BES

POMENKI

Ivan Zorec

Pomenki

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

POMENKI

BES

Ivan Zorec
POMENKI

Originalna izdaja:
SamozaloÏba, Ljubljana 1921

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-126-6

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

POMENKI

Vsebina

BES

POMENKI

V sobi ‰tev. 12

o je Ivan Zakotnik stopil za bolniãarko v visoko,

svetlo veÏo, je pridrÏal kljuko, da ne bi omahnil v

silnem ka‰lju, ki ga je bil zgrabil.

»Tjale —,« mu je bolniãarka pokazala bel pljuvalnik v

kotu za vrati.

Ko mu je odleglo, je bil pljuvalnik krvav, po gosti,

‰iroki bradi je trepetajoãe polzela rdeãa sled. Z drugo
roko se je grabil za prsi in se hropeãe oddihaval, kakor
bi si hotel zrahljati tesnobo, ki je ma‰ila njegova bolna
pljuãa.

»No, niã hudega,« je dejala in ga potegnila za seboj.

»To vse preide poãasi.«

Ko sta stopila v dolgo, svetlo sobo, so se trudno okre-

nile glave na belih zglavjih, Ïareãe oãi so se mrzliãavo
uprle vanj.

Star moÏ na bliÏnji postelji je vzdihnil in polglasno

zatoÏil:

»Na —: je Ïe drugi tu!«
Bolniãarka ga je svareãe o‰vrknila z mirnim pogle-

dom, ki se je mimogrede ujel z Zakotnikovimi oãmi.

BES

POMENKI

»Tu je va‰a postelja, gospod Zakotnik,« je stegnila

roko proti prazni postelji sredi vrste ob steni.

Skoraj malo v zadregi je bil in prestra‰en pa utrujen

in slab. IzteÏka se je zgrudil na stol in se je ozrl po sobi.
Vsi pogledi so ga ti‰ãali na sedeÏ, nihãe ni spregovoril
besedice. Nazadnje se je odloãil in se je zaãel poãasi
slaãiti, kakor bi se hotel ‰e premisliti in morda kar po-
begniti iz te ãudne sobe. Îareãe oãi pa so ga venomer
drÏale in so ga popustile samo, ko so se bolniki zaãeli
suho in brezuspe‰no odka‰ljevati. Ka‰ljala je vsa soba,
da se se sunkoma privzdigovale ko‰ãene rame izpod
odej; ka‰ljali so bobneãe, hre‰ãeãe in piskajoãe, da so se
skoraj kar ‰ipe tresle na oknih.

Med tem silnim ka‰ljanjem se je slekel in se ogrnil z

modrikasto haljo.

»No, zdaj pa lepo pojdiva, da se ‰e stehtava malo,« ga

je povabila bolniãarka, ki mu je uredila posteljo.

Kakor otroka ga je vedla, z nobenim trenom oãi ni po-

kazala, da ima opravka z mladim moÏem, kateremu
vãasih Ïenske niso mogle gledati v slaãeãe oãi brez one-
moglega trepeta sladke groze. In mlada ‰e in brhka je
bila ta Ïenska.

»Kak‰en neki moram biti —?« pomisli Zakotnik in

vzdihne.

»Kar tu-le gor stopite. — Tako. — Petinpetdeset kilo-

gramov —.«

BES

POMENKI

»Koliko?« se ustra‰i. »Kakor sleãen zajãek!« Nasmeh-

nil bi se rad, ali strah, ãuden strah in obãutek nekega
poniÏanja mu lezeta v tresoãe se noge.

»Zdaj pa spet lahko greva,« sili Ïenska. Njegove noge

pa so kakor vkopane, nad kolenom mu drgeãeta dva
Ïivca. Ta drget pozna od takrat, ko mu je zdravnik po-
vedal, da bi se ga mogla lotiti tuberkuloza. Kakor bi bil
pijan, omahuje poãasi do svoje postelje in se ves zaso-
pel ujame ob skonãnico.

Ko leÏi vznak, se umiri nekoliko in premi‰lja.
»Hudiãa, morda sem pa res jetiãen!«
Otresel bi se rad te stra‰ne misli, a ne more. Po‰ast

leze vanj in gomazi po njem. Siromak gleda po bolnikih
in mu je zmerom tesneje.

»Drugaãe bi me ne dali med te reveÏe, ki so z eno

nogo Ïe v grobu. — Ali pa so me vtaknili sem kar tako,
ker je bilo ‰e prostora? Ampak nevarno je tu, ‰e nalezel
bi kaj. Ko pride zdravnik —.«

Dejal mu bo, da je to najbrÏ pomota, saj on ni tako

stra‰no bolan. Slab je res, pa to ni niã. Ampak med te
reveÏe ne spada ‰e. Kak‰ni so vendar! âe ne bi imeli
koÏe na sebi, bi jim kar kosti zropotale narazen. Najhuje
pa se ti zdi, ãe jim pogleda‰ v oãi. Kadar zaka‰lja‰, se jim
zasvetijo in se sreãujejo z drugimi oãmi, in vsi te obtipu-
jejo in presojajo. Ti Ïareãi oglji te peãejo in palijo v dno
boleãih prsi in te skelijo, kakor rezek kes po grehih, ki

BES

POMENKI

jih ne zna‰ obÏalovati, ker je tvoja vera v Ïivljenje ‰e pre-
velika.

Na desni postelji se obrne sosed in votlo zaka‰lja.

Ivan Zakotnik obãuti tipajoãe oãi in se ozre. Suh in me-
del obraz se pogreza v belo blazino, po bledem ãelu pa-
dajo znojni prameni ku‰travih las, mrzliãave oãi gorijo
in ga nemo gledajo.

»Ali ste Ïe dolgo bolni?« spregovori naposled.
»Saj prav za prav nisem bolan, samo oslabel sem.«
»In zdaj ste pri‰li sem. Napak je bilo to. ·e danes bi

pobegnil odtod, ãe bi mogel.«

»Kaj je tako hudo tu notri?«
»Par noãi prebijte, pa bote videli!«
»Ne ostanem dolgo, moja bolezen ni tako zares. Tudi

ãasa nimam, da bi polegal.«

»O, tudi meni se mudi ven. Brivec sem. Vse sem bil Ïe

pripravil, da bi zaãel s svojo brivnico. Tudi zaroãenka
me ãaka,« je dejal nekoliko ti‰je in si je segel v lase.

»Kako se ãlovek poti zmerom. Le verjemite mi, da je

ta vroãica samo zaradi neprimerne hrane.«

Posegel je na mizico kraj sebe po glavniku in ogleda-

lu in se gizdavo razãesal.

»Ob treh so obiski. Noãem, da bi me Milka videla

tako zmr‰enega.«

Bolniki so ga gledali in so se spogledovali: okoli ust se

jim je zarisal zasmeh.

BES

POMENKI

Toda brivca je zatresel silovit ka‰elj, da mu je u‰el

glavnik iz rok in je odskoãil po odeji.

»Da bi le ta naduha ne lezla name! Veste, saj mi ni kaj

sile; malo prehlajen sem, ali pa me res hoãe naduha. Pa
kaj bi z njo, ko sem star komaj dobrih trideset let?«

Oãi po sobi so se sreãavale, zasmeh je bil razloãnej‰i.
Tudi Zakotniku bi bilo ‰lo skoraj na smeh, ko ga je

opazoval v njegovi gizdavosti in slabosti, a polnega vere
in upanja.

»O, takle pa gotovo ‰e nisem! âe ta tako trdno verja-

me v ozdravljenje, kako bi jaz dvomil?«

»Vstal bom, ko mi vsaj malo odleÏe,« je dejal brivec in

si uredil lase.

Za njegovim hrbtom je napravil sosed kriÏ z roko po

zraku in se spogledal z Zakotnikovimi oãmi, kakor bi
hotel reãi: ReveÏ!

Ivanu Zakotniku je bilo neprijetno.
»Kaj neki je tem ljudem, da so taki?« Sitne misli so ga

objele.

Ko je odbila ura tri, so zaãeli prihajati obiskovavci.

Tiho so obstopali postelje in so se polglasno pogovarjali.
Bolnikom so Ïarela lica in veselo so se svetile globoke
oãi. Zakaj vsi so govorili o zdravju in sreãni bodoãnosti.

Tudi Milka je pri‰la. Sedla je ob Ïeninovo postelj, na

njeni okrogli, soãni postavici so drhteãe poãivale bol-
nikove hrepeneãe oãi.

BES

POMENKI

»Ali si vse pripravila?«
»Vse sem pripravila.«
»Ve‰, po poroki bova kam ‰la. Ne predaleã. Na po-

moãnike se ãlovek ne more vselej zanesti, ve‰?«

»Seveda, seveda.«
»Kaj pa oprava za brivnico, ali je Ïe tu?«
»Vse je Ïe na mestu, niã se ne boj!«
Ivan Zakotnik je poslu‰al in se je ãudil. V Milkinih

oãeh je videl prevaro, ki ji jo je usilila ljubezen, ali pa
narekovalo soãutje ljubeãega njenega srca.

Ko je odhajala, so jo spremljale vse oãi. Brivec si je

pokril obraz in je zaihtel. Tudi Zakotniku se je inako sto-
rilo; obrnil se je in si je utrnil solzo.

»Veste, saj mi ni niã posebnega,« je dejal brivec, ko se

je pomiril. »Milka je rekla, da se ji zdim mnogo mnogo
bolji od zadnjiã. E, ko bi vsaj ‰e ta sitni ka‰elj malo od-
nehal!«

»O ti reveÏ, ti otroãji — na smrt bi se raj‰i pripravil,«

je jokavo uãil starec za vrati.

Îenin ga je srdito pogledal:
»Osel ti kronani! Sam se pripravljaj, ‰ema stara!« —
Dan se je nagnil, ka‰ljanje se je priãelo, na licih so za-

cvetele rdeãe roÏe, iz oãi je gorelo.

»Koliko?« je vpra‰al brivec slabiãa na levi strani.
»Devetintrideset,« je odgovoril komaj sli‰no in je od-

loÏil toplomer.

BES

POMENKI

»Jaz imam danes nekaj veã — ‰est ãrtic ãez devetintri-

deset. Pa bo jutri bolje,« se je tolaÏil brivec.

Tudi Zakotnika je treslo, a temu stanju ni pripisoval

posebne vaÏnosti. — Kaj bi maral, ãe bi bil zdajle na svo-
jem rojstnem domu! Kako lepo je tam, ko sije solnce, v
smrekovi hosti pa ‰umijo poveterja; pod smrekami in
bukvami je tiho in mirno kakor v cerkvi. Po dolini se
pra‰i vonjavo klasje, nad njivami se veseli svojih zdravih
pljuã veseli ‰kerjanec. In solnce je in toplo in zdravo. O,
tisto na‰e lepo solnce — kakor martinãek bi se grel! Pa
v smrekovo hosto bi hodil, tam bi hitro ozdravel. — Ali
kam bi? Rojstni dom je v tujih rokah, ker ga on ni ma-
ral in je raj‰i rinil v to mraãno mesto, da se mu ne bi bilo
treba ubijati s poljskim delom. Mlaj‰i brat pa je posestvo
zagospodaril in zapil in nazadnje zbeÏal v Ameriko …
Vse hrepeneãe misli so vasovale daleã, daleã. Ob uri za-
pu‰ãenosti in nadloÏnosti je zaãutil mehke roke izgub-
ljene domaãije, kako mu otirajo znoj z bolestnega lica.
S pametjo in srcem ljubi dom, ki ga nima veã, lepi do-
maãi kraj, ki nima veã prostora zanj. ·e kleli ga bodo, ko
bo obãina plaãevala za njim. — Vendar pa hoãe ‰e v do-
maãe kraje, ko le malo okreva. Morda mu vendarle od-
kaÏejo skromen kotiãek, kjer je preÏivel svojo mladost …

Zadnji Ïarki veãernega solnca so se usipali skozi viso-

ka okna in so blaÏeno poãivali na belih posteljah. Bledi
in medli obrazi z rdeãimi lisami na upadlih licih so ru-

BES

POMENKI

meneli in goreli, odprte oãi so Ïarele kakor neugasli oglji
na pojemajoãem ognji‰ãu.

Pred Zakotnikovimi oãmi obstane vsa pozabljena le-

pota domaãih krajev. Okoli usten mu hoãe zaigrati mi-
ren smehljaj, nosnice se mu ‰irijo, kakor bi ãutile vonj
smrekove hoste. —

* *

Ponoãi ne morejo spati. Med nemirno dremavico se ob-
raãajo in hripavo ka‰ljajo v nadu‰ljivih napadih. Bol-
niãarka hodi gledat onega slabiãa, ki je imel toliko mrz-
lice. Popravlja mu oznojeno zglavje in tiho odhaja.

Ivan Zakotnik dremlje in se greje na solncu pred do-

maão hi‰o pa po hosti hodi in zdrav je in krepak. Kakor
otrok se veseli ‰irokih pisanih trat in ‰umeãih visokih
smrek.

Naenkrat se zdrzne. Brivec grgra, slabotno zavija in

utihne. Bolniãarka se sklanja nad njmi. Zastrta svetilka
izpod stropa medlo obseva mirni brivãev obraz.

Starec za vrati glasno vzdihne:
»Bog daj veãni mir in pokoj njegovi du‰i!«
»Bog se usmili vseh vernih du‰ v vicah!« pritegne od-

daljen vzdih.

Bolniki se predramijo in ‰epeãejo.
»ReveÏ, kako si je Ïelel zdravja!«
»In kake naklepe je koval ‰e danes.«

BES

POMENKI

»No, prestal je.«
»Kaj bo neki Milka? Pa saj je bila pripravljena.«
»BeÏi, beÏi! Tako brhko dekle si bo znalo pomagati.«
Dva streÏaja tiho prineseta nosila in molãe odneseta

mrliãa.

»ReveÏ.«
»ReveÏ.«
To je zadnji pozdrav gizdavemu in po sreãi in Ïivlje-

nju hrepeneãemu brivcu.

Ivan Zakotnik bulji za nosilnico v nemi grozi in ne

more veã zadremati.

Sredi noãi krikne oni slabiã z vroãico, po rjuhi plane

krvav curek, visoko krileãe roke mu omahnejo po odeji.

Predno ga odneseta zaspana streÏaja, se ozreta po

sobi, kakor bi hotela poãakati, ali se odloãi ‰e kdo.

Ivan Zakotnik sede pod zglavje, blazen strah ga gra-

bi za boleãe prsi. Med treskajoãim ka‰ljanjem so se pre-
dramili ‰e oni bolniki, ki so ‰e dremali, in se preÏeãe
opazujejo, kakor bi ugibali, kdo je na vrsti. S togotno
trdovratnostjo odbijajo in kjubujejo Ïareãim medseboj-
nim pogledom, in oãi vpijejo:

»Jaz nisem ‰e na vrsti, kaj me gleda‰? Sebe glej in pri-

pravi se!«

Starec za vrati prebira molek; debele jagode enako-

merno padajo med tikatakanjem okrogle stenske ure.

»Bog nam daj sreãno zadnjo uro!«

BES

POMENKI

»Spite, oãe, spite!« godrnja sosed.
»O, saj bomo kmalu spali vsi … Dva sta nocoj Ïe ugas-

nila.«

Nekdo pridu‰eno zaihti v blazine. Tu, tam se skrije

glava pod odejo.

Tudi po Zakotnikovem licu drsijo debele solze. Zakaj

joka? Bog ve, ali teh solza se ne bi mogel ubraniti.

Vso tisto dolgo noã ni veã zatisnil oãi.
Drugi dan dopoldne sta prika‰ljala nova bolnika. Ka-

kor vãeraj njega, tako so gledali in ju zlove‰ãe opazovali
vsi, tudi Ivan Zakotnik, ki je zaãenjal razumevati te vro-
ãiãne poglede. Vsi vidijo v vsakem, ki hodi polnit pri-
pravljene postelje, skoraj nekakega re‰itelja, ki ga morda
smrt prej zagrabi in prizanese njim samim; obenem pa
se veselijo, da imajo druÏbo v svoji nesreãi. — V zadre-
gi sta se ozirala, in skoraj jima je ‰lo malo na smeh, ko
sta se poãasi slaãila. Kakor bi bila doma, sta mirno leg-
la na prazni postelji; tako mirno sta legla, kakor bi bili
postelji pripravljeni od vsega zaãetka nala‰ã za nju.

»Kdo je bil meni napravil prostor predsinoãnjim?« se

vznemiri Ivan Zakotnik in se ne upa nikogar vpra‰ati.

»Zato so me tako gledali —,« pomisli, in zona ga obli-

va.

Kaj bi izpra‰eval, saj je vseeno, ali se mu je umeknil

vãeraj ali Ïe prej. Zdaj pa ima vsaj soseda, s katerima bo
lahko govoril, ãe bi mu bilo dolgãas. MoÏa sta po vsem

BES

POMENKI

videzu bolnika kakor on sam in, ali veseljaka, ali pa vda-
na v svojo usodo. Kar tako se obrne v ono stran, da bi
na‰el besedo. Ali tu vstopi bolni‰ki duhovnik in se pri-
jazno razgleduje po sobi.

»Hvaljen bodi Jezus Kristus!«
Nekateri nekaj zamrmrajo, drugi se molãe zagledajo

v strop ali v kot.

»Ali bi hotel morda kdo, da ga previdim s svetimi za-

kramenti?«

Vsi molãijo, tudi starec za vrati odmajuje.
»Zakaj ne veste ne ure ne dneva, kdaj vas pokliãe Go-

spod —,« prijazno svetuje ma‰nik.

Ivan Zakotnik je Ïe hotel prikimati, tudi zato, da bi

re‰il iz zadrege ljudomilega starãka, a se ni upal.

»Vsi bi se mi smejali; morda bi potem ‰e umrl, ko niti

bolan nisem kaj posebno.«

Duhovnik pa se kljub svojemu neuspehu smehlja in

poãasi drsa proti vratom, kakor bi ãakal, ali se kdo mor-
da vendar ne premisli ‰e. —

Bolnik blizu okna se tiho nasmehne— in mahne z

roko za njim; v zamahljaju je bilo: Bog te nesi!

»Kaj neki misli! âudno, da nam ‰e sveã ne zaãenjajo

Ïe priÏigati — hahaha!«

»Pa res: sam naj se raj‰i pripravi.«

BES

POMENKI

»Nevarna reã to; pripravi se na smrt, pa te zaãne da-

viti. — Hudiãa, jaz ‰e ne mislim zemlje z nosom podpi-
rati.«

»Tudi po meni se ne bodo tako kmalu krti rili!«
Tega pa posili vendar prasketajoã ka‰elj in ga stresa,

da jeãi Ïelezna postelja. Ko ga nekoliko popusti, odmek-
ne od ust krvav robec in ga spretno skrije.

»Sama po‰ast vedi, kdaj sem se tako grdo prehladil?

Grlo mi je menda Ïe kar razpraskano. — Ta nesreãni ka-
‰elj —! Potem ni ãudno …«

Vse skupaj je bolnike menda nekoliko razburilo. Za-

ãeli so ka‰ljati, regajoãe, piskajoãe, treskajoãe, suho in
votlo.

»Kak‰ne zdravnike imamo! Vsak dan dvakrat te hodi-

jo gledat in pretrkavat, to je menda vse, kar znajo. Ka‰elj
naj nam ustavijo, pa bomo vsi na nogah in zunaj!«

»Tristo —, jaz pojdem h konjederki, ãe bom ‰e dosti

rigal.«

»Jaz bi tudi ‰el, pa mi noge otekajo. Kaj ne bi: zmerom

vznak, nobene hoje!«

»Mene pa ‰iva po sklepih, da vidim vse bogove na-

enkrat.«

»In postelja me je oslabila, da bi me ‰estletno dete

lahko podrlo.«

»Kaj ne bi oslabeli, ko pa ãlovek ne more ne jesti ne

spati vse te stra‰ne, dolge noãi.«

BES

POMENKI

»In proti jutru se spoti‰, da si kakor bi te iz vode po-

tegnil.«

»Vse te boleãine in teÏave imam tudi jaz,« pomisli

Ivan Zakotnik in se zamisli. »Ali jaz ozdravim, moram,
hoãem ozdraveti! — O, ãe bi bil doma, kako hitro bi bil
dober! V sopari poparjenih ovsenih in senenih plev bi
mi pre‰lo trganje, prehlad in vse.«

»Da, ka‰elj, ka‰elj,« pravi Zakotnikov sosed. »Kje sem

tega zlodja le izteknil, bi rad vedel.«

»Jaz bi zase vedel,« pravi drugi. »Nekoã sem se bil na-

pil — o, kolikrat sem se ga bil Ïe prej tudi nabral! — pa
je bilo menda Ïe preteÏko: omagal sem ob potu, pa deÏ
me je napral. Zaãel sem krehati in ‰e bolj piti, ker me je
zmerom nekaj praskalo po grlu, in ker sem zaãel slabeti.
Pijaãa me je bila ‰e vselej na noge spravila, ãe sem se bil
kaj snel s teãajev. Zdaj pa se nisem mogel veã popravi-
ti.«

»O, vinãka sem tudi jaz pognal — hehe! Lahko reãem,

da sem ga veã nosil v sebi kakor bi ga bil mogel na sebi.
Ko pa me je zaãel du‰iti ta hudiãev ka‰elj, se mi je pa vse
uprlo.«

»No, jaz sem pa tudi rad izpodbil kako Ïivahno Ïen-

sko Ïivalco! O, ko sem bil takole malo vinski, mi ni od-
‰la, ãe le ni v ogenj skoãila ali pa v vodo.«

»âast Bogu, oãetu nebe‰kemu, Ïensk se tudi jaz ni-

sem branil! Naduha spravi od kruha, pravijo. Jaz pa pra-

BES

POMENKI

vim: od Ïensk tudi! — Ko sem bil Ïe prehlajen in sem
ka‰ljal kakor nadu‰ljiv konj, sem bil izteknil okroglo,
prikupno kuharico. Takole srednje starosti. Veste, take
so najbolj‰e. Vedo, kako in kaj, in ne mislijo na drugo
kakor kako bi se ti bolj prikupile, da bi te dlje imele in bi
jim bolje zalegel. Kaka mlada prismoda pa se obesi nate,
cmeri se, in se je ne more‰ otresti, ko se ure izteãejo.«

»Meni se zdijo starej‰e nevarnej‰e. Taka bunka bi me

bila nekoã skoraj ujela v svoj kurnik.«

»Seveda, ãe se ji maliãi‰ z ljubeznijo in s takimi nesla-

nostmi. Grob in trd in predrzen mora‰ biti, pa je. Naj-
pametnej‰a Ïenska ima moÏganov komaj za pol kavne
Ïliãke.«

»Tisto Ïe, ampak najmodrej‰i moÏ ti kar strepeãe, ãe

ga poboÏajo krotke oãi prijazne Ïenske. Kaj bi bil svet
brez tega?«

»Tule notri bo slaba; kar veãno devi‰tvo bo treba za-

obljubiti. — Ali bolniãarka ni napaãna Ïenska.«

»BeÏi, beÏi! ·e zmeni se ne za nas. Kakor bi bili otro-

ci ali pa starci!«

»Le ãakaj, Ïeni‰ãe, da me mine ka‰elj —!«
»S tisto kuharico torej sva se bila zmenila za ljubezen

ene cele prekratke noãi. Ob doloãeni uri jo primaham;
ko pa me hoãe skriti v svojo sobo, me popade ka‰elj, in
zaãnem nabijati, da je kar pokalo in odmevalo po tem-
nem hodniku. Babnica krili z debelimi rokami, da ji va-

BES

POMENKI

lovi mehavo oprsje kakor voda v ‰kafu, in me rine pro-
ti izhodu. Jaz pa se zgrabim za vrata in ka‰ljam in lopu-
tam kakor bi bil doma, ka‰ljam in se sopeãe oddihujem.
,Kaj pa je, Ana?’ priplava gospa, lepa gospa, bela gospa,
sveão drÏi nad glavo, da ji ‰irok rokav poãene pod paz-
duho — Kriste elejson, taka roka! — in naju ãudno gle-
da. Pobegnil bi bil rad, pa si nisem upal izpustiti vrat,
tako me je vil ka‰elj. ,Potrkal je,’ pravi Ana, ,ko sem mu
odprla, je zaãel ka‰ljati.’ — Sakramenski ka‰elj!«

»Krast in k dekletom ne bi mogli hoditi!«
»Sitno, res. Ampak meni se je primerila ‰e neprijet-

nej‰a stvar. Prehlajen sem bil Ïe nekaj ãasa in ka‰ljal
sem, da je bilo joj in Bog pomagaj. Pa se zmenim z de-
kletom, rdeãim in soãnim kakor jabolãek, in pride k
meni. Pa se mi je primerilo kakor ‰e nikoli poprej …! Niã
ni bilo …! Nobene moãi. Kakor starec! Prav niã si reva ni
mogla pomagati z menoj. Nazadnje se je razjezila in je
odvihrala. — No, lahko si mislite, kako me je bilo sram!
— Oh ti prekleti ka‰elj, Ïe zaradi tistega jabolãka te mo-
ram kleti!«

»Ka‰elj ãloveka izsu‰i in oÏme, pa je. Kajpa.«
»E, ãe bi se bilo to tudi meni pripetilo, bi najbrÏ zdajle

ne bil tu. Pa kako? Zdrav sem bil kakor gora in neugnan
babjek. Pa sem izteknil spolno bolezen, niã posebnega
ne. Ali posledice so bile hude. Shuj‰al sem in potem sem
se menda ‰e kaj prehladil. Odkar sem imel tisto sitno

BES

POMENKI

bolezen, nisem bil veã prav zdrav. — Preklete babe,
umazane!«

»Mene je samo vinãek podiral. Lepo je bilo pa le. Do-

kler so nas trpeli v krãmi, smo pili, kadili, da bi bil dim
lahko kar rezal, in prepevali smo kakor zvonovi! Potem
pa domu, ali pa ‰e ne. Noã ima svojo moã, in iz vseh ko-
tov te ‰e kliãe greh, lep ali grd, da je le greh. Saj mi teh
grehov res ni Ïal. Kesam se samo tistih, ki jih nisem
utegnil storiti. — Ko pa sem se poãasi le odpravljal proti
domu, so vse hi‰e stale na glavi in so se vrtele; jaz pa
tudi, saj sem bil mlad, zdrav in moãan, da bi morala, ãe
bi bil stisnil sedem let star suh les, voda kapati iz njega.
— O, ko bi bil Ïe skoraj spet zdrav!«

»Le brez skrbi, prijatelji! ‰e ga bomo pili, ‰e bomo

fantovali! — Samo ka‰elj, ka‰elj —.«

»Ko ozdravim, se napijem, da bom spet enkrat vesel,

kakor je prav!«

»Jaz pa si dobim dekle in se oÏenim, da bo mir!«
»Takoj, ko se malo izliÏem, pojdem po svetu. Tam je

morda ‰e lep‰e.«

»O, jaz pa se priÏenim na kako posestvo. To bi bilo

nekaj zame. Vzel bi tudi vdovo.« —

Bolniki so menda govorili preveã in preÏivahno. Zaãe-

li so ka‰ljati, da se je zganil starec za vrati, ki je podne-
vi dosti predremal. Ka‰ljali so in se grabili za prsi in sen-
ce.

BES

POMENKI

»Prekleti ka‰elj! Da bi ga zlodej in ‰e mene zraven!«
»E, kaj, hudiãa, dokler ka‰ljamo, imamo ‰e dosti

pljuã! Ampak vsaj enkrat bi se rad po‰teno odka‰ljal,
samo enkrat —.«

* *

Ivan Zakotnik jih je ves ãas mirno poslu‰al. Zdaj pa je
tudi njega zgrabilo v prsih in zapraskalo v grlu. Cela
soba odmeva v nadu‰ljivem ka‰lju. — Ko se naka‰lja, si
popravi zglavje in jih gleda. Kako veliko je upanje teh
ljudi. Ali vsi vendar ne uãakajo jutraj‰njega dne. To je
gotovo. Tistile v kotu se ãudno zagleduje s svojimi vdr-
timi oãmi in si z rumenkastimi ko‰ãenimi rokami medlo
gladi zmeãkano odejo. Nos se mu je zoÏil, ustnice so
sivomodre. Toda Bog ve: ta je dejal, da ga bomo ‰e pili.
Ta menda teÏko ‰e kdaj. Ali on, Ivan Zakotnik, je dru-
gaãen tiã in se ne poda kar tako. — Premi‰lja in se spo-
minja, koliko hudega je Ïe prestal, ko je slabo zasluÏil v
pra‰ni tvornici; kako neredno je Ïivel, kje vse je pu‰ãal
svoje moãi in svoje zdravje. — Samo da bi bil vsaj toli-
ko bolji in bi mogel na pot! âeprav mu dajo jesti samo
enkrat na dan, — da ga le vzamejo pod streho. Kako bi
se okrepil v daljnem domaãem kraju! O, tam je ãist,
smrekov zrak, solnce, vse lepo in ãisto brez prahu …

Tako je premi‰ljal in je hrepenel in se kesal.

BES

POMENKI

— Zunaj je moral biti lep dan. Solnce je v ‰irokem

pramenu teklo skozi velika okna in polnilo belo sobo s
prijetno toplino. Mesto je ‰umelo, tvorni‰ke sirene so
zategnjeno vpile, vozovi so grmeli po kamenitih cestah,
od nekje je privriskal vlak.

Bolniki so molãali in so prislu‰kovali znanim glaso-

vom lepega Ïivljenja; ‰e vzdihniti si ni nihãe upal, da ne
bi presli‰al, po ãemer je tako hrepenelo nemirno srce.

Prijetna solnãna toplina jih je zazibala v blagodejno

dremavico. Zaprtih oãi so leÏali in so teÏko, hropeãe
dihali; obrazi so jim bili mrli‰ki, oãesne jame so se zde-
le ‰e globlje, u‰esa so ‰trlela od znojnih glav. —

Ivan Zakotnik ni dremal. Oblivala ga je kurja polt,

nato ga je zaãela kuhati huda vroãina. Zaãutil je veliko
utrujenost. Zaprl je oãi, ker se mu je ble‰ãalo v svetlih
kolobarjih, ki so se tresoãe oÏili in se lovili iz kota v kot.
Kakor bi se bila du‰a loãila od bolnega telesa in bi Ïivela
zase kot eterno, astralno telo, so se njegove misli zgosti-
le in so se sreãavale na Ïe davno pozabljenih potih. Vsi
daljni dogodki so oÏiveli pred njegovimi notranjimi
oãmi. — Glej jo tamle Ivanko! Kako rdi in se pla‰no upi-
ra in se ne more ubraniti njegove hlepeãe moãi, ki jo je
prinesel s svojega lepega doma. Odrevenela stoji pred
njim, bele roke ti‰ãi na ‰e ne popolnoma razcvele gru-
di in ga zaãudeno in prepla‰eno gleda. On pa s tresoãi-
mi rokami in med koprneãim zadihavanjem divje strga

BES

POMENKI

oblekco z nje in — — —. Kriknila je, on pa ji s poljubi
prestreza jok … O, kako srdito ga je pogledala, ko je zbe-
Ïala od njega, pohojena in umazana na veke! In potem
je obupana drvela v prepad, do katerega jo je privedla
njegova stra‰na strast … Srce mu drhti v pekoãem kesu.
Dà, tistega otroka mu je resniãno Ïal, za ta greh bo teÏko
dajal odgovor. — Ali je odpu‰ãanje zanj? — Zli duh se
mu reÏi izza Ivankinega hrbta: BeÏi, beÏi —: ãe ne bi bil
ti, bi bil kdo drugi; pot, ki jo je nastopila, ji je zapisala
njena vzgoja prej in poznej … Ali Ivan Zakotnik vidi vse
in se ne more pomiriti.

In Ïena njegovega najboljega prijatelja — kaj pa ta?

Kako ihti reva; rada bi nazaj, a njen greh je prestra‰en,
da bi se ga upala izpovedati in dobiti odpu‰ãanja. Kako
satansko grdo je prilival strupa v njeno dvomeão in sla-
botno du‰o, kako brezvestno in lahkomiselno je ukradel
njeno po‰tenje, svojemu prijatelju pa ãast in druÏinsko
sreão … Ni Boga, ki bi odpu‰ãal take grehe!

Astralno Zakotnikovo telo bega po vsemirju in i‰ãe

samo sebe iz vseh posameznih trenutkov odbeglega Ïiv-
ljenja.

Glej, domaãa hi‰a sredi cvetoãega vrta. Okna z mod-

rimi okvirji gorijo v veãernem solncu in strmijo v zele-
no dolino, obrobljeno z gosto smrekovo hosto — o, ni-
kjer na svetu ni take doline! Mati stopi na prag in se ozi-
ra po rebri dolgih, soãnih njiv; iz njiv puhti pretenka

BES

POMENKI

meglica kakor ‰irok, pokojen dih krepkih prsi. Koga
ãaka mati? Ali ne ãaka njega? O ti preljubi obraz, kdaj te
nisem veã videl! Oãe in brat zavijeta po kolovozni poti.
Znoj si bri‰eta z zagorelih lic, obraz se jima sveti, kakor
ni tega videl, odkar je ubeÏal s svojega doma. — Kako
sem bil sreãen in ãist, pa sem ‰el iskat sreãe in uÏivanja!
V prevari sem se spotikal ob trpljenje in greh in padal
pod kriÏem teÏav in pomanjkanja … Kje, kako bi se skril,
kam bi obrnil oãi pred svojo sramoto, s ãim opral svoje
grehe in zmote —?

Ko se je zavedel in je odprl oãi, je Ïe silil mrak iz ko-

tov. Za njegovim zglavjem je stala bolniãarka in mu je
brisala potno lice. Sklanjala se je nadenj in se mu je na-
uãeno smehljala.

»No, vidite: sanje, sanje, niã drugega. — Kako vam

je?«

On pa je samo prikimal, odgovoriti ni mogel. Celo

telo ga je bolelo, kakor razbeljen svinec je lezla utruje-
nost po njegovih Ïilah. Najraj‰i bi bil zaspal.

Na obrazih bolnikov je rdela stra‰na rdeãica. Vsi so

molãali in so ga gledali, kakor bi ãesa priãakovali.

Ko se je bolje ozrl, je zapazil, da je postelja v kotu

prazna. Onega s sivomodrimi ustnicami ni bilo veã. Kje
je, saj je dejal, da ga bomo ‰e pili?

»A, zato me tako gledajo?« je pomislil in se je skoraj

ustra‰il. »Zdaj ãakajo ‰e mojega konca.«

BES

POMENKI

Neka ãudna, ‰e ne obãutena vdanost ga je omamila,

da je zamahnil v zmedenih mislih in je zaspal.

Ko pa se je zbudil sredi trdne noãi, mu je zaplala v

srcu radostna misel; poigral se je z njo in je mo‰ko od-
loãil: Domu, v dolino temeni‰ko, pa naj bo kakorkoli!

»Zdaj je ‰e mogoãe; ãe pa ‰e dolgo polegam, najbrÏ ne

bom veã mogel.«

Ta misel mu je ãimdalje bolj ugajala. BlaÏen je zatisnil

oãi in je videl toliko krasot, da je kar drhtel v Ïejnem
hrepenenju.

Potem je dobro spal kakor Ïe davno ne. Naenkrat pa

se je prebudil in se je strahoma zaãudil. Na nogah mu je
leÏal teÏak kamen in ga je pritiskal, da se ni mogel geniti;
a ko bi morala postati teÏa prevelika, se je kamen pre-
valil in je poãasi drsal proti prsim. V prsi mu je segla
trda roka, ki mu je zagrabila razbolela pljuãa in mu jih
stiskala in oÏemala.

»Za brivcem in drugimi pojdem — zdajle bo planil

curek po odeji,« premi‰lja popolnoma mirno in se ãudi
svojemu miru in lahki smrti.

»Kdo bi si bil mislil! Saj smrt res ni tako huda: ‰e par

trenutkov bom dihal, pa me ne bo veã —.«

Tako premi‰lja in ãaka konca in se mu zdi, da se dvi-

ga zagrinjalo, in stopa predenj celo njegovo Ïivljenje.

Ko pa mu je tesnoba odlegla, se je razveselil kakor

junak, ki je premagal hudo in grdo po‰ast.

BES

POMENKI

»Opomin je bil: — nisem ‰e zrel, hvala Bogu!«

* *

Drugo jutro je Ivan Zakotnik povedal zdravniku svojo
voljo in kako je odloãil. Uãeni gospod je skomizgnil z
ramo, pod brkami mu je igral pomilovalen nasme‰ek.

Hoãem, si je mislil reveÏ, ko je trudoma lezel s poste-

lje in se zaãel oblaãiti tako poãasi, kakor se je bil v obo-
tavljanju slaãil, ko je bil pri‰el v to hi‰o trpljenja in smrti
— oblaãil se je kakor bi se bal oãitka in graje. Ko se je
oblekel, se je ozrl po sobi, po bledih, suhih obrazih in
vseh globokih, zaãudenih, skoraj zavidnih oãeh.

»No, Bog vas obvari, pa dobro in kmalu ozdravite —

jaz pojdem,« je dejal, kakor ne bi hotel Ïaliti trpinov, da
jih zapu‰ãa, ko je videl veliko njihovo trpljenje.

Bolniki so iznenadeni strmeli vanj, oznojene glave so

se molãe privzdigovale in so se obraãale za njim, a nji-
hove oãi so se zasajale, kakor bi ga hotele zadrÏati.

Na pragu ga je sreãala brhka bolniãarka in je skleni-

la debele roke v zaãudenju in usmiljenju:

»Ampak, gospod Zakotnik: ãe bi se vam obrnilo na

slab‰e, kar brÏ pridite, da ne bo prepozno!«

Ivan Zakotnik pa je zamahnil s slabotno roko in je be-

Ïal, beÏal v zeleno hosto vonjavih smrek in v mili sijaj
toplega domaãega solnca.

BES

POMENKI

Domaãija ob Temenici

rlep je podoraval za krompir. Poredni pastir mu je
kle‰ãaril, sam pa je drÏal za drevo in se skrbno ozi-

ral, ali najemnica Mina ne meãe krompirjevih krhljev za
brazdo pregosto ali morda preredko.

»Mina, preredko nikar. ·e dobri dve pedi ne sme biti

narazen.«

»Niã se ne bojte! Pridelali ga bote, da bi ga ‰e meni

lahko odmerili zvrhan ko‰.«

»Glej tudi, da vsakega ãrva sproti dobro pohodi‰;

mrães bi se drugaãe preveã zaredil.«

»O, saj jih pobirajo vrane in pastiriãice.«
Za plugom so tresorepile neÏne pastiriãice, bolj odda-

leã pa so okorno racale za brazdami plahe vrane, oprez-
no odletajoã in lakomno doletajoã.

Na zvrateh je ãakala Trlepova edinka Mariãka, ki je

bila prinesla malo juÏino. Roki je opirala ob oble boke in
krepko vdihavala iz rahlodihajoãe, prebujene zemlje
puhteãi vonj, ki je kakor tenka, siva meglica silil iz toplih
brazd in se topil v prijetnem solncu. Gledala je po polju
in se z zadovoljstvom spomnila, da bi naplela regrata in

BES

POMENKI

motovilca. S sveÏo, soãno solato bi materi morda moã-
no ustregla.

»Zdaj pa kar posedite,« je silila Mariãka in vrgla pred

vola, vsa slinasta od odvajenega dela, naroãaj sena.

Vsi trije so posedli ob razgrnjeni prt po tleh, Mariãka

pa je stopila po njivi za regratom in motovilcem.

»Mariãka, kaj pa mati?« jo je ustavil oãe in pobesil

Ïlico.

»Kaj bi? Skrbi jih, kako delamo. Pa ka‰elj jih ãimdalje

huje sili.«

»Po gospoda bi poslali,« je svetovala Mina.
Ker ni nihãe na to niã rekel, je ‰e zamodrovala:
»Tele tihe sapice so hudo nevarne; pomladansko

solnce je Ïe marsikoga podrlo.«

»Moj Bog in Mamka boÏja z Zaplaza, kaj bi jim dali,

da bi jim odleglo?« je potoÏila v skrbeh in bolj zase Ma-
riãka, ko se je sklanjala za grenkobno zdravilno salato.

Trlepu je mala juÏina slabo teknila. Tiho je gledal po

njivah. VlaÏni pogled mu je postal v beli vasi in se po-
mudil nad liãno Trlepovino, ki je bahato gledala na ‰iro-
ko polje in ozelenele travnike ob bistri Temenici. Iz na-
vade so se mu obesile oãi ‰e na svetlega vremenskega
preroka vrh rdeãega zvonika.

Pa kakor da so Ïe predolgo poãivali, je strahoma po-

skoãil:

BES

POMENKI

»PoÏenimo spet v imenu boÏjem, da ‰e za dne skon-

ãamo!« .

Zorali so, povlekli in potolkli predebele kepe. Oddeh-

nili so se. Vonj sveÏe, v ginljivi vdanosti spoãenjajoãe
zemlje je dehtel proti nebu kakor nekdaj z Ïgavnega
oltarja po‰tenega in Bogu ljubega pastirja Abeljna, kre-
pak in ãist vonj, ta najprijetnej‰a, najmanj vsiljiva di‰a-
va.

»Sveti kriÏ boÏji — da bi sreãno rastlo!« je sklenil go-

spodar in se zadovoljno razgledal po ravni njivi .

»Na zvratéh ‰e malo prikopajta vaÏe, da lahko kak‰no

buão vsadimo.«

Sam je zapregel upehana voliãa in pognat proti do-

mu. Poãasi je stopal pred trudnim vozom in se boril s
hudimi skrbmi, zamahoval in odmahoval s krotoviãas-
tim biãem, kakor bi hotel odganjati teÏave, ki mu lega-
jo v nemirno srce.

»Za vse sem sam: Ona bolna, Mariãka premlada, fant

pa —«, in jezno je zamahnil, da sta vola zamiÏala in stre-
sla mahave uhlje.

Pod klancem ga je do‰el sosed Obliãan.
»Preveã si ju gonil.«
»E, za krompir sem podoraval.«
»Prviã sta letos v jarmu, ‰e ãloveka lomi prvo pomla-

dansko delo.«

»Mene Ïe ne; zdaj ‰e ne,« se je pohvalil Trlep.

BES

POMENKI

»Dà, kdo pa je ‰e tak kakor si ti!«
»âe ob ãasu dobro ne zagrabi‰ za delo, pa ti celo leto

zaostaja.«

»E, fant ti manjka, fant. Kako bo‰ sam?«
Skrita Ïalost in uÏaljenost sta zasenãili Trlepu obraz.

Kaj ne bi! Ko je sin Janez imel devetnajst let, se je izpeljal
iz oãetovega gnezda in jo je popihal v Ameriko, odkoder
je fige kazal voja‰ki dolÏnosti in vsem biriãem. Pisal je
nekolikokrat, tudi nekaj denarja je Ïe poslal in se hvalil,
da dobro zasluÏi. In vendar mu oãe ni mogel odpustiti.

»Kaj mu je bilo tega treba, bi rad vedel. Ali ni imel do-

ma Amerike in dela in vsega? Niã ne bi rekel, ãe ne bi
doma imel zasluÏka. Ko je dela ãez glavo!«

»Sitno je to, res. Ali tako ti pa tudi ni treba viti rok,«

je ugovarjal Obliãan. »Mlad je bil, kaj hoãe‰! Zdaj se je
najbrÏ Ïe unesel. Pi‰i mu, naj se vrne domu. Kaj se ti ne
smili? Ali ti ni niã hudo, da tvoj sin gara v ameri‰kih ja-
mah?«

»Nisem ga podil od doma. Kakor je ‰el, tako naj se

vrne.« Obliãanove besede so ga moãno usekale.

»Ve‰ kaj, Trlep, meni daj fantov naslov, pa mu jaz

pi‰em, naj brÏ pride.«

»Znam sam pisati.«
Jezilo ga je posredovanje in vsiljevanje.
»Ali pa Mariãki izroãi in zeta si dobodi, ãe fanta ne

mara‰ veã.«

BES

POMENKI

»Kak‰nega zeta, zakaj?«.
»Saj vidi‰, da v leta leze‰; gospodinje tudi ni, kakor bi

bilo treba. Kot si izgovori in za starega pojdi, pa je!«

»Posestvo v tuje roke, sam pa v kot! Ali si ob pamet?«
»Niã ob pamet, ‰e za zeta bi ti vedel.«
»K sebi, a, sivãka!« je pognal na razpotju in nobene ni

odgovoril. Preveã se je razsrdil ob sami misli, da bi mo-
gel kdo drugi gospodariti tam, kjer je rastel in trpel nje-
gov rod, odkar se da pomniti.

Ko je po veãerji sam ostal v sobi, so se mu zavratno

ogla‰ale Obliãanove besede. Niã veã se mu niso zdele
tako prazne, ãe se je spustil Ï njimi ‰e enkrat v tih pre-
udarek. Îena je res od dne do dne bolj beteÏna in rev-
na; nemara se ji utegne primeriti ‰e kaj prav resnega. Kaj
bi, kako bi potem? Tisto je Ïe res, da tudi Ïe zdaj Ïena s
postelje ne more, ali z besedo in s svetom odredi vse, da
se Mariãki ni treba sramovati pred sosedami. Ampak
Mariãka je vendarle Mariãka, mlada ‰e in seveda neu-
men otrok, ki bi ‰e koko‰im ne znala dati prav zobati,
kaj ‰e, da bi pra‰iãe zredila! Janez se obe‰a po daljni
Ameriki, on, izmuãeni Trlep, pa se pekli tu sam in za-
pu‰ãen.

»Po mojih njivah, ki sem jih sam oãistil plevela in ka-

menja, jih sam gnojil in obdeloval, naj bi se nosil tuj go-
spodar? Nikoli! Janez mora domu!«

BES

POMENKI

Misli so se mu poigrale ‰e na travnikih ob Ïivi Teme-

nici in v bukovi hosti, tako lepo pisani in ozalj‰ani z vit-
kimi, visoko kakor mlaji kipeãimi smrekami. Kaj pa Ïi-
vina? In ãebele? In vse urejeno gospodarstvo, napol
skrito v prekrasni sadni vrt? Srce mu je zaplalo v vese-
lem ponosu in v sladki razburjenosti.

»O, vse bi zgrmelo na en sam Ïalosten kup, ãe koliã-

kaj izpodmeknem,« se je ustra‰il.

Poskoãil je v rastoãi razburjenosti in je skoraj tekal od

mize k vratom. NajeÏenih obrvi in z rokami na hrbtu se
je ãimdalje globlje utapljal v obupne misli, ki mu jih je
predramil vsiljivi Obliãan ... Ne, vajeti ne da iz rok, tu-
jemu ãloveku ‰e celo ne!

Stopil je pred hi‰o in se ozrl proti zapadu. âudni obla-

ki so se trgali in so krvavo Ïareli v nerodnih razporkih.
V macesnu je za‰umel severnovzhodnik, da se je v viso-
kem vr‰iãku zakrohotal budni klepetec.

»Lepo vreme bo,« je pomislil in neÏno poboÏal z za-

dovoljnimi oãmi prelepe njive v lahkonapeti rebri in vso
zeleno dolino. Komaj vidne megle so se dvigale, legale
na poboãja potlaãenih griãev in se zgo‰ãevale v zeleni
hosti di‰eãih smrek.

* *

Hladna jesen je pobrala Trlepko. Ugasnila je tako vda-
no, kakor je bila poniÏno delala in trpela in se izdelavala.

BES

POMENKI

V Trlepu se je prve dni kar trgalo. Spomin je vasoval

v njegovem Ïalostnem srcu in mu je ãaral pred zameg-
ljene oãi veselo mladost. O, kje je ta! Îenina smrt mu je
kimala, kakor naj bi se tudi Ïe on pripravljal na pot za
njo. Ali Ïelezna volja mu je zgrabila vse Ïivce in strah za
domaãijo in gospodarstvo mu je pregnal brezvoljno ma-
lodu‰je, ki mu je sililo v trpko preudarjanje. In vendar:
kamor je pogledal, povsod se mu je zdelo, da se dviga
zaãudeno in proseãe vpra‰anje po gospodinji. Mariãka
s svojimi objokanimi oãmi je ni mogla prav nadomestiti.
Vãasih ga je hotela premagati otoÏnost, zlomiti mu voljo
in ukrasti veselje do gospodarstva. Zlove‰ãa svetovalka
mu je dopovedovala, da se bo moral vendarle umekni-
ti in mlaj‰im rokam napraviti prostor. Zakaj ni ãlove‰ko
Ïivljenje dalj‰e, zakaj je mladost samo enkratna sreãa?
Kako rad bi delal, kako bi se zaril v svojo ljubo domaãijo,
s kako krepkimi rokami bi drÏal svojo sreão! —

Izprva se je togotno upiral, naposled se je zaãel vda-

jati premi‰ljevanju. In iz vsakega kota se mu je ogla‰al
Obliãanov svet, da bi pisal po Janeza. Saj bi: ali sam ro-
gati satan vedi, kak‰en se Janez vrne! Amerika je skoraj
‰e vsakemu ubila ljubezen do kmeãkega dela in trplje-
nja. Vsa ta lepa domaãija lahko prav hitro zagrmi, ãe si
prav ne zaviha‰ rokavov in moãno ne vihti‰ motike. —
Kaj torej?

BES

POMENKI

»Mariãka,« je rekel nekega veãera, ko sta poveãerja-

la, »pa pi‰i Janezu, naj se vrne.«

Kakor da je vrgel od sebe neprijetno breme, katero je

predolgo nosil, se je oddehnil in se zagledal pod mizo.
Saj res, kaj pa bi drugo? Sin je le sin in tudi let ima Ïe
zadosti.

»Saj sem mu Ïe pisala,« je priznala dekle in bojeãe

pogledala oãeta.

»Kaj si pisala?« se je zaãudil in skoraj ustra‰il, da sam

ni vedel zakaj.

»Da smo mater pokopali; da je pri nas sama Ïalost; in

da bi ga vi radi domu.«

»Vse je res, ali o meni si si izmislila. Kdo ti je velel, da

tako pi‰i?« Rad bi bil napravil jezen obraz, pa mu je bilo
preveã v‰eã, da je ugenila njegovo misel. ·e pred malo
ãasom ne bi bil hotel tega priznati, za niã na svetu ne.

»Vsak to ve, ãe vas le pogleda,« je bojeãe ugovarjala.
»No, ti me napak gleda‰.«
Naglo se je prekriÏal, nobene ni veã rekel in je ‰el ven.
Tako ga je zaãela nevedoma minevati trma, da bi tudi

v vdovskem fantovstvu obdrÏal gospodarske vajeti: bu-
diti se je zaãela predolgo zatajevana ljubezen do sina.

Odslej ga je premikala samo misel na Janeza. Kak‰en

je neki? Gotovo moãan in zdrav. Bog daj, da bi se mu
priskutila Amerika in bi spoznal, kako proseãe ga kliãe
domaãija. Zdelo se mu je, da se pomiri ‰ele, ko ga po-

BES

POMENKI

‰teno o‰teje radi lahkomiselnega bega. Potem pa pojde
res za starega, ãe Ïe drugaãe ne bo moglo biti.

»Toda popolnoma v kot ne grem! ·e zmerom bom

moral gledati, da ga ne piãijo kak‰ne amerikanske mu-
he.«

Kadar so srake zavrele na hru‰ki, se je praznoverno

ozrl po stezi med njivami, ali mu po‰tni sel morda ne
maha z belim Janezovim pismom. Ali ãeprav pisma ni
hotelo biti, je bil ãimdalje bolj dobre volje. Celo pu‰ko si
je osnaÏil in je hodil na lov, ãe je koliãkaj utegnil, kakor
v mladih letih. Poãasi se je treba navaditi postopanja in
postavanja, kakor je imenoval vsako izgubo delovnega
ãasa.

»Kmet na strelu, polje v plevelu,« so se spogledovali

sosedje in si ‰kodoÏeljno pomeÏikavali.

Vãasih miren in skoraj vesel, vãasih ves pla‰en in za-

mi‰ljen, tako je hodil ob gozdnih parobkih. V takih pla‰-
nih trenutkih je nekaj vztrepetavalo v njegovem nape-
tem Ïivãevju, ãe je sedel na ãrvojeden ‰tor in gledal v
rodovitno dolino, po lahkonapeti rebri svojega ljubega
domovanja. Veãkrat pa ga je kar popadlo, da je pribeÏal
domu, obesil pu‰ko in se s hlepeãimi moãmi zagnal na
delo. Kar je zaostalo zavoljo pohajkovanja, je nadome-
stil, ko bi trenil.

Pu‰ka je zopet nekaj ãasa rjavela, misli pa niso poãi-

vale.

BES

POMENKI

»Ne bi bil mislil, da ga bo tako prijelo,« ga je pomilo-

val uvideven sosed.

»Za Ïeno mu je hudo. Saj mu je lahko. Toliko let sta

Ïivela skupaj in se rada imela — na, pa zaãne‰ krehati in
se izkreha‰.«

»Vse to nas ‰e ãaka.«
»âe bi imel ãlovek otroke preskrbljene in bi vedel, da

bo tam bolje zame, saj bi bil rad re‰en teh kriÏev in
teÏav.«

»Saj to je, vidi‰. Îena v zemlji, sin bogve kje, sam pa

tu z mlado punãaro.«

»âe bi bil Janez doma, bi hi‰a kmalu dobila drugo go-

spodinjo.«

»Da, odkar smo mu Ïeno pokopali, se mi zdi, da bi

Trlep prav rad dal iz rok.«

»E, Bog veãni vedi, kaj moÏ vse premi‰lja. âeprav bo

dal iz rok, umeknil se ne bo. Pregloboko je zapiãen v
svojo zemljo.«

Tudi Mariãka ga je opazovala in se ga je bala, ker nik-

dar ni vedela, kaj se prede v njegovem srcu. Da ni veã
Ïalost sama za rajnko materjo, si je nehote skoraj jezna
morala priznati, ãe je nejevoljna lovila oãetov malo
manj ko podjetni pogled, ki je hitel po posestvu, po vsej
okolici.

»Niãesar ne vidijo kakor samo gospodarstvo, nikogar

ne ljubijo bolj od zemlje in Ïivine,« je vzdihovala.

BES

POMENKI

Bridko se ji je zasmilila rajnka mati, ki je vzela tako

malo moÏeve ljubezni s seboj. Ali tolaÏila jo je misel, da
bi se mogel prav kmalu vrniti Janez. Potem bi se lahko
prav dosti spremenilo. Morda je Ïe na potu. Kako mu bo
hudo, ko bo na‰el samo materin grob!

»Morda pa krivico delam oãetu,« se je ustra‰ila. »Saj

ne znajo govoriti o svoji Ïalosti. TeÏko jim je pa morda
bolj, kakor si mislim.«

Tudi Trlep je teÏko ãakal ubeglega sina. Precej mu

hoãe naprtiti posestvo, za hãer izgovoriti bahato doto,
zase pa udoben kot. Le vajeti ne bi kazalo dati kar ãisto
iz rok … Ker iz Amerike ni bilo glasu, je moÏa peklo in
grizlo. Pomislil pa vendar ni, da on, oãe, sinu ni privo‰ãil
tudi besedice ne.

Naposled pade v hi‰o po‰tni sel z Janezovim pismom.

Mariãki pi‰e o svoji Ïalosti za materjo, ali domu ne misli
‰e. Izvoljen je drug drÏavni predsednik in zdaj se prav
dobro zasluÏi. Tudi bi prav za prav ne mogel na pot, ker
bo — zibal. OÏenil se je, Mivãevo z Dolge njive je vzel.
Oãe le naj lepo gospodarijo kakor se njim samim zdi.
Domu ga ne bo ‰e tako brÏ.

Trlep si je segel v lase in je skoraj zarjul:
»OÏenil se je! V Ameriki!! Katero je vzel?«
Mariãki se je zdelo, da se kali oãetu oko. Ali moÏ je

pograbil pismo in ga je srdito zmeãkal in pohodil, kakor
bi nad samim sinom hladil svojo togoto.

BES

POMENKI

Koliko se je veselil sinove vrnitve, kako mu je bil vse

odpustil in mu namenil ‰e posestvo — on pa tako od-
govori! Zdaj so se Trlepu podrli vsi naãrti. Kar je bil tako
po‰teno sklenil, je zdaj kakor jarek preko lepe vozne
poti. In kako se mu bodo posmehovali — po devetih
farah bo ‰la njegova sramota: Trlepov edini sin se je
obabil tam v Ameriki in je vzel táko in táko. —

Kdo mi umije pohojeno ime, povrne ãast domaãije?
»No, le ãakaj, predrzno, srborito fante!«
IzteÏka je vstal izza mize, kakor bi se bil ‰ele v tej

bridki uri postaral za vso dobo, ki jo je dozdaj tajil bliÏa-
joãi se starosti in jo premagoval s trdno voljo in s po-
nosno samozavestjo. Potrt in molãeã, z drsajoãimi ko-
raki je zapustil prepla‰eno Mariãko. Pred hi‰o mu je
znova ‰inila skozi ude kipeãa togota. ZbeÏal je med nji-
ve, kakor vselej, kadar so ga trle skrbi ali je hotel kaj
dobro premisliti.

Prva pomlad je prepevala pod veselim, mladim soln-

cem radostno zahvalnico gizdavi Vesni. Ozimina je pre-
krasno prezimila in je zelenela v ‰irokem upanju. V hos-
ti so si odpevali brezskrbni svatje v brsteãih bukvah, ki
so po‰umevale v toplem vetru. Po sinjem nebu so se lo-
vile bele ovãice in so beÏale nekam za daljno obzorje.

Trlepu ni bilo mar vse te lepote; pregrda je bila njego-

va usoda, prevelika njegova Ïalost. Med njivami je ho-
dil s pobe‰eno glavo in je bil silno Ïalosten in uÏaljen.

BES

POMENKI

Sosed Obliãan je pri‰el iz hoste po poljski poti.
»Kaj pa si izgubil, Trlep? Gleda‰ v tla, kakor bi paber-

koval.«

»Kako je s strnjo, gledam.«
»Kaj bi ji bilo zdaj, ko ‰e za toão ni!«
»Dobro je prezimila; le krtica jo je nekaj preorala.«
»Kaj sem hotel Ïe reãi: ali ti ni Janez pisal?«
»Meni ne — punci je menda.«
»Pribilovemu Janezu tudi, sem sli‰al. — Torej snaho

ima‰, vnuka morda Ïe tudi. Prebito, pa si mislil, da ne
bo‰ nikoli za starega!«

âeprav ga je Obliãanovo zbadanje jezilo. se je vendar

premagoval, ker bi bil rad kaj veã zvedel.

»Z Dolge njive menda jo je dobil. Ali pozna‰ Mivca?«
»Kaj ga ne bi, saj mi je Ïe nekaterikrat me‰etaril.«
»Ali je kaj prida trden?«
»Seveda je: Jezik ima za devet doktorjev, preklinja

kakor Tolminec in stepe se tudi, ãe ga kaj razdraÏi‰.«

»E, kaj tisto! Kak‰no posestvo ima in kak‰en ãlovek je,

to mi povej.«

»Saj sem ti povedal,« se je poredno smejal sosed.
»Torej je — osebenjak, pravi‰?« je prebledel Trlep.
»In me‰etar pa pijanãek, ãe pride do dobrega vina in

zastonj. Pa tudi s slivovko mu lahko postreÏe‰, ko te bo
obiskal.«

BES

POMENKI

»Tak tako? No, kakor si je zrahljal, tako naj leÏi — iz-

gubljeni sin.«

Onemogla jeza ga je grabila v prsih. Pa jo je sku‰al

skriti, da bi dobri sosedje ne pasli svoje ‰kodoÏeljnosti.

»No, glej ga! Ali naj si mu ti izbral Ïeno, ki bi seveda

morala biti vsaj hudo petiãna, ãe ne iz graj‰ãine?«

»Kaj je morda to prav in v redu, kar je napravil?«
»Zanj je najbrÏ prav. Saj bo on Ïivel z njo in jo imel,

kakr‰na je Ïe. Zakaj bi si je tudi sam ne izbiral? Ha?«

Smejal se je Obliãan in zbadljivo gledal, pleãa so se

mu stresala v tihem smehu.

Ponosni Trlep mu je napol obrnil hrbet in rekel z lah-

kim zamahom, vsako besedo povdarjajoã:

»Na Trlepovini ni prostora za osebenjake! Amen.«
In je krenil po razoru kakor bi hotel ‰e kdovekaj pre-

mi‰ljati. Ampak raãuni z Janezom so bili sklenjeni. Bolj
kakor kdaj je obãutil teÏo gospodarstva, ki ga ni imel
komu izroãiti. âe da Mariãki, pride v tuje roke. Kjer so
od nekdaj gospodarili Trlepi, bi tuj rod izbrisal domaãe
ime; kar so prigospodarili on in njegovi predniki, bi brez
usmiljenja razna‰ali in razkopavali prislinjenci, ki niso
s svojim znojem gnojili te ljube zemlje, ne gojili ponosne
bukove hoste, okle‰ãene in oãi‰ãene, kakor lepo oskrbo-
van zelnik.

»Vse je ‰lo, vse je ‰lo,« je obupaval iz razora v razor.

BES

POMENKI

Vsakovrstne misli in namere so se mu vrtele v moÏga-

nih in se niso mogle zgostiti v zadovoljiv sklep. Kakor-
koli je primeril misel k misli, pa se je iztisnil pomislek,
da se je morala umekniti drugi, ‰e veãji nemoÏnosti.
Vme‰evalo se je tudi srce in je opominjalo v oãetovski
ljubezni in dolÏnosti.

»Napuh je grd greh, poniÏanje njegova kazen.«
Ali privihrala sta ponos in jeza in sta hotela pregnati

vsako blago ãuvstvo ter sta podpihovala in se upirala.

»Ne bo drugaãe, Ïe vidim. Pa naj ima Mariãka, ker ne

more biti prav. Prej moram pa ‰e zase poskrbeti.«

Olaj‰an in skoraj pomirjen je dvignil glavo in se od-

dehnil, kakor bi mu bilo teÏko, Ïuleãe breme zdrsnilo z
ramen. Pokojnej‰i pogled je poboÏal prijazno domaãijo.
Solnce je bilo spolzelo do Vi‰enjskih hribov in je teklo z
zlatom posuto pot na veselo polje in dremavo hosto,
budeã v visokih bukovih in smrekovih vr‰iãkih ‰elesteão
skrivnostno veãerno pesem, je oblilo v cvetoãi sadni vrt
posajeno hi‰o, da je zaÏarela z mahom porastla streha in
so zagorela lepo umita okna. Vsa domaãija se je obsula
in odela z lepoto, ki jo obãuti samo velika ljubezen ob
uri Ïalostnega slovesa.

»Ali je potrebno, zares neizogibno, da se umikam?« je

podvomil.

BES

POMENKI

»âe je kmetija ‰e tako lepa in dobra, mora ope‰ati, ãe

ni gospodinje in trdnih, mladih rok gospodarjevih,« je
pomislil in spoznal, da je morda le na pravi poti.

* *

Po dolini je zavr‰alo: Trlep bo dal prepisati na Mariãko!

»Janeza misli kar zavreãi,« je obsojal sosed.
»Grdo bi bilo to,« je pritegnil drugi. »Pravi oãe bi mo-

ral bolje premisliti.«

»Premislek je bolji kakor dan hoda.«
Ko sta ‰la z Mariãko k notarju, so pogledovali za nji-

ma kakor za Ïeninom in nevesto, ki gresta vabit v sva-
te. Mariãka je bila vsa rdeãa od razburjenosti in strahu,
da bi se vsi lepi naklepi nenadoma ne podrli, ãe morda
oãeta v‰ãene stara trma kar nepriãakovano. V ponosnih
in sreãnih mislih, kako bo gospodinjila, se ji je zdela pot
do mesta dolga kakor ‰e nikoli. — Trlepu je ‰lo skoraj na
smeh, da jo bo tako zagodel Janezu in vsem, ki mu pri-
vo‰ãijo in mislijo, da je Trlep kar tako. Ko pa mu je pla-
nil pogled po ‰irnem polju, kadeãem se v jutranji sopa-
rici, se mu je nekoliko stoÏilo. Oziral se je kakor ne bi
mogel odtrgati oãi od zapu‰ãenega doma. Zdelo se mu
je, da se vsaka bilka na polju pripogiba k njegovim no-
gam in da jeãé puhteãe se njive, ki so pile znoj njegove-
ga rodu … Bog ve, morda bi se bil ‰e spla‰il tiho rastoãe
vesti, ãe ga ne bi bila podpihovala svojeglavnost in dra-

BES

POMENKI

Ïila jeza na Janeza, ki je tako razÏalil oãeta in zatajil in
izdal domaão zemljo, in ako ne bi bil zvito pomislil ‰e na
veseli konec svoje Ïalostne povesti. Zaradi te sebiãne
misli pravzaprav prepisuje domaãijo, ki je Janez s svo-
jo osebenjico ne sme dobiti.

»OmoÏi se, ãe te mara kdo!« je draÏil in izpeljeval

Mariãko. »Saj se ima‰ na kaj.«

»Pa ni treba. ko ste vi tu in gospodar ‰e naprej, ãe ho-

ãete,« je rdela iznenadena, a misli so se ji gubile in za-
pletale pri tem in onem fantu. Gotovega ni imela niã. O
ljubezni je premi‰ljevala samo toliko, kolikor je bilo po-
trebno za pogovor. Za kaj veã ni imela nikoli ãasa, ne
veselja, ne potrebe. Zdaj pa je ãutila, da se bo morala
odloãiti za zakon. Z moÏem bo sreãna, ãe ji bo dal za-
dosti miru in proste volje v gospodinjstvu. Na vse dru-
go v svoji nevednosti ni mislila. Nekaj lahkomiselnega je
plalo v njeni hladni, mirni krvi. Narava krotke in brez-
strastne rajnke matere se je potrjevala v slehrni njeni
misli.

»Pa se ‰e kaj premisli,« je rekel Trlep, ki se mu je do-

bro zdelo, da bo lahko izbiral vsaj zeta.

Ko se bo razvedelo, da je prepisano na Mariãko, bodo

Ïenini pritisnili, kakor koza za soljo. Kaj ne bi? Taka do-
maãija! —

Mariãka je bila na oklicih. Z Ïeninom je bil zadovoljen

prav posebno Trlep. Kra‰evãev Nace je prinesel prav

BES

POMENKI

ãedno doto, tudi drugaãe mu ni bilo kaj reãi. Ali tako je:
ãe hoãe‰, da bi te svet hvalil, umri; ãe pa se boji‰ oprav-
ljivih jezikov, nikar ne sili v sveti zakon! âeljustniki so
obirali starega in mlada dva. Trlep se je muzal, ker je
videl, da bo Nace dober kmet in da je menda z njim ‰e
celo v daljnem sorodstvu, tako da posestvo ne pade v
popolnoma tuje roke. Veselil se je tudi dolgih obrazov,
ko pride ‰e njegova ura in izpodreca vse zlobne jezike.
— Îenin in nevesta pa sta bila previsoko v svojem raju,
da bi se bila brigala za tiste, ki so jezikali za njima.

In stregla sta staremu, kolikor in kakor sta vedela in

znala. Trlep je sprejemal to uklanjanje ko po‰teno in za-
sluÏeno pravico; niti pomislil ni nikoli, da bi mogla biti
stvar prav narobe. Prav dobro se mu je godilo. Dejali so,
da se kar vidno pomlaja. Skrb za svojo zunanjost, ki jo
je zaãel prav neÏno gojiti, odkar je umrla Trlepka, je ‰e
poveãal, kolikor je to znal. Tako pa je menda z vsakim
vdovcem.

Naposled je udarila tudi njegova ura, ki se je je vese-

lil Ïe, ko je Mariãki dajal.

»Stari Trlep se Ïeni,« so kriknili preseneãeni sosedje.
»Ko se Trlepki grob ‰e usedel ni!«
»Eno v jamo, drugo v slamo,« so tolmaãili srborito

vdovstvo.

»Mleko ga ti‰ãi,« so se posmihali posebno taki, ki jim

babnice doma niso preveã natezale uzd.

BES

POMENKI

»Dedec je grãav in ‰e trden,« so razumevali drugi.
— Jemal je Gor‰elo. Tisti, ki so mislili, da vse vedo,

niso bili iznenadeni. Saj so slutili, da sta vdova Gor‰ela
in Trlep, ki je imel veã let bolehavo Ïeno, obnavljala, ko-
likor je bilo prav, ljubezen iz mladih let ‰e, ko je Trlep-
ka Ïivela. Natanko pa nihãe in niãesar ni vedel. Zdaj, ob
Ïenitvi, so ga gledali izpod klobuka in so ga obrekova-
li.

»Posestva se je polakomnil.«
»Saj mu ga je treba, ker z Janezom bota zavrela, ko se

vrne!«

»Ne verjamem, da ‰e kaj misli na fanta.«
»âe bi bil kdaj mislil, ne bi bilo pri‰lo tako daleã,«
»Zakaj se ne bi oÏenil, ãe je za to in ãe ga ona mara?«
»Zakon je ãudna stvar. Tiã je, kdor ‰e drugiã rine

vanj!«

»Kakor kurnik je in pi‰ãeta: dokler so zunaj, ti‰ãijo

noter, ko pa so notri, silijo ven.«

»Kar je, pa naj bo: brez njega vendar ni niã.«
Poleti sta se vzela. Ko so se peljali v cerkev, je bil tako

lep in zrel dan, da bi bil ‰el ãlovek lahko kar dolgove
delat. Svatje so bili veseli in so ukali. Tudi Ïenin je bil
tako dobre volje, da je malo manjkalo, pa bi bil zaãel ‰e
sam vriskati.

»·e v tretje se bo Ïenil ta,« so prerokovali sosedje, ki

so gledali za Ïivahnim Ïeninom.

BES

POMENKI

— Na novem svojem domu je zaãel gospodariti in

urejati zanemarjeno posestvo, kakor bi bilo od nekdaj in
za vekomaj njegovo. Z Ïeno sta se prav rada imela. Saj
sta se lahko. Gor‰ela je bila vesela dobrega gospodarja
in sreãna, da se je odkriÏala sitnega vdovstva. Otrok ni
imela in s svojimi petin‰tiridesetimi leti se nikakor ‰e ni
‰tela med stare Ïenske, ki jim Ïe uga‰a pojemajoãa luãka
srãne goreãnosti. Ne bi se bila ustra‰ila niti nekoliko
mlaj‰ega in bolj ãvrstega moÏa. On pa je bil zadovoljen,
da je preskrbel Mariãko in da je ‰e gospodar, ãeprav
drugje. Jeza na Janeza se je polegla, zato pa ga je zaãela
peãi vest in mu oãitati, da je preveã zavrgel edinega sina.
Ali takih misli se je otresel vselej prav hitro, ãe je samo
pomislil, da bi drugaãe na Trlepovini gospodinjila ose-
benjica.

* *

Ko je stari odmeknil pete, je postalo na Trlepovini prav
veselo in lepo. Mariãka se svojega brhkega moÏa kar ni
mogla nagledati. Njena hladna narava se je ogrela v ne-
poznani ljubezni, razigrano srce je ji burno plalo v prsih.
Kakor njene misli poprej niso nikoli uhajale preko ãis-
tih, dekli‰kih sanj, tako je zdaj gorela v ãimdalje veãjem
koprnenju in neute‰nem hrepenenju. Njen Nace se ji je
zdel ko ãudovit, nezasluÏen dar blagih nebes.

»·e snedla se bota, tako silita drug v drugega!«

BES

POMENKI

»To je otroãje. Kaj bi s takim zakonom!«
»MoÏ ne sme Ïene zmerom samo boÏati!«
»Kaj lesenega je tudi treba dati iz rok ‰e tako krotki

Ïeni.«

»Drugaãe dobi‰ kaj kmalu pisker v glavo, ali pa kako

drugo neumnost ti naredi.«

»Prava je ta.«
Tako so govorili tisti, ki so mislili, da je surovost mo-

Ïatost, in lahkomiselni pohajkovalci, katerim je bila go-
stilnica najlep‰a, najprijetnej‰a hi‰a na svetu; ti niso ni-
koli brali knjig, ne ãasnikov in se jim je zdela najveãja
modrost robato pridu‰anje po ‰tevilnih semnjih.

Nace je bil zadovoljen in sreãen z lepo in dobro Ïeno.

Nikoli ni sanjal, da bo gospodar na tako lepi domaãiji.
Njegov ponos je izpoãetka nekoliko trpel ob zavesti, da
je vsiljenec, pritepenec, gospodar po Ïenini milosti. Ali
njena mehka ljubezen in resniãna vdanost sta mu iz-
podbijali vse tenkovestne pomisleke, ki sta mu jih bud-
ila prevelika samozavest in mo‰ki ponos. Mislil pa je le
veãkrat na svoj rojstni dom. Tam gospodari njegov edi-
ni, neoÏenjeni in nekoliko bolehni brat s svojo materjo
in staro deklo.

Kra‰evãevina je bila ob prijaznem potoku v ozki do-

lini. V hi‰i je bila tudi krãmarska pravica, da se je imela
kje oddehniti vpreÏna Ïivina, odte‰ãati zapra‰eni pot-
nik, ali pa zapravljati delovni ãas in jeziti svojo babnico

BES

POMENKI

zanikrni kmet. âeprav je stala domaãija nekaj bolj na
samem, vendar je bila skoraj zmerom glasna in ‰umna,
ker vsi bliÏnji in daljni solnãni griãi od Litije do âateÏa
in globoko doli v Kr‰ko dolino so vriskali v vinskem ve-
selju.

Ni ãudno, da se je Nacetu vãasih zazdelo, kakor da je

na Trlepovini malo pretiho, preenoliãno. Ampak njegov
zakon je bil prelep in premlad, da bi se ga domotoÏje
moglo trdno oprijeti.

Ko pa je ‰e tisto zimo ugasnil bolni brat in mu zapu-

stil posestvo, je planilo v Naceta novo Ïivljenje.

»Tur‰ka motika, k Trlepovini bogastvo pa res kar

samo leze!«

»Ali si videl starega, kako se nosi in kako se zvito

reÏi?«

»V eni druÏini kar troje posestev skupaj!«
»Tu je toliko sreãe, da se bo zaãela kar krhati!«
»Ako bi imel stari prav vse v svojih rokah, bi si napra-

vil graj‰ãino!«

»Bog ve, kaj ‰e bo.«
»Kaj bo? Stari ima rep prisekan.«
»Mladim pa pamet ‰e ni zrastla.«
Nace se je spremenil. Nihãe ne bi bil mogel trditi, da

se ga prijemlje prevzetnost ali o‰abnost, poznalo pa se
mu je na glasu in iz vsake besede, kako mu je odleglo, da
ni veã samo napol gospodar. Moãno dobro se mu je

BES

POMENKI

zdelo, da je lahko vaÏno zamahnil z roko in ponosno
dejal:

»To je moje zares, tu sem jaz gospodar!«
Sredi dela se je srepo zagledal in zamislil. Vse kopr-

neãe misli so se vpregale v velik vlak domotoÏja in so ga
vlekle za svojim vroãim hrepenenjem. Domaãa gruda je
vila obupne roke in ga je klicala — kako bi mogel pre-
sli‰ati njen mehki, topli, domaãi glas?

Izprva je samo napeljeval, nazadnje pa je bu‰il kar

naravnost. Mariãka se je prestra‰ila, on je silil in doka-
zoval. Preselila bi se na Kra‰evãevino, Trlepovino bi pro-
dala in za izkupilo tam lepo ‰e kaj dokupila, drugo pa
shranila ali pa razposodila z dobrimi obrestmi. Njegov
dom je v ravnini, ob veliki cesti.

»Îivela bi kakor gra‰ãaka. Ti bi bila kar gospa, zme-

rom ãista in belih rok. Samo nadzirala bi posle in krã-
mo.«

»Nace, jaz si ne upam. Ostaniva tu, saj rada delam.«
»O ti neumnica, ti mariãkasta! Tam bi se ti ne bilo tre-

ba nikoli niã truditi. Vse bi drugi radi opravili.«

»Jaz znam samo tu gospodinjiti, za take posle pa ni-

sem, da bi le gledala.«

»Saj bi imela opravkov zadosti. Vidi‰, kakor pav bi se

nosila iz sobe v sobo, kljuãi bi roÏljali, na‰krobana kri-
la bi ‰umela, ko bi se obraãala od mize do mize.«

» Nikar ne govori, kar sram me je!«

BES

POMENKI

»In gostje bi te spo‰tljivo pozdravljali: O dober dan,

gospa. Napil bi vam, ãe ne bi zamerili … Ob nedeljah in
praznikih pa bi prihajal tisti Bernad s harmoniko, in od
vseh strani bi vrelo ljudstvo v veselo krãmo — kaj krã-
mo, kaj gostilnico: v restavracijo pri lepi Mariãki …!«

»Nace, mene srce boli, in sram bi me bilo, ãe ne bi

delala, kakor znam.«

»Zakaj si ne bi olaj‰ala Ïivljenja, ãe nikomer ne ‰ko-

di‰? Sebi koristi‰ in meni veselje napravi‰.«

»Premisliva ‰e, Nace.«
»In trpiva in se izdelujva na polju in pri Ïivini od zore

do trdnega mraka.«

»Kaj bi pa oãe dejali?«
»Niã. Prodaja bi se izvr‰ila kar naglo, brez hrupa in

velikega oznanjevanja. Obliãan bi dobil kupca.«

»Stori, kakor ve‰, da je prav,« se je vdala Mariãka bolj

zato, da bi mu ustregla, kakor iz omame po kratkoãas-
nem in lenem Ïivljenju brez trudapolnega poljskega
dela.

Obliãan je vse ve‰ãe in hitro opravil. Kupca je dobil

prav dobrega. —

Stari Trlep je besnel, prosil in rotil, ali zastonj. Zakaj

tudi Nace je imel domaãijo, ki jo je imel rad bolj kakor
devet Trlepovin. Mariãki je pa bilo veã do zadovoljnega
in sreãnega moÏa ko do rodne strehe in preklinjajoãega
oãeta.

BES

POMENKI

»Trlepovina je ‰la torej na drobno,« so dognali sosed-

je.

»E, samo v druge roke.«
»Saj to je: Izdaj hi‰o svojega oãeta, pa gre na niã, kar

‰e ima‰.«

»Posebno, ãe se mora potem lastni rod potikati po

svetu.«

»Prekletstvo, jeza boÏja je to.«
»In strela poãi, kakor v hi‰o, iz katere so lastovke pre-

gnali.«

»Stari se mi smili. Kar nori od kesa, da je dal iz rok.«
»Kaj nisem pravil, da ga bo njegov napuh ‰e moãno

poniÏal?«

»Zadnjiã sem ga videl tamle gori ob hosti, kako je jo-

kal in gledal po nekdanjih svojih njivah, in verjemite mi,
da se mi je inako storilo.«

»Kdo nima svojega doma rad?«
»·e zajec rad steãe pod tisti grm, kjer se je izlegel.«
»Kam pojde sin, ãe se vrne?«
»Fanta je res prehudo zavrgel.«
»Iz samega napuha.«
»Ni maral revne snahe, ãeprav je morda prav pridna

Ïenska.«

»Zato ga je zdaj Bog potipal.«
»Tako je, ãe Ïensko napravi‰ za gospodarja.«

BES

POMENKI

»E, vsaka Ïenska nima pameti za kmetijo; za druge

reãi ima srce.«

»Saj tudi biti ne more drugaãe. âe ti padeta v vodo

mati in Ïena, izvleãi najprej Ïeno! Tako neki stoji zapi-
sano. Îenska ima tudi raj‰i moÏa in otroke kakor vse
drugo.«

»To je sveti zakon!«
»Kaj tisto! Baba je baba: najbolj‰a je slaba!« je sklenil

sosed, ki ga je Ïulil tesan zakonski jarem.

— Na Trlepovino je sedel tuj rod, bogve odkod. In ne-

sreãni starec je Ïalostno gledal s svoje nove domaãije,
kako se ‰opirijo neznani vsiljivci. Ta prodaja je bila zanj
prehud udarec. Njegova nekdaj tako neupogljiva volja
se je lomila pod teÏo prekasnega spoznanja kakor suha,
trhljena veja pod nerodno nogo. Postaral se je v tem
kratkem ãasu, popolnoma se je skljuãil, osivel in ople-
‰ivel. Kakor je bil prej samozavesten in zagoveden, je
postal zdaj otroãji in jokav; cmerav in neznansko siten.

Hodil je v prelepo bukovo hosto in je skrival svojo Ïa-

lost in jezo. Kjer se je vãasih bahatil, se je zdaj zamikal
kakor preganjan tat. S togoto je opazoval, kako nespa-
metno gospodarijo. Med jari jeãmen niso sejali korenja,
ne rdeãe detelje. Po detelji‰ãu in lasni‰ãu so neumnili s
p‰enico ali pa so pusãali v praho, na ajdi‰ãe so silili rÏ.
V hosti je videl posekane mlade bukve, ki se jih on ni bil
upal dotekniti in je raje vozil domu le oklestke in stare

BES

POMENKI

gabre. Nekdaj tako oãi‰ãena debla je opletal divji br‰lin,
mlado hosto je davil srebot. — MoÏ se je prijemal za gla-
vo in si pulil lase.

Nobena stvar ga ni veã veselila. Na lov ni ‰el veã, ker

so mu tudi oãi ope‰ale. Le na gozdnem parobku je naj-
raje posedal in gledal po prodani domaãiji. Karkoli je
kretil novi gospodar, je Trlepa ozlovoljilo, da je roban-
til in se je jezil nad nerodno obdelavo.

»Glej ga, vse mi bo‰ pohodil! Kaj stopica‰ po tujih nji-

vah?« ga je okregal novi posestnik.

Trlep si ga ni upal pogledati. Bal se ga je, pa sram ga

je bilo, in razÏaljen je bil, da ga je zapeklo v krmeÏljavih
oãeh. BeÏal je v bukovje; v ‰umi, sveãani in pokojni ka-
kor cerkev, se je razjokal skoraj naglas.

»Oãe nebe‰ki, ‰e to sem moral uãakati! Ko bi bila vsaj

poãakala, da stegnem pete —!«

Tudi kaãjepiãni sosedje mu niso dali miru; draÏili so

ga in ‰ãipali, ãe so ga zalotili, kako zalezuje staro Trlepo-
vino.

»Kaj bo, ko umrje‰, ãe Ïe zdaj nazaj hodi‰?«
»Fant se mi musa z revnim dekletom — ‰e krilo ji bo

moral kupiti. Kaj pravi‰, Trlep, ali bi mu dal domaãijo ali
ne?«

»Trlepovino je vzel vrag — glejte, Trlep pa ‰e stra‰i

tod.«

BES

POMENKI

Vãasih si ne bi bil nihãe upal tako govoriti s ponosnim

in zadirãnim moÏem. Zdaj pa kopitijo z njim kakor s tis-
tim Brnadom, ki vitre dere in ko‰e plete, ãe pijan in
umazan ne smrãi v jarku ali v listju ob zvestem psu. —
Blagor Brnadu, da ni imel nikoli domaãije!

Starec je molãe beÏal, ‰e zaklel ni. V srcu mu je kipe-

la togota, po glavi so se mu podile ãrne misli. Ma‰ãeval
bi se, da bi zona oblivala te ljudi in bi matere poredne
otroke stra‰ile s samim njegovim imenom. Ali kaj bi re-
veÏ, ki ni veã, kar je bil! ·e starost mu je poãenila na ple-
ãa. Zdi se mu, da je v napoto in spotiko vsem. Skrivati se
mora, ker se rogajo njegovemu domotoÏju in Ïivi lju-
bezni do stare domaãije.

Ponoãi ne more spati in ka‰elj ga du‰i. Sedi pod viso-

kim zglavjem in preklinja svoje zmote, ki se mu spaku-
jejo iz vseh temnih kotov v gluhi noãi. Kakor sence ne-
pokojnih duhov se dvigajo in ga oblegajo, s stropa pa-
dajo, izpod postelje segajo po njem. V mukah in strahu
se zrine pod odejo; v glavi mu ‰umi, brenãi v u‰esih. Z
blaznim obupom vrÏe s sebe oznojeno odejo in drvi s
svojim nemirom v temno noã. Kakor duh vzdihuje po
polju in i‰ãe miru.

»Ljube njive, rodovitne lehe, kako vas ne morem po-

zabiti …!« ka‰lja po razorih. Netopirji ga predrzno oble-
tavajo. Zajec skoãi iz detelje, jazbec v koruzi se ga ustra-
‰i.

BES

POMENKI

V dolini otoÏno pojo fantje, ki ne vejo kam s svojo

kipeão mladostjo. Psi si z dvorisãa na dvori‰ãe toÏijo
svoje pasje Ïivljenje. Hi‰e v vasi so v temo potlaãene in
so majhne, kakor bi se pogrezale v zemljo. Nizki obla-
ki hoãejo zdaj zdaj sesti na potisnjene holme in poloÏ-
ne rebri. — Stari Trlep zalezuje kozolec in sega med lat-
nice, ali je proso prav zdeto. Glej, podstre‰ek se bo raz-
ãeperil, ãe mu ne podpre‰ onigale stebra … In lemeÏ pri
plugu je ‰krbast kakor stara baba v zobe; brana je ob
dva zoba, kle‰ãe pri pljuÏni so razãehnene … Pred po-
dom je vse kriÏem navleãeno, pod sam je odprt, pred
pragom je poveznjena reta z raztrganim dnom, ãez prag
leÏi roãnik s cepcem brez gloÏe … Tudi okoli hi‰e je na-
vlake, da nikoli tega … Gnoj je raztresen kar pred hle-
vom; jarem ima zlomljeno levo kambo … Kaj pa ãebeln-
jak? Mimo listnice tiho in oprezno leze, ‰e ka‰ljati si ne
upa. Pod noge se mu zakadi pes; komaj se ga ubrani z
natiãem, ki si ga naglo izpuli iz butare, prislonjene ob
podstre‰je. Kakor tat beÏi in sram ga je bega in samega
sebe, pa psa in ljudi se boji. —

V bukovju se podijo nevidni duhovi in se pla‰ijo s

strahotnimi povestmi. Vr‰iãki bukev se bojeãe odmika-
jo, kodraste glave gosposkih smrek zmajujejo in tenko-
u‰no lovijo ‰elest in povest skrivnostne hoste. Kuna sko-
ãi za veverico, godrnjavi polh se potuhne. Noãne ujede

BES

POMENKI

molãe morijo. Zvita lisica oprezno drvi z ukradeno ko-
ko‰jo. âuk zlove‰ãe vpije v temno noã …

Trlep se rosan in utepen privleãe domu. Truden leÏe,

a spati ne more, ‰e bolj se vznemirja. Oãi so zaprte, on
pa vse vidi. Od povsod vstajajo znane sence in se mu
maliãijo v priskutnih spakah; kakor huda in teÏka vest
sedajo nanj.

Grenak kes mu je vlekel iz srca tresoãe se vzdihe.

* *

»Trlep ni niã kaj pravi. Le v oãi ga poglej.«

»MoÏa je zdelalo, ãeprav je bil kakor drenovina.«
»Bil, bil. Zdaj pa ne bo dobrega konca z njim. Bo‰ vi-

del.«

»BeÏi, beÏi. Saj ni mehkuÏ. Drva bi lahko ‰e na njem

sekal ali pa kamenje tolkel.«

»âe bi bil mlaj‰i. Tako pa —.«
»E, kaj! Vdati se bo moral. Saj je sam vse zarogovilil.«
»Velik reveÏ je res: z otrokoma se je sprl, na ves svet

je hud.«

»Naj ima za pokoro, da mu Bog odpusti, ker je zem-

ljo raje imel kakor svojo lastno kri.«

»In kje je zdaj zemlja?«
»Ni ãudno, ãe je ne more pozabiti. Lepa domaãijica!«
»Bog ve, ali je Trlepovina zavarovana proti ognju.«

BES

POMENKI

»Zakaj?«
»Tako. Trlep ni niã pravi.«
»O Bog nas varuj ‰e tega greha!«

BES

POMENKI

Mana

n kod neki hodi Mana? Glej, ‰e zdaj je ni s semnja!«
se je vdova Jeraãka bolj pritoÏila kakor vpra‰ala, ko je

hitel po stezi pred njeno hi‰o sosed Kotar.

»Kaj je ‰e ni? No, ta pa zna!« se je smejal moÏ.
»O, seveda zna! Na Klancu so vãeraj plesali, pa polno

sejmarjev je bilo, ki se jim nikamor ni mudilo kakor njej
ne. In tako je neki rinila v dedce, da se je Ïe kar ubrani-
ti niso mogli. Pela in pila in plesala je Ï njimi kakor
vrtavka in se obe‰ala po njih, dokler se zaradi nje skoraj
stepli niso.«

»Prava reã! Saj se tudi psi spopadejo, ãe nastane

drenj!«

»O ti priskut! — âe bi le otrok ne bilo!«
Izza vogala sta se pripodila okoli pet- ali ‰estletna

deãka.

»Teta, kdaj pa pridejo mati?« je bojeãe vpra‰al sta-

rej‰i.

»Mati, mati...!« se je zakremÏil mlaj‰i.
»Le pridna bodita, zdaj zdaj bodo doma pa vsakemu

bodo prinesli takega konjiãka, ki zad piska,« ju je mirila
dobra Jeraãka, ki ju je bila pobrala Ïe vãeraj in ju napasla

BES

POMENKI

in spravila spat, ka sta laãna in zapu‰ãena jokala po ma-
teri.

»Otroka sta siroti: oãe v Ameriki, mati po sejmih in

potepanjih!« je polglasno dejal Kotar.

»Saj res. Kar pusti ju in ‰e misli ne, kako ju pusti. Kdo

ju bo varoval, kdo ocedil in kdo jesti dal, to je menda
prav niã ne skrbi!«

»Hm. Pa kaj ji je treba hoditi po semnjih? Saj nima

ãesa prodati ne kupiti.«

»Samo zaradi dedcev in veseljaãenja se potepa.«
»Vidi‰, take ste babnice!« se je nasmehnil moÏ, ki se

je spomnil, kako vroãekrvno je dekliãila in veselo Ïive-
la tale, prav tale Jeraãka, ko je bila ‰e mlada vdova. »Ta-
ke ste, dokler ste za kaj! LaÏje je laãno tele odstaviti —
Ïenske ne more‰ izlepa!«

»O, kaj bo‰! Za teboj se jih gotovo ni nikoli dosti dre-

njalo!«

»Tako bo tudi Mana jezljala, ko jo bo minilo, ãe jo bo

res kdaj minilo.«

Zdrava in lahkomiselna Mana je zaãela po mo‰kih

gledati precej, ko ji je moÏ od‰el v Ameriko. V mo‰kega,
ki se ji je zdel pravi, je tako dolgo ti‰ãala, da ga je dobi-
la. Marala ga je samo enkrat, potem je pljunila za njim
in zaãela podirati drugega. A ko se je speãala s Pljuskar-
jevim Nacetom, prav mladim in neizku‰enim fantom, ki
mu je bil njen moÏ celo birmanski boter, se je prese-

BES

POMENKI

neãeno ustavila. ·ele izpeljanega fanteta, divjajoãega v
prekipevajoãem zdravju in v pokajoãi moãi, je mamila
in oÏemala, da so se mu v kratkem o‰ilile rame in zoÏil
obraz; kajti fant je pozabil na vsa okna, ki si jih je bil
kdaj zaznamenoval v vroãih sanjah, in je visel le pri njej.
V nebrzdani strasti je izgubila vso razsodnost in ves
sram, da svojega divjega greha Ïe ni veã znala skrivati in
je zaãela kar oãitno vlaãiti fanta s seboj.

Tudi vãeraj je bila napregla lahek koleselj, da sta ‰ini-

la na veseli semenj. Ko sta se razgledala po sejmi‰ãu, sta
se stisnila v hrupno krãmo. In tu je bilo jesti dosti, piti
dosti, da se je miza kar ‰ibila, in je res teklo z nje. Kajti
Ko‰utnikov Jernej je vnemal s svojo harmoniko vesele in
bahave sejmarje, da v svoji objestnosti niso poznali veã
mere. A ko so se naveliãali njegovi gibãni prsti, ga je za-
srbel strupenski jezik, pa je zaãel razdirati in robiti prave
in neprave, kosmate in nerodne.

»Mana, o predrta Mana,« je vpil glasni Jernej, »ti pre-

ljuba in prezvesta Ïenica vseh Ïenic —!«

»Na miru me pusti,« je zareÏala Mana, »in se brigaj

za svoje stvari!«

»I, saj nimam niã svojih stvari; samo tole harmoniko

imam, ki jo pa zmerom pestujem. Ti se pa nikar ne jezi,
ljubezni polna Mana, saj ti nihãe noãe hudega. Samo
vpra‰al bi te: Glej, mi vsi Ïe ugibljemo in ugibljemo, ali

BES

POMENKI

petelin kdaj znese jajce ali ne, pa ne uganemo, vidi‰. Kaj
pravi‰ ti, ki si izku‰ena in pozna‰ peteline?«

»Jaz pravim, da ga znese, ãe koko‰ skoãi nanj —,« se

je zaãel vtikati Pelinov Janez, ki je bil Ïe nekaj starikav,
pa prav majhen in neroden fant.

»Mano sem vpra‰al, ti pa molãi in Boga prosi, da bi

pri‰el ‰e kaj od tal! Dozdaj si rastel kar v tla kakor kravji
rep. Prilivaj si in molãi, ko govorijo veliki in modri!«

»Hehe! Kaj ve‰!« je rezgetal zabavljivi Francek, ki je

rad ‰ãuval. »Morda bo pa le prava, kakor je dejal Janez.«

»E, beÏi no, kako neki! Potem bi moral tistile Nace

vsak dan vsaj dvakrat kokodakati. — Kaj ne, Mana?«

Mana je zardela, ali ni mogla niã, ker je bil krohot

prebuãen. Nazadnje se je ‰e sama smejala.

Nace godãevih besedi ni dobro razumel in se jim je

smejal, ker so se paã vsi smejali.

»No, pa ti povej!« so sejmarji silili v Jerneja.
»I, saj ne vem dosti. Samo toliko vem, da se iz takega

petelinjega iajca izvali pravi kosmati in rogati hudiã, ki
te lahko precej pocitra.«

»Joj, Nace, pazi!«
»Dà, Nacek, le nesi jajca, drugaãe ti jih kdo drugi. Ali

kmalu izfrfraj iz gnezda, da ‰e sam ne zvali‰ hudiãa. Pa
hudiã bo, ãe ne prej, pa taãas, ko se Tone vrne!«

»E, bo Ïe Bog dal, da bo za vse prav!«

BES

POMENKI

»Saj res! Ko bi ga motili in pla‰ili, potlej bi Mana mor-

da res sama kokljala!«

Mana se je bila v jezi Ïe nekoliko napila. Gorela je iz

okroglih udov v zdravo napeta lica in je precenjevala
razmajane mo‰ke. V hlepeãem hrepenenju je tolkla ob
mizo in klicala vina. Za pikanje se ni zmenila veã.

»Tako je prav!« jo je hvalil in miril Petanov JoÏe, mo-

ãan in velik fant. »Kaj bi se drÏala za tisto malo stvar! Saj
ni hudega, ãe smo veseli in malo jeziãni.«

»Z Nacetom pojdita plesat,« je pomagal Jernej. »Ple-

sat pojdita, da bomo videli, kako ga vzame‰ v roke.«

»Koga, Naceta?« so hoteli vedeti poredneÏi.
»I, kdo bi pulil besede in jih pretikal kakor klin pri

pluÏnjah!«

Pa s plesom ni bilo niã; zakaj v krãmo so privrveli ‰e

drugi sejmarji in so jo ãisto zama‰ili. Ko so zaãeli peti,
jim je pomagala vsa velika druÏba.

Eno roÏo bi ti dala,
pa niã ne di‰i.
Ampak kako bi di‰ala,
ãe ljubezni z njo ni? …

Petanov JoÏe je zavriskal in primeknil svoj kozarec.
»Pijmo skupaj, Mana, pa veseli bodimo! Kaj bi si Ïiv-

ljenje delali teÏje kakor je Ïe! — Nace, toãi in pij, ãe si res
za kaj!«

BES

POMENKI

»In ti, Nace, ali dobodi cigar, da si vtekneva vsak eno

pod nos, ali pa daj za vino. âe ne, dam jaz ob tej priãi!«

Ko je Nace skoãil za smotkami, je padla JoÏetova ve-

lika roka pod mizo. Njegove svetle in iskre oãi so mla-
tile razgreto Mano, da je pobesila svoj Ïivi pogled in je
nalahko prikimala.

Jernej, godec godãevski, jo je gledal kakor Ïaba jajca

in se je smejal.

»Sreãa se ne da tako hitro ujeti za rep!« se je glasno

pridu‰il sejmar, ki ni dobro prodal.

»Da se, da!« je ugovarjal Jernej in je gledal vroão

Mano.

»Dà, ampak veãkrat je treba poseãi za njim!« je pribil

drug sejmar.

»I, seveda! Brez tega ni niã!« se je smejal poredni go-

dec in je meÏikal Mani.

»Po praznem poseÏe‰ — malokdaj ti zlomek ostane v

rokah!« ste dognala sejmarja.

»JoÏe, Mana, recita, da to ni res!« je od samega sme-

ha rdel Jernej. Tudi Mana in JoÏe sta rdela, s smehom
sta se pa bolj silila kakor ne.

»Jernej, napravi katero in ne sitnari!« je prosil pleãa-

ti JoÏe.

»I, kajpa, za Mano jo morami urezati, ki ima táko pre-

bito sreão. Blagor ji, ker ve, zakaj je na svetu in ker ko-
kodaka in kokodaka noã in dan!«

BES

POMENKI

»Tak daj ga no —!« je ‰ãuvala.
»Jerneja pa Ïe ne — nikoli! Kdo pa bi nam godel in la-

gal?«

»No, le ãakaj!« se je godec vdajal. »Samo ‰e tole se

zmenimo: Tistigale Janeza gledam, ki tako zvesto po-
slu‰a, da kar glavo postrani drÏi, kakor bi ga bila grlica
udarila, in ki v tla raste; pa premi‰ljam, ali bi mu zlil, da
bi pri‰el ‰e kaj prida od tal, tole vino, ki ga tako poãasi
pije, za vrat ali pod noge.«

»Kako to?«
»Saj to je! Najprej se moramo zmeniti, da vem kje pri-

livati: Ali raste ãlovek od nog proti glavi, ali raste od gla-
ve proti nogam?«

»Kar sam odloãi!«
»I, saj ne vem, kako je prav. Zato pa stopita brÏ dva

moÏa k meni, da bom sam izpil vino, ki bi ga rad prili-
val Janezu.«

»Tak nalij se Ïe, pa meh raztegni!«
»Dva moÏa, trdna in pravih rok, sem; drugaãe ne

gre!«

»Zakaj ne, no?«
»Zato, ker je treba pri temle vinu, ki je kislo kakor

ãi‰ki vrisk,vsaj treh: Enega, ki vliva v onega, ki pije, in
enega, ki tega drÏi, da ne uide pred takim vinom!«

BES

POMENKI

Zdaj se je Jerneja lotil sam krãmar, ki pa mu ni prav

mogel do koÏe. Vsi drugi so pomagali jezljavemu god-
cu.

Med glasnim besediãenjem in velikim smehom se je

zmraãilo. Svetiljka pod stropom je motno zabrlela, in
JoÏe je z dolgim pogledom potipal nemirno Mano in je
‰el poãasi ven. Kmalu za njim se je zmuzala pa ‰e ona,
ki je ves ãas pazljivo toãila Nacetu.

Fant je pil, veliko pil in se smejal. A ko je bil najbolj

vesel, je pekoãe zaãutil, da ga grize nekaj hudega in raz-
Ïaljivega, ‰e bolj, kakor ãe bi mu kdo natoãil izpod roke.
Zabavljice, ki jih je danes sli‰al, so ga zaãele tepsti in
gristi, a sam ni vedel natanko zakaj. In tudi to mu ni bilo
v‰eã, da se Mana zanj skoraj ni veã zmenila, odkar je bil
prisedel JoÏe.

»No, kam se je pa spet zateknila?« ga je u‰ãepnilo v

srcu.

Planil je pokonci in bu‰il ven.
Tako je pri‰lo skoraj do tepeÏa.
Pa mu ni pomagalo niã. Od taãas je bil Manin prvi in

stalni vasovavec moãni JoÏe. To je vedela vsa soseska, ki
se je posmehovala posebno Nacetu.

»No, Nacek, zdaj se pa le oddehni malo!«
»Najbolje bi bilo, da bi te dali za nekaj ãasa kam na

rejo!«

»Da, drugaãe bo‰ teÏko pri‰el spet do prave sape!«

BES

POMENKI

âudno se je zdelo vsem, da je tako mirno in vdano

prena‰al pikrosti, ki so ga biãale, kjer se je le pokazal.

»E, kaj veste, kako je in kako ‰e bo?« se je zaniãljivo

branil, ker je upal, da tudi Mana dobi svoje plaãilo.

»Kako je bilo, ve‰ seveda ti sam!« so se smejali.
»Poãakajte ‰e malo, pa bo za vse prav!«
Pa tudi Mane niso pustili na miru. Kdor si je upal in

je znal, pa jo je ugriznil in obrekel. In ko so se napasli na
njenih nerodnostih, so jo pa tja v dalno Ameriko zatoÏili
Tonetu. Najbolj so jo oãrnili tisti, ki jih muhasta omah-
ljivka ni bila marala, ko so se ji hlepeãe nastavljali in po-
nujali. V zobeh so jo imele tudi Ïenske, pa ne, ker se jim
je zdelo njeno dekliãevanje pregre‰no ali kaj, — o, ne
zato, ampak zgolj iz ljubosumnosti, ker so se bale, da
jim ne bi dedci skakali iz ojnic, in iz nevo‰ãljivosti, ker
tudi same niso bile deleÏne tistega prelepega greha, ki je
menda najveãji, a tudi najslaj‰i. O, kaj greh! To ni niã!
Saj krade‰ lahko, ãe te ne zalotijo; trte in cepiãe sme‰
porezati sovraÏniku, samo glej, da se ne zve; pra‰iãem
pri sosedu le zavdaj, ãe se drugaãe ne more‰ ma‰ãevati;
— posebno pa ne zamudi onih majhnih in velikih ter
najveãjih grehov zoper ‰esto zapoved, ampak pazi, pazi
in taji, skrivaj v temo in noã, ker drugaãe bi bil lahko joj
in Bog pomagaj! … Moãno jih je jezilo tudi to, da se je
Mana njihovim kaãjepiãnim opazkam le smejala, ne da
bi bila kaj priznala ali utajila.

BES

POMENKI

»O ti Mana manasta, kaj bo, ko se Tone vrne?« jo je

u‰ãepnila ta ali ona.

»I, kaj bo —? MoÏa bom spet imela!«
»Hihihi! Saj ga ne pogre‰a‰ posebno, bi dejala —.«
»Pa res ne. Saj je dosti va‰ih dedcev. Ampak tvoj, ve‰,

ni zaniã; res ne —.«

Tako in ‰e huj‰e je znala usekati po opravljivih ãeljus-

tih. Ko ji pa le niso dali miru, je potegnila svoja vesela
pota v oddaljenej‰e kraje, kjer je niso poznali in so bili
doma sami veseli ljudje... Glejte, ãlovek enkrat Ïivi. Zdaj
je ãas, da okusi in poskusi vse, kar se mu zdi potrebno,
vredno in dobro... In z novimi svojimi znanci je prepe-
vala in veseljaãila po cele dni in noãi. Ali ãimbolj je Ïive-
la, tem lep‰a je postajala. V kratkoãasni druÏbi se je raz-
vila v zdravo in polno Ïeno, ki je bila vredna, da se je
ãlovek obrnil za njo. Ampak teÏko si jo ‰e dobil pri pravi
volji, kajti postala je hudo izbirãna in taka, kakor tisti
cigan, ki se je objedel belega kruha: ni marala veã! —
Obe‰ala se je po dedcih pa ‰e zmerom, ali samo zato, da
jih je draÏila in se jim smejala, ko so proseãe snubili nje-
no soãno bujnost in vrtoglavo vreli za njenim pre‰ernim
smehom. Odnehala jim le le prav redkokdaj in samo,
kadar se je zadosti in prav napila in naveseljaãila in ni ‰e
zgubila zmisla za to. Potem pa jo je vselej potegnila do-
mu kakor bi se sramovala in se vrgla v moãno in stra‰no

BES

POMENKI

naroãje svojega hrusta. Oh … dá... to je bilo vse kaj dru-
gega! —

»Kod te je satan nosil, salaboljska baba?« je hropel

JoÏe, ki jo je bil Ïe teÏko pogre‰al.

»Kje si hodil, kje si bil — kje si ãeveljãke rosil —?« se

mu je smejala in se mu je nagajivo umikala.

»O — ti si ciganske krvi! Doma bi se drÏala pa za kaj

bi se brigala! Kaj nima‰ otrok in domaãije?« je godrnjal
ljubosumni velikan.

Mana se mu je smejala, da ji je poskakovalo visoko

nedrje, in so ji solze tekle po zdravih in polnih licih.
Vãasih se mu pa ‰e smejala ni; samo zaniãljivo ga je po-
gledala in jo je ubrala v drugo stran na veselo potepanje.

Kakor bi bila desetnica. —
Ravno takrat je bila pomlad, in mehko solnce je lilo

svoje blage Ïarke na koprneão zemljo, ki je sopeãe diha-
la v plavajoãih lahkih meglicah. V Ïivalih in rastlinah so
se zgenili prebujeni sokovi, koprneãe so se dvigali in so
dramili posveãeni nagon po obnovitvi. Zeleneãa hosta je
zaãela oÏivljati v radostnih zahvalnicah. Tiãji samãki so
se nemirno nosili po brsteãih vejah, drhteãe samiãke so
v tajni groznici jeÏile in ‰opirile svoje musajoãe se per-
jiãe; njih topla krvca je hrepeneãe plala v priãakujoãem
blaÏenstvu prevdanega materinstva... Murni so sedeli
pred luknjicami in so srepo strmeli v svetli, solnãni in
topli pomladanski dan. Z velikimi, trudnimi oãmi so za-

BES

POMENKI

spano meÏikali v pekoãe solnce, kakor bi se hoteli neãe-
sa spomniti, nekega ãuvstva, neke bolestno-sladke ra-
dosti iz davnega, davnega ãasa. Ali niãesar se niso mogli
domisliti, niãesar ‰e najti v svojem drobnem spominu.
— Naenkrat pa so jim zatrepetali ogoreti Ïivãki, in pre-
bujeno ãuvstvo je zmagoslavno zakoprnelo, da so se
Ïivo spogledali in zaãeli v radostnem spevu vabiti v ve-
sele svate. —

Ali ni to veãnost sama, Ïivljenje in sveta volja dobrot-

nega stvarnika? —

Mani je bilo kakor bi poslu‰ala fantovsko pesem, ki

hrepeneãe drhti sredi tihe vasi in orí v svetlo noã srebr-
ne meseãine. In prav tam nekje v pozabljenem kotiãku
njenega neute‰ljivega srca jo je kljunil spomin davno,
davno odsanjanih sanj.

O, lepa noã, tiha in mehka noã je bila, ko ji je prvikrat

zaplala vroãa kri, Kako se je bila ustra‰ila, kako je bila
drhtela v dognanem spoznanju … Kolikrat je kesneje z
bridkimi kesom v srcu mislila na mirne ãase tihega de-
vi‰tva, — tudi ‰e takrat, ko je zaãela rada imeti skoraj ‰e
otro‰kega Nacka... In kaj je bilo potem, kje in kdaj so se
pravzaprav utrnile njene sladke sanje? Rada bi umrla od
vseh bridkosti, ãe bi jih smela vsaj ‰e enkrat presanjati
in preãuti do konca, — umrla od one sladke bridkosti, ki
se v njej tako stra‰no koplje ãudno in prevroãe hrepe-
nenje, ne ‰e doãuteno, izpolnjeno in ute‰eno do dana‰-

BES

POMENKI

njega dne... A do kam je pridrvela, kje je naposled izgu-
bila samo sebe? In kaj je res imela od vsega? Kje je konec
njene nemirne ceste? O ãe bi mogla izbrisati vse madeÏe
svoje vesti in umiti svoje srce, kako drugaãe bi znala Ïi-
veti, kako varãevati s svojimi viharnimi ãuvstvi. —

Ampak Manin kes ni nikoli dolgo trpel. Ko se je naki-

sala v posku‰eni spokornosti, se je vselej prepriãevalno
domislila, da se prav za prav nima ãesa kesati. Kaj pa je
res kdaj storila komu hudega? Ali takega, kar bi mu ‰ko-
dovalo? I, ãe ima mo‰ke rada, kaj je to res taka grdobi-
ja? Kaj pa mo‰ki? Kdo je kdaj Ïe njim kaj oãital? O, pa
res —!

In tako jo je kmalu prav lahko vzel lep dan, da je spet

dolgo niso videli.

Sosedje so se bili na to Ïe lepo privadili. ·e ãudno bi

se jim bilo zdelo, ãe bi bilo drugaãe. Za Manine muhe se
niso veã dosti brigali.

Kar jih je iznenadila stara Jeraãka. Tone je bil pisal

njenemu Francetu, ki se je odpravljal v Ameriko, in ga
je za boÏjo voljo prosil, da bi mu pripeljal oba otroka.

In res. Ko je Mana, ki vsemu temu ni posebno verje-

la, nekoã spet veseljaãila bogve kje, je Jeraãka otroka
oãedila in oblekla, kolikor je mogla, in ju je izroãila sinu,
odpotujoãemu z veãjo druÏbo izseljencev. Îena je jokala
za Francetom in za otrokoma, ki sta bila pa oba dobre
volje in po materi ‰e vpra‰ala nista.

BES

POMENKI

âez par dni je pridrvela Mana, ki je bila Ïe nekaj sli-

‰ala, in je planila nad Jeraãko:

»Mati, kje sta otroka?«
»I, kdaj pa si ju mi izroãila?«
»Jezus Nazarenski, moja otroka!« je vpila in jokala

Mana.

Ali Jeraãka ji je pokazala Tonetovo pismo in se ji ‰e

smehljala.

»Kaj se neki dere‰! Kdaj si pa kaj skrbela zanju? Prav

je, da ju jo vzel k sebi oãe, ki bo morda bolje vedel, kaj
jima je treba!«

Ampak Mana je vila roke, norela in tulila okoli doma

in po vasi kakor tica, ki ji vzame‰ mladiãe iz gnezda.
Njena materinska Ïalost je bila tako neponarejena in
prava, da se je Ïena zaãela smiliti tudi tistim, ki so bili
dozdaj kaj hudi nanjo.

Kakor burja je vihrala k moÏu, ki si je bil Ïe kdaj osvo-

jil njeno posebno naklonjenost

»Kakor se Boga prosi, te prosim: Posodi mi za pot, da

pojdem za otrokoma!«

»Nimam.«
»Lepo te prosim, ne odreci mi!« je vila roke in ihtela.
»Saj ti pravim. Na kaj bi ti dajal navsezadnje?«
Mana je kar odrevenela. In to je bil moÏ, ki se ji je bil

posebno dobrikal, in ki mu je bila dosti zaupala in vse!

BES

POMENKI

Zadu‰ila je togotni jok, ki ji je kipel v prsih in se je zapo-
dila k drugemu.

»Ne morem ti dati, Mana. Vidi‰, saj bi rad, ampak za-

radi Ïene ne morem in zaradi ljudi ne ...«

»O, kaj takrat se nisi bal Ïene in jezikov?« ga je spom-

nila veselega potovanja, ki sta ga bila napravila. »Kaj pa
naj bi bila rekla ‰ele jaz takrat, ko si tako ti‰ãal? Kiklje-
vec!«

Jezna in poniÏana je vila k tretjemu in k vsem po vrsti.

Ali nihãe se je ni usmilil. Kaj bi Ï njo zdaj? Radi so jo
imeli le, dokler je bila lahkomiselna in vesela.

Ko so jo torej zavrgli in odpravili vsi njeni pre‰tevilni

prijatelji, je s povzdignjenimi rokami prosila ‰e starega
Kotarja.

»Torej tvoji fantje ne dajo, noãejo pomagati? Vidi‰,

preveã si se jim bila dala. — Koliko bi rada?«

»Za pot, oãe, samo za pot«
»I, ti, Mana, ãakaj no. Zakaj pa bi res nosila smolo tja?

Ne zameri, pa saj ve‰, da te Tone ne more biti vesel. Tu
ostani in kmetije se bolj primi pa dedce pusti.«.

»Moja otroka, moja otroka!« je zatulila sirota. »Pa ãe

me na mestu ubije, — za otrokoma moram in moram;
drugaãe znorim!«

»No, ãe Ïe res hoãe‰ ãez luÏo, bova pa precej napra-

vila,« je soãutno dejal in poklical priãe, da ji je po‰teno
od‰tel toliko in toliko.

BES

POMENKI

Mani se je razlila po lepem, solznem licu radostna

rdeãica od same sreãe in zadovoljnosti. Ko je tekla
domu, se ji je ãudno zdelo, da prestavlja nogo pred nogo
in ne leti po zraku, tako je bila olaj‰ana in pomirjena.

Îe drugi dan je hitela na Ïelezni‰ko postajo. Iz oken

so rastle radovedne glave in so gledale za njo. Nacek je
stal na pragu in je stopil za vrata, ko je ‰la mimo hi‰e.

Pod klancem jo je ãakal silni JoÏe.
»Tak gre‰ res —?« je dejal skoraj tiho.
»Grem,« je dejala in se ni ustavila.
»âakaj no, Mana —«
»Ne utegnem. Kaj ne vidi‰, da grem za otrokoma?«
»Vsaj kovãeg naj ti pomagam nesti —.«
»Ni treba.«
»Pa roko mi daj!«
»Pusti me, mudi se mi!« je dejala in ga je tako tuje po-

gledala, da mu je omahnila roka.

·la je neutegoma in ‰e pogledala ga ni veã. Na hribu

za vasjo se je ‰e enkrat obrnila in je gledala na belo vas,
kadeão se v jutranjem hladu. S palcem in kazalcem je
potegnila po omeglenih oãeh in se je spustila na drugi
strani hriba po klancu v daljni, daljni svet za svojima
otrokoma.

BES

POMENKI

Na polpotu

epnik je odrinil zapah pri su‰ilnici in je zavalil ‰e

velik gabrov panj v cvileão Ïerjavico, da so z vroão

soparo goste iskre bu‰ile iz opaljenega Ïrela.

»Da bi te —! Prikazen, kaj si Ïe tako huda?«
Pekoãa svetloba ga je oblila, da je skremÏil obraz in se

odmeknil; ‰irok, trepetajoã Ïarek je objel krog teric, vih-
teãih v urnih pesteh suhi lan, ki se je hrustoma lomil
pod sekajoãimi trlicami, da so tenko ‰umela siva poves-
na ‰e toplegra prediva, pazdir pa je odletaval in se jim
kopiãil pod nemirnimi nogami.

Za Kumom se je zabliskalo, v macesnovem vrhu se je

oglasil rahel pi‰. Noã je bila oblaãna, brez zvezd. Tudi
mesec ni mogel odgrniti gostih zaves, da bi pogledal,
kako in kaj.

Gospodar je zapaÏil razbeljeno Ïrelo in se je zagledal

v oblake.

»DeÏ bo, dekleta. Le hitimo, da nas ne ujame!«
»E, kaj deÏ! Prej bomo gotove.«
Gost dim je silil skozi laneno plast na su‰ilnici, plazil

se je in je leno legal po vrtu. Malogabrovski zvon je od-
molil veãernice, njegov glas je ‰e tresoãe se brnel po

BES

POMENKI

dolini. Mehka sapa se je poigravala s povesmi, ki jih je
pastir nosil na ka‰ão; zaprta svetiljka na veji hru‰ke je
trepetala.

Repnik je obrnil lan in se je ozrl v nebo nad Stranja-

mi. Oblaki so se nestalno podili, kakor bi ne mogli za-
dosti nakopiãiti. Sapa je postajala moãnej‰a, klepetec na
ãe‰nji se je zbudil.

»Aha, aha — sever sili.«
Nekje daleã je zaukal pre‰eren fant, v dolini je vris-

kajoãe zategnil drugi. Kipeãi vrisk je ‰inil pod oblake, pa
se je premislil in je poln zdravja preskoãil hrib in hosto,
plesoãe odjeknil v dolini in radostno padel med oneme-
le terice, ki so ve‰ãe po‰umevale z vihteãimi povesmi in
jih izmikale izpod smukajoãih trlic.

Repnik se je zamislil. Vãeraj skoro je ‰e bilo, ko je tudi

on zdrav in mlad in brez skrbi vriskal od vasi do vasi. Ko
pa mu je oãe prepustil domaãijo in mu naprtil izplaãe-
vanje baha‰kih dot za brate in sestre, ga je smeh minil.
Vsa prej‰nja ‰egavost je pokleknila pred gospodarskimi
skrbmi, ki so rinile vanj s svojim moreãim Ïelom. Pa da
bi bilo vsaj kaj uspeha! Ampak kakor se obrne, nova
skrb; ãesarkoli se loti, izguba in nove sitnosti!

Po klancu so ‰li fantje in so ukali; na vrhu so ubrano

zapeli. Pesem je zaplavala po vasi in se je pomudila ob
pridnih tericah, ki so po glasovih ugibale imena priãa-
kovanih vasovalcev.

BES

POMENKI

Pa so bili res tiãi, ti fantje: vsi zdravi in in moãni, ve-

seli in zgovorni pa Ïe tako, da je bilo kar lepo, no. Samo
Pavlinov Janez je bil nekaj krevljast pa malo brljav; ali
jezik je imel skoraj za vse druge. Tudi Pribilov Korle je
bil med njimi, ãeden in salamensko trden fant. Kotarje-
va Lojzka ga je imela moãno rada. Lovrinov Nace ni bil
tako v‰eãen, peti pa je znal kakor malokdo tako. Samo
Sitarjev Cene ga je lahko prepel. ·marãeva Franca se ga
ni mogla nasli‰ati pa tudi Lovrinovega Naceta ne. O,
tega bi bila pa do smrti rada poslu‰ala Binkova Tona.
Bas je grmel Goljufov JoÏe. Petanova Micka je dejala, da
‰e veliki zvon ‰entvi‰ki ne poje lep‰e, ko vabi k deseti
ma‰i.

Ti in ‰e drugi fantje so se pome‰ali med terice in so

jim pomagali in nagajali. Naj jim; gospodar ni rekel no-
bene hude zaradi tega. Saj je sever razpihal in razgnal
oblake, da so Ïe zvezde zaãele meÏikati nad vasjo, iznad
Ku‰ãarjeka pa je pogledalo iz oblakov oje »voza«. In vsi
so dejali, da bo ‰e mesec posvetil. Pa je res. Kar prismejal
se je izza smrek v AnÏiãevi hosti, in je nastal prelep je-
senski veãer.

Ko so terice konãale, so se veselo oddehnile in so si

druga drugi otepale pazdir, ki se jim je nabodiãil po
obleki. Prav za prav bi bili fantje radi pomagali, pa niso
pustile, ker so bili prenerodni in prezamudni. Po veãerji

BES

POMENKI

so se raz‰le, fantje so jih posamiã spremljali, da ne bi
bilo katere kaj strah.

Repnik pa je ‰el ‰e pogasit ogenj v su‰ilnici; potem je

pogledal v hlev, ali se ni tele odvezalo, in ali je pastir
doma. Pred hi‰o je postal in je premi‰ljal, kako bi. âast
Bogu, lanu je letos precej, do zdaj pa je bil Ïe veã let po
vrsti gladko pozebel. Hudika, za kmeta so letine zme-
rom slab‰e. Lomi‰ se in kriÏa‰, da Bog pomagaj — hlad-
na noã, samo ena, pa je zjutraj mraz, in vse gre v upa-
dek. Letos je bolje, precej‰nja kopica prediva je na ka‰ãi.
Nekaj ga bodo Ïenske spredle pozimi, ko so dolgi veãeri,
drugo bo pa v denar spravil. Brezav‰ãek ga je zaaral Ïe
takrat, ko je bil odpeljal laneno seme. Denarja mu je tre-
ba, kakor Ïejnemu vode. Za obutev mora kupiti usnja in
malo blaga za obleke; ona pa bi rada tudi veliko volne-
no ruto, da ne bi prezebala na dolgi poti v cerkev. Tudi
davkov ‰e ni plaãal in ne obresti za dolgove. âlovek res
ne ve, kaj bi, katero luknjo bi zama‰il.

Iz noãi je zrastel Kabliã.
»Dober veãer, Repnik! Kaj se hladi‰?«
»Saj bi bilo treba, ãe se ves dan peãe‰ in pari‰ pred

su‰ilnico.«

»Dosti si natrl, pravijo.«
»Precej. Pa saj je treba.«
MoÏa modrujeta o lanu in o letini; govorita, kakor da

sta se nala‰ã za te pogovore se‰la.

BES

POMENKI

»Kaj sem hotel Ïe reãi —?« se dela Kabliã. »Tiste de-

narje mi bo‰ napravil. Potrebujem jih.«

»Saj nisem pozabil; ampak precej ne bi mogel, glej,«

se je moãno prestra‰il Repnik.

»Lahko, saj ima‰ predivo.«
»O, to ima Ïe svojo pot, ‰e premalo ga bo!«
»Res ne morem veã ãakati, vidi‰.«
»Do BoÏiãa bi potrpel, ko pra‰iãe prodam. Prosim te,

Kabliã!«

»Ne bom. Treba mi je.«
»Kje naj vzamem?«
»âe nima‰ denarja, daj mi v blagu; prediva mi daj.«
»Satan, ali si ob pamet?«
»Osem dni ti dam odloga. Potlej bom terjal. — No, pa

niã ne zameri! Lahko noã!«

Repnik je molãe gledal za Kabliãem, ki ga je zmanjka-

lo v meseãini. Kakor bi se bil ãesa spomnil, je glasno za-
klical in je stopil za njim

»Kabliã, poãakaj no malo.«
»Kaj bi rad? Ali si se vendar premislil?« je trdo dejal

Kabliã in se je obrnil.

»Ne morem. Samo prositi sem te hotel, da bi me ne

vlaãil pred sodnijo.«

»Osem dni odloga ima‰, tako sem ti rekel.«
»Ne delaj mi te sramote, Kabliã!«

BES

POMENKI

»Nobene sramote ti ne bi rad napravil. Zato sem te

obiskal ponoãi. ·e za to naj ne ve nihãe. Ampak —«

»Glej, v najveãjo stisko bi me spravil. Potrpi, da kako

preloÏim. Saj ne more‰ niãesar izgubiti.«

»Za ostanek te Ïe poãakam, ãe mi da‰ prediva. Jutri bi

pri‰el z vozom.«

»Ne dam! Kaj sem zate delal?«
»Pa lahko noã!«
Repnik je molãal in stiskal pesti. Najraj‰i bi bil planil

in pobil lakomnika. Poãasi se je vrnil. Za poãitek mu ni
bilo, prehude so bile njegove skrbi. Pred hi‰o je postal in
se je zamislil. V hi‰i se je prebudil otrok in je s svojim
jokom predramil ‰e druge tri.

Po vaseh so si odpevali fantje. Mesec se je boril z

oblaki, ki bi bili spet radi prepregli nebo, in je sijalo na
speão vas. Pes je skoãil iz listja in je zategnjeno zalajal v
dolino, prepreÏeno s tenko jesensko meglo.

Repnik je stal s pobe‰eno glavo in se je boril s srcem

in pametjo proti kriÏem in teÏavam, ki so silile vanj. Po
dolgem ãasu mu je bilo spet hudo kakor Ïe dolgo ne. O,
ãe bi otrok ne imel, bi Ïe znal pretekniti. Tako pa: kate-
re misli se oklene, pa se mu izvine, ko se spomni otrok.

»E, ãe bi bil sam!«
Tudi za ta vzdih ga je srce pokaralo!

BES

POMENKI

»Ali bi mogel Ïiveti sam? Kaj ne bi bil ‰e veãji reveÏ,

ãe ne bi imel otrok? Komu bi dal domaãijo, kakor jo je
dal oãe tebi? Za koga bi delal?«

Roke je potisnil v Ïepe; in se je zagledal predse v tla.

Ob misli na otroke ga je postalo kar sram vsega malo-
du‰ja. Ampak, kaj naj poãne, da bi domaãija mogla vsaj
dihati, in da bi prepreãil sramoto?

* *

âez nekaj dni se je odloãil.

»Nobene druge pomoãi ni: v Ameriko pojdem!«
»Nazarenski Bog!« se je ustra‰ila Ïena.
»Moram! Saj vidi‰, kako je.«
»I, kako pa bom sama in z otroki?« je zajokala.
»Samo par let, pa se vrnem. Potem, ãe Bog da, bo dru-

gaãe.«

»Doma ostani, bova Ïe kako!«
»Kako?«
»Prodaj njivo v Dolgi rebri, pa je!«
»Prodaj? Njivo?« se je zgrozil in je strmel v lahkomi-

selno Ïeno. »Kaj pa otroci, ali niã ne misli‰?«

Prodaj! Kako lahko bi se odloãila za odprodajo, on pa

bi se raj‰i dal odreti, ubiti in razkosati, ali domaãija mo-
ra ostati cela, in njegov sin mora dobiti boljo, kakor jo
je on prevzel po svojem oãetu.

Molãala je, v predpasnik je skrivala obraz in je ihtela.

BES

POMENKI

»Prijatelj s Hribov mi je posodil toliko, da za prvo silo

pomirim Kabliãa in imam za pot. Ti pa prodaj predivo
in gospodari s skupiãkom, dokler ti ne po‰ljem denar-
ja.«

Tako se je zaãel poãasi odpravljati. Nikoli ni mislil, da

mu bo poslavljanje tako teÏko. ·el je po polju, in klasje
in cvetje se je sklanjalo predenj: Nikar! âe je stopil v
hlev, je vsako Ïivinãe obraãalo glavo za njim in ga z na-
perjenimi uhlji strmeãe prosilo iz velikih, otoÏnih oãi:
Nikar! Ko je odkod pri‰el, so se spenjali po njem otroci
in se mu privijali k nogam. »Oãe, oãe, tudi jaz pojdem v
Ameriko!«

Samo prikimal jim je, pa so bili veseli, da so se brez-

skrbno podili in lovili po vrtu. On pa je otoÏno gledal za
njimi in se boril sam s seboj in s skrbmi, ki so kljuvale po
njegovih trudnih moÏganih. —

»Tak v Ameriko misli‰?« ga je svaril stari sosed.
»Moram, pa je.«
»Niã ne mora‰; dokler si zdrav, si pomagaj doma!«
»Saj ne morem. V Ameriki bi si opomogel.«
»Morda bi si res. Ali tudi zdravje bi pustil tam.«
»Zaradi otrok in domaãije moram iti.«
»Zaradi otrok in domaãije bi moral ostati doma. Kaj

misli‰, da gospodar sme kdaj brez ‰kode odmekniti
pete? Premisli! Premislek je bolji kakor dan hoda.«

BES

POMENKI

Tudi Ïena je ti‰ãala vanj s svojimi solzami in pro‰-

njami in je ‰e zmerom upala in ni verjela, da bi jo mo-
gel zapustiti.

Po dolgem omahovanju pa se je odloãil in se je pri-

pravil.

Zgodaj zjutraj je ‰inil kakor zloãinec preko hi‰nega

praga in je stekel po stezi za mejo, da ne bi sli‰al Ïene in
otrok.

Vas je ‰e spala, nihãe ga ni videl, le pes se mu je zaple-

tal pod noge in se ni dal odpoditi.

Na klancu je Repnik postal in se je ozrl. Vas je bila

zavita v vlaÏno jutranjo meglo in se je zaspano stiskala
ob poboãju. Iz preoranih njiv se je toplo kadilo. Hladno
jutro zgodnje pomladi je sopeãe dehtelo za gorami in
hrepenelo nasproti mlademu solncu, ki ‰e ni moglo po-
gledati preko hriba. V hosti so ga pa Ïe zaãutili veseli
pevci, postovke so planile iz zvonika in so se dvignile v
vi‰ave. Pes se je vdano tresel ob gospodarju in ga je ki-
hajoãe pogledaval.

MoÏ je postavil kovãeg na tla in je poboÏal psa. Îival

je v sreãi zacvilila in mu je vdano objela koleno. Stal je
in se je oziral. Huda tesnoba mu je segala v srce. Samo
na drugo stran po klancu navzdol — pa je premagana ‰e
zadnja misel, pretrgana moãna vez, ki mu je bila ustavi-
la korak.

BES

POMENKI

»Jezus, Marija — saj ne morem!« je vzdihnil in ni mo-

gel odmekniti oãi od doline in v drevje zavite vasi.

»Ko pridem tja, prav gotovo skoprnim ali pa pobeg-

nem domu, kakor zdaj od doma,« je dvomil in je sedel
na kovãeg.

Z obema rokama je grabil v lase in iskal odre‰ilne

misli. In ãe mu je le pogled u‰el po dolini, pa je zatrepe-
tala in se zazibala pred oãmi vsa neskonãna lepota do-
maãega kraja, ki jo prav vidi‰ ‰ele, kadar ji obraãa‰
hrbet.

»Kaj pa, ãe bi ‰e poskusil, morda bi poãasi le na‰el

sreão tudi doma?«

»Kako pa z dolgovi, kako?« ga je u‰ãenilo.
»Delal bi, ‰e bolj bi se ubijal — ni sam rogati vrag, da

ne bi bilo res niã uspeha!«

Pes mu je poloÏil prednji nogi na kolena, glavo je obr-

nil malo postrani, zdehal je v zadregi in se oblizoval in
ga je meÏikajoãe gledal.

»Pazi, ali bi ‰la domu?«
Pazi je tiho zalajal in je poloÏil svoj mrzli gobec na

njegovo roko.

»Ampak, kaj bodo ljudje dejali? Strahopetec je in se ni

upal!«

»Pa naj! Kar domu! Za Ameriko je ‰e ãas tudi pozne-

je. Najprej poiskusi ‰e doma.«

BES

POMENKI

Z neko togotno odloãnostjo je popadel svoj kovãeg in

se naglo obrnil. Pes je nekaj ãasa skakal ob njem in ve-
selo mahal s ko‰atim repom, potlej pa je med zmago-
slavnim lajanjem stekel domu.

Kakor bi se po dolgem ãasu vraãal iz daljne tujine, se

je zdelo Repniku. Iz vasi, iz hoste ga je obiskovala sreãa
domaãnosti ki jo je ob tej uri obãutil, kakor je ni ‰e ni-
koli. Ves sreãen je bil in se ni mogel nagledati otrok,
Ïene, domaãije.

* *

Kabliã se je pomiril za prav malo ãasa; stra‰no rad bi bil
dobil predivo. Za dom bi ga bil komaj potreboval, ali v
glavo si je bil vtepel, da mora doseãi, kar je nameraval.

»Repnik,« je dejal ob priliki, »pobotnico ti dam, da mi

nisi veã dolÏan, ãe mi da‰ predivo.«

»Saj sem ti povedal, da ima predivo Ïe svojo pot.«
»Pametno bi storil, ãe bi me ubogal; tako ti povem,

vidi‰.«

»Poãakaj ‰e malo, pa mi bo‰ moral tudi tako dati po-

botnico.«

»Ne bo ‰la prav lahko. Le pomisli.«
»Ti pa se spomni, kako si mi bil skoraj usilil tiste de-

narje. Zakaj si zdaj tako siten?«

»Kaj ti ve‰! Tako se primeri.«

BES

POMENKI

Ampak Repnik je zaãel slutiti, kaj je pravi vzrok Ka-

bliãeve nagajivosti. Ob tej pekoãi misli mu je kri silila v
glavo. Kar je bilo, je bilo, ali take in ma‰ãevalnosti ven-
dar ni priãakoval.

Da bi ga prehitel, je izroãil vso svojo denarno nadlo-

go posojilnici, ki je poplaãala vse njegove dolgove in mu
‰e krepko pomagala na noge.

»Pa sem mislil, da je teÏko biti dolÏan posojilnici! O,

ãe bi bil Ïe prej tako vedel...!« se je oddehnil in je obãu-
til veliko sreão in hvaleÏnost.

Tudi sosedom se je dobro zdelo, da se je re‰il.
»Glejte, pa se je le izkopal.«
»Prav privo‰ãim mu.«
»Saj Kabliã mu je bil moãno nevaren, ãeprav mu ni bil

toliko dolÏan.«

»Vrag vedi res, zakaj mu je tako rad podstavljal

noge?«

»I, babja nesreãa, niã drugega!«
»Kaj ga ‰e zdaj grize, da je Micka raj‰i vzela Repni-

ka?«

»In ga bo do smrti. Nikoli ne bo pozabil sramote, nik-

dar ne bo odpustil tega!«

»O, tudi njegov oãe je imel hudo trmo!«
»Dà, Ïe; pa saj se ta stvar ne da popraviti. Kaj potem

‰e sili vanj?«

BES

POMENKI

»V srce ga poglej, ãe more‰. Mislim pa, da bi bil Kab-

liã vesel, ãe bi se bil Repnik umeknil v Ameriko.«

»Da bi imel zdaj Repnico v rokah, kajne?«
»Morda res zato.«
»O, ti cigan ti!«
»No, to je dobro, da se je tako naredila vsa stvar.«
»Prav pravi‰, glej.«
»O, ti preklicani Kabliã!«
Repnik je bil ves drugi. Poprej je delal in se je zmer-

om bal neuspeha. Zaradi malodu‰ja mu je ‰lo res veã-
krat prav napak. Brezupen je bil in je obupaval in je iz-
gubljal pogum ‰e prej, preden je videl konec.

Ali odslej je bilo z njim drugaãe. Prej bi bil vrgel vinar

v zrak, pa bi bil kamen padel na tla.

Zdaj pa je delal z zaupanjem v samega sebe in s pre-

mislekom, in vse je ‰lo prav in lepo.

Samo ‰e z enimi prstom ga je potipala nesreãa.
Brezav‰ãek se je pripeljal po predivo. Ni ga dobil. S

predivom vred je ka‰ãa prej‰nji veãer pogorela do tal in
vse, kar je bilo notri.

Kdo mu je zadal ta poslednji udarec?

BES

POMENKI

Za doto

rebri za vasjo po pasje ãepi Ïganjarna in mrko ka-
kor lisiãina v globoki hosti gleda v dolino temeni‰-

ko, vso smejoão se od pisanih travnikov in na ‰iroko raz-
tegnjenih njiv. Na obeh poboãjih se belijo ãedne vasi,
zavite v prostrane sadne vrtove, a po sredi doline polzi
mlada Temenica, potegnjena kakor vesel klicaj v pre-
‰erni pesmi.

Ko se zmraãi, hitijo navkreber moÏakarji trudnih in

zapitih obrazov; za mejo in skrivaj se prihuljeno plazi-
jo komaj dorasli fantalini; vãasih smukne pod okajene
podboje tudi Ïenska. Zgodi pa se, da tudi ob svetlem
dnevu boÏjem smrãi pijanec v smrdljivi lisiãini, temni in
popljuvani, polni krika in vri‰ãa, psovk in groÏenj.

To je pribeÏali‰ãe silnega Brnada, tako velikega in

orja‰kega dedca okoli petdesetih let, da se mora vselej
precej pripogniti, ko lomasti ãez prag, in sesti le na trd-
no klop ob peãi, da ne polomi stolov ob mizi, ko se mu
razmaje grmadasto telo. Previdno sede in potegne Kri-
‰tofove noge pod ‰kripajoão klop. ·ilasta steklenka pred
njim je Ïe prazna. Ogromne mustaãe se mu nezadovolj-
no jeÏijo, poredne oãi so uprte v prazen niã.

BES

POMENKI

»Nosi, baba,« zarenãi v preteãem basu in izpije v

enem du‰ku, kar dobi.

»Hej, ti, butara! Gani se no Ïe enkrat malo bolj urno!

Kaj ne vidi‰, da umiram?«

»Precej, precej,« se ustra‰i Popotnikova NeÏa, stara

samica, a trdna Ïenska, ki ima pravico do teh zakladov.
BrÏ mu natoãi vitko steklenko in jo nalahko porine pre-
denj.

»No, vidi‰! Bog ti daj zdravje pri otrokih, ki jih nima‰;

po smrti pa sveta nebesa, ãe jih bo‰ zasluÏila z dobro
mero.«

V steklenki migljajo drobãkani beli mehurãki. Brnad

jo poboÏno dvigne pred oãi. Obraz se mu poãasi in s
premislekom razleze v blaÏen smehlaj, oãi premagane
umrjo, a ustnice se zaokroÏijo kakor v poljub in nasta-
vijo kakor pevcu, ki zapoje ãuvstveno pesem. ·e enkrat
se oãi napol odpro in se nasmehnejo:

»Du‰a, umekni se: ploha gre …« in Ïe padajo debeli

poÏirki, globoko in teÏko.

Iz kota za mizo ga opazuje mlinarski pomoãnik Ma-

tija, ki je pred nekaj tedni pri‰el v te kraje.

Brnadova Ïeja mu tako ugaja, da prisede in mu pori-

ne ‰e svojo steklenko.

»O, dobro zdravje!« pravi silni dedec, pije in ga po-

gleda.

»Kar izpij, Brnad.«

BES

POMENKI

Brnad se obri‰e s svetlim rokavom po ko‰atiti brkih in

pokaÏe velike, redke zobe:

»Ali ni ta kapljica poslana od samega Ïivega Boga, da

bi mu bili hvaleÏni za dobrote, ki jih deli nam gre‰nikom
in siromakom? — Kaj se ti zdi, Matija, ki si dobrih rok?«

»Da zna‰ dobro obrniti besedo.«
»E, kaj besedo — raje bi obraãal kaj drugega.«
»No, le. Kolikor more‰.«
»NeÏa! NeÏa!« vpije Brnad, a Ïenska se mu ne more

odzvati, ker ima zavoljo zapitka ravno nekaj besedi s
pijanimi moÏakarji ob veliki mizi.

»NeÏa, o, tnalo nazarensko! Ali si gluha?«
Matija pomiri Brnada, NeÏa pa prinese boljega. Pije-

ta bratca in se pogovarjata.

»Pij, dobrotnik, ki pozna‰ zapoved o telesnem dob-

rem delu usmiljenja,« sili Brnad in pije.

»Kaj pa ti drugaãe dela‰ prav za prav, Brnad Ïejni?« se

smeje Matija.

»Dela dosti, Ïeje dosti. Ne morem se kaj pritoÏiti. Po-

ãasi izdelujem topori‰ãa in grablji‰ãa, vitre derem pa
ko‰are pletem in ko‰e. Vse to, vidi‰, kmetje radi kupu-
jejo, raje nego bi se sami mudili s to stvarjo. Pa vsak tudi
ne zna tega spaka. Treba je prave vrste lesa, ob pravem
ãasu urezanega ali usekanega, prav okajenega in pre-
su‰enega in tako in tako prikrojenega. O, tudi to je tre-
ba znati, je dejal uãenik v Velikem Gabru. — Kadar je pa

BES

POMENKI

posebna su‰a v Ïepu, ali ni ãas pripraven za moj opra-
vek, pa stopim do enega ali drugega in mu nacepim
trsak ali pa primem za kako drugo delo, da me pokliãe
k skledi, ko se zvon oglasi. I, ni mi sile; ãast Bogu!«

»Skrbi torej nima‰ posebnih?«
»O Kristus, sin ãlovekov, — kaj bi s skrbmi? Za re-

veÏa, ki mu je smrt namenjena v cestnem jarku ali pri
zvestem psu v listju, je potrata skrbi pregre‰na stvar.
Skrbi, kriÏi in teÏave so za tiste, ki kaj imajo!«

»Îivi‰ kakor vrabec v prosu, nobene sile ti ni, glej.«
»Da; izuãil sem se res nekaj,« se pobaha Brnad in seÏe

po steklenki, parkrat pogoltne in postavi prazno na sre-
do mize. Zamisli se, z oãmi ne trene, kakor bi gledal v
daljino.

»Izuãil sem se vsaj to, da nikoli ne silim tja, kjer vem,

da ni prostora zame, nobenkrat si ne Ïelim stvari, ki bi
jih ne mogel doseãi. Samo, kadar pijem, me ta nauk za-
pusti, in si Ïelim ãimveã in tembolj.«

»NeÏa, obrni se ‰e malo,« ukaÏe Matija in ji porine

Brnadovo steklenko.

»In daleã sem Ïe pri‰el po svetu. Lahko mi verjame‰,

da sem Ïe marsikaj videl. Kjer so gradili ceste ali Ïelez-
nice, tam sem bil med prvimi gotovo jaz. Dokler sem bil
‰e nekaj bolj pri moãi, sem zmerom rinil v svet s trebu-
hom za kruhom. E, jaz vem, kaj se pravi: Dober je do-
mek, ãeprav ga je za en sam bobek.«

BES

POMENKI

Matija ga zaãudeno gleda. Mehko domotoÏje in slad-

ka ginjenost ga obideta. Vsi daljni spomini ga domaãe
obiskujejo in vasujejo v njegovem srcu. Polagoma pije,
da bi pregnal vzdih, ki mu sili na trepetajoãi ustni.

Ampak Brnad je bil v tistem razpoloÏenju, ko se ãlo-

veku jezik razveÏe na vseh vozlih, da mu besede kar
skokoma vro iz najglobljega spomina, ker ga prevzema
globoko ãuvstvo prijetnobolestnega in mehkega razko‰-
ja in pokojne vesti kakor svetnika, ki se zamakne v svojo
notranjost in samo v duhu gledano lepoto.

»Takrat,« je spet zaãel Brnad, »je bila na Grmu ‰ivilja,

lepa ko solnce po deÏevnih dnevih. Pa kaj bi ti pravil, saj
je nisi poznal. Joj, kako bi ti mogel dopovedati, kak‰na
je bila moja sreãa takrat. Ali si kdaj Ïe imel Ïensko?«

»O, kolikrat Ïe!« se posmeje Matija.
»Moti‰ se, ‰leva,« resno odkima Brnad. »âlovek ima

samo enkrat v Ïivljenju rad. Vse drugo je navada in po-
treba, niã drugega.«

»Kako je bilo torej s tvojo mlado ljubeznijo?« ga zmo-

ti Matija.

»Kako neki? Mlad sem bil, ãisto mlad, goreã in zdrav

in moãan kakor hrast. Ona pa lepa in ãista ko lilija.«

Zadnje besede je govoril ti‰je in poãasi, skoraj sam

sebi. Krãevito je pograbil steklenko in ‰e globlje je po-
goltnil. Z rokavom je potegnil po zmr‰enih brkih, nalah-

BES

POMENKI

ko se tresoãih, in po zardelih oãeh, meÏikajoãih v debeli
solzi, obe‰eni na kratkih trepalnicah.

»Buzaronski Brnad — posebno ãista ta tvoja mlada

ljubezen ni bila nemara?«

»Tre‰ãil te bom,« se je raztogotil Brnad in je udaril po

mizi. — »Kako da ni bila? Rada sva se imela in zvesta sva
si bila pa mlada in zdrava, in nihãe naju ni motil.«

»Zakaj se pa nista vzela?«
»— Umrla je, prekmalu je morala umreti. Bog ji daj

veãni mir in pokoj!« Pomolãal je, a pil ni. Prsti so se mu
sklenili kakor v molitvi. »âe ne bi bila umrla, bi bilo z
meno‰ morda drugaãe kakor je … Tista mlada, ki zdaj
‰iva, je najina hãi. Kadar se mi kaj razpotegne, kar k njej
stopim, pa me za‰ije, da morem med ljudi. Ali tudi jaz
vem, da imam oãetovske dolÏnosti, kajpada vem, kaj bi
se spodobilo. Vidi‰, matere reva nima veã, samo oãeta.
Mlada je in lepa, kakor je bila njena mati, in dote bo tre-
ba. Zdaj pa premisli, kristjan moj, kako more biti hudo
meni, ki sem njen oãe! Ampak, kje bi vzel? Doto ji pa le
moram napraviti, kakr‰na ji gre. Kar mora biti, mora
biti. To, vidi‰, je moja edina skrb, ki mi ne da miru.«

Brnad je obmolknil; tudi Matija ni nobene zinil, le

lahak nasmeh se mu je skrival pod zmoãenimi brki.

Za mizo je zasmrãal pijanec. Moãna NeÏa ga je po-

grabila in ga navlak zavlekla pod kap. Tu se je raz‰ãe-
peril najprej na vse ‰tiri, potem pa se je izgubil v dolino,

BES

POMENKI

zavito v tenko meglo dihajoãe zemlje, ki jo je obsevala
visoko veslajoãa polna luna.

Tudi Brnad in Matija vstaneta in se zaãneta spotika-

ti po rebri navzdol.

»Tisto pa tisto,« godrnja Brnad. »Dota, lepa dota! Kar

mora biti, mora biti.«

»Niã ne bo z doto, Brnadek,« ga draÏi Matija.
»Kaj? Kako niã? Jaz ji napravim doto! Take ti ne bo‰

svojim, strah ti mlinarski,« se jezi Brnad in kolne, dok-
ler ne telebne ãez korenino na potu, kjer renãeãe zaspi.

* *

Brnad si je opral dve srajci, ki jih je ‰e imel, in predpas-
nik iz modrega tovarni‰kega sukna, lepo zloÏil delovno
obleko in vse skupaj zmotal v solno vreão. Culo je stisnil
pod pazduho in je nenadoma zapustil zeleno dolino
temeni‰ko. A preden je od‰el, se je zgodilo ãudo, da ni
visel v Ïganjarni. Na hrib je hodil dan za dnem in je se-
deã na trhlem ‰toru gledal po dolini. Vãasih je iz nava-
de urezal grablji‰ãe, ki ga ni mislil obdelati. Le drenovo
grãavko si je s pravo ljubeznijo in skrbnostjo obelil in
obrezal, da bi jo imel za spremljevalko v tuji svet.

Zadnji dan pa se je le zaletel navkreber, da je ves za-

sopel prilomastil pred NeÏo.

»NeÏa, Bog ti ni dal ne moÏa, ne otrok, ker si polna

grehov; dal pa ti je v svoji neskonãni usmiljenosti Brna-

BES

POMENKI

da, ki ga dozdaj ‰e nisi znala prav napojiti. Glej, taka si,
prikazen nepogledna!«

»O, —ti ãeljust ‰iroka!«
»Nikar ne reÏi, NeÏa, saj se morda ne vidiva veã. Po

svetu grem. Daj zato malo boljega, da se raje vrnem, ãe
Bog da.«

In nabrÏ si je privezal du‰o, pograbil za culo in stopil

proti Grmu.

Ne predolga pot ga je vodila med ravnimi njivami,

dihajoãimi v opojnem vzduhu pra‰eãega se klasja in
pisanega poljskega cvetja, toliko lep‰ega in za oãi pri-
jetnej‰ega, ker se vsako leto prenavlja in pomlaja, v vsa-
ki letni dobi odeva v nove svoje preãiste barve. — ·iro-
ko polje je plalo v dolgih dihih, valovito se boãilo v raz-
‰irjenih utripih in se zdelo kakor povr‰ina prijaznega
jezera, v katerem odsevajo vse milijonske lepote visoke-
ga, blagoslovljenega neba.

Poãasi in zami‰ljen je korakal popotnik Brnad, ki ga je

zana‰alo malo v desno, malo v levo kolovoznico zelene-
ga pota. Vãasih je postal nekoliko in je poteÏkal kleni
p‰eniãni klas, izpulil modriÏ ali pa utrgal kimajoãi rdeãi
mak. V razoru nekje mu je pritrjevala plaha prepelica,
kosmat ãmrlj se je obesil na zlatico, ki se je v ljubeãi
bolesti sklonila skoraj do tal; po poljski detelji so prid-
no hitele z rumenim plenom onogaviãene ãebele, da se
nasrkajo ‰e redkih sladkosti za svoj mili domek. In v pri-

BES

POMENKI

pekajoãem solncu so se podili ‰vigajoãi kolobarji drste-
ãih se mu‰ic, jaderno se dvigajoãih in ple‰oãih na sopar-
nih in trepetajoãih Ïarkih, ki so razko‰no lili na prelepi
domaãi svet. Visoko gori nekje je drobil ‰kerjanec, kakor
iglina glavica je tiãal zapiãen v modro vi‰avo. Naenkrat
pa se je odtrgal v zmagoslavnem vzkliku in je molãe pa-
del med klasje.

Brnad se je zamislil. Skoraj jezno si je popravil klobuk

in je pospe‰il korak, stiskajoã sitno culo, ki mu je silila
na tla.

»Mlaãev bo kmalu. Lepo bo in dobro se bo Ïivelo tu-

kaj,« je preudarjal. »Ali dote ne primlatim, ãe vse sam
omlatim in ‰e kosim jeseni.«

Sam nase je bil hud, ker ga je bila skoraj premagala

izku‰njava, da bi zaluãil culo in ostal doma. Podvizal se
je in je malo manj ko pritekel pred Matildo, svojo lepo
hãer.

»Na, tako je, vidi‰, ljubo punãé: — zdaj pa spet grem

malo po svetu. âe se ‰e kdaj vrnem, ne pojdem veã, tako
se mi zdi, glej. Zato se pa mislim zdaj malo dlje pomu-
diti.«

»Zakaj neki hodite?« je dejala Matilda in je hre‰ãeãe

razparala vatel bele tkanine. »Saj ste Ïe tolikrat in po-
vsod bili, pa nimate ãesa pokazati.«

BES

POMENKI

»Saj zato grem, da bom mogel kaj pokazati. Vidi‰,

prav za prav hoãem to pot delati in skrbeti in varãiti le
zate, da ne bo‰ slabo govorila in mislila o meni.«

»Hihihi,« se je veselo zasmejala lepa Matilda. »Naka,

take pa ‰e niste razdrli nikoli; res ne.«

»O, le razgetaj, punãara, le, saj lahko.«
Inako se mu je storilo. Skrbni oãe je sedel na klop in

je pokril kosmati obraz z lopatastimi in otolãenimi ro-
kami.

Matilda se ni veã smejala. Osirotela hãi je zaãudeno in

skoraj jezno pogledovala ginjenega pijanca, ki je men-
da njen oãe.

MoÏ se je nekoliko pomiril. V tla je gledal in je poãa-

si govoril. Nekaj ginljivega in otoÏnomehkega se je trga-
lo v njegovem srcu.

»Res je tako, Matildka. Vidi‰, kar mora biti, mora biti.

Saj ve‰, da matere nima‰ veã; samo pridne roke in mene
‰e ima‰, ki hoãem storiti, kar sem si namenil, pa je. Na!«

Matilda se je sklonila nad ‰ivanjem, molãala je in se je

zamislila. Morda so se ji misli pomudile ob gomili na
pokopali‰ãu, ali pa so se zdrznile ob nenavadnih bese-
dah zanemarjenega moÏa, ki si ‰ele zdaj lasti dolÏnosti
do nje. Ampak tega ona noãe; da bi se ji vsiljeval na ta
naãin. Dozdaj je bila sama s svojim delom in s svojimi
malimi dekli‰kimi skrbmi in sanjami — kaj bi ji reveÏ, ki
‰e sam zase ne zna misliti in Ïiveti?

BES

POMENKI

Brnad je pobral culo in je stopil po sobi. »No, pa Bog

te obvari in angel varuh in zdrava ostani! Zdaj pa grem.«

Prijel je za kljuko in v veÏi je vzdihnil:
»Oãe nebe‰ki: — kakor rajnka!«
Malo je manjkalo, pa bi se bil orja‰ki Brnad razjokal

kakor otrok, ki se spomni varnega naroãja svoje odsot-
ne matere. Toda cula semu je izmuznila, da je zaroban-
til, in neÏni spomin se je moral plaho umekniti praska-
joãemu obãutku neprijetne Ïeje.

»Kar bo, pa bo: ‰e za popotnico se moram odte‰ãati.«
Po zamudnem odte‰ãevanju se je opotekal iz Ïganjar-

ne po strmi bliÏnjici do glavne ceste. Korak mu je bil
droban in nestalen; tudi cula se mu je izmuzavala, da jo
je v glasnih samogovorih lovil med brinovim grmovjem.

»Kar mora biti, mora biti.«
Brnad se je resno trudil in ubijal za doto.
Vselej, ko je dobil dnevnino, je spu‰ãal svetle kronice

iz roke v roko in jih je ogledoval. Naposled jih je potisnil
v Ïep in je grebel po njih, da so Ïvenketale s srebrnim
zvokom.

»Toliko za kuharja, toliko za to in to — no, drugo za

doto,« je raãunal.

Sam sebi se je zdel dober in preudaren. Dolgi raãuni

pa so ga utrudili, da je postal moãno Ïejen in je moral
stopiti v kantino. Samo toliko, da bi si sapo zamehuril.
In zaãel je piti v globokih poÏirkih in prepevati kvante,

BES

POMENKI

katerim se je sam smejal, ãe se ni hotel kdo drugi obreg-
niti obnje. Ves boÏji dan je pil in veseljaãil, in ko se je
zbudil, se je strahoma potipal po Ïepu, ker je ãutil pre-
klicano sitno Ïejo. Pil je vnoviã, drugi dan ga ni bilo na
delo.

Ko se je iztreznil, ni bilo kronic.
»E, kaj! Saj je ãlovek samo enkrat na svetu!« se je ma-

lomarno pomiril.

Ko pa je spet pri‰el podjetnikov blagajnik, je Brnad

komaj doãakal, da je spravil denar. Pa je bil spet dva dni
pijan.

Seveda je dobro vedel, da tako ne bo z doto niã. To

spoznanje ga je ti‰ãalo in du‰ilo, da je bil na ves svet je-
zen in godrnjav. Kaj bi on maral, ãe bi se zgodilo ãudo,
da bi mu dobri duhovi pokazali zakopane zaklade! Od-
kopat bi jih ‰el, pa ãe jih straÏijo vsi zmaji in hudobci.
Zakaj dota mora biti, pa je!

In tako se je nekoã hudo zamislil med delom. Na lo-

pato naslonjen je gledal predse, dolgo je buljil v tla, in
nadzornik ga je pokaral. Brnadu so se najeÏili zmr‰eni
brki. Lopata mu je padla iz rok, vse je popustil in je ‰el
odloãne volje.

»Za sveto ime boÏje: — nikoli ne spravim dote skupaj,

to Ïe vidim! Samo tako, kakor sem namenil, jo dobim na
lahek in gotov naãin.«

BES

POMENKI

Oprezno je legel v go‰ão ob cesti. S komolci je podprl

debelo glavo in je prislu‰koval. Kakor lovec je lovil vsak
‰um, da bi morda sli‰al korake. In ko se mu je zazdelo,
da sli‰i hojo, se je po vseh ‰tirih splazil do roba ceste in
je odrinil bodiãje, da bi vse videl.

Po cesti je gosposko drobil podjetnikov blagajnik in

stra‰no veliko denarja je moral imeti. Brnadu se je usta-
vilo srce, kri mu je napela Ïile na vratu in na ãelu. Oãi so
se mu posvetile kakor zveri, ki tiho prestavlja ‰ape, da bi
v proÏnem skoku zajela svoj plen. Skljuãeno je poklek-
nil in ãudna tesnoba ga je grabila in davila v grlu, da mu
je sapa zastajala.

Blagajnik je brezskrbno priÏviÏgljal veselo pesem

prav v‰tric Brnada, ki se je kleãe oprl na roke in ga je
gledal. Dota je odÏviÏgala, on je pa ‰e zmerom kleãal in
je bil ves bled. Z obema rokama si je posegel po visokem
ãelu v redke lase in vzdihnil skoraj med solzami:

»O, mamka boÏja z Zaplaza — kaj sem za boÏjo voljo

vendar mislil! Bog oãe, ki si v nebesih, odpusti mi, ske-
sanemu reveÏu!«

Tako se je Brnad obtoÏeval in re‰eval izku‰njavca, ki

mu ni dal miru.

Ampak hudobec ga je po‰ãegetal in polno mo‰njo de-

narja mu je pomolil pod rdeãi nos.

»O Brnad, ti ‰levasti Brnad! Kje ima‰ pa doto za ljubo

hãer? Kar zasluÏi‰, ti vzame Ïeja, prilike pa, ki se ti je

BES

POMENKI

ponujala sama in tako lepo, nisi znal prijeti, nisi znal
obrniti v prid svoji dobri Matildki. Kaj bo, ‰levasti
Brnad, ãe ostane‰ taka ‰ema?«

»Jezus, Marija in sveti JoÏef,« je jeãal Brnad in ni ve-

del, ali naj se veseli ali togoti, da ni storil hudodelstva.

»In taka reva je Matildka,« je zbadal izku‰njavec. »Ni-

kogar nima, ki bi ji storil dobro!«

Brnad se je drÏal za senci, dve veliki solzi sta polzeli

v kosmato lice.

PrekriÏal se je in je zahvalil angela varuha, da ni sto-

ril, kar se je bil odloãil v pre‰ernosti in obupa polni uri
izku‰njavãevi.

Poãasi je vstal, odpognil go‰ão in stopil na cesto. Stre-

sujoãa zona ga je pre‰inila, ko je pomislil, da bi zdajle
lahko leÏal blagajnik v plitvem obcestnem jarku, on pa
bi s teÏko mo‰njo dirjal po hosti naravnost v daljno do-
lino temeni‰ko.

»Na, Matildka,« bi dejal, »doto sem ti prinesel. Lepi

denarci, otrok moj, prav jih obrni, saj ve‰, da jih ni lah-
ko pridobiti.«

Matildka bi ga gledala z velikimi oãmi in bi se smeh-

ljala.

»Oãe, Bog vam povrni!« ,
Do zdaj mu ‰e nikoli ni rekla »oãe«. Samo »Brnad«

mu je rekla, kakor vsi drugi. S to besedo bi pa ‰el po ‰ir-

BES

POMENKI

100

nem svetu in bi rajal vesel in dobre volje. ·e v jarku, kjer
bi poãenila smrt nanj, bi se posmehnil:

»Kakor sem bil neroden in zmeron Ïejen, hãer sem pa

le preskrbel!«

V takih mislih se kopajoã je prispel spet do svoje de-

lavske skupine. Ko je zagledal blagajnika, se je zdrznil,
in vsa lepa slika, ki ga je ravnokar omamljala, je otem-
nela pred obteÏeno vestjo. Roke so se mu malomarno
pobesile, neka skoraj vdana odpoved mu je vzela vse
du‰ne sile. Vse dosedanje brezskrbno veselja‰ko Ïivljen-
je se mu je ‰egavo posmejalo iz daljne daljine, zelena
temeni‰ka dolina mu je prijazno pokimala:

»Kaj tava‰ tod, Brnadek — ali ti nisem dajala zvesto

jesti in piti in poãitka in ljubezni in vsega, ãesar ti je bilo
treba? Prva skrb, ki si si jo naprtil v uri pijane niãemur-
nosti, ti je zbudila lakomnost; malo je manjkalo, pa bi bil
storil ‰e hudodelstvo!«

Bil je v zadregi in ni vedel, kam bi stopil. Misli, okopa-

ne v domovini in oãi‰ãene v skritem kesanju, ga niso ho-
tele zapustiti. Inako se mu je storilo in stoÏilo po Teme-
nici in veseli in ‰umni krãmi v rebri. Toda kaj bi doma,
ko pa je reven in ubog, da mora trpeti lakoto in Ïejo, vse
nenasitne Ïelje in pohlep pa brskajo po zlatu in bogast-
vu. — Drsajoãih korakov se je trudno pribliÏal polirju.
Blagajnik je Ïe izplaãeval, polir je izkliceval imena; tudi
njega je pozval.

BES

POMENKI

101

Zami‰ljen je potisnil roko v Ïep, kronice so poskoãi-

le in so se prijele prstov. Zaãel je nehote raãunati, koli-
ko bi spravil. âimbolj je ‰tevilil, tem manji je ostal pri-
hranek. Misli so se mu vse trudne zmedle, stra‰no Ïejen
in hudo otoÏen je postal.

Poãasi je ‰el proti krãmi, teÏka vest mu je ustavljala

noge.

Ko se je potolaÏil in prespal, ni bilo ne prihrankov, ne

drobiÏa za sproti. Samo truden in onemogel je bil in je
strahoma zaslutil, da ga lovi starost. Slab in beteÏen je
bil po vsaki pijanosti, da se je zaãel bati prihodnosti, ki
je ni mogel poznati, ni znal zamisliti, tudi hotel ne.

Ves v skrbeh in moãno Ïejen je hodil na delo. Sredi

zamahljaja s teÏko rovnico so popustile krepke mi‰ice,
da je okorno orodje slabotno in brezuspe‰no kavsnilo v
prhka tia. Za pol koraka je prestopil in se je naslonil ob
gladko topori‰ãe, glava mu je kinknila na prsi. Zbal se je
svojih malodu‰nih misli, kri mu je zaplala po Ïilah, neka
togotna moã ga je zaãela opajati, z vso silo je poprijel
teÏko rovnico in je kopal in udrihal, da se je skoraj sve-
tilo pod ljutimi udarci. —

Zdaj pa se je zgodila prav posebna stvar.
Izpodkopujejo takole neko popoldne velik kos zem-

lje, da bi jo z veliko zagvozdo z vrha odtrgali in si prihra-
nili zamudno odkopavanje. Ko je bil izpodkop zadosti
‰irok in globok in je bilo vse pripravljeno, bi se morali

BES

POMENKI

102

delavci urno umekniti. Na polirjev klic so odskoãili vsi,
enega pa je ujela teÏka plast in ga je podsula.

V strahu in obupu so kriknili, Brnad se je stresel in ni

spravil glasu iz sebe. Ves bled je spustil orodje iz rok in
se je zakadil v podsip. Z golimi rokami se je lotil re‰il-
nega odkopavanja, da je s peskom pome‰ana prst lete-
la daleã na obe strani. Kakor krt s prednjima lopatasti-
ma noÏicama je delal moãni Brnad s ‰irokimi in kosma-
timi rokami; in kakor razddraÏena dojeãa psica je za-
renãal, ko so hoteli nekateri pomagati z lopatami in rov-
nicami.

»Ali norite, zverine? Proã z orodjem —!« In hlastnil je

po prvem, ki ga je dosegel, in ga je vrgel, da se je preko-
picnil po rebri.

·e Ïivega in skoraj nepo‰kodovanega je odkopal sil-

ni moÏ ponesreãenega siromaka. Vzel ga je v naroãje in
ga je poloÏil na trato. Tu pa se mu je stemnilo pred oãmi,
poãenil je in je nezavesten padel kraj re‰enca. Daleã od
sebe je vrgel roke, opraskane in obtolãene, vse prstene
in zatokle; izpod nohtov mu je curljala kri.

»Kaj takega ‰e nikoli! Take neãlove‰ke moãi ‰e nisem

videl!« je dejal polir in je odpel srajco Brnadu. Kosma-
te prsi so poãasi hropele in se visoko dvigale.

Ko sta se Brnad in ponesreãenec zavedla, je polir obe-

ma molãe stisnil roko. Vsi so sveãano molãali, pone-
sreãenec in re‰itelj sta zaãudeno gledala okoli sebe. Polir

BES

POMENKI

103

ju je tolaÏil, kakor je vedel in znal. Pokleknil je k njima,
v oãeh mu je bilo mokro.

Tudi podjetnik je sli‰al o vrlem Brnadu in je pri‰el k

delavcem.

»Brnad, vrl moÏ ste, dajte mi roko,« je dejal gospod in

je objel njegovo trdo desnico s svojo mehko roko.

»E, saj ni bilo niã posebnega. Tudi mene so nekoã Ïe

tako izkopali,« se je branil Brnad v zadregi zaradi gor-
ke in glasne pohvale.

»âast, komur ãast! — Delavci,« se je obrnil podjetnik

do mnoÏice, »ta moÏ je re‰il ãloveka, majhnim otrokom
oãeta. Klobuk doli pred takim junakom!«

Podjetnik se je res odkril, vsi delavci so sklonili glave,

v oãeh jim je igrala ginjenost. —

»Brnad,« je dejal podjetnik. »Da se odpoãijete, vam

dam teden dni dopusta; dnina vam teãe kakor doslej.«

»O, saj ni treba, gospod! Hvala, ali brez dela si ne

upam biti.«

»Zakaj ne?«
»Hraniti moram za hãer. Ali ãe bi bil brez dela, bi vse

‰lo, vidite.«

»Niã se ne bojte. Tole sem vam namenil; le spravite!«

V roko mu je ti‰ãal nekaj prav velikih bankovcev.

Brnadu so se zaiskrile oãi, denarja se ni hotel dotek-

niti. V lice je bil rdeã.

BES

POMENKI

104

»Nisem zasluÏil, tega denarja ne morem sprejeti,« je

ugovarjal in skril roke na hrbtu.

»Ne, ne, Brnad! Kaj bi takó? Ta denar je va‰, in vse

drugo je dobro,« ga je pregovoril, da je vzel.

Brnad sam ni vedel, ali bi se veselil, ali sramoval viso-

ke nagrade.

»Skoraj cela dota!«
Neskonãno ponosne misli so privasovale.
Posest tolikega denarja, kakor ga ‰e ni imel skupaj, ga

je kar spremenila. Delal je pridno in molãe, zmerom za-
topljen v razko‰ne misli. Kakor bi bil naenkrat prema-
gal svojo staro pijansko strast, ni veã pil toliko. Skopa-
ril je, kar se je dalo. In kadar je dolagal ãednemu kupãku
hãerine dote nekaj kronic, so se mu od radostnega raz-
burjenja tresle nerodne roke, ker je videl, da bo dota
njegovemu in njenemu stanu primerna.

»Naj le da vsak oãe, ki je sam beraã, svojemu otroku

toliko, pa bo marsikaj drugaãe na svetu,« se je bahal v
ponosnih mislih. »In nobena postava me ne veÏe in ne
sili. Matildki sem Brnad in pijanec, ki niãesar nima —
doto ji pa le dam!«

Razkoraãene volje je samozavestno dvignil glavo.
»Mi smo mi,« je dejal in stopil v krãmo, ker tam se da

‰ele prav praznovati veselje in vse.

»Koliko: ãetrtinko?« je zapeljeval krãmar.

BES

POMENKI

105

»Samo pol osminke, niã veã,« se je uprl pobolj‰ani

Brnad in je vrgel vase tisti strup in pobegnil, da ga ni
premagal izku‰njavec.

* *

V daljne misli zakopan poseda Brnad v lepih poletnih
veãerih pred barako ali pa zleknjen leÏi v travi in gleda
zvezde. Srce se mu igra z neÏnimi spomini davne mla-
dosti. Natanko tako so mu ‰egavo meÏikale te drobne
luãke, ko je mlad in srborit lazil od dekleta do dekleta.
O, klobuk je nosil postrani, gorko kri v krepkih udih, s
krepelcem v roki je hodil. Vse tisto ozvezdje kakor doma
se razpenja nad njim. Tu je rimska cesta, ‰marni kriÏ in
veliki voz, tamle veãernica in tista zvezda, ki je rajnka
Matilda dejala, da je njena in ki se ob njeni smrti gotovo
zato ni utrnila, da ima ‰e Matildka to lepo dedi‰ãino, on
pa spomin in opomin. Glej, vse to vidi, tudi tiste lahke,
tenke, prav posebne otoÏnosti polne megle odevajo po-
krajino. In vendar se mu zdi vse drugaãe in tuje, nego je
doma.

Gleda, gleda Brnad, in bolestno hrepenenje po do-

maãi dolini in krãmi v rebri mu potrka na otoÏno srce.

»Tu ‰e Ïganje ni kaj prida! Da bi jih pocitral sam ro-

gati hudiã vse krãmarske rokomavhe, ki dobri kapljici
brezboÏno dolivajo deÏja in vode!«

BES

POMENKI

106

Tako se Brnad pekli s svojimi premi‰leki in ubija s

trdim delom, dokler se mu ne zazdi, da je napoãil nje-
gov dan, ko vse, kar ima, lepo spravi v bisago in se na-
poti s svojo drenovo grãavko v toliko zaÏeljeno dolino.
·e napiti se ne utegne, tako se mu mudi.

Z lepo vsoto denarja pri sebi, s ponosno zavestjo v

srcu, da se vraãa kakor se ni ‰e nikoli, ãvrsto koraka
Brnad po ‰iroki beli cesti proti jugu. Avgustovsko soln-
ce kar Ïge, da se mu znoji veseli obraz. Dozorelo Ïito
po‰umeva na prekrasno obdelanem polju. Seno se ba-
hato kopiãi v visoke kopice. Kmet vozi teÏko naloÏene
vozove in poje grgrajoão tujo pesem, ki se Brnada ne
more prijeti. Tam je skupina mladih ljudi, ki pokajo to-
bak iz debelih pip, dekleta v kratkih krilih in s slamniki
na glavi se zaganjajo v kopo sena, da ga naloÏijo v ko‰ati
voz. Vsem sije zdravje iz oãi, na obrazih se jim smeje
mladost.

»Dobro Ïivijo tukaj, to je res. Ampak lep‰e pa Ïivimo

pri nas. Nikjer na svetu nisem sli‰al peti, kakor zapojo
na‰i fantje, ko gredo k dekletom v vas.«

Tako premi‰lja Brnad, ki nosi ljubezen v srcu in hre-

penenje po domu. Ljub je domek, ãeprav ga je za en sam
bobek!

Takrat je bilo potovanje posebna stvar, ki je mladi

svet ne pozna veã. Zdaj pa je tako, da plaãa‰ par revnih
kronic pa predrdra‰ nagloma celo deÏelo kar od konca

BES

POMENKI

107

do konca. Na bele ceste in poezijo obcestnega Ïivljenja
mislijo samo ‰e prav stari ljudje, ki so gledali ‰umno in
bahato Ïivljenje obcestnih krãem. Kdo zna danes ‰e po-
kati z biãem, kakor so pikapokali veseli vozniki?

Kakor je bila pot daljna, Brnadu ni bilo dolgãas. V

vsaki obcestni premnogi krãmi ga je vriskajoãe pozdrav-
ljalo razko‰no Ïivljenje. In ker se je od krãme do krãme
upehoval, je poãival pod zeleno vejico in se je veãkrat
tako utrudil, da ni mogel naprej. Prestra‰en je spoznal,
da se dotica moãno topi.

âim bliÏje je bil domu, tem laÏji je bil mo‰njiãek. Da

bi si umiril oãitanje sitne vesti, je ‰e bolj nalival vase. A
ko se mu je zazdelo, da se v daljavi vidijo Ïe znane do-
maãe gore, zavite v tenko modrikasto meglo, je dotica
izginila. Samo strahovit kes in bes pa Ïgoãa Ïeja so mu
ostali.

Za zadnje denarje se je juna‰ko napil v bliÏini, odko-

der je Ïe prepoznaval ljudi. Pijan in razkoraãen je pri-
hrumel v zahrepenjeno dolino domaãega veselja. Prva
jesen je bogato razsipavala po rodovitni deÏeli. Na ‰iro-
ko znana temeni‰ka goved se je pasla po rebri in na po-
ko‰enih travnikih. Pastirji so peli in pekli krompir in tur-
‰ãico in ukali, da so zaÏgolele ‰e rdeãekrile pastirice.

Sence so se zdalj‰evale in raztegovale, ko je Brnad do-

spel na klanec, pogledal in se oddehnil.

BES

POMENKI

108

»E, kar je, to je. Bog je dal, Bog je vzel. Bo Ïe kako!

Samo malo se odpoãijem doma.«

Tam na onemle potlaãenem griãu ãepi Grm, bele hi‰i-

ce prijazno meÏikajo skozi goste sadne vrtove, proti
nebu se dviga tenak steber dima, ki se v vi‰ini razliva v
komaj vidno meglico — a tistale bela pikica za vasjo je
Matildkin dom. V ozadju in okoli in okoli pa ‰umi hra-
stova hosta, iz katere se vije tu in tam ko‰ata in vitka
smreka. Za hosto Ïubori Temenica, zeleni dolinica, ki ji
enake ni videl nikjer na ‰irnem svetu. O, vse je kakor
pisan ‰opek, da bi ga ãlovek utrgal in si ga pripel za klo-
buk in bi zaukal in se v sreãi in ljubezni razjokal!

Na ves svoj kes in obup je pozabil in se je zaletel, da

je kar padel v Ïganjarno v rebri. NeÏa in Ïganjarji so
ostrmeli in so se zasmejali:

»Brnad, kaj si res ti? Kje ima‰ pa doto?«
»Tam, kjer imate vi svoje dolge jezike! — NeÏa, ti pa

nikar tako ne glej, saj te nisem pri‰el snubit. Îganja daj
brÏ!«

»Saj bi te rada vzela, ker vem, da si petiãen. Pa ti si

prebogat in me gotovo noãe‰!«

Kar je dobil, je brÏ popil in se je ogledal po beznici.

Îganjarji so se smejali in se norãevali iz Brnada.

»Brnad, nekaj grablji‰ã in topori‰ã mi je treba. Kaj bo,

ko ti teh stvari ne misli‰ veã delati?«

BES

POMENKI

109

»Meni se je pa gnojni ko‰ nekaj razjezdil, pa mi ga

nima kdo zaplesti.«

»Moja stara ne more podkuriti, odkar ni bilo Brnada,

da bi ji trsak nacepil.«

Brnad je poslu‰al in se je togote kar tresel. Ali kaj je

hotel? V Ïepu ni imel cesarske pravice, Ïejen pa je bil, a
jutri se mora Ïe ãesa lotiti, da ne bi trpel ‰e lakote.

»Zdaj bo Brnadu kakor v malih nebesih! Hãer bo lepo

in dobro omoÏil, od‰tel ji bo doto, za starega pojde v
hi‰o in kot si izgovori.«

»I, kakopak, vsak oãe mora doto dajati. Nekateri veã,

drugi manj. Oãe je oãe, pa je mir besedi?«

»Prava je ta!«
Vse to je moral poslu‰ati Brnad. Zdaj je ‰ele prav za-

ãel spoznavati svoje zmote. Najraje bi bil pobegnil ali pa
se stepel z vsemi, kolikor jih je bilo. Ravno je mislil za-
divjati, ko vstopi mlinar Matija.

»Oãe Brnad, poglej ga no, saj je res na‰ Brnad! Kako

pa je bilo tam, kjer si bil?«

»Ti, Matija, jaz nisem oãe, ampak ‰ema! Nikar me ne

draÏi, da se kaj ne razvnamem! Sedi, za pijaão daj, ãe si
kaj veã prida kakor pa jaz!«

»Saj vidim, kako je. Le pijva, da bo‰ laÏje govoril, ãe

bo‰ hotel.«

BES

POMENKI

110

»Ve‰, zdaj pa res ne vem, kaj bi. Ali bi spet ‰el v kako

drugo stran, da bi bil morda pametnej‰i; ali bi se poteg-
nil na prvo vejo, da bi bilo vsega konec?«

»Kaj bo‰ po svetu! Krãme so tudi tam, kjer te ‰e ni

bilo. Obesi‰ se pa Ïe ‰e kdaj pozneje lahko. Za zdaj pa
bodi samo Brnad, oãetovstvo pa pusti, da se drugi ubi-
jajo s tem, ki so bolji ali pa slab‰i kakor si ti.«

»Saj res, kar napijva se, Matija!«
»Prej bi pa morda ‰la malo pogledat Matildko. Kaj

misli‰, Brnadek?«

»Saj bi ‰el, pa me je sram, in hudo se mi zdi, da pri-

dem praznih rok. Da bi vsaj ne bil obetal te sakramihel-
ske dote, neumne!«

»Kaj bi tisto: — enkrat vendarle mora‰ pred njene oãi.

Bolje preje nego kasneje.«

»Pa pojdiva v imenu boÏjem! Samo plaãaj, da NeÏa ne

bo rohnela.«

Matildka je zardela in prebledela, ko sta vstopila Ïga-

njarska bratca. ·karje so ji padle pod mizo, in malo je
manjkalo, da se ‰e vrezala ni, tako so se ji zatresle roke.

»Vi, Brnad, praga moje hi‰e ne prestopajte veã! Kaj

ste se hvalili s tisto prismojeno doto! Vsa fara se mi zdaj
smeje!«

»Matildka, otrok moj, Bog v nebesih ve, da sem prav

mislil, ali …« Brnadu so se usule solze, da ni mogel dalje.

BES

POMENKI

111

Matija se je v zadregi zagledal skozi okno. Matildka je

skomizigmla z ramami in je pobrala ‰karje.

»Tu se ni treba kisati!« je dejala. »Tole imate pa poj-

dite!« Po mizi mu je porinila dve kroni.

Brnad se je skoraj ustra‰il in je ihteã zapustil belo Ma-

tildkino hi‰ico. Matija je tiho ÏviÏgal ob njegovi strani:

»Ali si videl, Matija, kako me je pognala?« je dejal in

je sedel na mejnik. »Oãe —, samo enkrat bi bil rad sli‰al
iz njenih ust to edino besedo!«

Ti‰ãal je glavo v dlani in mrmral: »Tega ne prebolim;

vidim, da ne!«

Poãasi je vstal in potegnil z rokavom preko oãi.
Na kriÏpotu sta se loãila. Matija je ‰el v mlin, Brnad

pa v Ïganjarno.

NeÏa se ga je usmilila in mu je dala na vero toliko, da

je omagal in zdrknil pod klop, odkoder ga je potem za-
vlekla pod kap.

V spanju je glasno smrãal in teÏko sanjal o svoji pasi-

jonski poti, na kateri je tolikrat padel pod kriÏem svoje-
ga izgubljenega Ïivljenja.

»Matildka —, oãe … kak‰en oãe —,« je godrnjal vso

noã in se je prebudil ‰ele, ko ga je dodobra prepeklo
jutranje solnce.

»·koda — zdajle bi bili dobri tisti dve kronici!« si je

pretegnil odrevenele ude in stra‰no Ïejen je bil.

BES

POMENKI

112

Francka

ospodar je bil bogat, samogolten kmet, takole oko-
li petdesetih. Stiskav in lakomen je bil kakor paã

vsak kmet. Pa zagoveden, moãan in tr‰ãat dedec, da sem
se dolgo ãudil, kaj si more pomagati s sirotno in suhot-
no Ïeno; saj je je bilo vse skupaj komaj za dobro njegovo
pest. Ampak pridna in varãna je revica bila kakor ãebe-
lice, ki jim je gospodar tako rad stregel. Îenica menda
ni bila prav trdnega zdravja. Njej pa vendar ni stregel
tako. Dà, trd je bil, — da bi ga vrag!

O, tisti gospodar je bil tiã, da malo takih. Marsikaj

sem sli‰al o njem, dosti sem sam videl. Kak‰en je ‰ele
moral biti, ko je bil mlad! Kako si je znal pomagati, da je
imel zmerom vsega dosti, veselja in zabave pa, kolikor
je hotel! —

Nekoã je ‰el v hosto po drva. Sedel je spredaj na pre-

ãici in se ni dosti brigal za konja. Dobrovoljno si je ÏviÏ-
gljal in veselo gledal po njivah in lazih. Solnce je palilo
in peklo, da se je ãutilo ‰e skozi goste veje velikih bukev.

Na svetli in veliki jasi je mulila plevel iz korenja komaj

osemnajstletna dekla.

BES

POMENKI

113

»Francka,« je zavpil gospodar, »stopi za menoj, da

bo‰ muhe branila, ko bom raklje nakladal.«

Dekle je vstalo, malo premislilo in zapiãilo pralico v

zemljo; po obrazu se ji je razlila komaj vidna rdeãica.
Gredoã si je odpenjalo pripeto krilo in skoãno sedlo na
soro.

Gospodar jo je ‰e enkrat pogledal ãez ramo in je rekel:

Hi-hot! Niã drugega.

Voz je poãasi odskakaval ãez debele korenine, ki so

prepregale kolovoznici. Prijeten hlad je sveÏe dihal v
gozdnem polmraku. MoÏu je bilo pa vendarle vroãe.
Odpel si je srajco, da so se zakosmatile ‰iroke prsi, in
pokazale debele Ïile na moãnem vratu. In tak hrust je
imel tako slabotno Ïenico! Kar gorelo je iz njega. Klobuk
si je pomeknil na tilnik, glava mu je silila na prsi. TeÏko
je dihal in na kratko, a Ïile so se mu debelile, kakor bi
trudno nosil ali hudo trpel.

Francka je sedela postrani, da ji je meãasta noga po

pasje zvonila izpod rdeãkastega krila, z eno roko se je
drÏala zakrivljene roãice, oblo napeto oprsje se ji je sko-
koma potresalo z odskakovanjem voza. Pa to je menda
ni motilo prav niã. Zami‰ljeno je gledala nemirnega
‰ãinkavca, ki se je glasno ujedal in pla‰il od veje do veje.
Cel zbor se je ogla‰al v gostih bukvah in se mu na ves
glas ãudil. ·e kosorepa veverica v hrastovem vrhu je
plaho izpustila Ïelod in se je s smelimi poleti previdno

BES

POMENKI

114

izgubila v daljnih vr‰iãkih. Drugaãe je bilo pa vse tiho in
mirno.

Ob potu na posekovju so leÏala okle‰ãena debla. Kjer

je stala stara, je Ïe zaãela kipeti iz mastne ãrne zemlje
mlada hosta. Vmes je divjala gosta praprotina, kakor bi
hotela zamoriti mladi zarod posekane hoste. Ob prisoj-
nih skalah so rdele soãne jagode, med njimi se je mor-
da skrival zviti gad.

Gospodar se je oziral sem, se je oziral tja karkor bi

preudarjal, kako bi najlaÏje nalagal precej‰nja debla, ali
kakor bi pasel svoje srce na lepi hosti, ki je pokojno tem-
nela okoli posekovja … Pa res ni lep‰ega, kakor je buko-
va hosta, ãe je lepo gojena. In moj gospodar je to znal.
Hosta je namreã bila kakor opleta njiva. Nikjer ni bilo
du‰eãe se ti go‰ãe, nikjer daveãega br‰ljina ali nalom-
ljenih vej; povsod neki red in sled skrbnih in previdnih
rok. Gabri, grãavi in nerodni, kolikor jih je bilo, so bili
lepo obsekani in so rastli visoko, ne ‰iroko. Kjer je same-
vala smreka, je bila vitka, gladka do vr‰iãka in visoka
kakor mlaj. Tudi breze so bile velike in vse bele. Ampak
bukve so bile posebna lepota. Visoke, ravne, moãne in
gladke so se ko‰atile kakor dekleta ob nedeljah pred
cerkvijo. In kakor tam fant ljubeãe gleda razko‰atena
dekleta, tako je sijajoãih oãi gledal gospodar vso to host-
no veliãast, dokler niso njegove ostre oãi mehko in ve-
selo poboÏale soãne Francke.

BES

POMENKI

115

»Ali bova kaj poãivala?« je rekel moÏ in se komaj vid-

no namuznil deklini, ki si je trdo odãehovala ko‰ato
vejo, da bi otepala muhe.

»Saj nisem trudna,« se je branila. »Kar naloÏiva, pa

je!«

»Ti nisi trudna, jaz pa sem. Glej, kako se potim!«
Razumevajoãe se je nasmehnila, ko je stopil prav bli-

zu nje, ji vzel vejo in jo zapiãil konju za komat.

»Zdaj pa sedi tjàle na mah«, se je dedec smehljal in se

delal, kakor bi bila pri‰la samo zato semkaj.

Kar zardela je. Poreden smehljaj ji je ‰vignil iz sinjih

oãi. Nehote se je ozrla in se takoj spet ujela z gospodar-
jevimi oãmi.

»Saj ni nikogar —!« je dejal hropeãe in jo prijel za

roko.

Dekle jo je hotelo odtegniti, ali viharna strast je skle-

nila njegovo moãno pest. Ko se mu je hotela siloma iz-
trgati, jo je potegnil tesno k sebi in ji poloÏil svojo teÏko
roko okoli vitkega pasu. Nagonski odpor samosvoje
samice se je zbudil v njenem razburjenem srcu. Ampak
samo za kratek hip; kajti silni ãlovek jo je objel z obema
stra‰nima rokama in jo je nesel na mah, ãeprav se je upi-
rala in branila kakor je mislila, da je treba. Sedel je na
mehka tla in si jo je poloÏil v naroãje. Iz oãi mu je udarjal
paleã ogenj, ki vanj ni mogla gledati. Z onemoglima ro-

BES

POMENKI

116

kama si je pokrila zardeli obraz in ni prav vedela, ali naj
bi ihtela ali se smejala.

Kaj ni to neznansko ãudno: — tale moÏ, ki ni z niko-

mer prijazen, pa …?

Z eno roko ji je boÏal mehko lice, kolikor ga niso za-

krivale njene rahlo se umikajoãe roke, in gladil kodre s
ãela, z drugo pa ji je spretno odpenjal napeti oprsnik, da
je srameÏljivo zakipela preneÏna belina mladostno
krepkih nedrij. Ko je zaãutila drget njegovega telesa in
trepetajoãe roke, ki so nasilno in zmagoslavno osvajale
njene skrite ãare, ji je zavrela kri. Skoãila je kvi‰ku in je
ti‰ãala roke na prsi, iz oãi ji je plala blazna groza. On pa
je molãe segel za njo in jo je poloÏil kraj sebe. Z eno
samo kretnjo je zlomil njen odpor. A ko je zaãutila na
ustnih in na razgaljenih prsih njegove bodeãe ustnice, je
postala moã njene volje tako nezavedna in slaba, da ji je
upadla ‰e prej, preden ji je mogla zbuditi ‰e zadnji od-
por. Po vsem telesu jo je oblivala preãudna in prijetna
toplina. MeÏe in onemoglo je vrgla roke od sebe in je
vdano zatrepetala …

V rdeãem zvoniku za tiho in lepo hosto je ura udari-

la ‰tiri. Njen brneãi odmev se je lovil s ‰epetom zelenih
bukev. Konj je hrzal in nemirno bil in kopal ãrno zem-
ljo. —

Francka se je svojemu gospodarju tako prikupila, da

brez nje skoraj Ïiveti ni veã mogel. Kjerkoli in kadarkoli

BES

POMENKI

117

je le utegnil, se je opajal na njenih soãnih ustnicah ka-
kor pravi nenasitneÏ, ki se ne da ne opla‰iti ne odgnati.
Vãasih se je zdelo, da zanemarja vse svoje mnoge oprav-
ke, pozablja na potrebne obzire in se kar samo opijanja
v svojem velikem grehu. Drugaãe pa je bilo gotovo, da
je jesenska ljubezen moÏa ãudovito pomlajala in poÏiv-
ljala.

Dekle je imelo svojo zabavo z njim. Moãno ji je bilo

vseã, da jo je tako rad imel ugledni in bogati gospodar,
ki je bil drugaãe trd in malobeseden, skoraj z vsakim ne-
prijazen ãlovek. Sicer ji pa ta pregre‰na ljubezen ni se-
gala ne v srce ne v njen Ïivljenski mir. Vsa stvar kot taka
se ji je zdela moãno nezanimiva, skoraj dolgoãasna in
bolj zadeva dobrikajoãega se moÏa kakor pa vzrok, radi
katerega bi se mogla ali morala kakorkoli posebno vzne-
mirjati. Z nekako grozo in s tiho osupnjenostjo je spo-
znala, kako tesne in trdne vezi jo veÏejo, ‰ele oni dan, ko
je silni moÏ zajeãal v nenadni ljubosumnosti.

»Kaj postaja‰ s Tonetom?« je drhtel v skrivani jezi.
»Ogovoril me je, pa sva govorila …«
»Z nikomer mi ne govori! Noãem …«
Ali ni to ãudno? Postoji s fantom, lepim in mladim, pa

je hud gospodar, ki ni ne lep ne mlad, pa se ga vendar
boji in ne more ubraniti, ãeprav bi vãasih hotela … Ne
da bi se bila morda ãesa kar naravnost kesala, ji je bilo
po tem pogovoru vendarle teÏko in tesno, ko je v nemir-

BES

POMENKI

118

nih noãeh z Ïalostjo v srcu hrepeneãe poslu‰ala, kako
milo in Ïivo pojo fantje na vasi. Ob takih urah, ko je
mehko koprnenje snubeãe mladosti drhtelo nad tihim
selom, in je srebrna meseãina vasujoãe sedela na nje-
nem oknu in jo boÏala s svojimi tajnimi prsti, se je kar
naenkrat prikradel neusmiljeni ãrv in jo je boleãe grizel
globoko v srce. Ali bi jo tudi grizel, ãe bi imela prijate-
lja med onimi, ki zdajle prelivajo svoje hrepenenje v
zgovorne pesmi in ki roteãe in proseãe vzdihujejo z
glasnimi vriski, prekipevajoãe radosti in mlade sreãe
polnimi? Kakor bi bila oãitna gre‰nica, nihãe ne uka za
njeno uho, nihãe ne hodi pod njeno pozabljeno okno.
O, kako bi tudi, ko pa je gospodar privezal k hi‰i hude-
ga psa? Kajti sam jo hoãe imeti, povedal ji je. In tako ima
ljubega, kakor ga ima malokatera, in ga vendar nima!
Nima, ker je in mora biti njena zmotna ljubezen tajna,
tajna … Le bukve v hosti, skedenj in kozolec in vsa druga
skrita gnezda poznajo njen ãudni greh. Greh —? Kaj je
to greh, res greh? Ali ni greh, pravi greh le dejanje, ki ga
storimo v ‰kodo svojega bliÏnjega, storimo zlobno in
hudobno, neusmiljeno? Ali pa, ãe opustimo, ãesar ne bi
smeli z ozirom na mir in sreão drugih ljudi? … No, in
kraja ni greh? Glej, bolehni in pridni Ïeni, ki ti zaupa, si
ukradla moÏa, njeni hi‰i mir in sreão, nedolÏnim otro-
kom oãeta! Kaj je veãji greh kakor to, Francka, ki se skri-
va‰ pod odejo in joka‰, ko bi lahko vriskala in pela v pra-

BES

POMENKI

119

viãni ljubezni Tonetovi ali kogarkoli? … Nisem kradla, je
vpilo njeno ubogo srce, nisem ne moÏa ne oãeta! Izgo-
vorila sem si, da mu noãem in ne smem biti napoti ne v
hi‰i ne zunaj hi‰e! Vsemu je pritrdil in dejal, da sem mu
jaz samo mil in dehteã nagelj, ki ga veseli in pomlaja! —

In Francka se je obraãala in obraãala na svoji vroãi

postelji in je z velikimi, nemirnimi oãmi gledala v okno,
s katerega se je polagoma umikala vasujoãa meseãina …
Vsako noã, takole po takih in enakih bojih njene razpa-
ljene du‰e, je vstajala odloãna misel, da bi pobegnila in
si drugod poiskala svojega kruha; a ko jo je prespala in
je zjutraj zagledala silnega moÏa, ki jo je skozi priprti
oãesni ‰pranjici otipaval, je v sladki grozi le izteÏka pre-
magala glasni krik, ki jo je davil v grlu. In vendar se dol-
go ni mogla odloãiti, da bi mu naznanila svoj sklep. Po-
tem pa ji je bilo skoraj ‰e Ïal, tako se je bil moÏ ustra‰il.

»Ne, Francka,« je dejal, »jaz te ne dam, pa ne dam, tu

ostani! … Drugaãe znorim … Vidi‰!«

»Gospodar, igraãkanja je dosti! Ti misli‰ samo nase!«
»Tudi nate! — Povej, kaj bi rada, kaj naj storim zate!«
»Niãesar ne maram, samo pusti me, da pojdem v

miru prav kam daleã, daleã. Za oba je to najbolje!«

»Ni in ni, Francka! Prav in dobro je samo tako kakor

je! … O, potrpi vsaj ‰e nekoliko ãasa! Potem bo, ãe in kar
mora biti!«

BES

POMENKI

120

Ko je tako govoril, so se mu tresli Ïivci na licu; tako na

rahlo so drhteli, da jih ne bi bila opazila, ãe je ne bi bil
viharno potegnil k sebi in jo stra‰no stisnil in potem
sunil od sebe in naglo od‰el, opotekajoã se kakor bi nosil
teÏko, bridko breme. —

Kmalu potem se je odpeljal prav daleã nekamo na

Dolenjsko, da ga veã dni ni bilo nazaj. Ko pa se je vrnil,
je bil dobre volje kakor bi priplesal s hrupnega in vese-
lega Ïenitovanja. Med obedom je omenil kar tako, da je
kupil majhen vinograd z lepo belo zidanico. Îena se je
veselila in se ni mogla dosti naãuditi; krotko ga je gleda-
la in je bila sreãna v njegovi sreãi. Hlapec in pastir sta
ugibala, kateri voz bi vzela jeseni, ko bota vozila po vino.

Ob okno se je zaletavala sita in sitna muha in je jez-

no brenãala, ker ni mogla ven, v jasni boÏji dan, ki je
tako lepo klical med migljajoãe solnãne Ïarke, polne
drobnih, drsteãih se mu‰ic.

Francka je gledala muho in je ni videla; oãi so bile

uprte in niso Ïivele. Zakaj kar naenkrat so ji prikimale
ãudne misli kakor bi ji hotele reãi: No, torej — zdaj si pa
pomagaj, kakor ve‰ in zna‰? DrÏi se, ãe si za kaj!

»Nekaj sem se prehladil,« je dejal gospodar. »Lapuh

bi me pa kmalu pokonci spravil, mislim; tudi jagodno
perje bi bilo dobro.«

»V posteljo pojdi, da se izpoti‰, pa bo dobro!« je skrb-

no svetovala Ïena.

BES

POMENKI

121

»E, tako hudo ni. Jagodno perje bi pa res ne bilo od-

veã, Na posekovju sem videl te ‰are ondan prav veliko.
— Francka bi stopila ponj.«

»Bom pa ‰la,« je hitro dejala Francka in je spustila Ïli-

co pod mizo, da bi skrila rdeãico, ki jo je oblila iz stra-
hu in sramu; zakaj vprião Ïene jo je poslal v hosto pod
ono temno bukev, na oni mehki mah! —

»Dom sem ti kupil, vidi‰,« je dejal v hosti in je sedel

zraven nje. »Zdaj pojdi, kadar hoãe‰. Vse je pripravlje-
no.«

Po hosti je skoãil kratek pi‰ kakor bi hotel odpihniti

njegove zapeljive besede.

»Ne morem!« je zaihtela in si je pokrila obraz.
»I, kaj nori‰? Ali nisi sama hotela?«
»Sram me je zdaj, in premislila sem si!«
»O, primojdevetkrat nazaj, — zakaj sram!«
»Ker mislite, da sem na prodaj —!«
»Zdaj pa res ne vem, kaj bi ti rekel!«
»Tam ne poznam nikogar; ‰e umrla bi od domotoÏ-

ja!«

»Saj si vendar sama hotela pobegniti odtod!«
»Îe; ali zdaj vidim, da sem si preveã upala, ker tega

nisem storila precej takrat, ko va‰a roka ‰e ni bila tako
dolga.«

»Tristo zelenih, — kaj neki ãenãa‰!«

BES

POMENKI

122

»Da se vam moram skriti, kjer in kakor jaz sama ho-

ãem! Sama hoãem in moram biti!«.

»Saj bo‰ sama in delala bo‰, kolikor bo‰ sama hotela.

Le vãasih te pridem obiskat, da bom vedel, kako ti je.«

»Gospodar, ne zamerite, ali jaz noãem veã.«
»Kaj noãem? Mora‰ … kdo te vpra‰a … mora‰!« je si-

kal in renãal. Oãi so mu gorele, da se je dekle zaãelo
pla‰no umikati. Ali kakor bi bil obseden, jo je pograbil
za rame in jo je stresel, da so v strahu zabuljile s solza-
mi zalite oãi. Nekaj ãasa jo je ostro in molãe gledal, pre-
badal jo s svojimi iskreãimi se oãmi in je poãasi, trdo
ponovil in pribil:

»Mora‰ …! Mora‰ …!«
»Jezus, Marija — pustite me!« je zajeãala sirota. »Saj

pojdem, takoj pojdem!«

»Ne ti — jaz odloãim, kdaj pojde‰!« je usekal in jo je

izpustil.

Vrh breze, visoke in bele, ki ji je tih in komaj sli‰en

veter prebudil nemirne liste, da so nestrpno trepetali in
silili z njim, je sedela klepetava sraka; vsiljivo se je pri-
klanjala in na ves glas opravljala bliÏnjo in daljnjo sose-
sko, priklanjala se in vabila jeziãno sosedo, ki je zavid-
no zmerjala krvoloãnega kragulja, trgajoãega lahkomi-
selnega in neprevidnega pevca in dobrovoljãka ‰ãinkav-
ca. Na grãavem gabru ji je vdano pritrjeval daljni sorod-

BES

POMENKI

123

nik, poÏre‰ni srakoper, in je vsem skupaj hudobno vse
slabo vo‰ãil in strgal korenãek: ‰ek — ‰ek, ‰ek! …

Francka si je v naglici in skoraj spotoma nabrala ne-

kaj jagodine in je ‰la proti domu, kakor menda gre ob-
toÏenec, ki mu sodnik ni ‰e razglasil cele sodbe. Bila je
razburjena in kakor v omotici. Pa naj se je ‰e tako tepla
s svojimi mislimi, — nazadnje le ni vedela, ali naj bi se
bala svoje neznane usode, ali naj bi se lahkomiselno
veselila samostojnega Ïivljenja, ki jo ãaka v beli zidani-
ci sredi prijaznih vinskih goric … Za kako ceno bi si ku-
pila »samostojnost«, se ni zavedala, ker je mislila, da bo
prej ali slej konec ljubimkanja, te skoraj neprijetne, vãa-
sih prav nadleÏne pokor‰ãine brez vsakega globljega
uÏitka in malodane brez strasti. Ljubimkanja je pa vse-
eno ni bilo sram, saj je bilo tajno. O, sramovala bi se le,
ãe bi postal njen greh oãiten.

Kakor bi si bila hotela zasluÏiti odpu‰ãanja, je bila

pred gospodinjo krotka in pohlevna. Z veseljem in po-
korno je izvr‰evala njene ukaze in ni jezikala, kar je bila,
pre‰erna in pijana tajne gospodarjeve naklonjenosti, Ïe
predrzno zaãela.

Drugaãe pa se jo je lotevala muhavost, da je draÏila,

zvito in premi‰ljeno draÏila gospodarja, draÏila in trpin-
ãila, da je kar pihal.

Tonetu, mlademu in lepemu, ki ji je tolikrat nastavljal

besedo in jo prestrezal, kjer le mogel, je zapeljivo in

BES

POMENKI

124

dvoumno odgovarjala. Tudi z drugimi fanti se je zvito
‰alila in glasno smejala, ãe je vedela, da vidi in sli‰i gos-
podar.

Ampak silni moÏ je stopil nekoã v hlev, ko je ravno

molzla. Skrbno je ogledoval in otipaval Ïivino in se delal
kakor bi dekle ne videl. Nazadnje se je pribliÏal in je si-
kajoãe zapihal skozi stisnjene zobe:

»Samo toliko ti povem, punãara: ãe misli‰, da bi se

norãevala z menoj, ti bo slaba predla! Ne pozna‰ me ‰e!
V treh dneh mora‰ biti tam, kamor sem ti ukazal!«

»O, meni je tukaj v‰eã! Ko se naveliãam, pojdem pa

tja, kamor bom sama hotela!«

»Francka, le dobro me poslu‰aj, prav izlepa ti pravim:

Nikar me ne draÏi!«

Ona pa ga je pogledala ãez ramo, ne da bi ustavila

molÏo, pogledala ga je pomilovalno in zaniãevalno in se
gromko zasmejala, da ji je celo par curkov u‰lo mimo
kablice.

Prevzetni smeh je moÏa silno raztogotil. V stra‰ni jezi

si je, kakor bi trenil, odpasal hlaãni jermen in je ‰kripa-
joã z moãnimi zobmi zaãel udrihati po mladi ljubici …
Nekaj ãasa se mu je zamikala za krave in je trdovratno
Ïalila besneãega moÏa; ko pa se ji je prevrnila Ïe skoraj
polna kablica, je zakriãala in vrgla prazno posodo v so-
pihajoãega gospodarja, ki ga je ta odpor ‰e bolj razjezil.

»Ti prekleta …, ali ima‰ Ïe dosti?«

BES

POMENKI

125

»Pusti me, drugaãe skoãim in povem sredi vasi, zakaj

nori‰! Starec, gnusni!«

»O, ãakaj, hudiã babji, ãakaj —!« ji je ves peneã se

upognil z moãno roko proÏna ledja in jo je udaril tako
stra‰no, da se mu je zgrudila k nogam, rjoveãa od bo-
leãine in vsa se tresoãa od strahu.

»Ali pojde‰ ali ne pojde‰?«
»Pojdem, pojdem!« je ihtela in se je lovila za boleãe

dele razbiãanega telesa. V oãi ji je sedel poniÏen smeh-
ljaj. Odkod ji je privasoval smeh, ko bi se morala jeziti,
odkod ta ãudna vdanost? O, saj ni bil smehljaj, in bila
vdanost: — bila je le luã vesele, ma‰ãevalne, prav Ïensko
zvite in odre‰ilne misli, ki ji je na mah pokazala pot.

In Francka je ‰la za njo ‰e tisto uro …
Kam —?
»Jaz ti jo bom Ïe nasukala —!« je prav kmalu nato

pretila v svojem srditem srcu silnemu gospodarju, ko je
gledala za njim, kako poskoãno in zadovoljno je drobil
s prijazne vinske gorice in izginjajoãe tonil v megleno
dolino.

Gledala je torej za njim in se smehljala v skodoÏeljni

misli, ki se ji je zbudila Ïe takrat, ko jo je v hlevu prete-
pal. Ona misel je dozorela v njej in jo celo prerastla. Za
zdaj, ko ni vedela, kako in kaj, je samo ãutila vezi, ki se
jih mora otresti. A ko se je v njej zbirala in zgo‰ãala

BES

POMENKI

126

moãna volja, so jo venomer drÏale trde misli, dokler so
moÏa ‰e dosegale njene temne oãi.

Potlej se je skoraj oddehnila in se je obrnila. Iz oãi se

ji je umaknil hudobec, na lepem, zdravem licu je zacve-
tel miren, ãist smehljaj.

Mehak smehljaj je neÏno rastel, ko je sedla na ‰iroko

klop pred belo zidanico in poãivajoãe sklenila roke v
mladem naroãju.

Gledala je po vriskajoãih griãih, posejanih z belimi

pikicami zidanic in cerkvic, ki so se pasle v popoldan-
skem solncu kakor krotke bele ovãice na prisojnih zele-
nih obronkih in rebrih, spu‰ãajoãih se v zameglene do-
line; zati‰ne rokave in skrite doline so prepregali ozki
potoki; oznaãevale so jih krivuljaste ãrte temnih vrb in
ko‰atih jel‰, a po sredi dolge, ‰iroke doline se je vila reka
in je izginjala, izginjala za postoj kratkih nemirnih in
hrepeneãih misli v belem in z rdeãimi strehami pokri-
tem zidovju malega mesta. —

Vse je bilo lepo, vse je bilo mirno, vse je bilo tiho in

domaãe, a z gosto brajdo opletena in v prekrasni vino-
grad posajena bela zidanica ãudeÏno prijazen in mil do-
mek, — ali notranje tolaÏbe, blage zadovoljnosti in mir-
ne vesti Francka vendarle ni mogla najti v beli, ãisti hi‰i-
ci; kajti ãesarkoli se je doteknila, kamorkoli je pogleda-
la, ãe je stopila v malo, svetlo visokonadzemno sobico,

BES

POMENKI

127

od povsod je sikal vanjo spomin greha, silnega, teÏkega
greha...

Ko se je zveãerilo in je zapehnila teÏka hrastova vra-

ta, ji je bilo stra‰no samotno in pu‰ãobno. Opla‰ena od
silne tesnobe se je naslonila ob ozko, malo okno in je
strmela v jasno poletno noã.

Vsi spomini lepe, nedolÏne in ãiste mladosti so ‰li

mimo nje, vse davne, neizpolnjene Ïelje so vstajale iz
svojih preranih grobov in so jo molãe obiskovale …

Na visokem nebu so Ïivele in tiho molile milijonske

zvezde; izza daljnih hribov je koprnel rdeãkasti mesec in
je fantovsko silil v njeno neznano okno; njegove silne
roke so jo zapeljivo boÏale po belem obrazu, po otoÏnih
oãeh, po razmr‰enih laseh, boÏale so jo in ji rahljale in
odpenjale mlada nedrja in ji boleãe segale v pla‰no, sko-
raj Ïe vsega se kesajoãe srce. —

Iz doline so pre‰erno vstajali in rastli in se drhteãe

bliÏali fantovski vriski; za njimi je mehko in otoÏno pla-
vala neizreãensko mila in topla pesem; plavala je in se
ãutno tresla in lomila z daljnimi vriski nad samotno zi-
danico. —

Vsak veãer jih je drhteãe poslu‰ala, vsak veãer je tiho

jokala, ko so veselo mrli in utihnili v dognanem noãnem
miru sreãne doline.

Iz bliÏnje hoste se je strahotno drl zlove‰ãi skovir, v

grapi pod hosto je krvoloãno zavijal ponoãujoãi lisjak,

BES

POMENKI

128

mimo njenega okna in okoli zidanice so se podili v ‰iro-
kih, nesli‰nih vrtincih nemirni netopirji, njeni edini noã-
ni vasovavci.

Ali tudi fantje so poãasi zavohali samotno dekle.

Kak‰ni fantje pa bi bili, ãe je ne bi bili izteknili? Ako je
fant kaj fanta, mu ne ostane skrita dekli‰ka lepota, pa
naj se zakoplje plahi dekliã za debele zidove in zapeh-
njene vrata, naj se umekne na visoko goro ali zateãe v
odroãno dolino, — zlata in zdrava mladost in prelepa in
ljuba norost ne zgre‰ita vesele in sreãne poti svojega
blaÏenega hrepenenja.

Pa res ni dolgo trpelo, ko so iskajoãi vasovavci na‰li

njeno malo okno. Veãer za veãerom so kakor beraã kru-
ha proseãe moledovali in mencali, da bi se oglasila. Ne-
strpnej‰i so kleli in grozili in uporno ukali, ko so se na-
veliãali poniÏujoãih oprezovanj; drugi so molãe in naglo
spet tonili v megleno dolino.

Iz togote in Ïalosti so se nesreãni vasovavci vãasih

celo spopadli, ãe so si bili v napoto pod gluhim oknom.

Francka je tiho Ïdela na svoji vroãi postelji in je veselo

koprnela, strahoma poslu‰ala in vlekla na u‰esa, ko so se
zvesti noãni varuhi njenega samotnega doma podili in
izpodrivali, ali ko so bojevito lomili plot za mejo in se
drvili po ilovnati rebri.

»Rsk, rsk!« je jeãal plot.

BES

POMENKI

129

»Pompompom, pompompom!« je beÏal korak v do-

lino.

»Te ujem, te ujem!« je Ïugal skovir.
»Uhuhu, uhuhu!« se je bal potuhnjeni ãuk.
Francka je imela moãno rada take noãi. Stra‰no v‰eã

so ji bile, sladka groznica milega, toplega dekli‰tva jo je
oblivala vse do belega jutra.

Zjutraj jo je klicalo preãisto solnce, ki se je smejoã in

poredno obe‰alo na njeno okno. Radostna in zdrava je
odprla in je planila v veliko dobro jutro.

Delo, ki si ga je znala poiskati, ji je bilo poboÏna zju-

trnja molitev, kipeãa z mladim solncem iz pokojne sa-
mote v sveta nebesa.

Ta lepi gori‰ki solnãni mir je morda motil samo Mar-

tin, krepak, pleãat fant, stare Rebrnice edini sin, ki je
ukal in prepeval v sosednjem vinogradu.

Vãasih ga je zaneslo mimo Franckine zidanice.
»Ali si Ïe skuhala?« je pozdravil pred pragom.
»Sem, sem — tudi pomila Ïe!«
»Tak sem prekasno pri‰el; spet prekasno?«
»Kako: prekasno?«
»âe pridem zjutraj, ni niã; ãe pridem ponoãi, ni niã!«
»Ponoãi, kako: ponoãi?«
»O, saj ne bi pri‰el na vrsto …«
»Opoldne pridi!« se je umikala.
»Da; a drugi ponoãi, ko je lep‰e?«

BES

POMENKI

130

»Ponoãi ne poznam nikogar!« se je zresnila,.
»Saj vem!« je prikimal.
»Kaj ve‰?«
»O Francka, glej, po cele noãi sem skrit tamle v braj-

di in ãakam.«

»Jezus — kaj ãaka‰?«
»Da bi videl, ali si stanovitna.«
»Martin —! Kaj neki misli‰?«
»Ne zameri —! Ampak nobena noã mi ni bila predol-

ga, ker sem bil drugi dan vselej tako neznansko sreãen
in zadovoljen … Zato, ker si bila stanovitna, zmerom
stanovitna …!«

»Kakor ti v brajdi!« se je radostno nasmehnila, na licu

se ji je priÏgala mlada, ãista rdeãica.

»O, saj bi bil mnogo raj‰i pod oknom!«
»Tako stanoviten?«
»âe bi hodil pod okno, ne verjamem, da ne bi bilo

niã!«

»E, kaj bi bilo neki!« ga je zapeljavala.
»Kaj bi bilo? — Mislim, da bi se strahovito zakadil v

tvoj drobni domek in bi z golimi rokami razmeknil in
razrinil stene in bi te dobil, dobil ob tisti priãi …!«

»In kaj bi potlej?« mu je nastavljala.
»Potlej … potlej … bi bilo … Vzel bi te … v naroãje bi

te vzel in bi te nesel domu, — kar takole bi te vzel!« je

BES

POMENKI

131

hropeãe kriknil in je tesno objel zasoplo in zardelo
Francko; a ko se mu ni veã branila, jo je poãasi izpustil
in se ji je smehljal.

»Tako — zdaj pravi‰,« je napeljevala in ga je milo gle-

dala.

»Zmerom bi rad tako.«
»To so besede …«
»So in niso. Pojdi z menoj, da ti to reãem tudi pred

svojo materjo!«

»To bi bilo prezares …!«
»Prav zares …«
»Pa ‰e ve‰ ne, kdo sem in odkod.«
»Saj bom to ‰e vse zvedel: sama mi bo‰ povedala, ko

me bo‰ rada imela.«

Francka ga je vroãe pogledala. A se je naglo premisli-

la. Zakaj zelo se je spremenila, odkar se je bila prodala
svojemu stra‰nemu gospodarju. V samoti in skoraj pravi
brezdelici je pletla in zvitorepila proti gospodarju in
vsemu svetu. Pomisleke, ki jih je poprej ‰e imela, je po-
ãasi udu‰ila in se odloãila, da bo nosila svoje vezi samo
tako, kakor in dokler bi ji ravno kazalo.

Martinu, ki ji je bil mo‰ki kakor vsak drugi, samo pri-

pravnej‰i in prijetnej‰i, ker je bil neumnej‰i in lep‰i od
drugih, je v odlomkih, ki si jih je sproti izmi‰ljala, pove-
dala ginljivo povest svojega detinstva in dekli‰tva.

BES

POMENKI

132

In Martin ji je verjel, da je sirota, ki se je je usmilil bo-

gati stric, gospodar tega vinograda. âe se kdaj omoÏi,
dobi doto, ki menda ne bo majhna, kakor ji je stric Ïe
veãkrat pravil. A Ïenina si sme kar sama izbirati.

»Tristo medvedov —!« si je mislil Martin in je ‰e lju-

beznivej‰e gledal in pasel lepo Francko.

Ko jo je obiskal gospodar, ga je izuãena ljubica prav

trdo prijela. Kar naravnost je zahtevala zase vinograd z
zidanico in lepo vsoto suhega denarja.

Gospodar jo je pisano pogledal in je segel po topo-

ri‰ãu, ki je obeljeno in poskobljeno slonelo za vrati.

»Nikar ne zaãenjaj veã tako!« ga je mirno pogledala

Francka. »Ubije‰ me lahko, ustrahuje‰ nikoli veã ne!«

MoÏu je zastala roka; v velikem preseneãenju je zasa-

dil v ljubico svoje divje oãi. Naenkrat so mu posinele
ustnice, lice mu je pobledelo, in poskoãil je in je grdo
pretepel uporno in prevzetno ljubico.

Francka ga je grizla, praskala, suvala, bila, zmerjala in

grdila in ni hotela odnehati, in ãe je Ïe popustil on, je
sikala in napadala ona.

Ko Ïe ni veã mogel tepsti, jo je samo ‰e davil in stis-

kal, stiskal in pritiskal, kakor je mogel.

»Ne bo‰ me —!« je sopihala togotna Francka. »Zdaj je

moja ura …!«

»Saj ti dam; vse ti dam, karkoli Ïeli‰, dam; ali zahte-

vam, da si mi pokorna!«

BES

POMENKI

133

»Pès je pokoren — jaz nisem pès; nisem veã! Svoje

volje in svoje prostosti gospodarica hoãem biti jaz sama!
In vedeti hoãem, kaj sem, kje sem, kaj je moje in koli-
ko!«

»Da mi potlej napravi‰ kako svojo posebno neum-

nost!«

»Veãje ne bi mogla kakor je ta, da sem tukaj!«
»Najbolje je torej, da ‰e poãakava!«
»Jaz ne ãakam veã! Takoj hoãem vse!«
»To je ena. Druga je, da jaz noãem!«
»Obveljala bo moja, gospodar — izlepa ali izgrda!«
Ko mu je ‰e zagrozila, da bo razkriãala njuno skriv-

nost in ga nazadnje ‰e toÏila pri sodi‰ãu, se je moÏ vdal.

To je bila prva velika Franckina zmaga.
Potem je stopila pred Martina, ki je priukal pred njen

beli domek, in mu je trdo in neolep‰ano povedala vso
silno resnico.

Martin je sklonil glavo in je tiho ‰el in ni veã ukal.
To je bila druga Franckina zmaga, ker si je re‰ila pro-

stost in vest. —

Francka ‰e dandanes sedi na ‰iroki klopi pred belim,

v brajdo zavitim vinskim hramom in pokojno gleda po
dolini, gleda in je skoraj sreãna …

Vino, ki ga z lahkoto prideluje, popije lepo sama. V

pijanosti se smeje, smeje in joka, kolne in kaÏe fige sta-
remu zapeljivcu, Martinu in zamegleni dolini in vsem

BES

POMENKI

134

neumnim dedcem, ki bi se radi polakomnili njene brh-
ke lepote in njene prijetne, solnãne domaãijice.

To je njena tretja velika zmaga, vredna bojev in gre-

ha in vsega!

BES

POMENKI

135

Njena pot

o je bila naporna sluÏba dodobra izÏela niÏjega
Ïelezni‰kega usluÏbenca Jakoba Vrtaãnika, so mu

odmerili malo pokojnino in mu dejali, da ga ne potrebu-
jejo veã. In kar ãez noã je bil ob delo in sluÏbene dolÏ-
nosti, glej. To ga je moãno zmedlo; kajti ni si mogel mi-
sliti Ïivljenja brez dela in sluÏbenih skrbi in sitnosti.

»Prosil bom, da bi me sprejell ‰e v sluÏbo —,« je izdal

Ïeni.

»Ali si ob pamet?. Kaj se nisi nasluÏil dolgih trideset

let? UÏivaj mir, ki si ga potreben, da bo‰ kaj ãasa ‰e na
svetu! Glej —«

»— saj to je: Obolel bom in umrl, ãe ne pridem spet

do kakega dela.«

»O, preselimo se v Trst! Tam bi ‰e dobil kak lahek za-

sluÏek. Joj, v Trstu je lepo!« je vzdihnila.

»Kako bi Ïiveli v tako dragem in velikem mestu? S

tem ni niã, vidi‰.«

Ona pa je Ïarela in se je v mislih Ïe preselila v svoj lju-

bi Trst, kamor so ji vsa dolga leta koprneãe hrepenele
vse neugnane misli, vse prelepe sanje. ·e zajec rad steãe
pod grm, kjer se je izlegel, si je mislila podjetna Ïenica,

BES

POMENKI

136

ki ni mogla pozabiti svoje Ïe davno odbegle sreãe, ko je
v sijaju prelepega domaãega solnca veselo dekliãila kot
brhka trÏa‰ka okoliãanka.

»Tudi zaradi Marije moramo v mesto. ·ole je dokon-

ãala, stara bo Ïe sedemnajst let, — kaj bi ‰e tu? V svet
morava z otrokom, pa je!«

Jakob Vrtaãnik je omahoval in se tiho boril s srcem in

s pametjo. Zakaj v noãeh brez sna je bil odloãil, da os-
tane v tem lepem kraju, kjer pihajo domaãi vetrovi, uka-
jo pre‰erni vriski in koledujejo domaãe pesmi … Za Ma-
rijo bi se Ïe dobila sluÏbica tudi tukaj; saj je dekle iz-
‰olano in ãedno.

Ali Ïena in hãi sta tako dolgo ti‰ãali vanj, da je omah-

nila njegova volja, in se je moral vdati.

Zaãeli so zatorej pospravljati svoje stvari in so se po-

maknili na jug.

Za ovinkom se je Jakob Vrtaãnik ozrl. Z enim samim

dolgim pogledom je poboÏal zeleno dolino, nizke, po-
tlaãene griãe, opasane s temnimi hostami in posejane z
belimi vinskimi hrami.

Îeni in hãeri pa so hitele vroãe misli daleã, daleã. Z

Ïejnimi oãmi sta pili lepoto, ki se jima je bliÏala, in sta se
omamljali v priãakovanju na domi‰ljeno sreão ob lepem
morju.

Sloneli sta ob oknu in sta se radostno vznemirili, ko se

je veliãastno razgrnila sinja gladina zaÏeljenega morja.

BES

POMENKI

137

Vrtaãnica je na ves glas zaihtela in ni mogla odmekniti
ginjenih oãi od prisanjane krasote, ki se ji je vsipala v
presreãno srce.

»O morje, morje! Ti preljubo moje morje …!«
Marija, prav prijazno in brhko dekle, za svoja leta ‰e

dosti moãna, je strmela in je bila tiha. Ampak sam veã-
ni Bog ve, koliko prekrasnih slik iz njenih hrepeneãih
sanj je hitelo pred njenimi notranjimi oãmi, koliko ve-
selih, presreãnih nad se je zaplodilo v njenem, dekli‰kih
muh in sanj polnem mladem srcu … A ko se je za ovin-
kom pokazala celotna slika velikega trÏa‰kega mesta, je
tlesknila z rokami in se je vsa zardela v zagorela lica
zvonko nasmejala. Obli rami sta se ji zatresli; prsi sta se
ji visoko vzboãili pod lahko bluzico; vedre oãi so se ji
zaiskrile, a na zdravih licih in na okrogli bradici so se
poglobile zapeljive jamice, v kakr‰ne ãlovek tako lahko-
miselno in rad strmoglavi. Îiva domi‰ljija jo je neÏno
prijela za ãudovito lepo oblikovano roãico, mehko kakor
maãja taãica, in jo je povedla med odliãno obleãeno me-
‰ãanstvo, na sijajne izprehode, v ‰umne, vesele druÏbe.
Joj —!

Izza obzorja je naenkrat prikadil ponosen parnik. O,

in tamle drugi odhaja, da se v ‰irokih valovih razmika
morje pred njim, za njim pa se vleãe bela pena in se topi
v visokem solncu … In pa tistile metulji, ribi‰ke ladjice
ka-li, kako lepo sedijo na mirni gladini! Pa tu-le spodaj,

BES

POMENKI

138

kako se morje zaganja ob ãeri in se odbija v mogoãnih
belih penah. Glejte, glejte: kaj ni tole Miramar? Kakor
sen poletne noãi je res in tak, kakr‰nega smo obãudovali
na razglednicah. In ta ljubka okolica, kako lepo je po-
suta s prijaznimi dvorci, rdeãimi in belimi. Nad vsem
tem ãudokrasjem pa se razpenja komaj vidna in vendar-
le razloãna, pretenka in znaãilna tenãica meglene in po-
sebne sinjine.

O morje, morje …!
Tudi Jakobu Vrtaãniku so se raz‰irile oãi. Zadovoljen

je bil, ko je videl, kako sta Ïenski sreãni Ïe ob pragu
nove domaãije. Preden je utegnil do konca spresti svo-
je misli, jih je pogoltnilo ‰umno mesto.

Marija se je predramila. Nalahko je vzdihnila, oãi pa ni
odprla. Udobno se je stegnila, da ji je izpod odeje po-
gledala bela noga. Nad posteljo je sitnarila muha, ki je
takoj poÏeljivo sedla na mali prst, da je zmignil in po-
polnoma prebudil lepo zaspanko.

Ko je v sami srajci stopila pred ogledalo in se je po-

zdravila s ‰e motnimi oãmi in z lenim nasme‰kom na
Ïareãih ustnicah, je iz njenega kipeãega telesa dehtela
zdrava toplota devi‰ke postelje. Zaspana rdeãica ji je
odevala mehka, bela lica, a razpu‰ãeni lasje so ji teÏko

BES

POMENKI

139

padati preko okroglih ram po krepkih pleãih in so se v
izboãeni ãrti mehko privijali na kipovito napete prsi. S
‰iroko kretnjo je dvignila roke, da ji je v ramah ‰krtnila
zaspala kost, posegla je po teÏkih laseh in jih je z v‰eã-
nim zamahom in nagllim sunkom glave vrgla vse nazaj
po pleãih. NajbrÏ je bila to zapeljiva kretnja, lepa slika,
zakaj Marija jo je ponovila in je obstala. Roke je skleni-
la pod lasmi za vratom in se je opazovala. Res, vse na
njej se je zapeljivo oblilo in kipelo v zdravju. V oãeh se
ji je vÏigal zmagoslaven blesk.

»Ah …!« je hrepeneãe vzdihnila in se je prestopila za

pol koraka. Gledala se je od strani, odzadaj in se je
smehljala. Za hip je stopila k oknu, da bi pogledala po
nemirni ulici, in na lica in v oãi jo je mehko poljubilo
visoko solnce. Poãasi se je umeknila in je nestrpno stok-
nila:

»No!«
»O, kaj si Ïe pokonci?« je zaÏgolela Vrtaãnica v ku-

hinji. »Precej, precej; samo malo poãakaj!«

»Hitro, ne morem ãakati!«
Mati ji je prinesla kave in jo je zaãela spletati.
»Ne tako —!« se je kremÏila hãerka in je cepetala z

nogami. »Noãem biti tako hiljasta!«

»I, kako pa hoãe‰ vendar?«
»Napravite ‰iroko in polno olasje, velik oplet, mama.

Tako, da bo kaj videti, veste.«

BES

POMENKI

140

»No, pa tako, no. Precej bo gotovo.«
PotrpeÏljivo jo je ãesala, nabirala ‰ope las, primerja-

la in sestavljala lasni zmaliãek, ki je po dolgem cepeta-
nju ugajal tudi lepi Mariji.

»Ti, Marija, zakaj pa mi nisi niãesar povedala?« je

dejala mati sladko in prijazno, samo s ãisto majhnim
naglasom nejevolje.

»No, kaj pa, kaj pa?«
»I, le delaj se! Kuje‰ zveze in spleta‰ znanstva pa

misli‰, da moras skrivati. Zakaj neki?«

»Kak‰ne zveze, kak‰na znanstva?« se je ustra‰ila tiãi-

ca.

»Hi-hi-hi! Glej no, ‰e zdaj bi rada tajila porednica,

skrita in navihana!«

Mariji se je zazdelo, kako in kaj, in je molãala, da se ne

bi izdala. Dvoje zvez ima res Ïe precej trdnih, znancev
pa dosti — o, kolikor le hoãe.

»Koliko in kaj neki se je zvedelo?« je ugibala in je ãa-

kala.

»Prej-le mi je izroãil postre‰ãek neko pismo zate,« je

spet sproÏila mati.

»Pismo, kako pismo? Kje je?« je skoãila.
»E, kje? Prej se morava zmeniti. — Kdo je ta Emil, a?«
»Kaj?!« je planila. »Ali ste pismo odprli?«
»Odprla, kakopak! Hihihi! Zdaj pa taji ‰e, ãe more‰.«
»Kako si to upate, kdo vam je dovolil —!« je ihtela.

BES

POMENKI

141

»Le kriãi, potepinka, da te oãe sli‰i. V kuhinji bere ãas-

nik,« jo je sepetaje svarila. .

»Pismo sem!« je trdo in polglasno ukazala drhteãa

hãi.

»Poãasi, le poãasi. Saj menda noãe‰, da bi tudi oãe

bral. Kaj? — No, kdo je ta Emil, ti mala porednica?«

»Saj vam bom vse povedala, a prej moram vedeti, kaj

pi‰e,« se je pomirila, ko je videla, da ji mati daje potuho.

»Na!« pravi mati in potegne podolgovat, roÏnat list iz

nedrij.

Emil, nekak trgovski dopisnik, po‰ilja lepi Mariji izliv

plitvih in omlednih rekel in jo roti in prosi ljubezni in
tako dalje.

Marija je torej prebrala list in ga je zaniãljivo vrgla po

mizi.

»No?« —
»Saj ni niã, mama. Zakaj mi neki pisari?«
»Koliko pa je star? Ali ima dobro sluÏbo?«
»Dvajset let menda. SluÏbo ima —«
»— potem ni niã! Premlad je. Kar pusti to, ve‰, Mari-

ja.«

»Prijazen pa je vendar in lepo govori, kakor bi pisal.«
»Kaj prijazen, kaj besede! Nase misli, ve‰, pa pazi, da

oãe ne zve.«

Z oblaãenjem sta bili gotovi. Marija se je obãudovala

in ogledovala v ogledalu in nehote mislila na lepe in ble-

BES

POMENKI

142

steãe besede, ki jih je Emil nasadil v svojem di‰eãem pis-
mu.

V kuhinji se je premeknil stol, oãe je stopil v sobo.

Marija je odskoãila izpred ogledala, mati je spretno skri-
la roÏnato pismo.

»Marija, Marija! Kolikrat sem te Ïe karal zaradi tvoje

niãemurnosti in gizdavosti; pa ‰e zmerom te dobim, da
se spakuje‰ pred ogledalom! — In ti,« se je jezen obrnil
do Ïene, »ji ‰e pomaga‰ in jo uãi‰. Sram te bodi!«

Morda se je Ïena res sramovala, ali pa je imela teÏko

vest, — odgovorila ni, kakor bi bila rada.

»E, kaj ti ve‰! Ah naj gre zmr‰ena in povaljana na

cesto?«

»Îenska, ki misli na sam li‰p in lepotiãje, je nesreãa

zase in za druge,« je godrnjal moÏ.

»Mlada je, niãesar nima od Ïivljenja, — ti ji pa ‰e spo-

dobno poãesanih las ne privo‰ãi‰. Vidi‰, tak si …,« in Ïe
so se ji tresle ustnice.

Jakob Vrtaãnik je vedel, da njegova preljuba Ïena zna

prav krepko zajokati, kadar le hoãe, in da ga njen jok
vselej premaga in omehãa. Zato je obmolknil. Zamahnil
je z roko kakor bi hotel pregnati odgovor, ki se mu je
obe‰al na usta, in je stopil po sobi.

Marija si je pripenjala klobuk in je bila v zadregi.

Stra‰no dobro pa se ji je zdelo, ker je spoznala, da bi jo
mati branila, pa naj bi se zgodilo karkoli.

BES

POMENKI

143

»âeprav je nedelja,« je dejal oãe, »ali vsaj nekoliko bi

‰la lahko tudi ob nedeljah v pisarno. Saj ve‰, kako teÏko
sem ti dobil sluÏbo.«

»Saj grem pa zdaj.«
»Kam zdaj? Deset je ura.«
»Vsaj za nekaj ãasa grem.«
In je ‰la. Ampak hitela je na Glavni trg. Moj Bog, po

domaãih neprijetnostih se mora malo razvedriti. —

Jakob Vrtaãnik je torej hodil po sobi in je bil prav sla-

be volje. Skoraj dve leti je bil Ïe v Trstu, in ‰e zmerom ni
hotela privasovati sreãna zadovoljnost. ZasluÏek je bil
resda dobil v nekem velikem izvozni‰kem skladi‰ãu kot
nekak pomoÏni skladi‰ãnik. Saj drugaãe bi res ne bil
mogel Ïiveti, ko pa po tridesetletni sluÏbi ni dobival za
svojo starost toliko, da bi se bil kakorkoli mogel preÏiv-
ljati. In vendar tiste skladi‰ãne sluÏbe ni dolgo opravljal.
Njegova stara pljuãa, ki so bila vajena ãistega pokrajin-
skega zraka, niso mogla zmagovati smradu in prahu, ki
sta se valila po zatohlih prostorih. Tudi sousluÏbenci so
ga pisano gledali kot pritepenca, ki jim je s svojo zvesto
po‰tenostjo v veliko napoto ob raznih veãjih ali manj‰ih
goljufijah in poneverbah, katere so smatrali kot pravi-
ãen del svojih samolastnih pravic. Potem je dobil vratar-
sko sluÏbo v tej veliki palaãi, kjer je imel vsaj stanovanje
zastonj, zato pa spet prav za prav nobenega pravega
dela. V svoji brezdelici je z vsakim dnem bolj ãutil, kako

BES

POMENKI

144

se starost spenja po njem in mu teÏko seda na pleãa.
Zdelo se mu je, da se v mestu stra‰no hitro stara. Ampak
to naj bi Ïe bilo v imenu boÏjem. Saj smrti se ni bal bolj
kakor sleherni ãlovek, ki ve, da se je treba pripraviti tudi
za tisto zadnjo pokoro Ïivljenja. Ali kaj bo z Marijo, ki jo
je Ïena popolnoma zmaliãila? — In kar ni se mogel zne-
biti pekoãe misli, da so bili vsi trije neãimerno zavrgli
sreão domaãega kraja in so bili lahkomiselno drveli v to
‰umeãe in kipeãe mesto tolikega bogastva in stra‰ne
rev‰ãine, kjer je bridko spoznaval svoje lazarsko siro-
ma‰tvo in strmel v vrtinec zvodstev in nepo‰tenosti in
grdih in stra‰nih pregreh.

Naenkrat se je ustavil in se je zagledal v Ïeno, ki je

urno pospravljala.

»Le dobro poãedi, da te visoka princesa ne bo poka-

rala!« se je obregnil. »Namesto, da bi vse to opravljalo
dekle samo in se uãilo gospodinjskih del, jo razvaja‰ in
neguje‰, kakot bi bila najina hãi iz bogve kako imenitne
hi‰e!«

»Kaj bi si reva kvarila svoje lepe, gladke roke!«
»Zdelane roke so vsakemu samo v ãast!«
»Ali si ãuden! Îuljevih in obtolãenih rok naj morda

hodi v pisarno!«

»Seveda, Marija bo na veãno imela svojo zaslepljeno

mater, nikoli ji ne bo treba prijeti za domaãe delo.«

»Kdo ve? Vsaj zdaj ji ni ‰e treba.«

BES

POMENKI

145

»Kako pa bo, ãe ji bo treba, pa ne bo znala?«
»E, kaj neki sitnari‰ zmerom! Saj ne razume‰ teh stva-

ri.«

»Vidim pa, kako ti to lepo razume‰.«
»Pusti, Marija mora biti lepa in najlep‰a, pa je!«
»Da, in di‰ati mora za njo po parfumih in mazati se

mora s tistimi nesnagami!«

»Prosim te, kaj te to toliko briga, saj ni niã takega,

ãe …«

»— táko je, da me je sram, ko jo vidim na cesti na‰e-

marjeno in zmaliãeno. In vendar smo taki reveÏi, da mo-
ramo vsak vinar dvakrat pogledati, preden ga smemo
izdati.«

»Torej bi raj‰i videl, da bi se morala najina edina hãi

sramovati pred svojimi vrstnicami in znanci?«

»Ni treba. âedno in primerno naj se nosi, ne pa kakor

na ma‰karadi, in vonja naj kakor kozarec ãiste vode. To
je za pametno Ïensko spodobno.«

»BeÏi, beÏi, stari — saj ne ve‰, kaj bi rad.«
»Paã: rad bi, da mi ne bi otroka spridila. âe bo ‰lo po

tvojem, gorje ga bo dekletu.«

Vrtaãnica je z vajeno kretnjo ujela konec predpasni-

ka, pritisnila si ga je na zardeli obraz in je krãevito zajo-
kala.

BES

POMENKI

146

»Lepo te prosim, potrudi se, da te vzamejo spet v

sluÏbo, drugaãe res ne bo miru …,« je ihtela in poãepa-
la pred posteljo.

MoÏ se je zmedel. Premagan je bil. Naglo je popadel

klobuk in je Ïalosten in jezen zbeÏal na plan.

Marija je ‰la na sestanek z Emilom. Ko je hitela med
lenuharskimi ‰etavci, je ãutila, da se je marsikdo okre-
nil in gledal za njo. S svojim ko‰atim slamnikom je ok-
retno plavala med silno mnoÏico, ki je lagodno valovi-
la po Ïivi, ‰iroki ulici. Zavedala se je svoje zdrave in je-
dre lepote in se ni bala tekme z brhkimi TrÏaãankami,
ãeprav so bile vse prav v‰eãno obleãene in nalepotiãe-
ne. Îe davno se je nauãila vseh njihovih pretkanih naãi-
nov oblaãenja in izzivajoãega streljanja z neutrudnimi
oãmi. Tudi tisti ljubki, spretni poprijem za zadnji del
krila, da se pod vabljivo belimi ãipkami pokaÏejo okrog-
le meãice s prozornimi nogavicami, ki veã izdajajo nego
zakrivajo, ji je bil res Ïe kar v roki. V izloÏbenih oknih se
je razloãno odraÏala njena vitka, polna postava in jo je
pozdravljala veselih oãi in zornega lica.

Na koncu ulice je ãakal Emil. ÎviÏgljal je lahkoÏivo

pouliãno pesmico in je z ve‰ãimi oãmi velikomestnega
pohajkovalca slaãil in poÏiral lepe in bujne ‰etavke, ki so

BES

POMENKI

147

zapeljivo in vsiljivo razstavljale svoje prave in neprave
ãare. Njegova mlada, prezgodaj razdraÏena kri je vroãe
plala po njem, da je rdel v Ïivem in sladkem razburjenju.
Zapeljivke so hitele mimo njega in se spet vraãale kakor
lepa pesem, ki je predrzno sedela na njihovih ustnicah
in v sijajoãih oãeh. Hoja jim je bila s kretnjami in z lah-
kimi gibi kipeãih teles ena sama lepa in ubrana harmo-
nija lepote, zdravja, mladosti. Emilove oãi so pijano be-
gale, da je zagledal svojo Marijo ‰ele, ko je stopila tiko-
ma predenj. Veselo se je zdrznil in se je posladkal:

»O zlato moje, grlica mila!«
Marija se je zadovoljno nasmehnila, ker je njena sve-

Ïa prikazen toliko zmedla mladega ãastivca, obesila se
mu je na laket in se mu je koprneãe privila. Kakor ne bi
bilo nikogar veã na svetu in bi bila sama ves svet, sta se
ljubeãe zagledala drug drugemu v vriskajoãe oãi in sta
lahkomiselno beÏala v sveti‰ãe svoje skrite sreãe, kjer
jima je blagi in iznajdljivi bogec ljubezni goreãe priprav-
ljal udobno gnezdece visokega in nenasitnega hrepe-
nenja …

Ampak tiãica se je ‰e vselej kesala in sramovala sama

pred seboj, ko se je izvijala iz trepetajoãih in iskajoãih
rok zapeljivega Emila. Tudi danes si je streznjena po-
pravljala poredne kodre, ki so ji silili na oãi kakor bi
hoteli zasenãiti skrb in sram, ki sta se kopala v debeli
solzi, viseãi na Ïametnih dolgih trepalnicah.

BES

POMENKI

148

»Ne, Emil, nikoli veã, ne … Bojim se …!«
»Ali srãek moj zlati, kaj bi se pla‰ila, ãesa bi se bala!«
»Oh, ti —saj ve‰ …!«
»BeÏi, beÏi! Moja si, mlada in tako lepa si — Bog sam

je dal, da sva se na‰la.«

In Marija je zaihtela in se je vsa sreãna in blaÏena

vrgla na prsi goreãega ljubãka, ki jo je miril in obsipal s
poljubi, da se je smejala in jokala. Karkoli ji je ‰epetal v
zardelo u‰esce, vse mu je vdano verjela, vse mu je sproti
odpu‰ãala. Bojeãe misli na strogega oãeta je zavraãala,
‰e preden so se ji mogle zaÏeti v mlado Ïensko pamet.
Matere se ni bala; ne bi se je ustra‰ila, ãeprav bi zdajle
stopila pred njiju. Ni se je bala, pa tudi ljubila je ni toli-
ko, kakor je v strahu ljubila in spo‰tovala predobrega in
tolikrat goljufanega oãeta. Nagonsko je ãutila, da jo oãe
resniãneje ljubi in globlje kakor pa mati, ki se v niãe-
murnosti divi lepi, mladi, toliko obãudovani in ljublje-
ni hãeri.

Po vsaki lahkomiselnosti z Emilom so se ji porajale

podobne misli. Ob takih trenotkih je zasovraÏila svoje-
ga mladega prijatelja. Ko pa ga je pogledala, se ji je zde-
lo, da sije z njegovega veselega lica, iz njegovih smeh-
ljajoãih se oãi toliko nedoãakane miline in neskonãne
ljubezni, da se je ob tisti priãi plaho pokesala svojih ne-
zvestih misli in se opijanila sladkega odpu‰ãanja v nje-
govem milem naroãju in z njegovih rdeãih usten, pose-

BES

POMENKI

149

janih s prijetnimi, a komaj tolikimi dlaãicami, kakor jih
ima napol zrela breskev. —

·umeãe ulice so gorele v Ïivem sijaju ne‰tevilnih luãi,

ko je hitela domu. Kakor bi se bila iztreznila po preobi-
lem uÏitku teÏkega vina, ji je vroãe puhtelo mlado in
razigrano telo, v glavi so ji grmele razdraÏene, neurejene
misli, a v srcu jo je kljuval pekoãi kes, njen ljubi, stari
znanec. Hitela je med preÏeãimi ‰etavci, ob grleãih in
zapeljujoãih ‰etavkah. Proseãe mehki ‰epeti so se snu-
beãe sklanjali k njenemu zdravemu licu in so jo omam-
no in prijetno ‰ãegetali v drobno in zvedavo u‰esce. O,
moãno v‰eã sta ji bili javno priznanje in obãudovanje, ta
prostovoljni sladki davek radodarne in ljubezni iskajoãe
mladosti; a ozrla se ni, ãeprav je z onimi ostrimi oãmi, ki
jih je Bog vsadil vsaki Ïenski tudi na hrbet, razloãno ãu-
tila, da ji Ïe nekaj ãasa sledijo vztrajni koraki. ·e bolj je
hitela in se je predrzno in ãutno igrala z mameãimi ãari
iz skritega gnezda ‰ele komaj darovane ljubezni. —

Ko pa je zavila v stransko ulico, so jo dohiteli zasle-

dovavãevi koraki: zardel mladeniã ji je stisnil pismo v
roko in se je plaho umeknil. Nagnila je glavo in je stek-
la. Usmiljen smehljaj se je zibal na njenem licu.

»Dijak, moja zvesta senca! Nocoj torej je vendarle

premagal svojo ljubeznivo bojeãnost.«

Vse misli so se ji obrnile in so iskale opreznega obo-

Ïevavca. Kaj bi z njim, poniÏnim in odljudnim reveÏem,

BES

POMENKI

150

ki je toliko mesecev zbiral pogum, da se ji je molãe in
tako ãudno in staromodno pribliÏal! Ali ni Emil tiã dru-
gega perja? Kako nagloma in predrzno si jo je osvojil! ·e
zdaj ne ve, ali bi se zato jezila nanj ali nase.

Kaj neki pi‰e, kaj zna povedatl mladi uãenjak?
Skoãila je v razsvetljeno veÏo in je hlastno odprla belo

pismo. âimdalje je brala, tem bolj je rdela in se zadiho-
vala. Moj Bog, takega pisma ‰e ni dobila. V stihih, meh-
kih, doneãih stihih ihti boÏajoãe oboÏevanje, med solza-
mi do nebes koprni vriskajoãa ljubezen neÏnoãutnega,
po nedoãakani sreãi vzdihujoãega in hrepeneãega srca!
Iz teh krepkih in liãnih vrstic kipi topla molitev, trepeãe
mila pro‰nja, poje radostno upanje v neskonãno blaÏen-
ost! In samo z oãmi, svojimi jasnimi in ãistimi, naj tre-
ne, pa je dala revnemu oboÏevavcu milost in sreão sa-
mih visokih nebes! —

Z drhteão roko in zami‰ljena je skrila pesni‰ko pismo

in je ‰la poãasi domu. Kako bi ‰e hitela, ko jo oblivajo
vroãe misli, in ne ve, ali bi jih podila, ali bi jih lovila?

»O Emil, Emil, kako si majhen in neznaten s svojimi

ukazujoãimi in drznimi pismi poleg tega ãudovitega di-
jaka!«

Zdelo se ji je, da je po tem pismu ‰ele zaãela spozna-

vati ãiste in svetle ãare prave ljubezni, kakor si jih je bila
Ïelela v tistih sreãnih dneh tam daleã, daleã za sinjimi
gorami. Srce ji je nenadoma zaãelo plati v ãudni in ne-

BES

POMENKI

151

posredni domotoÏni radosti. Toda spomin Emilovega
burnega sladostrastja, kateremu je vdano in lahkomisel-
no podlegala zaradi ljubezni same, ji je zaãel temniti in
kaliti tiho, neÏno sreão te sladke ure, kakr‰na je bila
vredna njene, v bistvu ‰e nepokvarjene ãudi. V teh krat-
kih hipih je spoznavala z grenkim kesom v otoÏnem
srcu, da niti vredna ni pohlevnega dijakovega oboÏe-
vanja; saj bi Ïe dih njenih v tolikem grehu kaljenih us-
ten omadeÏeval preãisto ljubezen po‰tenega siromaka.
Ta kes je bil tako globok in popoln, da je gotovo zbrisal
vsaj najveãje madeÏe z njene preãuvstvene du‰e.

»O Francè Lovrin, du‰a uãena, zakaj si malodu‰no

omahoval in dvomil, zakaj nisi marveã mo‰ko iztegnil
roke, ko je bila ‰e vesela in ãista pomlad v mojem srcu?
Zdaj beÏi, da si ne umaÏe‰ svetlih vzorov in ne umrje‰ z
njimi vred na stra‰nem pogori‰ãu mojega razdejanja!«

V topi raztresenosti, tiha in poniÏna je pri‰la domu.
Oãe je poãasi dvignil Ïalostne oãi in jo je gledal. Dolg

in resen je bil njegov skrbni pogled. Nazadnje pa je moÏ
vzdihnil in se je trudno okrenil.

Njej se je zdelo, da se mu je utrnila teÏka solza, ki je

poãasi polzela v sivo brado. ·e nikoli ni tako opazila glo-
boke oãetove Ïalosti, ki jo je zdaj bolela toliko bolj, ker
je bila tiha, brez oãitkov in karanja.

Tisto noã dolgo ni mogla zaspati. Oãetov Ïalostni po-

gled jo je pekel v srcu. Sami sebi se je zazdela nevredna

BES

POMENKI

152

tako dobrega oãeta. Hudo ji je bilo, ker je spoznavala, da
je zaãela oãeta prav ljubiti in spo‰tovati ‰ele, ko je s svo-
jimi lahkomiselnostmi prav za prav Ïe izgubljala pravico
do njega. Ali kmalu so se zapletle njene misli in so se
zaãele v pijani nasladi vdajati pre‰ernemu Emilu, potem
pa se skesano in poniÏno umikati k plahemu dijaku.
Njegovo pesni‰ko pismo ji je hrepeneãe razodevalo,
kako vroãe in neÏno jo ljubi in milo opeva s svojim ãis-
tim srcem. Naenkrat se ji je zazdelo, da bi se v njegovem
po‰tenem objemu oprala vseh svojih gre‰nih zablod. —

V nemiru takih zbeganih in vroãih misli je zaspala …
In sredi zelene doline se ji je na steÏaj odprl sveti raj.

Okoli doline so si podajali roke nizki, potlaãeni griãki,
opasani s temnimi hostami in posejani z belimi vinski-
mi hrami. Iz hoste so se drobili gostoleãi spevi nemote-
ne radosti, z griãa na griã so se lovili pre‰erni vriski, in
iz vse doline je kipela v solnãnem sijaju proti jasnemu
nebu ena sama prava, soglasna pesem.

Hodila je ob potoku in je metala vanj travni‰ke cvet-

ke, ki so se nekaj ãasa vrtele in sukale v komaj vidnih
vrtinãkih, kakor bi se ne bile mogle loãiti s svoje rodne
grude, potem pa so premagane, v veliki naglici in obu-
pane odbrzele v neizmerno daljo.

Ob robu goste hoste je ‰el mladi uãitelj in ji je zamah-

nil s klobukom. O, kolikokrat ji je nastavljal besedo,
kako proseãe jo je snubil s svojimi svetlimi pogledi. Ali

BES

POMENKI

153

ona mu je umikala oãi, kajti njeno hrepenenje je objest-
no sililo vi‰je in dlje. Tudi zdaj se je sklonila in mu ni
vrnila pozdrava. Glej, uãitelj je tiho zaÏviÏgal psu, po-
pravil si pu‰ko na rami in lepo utonil v hosti. —

Za nizko vrbo se je slekla in je skoãila med zbegane

postrve. ·umeãi valãki bi se bili radi ustavili in poigra-
vali z mladimi ãari bele vile, a so morali v razburjeni
pijanosti zbog tolike lepote hiteti za pregnanimi cvetka-
mi … Ko se je sreãna vila udobno naigrala v hladni vodi,
je legla na travo med Ïareãe marjetice in ljubosumne
zlatice. Gosti solnãni zarki so se vsesali v njene oble ude,
da je v prijetnem obãutju zaprla mirne oãi in z neÏnim
smehljajem na drhteãih ustnicah zasanjala o ‰iroki in
zdravi sreãi, ki ji ni vedela ne imena ne izraza. —

Po mehki stezi je tiho pri‰el njen najvztrajnej‰i obo-

Ïevavec in oproda, Ïelezni‰ki pripravnik Tone Veãerin.
O, videla ga je skozi dolge trepalnice in vendar se ni mo-
gla in ni hotela geniti, toliko sladke omame se je preli-
valo v njenih ugodnolenih Ïivcih. Pripravnik je z raz-
prostrtimi rokami ves sreãen pokleknil kraj nje in jo ob-
sul z divjimi poljubi. A ona se je po maãje zvijala kakor
bi se topila v prijetnih sanjah in se ji je vse skupaj zde-
lo ãudovito in neznansko lepo … Sreãni tat je utrgal s
tresoãimi rokami bogato zlatico in jo je poboÏno poloÏil
na kipeãe nedrje. A naenkrat so mu zagorele smejoãe se
oãi, in kakor bi bil zavidal nedolÏno cvetko, so za‰le nje-

BES

POMENKI

154

gove ustnice na njeno mesto in se niso mogle loãiti. In
zdaj ji je planila po Ïilah vroãa kri v mehkem obãutju ‰e
nezaslutene sladke groze, da se je spla‰ila iz pretesnega
objema hropeãega in zadihajoãega se pripravnika in mu
je u‰la naravnost v zeleni tolmun. —

V hipu se je utrnila luã one velike lepote, onega mile-

ga ãudokrasja, in sanjarka je blaÏeno umirala v ljubeãem
naroãju predragega Emila. Ali v najveãji zamaknjenosti
jo je grizel ãrv teÏke vesti in sramu. Rada bi bila beÏala
pred njim, noga pa se ji ni mogla premekniti, in njego-
ve silne roke so se stezale v neskonãnost.

Francè Lovrin je plaho gledal njeno stisko in ji ni znal

pomagati. V rokah je drÏal svoje trepetajoãe srce, ki je
gorelo v rdeãem plamenu gori pod zaspane zvezde, da
so otemnele padale v cvrãeãe morje, krilil je z visoko
dvignjeno desnico in lepo z navdu‰enim poudarkom
govoril ono lepo pesmico o svoji neizmerni ljubezni. —

Iz morja se je sunkoma dvignil velikan, ogromen in

stra‰en, in je z enim samim dihom upihnil sijajni pla-
men Francetovega srca. Oblastno in ukazajoãe ji je po-
mignil s svojo velikansko luskinasto roko, da se mu ni
mogla upreti.

Med njim in njo se je nevidno manj‰ala razdalja. Nje-

gov obraz se je po vrsti zgo‰ãal v lice odklonjenega uãi-
telja, pozabljenega pripravnika in plahega dijaka. Ko pa
se je sklonil k njej, so se ji smejale poredne Emilove oãi.

BES

POMENKI

155

In ãim dalje so jo gledale, tem stra‰nej‰e so postajale,
dokler se ji ni reÏala v lice ona prvotna stra‰na morska
po‰ast … V nemi grozi bi bila rada zakriãala, a razdalja
med njo in velikanom je zaãela rasti, dokler se po‰ast ni
zaãela pogrezati v valove, in ni nazadnje samo njeno
stra‰no oko gledalo iz vode in jo priklepalo kakor s sto
vezmi, da se ni mogla premekniti.

Uboga Marija je Ïivela po tistem znamenitem pismu v
silnih skrbeh in teÏkih dvomih. Zakaj vsa njena sreãa,
po omamni prijateljevi ljubezni razdraÏena ãutnost, je
blazno hitela za zapeljivim Emilom, ki je bil prvi zaÏgal
bogati dar na njenem ãistem Ïrtveniku; njeno prirodno
ãisto Ïensko srce pa je sanjavo Ïejalo po veliki in ne-
oskrunjeni ljubezni, ki bi jo ji mogel neÏno dati samo
pesni‰ki Francè.

Ali dijak jo je samo zvesto oblegal in molãe oboÏeval.
In kadar jo je premagala razigrana in pijana ãutnost

ter se je streznjena opotekala iz tihega prijateljevega
skrivali‰ãa, jo je boleãe grizel pekoãi kes, vse veãji kakor
kdaj prej, ko ‰e ni skrivala mehkega Francetovega pis-
ma. V svojem kesanju se je jezila na neodloãnega dija-
ka, ki bi ji bil lahko prej dobri odre‰enik, ãe bi ne bil tako
nedopovedno bojeã. Saj si je tiho priznavala, da jo pre-

BES

POMENKI

156

obzirni dijak moãno zanima. In to zanimanje je bilo
zanjo, predno se je mogla tega prav zavedati, Ïe vroãa
ljubezen; ali pa je morda bila samo trma, morda tudi
Ïenska niãemurnost, ki hoãe zase vesoljnega oboÏeva-
nja. Ampak vselej, ko so se ujele njene zaãudene in
vpra‰ujoãe oãi z goreãim dijakovim pogledom, jo je
oblila prijetna zona drhteãega hrepenenja po neãem
milem in lepem.

In vso to zaÏeljeno lepoto bi ji mogel dati samo njen

mehkoãutni pesnik. Njeno srce ga je slutilo povsod. âe
je ‰la po ulici, je naenkrat zadrhtela in ‰e ozreti se ji ni
bilo treba, tako natanko je ãutila, da jo drÏijo goreãe oãi
opreznega Franceta.

O, videla ga je tudi vselej, ko je hodila zveãer iz ura-

da. Toãno se je prestopal na drugi strani ceste in je zve-
sto strmel v ‰iroka uradna vrata. Nato ji je v bojeãi raz-
dalji sledil do domaãe ulice. âe se je na oglu urno ozr-
la, ga je videla, kako je ljubeãe gledal za njo.

Naposled se ji je zazdela vsa stvar predolga. Odloãi-

la se je, da bi mu pomagala z bodreãim trenom oãi, z
lokavo kretnjo, ki je prava lahkota za zvito Ïensko, ali
kako drugaãe; pa ãudno in neumljivo ji je bilo, da ji je
vselej umrl vabeãi smehljaj na zardelem licu, preden je
zagorel tudi v proseãih in bodreãih oãeh. Kaj je res vsaka
prava ljubezen plaha?

BES

POMENKI

157

Nekoã pa, ko so bile prikipele trpke muke njenega

dvomeãega in obupanega srca Ïe do vrhunca, se je na-
glo obrnila in je tako spretno ujela plahega zasledovavca
v ravno nastali gneãi ob uliãnem vogalu, da se ji ni mo-
gel veã umekniti.

Za kratek hip je potopila svoj pogled v njegovih umi-

kajoãih se oãeh.

»O, gospod —, kaj ste vi? Ali imate morda spet kaj

tako lepega zame?« se je okorno premagala,

»O gospodiãna, prosim, preveã bi me odlikovali!« se

je bolj ustra‰il kakor razveselil.

»Veste, ãe me imate kaj radi, pi‰ite mi spet!« ji je u‰lo

in jo je bilo sram, skoraj sram.

»O, saj bi, a niti ne vem, kako ste razumeli ono pe-

sem,« je rdel, ker se je spomnil, kako goreãe je v tisti
pesmi razodeval svojo hrepeneão ljubezen, in ker je
mislil, da ga poslu‰a vsa ulica.

»Vse sem razumela, vse — ali zdaj moram v urad, kjer

sem nekaj pozabila,« je dejala vesela in je ãakala, da bi
jo spremljal.

Francè Lovrin pa je bil v stra‰ni zadregi in je molãal.
»âe imate ãas, pa me spremite!« mu je pomagala.
Spotoma se mu je razvezal jezik. Govoril ji je tako

mirno in zanimivo, da se je Marija ãudila. In pogovarjala
sta se kakor stara znanca, ki se Ïe dolgo nista videla.

BES

POMENKI

158

Drugi dan ji je izroãil pesmico, ki je visoko plamtela

v radostnem razmahu doãakane sreãe.

»Ne vem, kaj bote dejali,« je dvomil, »ko niti na prvo

‰e nisem dobil odgovora.«

»Joj, ali jaz nisem pesnica; prilike mi pa tudi ‰e niste

dali, da bi govorila kakor znam.«

Zazdelo se ji je, da je rekla preveã, in je zardela. Ali

pogumno ga je gledala naravnost v oãi in se mu je
smehljala, ljubko in zapeljivo.

»Gospodiãna — gospodiãna! Kaj res smem upati toli-

ko blaÏenosti?« je drhtel pesnik.

»Drugiã, prosim, drugiã bova govorila o tem!« se je

branila, ker se ji nista zdela pripravna za take pogovo-
re ne kraj in ne ãas.

Zagledala se je v njegove tresoãe se ustnice, v goreãe

temne oãi in v vso njegovo krepko, visoko postavo.

»Kako te ljubi moja zbegana in gre‰na du‰a!« je vpi-

lo po priãakovani odvezi njeno ubogo srce, ki je bilo v
lahkomiselnosti tolikokrat oskrunjeno. —

Predno se je bila privadila svoji novi sreãi, ki se ji je

tako mirno in neÏno smehljala, je bila kakor omamlje-
na; kajti njene radostne misli so veselo svatovale pri pla-
hem Francetu tako stanovitno, da bi bila Ïivahnega
Emila ãisto pozabila, ãe se ne bi bila njena prodana du‰a
Ïe toliko ranila z njegovo silno in divjo ljubeznijo. Zdaj
pa je bila trdno sklenila, da se z Emilom prav gotovo ne

BES

POMENKI

159

izpozabi nikoli veã. Zato se ga je zaãela izogibati, koli-
kor je le mogla.

Ali Emil se ni dal kar tako odgnati. Ob priliki jo je po-

ãakal in jo je zaãel pestiti.

Marija se je branila in jokala, pa zaman.
»Danes te ãakam, mora‰ priti, ãeprav potem nikoli

veã!« je trdo dejal in jo ostro gledal v objokane oãi.

Ob doloãeni uri ni mogla strpeti. ·la je. Saj in mogla

drugaãe. âutila je, da je pod vplivom neke tajne, nepre-
magljive sile, kateri bi se ne mogla upreti. Najhuj‰e pa
ji je bilo, ker se ji je zdelo, da v takih pijanih urah umi-
ra blaga ljubezen do krotkega Franceta.

Ko se je pomirila in so se ji vrnile pokornej‰e misli, jo

je grizel pekoã kes. In upala je v ãisto ljubezen, ki ji jo je
predramil krepostni Francè in ki bi ji mogla zadu‰iti
teÏko vest.

Vsa ãista in umita se je zdela sama sebi, kadar si je

osvojila dijaka za kratke ure, da je hitela, prav za prav
beÏala z njim v veselo okolico velikega Trsta. Po tihih
stezah v gozdiãu pri Opãinah ali v skritih dolinah kati-
narskih sta se vodila in veselila samosvoje samote.

Francè je kazal ãimdalje sijajnej‰e lastnosti. V njego-

vih mirnih in ubranih besedah se je igrala lepota izra-
Ïanja in duhovite, vesele zabavnosti.

Doslej je Marija poznala le omlednopuhle reãenice

plitvih in lahkomiselnih velikomestnih metuljev. Na-

BES

POMENKI

160

gonsko je zaãela spoznavati tem veãjo vrednost pamet-
nega Franceta. Rada pa ga je imela ‰e posebno zato, ker
je bil tudi v svojem mehkem milovanju nekako plah in
ãist, da ni niti s pogledom razodeval drugega kakor nes-
konãno vdanost in zvesto prijateljstvo. Vãasih pa, ãe jo
je piãila posebna muha, bi bila rada imela, ãe bi bil ta
ãudnomirni Francè nekoliko, vsaj nekoliko toplej‰i.

»Francè, poljubi me, kakor ti veleva srce!« ga je bodri-

la nekoã, ko so ji prekipevala ãuvstva, in so nad njima
‰umeli plahi vetrovi v nizkih borovcih ter so zasopljeni
in z vi‰ka padali v pisani trÏa‰ki zaliv.

V oãeh zardelega mladeniãa je zaigrala radostna sre-

ãa. Prikupno je pritisnil njeno belo, ãudovito lepo in
mehko roko na svoja vroãa lica in jo je poljubljal tiho in
poboÏno. Poãasi mu jo je odmeknila, kakor bi jo bili
pekli ti zatajevani izlivi vriskajoãe ljubezni.

»Kai dela‰, dragec? Saj nisem kraljica!« se je branila in

naslonila nanj v polglasnem smehu.

»Zame si ‰e mnogo veã! Brez tebe ne bi sijalo to kras-

no solnce; ne bi pihljale te boÏajoãe sapice; ne bi dehtele
vse te neÏne cvetice — in v mojem presreãnem srcu ne
bi rajalo toliko nezasluÏene radosti! Dà, zame si blag
genij — svetnica si, ki te molijo vse moje hrepeneãe
misli, drhtijo k tebi vse moje mlade pesmi! Glej, in —.«

»Oprosti,« ga je ustavila, »ne govoriva tako!«

BES

POMENKI

161

Glava ji je omahnila na njegovo krepko ramo, drget

zatajevane ihte ji je ‰inil po tresoãih se udih, iz oãi so se
ji vsule debele solze.

»Marija, Marijica, kaj je, zakaj joka‰ vendar?« se je

ustra‰il in jo je nehote in nevede stisnil k sebi.

»Tako si blag in dober — a jaz, jaz ne zasluÏim tvoje

ljubezni,« se mu je drhte privijala.

»ZasluÏi‰, du‰ica, zasluÏi‰, da bi strgal solnce z neba

in bi ti ga poloÏil v naroãje, ker, glej, lepa luna pada pred
teboj iz obupa v mrak, in vse mile zvezde Ïalostno za-
temnevajo pred ãistim sijajem tvojih krasnih oãi —!«

»Ne, ne, Francè,« je drhtela in se mu ‰e tesneje privi-

jala, kakor maãica, ki se boji, da bi jo odpodili po nave-
liãanem milovanju. In toliko blaÏenosti in upanja je vre-
lo iz njenih Ïivih oãi, ko je dvignila pogled, da je Fran-
cè zatrepetal v silni radosti in jo je mehko poljubil na
oãi. A ko se je uÏgal blaÏen smehljaj na njenem cveto-
ãem licu, se je zavrtel svet okoli njega. S tresoãimi se
rokami jo je zaklenil na svoje hropeãe prsi, in njegov
prvi in pravi poljub se je tesno vsesal na njene rdeãe,
polne ustnice.

V eno samo veliko radost, nepopisno in nedopoved-

no, sta rastli njuni telesi, in ena sama preblaÏena slad-
kost je viharno plala po njunih mladih Ïilah …

BES

POMENKI

162

Tisti veãer sta bila Marija in Francè komaj ‰e u‰la silni
nevihti, ki je divje zaplesala po morju.

Francè je bil preveã razburjen, da bi bil beÏal domu,

kjer bi bil morda izlival v jokave pesmi vso ‰e sladko-
grenko bol, ki ga je z drameãim se spoznanjem zmerom
bolj skelela v skoraj Ïe streznjenem srcu. Zavil se je v
‰iroki pla‰ã in je hitel na obreÏje.

Stra‰ni oblaki, zgrinjajoãi se v teÏke in temne grozo-

te, so prepregali nizko nebo; med njimi in kipeãim mor-
jem so se drvili in se pretepali strahoviti vetrovi, v bob-
neãem gromu so rezko ‰vigali treski iz velike ãrne zave-
se, ki je preteãe visela nad razdivjano vsemogoãnostjo …
Grozen in stra‰en je stok in jok togotnega morja, ki ga
biãa in davi vihar in razburja njegove skrivnosti polne
globine. Iz dolgih ulic bogatega trÏa‰kega mesta so me-
Ïikale goste luãi, njih bledi odsev se je razlival iz ulic na
dolge pomole in se igral z valovi.

Francè ni videl, kako ãudovito se je lomila srebrna

svetloba v ‰umeãih vodnih penah. Gledal je trebu‰asto
ladjo, nemirno se trgajoão z debelih verig, ki so jo pri-
klepale ob dolgi pomol. Ravnokar je zamolklo in hripa-
vo zahropela sirena. Mi‰iãasti mornarji so potegniti teÏ-
ke Ïelezne maãke in so zaãeli odpenjati mogoãne veri-
ge. S poveljni‰kega mosta so ostro in na kratko odmeva-

BES

POMENKI

163

la kapitanova povelja, da so mornarji ‰e hitreje tekali in
‰e krepkeje preklinjali.

Visoko vrh jambora se je svetlikala luãka, majhna ka-

kor kresnica, in je pogumno gledala v temno daljo.

·e poslednjikrat je odloãno in odrezano zahropela

sirena. Trudno, nerodno se je stresla ladja, stroji so za-
hrumeli, vijak je razpenil morje ob krmilu — in ladja je
silno in brez strahu zaplavala v divjo noã.

Sanjavi Francè je topo gledal za njo. Njegove oãi niso

mogle spustiti svetle kresnice, ki se mu je zdela kakor
tistim trem modrim zvezda vodnica. Kajti vse njegove
malodu‰ne in zbegane misli, ki so zmerom vi‰je in vi‰je
vstajale v njem, so beÏale v vihar in so se borile, borile.
Ampak kar mu je vrelo v moÏganih in v predovzetnem
srcu, ni ‰e mogel opredeliti po neizogibni resnici in nuj-
ni potrebi. Ali neka ãudna in neznana odloãnost in
krepka mo‰ka volja sta ga zaãeli prevzemati, ãim dalje
je gledal buãeão vihro in plesoãi pi‰ za ubeglo kresni-
co. —

In ãim huje so se borile njegove razbiãene misli, tem

veãja in samozavestnej‰a je postajala njegova predram-
ljena moã.

O, ni maral zaspanega, mirnega morja, ki se mu ni

zdelo veã silno in veliãastno, mo‰ko in stra‰no. Vsaka
moã je najlep‰a, ko postane tako stra‰na, da ãloveka ob-
liva zona! Da, kdor ima moã in pogum, mu ne pristoja

BES

POMENKI

164

palmova vejica, kajti preteÏka je njegova roka in pretr-
da, da je ne bi izgubila. Korenjak ima, ãe si je svest svo-
je moãi, prste skrãene v silno pest, kite napete, ãeprav ‰e
poãiva laket na hrbtu. Drugaãe je sme‰en slabiã kljub
svoji moãi. —

Francè se je ‰e tesneje zavil v svoj ‰iroki pla‰ã; kajti

naenkrat so zapihali zdravi severni vetrovi in so pregna-
li zavratne juÏne sape. Oblaki so se razmeknili, da so
pomeÏiknile vesele zvezde. V srebrnem sijaju zmago-
slavne lune se je umivala in niãemerno ogledovala v
svojem prelepem ogledalu vsa prelestna trÏa‰ka okoli-
ca z bajnomiãnimi dvorci, posejanimi sredi soãnih vino-
gradov in sivih oljãnih gajev.

Strmel je ob vitkem stebru in je Ïeljno pil to bajno

ãudokrasje ãarobne noãi. Domi‰ljija se mu je predramila
in je ‰iroko zakrilila v sreãno deÏelo bdeãih sanj.

Kako krasna si, zaÏeljena Adrija, koprnenj polna in

otoÏnih sanj in spominov, — kakor ogromna solza boÏje
ginjenosti se zdi‰, poezije polno, morje ‰irno! Kdo bi te
pozabil, boleãina na‰a, ki si nam kakor zdravje bolni-
ku! —

Morje je vzdihovalo in globoko dihalo; ‰iroke prsi so

se mu dvigale in v ljubezni drhtele k svoji bledi ljubici na
visokem, ãistem nebu. SrameÏljivo, preteãe in vabeãe se
je razodevalo. — Skrivnostne prikazni prozornih senc so

BES

POMENKI

165

se zganile na mirnih valovih in so se potuhnile v bajna
in neznana bitja.

Morske deklice od daleã, daleã nekje so poskoãile, da

so se pokazala okrogla ramena, kakor pene prebele
roke, str‰eãe zakipele oble devi‰ke grudi; — in valovi so
zanoreli v burni ljubezni, s ‰umeãimi penami so oblivali
veselim ljubicam bele vitke vratove, poljubljali so njiho-
va visoka nedra in so se vsi nori in ljubezni pijani spu-
‰ãali k ljubici drugi, tretji, brez‰tevilni … Kraljica morja,
smejoãa se luna, jim je po‰iljala po gostih in polnih pra-
menih srebrnih trakov, ki so si jih lovili in jih vezali v
teÏke toke curljajoãih se las v njihovem naroãju od bla-
Ïenstva in razigranosti zvijajoãih se ljubic... In pre‰erne
morske deklice so zvonko zapele mehko pesem, ki bo-
lestno in ljubeãe odmeva v ãuteãem srcu, iz brezdanjih
in neskonãnih dalj je zavabila omamna melodija, ki ne
utihne veã onemu, ki jo je zasli‰al s koprneãim hrepe-
nenjem v svojem teÏkem priãakovanju … Vse razigrane
so ‰e slaj‰e zapele, da so znova planili valovi. Bele ljubi-
ce pa se niso dale, ampak si je vsaka skoãno sama osvo-
jila svojega in ga je kljubovalno zajahala. Ko so se nave-
liãale vesele dirke v neskonãno, megleno daljo, so se
jadrno zapodile, vse umite in zapeljive in oblite z bogato
srebrno lepoto, na posete v kristalne dvore svojega mo-
goãnega, na zibajoãi se postelji s trozobim Ïezlom v na-
roãju dremajoãega tasta. —

BES

POMENKI

166

Francè je globoko vzdihnil, pomencal si je oãi kakor

po dolgem spanju in je poãasi ‰el proti domu. V tihi so-
bici si je zaril prste v kodrave lase, in na jok mu je ‰lo.
Îeljno je naposled popadel pero, in pred njim je nasta-
jala veliãastna pesem, odrekajoãa se vsemu, kar je bilo
globoko segalo v njegovo mehko in predovzetno srce …

Napisal jo je s svojo gorko srãno krvjo.

Iz Francetove ljubezni je Marija oni veãer zajela toliko
moãi in odpora, da se je poslej prav lahko otepala vihar-
nega in smelega Emila. Ko je mladi lahkoÏivec spoznal,
da so se iztekle sladke urice njune skrivane ljubezni, se
je naposled prisiljeno ponosno nasmehnil:

»Pa niã! Ko se premisli‰, pa povej!«
Mislila je na Franceta in je plavala v ‰iroki sreãi in

velikem ponosu. Kajti v nekoliko nenavadnem dvoboju
je bila zmagovavka ona sama; in ni on nje, — ona je nje-
ga osvojila. Na to sijajno zmago je bila ponosna ‰e po-
sebno zato, ker je bila s trepetajoão radostjo videla, da
‰e ni imela prednice. V svoji samiãji niãemurnosti se ni
mogla domisliti, da bi se utegnil tudi Francè ukvarjati s
podobnimi mislimi. A ãe jo je Ïe hotela skrivna misel
po‰ãegetati v rahlem spominu, se je naglo pomirila v
tihem upanju, da dobrega Franceta in njegove okorne

BES

POMENKI

167

neizku‰enosti taki pomisleki gotovo ne dosezajo, ker v
njegovem srcu previsoko in preglasno odmeva velika
pesem uresniãene ljubezni.

Ali zmota in slepota Ïenske niãemurnosti in povr‰-

nosti sta varali ubogo Marijo, dokler ni kar naenkrat
opazila, kako popolnoma drugaãno postaja Francetovo
vedenje. To spoznanje jo je osupnilo tem bolj, ker se je
bila Ïe res privadila mehki in topli misli, da je njena Ïen-
skost vzvi‰eno ozadje, svetal in blesteã vzor vsem ki-
peãim in pod oblake drhteãim njegovim pesmim. Ver-
jela je, da je ona njegovo oÏivljajoãe solnce, ona, kakr‰na
je, njegova edina in najlep‰a sreãa, brez katere bi ne bil
sreãen pesnik in brez katere bi ne hotel in ne mogel Ïi-
veti. In vendar se ji je zaãelo zdeti kmalu po onem zma-
goslavnem veãeru, da se njena nepremi‰ljena zmaga
spreminja v popoln poraz.

Izprva se je hotela boriti za zmago in kljubovati s

hladnostjo in brezbriÏnostjo. A le prehitro se je pre-
priãala, da bi se s takimi nagajivostmi sme‰ila in brez
potrebe poniÏevala, ker je iz Francetovih oãi sijalo pre-
veã zaãudenja, dvomov in vpra‰anj. Najbolj pa se je
bala, ko je ãutila, da jo premaguje tiha otoÏnost, ki se
razliva po njegovem resnem licu. ·e huj‰e pa jo je skr-
bela jasna zavest, da se ji plahi ljubãek umika, in da ga
mora sama iskati, kakorkoli se upira temu njena Ïenska
objestnost. O, ãe bi ne bila njena ljubezen tako velika, bi

BES

POMENKI

168

se bila pre‰erno zasmejala in bi se morda bila spet vrg-
la v radostno naroãje Ïivahnega Emila.

Kaj pa, ãe bi ji odkimal tudi Emil, ki mu je tako pre-

vzetno obrnila hrbet Ali ne bi bilo njeno poniÏanje ‰e
veãje?

»Francè, ljubãek, moj si in moj mora‰ ostati!« je ihtela

sredi noãi v osolzene blazine in je zmerom razloãnej‰e
ãutila, kako lahkomiselno je bila razmetala nenado-
mestljivo bogastvo svojega ãistega srca Ïe kmalu po svo-
jem dohodu v sijajni Trst.

Ali ni tudi napravila velike napake, ko si je viharno

vzela Franceta?

V oni znameniti noãi, ko se je Francetovo srce teplo

s trpkim spoznanjem in poniÏujoãim studom, ter je raz-
sajal stra‰anski vihar v njegovi zaãudeni, prestra‰eni
du‰i in zunaj na ‰irokem, besnem morju, je njegova
prva ljubezen Ïalostno nagnila svojo s trnjem smrtnega
greha ovenãano glavo in je v boleãinah umrla za vselej.
Kajti bila je kakor v podzemski kleti gojena rastlina, ki
v hrepenenju po odre‰ilnem solncu zliva svoje Ïivljen-
ske sokove v vitko, nakvi‰ku se spenjajoãe stebelce, da
bi s svojim ‰e neoplojenim cvetnim vencem ãimprej do-
segla blagoslavljajoãe solnãne Ïarke v visoki lini, in ki se
je v preranem jutru dotipala do zaÏeljene svetlobe, hle-
peãe vsrknila v svoje preneÏne celice moreão slano in v
strahu umrla, preden jo je na‰el mehak Ïarek toplega

BES

POMENKI

169

solnca … Da, oni viharni veãer mu je dal in vsilil, ãesar
res ni iskal in si sam nikdar ne bi bil upal vzeti, in mu je
vzel vse, o ãemer je z vriskajoãim srcem mislil, da so mu
bila podarila dobrotna nebesa sama. In zdaj ga je bilo
nepriãakovanega daru sram in strah prevelike izgube …
Bilo mu je, kakor bi mu bila padla mrena z oãi, da je na-
enkrat videl grdo resnico, ki je v svoji okorni neizku‰e-
nosti ni slutil nikoli. V tej silni zavesti mu je bilo hudo in
teÏko, da bi se bil rad skril na konec sveta z vsem stu-
dom vred in veliko jezo, ki mu je zasmehujoãe segala v
drhteãe srce.

Ampak ob grobu te prerano umrle ljubezni ga je usta-

vila preudarjajoãa misel:

»O sanjaã, zanikrni in neizku‰eni, kdo ti daje pravico,

da bi metal kamenje v dekle, ki ti je radostno in prera-
dodarno dalo, kar je imelo? âe ti je v prebujeni samo-
ljubni sebiãnosti in sli Ïal, da nisi dobil veã — kdo je
kriv? Morda lepo dekle, ki bega s svojo blesteão lepoto
in Ïensko slabostjo kakor obstreljena zver pred tolikimi
reÏeãimi psi? Ali nisi marveã kriv ti sam, ki si v svoji stra-
hopetni bojeãnosti plaho in nemo‰ko omahoval in
omedleval? Kaj bi se bila kdaj metala za teboj, ãe bi bila
imela ‰e vse svoje bogastvo? Ako bi bila tvoja ljubezen
zadosti nesamoljubna in ãista do tistega skritega kotiãka
v tvojem srcu, kjer se ‰e hinavsko skriva mo‰ka zver, bi

BES

POMENKI

170

ji bil lahko blag re‰enik. Ali ti si mislil nase, zmerom
samo nase!«

Francè si je brisal pot s ãela. Vstajajoãi oãitki so se

grmadili, da bi bil skoraj stekel pred Marijo in jo na ko-
lenih prosil odpu‰ãanja, ãe bi se ne bila odloãno oglasila
ãut in ponos mo‰ke ãasti.

»O, vseh devet veãnih Muz — saj nisem hotel niãesar

tega, kar se je zgodilo! Samo ãist in blag genij naj bi mi
bila —!«

»I, seveda,« se mu je rogala ostra misel. »V altarju

tvojega narejenega svetoÏalja in cmeravega malodu‰ja
naj bi se bila kremÏila in kisala, da bi bila jalov malik v
Ïivem Ïivljenju, ki ga ti nisi znal Ïiveti po pameti in res-
nici! Ali nisi vedel, da je Ïenski pravo Ïivljenje — ljube-
zen? To je tudi edino, kar ima in rada pokloni in z vsem
srcem da onemu, ki je tega vreden. In njeno najostrej‰e
oroÏje, ki seka skeleãe rane, je ta njen dar, pa naj je daro-
van tako ali tako. âe te je razoãaral, si sam kriv, ker si
pozabil, da je ljubezen prav za prav samo kratko pre-
mirje v srditem boju med nasilnim samcem in zvito sa-
mico … Najbolj‰a Ïena pa moÏa vsaj sedemkrat na dan
goljufa —.«

»In vendar —! Vsaj razodela naj bi mi bila, da ne bi bil

iskal in blodil v zmoti!«

»O pesnik v nadzemskih vi‰avah, kaj se ‰e ne vrne‰ na

trdna zemeljska tla? — Torej odpela in slekla naj bi se

BES

POMENKI

171

bila pred tvojo samoljubno sebiãnostjo in si skesano
potresla pepela na svojo gre‰no glavo? Katera Ïenska bi
storila to in priznala brez nujne potrebe svoje skeleãe in
nezaceljive rane iz prestanega boja z neobzirnim in div-
jim mo‰kim?«

Marija se je v svoji zapu‰ãenosti bolestno spominjala
mehke neÏnosti in ‰egave porednosti Emilove. âimbolj
jo je skelelo Francetovo umikanjev tem silnej‰a je posta-
jala koprneãa misel na ono skrito Emilovo gnezdece, iz
katerega je u‰la, da bi ujela lep‰o sreão, veãjo blaÏenost.

Njeno hrepenenje je zaplalo vãasih tako nepremaglji-

vo in hlepeãe, da bi bila morda kljub notranjemu odpo-
ru in Ïenski oholosti pozabila vse ozire in stekla nazaj v
toplo in skrito gnezdece, kjer bi se v ljubãkovem naroãju
skesano in sladko razjokala ter napila mirne tolaÏbe, po
kateri je vpila njena slabotna du‰a. — ãe bi ji ne bile do-
maãe razmere ustavile lahkomiselnega koraka.

Oãe je zaãel sumljivo hirati. Starost je kar vidno poãe-

pala nanj. Zdelo se je, da mu vsak dih v tem zatohlem
ozraãju vsaja novih strupenih klic v staro in onemoglo
telo. Bil je vel in medel kakor izpodrezana bilka in ni
mogel pregnati otoÏne misli, da je zanj zdravja samo ‰e
tam sredi lepih, zelenih in tihih dolin med nizkimi griãki

BES

POMENKI

172

in temnimi hostami. Z vsakim Ïivcem je hrepenel v one
daljne lepe kraje, kjer koledujejo in vriskajo domaãe
pesmi, valovijo cvetoãa polja in vejejo zdrave in mehke
sape preko vinorodnega, z belimi hrami posejanega
Primskovega in one jasne cerkvice, ob katero se naslanja
starodavna ãre‰nja z vso svojo daleã vidno ko‰atostjo …
O izdana lepota, ti sladka in daljna priãa vse moje brid-
ke in vendar tako neskonãno lepe in zdrave mladosti,
kako te nikoli ne morem in noãem pozabiti!

V svoji nadloÏnosti je veliko presameval. Îena je

opravljala domaãa dela in vratarske posle ter se je komaj
zavedala moÏevega bednega stanja. Preveã se je bila Ïe
vÏivela v razko‰no sijajnost, s katero se je hrupno baha-
lo veliko mesto, in katero je pila z Ïeljnimi oãmi in se je
ni mogla nagledati, — preveã se je zagledala v nedoseÏ-
nost, da bi bila mogla videti bliÏnje bridkosti. Iz vsake
ulice jo je pozdravljal mladostni spomin, vsak obraz jo
je spominjal zorne mladosti. Tako vsaj se ji je zdelo. —
Kako more ãlovek zboleti, ãe poleti in pozimi sije toplo
solnce!

»Na solnce pojdi in ob morju hodi, pa bo vse dobro!«

je silila bolehnega moÏa.

»To solnce je polno prahu in me peãe, ne greje,« se je

branil.

BES

POMENKI

173

Ponoãi ni mogel spati. Vsak veãer sproti ga je pekla

skrb za razvajeno hãer, ki se je bila navadila, da se je
kasno vraãala z dolgih izprehodov.

»Prizana‰aj mi, nesreãni otrok, vsaj se teh par ur, dok-

ler Ïivim!« jo je proseãe kregal.

Mariji se je oãe smilil bolj kakor Ïeni. Ko je bil neki

veãer posebno slab, se je hudo ustra‰ila in je zaãela osta-
jati doma. Posedala je ob njegovi postelji in se je trudi-
la, da bi mu olaj‰ala boleãine.

»Ne, ne — z menoj je pri kraju, to vidim,« je jeãal sta-

rec. »Samo tam, doma bi ‰e okreval.«

»Pa pojdimo tja, oãe, takoj pojdimo!« se je vdala.
»O, kaj neki ãenãata!« se je jezila Vrtaãnica. »Kaj bi

tam? Tu je lepo, bolezen mine najprej tu!«

»âe pa oãe Ïelijo tja —?« je ugovarjala hãi.
»In kaj bi bilo s tvojo sluÏbo, a? Ali to ni niã?«
»SluÏbe so tudi tam, lep‰e in pametnej‰e!« je uãil

moÏ.

Vrtaãnica je krãevito zajokala. Njena ihta je pokopa-

la moÏev in hãerin lepi in pametni naãrt.

Mariji odslej ni dala miru in pokoja ljubeãa skrb, kako

bi pomagala oslabelemu oãetu. Predobri in bolehni moÏ
je, kakor je videla, na ljubo Ïeni opustil vsako misel o
preselitvi v one lepe in zdrave domaãe kraje. O, ãe bi
siromak imel vsaj vsega zadosti, kar mu je potrebno v
onemogli beteÏnosti, da bi mu tako vidno ne umirale

BES

POMENKI

174

hirajoãe moãi! A kje vzeti denar? Njegova revna pokoj-
nina in njena neznatna plaãica, kolikor je ni mati po-
tro‰ila za njene pre‰opirne obleke, sta komaj zadostova-
li za nujne vsakdanje potrebe. In kje so zdravila in pri-
bolj‰ki za bolnika?

V tistih dneh ‰ele je zaãela spoznavati vsakdanjo skrb

in resnost Ïivljenja ter neizogibno potrebnost in vred-
nost denarja.

Niti z eno samo kratko mislijo se ni ustavljala ob pre-

resnem in sanjavem Francetu. Vsi nemirni utripi njene-
ga iskajoãega srca so drhteli in uhajali k veselemu Emi-
lu, ki je bil zmerom Ïivahen in lahkomiseln kakor ona
sama. Takrat jo je bilo peklo in boleãe Ïalilo, a zdaj se je
v skesani hvaleÏnosti gorko spominjala, kako rahloãut-
no in bratovsko ji je vsiljeval veãje in manj‰e vsotice, da
bi imela kaj v roke vzeti, kadar bi si hotela nabaviti ko-
‰ãek veselja, kakor je trdil s svojimi smejoãimi se oãmi.

»Zakaj ne bi vzela, ãe se imava rada?« je silil.
»Prav lepa hvala! Samo s tem poniÏanjem mi priza-

na‰aj!«

»âe bi mi videla v srce, ne bi mogla odklanjati!!«
»In ti meni ne ponujati, ãe bi vedel, kako me to boli.«
»A jaz sem mislil, da bi imela kaj skupnega: Kar je

Ïena, to je moÏ, pravi sveti AmbroÏ!« se je smejal.

»Sveti BlaÏ pa pravi, da je to laÏ!« se je hihotala ‰e

ona. »Samo ljubezen bodi najina skupna last!«

BES

POMENKI

175

O, pa je niso oblegali samo taki spomini, — tudi vsi

drugi dokazi njegove tople naklonjenosti so se ji obnav-
ljali v skrbi in otoÏnosti polnem srcu.

Tako mehko in otoÏno torej je bilo Marijino du‰evno

razpoloÏenje, ko je naenkrat spet sreãala Emila. Iz tre-
petajoãega srca ji je planila vsa kri v glavo; pred oãmi so
ji za trenotek zaplesali mavriãasti kolobarji, in prsi so se
ji napenjale in so padale v zatekljivem nemiru tesnega
zadihovanja. A ko se ji je Ïe ãisto pribliÏal, so ji otrpni-
le noge in roke, na bledi ustni pa se ji je siloma prikra-
del bolesten in proseã, a komaj viden nasme‰ek.

Tudi Emil je bil poln nemira. Ustnice so se mu tresle

v ãudnem drgetu, oãi so sijale, lica gorela, a spregovoriti
dolgo ni mogel niti besedice ne.

»O, du‰ka, zlatica moja mala, kako sem sreãen, da te

spet vidim!« je dejal naposled in se je oddihaval.

»Emil!« je dihnila in se je nasmehnila s toliko neÏ-

nostjo v naglasu, da jo je radostni mladeniã hlepeãe po-
padel za drobno roko, jo stiskal in ljubeãe boÏal s svo-
jimi drgetajoãimi prsti kakor po dolgem ãasu najden
ljub in drag predmet.

»Tukaj ne moreva govoriti. Pojdiva v ,Ljudski vrt’, ãe

ti je prav.«

»Pojdiva, pojdiva, prosim,« je hvaleÏno sogla‰ala, ker

je bila vesela njegove obzirnosti.

BES

POMENKI

176

Ko sta sedela tesno drug ob drugem na udobni klopici

v mraãni senci ko‰atega kostanja in skrita za gostim
grmom dehteãega jasmina, sta se opajala z nenadno
radostjo lepega svidenja.

»Vse, kar sem zakrivil nehoté in nevedé, da si me za-

vrgla, hoãem popraviti s kesom in z ljubeznijo, kakr‰ne
ni zmoÏen nihãe veã na svetu! Ampak brez tebe, sladka
moja Marijica, glej, ne morem Ïiveti! O —!«

»Odpusti, ãe more‰, ti in ne kali blaÏenega spomina

na nepovraãljive urice najine lepe ljubezni!«

»UkaÏi, reci, — z vsem sem zadovoljen! Samo daj mi

del svoje neskonãne in presladke ljubezni, ki je nisem bil
vreden in je nisem znal sproti zasluÏiti!«

»Poljubi me, siromaãek, ljubãek moj!«

Oãe Vrtaãnik je vsaj toliko okreval, da je mogel s poste-
lje. Ampak moãno slab je bil in posu‰il se je bil, kakor bi
bil kdo meso zrezal Ï njega. Zdravnik mu je odloãno
svetoval, da bi bilo nujno potrebno in prav, ãe bi mogel
kam na drug zrak.

»O, domu, domu!« je rajalo bolnikovo srce in je drh-

telo s svojim domotoÏnim hrepenenjem v domaão do-
lino.

BES

POMENKI

177

Ali kako? Îena je mislila, da bi ‰el za zdaj sam. Saj ima

tam dosti znancev in daljnjih sorodnikov. Z Marijo bi
pri‰li nekoliko kasneje, ker tako nagloma selitev ni mo-
goãa.

Prav. MoÏ je bil zadovoljen, le Marije mu je bilo Ïal.

Sku‰al jo je pregovoriti, da bi zapustila vse in ‰la Ï njim.

Hãi bi se bila vdala, ãe bi je ne bila zaãela spet omam-

ljati stara Emilova ljubezen, ki je poganjala nove pre-
sladke korenine. Njena ljubezen do Emila je udu‰ila lju-
bezen do oãeta.

Pa tudi Vrtaãnica se je upirala, da bi ostala brez hãe-

re, ker je zmerom mislila, kako ‰koda bi bilo, ãe bi se
skrila hãerina velika lepota v tiste tihe, odljudne kraje.

»SluÏbe vendar ne more kar tako pustiti. Vsaj odpo-

vedati mora. Sicer se bo‰ morda pa Ïe premislil in se bo‰
vrnil.«

Tako se je moÏ moral spet tiho vdati in je odpotoval

v domaãe kraje sam samcat in bolan, kakor jih je pred
davnimi leti zapu‰ãal zdrav, mlad in krepak. — O, koli-
ko bridkosti in prevar je preÏivel v tej dolgi dobi, kako
se je moral boriti in poniÏevati, ko je v trdi sluÏbi razme-
taval bogastvo svoje kipeãe mladosti za medle Ïarke be-
ra‰ke milosti! In zdaj se vraãa kot strt in nadloÏen inva-
lid, ki i‰ãe zdravja in tolaÏbe na prsih izdane domaãe
zemlje. Ali ga bo hotela poznati, ko ni pila njegovega
znoja in ni ãutila njegove zvestobe in ljubezni? Da bi mu

BES

POMENKI

178

le dala, siromaku in skesanemu sinu, vsaj tih in ozek
prostorãek, kjer bi legle njegove odrevenele kosti k mir-
nemu in veãnemu poãitku! —

Vrtaãnica moÏa ni pogre‰ala. Trdno je verovala, da bo

pribeÏal nazaj; kajti kdor je kdaj Ïivel v Trstu, ga ne po-
zabi nikoli veã in ãe je ‰e tako daleã in Ïivi v ugodnih
razmerah, hrepeni vendarle po lepem obmorskem bise-
ru, po toplem sijaju juÏnega solnca!

Marija je z Ïalostjo mislila na svojega zapu‰ãenega

oãeta. Zdelo se ji je, da sta z materjo grdo in brezsrãno
pognali bolehnega moÏa iz hi‰e. To je tudi materi pove-
dala kar brez ovinkov.

Îena je jokala, ali od jeze ali Ïalosti, bogve. A ko je

videla, da njene solze nimajo toliko vpliva na ljubo in
lepo hãer, kakor so ga imele na moÏa, se je prepirala in
jezila.

Dekle je ni dosti poslu‰alo. Smejalo se je njenim sol-

zam in se je veselilo svoje obnovljene sreãe z lepim
Emilom.

Mati je seveda vedela za njeno lahkomiselnost in je

zaãela sitnariti nad njo.

»Kaj neki mislita! — Vzame naj te! Prisili ga!«
»Zakaj neki?« se je smejala hãi.
»Ali ne misli‰ niã nase? Saj ne bo‰ zmerom mlada in

lepa!«

»Ko ne bom veã mlada in lepa, se bom omoÏila.«

BES

POMENKI

179

»Kdo te bo maral takrat in po vsem tem?«
»Pa naj pusti! V zakon ne bom silila.«
»Tako te tudi ne pustim! Dosti je bilo ljubimkanja.«
»No, grem pa za oãetom. Saj to bi mi bilo ‰e najljub-

‰e.«

»Za pet ran boÏjih, kaj pa bi tam?«
»To bi me ne skrbelo dosti.«
»Ne, tu ostane‰ in glej, da si kmalu najde‰ moÏa.«
»Saj imam Emila; kaj bi z moÏem?«
»Emil te mora vzeti.«
Marija se je smejala in je povedala veselemu prijate-

lju materine naklepe.

»A kaj ti pravi‰?« je vpra‰al.
»Jaz, zakaj jaz?«
»Ali tudi ti tako misli‰?«
»O, kako jaz mislim, ve‰ dobro. Samo tako, kakor je,

se mi zdi lepo.«

»Kdo je nama porok, da tako ostane?«
»Ljubezen!« je vzkliknila in se ga je oklenila.
V njenem presrãnem srcu je sladkobolestno trepeta-

la vroãa ljubezen. Bila je polna vdanosti, kakor vsaka
ãuvstvena in ljubeãa Ïena, ki misli v svoji neskonãni po-
Ïrtvovalnosti, da bi se brez njene ljubezni zru‰il svet.
Tudi njej se je zdelo, da ga ima ‰ele zdaj prav presrãno
rada in bi mu ne mogla odreãi prav niãesar, in da je bilo
vse, kar je bilo prej, sama otroãarija, prava nesmiselnost.

BES

POMENKI

180

V globoki ljubezni kakor ob tihi molitvi ga je hrepeneãe
gledala v sijajoãe oãi. In ãim dalje ga je gledala, tem veã-
je zaãudenje je vstajalo v Ïgoãem kesu: Kako si mogla, si
smela, ãeprav samo za kratko dobo, pozabiti to svojo
prvo, resniãno in veliko ljubezen?

Kakor bi bila iskala blagega odpu‰ãanja, se je mehko

privila k Emilu in si je Ïelela, da bi umrla v njegovem
moãnem naroãju, ker bi velika blaÏenost tako trajala na
vekov veke.

Emil ji je molãe boÏal drobne kodre, ki so v obupu

padali po belem ãelu. Iz njenega toplega telesa je Ïehtela
opojna miloba, ubirajoãa njegove trepetajoãe Ïivce v
zvijajoãe se korobaãe, ki so ga bili po zavreli mladi krvi
... Poljubljal ji je radostne oãi, ki so Ïarele v samozavest-
nem zmagoslavju, v ljubki jamici na licih in smejoãi se
polni ustni.

Ko je splahnil burni naval, sta se predramila in sta se

spogledala. In prviã jima je bilo, kakor bi se sramovala
drug pred drugim.

»Ali si to res ti?« so se ãudile oãi.
»Kaj ti si to?« so se ‰irile druge. Oba sta hkrati umek-

nila pogled, ker ju je postalo groza neizogibne gotovosti,
ki jima je pretila iz nezasenãenih oãi.

»— in vendar ima tudi ljubezen svoj nujni konec!« je

nazadnje dejal in blaÏeãe pritisnil svoje lice k njenemu.

»Nikoli — ne sme —!« se je ustra‰ila.

BES

POMENKI

181

»Kdo pozna jutri?«
»Ljubezen gleda v neskonãnost!«
»Danes sem tu, jutri moram drugam; danes sem ve-

sel in prost in tvoj, jutri se zgodi lahko kaj nasprotnega.«

»Zgodi naj se karkoli: jaz te ne zapustim! Kamor poj-

de‰ ti, tja vodi tudi moja pot.«

»Potem bi morala ubogati svojo mater in me potisniti

v zakonske ojnice.«

»Noãem tega! Tako bi te izgubila!«
»Nekaj bi pa le morala misliti na bodoãnost.«
»Tale blaÏena ura, tile sladki hipi so moja najlep‰a bo-

doãnost! Njih se bom spominjala, ko bo Ïivljenje mlatilo
po meni, in bom sreãna ob lepih spominih!«

»V‰eã bi mi bilo, ãe bi bila nekoliko resnej‰a.«
»BeÏi no — kak‰en pa si?«
»Dà, vãasih mislim nekoliko trgovsko.«
»Raj‰i te imam, ãe misli‰ po svoje, tako kakor vãasih.«
»Prav, prav. Ali, ve‰, smili‰ se mi, ko te premi‰ljam.«
»Smilim — zakaj?«
»Ker se bojim, da bo prav kmalu napoãil dan, ko se

loãita najini poti.«

»Emil!!«
»Oãe mi pi‰e, da bi pri‰el domu in prevzel trgovino.«
»Moj Bog, tega mi nisi ‰e nikoli pravil.«
»Kaj naj bi bil segal v tvoj veseli, pre‰erni smeh? Poãa-

si mi postaja pa vendarle teÏko. Kaj bo s teboj?«

BES

POMENKI

182

»S teboj pojdem! Saj ni drugaãe mogoãe!«
»Ravno to je popolnoma nemogoãe, vidi‰. Moji stari‰i

ne bi nikdar trpeli tega.«

»Mislim, da jih ne bi ‰ele spra‰evala. Saj tudi mojih

nisva.«

»To je druga stvar, draga moja,« je dejal nekoliko trdo

in jo je pogledal skoraj resno in strogo.

Kakor noÏ ji je ‰lo v srce: Moji stari‰i ne bi nikdar

trpeti tega! — Kaj so njeni stari‰i toliko manj in slab‰i, da
so to, kar je ona poãenjala, morali prena‰ati?

Ali ta pomislek razÏaljene otro‰ke ljubezni je bil kra-

tek. Pregnala ga je lahkomiselnost in prevzela lastna
bridkost.

»Emil, moj Emil, imej usmiljenje z menoj!« je bridko

zajokala in se ga je oklenila ‰e tesneje z obema rokama
kakor bi se bala, da ji Ïe ta hip vzame milega prijatelja.

»Ne delaj mi krivice, Marijica! Kaj misli‰, da je meni

lahko ob vseh teh nujnih in neizogibnih mislih? Ali
dolÏnost, Ïivljenje, dom me kliãe.«

»In kaj naj reãem jaz? Kai nisem tudi jaz imela dolÏ-

nosti do stari‰ev in do sebe, d o s e b e , razume‰? Ali
sem kdaj pomi‰ljala, ko si me vabil za seboj? Mar nisem
drvela v svoji vdani ljubezni in brez preudarjanja o dolÏ-
nosti? In kaj je dolÏnost navsezadnje? Kaj je to? Ali ni
samo puhla reãenica prostovoljne suÏnosti? ZasuÏnjen
ãlovek, hlapec ima dolÏnosti! Kdor pa hrepeni po lepo-

BES

POMENKI

183

ti in popolnosti Ïivljenja, ne pozna tega bremena. Samo
Ïelja po uÏitku vseh Ïivljenjskih dobrin je njegova edi-
na in prava zapoved.«

»O dekle, odkod ima‰ te ãudne in prevratne misli?

Kdo ti je zastrupil mehko du‰o? Glej, vsak ãlovek ima in
mora imeti dolÏnosti! Kdo te je zbegal?«

»Kaj ti je do vira, ãe je studenãnica ãista?«
»Saj to je: kalna je.«
»Vir je ãist! A ãe brodi‰ po strugi, kdo je kriv, ãe se

skali?«

»Danes se mi umika‰ predaleã. Kako bi ti sledil v

vi‰ave tvojih prelahkih sanj?«

»Vera ti manjka vame in vase! O, in jaz sem zmerom

mislila, da je tvoja ljubezen kakor ‰epet spomladi, ki iz-
roãa vesele poslanice v zardela u‰esa drhteãe mladosti;
— mislila, da je tvoje srce kakor zdrav planinec, ki stoji
vrh najvi‰je gore, vihti v eni roki lahki klobuk, a drugo
pozdravljajoãe izteza proti zelenim dolinam z belimi
vasmi in srebrnimi rekami med blagoslovljenim poljem,
vriska in poje in se bratovsko trka s ‰iroko prirodo —.«

»No, no, Marija, kam pa? Na zemljo se vrni!«
»Karkoli povem, ti je preveã!«
»Ostani ãlovek kakor si bila zmerom.«
»Ko sem prilagajala vsak Ïivec svojega srca tvojim

Ïeljam in sem v prevdani ljubezni preskakovala vse za-
preke do tebe, sem v sijaju one radostne sreãe videla le

BES

POMENKI

184

tebe, ki si se mi zdel zvest in trden kakor mo‰ka beseda.
— âe bi bila Ïe takrat ãlovek …!«

»Obadva sva Ïivela po srcu, prosim!«
»In odslej torej ne veã?«
»Trezno vsaj.«
»Res, ãas je za to. Kajti vse, kar ima ãisto dekle, in ãe-

sar nihãe veã ne more povrniti, vse sem ti v nekaki raz-
ko‰ni pijanosti razsipno zmetala pred noge! Kaj hoãe‰
‰e, ko nimam niãesar veã?«

»Ali nisem poboÏno in spodobno sprejemal tvojih da-

rov, in ali jih nisem zasluÏil, ko sem vdano kleãal pred
Ïrtvenikom?«

»Kdaj si torej lagal: takrat ali zdaj?«
»Nisem lagal, ne hlinim se; ampak ãloveka, ki misli,

ne morem utajiti v sebi.«

»Torej ti si misleã, a jaz samo ãuvstvujoã ãlovek —?«
»Sama tako pravi‰.«
»In ker je tako, umijva svoji du‰i in pozabiva?«
»Nikakor!— Zakaj bi izvajala najskrajnej‰e posledice,

ki niso ne lepe ne potrebne?«

»Tako?«
»Kajti zakaj bi ubijala, kar nama je odpiralo veseli,

sreãni raj? Res je, veãen ne more biti, tudi Adam in Eva
sta morala ven. Ali raj je bil le raj, ki bo Ïivel v najinih
srcih do konca dni.«

BES

POMENKI

185

»Kako, ko umira Ïe zdaj?«
»Ko bova daleã drug od drugega in bova samo s krat-

ko in slabotno nitko ‰e lovila pojemajoãe Ïivljenje, se
nama bodo ‰irile oãi, bota podrhtevali zavzeti srci pred
sliko, ki bo lebdela kot svetel in jasen odsev iz najine
sreãne mladosti. — Ne maÏiva spomina, ki naju ãaka!«

Marija je med temi besedami tiho ihtela in se je obr-

nila, da bi od‰la. Naenkrat pa se vrgla na mladeniãeve
prsi in je glasno zajokala.

Solnce je bogato teklo z visoke modrine in je vabeãe
vleklo iz drameãe se zemlje mlado pomlad.

Kar se je bilo zamikalo pred rezko burjo, je podjetno

sililo iz kipeãih tal. Vsa vesela in glasna okolica je bila
kakor ‰opiren ‰opek lepe neveste. Sladkobno opojen
vonj dehteãega cvetja se je vozil nad njo in se je v lah-
kem vetru spu‰ãal na skodrano morsko gladino, odko-
der so velike oãi zami‰ljenih ribiãev ljubeãe uhajale na
cvetoãe bregove, krepko se dvigajoãe iz snivajoãega
morja do otoÏnih in tesnih kra‰kih ograd.

Vsa okoli‰ka pota so bila kar Ïiva trÏa‰kih izletnikov.

Toplo solnce je tudi njim izsiljevalo ‰egavost in razpo-
sajenost, pritajeno med hlastajoãim delom v nemirnem,

BES

POMENKI

186

za dobiãkom in uÏitkom stremeãem mestu. Lica so jim
gorela, glas se jim je lomil, tako Ïejno so pila upehana in
izsu‰ena pljuãa ãisti, vonjavi zrak. Na redkih, ozkih tra-
ticah so se ‰egavo lovili gospodje s pretegnjenimi gos-
podiãnami, ki so pretirano in priskutno vre‰ãale, ko so
se dajale ujeti nala‰ã in rade.

Marija in njena mati sta molãe in mirno obsedeli na

prisojni klopici. Mimo njiju so nemirno vrveli glasni iz-
letniki, ki niso vedeli, kam se jim mudi. Podili pa so jih
v mestnem ‰umu in ropotu razbiãani in oboleli Ïivci.

»Kaj bi begala z oãmi po njih: ni ga, pa je! Ali te nisem

veãkrat uãila, da ga drÏi in obdrÏi?« se je Vrtaãnica obre-
gala ob otoÏno hãer.

Marija je trdovratno molãala. Olaj‰ujoã vzdih je uje-

la v robec, ki si ga je pritisnila na usta, da ne bi planila
skrivana boleãina iz trpeãega srca. Ali mati prav pravi:
Ni ga, pa je!

»Cmerenja je bilo do zdaj dosti, drugih neumnosti pa

veã ko preveã. Priliko, ki se ti je sama ponujala, si lahko-
miselno zamudila; glej, da dobi‰ drugo in jo pametno
prime‰!«

Hãi je trudno zamahnila z roko in je sklonila glavo na

prsi.

»Ali pa se vsaj okoristi z njo. Taka prismoda pa mi ne

bodi veã kakor si bila doslej! Saj vidi‰, kako teÏko Ïivi-

BES

POMENKI

187

va. Draginja raste kar od jutra do veãera. Kaj bo, ãe te ne
sreãa pamet, da bi se nama malo zaobrnilo?«

Mariji so se ‰irile oãi, kri ji je silila v glavo, a v noge ji

je legal svinec in po telesu so ji gomazile grozniãne
mravlje, tako je dreveneãa strmela nad razloãnimi bese-
dami lastne matere in se je ni upala pogledati. Iz strahu
in sramu ne.

»Le poglej Simoniãevo Romo! Kako lepo je pomaga-

la vsem svojim in nazadnje ga je prisilila, da jo je vzel.
Njen brat, Italico, je ‰el z njeno pomoãjo na visoko ‰olo.
In kak‰na gospa je zdaj! Vse se ji odkriva in klanja do tal,
ko v svili in Ïametu ‰umi po izprehajali‰ãih!«

Îeno je kar jezilo, ko tudi na potu proti domu ni mog-

la izvleãi iz zami‰ljene hãere prave besede, da bi vede-
la, kako in kaj.

V Mariji se je pretrgalo zagrinjalo od vrha do tal. Ma-

tere zanjo ni bilo veã. Izbrisala jo je iz svojih raãunov. S
skesanim srcem se je bridko spominjala ubogega in za-
pu‰ãenega oãeta, ki ji je bil res edini pravi uãitelj.

Ampak vsa mehka njena ljubezen je v blaznem hre-

penenju hitela preko lepega morja v staroslavno Floren-
co, kamor je za zmerom od‰el nepozabni Emil. Spomin
nanj jo je bridko bolel.

LaÏje bi ji bilo, ãe bi se bil vsaj po‰teno poslovil. Toda

poslal ji je kratko pismo ‰ele z doma, ãe‰, da bi mu bilo
osebno slovo preteÏko.

BES

POMENKI

188

Samo enkrat bi ga ‰e rada videla, drugaãe mora sko-

prneti.

»S teboj pojdem, saj ni drugaãe mogoãe!« mu je pri-

segala, ko ‰e ni verjela v napovedano loãitev.

»Res ni mogoãe drugaãe! Za njim pojdem!« je drhtela

in Ïeljno gledala po morju, ko sta ‰li po stari Openski
cesti navzdol.

Solnce se je bilo ravno doteknilo morja; vsa mirna in

nedogledna gladina je zagorela v ãudovitem poÏaru. In
ko so se navadile oãi, se ti je zdelo, kakor bi jo bil pre-
vlekel s samim ãistim zlatom.

»Saj ni mogoãe drugaãe!« je vpilo v Mariji in jo je, ko

je po dolgih mukah dozorelo do odloãilnega sklepa,
ãuvstveno pognalo za ciljem njenih vroãih Ïelja. Bilo ji
je, kakor bi bila Ïe od vsega zaãetka poznala svojo pot.

Brez ozira na mater in druge pomisleke se je naglo in

skrivaj napotila v slavno Florenco. Ko je bila Ïe daleã na
potu, so se ji vendarle zaãele porajati razne neprijetne
misli. Ali samo ena misel, misel, da hiti k Emilu, ki ga bo
vsaj ‰e enkrat videla, je zlahka du‰ila vse druge. O, vlak
ji je hitel mnogo prepoãasi, v srcu ji je rastel nemir. Am-
pak kaj ji je ves svet s svojimi nazori in vzori vred, ko
drvi pred njo hrepenenje k lepemu prijatelju, prvemu,
ki ji je bil pokazal vrednost in lepoto Ïivljenja!

BES

POMENKI

189

O, Ïivljenja se ji hoãe, krepkega in Ïivega, brez spon

in ozirov, samo Ïivljenja in Emila. Nepozabni prijatelj je
njeno svetlo solnce, pri njem je vsa njena sreãa!

In kakor bi se bilo poãasi dvigalo gosto zagrinjalo iz-

pred ãudokrasne slike njene mlade povesti, je s hlepe-
ãim hrepenenjem ‰e enkrat drhtela v sladki omami, ki je
bila prekratka in tako neskonãno lepa.

Z zaprtimi oãmi je Ïdela v kotu vozovnega predela in

je zamaknjeno sanjala svoje odbegle sanje.

A ko je pridrhtela v Florenco in je konãno spoznala,

da je pri‰la zaman, je skoraj umrla od Ïalosti. Emil se ji
je bil skril. Njegovi domaãi so ji osorno in po slugi dali
povedati, da je odpotoval po trgovskih poslih v Afriko.

Kakor bi se bila teÏko predramila iz nemirnih sanj, je

butnilo ob njo spoznanje. Naenkrat je z bridkostjo v
prevaranem srcu razumela vse. Zdelo se ji je, da je v tis-
tem hipu dozorela po razumu in razsodku. Ves njen
sijajno zgrajeni in vseh neÏnih in tihih sladkosti polni raj
se je treskoma poru‰il. V silnem obupu je begala po le-
pem mestu ali pa je topo strmela v motni Arno. Vedela
je, da je za vselej konec, kakor ji je bil napovedal sam
Emil, in vendarl se ji je kos za kosom trgalo srce.

Ali kaj je ‰e hotela! Sredstev bi ji zaãelo zmanjkovati,

in kaj bi, ko ni ãloveka, ki bi ji ljubeãe podal roko. —

In spet je vriskal vlak po nedoglednih ravninah in je

vihral po enoliãnih furlanskih niÏinah mimo prastarega

BES

POMENKI

190

Ogleja proti bogatemu Trstu. A kolikor bolj se je krãila
pot, toliko nemirnej‰a je postajala Marija. Po dolgem
ãasu se je zopet spomnila svojega dobrega oãeta. Do-
mislila se je njegove bolezni in svojega ‰ibkega sklepa,
da bi bila ‰la z njim v one lepe in tihe domaãe kraje.

Dà, ali se ne bi bila ognila vsem bridkostim in razoãa-

ranjem? O, zakaj ni takrat poslu‰ala glasu svoje vesti! V
teh mislih je dozorel njen sklep: Kar mimo Trsta narav-
nost k oãetu!

Pomirjena in skoraj zadovoljna sama s seboj se je stis-

nila v kot vozovnega predela in je skozi stisnjene trepal-
nice gledala svojo prelepo prvo mladost, ki je lebdela
pred njenim begajoãim duhom … Sredi zelene dolinice
se ji je na steÏaj odprl sveti raj. Okoli doline so si poda-
jali roke nizki, potlaãeni griãki, opasani s temnimi ho-
stami in posejani z belimi vinskimi hrami. Iz hoste so se
drobili gostoleãi spevi nemotene radosti, z griãa na griã
so se lovili pre‰erni vriski, in iz vse doline je kipela v
solnãnem sijaju proti jasnemu nebu ena sama prava in
soglasna pesem … In uãitelj s svojimi svetlimi oãmi . .. In
pripravnik z onimi vroãimi ustnicami ... Vse je videla ‰e
enkrat in ni vedela, ali bi se smejala ali jokala. —

Oãe se je bil moãno postaral in pootroãil. Zdelo se je,

da ga je prihod hãere bolj iznenadil kakor razveselil.
Njenih muh se skoraj ni veã spominjal.