Ivan Cankar Lepa Vida

BES

LEPA VIDA

Ivan Cankar

Lepa Vida

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

LEPA VIDA

BES

Ivan Cankar

LEPA VIDA

To izdajo pripravil

Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-110-X

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

LEPA VIDA

Osebe

LEPA VIDA

NJENA MATI

POLJANEC, bolan ‰tudent

MRVA, zapit pisar

DIONIZ, petnajstleten ‰tudent

DAMJAN, star delavec

DOLlNAR, mlad posestnik

MILENA

ZDRAVNIK

Dvoje ‰tudentov

SluÏabnica

Svatje

BES

LEPA VIDA

Pozori‰ãe je za par pedi niÏje od rampe, kakor pogrez-
njeno. Glavni vhod je zadaj, nekoliko na desno (od gle-
dalca); troje stopnic drÏi do vrat. Na desni so duri v
izbo Vide in njene matere. Na levi se pozori‰ãe poglobi
kakor v posebno zelo tesno izbo, z zastorom oddeljeno;
tam je visoko tik pod stropom omreÏeno okno, pod ok-
nom miza s knjigami in papirjem, ob steni divan z ode-
jo in vzglavjem. Sredi pozori‰ãa velika miza in stoli, na
levi zofa.

Dioniz sedi skljuãen na zofi, obraz uprt v dlani. Po-

ljanec za srednjo mizo; na mizi priÏgana svetilka.

POLJANEC

pripoveduje

… ·la je z njim, ‰e ozrla se ni …

DIONIZ

Ne ozrla po domu?

POLJANEC

Dokler ni stopila na ladjo. Ali komaj je veslo uda-
rilo in so se napela jadra, je lepa Vida vzkriknila od
boleãine, kri je planila iz srca v oãi. Ladja je plava-
la, proti soncu plavala, morje je prepevalo. Lepa
Vida ni sli‰ala morja, ni videla sonca. Na njeno srce
je trkalo, prosilo je pred durmi njenega srca

: On po

morju hodi, tebe i‰ãe, tebe i‰ãe in se bridko jo-
ka …«

BES

LEPA VIDA

DIONIZ

vstane

âuj!

Obadva poslu‰ata.

POLJANEC

Ne bo je do polnoãi.

DIONIZ

Noã je zunaj … Daj svetilko, da bo videla najino
ljubezen!

Vzame svetilko z mize, odgrne zastor na levi, stopi na
mizo ter postavi svetilko na okno.

POLJANEC

Ne bo je do polnoãi … ali do jutra … ali nikoli
veã …

DIONIZ

se vrne

Ne kliãi smrti, sova!

Sede na zofo.

Povej zgodbo do konca!

POLJANEC

Oj prijatelj, ta zgodba nima konca!

DIONIZ

Ali se je vrnila lepa Vida?

POLJANEC

Niso pisali, ne povedali.

Kakor v sanjah.

Veter je bil list odtrgal ter ga zaluãal v reko; list gre
dalje, zmerom dalje, dalje, blagor mu!… List se je
bil spustil v tolmun, pod vrbe; tam se ziblje, tre-
peãe, ne more nikamor, val ga nosi od brega k bre-
gu … neprestano od brega k bregu, brez cilja …

Vstane.

Eno samo hrepenenje mu nazadnje ostane, temu

BES

LEPA VIDA

listu v tolmunu:

po spanju, hrepenenje po dolgem,

dolgem spanju …

DIONIZ

zami‰ljen

Jaz sem si izmislil konec tej zgodbi … Lepa Vida je
stala ob oknu in je gledala na morje in njene solze
so kapale v morje. Takrat je potrkalo na njeno srce,
reklo je pred durmi njenega srca: »Kadar bo tvoja
Ïalost najveãja, pobegni iz zlate jeãe, vrata bodo
odprta in ladja bo pripravljena!« In ko je bila nje-
na Ïalost najveãja, je pobegnila ob tihi polnoãi in je
stopila na ladjo …

Po odmoru, ti‰je

Da … stopila je na ladjo …

POLJANEC

smehljaje

Kaj se je zgodilo? List se je bil zganil v tolmunu,
nastopil je pot od brega k bregu … nato se je vrnil
— od brega k bregu …

DIONIZ

kakor da ga ni bil sli‰al; v ekstazi

Nikjer veã ni bilo ãrnih zidov neprijaznih. Niã veã
ni bilo mrtvih oken, ki bi strmela. … iz smrti v smrt
strmela. Niã veã tistih Ïalostnih oãi, ne sivih lic, ne
tihih korakov … niã veã tihih korakov tistih mrzlih,
nemih senc, ki so se izprehajale po vrtu, po hodni-
kih, po izbah, ki so stale ob postelji in so ponoãi
budile ãloveka, da se je vzdramil bled in star …

POLJANEC

Sanja‰, otrok!

DIONIZ

sedi na zofi, oãi uprte kvi‰ku

Stal je ob morju paradiÏ, ustvarjen za njeno ljube-

BES

LEPA VIDA

zen … stokratno povraãilo za stokratno trpljenje.
Luãi so ji sijale naproti, gaji so ‰umeli in so se ji pri-
klanjali, rdeãe roÏe so di‰ale; na pragu je stal kralj
v ‰krlatu in kroni, da pozdravi kraljico …

POLJANEC

In ko stopita v sveti hram …

DIONIZ

Dan brez veãera … veãno Ïivljenje …

POLJANEC

Brez hrepenenja?

DIONIZ

Kaj je hrepenenje?

POLJANEC

Blagor ti!

DIONIZ

poslu‰a

âuj!

Trkanje na duri.

DAMJAN

zunaj

Ali ‰e bedita, ali ‰e ãakata?

POLJANEC

Stopite k nama, Damjan!

DAMJAN

odpre duri, stoji nad stopnicami

Kar v temi?

POLJANEC

Postavil je svetilko na okno, da bi ne zgre‰ila poti.
Luã nad morjem, da se ladja ne izgubi.

DAMJAN

Mnogo se jih je potopilo prav pod luãjo. Pred
zdavnimi leti, ko sem bil v Ameriki, je ‰la velika
ladja na dvoje … kar po sredi na dvoje … pet pedi
pred bregom. En sam ãlovek se je re‰il … to se pra-
vi, le pol ãloveka je bilo: trileten otrok, ki ga je val
kakor na blazini priplavil na prod …

Pije Ïganje iz steklenice.

BES

LEPA VIDA

Pijta, hladno je!

POLJANEC

si natoãi v kozarec

·e ti pij kapljo, mali, pa pojdi spat. Ne bova je do-
ãakala.

DIONIZ

pride k mizi in pije

Doãakala jo bova … ãe nocoj ne, pa jutri!

POLJANEC

In ãe jutri ne?

DIONIZ

Doãakala jo bova … jaz jo bom doãakal!

DAMJAN

Zakaj ste jo izpustili, golobico? Kadar ji dorastejo
peruti, je ne bo kmalu nazaj. Poznam jih, take go-
lobice! Kolikor bolj je temen golobnjak, toliko bolj
silijo k soncu. Tudi jaz sem bil tak golob, ko sem
prvikrat pobegnil v Ameriko.

DIONIZ

Pa ste se vrnili, oãe Damjan!

DAMJAN

Zato, da sem pobegnil vdrugiã.

DIONIZ

In ste se vdrugiã vrnili!

DAMJAN

Zdaj, na stara leta, se napravljam, da pobegnem
vtretjiã. âlovek se ziblje, kakor jadrnica na valovih,
kadar vetra ni. Ziblje se, ne priziblje se nikamor.
Sam Bog nebe‰ki vedi, kaj je v njegovi krvi. Ko sem
pobegnil prvikrat, sem komaj ãakal, da stopim na
barko; pel sem in vriskal, od same norosti sem za-
luãal klobuk v morje. âez tri tedne sem bil bolan
od same bridkosti; vse se mi je trgalo v prsih, ãe
sem se spomnil, kako je ob sobotah popoldne po-
trkavalo pri svetem Pavlu. Strpel sem eno leto, niã
dalj. Ko sem se vrnil, sem skoraj pokleknil na to lju-
bo domaão zemljo. âez tri tedne sem gledal proti

BES

LEPA VIDA

morju … zahotelo se mi je ãez morje … dom mi je
bil pust in mrtev …

Po odmoru.

Sam Bog nebe‰ki vedi, kaj je ãloveku v krvi …

POLJANEC

Hrepenenje … to je hrepenenje, Dioniz! âlovek
i‰ãe, hodi … ãesa i‰ãe, kam se mu hoãe? Da bi ve-
del! Bolezen je huj‰a od kuge. Zastrupila ni samo
mene; ves zrak je je poln, prepaja ga kakor strupen
sopar, od neba lije, iz zemlje puhti, vsesa se v kri,
v misli in v srce; ni se ji môãi upirati, ãlovek jo ubo-
ga brez volje, kakor suÏenj valpta … in blodi brez
nehanja v noã iz noãi … brez nehanja …

DIONIZ

zami‰ljen

Tudi jaz bi romal kriÏem po svetu … ali vriskal bi …
iz luãi v luã … In da bi se vrnil, bi bil bogat …

POLJANEC

Kaj bi z bogastvom?

DIONIZ

ves vroã

Poru‰il bi te ãrne zidove, ki se jih strup in Ïalost
drÏita … zgradil bi svetlo hi‰o … in nazadnje …

Obmolãi.

POLJANEC

Nazadnje?

DIONIZ

Nazadnje bi … In nazadnje nas bo vse Bog blago-
slovil, nas vesele, kakor nas bo videl. Iz take svet-
le hi‰e bi lepa Vida ne pobegnila …

DAMJAN

Prihodnji teden pojdem, prihodnji teden prav za-
res.

POLJANEC

Kam?

BES

LEPA VIDA

DAMJAN

Morda pridem do Amerike. Ali tudi ãe ne pridem.
Poglavitno je, da ãlovek vstane, da gre, gre, gre; kaj
tisto, kdaj in kam!

POLJANEC

Tudi jaz pojdem, prav kmalu pojdem. Vse Ïe ãu-
tim, da so vrata na steÏaj odprta.

DIONIZ

Kam?

POLJANEC

smehljaje

Kaj tisto, kdaj in kam!… Vse to hrepenenje, ki glo-
je v srcu, prijatelj, je le hrepenenje po veãnosti …

MRVA

stoji na pragu, ozira se po izbi z motnimi oãmi.

DIONIZ

Kje je ona?

MRVA

Nisem je na‰el.

Stopi v izbo.

DAMJAN

Saj sem vedel, da ne pojde ponjo … da pojde v krã-
mo.

MRVA

Tudi iskal je nisem … Kaj je ona meni? Kaj sem jaz
nji? To se pravi: iskal je nisem, na‰el sem jo. Pogle-
dal sem pa sem rekel: kaj je ona meni, kaj sem jaz
nji? In sem ‰el v krãmo …

DIONIZ

Kje si jo na‰el, kje si jo videl? Povej, da pojdem
sam!

MRVA

Tako bi se na pragu vrnil, kakor sem se vrnil jaz …
Luãi, luãi, toliko te stra‰ne luãi, da mi je plesalo
pred oãmi … in pisane pustne ‰eme so se vrtile, so
poskakovale, se prevraãale, lovile se in gnetle in se
pretvarjale … tudi ona je bila med njimi, tik pred
menoj se je zavrtila, oplazila me je s kratkim, vihra-

BES

LEPA VIDA

joãim krilom po licu … spoznal sem jo, ãeprav je
imela ãrno masko … Daj mi pijaãe, Damjan!

POLJANEC

Sanjalo se ti je, ko si v krãmi sedel in zadremal!

MRVA

Ali pa se mi je sanjalo! Sanje ali resnica! Minilo je
— prav je, da je minilo! Ljubezen, vzdihovanje,
cmeravost, lepe besede, mili pogledi — kaj ‰e? Kar
v skrinjo, pa skalo na pokrov! Kadar otrok doraste,
zaluãa v kot svojo punco iz cunj … Vse, kar smo
poãeli, je bila neumna in sme‰na komedija. Vse
na‰e dolgoãasno sanjarjenje — komedija! Jokavo
hrepenenje, iz lenobe porojeno — komedija! Idea-
lizem, iz lakote porojen — komedija! Kaj je resni-
ca? Resnica so te ãrne, vlaÏne stene, resnica je ta
jeãa, ki nam ni vklenila samo telesa, temveã tudi
srce in misel, resnica je na‰a ãisto Ïivinska lakot po
kosu belega kruha in po Ïarku belega sonca … in
resnica je na‰ strah pred smrtjo in strahopetnost
pred samomorom …

DIONIZ

Kaj ostane? Kaj storiti?

MRVA

Daj mi ‰e Ïganja, Damjan! Niã ne ostane, niã ni
storiti!

POLJANEC

Torej: radovoljno se vdaj gnilobi!

MRVA

Kaj ti pomaga, ãe se ji zoperstavi‰? In kako bi se ji
zoperstavil? S sanjarjenjem, s solzami, s strmenjem
v luno in zvezde? S to punco iz cunj? Vdaj se smr-
ti radovoljno, ali se ji zoperstavi — smrt ne vpra‰a!

DAMJAN

Vãeraj si plesal in vriskal in si nas vabil na svatbo,

BES

LEPA VIDA

danes govori‰ o smrti. Vse to je vedenje srameÏljiv-
ca, ki se krohoãe naglas, da bi ga jok ne udu‰il.

POLJANEC

Rekel si: »Kaj je ona meni, kaj sem jaz nji?« — pa se
ozira‰ proti durim in roke se ti tresejo.

MRVA

O prijatelji, kako strahopeten je ãlovek! In kak‰en
laÏnivec je!

Poljancu.

Saj ve‰, v moji izbi je sredi stropa pritrjena moãna
Ïelezna kljuka. Na tisto kljuko sem Ïe pred ‰tiri-
najstimi dnevi obesil vrv. Zdaj jo ogledujem vsak
veãer, tisto vrv, ãasih se je celo malo pritaknem, da
se tiho ziblje od stene do stene. Ali nisem to storil
le zategadelj, da bi samemu sebi utajil svojo stra-
hopetnost?

DIONIZ

stopi k njemu

Kako ti je teÏko, teÏko! Saj pride kmalu, ‰e pred
polnoãjo … na stopnicah je Ïe morda, morda Ïe na
hodniku …

MRVA

Kaj trka‰, fant, na moje srce? Ali je Ïe tako spaãen
moj obraz, da se otrokom smili?

POLJANEC

Torej ga zakrij, ãe ne mara‰ usmiljenja! Oãi zatis-
ni in z besedo se ne razodevaj!

MRVA

Kako si vpra‰al prej, ti mali: kaj da ostane, kaj da je
storiti? Sli‰al si: oãi zatisni! Ali gorje: devetkrat veã
vidi ãlovek s slepimi oãmi nego z bedeãimi! Oko se
obrne v du‰o in vidi vse, kar je dnevu skrito. Smeh
je ‰e na ustnah, kvanta na jeziku; oko se zatisne, v
tistem hipu ugasne smeh in jezik umolkne … Zdaj-

BES

LEPA VIDA

le, recimo, bi se lahko smejal in bi rekel: kaj mi je
ona, kaj sem jaz nji? Pa bi zatisnil oãi in vse bi za-
vpilo v meni: ona ti je Ïivljenje! Kar je bilo kdaj v
tebi lepega, dobrega, plemenitega — vse ti je ona!
Hrepenenje in cilj — oboje ti je ona! — O, bratje,
teÏko je! Bog je dal ãloveku hrepenenje, za cilj pa
ga je ukanil. Pokazal je hromcu strmo pot: ná, ho-
di! — bergle pa mu ni dal … Kako lepo in bogato je
Ïivljenje! Kako polno sladkosti, da bi ãlovek le iz-
tegnil roko, jemal in uÏival! Kako ãisti in blagi so
ljudje, ãe jih gleda‰ s ãistim in blagim oãesom!… Pa
iztegni roko — pest je prazna! Daj sosedu besedo
— pljune ti nanjo! Kaj je torej zlagana vsa tista sijaj-
na lepota, ki sem jo gledal z oãmi svoje du‰e? In je
bila v meni le kakor usmiljena boÏja tolaÏba, da bi
ne videl gnilobe in gnusobe, ne videl stra‰nega Ïiv-
ljenja, v katerem Ïivim s tem resniãnim telesom? …
Nespametno in strahopetno bi bilo, ‰e naprej str-
meti v prevaro! Ali — usmili se, Bog: sladka je bila
prevara, spoznanje pa je grenko, grenko … bolj‰a
bi bila smrt!

POLJANEC

Kako je mogoãe, da ljubezen govori o smrti?

MRVA

Ali si videl tisto podobo: zaljubljen par, oba lepá,
oba mladá, v tesnem objemu, telo ob telesu, ustne
na ustnah; za njima stoji smrt, visoka in temna; v
votlih jamah ni oãi, ali vendar strmi brezmejna zlo-
ba iz tistih votlih jam …

DAMJAN

Ne budi strahov — polnoã je!

MRVA

In ‰e sam ne vem, ãe je ljubezen tisto, kar je v meni

BES

LEPA VIDA

— ãe je bila kdaj ljubezen v meni. V meni je boleãi-
na, ki gloje, gloje, da bi kriãal … to ne more biti lju-
bezen … Kadar jo vidim, bi jo najraj‰i udaril, na-
ravnost v tisti beli obraz, na tiste svete oãi, nato bi
pokleknil prednjo … to ne more biti ljubezen …
Moja nevesta je, pravijo, pa mi je tako daljna in
tuja in nedosegljiva kakor ‰panska kraljiãna.

POLJANEC

To je ljubezen!

MRVA

âudno je, da govori bolnik o svoji bolezni tako
mirno in veselo, kakor otrok o ‰panski kraljiãni …

Vstane.

Zame je ãas, bratje. To noã je zunaj v viharju pri‰la
pomlad. Pojdem se z njo pogovarjat na polje. Îe
mnogokdaj mi je povedala tako preãudne novice,
da bi ljudje strmeli in od strmenja popadali.

DIONIZ

se ga oklene

Med nami ostani!

MRVA

Mali, kaj se nisi uãil o gnilem jabolku, ki je okuÏi-
lo zdrave? Saj je Ïe tvojo besedo obsenãila moja
Ïalost.

DIONIZ

Med nami ostani! Sli‰im jo, da prihaja …

Molk.

DAMJAN

Sanjalo se ti je.

Vstane.

POLJANEC

vstane

Ni se mi sanjalo!

DIONIZ

Jaz jo sli‰im, v svojem srcu jo sli‰im. Zdaj je prije-

BES

LEPA VIDA

la za kljuko, zdaj odpira vrata natihoma … natiho-
ma …

MRVA

Ne kliãi je meni … k meni ne prihaja!

DIONIZ

Zdaj gre po stopnicah, po hodniku … zdaj je pred
durmi … Vida!

Na pragu v ozadju stoji Vida. Ogrnjena je v dolg te-
men pla‰ã, izpod pla‰ãa se sveti ble‰ãeãa plesna obleka,
v laseh nad sencem ima rdeão roÏo. Za to opravo je
njen obraz preveã otro‰ki, njeno vedenje preveã plaho;
smehlja se, kakor da bi milosti prosila.

VIDA

Pozdravljeni!

MRVA

ves trepetajoã od ljubezni in od sovra‰tva:

Pokleknimo prednjo, pokleknimo pred ‰pansko
kraljiãno, ki je v svoji milosti poãastila na‰ ne-
vredni hram!

VIDA

Dragi!

POLJANEC

Pozdravljena, Vida!

DIONIZ

Od srca pozdravljena!

MRVA

Zakaj prosi‰ milosti? Z glasom prosi‰ milosti, z
oãmi! Odkod prihaja‰?

VIDA

Dragi!

MRVA

Solze so v tvojem glasu, v teh solzah je pro‰nja za
milost. ·e ta roÏa v tvojih laseh, ‰e ta prosi in se
izpoveduje … tujec, ki je nepovabljen stopil v hi‰o.
Izpovej se, usmiljeni sodniki ti bomo.

DIONIZ

âemu bi se izpovedovala? Poklekni prednjo, kakor
si rekel, in ji poljubi roko, da se je vrnila!

BES

LEPA VIDA

MRVA

Ti, mali? Tudi ti?

VIDA

Sodi milostno, ali nemilostno! Ali me poljubi, ali
me udari v lice! Iz paradiÏa prihajam; ‰e zdaj se mi
ble‰ãi v oãeh, ‰e zdaj mi je gorko in sladko v srcu.

MRVA

Nisem te strahoma klical. Ko si pri‰la, te nisem ne
poljubil ne udaril. Vrni se v paradiÏ!

DIONIZ

Vida, ostani!

VIDA

·e zdaj so vse tiste svetle luãi v mojih oãeh, ‰e zdaj
je ljubezen gorka in sladka v mojem srcu, ‰e so po-
ljubi na mojih ustnicah. V paradiÏu sem bila, dra-
gi, v sanjah sem bila, onkraj morja … Ali me polju-
bi, ali me udari v lice!

MRVA

Ne izpoveduj se. Vida! Kakor si bila v paradiÏu,
sem te videl sam. Sem videl tvoje in svoje trpljen-
je, tvoje poveliãanje in svojo smrt. Vrni se, Vida, v
paradiÏ! Tudi jaz pojdem, kamor drÏi pot … Le
roko mi daj za prijazno slovo in ‰e to roÏo za spo-
min.

POLJANEC

Kaj govori‰, kar ne govori tvoje srce?

MRVA

Saj ãe bi mi sama rekla: pojdi z menoj, ne bi mogel.
Saj ãe bi te objemal in poljubljal, bi mi bila sto milj
daleã. Daj mi roko!…

Vida se privije k njemu.

Tvoj poljub je na mojih ustnah, ali zdi se mi, da me
je zvezda poljubila … Sanje so v tvojih oãeh, sanje
o paradiÏu … Zbogom, ti zvezda moja daljna, ti
mladost moja, ti moje daljno hrepenenje!… Poslo-
viti sem se hotel s smehom in z grenko besedo,

BES

LEPA VIDA

zdaj pa je tolika Ïalost v mojem srcu, da mi lije iz
oãi. Nikoli veã te ne bom videl, izgubljena si mi na
vekomaj. Zbogom, Vida! Ti bo spala, sanjala bo‰ o
paradiÏu, ko bo moj drug vihar, moja druÏica smrt.
Zbogom, Vida!

DIONIZ

Ne zbogom, Vida! âe pojde‰ v deveto deÏelo, jaz
pojdem s teboj!

POLJANEC

Zbogom!

DIONIZ

Ne zbogom, Vida! âe pojdejo tvoje lepe sanje do
samih zvezd, jaz pojdem z njimi!

VIDA

Zahvaljen za to verno ljubezen! Lahko noã, bratje!
Z vdano ljubeznijo ostanem med vami, kakor sem
bila med vami v paradiÏu samem!

MATI

na desni, sveão v roki

Vida!

VIDA

Lahko noã, bratje!

MATI

Odkod prihaja‰, Vida, nesreãnica?

MRVA

Iz ·panije, mati, iz ·panije!

Vida in mati odideta na desno.

DAMJAN

kakor iz onemelosti

Milost boÏja! Svet se je zavrtil v kolobarju!… Ali se
je to godilo nocoj, ali se je godilo pred zdavnimi
leti? Vrnilo se je, kakor je bilo … vse do besed, ‰e do
tiste roÏe v laseh … Tam je stala na pragu, ‰panska
kraljiãna, kakor je stala nocoj. Prav tista lica, prav
tiste oãi, prav tisti smehljaj, ki je milosti prosil … Ali

BES

LEPA VIDA

sem jo videl s temi Ïivimi oãmi, ali pa z oãmi spo-
mina … tistega spomina, ki oznanja smrt …

MRVA

âas je, stari, za naju obadva: spomin je bil! Meni je
zaÏviÏgal s polja moj prijatelj vihar … ãuj, Ïe vdru-
giã!… Ali ni tudi tebi zaÏviÏgalo z barke? V Ameri-
ko, stari! Lahko noã, bratje!

DAMJAN

Da nisem star, da nisem truden, ne bilo bi me strah
viharja … Lahko noã!

Odideta v ozadje.

POLJANEC

Tudi meni je zaklicalo, me je vabilo … ne od onkraj
morja — od onkraj zvezd!… Vzemi svetilko in jo
upihni; zaman je svetila …

Dioniz vzame svetilko z okna in jo postavi na mizico v
ozadju.

Zdelo se mi je, kakor da je govorila z nami od on-
kraj morja, od onkraj zvezd … Polnoãen gost … da
sem iztegnil roko proti nji, bi bila svetloba ugas-
nila …

Gre poãasi proti ozadju.

Daleã je, daleã, ne vrne se veã … Kaj bi ãlovek za-
krival oãi z dlanjo in sanjal o zdravju in o mladosti
in o veselem hrepenenju, ko ve, da je smrt ob nje-
govi rami … in da je vse njegovo trudno hlepenje
tako neãimrno in gre‰no, kakor da bi se starec na-
pravljal na predpustni ples!… Po tebi, Dioniz, ti
moj mali, mi bo dolgãas, ko bom sam!

DIONIZ

TeÏko mi je srce, strah me je.

POLJANEC

Zatisni oãi, moj mali, sanjaj o paradiÏu!

BES

LEPA VIDA

DIONIZ

Strah me je, da bi zaspal … ãasih sem se zbudil po-
noãi, pa me je bilo groza, da bi planil in zakriãal …

POLJANEC

Odeni se in lepo zasanjaj!

Dioniz leÏe na zofo napol obleãen, Poljanec ga odene s
suknjo.

Lahko noã! Niã se ne boj; in ãe se vzbudi‰ in ti bo
groza, me pokliãi!

Upihne svetilko, nato odide v ozadje na levo in zagrne
zastor za seboj.

DIONIZ

napol v spanju, tiho

Da se res ni ozrla … ne ozrla se veã … po domu?

POLJANEC

zadaj

Dokler ni stopila na ladjo.

DIONIZ

Pa je niã ni ãakal … niã klical … ne ‰el do devete
deÏele …?

POLJANEC

·el je onkraj morja, ni je na‰el.

DIONIZ

ãisto tiho

Ti!

POLJANEC

Ali ne spi‰?

DIONIZ

Ti … jaz pojdem … jaz sem jo na‰el … jaz jo vidim
… daleã … daleã … daleã …

VIDA

je bila tiho in poãasi odprla duri na levi; opravljena je
kakor prej, le glavo in vrat je ogrnila v belo ruto; v roki
ima sveão, ki jo postavi na mizo.

DIONIZ

je zaãutil svetlobo na trepalnicah; v spanju, ‰epetaje

Vida!…

BES

LEPA VIDA

VIDA

gre tiho k njemu in se skloni blizu do njegovih ust; ‰epe-
taje, kakor on

Dioniz, moj mali, moj srãno dragi!… Ne misli na-
me, ne jokaj po meni, ne kliãi me …

DIONIZ

Ne hodi, Vida … ne od nas …

VIDA

Ne boluj po meni, moj mali, ne i‰ãi me!… Daljna,
oj daljna je moja pot …

DIONIZ

Ne, Vida, odtod … glej, na kolenih … kakor svetni-
co usmiljeno …

VIDA

Zbogom, moj srãno dragi, najdraÏji! Kadar ti bo
hudo po meni, bom vsa pri tebi.

BoÏa ga narahlo po ãelu in laseh.

Z ustnicami ti bom solze brisala, z roko ti bom lase
gladila, z gorko ljubeznijo srce tolaÏila …

DIONIZ

teÏko sopeã.

Ne … ne … ne! …

VIDA

ga rahlo poljubi na ãelo

Zbogom, najdraÏji moj!

DOLINAR

na pragu v ozadju

Vida!

VIDA

hiti s tihim korakom prek odra ter odide z

Dolinarjem

v ozadju.

DIONIZ

plane, ves zbegan, kakor brezumen

Ne … ne … ne!…

Se napol osvesti.

Vstani! Vstani!…

BES

LEPA VIDA

Hiti proti desni.

Vida!

Odpre sunkoma duri na levi.

MATI

v izbi

Pri meni je bila … govorila je z menoj …

POLJANEC

stopi iz predela

Dioniz!

DIONIZ

O Bog! O Jezus!

Ogrne si suknjo in plane skozi duri v ozadju; po hod-
nikih izzveni njegov proseãi, napol jokajoãi glas.

Vida!… Vida!… Vida!…

BES

LEPA VIDA

Pri Dolinarjevih. Soba na verando. Duri na desno in
na levo. Steklena vrata v ozadju so zastrta, le malo Ïar-
kov veãernega sonca sije v sobo. Na mizah roÏe.

DOLINAR

sedi na zofi pred malo mizico na levi; govori tiho, na-
pol zase

Niãesar veã ne vem, niãesar veã ne ãutim. Komaj ‰e
vem, da sem jaz, da Ïivim, da hodim Ïiv ãlovek
med Ïivimi ljudmi in ne breztelesna senca med
sencami. âe govorim naglas, mi ni znan veã moj
glas; ãe se pogledam v ogledalo, mi ni znan moj
obraz. Niãesar veã ne vem, ne razumem — svet mi
je tuj in stra‰en, kakor izgubljenemu otroku … Pri-
‰la sva roko v roki, Ïenin in nevesta, svatovske pes-
mi so bile v najinih srcih, luã nebe‰ka je bila v naji-
nih oãeh. In komaj je prestopila prag, so njena lica
splahnela, so zatemnile solze njene oãi. Ni je luãi,
da bi pregnala to senco na njenih licih, ni je ljubez-
ni, da bi otrla te solze … Kakor da bi z ognjem vodo
gasil: ‰e meni je sonce ugasnilo, ‰e meni je svatov-
ska pesem kakor Ïalostinka, svatovski hram kakor
grob …

BES

LEPA VIDA

ZDRAVNIK

pred vrati na verando

Saj ni ãudno, da ste vsi kakor blede sence, napol
ljudje, napol duhovi! Ob takem Ïarkem dnevu se
zaklepa‰ in zastira‰!

DOLINAR

Pusti! Tako je ukazala … Dokler sonce ne zaide …
sonce ji pije kri …

ZDRAVNIK

Seveda! âe je tako ukazala …

Pride bliÏe k Dolinarju.

Prijatelj, ãemu si me klical? Jaz sem zdravnik, pa ne
‰aljivec, da bi te z burkami spravil v smeh. ·e meni
je mraz med vami in … raj‰i bi ne ãakal, da zajde
sonce.

DOLINAR

Ostani, potrpi! Saj nisem klical zdravnika, prijate-
lja sem klical!

ZDRAVNIK

Zato da bi molãal z njim!

DOLINAR

Îe sinoãi sem ti mislil povedati … ko sem potrkal
na tvoje duri …

ZDRAVNIK

In si rekel »lahko noã« …

DOLINAR

Komaj za vsako deveto stvar je beseda! Za najglob-
ljo, za najbolestnej‰o je ni!… Na tistem plesu pred
‰tirinajstimi dnevi me je omamilo, vsega prevzelo
… kaj? Ali je bila ljubezen? Sam ne vem, kaj je bilo.
Ljubezen, ãe je ljubezen trpljenje!… Vse se je raz-
grnilo, razmaknilo pred menoj, videl sem v dalja-
vo in v globoãino kakor nikoli poprej … Bilo je ka-
kor v tistih trenutkih, ko je ãlovek nenadoma ves
bled in plah, ker je pogledal v veãnost in ne ve, ãe
trepeãe od sreãe ali od groze … âlovek misli: zdaj,

BES

LEPA VIDA

prav zdaj se bo vse izpolnilo, bo vse razodeto …
Kar je bilo do tiste ure — ni bilo veã; niti v spomi-
nu … Ali Ïe takrat sem slutil, da so moje noge
preslabe za tisto daljno daljavo in da me bo strah
globoãine …

ZDRAVNIK

In vendar si jo ‰e tisto noã posadil v voz, svojo
‰pansko kraljiãno, na‰emljeno, kakor je bila … in si
ãisto pozabil, da si Ïenin!

DOLINAR

Kak‰na noã je bila, du‰a, kak‰na noã! Ali ve‰, kaj je
sreãa? Ni duh vijolic, ni sladek smehljaj, niso vese-
le, brezskrbne oãi — sreãa je kakor groznica, je ka-
kor klic smrti, ãisto bliÏnje, ki gleda ãloveku na-
ravnost v obraz. In ne boji se je, tudi on ji gleda v
obraz in se smeje in trepeãe. Kakor da je bil stopil
na najvi‰jo goro ter ugledal vesoljnost vso pod se-
boj … v tistem trenutku je konec, mora biti konec,
nobene poti veã nazaj na ta blatni kolovoz, v to pu-
sto, leno, pritlikavo Ïivljenje … Tako je bilo, ko so
nama prepevale zvezde vso lepo dolgo noã in na-
ma je lica poljubljala, v laseh poigravala pomlad iz
Italije …

ZDRAVNIK

Nisem ‰e videl obraza bledega od sreãe, tudi ne
oãi, ki bi od same sreãe razodevale strah.

DOLINAR

Bolan sem, resniãno … ali bolj se bojim zdravja
nego smrti. Zdravje bi bilo Ïivljenje v niÏinah, bil bi
kolovoz … Moj Bog, kako Ïivimo! Ko sem bil otrok,
sem si ãasih zaÏelel, da bi bil visoko tam med zvez-
dami, ali na mavrici, in da bi gledal na zemljo s ta-
kimi oãmi, ki bi jim nikjer ne bilo skrivnosti. Zdaj

BES

LEPA VIDA

bi si veã ne Ïelel takih angelskih oãi; spomin bi mi
na vekomaj zagrenil sama sveta nebesa … Drugaãe
ne more biti, ne sme biti: nekje je drugo Ïivljenje,
kjerkoli; plemenitej‰e, veãje, spoznanja polno Ïiv-
ljenje, niã podobno temu trudnemu, slepemu,
zehajoãemu umiranju, ki je zdaj na‰ deleÏ! Jaz ve-
rujem v to drugo Ïivljenje — odkod drugaãe hrepe-
nenje po njem, hrepenenje po smrti, po osvobo-
jenju iz te Ïalostne jeãe! In nikoli ni bilo to hrepe-
nenje tako globoko in tako bolesti polno, kakor je
zdaj, ob teh urah, ko vem, kako blizu mi je kolovoz
in kako daleã so mi zvezde … Slab sem in straho-
peten, pljunil bi na svojo strahopetno du‰o!

ZDRAVNIK

pozvoni na desni; sluÏkinja pride

Prinesite vina!

SluÏkinja odide.

Ali se spominja‰. kako veselo smo se ãasih po Du-
naju potepali, vso lepo dolgo noã do jutra? Îenske
niso bile ãednostne — kaj bi s ãednostjo opolnoãi?
— ali bile so prijetne in prijazne. Spominjaj pa se
nadalje, kako je bilo, ko si stopil na cesto ter si po-
gledal z rdeãimi oãmi v jutranjo zarjo! Preklel si
vso lepo dolgo noã, zatajil si jo kakor sramoten
madeÏ na telesu; grenko ti je segel v du‰o spomin
na nekaj ãistega, nedolÏnega, vijoliãnega; recimo
na ljubico tam za gorami; in sram te je bilo do solz!

SluÏkinja prinese vina in odide.

DOLINAR

âemu ta spomin?

BES

LEPA VIDA

ZDRAVNIK

toãi

Kako klavrn je ãlovek, bolj klavrn od Ïivali in rast-
line: sram ga je Ïivljenja! Dihne, recimo, petnajst-
krat v minuti, pa se vpra‰uje strahoma in zmerom
za kesanje pripravljen: ali sem Bogu dopadljivo
dihnil? Dihaj, kakor ti je dano, pa niã ne vpra‰uj! —
Ob vsakem koraku se plah ozira: ali je prava pot?
Hodi, kamor te noga vodi, in ne vpra‰uj! — âe si se
spotaknil — vraga, spotaknil si se in vseeno je, ãe se
kesa‰ ali ne!

Zamahne z roko.

Ni vseeno: ãe se kesa‰, se spotika‰ neprestano da-
lje, dokler se kesa‰! Mnogo ljudi sem videl; najbolj
po‰teni, najbolj plemeniti, najbolj ãlove‰ki so tisti,
ki ne vedo, kaj je kesanje, kaj so sanje, kaj je hrepe-
nenje, tisti, ki Ïive lepo in veselo pod boÏjim son-
cem kakor Ïival in kakor rastlina … tisti namreã, ki
hodijo po kolovozu, kakor si rekel … Kaj ti poma-
ga, ãe vzdihuje‰ in sanja‰ in gleda‰ proti nebu? Na
kolovozu ostane‰ vendarle!… Sedel sem nekoã
pred krãmo, pri‰la sta mimo dva beraãa, obadva
bosa, obadva razcapana, obadva laãna, eden je pel,
drugi je klel — kdo je bolj zasluÏil kozarec vina?
Tistemu sem ga dal, ki je pel … Sanje so ‰kodljive;
ãlovek izgubi veselje do vsakdanjega kruha in ra-
zum za vsakdanje sladkosti. Vsak trenutek hrepe-
nenja je ukraden Ïivljenju, je izgubljen, zavrÏen.
Kdor pa presanja in prekoprni vse svoje Ïivljenje,
ni Ïivel nikoli … je kolobaril po svetu kakor meseã-

BES

LEPA VIDA

nik. Takih ljudi je mnogo, posebno med nami … in
Bog si vedi, ‰e domi‰ljajo si, da so nekaj posebne-
ga, tako rekoã izvoljenci. Pa so v resnici le cokla na
vozu ãlove‰tva …

DOLINAR

Ali ãemu, prijatelj —

ZDRAVNIK

Cokla! âasih pohuj‰ajo kar ves narod, kar vse ãlo-
ve‰tvo, da ustavi korak in bulji kam? V niã!… Kakor
se postopaã ustavi na mostu in gleda v vodo; kma-
lu se zbere gruãa ljudi, kmalu je poln ves most in
vsi buljijo v to vodeno vodo kakor zamaknjeni, do-
kler se ne vzdrami postopaã sam, zaÏviÏga ter gre
po svoji poti … Ne tvojemu obrazu ne tvojemu
srcu se ne poda bolezen posu‰enih devic; tvoj po-
sel je vriskanje, ne vzdihovanje. Poglej se v ogleda-
lo, povzdigni oãi, poloÏi roko na srce, zavzdihni po
donkihotsko — in smej se, smej se do omedlevice!
Sanjalo se ti je, bolne in teÏke sanje so bile —
vzdrami se!

DOLINAR

Ni mi do smeha!… Ali ne ãuje‰? … Njeni koraki so!

ZDRAVNIK

To je ljubezen, to je sreãa, to je paradiÏ! Zdelo se ti
je, da ãuje‰ njene korake, pa si prebledel in roke se
ti tresejo! Z enim oãesom si se vzdramil, Ïe te je
strah teh sanj! Odpri ‰e drugo oko … in odpri
srce!…

Stopi proti verandi.

Sonce zahaja … Zdaj bo dovolila temna kraljica, da
odgrneva pajãolan …

Odgrne zastor in odpre duri; v sobo se Ïarko izlije ve-

BES

LEPA VIDA

ãer; pod verando park z jezerom; v daljavi se prikaÏe-
jo rdeãe obrobljene gore.

Glej svet, glej Ïivljenje, sama radost in luã! Zakle-
nil si se v mrtva‰nico, zunaj pa te kliãejo vsi zvono-
vi! Ali ne bi bil greh, ãe bi izgubil ãlovek le en sam
trenutek te lepote? Du‰a, saj je ustvarjena za tvo-
je oãi … in te tvoje oãi jo ustvarijo vsak trenutek
znova, vsak trenutek novo!

DOLINAR

Ble‰ãi se mi … ne oko ni veã vajeno ne srce!

ZDRAVNIK

Stoj, glej Ïivljenje v Ïivljenju! Tam … zasvetilo se je
v parku, tik ob jezeru! Zdaj se je izlila zarja na
slamnik, na obraz, na belo bluzo … kaj trepeãe‰?

DOLINAR

Zapri!

ZDRAVNIK

Kaj trepeãe‰, kaj pred Ïivljenjem? Ali ne pozna‰
tega obraza veã, ali ga nisi tisoãkrat poljubil? … Z
dlanjo si je zasenãila oãi, spoznala te je, smehljaje
te je pozdravila …

DOLINAR

Zapri!

ZDRAVNIK

Zapri sam, zakleni, zagrni! Kaj ãaka‰? … Vzdrami
se, nevernik! Pozdravi jo veselo in vdano, svojo
sveto odre‰enico!

DOLINAR

Kako bi jo pozdravil, jaz bolnik, o Bog, kako bi ji
pogledal v tiste sonãne oãi?

ZDRAVNIK

Sam si jo klical v srcu, ‰e zdaj jo kliãe‰!

Se okrene proti durim na levi.

DOLINAR

Ostani!

ZDRAVNIK

Otrok pomladi, ne uide‰ ji!

BES

LEPA VIDA

Odide na levo; na verando stopi Milena v svetli spom-
ladanski obleki.

MILENA

vsa vesela in Ïivahna

Pozdravljen!… Vsaj roko mi daj! Kaj s pustim obra-
zom, kaj brez besed sprejema‰ svoje goste?

DOLINAR

Milena!

MILENA

Prisrãno zahvaljen, da imena ‰e nisi pozabil!

DOLINAR

Milena, sedi, poslu‰aj … vse bo‰ spoznala … brez
grenkobe, brez Ïale misli … si bova pogledala v oãi
in v srce …

MILENA

Ne, ne … ne zato … saj nisem pri‰la v goste, da bi
mi povezal ‰opek milih besed ter ga s solzami po-
‰kropil! âisto brez srda sem pri‰la k tebi … »brez
grenkobe in brez Ïale misli«, kakor si rekel. Ali
vendar sem vedela … videla sem te, kako bo‰ stal
pred menoj, sli‰ala sem te, kako bo‰ govoril z me-
noj. In smejala sem se … ves ãas, Ïe od parka sem
se mi je tako smejalo vse od glave do nog, da sem
se morala obrniti v stran, ãe je kdo ‰el mimo. Od
jeseni te nisem videla … to se pravi … nisem te vi-
dela iz obliãja v obliãje … ali videla sem te v spomi-
nu, nenadoma sem te ugledala v spominu, ali na
izprehodu, ali v druÏbi, ali v cerkvi in smejala sem
se, smejala, dragi, nikar ne zameri … v cerkvi sem
si ti‰ãala robec na usta …

DOLINAR

Ne tako … Milena, Milena …

MILENA

sede, vzame roÏe iz vaze in se igra z njimi:

Kako prisrãno veselje si mi napravil s tistim pis-

BES

LEPA VIDA

mom … zahvaljen, dragi! Besede so bile prijetne,
lepe, di‰eãe, kakor rdeãi nageljni na oknu … dolg-
ãas mi je bilo takrat, zdrava nisem bila, in tako mi
je bilo tvoje pismo zdravilo in tolaÏba … Ali ‰e ve‰,
kako si se lani jezil zaradi tistega ubogega fanta;
slepar si mu rekel in laÏnivec in tat, samo zato, ker
je bil spletel svoji devici nekaj lepih besed, nazad-
nje pa je te lepe besede s ‰e lep‰imi preklical … Ko
sem brala tvoje ganljivo pismo, sem se spomnila
nanj — kaj nisi ãutil, da si prepisaval, ãisto, od be-
sede do besede prepisaval?

DOLINAR

Prepisaval?

MILENA

Do besede!… Ali pa je morda za take stvari Ïe od
vekomaj eno samo pismo … tako kakor fraze na vi-
zitkah: pour prendre congé …

DOLINAR

stopi k nji

Milena, ãuj me! Ne tega smeha, ne teh besed! Ho-
tel sem govoriti s teboj, hrepenel sem po tebi. Ali
drugaãe sem hotel govoriti s teboj — prisrãno, brez
laÏi … Milena, saj je laÏ ta smeh! Le na ustnah je, v
srcu ga ni!

MILENA

nekoliko resnej‰e, ‰e zmerom s smehom na ustnicah

Kako si govoril, dragi, o ãem? O laÏi, ki je le v be-
sedi, na ustnah — v srcu ne?

DOLINAR

Ne zameri, ne zameri … ah, kako meri‰ besede,
moj jezik pa je neroden! Saj vse, kar sem storil in
kar sem govoril — saj ni bilo tako, kakor

sem pove-

dal, tudi ne tako, kakor ti misli‰ in kakor mi oãita‰

BES

LEPA VIDA

s tem pre‰ernim zasmehom … Morda bi vse lahko
razodel z eno samo prisrãno besedo namesto s sto-
terimi praznimi; ali ni je bilo, ni je tiste besede …
Îalil sem te, osramotil sem se pred teboj, opljuval
se sam. âe se ti zdi potrebno, da te na kolenih pro-
sim milosti — ukaÏi! Ali razumeti mora‰, kar ti z
besedo nisem povedal, nisem mogel in nikoli ne
bom mogel povedati! In ti razume‰ — v oãeh ti je
zapisano, da si vse razumela Ïe od zaãetka. Zato ni
resniãen tvoj smeh … in ni praviãen.

MILENA

vstane

Moj Bog, prijatelj, kaj ne ve‰, da si me Ïalil vdrugiã,
zdaj, prav zdaj, s temi solznimi besedami? Ali greh
je moj, ne tvoj, zato ker ti nisem takoj povedala, da
nisem pri‰la zaradi spominov in solz …

Vstane in se ozre po izbi.

PokaÏi mi jo, da jo vidim in objamem! Kje je? âe-
mu jo skriva‰, kakor kraljiãno v zidan grad?

DOLINAR

Kje? Kdo?

MILENA

Hrepenenje, ki je bilo v prej‰njem Ïivljenju, v dalj-
nem, na tem kolovozu pozabljenem in ki je po-
zdravilo nenadoma, zaklicalo sredi noãi, iznad
zvezd … ali tako; prelepe besede so bile, skoraj
pesem … Ah, ne zameri, saj ve‰, da sem zmerom
rada imela pesmarice; celo album imam, ti sam si
mi pisal vanj … Zakaj me gleda‰ tako temno? âisto
kalne so tvoje oãi … Daj mi roko, bodi prijazen —
govoriva pametno in veselo, kakor v tistih ãasih, na
kolovozu, ko ‰e ni bilo hrepenenja … Saj je morda

BES

LEPA VIDA

res nespameten ta moj smeh, celo pregre‰en je
morda, kakor da bi se smejala v mrtva‰nici. Ali kdo
bi se prerekal z voljo boÏjo? Drugim je dano vzdi-
hovanje, meni smeh … Ne prerekam se ãisto niã;
tudi boleãini bi se smejala in smrti; kadar se ãlovek
zasmeje, mu je prav tako, kakor da bi stal za sto
klafter nad samim seboj in nad svojim Ïivljenjem.
Ako bi se bil ti zasmejal, ko si napisal prvo besedo
pisma, bi ne bil napisal nobene besede veã. Pri‰el
bi bil k meni in bi rekel: »Zbogom, jaz sem pesnik,
hrepenenje me je obsenãilo, lepa Vida me kliãe!«
Brez vsega hudega bi ti bila odgovorila: »Zbogom,
pa kaj pi‰i, kako je tam na ‰panskem svetu!«

DOLINAR

Ne razumem — le toliko razumem, da si vse spo-
znala in da si praviãen sodnik.

MILENA

se ozre v stran, govori ti‰je

Ko sem ‰la skozi park, ‰e nisem vedela, da sem se
napotila k tebi. Pogledala sem se v jezero, ki je mir-
no kakor nebo, in sem se videla ãisto jasno, bolj
jasno nego v ogledalu; kakor da bi bil globoko doli
na dnu nekdo drug, ki mi gleda v obraz in se mi
smehlja. Prav niã bridkosti ni bilo v tistih oãeh —
gledale so ‰iroko odprte in so smehljaje molãale.
Takrat sem se spomnila nate; ali ne — le moj kor-
ak se je spomnil …

DOLINAR

se ji pribliÏa

Zato si se spomnila … zato se je spomnil tvoj korak,
ker sva stala nekoã obadva kraj jezera, ob pozni
jeseni je bilo, v oktobru; jezero se je narahlo ziba-

BES

LEPA VIDA

lo; tvoj obraz se je zasvetil razloãno, pa je spet uto-
nil in se je spet prikazal. Prijela sva se za roko in sva
‰la hitro dalje; kakor da se je Ïiv ãlovek smehljaje
potapljal in se ni mogel utopiti — tako je bilo.

MILENA

In ko se je spomnil moj korak, sem stopila v sonce
in sem te ugledala na verandi; pozdravila sem te —
le moja roka te je pozdravila, kakor je bila vajena.
Odzdravil mi nisi.

DOLINAR

Moje srce ti je odzdravilo, kakor je bilo vajeno …

MILENA

se okrene in sede; Ïivahnej‰e

Ko sem stopila na prvo stopnico, me je bilo sram.
Ko sem stopila na drugo stopnico, sem pomislila:
»Zakaj bi prijatelj ne ‰el k prijatelju, sosed k sose-
du?« Na tretji stopnici pa sem rekla: »Zakaj bi
kristjan ne ‰el k bolniku, pa ãe k tujcu in sovraÏ-
niku?« Vedela sem, da si hudo bolan, in Ïeljna sem
bila, da bi videla iz obliãja v obliãje to tvojo sladko
bolezen … Le z verande sem jo videla nekoã, pozno
v mraku, od daleã; takoj je senca utonila v sence,
kakor da se je bila prepla‰ila mojih Ïivih oãi. O te
nesreãne moje oãi — ne morejo gledati senc in tudi
sence jih ne marajo! — Kako si rekel nekoã, ko sva
hodila po polju, v vroãem poletju, — vse je gorelo
in sijalo, nebo in zrak in zemlja —

DOLINAR

omamljen, skoraj jecljaje

Otrok svetlobe, luã iz nebes —

MILENA

Ne maram senc, ne trohnobe, ne molka, ne Ïalosti,
ne vzdihovanja! Kaj ni najlep‰e, z oãmi, z usti, z

BES

LEPA VIDA

vsem telesom sesati vase luã, ki je je toliko na tem
svetu, da je ãlovek nikoli ne p.opije, ne more popi-
ti? Povsod je luã, povsod samo Ïivo Ïivljenje, ka-
mor se ozrem; ali pa so moje oãi tako ustvarjene.
âudim se in strah me je, kadar vidim ãloveka, ki
strmi v tla in je bled. Kakor da bi hodila pomlad po
deÏeli s polnim kelihom samih sladkosti, pa bi se
ljudje zlovoljni ozirali v stran: »Pusti me, ne ma-
ram! Pelina mi daj!« — Ali vendar sem ãasih po-
mislila: »Kaj je za tistim ãrnim zagrinjalom, ki jih
toliko vzdihuje tam zadaj?c In zaÏelelo se mi je, da
bi ga odgrnila narahlo, prav narahlo, da bi pogle-
dala in zbeÏala. Zdaj sem pogledala, pa sem vide-
la, Bog se usmili, samo starost in bolezen in smrt.
âe je to vsa sladkost hrepenenja — nebesa, ne dajte
mi ga!

DOLINAR

Meni so ga dala v obili in preobili meri!

MILENA

Kako lepo si vzdihnil! Tudi zate je premoãna ta
pijaãa; izpraznil si merico, pa si Ïe slab in bolan …

Vstane.

Nikar ne zameri in ne misli, da sem te pri‰la Ïalit;
saj ve‰, da so moje besede kakor veter — ãlovek se
prime za klobuk in gre dalje in se ne zmeni. Tudi ti
tako stori! Daj mi roko, ne huduj se in reci, da se ti
je sanjalo!

DOLINAR

Zdaj si tukaj, zdaj te ne izpustim, dokler ne bo‰
vsega razumela in vsega oprostila.

MILENA

Kaj bi ‰e razumela in ‰e oprostila? Vse sem razu-
mela, sam si rekel; in kje je tisti greh, da bi ga opro-

BES

LEPA VIDA

stila? Zaradi greha se nisi skrival pred menoj. Bo-
lan si bil. Ne greha, bolezni te je bilo sram … âasih
se mi je zdelo, da te sli‰im — tvoje misli so trkale
na moje okno.

Stojita ãisto blizu drug ob drugem, govorita mehko,
mirno, kakor iz sanj.

DOLINAR

Vsako noã, Milena!

MILENA

Ker so bile tako vajene. Ali se spominja‰, kako sva
ãasih uganila

do ure, prav do minute sva izraãuna-

la, kako lepo so se najine misli sreãale sredi pota.

DOLINAR

Ti si uganila, s katero besedo sem te od daleã po-
zdravil.

MILENA

Ti si uganil, katero bluzo sem imela in kak‰no cve-
tico v laseh.

DOLINAR

Vse je kakor zdavna, zdavna gorka luã, za vekomaj
ugasla. Kakor zadnja pomlad. Kakor mladost, ki je
bila in je ne bo nikoli, nikoli veã …

MILENA

Gre proti verandi; s spremenjenim, skoraj hladnim gla-
som

Kdaj bo poroka?

DOLINAR

Ostani! Glej … k bolniku si pri‰la — ozdravi ga, bol-
nika! K prijatelju si pri‰la — daj mu roko, prijate-
lju, daj mu zvest pogled!

MILENA

Na, prijatelj, roko in zvest pogled!

Stopi tik predenj, poljubi ga na ustne ter izgine na ve-
rando.

DOLINAR

Milena! Milena!

BES

LEPA VIDA

Od desne pride poãasi in tiho Vida, v temen pla‰ã ogr-
njena in se ozre smehljaje proti verandi.

VIDA

Ne kliãi je — ‰e nocoj se povrne!

DOLINAR

z verande; ves v omotici

Vida — sanjalo se mi je, da sem videl svojo mla-
dost.

VIDA

smehljaje, blago

Na‰el si jo, okleni se je, objemi jo trdno, ne izpusti
je veã! … Zanesi, prizanesi — glej, moje oãi so ãiste
in vesele, komaj da se poznajo ‰e solze na licih; in
lica niso veã upala, ne veã bleda, glej! Le zaradi
tebe je ‰e Ïalostno moje srce, kmalu, ‰e nocoj ta
veãer, bo zavriskalo in zapelo … Ti utrujeni, ubogi,
koliko si trpel; zaradi mene, ti ubogi! Ne misli veã
— pogladi se preko ãela, poglej veselo in reci, da so
bile puste in teÏke sanje!

Obadva stojita pred verando, od veãerne zarje obÏar-
jena.

DOLINAR

Da so bile sanje! Da je bilo! Vida! Kaj nisi veã, ka-
kor si bila, kaj nisem veã tisti, kakor sem bil? Kaj se
je zgodilo od jutra do veãera, da se je ãas razmak-
nil za leto dni in da je Ïe davna preteklost, kar je
bila komaj sedanjost? Vida! Gleda‰ me tiho in tuje,
kakor od onkraj Ïivljenja — ãe bi te ne ljubil, bi se
te bal!

VIDA

·e nocoj ho‰ vedel, da so bile puste in teÏke sanje,
in vztrepetal bo‰ ob spominu. Komaj si ugledal
spomladansko sonce, so Ïe veselej‰e tvoje oãi, so

BES

LEPA VIDA

lica Ïe toplej‰a, prej tako bleda … Zasanjalo se ti je
le za eno samo noã, za tisto lepo noã … in komaj si
me ljubil, je bilo Ïe trpljenje v tvojem srcu, je bila
bolezen v tvoj ih oãeh … O ti ubogi, ti otrok sonca
in pomladi, kako sem bila Ïalostna zaradi tebe!
Kod si, hodil, kam si se izgubil? … Zdaj pa misli, da
sanj ni veã, da je veselo jutro, polno luãi in pesmi
… in da nikoli ni bilo tiste noãi, in da nikoli ni bilo
mene, da je bila pravljica, iz vroãice rojena, v bo-
lezni izmi‰ljena … ali da je bila senca, ki hu‰ne ãez
pot: ãlovek postane, se ozre plah, nato gre prepe-
vaje dalje …

DOLINAR

O Vida — kje si, kam si se mi izgubila, kam si u‰la
brez slovesa? Pred teboj stojim, pa se mi zdi, da si
daleã onkraj morja, visoko onkraj zvezd! Tvoj
obraz vidim, tvoje roke bi lahko otipal, tvoje bese-
de sli‰im, torej si pred menoj, v moji hi‰i, v tej izbi!
Ali vse mi je, da sem videl ta obraz pred zdavnimi
leti, v daljno daljnem kraju, da se komaj ‰e spomi-
njam nanj; in da sem sli‰al tvoj glas ali v sanjah ali
v otro‰kih letih; ne poznam veã besed, komaj ‰e
melodijo … Reci, da si ‰e pri meni, veselo besedo
reci, veselo me poglej, nasmej se … in ãe je tvoja
ljubezen trpljenje, daj mi trpljenja vrhano mero!

VIDA

O dragi, kako bi na pot z menoj, ko tej poti nikoli
ni konca? Zahrepenelo se mi je, da bi videla, kak-
‰no je Ïivljenje v soncu. Luã je in radost, bajka in
paradiÏ. Meni pa se je v soncu preveã ble‰ãalo, ob
veseli pesmi je bilo Ïalostno moje srce, Ïalostno od

BES

LEPA VIDA

hrepenenja, ki ne ve ne kod ne kam … O, tako Ïa-
lostno, da sem jokala, prejokala vso vroão, pusto
noã, ves dolgi, svetli dan … ParadiÏ ni moj dom,
pot je moj dom … âe bi hrepenenja ne bilo v mo-
jem srcu, bi umrlo to srce; v paradiÏu samem bi
umrlo … Kako bi z menoj, kam bi z menoj? Otrok
pomladi in paradiÏa — ob mojem poljubu so ti ust-
nice obledele, v mojem objemu ti je srce zbolelo …

DOLINAR

Da bi umrlo, Vida, v tvojem objemu!

VIDA

Iz sanj si govoril, iz puste noãi; zdaj pa je Ïe blizu
tvoje veselo jutro, blizu tvoj svatovski dan! … Tudi
moje jutro je blizu … vsako noã, vso noã sem ga
klicala s solzami, da bi potrkalo na okno … pa se je
sinoãi oglasilo, oznanilo je … Zakaj nisi vesel, kakor
sem jaz vesela, ko nama je zasijalo jutro, tebi od
vzhoda, meni od zahoda?

DOLINAR

Tudi ti, Vida, tudi ti si bolna, tudi ti govori‰ iz sanj!
Kaj nisi pri meni, kaj nisi moja? Ne moja na veko-
maj? Mrak je zdaj, kako bi na pot, kam?

VIDA

Jutro je … Glej, tam je sonce, v parku, na beli cesti
… tam, glej, tam … pokliãi jo!

DOLINAR

Usmili se!

VIDA

Pokliãi jo!… Poklical si jo v svojem srcu, sli‰ala te je
v svojem srcu …

DOLINAR

Vida! Vida! Vida! Daj mi roko za slovo, da jo po-
ljubim za tvojo blagost in za tvoje trpljenje!

Skloni se in mu poljubi roko.

DOLINAR

Ne ti! Ne ti!

BES

LEPA VIDA

VIDA

In ãe se v sanjah kdaj spomni‰ name, se bodo po-
zdravile najine sanje — za tisto svetlo noã!

SLU

KINJA

od leve

Voz je pod verando!

Odide.

DOLINAR

Ne, Vida, ne! V svojih rokah te ogrejem, s poljubi
te ozdravim …

VIDA

Ne kliãi smrti!

Dionizov glas pod verando

Vida!

VIDA

âuj — moje jutro, moje zlato jutro!

DIONIZ

na verandi

Vida! Vida!

DOLINAR

jo prime za obedve roki

Ne izpustim te!

DIONIZ

prihiti truden in zasopel in poklekne pred njo

Dolga je bila pot, vso noã, ves dan, o Vida … Zakaj
si ‰la od nas, brez slovesa od nas vdanih? … Angel
boÏji mi je kazal pot; na‰el sem te in nikoli veã te
ne izpustim, nikoli veã!

VIDA

Glej, to je moje jutro, je moje Ïivljenje! — Vstani, ti
ubogi, srãno dragi! — Daj mu kozarec vina, trud-
nemu popotniku! Dolga je ‰e najina pot, vso noã,
ves dan … in do konca dni!

Gre na levo k mizi in natoãi vina.

BES

LEPA VIDA

Pij do dna, da bodo rdeãa tvoja objokana lica, ti od
vseh najbolj vdani — najbolj ubogi!

DIONIZ

Daj mi roko zdaj, da se te oklenem trdno, da te ne
izpustim nikoli veã!

VIDA

Dolinarju

Odpri na steÏaj vse duri in vsa okna, da bodo sija-
la vsa sonca v ta tvoj sonãni hram: glej, tvoje jutro!
Vzdrami se, vesel ga po zdravi — sanje so bile!

MILENA

z verande s hitrimi koraki proti Dolinarju. Vida in Dio-
niz odideta preko verande.

DOLINAR

Vida!

MILENA

mu pokrije oãi z rokami

Sanje so bile! Ne kliãi je, ne glej za njo!

Mu odkrije oãi.

Kje je? Ni je — nikoli je ni bilo, sanje so bile!

DOLINAR

tiho

Sanje!

MILENA

z veselim smehom

Sanje! Le eno kratko noã, le en kratek dan se ti je
sanjalo; da nisi moj; in ko si se vzdramil, si bil ves
bolan in objokan … Poglej mi v oãi, nasmehni se,
naglas se zasmej!

DOLINAR

truden

Bolan sem, Milena!

ZDRAVNIK

od leve; gre mimo nju in pozvoni; sluÏkinja pride

Prinesite vina, moãnega!

BES

LEPA VIDA

SluÏkinja odide.

Pozabiti je treba, da je bil Ïiv ãlovek eno noã med
blodnimi sencami!

MILENA

Ozdravila te bom, s poljubi in s smehom in s pe-
smijo te bom ozdravila!…

DIONIZ

Dionizov glas izpod verande, uga‰a v daljavi

Naprej, Vida, naprej! Do zvezd … do zvezd!…

BES

LEPA VIDA

III

Scena kakor v prvem aktu. — V ozadju na divanu slo-
ni na visokem vzglavju Poljanec. Za mizo Jakob Mrva
in dvoje ‰tudentov. Sveãa na mizi.

POLJANEC

Prisedite bliÏe; komaj ‰e, da vas vidim, da vas po-
znam … Va‰e glasove sli‰im, ali govorite mi kakor
iz daljave — kakor da leÏim globoko v zemlji in vi
stojite ob gomili. in ‰epeãete molitve … Ali imate ‰e
ãaja?

MRVA

Hladen je.

POLJANEC

Reci materi … ali pa sam pristavi. Kako smo sedeli
za mizo pozno v noã in poslu‰ali, ko nam je pravila
tihe bajke voda v samovaru. Vse smo razumeli, sta-
rodavne lepe bajke so bile v srcih. Kdaj je bilo — ali
je bilo pred tisoã leti, ali je bilo sinoãi? Kakor da je
vse, od zaãetka do konca, en sam trenutek — blisk
plane iz oblaka v oblak, preteklost v prihodnost …
Ali si ‰e tukaj, brat? Ne vidim te.

MRVA

·e sem pri tebi.

POLJANEC

Glas poznam.

MRVA

Ali zdaj ne ‰tejem veã ur, ‰tejem Ïe minute, ko poj-
dem na pot tudi jaz. In vesel sem, kakor si ti vesel.
Nikoli ni bilo tako ãisto in mirno to moje gre‰no

BES

LEPA VIDA

srce; kakor da bi se napravljal k veliki ma‰i ali na
svatbo … Îalosti je bilo veliko, trpljenja ‰e veã, ali
vse to je le kelih za poslednje veselje.

POLJANEC

Ali si ti govoril?

MRVA

Jaz.

POLJANEC

Zdelo se mi je, da sem govoril sam … Ustne so mi
suhe, daj mi ãaja.

·tudent vstane in gre na desno.

Od testa so mi roke, ne ubogajo; drÏi skodelico …

Od desne mati, za njo ‰tudent.

MRVA

·e pristavite!

POLJANEC

Ali ste vi, mati?

MATI

Odeni se, uboÏec, ves si poten!

Popravi mu vzglavje.

Vpra‰ala bi, ker je treba … ali bi ‰la po duhovnika?

POLJANEC

Koga sem Ïalil, mati?

MATI

Bog ti bo usmiljen zaradi trpljenja.

MRVA

To odnesite, vse je Ïe mlaãno; in brÏ pristavite!

Mati na desno.

POLJANEC

Jaz pa mislim, da je pred menoj ‰e tisoã let Ïivljenja
in da ga je bilo Ïe tisoã let. Kakor da bi stal na vi-
soki gori, v soncu ves — in vse naokoli vesoljnost,
veãnost, jaz sam veãen. Tal ni pod nogami, telesa
ni. Tako paã gledajo du‰e iz nebes na grobove … O
brat, in hrepenenja ni veã, vse je dopolnjeno … Rad
bi sli‰al va‰e glasove, bratje; kaj ljubega mi povej-

BES

LEPA VIDA

te; besed ne bom razumel, predaljni ste mi; ali v
glasu je ljubezen, ne v besedi … Kaj prepeva zunaj?

MRVA

Veter je; spomladni pozdrav od onkraj morja.

‰

TUDENT

bere z lista, ki ga je vzel z mize.

Kam, o kam je ‰la moja mladost?
Ni je bilo!
Moje Ïivljenje, kam je ‰lo?
Iz mraka se v mrak je prelilo!

Tam za vodami, tam za gorami
dom je moj!
Ali gorjé, vodé in goré
romajo pred menoj!

Hrepenenje, ti zvezda na nebu —
kam, odkod?
Tisoãkrat tisoã let, brez miru, brez doma
bóãi se tvoja pot!

POLJANEC

âigav glas je bil?

MRVA

Tvoj glas.

POLJANEC

Zdelo se mi je, da govori moje srce samo sebi.

‰

TUDENT

bere

Fant je videl roÏo ãudotvorno,
v sanjah jo je videl daljnoÏarko —
vzdramil se je in je ‰el na pot.

Vse po stezah, po ‰irokih cestah,
preko polja, po visokih klancih;
hrepenenje mu je pot kazalo —

BES

LEPA VIDA

ãarodejka, tiha bela ve‰ãa
je kr‰ãansko romala pred njim.

Ali je minilo eno leto,
ali je minilo tisoãletje —
oslepele so oãi, noge so
ob kantonih Ïe omahovale;
ne trpljenja veã in ne bridkosti,
hrepenenje samo je ostalo,
boÏji plamen ‰el je skozi noã.

Zgrudil se je ob cesarski cesti,
daj poãitka, Bog, o daj mi sanj!
In nebesa dala so mu sanje.

Ali je minilo eno leto,
ali je minilo tisoãletje?
Fant je videl roÏo ãudotvorno,
v sanjah jo je videl daljnoÏarko;
vzdramil se je in je ‰el na pot …

POLJANEC

âigav glas je bil?

MRVA

Tvoj glas.

POLJANEC

Ali ste vsi pri meni, bratje? Kje je Dioniz, moj mali?

MRVA

Fant je videl roÏo ãudotvorno,
v sanjah jo je videl daljnoÏarko,
vzdramil se je in je ‰el na pot.

POLJANEC

On jo bo na‰el, on med nami vsemi, ker so vedra
njegova lica in ker so ãiste njegove oãi. O bratje, z
vedrim licem, s ãistim oãesom na pot … roka boÏ-
ja bo odprla srce in v srcu bo roÏa ãudotvorna …

BES

LEPA VIDA

Ali dodeljena bo tudi meni, bratje, tudi nam vsem,
ki smo jo verno iskali in je nismo spoznali. Zaradi
trpljenja nam bo dodeljena ob poslednji uri. Kar
smo trpeli, ni izgubljeno. Slabi smo bili in plahi,
razjedeni od trepetajoãega hrepenenja. Ali izgub-
ljen ni noben samoten vzdih, tudi solza slabotne-
ga ni izgubljena, s trpljenjem in smrtjo bomo po-
gnojili to lepo zemljo, da bo vzklilo novo Ïivljenje
… Ali si ‰e pri meni, brat, ali me ãuje‰? Ali govore
moje ustne, ali govori le moje srce?

MRVA

âujem te, brat!

POLJANEC

In zdi se mi, da nisi ti sam pri meni, da vas ni le
troje, da vas je tisoã — koliko vas je, bratje, moji
trpeãi? Iz stoletja v stoletje — dolga procesija, ne-
pregledna. Ne bojte se, ne vzdihujte — Bog vas je
videl, videl je va‰e hrepenenje in va‰e trpljenje. Bli-
zu je ura vstajenja in poveliãanja, blizu je ura, ko se
bo nagnila k tem ustnam roÏa ãudotvorna … Tako
lahko mi je, tako lahko … Ali ni zaklical Dioniz,
moj mali?

MRVA

Ni ga ‰e.

POLJANEC

Kaj odla‰a? Koliko je, da se je napotil?

MRVA

Tri dni in tri noãi.

POLJANEC

Mislil sem, da je tisoã let … Ali ãe bi bilo tisoãkrat
tisoã let — te oãi ne bodo umrle, dokler ga ne ugle-
dajo. In tudi njo bodo videle te vesele oãi … brat,
od srca sem jo ljubil!

MRVA

Tudi jaz sem jo ljubil.

BES

LEPA VIDA

POLJANEC

Ali ne ãuje‰ njenih korakov? Jaz jih ãujem … daleã
iz daljave … tiho zvone, kakor zlati ‰olni na srebrni
cesti. ·e nocoj pride, moje srce ne laÏe … Ali je Ïe
pozno v noãi?

MRVA

Blizu je deveta — moja ura. Ob devetih pojdem na
pot.

POLJANEC

Kam pojde‰?

MRVA

S teboj, brat.

POLJANEC

PokaÏi mi od blizu svoj obraz … od blizu mi poglej
v oãi … Blagoslovljen, ti ubogi, najuboÏnej‰i med
nami — veliko je tvoje trpljenje!

MRVA

Ni veã trpljenja … Zdi se mi, da drÏi pot na vrt, pod
cvetoãe jablani. Tam bom legel in bom spal in bom
sanjal o tistem Ïivljenju, ki mi ni bilo dodeljeno …

Mati je bila prinesla ãaja ter je od‰la; Mrva nalije sko-
delico in jo ponudi Poljancu.

POLJANEC

Ve‰, kaj mislim? Kako se bova vesela pozdravila na
poti, kako bova gledala z Ïareãimi oãmi na cesto,
koder sva hodila …

MRVA

Kakor gledajo du‰e na grobove.

POLJANEC

Ne na grobove, brat! Vrt prostran bo tam, v soncu
‰umeã; niã veã solza, niã veã trpljenja; ne veã hre-
penenja nas bolnikov iz mraka v mrak — veselo
hrepenenje iz luãi v luã, iz pomladi v pomlad … O
sreãni vi, blagoslovljeni, mladi bratje — v sonce
drÏi va‰a pot … lahko in hitro pojde korak mimo
grobov, vesela usta bodo prepevala na‰o temno

BES

LEPA VIDA

pesem … Kakor da mi v lica diha vroãa kri … kdo je
‰e pri, meni?

‰

TUDENT

Pri tebi sem.

DRUGI

‰

TUDENT

Pri tebi.

POLJANEC

Mladi glasovi, nedolÏni, pogumni … va‰e oãi bodo
nekoã obsonãile ta dom mraka in trpljenja … bla-
goslovljeni!… Tako sladko mi je, brat! Zidovi so se
razmaknili, ti ãrni zidovi; v daljavo, v sam paradiÏ
gleda moje oko … Po beli cesti prihajata, roko v
roki, tako lepa, tako mlada, zvezde v srcu in v oãeh
… Daj, da vstanem, da jima pojdem naproti!

MRVA

Kmalu, o brat, bo‰ vstal, kmalu jima pojde‰ napro-
ti!

DAMJAN

od ozadja; s potno palico in culo

Pa zbogom, prijatelji! Dajte mi roko vsi … Ura je
pri‰la; ãe bi bil ob zid priklenjen, ali na kriÏ priko-
van — od zida bi se odtrgal in s kriÏa bi stopil, ãe bi
me poklicalo od onkraj morja.

MRVA

Ob tej uri, Damjan?

DAMJAN

Ura je ura! Kri je kakor smrt — ukaÏe, pa je treba
ubogati, ãe opoldne ali opolnoãi.

MRVA

Ne pride‰!

DAMJAN

Ni zato, ãe pridem ali ne pridem. âlovek gre, da
gre. In ãe bi pri‰el … kaj? … bi se paã vrnil. Nocoj
me je poklicalo od one strani, tam bi me od te stra-
ni poklicalo. âlovek, ubogaj, kakor ukazuje ta ãu-
deÏna kri!

MRVA

Kakor ukazuje smrt.

BES

LEPA VIDA

DAMJAN

Ali smrt. Kam pa ti gre‰, prijatelj, kam gre‰ ti? Kam
drugaãe nego v smrt? Napravi se po kateri poti
koli, na koncu je grob.

POLJANEC

Vstajenje in poveliãanje.

DAMJAN

Vmes je ãrn most in treba je ãez ta most … In do-
zdeva se mi vse, da ni veã daleã do mostu. Kakor je
boÏja volja!…

Poljancu.

Daj mi roko, tovari‰ popotni!

POLJANEC

Ne vzdignem je veã, glej! In vendar je pot ‰e tako
dolga, dolga pred menoj; in vendar bo tako lahek
moj korak.

DAMJAN

Tako je — z lahko nogo na pot in brez hude misli!

POLJANEC

Roka se ti trese.

DAMJAN

Ledena je tvoja.

POLJANEC

Kaj bi si roko dajala? Kmalu se bova sreãala.

DAMJAN

Daj Bog!

MRVA

Kmalu tudi midva!

DAMJAN

Kakor je volja boÏja, bratje, kakor je volja boÏja!
âloveka pokliãe spomin, od onkraj mosta mu da
znamenje; vstani in popotno palico v roko! Zadnjiã
se mi je sanjalo, starcu, o tisti lepi ‰panski kraljiãni
… o mladosti, bratje, se mi je sanjalo in kri popot-
ni‰ka je rekla: pojdi! Da bi le noge tako okorne ne
bile kakor da nosim na pleãih tisoã let.

MRVA

Siv in star si, trudni popotnik!

BES

LEPA VIDA

DAMJAN

Ne starej‰i od tebe, brat, ne starej‰i!… Bog vama
daj sreãno pot, daj jo vama in meni!

Odide v ozadje.

MRVA

Tudi meni je ura bíla, poklicalo me je razloãno, Ïe
je na okno potrkalo.

POLJANEC

Kako ti je v srcu?

MRVA

Strah me je kakor zaljubljenca, ki trepeãe in pre-
bledeva od prevelike radosti. Rekel si, da sem naj-
uboÏnej‰i med ubogimi. NajuboÏnej‰emu najveãje
bogastvo, najbolj milosti vrednemu najveã milosti!
Svatovsko je moje veselje.

POLJANEC

Tudi meni sije nebe‰ko sonce skozi vse te ãrne zi-
dove. Samo ‰e korak, pa stopiva v svatovski hram
s svatovskilm srcem. Daj mi roko, brez grenkega
slovesa.

MRVA

Brez besed!

Da mu roko; tudi ‰tudenta vstaneta in stopita k njemu.

POLJANEC

Tudi vidva, mladiãa, golobiãa! Blagoslovljena vama
sonãna pot v spomladanje vrtove, na visoke plani-
ne … iz luãi v luã! Ali sladak in rodoviten bo v srcih
spomin na ta ãrni dom hrepenenja …

MRVA

‰tudentu

Pokliãi mater!

‰tudent na desno.

Zbogom, brat, za eno kratko uro!

POLJANEC

Zbogom, za kratko minuto!

MRVA

odide s ‰tudentoma; od desne mati.

BES

LEPA VIDA

MATI

Ali si sam ostal, uboÏec? Lepo zaspi, lepo sanjaj!
Sede k postelji.

POLJANEC

Kmalu bom sanjal, mati, kmalu! Lepe dolge sanje.
Îe so mi oãi vse trudne, trepalnice teÏke. Rad bi Ïe
spal, ali treba je ãakati; doãakati moram, kar mi je
obljubljeno … Hiti, zlata zvezda po srebrnem loku,
da bo vse dopolnjeno!… Ali ne prihajata po stopni-
cah, ali ni Ïe potrkalo na duri?

MATI

Upihnila bom sveão, uboÏec, da bo‰ mirno spal.
Truden si.

POLJANEC

Upihnite sveão, saj je sonca preveã!… Ali ste pri
meni, mati?

MATI

Sanjaj! Tudi jaz sem trudna …

POLJANEC

ti‰je, kakor za zagrinjalom

Pozdravljena mi, roÏa ãudotvorna, ti zvezda moja,
moje hrepenenje … nagni ‰e k meni, popotniku …
Niã veã trpljenja, niã veã bridkosti … pozdravljena,
pomlad ti veãna … O mati, dajte mi roko, da vsta-
nem, da pojdem na to svetlo pot!… Dajte mi sva-
tovsko oblaãilo!…

Oder je Ïe ob zadnjih besedah zmerom svetlej‰i, kakor
da se razmikajo zidovi; iz ozadja, od leve in desne pri-
hajajo svatovski gostje, sence najprej za zastorom, nato
jasni, od luãi obÏarjeni; Poljanec jih sprejema v svatov-
ski suknji, roÏo v gumbnici.

POLJANEC

Pozdravljeni! TeÏko, oj, teÏko sem vas ãakal! Kod
ste hodili, kje ste se mudili? Kje sta Ïenin in neve-

BES

LEPA VIDA

sta? Kje je Dioniz, moj mali? Kje je Vida, moja
roÏa? … Odprite duri na steÏaj!

Iz ozadja Dioniz in Vida, Ïenin in nevesta, roko v roki,
obadva ovenãana.

POLJANEC

jima hiti naproti

O brat, o sestra, ãakal sem vaju v trpljenju in veri
… o, paã sto let in tisoã let!

DIONIZ

Brat, zdaj je vse dopolnjeno!

VIDA

Vse pozabljeno!

DIONIZ

Dolga je bila pot, trda in strma!

VIDA

Dolga je bila noã, temna in stra‰na!

POLJANEC

Vse je dopolnjeno, vse pozabljeno!

Poljubi Vido in Dioniza.

Zdaj drÏi ‰iroka bela cesta v veãno pomlad!

DIONIZ

Ti pojde‰ z nama!

POLJANEC

Ne sam! Glej — ali jih ni tisoã in tisoãkrat tisoã? Vsi
pojdejo z nami, vsi, ki so pili bridkost hrepene-
nja!… Gostje, svatje, ali ne vidite, da je miza pogr-
njena? Mati, ali ste skrbeli tudi za vino?

MATI

Na mizi je vino!

VIDA

Mati, oj mati, pozdravljeni od srca!

POLJANEC

Ah, kako so od sreãe neumne in motne moje oãi! …
Vidva lepa, mlada, ali vesta, kaj se mi je sanjalo, ko
vaju tako dolgo ni bilo? Sanjalo se mi je, da sta ‰la
po svoji svetli poti kar brez mene, da sem leÏal v
pustem kraju, med ãrnimi zidovi, ãisto sam v svo-
ji bridkosti, in da sem poslu‰al iz daljave Ïalostne

BES

LEPA VIDA

glasove, vzdihovanje blodnih du‰ … Ali upanje je
svetilo v srcu, ni ugasnilo …

VIDA

Ne kliãi spominov, teh Ïalostnih … Zdaj je jutro,
kje so tvoje sanje?

DIONIZ

Zdaj je dan — in veãera nikoli veã!

POLJANEC

Nikoli veã!… Omamljeno mi je srce od samih roÏ,
od same pomladi! Glejta, v tistih dolgih hudih sa-
njah se mi je zaÏelelo, da bi imel eno samo roÏo, da
bi jo drÏal v roki, pritisnil jo k ustnicam …

VIDA

In Bog te je sli‰al.

DIONIZ

Moje oãi i‰ãejo, ne najdejo. Kje so tvoji bratje v trp-
ljenju? Ne okusim vina, dokler jih ne pozdravim!

POLJANEC

Naproti sta ti ‰la — kako sta pot izgre‰ila, kam sta
se izgubila?

MRVA

iz ozadja

Pozdravljeni, svatje!

VSI

Pozdravljen!

MRVA

Pozdravljena, Ïenin in nevesta! Oj ne vesta, neve-
stica, prisrãno ljubljena, nikar ne zameri, da sem
odla‰al! Ni bil tako lahek in poskoãen korak ãez
ãrni most! In nekoliko zamude je bilo, da sem se
odre‰il svoje pretesne ovratnice … kako bi z njo
med svate?

POLJANEC

Res bi se ne spodobilo.

MRVA

Sanjalo se mi je namreã, da je v moji izbi visela od
stropa dolga vrv na vrvi pa je bila zanka … ãudne
sanje; pred tisoã leti je bilo!

BES

LEPA VIDA

DIONIZ

ârne sanje, naj jih sonce popije!

DAMJAN

iz ozadja

Pozdravljeni, svatje! Ne zamerite, stare in trudne
so bile noge, komaj so prestopile ãrni most. In tudi
izgubil sem se bil, blodil sem, da se Bog usmili …
Ali vse to je bilo pred tisoã leti!

DIONIZ

Pred tisoã leti!

Vzdigne ãa‰o.

Bratje, svatje!

Kozarci zazvene.

DAMJAN

Sanjalo se mi je namreã, da sem ‰el, ‰el, ‰el, kar po
polju, kar med vodami, in da je bila stra‰na noã. Pa
mi je legel na srce teÏak kamen in sem legel kar na
polje in sem zaspal …

DIONIZ

Zdaj pa je jutro in veãera nikoli veã!

POLJANEC

Oj nevesta, nevestica, daj da ti ãisto v obraz pogle-
dam, da ti poboÏam te bele, tanke roke! Oj nevesti-
ca, kod si hodila, ko smo te v daljnih sanjah ãakali
tvoji verni?

VIDA

V deÏeli sem bila, kjer ni ne bridkosti ne hrepene-
nja. Tam ne pijo veselja kakor Ïlahtno vino iz zla-
tega keliha bridkosti. Tam je zaãaran paradiÏ. Son-
ce sveti samo sebi, cvetje je okamnelo, pesmi so
neme, beseda je mraz, od kamna so lica, roke lede-
ne. Oj dragi, strah me je bilo!

DIONIZ

Bratje, v sonce, na spomladansko polje! Tam je
prostora za na‰ svatovski ples, od gore do gore, od
gore do morja … tisoã nas je!

BES

LEPA VIDA

POLJANEC

Tisoãkrat tisoã!

Vse ozadje se poãasi razmakne, Ïarka luã zasveti, pri-
kaÏe se sonãno polje, ãudovita spomladanska pokraji-
na, vsa v cvetju.

VIDA

Sonce sije, svate pozdravlja!

DIONIZ

Ni okamnelo!

POLJANEC

Iz noãi je porojeno!

DIONIZ

Ne mudite se, svatje, hitimo v pomlad!…

Vsi odhajajo na polje; od daleã se oglasi vesela svatov-
ska godba; izba se polagoma temni, ozadje se strne,
ãrni zidovi se zoÏijo; glasba utihne; noã.

POLJANEC

na postelji

Mati!

MATI

se vzdrami

Kdo je?

POLJANEC

‰epetaje

Mati … dajte mi roÏo … do ustnic mi jo dajte!… Ali
dali ste mi kamen na prsi … o Bog, usmili se!

V ozadju se poãasi duri odpro; Vida in Dioniz; obadva
upognjena, prideta s trudnimi koraki.

VIDA

proseã

Mati, o, mati!

POLJANEC

Bog, usmili se … roko mi vzdigni, odpri mi oãi …
Vida!

DIONIZ

Luãi! Luãi! — Ni ‰e prepozno, nisva omagala na

BES

LEPA VIDA

poti, ‰e te vidiva … brat, dragi … iskal sem jo in sem
jo na‰el — glej!

Mati priÏge sveão.

VIDA

Dragi, ubogi, od srca ljubljeni! Ozri se na naju!

POLJANEC

Zahvaljena, zahvaljena!… Skloni se niÏje, ãisto bli-
zu, ne vidim te … Saj so Ïe slepe moje oãi, moja ro-
ka je od kamna … Roko mi daj … k ustnicam!

Vzpne se, pogleda jo smehljaje in omahne.

Zahvaljena!

DIONIZ

poklekne in prime njegovo roko

Kam, o brat, kam? Kaj nisi hotel z menoj … z me-
noj na lep‰o pot? … Vstani, pojdi, kakor si!

MATI

pokriÏa Poljanca

Najlep‰o pot je ‰el!

VIDA

se oklene Poljanca krog vratu in ga poljubi.

BES

LEPA VIDA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-110-X

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Ivan Cankar Lepa naša domovina
Ivan Cankar Mimo življenja
Ivan Cankar Za narodov blagor
Ivan Cankar Iz tujega življenja
Ivan Cankar Hiša Marije Pomočnice
Ivan Cankar Aleš iz Razora
Ivan Cankar Troje povesti
Ivan Cankar Izpoved
Ivan Cankar Martin Kačur
Ivan Cankar Življenje in smrt Petra Novljana
Ivan Cankar Na klancu
Ivan Cankar Moje življenje
Ivan Cankar Smrt kontrolorja Stepnika
Ivan Cankar Jakob Ruda
Ivan Cankar Gospa Judit
Ivan Cankar Vinjete
Ivan Cankar Monna Lisa
Ivan Cankar Romantične duše
Ivan Cankar Na pragu

więcej podobnych podstron