Ali naj
jih zadrevim? «

»Stori zmerom samo, kar ti velim,« ga je deseti brat

krotil. »Trãi le tistega, ki se loti nas!«

Kar ti izza debelega hrasta stopita dva moÏa in zamol-

klo pravita:

»Stojte! Kdo ste?«
»Bo‰tjan,« reãe deseti brat. »Eden od vaju naj nas vo-

di med va‰e!«

»Gregor,« je straÏa potrdila geslo. »No, le za menoj!«

je tujec potlej mrko rekel in se obrnil v go‰ão.

Janez se ãudi. »Kdo sta tadva?« ugiba. »Iz na‰ih kra-

jev nista, po tuje zategujeta jezik.« Hm . . . Prepasana
suknja dokolenka, za pasom kratek, kriv meã, na nogah
opanke in na glavi okrogla ãepica . . . kriÏ boÏji, moÏ, ki
jih vodi, je — Uskok! Îe je hotel vpra‰ati, kaj Uskoki ho-
ãejo tu, pa jih ustavi druga straÏa in precej spusti dalje.
Gredo v go‰ão, ‰e malo, izmed drevja se Ïe svetlika soj
nekega bliÏnjega ognja — v tabori‰ãu so tujih, neznanih
ljudi.

BES

STI·KI TLAâAN

133

Zdaj se je ãudil tudi deseti brat.
Do petdeset brkatih, z noÏem, meãem in sulico obo-

roÏenih moÏ je po tur‰ko ãepelo ob ognju in se mrko
oziralo po teh, ki so pri‰li. Bili so srednjih in mlaj‰ih let,
a vsi nekako divji in molãeãi. Med njimi je bil en sam, ki
se mu je poznalo, da na svojih pleãih nosi misel vseh in
skrb za vse. Tih in zami‰ljen je sedel na ‰toru ob ognju
in gledal v list papirja, ki ga je drÏal proti luãi.

»O Bo‰tjan,« se je zavedel in stopil naproti desetemu

bratu.

»Dosti vas je, Gregor,« je ta segel v roko svojemu po-

stranskemu polbratu. »Z menoj je samo tale mladi fant
in Peter Klepec.«

»Ne bo nas preveã, huda nas ãaka.«
Deseti brat je molãal, neprijetna, muãna misel ga je

vila.

»S ãim pa bo‰?« je Gregor zmajeval z glavo. »Saj si

praznih rok.«

»Tale mladi fant mi je goreãnost, Peter Klepec pa

oroÏje in moã. Za nas tri se ne boj, dosti zaleÏemo, kjer
pritisnemo!«

»Sedite torej, odpoãijte se — zaloÏite in si du‰o pri-

moãite!«

Gregor je kratko, ukazujoãe mignil. Mlad Uskok je od

ognja brÏ na raÏnju prinesel lepo peãeno ovãko, drug
Uskok pa ‰e precej nabrekel meh vina.

BES

STI·KI TLAâAN

134

Peter Klepec je dobrovoljno zarenãal, si odtevsnil

teÏak brtavs mesa s kostjo vred in hrustnil vanj, da se
mu je ma‰ãoba pocedila v razkuzmano brado. Laãen je
bil, kamenje bi bil grizel, ãe ne bi bilo tega mesa.

Vsi so ga strahoma gledali. »Prav je, da je ‰e kaj me-

sa,« so si mislili, »sicer bi poÏrl koga izmed nas!«

»Saj res ne more ‰koditi, ãe ima vamp kaj dobre mlaã-

ve,« je deseti brat dejal in si tudi vzel rezino bravine.

Le Janez ni segel po mesu, ãeprav je bil hudo laãen.
»Odkod so vam ovce?« je vpra‰al in trdo pogledal po

vseh. »Kje ste dobili vino?«

Dedci so se zasmejali, da nehati niso mogli.
»âe ste nakrali vse to,« je kazal po razmetanih krva-

vih ovãjih koÏah in praznih vinskih mehovih, »se ne pri-
taknem niãesar!«

»Kar jej, kar jej,« so se smejali, »tudi ukradnena ovca

se dá lepo opeãi; samo vino je kislo ko vrisk, vode pa ni
nikjer po teh krajih.«

»Ne maram!« se je zarekel. »Kako naj jem in pijem,

ko se okradeni tlaãan joka?«

»Kdo pa si, deãko?« so se zabavali ‰e bolj. »Pa ne, da

si gospo‰ki biriã, ki si pri‰el lovit tatove?«

Tudi deseti brat se je smejal. Le Peter Klepec se ni me-

nil za niã, po medvedje je momljal sam vase, grizel in
Ïveãil slastno meso in med stra‰nimi zobmi drobil tudi
kosti, da je hre‰ãalo, kakor bi veje lomil s starega gabra.

BES

STI·KI TLAâAN

135

Za primako si je nastavil vinski meh, ga oÏel, osu‰il in
praznega odstavil in se ozrl.

»Hoj, tako tako!« ga je krdelo strme ogovarjalo. »Zdaj

pa bo, kajne?«

»Ali si zdaj spet enkrat sit?«
»âe ne, ti stopimo kam ‰e po dve, tri ovce in po tovor

vina.«

»Ni treba,« je Peter Klepec branil. »Za silo sem se Ïe

odte‰ãal, potlej se bo pa Ïe ‰e videlo.«

»Samo, da ne hlastne‰ po kom izmed nas, ko se zlaã-

ni‰!«

Smeha in zabave so imeli z medvedastim Petrom

Klepcem; trinoglavega Janeza, ki se mu po oãeh vidi, ka-
ko je laãen, pa se vendar brani jedi in pijaãe, so v sme-
hu in ‰ali skoraj zgre‰ili.

»Dobri fant,« je Gregor naposled mogel reãi, »kar jej

in pij! Noben tlaãan, mislim, se ne joka zaradi te na‰e
veãerje. Kupili smo, res da po sili in v ceno, a kupili smo
vendarle vse, ovce in vino.«

A Janez mu ni verjel, trdoglavo se je branil mesa in

vina, dasi je bil laãen kakor bi pri‰el s tlake.

Gregor je z oãmi trenil po krdelu in ukazal:
»Tiho, poslu‰ajte me zdaj!«
Ob kratkem je povedal, zakaj sta on in njegov brat

Bo‰tjan hudo gorka grofu v ÎuÏemperku.

BES

STI·KI TLAâAN

136

»Nocoj se ma‰ãujeva staremu skopuhu, ki za naju ni

skrbel nikoli niã. Doto, ki nama gre, si zdaj vzameva
sama.«

Janez je dobival rdeãa u‰esa, deseti brat ga je krotil,

da ni poskoãil in povedal svoje.

»Kaj?« se je po‰teni fant ‰epetaje upiral. »Med razboj-

nike si me prignal? ·e nikoli se nisem dotaknil tuje last-
nine, a zdaj naj grem z njimi krast? âe misli‰, da ti je
grofa terjati za kaj, opravi to sam!«

»Molãi, Janez janezasti,« ga je deseti brat te‰il, »ãe

Uskoki zvedo, da se upira‰ kraji, ki jih je edina primami-
la iz take dalje, bodo mislili, da si vohun, in te raztrga-
jo na drobne kose!«

»Zato moramo napasti grad,« je Gregor dalje pravil in

jim, gledajoã v list papirja, dopovedoval, kje so dragoti-
ne, kje oroÏarna, kje grofova bivalnica. »Vse, kar je v
gradu Ïivega, pokoljite, od vrha do tal grad oplenite in
zaÏgite na vseh ‰tirih vetrovih!«

MoÏaki so se zadovoljno reÏali in skoraj Ïe priprav-

ljali, da bi brÏ zdivjali nad grad.

»Ves plen prinesite semkaj,« je Gregor zabiãeval. »A

kdor mi izroãi grofa, Ïivega ali mrtvega, se mi prikupi
prav posebno in mu prepustim pol svojega deleÏa pri
plenu.«

Deseti brat je ‰inil pokonci; zgrozil se je ob stra‰nih

besedah in tiho rekel malopridnemu bratu:

BES

STI·KI TLAâAN

137

»Grof je vendarle tvoj in moj oãe, ne pozabi tega, Gre-

gor!«

»Nikoli ‰e ni pokazal, da je; tudi tebi ne!«
»Oãe je oãe, ãeprav je, kakr‰en je. Preklet sin, ki roko

dvigne zoper svojega oãeta!«

Gregor je molãal, pobe‰al oãi in teÏko dihal, a napos-

led je spet ukazoval:

»Pripravite se vsi, iti moramo!«
»Mi trije pojdemo naprej!« je deseti brat dejal po

kratkem preudarku, »Prevohati moramo, koliko ljudi je
v gradu, a tale Peter Klepec si mora kaj priskrbeti, da
razbije grajska vrata. Vsaj dve uri ãasa nam pustite, da
opravimo vse to.«

»Saj res, le pojdite!« je Gregor pokimal.
In so ‰li.
A Gregor, malopridneÏ, kakr‰en je bil, ni veã zaupal

bratu Bo‰tjanu; pomignil je ãvrstemu Uskoku.

»Vaso,« mu je tiho velel, »hodi poãasi za njimi, pazi,

kam pojdejo, ne pusti jih z oãi!«

PreÏun je bistro razumel in mrknil v temo.
»Bera, bratje, bo velika, nemara ‰e veãja kakor je bila

to zimo, ko ste s svojimi juna‰kimi brati grofu Thurnu
pomagali razpoditi vojsko kmeãkih upornikov in ople-
niti in zaÏgati mesto Kr‰ko,« je Gregor hrabril Uskoke.
»In kakor taãas grof Thurn, vam zdaj tudi jaz dajem vso
pravico: pomorite, oplenite in poÏgite vse!«

BES

STI·KI TLAâAN

138

Razbojniki so si dbbrovoljno kimali in lakotno renãa-

li, ãe‰, pojdimo Ïe . . .

Deseti brat je z Janezom in Petrom Klepcem pri‰el iz

hoste nad ÎuÏemperkom, postal in rekel:

»Mi trije ne bomo morili, plenili in poÏigali, kajne?«
»Saj nismo razbojniki!« je Janez jezno godrnjal.
Peter Klepec je molãal; sit je bil, leno, poãasi je mislil,

v srcu pa mu ni bilo ne jeze ne Ïelje po plenu, saj ‰e ni-
koli ni moril in ne kral.

»Valpta, Janez, premikasti kdaj kasneje, ãe mu res od-

pustiti ne more‰ tiste nerodnosti pri Anãki,« je deseti
brat meãil uÏaljenega Ïenina. »Ti, o Peter Klepec, pa le
razbij vrata v vozo in otmi Kabliãa, ãeprav ti srboritec
nemara ‰e hvaleÏen ne bo. Potlej jo uleknemo, odkoder
smo pri‰li.«

»A kaj bo rekel hudi moÏ, ki nas je otodile tako ‰ãu-

val?« se je Peter Klepec poãasi spomnil.

»Vrag mu pomagaj, mi mu ne smemo, kristjanje

smo!«

»Grofa bodo pa le pogubili in grajske tudi,« je Janez

strahoma rekel.

»Ne bodo! Ve‰, grof in skoraj vsi grajski so ‰li v Ljub-

ljano, grofinjo, ki jo je medved udu‰il, pokopujejo tam.
A kar jih je ostalo doma, se lahko umaknejo v stolp, kjer
jim vsi Uskoki ne pridejo do koÏe.«

»I, zakaj potlej vse to?« ni Janez razumel.

BES

STI·KI TLAâAN

139

»Z bratom sem hotel le prestra‰iti grofa, da bi spoznal

in se skesal, kar je storil kriviãnega in hudega moji rajnci
materi, in da bi posihmal bolj ãlove‰ko ravnal s tlaãani;
vedel pa nisem, da Gregor privre s takimi razbojniki in
da hoãe kaj tako stra‰nega.«

Pri‰li so skoraj prav do ÎuÏemperka in postali, da bi

se domenih, kaj jim je storiti, da otmo Kabliãa.

»Tiho!« je deseti brat ‰epnil. »Hojo sli‰im, nekdo lazi

za nami.«

»Saj ni nikogar,« je Janez dvomil, a vendar poprijel

ãekan.

»Kaj pa, ko bi bila kaka krajin‰ka ve‰ãa?« se je Peter

Klepec bojeãe umikal za hrbet desetega brata.

»Ni, zagovoril sem jih, do nas nocoj nima moãi nobe-

na!«

»Poãakajmo ga, povedati bo moral, kaj bi rad,« je Ja-

nez ‰epetal.

»Ne, dalje pojdimo,« je deseti brat tiho velel, »ob tis-

temle grmu se navidez stepimo, ti, o Peter Klepec, ob-
leÏi‰, kakor da sva te z Janezom ubila.«

»Kaj . . . vidva . . . mene . . . ?« je hrust renãal. »Ko-

liko vaju pa je . . . ?«

»Poslu‰aj vendar, medved medvedasti: Zarohnimo

nekoliko, a ti res kakor ubit lezi ãez pot in zagrabi tiste-
ga, ki pritihotapi. Ve‰, Uskok je, le-oni so ga poslali. Pri-
silimo ga, da nam pove, kaj zvitorepijo zoper nas.«

BES

STI·KI TLAâAN

140

Zdaj je Peter Klepec razumel in v kratkem ravsu za-

stokal in telebnil po tleh, deseti brat in Janez sta planila
in poãenila za grm.

Uskok se je po maãje pribliÏal, postal in sklonil.
»Glej no, pogubila sta ga,« se je ãudil. »âe ga nista

tudi oplenila, opravim to jaz,« se je zareÏal in segel po
mrliãevi torbi.

Mrliã ga je zdajci, kakor bi trenil, popal za vrat, Uskok

se je nemoãno in brez glasu zru‰il, hrust je s svojo med-
vedjo taco stisnil preveã, zlomil mu je vrat.

Nerodè se je ustra‰il, kar na jok mu je ‰lo, ko sta pri-

skoãila deseti brat in Janez.

»Saj ga nisem nala‰ã,« se je opraviãeval. »Kaj sem ve-

del, da je tako krhak? Primem, pa otrpne kakor Ïaba na
soncu.«

»Niã ne maraj, malopridneÏ je bil, tudi sam je moril;

kar je iskal Ïe vse Ïivljenje, je naposled dobil!« je deseti
brat tolaÏil in miril. »Samo ‰e tjale v grm ga zavleci, da
ga ne najdejo.«

·li so urno dalje. Preden so pri‰li do gradu, je deseti

brat nenadoma rekel:

»Ve‰ kaj, Janez? Premislil sem se. Nocoj bo tu ‰e pre-

bito vroãe, a tebe ne pustim v nevarnost, skupiti bi jo
utegnil kakor le-oni v grmu. Tvoji ‰e vedeli ne bi, kje si
stegnil pete. Umakni se, preden zavr‰i vihra!«

BES

STI·KI TLAâAN

141

»Vkup smo pri‰li, vkup ostanemo, vkup se vrnemo!«

se je Janez mo‰ko upiral. »Kaj misli‰, da sem baba, ki se
pla‰iti dá?«

»Slu‰aj, fant, dobro ti hoãem, spomni se domaãih in

— Anãke!«

»Zakaj si me pa vzel s seboj?« je omahoval, misli so se

mu lovile doma in pri Anãki. »Da bi ti v sili pomagal, ali
ne?«

»Peter Klepec zaleÏe za sto takih janezastih Janezov,

le brez skrbi bodi zame!«

»Ne, ne umaknem se, sram bi me bilo!«
»O trlep trlepni, slu‰ati mora‰, sicer s Petrom Klep-

cem ne bova mogla oteti Kabliãa. Dovolim samo, da
spleza‰ na tistole hru‰ko in gleda‰, kaj se godi. Po Ka-
bliãa pojdeva midva sama. Ne gani se, dokler ne pride-
va pote!«

BES

STI·KI TLAâAN

142

XIX.

oã je bila temna, nebo brez zvezd, z oblaki pre-
vleãeno. Vas je spala, ‰e psi niso ‰ãeketali.

Za lino nad velikimi grajskimi vrati je nejevoljen slo-

nel ãuvaj ·imen, ‰e ne tridesetleten moÏ domaãin. Pu-
sto, dolgoãasno mu je bilo. Oãi so mu vroãe strmele pro-
ti koãi na obronku vasi. Vasoval bi rad pri samotni mladi
vdovi; ãaka ga, pa ne more do nje. Valpet Rupert mu je
prav za to noã naprtil straÏo pri vratih.

»Saj bi tudi tu lahko pogledal nekoliko okoli sebe!« si

je pokimal in se odplazil po ozkem hodniku ob ozidju.
»Grofa ni doma, valpet nemara Ïe smrãi ali pa spet ti‰ãi
za lepo spletiãno rajnke gospe. Noã mi mine mirneje, ãe
se tudi jaz nekoliko pokratkoãasim.«

Pa dolgoãasje zgolj ga ni gnalo, le vedeãen je bil kakor

sraka, vse je hotel ovohati in ovedeti.

»Hoj, suliãarji so z grofom skoraj vsi v Ljubljani — kaj

neki poãno na‰e devi‰ke kr‰ãenice?«

Îe se je namenil v tisto smer, kjer so grajske Ïenske

imele svojo bivalnico, pa je tenkoslu‰en postal. »Nekdo
se mota ob jarku pred vrati,« mu je reklo. Stekel je na-
zaj in se nagnil skozi lino.

BES

STI·KI TLAâAN

143

»Kdo je boÏji?« je zaklical v temo.
»Dva sla iz Ljubljane — odpri!«
»Grof je v Ljubljani.«
»Odpri brÏ, hudih novic imava!«
»Ponoãi ne odpiram! Jutri se zglasita!«
»Odpri, ti pravim! Bojiva se noãi tu zunaj. Ne daleã

odtod naju je napala kopa razbojnikov —.«

»Kje? Kje?« je vedeãnost zmagovala.
»Odpri hitro, da ti poveva! Ob vse sva, ‰e ob konja,

komaj sva jim unesla Ïivo glavo.«

»Mostu ne sproÏim, brv vama spustim ãez jarek,« se

je vedeãni ·imen vdal.

Po brvi, ki se je od stranskih vrat hre‰ãé odloãila in

poãasi poloÏila ãez obrambni jarek, sta zasopla stekla —
deseti brat in Peter Klepec.

»No, zdaj pa le brÏ povejta, kaj je bilo,« je tiho silil

ãuvaj, ki v temi ni razloãil, kdo sta in kak‰na.

»Kaj nima‰ nobenega brloga, da sedemo in se pome-

nimo?« je deseti brat ‰epetal. »Trudna sva, da Bog po-
magaj!«

»Pa stopimo semle!« je ·imen odprl izbico ob velikih

vratih.

»Poslu‰aj zdaj, o ãuvaj, in bodi pameten,« je deseti

brat dejal v izbici in s Petrom Klepcem stopil prav obenj.
»Razbojniki so res Ïe ãisto blizu, da se ‰e nocoj lotijo
ÏuÏemper‰kega gradu.«

BES

STI·KI TLAâAN

144

»Sveta Devica!« se je ·imen ustra‰il. »Prav precej

moram poklicati valpta in hlapce.«

»Stoj!« mu je deseti brat zastopil pot. »Poslu‰aj ven-

dar! Razbojnikov je toliko, da se prav gotovo polastijo
gradu in pokoljejo vse, kar je Ïivega — Uskoki so, da
ve‰!«

»KriÏana gora — Uskoki?«
»Nama si ustregel ti, tebi pomoreva midva. Ve‰, i‰ãejo

nekega gabrovskega tlaãana, ki ga menda imate pri-
prtega; gorki so mu, ka-li? Izpusti ga, prav bo zate in za
grad!«

»Tega ne morem jaz; le valpet bi morda smel.«
»Pusti mi valpta, ne trati ãasa, ãuvaj! Odpri vozo, nih-

ãe ne bo zvedel, da si ga izpustil ti. Midva ga vzameva s
seboj, a ko razbojniki pridejo, se po vrvi spusti ãez zid in
skrij, ãe bi Ïivel ‰e rad.«

»Prej sta silila noter, zdaj bi Ïe rada spet venkaj,« je

·imen posumniãil. »Kdo sta vendar?«

»Grof je naju poslal, da se tlaãan precej osvobodi —

sti‰ki samostan menda nekaj preti. Ne trati ãasa, v ne-
varnosti sta grad in vas, tudi tebi pojde za koÏo.«

Zmedenemu ·imnu so misli ‰inile do samo‰ne vdove;

zbal se je zanjo, premislil in naposled rekel:

»Saj nimam kljuãa jaz. Kako bi v vozo?«
»Brez skrbi, le kar tja pojdimo! Kje pa je?«

BES

STI·KI TLAâAN

145

»Ni v vozi, v izbi je tamle ob vratih. Nekaj bolan je bil,

pa je grof velel, naj ga spravijo semkaj.«

»Pojdimo, vsaka minuta utegne biti usodna.«
V ·imnu se je zbudila ãuvajska vest. »Kaj me silita

tako?« se je upiral. »Kdo sta prav za prav?«

»âuvaj, dopovedati si daj!« je tudi deseti brat revsknil.

»Tlaãana daj, ali pa ne uãaka‰ veã belega dne!«

»He! Razbojnika!« se je ustra‰il in obrnil, da bi skoãil

na plano.

A Peter Klepec ga je popal in stresnil: »Slu‰aj, ãlovek

boÏji, tlaãana daj, sicer te tre‰ãim ob steno, da se zmlin-
ãi‰ kakor gnila hru‰ka!«

»Jezus, kaj mi hoãeta?« je ·imen hropel od strahu.

»Pustita me!«

»Brez tlaãana te ne pustiva!«
»Ne dam ga! Pom . . . !« je hotel zavpiti na pomagaj,

pa se mu je glas utrgal, Peter Klepec ga je dregnil v pé-
ãico, mu z lopatasto roko zatisnil usta in ga poloÏil na
tla.

Deseti brat mu je brÏ zvezal roke in noge, z njegove

obleke pa odtrgal kos platna in mu zaãepil golt.

»Kaj ti nisva svetovala, da bodi pameten?« se je deseti

brat dvignil s tal.

âuvaj ·imen je ves povezan in z zama‰enimi usti ren-

ãal na tleh in se premetaval kakor riba na kopnem.

BES

STI·KI TLAâAN

146

A le-onadva sta hitro dotipala vrata, za katerimi je

Ïdel Kabliã.

»Ne raztolci vrat,« je deseti brat ‰epetal Petru Klep-

cu, »sli‰al bi naju kdo!«

Peter Klepec je le z ramo nekoliko pritisnil, pa so vra-

ta zahre‰ãala in pala s teãajev.

»Vstani, pridi brÏ venkaj, odtod pojde‰!« je deseti brat

tiho poklical in nekoliko po usko‰ko zategnil govor.

»Kam pa?« se je Kabliã oglasil. »Zakaj?«
»Slu‰aj, ne izpra‰uj!« je deseti brat godrnjal in Petru

Klepcu ukazoval. »Popadi ga in smrãek mu zatisni, da se
drl ne bo, dokler ga nimava pred gradom!«

SproÏil je brv, Peter Klepec je s Kabliãem v naroãju

stekel po nji, sam se je vrnil k ·imnu, mu vzel noÏ izza
pasa in ga poloÏil obenj.

»Tu ima‰ noÏ, samoglavec,« mu je dobrodu‰no dejal

»Glej, da si kmalu prereÏe‰ konopec in dvigni brv, ki
sem jo sproÏil, sicer bi ti Uskoki odrezali tudi glavo!«

·imen je dotipal noÏ in zarenãal, deseti brat je skoãil

venkaj.

Ob Petru Klepcu je Kabliã tresoritil, kakor da se mu

godi huda krivica. »Kaj hoãeta? Kdo sta? O, Uskoka sta,
saj ãutim! Na miru me pustita!«

»Teslo neumno!« se je deseti brat jezil. »Otela sva te

iz voze, kaj ne ãuti‰ tudi tega! In zdaj se nama tako za-
hvaljuje‰?«

BES

STI·KI TLAâAN

147

»Grof me je priprl, on sam me mora izpustiti!«
»In ‰e bolj nabiti, vreden si in potreben!«
»Tebi niã mar!«
»Brv je ‰e ãez jarek,« je Peter Klepec renãal. »Spodi-

va ga nazaj!«

»Kaj stoji‰?« je deseti brat dregnil topoglavca. »Steci

Ïe vendar k svoji av‰asti babi, saj te Ïe komaj ãaka, ãe si
ni Ïe kaj prebrala!«

Kabliã je naposled razumel in brez zahvale utonil v

temo.

Tudi deseti brat in Peter Klepec sta se hitro umakni-

la pod hru‰ko, ki je na njej Ïdel Janez, se oddahnila in
tiho do njega potegnila med vejevje.

»Po sili sva ga morala vleãi na plano, ker ga predobri

gospod grof sam ni raãil izpustiti!« je Peter Klepec bistro
povedal, kak burovÏ je Kabliã. »Nikoli veã se ne bom
gnal za nobenega tlaãana, saj niso vredni, da se ãlovek
s kom bode zaradi njih!«

»Vãasih se ãlovek res ‰e sam obrazda, ko druge vlaãi

iz kaluÏe,« je mrmral deseti brat.

»Sti‰ki menihi ne mislijo tako,« je Janez popravljal

»zaradi tlaãanov imajo zmerom kako zdraho z gra‰ãa-
ki.«

»In tlaãani jim zdaj iz same hvaleÏnosti pretijo z upo-

ri!« je deseti brat podsme‰no ‰epetal.

BES

STI·KI TLAâAN

148

»Samo poskusijo naj!« je Peter Klepec preteãe renãal.

»âe se res spet ukre‰e kak upor, se postavim pred samo-
stan in nauãim tlaãane, kaj je prav!«

Grad je zdajci oÏivel, ·imen se je Ïe moral razvozlati

in zbuditi brambovce.

Uskoki so se medtem pribliÏali in ob zidovje zaãeli

prislanjati lestve in po maãje tiho plezati v grad. A ãujeãi
brambovci so jim trli betice in jih klatili v jarek.

Nastal je velik hrup.
Janez, deseti brat in Peter Klepec so razloãno sli‰ali

vse, le videti niso mogli zaradi teme.

Grajski so vpili in se hrabrili. Uskoki pa so se le molãe

drevili ob obzidje trdnega gradu.

Na pomagaj so privreli okoli‰ki tlaãani, boj vseh zo-

per vse je napravil tak poboj in polomaj, da ga grad tudi
ob tur‰kih napadih ‰e ni doÏivel takega.

»Vidi‰, tlaãani so pritekli, da bi s s svojim Ïivljenjem

branili grad!« je deseti brat tiho revskal v Janeza. »In
takele suÏne du‰e ãvekajo o svobodi in junaãijo o upo-
rih! âe se res obnovijo kake prekucije, ostani doma,
bolje bo zate!«

Janez je molãal, sram ga je bilo.

BES

STI·KI TLAâAN

149

XX.

imo hru‰ke so tekli curki tlaãanov, po vsakem se
je hrup veãal, tlaãanske ose so prav neprijetno v

hrbet pikale Uskoke, ki so po lestvah silili v grad.

Oni trije na hru‰ki so bili nejevoljni.
»Niã jih ne spametuje tlaãanov, to zdaj vem!«
»Morda mislijo, da bi razbojniki, ko bi opravili z gra-

dom, pri‰li tudi nadnje?«

»Niã ne mislijo. âe bi kdaj kaj mislili, ne bi bili zme-

rom pripravljeni, tudi umreti za grad!«

»Mika me, da bi stopil tjale dol in da bi razpodil tla-

ãansko drhal!« je Peter Klepec ‰kripal z zobmi.

»Nikamor se mi ne gani, o Peter Klepec!« ga je dese-

ti brat krotil. »Medved, kakr‰en si, bi vse zdrobil, kar jih
je pred gradom in v gradu!«

»Ne, ne bi, deseti sin svoje matere!« je brdavs skoraj

prosil. »Vsaj enega bi rad spreobrnil!«

»Slu‰ati me mora‰, o Peter Klepec!«
»Ne morem, ljubi deseti brat, ne morem! Strahovito

me kaãi, storiti moram, kar mi je ‰inilo v glavo, boÏja
volja je taka, sicer bi, to vem prav dobro, ‰e nocoj res

BES

STI·KI TLAâAN

150

zdrobil v sonãni prah vse in razmezgal do nerazpozna-
ve, kar bi mi pri‰lo v pesti!«

Tako je rekel in zdrsnil na tla, hrknil in mrknil v temo.
Nameril se je prav na tlaãane, ki so s ãekanom in cep-

mi, s koso in betom nagajali Uskokom. Iz teme je segel
po prvem tlaãanu, ga stisnil pod pazduho in ga kakor
mlado maãè odnesel pod hru‰ko.

»Kdo si?« ga je pestil. »Kaj si hotel v tem hrupu? Kra-

sti, kajne?«

»Grad je klical na pomagaj, pa sem pri‰el, kakor vsi

drugi.«

Peter Klepec ga je spoznal po glasu in se zaãudil.
»In si zvesto hotel braniti grad?«
»Valpet je ukazal.«
»Kaj se ti ne zdi, da bi bilo bolje, ãe bi jih tudi grad

vsaj enkrat dobil po grbi?«

Tlaãan je molãal in iskal pravo besedo, pa je ni na‰el.
»Kmalu si se premislil, preteti Krajinãan! Ali je Ïe tako

dolgo, ko si v Mirn‰ki jami pometal z gospodo in jim
plenil in podiral gradove?«

»Kdo ti je pravil, da sem govoril tako?«
»Tisti, ki te je poslu‰al.«
»Bedak je in izdajavec, tako mu povej!«
»Bom. A ti mi povej, kako se pravi tistemu, ki gredoã

na ljudsko veãe v Mirn‰ko jamo smukne v sti‰ki samo-
stan in na Grundljevo — pa izda vse!«

BES

STI·KI TLAâAN

151

Krajinãan je molãal in drhtel od strahu. Kdo je ta, ki

gleda prav na dno srca?

»Ne vem, v katero smer ti besede blodijo in kaj bi

rad!« se je repenãil. »Povej raj‰i ti, kdo ti daje pravico,
me loviti in pestiti.«

»Tu si zdaj, ne vpra‰uj, odgovarjaj!«
»Spoti sè mi spravi, na miru me pusti!« je Krajinãan

prhnil v temo; a Peter Klepec je bil uren, precej ga je
spet imel pod hru‰ko.

»Kaj nisi — Peter Klepec?« je Krajinãan ubiral drugo

struno. »Seveda si. O, le stoj, ne pohvali te grof, ãe zve,
da si me zaviral, ko sem branil grad!«

»In ti, izdajavec, preskrbi‰, da zve, kajne?«
»Na miru pusti mene ti, pa pustim tebe tudi jaz!«
»O bodi ga zahvaljen Bog, da je tako dober z menoj

tale zavrÏeni izdajavec!«

»Nikar, Peter Klepec, toÏbo ti nakanim, hud odgovor

bo‰ dajal in Ïal ti bo, da si natolceval tako grdo!«

»In ker sem te zaviral, da nisi mogel braniti gradu, ko

so pri‰li ljudje in hoteli lepo tiho storiti, kar si ti v Mirn-
‰ki jami svetoval na ves glas, ali ne?«

»Grof te privije in prisuãe tudi za to!«
»In tudi te izdaje te ne bo sram, malopriden si zado-

sti! Ena izdaja veã ali manj, kaj je to tebi? Vest ti jo zmo-
re ko niã.«

Krajinãan je ‰kripal z zobmi, rekel ni nobene.

BES

STI·KI TLAâAN

152

»In kdor ni nocoj pretekel na pomagaj gradu, ga tudi

priãrni‰, je-li?«

»Kaj to tebi mar?«
Peter Klepec se ni mogel veã premagovati, sveta jeza

ga je grabila Ïe ves ãas, zdaj je zarjul, Krajinãana popal
za kopeti in z njim poãil ob hru‰ko.

Deseti brat in Janez sta se spustila z drevesa in stok-

nila od groze.

»Kaj si storil, ãlovek nesreãni?«
»Mislim, veliko dobro delo! Pogubil sem izdajavca, ki

se je pripravljal, da bi ‰kodoval nam vsem!«

Le-onadva sta premolknila od zaãudenja. Kaj ni tale

brdavs prav tisti, ki se je skoraj razjokal otodile, ker je po
nesreãi in nerodnosti pogubil razbojnika? A zdaj gre in
domaãemu ãloveku zatre‰ãi betico, kakor bi baba ubi-
la bolho!

»Pljunimo!« je Peter Klepec zarenãal. »Pojdimo, opra-

vili smo!«

BES

STI·KI TLAâAN

153

XXI.

eseti brat se je drugi dan mudil po Malem Gabru
in Îubini; prislu‰koval je, ali kdo Ïe ve, kaj se je si-

noãi godilo v ÎuÏemperku.

Novica ‰e ni na‰la poti semkaj, vas ‰e tega ni vedela

vsa, da se je vrnil Kabliã. Pripompljal je sredi noãi in ‰e
ni stopil izpod strehe, ves ãas se je le grizel z Marinko,
kaj je poãela vse te tedne njegove voze, s kom govorila
in kaj postorila na domaãijici.

»Ali se je Gorenjko kdaj oglasil pri tebi?« je naposled

ljubosumno vpra‰al.

»Nikoli,« se je neumno lagala. »Kaj bi?«
»Sli‰al sem, da je vendarle hodil semkaj!«
»Zakaj spra‰uje‰ mene, ãe vohlja‰ za menoj in me

daje‰ v jezike?«

Vpila sta in ‰ãeketala skoraj na ves glas.
»Raãun delata, pa se jima ne ujema!« so si sosedje na-

migovali.

Mimo je pri‰el deseti brat, vstopil in se zasmejal.
»O Kabliã, kaj si doma? In se Ïe golobãka‰ z ljubo Ïe-

nico, ki je tako koprnela po tebi?«

»Kaj bi rad, povej, drugo tebi niã mar!«

BES

STI·KI TLAâAN

154

»Pa ne, da so ti na plano pomagali Uskoki?«
»Izpustili so me grajski — kaj ãesna‰ o Uskokih?« ga

je Kabliã strahoma gledal.

»Grof? Saj ga ni bilo doma. U‰el si, kajne? Sitnosti bo-

do, ‰e pote pridejo, le brÏ se nagolobãkaj!« se je deseti
brat posmehnil in ‰el.

Vedeãnost ga je gnala tudi v Îubino in lotiti se je ho-

tel tudi ·tepiãa. Poniglavo je mendral po vrtu, gospodar
ga je spazil.

»Kaj bi rad tu?« ga je brezasto meril.
»Molãi, gospodar, molãi,« se je prevejanec skrivnost-

no sukal okoli tepke, »saj ti povem precej.«

»Poberi se mi, sicer vzamem v roke kaj lesenega!«
»âe me vse ne vara,« je deseti brat ‰epetal, kakor da

ni sli‰al ·tepiãeve pretnje, »ãe me vse ne vara, stojim
zdajle na velikem zakladu.«

·tepiã se je ustra‰il, deseti brat, glejte, res stoji, kjer je

ondan zakopal hi‰ne dragotine.

»Koliko mi da‰, pa ti ga izkopljem?«
»Kar je v moji zemlji, je moje,« je togotno revskal.

»Poberi se!«

»Na . . . ni ga veã . . . drugam se je premaknil!« je

deseti brat ‰avsnil. »S trdo besedo ob zakopanem zakla-
du si razdrl zagovor, ki ga je varoval. Zdaj so ga ‰kratje
prenesli bogve kam.«

BES

STI·KI TLAâAN

155

»Kaj neki blodi‰, bi rad vedel!« se je ·tepiã ustra‰il ‰e

bolj.

»Prinesi rovnico in lopato, koplji, kjer stojim, pa bo‰

videl, da je ostala sama sled.«

·tepiã je pogubeãno planil, kopal in res na‰el le pest

pezdirja.

»Sveta nebesa — kaj je to?« ga je oblival mrzel pót.
»Ali ti nisem pravil?« se je deseti brat delal. »Pa le stoj,

zaklad ‰e ni daleã, iskati ga je treba.«

»Kaj bi ti znal?«
»Koliko mi da‰, ãe ti ga najdem?«
»Povej, koliko bi rad.«
»Denarja ne maram, le tvojo besedo bi rad, da mi

ustreÏe‰, kar te bom prosil.«

»Prosi, kar hoãe‰, ne odreãem ti, le zaklad mi poi‰ãi!«
Deseti brat je pokleknil, iz torbe vzel neko zel in z njo

prekriÏal izkopano luknjo, vstal, se miÏé sedemkrat za-
sukal okoli sebe in potlej poãasi ‰el proti kozelcu, ki je
stal ob koncu vrta.

»Tu koplji!« je deseti brat z zeljo pokazal pod noge.

»In niã ne govori, dokler zaklada ne dvigne‰ iz zemlje!«

·tepiã je kopal in izkopal pisker, ki ga je bil zakopal

pod tepko in ki ga je deseti brat neko noã prenesel sem-
kaj.

»Odnesi v hi‰o, spravi in se vrni!« je deseti brat uka-

zoval.

BES

STI·KI TLAâAN

156

»Kako naj te poplaãam?« je ·tepiã potlej vpra‰al um-

nega desetega brata.

»Zaklad so v sebi imele skrivnostne moãi zemlje,« se

je deseti brat delal, kakor da ga je presli‰al; »ne zaupaj
jim ga veã, tudi ob nevarnosti ne, dokler te ne nauãim
prav trdnega zagovora, sicer se ti ga spet polastijo ‰e
veãji ‰kratje in odneso kam prav daleã.«

»Povej zdaj, kaj gre tebi za to veliko pomoã?«
»Ali si re‰ ‰e v besedi?«
»·tepiã ne umika besede!«
»Prosim iz svoje volje, nihãe ne ve in ne zve, kar bi se

zdajle menila.«

»Prav, mo‰ka je ta!« mu je ·tepiã segel v roko. »Govo-

ri!«

»Vpra‰aj svojo hãer, ali bi za moÏa marala Trlepove-

ga Janeza.«

»Kaj je do tega tebi?« je ·tepiã zardel.
»O Janezu ti povem, da ves gori in nori za njo. Anãka

ve to. Ali si jo ti, ali se je ona sama Ïe obljubila komu? To
bi tudi rad vedel.«

»Ali naj razumem tako, da snubi‰ za Janeza ti?« je

·tepiãa pogrelo.

»BeÏi no, kako bi mogel to jaz? Samo videl ne bi rad,

da se glava preveã ne izneredi fantu, ãe bi siromak ‰ele
ãez dolgo zvedel, da ga Anãka morda vendarle noãe ali
da ga ti ne mara‰ k hi‰i.«

BES

STI·KI TLAâAN

157

»Mlada sta ‰e oba, to je.«
»Na tebi je in na Anãki, ali naj ga razveselim z veliko

novico, ali naj mu prepodim muhe.«

·tepiã se je nasmehnil sam vase. V mislih je spet sre-

ãal Trlepa, obenem se pa spomnil, da je ondan v Stiãni
opatu Ïe obljubil to in to, ãe samostan res osvobodi Ja-
neza.

»·tepiã ne umika besede,« je naposled rekel. »A zdaj-

le ti s to stvarjo ne morem do nje. Bolna je nekaj, ‰e
umre mi morda,« je skoraj zaihtel.

»Bolna?« se je ustra‰il tudi deseti brat. »Kaj pa ji je?«
»Sam ne vem. Tudi ve‰ãa s Primskovega ne ve ‰e.«
»Bolezni poznam nekoliko tudi jaz,« se je deseti brat

odloãil; »pojdiva, poglejva, vsaj svetovati bom znal.«

Anãka je leÏala in miÏala, jeãala in glavo obraãala zdaj

na to zdaj na drugo stran; v obraz je bila vroãa in vroãiã-
no rdeãa, piskajoãe je hropla in dremala.

»Kri ji gori,« je deseti brat ‰epetal. »Pu‰ãati bi ji bilo

treba.«

»Ali zna‰?«
»Znam; pa za zdaj bi raj‰i poskusil kaj drugega.«
»Pomagaj, ãe zna‰ in more‰, lepo te prosim!«
»Daj skuhati in dobro prevreti za pest ostroÏnic in za

pest vrbove skorje, odcedek osladi z medom; izpije naj
ga, kar se dá vroãega.«

BES

STI·KI TLAâAN

158

»Glava, ve‰, jo boli tudi — to kaÏe, da jo je kdo ure-

kel.«

»âe je uroãna, bi ji pomagal mozeg ‰e ziznega Ïre-

biãka ali pa kri mladega psiãka. Mozeg ali kri morata biti
posu‰ena. Anãka naj stvar nosi s seboj v prteni krpi, ki
se ‰e ni obelila na soncu. Tudi posu‰ena kri iz Ïivega
krta je dobra. Ali pa mleko mlade kobile ob prvem Ïre-
biãku, iz njega si ob mlaju umesi presnega masla in ga
preme‰aj z leskovimi maãicami, ki si jih pred sonãnim
vzhodom nabral meseca majnika in ki si jih opral v te-
koãi vodi, zajeti za tokom, ne proti toku. MaÏo razmaÏi
na prten prt, ki se ‰e ni obelil na soncu, in ji ga v trdni
temi poloÏi ãez prsi.«

»Kobilo imam, kje dobim maãic?«
»Ne skrbi, jaz jih imam. Le stori, kakor sem rekel,

vendar ‰e svetujem, da bi poklical meniha zdravnika.«

»Saj sem se bil Ïe namenil, pa sem mislil, ve‰ãa jo po-

zdravi, meniha zdravnika, starega, nadloÏnega moÏa, ne
bo treba klicati v tako daljo.«

»Slu‰aj me, vsaka zamuda utegne biti usodna, meni-

ha kar pokliãi, pater LukeÏ ti je umen in dober moÏ.«

»Hm, jutri po‰ljem ponj.«
»Ne jutri, ‰e danes je zdravnik potreben,« je deseti

brat vil svojo. »In prav bi bilo, ãe bi pater Ïe doma vsaj
pribliÏno zvedel, kaj ji je. Zaradi zdravil, ve‰, da bi vzel

BES

STI·KI TLAâAN

159

pravih s seboj. A to bi mu znal razpovedati le jaz, ki sem
videl bolnico.«

»Ali si, ãlovek, res zatorej, da bi v Stiãno skoãil ti?« ga

je ·tepiã prijel za roko.

»Kaj meni‰, tudi mene skrbi njena bolezen.«
Tako se je deseti brat ‰e bolj prikupil ·tepiãu.
»Nikoli ti ne pozabim dana‰njega dne!« mu je ·tepiã

‰e enkrat segel v roko.

»âe je tako, mi ne odreci ‰e neke majhne pro‰nje.«
»Ne odreãem je!«
»Janezu ne morem zamolãati, da je Anãka bolna. Naj

zve po meni prej ko po drugih. In vem, da bo kar norel
od strahu in skrbi za njeno zdravje. Prosim te, dovoli, da
jo vãasih obi‰ãe in se prepriãa sam, kako ji je.«

»Naj le pride, ne branim, kr‰ãansko dobro delo je,

obiskovati bolnike.«

»Glej, to si povedal prav dobro,« se mu je deseti brat

prikupoval. »Ve‰, tudi za Anãko bo prav. LaÏe in hitre-
je se bolnik zdravi, ãe mu je vsaj srce veselo in zadovolj-
no.«

Deseti brat je spotoma v Malem Gabru poiskal Jane-

za in mu povedal vse. Fant je prebledel in zardel, se
hlastno zahvalil in brÏ zadrevil v Îubino, deseti brat pa
takisto brez pomude v Stiãno.

Iz ÎuÏemperka je prav taãas v Stiãno pridirjal sel z

novico, da so Uskoki sinoãi napali ÎuÏemperk.

BES

STI·KI TLAâAN

160

»Uskoki?« se je opat ustra‰il. »Kako je bilo? Ali se jih

je ubranil?«

»Komaj, komaj! âe tlaãani ne bi bili pritekli pomagat,

bi se ga bili razbojniki polastili prav gotovo, toliko jih je
bilo.«

»Tlaãani so branili — grad?« se je opat zaãudil in od-

dahnil, ãe‰, nobenih uporov ne bo, ãe so pomagali gra-
du. »Kaj pa gospod grof?«

»Davi je pri‰el iz Ljubljane,« je sel hitel. »Stra‰no se je

razsrdil, da so se lotili prav njegovega gradu. A smrtno
ranjen Uskok je, preden je spustil razbojni‰ko du‰o, po-
vedal, da jih je najel neki Gregor, napol gospod ali kdo.
Med mrtvimi so potlej res na‰li takega, ki bi utegnil biti
gospod. To je na‰ega grofa skoraj podrlo, tako ga je po-
parilo.«

»Ali je bilo dosti mrtvih?«
»Razen vojarina Gregorja ‰e ‰estindvajset Uskokov in

sedemnajst grajskih, najveã tlaãanov.«

Opat se je zgrozil in prekriÏal.
»Grof mi je velel, naj vam povem, kaj se je godilo pri

nas,« je sel ‰e pravil; »razbojniki da bi se utegnili lotiti
tudi samostana, ãujeãi da bodite.«

O, grofova skrb za samostan je bila moãno v‰eã sti‰-

kemu opatu.

»Morda se bo pa le kaj podal?« je tiho upal. »Bog ga

razsvetli, nerad bi ga krivil po teh nesreãah.«

BES

STI·KI TLAâAN

161

Brat vratar je potrkal in povedal, da je pri‰el moÏ, ki

mu pravijo deseti brat; zdravnika da bi rad.

»Joj, huda mora biti, — ãe je zbolel ta, ki sam zdravil

pozna kakor stara ve‰ãa,« se je ustra‰il pater prior.

»Da le kaka nalezljiva bolezen ne bi spet ‰la po lju-

deh,« je skrbelo tudi patra opata. «Oslabeli so zaradi
preslabe in premajhne hrane, veãja bolezen bi jih kar
kosila!«

Pustil je priorja in hitro stopil na porto, gnala ga je

tudi vedeãnost, kaj prav za prav je.

Deseti brat —. O, poznal je njegovo Ïivljenjsko zgod-

bo in Ïe dostikrat ga je nagovarjal, da bi se nastanil v
samostanu in oprijel stalnega Ïivljenja in dela. A po-
stranski sin ÏuÏemper‰kega grofa je po oãetu podedoval
preveã trmoglavosti in se ni dal privezati. âe je zdaj res
zbolel, se nemara ‰e kako umiri v rokah samostanskega
zdravnika.

»Kaj ti je?« ga je zdaj zadihano pogledal. »Kje te

boli?«

»O, kar mene boli, za to je ni zdravilne zeli,« se je de-

seti brat grenko nasmehnil. »·tepiãeva Anãka pa od
vroãice kar gori, ‰e pljuãnica se je zdaj zdaj loti, ãe se ji
ogenj obolele krvi brÏ ne pogasi.«

Opat se je obveselil, da ni kuge ali kolere, in brÏ v Îu-

bino na pomagaj poslal patra LukeÏa.

BES

STI·KI TLAâAN

162

»Ali ve‰, da so Uskoki napali ÎuÏemperk?» je potlej

hotel novico povedati desetemu bratu.

»Vem, kaj ne bi vedel?«
Opat ga je debelo pogledal, desetnik je popravil:
»Deseti brat vendar ve vse.«
»Pusti no, unesi se vendar Ïe!«
»Deseti brat je storil Ïe dosti dobrega; ãe ne bi bil to,

ne bi bil mogel.«.

»Ljudstvo naj veruje v Boga, upanje naj mu bo veãno

Ïivljenje — ne begaj ga s pravljicami in vraÏami!«

»Nebesa so po smrti, a ljudstvo hoãe vere in upanja

za Ïivljenje na zemlji.«

»Kaj torej ve‰ o napadu?« je opat obrnil pogovor, ker

se mu je zdelo, da deseti brat veã ve kakor pove.

»Deseti brat vãasih kaj ve, kar povedati ne sme.«
»Ali pa povedati noãe, kajne?« se je opat nekoliko

obregnil. »Vãasih si mi bolj zaupal. Ali ti je kdaj Ïe bilo
Ïal tega?«

Rahli oãitek je zalegel. Deseti brat je po pravici pove-

dal, kako je ãrtil — oãeta in da so mu karajoãe besede
gospoda Semeniãa in grofinjina smrt prav do dna zme-
nile misli in ãustva.

»Vidi‰, milost boÏja te je iskala in ti naposled dala

pravo spoznanje, da si iz srca vrgel nesinovsko mrÏnjo,
ki je bila velik greh pred Bogom.«

BES

STI·KI TLAâAN

163

»V mrÏnji sem se zarekel polbratu Gregorju, da se

trdo lotiva oãeta in da mu tudi zgrda obudiva dolÏnost,
ki jo ima tudi do naju.«

In je pravil, kako mu je bilo ãez glavo, ko je videl, da

je Gregor pri‰el z drhaljo stra‰nih razbojnikov, ki so ho-
teli prav po tur‰ko moriti, pleniti in poÏigati.

»A ko sem ‰li‰al, kako jim je polbrat Gregor zabiãeval,

naj mu oãeta v roke dajo Ïivega ali mrtvega, sem zahva-
lil Boga, da se grof ‰e ni vrnil iz Ljubljane.«

»Mirabilia sunt itinera providentiae Eius, vere mira-

bilia — preãudna so pota boÏje previdnosti!« je opat ‰e-
petal.

Na tako pot da z bratom Gregorjem ni hotel, ‰el je

marveã in zvijaãno iz voze otel le Kabliãa.

»Kabliãa si otel?« se je opat ãudil. »Zakaj pa?«
»Gorenjko mu je Ïelel svobode, ker ga je svet krivil,

ãe‰, moÏa je spravil v vozo, da laÏe mendra za Marin-
ko.«

»Ali sta res kaj kavkljala?«
»Nista, gospod opat, samo videz je bil tak.«
Opat se je tiho oddahnil.
»Otel sem ga tudi zato, ker sem vedel, kako Marinka

koprni po njem.«

»Kako si vedel tudi to? Ali ti je sama pravila?«
»Kaj vam nisem rekel, da deseti brat ve vse?«
Opat se je nasmehnil, deseti brat je skoraj revsknil:

BES

STI·KI TLAâAN

164

»Zdaj mi je Ïal, da sem se toliko gnal zanj.«
Povedal je ‰e, kako neumno se je Kabliã branil svobo-

de in da je zdaj s svojo nerodno ljubosumnostjo Marinki
zmerom na u‰esih.

»In za takega burovÏa sem se bòl z mogoãnim gro-

fom!« si je opat mislil.

Za ãas sta premolknila.
»Ali je res, da so tlaãani pregnali razbojnike?« je opat

potlej vpra‰al.

»Valpet je ukazal, pa so pritekli, suÏna du‰a je v njih.«
»In meni‰, da se potemtakem ne dajo pridobiti za

kmeãki upor zoper grad ali samostan?«

»O, paã, beda jih Ïene in obup sili, a gra‰ãakova kri-

viãnost utegne sproÏiti plaz, ki se zlepa ne ustavi veã.«

»Ali ve‰ za trdno, da so se odloãili tako?«
»Vem le, da zoper samostan ne pojdejo. A ãe bi tudi

kaj hoteli na zoper vam, se jih vendar ni bati, premogoã-
ne varuhe imate!«

»Varuhe? Katere neki?
»Trlepa, Petra Klepca in — desetega brata.«
»Kaj res?«
»Tlaãani samostanske gospo‰ãine storijo, kar hoãe

Trlep; Peter Klepec je rekel, da se ob kakem uporu ne
gane izpred samostana in da jih razpodi kakor koko‰i,
ãe bi iz drugih gospo‰ãin prihrumeli tudi v Stiãno.«

BES

STI·KI TLAâAN

165

»Kaj pa ti?« se je opat udobrovoljil ob prijetni novici.

»Kako nas meni‰ varovati ti?«

»Jaz? O, jaz imam skrivnostnih moãi, ki se jih ves svet

boji! Samo zapretim z uroki in zagovori, pa strepeãejo in
pokleknejo. Ali vidite zdaj, da tudi take moãi utegnejo
storiti kaj dobrega?«

»Vidim Ïe, pa vendar ni prav, da ljudi zapeljuje‰ v

praznoverje in vraÏe.«

»Veste, deseti brat si ni izmislil praznoverja in ni lju-

dem napravil vraÏ,« se je deseti brat otepal opatove gra-
je; »tudi ‰kodil ni z njimi ‰e nikomur. Praznoverje in
vraÏe hodijo pred njim, zatreti jih morete vi, ne on.«

BES

STI·KI TLAâAN

166

XXII.

edtem je Janez Ïe ãepel ob Anãkini postelji in

vzdihoval, kakor bi pri‰el Ïe na pogreb; pla‰nih

in motnih oãi kar sneti ni mogel z bolnice.

»Joj, ãe se ni prehladila ono noã, ko sem tako dolgo

vasoval pri njej?« ga je pekla vest.

·tepiã je pogledal v sobico in zmajal z glavo; saj mu je

bilo v‰eã veliko soãutje, vendar mu je mignil, naj pride
venkaj.

»Kaj se drÏi‰ kakor veliki petek!» ga je zunaj dobro-

du‰no stresnil za ramo. »Moli raj‰i, ãe si kaj prida, Mati
boÏja pomore in sveta NeÏa s Kuma.«

Janez je le kimal in umikal oãi, govoriti ni mogel; ‰e

veselja, da ga je ·tepiã sprejel lepo in da je smel obiskati
Anãko, ni ãutil prav do dna, tako strt je bil in potrt.

»Ve‰, pater LukeÏ pride zdaj zdaj, deseti brat sam je

tekel ponj,« je ·tepiã pravil, kakor bi tolaÏil njega in
sebe. »Umen zdravnik je, pomore ji, vse bo ‰e dobro!«

»A jaz pojdem za njeno zdravje na boÏjo pot v Stiã-

no,« je Janez srameÏljivo povedal, da se je pravkar tako
zaobljubil ob Anãkini postelji.

BES

STI·KI TLAâAN

167

»Prav, prav, fant moj, le pojdi!« ga je ·tepiã mokro

pogledal.

Iz sobice se je zasli‰alo hripavo jeãanje. Planila sta oba

kmalu in se zaãudila: — Anãka se je prebudila iz omo-
tice in se s tistimi, kakor lanen cvet modrimi oãmi debe-
lo zamaknila v Janeza.

»Janez,« je tiho dejala in zamiÏala, kakor bi se bala, da

ji mila podoba iz sanj ne bi zbeÏala. »Kaj si res ti?« se je
potlej sladko nasmehnila. »O, zdaj pa vem, da bom
kmalu spet na nogah . . . «

»Bo‰, Anãka, bo‰,« se je Janez sklonil nadnjo. »Pater

zdravnik pride in ti pomore s pravimi zdravili.«

»O Janez, kako lepo se mi je sanjalo o tebi! Vse misli

so te iskale. PoboÏaj me, da bom vedela, ali si res tu.«

·tepiã se je obrnil in tiho umaknil, mlada, vase zagle-

dana zaroãenca ‰e opazila nista tega.

»Te ljubezni res ne bi smel razdirati,« je zunaj spo-

znaval in gledal po dolini. »Opat mi je ondan prav do-
povedoval, ko me je sukal zaradi te zveze, ki se mi po
neumnem ni zdela zadosti imenitna in ·tepiãevih vred-
na. âe ga samostan ne osvobodi, mu kupim svobodnja‰-
kih pravic jaz. Fant mi je v‰eã, Anãka bo sreãna, ·tepiãe-
vina se ne zavrÏe z njim.«

Po stezi ob Témenici se je z Brega v naglem diru bliÏal

jezdec, preskoãil Bratenco in se pognal navkreber.

BES

STI·KI TLAâAN

168

»Pater LukeÏ je,« se je obveselil in mu ‰el nekoliko

naproti.

Ko sta vstopila, je Janez Ïdel ob zglavju. Anãka je od

slabiãnosti rahlo dremala in se ‰e v dremeÏu smehljala.

Pater je kmalu opravil, ·tepiã in Janez sta ga zunaj

hlastno spra‰evala, kaj misli.

»Niã,« se je pater smehljal in si sukljal dolgo sivo bra-

do. »Potrpite, kmalu se obrne, moãno se je prehladila;
napoj iz ostroÏnic, vrbovine in medu ji pa le ‰e dajajte,
da se dobro prepoti.«

»Ali ni tudi uroãna, ker je glava tako boli?« je ·tepiãa

skrbelo.

»Vroãiãna je, zato jo boli glava,« je stari pater odma-

jal in se vzpel na konja. »Ko se ji vroãica shladi, se ji tudi
glava umiri.«

Pater se je uredil na konju, Janez mu je v roko dal

uzdo in ga pogledal, kakor bi ga hotel vpra‰ati ‰e kaj.
Res je brÏ globoko poÏrl slino in rekel:

»Pravijo, da bolnik ozdravi hitreje, ãe izpije nekaj po-

Ïirkov ‰e tople ãlove‰ke krvi. Ali bi mi hoteli vzeti za kak
korec krvi, da bi jo Anãka izpila?«

»Ali ne kar za pol keblà?« se je pater smejal, da bi bil

skoraj s konja pal. »No, dober si pa res, dober; kri bi rad
dal zanjo, kakor oãe ali mati za otroka . . . Vendar ne
veruj takim vraÏam, neumne so!«

BES

STI·KI TLAâAN

169

Janez ni bil zadovoljen z odgovorom, Anãki bi bil rad

pomagal do zdravja.

»Najbolj‰e zdravilo pa si ji preskrbel Ïe ti sam,« je pa-

ter pokimal ·tepiãu in z Ïivimi, dobrimi oãmi poredno
trenil po Janezu. »V mlado, zbegano, morda Ïe obupano
srce si ji dal toliko veselja, da se gotovo prav kmalu dvig-
ne s postelje.«

·tepiã se je nekoliko nasmehnil, Janez je zardel in po-

besil oãi, pater LukeÏ pa je poprijel uzdo in Ïe gredoã
rekel:

»Molita, Materi boÏji jo priporoãita!«
Molãe sta gledala za patrom, ki je v hi‰o prinesel to-

liko tolaÏbe, vere in upanja.

»Zdaj pa res precej pojdem na boÏjo pot,« se je Janez

spomnil patrovega opomina; »samo domov ‰e skoãim.«

»Le pojdi, Janez, le pojdi! Moli za zdravje in moli, da

bi nevarni ãas uporov minil brez ‰kode in nesreãe za
nas.«

»V sti‰ki gospo‰ãini menda ne bo sile. Zakaj neki bi se

upirali menihom?«

»Niã se ne ve. Ljudje so neumni in nehvaleÏni.«
»Tako vendar ne, da bi s kolom ‰li nad svoje dobrot-

nike.«

»O, so, so . . . Kaj pa uporni‰ke drhali, ki bi privrele

iz drugih gospo‰ãin? Vidi‰, tudi teh se je bati.«

»Ne verjamem, ne bo jih.«

BES

STI·KI TLAâAN

170

»Kjer nobene postave ni, veljajo le pesti.«
»Na‰ oãe jih ukrotijo, le brez skrbi bodite! V sti‰ki go-

spo‰ãini ne bo nobenih homatij in prekucij.«

Janezova samozavest je bila ·tepiãu prav v‰eã, pomi-

rila ga vendar ni; poznal je svet, ni mu zaupal.

Sreãni Ïenin je hitel domov; pa saj ni hodil — kar prh-

nil je kakor zajec iz detelje, tako ga je neslo, da bi brÏ
doma povedal, kje je bil in kako je bilo.

Trlepovi so res kar obstali, ko je prednje pre‰emo vr-

gel veliko novico. A komaj jim je razpovedal vse, Ïe se je
odpravil na boÏjo pot v Stiãno.

Veliko veselje se mu je spotoma moãno poleglo.

Anãka, Bog se je usmili, je vendarle bolna prav nevarno.
Ali ni obupal tudi zdravnik? Zakaj mu in vzel krvi, da bi
jo za napoj dal Anãki? Bolj ko je premi‰ljal, huje mu je
bilo.

Na klancu v Radohovi vasi je sreãal desetega brata in

mu povedal, kako lepo se je atepiã menil z njim in da je
bil pater zdravnik pri Anãki —

» — ki bo kmalu zdrava, ãe Bog dá; pater LukeÏ mi je

povedal, ko se je prejle vraãal domov. Kam pa ti zdaj?«

»Na boÏjo pot v Stiãno, da bi res kmalu okrevala,« je

nerad povedal.

»Hoj, Ïenin, to si uganil prav pametno; mudi se res.

Ve‰, zvedel sem, voj‰ãakov zaãno nabirati zdaj zdaj, ne

BES

STI·KI TLAâAN

171

vem veã, za katero mesnico, le potrebujejo jih prav do-
sti.«

Janez se je ustra‰il. Sreãa, ki se mu je smehljala Ïe

tako lepo, je zaãela bledeti in mreti.

»Otme‰ se,« je deseti brat vedel, »ãe ti samostan dá

svobodnja‰kih pravic, ali ãe se brÏ brÏ oÏeni‰.«

»Anãka je bolna, kdo ve, ali bo ‰e kdaj zdrava. Za tako

boleznijo je Ïe marsikdo umrl prav na hitro. Brez nje mi
ni do osvoboditve, raj‰i vidim, da me ujemó in vzemó v
voj‰ãake.«

»O ti!« je deseti brat togotno s peto udaril ob tla.

»Ljubezen je res bolezen: ãloveka oÏme in izvotli, da je
ãisto neumen. Tebi, nepoãakljivec trlepni, je obupavati
res treba!«

»Ljubi ãlovek, hudo mi je, da bi tulil!«
»Ali te ne pestuje vse: ·tepiã, opat in tudi jaz, ki sem

ti namazal voziãek, da si lahko v Îubino peljal svojo
cmeravost. In ljubi te tako dekle, da ji v vsej soseski ni
prilike!«

Janez je molãal, ni hotel ‰e bolj draÏiti desetega bra-

ta; a ta je z mislijo bil Ïe drugje.

»Saj ‰e pomni‰, kako smo otimali Kabliãa?« jo je po-

vedal. »Ve‰, res smo se prenaglili. Zdaj se zaletava v Go-
renjka, ãe‰ da mu me‰a Marinko. Kakor bi jo bilo treba
‰e me‰ati! Davi ti ga je poãakal tamle na Tratinah in ga

BES

STI·KI TLAâAN

172

napal, da se ga je Gorenjko komaj otresel. Vidi‰, tak ti je
nori del zakona.«

»Predobro se mu je godilo v vozi, nazaj sili.«
»Saj mu ne odide. Grof neki kar besni, nikoli mu ne

odpusti, da jo je unesel tako zvijaãno. Zdaj pa ‰e ta na-
pad!«

»Kaj grof ve, kdo ga je otel?« se je Janez ustra‰il.
»Ne ve, sicer bi se vtepalo tudi nam. Ve le opat, za-

upal sem mu, vendar o tebi ne ve, da si tisto noã bil z
menoj. Pazi torej, da se ne zaleti‰, ãe bi te kaj lovil.«

V Stiãni se Janez ni nastavljal opatu, urno je ‰el kar v

cerkev, Pokleknil je pred oltar Matere boÏje, dvignil oãi,
a srce je spregovorilo:

»Îalostna Mati boÏja, glej, Ïe sem pri tebi — pomagaj

. . . pomagaj . . . !«

Molil bi rad prav goreãe, tako kakor ‰e ni molil niko-

li, pa se mu je inako storilo od skrbi in Ïalosti, le misli so
‰epetale za srcem:

»Îalostna Mati boÏja, Ïe sem pri tebi — pomagaj . . .

usmili se . . . !«

Zagledal se je v trpeãi obraz nebe‰ke Matere in zde-

lo se mu je, da je dvignila oãi in ga milo pogledala. Bo-
leãina, ki mu je kljuvala srce in ga ti‰ãala v grlu, je za
trenotek odnehala, iz vse du‰e je prosil:

»Îalostna Mati boÏja, Ïe sem pri tebi — pomagaj

Anãki . . . usmili se je!«

BES

STI·KI TLAâAN

173

XXIII.

ogodki v ÎuÏemperku so kaj potepli mogoãnega
grofa. Nobena stvar ga ni veã mikala, kar ponigla-

vil je in se skoraj skrival v starinskem gradu.

»Îenina smrt ga skeli,« so ugibali; »ljubila sta se, ne

more je pozabiti.«

»In kaãi ga usko‰ki napad, saj se drÏi, kakor bi mu vse

pogorelo.«

»Da, moãno ga je udarilo vse vkup. Na oãi se je posta-

ral, ‰e zboleti utegne, tako ga ujeda.«

Grofu je bilo res hudo. Îaloval je za Ïeno, a misli sta

mu blodila tudi postranska sinova Bo‰tjan in Gregor. Le
kako je Bo‰tjan mogel vedeti, da taka nesreãa preti Ïu-
Ïemper‰kemu gradu? Kaj je res ãarovnik, vedeÏ? In da
se je Gregor tako zavrgel! Saj se je po njegovih Ïilah pre-
takala plemenita kri starih Turjaãanov! Kaj bo, kaj
bo, ãe svet zve vse to?

»Bo‰tjan je mo‰ki in videti pameten; preprositi ga

moram, da ne raznese, kar ve . . . «

S to mislijo se je odpravil na Grundljevo, da bi po go-

spodu Semeniãu dal poiskati Bo‰tjana — desetega bra-
ta.

BES

STI·KI TLAâAN

174

Neprijetna mu je bila pot, boleã spomin ga je sreãa-

val povsod. Na tej isti poti se je ondan v veliki grozi in
boleãini iskal . . . Na‰el je sina Bo‰tjana, ki ga nikoli
iskal ni, zvedel, da so mu sina Gregorja vzgojili — raz-
bojniki, in pobit hitel k mrtvi Ïeni . . .

Gospod Semeniã je debelo pogledal, ko ga je grof pro-

sil, naj mu sku‰a najti desetega brata. A ta se je prav ta-
ãas mudil pri Poloni in ji Ïe stotiã dopovedoval, da Ïu-
Ïemper‰kim tlaãanom ni moãi pomagati, tako so neum-
ni.

»Grof je tu, govoriti hoãe s teboj,« mu je grof Seme-

niã razodel, »pa ne vem, ali ti hoãe zlo ali dobro.«

»Pojdiva, naj pove sam,« je deseti brat pokimal.
»Kaj se ne boji‰?«
»Ali mi ni — oãe? Zakaj bi se ga bal?« je dejal in ‰el.
Grof ga je dolgo gledal molãe, a deseti brat in pobe-

sil oãi, kar ãakal je in takisto molãal.

»Ondan si dobro prerokoval,« je grof naposled vzdih-

nil, »velika nesreãa me je udarila z obema rokama.«

»Îal mi je, da nisem bil kriv prerok.«
»Ali ve‰, kaj vse se je zgodilo?«
»Vem in prav Ïal mi je vas,« je sin soãutno rekel.
Grofu so se skalile oãi; pristopil je in ga prijel za roko.
»Povej mi, ãe more‰: Zakaj mi bolj razloãno nisi napo-

vedal nesreãe?«

BES

STI·KI TLAâAN

175

»O nesreãi, ki je pogubila gospo grofinjo, nisem niã

slutil, zgodilo se je le po nesreãnem nakljuãju.«

»Nisi slutil? Kaj nisi ãarovnik ali vsaj vedeÏ?«
»Samo Bog je vseveden.«
»Kaj pa o — Uskokih?«
»Vedel sem, da polbrat Gregor kani z razbojniki obis-

kati — oãetni grad,« je deseti brat govoril resnico in jo
v sili in potrebi lep‰al s prizanesljivo laÏjo. »A ker vem,
ãesa so Uskoki zmoÏni, sem jih pred napadom obiskal,
da bi zvedel, kaj hoãejo.«

»To si tvegal?« ga je grof obãudujoãe gledal. »Pa se jih

nisi bal?«

»Deseti brat se ne boji nikogar.«
»In si ostal med njimi?«
»Ko sem sli‰al, da mislijo moriti, pleniti in poÏigati,

sem se res nekoliko ustra‰il. A ko je Gregor — Bog mu
odpusti! — obljubil posebno plaão tistemu, ki mu prive-
de vas, Ïive ali mrtve, sem sklenil, da se napad ne sme
posreãiti.«

»Umoriti, pravi‰, me je hotel?« je grof jeãal, debele

solze so mu vrele v sivo brado.

»Tako sem brÏ ‰el in grajskemu ãuvaju povedal, kaj

razbojniki hoãejo — in zahvalil Boga, da vas ‰e ni bilo
doma . . . «

BES

STI·KI TLAâAN

176

Grof ni mogel reãi nobene, v nemoãi je lezel v dve

gubé, kakor da se mu je zdaj zdaj zru‰iti, in milo gledal
sina.

»Otrok moj,« je potlej zaihtel naglas in ga nenadno

objel. »Obvaroval si grad in re‰il bi bil mene!«

»Res je, tako sem mislil.«
»Bo‰tjan, kako naj ti odvrnem vse to?«
»Ne zamerite, Ïe ondan sem vam povedal, kaj Ïelim.

Zase pa ne potrebujem prav niã.«

»Kabliãa ni veã tam. Kdo mu je pomagal iz voze?«
»Vem kdo, a povedati ne smem. Reãem lahko samo

to, da bi ga tisti, ki mu je pomagal, zdaj najraj‰i spravil
nazaj.«

»Zakaj?« se je grof ãudil.
»Ne zamerite, tudi tega ne povem, ne smem.«
»Nekaj bi te prosil,« je grof rekel po kratkem molku.
»Povejte, rad vam ustreÏem.«
»Prosim te, ne pripoveduj nikomur, kar si mi pravil o

— Gregorju in kar je med nama.«

»Molãal bom —«
Deseti brat kar verjeti ni mogel, da se mu le ne sanja

tako lepo; grof je z oãmi objemal sina in se kesal, ker
nikoli ni niã storil, da bi ga bil spoznal Ïe zdavnaj prej.

»Ne hodi nikamor odtod,« mu je naroãil; »potreboval

te bom kmalu, govorila bova ‰e o marsiãem.«

BES

STI·KI TLAâAN

177

In je ‰el precej pomirjen in polaj‰an. A ko bi moral

kreniti na levo, je konja obrnil na desno in se po veliki
cesti spustil proti Stiãni. Suliãarji, ki so bili z njim, so
debelo pogledali in si prikimali.

Sti‰ki opat se je kaj zaãudil, ko mu je brat vratar pri-

tekel povedat, da je pri‰el ÏuÏemper‰ki grof.

Gra‰ãak se je delal, kakor da ni v zdrahi s samosta-

nom; tako tudi opat ni z niãimer kazal, da mu kaj ni
prav. Oba sta previdno hodila okoli vrele ka‰e, ki se Ïe
tako dolgo kadi med njima.

»Tisti va‰ Kabliã,« je grof naposled sproÏil, »je Ïe do-

ma.«

»Sli‰al sem,« je opat vljudno pokimal.
»Zdaj ne nastavlja le zank in pasti, zdaj lovi Ïe tudi

ljudi. Te dni mi je nevarno napal lovskega paznika. Od-
pustite mi, ãe ga veã ne spustim, ko ga spet dobim v pe-
sti.«

»Prosim, potrpite z betoglavcem, ne kaznujte vi, sa-

mostan sam naj ga kroti.«

Grof ni odgovoril. âez ãas se je obrnil v opata in mu

zaãel praviti, kaj je sin Bo‰tjan — deseti brat storil za
grad in kaj bi ‰e bil, ãe bi bilo treba.

Opat ni z nobenim trenom oãi izdal, da Ïe ve vse in

bolj na drobno.

»A zdaj imam pro‰njo do vas, gospod opat.«
»Vesel bom, ãe vam bom mogel ustreãi, gospod grof.«

BES

STI·KI TLAâAN

178

»Popravil bi rad svojo staro krivdo in — Bo‰tjanu po-

magal do njegove pravde.«

»Bog sam vam je dal to lepo misel.«
»Kako naj storim, to mi svetujte.«
»Priznajte ga za sina.«
»Saj ga ne tajim; njemu in meni zadostuje to. V oãit-

ni svet pa ne bi rad porinil tega, saj veste, samo obraz-
dal bi se.«

»Pa ga posinovite.«
»Tudi tako bi se dal v jezike po vsej deÏeli.«
»Ne menite se zanje, pa se obrusijo prav kmalu.«
»Kaj pa, ãe bi mu v zakup dal gradiã Sotesko in mu ga

z oporoko zapustil v pravo last?«

»Tudi dobro. Le bati se je, da bi va‰i sorodniki ome-

tali veljavnost take oporoke. Raj‰i mu ga na videz pro-
dajte in izroãite pobotnico, kakor da ste prejeli kupni-
no.«

Pa tudi to se jima ‰e ni zdelo varno na vse plati. Ugi-

bala sta sem, ugibala tja in naposled dognala, kako bi
bilo najprav‰e.

»Bo‰tjan ni navajen gospodarstva,« se je grof spom-

nil. »Ali bi ga za kak ãas hoteli vzeti medse, da se izuãi
gospodarskih in drugih gosposkih stvari?«

»Mislim, da ni potrebno,« se je opat nasmehnil in

stremeãemu grofu razodel, da se je Bo‰tjan ‰olal pri

BES

STI·KI TLAâAN

179

belih menihih v Kostanjevici in da tudi o gospodarstvu
nemara veã ve in zna kakor marsikateri zakupnik.

»âe se je ‰olal, kaj pa ga je gnalo med potepine?«
»Morda preÏiva domi‰ljija, nemara zgolj Ïelja po no-

vih in novih prigodah, lahko pa da tudi lahkomiselnost,
ki le prerada vrtinãi na‰e ljube Dolenjce, kaj vem? Po-
meni‰iti se ni hotel, raj‰i se je spustil v svet.«

»Kaj menite, ali bi se unesel, ãe bi mu naklonil, kakor

sva se menila?«

»Bi, bi,« je opat hitel; »saj je v letih, ko se ãloveku kri

Ïe povre.«

Grof je bil vesel, dobre volje kakor Ïe dolgo ne. Pre-

den je od‰el, je opat ‰e dejal:

»Bog je, ki vodi in ravna nas vse. BoÏja roka je bila, ki

vam je pokazala pot do sina. Verjemite mi, moãno me
veseli, da sta se na‰la in da so se med vama splele tako
lepe vezi.«

»Ob vsej nesreãi, ki je pala po meni tako stra‰no, je to

res edini Ïarek sreãe.«

»In vendar vam, gospod grof, povem ‰e, da bi bil sre-

ãen tudi jaz, ãe bi raãili spoznati, kako gre‰ite, ker lute-
rane trpite v ÎuÏemperku.«

»Sam, kakor veste, nisem luteran in tudi nikogar ne

silim v novo vero.«

»Potuho ji pa le dajete, ker je ne zatirate.«

BES

STI·KI TLAâAN

180

»Vsak ãlovek ima pravico, da veruje, kar hoãe in

more, sem zmerom mislil.«

»Tako nastajajo zmede in krivi nauki.«
»Morda pa le ni ãisto slaba tale nova vera, ki je ne-

katerim tako v‰eã?«

»Prava ni, kriva je.«
»Nikoli nisem vrtal, ali je prava ali je kriva. âlovek,

mislim, se lahko zveliãa v vsaki veri, ãe po nji Ïivi in niã
hudega ne stori svojemu bliÏnjemu.«

Opat ga je nemirno poslu‰al in zmajeval z glavo. Pot-

lej ga je sku‰al preveriti, da se moti, a grof mu je spret-
no segal v besedo, ãe‰, prav velike potuhe ne daje lute-
ranom, ko je vendar tako in tako zavrnil predikanta Kri-
‰tofa Slivnika, ki je Ïelel, da bi rajnko grofinjo pokopali
med luterane.

âe bi bil opat bojevitej‰i in zgovornej‰i, bi bil nema-

ra zmogel grofa in ga pridobil zase; tako pa si je mogel
le priznati, da tale gra‰ãak sicer ne bo ‰iril, zatiral pa
tudi ne luteranske kuge v ÎuÏemperku.

Grof se je vesel vraãal domov. Misli so se mu vso pot

menile s sinom Bo‰tjanom; a ko se je v mraku pribliÏal
ÎuÏemperku, so vse Ïalostne sreãale tudi zgubljenega
Gregorja, oãetomorca.

»Ubiti me je hotel,« ga je skelelo. »Zakaj? Ali zato, ker

sem mu dal Ïivljenje? A kaj sem mu storil hudega? Res,

BES

STI·KI TLAâAN

181

da tudi niã dobrega ne. Saj vedel nisem, kje je in kdo je.
Pri‰el naj bi bil po‰teno, ne bi ga bil utajil.«

Doma ga je ãakal sel iz Ljubljane. Poslal ga je star pri-

jatelj. V pismu je stalo, da se zdaj zdaj zaãne zbirati voj-
ska. Turki da spet nagajajo in nevarnost kmeãkih upo-
rov se strahotno veãa. Grof Sebastijan naj torej na me-
rek vzame vse mlade, samske tlaãane, ki so toliko moãni
in veliki, da jih voja‰ki merãun ne zvrÏe.

»To pot se pa res ne podam,« je grof godrnjal. »Branili

so mi grad oni, zdaj jih v sili ne zapustim jaz!«

A ponoãi se je premislil. âisto upreti se vendar ne ka-

Ïe, treba bo dati vsaj nekaj voj‰ãakov,

Drugo jutro je na Grundljevo poslal krdelce suliãarjev

s pismom do gospoda Semeniãa.

V pismu je bilo: »Vsakega, ‰e mladega, ãvrstega kla-

teÏa, ki ga prestreÏete kjerkoli, primite, zveÏite in v Îu-
Ïemperk priÏenite, da tlaãanov ne bo treba loviti za voj-
sko . . . Ujemite in semkaj po‰ljite pa tudi Kabliãa. U‰el
mi je, spet krade divjaãino in napada moje ljudi.«

Suliãarji so vedeli, kaj jim je storiti, navajeni so bili

ãloveãjega lova; a kolikor jim Ïe ni zatracal grof sam, jim
je zdaj dopovedal ‰e gospod Semeniã. Nekaj se jih je po
cestah in vaseh spustilo za postopaãi in klateÏi, drugi so
se zmenili za preÏo na Trátinah, da bi ujeli tresoritega
Kabliãa.

BES

STI·KI TLAâAN

182

XXIV.

uliãarji, ki so pri‰li na preÏo za Kabliãem, so se po-
skrili v grmovju.

»Tale vroãina nam utegne spriditi vse,« je suliãar Lipe

momljal. »Kabliã se valja doma, ker misli, da v tej sopari
tudi Gorenjko ne lazi po hostah.«

»âe ga ne dobimo, nas grof ne pohvali prav moãno.«
»Ne bajaj mi tega, da ga ne dobimo!« je Lipe grdo gle-

dal.

»Saj ne bom veã, ko vidim in vem, da ne spi‰ in ne je‰

mirno, tako do mrtvega ga mrzi‰.«

Lipe je molãal in Ïveãil bilko kislice, da bi si pregnal

Ïejo.

»Zaradi tiste babe, kajpak,« je oni dalje ãenãal. »Pa-

meten bodi, ne misli veã na tisto, manj gre‰i‰ in laÏe po-
zabi‰!«

»Zakaj sem mu gorak, vem le jaz.«
»âe je hudiã na poti, je na poti — ogni se ga ali pa ga

hudo brcni!« se je drug suliãar vtikal.

»Ko bi ga le dobil kje na samem, pa bi mu jo pritisnil,

da bi me pomnil!«

»Pazi, ãe te popade, dihne‰ enkrat samkrat ‰e.«

BES

STI·KI TLAâAN

183

»Njegova kmeãka pest je morda res moãna,« je Lipe

preudarjal in iz ust brusil zgrizeno bilko, »pa tudi moja
ni pod niã.«

»Da, tudi tvoja je kmeãka. Zato, ãe ne zameri‰, se ti

res ãudim, da tako Ïeli‰ pogube ãloveku, ki ti je vrstnik
iz domaãega kraja.«

Lipe je molãal in umikal oãi.
»Tale Kabliã mora biti res lahkomiseln,« se je moãan

suliãar jezil. »Uide iz voze, potuliti bi se moral, pa ti gre
in bolj iz nagajivosti kakor zaradi potrebnosti nastavlja
zanke po lovi‰ãu in se zaletuje v grajske ljudi.«

»Zaletel — peã podrl!«
»Mi pa naj zdaj oprezujemo za njim in se parimo v tej

vroãini, ko bi lahko pohajkovali lepo doma!«

»BoÏja volja je taka,« se je starej‰i suliãar Urh po-

smehnil. »Lov je strast, hudiã, pravijo, ji kuri, saj noben
opomin ne zaleÏe in nobena kazen.«

»E, kaj bi hudiã! Oblast ima samo do polhov; te pase

res, druge divjaãine pa nobene ne.«

»Ti ve‰ svojo, jaz pa svojo,« je Urh trmoglavil. »Ko

sem bil mlaj‰i, sem videl, da pase tudi zajce.«

»BeÏi no! Videl si? Kako pa je bilo?« so silili vanj.
»Kako je bilo? Tako, da me je postra‰ilo za zmerom.«
»Povej, Urh, povej!«
»Îe dobro dolgo je tega. Pred boÏiãem je bilo, brez

zime skoraj in brez snega, samo noãi so bile nekaj ‰ãe-

BES

STI·KI TLAâAN

184

tinaste. Rajnka — Bog ji daj sveta nebesa! — mi je bila
nekaj bolna, otroci pa vsi majhni in Ïivi ko Ïerjavica, da
sem jih komaj komaj zganjal pod streho. In za vse sem
bil sam: Ïivini sem pokladal — sam; peã sem kuril in ku-
hal — sam; Ïeno in otroke sem stregel in ãedil — sam;
vse sam.«

»I, kaj si bil oÏenjen? ·e vedel nisem, glej!«
»Bil, boÏja volja je bila taka. In boÏja volja je bila, da

mi je kuga pobrala Ïeno in otroke; boÏja volja, da sem se
potlej zapil in zadal v suliãarsko sluÏbo —.«

»Îe prav, Ïe prav,« so zavirali. »Kaj nisi hotel praviti

nekaj drugega?«

»Aha, Ïe vem: kako za vse sem taãas bil sam, sem pra-

vil, kajne?«

»Vsakdo ne bi zmagoval, kar si ti,« so mu pomagali.
»Da, taka sluÏba ni za dedca. Kar sem vzel v roke, se

mi je zdruznilo. Kajpak, precej trd in trden sem bil v
parklje. In ona — Bog ji daj dobro, kjer je! — je stokala
od bolezni in pogubeãnosti, ko je videla ãrepinje in ‰ko-
do.«

»Pa bi si bil najel kake pol babe, da bi ti pomagala.«
»Zapravljala in opravljala, ne pomagala!«
»E, vsaka pa tudi ni taka.«
»Ti ve‰ svojo, jaz pa svojo,« je Urh pribijal in nada-

ljeval: »âe ti Ïena zboli in obleÏi, ve‰, da je reva Ïe kar
ob koncu svojih moãi. Dedec se vsak rad razvaja in valja,

BES

STI·KI TLAâAN

185

Ïena, pogubeãna, sitna in skrbna za svoje, leÏe le, ãe je
otroãnica ali ãe res veã ne more. Zdaj pa ji v hi‰o zavle-
ci ‰e tujo Ïensko, pa jo bolj pogubi‰ ko pote‰i‰!«

Suliãarji so molãali in ãakali.
»No, pa sem si mislil: Babnica — saj je bila pridna ka-

kor u‰ na glavi — bi se najhitreje spet spravila na noge,
ãe bi ji v usta mogel dati kaj dobrega. Ali kaj bo‰, ko ni-
ma‰, kjer bi jemal? Zajca pojdi ãakat, mi ‰ine v glavo.
Kar je bolj‰ega mesa, bi spekel, iz drugega in iz drobovja
bi pa skuhal juho.

— Ti, Marijana, ji pravim, — saj bo‰ kako nocoj, kaj-

ne? Otroci spijo vsi. Glej, tjale v laz bi stopil, ne zamu-
dim se dolgo, kakega zajãka bi rad stisnil, da ti ga jutri
pripravim. —

— Za boÏji ãas, se ustra‰i. — Kvatrna sreda je, velik

greh bi bil, ãe bi nocoj lovil. —

— E, sreda, je, sreda. —
— Urh, nikar! Nihãe nocoj ne lovi, sleherni se boji te

noãi. —

— O, mene ni rado strah, vijem jaz.
— Ne bo prav, Urh, stra‰i ona.«
»Pa si res ‰el?« se jim je mudilo.
»Le stojte. Poiskal sem si brÏ nekaj zank, na podu na-

tlaãil v vreão ajdovih plev in jo ubral proti lazu. Kar do-
bro se mi je zdelo, da se ji nisem dal pregovoriti. In ka-
kor bi bilo vãeraj, tako dobro ‰e pomnim vsega. Noã je

BES

STI·KI TLAâAN

186

bila meseãna, samo neki majhen oblak je vãasih pona-
gajal visokemu mesecu. V lazu sem se ustavil ob njivi,
malo prej smo bili pobrali tam repo in zelnate glave.
Zajci, saj veste, prav radi hodijo paberkovat na tak svet.
BrÏ sem nastavil veã zank in za neko skalo sêl na vreão
plev.«

»Obkorej pa je bilo?«
»Zdoma sem morda ‰el ob desetih, ãakal sem skoraj

do polnoãi.«

»Reci, kar hoãe‰, mene bi bilo strah.«
»Saj bi te bilo lahko. Pa le stojte. Tako sem sedel, v

noge me je zeblo pa po zankah sem gledal. In vse je bilo
tiho, ãisto tiho. Ko bi se bilo vsaj v hosti kaj oglasilo ali
pa v dolini; pa niã! Kar pusto mi je bilo, po pravici po-
vem, Ïenine besede so mi sedele v u‰esih, zajca pa od-
nikoder nobenega in nobenega. Ozrl sem se po zvezdah
— ‰marni kriÏ je bil prav nad Muljavo, mesec se je skril
pod tisti sitni oblak, dolina je pomrknila, le sti‰ki samo-
stan je belo gledal iz mraku in je bil velik in sam zase
ãisto obsejan z meseãino. Svetloba je z njega poãasi lezla
na vse strani, oblak je zdrsnil naprej in — ‰encana reã!
— za otroãji luãaj pred menoj je pokonci sedel zajec, ve-
lik kakor srednji pes, in me gledal . . . gledal . . . «

»Jejhata — ! Kaj pa ti?«
»âakam, ujeti se mora, si mislim . . . Ná — kakor bi

zrasel iz tal, Ïe sedi v‰tric njega ‰e drug in ‰e veãji zajec,

BES

STI·KI TLAâAN

187

striÏe z u‰esi in me gleda . . . gleda . . . Trenem z oãmi,
zajci, ‰e veãji se sedé postavljajo v vrsto in me gledajo
. . . gledajo . . . KriÏani Bog, zajcev je zmerom veã . . .
zmerom veã . . . ! Prekucujejo se, skaãejo sem . . . ska-
ãejo tja . . . in zmerom veã jih je in zmerom bliÏe so mi
. . . ·e malo, pa jih je vse Ïivo in veliki so kakor psi . . .«

»Bog nas varuj — hudiãi so bili . . . «
»Nihãe drugi ne! He, pa ti jaz stisnem klobuãek v ro-

ko, pleve kar pustim in zanke in jo uprasnem navzdol;
jarke in meje sem kar preskakoval!«

»Kajne, strah te je bilo?«
»·e nikoli tako! Za seboj sem sli‰al, kako po‰ast dre-

vi za menoj in kako tudi preskakuje jarke in meje in vse
in zmerom za menoj —.«

»Kam pa si jo praskal?«
»Domov, glej ga, majhno Ïiv sem bu‰il v hi‰o. —
— Jezus Nazarenski, kaj pa je? zajavka Ïena.
— E, niã, pravim, zeblo me je, pa sem tekel, da sem se

ugrel.«

»Da, Ïena verjame moÏu vse.«
»Ko sem drugi dan pokladal Ïivini, se je pri meni

oglasil sosed Dimec — saj je Ïe raãun dal Bogu. Tisto
leto ga je vzelo, ko je ajda pozebla, da je ‰e za seme ni
bilo potlej.

— I, Urh, prvi, ne zameri, saj res ne bom pravil niko-

mur: Kaj pa je bilo sinoãi, da si jo tako pobiral? —

BES

STI·KI TLAâAN

188

— Kdo? Jaz? —
— Ti, ti, za teboj sem jo cedil pa jaz, ‰e zdaj me je

strah. —

Nerad, pa ni bilo drugaãe, povedal sem mu vse.
— Urh, meni je pela ‰e huj‰a. Pod lazom sem tudi jaz

nastavil zajcem. Tam opolnoãi se mi zazdi, da za kozel-
cem raste neka senca ali kaj. Gledam . . . gledam . . .
kaj ti je vendar tistole . . . ? Sveta nebesa! Grozovito
velik dedec v dolgi, ãrni suknji, kozelc mu je komaj do
prsi! In naravnost nadme. Kar zasli‰im, kako nad lazom
nekdo teãe. Oblije me mrzel pot in prhnem. Na prelazu
sem te spoznal in videl, kako si planil ãez jarek, ãez mejo
in jo brisal po trati za robidovjem. Bog ve, kaj je videl
‰ele ta, sem si mislil in jo zdrsnil za teboj. Saj bi bil za-
vpil, a od strahu mogel nisem, nekoliko pa me je bilo
tudi sram. In tako sva drevila drug drugega —.«

Suliãarji so se tiho smejali in se sami spominjali po-

dobnih lovskih prigod.

»Na kvatrno sredo res ne bi ‰el na lov, pa je!« je pot-

lej rekel ta ali oni.

Urh je molãal, spomin mu je gledal v davne dni.
»Lov je res hudiãevska strast,« je momljal, »marsiko-

mu je Ïe bila pogubna; tudi Kabliã jo bo pomnil.«

Po kolovozni poti je z Grma proti Tratinam ‰el dese-

ti brat. Suliãar Lipe, ki je najbolj pazil na vse strani, ga je
zagledal.

BES

STI·KI TLAâAN

189

»Kam pa ta?«
»Na miru ga pusti, potuhni se!«
»Da, nevaren je, z jezikom te udari in urokov ti naka-

ni.«

»Pa hudo domaã je na Grundljevem in pri opatu v

Stiãni tudi, pravijo; tudi na‰ grof se po vso uro dolgo
meni z njim.«

Utihnili so. Mimo je ‰el deseti brat, zami‰ljen in golo-

rok, ‰e palice ni imel, da bi se otepal vsaj psov, ãe bi bilo
potrebno.

»Hm, pride ti ta, ki ga ne ãakamo,« je suliãar Lipe go-

drnjal, »le-oni pa kakor nala‰ã prav danes ne prestreza
Gorenjka.«

»Da, zdaj ga pa lovi, ãe more‰!«
Deseti brat je pri‰el morda za dva, tri luãaje daleã, pa

se je zasmejal na ves glas.

»Kaj nisem pravi, ka-li?« so ga sli‰ali. »Pravi je ‰el dru-

god in ti zdaj Ïe obira zelje, ti pa neumno jeznoriti‰ po
grmovju.«

Togoten glas mu je revskajoãe odgovarjal.
»Saj grem tja tudi jaz,« se je deseti brat smejal ‰e po-

redneje. »âe ni njega, jo Ïe utolaÏim kako, ti pa le ‰e
oprezuj tu. Pridejo Ïe pote, saj se dosti prizadeva‰, da bi
pri‰el, odkoder si jo unesel tako po nevrednem.«

Zdaj je nastal ravs. Suliãarji so planili, deseti brat se je

za ãekan rval s — Kabliãem, ki ga je hotel udariti.

BES

STI·KI TLAâAN

190

»Kaj hoãete vi?« je Kabliã strahoma zareÏal v suliãarje

in spustil ãekan.

A ti so ga brÏ posukali in zvezali.
»Voza je prazna, ãaka te, saj jo pogre‰a‰, kaj ne?« so

se smejali in ga odgnali na Grundljevo.

»Tele, zdaj pa le ãakaj, kdo te bo otimal!« je deseti

brat rekel za njim.

V Malem Gabru se je oglasil pri Marinki in ji povedal,

da ji je ondan le po Gorenjkovi pro‰nji preskrbel osvo-
boditev moÏa.

»Mislila sem, da si ga otel ti.«
»Gorenjko je Ïelel, zato si ga dobila domov, to pom-

ni,« je dejal in povedal, kako je Kabliã neumno spet na-
gajal z zankami in nevarno napadal.

»Ne bo imel dobrega konca,« je Marinka toÏila.
»Pravkar se je s ãekanom hotel zahvaliti tudi meni. Po

nakljuãju ali kako so ga ob tem ujeli grofovi suliãarji in
ga odgnali, odkoder je pri‰el prekmalu.«

Marinka je molãe poslu‰ala.
»Sam sebi nagaja, ne morem mu pomagati,« je ãez

ãas rekla.

»Tudi jaz ne veã, ne prosi me!«
Spet je molãala.
»Vidi‰, krotiti ga nisi znala; saj bi se bil podal, ãe bi

prav‰e ravnala z njim.«

»MoÏ mi je — nisem mogla.«

BES

STI·KI TLAâAN

191

»Bil ti je moÏ, zdaj pa si vdova ob Ïivem moÏu. V voj-

‰ãake ga vzemo, tresoritost mu tam Ïe iztepo.«

Marinka je pobesila oãi in se molãe obrnila.
»Meni‰, da ga veã ne bo?« je hripavo vpra‰ala.
»Zvitorepec je, brez ‰kode prebije tudi to,« jo je poto-

laÏil in stopil k Trlepu.

»Kje je Janez?« je vpra‰al.
»V Îubini. Anãka ‰e ni zdrava, menih sam ji menda

ne ve pravih zeli.«

»âudeÏev ne zna delati, vi pa ãakati ne, to je.«
»I, nam se ne mudi, le Janez kar medli, ker zdrava ‰e

ni.«

»Saj mudi se res,« je deseti brat naposled povedal, da

zdaj zdaj zaãno voj‰ãakov nabirati za deÏelno brambo.

Trlep je prebledel, tako se je ustra‰il.
»Niã se ne boj!« ga je deseti brat miril. »âe bo nevar-

no res tudi zanj, ga Ïe opat otme.«

A Trlep se je res bal. Skoãil bi rad v Stiãno po svet in

pomoã, pa ga je bilo sram nadlegovanja in poniÏevanja.

»Pater opat bi mislil, da ga opominjam, naj brÏ osvo-

bodi Janeza,« je ãutil. »Tega noãem. Trlepi ne poklekajo
pred nikogar!«

Pa bo Ïe ·tepiã vedel, kaj je treba; saj Janez tiãi zme-

rom le tam in je Ïe ãisto njegov . . .

BES

STI·KI TLAâAN

192

XXV.

anezu ni bilo veã miru in obstanka. Bolezen se Anãki
ne premakne, menih zdravnik jo resno le gleda, kadar

pride.

»Saj ne bo hudega,« je menih vselej tolaÏil. »Molite

pa le. Ko du‰a z molitvijo pride do pol pota, ji Bog Ïe na-
proti gre z izpolnitvijo, milost boÏja ne ukani nikogar.«

A ·tepiã ni veã dosti upal; kar motoglavil je okoli hi‰e

in se grizel v Ïalosti in skrbi.

»·e na Kum pojdem,« se je Janez odloãil. »Sveta Ne-

Ïa, pravijo, je velika pomoãnica za zdravje.«

·tepiã je brezãutno molãal, Trlep doma je branil, ãe‰,

Kum je daleã, pota so nevarna.

»Saj iman nov ãekan,« je Janez junaãil; »ob mlaju sem

ga usekal, dobro opalil in mu nasadil prekaljeno in pre-
kovano kladivo, nikogar se z njim ne bojim.«

»Prej‰nji ãekan res ni bil niã prida veã, razpokal in

razsu‰il se ti je, ker si ga poiskal ob ‰ãipu,« se je oãe ne-
rad vdajal. »Pojdi, ãe res mora‰, a glej, da te kdo ne pre-
lisiãi in ne pogubi. âe le more‰, si spotoma dobi kaj dru-
‰ãine. Tako si bolj varen in zve‰, kaj se godi po svetu.«

BES

STI·KI TLAâAN

193

Janez se je odpravil in ‰el. Dolgo je hodil ãisto sam in

vedeãne oãi pasel po krajih, ki jih ‰e ni poznal. I, saj je
lepo tudi tu, v Témeni‰ki dolini je vendar ‰e lep‰e. Hri-
bovski svet, obrasel s trsjem in udelan v malo rodovit-
ne njive in senoÏeti, se spu‰ãa v ozke doline in tokave,
po rebreh in dobravah ãepijo majhne in otoÏne vasi. Na
vi‰inah je postajal in se ãudil daljavi in ‰irjavi pogleda
ãez kupãkasto hribje in griãevje, ki se tam daleã nekje
gubi v sinji meglini.

Îe blizu Kuma je do‰el priletnega moÏa, ki je poãasi

tevsal in se opiral ob ãekan.

»BoÏja pomoã vam, stric,« ga je ogovoril. »Ali pojdeva

vkup?«

»Vkup, ãe jo maha‰ na Kum.«
»Na Kum. Kaj je ‰e daleã do tja?«
»Do mraka bova gori, ãe poãivala ne bova preveã.«
»Ali ste tudi vi po boÏji poti?«
»Sem. Odkod pa si?«
»Iz Témeni‰ke doline.«
»Daleã je to. Kaj pozna‰ Trlepa iz Malega Gabra?«
»Poznam, kaj ga ne bi?« se je Janez poredno pritajil.

»Mar ga poznate, ka-li?«

»Samo po ljudeh. Svet ga moãno ãisla. Nemara ‰e te

dni stopim do njega, govoriti mi je z njim.«

»K Trlepu jih dosti hodi; tudi iz daljnjih krajev.«
»·e hodotaji iz Hrvatije, kajne?«

BES

STI·KI TLAâAN

194

»Tega pa ne vem,« se je Janez previdno umikal. »Svet

vãasih govori veã, kakor je res.«

»Îe, Ïe. A moÏje med nami vedo neki prav za trdno,

da bo on vojarin, ãe se res zanetijo kmeãki upori.«

»Nisem sli‰al,« je Janez ‰e oprezneje postavljal bese-

de.

»Premlad si ‰e, moÏje skrivajo svojo misel, ãas je paã

tak.«

Janeza je zaãelo skrbeti. Oãeta so torej Ïe razvpili kot

prvega upornika? Kaj bo, ãe tudi gosposka to dobi na
u‰esa?

»Ali se vam ne zdi, da bi tako oãitno oznanjevanje

utegnilo pokopati Trlepa? Saj veste, besediãenja o uporu
in vojarinu so nevarne stvari.«

»O, zdaj ne veã! Poãilo bo prav v kratkem, da ve‰.«
Sonce je parilo, a po Janezu je gorelo bolj od skrbi ko

od vroãine. Steza je lezla v hlad hoste, boÏjepotnika sta
postajala in se oddihovala. MoÏ je hudomu‰no gledal
Janeza in se mu smehljal, Janezu je bilo sitno, ãe‰, kaj
me gleda tako?

»Dobro se drÏi‰, o Janez Trlepov!« se je moÏ naposled

zasmejal in ga udaril po rami. »Mlad si, pa vendar Ïe
moÏ, previden in preudaren.«

»O, kaj me res poznate?« se je Janez zaãudil.
»Kjer se pokaÏe kdo Trlepovih, kar zavr‰i, vanj se obr-

nejo vse oãi. Kako te Ïe dolgo ne bi poznal?«

BES

STI·KI TLAâAN

195

»Kdo pa ste vi, da bom vedel tudi jaz?«
»Miklav s âateÏa.«
»In greste na boÏjo pot? Ali je kdo bolan?«
»Ni; grem kar tako, pa ne za nevesto, kakor nemara

ti,« se je Miklav hahljal. »Ve‰, sveta NeÏa res rada po-
maga tudi tistim, ki uãakati ne morejo, da bi se Ïe nakle-
nili v zakonski jarem.«

Janez je v zadregi molãal, ãudil se je, ãe‰, prebiti de-

dec ve tudi o Anãki.

»O, pa nevesta bi bila potrebna tudi meni, vdovec

sem,« je Miklav hitel praviti. »Stare ne maram jaz, mla-
da pa mene nobena ne veã; tako, vidi‰, mi tudi sveta Ne-
Ïa ne more pomagati. Saj je morda prav. Star Ïenin in
mlada nevesta nimata dobre letine.«

»I, saj ste trdni, ‰e zadosti vam bo vsega.«
»Zadosti bo, ko dobim z lopato po trebuhu, sicer pa

velja zame samo ‰e: Sam Ïivel, sam umrl, sam v nebesa
‰el!«

Zgovorni moÏ je brÏ preskoãil ‰egavi pogovor in pov-

zel prej‰njo misel:

»Kaj sem hotel Ïe reãi? Ve‰, kmeãki upor se ukre‰e

prav v kratkem. Vse Posavje se Ïe dolgo pripravlja, ve-
mo pa, da pritisnejo tudi ·tajerci, ãakamo le ‰e Hrvatar-
jev, da zaãno.«

»Ali res?« je Janez kratko dihal. »V katero smer se

obrne vsa sila?«

BES

STI·KI TLAâAN

196

»Nad gradove, glej ga! Gospodo moramo pognati

vso.«

»Tudi, ãe je dobra?«
»Dobre ni nobene nikjer!«
»Kaj pa sti‰ka, meni‰ka?«
Miklav je molãal, kakor da je presli‰al; potlej je na-

roãil:

»Oãetu povej vse, kar si sli‰al in morda ‰e bo‰ na tej

boÏji poti.«

·la sta dalje. Iz go‰ãave ob stezi je kmalu zavejal hud

hud smrad.

»Kaj je neki?« sta vedeãno stopila v go‰ão.
Nedaleã od steze je pod mlado, ko‰ato smreko leÏal

mrliã, ãrvad je Ïe lezla po njem.

»Bog pomagaj — ãlovek je!« se je Janez ustra‰il.
»KlateÏ, da,« je Miklav pokimal. »Star je Ïe bil, krasti

ni mogel veã, le beraãil je ‰e, pa ga je zmogla smrt, saj bo
od lakote tudi nas, ãe nam Bog ne preloÏi prav kmalu.«

»Poglejte no,« je Janez opazil. »Kaj nima za klobukom

— petelinjega peresa?«

»O, saj res, saj res . . . Ti, ta ni bil le klateÏ, hodotaj je

bil, glasnik iz Hrvatije!«

»To se pravi, da bo poãilo, kajne?«
»KriÏ boÏji, vse kaÏe tako.«
»Morda je tudi on hotel na Kum?«
»Zdaj je Ïe v nebesih, naj prosi Boga tudi za nas!«

BES

STI·KI TLAâAN

197

»A kaj bi midva z njim?«
»Pojdiva, da prideva do ljudi in poveva, kaj sva na‰la.«
Pri‰la sta do samo‰ne hribske kmetije in se oglasila.
»S Kuma je ‰el ondan, ‰e ustavil se je pri meni, milost

boÏja bodi z njim!« je kmet pravil po spominu. »Pa slab
in nadloÏen je tudi Ïe bil. Vabil sem ga, da bi legel pri
meni in se opomogel, pa ni hotel, gnalo ga je le kar na-
prej, usojeno mu je bilo paã tako.«

»In ne ve‰, kdo in odkod je bil?«
»Kdo? Iz na‰ih krajev ne. KlateÏ, beraã.«
»Kr‰ãanski pogreb mu pa le gre.«
»Precej po‰ljem glas v ·entjur, da pridejo ponj. A kdo

bo utrpel pogrebnino?«

»Bog, ãe ne soseska, ki bi morala.«
Izza vogala se je pripodilo krdelo otrok. Bilo jih je de-

set ali koliko in so strahoma obstali, ko so zagledali oba
tujca.

»Odkod pa ti drobljanci?« se je Miklav nasmehnil

otrokom. »Le koliko jih je!«

»Moji so, moji, pa ‰e niso vsi, trije pasejo koze,« se je

hribec hvalil. »O, kruha in otrok ni v hi‰i nikoli preveã.«
Iz hi‰e se je zasli‰al glas dojenãka. »Îena mi je v postelji
. . . vãeraj je bilo . . . pa ima Ïe tak glas!« se je sreãni
oãe smehljal. »No, le sedita tjale pod lipo, da se odpoãi-
jeta in se kaj pomenimo,« je vabil. »Samo tale drobiÏ ‰e
napasem prej, da ne bo takega ÏivÏava,« je dejal in pred

BES

STI·KI TLAâAN

198

otroke prinesel veliko kablico mleka in Ïliãnik lesenih
Ïlic.

»Glej ga, torej ziblje‰?« ga je Miklav draÏil. »Ali jih bo

‰e kaj?«

»O, kakor bi drobnico potresel, ãe Bog dá!« je moÏ

veselo meÏikal. »Ne zamerita,« je brÏ obraãal pogovor,
»ali ne bi tudi vidva srebnila nekoliko mleka? Saj ga,
hvala Bogu, ne manjka, precej imam kozá in ovac in
pridno se mrkajo.«

A Miklav in Janez sta imela v oãeh ‰e mrliãa in v nosu

tisti stra‰ni smrad, ubranila sta se jedi in ‰la dalje; tudi
sonce se je nagnilo Ïe prav moãno.

Steza je lezla hudo navkreber. BoÏjepotniki so ju do-

hajali. Miklav je poznal vse. Bili so iz ·martina, ·entvi-
da in ·entruperta, Zagorja in Trebovljega, z Vaã, Pol‰-
nika in iz Svibnega, prav dosti jih je bilo iz ·tajerskega,
tudi ‰kofijskih ljudi iz Gornjega grada, velika krdela iz
dólenjih krajev in daljne Hrvatije.

»He, dosti nas bo,« je Miklav dejal.
Okoli boÏjepotne cerkve je bilo Ïe vse Ïivo ljudi. Po

tratini so goreli ognji, na raÏnju so se pekli janãki in pra-
‰iãki. BoÏjepotniki so hrupno pritiskali in kupovali, se
potlej oblizovali in v slast nacejali s kislim vinom, ki sta
ga zgovorna Dolenjca oÏemala iz vinskega meha.

Miklav in Janez sta se rinila povsod.
»Poglejva, kdo vse je Ïe tu?« je vedeãni moÏ momljal.

BES

STI·KI TLAâAN

199

»Kaj ãakate koga?«
»âakam in ne ãakam. O, kaj pa ta?« je Miklav z oãmi

mrknil po glumaãu mazaãu, ki je ãudno na‰emljen dro-
bencal pred svojo kolibo in vpil.

»Ljudje boÏji, le semkaj, semkaj! Za vse bolezni imam

zdravila, prav pod ceno jih vsakomur prodam in ‰e do-
ber svet po vrhu dam tudi za stvari, o katerih ãlovek ne-
rad govori!«

Janeza je zbolo, bolne Anãke se je spomnil. Kaj ko bi

tale prihajaã res imel zdravil tudi zanjo?

»Tega pa le kar pustiva,« je Miklav poãasi iz gneãe

rinil Janeza. »Kar ponuja ta, je le za silo kakor leskova
trta.«

Glumec je hvalil svoja imenitna zdravila, meÏikal po

Ïenskah in klatil nerodne kvante. MoÏaki so se smejali,
ãeprav se niso hoteli, Ïenske so beÏale v cerkev.

»Ali ni ãudno, da je tako malo Ïensk, mo‰kih pa toli-

ko?« je Janez ‰epetal. »Sicer je po boÏjih potih vselej
prav narobe.«

»Sveta NeÏa ima to pot raj‰i mo‰ke,« se je Miklav po-

smehnil.

Janez ni razumel, a dejal je, da pojde v cerkev in opra-

vi boÏjo pot.

»Le, tudi jaz pojdem s teboj,« je Miklav pokimal. »Ali

si brez velikega greha?«

BES

STI·KI TLAâAN

200

Janez ga je debelo pogledal, a Miklav je Ïe pravil, da

na oltarju svete NeÏe leto in dan gori vo‰ãena sveãa. âe
v cerkev stopi velik gre‰nik, sveãa kar ugasne. Utrne pa
se tudi, ãe se cerkvi pribliÏa prasica, mrkajoãa se koza ali
oãitna gre‰nica. Bolniki pa da ozdravijo kar ãudeÏno.
Ono leto si je neki tkalec v Novem mestu zlomil nogo,
nihãe mu je ni mogel ozdraviti. Zaobljubil se je na Kum,
pri‰el in se vrnil zdrav. Tudi slepec je Ïe spregledal tu
gori.

Janeza je zaskrbelo. Ali je res brez velikega greha?
Stopila sta v cerkev, sveãa ni ugasnila; prerinila sta se

do oltarja.

Janez se je pomirjen zatopil v goreão in dolgo molitev

za Anãkino zdravje. Miklavu je bila predolga, ‰el je in ga
poãakal zunaj.

»Meni‰ki si, to se ti vidi,« je ÏeÏnjal v Janeza. »âe Ïe

va‰i menihi, ki molijo neki podnevi in ponoãi, ne vedo,
kdaj je molitve zadosti, naj bo: za to so, menihi so; le ti
nikar ne misli, da ima Bog rad, ãe mu prav na dolgo nit
vleãe‰ stok in jok svojih kriÏev in nadlog. Ali je Bog tak
topoglavec, da sam ne bi vedel, kaj in kdaj ti je treba?
Povej kratko, razloãno in poniÏno ãakaj, ali si vreden, da
te usli‰i, samo s tistim praznim in dolgim blebetanjem
ga ne sku‰aj preslepiti!«

BES

STI·KI TLAâAN

201

Janez je bil ‰e zmerom ves molitven, nobene ni mo-

gel odgovoriti ãudnemu nauku, srce mu je bilo prepol-
no, vse misli so hitele v Îubino.

Pehala sta se po gneãi, a moÏje so posamiã zaãeli to-

niti v temo in se zbirati na odroãni planoti.

»Pojdiva za njimi,« je Miklav s seboj silil oklevajoãe-

ga Janeza.

Kar se je iz cerkve utrgal curek Ïensk. Na glavi so ime-

le venec iz drevesnega listja in v rokah goreão sveãko;
prihajale so po dve in dve in se gredoã vrstile v procesi-
jo, ki se je razpeljevala okoli cerkve. Ko so bile zunaj vse,
so zaãele peti poboÏne pesmi, po vsaki pesmi so molile
na glas in prav poãasi hodile.

»Kaj pa to?« je Janez obstal.
»E, niã; vrtec ravnajo, ‰ega je taka po vseh boÏjih po-

tih, ki so na vi‰avi.«

»Lepo pa je, lepo!«
Pogled iz mraka je bil res lep po Ïenskah, obleãenih v

belo platneno obleko, ovenãanih z zelenjem in oÏarje-
nih po migotajoãem svitu sveãk.

Janez jih je gledal ves zamaknjen.
»No, ti, ne poÏiraj jih tako,« ga je Miklav dregnil, »ãe

ne, te zatoÏim pri tvoji!«

Janez je trenil z njih, a iz cerkve je zdajci pri‰el neki

moÏ in stopil na star lipov ‰tor, Ïenske so umolknile in
se zgrnile pred njim.

BES

STI·KI TLAâAN

202

»Kdo pa je spet ta?« je Janez vedeãno pogledal Mik-

lava.

»Vidi‰, tudi ta je meni‰ki, samo drugaãe ko ti,« je

Miklav pokimal. »Iz Kostanjevice je, boÏjepotni‰ki voj-
voda mu pravijo. Vso zimo poslu‰a in poslu‰a pridige
kostanjevi‰kih belih menihov, potlej hodi, ves poln me-
ni‰kih pridig, po boÏjih potih in pridiga.«

»Kaj sme — pridigati? Saj ni cerkven gospod.«.
»Ni, tlaãan je, potepin in nekoliko ‰levkast, pa vendar

zvitorep toliko, da ga ne morejo prijeti za jezik, saj drdra
le za njimi in ne dodaja niã svojega. Teãe mu pa, malo-
kateremu menihu tako. In Ïenske ga poslu‰ajo, da so
vselej od joka kmalu vse smrkave.«

Vojvoda se je razgledal ãez poslu‰avke in predse steg-

nil roke, kakor bi hotel pritegniti njihovo srce, in je s
kriãeãim glasom sproÏil hudo pridigo o grehu in teÏa-
vah Ïivljenja, o stra‰nih kaznih na dnu pekla in ne-
skonãnem veselju v veãnih nebesih.

Îenske so se res Ïe zaãele usekovati, vojvoda se je drl

‰e bolj, kmalu je glasan jok ‰el po Ïenskem krdelu. —

»No, zdaj pa le pojdiva ‰e drugam,« je Miklav za se-

boj potegnil Janeza.

»V sti‰ki gospo‰ãini takle maslè ne bi smel po nemar-

nem s svetimi besedami pla‰iti ljudi,« je ta zmajeval z
glavo.

BES

STI·KI TLAâAN

203

»Saj tudi v kostanjevi‰ki ne sme; klati se le po boÏjih

potih drugod, kjer ni duhovnega gospoda, ki bi mu
ustavil jezik.«

·la sta proti planoti, kjer so se zbirali moÏje. Trdna

tema je bila Ïe. MoÏaki so govorili prav tiho, da sta jih
skoraj prej opazila kakor zasli‰ala. Prav blizu zborova-
li‰ãa je stala moãno obrasla griva, za njo so Janezove oãi
ujele nekaj temnega.

»Kaj neki je tamle?« je Janez stopil tja in brcnil, kvi‰ku

je skoãil ãlovek.

»Kdo si?« ga je Janez popal.
»O, glumec je!« je Miklav spoznal. »Kaj poãenja‰ tu?«

je glasno revsknil vanj.

Tudi zborovavci so se strahoma obrnili in preteãe ob-

stopili vse tri, spoznali Miklava in se zaãudili.

»Ogleduh je!« je Miklav renãal skozi zobe in mu ve-

zal roke. »Janez, le drÏi ga, precej ukre‰em ogenj!«

Pa nekdo je Ïe skoãil po tleã ogorek k cerkvi, majhen

ogenj je zaplapolal.

»Kdo si? Glumec nisi!« so rohneli v ujetnika.
Glumec je molãal in jih pisano gledal.
»Kaj bi ga spra‰evali!« so se nekateri togotili. »Ogle-

duh je, gosposka ga je poslala, da bi nas jutri polovila in
podavila! «

»Hitro povej, kdo te je poslal!« so drugi hoteli vedeti

veã.

BES

STI·KI TLAâAN

204

Ogleduh je trdovratno molãal in trgal trto, ki mu je

vezala roke.

»Da je ogleduh, vemo,« je Miklav zavpil. »Zdaj glej-

mo le, da je nam ne unese, sicer bo nam ‰e prebito joj!«

»Obesimo ga! Tudi gospoda bi tako storila z nami, ãe

bi ji na u‰esa prinesel, kar je sli‰al!«

»Kakor je to zimo obe‰ala na‰e, ki jih je pri Kr‰kem

dobila v pest!«

»Izpustite me, pa vam povem vse!« se je prestra‰eni

ogleduh oglasil.

»Kdo si? Kdo te je poslal?«
»Valpet sem z gradu Podãetrtka, gra‰ãak Tahi mi je

naroãil, naj pozvem, kaj napletate.«

»Tahi! Prekleti Ferenc Tahi!« so ·tajerci zatulili.
»In ti si tisti njegov popadljivi pes!« je priskoãil pod-

ãetrtski tlaãan in ga s ãekanom tre‰ãil po glavi.

Ogleduh je z razbito ãrepinjo renãé omahnil na tla,

strepetal in obmiroval.

MoÏje so se spogledali, a Miklav je rekel:
»Prehitro je bilo, pa kar je, je! Saj je urno prestal.«
»O, ãe bi Ïiv pri‰el odtod,« se je morivec nekako

opraviãeval, »bi toliko in toliko na‰ih moralo v velikih
mukah dati Ïivljenje.«

»Da. Tahi je zver, valpet ni bil niã bolj‰i!«
»Molimo in ga brÏ pokopljimo!«

BES

STI·KI TLAâAN

205

Nekdo je stopil k cerkovniku po rovnico in lopato,

drugi so se odkrili in Miklav je nekaj oãena‰ev odmolil
za du‰o rajnkega valpta.

Janez je od groze ves ãas molãal. Ondan je videl, kako

je ‰levkasti Peter Klepec pogubil malopridnega Krajin-
ãana, zdaj pa je tudi sam nekoliko kriv te druge smrti.

»Miklav, kdo je bistri fant, ki je ujel ogleduha?« so

moÏje spra‰evali.

»BoÏjepotnik, spotoma sva se do‰la.«
»Dosti hvale smo mu dolÏni, zakaj ga taji‰ in skriva‰?«
·entvidci so ga seveda poznali, pa so molãali, ãe‰,

Trlep ga je nemara poslal le, da bi skriv‰i zvedel, kaj se
godi.

»Med nas je pri‰el le po moji volji,« se je Miklav izgo-

varjal. »Niã ni vedel o na‰em domenku na tem kraju.«

»Vreden je, da zdaj zve vse. Kdo si, fant?«
»Trlepov iz Malega Gabra!« je Janez kratko in ponos-

no povedal. Za malo se mu je zdelo, da bi se kaj prita-
jeval.

»Kdo? Trlepov? Kaj res?« so vpili in mu segali v roko.
Janezu je kaj laskalo, da je Trlepovo ime v takih ãislih;

moleã je stiskal roko za roko in Ïelel, da bi domaãi, ·te-
piã, Anãka in vsi videli in sli‰ali, kdo so Trlepi za ves
‰irni svet.

»Kaj pa oãe?« so moÏje hiteli. »Zakaj ni njega?«

BES

STI·KI TLAâAN

206

»Trlep je bolezniv,« ga je Miklav spretno izgovarjal.

»Pot bi mu bila predolga v tej vroãini in prehuda.«

»Tako mu pa ti povej, da so se Hrvatje pripravili in da

so njihovi hodotaji Ïe petelinje pero raznesli po Tahijevi
gospo‰ãini in tudi v na‰ih krajih,« so moÏje naroãali Ja-
nezu. »In ‰e povej, da pojdemo Posavci najprej nad do-
maãe gradove in potlej pridemo pomagat ‰e vam, ãe bo
treba.«

»O, treba, treba!« je Janez poÏiral svoje misli, da jih ni

izrekel na glas. »Prekrotki smo v na‰ih krajih in preza-
spani. Sami nikoli ne uÏugamo gospode, saj ima skoraj
na vsaki krtini grad, toliko je je. A ãe bi tile in ‰e drugi
uporniki pri‰li pomagat, bi jo nemara pregnali.« Rad bi
bil povedal, kako so tlaãani gorki gradu na ·umbregu in
Kravjeku, v ÎuÏemperku in Vi‰nji gori in da samo v sti‰-
ki gospo‰ãini uporov ne bo, pa se je brÏ premislil, ãe‰,
premlad sem in nihãe mi ni velel, naj govorim med
moÏmi.

Da se vede prav, so mu govorile Miklavove oãi, pa

tudi moÏ sam ga je potlej pohvalil:

»Res si Trlepov ves, kolikor te je! Ve‰, bal sem se, da

si se kaj prevzel ob veliki hvali, ki so jo peli tebi in tvo-
jemu domu, pa si se le dobro drÏal.«

Drugo jutro sta se Miklav in Janez zavred odpravila

domov.

BES

STI·KI TLAâAN

207

Janez bi bil ‰e rad stopil v cerkev, pa ga je vest neko-

liko pekla zaradi umorjenega ogleduha. »Sveãa bi ugas-
nila,« se je bal in je le s cerkvenega praga ‰e enkrat go-
reãe molil za Anãkino zdravje.

V trdnem mraku je pri‰el do Îubine in se ves koprneã

oglasil pri ·tepiãu.

»O, Janez, kaj si vendar Ïe tu?« se ga je ·tepiã obve-

selil. »Anãki, glej, se je obrnilo na bolje, odkar si zdoma.
Tudi pater pravi, da Ïe ãez nekaj dni vstane zdrava in
vesela.«

»Ali Ïe spi?« je Janez dihnil, videl bi jo bil rad.
»Spi, prav mirno spi Ïe veã ur. Pridi jutri. Zdaj brÏ sedi

in veãerjaj z menoj, potlej pa le urno domov, teÏko te Ïe
ãakajo vsi.«

»Pa ne, da se je zgodilo kaj hudega?« se je Janez ustra-

‰il.

»E, kaj neki, le v Stiãno mora‰, pater opat te je dal kli-

cati.«

»Pater opat? Zakaj?«
»Ne vem, kaj si mu storil,« se je moÏ smehljal.
Janezu so misli u‰le k desetemu bratu in v ÎuÏem-

perk.

»Niã takega, da bi se moral bati,« je poãasi odgovoril.
»Verjamem, saj kliãe tudi tvojega oãeta in mene.«
Janez ga je nejeverno pogledal, a le-oni mu je potrdil:
»Jutri zjutraj pojdemo, le pripravi se!«

BES

STI·KI TLAâAN

208

XXVI.

rugo jutro so vsi trije res ‰li v Stiãno.
Trlep in ·tepiã sta zase slutila, da pater opat brÏ-

kone hoãe urediti Janezovo osvoboditev, vendar vprião
njega nista hotela govoriti o tem.

»Kaj neki hoãe pater opat?« je ·tepiã rekel Trlepu in

trenil po Janezu.

»Kmeãki upori ga skrbijo, nemara bi rad kaj zvedel,

ali vre Ïe tudi med nami.«

»Kaj vre, ka-li?« je ·tepiã poprijel.
»Ne vem, skrbi me pa,« se je Trlep pritajil. »Da le kaj

nerodnega ne bi bilo!«

»Jaz tudi opatu ne bi povedal, ãe bi kaj vedel,« je Ja-

nezu u‰lo. »Grd je tisti, ki gosposki izdaja svoje ljudi,
izgnati bi ga morali iz srenje in soseske!«

MoÏa sta se molãe spogledala; Trlepu je lice Ïarelo,

oãi so boÏale sina.

»O, gospod te zna vpra‰ati tako, da mu zmerom ne

more‰ zamolãati vsega,« se je ·tepiã smehljal.

Janezu je bilo sitno. ·tepiãu in oãetu je paã povedal,

kaj je sli‰al na Kumu, a opat ne more ‰e vedeti tega. Skr-

BES

STI·KI TLAâAN

209

belo ga je le, ali ni morda preveã zvedel o tisti ãudni noãi
v ÎuÏemperku.

»Morda me hoãe zdajle priviti vprião oãeta in svo-

bodnjaka ·tepiãa?« ga je peklo.

V Radohovi vasi so se zglasili pri Radohu; zameril bi,

ãe bi ‰li kar mimo.

»Kako pa kaj Anãka?« je Radoh brÏ vpra‰al. »Menih

pravi, da je Ïe kar dobra.«

»Saj ji pa tudi streÏemo kakor ãebele trotom, ko se

pripravljajo na roj,« je ·tepiã vesel potrdil. »Hudo je bilo
do zdaj. Znojila se je vèn in vèn, vsak lasec je imel svo-
jo kapljo.

»No, hvala Bogu, zdaj pa bo, kajne, Janez?« je gospo-

dar brÏ podraÏil zardevajoãega Janeza. »Saj si ponigla-
vil, kakor da so ti vsi pomrli, a zdaj se ti oãi svetijo, rosa
sama se ob prvem soncu ne more bolj!«

»V Stiãno pojdemo,« je Trlep obraãal pogovor, »pre-

dolgo se ne smemo muditi.«

»Kako solzo medice bi pa le kljunili, da boste laÏe ho-

dili,« je Radoh dejal in zavpil venkaj: »Tonãka, ÏviÏgaj,
ko toãi‰, sicer niã ne ostane za nas!«

A Tonãka se je Ïe prismehljala z velikim vrãem.
»Kako ste nepoãakljivi vsi vkup!« je dejala in pred

oãeta postavila peneão se pijaão.

BES

STI·KI TLAâAN

210

Tonãka je bila majhna in polnoudna, miãna in zdra-

va; pisan Ïivotnik ãez belo platneno obleko ji je stiskal
jedro mladost, cvetoão v nemem, zdravem smehljaju.

»Predolgo je bilo treba ãakati,« jo je oãe draÏil. »Ali si

kaj sladka po medici?«

»Poskusite!« mu je smeje nastavila usta.
»Opravi ti to!« je poredno dregnil Janeza. »Mlad si in

gre ti.«

Tonãka se je zasmejala in stekla vèn, Janez je vesel

pogledal za njo. Radoh ga je dobrodu‰no udaril po rami
in se glasno zasmejal:

»Ná, zdaj se pa obliÏi!«
Poznalo se mu je, da se je danes Ïe sladkal z moãno

medico.

»Dobro zdravje vam vsem, o moÏje!» je brÏ napil,

dvignil vrã in nekaj kapljic ‰kropnil po tleh na ãast do-
brim duhovom — rajnkim prednikom, zmerno srknil in
ga porinil pred ·tepiãa; »Pij, obveseli me!«

»Na tvoje mo‰ko zdravje, o Radoh!« je ta odpil in vre

postavil pred Trlepa.

Trlep je bil z mislimi Ïe drugje, zdaj je poãasi vstal in

prijel za vrã, ga dvignil in dejal:

»Na ãast starobitne tvoje domaãije, o Radoh! Iz te

hi‰e je moj modri ded dobil Maru‰o, na‰o babico, in je
bil z njo sreãen do smrti. Tega, o Radoh, sem se spom-
nil, ko si prejle po stari ‰egi poãastil dobre duhove, hi‰ne

BES

STI·KI TLAâAN

211

varuhe. Pijem: naj bi bila Radohovina zmerom sreãna in
vsi tvoji zdravi in veseli.«

Ob teh besedah so vstali tudi oni trije. Trlep je moã-

no potegnil in vrã postavil pred Janeza.

»Bog te usli‰i, sorodnik!« se je Radoh zahvalil.
»Zdravja nam Bog daj vsem, posebno pa Anãki!« je

Janez napil in za tren s pogledom obstal na ·tepiãevih
oãeh.

»Tako bodi, o Janez!« je ta pokimal in segel po njegovi

roki.

Malo so premolknili, ‰e pili in Ïe govorili o drugih

stvareh.

»Ali veste, kaj je novega?» se je Radoh udaril po ko-

lenu. »Deseti brat se je — pogospodil!«

»Kako pogospodil?« so vsi trije zinili.
»Pogospodil, pa je! Prav otodile mi je gospod Seme-

niã pravil, da ga je grof iz ÎuÏemperka vzel za svojega.«

Trlep in Janez, ki sta vedela, kdo prav za prav je tale

deseti brat, sta si pokimala z oãmi, a ·tepiã se je zaãu-
dil:

»Za svojega? Zakaj?«
»Gospod Semeniã sicer pravi, da sta si deseti brat in

grof moãno v rodu in da je deseti brat dosihmal Ïivel
tako le po neki hudi zaobljubi, pa jaz tega ne verjamem.
Samo ob sebi to ni in ni.«

BES

STI·KI TLAâAN

212

»Bog ve?« je ·tepiã dejal, »Grof sicer ni navajen do-

brotovati, preskoporit je. Trlepovina Ïe dolgo ve to in ‰e
kdo drugi.«

»O, tudi jaz vem, kako zna pritisniti,« je Radoh kimal.

»Saj veste, ono leto se je bila med nama zakurila osata
zdraha zaradi nekih denarjev.«

»Vsa soseska je taãas klela grofa.«
»Najel sem si pravdaãa, a pravda je vendar tekla dve

leti in tri mesece brez petih dni.«

»Draga je bila tista pravda.«
»O, plaãeval sem, da sem cvilil kakor stara lesa!«
»Sreãa, da si bogat, sicer bi te bila udu‰ila.«
»Bogastvo je vãasih res sreãa,« si je Radoh samov‰eã-

no gladil brado, »sicer pa malo dobrega da, samo veli-
ke skrbi ima.«

»Za desetega brata bo pa le prav, ãe bo res kaj deleÏen

grofove bogatije,« je Trlep rekel in zaãel siliti, da bi ‰li
dalje. »Pater opat bi nemara zameril, ãe bi mudili pre-
veã.«

»Tako vas ne bom zadrÏeval,« je Radoh vstal. »A ko

se boste vraãali, mi ne hodite mimo, saj veste, da bom
tudi jaz vedeãen, kaj ste napletali z opatom.«

Stopili so venkaj. Iz kuhinje je stopila Tonãka . . .
»Kaj je Francetu?« je ‰epnila Janezu. »Îe od nedelje

ga nisem videla.«

BES

STI·KI TLAâAN

213

»Zdrav je kakor hren, vse drugo ti pove Ïe sam,« ji je

le v naglici mogel skrivaj odgovoriti, ko je za moÏmi sto-
pil ãez prag. »Lepo se ti maÏe voziãek, bratec France!«
so mu bratovske misli ‰inile na Trlepovino.

Na pragu se je lizala maãka in zdaj ‰inila okoli voga-

la.

»Maãka se umiva, drugo vreme dobimo v kratkem,«

je Trlep rekel in se razgledal po nebu; izza Svetega Duna
se je kopalo sivo oblaãje.

»Pohleven deÏek bi bil res potreben,« je ·tepiã priteg-

nil in z obema Trlepoma hitreje stopil po klancu.

»Hoj,« je Radoh vpil za njimi, »sina mi pozdravite v

samostanu pa sreãno se kmalu vrnite!«

»Edini sin, ki ga ‰e ima — troje mu jih je umrlo ob tisti

veliki bolezni — pa ti gre in se pomeni‰i!« je ·tepiã mislil
na glas.

»Namenjeno mu je paã bilo tako,« se je Trlep spo-

minjal.

»Radoh ti ga da v samostansko ‰olo, da bi se izuãil

bukovni‰tva, a fant se navadi tudi menihov in ne odne-
ha, dokler mu oãe ne dovoli, da zleze tudi v kuto.«

»Tako bo samostan dobil ‰e enega patra in z njim

prelepo Radohovino.«

»Kaj pa Tonãka?«
»Saj res,« je ·tepiã pokimal in se spomnil Anãke in

·tepiãevine.

BES

STI·KI TLAâAN

214

Hoja jim je bila spe‰na, a predolgo so se mudili pri

Radohu, poldne je bilo Ïe proã, ko so pri‰li v Stiãno.

»Malo potrpite, pri patru opatu je neki gospod,« jim

je brat vratar povedal. »Saj kmalu odide.«

Na samostanskem dvori‰ãu so pred staro opatijo res

Ïe ãakali ‰tirje suliãarji z osedlanimi konji, ki so nemirno
kopali podse in se z glavo, nogami in repom branili sit-
nih obadov.

Iz ‰iroke veÏe tihe opatije sta zdajci pri‰la pater opat

in plemi‰ki tujec. Plemiã je bil obleãen v lahko letensko
obleko iz sivega sukna, pokrit pa s ‰irokokrajnim klobu-
kom, ki je bilo na njem s srebrno sponko pripeto pahlja-
vo pero neznanega ptiãa, ob bedru mu je niãemurno
bingljal teÏak meã.

·tepiã in Trlep sta se brÏ poniÏno odkrila, le Janez je

trdo obstal, tako je zastrmel in ves zmeden ‰epnil:

»Bog pomagaj, deseti brat, glejte, deseti brat sam!«
Opat se je nasmehnil starim znancena, a deseti brat

je veselo zavpil:

»O velmoÏje iz prelepe Témeni‰ke doline, kaj ste vi?

·e malo, pa obi‰ãem tudi vas vse!«

In je gibeno stopil v streme, ki mu ga je suliãar po-

drÏal, in se zavihtel na konja.

»Digna cum reverentia, illustrissime abbas — v veli-

kem spo‰tovanju se poslavljam ‰e enkrat, presvetli go-

BES

STI·KI TLAâAN

215

spod opat!« se je s sedla priklonil opatu, pokimal odre-
venelim znancem in odpeketal, suliãarji pa za njim.

»Kdo je vendar ta ãlovek?« je ·tepiã debelo gledal.

»·e ondan je bil deseti brat, potepin, a zdaj, glej, je ple-
miã in kar latinsko govori z opatom samim!«

»No, kaj pa vi trije?« jih je opat smeje ogovoril. »Po-

ãasni ste, poãasni, ãe vas ãlovek kliãe.«

Spogledali so se in pobesili oãi.
»Vãeraj popoldne ste nam poslali glas, danes smo pri-

‰li,« se je Trlep na‰el; »ãe ni prav, da Ïe snoãi nismo ri-
nili pred vas, odpustite, prosimo!«

»No, no, saj je prav,« se je opat smehljal obãutljivemu

Trlepu; »nekoliko prej bi pa le ‰li zdoma, da se juÏina, ki
sem z njo ãakal vas, ne bi bila shladila.«

·el je z njimi v gostinsko sobo, brat kuhar je brÏ pri-

nesel jedi, a iz zvonika se je Ïe oglasil zvon, ki je menihe
klical k skupni molitvi.

»Le postrezite si, potlej se pa kaj pomenimo,« jim je

pokimal in odhitel v cerkev.

Laãni so Ïe bili, slastno so se lotili jedi.
»Mislil sem, da menihi Ïivijo kaj bolje,« se je ·tepiã

ãudil po jedi. »Ali so tole pripravili v hitrci, ali pa za take,
kakr‰ni smo mi, kuhajo posebej.«

»Menihi res ne zauÏivajo dosti dobrega — zapoveda-

no jim je menda tako,« je Trlep pravil, kako se je ãudil,
ko je nekoã na vnebohodni dan pri‰el v samostansko

BES

STI·KI TLAâAN

216

kuhinjo in videl, da se jim tudi tak dan kuha skoraj
slab‰a jed kakor njemu doma. »Na vnebohodni dan ptiã
ptiãa uje, samo da meso je — menihi pa niã ne vedo o
kakem pribolj‰ku.«

»Kakor da ne bi imeli vsega na izbiro!« je ·tepiã zma-

jeval z glavo.

»Imajo, pa se vendar dosti tudi postijo.«
·tepiã je godrnjal, ãe‰, zakaj pobirajo desetino in te

morajo na tlako, ãe potrebujejo tako malo in se postijo
radi? Ali zato, da se iz samostanske sklede lepo pasejo
popotni, ki jih nemir nosi tod mimo, siromaki sosedje,
beraãi in postopaãi in vsi taki, menihi pa se pitajo le s
postom in s takole one?

»In v take dobrote se ti zagleda edini sin svobodnjaka

Radoha, da gre, znemar pusti veliko, bogato domaãijo
in si natakne kuto!«

Trlep je hotel kaj reãi zabavljivemu ·tepiãu, pa ti je

vstopil klerik frater Angelik, Radohov sin, susceptor
hospitum, ki mu je bila naloga sprejemati in gostiti gos-
te.

»O, kaj ste res vi?« se je veselo zaãudil. »Pater opat mi

je velel, naj pogledam sem, ãe‰, da me ãakajo stari znan-
ci. Kako sem vesel, da vas spet vidim!«

»I, ãe vi ne pridete do nas, vas paã poi‰ãemo mi,« ga

je Trlep vikal.

»O stric, zakaj me pa vikate?«

BES

STI·KI TLAâAN

217

»Ker ste samostanski gospod,« se je ·tepiã vtaknil.
»Vsaj ti me tikaj, Janez,« se je mladi menih smejal.
»Oãe nam je v Radohovi vasi naroãil, naj . . . vas . . .

te lepo pozdravimo,« se je Janez nerodno odrezal. »A
kdaj nas obveselite z novo ma‰o, frater Angelik?« ga je
tudi on vikal.

»Drugo nedeljo, ãe Bog dá,« je meni‰iã zardel. »Saj

pater opat gotovo povabi vas vse.«

»Potemtakem res ne pridete veã domov?« je ·tepiã

vedeãno vpra‰al. »Edini sin, pa ste si izvolili meni‰ki po-
klic, kako je to, ãe ne zamerite?«

»Ker bi bil ljudstvu rad svetovavec, pomoãnik in uãe-

nik,« se je frater Angelik zresnil. »Kdo spoznava ãlove‰-
ko srce bolj ko spovednik? Predte stopi ãlovek, obupan,
z grehi obremenjen, razpne se in ti pravi: Tako mislim,
ãutim, tako delam, Ïivim. In spovednik, poslanec boÏji,
mu je brat, ãlovek, olaj‰a mu vest in dá tolaÏbe in miru
za vse hudo.«

·tepiã ni vedel, kaj bi odgovoril, z velikim spo‰tova-

njem ga je le gledal; mladi menih se mu je zdel ves oÏar-
jen po nekem skrivnostnem siju . . .

Menili so se o domaãih stvareh, o znancih in o letini,

Kar so se odprla vrata, pater opat je pri‰el s patrom pri-
orjem, ki je v rokah imel veliko listino.

BES

STI·KI TLAâAN

218

»Voj‰ãakov bomo zaãeli nabirati,« je opat udaril kar

naravnost. »Vsi mladi tlaãani, ki ‰e niso oÏenjeni, bodo
morali pred vojnega merãuna, da jih premeri in izbere.«

Trlep in Janez sta se spogledala, ·tepiã je hlastno

vpra‰al:

»Kdaj jih zaãno — loviti?«
»Ne vem ‰e; najbrÏ prav kmalu.«
·tepiã je rdel in bledel, opat je rekel:
»Poklical sem vas, da se pomenimo glede Janeza. Kaj

misli‰ ti, ·tepiã?«

»Janez ne pojde nikamor! âe ga ne osvobodite vi, mu

svobodnja‰kih pravic kupim jaz!«

»Res? Zakaj, ·tepiã?«
»Saj veste, pater opat,« je moÏ zardel in pogledal Ja-

neza, ki v zadregi ni vedel, ne kam bi z oãmi ne kam bi
z rokami.

»Torej dovoli‰ svoji hãeri Anãki, da vzame Trlepove-

ga Janeza?«

»Dovolim, rad.«
»In ti, Trlep, ne brani‰?«
»Z nobeno besedo mu ne bi mogel kaliti sreãe.«
»Janez, kaj pravi‰ pa ti? Ali se nisi morda kaj skujal in

nisi veã v besedi z Anãko?» se je opat smehljal.

»Ali Anãko ali nobene!« je ta poãasi rekel; za malo se

mu je zdelo, da kdo dvomi o njegovi veliki ljubezni.

BES

STI·KI TLAâAN

219

»Dobi‰ jo, Janez, ãe te le mara. Bog hoãe tako. Po nje-

govi previdnosti ti hoãem pomagati tudi jaz. Osvobajam
te vseh tlaãanskih sluÏnosti in te brez odkupnine vpi-
‰em med svobodnjake.«

Tako je opat rekel prav slovesno in velel patru prior-

ju in kleriku Angeliku, naj osvoboditev podpriãata s
podpisom na listini.

»Podpi‰ita tudi vidva!« je dejal Trlepu in ·tepiãu.
Trlep, ki je znal pisati po rajnkem oãetu bukovniku, se

je poãasi podpisal, ·tepiã se je le podkriÏal.

Opat je zvil listino in jo dal Janezu, ki je ves rdeã stal

pred njim in ga gledal naravnost v oãi.

»Pater opat, kako naj se vam zahvalim? Saj se ne

znam. A Bog mi pomagaj, da se nikdar ne bi pokesali,
ker ste poãastili stari Trlepov rod in mi pomagali do naj-
veãje sreãe!«

»V zakonu, ãe hoãe‰, da bo zdrav in lep, ne i‰ãi le

sebe, marveã zvesto izpolnjuj dolÏnosti, ki ti jih Ïivljenje
nalaga. Sreãa, ki te vÏiga to uro, je dar boÏji za molitve,
ki si jih storil; Ïivi po‰teno, da ga obdrÏi‰. In trden bodi
in zvest — zmerom Trlep, pa te bom vesel!«

Janez se je pripognil in mu molãe poljubil prstan na

roki.

»Da, Trlepi, trdni v pesti in zvesti v besedi smo zdaj,

smo vselej bili in ostanemo zmerom!« je Trlep ponosno
potrdil.

BES

STI·KI TLAâAN

220

»Ti, ·tepiã, pa zahvali Boga, da ti je hãi ozdravela in

da si ji dobil takega moÏa,« je opat pokimal ·tepiãu.

Ta ni vedel, kaj bi rekel lepo, da bi bilo prav, a zanj in

zase je spet odgovoril Trlep:

»Star prijatelj — star denar, sme‰ mu zaupati, v tem je

velika sreãa.«

»Sreãa se dá primerjati oãem,« se je opat nasmehnil

ponosnemu moÏu; »en sam pra‰ek ti oko skali, vãasih
tudi oslepi.« Malo je pomolãal in potlej zamolklo rekel:
»To pomnite in povejte ‰e drugim, ki jih slepijo zaleta-
vi beseduni.«

Kmeãkih uporov se sicer ni pritaknil z nobeno bese-

do.

»S poroko poãakajte ‰e nekoliko,« se je opat domislil.

»Frater Angelik, tvoj sorodnik, oãe Trlep, bo drugo ne-
deljo pel novo ma‰o; on sam naj ti poroãi sina, da bo
spomin veãji in lep‰i. Poroka bodi tiha, ãas je tak, da ne
kaÏe buãno pirovati. Samostan vam vendar vse preskrbi
za pojedino, da se bo vedelo, kdaj je vnuk starih Trlepov
v zakon jemal svobodno hãer svobodnjaka ·tepiãa. Zdaj
pa pojdite in se pripravite, a drugo nedeljo pridite na
novo ma‰o vsi Trlepi in vsi ·tepiãi.«

»Iz vsega srca vam hvala, gospod opat,« je Trlep od-

govoril. »A jaz ‰e prosim, ãe je po volji tudi ·tepiãu, da
bi poroka bila v Malem Gabru. Moj rajnki oãe, zadnji
starih svobodnjakov Trlepov, je dal zgraditi cerkvico

BES

STI·KI TLAâAN

221

svetega Mihaela; njegov pravnuk Janez, po va‰i milosti
in ·tepiãevem prijateljstvu spet svobodnjak, naj se prav
v njej Bogu zahvali za to in za sreão, ki mu jo je name-
nil z nevesto Anãko.«

Janez in ·tepiã sta vsa Ïareãa obãudovala Trlepa, kako

mu jezik teãe brez spotike in zadrege.

»Oãe Trlep,« je opat dejal, »lepo si se spomnil rajnke-

ga oãeta, ko sam sina daje‰ iz gnezda. Poroka naj le bo
v Malem Gabru, ãe je tudi ·tepiã teh misli.«

»Bolje ne bi moglo biti,« je ta pritegnil, »tako res

opravimo tiho in brez ‰umnega pirovanja.«

Potlej so ‰li.
In teÏko je bilo reãi, kdo je bil bolj zadovoljen med

njimi. V obãutju velike sreãe so molãali tja do Vira. »Ka-
ko vesela bo Anãka, ko ji povem!« je ·tepiã pestoval ve-
sele, lepe misli.

»Prekanjenski fant, dobro si je ubral!« se je Trlep hah-

ljal sam vase. A Janez je mislil, da je na vsem svetu sam
z Anãko. Zavest bliÏnje sreãe mu je bila sladka, da je
dvomil, ali se mu samo ne sanja tako lepo. Srce je v ve-
liki sreãi in ljubezni plesalo in pirovalo.

BES

STI·KI TLAâAN

222

XXVII.

eseti brat — gospod Bo‰tjan — je v mirnem drncu
peketal po ozki cesti ãez Mrzlo polje. Tlaãani so

orali za ajdovo sev in se odkrivali gosposkemu jezdecu.

»Vroãe, kajne?« jih je ta ogovarjal.
»Sveti Jakob pravi: Ali zóri, ali zgóri.«
»Kako ste kaj naÏeli?«
»Ne dosti, plemeniti gospod, ne dosti,« so zmajevali

z glavo. »Premalo moãe je za ra‰ã imela strn na pomlad
in preveã sonca, ko ji je bilo iti v klasje.«

»Svet se izveÏuje iz dobrega v slabo, iz slabega v do-

bro; slaba letina se ‰e lahko popravi ob ajdi.«

»Vsejaj me v kepe, pravi ajda, pa te zasujem v ka‰ãi —

vroãina je, kepe, glejte, so ko otro‰ke glave, dosti dela
bo, preden jih potolãemo, ãlovek pa vendar ne ve, kaj ‰e
bo.«

»Da je le mraz kaj ne opali na jesen, pa bo,« je Bo‰tjan

prikimal in se s suliãarji spustil dalje.

»Kdo neki je?« so se tlaãani ãudili. »Gra‰ãak ni, sicer

ne bi tako lepo govoril z nami.«

»Znan se mi zdi, razmotati vendar ne morem, kako bi

mu rekel.«

BES

STI·KI TLAâAN

223

»Prav si pa le storil, da si skril br‰linov list, ki si ga

zatika‰ na klobuk.«

»Gospoda sem si zapomnil, zoper njega ne pojdem,

ãe je gra‰ãak, dober ãlovek se mi zdi.«

Gospod Bo‰tjan jaha po cesti ob Krki; misli se mu pre-

pletajo, vesele niso, otoÏno gledajo v preteklost. Saj je
res, Ïivljenje se mu je predrugaãilo, kakor nikoli upal ni,
veselja in sreãe pa le ne ãuti ãisto do dna, spomin mu
venomer i‰ãe le rajnco mater. Kako bi bila vesela, ãe bi
‰e Ïivela! Misli se vraãajo in se gledajo z oãetom. Ves se
je sprevrgel, tudi s tlaãani ne rohni veã tako, le lovskih
zankarjev ne mara, ‰e zmerom jih krotoviãi prav trdo.

V daljavi je iz go‰ãe na cesto stopil neki moÏ, postal in

se ritenski pomaknil nazaj.

»Zankar je!« je suliãar jasknil in pognal konja. »Stoj!«

je vpil Ïe zdaleã.

MoÏ je res spet stopil iz go‰ãe in obstal.
»Kaj i‰ãe‰ tu?« je suliãar revskal. »Kdo si?«
»Kaj tebi mar?«
»Îe prav, z nami pojde‰!«
»Ni se mi ‰e pritaknilo, da bi me bil kdo moral, ãe sam

nisem hotel.«

Gospod Bo‰tjan se je z drugimi suliãarji pribliÏal in

veselo zavpil:

»Ali si res ti, o Peter Klepec?«

BES

STI·KI TLAâAN

224

Peter Klepec je zijal, debelo gledal in drhtel po vsem

telesu.

»Pojdite poãasi dalje, precej pridem za vami,« je go-

spod Bo‰tjan velel suliãarjem. »I, kaj me ne pozna‰
veã?« je potlej vpra‰al odrevenelega silaka.

»Deseti brat si — poznam te po glasu,« se je Peter

Klepec prestopal z noge na nogo in si z lopatastimi ro-
kami mencal oãi, »a pogled mi pravi, da si grajski go-
spod . . . s takimi uroki, vidi‰, si me udaril, potepin de-
setobratski!«

»Sli‰i‰ prav in vidi‰ prav,« se je ta smejal: »deseti brat

sem in gospod sem, nobeni uroki te ne blodijo.«

»Kako je to, ne vem, mislim pa, da si uroãen zdaj tudi

ti, in da ‰e sam ne ve‰, kdo si.«

»Ali ‰e pomni‰, kako si se ondan zarekel, da bo‰ upor-

nike odganjal izpred sti‰kega samostana?« ga je gospod
Bo‰tjan odpeljeval v druge misli.

»Pa ne, da se je kdo Ïe kaj upal?« je hrust ‰krtnil z

zobmi.

»Do zdaj ‰e ne, vendar bi bilo prav, ãe bi precej sto-

pil v Stiãno, da te ne prehitijo.«

»Saj bi ‰el, pa me rajnki Krajinãan ne pusti odtod,« je

Peter Klepec ‰epetal. »Zmerom ti hodi z menoj in mi
precej zastavi pot, ãe se namenim kam dlje.«

»Kaj se ga res boji‰, o Peter Klepec?«

BES

STI·KI TLAâAN

225

»Saj sem se Ïe zakadil vanj, pa je bilo, kakor bi uda-

ril po senci, ‰e premaknil se ni.«

»Ali ti nagaja tudi zdajle?«
»Tamle iz go‰ãe na oni strani ceste gleda in ne pusti,

da bi ‰el ãez cesto; zato sem se prejle pomaknil nazaj.«

»Le stoj, precej ga zagovorim,« je gospod Bo‰tjan re-

kel, roke stegnil v tisto smer in zamrmrmral neke bese-
de. »Danes ti ne bo veã nagajal.«

»O, ni ga veã,« se je Peter Klepec oddihoval, »kar skr-

ãil se je in utrnil.«

»Ali zdaj vidi‰, da sem ‰e zmerom tisti, ki sem bil?«
»Mogoãen si, o deseti brat,« ga je Peter Klepec zave-

rovano gledal. »Nihãe se ti ne more upirati.«

»Tudi ti slu‰aj, precej pojdi v Stiãno in se zglasi pri

patru opatu; ãaka te.«

»Kaj pa ãe Krajinãan pride za menoj?«
»K spovedi pojdi, spovej se, da si ubil ãloveka in za-

kaj si ga. Po spovedi ga ne bo‰ videl nikoli veã.«

»O, ko bi bilo le res! Ta greh me moãno peãe. Saj ‰e

nikoli nisem ubijal.«

»Kaj nisi pogubil tudi Ïene?«
»E, kaj! Saj ni bila ãlovek, ve‰ãa je bila, hudiãevka je

bila.«

»Tudi tega se mora‰ spovedati, o Peter Klepec, pa bo‰

Ïivel spet mirno in sreãno.«

BES

STI·KI TLAâAN

226

»Brez pomude pojdem in ti storim vse po besedi,« je

hrust pokimal in odklamal proti Stiãni.

Gospod Bo‰tjan je zdirjal za suliãarji.
»Vest ga peãe, siromaka,« je mislil. »âe bo pater opat

znal ravnati z njim, bo prav za oba.«

âuvaj ·imen je z ÏuÏemper‰kega gradu opazil jezde-

ce in brÏ zatrobil z dolgim rogom.

»Kakor bi nas Ïe teÏko ãakali v gradu,« je suliãar de-

jal in svetlo pogledal v gospoda Bo‰tjana.

»Kaj, ko bi se bilo kaj primerilo?« je tega zaskrbelo, da

se je pognal v dir.

Konji so komaj pripeketali do gradu, pa se je mostiã

Ïe sproÏil ãez obrambni jarek in v obzidju so zazijala
teÏka grajska vrata.

»Ali je kaj novega?« je gospod Bo‰tjan hlastnil, ko je

razjahal na dvori‰ãu.

»Gospod grof kar vèn in vèn vpra‰uje po vas, z rogom

sem mu moral naznaniti, da ste Ïe blizu.«

Gospod Bo‰tjan se je brÏ nameril v grofovo bivalnico.
»O, sin, da si le Ïe tu!« se je grof poãasi obrnil na ‰iro-

kem, oblazinjenem stolu.

»Ali se je kaj zgodilo, ka-li?«
»Ne, le pogre‰al sem te, pusto mi je bilo samemu in

govoriti sem hotel s teboj, pa te bilo ni,« je mignil sinu,
naj sede.

BES

STI·KI TLAâAN

227

»Saj ste davi sami ukazali, naj obi‰ãem ‰e bele menihe

v Stiãni.«

»Gospodo tod okoli si naposled obiskal vso,« je grof

presli‰al sinov odgovor, »zdaj pa se morava pomeniti o
tvoji Ïenitvi.«

»Gospod oãe,« se je sin smehljal, »ali sem vam kdaj

napomnil, da me Ïenitev ti‰ãi?«

»Mene ti‰ãi, ãe ne tebe,« je oãe vil s trdovratnostjo

starih ljudi. »Star sem, Ïe ves trhel, morda kmalu skle-
nem.«

»Nikar, gospod oãe! Zdravi ste in ãvrsti, smrt je ‰e

daleã daleã.«

»Ali pa Ïe pred pragom. Ve‰, kmalu, ko si od‰el, sem

nenadoma nekako otrdel, z nobenim udom nisem mo-
gel geniti.«

»Pu‰ãati bi si dali, kri vam nagaja, niã drugega ni

bilo.«

»Paã, opomin, naj se pripravim. Saj sem pripravljen,

a pred smrtjo bi rad ‰e uãakal, da se oÏeni‰.«

»Nemara ste mi tudi Ïe ubrali nevesto?« se je Bo‰tjan

zresnil.

»Sem in ne. A kjer vpra‰ava, nama ne odkimajo.«
»Kdo sem, da bi zame snubili vi?«
»Res je, svet ne ve in tudi zvedeti ne sme. A v last ti je

gra‰ãina Soteska in lep legat — dedi‰ãina te ‰e ãaka po
meni; kjer hoãe‰, smeva potrkati.«

BES

STI·KI TLAâAN

228

»Le vse povejte, gospod oãe.«
»Baronesa Levkarda s Turna pri Ljubljani bi bila

zate.«

»O joj, kaj bi jaz z baroneso?« se je sin zasmejal.
»Lepa je, mlada je, bogata je, hiteti morava, h klarisi-

njam sili v Mekinje.«

»Jaz ji res ne bi hotel bloditi sreãe.«
»Za Ïensko, ki je zdrava in dobra, je prava sreãa le ob

moÏu, v samostan paã morajo tiste, ki jih nihãe maral
ni.«

»Tako se govori, a redovnice bi nemara povedale kaj

drugega!«

»Samo verjel jim pameten ãlovek ne bi, kakor tebi ne

verjamem, jaz, da si se zaobljubil v veãno samstvo.«

Bo‰tjan je molãal, grof je poprijel.
»âe si Ïe izbral sam, povej, vedeti hoãem, samo vede-

ti. In niã ne bom zaviral, ãeprav mi ne bo po volji.«

»Po nobeni mi ‰e nikoli ni palo oko, da bi dejal, dobiti

jo moram, pa je. A ãe bi se res kdaj Ïenil, bi vzel domaão
Ïensko, pametno in dobro, ãeprav bi bila — tlaãanka.«

»Z vrha bi lahko jemal, pa sega‰ na dno!« se je grof

ustra‰il.

»Nikamor ne segam, le rekel sem, kaj bi storil, ãe bi

res kdaj storiti moral.«

»Saj ti ne zamerim. Predolgo si bil sam na dnu. Kriv

sem, prej bi ti bil moral pomagati kvi‰ku.«

BES

STI·KI TLAâAN

229

»Gospod oãe, nikar si srca ne begajte s spomini, ki jih

je sedanjost Ïe vse izbrisala.«

»Vidi‰, prav sedanjost bi ti rad poveliãal, da bi ti bila

tudi prihodnost lep‰a in veãja.«

»Verjemite mi, gospod oãe, z grajsko ali mestno Ïen-

sko ne bi bil sreãen.«

»Prav, no, prav, ãe torej med tlaãankami dobi‰ tako,

ki te bo vredna vsaj po srcu, vzemi jo in bodi sreãen z
njo,« je grof vzdihoval in poãasi skomljal v sivo brado.
»Samo to prosim, da ‰e prej stopi‰ na Turn, morda se
premisli‰, ko spozna‰ baroneso Levkardo.«

»Kako bi vendar smel priti kar tako — gledat in oce-

njevat?« se je Bo‰tjan branil.

»Le stoj. Gra‰ãak s Turna mi je ondan poslal glas, naj

si med tlaãani odberem, kogar bi utrpel, ko zaãno nabi-
rati voj‰ãakov. Tako sem polovil nekaj klateÏev in malo-
pridneÏev in jih kar precej poslal v Ljubljano; tlaãana se
mi ni bilo treba pritakniti nobenega.«

»Kabliã iz Malega Gabra pa je le ‰el z njimi, kajne?«
»Zankar je bil in Ïe nevaren tudi mojim ljudem!«
Bo‰tjan je molãal, grof je rekel:
»Prijatelju s Turna se moram zahvaliti, pismo mu ne-

se‰ kar ti, tako nihãe ne bo slutil, da si pri‰el na — ogle-
de.«

Tako se Bo‰tjan ni mogel veã braniti in tudi hotel ni

draÏiti starega moÏa.

BES

STI·KI TLAâAN

230

»Oãe mi hoãe dobro,« si je misli, »a jaz res ne bi ma-

ral ob sebi gosposke Ïenske.«

Misli so mu pohlevno vasovale pri tlaãanki, ki mu jo

srce veãkrat i‰ãe, odkar se mu je Ïivljenje sprevrglo.

Dokler je koledoval po vaseh, je du‰il skrivne vzdihe

za njo, saj je vedel, kako nemogoã Ïenin bi bil njeni po-
nosni rodovini. A zdaj mu je res Ïal, da si ni znal kakor-
koli skraj‰ati poti do nje.

»·koda, Ïeniti se menda res ne znam,« se je smehljal

sam vase. »Vsaj meniti bi se bil moral z njo kdaj, da bi
zdaj na besedo lahko pritaknil snubitev.«

»âe nisi truden,« je grof spet rekel, »stopi jutri na

Grundljevo in poglej, ali je v lovi‰ãu vse prav.«

»Pojdem, gospod oãe, prav zavred pojdem.«

BES

STI·KI TLAâAN

231

XXVIII.

tepiã, Trlep in Janez so se res veseli in sreãni vraãa-
li iz Stiãne.

»Pri Radohu se moramo zglasiti,« je ·tepiã dejal, ko

so pri‰li ãez Brezov‰ki klanec. »Njegova medica ni sla-
ba, zdajle bi se pritaknila kar dobro.«

»Bolj kakor dopoldne, ko smo zaradi nje vznevoljili

opata,« je Trlep pritegnil.

Radoh jih je kakor Ïe ãakal. Sedel je za mizo, z mu-

hovnikom otepal muhe in po malem srebal iz vrãa.

»Zdaj si sladak pa ti,« se je ·tepiã nasmehnil. »Pa saj

si lahko, sin, glej, ti je Ïe ves gospod, govorili smo z njim,
drugo nedeljo bo pel novo ma‰o.«

»Vem, vem,« je Radoh Ïarel od ponosa in jih posajal

za mizo. »Zato se nekoliko sladkam, malo iz otoÏnosti,
ker sina zgubim za zmerom, malo od veselja, da si je iz-
bral tako svet poklic.«

Medica se ga je prijemala. Mehãala se je v prijetno

pijanost velike zgovornosti, neÏnosti in neke samogla-
ve prepirljivosti, vse obenem.

»Pater opat nas je povabil na novo ma‰o,« se je ·te-

piã hvalil. »Kdaj nas bo‰ ti na Tonãkino svatbo?«

BES

STI·KI TLAâAN

232

»Tegale Janeza, ki se drÏi kakor tlaãan, ki kaj utaji ob

desetini in ki dosti namlati, bi rad za zeta, pa kaj, ko si
me prehitel ti!« se je Radoh poredno smejal.

»O stric, saj imam ‰e dva brata,« je Janez vraãal, »kar

izberite!«

»Mo‰ko si jo povedal — ná, pij!« mu je veseli moÏ na-

pil. »Da bi bil mo‰ki in zdrav, moãan tudi taãas, ko se ti
rumenilo zgubi okoli kljuna! Izbiral pa ne bom jaz,
Tonãka sama je vredna, da jo najde pravi. In ne bom se
krãil, ne gledal na doto in stan, le samo‰no in pohlevno
kakor vijolica v meji mi naj hãi ne Ïivi.«

Janez je kar poÏiral Radohove besede in se ves sreãen

tiho smehljal bratu Francetu, ki se Ïe dolgo dolgo meni
s Tonãko in se malodu‰en, kakr‰en je, ne upa ziniti oãe-
tu, da bi Ïe ‰el snubit tudi zanj.

»Tonãka ga ima rada. Radoh se ga nemara ne bo bra-

nil,« je bil vesel, kakor bolj ni bil sam, ko je zvedel, da ga
ponosni ·tepiã sprejme za zeta.

»Tonãka je lepa, je mlada in je Radohova,« je ·tepiã

povzdigoval. »Kaj se ji mara!«

»O, dekle naj bo kakor cvetka, ãista in neÏna — a spet

ne kakor cvetka: metuljev naj se otepa!« je Trlep modro-
val.

»Da,« je ·tepiã pomagal, »kakor zvezda naj bo, tako

vzvi‰ena in mila — pa le ne kakor zvezda, ki miÏika
vsem!«

BES

STI·KI TLAâAN

233

»In kakor cerkev — pa vendar ne kakor cerkev, ki vabi

z vsemi zvonovi!« je Radoh kimal.

»Pa kakor sonce naj bo — in vendar ne kakor sonce:

zjutraj in zveãer naj ne zardeva!«

»A kakor grozdje bodi, polno sladkosti — a spet ne

kakor grozdje, ki ga obirajo veseli ptiãi!«

»Lahko bo izbirala, taka je Tonãka,« je Trlep pritegnil.
»O, saj to me ne skrbi, to,« je Radoh skrivnostno

vtaknil, »kar pa je otodile pravil neki tuj postopaã, me
pa res premika.«

»Kaj pa je?« so hoteli vedeti.
»Ob dolenjskem Posavju se tlaãani zbirajo Ïe kar oãit-

no in pretijo gradovom, v Koãevju so tudi lovili gra‰ãaka
Thurna, pa jim je u‰el, ujeli in grdo ubili so le njegove-
ga valpta Gregorja. Nihãe jih menda ne ustavi veã, tako
so jih Hrvatje na‰ãuvali.«

»Kaj neki mislijo?« se je ·tepiã ustra‰il.
»V na‰i gospo‰ãini ne bo uporov,« je Trlep rekel.
»Zakaj neki bi tudi bili?« je ‰e Janez pritaknil.
»âlovek je po srcu vendarle dober, tudi dober,« je

Trlep ‰e dalje dopovedoval. »âlove‰ki bodi z njim, pa ti
ne stori hudega, saj mu v du‰i Ïivi slavãek, ki ti sladko
poje, ãe ga drami‰ z ljubeznijo.«

»O, pa ‰e drugih in drugaãnih novic mi je klateÏ na-

klavÏal,« je Radoh vrã rinil pred Trlepa. »Tam daleã na
·tajerskem nekje imajo — kugo.«

BES

STI·KI TLAâAN

234

»Kugo?« so se ustra‰ili vsi trije.
»Kugo, da. Kaj bo, ãe jo zaneso tudi med nas?«
»Vasi lepo zapremo s straÏami, pa se je ubranimo,« je

Trlep vedel. »Nihãe noter, nihãe vèn, tako je treba!«

»Vidi‰, kmeãki upori bi zdaj bili ‰e nevarnej‰i,« je Ra-

doh glasno govoril. »Pobesneli ljudje bi podirali, poÏiga-
li, obenem pa ‰e kugo razna‰ali!«

»Pripraviti se moramo, pa ne bo hudega,« ga je Trlep

miril. »Prav precej po‰ljem Posavcem glas, naj pazijo, da
nihãe ne pride ãez Savo.«

»Stori tako, stori,« je ·tepiã prosil, »tebe radi slu‰ajo

vsi.«

»A nekaj tudi na‰i tlaãani napletajo,« je Radoha skr-

belo. »Prav dosti jih je, ki si br‰lin zatikajo na klobuk.«

»Nemara so se zmenili, da pojdejo v kmeãko vojsko,

ãe se ukre‰e kaka veãja homatija,« je Trlep mislil na glas.
»Plenjenje po gradovih jih skomina, obogateli bi radi;
samostanski gospo‰ãini na zoper pa to ni, bi dejal.«

»Kaj ve‰, svet je nor!« je ·tepiã godrnjal.
Skoraj molãe in v skrbeh so poÏlevili medico in se od-

pravili domov.

Tudi zdaj je Tonãka skrivaj Janeza potegnila za rokav

in tiho rekla: »Franceta lepo pozdravi, Janez, in mu reci,
da bom huda, ãe se brÏ ne spomni, kje je Radohovina.«

»·e nocoj, le ãakaj, te bo prosil odpu‰ãanja za bojeã-

nost, ki ga zadrÏuje.«

BES

STI·KI TLAâAN

235

V Malem Gabru se je ·tepiã nekoliko pomudil na

Trlepovini, a preden je ‰el, je menil, naj bi Janez ‰el z
njim.

»Oba vkup povejva Anãki, kako smo opravili,« je de-

jal. Janez je komaj ãakal vabila, tako je Ïelel tudi sam, da
bi prej ko prej videl Anãko.

Spustila sta se po rebri k Témenici in iz Stranj po

klanãku v Îubino.

Sreãnemu Janezu se je smehljal vsak kamen, ki se je

vãasih obenj spotikal, ko je ‰e skrivaj in ponoãi lazil pod
Anãkino okno.

Vrh klanãka sta sreãala beraãa.
»Odkod, moÏ popotni?« ga je ·tepiã nagovoril. »Dan

se je nagnil, kam zdaj?«

»S Posavja so me prinesle stare noge, k Trlepu v Mali

Gaber moram, neki moÏ s âateÏa mi je naroãil.«

»Jaz sem Trlepov,« je Janez hlastnil, »kaj bi radi?«
»Niã tebi. Oãetu Trlepu moram povedati, da so

Hrvatje Ïe pregnali Tahija in mu razdejali veã gradov;
zdaj so prebrodili Sotlo in s ·tajerci zmogli Podãetrtek
in Planino, od ondod pa zgrmeli nad Rajhenburg, a
kmalu menda udarijo tudi na na‰o stran. Kdor noãe z
njimi, mu zaÏgo ali pa ga kako drugaãe poÏeno v daljni
svet.«

»Kaj pa o kugi ste kaj sli‰ali?« je Janez vpra‰al.

BES

STI·KI TLAâAN

236

»Sem, pa ta ne hodi tako hitro. Zdaj je ‰e daleã v go-

renjih krajih.«

Z beraãem se nista veã dolgo mudila, dalje sta ‰la.
»Takile popotni res dosti zvedo, vendar radi veã po-

vedo, kakor je res,« je Janez sodil. »Kmeãkih upornikov,
ki bi po tur‰ko poÏigali, plenili ali celó morili, tudi med
Hrvati gotovo ni.«

»Ve‰ kaj?« se je ·tepiã domislil. »Rad bi, da bi ti bil pri

meni, kadar bi prirogovilili. Trlepovo ime bi jih odga-
njalo.«

»Kar pokliãite me,« je Janez veselo rekel; kadilo, ki ga

·tepiã zaÏiga Trlepom, mu je ‰lo v nos.

Sonce je stalo Ïe nizko. Pred hi‰o je sedela Anãka,

sonãni Ïarki so jo oblivali.

»Kako, da si vstala?« sta se ustra‰ila oba.
»Pater LukeÏ je bil pri nekem bolniku, pa se je zglasil

‰e pri meni in velel, naj le vstanem, potrebna da sem
ãistega zraka.«

»A zdaj stopimo v hi‰o,« je oãe rekel ves vesel, »veãer-

ni hlad bi ti nemara ‰kodil.«

Anãka od veselja in sreãe ni mogla reãi nobene, ko sta

ji v hi‰i povedala vse prav po vrsti, kaj je opat storil za
Janeza in kaj je ‰e obljubil; le gledala je zdaj oãeta zdaj
Janeza in se smehljala.

»No, pa se ‰e sama pomenita kaj,« je ·tepiã rekel,

»pogledati moram, kako so posli gospodarili danes.«

BES

STI·KI TLAâAN

237

»Janez, Janez, ali je res?« je potlej tiho vpra‰ala.
»Bog me je usli‰al,« je pokimal.
»Mati boÏja je prosila za naju. Ne morem ti poveda-

ti, kako goreãe sem molila.«

»Tudi jaz, Anãka, tudi jaz.«
»Vem, vem. Saj si boÏjepotil, so mi oãe povedali. O,

kako bi se ti mogla zahvaliti?«

Pomolãala sta.
»Nikoli te ne bom Ïalil,« je Janez rekel. »Bog te mi je

dal, ljubim te, o Anãka . . . «

»Tudi jaz tebe ljubim, o Janez, zmerom te bom ljubi-

la.«

Tako sta se zarekla in Ïe so jima besede ‰le drugam.

Govorila sta o poroki. O, imenitna bo, saj jo opravi so-
rodnik, mladi novoma‰nik, pater Angelik.

»Precej morajo priti ‰ivilje, lepa bi bila rada ob tebi v

Trlepovi cerkvi.«

»Taka, kakr‰na si vsako nedeljo, si dobra, poroka

mora biti tiha, opat sam svetuje tako, ãasi da so prehu-
di za veselo pirovanje.«

»Kdo se poroãi? Ali ne midva? Kaj bi opat doloãal,

kako naj bo?«

»Tudi tvoj in moj oãe mislita kakor opat.«
Vdala se je, a Ïal ji je bilo veselih Ïenitovanjskih ‰eg.
»Ali vsaj nekaj naj bo po ‰egi, sram bi me bilo sicer.«
»Prav, Ïe prav, pote pridemo, kakor je ‰ega.«

BES

STI·KI TLAâAN

238

»O, kako se veselim tistega dne! Pome pride‰ ti, tebe

pa jaz potlej za mladega gospodarja odvedem na svoj
dom!«

Janez je ves gorel in Ïarel.
»Kajne, mladi ·tepiã?« se ji je vse smehljalo.
»Da, lepa ·tepka! Vem, da si mojega Ïivljenja bolj‰i

del ti, o Anãka!« je goreãe rekel in jo poljubil na obe lici.

»âez dve nedelji se zdruÏiva za vse Ïivljenje. Joj, kako

vesela sem tega, o Janez!« ga je prijela za roko in milo
pogledala.

— Trden mrak je Ïe bil, ko je Janez pri‰el domov. Tisti

beraã je ‰e pravil novice, domaãi so ga vedeãno poslu-
‰ali.

»Prav, Ïe prav,« je oãe Trlep kimal. »âe te je poslal

Miklav, bo tudi hotel vedeti, ali si pri‰el do mene.«

»Da, velel mi je, naj se vrnem precej.«
»Jutri pojde‰ in mu pove‰, da se v sti‰ki gospo‰ãini ne

upremo, a da vendarle pojdemo v kmeãko vojsko zoper
druge gosposke. Ali me razume‰?«

»Po besedi tako povem, oãe Trlep, niã ne pozabim.«
»In ‰e povej Miklavu, naj Posavci zastraÏijo vse bro-

dove ãez Savo, da nihãe iz ·tajerskega ne zanese kuge
med nas. To, moÏ popotni, si zapomni ‰e prav poseb-
no!«

BES

STI·KI TLAâAN

239

»Ne pozabim, ne pozabim, Miklav Ïe jutri zve vse,

kar mi naroãite,« se je beraã veril in odpravljal z Jane-
zom v senico spat.

»Tudi zate imam novico,« je potlej ‰epetal, ko sta leg-

la. »Miklav mi je velel, naj ti povem lepo na samem, da
vsaj ti pridi med Posavce. MoÏje — s Kuma da jih po-
zna‰ — te moãno ãislajo, med seboj bi te imeli radi.«

Janezu je tudi to kadilo hudo ‰lo v nos, prevzel pa se

ni, ãisto mirno je odgovoril:

»Povejte Miklavu, da res ne morem in ne utegnem.

Oãe me ne bi pustili, ·tepiã in Anãka tudi ne — Miklav
Ïe ve, zakaj ne — in sti‰kemu opatu, ki me je vãeraj
osvobodil, bi se zameril, pa sorodnik poje novo ma‰o te
dni in Ïenim se.«

»Prav, Ïe prav,« je beraã ‰epetal, »vse tako povem Mi-

klavu, le brez skrbi bodi!«

Beraã, truden od daljne hoje, je kmalu zasmrãal, le

Janezu oãi niso hotele vkup, bedel je in se igral s ãudo-
vitimi mislimi, ki so vse begale k Anãki, se smehljale
oãetu in iskale tudi desetega brata, gospoda Bo‰tjana.

»O, deseti brat mi je lepo pomagal,« se je hvaleÏno

spominjal skrivnostnega prijatelja. »Hvala Bogu, tudi
njemu se je sreãno predejalo. Gospod je. Kaj se mu
mara!«

BES

STI·KI TLAâAN

240

XXIX.

o se je Janez drugo jutro predramil, beraãa ni bilo
veã, druÏinãad pa vsa Ïe na delu.

»Cerkev morava pogledati,« mu je oãe — dejal, »ãed-

na mora biti, ko se bo pred njenim oltarjem vezala tako
imenitna poroka.«

Trlepovina se v hudih ãasih ni mogla dosti meniti za

svoje sveti‰ãe, saj je sama prestajala vse hudo. Prijazna
cerkvica je samevala, zgolj postovke so jo obletovale, a
ma‰a se je v njej brala le o svetem Mihaelu.

»Glej, zid se kru‰i, ometati in pobeliti jo bo treba vso

in oltar oãediti, lastovke so uhajale v cerkev.«

»Apno dobim pri ·tepiãu, mivke in peska pa nagra-

bim iz Témenice v Stranjah.«

»Vidi‰, prti na oltarju so tudi Ïe ãisto prepereli, praÏ-

njega platna pa ni veã kaj prida pri hi‰i.«

In sta ‰la, da bi pripravila voz za apno in pesek.
Trlepka je brkljala okoli hi‰e in za vrtom razgrinjala

praÏnje platno, da bi ga sonce ‰e nekoliko pobelilo, pre-
den za Janeza napravi srajc in hlaã pa kaj rjuh.

»Poglej no, saj je platna ‰e dosti,« se je Trlep smejal.
»Hranila sem in skrivala, da bi imela ob potrebi.«

BES

STI·KI TLAâAN

241

»Na‰i cerkvi je treba novih prtov, vsaj toliko tudi za-

njo utrpi tega lepega, skrivanega platna.«

»Saj bom, le stoj, tudi oltar ti obleãem, tak bo kakor

sti‰ki ni zmerom,« se je vdajala; »samo sili me nikar ne,
da bi potlej nosila na sejem, kar ga ‰e ostane. Lan ne
obrodi vsako leto, a za Janezom jih je ‰e troje, ki jim bo
treba oprave.«

»Kaj se jim Ïe mudí?« jo je pogledal.
»Vpra‰aj jih, morda ti povedo, meni ‰e niso.«
Na njivi ob cesti je Minka, nekaj ãezdvajsetletna Trle-

pova hãi, v zelniku plela in tiho pela.

Po cesti je poãasi prijahal gospod Bo‰tjan. Bil je sam,

pregosposko ni hotel priti v vas k svojim prijateljem.

»O Minkec, kaj se ne boji‰, da ti sonãek opali lepa liã-

ka?« jo je pozdravil in pridrÏal konja.

»Joj, ali si . . . ste res vi?« je brÏ vstala, spustila pod

pas zataknjeno krilo in se debelo zagledala v pogospo-
‰ãenega znanca.

»Vas bo, vas, ki ste gospod, tlaãana se sonce ne pri-

me,« se je nekoliko nasmehnila.

»Samo primerilo se je tako, da sem.«
»Kaj se vam mara!«
»Ali bi se rada pogospodila tudi ti?«
»Nihãe se ne brani belega kruha.«
»Vidi‰, ãe bi pote pri‰el kak gospod?«

BES

STI·KI TLAâAN

242

»Ali pa kraljiã, kakor v pravljici, tako bi postala kra-

ljica, kajne?«

»Kraljica je vsaka Ïenska, ki jo mo‰ki ljubi — v srcu

mu kraljuje . . . «

»Lepo ste povedali to.«
»Kraljica si tudi ti, kraljuje‰.«
»Hehe, ‰e nihãe mi ni povedal, da sem . . . «
»Kaj bi verjela, ãe bi ti pokazal tistega, ki mu kralju-

je‰ Ïe dolgo?«

»O, kaj res?« se je spet zasmejala. »Le zakaj mi ne

pove sam? Kdo je, kdo?«

»Poglej me, o Minka, pa ga vidi‰, Ïe dolgo si mi v

srcu . . . «

»Ko ‰e niste bili gospod, ste bili spodoben ãlovek, ta-

kih niste ãesnali!» je zavrela. »Zdaj pa nemara mislite,
da se smete norãevati z ubogo tlaãanko.«

»Minka, verjemi, niã se nisem spremenil. Bodi moja

na gradu v Soteski, ne odreci se mi, ko pridem pote!«

Dekletu so pomrknile oãi, trlepovsko obãutljivo se je

obrnila in poãenila, da bi dalje plela; za nobeno ogovar-
janje se ni veã zmenila.

»Pojdem pa k oãetu, ãe trmoglavi‰ ti,« je naposled

rekel in pognal konja.

»Bog ne zadeni, da bi kaj ãrhnili!« se je ustra‰ila.
Zdaj ni odgovoril on, le z roko ji je pomahljal.

BES

STI·KI TLAâAN

243

»Joj, kaj bodo oãe dejali, ãe jim res kaj blekne?« jo je

skrbelo. »Mislili bi, da sem se mu kdaj nastavljala.«

Trlep se je kar po bedrih udaril, tako se je obveselil, ko

je gospod Bo‰tjan razjahal pred hi‰o. Janez se je zasme-
jal, priskoãil in mu konja spravil v hlev.

»âe vi ne bi bili pri‰li, bi vas iskal jaz,« je potlej rekel.
»Kaj je?« ga je gospod vedeãno pogledal.
»Da bi mi pri‰li v svate.«
»Saj res, pater opat mi je povedal, da so se ti nebesa

odprla na vse steÏaje. Ve‰, vesel sem, kakor ãe bi velja-
lo meni. Bog ti daj sreãe, o Janez!«

»Sreãa te vrste ‰e ãaka tudi vas, gospod Bo‰tjan,« je

Trlep menil. »In dosti je je, samo sezite po njej!«

»Moti‰ se, segel sem, pa se mi je precej odmaknila.«
»Neumna je bila, kaj hoãete, tudi take so Ïenske.«
»Silijo mi táko, ki je ‰e poznam ne in maram ne; tis-

ta, ki so mi jo oãi na‰le same, pa gleda proã in se dela,
kakor da se norãujem z njo.«

»Morda ste segli predaleã in previsoko?«
»Tlaãanka je, a ponosna in nezaupna.«
»Nobena tlaãanka, ki se ne misli zavreãi, ne bi verje-

la, da res snubite po‰teno, vsaka bi dejala, ãe‰, sama slà
ga je, v zvezo na levo roko bi me rad imel.«

»A ta me dobro pozna in Ïe dolgo.«
»Je, Ïenske so muhaste, morda ji v‰eã niste?«

BES

STI·KI TLAâAN

244

»Ali pa se je Ïe zarekla komu drugemu?« je ‰e Janez

umno primaknil svojo.

»âe me ta ne bo marala, me druga tudi ne dobí.«
»Vidite,« je Trlep kimal, »vsakdo ima svoj kriÏ, le da

va‰ ni veã velik in ne preteÏak zdaj.«

»O, kup bi pa le bil stra‰no velik, ãe bi jih ljudje, male

in velike, zmetali vkup.«

»Ne reãem. A ãe bi Bog potlej velel, naj si ga, ko ven-

dar sleherni ãlovek mora nositi kak kriÏ, lepo prebere-
mo iz tistega kupa, bi vsakdo brÏ segel po svojem, ker ga
je Ïe navajen in ker mu ga je bil pomeril Bog sam.«

Premolknili so in potlej drugam obrnilo besedo.
»V svate, Janez, bi ti pa res rad pri‰el,« se je gospod

Bo‰tjan domislil, preden je od‰el. »Kar gospodu Seme-
niãu daj glas, kdaj bo, pa pridem. Le jutri in pojutri‰-
njem ne bi utegnil, po nekih opravkih mi je iti v Ljublja-
no.«

»V Ljubljano?« se je Janez ãudil. »Lepo mora biti

tam.«

»Pojdi z menoj, v dveh dneh bova nazaj.«
»Daleã je, jeÏnega konja nimam pravega.«
»Za konja ne skrbi, dobi‰ ga iz mojega hleva; jutri

prav zavred me kar ãakaj na cesti ob Mrzlem polju.«

Janez je pogledal oãeta.
»Le pojdi, le,« mu je ta pokimal, »sveta kaj vidi‰ in

novic zve‰ pa sveã nakupi‰ za na‰o cerkev.«

BES

STI·KI TLAâAN

245

Tako je Janez drugo jutro Ïe ob prvem svitu ãakal go-

spoda Bo‰tjana. Kmalu je z Mrzlega polja sli‰al peket in
hrzet, ‰e malo pa se je iz meglenega somraka bliÏalo
krdelce konjikov.

»Kaj si res Ïe tu?« se je gospod Bo‰tjan ustavil s ‰tiri-

mi suliãarji in z oãmi premeril zalega Janeza s ‰iroko-
krajnim klobukom in kratkim suknenim suknjiãem, z
irhastimi hlaãami in ozkimi golenicami, ki so mu segale
nad gola kolena.

»Zdaj pa le gor!« je velel in mu pokazal konja, ki ga je

suliãar imel ob brzdi.

âez dobre pol ure so Ïe poãasi jezdili v Pe‰ãenjek.

Sonce, ki si je do zdaj le mencalo oãi, je Ïe meÏikalo izza
daljnega hribja in vstajalo, ptiãi po hosti obakraj ceste so
mu na ves glas peli zornice, a konji so zdravo prhali in
hrzali, suliãarji so jih mirili in se menili.

»Prav, da ‰e v hladu prekobalimo tale hudi klanec,«

se je suliãar ozrl po soncu. »V dobrih dveh urah, ãe v
·marju ne bomo poãivali predolgo, pridemo potlej do
Ljubljane tudi ‰e po hladnem.«

»E, kaj, takale jeÏa, ko ve‰, da ti je iti po mirnem

opravku, je ãisto prijetna tudi ob vroãim,« se je prileten
suliãar oglasil. »Ali jaz se spominjam jeÏ, ki jih ne poza-
bim nikoli.«

»Kak‰nih pa?« so silili vanj.

BES

STI·KI TLAâAN

246

»O vseh vam ne morem praviti, saj bi jahali tja do

Dunaja, pa vam ‰e ne bi povedal najhuj‰ih. Samo eno bi
zdajle vzel v misel.«

»Povej, povej,« so vedeãno prosili.
»Hm. âisto mlad sem ‰e bil, v daljni nem‰ki deÏeli

sem sluÏil na imenitnem gradu. Gra‰ãak je bil dobra
du‰a, samo prerad se je bòl s sosednjimi gra‰ãaki. A mi
smo ga ljubili, zanj bi bili vse storili. In ni bil moÏak, da
bi dejal, velik in viden junak. Majhen je bil, vendar ‰irok
ko vrata, tr‰at in pleãat moÏ, moãan za deset nas. Pa oãi,
oãi! Mile in vroãe, da so zmogle slehernega, ki so ga pri-
jele. Îenske so kar vrele za njim«

»E, ti in tiste Ïenske, kaj nam to mar?«
»Le stojte! Na nekem daljnem gradu si ubere nevesto,

povabi svate, skliãe potlej nas in pravi: Po nevesto poj-
demo, vendar se oboroÏite, kakor da nam je iti v boj,
ãlovek je varen le, ãe je pripravljen na vse.«

»Ni bil neumen, glej.«
»O, moder kakor menih. — Jahamo in prijahamo, od-

koder bi Ïe morali videti nevestin grad. No, saj smo ga,
ampak v dimu in ognju.«

»Aha, aha!« so suliãarji razumeli.
»Gospod prebledi, zajeãi in se zadrevi naprej, mi pa

za njim. Pod gradom nam tlaãani povedo, da je mlad
gra‰ãak iz sose‰ãine nekoliko pred nami prigrmel s

BES

STI·KI TLAâAN

247

krdelom svojih ljudi, zaÏgal grad, na‰o nevesto pa z nje-
no kr‰ãenico odvel s seboj.«

»O grom Elijev! Kaj pa Ïenin?«
»Zdaj bledi, kakor bi umiral, zdaj rdi ko ‰e gorka kri,

gleda po nas in molãi. ,Sli‰ali ste, kaj mi je storil,’ potlej
zahropi. ,Kazen mu gre, povejte, kak‰na!’ ,Smrt! Smrt!’
rjovemo vsi kakor obsedeni. Kaj ne bi, radi smo ga imeli
in smilil se nam je. ,Ali ste pripravljeni, da jo udarimo za
njim?’ Mi vsi kakor Ïerjavica, a on nas posamiã kliãe
predse in vsakdo poloÏi desnico na kriÏni roãaj njegove-
ga meãa in mu priseÏe zvestobo do poslednje moãi in
zadnje kaplje krvi.«

»O, rad bi bil taãas med vami!«
»In Ïe jo kakor burja uberemo za malopridneÏem in

obstopimo njegov grad; na visoki skali je bil in trden ka-
kor za veãnost.«

»O, mislim si, kako vam je bilo!«
»Nak! Gospod ni hotel, da bi si trli betice in lomili ko-

sti, kar mirovali smo in ãakali. V gradu je res kmalu
zmanjkalo ÏiveÏa.«

»Aha, aha! âlovek, ki znori za Ïensko, je brez uma in

ne preskrbi za niã.«

»Grad se zaãne pogajati za mir in spravo, na‰ gospod

ne odneha, prej hoãe imeti nevesto nazaj.«

»Kaj mu je ‰e bilo do nje — iz njegovih rok?«

BES

STI·KI TLAâAN

248

»Nevesta res pride vèn. Le-oni ji ni storil ‰e niã, samo

ti‰ãal je vanjo, pa ga je hudo piãila z bodalom, ki si ga je
bila skrila v nedrje. Tako je moral leÏati in si lizati rano.
Njena kr‰ãenica je potrdila vse to.«

»Kako pa potlej?«
»Kako? Le-oni ni hotel plaãati velike od‰kodnine, ki jo

je na‰ gospod zahteval. Tako smo ‰e bolj stisnili grad in
ga naposled zmogli. Kdor se nam je ‰e upiral, smo ga
posekali, grad zaÏgali, gra‰ãaka na konja privezali, s se-
boj odgnali in ga ob razvalinah nevestinega gradu za
pete obesili.«

Suliãarjem se je to zdelo praviãno, zadovoljni so bili

in so pomolãali.

Cesta je prilezla iz Stehana in se potegnila proti ·mar-

ju. Sonce je Ïe moãno sijalo, v njem je polje migljalo.
Tlaãani so poãasi orali s trudnimi, mr‰avimi voliãi, sejali,
vlaãili in si z njive na njivo ‰egavo vpili; nad njimi se je
drobno zibala srebrna ‰krjanãja pesem.

Janezu so oãi boÏale njive in gledale po tlaãanih. Vsi

so za klobukom imeli kaj zelenega . . . Misli so se mu
pla‰ile, srce je gledalo domov in iskalo Anãko. Uzda se
mu je v roki rahljala, konj je trudno kopitil po kotanjasti
cesti.

»Kaj je, Janez?« se mu je gospod Bo‰tjan nasmehnil.

»Saj se drÏi‰ resno in rezno kakor ponoãni ãuvaj o pol-
noãi.«

BES

STI·KI TLAâAN

249

»Pa sem res premi‰ljal, kaj bi storil jaz, ãe bi kdo meni

nadrobil kaj takega.«

»Bojeval bi se, v boju je zmaga in slast Ïivljenja.«
»O, in kaznoval bi ga ‰e dosti huje, kakor ga je tisti

gospod!«

»Hud si, vem, ljubezen te ti‰ãi.«
»Res sem nekoliko nemiren, ãasi so nevarni.«
»To je zato, ker so ti misli in srce le v Îubini. Strezni

se, pa bo‰ miren in moãan.«

»Kaj ste vi moãni? Res moãni?«
»Hoj, pa ‰e kako! ·e mavriãnost oblakov bi zadrÏal in

vonj cvetja bi ujel, tak sem!«

»To ste pa spet povedali prav lepo.«
»Vidi‰, verujem vase, pa sem zmerom moãan in do-

bre volje. Tudi ti bi smel biti, tebi nihãe ne vzame Anãke,
jaz, glej, pa se bom moral ‰e bojevati za tisto, ki bi jo rad.
Nesreãna ljubezen je najbolj zvesta.«

»Pa je res ãudna, da se brani vas!«
»Nezaupna je, ne verjame mi.«
»Ne zamerite, katera, ãigava je?«
Gospod Bo‰tjan ga je pogledal in pomolãal.
»Pojahajva nekoliko naprej,« je potlej dejal in dregnil

konja, da je stopal hitreje.

»Janez, ali ‰e pomni‰, kako sem ti pomagal pri ·te-

piãu?«

»·e, ‰e, kaj ne bi! In nikoli vam ne pozabim tega!«

BES

STI·KI TLAâAN

250

»Vidi‰, zdaj bi pomagal meni lahko ti.«
»O, rad, samo povejte, kako!«
»Tisto tlaãanko, ki sem o njej pravil vãeraj, preveri, da

jo res hoãem za Ïeno.«

»Preverim jo, ãe ni ãisto ob pamet. Katera je?«
»Tvoja sestra Minka.«
»Minka? Na‰a Minka?« je Janez ostrmel in se zasme-

jal na glas. »Pa da se je branila vas? Kdaj pa je bilo?«

»Vãeraj, ko je plela na njivi,« je gospod Bo‰tjan pra-

vil, kako je bilo.

»Boga zahvalite, da se ni s palico zakadila v vas,« se je

Janez ‰e smejal. »Huda je res ko osa, ãe misli, da jo kdo
Ïali. Ali ste ji Ïe kdaj napomnili kaj takega?«

»·e nikoli, deseti brat je vendar in mogel snubiti.«
»Le brez skrbi, zdaj se poda, ãe le ni obljubila veãne-

ga devi‰tva.«

»Kaj pa, ãe se je res zarekla Ïe komu drugemu?«
»Povedala bi nam bila Ïe.«
»âe se je zarekla, ji noãem razdirati sreãe, ki si jo je

izbrala sama.«

»Saj se ni; pri nas smo navajeni, da vse zaupamo oãe-

tu in materi.«

»Tako je morda res mislila, da se ‰alim ali da jo hoãem

le kar tako.«

»Mlada je, neumna je.«
»O, ni neumna, ne, prav bistra je.«

BES

STI·KI TLAâAN

251

»Nekaj bi rekel, ãe mi ne bi zamerili.«
»BeÏi no, kaj nisva stara prijatelja?«
»Veste, ãe je bilo mogoãe, da je deseti brat, potepin,

postal gospod in bogatin, zakaj se ne bi zgodil ‰e en ãu-
deÏ, zakaj pa ne bi mogla hãi iz starega rodu mogoãnih
svobodnjakov Trlepov postati gospa? To bi bila morala
pomisliti, ãe res neumna ne bi bila!«

Gospod Bo‰tjan se je veselo smejal svoji primeri s tla-

ãanko.

»Vidi‰, takih ji povedi, pa jo morda res preveri‰,« je

potlej dejal.

Cesta se je pusto vlekla ob ljubljanski moãvari. Iz loãja

so se dvigale povodne ptice in padale v rakitje, kosci,
nevidni in plahi ptiãi, so ‰krtali svojo suho pesem, vroã
dan se je obetal. ·e malo pa sta se iz jutrnje megle pri-
kazali starinska sivina grajske trdnjave in prijazna belina
mestnega obzidja.

»Bela Ljubljana,« je gospod Bo‰tjan mignil v daljo.

Kmalu so bili v mestu.

Janeza so bile samo oãi, niã veã ni govoril. âe ne bi bil

na konju, ki je pametno kopitil svojo pot, bi se bil zgu-
bil, tako je strmel, toliko neznanega, ãudovitega se mu
je razodevalo vso pot.

Na Starem trgu jih je pomudila velika gneãa. Bilo je v

soboto, trÏni dan v Ljubljani, okoliãani in deÏelani so
pritovorili dosti blaga. Trg je bil poln ljudi. Sredi je stal

BES

STI·KI TLAâAN

252

oder, pregrnjen z rdeãim suknom, na njem je leÏalo
tnalo; v tnalu je tiãala ‰iroka bradlja, z nje je migljalo ‰e
ne visoko sonce.

»Kaj pa to?« je gospod Bo‰tjan vpra‰al me‰ãana.
»E, niã posebnega, le neki jud bo ob glavo.«
»Zakaj?
»Kristjanki se je pribliÏal, zdaj se bo za glavo poniÏal.«
»Îe gredó, Ïe gredó!« se je zasli‰al krik. MnoÏica je

zavrela in stopila na prste.

Med velikim hrupom se je poãasi bliÏal voz z Ïelezno

kletko; v njej je ãepel mlad, ãeden jud. Rabelj v rdeãem
pla‰ãu je stal ob kletki in se hudo drÏal. Jud je vpil na
pomagaj: »Praviãni Bog! Pustite me! Sama je hotela, ni-
sem je slepil ne prosil!« Biriãi so korakali ob vozu in s
sulico bezali juda, naj se ne dere.

Gospodu Bo‰tjanu se je zapriskutilo, vendar je vpra-

‰al: »Kje pa je tista Ïenska?«

»Zakaj?« je me‰ãan debelo pogledal. »Saj je kristjan-

ka.«

»Lepa kristjanka!» je sveta jeza Ïe zavrela po Janezu.
»S poti, zijala neusmiljena!« je gospod Bo‰tjan kriknil.

MnoÏica se je plaho razmaknila, a Janez je gredoã ‰e za-
niãljivo revsknil: »Na tnalo bi morala tista va‰a ãednost-
na kristjanka, ne pa jud!«

Zajahali so dalje in razjahali pred Turjaãanovo palaão

na Novem trgu.

BES

STI·KI TLAâAN

253

XXX.

alaãa je bila skoraj prazna. Gospoda se je mestni

vroãini umaknila na grad Turjak. Za oskrbnika je v

njej ostal Ïe priletni, mr‰avi in drobni pisar Pavel Ko-
mar, vseveden in poniÏno usluÏen moÏ. Mala gospoda,
ki je prihajala z deÏele, ga je rada s seboj jemala po me-
stu, kadar je bilo videti kaj posebnega.

»Plemeniti gospod,« se je tudi zdaj ponudil gospodu

Bo‰tjanu, »o pravem ãasu ste raãili priti.«

»Kako to?« se je ta ozrl vanj. »Kaj pa je takega?«
»Nekaj prav imenitnega! Ob desetih bo v stolnici pet-

je, da takega na‰a Ljubljana ‰e sli‰ala ni, kakor tudi je
stara in polna uãenih in slavnih ljudi!«

»O, kdo pa poje? Pa v cerkvi?«
»Gallus, imenitni Gallus sam, ki ga ves svet slavi, take

pesmi sklada v note in tako lepo jih tudi poje! In same
cerkvene, zato jih tudi danes zapoje v cerkvi.«

Gospod Bo‰tjan je Ïe sli‰al o tem skladatelju, ki mu je

slava rasla Ïe prav na ‰iroko, vendar je nevedno vpra‰al,
da bi vedel, ali pisar res kaj ve:

»Gallus . . . Gallus . . . odkod je moÏ s takim ime-

nom?«

BES

STI·KI TLAâAN

254

»Iz Ribnice, plemeniti gospod, prav iz Ribnice. Pi‰e se

za Jakoba Petelina, pa si je polatinil ime, saj veste, slav-
nih moÏ je navada taka. ·olal se je pri belih menihih v
Stiãni, pomeni‰iti se pa le ni hotel. Kar na Dunaj jo je
potegnil in veã let godel in pel cesarju samemu. Ali ce-
sarske sluÏbe se je kmalu naveliãal, raj‰i je ‰el za kapel-
nika k ‰kofu v Olomucu. No, tudi tam se ni dal privezati.
Zdaj je v Pragi; premislite, v daljni Pragi uãi in vodi same
sloveãe godce in pevce. Te dni je pri‰el, da bi spet videl
domaãe kraje, a Ljubljanci so ga prestregli in preprosi-
li, da bi ga vsaj enkrat sli‰ali tudi mi . . . Hvala Bogu, Ïe
ãez dve uri ga bomo sli‰ali v stolnici. Kaj takega, pleme-
niti gospod, ne raãite zamuditi!«

»Pojdem, prilika je res lepa.«
»Da, da, saj vas pospremim v klop na‰e gospode, sa-

mo raãite mi zapovedati.«

»Ne v klop, ne; da sem le v cerkvi in sli‰im, pa je do-

bro; s seboj vzamem tudi tegale svobodnjaka, ki je pri‰el
z menoj.«

Pavel Komar je o‰abno, kakor zvi‰ka pogledal Janeza

in se vdal; na sedeÏ Turja‰kih grofov res ne bi smel pu-
stiti kmetaãa.

Preden sta se gospod Bo‰tjan in Janez oãedila in pri-

pravila, ju je usluÏni pisar, tudi sam prazniãen, Ïe ãakal.

BES

STI·KI TLAâAN

255

Ko so poãasi ‰li v cerkev, se je gospod Bo‰tjan ãudil

mnogim mnogim tujim voj‰ãakom, ki so leno postopa-
li ali pa v krãmah hripavo vre‰ãali neznane pesmi.

»DeÏelni glavar jih zbira,« je pisar dopovedoval;

»po‰lje jih nad tlaãane, ki se menda kanijo upirati.«

»Ali jih je dosti teh postopaãev?« je Janeza zmoglo.
Pavel Komar se je prevzetno namrdnil, odgovoril pa

ni. Janez ga je ves rdeã pisano pogledal.

»âe te ãlovek lepo vpra‰a, zakaj ne odgovori‰?« je go-

spod Bo‰tjan pokaral gosposkega hlapca.

»Govorim samo z vami in rad povem, da je dober ti-

soã te nadloge zdaj v Ljubljani; veã tisoã je je pa ‰e po
drugih mestih vse deÏele.«

»Ljubljanci jih menda ne gledajo radi, kajne?«
»Kdo bi jih maral? Samovoljni so in divji; kar jim je

v‰eã, po sili jemljo in preradi se tepó z me‰ãani. In vse
krãme so jih zmerom polne; ãe le zvedo, da je kje dobre-
ga vina, Ïe prideró in ga poÏró, a krãmarju vãasih zapi-
tek tudi kar unesó. Bog pomagaj, vse sode, glejte, nam
usu‰ijo. Kaj bo, kaj bo? Zametajo le kako kislasto ÏviÏga-
vino. In to naj potlej poÏlevimo mi za drag drag denar,
da ga ãlovek, kakor jaz, ki Ïivim z rok v usta, ‰e zmore
ne zmerom brez dobrih plemenitih gospodov!«

»Danes ga boste zmogli spet, le potrpite!« je Janez

usekal in zaniãljivo trenil po njem, ãe‰, sram te bodi,
maslè gosposko, kar naravnost moleduje‰ za vbogajme.

BES

STI·KI TLAâAN

256

Pisarju se je obraz razlezel v prijazen smehljaj.
»O, vem, kmetje ste petiãni,« se je Ïejni moÏ prikla-

njal. »A za nas ga ni zlepa od nikoder cvenka. Vsaka
sluÏba, tudi dobra, kakr‰na je moja, je pasja mati, slaba
pa ‰e imena nima.«

Zdaj ga Janez ni pogledal in mu ne odgovoril; trdo in

ponosno je stopal ob gospodu Bo‰tjanu.

Plemi‰ke gospode, ki je imela klopi spred, ‰e ni bilo

dosti v cerkvi, tudi bogatih me‰ãanov po srednjih in
zadnjih klopeh ne preveã; a zad in ob straneh so se go-
sto stiskali in gnetli obrtniki in revnej‰i ljudje.

Gospoda je ‰e zmerom prihajala, ãe‰ kdor pride

kasno, pride gosposko.

»Ali je baron Thurn Ïe v cerkvi?« je gospod Bo‰tjan

tiho vpra‰al Komarja.

»Ne ‰e,« je pisar odkimal; »ko pride, ga vam precej

pokaÏem.«

In res se je ãez ãas nagnil h gospodu Bo‰tjanu: »Baron

Thurn in baronesa Levkarda.«

Med klopmi sta po sredi cerkve poãasi stopala velik,

nekoliko osivel moÏ v ãrni, Ïametni obleki in tenka,
mlada gospodiãna, ãisto belo obleãena; ob svoji klopi
sta se, da bi ju vsa gospoda opazila, zamudno motala,
preden sta se spravila vanjo.

BES

STI·KI TLAâAN

257

»O, taka torej mi je — nevesta?« jo je gospod Bo‰tjan

drÏal z vsemi oãmi. »Pa res . . . kaj bi z njo jaz?« si je
odmajeval.

Po sedeÏih v prezbiteriju-duhovni‰ãu se je okoli ‰kofa

razmestila ‰e duhov‰ãina, med njo tudi veã belih meni-
hov.

»Glej,« je gospod Bo‰tjan ‰epetal Janezu, »tudi sti‰ki

opat je tu, pa nekaj patrov in Radohov novoma‰nik.«

»Radohov?« se je Janez obveselil. »Morda se bomo

vraãali vkup?«

»Ne verjamem. Kak dan ostane nemara ‰e tu, ãe je

pri‰el tudi zato, da ga ‰kof posveti za duhovnika.«

Zdajci so zabuãale orgle in mehko pre‰le v napevno

pesem, z njo se je skladno zlil moãan, visok in ãist pev-
ãev glas.

Vsa cerkev je otrpnila in prisluhnila. Pevcu se je glas

vi‰al in zibal, umikal in vraãal, pi‰ãali orgel so ga umno
lovile in nosile, se z njim vile v radostne vi‰ave in tonile
v otoÏne niÏave — o, petje, da ga takega ‰e ni sli‰ala ta
cerkev.

Pevec je s kratkimi presledki odpel veã Marijinih in

drugih cerkvenih pesmi.

Poslu‰avci bi bili ‰e radi nastavljali uho, le poãasi so

se razhajali. A pred cerkvijo so postajali, da bi tudi videli
slavnega moÏa.

BES

STI·KI TLAâAN

258

Iz cerkve je pri‰el sredi sti‰kih menihov skladatelj in

pevec, ‰e ãisto mlad ãlovek z visokom ãelom in velikimi,
Ïivimi oãmi pod moãnimi obrvmi, v ãrnem pla‰ãu z gos-
posko plaj‰ãnico — trdim naborom ‰irokega belega ov-
ratnika in s tenkim, niãemurnim meãem ob bedru.

»Gallus — !«je dihnilo po mnoÏici. »Vivat Gallus!« je

nekdo kriknil. »Vivat, vivat — Ïivel!« je mnoÏica povze-
mala. Slavni skladatelj je prijazno trenil po ljudeh in se
skromno zagledal predse, le beli menihi so se smehlja-
li, anti ponosni so bili na svojega gojenca in uãenca.

Gallus se je z menihi umaknil v ‰kofovo hi‰o, mnoÏi-

ca se je razlezla, gospod Bo‰tjan in Janez sta s Komarjem
zami‰ljeno ‰la proti Turja‰ki palaãi.

»·koda, gospode z deÏele ni bilo,« je pisar govoriãil

spotoma, »dom varujejo, kmeãkih uporov se bojijo.«

Gospod Bo‰tjan je molãal, a pisarju ni zmanjkalo be-

sedi.

»O, ta Ribniãan, le kako ti je pel in Ïvrgolel!« se je

ogreval. »âlovek bi ga Ïejen in laãen poslu‰al ves dan. In
teÏko je reãi, ali je lep‰e pel po svojih skladbah ali po
skladbah ‰kofa Jurija Sladkonje.«

»·kofa Sladkonje?« je gospod Bo‰tjan spet sku‰al vse-

vedeãega pisarja.

»Da, starega Ljubljanca in dunajskega ‰kofa, ki je

umrl pred petdesetimi leti. — O, slaven moÏ, ne dosti
manj kakor tale ãudoviti Gallus!«

BES

STI·KI TLAâAN

259

Zgovorni pisar je goreãe pravil, kako velik skladatelj

in kapelnik je bil Sladkonja pri cesarju Maksimilijanu I.
na Dunaju, kako umno je urejeval umetnost glasbe in
petja in kako je podpiral mlade umetnike, skladatelje,
pisatelje in uãenjake.

Gospod Bo‰tjan je v gneãi nekoliko zaostal in ‰epnil

Janezu:

»Nagrado za to pot da‰ pisarju ti, da mu vrne‰ Ïalitev

— ná nekaj denarja.«

V palaãi je gospod Bo‰tjan velel pisarju, naj baronu

Thurnu po‰lje glas, da ga popoldne ob treh kani obiskati
po naroãilu grofa iz ÎuÏemperka.

Pisar se je usluÏno klanjal, a loãiti se ni mogel, nagra-

de je ãakal.

Zdaj je Janez poãasi segel v Ïep ozkih irhastih hlaã in

Ïejnemu moÏu milostno pomolil srebrni denar: »Nate,
da vsaj danes, kakor sem prej rekel, Ïejni ne boste!«

Pisar Komar se mu je globoko priklonil in pogoltno v

pest stisnil veliki denar.

»Precej pojdem in preskrbim, da baron Thurn ‰e to

uro zve za va‰ imenitni obisk, plemeniti gospod!« se je
sladkal tudi gospodu Bo‰tjanu. A ker ta ni segel v Ïep, se
je namrdnil in brÏ skoãil na plano.

»Vidi‰, denar kar v pesti nese krãmarju!«
»In takale, za vbogajme kupilna suha juÏina bi rada

ãez ramo gledala kmeta!«

BES

STI·KI TLAâAN

260

»No, saj si ga dobro useknil.«
»O, tudi takile laãni pridaniãi dosti olja prilivajo v

ogenj kmeãkih uporov!«

»Zmerom ti po glavi blodijo sami kmeãki upori!«
»Saj ste sli‰ali, blodijo tudi gospodi, da se ‰e iz gradu

ne upa veã.«

»Slaba vest jih pla‰i, kaj posebnega ne bo.«
»Toliko Ïe lahko, da se mi zmerom bolj mudi do-

mov.«

»Le stoj, jutri bova Ïe doma.«
Popoldne se je gospod Bo‰tjan res odpravil k baronu

Thurnu. Janez je ostal v palaãi. Pusto mu je bilo, domo-
toÏje ga je ãudno bolelo. A ãez kako uro je Komar, pre-
cej okajen po vinskih duhovih, pri‰el in se majavo raz-
koraãil pred njim:

»Kaj gleda‰ in pojema‰, kmetavs? Za vino vem, an-

gelãki bi ga pili, ãe bi ga znali in smeli, ti pa medli‰ tu!«

»Jaz sem svobodnjak — kdo ste vi, da tako govorite z

menoj?« je Janez revsknil.

»Svobodnjak . . . da, saj res, svobodnjak, skoraj go-

spod . . . ne zamerite, saj ne bom veã,« se je pisar ustra-
‰il. »A zmerom, ãe ne zamerite, je navada bila taka.«

»Odvadite se je!« se je Janez nala‰ã drÏal prav hudo.
»Joj, ãe so vsi kmetje tako srditi, se utegnejo res upre-

ti,« je opla‰eni moÏ skomljal.

BES

STI·KI TLAâAN

261

»Ne vem, ali se upro. A ãe se, zaradi krivic se, preveã

jim jih prizadevajo valpti, pisarji in drugi taki maslarji!«

»Nikar ne klopoãite veã, o svobodnjak, raãite raj‰i z

menoj, ne bo vam Ïal, takega vina dobiva in Ïiva dekleta
iz daljne la‰ke deÏele naju pozabavajo.«

»Va‰im sivim lasem jih je res treba!« se je Janez po-

smehnil.

»O, ãe noãete, saj lahko stopiva drugam.«
»Tam pa vina ni takega, da bi ga pili tudi angelãki.«
»Kako ni? Samo dobro vino je tam, kamor hodim

jaz!«

Pisar je ‰e toliko ÏuÏnjal in ÏuÏnjal, da je Janeza pri-

jela lahkomiselna vedeãnost.

»Pa pojdiva!» je dejal. »Vsaj vidim, kak‰ni so kaj Ljub-

ljanci tudi za mizo,« si je mislil.

Dan je bil ves soboten in se je Ïe nagibal, ko sta pisar

in Janez ãez most koraãila v temaãnost Starega trga. Pri
vodnjaku je bila krãma. Iz nje sta vrela glasan pogovor
in vesel smeh.

»Tu notri, o svobodnjak, toãijo vino iz Vipave in Fur-

lanije,« je pisar Komar rekel in postal. »O, vince, vam
pravim! Poliã ga je premalo, dva sta Ïe preveã; zato ga
po‰ten kristjan izpije tri poliãe, da si ne more kaj oãita-
ti.«

»Prav, tudi jaz sem kristjan,« se je Janez nasmehnil.

BES

STI·KI TLAâAN

262

Komar je zadovoljen pokimal in oblastno odprl vra-

ta v krãmo.

Za ‰iroko, Ïe nekoliko polito mizo je delopust zbral

obrtnike; nacejali so se z moãnim vinom in toÏili o hu-
dih ãasih in majhnem zasluÏku.

»In ‰e huje bo, ãe se kmetje upro. Letina je tudi slaba,

kupãije ne bo, potlej pa Ïivi, ãe more‰.«

»Gospoda res pretrdo pesti tlaãana, zdaj ga pa ‰e na‰

deÏelni glavar Herbart Turja‰ki draÏi z nabiranjem voj-
‰ãakov.«

»Pravijo, zoper Turka jih nabira.«
»Ne, zoper tlaãane, da bi se opla‰ili in niã ne storili

gra‰ãakom.«

»Manjka nam samo ‰e, da se kuga raznese med nas,

pa bo ves pekel vkup!«

»Pri Dunaju, pravijo, se je skotila.«
»Za nas vse slabo prihaja le z Dunaja: davki, krivica,

nerodni generali, ki se Turka lotiti ne znajo in voj‰ãakov
ne strahujejo zadosti.«

»Hoj, glej ga, Turjaãanovega bernjavsa!« se je mizar

Bobnar zasmejal Komarju, ki je vstopil z Janezom. »Spet
je tu, ni ga ‰e poln!«

»Ali sem Ïe kdaj bernjal pri tebi, ki doma ‰e moãnika

nima‰ zmerom?«

BES

STI·KI TLAâAN

263

»Niã ne maraj, perogrizec,« je ãevljar Ogrizek miril,

»kar prisedi in se nalij, kolikor ‰e manjka, saj ima‰, bi
dejal, plaãnika s seboj.«

»Tako ga Agata to pot ne poÏene vèn,« se je mesar

Kozoderec smejal.

»Z menoj je velmoÏ svobodnjak, kmeãki gospod, ki

vas vse dene v ko‰,« je peresar revskal. »Pri‰el je z vite-
zom ÏuÏemper‰kega grofa, vi pa ãesnate, pastirji na pa‰i
ne tako!«

Pivci so se v zadregi spogledali, sram jih je postalo.
»O, svobodnjaku se res vsakemu godi Ïe otorej, da

mu ni treba klepati nezabeljenega moãnika,« je Bobnar
nerodno gladil; »‰e za vino lahko daje takile gosposki
sneti, ãe je neumen zadosti.«

»Da te bés opali — zakaj dela‰ kaliÏ?« je Komar grdo

pogledal in z Janezom sedel med kaãjepiãneÏe.

Iz stranskih vrat je zdajci pri‰la mlada krãmarjeva hãi

Agata, ki ji je bilo streãi Ïejne goste, in se za trenutek
vedeãno zagledala v nenavadnega gosta Janeza.

»Vina prinesi prej, devica zamudna,« je pisar ukazo-

val, kakor bi sedel na prestolu, »potlej se spogleduj z
mojim prijateljem svobodnjakom!«

»Agato pusti lepo na miru!« je godrnjavsnil krojaã

·ivec, mlad, slabiãen ãlovek, a ãednega obraza in belih,
gosposkih rok. Lizal se je pri Agati in ljubosumen je bil
na vsakogar.

BES

STI·KI TLAâAN

264

»Kaj se boji‰ zanjo?« se je Kozoderec smejal. »Saj tak-

le Komar ne more veã prehudo piãiti.«

Agata pa je Ïe stekla in prinesla vina. Ko ga je posta-

vila na mizo, se je priãakujoãe ozrla v pisarja, a ta ni ho-
tel razumeti. »Kdo plaãa?« je zato vpra‰ala.

Janez je brÏ segel v Ïep in poloÏil denar na mizo. Ko-

mar se je oddahnil in zabavljivo rekel: »No, ali je prav?«

»Prav, vse prav,« je rekla in se nasmehnila zardelemu

Janezu.

»Svobodnjak, ali tudi pri vas rastejo takele?« je Ogri-

zek zinil in mignil v Agato.

»Vsaka trata ima svoje cvetje,« jo je Janez pogledal za

tren.

»Ali ste sli‰ali zdaj?« je Agata plosknila. »Cvetka sem

na ljubljanski trati, vi pa tega ‰e vedeli niste.«

»Vsi vemo to prav za trdno, o lepa Agica!« se je kro-

jaã branil hudega oãitka.

»Priti pa je moral tale priljudni Dolenjec, da vam je

dopovedal!« se je Agata nala‰ã ‰e ljubezniveje nasmeh-
nila Janezu.

»Kaj zato ga gleda‰ tako?« jo je Komar piãil, da bi vr-

nil Ïalitev ob plaãevanju zapitka. »Nikar! OÏenjen je in
otrok ima Ïe pol razstavke,« si je izmi‰ljal. »Ali bi rada,
da bi sodniki kaj privili ‰e njega, kakor so davi juda po-
gubili zaradi trapaste babe?«

BES

STI·KI TLAâAN

265

»Nikar no! Ob kmetavsa se krepostna me‰ãanka ‰e v

mislih ne spotika,« je krojaã paãil govor in ‰e iskal bese-
di, ki si jih je nalovil pri gospodi. »Zato jo raãi pustiti na
miru, goba Ïejna!«

»A ti, suhoritec, ki te vsega ni za dobro mojo pest,

lepo na miru pusti kmetavsa, ki ti noãe niã!« je Janez
rasel izza mize.

»Kako pa govori‰ z menoj? Ali ve‰, kdo sem?«
»Prazna ljubljanska srajca, vem in vidim; le ti ne ve‰,

ti, da sem svobodnjak, ki je vsaj tolik‰en gospod, koli-
kr‰en je kak mestni moãnikar!«

»Tale dolenjski oné — ne vem, kako bi mu rekel? — bi

nemara rad skupil katero!« je krojaã kriãal. »Doma hodi
bos do kolena, tu pa se ‰ãeperi, kakor bi kupoval vso
Ljubljano!«

»Glejte no, z bikom bi se rad ból!« so se gostje sme-

jali hudemu krojaãu. »O, kar daj se, ·ivec, saj bomo radi
gledali!«

»Pisar Komar,« je Janeza pogrelo, »povejte jim, da ne

i‰ãem tepeÏa. A ãe bo kdo ‰e kaj bezal vame, mu podro-
bim ko‰ãice, da mu jih vsi ‰ivankarji tudi na sodni dan
ne staknejo veã!«

Agata je zamaknjeno gledala hrusta Janeza, krojaã

·ivec pa se je ves bled tresel od togote.

BES

STI·KI TLAâAN

266

»Anti Ïe ve‰, kako je prav po kmeãko,« je mesar po-

tepljal Janeza. »A dokler sem jaz tu, te Ïalil nihãe veã ne
bo!«

»Pri nas vsaj ni take ‰ege, da bi kdo kar tako pikal

gosta. Pa jaz sem, saj ste sli‰ali vsi, neumen kmetavs in
ne morem vedeti, da imate v mestu drugaãne navade.«

»Vidi‰, v lepo luã nas postavlja‰, siratka zelena!« je

tudi mizar karal ljubosumnega krojaãa. »In zmerom na-
pravi‰ kako grdo zabavo zaradi Agate in ji odganja‰ go-
ste!«

»Pa res!« je ‰e Agata zavrela. »Kaj neki misli‰? Ali Ïe

ima‰ mojo besedo, ka-li? Niã veã kakor vsi, ki pijo vino
pod na‰o streho. Pokaj se ujeda‰, kakor da bi mi bil Ïe
moÏ ali vsaj Ïenin? O, kaj neki misli‰? MoÏili me bodo
z moÏem, ne pa s takole senco!«

Krojaã je le pobesil glavo, zameril ni, saj mu je Agata

Ïe veãkrat povedala ‰e huj‰ih.

»Jaz pa tako mislim, da se v tej dru‰ãini lasali ne bo-

mo!« je ãevljar udaril ob mizo. »Kdor misli drugaãe, naj
pove, da ga poÏenemo venkaj!«

»O, pijmo, veseli bodimo in Ïenske ljubimo tukaj in

tam!« je pisar Ïe pel in dvigal kozarec. »In se raj‰i mo‰ko
menimo — pokaj bi si Ïivljenje teÏili!«

»Vidi‰, prav pametno si razdrl!« je ãevljar hvalil. »Sa-

mo to nam ‰e zaupaj, ali tebe ‰e mara katera.«

BES

STI·KI TLAâAN

267

»Marsikatera, o, dobro sluÏbo imam. Le jaz ne ma-

ram vsake, take Ïe ne, ki zaradi nje ãlovek zgubi glavo.«

»In ki ‰e z okna gleda na mori‰ãe, ko se njegova gla-

va trklja s tnala!«

»âudna pravica!« se je ‰e Janez oglasil. »Davi sem vi-

del tistega ãloveka.«

»Ni ga ‰koda, jud je bil. Sodba je bila praviãna.«
»Kako, ãe je sodila samo na eno plat? Zakaj ne sodi

tudi Ïenske, ki je morda bila kriva najveã?«

»Tako bi kmalu bili ob vse, kar raca v Ïenskem krilu!«

se je mesar smejal. »Ljubljanke so vse kar nore na tujce.
Saj ‰e tebe, ki si na‰ ãlovek, tale Agata gleda ãisto mo-
kro, tako si ji v‰eã!«

MoÏaki so se zasmejali bodici. Tudi Agata; ‰e krojaã

se ni veã kisal.

»Ne bo‰!« je Komar nagajal. »Svobodnjak je zvest

svoji, nobena ga ne preslepi!«

»Kaj ve‰?« je ‰e mizar draÏil. »Mo‰ki lahko ljubi veã

Ïensk obenem, vendar ljubi eno bolj ko vse druge in ji
ostane zvest po duhu zapovedi.«

»Kako, ãe ljubi tudi druge?« so se upirali.
»Kako? Zapoved prelomi le po besedi, ne pa tudi po

duhu.«

»Res je, drugaãne so ‰ege med vami!« je Janez zma-

jeval. »Pri nas ni niã po besedi in po duhu, vse je le po
veri in po‰tenju!«

BES

STI·KI TLAâAN

268

»Saj ne ve‰, mlad si,« se je mesar smejal Janezovi res-

nosti.

»Mlad, vem pa vendarle, da med nami takih mo‰kih

‰lev res ni! Îiva du‰a nikomur ne more ãez hrbet zara-
di takega greha.«

Mesar jih je ‰e imel za bregom; Janezova prostodu‰-

nost ga je mikala, a v krãmo sta zdajci hrupno stopila
tuja voj‰ãaka.

»Vina!« je prvi zarenãal in brcnil stol, ki mu je bil na

poti, ko se je tlaãil za stransko mizo.

»Pa hitro!« je tovari‰ pritegnil in se strmo zagledal v

prestra‰eno Agato, ki se je precej vsa rdeãa umaknila v
stransko sobo in mignila mesarju.

Ta je stopil za njo in voj‰ãakom prinesel vina.
»Zakaj ne prinese — ona?« je voj‰ãak zarobantil.
»Ni domaãa; jaz streÏem goste. Naroãil si vino, tu je,

pij, dobro zdravje!«

»Ona naj ga prinese!«
Mesar se je molãe obrnil in sedel k Janezu. »Zabave

i‰ãeta — da bi ju vrag!« mu je ‰epnil.

»A ãe ju zagrabiva midva, se jima utegne izteãi prav

slabo, kajne?«

»Svobodnjak, ali bi res pomagal?«
»Kdor z menoj lomi kruh in pije vino za isto mizo, ga

ne zapustim v stiski, taka je ‰ega v na‰ih krajih!«

BES

STI·KI TLAâAN

269

»Krãmar, kje je deklina?« se je voj‰ãak ujedal. »Kaj naj

sam stopim ponjo?«

»No?« je Janez poredno meÏiknil krojaãu. »Ali ne

skupi nobene?«

»Dela ‰e imam,« je krojaãek medlel ves bled, »domov

se mi mudi!«

»Nikamor mi ne pojde‰!» je tudi mizar renãal. »Voj-

‰ãaka bi mislila, da se ju bojimo.«

Mesar je molãe meril voj‰ãaka in si meÏikal z Jane-

zom, drugim tako ni zaupal posebne goreãnosti.

»In kaj napleta‰ s tistimle kmeãkim upornikom?« je

voj‰ãak ‰e revskal.

Janez se je poãasi obrnil in z oãmi molãe obstal na ne-

mirneÏu.

»Poglej ga no, ‰e tukaj se vleãe iz hlaã!« je voj‰ãak

skoãil proti Janezu in zamahnil.

Janez je Ïe bu‰il pokonci in odskoãil. »Ali si voj‰ãak,

ali si obcestni razbojnik, da ljudi ne pusti‰ na miru?« je
kriknil.

Voj‰ãak je spet zamahnil, a Janez ga je trdo zagrabil in

tre‰ãil v drugega voj‰ãaka, ki je prvemu skoãil na poma-
gaj, da sta se oba zavalila po tleh. Janez in mesar sta pala
vsak po enem in ju uhala in lasala.

âevljar Ogrizek je brÏ iz Ïepa potegnil krivec.
»Proã z noÏem!« je Janez hropnil in ga odpahnil.

BES

STI·KI TLAâAN

270

Mizar je stolu odlomil noge in zavpil: »Nate, udarimo

po razbojnikih!«

Voj‰ãaka sta jeãala, mizar in ãevljar sta jima iztepala

surovost, da je kar pokalo, krojaã se je skril v kot in se
bal.

Janez in mesar sta naposled odnehala, voj‰ãaka sta se

pobrala in zbeÏala.

BES

STI·KI TLAâAN

271

XXXI.

ospod Bo‰tjan je medtem pri‰el v Thurnov grad na
ravnem polju ob Ljubljanici. Baron ga je prijazno

sprejel in se z njim menil, kako je na Dolenjskem in
kako lepo je bilo danes v stolnici.

»Hãi mi kar pozabiti ne more ãudovitega Gallusa!«
»Res zasluÏi, da ga svet tako slavi.«
»Zmerom mi je silila v samostan,« se je baron smeh-

ljal, »zdaj pa Ïe pravi, da je zunanji svet tudi lep in da je
samostanska tihotnost in samotnost ne mikata veã.«

»Morda je Ïe prej nista, ãe se je premislila tako lah-

ko.«

»Ne vem, rad pa vidim, da je spet vesela in Ïeljna Ïiv-

ljenja.«

»Tega bo vesel gospod grof, ki mi je naroãil, naj se ba-

ronesi Levkardi poklonim ‰e prav posebej.«

»Vdovec je, le ‰koda, a je Ïe prestar — zanjo.«
»O vas in o baronesi govori prav spo‰tljivo, a da bi se

kanil ‰e kdaj Ïeniti, ni kazno.«

»Tudi jaz mislim, da ne. Kaj bi z mlado Ïeno takle

trhel, razmajan moÏ, ki mu sapa pohap in ki se Ïe vdi-

BES

STI·KI TLAâAN

272

ra v zemljo? A pojdiva, poglejva, kaj na‰a baronesa raãi
poãenjati.«

Baronesa je sedela v svoji svetli bivalnici na mehkem

stolu. Pred njo je ob odprti kro‰nji ãepel jud, debelu‰en,
zagorel moÏiãek.

»Va‰a gosposkost, vsega imam na izbiro in prav v

ceno, samo raãite pogledati in izbrati.«

»PokaÏi sam!«
»Tile prtiãki, raãite pogledati, so tkani iz najtanj‰e

prejice in so beli, kakor bi jih sonce belilo Ïe sedemkrat
sedem let! Vsaka plemenita in lepa gospa, kamor pri-
dem, jih hoãe imeti, da me zanje Ïe vede kar trdo, tako
mi zmanjkujejo!«

»Le obdrÏi jih, da jim lahko postreÏe‰!«
»O Bog praviãni, obupam, ãe z njimi ne smem obve-

seliti tudi va‰e velegosposkosti!«

»Obupaj, a prej pokaÏi ‰e kaj drugega!«
Jud je zvito pomeÏiknil, z dvema prstoma rahlo prijel

svilnat robec in ga dvignil proti luãi.

»Kaj pa takile robãki, va‰a milost?« je priostril debe-

le ustnice in slastno srknil. »Pajãevina najspretnej‰ega
pajka je naravnost hodniãno platno v primeri s takole
tkaninico! In kako je mehka . . . mehka! BoÏanje z roÏ-
nim listom je kakor bodeãa brinova veja, ãe ga primer-
jam z mehkobo takegale robãka! «

»Le boÏaj se z njim sam!«

BES

STI·KI TLAâAN

273

»O, ne smem se, kaj takega ni za siroma‰nega juda, le

visoki gospodi gre ta nepreplaãljivi uÏitek!«

»Pa naj bo: vzamem jih petero.«
»O hi‰a Davidova, raãili ste me osreãiti, da bom sla-

vo va‰e neprimerljive lepote ‰iril po vsem svetu!«

»Daj jih na mizo in priloÏi prav toliko tudi prtiãev!«
»O kraljica vseh lepotic, va‰ suÏenj je sreãen, ker je

na‰el milost v va‰ih premilih oãeh! Naj vam poljubim
noÏico!« se je kro‰njar judovsko raztopil in pripognil, pa
se je baronesa Ïe zasmejala in ga brcnila.

»Ali nima‰ v kro‰nji niã prida veã?«
»O Ïalost Izraelova, kdo pravi, da nimam? Va‰a viso-

kost naj raãi zvedeti: v tejle stekleniãici je di‰ava, ka-
kr‰ne ne zmorejo vse cvetke vesoljnega sveta! In na-
pravljena je iz nebe‰ke rose, ki je zgolj device prav opol-
noãi prestrezajo iz belih lilij, in iz posebne smole s pre-
imenitnega di‰avnega grmiãja na sami gori Libanonu v
Jutrni deÏeli!«

»Na mizo daj! A zdaj pokaÏi ‰e kaj!«
»O va‰a kneÏja milost, imam, nekaj prav posebnega

‰e imam!« je jud resno dejal in umolknil.

»PokaÏi, brÏ pokaÏi!« je baronesa vedeãno silila.
»Ali res smem . . . ? Hm . . . glejte, stekleniãica, tako

majhna . . . majhna . . . dobro zama‰ena . . . varno za-
peãatena . . . «

»Kaj je v njej?

BES

STI·KI TLAâAN

274

»O, saj veste, saj poznate. Prava redkost! Tekoãinica

brez barve, duha in okusa. Kdor je zauÏije samo eno
kapljico, od ljubezni zagori; ãe pa dobi kapljice tri, ‰e
ene kratke ure veã ne Ïivi — utrne se kakor du‰a v oljni
svetilki!«

»Ti, huda, nevarna stvar je tam notri!«
»Huda, a potrebna, ãe me srce boli ali me Ïalitev skeli

in se mi kam mudi!«

»Le spravi, niã me ne boli in ne skeli.«
»O, saj tekoãinica se ne pokvari: leta in leta obdrÏi

svojo moã.«

»I, pa jo postavi tjakaj in povej raãun!«
Povedal je ceno, da je lahkomiselna baronica kar pre-

bledela.

»Zblaznel si, to Ïe vidim!« je pihala. »Ali pozna‰ vred-

nost denarja?«

»Poznam tudi ceno blaga.«
»Ne, zblaznel si!« je vstala. »Pospravi, sin Abraha-

mov, ne vzamem, predrago je!«

»Kaj se to pravi, predrago? Kar potrebujete, ni pre-

drago nikoli!« je jud stokal, pospravil pa ni.

V sobanico sta pri‰la baron Thurn in gospod Bo‰tjan.
»Kaj je?« se je oãe nejevoljen zaãudil hãerini dru‰ãini.
»Prodaja,« je hãi trenila po judu. »Izbrala sem si ne-

kaj stvari.«

»Ali si drago plaãala?«

BES

STI·KI TLAâAN

275

»Plaãala? Kupila sem, plaãati morate seveda vi, ki me

imate radi,« se je nasmehnila in povedala veliko veliko
ceno.

Baron je stopil k mizici, a Levkarda je brÏ segla po ste-

klenicici strupa in si jo spustila v nedrje. »To je neka
prav posebna di‰avica zame, skrivnost, ki je ne izdam
nikomur,« je dejala.

»In vse to ceni‰ toliko?« je baron revsknil v prepla‰e-

nega juda. »Pretepsti te dam, slepar!«

Gospod Bo‰tjan se je smehljal. Tista ‰ara je bila res

draga, a kaj je baronesa skrila, je tudi vedel, poznal je
take stekleniãice.

Baron je ‰el po denar in zunaj sluÏabniku naroãil, naj

juda pretepo prav grdo, da ga veã v grad ne bo.

Gospod Bo‰tjan je medtem baronesi Levkardi pove-

dal kopo lepih besedi, ki mu jih je in ni naroãil ÏuÏem-
per‰ki grof, a neumna gizdavka jih je verjela vse po vrsti,
kakor nekoliko prej kupãijskemu prilizovanju sleparske-
ga juda . . . in takale frfra da je kdaj za res silila v samo-
stan?

BrÏ se je poslovil in odjahal v Ljubljano.
»Ali bo oãe gledal, ko mu povem, kak‰na zapravljiv-

ka je tale Levkarda!« se je smehljal predse. »Te mi Ïe ne
bo silil veã, prepogubeãen je.«

Smehljal se je, ko se je bliÏal mestu, a zdaj so mu oãi

Ïe gledale Trlepovo Minko in jo bojeãe snubile . . .

BES

STI·KI TLAâAN

276

V Turja‰ki palaãi sta ga pisar Komar in Janez ãakala Ïe

prav nestrpno.

»Le kaj bo rekel plemeniti gospod?« je skrbelo pisarja.

»V krãmo, tepeÏ in v vse sem svobodnjaka zapeljal ven-
darle jaz!«

»Bridkih mi nadrobi za polomaj, ki sem ga storil!« je

peklo tudi Janeza.

Gospod Bo‰tjan se je vrnil. Pisar mu je skesan brÏ po-

vedal, kaj se je zgodilo.

»Bojim se, da mestni sodnik seÏe po svobodnjaku, ãe

ga voj‰ãaki Ïe prej ne poi‰ãejo in pretepo do mrtvega,«
je pisar malodu‰no opisoval veliko nevarnost.

»Na konje!« je gospod Bo‰tjan ukazal. »·e pred sonã-

nim zatonom moramo priti iz mesta!«

»To bi bil strahopeten beg,« se je Janez upiral.
»Ali hoãe‰, da te pripro, ko te doma ãaka poroka?«
»Kaj sem storil takega, da bi se moral bati?«
»Pretepal si cesarskega voj‰ãaka! To je zadosti, da te

obesijo ali vsaj vzemo v voj‰ãake.«

»Svobodnjak sem, ne smejo me loviti!«
»Pa ostani tu, da spozna‰, ali smejo! In potlej naj ‰e

Anãka zve, da si se pretepal zaradi neke Ljubljanke!«

To je zmoglo Janeza, niã veã se ni upiral.

BES

STI·KI TLAâAN

277

XXXII.

Malem Gabru in Îubini so se ves tisti teden
pripravljali le za poroko. Trlepovi so belili cerkev,

vsa vas jo je zalj‰ala in oblaãila za veliki dan. Pri ·tepiãu
so ‰ivilje pridno ‰ivale, primerjale in popravljale.

Vreme, ki je Ïe dolgo bilo lepo, se je zdaj kisalo, sveti

Elija je grmeãe vozil po hudih oblakih.

Trlep in Janez sta vedrila pod zvonikom.
»Da smo le strn Ïe vso pospravili ob lepem,« je Trlep

govoril in gledal po oblaãju. »Slabo je plenjala, kaj bi
bilo, ãe bi jo bila ‰e toãa klestila?«

»RÏ je res bila snetjava, sonca je imela preveã,« je Ja-

nez menil, »p‰enica pa je bila ‰e ‰e, samo veã bi je smelo
biti.«

»O, p‰eniãna moka ni za vsak dan, vidi‰ jo le ob veli-

kih praznikih in posebnih slovesnostih.«

»Na Trlepovini je letos utegne biti najbrÏ res prema-

lo za vse slovesnosti,« se je Janez zvito posmehnil.

»Katere slovesnosti ‰e neki?«
Janez je zdaj brÏ povedal, da gospod Bo‰tjan snubi

Minko.

BES

STI·KI TLAâAN

278

»Po‰ten ãlovek je, sreãna bo v njegovih rokah,« je

Trlep preseneãen rekel. »Ali si Ïe kaj povedal Minki?«

»Ne ‰e, vam sem hotel prej, a zdaj ji bom.«
»Pa tudi France je v besedi z Radohovo Tonãko.«
»Pravil mi je Ïe,« se je Trlep veselo nasmehnil. »A ka-

ko ve‰ ti?«

»Zaupal je tudi meni, ‰e veã pa Tonãka sama,« je po-

vedal, kaj mu je ondan naroãala za Franceta.

Premolknila sta in gledala po nebesu, ki se je razode-

valo iz oblaãja.

âez nebo se je razpela mavrica v troje redi, na oblaãju

se je bíla vojska moÏakov, a Ïe se je vse razmaknilo, z
neba, glejte, je gledalo troje sonc . . .

Vse to je trajalo le nekaj trenutkov, a tisti, ki so videli

ãudno prikazen, so onemeli od strahu.

»Za staro pravdo!« so zdajci razumeli. »âas je dozorel,

nebo samo veli, kako naj se udarimo z gospodo . . . «

Tlaãani, kolikor jih je bilo prav bojevitih, so pritiska-

li iz vse soseske in spra‰evali Trlepa, kaj jim je storiti.

»Kdor hoãe‰, pojdi v kmeãko vojsko, ki se zbira v Po-

savju,« jim je Trlep velel.

»Kaj pa pri nas?« jih je gnalo. »Ali niã ne potipljemo

menihov?«

»Menihov? Mar zato, ker te pasejo ob lakoti in ti

kr‰ãansko pomagajo, ko si sam veã ne more‰?«

BES

STI·KI TLAâAN

279

Od vasi do vasi pa so Ïe dirjali hodotaji s petelinjim

peresom za klobukom in v kmeãko vojsko klicali tlaãa-
ne.

»Po vsem dolenjem Dolenjskem Ïe gorijo gradovi,«

so oznanjali, »tudi Posavje prav hudo pesti gra‰ãake!«

»V kmeãko vojsko Ïe pojdemo,« so se sti‰ki tlaãani

obotavljali, »zoper samostan pa ne dvignemo roke.«

»Ali mu ne morate opravljati tlake in dajati desetine?«
»E, desetine dobimo dosti nazaj, kadar nas stiska vije,

a tlaka nas tudi ne Ïuli preveã.«

Hodotaji niso dosti opravili v sti‰ki gospo‰ãini, radi so

jih poslu‰ali le bajtarji in jim neumno pritrjevali, ker so
upali, da jim samostan, ãe ga uporniki privijejo, utegne
nakloniti veã zemlje.

A komaj se hodotaji razgube v druge gospo‰ãine, kar

ti zabobni pod zemljo in svet se stra‰no pretrese, trikrat
po vrsti. Pol ·entvida se razmaje, Radohova vas, Dob in
Témenica, Mali in Veliki Gaber utrpijo veliko ‰kodo, ‰e
gradovom Grundljevo in Selo, ÎuÏemperk in ·umbreg
razpokajo moãni zidovi, le sti‰kemu stamostanu se ne
zgodi niã, skoraj niã.

»Na trdnih tleh stoji na‰ samostan,« verujejo opla‰eni

tlaãani, »Bog sam ga varuje!«

Kdo bi jih bil posihmal ‰e mogel na‰ãuvati zoper bele

menihe?

BES

STI·KI TLAâAN

280

A s Posavja se je vendar utrgalo veliko krdelo uporni-

kov in se namerilo v Stiãno. Saj menihov ne bo teÏko
zmoãi, samostan je bogat, plen bo velik — tako se je
krdelo spotoma ‰e veãalo in veãalo, glas, ki je vr‰al pred
njimi, je hodil hitro hitro.

Pri Trlepu in ·tepiãu so se ustra‰ili. Janez je od jeze

stiskal pesti, ker se mu je prav v priprave za poroko pri-
merila ‰e ta zamuda.

»Meni‰ki svobodnjak si,« mu je Trlep velel, »v Stiãno

mora‰, da pomaga‰ menihom, ãe bo treba!«

»Mislim, da bi Janez bolj moral varovati sebe in do-

maãijo svoje neveste!« se je ·tepiã upiral.

»Le stoj, v Îubino pridem jaz sam,« ga je Trlep miril.

»Dokler sem Ïiv jaz, se nas ne loti nihãe!«

·tepiã si je dal dopovedati, Janez je na ves splav hitel

v Stiãno. Uporniki so Ïe vreli po kotanjasti poti iz Met-
naja, ko je ãez Vrh prisopihal do Tekavnice pred samo-
stanom.

»Hoj, glejte, Trlepov Janez!« so vpili, ki so ga poznali

s Kuma. »Vojarin nam bo‰ ti!«

»Bom, ãe me boste slu‰ali.«
»Bomo, samo brÏ nas vodi nad te srake v samosta-

nu!«

»Mi zoper menihe ne pojdemo. Kaj je samostan sto-

ril vam?«

»Tlako naj odpravi in desetino!«

BES

STI·KI TLAâAN

281

»Ali mu tlaãanite in dajate desetino vi?«
»âe ne mi, pa vi!«
»Zato jih bomo pestili Ïe mi sami, kadar bo treba!«
»Zdaj je ãas, ãe hoãete dobiti staro pravdo!«
»Z vami bi se moral priãkati sam arhangel, ne pa jaz,

tako ste topoglavi, ko vam vendar pravim, da zoper sa-
mostan ne pojdemo!«

»Kaj ni samostan tudi grad?«
»Ni! Samostan je kakor cerkev, hi‰a molitve je in pra-

vice! To so takile uporniki vedeli Ïe pred ‰estdesetimi
leti. Leto in dan so strahovali gospodo, samostana se
vendar ni dotaknil nihãe. Le Turki so ga zaÏgali Ïe dva-
krat. Pa Turki so Turki. Ali vi mar niste bolj‰i?«

Menihi so medtem bili v obednici in se po jedi zvr-

‰ãali, da bi ‰li opravit skupno molitev, pa ti je pritekel
brat vratar in zaklical:

»Uporniki so pred samostanom!«
Opat se je prestra‰il in pogledal po patrih, pa so bili

vsi ‰e bolj prepadeni.

»Pojdimo, vpra‰ajmo jih, kaj hoãejo!« je svetoval

mlad pater.

»Da, pojdimo!« je opat dejal.
Ob porti so se Ïe posvetovali samostanski suliãarji,

med njimi je renãal Peter Klepec in silil vèn.

»Kam bo‰, tnalo?« se je prvi suliãar jezil. »In kar z go-

limi rokami?«

BES

STI·KI TLAâAN

282

»Saj vzamem uporniku, kar mi manjka!«
A hudi Peter Klepec je moral ‰e poãakati, menihi so se

bliÏali.

»Odprite!« je pater opat velel suliãarjem. »In mirujte,

govoriti hoãem z njimi!«

In so odprli. Ali uporniki se niso premaknili. Tako je

pater opat stopil venkaj, menihi pa za njim.

»Kdo ste, ki kalite samostanski mir?« jih je pater opat

mirno vpra‰al. »Kaj bi radi?«

Uporniki so se spogledovali in drug drugega bezali,

ãe‰, zini zdaj. Pa niã. Le Janez je stopil pred opata in po-
vedal, kaj hoãejo in kako jih je krivil Ïe sam.

»Morda bi nas radi pobili?« se jih je pater opat spet

lotil. »Ali pa po tur‰ko okrali cerkev in samostan? Kaj ne
veste, da je boÏje, kar je cerkveno? A ãe mislite vendar
moriti, le, tu smo, zaãnite!«

Uporniki so se po teh besedah zaãeli spogledovati in

nerodno umikati na Tekavnico; sram jih je bilo. Tu so
postali, da bi poãakali vojarina Janeza.

Janez je pred samostanom ostal sam, gledal za njimi

in se smehljal, ãe‰ saj ãlovek ni hud, samo ravnaj z njim
prav in draÏi ga nikar ne.

»Omeãil in zadrÏal si jih vendarle ti,« se mu je pater

opat zahvaljeval. »In sam Bog je tvojemu oãetu dal pa-
metno misel, da te je hitro poslal semkaj.«

BES

STI·KI TLAâAN

283

»Tehle in drugih takih ne pride nihãe veã nad Stiãno,«

je Janez vedeÏeval.

»Bog te usli‰i, da bi bilo res!« je pater opat vzdihnil in

suliãarjem velel, naj spet zapro vrata.

Peter Klepec je spoznal Janeza, videl ga je pred upor-

niki in se ãudil.

»VelmoÏ je, jaz pa sem mislil taãas v ÎuÏemperku, da

je tlaãan,« je hrust poãasi preudarjal.

In bal se je velmoÏa, ki z besedo samo kroti in ravna

krdelo upornikov in ki ga pater opat toliko ãisla, da z
njim govori kar na dolgo nit.

A Janez se ni hotel preveã muditi pri opatu. »Za vo-

jarina so me izbrali,« je dejal, »ne morem pomagati,
mednje moram, da jih odvedem iz sti‰ke gospo‰ãine.«

»Pojdi, pojdi,« je opat razumel, »in skrbi, da se mirno

razgubijo vsak na svoj dom.«

Janez je na Tekavnici pregovarjal upornike, da bi se

vrnili lepo domov.

»Domov? Ko uÏenemo gospodo, prej ne!« so se bra-

nili. »Vodi nas, saj zmagamo, ãe dobro udarimo.«

In so pravili, kako ·tajerci krotijo gospodo in ji podi-

rajo gradove. Oplenili in zaÏgali so Ïe grad Podãetrtek,
Planino in Prebold, ustrahovali Ïupnika v ·entjurju in
Ïenski samostan Studenice.

»Kaj?« je Janez debelo pogledal. »Tudi Ïenskega sa-

mostana so se lotili?«

BES

STI·KI TLAâAN

284

»Redovnice so grdo pestile tlaãana, ãisto prav je, kar

se jim je zgodilo.«

»Kaj se jim je zgodilo?« je Janez strmel v krdelo.
»I, kaj? Ko so moÏje razbili samostanska vrata, so re-

dovnice zbeÏale v cerkev in se stisnile pred oltarjem. A
uporniki so jih popali in se jim ma‰ãevali za vse hudo.«

»Kako ma‰ãevali?«
»I, nekoliko poigrali so se z njimi,« so se smejali in v

kosmatih norãijah opisovali oskrumbo nesreãnih redov-
nic.

Sveta jeza je grabila Janeza. Zarohnel bi bil rad, pa se

je bal, da bi se podivjani dedci uprli in obrnili spet v
Stiãno. Nejevoljen se je z njimi odpravil navkreber.

»âe smo pustili Stiãno, zaradi tebe smo jo pustili,« so

uporniki spotoma dopovedovali Janezu. »Ali gradu na
Ojstrici ne prizanesemo.«

»âigav je?«
»·ratenbahov.«
Janez se je zamislil. O baronu Feliksu ·ratenbahu so

mu Ïe pravili, da je trd z ljudmi in surov ãlovek.

»âe je baron na Ojstrici, se bo znal braniti, saj je bil

polkovnik v Karlovcu in se je Ïe nekaterikrat drevajsal
za Turki.«

»UÏugamo ga,« so vpili, »dosti nas je in ‰e veã nas bo,

preden pridemo tja.«

»Niã se ne ve.«

BES

STI·KI TLAâAN

285

»Tlaãani morajo z nami vsi, prisilimo jih, kakor smo

jih ‰e povsod. Kdor se je upiral, smo ga oplenili in mu
zaÏgali. Ko je bil gol in brez strehe, se je podal vsak.«

Mladi in neizku‰eni Janez ni vedel, kako ãlovek grdo

zabrazda, ãe se vda strastem. Groza ga je postalo takih
upornikov, najraj‰i bi jim bil obrnil hrbet, pa se jih je bal
in skrb ga je bila za sti‰ko gospo‰ãino. Vendar je skoãil
na grivo ob poti in velel, naj postanejo.

»Ali sem vam vojarin, ali nisem?« je potlej vpra‰al

glasno, da so sli‰ali vsi.

»Si, si, ker si Trlepov!« so vpili. »Za teboj pojdemo mi

in vsi, ki zvedo, da si med nami ti.«

»Prav. A Ïe zdaj vam povem, da mu s temle ãekanom

razbijem betico, kdor bi nadlegoval trpina tlaãana ali
mu po tur‰ko zaÏigal!«

Upornikom, ki jim je vsem manjkala trdna roka pra-

vega vojarina, so molãe pobesili glavo, zdaj, sli‰ite, so se
oni bali njega.

Tako so v miru in redu pri‰li do Ojstrice.
A na Ojstrici se je Ïe mudil deÏelni profos Lorenc

Maas, po‰ten in spo‰tovan ãlovek. Pri‰el je s krdelom
voj‰ãakov, da bi preiskal, zakaj se tlaãani upirajo.

·ratenbah je ti‰ãal vanj, da bi ga pridobil zase, preden

bi zaãel zasli‰evati tlaãane.

»Niã ne pozvedujte, kar z voj‰ãaki nadnje!«

BES

STI·KI TLAâAN

286

»Nisem pri‰el, da bi se bojeval z njimi; le pomiriti jih

moram in zasli‰ati.«

»To ni niã! Z uporniki se vendar ne boste pogajali!«
»Seveda se bom, veleslavna deÏelna vlada mi je na-

roãila tako.«

»âe se upirajo, so zloãinci.«
»Ali pa so muãeniki, ki ne vedo, do kod smejo.«
»Torej sem obdolÏenec jaz?«
»Preiskava doÏene to in vse drugo.«
»âe morda niso zaniã voj‰ãaki, vzemite ‰e moje lju-

di,« je baron silil, »samo udarite, videti morajo, da jih
vlada sama tepe.«

»Vlada jih hoãe braniti, ne tepsti,« je profos odrezal

in ‰el, da bi dognal, zakaj so se ukresali upori.

Vojarin Janez je po preÏunih dognal, da je vladni ãlo-

vek tu in zakaj.

»Mirujmo zdaj,« je spet pregovarjal upornike. »Naj

razsodi on.«

»Vrana vrani ne izkljuje oãi,« so vedeli. »Pa le miruj-

mo, dokler z voj‰ãaki ne odide,« so se vdali in umaknili
v okoli‰ke hoste.

Profos je res Ïe drugi dan od‰el proti Preboldu, a ba-

ron ·ratenbah, ki je zvedel, da se po hostah skrivajo ne-
ki ljudje, je z valptom Orliãem zbral veliko krdelo hlap-
cev in suliãarjev in ‰el nadnje. Prijel jih je spred in z
obeh strani. Uporniki so se sprva mo‰ko branili, vendar

BES

STI·KI TLAâAN

287

s cepmi in ãekanom niso bili kos izurjenim, oroÏja in
boja navajenim grajskim, kar razbeÏali so se, da se je
Janez, ki so ga pustili samega, le steÏka otresel napadni-
kov in u‰el v go‰ão.

Begunci so zbeÏali v cerkvico pri Svetem Kri‰tofu, ãe‰

na posveãenih tleh smo varni. A kakor uporniki niso v
cerkvi prizanesli studeni‰kim redovnicam, tako so jih
zdaj tudi ·ratenbahovi kar v cerkvici sami nekaj pobili,
nekaj polovili.

Janez je potrt beÏal domov. Sram ga je bilo takega vo-

jarinstva, vse tisto se mu je zdelo stra‰no nemo‰ko.

»Bolje bi bilo, ãe bi jih bil pustil, ko smo pri Trebov-

ljem prebrodili Savo,« ga je vest pekla. »Sami se morda
ne bi bili upali pretiti Ojstrici.«

BES

STI·KI TLAâAN

288

XXXIII.

isto nedeljo potlej je bila v Stiãni nova ma‰a Rado-

hovega sina. Pri‰li so vsi Trlepovi, vsi ·tepiãevi in

gospod Bo‰tjan. Sredi samostanskega dvori‰ãa so imeli
tiho pojedino na ãast novoma‰niku, gostom in samosta-
nu.

»Jaz torej vaju poroãim,« se je mladi pater smehljal

Janezu in Anãki, ki je Ïe ãisto okrevala in ki je kar Ïare-
la ob Janezu.

»Le dobro napravi, da prav lepo zveÏe‰ tudi Tonãko,

kadar bo treba,« se je sreãni Radoh vtikal.

»Kaj bo treba kmalu, oãe?«
»Ne vem, vpra‰aj jo!«
Tonãka se je menila s Trlepovim Francetom. Vesela

sta bila tudi te prilike, da sta si Ïe v stotiã povedala, kar
rado ti‰ãi mlade ljudi.

Meni‰iã, neizku‰en in neveden v takih stvareh, je res

prihitel k sestri:

»Ko poroãim Janeza,« ji je rekel, »bi kmalu rad ‰e te-

be, Tonãka. Oãe pravijo, naj te kar vpra‰am, kdaj bo.«

Tonãka in France sta rdela in se v zadregi smehljala.

BES

STI·KI TLAâAN

289

»Le povej mu, ali se ti Ïe kaj mudi,« jo je France dra-

Ïil.

»Meni Ïe ne. Ali se tebi kaj?«
»O, niã se ne bi rebril, ãe bi tudi bilo kar zdajle! Ven-

dar Ïe ‰e potrpim, ãe ni drugaãe.«

»I, kaj res ‰e sama ne vesta, kdaj bo treba?« je mladi

pater preprosto vpra‰al.

»Kdo pa ti je rekel, da se jemljeva midva?« se je Tonã-

ka vsa zardela smejala.

»Norãujeta se z menoj, Ïe vidim,« ju je gledal. »Ali pa

sama ne vesta, kaj bi rada.«

Ko ju je spet pustil sama, sta se veselo zasmejala.
»Prav iz mladega je v samostanu,« je Tonãka dejala,

»kakor otrok je in ne ve, kaj reãe.«

»A sam Bog mu je na jezik dajal tiste lepe besede. Ko

bi le kmalu dobile vreden odgovor!«

»Ali se ti naglica ne bi zdela nekoliko ãudna?« je

Tonãka vpra‰ala.

»âe bi jo pognala sama, bi bilo res sitno.«
»Hm . . . «
»Tonãka, ali se ne bi mogla navaditi mene?«
»Govori‰, kakor da sem se Ïe razvajala s kom!«
»Vidi‰, od sreãe Ïe ne vem veã, kaj bi rekel, da bi bilo

prav.«

»Meni niã veã, France, oãetu mojemu in svojemu pa

le reci ‰e kaj!«

BES

STI·KI TLAâAN

290

Pa tega in mogel storiti kar precej. Gospod Bo‰tjan

sam se je motal med moÏmi, jih motil s ‰alami in z oãmi
stregel po Minki. Od daleã se mu je smejala, saj ji je Ja-
nez povedal vse in tudi oãe so Ïe rekli svojo, a ãe se ji je
sku‰al pribliÏati, se je skrivala med Ïenske.

Francè je le oãeta izpulil izmed moÏ in mu povedal,

kaj sta s Tonãko govorila in kaj mu je velela.

»Mladina dandanes Ïivi res hitro,« se je moÏ zado-

voljno smehljal; »samo migne, pa Ïe misli, da mora vse
steãi kakor po loju.«

»Oãe, kaj in prav, kar se je nakretilo tako lepo?«
»Le stoj, Tonãkinega oãeta vpra‰ajva, pa bo‰ videl, ali

je po volji tudi njemu.«

A Radoh je bil novice kar vesel in je dejal:
»âe je Tonãka izbirala in izbrala, mi je dati le ‰e bla-

goslov, a kolikor ne zmorem tega jaz, naj brÏ opravi —
kako mu je Ïe ime zdaj? — pater Angelik. Radohovina
je pred sto leti Trlepovini dala hãer Maru‰o, zdaj naj ji
starobitna domaãija iz Malega Gabra to vrne s sinom
Francetom!«

Zdaj se je tudi gospod Bo‰tjan prismolil ob Minko.
»Minkec, ali si huda?« jo je poredno ogovoril.
»âe bi bili Ïe ondan vpra‰ali drugaãe, ne tako zvi‰ka

in nenadoma, bi se bila Ïe kako pomenila.«

»Jaz, glej, sem pa vendar ‰e zmerom tako naglih misli

in te spet vpra‰am, kakor sem te taãas.«

BES

STI·KI TLAâAN

291

»Oãe naj odgovorijo, vpra‰ajte jih!«
Medtem sta Trlep in Janez pri‰la do njiju in gospod

Bo‰tjan se je brÏ pohvalil, kaj je Minka rekla.

«Poãakajmo no, da pater Angelik zveÏe prva dva,« se

je Trlep hahljal, »potlej se pa le ‰e vidva pripravita!«

»Glejte, pater Angelik bo sprva menda hodil le po

svatbah!« se je smehljal tudi pater opat, ko so mu pove-
dali, kaj se ‰e plete.

BES

STI·KI TLAâAN

292

XXXIV.

se pride, vse mine. Minil je ãas nevarnih uporov,
minil ãas ãakanja. Anãkin in Janezov poroãni dan

je z zlato zarjo vstajal v najlep‰o jasnino neba.

Anãka se je Ïe dopoldne oblekla za poroko.
Lepa je bila v dolgem belem krilu s kratkim Ïivotni-

kom in ‰irokim tkanim pasom, s trdo belo peão na gla-
vi in s srebrnim sklepancem, ki se ji je teÏko pobe‰al pod
pas, z zlatimi prstani in vratnimi veriÏicami, v belih no-
gavicah in nizkih ãrnih ãevljih.

Pogledala se je v ‰kaf vode in se nasmehnila sama

sebi; zadovoljna je bila. Tudi druÏice so jo obãudovale.

V sobo je pogledal ·tepiã in vpra‰al:
»Ali ste se Ïe nali‰pale in olep‰ale vse?«
»Îe, Ïe!« so zavrele. »Le poglejte!«
A on je videl le Anãko. Milo jo je gledal, v grlu ga je

du‰ilo.

»Tudi ti si lepa!« je ãez ãas rekel druÏici, Radohovi

Tonãki. »A kje imate ,babo’?«

»O, jaz sem najlep‰a!« se je izza druÏic pririnila sta-

ra soseda, vsa umazana in raztrgana.

BES

STI·KI TLAâAN

293

»Dobro so te na‰arile!« se ji je nasmehnil. »âe te moÏ

vidi tako, ‰e maral te ne bo veã!«

»Ostanem pa kar pri vas za péstunjo!« mu je vrnila.
Anãka je zardela, dekleta so se zasmejala, a jeziãni Ïe-

nici nihãe ni utegnil odgovoriti, v sobo je prihitel sose-
dov Matija, nevestin drug, in zavpil: »Gredo, Ïe gredo,
zdaj zdaj bodo tu!«

»Zapahni vrata, zaprite okna!« je ·tepiã pokimal in

pogledal Anãko, ki je vsa rdeãa ‰e zmerom stala sredi
sobe.

Matija je zapahnil vrata, Ïenske so pozaprle okna in

se umaknile v veÏo, da bi bolje sli‰ale Ïeninove svate.

Oãe in hãi sta ostala sama.
»·e malo, Anãka, pa ne bo‰ veã samo moja,« je ganjen

rekel.

»Saj ne pojdem iz hi‰e,« je tiho rekla, pa oãi so se ji

vendar zalile.

»Kadar te bo kaj ti‰ãalo, moli, Anãka, in Materi boÏji

se izroãaj!«

»Oãe . . . oãe . . . !« jo je zmoglo, da se mu je vrgla na

prsi.

»In trdna bodi, Anãka, zmerom in ne pozabi, da si

bila ·tepiãeva. Tako nikoli sramote ne stori‰ ·tepiãevi-
ni.«

Pred hi‰o se je oglasilo vpitje svatov iz Malega Gabra.

BES

STI·KI TLAâAN

294

»Odprite!« je Ïeninov stare‰ina Radoh tresel vrata.

»Nevesto nam dajte!«

»Tu ni nobene neveste!« je nevestin drug Matija od-

govarjal iz zaprte veÏe. »Za‰li ste, vpra‰ajte drugod!«

»Kaj za‰li! Nevesto nam dajte vèn, brez nje ne pojde-

mo odtod!«

»Deklet imamo res nekaj Ïe godnih, izbrali bi katero

in vam jo dali, pa ne vemo, ali bi jo marali.«

»Pravo izberite in vèn po‰ljite!«
Drug za dober reÏaj odpre vrata in na plano porine

tisto Ïenico, raztrgano in umazano babo. »Tale bo pra-
va,« reãe, »lep‰e in mlaj‰e nimamo!«

»Ne maramo te!« svatje zavre‰ãe. »Pravo nam dajte!«
»Kdo bi vam ustregel? Izbirãni ste!«
»Za takega Ïenina, ki ga imamo s seboj, Ïe smemo biti

nekoliko izbirãni!«

»âe je tako, izberemo katero drugo. — Aha, tale pa bo

prava, kajne?« se drug posmeje izza vrat in rahlo pah-
ne vèn teto.

»Ta bo dobra zame,« stare‰ina pohvali in se pozdra-

vi s teto. »Zdaj pa nam jo dajte ‰e za Ïenina, ki od ne-
uãakanosti stoji samo ‰e na eni nogi in kar cvili.«

»Da bo mir, vam damo ‰e tole, ãeprav neradi,« se

drug vda in iz veÏe spusti druÏico Tonãko.

Stare‰ina jo sprejme in izroãi Ïeninovemu tovari‰u

Francetu.

BES

STI·KI TLAâAN

295

»Zahvalimo, ta je za Ïeninovega tovari‰a res kar do-

bra! I‰ãite ‰e za Ïenina, saj imate ‰e katero lep‰o.«

»Na‰li smo res ‰e eno, na‰li, a te ne damo iz hi‰e in ne

damo, tako je pridna in lepa.«

»O, tudi Ïenin je otorej, da je bo vreden: mlad je in

moãan, delaven in trezen.«

»Da, pred poroko je vsak ves zlat, v zakonu se pa

kmalu izkaÏe, da je vrag!«

»Nak, tisto pa ne, ta ne bo nápaãen, moÏat je in zvest,

ta Ïe ne pozabi, kar ji obljubi pred oltarjem!«

Drug dolgo molãi, kakor bi se nerad odloãil, a ãez dol-

go na steÏaj odpre vrata, se za trenutek umakne in za
roko pripelje nevesto Anãko.

»Hoj, ta je prava, ta je lepa nevesta za na‰ega Ïenina,

brÏ brÏ mu jo dajte!» svatje veselo hrumijo.

»Ne damo je, tukaj Ïe ne, iz rok cerkvenega gospoda

naj jo dobi, ãe bo dejala, da ga mara!« jo drug ‰e drÏi za
roko in se v ‰ali otepa svatov, ki ti‰ãijo vanj, da bi mu jo
vzeli.

»âe ni drugaãe, pa brÏ stopimo v cerkev, da se Ïenin

ne skuja in nevesta ne uide na hru‰ko!« se stare‰ina po-
redno smeje in ureja svate za veselo pot v Mali Gaber.

Cerkvica svetega Mihaela v Malem Gabru jih je ãakala

vsa bela in prazniãna, a svatje so se ustavili pri Trlepo-
vih, da bi po ‰egi izpili poÏirek medice.

BES

STI·KI TLAâAN

296

»Le nobenih sladkosti pred poroko!« je stare‰ina na-

gajal in odrinil Ïenina in nevesto. »Najprej v cerkev —
potlej pa v imenu boÏjem . . . !«

»Da, v cerkev — le poglejte, kako se ji oãi Ïe svetijo,

na‰i lepi, sladki nevesti!« je ‰e nevestin drug pribelil svo-
jo.

»Jejhata, pater Angelik Ïe ãaka!« je va‰ãan pritekel

povedat.

BrÏ so vstali, da bi ‰li, a Janez je stopil pred star‰e in

rekel:

»Oãe . . . mati, prosim za zamero, ãe sem vas kdaj

Ïalil . . . « Pa dalje ni mogel, ves solzan je pokleknil.

»Pomni najinih naukov in ne pozabi Boga in Matere

boÏje, da se ti bo godilo dobro in da umrje‰ v milosti
boÏji!« je mati zaihtela in ga pokropila iz kropilniãka.

»Janez, bodi zmerom Trlep, mo‰ki in po‰ten!« se je

oãetu lomil glas, ko je roko podrÏal na sinovi glavi. »Ko
te dajem iz hi‰e, ti Ïelim sreãe in zdravja in da bi se tvoje
dobro ime brez madeÏa vraãalo na dom starih Trlepov!
Tako si tudi posihmal ostanemo eno.«

A stare‰ina je silil, ‰li so v cerkev.
Ko je pater Angelik opravil, so se vsi vkup vrnili na

Trlepov vrt, kjer je sti‰ki samostan ob dolgih, za to pri-
liko pripravljenih mizah pripravil Ïenitovanjsko gostijo
tudi vsej vasi.

BES

STI·KI TLAâAN

297

In komaj jih je stare‰ina razposadil, pa sta po cesti

pripeketala pater opat in pater prior, da bi poãastila sva-
te.

Ves Mali Gaber se je razÏivel v Ïenitovanjsko veselje.
Stare‰ina je napival Ïeninu, nevesti in obojnim star-

‰em, nevestin drug je povzdigoval Mali Gaber, ki lepi
Îubini daje Ïenina iz tako imenitne hi‰e, a pater opat je
presrãno povedal vse in za vse.

»Velik velik praznik slavimo danes,« je poãasi govo-

ril, »z njim ãastimo kmeãko hi‰o, starobitno domaãijo
sloveãega rodu. Ta rod, ki je zmerom ljubil rodno zem-
ljo, jo pojil in posveãal s svojim znojem in s svojo ljubez-
nijo, mi je podoba trdnega, moÏatega njenega varuha.
Zvest ji je, ker raste iz nje in ne gre‰i zoper njo. Zakaj
greh zoper rodno zemljico je kakor greh zoper naravo:
strahovito se ma‰ãuje!

Rastite, o Trlepi, mnoÏite se, zvesti bodite sebi in

zemlji, drÏite jo z vsem srcem, z vsemi moãmi, saj za-
sluÏi: dala vas je, mati vam je!

Pater Angelik, sin te zemlje, naj ‰e dolgo veÏe, kar

Ïene iz nje. Sti‰ki samostan z veseljem gleda Ïive vezi
ljubezni in zemlje in bo, to le verujte, zmerom rad po-
magal, da blagoslov boÏji ne usahne, glejte pa tudi sami,
kako bi ga bili vredni zdaj in vekomaj. Amen.«

BES

STI·KI TLAâAN

298

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-285-8

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Ivan Zorec Stiški svobodnjak
Ivan Zorec Pomenki
Ivan Zorec Izgnani menihi
Ivan Zorec Beli menihi
Ivan Tavčar Janez Sonce
Ivan Tavčar Mrtva srca
Ivan Tavčar Grajski pisar
Ivan Tavčar Vita vitae meae
Ivan Tavčar Otok in Struga
Ivan Tavčar Izza kongresa
Ivan Tavčar Cvetje v jeseni
Ivan Tavčar 4000
Ivan Tavčar V Zali
6 wykad WiĄzania chemiczne[F]
Wyk%c5%82ad Niepewno%c5%9b%c4%87 pomiaru
A
niebieskie 2, ❀KODY RAMEK I INNE, Gotowe tła do rozmówek

więcej podobnych podstron