dolgoãasi. Ko v prirodi ne najde iskane tolaÏbe, odmak-
ne se k sredi blazine, izvleãe poãasi cigaro ter si jo zdi-
hujé zapali. Potem izpu‰ãa dim proti stropu ter si pogla-
di tu in tam mehke priãetke prve brade, ki mu je obda-
jala bledi obraz.

»Stra‰en ãas!« reãe konãno, vzem‰i uro iz Ïepa. »Îe

dve! A ‰e zdaj ni te ãudne Grãave! Prav kakor bi se ãlo-
vek v veãnost peljal!« Zopet se zavije v dim ter zatisne

BES

MRTVA SRCA

oãi. Tedaj pa se ustavi vlak. »Grãava!« zaãuje se glas hri-
pa vega kondukterja. Bila je to majhna Ïelezni‰ka posta-
ja, v ozki dolini leÏeãa in okrog in okrog obdana z goz-
di. V‰tric Ïelezne ceste je tekla precej mogoãna voda
med tesnimi travniki, po katerih se je tedaj pasla Ïivina.
Tu in tam je ãepela koãa, z vinsko trto prepreÏena, sla-
bo zidana, z raztrganim ostre‰jem ali pa ‰e celo nevar-
no v stran nagnjena.

Vtis tega kraja je bil ãuden, nevesel, in to tem bolj, ker

se je iz gozdov ogla‰al rog, z melanholiãno zavitimi gla-
sovi, zbirajoã ãredo okrog pastirja. V sredi te pustinje pa
se je ti‰ãalo ‰tacijsko moderno poslopje, kakor da bi bila
kultura prav hitro stopala tod mimo ter v hitrici pustila
to svoje znamenje za seboj!

ÎviÏg — in hlapon oddrdra dalje po dolini. Na‰ zna-

nec ostane sam na peronu in pri srcu mu je, kakor da je
tu zapu‰ãen v samotni pu‰ãavi. Nekaj ãasa zre predse. V
prvem trenutku v istini ni vedel, kaj bi poãel.

»Dalje moram!« reãe polglasno. »Svoje reãi pustim tu,

dokler ne zvem, kako se mi uravna usoda!«

Prekoraãi vratca nizke ograje. Po slabi, blatni cesti

stopa med njivami, po katerih je takrat zorela ajda. Po-
ãasi dospe do mesta, kjer se pot navzdol proti strugi za-
vije ter se odpre pogled na reko. Na‰ potnik opazi takoj
star brod ob bregu in nad njim v melini ãepeão brodni-
kovo koão. Pred njo sedita postarni Ïenski. K njima pri-

BES

MRTVA SRCA

stopi na‰ znanec ter ju vpra‰a, kod naj gre, ãe hoãe na
Vi‰avo. Vpra‰ana ãutita potrebo, omehãati si srce med
seboj.

»Katra,« vpra‰a prva tiho, nagniv‰i se proti drugi,

»kdo je ta ãlovek?«

»Bog ve, kdo je?« vpra‰a le-ta.
»Jaz ga ne poznam.«
»Jaz tudi ne!«
»Na Vi‰avo bi rad!« pravi pri‰lec znova.
»Na Vi‰avo?« zaãudi se Katra. »Pa zakaj ne na NiÏa-

vo?«

»Ali Vi‰ave ni?« vpra‰a tujec.
»Vi‰ava, se ve, da je! — pa tam ni vse, kakor bi moralo

biti!«

In vaÏno obrne veli obraz proti njemu. »Tam, reãem

vam, pa ne da bi se ‰alila, tam so strahovi in duhovi
mrtva‰ki, reãem vam, odkar se je storila tista grozna
smrt!«

Lahno se je zasmejal, a vendar mu je bilo tesno pri

srcu, ko je odgovoril: »Strahov se ne bojim. Pota ne po-
znam.«

»âez vodo morate in ãez hrib navzgor!«
»âez vodo? In kdo me prepelje?«
Namesto odgovora priãne Katra prav silno kriãati:

»Miha! Miha!«

Miha kmalu prikoraãi iz veÏe.

BES

MRTVA SRCA

»Bo Ïe spet treba ãez vodo!« pristavi jezno, opaziv‰i

tujca. »Da ga ni miru, da bi ãlovek le eno uro v miru pre-
spal!« Potem gre ter priãne pri brodu z verigo roÏljati.
Bojazen pre‰ine potnika, videãega okornega brodnika.
Konãno poloÏi plaãilo pred starki na mizo ter stopi vda-
no na ladjo. Miha poprime kolec ter odriva od brega.

»Ali bo‰ mogel?« povpra‰a oni bojeãe.
»Mogel?« in Miha se raztegne od samega srda in z

roko si ‰ine med puste lase na glavi. »Mogel?« in zaniã-
ljivo zavleãe usta. »Mogel? Le tega nikar ne vpra‰ajte! Pa
sem prepeljal samega ,gospoda’, pa je bila voda velika,
rjava, kalna, pa je nosil Boga na rokah in sveto obhaji-
lo; pa sem vendar prepeljal! Pa bi vas ne?«

In res priveslata sreãno na drugo stran. Tu se je takoj

pri bregu vzdigovalo hribovje, da je bilo v vznoÏju ko-
maj prostora za ozko cesto. Po tej cesti se odpravi na‰
junak.

Pod njim v strugi se vleãe voda poãasi in brez ‰ume-

nja. Tu in tam se kaÏejo oãem umazani, pe‰ãeni prodi in
bele povodne lastovice se vzdigujejo z njih ter letajo
okrog valov, topeãe se zdaj skoraj v vodi, zdaj pa zopet
pobliskavo kvi‰ku ‰vigajoãe.

Nad cesto po rebri se razprostirajo veliãastni gozd,

gozd samega kostanja, s starimi, iz zemlje moleãimi ko-
reninami. Îolne potrkavajo po deblih in ogla‰ajo se dru-
ge ptice.

BES

MRTVA SRCA

Na‰ potnik poãasi koraka. Saj se mu ne mudi nika-

mor. Sonce pluje ‰e visoko na nebu in jesen ‰e ni tako
pozna, da bi noã hitro in zgodaj nastopila. Hipoma se
mu napolni srce s tisto preãudno slastjo, ki veje v starih
gozdih ter objema potnika, pod njih senco hiteãega.

»Saj je vendar krasno v domovini!« vzklikne sreãno.

Zdaj se zavije dolina bolj proti jugu in odkrije se ãisto
nov razgled. Dolina se vleãe daleã proti jugu in po njej
reka, enaka srebrni kaãi. Ob vodi se vije cesta kakor siv
trak, ki se zdaj skrije med zelenjem, zdaj pa zopet pri-
kaÏe. Na tej strani se ‰irijo kostanjevi logi po bregovih,
na oni pa se vijejo okrog hribovja vinogradi s hramovi in
belimi hi‰icami.

Na‰ prijatelj dospe do razpotja. Cesta vodi dalje ob

vodi, stranska pot pa se odcepi navpik v goro. Velika le-
sena roka z napisom: »Na NiÏavo!« govorila je jasno, da
se po tej poti dospe tudi na Vi‰avo, o kateri je na‰ zna-
nec vedel, da je NiÏavi soseda. Po poti navpik odpravi se
torej. Zdaj stopi ‰ele v gozd, ob katerega robu je hodil
poprej. Sam ni vedel, kako se mu je vsiljevala treznost v
du‰o. Nehote se zamisli v preteklo svoje Ïivljenje in
spomni se tudi ukaza, ki ga je privabil v kraje, v kraje
domovinske, a njemu do zdaj neznane. Od juga je vlekla
sapa tedaj, in vrhovi v gozdu so ‰umeli, kakor bi sami
sebi nekaj skrivnostnega pripovedovali.

BES

MRTVA SRCA

»Kaj ‰ume? Kaj si pripovedujejo?« vpra‰a na‰ potnik

samega sebe. »Mislim, da je ãas in da sem na pravem
mestu.«

Ravno tik pota razprostira ‰iroke svoje veje star ko-

stanj, pod katerim je rastlo mehko mahovje, mehko in
k poãitku vabeãe. Tu sem sede, podpre glavo in zre v ze-
leni gozd. Jesenska buãelica brenãi okrog njega in zdaj
pa zdaj pade nanj rumeni list. Ali vse to ga ne moti. Ta-
koj privleãe na dan zavitek listin, odveÏe rdeã trak, s ka-
terim so bile prevezane, ter priãne brati.

Jesenska buãelica ga brenãe obletava in rumeno listje

pada nanj — ali on bere in bere.

BES

MRTVA SRCA

DRUGO POGLAVJE

Ljubezen te je pogubila,
mladosti zamorila cvet…

Boris Miran

in moj! Obljuboval sem ti veãkrat, da tedaj, ko bodo
poãivale moje kosti v zemlji in bom jaz, trudni pot-

nik tega Ïivljenja, vzel od tebe za vselej slovo, da se ti bo
tedaj odkrilo, kar je leÏalo temno in teÏko nad menoj!
LeÏalo ves ãas, kar sva ga skupaj preÏivela! Ali moja Ïe-
lja je bila, da se ti to vse odkrije v krajih, kateri so me
gledali otroka, Ïivljenja radostnega.

Sin moj, ko to bere‰, vr‰é nad teboj stari kostanji, ka-

terih se je veselil tvoj oãe v mladosti, ko so tudi vr‰ali
nad njim, od sape premikovani. In letal sem med njimi,
pulil stari mah od debel ter sesal vase divno Ïivljenje,
katero klije v teh veãnih gozdih. In kako sem Ïivel! Kaj
sem se menil sveta tam zunaj! Na mehkih tratinah sem
polegal in gledal skozi vejevje do jasnega neba. Ali sem
pa hitel po stezah, ‰tel znance svoje, stare kostanje, in
bil radosten, da sem Ïivel v sredi njihovi.

BES

MRTVA SRCA

Vse se ti odkrije! Kadar pride‰ po beli cesti navzgor,

do vrha, tedaj se ti odpre kostanjev gozd in ravnina se
razprostira pred radostnim tvojim pogledom. V tej rav-
nini opazi‰ takoj malo kmeãko vas z belimi koãami, v
ozadju pa mesto — Lukovec. Ravno pod nogo ti leÏi bolj
gosposko poslopje. To je Vi‰ava. Ni gra‰ãina. Podobno
je prostorni pristavi. Tam zdolaj skoraj pri vasi pa je ‰e
drugo gosposko poslopje. Gra‰ãina je skoraj. In to je Ni-
Ïava!

Bogomir, tu se je rodil tvoj oãe. Tedaj je bil gospodar

na NiÏavi in tudi na Vi‰avi Gregor Lesovéj — oãe moj.
Osoren moÏ, ãuden moÏ. Posestnik veã hi‰ v Lukovcu si
je bil pridobil s sreãno vinsko in drugo kupãijo za svoje
razmere velikansko premoÏenje. Iz malo olikane rodo-
vine je bil sam takisto v sredi med kmeãkim veljakom in
olikanim me‰ãanom. Na svetu je ljubil le dve reãi — de-
nar in pa svojega Ernesta. Le-ta je bil sin njegove sestre.
V siroma‰tvu je bila umrla nekje tam doli na Hrva‰kem
in zapustila tega otroka. Po to siroto je ‰el moj oãe ter jo
pripeljal domov na NiÏavo. Ravno isti ãas mu je bila
Ïena — moja mati — umrla. Ali leto ga ni prehudo zade-
lo. âudno pa je bilo, kako je ljubil sina svoje sestre! Me-
ne je pu‰ãal letati ves boÏji dan po kostanjevih gozdih
in, ãe sem bil bolan, malokdaj je pri‰el k postelji. Erne-
sta pa je nosil na rokah, gladil mu mehke lase ter ga imel
vedno na svoji strani. In tako je ostalo do tedaj, ko sva

BES

MRTVA SRCA

z Ernestom dorasla in pri‰la v ‰olo, na gimnazijo v Lu-
kovec.

Kar je pisal, pisal je le Ernestu in po meni je samo po-

vpra‰eval. Pri takih razmerah ni bilo ãuda, ãe mi je proti
mojemu oãetu okamenelo srce. Bil sem tihega, podane-
ga znaãaja. Pa saj je bil ta Ernest ãlovek, ki ga je moral
vsakdo rad imeti. Preãudne mo‰ke krasote, imel je tudi
zmoÏnost, priljubiti in prisladkati se v srce, da malokdo
tako.

Pri‰la je Gregorju Lesovéju nekdaj zadnja ura. In te-

daj sva stala z Ernestom pri postelji njegovi. Tega je pri-
jel za roko in jemal slovo od njega. Ali mene, sin moj,
mene je komaj videl! Milo se mi je storilo in sklonil sem
se pri vznoÏju njegovega leÏi‰ãa ter priãel glasno plakati.
Poãasi se je vzdignil bolnik.

»Vid!« dejal je. »UboÏec!«
Tako mi je govoril oãe na smrtni postelji.
»UboÏec! Zakaj tudi ti nisi tak, kakor je moj Ernest!«
In ko sem le plakal, pristavil je ‰e: »Jokati nikar! Saj

sem mislil naté v svojem testamentu!«

·e je govoril z Ernestom, potem je pa umrl — in name

je mislil v svojem testamentu!

Gregor Lesovéj je umrl in, ko so odpeãatili oporoko

njegovo — bil je Ernest gospodar bogate NiÏave, z njiva-
mi, vinogradi in s hi‰ami v Lukovcu. Jaz pa sem dobil
Vi‰avo in vse prekrasne gozde starega kostanja krog in

BES

MRTVA SRCA

okrog nje. Priãel sem takoj ãediti svojo posest, prodal
sem nekaj lesa, nekaj vina. Kmalu sem si bil v sreãnih
‰pekulacijah namnoÏil svoje imetje. Ernest pa je bil naj-
veãji gospod. Jezdaril je konje in se vozil v koãijah, igral
s kvartami in Ïivel je sploh lahkomi‰ljeno. âasih je pri‰el
k meni na Vi‰avo ali sem pa jaz ‰el dol na NiÏavo. Pila
sva vino in rada se imela. Kazal mi je svoje konje, vozove
in drugo ropotijo, vlekel me tudi v Lukovec, in ondi sva
hodila od hi‰e do hi‰e. Ernest se je sladkal okrog mladih
deklet, jaz pa sem tiãal pri materah, pil z njimi kavo in
govoril resne reãi. Saj je moralo tako biti pri tem mla-
dem ãloveku, ki je pil Ïivljenje z radostnimi poÏirki. Ne-
kdaj sva ‰la pe‰ iz Lukovca domov proti Vi‰avi. Pri ne-
kem sorodniku — Sodarju (morda ‰e pride‰ z njim v do-
tiko) sva bila in Ernest je bil ukazal prinesti francoske-
ga vina. In ko sva ‰la proti domu, omamile so ga bile
vinske moãi. In tedaj je bilo, da sem mu dejal: »Ernest,
jaz se bom Ïenil!«

»Îenil!«
Obstal je in malo je pogladil svojo brado ter z biãem,

ki ga je vedno nosil pri sebi, ‰vignil ãez zrak.

»Le se, ãe se hoãe‰!«
In ‰la sva molãe dalje.
»Le se!« dejal je ‰e potem, »ali Ïivljenje bo‰ imel

slab‰e, to ti pravim!«

BES

MRTVA SRCA

Zopet je obstal. V dolu se je videl Lukovec s svojimi

hi‰ami.

»Tale Lukovec,« pristavil je, »ima ãudne reãi v sebi,

dragi moj Vid! In omoÏena Ïenska, pravim ti, ãudna
Ïenska, reãem ti! Pa ãe te je volja, le se!«

In ‰el je dalje in tiho je pel:

»Tri ljubce ljubiti,
so ãudne reãi:
vsem trem se lagati,
me niã ne skrbi!«

Jaz pa sem se bil res oÏenil.
Ti je nisi poznal, svoje matere, sin moj, in ne spomin-

ja‰ se obraza njenega.

Nekdaj v Lukovcu, ko sem ‰e ondi ‰tudiral, seznanil

sem se bil z njo. Hãi je bila precej premoÏnega kupca.
Krasna Ïenska, cvetoãa in polna Ïivljenja. Bil sem se ji
ujel v mreÏe in pripeljal jo na Vi‰avo. Poãasi jo je zapu-
‰ãal dolgãas, ki jo je sprva moril s spomini na mesto.
Ljubil sem jo, sin, ljubil ‰e potem, ko me ona ni veã in ko
so Ïe davno bile pretrgane vezi med nama! Moja natu-
ra se je bila v njeni raztopila in preÏivel sem v sreãi
mnogo dni. In ãasih se me je z grozo polastila misel, kaj
bi bilo, ko bi je veã ne imel, te Ïenske. Porodil si se ti na
svet. Moje veselje je bilo neskonãno, in neskonãna moja
ljubezen do Klare, tvoje matere. Preteklo je potem eno

BES

MRTVA SRCA

leto. Klara je bila sreãna in Ïiveli smo idiliãno. Skoraj
vsak dan je prijezdaril k nam bratranec Ernest. Bil je
jako dobre volje v na‰i druÏbi in popustil je poãasi pi-
janãevanje tam doli v Lukovcu. Upal sem, da odloÏi sla-
be svoje navade in da pripelje morda tudi Ïeno na NiÏa-
vo in da bomo potem ‰ele sreãno skupaj Ïiveli.

Tako sta pretekli dve leti. — To so mi bili sreãni tre-

nutki! Sam nisem vedel, kako bi se radostil Ïivljenja in
bodoãnosti. S pu‰ko sem lazil po kostanjevih gozdih,
imel svoje misli ter gojil nade prihodnje!

Od Vi‰ave v gozd, daleã tja v gozd, dal sem bil ‰iroko

pot izsekati in jo s peskom posuti. Po tej poti smo se na-
vadno sprehajali zveãer. Nad nami so dvigali stari ko-
stanji stare vrhove in, ãe je pi‰ majal njihove veje, bilo je
spodaj prekrasno poslu‰ati vr‰anje nad glavo.

Lep veãer je bil. Sonce ni veã sijalo in skoraj mrak je

bil Ïe legel na gozd. Slonel sem pri starem deblu in po-
slu‰al razgovore, katere je imela sapa z vejami in listi
nad menoj. Ozrem se po pe‰ãeni poti proti Vi‰avi. Pri-
hajala sta bratranec Ernest in Klara v Ïivem razgovoru.
Ne vem, kako mi je pri‰la ta misel iz pekla — in skril sem
se za deblo, da bi poslu‰al, kar sta govorila med seboj,
hoteã potem med njiju stopiti ter ju prijazno iznenadi-
ti. Pri‰la sta in skoraj ravno pred deblom obstala.

»Klara,« rekel je Ernest, »koliko ãasa naj ‰e ãakam po-

ljuba tvojih ust?«

BES

MRTVA SRCA

»Ernest!« vzdihnila je ona ter ga pogledala ljubezni-

vo.

»Le poljub, Klara! In potem bom vzel slovo in ‰el v

daljni svet, in videla me nikdar veã ne bo‰ in Bog ve, kje
bom poginil!«

In leÏala mu je na prsih in solze je toãila.
»Ernest,« ihtela je, »ti ne sme‰ od mene! Kako naj

potlej Ïivim, kako prena‰am Ïivljenje na strani slabot-
nega moÏa! Jeli, da ne pojde‰, jeli, da ne?«

In on je trgal roÏe njenih ust.
»Kje je Vid danes?« rekla je Klara potem in se mu iz-

vila iz naroãja.

»Svojo glavo bi stavil,« odgovoril je Ernest, »da je Ïe

doma in da z najveãjo skrbljivostjo preiskuje hleve in
jasli svojih volov ter se s svojimi oãmi prepriãuje, so li
oãenjeni konji in nasiãeni svinjaka poetiãni prebivalci.
Potem pa, potem pa seve, bo pri‰el k svoji Klari in bo
povpra‰al, kako se poãuti od Boga mu dana soproga!
Ha, ha!«

Lahno se je smejal.
Veãer se je bil naredil in noã se pripravljala, zaviti

okolico v temni svoj pla‰ã. Ta dva sta od‰la proti Vi‰avi
in po pesku so se ãuli njiju lahni koraki.

O, da ju ni tedaj zadelo in razdrobilo neba preklet-

stvo!

BES

MRTVA SRCA

Meni pa sta poteptala v srcu mlado cvetje in pustinjo

naredila v njem.

Vpra‰al bo‰, kaj sem poãel v tistem trenutku.
Zemlja se je zasukala okrog mene in stara drevesa so

se lomila nad menoj in vulkan mi je razsajal po moÏga-
nih. Na dan so hotele srca moãi — a niso mogle, in pe-
klenske teÏave vse so me ob‰le! Prva beseda, katera se
mi je izrila izmed zob — bila je kletev. Stra‰na kletev je
morala to biti, vzeta peklu iz najglobokej‰ega brezna!
Naposled sem padel na zemljo in pri tej priãi z vroãim
ãelom dotaknil se mrzle dvocevne pu‰ke, katera mi je
bila poprej odpadla. In misel mi pre‰ine tedaj goreãe
moÏgane, misel, ki mi je tako rahlo objela koprneãe srce
in, vgnezdiv‰i se v nje, hladila mi skeleão rano. Bog te
varuj, dragi moj Bogomir, stra‰nih tistih trenutkov bo-
doãnosti, v katerih nesreãnem ãrvu skoraj ne ostaja dru-
gega kakor s svojo roko vreãi od sebe to ubo‰tvo, ki ga
imenujemo Ïivljenje.

In Ïe sem bil vzel slovo od sveta, kar mi je stopila pred

du‰o tvoja podoba, Bogomir. In vrgel sem od sebe mo-
rilno oroÏje in tok solza se mi je udrl iz oãi in srce je izjo-
kalo svoje gorje!

Na nebu pa so migljale zvezde, in tisti, ki za njimi kra-

ljuje, zrl je tedaj z usmiljenjem na to ubogo stvar, kate-
ra je ãrni noãi toãila tisoãere svoje bridkosti in katera je

BES

MRTVA SRCA

bila vendar tudi ustvarjena kakor druge vse, da se veseli
in radosti svoje bodoãnosti.

Pozno v noãi sem pri‰el domov. Hlapec, ãakajoã mo-

jega prihoda, pove mi, da je ‰la gospa Ïe davno k poãit-
ku. Tisto noã nisem zatisnil oãesa. Svoje reãi sem dejal
v red, proti jutru pa sem se poslovil od svoje domaãije
in tebe, Bogomir, sem vzel s seboj. Zbudil sem te iz ne-
dolÏnega spanja, ko se je za gorami delal dan. Za seboj
pa sem pustil pismo, v katerem je bilo povedano vse, vse
z mrtvimi ãrkami in brez srda, ki se mi je kuhal v du‰i.

Tedaj sem vzel slovo tudi pri kostanjevih gozdih.

Mrzlo jutro je bilo, ko sem se peljal s teboj navzdol proti
Lukovcu. Tebe sem bil zavil tesno v pla‰ã in te pritiskal
na svoje kipeãe srce, kjer si bil z mirno du‰o zopet za-
spal. Tedaj si bil moja edina tolaÏba in, ãe si kdaj mor-
da opazil neizreãeno ljubezen, ki je vezala potrtega tvo-
jega oãeta s teboj, bili so gotovo tisti trenutki, kateri so
najbolj zasejali to ãutje v moje srce! Daleã v tujini sem
si napravil s teboj drugo domaãijo. Ali smejoãega si me
videl malokdaj, malokdaj so se mi razvlekle megle s ãela
in v srcu se mi ni nikdar zacelila rana globoka. To srce
je bilo mrtvo, umorjeno!

Niãesar mi ni bilo ostalo po moji domaãiji kot grenak

spomin. Ali tebe sem vestno s trudom sam nauãil jezi-
ka, kateri se govori v rojstnih krajih. Dosegel sem, ãe
vidi‰ kdaj prijazno Vi‰avo, da govori‰ z domaãimi kakor

BES

MRTVA SRCA

gospodar, med njimi vzgojen. In gospodar si na Vi‰avi
in narejena so pota, po katerih pride‰ v posest svoje last-
nine.

In zdaj ‰e malo besed! Ko to bere‰, mrtev sem in prost

Ïivljenja okov. In ãe me vpra‰a‰, ãe sem odpustil, preden
sem izroãil svojo du‰o stvarniku — povedati ti moram,
da nisem. Nisem mogel! Pri odprti smrtni gomili sem
obrnil pogled nazaj na svoje preteklo Ïivljenje. In stra‰-
ne sem gledal razvaline, podrtine, in bodeãe trnje je
poganjalo med njimi! Spomnil sem se tedaj, kako bi mi
bila lahko spremenila ta Ïenska Ïivljenje v cvetoãi vrt, in
umirajoãe srce je ‰e vzkipelo in se zgrudilo v grob —
brez odpu‰ãanja! Veãni Bog pa naj sodi med nama, ka-
dar bova stala pred prestolom njegovim!

Pojdi na Vi‰avo! In kadar si v sredi med kostanjevimi

gozdi, beri te vrste in spominjaj se oãeta, ki je nekdaj bil
sreãen, a zopet tako nesreãen med njimi. Enega ãlove-
ka sovraÏi na svetu — Ernesta Malca, ki je bil nekdaj
bratranec moj!

Bogomir, do danes ‰e nisi vedel, da ima‰ domovino.

Ljubi jo, kajti ona ni kriva pregrehe, meni storjene. Ljubi
domovino!

Ali na svetu sem neizreãeno trpel! —

BES

MRTVA SRCA

TRETJE POGLAVJE

âito sam u starih knjiga’,
da je Ïena prava napast
i najljuda svijetom briga,
‰to mu‰karca moÏe zapast:
stvor prevejan, pecav, mitljiv,
srcem varav, licem blag,
lukav, laÏan, nenasitljiv,
rijeãju: da je Ïena vrat.

A. ·enoa

esovéj Bogomir je prebral. âudne misli mu rojijo po

mladi du‰i. —

Lepa cvetlica si, materina ljubezen! Kadar je srce

prazno in pusto, kadar je du‰a potrta in od blagih ãutov
zapu‰ãena, tedaj se zateãe vselej k tebi, vzorna ljubezen!
In ti jo napolni‰ z nebe‰kimi darovi in kakor mavrica
zlata se razpne‰ ãez njo. Ali kdor te ne pozna, temu je
hotel Bog hudo Ïe pri zibelki, in peklenskim erinijam je
pri‰el v Ïrtev!

To je obãutil tedaj Bogomir Lesovéj in neskonãna

grenkoba se mu je polastila srca. Otemnel je zrak okrog
njega in, ko je pogled obrnil na zeleni log, zdelo se mu
je vse mrtvo in brez Ïivljenja. Dolgo ãasa je sedel na

BES

MRTVA SRCA

mestu in ãutil, da je v malo trenutkih postal starej‰i za
mnogo mnogo let. Kaj je vedel do zdaj o Ïivljenju? Ali to
Ïivljenje mu je poloÏilo zdaj vprviã Ïelezno svojo pest
na mlado ramo!

Mehko srce, dobro srce je imel Bogomir Lesovéj in

narava je pritiskala v to srce svoje peãate in vsak vtis je
imel svoje vplive. Ni torej ãudo, da ga je prvi pogled v to
zmes, ki ji pravimo Ïivljenje, skoraj popolnoma omamil.

Tedaj, ko se mi seznanjamo z njim v tej povesti, imel

je kakih trideset let. Îivel je do zdaj v tujini in le svoje-
mu oãetu, katerega je neizmerno ljubil. Ko je preteklo
pol leta po smrti oãetovi in se je Ïalost o grenki izgubi v
sinovi du‰i nekoliko pomirila, priãel je preiskavati oãe-
tovo zapu‰ãino. Razvnelo ga je pismo, ki se je z zavit-
kom drugih listin v tej zapu‰ãini nahajalo.

V pismu pa mu je bilo reãeno, naj gre v svoj rojstni

kraj, kjer bo zvedel zgodovino svojega oãeta — zgodo-
vino mrtvega srca. Pro‰nja je tudi bila izreãena, da bi
priloÏeni zavitek prebral ‰ele tedaj, ko ga vprviã obda-
jo sape rojstnega pogorja, da bo toliko bolj obãutil —
koliko je trpel oãe njegov!

In tako je pri‰el v domaãe kraje. Tu je stal sam in stra-

sti so se borile po njem. Med branjem se mu je bilo oro-
silo oko in zdaj je krãil pesti in grozil se ãloveku, ki je
povzroãil toliko gorja.

BES

MRTVA SRCA

»Kakor blisk udarim med stare mu dneve!« reãe, »in

ãe ima le koliãkaj sreãe ‰e, morajo izgubiti in osamljen
kot zadnji jesenski list pasti v samoten grob!«

Moral je dalje. âas je bil medtem potekel in Ïe se je

bliÏalo sonce k vrhovom. Dolge sence so se bile naredile
od dreves ãez cesto, po kateri urno odkoraka.

Vtopi se v svoje misli. Prebude ga koraki, in ni ãudo,

ker to so bili teÏki, trdi koraki.

Za njim pride, ali bolje reãeno, prisopiha moÏ, kate-

remu je morala biti precej teÏavna ta pot po trdi cesti.
MoÏ nosi na hrbtu ob‰iren meh in pod to pezo poãasi
premika stopala.

Pri Bogomiru obstane in se opre na debelo grãavo pa-

lico.

»Pa malo postojva, no,« reãe dobrovoljno, »pa malo

poglejva, no, in se odpoãijva!«

In obri‰e si potno ãelo ter hladnokrvno povpra‰a da-

lje. »Kam pa greste? Glejte, rad bi vedel!«

»Na Vi‰avo.«
»Aha! Na Vi‰avo!«
Potem dialog za nekaj ãasa zastane. Bogomir molãi,

le-ta z mehom pa govori polglasno sam s seboj: »Hud-
irja! Bog ve, ãe bi mi jemal v zlo, ãe mu dam tobaka, da
si ga naba‰e. Ej, navsezadnje ‰e pipe nima, je nima, de-
jal bi!«

BES

MRTVA SRCA

»Kam pa vi greste?« vpra‰a Bogomir, ko konãa oni

svoj samogovor.

»Na NiÏavo! To se pravi ne v grad, ampak v vas, na

NiÏavo!«

»Ali ste znani na Vi‰avi?«
»Nekoliko Ïe, bi menil.«
Ko Bogomir umolkne, ‰e vpra‰a: »Pa niste od todi, bi

dejal, vas nisem ‰e videl!«

»Nisem,« odgovori le-ta kratko.
»Aha, niste!«
In zopet molãe korakata kvi‰ku. Tu pa se pot nekoli-

ko zavije in tik ceste se odpre dolinica, kakor se veãkrat
nahaja v griãevjih. Na prijazni trati je rastlo nekoliko
starodavnih bukev in tedaj delalo dolgo senco z vrhovi.
Nekje vi‰e pa je izviral studenec, tekel skozi tratino in
potem v jarek pod cesto. Bil je to prijazen kotiãek in ta
ãastita drevesa so kar vabila v svojo senco!

Bogomir Lesovéj postoji. Tudi oni z mehom stori

tako, ali nekako s strahom, ter naredi z okornimi svoji-
mi prsti velik kriÏ ãez ãelo in prsi. —

»âe bi ‰el ponoãi tod mimo,« reãe, »povem vam, da bi

‰el z grozo tod mimo!«

»Kako, da?« vpra‰a Bogomir.
»Kako, da? To vam povem in reãem, da na tem kraju

ni vse, kakor bi moralo biti!«

In ideta dalje.

BES

MRTVA SRCA

»Vidite,« pripoveduje, »to je bilo tistega leta, ko sem

bil pri‰el od vojakov in je tam na Vi‰avi gospodaril ‰e
gospod Vid.«

»Gospod Vid!«
»Da, gospod Vid, vam reãem, s tisto ãrno brado in

svetlimi oãmi in s tisto drobno Ïensko, ki je bila njego-
va Ïena. Tisti Vid, pravim vam, kateri je imel v svojem
hlevu po deset jarmov volov!«

»In kaj se je zgodilo potem?«
»Potem,« pravi le-ta, »potem pa malo dobrega. Z

onim z NiÏave sta pri‰la v prepir. Gospod Ernest smo
mu dejali in mu ‰e pravimo. Pa ãe ga zdaj pogledate, pa
ga ne poznate veã, tak je zdaj. Nekdaj pa je bil tak, da je
Ïenstvo, gosposko in kmetsko, vse gledalo za njim. Ali
zdaj je pri‰la starost in starost je huda reã!«

»Huda reã!« pritrdi Bogomir.
»Huda reã, pa gotovo! In poglejte, tako se je bilo na-

redilo, da je oni z NiÏave zahajal k temu na Vi‰avo.
Ljudje pa so dejali, da zahaja k njegovi Ïeni na Vi‰avo.
Ali naj je bilo, kakor Ïe hoãe, nekega jutra smo govorili
po vasi, da je gospod Vid zapustil Vi‰avo, Ïeno in vse. In
zdajle pa vam bom nekaj pametnega povedal!«

Obstane in pogleda na‰ega znanca takisto stra‰no

modro, kakor je kmetska navada.

»Vidite, ãe ãlovek zapusti tako svoje lepo posestvo,

svoje vinograde, svoje gozde in svojih deset jarmov vo-

BES

MRTVA SRCA

lov, reãem, da to mora nekaj biti! Ali o tem ne govoriva!
Reã se je pomeãkala, gospodje v farovÏu niso radi videli,
da bi se o njej mnogo govorilo. Gospoda na NiÏavi pa
tudi ne!

Povem vam naj ‰e to, da se je dve leti potem, ali pa ‰e

pozneje, oÏenil gospod Ernest na NiÏavi. Tam doli v Lu-
kovcu, tistega bogatega vinokupca, Sodarjevo sorodni-
co, lepo Ïensko si je bil vzel ter jo pripeljal na NiÏavo.
Poroãil pa se je tu doli, v cerkvi v Rakovcu, pri vodi, tu
spodaj. In takrat nam je bil lep dan in mnogo vina se je
popilo! Mnogo vina v Rakovcu kakor tudi potem na
NiÏavi!

Kar je nas mladega ljudstva bilo tedaj na NiÏavi, drlo

je vse v Rakovec, da bi gledalo imenitno tisto poroko.
·ele popoldne smo se vraãali in pred nami so se peljale
koãije, vam reãem, koãije samih gosposkih svatov. Mi pa
smo ‰li za njimi ter bili prav hudo veseli. In v prvem
vozu sta sedela Ïenin in nevesta. Vozovi oddrdrajo po
cesti, mi pa zavijemo na pe‰pot poleg ceste. In glejte,
pridemo ravno tja dol, kjer se cesta zavije, do tiste tra-
tine in tistega bukovja. Tam pod starim drevesom, ki
stoji nekoliko streljajev od ceste, najdemo gospo z
Vi‰ave, v krvi leÏeão na tleh in nezavedno. Na deblo je
bil naslonjen mlad obraz in oãi je zatisnila. Poleg nje pa
je leÏal tak‰en mnogoceven samokres in od nje je tekel
studenec same rdeãe krvi.

BES

MRTVA SRCA

Ali izza tistega ãasa, vam povem, je tale tratina za-

pu‰ãena. Nekdaj smo tu va‰ki otroci imeli svoje igre —
ali zatem ga ne spravite otroãaja tu sem, da bi se mu ne
‰ãetinili lasje na glavi. Bog ve, kaj ji je bilo, da si je sama
pomagala na oni svet? Ali jaz toliko reãem, da ãlovek tak
je reveÏ! In kadar grem todi mimo, naredim kriÏ, da bi
ga ji Bog v‰tel v njeno zasluÏenje! V njeno zasluÏe-
nje!« —

»V njeno zasluÏenje!« govori Bogomir tiho za njim.
Njegov spremljevalec, konãav‰i svoje pripovedova-

nje, zavije na stezo, katera je drÏala s ceste v grmovje.

»Tu je bliÏnjica na NiÏavo! Vi pa, gredoã na Vi‰avo,

morate ‰e po cesti dalje!«

In odide. Bogomir pa obstane na mestu. In ta stra‰na

tragedija, katero mu je preprosti jezik lahkomerno pri-
povedoval, stopila mu je bila pred du‰o z vso grozo in
strahom. Kako se mu je bil danes odkril ta svet! V malo
trenutkih tako grozno odkril!

Gre dalje, kvi‰ku po cesti. Ko dospe k vrhu, ozre se

nazaj po poti, po kateri je bil pri‰el. Gozdovi se razpro-
stirajo naokrog in precej globoko v dolini vije se reka.

Pred njim je ‰irna ravnina in daleã tja proti veãerne-

mu pogorju se razkrije bogato polje. Sredi polja pa me-
sto — Lukovec. Tu ravno pred nogami leÏi mu bolj gos-
posko poslopje, tam pa vas in tik nje drugo, gra‰ãini
enako zidovje. Brez dvojbe Vi‰ava in ondi NiÏava! Vmes

BES

MRTVA SRCA

je kostanjev gozd in mimo vasi teãe potok, ki se ravno v
sredi med Vi‰avo in NiÏavo steka v malo jezerce. To se
blesketa izmed zelenega drevja kot Ïivo srebro. Po vr‰ini
plavajo race in gosi kar v tolpah, ki zdaj pa zdaj zaga-
njajo neharmoniãno svoje ãebljanje. Lep razgled je to.

Cesta zavije navzdol. Poãasi se spusti Bogomir po njej.

Kmalu pride do mesta, kjer vodi ‰irok kolovoz proti
Vi‰avi. Po njem dospe do nje, in tu je poslopje, v kate-
rem se je rodil! —

Poslopje bolj starikasto, z deskami krito in s precej

visokimi okni. Prostorno dvori‰ãe je obdano na obeh
straneh s hlevi in kletmi. Pred hlevi pa se raztezata dva
kupa, velikanska kupa gnoja. Pi‰ãeta, race in gosi brbra-
jo po gnoju in, ko na‰ znanec pristopi, se bojeãe s kri-
kom razpr‰ijo. Petelini pa glasno zakikirikajo in tam ne-
kje se zaleti velik pes ob verigi, pogleda proti nebu in
zalaja iz vsega grla. Pri hlevskih vratih pogleda hlapec
radovedno na dan, za njim pa ‰e radovednej‰a dekla s
posodo belega, penastega mleka, katerega si je bila rav-
no namolzla. In opazovala sta pri‰leca z najveãjo rado-
vednostjo; pes pa je otresal z verigo in kuretina je ãeblja-
la.

Bogomir pristopi in ravno pri veÏi se sreãa s ãlove-

kom, katerega je ‰um izklical na dvor. Star moÏ je to,
belih las in upognjenega telesa.

»Ali ste vi gospodar tu?« vpra‰a Bogomir.

BES

MRTVA SRCA

»V varstvo mi je dano vse,« odgovori trudno. »Îe dol-

go ãasa tu sluÏim, prav dolgo ãasa, in zdaj varujem vse!«

»Jaz bom danes tu prenoãil in morda ‰e kdaj!«
»Tu prenoãili, moj Bog!«
In starec zmaje z glavo.
»Pa ãemu ne greste tja na NiÏavo, tam imajo veã pro-

stora, gosposke postelje. In gosposko druÏbo tudi dobi-
te!«

»âemu da ne? Takoj vam povem! Ker sem tu na svo-

jem in ni mi treba iskati tuje postelje!«

»Na svojem!« in staremu moÏu se odpro usta. »Na

svojem! Saj sem vedel! Vidov sin! Vidov sin!«

Îivahno pristopi k Bogomiru.
»Oãi imam slabe!« pravi ‰e. »Naj ne pride hudo z

vami pod to streho! Hvaljen bodi Bog!«

Prekoraãita veÏni prag.
»Vidov sin!« govori starec sam s seboj. »Vidov sin! Saj

sem vedel, da bo pri‰el, da bo pri‰el enkrat!«

Pelje ga v prvo in edino nadstropje ter odpre vrata v

sobano.

Tu notri je temaãno, ker zunaj je padal mrak na zem-

ljo. Starec pripravi luã ter jo s tresoão se roko postavi na
mizo. Bogomir sede na stol.

Starec pa stoji sklonjen pred njim. Zagleda se v ãrte

njegovega obraza. Pri sebi pa mrmra: »Vidov sin! Gre-
gorjev vnuk! Saj sem vedel, da pride. Tisti ‰iroko raz-

BES

MRTVA SRCA

ra‰ãeni zimzelen je padel s strehe pri hlevu in vedel ni-
sem, kaj je pomenilo. In pomenilo je, da Gregorjev vnuk
pride. In pri‰el je!«

»Danes sem truden in spal bi rad.«
»Posteljo takoj pripravim.«
In starec odide. Tisto noã je Bogomir Lesovéj po dol-

gem ãasu zopet spal pod streho oãetne hi‰e. Kake podo-
be so mu v sanjah vstajale pred du‰o, ne vemo. Ali go-
tovo ne prevesele.

BES

MRTVA SRCA

âETRTO POGLAVJE

Glej, on je krivico uãinil,
zlo rodil in Ïalost samo,
kopal je in skopal jamo,
ali sam bo v njej poginil.

M. Valjavec

godaj se prebudi Bogomir Lesovéj drugo jutro.
Vstane. A ãuti se potrtega na du‰i in telesu. Boli ga

glava, kakor da bi celo noã preãul. Odpre okno. Debela
megla pokriva okolico in od dreves kapa kakor v deÏju.
Takoj, ‰e danes hoãe odriniti! âemu tudi bivati v krajih,
kjer mu poganjajo samo otoÏni spomini. Kaj poãeti?
Pregledati vendar hoãe, kaj skriva ta Vi‰ava v sebi. Pre-
iskuje tedaj opravo po sobah, podobe po stenah. Odpira
zaboje, predale, a nikjer niãesar! Vse je prazno in vse
priãuje, da Ïe dolgo ãasa ni prebivalo v teh prostorih
ãlove‰ko bitje. Nikjer reãi, ki bi ga zanimala. Pri oknu
opazi pajãevino. Pristopi, da bi jo odstranil. Ali tu na ste-
ni visi podobica v okviru, katerega zlato je Ïe davno od-
palo. Oãisti jo od prahu in prikaÏe se v olju slikana po-
doba drobne, mlade Ïenske. Bleda, koketno nagnjena
glavica je razodevala nekaj bolestnega, poÏeljivega. Ta

BES

MRTVA SRCA

vtis so ‰e povi‰avale oãi, ki so Bogomiru zrle nasproti!
Obide ga zavest, da je moral te oãi Ïe videti nekje. Ali
kje? Odstopi od okna in premi‰ljuje in premi‰ljuje. Pa
brez uspeha. Tedaj dvigne pogled. Nasproti visi mu zr-
calo, in ostro se ãrta njegova podoba v njem. Mraz pre-
tresa mu ude. Zdaj je spoznal te oãi! Saj so mu z mrtvega
stekla gledale nasproti! Njegove oãi! V rokah je imel po-
dobo — svoje matere!

Jeãe sede na stol, ali podoba mu odpade, da se ji okvir

v kosce razleti. Z roko si pokrije obraz. Dolgo ãasa je se-
del tako in znova je bojeval boje, v katerih je Ïe vãeraj
omagoval. Pre‰ine ga misel, da mora na NiÏavo.

»Videti moram tega ãloveka! Opraviãiti se mi mora!«

Ta misel da mu novega Ïivljenja. Tedaj se odpro vrata,
in starec, ki ga Ïe poznamo, pomoli sivo svojo glavo v
sobo ter vpra‰a Bogomira, ãe hoãe kaj jesti. Odgovor, da
mladi gospodar niãesar jesti neãe, mu nikakor ni po vo-
lji. Govori nekaj o stari mesenini, ki je spravljena po
shrambah na Vi‰avi. Ali mlademu gospodu se srce ne
omeãi.

»Kako vam je ime?« vpra‰a skoraj osorno.
»Jernej, ãe se vam ne zamerim, Jernej sem.«
»Dobro.«
Odpravi se iz sobe. Medtem se je bilo napravilo kras-

no jutro. Ko stopi na dvori‰ãe, sije sonce, in samo tu in
tam se kaÏejo ‰e meglene proge. Pri mizi pred veÏo sedi

BES

MRTVA SRCA

druÏina. Bogomir jo pozdravi ter gre mimo, ko vidi, da
nerodno snemajo hlapci klobuke z glav. Danes ‰e ni
imel veselja, seznaniti se z ljudstvom.

»Naj kdo vpreÏe in pripelje moje reãi z Grãave,« uka-

Ïe Jerneju.

»Sevé, sevé,« poveseli se starec, »in potem ostanete

nekaj ãasa pri nas! Hvaljen bodi Bog!«

»In opoldne?« vpra‰a, videã, da se hoãe gospodar

brez besede odpraviti.

»Opoldne pridem domov!«
»Domov! Ej, hej, domov! In kaj naj se skuha? Ali kaj

teÏkega ali kaj lahkega? Kaj bi vi rekli, ãe se skuhajo
ajdovi Ïganci? In mastno mleko na nje!«

»Meni je dobro vse!«
»Ajdove Ïgance, Lenka, ali ãuje‰, ajdove Ïgance!

Luka, vprezi!«

Bogomir odide, starec pa ‰e vpije za njim: »âe greste

kaj po gozdu, malo glejte! Kostanj kradejo, da je groza!
Primite tatu in zaprli ga bomo, da bo groza!«

Ko se je odhajajoãi skril za grmovjem, ‰e pristavi:
»DruÏina, na Vi‰avi bomo nekaj doÏiveli! Zadnja plo-

ha je odtrgala zimzelen s strehe. To ima pomen, boste
videli!«

Medtem je hodil Bogomir po ‰iroki, s peskom posuti

poti, ki je vodila z Vi‰ave v kostanjev gozd. O tej poti je
Ïe bral v oãetovem pismu. Obdajajo ga stari kostanji, ki

BES

MRTVA SRCA

so Ïe poznali njegovega oãeta in ãuli jeãanje trpeãega
njegovega srca! Hiti dalje. Pred njim je jezerce, z biãjem
obra‰ãeno. Pri bregu se giblje ãoln ob verigi; po vr‰ini pa
plavajo race in velike ãrnikaste ribe. Tu zapusti Bogomir
pot, ki je ‰e globlje v gozd vodila, ter stopa po stezi, po
kateri je moral oãividno dospeti na NiÏavo. Prekoraãi
mostiãek, ki je bil napravljen ãez potok, izvirajoã iz
omenjenega tolmuna. Hipoma poneha drevje in pred
njim leÏi — NiÏava, poslopje z zelenimi naoknicami, iz-
pod katerih se je zelenje in cvetje po zidu usuvalo.

Stopiv‰i na plan, opazi, da se je ravno voz z dvori‰ãa

odpeljal. Kdo je sedel v njem, ni bilo mogoãe videti.
Ondi pri visokem portalu sloni mo‰ka oseba in gleda za
odhajajoãim vozom. MoÏ hoãe ravno oditi v veÏo. Opa-
ziv‰i tujca, postoji ‰e na pragu. Bil je to ãlovek visoke
postave, katero pa so bila leta Ïe moãno upognila. Ta so
mu bila morda tudi lase z glave spravila, ki je kazala mo-
goãno ple‰o. Izpod ãela pa zro oãi Ïivljenja trudno.

Bogomir pozdravi. Oni se prikloni in kakor blisk mu

‰ine pogled po mladem ãloveku. Ali le za trenutek, po-
tem pa gleda zopet Ïivljenja trudno kot poprej.

»Ako ste Ernest Malec, rad bi govoril z vami.«
Vpra‰ani pritrdi. Vstopita in po stopnicah gresta mol-

ãe navzgor. Stopita v sobo. Ondi sede Ernest Malec v
mehki stol, drugega pa ponudi tujcu. Ali Bogomir neãe

BES

MRTVA SRCA

sesti. Opre se z roko na naslonjalo ter reãe, izgovarjaje
poãasi besede: »Jaz sem Bogomir Lesovéj!«

»Lesovéj, Bogomir Lesovéj!« In Ernestu Malcu zgine

iz obraza ‰e tisto malo krvi, ki jo je imel v velem licu.
Roka na mizi se mu skrãi v pest. Posku‰a vstati, ali tedaj
ni imel moãi.

»Lesovéj, Lesovéj!« mrmra med zobmi ter se zagleda

skozi okno v svetli dan. Na mizi stoji vaza in cvetje v
njej. Z roko jo pograbi in prevrne, da pade cvetje in da
se ulije voda iz nje. Niãesar ne opazi. Bogomir pa sloni
pred njim in s slastjo ãuti vpliv svojih besed.

»In vi mi niãesar ne reãete, prav niãesar?« vpra‰a iro-

niãno. Oni se vzdrami in bojeãe mu ponudi svojo roko.
Ta pa se skoraj glasno zasmeje: »Va‰e roke si ne Ïelim!
Va‰e roke! âe se ne motim, na njej sta kri in smrt!«

Ernest Malec vstane ter prekoraãi sobo gor in dol.
»Kaj mi hoãete? Kaj mi morete?« ustavi se pred Bogo-

mirom.

»Kaj hoãem? Niãesar. Morda spomine nekdanje ne-

koliko oÏiviti, va‰o mladost vam malo pred du‰o pokli-
cati. Starost ima hudo vest!«

Ernest zopet sede in si bri‰e potno ãelo.
»Nekdaj,« oglasi se zopet Bogomir, »bilo je bolj pri-

jetno na svetu. Ali ne ãutite, stric Ernest, ali ne ãutite, da
se ãasi spreminjajo? Nekdaj je leÏal Vid Lesovéj na smrt-
ni postelji in tedaj se mu je postavilo izgubljeno Ïivljenje

BES

MRTVA SRCA

pred kalno du‰o. In okrog postelje mu niso stali otroci,
ljubezni polni, in tudi Ïene ni bilo, stric Ernest, tudi
Ïene ni bilo. Vid Lesovéj je umrl daleã od svojega doma
in vas je preklinjal. In mati mi je tudi umrla!«

Staremu gre‰niku se je povesila glava na prsi, globo-

ko na prsi, jeãal je in s prsti mel cvetje, katero je bil po-
prej stresel po mizi.

»Ali vendar mi niãesar ne morete!« Drugega ne ve

odgovoriti.

»To se pokaÏe pozneje, gospod stric! Za zdaj imam

trdno voljo ostati tu v va‰em sosedstvu. Po kostanjevih
logih se hoãem sprehajati ter se spominjati prigodb, sta-
rih in pozabljenih. In, ali vam, stric Ernest, ti stari goz-
dovi niãesar ne pripovedujejo? Ali vam tedaj, kadar sapa
vleãe in listje ‰umi, ne doni iz tega ‰umenja veãna tra-
gedija na‰ega Ïivljenja nasproti? Tragedija ali pa kome-
dija? Tako je Ïivljenje! Enemu komedija, drugemu tra-
gedija! Vam je bila vesela igra!

Vesela igra,« nadaljuje Bogomir, ko oni le molãi, »ve-

sela igra! Vsaj do zdaj! Ali morda vam usoda na stare dni
trnje poÏene. Bomo videli. Dozdeva se mi, da vam po-
stajam nadleÏen. Za danes jemljem tedaj slovo. Pozne-
je se ve, da ‰e pridem! In ãe imate kaj srca v prsih, sku‰al
ga bom zamoriti!«

BES

MRTVA SRCA

Hoãe oditi. Takrat se odpro vrata in v sobo stopi go-

spodinja. Bila je lepa, polna Ïenska, in leta se ji ‰e niso
poznala.

»Ernest,« vpra‰a nejevoljno, »kje sta dekleti? Vse jut-

ro ju Ïe i‰ãem.« —

Ugledav‰i tujca, umolkne. Ernest Malec vstane s svo-

jega sedeÏa in mrtvo-zaspano reãe: »Helena, tu je go-
spod Bogomir Lesovéj z Vi‰ave!«

»Z Vi‰ave!« vzklikne zaãudena. »Tedaj sorodnik? Ka-

ko me veseli, da ste nas obiskali! ·koda, da deklet ni do-
ma! In Viktor se je odpeljal v Lukovec! ·koda! Ali si Ïe
prosil gospoda, da ostane pri nas, Ernest? Kaj hoãete na
pusti Vi‰avi? Saj smo sorodniki!«

Poda mu belo roko.
»Va‰i vljudnosti najlep‰o hvalo, milostiva! Ali vendar

sem sklenil vsaj za priãetek stanovati na Vi‰avi. Tam je
prebil moj oãe mladostna svoja leta — in mladostno
svojo sreão!« doda ironiãno.

Potem so govorili ‰e nekoliko vsakdanjih reãi. Pri slo-

vesu pravi gospa: »Vhod pri nas vam je vedno odprt —
jeli da, Ernest?«

»Gotovo, gotovo!« in s teÏavo spravlja besede iz grla.

Bogomir odide z lahnim poklonom. Ta dva v sobi molãi-
ta nekaj ãasa.

BES

MRTVA SRCA

»To je torej romantiãni na‰ sorodnik!« spregovori go-

spa obãutno. Premalo je cenil njeno prijaznost. Zato pri-
stavi: »âudne manire ima!«

»âudne manire!« vzdihne soprog za njo.

BES

MRTVA SRCA

PETO POGLAVJE

Le zeleni, senãni gaj,
duhti nad menoj;
jaz kot list uvel zdaj
mrjem pod teboj.

S. Gregorãiã

oji se me! Ta zavest obda Bogomira z divno slastjo.

Zdaj nikakor ne odide! Tu ostane in kakor huda

vest mu hoãe biti! Take in enake misli ga obhajajo, ko
stopa po stopnicah navzdol. Prestopiv‰i prag niÏavski,
se ãuti prerojenega, pomirjenega in pokrepãanega. Hi-
tro prekoraka dvori‰ãe. Pri vrtu, ograjenem z Ïeleznim
opaÏjem, zavije v gozd in kmalu je pod gostim vejevjem.
Kam? Sam ne ve. Tu je zopet pot, drÏeãa proti Vi‰avi. Po
njej dalje, vedno globlje v log! Notranja zadovoljnost
mu daje peruti. PridruÏi se ‰e vtis jesenskega drevja.
Sonce sije, da se ble‰ãi listje po vejah, kakor bi bilo iz
ãistega zlata. Okrog puhti duh gozdnega Ïivljenja, pti-
ce frfotajo od veje do veje, Ïolne kljujejo, strnad se toÏ-
no ogla‰a in mrães ‰viga po zraku. Bogomir se ustavi pri
globokem prepadu. Daleã tja v dolino mu sega oko. Ob

BES

MRTVA SRCA

beli reki se vrsté sela, in tam drdra tudi lokomotiva, ka-
tere dim se vije po zraku. —

Domov ‰e neãe! Kje je ‰e poldne! Obrne se v gozd na-

zaj. Pogledati si hoãe skrivnosti njegove. Morda jih ima
kaj? Nekdaj jih je imel. Po stezah lazi tja in sem. Brez
namena. Dospe do preseke sredi loga. Trava in resje po-
ganjata po plani. Tedaj se skoraj prestra‰i. Na mahovju
je leÏal ãlovek, katerega takoj prvi trenutek ‰e opazil ni.
Kar na soncu si je bil poiskal leÏi‰ãa in poloÏil na mah
svojo glavo, ne meneã se za Ïarke ble‰ãeãe. Roki si je bil
dejal ãez ãelo in grabil je po gostih, dolgih laseh, ki so
mu pluli od glave na zemljo. Govoril je sam s seboj. Za-
ãuv‰i korake Bogomirove, dvigne telo od zemlje ter obr-
ne proti tujcu svoje temno, veliko oko. Bledo, kakor iz
kamna izsekano obliãje ne spremeni najmanj‰e ãrte.

»Na va‰em posestvu sem, gospod Lesovéj,« sprego-

vori hladno, »kakor vidite. Morda vam ne bo prav.«

Bogomir od zaãudenja ne odgovori takoj. MoÏ ga je

torej poznal.

»Mimo Vi‰ave sem ‰el, in povedalo se mi je, da je pri-

‰el mladi gospod. In zdaj menim, da ste vi to. Morda
vam ne bo prav!«

»Bog ne daj, da bi vam kratil veselje, uÏivati boÏjo pri-

rodo.«

»BoÏjo prirodo,« vzklikne, »boÏjo prirodo! Prav ste

dejali. Glejte, ãastiti gospod Lesovéj, ãe midva reã paz-

BES

MRTVA SRCA

ljiveje pregledava, imam ravno isto pravico kakor vi,
leÏati tu v mehkem mahu ter zreti proti visokemu go-
spodarju, kateremu iz rok se je izlila vsa stvaritev. BoÏ-
ja priroda! Ali zdaj so jo s silo iztrgali boÏji roki, obvili jo
s svojimi capami. To pa imenujejo pravice, imetje, jus!«

Rousseau in Proudhon sta imela torej svojega ãastil-

ca tu pod ko‰atimi kostanji!

Potem ‰e pravi: »Ha, ha! Kaj si boste mislili, da se redi

v krasnih va‰ih gozdovih tako barbariãen komunist? Ali
ãe pridete mnogokrat, privadite se me tudi!«

»Gotovo!« pritrdi Bogomir.
»âemu govoriva!« odgovori oni. Ne spregovori veã

besede. Mirno, kakor bi Lesovéja ne bilo, leÏe zopet na
tla, zre proti nebu ter me‰a z rokami po ãrnih laseh. Tu-
di priãne sam s seboj govoriti. Ko Bogomir le ne odide,
dvigne se znova ter reãe: »Predstavil se vam nisem. âe-
mu tudi? Niãla sem, kakor jih Ïivi milijone in milijone
po boÏji zemlji. In ãe ste morda radovedni, ãakajte, kako
naj se izrazim? Glejte, ondi rumen list. Padel je z veje in
zdaj poãasi mrje pod njo. Ko pride zima, bo mrtev. Mi-
slite si tedaj, da sem list, ki mrje pod vejo. Samo, da sem
padel z nje Ïe spomladi! Z Bogom!«

Na tak odloãen poziv je moral Bogomir odstopiti. Kdo

je ta ãlovek? Obleka, silno obno‰ena in lahka, priãeva-
la je o ubo‰tvu. Tudi na obrazu se je ãitalo, da moÏ ne
Ïivi v izobilju. Ali vendar je napravljal ta obraz z duhovi-

BES

MRTVA SRCA

timi svojimi ãrtami in z visokim misleãim ãelom vtis, ki
se ga Bogomir ne more iznebiti. ·e potem ne, ko je Ïe na
potu proti Vi‰avi. V tem obrazu je tiãalo nekaj, ãesar si
nikakor raztolmaãiti ne more. Misli in misli. — Prebudi
ga lahno smejanje in zveneãa govorica. Drevesa mu pri-
krivajo govoreãe. A toliko se da soditi, da govoré Ïenske.

»Kaj pravi‰,« vpra‰a ena, »ali bo pri‰el?«
»Nikar skrbeti!« odgovori druga. »Jaz ga Ïe vidim,

kako prisopiha ondi po stezi!«

»Îe iz dalje bo napenjal obraz ter se rotil na tatice, ki

hoãejo ves kostanj odnesti.«

»In medve ‰e beÏali ne bova.«
»To bo kriãal!«
»·e klel bo v svoji jezi!«
»In potem bo odpiral oãi!«
Obe se radostno smejeta. Bogomir se pritihotapi za

deblo in se pazno ozre po gozdu. Pod visokim dreve-
som, ki je stalo nedaleã od mesta, kjer se je skrival, po-
birata mladi dekleti kostanj po tleh. Z belimi rokavi in
predpasniki napravljata ljubezniv prizor. Pod rutama,
okrog malih u‰es koketno zavezanima, gledata roÏnata
obraza v svet, tako veselo in skoraj razposajeno!

»âakaj, ‰e malo poklatim!« spregovori manj‰a. In v

resnici poprime za precej‰en okle‰ãek ter ga z velikim
trudom tre‰ãi v polno vejo, da se zreli kostanj usuje od
nje kakor deÏ.

BES

MRTVA SRCA

»Oj, ko bi tole Jernej videl!« vzklikne druga, veãja.
»Zdaj bi pa rada vedela, kak je ta gospodar, ki je tako

ãez noã pri‰el na Vi‰avo.«

»Miha ga je videl vãeraj zveãer, ko je pri‰el. Na Vi‰avo

je nesel koso nazaj in takrat je pri‰el.«

»Kaka kisla stvar bo.«
»·e prijazne besede ni dal druÏini. E, naj bo, kar hoãe,

medve pobirajva kostanj!«

»Pa kje je tiãal toliko ãasa?«
»Bo Ïe odrinil, kakor je pri‰el!«
»Medve se ne bova jokali za njim!«
»âakaj, zdaj bom pa ‰e jaz malo!« pravi veãja ter vrÏe

Ïe omenjeni kolec v vejo. Zopet se je usul kostanj. A ne-
kaj ga je priletelo skoraj do drevesa, kjer je tiãal na‰ zna-
nec.

»Nekaj jih je odletelo!« reãe manj‰a. In roãno je hitela

proti mestu, kjer se je skrival Bogomir. Skloni se in po-
bira. Tedaj stopi oni izza drevesa.

»Jezus, Ana, beÏi!« In tovari‰ica izgine kakor blisk v

grmovje.

»Tu se pobira moj kostanj!« spregovori Lesovéj, po-

udarjaje besedo »moj«. Dekle dvigne glavico proti nje-
mu in prestra‰i se tako, da popolnoma prebledi. Vzkloni
se kvi‰ku in v devi‰ki srameÏljivosti stoji pred njim. Pri
tem izpusti svoj predpasnik, da se usuje svetli kostanj po
zemlji. Z roãico si hoãe nekaj popraviti pri ruti okrog

BES

MRTVA SRCA

glave. A ruta ji uide na ramo, in odkrijejo se krasni ru-
meni lasje, ki se kakor zlato leskeãejo v soncu.

»Pustim ga tu, kjer sem ga nabrala!« vzdihne konãno

bojeãe. Obrne obraz po stezi, odloãno v namenu, da bi
pobegnila. Uganil je hudobne njene naklepe. Pristopi
ter jo prime za roko, ki se mu je za kmetico videla pre-
ãudno bela.

»Tako brez kazni mi ne pobegne‰!«
Roka se ji trese, to dobro ãuti.
»Ali se ti ogla‰a slaba vest, prijateljica?«
Kri ji zdaj stopa v lice, da je kakor roÏa cvetoãa.
»Kako ti je ime?« vpra‰a mehkeje.
»Ana. To se pravi, ne! No, pa vendar Ana!«
»Kaj ima‰ dve imeni?« smeje se.
Tudi dekle se ojaãi nato.
»Izpustite mi roko,« prosi poniÏno.
»Zdaj ‰e ne. Od kod si?«
»Z vasi. Delavec so oãe in lakoto trpimo.«
Pri ustih se ji je napravila neÏna ãrtica, kakor bi se ho-

tela smejati rdeãa ta usta.

»To je nekoliko opraviãenja! A lakota ‰e vendar po-

polnoma ne opraviãuje napadov na tujo last!«

»Mati so bolni!«
»Zopet olaj‰evalna okoli‰ãina, rekli bi pri sodi‰ãu. No,

pa stvar je ‰e vedno grozno nevarna. Nekje v kazenskih

BES

MRTVA SRCA

zakonih se ãita, naj se hudobneÏ, ki jemlje sadje z drevja
ali pa klasje s polja, ostro kaznuje z zaporom.«

»Moj Bog!« vzklikne in skoraj ji sili solza v oko. »Iz-

pustite mi roko!«

Posku‰a tudi, ali bi se ne dalo s silo uteãi. DrÏi jo tako

moãno, da se ne more iztrgati. Tedaj pa ji postane v isti-
ni oko solzno.

Lesovéj bi bil gotovo vsak drug dan tako lepo priliko

porabil ter sladak poljub pritisnil dekletu na usta, a da-
nes mu je bilo srce ‰e prepolno ma‰ãevalnih misli. Ko
tedaj zapazi solze v krasnih oãeh svoje ljubeznive tati-
ce, izpusti ji roko. Plahi srni podobno in z obrazom ka-
kor roÏa rdeãim steãe za sestro po gozdu. Lesovéj gleda
za njo.

»Idila v gozdu? In kako mil obrazek je bil to!«
Obrne se proti domu. Sredi pota mu prihlasta naproti

stari Jernej.

»Kradejo! Kradejo!« kriãi Ïe iz dalje.
»Miha z NiÏave je ‰el mimo ter dejal: tu doli kradeta

dve kostanj. Vse nam bodo pokradli, ti hudirji!«

»Pred menoj sta zbeÏali!«
»·koda! No pa naj mi drugikrat v pest prideta…«
Ko Bogomir niãesar ne odgovori, reãe ‰e: »Saj vem,

tisti dve PoredneÏevi iz vasi sta bili. Tam krade vsa fami-
lija!«

»Videl sem ‰e drugega ãloveka v gozdu!« pravi oni.

BES

MRTVA SRCA

»A je tudi kradel? Kaj?«
»Ne. V resju je leÏal in proti nebu gledal!«
»Proti nebu! In gosposko no‰o je imel!«
»Da.«
»Umazano in pono‰eno?«
»Da.«
»Îe vem, Lipe z NiÏave je bil.«
»Kdo je to?«
»No, Lipe z NiÏave. Za Tekstorja se pi‰e in ‰olo je

obesil na kol.«

»Pa kaj je?«
»Kaj? Niã! Smrti ãaka in z milo‰ãino ga menda redé

na NiÏavi. Pa jaz niãesar ne vem, in ãe bi vas gospod z
NiÏave vpra‰al, recite, da sem rekel, da niãesar ne vem.
Za Tekstorja se pi‰e in, ãe bi umrl, prav bi storil!«

Videlo se je starcu, da nerad govori o tem. Bogomir ga

zato ne izpra‰uje dalje. Prideta tedaj tudi Ïe prav k Vi‰a-
vi, kjer starec takoj izgine v kuhinjo. Tu se je pripravljalo
kosilo gospodu.

BES

MRTVA SRCA

·ESTO POGLAVJE

Ti sam si gospodar!
A eno te prositi smem:
Iz praha vzgoji ti cvetico,
podari logu pevko-ptico,
katerokoli ustvari star;
kedor bi pa ko jaz na sveti
imel ãutiti in trpeti,
med dvomi, zmotami viseti —
ãloveka — ustvariti nikar!

S. Gregorãiã

otem preteãe nekaj dni. Bogomir Lesovéj je zahajal
pridno v gozd. Ostro je preÏal, ãe se ne skriva kje

med debli rumenolasa glavica, ki mu ni hotela izginiti iz
spomina. Sam sebi je lagal, da ne lazi zato po logu. Kaj
hoãe s kmetico? No, pa je vendar lazil in kri mu je ‰ini-
la v lice, ãe je iz dalje ugledal bele rokavce ali pisano
krilo. In ãe je, bliÏe pri‰ed‰i, videl, da ni ista, katero je
iskal, ãutil se je nesreãnega. Ali nikdar je ni veã ugledal
pod jesenskim drevjem. Paã pa se je medtem razvilo
drugo znanstvo.

Bogomir Lesovéj in Filip Tekstor sta se spoprijatelji-

la. Mnogokrat sta se sreãala v kostanjevem gozdu, pri-

BES

MRTVA SRCA

ãetkom osorno, pozneje prijazneje in konãno nikdar ne
brez dalj‰ega razgovora. Sam o sebi ni nikdar hotel go-
voriti ta ãlovek, kar je Bogomir opazil takoj. Nikdar ga
tedaj ni povpra‰eval, kako je Ïivel do zdaj in kaj namera-
va za prihodnost. Zato sta dobro izhajala. Ali vendar je
iskal Bogomir te preãudne druÏbe, ker so ga, dasi mor-
da prenapeti nazori Filipovi, vzbujali k premi‰ljevanju.

Nekdaj sedeta na posekano deblo tik prepada, o ka-

terem smo Ïe govorili. Tedaj vpra‰a Bogomir temnega
svojega prijatelja, kaj meni o na‰em Ïivljenju.

In Filip Tekstor si podpre glavo z drobno roko, da se

mu usujejo lasje ãez ãelo, ãez oãi, kakor ãrna preproga.

»Kako si jaz mislim Ïivljenje? Godi se nam, kakor je

pisano v sveti knjigi: laãni smo in i‰ãemo ljubezni — a
podaja se nam kamen in sovra‰tvo!

Mi Ïivimo v ãasih mrtvih src! Ta ãas se za silo skriva

pod penami napaãne humanitete. Ilustracijo naj vam
daje tale pripovest. Nekdaj sem obiskal starega, moãno
bogatega gospoda. Po vsej deÏeli je slul za moÏa mehke-
ga in najblaÏjega srca! Pridem do njegovega dvora, ob-
danega s senãnatim vrtom. Pri‰el sem tiho do veÏe. On-
di pri vhodu je slonel beraã, star, slaboten, usmiljenja
vreden. Nekdo pa je prav grdo kriãal nanj, nanj potepu-
ha, ki si upa lenariti in beraãiti pri po‰tenih ljudeh. Pri-
stopiv‰i, sem videl, da je bil ta kriãaã gospod sam. Go-
spod, ki je slul po deÏeli za moÏa najdobrotljivej‰ega

BES

MRTVA SRCA

srca! Mene ugledav‰i, se prestra‰i, potem pa roãno dene
obraz milobno v dobrotljive gube in proti kuhinji usmi-
ljenja kipeã vzdihne besede: ,NeÏika! NeÏika! UboÏãek
je tukaj, daj mu obilo daru, za Boga, daj mu obilo daru!’

Poglejte, tako je na‰e Ïivljenje!
Nekdaj zopet sem stopal na strani krasne gospe. Son-

ce je sijalo iz njenih oãi in spomlad se je cvetoãe raz-
prostirala v njenem srcu. Pri‰la sva mimo hi‰e, kjer je vi-
soko na balkonu sedelo mlado dekle, vzdihovalo pod
teÏo svojih tujih las ter koketno spu‰ãalo bliskave po-
glede na mimogredoãe artilerijske oficirje. In opozoril
sem svojo spremljevalko na to neprijetno vojskovanje.
Ali smeje mi je odgovorila: ,Kaj hoãete, dandanes mora
vsako dekle biti koketno. Tako zahtevajo ãasi!’

Tako je na‰e Ïivljenje!
Na‰e stoletje je stoletje mrtvih src! âlove‰tvo je silno

materialno postalo! Jedo in pijejo; Ïenijo se, da bolje in
laÏe jedo in pijejo; pred svete oltarje poklekujejo, da bo-
lje in laÏe jedo in pijejo; domovino ljubijo, da bolje in
laÏe jedo in pijejo, in tako dalje! In tako dalje! —

Kultura in omika? Tudi kultura je mrtva dandanes in

ne oÏivlja du‰e in srca! Svoj ponos si i‰ãe v izumovanju
morilnega oroÏja, morilnih strojev! Tolikokrat se hvali
kultura; ali kake uspehe je imela ta kultura, gospod Bo-
gomir? Naj je ãlovek najbolj omikan na na‰i zemlji, naj
se ‰e tako hvalisa z du‰evnimi svojimi deli, tega paã

BES

MRTVA SRCA

zakriti ne more, da ima trdo in sebiãno du‰o! Kultura se
mu je vlila v srce kakor razbeljeno Ïelezo, katero se je
poãasi ohladilo in mrtvo mu naredilo srce!

To se vam bo zdelo morda ãudna, logiãna blasfemija.

Marsikaj bi bil morda zamolãal, ali ljubezen do resnice
me je napotila, da sem posegal po skrajni konsekvenci.

Na‰e stoletje,« nadaljuje, »je stoletje mrtvih src. In,

kar je najhuje, videti je, da bo vsako prihodnje stoletje
‰e tr‰e, sebiãnej‰e. Znano je, da tisti veãni ogenj, ki divja
v osrãju na‰i zemlji, pojema vedno bolj in bolj. Nekdaj
pa ugasne in stra‰ni mrazi se polaste te na‰e zemlje. A
znano je tudi, da pe‰a sonãna luã vedno bolj in bolj. Ne-
kdaj ugasne tudi ta velikan in tema pokrije prostore sve-
tovne.

Îe Malthus je dokazal zakon, da se ãlove‰tvo mnoÏi

z geometriãno progresijo, a da se ÏiveÏ in hrana, oziro-
ma reãi, ki nam sluÏijo v to, mnoÏe le v aritmetiãni pro-
gresiji. To pa se pravi: materialno blago se pomnoÏuje kveã-
jemu v aritmetiãni progresiji; pohlep po njem pa se s ãlove‰-
tvom pomnoÏuje v geometriãni progresiji!

In to, prijatelj, to je stra‰no, grozno! Vi ãutite, da bo

zemlja, zapu‰ãena od blagotvornih moãi veãnega son-
ca, s pojemajoãimi plameni v svojem osrãju, vedno manj
in manj rojevala, da polagoma opusto‰i ter postane
konãno gol kamen brez rastlin in Ïivljenja. A kadar pri-
de to v tok, bo ‰lo hitreje dalje kot z geometriãno pro-

BES

MRTVA SRCA

gresijo. Tema nastopi in rodé se stra‰ni mrazi. âlove‰-
tvo, po hrani hlepeã — divja v besnosti prvotnega Ïi-
valstva. In zemlja postane velikanski stolp, v katerem se
bo kakor Ugolino borilo ãlove‰tvo z lakoto in smrtjo.
Tedaj pa bo konec sveta! Ali poprej bo kazala ta trage-
dija ‰e stra‰ne prizore, vr‰eãe se stoletja in stoletja. V teh
stoletjih pa bo zatonilo vse vzvi‰eno, vse vzorno med
ãlove‰tvom, in materializem, zdruÏen z Ïivalskim, bo
vladal.

To je teorija mrtvih src! Ali Bog sam je gospodar!

Morda vsemogoãni njegovi volji dopade, da Ïe poprej
poseÏe z Ïareão svojo roko v vesoljni svetovni sestav, da
se zemlja kakor iskra utrne ter izgine v veãnem pro-
storu.

To je teorija mrtvih src! In ãe se poãasi seznanite z

na‰imi slovenskimi razmerami, videli boste, da tudi
med nami poganjajo mrtva srca, in tako dalje!«

Izpregovoriv‰i, vstane Filip Tekstor ter brez slovesa

odide. Bogomir Lesovéj ‰e ostane. Z roko si podpira bo-
leão glavo ter sku‰a pregnati te misli, ko‰ãene, grozne in
temne, katere so se mu vzbujale med Filipovim govo-
rom.

Bilo je Ïe skoraj poldne, ko se povrne k Vi‰avi. Ondi

ga priãakuje obisk. Na dvori‰ãu stoji voz, v katerega je
vpreÏen mr‰av in suhorebrn konj. Na prvi pogled se je
kazalo, da je to fijakarski voz. Zaãuden hiti Bogomir v

BES

MRTVA SRCA

zgornje sobane. Tam se mu z obilnimi pokloni predsta-
vita gospoda z belimi rokavicami in v belih kravatah.
Povesta mu, da sta odbornika lukov‰ke kazine in da ga
vabita na ples, ki ga priredi ta kazina v korist pogorel-
cem v … Imenovala sta mesto daleã v Nemãiji. âula sta
o njem, velikem posestniku z mestne okolice, ter upala,
da se bo udeleÏil, ãe ne, Ïe zavoljo dobrodelnega name-
na. Bogomir plaãa vstopnico in obljubi priti. Nato se
Nemca s pokloni odpravita. —

BES

MRTVA SRCA

SEDMO POGLAVJE

Schwarze Röcke, seidne Strümpfe,
weiße, höfliche Manschetten,
sanfte Reden, Embrassieren —
ach, wenn sie nur Herzen hätten!

H. Heine

esto Lukovec, o katerem zdaj hoãemo govoriti, je
glavno mesto slovenske pokrajine. Eno tistih

mest je, katere je novo‰egna kultura prevlekla z barvo
modernega bogastva, tako da prvi hip nekoliko oãara
oko, ãe stoji‰ na visoãini ter zre‰ na skupaj stlaãene stav-
be pod seboj. Nova doba je postavila sredi staroverskih
hi‰ tu in tam novo, takisto moderno-eteriãno poslopje,
katero napravlja vtis, da se bo podrlo, ãe zemlja le malo
potrepeta pod njim. Sicer pa se mesto odlikuje z nem-
‰ko inteligenco, z umazanimi ulicami, slabim pomo-
stom in z veliko mnoÏico nem‰kih napisov.

Zveãer se pije po nizkih, zakajenih sobanah kislo vino

in vodeno pivo, kuje politika in se razpravljajo ãudni na-
zori. Sploh je Lukovec mesto, kjer imajo jeziki preãud-
no svojo moã in te nehote zapredó v tisoãero niti, ãe se

BES

MRTVA SRCA

morda tudi za ves svet ne meni‰ ter stanuje‰ kje visoko
pod streho.

Denar ima svojo moã! âe nisi hi‰ni posestnik ali ãe

vsaj nima‰ dva ali treh vinogradov, potem ne ‰teje‰, po-
tem si niãla. Hãere bogata‰ev se po‰iljajo v Lindau ali
druge nem‰ke in‰titute, iz katerih se ãez nekaj let po-
vraãajo, cvetoãe v nenaravni koketnosti. âe hodi‰ po
mestnih drevoredih, niti enega trenutka nisi varen, da ti
ne zadoni na uho franco‰ãina s stra‰nim akcentom ali
pa govor v visoki nem‰ãini, katera pa se tudi odlikuje s
posebnim lukov‰kim akcentom. To so slovenske gospo-
diãne z nem‰ko notranjostjo, z nem‰ko vzgojo!

Razkazujejo se ti tudi zakonske Ïenice, v ‰picah in Ïa-

metu. Obleãene so bogateje nego gospe v Parizu in Ïivé
tako, da spravljajo na bera‰ko palico svoje uboge za-
konske moÏe, ravno tako kakor one v Parizu!

Tako je to mesto, to nem‰ko-slovensko mesto!

* * *

Na bliÏnjem zvoniku je bilo pol devetih, ko se pripelje
Bogomir Lesovéj pred lukov‰ko kazino. To sredi‰ãe
nem‰kega Ïivlja v Lukovcu stoji na precej prostornem
trgu. Na eni strani ga obdaja majhen vrt, kjer se vse leto
ne ãuje slovenska beseda, kjer so ‰e celo toãajke nauãe-
ne zabavljati na jezik slovenski. Lukov‰ka kazina se Ïe
dolgo bori z denarnimi nadlogami in mnogo teÏko hi-

BES

MRTVA SRCA

poteko mora prena‰ati ta stavba. Da niso nekateri zav-
odi imeli usmiljenja, morda bi bila Ïe davno pri‰la na
boben ter sluÏila tako v podobo stranki, ki Ïe dolgo ãasa
umira po Slovenskem.

Bogomir mora ãakati. Dolga vrsta vozov je pred njim,

ki se poãasi izpraznjujejo. Dospev‰i do vhoda, odpre
vozu vratca nekak‰en portir, opravljen v pono‰eno
livrejo, drÏeã v rokah palico, ki je nosila debeli rumen
gumb na svojem koncu. Ta mar‰alek se z veliko vaÏ-
nostjo globoko pokloni. A Bogomiru se vendar dozde-
va, da di‰i po Ïganju, kar je bilo vsekakor mogoãe. V veÏi
je regetala velika tolpa kr‰ãenic in kuharic, ki so pri‰le
gledat svojo gospodo. Skozi to tolpo je moral vsak, ki je
hotel dospeti k stopnicam. Pri tem so se morali poslu‰ati
vzkliki, ne vselej prijetni!

Vrh stopnic je preÏal tako imenovani slavnostni od-

bor. Nekoliko navadnih, starih in mladih obrazov, pre-
zebajoã v tankih frakih in razkazujoã bele kravate okrog
suhih obrazov. To krdelce si je dajalo neznosno vaÏnost
ter s posebno navdu‰enostjo hrumelo vsaki Ïenski na-
proti, metajoã okrog s tistimi znanimi frazami, katera
poganja lukov‰ki parket.

Ta odbor se gnete ravno tedaj okrog visoke gospodiã-

ne, ki se je brez dvojbe ‰tela med lukov‰ke zvezde, Bo-
gomir zleze mimo in nikdo se ne meni zanj. V temaãni
garderobi je dremal ãuvaj in niti ne prebudi se, ko vstopi

BES

MRTVA SRCA

na‰ gost. Brez pomoãi tega ãuvaja se izlu‰ãi torej iz zgor-
nje svoje obleke. Prvo, kar opazi potem, je druÏba ãast-
nikov. Pred visokim zrcalom stojé ter si ãe‰ejo lase.

Bogomir stopi v sosednjo sobo. Povsod tuji obrazi. Tu

so sedeli oãetje, ki so pri‰li neradi in samo svojim gos-
pem in gospodiãnam na ljubo. Îe zdaj, ko se je veselica
komaj priãela, grozno so se dolgoãasili. Pu‰ili so cigare
ali pa vzdihovali pri pol izpraznjeni kupi ter v duhu pre-
raãunovali, koliko bo stal nocoj‰nji veãer. Tudi igralo se
je. In ãrno krdelo preÏalcev je oblegalo mizo, kjer se je
tarokiralo ali preferansiralo. Ti gledalci so kritikovali
vsako karto.

V kotu se je bila zbrala okrog politiãnega svetovalca

— voditelja — tolpa poniÏnih poslu‰alcev. Bili so fana-
tiãni obrazi, s slovenskimi ãrtami ali z duhom germans-
kim. Govorili so o politiki ter metali kamenje na rod, ki
je bil njih rod! Bogomir hoãe hitro mimo.

Pri tem je ãul nehote naslednji razgovor.
»Na njegov znaãaj ne dam ãrvivega oreha!« pravi

eden z velikim nosom in dolgim obrazom.

»Ne sodi prehitro!« odgovori politiãni svetovalec.
»Poslu‰ajte mene! Poslu‰ajte mene!« hiti oni z dolgo

glavo. »Pri prvi volitvi bo Ernest Malec volil panslavista
in ãez leto dni bo sam panslavist!«

BES

MRTVA SRCA

»Ni mogoãe! Izkazal se je Ïe v trdih bojih!« Politiãni

svetovalec ni prena‰al opozicije med svojimi prista‰i,
zato je govoril te besede skoraj srdito.

A dolga glava nasprotuje.
»To je ‰pekulant in ‰pekuliral bo tudi s svojim pre-

priãanjem!«

»Tiste jame so mu morda pojedle nekoliko oãetovih

gro‰ev!« vsili se tretji.

»Kaj jame! Sin, sin, ta ga obira!«
Te besede je Bogomir ‰e ãul, potem pa prekoraãi prag

sosednje sobe. V tej sobi je stal biljard in igrali so ‰tirje
mladi gospodje. Zaspan toãaj je markiral igro, a gospod-
je so kriãali, v resnici prav grozno kriãali. Bili so obrazi,
malo nespametni, malo blazirani in nad vse prav mo-
goãno dolgoãasni. Nekaterim se je napravljala Ïe lisa na
temenu in drobna stvarca z obrazkom, ki je komaj u‰el
‰olski klopi, bila je odloãno ple‰asta. Igrali so, kakor po-
vedano, s kriãeãim navdu‰enjem, a igrali so slabo, za-
bavljali pri vsakem sunku na biljard ter se togotili na
markerja, da premalo pi‰e. Bitja so bila to, katera so
skrbne matere razvadile, katera se niso niãesar nauãila
v kratkem Ïivljenju, katera pa so zdaj, ko so imela pra-
vico s frakom plaziti se po parketu, govorila o vsaki stva-
ri, in sicer govorila, kakor bi Bog ve kaj vedela!

»Slaba deska to!« kriãi dolgin, na katerem je bilo naj-

zanimivej‰e to, da si je ãesal lase v velik rep okrog u‰esa.

BES

MRTVA SRCA

»Ta kéj, ta stara Ïlica,« vpije tista ‰ibka ple‰asta stvar-

ca, »bil bi za gnojne vile preslab.«

»Danes bo ‰e kak Slovenec tu!« oglasi se tretji zaniã-

ljivo.

»Slovenska sodrga!« srdi se oni z repi okrog u‰es. O

Slovencih ni nikdar drugaãe govoril kakor s to psovko.

»No, lepa druÏba!« dostavi tretji. Nosil je takisto ru-

meno la‰ko obuvalo, da je bilo videti, kakor bi bos ska-
kal okrog! —

Bogomir pobegne v tretjo sobo. Tu je pripravljena re-

stavracija: mize so z rumenimi prti pokrite. Pri teh mi-
zah preÏi nekoliko toãajev v pono‰enih frakih in uma-
zanih kravatah. Po zraku pa se je iz bliÏnje kuhinje raz-
‰irjal duh ogrskega golaÏa, iz ãesar se je dalo sklepati, da
se bo ta madÏarska jed pri »supeju« o polnoãi prav prid-
no naroãala.

Dvorana, v kateri se je plesalo, je precej visoka in ob-

‰irna. Vrsta stebrov razdeljuje to plesi‰ãe v dva prosto-
ra. Od stropa visi nekoliko sveãnikov, na katerih pa je
tedaj gorela samo vsaka druga sveãa, tako da ni bilo pra-
ve svetlobe. Ko Bogomir vstopi, ‰umelo je tu notri, ka-
kor ‰ume zveãer ãebele v panju. Godba, posajena viso-
ko na galeriji, je ravno poãivala, in plesalke in plesalci so
se sprehajali v velikem kolobarju po parketu ter se slad-
ko smejali. âe si tak parãek, in posebno gospodiãa v fra-
ku, iz dalje opazoval, zdelo se ti je, kakor bi se ãrna mu-

BES

MRTVA SRCA

ha spenjala po cvetoãi roÏi. Dekleta, kar je resnica, bila
so krasna: belih polnih rok na kupe in Ïareãih oãi na izo-
bilje! ârne muhe v frakih pa so zaljubljeno zrle svojim
plesalkam v obraz, zvijale tanka telesca ter Ïivo igrale z
rokami, kakor bi Bog ve kaj duhovitega govorile. Pri-
‰ed‰i bliÏe pa si kmalu opazil, da se ta duhovita govorica
suãe samo o tem, kako se gospica danes zabava, kako je
danes krasno, da se bo jutri lahko dolgo spalo in da se
kaj takega samo v lukov‰kem kazinu napraviti da, itd.
Sredi kolobarja, pod sveãnikom, na tako imenovanem
otoku, taborili so bolj ostareli gospodje, vdovci, zaseb-
niki, kateri so se pri svojih visokih letih ‰e vedno radi
ogrevali o tistem ognju, ki nam ga v krvi uÏigajo nagi
komolci mladih deklet. V tej druÏbi se je kazalo tudi ne-
koliko redov, a malo.

Ob straneh, na mehkih sedeÏih so ãepele matere z za-

dovoljnimi obrazi ter se s pogledi ozirale po svojih hãer-
kah, in ti pogledi so jasno oznanjevali: Kajne, to je dekle,
moja hãi!

Po stranskih kotih so se ‰opirile gospe, ki niso veã ple-

sale, ki so pa pri takih prilikah rade razkazovale svoje
drage obleke, svoja naga tolsta pleãa in dolgi rep kipeãih
svojih ãastilcev! A zakonski moÏje so sloneli kje pri stra-
ni, pozabljeni in prave niãle nocoj‰nji veãer. Vmes so se
pletle voja‰ke uniforme, roÏljale sablje, in star general s
sivo brado se je trudil okrog mladega, krasnega dekle-

BES

MRTVA SRCA

ta, ki je koketiralo — ne s sivo brado, a z zlatim robom
pod to sivo brado!

Summa summarum: mnogo smejanja, mnogo plesa-

nja, mnogo nepotrebnega govoriãenja in mnogo potu!
V srcu pa je vendar ãutil vsakdo, da je bilo lani in pred-
lanskim ravno tako, in vsak si je Ïelel, da bi bil Ïe skoraj
v gorki postelji. âe si pa vpra‰al koga, kako se ima, krat-
koãasnosti in izvrstnosti tega plesa prehvaliti ni mogel!

Bogomir sloni pri stebru ter opazuje to burno Ïivlje-

nje pred seboj. Skoraj se je priãel dolgoãasiti, kar se mu
poloÏi tuja roka na ramo.

»Vraga, ali si ti Lesovéj ali nisi?«
Vpra‰ani se zaãuden obrne. Pred seboj opazi malo

osebo v fraku in lakiranem obuvalu, ki se je svetilo ka-
kor srebro. Ta osebica si je ãesala globoko na ãelo svo-
je lase, kakor je bilo nekdaj pri otrocih navada, da je bil
obraz videti kakor brez ãela. Temu moÏu so se cedili las-
je od di‰av in na prsi si je bil nekje nataknil rdeão roÏo.
Pri vsakem koraku so se na nogah prikazovale krvavor-
deãe nogavice. Bil je to elegantno-modern ãlovek! Na
fraku je nosil ‰e celo rumene, zlate gumbe, da je bilo z
niãevno svojo fiziognomijo v resnici podobnej‰i lakaju
nego spretnemu in priljubljenemu plesalcu. V rokah je
ti‰ãal Ïenski pahljaã, ki si ga je bil izposodil pri svoji ple-
salki ter ga po plesu pridrÏal, da je vzbujal veãjo pozor-
nost.

BES

MRTVA SRCA

»Ali si ti Lesovéj?« vpra‰a ‰e enkrat ter se pri tem s

pahljaãem vseka po suhem stegnu, kar je menil, da je
silno elegantno. »Vraga, od kod pa je tebe prineslo?«

Bogomir ga nikakor ne more spoznati.
»Mene bo‰ vendar poznal! Ferdinand Sodar! Na uni-

verzi sva bila prijatelja!«

»Resniãno! Ti si, Sodar!« odgovori hladno. Îe na uni-

verzi mu ni bil pov‰eãi medeno hinavski ta znaãaj.

»Bog te Ïivi! Bog te Ïivi!« govori oni. »Poglej, jaz sem

zdaj notar v Lukovcu in denar si delam, ha, ha! A danes
sem grozno presiran (notar Sodar je govoril rad v tujih
izrazih), tu sem aranÏer in skrbi imam, skrbi! Prijatelj, ti
ne ve‰, koliko tako aranÏiranje opraviti daje!«

»Kaj?« zaãudi se Bogomir. »Kako si pri‰el ti med pre-

roke? Na univerzi si hotel pokonãati vso Nemãijo?«

»Ej, univerza! Slaba ‰ala, prijatelj! Zdaj smo v Ïivlje-

nju in pametnej‰i in denar si sluÏimo. Sloven‰ãina je za
dijake. Zdaj smo Nemci in v srcu smo bili vedno Nem-
ci, kar je pametno. Sloven‰ãina je za dijake! Hi, hi!«

In sam se je smejal temu hromemu dovtipu. Bogomir

si je dejal sam pri sebi, da je to ãloveãe ravno to posta-
lo, kar je bilo o njem priãakovati. A mladi notar mu ne
da ãasa, da bi dolgo premi‰ljeval o taki znaãajnosti. Zo-
pet se udari s pahljaãem po stegnu ter pravi: »Ne stoj tu
kakor kip! Ple‰i, vraga! âakaj, predstavim te nekaterim
gospodiãnam, lepim in bogatim. O vsaki ti vem poveda-

BES

MRTVA SRCA

ti, koliko bo imela dote, in povedal ti bom, ãe bo‰ hotel!
Hajdi!«

Bogomir mora z njim. In oni s pahljaãem, s katerim se

je ‰e vedno bíl po stegnu, vlaãi ga okrog med gospodiã-
nami ter ga predstavlja: »Gospod Lesovéj — gospica!«
Bogomir napravlja svoje priklone. Mladi notar pa se ra-
dosti, da je zopet vzbujal pozornost s tem, da je kazal
nepoznanega plesalca. Potem pa se postavi sredi dvora-
ne, popravi si nekoliko obleko, da se zabliskajo krvavor-
deãe nogavice, tre‰ãi s pahljaãem ob stegno ter kriãi:
»Kadrilja! Gospoda, kadrilja! Prosim dve koloni!«

BES

MRTVA SRCA

OSMO POGLAVJE

Kad prvi put do mene sjedjela,
te Joj kradom modre oãi pazih:
s divnom slutnjom ne‰to me prorazi,
i razigra od srca do ãela.
Kad Joj danas pazim obraz mili,
oko mene vas se svijet zavrti,
zadrhçe mi ko list srce Ïivo …

Stanko Vraz

adrilja v dveh kolonah! Kdo je ne pozna, dolgoãas
nosti take kadrilje? Okrog tebe sopara, po parketu

odtrgani kosci Ïenskih oblek, nad teboj bobneãa godba,
tebi nasproti pa bled ãlovek, ki premika z nenaravno
grandeco okorne ude! Tik sebe ima‰ druÏico, poloviãno
opravljeno, z umetnim cvetjem ãez in ãez prepreÏeno,
in z obrazom, na katerem vsaka ãrtica oznanjuje, da ho-
ãe od tebe, svojega plesalca, kratkoãasena biti! In konã-
no ‰e najhuj‰e! V tvojem sosedstvu se je naselil zaljub-
ljen parãek in ta se ti nosi kakor golob in golobica na
strehi. Ti sam ima‰ neprestano zavest, da mora‰ kaj go-
voriti. Ali kaj? Tvoja plesalka te je pogledala Ïe enkrat,
dvakrat, in vselej manj prijazno, in konãno se ji prav jas-
no ãita na obrazku, da je neprijetno raznenadena in da

BES

MRTVA SRCA

obÏaluje, ker ima takega dolgoãasneÏa na svoji strani.
Nekaj se mora spregovoriti. Jezik se vendarle razveÏe in
besede, katerih se je ãlovek z vsemi svetimi prisegami
ogibati zavezal, izrujejo se ti iz grla: Gospodiãna, kako se
zabavate nocoj‰nji veãer? — V resnici, tvoja usta so jih
spregovorila, banalne so te besede! Otrpne‰ o njih ka-
kor riba, zmrznjena v ledu! A pomagati se ne da: Go-
spodiãna, kako se zabavate nocoj‰nji veãer? — Pa vir je
vendar odprt. Potem si hipoma sredi govorice, Ïivahne
in navdu‰ene. A ko je kadrilja konãana, ne ve‰, kaj si go-
voril. In glava te boli! Da bi jo vrag vzel, tako kadriljo!

Bogomir si izvoli plesalko aristokratiãne zunanjosti in

z nekako o‰abnim obrazom. Bil je slovenski obraz in, ãe
bi ga ovil s peão, bil bi mnogo krasnej‰i nego zdaj, ko ga
je venãalo umetno cvetje. Precej‰nja samozavest se je
prodajala po tem obrazu, in Bogomir je kmalu zvedel,
kje korenini omenjena samozavest.

Po splo‰nih prvih frazah mu je povedala, da je vzgo-

jena v nem‰kem in‰titutu in da tudi pri plesu nima na-
vade govoriti s Hamletom besede, besede in samo bese-
de. S tem je hotela izraziti, da tudi pri plesu ljubi resne
razgovore.

»Gospod Lesovéj,« vpra‰a potem ponosno, »ali govo-

rite angle‰ki?«

Bogomir otrpne. Angle‰ki? Kakor bi to bilo v Lukov-

cu kaj navadnega!

BES

MRTVA SRCA

»Ne, gospodiãna! Ali govorite vi slovenski?«
Zasmejala se je ter odgovorila porogljivo: »Ne! âemu

vpra‰ujete?«

»No, ker je sloven‰ãina v tej deÏeli mnogo potrebnej-

‰a od angle‰ãine!«

»Za kuharice in kr‰ãenice gotovo!«
Te besede spregovori prav zelo obãutno. A vendar se

ni hotela v resnici razsrditi, ker se je bala, da ji sicer odi-
de prilika, pokazati svojo veljavo.

»No, ali angle‰ka literatura vam bo znana?«
»Nekoliko, gospodiãna.«
»Kateri angle‰ki pesnik vam najbolj ugaja?«
Îe je hotel imenovati tebe, veãni Shakespeare, a pre-

misli se; Bog zna, kakov okus ima te Ïenska! Zato od-
govori hladnokrvno: »TeÏko je soditi, gospodiãna. A re-
cimo: TomaÏ Buckle.«

In v resnici ni opazila jame, katero ji je skopal pred

noÏico s tem, da je slavnega zgodovinarja postavil na
ãelo angle‰kim pesnikom. Mirno in zavestno odgovori:
»A meni ugaja najbolj Coleridge!«

»Coleridge! Dober poet je!«
»Ste li ãitali njegovega ,Starega mornarja’?«
»Ne, gospodiãna.«
»·koda! To je prava poezija!«
In zdaj priãne pripovedovati, kako je star mornar od

treh svatov enega ustavil. Bogomir pa mora poslu‰ati

BES

MRTVA SRCA

celo dolgo pripovest o tem nesreãnem mornarju: Kako
je na jugu hudobno ustrelil ptico albatros, kako je po-
tem razkaãen duh preganjal ladjo, kako so tovari‰i pri
luninem svitu pomrli, kako ga je sveta Devica z deÏjem
okrepãala, in kako pokorno je moral delati nesreãni
mornar!

In Bogomir si je takoj raztolmaãil poloÏaj. Ta drobna

Ïenska se je pred plesom iz kake knjige o angle‰ki lite-
raturi na pamet nauãila poglavje o Coleridgeu in zdaj je
s tem poglavjem muãila svoje plesalce! Zrak naokrog se
je spremenil v tekoã svinec, in skoraj ni mogel veã diha-
ti. K sreãi se je kadrilja konãala. Bogomir se zahvali svoji
plesalki za okusni in pouãni razgovor. Pogleda ji v obraz
ter opazi, da si barva obrvi: pri desnem oãesu ji je bila
obledela polovica obrvi, da se je takoj vedelo, kje meji-
ta priroda in umetnost.

»Nevarna Ïenska je to!« misli si Bogomir. »Barva si

obrvi in z angle‰ko literaturo pita svoje plesalce!« Z
olehãanim srcem pobegne vstran. Kmalu potem pride
njegova plesalka mimo. Vodil jo je gospod, ki je v Ïiv-
ljenju brez dvojbe prodajal rozine ali kaj takega.

»Gospod, ali poznate ,Starega mornarja’?«
Vpra‰ani razkoraãi obraz: »V Trstu sem jih poznal ne-

koliko!«

BES

MRTVA SRCA

Zdaj je Bogomir zagotovo vedel, da se je gospodiãna

na pamet nauãila kapitel o Coleridgeu! Taka je ta Ïenska
uãenost!

Tedaj pa je prikipela veselica do svojega vrhunca. Îe

poprej se je pripovedovalo, da ima druÏba neãesa vese-
lega priãakovati. Bolj posveãeni v tajnosti slavnostnega
odbora so pripovedovali za trdno, da se bo o svojem tre-
nutku tudi nekaj mask oglasilo ter s svojimi dovtipi po-
mnoÏilo izvrstnost nocoj‰nega veãera.

V resnici se hipoma odpro vrata iz Ïenske garderobe

in v dvorano se vsuje vrsta kostumiranih parov. Maski-
rane pa so samo Ïenske. V tej druÏbi se je razkazoval
nekakov vojvoda Alba z zajãje pla‰nim obrazom; potem
se je videlo nekoliko tur‰kih pa‰ z obleko, ki se je dobro
poznala na odru lukov‰kega nem‰kega gledali‰ãa; neko-
liko Kitajcev in sploh enakih kostumov, ki se dado v
ceno napraviti ali pa pri gledali‰ãu izposoditi. Cvet vsem
pa je bil markí Poza, lukov‰ki markí Poza! Z obrazom,
kakor ga imajo na‰i rovtarji, in s tankimi noÏicami, ki pa
Ïe prav ãisto niã meã kazale niso, persifliral je Schiller-
jevo dramo, da je bilo groza! Ta markí je priãel takoj z
veliko strastjo plesati ter je bil v ãrnem svojem pla‰ãku
in z brezmeãnimi noÏicami brez ugovora sme‰na prika-
zen. Priletna gospa, mimo katere je priplesal ãudni ta
Maltezovec, pa je vendar (tako, da je vsakdo lahko sli‰al)
vzkliknila: »Ah, wie herzig!«

BES

MRTVA SRCA

In vi bi morali tedaj videti malega markíja, kako je za-

vihtel svojo glavo in plesal in plesal!

Îenske maske se razkropé med obãinstvo in kmalu se

priãne glasno smejanje tu in tam, da so se priãeli tisti
znani napadi, ki hoãejo biti dovtipni, a so skoraj vedno
neslani. Tudi pred Bogomirom se ustavi maskiran par-
ãek: prva, ãrnolasa Turkinja s koketnim fesom; druga pa
fantastiãno opravljena. Hotela je predstavljati spomla-
dansko vijolico: tega di‰eãega cvetja je viselo vse polno
okrog nje, in ‰e celo glavico ji je pokrivala modra vijo-
la. Pod modrim tem cvetom pa so se Ïarili rumeni lasje
ter se ãarobno druÏili z modrim cvetom. Krasna, ljubez-
niva je bila ta vijolica in nosek izpod ãrne maske zroã in
pod njim rdeãa usta so se videla Bogomiru nekako zna-
na. Tudi modre oãi je imela, ki so ga nagajivo opazova-
le izmed temnega Ïameta.

»Kaj stoji‰ tu, kakor bi bil lesen?« vpra‰a Turkinja.
»Doma pa ti kostanj kradejo, ti gozdni ãuvaj, ti!« do-

stavi vijolica.

Bogomiru ‰ine kri v lice. Usta so ravno tista, nosek

tudi, in ti rumeni lasje! A vendar ni mogoãe! Kako naj
pride kmetsko dekle semkaj! Od samega zaãudenja niti
besedice spregovoriti ne more.

»Poglej ga, ‰e vedno je lesen!« oglasi se zopet Turki-

nja.

BES

MRTVA SRCA

»Saj sem ti pravila, da bo kaka kisla stvar!« doda vijo-

lica. Tudi te besede je ãul tedaj v gozdu! Zdaj dvojba ni
veã mogoãa! Oni dve smejaje odhitita v gneão. Bogomi-
ru pa pólje ãudna sreãa po du‰i. Kakor bi se bil vsilil ne-
be‰ki Ïar v dvorano, vidi se mu hipoma vse v veãjem
blesku. ·e celo sme‰ni plesalci so mu zdaj vzori mo‰ke
lepote! Niãesar ni veã premi‰ljeval; samo to je vedel, da
bo danes zopet gledal obrazek, ki ga ni mogel pozabiti
od tistega dne. Danes je tu, in zdaj ni veã sme‰no, ãe jo
ljubi!

Tedaj pa se postavi na‰ Ferdinand Sodar sredi dvora-

ne, tleskne s pahljaãem po stegnu ter pove, da je ura
polnoãi in da zahteva zakon, naj se milostive gospodiã-
ne demaskirajo.

Splo‰ni ah! in a! ogla‰a se po dvorani. Gospodiãne

snemajo maske, Ïanjejo pohvalo od svojih ãastilcev ter
hité k materam, katere jih s skrbno zadovoljnimi pogle-
di sprejemajo. Izvrstno se je posreãilo vse! DruÏba vsta-
ja, da bi se odpravila k »supeju«. Gospodiãne in gospe se
ogrinjajo z belimi mantiljami ter pobirajo cvetje, s kate-
rim so jih obloÏili tlaãani-plesalci. Tudi oãetje prihajajo
pravit, da so Ïe zasedli prostore. Ves ta ãas se je oziral
Bogomir kakor jastreb po dvorani. Izmed belih oblek in
ãrnih frakov ne more opaziti vijolice, po kateri je hrepe-
nelo njegovo srce. Konãno jo ugleda. Ondi pri vratih v
garderobo je stala brez maske — ter snemala bele roka-

BES

MRTVA SRCA

vice z belih rok. Pogled je obraãala po plesalcih. Morda
je iskala njega! V resnici sreãa se oko z oãesom. Bila je
ona, kakor je Ïivela v njegovem srcu! Dobro opazi, da se
ji raz‰iri lahna rdeãica po cvetoãem obrazu, kakor se
raz‰iri jutranja zora po mladem nebu. âaroben smehljaj
se ji zaziblje okrog ustec potem pa izgine v garderobo.
Bila je ona in njega je hotela ‰e enkrat videti!

»Lesovéj,« oglasi se v tistem hipu notar Sodar, »dovo-

li, da ti tu predstavim svojega prijatelja, gospoda Viktor-
ja Malca!«

Vsa poezija izgine pri tem imenu! Bliskoma se obrne

— in pred njim zvija telo tisti dolgi ãlovek z repi okrog
u‰es, ki ga je poprej videl pri biljardu. Nemileje mu uso-
da ni mogla ogreniti nocoj‰njega veãera! In ta ãlovek
nagla‰a ‰e celo skupno sorodstvo! Bogomir nekaj od-
govori, a sam ne ve kaj.

»Morda hoãete z nami supirati?« vpra‰a mladi Malec.
»ObÏalujem! Voz sem naroãil, a tudi glava me moã-

no boli. Predolgo sem Ïe tu!«

»·koda, dobrega ‰ampanjca imamo.«
»Lahko noã, gospoda!«
V srdu zapusti dvorano ter se v pozni noãi odpravi

proti Vi‰avi.

* * *

BES

MRTVA SRCA

Med zimo je odpotoval Bogomir Lesovéj. Imel je oprav-
ke v mestu, kjer mu je umrl oãe. Spravljal je v denar za-
pu‰ãino. Tako je pretekla zima in, ko se je zopet povra-
ãal na Vi‰avo, bila je Ïe spomlad v deÏeli in kostanjevi
gozdje v belem cvetju. Nekega jutra se oglasi pri njem
notar Sodar. Pove mu, da ga samo mimogrede obiskuje
in da gre na NiÏavo, kjer obhaja hi‰ni gospodar danes
svoje godovanje.

»Kakor tihotapec se plazim danes tja!«
»Kako to?«
»Emest Malec postal je ãez noã narodnjak! Vrag vedi,

kaj mu je seglo v moÏgane! Pri zadnji volitvi je volil na-
rodno in zdaj ga pisano gledajo moji prijatelji in neradi
bi videli, da se peãam z njim!«

»A ti se vendar peãa‰?«
»Moj Bog, kaj hoãem. Moj klient je in pije se dobro

vino pri njem. Tudi dekleta so lepa in bogata!«

Prijatelja se loãita. Ko dospe Ferdinand Sodar na Ni-

Ïavo, bilo je skoraj poldne. Na dvori‰ãu je stalo polno
voz. Ernest Malec se je radostil svojega rojstva in pova-
bil je bil gostov, da se je vse trlo po starem poslopju. V
prostorni dvorani sta bili pripravljeni dve dolgi mizi in
kmalu je sedela okrog njiju vesela in navdu‰ena druÏba.

BES

MRTVA SRCA

DEVETO POGLAVJE

Eine groBe Epoche hat das Jahrhundert geboren;
aber der groBe Moment findet ein kleines Geschlecht.

Schiller

u so sedeli! V srcih vseh je Ïivel dana‰nji dan in s
teÏko du‰o so ga priãakovali vse leto. Danes pa so

sedeli pri mizi in z Ïareãimi obrazi si podajali roke. Vsi
so tu bili in z radostno du‰o priãakovali skled, da bi jih
praznili. Zdaj in zdaj je privzdignil ta ali oni kupo, obrnil
jo proti oknu in zaljubljeno-melanholiãno zrl na barvo
cekinastega vina. In potem jo je izlil v Ïelodec in dobro
mu je dejalo po vseh udih.

»To je veselje!« vzklikne gospod ·krjanãek, ki je leto

in dan bil zakopan med akti v Lukovcu. Pisaril je v dav-
kariji ter si bil poãasi izpisaril svoje srce. Tega, kar ime-
nujemo prepriãanje, pa gospod ·krjanãek nikdar poznal
ni.

»To je barva, prava, po‰tena barva, ah!« In izpije in iz

srca vzdihne. Za njim se oglasi gospod Kremen, ki je bil
sodnik v Lukovcu.

BES

MRTVA SRCA

»To je pijaãa, ·krjanãek! Ko bi ãlovek takega vsak dan

imel le en poliãek! ·krjanãek, vsaj en poliãek, kajne?«

Izpije in Ïalostno povesi glavo.
»Poliãek, Kremen, en poliãek! Pa ‰e nekaj, Kremen, ‰e

nekaj!« ·krjanãek imenitno dene v gube svoj obraz.

»Poliãek — pa suhega mesa, Kremen, takisto v skledo

poloÏenega med kislo zelje, Kremen!«

»Vem, vem!« odgovori Kremen, »potem bi si ne Ïelel

niãesar na svetu in rad bi delal in zobal prah v pisarni!«

Umolkneta in padeta po skledah, ki so se ravno ser-

virale. Jed in pijaãa sta jima bili v Ïivljenju — ideal!

Tik njiju si je bil izbral danes svoj prostor gospod dok-

tor Zima. Kaj je bil na‰ gospod doktor Zima? Zdaj samo
kos mesa z glavo, truplom in dvema nogama. Nekdaj je
imel lep talent. A nesreãa je hotela, da je spisal ‰e pre-
cej dobro razpravo o repatih zvezdah. Spisal pa je edi-
no to delo in (kakor je Ïe pri nas v navadi) dobil z njim
patent do du‰evne lenobe. In v tej du‰evni lenobi si je
zamastil in zamoril srce in du‰o.

»Kako se vi zovete?« vpra‰a mladega ãloveka tik sebe.

Bil je to gimnazijalãek svetlega pogleda. S svojim sorod-
nikom, pogorskim Ïupnikom, je pri‰el ter zdaj tik »slav-
nega« doktorja sedel z vzvi‰enimi obãutki in z verno
vdanostjo sesal vase besede uãenega doktorja. Bilo je to
mlado srce, polno kakor kristal ãiste ljubezni do sloven-
ske domovine in polno najbogatej‰ih upov za prihod-

BES

MRTVA SRCA

nost. Bilo je to srce kakor mlado zeli‰ãe spomladi, po-
trebno podpore dobrega vrtnika. Bilo je to bitje, kakor
jih ima mnogo na‰a uboga domovina, in na katera bi
morali vedno nebe‰kega blagoslova klicati, da bi nam
zvesta ostala do poãitka v grobu!

»Kako se vi zovete, mladi prijatelj?«
»Jakob Ozimek, gospod doktor.«
»Aha! Jakob Ozimek! Ozimek! Lepo ime!« In doktor

Zima zgrabi velik ‰op zelene solate ter si napolni usta z
njo, da mu zastajajo glasovi v uãenem grlu.

»Poglejte, Jakob Ozimek, vi ste ‰e mladi, jako mladi!

In to so lepi ãasi in upe si kujete v svojem srcu, Bog ve,
kake upe. A nekdaj pridete do spoznanja, da vsi ti upi
niso bili niti prevrtanega oreha vredni; pridete do spo-
znanja, da smo mi Slovenci niãle, ljubi moj Jaka Ozi-
mek, slabotne niãle! Vidite, takisto slabotni smo kakor
drobna prepelica. Hitela je iz Afrike proti severni do-
maãiji. Ali viharji od morja so jo vrgli nazaj — v sahar-
sko pu‰ãavo! Ondi pa je z Ïulji med perutmi obleÏala,
obleÏala v pesku in pustinji! In potem umira in umre!
Ha, ha! Kadar dozorite, Jakob Ozimek, pridete gotovo
do tega spoznanja, in povem vam, da vas bo to vse —
prav malo skrbelo potem!«

Z groznim cinizmom je govoril te besede, vlival smrt

v mlado du‰o in trgal z neusmiljeno roko upe iz nje. In
ali jih morda ni takih »pesimistov« v istini med nami,

BES

MRTVA SRCA

kateri nam s suhimi svojimi idejami ostrupavajo mladi-
no? Da bi jih zadelo neba prekletstvo!

Gospodu doktorju je stopalo vino v moÏgane, ker

pridno je pil.

Oni pa je tudi pil, in objele so ga vinske moãi. Stra‰na

praznota mu je nastala v srcu. Kjer je klilo poprej mla-
do, Ïivo cvetje, hipoma je pognalo resje in trnje! Zalost-
no povesi glavo.

»Torej pravite, gospod doktor, da mi Slovenci nima-

mo nikake prihodnosti?«

»Nee! Ne, nee! Kaj hoãemo mi Slovenci? Mi smo niã-

le, gospod Ozimek, prave niãle!«

Medtem se je Ïivljenje pri mizi razvnelo in hrup je

nastal. Tu pa tam so Ïvenketale kupe in pile se zdravi-
ce. Iz tega kaosa pa se je zaãul zdaj pa zdaj gospod ·kr-
janãek ali Kremen.

Prav spodaj pri mizi, pri vhodu v sobo sta sedela ‰e

dva junaka. Mi ju takoj imenujemo po imenu ter pove-
mo, kdo sta. Bila sta uãitelj Oroslav Îlica in pa poduãi-
telj Vekoslav Kozica. Tudi ta dva sta se veselila dana‰-
njega dne ter obirala tolste kraãe. Sedela sta seve kolikor
najbolj mogoãe oddaljena od gospodov duhovnikov ter
z zaniãljivimi pogledi zdaj pa zdaj streljala na boÏje slu-
Ïabnike.

Bila sta to liberalna uãitelja, tedaj v navadi pri nas Slo-

vencih.

BES

MRTVA SRCA

Ernest Malec je bil tisti dan Ïidane volje. Tik svojega

sorodnika, gospoda Lavrencija Sodarja je sedel. In mno-
go reãi napravlja jima skrbi.

»Ej, ti Sodar,« toÏi Ernest, »cene ni, cene!«
»Prav res, cene pa ni!« odgovori Lavrencij s klavrnim

glasom.

»Vina imam nakopiãenega v kleteh, da ne vem kam z

njim! Ali cene ni, cene!«

In Ernest Malec se skloni k onemu rekoã: »Ve‰, kaj ti

reãem, Lavrencij? âe bi takisto malo toãa po‰kropila
vinograde ter jih malo raztolkla, povem ti, kupãiji bi ne
bilo na kvar!«

Tudi Lavrencij na ‰iroko razblekne svoj tolsti, ‰iroki

obraz.

»Bog ve, kako ‰e pride,« reãe potem, »Bog ve? Jaz pa

sem letos tak, da se ne bojim ãrnih oblakov. Prav niã se
jih ne bojim, bo vsaj vino kaj cene imelo! Ha, ha!«

»Istina, ceni bi ne ‰kodilo, hi, hi!« Tako sta govorila ta

dva po‰tenjaka. Na mestu, kjer nosijo drugi srce, imela
sta brez dvojbe mehove, vina polne.

V najburnej‰em hrupu se dvigne tedaj rakov‰ki go-

spod Ïupnik Andrej Blagor s svojega sedeÏa. Slabosti je
bil vdan, da je v verzih napravljal najbolj ãudne napit-
nice. Poprej, ko so se napravljale oficialne napitnice, je
molãal. Ali zdaj je pri‰la njegova ura. Pograbi kupo ru-
menega vina in vstane. Vsakdo je vedel, da pride napit-

BES

MRTVA SRCA

nica. Vse umolkne. Gospod Ïupnik pa takoj vkuje
gospoda Ernesta Malca — v stra‰ne rime. Na dolgo in
‰iroko ga primerja zlati posodi in v to posodo nameãe
vsakovrstnih biserov in dragih kamnov.

»On je zlata posoda,
k’ma ljubezen do svoj’ga naroda,
naj mu zaÏvenketa ãa‰a,
ãe je taka tud’ volja va‰a!«

Z navdu‰enjem se dvigne vse ter hiti k domaãemu go-

spodu. Takoj zadoni Ïvenket vinskih kup! Ali tedaj se
odpro vrata in v sobo stopi — Bogomir Lesovéj!

Ernest Malec obledi, potem pa mu prijazno hiti na-

proti ter vzklikne, kakor bi se Bog ve kako veselil pri-
‰ed‰ega gosta. S silno sladkostjo ga seznani z druÏbo. Ali
na ãelu se mu prikaÏe znoj v svetlih kapljah. Posadi ga
na svojo stran ter mu natoãi vina. Druga druÏba kmalu
pozabi njiju in klepeãe med seboj. Tudi ta dva se podas-
ta v razgovor.

»Stric Ernest, vam bi se bilo gotovo ãudno zdelo, ãe

ne bi se bil oglasil danes tu pri vas. Ali pri‰el sem in sre-
ão vam vo‰ãim, Ernest Malec, v spomin tistim, katere
ste Vi — pomorili!«

Vzame kupo s peneão pijaão in se nasloni proti one-

mu.

BES

MRTVA SRCA

Le-ta se pretrese, in roka na mizi se mu skrãi v pest.

Potem pa vendar odpije na zdravico. Od ãela se mu
uderó debele kaplje na lice. S servieto si hitro obri‰e
obraz.

»Pa je v resnici vroãe tu!« pravi Bogomir hudobno.
»Vroãe! Vroãe!«
»Ali ostaniva pri svojem razgovoru! Stric Ernest, vi

podpisujete tudi — menice?«

Ernest Malec obledi kakor stena. Ravno je hotel piti.

Ali tresoãi se roki odpade kupa, da se mu draga pijaãa
razlije po obleki in da se steklo Ïvenketaje razleti po
tleh. DruÏba plane kvi‰ku ter prihiti h gospodarju, ki je
brez moãi in bled kakor kip sedel na svojem mestu.

»PotolaÏite se, gospodje,« reãe Bogomir. »Govoril

sem mu o starem prijatelju. ReveÏ je samega sebe umo-
ril in to zavoljo svoje Ïene. ToÏna taka usoda je pretresla
gospoda Malca. Dragi prijatelj mu je bil!«

»Drag, prav drag!« pritrjuje Ernest in beseda mu pri-

haja tako teÏko iz grla, kakor bi ga nekaj du‰ilo. »Saj ni
niã, le pijte, gospodje! V moje zdravje pijte, gospodje! Le
pijte, gospod Kremen, gospod Smola!«

In hipoma se zopet pomirijo.
Bogomir priãne na novo: »Vi torej tudi menice pod-

pisujete?«

Oni ni mogel odgovoriti, samo debele svoje oãi je s

strahom, s smrtnim strahom uprl nanj.

BES

MRTVA SRCA

Nekaj ãasa nastopi molãanje.
»Stric Ernest, koliko je vredna tale NiÏava, koliko bi

vi dejali?«

»NiÏava? Vredna? Menim do ‰tirideset tisoã goldinar-

jev.«

»·tirideset tisoã! Lepa posest! Vi torej podpisujete

menice! In glej, jaz sem posestnik nekaterih takih papir-
jev!«

»Vi!« vzdihne.
»Jaz! In ãe je NiÏava toliko vredna, treba se mi paã ni

bati, da bi kaj izgubil pri vas, gospod Malec!«

Ko ne dobi odgovora, reãe ‰e: »In pa saj bi tudi spo-

dobno ne bilo, ãe bi ljubljeni vam sorodnik pri vas izgu-
bil svoje imetje! Ali ne, gospod Malec?«

»Ne! Ne!«
»Vi podpisujete torej menice! In danes sem vas mo-

ral s tem razradostiti, da vsaj veste, v kakih rokah poãi-
vajo zdaj va‰i podpisi. Ernest Malec, ‰e enkrat na spo-
min tistih, katere ste vi — Ïe veste!«

In ko sta odpila, reãe glasno. »Zdaj, stric Ernest, po-

zdravil bi ‰e rad domaão gospo in gospodiãne!«

»Na vrtu so!« zajeclja Ernest. Ali bil je tako prestra-

‰en, da ni mogel vstati. Otrpel je obsedel na svojem
mestu, ko se je gost priporoãal.

Tedaj pa se je gospod doktor Zima storil domaãega.

BES

MRTVA SRCA

»Poãakajte, gospod Lesovéj, ali kakor se Ïe zovete,

poãakajte, jaz grem z vami! Poãakajte! Samo tole ‰e iz-
pijem!«

Ko se oni vidoma zaãudi nenaravni tej priljudnosti,

pravi: »No, jaz sem doktor Zima! In tole ‰e izpijem, to-
liko boste vsaj poãakali! Ni vraga, da bi ne!«

Potem si vlije natoãeno vino v svoje grlo in, obrniv‰i

se proti Jakobu Ozimku, spregovori patetiãno: »Tako,
Jakob Ozimek!« in poda mu roko, »zdaj pa preudarite,
kar sem vam pravil! Tehtne besede!«

Polasti se Bogomira ter ga potisne skozi vrata. Za nji-

ma pa gre Ernest Malec in kakor v megli ju vidi zapu-
‰ãati sobo.

BES

MRTVA SRCA

DESETO POGLAVJE

Na‰ maãek je ljub’co imel…

S. Jenko

a vrtu v lopi je sedela domaãa gospodiãna Meta in
oddaljena sorodnica, gospodiãna Amalija Murno-

va. Kartali sta. Z njima je igral notar Sodar in lasje so mu
di‰ali po mazilih vsega sveta. Pri strani je ‰e sedela do-
maãa gospa ter opazovala igro. Tik nje pa je slonel Filip
Tekstor ter zrl skozi okno na cvetoãi vrt. Malo se je go-
vorilo. Samo mladi notar je zdaj in zdaj spregovoril ter
gonil enakomerno: »Prosim, gospodiãna! Dajte, gospo-
diãna! Vi priãenjate, gospodiãna, ãe ste tako dobri!« in
tako dalje.

Po pe‰ãeni poti prideta Bogomir Lesovéj in doktor

Zima.

»Kdo bo tu v lopi?« vpra‰a Bogomir svojega sprem-

ljevalca, da se je vsaj kaj govorilo.

»Kdo? Oj, le poãakajte! Predstavim vas, na mojo vero,

takoj vas predstavim!«

Stopita v lopo. Hi‰na gospa je takoj opazila novega

gosta.

BES

MRTVA SRCA

»Kako me veseli, gospod Lesovéj, da tudi nas vendar

enkrat obi‰ãete! In tu je moja hãi Meta in tu —!«

Hotela mu je predstaviti gospodiãno Amalijo Murno-

vo! A doktor Zima je bil tudi vstopil. Pri takih prilikah je
navadno s svojimi podplati drsal po tleh, kakor bi se
drsal po ledu. Tako se tudi tedaj pridr‰e do gospodiãne
Amalije Murnove.

»Gospodiãna Amalija!« reãe (in prikloni se nekako

takisto, kakor bi se priklonil cerkveni stolp, ãe bi se mo-
gel), »gospodiãna Amalija, v pokor‰ãini vam tu pred-
stavljam gospoda Bogomira Lesovéja!«

Bogomir hitro pristopi. Nesreãa je hotela, da je ravno

tedaj pred gospodiãno Amalijo sedel njen ljubljenec,
maãek Amor, ter si lizal svojo noÏico. Dolgi in lepo pi-
sani rep pa je poloÏil ãez tla. Na ta rep poloÏi Bogomir
Lesovéj teÏko svojo nogo. Zver potisne od boleãine ne-
popisen glas iz svojega grla; gospodiãna Amalija pa sko-
raj omedli. Dvoje je ljubila na svetu: tega maãka in pa
dolgo zjutranje spanje.

Tudi doktorju se hipoma raztopi srce, v rahlem usmi-

ljenju vzklikne: »Uboga Ïivalca!« Skloni se in z roko po-
gladi Amorja, ki se je jeãe stiskal k svoji gospodinji. Od
tedaj je Ïivel Bogomir Lesovéj v grozni nemilosti pri go-
spodiãni Amaliji.

BES

MRTVA SRCA

»Trudna sem,« pravi postarana devica nato, »noãem

dalje igrati!« Vstane ter se obrne proti doktorju Zimi:
»Ali bi ne hoteli z mano na vrt! Lep sprehod bi bil!«

»Sluga pokorni! Sluga pokorni!«
ZdruÏena v harmoniji src odrineta. Ali obna‰anje pri-

letne gospodiãne je kazalo povsem, da je uÏaljena. —

V lopi se priãne Ïiv razgovor, ki ga je vodil v prvi vrsti

notar Sodar. Tudi hi‰na gospa pove zdaj to, zdaj ono.
Hvali dobro letino, da je bilo lani Ïito prav bogato in da
je letos stra‰no obilo solate. Vpra‰a tudi, ãe Bogomir ob-
deluje vrt na Vi‰avi, ãe pazi druÏini na prste, da mu pre-
veã ne pokrade. âudi se, da ne pride nikdar na NiÏavo
in da more prebivati tako sam in zapu‰ãen!

Bogomir je sedel ãrnolasi Meti na strani. Le-ta si

skoraj ni upala povzdigniti obraza proti njemu. Malo je
govorila. Ali v lice ji je bila pri‰la lahna roÏna rdeãica.
Bogomiru pa se je dozdevalo, da se je ãasih takisto na
skrivnem izpod svilnatih trepalnic obraãalo njeno oko
proti njemu. Kje je Ïe videl nekdaj ta ãrnolasi obraz in
kje Ïe ãul njen zveneãi glas? A notar je govoril toliko, da
Bogomir ni utegnil premi‰ljevati. Mladi ãlovek je govoril
mnogo in dovtipno. Pri tem pa je imel navado, da je pa-
tetiãno vil in povzdigoval svoje roke in da se je v prvi
vrsti sam smejal slabim svojim dovtipom. Govoril je naj-
bolj z gospodiãno Meto ter ji pravil slabo prikrite lju-
beznivosti. Dekletu je gorelo lice. Pri oknu pa sloni Fi-

BES

MRTVA SRCA

lip Tekstor. Besedice ne spregovori, tako da nihãe ne pa-
zi nanj. Bil je kakor kip, mrtev in pozabljen. Ali ko mla-
di notar zopet napravi saltomortaliãen poklon dekletovi
lepoti, pristopi Filip hipoma k druÏbi.

»Gospod notar,« reãe osorno, »ne trudite se brez us-

peha in ne sleparite dekleta!«

Molk in osupnjenje nastaneta.
»Meta,« nadaljuje Filip z mrtvim glasom, »ne bo ime-

la toliko dote, kolikor si je vi Ïelite pri prihodnji sopro-
gi svoji! Saj vi, gospod notar« — in Filip se suhotno za-
smeje — »Ïensko lepoto kakor svoje kliente cenite le po
— imetju. In prav delate!« To reãe in odide. Za njim pa
nastane ãuden poloÏaj. Notar je bil planil kvi‰ku in zdaj
je od jeze krãil svoje pesti. Gospa Helena je tolaÏila in
posredovala, a notar se ne da potolaÏiti.

Nastal je muãen prizor.
Zdajci vzklikne hi‰na gospa: »Tu prihaja Ana, mlaj‰a

moja, gospod Lesovéj!«

In kakor pride blagodejen deÏ na razsu‰ene livade,

tako je zdaj gospodiãna Ana olaj‰ala mali druÏbi nepri-
jetni poloÏaj, katerega so bile ustvarile besede Filipove.
Pred pragom je obstala. Sonce je zahajalo tedaj in v zla-
tu se je Ïarilo veãerno nebo. Ko je tako pred pragom sta-
la, plamtela ji je v ozadju veãerna zarja ter z rumenim
svitom obdajala mehko in neÏno dekletovo postavo!

BES

MRTVA SRCA

»Vidite, gospod Lesovéj, tu je moja Ana!« pravi gos-

pa ponosno. Bogomir se lahkodu‰no obrne. Tedaj pa zre
v mili in zardeli obrazek, ki je od prvega hipa, ko ga je
bil ugledal pod senãnatim kostanjem, kraljeval v njego-
vem srcu! —

BES

MRTVA SRCA

ENAJSTO POGLAVJE

In mein gar zu dunkles Leben
strahlte einst ein süßes Bild.

H. Heine

ogomir vstane. Kri mu polje v obraz, a hipoma je
zopet bled kakor sveãa. Hãi je Ernesta Malca! Ta

misel mu kakor blisk pre‰ine trpeão du‰o. Ta stvarca,
podobna dihu mlade spomladi, katero si je v svojih sa-
njah in sanjarijah obdajal z romantiãnim svitom, ta
stvarca je hãi ãloveka, edinega ãloveka, ki ga je Bogomir
na svetu sovraÏil! Bil je to grozen prevrat, toliko groz-
nej‰i, ker je pri‰el ãisto nepriãakovano! Kaj bo zdaj? Ka-
kor ãrn prepad se je odpirala pred koprneãim duhom
prihodnost! Tema se mu je napravljala pred pogledom,
in potno mu je postalo ãelo. Niti pogledati si ne upa de-
kleta, ki je bilo medtem vstopilo. Gospa Helena opazi
spremembo, ki jo je gost kazal v svojem vedenju.

»Kaj vam je, gospod Lesovéj?« vpra‰a skrbno.
»Niã, prav niã, gospa!«
In obri‰e si potno ãelo.
Tedaj pa se oglasi gospodiãna Meta: »Jaz pa vem, ma-

ma, kaj je gospodu Lesovéju. Danes se z Ano ne vidita

BES

MRTVA SRCA

prviã! In to ga je osupnilo, ali ne, gospod Lesovéj? Skoraj
bi rekla, da smo stari znanci!«

»Kako to?« zaãudi se gospa. Tudi beleÏnik Sodar izra-

zi svoje zaãudenje. Gospodiãna Meta priãne razpletati
dolgo pripovest, kako sta se sestri napotili v vi‰avske
gozdove kostanj pobirat. Dobro sta vedeli, kako vestno
ãuva kostanj stari Jernej. Izposodita si torej kmetsko
obleko pri Mici, dekli. Miha, hlapec, pa je moral na
Vi‰avo. ·el je tam mimo ter je dejal: tu doli ob dolgi poti
kradeta dve kostanj! Onidve pa sta komaj priãakovali
starega ãuvaja in radovedni sta bili, kako se bo vedel,
kadar ju spozna. A vso to krasno ‰alo prepreãil je Leso-
véj, ki je pri‰el namesto starega Jerneja!

»In kaj je bilo potem?« vpra‰a beleÏnik radovedno.
»U‰li sva mu,« pravi Meta, »vsaj jaz sem pobegnila

kakor strela in kakor vidite, ‰e danes me ni spoznal!«

»In gospodiãna Ana? Poglejte, kako je sumnjivo rde-

ãa!«

Tu se beleÏnik glasno zasmeje. Pri vsakdanjem mi‰-

ljenju imel je tudi vsakdanje vedenje in tako govorico!

»Tudi jaz sem mu u‰la!« vzdihne Ana srameÏljivo in

obrazek se ji razÏari ãezinãez do rumenih las.

»Aha!« zastoka Sodar.
Kakor v sanjah je ãul Bogomir dolgo pripovest in raz-

govor za njo. Neprestano je premi‰ljeval, kaj mu je zdaj
poãeti. âasih se je ozrl od strani na dekleta, na njene zla-

BES

MRTVA SRCA

te lase, in dozdevala se mu je krasnej‰a od spomladan-
skega dneva, ki ima pisano svoje cvetje in sonãne svoje
Ïarke. Tedaj je vedel zagotovo, da jo ljubi, a vedel je tudi,
da je skoraj ljubiti ne sme, ker je hãi ãloveka, ki je nekdaj
pokonãal vso sreão oãetu njegovemu. Morda ga ona ne
ljubi? Tu je bila re‰ilna misel! Kaj je on dekletu? Saj je ‰e
skoraj otrok! âe bi zvedel resnico o tem, potem bi jo laÏe
pozabil. Pozabiti jo! Kako se mu je du‰a stiskala v boleãi-
nah, ko je to mislil! In pri tem se je spominjal ‰e Ïive je,
kako mu je v dolgi zimi sladki spomin nanjo razsvetlje-
val du‰o, in s kako sreãnim srcem se je spomladi pov-
raãal v Lukovec, da bi jo zopet videl in zvedel, kdo je! In
zdaj je hãi sovraÏnika njegovega! Pozabiti jo mora! V
spomin se mu nehote vsilijo krasni Heinejevi verzi:

»In mein gar zu dunkles Leben
strahlte einst ein süßes Bild;
nun das süße Bild erblichen,
bin ich gänzlich nachtumhüllt.«

Zopet se ga polasti nova misel! Kaj, ko bi usoda hotela

po tej poti sprijazniti sovraÏne elemente, po tej poti po-
konãati nekdanjo nesreão ter jo nadomestiti z novo,
sladko sreão? A vsekakor mora z dekletom govoriti!
PoloÏaj se mora razjasniti na eno ali drugo stran, hitro
razjasniti!

BES

MRTVA SRCA

Na dvori‰ãu pred NiÏavo so se poslavljali gostje. Ana

je ostala pri strani.

Bogomir pristopi k njej in ji poda roko: »Gospodiãna

Ana,« reãe ji tiho, da je ãula samo ona, »jutri popoldne
ob ‰tirih bom pri ,prepadu’ in priãakoval bom vas!«

Niãesar mu ne odgovori. Roka, katero je bil prijel pri

slovesu, trese se ji in krasno svoje oko upre vanj. Bilo je
to pohlevno, proseãe in milo oko! A niãesar mu ni od-
govorila.

»In vi, sestriãna Ana, boste li pri‰li?«
Skoraj ponosno ji izpusti roko. Bogomir se poslovi pri

vseh ter krene po znani stezi v gozd. Noã se je bila na-
pravila vtem in tu pod vejevjem je skoraj popolnoma
temno. âuti ni glasu in noãni mir kraljuje po gaju. Na
nebu pa se hipoma prikaÏe svetla luna in zvezda se ut-
rinja pri zvezdi.

Bogomir dospe na mesto, kjer leÏi sredi gozda mala

tratina. Lunini Ïarki padajo svetlo na ta prostorãek ter
obsevajo suho, temnorjavo travo. Sredi te tratine je leÏa-
lo posekano deblo, ãrno in trohnelo. Na njem sedi Filip
Tekstor. Z rokama si je bil zakril lice in ãelo; ãez roki pa
mu padajo v neredu ãrni dolgi lasje! V samoti je sam tu
sedel. Po daljnem gozdu pa vlada noãna ti‰ina! Filip stis-
ka krãevito dlani k obrazu, zdaj in zdaj mu zatrepeta
telo, in zaãuje se bolestno jeãanje. Solze je pretakal, sol-
ze iz trpeãega srca!

BES

MRTVA SRCA

Bogomir tiho pristopi. Oni ga ne ãuje.
»Gospod Tekstor!« pokliãe ga soãutno. Filip dvigne

glavo.

»Kdo je? Vi ste, Lesovéj?«
Ni mu bilo v‰eã, da sta se se‰la na tem mestu.
»Videli ste me v slabem trenutku,« spregovori ostro,

»in zdaj boste menili, da imam Ïensko srce, ki se pri vsa-
ki priliki v solzah topi.«

Vstane, a takoj zopet sede na deblo.
»Dejal sem vam nekdaj, da sem list, ki je padel z veje

ter potem umira pod njo. Sedite k meni, ãe vas je volja
poslu‰ati moje besede. Videli ste, da sem solze pretakal,
a zdaj se vam moram nekoliko opraviãiti!«

Bogomir sede tik njega.
»Kaj menite,« priãne zopet, »ali ima list, ki mrje pod

vejo, ki v toÏni jeseni na mokrih tleh priãakuje zimskih,
njemu smrtonosnih viharjev, zimskih zametov, kateri ga
bodo umorili, ali ima tak‰en list zavest, kako uboga in
kako zapu‰ãena stvar je vendar? Loãen od matere svo-
je, redilne veje, in okrog njega polno bratov, ki so mu jih
pokonãale zime poprej‰nje, ki mu torej jasno oznanja-
jo njegovo usodo! Ubogi list! In ãe ima zavest o vsem
tem, ubogi list! — Jaz sem tak‰en list in jasno imam za-
vest, da umiram, da sem na veãno odloãen od veje, brez
katere Ïiveti ne morem!

BES

MRTVA SRCA

âe me zdaj vpra‰ate, kje sem se porodil, vam komaj

povedati morem. K popolni zavesti svojega Ïivljenja
sem pri‰el tu na NiÏavi. A Ïe moja otro‰ka leta so mi
kakor megleni jesenski dnevi, katerih se nerad spomi-
njam. Toliko vem za trdno, da nikdar nisem imel ãlove-
ka, ki bi me bil ljubil. Ko sem imel kakih deset let, dejal
mi je nekega dne Viktor Malec: ,Kaj bo‰ ti, ki ‰e oãeta ni-
ma‰!’ Bilo je to spomladanskega dne, in pri mizi smo
sedeli, in Viktorju je ravno tedaj sedla na ãelo ãrna mu-
ha. Spominjam se tega dne, kakor bi danes bilo, in do-
bro se tudi spominjam, kako se je vse smejalo bistroum-
nim besedam mladega sinãka. Ali od tedaj sovraÏim
tega ãloveka, a ãasih se ãudim sam sebi, da ga ‰e nisem
zadavil do zdaj! Njegove besede pa so leÏale potem ka-
kor teman oblak na Ïivljenju mojem in kakor ãrna sen-
ca se je vedno za mano plazilo vpra‰anje: kaj bo‰ ti, ki ‰e
oãeta nima‰! Postal sem bojazljiv kakor zajec, ogibal se
vsaki druÏbi in premi‰ljeval in premi‰ljeval, kako je mo-
goãe, da jaz edini po svetu tavam brez oãeta! To so bili
ãasi! Nekdaj sem se prebudil! To je bilo takrat, ko se mi
je v gimnaziji odprlo zlato polje domovinske ljubezni!
Saj jih poznate, tiste sladke trenutke! âloveku je, kakor
da se je prebudil iz dolgega dolgega spanja! Tedaj se mu
pove, da ima domovino, majhno, zapu‰ãeno in tlaãeno
domovino! Pove se mu, da jo sme, da jo mora iz vsega
svojega srca ljubiti! In kako se to mehko, mlado srce

BES

MRTVA SRCA

oklene te domovine, in vse misli so ji posveãene! Res,
gospod Lesovéj, sladka je vsaka prva ljubezen, ali naj-
sladkej‰a, najsreãnej‰a je tista prva, komaj vzbujena,
mlada ljubezen do domovine! Obenem se zbudi v na-
‰em srcu tisto poetiãno, prekipevajoãe sovra‰tvo do
na‰ih tlaãiteljev. Kako znajo mlada srca sovraÏiti! Res je,
da se potem okru‰i to sovra‰tvo in da ãlovek, stopiv‰i v
Ïivljenje, marsikaj z drugimi oãmi opazuje nego li po-
prej v prvi mladosti!

Mi, gospod Lesovéj, smo pri sedanji vzgoji — Nemci

s slovanskim mesom! Na‰a beseda je slovanska, ali nje
pomen je — nem‰ki! Na‰e mi‰ljenje je nem‰ko, ãetudi
menimo, da je slovansko! In jaz sem, kakor me vidite,
zdaj pred seboj, nem‰ka fraza sem, ki je postala meso v
slovanski obliki! Na‰e vedenje, na‰a svojstva, na‰a zna-
nost, vse je nem‰ko, in ãutimo se kakor v tuji obleki, ki
nam je na vseh mestih predolga in pre‰iroka! Hotel sem
slovanske vzgoje, ali dati mi je niso hoteli! Vzorna Ïelja
mi je bila, iti na slovansko univerzo ali v Krakovo ali v
Var‰avo ali v sveto Moskvo! Tedaj pa je posegel moj
varuh, gospod Ernest Malec, v Ïivljenje moje in hotel,
da bi se drgnil tudi jaz po uglajenem tlaku ter ‰el ali v
Gradec ali na Dunaj, kjer se deli kruh nem‰ke olike! Po-
stavil sem se mu po robu in pobegnil od doma, a kakor
hudodelnika so me pripodili semkaj nazaj. Konãno mi je
izginila vztrajnost, povesile so se mi peruti in zdaj sem

BES

MRTVA SRCA

kakor vulkan, ki je izbljuval iz sebe vse ognjene moãi!
Kmalu je oÏivela vera, da nisem pri pravi pameti, in vsak
hlapec je imel pravico zasmehovati me. A nihãe me ni
zasmehoval bolj nego hi‰ni sin Viktor, in vse se je sme-
jalo in bilo zadovoljno!

TolaÏil sem se, da postanem zakonito polnoleten in

da postanem tedaj tudi gospodar svojemu imetju. In
tedaj sem hotel v kraje svete in blage, kjer teãe vir ne-
skaljenega slovanstva! Postal sem polnoleten! Takrat pa
so dejali, da sem fantast in da bi ne vedel s svojim de-
narjem po‰teno gospodariti — podalj‰ali so zato na vse
veãne ãase varu‰tvo nad menoj ter mi pokonãali vse, vse
upe!«

Umolkne in zopet priãne tihotno jeãati. Potem pa za-

‰epeta: »Konãno pa me je udarila ‰e ta nesreãa. Ali kaj
vam hoãem govoriti o tem. Presme‰no je tudi!«

Ko dvigne obraz, opazi Bogomir v luninem svitu, da

se je bila razprostrla ognjena rdeãica po bledem tem
obrazu, kakor bi se Filip Tekstor sramoval samega sebe.
Bogomir se spomni tedaj gospodiãne Mete in njenega
ãastilca, beleÏnika Sodarja, in skoraj je vedel, o kaki ne-
sreãi je hotel govoriti prijatelj!

»Resnice vam nisem govoril, gospod Lesovéj,« priãne

oni na novo z zamolklim glasom, »resnice vam nisem
govoril, trdeã, da me v Ïivljenju ni ljubil nikdo! Kakor v
sanjah se je ‰e spominjam nje, ki je nekdaj sijala s son-

BES

MRTVA SRCA

cem milobe svoje v moje ubogo Ïivljenje, ki me je nosila
na rokah, ki sem ji bil vse in ki je potem izginila od
mene, kakor izgine vila sredi noãi z luninim svitom! Mo-
rala je to Ïenska biti kakor boginja in ãista kakor angel
boÏji! Zdaj ‰e mi noã in noã poãiva v sanjah trudna gla-
va na rahlih njenih prsih in sladka njena usta mi govo-
ré tolaÏbo in ljubim jo goreãe, iskreno! In kako bi je ne
ljubil, saj je bila vendar rodna mati moja! Kje bi bil Ïe,
ãe bi ne imel spominov nanjo!«

Raz‰iri se mu vtis sreãe po bledem licu, potem pa

vstane ter vzklikne navdu‰eno: »Vi imate srce, gospod
Lesovéj, in zato hoãem vam odkriti svoje sveti‰ãe, da
boste tudi vi gledali zorni nje obraz! Umrla je Ïe davno,
in ‰e zdaj jo vidim bledo na mrtva‰kem odru. A v mojem
srcu ‰e vedno Ïivi in bo vedno Ïivela! Bila je lepa kakor
boginja in ãista kakor angel boÏji!«

Izvleãe zlat medaljon nekje izmed obleke ter ga od-

pre.

»To je vse, kar mi je ostalo po njej! In ãe bi oni vedeli,

vzeli bi mi tudi ta zaklad. Poglejte, ali ni to utele‰ena
poezija, ali ni kakor oblaãek, ki v sonãnem blesku plava
po jasnem obnebju!«

Bogomir Lesovéj pristopi. V luninem svitu pa jasno

spozna drobni obrazek — svoje matere, kakor ga je ka-
zala podoba na steni! —

BES

MRTVA SRCA

DVANAJSTO POGLAVJE

Ljubezen je bila, ljubezen ‰e bo,
ko tebe in mene na svetu ne bo.

Narodna pesem

nogo se je Ïe pisalo o Ïenskem srcu. Izvrstni pes-

niki so to srce primerjali vrtu, polnemu pisanega

cvetja, ali pa zlati posodi, nasuti z biseri, ali pa morju,
zelenomodremu, kateremu se v preãistem dnu ‰opirijo
rdeãi biseri in mnogobarvne trave. Imenitno je vpra-
‰anje, ali so te primere upraviãene ali ne. Mi pa tega
vpra‰anja ne bomo razpravljali. âe je Ïensko srce vrt,
poln cvetja, resnica je pa tudi, da se tam med cvetjem in
di‰avo vije dostikrat kaãa, ali bolj galantno reãeno, kaãi-
ca, vitka in mrzla! In ãe je to srce posoda, nasuta z biseri
in dragimi kamni, zopet je pa resniãno, da se med temi
dragotinami nahajajo tudi ponarejene, samo oko sle-
peãe dragocenosti! In ãe je konãno to srce ãisto, mirno
morje, vendar je pa tudi istina, da priplava tu sem med
morske bisere in pisane trave marsikatera hudobna riba
ter iz te krasote, iz varnega in skritega zati‰ja, preÏi na
nedolÏni svoj plen!

BES

MRTVA SRCA

Ali Ana Malãeva je imela ‰e dobro, ãisto in neskalje-

no srce, katero je bilo polno tiste vzvi‰ene devi‰ke sa-
mozavesti. V prvem trenutku, ko se je bila po Bogomi-
rovih besedah zavedela, vzkipela ji je du‰a in razburila
se ji mirna vr‰ina mladega srca.

Potem pa je ‰e dolgo premi‰ljevala te besede.
Kako vedenje je to bilo? Vedenje Bogomira Lesovéja

se ni dalo opraviãiti ne z moraliãnega ne s stali‰ãa Ïen-
ske vrednosti. Pri »prepadu« bo! Bodi! Kaj njo to skrbi?
Kaj ji hoãe? To bo jutri ãakal, sedeã na tisti leseni klopi!
In prevzeto srce njegovo se bo od boleãine in razdraÏe-
nega ponosa stiskalo, ker nje ne bo! In ‰e prosil ni, kar
zapovedal ji je! Meni niã, tebi niã zapovedal! In s tistimi
oãmi gledal — — ali oãi ima v resnici lepe in visok je,
tako visok, da bi jo moral privzdigniti, ãe bi se mu ho-
tela okrog vrata okleniti — — — Tu pa je stopila na‰a
Ana hipoma na prepovedano stezo. A s silo je otresla
take misli z male glavice, s srdom, tako da je bila pre-
priãana, da se ji oãi v sovraÏnem svitu blesketajo. (Tega
opaziti pa ni bilo moãi, ker je bilo temno, a ti, bralec
dragi, ugane‰ takoj, da se je ta razprava v mislih vr‰ila
ponoãi, v postelji.) —

Taka hudobija! Njej kaj takega prisojevati! Da bi pri-

‰la in sama pri‰la! âemu? Saj si nimata niãesar povedati!
In kaj bi se govorilo, ãe bi ju kdo videl? Tam okoli ãasih
pase domaãi pastir in ta bi lahko vse videl! Ko bi jo pri-

BES

MRTVA SRCA

vzdignil, ko bi se mu ravno hotela okrog vrata — — —
In zopet je bila tu ista misel! A zopet je morala s silo iz
vroãe glavice, katero je tedaj gospodiãna Ana stiskala v
belo blazino.

Ne bo pri‰la, ne, ne! Tisoãkrat ne! In vzklonila se je

kvi‰ku in podprla glavo z roko ter zrla v temo, rjavo
temo. In pred du‰o ji stopi Ïiva podoba. V duhu je pri
»prepadu«, v katerem pada niÏavski potok, ‰umeã ãez
peãine, naravnost v reko, mirno Grãave tekoão. Tik
»prepada« na leseni klopi pa sedi Bogomir Lesovéj in
grozno zre in od srda stiska pesti, âasih pa gotovo, brez
dvoma gotovo malo zakolne! — A nje ni, prav resniãno
je ni! V temno noã bo ãakal, ãakal brez uspeha! —

Potem pa ji je glavica padla na mehko vzglavje, in iz

misli seji je hipoma izbrisala zanimiva podoba. Preden
pa je na‰a Ana zaspala, ãulo se je v sobi kakor ihtenje …
jok. Kako je to pri‰lo, ne vemo. âemu bi se bila tudi jo-
kala? Saj je tako gotovo vedela, da jutri ne bo pri‰la k
»prepadu«.

* * *

Sonce je bilo skoro zatonilo. Kostanjevi gozdi so se pri-
pravljali k poãitku in potihnila je sapa, katera je med
dnevom ‰umela po njih vejevju.

BES

MRTVA SRCA

Gospodiãna Ana se je bila izmuznila z NiÏave. Hote-

la je biti sama. Na veãer je tako prijazen sprehod v po-
mirjenih gozdih!

K njemu ni hotela, se ve, da ne! Ali videti ga, od stra-

ni ga videti koprneãega in njenega prihoda brez uspeha
priãakujoãega — to bi bila radost!

Prav tiho izgine v gozd in koraka pod ‰irokimi kosta-

nji. A ne po prostorni poti, Bog varuj, temveã po stran-
ski stezi, o kateri oni gotovo ‰e vedel ni!

Pred malo dnevi je bil deÏ pomoãil pota v gozdu. ·e

so tu in tam stale mlakuÏe, in na‰a gospodiãna je morala
zdaj, pa zdaj nekoliko privzdigniti dolgo obleko, da se je
koketno prikazala drobna noÏica. Ali tu v samoti ni bilo
rahlega, z idejami salonskimi napolnjenega srca, da bi
bilo obãudovalo to krasno delce stvaritve!

Vendar tu je moral takoj biti »prepad«! Îe se je ãulo

‰umenje potoka iz globokega jarka. ·e malo korakov —
in videti se je morala klop, in na njej — tisti koprneãi
ãlovek! Hotela je prav varno pristopiti in izza skritega
drvesa ozreti se proti njemu! Samo en pogled! Potem pa
kot blisk od tod!

»Ana!«
Glas, s katerim je te besede izgovoril, bil je mehak, iz

srca kipeã.

Gospodiãno pa pretrese strah. Kri ji zatopi lice in ne

da se popisati srd njenega srca. To je bila stra‰na ne-

BES

MRTVA SRCA

sramnost, da ni priãakoval nje na klopi, nje, ki ni hote-
la priti, temveã le iz zati‰ja — —

A zdaj je ta hudobni ãlovek stal tik nje! Izza drevesa

je bil stopil, da sama ni vedela kdaj!

Ravno pri njej na levo je vodila steza v gozd. In glej-

te, ‰e pogledala ga ni, ampak plaho je zbeÏala po tej ste-
zi v temni gozd!

* * *

Strah je bil preobdal dekleta. Vse moãi njene du‰e so se
uprle, uprle proti njemu, ki jo je videl v takem poloÏa-
ju.

Dalje in dalje hiti! Trnje ob stezi ji trga neÏno obleko.

Ali ona tega ne ãuti in ne opazi, da se je mrak ulegal
med grmiãevja in da so se priãele Ïe noãne sence raz-
prostirati pod ko‰atimi vejami. Morala mu je uiti! Ali
nesreãna usoda! Steza jo pripelje do precej ‰irokega jar-
ka. DeÏevje ga je bilo izkopalo v teku ãasov, globoko iz-
kopalo. Ozka, samo pastirjem sluÏeãa in nekdaj obe
strani veÏoãa brvica leÏala je zdaj globoko v prepadu.
Zadnja ploha jo je bila odplavila. Na levi in desni tik ste-
ze pa se ‰iri gosto trnje, da ni moãi preriti teh seãi. Med
vejami so se bile naredile Ïe tako ãudne teme, da Ana Ïe
pri goli misli skoprni, da bi tu tam iskala zavetja.

Ubogo dekle je v grozni stiski. Naposled se pa skloni

tik debla na mehki mah, da bi ga poãakala. In ãemu bi

BES

MRTVA SRCA

se tudi bala? Moral jo bo pustiti pri miru, da odide do-
mov po poti, po kateri je pri‰la.

Njen preganjalec pa je prihajal poãasi za njo. Poznal

je kraj in dobro vedel, da se mu krasni plen ujame v sa-
mo sebi nastavljeno mreÏo.

Kakor je upal, tako se je zgodilo. Bojeãe dekle se konã-

no stisne k staremu deblu, ki jez mahom obra‰ãeno raz-
prostiralo veje nad njim. Njena bela obleka in pa ‰e bolj
beli vrat se ãrtata od temnega mraka. Gozdni ponoãni
duh pa je napolnjeval prostor naokrog.

Ali vsa srãnost se je bila raztopila v njeni du‰i. Z roka-

ma si je zakrila obrazek in skoraj vdano priãakovala nje-
ga. Noãna, pogozdna tihota je bila pri‰la tudi v njeno
srce in, ko je tako tu slonela, bilo jo je skoraj — strah!

Kar se zaãujejo njegovi koraki. ·e bolj krepko si zatis-

ne oãi. Prijazno ne bo sprejet ta ãlovek, kateri jo je sam,
edino on sam vrgel v tak poloÏaj.

»Ana!« spregovori in zdajci obstoji pred njo. In meh-

ko prime njene roãice, da bi jih odpravil od razburjene-
ga lica. To se mu sicer posreãi. Ali ko hoãe privzdigniti
tudi glavico, da bi ji zrl naravnost v obrazek, to se mu ne
posreãi. Srdito, prav gotovo srdito obrne pogled od nje-
ga ter zre proti sencam v logu, kakor bi ji te dokaj pri-
jetnej‰e bile od njegovega obraza!

BES

MRTVA SRCA

100

Oni je drÏal njeni roki. In ko le noãe razburjenega ob-

liãja obrniti proti njemu in ko ãuti, da se ji treseta ti roãi-
ci in da priãenja jokati, reãe dobrovoljno: »Ana!«

In potem privzdigne to drobno osebico k sebi, poloÏi

ji glavico na svojo ramo, poloÏi prav rahlo, takisto, ka-
kor se vzame otrok v naroãje ter se mu poloÏi glavica na
ramo.

Nekaj ãasa je sicer skrivala, srameÏljivo skrivala raz-

burjeno lice, ali viri nam pripovedujejo, da se je potem,
ko jo je nosil po slabi stezi in ji rahlo govoril sladke in
mehke besede, bila kmalu umirila ter se mu oklenila
okrog vrata, naslonila se z drobno glavico na njegovo
ramo, zatisnila si oãi in poslu‰ala, kar ji je govoril.

Viri nam ‰e pripovedujejo, da se je Ana vdala, prav

ãisto vdala v svojo usodo! In ko je pri‰el Bogomir Leso-
véj na mesto, kjer so veje globoko visele na stezo, tako
globoko, da je moral ukloniti svojo glavo, poljubil je pri
tem vroãe dekletovo lice. Ana pa se je bila Ïe tako zelo
vdala svoji usodi, da je tudi tedaj ostala mirna. In ãe nam
viri govoré resnico, oklenila je bele roke ‰e tesneje okrog
njega!

Pri »prepadu« stopita torej tik roba ter zreta v dolino,

tja na belopeneão reko, ki je drevila globoko pod njima
valove svoje. Bila sta sreãna. In v tisoãeri radosti koprni
dekle po njegovih poljubih! Tudi tu — zunaj seãe —

BES

MRTVA SRCA

101

napravljala se je skoraj noã. V dolu, v Rakovcu pa zapojó
tedaj zvonovi in moÏnarji pokajo.

»K jutranji birmi je do‰el knezo‰kof,« pravi Ana, »in

njemu zvoné!«

»Veselo zvonjenje,« odgovori Bogomir, »in misliva si

tedaj, da tudi najini ljubezni zvone, Ana, tudi najini lju-
bezni!«

BES

MRTVA SRCA

102

TRINAJSTO POGLAVJE

Videl povsod si, kak i‰ãejo d’narje,
kak se le vklanjajo zlat’mu bogu.

Pre‰eren

Rakovcu ob vodi se je imela deliti sveta birma. Vas
z raztrganimi strehami in umazanim zidovjem je

bila olep‰ana tisti dan kakor nevesta pred poroko ter se
‰opirila v zelenju in cvetju. Povsod se dvigajo mlaji proti
nebu in vihrajo pisani trakovi! Pred cerkvijo pa stoji
velikanski slavolok z znanimi prekipevajoãimi napisi;
okrog tega slavoloka je razstavljal in urejal va‰ki uãitelj
svojo mladino ter ji v glavo ubijal, kako se ji je vesti o
‰kofovem dohodu.

Za vasjo v bregu je plapolal ogenj; strelci so nabijali

topiãe in v Ïerjavici belili palilno Ïelezje. Zdaj in zdaj
buti strel, da se pretrese hrib in dol. Vmes se ogla‰ajo
zvonovi visoko v domaãem stolpu kakor tudi v podruÏ-
nih stolpiãih po hribovju naokrog.

Prihitelo je ljudstva, da se napravlja gneãa po vasi. S

cvetjem olep‰ani otroci tirajo se tja in sem ter s svetlimi
pogledi priãakujejo sreãe dana‰njega dne. Prodajalci (po

BES

MRTVA SRCA

103

vedenju in mi‰ljenju sorodni tisti drhali, katero je nek-
daj Jezus iztiral iz sveti‰ãa) kriãe pred boÏjim hramom
ter hvalijo na vse pretege sladko svoje blago. Tu in tam
se prepirata dva zavoljo prostora in napravljata hrup,
kakor ga sodni dan ne bo ãuti! Mestni gospodje se pri-
kazujejo v mnoÏici in s kmetskimi dekleti poãenjajo ne-
slane svoje ‰ale. Mestne gospodiãne pa kupujejo znane
verze in na uho si pripovedujejo, kar so ãitale na belih
listkih! —

Knez je moral dospeti vsak trenutek v vas. Pred Ïup-

nijo so ga hoteli pozdraviti najprej. V ta namen se je
zbralo pred visokim vhodom obilo duhov‰ãine in dru-
ge gospode. ·e celo Ernest Malec z NiÏave je pri‰el ter
se sladkal duhovnim prijateljem. Domaãi Ïupnik, go-
spod Andrej Blagor, hodil je nemirno od enega do dru-
gega. Skrbelo ga je in v strahu je Ïivel.

»Kake volje bo danes? Bog ve, kake volje bo danes?«

povpra‰eval je bojeãe.

»Ko sem bil zadnjiã pri njem, ni se mi videl visok,«

odgovori mu Ïupnik Reber ter lahkodu‰no dostavi:
»No, ali midva sva souãenca!«

SluÏboval je pri osamljeni cerkvici v pogorju, toda v

veliko svojo zaslugo si je ‰tel, da je bil souãenec knezu
in ‰kofu.

»Leskov‰kega je menda dobro pretipal,« oglasi se

dekan Muhar iz Rovt, »ali ta nima nikdar svojih raãunov

BES

MRTVA SRCA

104

v redu! Tudi cerkvene posode ne; ‰e celo krstni kamen
in sveto olje ni bilo v spodobnem redu! Knez je bil men-
da silno razdraÏen!«

»Moj Bog, kake volje bo danes! Moj Bog!« ihti Blagor.
V tistem hipu priropoãe po va‰kem trgu star in teÏak

voz ter obstoji pred druÏbo. V veliko njeno radost sto-
pi z voza stari gra‰ãak iz Soteske, grof Anton Babo. Z
njim pa je pri‰la tudi prekrasna hãi, grofica Lina. Grof
Anton je bil zastopnik starega plemenita‰kega plemena,
aristokrat, kakor jih ima malo, zelo malo zemlja sloven-
ska. Da je bil veren sluÏabnik cerkve, ume se samo ob
sebi.

Z o‰abnim pogledom premeri priãujoãe, poda roko

dekanu Muharju in se hladno prikloni domaãemu Ïup-
niku. Potem pa se priãne razgovarjati s starim kanoni-
kom, ki je bil Ïe prej‰nji veãer pri‰el iz mesta. Druga
druÏba je spo‰tljivo umolknila.

»Kdaj je dospeti njihovi kneÏji milosti?« vpra‰a grof

zaspano.

»Vsak trenutek!« odgovori kanonik in sreãa se mu

sveti na obrazu, da ima ãast razgovarjati se s tako viso-
kim gospodom.

Pri strani ob farov‰kem vrtu je sedel na plotu gospod

Lavrencij Sodar. Potil se je in z modrim robcem nepre-
stano oral po tolstem svojem obrazu. Tik njega je slonel
sin, notar, ter se — posebno od tedaj, ko je pri‰la konte-

BES

MRTVA SRCA

105

sa oãividno nekoliko sramoval druÏbe neokretnega oãe-
ta, ki je venomer stokal, toÏil o vroãini in o dolgem ãasu.

»Kaj vraga spomnil se je ta Malec, da me je posadil tu

sém na sonãno vroãino, da se peãem kakor ovca na dro-
gu!« togoti se stari.

»Ne preglasno, ata!« tolaÏi ga notar, »da vas kdo ne

ãuje!«

»E, naj me ãuje ta ali oni! âemu sem tu, bi rad vedel

in — basta! Ali ta Malec se dela, kakor bi bil pameten in
modrost zajemal z loparjem — mi pa smo sami bedaki!
Le pridi, videl bo‰, da bo prav! To je bil odgovor, ãe sem
hotel vedeti, ãemu naj postavim telo svoje v Rakovec
naprodaj! Kaj mi hoãe ‰kof? DolÏan mu nisem niã in on
meni niã in zdaj basta!«

S strahom se je oziral elegantni sin po oddaljeni druÏ-

bi, ãe ni morda opazoval kdo sme‰no-prozaiãnega pri-
zora pri plotu. Ali ravno tedaj so se gospodje stiskali
okrog grofa, ki je pripovedoval, kako ãvrstega zdravja je
bil knez in ‰kof, ko je zadnjiã obedoval pri njem, in kako
ljubeznivega vedenja. Vse je vestno poslu‰alo. To pa je
onega na plotu razkaãilo ‰e bolj.

»In ali se je kdo kaj zmenil zame? Tu na soncu me pu-

sté kakor pijan kmet starega svojega konja! Ko pa je
pri‰el ta grof, ali nisi videl, kako se je vse sladkalo, kako
se je vse uklanjalo, kakor draãje v pi‰u? No, Lovre Sodar
ni zadnji!«

BES

MRTVA SRCA

106

In iz Ïepa je izvlekel debelo, umazano listnico ter

udaril z njo po brunu v plotu, rekoã: »Ta je grof vseh
grofov in basta!«

»Pst, pst!« hiti mladi Sodar.
»Nekaj ima ta Malec,« priãne zopet stari, »nekaj ima,

ali kaj? To Ïe ve‰, da je povabil ‰kofa na NiÏavo, da bo
prenoãil pod njegovo streho! âemu? âe sem hotel vede-
ti, trobil je vedno: poãakaj, vse bo‰ zvedel; videl bo‰, da
bo prav! Zdaj pa ãakam tu na vroãini kakor hlapec fa-
rov‰ki, ki gre na vrt spat, medtem ko so gospodje pri
kosilu!«

Godrnjaje je spravil debelo, umazano listnico.
»Sreão pa ima ta Malec! To je resnica! Zadnje ãase je

ril po tistih jamah ter hotel kopati rudo. A zakopal je
zlato in po‰teni, stari svoj denar, ki si ga je Vid Lesovéj
v potu svojega gorjanskega obraza prisluÏeval! ·lo je vse
po vodi in zdaj je ta Ernest Malec, ki ga vidi‰ v oni gos-
poski druÏbi tam — beraã, beraã ti pravim!«

»Pst, pst!«
»âemu pst? Kdor je beraã, naj se ne dela, kakor bi spal

na rumenih cekinih, katere je Ïe davno vrag vzel — in
basta! Pa ‰ele ta sin, ta Viktor. Vedno se poja s konjem
okrog in Ïivi v veri, da je vsaj baron ali pa vitez. No, ali
sedanje dni ste otroci vsi niãvredni, vsi, pravim!«

Notarju je ãelo potno oroselo. Dobro je vedel, da se je

govor nevarno zasukal.

BES

MRTVA SRCA

107

»Vsi otroci ste malo prida,« jezi se oãe, »in do rodi-

teljev nimate spo‰tovanja! Ne spo‰tovanja ne ljubezni!«

»Tu vendar ni mesto, da tako kriãite!« odgovori notar

skoraj togotno. Zdelo se mu je, da se je grofica ozirala
po njem.

A stari se ne da utolaÏiti: »Paã res! Ne spo‰tovanja ne

ljubezni. Kdor nima otrok, sreãenje na zemlji! Koliko
sem zapravil zavoljo tebe denarja, teÏko pridobljenega
denarja! In kaj si zdaj? Niã. Notar hoãe‰ biti, a ‰e vedno
sega‰ v Ïep moj. Tebe in tvoje notarstvo moram rediti
zdaj! âe ti pa reãem najmanj‰o besedico, jezi‰ se, kakor
bi stari ljudje niãesar govoriti ne smeli! Igra‰ cele noãi in
lazi‰ za Ïenskami kakor tur‰ki sultan. Îiveti hoãe‰ kakor
tista bleda smetana na NiÏavi, tisti Viktor, ki mi Ïelodec
preobraãa, ãe ga le vidim! To ti reãem, tako ne pojde
dalje, in basta!«

Starec se je v resnici srdil. Na tolstem obrazu so se mu

napele oãi, in srpo je gledal po sinu, ki je previdno mol-
ãal, da bi oãeta ‰e bolj ne razjaril. A le-ta je ãutil potre-
bo, ohladiti jezo svojo. Ker ni imel pri roki prijatelja
Malca, ki je vse to povzroãil s ãudnim svojim vedenjem
(kakor je menil Lavrencij Sodar), ohladil je svoj srd nad
sinom.

»Nikar me ne jezi, Nande,« oglasi se zopet, »nikar me

ne jezi! Ti misli‰, da jaz niãesar ne vem! Ali jaz vem vse,
prav vse! Vãeraj si zakvartal pet goldinarjev in s toãajka-

BES

MRTVA SRCA

108

mi se peãa‰, kakor bi se to brez denarja dobivalo. A de-
nar je prva stvar na svetu, to si ubij v glavo, da bo‰ vedel
enkrat in vselej!«

Ko sin (ki je predobro poznal varãno in koãljivo nara-

vo svojega oãeta) niãesar ne odgovori, ponavlja ‰e en-
krat:

»Ti meni‰, da niãesar ne vem! Pa se bo‰ prepriãal, da

vem vse! âe me bo‰ dlje tako srdil, napravil ti bom ne-
kaj, da ti bodo na glavi lasje vstajali, ki jih maÏe‰, kakor
smo mazali nekdaj os pri vozu!«

»Da v svoji govorici ne morete nikdar zatajiti nekda-

njega voznika!« oglasi se sin zbodljivo.

Lavrencij Sodar je bil namreã v mladih svojih letih

voznik ter si je potem s krvavo skopu‰nostjo pridobil in
pripotil veliko imovino. Zdaj, v starih letih se ni rad spo-
minjal nekdanjega svojega posla. Samo kadar se je v jezi
spozabil, u‰la mu je beseda, ki je priãevala o njegovi pre-
teklosti.

Sinova opazka ga je torej ‰e bolj razburila: »Kaj, ti se

sramuje‰ oãeta svojega? Lahko se smeje‰, ker se oblaãi‰
bolje od cesarskega sina! A nikdar ti ni bilo treba skrbeti
ne za obleko ne za jed in ne za druge reãi! Ali oãe tvoj,
otroãe (tu mu je bil glas mehak, kakor bi se mu hotelo
jokati!), oãe tvoj je moral stradati in preganjati ubo‰tvo,
spati na slami in piti vodo! Ti pa si leÏal takoj na meh-
kih blazinah in drugega dela nisi imel na tem boÏjem

BES

MRTVA SRCA

109

svetu, nego da si usta premikaval, ko si jedel! Tako je in
basta! Zdaj mi pa oãita moje vozni‰tvo! Lepa je ta!«

»Ata,« tolaÏi ga sin poniÏno, »saj veste, da nisem

mislil tako.«

Ali stari se ne da utolaÏiti.
»Nekaj ti bom napravil, Nande, da se ti bodo ‰ãetinili

lasje! âe umrjem, zapustim ti revno pest tisoãakov in ne
vinarja veã! Videl bo‰, da bo tako. Vse drugo pa dobé
tuji ljudje in basta!«

»Molãite vendar, ata, saj nisva sama!« vzdihne notar.
»Bom pa molãal, ãe govoriti ne smem!« odgovori oni

ostro, »dandanes oãetje tako niã veã govoriti ne smejo.«

Nekaj ãasa molãita. Stari brenãi tja predse. Konãno se

mu kri umiri in sin se mu priãne smiliti: delal mu je kri-
vico, razsrdil se je samo nad Ernestom! Notar je pa tudi
vedel, kako se mu je vesti proti oãetu svojemu. Delal se
je torej, kakor bi bil silno uÏaljen. Sede na plot tik stare-
ga, ozre se enkrat in dvakrat proti nebu, vzdihne zdaj in
zdaj in tuga se mu razlije po vsem telesu. Oãetu se topi
srce: saj je bil to edini otrok, in — hi‰a je denar imela.

»Nande,« vpra‰a rahlo, »Nande, ali si jezen?«
»Kako bi ne bil, ãe vedno ravnate z menoj kakor tedaj,

ko sem ‰e po ‰olskih klopeh trgal obleko?« vzdihne ter
pogleda proti nebu.

»Staremu ãloveku se ne sme vse v zlo ‰teti,« odgovori

oãe, »vidi‰, jaz te imam veliko raj‰i kot ti mene!«

BES

MRTVA SRCA

110

Pravil mu je na dolgo in ‰iroko o gorki svoji ljubezni,

koliko mu hoãe zapustiti po smrti in kako da se le zanj
za svojega edinega sina — trudi in muãi. Sin takoj porabi
mehko to priliko.

»Ata,« pravi poniÏno, »Ïe dolgo ãasa imam Ïeljo z

vami o neki vaÏni stvari spregovoriti!«

V hipu se priãne stari bati, da bi mu sin ne iztisnil kaj

denarja, kakor se je pri takih domaãih prepirih rado do-
gajalo.

»Po moji smrti,« spregovori hitro, »dobi‰ tako vse! Ali

v Ïivljenju, Nande, mora‰ biti varãen in ne zapravljati!
Naj zapravljajo drugi, ki bodo na stare dni ‰e beraãili!«

Notar se ni dal odstraniti od naskoka: »Prav vaÏna

stvar je!« —

»Moj Bog!« zahiti starec ter vidno obledi, »pa vsaj

nima‰ dolgov?«

»Ne, nekaj bolj vaÏnega je!«
»Povej Ïe vendar!«
»OÏenil bi se rad!«
»OÏenil!« In skrbnemu oãetu se olaj‰a srce. »âemu

ne, ãe ima‰ dobro nevesto! Si Ïe kaj izbral?«

»Sem! Upam, da bo tudi vam po godu. Dobre hi‰e je

hãi!«

»Prav tako! Dobre hi‰e, ta je prva in basta!«
»Morda ste Ïe sami uganili?«
»Ne, ne, le govori!«

BES

MRTVA SRCA

111

»Meto z NiÏave si mislim!« —
»Kaj, Meto z NiÏave, ha, ha!« Stari se spusti s plota na

tla. »Kaj pravi‰? Meto z NiÏave? Hãer Ernesta Malca?«

»Ravno tisto! Menim, da mi ne bo treba brez uspeha

vpra‰ati!«

Staremu je izginila poprej‰nja rahlost z lica ter so se

prikazale prvotne, vsakdanje, trde in neusmiljene ãrte.

»Glejte no,« pravi ironiãno, »in jaz o tem niãesar ni-

sem slutil!«

»Take stvari se ne razve‰ajo po cerkvenih stolpih.«
»Meto! A si Ïe govoril z dekletom?« Nekako ãuden,

skoraj sovraÏen pogled ‰ine proti sinu.

»Ne ‰e. Upam pa, da me ljubi.«
»Ker te dobro poznam, ne verujem ti tega. Torej je ‰e

nisi vpra‰al?«

»Ne ‰e.«
»Prav tako, a dostavljam ‰e, da je nikdar vpra‰al ne

bo‰!«

Zadnje besede je govoril v srdu.
»Ata!« —
»Niã ata! âe nima‰ moÏganov v glavi, moram ti s svo-

jimi priskoãiti. Meto z NiÏave! Iz te moke, ljubi Nande
moj, ne bo kruha! Prviã zato ne, ker nikdar ne dovolim,
drugiã pa zato, ker nikoli dovolil ne bom!«

»Ata,« vzklikne notar kipeãe, »ne teptajte mi sreãe!«

BES

MRTVA SRCA

112

»Ej, to je prazna beseda! Ti bo‰ nesreãen! Ti, ki ti je

vsaka toãajka, ãe nosi zaruãene lase, ideal, ali kako Ïe
pravite uãeni ljudje! To pravi drugim, a ne staremu, rod-
nemu oãetu! Meni‰ paã, da bo‰ sedel k polni skledi! Pa
je Ïe vse izpraznjeno, sinko! Prav vse! Ernest je beraã,
kakor sem ti Ïe pravil, in na NiÏavi ni niti opeka, ki s
strehe pade, njegova!«

»Vi se ‰alite, ata!«
»Veruj, kar ti pravim! Saj nisi slep, a jaz poznam raz-

mere. To vse je pri‰lo, kakor je moralo priti. Nekdaj je
iztaknil v nesreão svojo ãrno prst tam v niÏavskih goz-
dih. Domi‰ljeval si je, da je iztaknil Ïelezno rudo. Saj ve‰,
kako je ril potem v zemljo, kako si je naroãeval delavcev
in rudokopov! In kopal je in kopal in zakopal je v ãrno
zemljo rumenjake, ki so Ïvenketali Vidu Lesovéju nek-
daj po vreãah! Privlekel si je od vseh strani strojev vsa-
ke vrste in drugih ropotij. Kuhali in topili so in posku‰ali
vsevprek. Ali stopilo in zakuhalo se je niÏavsko bogast-
vo, hi, hi! Rude pa ni bilo! In ‰e danes je ni, ljubi sinko
moj, in to niso ‰ale, dragi moj!«

»Kdo bi si mislil, da je tako hudo!«
Mladi notar je govoril to Ïe mnogo manj kipeãe nego

prej, ko je govoril o nesreãni ljubezni svoji!

»Hudo! Malec skriva, kar se da. V svilo oblaãi Ïenske

svoje, a prtenina bi bila predraga, ãe bi jo morali s svo-
jimi denarji plaãevati! Îe davno sem slutil vse in Ïe do-

BES

MRTVA SRCA

113

bri dve leti bo tega, kar mi je pojasnil denarnega zavo-
da agent, kako in kaj. Îe takrat so ga pestili Îidje in Ïe
takrat se je govorilo marsikaj! Îe takrat niso veã snemali
lukov‰ki mesarji pred niÏavsko gospodo klobukov z gla-
ve, ker je skoraj vsaka kost ostajala na dolgu! Denar je —
ãast, in ãe ga nimamo, odvzeta nam je ãast in slava! Tak-
‰en je oãe Malec! A ãe ga zdaj tamle med gospodo opa-
zuje‰, dela in vede se, kakor da ima kapitala preobilo in
na ostajanje! V resnici pa ga tarejo na vseh oglih dolgo-
vi. Samo oni kislici na Vi‰avi je dolÏan nad ‰tirideset ti-
soã! Ali ta ni sam in, ãe danes zapoje boben, se oglasi ‰e
drugih cela armada!«

»Moj Bog, moj Bog!«
Zdaj je bil notarjev glas suhoten in trd! —
»Sreão pa ima vendar! Oni na Vi‰avi hrani celo buta-

rico njegovih menic, in ãe danes zaÏviÏga, pa se na
NiÏavi vse podere in raznese. Meni ta kislica vi‰avska
takoj ni ugajal! Ima Ïe tak obraz, ki ni ne to ne ono. V
prvem hipu sem vedel, da to ãloveãe o kupãiji in trgovi-
ni niãesar ne ve. Naroãi mu, naj ti kupi dva centa suhih
ãe‰pelj, in videl bo‰, da ne bo pametno zvr‰il tega teÏav-
nega posla! âemu so taki ljudje na svetu in ãemu morajo
ravno take niãle denar imeti! Ali meni‰, da bo zaÏviÏgal
in zabrlizgal, kakor bi to storil vsak drug, kakor bi to sto-
ril jaz in tudi ti, sinko? Priãetkom je malo noÏe pobru-
sil, ali zdaj stavim staro svojo glavo, da se bo zagledal v

BES

MRTVA SRCA

114

tiste rumene lase rumenoliãne Ane na NiÏavi! Ha, ha!
Na zdravje! Zavre mu srce, zavre mu pamet in uãakali
bomo, da pozabi na teÏko butaro menic in da poÏre
Vida Lesovéja gro‰e Malãev rudokop, kakor je Ïe pozo-
bal Gregorjeve! To pa vem, dragi sinko, da Lovra Sodar-
ja gro‰ev ne bo pozobal, teh pa ne in basta!«

»Kaj mi je poãeti, ata?« vpra‰a sin poniÏno, skesano.
Zdaj je bil ãisto ozdravljen!
»Kaj ti je poãeti? Pameten bodi in oãeta ubogaj!«
Sin se zamisli; staremu pa se napravi satiriãna pote-

za okrog tolstih usten.

»Jurist si, Nande, ali vendar ti hoãem dobro svetovati!

In to brezplaãno, kar v tvoji pisarni ni navada.«

»Kaj mi svetujete?«
»Ti bi se rad Ïenil in pravico ima‰ na svoji strani. Îeni

se, a Ïeni se modro! Îenitev je loterija, v kateri se teÏko
kaj dobi! Navadni nespametneÏi z njo vse zaigrajo! Na
primero, ta kislica vi‰avska bo z njo vse zaigrala, hi, hi!
Ti, Nande, bodi modrej‰i. Kaj je Ïenska! âe je stara, ima
vsaj to dobro, da bo zmerom stara ostala! âe je pa mla-
da, se bo pa postarala, in kaj ti hasne to potem? Konec
je tak‰ne, da je vse eno in isto.«

Sin se zagleda v jasno nebo. Zdaj ni veã vzdihoval. Ko

sin niãesar ne odgovori, priãne stari na novo: »Ako Ïe
hoãe‰ v jarem, vzemi — Murnovko. Ni stara, ni mlada!
No, mnogo se ne bo nikdar postarala! Doma ima hranil-

BES

MRTVA SRCA

115

niãne knjiÏice, obligacije in gotovine po vseh zabojih!
Travnik na Selih! Gozd pod Logom! To so lepe reãi, sin-
ko moj! Cenim jo na sto, na sto petdeset, in to niso ‰ale,
sinko moj! Vzemi jo in basta!

»Premislim si stvar!«
»Vzemi jo in prav bo! Ona te tudi vzame, to vem, ker

sem Ïe malo od strani pozvedoval, hi, hi!«

Sin se zopet zagleda v jasno nebo.
»Meta ni zate, dragi moj! To bo draga Ïenska! Zato si

jo izbij iz glave!«

Satiriãna poteza okrog tolstih starãevih usten se po-

globi.

»·e nekaj je, Nande! Ker sva Ïe toliko govorila, po-

govoriva se ‰e o tej stvari. Meta ni zate, ker tiãi ‰e nekaj
drugega vmes, hi, hi!«

»In kaj?«
»Niã posebnega! Malenkost! — Vzel jo bom jaz!«
»Vi, ata!«
»Jaz in basta! Z Ernestom sva Ïe vse dognala, ljubi

sinko moj, hi, hi!«

Mladi se ni mogel zavesti od strmeãega zaãudenja,

ker ravno v tistem hipu so zagrmeli moÏnarji in dvorni
kaplan je prihitel k druÏbi z novico, da je knez pri vho-
du v vas stopil z voza in da bo takoj na mestu. Govori-
ca potihne. Vse je osupnjeno in velik nered nastane v
druÏbi.

BES

MRTVA SRCA

116

»In mi ga priãakujemo tu!« vzklikne Ïupnik Blagor,

»in vsak ãlovek je moral vedeti, da bo izstopil zunaj
vasi!«

»Tu je,« odgovorijo drugi.
Poãasi je tedaj po va‰kem trgu prikorakal ‰kof in knez

Janez Evangelist. Bil je tiste dni star Ïe skoraj sedemde-
set let. A starost mu ni mogla skloniti visokega telesa.
Kakor neomajan hrast je bil in nekaj poetiãnega je ob-
dajalo veleãastno mu podobo. Ali tega poetiãnega vtisa
ni napravljal ves ta blesk, s katerim obdaja cerkev svo-
je kneze, niti violetni talar niti z zlatom obrobljeni pred-
pasnik! Tudi ostro risani obraz, ki je kazal strogo aristo-
kratiãne proge, povi‰eval je imenitnost knezovega vtisa,
ali poezija je kipela edinole iz modrih oãi, ki so izmed
bleska z neskonãno ljubeznijo opazovale pregre‰ni svet
ter Ïe naprej oznanjevale, da rade odpu‰ãajo. Knez Ja-
nez Evangelist je imel globoko modre oãi, katerih milo-
ba ‰e zdaj ni pozabljena in ‰e zdaj uÏiva nekaj zgodovin-
skega spomina!

V soncu se je Ïarilo zlato na njegovi obleki in obdajala

ga je tolpa v srebru in zlatu! Ali nad zlatom in srebrom
je prevladal rahli knezov pogled! —

Ugledav‰i druÏbo pred Ïupnijo, snel je knez takoj tri-

ogelnik z glave ter ga ponosno oddal lakaju. Potem pa
roãno pristopi in poda roko domaãemu Ïupniku, da jo
poljubi.

BES

MRTVA SRCA

117

»Kako sem sreãno iznenaden, da vas vidim tu, eksce-

lenca!« ogovori z zvoneãim glasom grofa Antona.

Cerkveni in posvetni aristokrat si podasta roko, in

grofu je Ïar sreãe za nekaj trenutkov omeãil ostri obraz.

»KneÏja in ‰kofovska milost,« odgovori grof vdano,

»tudi moja hãi si ni hotela kratiti sreãe dana‰njega dne!«

»PoboÏnega otroka imate, grof Anton! Znano mi je in

iz srca vam vosãim sreão k temu!« —

Kontesa Lina je prihitela z Ïareãim obrazom. In ko ji

je podal knez belo svojo roko, padla je na kolena, da bi
poljubila prstan na tej roki. Rahlo in galantno jo je dvig-
nil. Pri tem pa je kazal vedenje pravega kavalirja, kar je
knez Janez Evangelist v istini tudi bil, povsod in pri vsa-
ki priliki! V druÏbi se je videlo nekaj dolgih obrazov, in
pozneje se je morda tu in tam izrekla hudobna beseda
o tem, kako se je knez vedel nasproti grofici! A knez Ja-
nez Evangelist se je tolaÏil z izrekom: Honny soit qui
mal y pense. —

Z bistrim pogledom je premeril potem drugo druÏbo.

Nekaj se jih je sililo spredaj in bili so si v svesti, da jih ne
bo prezrlo kneÏje oko. Drugi, manj veljavni, morali so
ostati v ozadju. A najzadnji, skoraj pri Ïupnijskein zidu,
ti‰ãal se je stari kaplan PrimoÏ Varen! V veãnih potrebah
je sluÏboval pri gorski cerkvi, jedel sok, pil vodo ter raz-
dajal vse, prav vse, kar mu je dona‰ala uboga sluÏbica.
Danes je pri‰el, da bi videl svojega kneza in ‰kofa. Bila

BES

MRTVA SRCA

118

sta souãenca nekdaj, ali pri njem — kaplanu brez kon-
kurza ni to veljalo niãesar! Pri‰el je v slabi obleki, na no-
gah pa je nosil obuvalo trdo okovano, kakor ga nosijo
kmetje v pogorju! Niso se ga razradostili tovari‰i in ãuli
so se glasi, da bi bil prav naredil, da ni hodil takega slav-
nostnega dneva od doma! Tik zida se je torej skrival, da
bi ga ne opazil knez. A opazil ga je vendar. MnoÏica mu
je morala napraviti prostor in prej, nego se je PrimoÏ
Varen zavedel od sreãe, drÏal mu je knez Ïe obe roki ter
vzkliknil:

»PrimoÏ, ali tudi ‰e Ïivi‰! Gospod je nama obdal z

veãnim snegom trudni glavi. Moj Bog, kje so ãasi, kje so
ãasi, ko sva vsako spomlad opazovala, kako so ‰vigale
lastovice pod sinjim nebom! Ali se jih ‰e kdaj spominja‰,
tistih dni? In svetega Vida doneãih zvonov?«

ToÏno pristavi:

»Prelepo poje svet’ga Vida zvon,
kater’ga sli‰al veã ne bom!«

»In svetega Vida doneãih zvonov, ali se jih ‰e spomi-

nja‰? Morda jih nikdar veã sli‰ala ne bova!«

Obrne se k druÏbi: »Zdaj je ãas, da gremo v cerkev!«

Vzame slugi triogelnik, pokrije si glavo ter odide s
spremstvom v Ïupni‰ãe. PrimoÏu Varnu pri zidu pa so
kakor le‰nik debele solze lile po licu: »To je knez, to je
pravi knez!«

BES

MRTVA SRCA

119

·TIRINAJSTO POGLAVJE

Ein gutes Volk — und Vater dieses Volkes,
das, dacht’ich, das muß göttlich sein! —

Don Carlos, III, 10

nez in ‰kof Janez Evangelist je ravnokar prestopil
prag cerkveni ter ‰el, obdan z mnogo‰tevilnim

spremstvom, pred veliki oltar. Po cerkvi je natlaãeno po-
boÏnega ljudstva, a navzlic temu vlada sveta tihota po
visokem prostoru. S kora samo pojemajo glasovi veli-
ãastnega speva:

»Ecce, sacerdos magnus!« Povsod goré med zelenjem

in cvetjem sveãe in sveãice. Vmes pa plavajo oblaki vo-
njajoãega kadila in di‰ava se razprostira okrog vitkih
stebrov. Pri velikem oltarju plamté posebno debele sve-
ãe in dim njihov se dviguje kvi‰ku in kakor s tanãico
prepreza podobe in zlatnino oltarno. Pri barvanih oknih
prihajajo sonãni Ïarki v boÏji hram in objemajo svetni-
ke in arabeske, da se blesketajo in mnogovrstno spremi-
njajo. Vladala je tista poezija, ki je tako bogato vpletena
med obrede katoli‰ke cerkve.

BES

MRTVA SRCA

120

Bogomir Lesovéj je slonel pri zidu in omamil ga je

skoraj ves ta blesk, katerega je danes prvikrat opazoval.
Posvetnjak je bil pri‰el v cerkev, ker je vedel, da bo pri‰la
tudi Ana. Nekaj ãasa jo je iskal med mnoÏico v cerkvi, ali
brezuspe‰no. Potem pa se je voljno prepustil vtisom ble-
‰ãeãe boÏje sluÏbe. Sam knez in ‰kof je opravljal sveto
ma‰o. Po dokonãanem opravilu pa se je podal v zakri-
stijo.

Tedaj je bilo, da je Bogomir Lesovéj dvignil pogled

proti visokemu oboku. Nad zakristijo pri ‰irokem oknu,
kjer je bil gospodi odmenjeni prostor, slonel je grof
Anton ter premikal ustne v neprestani molitvi. Naprav-
ljal je kriÏ za kriÏem in se skesano trkal na prsi. Tik njega
je stala ponosna in nedosegljiva grofica Lina v ãarobni
svoji krasoti. Mrzlo se je ozirala po mnoÏici pod sabo, in
tedaj, ko je Bogomir dvignil obraz, sreãala se je s pogle-
dom njegovim. Niti ãrtica se ji ni spremenila na zornem
obrazu, ali vendar se je Bogomiru dozdevalo, da je ne-
kaj trenutkov na njega upiralo se njeno oko. Takoj se je
obrnil proti oltarju ter sku‰al misli prestaviti na drugo
mesto. Obraãal se je po cerkvi ter pre‰teval s trakovi in
venci olep‰ane otro‰ke glavice. Tudi bele peãe je priãel
‰teti — ali konãno je vendar zopet dospel s pogledom do
‰irokega okna, kjer je kakor kip nepremiãno stala kon-
tesa Lina. In zopet se mu je dozdevalo, da ga opazuje
mrzlo njeno oko. Tako se mu je zgodilo dvakrat in tri-

BES

MRTVA SRCA

121

krat! Konãno pa se mu vsilijo v spomin ‰e Pre‰ernovi
verzi:

Trnovo! Kraj nesreãnega imena;
tam meni je gorje bilo rojeno
od dveh oãesov ãistega plamena.

Postane mu pretesno v ‰irokem hramu in pot mu ob-

lije ãelo. Prerije se med mnoÏico do izhoda ter stopi du-
‰evno preãudno utrujen na jasni dan, kjer je sonce ob-
sevalo bele ‰otore in kjer so zvonovi buãali izmed viso-
kih lin. —

* * *

Po dokonãani birmi ‰el je knez in ‰kof na NiÏavo, da je
gost pri Ernestu Malcu. Spremljevala ga je dolga vrsta
vozov, tako da se je prostorni dvorec v hipu prenapol-
nil. V dvorani sedejo k obedu, pri katerem je na nad-
vladala duhov‰ãina. Îenske so bile izkljuãene; v tem je
bil knez tako strog, da se niti domaãi gospe ni odkazal
prostor pri mizi. Knez je navadno le malo ãasa ostajal
pri obedih, med katerimi ni rad govoril veliko. Tudi da-
nes je kmalu vstal ter od‰el v svoje sobe. Gospode pa je
prosil, naj ‰e ostanejo, naj, ãe se jim ljubi, tudi kaj zapo-
jo. Vse je radostno o toliki prijaznosti, seve mirno ra-
dostno. Kopica mladih duhovnikov skoãi v kot, in komaj

BES

MRTVA SRCA

122

so se dobro vrata za ‰kofom zaprla, Ïe pojo: »Preljubo
veselje, oj kje si doma!«

Hi‰ni gospodar sili druÏbo jesti in piti. Kjer se mu po-

nudi prilika, stiska roke in, kjer le more, nagla‰a z veli-
ko navdu‰enostjo, kako je sreãen, da ga je knez in ‰kof
tako visoko poãastil. Knezova streÏaja dona‰ata teÏke
posode ter servirata z nekako ponosno galantnostjo jed
in pijaão. Staremu PrimoÏu Varnu pa se je stajalo srce,
videã te streÏaje v taki pridnosti. In ko mu eden prine-
se starega vina, zasveti se mu oko.

Priljudno natoãi kupo, pograbi onega za rokav s sre-

brom obrobljeni, rekoã dobrovoljno: »Pij no, in ne strezi
vedno, hudika!«

StreÏaj prime leno za kupo in s kisloo‰abnim obra-

zom posreblje nekaj kapljic. MoÏ je hotel s tem nekako
zunanje pokazati notranje prepriãanje svoje, da je pri
takih prilikah knezov lakaj morda mnogo veã nego Ïup-
nik s pogorja! Po ãrni kavi, med katero so mladi duhov-
niki popevali: »V gaju zelenem na lipovi veji,« poãila je
vest, da bo knez zdaj delil svoje avdience. Govorica ta-
koj utihne, in marsikomu se je videlo na licu, da mu vest
ni prav po godu. Zapusté obednico in se preselijo na ko-
ridor. Kmalu se prikaÏe galonirani ‰kofov streÏaj — in
izreãe prvo ime. Poklicani se pretrese, s kvadruliranim
robcem si pogladi obraz, pogleda si malo pod noge — in
odide za slugo. Mnogo jih pride na vrsto: potem pa se

BES

MRTVA SRCA

123

vraãajo, ali potrti ali pa radostni, kakor je knez ravno
delil svojo milost ali nemilost.

Naposled pride zopet sluga ter zanoslja: »Gospod Fi-

lip Tekstor!«

Le-ta urno pristopi. Pri strani ob zidu se je ti‰ãal in

nikdo ni hotel govoriti z njim.

»Kaj hoãe ta izprijeni dijak pri knezu!«
Skoraj glasno so se napravljale take in enake opazke.

Ali Filip odide s streÏajem. Pri vstopu v visoko ‰kofovo
sobano se mu je nekoliko skrãila visoka oseba. Pri vho-
du obstoji. Ker so bile pri oknih spu‰ãene zavese, vladal
je skoraj mrak v prostoru. Knez je bil, kakor znano, jako
nervozen, zato ni ljubil jasnih, sonãnih Ïarkov. —

Ravno vhodu nasproti je viselo na steni velikansko

zrcalo. Ko se mu oko privadi mraka, opazi Filip, dvig-
niv‰i pogled, ondi v steklu temno svoje obliãje.

Knez, sedeã na mehkem stolu, obrne obraz proti nje-

mu. Z belo roko, na kateri je tiãal drag kamen, pa si je
dal opraviti pri cvetju, ki je v dragoceni vazi stalo na
mizi.

»Poklical sem vas,« spregovori zveneãe, »ker ste po

grofu Antonu izrekli pro‰njo, da bi smeli z mano govo-
riti. A zdaj bi rad vedel, kaj hoãete vi od mene?«

Ko se Filip z mesta ne gane, zgrbanãi se ãelo knezu in

‰kofu. V veliki milosti mu je dodelil avdienco, a zdaj no-
ãe skazati spodobnega poãa‰ãenja vi‰jemu svojemu

BES

MRTVA SRCA

124

pastirju; zdaj tiãi pri vratih in niti koraka ne stori, da bi
poljubil prstan na blagoslovljeni roki. V tem pa je bil
‰kof Janez Evangelist jako obãutljiv!

»Kaka je torej Ïelja va‰a?« vpra‰a znova ter nekako

strastno prime za zlati kriÏec, ki mu je visel ãez prsi.

»KneÏja milost!« odgovori oni mehko, »pri‰el sem k

vam prosit — milo‰ãine in zdaj sem v stiski, kako bi be-
sede uvrstil, da bi vam, knez in ‰kof milostivi, prijetno
donele in vam ne utrudile visokega duha! Dana vam je
oblast, dane so vam moãi in pravice in izroãenih vam je
toliko talentov, da vam bo teÏka odgovornost, ãe jih ne
boste obraãali v prid!«

Knez vstane s sedeÏa svojega. Nekje pri oknu pa je bil

pri‰el sonãni Ïarek v sobo ter mu obsijal prstan na roki,
da ‰vigajo iskre z njega. Ta govorica, ki je bila nenavad-
na za kneÏje uho, je pri tej priliki vendar povi‰ala pozor-
nost pri knezu.

»Vi ste dejali, da prosite milo‰ãine,« spregovori do-

brovoljno, »a reãi moram, da va‰ govor ni tak, da bi
vzbujal usmiljenje in dobrotljivost! Toda moje srce je
mehko, in kjer sem videl v resnici potrebo, delil sem
vedno s polno roko, ker je nam ravno dan poklic, celiti
rane in brisati solze!«

»Lep in blag je ta poklic! Ali milo‰ãine ne prosim zase,

paã pa za trpina, ki nosi na telesu svojem toliko ran, da
jih niti Job ni toliko imel v najhuj‰i svoji nesreãi; ki je

BES

MRTVA SRCA

125

prelil Ïe toliko solza, da bi se napolnilo z njim jezero; za
trpina, ki je tako nesreãen, da se joãe zemlja sama pod
njim!«

»Kdo je to?« vpra‰a knez soãutno.
»Ta trpin« — in Filip v strasti pristopi — »ta trpin,

kneÏja milost, je ubogi narod, stanujoã in vzdihujoã po
ubornih slovenskih koãah, narod, ki tava v du‰evni te-
moti od stoletja do stoletja kakor bolnik, ki ne more niti
Ïiveti niti umreti!«

Ko ‰kof niãesar ne odgovori, nadaljuje Filip: »In vi,

knez in ‰kof milostivi, vpra‰ali boste zdaj, ãemu vam vse
to pripovedujem? Vpra‰ali boste: ali nisem v ljubezni
sluÏil stanu svojemu? Ali nisem delil dobrot svete vere
z vdanostjo in prepriãanjem? Ali nisem pohajal bolni-
kov na revnih leÏi‰ãih ter jim vlival tolaÏbe v du‰o, ko se
jim je odpirala veãnost? Ali nisem vestno delil med
uboÏce, kar mi je ostajalo od mize, in ali nisem vsekdar
uãil ljubiti sovraÏnikov svojih ter jim odpu‰ãati vsako
krivdo? Blaga dela so to, in veãno plaãilo vam izostalo
ne bo! Dane pa so vam ‰e vi‰je moãi in pravice in izroãe-
ni so vam talenti, a nekaj ste jih zakopali v zemljo, kjer
leÏé brez prida in koristi. Kaj ste storili za narod trpeãi?
In ãe bi le-ta od najvi‰jega pastirja svojega zahteval
raãune, morali bi vi, knez in ‰kof milostivi, s krvjo obli-
ti spoznanje, da se opraviãiti ne morete!«

BES

MRTVA SRCA

126

»Ostre so besede va‰e!« odgovori knez, ne v srdu, ker

je vsekakor obãutil, da sveti ogenj, plapoleã v mladi
du‰i, vsaj nekoliko opraviãuje predrzne besede.

»âul sem Ïe o vas fantastih!« ponavlja knez, »a da ste

tako Ïaroviti, nisem menil! Toda svet ni tak, kakor se
slika v du‰ah va‰ih! Vi‰jih razmer zahtev ‰e ne poznate,
Filip Tekstor, ãe pa kaj ãasa Ïivite, spoznali jih boste
tudi!«

»Vi‰jih razmer zahteve,« vzklikne Filip, »kaj so li dru-

gega nego pregreha zgodovinskih ãasov. Niso jih pozna-
li na‰i apostoli, niti uãenci in nasledniki njihovi. Te vi‰je
razmere zahtevajo, da mora okosteneti vsak ud na‰e
druÏbe, da si mora zamoriti sam sebi duha, da mora po-
tem nositi vedno mrtvo srce v sebi, mrtvo srce, ãetudi
cvete naokrog spomlad, pojó ptice pod nebom in se Ïari
priroda v vsej svoji krasoti. Vi‰je razmere so samo iz-
govor, in vsak, kdor si ne upa na pekoãe sonce delapol-
nega Ïivljenja ter bi rad prespal trenutke bodoãnosti v
senci du‰evne lenobe, ima te razmere takoj pri roki in
opraviãuje z njimi brezplodno postopanje svoje. Ali vi,
knez milostivi, sklicevali se pri blagem svojem srcu ne
boste nanje, in ãe se bo zbral narod okrog va‰ega pre-
stola, pomoãi in re‰itve proseã, tedaj mu ne boste od-
govorili: tiãi v temi, v kateri si tiãal do zdaj, ker vi‰je raz-
mere zahtevajo tako.«

»Moj Bog, kaj mi govorite!«

BES

MRTVA SRCA

127

»Va‰a milost, bodite milostivi in dovolite, da izgovo-

rim. Le malo besed mi teÏi ‰e du‰o, in takoj hoãem kon-
ãati!«

»Govorite torej!«
»Stolica svetega Maksima, katera vam je izroãena v

teh dnevih, dviguje se kakor siva skala iz minulih ãasov
naroda na‰ega. V njenem vznoÏju je trpel narod, in nje-
gove usode so pljuskale zdaj burno, zdaj rahlo ob njo.
Na njej so sedeli moÏje razliãne narodnosti, plemenita‰i,
ki so v mehkem Ïivljenju tratili ãas in o katerih se zdaj
‰e samo to ve, da so se rodili in da so konãno v Gospo-
du zaspali.«

»Ostro sodbo izrekate! A mladi svet je Ïe tak!«
»Sodbo prepu‰ãam drugim. Nikakor ne ‰tejem va‰im

kneÏjim prednikom v zlo, da niso bili drugaãni. Kar je v
Ïivljenju (o veãnosti, kneÏja milost, ne govorim) najvi‰je,
tega niso poznali!«

»In kaj je to?« vpra‰a ‰kof radovedno.
»Ljubezen do materinega jezika! Kdor je ne pozna,

stoji v Ïivljenju s prozo v srcu in sveti‰ãe najvi‰jih vzo-
rov mu je za veãno zaprto. Spoznanje grenke pijaãe mo-
ra piti, ne da bi ga tolaÏila poezija, ki veje iz materinih
sladkih glasov. Îivljenje mu je temna noã, po kateri raz-
saja vihar in v kateri so se vesoljnega obnebja svetle
zvezde zavile v goste megle. Îivljenje mu je kakor sta-

BES

MRTVA SRCA

128

rodaven gozd, v katerem so okamenela drevesa in oka-
menele veje na njih!«

Ko ‰kof niãesar ne odgovori, nadaljuje: »Najlep‰i tre-

nutek v Ïivljenju, visoki gospod, je paã tisti, ko se ãlovek
zave te poezije, s katero je obdana domaãega jezika be-
seda vsaka, ko se ãlovek zave, da mora ta jezik ljubiti
nad vse. Dobro se ga ‰e spominjam, tistega trenutka!
Vsa se mi je pretresla du‰a, ali svet okrog mene se je
hipno prazniãno preoblekel. Sonce mi je sijalo ‰e enkrat
tako svetlo pod visokim nebom in cvetoãa spomlad na
desni in levi se je usipala ‰e enkrat tako Ïarovito mate-
ri zemlji iz sreãnega osrãja. In tistega, ki je umiral na
Golgoti, prosim vsak dan, da bi tedaj, ko bom s smrtni-
mi boji moral zapu‰ãati to na‰e Ïivljenje, da bi tedaj zve-
neli okrog mene domaãega jezika glasovi, da bi mi tedaj
napolnjevali du‰o tisti mogoãni obãutki prve ljubezni —
do materinega jezika! Ali va‰i predniki,« dostavi Filip z
mrtvim glasom, »niso je poznali, te ljubezni, in zato se
tudi nikdar niso zavedeli tiste grozne bede in rev‰ãine,
katera je od oãetov ãasov trla rod, ki se je zbiral okrog
staroslavne stolice sv. Maksima!«

Nekaj ãasa je vladala tihota. Knez se zamisli:
»Morda je nekaj resnice v besedah va‰ih!«
In po sobi priãne hoditi. Pristopi k oknu ter dvigne za-

veso, da prisije sonce v sobo. Pred njegovim pogledom se
razprostira rumeno obsejana ravnina: zlato klasje se zib-

BES

MRTVA SRCA

129

lje v pu‰u, zeleni travniki se ‰irijo vmes in ‰trleãi vino-
gradi se vrste med zraãnimi logi. V ozadju pa se dviga
ponosno gorovje s kipeãimi svojimi vrhovi, na katerih
poãiva skoraj veãni sneg. Knez se zamisli v pokrajino.

»Krasna zemlja,« pravi mehko, »in dozdeva se mi, da

sem ‰e vãeraj tekal otrok okrog domaãe hi‰e. Tedaj tudi
nisem poznal drugega jezika nego tistega, ki ga je govo-
rila rodna mi mati.

In vendar,« pristavi otoÏno, »koliko ãasa je preteklo

od tedaj. To pa je resnica, poezija, ki veje iz materinega
jezika, veãno je resniãna! To ãuti ãlovek najbolj tedaj, ko
v sivi starosti zapu‰ãa Ïivljenje!«

Filip je bil med tem ãasom tudi pristopil k oknu.
»Da, kneÏja milost, lepa zemlja je zemlja slovenska.

Ali, kar jo diãi najbolj, to je rod, prebivajoã po njej. Dol-
go ãasa je leÏala nem‰tva skala nad njim, in da ni pogi-
nil pod njo, priãuje dokaj, koliko plodnih moãi mora
imeti v sebi mali, a preãudni ta narod. Prebudil se je zo-
pet, a prebudila ga je samo ljubezen do materinega jezi-
ka. Na vseh mestih se je razpoãila in razmelinila nem‰-
tva skala, in studenci narodne ljubezni udarjajo na dan,
kakor udarjajo po dolgem deÏevju hudourniki iz zelenih
bregov. Za vse, kar ima, ima narod slovenski zahvalo
dajati jeziku svojemu. Moã tega jezika ga je prebudila iz
smrtnega spanja. Ali zdaj, ko se je ravnokar prebudil,
slaboten je ‰e, opoteka se sem, opoteka se tja in podsta-

BES

MRTVA SRCA

130

ve nima, na katero bi se stalno oprl. Nima vodnika,
nima pastirja, in tako je naravno, da se moãi drobé in da
deluje vsaka glava in glavica po svoji volji! Ni ga stebra,
da bi se okrog njega kristaliziralo narodno delo. Ali naj
vam ‰e dlje govorim, kneÏja milost? Pri takih razmerah
dana je velika naloga knezu in ‰kofu, sedeãemu na sto-
lici sv. Maksima. Moral bi zapustiti vzvi‰eno svoje mesto
ter iti med narod. Prijeti bi moral za prapor kakor voj-
nih ãet zapovednik v najvi‰ji nevarnosti in biti prvi na-
rodni vojnik, pravi narodni vojskovodja, katerega bes-
eda bi se ãula tudi v najbolj oddaljenem mestu. Bil bi
naroda pravi oãe in do neba bi ga povzdigoval rod hva-
leÏni. Lep‰ega Ïivljenja, kakor bi ga imel tak knez in moÏ
po volji boÏji, si misliti ne morem. In to je, kar sem vam
povedati hotel!«

Zopet se zamisli vladika. Konãno pa spregovori za-

spano: »Kako pravi don Filip:

Ich ließ euch bis zum Ende reden — Anders,
begreif’ ich wohl, als sonst in Menschenköpfen
malt sich in diesem Kopf die Welt —

Na steÏaj so mi odprta groba vrata in stolica svetega

Maksima postane kmalu sirota. Kaj hoãem jaz? Morda
poznej‰ih kdo, morda! Z Bogom, mladi prijatelj!«

Knez pozvoni. Videti je bilo, da noãe dlje govoriti.

StreÏaj stopi v sobo. Filip odide z globokim poklonom.

BES

MRTVA SRCA

131

»Torej tudi mrtvo srce!« vzdihne sam pri sebi. — —
Zunaj na koridoru so ãakali gospodje. Nekateri so po-

vpra‰evali Filipa, o ãem je govoril s knezom in toliko
ãasa. Ali v tistem hipu je stopil ‰kof iz svoje sobe.

Vsi se globoko priklonijo.
»Opraviti Ïelim kratko molitev v va‰ki kapeli, in Ïelja

moja je, da me spremite« — tu se obrne knez k staremu
Ïupniku — »vi, gospod Ïupnik Skala!«

Skala, vesel sreãe svoje, naglo priskoãi ter pritisne ust-

na svoja na ble‰ãeãi biser na knezovi roki. Janez Evan-
gelist si pokrije glavo in odide v milostivem razgovoru
s Skalo. Za njim odide vsa druÏba.

Ko so bili od‰li gospodje in je Filip sam ostal na hod-

niku, imel je priliko ãuti tale razgovor v zapu‰ãeni obed-
nici.

»Pij ‰e enkrat, Lovre!« ãuje se hripavi glas domaãega

gospodarja, »pij ‰e enkrat, raca pijana, in veseli se z
mano, da se je stvar tako dobro konãala! To ti je starina,
da je nima‰ enake v kleteh svojih, dasi ima‰ vina obilo!«

Glas Ernesta Malca je oznanjeval, da je moÏ pil nekaj

ãez mero.

»Le pijva ga!« oglasi se Lovre Sodar. Zaãuje se kup

Ïvenket.

»Ali meni‰, da se bodo res usedali na limanice?« vpra-

‰a Lovre tleskaje z ustnami.

BES

MRTVA SRCA

132

»Bo‰ videl! Kakor muhe na medeno satje, ãe ga posta-

vi‰ na sonce!« odgovori Ernest kriãe. »A zdaj morava za
njimi, ti suknjarji so silno obãutni. ·e enkrat pijva!«

Zopet sta pila.
»A da ostane‰ moÏ beseda, Lovre!« — in ãulo se je,

kako sta vstala tedaj ter se bliÏala izhodu. — »MoÏ bese-
da kakor skala. Nekaj tisoãakov se ti smiliti ne sme!«

»Moji tisoãaki so tvoji, kakor reãem in basta!« bleketa

Lovre. »A kar si obljubil, mora‰ tudi izpolniti, saj ve‰!«

»Aha,« pravi Malec, »zanesi se name. Mesec dni ne

bo preteklo, in lahko se bo‰ Ïenil, hi, hi!«

»Meta bo moja!«
»Kakor sem rekel, tvoja!«
»In basta!«
Filipa so zapu‰ãale moãi. Grozne besede so ga opalile

kakor blisk, naslanjal se jek steni in nekaj trenutkov slo-
nel je v resnici skoraj brez zavesti. Po‰tenjaka stopita na
hodnik.

»Ta bledi obraz,« zajezi se Sodar, »morda je kaj sli-

‰al.«

»Naj sli‰i,« odgovori oni, »ta tako ne ‰teje. Ali hitiva,

da jih doideva!«

Nerodno odlazita po stopnicah. Filipu se napravlja

tema pred pogledom, in zavedel se je groznega poloÏaja
‰ele tedaj, ko sta bila onadva Ïe davno od‰la. —

BES

MRTVA SRCA

133

PETNAJSTO POGLAVJE

Krotka je Nje du‰a

kano golubova,

a Nje ime slatko

kano med cjelova.

Al ‰ta mi to hasni

dobro najugodnije,

kad nebo i zemlja

rastavlja me od Nje!

Stanko Vraz

ilip Tekstor je sam ostal na hodniku. Ko so od‰li
gospodje, bilo mu je, kakor da se je prebudil iz dol-

gega spanja. Îivo ãuti, da je zdaj dospel do razpotja v
Ïivljenju svojem in odpre se mu bodoãnost suhotna in
solzna! To je vedel, da tu ostati ne sme. Moral bi si izru-
vati srce iz telesa svojega, ako bi moral gledati, kako bo-
sta brezsrãna starca zvr‰evala svoje naklepe!

Do danes se je ãasih ‰e vedno tolaÏil, da morda ti ob-

ãutki, ki so mu Ïiveli v srcu, niso ljubezen. Ali da so
samo ljubezen, kakor se ljubita brat in sestra! Zdaj je
vedel, da ni tako, zdaj je vedel, da je to, kar mu je teÏilo
Ïe toliko ãasa du‰o, boleãa, brezupna ljubezen!

BES

MRTVA SRCA

134

Oditi je hotel, oditi je moral! Prej pa, nego je zapustil

kraj, kjer mu je padlo v srce seme prve ljubezni, moral je
‰e enkrat videti njo, katere podoba mu je tako jasno Ïivela
v du‰i. Poprej jo je videl, ko je hodila po vrtu. Gre tja. Med
potjo si dela sklepe, kako ji bo govoril. Kakor iskra se mu
trne zdaj v trpeãem duhu sladka misel, da ji mora govo-
riti o ljubezni svoji ter ji povedati vse. In takoj je trdno
sklenil, da ji odkrije vse, kar je nosil toliko ãasa skrito v
sebi, da bi svet ne brusil jezikov in ne metal na ãisto nje-
no podobo umazane pozornosti svoje. To vse ji je hotel
povedati, da se vsaj v srdu ne bo spominjala njega, ki je
kakor Ahasver napravljal se v daljni svet!

Da, vse ji je hotel povedati! Ponosneje je stopal nato

med gredicami, kjer se je Ïarilo cvetje pozne spomladi.
In bilo mu je, kakor da so di‰ave tega cvetja napolnile
tudi srce njegovo, tisto ubogo srce, kjer je poganjala na
kamnitih tleh nesreãna ljubezen krvavo cvetoãe vrhove
svoje.

Urno stopa dalje. Poznal je vrt in dobro je vedel, kje

bo dekle. V najdaljnej‰em kotu je stalo nekoliko starih
hrastov, velikanov z obra‰ãenimi debli. Pod njimi v sen-
ci se je skrivala majhna miza in klopi.

Tu sem je bila pri‰la Meta tisto popoldne. Nekaj ãasa

je brala v knjigi. Ko je Filip prihajal, slonela je z glavo ob
starem deblu, pri katerem je sedela. Knjigo je bila od-
loÏila tik sebe na mizo in lahno poloÏila roko nanjo.

BES

MRTVA SRCA

135

Tako v mislih je sedela in s pogledi sledila za oblaki,

ki so pluli visoko po nebu ter se ravno tedaj Ïarili v zla-
tu zapadajoãega sonca. Obrniv‰i oko od rumenih obla-
kov, vidi pred sabo Filipa Tekstorja. Ni ga ‰e opazila, ko
je bil pristopil. Po bledem obrazu se ji raz‰iri svit sreãe,
ki pa takoj zopet izgine. Opaziv‰i goreãe poglede njego-
ve, vedela je takoj, da mora napoãiti ta trenutek! A zdaj,
ko je napoãil, se ga je ustra‰ila. Iz srca ji zakipi kri ter ji
napolni mlado lice.

Nem je stal Filip pred njo. S sreão na obrazu in s cvet-

jem v srcu je bil pri‰el! Ali pri njenem pogledu se raz-
pr‰ijo vsi upi, sreãa izgine in hipno se posu‰i cvetje. Pre-
‰ine ga bliskoma grozna misel, kaj potem, ãe bi ga ona
tudi ljubila. Bila bi to stra‰na pregreha, ãe bi jo s pre-
kletstvom svojim potegniti hotel s sabo v prepade tem-
nega Ïivljenja! Nikdar ne! Globoko na prsi se mu povesi
glava. Videã ga v tej rev‰ãini, topi se dekletu mehka du‰a
in solze ji zalijejo oko.

»Meta!« spregovori Filip, ko je utolaÏil boje notranje,

»k tebi sem pri‰el!«

Ne upa se mu pogledati v obraz, da bi ne opazil solz,

oko ji kaleãih.

»Pri‰el sem ti povedat,« nadaljuje zamolklo, »da mo-

ram ‰e danes oditi, oditi daleã po svetu. Ker pa vem, da
bodo metali kamenje za mano, oãitali mi nehvaleÏnost

BES

MRTVA SRCA

136

ter obdali s ãrnimi sencami ime moje — zatorej sem pri-
‰el k tebi!«

Beseda mu zastane; kar ji je hotel povedati, vse je bil

zdaj pozabil. Iskal je po kotih du‰e svoje, kjer se je bila
ravnokar razcvetela mala in krasna spomlad — ali zdaj
je bilo vse prazno in ostal je le ãrn pepel nekdanjih spo-
minov.

Naposled sede k mizi, njej nasproti. Meti pa so se bile

na licih ‰e bolj razvile rdeãe roÏe ãistega devi‰tva.

»In glej, Meta!« priãne zopet ter si nasloni na mizo z

rokama obraz, »naj svet misli, naj svet sodi, kakor mu
drago! Ali ne hotel bi, da bi tudi ti imela o meni take
spomine, da bi tudi ti sodila tako, kakor bo sodil svet!
Ne hotel bi, da bi se tudi v tvojo du‰o vtisnila ãrna moja
podoba! Pa ãemu ti pravim to, Bog moj, ãemu?«

Filip umolkne in rahel vzdih mu pride iz srca.
Z vsemi moãmi je iskal besede, le ene besede; in Bog

ve, da bi mu ne bila pri‰la le-ta beseda ãez ustne — da
se ga ni usmilila ona, zavoljo katere je boril silni boj s
svojo du‰o.

Dekletu se je milo storilo. Rahlo mu dene mehko, be-

lo svojo roãico na glavo, rekoã: »Filip, poglej mi v obraz
— in povej mi, da me ljubi‰!«

In zardela je kakor mlad roÏni cvet spomladi.
Po njem pa se razburijo vsi obãutki in pozabljen je

svet okrog njega, pozabljen in vtopljen v veãno temo, iz

BES

MRTVA SRCA

137

katere se mu svita le njena krasna podoba. Ona je v sra-
meÏljivosti svoji vstala. Tudi Filip vstane in vzklikne sre-
ãen: »Meta!«

LeÏala mu je na prsih! In brez besedi, brez besedi pri-

tiska k sebi glavico njeno!

Ali je bil to greh, da sta se revna ãrviãa v neskonãni

stvaritvi tako ljubila? Narava se ni zavila v temo in na
nebu je ‰e vedno rumenela zarja zahajajoãega sonca!
Nekje tam gori v razprostrtih vrhovih starih hrastov je
sedel kos na veji ter po‰iljal v hladni veãer milobno svo-
jo pesem. Ta pesem je donela po gaju in sladki njeni gla-
sovi so prihajali tudi v prekipeãi srci tu dol ter se druÏili
ondi s harmonijami ljubezni, s harmonijami sreãe.

Iz te sreãe ju prebudé lahni koraki. Nepriãakovano je

bil pri‰el po pe‰ãenem potu knez Janez Evangelist. In
zdaj je stal pred njima v violetnem svojem talarju in z
zlatim kriÏem na prsih. V roki pa je drÏal s srebrom ko-
vano knjigo, brevir svoj. Knez je na deÏeli svoje molitve
rad opravljal pod milim nebom. Zato je bil tudi tisti dan
pri‰el na niÏavski vrt in po pe‰ãenih stezah hodeã pre-
biral sveto knjigo. Po obrazu se mu raz‰iri nekak dobro-
voljen smehljaj.

»Tu je vir va‰emu navdu‰enju, Filip Tekstor. Cher-

chez la femme!«

Ponosno se obrne, odpre knjigo ter poãasi odide.

BES

MRTVA SRCA

138

·ESTNAJSTO POGLAVJE

Don Cesar: Und seine Schwester!
Chor: Wehe! Wehe! Wehe!
— — — — — — — — — — — — — —
Chor (Bohemund): Es ist gesprochen,

du hast es vernommen,

das Schlimmste weißt du, nichts ist

mehr zurück!

Schiller: Die Braut von Messina

roti veãeru tistega dne je sedel Ernest Malec v svoji
sobi. Odtegnil se je druÏbi, ker je hotel sam s sabo

premisliti ‰e enkrat vse dogodke, ki jih je ravnokar doÏi-
vel. Ali najprej je hotel govoriti s hãerjo Meto, da bi se
‰e danes vse dognalo. Ukazal je bil streÏaju, naj poi‰ãe
gospodiãno. Zdelo se mu je, da je predolgo ni. Malo ga
je priãelo skrbeti in po mehkem stolu se je premikal tja
in sem. Tu in tam si je potipal z roko za vrat. Imel je ob-
ãutke, da ga hoãe zavratnica zadu‰iti.

»Kje tiãi toliko ãasa!« reãe jezno, pograbi steklenico

na mizi ter si nalije ãrnega vina v kupo. Ko je izpil, zje-
zi se na muhe, katere so mu sedale po potnem obrazu.
V srdu je z modrim robcem tolkel za njimi.

BES

MRTVA SRCA

139

»Saj je huj‰e to ãakanje, nego sem menil! Preklicana

golazen!«

In zopet je vihtel modri robec po zraku.
Tedaj je prihitela hãi Meta v sobo.
»Tu sem, ata!«
Bila je rdeãa kakor cvet.
»Kje si bila, da te tako dolgo ni?« vpra‰a stari s kislim

glasom.

»Na vrtu!« odgovori in nehote je ‰e bolj zardela.
»âemu ti je treba toliko krvi v licih. Saj se ne kuri na

vrtu! Ha, ha!«

Dajal si je pogum, zato se je glasno smejal slabemu

svojemu dovtipu.

»Sedi, Metka, sedi!« pravi mehkeje. »Zdaj je ‰kof na

vrtu in gospodje so se razkropili! Zdaj utegnem in s tabo
sem hotel govoriti. Jezna pa mi ne sme‰ biti! Ima‰ nekaj
voja‰kega, nekaj odloãnega, kar ‰e celo mene, ki sem
vendar oãe tvoj, ãasih spravi v strah. To bo reveÏ pri-
hodnji moÏ tvoj!«

Zopet se je smejal, da bi ga ne zapustil pogum.
Hãi sede tik njega na stol.
»Tako je prav! Tu sedi tik mene!«
S tolsto svojo roko tipa po mehki njeni roãici.
»Silno te imam rad, Metka!«
In zopet gladi njeno roãico.

BES

MRTVA SRCA

140

»Raj‰i od Viktorja, ki mi venomer zapravlja denar. A

tudi ti me mora‰ rada imeti, to ti reãem!«

Tu izpije kupo vina.
»Malo vina potrebujejo moje stare kosti!« opraviãu-

je se, potem pa se ji znova sladka: »Rad te imam, in ti
mene tudi, ali ne, Metka?«

»Da, da!« odgovori Meta hitro.
»Nekaj bi te prosil, otrok sladki! Nekaj mi mora‰ na

voljo storiti!«

»In kaj, ata!«
Stari si bri‰e z robcem ple‰asto glavo. Zdaj je pri‰el

odloãilni trenutek, a vedel ni, kak‰no besedo naj rabi, da
bi dekle ne vzkipelo. Zagleda se v arabeske na steni ter
premi‰ljuje.

»Niã takega,« odgovori poãasi, »da bi se ti bilo bati.

Ha, ha! Îenina imam zate, ha, ha!«

»Îenina?« Vsa kri ji izgine iz lica in kakor blisk se

dvigne s sedeÏa svojega. Stari se dela, kakor da ni opa-
zil vtisa svojih besed.

»Prihaja‰ v leta, Metka, in starost je najhuj‰a bolezen

pri dekletih, ha, ha!«

Neprijetno se je smejal.
»Tu pa se je ãastitljiv moÏ, dober moÏ, oglasil pri

meni in poprosil za roko tvojo. Dejal sem si: dekle pri-
haja v leta, a snubaãi so bele vrane. Pride‰ v leta. Tista
mehka koÏica na licu se izgubi, izgubi se tudi svetlost las

BES

MRTVA SRCA

141

in ‰ibkost telesa! Potem pa snubaãev ni. A zdaj se je
oglasil ãastitljiv moÏ, po‰tenjak, in vzeti te hoãe!«

Ni ji gledal v obraz, ko je govoril te besede. Meta je

slonela pri stolu ter skozi okno obraãala pogled na ve-
ãerno zarjo, zlateão sivo gorovje. Dobila je bila nekje kos
belega papirja in trgala ga mehaniãno, da se je pred njo
po parketu napravil bel sneg. Konãno se obrne proti
njej. Smilila se je mu je, ko je tako bleda stala pred njim.
Vstane in ji z debelimi prsti pogladi lice.

»âemu se pla‰i‰, golobica?« vpra‰a bojeãe, »enkrat se

mora‰ moÏiti. Saj ste dekleta za to na svetu, ha, ha!«

Ojaãila se je: »A jaz se ne bom, ata, ne, ne!«
Srpo ga pogleda, tako da Ernest Malec nehote zopet

sede.

»Sedi tudi ti, Metka! Moj Bog, saj ti ‰e povedal nisem,

kdo te hoãe. Ti pa hoãe‰ takoj vse preobrniti, voz in voz-
nika!«

»Kdo je? ·e vedeti noãem! Malo me je skrb!«
Priãne jezno hoditi po sobi. Staremu upade srce.
»Poslu‰aj me vendar, prepelica moja! Poslu‰aj me

vendar!«

»Noãem!«
»Sodar bi te rad, in to je vendar tehten Ïenin!«
»Sodar, sladkodi‰eãi tisti notar?«
»Kaj notar! Ta je ‰e otrok in zate ni. Ali vzel bi te sta-

ri, Lovre Sodar. Dobra du‰a je in, kar je ‰e bolje, polne

BES

MRTVA SRCA

142

ima vreãe in shrambe. V svilo te bo oblaãil ter ti plesal
ãisto po tvoji volji. Okrog prstov si ga bo‰ ovijala in do-
bro Ïivljenje bo‰ imela. In to je glavna stvar!«

Meta postoji pred njim. Ne odgovori mu takoj. Srd ji

dviga prsi in z ble‰ãeãimi oãmi zre na roditelja svojega.

»Stari Sodar?« vzklikne zaniãljivo s suhotno zveneãim

glasom. »Vi bi me torej radi speãali, ata, kakor speãate
udebeljeno Ïivinãe iz hleva! In vi ste mislili, da se bom
v resnici dala poloÏiti na tehtnico, da me prodaste kakor
voz starega blaga! Raj‰i grem sluÏit, beraãit po svetu,
nego bi se vdala temu staremu gre‰niku!«

Tik nje na mizi je stala kupa. V srdu svojem jo pograbi

ter tre‰ãi po tleh, da se razbije na drobne kosce.

»Raj‰i grem beraãit! In ta ãlovek, ki mi je Ïe od nek-

daj tako neprijeten z debelimi svojimi oãmi. Prodati me
hoãete!«

Z belimi zobmi si grize ustne.
»Poãakaj no, Metka, da ti povem in razloÏim. Ne bodi

kakor vrelo mleko, ki takoj prekipi. Naj ti povem!«

»Rada bi vedela, kaj mi imate tu pripovedovati,« od-

govori hãi trpko. »Vi me hoãete prodati, a jaz se prodati
ne dam. To je vse in drugega niã, pa — basta, kakor bi
rekel sivolasi Ïenin moj!«

»Ti ne ve‰, kako se mi godi,« tarna stari, »ti tega ne

ve‰!«

BES

MRTVA SRCA

143

S tresoão roko si pogladi svetlo ple‰o ter globoko

vzdihne. »Ti misli‰, da je vse tako, kakor se vidi. Pa ni!
Ko ti spi‰, tedaj tarejo oãeta tvojega skrbi, in spanje mu
na trudne trepalnice sesti noãe. âasih bi rad, da bi zas-
pal in se veã ne prebudil!«

Obstala je pred njim.
»In kaj potem?« vpra‰a ostro.
»Imel sem nesreãne kupãije. In zdaj, da ti povem res-

nico, zapravljeno je vse. âe na‰i dolÏniki danes hoté,
spodé me lahko izpod strehe prednikov mojih, mene in
vas otroke. Take so reãi, ljuba Meta moja. Kaj potem?
Vpra‰ala si. No, potem nam res ne ostaja drugega nego
bera‰ka palica! Z njo po svetu ‰irokem!«

Ko hãi niãesar ne odgovori, dostavi ‰e: »Pri tem je naj-

huj‰e to, da si lahko pomagam, ãe imam le majhne vso-
te. Zopet bi pri‰el denar v hi‰o, in rev‰ãina bi se odgnala
za vedno. Rev‰ãina, ki je tako grozna, ãe je ãlovek kdaj
v obilnosti Ïivel! Potrebujem samo ‰tirideset tisoã. A te
moram imeti, moram imeti, ãe jih imam iz tal izkopati!«

Vstane in trd mu postane obraz.
»Da mi jih Sodar, ali da mi jih samo tedaj, ãe dobi

tebe v zakon. Zdaj ve‰, kako je. Bolj‰i je star moÏ nego
stradanje!«

»To mislite vi, ali jaz sem drugaãnega mnenja! Za ves

svet ga noãem, tega umazanega skopuha. In ãe pride
danes NiÏava na niã in mi vsi z njo! Dajte me Ïivo v

BES

MRTVA SRCA

144

grob! Samo tega starega ãloveka ne! âe mi poda roko,
mi je, kakor bi ãutila na koÏi svoji mrzlega ku‰ãarja! Z
vsemi moãmi me ne priterate v ta zakon. Zato govoriva
raj‰i o pametnej‰ih reãeh!«

»Meta,« zastoãe stari, »pomisli vendar, da nas re‰i‰

vse. Tudi je star in umrl bo kmalu!«

Suhotno mu odgovori: »Otro‰ka ljubezen mi ne na-

klada takega bremena. Tudi roditelji ne smejo zahtevati
od otrok svojih, da bi se jim na ljubo usmrtili. In zame
bi bilo to huj‰e od smrti. Da bo kmalu umrl! Te proza-
iãne tolaÏbe bi si ne hotela privo‰ãiti. Du‰a moja ni nji-
va, kjer bi poganjale take strupene rastline. Bogu dajem
hvalo, da je tako! Naj Ïivi vso veãnost. Jaz pa ga vzela ne
bom. Raj‰i ‰e danes zapustim NiÏavo in, ãe hoãete,
samo z obleko, ki jo zdaj nosim na sebi!«

»Ali je to zadnja beseda tvoja?«
»Zadnja! Da bi tega zaljubljenega starca sleparila ter

mu metala pesek v oãi vse dni, ki jih bo ‰e preÏivel v sivi
starosti, za to sem predobra. Hinavstva ne ljubim, in ãe
se mi ‰e tako drago plaãa. Tudi je ‰e drug vzrok!«

»Drug vzrok!«
»Drug, in sicer najglavnej‰i. Takoj od priãetka sem

hotela govoriti o njem, ali s svojim Sodarjem in tisoãa-
ki njegovimi ste me razsrdili preveã. Pozabila sem, ali
zdaj je ‰e vedno ãas, da govorim!«

»No kak‰en je ta vzrok?«

BES

MRTVA SRCA

145

»VaÏen, kakor sem rekla. Sami ste dejali, da sem Ïe v

letih in da se mi je ãas moÏiti. Mislila sem Ïe na to in
srce moje si je poiskalo Ïenina, ki je bolj‰i od Sodarjev,
in ãe jih priÏenete celo armado!«

»Ti ima‰ Ïenina,« vpra‰a oãe sarkastiãno, »in za hrb-

tom mojim si si ga izbrala? Vraga, to mi napravlja ve-
selje. Konãno pa vendar ni kakor niÏavski hlapec ali ka-
kor drug mladeniã take in enake romantike, ha, ha!«

Nekaj ãasa se smeje, potem pa vpra‰a: »Ali smem ve-

deti, kdo je ta plemeniti Ïenin, ki je po volji devi‰kem
srcu tvojem?«

»Smejete se lahko, ali pomagalo vam niãesar ne bo.

Vzamem ga vendar, ãe je ‰e tako sme‰en v va‰ih oãeh!«

»Povej vendar, kdo je.«
»Filip.«
»Kak‰en Filip?«
»Tekstor!«
»Filip Tekstor!«
Poãasi je izgovarjal zlog za zlogom. Posku‰al je vsta-

ti. Vidno mu je kri zapu‰ãala lice, da je bil takoj bled ka-
kor stena. Odpiral je usta in z nekakim smrtnim stra-
hom opazoval hãer, ki je mimo stala pred njim. Konãno
se mu izruje vzklik: »Ali si zblaznela!«

»Zblaznela!« odgovori dekle in ponosno se dvigne.

»Ali ste res mislili, da tako po denarju hlepim, da bom
vzela v zakon moÏa, ki ima sive lase in polno vreão de-

BES

MRTVA SRCA

146

narjev? V tem sem premalo va‰a hãi, ata! Naj si obdrÏi
oboje, denar in sive lase. Îivo sem si ohranila srce, in
bolje, da sem sreãna v ubo‰tvu nego nesreãna v bogast-
vu. To je trdni moj sklep in, ãe je Bog razsodil, da mi je
s Filipom trpeti in stradati, bodi tako! ·e verujem v lju-
bezen in upam, da me ta vera nikdar zapustiti noãe!«

Vstal je bil med njenim govorom. Sam s sabo mrmra

besede. Iz steklenice si nalije vode na robec ter si moãi
vroão glavo.

»Ti ne ve‰, kaj dela‰, kaj govori‰!«
»Dobro vem, da vam ni v‰eã, kar govorim. Pomagati

si ne morem! Kaj me skrbé va‰i rudokopi, va‰e trgovine
in va‰e ‰pekulacije! Da me le Filip ljubi!«

»Dekle, ti si popolnoma zblaznelo! Moj Bog, ali sem

bil slep! Da bi ga bil pustil v Rusijo, v Sibirijo, ali tja, kjer
je veãni led in sneg! Da nisem opazil niãesar!«

Obstane pred njo in jo prime za roko: »Vse to si izbi-

je‰ iz glave! âe ne, prekolnem te ‰e danes! ·e danes te
spodim, da bo‰ ‰la bosa od hi‰e. Ti ne ve‰, kak‰en sem,
ãe se raztogotim! Moj Bog, kaka nesreãa! Izbij si ga iz
glave!« tarna starec in teka po sobi.

»Ne morem! Noãem!«
»Noãe‰, Meta, noãe‰!«
»Nikdar ne!«
»Hoãe‰ me torej prisiliti — —?«

BES

MRTVA SRCA

147

»Storite, kar vam ljubo. Saj sem Ïe dejala, da grem

danes od hi‰e, in bosa, ãe treba!«

»Imej pamet, dekle, imej pamet! Za Boga, ti ne ve‰,

kaj poãenja‰!«

»Vi branite Sodarjeve tisoãake, jaz pa pravice srca

svojega!«

»Sodarjeve tisoãake! Naj jih vzame vrag! Meta, usmili

se me! Usmili se bele glave moje! Vzemi, katerega hoãe‰.
Sodarja zapodim in vrata mu pred nosom zaprem. Po-
magal si bom na kak drug naãin. Naj se mi proda vse,
samo tega ãloveka pozabi! Zavoljo usmiljenja do mene
ga pozabi!«

Z jokajoãim glasom je govoril te besede. Ali vtisa ven-

dar niso napravile.

»Ne morem in noãem!« odgovori hãi ostro.
Zbadljivo pa ‰e pristavi: »Zdi se mi, da igrate kome-

dijo, ata!«

»Komedijo! Ti se ‰ali‰ iz starega oãeta svojega! Tudi

prav!«

Sede na stol. Obri‰e si obraz, izpiv‰i kupo vode. Ne-

kaj ãasa molãi ter se pri oknu zagleda v krajino, katero
je pokrival tedaj Ïe veãerni mrak.

»Ako hoãe‰ sama tako,« spregovori zaspano, »mi je

tudi prav. Ali nocoj to noã bo‰ ‰e jokala, kolikor nisi ‰e
vse svoje dni. Sedi in poslu‰aj! Kratka bo pripovest, ali
bolje bo, ãe jo poslu‰a‰ sede!«

BES

MRTVA SRCA

148

Dekle molãe sede. Z nekako grozo jo napolnijo mrt-

vozaspane besede oãetove.

»Zdaj poslu‰aj! Ker si sama hotela, povedati ti moram

vse. Dolgo je Ïe od tedaj, ali sence tistih ãasov segajo ‰e
zdaj v Ïivljenje moje!«

Po kratkem premolku nadaljuje: »Nekdaj v mladosti

svoji sem imel prijatelja. Dober ãlovek je bil, ali jaz sem
ga opeharil in pahnil v nesreão! Mlad sem bil in strasti
so kipele po meni! Mnogo sem gre‰il in, ãe bi imel kaj
vere, ne zatisnil bi v noãi nikdar veã oãi. Ali ti ãasi so
pretekli. Kaj hoãem! Mlad ãlovek ljubi svobodo, pro-
stost, in ne more prena‰ati nikakih okov!«

»Mene pa vendar hoãete vkovati —!«
»Potrpi, takoj zve‰ vse! Imel sem torej mladega prija-

telja. Imel je poniÏno, mehko naravo, in dobri prijatelji
so smeli na njem drva cepiti, tako pohleven je bil. Nje-
gova najveãja nesreãa pa ni bila ta krotka in nad vso me-
ro poniÏna narava. Najveãja nesreãa mu je bila mlada,
prekrasna Ïena, ki ni bila niti poniÏna niti mehka! V hi‰o
sem prihajal in ta poniÏni in dobri ãlovek me je ‰e sam
vabil. âe me ni bilo en dan, vpra‰al je takoj: kje si tiãal,
da te ni bilo? In tudi Ïena me je tedaj vedno vpra‰evala,
kje sem ostal, da me ni bilo. Zato sem prihajal, prav
obilokrat prihajal. Dobri prijatelj pa me je pu‰ãal pri
Ïeni, hodil po svojih hlevih ter se veselil tolstih svojih
volov, katere je potem drago prodajal na Hrvatsko ali

BES

MRTVA SRCA

149

Bog ve kam. Jaz pa sem tiãal pri Ïenici in drobil sem ji
sladke besede. Bil sem ãlovek, v katerem so kipele vse
strasti. In tedaj sem ‰e tudi obilo denarja imel, ki jih zdaj
nimam! Privadila se me je poãasi; tako zelo se me je pri-
vadila, da sem jo smel nekega dne poljubiti na lice, dasi
je bila Ïena prijatelja mojega, bratranca mojega Vida!«

»âemu mi govorite o teh ostudnostih!«
Srdito je vstala s sedeÏa. Prijel jo je za roko ter jo s silo

potisnil na stol.

»Tu sedi in poslu‰aj! Sama si hotela tako, torej po-

slu‰aj in izpij, kar si si natoãila. Da, draga, na Vi‰avi se
je vse to godilo. In tisti osleparjeni reveÏ je bil moj bra-
tranec Vid, ki je potem v ‰irni svet pobegnil ter pustil na
Vi‰avi drobno in krasno Ïeno svojo. Morda si kdaj kaj
ãula o tem. Mogoãe! Dolgo je od tedaj. Gotovo pa nisi
do danes vedela, ãemu jo je ta poniÏni Vid potegnil v
daljni svet. Zdaj bo‰ zvedela vse! Nekega veãera je bilo.
S Klaro, tako je bilo ime Vidovi Ïeni, ‰etala sva se po
temni gozdni poti. MoÏ je bil odrinil s pu‰ko nekam na
polje. Morda je hotel vrabiãe streljati, ki so mu uhajali v
proso. âemu naj bi tiãal doma, saj je bila Ïena v dobrih
rokah, ha, ha! Po temnem potu sva se sprehajala, a jaz
sem gre‰il na temoto. Tik starega kostanja sem poljubil
Ïeno bliÏnjega svojega na sladka njena usta. Ubogi Vid
pa je tiãal za kostanjem. Vse je videl in vse sli‰al. Name-
sto da me je s strelom kakor steklega psa podrl na tla,

BES

MRTVA SRCA

150

grizel je jezik in molãal. Ponoãi pa je spravil otroãiãa
svojega v potno torbo ter izginil ãez gore. Tak‰en po-
niÏen ãlovek je bil bratranec moj, Vid!«

»Moj Bog, ãemu mi vse to pripovedujete?« vpra‰a hãi

nestrpljivo.

»âemu? Takoj zve‰ in ‰e prezgodaj. Kakor sem rekel,

izginil je na‰ preponiÏni Vid ãez gore. Tu na Vi‰avi pa je
ostala vitka njegova Ïenica. Kaj je nama ostajalo nego
sladka ljubezen? In tej sva se tudi vdala z vso silo kipeãih
src. Konãno pa se ãlovek naveliãa vsake Ïenske, in ãe je
krasna kakor boginja. Tudi Klare sem se naveliãal. No,
ali vse to ne spada semkaj! Spoznal sem se s tvojo ma-
terjo in, ker mi ni kazalo, za veãne ãase nositi bremena
skrivne ljubezni, oÏenil sem se. Morda si zopet ãula, da
se je na dan poroke moje ustrelila gospa z Vi‰ave. Govo-
rilo se je obilo, ali konãno je obveljalo mnenje, da se je
usmrtila zavoljo toge in Ïalosti. Dobri ljudje so dejali, da
ni mogla prena‰ati pu‰ãobe na Vi‰avi, videã sreão in ve-
selje na NiÏavi! Prav mi je bilo tako. Ali v resnici se je
ustrelila zavoljo mene in ne zavoljo nezvestobe moÏeve,
ki jo je bil zapustil ter odrinil v ‰iroki svet! To pa ‰e ni
vse. Zveza moja s Klaro ni ostala brez nasledkov. Dobi-
la sva sina in ta sin — — — «

»In ta sin!« Strastno se je dvignila Meta. Vsa kri ji za-

pusti lice. Oãi se ji ‰iroko odpró in v grozi in strahu zre

BES

MRTVA SRCA

151

svojemu roditelju v trdi obraz. S tresoão roko se opre na
mizo in ponavlja z zamolklim glasom: »In ta sin?«

»Da, da, ta sin je Filip Tekstor!«
»Filip Tekstor!« vzdihne. Obidejo slabost. Po parketu

se je zgrudila, da je niso vzdrÏale roke roditeljeve, ki je
toliko gorje povzroãil otroku svojemu. — —

Drugo jutro je odhajal knez Janez Evangelist.
Pred NiÏavo stoji njegov voz in konja se penita v sre-

brno kovani opravi. Tudi drugih vozov se je bilo nabralo
in vse je ãakalo na odhod. Hlapci so pohajkovali med
vozovi ter priãakovali gospodov.

Naposled stopi ‰kof iz poslopja z vso mnoÏico sprem-

ljevalcev. Pri‰el je tudi hi‰ni gospodar.

Ko stopi knez na dvor, pade na kolena ljudstvo, kate-

ro je bilo pri‰lo »gledat«. Janez Evangelist se ozre po
navzoãih ljudeh, povzdigne belo drobno roko in jih bla-
goslovi, leno in takisto Ïivljenja trudno.

Potem se obrne k hi‰nemu gospodarju.
»Da se zopet kmalu vidimo, gospod Malec! Vero ima-

te! Vi ste na‰ moÏ!«

Zbranim gospodom pa reãe: »Gospod Blagor, Ïelja

moja je, da prisedete k meni!«

Z Ïupnikom sedeta v voz. Kmalu potem oddrdra vsa

vrsta tja v pogorje, v deÏelo, kjer je hotel knez deliti bir-
mo.

BES

MRTVA SRCA

152

Pred NiÏavo pa ostane Ernest Malec in dolgo ãasa zre

za odhajajoãimi.

»Vero imate!«
Ali res?
Ernest Malec je bil tedaj paã v takih okoli‰ãinah, da ni

smel imeti — nikake vere! —

BES

MRTVA SRCA

153

SEDEMNAJSTO POGLAVJE

Prosim te, tujka ljubezniva,
vame ne vpiraj temnih oãi,
da se ljubezen nepremagljiva
v mojem srcu ne obudi.

Simon Jenko

isto jutro, ko je knez in ‰kof zapustil NiÏavo, bilo je
tudi na vi‰avskem dvori‰ãu veã Ïivljenja nego li na-

vadne dni. Iz hleva sta bila hlapca izvlekla starega, ko-
‰ãenega konja, ki je do zdaj vlaãil plug in brano po gra-
‰ãinskih njivah ali pa vozil butarice in hlode po gozdnih,
blatnih potih. Malokdaj je uÏil kaj ovsa, zato so ‰trlele
kosti z njega, kakor ‰trli ostro kamenje z neplodnega
Krasa. Nerad je zapu‰ãal prijetne svoje jasli in skoraj
spehali so ga na plan pred hlevom, kjer ga je pes ob ve-
rigi sprejel z glasnim lajanjem. Melanholiãno je povesil
glavo ter ãakal, da bi ga vpregli v voz, v tezalnico! Ali
danes mu je bila namenjena bolj gosposka usoda: ãez
trebuh so ga tesno s pasom prevezali in na hrbet mu
potisnili staro, oguljeno sedlo, ki morda Ïe ni rabilo pol
stoletja!

BES

MRTVA SRCA

154

Pri sedlanju sta poãenjala hlapca svoje ‰ale, v veliko

radost drugi druÏini, ki je bila ravno odkosila in je od
mize sem tik veÏnih vrat opazovala ãudni ta prizor.

»Kaj li bo danes, da mora ko‰ãenjak v gosposko to

obleko?« vpra‰a hlapec Miha. »In ravno danes sem mu
nasul ovsa, da je ‰lo ãez jasli! Hudika, da bi se le nesreãa
ne pripetila! Îival ni taka, Ïival je iskrnata!«

»Spla‰il se ne bo,« odgovori volar Jaka, »ker ga je

podkev malo oti‰ãala. Res, sreãa, drugaãe bi ga gospod
‰e ne ukrotil!«

»Pojaj mu muhe!« kriãi Miha, »kopita mu moram

omiti, da me hudir ne vseka! Îival ni taka, Ïival je vroãe
krvi! Pojaj mu muhe!«

S slamo mu je obrisal kopita. Konãav‰i to delo, pa

reãe: »Prav ãedna kopita so ‰e, malo ‰iroka, kakor lopa-
ta. No, pa to je ‰e bolje, vsaj bolj varno stopa!«

»Molãita vendar,« kara ju stari Jernej, stopiv‰i iz veÏe,

»molãita in mirujta! Na‰ gospod si napravi lahko konja,
kakr‰nega Ïive dni videla nista in ga Ïive dni videla ne
bosta. Hvaljen bodi Bog, daj mi uzdo, Jaka!«

»Kaj pa bo danes,« vpra‰a Miha radovedno, »pride li

Elijev voz, da se bomo odpeljali proti nebesom?«

Glasno smejanje razkaãi starca: »Ne smejte se! Na‰

gospod bi imel lahko lepega konja, pa ga noãe! Hvaljen
bodi Bog, dosti je denarja! A tudi ta konjiãek je ‰e dober.
Star je nekaj! Hvaljen bodi Bog, kdo pa se ne postara na

BES

MRTVA SRCA

155

svetu! Za na‰a pota je konjiãek ‰e predober!« Ponosno
je ti‰ãal uzdo v roki in z zeleno vejo odganjal osedlan-
emu konju muhe, ki so mu sedale po velikem trebuhu.

»Ovsa res ni dosti zobal!« priãne Miha na novo raz-

govor.

»Kdo naj zoblje oves dandanes!« odgovori starec su-

hotno. »Ali mislite, da ga imajo oni na NiÏavi? Osat in
slamo hrustajo, in ‰e tisto plesnivo!«

»Oves ste pa vi prodali!«
Miha je spregovoril te besede poniÏno, samo besedi-

co »vi«je nekaj bolj naglasil, kar je povzroãilo, da se je
druÏina takisto na tihem smejala.

»Kaj pravi‰, fante!« zatogoti se v svojem po‰tenju za-

deti majordomus vi‰avski.

»No, no,« odreÏe se Miha, »za gospoda, ne zase, za

gospoda!«

Stari konj, ki je dal povod vsemu temu govoriãenju,

vonjal je do zdaj po tleh za drobjem slame in sena. Kar
je ujel iz prahu, to je s tiho zadovoljnostjo hrustal s sta-
rimi zobmi. Tedaj je pa Ïivinãe hipno dvignilo teÏko
svojo glavo, priãelo po zraku vohati in konãno je dalo od
sebe nekaj grdega rezgetanja, kakor da je iztaknilo kaj
zelo prijetnega! Zaãuje se konjskih kopit topot in po
poti iz gozda prijezdi grofica Lina.

»Ta iz Soteske je!« pravi Jernej.

BES

MRTVA SRCA

156

»In kako jezdari,« dostavi Miha. »Ni ãudo, da strahu-

je hlapce in dekle v Soteski. Bolj se je bojé nego li starega
grofa! Kam neki plazi!«

»Gospodar je v Soteski,« vtakne se vmes tudi volar

Miha, »in ‰e grof se trese ãasih pred njo, pravijo. Kam se
ji paã tako mudi! Prav po generalsko sedi na konju! Ni
napaãna taka Ïenska!«

»Hvaljen bodi Bog, k nam gre!« zastoka stari, »in go-

tovo zavoljo meje!«

Res je grofica s konjem kaãi enako bliskoma zavila

okrog zidovja in zdajci obstala sredi vi‰avskega dvori-
‰ãa. Na mahje ukrotila konja, ki je razljuãen grizel Ïele-
zo ter otresal ponosno glavo, da so pene letele naokrog.
Z belo roãico ga je potrepala po svetlem vratu in spre-
govorila nekaj nem‰kih besed konju svojemu v hvalu.
Potem ‰ele je dvignila o‰abni obraz, z nepopisnim za-
niãevanjem opazovala nekaj ãasa osedlanega starega
konja in kupe gnoja, ki so pred hlevi od nekdaj kuÏili
vi‰avsko ozraãje.

»Kdo je tu gospodar?« vpra‰a grofica mrzlo. Priãela je

z uzdo nagajati konju, da je pri‰el v ogenj ter plesal s
krasno jahaãico po pe‰ãenem tlaku. Ko ga je brez teÏa-
ve zopet umirila, vpra‰a ‰e enkrat: »Kdo je tu gospo-
dar?«

Stari Jernej ji v prvem strahu ni vedel ãesa odgovori-

ti. Njegov tovari‰, ko‰ãeni rjavec, pa je hotel porabiti

BES

MRTVA SRCA

157

lepo priliko: dvignil je mr‰avo glavo in raztezal mehke
nozdrvi proti gosposkemu sorodniku iz Soteske. Ali ta
ni hotel napraviti tega plebejskega znanja, umaknil je
ostro ãrtano glavo v stran in samo z vitkim kopitom
udaril enkrat ali dvakrat ob tla, kakor bi se pri svoji za-
povednici pritoÏeval, da ga je privedla v tako kmetsko
sose‰ãino. Oni z Vi‰ave premaknil je nato okorne noge,
da bi pri‰el bliÏe.

»Ehá!« zarjove starec, »kam sili‰, ko‰ãak? Tu ostani

no! Kdo je gospodar, ste vpra‰ali? E, dobro, da ravno
prihaja! Stoj no, polt rjava!«

V tistem hipu stopi Bogomir iz veÏe. Najprej opazi

samo osedlanega svojega ‰arca; a ko ugleda tudi grofi-
co, spreletelo ga je, kakor bi se sramoval. Nasproti nje-
ni aristokratsko poetiãni podobi dozdevalo se mu je to
staro, umazano dvori‰ãe silno prozaiãno. Tisti hip je
opazil prviã, kako neokusna je gnojna luÏa pred hlevom
in kako je raztrgana lesena streha po poslopjih. Tudi zi-
dovje se mu je videlo sramotno umazano, kakor bi na
Vi‰avi ne poznali ne apna ne zidarjev. Sramoval se je! In
sredi vsega pa ‰e ta suhorebrni konj, po zunanjosti ãis-
to onemu enak, na katerega je nekdaj sedal znani vitez
‰panjolski.

»Grofica sote‰ka povpra‰uje po vas!« kriãi mu Jernej

naproti. Starec se je odloãno bal te Ïenske in Ïelel je kar
najhitreje prepustiti konja gospodarju svojemu.

BES

MRTVA SRCA

158

»Smo ga Ïe osedlali, rjavca!« poudarja zavedno, »prav

kakor ste ukazali!«

Ko mu gospod, ki je bil ob tem ‰e bolj zmeden, niãe-

sar ne odgovori, obrne se h konju. »Ehá! Prestopi se, ko-
‰ãenjak!« In ko se konju ni hotelo prestopiti, pograbi z
obema rokama povodec in ga sku‰a tako po vsej sili
spraviti z mesta in na mesto, kjer je stal mladi gospodar.
Ali konj ni hotel z mesta in, ko ga je starec z vso moãjo
vlekel, napele so se mu Ïile na suhem vratu in v nekako
horizontalno lego se mu je spravila glava, da je bilo gro-
za pogledati nestvorno Ïival. Vmes pa je kriãal stari Jer-
nej svoj »eha« in rotil se je, kakor bi se moãno srdil. To-
da Ïivinãe se vendar ni hotelo prestopiti in, ko mu je
Jemej takisto pri glavi vlekel in vlekel, obraãalo je debe-
lo, a motno svoje oko proti gosposkemu sosedu, ãe‰ tudi
mi, ki smo pri poljskem delu ope‰ali, imamo ãasih svo-
je trme!

Vtem se je bil Bogomir s klobukom v roki in s primer-

nim poklonom pribliÏal kontesi, katere konj ga je z Ïa-
reãimi oãmi ogledoval in nekolikokrat zasopihal proti
njemu.

»Vi ste torej tu gospodar?« spregovori trdo grofica. Z

visokega sedeÏa svojega mu je premerila osebo od gla-
ve do tal in potem od tal do glave.

Zardel je, ko ji je odgovoril: »Sem, in ime mi je Bogo-

mir Lesovéj!«

BES

MRTVA SRCA

159

»A jaz sem hãi grofa iz Soteske!« dejala je nato ona

skoraj ironiãno ter nagnila glavo, toda prav malo.

Bogomir se globoko prikloni. Iz njegovih pogledov je

morala sklepati, da je radoveden, ãesa tu i‰ãe hãi grofa
sote‰kega.

»K opravku torej!« spregovori ponosno jahaãica. »Vi

sekate danes na Logu, kjer mejite ob na‰o zemljo, to je
ob zemljo, ki je mojega oãeta last, ekscelence grofa An-
tona v Soteski!«

»Res! In ravno sem hotel iti na mesto, da bi mi kaj

mladega lesa ne posekali!«

»Meja, seve, vas ni mnogo skrbela!« odgovorila je trp-

ko.

Tu je menil stari Jernej, da je napoãila doba njegova.

Vsili se brez omahovanja v razgovor.

»Meja je tam,« priãne poãasi, »tako vidna, da jo do-

bim, ãe sem slep in ponoãi. Tu pri Loãni‰karjevi mlaki je
tista stara smreka, ki se ji lubje lu‰ãi, ker so ji zaÏgali
smolo. Posu‰ila se bo, ta je gotova! Od te smreke pa ka-
kor nit dalje do robovja, ki je z mahom obra‰ãeno. Na
tem robovju je umrl onega leta stari ovãar, tisti TrÏaãan
Luka. Îganja se je bil napil ãez mero in to se je vnelo v
njem. Drugo jutro smo mrtvega dobili v gozdu in z gla-
vo je slonel na tistem robu. Od roba dalje pa za dva vatla
v krivino in potem zopet kakor nit ravno proti severu
dalje! Moj Bog, meja je oãita, vsak otrok jo pozna! Seve,

BES

MRTVA SRCA

160

kdor je videti noãe, ta je ne vidi! In gra‰ãinski ste tam
zrneraj radi uhajali ãez njo, da ste dosegli kak hrastiãek,
ki je rasel na na‰em! Taka je! Hvaljen bodi Bog!«

Starec se je v tem govoru zelo razvnel in opazil ni,

kako mu je gospodar dajal znamenja, naj utihne. Popi-
sati pa se ne da, kako se je spreminjal aristokratski obraz
mladi kontesi: satiriãnost, zaniãevanje in Bog ve kaj vse
enakega izraÏevalo se je med govorico starega sluÏabni-
ka na tem obrazu.

Spregovorila je z zveneãim smehom: »Pri vas, gospod

Lesar, videti je, da so va‰i hlapci va‰i gospodarji.« Mali-
ciozno je nagla‰ala besedico »va‰i«. —

»Lesovéj! Lesovéj! Kontesa, ali odpustite staremu

zvestemu sluÏabniku, ki je Ïe vse dni Ïivljenja svojega
pri tej hi‰i!«

Bil je moãno v zadregi. Grofica obrne konja: »Ako vas

je volja, pojdiva na mesto! Sami se boste prepriãali, kje
je pravica. Drugega ne zahtevamo nego pravico samo.«

Z biãem zadene stegno svojemu konju; le-ta se spusti

takoj v lahen tek. Zapustila je dvori‰ãe, ne da bi ãakala
Bogomirovega odgovora. Temu ni ostajalo drugega,
nego splezati v sedlo. Pri tem mu je pomagal Jernej in
godrnjal:

»E, mnogo so nam pokradli gra‰ãinski in ‰e veã bi

nam bili, da nisem pazil kakor postojna na tisto mejo.

BES

MRTVA SRCA

161

Îe grofov oãe je silil na na‰e. Taka je! âemu bi se veã
govorilo!«

»Za boÏjo voljo, molãite vendar!« vzdihne Bogomir,

sedeã na svojem konju. Le-ta se sprva niti premakniti ni
hotel. Brskal je z nogami, nekaj kratov na mestu zaple-
sal naokrog ter sku‰al zadnji del teÏkega svojega telesa
dvigniti v zrak. Ko ni vse niã pomagalo, vdalo se je konã-
no Ïivinãe in s sme‰nimi skoki odrinilo z dvori‰ãa. Tu je
ostal starec na mestu in gledal za njim.

Z velo roko si pogladi sivo glavo in reãe bolestno:

»Danes bo pa ‰la meja in nekaj seÏnjev vi‰avske zemlje
z njo! Dobre in po‰tene vi‰avske zemlje! In ãe bo hote-
la deset tisoã kubikov hrastovega lesa, dal jih ji bo! Dal,
ker je mlada! Hvaljen bodi Bog!«

Onadva sta nekaj ãasa molãe jezdarila po gozdni poti:

grofica naprej, Bogomir pa nekoliko korakov zadaj. Pri-
liko je imel opazovati vitko njeno telo, ki je z nepopisno
gracioznostjo tiãalo ter se gibalo v sedlu. Z gracioznost-
jo pa se je druÏil plemenita‰ki ponos, ki je svojstvo samo
porojenim plemenitnikom. Vsa njena podoba je dihala
mrzlo lepoto, katera je mlademu spremljevalcu v hipu
zmedla vse misli, da je pozabil na komiãni poloÏaj, v ka-
terem se je brez dvojbe nahajal. Bil je jezdec, a ne pre-
izvrsten, in ãasih se je v resnici videlo, kakor bi hotel
poiskati pot s sedla navzdol. Pri tem je delal stari konj
neprijetne skoke, da je Bogomir zdaj in zdaj Ïe hotel

BES

MRTVA SRCA

162

pograbiti sedlo, da bi se vzdrÏal v vi‰ini in da bi ne pa-
del na pot, kjer so se kazale luÏe in ãrno blato. Njen konj
pa je premikal elastiãne svoje ude kakor srna pogorska
in kontesa je sedela na njem varno in zavestno, kakor bi
na noben naãin s sedla uiti ne mogla. Bilo je veliko nas-
protje med njo in njim in samo se je vrivalo v oãi to nas-
protje! Ali na‰ Bogomir ni niãesar opazil, tudi ne, kako
se je nekolikokrat ozrla po njem in konju njegovem ter
le steÏka zadrÏevala smeh, ki ji je silil na kipeãe lice.

»Vi ste Ïe dalj ãasa tu, gospod Lesar?« vpra‰ala je na-

posled.

Mimogrede je usekala z biãem po grmu, da je zafrfo-

talo zeleno listje na vse strani.

»Lesovéj, kontesa, Lesovéj!« popravlja Bogomir po-

niÏno.

Ravno tedaj sta morala prekoraãiti veliko luÏo. Ker jo

je grofice konj premeril z mogoãnim skokom, storil je
osedlani rjavec prav tako, Bogomir pa se je le s teÏavo
obdrÏal v sedlu.

»Glejte, da ne padete!« de grofica s prav odloãno iro-

nijo. »Sicer pa Bog izgovarjaj tatarska va‰a imena. Meni
se vselej jezik zapleta, ãe mi morajo med zobe! Odpus-
titi mi morate torej, ãe se mi pri va‰em imenu ne godi
drugaãe; saj vas do danes niti poznala nisem!«

Razsrdil se je nekoliko.

BES

MRTVA SRCA

163

»Ekscelenca grof Anton Babo,« spregovoril je pikro,

»pri‰teva se glavnim stebrom slovanstva v tej pokrajini!
Na‰a imena ne smela bi v njegovem dvorcu …«

Ni mu pustila, da bi bil dogovoril.
»A!« dejala je ter z biãem zopet udarila po grmu. »Vi

hoãete na to polje! Midva sicer nisva poklicana, soditi o
politiãnem delovanju mojega oãeta. Ali kolikor poznam
ekscelenco, je v prvi vrsti katolik, v drugi vrsti pa grof in
tajni svetnik Njegovega Veliãanstva. Kar je ‰e potem, je
le zato, ker je katolik in grof! Slovanstvo pa nima pri tem
niãesar opraviti. Upam, da me umejete, gosod Lesovéj!«

Zdaj je njegovo ime izgovorila Ïe pravilno.
»Vi ste brez dvoma demokrat?«
Z roko je potegnila uzdo, da je konj obstal. Obrnila se

je k njemu in temno njeno oko se je uprlo vanj, kakor bi
ga hotela pozvati na boj.

»Demokrat? V tem pomenu, da smo vsi enaki na sve-

tu in pred Bogom, sem paã demokrat!«

Srãno in brez bojazni se je upal pogledati ji v srpo

oko.

»To sem vedela takoj!«
Korakoma odjezdi dalje. »To sem vedela takoj! Va‰a

krivda ni, ker ste ravno otrok stoletja svojega. Vzgoja
na‰ih ãasov je taka, povr‰na, brez jedra, bi dejala! Od-
kar imamo francoski upor, ubijajo posebno vneti prero-
ki zbegani mladini v glavo tiste grozne nazore, ki sta jih

BES

MRTVA SRCA

164

tedaj porodila strah in umor ter jih krstila s sveto kra-
ljevo krvjo. In zato dobivajo ‰e plaão od na‰e dobrovolj-
ne drÏave ti krivi preroki! Vzgojenci pa so potem vsi de-
mokrati in nalogo svojega Ïivljenja vidijo v tem, da za-
vidajo nas aristokrate in da nas v mislih moré in pokla-
dajo pod giljotino!«

Tu se ji predrzen Bogomir od strani nasprotovati: »Po

mojem mnenju, grofica, stvari in razmere niso tako
grozne, kakor jih vi opazujete s svojega stali‰ãa, odpus-
tite, da dostavim: s svojega subjektivnega stali‰ãa!«

»Ne tako grozne,« odgovori srdito ona, »‰e groznej‰e

so, ãastiti moj gospod Lesovéj, ‰e groznej‰e, kakor pra-
vim! No —« in zopet obstane s konjem in zopet obrne
proti njemu srpo svoje oko — »pa recite sam mi in trdi-
te, ãe si upate, da niste v sredi svojega demokratiãnega
srca uverjeni, da je plemstvo silno nepotrebna, sme‰na
in kriviãna institucija in Ïalosten ostanek tistih tujih
ãasov, ko so ‰e surovi klativitezi gospodarili vrhu hol-
mov, kjer ‰e dandanes priãujejo o njih podrte, stare zi-
dine!«

Vsak bo rad pripoznal, da je bilo to vpra‰anje koãlji-

vo in da se je mladi moÏ nahajal v stiskah, katere je tem-
bolj obãutil, ker je tedaj Ïe obãudoval, v vsakem oziru
obãudoval krasno svojo nasprotnico. Notranjega uver-
jenja Ïarovitost ji je plapolala po obrazu, da je vsa nje-
na podoba sprejela nekako vzorno lepoto, ki je Bogomi-

BES

MRTVA SRCA

165

ra popolnoma omamila. Ni ji vedel odgovoriti, zatorej
se je ‰e bolj razvnela in ‰e enkrat vpra‰ala: »Pa trdite, ãe
si upate!« Posamezne besede so ji tako rekoã sikale iz-
med zob, da so se komaj ãule.

»Sme‰na, kriviãna, nepotrebna institucija, grofica,«

odgovori Bogomir na to, »tega bi nikdar trditi ne hotel!
Piramide egipãanske, ki se na meji pu‰ãave dvigajo proti
vedno jasnemu nebu, ki pa jih je nekdaj sezidal tlaãen in
trpeã rod, kdo bi trdil, da so sme‰ne, nepotrebne! Ve-
liãastni ostanki so starodavnih ãasov! In svete na‰e ba-
zilike in stolpi boÏjih hramov, kdaj so se Ïe sezidali! Ali
kdo bi dejal, da so nepotrebni ostanki srednjega veka!
Veliãastni spomeniki so, ki ‰e zdaj navdu‰ujejo ãlove‰ki
rod! Nikdar bi torej ne trdil, da je plemstvo sme‰na in-
stitucija! Naravno pa je, da zdaj, ko je omika svojina vse-
mu rodu, ne more imeti tistih vplivov kakor nekdaj, ko
so se plemiãi po omiki razlikovali in odlikovali od dru-
gih stanov!«

»Va‰e mnenje je zatorej« — in tu zopet poÏene konja

»da je tako imenovani olikani in omikani kmet iste vred-
nosti in cene kakor grof, ãigar predniki so v kriÏarskih
vojskah s svojo krvjo pojili Palestine pekoãe ravnine!«

»V istini ne vidim bistvenega razloãka!«
»Ha! Vi govorite za olikanega kmeta. Za Boga, pusti-

te me v miru s kmetom in njega omiko! Kar ste priãeli
omiko nositi med kmete, spremenil se je rod in je hu-

BES

MRTVA SRCA

166

dobnej‰i, pregre‰nej‰i. Samo po tuji lasti hlepi, in da ni-
smo pazili, odnesli so nam Ïe davno polovico sote‰ke
gra‰ãine. Moj oãe, grof Anton, ve o tem mnogo pripove-
dovati, ãastiti moj gospod Lesovéj! V Soteski pod gra-
‰ãino ob peãini smo imeli nekdaj star trs. S ‰irokim svo-
jim vejevjem se je raztezal po skalinah navzgor in proti
jeseni je vse viselo modrega grozdja na njem. Zasadil ga
je bil grof Abdon Maksimilijan slavnega spomina! Ko ga
je nekdaj sam cesar poãastil z obiskom svojim (Abdon
Maksimilijan je bil vpliven, zelo vpliven moÏ na dvoru!),
utrgal je z veliãastno svojo roko grozd s tega trsa. V ved-
ni spomin so ga imenovali potem cesarski trs. Grof An-
ton pripoveduje, da je tedaj, v tistih groznih ãasih, ko
smo ‰e imeli tlako (prosim vas, nikar ne omedlite pri tej
besedi!), leto za letom dozoreval sad na starem tem pri-
jatelju na‰e stare obitelji. In pili so vino njegovo v spo-
min tistega dne, ko je bival prevzvi‰eni cesar pod stre-
ho sote‰ko! In pili so ga samo v dneh velikih praznikov!
A potem, ko so odpravili tlako, pokradli so takoj prvo
leto polovico grozdja cesarskega trsa, drugo leto pa so
ga Ïe do jagode obrali! In tako vsako leto pozneje. Lan-
sko zimo pa, ko je vladal hud mraz, posekali so ga v noãi
in odnesli, da so v peãi kurili z njim!«

Bogomiru se je nehote vsilil smeh na lice.
Opazila je to kontesa in dejala: »Vi, gospod Lesovéj,

boste paã trdili: to je malenkost! A reãem vam, to je po-

BES

MRTVA SRCA

167

menljivo, zelo pomenljivo za ãase, v katerih Ïivimo! Ta-
ko je povsod, v gozdu, na polju in v gorici. Niti praprot
v logu niti klas na polju niti grozd na trsu ni varen, da bi
ga ne odnesla tuja roka! Oãe moj, grof Anton, je preme-
hak, zato pa ãuvam jaz, da se ne ugonobi last obitelji
na‰e. Zato sva danes tu, ker tudi vi, gospod Lesovéj, po-
segli ste (in upam, da nevede!) po na‰i zemlji, katero
braniti je sveta moja dolÏnost. Vendar, ãemu dalje govo-
riti, saj se s svojimi nazori itak nikdar strinjala ne bova!
Sicer sva pa na mestu!«

Res, dospela sta na prostor, kjer so vi‰avski delavci Ïe

bili posekali nekoliko hrastov. Na tleh so leÏali ti stari
velikani, in po zelenem vejevju so klestili s sekirami, da
so iveri letele naokrog. Peli in ÏviÏgali so in niti v delu
niso ponehali teÏaki, ugledav‰i gospico. Vedeli so, da bo
prepir zavoljo meje. S svojim prepriãanjem so stali na
strani gospodarja svojega; zato se jim ni videlo potreb-
no, ponehati v delu zavoljo te Ïenske, katere tako ni lju-
bil nikdo, ‰e druÏina v Soteski ne!

Kontesa je obstala na mali vi‰ini, od koder so se videla

posekana drevesa in tudi mesta, kjer so stala prej. Hipo-
ma (da Bogomir niti opaziti ni mogel, kje ga je vzela)
prikazal se ji je obris iz katastra v neÏni roãici; na vratu
svojega konja ga je razprostrla ter z roÏnatim prstom
priãela kazati mejno ãrto.

BES

MRTVA SRCA

168

»Zdaj vidite sami!« spregovorila je zmagonosno. »Ti

posekani hrasti so stali v ravni vrsti!«

»Res je, grofica!«
»A tu na obrisu je mejna ãrta kriva, saj vidite! To je

mesto, kjer stojiva, in to je mejna ãrta! In ta je odloãno
kriva! Saj vidite!«

»Res je, grofica!«
»Saj vidite, da so posekani hrasti stali na sote‰ki zem-

lji?«

»Res je, grofica!«
»Torej pripoznate krivdo svojo?«
Bogomir ni videl niãesar negoli beli prstek, s katerim

je plula po papirju! Ali skesano je pritrdil: »Res je, gro-
fica!«

»Dobro! Ravno prav, da prihaja oãe moj, grof Anton!

Z njim lahko uredite vse! Zna se, da hrasti ne smejo va‰i
ostati!«

Po gozdni poti je prijezdila tedaj dolga, ko‰ãena ose-

ba grofa Antona. Nekoliko zaãuden je bil, opaziv‰i hãer
v druÏbi tujega ãloveka. Kontesa mu je takoj razloÏila
stvar ter mu z veliko slovesnostjo predstavila mladega
soseda. Potem pa ju zapusti, ãe‰ da zdaj lahko sama vse
opravita.

Ko je oddirjala in se skrila v zeleni gozd, spregovori

grof Anton skoraj ‰aljivo: »Torej ste res voljni hãeri moji

BES

MRTVA SRCA

169

na ljubo pripoznati mejo, kakor vam jo je ravnokar iz-
kazala? Ped zemlje je in nekoliko ubogih hrastov!«

»âemu ne?« odgovori Bogomir lahkodu‰no.
»Hraste prodajva in tisti denar dobi cerkev v Rakov-

cu, ãe vam je prav tako, gospod Lesovéj!«

»âisto, kakor Ïelite, ekscelenca!«
»Vidim, da ste mehak sosed in da je z vami lahko iz-

hajati! Ali zdaj je ‰e nekaj!«

Bil je malo v zadregi.
»Kontesa mi bo tiãala ves mesec na vratu, ãe z vami

ne sklenem kaj — pismenega.«

»Vse podpi‰em …«
»Veste kaj, gospod Lesovéj. Soteska ni daleã od tod.

Pojdiva tja in podpi‰iva kaj povr‰nega, da bom potem
metal pesek v oãi hãeri svoji. Bodite uverjeni, da mi do
vse stvari ni prav niã. A kontesa mi drugaãe ne da
miru!«

»Kakor ukazujete, ekscelenca!«

BES

MRTVA SRCA

170

OSEMNAJSTO POGLAVJE

Evo izbe, gdje mi

kano zvijezda tajna

rasvijetila du‰u

Nje ljepota sjajna.

Stanko Vraz

ekoliko streljajev pod Ïelezni‰ko postajo Grãavo,
o kateri se je govorilo v prvem poglavju, dviguje

se na strmi peãini Sote‰ki grad. Globoko pod njim se vije
nam znana Rakov‰ka dolina in modra reka po njej. Od
nekdanjega starega grada ostal je samo ‰irok stolp, tiãeã
tik prepada. Gledal je ta stolp paã ‰e tiste ãase, ko so
spodaj v dolu tur‰ke ãete napajale svoje konje v zeleni
vodi, in ãul je tudi obilokrat razljuãenih Osmanov rjo-
venje, ki so brezuspe‰no naskakovali skalino, kjer so
imeli varno zavetje spoznavalci svete vere! Historiãne-
ga pomena je to seli‰ãe sote‰kih grofov. V starem stol-
pu kaÏejo ti ‰e zdaj sobo, v kateri je spal nesreãni Kaci-
janar, in pripoveduje se tudi, da se je tu nekaj ãasa skri-
val sloveã slovenski reformator. Uãakal in prebil je ta
stolp stotere nesreãne usode slovenskega rodu. Ni ãudo
torej, da se mu jeklenih ãasov jekleni zob pozna na vseh

BES

MRTVA SRCA

171

oglih. V zidu so se napravile razpoke ‰iroke in dolge; v
njih pa gnezdijo vrabiãi, in od njihovih gnezd visi stara
umazana slama po stari, nesnaÏni steni navzdol.

Na omenjeni stolp se naslanja novi, v ãetveroogelni-

ku zidani grad, s prostornim dvori‰ãem, visokimi soba-
mi in z zraãnimi mostovÏi.

Tu sem je pripeljal grof Anton svojega soseda tisto

jutro. Pred grajskimi levi, ki tiãé skriti v gozdu, oddala
sta konja ter pe‰ korakala potem med vrtovi proti gra-
‰ãini. Stopiv‰emu na dvori‰ãe, zdelo se je Bogomiru, ka-
kor bi Ïive du‰e ne bilo v poslopju: vladala je znana
smrtna tihota, katera navadno vlada po aristokratskih
dvorcih. Od nekod je pridrl ãrn pes in skakal okrog gro-
fa, a ni si upal zalajati, da ne bi motil splo‰nega miru.
Grajski oskrbnik se odlu‰ãi nekje pri steni ter prihiti s
sklonjenim telesom. Zgoraj na mostovÏu pa zapoje
zvon, v znamenje, da je hi‰ni gospodar prestopil prag
gradu svojega.

Vstopijo v pisarno pri oskrbniku. Tu se je napravilo

pismo, kratko in povr‰no, katero sta grof in Bogomir
slovesno podpisala. Po konãanem tem opravku se je ho-
tel Bogomir posloviti; ali grof Anton ga je povabil, da bi
stopil z njim v gorenje prostore. Bogomir se izgovarja s
svojo slabo obleko. Oni pa je odgovoril z veliko ljubez-
nivostjo:

BES

MRTVA SRCA

172

»Kaj hoãete! Saj smo na kmetih! In pri kontesi se bo-

ste vendar poslovili!«

Vdati se je moral. Po ‰irokih stopnicah odkorakata

navzgor po mehki pogrinjaãi, da se ni ãul korak. Ves ãas
je govoril grof priljudno; povpra‰eval ga je posebno
vestno, ãe ima obilo divjaãine po vi‰avskih logeh in ãe je
kaj prida prepelic ali jerebic. Moãno se zaãudi, zaãuv‰i,
da Bogomir niti lovec ni in da nikdar pu‰ke v roke ne
vzame. Na hodniku pride jima kontesa Lina naproti. âe
je bila poprej na konju videti ponosna in nekako nedo-
segljiva, videla se je pa zdaj Bogomiru milej‰a, ker je no-
sila domaão, kraj‰o obleko.

»Kako je kneginji?« vpra‰a grof skrbno.
»Nisem ‰e bila pri nji, kar sem pri‰la iz gozda!«
Takoj se obrne grof k Bogomiru in reãe z vaÏnim in

pomenljivim glasom: »Seznaniti vas hoãem z materjo
rajnke svoje grofice, s kneginjo Teansko. Radostilo jo bo,
videti vas!«

Bogomir se globoko prikloni. Grof je govoril tako, da

se je moralo ãuti iz nagla‰anja njegovih besed, da hoãe
mlademu znancu skazati visoko ãast. In res je bila vsa
grofovska obitelj uverjena, da je kneginja Teanska naj-
veãji zaklad nje hi‰e!

StreÏaj jim odpre vrata v sonãnato sobo. Skozi ‰iroka

okna se je videlo daleã po zeleni ravnini in ob straneh na
vinske gorice, nad katerimi je tedaj vrela poletna vroãi-

BES

MRTVA SRCA

173

na. V tej sobi, tik okna je sedela na mehki blazini stara,
siva Ïenica. Prvi hip, takoj pri vstopu, Bogomir niti nje-
ne glave opaziti ni mogel: ti‰ãala se ji je globoko med
ramama, skrita med ãipkami. To je bila kneginja Tean-
ska!

Kontesa Lina je takoj hitela proti oknu in Bogomir se

je ãudil, kako hitro so se ji raztopile ostre ãrte po obra-
zu in kaka ljubezen ji je zaÏarela v oãeh! Pred starko se
je zgrudila na kolena in z nekako sveto strastjo je pritis-
kala vele in rjave njene roke na cvetoãa svoja usta. Skr-
beãe je povpra‰evala, kako je danes kneginji, ãe ji sonã-
na vroãina ne ‰koduje, ãe so ji vestno stregli in ãe kaj
zaukazuje.

Kneginja se je dobrovoljno zasmejala, poloÏila roko

na dekletovo glavo ter spregovorila: »Hi, hi, golobica
draga, kaj naj mi je? Kaj naj mi je? Glej, tu pri oknu
imam sonãnato ravan in vinske gorice. Moj Bog, da jih
v sivi svoji starosti ‰e smem gledati, to je najveãja dobro-
ta! Moj Bog, ãesa naj si ‰e Ïelim? In vidi‰, ravno prej se
mi je dozdevalo, da gledam visoko v modrem zraku sivo
ptico, ki se je mogoãno zibala nad sonãnatimi polji, mo-
goãno in ponosno! Pa sem si dejala, taki smo bili, ne-
kdaj, v mladosti hi, hi! Tedaj smo razprostirali peruti,
kakor bi Boga ne bilo nad nami. Kakor sokol v sivem
zraku! Ali gospod Bog po‰lje strelo svojo in razdrobi mu
peruti z njo, da o‰abna ptica strmoglavi potem v silni

BES

MRTVA SRCA

174

prepad! Tako je z nami! Gospod Bog nas udari in pote-
m je konec ponosnemu povzdiganju!«

Videla je, kako je silila dekletu solza v oko; tudi star-

ki sami je prihitela debela kaplja na lice.

»âemu bi jokali, srce moje! Saj mi je ‰e dano gledati

v zorno ravnino in, kar je ‰e mileje, gledati v zornej‰e
tvoje oko, ljuba, draga moja!«

Med solzami sta se smejali.
»Meni se je zdelo,« spregovori kneginja potem, »da je

nekdo pri‰el s tabo. Kdo je to, otroãiãek moj? V sobi ne
vidim tako dobro kakor tedaj, ãe zrem na planine, pod
jasno nebo!«

»Jaz sem,« odgovori grof Anton, pristopiv‰i k oknu,

»in pripeljal sem ti mladega soseda, svojega prijatelja,
gospoda Lesovéja z Vi‰ave!«

»Lesovéj? Lesovéj!« in kneginja se Ïivo obrne k Bogo-

miru, ki je bil z grofom pristopil, »ãakajte no, ãakajte no,
kje sem Ïe ãula to ime! Bog, pomagaj mi vendar! Pot Ïiv-
ljenja mojega je Ïe tako dolga, da so mi njeni priãetki
zaviti v gosto meglo. Koliko sem jih sreãala popotnikov
na tej dolgi poti, prehiteli so me in pred mano dospeli v
groba zavetje, a jaz sem pozabila njihovih imen! Leso-
véj! To je krasno, da me obi‰ãete, ki sem stara in vsej
zemlji v breme, hi, hi!«

Bogomir ji poljubi roko.

BES

MRTVA SRCA

175

»Lesovéj,« priãne kneginja zopet, »to ime sem Ïe

ãula, ali sam sveti Odre‰enik vedi, kje?«

»Na Vi‰avi je gospodar, mama!« dostavi grof Anton.
»Na Vi‰avi! Zdaj vem vse, hvalo Bogu, zdaj vem vse!

Ali ãasih smo rekli tistemu kraju: na NiÏavi! To je bilo
tedaj, ljubi otroãiãki moji, ko vas ‰e na svetu ni bilo. Na
NiÏavi ste torej? Sveta pomagalka, ãesa ãlovek uãaka!
Tam je bilo ãasih jezerce, ki je zamrznilo v zimi, da smo
se brez skrbi drsali po svetli vr‰ini. Kje so ãasi! Ali je ‰e
ta tolmun tam doli, sredi kostanjevega lesa? Ali je to vse
‰e tako kakor nekdaj?«

»Vse ‰e tako, svetlost!« odgovori Bogomir.
»Nekdaj v trdi zimi nas je povabil grof Lenart, oãe

tvoj, dragi mi Anton, semkaj v Sotesko. Pri‰lo nas je ka-
kor prepelic, ãe se spomladi vraãajo z juga. Hrupno Ïiv-
ljenje se je priãelo v gradu in nekaj tednov ni preneha-
lo. A ti, ljubi Anton moj, bil si tedaj ‰e otrok in Veliki
Napoleon se je bil ravno vsilil na prestol francoski. Tu v
Soteski pa smo Ïiveli radostno in na ledu niÏavskega tol-
muna smo imeli svoja zbirali‰ãa. Torej je to ‰e vse tako
kakor nekdaj?«

»Vse, svetlost! Samo ljudje so pomrli!«
»Drugi rod je nastopil! Kaj je naravneje nego to? Rod

ãlove‰ki je kakor list na veji. Veja ostane, list pa odpade
v jeseni!«

BES

MRTVA SRCA

176

Gledala je nekaj ãasa pri oknu v globoko ravan in pre-

mi‰ljevala.

»Tisto zimo,« oglasila se je zopet, »zahajal je v na‰o

druÏbo mlad ãlovek, skoraj ‰e otrok in v letih, ko se ‰e
niãesar ne ve o resnosti Ïivljenja. Sin je bil gospodarja na
NiÏavi; rdeãih, cvetoãih licje bil in v na‰o druÏbo je pri-
‰el kakor list s pogorske trepetlike, ãe ga je sapa zanes-
la v gosposki, po francoski ‰egi ostriÏen vrt! Gospod
Gregor smo mu rekli in radi smo ga imeli, dasi nam ni
bil vrstan po rodu. Ali sem vam Ïe pravila, kako sva se
poslovila z gospodom Gregorjem tisto zimo?«

»Ne ‰e!« oglasita se grof in kontesa. »Povej nam, ma-

ma!«

»Naj bo, naj bo, ker ravno govorimo o NiÏavi! Ko smo

se odpravljali zapustiti gostoljubni dvor grofa Lenarta,
pri‰el je tudi gospod Gregor, da bi se poslovil pri nas.
Sreãala sva se na stopnicah. ,Pri‰el sem, da se poslovim,
kontesa,’ spregovoril je mehko in po vsem obrazu se mu
je razlil rdeãi Ïar. ,Bog vas obvaruj sreãnega, gospod
Gregor!’ odgovorila sem ter mu podala roko. ,Tu sem
vam, kontesa, nekaj prinesel!’ In ‰e bolj ga je oblila
rdeãica. Pazno se je ozrl na vse strani. Nikogar ni bilo
ãuti. Nekje iz obleke je vzel v bel papir skrbno zavit rdeã
cvet. Kje ga je dobil v zimi, ne vem. Ponudil mi ga je in
vzdihnil: ,Morda se boste ãasih spominjali mene!’ Vze-
la sem ga; obledel mu je bil obraz, da se mi je zelo zelo

BES

MRTVA SRCA

177

smilil. âudna bolest mi je pre‰inila du‰o. ,Ali se ne bo-
ste poslovili od drugih?’ vpra‰ala sem tesno. ,âemu
tudi?’ odgovoril je lahno, ,ãe mi vi, kontesa, podaste ‰e
enkrat roko, potem je vse dobro!’ — ,Z Bogom, gospod
Gregor!’ Zopet se je pazno ozrl na vse strani in mi po-
tem vroãe poljubil roko, da se mi je popolnoma zmed-
la mlada glavica. ,Z Bogom, kontesa, ãemu naj se po-
slavljam pri drugih? Morda se boste ãasih spominjali
mene!’ — ·e zdaj ga vidim, kako je s solznimi oãmi po-
ãasi odhajal po stopnicah navzdol. Spodaj pri izhodu se
je obrnil ‰e enkrat za mano; jaz pa sem v tistem hipu
pritisnila rdeãi cvet na ustne in pri srcu mi je bilo tako
bridko, da bi se bila najraj‰i zjokala. ,Hvala kontesa!’
dejal je ‰e, potem pa mi je za vedno izginil iz pogleda.
Moj Bog, bili smo ‰e vsi otroci in gospod Gregor je imel
morda komaj osemnajst let; ali nosil se je, kakor ste vi-
deli, resno in mo‰ko. Îe tedaj je vedel, da loãijo naju
visoke, neprestopne strene. Prosil je samo, da bi se ga
morda spominjala ãasih. Pa sem ga hitro pozabila! Vidi-
te, gospod Lesovéj, to je bila prva ljubezen moja, hi, hi!«

Pristavila je ‰e: »Bog ve, ãe ‰e Ïivi gospod Gregor? Ni

mogoãe skoraj! Nikdar nisem ãula pozneje o njem.
Morda ste ga poznali?«

»Po va‰ih besedah, svetlost, sodim, da je bil to stari

oãe moj Gregor Lesovéj, ki je bil sin Huberta Lesovéja.

BES

MRTVA SRCA

178

Le-ta pa je v tistih ãasih gospodaril na NiÏavi. Dolgo je
tega, kar je umrl Gregor Lesovéj!«

»Vidite,« odgovori kneginja Ïivahno, »saj sem vede-

la, da sem Ïe ãula nekdaj va‰e ime, Lesovéj, da, Gregor
Lesovéj! Torej je tudi mrtev? Seve, seve, od tedaj je zdaj
veã nego pol stoletja in v zemljo moramo vsi! Ali to vas
dolgoãasi, otroãiãki, to vas dolgoãasi! Umejete li peti,
gospod Lesovéj?«

»Za silo.«
»To je krasno, to je krasno!« razradosti se kneginja.

»Pri nas v Ogrski poje ljudstvo svoje pesmi, ki ti ãrviãi-
jo du‰o, ãe jih ãuje‰ v veãernem mraku. Ali va‰e ljudstvo
tu okrog kaj poje?«

»Poje, svetlost!«
»Kako? Ali nem‰ki?«
»Slovenski.«
»Kaj je to?«
»Jezik, ki ga rod tu govori.«
»Moj Bog, ali to ljudsvo tudi govori jezik svoj!«
Kontesa, ki je od strani z veliko radostjo opazovala,

kako je kneginja zgovorna z novim gostom, oglasila se
je tedaj: »Gospod Lesovéj, tu imate ‰e tesnej‰e stali‰ãe
kakor meni nasproti! Le dalje ga spra‰uj, mama!«

»Bi vas li utrudilo, ãe mi zapojete narodno pesem, tu

pri vas v navadi? Moãno sem radovedna!«

BES

MRTVA SRCA

179

Pri tem mu je kneginja posegla po roki, da bi pro‰njo

svojo s tem ‰e bolj podprla. Skoraj se je hotel braniti;
prosil je tudi grof Anton in, ko je konãno ‰e kontesa ob-
ljubila, da ga hoãe spremljati na klavirju, ostajalo ni mu
drugega nego vdati se. Grofica je hitela h klavirju ter pri-
ãela prebirati ga, da so strune mogoãno zapele. Bogomir
je pel s tresoãim glasom in nikakor ne pravilno. Zapel je
o »Zagorskih zvonovih«, znano melodijo, ki je navzlic
preprostosti svoji podobna Ïarku krvi, kipeãemu iz umi-
rajoãega srca! Radovedno je poslu‰ala kneginja. Ko je
konãal, dajala mu je pohvalo aristokratska druÏba in
kneginja sama mu je gorko stiskala roko. Zopet so sed-
li k oknu tik kneginje.

»âudno,« spregovorila je le-ta, »da se povsod po ‰irni

zemlji v ljudskih napevih izraÏa globoka Ïalost. âe jih
poslu‰a‰, zdi se ti, kakor bi ãul peruti veãne smrti, s ka-
terimi veje neprestano nad ãlove‰kimi rodovi!«

»Kdo bo vedno o smrti govoril!« oglasi se grof Anton.

»Povej nam ‰e kaj, kako je bilo nekdaj, mama!«

»Res, res, povej nam ‰e kaj,« dostavi grofica. »Saj

ima‰ pri gospodu Lesovéju ‰e nekaj dolga, ker je ravno-
kar ustregel Ïelji tvoji!«

»Kaj vam hoãem povedati?« vpra‰a kneginja, »spo-

min moj je knjiga, v kateri je ljubi Bog vse preãrtal, vse
izbrisal!«

BES

MRTVA SRCA

180

»Povej nam kaj o vojvodinji Korneliji Amaliji!« prosi

kontesa.

»O Korneliji Amaliji!« Takoj se je starki razjasnil

obraz. »Ali vam ‰e nisem pravila o Korneliji Amaliji?«

»Ne ‰e, vsaj vsega nama ‰e nisi povedala!« oglasita se

grof in njegova hãi. Dasi sta Ïe vse obilokrat ãula, ven-
dar nista hotela kneginji kaliti veselja, ki je s spomini na
ãase pretekle, kakor je pri starih ljudeh navada, rada si
sladila pikro sedanjost sive starosti

»Torej vam ‰e nisem pravila o njej!« zaãudi se knegi-

nja. »Poslu‰ajte torej, da boste vedeli, kako posvetni
blesk in posvetna moã ne daje sreãe, ki je dar vesoljne-
ga Boga! Po milosti veliãastnega, zdaj v Bogu poãiva-
joãega Friderika Avgusta sem bila poklicana na dvor k
cesarski visokosti vojvodinji Korneliji Amaliji blagega
spomina. Vzorno bitje je bila ta hãi visokega vladarja; v
prsih pa je nosila vroãe srce, ki ji je pozneje rodilo toli-
ko gorja! S preãudno ljubeznijo sem se je oklenila; ali
ona me je tudi ljubila, in v trenutkih, ko ni ãulo drugo
ãlove‰ko uho, osreãila me je z dovoljenjem, da sem jo
smela tikati kakor prijateljico. Moj Bog, kaj takega sme
se pripovedovati zdaj, ko so davno Ïe vsi pomrli, ki so z
mano gledali tiste dni!«

Nekaj ãasa je molãala. Potem pa je pozabila na druÏ-

bo in sama v sebi je zaãela govoriti: »Mrtvo je njegovo
veliãanstvo, Friderik Avgust; mrtva cesarica mati Leono-

BES

MRTVA SRCA

181

ra in mrtva si tudi ti, Kornelija Amalija! Nad zvezdami
kraljuje‰ zdaj in se ozira‰ na revno zemljo, kjer si mora-
la, dasi si se rodila med najvi‰jimi, pretoãiti toliko solz,
prenositi toliko srce moreãih bolesti!«

Predramila se je zopet. »O ãem sem vam Ïe pravila,

preljubi otroãiãi?« vpra‰ala je mehko.

»O vojvodinji Korneliji Amaliji!« odgovori kontesa

rahlo.

»Res je, o Korneliji Amaliji. Pa je bila tudi preãudne

krasote. In da se je porodila v kmetski koãi, poiskati bi
jo bili morali ter posaditi na prestol kraljevi! Njegovo
veliãanstvo Friderik Avgust je z Ïelezno pestjo tiste ãase
pokoril svoj dvor; preganjal je lahkoÏivnost, zapravlji-
vost, in ves dvor je moral v cerkev hoditi kakor bratje v
kapucinskem samostanu. Bog ga blagoslovi, Friderika
Avgusta, praviãen in poboÏen vzgled je bil podloÏnikom
svojim! âe je bil jezen, tresli so se pred njim visokorojeni
otroci njegovi; bil je praviãen, ali oster vladar! Tiste dni
se je vpeljal pri dvoru sin visokega dostojanstvenika,
knez Aleksander Teanski. Îivel ni v redu in s tolpo ‰u-
meãih prijateljev je spravil obilokrat cesarske oblasti in
gosposke v velike stiske, ker niso smele vsega prezreti.
Na dvoru je bil priljubljen, ker se je vedel nositi kakor
jagnje in ker je redno dohajal k sluÏbi boÏji! Trdilo se je,
da je najkrasnej‰i moÏ v vsej Evropi. Vsekako pa je bil
ãlovek predrznega, silno predrznega znaãaja in, ker se je

BES

MRTVA SRCA

182

pregre‰il proti milosti boÏji, moral je potem vse dni Ïiv-
ljenja svojega piti grenki kelih gorjupe pokore! Kmalu so
sikali jeziki, da se knez Aleksander ni bal dvigniti po-
gleda ‰e celo do njene visokosti, preblaÏene Kornelije
Amalije!

V Hellbronnu je imela vojvodinja Kornelija Amalija

svoje letovi‰ãe tisto poletje. Osamljen, pozabljen cesar-
ski gradiã je to, sredi mogoãnega parka. Sama si je bila
izprosila Hellbronn pri visokem oãetu, ki ji ni mogel od-
reãi nikake Ïelje. Tam je torej bilo! Odpravila je bila ne-
kega jutra drugo spremstvo, a mene je obdrÏala pri sebi.
Z visoke sobane sva zrli na zeleno drevje v vrt. Na ste-
no pri oknu je naslonila glavico s tistimi historiãnimi
zlatimi lasmi, ki jih ‰e zdaj opazujete na podobah nje-
nih. Zami‰ljeno je gledala na modro nebo, kjer so se
okrog sonca zbirali rumeno obrobljeni oblaki.

,Margerita,’ spregovorila je zamolklo, ,Margerita, da-

nes bo pri‰el!’

,Kdo, visokost?’ vpra‰ala sem zaãudena in v hipu me

je pretresla groza.

,Kdo? Knez Aleksander!’ vzdihnila je in kakor zora se

ji je raz‰irila kipeãa kri po nebe‰kem obrazu.

,Visokost, knez Aleksander Teanski! In semkaj bo pri-

‰el in brez vednosti njegovega veliãanstva?’

Ni mi takoj odgovorila.

BES

MRTVA SRCA

183

,Ali meni‰, da se nisem dolgo dolgo bojevala, Marge-

rita! Zdaj pa — ne morem veã! Moj Bog, Margerita, kako
sem nesreãna!’ Topila se je v solzah in bridko je jokala.
Omeãil bi se bil kamen; morala sem se zjokati nad njo,
ki je v blesku svojem solze pretakala kakor drugi smrt-
niki ter neprestano zdihovala, da je nesreãna kakor dru-
gi smrtniki! Kakor otrok me je objela in na mojem srcu
je poãivala njena prekrasna glava.

,Danes mi je obljubil priti! Pri stranskih vratcih ga bo‰

priãakovala in po skrivnem hodu pripeljala semkaj!
Grofica Tvrdovska pa bo zadrÏevala drugo druÏbo. Jeli,
Margerita, da stori‰ to meni na ljubo! Saj bo samo danes
in potem nikdar veã!’

Kako bi se bila mogla protiviti tej pro‰nji? Zgodilo se

je, kakor je Ïelela. Po skrivnem hodu sem ga ji pripelja-
la. Stopiv‰ega v to sveti‰ãe, ga niti najmanj‰a stiska ni
preobdala. S sreãnim obrazom je pristopil k nji ter ji po-
ljubil roko. Nji pa je devi‰ka srameÏljivost izvabila neÏ-
no rdeãico na divno lice. In ko je dvignila trepalnico,
usul se je iz veliãastnega oãesa Ïar neskonãne ljubezni
proti njemu, ki je bil tedaj brez dvojbe najdrznej‰i ãlo-
vek stoletja svojega! Zastajala mi je kri pri srcu, ker sem
imela zavest, da niãesar dobrega nastati ne more. Sedli
smo. O ljubezni nista govorila; kadar pa so se sreãali po-
gledi, izlivalo se je srce v srce! Svoje kneginje ‰e nikdar
nisem videla v taki sreãi, taki radosti! Hotela je, da bi se

BES

MRTVA SRCA

184

ãutil ãisto kakor v domaãi obitelji, in verjute mi, da ga je
prisilila, v pravem pomenu besed prisilila, da je moral
priÏgati dehteão cigaro! Dolgo se je branil in vse mo-
goãe ugovore koval. Niã mu ni pomagalo, vdati se je
moral visoki njeni Ïelji.

,Pri nas se ne sme dolgoãasiti knez Aleksander!’ dejala

je Ïivahno.

,Visokost,’ odgovoril je vdano, ,ali mi je Bog res tako

nesreãno ustvaril lice, da ne kaÏe tiste sreãe, ki jo uÏi-
vam zdaj!’

,Margerita! Knez Aleksander ima slabost, da rad pu‰i,

in ãemu bi tega ne storil pri nama! Sicer pa ima ‰e mar-
sikatero slabost, ki jo bomo opustili odslej!’

Milostivo se je smejala. Poljubil ji je roãico in jo osreãil

s pogledom, kakor ga je imel v oblasti svoji samo knez
Aleksander, najlep‰i moÏ v vsej Evropi!

Hipoma je tedaj v sobano prihitela grofica Tvrdovska.
,Visokost! Njegovo veliãanstvo!’ je vzkliknila. Prvi

mah nismo vedeli, kaj bi poãeli. Bila je to strela z jasnega
neba. Knez je odhitel v sosednjo sobo, dasi ni imela iz-
hoda. Pri tem mu je odpadla tleãa cigara, in utegnila
sem komaj toliko, da sem jo zakrila s ‰iroko obleko svo-
jo. Îe se je ãul zunaj v sprednjih sobanah ostri glas ce-
sarskega oãeta. Friderik Avgust je imel navado, da je
obilokrat neogla‰en pri‰el k svoji ljubljenki Korneliji
Amaliji. Tudi tisti dan se je zgodilo tako. In kakor sem

BES

MRTVA SRCA

185

stara, dragi moj (tu se je obrnila kneginja Teanska k Bo-
gomiru), in kakor so mi otemneli duha pogledi, stoji mi
vendar ‰e dandanes vzvi‰ena oseba njegova pred du-
hom. Tiste dni ‰e ni bil prestar in telo njegovo je bilo ‰e
gibãno in polno Ïivljenja. Na visokem ãelu mu je kralje-
valo pravo veliãanstvo. ·e celo tedaj, kadar je bil njega
vzorni obraz miren, pretresal je strah dvornike.

Brzo je vstopil ter obstal pri vhodu. Globoko sem se

priklonila. Ko sem dvignila obraz, stal je ‰e vedno pri
vhodu in v soncu se je spreminjalo zlato na obleki nje-
govi. Tedaj v tistem trenutku sem prviã v svojem Ïivlje-
nju opazila, da so se mu krog senc kazali Ïe sivi lasje. Bil
je to najgroznej‰i trenutek v Ïivljenju mojem in vse misli
so tako rekoã okamenele v meni. Samo zavest me je na-
vdajala, da ima njegovo veliãanstvo Ïe tudi sive lase. O
drugem niti misliti nisem mogla! Vojvodinja je bila pri-
hitela k njemu ter mu je poljubovala roko, s katero ji je
potem pogladil lice.

,Kako je, ljuba moja?’ vpra‰al je milostno. ,Krasno

imate tu na deÏeli!’

Pristopila sta bliÏe k meni. Friderik Avgust se je priãel

ozirati po sobani, po kotih, po stropu in konãno je spre-
govoril, odloãno z nemilostivim glasom: ,Mon dieu!
Palffy, zdi se mi, da gotovo je, nikakor se ne motim, pre-
priãan sem, da se je tu — odpustite mi izraz — pu‰il to-
bak!’

BES

MRTVA SRCA

186

Te besede so veljale meni, ker sem rojena v stari obi-

telji Palffyjevi, kar morda niste vedeli. Tedaj je vojvodi-
nja Kornelija Amalija bledej‰a postajala nego uniforma
njegovega veliãanstva. Plaho svoje oko obrnila je proti
meni, ki ji pomagati nisem mogla.

Globoko sem se priklonila: ,Ni mogoãe, veliãanstvo!’
Îe sem ãutila, kako me je priãelo greti pri nogah. Ali

za Ïivljenje svoje bi se ne bila preganila tedaj!

,Ni mogoãe, grofica!?’ In njegovemu veliãanstvu je

postal glas trd kakor jeklo; na ãelu pa se mu je nabralo
temnih oblakov, in vedela sem, da se bo name razlila
nevihta.

,Vi gorite, kontesa, za boÏjo voljo!’ vzkliknil je Friderik

Avgust prestra‰en. Poãasi me je zapu‰ãala zavest. Tudi
je v tistem hipu prekoraãil knez Aleksander prag sosed-
nje sobe; bil je bled kakor mrliã.

,A,’ zaãudil se je vladar togotno, ,vi ste tu, Teano!

Kako interesantno!’

âula sem ‰e, da je oni mrzlo odgovoril: ,Da, veliãan-

stvo! Cesarska visokost mi je milostivo dovolila, da sem
smel trenutek, samo za trenutek, obiskati svojo nevesto,
konteso Margerito!’

,Skrb mi bo, na cesarski moji besedi, skrb mi bo, da se

kmalu poroãita!’

BES

MRTVA SRCA

187

Te nepopisno ironiãno izgovorjene besede njegovega

veliãanstva sem ‰e ãula, a potem je zavihral plamen
krog mene ter mi ugasnil zavest.

Ko sem ozdravela, zgodilo se je, kar se je moralo zgo-

diti. Postala sem kneginja Teanska. Knez Aleksander mi
je bil blag soprog; bil je pravi steber Ïivljenju mojemu.
Niti vzdihovati ga nisem ãula nikdar. Ko pa je leÏal na
smrtni postelji, dejal je skesano: ,Margerita! Vsega dolga
ti ‰e nisem poplaãal! In to edino, to mi greni smrtno
uro!’ Ali pomislite, da sem bila od tistega groznega tre-
nutka hroma in da se potem nikdar veã na svoje noge
opreti nisem mogla. Tega je zdaj veã nego petdeset let,
kar me kakor onemoglega prena‰ajo z mesta na mesto!
In vendar je vse Ïivljenje svoje posvetil meni in, kakor
reãem, niti vzdihovati ga nisem ãula nikdar! Kornelija
Amalija, poklicana na kraljevi prestol, umrla je ‰e mla-
da, mlada in nesreãna! Meni pa je dano ‰e vedno Ïiveti
in gledati v zorno ravan leto za letom! Da, da! Korneli-
ja Amalija pa je umrla mlada in nesreãna! Vidite, ljubi
moji, Ïivljenje je povsod eno in isto; kelih grenke pijaãe,
ki jo nam osladi samo notranja zadovoljnost. Ali ta je
dar boÏji!« —

»To so vzorni ljudje, v resnici vzorni!« dejal si je Bo-

gomir, ko je tisti dan poãasi jezdaril po zelenem logu
proti Vi‰avi.

BES

MRTVA SRCA

188

DEVETNAJSTO POGLAVJE

In mein gar zu dunkleses Leben
strahlte einst ein sußes Bild;
nun das süße Bild erblichen
bin ich gänzlich nachtumhüllt.

H. Heine

isto leto se je oglasila zgodnja zima in sneg je pokri-
val krajino v dobi, ko je druga leta ‰e rumeno listje

padalo z vej in zlatilo zemljo pod njimi. Dasi je bila je-
sen kratka, vendar je gospodu Ernestu Malcu donesla
obilo dozorelega sadu. Brezuspe‰no se ni trudil med
vroãim poletjem. Kakor bi jo bil vihar raznesel po deÏeli,
tako jadrno se je raz‰irila vest, da je sam knez in ‰kof
Janez Evangelist obiskal NiÏavo ter njenemu lastniku
javno izroãil najbolj‰e versko izpriãevalo. PoboÏna srca
so se topila v veselju o spokorjenem tem gre‰niku! Ko je
priãetkom jeseni stopil pred obãinstvo z velikanskim
podjetjem, bile so mu vse bogoljubne du‰e vdane. Do
tedaj je sekal Malãevemu blagostanju rudnik, o katerem
se je v prej‰njih poglavjih Ïe govorilo, globoke rane in
polagoma je bil pogoltnil starih trdnjakov obilo vreã, ki
so leÏale nekdaj v Vida Lesovéja Ïeleznih zabojih. Rav-

BES

MRTVA SRCA

189

no isti rudnik pa je postal Ernestu Malcu kar ãez noã vir
neusahljivega dohodka. MoÏ je porabil ãase, v katerih je
Ïivel. Se ve, da je moral tajiti pri tem svoj znaãaj ter
umoriti v sebi vsako stalno prepriãanje. A kaj ãe to v
ãasih, v katerih sta ‰pekulacija in sleparstvo, ãe sta se
vedeli zaviti v tanãico hinavstva, bili prava in edina za-
povednika nevedne in zaslepljene tolpe!

Z denarji, ki mu jih je na‰tel stari Sodar, »olep‰al«je

Ernest Malec jamo in nekega jutra zadeli so na poseb-
no bogato Ïilo, katera je do zdaj nesreãnemu rudniku
obetala najlep‰o bodoãnost. Takoj se je razneslo med
narod, da tiãi v Ernesta Malca rudniku neskonãno bo-
gastvo in da ga je treba samo izgrebsti! Tudi se je do-
stavljalo, da Malec sam niãesar opraviti ne bo mogel,
ker nima zadostne zaklade, in da bi pa bilo najbolje, ãe
bi veãja druÏba stvar vzela v roke. Vsi pa so bili edini v
tem, da korist deÏele zahteva, da se ima kaj storiti! Vi-
delo se je torej vsakemu naravno, ko je priãetkom jese-
ni gospod Ernest Malec v druÏbi beleÏnika Sodarja
osnoval delni‰ko dru‰tvo, ki je prevzelo nalogo, z rud-
nikom po vseh pravilih in predpisih rudoslovja pamet-
no in uspe‰no gospodariti ter iz njega izkopati, kar bi se
izkopati dalo! Zavladalo je splo‰no navdu‰enje, in ko so
umetno okra‰ene delnice zagledale beli dan, trgalo se je
obãinstvo zanje. Ko pa se je celo zvedelo, da je sam knez
Janez Evangelist vpisal v kolo delniãarjev, ni se mogla

BES

MRTVA SRCA

190

ustaviti veã reka razljuãenega dobiãkolovstva: kar se je
v trudu dolgih let prihranilo, zapustiti je moralo skrite
predale in se spremeniti v lepo obrobljeno delnico no-
vega dru‰tva, ki se je potem v skrivni predal z veãjim
veseljem spravila nego poprej v trudu dolgih let teÏko
prisluÏeni denar! Delniãarji so se mnoÏili kakor gobe po
deÏju; tako zelo so se mnoÏili, da je moral ‰e celo Ernest
Malec lepo ‰tevilo delnic prodati, ki si jih je bil pridrÏal
v imenu poplaãbe kupne cene, katero mu je dolgovalo
novo delni‰ko dru‰tvo za prevzeti rudnik. In ‰e hvalo so
mu peli, ker je bil tako nesebiãen, da je imel raj‰i denar
nego pa delnice, ki so mnogo veã dona‰ati morale od
gotovine!

Staro bogastvo se je povrnilo na NiÏavo, in veljava

starega rodu ni bila nikdar tako mogoãna kakor tiste
dni, ko so delnice novega dru‰tva trosile se po deÏeli ter
polnile Ernestu Malcu prazno blagajnico. Vse se je po-
sreãilo, in da bi se iznova pridobljena sreãa za trdno
ohranila obitelji, sklenila se je zakonska zveza z imovi-
to obiteljo Sodarjevo, da se je tako veliko imetje spojilo
z drugim velikim imetjem, kar je mnogobrojnim del-
niãarjem dajalo ‰e veã upa, ‰e veã poguma! Podjetje,
podprto po obiteljih, kakor sta bili Sodarjeva in Malãe-
va, nikakor ni moglo splavati po vodi. To je moral uvi-
deti vsak ãlovek, in zato so morali takoj utihniti nekateri

BES

MRTVA SRCA

191

bojazljivci, ki so opominjali obãinstvo k pozornosti in
treznemu preudarku.

Stari Sodar je zdaj, ko je prijatelj Malec imel lepo Ïe-

tev, zahteval plaãilo svoje. Jesenskega jutra se je oglasil
na NiÏavi, ãrno obleãen; na glavi pa mu je tiãal visok
star klobuk, o katerem se nikakor ni dalo doloãiti veã,
kdaj je bil v modi. Pripeljal se je na vozu, v katerega je bil
vpregel poãasna in teÏka konja, ki sta navadno vinske
vozove vlaãila po rakov‰kem klancu. S sabo je pripeljal
stari po‰tenjak velik ‰op di‰eãega cvetja ter se s tiho za-
dovoljnim tolstim obrazom izvalil iz okornega voza, da
je le-ta na vseh mestih zastokal in zajeãal. Sopihaje in
vzdihaje je vstopil pri Malãevih in poprosil oãeta za hãer
Meto. Ni se mu odbila pro‰nja, in ko so bledega dekle-
ta povpra‰ali, bila je z vsem zadovoljna.

Stari Ïenin pa je v sreãi svoji Ernestu Malcu, ki ga je

od tedaj pri‰teval k svoji obitelji, razodel ‰e drugo veselo
novico.

»âe sem oÏenjen,« dejal je s sladkim glasom, »kaj ãem

s sinom v hi‰i? Ali ni res taka?«

»Naj se tudi oÏeni!« odgovori Malec.
»Vidi‰, tako se bo zgodilo! Izbral sem mu nevesto in,

ker je bil zmerom ubogljiv otrok, poslu‰al je oãetove be-
sede, ne da bi bil obenem pre‰teval izbrani nevesti sive
lase na glavi! Dober otrok je Nande moj!«

BES

MRTVA SRCA

192

»In katero si mu izbral?« vpra‰a Malec zaspano. Stvar

ga je silno malo zanimala.

»Katero? No, Murnovko! Ta ima denar in vzela ga bo

rada!«

Ko Malec niãesar ni odgovoril, dostavi Lavrencij, da

bi paã najbolje bilo, ãe bi se oboje Ïenitvovanje napra-
vilo ‰e pred adventom in ãe bi se oboje Ïenitovanje sla-
vilo skupno — na NiÏavi.

»To bi bilo tudi najceneje, ker tako Ïenitovanje, ljubi

moj, je preklicano draga ‰ala! To vem predobro! Ko sem
se pred ‰tiridesetimi leti oÏenil s prvo svojo Ïeno, stalo
me je denarja, da sem bil ves trd! Ali tedaj, dragi moj,
dobivali smo ÏiveÏ skoraj zastonj!« —

Ernest Malec je bil zadovoljen, in ko so bledo nevesto

povpra‰ali, bila je isto tako zadovoljna.

* * *

Îe v dan pred dvojno poroko se je zbralo na NiÏavi ne-
kaj gostov. Domaãi sin Viktor je bil tiste ãase zopet sto-
pil v vojno sluÏbo, iz katere ga je bila prej nekdaj po-
gnala preobilnost nadleÏnih dolgov. Nepriãakovana sre-
ãa niÏavske obitelji ga je pljusknila kvi‰ku; plaãal je dol-
gove in zopet stopil med ãastnike ulanskega polka.

Ta je tedaj Ïe dan pred poroko dospel na NiÏavo. S

sabo pa je pritiral dva tovari‰a, plemenitnika, ki sta z
njim Ïe poprej v garniziji popivala in z novopeãenim

BES

MRTVA SRCA

193

ãastnikom uganjala vsakovrstne ‰ale, ki jih le-ta v rado-
sti svoji, da ima aristokratske prijatelje, niti opazil ni.
Bila sta to baron Kru‰iã in grof Welser.

Nadãastnik baron Kru‰iã je nosil na velikanskem te-

lesu drobno in s telesom v nikaki primeri stojeão glavi-
co. Njegov obraz je bil navaden, tako rekoã vsakdanji in,
da si ni ãesal redkih las v velik rep krog u‰es, kazal bi ne
bil niti najmanj‰ega plemenita‰kega znaka na sebi! Pod
nosom so mu visele velikanske brke, podobne ledeni
sveãi. Te brke so dajale drobnemu obrazu nekaj sme‰-
nega, da bi se bil ãlovek najraj‰i glasno zasmejal, ãe je
moral gledati baronov otro‰ki obrazek in velikanske
brke, ki so zakrivale lep kos tega obrazka. Ali na‰ baron
si je bil v svesti, da so brke najveãji kras, s katerim ga je
oblagodarila priroda. Zato jih je neprestano sukal z
drobnimi prsti, in posebno tedaj, ãe je bil v druÏbi, v
kateri so se nahajale Ïenske. Imel je tudi svojstvo, da se
je mnogo in glasno smejal in da je skoraj po vsaki dru-
gi besedi vpletel med govorico vpra‰anje: »Bin ich nicht
ein verfluchter Kerl, was?« To je vse, kar vemo povedati
o baronu.

V nasprotju z baronom pa je bil grof Welser tenak

ãastniãek, nizke postave in bledega obraza, ki niti brk
imel ni! Glavno svojstvo mu je bilo, da je rad pil ‰am-
panjca. Govoril je zaspano in ne mnogo. Tolikanj bolj pa
je klel! In ãe se je priãelo besediãiti o kaki opolzli stva-

BES

MRTVA SRCA

194

ri, tedaj se je grof Welser hipno oÏivil in na blaziranem
obrazu se mu je napela vsaka Ïila. âe je bil pijan, bil je
nevaren ãlovek, ker je pri najmanj‰i priliki takoj rad po-
tegnil oroÏje.

âetrti v druÏbi je bil neki vitez Lanski, ki se je ‰ele v

Lukovcu pridruÏil vojakom ter se jih ti‰ãal potem toliko
ãasa, dokler niso pri‰li na NiÏavo. Vitez Lanski je preÏi-
vel svoje dni v Lukovcu, o ãem pa je Ïivel, to je vedel
sam Bog nebe‰ki. Kjer je hrumela vesela druÏbica, tja se
je znal pritihotapiti, da je pil in jedel drugim na stro‰ke.
Kjer se je dolgoãasila lepa zakonska Ïenica, sukal je na‰
vitez gotovo dolge svoje ude krog nje. Delal ni niã, imo-
vit ni bil, ali vendar je Ïivel v veselju in hrupu! Svoj ãas
je bil ãastnik, ali moral je iz sluÏbe zavoljo dejanja, ne
posebno ãastnega, o katerem pa pozneje ni rad govoril.
Paã pa je poznal skoraj vse ãastnike v cesarski vojski.

Ta ãetverica se je oglasila torej v dan pred dvojno po-

roko na NiÏavi. OroÏje je Ïvenketalo in ostroge so bren-
ãale po hodniku kakor v kaki voja‰nici! Napravljali so
krika in hrupa, da ga poniÏni dvorec poprej morda ‰e
nikdar toliko ni ãul! Posebno Viktor, ki je sam sebi v
novi uniformi neizmerno bil po volji, kriãal je kakor be-
sen, ker je Ïivel v veri, da se pravega vojaka voja‰ki zna-
ãaj razodeva v glasni in kriãeãi govorici.

Popoldne okoli treh so se umaknili iz druge druÏbe in

napravili svoje tabori‰ãe v stranski, oddaljeni sobi. Dasi

BES

MRTVA SRCA

195

Ïe silno pijani, priãeli so v tej sobi piti iznova. Prazne
steklenice so metali v steno, skozi okno, da je razbito
steklo Ïvenketalo, kar jim je posebno dobro delo, ali pa
po tleh, kamor se je komu zljubilo! Bil je ‰e velik dan,
vendar navzlic temu so jim gorele sveãe! Da bi dejansko
pokazali, kako nepotrebno orodje so stoli in mize, pole-
gli so po tleh, po podnicah in leÏali krog polnih stekle-
nic kakor nekdaj Rimljani krog svojih skled. Uganjali so
raznovrstne neslanosti, ki jih pameten in trezen ãlovek
ne uganja! Ali ti so Ïiveli v zavesti, da se nebe‰ko krat-
koãasijo in da se nosijo kakor bogovi, ko so srebali nek-
tar na olimpskih vrhovih!

Konãno pa je moralo tudi to brezmejno pijanãevanje

zaradi enakoliãnosti biti dolgoãasno! Prvi se je priãel
dolgoãasiti baron Kru‰iã.

»Veste kaj,« spregovoril je, »tole pijanãevanje je sicer

pametno!« Tu je odrinil viteza Lanskega dolge noge, ki
mu jih je bil le-ta lahkodu‰no poloÏil na trebuh. »Ti si
dolgoãasna zverina, Lanski!«

»Silno dolgoãasna!« dostavil je Welser zaspano, »in

prsti me srbe, da bi te s pala‰em usekal krog pijanih
u‰es!«

Lanski je potrpeÏljivo molãal in juna‰ko pil.
»âe se dobro premisli,« oglasil se je zopet baron,

»stvar je vedno ena in ista!«

BES

MRTVA SRCA

196

»Ena in ista,« mrmra Lanski, »in ‰ampanjca je tudi Ïe

preveã!«

»Molãi no!« zavrne ga Welser, »‰ampanjca nima ãlo-

vek nikdar preveã! Vsaj po‰ten ãlovek ne! Ti Lanski, ti
pa si preklicana sirota!«

Takoj je vitez obmolknil, ker se je bal, da bi ga sicer ne

izpehali iz druÏbe.

»Neãesa vendar nimamo, neãesa nimamo!« tama

Kru‰iã. »Potrebne soli nimamo!«

»âesa nimamo?« vpra‰a Lanski poniÏno.
»Vraga, ali ne ãuje‰? Potrebne soli nimamo!« kriãi

Welser nanj ter dostavi trudno: »Vse na tem ãloveku me
jezi!«

»Res je, soli ni!« nadaljuje Kru‰iã. »Nekaj ‰ale mora

imeti vsak ãlovek. Ali naj ves ãas tega Lanskega uÏivam?
Tako bedast vendar ‰e nisem!«

Lanski je molãal in pil.
»Izmisli si kaj, Kru‰iã!« prosi Viktor. »Nesreãen bi bil,

ãe bi se pri meni dolgoãasili tako izborni prijatelji!«

»Jaz bi Ïe nekaj vedel!« odgovori baron in vrÏe praz-

no steklenico tako roãno proti stropu, da je nazaj pad‰i
priletela Lanskemu na dolge noge.

»Govori, govori!« sili Malec.
»Predlog moj je tale. PoniÏno sedemo k mizi, odpre-

mo vrata ter ãakamo, kdo pride prvi po hodniku. Kdor

BES

MRTVA SRCA

197

pride prvi, pade nam v plen in malo se po‰alimo z
njim!«

»Izvrstno!« kriãi vsa druÏba.
»Pridi, kdor hoti, na‰ bo!« dere se Welser.
»In ãe je rodni oãe moj!« pritrdi Malec. »Lepa ‰ala

bo!«

»Ura!« vpijejo vsi. —
Takoj vstanejo, postavijo mizo na prej‰nje mesto, se-

dejo k nji ter jo obloÏe s polnimi steklenicami in kupa-
mi. Tudi sveãe pogase in vrata na hodnik odpro na ste-
Ïaj. Potem sedé mirno in pazljivo poslu‰ajo. Ali na hod-
niku se ni zaãulo niãesar.

»Vraga, nikogar ne bo!« zatogoti se Kru‰iã. »Kje li tiãi

vse? âe pride Ïenska, prosta ji pot! To se ve, in med po-
‰tenjaki tega posebej nagla‰ati ni treba!«

»To se ve, to se ve!« godrnja pijani vitez Lanski. »Da

bi satan le starega Sodarja privlekel,« spregovori zaspa-
ni grof Welser, »to bi bila peãenka za na‰ lonec! Strela
nanj! Ta sivolasi Ïenin mi je neprijeten, skoraj ‰e bolj od
tebe, Lanski, ki si vendar tako dolgoãasna pu‰ãoba!«

»Veseli bodimo, prijatelji!« odgovori vitez pohlevno.

»âemu me zbada‰ venomer, Welser, saj sem vendar do-
bra du‰a, ali ne, Malec?«

»Molãite!« za‰epeta Kru‰iã, »nekdo prihaja.« Zdajci

se zaãujejo na hodniku koraki. Nekdo je poãasi prihajal.
Veseljaki v sobi si skoraj sopsti ne upajo. Kru‰iãu se je

BES

MRTVA SRCA

198

zabliskalo oko, kvi‰ku se je vzklonil, da bi bil takoj pri-
pravljen, ãe bi oni na hodniku hotel pobegniti. Kakor
reãeno, nekdo je poãasi prihajal in, ko je trdo stopal po
tlaku, odmevalo je od sten. âasih je postal in tedaj se je
vselej ãulo, da je govoril sam s seboj. Senci enak je pri-
lezel po hodniku — Filip Tekstor! V mislih je prikorakal.
Ali pri vratih nehote obstane in dvigne temni svoj obraz
proti pijani druÏbi. Spoznav‰i jo, hoãe hitro oditi; a Ïe ga
je ti‰ãal baron Kru‰iã za roko in ga rahlo prisilil, da je
moral prekoraãiti prag v sobo.

»Kam hoãete, prijatelj?« kriãi baron radostno. »Da bi

vi znali, kako teÏko smo vas priãakovali, na kolenih bi
nas prosili odpu‰ãanja, da ste pred na‰o izborno, prijaz-
no druÏbo hoteli pobegniti!«

Grof Welser pripravi stol, rekoã: »Dajmo mu stol, da

sede ljubi prijatelj na‰. In kako je bled ta revãek! Umakni
se, Lanski! Povsod te je preveã, preklicana du‰a!«

Lanski se mrmraje odmakne. Welser pa se obrne z

najveãjo vljudnostjo k Filipu: »Sedite, prijatelj, sedite!
Verujte mi, da se zelo veselim, ker vas zopet vidim! Ba-
ron Kru‰iã ni lagal, prav res, prav teÏko smo vas priãa-
kovali. Ali vi ste hoteli pete pobrusiti? To ni bilo lepo! In
prepriãan sem, da boste nas ‰e na kolenih prosili od-
pu‰ãanja. To je bila tvoja ideja Kru‰iã, a jaz jo potrdim!
O tem pozneje! In na golih kolenih, reãem vam! Na
ãastno mojo besedo, ‰e danes hoãem videti gola kolena

BES

MRTVA SRCA

199

va‰a! Grof Welser ‰e ni kmalu toliko govoril, zato bodite
uverjeni, po‰tenjak bledi, da se bo zgodilo, kar je go-
voril! Za zdaj pa mu dajmo piti!«

Pri prvem navalu se Filip nikakor ni zavedel poloÏa-

ja, v katerem se je nahajal. Mali Welser ga potisne na
stol ter mu nalije vode v kupo: »Le pijte, prijatelj! Potem
pa nas boste na kolenih prosili odpu‰ãanja. Drugo za
drugim! To bo ‰e prijetno danes!«

Tedaj se je hotel skazati tudi na‰ vitez Lanski. Vstal je

in pristopil k osupnjenemu Filipu.

»Tudi jaz se vam predstavljam,« jeclja s teÏkim jezi-

kom, »prijatelj dolgiãas, jaz sem vitez Lanski in moral
sem Ïe nekje videti samostanski obrazek va‰!«

Bil je ãez mero pijan in, ko je te besede govoril, opo-

tekal se je tja in sem. Le z veliko teÏavo se je obdrÏal v
ravnoteÏju.

»Vidi‰, dragi moj!« nadaljuje, »rad te imam, ljubim te

in zato ti hoãem oãistiti lice, da bo‰ ãeden, ker si v ãed-
ni druÏbi. Ali ne govorim pravice, gospodje?«

»Lanski ima svojo idejo! K ataki, k ataki, Lanski!« vpi-

je Kru‰iã.

To vpitje je pijanega viteza ‰e bolj ojaãilo.
»Poglej,«je dejal, »ãasih smo taki kuretini, kakor si ti,

pulili perje s telesa, ha, ha!« V resnici priãne nato s prsti
grabiti Filipa za obraz, da bi mu izpulil kaj brade. Le-ta
se predrami in potisne Lanskega od sebe, da se je hip-

BES

MRTVA SRCA

200

no zvrnil po sobi. ObleÏal je na podnici in niti vstati ni
sku‰al, ker je dobro vedel, da bi mu morali vsi poskusi
izpodleteti. Dobro je poznal Lanski svoje moãi. Zato je
mirno obleÏal na trdi deski.

»Lanski je ugnan!« spregovori Welser trudno. »A mi

smo drugaãnega kova, dragi moj!«

Tisti hip se je vsilil v razgovor domaãi sin Viktor. Do

tedaj je sedel tiho pri mizi, in na obrazu se mu je kaza-
la velika notranja zadovoljnost, da je usoda privedla
ravno Filipa Tekstorja v druÏbo. Od nekdaj ni rad gledal
tega ãloveka na NiÏavi in sovraÏil ga je, kar je pámetil
svojih dni.

»Pustite ga meni, prijatelj, pustite ga meni!« oglasil se

je zamolklo. »Sam Bog ga mi je privedel, gospodje, in
meni ga morate pustiti!«

»Naj ga ima Malec!« zajeãal je Lanski na tleh.
»Dobro, imej ga!« pravi Kru‰iã.
»Tudi meni je pov‰eãi tako!« dostavi Welser, »ker si

sin te hi‰e, ima‰ prednosti ti!«

Videlo se je, da se grof srdi, ker se mu je plen njego-

ve ‰ale tako nepriãakovano izvil.

»Hvalo vam! Storili ste mi veliko dobroto!«
Nato je vstal Malec s svojega sedeÏa. Le s teÏavo se je

dvignil in z rokami moral opreti ob mizo, da so ga drÏale
noge. Tudi Filip je vstal. Nekaj ãasa sta si zrla oko v oko.

BES

MRTVA SRCA

201

Bledo lice se je Tekstorju zalilo s krvjo in sovraÏno so se
mu svetile oãi.

»Tvoje je torej vse to delo, niÏavski pleniãar,« spre-

govoril je suhotno. »Do zdaj si dremal v temaãnem kotu
in spoznal te nisem. A vedeti bi bil moral, da je vse to
tvoje delo, pijani gospod ãastnik!«

»Zobe kaÏe!« reãe Kru‰iã, »le po njem, Malec!«
»Danes bo ‰e prijetno tu!« zamrmra grof Welser.
»Potrpite, prijatelji, uãakali boste, da mi bo zobal oves

iz roke kakor star konj!«

Nekaj satanskega se je razlilo Malcu po niãevem

obrazu, ko je govoril te besede. Nepopisen, divji srd mu
je polnil srce, da se mu z besedo ustavlja pred vso druÏ-
bo to ãloveãe!

»Obleka ne dela ãloveka in uniforma ne vojaka! Zato

me ni strah pred tabo, prijatelj Viktor. Sicer pa tudi ‰e ni
predolgo, ko si se skrival za materina krila!«

»Dobro! Ta bleda prikazen ima ‰e nekaj moÏganov v

ãepinji! Sabljo na brus, ãe ne, pade‰, Malec!« kriãi Kru-
‰iã.

»Vraga, danes bo prijetneje, nego li sem mislil!« do-

stavi Welser s tiho zadovoljnostjo.

Malec je glasno ‰kripal z zobmi in razburil se je tako

o Filipovih besedah, da prvi hip niti odgovoriti ni vedel.

»Gospodje, izborni prijatelji moji,« priãne s sikajoãim

glasom, »vi se hoãete s tem ãlovekom kratkoãasiti, in res

BES

MRTVA SRCA

202

ne vem, ãemu bi se ne! A reãem vam, iz roke mi bo zo-
bal! Do zdaj pa ‰e ne veste, kdo li je ta interesantni ãlo-
vek, ki stoji tu pred vami kakor kos umazanega perila,
na drog obe‰enega. Skazali ste mu veliko ãast, da ste si
ga izbrali sebi v ‰alo; pravico imate torej zvedeti, kdo
je!« —

Filip se ozre po obrazih okrog: »Upam, da sem v oli-

kani druÏbi! Kar pa ti govori‰, napravlja mi malo skrbi!«

»V olikani, zelo olikani druÏbi!« nagla‰a Malec. »Pri-

jatelji, tu vam predstavljam gospoda Filipa Tekstorja!
Na mojo ãast, to je Filip Tekstor in, ãe do zdaj ‰e niste
ãuli o njem, va‰a je krivda, edino va‰a!«

»Na svojo ãast ne prisegaj!« odgovori Filip zbadljivo.

»Dolgo te Ïe poznam, ali kaj takega ‰e nisem nikdar
opazil na tebi!«

»Prijetno je danes! Le dalje, Malec!« oglasi se Welser.

»âast pa je sicer malenkostna reã in, ãe je nima‰, kaj po-
tem? Obilo je takih ljudi na svetu! Ni li res, Kru‰iã?«

»Res! Le dalje, Malec!« odgovori Kru‰iã.
»Tu je zatorej Filip Tekstor in jaz sem Viktor Malec.

Viktor Malec sem, kolikor me je od nog do glave!«

»Po‰tena du‰a si,« oglasi se Kru‰iã, »po‰tena od nog

do glave. Zdaj si malo pijan, a to ti sluÏi le v povzdigo
talentov tvojih.«

»Filip Tekstor in Viktor Malec! To se ãuje kakor voda

in ogenj, ali ne?«

BES

MRTVA SRCA

203

»Kakor voda in ogenj! Recimo, da si ti voda!« dosta-

vi Welser zaspano. Veselilo ga je, da se je tudi z Malcem
mogel ‰aliti. Ve se, da ga je v aristokratski svoji du‰i za-
niãeval, umazanega tega plebejca!

Malec nadaljuje: »Dostavljam ‰e, da je bil po‰teni moj

oãe sicer dvakrat oÏenjen, a vedno se je pisal za Malca.
To je, kar vem, izborni prijatelji, nagla‰am! A nagla‰ati
mi je tudi, da niti prva niti druga Ïena njegova ni bila iz
obitelji visokorodnih Tekstorjev!«

»Malo me briga to, prekleto malo!«
»Potrpi, Welser, potrpi! Kmalu ti bo stvar kratkoãas-

nej‰a! Poglej naju! Evo mene, Viktorja Malca, in tam go-
spoda Filipa Tekstorja! Kdo bi si mislil, da sva — brata!«

»Brata?« vpije grof Welser.
»Na moji ãastni besedi! Brata po krvi, a samo pred

Bogom! Pred ljudmi pa se skrivava, ker se sramujeva!«

»In oãe tvoj se je pisal vedno za Malca?« vpra‰a Wel-

ser, in na obrazu se mu napnó ãrte. »Ha, ha! Danes se
izvrstno zabavam, nebe‰ko!«

»Ti se ‰ali‰, Viktor!« spregovori Filip. âudna groza mu

je pretresala ude, in zavest se ga je lastila, da bo iz ust
tega pijanca ãul nekaj groznega, morda najgroznej‰e,
kar ga je ‰e priãakovalo v samotnem Ïivljenju!

»Govori, govori, dragi Malec na‰!« sili baron Kru‰iã,

ki se je tudi zelo zanimal za stvar. »IzproÏi in povej nam
vse!«

BES

MRTVA SRCA

204

»Reã je hitro povedana!« odgovori Malec. Bil je oãi-

vidno tako pijan, da ni vedel, kaj blebeta. »Nekdaj je
Ïivela tam na Vi‰avi mlada Ïenica in je imela poãasnega,
nerodnega moÏa, ki ga ni ljubila. Kaj takega se pripeti
vãasih!«

»Res, res! Kaj takega se rado pripeti!« dostavi grof

Welser goreãe. »Toda povej, kako je bilo potem, ljubi,
preljubi mi prijatelj Malec!«

»Moj oãe — saj ga zdaj poznate, starega krokarja —

pa je bil v mladosti pravi hudiã, pravi satan in kakor
strela za Ïenskami, ha, ha! In sin ni mnogo bolj‰i zdaj,
ali ne, Kru‰iã?«

»Res je, in za Ïenskami si kakor strela!«
»Recimo, kakor vodena strela, ki ‰e slamnate strehe

ne uÏge, ãe tre‰ãi vanjo, ha, ha!«

»Ti si dovtipen, Welser, a zdaj pusti, da Malec nada-

ljuje! Stvar je taka, da se o njej med prijatelji govoriti
da!«

»No, vidita!« priãne nato Malec, »oãe moj je izgubil

pred ãasom lase in zdaj se ve, zakaj! Oni na Vi‰avi mu je
pri‰el na sled. In kaj mislite, kaj je storil! Tepec jo je po-
tegnil v svet, tu na Vi‰avi pa pustil zeleni travnik, da ga
je ata moj kosil, prijetno in polagoma!«

»Kaj vraga!« jeãi Kru‰iã in oãi se mu napnó na drob-

nem obrazcu, da mu stopijo izpod nizkega ãela. »In
potlej?«

BES

MRTVA SRCA

205

»Potem, nekaj let potem pa se je oglasil na Vi‰avi si-

nek, dasi je bil domaãi gra‰ãak Ïe davno odrinil v svet.
Saj umejete to zastavico?«

»Umejen! Vse mi je jasno!« kriãi Welser.
»In ko se je oãe moj Ïenil in ko se je peljal s svojo Ïeno

iz cerkve, ãakala ga je tik pota gospa z Vi‰ave in pred
njim se je ustrelila v srce, da je obleÏala mrtva na mestu!
Saj umejete, kaj in kako?«

»Vse mi je jasno kakor modro nebo!« odgovori Kru-

‰iã. »In tisti sinek je v na‰i druÏbi danes, ha, ha!«

»Taka je in ãast mi je predtsavljati vama — gospoda

Filipa Tekstorja!«

Pozornost vse druÏbe se je obrnila tedaj na tega ne-

sreãnega ãloveka. Na stol je bil sedel med Malãevim go-
vorjenjem in kakor v smrtni grozi je obraãal skaljene
poglede proti onemu, ki je s tako umazano prozo moril
njegovega srca vzore ter mu tako rekoã iz Ïivega telesa
trgal muãeno to srce! Zadnja kaplja krvi mu je izginila
z upadlega lica, da je bil bolj bled do mrliãa. Debele kap-
lje so mu stopile po ãelu, po vsem obrazu.

»Viktor,«je vzdihnil, »ali ima‰ toliko pameti in zave-

sti, da pomni‰, kaj si izbruhal ravno iz sebe? Reci, da si
lagal, da vse to ni res! Moj Bog, saj ne more biti res, ne
sme biti res. Pomisli vendar, kako ste me trli, kako ste
me preganjali in kako sem moral zavoljo vas nesreãno
Ïiveti do zdaj! Ne spominjam se dneva, da bi bil sreãen!

BES

MRTVA SRCA

206

Pomislite, gospodje, vse to in imejte usmiljenje z menoj!
Ves ta ãas mi je pred temno du‰o sijalo sonce spomina
nanjo, ki mi je bila mati. In zdaj mi hoãe‰ sveto podobo
v mojem srcu razdrobiti in oskruniti najskrivnej‰e sve-
ti‰ãe v du‰i moji! Reci, da si lagal, Viktor, in vse ti hoãem
odpustiti, kar si mi kdaj storil Ïalega, kar ste mi storili
Ïalega vsi! Reci, da si lagal, za vse svetnike! Reci, da si
lagal! Vzdrami se vendar, sicer mi je zblazneti!«

Na mizo nasloni teÏko glavo in globoko vzdihuje.

Malcu pa se je srce topilo v radosti.

»To mi je prijeten pogled! Le trpi, spaka, ki sama ne

ve‰, kako si pri‰la na svet!«

»Ti ne govori‰ resnice, Viktor!«
»Ha, ha! Kdo pravi? Vãeraj se mi je izpovedala sestra

Meta, nesreãna nevesta na‰a! Kazal sem ji dobro srce in
poãasi vse izvlekel iz nje! Uboga, bleda golobica! Veruj
mi torej, da je bila mati tvoja — niãvredna, izprijena
Ïenska!«

Filip vzdigne glavo. Z mrtvim pogledom opazuje one-

ga, kakor bi priãakoval, da bo ‰e enkrat ponovil grozne
besede.

»Res, res!« ponavlja Malec, »tako je; izprijena, slaba

Ïenska!«

Nato Filip vstane, popade polno kupo na mizi ter

bu‰kne tekoãino Malcu v obraz, da je hipno vse curelo
po njem.

BES

MRTVA SRCA

207

»Na, kukavica!« spregovori, »da bo‰ laÏe pogoltnil

laÏi, s katerimi hoãe‰ oneãediti gomilo materi moji!«

Malec si obri‰e mokri obraz in telo zajeãi. Potem pa

plane v kot, kjer je slonelo oroÏje. Ali prehiti ga mali grof
Welser.

»Kaj hoãe‰ pri oroÏju! Branil je ãast matere svoje in ti

mora‰ vedeti, kaj ti je storiti zdaj!«

»Naj oroÏje razsodi!« peni se Viktor.
»Dobro, naj razsodi!« odgovori Filip ponosno.
»Stvar je torej v najlep‰em redu!« dostavi Welser,

»vse drugo prepustite meni! Lep‰ega konca si niti misliti
ne morem!«

BES

MRTVA SRCA

208

DVAJSETO POGLAVJE

In ko ura nam odbije,
ãrna zemlja nas pokrije;
kdo bo ‰e po nas povpra‰al?
Kdo se z nami bo pona‰al?

Simon Jenko

elser je res vse uredil. Ker ni bilo glede sekun-
dantov mnogo izbire, delil se je s Kru‰iãem v ta

posel. Potem pa se je odpeljal v Lukovec, kjer je poiskal
voja‰kega zdravnika, ki naj bi bil za vse sluãaje navzo-
ãen pri dvoboju. Tudi je preskrbel tamkaj potrebne sa-
mokrese. Kratko reãeno, grof Welser se je posvetil tej
stvari s tistim toplim navdu‰enjem, ki ga je po njegovem
mnenju zahtevala pred Bogom in pred ljudmi! Najveã
preglavic napravljal mu je prostor, kjer naj bi se zvr‰il
dvoboj. Po dolgem posvetovanju in premi‰ljevanju iz-
brala sta si gospoda sekundanta niÏavski tolmun, ki je
bil tedaj zamrznjen ter je sluÏil gospodi v drsali‰ãe. Ori-
ginalni grof Welser je nasvetoval, naj bi se streljalo med
drsanjem, ãe‰ da bi se stvar prekrvavo ne konãala in da
bi imeli kaj izgovora pri roki, ãe bi jih motili med bojem.
Dogovorilo se je, da se bosta nasprotnika na razliãnih

BES

MRTVA SRCA

209

mestih spustila na led in da imata potem premeriti za-
mrznjeno vr‰ino po njeni dolÏini trikrat gori in doli; kjer
bi se sreãala, tam naj se streljata. Vsakemu se je dodelila
pravica trikrat streljati; po ‰estem strelu pa je boj kon-
ãan, ne glede, ali je tekla kri ali ne. Mali grof je bil pre-
cej ponosen na to svojo idejo, trdeã, da tak‰nega dvobo-
ja svet ‰e nikdar ni videl!

Ko so na NiÏavi domaãi ljudje legli k poãitku, zapu-

stila je na‰a druÏba tihi dvor. Najprej je od‰el Kru‰iã z
Malcem in zdravnikom. Viktor je ‰kripal med potjo z
zobmi in neprestano preklinjal; morda se je bolj hlinil,
nego li se je srdil v resnici. Morda pa je hotel s togote-
njem samo prikriti strah, ki mu je legal, smrtnemu mra-
ku enak, po prazni du‰i. Vsaj baron Kru‰iã je bil pre-
priãan, da je tako! Welser in Filip sta pri‰la ‰ele nekaj
ãasa za onimi. Filip je bil v nekaki ekstazi: notranji ogenj
mu je plamenel iz pogledov.

Stopiv‰i na dvori‰ãe pred NiÏavo, je vpra‰al zamolklo:

»Ali bi ne bilo krasno, umreti za mater svojo?«

»Kaj besediãite o smrti?« odgovori grof dobrovoljno,

»Kaj besediãite o smrti? Mislite li, da bo res tekla kri?
Rad bi poznal strelca, ki bi zadel v takih okolnostih!
Malo se bosta sprehodila in malo popokala, pa bo dobro
vse!«

»Lepa smrt bi bila!« dihne Filip sam v sebi, »in lep‰e

bi praznega svojega Ïivljenja konãati ne mogel. Sicer pa

BES

MRTVA SRCA

210

pravijo, da je Bog praviãen. Dati bi moral svinãenki moji
pot, ki vodi v njegovo srce!«

Gosta megla je pokrivala krajino, ko so stopali od

NiÏave po poti v gozd. Skoraj se ni videlo korak predse!
Sneg je leÏal po vejevju in tu in tam se je usipal na tla, da
se je ãulo, kakor bi kdo hodil po ‰umi. Nekje je lajal pes,
in na vasi se je razlegalo petje, kar je zamolklo in melan-
holiãno zvenelo semkaj v samotni log.

Pred tolmunom se je ustavila ponoãna druÏba. Se-

kundanta sta doloãila, da ostane Filip na mestu in da
ima Malec odriniti na gorenji konec tolmunov. Da se je
obliki ustreglo, posku‰ali so ju sprijazniti. Niti Malec niti
Filip ni bil voljan odjenjati. Kru‰iã je od‰el nato s prvim
po ledu ter kmalu izginil v gosti megli. Tu pa si je Filip
pripel Ïelezje za nogo in, ko je lahak ÏviÏg z drugega
konca oznanjal, da je tudi ondi vse pripravljeno, vzel je
samokres Welserju iz rok in se lahno spustil na led.

»Gospod Tekstor!« spregovori Welser, »odpustite

nam, ãe smo vas Ïalili danes. Bila je ‰ala in pijani smo
bili. Sicer pa merite pod noge, ãe hoãete kaj zadeti.«

Podala sta si roke. Ko je Filip odplul v noãno meglo,

sedel je grof Welser k zdravniku na posekano deblo in
dejal rahloãutno: »Dober ãlovek je videti! In niti trenu-
tek ga ni preobdal strah! ·koda, da ni vojak. Zdi se mi,
da se nismo prav nosili danes! Moj Bog, kaj hoãemo!
Îivljenje Ïene svoje valove in nas meãe tja in semkaj!«

BES

MRTVA SRCA

211

Zapalil si je cigaro. »Zdaj pa ãakajmo, da priãne po-

kati. Tristo vragov, takega dvoboja ‰e ni bilo! To pa vem,
da ta tepec, ta gorjanski vol, ta Malec niãesar zadel ne
bo! Moj Bog, kak‰ni ljudje so danes Ïe ãastniki!«

Ko mu zdravnik, ki se je nerad vtaknil v to stvar, niãe-

sar ni odgovoril, umolknil je ‰e grof Welser. Tudi ga je
priãelo zebsti in, ko je pi‰ zazibal veje, vsul se mu je sneg
za vrat, da je moral glasno zakleti. —

Filipu se je pomirilo valovje razburjene du‰e, ko se je

spustil po ledu v gosto meglo. Noãna ti‰ina vplivala je
na strasti v njem, da so se vsaj na videz pomirile in po-
legle. Ko se je lahno zibal po ledu, in so mrzle sape hla-
dile vroãe mu ãelo, ob‰li so ga takoj rahlej‰i spomini.
Kratko Ïivljenje se mu je dozdevalo vendar tako dolgo,
in zavest, da je dospel zdaj morda h koncu trnove poti,
napolnjevala mu je hladilno vroãe srce. Stopila mu je
pred du‰o podoba nje, ki ga je nekdaj v bridkostih po-
rodila. Nikdar do zdaj se je ni tako Ïivo spominjal kakor
ravno danes, ko je morda stal pred groba vrati. Gledal je
v duhu milobni njen obraz, in zdelo se mu je, da mu niti
najskritej‰a ãrta ni neznana na tem obrazu! Ob‰la ga je
hipno sladka zavest, kakor da se je ravno loãil od nje;
kakor da je ‰e nedavno slonel ji na ljubeãih prsih; kakor
bi ‰e obãutil vroãe poljube, ki mu jih je — gotovo v sol-
zah — pritiskala na otro‰ka usta; kakor bi bil ‰e ravno
koprnel pod pogledi, ki so mu ãasih nasproti Ïareli iz

BES

MRTVA SRCA

212

njenih oãi! V vzorni krasoti je gledal Filip Tekstor v
duhu svojo porodnico tisto noã in, kamorkoli je obraãal
oko, razpr‰ila se je siva megla in mu razkrila milobno
njeno lice. Preobdalo ga je kesanje in sam sebi je oãital,
kako li je mogel za en hip dvomiti o njej, ki je tako rekoã
brez madeÏa Ïivela in gotovo tudi brez madeÏa umrla!
Takoj se ga je polastila slepa strast, in vse, kar mu je di-
halo in Ïivelo v razdraÏeni du‰i, dihalo in Ïivelo mu je v
sovra‰tvu proti ãloveku, ki je z zlobno roko oskruniti
posku‰al gomilo najãistej‰e Ïenske, ki je kdaj hodila pod
boÏjim soncem.

»Lopov!« siknil je, »ti mora‰ umreti!«
Tr‰e je oklenil samokres z roko in napenjal je moãi

oãesne, da bi prodrl megle zagrinjalo, ki mu je prikrivalo
zloãinca, smrti posveãenega. Naposled se mu je prika-
zala ãrna proga sredi megle. To mora biti! »Naj umrje,
preklicano to bitje!« Strastno dvigne oroÏje, pomeri in
izproÏi. Mogoãno je odmeval strel v daljno noã. Pri Ïaru
smodnikovem je opazil, da je streljal v temno deblo, v
drevo, stojeãe kraj tolmuna! Moral je zadeti v vrh, kajti
za‰umelo je v vejevju, in sneg je padal k tlom, da se je
nesreãnemu strelcu pobelila obleka. Tolpa vran, ki je
poãivala nekje v lesu, dvignila se je in zamolklo kriãeã
zapustila kraj ponoãnega boja.

»Bog je protivnik moj in udaril me je s slepoto!«

vzdihne Filip. Senci enak se je izlu‰ãil tedaj Viktor iz

BES

MRTVA SRCA

213

meglenega zati‰ja ter — za streljaj od mesta — ‰inil mi-
mo. Opaziv‰i Filipa, se je zaniãljivo zasmejal.

»Slabo si meril, bratec! Morda bom jaz bolje!« Ustrelil

je, da se je napravil goreã Ïarek po megli. âutil je Filip,
kako je tre‰ãila svinãenka predenj na led, potem pa od-
skoãila in ÏviÏgaje se izgubila v ‰umi.

»Smrti dih je bil to!« reãe Filip Ïalostno. Oni je bil Ïe

davno izginil. Tudi Filip odrine proti gorenjemu koncu
tolmuna. Ondi se je ti‰ãal baron Kru‰iã pod kostanjem
ter prezebal, da se mu je treslo po vsem Ïivotu. Opaziv‰i
Filipa, spregovori zamolklo: »Preklicano je mraz! Glej-
ta, da konãata to ‰alo, sicer se prehladimo vsi. Ali niste
zadeli?«

»Ne!«
»Torej brzo nazaj in glejte, da ste sreãnej‰i! Ali vas niã

ne zebe, sem od gorovja vleãe, kakor bi hotelo ãloveku
odbriti meso od kosti!«

»Mraza ne ãutim!«
»Sreãa va‰a! Lahko noã!«
Nato se Filip obrne in takoj je zopet sam sredi meg-

le. Morda se je bila megla Ïe bolj razvlekla vtem, mor-
da se je pa tudi oko bolj privadilo noãnemu mraku, ali
gotovo je, da je Filip dospel na mesto, kjer se je videlo
do NiÏave. Kakor skozi neÏno tanãico je gledal na tihi
dvor, ki se mu je kazal v povr‰nih potezah. Samo dve

BES

MRTVA SRCA

214

okni sta mraãno brleli v megleno noã priãujé, da v gra-
du ‰e ne spi vse.

»Tam je Meta!« zajeãi Filip, »in spati ji ni moãi!« Îe

poprej mu je silil v du‰o temni obup in Ïe poprej, ko je
menil, da ga je usoda udarila s slepoto, otemnela je
vzorna podoba materina v trpeãi mu du‰i. Dvojba mu je
pretresala duha, in zdaj ga zagrabi z Ïelezno pestjo mi-
sel, da morda Viktor ni lagal in da bi ga Meta vendar ne
bila tako neusmiljeno pahnila od sebe, ãe bi se ne dvi-
galo nekaj med njo in med njim. Zavest grozne nesreãe
ga obvzame in zapustiti ga hoãe Ïivljenje! Z onemoglo
roko zagrabi vejo, ki se je v zraku nad njim razprostirala.
Ravno tedaj poãi strel. âul ga je Viktor in izproÏil oroÏje
proti njemu. Ni Ïe mogel doseãi veje. Padel je na kole-
no, potem pa z obrazon na led, kjer je obleÏal kakor
mrtev. Ko je oni dospel bliÏe, lila je kri izpod leÏeãega
protivnika in po ledu se je videl temen curek, ki se je vil
dalje in dalje. Strah je pre‰inil Viktorja. Priãel je klicati
na pomoã in zdajci so prihiteli tovari‰i. Vzdignili so za-
detega bojnika in zdravnik je preiskal rano.

»Îiv je ‰e, ali zadet je nad srcem! Vsak hip mi lahko

umrje v rokah! Kam naj ga spravimo?«

»Na NiÏavo ne!« odgovori Malec bojeãe. »âe umrje,

potem je skaÏeno Ïenitovanje!«

BES

MRTVA SRCA

215

»Kam pa?« vpra‰a zdravnik srdito, »svetujte, kaj vra-

ga! Tu ga vendar ne moremo pu‰ãati, da bi poginil na
mrazu kakor pes!«

»Veste kaj,« pravi nato Malec, »nesimo ga na Vi‰avo.

Ta je tudi bliÏe nego li NiÏava. Prekleta stvar to!«

Popolnoma je Ïe bil pomirjen in zdaj se je Ïe ãutil

junaka, ki je srãno zmagal v slavnem boju! —

Na Vi‰avi ‰e niso spali, priãakovali so ‰e gospoda, ki

je bil v Soteski. Nastalo je silno vznemirjenje, ko so
brezzavestnega Filipa prinesli pred veÏni prag, zahteva-
joã, naj bi ga sprejeli pod streho. Prihitela je druÏina ter
se takoj z velikim hru‰ãem razpr‰ila, opaziv‰i, da so pri-
nesli mrliãa. Stari Jernej se je izgovarjal, da ni gospoda
doma, da ne sme sprejeti nikogar in da naj gredo na
NiÏavo, kjer imajo veã prostora, veã postelj. Pristopil je
s svetilnico bliÏe.

»Kdo pa je vendar?«
»Lipe z NiÏave!«
Obledel je kakor zid in jecljaje je vpra‰al: »Kaj mu je

bilo, za boÏjo voljo, kaj mu je bilo?«

»Sam se je ustrelil,« odgovori Malec nesramno, »in

tam doli na ledu smo ga dobili, pozno v noã. Ni ‰e mr-
tev in morda se mu ‰e pomaga, ãe ga vzamete pod stre-
ho!«

»Sam se je konãal! Sveta Marija! In semkaj ste ga pri-

nesli, da pri nas umrje? Kdo naj bi ustavljal volji boÏji!

BES

MRTVA SRCA

216

Nesimo ga v posteljo! Tu naj umrje. Oj, ti preljubi Bog,
oj, ti preljubi Bog! Ur‰a!«

Priãel je klicati svojo Ïeno, ki je trepetaje prihitela.
»Lipe z NiÏave je, Ur‰a! In sam se je ustrelil!«
»Za pet ran boÏjih, sam se je ustrelil!«
In Ur‰a se je takoj spustila v jok in klicala vse svetni-

ke na pomoã.

Potem so ranjenca odnesli v gorenje sobane in ga po-

loÏili v posteljo. Zdravnik je zavezal rano, kakor je vedel
in znal; ali bolniku se ni hotela vrniti zavest. Ko je niÏav-
ska druÏba od‰la, ostala je sama Ur‰a pri njem in z mo-
litvijo preganjala grozo, ki jo je napadala, ãe se je ozrla
na bledi obraz bolnikov. —

Proti polnoãi se prebudi Filip.
»Jezus Marija, zdaj gleda!« vzdihne starka. Bilo je je

strah in mrzel pot ji oblije ãelo. Nekaj ãasa se bolnik ni
ganil. Mirno leÏeã na mestu je obraãal kalne oãi po sobi
in po stenah. Konãno se mu je uprl pogled na steno, kjer
je visela neznatna podobica.

»Ur‰a,« spregovoril je z veliko teÏavo, »pojdi semkaj

in pomagaj mi, da se vzdignem!«

Pla‰no je pristopila starka ter vpra‰ala bojazljivo: »Kaj

bi rad, Lipe? Ali te boli? Ali si Ïejen? Ali ne more‰ za-
spati, pozno je Ïe?«

»Ur‰a!« zastokal je in pokazal s tresoão roko proti ste-

ni, »daj mi podobo semkaj! Pri slabi luãi sem videl —

BES

MRTVA SRCA

217

samo za trenutek se mi je zdelo! — Moj Bog, daj mi po-
dobo semkaj!«

Snela je zapra‰eno podobo s stene in mu jo dala. Z

obema rokama je pograbil po nji: »Primakni luã bliÏe!
Tema hoãe se mi napraviti pred pogledom!«

Posvetila je bliÏe. Dolgo je zrl na podobo in nemirno

je jeãal vtem, z roko pa si je ti‰ãal prsi, kjer je imel glo-
boko rano, kakor bi zabraniti hotel, da bi mu v tem tre-
nutku ne odtekla srãna kri.

»Ur‰a, ali ve‰, kdo je to?«
»Kdo je to?« ponavljala je Ur‰a jecljaje, in dozdevalo

se ji je, da se mu Ïe napravljajo po zraãnem obrazu zna-
ki bliÏajoãe se smrti. »Kdo je to? Kaj bi je ne poznala!
Mati je na‰ega gospoda! In ko se je ustrelila, leÏala je
ravno v tej sobi na mrtva‰kem odru! Nikdo je ni pri‰el
kropit! In ravno tam, kjer ima‰ ti glavo, leÏala je tudi nje-
na glava tisti dan. Sveãe so gorele okrog nje, pa nikdo je
ni pri‰el kropit, ker je bila sama sebe umorila! Prav ve-
lik greh je to, in pravijo, da zanj ni odpu‰ãanja ni na tem
ni na onem svetu!«

Videlo se je starki, da je rada govorila, da bi si s tem

pregnala grozo, ki jo je neprestano nadlegovala. Sicer pa
brez dvojbe ni vedela, o ãem govori. —

»V tej sobi je leÏala na mrtva‰kem odru« — reãe Filip

tiho. »In to je njena podoba? In mati je va‰ega gospo-
darja?«

BES

MRTVA SRCA

218

»Mati, prava mati! Ali nosila se ni, kakor gre materi.

Vendar, ãemu bi govorila o tem? Saj je Ïe vse pozablje-
no! In kaj tebi skrb, ti usmiljenja vredni revãek moj! Za-
spi, zaspi! Revãek, hov, hov!«

Z velo roko mu je pogladila ãelo. Silno je bilo vroãe to

ãelo in ãutila je, kako mu je tolklo pod sencem. Filipu je
bila podoba odpadla izmed onemoglih prstov. Nekaj
ãasa je molãal in oko, ki se mu je bilo poprej zjasnilo,
postalo je zopet motno in kalno. Otemnela mu je tudi
zavest.

»Ur‰a,« spregovoril je strastno, »vidi‰, umreti mi bo!

Tam v kotu se Ïe napravlja rumen oblak in angel, ki ima
peruti od ãistega zlata, kliãe me in vabi, naj pridem! In
lilije cveto okrog njega! — V ozadju pa se vije svetega
slovanstva sveta reka mogoãna modra Volga, in cvetoãe
lipe senãijo ji pisane obale! — V visoki kremeljski bazi-
liki ga gledamo, ãastitljivega starãka, in s tresoãim gla-
som oznanjuje zaãudenemu svetu, da je Krist vstal! —
Kako je krasno vse to! «

Zatisnil je oko. Pod oknom se je podrla tedaj skladal-

nica drv, da se je ãul mogoãen ropot.

»Moj Bog, spomin!« vikne starka. »In sámo me pus-

té tu, ko umira!«

Filip se je zopet zavedel. »Ur‰a,« reãe ji, »umrl bom

morda takoj, morda jutri! Ali mi hoãe‰ skaziti veliko do-
broto?«

BES

MRTVA SRCA

219

»Kaj hoãe‰, Lipe? Morda bi pil rad gorko mleko?«
»Pokliãi gospoda! Lesovéja! Reci mu, da bi bolnik, ki

ima le trenutek Ïivljenja ‰e, rad govoril z njim. Bolnik, ki
tako teÏko, tako bridko teÏko umira!«

»V Soteski je!«
»âul sem, da je ravno pri‰el domov. Po stopnicah ko-

raãi in morda pride semkaj!«

Ur‰a je hitela k vratom. Res se odpró in v sobo stopi

Bogomir Lesovéj s starim Jernejem. Vse je bil zvedel in
s preãudno grozo se je pribliÏal bolnikovi postelji. Niãe-
sar ni mogel spregovoriti.

Dolgo ga je opazoval oni, potem pa dejal zamolklo:

»Gospod Lesovéj, gost sem va‰, a menim, da le za kra-
tek ãas. Podajte mi roko!«

Ko mu je podal roko, vpra‰al je Filip: »Lagali mi ne

boste, ãe bom hotel vedeti resnico!«

»Ne, gospod Tekstor!«
»Na ãastno besedo va‰o!«
»Na ãastno mojo besedo!«
»Poglejte in povejte mi, je li bila to va‰a — mati!«
Z onemoglo roko mu je ponudil podobo, katero je

Bogomir Lesovéj takoj spoznal. Ni mu mogel odgovori-
ti, zgrudil se je bolniku na posteljo in priãel je ihteti ka-
kor otrok. Oni pa je prijel njegovo roko ter jo poloÏil
sebi na vroãe lice, potem pa ‰epetal predse:

BES

MRTVA SRCA

220

»Nun das süße Bild erblichen,
bin ich gänzlich nachtumhüllt.«

S poslednjo besedo je odplaval duh Filipa Tekstorja v

neizmerno veãnost! Ko pa je Bogomir Lesovéj vzel svojo
roko z lica mrliãevega, bila je mokra. Porosile so jo bile
solze umirajoãega! —

BES

MRTVA SRCA

221

ENAINDVAJSETO POGLAVJE

Hamlet: — — Nekdaj sem vas ljubil.
Ofelija: Resniãno, kraljeviã, zatrjevali ste mi to.
Hamlet: âemu se mi verjeli: — — —

Jaz vas nisem ljubil. —

Hamlet, III. Akt, I. Prizor

vojno Ïenitovanje, ki se je praznovalo drugi dan
na NiÏavi, ni vÏigalo tiste radosti v udeleÏencih,

katere je priãakoval hi‰ni gospodar. Takoj zjutraj se je
oglasila nenadejana vest: najprej je odpovedal grof An-
ton iz Soteske ter poslal pismo, da ne pride, ker je knegi-
nja zbolela. Tudi je Ernest Malec gojil upe, da ga bo ta
dan poãastil knez in ‰kof Janez Evangelist; ali namesto
‰kofa je pri‰la vest, da ga je v noãi pre‰inil mrtvoud in da
— umira! In res je knez Janez Evangelist umrl tiste dni,
in mi vsi vemo, da za njim stolica sv. Maksima ni imela
vodnika, katerega bi bila obsevala bli‰ã in slava Janeza
Evangelista!

Najneprijetneje pa se je pripetilo v Rakovniku pred

cerkvijo. Po poroki, ko se je gosposka svatov‰ãina usu-
la iz boÏjega hrama in posedla na vozove, za slovesni ta
dan po vsem Lukovcu izpro‰ene — zapeli so v stolpu

BES

MRTVA SRCA

222

zvonovi, Ïalostno in mrtva‰ko trudno. Stari Sodar je
ravno z mlado svojo Ïenico hotel stopiti v voz.

»Komu zvoni?« vpra‰a Meta, in bolestna slutnja se ji

polasti du‰e.

»Ali misli‰, da res mrliãu zvoni, srce sladko moje?«

odgovori moÏ. Bil je navzlic vsej svoji sladkosti sme‰na,
ostudna prikazen. Toliko sme‰nej‰i in ostudnej‰i, ker se
je stari gre‰nik zaljubljeno dobrikal okrog preuboge
trpinke, ki je bila zdaj za Ïivljenje priklenjena nanj!

»Komu paã zvoni?« ponavlja Meta v strahu. Pri cer-

kvenih vratih je preÏal cerkovnik Tine in priãakoval, da
bi mu svatje kaj darovali. Z gladnimi pogledi je preme-
ril svata za svatom in z nekako umetelno srameÏljivostjo
spravljal, kar se mu je stiskalo v radovoljno roko.

»âakaj, takoj bomo zvedeli, draga Ïenica!« In starec

je zakriãal: »Tine! Tine!« — Oni pri cerkvenih vratih je
hipno priskoãil: »Kaj ukazujete, gospod Sodar? No, ali
ni bila cerkev ozalj‰ana kakor nevesta, hi, hi! No, ali ste
videli, kako debele sveãe so gorele na oltarju? In leste-
nec, ali se ni svetil kakor sonce nebe‰ko? Mi smo cer-
kovniki, da malo takih, kajne, gospod Sodar? No, saj je
pa take poroke ne bomo veã uãakali, to sam Bog ve, da
ne!«

Vtem je bilo pristopilo tudi nekaj druge druÏbe. Tudi

Ernest Malec. —

»Zakaj ne odrine‰, Sodar?« vpra‰a malomarno.

BES

MRTVA SRCA

223

»Tale Ïenica moja, ki je radovedna kakor vse, rada bi

vedela, komu zvoni. Kdo je umrl, Tine?«

»E,« odgovori Tine zaniãljivo, »tista Ïival, ki se je pla-

zila po NiÏavi in Vi‰avi! Pa saj morate vedeti?«

»Kdo?« vzdihne Meta.
»No, tisti Lipe, ki je stradal pri vas tam gori. Pa sem

mislil, da veste!«

»Lipe!« In mladi Ïeni se je zazibalo vse pred pogle-

dom. »In kaj mu je bilo?« zastoka v smrtni grozi.

»Pravijo, da se je sam ustrelil. A to ne bo res, ker bi

sicer na‰ duhovni oãe ne pustili zvoniti!«

»Ustrelil! Jezus, Marija!« Na zemljo bi se bila zgrudi-

la, da je ni prestregel oãe, ki pa je bil v tistem trenutku
bolj bled od zimske odeje, ki je krila pokrajino.

Bil je toÏen povrat iz cerkve. Nevesta je leÏala brez

zavesti v vozu; svatje pa so si ‰epetali razliãne opazke na
uho in hudobni jeziki in jeziãki so se brusili, milujé sicer,
ali s tak‰nim milovanjem, ki je dosti zbadljivej‰e od oãit-
nega zasramovanja. —

Spomin na ta dogodek je leÏal potem nad svatov‰ãi-

no, kakor leÏi ãasih nad cvetoão ravnino teman oblak, ki
grozi zdaj in zdaj s ploho in toão posuti vse!

BES

MRTVA SRCA

224

DVAINDVAJSETO POGLAVJE

akor bi se udeleÏevali sedmine, sedeli so svatje

krog dolge, s cvetjem bogato okra‰ene mize. Malo

se je govorilo, mnogo jedlo in mnogo pilo. ·ele proti ve-
ãeru se je druÏba nekaj bolj ogrela, in vojaki, ki so se
med obedom odloãno dolgoãasili, izrekali so ‰e celo
Ïeljo, naj bi se v sosednji sobi plesalo. Uãitelja Vekoslava
Kozico, ki so ga samo v ta namen povabili k svatov‰ãini,
poklicali so h klavirju. Po‰tenjak se ni branil in kmalu je
z debelo pestjo udrihal po beli slonovini, da so vse stru-
ne grmele in brnele. Izpraznila se je jedilnica. Mladina
se je sukala po ozkem prostoru, ob steni pa so sloneli
starej‰i svatje ter — zabavljali, da je Ïenitovanje dolgo-
ãasno, da tudi jed ni preslastna in da je sme‰no, ãe se
poroãi tako star ãlovek z mlado, krasno Ïensko itd.

Pri mizi sta ostala samo hi‰ni gospodar in stari Ïenin

Lovre Sodar. Le-ta se je nekoliko ãasa trudil, da bi zaba-
val mlado svojo Ïeno. Brez uspeha. Meta je sedela tik
njega bleda kakor mrtva, ni jedla, ni pila, in vse na nji je
priãalo, da je v mislih vse kje drugod nego pri hrumeãi
svatov‰ãini. Morda je bila v mislih pri njem, ki je tedaj
leÏal v osamljeni vi‰avski sobi na mrtva‰kem odru in Ïe

BES

MRTVA SRCA

225

poãival v dolgem — veãnem spanju, iz katerega se do
zdaj ‰e ni prebudilo ãlove‰ko bitje. —

Ko je Lovre Sodar videl, da ne more Ïenice svoje ogre-

ti, priãel je sebe ogrevati; proti veãeru je vedela vsa
druÏba, da je stari Ïenin dodobra pijan. S teÏkim jezi-
kom je jecljal o kupãijah, o Ïitni ceni in o slabem vinu,
ki se je to leto pridelalo. Pri vsaki priliki je napijal Er-
nestu Malcu in tu in tam se tudi priãkal z njim, ãe ni vse-
mu pritrjeval, kar je govoril. âasih je glasno kriãal, ko-
liko se mu ima NiÏava zahvaliti in da bi marsikdo — be-
raãil, ãe bi Lovre Sodar ne Ïivel. Hi‰nemu oãetu se je
ohladilo srce, ko se je odpravila druÏba na ples. Bal se je,
da bi oni v svoji pijanosti preveã ne govoril in ne raz-
obe‰al hi‰nih skrivnosti, na katere Ernest Malec niti
mislil ni rad!

Meta je z drugo druÏbo vstala in skrivaj ‰la iz sobe.

Menila je, da je ni opazil nikdo. Ali opazilo jo je skrbeãe
materino oko. Gospa Helena, ki se je bila v teh ãasih po-
starala za leta ter se posu‰ila kakor travnata bilka v je-
seni, hitela je za hãerjo. Dohiti jo v sprednji sobi.

»Kam gre‰, Metka?« vpra‰a bojeãe. Ni se ji upala po-

gledati v trpeãi obraz.

»Glava me boli, mama, in razpoãila mi bo, ãe ‰e dalj

ãasa ostanem tu! Prodali ste me staremu moÏu!«

Poslednje besede je samo vzdihnila, ali vendar jih je

ãulo materino uho. Vsa se je pretresla stara Ïenica. Ime-

BES

MRTVA SRCA

226

la je predobro srce in za svoje otroke bi bila prelila srã-
no kri. Toda v hi‰i ni veljala mnogo, in Ernest Malec je
ãasih sam dejal, da je Ïena njegova tako tiha, da skoraj
ne ve, je li oÏenjen, ali ne!

»Meni niãesar ne oãitaj, Metka!« odgovori proseãe,

»da je po mojem, bilo bi vse drugaãe, vse drugaãe!«

»Zdaj je dognano!« reãe hãi zamolklo, »in drugega mi

ne ostaja nego pusto, obupno Ïivljenje. Filip (to veste,
da je moral umreti!) dejal je pri priliki, da mora ãlovek
ãasih Ïiveti navzlic svojemu mrtvemu, umorjenemu
srcu! Meni je dano tako Ïivljenje z mrtvim srcem, in
sam veãni Bog ve, kako ga bom doÏivela!«

·li sta v hãerino sobo. Ondi je Meta razmetala cvetje

in drug svatovski li‰p s sebe. Potem pa je sedla ter s su-
himi oãmi zrla v mrak in obãutila z vso grozno teÏo ne-
sreãnega Ïivljenja nesreãne trenutke. Njej nasproti je se-
dela gospa Helena, vila suhe roke in venomer toãila
bridke solze. PotolaÏila bi bila rada otroka svojega; ali
trda usoda ni ji hotela dodeliti tolaÏilnih besed, tako da
ni vedela, kaj naj bi govorila njej, ki ji je nasproti v nes-
konãnih mukah koprnela! Tam v sobi pa je klestil Veko-
slav Kozica z debelo roko po klavirju in mladi svet je
plesal in se smejal, kakor bi nebe‰ka radost kraljevala
pod to streho! —

Notar Sodar je bil Ïe tisti dan velik reveÏ. âe je le

spregovoril besedico s tem ali onim dekletom, drezala

BES

MRTVA SRCA

227

ga je ostarela nevesta z laktjo oãitno pred vso druÏbo, in
strupeni njeni pogledi prepreãili so mu besedo ‰e prej
nego jo je spregovoril. Zdaj in zdaj ga je pretresel mraz,
ãe se je ozrl po stari svoji Ïeni, ki je na njegovi strani v
nenaravno devi‰kem li‰pu razkazovala ogrodi svoje in
ga neprestano preganjala z zaljubljenimi svojimi pogle-
di.

»Denarna je res« — mislil si je — »a Ïivljenje na nje-

ni strani bo pa tudi — toÏno dolgo!« — Ta misel ga ni
hotela veã zapustiti potem. Zdelo se mu je, da ga priãe-
nja boleti glava. Obrnil je pogled na kupo, ki je polna
‰ampanjca stala pred njim in v kateri so se neprestano
drobile od dna proti vrhu iskram enake pene.

»Morebiti so to solze, ki jih ‰e pretoãim v Ïivljenju!«
Ko se je druÏba odpravila na ples, vstal je tudi notar

s svojo Ïeno. Pred vhodom v plesalnico ga je zadrÏala.

»Ti se Ïe danes dolgoãasi‰!« zastoka Murnovka in z

nekako devi‰ko srameÏljivostjo ga pogleda.

»Kako si more‰ kaj takega domi‰ljati!« odgovori hlad-

no.

»Zdi se mi tako!« reãe in gorko — kakor bi storilo

mlado dekle — oklene se mu roke. Sram ga je bilo. âa-
kala ga je ‰e huj‰a zadrega.

»Poljubi me enkrat, Nande moj!« za‰epeãe stara ne-

vesta.

BES

MRTVA SRCA

228

»Moj Bog, tu pred ljudmi!« vzdihne Nande in obledel

je kakor praÏnji prt.

»Îe vem, ti se raj‰i ozira‰ po mladih!« V hipu se je

stari devici napolnilo sivo oko z vodo, in vsak hip seji je
grozila izliti mala ploha solz po licu.

»Le jokati ne!« razsrdi se notar, »saj je dosti, da

imamo Ïe eno nesreãno nevesto danes!«

Iztrga se ji in odhiti iz sobe. Na pragu ga sreãa vitez

Lanski.

»Kam gre‰, notar!«
»Na zrak malo.«
»Si li preveã pil? Ali si pa prepoln vroãe ljubezni, ha,

ha!«

Najraj‰i bi ga bil pobil na tla, tega pijanega bedaka,

toda zavoljo druÏbe mu ni smel niãesar odgovoriti.

Stopiv‰i na hladni hodnik, si misli: »Odslej bo‰ vsemu

svetu v posmeh!« Bila je jasna noã zunaj. Mraz je pritis-
kal in na nebu so mrgolele zvezde tako trepetajoãe, ka-
kor bi jih tudi zeblo.

»Vrag me vzemi, ãe se ne bojim, da bi prihodnje moje

Ïivljenje ne bilo podobno jasni zimski noãi, v kateri vse
drgeãe od mraza, ‰e zvezde na nebu!«

Po telesu ga je pretresal mraz, ali v moÏganih mu je

gorelo. Na steklo pri oknu je pritiskal vroãe ãelo, da bi
se mu ohladilo.

BES

MRTVA SRCA

229

V sobi pa je Vekoslav Kozica trpinãil klavir, da so se

mu debele kaplje utrinjale po razburjenem obrazu. In
grof Welser je vodil kadriljo s tistim ponosom, kakor bi
jo bil vodil — na dvornem plesu! —

Tudi Bogomir Lesovéj je pri‰el na Ïenitovanje. Davno

je Ïe bil ukrenil razre‰iti vezi, v katere se je lahko-
mi‰ljeno in proti oporoki oãeta svojega vkoval. Noã in
dan ga je preganjala misel, kako bi se otresel spominov
na rumenolaso dekle, ki ji je nekega dne govoril o svoji
ljubezni. Iskal je prilike, da bi zopet vse preklical in se po
lepi poti iztrgal iz okov, katere nositi ni veã hotel. Vest
mu je oãitala marsikaj, ali tolaÏil se je, da nravnost ne
dovoljuje, da bi snubil hãer tistega, ki mu je tako rekoã
umoril oãeta. Smrt Filipa Tekstorja ga je potrdila v na-
klepih, za katere se je bil Ïe prej odloãil. »Tudi tega re-
veÏa so umorili ti ljudje!« To je bil nov dokaz, s katerim
je podprl sklep, s katerim je opraviãeval dejanje, izvira-
joãe iz povr‰nosti in plitvosti njegovega pravega znaãa-
ja! Razvnel se je nad smrtjo Filipovo in ãutil se je pozva-
nega, ma‰ãevati umorjenca. Poprej pa, ko je ‰e Ïivel,
ogibal se ga je skoraj, in groza ga je vedno obhajala, ãe
mu je gledal v obraz ter imel zavest, da je rodila oba ena
mati. Bogomir Lesovéj je bil sin svojega ãasa in niti tre-
nutek se ni pla‰il pred hinav‰ãino, s katero je omamil
dobre moãi v du‰i svoji. Razsrdil se je o smrti Filipovi, da
bi s tem srdom ojaãil samega sebe ter laÏe spregovoril

BES

MRTVA SRCA

230

loãilno besedo nji, ki se ga je oklepala z goreão prvo lju-
beznijo. Poleg tega si pa Bogomir Lesovéj ni hotel pove-
dati resnice! V mislih se je bavil s smrtjo oãetovo, z oãe-
tovo oporoko in s smrtjo Filipovo in veãkrat je deklamo-
val v duhu znani Hamletov samogovor, v katerem se
kraljiã tako ostro obsoja samega sebe! Dobro mu je del
moraliãni srd, h kateremu se je silil, silil, da bi prikril
resnico sam sebi! Hlinil je moraliãno razburjenost, ali
vse to je povzroãil — roÏnati obraz ponosne, mrzle Ïen-
ske, ki je kraljevala v njegovem srcu od tistega dne, ko
jo je prviã ugledal. Izprva se je branil vplivom njenim.
Ali prijazni sprejemi v stari plemenita‰ki hi‰i so ga pre-
ãudno osreãili, Prej je menil, da je demokrat, da je ãlo-
vek enak ãloveku, naj se je porodil na slami ali na meh-
kih svilnih blazinah. Prve ãase je zahajal v Sotesko, da bi
tem o‰abnim ljudem dejansko kazal, da se ne pla‰i pred
njimi in da mu nikakor ne imponira staro ime stare obi-
telji. Nosil se je, kakor bi bil med svojci, dasi je moral
kmalu pripoznati, da je dejansko zvr‰evanje sive teori-
je od teorije samo bistveno razliãno. Prav kmalu je ob-
ãutil, da loãi visoka stena kroge, v katere je zdaj za‰el, od
krogov, v katerih je do zdaj Ïivel, in da se ta stena pre-
skoãiti ne da z demokratiãnimi frazami. Videã aristokra-
te, ki so med sabo Ïiveli, kakor se je dalo sklepati, v
vzorni ljubezni, in ki so v vedenju, v govorici brez naj-
manj‰e teÏave ogibali se vsega, kar bi tudi le iz dalje

BES

MRTVA SRCA

231

spominjalo na vsakdanjost, sodil je, da so to vzorni ljud-
je, da so to bitja, bolj‰a od njega. Sodil je po zunanjosti,
po vedenju, po govorici ter bil prepriãan, da mora, ãe je
govorica ãista kakor zrcala bistro steklo, tudi du‰a ãis-
ta biti, da tudi le-ta ne pozna vsakdanjosti, o kateri ve-
denje, govorica niãesar vedela nista. V svojem prepri-
ãanju, da ga je usoda dovedla v dotiko z osebami, ki so
bile popolnej‰e od njega, nosil se je med aristokrati izpr-
va okorno, kakor se nosi polja ratar, ãe so ga valovi Ïiv-
ljenja zanesli v druÏbo gosposko. Vedel je, da se je nje-
govo nepopolno in nesalonsko vedenje opazilo, ali niti
pogled niti smehljaj ga ni spominjal nikdar na to, da se
ne vede vselej po strogih predpisih salonskih zakonov.
Ko se je od dne do dne bolj privadil druÏbe, vnelo se je
v njem hrepenenje po tej druÏbi. In ãe je sedel v Soteski
pri stari kneginji, izginil mu je ãas, da sam ni vedel kdaj,
in poslu‰al je s sveto vdanostjo, kar mu je pripovedovala
o ãasih, ko je ‰e Ïivel veliãastni Friderik Avgust in pre-
blaga mu hãi Kornelija Amalija. Dan za dnevom je ãul
eno in isto, ali dan za dnevom je poslu‰al z veãjo vda-
nostjo! V zavesti se je zibal, kakor bi se bil z razburka-
nega vesoljnega morja re‰il pred viharji in pred burjo
srdito v skrito zati‰je, kjer se za re‰ilno goro valovje
pomiri in spremeni v srebrno vr‰ino, kjer niti najslab‰i
dih ne moti harmonije v prirodi in kjer se nad krasno
tropiãno krajino kroÏi neskaljeno, preãisto, tropiãno

BES

MRTVA SRCA

232

obnebje. S tega obnebja pa so mu sijale Ïarne oãi kon-
tese Line! In kakor pluje preslepljeni ribar za vabeão
povodno vilo v smrtonosni vrtinec, tako se je vdal Bogo-
mir Lesovéj smrtonosni strasti, ki ga je morala dreviti v
prepad. Da je kontesa kmalu opazila, kak‰na strast mla-
demu znancu razsaja po srcu, se ve. In niti trditi nam ni
moãi, da ji je bila ljubezen, ki je Bogomiru pri vsaki pri-
liki sijala iz pogledov in se nehote kazala iz vsega njego-
vega vedenja, neprijetna. Kje Ïivi na svetu Ïenska, ki bi
ji kaj takega neprijetno delo! In ãe bi se bil Terzit zalju-
bil v Pentezilejo, junakinjo mogoãne krasote, smejala bi
se bila morebiti, a smejala s srãnim zadovoljstvom nad
grbastim ãastilcem! Zato se ni ãuditi, da mlada kontesa
ni samo niãesar storila, kar bi bilo gasilo ogenj v navdu-
‰enem srcu navdu‰enega Bogomira, temveã da je z lah-
no koketnostjo ‰e bolj zanetila plamen in da je s pogle-
di, ki si jih je Bogomir tolmaãil sebi v korist, zmedla mu
zdravi premislek ter mu sebi v ‰alo nastavljala mreÏe, v
katere ga je morala zasaãiti prej ali pozneje.

Nekdaj sta bila sama v sobi. Stopila je bila pred ogle-

dalo ter si z roko, na kateri se je koketno blesketal drag
kamen, popravljala lase. Pri tem so se krasne ãrte vitke-
ga njenega telesa kazale v taki jasnosti, da je Bogomir
Lesovéj nehote pristopil bliÏe. Nikdar do zdaj se mu
kontesa ‰e ni videla tako krasna! Ko je z belimi prsti
medla po laseh, odpadel je ondi cvet, ki je tiãal med

BES

MRTVA SRCA

233

kodrci. Morda ga je sama sproÏila, da bi videla, kako se
bo vedel Bogomir. Tik nje je sedel na stol, in Ïe mu je
hotelo srce prekipeti in Ïe ji je hotel govoriti o nesreãni
svoji ljubezni! Obrniv‰i pa pogled po vitki, ponosni nje-
ni podobi, otrpne mu takoj srãnost in v zavesti svoje
nizkosti, v zavesti vsakdanjosti svoje ne upa se ni spre-
govoriti. Tedaj je omenjeni cvet padel iz njenih las ter se
polagoma spustil po njeni obleki na mehko preprogo,
na kateri je stala. Kontesa ni hotela niãesar opaziti, dasi
je v svetlem steklu, iz katerega se ji je nasproti Ïaril njen
obrazek, prav dobro videla, kam je drobni cvet izginil z
mesta svojega. Da se Bogomir izku‰njavi obraniti ni mo-
gel, je naravno. Sklonil se je lahno, pobral cvet in ga rav-
no tako lahno pritisnil k ustom. Potem pa ga je skril v
obleko na razburjeno srce in obãutil je sreão, kakor je
obãuti zaljubljen dijak, ãe mu je usoda sluãajno v posest
dala pisan trak ali kaj takega, kar je poprej nosila ona, ki
si jo je izbral v rano, prvo ljubezen svojo. Kontesa je tudi
to opazila v jasnem steklu. Lahna zora ji je zakrila neÏ-
no lice, potem pa je spregovorila tiho, tako tiho, da je
Bogomir steÏka ãul njene besede: »Gregor Lesovéj!«

Vzdihnil je za njo: »Gregor Lesovéj!«
Oba sta se spominjala pradeda njegovega, ki je nek-

daj morda ravno v tej sobi nosil s sabo bolno svoje
srce! —

BES

MRTVA SRCA

234

Obrnila se je proti njemu in njeno oko se je uprlo nanj

nekaj trenutkov. Koprnel je pod tem pogledom in bral v
njem — ljubezen. A to, kar je menil, da je ljubezen, bilo
je morebiti samo — usmiljenje!

»Gospod Lesovéj,« dejala je nato, »midva sva paã od-

rasla — otroka.«

Glasji je bil zopet trd, kakor bi se sramovala mehko-

te svoje.

Od tedaj je Ïivel Bogomir Lesovéj v nekaki du‰evni

omamljenosti. Kjerkoli je bil, povsod ga je spremljeva-
la podoba njena. Vedno jo je v duhu gledal pred svetlim
zrcalom, kako si je z roãico popravljala svoje lase in ka-
ko se je po beli njeni obleki spu‰ãal cvet, podoben rdeãi
kaplji krvi! Od taãas pa je Bogomir Lesovéj za trdno ve-
del, da bo razru‰iti moral vezi, ki so ga vezale z NiÏavo.
Zato je pri‰el tudi na Ïenitovanje, in sicer s trdnim skle-
pom, poiskati si prilike, pri kateri bi spregovoril loãilno
besedo. Ves dan se je dolgoãasil in, ko se je priãelo ple-
sati, moral je na plesi‰ãe ter iz priljudnosti plesati z do-
maão gospodiãno Ano. Ker mu ni bilo pov‰eãi v gneãi
plesati in ker je bil poslednji ãas, ãe je hotel opravek,
glavni opravek dana‰njega dne zvr‰iti, zvabil je dekleta,
da sta se zopet podala v jedilnico. Sedla sta k spodnje-
mu koncu mize, da bi ju ne ãula onadva, ki sta ‰e ved-
no pila pri zgornjem koncu. Ali stari Sodarju je takoj
opazil. Z laktjo sune soseda svojega, zavleãe usta, po-

BES

MRTVA SRCA

235

kaÏe z roko proti spodnjemu koncu ter pomenljivo za-
meÏika.

»Tam doli se nekaj prede, ljubi Malec moj, ha, ha!«

reãe zadovoljno in tako glasno, da je tudi Ana urnela
njegovih besed pomen. Po bledem obrazu se ji razgrne
kakor rdeãa tanãica, ki pa takoj zopet izgine.

»âe se kaj sprede, meni prav!« govori Sodar, »imetje

je pri hi‰i in ta je prva!«

Ko Malec niãesar ne odgovori, dostavi: »Ali mu nisi ti

‰e nekaj dolÏan, kaj?«

»Ej, ni toliko, kolikor se je govorilo, ne!«
Ernest Malec je odgovoril to srdit, ni mu bilo prav, da

se je govorilo o tem.

»Naj je, kolikor hoãe,« pravi Sodar lahkodu‰no, koli-

kor je dolgov, toliko jih je preveã. Naj se sprede, naj se
sprede! V to naj Bog pomaga! Potem bosta dva sreãna
ãloveka veã pod tvojo streho, Malec, ha, ha!«

Malec se ni hotel smejati!
»Smej se, ali ne —«in Sodar dvigne kozarec — »pijva

na sreão tvojih otrok, ki si jih tako dobro h kruhu spra-
vil. Bog Ïivi!«

Trãila sta s kozarci.
Tu spodaj pa je bil Bogomir v hudi stiski. Sam ni ve-

del, kako bi priãel govorico. Dekletov obraz je bil tako
preãudno bled, in tako moãno je bila upadla, kar jo je
poslednjiã videl, da se mu je nehote priãela smiliti in da

BES

MRTVA SRCA

236

se je skoraj sramoval besed, katere so mu Ïe bile tiãale
na jeziku. S pove‰enimi oãmi je sedela pri njem in vda-
no priãakovala udarca, o katerem je vedela, da pride.
Batistno rutico je stiskala med prsti in z lahnimi vzdihi
si je zdaj in zdaj olaj‰evala notranjo bolest.

Ko Bogomir ni niãesar spregovoril, dejala je lahno:
»Dolgo vas Ïe ni bilo pri nas, gospod Lesovéj!«
»Dolgo Ïe ne, gospodiãna!« To je bilo vse, kar ji je ve-

del prvi hip odgovoriti. Obrnila je v stran obrazek, ali
Lesovéju vendar ni mogla prikriti solz, ki so ji zalile oko.

»Pravijo, da zahajate v Sotesko!« vzdihnila je. Ozrla se

je zopet proti njemu. Skrãilo se mu je srce in Ïe se je bal,
da bo omagal, da ji tudi danes ‰e ne bo spregovoril slo-
vesa! Pred duha si je poklical ponosne Ïenske ponosno
podobo in na srce si je pritisnil roko, kjer mu je poãival
cvet, ki se je nekdaj kakor kaplja rdeãe krvi spu‰ãal po
njeni obleki na mehko preprogo.

Ojaãil se je in spregovoril: »Gospodiãna Ana, nekdaj

sem menil, da sem vas ljubil!«

»Pravili ste mi to nekdaj!«
Kako teÏko je izrekla te besede!
»âemu bi se vam hlinil, Ana! Zdaj vem, da to ni bila

ljubezen! âlovek ne pozna vselej svojega srca! In kakor
megle po nebu se spreminjajo na‰i obãutki. Ljubezen se
ne da izsiliti!«

BES

MRTVA SRCA

237

Vedela je, da pride ta hip. Ali bo tako gorjup, tega ni

vedela. Poslednja kaplja krvi ji je zapustila lice in, da je
imel le kolikaj srca, morala bi se mu bila smiliti, tako
uboga je bila.

»Kaj hoãe zakon potem,« nadaljeval je brezsrãno,

»zakon brez ljubezni je Ïivljenje z mrtvim srcem! Zato
vas prosim, pozabite, kar je bilo, in upajte na cvetno pri-
hodnost. V svojo sreão« — dostavil je s preãudno vsak-
danjostjo — »je ãlovek tako ustvarjen, da lahko pozabi
na to, kar je bilo.«

»Priãakovala sem vas ãasih, poprej! Ali zdaj Ïe ne veã!

Morebiti vas pozabim!«

V bolesti in trpljenju je to govorila.
»Tako je prav! In vidite, jaz s svoje strani sem Ïe de-

lal nekoliko pokore. Tam pri prepadu je bilo! Saj veste,
tisti dan, ko sva gledala v globoko ravnino pod sabo!«

»In so zvonovi peli k dohodu kneza in ‰kofa, prebla-

gega Janeza Evangelista!« dostavila je trpko.

»Va‰ oãe mi je bil mnogo dolÏan in ãasih bi ga bil s

pismi, ki sem jih imel v rokah, lahko spravil na bera‰ko
palico! Da ga nisem spravil, zahvaliti se ima vam, gospo-
diãna Ana!«

»Vedela sem, da smo izgubili imetje!« Vdano je nag-

nila glavico.

»Prizana‰al sem mu, ker sem menil, da ljubim vas. A

potem, ko se mi je razjasnilo obnebje srca, stal sem ne-

BES

MRTVA SRCA

238

kega dne zopet pred prepadom in v roki sem ti‰ãal vse
tiste listine, s katerimi bi bil poprej lahko spravil va‰ega
oãeta na bera‰ko palico. In spustil sem jih, da so sfrfo-
tale globoko v Ïrelo zevajoãemu prepadu, kjer so za veã-
no zakopane. Vidite, to je bila moja pokora, to je bila
moja Ïrtev, ki sem jo posvetil spominu va‰emu! Ali srca
svojega vam Ïrtvovati ne morem!«

Bistro ga je pogledala.
»V redu je torej vse! Vi ste plaãali, kar ste mi bili dolÏ-

ni! In zdaj se mi zdi, da vas bom laÏje pozabila, nego
sem mislila. Z Bogom, gospod Lesovéj!«

Ravno tedaj je prihitel grof Welser iz sosednje sobe

ter prosil, da bi smel z njo plesati. Vstala je in od‰la, Z
olaj‰anim srcem je vstal tudi Bogomir. Kmalu potem je
zapustil NiÏavo, skrivaj, da se niti poslovil ni!

Tu pri mizi pa sta sedela starca in ‰e vedno pila.
»Kje pa sta otroka?« vprasa Sodar.
»Ple‰eta zopet!« odgovori Malec.
»Izginila sta torej, aha, se je Ïe spredlo!«
»Mogoãe!«
»Ti mladi ljudje, ti mladi ljudje!«
In ko oni niãesar ne odgovori, pristavi ‰e: »Kaj hoãe-

va! Ljubezen je ljubezen!«

V sosednji sobi pa je razbijal Kozica po klavirju in pari

so se vrteli in smejali so se in glasno govorili. Vmes pa
je plesala tudi gospodiãna Ana in poãivala je tujemu vo-

BES

MRTVA SRCA

239

jaku na prsih in se tudi sladko smejala kakor druge Ïen-
ske vse. Ali v resnici ji je hotelo poãiti mlado srce, in
pred du‰o se ji je razgrinjalo prihodnje Ïivljenje kakor
pusta, pe‰ãena ravan, kjer ni niti hladilnih vrelcev niti
zelenih ledin.

BES

MRTVA SRCA

240

TRIINDVAJSETO POGLAVJE

Pismo
(Bogomir Lesovéj prijatelju Ivanu K.)

Umrlo je meni srcé,
umrle so nade sladké,
umrla ljubezen goreãa,
umrla Ïivljenja je sreãa.

S. Gregorãiã

oãno se bo‰ ãudil, ko ti dospe ta drobni list v

roke. Svojim oãem ne bo‰ hotel verjeti, ali konã-

no bo‰ moral verjeti! Resnica je, toÏna resnica je, nek-
danji prijatelj Tvoj je zapustil malo svojo domovino in
zdaj se Ïe razprostira vesoljno morje med njo in med
njim! âe Ti pride v roko ta list, moral bo poprej prepluti
neskonãno vodno planjavo, ki se v sivi svoji veãnosti ‰iri
med mlado Ameriko in med staro Evropo. Obupal sem
nad Ïivljenjem v stari Evropi in pobegnil semkaj, hoteã
priãeti novo Ïivljenje! Moje srce je kakor dolgoãasno
zimsko polje! Kamor seÏe oko, pokriva blesteãega snega
odeja mrtvo livado. Vse je mrtvo pod to odejo, kar je
spomladi radostilo se pisanega Ïivljenja, in nikjer dru-

BES

MRTVA SRCA

241

gega nego enoliãna, dolgoãasna, misli moreãa belina!
Nad njo pa se ziblje tu in tam ãrn vran, poãasi, teÏko in
trudno pluje s perutmi, kakor bi hotel zdaj in zdaj pogi-
niti ter pasti navzdol v gomilo, v kateri spi vsa priroda
smrtno spanje. Vidi‰, tako sneÏno polje je zdaj srce
moje! Nad njim pa se dviguje ãrni vran temnega obupa
in se poãasi, ali neprestano preletava tja in sem.

Sam s sabo nositi bolest! Ni mi mogoãe. K Tebi, pri-

jatelj dragi, hoãem se zateãi. Morda se mi olaj‰a srca
teÏko breme, ãe se Ti izpovem kako je bilo!

Povestnica minulega Ïivljenja mojega Ti je vsaj neko-

liko znana. Moj poslednji list, ki sem Ti ga pisal ‰e z
Vi‰ave, bil je kakor ozalj‰ana in oli‰pana ladja, v vsem
ponosu in z mnogobrojnimi jadri, zapu‰ãajoã luko in
nosoã s sabo tolpo veselega ljudstva, katero se je vdalo
brezmejnim nadam na sreãno potovanje po hudobnem
vodovju. Pisal sem Ti, kako neÏne vezi so se osnovale
med mano in grofico v Soteski, pisal sem Ti o rdeãem
cvetu, ki zdaj poãiva veã na srcu mojem, pisal o Ïarnih
njenih pogledih, ki so mi vse obetali! âul sem divne sire-
ne sladko petje in s svojim revnim ãolniãem plul proti
smrtonosni skalini, kjer se je moral na stotine koscev
razdrobiti! âul sem sirene sladko petje in zato nisem
opazil nevarnosti, zato sem menil, da jadram po mirni
svetli vr‰ini, zato sem menil, da se mi Ïe iz dalje prika-
zujejo cvetoãi bregovi, kjer bom uÏival sreão, ki so jo

BES

MRTVA SRCA

242

bogovi ustvarili sami sebi! Ali zdaj je ãolniã razbit in ta
moj list je kakor ladja, ki se s polomljenimi jambori, raz-
trganimi jadri in brez krila, steÏka na povr‰ju se drÏeã,
povraãa k pobreÏju! Tako je to na‰e Ïivljenje. Danes
sonce, jutri deÏevje!

Ali zdaj poslu‰aj, kako je bilo!
Nekaj dni po dvojnem Ïenitovanju na NiÏavi (o kate-

rem sem Ti tudi pisal) odpravil sem se proti Soteski.
Mrzla burja je brila po logu, toda v meni je kipela kri in
vroãe mi je bilo, kakor bi me objemalo gorko poletje.
Danes se mi je hotela razre‰iti temna prihodnost, danes
se je imela konãati igra, pri kateri se je igralo za sreão
mojo! Skrb in up sta me navdajala obenem; skrb, ãe sem
se spominjal na imenitnost stare obitelji, in up, ãe sem
si v spomin klical vedenje njeno. Ko je gosposki dvor
leÏal pred mano, tiho in ponosno, upála mi je skoraj srã-
nost, in Ïe sem se hotel vrniti. »Gregor Lesovéj!« Te be-
sede je ‰epetala tisti dan pred zrcalom in te besede so
me tedaj v tistem trenutku zopet ojaãile. Sama se je spo-
minjala Gregorja Lesovéja, o katerem je vedela, da je z
ljubeãim srcem zahajal v Sotesko, z ljubeãim srcem, s
katerim sem tudi jaz prihajal pod to plemenita‰ko stre-
ho! Da jo ljubim, ni ji neznano, kakor ji ni bila neznana
nesreãna ljubezen Gregorjeva! Ta misel mi je dala srã-
nosti, da sem vstopil pri visokem portalu in da sem iz-

BES

MRTVA SRCA

243

nova za trdno sklenil dana‰nji dan izreãi odloãilno vpra-
‰anje. Vidi‰, tak‰en bedak sem bil tisti dan!

Grofa Antona in kontese ni bilo doma. Doma sem

torej dobil samó kneginjo. Ravno prav, mislil sem si, tej
dobri, mehki in rahli du‰i povem vse in prepriãan sem,
da bo ganjena in da bo z mano toãila solze in da bo po-
tem zame govorila, ta vzorna, rahla in dobra du‰ica, ki
je s svojim usmiljenjem objemala najmanj‰ega ãrviãa v
prahu! In z mano naj bi ne imela usmiljenja!

Ko sem pri nji vstopil, sedela je v stolu tik peãi, zavi-

ta v starodavno obleko in v obilo ãipk, da si le teÏko opa-
zil dobrovoljni njen obrazek, ki ji je tiãal globoko med
ramama. Vsa sreãna je bila, da sem pri‰el.

»Kako krasno, da me obi‰ãete danes, cher Bogomir!

Ljub gost se je oglasil v tej zimi in grof Anton in konte-
sa Lina sta mu hitela naproti! A jaz sem sama in zima mi
sili v du‰o. Kako krasno, da ste pri‰li. Nikamor mi ni po-
gledati! Povsod te puste megle! In mraz je tudi, silno
mraz! Ali vas ne zebe, dragi moj?«

Sedel sem tik nje, poljubil ji vdano velo roko in ji pri-

trdil, da je res mraz in da me tudi zebe. To zadnje ni bila
resnica! Govorila je o vremenu, o zimskem mrazu in o
tem, kako bi Ïivljenje prijetno bilo, da ni te grde, nesreã-
ne zime. Povpra‰evala je po mojem zdravju, hvalila, da
se vidim ãvrst, in ãasih je z vlaÏno svojo roãico pogladila
lice moje. Bila je sama dobrotljivost in topla ljubezen ji

BES

MRTVA SRCA

244

je sijala iz pogleda. Vse to je mnoÏilo srãnost v meni!
Vdano sem ji zrl v ljubeznivi obrazek. Îe mi je silila
odloãilna beseda na jezik in Ïe sem ji hotel govoriti o
srãnih svojih upih, a zopet mi je zamrla ta beseda, ko je
kneginja v teku govorice po stari svoji navadi na-
gla‰evala, da se je porodila v stari obitelji Palffyjevi in da
ji je bil soprog knez Teanski!

»Pri sveti Devici in Materi boÏji,« vpra‰ala je rahlo-

ãutno, »vam, gospod Bogomir, morajo paã tudi prav po-
ãasi teãi dneva trenutki, ko ste tako sami na Vi‰avi?«

»Paã mi je dolgãas tu in tam, svetlost,« odgovorim in

kri mi zahiti k srcu, »z delom in branjem kratim si ãas.
Poprej pa sem lazil po zelenih logih in uÏival krasoto
prirode!«

»Po logih zelenih! O sveta Trojica, kdaj jih Ïe nisem

gledala! In morda jih videla veã ne bom!«

Na skrivnem si je obrisala solzo iz oãesa.
»A ãemu se ne Ïenite, uboÏec moj?« vpra‰a po krat-

kem premolku. »Vedno vendar ne morete tako Ïiveti
kakor pu‰ãavnik! Ali dandanes ni veã mladih deklet, ki
bi se moÏiti hotela, hi, hi!«

Bila je zopet radostna, in meni se je zdelo, da me ne-

kako pomenljivo opazuje s svojimi pogledi. Zardel sem
kakor srameÏljiva deklica. Zdaj je napoãil trenutek, da
sem skoraj moral govoriti!

BES

MRTVA SRCA

245

»Mladih Ïenskje na izbiranje, svetlost!« odgovoril

sem srãno, »ali z Ïenitvijo se stori usoden korak, in ãlo-
vek ne ve, kaj bo potem prina‰ala prihodnost! To je rav-
no, to je ravno!«

»Kdo bo tako bojeã, cher Bogomir!« — Pri tem se je

svetlost tako milobno smejala — »kdo bo tako bojeã!
Kakor ãujem, imate imetja obilo, da bi lahko preÏiveli
sebe in obitelj. Pravilo se mi je, da je Vi‰ava lepa posest
in da vas pri‰tevajo najimovitej‰im na‰im sosedom!«

»Res je, svetlost,« odgovorim poniÏno, »nebesa so mi

pomnoÏila posvetno imetje!«

»No, vidite« — z roko je posegla po moji roki in mi jo

gladila kakor otroku — »no, vidite, ãemu se torej ne Ïe-
nite?«

Zami‰ljeno je dostavila: »To vam je bil Gregor Leso-

véj, praded va‰, drugaãe vrste junak, hi, hi! Oj, ti ãasi, oj,
ti ãasi!«

HvaleÏno sem poljubil roko! Pri‰el je bil torej trenu-

tek! Tiho, bojeãe sem spregovoril: »Svetlost, Ïe dolgo mi
leÏi na srcu teÏko, silno breme. In le va‰a izborna pri-
jaznost in materinska ljubeznivost, ãe se smem tako iz-
raziti, osreãuje me, da odkrijem svoje du‰e skrbi pred
vami, svetlost! Ne ‰tejte mi te predrznosti v zlo; ravno
osreãili, pregreli ste mi srce in povedal vam bom vse, ãe
mi blagovoljno dovolite, da smem nadaljevati — «

»Le govorite, dragi moj!«

BES

MRTVA SRCA

246

In odprla se mi je du‰a in priãel sem govoriti, kako mi

je ona od tedaj, ko sem jo videl prviã, zmagala srce, kako
se me je polastila ljubezen, in da pravzaprav samo za-
voljo nje zahajam semkaj; tudi sem govoril o svojih upih
in kako Ïivim v veri, da me tudi ona ljubi in da to vsaj
posnemljem iz njenega vedenja. Ko sem govoril, nisem
se ji upal gledati v obraz. Konãav‰i svojo izpoved, dvig-
nil sem pogled proti njej. V stolu se je bila nekoliko
vzdignila, in prav prestra‰en sem opazil, da je to trd,
o‰aben obraz in da na njem ni niãesar rahlega, mehke-
ga in dobrotljivega. Vse to je bilo izginilo tisti hip z nje-
nega obraza, in v sivih oãeh, s katerimi je neprestano
zrla vame, vzplamtel ji je Ïar sovra‰tva.

Obledel sem in tresoãe vpra‰al: »Vi se srdite, svet-

lost!«

»âe sem vas prav umela, govorili ste o domaãi konte-

si!« spregovorila je ostro. Tudi glas ji je bil trd kakor jek-
lo in ni priãal o nikaki dobrotljivosti veã.

»Da!« sem zdihnil potrt.
»Mislila sem sicer, da govorite o mladi hi‰ni na‰i. Pa-

metna, dobro vzgojena deklica je in ãasih sem si dejala,
da bi to bila Ïena za vas, kakor si je le Ïeleti morete!«

Hudobno, ironiãno je govorila in kakor strele so mi

udarjale njene besede v revno moje srce.

»Svetlost!« sem vzkliknil in vstal.
Dostavila je o‰abno, ponosno, kakor prava kneginja:

BES

MRTVA SRCA

247

»Ne verjamem, da bi se bila kontesa tako zelo spoza-

bila! A ãe se je spozabila, potem poslu‰ajte, kar vam go-
vorim! Îe pol stoletja ãepim tu v stolu, hroma, onemog-
la, kakor novorojeno dete! Pol stoletja opazujem kras
prirode le iz dalje in sladkosti Ïivljenja so mi le pravlji-
ca, so mi le sanje, so mi zgolj fantom! In to je nekaj, go-
spod Lesovéj! Ali odkritosrãno vam reãem in na sveto
telo na‰ega Odre‰enika vam prisegam, da sem ‰e sto let
raj‰i prikovana na ta muãni stol, da ‰e sto let raj‰i zrem
spomladi cvetove le iz dalje in da ‰e sto let rada umiram
tako poãasi, kakor tega pol stoletja do zdaj, ko mi je ãasa
kragulj kakor Prometeju nekdaj kljuval trenutek za tre-
nutkom Ïivljenje z mene — nego pa bi privolila, da bi
kontesa Lina prevzela gospodinjstvo na kmetski va‰i
Vi‰avi. To vam reãem jaz, kneginja Teanska! Ali zdaj
sem se utrudila! Z Bogom, dragi moj gospod Lesovéj! Z
Bogom!«

Bil sem odpu‰ãen, odpu‰ãen v veliki nemilosti! Po-

parjen in pobit sem zapustil sobo. Skoraj brez zavesti
sem bil, ko mi je sluga v sprednji sobi pomagal pri obla-
ãenju. âustvo osramoãenja druÏilo se je s ãustvom ne-
sreãe v du‰i moji. Zalival me je pot, in v duhu sam nisem
vedel, kaj naj zdaj poãnem. Steza Ïivljenja me je dovedla
k mestu, kjer se mi je pred nogami ‰iril zevajoã prepad.
Kako ga premostiti? V mislih sem ‰e enkrat pretehtal
vse malo in veliko, kar mi je po moji domi‰ljiji priãeva-

BES

MRTVA SRCA

248

lo o njeni ljubezni. Preplula mi je duha re‰ilna misel. Kaj
mi hoãe sodba te stare Ïenske, ki s svojim zastarelim
mi‰ljenjem, s sme‰nim svojim plemenita‰kim ponosom
korenini ‰e v minulem stoletju? Takim ljudem so jemali
glave za francoske prve revolucije! Ali od tedaj so se ãasi
spremenili! Da me le ona ljubi; njo samo sem sklenil
vpra‰ati, naj ona sama razsodi! Tu se je igralo s sreão
vsega mojega Ïivljenja, in nespametno bi bilo, ãe naj bi
odloãevala beseda stare Ïenice, ki brez dvojbe ni vede-
la, kaj govori, ki je v svoji zmedeni starosti menila, da ‰e
vedno Ïivi na dvoru Friderika Avgusta, v ãasih, ko se je
tikala s preblaÏeno Kornelijo Amalijo! Kontesa sama naj
razsodi! Stopiv‰emu na hodnik zavel mi je nasproti
hladni zrak in me v omenjenem sklepu, zbistriv‰i mi
omotene moÏgane, ‰e bolj utrdil. »To je edino prava pot,
in lahkomi‰ljeno je bilo, da si govoril kneginji, ki te ni
mogla umeti, ker ravno ne umeje zakonov sedanjega
stoletja!« V mislih sem odkorakal po koridoru, po mehki
pletenini, ki je bila ondi razgrnjena. Vrh stopnic sem
obstal. Tu je bilo mesto, kjer je nekdaj Gregor Lesovéj
krãil se pod bolestjo brezupne ljubezni. Na ta drÏaj se je
morebiti naslanjal, ko je tej brezsrãni Ïenski, ki zdaj tam
notri ni mogla ni Ïiveti ni umreti, pravil o ãustvih svo-
jih. Tu ji je bil izroãil cvet, znak svoje ljubezni, ki ni imela
niti upov niti prihodnosti, kakor jih nima cvetje, ãe se je
sredi zime po umetelni poti izvilo iz osrãja materi zem-

BES

MRTVA SRCA

249

lji! Morebiti je tudi ljubezen moja taka, brez upov, brez
prihodnosti! Iznova me je davila bolest, iznova grabila
je obupnost z Ïeleznimi prsti po meni! Ravno tedaj je
pridrdral voz na gra‰ãinsko dvori‰ãe! Prihiteli so sluge
od vseh strani ter mimo mene drevili se po stopnicah
navzdol. Otrpnile so mi noge, in nekaj je reklo v meni,
da pride zdaj ‰e huj‰i udarec, nego li je bil ta, ki mi ga je
vsekala vela roka kneginje Teanske. Kmalu se je v
vznoÏju stopnic prikazala gospoda. Najprej je pri‰el grof
Anton z dolgo ko‰ãeno svojo podobo. Za njim je stopal
mlad, tenak ãastnik v huzarski opravi. Izmed koÏuhovi-
ne mu je ‰trlel blazirani, bledi obraz, na katerem se je
ãitala zgodovina razuzdanega dosedanjega Ïivljenja. Ob
roki pa je vodil konteso Lino, ki je prav tako tiãala v dra-
gi koÏuhovini. Mraz ji je bil razvnel lice, da je lahna rde-
ãica pokrivala ji obrazek. Meni, oslepelemu bedaku, se
je videla tako krasna kakor boginja. Niti prestopiti se ni-
sem mogel. Govorili so francoski ter poãasi stopali navz-
gor po stopnicah. Najprej me je opazil mladi ãlovek.
Meneã, da ne umejem, kaj vpra‰a, spregovoril je: »Kdo
je ta ãlovek tu gori?«

Grof Anton je pogledal proti meni. Na obrazu sem

mu bral, da ni bil razrado‰ãen, ko me je ugledal na tem
mestu.

BES

MRTVA SRCA

250

»Kdo je? Moj Bog, nadleÏen sosed, ki se nam vsiljuje

v hi‰o. Pri kneginji je ãasih, da se razgovarja z njo. Saj
veste, da mora zmeraj kdo biti pri njej!«

Pri‰li so k meni. Grof Anton je lahno odzdravil po-

klonu mojemu.

»Kaj, ali ste v tem mrazu pri‰li k nam? Po gozdu mo-

rajo biti slaba pota. Tudi se mi zdi, da je nekoliko juÏno
vreme!« Le teÏko je prikrival malicioznost v svojem gla-
su, tako da sem moral prav obãutiti, kako nepriliãna mu
je moja navzoãnost danes. —

»Bil sem pri kneginji, ekscelenca!« zajecljal sem. Mla-

di aristokrat, ki je bil s svojo spremljevalko v tem tudi
dospel na vrh stopnic, opazoval me je s plemenita‰ko
zaspanostjo. V tistem trenutku sem moral biti brez
dvojbe malo sme‰en. S potnim ãelom sem stal tu pred
druÏbo in sam nisem vedel, kam naj obrnem pogled! —

»Seznaniti vaju moram!« dejal je grof Anton lahno in

malomarno, kakor bi to seznanjanje bilo nepotrebno
tako, da se ni takoj prvi trenutek spomnil na to.

»Magnat grof Erdody! Gospod Lesovéj, na‰ sosed!«

Lahno je nagnil glavo magnat grof Erdody, a meni se je
zdelo, da me opazuje z nekakim zaniãevanjem.

»Velika mi je ãast!« Pri teh besedah, ki sem jih zamol-

klo spregovoril, ujelo se je oko moje z oãesom kontese
Line. Tudi njen pogled je bil mrzel, kakor bi me videla
danes prviã v svojem Ïivljenju.

BES

MRTVA SRCA

251

»Grof Erdody nas je obiskal,« nosljal je v tem grof An-

ton. »Îe dolgo ãasa smo ga priãakovali. Zaroãen je s
konteso in zdaj hoãemo doloãiti, kdaj bo poroka. To pa
nam napravlja dela in skrbi! Z Bogom, gospod Lesovéj!«

Od‰li so. Kontesa ob roki mladega magnata, sladko se

nasmihajoã. Znan mi je bil ta pogled od tedaj, ko mi je
dejala: »Kaka odrasla otroka sva paã, gospod Lesovéj!«
Ali od tistega dne sta bila minula jedva dva tedna!

»âuden ãlovek je to,« govoril je magnat odhajajoã,

»in vidi se, da se med nami niti nositi ne ve!«

Te besede je govoril zopet francoski. Hi‰ni gospodar

je odgovoril tudi francoski: »Kaj hoãete, grof? Na deÏeli
ne smemo na tehtnico polagati vsakega, s katerim obãu-
jemo!«

»Da, da!« pritrjeval je ta.
»Sicer me bo pa skrb« — oglasil se je oni — »da ne

pride veã v Sotesko, ãe vam njegov obraz ni pov‰eãi!«

Te besede sem ‰e ãul. Potem sem taval po stopnicah

navzdol. Vse se je sukalo krog mene in, kako sem tisto
jutro dospel nazaj na Vi‰avo, ‰e danes ne vem. Vse je
gorelo po meni in le ena misel me je navdajala: stran,
stran v daljni svet! —

To je zgodovina mojega mrtvega srca! âe bi bil imel

veã moraliãne podlage, ne bil bi zapravil dosedanjega
Ïivljenja svojega. A zdaj je zapravljeno!

BES

MRTVA SRCA

252

Porodil sem se sredi malega naroda in slovanska kri

se mi pretaka po Ïilah. UÏival sem nem‰ko vzgojo; v
meni Ïivi zato duh, okovan v nem‰ke verige. Zemlja, v
kateri koreninimo, je slovanska, ali zrak, ki veje nad njo
— je nem‰ki. Dva elementa se vedno bojujeta v nas,
nem‰ki in slovanski. Zato ni celote, zato je vse, kar po-
ãenjamo, kar mislimo, poloviãno, povr‰no. Tudi znaãaji
na‰i se ne morejo razviti, tudi ti so poloviãni. In ãasih jih
‰e celo ni! V prihodnosti bo bolj‰e morebiti, ko ne bo
samo na‰a zemlja slovanska, temveã tudi zrak, ki veje
nad njo. Mi pa zdihujemo pod prekletstvom sedanjosti!

BES

MRTVA SRCA

253

ISBN 91-7301-082-0

www.omnibus.se/beseda

Document Outline

VSEBINA

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Ivan Tavčar Janez Sonce
Ivan Tavčar Grajski pisar
Ivan Tavčar Vita vitae meae
Ivan Tavčar Otok in Struga
Ivan Tavčar Izza kongresa
Ivan Tavčar Cvetje v jeseni
Ivan Tavčar 4000
Ivan Tavčar V Zali
Ivan Zorec Stiški tlačan
6 wykad WiĄzania chemiczne[F]
Wyk%c5%82ad Niepewno%c5%9b%c4%87 pomiaru
A
koncepcja poznawcza czyli człowiek samodzielny (4 str), ☆♥☆Coś co mnie kręci psychologia
BLOOG, ● Wiersze moje ♥♥♥ for Free, ☆☆☆Filozofia, refleksja, etc
psychologia-pojęcia (4 str), ☆♥☆Coś co mnie kręci psychologia
wklej obr.jest mały z jewej str.+ tekst, ⊱✿ WALENTYNKI ⊱✿
Pokaż mi swój obraz, ● Wiersze moje ♥♥♥ for Free, ☆☆☆Filozofia, refleksja, etc

więcej podobnych podstron

Ivan Tavčar Mrtva srca

Document Outline