Josip Vandot Kekec na volčji sledi

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

Josip Vandot

Kekec

na volãji

sledi

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

BES

Josip Vandot
KEKEC NA VOLâJI SLEDI

Elektronska izdaja v sodelovanju
z zaloÏbo Karantanija

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-310-2

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

averoval se je bil Kekec tisto jutro v kosa. Lepo je
drobolel kos tam v go‰ãavi za Gmajnico. Skril se je

bil nekje v varen kotiãek pa je prepeval pa je drobolel
svoje najlep‰e pesmi. Kekec se je ãudil, da je odprl ‰iro-
ko oãi in usta. Poslu‰al ga je pol ure na zeleni trati on-
kraj Ïuboreãega studenca. Naposled se je Ïalostno na-
kremÏil in je vzdihnil sam pri sebi: »Kaj mi pomagajo
citre, pa kaj mi pomagajo zlate strune! Kos nima citer,
pa tudi zlatih strun nima. A lep‰e poje nego moje citre,
lep‰e poje nego moje zlate strune . . . Ovbe, ovbe!«

Kekec se je praskal za desnim u‰esom in se je skoraj

razjezil na kosa. S pestjo je zaÏugal proti go‰ãavi, kjer se
je skrival kos. ·e enkrat se je nakremÏil, ‰e enkrat je za-
Ïugal s pestjo. — »Kos, ali ãuje‰?« je zavpil na ves glas.
»·opiri‰ se, ‰opiri‰ s svojim petjem. Pa morda misli‰, da
te kdo poslu‰a? No, niti na‰a Keza se ne zgane ob tvo-
jem petju. Keza pa poslu‰a celo ãrnega murna in hvali
njegovo petje . . . Zato pa le bodi tiho, ti kos!«

Toda kos ga ni poslu‰al, ampak je drobolel ‰e glasne-

je, ‰e lep‰e, da mu je Kekec vedno bolj zavidal. Jezil se je
paã in je govoril hude besede; a v srcu je obãudoval to

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

krasno petje in ta lepi glas. Naposled ni mogel veã strpe-
ti na trati. Pozabil je na svojo Kezo, ki se je pasla nekje
tam ob leskovem grmovju. Splazil se je v go‰ãavo, da bi
videl kosa od blizu. — »Hm!« je pomislil sam pri sebi in
je trikrat pokimal z glavo. »Rad bi videl tega kosa; rad bi
videl, kako odpira svoj kljun, da poje tako lepo. Nema-
ra bi tudi jaz lepo zaÏviÏgal, ãe bi na‰obil ustnice tako
kot kos svoj kljun . . . Hm, nemara bi pa ‰e celo lep‰e
zaÏviÏgal . . .«

A Kekec se je plazil celo uro po go‰ãavi, pa ni nikjer

zagledal kosa. Tu pa tam mu je bil Ïe prav blizu in se je
Ïe nasmejal sam pri sebi. A kos je samo vzfrfotal, pa je
odhitel nekam daleã, od koder se je zopet zaãul njegov
glas. Kekec se je plazil za njim, da mu je bilo Ïe kar vro-
ãe. Zajavkal je Ïe tu pa tam, ker so ga priãele skeleti bose
noge, a vendar ni odnehal. Naposled pa je kos kar nena-
doma utihnil. Kekec je ves poparjen obstal sredi go‰ãa-
ve. Z rokavom si je brisal znoj z vroãega ãela in je pihal
razdraÏen. — »Hej, ti kos!« je zavpil. »Kaj ne bo‰ veã
prepeval? Ve‰, Kekca ima‰ za norca, Kekca, ki te ulovi
jutri in ti ukrade kljun. Pa se ne bo‰ veã norãeval iz po-
‰tenih ljudi . . . Ali si sli‰al, ti prebiti kos?«

A kos ga ni sli‰al. Poletel je bil kdo ve kam tja v doli-

nico. Stopil je na kamenãek kraj ‰umeãega gorskega
potoka pa je srebal bistro vodico. Kekec pa je bil razÏa-
ljen in hud. ·e nekaj je sitnaril sredi grmovja in se usa-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

jal. Potem pa se je kar obrnil in se je splazil nazaj na tra-
to. A bil je nejevoljen; zato pa je hotel stresti vso svojo
nejevoljo in sitnost na Kezo, ki jo je bil pognal pred uro
po hribu navzgor. — »Keza, ho-ho, Keza!« je zavpil tja
v hrib. A Keza ni niti zameketala kakor navadno. To pa
je ‰e huje vznevoljilo Kekca. Kar pljunil je v svoji nejevo-
lji in je zavpil ‰e enkrat: »Keza, ho-ho! Ali sli‰i‰, Keza?«

A ker mu Keza ni odgovorila, se je napotil Kekec v

hrib. Urno se je plazil po strmini in je venomer klical. Tu
pa tam se je ustavil, da se malo odsope in si obri‰e znoj.
— »Nemara se je Keza izgubila in je za‰la kdo ve kam?«
je pomislil. »Na, pa jo bom iskal in se potil . . . âakaj, ti
prebiti kos! Kljun ti izderem jutri iz glave, kljun, da ne
bo‰ veã prepeval. Ti si me zavedel v go‰ãavo — pa sem
pozabil na Kezo . . . Ovbe! Kam si za‰la, Keza, ho-ho,
Keza! Daj, odzovi se, Keza! Saj ne bom niã sitnaril in niti
ozmerjal te ne bom . . . Keza, ho-ho, Keza!«

Kekec se je priplazil na vrh hriba, a Keze ni na‰el ni-

kjer. Îalostno je povesil glavo in je zajavkal v svoji Ïalo-
sti. Sedel je na vrhu hriba in je zakril za trenutek obraz
z rokami. — Zasmilila se mu je tedaj Keza, globoko v
srce se mu je zasmilila. Glej, odkar je Ïiv, pozna Kezo;
odkar se spominja, jo pase tu za Gmajnico. Stara je po-
stala Keza in je Ïe skoraj nadloÏna in nerodna. Lansko
jesen je celo izgubila rog, kar ãez noã ga je izgubila.
Smejal se je Kekec tisto jutro, ko je zagledal Kezo brez

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

roga. Sedem dni se je norãeval iz nje in jo je povpra‰e-
val, kje je tista mi‰ka, ki ji je pojedla rog. A Keza ga je
samo gledala in je migala z brado: Kekec, norãav si in
mlad, pa ne pozna‰ ‰e starosti. Daj, Kekec, pomisli malo,
pa ne bodi siten kakor komar pred deÏjem. Daj, Kekec!
— A Kekec se je postavil na glavo in se je smejal, da se
je ãulo v dolinico. A vendar je imel rad Kezo in je gledal,
da ji ni zmanjkalo niti najmanj‰e stvarce. A vseeno jo je
‰e vedno draÏil zaradi tistega roga, ki ga je pojedla mi‰-
ka sredi noãi — tista nesreãna mi‰ka, tista bedasta mi‰-
ka, ki ni imela bolj‰ega jela nego star kozji rog.

Kekec se je splazil po drugi strani po hribu navzdol.

Skozi macesnov gozd je pri‰el do grmovja, ki se je raz-
tezalo tja do dolinice. Sredi tega grmovja je Ïuborel bis-
ter studenec. Poznal je Kekec tisti studenec, in ker je bil
Ïejen, se je hotel napiti mrzle vode. Splazil se je skozi
grmovje na ozko trato, kjer je Ïuborel tisti studenec, in
je zavriskal naglas, ko se je ozrl po trati. Hej, tam kraj
studenca je leÏala njegova Keza, zleknjena je leÏala in je
poãivala. — »Glej, no — glej, no!« je dejal Kekec in sto-
pil h kozi. »Kako ti poãiva, da te niti ne ãuje, ãe jo kliãe‰
. . . Kaj sem te tako uãil, ti prebita Keza?«

Zaklical je Kekec, a Keza ga ni ãula. Mirno je leÏala na

trati in se niti zganila ni, ko jo je Kekec poklical. To pa se
je zdelo Kekcu ãudno. Sklonil se je k njej in jo prijel za
edini rog. Stresel jo je pa ji je govoril: »Daj, zgani se,

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

Keza! Poldne bo in ãas je, da greva domov. Zgani se,
zgani, Keza!« — A Keza se ni zganila. Ko je izpustil Ke-
kec rog, je padla njena glava nazaj na trato. Kekec se je
ãudil vedno bolj. Pokleknil je k njej in ji je pogledal v oãi.
Ali oãi so bile ‰iroko odprte in so bile osteklenele.

»Keza, hoj, Keza!« je zavpil Kekec ves prestra‰en in je

poskoãil na noge. Z obema rokama je prijel kozo in je
poizku‰al, da bi jo postavil na noge. A vsakokrat je
omahnila koza nazaj in je padla brez Ïivljenja na trato.
Kekcu so se najeÏili lasje, sapa mu je zastala v grlu. Hi-
poma mu je bilo jasno vse in hipoma je spoznal, da je
koza mrtva . . . Glej, ko je zalezoval kosa po go‰ãavi, da
bi videl, kako pri petju odpira kljun, glej, takrat je legla
Keza v travo. Trikrat je zaobrnila oãi in je potihoma za-
meketala: »Kekec, mekeke . . . Smrt je pri‰la — zbogom,
Kekec! . . .« Zleknila se je po trati in je bila mrtva, kot
bi trenil. Îe tri dni se je bila drÏala tako nekam ãudno.
Hm, pa je nemara slutila, da so njeni dnevi ‰teti, hm,
nemara . . .

»Keza, hoj, Keza!« je klical Kekec ves Ïalosten in sol-

ze so mu vrele iz oãi. »Ali me sli‰i‰, Keza? Nikar ne bodi
mrtva! Vstani in pojdi domov! Lepo ti bom nastlal v hle-
vu, da bo‰ leÏala prav mehko. Îemljico ti kupim, da bo‰
vesela . . . Samo mrtva ne sme‰ biti, Keza! Ali me sli‰i‰,
Keza?«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

Vse prizadevanje Ïalostnega Kekca je bilo zaman. —

Keze ni mogel veã priklicati v Ïivljenje. Zato pa je Kekec
skoraj obupal. Sedel je na trato in si je podprl glavo z
rokami. Gledal je solznih oãi na mrtvo kozo in v srcu mu
je bilo tako hudo, da je komaj zadrÏeval glasen jok, ki
mu je silil iz grla. — Keza, oj Keza, zakaj si poginila, za-
kaj? Saj nisi bila ‰e tako stara. ·e marsikatero pomlad bi
se lahko veselila in bi veselo meketala za Gmajnico. Pa
si poginila zdaj tako tiho, da nihãe ni vedel, kdaj se ti je
pribliÏala smrt. Keza, oj, Keza! Zakaj si tako napravila?

Dolgo dolgo je sedel Kekec kraj mrtve koze in je mislil

Ïalostne misli. Toda naposled se je dvignil in je zmigal
trikrat z glavo. ·inil je z roko preko obraza in je izpre-
govoril naglas: »Mrtva je . . . kaj mi pomaga jadikova-
nje, ãe je mrtva! Spraviti jo moram iz gozda. Tu bi jo po-
jedli jastrebi. A Keza ni zasluÏila tega, resniãno ni za-
sluÏila. Nalomim si smrekovih vej in jo odpeljem do-
mov, da jo vidijo vsi — oãe, mati, Tinka in Jerica. Zakop-
ljem jo na polju, da bo imela uboga Keza mir v grobu.
Tako storim, prav zares storim tako!«

In Kekec je res nalomil smrekovih vej in je zvalil kozo

nanje. S srobotom jo je privezal trdno k vejam. Pa se ni
prav niã pomi‰ljal — kar vpregel se je v veje pa je vlekel
mrtvo kozo skozi grmovje, po tratinah, po hribu na-
vzdol. Preko ozke brvi jo je vlekel nad ‰umeãim gorskim
potokom, po ozki ulici med vrtovi tja v vas. Tu pa tam

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

ga je ustavil va‰ãan, pa ga je vpra‰al: »Kekec, oj, Kekec!
Kaj je? Ali se je Keza ubila?« — A Kekec je zmigal z gla-
vo in je Ïalostno odvrnil: »Ni se ubila, stric, ni se ubila
. . . Kraj studenca je legla na trato; trikrat je zaobrnila
oãi, pa je poginila kar sama od sebe. Keza, oj, Keza!« . . .

Pa je vlekel dalje, do doma jo je privlekel in se je us-

tavil ‰ele na dvori‰ãu. TeÏko je zasopel in je zaklical:
»Oj, oãe, oj, mati! Oj, Jerica, oj, Tinka! Kezo sem pripe-
ljal na smrekovih vejah. A Keza je mrtva . . .«

Iz hi‰e so pri‰li oãe, mati, Jerica in Tinka. Zaãudili so

se, ko so zagledali mrtvo kozo, pa so izpra‰evali, kako in
kaj. In Kekec jim je povedal vse — o kosu je pravil in o
njegovem kljunu, pa o svoji jezici. O Kezi je pravil, ki je
leÏala mrtva kraj studenca in se ni ganila veã. Îalosten
je bil Kekec in si je venomer brisal z rokavom znoj z
obraza. Ves je bil zasopljen in si je oddihoval naglo, sun-
koma.

»Hm!« je rekel oãe in je zmignil z rameni. »Kaj hoãe-

mo? Poginila je . . . Stara je bila Ïe, stara — in smrt je Ïe
tako ãakala nanjo. Kaj hoãemo!«

»Nisem je pustil v gozdu, oãe!« je odgovoril Kekec.

»Veste, zato je nisem pustil, da je ne bi pojedli jastrebi.
Na polju jo zakopljem, tam za onim ãe‰minovim
grmom. Tam naj poãiva Keza — tam bo imela vsaj mir!«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

In Kekec se je zopet vpregel v smrekove veje. Z dvo-

ri‰ãa je vlekel mrtvo kozo na polje. A ni bil sam; mala
Tinka je ‰la z njim.

Sedla je Tinka na trato, pa je gledala, kako je bratec

kopal jamo. Îe je bila jama gotova in Kekec je vrgel mo-
tiko v stran. Odvezal je kozo od smrekovih vej in jo je
potegnil bliÏe k jami. ·e enkrat jo je prijel za edini rog in
jo je nalahko stresel. — »Zdaj pojde‰, Keza!« je rekel Ïa-
lostno, »pojde‰, pa te ne vidimo nikdar veã . . . Dosti
sem sitnaril s tabo, Keza, in sem te o‰teval. Pa vem, da
mi nisi zamerila. Saj sem te imel rad, Keza, in niãesar ti
ni manjkalo, ko sem te pasel. Zato pa vem, da mi nisi
zamerila tistih sitnarij in tudi hudih besed in mi nisi za-
merila . . . Zagrebem te zdaj, Keza, pa te ne pozabim,
dokler bo stal ta grm kraj tvojega groba. Zagrebem te pa
zato, da te ne poÏrejo jastrebi in vrane. A ti nisi zasluÏila
tega, Keza, resniãno nisi zasluÏila . . .«

In Kekec je spustil kozo v jamo. ·e enkrat jo je pogle-

dal, potem pa jo je priãel zasipavati s prstjo. Gomilila se
je prst in kar hipoma je bil grob popolnoma zasut. Ke-
kec se je oddahnil in je sedel kraj Tinke na trato. Gledal
je na nasuti grob in ni izpregovoril besedice.

Svetlo sonce pozne pomladi se je iskrilo vsepovsod

nad zagorsko dolinico in vse polje je bilo polno radosti,
metuljev in brenãeãih ãebel. RoÏe so se zibale v lahnem

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

vetrcu, ki je Ïuborel preko veselega polja, a iz zelenih
gozdov se je razlegalo glasno ptiãje petje.

»Ni veã Keze!« je dejala mala Tinka in je pogledala od

strani bratca. A ker ji bratec ni odgovoril, ga je pocukala
za rokav. »Ali sli‰i‰, Kekec?« je vpra‰ala. »Hm, nekaj bi
ti povedala, pa si ne upam . . . SluÏit pojde‰, Kekec . . .«

Kekec jo je ves zaãuden pogledal. — »Ali ti nisem re-

kel Ïe stokrat, da si trapica?« je dejal. »Gobezda‰ in go-
bezda‰, pa sama ne ve‰, kaj gobezda‰. Jaz naj grem slu-
Ïit? I, kje si pa zopet to sli‰ala?«

»Mhm,« je odvrnila Tinka in ga je gledala vsa Ïalost-

na. »SluÏit pojde‰, Kekec, nekam daleã pojde‰ sluÏit . . .
Davi je bil tuj moÏ pri nas. Velike brke je imel in je bil
skoraj tako velik kot stric Prisanek. Ve‰, k tistemu stri-
cu pojde‰ sluÏit, pa te ne bo veã doma . . . Oj, Kekec, pa
bo Ïalostno, ker te ne bo veã doma . . .«

Tinka je Ïalostno vzdihnila in solze so se ji prikazale

v oãeh. A Kekec se je ãudil in ni hotel verjeti. Smejal se
je Tinki in njeni Ïalosti. Hm, pa je bilo res ãudno — Ke-
kec da bi ‰el z doma? Pa je spet nekdo Tinko potegnil;
a Tinka verjame vse, verjame celo to, kar se ji nalaÏe Ke-
kec v svoji norãavosti. SluÏit da bi ‰el, nekam daleã sluÏit
k moÏu, ki je velik in ima dolge brke kakor stric Prisa-
nek? — In Kekec ni mogel verjeti temu. Samo nasmejal
se je pa zmajal z glavo. »Tinka, kdaj ti prinese drobna

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

siniãka pameti? Ha, Tinkara?« je govoril sestrici. »Povej
mi, kdo ti je spet natvezel to novico? Ha, Tinkara?«

Tinka se je ‰e bolj razÏalostila. Kar vstran je obrnila

obrazek pa je odgovorila: »Ne verjame‰ mi, Kekec? Oj,
jaz dobro vem, da pojde‰ sluÏit. Videla sem moÏa in vse
sem sli‰ala, kar je govoril. Mati je Ïe vse pripravila. In
jutri pojde‰ sluÏit, resniãno — jutri pojde‰ k moÏu, ki
ima tako velike brke . . . Kar domov pojdi pa bo‰ videl,
da je res!«

Zdaj je pa Kekec Ïe dvomil. — »Hm,« je pomislil sam

pri sebi. »Mogoãe bo pa le res? Mogoãe pa Tinka govori
resnico? A vendar je ãudno. ·e nikoli mi ni rekel oãe, da
me po‰lje z doma. âudno, da se je domislil tega tako ne-
nadoma, ãudno.«

A Kekec ni dolgo premi‰ljal. Naglo je vstal in je po-

hitel preko polja. Ves zasopel je priletel v izbo, kjer je
pospravljala mati. — »Ali je res, mati?« je izpregovoril,
ko je pri‰el malo k sapi. »Ali je res, da pojdem sluÏit? Ali
je res, da pojdem z doma? Veste, k onemu moÏu, ki ima
tako dolge brke? Ali je res, mati?«

Mati se mu je nasmehnila pa je odgovorila: »Res je,

res, Kekec. Z doma pojde‰ Ïe jutri. H Koro‰cu gre‰ v
Rovte. Zmenili smo se tako Ïe pozimi, pa ti nismo niãe-
sar povedali. A danes je bil Koro‰ec pri nas, pa je pove-
dal, da lahko pride‰ takoj. Pa pojde‰ Ïe jutri . . .«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

Kekec je povesil glavo in se je zamislil za trenutek.

»Hm,« je govoril in je bil skoraj Ïalosten. »Pa zakaj mi
niste Ïe prej povedali, da moram iti sluÏit? Pa bi bil ve-
del . . . Oj, mati, zakaj moram z doma? Saj mi ni sile
doma. Pa tudi lakote ne trpim, mati! Zakaj moram iti
sluÏit?«

»Saj ne gre‰ sluÏit!« ga je tolaÏila mati. »Ve‰, zato te

damo h Koro‰cu, da se tam kaj prida nauãi‰. Doma se ne
more‰ nauãiti vsega. Pri tujih ljudeh pa se nauãi‰ mar-
siãesa, ãesar bi se doma ne mogel. Pa dolgo ne bo‰ pri
Koro‰cu — samo do zime ostane‰ tam. Potem pa se
vrne‰ domov. In pri Koro‰cu ti ne bo slabega. Dobri lju-
dje so, pa te bodo imeli radi.«

Kekec je dvignil glavo, ko je sli‰al te besede. Iz srca

mu je izginila Ïalost in skoraj nasmejal se je. »To je pa
nekaj drugega!« je rekel. »Pa sem mislil, da moram iti k
tujim ljudem sluÏit. No, pa naj bo! Pa pojdem jutri, mati!
Ne bo mi slabega. Saj se ne bojim, prav niã se ne bojim,
mati!«

In Kekec je veselo zaÏviÏgal in se je zavrtel po sobi.

Tinka je ravno odprla vrata. Zagledala je bratca, ki se je
ves vesel vrtel po izbi, in se je zaãudila, da je kar obsta-
la na pragu. Kekec jo je zapazil pa stopil k njej. — »Ti,
Tinkara,« ji je rekel, »res je, da pojdem sluÏit. Ve‰, za
deveto goro grem sluÏit, k zmaju grem sluÏit za kuhar-
ja. Devet glav ima zmaj in v vsaki glavi devet ust. Noã in

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

dan mu bom kuhal, da bo zmaj zadovoljen z menoj. Je-
seni ga privedem s seboj. Sem v sobo ga privedem, da ga
vidi‰, Tinkara! Pa odpre zmaj devetkrat devet ust, a v
prvih ustih izgine Tinkara! Ho-ho, v prvih ustih izgine
na‰a Tinkara . . .«

»Joj, Kekec, joj!« je zavrisnila mala, lahkoverna Tinka-

ra. Prestra‰ila se je, da je zakrila obrazek z rokama, in se
je skrila v kot. A Kekec se je zasmejal in je stopil za njo.
— »Kaj se trese‰, Tinkara?« ji je govoril. »Saj se ‰e jaz ne
bojim, jaz, ki moram iti k zmaju sluÏit za kuharja. Ne boj
se! Saj ga ne privedem domov. Kuhal mu bom samo
cmoke iz kopriv tako dolgo, da bo poginil kakor danes
na‰a uboga Keza. Ne boj se, Tinkara, ne boj se!«

Tinka se je priplazila iz kota in se je stisnila k materi.

Njen obrazek je bil ves prepla‰en in Ïalosten. Mati jo je
poboÏala po laseh in jo je tolaÏila: »Tinka, le ne verjemi
Kekcu! Kekec se samo norãuje. Saj ne gre k zmaju za de-
veto goro. Samo v Rovte pojde h Koro‰cu. Kekec je ma-
lopriden, pa te samo stra‰i!«

»Aha,« je rekla Tinka in se je nasmehnila. ·la je za

Kekcem v sosedno izbico. Kekec je imel tam spravljene
svoje krasne citre. V lepi skrinjici jih je imel spravljene,
da ni mogel nihãe do njih. — »S seboj jih vzamem!« je
govoril sestrici. »Ve‰, zato jih vzamem, da bom igral
zmaju same poskoãnice. In plesal bo zmaj tako veselo in
urno, da bo poru‰il deveti grad. Hej, resniãno!«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

»Oha, oha!« mu je ugovarjala Tinka. »Saj ne gre‰ slu-

Ïit k zmaju, ne gre‰, Kekec! V Rovte pojde‰ h Koro‰cu.
Ali misli‰, da ne vem? LaÏe‰, Kekec, laÏe‰, pa me ima‰
samo za norca . . . Ne gre‰ k zmaju — v Rovte gre‰ . . .«

»Hm, seveda — v Rovte!« ji je odgovarjal Kekec. »Kaj

misli‰, da tam ni zmajev? O, tam so ‰e huj‰e stvari! Nad
Rovtami se dvigajo stra‰no visoke gore. ·e vi‰je so men-
da nego sama ·krlatica. Oj, pod tistimi gorami je stra‰no
— sama Pehta domuje tam, sama Pehta. Vsako pomlad
pride v dolino, pa ukrade deklico, ki je najbolj slaba in
najbolj pridna. Pa jo zapre v svojo koão. In slabo se godi
deklici, slabo . . .«

Tinka se je spet prestra‰ila. Kar stresla se je in je gle-

dala bratca s ‰iroko odprtimi oãmi. A Kekec se je samo
namuznil pa je nadaljeval: »Lepo bom zaigral tam pod
tistimi gorami na citre. Pa pride sama Pehta k meni in ji
poreãem: Teta Pehta, ali bi radi letos spet deklico? Hm,
veste, na MeÏnarãevem domu Ïivi deklica pa je kakor
nala‰ã za vas. Tinkara ji je ime. Kar pojdite pa si vzemi-
te Tinkaro! — Tako poreãem Ïe jutri Pehti. Pa pride Peh-
ta in vzame Ïe jutri Tinkaro s seboj . . .«

»Ovbe!« je zajokala Tinka v silnem strahu. ZbeÏala je

iz sobice k materi, ki jo je morala Ïe zopet tolaÏiti. A Ke-
kec se je smejal na ves glas. Vzel je svoje citre in je ‰el v
izbo. Sedel je za mizo pa je zaigral lepo pesem. Sladko
so zvenele zlate strune; njih srebrni glas je plaval v po-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

mladanski dan in se je druÏil z veselim ptiãjim Ïvrgole-
njem. Sonce se je bliÏalo temnim goram na zahodu. A
po vsem zagorskem svetu se je smejala vesela, glasna
radost.

Kekec ni bil prav niã Ïalosten, da mora z doma. Hm,

ãemu? Saj je vedel, da ostane v Rovtah samo do zime;
saj je vedel, da do Rovt ni dalj nego samo uro hodá. Pa
bi se bal in cmeril? Hm, ãemu? — Keza je danes zjutraj
poginila in ne potrebuje veã pastirja. Zato pa gre Kekec
lahko malo pogledati k tujim ljudem. Slabega mu ne bo
in lahko bo igral na citre in prepeval, kadar se mu bo
ljubilo. Pa bi se zaradi tega cmeril. Hm, ãemu? — Saj ni
vredno, resniãno ni vredno, da bi se cmeril.

In Kekec je bil vesel in se ni bal. Spravil je svoje reãi v

red, da jih zjutraj kar vzame s klopi in lahko kar takoj
odide. Tu in tam je mislil na Rovte in je ugibal sam pri
sebi, kako je tam. A oãe in mati sta mu pravila samo do-
bre reãi in zato Kekec ni veã razmi‰ljal. Po veãerji je ‰el
v izbico, kjer je stala njegova postelja v enem, a Tinkina
v drugem kotu. Mraãilo se je Ïe. Vsa dolinica je bila Ïe
zakrita v temni mrak. Samo visoki sneÏniki so Ïareli v
‰krlatnem ognju in so gledali v mraãno dolinico. Mati je
postavila na okno goreão sveão in je prekriÏala otroka.
Tinka se je takoj skobacala v posteljico. Do vratu se je
pogrnila z gorko odejo in je gledala bratca. »Zjutraj poj-
de‰, Kekec,« je rekla. »Oh, Kekec, prav niã ne bo lepo,

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

ko tebe ne bo. Pa bom Ïalostna . . . Lepo si igral na ci-
tre, tako lepo kot nihãe. Rada sem te poslu‰ala, o, tako
rada! Pa zdaj mi ne bo‰ citral veã. Zato pa bo Ïalostno
pri nas . . . Kekec, o, Kekec! Daj, zaigraj ‰e enkrat na
citre! Daj, da te sli‰im . . .«

Kekec ni niãesar odgovoril. Vzel je iz skrinjice citre.

Sedel je na posteljico in je poloÏil citre na kolena. Priãel
je brenkati in potihoma je prepeval tiho pesem. Tinka je
poloÏila roke pod glavico pa ga je gledala in poslu‰ala
vsa zamaknjena. Kekec pa je citral in pel lep‰e, vedno
lep‰e . . .

»Pastirãku so rekli tako:
Pusti ti sneÏno goró!
V tuji kraj mora‰ ti zdaj,
pa se ne vrne‰ nazaj . . .«

Zunaj se je popolnoma znoãilo. Ugasnila je roÏna ve-

ãerna zarja na visokih sneÏnikih. Na nebu so se uÏigale
zvezde in izza ‰krabastih gorá je priãel pogledovati ve-
seli mesec. A Kekec je ‰e vedno citral in prepeval poti-
homa svojo pesem:

»Pastirãek pa vriska: Juhé!
Moje so sneÏne goré,
vriskal na njih bom vsekdar,
pustil nikdar jih, nikdar . . .«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

Sveãa na oknu je priãela dogorevati. Tedaj pa je Kekec

nehal igrati in peti. Ozrl se je na Tinkino posteljico. A
sestrica je bila mirna in se ni niti zganila. Kekec je sto-
pil bliÏe k posteljici in se je sklonil nad Tinko. In tedaj je
videl, da sestrica Ïe spi, sladko spi. Kekec se je nasme-
jal in se je naglo slekel. Zlezel je na posteljo in je ugasnil
sveão. Zaril se je pod odejo — in niso pre‰li trije trenut-
ki, pa je Ïe spal trdno in brezskrbno . . .

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

aleã Ïe, tam za zelenim gozdom je bila domaãa

vas. Videlo se ni niti rjavega zvonika veã in Kekec

je postal na beli cesti in se je ozrl nazaj. Zavihtel je klo-
buãek, da je dolgo petelinje pero veselo zavihralo v zra-
ku in je polglasno zavriskal. — »Hej, ne vidim te veã,
domaãa vas!« je dejal potem sam pri sebi. »Lepo je bilo,
a mogoãe bo v Rovtah ‰e lep‰e. Prepeval bom in citral
pa bo ãas kaj hitro minil. Kar hipoma bo zima tu in
vrnem se domov. Nagajal bom zopet Tinki in ji pravil,
kako je bilo pri zmaju, ki sem pri njem sluÏil za kuhar-
ja. Hej, pa bo verjela vse — uboga, mala Tinkara . . .«
Kekec se je posmejal in se je okrenil. Stopal je dalje po
beli cesti in se je oziral na vse strani. Cesta se je vila kraj
zelenega gozdiãa, kjer so prepevali glasni ptiãi v veselo
pomladno jutro. Na desno pa se je ‰irilo polje tja do
strmih, s smrekami gosto poraslih gor. Za njimi so se
skrivali domaãi sneÏniki in Kekcu je bilo skoraj hudo, da
jih ne vidi veã. Zato je pospe‰il korake in je priãel glasno
ÏviÏgati, da bi pregnal Ïalost. Îe je dospel iz gozdiãa in
tedaj se mu je nasmejala nasproti bela vasica. Male, pri-
jazne hi‰ice so stale druga pri drugi kakor zveste sestri-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

ce. Krog in krog pa je zelenelo ‰irno polje tja do zelenih
gozdov, spenjajoãih se ob strmem pogorju. Kekec je ob-
stal pa gledal na tisto pogorje. Oãi so se mu vse zamak-
njene ãudile, ko so strmele na tiste veliãastne gore. Oj,
strmo so se dvigale nad gozdovi — skala na skali, sklad
na skladu. Vse so bile prepreÏene s ‰irnimi sneÏi‰ãi, ki
ne skopnijo niti v toplih poletnih Ïarkih. Sneg se je les-
ketal tam zgoraj v srebrnem soncu; skale so se smehljale
v tiho dolinico in so bile vse bele. Visoke so bile, tako
visoke, da so se dotikale menda samo modrega, jasnega
neba.

Kekec je zopet dvignil klobuãek, da je zavihralo dol-

go petelinje pero. — »Juhuhu!« je zavriskal na ves glas,
da se je razlegalo po zagorski dolini. Nasproti mu je pri-
‰el kmetiã in se je namuznil, ko je sli‰al glasni vrisk. —
»No, kaj pa se ti dere‰ Ïe tako rano?« je vpra‰al Kekca
in se je smejal. »Vesel pa si, pobiã, vesel — ni ti kaj reãi
. . . Pa kam gre‰ s culo na hrbtu? Ha, ti pobiã?«

Kekec se je okrenil, pa je odgovoril: »Ej, stric, sluÏit

grem h Koro‰cu. Zagledal sem tiste visoke vrhove, pa
sem postal tako vesel, da sem moral zavriskati. Kaj ho-
ãete, stric? Rad vriskam in sem rad vesel . . . Glejte,
stric, vi ste iz Rovt, pa veste gotovo, kje stoji Koro‰ãeva
hi‰a. Lepo vas prosim, da mi poveste, da ne bom iskal
po nepotrebnem.«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

»Ahm,« je dejal kmetiã, »h Koro‰cu gre‰ sluÏit? Glej-

te si no, glejte! Pa za pot bi rad vedel, ti pobiã? — Glej,
tista pot, ki drÏi preko polja do malega gozdiãa, te pri-
vede h Koro‰cu, naravnost h Koro‰cu. Ne more‰ zaiti,
ker ni druge poti . . . Glejte si no — sluÏit gre‰, a si tako
vesel! Ti si pa res ãuden pobiã . . .«

»Kaj hoãem, stric?« je odvrnil Kekec. »Ali naj se cme-

rim, ker moram iti sluÏit? Saj mi ne pomaga niã in tudi
vredno ni, da bi se cmeril . . . Hvala vam, stric, da ste mi
pokazali pot. Kar lepo po njej pojdem in ne zaidem ni-
kamor. Hvala vam, stric!«

Kekec je ‰el dalje in je krenil po kolovozni poti preko

polja. Ves ãas je ÏviÏgal in se je vedno bolj bliÏal zelene-
mu gozdiãu. Velika cula na hrbtu ga ni prav niã teÏila, ‰e
manj pa skrinjica, ki jo je nosil v desnici in ki so bile v
njej spravljene njegove citre. Dospel je v gozdiã in je ‰el
neutrudno dalje pod visokimi smrekami. Pri‰el je do
ovinka — in tedaj se je hipoma ustavil. Iz grmovja je
skoãil deãek in je obstal ves zasopel pred njim. Kekec ga
je gledal in se je ãudil. Deãek je bil mr‰av in dolg; oble-
ãen je bil v ra‰evinaste hlaãe in v ra‰evinast jopiã. Bil je
bos; a na glavi mu je tiãal zelen, potlaãen klobuãek.

Ustavil se je deãek pred Kekcem in ga je meril od nog

do glave s sovraÏnim pogledom. — »Kdo si? Kam ho-
ãe‰?« je vpra‰al s hripavim glasom. »Kaj nisi ti Kekec?
Kekec, ki hoãe priti h Koro‰cu sluÏit? Ha, te vpra‰am?«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

Kekec se je nasmejal in je prav prijazno odgovoril: »I,

seveda sem Kekec. Pa tudi h Koro‰cu grem sluÏit. Daj,
povej mi, ali imam ‰e daleã?«

Dolgi deãek mu ni odgovoril. Samo teÏko je zasopel

in je pograbil Kekca za rame. Potresel ga je na vso moã
in mu podstavil nogo, da bi ga prevrnil na tla. Kekec se
je zaãudil in je stopil korak nazaj. Gledal je deãka in je
zmajal z glavo. — »Pa kaj hoãe‰ od mene, ha?« ga je
vpra‰al in se je ‰e vedno ãudil.

A dolgi deãek se je zopet zapra‰il vanj z vso moãjo in

bi ga bil skoraj prekotalil na tla. — »Nabijem te, ti Ke-
kec!« je sopel. »Nabijem te, da bo‰ ves ãrn in se ti ne bo
ljubilo iti h Koro‰cu . . . âakaj, ãakaj — nabijem te . . .«

»Aha!« je tedaj rekel Kekec zategnjeno. »Nabiti me

hoãe‰, ha, nabiti? Pa ãe se ti bom pustil? Îe koga druge-
ga sem mikastil, pa bi pustil, da bi me ti? — I, poãakaj
malo, da vrÏem culo na tla in spravim skrinjico na var-
no. Pa se bova pomenila . . .«

In Kekec je poloÏil culo in skrinjico na tla. Potem se je

naglo obrnil in se je zasmejal. Zakaj dolgi deãek je zopet
navalil nanj in je poizku‰al, da bi mu podstavil nogo. A
Kekec ga je prijel z obema rokama okoli pasu. Zasukal
ga je na levo in desno in kakor bi trenil, je leÏal dolgi
deãek v travi.

»No, vidi‰!« je govoril Kekec prav prijazno. »Ali ti ni-

sem rekel, da se ne pustim nabiti? Lahko bi jaz tebe, pa

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

te noãem. Saj nimam vzroka, da bi te nabil. Samo to mi
povej, zakaj ti mene ne pusti‰ v miru? Kaj sem ti storil,
da si navalil name kakor razbojnik?«

Dolgi deãek je priãel pihati kakor maãka. Skoãil je zo-

pet na noge in je stiskal pesti. Pa mu ni dalo miru in se
je spet zakadil v Kekca. A Ïe v naslednjem trenutku je
leÏal v travi. Zakaj Kekec se je samo oklenil, in dolgi de-
ãek se je samo zasukal, pa je Ïe leÏal premagan. Zajokal
je od same sramote in jeze in je bil z nogami po travi.
Kekec se je sklonil nad njega in mu je prigovarjal: »Daj,
daj — ne cmeri se, kakor da bi bil ‰e v zibelki! Saj ti no-
ãem niãesar hudega. Niãesar mi nisi storil — samo v
miru me pusti, pa sva prijatelja . . . Povej, zakaj me ne
more‰ videti? Daj, reci, zakaj me hoãe‰ nabiti?«

»Ti ne bo‰ sluÏil pri nas, ti ne bo‰ sluÏil pri nas!« je

javkal dolgi deãek. »Naka — jaz noãem, da bi ti sluÏil pri
nas! Noãem, da bi ‰el jaz zaradi tebe od doma . . . RoÏle
sem, Koro‰ãev RoÏle . . . O, ti si malopriden, ker me ho-
ãe‰ izpodriniti z doma . . . A jaz ne pustim tega, ne pus-
tim . . .«

In deãek je zajokal bridko, da bi se ga kamen usmilil.

Kekec se je ãudil vedno bolj. Sedel je v travo kraj deãka
in mu je prav prijazno govoril: »Saj ti noãem niãesar . . .
Ti si Koro‰ãev? Pa zakaj se joãe‰, ãe pridem k vam sluÏit?
Bodi pameten, RoÏle! Nihãe te ne podi od doma, a naj-
manj jaz. K vam grem samo zaradi tega, ker mi je tako

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

ukazal oãe . . . Ni se ti treba jokati, RoÏle! Prijatelja
bova in se ne bova prav niã kregala. Le meni verjemi,
RoÏle! Ti ostane‰ lepo doma, lepo kakor do sedaj!«

Dolgi deãek je nehal jokati. Pogledal je Kekca z ne-

zaupljivim pogledom in je zmajal z glavo. — »Pa je res,
Kekec?« je govoril. »Saj ti ne verjamem . . . Na‰ oãe je
rekel, da pojdem sluÏit k vam. ·e tisti dan pojdem, ko
pride‰ ti. In danes prihaja‰ ti in ‰e danes moram jaz k
vam. A jaz noãem iti sluÏit, jaz noãem iti sluÏit . . .«

Kekec ga je potrepljal po rami in je rekel: »Ne boj se,

RoÏle, le nikar se ne boj! Saj ne pojde‰ od doma. Ve‰,
tvoj oãe te je samo stra‰il. Saj mi je ‰e davi rekel oãe do-
ma: ›Le dobro se drÏi, Kekec, pa bodi prijatelj z RoÏle-
tom!‹ — Tako mi je rekel oãe in zato vem, da ne pojde‰
k nam sluÏit.«

RoÏle si je obrisal obraz z rokavom. Poslu‰al je Kekãe-

ve besede in je zdaj verjel. Pa mu je bilo Ïal, da je tako
grdo ravnal s Kekcem. Kar glavo je povesil; v tla je gle-
dal pa je molãal. A tedaj je zaklical iz grmovja droben
glas. RoÏle se je zganil in se je udaril s pestjo po ãelu —
»Pa da sem pozabil!« je zaklical. »Da sem pozabil na-
njo!«

»RoÏle, oj, RoÏle!« je zaklical zopet tisti glas. »Pa kje

si, oj, RoÏle! Pridi, pridi, RoÏle!«

RoÏle je stekel proti grmovju in je kar hipoma izginil

za njim. Kekec se je ãudil vedno bolj in si ni vedel raz-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

jasniti RoÏletovega vedenja. Zmajeval je z glavo in je
gledal v grmovje, za katerim je izginil RoÏle. A naposled
je vendar vstal in si je oprtal culo. Pobral je skrinjico in
je stopil naprej. A ‰e ni prestopil petdesetkrat, ko je zo-
pet zagledal RoÏleta. Priril se je RoÏle iz grmovja, vodeã
za roko deklico, ki se je glasno smejala in z rokami od-
bijala drobne vejice. Stopila sta na pot in sta obstala
pred Kekcem.

Kekec je gledal deklico ves zaãuden. Bila je za glavo

veãja kot njegova sestrica Tinka; a ni bila debelu‰na
kakor Tinka. Imela je kodraste, ãrne lase, ki pa niso bili
spleteni v kito kakor pri Tinki, ampak so padali prosto
na rame. Deklica je bila bleda in v njenih modrih oãeh
ni bilo nikakve Ïivahnosti. Gledala je naravnost predse,
kakor da bi je ne zanimal ves svet. Obleãena je bila v
pisano krilce in pisano ‰labankico.

»To je na‰a Mojca!« je rekel RoÏle, ko je stopil h Kek-

cu. »Pridna je, hm, pridna, da nihãe tako na svetu. Oj,
Kekec, da bi ti vedel, kako zna lepo peti! ·e ‰krjanãek se
mora skriti pred njo . . . Glej, Mojca, tu je Kekec, ki je
pri‰el k nam sluÏit. A jaz ne pojdem z doma; ve‰, oãe me
je samo stra‰il.«

Deklica je tlesknila z rokami in se je zasmejala s sre-

brnim glasom. »Oj, prav, da ne gre‰, RoÏle!« je dejala
vsa vesela. »Lepo se bomo igrali s Kekcem in bomo pre-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

pevali. Ali ni res, RoÏle? Pa kje je Kekec? Daj, Kekec, daj
mi roko, da ti reãem: bog te sprimi!«

Kekec se je vedno bolj ãudil deklici, pa ni izpregovo-

ril besedice. Samo roko ji je podal in je molãal. A Moj-
ca je Ïe klepetala naprej: »Prav, da si pri‰el, Kekec! Na
vrtu bomo sedeli — ti, RoÏle in jaz. Mati nas bo pustila,
o, prav rada nas bo pustila. Pa bomo prepevali najlep‰e
pesmi. Ali ni res, Kekec! Saj zna‰ tudi ti peti? Ha, Ke-
kec?«

»Znam!« je odvrnil Kekec in je ‰e vedno gledal klepe-

tajoão deklico. âudil se je venomer, dokler mu ni RoÏle
po‰epetal na uho: »Ne ãudi se, Kekec! Mojca je sirota —
Mojca je slepa . . .«

In zdaj je spoznal Kekec, zakaj ga deklica ne vidi in

zakaj jo mora RoÏle voditi za roko. Sirota — slepa je na
oba oãesa pa ne vidi prelepega sveta, pa ne vidi modre-
ga neba in belih sneÏnikov nad zeleno dolino. Niti ma-
mice ne vidi, niti oãeta, ko jo ljubeznivo gledata, ker se
jima smili mala sirotica, ki je slepa. In Kekcu se je pri teh
mislih razÏalostilo srce. ·e enkrat je prijel deklico za
roko pa ji je prijazno govoril: »Da, Mojca, lepo bomo
prepevali, lepo, da se nam bodo vsi ãudili, o, tudi jaz
znam nekoliko peti. Vsako jutro bomo prepevali in vsak
veãer. Citre imam, lepe citre, da jih pod soncem ni takih.
Pa bom brenkal, da bo veselje. Resniãno, Mojca . . .«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

»Kaj, citre ima‰? O, Kekec!« sta se zavzela bratec in

sestrica. »Ali ima‰ res citre?«

»Mhm,« je odvrnil Kekec. »Glejta, v tejle skrinjici jih

imam spravljene. S sabo jih nesem, da si zabrenkam
vsak dan. Pa mi srce ne bo prav niã Ïalostno.«

»Daj, pokaÏi nama citre!« je prosil RoÏle. In Mojca je

sklenila roãice pa je moledovala: »Zaigraj nama, Kekec!
Daj, zaigraj nama lepo pesem! Gotovo jih zna‰ sto ali pa
‰e veã . . . Daj, zaigraj, Kekec!«

Kekec ni pustil, da bi ga dolgo prosila. Sedli so na tra-

to in Kekec je vzel iz skrinjice svoje zlate citre. PoloÏil jih
je na kolena pa je zaãel brenkati tako lepo kot nihãe na
svetu. Ptice, ki so ‰e pred trenutkom ãebljale po zelenem
gozdiãu, so hipoma umolknile. Sedele so na drobnih
vejicah in so poslu‰ale, poslu‰ale . . . Bratec in sestrica
pa sta si podprla glavo z roko. Strmela sta vsa zamak-
njena in skoraj dihati si nista upala. Poslu‰ala sta Kekca
in njegovo lepo brenkanje, pa se niti ganila nista zara-
di velikega zaãudenja.

Kekec je nehal igrati. Pogledal je RoÏleta, ki je strmel

vanj, in pogledal je Mojco, ki se niti ganila ni, pa se je
nasmehnil. »No, ali sem dobro zaigral?« je vpra‰al. »Kaj
pravi‰ ti, RoÏle?«

RoÏle se je premaknil in ga prijel za roko. — »Kekec,

ali me sli‰i‰?« je dejal hipoma. »Ne zameri mi, da sem
navalil nate kakor razbojnik, ne zameri mi! Oj, bilo mi

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

je hudo, ker sem mislil, da bom moral od doma. Pa sem
bil jezen nate . . . Ne zameri mi, Kekec! Bodiva prijate-
lja, bodiva prijatelja . . .«

»I, seveda — bodiva prijatelja!« je odvrnil Kekec in je

udaril v njegovo roko. Spravil je citre v skrinjico in je
vstal. »âas je, da gremo!« je nadaljeval potem. »Zadosti
dolgo sem se zamudil tu v gozdiãu. Pa ne vem, ãe bo to
va‰emu oãetu prav. Pojdimo, RoÏle; pojdimo, Mojca!«

Pa so se res odpravili. RoÏle in Kekec sta se vso pot

pogovarjala. Mojca pa je bila kar tiho od takrat, ko je
ãula sladke glasove ubranih citer. Pove‰ala je glavico in
je stopala molãe za bratcem, ki jo je drÏal za roko. Le tu
pa tam se je nasmehnila, ko se je oglasila v go‰ãavi drob-
na ptica. Z roko je zamahnila, kakor bi hotela reãi: Tiho
bodi, zlata ptiãica! Saj ne reãem, da ne zna‰ peti. Toda,
ali si ãula Kekca, kako zna citrati? Hm, pa si lahko tiho
in te je lahko sram, da ne zna‰ tako lepo peti kot Kekãe-
ve citre . . . Ptiãica zlata, ti drobna siromaãica! . . .

Medtem so pri‰li iz gozdiãa in pot je zavila med njiva-

mi do samotne hi‰e, ki je stala sredi lepo obdelanega
polja. RoÏle je zamahnil s klobuãkom in dejal: »Glej, tam
stoji na‰a hi‰a. Ali ni lepo pri nas? Poglej, poglej tiste
visoke gore! O, izpred na‰e hi‰e se vidijo tako lepo in
blizu so, da bi jih lahko z roko dosegel!«

Kekec se je ozrl na hi‰o. Bila je velika in na pol zida-

na, na pol lesena. Drevje je zelenelo okrog nje in iz dim-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

nika se je dvigal bel dim. Nedaleã od hi‰e se je priãenjal
gost smrekov gozd, ki se je ‰iril in spenjal vedno vi‰e ob
strmi gori, dokler ni prenehal ob belih, v nebo ‰trleãih
peãinah in ob zmrznjenih sneÏi‰ãih. Na desno pa se je
‰irilo bogato polje. Murni so ãriãkali vseokrog in sto ‰kr-
janãkov je prepevalo nad dehteãim poljem.

»Hm, lepo je tu!« je govoril Kekec. »O, veliko lep‰e

kot pri nas. Tu mi bo dobro in prav niã ne bom Ïalo-
sten.« — In ‰li so naglo preko polja in so se vedno bolj
bliÏali hi‰i. Veselo sta se pogovarjala RoÏle in Kekec;
samo mala Mojca je ‰e vedno molãala in je le tu pa tam
izpregovorila besedico. Dospeli so do praga in so stopili
v veÏo. — »Oj, oãe! Oj, mati!« je zavpil RoÏle na ves glas.
»Ali sli‰ite? Kekec je pri‰el . . . Jaz sam sem ga privedel
v na‰o hi‰o.«

In pri‰la sta oãe in mati. Podala sta Kekcu roko in sta

ga potrepljala po rami. — »Bog te sprimi, Kekec!« sta
mu govorila. »Mislimo, da ti bo dobro pri nas in ti ne bo
dolgãas. Kar lepo se bo‰ udomaãil, pa bo‰ pozabil na
dom. Pa ti ne bo sile!«

In se je Kekec res udomaãil Ïe tisti dan pri Koro‰ãevih.

Bil je dobre volje in vesel. Pravil je razliãne zgodbe, da
so se mu vsi smejali. A najbolj so se mu smejali, ko je
pravil, kako je pri stricu Prisanku pasel divje koze. —
»Hm, dvakrat sem ga po‰teno zmikastil,« je pripovedo-
val. »Prekanil sem ga, da je kar debelo gledal. A vseeno

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

mi je podaril lepe citre. Saj ni stric Prisanek hudoben;
prav niã mu ne morem reãi; resniãno, prav niã.«

»Glej ga no!« je menil Koro‰ec in se je ãudil Kekcu.

»Ti si pa navihan, da nihãe tako. Ti bi mogoãe prekanil
celo staro Pehto in jo pregnal iz na‰ih krajev. Pa bi ne
stra‰ila veã otrok in bi jih ne kradla.«

»Kaj Pehta?« je dejal Kekec in je zamahnil z roko. »O,

sli‰al sem doma o Pehti, sli‰al! Pravijo, da domuje tu
nekje v va‰ih gorah. Pravijo, da je stra‰na in da ukrade
vsako leto na vasi deklico, ki je najbolj pridna in najbolj
slaba . . . Huda je, da je le kaj? Hm, skoraj bi se je bal,
in najraj‰i bi je nikoli ne videl. Ali ni res, stric?«

»No, ne vem!« je rekel Kekec. »Ne vem, ãe bi se je bal.

Ustra‰il se nisem niti Prisanka in sem ga celo zmikastil.
Mogoãe bi se pa res ne bal Pehte? Saj ji nisem storil niã
hudega, in kaj naj mi hoãe? Pustiti me mora v miru, ka-
kor jo jaz pu‰ãam v miru . . . Veste, izmislil si bom lepo
pesem o Pehti, pa jo bom citral in prepeval. Sli‰ala jo bo
Pehta; vesela bo in nas bo imela rada. In niã Ïalega nam
ne stori in nas pusti v miru!«

»O, saj res, Kekec!« se je oglasila mala Mojca, ki je

sedela v kotiãku za mizo in je ves ãas molãala. »Daj, Ke-
kec! Izmisli si lepo pesem o Pehti. Ti bo‰ citral, jaz bom
pa pela, da naju bodo vsi poslu‰ali. Pa tudi Pehta naju
bo poslu‰ala. Kar skakala bo od samega veselja . . . Pa
kdaj si bo‰ izmislil tisto pesem, ha, Kekec?«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

»Ne vem,« je odgovoril Kekec in se zamislil. »Mogoãe

Ïe danes, mogoãe Ïe jutri . . . Ni tako lahko, res, ni lah-
ko. Poskoãnico si izmisli‰ kaj hitro. Hm, o Pehti pa mora
biti kaj lepega, da se Pehta ne bo usajala, ãe‰ tako pesem
si si izmislil o meni, ti Kekec! No, ãe ne zna‰ kaj bolj‰ega,
pa bi bil pustil ‰e to! — Nemara bi se ‰e celo razhudila,
pa bi me pograbila. A to bi ne bilo dobro, resniãno bi ne
bilo dobro!«

In tako so se pogovarjali tisti dan. Sonce se je Ïe bliÏa-

lo goram, ko so ‰li Kekec, RoÏle in Mojca na vrt. — »Za-
peli bomo tam lepo pesem,« je rekel RoÏle in zato je vzel
Kekec s seboj citre. Prijel je Mojco za roko in jo je vodil
varno preko praga na zeleni vrt. Pod ‰iroko hru‰ko je
stala mizica in dolga klopca. Sedli so tja pa so priãeli ugi-
bati, katero pesem bi zapeli.

»Tisto dajmo o pomladi in ‰krjanãku!« je menila Moj-

ca. »Oh, tako je lepa, da bi jo vedno prepevala! Dajmo
tisto o pomladi in ‰krjanãku.«

»Saj res, to je lepa pesem,« je rekel Kekec. »Tudi jaz jo

rad pojem, ker mi je v‰eã. Pa jo dajmo!« — In Kekec je
uglasil strune pa je priãel brenkati. Mojca je zapela s
svojim srebrnim, ‰krjanãkovim glasom in oglasila sta se
tudi Kekec in RoÏle. Ubrani so bili glasovi in so tako
lepo zveneli med veselim citranjem v tihi svet, da se je
vse ãudilo. A najlep‰i je bil glas male, slepe Mojce. Po-
doben je bil ‰krjanãkovemu Ïvrgolenju v tistem jutru,

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

ko se smeje modro nebo in se ziblje ‰krjanãek nad deh-
teãim poljem . . .

Ubrano petje je privabilo iz hi‰e tudi oãeta in mater.

Obstala sta sredi vrta pa sta poslu‰ala in se ãudila. Ko je
utihnila pesem, je rekla mati oãetu: »Kaj ni dobro, da je
pri‰el Kekec k nam? To ti je deãko! Vesel in pogumen
kot nihãe. Pa srce ima dobro, resniãno — zlato srce . . .
Glej, RoÏle je Ïe kar zaverovan v njega in uboga Mojca
kar strmi in ga poslu‰a.«

»Dobro, dobro!« je pritrdil oãe. »Veselo bo zdaj pri

nas kot nikjer na vasi. Pa ta Kekec je navihan in ima sto
muh v glavi. Kar iz rokava ti jih iztresa in ne pride nik-
dar v zadrego. Da bi le bil zdrav in sreãen!«

Sonce se je nagnilo za gore in dolga senca je padla ãez

tiho dolino. Mati je poklicala otroke v hi‰o k veãerji, ki
je stala Ïe pripravljena na mizi. Otroci so pri‰li v izbo in
so se veselo smejali. Sedli so k mizi in so priãeli hlastno
jesti. In Kekcu je zopet stekel jezik. Pravil je zgodbo o
Kezi in o bedasti mi‰ki, ki je ponoãi ubogi Kezi pojedla
rog. Pa Keza ni bila prav niã Ïalostna. Saj menda ‰e za-
pazila ni, da ji je pojedla mi‰ka rog, ker ni prav niã me-
ketala in niti enkrat ni zajavkala.

Bila je Ïe noã, ko so se spravili k poãitku. Kekec in Ro-

Ïle sta spala v podstre‰ni izbici vsak v svoji postelji. Me-
sec je gledal skozi lino in v izbici je bilo skoraj svetlo. Iz
daljave se je ãulo pritajeno ‰umenje smrekovega gozda

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

in tu in tam se je razleglo zateglo lisjakovo lajanje. Ke-
kec ‰e ni spal, ampak je gledal skozi lino v srebrni me-
sec in je mislil sam pri sebi. O Koro‰ãevih je mislil — o
RoÏletu in o Mojci. Nazadnje se je domislil tudi hude
Pehte in se je zasmejal. — »Pesem si izmislim o Pehti,
lepo pesem, ‰e lep‰o pesem, nego sem si jo bil izmislil o
vili ·krlatici. Pa bo strmela Pehta in mi bo mogoãe po-
darila ‰e celó najlep‰e ru‰evãevo pero, da si ga zatak-
nem za klobuk . . . Hm, pa kaj bi si izmislil? Kaj bi si
izmislil? Nemara . . .«

A Kekec ni veã mogel premi‰ljati. Hipoma so se mu

zaprle oãi in spanec ga je premagal, da sam ni vedel
kdaj . . .

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

relepi so bili tisti dnevi, ko se je poslavljala pomlad
od tihega zagorskega sveta. Sonce se je nepreneho-

ma smehljalo na modrem nebu, ‰elesteãa sapica je ‰um-
ljala vse dni nad dolinico in veseli ‰krjanãki so prepevali
od jutra do veãera nad bogatim poljem. In roÏe so deh-
tele na ‰irnih, pisanih senoÏetih. Njih sladki vonj je tihi
vetrc prina‰al v dolino in ga razna‰al po vsem ozraãju.
Visoki sneÏniki so veselo gledali na zeleno polje. Bledi
sneg se je svetil na njihovih gladkih skalah. Iskril se je v
zlatih Ïarkih, da je deca na vasi mislila, da so nanje na-
sejali ‰kratje samih srebrnih tolarjev. Pa so Ïe hoteli iti
tja na visoke gore in so se Ïe zbrali kraj gozda. Toda te-
daj so se domislili hude Pehte, ki stanuje tam nekje v
ãrnem lesu pod belimi sneÏniki. Strah jim je napolnil
mlada srca, da so se kar obrnili. Pokazali so urne pete in
kakor bi trenil, so izginili v vas.

Kekec je gledal deco, kako je beÏala preko polja. Tam

pod ‰irokim jesenom je poãival v hladni senci in se je
smejal. Z rokami se je tolkel po kolenih in je govoril:
»Glej no — kako ti beÏe! Pa kdo jih je tako prepla‰il? Iz
gozda so pritekli, naravnost iz gozda. Nemara so videli

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

lisjaka, ki je ravno ukradel kuro na vasi in jo prinesel v
gozd. Pa jim je pokazal zobe in zalajal nad njimi. In mi-
slili so, da je volk, kosmati volk . . . Hehe, kosmati
volk!« — In Kekec se je vedno bolj smejal, ko je gledal za
beÏoão deco. Îe so bili otroci daleã sredi polja, Ïe so bili
pri prvih hi‰ah in Ïe so izginil za hi‰ami. A Kekec se je
‰e vedno smejal pod jesenom in se je tolkel z rokami po
kolenih. — »Volk, hehe, kosmati volk!« je ponavljal v
svojem veselju in je klical naglas za beÏeãimi otroki. A
hipoma je utihnil in se je na pol dvignil, zakaj nekdo ga
je poklical z bojeãim glasom. Kekec se je ozrl in je za-
gledal nedaleã tam na stezi Mojco. Stopala je poãasi in
je previdno krilila z rokami.

»Mojca, hej, Mojca!« je zaklical Kekec in je stekel de-

klici naproti. Prijel jo je za roko in jo je privedel pod je-
sen. »Kako si vedela, da sem tukaj, ha, Mojca?« jo je
vpra‰al.

»I, ãula sem te pred hi‰o, kako si se smejal,« je odvr-

nila mala Mojca. »Pa sem bila radovedna, zakaj se tako
smeje‰. In ‰la sem, kar naprej sem ‰la in sem vedela, da
te najdem . . . Ali bo kmalu veãer, Kekec? Ve‰, rada bi
Ïe zopet sli‰ala tvoje citre in rada bi Ïe pela pesem o ‰kr-
janãku. Oh, in tisto lepo, ki si si jo izmislil o hudi Pehti
. . . Ali bo kmalu veãer, Kekec?«

»Hm, sonce stoji ‰e visoko,« je dejal Kekec. »Mojca, ‰e

bo‰ morala poãakati nekaj uric. Ali vendar te povedem

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

takoj domov. Na polju smo za danes Ïe vse podelali.
Oãe in RoÏle sta Ïe od‰la domov. Samo jaz sem legel tu
malo v senco, da sem se nasmejal otrokom, ki so beÏali
pred kosmatim volkom . . . pa saj ni bil kosmati volk —
ne boj se, Mojca!« je nadaljeval, ko je videl, da se je Moj-
ca vsa prepla‰ena stresla. »Samo lisjak je bil, samo lisjak,
ki je ukradel na vasi kuro. Pa so se ga otroci bali, joj, tako
bali!«

»Hi-hi,« se je veselo zasmejala Mojca in je dvignila

glavico. »Boje se otroci tega grdega volka in tudi jaz se
ga bojim. A ti se ga gotovo ne boji‰? Saj se nisi bal niti
divjega moÏa Prisanka, ko si pri njem pasel divje koze.
Kajne, da se ne boji‰ grdega volka?«

»Zakaj bi se ga ne bal?« je odgovoril Kekec. »Seveda

se ga bojim. A kdo se ga ne boji? Hude zobe ima in je
divji, da nihãe tako na svetu. Zato je najbolje, da ga ni-
kjer ne sreãamo. Volk nima pameti, pa te kar pojé in te
prav niã ne vpra‰a . . . Ve‰ kaj, Mojca? Pojdiva domov!
Danes smo zadnji dan z RoÏletom skupaj. Jutri zarana
odÏene Ïivino na visoke senoÏeti za Akom. Pa bog ve,
koliko ãasa ga ne bomo videli!«

»Saj res,« je odgovorila Mojca in je vstala. »Jutri RoÏle

pojde . . . Dolgãas bo, ker ga ne bo doma. Dobro, da ti
ostane‰ pri nas in da tudi ti ne pojde‰ z RoÏletom.«

Kekec jo je prijel za roko in jo je vodil po stezi. Îe sta

bila blizu doma, ko je rekel Kekec: »V nekaj dneh poj-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

dem za RoÏletom. Seveda, samo obiskal ga bom in se
takoj vrnil. O, lepo mora biti tam gori na tistih senoÏe-
tih, resniãno lepo! Ve‰, Mojca, natrgal ti bom najlep‰ih
meÏikeljnov, da bo‰ vesela.«

»O, meÏikeljni!« je dejala Mojca. »MeÏikeljni lepo

dehte in lepi morajo biti, da je kaj! A jaz ‰e nikoli nisem
videla meÏikeljnov, ‰e nobene cvetice nisem videla. O,
niti sonca, niti neba . . . Ve‰, Kekec, lep mora biti svet,
a jaz ga ne vidim, o, nikoli ga ne bom videla, ker sem
slepa. Jaz vidim samo temo, ãrno temo, a drugega niã.
Pravijo, da je tako lepo po polju, tako lepo, da bi kar vri-
skala, ãe bi ga videla. Pa ga ne vidim — niti tebe, Kekec,
ne vidim, niti mamice . . . O, hudo je, ãe je ãlovek slep
in ne vidi niãesar . . .«

Mala Mojca je povesila glavo in iz slepih oãi sta se ji

prikradli dve gorki solzi. Îalostno je vzdihnila in je
umolknila. Kekcu je bilo hudo pri srcu, ko je sli‰al take
besede. Pogledal je malo siroto pa jo je priãel tolaÏiti:
»Le nikar ne bodi Ïalostna, Mojca! Ve‰, hudo je, ãe je
ãlovek Ïalosten . . . Glej, Mojca, Ïe sva doma. Na vrt
pojdeva pa zapojeva pesem o ‰krjanãku in o Pehti. In
zopet se bo‰ smejala, tako lepo smejala kot nihãe. Le
meni verjemi, da bo‰ zopet vesela in se bo‰ zopet sme-
jala. Najlep‰o pesem ti bom zacitral in ti bo‰ pela in se
smejala. Resniãno bo tako, ti Mojca!«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

Deklica je dvignila glavo in se je nasmehnila. Z roko

je ‰inila preko obraza in je potem stopala naglo kraj
Kekca. Dospela sta do doma, kjer ju je RoÏle Ïe ãakal.
BrÏ so se spravili na vrt pod hru‰ko in tam je Kekec ci-
tral in so prepevali. Seveda — najraj‰i so peli pesem o
Pehti, ki si jo je bil Kekec izmislil pred petimi dnevi.
Lepa je bila pesem, da jo je mala Mojca prepevala od
jutra do veãera. V hi‰i jo je prepevala in zunaj na polju.
S svojim srebrnim glasom jo je prepevala, da je zvene-
la daleã v tihe gozdove in na molãeãe sneÏnike. Pa je bila
Mojca vesela, vesela kakor ‰krjanãek, kadar sloni ob
modrem nebu in gleda na zeleno polje in droboli svojo
najlep‰o pesem. In je prepevala, samo prepevala tisto
Kekãevo pesem:

»Teta Pehta, dober dan!
Pridi k nam na tiho plan,
s sabo v goro vodi nas
v koão svojo k ptiãku v vas,
v zlato koão pod goró,
ptiãek zlat tam spi lepó . . .
Teta Pehta, daj, o, daj,
ptiãka danes nam prodaj!«

Kekec se je bil v treh tednih tako udomaãil pri Koro-

‰ãevih, da Ïe kar niso mogli biti brez njega. Veselo je bilo
v samotni hi‰i, ker Kekec je prepeval in ÏviÏgal od zore

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

do mraka in je bil dobre volje ves dan. Rad je delal na
polju in ni javkal, ãe mu je tekel znoj curkoma z obraza.
O, Kekec se je kar namuznil in se je domislil kratkoãasne
zgodbe pa se je smejal. In niti na misel mu ni pri‰el vroãi
znoj na rdeãem obrazu. Koro‰ec je bil zadovoljen z njim
in ga kar prehvaliti ni mogel. RoÏle in mala Mojca sta ga
imela rada, kakor da bi bil Kekec njun bratec in bi Ïe od
nekdaj Ïivel z njima. O, nista mogla Ïiveti brez njega,
ker sta ga imela tako rada, o, tako rada!

Zato je bil RoÏle Ïalosten tisto jutro, ko je moral gnati

Ïivino visoko na senoÏeti za Akom. Cmeril se je tako
ãudno, da se je priãel Kekec norãevati. Seveda — RoÏle
bi bil ostal rad doma in prav niã mu ni bilo v‰eã, da
mora s pastirji tja pod sneÏnike. No, Kekec ga je poto-
laÏil in mu obljubil, da ga pride obiskat vsak teden dva-
krat. In RoÏle se ni cmeril niã veã. Pognal je Ïivino za
drugimi pastirji iz vasi. Tam gori ob gozdu je za trenu-
tek postal. Zamahnil je s klobuãkom in je na ves glas
zavriskal. Kekec in Mojca sta mu mahala z rokami, dok-
ler ni izginil v zelenem gozdu.

»No, od‰el je!« je rekel Kekec Mojci. »âudno, da je ‰el

tako veselo. Mislil sem, da bo Ïalosten. Pa je ‰e celo za-
vriskal. — âez tri dni ga pojdem obiskat. Zapela bova
tam gori za Akom, da naju bo‰ lahko sli‰ala tu v dolino.
Samo poslu‰ati bo‰ morala . . . Zdaj bova pa sama,

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

Mojca! No, niã ne de — vseeno bova vesela. Ali ni res,
Mojca?«

Deklica je prikimala z glavo. »Saj ne ostane dolgo

gori,« je odvrnila. »Pravijo, da je lepo tam gori na se-
noÏetih. Zato pa RoÏletu ne bo niã hudega. Pasel bo Ïi-
vino in bo prepeval.«

Kekec je od‰el z gospodarjem na polje in je delal ves

dan. A danes je bil nekam slabe volje. Niti enkrat ni za-
ÏviÏgal in tudi zapel ni kakor druge dni. Gospodar ga je
gledal od strani in je tu pa tam zmajal z glavo. A vpra‰al
ga ni, ker je mislil, da je Kekcu dolgãas po RoÏletu. ·ele
po kosilu ga je prijazno dregnil in mu rekel: »Raca na
strehi, Kekec! Pa kaj ti je danes, da se drÏi‰ tako pusto?
Daj no, Kekec! Bodi vesel in zaÏviÏgaj! Ali ti je po domu
dolgãas? Ha, Kekec?«

Kekec ga je pogledal in je odvrnil: »Ni mi dolgãas po

domu, stric, resniãno, ni mi dolgãas. A veste, stric, zakaj
sem danes tako Ïalosten? Îe ves dan mislim na Mojco.
Vãeraj mi je rekla, da ‰e nikoli ni videla cvetic niti neba
. . . Oj, teÏko ji mora biti, ker je slepa, oj, tako teÏko! —
O, ko bi bil jaz slep, bi jokal noã in dan. Ne videl bi son-
ca, ne videl bi sneÏnikov — samo ãrno temo bi videl. Pa
bi ne videl, kako lepe so roÏe na senoÏetih, kako lepe so
ptice v gozdu. In niti mamice bi ne videl, niti sestrice
. . . Oj, to mora biti Mojci hudo, oj, to ji mora biti
hudo!«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

Kekec se je razÏalostil ob teh mislih, da ga je v srcu

kar zaskelelo. Bridko je vzdihnil in je pogledal Koro‰cu
naravnost v obraz. A tudi gospodar je postal Ïalosten. Z
roko je segel preko obraza in je rekel z drhteãim glasom:
»Hudo je, Kekec, resniãno je hudo, ako je ãlovek slep.
Sirota je Mojca, velika sirota . . . A kaj hoãe‰, Kekec?«

»Pa ni zdravil, stric, da bi uboga Mojca ozdravela?« je

vpra‰al Kekec. »O, da bi jaz vedel za tisto zdravilo! ·e
danes bi ga ‰el iskat . . . Veste, stric, k divjemu moÏu
Prisanku pojdem ali pa k vili ·krlatici. Pomagala mi bo-
sta pokazati, kje raste tisto zdravilo. Pa bo ozdravela
uboga Mojca in bo videla nebo in zemljo . . .«

A Koro‰ec je zmajal z glavo in rekel: »Ej, Kekec, za to

bolezen ni zdravila, na vsem ‰irnem svetu ni zdravila.«

In tiho sta delala potem dalje. Po nebu so plavale siv-

kaste meglice; priplazile so se izza belih sneÏnikov in so
naglo hitele nad zagorsko dolinico. Na vasi so glasno
prepevali petelini, tu in tam je hripavo zalajal pes. Ta-
krat je stopila iz hi‰e Mojca. Poãasi je ‰la po trati in je
zavila po stezi proti gozdu, ki se je raztezal nedaleã od
Koro‰ãeve hi‰e. Tam ob parobju je sedla v mehko travo.
Toda dolgo ni premi‰ljala. Hipoma je dvignila glavico in
se je nasmehnila. In Ïe v naslednjem trenutku je priãe-
la peti s svojim lepim, srebrnim glasom:

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

»Teta Pehta, dober dan!
Pridi k nam na tiho plan . . .«

Za‰umelo je nekaj za njo in Mojca je utihnila. Okre-

nila se je in poslu‰ala. In tedaj se je dotaknila roka nje-
ne glave in zasli‰ala je Ïenski glas, ki ji je prijazno govo-
ril: »Lepo zna‰ prepevati, Mojca, lepo, da nihãe tako.
Sli‰ala sem te v gozdu, pa sem mislila, da poje kraj goz-
da ‰krjanãek. Pridem gledat — na, pa vidim, da Mojca
tako prepeva . . . Saj pravim — nihãe ne zna tako kot
Mojca. Pa kdo te je nauãil? Ha, Mojca?«

Mojca se je nasmehnila in je odgovorila: »Mamica me

je nauãila lepih pesmi. O, mamica jih zna toliko, da jih
poje lahko ves dan. Pa tudi Kekec me uãi peti. Kekec zna
lepo citrati. Pred petimi dnevi si je izmislil lepo pesem
o Pehti. Ravnokar sem jo pela. Ali je niste sli‰ali, teta?«

»Sli‰ala sem jo, sli‰ala!« je govorila Ïenska. »In ravno

ta pesem me je privabila iz gozda. Hm, Kekec si je iz-
mislil to pesem. Lepa je, resniãno lepa! Ves dan bi jo po-
slu‰ala.«

»Pa vam jo zapojem ‰e enkrat,« je rekla Mojca. Mislila

je, da stoji kraj nje Ïenska iz vasi. Zato se ni prav niã
bala, ampak je priãela brez strahu pesem od zaãetka.
Îenska se ni ganila. Samo enkrat je poboÏala deklico po
laseh, a drugega niã. — Ko je Mojca konãala, je zaãuti-
la zopet roko na svoji glavi in Ïenska ji je prijazno rek-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

la: »Dobro, dobro, Mojca! Ker si zapela tako lepo, ti dam
najbolj‰ih jagod. Tam na trati jih raste na tisoãe. Mojca,
kar vstani in pojdi z mano, da ti jih natrgam.«

Mojca je res vstala in ji je pomolila roko. »Pa pojdem

z vami, teta,« je odgovorila. »Samo predaleã ne smem.
Veste, teÏko hodim, ker prav niã ne vidim. Pa lahko za-
idem in potem ne vem ne kam ne kod.«

»Ne boj se, du‰ica!« jo je tolaÏila Ïenska iz vasi. »Saj

ni daleã do trate. Povedem te tja in, ko se nazoblje‰ slad-
kih jagod, te povedem lepo domov. Le nikar se ne boj,
ptiãica!«

In Ïenska jo je prijela za roko in jo vodila v gozd. Var-

no je stopala Mojca med go‰ãavo in je pazila, da se z
nogami ne zaplete v visoko, gosto travo. V srcu se je ve-
selila sladkih jagod, ki se jih bo danes nazobala do site-
ga, in zadovoljno se je smehljala. Zdelo se ji je, da Ïe dol-
go hodi, a Ïenska iz vasi se ‰e vedno ni ustavila. Zato je
Mojca postala in vpra‰ala: »Oj, teta, ali ‰e vedno nisva
pri jagodah? Ali imava ‰e daleã do jagod, teta?«

»Samo ‰e nekaj korakov,« je odvrnila Ïenska in jo vo-

dila dalje. »Ali sli‰i‰, du‰ica, kako prepevajo ptice po
gozdu? Ali sli‰i‰? O, lepe ptice! Srebrno in zlato perje
imajo. Na zelenih vejicah sede pa pojejo lepo in ubrano
. . . Samo poslu‰aj jih, du‰ica, pa ti mine ãas in bo‰ ve-
sela.«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

In Mojca je ‰la naprej in je poslu‰ala veselo ptiãje

Ïvrgolenje, ki se je razlegalo od vsepovsod. Prijeten vonj
se je ‰iril po prostranem gozdu in Mojci je bilo vedno
prijetno v srcu. Sama ni veã vedela, koliko ãasa Ïe hodi
z Ïensko. A vendar se ji je dozdevalo, da morata Ïe biti
nekje pri jagodah. Zato je zopet zadrÏala Ïensko in jo je
vpra‰ala: »Oj, teta! Kaj ne bova ‰e pri jagodah? Dolgo Ïe
hodiva, teta, in jaz se bojim . . .«

»Kmalu, kmalu, Mojca!« ji je prijazno govorila Ïen-

ska. »Glej, no — kako lepo cveto roÏe vsepovsod! Seve-
da, uboÏica, ti jih ne vidi‰. A lahko ãuti‰ njih vonj. Ve‰,
zdaj sva na ‰iroki trati. Vsa je posejana z gorskimi na-
geljni. Veliki so nageljni in rdeãi in tako sladko dehte, da
bi ãlovek stal tu noã in dan.«

»Hm, lepo dehte,« je menila Mojca in je spet stopala

za Ïensko. Îe je izginil ãudoviti vonj gorskih nageljnov
in Mojci se je zazdelo, da sta krenili z Ïensko navkreber
po strmini. V zaãetku je molãala; toda naposled jo je
vendar zaskrbelo. Dolgo je Ïe hodila in sapa ji je priãe-
la zastajati. Zato se je kar ustavila in si je brisala znoj z
obraza. Trikrat je teÏko zasopla, pa je rekla Ïenski iz
vasi: »Predolgo Ïe hodiva, teta! Pojdiva raj‰i nazaj . . .
Mamica me bo iskala. — Noãem jagod . . . Pojdiva na-
zaj!«

Îenska se je zasmejala in jo je potrepljala po rami.

»Pa ãesa se boji‰, Mojca?« ji je govorila. »Glej, tu gori se

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

Ïe vidijo jagode. Oj, koliko jih je! Da jih vidi‰, Mojca, to
bi se ãudila in bi ploskala z rokami od samega veselja!
Samo dvajsetkrat ‰e prestopi, pa sva pri jagodah.«

Mojca je nejeverno zmajala z glavo. A vendar je sto-

pala naprej. In res — ni prestopila niti dvajsetkrat, pa se
ji je zazdelo, da ne hodi veã navkreber, ampak po ravni
poti. Globoko se je oddahnila in v srcu je ni veã skrbe-
lo. — »Pa kje so jagode, teta?« je vpra‰ala. »Ali res ras-
tejo jagode tod okrog?«

»Kar lepo sedi na trato,« je dejala Ïenska iz vasi. »Pa

ti jih natrgam toliko, da jih bo‰ sita.« — In Mojca je res
sedla in je ãakala. Pa ni ãakala dolgo. Kmalu je pri‰la
Ïenska nazaj in ji je natrosila v predpasnik polno meh-
kih jagod. — »Le jej, Mojca, le jej!« ji je govorila. »Bo‰
videla, kako so sladke. O, takih nisi ‰e nikoli zobala . . .
Ali ni res, Mojca?«

In Mojca je zobala sladke jagode in je bila vsa zado-

voljna. Ko jih je pozobala, je vstala in rekla: »O, teta!
Jagode so bile resniãno dobre in sladke. A zdaj pojdiva
domov! Lepo vas prosim, teta, pojdiva domov! Mamica
me bo iskala in bo Ïalostna . . .«

»Seveda greva domov,« je odgovorila Ïenska. »Kar

lepo mi podaj roko in takoj greva nazaj!« — In Mojca se
je prijela njene roke in se je globoko oddahnila. Iz srca
so ji izginile vse skrbi in veselo je stopala kraj Ïenske.
Paã se ji je zdelo ãudno, zakaj ne gresta po strmini na-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

vzdol, a vendar ni vpra‰ala Ïenske. Saj je mislila, da gre-
sta po drugi poti in da prideta kmalu iz gozda. Tudi Ïen-
ska ni izpregovorila besedice. — In hodili sta dolgo dol-
go molãe. Mojco so Ïe priãele boleti noge, ker ni bila
vajena dolge hoje. Tu in tam je vzdihnila in se je ustavi-
la, da se nekoliko odpoãije. In je vpra‰ala Ïensko: »Pa
kdaj prideva domov, teta, kdaj? Tako dolgo Ïe hodiva
. . . Oj, Ïe davno bi morala biti doma!«

»Kmalu, kmalu bova doma,« ji je odgovorila Ïenska.

In zopet sta hodili dolgo dolgo. Mojco so skelele noge in
priãela je naglas tarnati in jadikovati. Bila je utrujena in
ni mogla veã. Tedaj pa jo je Ïenska dvignila in jo je nesla
na rokah. Govorila ji je lepe besede in jo tolaÏila. A Moj-
ca je zajokala in je klicala mamico. — »Tiho, du‰ica,
tiho!« ji je govorila Ïenska in jo stisnila k sebi. »Saj bova
kmalu doma, oj, kmalu. Lepo te bom nesla vso pot, pa
te ne bodo prav niã bolele noge. Samo jokati ne sme‰.
Ve‰, grdo je, ãe se joãe tako velika deklica.«

Mojca je utihnila in je pustila, da jo je Ïenska nesla. A

ko vkljub dolgi hoji ‰e vedno nista pri‰li domov, se je
zopet vznemirila. Na ves glas je zajokala in je zaklicala:
»Mamica, oj, mamica!« — Priãela se je zvijati, da bi se
izvila Ïenski iz rok. A Ïenska jo je trdo drÏala. Naglo je
stopala dalje in ni izpregovorila besedice veã. Mojca je
bila vsa obupana. Krilila je z rokami in je suvala z noga-
mi, a vse ni prav niã pomagalo. Îenska je ni hotela iz-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

pustiti. — »Kam me nesete? Oj, povejte mi, kam me ne-
sete!« je tarnala Mojca v svojem strahu. »Saj me ne ne-
sete domov — ne nesete me k mamici . . .«

A Ïenska je molãala in je stopala vedno hitreje. Moj-

ca je zakrila obraz z rokami in je zajokala, da bi se je us-
milil kamen ob potu. Saj ji je postalo zdaj jasno — vedela
je, da jo je ugrabila hudobna Ïenska in jo nese kdo ve
kam. Ne ponese je domov, ne ponese je k mamici. Ne
bo sli‰ala zveãer Kekca, ko sede pod hru‰ko k mizici in
zacitra svojo najlep‰o pesem . . . Sam bog ve, kdo je ta
Ïenska, in sam bog ve, kam jo sedaj nese? — In Mojca se
je stresla v svojem strahu. Proseãe je sklenila roke in je
prosila z drhteãim glasom: »O, nesite me domov, teta!
Lepo vas prosim, teta, lepo vas prosim . . .«

Îenska se je tedaj ustavila in jo izpustila iz rok. Prijela

jo je za desnico, pa ji je prav prijazno rekla: »No, le ni-
kar ne joãi! Saj sva Ïe doma. Kar lepo pojdi z mano! Pot
je konãana — pri‰li sva domov . . .«

Mojca je ãutila, da je stopila preko praga. Razveseli-

la se je v svojem prepla‰enem srcu, ker je mislila, da je
doma. Izvila je Ïenski roko in se je obrnila na desno, da
bi ‰la v kuhinjo, ki ji je bila tako znana, da jo je na‰la
vsekdar brez vodnika. A samo trikrat je prestopila pa je
zadela ob nekaj trdega. Zaãudila se je in je tipala okrog
sebe. Pa je spoznala, da je pred njo stena in da ni kuhi-
nje blizu. In tedaj je spoznala, da ni doma, ampak nekje

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

v tuji hi‰i. Prestra‰ila se je, da so se ji po‰ibila kolena in
je zavpila na ves glas: »Mamica, o, mamica! Pomagaj-
te! . . .«

A tedaj jo je Ïe prijela Ïenska za roko in jo je vodila

dalje. Posadila jo je na klop in ji je priãela sezuvati ãe-
veljãke. — »Ne boj se, du‰ica, ne boj!« ji je prigovarjala
s sladkim glasom. »Saj ti ne bo hudega. Lepo ti bom
stregla in ti bo‰ prepevala lepe pesmi. Jagode bo‰ zobala
in bo‰ Ïivela kakor ptiãica v zelenem gozdu . . . Res, ni-
sem te privedla na tvoj dom — privedla sem te v svojo
koão, da mi bo‰ prepevala tisto lepo pesem o Pehti. Od
zjutraj do veãera mi bo‰ morala peti tisto pesem. Koli-
kokrat sem te sli‰ala, ko si jo pela tam za hi‰o. Pa sem
sklenila, da te privedem v svojo koão, da jo poje‰ na mo-
jem domu . . . Oj, Mojca, jaz nisem iz vasi — jaz sem
Pehta . . .«

Mojca se je stresla kakor ujeta ptiãica, ko je sli‰ala te

besede. Stisnila se je v kot in je zakrila obraz z rokami.
Strah ji je stisnil srce, da ni mogla izpregovoriti besedi-
ce. Saj je vedela, da je pri hudobni Pehti, o kateri je to-
liko pravil oãe. Rada krade otroke in jih zapira v svojo
koão. Grda je in huda, da le kaj . . . In zdaj je ukradla
njo; z lepimi besedami jo je premotila, da je ‰la z njo v
gozd. In zdaj jo je zaprla v svojo koão, in bog ve, ali jo
izpusti ‰e kdaj? — In mala Mojca se je tresla vedno bolj
in se je stiskala v kot. Îenska ji je venomer govorila pri-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

jazne besede. A Mojca je ni ãula. — Mojca je vedela
samo to, da jo je ugrabila Pehta in da ji bo zdaj hudo, oj,
tako hudo!

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

ekec se je utrudil na strmi poti. Hm, Ïe dve uri hodi
navkreber pa ‰e vedno ni ne konca ne kraja. Poha-

jala mu je sapa in zato je moral poãivati, da se malo od-
sope. Sedel je na mehki mah. Obrisal si je znoj z obra-
za in si podprl glavo z rokami. Gledal je v dolinico, ki je
leÏala globoko pod njim in se je smehljala v srebrnih
sonãnih Ïarkih. A Kekec je bil Ïalosten kakor ‰e nikdar
v svojem Ïivljenju. Oãi mu niso videle krasote, ki je bila
razprostrta pred njim, in niti sli‰al ni veselega ptiãjega
Ïvrgolenja po prostranem gozdu. Glej, tri dni Ïe ni za-
ÏviÏgal in ni zapel niti ene pesmice. Pa tudi citral ni Ïe
tri dni, ker je bil Ïalosten, o tako Ïalosten! — A vse to za-
radi uboge Mojce. Izginila je bila sirota pred dnevi, da
nihãe ni vedel kam. Iskali so jo okrog in okrog, a nihãe
je ni na‰el. Niti Kekec, ki je oblezel ves gozd in je po-
gledal v vsak grm. Pa so govorili ljudje, da je slepa ubo-
Ïica za‰la in padla v drveãi gorski potok. In potok jo je
nesel daleã daleã v tujo dolino . . . In Kekec se je prijel
za glavo pa je jokal, kot sta jokala Koro‰ãev oãe in Ko-
ro‰ãeva mati. Pohitel je v gozd, se vrgel na trato in je
zaril obraz v travo pa je jokal v svoji Ïalosti, da bi se ga

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

kamen usmilil. Vedno in vedno mu je bila pred oãmi
uboga, slepa Mojca. Sli‰al je njen srebrni glasek, ki poje
pesem o ‰krjanãku in pomladi, in v srcu mu je bilo to-
liko gorja in bolesti, da si je zatiskal oãi in sence, ker ga
je bolelo, o, tako zelo bolelo! — Oj, Mojca, oj, sirotica
mala, slepa! Zakaj se ti je to dogodilo, zakaj!

A vse Ïalovanje ni prav niã pomagalo. Mojce niso na-

‰li nikjer veã. In nazadnje so verjeli tudi Koro‰ãevi, da je
slepa sirotica padla v gorski potok in utonila. Tudi Ke-
kec je skoraj verjel in je bil Ïalosten, tako Ïalosten, da
mu ni bilo veã mar za citre in popevanje. Pove‰al je gla-
vo in je neprestano mislil na ubogo Mojco, ki jo je sreãa-
la tako Ïalostna smrt. Tretji dan se je namenil v gore, da
poi‰ãe RoÏleta in mu pove stra‰no novico. ·el je po str-
mi poti in ãez dve uri je sedel na trato visoko tam gori in
je poãival. Krog njega se je raztezal smrekov gozd in je
molãal. Îiva stvar se ni ganila ‰iroko okrog. Le od nekod
je prihajalo votlo ‰umenje gorskega potoka, ki je bobnel
nekje tam na desni z visoke skale.

Ko se je Kekec odpoãil, se je napotil dalje. Pot se je vila

vedno bolj strmo navkreber. Smrekovega gozda ni bilo
veã in okrog so rasli samo ‰e pokveãeni borovci in niz-
ko, grbavo ru‰je. Velike, z zelenim mahom porasle skale
so leÏale razmetane vsepovsod. Od tu je videl Kekec na-
ravnost na nebotiãne stene strmih sneÏnikov, ki so se
vzpenjali nedaleã pred njim v modro nebo. A Kekec se

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

danes ni ãudil njihovi krasoti in visokosti. Kekec je bil
Ïalosten in potrt. Zato je stekel naglo spet po poti, ki je
zavila nad globokim prepadom na levo. Tisto votlo bob-
nenje je prihajalo vedno bliÏe in Ïe se je tresla zemlja
pod njegovimi nogami. Kekec je poslu‰al in je postal
vkljub svoji Ïalosti radoveden. — »Aha, tu mora biti tisti
veliki slap, ki so mi o njem Ïe tolikokrat pravili pri Ko-
ro‰cu,« je dejal. »Rad bi ga videl in vedel, ãe je res tako
stra‰en.«

Prevzela ga je radovednost, zato je krenil s poti. Spla-

zil se je skozi ru‰je in je obstal kraj na pol preperelega
borovca, ki je stal nad prepadom. Z desnico se je prijel
za skalo in se je nagnil naprej. Gledal je v grozni prepad,
a dna ni bilo videti nikjer. In v ta prepad je padala z vi-
soke skale razpenjena voda gorskega potoka. Bobnela
je, da so se potresale krog in krog sive skale, in iz prepa-
da so se dvigale vlaÏne megle . . . Kekca je zazeblo po
vsem telesu. Zato je stopil nazaj in se je splazil skozi
ru‰je, da bi dospel na pot. A za‰el je preveã na desno in
je ob‰el ves prepad. Moral je prebresti drveãi potok, ki
pa na tistem mestu na sreão ni bil preglobok. Stopil je v
smrekov gozdiã, ker je mislil, da je na oni strani prava
pot. Toda ko je pri‰el iz gozdiãa, je izprevidel, da se je
varal. Na tej strani ni bilo nikjer poti in Kekec je videl
pod sabo malo senoÏet, obdano krog in krog z visokimi

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

smrekami. Tam na koncu senoÏeti je stalo nekaj ãrnega,
podobno nizki, prepereli koãi.

»No, dobro si jo zavozil,« je pokaral Kekec samega

sebe. »Hm, kaj ti je bilo treba kreniti s prave poti? Na, pa
glej zdaj, kako pride‰ k RoÏletu! Saj pravim, Kekec —
vedno si bil zijalast in ‰e danes te ni pustila tista zijalost.
Kekec, Kekec!«

In Kekec bi se bil skoraj razjezil sam na sebe. Toda

sredi bobnenja bliÏnjega slapa je tedaj zasli‰al glas, ki je
prihajal s tihe senoÏeti. Kekec je dvignil glavo in poslu-
‰al. In zazdelo se mu je, da ãuje pesem, tisto pesem, ki
si jo je bil nedavno sam izmislil. Sredi ‰umenja razdiv-
jane vode je natanko razbral tihe glasove, ki so prihajali
s samotne senoÏeti. In skoraj se mu je zdelo, da sedi ne-
kje tam doli uboga Mojca in poje s svojim srebrnim gla-
som.

Kekec se je zaãudil in ustra‰il obenem. Pozorno je gle-

dal tja in je poslu‰al. Toda tisto petje je utihnilo in ãulo
se je samo ‰umenje vode. Kekec se je zganil in je na ves
glas zavpil: »Mojca, oj, Mojca!«

A nihãe mu ni odgovoril. Le njegov glas je stoglasno

odmeval od gladkih peãin. Kekec je Ïalostno zmajal z
glavo in je dejal sam pri sebi: »âudno, hm, ãudno . . .
Skoraj sem mislil, da je Mojca tam doli. Pa sem se pre-
varal . . . Nikogar ni tam! Samo voda ‰umi . . .«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

Okrenil se je pa ‰el dalje skozi gozdiã. In ni preteklo

ãetrt ure, ko je dospel do prave poti, ki se je vila ob gor-
skem potoku. Naglo je stopal po kamniti poti in se je
vedno bolj bliÏal senoÏetim, kjer se je pasla ãez leto
va‰ka Ïivina. Prehodil je zadnjo strmino in je dospel do
‰iroke planote, raztezajoãe se do gladkih peãin s sne-
gom pokritih gora. Zasli‰al je glasno zvonãkljanje Ïivin-
skih zvoncev in je takoj spoznal, da je dospel na kraj
svoje poti. ·el je preko senoÏeti, da poi‰ãe RoÏleta, ki ga
je kmalu na‰el.

Sredi senoÏeti je sedel RoÏle na nizki skali in je strmel

v tihi planinski svet. Krog njega se je mirno pasla Ïivina
in je samo dvignila glavo, ko se je Kekec pribliÏal. Deãek
je obstal pred pastirãkom in je zaklical: »RoÏle, o, RoÏ-
le! Ali me ne vidi‰?«

RoÏle je dvignil glavo. Ko je zagledal pred sabo Kek-

ca, se je nasmehnil. »Ti si pri‰el k nam, Kekec?« je rekel
Ïalostno. »O, vem, zakaj si pri‰el. Vse smo Ïe zvedeli,
vse o siroti Mojci . . .«

RoÏletu se je tresel glas in debele solze so mu privre-

le iz oãi. Kekec ga je gledal in dasi se je tudi njemu skrãi-
lo srce od velike Ïalosti, ga je vendar priãel tolaÏiti. —
»No, ne jokaj, RoÏle!« je govoril. »Moralo je biti tako
. . . Pa saj nemara Mojca ni umrla. Nemara je za‰la
kam, pa je pri tujih ljudeh . . . Samo ne joãi! Ve‰, tudi
meni je hudo, tudi meni . . . A ‰e bolj hudo je va‰emu

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

oãetu in va‰i materi. — Kar potolaÏi se, RoÏle! — Tri dni
sem iskal ubogo Mojco po gozdovih. Vsak kotiãek sem
pretaknil, pa sem jokal, samo jokal in klical Mojco. A ni
je bilo nikjer in ni je bilo od nikoder . . . Kaj hoãe‰, RoÏ-
le? Moralo je biti tako, moralo . . .«

RoÏle si je priãel brisati solze. Gledal je Kekca in je

neprestano zmajeval z glavo. — »Lepo govori‰, Kekec,
resniãno govori‰ lepo,« je dejal naposled. »Ali ‰e ve‰,
kako smo ob veãerih lepo prepevali na vrtu? Ti, Mojca
in jaz . . . O, nihãe ni mislil, da bo ãez nekaj dni Mojca
mrtva, nihãe! In Mojca je tako lepo pela! Ali se ‰e spo-
minja‰, Kekec?«

No, Kekec se je dobro spominjal. Zato pa mu je po-

stalo tako hudo, da je sedel kraj RoÏleta in je priãel glas-
no zdihovati. In zdihovala sta oba in tarnala. Dolgo sta
sedela in nista skoraj niã govorila. Samo v srcu ju je bo-
lelo in spominjala sta se, kako je bilo lepo ob veãerih na
vrtu. Kekec je veselo citral in glasno so prepevali. A naj-
lep‰e je pela Mojca s svojim ‰krjanãkovim glasom. Da,
lepo je bilo takrat. A zdaj ni veã Mojce. Niã veã ne pre-
peva in bog ve, kje jo je sreãala hudobna, Ïalostna
smrt . . .

In deãkoma je bilo vedno huje pri srcu. Sama nista

vedela, koliko ãasa Ïe sedita na skali sredi senoÏeti. Îi-
vina se je bila oddaljila in je poãivala v senci nizkega
grmovja kraj senoÏeti. A naposled je Kekec vendarle

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

vstal. Ozrl se je po soncu, ki se je nagibalo k belim go-
ram. ·inil je z rokavom preko obraza in rekel: »âas je, da
grem . . . Pot je dolga in ‰e pred veãerom moram biti
doma. Ve‰, RoÏle, kar lepo se potolaÏi! âez tri dni pa te
pridem spet obiskat.«

»Spremim te malo,« je odgovoril RoÏle. In ‰la sta pre-

ko senoÏeti. Kmalu sta dospela do gorskega potoka in
do gozdiãa. Tedaj pa se je spomnil Kekec tiste skrite,
male senoÏeti, ki zeleni pod tem gozdiãem, in domislil
se je tudi tistega ãudnega glasu, ki ga je bil sli‰al s tiste
senoÏeti. Zato se je ustavil pa je vpra‰al RoÏleta: »Ali
ve‰, da je pod tem gozdiãem lepa senoÏet? Videl sem jo
bil prej in skoraj strah me je bilo. Sli‰al sem glas, ki je
prepeval pesem o Pehti. Poslu‰al sem in gledal, pa nisem
nikogar videl!«

A RoÏle je zmajal z glavo in je odvrnil: »·e nikoli ni-

sem sli‰al o tisti senoÏeti. Kekec, moti‰ se. Na tej strani
ni nobene senoÏeti.«

Kekec je ugovarjal in je trdil svojo. Nazadnje sta se

splazila oba skozi gozdiã, da si ogledata tisto senoÏet.
RoÏle ni hotel kar niã verjeti. Zato se je moãno zaãudil,
ko sta stopila na porobje. Resniãno — tam doli je leÏa-
la skrita senoÏet, vsa obdana z visokimi temnimi smre-
kami. Tiha je bila senoÏet; samo bobnenje bliÏnjega sla-
pa se je razlegalo votlo in teÏko sredi ti‰ine.

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

»No, ali vidi‰, da se nisem motil?« je rekel Kekec. »Po-

glej, le poglej tja doli! Ali ne vidi‰ tam nekaj ãrnega? Kaj
se ti ne zdi, da stoji tam samotna koãa? Ha, RoÏle?«

Pastirãek je gledal tja in se ãudil. Mraãna je bila se-

noÏet, niti sonce ni sijalo nanjo. Pa tudi ãrlikanja vese-
lih murnov ni bilo sli‰ati od nikoder. A razloãno je videl
koão tam kraj senoÏeti. ârne so bile stene, ãrna streha in
ãrna okenca. Pa je bilo RoÏleta skoraj strah, ko je videl
tisto koão. PokriÏal se je naglo in je zgrabil Kekca za
roko. »Pojdiva, pojdiva od tod!« je rekel in se je stresel.
»Kekec, ali ve‰? Tu doli domuje nemara sama Pehta . . .
Pojdiva, da naju ne zaloti!«

A Kekec se je posmejal in je hotel odgovoriti. Toda

tedaj je razloãno zasli‰al droben glas, ki je priãel nekje
tam doli prepevati. Kekec je poslu‰al in se je zaãudil.
»Ali sli‰i‰, RoÏle?« je dejal potihoma. »To je pesem o
‰krjanãku in pomladi . . . âuj, ali ni glas podoben gla-
su uboge Mojce? Poslu‰aj, poslu‰aj, RoÏle!«

RoÏle je sli‰al tisti glas in se je priãel tresti po vsem

Ïivotu. »Pojdiva, Kekec, pojdiva!« je ‰epetal ves prepla-
‰en. »Tam doli stanuje Pehta. Zagledala je naju, pa poje
zdaj, da bi naju premotila in zvabila v koão . . . Pojdiva,
Kekec — lepo te prosim, pojdiva!«

A Kekec ga ni slu‰al. Kekec je samo poslu‰al tisti glas,

ki je pel o ‰krjanãku in pomladi. In Kekec je bil trdno
prepriãan, da sedi tam doli v ãrni koãi Mojca in poje.

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

Sli‰al je RoÏleta, ki mu je pravil, da je tista koãa Pehtin
dom, in tedaj mu je ‰inila v glavo misel: Glej, Mojca je
izginila pred tremi dnevi. A Mojca ni padla v gorski po-
tok, kakor pravijo ljudje na vasi. O, Mojca je ‰e Ïiva —
ugrabila jo je Pehta pa jo zaprla v svojo koão. Tam doli
v tisti koãi prepeva zdaj Mojca. Saj Kekec sli‰i njen glas,
njen lepi, ‰krjanãkov glas . . . Îiva je Mojca, oj, resniã-
no Ïiva in ni padla v gorski potok!

Kekec se je spomnil vsega tega in se je kar zasmejal v

svojem veselju. Tlesknil je z rokami in je trikrat poskoãil,
da mu je padel klobuãek na tla. — »Ali sli‰i‰, RoÏle?« je
dejal pastirãku, ki je silil v svojem velikem strahu nazaj
v gozd. »Mojca je tam doli, Pehta jo je ugrabila — in se-
daj je Mojca pri njej. — Kaj ti nisem Ïe prej rekel, da je
Mojca ‰e Ïiva? Ha, RoÏle? — O, kar doli pohitim, po
Mojco pohitim pa jo povedem lepo domov. Resniãno,
RoÏle . . .«

In Kekec je zavriskal in se je kar zapra‰il po strmini

navzdol. RoÏle je sklepal roke in je vpil v svojem strahu
za njim: »O, ne hodi, Kekec, lepo te prosim, ne hodi!
Tam doli ni Mojce — tam je samo Pehta . . . Kekec, o,
Kekec!« — A Kekec ga ni poslu‰al. — Kekec je drvel ka-
kor veter po strmini! Îe je dospel na senoÏet, Ïe je dir-
jal na vso sapo preko nje. Enkrat se je celo zapletel v
visoko travo. Zakrilil je z rokami in je padel, kakor je bil

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

dolg in ‰irok. Toda naglo se je pobral in je brzel ‰e hitre-
je preko senoÏeti.

RoÏle se je prijel za glavo in obup mu je stisnil srce.

Videl je, kako dirja Kekec proti koãi, dirja naravnost v
svojo pogubo. Saj je bil prepriãan, da ga je zvabila tja dol
sama Pehta. Zapre ga v ãrno koão in nesreãni Kekec ne
bo nikdar veã videl sonca in svojih lepih citer. In RoÏletu
je bilo pri tej misli hudo, oj, tako hudo, da se je prijemal
za glavo in si pulil lase. »Kekec, o, Kekec!« je ponavljal
obupan. »Ali sli‰i‰, Kekec? O, ne hodi! . . .«

A Kekec se ni ustavil. RoÏle ga je zagledal v nasled-

njem trenutku Ïe ob koãi. Tam se je Kekec ustavil in je
poizku‰al odpreti vrata. A vrata so bila zaklenjena. Zato
je priãel Kekec butati s hrbtom ob lesene stene, da je kar
jeãalo. Vse to je videl RoÏle in lasje so se mu kar jeÏili.
Hipoma je na glas zavpil, zakaj videl je, da se je Kekcu
posreãilo. Zlomila se je deska in skozi ‰iroko ‰pranjo se
je splazil Kekec v ãrno koão.

RoÏle je videl samo ‰e to. Zakriãal je naglas in si je

zakril obraz z rokami. Toda Ïe v naslednjem trenutku se
je obrnil in je zbeÏal v gozd. Hitel je na vso sapo skozi
grmovje in se ni upal ustaviti niti za hip. BeÏal je samo
naprej in niti gledal ni na pot. Dospel je iz gozdiãa na
stezo; toda v svojem divjem strahu niti zapazil ni, da je
krenil v nasprotno smer. ·ele ãez dolgo ãasa se je zave-
del in spoznal, da ne gre po pravem potu. Zato se je obr-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

nil in je beÏal nazaj. Znoj mu je tekel curkoma z obraza
in bil je Ïe ves zasopel, ko je dospel nazaj do gozdiãa.
Tam pa se je ustavil in si priãel brisati z rokavom vroãi
obraz.

»Kekca je zagrabila Pehta,« je zasopel. »O, resniãno

ga je zagrabila . . . Pa ãe zagleda mene, pograbi ‰e mene
. . . Ovbe, ovbe . . .«

In spet ga je prevzel divji strah. Zdrvel je proti gor-

skemu potoku in pri sami misli na Pehto so mu zagoma-
zeli mravljinci po vsem hrbtu. Krilil je z rokami in je be-
Ïal, samo beÏal . . . Îe je bil blizu senoÏeti, kjer se je
pasla njegova Ïivina. Takrat pa je popolnoma ope‰al.
Vsa sapa mu je bila po‰la in noge so se mu tresle, da se
ni mogel veã prestopiti. Zato se je kar zavalil med gosto
rav‰je kraj pota. Naglo se je oddihoval in si je brisal
vroãi znoj z obraza. Sonce se je Ïe spustilo do gora in
preko ozke zagorske dolinice je padla temna senca. A
RoÏle je ‰e vedno leÏal med rav‰jem, ker ‰e vedno ni pri-
‰el do sape. Hipoma je zasli‰al za sabo nagle korake;
RoÏle niti glave ni dvignil, da bi pogledal, kdo prihaja.
Koraki so utihnili — a tisti trenutek so ga pograbile za
vrat teÏke roke, da je pastirãek na glas zajavkal in je
urno skoãil pokonci.

»Ovbe!« je zajavkal RoÏle in kolena so mu klecnila od

divjega strahu. Zakaj pred sabo je zagledal veliko Ïen-
sko, ki ga je gledala s srditimi pogledi. Îenska je bila

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

suha in obleãena v dolgo, ãrno haljo. Lasje so ji bili raz-
mr‰eni in so ji padali po pleãih v dolgih, ãrnih kitah. —
Zagledal je RoÏle to Ïensko in srce mu je kar zastalo,
zakaj dobro je vedel, da ga je zasaãila Pehta in da mu bo
zdaj slaba predla.

»Teta Pehta! Ojoj, teta Pehta!« je zavrisnil RoÏle in je

zdrknil na kolena. Proseãe je dvignil roke in je jokal in
moledoval: »Usmilite se me, teta Pehta! Oj, ne storite mi
niã hudega! Saj sem bil vedno priden in nikomur nisem
nagajal. Zato se me pa usmilite, teta Pehta!«

A Pehta ga je zgrabila za u‰esa in ga priãela neusmi-

ljeno mikastiti. RoÏle je zatulil na ves glas, ker ga je tako
moãno bolelo. Na vse pretege se je zvijal, da bi u‰el. A
Pehta ga je trdno drÏala in ga ni izpustila niti za trenu-
tek. — »âakaj me, ti nepridiprav!« je vpila Pehta v svoji
jezi. »Vse lase ti iztrgam iz glave in ti populim u‰esa . . .
Da bo‰ vedel, kdaj si se priklatil v mojo koão in mi od-
vedel Mojco . . . Kam si skril Mojco? Ha, ti nepridi-
prav!«

»O, saj nisem bil v va‰i koãi, o, nikdar nisem bil v va‰i

koãi!« je javkal RoÏle. »Tudi Mojce nisem videl nikjer,
resniãno vam reãem, teta Pehta . . .«

»Nisi bil v moji koãi?« je govorila razjarjena Pehta.

»Glejte ga — nepridiprava! Zdaj se je priãel celo lagati.
Ali te nisem videla, kako si beÏal sem gor? Da si imel

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

ãisto vest, bi ne bil beÏal na vso sapo . . . Kar hitro mi
povej, kam si skril Mojco?«

»Oj, teta Pehta!« je odgovarjal RoÏle in je jokal. »Saj

nisem nikamor skril Mojce. Niti videl je nisem. Le meni
verjemite, teta Pehta! Nikdar nisem vedel, da je Mojca
pri vas. Oj, mislil sem, da je padla v potok in umrla . . .
Nisem jaz odvedel Mojce — verjemite mi, teta Pehta!«

»Pa kdo je bil v moji koãi?« je nadaljevala Pehta. »Ti

dobro ve‰, kdo se je splazil na senoÏet. Povej, RoÏle, pa
ti ne bo hudega!«

»Kekec je bil, teta Pehta, samo Kekec je bil,« je odvrnil

RoÏle v svojem strahu. »Letel je doli na senoÏet in je vdrl
v va‰o koão. O, videl sem ga, kako je butal ob steno . . .
A mene je bilo strah pa sem zbeÏal. Teta Pehta, jaz sem
samo beÏal in nisem bil na va‰i senoÏeti. Kekec je bil —
Kekec je bil . . .«

Pehta ga je tedaj izpustila. »Kaj, Kekec je bil?« je rek-

la in se je zaãudila. »O, ãe je bil Kekec, ga ne dohitim
veã. ZbeÏal je z Mojco v dolino in zdaj ga ne ulovim veã
. . . âakaj me, Kekec, ti prebiti Kekec! âe si mi ubeÏal
danes, jutri mi ne bo‰. O, ulovim te in potem ti ne bo
dobro, resniãno ti ne bo dobro! . . .«

In Pehta je priãela godrnjati nerazumljive besede.

Obrnila se je in ni veã pogledala RoÏleta. Poãasi je ‰la po
poti navzdol in je kar hipoma izginila za gostim ru‰jem.
RoÏle se je globoko oddahnil, Gladil se je po ‰ãemeãih

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

u‰esih in si je popravljal razmr‰ene lase. Toda domislil
se je, da se Pehta nemara premisli in pride nazaj pa ga
‰e enkrat prav po‰teno pograbi. RoÏle se je te misli pre-
stra‰il, da se je kar stresel. Zapra‰il se je po strmini in je
beÏal z naglimi koraki tako dolgo, dokler ni pri‰el na
senoÏet. Mraãilo se je Ïe in Ïivina je Ïe leÏala po ‰irnih
stajah. Tedaj pa se RoÏle ni veã bal, za trenutek je postal
kraj senoÏeti in je zavriskal na ves glas, hej, ‰e je Ïiva
sirota Mojca, ‰e je Ïiva! Ni padla v potok in tudi umrla
ni. Pehta jo je ugrabila in jo je skrila v svojo koão. Pa je
pri‰el Kekec — vlomil v koão, da je re‰il siroto Mojco.
ZbeÏal je z njo v dolino — in sirota Mojca se smeje zdaj
doma pri oãetu in materi in pripoveduje, kako je bilo pri
Pehti . . . Oj, Kekec, ta Kekec! Kdo bi si bil mislil, da je
tako pogumen?

RoÏle se je domislil vsega tega. Tako je bil vesel, da je

naglas prepeval. Pozabil je, da ga je Pehta po‰teno pre-
mikastila, pozabil na ves svoj strah in samo tega se je
zavedal, da je Mojca ‰e Ïiva in da je doma na varnem.
Niã veã ga niso ‰ãemela u‰esa in tudi lasje ga niso veã
boleli. Veselo je skakal po senoÏeti in je prepeval, samo
prepeval, da je odmeval njegov glas po molãeãih skalah,
ki jih je priãel zakrivati veãerni mrak. — V tihi koãi je
premi‰ljeval na trdem pogradu ‰e pozno v noã o siroti
Mojci in o Kekcu, ki je tako hudo butal ob steno ãrne

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

koãe na Pehtini senoÏeti. Pa se je RoÏle zasmejal, na glas
se je zasmejal v veliki radosti.

·e preden je zaspal, se je posmejal ‰e enkrat in je re-

kel: »Oj, Kekec, ta Kekec! Pa kdo bi si bil mislil — hej,
kdo bi si bil mislil?«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

ekec je dospel do ãrne koãe. A videl je, da je koãa

zaprta. Pa Kekec se ni prav niã pomi‰ljal. Trikrat je

butnil s hrbtom na vso moã ob leseno steno. Vdala se je
na pol preperela deska; prelomila se je in je padla v
koão. Kekec se je splazil skozi veliko ‰pranjo in je skoãil
v koão. Za trenutek je postal in se je ozrl okrog sebe. Te-
maãno je bilo, da Kekec prvi hip ni skoraj niãesar raz-
loãeval. — »Mojca, o, Mojca!« je potihoma zaklical. Nih-
ãe mu ni odgovoril in niã se ni ganilo v koãi. Kekec je
tipal okrog sebe in po steni — in hipoma je zaãutil klju-
ko. Naglo je pritisnil in odprl vrata.

Obstal je na pragu in se je ozrl po izbi, ki je bila

opravljena s kmetskim pohi‰tvom. Skozi tri okenca je
prihajala svetloba v izbo, da se je moglo natanko raz-
loãevati vsak predmet. A Kekca ni zanimalo pohi‰tvo, pa
tudi izba ne. Îe na pragu je zaklical na ves glas: »Moj-
ca, o, Mojca! Ali me sli‰i‰? Kje si?«

In tedaj je sli‰al Kekec Mojãin glas. Prihajal je iz tem-

nega kota in je bojeãe vpra‰al: »Kdo je? Kdo me kliãe?«

Kekec se je ozrl v kot in je zagledal Mojco. Sedela je za

mizo. Glavico je bila dvignila in je pozorno poslu‰ala.

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

Kekec se je naglas zasmejal v svojem veselju. Skoãil je k
mizi in je prijel Mojco za obe roki. »Jaz sem, jaz!« je go-
voril. »Ali me ne pozna‰ po glasu? Mojca, ali ne pozna‰
Kekca?«

Mojca se je zaãudila in se je oklenila njegovih rok. »Ti

si, Kekec?« je vpra‰ala. »Pa kako si pri‰el sem? Oj, Ke-
kec, ali je tudi tebe ugrabila Pehta?«

A Kekec se je vnoviã zasmejal in je odgovoril: »Oj, kaj

Pehta! Ni me ugrabila, pa me tudi ne bo! Sam sem vdrl
v koão, ker sem bil sli‰al kraj gozda tvoj glas. Pa sem pri-
‰el, da te re‰im in te povedem domov. Hitro, kar hitro,
Mojca! Ve‰, zelo se mudi. Pehte ni doma, pa se lahko
vrne vsak ãas . . . kar hitro, Mojca!«

Kekec ni ãakal, ampak je potegnil Mojco naglo za

sabo. Odvedel jo je iz izbe; previdno jo je dvignil in jo je
spustil skozi ‰pranjo na tla. Potem pa je skoãil ‰e sam iz
koãe. Prijel je Mojco in jo dvignil na svoje moãne roke.
Na vso sapo je stekel skozi gozdiã in se je ustavil ‰ele na
poti, ki je drÏala v dolino. Spustil je Mojco na tla in jo
prijel za roko. — »Na poti sva, Mojca!« je rekel. »Varno
pojdeva navzdol in ãez uro sva lepo doma. Le niãesar se
ne boj, Mojca! Dokler sem jaz pri tebi, se ti ni treba niãe-
sar bati.«

A Mojca se je tresla v silnem strahu in je dvomila. »Pa

ãe prihiti Pehta za nama, o, Kekec?« je vpra‰ala vsa

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

pla‰na. »Pograbi tebe in mene . . . Lahko jo sreãava tu
na potu in potem bo nama gorje!«

»Ne bova je sreãala, Mojca, ne bova je sreãala!« jo je

tolaÏil Kekec. »Pehta ne hodi po gladkih potih, ampak se
plazi samo po grmovju. Zato se nikar ne boj! — In ãe jo
sluãajno sreãava, o, kaj zato! Ne bojim se je — saj se ‰e
divjega moÏa Prisanka nisem bal. Pa bi se bal siroma‰ne
Pehte? — O, jaz znam dobro mikastiti! In mogoãe bi
zmikastil ‰e celo Pehto, ako nama zagradi pot . . . Zato
pa se niãesar ne boj, Mojca!«

Mojca se je nekoliko pomirila. Tesno se je oklenila

Kekãeve roke in je naglo stopala kraj njega po gladki
poti. Nekaj ãasa sta ‰la molãe. A hipoma se je Mojca
spet stresla in je rekla z drhteãim glasom: »O, Kekec!
Pehta ima stra‰nega volka, ki jo spremlja na vseh potih.
Pa pridirja volk za nama. Na naju skoãi in naju raztrga
. . . Bojim se, Kekec, stra‰nega volka se bojim . . .«

Pa tudi Kekec se je prestra‰il, ko se je domislil Pehti-

nega volka. Kar zagomazelo mu je po hrbtu in nehote je
priãel gledati okrog po grmovju, ãe ne preÏi od kje stra‰-
ni volk. A volka ni bilo nikjer. Le veãerni vetrc je nalah-
no po‰umeval med zelenim listjem in tu in tam je ãeb-
ljala samotna sinica z drobnim glasom . . . Paã je bilo
Kekca v srcu strah groznega volka. A vendar ni hotel po-
kazati Mojci svojega strahu. Zato pa se je kar posmejal
in je prav mirno rekel: »Volka se boji‰, Mojca? Pa ãemu

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

se ga boji‰? Saj ti ne stori niã Ïalega, le meni verjemi,
Mojca, da ti ne stori niã Ïalega. Blizu doline sva Ïe in v
dolino si volk ne upa. Bodi brez skrbi, Mojca! ·e pol
urice — pa sva na polju in na varnem . . . O, to bodo
gledali doma, ko prideva dol. Oj, to bo veselje, Mojca! —
Ve‰, doma mislijo vsi, da si padla v potok in si umrla.
Jokali smo se za tabo . . . Pa si Ïiva, Mojca, pa si Ïiva! Saj
pravim — to se bomo danes veselili!«

Te besede so pregnale Mojci ves strah iz srca. Naglo

je stopicala kraj Kekca in se je smehljala, ko se je domis-
lila doma. — »Oj, Kekec, da si me re‰il iz Pehtinega do-
ma!« je rekla radostna. »Ve‰, hudo je bilo tam. Saj Peh-
ta ni bila hudobna in mi ni storila niã Ïalega. Lepo je
govorila z mano in mi je prav lepo stregla. A vendar je
bilo hudo. Ves dan sem morala sedeti za mizo in niti en-
krat nisem smela iz koãe. Ves dan sem morala prepevati
— ve‰, tisto pesem sem morala prepevati, ki si si jo ti
izmislil o Pehti. Pa me je boÏala Pehta in me je silila, naj
jem sladke kolaãe.«

»Hm, tista pesem,« je menil Kekec. »Pa zakaj si mo-

rala prepevati ravno tisto pesem? Saj ni tako lepa. ·e
lep‰a je tista o ‰krjanãku in pomladi.«

»O, Pehta je rekla, da je pesem lepa,« je odvrnila Moj-

ca. »Zato pa sem ji morala prepevati tisto pesem. Ve‰,
rekla mi je, da nas je veãkrat sli‰ala, ko smo prepevali na
vrtu. Pa je sklenila, da me ugrabi, samo zaradi tega ugra-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

bi, da ji bom pela tisto pesem. Pa me je res ugrabila. Pri-
‰la je k meni in mi je lepo govorila. Obljubila mi je slad-
kih jagod in verjela sem ji, ker je nisem poznala. Pa me
je odvedla v svojo koão.«

Nato sta zopet hitela navzdol skozi smrekov gozd.

Molãala sta in sta komaj ãakala, da prideta v dolino.
Sonce je bilo Ïe za‰lo za daljnimi gorami in temna sen-
ca je legla nad ‰epetajoãi gozd. Kekec je vse to videl in
se je spomnil stra‰nega volka, ki morda preÏi nekje med
grmovjem. Zato pa je hitel in je drÏal Mojco za roko, da
ne zaostane. Niti za trenutek se ni hotel ustaviti, ker se
je bal. O, za sebe se Kekec ni bal. Kekec se je bal samo
za Mojco, da je zopet ne ugrabi Pehta ali pa ‰e celo
stra‰ni volk, ki ga je Pehta nemara poslala v gozd, da
poi‰ãe ubogo deklico. Pa tudi noãi se je Kekec bal, tiste
ãrne, skrivnostne noãi sredi samotnega gozda. Vedno
bolj sta se bliÏala dolini, a vedno bolj se je mraãilo. Utih-
nile so ãebljajoãe sinice in samo vetrc je ‰elestel po trud-
nem gozdu.

Îe sta dospela na ravno. Kekec se je oddahnil, ko je

videl, da ima strmino za sabo. Toda tedaj se je zganil in
je ves prestra‰en obstal. Zakaj tam v grmovju je nekaj
glasnega za‰umelo, kakor da bi kdo siloma rinil skozi
nizke veje. In Kekec se je domislil, da je to nemara Pehta
ali pa ‰e celo stra‰ni volk. Urno je skoãil v grmovje na

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

nasprotni strani in je potegnil Mojco za sabo. Potuhnil
se je tam in je poslu‰al.

»Kaj je, Kekec?« je vpra‰ala Mojca in se je priãela tre-

sti. »Ali je Pehta? Ali je pri‰el stra‰ni volk?«

Kekec ji je poloÏil roko na usta in je ‰epnil: »Tiho,

tiho, Mojca! V grmovju je nekaj za‰umelo . . . Pa saj ne-
mara ne bo niã hudega. Morda je samo divja zver — lis-
jak ali pa zajec. Samo tiho mora‰ biti, Mojca!«

In ãepela sta tam za grmovjem in sta zadrÏevala sapo.

Kekec je preÏal in je nepremiãno gledal v go‰ãavo. ·um
je bil vedno glasnej‰i in se je vedno bolj bliÏal. Hipoma
se je grmovje razdelilo in na pot je skoãilo nekaj temne-
ga in dolgega.

»Nemara je res stra‰ni volk?« je spreletelo Kekca, ko

je gledal Ïival, ki se je ustavila sredi pota. Toda ko jo je
pogledal natanãneje, ga je minila vsa bojazen in celo za-
smejal se je naglas. — »O, kak‰na zajãka sva!« je rekel in
se je dvignil. »Na, misliva, da pridirja iz grmovja stra‰ni
volk, pa ti skoãi na pot dolgorepi lisjak! Mojca, samo lis-
jak je naju opla‰il. Ali ga sli‰i‰, kako laja?«

Lisjak je res dvakrat hripavo zalajal. Ko je zasli‰al Kek-

ãev smeh, je zmigal z u‰esi in se je ozrl v ono stran, kjer
sta se skrivala deãek in deklica. Nato je zamahnil s svo-
jim ko‰atim repom in je zbeÏal po poti navkreber. Kekec
je gledal za njim in se je ‰e vedno smejal. — »Dobro je
pokuril!« je govoril Mojci, ko sta se splazila iz go‰ãave in

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

sta ‰la dalje. »Ustra‰il se je naju, bolj se je ustra‰il kakor
midva. Pa ti dirja, kot da bi ga preganjal Pehtin volk . . .
Ali te kaj noge bole, Mojca?«

»O, prav niã me ne bole,« je odgovorila Mojca. »Samo

to mi povej, Kekec, ali bova kmalu doma.«

»Kmalu, kmalu, Mojca!« je rekel Kekec. »Zdaj greva

preko trat, kjer je vse polno rdeãih nageljnov. ·e te tra-
tine in majhen gozdiãek prehodiva pa sva doma. O, niã
veã se nama ni treba bati. ·e preden se bo stemnilo, bo‰
Ïe sedela doma na klopci. Hej, pa sem te le privedel
sreãno v dolino in ni me ulovila Pehta. Pa se bo zdaj
usajala v svoji koãi in bo huda, joj, tako huda, ker te ni
veã na‰la. Resniãno — ne bi bilo dobro, ãe bi ji pri‰el
zdaj v pesti. Lahko bi mi kar glavo odtrgala . . . Dobro,
da je ni bilo doma, ko sem vlomil v koão. Oj, to bi me
bila ãudno pogledala!«

»Îe popoldne je od‰la z doma,« je dejala Mojca.

»Rekla je, da se kmalu vrne. Tudi volk je ‰el z njo . . . Oj,
Kekec, stra‰en je tisti volk. Nisem ga videla, ker jaz niã
ne vidim. A Pehta sama je rekla, da je stra‰en in da ima
hude zobe. âe sem se le ganila od mize, je Ïe zarenãal,
da me je bilo strah! Pa sem se skrila za mizo in si nisem
nikamor upala . . . TeÏko je bilo pri Pehti, teÏko in
hudo.«

»Hm, tisti stra‰ni volk,« je menil Kekec. »Tudi jaz bi

se ga bal. Pehte bi se ne bal, ker s Pehto se lahko govo-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

ri. âe bi me zaprla v koão, bi jo Ïe prekanil, lepo preka-
nil in bi ji pobegnil Ïe prvi dan. A z volkom se ne da go-
voriti, kakor se ni dalo z na‰o rajnko Kezo. Keza je zna-
la samo meketati in reãi mekeke! Volk pa ti samo kaÏe
nabru‰ene zobe in renãi, da te je strah. Pa mu govori ‰e
tako lepe besede in mu obljubi deset bickov — o, volk te
ne bo poslu‰al, ampak te bo ‰e celo poÏrl. Saj pravim —
z zvermi ni dobro biti prijazen in najbolje je, da jih pu-
sti‰ pri miru!«

Tako je modroval Kekec in se je zadovoljno muzal

sam pri sebi. Îe sta stopila v gozdiã in sta jo zavila po
mahoviti stezi na desno. In Kekec je vedel, da prestopi
samo ‰e stokrat, pa bo na zelenem polju, nedaleã od Ko-
ro‰ãeve hi‰e. Vse skrbi so mu izginile iz srca in vedel je,
da zdaj ni veã nobene nevarnosti. — »Mojca, Mojca!« je
govoril v svojem veselju. »Zdaj sva v gozdiãu kraj polja.
·e nekolikokrat bova prestopila pa sva doma. Zdaj naju
Pehta niã veã ne ulovi. Pa tudi stra‰ni volk nama ne
more niã veã . . . Ha, pa sem le nasukal Pehto, kot je ni
‰e nihãe na svetu. To bo godrnjanja danes tam v ãrni
koãi! Oj, to se bo usajala Pehta, ker sem jo tako nasu-
kal!«

Kekec se je smejal, a Mojca je dvignila glavo in se je

ãudila: »Kekec, ti si stra‰no pogumen! Oj, kdo bi si bil
upal priti v Pehtino koão? Ti si pa kar vlomil vanjo, pa
si me odvedel. In ‰e Pehte nisi vpra‰al . . .«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

»Kaj tisto!« je rekel Kekec in zamahnil z roko. »Sli‰al

sem tvoj glas pa sem ‰el pote. Ali bi te naj mar bil pustil?
Hm, in ãemu naj bi se bal? Saj ni bilo vredno, res ni bilo
vredno . . . Bal se je samo RoÏle, pa se ni upal za mano.
Pobegnil je, ko je videl, da sem priãel butati ob koão . . .
Odvedel sem te iz koãe in niãesar hudega se mi ni zgo-
dilo. Ali bi ne bilo neumno, ko bi se bal? Ej, sam sebi bi
se moral posmehovati, da sem bil zajãek, ki desetkrat
poskoãi, ãe samo enkrat kihne‰.«

Mojca se je na ves glas zasmejala. »Kekec, Kekec!« je

rekla. »Ti si res pogumen — saj sem dejala, da si stra‰no
pogumen . . .«

»Pusti to, Mojca, pusti!« je odvrnil Kekec. »Zdaj bova

zopet lepo prepevala na vrtu. Ve‰, tri dni nisem videl
svojih citer. Hm, Ïalosten sem bil pa mi ni ‰lo igranje. V
grlu me je nekaj kar du‰ilo, da nisem mogel niti enkrat
zapeti. Saj ni ãudno — govorili so, da si umrla. A hudo
je, ãe ãlovek umrje. In kako bi mogel peti in citrati, ko pa
sem mislil, da si umrla? — Oj, hudo je bilo, hudo nam
vsem! A zdaj bo zopet lepo in veselo, ker si ‰e Ïiva in
zdrava . . . Oj, Mojca! Îe sva na polju, Ïe vidim va‰o
hi‰o. Re‰ena sva, Mojca, doma sva, Mojca!«

Resniãno — stopila sta iz gozdiãa na zeleno polje. Ne-

daleã tam je sredi zelenja stala Koro‰ãeva hi‰a. Mrak je
leÏal nad vso zagorsko dolino. Samo sneÏniki so ‰e Ïa-
reli v zlati veãerni zarji in goreli v ãistem ognju. — Ke-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

kec je izpustil Mojco pa je priãel skakati in prepevati. V
svojem velikem veselju se je ‰e celo na glavo postavil.
Toda naglo se je pobral in je zavriskal, da se je razleglo
po vsej tihi dolini.

»Ju-hu-hu!« je zavriskal Kekec in je priãel mahati s

svojim klobuãkom. Natanko je videl na pragu Koro‰ca
in njegovo Ïenko, ki sta vsa zaãudena poslu‰ala Kekãe-
vo vriskanje in petje. Kekec je prijel Mojco zopet za roko
in jo je vodil preko polja. — »Oãe in mati stojita na pra-
gu,« je govoril brez sape. »Oj, Mojca, to bo veselje!«

»Mamica!« je zaklicala Mojca. »Ali me ne vidite, ma-

mica? Pehti sem u‰la . . .«

»Hoj, hoj!« je vpil Kekec, da je postal popolnoma hri-

pav. »Stric, teta! Mojco sem vam privedel z gora . . .
Îiva je in zdrava, ni umrla. Ali jo vidite, stric? Ali jo vi-
dite, teta? Îiva je in zdrava . . .«

Deãek in deklica sta stekla proti hi‰i in sta vsa radost-

na klicala. Koro‰ec in njegova Ïena sta ju zagledala pa
sta jima pritekla naproti. — »Mojca! Ali si res ti, Mojca?«
je vzkliknila mati in je dvignila svojo ubogo hãerko.
Mojca se je je oklenila z obema rokama okrog vratu in
jokala od samega veselja. »Oj, mamica, zopet sem pri
vas in nikoli veã me ne zavede hudobna Pehta . . . Lepo
bo pri vas, mamica! A pri Pehti je tako hudo, tako hudo,
mamica!«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

»Pa kje si jo na‰el, Kekec?« je izpra‰eval Koro‰ec in

srce se mu je kar smejalo, ko je gledal svojega sirotne-
ga otroka. »Daj, Kekec, ne bodi tako norãav! Ali si zno-
rel? Ali kali? — Povej nam, kje si na‰el siroto?«

A Kekec ni odgovoril prej, dokler se ni desetkrat po-

stavil na glavo in ni prevrnil deset kozolcev. Potem pa je
priãel pripovedovati kar v eni sapi: »Stric, veste, kje sem
jo na‰el? Nikjer drugje kakor v Pehtini koãi tam za
Akom. Zaletel sem se v tisto koão. — Mojco sem pogra-
bil in sem jo odnesel iz koãe . . . Hej, pa se usaja zdaj
Pehta in rohni, da se je boji celo stra‰ni volk. Pa le naj se
usaja! Kaj mi mar! Korenãek ji bom strgal, dokler bom
Ïiv: ‰lek, ‰lek, teta Pehtara! Pa vas je le nasukal Kekec,
po‰teno nasukal . . .«

Tako je pripovedoval Kekec. Koro‰ec in njegova Ïena

pa sta se ãudila in skoraj verjeti nista mogla. Ponesla sta
hãerko v hi‰o in jo posadila na mizo. Mati je vÏgala
le‰ãerbo, da se je videlo v temni izbi. Mojca se je smeh-
ljala, samo smehljala v svoji veliki sreãi. Pripovedovala
je o Pehti in o hudem Ïivljenju pri njej. Oãe in mati pa
sta jo gladila po razmr‰enih laseh in se je kar nagledati
nista mogla. Kekec pa se je muzal in se je gladil po hrb-
tu, kjer ga je priãelo nekaj zbadati.

»Mogoãe sem se pa res prav po‰teno obdrgnil?« je

mislil Kekec sam pri sebi. »Hm, boli me, kakor da bi me
kdo zbadal s ‰ivanko . . . Pa saj ni ãudno. Prav po‰teno

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

sem butnil ob steno. Pa sem si mislil, da se podere vsa
koãa. Ako ne vsa, pa vsaj pol . . . Pa me boli zdaj in zba-
da, kakor da bi mi ‰ival hrbet pijani krojaã Turenãek . . .«

A Kekec ni zaradi tega niti enkrat zajavkal. Pri veãerji

je pravil, kako in kaj je bilo v Pehtini koãi. âudili so se
mu in so ga gladili po laseh. Mati mu je prav prijazno
rekla:

»Kekec, jutri ti speãem najbolj‰i kolaã, ker si bil tako

priden in pogumen. Ve‰, samega meda bom dala v ko-
laã, da se malo posladka‰. Saj si zasluÏil, po‰teno zaslu-
Ïil.«

Tudi Koro‰ãev oãe ga je potrepljal po rami in mu de-

jal: »Kekec, najlep‰ega bicka si lahko izbere‰ v hlevu.
Tvoj naj bo, ker si mi re‰il hãerko iz rok hudobne Peh-
te.«

A Kekec je zmajal z glavo in je zamahnil z roko. »Saj

ni treba, stric in teta!« je rekel. »O, prav niã teÏkega ni-
sem storil. Vse je ‰lo tako lahko izpod rok, da se nisem
niti najmanj utrudil. Vsakdo bi bil lahko storil to — vsak
otrok . . . Zato pa mi ni treba prav niãesar dati. Vesel
sem, da je Mojca doma in da bova spet lahko prepeva-
la. A najbolj sem vesel, da se zdaj Pehta usaja v koãi in
da ji jaz lahko strÏem korenãek. To je, samo to, stric in
teta!«

»Kekec, oj, Kekec!« mu je odgovoril Koro‰ec. »Zara-

di Pehte pa se ti ni treba veseliti. Kaj niã ne misli‰, da te

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

pograbi, kadar zve, da si ji ti odvedel Mojco? Kekec, pa
ti ne bo dobro, resniãno ti ne bo dobro. Pehta je huda,
pa te premikasti, da bo joj! Ne bo‰ ji utegnil strgati ko-
renãka!«

»O, le nikar ne skrbite, stric!« je Kekec brezbriÏno od-

vrnil. »âe me Pehta sreãa, se ji kar zasmejem v obraz.
Potem jo pa odkurim. Stric, vi ne veste, kako znam teãi.
Veste, kakor veter. Pa naj se zapodi Pehta za mano, ãe se
hoãe! O, nikdar me ne ulovi, pa ãe me lovi tudi deset let
. . . In ãe me ulovi mogoãe z zvijaão, jo takoj prekanim
in ji pobegnem. Pa se bo ‰e bolj jezila in usajala in jaz ji
bom ‰e huje strgal korenãek. — Tako je, stric, in zato se
ne bojte zame.«

In Kekec se resniãno ni niãesar bal. Pa saj je bil tudi

prepriãan, da mu Pehta ne stori niã Ïalega. Kdo pa ji bo
povedal, da je bil ravno on v njeni koãi? Nihãe ga ni vi-
del, nihãe, razen RoÏleta. No, RoÏle bo pa menda molãal
in ne bo ‰el pravit Pehti, da je Kekec vdrl v njeno koão
in je re‰il Mojco. Tak menda RoÏle ni. Saj ima rad Moj-
co, pa tudi Kekca ima rad. Zato bo pa molãal in Pehta ne
bo nikdar zvedela, kdo je vlomil v njeno koão. No, zato
se bo pa ‰e huje jezila in bo zelena od same togote. Pa
naj bo! Zakaj pa je bila tako hudobna, da je ugrabila sle-
po siroto in jo zaprla v svojo ãrno koão? Prav se ji godi,
o prav! Bo vsaj vedela za drugikrat in ne bo veã kradla
nedolÏnih otrok.

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

Kekec se je sam pri sebi smejal, ko je mislil o veliki

jezi, ki jo kuha danes Pehta v svojem srcu. Kar poskako-
val je na klopi in je strgal korenãek, da so se mu morali
smejati vsi Koro‰ãevi. Pozno je Ïe bilo in mala, slepa
Mojca je Ïe zadremala tam v kotiãku. Mati jo je morala
nesti v izbico, kjer jo je poloÏila na posteljico. Pa tudi
Kekec se je dvignil in se je napotil na podstre‰je. A Ke-
kec ni ‰el spat. Sedel je k linici. Lepo je sijal mesec v so-
bico, da je bilo svetlo. Kekec pa je vzel svoje citre in je
zacitral lepo pesem. Potem pa se je naslonil ob linico in
gledal v jasno, belo noã. Mesec je stal visoko na nebu in
je razsvetljeval tiho zagorsko dolinico in bele gore, ki so
se dvigale tam visoko nad ãrnimi lesovi. Globoka ti‰ina
je zavladala okrog in to ti‰ino je motilo le zamolklo ‰u-
menje gorskega potoka, ki je padal z visokih skal.

Tedaj pa je Kekec zasli‰al ãudne glasove, ki so priha-

jali iz ãrnega gozda. Kekec se je nehote zdrznil in je po-
slu‰al. Glasovi so bili podobni daljnemu pasjemu laja-
nju. Kekec jih je poslu‰al in je mislil sam pri sebi: »Hm,
resniãno so ãudni ti glasovi. Morda je Pehta, ki se zdaj
usaja, ker sem ji odvedel Mojco. Nemara pa je celo
stra‰ni volk, ki dirja po gozdu in i‰ãe Mojco, da bi jo po-
Ïrl . . . Hihi, Mojca pa spi lepo doma v posteljici in Peh-
ta je ne najde veã, ‰e manj pa stra‰ni volk. O, lepo sem
nasukal Pehto, resniãno lepo! Hi-hi-hi . . .«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

In Kekec se je smejal in prav niã ga ni bilo strah. Tisti

ãudni glasovi so se vedno bolj bliÏali in so postajali ved-
no bolj razloãni. Îe so bili prav blizu, ko so kar hipoma
utihnili. Kekec se je ‰e bolj sklonil skozi lino pa je gledal
v jasno noã. Tam med drevjem je glasno za‰umelo in
tedaj je Kekec zagledal doli pod lino veliko Ïival, ki je
vohala krog in krog po zemlji. — »Naka, to ni pes,« je
pomislil Kekec. »Pa tudi lisjak ni . . . Hej, to ni nihãe
drug kakor stra‰ni volk. Pri‰el je pa voha, da bi zasaãil
Mojco in jo ukradel. A ãakaj me, zverina! Posvetim ti,
kot ti ni ‰e nihãe posvetil!«

Kekec je stopil nazaj pa je zgrabil poleno, ki je bilo

prislonjeno v kotu. Zavihtel ga je in pomeril. Potem je
zagnal poleno skozi lino, naravnost na zver ga je zagnal.
In zver je poskoãila in je na ves glas zacvilila. Naglo se
je obrnila pa je zbeÏala preko polja v ãrni gozd. Kekec je
gledal za njo in se je tolkel po kolenih. — »Ha, ali ti ni-
sem rekel, da ti posvetim?« je govoril v svojem veselju.
»Pa sem ti posvetil, da bo‰ nemara kruljav za vse Ïiv-
ljenje. O, le pojdi k Pehti, da ti namaÏe z oljem kruljavo
nogo! Usaja se Pehta, pa se usajaj ‰e ti, stra‰ni volk!«

In Kekec se je smejal in se je ‰e dolgo tolkel po kole-

nih.

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

epo je bilo tisto jutro, lepo, da se je ãlovek kar ãudil.
Z veselega neba se je smejalo poletno sonce in sneg

na visokih sneÏnikih se je blestel kakor ‰e nikoli. Kekcu
se je v srcu dvignila tako velika radost, da je kar zamah-
nil s klobuãkom in na ves glas zavriskal. Stal je kraj ze-
lenega gozdiãa pa je gledal na sneÏnike in na modro
nebo, ki se je smehljalo nad sneÏniki. Tako je bil vesel,
da je moral na ves glas vriskati in prepevati. Utihnil je
‰ele tedaj, ko ga je nekdo poklical od Koro‰ãeve hi‰e. —
»Mojca me kliãe,« je dejal sam pri sebi. »Sli‰ala je moje
petje pa me zdaj i‰ãe.« — In Kekec je ‰e enkrat zavriskal.
Zapra‰il se je preko polja in je tekel na vso sapo proti
hi‰i. Tam na pragu je stala Mojca in ga je ãakala.

»Ti si, Mojca?« je izpregovoril Kekec, ko se je ustavil

pred njo. »Oj, pa si Ïe vstala? Zgodaj je ‰e in ti bi ‰e lah-
ko spanãkala v posteljici. Pa zakaj si tako zgodaj vstala?«

Mojca si je popravila ãrne lase, da so ji padli preko

hrbta. »Pa zakaj bi morala spati? Oj, Kekec, tako lepo
pojejo ptiãki, pa bi jaz ‰e dremala? Noãem biti v poste-
ljici. Raj‰i grem na vrt, da jih poslu‰am. Pojdi z mano, da
zapojeva lepo pesem! Ve‰, tisto zapojeva o Pehti . . .«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

»Kaj, o Pehti naj zapojeva?« je vzrojil Kekec in se je

namrdnil. »Kaj te ni sram, Mojcara? Tri dni si bila pri
Pehti in tri dni si ji morala prepevati od jutra do veãera
tisto pesem. Kaj ti ni bilo zadosti? Na, pa ‰e zdaj hoãe‰
prepevati tisto pesem, Mojcara! Nikoli veã ne zapojeva
o Pehti, ti reãem, nikoli veã! Pa ve‰, zakaj ne? Zato, ker
je Pehta hudobna in zato, da se bo ‰e bolj usajala. Volk
naj ji jo tuli, ãe hoãe! A midva ji ne bova nikdar veã pela!
Ali si sli‰ala, Mojcara?«

Kekec se je v resnici razjezil. Kar z nogo je cepetal ob

pesek in je zapihal kakor mucek, kadar mu pokaÏe‰ kriv
prst. Mojca je sklonila glavico in je postala Ïalostna. »Ne
jezi se, Kekec, o, nikar se ne jezi!« je govorila. »Saj nisem
mislila niã hudega. Ve‰, kar tako sem se zagovorila. Ne
bova pela o Pehti, nikdar veã ne bova pela . . . Samo
jezen ne sme‰ biti. Îalostna sem, ãe si jezen . . .«

No, Kekec se je Ïe pomiril. Jezica mu je pre‰la, kakor

bi mignil, ko je videl, da je uboga Mojca resniãno Ïalost-
na. »E, saj ni tako hudo!« je govoril. »Ve‰, Mojca, samo
Pehte mi ne spominjaj veã! âe se je domislim, me Ïe po-
grabi jezica. Lepo sem jo nasukal, ko sem odvedel tebe
iz njene koãe. A ‰e bolj sem nasukal tistega njenega
grdogledega volka. S polenom sem mu posvetil, da se
mu ‰e danes sveti pred oãmi . . . Zato pa kar pustiva
Pehto in tistega grdogledega volka! Na vrt pojdeva pa
zapojeva lepo pesem. Tisto zapojeva o ‰krjanãku in po-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

mladi. Pa se bo Pehta jezila in se bo usajala, ãe‰ niã veã
noãeta peti lepe pesmi o meni, niã veã? O, zanala‰ã je
noãeta peti, da me draÏita. U‰esa bi navila tistemu Kek-
cu, da bi mu kar brenãalo po njih. Pa ne morem, hej, ne
morem . . .«

Kekec se je posmejal in je prijel Mojco za roko. Pove-

del jo je na vrt in jo je posadil na klopco. In priãela sta
peti in se smejati. Potem pa sta se pogovorila o tem in
onem in sta poslu‰ala glasno ptiãje petje, ki je prihaja-
lo iz zelenega gozda. — »Kajne, Kekec, da je danes lepo
jutro?« je kar nenadoma vpra‰ala slepa Mojca. »Ptiãki
tako lepo prepevajo in ker tako lepo prepevajo, mora
biti jutro res lepo. Ali ne, Kekec?«

»Hm,« je odvrnil Kekec. »Jutro je res lepo. Sonce sveti

in se smeje z neba. ·e lep‰e pa se svetijo visoki sneÏni-
ki in gledajo na zeleno polje. Oj, po polju pa kliãe sama
radost. Da bi videla, Mojca, koliko cvetic se ziblje po po-
lju in koliko metuljev ple‰e nad njimi! Da bi videla, Moj-
ca, kar vriskala bi v svojem veselju . . .«

Mojca je vzdihnila. Povesila je glavico in sklenila roke

na prsih. Iz oãi so se ji priãele krasti debele solze in so ji
polzele po belih licih. Poslu‰ala je Kekca, ki je v Ïivih
besedah slikal prelepo jutro, ki je tako radostno dihalo
po zagorskem svetu. A mala Mojca ni videla te lepote, o,
nikoli je ne bo videla, ker je slepa. Vse Ïivljenje bo Ïa-
lostna in bo jokala, samo bridko jokala, ker ne vidi niti

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

sonca — niti modrega neba — niti belih sneÏnikov. O,
tako hudo je v srcu, ãe je ãlovek slep pa ne vidi tiste ve-
like radosti, ki vriska po belem svetu — o, tako hudo! —
In Mojca se je domislila svoje nesreãe. ·e bolj je sklonila
glavico in je naglas zajokala.

Kekec je utihnil sredi pripovedovanja. Zaãudil se je in

pogledal Mojco, ki si je bila zakrila z rokami svoj Ïalost-
ni obrazek in je bridko ihtela. »Kaj ti je, Mojca? Oj, kaj
ti je?« je izpra‰eval in se je tudi sam razÏalostil.

»Lepo govori‰, Kekec, o, lepo govori‰ o prelepem jut-

ru,« je odgovarjala Mojca sredi glasnega joka. »A jaz ni-
ãesar ne vidim . . . Niti sonca — niti neba . . . Lepe so
roÏice, pravi‰. A jaz nisem do zdaj ‰e nobene videla. Za-
to pa sem tako Ïalostna. In zato mi je hudo, o, tako zelo
hudo! — TeÏko mi je, Kekec, ker sem slepa, in niãesar ne
vidim . . .«

Hudo je bilo Kekcu, ko je poslu‰al ubogo Mojco. Pre-

mi‰ljeval je, kako bi jo potolaÏil. In nazadnje se je do-
mislil neãesa lepega. »Ne joãi, Mojca!« ji je priãel prigo-
varjati. »Saj ne bo‰ vedno slepa. Na‰li bomo zdravila, ki
ti izleãi oãi. Gotovo raste nekje lepo zeli‰ãe, ki je dobro
za bolne oãi. Za vsako bolezen raste na svetu zeli‰ãe, pa
bi ravno za oãi ne? — O, le meni verjemi, Mojca! Ni da-
leã do vile ·krlatice. Dobro jo poznam. Saj sem bil nekoã
Ïe pri njej na kosilu. Pa bi se je bal? Ve‰, Mojca, k njej
pojdem in jo poprosim za tisto zeli‰ãe. Vila mi ga bo

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

rada dala; saj me ima rada. Po laseh me je lani poboÏa-
la in se mi je prav prijazno nasmehnila. Pa bi mi ne dala
zeli‰ãa? — O, Mojca, le nikar se ne joãi! Saj bo‰ ‰e zdrava
in bo‰ videla nebo in bele sneÏnike. Le meni verjemi,
Mojca! âe ti drug ne bo pomogel, ti bo pomogel Kekec.
Le meni verjemi! . . .«

Tako je govoril Kekec in je govoril ‰e dosti drugih lep-

‰ih stvari. Mojca ga je poslu‰ala in se je popolnoma po-
tolaÏila. Nazadnje se je ‰e celo smejala in je priãela
prepevati pesem o ‰krjanãku in pomladi. Kekec se je ve-
nomer muzal, ko je videl, da se mala Mojca niã veã ne
joãe. Pogladil se je po bradi in je rekel: »Popoldne grem
spet gledat, kaj dela RoÏle na senoÏeti. Ve‰, Mojca, tam
gori ti natrgam najlep‰ega rav‰ja in ti ga prinesem, da ti
bo srce veselo. Pa se bo‰ smejala in bo‰ prepevala.«

A Mojca se je prestra‰ila teh besed. »Kaj, na gore

gre‰?« je rekla in je sklenila roke. »O, Kekec, ali se ne
boji‰, da te pograbi Pehta? Ve‰, v gorah preÏi, ker je hu-
da nate.«

Kekec je malomarno zamahnil z roko. »Saj se ne bo-

jim!« je dejal. »âemu bi se bal Pehte? Saj ne ve, da sem jaz
vdrl v njeno koão. Pa kaj mi more! âe pa me sreãa, ji po-
kaÏem pete. Ne ulovi me zlepa, zares me ne ulovi . . .«

Mojca mu je ‰e dolgo prigovarjala, a zaman. Pa tudi

Koro‰ãev oãe in mati sta mu prigovarjala. A Kekec se je
samo smejal in nihãe ga ni mogel pregovoriti. Po kosi-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

lu se je pa kar odpravil in je ‰el iz hi‰e. Preko polja je ‰el
in se je ustavil za trenutek kraj gozda. Ozrl se je nazaj na
Koro‰ãevo hi‰o in je zagledal Mojco, ki je sedela na pra-
gu. Zavriskal je naglas in je naglo stopil v gozd. Vso pot
je ÏviÏgal in se ni nikjer ustavil. V srcu ni ãutil nikake
bojazni in Pehte se je domislil samo dvakrat. A vsekakor
se je posmejal in se je veselo namuznil. Kmalu je pri‰el
na senoÏet in je stopil k RoÏletu, ki je spal v senci kraj
senoÏeti.

»Hej, RoÏle! Ali me sli‰i‰?« je zavpil in ga poÏgeãkal s

slamico po u‰esih. »Spi‰ pa, spi‰, da bi te lahko ukradel
in te nesel Pehti. Hej, RoÏle! Daj, zgani se!«

RoÏle se je na pol dvignil pa je ves prestra‰en gledal

na Kekca, ki se mu je smejal na ves glas. Drgnil si je za-
spane oãi, pa kar ni mogel priti k sebi. A naposled je
vendarle stresel spanec s sebe in se je zaãudil: »Kaj, ti si,
Kekec? Pa kdaj si pri‰el? Pa po kaj si pri‰el?«

»I, pri‰el sem gledat, ãe si ‰e Ïiv,« je odgovoril Kekec.

»Vse dni sem mislil, da si umrl od samega strahu, ker
sem vlomil v Pehtino koão. Oj, kako si se tresel, RoÏle!
Pa ni bilo niã hudega. Lepo sem odvedel Mojco domov
in Pehte niti videl nisem. Samo stra‰ni volk je nekaj ro-
govilil okrog hi‰e. Pa sem mu lepo posvetil s polenom,
da se mu nemara ‰e danes ble‰ãi pred oãmi . . . Pa si se
bal, RoÏle, stra‰no si se bal. A zakaj si se bal, te vpra‰am,
RoÏle?«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

»Kaj bi se ne bal?« je odgovoril RoÏle. »Kdo bi se ne

bal Pehte? — Oj, Kekec, saj se nisem bal zase. Samo zato
sem se bal, ker sem mislil, da te je izvabila Pehta na se-
noÏet. Ti nisi videl Pehte; jaz pa sem jo videl. Sem gori
na senoÏet je prirohnela. V rav‰ju me je zasaãila pa me
je pograbila za lase. Oj, Kekec, hudo me je zmikastila,
hudo. Mislila je, da sem jaz odvedel Mojco iz koãe. Pa si
jo ti, samo ti . . . Kekec, stra‰no huda je bila Pehta nate,
stra‰no huda . . .«

»Pa naj bo!« je rekel Kekec. »Ali misli‰, da se je bojim?

Pa kako je zvedela, da sem bil jaz v njeni koãi? Saj me ni
nikjer videla — niti v koãi niti na potu. Pa kdo ji je pove-
dal, da sem jaz odvedel Mojco?«

RoÏle je zardel in se v zadregi praskal za u‰esom. Po-

vesil je oãi, pa ni dolgo ãasa niã odgovoril. Naposled je
vendarle pogledal Kekca in je skesano dejal: »Ne bodi
hud name, Kekec! Lepo te prosim, ne bodi hud! — Glej,
tako zelo me je Pehta mikastila . . . Skoraj potrgala mi
je u‰esa, a o laseh noãem niti govoriti . . . Pa mi je rek-
la, da me pusti v miru, ãe ji povem, kdo je bil v koãi. Oh,
tako moãno me je bolelo! Pa sem ji povedal, da si ti vlo-
mil v njeno koão . . . Ne bodi hud, Kekec! Pomisli, da
me je Pehta stra‰no mikastila. Pa nisem mogel drugega,
oj, nisem mogel . . .«

Kekec je povesil glavo in premi‰ljal. Seveda — niã kaj

prijetno mu ni bilo, da ga je RoÏle izdal Pehti. Za trenu-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

tek je zaãutil v srcu bojazen, da Pehta preÏi nanj nekje
v grmovju in ga pograbi danes ali jutri in strese nad njim
vso svojo jezico. In Kekec je vedel, da ne bo dobro zanj,
ãe pride razsrjeni Pehti v pesti. O, dobro je vedel, da ne
bo utegnil niti korenãka nastrgati, ãe ga Pehta nenado-
ma pograbi iz go‰ãave. A Kekec se je hitro otresel te ne-
prijetne bojazni. Kar z glavo je zmajal, pa se ni niã veã
bal. — »Hm,« je potem rekel, »ne bom dejal, da si prav
storil, pa tudi ne bom rekel, da nisi. A kar je, je — in ti ne
more‰ veã pomagati. Zdaj Pehta ve, kdo je odvedel Moj-
co. Zdaj bo povsod preÏala name, da me ulovi. A reãem
ti, RoÏle, da me ne ulovi nikdar . . . No, nisem hud nate.
Pa zakaj bi bil hud? Saj si prav storil, da si Pehti povedal
resnico. Kaj si hotel drugega, ko pa te je tako hudo mi-
kastila? Niãesar drugega nisi mogel, ti reãem. Zato pa ne
bodi prav niã Ïalosten! Saj nisi niãesar kriv.«

RoÏle se je pomiril, ko je videl, da Kekca ni strah. Sed-

la sta na mehko trato in sta se priãela razgovarjati. Ke-
kec je vse natanko pravil, kako je re‰il ubogo Mojco.
RoÏle pa se mu je ãudil in je sklepal roke. Krog in krog
po senoÏeti se je mirno pasla Ïivina. Zvonci so prijetno
in srebrno zvonãkljali. Na modrem nebu se je smejalo
sonce in se je polagoma niÏalo k sivim goram. V belem
skalovju in na ‰irnih, ble‰ãeãih sneÏi‰ãih pa je bilo vse
tiho. Le tu in tam je nekaj prasnilo na gladkih stenah. Ko

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

sta se deãka ozrla, sta razloãno videla trop divjih koz, ki
so kakor blisk beÏale preko navpiãnih sten.

»Hej, — ho!« je naposled zaklical Kekec. »âas bo, da

grem domov. Zadosti sva se nagovorila, zadosti, RoÏle!
Pot je dolga in noãem, da me zasaãi veãer na potu. Lah-
ko se dogodi, da me pograbi Pehta in strese nad mano
svojo jezico. O, prav niã bi se ne ãudil. Saj sem ji storil
dosti neprijetnega, da se Ïe nekaj dni usaja.«

»Pazi se, Kekec, lepo te prosim — pazi se!« ga je pro-

sil RoÏle in je bil ves v skrbeh. »O, jaz bi bil tako Ïalos-
ten, ãe se ti pripeti nesreãa. Niti spati ne bi mogel, ker te
imam tako rad . . . Zato pa pazi, Kekec, in teci, teci vso
pot!«

»Oha, oha!« je odgovoril Kekec. »Pa kaj mi govori‰,

RoÏle? Da bi tekel in beÏal vso pot? Pa kaj ti je padlo v
glavo, ti RoÏle? No, ta bi bila lepa, da bi me videla Peh-
ta, kako beÏim! Pa bi si nemara mislila, da beÏim iz sa-
mega strahu, ker se bojim kot ti. Smejala bi se mi in bi
bila zadovoljna . . . A reãem ti, RoÏle, da Kekec ne bo
beÏal. Ko sem ‰el v gore, sem vso pot prepeval in ÏviÏgal.
In ÏviÏgal in prepeval bom tudi nazaj grede. Le meni
verjemi, RoÏle, da se ne bojim. Posebno pa se ne bojim
Pehte. Kaj mi pa tudi more?«

In Kekec se je poslovil od RoÏleta. ZaÏviÏgal je vese-

lo pesem, pa je kar hipoma izginil tam doli med gostim
ru‰jem. RoÏle je gledal za njim in poslu‰al njegovo glas-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

no ÏviÏganje. V srcu pa ga je bilo strah in bal se je za
Kekca, ki ga je imel resniãno rad. Zato je stekel za njim
do ru‰ja in je na ves glas zavpil: »Pazi se, Kekec! Lepo te
prosim — pazi se! Bojim se, Kekec . . . Ali si sli‰al?«

Toda RoÏle je sli‰al samo Kekãev veseli smeh, ki je

prihajal globoko iz gostega ru‰ja. Pa tudi smeh je utonil
in oglasilo se je veselo petje, ki se je razlegalo daleã
okrog po mirnem zagorskem svetu. RoÏle je strmel tja v
zeleno go‰ãavo in v srcu mu je rastel strah, vedno sil-
nej‰i strah. Kar znoj mu je stopil na ãelo, ko je sli‰al Kek-
ãevo predrzno petje. — »Pehta ga bo sli‰ala, Pehta ga bo
sli‰ala,« je govoril v svojem strahu. »Pa ga pograbi . . .
Gorje mu bo potem, ker Pehta je stra‰no huda nanj . . .
O, Kekec, ti neposlu‰ni Kekec! . . .«

A Kekec ga ni sli‰al. ZloÏno je stopal po poti navzdol

in je prepeval svoje vesele pesmi. Prav niã se ni bal in se
je samo nasmehnil, ãe se je domislil za trenutek Pehte.
Dospel je do gozdiãa, za katerim je leÏala mrtva Pehti-
na senoÏet. A tedaj ga je vendar streslo nekaj mrzlega.
Utihnil je in prazno pogledal v go‰ãavo. Zakaj spomnil
se je, da nemara tu nekje preÏi Pehta nanj. Naglo je ‰el
po poti in se niti enkrat ni ustavil. — »âe me tu ne po-
grabi, potem me ne zaloti nikjer veã,« je mislil sam pri
sebi. »Onkraj tega gozdiãa stoji njena koãa. Lahko me je
sli‰ala, ko sem tako glasno prepeval. Da bi me ne bilo

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

sram, bi resniãno priãel teãi. A noãem, ker bi Pehta od
samega veselja skakala in bi se mi posmehovala.«

Vendar je ‰el Kekec naglo kraj gozdiãa in je ãutil ne-

kaj mrzlega v svojem srcu. Gledal je v go‰ãavo, v vsak
grmiã je pogledal — a nikjer ni zapazil sumljive stvari.
Pre‰el je gozdiã in je stopil na strm klanec. Tedaj pa je
videl, da je vsa nevarnost za njim, in se je globoko od-
dahnil. Îe je priãel stopati po klancu navzdol in je za-
ÏviÏgal radostno pesem. A hipoma je utihnil, ker se mu
je zazdelo, da ga je nekdo poklical. Ustavil se je in ozrl
nazaj. In tedaj ga je resniãno stresel mraz in noge so se
mu skoraj po‰ibile v silnem strahu.

Vrh klanca je stala velika Ïenska, ki je bila obleãena v

ãrno haljo. Roke je bila dvignila in ga je na glas klicala:
»Kekec, o, Kekec! Ali me sli‰i‰? Sem pojdi!«

»Pehta je,« je spreletelo Kekca. »Resniãno — Pehta

je . . .«

Kar stal je in je zijal z odprtimi usti v Ïensko, ki ga je

klicala. Niã ni mogel misliti tisti trenutek; samo to je ve-
del, da ga je vendarle zasaãila Pehta in da ga takoj po-
grabi. Zapre ga v koão in ga po‰teno premikasti . . . In
Kekcu so odpovedale noge, da jih ni mogel niti premak-
niti. Stal je sredi klanca kakor prikovan in je nepremiã-
no strmel v Ïensko, ki ga je ‰e vedno klicala. A njene be-
sede niso prav niã pomagale. Zato je stopila po klancu
navzdol in se je vedno bolj bliÏala. Tedaj pa je minila

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

Kekca vsa otrplost. Dvakrat je stresnil z glavo in strahu
ni bilo veã v njegovem srcu. »Pehta me zgrabi!« je za-
sopel in se je naglo okrenil. Spustil se je v tek in je beÏal
po klancu navzdol. Ustavil se ni niti enkrat; ‰ele pod
klancem se je ozrl nazaj, pa je videl Pehto, ki je pritekla
‰ele do sredine klanca. In tedaj se je Kekec posmejal.
»Ne ulovi me!« je pomislil. »Pehta ne zna teãi . . . TeÏke
so ji noge, a moje so lahke kakor srnjakove. Zato pa me
nikoli ne ulovi . . . Ali ji ne bi strgal korenãka, da bi se
‰e bolj usajala? Kar z nogami bo cepetala pa se bo stra‰-
no jezila. Hej, hej . . .«

In Kekec se je naglas zasmejal. Ustavil se je in se okre-

nil. Dvignil je roke pa je priãel s kazalcema strgati ko-
renãek. »·lek, ‰lek, teta Pehtara! Do veãera me lahko
preganjate, pa me ne ulovite . . . ·lek, ‰lek, teta Pehta-
ra!«

Tudi Pehta se je za trenutek ustavila. »Ti prebiti po-

biã!« je srdito zaklicala. »âakaj, ãakaj! Ti bom Ïe poka-
zala, da ti bo ‰e presedalo! âakaj, Kekec! ·e enkrat se
primi za u‰esa, da bo‰ vedel, kak‰na so. Zakaj jutri ne
bo‰ imel niti enega. Potrgam ti jih, resniãno ti jih po-
trgam . . .«

»Le dajte, teta Pehtara, ãe morete!« se je smejal Kekec

pod klancem in je ‰e vedno strgal korenãek. »·lek, ‰lek,
teta Pehtara! Mislili ste, da ujamete Kekca kakor murna
na senoÏeti! Pa ste se zmotili, teta Pehtara. Vi ‰e ne po-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

znate Kekca . . . Vse Ïivljenje vam bom strgal korenãek,
tako ga bom strgal — ‰lek, ‰lek, teta Pehtara!«

»Ti prebiti pobiã!« je zaklicala Pehta ‰e enkrat in se je

na vso moã zapra‰ila po klancu. Kekec se je zasmejal in
je priãel teãi po potu navzdol. A ni tekel na vso sapo, ker
je bil trdno prepriãan, da ga Pehta ne doteãe. Îe je bil
globoko doli sredi gozda, ko se je ustavil in je pogledal
nazaj. Nikjer ni videl Pehte, pa tudi sli‰al je ni od niko-
der. In tedaj je Kekec vedel, da je ubeÏal Pehti. Zato je
priãel stopati polagoma naprej, ker ga je bil nagli tek
vendarle zasopel. Tu in tam je poskoãil v svojem vese-
lju in je izpregovoril: »Hej, pa sem jo le nasukal — nasu-
kal kot nihãe na svetu! Glejte, pa ‰e celo korenãek sem
ji strgal, da je bila od jezice kar zelena. Pa se bo usajala,
tri dni se bo usajala, da bo groza . . . Ej, teta Pehtara, ej,
teta Pehtara!« — In Kekec se je smejal, da mu je srce kar
poskakovalo v prsih. ·el je naprej in se je ozrl le tu pa
tam nazaj, ãe bi morda le zagledal Pehto. A Pehte ni bilo
nikoder.

Dospel je Ïe skoraj v dolino. Na desni strani so stale

visoke skale, vse obrasle z rdeãim rav‰jem. In pod tisti-
mi skalami je ‰umel po ozki strugi divji gorski potok.
Tedaj pa se je Kekec domislil, da je bil obljubil Mojci
‰opek dehteãega rav‰ja. Îe je krenil s pota, da bi natrgal
rav‰ja. A pravoãasno se je spomnil Pehte, ki ga gotovo
zaloti, ãe se zamudi. Zato se je okrenil in se je splazil

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

nazaj na pot. A tedaj je obstal in se je stresel po vsem
Ïivotu. »Ovbe!« je zaklical in je stopil dva koraka nazaj.
Ves prestra‰en je gledal veliko, sivo zver, ki je stala na
potu. Priplazila se je bila od nekod iz go‰ãave; s svojimi
iskreãimi oãmi je gledala deãka in mu je kazala dolge,
ostre zobe.

»Ovbe!« je zaklical Kekec ‰e enkrat v svojem strahu.

»To je stra‰ni Pehtin volk . . . Zasaãil me je in skoãil bo
name in me raztrga . . . Hud je name, ker sem mu po

svetil oni veãer z debelim polenom . . . Kam bi zbeÏal,
da bi mu u‰el?«

In Kekec se je naglo domislil in je skoãil k smreki, da

bi splezal nanjo. A kakor blisk je skoãil volk pred njega
in je glasno zarenãal in mu je pokazal zobe. In tedaj je
Kekec sprevidel, da ne more nikamor pobegniti. Volk ga
bo straÏil, dokler ne pride Pehta in ga ne povede visoko
gori na svojo senoÏet. In Kekcu se je storilo tako milo, da
bi bil skoraj naglas zajokal. Kar obraz je zakril z rokami,
da bi ne videl stra‰nega volka, ki je renãal pred njim. In
bilo mu je jasno, da ga je Pehta vendarle ulovila in da
strese nad njim svojo jezico. A ni ga ulovila sama; volka
je poslala za njim, a volku ne more ubeÏati nihãe, nihãe!
Niti Kekec ne . . .

Kekca se je skoraj polotila jeza, da se je dal ujeti na

tako lahek naãin. Premi‰ljal je in premi‰ljal, kako bi se
izvil iz zagate. — »Hm, niã mi ne pomaga,« je dejal sam

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

pri sebi. »Z volkom se ne da govoriti, ker volk ne zna
spregovoriti niti ene besede, kakor tudi na‰a rajnka
Keza ne . . . A kaj, ko bi vseeno poizkusil in bi se mu
nalagal, da bi postala zver kar ãrna? Kaj, ko bi vendarle
poizkusil?« — In Kekec je razkril obraz in se je ozrl vol-
ku naravnost v stra‰ne oãi. »Ti ljubi moj volkec!« ga je
nagovoril prav prijazno. »Vem, da se jezi‰ name, ker
sem ti onile veãer po‰teno posvetil s polenom. A ne za-
meri mi, ljubi volkec! Saj nisem vedel, da si ti. Ve‰, tema
je bila, pa sem mislil, da je medved. Zato pa sem posvetil
s polenom . . . Ko bi bil vedel, da si ti na dvoru, oj, naj-
lep‰ega bicka bi ti bil dal, ker te imam resniãno rad, ljubi
volkec! Zato pa pojdi zdaj z mano, kar lepo pojdi! Tam
v hlevu ‰e ãaka nate tisti lepi bicek. Nikar tako ne renãi,
ljubi volkec! Bicek je dober kakor nobena stvar na sve-
tu. Zato pa pojdi z mano, ljubi volkec! Dobra veãerja te
ãaka pri nas, resniãno dobra, ljubi volkec!«

Kekec je stopil nazaj, da bi od‰el po potu. A komaj se

je zganil, Ïe je stal volk pred njim in je reÏal vanj, da je
Kekcu kar srce zastalo. — »Volkec, volkec, ne jezi se na-
me!« je govoril v svojem strahu. »Pozabi na tisto poleno!
Saj ni bilo poleno — samo tre‰ãica je bila, ljubi volkec!
Pusti me domov, da ti prinesem bicka . . . Oj, ne daj, da
me zagrabi Pehta! Stra‰no jezna je name, ker sem ji od-
vedel Mojco in sem ji gori na klancu strgal korenãek. Bodi
pameten, ljubi volkec, in pomisli, kako bi se ti prilegel

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

zdajle moj bicek, ker si res ves mr‰av od samega gladu.
Pomisli malo, volkec, in pusti me domov! . . .«

A volk ga ni poslu‰al in ga tudi razumel ni. Nepremiã-

no ga je gledal s svojimi Ïareãimi oãmi in mu je nepre-
stano kazal svoje ostre zobe. âe se je Kekec le zganil in
prestopil, Ïe je poskoãil in je stal pred njim tako blizu,
da je ãutil Kekec njegovo vroão sapo na svojem licu. In
Kekec je tedaj izprevidel, da je izgubljen in da ni nobe-
ne re‰itve veã. Zato se je naslonil ob smrekovo deblo in
je stisnil ustne, ker se ga je resniãno polastila jezica.
Dvignil je roko in je skrãil prste v pest. — »Le ãakaj me,
ti nora zverina!« je rekel volku v svoji jezici. »·e ni vseh
dni konec! Enkrat sem te s polenom, a drugikrat te bom
s ãim drugim, da se ti ne bo ljubilo niãesar veã na sve-
tu. Oj, ‰e najmanj to reÏanje . . .«

Potem pa je bil tiho in je mirno ãakal, kdaj se prikaÏe

tam na ovinku Pehta . . .

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

ekec ni dolgo ãakal. Kar hipoma je stala pred njim

Pehta in se mu smejala. »No, pobiã!« mu je rekla.

»Ali te nisem ujela? Pa si se nekaj hvalisal tam pod klan-
cem, da te nikdar ne ulovim. Kaj te ni sram, da se tako
grdo hvalisa‰? Kaj, pobiã? — O, Pehti ‰e ni nihãe ubeÏal,
pa tudi ti ne. âe bi te ne bila ulovila danes, bi te bila jutri
ali pojutri‰njem . . . le nikar ne glej tako grdo izpod
ãela! Saj ti niã ne pomaga — niti tvoja jezica niti tvoja
slaba volja. Kar lepo miren bodi in mirno ãakaj kazni, ki
sem si jo izmislila zate. Ve‰, prav nemarno si vdrl v mojo
koão in si odvedel Mojco. Zasmehoval si me in si mi str-
gal korenãek. Nabil si mojega volka s polenom, da bo
siromak kruljav ‰e deset dni. Vse to si storil, pobiã, in
zato si zasluÏil po‰teno kazen. Le ãakaj me, nepridi-
prav!«

In Pehta je dvignila roke in ga pograbila za lase in za

u‰esa. Kekec se ni zganil in niti trenil ni z oãmi. Samo
dvakrat je zasopel in je potem rekel: »Teta Pehtara, ãe
sem zasluÏil, pa me nabijte po pravici! Res je, da sem
vdrl v va‰o koão in sem odvedel siroto Mojco. A meni se
je smilila slepa uboÏica; zato sem jo tudi odvedel. A vam

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

se ni smilila, teta Pehtara — slepa uboÏica se vam ni
smilila pa ste jo zaprli v ãrno koão. No, tudi to je res, da
sem posvetil va‰emu volku s polenom. Saj ãe bi ne bil,
bi bil nemarneÏ najbrÏ ukradel najlep‰ega bicka iz hle-
va . . . A posmehoval se vam nisem, teta Pehtara! Tega
mi pa resniãno ne morete reãi. Samo to sem vam storil
hudo, da sem vam strgal korenãek. Samo to, teta Pehta-
ra! Zato me pa nabijte, ker nisem delal prav! Saj ne bom
javkal, teta Pehtara, resniãno, niti enkrat ne bom zajav-
kal.«

Pehta ga je izpustila. Pogledala mu je naravnost v

obraz in se je namuznila. »Hm, ti pa zna‰ dobro gobez-
dati,« je rekla. »Mislila sem, da si vetrnjak, ki nima para
na svetu. Zdaj pa vidim, da se prav po‰teno vede‰. Sa-
mo, ãe ne mlati‰ prazne slame, pobiã, in se ne hlini‰, ker
te je strah mene in mojega volka? Ha, pobiã?«

»Zakaj bi se hlinil?« je odvrnil Kekec prostodu‰no.

»Pa tudi bojim se ne nikogar. Ne reãem, da bi se ne bal
tega kosmatinca, ki ima tako dolge zobe. A njega se bo-
jim samo zaradi tega, ker besedice ne razume, in ãlovek
ne more z njim po‰teno govoriti, kakor se ni moglo niti
z na‰o rajno Kezo . . . A toliko vam moram zdaj reãi,
teta Pehtara, da niste delali lepo z mano, ker ste me
zdajle po‰teno zlasali. Zaradi tistega malega korenãka
paã ni bilo vredno! Saj ne morete reãi, da sem se norãe-
val iz vas. O, tega pa nikdar ne! Izmislil sem si bil o vas

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

lepo pesem. Na vrtu sva jo vsak dan prepevala z Mojco
in vi sami ste jo ãuli in ste jo radi poslu‰ali. Pa recite, teta
Pehtara, da ni res! Tri dni vam jo je morala prepevati
uboga Mojca. Pa recite, da tista pesem ni lepa!«

»Hm,« je rekla Pehta in ga je gledala. A v njenih oãeh

ni bilo niti najmanj‰e jeze. »Hm,« je ‰e enkrat ponovila
in je nadaljevala: »Seveda, ne bom se lagala, da mi ni
ugajala tista pesem. A vseeno pojde‰ z mano, pobiã! Od-
vedel si mi Mojco, a meni je dolgoãasno, ãe sem sama v
koãi. Zato pa ti ostane‰ pri meni, da te bom poslu‰ala,
ker zna‰ tako lepo gobezdati. A nikar ne misli, da se mi
izmuzne‰! Glej tegale volka! StraÏil te bo noã in dan in
ti bo vedno za petami. A volk ima stra‰ne zobe — stra‰-
ne, ti reãem, pobiã!«

Kekec se je posmejal v svojem srcu, ko je sli‰al te be-

sede. Saj je vedel, da mu Pehta ne stori niã Ïalega. No,
s temle volkom bo pa Ïe zagodel enkrat prav po‰teno,
da se bo kar oblizoval. Îe pride ãas in tudi prava prili-
ka pride, ko bo treba. — In Kekec si je popravil lase, ki
mu jih je bila razmr‰ila Pehta. Dvakrat se je namuznil,
pa je rekel: »Saj sem vedno govoril, da niste hudobni,
teta Pehtara. Zato sem si pa tudi o vas izmislil pesem, da
je ni lep‰e na vsej vasi. Z vami grem, prav rad grem z
vami. Tako in tako moram sluÏiti pri Koro‰cu. Bom pa
sluÏil pri vas — in nazadnje je tako vseeno, ali sluÏim pri
vas ali pri Koro‰cu. Samo tega vas prosim, teta Pehtara,

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

da pouãite tegale kosmatinca, naj me pusti pri miru.
Lahko bi se mu spet kaj takega dogodilo kakor zadnjiã
s tistim polenom. Na, pa bi bila zopet zamera . . . Saj bi
govoril jaz sam z njim; a jaz ne razumem volãjega jezi-
ka, resniãno ga ne razumem, teta Pehtara!«

»Ti si pravi nepridiprav, pobiã!« se je zasmejala Peh-

ta. »Pa le nikar se ne boj volka! Dokler si priden, ti ne
stori niã Ïalega. Samo nagajati mu ne sme‰, ker ne po-
zna ‰ale. Pa tudi pobegniti ne sme‰, ker te doteãe Ïe pri
tretjem koraku. Zaleti se vate in te raztrga, kot bi trenil.
Zato pa bodi pameten, pobiã, in pazi, pazi, da te ne za-
dene nesreãa . . . A zdaj pojdimo v goro, ker bo kmalu
veãer in noã. Daj mi roko, pobiã!«

Pehta je prijela Kekca za roko pa so se napotili po

strmem potu navzgor. Pehta je molãala in je zami‰ljeno
gledala v tla. Pa tudi Kekec je molãal, ker se je zatopil v
svoje misli. Samo enkrat se je ozrl pa je videl volka, ki
mu je bil za petami in ga ni izpustil niti za trenutek iz-
pred oãi. Volk je hropel in je iztezal svoj dolgi jezik iz
gobca. Kekec se je naglo okrenil, da bi ne videl veã grde
zveri. — »O, kar preziral ga bom,« je mislil sam pri sebi.
»Ne pogledam nemarneÏa niti enkrat, ker bi se morda
celo domi‰ljeval, da se mu prilizujem. Pride ãas, ko po-
‰teno zaigram z njim, in takrat mu ne bodo pomagali
niti dolgi zobje, ‰e manj pa nemarni jezik. Pride ãas, za-
gotovo pride!« — In Kekec se je kar namrdnil in ni mislil

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

100

veã na volka. Pogledal je od strani Pehto pa si je dejal:
»Saj ni hudobna. Mislil sem, da mi bo potrgala najmanj
obe u‰esi in vse lase. Pa me je samo malo premikastila,
da sem komaj ãutil . . . Na vasi pripovedujejo, da je jako
huda in zadirãna. Pa ni res, ni res! Saj je bila prijazna z
menoj in se mi je ‰e celo nasmejala. Niã hudega mi ne
bo pri njej — tri dni ostanem v njeni koãi, samo tri dni.
Potem pa prekanim njo in nemarnega volka in pobeg-
nem h Koro‰ãcu. O, Kekec ni kanarãek, da bi ga zapirali
v gajbico. âez tri dni bo pobegnil lepo in teta Pehta se
bo praskala za u‰esom, a nemarni volk bo tulil, da bo
oglu‰el. Oj, resniãno . . .«

Tako je premi‰ljal Kekec in je stopal naglo kraj Pehte,

ki ga je drÏala ves ãas za roko. Bili so Ïe visoko gori in so
se vedno bolj bliÏali gozdiãu, za katerim je leÏala Pehti-
na tiha senoÏet. Îe se je sli‰alo zamolklo ‰umenje viso-
kega slapa in veãerilo se je ‰irom po zagorskem svetu.
Vsepovsod je dehtelo prijetno, zakaj kraj pota so cveteli
veliki, gosti grmi rdeãega rav‰ja. Kekec je pogledal mol-
ãeão Pehto in je izpregovoril: »Sli‰ite, teta Pehta? Ali
gremo na va‰o senoÏet in v va‰o koão, ki stoji na tisti
senoÏeti? O, lepo je v va‰i koãi! Veste, samo preveã je
tema in se skoraj niãesar ne vidi. Kajne, da gremo v ti-
sto koão? Kmalu bomo tam, kmalu . . .«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

101

Pehta je zamahnila z roko in je odgovorila: »Ne bodi

nestrpen, pobiã! Bo‰ Ïe videl, kam te povedem . . . Sa-
mo malo poãakaj in malo potrpi!«

Zavili so v go‰ãavo po ozki stezi, ki je drÏala med go-

stim ru‰jem. Stemnilo se je bilo po gozdu in Kekec je
moral paziti, da se ni spotaknil ob debele korenine, s
katerimi je bila prepreÏena vsa steza. A Pehta ga je trdo
drÏala za roko in tako ni padel niti enkrat. ·umenje sla-
pa je bilo vedno razloãnej‰e. Îe je bobnelo nekje na levi,
da se je zemlja potresala. In Kekec je tedaj spoznal, da
so ravno nad groznim slapom in da bodo kmalu na tihi
senoÏeti. Varno je stopal kraj Pehte in ni izpregovoril
besedice. Noã je Ïe legla na zagorski svet. Nizko, grba-
vo ru‰je je po‰umevalo v hladnem vetrcu, ki je vel s str-
mih, v nebo kipeãih sneÏnikov. Zvezde so se vÏigale po
prostranem, jasnem nebu in hipoma je legla mrtva ti‰i-
na na samotno gorovje in sli‰alo se ni veã niti ‰umenja
silnega slapa. Tedaj so stopili iz go‰ãave. Kekec je zagle-
dal nedaleã pred sabo svetlo luãco, ki je gledala rado-
vedno v noã.

»O, to je pa va‰a koãa,« je rekel ves vesel, da je konec

poti. »Glejte, teta Pehtara, lepa luãca sveti tam na oken-
cu. Gotovo ste jo priÏgali Ïe podnevi, ker ste vedeli, da
pridem ponoãi sem. Ali ni res, teta Pehtara?«

»Hm, prav ima‰!« je odvrnila Pehta. »PriÏgala sem jo,

ko sem od‰la z doma, da te ulovim. Sli‰ala sem te, ko si

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

102

tako predrzno prepeval tam na vi‰ini. In vedela sem, da
te danes ulovim. Zato pa sem priÏgala tisto luãco.«

In ‰li so preko temne senoÏeti in so se pribliÏali ãrni

koãi in svetli luãci. Tedaj je Pehta postala in rekla: »Tu-
kaj poãakaj, dokler se ne vrnem iz koãe.« — In Pehta je
izginila v temi in Kekec je ostal sam z volkom na senoÏe-
ti. Kekec se je ãudil in je ugibal sam pri sebi: »Hm, zakaj
me ne pusti v koão? Morebiti misli, da bom prenoãeval
tu na senoÏeti pod milim nebom in v mrzli rosi? Oj, tega
pa ne, dokler bo svet stal. Raj‰i pobegnem nazaj v doli-
no in se po‰teno naspim pri Koro‰cu.« — In Kekec se je
Ïe okrenil, da bi pobegnil preko senoÏeti. A tedaj je volk
pred njim zatulil in zarenãal, da je bilo strah. Njegove
oãi so se zasvetile v temi kakor dve luãci in volk se je
vzpel na zadnje noge, a sprednje je poloÏil Kekcu na
rame.

»Pusti me, nemarneÏ!« je zasopel Kekec. »Saj ti niãe-

sar noãem. Ne boj se, da ti pobegnem! O, ve‰, tvoji zobje
so prenemarni, da bi raztrgali Kekca. Saj sem ti Ïe nekoã
rekel, da ne pobegnem prej, dokler ti ne bom prav po-
‰teno posvetil. Zato me pa pusti in ne delaj neumnosti,
nemarneÏ prismuknjeni!«

Volk ga je izpustil in je zopet stal pred njim. Njegove

oãi so se spet svetile v temi in renãal je naglas. A tedaj se
je prikazala Pehta in je stopila tik Kekca. Molãala je in je
nepremiãno gledala na koão. Tam v koãi pa je tisti hip

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

103

na ves glas prasketnilo. Sli‰alo se je ropotanje, kakor da
bi se koãa podirala, in hipoma se je zasvetilo pred Keke-
cem. Visok, rdeã plamen je ‰inil skozi streho in je raz-
svetlil vso senoÏet. — »Joj, teta Pehtara!« je vzkliknil Ke-
kec ves prestra‰en. »Va‰a koãa gori . . . Ali ne vidite, da
va‰a koãa gori?«

»Vidim, vidim,« je odvrnila Pehta. »Sama sem jo rav-

nokar zaÏgala. Ni mi veã treba te koãe. Zato pa sem za-
kurila ogenj in sem jo zaÏgala. In vsega tega si ti kriv,
pobiã.«

»Kaj? Jaz sem kriv?« se je zavzel Kekec. »Teta Pehta-

ra, vi se motite . . . Saj nisem jaz zaÏgal koãe. Sami ste
jo zaÏgali. Ali niste rekli ravnokar, da ste jo sami zaÏgali?
Ha, teta Pehtara?«

»Zaradi tebe sem jo zaÏgala,« je odvrnila Pehta. »Ve‰,

nihãe ne sme vedeti, kje stoji moj dom. Ti pa si na‰el
mojo koão in zaradi tvoje gobezdavosti zdaj Ïe ves svet
ve, kje stanujem. Tega pa jaz ne trpim. Zato sem zaÏgala
koão.«

»Pa kje boste zdaj stanovali?« je vpra‰al Kekec. »I,

menda vendar ne pod milim nebom in v mrzli rosi? Teta
Pehtara, to ni niã prijetno. Zeblo vas bo, da boste kar z
zobmi ‰klepetali. Veste, teta Pehtara, bolje bi bilo, da
niste zaÏgali koãe. Saj bi vas nihãe ne nadlegoval in nih-
ãe bi si ne upal sem, ker se vas vsakdo boji. Samo Kekec
je vdrl v va‰o koão; a samo zaradi tega, ker se mu je

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

104

smilila uboga, slepa Mojca. Pa zato ste ga pograbili in
samo vi veste, kaj bo ‰e z njim. O, niã dobrega, niã do-
brega . . .«

Pehta mu ni odgovorila besedice, ampak je strmela v

plapolajoãi plamen, ki je postajal vedno veãji. Ogenj se
je bil polastil Ïe vse koãe in je bil tako svetal, da je raz-
svetlil vso senoÏet. Prasketalo je v tistem ognju in je si-
kalo, kakor da bi Ïivelo v njem sto silnih kaã. Volk je le-
gel na rosna tla in je priãel Ïalostno cviliti. Pehta je mol-
ãala in tudi Kekec je molãal. Gledal je v svetli ogenj in
skoraj strah ga je bilo. A koãa ni dolgo gorela. Hipoma
se je sesula in tisoã isker se je razpr‰ilo po zraku. Plamen
je ugasnil in samo tlelo je ‰e na pogori‰ãu, od koder se
je dvigal ãrn in gost dim.

»Pojdimo zdaj!« je dejala tedaj Pehta in je prijela Kek-

ca za roko. »Koãa je pogorela in tu nimamo iskati niãe-
sar veã.«

»Pa kam gremo?« je vpra‰al Kekec. »Dajte, teta Peh-

tara, pa mi povejte, ker sem res radoveden in me skrbi.
Povejte, teta Pehtara, lepo vas prosim . . .«

»Daleã gremo, pobiã,« je odvrnila Pehta. »Pod belimi

gorami imam drugo domovanje. Do polnoãi bomo ho-
dili, preden pridemo tja. Zato pa le ãvrsto stopi, pobiã!
Kmalu vzide svetli mesec in videlo se bo kakor podne-
vi.«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

105

In ‰li so po isti stezi nazaj do ‰irokega pota. Tam pa so

zavili naravnost v gosto ru‰je. Med go‰ãavo se je vila
ozka steza, tako ozka, da so morali stopati drug za dru-
gim. Temno je bilo v tisti go‰ãavi, da se ni videlo prav
nikamor, niti na stezo, ki je bila polna debelih korenin.
Kekec se je spotaknil gotovo stokrat, trikrat je pa prav
po‰teno telebnil na trda tla. A Kekec ni javkal. Samo za-
smejal se je in je rekel: »Ta preklicana pot! Teta Pehta-
ra, zakaj ste me ugrabili? Zdaj bi spal lepo na Koro‰ãe-
vem podstre‰ju. Pa se moram muãiti na tem preklica-
nem potu. Pa ko bi ãlovek vsaj vedel, zakaj se muãi. Ali
ni res, teta Pehtara?«

»Tiho, tiho, pobiã!« ga je posvarila Pehta. »Potrpi

malo! Saj kmalu vzide mesec, in potem se ne bo‰ veã
prevrnil . . . Glej, glej — ravno vzhaja tam za gorami!«

Resniãno — izza ‰krbastega sneÏnika se je dvignil me-

sec. Bil je velik in svetal in njegovi Ïarki so zatrepetali po
divjem zagorskem svetu. Po nizkem ru‰ju se je zasvetila
srebrna rosa in mrzel vetrc je zavel s ‰irnih, zmrznjenih
sneÏi‰ã. Kekec si je moral zapeti svoj jopiã, ker ga je za-
zeblo. A vendar se je razveselil srebrnega meseca. Saj zdaj
je razloãno videl vsako korenino na potu in niti enkrat se
ni veã spotaknil. Spet je zagledal za sabo volka, ki je ena-
komerno stopal za njim in je sopel in kazal svoj dolgi je-
zik. — »Ne pusti me, nemarneÏ, niti za trenutek me ne
pusti,« je zagodrnjal Kekec, ki se ga je polastila slaba vol-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

106

ja, ko je zagledal volka. »Najraj‰i bi ga brcnil, da bi zletel
naravnost v dolino in bi se ubil. Saj bi ga ne bilo ‰koda,
prav niã bi ne bilo ‰koda tega nemarneÏa . . .«

Kekec je ‰e dolgo ãasa godrnjal in je bil slabe volje.

Stopal je za Pehto, ki je neprestano molãala. ·li so med
ru‰jem navzgor in ãez dolgo ãasa so dospeli do pe‰ãene
planotice. Kekec je obstal in se ozrl okrog sebe. Kraj pla-
notice je razloãno videl ‰irno sneÏi‰ãe, ki se je svetilo v
jasnih meseãnih Ïarkih. SneÏi‰ãe pa se je raztezalo do
belih skal, ki so se vzpenjale visoko, visoko v jasno nebo.
Vseokrog je molãala mrtva ti‰ina — po planotici, po sne-
Ïi‰ãu in med strmim skalovjem . . . »Hm,« je rekel Ke-
kec, a niã drugega. Odsopel se je, ker ga je bila utrudila
strma, naporna pot. Tu gori na planotici je bilo ‰e bolj
hladno kakor doli med ru‰jem, zakaj od belega sneÏi‰ãa
je prihajalo nekaj ledenega, da je Kekca kar streslo in ga
zazeblo do kosti. »Br, br!« je izpregovoril. »Teta Pehta-
ra, tu je pa doma sama zima. Pred pomladjo se je skrila
semkaj in jo je strah med divjim skalovjem. Ali ni res,
teta Pehtara?«

Pehta ga je pogledala in mu je odgovorila: »Seveda je

ponoãi tu zelo mraz. A podnevi je prijetno, ko sije son-
ce naravnost na to planotico. Oj, Kekec, ‰e privadil se
bo‰ tu in ne bo‰ hotel veã od tod. Le meni verjemi, Ke-
kec!«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

107

»Ali mislite, teta Pehtara?« je rekel Kekec. Pre‰la ga je

slaba volja, ker je spoznal iz Pehtinih besed, da stoji ne-
kje blizu njeno novo stanovanje. Niã kaj pov‰eãi mu ni
bilo to noãno popotovanje. Rad bi se bil Ïe zleknil po
mehkem leÏi‰ãu in rad bi bil Ïe spal. Zato je glasno za-
zdehal in nadaljeval: »Glejte, teta Pehtara, toliko ãasa Ïe
hodimo. Zvezde so Ïe nizko, a mesec visoko na nebu.
Saj bo menda kmalu polnoã in ãas bi Ïe bil, da misli ãlo-
vek na spanje. Saj je spanje na svetu najlep‰a stvar.«

»Potrpi, potrpi, Kekec!« ga je bodrila Pehta. »Saj se

bo‰ ‰e lahko naspal. Ni veã daleã do mojega stanovanja.
Glej to strmo reber! ·e preko te strmine pojdemo in po-
tem smo doma.«

Napotili so se v strmo reber, ki pa ni bila pe‰ãena,

ampak jo je pokrivala nizka, gosta trava. Poãasi so ‰li
navkreber in so se dvigali vi‰e, vedno vi‰e. Vseokrog je
zadehtelo po rdeãem rav‰ju, ki je raslo vrhu rebra v ve-
likih, gostih grmiãih. Kekca ni to prav niã zanimalo. Po-
ãasi je stopal za Pehto in je tu pa tam Ïe pokimal z gla-
vo, ker se ga je loteval spanec. Bil je utrujen od dolge
hoje in samo tega si je ‰e Ïelel, da bi bil Ïe kmalu v po-
stelji, pa bodisi pri Koro‰cu ali pa pri Pehti. Niti misliti
se mu ni veã ljubilo in ni ga zanimal ‰irni planinski svet,
ki se je svetil krog njega v srebrnih meseãnih Ïarkih. —
»Teta Pehtara, ali sli‰ite?« je dejal in je zazehal. »Ali bom
spal na senu? Ali v postelji? Seveda, lep‰e je v postelji. Pa

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

108

tudi na senu se ãlovek dobro naspi. Meni je paã vseeno,
teta Pehtara. Samo, da se naspim, pa naj bo v postelji ali
pa na senu.«

»Kaj misli‰, da sem beraãica?« je odvrnila Pehta. »O,

toliko pa vendar ‰e imam, da premorem posteljo, kjer
bo‰ spal. Lepa je postelja in mehka, da bo‰ spal kot kra-
ljeviã in bo‰ sanjal najlep‰e sanje. Kmalu bomo na vrhu
strmine. Samo malo ‰e potrpi, Kekec!«

In Kekec je potrpel in ni veã izpra‰eval. Samo zdehal

je vedno bolj in je komaj ãakal, kdaj se prikaÏe Pehtino
domovanje. Dospeli so vrh strmine do temnega gozdiãa,
ki je pokrival vso vi‰ino. Po ozki stezi so ‰li skozi gozdiã
in so pri‰li kmalu do ‰iroke trate. In sredi te trate je stala
ob‰irna, bela koãa, ki so jo osvetljevali meseãni Ïarki. —
»Glej, to je moje domovanje!« je rekla Pehta in je vzela
iz Ïepa kljuã. »Jutri bo‰ videl, kako je lepo tukaj. In tu
bo‰ prav dobro spal in niã hudega ti ne bo. Samo, ãe bo‰
priden, Kekec?«

»Hm,« je rekel Kekec in je bil ves vesel, da je konec

dolgega popotovanja. »Priden sem bil ‰e vedno. ·koda,
da je poginila na‰a Keza. Lahko bi jo vpra‰ali, kako sem
bil priden, ko sem jo pasel za Gmajnico. A rajnka Keza
je bila koza, da je pod soncem ni veã take . . . Teta Peh-
tara, zdaj sem pri vas. Seveda, nisem zasluÏil, da me za-
pirate v to koão. Saj vam niã Ïalega nisem storil. Kaj
zato, ãe sem vam strgal korenãek? Samo norãavost je

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

109

bila, samo norãavost, teta Pehtara! Zaradi tega paã ni
bilo vredno, da ste me pograbili in da me hoãete zdaj
zapreti v to koão. Teta Pehtara, glejte! Ali bi ne bilo bo-
lje, da se nocoj lepo naspim v va‰i koãi, a v jutru me za-
podite nazaj v dolino? Kaj, teta Pehtara, ali bi ne bilo
bolje?«

»Tiho, tiho, Kekec!« mu je odgovorila Pehta in je od-

prla vrata. »Jaz dobro vem, kaj delam in zakaj sem te
pograbila. Pa tudi dobro vem, kdaj te izpustim. Zato bo-
di tiho in me nikar ne izpra‰uj!«

Pehta je stopila v temno koão in je priÏgala sveão. Ke-

kec je ‰el molãe za njo in je sedel kar na klop, ki je stala
v veÏi. Naslonil se je ob leseni zid in je hotel zaspati.
Pehta se mu je posmejala in mu rekla: »Ne bo‰ spal na
klopi, Kekec! Vstani in pojdi za mano!«

Kekec si je drgnil zaspane oãi. A vendar je vstal in je

‰el za Pehto, ki mu je svetila v stransko sobico. Kekec ni
videl tam niã drugega nego lepo posteljo, ki je stala ob
belem zidu. In Kekcu so se zasmejale zaspane oãi in kar
slekel je jopiã. Pehta je postavila sveão na mizico in je
odrgnila posteljo. »Kar spat pojdi, saj komaj stoji‰ na
nogah,« mu je rekla. »A jutri se dogovoriva o vsem.«

»Lahko noã, teta Pehtara!« je zazdehal Kekec in si pri-

ãel sezuvati nakovane, teÏke ãevlje. Pehta je od‰la in je
za sabo zaprla vrata. Volk je ostal v izbici. Zleknil se je
po tleh in je nepremiãno gledal v Kekca, ki se je naglo

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

110

slaãil. — »Glej, glej!« je godrnjal Kekec zlovoljen. »Tega
nemarneÏa poglej! Vso noã bo spal kraj moje postelje in
me bo straÏil, da ne pobegnem. O, seveda — ravno no-
coj se mi ljubi, ravno nocoj! Vesel sem, da se naspim, ker
sem resniãno zaspan . . . Le glej me, le glej, nemarneÏ
prismuknjeni!«

In Kekec je ugasnil sveão in se skobacal v posteljo. Po-

grnil se je s toplo odejo in se trikrat pretegnil. »Mehka
je postelja, mehka,« je godrnjal sam s sabo. »Na samih
pernicah spim, kakor da bi bil kraljeviã . . . ·e nikoli
nisem spal v tako imenitni postelji. O, resniãno . . .«

Volk je hipoma zacvilil, kakor da bi se mu sanjalo ne-

kaj muãnega, Kekec je dvignil glavo in pogledal v temo.
In tedaj je videl kraj postelje dve luãci, ki sta gledali na-
ravnost vanj. Kekec je vedel, da leÏi volk tik postelje in da
bo leÏal tam vso noã in ga bo neprestano straÏil. Zato se
je razsrdil in zamrmral: »Ali misli‰, da se te bojim, nemar-
neÏ? Le cvili in renãi, ãe se ti ljubi! Vseeno bom spal. Sa-
mo to glej, da ne bo‰ imel prehudih sanj in da ne bo‰ za-
radi tega preveã rogovilil. Ve‰, nihãe me ne sme buditi
sredi najlep‰ih sanj, ker jaz ne poznam ‰ale . . . Kar lepo
miren bodi in spominjaj se tistega polenca, ki te je tisti
veãer tako gorko o‰inilo! O, le spominjaj se . . .«

Volk niti zarenãal ni veã, ampak je leÏal mirno na tleh

kakor Kekec v mehki postelji . . .

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

111

ekca so predramili sonãni Ïarki, ki so se kadili skozi
nezagrnjena okenca. Sijali so naravnost na Kekãev

obraz in se ãudili, da more mladi deãek tako dolgo spati.
Zato so se kar uprli v njegove zaspane oãi in Kekca je
za‰ãemelo. Naglo je odprl oãi in priãel gledati okrog
sebe in se ãuditi. V prvih trenutkih se niti zavedal ni, kje
je pravzaprav. A hipoma se je kraj njegove postelje ne-
kaj zganilo in glasno zacvililo. In Ïe v naslednjem tre-
nutku je Kekec zagledal volka, ki je ravnokar vstal in
stopil na sredo sobice. Trikrat se je pretegnil in sedel na
zadnje noge. Potem se je ozrl na Kekca in nepremiãno
gledal vanj z blesteãimi oãmi.

»Aha, nemarneÏ se je prebudil!« je zagodrnjal Kekec.

»No, ne morem mu reãi niã slabega. Miren je bil ponoãi
in me ni niti enkrat zbudil. Pa sem se le naspal, po‰teno
naspal . . . Bogve, kaj dela Pehta? Nemara se razjezi in
me pograbi za lase, ker sem tako dolgo spal. Pozno mo-
ra biti, ker sije sonce naravnost v sobico. Najbolje, da
takoj vstanem in se obleãem, da ne bo zamere. Pehta je
huda in jaz ‰e ne poznam njenih muh . . . Kekec, Kekec!

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

112

Mehka je postelja, to je res. A najbolje bo, da kar skoãi‰
iz nje in se naglo napravi‰.«

In Kekec je res skoãil s postelje in se priãel naglo obla-

ãiti. Niti pogledal ni volka, ki se je oblizoval sredi sobi-
ce. O, Kekec ga je preziral, kakor da bi ga ne bilo na sve-
tu. Saj pa je tudi bil jezen na volka, ker ga je bil zasaãil
v gozdu, ko je Ïe sreãno ubeÏal Pehti. Tega pa Kekec ni
mogel pozabiti, resniãno ni mogel pozabiti. Hitro si je
obul nakovane ãevlje in si oblekel jopiã. Potem pa je sto-
pil v veÏo. Tam je postal in poslu‰al. A niã se ni ganilo po
koãi.

»Teta Pehta, oj, teta Pehtara!« je naglas zaklical Ke-

kec. Tedaj so se odprla vrata in na pragu se je prikazala
Pehta. »Oho, kaj si Ïe vstal?« je rekla in se mu nasmeh-
nila. »Mislila sem, da bo‰ gotovo spal vse dopoldne.
Glejte si no, pa si Ïe vstal. Pa zakaj si Ïe vstal, pobiã?«

Kekec je stal in se ãudil. Danes skoraj ni veã poznal

Pehte. Njeni lasje niso bili veã razmr‰eni kakor vãeraj,
ampak lepo poãesani. Bili so ãrni kakor noã in so se sve-
tili. Obleãena je bila v prelepo vijoliãasto obleko, pre-
pasano s srebrnim pasom, v katerega so bili vtkani zla-
ti biseri. Da, Pehta je bila lepa, da se je Kekec kar ãudil.
»O, ãe bi si dala na glavo zlat ‰apelj, bi bil prepriãan, da
stoji pred mano zlata kraljica!« si je mislil Kekec in se
vedno bolj ãudil Pehtini lepoti. Strmel je in se skoraj ni
upal govoriti. A naposled se mu je vendarle razvezal je-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

113

zik. »Gospa,« je rekel, »mislim, da mi vãeraj niste zame-
rili. Veste, zaradi mojega prismojenega govorjenja. O, ãe
bi bil vedel, da ste tako lepi, bi se bil vedel malo drugaãe.
Seveda, ne vem, ãe bi se znal. Veste, gospa, ãe ima ãlo-
vek opraviti dan na dan s tako neumno stvarjo, kot je
bila rajnka Keza, se gotovo ne zna vesti, kot se spodobi
pred veliko gospo. Nekaj drugega je bila rajnka Keza in
nekaj drugega ste vi, gospa! Zato vas lepo prosim, da mi
nikar ne zamerite, gospa!«

Pehta se je zasmejala in odgovorila. »Kaj ãenãa‰ ne-

umnosti, Kekec! Saj nisem gospa in tudi gospodiãna ni-
sem. Vedno si me imenoval ›teta Pehta‹ in tako me ime-
nuj vse dni, ko bo‰ pri meni. Ali si razumel, Kekec?«

»Hm,« je menil Kekec in zmajeval z glavo. »âe ukaÏe-

te, pa naj bo! A meni je sitno, resniãno sitno, ker ne
znam govoriti pred tako gospodiãno. Veste, teta Pehta,
kar sram me je, tako sram, da bi kar pobegnil v dolino
h Koro‰cu, ãe bi ne bilo tega nemarneÏa — tega volka,
sem hotel reãi. Pa ne morem nikamor, ker mi je vedno
za petami. Dajte, teta Pehta, recite mu v njegovem za-
morskem jeziku, naj me vsaj ne gleda tako neumno!
Veste, kar preseda mi Ïe in vedno se moram spomniti
polenca, s katerim sem mu oni veãer po‰teno posvetil.
Pa me kar roka zasrbi. O, teta Pehta, in bila bi spet ve-
lika zamera.«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

114

»Pusti volka, Kekec!« je odvrnila Pehta. »Saj ti ne stori

niã Ïalega. Samo priden mora‰ biti in se lepo drÏati mo-
jega domovanja. Pusti volku veselje, pusti mu, da te gle-
da. Hm, rad te ima, zato te pa tako verno gleda.«

»Kaj, mene ima rad ta nemarneÏ?« je vzrojil Kekec in

je zacepetal z nogo. »O, noãem, da bi me imel rad, za
ves svet noãem . . . Ne morem ga videti, ker me je pre-
kanil in ulovil, ko sem vam sreãno pobegnil. Noãem ga,
teta Pehtara, le povejte mu v zamorskem jeziku, da ga
noãem in naj me zato nikar tako neumno ne gleda! Ni-
koli ga ne bom pogledal, ker je prenemaren, ker je tako
grd, da je ãloveka kar sram in strah . . . O, teta Pehta-
ra, ne zamerite mi, ker govorim tako grdo! Saj veste, da
sem veãinoma govoril samo z rajnko Kezo. A rajnki Kezi
je bilo vse dobro. In vsaki besedi se je smejala rajnka
Keza: mekeke . . . Tako se je smejala in govorila, ker ni
znala niã drugega, teta Pehtara!«

Pehta se je smejala na ves glas in je ploskala z rokami.

»O, Kekec, Kekec!« je govorila. »Stra‰no neumnega se
dela‰. A jaz ti prav niã ne verjamem. Pretkan ptiãek si,
Kekec! O, dobro te poznam. Ukanil si Ïe divjega moÏa
Prisanka in zdaj hoãe‰ ‰e mene, da bi mi ubeÏal. Zato se
dela‰ tako neumnega. Oj, Kekec, Kekec! Dobro te po-
znamo in zato nas ne bo‰ nikdar ukanil!«

»Mislite, teta Pehtara?« je odvrnil Kekec. »Ne delam

se neumnega, prav niã se ne delam. Kakor mi pride be-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

115

seda na jezik, tako jo izgovorim. Morebiti sem pa res
neumen in malo prismojen? Na‰a Tinkara mi vedno
pravi, da sem neumen, kadar jo draÏim. Saj ste tudi re-
kli, da sem neumen, in ãe ste rekli vi, teta Pehtara, po-
tem bo Ïe res . . .«

»No, pustiva prerekanje!« je dejala Pehta. »Gotovo si

laãen, ker sinoãi nisi niã veãerjal. Kar z mano pojdi, da
ne bo‰ govoril, da si stradal pri Pehti! Pripravila sem ti
dober zajtrk in upam, da bo‰ zadovoljen z njim.«

In Pehta je vodila Kekca v veliko izbo, ki je bila oprav-

ljena prav preprosto, kakor so opravljene vse kmeti‰ke
izbe. Samo ãedno je bilo vse in nikjer ni bilo niti naj-
manj‰ega pra‰ka. Kekec je sedel za mizo, ki je bila belo
pogrnjena. Pehta mu je prinesla skodelico toplega mle-
ka, surovega masla in belega peciva. Kekec si ni dal pri-
govarjati, ker je bil resniãno laãen. S slastjo je pouÏi-
val zajtrk in se niti zmenil ni za volka, ki je sedel kraj
njega na tleh in je poÏeljivo ãakal, kdaj mu vrÏe deãek
trohico v laãni gobec. Pehta je sedla na drugi stol in ga
je gledala in se smehljala. Ko je Kekec pouÏil zajtrk, je
rekel: »Hvala vam, teta Pehtara! O, dober kruh pa ima-
te! Takega nisem jedel ‰e nikoli v svojem Ïivljenju . . . A
povejte mi, teta Pehtara, kaj bom delal pri vas? Veste,
meni je zelo dolgoãasno, ãe posedam po izbi in gledam
v strop. Ako nimate drugega posla, pa mi vsaj ukaÏite,
da grem drva cepit.«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

116

»Nobenega posla nimam zate,« je odgovorila Pehta.

»Saj te nisem privedla semkaj, da mi bo‰ sluÏil. Prived-
la sem te zato, da mi bo‰ delal kratek ãas, in zato, da te
kaznujem, ker si mi odvedel Mojco in si me zasmehoval.
Ne misli, Kekec, da sem na vse to pozabila, ker sem tako
prijazna s tabo in se ti smejem. O, ti bom Ïe naloÏila za-
sluÏeno kazen. Le nikar se ne boj!«

Kekec se je namrdnil pa rekel: »Teta Pehtara, kaj res

ne morete pozabiti tistega malega korenãka, ki sem vam
ga strgal? Saj mi je Ïal, resniãno mi je Ïal. âe bi bil vedel,
da ste tako velika gospa, bi vam ne bil nikoli nagajal . . .
In zaradi Mojce, teta Pehtara . . . Veste, jezen sem bil na
vas, ker ste ugrabili Mojco. Sirota je Mojca, velika siro-
ta, ker je slepa in ne vidi niti neba niti mamice. A ven-
dar ste jo ugrabili in sirota se vam ni prav niã smilila.
Zato sem bil jezen na vas, stra‰no jezen in zato sem vdrl
v va‰o koão — samo zato, teta Pehtara!«

A Pehta je zamahnila z roko in je dejala. »Zakaj tako

govori‰, Kekec? Kaj ti ve‰, zakaj sem ugrabila Mojco!
Smilila se mi je bolj kakor tebi, ker je tako pridna in zna
tako lepo prepevati. In ker se mi je smilila, sem ‰la v do-
lino ponjo in sem jo privedla v svojo koão. Lepo bi ji bilo
pri meni. Prepevala bi mi in jaz bi ji bila zdravila bolne
oãi. In ãez mesec dni bi jo bila pustila domov. A reãem
ti, Kekec, Mojca bi bila zdrava in bi videla prav tako

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

117

dobro kot ti. A da bo Mojca vse Ïive dni slepa, tega si
kriv samo ti, Kekec, ker si jo odvedel iz moje koãe.«

Kekec je strmel in poslu‰al Pehto. Ko je Pehta umolk-

nila, se je kar prijel za glavo. »Teta Pehtara, teta Pehta-
ra!« je obupno zaklical. »O, primite me za lase, za u‰esa
me primite! Neumen sem bil, tako zelo neumen. Vi pa
‰e pravite, da sem pretkan . . . Sirota Mojca! âez mesec
dni bi lahko videla nebo in sneÏnike, pa tudi mamico bi
videla in zlate cvetice. Pa zaradi mene ne bo nikoli vide-
la — samo zaradi nesreãnega Kekca . . . Kaj sem storil?
O, teta Pehtara, dajte, nabijte me! Ali pa recite nemar-
nemu volku, naj me raztrga, ker sem tako neumen! O,
recite, teta Pehtara . . .«

In Kekec se je skoraj razjokal v svoji Ïalosti in obupu.

Z glavo se je naslonil na mizo in je priãel tolãi z nogami
ob tla. — »Tiho, tiho, Kekec!« mu je prigovarjala Pehta.
»Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Pa ne more‰ pomagati
ne ti in tudi jaz ne . . . Ve‰, lepo pojdi pred koão in sedi
na trato, pa poglej malo na sneÏnike. Ko bo kosilo go-
tovo, te pokliãem. Po kosilu se bova dogovorila o vsem,
kar je treba.«

In Kekec se je res napotil iz koãe. ·el je skozi gozdiã

do porobja, tam je sedel na plo‰ãat kamen. Z roko si je
podprl glavo in strmel na belo skalovje, ki se je dvigalo
pred njim v modro nebo. Sonce je obsvetljevalo skalov-
je, da se je srebrno svetilo. Vsenaokrog je vladala ti‰ina

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

118

— po gladkih peãinah, po zmrznjenih sneÏi‰ãih in po
pe‰ãeni planotici tam spodaj . . . A Kekcu je bilo hudo
v srcu, tako hudo kot ‰e nikoli. A vse zaradi uboge Moj-
ce, ki bi jo teta Pehta ozdravila, da ni bilo nesreãnega
Kekca, ki je vdrl v Pehtino koão. Oj, da bi bil vedel, oj, da
bi bil vedel! Saj potem ne bi bil odvedel Mojce iz koãe,
ampak bi si bil izmislil sto lepih pesmi o Pehti in bi jih
bil v svojem veselju pel od zjutraj do veãera. Pa ni vedel,
da hoãe Pehta ozdraviti Mojco — oj, ‰e na misel mu ni
pri‰lo kaj takega. Zato je ‰el in napravil tisto neumnost
. . . Kekec se je tolkel z roko po ãelu in je bil ves Ïalos-
ten in jezen. Zagledal je volka, ki je legel k njegovim no-
gam in je dremal. Ob‰la ga je silna jezica, da je kar skrãil
pest. »âakaj me, nemarneÏ!« je zavpil na ves glas. Dvig-
nil je nogo in brcnil volka naravnost v gobec. Volk je za-
cvilil in skoãil na noge. Renãal je in kazal zobe, da je Ke-
kec Ïe mislil, da zdaj zdaj plane nanj. Volk pa se je tri-
krat obrnil okrog in okrog; potem se je pomiril in spet
legel mirno k deãkovim nogam.

»Glej ga — nemarneÏa!« je zagodrnjal Kekec. »Niti za

brco se ne zmeni . . . A ãakaj, ãakaj! ·e te prevarim in ti
pobegnem. Mar misli‰, da te bom vedno gledal? Pre-
seda‰ mi, nemarneÏ, Ïe prvo uro si mi presedal. Zato pa
ti ‰e danes pobegnem.« — In Kekec se je spet zatopil v
svoje Ïalostne misli. Mojca se mu je smilila kot ‰e nikoli.
In jezen je bil sam nase, tako jezen, da bi se bil najraj‰i

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

119

premikastil. Dolgo je premi‰ljal, kaj bi napravil, in na-
zadnje se je domislil. Obraz se mu je razjasnil in plosk-
nil je z rokami. V svojem veselju je tako presunljivo za-
ÏviÏgal, da je volk ves prestra‰en poskoãil na noge. —
»Hej, tako storim, tako storim!« je spregovoril. »Saj sem
rekel, da ukanim Pehto in volka. Pehta je rekla, da je ho-
tela ozdraviti Mojco. In ãe jo je hotela ozdraviti, ima
gotovo doma zdravilo. In tistega zdravila se polastim. âe
ne danes, pa jutri. Samo vedeti moram, kje ga Pehta
skriva. In zvedel bom, kakor gotovo sem Kekec. ·e da-
nes bom zvedel . . .«

In Kekec si je ves vesel mel roke in je kar poskakoval.

Gledal je od strani volka in se neprestano muzal. Volk
pa je dremal in glasno hropel. »âakaj me, nemarneÏ!« se
je Kekec ‰e enkrat posmejal. »Danes ti po‰teno popla-
ãam vse, danes bova obraãunala. Kar poãakaj, nemar-
neÏ!« — Kekec se je obrnil in je priãel iskati med travo.
In ni iskal dolgo. Hipoma se je sklonil in je utrgal ru-
menkasto rastlino: »Mleãek je; kakor nala‰ã raste tu.
Ljubi volkec, danes bo‰ ‰e tulil, da bo veselje. Videl bo‰,
kaj zna Kekec.«

Kekec je sedel nazaj na kamen. Dvignil je rastlino in

jo pridrÏal nad oãesom speãega volka. Stisnil jo je med
prsti, da je priãel kapati volku v oko rumenkast, sluzast
sok. Volk se v zaãetku niti ni zganil. Toda hipoma je tako
divje zatulil, da je Kekec kar poskoãil. Volk je zaãel ska-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

120

kati kakor brezumen. Tulil je, da se je stra‰no razlegalo
po gorski pustinji. Pehta je pritekla iz koãe, da bi vide-
la, kaj pomeni to stra‰no tuljenje. »Kaj se je zgodilo?« je
vpra‰ala Kekca, ki se je ‰e vedno skrival za kamnom.

»Kaj jaz vem!« je odgovarjal Kekec. »Sedim, sedim tu

na kamnu, a volk iztika tam med travo. In tedaj se priã-
ne dreti, da sem mislil, da me hoãe poÏreti. Dajte, teta
Pehtara, poglejte, kaj mu je. Nemara ga je piãila osa, ali
pa ‰e celo sam modras. Tako nemarno se dere, da bi ãlo-
vek kar oglu‰el.«

Pehta je stopila k volku in ga prijela za glavo. »Glej,

glej!« je rekla. »Oko ima vse zalito. Saj ga je nemara res
nekaj piãilo. Pojdi, pojdi, volkec! Kar z mano pojdi, pa ti
bomo ozdravili oko. Saj ne bo niã hudega! Ni treba, da
tuli‰, kakor da bi te devali iz koÏe. Pojdi, pojdi, volkec!«

Volk je res ‰el za Pehto in ‰e vedno tulil, ker ga je res-

niãno bolelo. Kekec je stopal za njima in se vso pot mu-
zal. Oj, mislil si je bil, da bo Pehta spoznala, da je on
kanil volku v oko mleãkov sok. Skoraj se je Ïe bal. Zdaj
pa je videl, da Pehta niti najmanj ne sumi. Zato se je
tako zadovoljno muzal in si mislil sam pri sebi: »Pa sem
jo le ukanil in zdaj bom zvedel, kje ima skrito tisto zdra-
vilo, s katerim je mislila ozdraviti siroto Mojco. Hej, pro-
ti veãeru pa zbeÏim v dolino in ga ponesem s seboj.
Mojca bo spregledala in bo vesela, hej, tako vesela.« —
In Kekec je v svoji radosti poskoãil in bi bil skoraj glasno

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

121

zavriskal. A o pravem ãasu se je ‰e premislil in si poloÏil
prst na usta.

Pri‰li so v koão in Pehta je vzela z omarice stekleniãi-

co, ki je bila do vrha napolnjena s prozorno tekoãino.
Samo dvakrat je kanila volku v nabreklo oko — in volk
ni veã tulil. Zavlekel se je tja v kot, se zleknil po tleh in
neprestano meÏikal z bolnim oãesom. Pehta pa je po-
stavila stekleniãico nazaj na omarico. Kekec je stopil na
prste in pozorno gledal, kam je dejala Pehta tisto stekle-
niãico. Obraz se mu je smejal in ves zadovoljen si je mel
roke. — »Teta Pehtara,« je rekel potem. »Kaj je bilo vol-
ku? Ali ga je osa piãila? Ali modras?«

»Bogve, kaj mu je bilo,« je odvrnila Pehta. »Nemara

se je samo oprasnil in mu je oko zateklo.«

»Pa mu bo zdravilo pomagalo?« je vpra‰al Kekec. »Ali

bo zopet zdrav, teta Pehtara?«

»Niti pol urice ne bo preteklo in volku se niti poznalo

ne bo, da je bil bolan,« je rekla Pehta in je od‰la v kuhi-
njo.

Kekec je trikrat poskoãil, ko je bil sam. Prikrito se je

zasmejal in pogledal na omarico, kjer je stala tista ste-
kleniãica. »·e danes bo‰ moja,« je rekel sam pri sebi. »In
sirota Mojca bo videla nebo in ‰irno polje . . . Oj, to bo
veselje! To bo veselje!« — In Kekec je priãel ÏviÏgati in
prepevati naglas. Pri‰la je Pehta iz kuhinje in se zaãudi-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

122

la. »Kaj si tako vesel, Kekec? Pred uro si bil pa ves Ïalos-
ten in obupan in si prosil, naj te nabijem . . . ?«

Kekec je zamahnil z roko in odgovoril: »Bil sem Ïalos-

ten in obupan, to je res. A zdaj vidim, da mi Ïalost prav
niã ne pomaga. Oj, teta Pehtara! Da imam citre, to bi
zabrenkal lepo pesem! Pa jih nimam in zato mi je dolg-
ãas.«

Pehta se mu je nasmehnila. Odprla je omarico in vze-

la iz nje dolgo pi‰ãalko. »Ali zna‰ piskati na to pi‰ãal-
ko?« mu je govorila. »Pi‰ãalka je zelo lepa in poje kakor
ptiãica v gozdu. Glej, Kekec, to pi‰ãalko ti podarim, da
si zapiska‰ nanjo, da ti ne bo dolgãas. Samo ãe zna‰ pis-
kati, Kekec?«

»O, kaj bi ne znal!« je Kekec ves vesel odvrnil in ogle-

doval krasno pi‰ãalko. »Lani sem imel lepo pi‰ãalko, pa
sem jo zamenjal za citre. Znal sem svirati najmanj sto
lepih pesmi. Kar poizkusil bom, da vidim, ãe ‰e nisem
pozabil.« — In Kekec je zapiskal svojo najlep‰o pesmi-
co. Lep glas je imela pi‰ãalka, da se je ãloveku srce kar
topilo. Pa je Kekec tudi znal svirati, da nihãe tako po vsej
zagorski dolini. Pehta je kar stala pri vratih in ga poslu-
‰ala — hm, da, in se ãudila. Samo volku ni bilo v‰eã pis-
kanje. Prevraãal se je po tleh in cvilil Ïalostno in zateg-
njeno.

Kekec je odpiskal svojo pesmico. Pogledal je Pehto in

jo vpra‰al: »No, ali je bila lepa? Kaj, teta Pehtara? Seve-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

123

da, volku ni ugajala. Zato je ves ãas cvilil. A kako naj
temu nemarneÏu ugaja lepa pesem. U‰esa ima vsa kos-
mata in nemarna, zato ne more poslu‰ati lepih pesmi. A
vam je ugajala. Kajne, teta Pehtara, da je bila lepa!«

»Hm,« je odvrnila Pehta. »Lepa je bila, resniãno lepa.

Dobro zna‰ svirati, da bi te ãlovek poslu‰al ves dan . . .
A poldne bo, Kekec. Treba bo gledati, da ti pripravim
kosilo. Vem, da si laãen in da komaj ãaka‰, kdaj bo skle-
da na mizi.«

»O, ni taka sila, teta Pehtara!« je govoril Kekec. A Peh-

ta je od‰la nazaj v kuhinjo in Kekec je bil zopet sam v
izbi. Zasviral si je ‰e eno pesmico. Potem je stopil k vol-
ku, ker je bil radoveden, ãe je oko resniãno ozdravelo. In
Kekec se je ãudil, kar je videl. »Temu kosmatemu ne-
marneÏu je zdravilo pomagalo,« je zamrmral. »Gotovo
bo pomagalo tudi siroti Mojci . . . Oj, to se Ïaloste Ko-
ro‰ãevi, ker sem kar nenadoma izginil! Pa tudi doma bo-
do skrbeli in Tinkara bo jokala, ko zve, da me je pogra-
bila Pehta. Zato moram gledati, da jo kmalu pobri‰em
od tod. Sicer Pehta ni napaãna in ni hudobna. A Ïe za-
radi tega nemarneÏa moram pobegniti, ker ga kar videti
ne morem . . . Ukanil ga bom, kakor sem ravnokar uka-
nil Pehto. Pa mi je le pokazala zdravilo, ki bo ozdravilo
siroto Mojco. Oj, resniãno . . .«

Kekec ni utegnil dalje razmi‰ljevati. Iz kuhinje je pri-

‰la Pehta in je priãela nositi na mizo. In Kekec je jedel

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

124

tako imenitno kot ‰e nikoli. Kar naãuditi se ni mogel
dobrim jedilom, ki so se kadila na mizi iz velikih skled.
Zato je bil dobre volje in jezik mu je tekel, da se mu je
morala Pehta neprestano smejati. — A po kosilu mu je
Pehta rekla: »Kekec, ostani lepo doma in bodi priden!
Ne hodi iz koãe, ker te straÏi volk. Volk je stra‰en in te
lahko ugrizne, da bo‰ pomnil. Zato se ãuvaj in raje lepo
piskaj na pi‰ãalko. Jaz grem v gozd in ãez dve uri se
vrnem.«

Pehta je res od‰la in Kekec je ostal sam z volkom v

koãi. Bil je vesel, ker je mislil, da je pri‰el ãas, ko preva-
ri volka in pobegne v dolino. Sedel je kraj volka in mu
priãel svirati. Volk ga je nekaj ãasa gledal ko zamaknjen.
Potem pa se je zleknil. Glavo je stisnil med noge in je
zaspal. Kekec se je potihoma posmejal. Vzel je stol in ga
je postavil kraj omarice. Nato je stopil nanj in vzel z
omarice stekleniãico. »Ne smem vzeti vsega zdravila,«
je pomislil sam pri sebi. Pehta lahko zapazi, da sem ji
odnesel stekleniãico. Gorje potem, ãe se mi beg ne po-
sreãi.« — Kekec se ni dolgo pomi‰ljal. Vzel je prazno ste-
kleniãico in jo do srede napolnil z zdravilom. Vtaknil jo
je v Ïep, drugo pa je postavil na prej‰nje mesto. — »Hej,
posreãilo se mi je in ukanil sem Pehto,« se je razveselil.
»Mojca, veseli se, ker zdaj bo‰ videla nebo in ‰iroko po-
lje . . . A zdaj moram obraãunati tudi s tem nemarne-
Ïem, ki tako grdo smrãi.« Kekec je stopal po prstih in

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

125

stikal po izbi. Naposled je iztaknil v kotu za peãjo debe-
lo vrv. Nesli‰no se je splazil do speãega volka in mu je
priãel ovijati debelo vrv okrog Ïivota. Potihoma je sviral
na pi‰ãalko. Volk se je samo trikrat stresel, a predramil
se ni. Kekec je bil gotov in se je globoko oddahnil. Po
prstih se je splazil do vrat in jih nesli‰no odprl. ·e enkrat
se je ozrl po izbi in na speãega volka — potem pa je
smuknil v veÏo. Niso pre‰li ‰e trije trenutki, ko je Ïe bil
pod milim nebom, tam v tihem gozdiãu. Za hip je postal
in je zamahnil s svojim klobuãkom. »Hehe, pa sem ju le
ukanil,« se je zasmejal na glas. »Ukanil sem Pehto in
onega nemarneÏa, ki ga nisem mogel videti. Hehe . . .«

In Kekec se je ‰e enkrat posmejal. Potem pa se je spu-

stil v tek. Kakor veter je beÏal skozi gozdiã in se spustil
po pe‰ãenem obronku. A komaj je pri‰el do srede
obronka, Ïe je ves prepla‰en obstal in se ozrl nazaj. Tam
v gozdiãu je bil zasli‰al kratko lajanje in mraz ga je stre-
sel. Trenutek potem je Ïe zagledal volka, ki je skoãil iz
gozdiãa in drvel na vso sapo po strmini.

»Ovbe, prebudil se je, pa je pregriznil vrv,« je zasopel

Kekec in mrzel znoj mu je stopil na ãelo. »Navalil bo
name in me raztrgal.« — Volk je pridrvel do njega in se
z vso moãjo zagnal nanj. Kekec se je prevrgel in padel na
tla. Volk mu je stopil s prednjimi nogami na prsi in ga
gledal s sr‰eãimi oãmi. Na vso moã je hropel in njegovi
dolgi, ostri zobje so se svetili. Kekec je zamiÏal, ker je bil

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

126

prepriãan, da bo volk zasadil tiste zobe v njegovo telo in
ga raztrgal . . . Ko pa je spet odprl oãi, je zagledal vol-
ka kraj sebe. âepel je na pesku in ga smo gledal in oãi so
se mu bliskale.

»Ne bo me poÏrl, nemarneÏ,« se je oddahnil Kekec in

hipoma skoãil na noge. »Najbolje je, da grem nazaj v
koão in si izmislim drugo zvijaão. No, danes se mi ni
posreãilo. Pa se mi bo jutri ali pojutri‰njem . . .«

In Kekec si je popravil jopiã in pobral klobuãek s tal.

Poãasi se je napotil po strmini, za njim pa je stopal volk,
ki je ‰e vedno glasno hropel in kazal svoj rdeãi jezik. Ke-
kec ga ni niti pogledal. ·ele sredi gozdiãa se je obrnil k
njemu in mu rekel: »Ali se veseli‰, da si me ulovil? Ha,
ti nemarneÏ? O, niã ne de! Ukanil te bom, kakor sem
ukanil tvojo gospodinjo za tisto lepo zdravilo. Le meni
verjemi in ãakaj, nemarneÏ!«

Ko je pri‰el Kekec v izbo, je videl, da je volk resniãno

pregrizel moãno vrv in se je tako oprostil neljubih vezi.
Kekec se je namrdnil in postal zelo slabe volje. Nekaj
ãasa je hodil po izbi gor in dol in tu pa tam prav hudo
pogledal volka, ki je leÏal pri vratih. Naposled se je po-
tipal po jopiãu in vzel iz Ïepa stekleniãico.

»·e je cela, ‰e,« se je posmejal in je dejal stekleniãico

nazaj v Ïep. Potem pa je sedel k odprtemu okencu.
Vtaknil je v usta pi‰ãalko in priãel svirati poskoãno pes-
mico . . .

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

127

ekec je noã in dan premi‰ljal, kako bi se iznebil
stra‰nega volka, ki ga je straÏil od jutra do veãera,

od veãera pa do jutra in se ni niti za trenutek ganil od
njega. Kekec je Ïe skoraj obupal. Hm, pa saj ni ãudno.
Teden dni je Ïe pre‰lo, odkar sedi v Pehtini koãi in nika-
mor ne more. Teden dni Ïe ãaka na tisto zvijaão, ki bi z
njo prekanil volka in bi pobegnil v dolino. A zvijaãe ni
bilo od nikoder in tudi pametne misli ne. In Kekec si je
Ïe mislil, da bo moral ostati leta in leta v samotni Peh-
tini koãi. Zadnje dni je bil zelo slabe volje in ni veã svi-
ral veselih pesmi. Sedel je v koãi in je neprestano gledal
na bele sneÏnike, ki so se dvigali nedaleã v modro nebo.
»Glej onile koniãasti vrh!« je govoril sam sebi. »To je
·pik, ki se dviguje tako strmo iznad belih sneÏi‰ã. O, ko-
likokrat sem ga gledal iz doline in sem se ãudil njegovi
vi‰ini in strmini! Pa nisem mislil, da ga bom moral gle-
dati tako od blizu . . . Oh, takrat je bilo lepo! A zdaj ni
veã lepo, ampak Ïalostno. Ne reãem, da mi je hudo pri
teti Pehti. StreÏe mi, kakor da bi bil kraljeviã, a ne Kekec.
A vendar je dolgoãasno v tej samotni koãi in jaz bi Ïe
tako rad skakal tam doli na Koro‰ãevem vrtu in si zaci-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

128

tral lepo pesem. Pa ne morem, ne morem, ker me stra-
Ïi ta stra‰ni volk!«

In Kekec je podprl glavo z rokami pa je strmel na belo

skalovje, po katerem so se igrali sonãni Ïarki. Razloãno
je videl divje koze, ki so se pasle po ozkih policah kraj
veãnega snega. Tu in tam je votlo zabobnelo med ska-
lovjem; divje koze so sproÏile kamenje z gladke police in
kamenje se je valilo preko visokih sten in je padalo z
glasnim prasketom na ‰iroko sneÏi‰ãe pod strmim ·pi-
kom. Potem pa je vladala zopet ti‰ina, mrtva ti‰ina — in
Kekec je skoraj sli‰al utripanje svojega lastnega, Ïalost-
nega srca. — Pri‰la je v izbo Pehta, pa se mu je zaãudi-
la. »Ali si bolan, Kekec?« ga je vpra‰ala. »Zakaj se drÏi‰
tako Ïalostno? Daj, zasviraj lepo pesem, pa bo‰ zopet
vesel.«

Kekec je zmajal z glavo in je Ïalostno odgovoril: »Oj,

teta Pehtara, zakaj bi sviral, ko pa niã ne pomaga? Daj-
te, povejte mi, koliko dni moram ‰e ostati pri vas zara-
di tistega malega korenãka, ki sem vam ga bil strgal v
svoji norãavosti? Saj ne reãem, da mi je hudo pri vas.
Dobri ste kot nihãe na svetu. In ãuditi se moram, da go-
vore o vas ljudje v dolini toliko slabega in da se vas otro-
ci bojé. Zato vas prosim, ker ste tako dobri, da me izpus-
tite. Oj, lepo je v dolini, teta Pehtara! Pa Koro‰ãeve bo
skrbelo, ker me ni tako dolgo nazaj in tudi doma bodo
Ïalostni. Zato pa me izpustite, teta Pehtara, lepo vas

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

129

prosim — izpustite me! Sto lepih pesmic si bom izmislil
o vas in jih bom prepeval od jutra do veãera . . .«

»Ne izpustim te, Kekec!« je odvrnila Pehta. »RazÏalil

si me, ko si me zasmehoval in si tako predrzno vdrl v
mojo koão. Zato pa ostane‰ pri meni najmanj tri leta.
Kazen mora biti, ker bi se mi drugaãe ljudje posmeho-
vali. Kar pomiri se, Kekec, in potrpi tri leta! Potem pa
bomo videli, kako in kaj.«

In Pehta je od‰la v kuhinjo kuhat veãerjo. Kekec pa se

je stisnil v dve gubé in je trikrat vzdihnil. Ovbe, da se ne
morem domisliti niãesar pametnega! In niti zvijaãe ni
od nikoder! — Bolelo je to Kekca, zelo ga je bolelo v
srcu, da se ne more domisliti zvijaãe, s katero bi preka-
nil grdega volka. In niã veã ni mogel sedeti v samotni
koãi. Kar ven je ‰el v tihi gozdiã in dalje, dalje na zeleno
porobje. Tam je sedel na plo‰ãat kamen in je gledal v
samotni planinski svet. Za njim so cveteli grmiãi rdeãe-
ga rav‰ja in so dehteli s prijetnim omamljivim vonjem.
Veãerilo se je in visoki sneÏniki so goreli v ‰krlatni, ve-
ãerni zarji. Odsev tiste zarje pa je trepetal vseokrog po
zagorskem svetu — po pe‰ãenih obronkih, po nizkem
ru‰ju, po mrzlem, veãnem snegu in po zelenih tratinah
. . . Kekcu se je nehote raz‰irilo srce, ko se je zamaknil
v roÏno zarjo, ki je s svojim Ïivim ognjem objemala tihi
zagorski svet. Vtaknil je v usta pi‰ãalko pa je zasviral
krasno pesem, ki je glasno in sladko zvenela v spokojni

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

130

planinski veãer . . . Volk je leÏal za njim v go‰ãavi in se
ni ganil niti za trenutek, kakor da bi se tudi on zamak-
nil v lepo pesem, ki je prihajala iz Kekãeve pi‰ãalke.

Izginila je roÏnata zarja z vrhov orja‰kih sneÏnikov in

mrak je priãel zakrivati zagorski svet. Tedaj je Pehta po-
klicala Kekca k veãerji. In Kekec je od‰el v koão. Nave-
ãerjal se je pa od‰el spat. In vsak veãer je ‰el volk z njim
v izbico in legel pred njegovo posteljo in je leÏal tam do
belega jutra.

In nekega dne je vpra‰al Kekec Pehto kar naravnost:

»Teta Pehtara, koliko ste stari? Hm, dolgo ãasa morate
Ïe biti na svetu, ker je pravil Ïe na‰ rajni ded o vas. In
dolgo ãasa morate Ïe biti v na‰ih krajih, ker vas pozna
vsa dolina. Hude stvari govore o vas in otroci se vas
stra‰no boje. Mislijo, da jih pograbite v svoj ko‰ in jih
ponesete v goro, da jih tam pojeste . . . Pa meni se ãud-
no zdi, da se vas tako zelo boje. Saj niste hudobni in
grdi, kakor pravijo na vasi. Lepi ste, teta Pehtara, resniã-
no lepi. Dajte si med lase zlat ‰apelj, pa boste lep‰i kot
vsaka kraljica.«

Pehta se mu je nasmehnila in mu je rekla: »Kekec, ne

bom ti pravila, koliko let sem stara, ker bi ti ne razumel
tega. A to ti povem, da sem v va‰ih krajih veã nego sto
let in ostanem ‰e dolgo, dolgo tu. Reãem ti, Kekec, da
pojdem ‰ele tedaj iz tega kraja, kadar se mi izneveri moj
volk in me zapusti in pojde s ãlovekom v dolino. A to se

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

131

paã nikdar ne zgodi . . . Pravi‰, da se me otroci v doli-
ni boje? O, seveda se me lahko boje. Îe marsikaterega
paglavca sem pograbila in sem ga zaprla v koão. A ni-
sem ga pojedla, ampak sem ga imela zaprtega toliko
ãasa, dokler ni postal dober in priden. Boje se me otro-
ci — a reãem ti, Kekec, da se me boje samo maloprid-
neÏi; a dobri otroci se me ne boje, ker dobro vedo, da
jim ne storim niã slabega. A poredneÏi imajo slabo vest
in zato jih je strah, ãe jim omeni‰ mene . . . Ali si se me
ti bal, ha, Kekec? Kar odkrito mi povej, ãe si se me bal!«

»Zakaj bi se vas bil bal?« je odvrnil Kekec prostodu‰-

no. »Nikdar se vas nisem bal — tudi takrat ne, ko sem
vdrl v va‰o koão in sem vam odvedel Mojco. Saj sem
vedel, da mi ne morete storiti niã slabega . . . Ha, kaj ste
rekli? Da pojdete iz na‰ega kraja, ãe vas zapusti va‰ ne-
marni volk in pobegne s ãlovekom? O, teta Pehtara, lah-
ko mi verjamete, da se to nikdar ne zgodi. Rad bi poznal
tistega ãloveka, ki bi hotel tega nemarneÏa, tega kosma-
tinca, ki ne zna niã drugega, kakor ves dan spati in ren-
ãati in kazati zobe, ãe mu pokaÏe‰ prst. Rad bi poznal
tistega ãloveka, o resniãno rad!«

In Kekec se je smejal Ïe pri sami misli na grdega vol-

ka. In smejal se je vso pot, ko je stopal skozi gozdiã proti
parobju, kjer je presedeval vsak dan na plo‰ãatem kam-
nu in dolgo, dolgo premi‰ljeval, kako bi prekanil volka.
Tudi danes je priãel premi‰ljevati. Toda sredi misli se je

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

132

naglas zasmejal in se je ozrl na volka, ki je leÏal pred
njim v go‰ãavi. »Sem pojdi, nemarneÏ!« mu je velel in je
zamahnil z roko. Volk se je res dvignil. Dvakrat se je pre-
tegnil in je stopil pred Kekca in ga gledal s svojimi svet-
limi oãmi. — »Glej, ti zver prismuknjena!« ga je nagovo-
ril Kekec. »Tvoja gospodinja mi je rekla, da pojde odtod,
ãe pobegne‰ s ãlovekom. Pa misli‰, da Ïivi na svetu ãlo-
vek, ki bi te imel rad in bi se ti delal dobrega? O, prene-
maren si volk, prenemaren si! Kdo te bo pogledal, ko si
tako grd kot nihãe na svetu? Niti Kekec ne, ki mora Ïi-
veti s teboj in se jeziti na tebe, da bo morda ‰e celo osi-
vel kot Kovariãev stric . . . O da si priden, da si lep, ne
reãem, da bi te ne imel rad. Tako pa, hej, tako . . .«

A Kekec je hipoma utihnil in se je udaril z roko po

ãelu. Kakor blisk mu je ‰inila v glavo misel: Kekec! Daj,
poizkusi, pa odvedi Pehti volka! Saj mogoãe ne bo teÏko.
Neumen je volk in ti ga lahko obrne‰ na svojo stran. Daj,
Kekec, poizkusi! — Kekec se je tega domislil in je kar
poskoãil na noge. »Volkec, ljubi moj volkec!« je prijaz-
no rekel volku. »Ve‰, predolgo se Ïe gledava kot psiãek
in mucika. Kaj bi ne bilo bolje, da se sprijazniva in po-
staneva prijatelja! Ni vredno, da se sovraÏiva. Dostikrat
sem te prav po‰teno brcnil in sem te ozmerjal. Pa vse to
samo zaradi tega, ker sem mislil, da si hudoben in me
sovraÏi‰. A danes sem izprevidel, da sem se zmotil. Saj
nisi tako grd in tudi nemaren nisi tako, da bi te ne mo-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

133

gel imeti rad . . . Ve‰, kaj? Kar lepo mi podaj taãko, pa
sva prijatelja, da nima bolj‰ih ves svet.«

In Kekec je prijel volka za ‰apo, z levico pa ga je priãel

boÏati po raskavi dlaki. Volk ga je gledal nekaj ãasa ves
osupljen in mu ni niti pokazal svojih dolgih zob. Pa tudi
zarenãal ni kakor navadno. Kekec se je muzal in je govo-
ril prijazne besede in ga je boÏal po trdi glavi. Sedel je
nazaj na kamen. Tedaj pa se je zgodilo ãudo. Volk je po-
loÏil svojo glavo Kekcu na kolena in ga je vdano gledal
in oãi se mu niso veã svetile v tistem ãudnem, stra‰nem
ognju, ki se ga je Kekec bal. Postal je krotak kakor psiãek
in je pustil, da ga je deãek boÏal in prijazno tapljal po
glavi.

»He-he!« se je smejal Kekec. »Na ta naãin ga bom

lepo prekanil in Pehta se bo kar praskala, ko bo morala
zapustiti na‰e kraje. Pa je vendarle pri‰la zvijaãa! Ni bilo
vredno, da sem toliko premi‰ljal in javkal sam pri sebi.
Zvijaãa je naposled vendarle pri‰la.« — In Kekec je bil
vesel, da so mu oãi kar Ïarele. Prepeval je v svojem ve-
selju, ker je bil prepriãan, da bo ãez nekaj dni Ïe v doli-
ni pri Koro‰cu. Izvlekel je iz Ïepa stekleniãico, v kateri je
bilo tisto ãudovito zdravilo, ki ga je izmaknil Pehti iz
omarice. Pa je gledal stekleniãko in oãi so se mu smejale.
Oj, prekanil bo Pehto Ïe ãez nekaj dni. Saj se bo dobri-
kal volku, da ga popolnoma pridobi na svojo stran. Po-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

134

tem pa pobegne z njim v dolino. In teta Pehta bo debe-
lo gledala za njima in bo morala iti iz zagorskega sveta.

Vsega tega se je domislil Kekec v svojem veselju. Kar

na glavo se je postavil in je zavriskal potem na ves glas:
»Ju-hu-hu!«

Njegov vrisk je hitel do strmih ·pikovih sten. Od tam

pa se je stoglasno razlegal in je odmeval po vsem za-
gorskem svetu in je hitel od sneÏnika do sneÏnika. In
veseli vrisk se je razlegnil tja do zelene senoÏeti za
Akom. Tam pa je sedel med svojo mirno Ïivinico Ko-
ro‰ãev RoÏle. Glavo si je podpiral z rokami in je molãe
gledal po Ïivinici, ki se je pasla krog in krog po ‰irni se-
noÏeti. Sli‰al je RoÏle tisti vrisk. Zganil se je in je dvignil
glavo pa je poslu‰al. A vrisk je Ïe utihnil in se je razgu-
bil tam med sivimi stenami ·iroke peãi. — »Hm, kdo
neki je tako zavriskal?« je pomislil RoÏle. »Glas je pri‰el
od ·pikove strani . . . âudno, ãudno — saj tam ni nobe-
nega pastirja, da bi vriskal v boÏji dan. Pa kdo se neki
klati tam gori na tisti strani?«

In RoÏle je ugibal, a ni niãesar uganil. âudno, tisti

vrisk ga je spomnil Kekca, nesreãnega Kekca, ki ga je
bila hudobna Pehta Ïe pred tednom ugrabila. Da ga je
bila ulovila Pehta tisti nesreãni dan, o tem je bil RoÏle
trdno prepriãan. Zato pa je bil vse dni Ïalosten in niti
prepevati se mu ni ljubilo. Pobit je hodil za svojo Ïivini-
co ali pa leÏal tam kraj ru‰ja in je strmel na visoke peãine

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

135

in na beli sneg, ki ga je bilo polno orja‰ko skalovje ·iro-
ke peãi. V srcu ga je grizlo nekaj bridkega — in RoÏle je
vedel, da je to samo vest, ki mu Ïe sedem dni oãita, da
se ni prav niã zavzel za nesreãnega Kekca. Glej, ko je
ugrabila Pehta ubogo Mojco, se Kekec ni pomi‰ljal. Kar
vdrl je v Pehtino koão, pa je odvedel Mojco lepo domov.
Kekec se ni ustra‰il nobene nevarnosti; a RoÏle se boji,
zelo boji in niti ne migne s prstom, da bi pomogel ne-
sreãnemu Kekcu. O, RoÏle je velik bojazljivec! Kakor
zajãek je, ki si ne upa preko ceste, ampak se raj‰i trese
v svojem strahu za varnim grmovjem. Oj, RoÏle, RoÏle!
Ali te ni niã sram, da si tak bojazljivec?

Tako je oãitala v RoÏletovem srcu bridka vest. RoÏleta

pa je grizlo in sram ga je bilo. Kolikokrat se je Ïe opogu-
mil, da bi ‰el Kekcu na pomoã. Pa je Ïe ‰el s senoÏeti.
Toda pri‰el je samo do ru‰ja, do tistega mesta, kjer ga je
bila Pehta zmikastila. Tu pa je RoÏleta kar streslo in
mrzla polt ga je oblila. Naglo je zasopel in se obrnil. In
zbeÏal je v svojem strahu nazaj na varno senoÏet in tam
se je skrival za gosto ru‰je. — Ko ga je minil prvi strah,
ga je bilo sram in v srcu ga je priãelo zopet gristi. »O,
zakaj me je tako strah, zakaj?« je govoril sam sebi. »Glej,
ãe bi bila Pehta ugrabila mene, bi Kekec ne javkal v stra-
hu tako kakor jaz. âe bi me drugaãe ne mogel re‰iti, bi
podrl tudi Pehtino koão. Pa ga bi ne bilo strah, prav niã
bi ga ne bilo strah . . . A jaz se tresem kakor zajãek in si

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

136

ne upam niti prsta dvigniti, da bi ga re‰il. Oj, gorje, gor-
je!«

In RoÏleta je vedno bolj grizlo v srcu in mu oãitalo

strahopetnost. Pa ni mogel RoÏle tega niã veã prena‰ati.
Kar poskoãil je na noge in je vrgel palico na tla. »Danes
pa pojdem, — naravnost do Pehtine koãe pojdem in re-
‰im Kekca!« je rekel odloãno. »Prav niã se ne bom bal,
pa najsi me tudi Pehta zasaãi. Ne bojim se, ne bojim se
je . . .«

RoÏle se je zapra‰il v ru‰je in je tekel na vso sapo po

poti navzdol. Ustavil se je ‰ele kraj gozdiãa, za katerim
je leÏala tiha Pehtina senoÏet. Obrisal si je znoj z obra-
za in je naglo sopel. Za trenutek se ga je spet polastila
stara bojazen, da se je kar stresel. A odloãno je zmajal z
glavo, in se je splazil v go‰ãavo. Dolgo je hodil in se ri-
nil med grmovjem. Ko je dospel do porobja, je previd-
no pokukal izza grma, ker se ni upal kar tako stopiti iz
gozda. Toda ker na senoÏeti ni videl Ïive du‰e, se je opo-
gumil in je stopil iz go‰ãave. Pogledal je na senoÏet, na
tisto mesto, kjer je ‰e pred tednom stala Pehtina koãa. A
koãe ni zagledal nikjer.

»Kaj je to? Kje je koãa?« se je zaãudil RoÏle. Pogledal

je natanãneje in tedaj je videl samo ãrn kup tam, kjer je
stala prej Pehtina koãa. In RoÏle se je ãudil vedno bolj.
A ker je bila njegova radovednost veãja nego strah, je
stekel po strmini navzdol. Hitel je po senoÏeti in se je

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

137

ustavil pred ãrnim kupom. In tedaj je videl Ïalostno po-
gori‰ãe — samo ãrno oglje in sivkast pepel, ki ga je bil
raznesel veter daleã okrog . . . »Ojoj!« je zatarnal RoÏ-
le. »Pogorela je koãa, do tal je pogorela . . . Pa kdo jo je
zaÏgal, oj, kdo? In kje je Kekec, o, kje je Kekec?«

RoÏle je tako glasno zavpil, da se je prestra‰il svojega

lastnega glasu. Prijel se je za glavo in je sedel na trhel
‰tor. Kje je Kekec? Kam je izginil? Oj, nemara ga je hu-
dobna Pehta pograbila in ga umorila, ker je bila tako
stra‰no huda na Kekca? In Kekca ni veã na svetu in niã
veã ne bo citral in prepeval na vrtu lepih pesmi, ki jih je
znal sto in sto. Umrl je — in sam bog ve, kje ga je poko-
pala hudobna Pehta v ãrno zemljo. In nihãe ne najde
njegovega groba — ne najde ga po vsem zagorskem sve-
tu . . . Pokopala ga je Pehta; zaÏgala je koão, pa je izgi-
nila bog ve kam . . .

»Kekec, o Kekec!« je zajokal RoÏle v svoji silni bolesti.

Debele solze so mu drsele po licih, ko je gledal ãrno po-
gori‰ãe. ·e dolgo je sedel na ‰toru in jokal. In jokal je vso
pot, ko je ‰el nazaj na svojo senoÏet. Mraãilo se je Ïe in
Ïivinica je bila Ïe polegla po ‰irni staji. A RoÏle je ‰el v
pastirsko koão. Tam se je vrgel na pograd in je ‰e vedno
jokal, bridko jokal . . .

Slepa Mojca je sedela na domaãem pragu in je poslu-

‰ala samotno ptico, ki je ãebljala v vrtu. In Mojca se je
nasmehnila pa je priãela potihoma prepevati. Tisto pe-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

138

sem je pela o ‰krjanãku in pomladi, ki tako lepo zveni v
veãerni svet. Pri‰la je mamica in tedaj je dvignila Moj-
ca glavico. »Vi ste, mamica?« je rekla tedaj. »A sem Ïe
mislila, da se je vrnil Kekec . . . Oj, dolgo ga Ïe ni, dol-
go! Îe zdavnaj bi se bil moral vrniti. Dejal mi je, da poj-
de naravnost k vili ·krlatici pa mi prinese zdravilo, da
bom videla vas, mamica! Pa tudi oãeta bom videla in
nebo in cvetice, ki tako sladko dehte! O, jaz bi bila ve-
sela, tako vesela! — Kekec je ‰el k vili ·krlatici; zato ga
pa ni tako dolgo nazaj. Le verjemite, mamica!«

Mati jo je poboÏala po laseh in je dejala: »Oj, Mojca!

Pojdi veãerjat in spat! Mraãi se Ïe. A Kekca je ugrabila
Pehta, kakor je bila ugrabila tebe. Pa je zdaj nekje v go-
rah . . .«

Mojca pa je stresla z glavico in je odvrnila: »O, ni ga

ugrabila Pehta. — Dobro vem, da ga ni ugrabila. Saj Ke-
kec se je ne boji in bi ji bil takoj zbeÏal. Re‰il je mene, pa
se ni bal . . . Zato pa vem, da ni pri Pehti. K vili ·krlati-
ci je ‰el po zdravilo in se vrne danes ali jutri. Saj mi je
tako rekel, ko je od‰el na gore. Veste, mamica, zanala‰ã
ni hotel povedati, da gre k vili ·krlatici. Zato, mamica,
da bomo bolj veseli, ko kar nenadoma pride in prinese
tisto zdravilo.«

Mojca je vstala, pa je ‰la z materjo v izbo. O, Mojca se

je kar smehljala, ko so ji dan za dnem pravili, da je Kek-
ca ugrabila hudobna Pehta. Pa ni verjela Mojca, resniã-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

139

no ni verjela. Saj je bila prepriãana, da je ‰el Kekec sam
k vili ·klatici po zdravilo za njene oãi. Pa se vrne Kekec,
ker je pogumen, da nihãe tako na svetu. O, Kekec paã ne
bo pustil, da ga ulovi Pehta, kot je ulovila njo, tam ob
gozdnem porobju. Zato pa se motijo ljudje, ko pravijo,
da je Kekec zaprt v Pehtini koãi. Kekec je samo pri vili
·krlatici in jo prosi, naj mu da zdravilo, da Mojca izpre-
gleda in vidi nebo in vse lepo, lepo zemljico pod nebom.
Jutri pride Kekec in Ïe jutri bo Mojca videla in se bo
smejala in skakala in prepevala v svojem srãnem vese-
lju.

Smehljala se je ‰e v posteljici, ‰e celo v sanjah se je

smehljala. V sanjah pa je videla in ni bila veã slepa.
Drobne ptice je videla, ki so prepevale na vejah, lepe
roÏe je videla in ‰irno polje. Nebo je videla in zlato son-
ce, ki se je lesketalo sredi neba. In ptice in roÏe so se
smehljale, smehljalo se je nebo in zlato sonce, kakor se
je smehljala slepa Mojca, ki je v sanjah izpregledala . . .

Tisti veãer je morala Jerica zopet tolaÏiti malo Tinko

z lepimi besedami. Sedela je Jerica kraj posteljice in je
boÏala Tinko po laseh pa ji je govorila. »O, ne jokaj, Tin-
ãica! Saj ne bo hudega. Saj se vrne Kekec in spet ga bo‰
videla. Samo jokati ne sme‰, ker ga je ugrabila Pehta.
Kekec je pretkan in pobegne Pehti. Pa bo‰ vesela, ko bo
zacitral lepo pesem. Le meni verjemi pa nikar ne jokaj,
Tinãica!«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

140

A Tinka je venomer ihtela in je zakrivala obrazek z

debelimi roãicami. Pa saj ni bilo ãudno, ker ji je bilo tako
hudo po bratcu. Rada ga je imela; a zdaj ga je vzela Peh-
ta in ga nikoli veã ne da nazaj. Pa kdo bo igral zdaj na
Kekãeve lepe citre in kdo bo prepeval, ko njega ne bo
veã? — In Tinko je kar streslo, da je zajokala. »O, Jerica!«
je govorila. »Skoraj raj‰i bi videla, da je ‰el Kekec sluÏit
k zmaju za kuharja. Tam bi ga ne ugrabila Pehta, ker bi
se bala zmaja . . . Pa je ‰el v Rovte in tam ga je ulovila
hudobna Pehta . . . Pa ga ne izpusti veã, Jerica, ne iz-
pusti ga nikoli veã . . . Kekec, o, Kekec!«

In jokala je Tinka, na ves glas je jokala. Zaman jo je

tolaÏila Jerica in ji je prigovarjala. O, tudi Jerici je bilo
hudo po ubogem bratcu. A Jerica je dobro vedela, da se
Kekec kmalu vrne, kmalu. Saj ga je poznala, da je zvit in
pretkan kot nihãe daleã naokoli. Zato pa je tolaÏila Tin-
ko, a Tinka je ni slu‰ala. ·ele silni jok jo je utrudil tako,
da je zaspala. Jerica ji je obrisala solzni obrazek. Potem
pa je stopila k okencu in ga zagrnila z belo zaveso. Z
neba so gledale skozi okenca velike, svetle zvezde — na-
ravnost na speão Tinko so gledale in so se smehljale. Pa
se je Jerica bala, da bi ne motile zvezde male Tinke v
spanju. Zato pa je zagrnila okence. PrekriÏala je speão
sestrico in je od‰la potihoma, po prstih iz sobice.

Tiste velike, jasne zvezde je videl tudi Kekec tam gori

visoko od sneÏnim ·pikom. A Kekec ni bil ‰e v postelji.

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

141

Kekec je sedel pri okencu samotne koãe in je potihoma
ÏviÏgal lepo pesem. Pred njim je leÏal volk; glavo je bil
naslonil na njegove noge in je spal. Sveãa je brlela na
mizici, zunaj pa je molãala tiha, mirna planinska noã.

»Glej, kako lepo spi moj ljubi volkec,« se je namuznil

Kekec, ko se je naveliãal ÏviÏganja. »Trikrat sem ga po-
gladil po nemarnih ‰ãetinah. Pa me je neumno pogledal
in se je hotel kar nasloniti na moja kolena . . . Oj, vol-
kec, moj ljubi volkec! Kmalu bo‰ plesal, kot ti bom pis-
kal na pi‰ãalko. Resniãno — nisem mislil, da si tako krat-
ke pameti. No, ne vem, ako bi mogel Ïe jutri pobegniti.
Preveã ‰e poslu‰a‰ svojo gospodinjo, preveã ‰e, ljubi
volkec! âe ti Ïe zdaj pokaÏem pete, se zopet zapodi‰ za
mano in me mogoãe ‰e celo po‰teno ugrizne‰. Na, pa bi
bilo konec najinega prijateljstva . . . Zato pa raj‰i ‰e po-
ãakajva nekaj dni! Ali ni res, ljubi volkec?«

Kekec je prijel volka za glavo in ga je lahko stresel.

Volk se je dvignil in ga je zaspano gledal. A ni zarenãal,
ampak je Ïe hotel zopet poloÏiti glavo na deãkova ko-
lena. — »Tega pa ne, ljubi volkec!« se je zasmejal Kekec.
»Ali ne vidi‰, da je Ïe noã? âas je, ãas, da greva spat, lju-
bi volkec! A nocoj ne bo‰ spal na trdih tleh. Ve‰, prav
mehko ti posteljem, da te ne bodo bolele kosti. Priden si,
ljubi volkec, in zato ne zasluÏi‰, da bi spal na trdih tleh.«

In Kekec je vzel debelo odejo s svoje postelje in jo na

pol preganil. Razpel jo je po tleh in jo zrahljal. Potem pa

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

142

je prijel volka in ga posadil na odejo. »Vidi‰, ljubi vol-
kec?« mu je rekel in ga pogladil po raskavem hrbtu. »Ali
ti ni dobro zdaj, ko si prijazen z mano? Gospodinja paã
ne gleda dosti nate, ker pusti, da spi‰ na golih tleh. Nima
te rada, volkec, prav niã te nima rada . . . jaz pa ti po-
steljem, da bo‰ vso noã spal lepo in mehko. Pa si ‰e ne-
kaj rohnel nad mano in si mislil, da sem tvoj sovraÏnik.
Kako si se motil, volkec, o, kako si se motil! — Ve‰, kar
lepo lezi in zaspi, ker si truden, ljubi volkec!«

Volk ga je gledal in zamolklo zagrãal. Zleknil se je po

mehki odeji in je momljal v svoji zadovoljnosti. Kekec ga
je ‰e enkrat poboÏal po glavi. Tedaj pa se je volk nena-
doma dvignil. Na pol se je okrenil in je hvaleÏno pogle-
dal Kekca. Potem je sklonil glavo in je priãel lizati deã-
kovo roko . . .

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

143

ekec in Pehta sta se zelo razumela in sta se vse dni

prijazno razgovarjala. O, Kekec ni veã oãital Pehti,

ker ga je ugrabila, ampak se ji je dobrikal in ji govoril
kratkoãasne stvari, da se mu je morala smejati. Pehta ga
je imela vedno bolj rada in mu je stregla kakor kralje-
viãu. Kekec pa se je sladkal in je prepeval in piskal na
pi‰ãalko, da je bilo veselo v samotni koãi pod ·pikom.
Izmislil si je bil novo pesem. Lepa je bila tista pesem in
Pehta jo je hvalila, ker ji je resniãno ugajala. Pa jo je Ke-
kec tudi znal lepo prepevati, a ‰e lep‰e svirati na pi‰ãal-
ko:

»SneÏec beli vrh gora,
tebi sonãek se smehlja;
gleda zvezda te lepo,
modro ljubi te nebo —
a pastirãek sred miru
tebi vriska — juhuhu . . .«

Zadovoljen je bil Kekec tiste dni in se ni veã drÏal po-

bito in Ïalostno. Hm, ãemu tudi? Saj je bil prepriãan, da
ne bo veã dolgo pri Pehti. ·e nekaj dni — pa kar vstane

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

144

in odide z volkom v dolino. Naj reãe Pehta, kar hoãe, in
naj se jezi, kolikor hoãe! Kdo pa tudi more prisiliti Kek-
ca, da ostane tu zgoraj v divji gorski samoti? Niti Pehta
ne, pa naj bo ‰e tako dobrotljiva in prijazna. Koro‰ãevi
ga Ïe teÏko ãakajo in tudi doma skrbi vse, ker so gotovo
zvedeli, da je kar hipoma izginil in da ga je ugrabila Peh-
ta. Deset dni je Ïe pre‰lo, odkar je bil od‰el iz doline.
Deset dni Ïe Ïivi tu gori pod sneÏnim ·pikom in skraj-
ni ãas je Ïe, da pobegne.

Tako si je mislil Kekec tisti dan. ·el je v gozdiã in te-

daj je sklenil, da poizkusi, ãe bo volk beÏal z njim. Pri‰la
sta do travnate strmine. »Volkec, moj ljubi volkec!« je
nagovoril Kekec volka. »Velika prijatelja sva in se ima-
va rada. Glej, dolgoãasno je tu v gorah, ker nimava no-
benega dela. A doli v dolini je veselo, reãem ti, volkec, da
nikjer ni tako lepo kot v dolini. Tebi bi zelo ugajalo —
lovil bi se po vasi s psiãki in bi se trgal z njimi in igral.
Petelina in koko‰i bi stra‰il na dvori‰ãu, da bi se vse-
povsod razlegalo veselo gaganje. Bicke bi pasel na ledini
in jih zaganjal, da bi bilo veselje . . . O, le pomisli malo,
kako lepo Ïivljenje bi imel v dolini. In jedel bi, kar bi si
le poÏelel. Pri Pehti pa mora‰ gristi samo trde kosti in
lokati sirkov moãnik. Pomisli malo, volkec! Pameten in
razumen si — zato pa, volkec, zato pa kar pojdi z mano
v dolino! Kar pojdi, volkec, kar pojdi!«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

145

Kekec je priãel stopati po travnati strmini. V zaãetku

poãasi, a potem vedno hitreje. Tu in tam se je ozrl nazaj
pa je videl volka, ki je stal tam na vrhu strmine in ga ne-
premiãno gledal. Îe je bil Kekec daleã doli in Ïe je mislil,
da volk ne pojde za njim, ampak ga pusti, da v miru po-
begne. In Kekec se je Ïe posmejal sam pri sebi in je hi-
treje stopil naprej. A tedaj je volk na vrhu strmine po-
skoãil in glasno zalajal. Zapra‰il se je po strmini navzdol
in je bil v nekaj skokih pri Kekcu. Stopil je pred njega in
ga gledal in se ni premaknil z mesta. A renãal ni in tudi
ni kazal svojih belih zob.

»Daj, volkec, bodi pameten in pusti me naprej!« mu

je govoril Kekec in ga je boÏal in hotel odriniti s poti.
»Ni se ti treba bati Pehte. Saj te ne bo suvala in tepla.
Kar pusti me in pobegni z mano!«

A volk ga je samo gledal in se ni ganil. Kekec je po-

izkusil, da bi ‰el na levo. A volk je skoãil naglo predenj
in mu zastavil pot. Vse Kekãeve lepe besede niso prav
niã pomagale. — Volk se ni dal pregovoriti in ga ni pu-
stil nikamor. In Kekec je izprevidel, da ‰e ni ãas za beg
in da volk ‰e vedno noãe zapustiti Pehte. Zato se je okre-
nil in ‰el po strmini nazaj. A ni zmerjal volka in tudi hu-
de besede mu ni rekel. PoboÏal ga je tu pa tam in mu
prijazno govoril.

Na vrhu strmine pa je sedel na kamen in je premi‰ljal.

Tako je premi‰ljal Kekec: »Hm, s samim boÏanjem in

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

146

dobrikanjem ga ne pridobim. Treba si je izmisliti drugo
zvijaão in treba je premisliti vse lastnosti, ki jih ima taka
nemarna zverina, kakor je volk. Hm, doma mi je mati
pri kosilu in veãerji veãkrat rekla, da sem poÏre‰en ka-
kor volk . . . PoÏre‰en je volk, resniãno je poÏre‰en. A
teta Pehta mu daje samo kosti in sirkov moãnik. Volk pa
je poÏre‰en in vedno laãen. O, dobro bi mu del masten
zaloÏek in pribolj‰ek pa bi se kar oblizoval . . . âakaj,
volkec! Od danes naprej ne bo‰ veã grizel trdih kosti in
tudi ne bo‰ lokal samega sirkovega moãnika. O, Kekec
bo zdaj skrbel, da ne bo tvoj nenasitni Ïelodec tako pra-
zen. In tudi suh ne bo‰ veã kakor trlica. Samo do kosila
‰e poãakaj, ljubi volkec!«

In Kekec se je napotil nazaj v koão. Pehta je sedela pri

mizi in Kekec je sedel k okencu. Pogledal je na visoki vrh
sneÏnega ·pika, ki je bil zakrit v sivkaste oblake, in je
rekel: »Teta Pehtara, bil sem zunaj pa sem videl oblake,
ki se zbirajo nad gorami. Napravlja se k deÏju . . . Pa bo
dolgoãasno, ker se ne bo videlo prav nikamor.«

»Prav pravi‰, Kekec!« je odvrnila Pehta. »Zdaj bo dol-

ge dni deÏevalo. Pa je tudi deÏ potreben, ker je Ïe veli-
ka su‰a doli po polju. No, ni se ti treba bati dolgega ãasa.
Lepo bova sedela tu v izbi in si bova pravila zgodbe. Svi-
ral bo‰ na pi‰ãalko in ‰e mar ti ne bo deÏja.«

Volk se je bil zavlekel pod mizo in je priãel potihoma

in pretrgano cviliti. — »Kaj mu je, teta Pehtara?« je vpra-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

147

‰al Kekec. »Ali sli‰ite, kako zavija nemarneÏ? Mogoãe
ima hude sanje? Ali pa ga celo tlaãi huda mora? — O, le
naj ga! Saj drugega ne zasluÏi, nemarneÏ, ker je tako grd
in hudoben. ·e jaz bi pomagal hudi mori, ãe bi smel. Da
bi si zapomnil, nemarneÏ, kdaj je delal Kekcu Ïalost in
velike skrbi.«

Pehta je dvignila prst in zaÏugala z njim Kekcu. »âe-

mu se vedno jezi‰ na volka?« mu je dejala. »Volk dela,
kakor mu jaz ukaÏem. Zvest mi je in me nikoli ne zapu-
sti. Le laskaj se mu, kolikor hoãe‰! A ne premami‰ ga, pa
ãe mu tudi obljubi‰ ãredo najlep‰ih bickov.«

Kekec se je namuznil in je pogledal od strani Pehto.

Glej jo no, teto Pehto, poglej! Kako ti lepo govori o vol-
ku! Nihãe ga ne pregovori in ne premami? Kaj pa Kekec,
teta Pehtara? — Deset dni Ïe Ïivi Kekec pri vas, a vi ‰e
vedno ne poznate Kekca. O, prekanil vas bo Kekec, da
boste kar debelo gledali. Pa tudi volka bo prekanil in
omamil. Le verjemite, teta Pehtara! Kekec ni kar tako, da
bi delali z njim kakor z navadnim va‰kim paglavcem.
Kekec je prekanil Ïe koga drugega in se je vsakokrat
lepo izmuznil . . . Zato pa kar lepo tiho bodite, teta Peh-
tara, in lepo poãakajte! Prekanil vas bo in vam bo ‰e en-
krat strgal korenãek. Vi boste pa debelo gledali in vas bo
sram, da vas je Kekec prekanil. O, le ‰e poãakajte nekaj
dni! Pa boste videli vse in tudi korenãek boste videli, ki
vam ga bo strgal Kekec . . .

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

148

Kekec se je ‰e enkrat namuznil. Pehta pa je videla,

kako se deãek muza, in zato mu je ‰e enkrat zaÏugala s
prstom: »Kekec, Kekec! Ali misli‰, da ne vem, da se do-
brika‰ volku? Îe nekajkrat sem videla, kako si ga boÏal
po hrbtu. A ne bo‰ ga premamil in odvedel s seboj v do-
lino! Le meni verjemi, da je ves tvoj trud zaman!«

»Kaj?« se je zaãudil Kekec in se je na videz razsrdil.

»Jaz da sem boÏal tega nemarneÏa? Oj, teta Pehtara!
Samo dvakrat ali trikrat sem se ga dotaknil. A nisem ga
boÏal, ker je prenemaren in pregrd . . . Veste, teta Peh-
tara, samo u‰ãipnil sem ga, da je kar poskoãil in zareÏal.
·e tega se mi manjka, da bi boÏal nemarneÏa, ki ga Ïive-
ga ne morem videti . . . Teta Pehtara, ravno zdajle sem
vas hotel prositi, da bi vsaj med jedjo spodili to grdobo
iz sobe. O, kar ne gre mi jed, ãe vidim tega mrharja, ki
se ga ne morem nikoli iznebiti in mi je vedno za petami.
Vsaj med jedjo naj ga ne vidim! Zato pa vas prosim, teta
Pehtara, da ga spodite iz sobe.«

»No, pa naj bo po tvojem,« je odgovorila Pehta. »Ve‰,

zato, ker te imam rada, bom zaprla volka v klet, ko bova
midva jedla. Da ne bo‰ govoril, da nisi imel pri jedi miru
in si bil zaradi volka laãen. A ‰e enkrat ti reãem, Kekec,
nikdar ne premami‰ volka, pa ãe se ‰e toliko trudi‰. Tri
leta bo‰ ostal pri meni, tri cela leta, pa ti ne pomaga prav
niã na svetu!«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

149

»Prav pravite, teta Pehtara,« je mirno odvrnil Kekec.

»Laãen sem, da bi pojedel celega bicka. A veste, to pri-
de samo zaradi tega, ker se napravlja k deÏju. Kadar de-
Ïuje, sem neprestano laãen in nobena jed me ne more
nasititi. Na‰a mati se vedno ustra‰i, kadar priãne deÏe-
vati. Kar roke sklepa in prosi, da bi Ïe kmalu deÏ pone-
hal. A vse to zaradi mene in zaradi moje velike lakote.«

»Glej ga no!« se je ãudila Pehta. Vendar je rekla: »âe

je tako, ti bom dala veã kosila in veãerje, da ne bo‰ sit-
naril in onegavil. Dve peãenki dobi‰, da bo Ïelodãek za-
dovoljen.«

Kekec se je namuznil in dejal: »Îe stokrat sem rekel,

teta Pehtara, da ste dobrega srca kot nihãe na svetu.
Hvala lepa, da mi boste dali dve peãenki. Veste, prvo
bom pojedel tu pri mizi, a drugo v izbici.«

»Pa naj bo, kakor Ïeli‰,« je odvrnila Pehta in mu je res

prinesla ‰e velik kos peãenke. Kekec se je lepo zahvalil
in je od‰el v svojo sobico. Tedaj je Pehta izpustila iz kleti
volka, ki je pritekel naravnost za Kekcem. Pa mu je pri-
nesla Pehta suhih kosti in sirkovega moãnika in je od‰la
iz sobice. Volk je posrebal moãnik in je priãel gristi kosti.
A Kekec je brcnil kosti, da so zletele naravnost v kot.
Volk je priãel hudo renãati. Kekec pa mu je pomolil pe-
ãenko pod nos in mu govoril: »Ali jo vidi‰, ljubi volkec?
Lepo di‰i in je bolj‰a nego vse stvari na svetu. Kaj take-
ga paã nisi ‰e nikoli jedel. Ali jo hoãe‰, ljubi volkec?«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

150

Volk ga je milo pogledal in je hlastnil po peãenki. A

Kekec je naglo odmaknil roko in je nadaljeval: »Vsak
dan bo‰ jedel tako dobre stvari, ãe gre‰ z mano v doli-
no. Daj, zgani se, neumni volkec, pa mi povej, ãe hoãe‰
iti z mano od tod? Samo z glavo pokimaj, pa je peãen-
ka tvoja . . .«

Volk ga je neprenehoma gledal in je cvilil s tihim gla-

som. Trikrat se je obliznil, potem pa je sklonil glavo. —
»No, dobro,« je rekel tedaj Kekec. »Pa ti dam slastno
peãenko, ker te imam rad in ima‰ tudi ti mene rad. Pa
naj bo tvoja, ljubi volkec!«

Volk je z veliko slastjo poÏrl lepo peãenko. Kekec ga

je gledal in se je muzal. »·e bi se rad sladkal? Kaj, ti moj
volkec? O, ãe bo‰ priden, ti dam ‰e drugi kos. Tu v pa-
pirju ga imam zavitega. Odtrgal sem si ga od lastnih ust,
da ga dam tebi, ker si resniãno velik siromak. Samo ãe
bo‰ priden in ãe pojdeva res skupaj v dolino. Ve‰, dru-
gaãe ga pojem sam, ker tudi meni di‰i dobra peãenka.«

Volk je zagledal drugi kos peãenke pa se je priãel do-

brikati. Drgnil je glavo ob deãkove noge in ga je pogle-
doval milo in proseãe. In Kekec ni mogel drugega, kakor
da je dal tudi drugi kos volku. Pri kosilu ga je bil spravil
skrivaj v papir; skril ga je pod mizo in ga je vtaknil po-
tem v Ïep. O, Kekec je samo v svoji prekanjenosti govo-
ril, da je ob deÏevju ‰e enkrat tako laãen kot ob lepem
vremenu. Pehta pa mu je verjela in ‰e na misel ji ni pri-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

151

‰lo, da jo hoãe Kekec samo prekaniti. Kekec pa je hotel
z dobrimi peãenkami pridobiti volka zase. Zato pa se je
tako pretkano muzal in je na skrivaj strgal korenãek.

Volk se je nasitil in je postal tako dobre volje kot ‰e

nikdar. Bil je pohleven kakor jagnje in se je igral s Kek-
cem kakor majhen psiãek. — »Bo, bo,« si je govoril Ke-
kec in srce se mu je kar smejalo. »Ribiã Rogaãek ulovi
postrv na trnek in na muho. A jaz bom ujel to volãjo
zver na sladke peãenke . . . Hoj, hoj! To bo gledala Peh-
ta, stra‰no bo gledala . . .«

Pa je priãel Kekec po sobici prevraãati kozolce in volk

je skakal z njim in se je prevraãal z njim . . .

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

152

ekec je bil prevrnil Ïe sto kozolcev in Ïe stokrat je

prekotalil volka na tla. Ruvala sta se in metala ka-

kor dva paglavca na zeleni trati. Kekec je vriskal, a volk
je tulil od samega veselja in od samega zadovoljstva. Bil
je stra‰en vik in krik, da se je koãa kar potresala. Kekec
je dobro vedel, da prihiti zdaj pa zdaj Pehta v sobico po-
gledat, kaj je vzrok temu stra‰nemu direndaju. Zato pa
je zavpil vsakokrat, ko je prevrnil kozolec: »Teta Pehta-
ra, oj, teta Pehtara!« — A po vsakem kozolcu je navalil
nanj volk in ga je prevrgel. Renãal je in ga je grabil s svo-
jimi zobmi za jopiã, za lase, za nos in za u‰esa, a ga ni
niti najmanj ugriznil. Kekec pa se je drl na ves glas, da
je ‰lo skozi u‰esa in je neprestano klical: »Teta Pehtara,
oj, teta Pehtara!«

Naposled je Pehta vendarle prihitela v sobico. Obsta-

la je na pragu pa je vpra‰ala vsa zaãudena: »Pa kaj se je
zgodilo? Zakaj se tako nemarno dere‰?«

Tisti hip se je ravno zapra‰il volk v Kekca in ga priãel

po‰teno mikastiti. »Oj, teta Pehtara!« se je drl Kekec na
ves glas. »Pomagajte, teta Pehtara! Volk me hoãe poÏreti
. . . Odgrizel mi je Ïe nos in u‰esa mi je Ïe odgrizel . . .

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

153

Oj, pa mi hoãe tudi glavo odgrizniti . . . Pomagajte, teta
Pehtara!«

Pehta se je res ustra‰ila, ko je videla, kako premetava

volk Kekca po tleh. Zato je naglo stopila bliÏe in je za-
vpila: »Ali bo‰ dal mir, ti divjak! Proã, proã se mi pobe-
ri!«

A volk se ni zmenil za njene besede, ampak je zgrabil

Kekca za uho. Kekec je tako stra‰no zavrisnil, da se je
Pehta kar stresla. Pograbila je volka za glavo in ga uda-
rila. Tedaj pa se je volk okrenil. ZareÏal je in ji pokazal
svoje bele zobe. Oãi so se mu zasvetile in Kekcu se je
zdelo, da se zdaj zdaj vrÏe na svojo gospodinjo. Kekcu se
je zasmejalo srce in si je mislil: »Hoj, hoj! Îe je moj, ne-
marneÏ . . . Ulovil sem ga na tista dva kosa peãenke,
kakor ulovi ribiã Rogaãek postrv na trnek in na muho.
Hoj, hoj, teta Pehtara!«

A Pehta je cepetnila z nogo in je ‰e enkrat z vso moãjo

udarila volka po glavi. »Ali mi gre‰ stran, divjak?« je
srdito zavpila in je pokazala z roko v kot. Volk je zatulil
in poskoãil. Îalostno je pogledal Kekca pa se je poãasi
zavlekel v kot in legel na tla. Glavo je stisnil med pred-
nje noge in priãel potihoma cviliti.

»Oj, teta Pehtara!« je rekel tedaj Kekec. »Prosim vas,

poglejte in povejte, ãe imam ‰e nos, ãe imam ‰e u‰esa
. . . PoÏrl jih je nesramneÏ, a jaz bom zdaj brez nosa in
brez u‰es . . . Joj, pa kako bom zdaj vohal med in kako

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

154

bom poslu‰al zdaj svoje citre in svojo pi‰ãalko, ko ni-
mam ne nosa in ne u‰es? O, jojmene, teta Pehtara, joj-
mene!«

Pehta ga je prijela z obema rokama za glavo pa ga je

nalahko stisnila: »Ne tarnaj, Kekec, prav niã ne tarnaj!«
ga je tolaÏila. »Saj ima‰ ‰e nos in tudi u‰esa ‰e ima‰. Res,
grdo te je mikastil volk — a hvala bogu, da sem pri‰la ‰e
o pravem ãasu. Lahko bi se bilo dogodilo, da bi te bil
raztrgal na drobne kosce. Pa kaj si mu napravil, da je
tako pobesnel? Ha, ti nesreãni otrok? Nemara si ga zo-
pet ‰ãipal po svoji navadi in ga draÏil?«

»Oj, ne, teta Pehtara!« je odgovarjal Kekec. »Nisem

ga draÏil, pa tudi ‰ãipal ga nisem. Skozi okno sem gledal
na oblake, ki se tako lepo suãejo okrog ·pikovih sten. Pa
je pribrenãal obad ali pa je bil ‰e celo strupeni sr‰en.
Ravno na gobec je sedel nemarnemu volku in ga je hu-
do piãil. In huda zver se vrÏe kar name pa si domi‰ljuje,
da sem ga piãil jaz. Oj, teta Pehtara, pa ga nisem piãil jaz
— obad ga je ali pa sr‰en.«

»Hm, ãudno, da je pobesnel tako kot ‰e nikdar,« je

menila Pehta. »Zato ti pa reãem ‰e enkrat, Kekec, da bo-
di dober z njim in ne delaj neumnosti. Danes si bo‰ paã
zapomnil, da se ne sme‰ z volkom ‰aliti. A ker si moral
prestati toliko strahu, ti speãem medeno potiãico. Ve‰,
zato, da ne bo‰ javkal in se cmeril.«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

155

Pehta je ‰e enkrat zaÏugala volku z roko, potem pa je

od‰la iz sobice. Kekec se je namuznil, ko so se zaprla
vrata za njo, in si je veselo mel roke. Potegnil je iz skriv-
nega kotiãka malo stekleniãico pa jo gledal od vseh stra-
ni. »Oj, veseli se, siroma‰na Mojca!« je rekel. »âez dva
ali tri dni bo‰ Ïe izpregledala pa bo‰ videla Kekca in nje-
govo pretkanost. Samo ‰e dva dni poãakaj, da preneha
deÏ. Smejala se bo‰ in prepevala stokrat lep‰e, nego zna
‰krjanãek pod oblakom.«

Kekec je spet skril stekleniãico v varni kotiãek. Potem

se je obrnil k volku, ki je ‰e vedno Ïalosten cvilil tam za
peãico. »Oj, ljubi volkec!« je rekel Kekec in je sedel k
volku na tla. »Îalosten si, ker te je tvoja gospodinja po-
‰teno namlatila. Pa nisi zasluÏil, ljubi volkec! Saj sva se
samo igrala in prevraãala kozolce. Daj sem glavo, da
vidim, kje te boli. Dvakrat te je kar dobro pljusknila z
roko po glavi . . . PokaÏi, pokaÏi, da vidimo, ãe so ti Ïe
zrasli roÏiãki! Pomisli, volkec, kako grd bo‰, ko bo‰ no-
sil celo roÏiãke na glavi. Vsi se ti bodo smejali, vsi po
‰irnem svetu. A to vse zaradi tega, ker te je namlatila
tvoja gospodinja, ti moj ubogi volkec!«

Deãek je priãel boÏati volka po glavi, ravno tam, ka-

mor ga je bila udarila Pehta. Volk je prenehal cviliti.
HvaleÏno je gledal Kekca in je stisnil svojo glavo k nje-
govim prsim. A Kekec ga je ‰e vedno boÏal in ga tolaÏil:
»Res, hudo ti je storila tvoja gospodinja. A ti si priden in

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

156

ne zasluÏi‰, da bi te tepli. Zato pa si velik siromak, moj
ljubi volkec! A zaradi tega se nikdar ne Ïalosti! âez dva
dni pojde‰ z mano v dolino in tam te ne bo nihãe tepel.
Lepo se bo‰ igral z bicki in s psiãki in s petelinãki. Le
potolaÏi se, moj volkec, in potrpi ‰e dva dni! Ve‰, za ve-
ãerjo zopet dobi‰ mastno peãenko, da se malo poslad-
ka‰ pa pozabi‰ na grde roÏiãke, ki so ti zrasli na glavi.
Siromak, ti moj ubogi siromaãek! . . .«

A Kekec ni utegnil veã govoriti. Zakaj hipoma se je

tam zunaj zablisnilo in je votlo zagrmelo. Kekec je po-
skoãil na noge in je stopil k okencu. Ozrl se je v zagor-
ski svet pa je zagledal krog in krog goste, ãrnikaste meg-
le, ki so se naglo podile mimo koãe. Dvignil se je silen
vihar, ki je stra‰no zatulil vseokrog, da se je potresala
samotna koãa. Stemnilo se je in sredi ãrnih megla se ni
videlo nikamor. In priãeli so ‰vigati bliski, dolgi kakor
ognjene kaãe, in zvijali so se tako blizu, da bi jih Kekec
kar z roko lovil. Grom je pokal in buãal tako stra‰no in
neprestano, da je bilo Kekca kar strah. Naglo je stopil od
okenca in je zbeÏal v izbo k Pehti.

»Teta Pehtara, ali sli‰ite strahoto tam zunaj?« je rekel.

Zakaj ravno mimo okna je ‰inil svetal blisk in v istem
trenutku je tako silno zagrmelo, da si je Kekec zatisnil
u‰esa, da ne bi oglu‰il. A Pehta se mu je samo smehlja-
la pa ga je tolaÏila: »Ne boj se, Kekec! Ne zgodi se ti niã
Ïalega . . . Ve‰, to je samo navadna nevihta, ki preide v

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

157

nekaj trenutkih. Res je stra‰na, a stra‰na je samo zara-
di tega, ker sva visoko v gorah in ravno med hudourni-
mi oblaki. Kar miren bodi in potrpi, da ti stra‰ni oblaki
preidejo.«

Kekec se je pomiril in je gledal, kako so padale debe-

le kaplje iz megle. ·e vedno je bobnelo krog in krog in
votlo buãalo in jekalo od mraãnih sneÏnikov. A bliska-
lo se ni veã tako grozno. Hudourni oblaki so se bili pre-
tegnili Ïe dalje in so vr‰eli nad zagorsko dolino. Krog
koãe se je usipal samo ‰e gost deÏ, pome‰an z belimi
sneÏinkami, ki pa so splahnele takoj, ko so padle na
zemljo. Tudi vihar je potihnil in od strmih skal je vel
mrzel, leden veter . . .

In tako je deÏevalo neprestano tri dni. Sivkaste meg-

le so zakrivale vse gorovje in iz koãe se ni videlo dalje
kakor za tri korake. Pu‰ãoba je zavladala krog in krog in
dolgãas je vel iz mrzlih, neprijaznih megla. A Kekcu ni
bilo dolgoãasno. Lepo je zakuril vse peãi, da je bilo v vsej
koãi prijetno in toplo. Piskal je na pi‰ãalko in je prepe-
val vesele pesmi. Ali pa je sedel v sobici in se igral z vol-
kom. Krmil ga je z mesom, ki si ga je odtrgoval od svo-
jih ust, in se mu je vedno bolj prilizoval. Volk pa se je
stiskal k njemu in mu je lizal roke. In vsak veãer ga je
potrepljal Kekec po glavi pa mu je rekel: »Oj, volkec!
Danes ponoãi preneha deÏ in v jutru odrineva v dolino,

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

158

kjer bo‰ pasel bicke in psiãke in petelinãke in koko‰ke.
Lepo bo nama v dolini, lepo, da nikjer tako!«

A ko se je Kekec v jutru prebudil, je videl, da ‰e ved-

no pada deÏ in da se megle niso premaknile niti za ped.
Toda to ga ni vznejevoljilo, ampak je bil vendarle tako
vesel, da se mu je priãela Pehta posmehovati. »Sli‰i‰,
Kekec?« mu je rekla Pehta. »Meni se zdi, da bi ti zelo rad
videl, ãe bi vse dni padal ta deÏ. Ve‰, zato, da bi vedno
jedel dva lepa kosa najlep‰e peãenke. Ha, Kekec?«

Kekec se je naglas zasmejal: »No, ne reãem, da bi ne

bilo skoraj res,« je odgovoril. »Veste, teta Pehtara, kaj pa
naj bi tu v tej samoti, kjer ne vidim druge Ïive stvari kot
tega nemarneÏa, ki me je skoraj spravil ob nos in u‰esa.
O, le naj deÏuje vsa tri leta, ki jih moram preÏiveti pri
vas zaradi tega, ker sem vam strgal nedolÏen korenãek.
âe drugo ne, mi bo vsaj peãenka slaj‰ala dolga leta. Saj
tri leta niso trije dnevi. Ali ni res, teta Pehtara?«

In Kekec se je muzal, muzal ves tisti dan in je bil zelo

vesel. Pozno zveãer je ‰el spat. Pogledal je ‰e enkrat sko-
zi okence v noã. ·e vedno je Ïuborel deÏ tam zunaj. A
Kekec je vendarle uzrl samotno zvezdo tam sredi obla-
kov. Kar poskoãil je in je zgrabil volka okrog vratu. —
»Jasni se, ljubi volkec!« je rekel. »Zvezde se Ïe kaÏejo
izza oblakov. Jutri bo najlep‰e vreme. In jutri pojdeva v
dolino. Hej, hej, ljubi volkec!«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

159

Kekec je priãel plesati z volkom po sobici. Pogledal je

skozi okence pa je tlesknil z rokami. Niã veã ni bila me-
gla. Nebo je bilo ãisto in jasno kot ribje oko. SneÏniki so
Ïareli v prvi jutranji zarji. Rdeã ogenj je objemal visoke
vrhove, na katere je bil zapadel sveÏ sneg. A najlep‰e je
Ïarel ponosni ·pikov vrh. Ves je bil zasneÏen in se sve-
til, kakor da bi bil posut s samimi diamanti in cekini.

»Juhuhu!« je zavriskal Kekec in se je naglo oblekel.

»Pojdi, volkec, kar z mano pojdi! Teta Pehtara ‰e spi —
in kar tiho se izmuzneva iz koãe. Pa bova kosila Ïe pri
Koro‰cu. Kar pojdi, volkec, kar pojdi! In bodi vesel, da
ne bo‰ niã veã videl svoje hudobne gospodinje. Lepo se
izmuzneva — in teta Pehtara bo debelo gledala, ko se
prebudi. Hihi, tako ãudno bo gledala!«

Kekec je nesli‰no odprl vrata in je stopil v veÏo. Po-

slu‰al je; a niã se ni ganilo v samotni koãi. Pa se je na-
muznil in se je splazil skozi veÏne duri. Volk je stopal
prihuljeno za njim in ni niti enkrat zasopel. Zunaj pa je
Kekec za trenutek obstal in se je globoko oddahnil. Nato
pa je stekel skozi gozdiã in je dirjal na vso sapo po trav-
nati strmini. Volk je skakal kraj njega; toda niti enkrat ni
poizkusil, da bi ga zaustavil. Kekec je to videl pa se mu
je zasmejalo srce. — »Hej, resniãno pojde zdaj z mano
v dolino!« je mislil ves vesel. »Pa sem jo popihal teti Peh-
tari . . . ·koda, da je ni blizu. Lahko bi ji ‰e enkrat strgal

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

160

korenãek, oj, tako lepo bi ga strgal, da bi se teta Pehta-
ra usajala na vso moã. Hej, hej!«

Îe sta dospela s strmine tja med kamnito gru‰ãevje.

Tedaj pa se je Kekec okrenil in je obstal kakor prikovan.
Zagledal je Pehto, ko je drvela po strmini in je bila Ïe
zelo blizu. Kekec se je zdrznil in noge so mu kar zasta-
le. Pa je izprevidel, da ga Pehta ulovi in ga odvede nazaj
v koão. Pa se je tako razsrdil, da je kar cepetnil z nogo.
»Ne boste me, teta Pehtara, ne boste me!« je ponavljal
uporno. »Danes hoãem biti v dolini in nihãe mi ne ubra-
ni tega . . . Oj, volkec! Zdaj pokaÏi, da si hvaleÏen! Zdaj
pokaÏi, da nisi zaman hrustal dobrih peãenk! Nasuka-
la bova zdaj Pehto, da je ni ‰e nihãe tako nasukal!«

In Kekec se je pomiril in je mirno ãakal. Pehta je pri-

sopla in se je ustavila kraj njega. Prijela ga je z obema
rokama za rame in rekla: »Glej ga, potepuha! Kar na
skrivaj se izmuzne iz koãe pa mi hoãe pobegniti! Kaj so
Ïe minila tri leta? Ha, ti Kekec? — O, kar lepo se obrni,
pa pojdi nazaj!«

»Ali res, teta Pehtara?« je odgovoril Kekec prav mir-

no. »O, niã veã ne grem k vam nazaj. Veste, teta Pehta-
ra, v va‰i koãi je preveã dolgoãasno. Jaz bi pa Ïe rad en-
krat zacitral na svoje lepe citre. Zato grem v dolino in
nihãe mi ne bo ubranil tega. Mislim, da tudi vi ne, teta
Pehtara, ki ste bili vedno dobri in mi niste nikoli storili

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

161

niã slabega. Zato me pa kar lepo pustite, da ne bo nobe-
ne zamere!«

»Ne pojde‰, ne pojde‰, Kekec!« je dejala Pehtara in se

je skoraj razsrdila. »Rekla sem, da ostane‰ pri meni tri
leta. In pri tem tudi ostane. Kar lepo se obrni in pojdi
nazaj!«

A Kekec se je upiral, na vso moã se je upiral. Pehta ga

je prijela z obema rokama in ga je zasukala. Potisnila ga
je naprej, da se je Kekec opotekel in bi bil skoraj padel.
A sedaj je volk zalajal na ves glas in je zarenãal, da je bilo
stra‰no. Zapra‰il se je naravnost v Pehto in jo je zgrabil
s svojimi ostrimi zobmi za obleko. Pa je priãel ruvati in
trgati, da so kosi obleke kar frãali na zemljo. Zraven pa
je renãal in je bil tako razjarjen, da se je Pehta kar pre-
stra‰ila. Priãela je vpiti in suvati volka z rokami in noga-
mi. A volk je postajal vedno bolj razjarjen in je renãal in
ruval vedno huje.

Kekec je stal na strani in se je neprestano muzal. »Ali

vidite, teta Pehtara?« je rekel naposled. »Ali vidite vol-
ka? O, niã veã vam ni pokoren in tudi slu‰a vas niã veã.
Po‰teno vas bo premikastil, ãe vam jaz ne pridem na po-
moã. Niã veã noãe ostati pri vas, ampak z mano hoãe v
dolino. Pa sem jaz kriv, da vas je zapustil in se obesil
name? Ha, teta Pehtara?«

»Oj, Kekec! Oj, Kekec!« je zavpila Pehta, ko je videla,

da se ne more veã otresti razjarjenega volka. »Daj, po-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

162

magaj mi, da me ne raztrga divjak! Potem se bova o
vsem lepo pogovorila . . . Samo pomagaj mi zdaj, Ke-
kec!«

»Pa naj bo, ker me tako lepo prosite!« je odvrnil Ke-

kec in je stopil bliÏe. »Volkec, moj ljubi volkec!« je rekel
potem in je zgrabil volka za hrbet. »Pusti teto Pehtaro!
Saj nama noãe niã hudega. O, lepo naju bo pustila v
dolino in naju ne bo veã zadrÏevala. Kar pusti jo, volkec,
ker si priden, zelo priden!«

In volk je res izpustil Pehto in je stopil stran. A vendar

je ‰e renãal in je kazal Pehti ostre zobe. Pehta se je od-
dahnila in si je popravila raztrgano obleko. »Ti divjak!«
je govorila vsa zasopla. »Pa kako me je mikastil ta div-
jak! Svojo gospodinjo je hotel raztrgati! Oj, Kekec, pa
kako si mogel pridobiti volka na svojo stran? âudno se
mi zdi; saj si vedno grdo govoril o njem in mu nisi pri-
vo‰ãil lepe besede. Daj, povej, Kekec!«

A Kekec se je naglas zasmejal. »Teta Pehta!« je od-

govoril. »Kaj res mislite, da sem tako malo pameten? O,
lepo sem vas prekanil, da vas ‰e ni in ne bo nihãe tako.
Vi ste krmili volka s kostmi in sirkovim sokom. A jaz
sem mu dajal najlep‰e kose va‰e peãenke. Mislili ste, da
sem jaz tako poÏre‰en. Pa nisem, teta Pehtara! Samo
prekanil sem vas, pa sem dajal peãenko volku, da se je
kar oblizoval. Pa mi recite, ãe ne bo potem drÏal volk z
mano! Kar recite, teta Pehtara, ako morete!«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

163

Pehta ga je gledala, samo debelo gledala. A Kekec se

je ‰e enkrat zasmejal in je nadaljeval: »Lepo sem vas
prekanil, teta Pehtara, lepo! Pa ste res mislili, da me bo-
ste imeli tri leta zaprtega? O, kako ste se zmotili in niste
poznali Kekca! Zdaj pojdem z volkom lepo v dolino. A
vi, teta Pehtara, boste morali iti iz na‰ih krajev. Saj ste
sami rekli, da pojdete iz na‰ih krajev takrat, ko vam po-
kaÏe va‰ volk zobe in odide s ãlovekom v dolino. In glej-
te — ravno zdajle vam je pokazal va‰ volk zobe in vas je
‰e celo po‰teno premikastil. In z mano pojde v dolino in
se ne povrne nikoli veã. Teta Pehtara, kar lepo mirni bo-
dite! Pa nikar se ne Ïalostite preveã zaradi volka! Veseli
bodite, da ste se znebili tega nemarneÏa . . . Zbogom,
teta Pehtara! Pa brez zamere! Mudi se mi, mudi, ker me
Ïe teÏko ãakajo v dolini.«

In Kekec je dal Pehti roko. Pehta ga je ‰e vedno gleda-

la in je molãala. Naposled pa se je zasmejala in je tlesk-
nila z rokami. »Ti prebiti Kekec!« je rekla in se je ‰e ved-
no smejala. »Pa kdo bi si mislil, da je tako prevejan? O,
prekanil si me, tako stra‰no prekanil, da bi te najraj‰i
pograbila za u‰esa in ti navila uro. Glej ga, glej! Kako me
je vodil ves ãas ta nepridiprav za nos! Pa sem mislila, da
ni na vsem svetu ãloveka, ki bi me mogel prekaniti in mi
odvesti volka. A pri‰el je nepridiprav, ta Kekec je pri‰el,
pa me je prekanil in mi ugrabil volka. Oj, Kekec, ti pre-
biti Kekec!«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

164

»No, no — saj ni tako hudo, teta Pehtara!« je odvrnil

Kekec. »Preveã ste zaupali volku, pa niste vedeli, da je
volk nespametna zver, kakor je bila na‰a rajnka Keza.
Samo za peãenkami se lovi ta nemarneÏ, samo za pe-
ãenkami. Zato pa je postal tako hitro dober in prijazen
. . . Teta Pehtara, mudi se mi v dolino. Hvala vam za vse
prijazne besede in za lepo postreÏbo! Nikoli vas ne po-
zabim in ‰e marsikatero lepo pesmico si bom izmislil o
vas. Kar ostanite tu! Saj vas nihãe ne podi od tod, ‰e naj-
manj pa jaz. Kaj hoãete v tujem svetu? Oj, tu pri nas je
lepo kot nikjer! Zato pa kar ostanite, teta Pehtara!«

A Pehta je zmignila z glavo. Prijazno mu je podala

roko in je rekla: »Pojdem, daleã od tod pojdem, ker me
je zapustil volk. Obljubila sem tako in svoje obljube se
moram tudi drÏati. Kekec, ti pa bodi zdrav in imej se
dobro! Ne branim ti zdaj v dolino, ker ti ne morem. Na-
vihan si in prevejan, da nihãe tako na svetu. Zato pa mi
bo po tebi dolgãas, resniãno mi bo prve dni dolgãas . . .
A pojdi zdaj, Kekec, pojdi, ker se ti mudi in mene je
sram, da si me tako stra‰no prekanil. Kar pojdi, Kekec,
kar pojdi!«

In Pehta se je obrnila in je od‰la po strmini navzgor.

Tam gori se je ustavila in je pogledala na Kekca. Z roko
je pomahala in je ‰e enkrat zaklicala. Pa tudi Kekec je
pomahal z roko in je zavpil: »Teta Pehtara! Nekaj vam
moram povedati. Da ne boste kdaj pozneje mislili, da

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

165

sem hudoben in da se ne boste jezili name. Izmaknil
sem vam iz stekleniãice nekaj kapljic zdravila za oãi. V
dolino nesem tisto zdravilo pa ozdravim slepo Mojco.
Da boste vedeli, teta Pehtara!«

Pehta mu je zaÏugala z roko, a se je vendar smejala.

Pa tudi Kekec se je smejal in hipoma se ga je polastila
stara razigranost. Kar zasrbelo ga je v prstih pa ni mo-
gel drugega, kakor da je dvignil roke in je priãel strgati
korenãek. »·lek, ‰lek, teta Pehtara! Pa sem vas le preka-
nil in nasukal . . . ·lek, ‰lek, teta Pehtara!«

A Pehta mu je ‰e enkrat zaÏugala. ·e enkrat se je za-

smejala in hipoma izginila za go‰ãavo. Kekec pa je dvig-
nil svoj klobuãek in je zavriskal, da je odmevalo vsepo-
vsod po strmih, zasneÏenih ·pikovih stenah. Obrnil se
je k volku in ga je potrepljal po glavi. »Zdaj greva, vol-
kec, naravnost v dolino greva. Oj, to bo veselja tam doli,
oj, to bo veselja!«

In Kekec je stekel med kamnitim gru‰ãevjem in je za-

vriskal in prepeval, da se je sli‰alo daleã v dolino. Za
njim pa je drvel volk in je lajal na ves glas. Bil je vesel
kakor psiãek, ki gre s svojim gospodarjem na bogato po-
jedino. Tu in tam se je vzpel in se je dotaknil Kekca s
svojim prednjimi nogami. A Kekec mu ni zameril tega.
Kekec se mu je samo prijazno nasmejal pa mu je rekel:
»Vesel si, volkec? Hm, pa saj je prav tako. Takega gospo-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

166

darja ne dobi‰ nikjer na svetu, takega gospodarja, kot je
Kekec . . . Le bodi vesel, volkec, le bodi vesel!«

Pa sta ‰la dalje med kamnitim gru‰ãevjem. Naglo sta

spela in sta bila vesela kot jutranje sonce na sinjem ne-
bu. Iz gru‰ãevja sta krenila proti zelenemu ru‰ju, ki se je
raztezalo po strmini tja do ‰irnih smrekovih gozdov . . .

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

167

astirãek RoÏle se je bil oblekel tisto jutro v debelo
suknjo, ker ga je resniãno zeblo. Oj, vse visoke gore

so bile zasneÏene in so se lesketale v svetlih Ïarkih.
Mrzel veter je vel nad zelenimi senoÏetmi in pastirãka
RoÏleta je kar stresalo, ko je stopal za svojo Ïivinico.
Daleã kraj senoÏeti je sedel na kamen. Pokazal je jutra-
njemu soncu hrbet, da bi se nekoliko ogrel. Oprl se je na
palico in strmel v dolino, ki je leÏala globoko pod njim.
Zamislil se je pastirãek RoÏle, globoko se je zamislil v
svoje misli. — A kar hipoma je dvignil glavo in priãel
poslu‰ati. Od ·pikove strani je prihajalo razloãno vris-
kanje in prepevanje, ki je odmevalo glasno od belih,
strmih sten. — »Be‰tica!« se je zaãudil pastirãek RoÏle in
je vstal s kamna. »Pa kdo Ïe spet vriska na oni strani? Saj
tam ni pastirjev, pa tudi drugih ljudi ni tam. Glej,
glej . . .«

Pastirãek RoÏle se je ãudil, da je kar zmajeval z glavo.

A nenadoma se je zganil in se je prestra‰il. Zagledal je
svojo Ïivinico, ki se je vsa plaha podila po senoÏeti.
Ovce so beketale, koze meketale, a krave so mukale na
ves glas. Îivinica je divjala na vso sapo mimo njega in

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

168

pastirãek RoÏle jo je zaman posku‰al zadrÏati s svojo
palico in z glasnimi klici. Îivinica se ‰e zmenila ni zanj,
ampak je dirjala mimo njega. RoÏletu se je vse to zdelo
ãudno. A tudi njega je pograbil divji strah. Zagledal je
stra‰no zver, ki je skoãila blizu njega iz gostega ru‰ja. V
prvem trenutku je mislil, da je to velik pes. A ko je po-
gledal natanãneje tisto zver, so mu kar mravljinci zago-
mazeli po hrbtu. Kolena so mu klecnila in palica mu je
zdrknila iz rok. — »Ojoj! Pomagajte! Volk je — stra‰en
volk me hoãe poÏreti!« je zavpil v svojem divjem strahu
in se je zapra‰il za svojo Ïivino.

A tedaj pa je tudi Ïe obstal, ker je nekdo zaklical bli-

zu njega in se je zasmejal: »Pa zakaj beÏi‰, RoÏle? O, ne
boj se, le nikar se ne boj!«

RoÏle se je stresnil. Spoznal je Kekãev glas in se je ves

osupel okrenil. Resniãno — tam kraj ru‰ja je stal Kekec
in se mu smejal. A kraj njega je stal volk in se je teÏko
oddihoval. RoÏle se mu je ‰e bolj zaãudil in ni vedel, ali
bi ‰el naprej ali nazaj. Toda tedaj se mu je Kekec Ïe pri-
bliÏal. Z roko ga je potrepljal po rami pa mu je govoril:
»Kaj me niã ne pozna‰, RoÏle? Vesel bodi, da sem se
vrnil!«

»Saj se ne bojim tebe,« je odvrnil RoÏle ves prepaden.

»Le stra‰nega volka se bojim. Kraj tebe stoji in mi kaÏe
ostre zobe . . . Oj, Kekec! Lepo te prosim — zapodi stra‰-
nega volka, da me ne poÏre! Bojim se ga, bojim . . .«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

169

Kekec se mu je posmejal in mu odgovoril: »Le nikar

se ga ne boj! Reãem ti, da je krotak kot psiãek in da se
lahko igra‰ z njim. Ugrabil sem ga Pehti in ga vodim do-
mov, da bo straÏil hi‰o . . . O, RoÏle, povej, kako je pri
vas doma? Ali ste se kaj bali zame? Hm, dolgo me ni bilo
nazaj, ker me je bila ugrabila Pehta. Hm, pa sem jo na-
sukal in prekanil, da ‰e nihãe tako. In ‰e volka sem ji od-
vedel, da mora zdaj sirota proã iz na‰ih krajev. Ali bi ti
zmogel kaj takega? Ha, te vpra‰am, RoÏle?«

Pastirãek ga je gledal in je strmel. Skoraj samemu sebi

ni mogel verjeti, da stoji pred njim Kekec. Pa ‰e bolj je
strmel, ko je priãel Kekec pripovedovati, kako je bilo pri
Pehti. Pozabil je na stra‰nega volka in se ga ni veã bal pa
je poslu‰al, samo poslu‰al in se ãudil. Oj, ta Kekec! Kdo
bi si mislil, da je tako pretkan in pogumen? Glej, nasu-
kal je Pehto in ji je nazadnje ‰e celo korenãek strgal . . .
Ne, nikdar bi si ne bil RoÏle mislil, da se more na svetu
dogoditi kaj takega. Zato pa se je ãudil, da niti govoriti
ni mogel. ·ele ko je Kekec umolknil, je sklenil roke in
vpra‰al: »Pa zdravilo nese‰ na‰i Mojci, da bo izpregleda-
la in ne bo veã slepa? Ali je res to? Daj, povej mi ‰e en-
krat, Kekec!«

Kekec mu je pokazal stekleniãico in RoÏle mu je zdaj

moral verjeti. »Oj, Kekec, Kekec!« je govoril in je skakal
v velikem veselju z noge na nogo. »Oj, kak‰na radost bo
zdaj pri nas doma! To bo prepevala na‰a Mojca in bo

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

170

tako vesela! Pa vse si napravil ti, samo ti! Kekec, ti pret-
kani Kekec!«

A Kekec mu ni pustil dalj govoriti. Zamahnil je z roko

in je rekel: »Kaj tisto! To ni niã . . . A jaz moram v doli-
no. Predolgo sem se zamudil pri tebi. V nedeljo pridi
domov, da bo‰ videl, da Mojca ne bo niã veã slepa. Ali
pride‰?«

»Pridem,« je odvrnil RoÏle ves vesel. In tedaj se je Ke-

kec obrnil pa je od‰el prepevaje s svojim volkom s se-
noÏeti. Tam ob ru‰ju je ‰e enkrat zamahnil z roko RoÏ-
letu — potem pa je izginil v go‰ãavi. RoÏle pa je tekel v
stajo, kamor je bila pobegnila Ïivina pred volkom. Na-
podil jo je nazaj na senoÏet in je prepeval in vpil v veli-
kem veselju. Tu in tam je utihnil za trenutek in se je za-
mislil. Toda Ïe v naslednjem hipu je poskoãil in je tlesk-
nil z rokami. »Hej, Kekec, ta Kekec!« je izpregovoril na-
glas. »Kdo bi si mislil, oj, kdo bi si mislil? . . . Hej, Kekec,
ta Kekec!«

Kekec pa je medtem hitel skozi zagorski gozd proti

dolini. Vso pot je vriskal in prepeval, da se je sli‰alo da-
leã po pogorju. Kraj njega je veselo skakal volk in ga ni
zapustil niti za trenutek. Dospela sta Ïe globoko v doli-
no. BliÏala sta se Ïe zelenemu gozdiãu kraj polja. Tedaj
pa je volk hipoma obstal in je glasno zarenãal. »Kaj ti je,
volkec?« ga je vpra‰al Kekec ves zaãuden. »Zakaj si se
spla‰il in se razjezil?«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

171

A volk je samo ‰e enkrat zarenãal, potem pa je skoko-

ma zdrvel naprej po poti. In Ïe ãez dva trenutka je sli‰al
Kekec glasno vpitje tam v go‰ãavi. Deset glasov je vpi-
lo na pomoã in ti glasovi so bili tako obupni, da se je
Kekec prestra‰il. Naglo je stekel dol in je obstal na ovin-
ku. Zagledal je volka, ki je sedel sredi pota na zadnjih
nogah in gledal za tropom va‰kih paglavcev, ki so beÏali
na vso sapo skozi gozdiã in so kriãali, da je bilo strah in
groza. Zagledal je Kekec paglavce pa se je zasmejal na-
glas. »O, glej jih, kako beÏe!« je rekel. »Pa so hoteli na
gore, da si natrgajo tolarjev in cekinov, pa si jih prepla‰il
ti, hudobni volkec! Îe drugiã jih vidim, kako znajo be-
Ïati. Oj, to so junaki, volkec, to so junaki. Hoj, hoj!«

Kekec se je ‰e enkrat zasmejal, potem pa je ‰el naprej.

Vpitje je bilo vedno ti‰je, dokler ni onkraj gozdiãa utih-
nilo. Kekec je dospel kraj gozdiãa in je obstal za trenu-
tek. Ozrl se je na zeleno polje, ozrl se je na Koro‰ãevo
hi‰o in v srcu se mu je zbudila velika radost. Zavihtel je
klobuãek in zavriskal na ves glas: »Juhuhu!« — potem
pa je ‰el naprej preko polja in je prepeval, da se je sli‰alo
v samo zagorsko vas:

»Na nebu ‰krjanãek,
pod nebom pomlad . . .
Oj, drobni ‰krjanãek,
kaj pel bi ti rad?«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

172

Na pragu Koro‰ãeve hi‰e je sedela mala Mojca. Z ro-

ko si je podpirala glavico in je mislila svoje misli. Poslu-
‰ala je kosa, ki je pel nekje tam gori ob gozdu, in je bila
Ïalostna, jako Ïalostna. Saj ni imela nikogar, da bi pre-
pevala z njim. RoÏle je visoko nekje v gorah, a ubogega
Kekca je pograbila hudobna Pehta. Saj mamica pravi
tako in sirota Mojca ji mora verjeti, ker mamica se paã
ne bo nikdar zlagala. Zaradi tega je pa bila Mojca Ïalost-
na, ko je poslu‰ala kosa, ki je pel tako milo in lepo. Brid-
ko je vzdihnila in je Ïe hotela vstati, da bi ‰la k mamici
v kuhinjo.

A tedaj je zasli‰ala vesel vrisk in je dvignila glavo in

prisluhnila. Vrisk je utihnil in tudi kos v go‰ãavi je utih-
nil. Za trenutek je bilo vse tiho krog in krog. A hipoma
se je oglasila vesela pesem in Mojca je spoznala glas, ki
je prepeval. Naglo se je dvignila in je tlesknila z rokami.
Obrazek ji je zaÏarel od veselja in nasmejala se je naglas.
Zaklicala je v veÏo, na ves glas je zaklicala: »Mamica, oj,
mamica! Pridite, hitro pridite!«

Mati je pri‰la iz kuhinje in Mojca jo je zgrabila za

roko. — »Ali vam nisem rekla, mamica?« je govorila kar
v eni sapi. »Kekec prihaja . . . Pa ste dejali, da ga je ugra-
bila hudobna Pehta. A ‰el je samo k vili ·krlatici, da pri-
nese zdravilo za moje oãi . . . Ali ga sli‰ite, mamica? Ali
sli‰ite Kekca, ki tako veselo prepeva, ker se vraãa k nam?
Ali ga sli‰ite, mamica?«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

173

Mati se je zaãudila pa si je zasenãila z roko oãi. Po-

gledala je na polje in je resniãno zagledala Kekca, ki je
bil Ïe zelo blizu. — »Glej, no — saj je res Kekec,« je de-
jala in se je razveselila. »Kdo bi si mislil? Skoraj gotovo
ga je Pehta izpustila ali pa ji je pobegnil.«

Tedaj pa je Ïe pridirjal Kekec do praga. »No, ali me

vidite, teta?« je govoril ves zasopel. »Mislili ste paã, da
me ne bo veã nazaj. Ha, teta? — Pa sem le pri‰el, vesel in
zdrav, kakor nisem bil ‰e nikoli. Prekanil sem Pehto in
jo spodil iz na‰ih krajev, da ne bo stra‰ila nikoli veã.
Glejte volka! Pehtin je bil ‰e vãeraj, a danes je moj. Od-
vedel sem ga Pehti in sem ji zato ‰e celo korenãek strgal.
Pa mislite, da se je Pehta kaj jezila? O, samo s prstom mi
je zaÏugala in se je smejala . . .«

Mati se je ãudila in je gledala volka, ki je sedel na prag

in je teÏko sopel. Tedaj pa je pri‰el tudi Koro‰ec domov
in je sklepal z rokami, ko je zagledal Kekca in krotkega
volka. ·li so v izbo in so posedli krog mize. Kekec je mo-
ral na ‰iroko pripovedovati, kako je bilo pri Pehti tam
pod ·pikom. Pripovedoval pa je tako lepo in veselo, da
so se mu vsi smejali. Naposled pa je izvlekel iz Ïepa ste-
kleniãico. Pokazal jo je vsem in rekel: »Ali jo vidite? Iz-
maknil sem jo teti Pehti, a je nisem ukradel, ker sem Ïe
davi povedal Pehti, da sem ji jo izmaknil. Dajte, teta, na-
maÏite s to vodo Mojci oãi, pa boste videli, da bo Moj-
ca Ïe jutri izpregledala. Dajte, teta, pa meni verjemite!«

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

174

Materi so stopile solze v oãi. PoboÏala je Kekca po

laseh in mu je rekla: »Kekec, oj, Kekec! Ti si deãko, da ga
ni takega na svetu . . . Pa kako naj ti povrnem to? Ali bo
res izpregledala sirota Mojca? Ali bo res?« — S tresoão
roko je odprla stekleniãico in je narahlo pomazala s te-
koãino Mojci slepe oãi. Deklica se je kar stresla v veliki
radosti in se je smehljala, samo smehljala zaradi lepe
sreãe, ki jo je vendarle enkrat zadela.

Kekec je ves dan pravil o svojih zgodbah in o zvijaãi,

s katero je prekanil Pehto. Volk je leÏal zleknjen pod
mizo in je spal. A nihãe se ga ni bal, ker so vsi vedeli, da
je krotak kot psiãek. Zveãer pa so ‰li na vrt in tam je Ke-
kec zacitral lepo pesem, da je bilo vsem veselo pri srcu.
Mojca je pela kakor ‰krjanãek nad pomladno njivo in
kar skakala od veselja. Saj je bila prepriãana, da bo jut-
ri izpregledala. Oj, videla bo oãeta in mamico pa tudi
Kekca bo videla, Kekca, ki ji je prinesel ãudeÏno zdravilo
od Pehte. ·irno polje bo videla in jasno nebo in bele
sneÏnike. Zasmejala se ji bo vsa radost, ki hodi iz kraja
v kraj po veselem zagorskem svetu . . . Oj, to bo vese-
lje, to bo veselje!

Tako si je mislila mala, slepa Mojca in od same radosti

tisti veãer ni mogla zaspati. A ko je pri‰lo jutro, je bila ‰e
vedno slepa. Pri‰lo je drugo, pri‰lo je tretje jutro, a Moj-
ca ‰e vedno ni izpregledala. Îalostno je pove‰ala svojo
glavico in zdihovala tam na vrtu. Kekec jo je tolaÏil; a

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

175

tudi Kekec sam je Ïe obupal in je mislil, da se je preva-
ral. Zato pa je bil jezen in je Ïe hotel nazaj k Pehti, da jo
po‰teno o‰teje.

âetrto jutro je bila Mojca ‰e vedno slepa. V svoji Ïa-

losti se je napotila proti gozdiãu in je sedla kraj porob-
ja v travo. Zakrila si je obrazek z rokami in je Ïalostno
zajokala. Oj, prevaral jo je Kekec, prav grdo jo je preva-
ral! Saj ji ni prinesel zdravila — samo nalagal jo je, in
nespametna Mojca mu je verjela. Nikoli ne bo izpregle-
dala, o, nikoli! Videla bo pred sabo samo ãrno temo, a
sonca ne bo nikdar videla . . . Mojca je vedno huje jo-
kala in niti sli‰ala ni kosa, ki je drobolel tam v go‰ãavi.
Pri‰el je k njej Kekec in se je ustavil pred njo. Gledal jo
je ves Ïalosten in v grlu ga je priãelo du‰iti. Dolgo je
molãal; a nazadnje je vendarle izpregovoril in je vpra‰al
Mojco: »Sli‰i‰, Mojca? Zakaj joãe‰, ko ti ni treba? Po-
slu‰aj, poslu‰aj, kako lepo poje kos tam v go‰ãavi! O,
lep‰e poje kakor ‰krjanãek nad njivo. Ali ga sli‰i‰, Moj-
ca?«

Deklica je ‰e huje zaihtela in je neprestano govorila:

»Zakaj si me nalagal? O, Kekec, zakaj si me nalagal? Saj
mi nisi prinesel zdravila — samo za norico si me imel,
Kekec . . .«

Kekec je zamahnil z roko, a ni niãesar odgovoril. Mol-

ãal je in je ãakal, kdaj bo Mojca sama prenehala ihteti.
A ãakal je dolgo. Naposled pa je Mojca vendarle utihni-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

176

la. Z roko je ‰inila preko solznega lica, a Ïe v naslednjem
trenutku je zaãudeno zaklicala. Dvignila se je in se je
ozirala na vse strani s ‰iroko odprtimi oãmi. »Kaj je to?
Kekec, kaj je to?« je izpra‰evala in se je ãudila. Tleskni-
la je z rokami in je zaklicala na ves glas: »Izpregledala
sem . . . Oj, Kekec, polje vidim in nebo. Pa tudi tebe vi-
dim, Kekec . . . Nisem veã slepa, Kekec, o, nisem veã
slepa . . . nisem slepa . . .«

V svoji veliki sreãi je priãela Mojca skakati po travi in

je venomer ploskala z rokami in ponavljala: »Nisem veã
slepa . . .«

Kekcu se je razjasnil obraz. Skoãil je k Mojci in ji je

pogledal v oãi. Oj, Mojãine oãi niso bile veã mrtve, am-
pak so se smejale v veliki sreãi. Saj so prviã videle pro-
strano, zeleno polje in visoke, bele sneÏnike. Sonce so
videle in modro nebo in videle so vso to brezmejno kra-
soto. Zato pa so se smejale oãi in mala Mojca je bila
sreãna, da si ni Ïelela niãesar veã na svetu.

»No, ali ti nisem rekel, da potrpi?« je govoril Kekec

ves razveseljen. »Glej, pa si izpregledala in moje zdravilo
ti je pomagalo. Saj sem vedel, da bo tako. Îe gori pri
Pehti sem vedel, da bo tako. Zato pa sem ji izmaknil
zdravilo . . . Oj, Mojca, zdaj bo pa veselje, da nikjer tako
na svetu. Oj, Mojca!«

Mojca se je venomer smejala in je gledala v zeleni

svet, ki ga ‰e ni bila videla nikoli. Skakala je in je sklepala

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

177

roke. Kekec je pa vpil od samega veselja in je prevraãal
kozolce po travi. Nato pa sta stekla proti domu, da tudi
oãe in mati zvesta veselo novost.

Tisti dan je bila nedelja. Na Koro‰ãevem domu je vla-

dalo veliko veselje. Tudi RoÏle je pri‰el z zagorske se-
noÏeti in se je veselil z drugimi. Kekec je bil tisti dan iz-
redno vesel. To je pravil o Pehti, da so se mu vsi smeja-
li in ga hvalili ãez mero. A Kekec se ni prevzel, ampak je
samo zamahnil z roko. »Kaj tisto!« je dejal in se je na-
muznil. »Saj to vse skupaj ni niã. Samo to me veseli, da
sem prekanil Pehto in sem ji nazadnje ‰e celo korenãek
strgal. Samo to je, vam pravim, samo to . . .«

In veselili so se do veãera. A ‰e zveãer so ‰li na vrt pa

so prepevali tam najlep‰e pesmi. Ravno so peli tisto
Kekãevo pesem o Pehti, kar se prikaÏe hipoma visoko
tam gori pod ·pikom krvavordeã Ïar, ki je svetil daleã
naokrog. »Kaj je to?« so se izpra‰evali vsi zaãudeni in so
gledali na visoki ·pik, ki ga je obsvetljevala tista krvavo
rdeãa zarja. A nihãe si ni vedel razloÏiti, od kod prihaja
tisti ãudni ogenj.

A tedaj se je oglasil Kekec. »Hm, jaz vem, kaj pomeni

tisti ogenj,« je rekel. »Glejte, nocoj zapu‰ãa Pehta na‰e
kraje. Odvedel sem ji volka in sem ga na‰ãuval nanjo.
Zato pa mora od tod. ZaÏgala je svoje domovanje, ki gori
zdaj z velikim plamenom . . . Saj pravim — skoraj Ïal mi
je, da gre od tod. Saj ni bila hudobna. Lepo je ravnala z

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

178

mano in skoraj se kesam, da sem ji strgal korenãek . . . Pa
gre nocoj v daljne kraje in nemara ji je hudo, ker mora iz
na‰ih krajev. Pa kaj morem jaz za to. âemu me je pa ugra-
bila? Da me je pustila v miru, pa bi ‰e danes lahko do-
movala tam pod ·pikom. Resniãno — jaz nisem kriv. Peh-
ta sama je kriva. Saj je vedela, da Kekec ni muren, ki samo
sedi pred luknjico in gleda neumno v svet: ãri-ãri-ãri, za-
kaj pa sonce gori? — Oj, Kekec ve, zakaj sonce gori in
Kekec ve ‰e kaj drugega. Hm, hm . . .«

Krvavi Ïar pod ·pikom je priãel pojemati, dokler ni

popolnoma ugasnil. Stemnilo se je in samo zvezde so
gorele na visokem nebu. Po zagorskem svetu je vladala
ti‰ina in to ti‰ino je motil le Pehtin volk, ki je hripavo
lajal tam na Koro‰ãevem dvoru . . .

* * *

Veselo so se igrale sneÏinke po ozraãju in so plesale v
rahlem vetru, ki je vel nad zagorsko dolino. âez noã je
bilo padlo snega za tri pedi, a ‰e vedno so ga usipale
megle z zakritega neba. Îive du‰e ni bilo na cesti ‰iro-
ko okrog. Samo Kekec je stopal po cesti, za njim pa je
poãasi in umerjeno stopal volk. Na pragu MeÏnarãeve-
ga doma se je Kekec ustavil. Obtrkal si je sneg s svojih
ãevljev in je stopil v veÏo. »Oj, oãe; oj, mati! Oj, Jerica;
oj, Tinka!« je zaklical naglas. »Domov sem se povrnil,
ker sem odsluÏil Koro‰ãevim. Ali me sli‰ite? Sneg je za-

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

179

padel in zato sem se povrnil, ker nimam pri Koro‰cu no-
benega dela veã. Hej, hej!«

Izbina vrata so se naglo odprla in na pragu se je pri-

kazala mala Tinka. Zavpila je od veselja, ko je zagleda-
la bratca. Toda hipoma se je prepla‰ila in se skrila ma-
teri za predpasnik. »Joj, joj!« je zavrisnila v svojem stra-
hu. »Divjo zver je privedel Kekec s sabo . . . Zmaj je,
zmaj, ki je pri njem Kekec sluÏil za kuharja . . . Mami-
ca, branite me! O, mamica!«

Kekec se je zakrohotal na ves glas. »Glej jo no — Tin-

karo!« je dejal potem in se je ‰e vedno smejal. »Kako se
boji te krotke Ïivalce! Saj ni zmaj, Tinkara! Paã sem bil
obljubil, da privedem zmaja s seboj. Pa ga nisem, Tinka-
ra! Oj, zmaj je ‰e predaleã, da bi hodil z menoj samo za-
radi tebe. To je le volk, ki sem ga ukradel Pehti. Pa ni
hudoben, Tinkara! Z njim se bo‰ lahko igrala in le meni
verjemi, da ga bo‰ imela ãez dva dni raj‰i kot svojo mu-
ciko. Mucika je zvita in te prekani vsakokrat, kadar le
hoãe. A volk je po‰ten, ti reãem, Tinkara! Niti ugriznil te
ne bo, ampak te bo imel rad in te bo ãuval. Le meni ver-
jemi, Tinkara!«

A mala Tinka se je bala stra‰nega Pehtinega volka in

se ni upala izza materinega predpasnika. Kar tresla se je
ves tisti dan, ko je pripovedoval Kekec v sobi o svojih
zgodbah tam doli v Rovtah. A polagoma se je volka pri-
vadila in se ga ni veã bala. Tretji dan pa so se Ïe podili

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

180

po prostorni izbi — Tinka spredaj, volk za Tinko, muci-
ka za volkom. Kekec pa je sedel za peãjo in se je nepre-
stano muzal. Vzel je citre pa je zacitral lepo pesem. Pa se
je tedaj zavrtela Tinka z volkom, prav lepo se je zavrte-
la. Mucika pa je prasnila na klop. Rep je dvignila in je
mijavkala od samega veselja.

BES

KEKEC NA VOLâJI SLEDI

181

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-310-2

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Josip Vandot Kekec na hudi poti
Josip Vandot Kekec nad samotnim breznom
On nie ma ochoty na seks?j mu się wyspać!
Josip Vandot Roža z Mucne gore
Josip Vandot Prerok Muzelj
Vol 14 Podst wiedza na temat przeg okr 1
Polskie Przeboje na fletnię Pana vol 2, Polskie przeboje na fletnie Pana, CD 2
Polskie Przeboje na fletnię Pana vol 3, Polskie przeboje na fletnie Pana, CD 3
28(2), - J˙zia, rozpal na kominie i co jest garnk˙w, zbierz, nalej wod˙ i przystaw do ognia, ja pole
Polskie Przeboje na fletnię Pana vol 1, Polskie przeboje na fletnie Pana, CD 1
33(2), Dzie˙ wstawa˙ cudny, ciep˙y, a j˙drny, niby ten ch˙op dobrze wyspany, kt˙ren ledwie przeckn˙w
Zatrucia lekami działającymi depresyjnie na OUN - Nowa Klinika 2000 Vol 7 Nr 11-12, uczelnia awf, pi
Kraszewski JÃ³zef Ignacy DziwadÅa Mieszczuch na wsi
Ściągasz z sieci Nie?j się nabrać na pisma od podejrzanych kancelarii
Vol 14 Podst wiedza na temat przeg okr 1
Polskie Przeboje na fletnię Pana vol 2, Polskie przeboje na fletnie Pana, CD 2
46 cechy jŕzykowe na granicy miŕdzy dob staropolsk a Âredniopolsk TAK

więcej podobnych podstron