Josip Vandot Kekec na hudi poti

BES

KEKEC NA HUDI POTI

Josip Vandot

Kekec

na hudi poti

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

KEKEC NA HUDI POTI

BES

Josip Vandot
KEKEC NA HUDI POTI

Elektronska izdaja v sodelovanju
z zaloÏbo Karantanija

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-309-6

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

KEKEC NA HUDI POTI

isti dan se je Kekec prviã v svojem osemletnem Ïiv-
ljenju zaãudil kozi. Hm, kar obstal je sredi hleva.

Prst je vtaknil v usta, pa se je ãudil. Kar hipoma se je do-
mislil tega, in ãudno se mu je zdelo, da ‰e nikoli ni pre-
mi‰ljal o tem. Saj je gnal vsako jutro kozo na pa‰o. Tri
ure je presedel vsak dan z njo tam gori za Gmajnico.
Gledal jo je in se pogovarjal z njo. Pa ‰e nikoli mu ni pri-
‰lo na misel, da bi jo vpra‰al: »Hej, Keza kezasta! Povej
in mi odgovori, zakaj nosi‰ dva rogova na glavi? Daj,
zgani se in mi povej!« — O, ‰e nikoli se Kekec ni domislil
tega. Domislil se je ‰ele danes, ko je prignal kozo s pa-
‰e in obstal sredi hleva. Kar zaãudil se je Kekec, pa je
stopil h kozi. Prst je vzel iz ust, pa je pograbil kozo za
rog.

»Mekeke,« je zameketala koza in vstala. Pogledala je

deãka, pa je dobro vedela, da se zgodi zdaj nekaj poseb-
nega. »Ti, Keza,« jo je nagovoril Kekec in jo na lahko
stresel. »Glej, ãesa sem se domislil ravno zdaj! Ve‰, kar
tako mi je ‰inilo v glavo . . . âemu sta tebi rogova? Ha,
te vpra‰am? Saj ju ne potrebuje‰. Nikoli se ‰e nisi pre-
tepala na vasi in tudi bodla se nisi, kakor se bode sose-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

dov oven. Volka se ti ni treba bati; zakaj ãe pride volk, ga
naÏenem jaz s palico. Ti bi poginila od strahu, in niti na
misel bi ti ne pri‰lo, da bi se branila . . . Pa zakaj nosi‰
torej rogove na glavi? Ha, te vpra‰am? Daj, zgani se,
Keza, pa mi odgovori!«

»Mekeke,« je odgovorila Keza in pokimala z glavo.

Legla je, pa je priãela mirno preÏvekovati. A Kekec ni bil
zadovoljen z njenim odgovorom. Spet jo je dvignil in
nadaljeval: »âudna si, Keza, in ne zna‰ druge besede kot
mekeke! Pa sem te vpra‰al, lepo vpra‰al, zakaj nosi‰ ro-
gove. âe mene vpra‰ajo: Kekec, zakaj ima‰ nos pod
oãmi? — O, kar lepo odgovorim: Striãek, zato, da voham
va‰o strd, ki jo imate v ãumnati, in zato, da kihnem, ker
bi rad strdi, striãek! — Ti, Keza, pa ne ve‰, zakaj nosi‰
rogove na glavi? O, ãudno, ãudno . . .«

In Kekec je majal z glavo in se je ‰e vedno ãudil. Keza

ga je gledala in je meketala. Trudna je bila, pa bi se bila
rada zleknila po mehkih tleh. A Kekec je ni izpustil, ker
je ‰e vedno premi‰ljal o njenih rogovih. Ti rogovi, o ti
rogovi! âemu jih nosi ta prebita koza, ko jih pa vendar
ne rabi? Saj pravim — ãudna reã. Pa ko bi vsaj ta nesreã-
na Keza znala lepo povedati lepo besedo! Pa ne zna in
ne zna, ãe je ‰e tako drega‰ in jo ‰e tako stresa‰ za rogo-
ve! Govori ji lepe besede — a odgovarjala ti bo vedno in
vedno in te gledala neumno: mekeke! Saj pravim. In Ke-
kec ‰e vedno stoji pred njo in zaman ugiblje in premi‰-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

lja. Tako rad bi vedel vse; a koza ne zna govoriti, resniã-
no, ne zna govoriti.

·e dolgo bi bil Kekec ugibal in se ãudil, da se ni tedaj

na pragu prikazala sestrica Jerica. Velika je bila Jerica in
bilo ji je enajst let. Kekec jo je spo‰toval, ker je bila sta-
rej‰a in je znala pametno govoriti. Obstala je na pragu,
pa je zaklicala: »Jest pojdi, Kekec! Kosilo stoji Ïe na mizi,
in dolgo te Ïe ãakamo.«

Kekec se je obrnil k njej in zmajal z glavo. »Jerica, ali

sli‰i‰?« je dejal in pokazal s prstom na kozo. »Pametna
si in vedno govori‰ pametne besede. Zato te pa vpra-
‰am, Jerica: Ali ve‰, ãemu ima koza rogove? Ne rabi jih,
ker se ji ni treba bati volka: pa tudi pretepa se ne kakor
sosedov oven. Pa vendar ima rogove. âemu in zakaj? —
Ve‰, to te vpra‰am, Jerica.«

Jerica se je zasmejala na glas. »To te spet skrbi, Ke-

kec?« je odgovorila. »Pa da ne more‰ imeti nikoli miru!
Saj pravim — vsak dan si vtepe‰ kaj neumnega v glavo.
Bog Ïe ve, zakaj je podaril kozi rogove. Kaj misli‰, da jih
nosi kar tako zaradi lep‰ega? — Kekec, Kekec! Pusti kozi
rogove in pojdi raj‰i h kosilu!«

»To vem tudi jaz,« je dejal Kekec. »Ni mi treba praviti

tega. Mislil sem, da si pametnej‰a kot jaz. Zdaj pa vidim,
da ve‰ ravno toliko kolikor jaz . . . Hm, povpra‰am koga
drugega.« — Kekec je pokimal z glavo. ·e enkrat se je
ozrl po kozi in zmigal z rameni. Potem pa je stopil za

BES

KEKEC NA HUDI POTI

sestrico iz hleva. Napotil se je v hi‰o, kjer sta mati in
mala Tinka sedeli Ïe za mizo. Ker je bil Kekec laãen, se
je naglo lotil pohlajene jedi. Urno je zajemal s svojo ve-
liko leseno Ïlico in pozabil na kozo in njene rogove.

Po kosilu je rekla mati: »Vzemite iz omare posodico

pa pojdite trgat gor za Krivi plaz moãnic! Rabim jih, da
skuham zdravila za svojo bolezen. Zelo slabo mi je da-
nes, in onegava Minara mi je rekla, naj pijem vodo iz
kuhanih moãnic. Pa mi tudi pomaga . . . Zato pa pojdite
in natrgajte polne ko‰arice! Ti, Jerica, lepo pazi na otro-
ka, da se jima kaj ne pripeti! Ali si sli‰ala?«

»Sem, mati,« je odvrnila Jerica in vzela iz omare tri

ko‰arice. Bile so pletene iz vrbovih ‰ibic in bele. Samo
ko‰arica male Tinke je bila nekoliko pobarvana z rdeão
barvo; na sprednji strani je bil na njej naslikan rdeã pe-
telinãek. Ko‰arica je bila lepa, da jo je mala Tinka kar
gledala. Skrbno jo je drÏala v roki in jo ogledovala od
vseh strani. — »Mhm,« je rekla in pocuknila bratca za
rokav. »Ali jo vidi‰, Kekec? Ali vidi‰ petelinãka?«

»Vidim,« je odgovoril Kekec. »Ali hoãe‰, da ga pri-

mem za rep? Lepo dvigne glavo in zavriska: Kikiriki!« —
In se je Kekec dotaknil rdeãega petelinãka in je ta na glas
zakikirikal. Zasmejala se je mala Tinka in stisnila ko-
‰arico k sebi, da bi skrila petelinãka. A Kekec je Ïe odprl
vrata in stopil v veÏo. Za njim sta od‰li obe sestrici. Na
pragu je mati potegnila Jerico za trenutek nazaj. Pogle-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

dala jo je neprijazno in ji je trdo dejala: »Na otroka pazi!
Da ne bo‰ zijala kakor po navadi in ju zanemarjala! Le
glej, da bo vse v redu! Saj me pozna‰ . . .«

Jerica je zardela in povesila glavo. »Pazila bom, mati,«

je odvrnila pohlevno. Velike, modre oãi so ji postale ros-
ne, in ustna so se ji stresla za hip. A Ïe v naslednjem tre-
nutku je dvignila glavo in se nasmehnila. Stopila je na
dvori‰ãe, kjer sta Ïe ãakala Kekec in mala Tinka. Prijela
sta se sestrice za krilo, in naglo so speli preko dvori‰ãa
po poti, ki se je vila med vrtovi skozi zagorsko vas. Pot
je drÏala iz vasi: vodila je preko ‰irokega pa‰nika in kar
hipoma se je izgubila visoko tam gori med zelenimi
smrekami.

Lepo je sijalo poletno sonce z modrega neba. Tu in

tam se je vozila po modrini bela meglica. Lahno se je
zibala tam gori in se vlekla do belih sneÏnikov, ki so se
smehljali v ozadju. Bili so polni belega snega, ki se je
iskril v jasnih Ïarkih in svetil v dolino, polno poletnega
veselja in miru. Sredi tega miru pa je poãivala zagorska
vas. Spala je in sanjala sredi krasote in boÏjih Ïarkov, ki
so se od vseh strani usipali nanjo.

Jerica, Kekec in Tinka so dospeli do zelenega travni-

ka. Sredi tam na gladki trati so zagledali kopo otrok, ki
so se igrali. DrÏali so se za roke; vrteli so se in peli veselo
pesem. Kekec jih je zagledal, pa se je spustil v tek. Ob-
stal je kraj njih in se jim zasmejal na ves glas. — »Kaj,

BES

KEKEC NA HUDI POTI

kolo ple‰ete, pa niti godbe nimate? Saj pravim — ali ste
narobe svet?« Tako je govoril Kekec. Smejal se je na ves
glas in se tolkel z rokami po kolenih.

Otroci so prenehali peti. Obstopili so Kekca, pa so

priãeli klicati: »Kekec, o, Kekec! Daj, zapiskaj nam, da se
laÏe zavrtimo . . . O, lepo pi‰ãalko ima‰, pa zna‰ tako
lepo piskati. Ali si sli‰al? Daj, Kekec, o, daj! Lepo te pro-
simo, Kekec, o, Kekec!«

Kekec se je zasmejal ‰e enkrat. A vendar je potegnil iz

Ïepa dolgo in tanko pi‰ãalko, ki je bila poslikana samo
na debelem koncu z nekimi ãudnimi, rjavkastimi ãrta-
mi. Vtaknil jo je v usta in zaãel piskati. Glasovi so bili
ãisti in zveneli so tako lepo in ubrano, da bi jih ãlovek
poslu‰al kar dolge ure. Otroci so se prijeli spet za roke
in zavrteli. Zapiskal jim je Kekec pesem, in otroci so za-
peli za njim.

»Vija — vija — vaja —
pod goró sred gaja
vila nam ·krlatica
odpre zlata vratica,
nas povede v grad,
da nam biser, da nam zlat . . .«

Otroci so peli in se vrteli. Kekec pa je piskal lep‰e,

vedno lep‰e. Ej, lepa je bila pi‰ãalka, in pesmi, lep‰e kot
‰krjanãkove, so bile skrite v ãudoviti pi‰ãalki. Sam oãe,

BES

KEKEC NA HUDI POTI

ki je bil drvar visoko tam gori v divjih gorah, jo je izre-
zal in delal jo je ‰tiri nedelje. Ko je bila narejena, jo je
podaril Kekcu. Kekec pa je piskal nanjo tako dolgo, da je
znal piskati vse lepe pesmi, ki so jih popevali po zagor-
ski vasi. âudili so se mu ljudje; a Kekec jim je piskal, da
jim je prihajalo mehko okrog srca.

»Daj, nehaj, Kekec!« ga je prosila Jerica in ga prijela za

roko. A Kekec je samo pokimal z glavo, a odnehal ni,
dokler ni odpiskal cele pesmi. Ko je bila pesem konãa-
na, je Kekec vtaknil pi‰ãalko v Ïep in se ozrl po otrocih.
»Ha, ali ste videli, kako je ‰lo vse lepo?« jih je vpra‰al.
»Samo zapiskati vam je bilo treba, pa ste zapeli kakor
‰krjanãki na polju. Ali ste videli?«

»Kekec, zapiskaj nam ‰e eno!« so prosili otroci in ga

hoteli spet obstopiti. A Jerica ga je naglo potegnila za
roko in ga odvedla preko travnika. Kekec se je ‰e trikrat
obrnil in se zasmejal otrokom, ki so vpili za njim in ga
prosili pesmi. A Kekcu je bilo zadosti piskanja. Saj je ve-
del, da nima dosti ãasa. Dolga je ‰e pot do Krivega pla-
za, in ko‰arice moãnic ãlovek ne nabere tako hitro, kot
bi trenil. Kekec je vedel vse to. Zato pa je s sestricama
naglo stopal proti gozdu, ki se je priãenjal Ïe onkraj pa‰-
nika. ârn je bil gozd in vzpenjal se je visoko ob gori. Do
samega sivega skalovja in veãnega snega se je vzpenjal
in je prenehal tam gori, kot bi ga odrezal.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

Krenili so v gozd po poti, ki je bila nastlana z mehkim

mahom. Jerica je molãala. Zato pa je tembolj ãebljala
mala, debelu‰na Tinka in spra‰evala po sto in sto reãeh.
Toda ker je uvidela, da ji odgovarja Jerica le s kratkimi
besedami, se je oprijela Kekca. Oklenila se je njegove
roke, pa ga je vpra‰ala kar naravnost: »Kekec, kaj si pis-
kal tisto pesem o vili ·krlatici? Hm, lepa je bila — nema-
ra je tudi vila ·krlatica tako lepa? Ali si jo Ïe videl, Ke-
kec? Vsak dan pase‰ kozo za Gmajnico. Pa si nemara Ïe
videl vilo ·krlatico?«

»Hm,« je odvrnil Kekec, »nisem je ‰e videl. Daleã sta-

nuje vila ·krlatica, daleã tam pod belimi gorami. Nekdaj
jo poi‰ãem in potrkam na zlata vrata njenega gradu.
Lepo jo pozdravim in jo poprosim za cekin, da si kupim
na sejmu citre. Kaj misli‰, Tinka, ali mi podari cekin? Kaj
misli‰? — Nemara me pa zapodi . . .«

»O, ne, Kekec,« je dejala mala Tinka vse prepriãana.

»Ve‰, kar lepo snemi klobuãek z glave. Zapiskaj na
pi‰ãalko krasno pesem, ki jo zna‰ samo ti. Pa te bo ·krla-
tica poslu‰ala in ti dala ‰e celo tri cekine. O, kar meni
verjemi, Kekec!«

»Seveda,« je pokimal Kekec z glavo in se zamislil za

trenutek. Ej, lepo bi bilo, ãe bi imel cekin in bi si kupil
citre. Tako krasno in sladko bi igral na zveneãe strune,
da bi se ljudje kar ustavljali na cesti. Kekec bi pa sviral
od jutra do mraka svoje najlep‰e pesmi. O, seveda, ako

BES

KEKEC NA HUDI POTI

bi imel cekin, da bi si kupil citre na sejmu. A brez ceki-
na ne dobi niãesar. Brez cekina je dobil samo pi‰ãalko.
No, pa tudi pi‰ãalka ni kar tako. Zapiska nanjo in zapoje
najlep‰o pesem. Ali morda ne?

Nehote se je Kekec ustavil. Iz Ïepa je potegnil pi‰ãal-

ko in priãel piskati. Zapiskal je o vili ·krlatici tako lepo,
da je mala Tinka kar sklepala z rokami. »Ovbe, kako
lepo!« se je ãudila mala Tinka in poslu‰ala z odprtimi
usteci. »Ovbe, Kekec! ·e nikoli nisi piskal tako lepo!«

Kekec pa je piskal, da je odmevalo ‰irom po zelenem

gozdu in so se budile ptice, samevajoãe po temnih sen-
cah. Saj pravim — krasna je bila pesem, ki jo je piskal
Kekec. Sam si jo je bil izmislil, ko je pasel dan za dnem
kozo tam v samoti. Kar poslu‰al bi jo bil ãlovek in se
ãudil Kekcu in njegovi pi‰ãalki.

»Vila, vila zlata,
odpri bela vrata,
odpri beli grad,
daj cekin mi zlat . . .«

Tudi Jerica je obstala in poslu‰ala. Prijazno se je

smehljala Kekcu in ãakala, da neha piskati. Kekec je
konãal in zavriskal na ves glas, da se je razlegalo visoko
gor do strmih peãin. Veselo se je smejal in vpra‰al Tin-
ko, ãe ji ugaja njegova pesem.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

»Mhm,« je odvrnila mala Tinka. Pa tudi Jerica ga je

pohvalila. — Nato pa so speli naprej po zelenem gozdu.
Pot je zavila navkreber v hrib. ·li so naglo, da bi ãimprej
pri‰li do Krivega plaza, kjer je vse polno rdeãih moãnic.
Jerica in Kekec sta hodila lahko. Samo mali Tinki je bilo
nekoliko nerodno. Îe je priãela po malem sopsti, in na
ãelu so se ji pokazale potne srage. Njena debelu‰na liãe-
ca so postala ‰e bolj rdeãa. Za trenutek je postala in si
obrisala z obraza znoj. »Ali pridemo kmalu do moãnic?«
je vpra‰ala. »Oj, meni je tako vroãe!«

»Potrpi, Tinka!« ji je odgovorila Jerica. »Glej, kmalu

bomo tam gori.« Kekec jo je prijel za levico — pa so ‰li
spet navkreber po strmini. Steza je hipoma prenehala in
morali so se plaziti skozi gosto grmovje, ki se je povsod
razprezalo naokrog. Bilo ni veã smrek; le krivenãasti,
napol podrti borovci so rasli med nizkim, grbavim
ru‰jem. In nevisoko nad sabo so zagledali golo skalov-
je, ki je ‰trlelo proti nebu. Videli so sneg, ki se je svetil
med skalovjem v ‰irokih razpokah in dolgih plazovih.

»Juhuhu — Krivi plaz!« je zavriskal Kekec in se je

vrgel na trato, ki je bila vsa rdeãa od zrelih moãnic. Mala
Tinka se je na ves glas zasmejala, kar sedla, pa priãela
trgati soãne moãnice. Seveda — eno v usteca, dve v svo-
jo lepo ko‰arico. In Tinka je bila vsa zadovoljna. Niti
ozrla se ni po bratcu in sestrici. Videla je samo moãni-
ce in ãutila, kako so dobre in sladke. Toliko jih je bilo na

BES

KEKEC NA HUDI POTI

trati in tako goste so bile, da se je ko‰arica kar vidoma
polnila.

Kekec se je oddaljil najbolj. Od‰el je naravnost do skal

in kar hipoma izginil onkraj ru‰ja. âulo se je samo nje-
govo veselo in glasno ÏviÏganje. Jerica je trgala nedaleã
od Tinke in molãala. Minila je ura, in tedaj je bila Jeriãi-
na ko‰arica polna. Dvignila se je pa stopila k Tinki po-
gledat. Ovbe, Tinkina ko‰arica je bila ‰e napol prazna!
Zakaj moãnice so bile tako dobre, da ni dajala Tinka veã
dveh v ko‰arico in eno v usteca, ampak narobe. No, Je-
rica ji je pomagala, in kakor bi trenil, je bila tudi Tinki
ko‰arica polna do vrha.

Nato sta deklici sedli na trato. Mala Tinka je postala

utrujena in zaspana. PoloÏila je kodrasto glavico Jerici
na kolena in zaspala. Jerica je gledala nekaj ãasa njen
okrogli, rdeãi obrazek in njena malce odprta usteca. Po-
tem pa je bridko vzdihnila in se zazrla v dolinico, ki je
leÏala globoko tam doli. Videla je zagorsko vasico sredi
zelenega polja in razloãila je vsako hi‰o. Tam med zele-
njem se je svetila njena rodna hi‰ica, uboÏna, a vendar
snaÏna in lepa. Oj, lepo je bilo nekoã v tisti hi‰ici! Tako
prijetno je bilo in veselo od jutra do veãera! Saj je Ïive-
la takrat ‰e njena mamica. In mamica se je vedno smeh-
ljala in jo boÏala. Majhna je bila Jerica ‰e takrat. Komaj
da je znala Ïe dobro hoditi in ãebljati. A lepo je vendar
bilo in veselo. Saj se ji je smehljala in jo pestovala. — A

BES

KEKEC NA HUDI POTI

umrla je mamica, kar nenadoma je umrla. Zveãer se je
‰e smehljala, a zjutraj je Ïe leÏala v veliki izbi, in krog nje
so gorele debele sveãe. Pokopali so jo — in Jerica ni ime-
la veã mamice . . . In potem je pri‰la druga mamica. A
ta mamica ni bila tako dobra in vesela kot prva. Ni se ji
smehljala in tudi prepevala ji ni. Pri‰el je bratec Gregec,
ki so ga pa imenovali vsi za Kekca; pri‰la je sestrica Tin-
ka. Rada ju je imela Jerica, pa tudi bratec in sestrica sta
imela rada njo, da se kar loãiti nista mogla od nje. A kaj
vse to! Jerica ni imela svoje mamice. Zato pa je bila Ïa-
lostna. Maãeha je vedno bolj bolehala in postajala ved-
no bolj osorna z Jerico. Oãeta ni bilo domov tedne in
tedne, ker je drvaril visoko v gorah. Jerica je delala doma
in na polju, delala trdo, a z veseljem. Maãeha je bila ved-
no nevoljna in jo je zmerjala. In zgodilo se je veãkrat, da
jo je udarila v svoji nevolji. To pa je Jerico bolelo. Na
podstre‰ju je ponoãi jokala na svoji borni posteljici in
klicala mamico. Klicala je mamico iz groba, da bi pri‰la
k njej in jo poboÏala samo ‰e enkrat kakor nekoã. Lepo
bi se ji nasmehljala mamica — in Jerici bi bilo tako pri-
jetno v mali du‰ici . . .

Vzdihnila je Jerica na trati visoko v gori. Solze so ji

pri‰le v oãi, da ni videla veã zagorske vasice in rodne
hi‰ice. V srcu ji je bilo tako hudo, da bi bila zajokala na
glas. Zakaj mamica ne Ïivi? Glej, prinesla bi ji zdaj ko‰a-
rico moãnic. Na pragu bi stala in bi se ji smehljala Ïe od

BES

KEKEC NA HUDI POTI

daleã. — »Oj, mamica! Ali vidite moãnice? Vam sem jih
prinesla, samo vam, mamica!« bi rekla Jerica, in mamica
bi bila vesela, o, tako vesela!

Boleãina je stisnila mali deklici mlado srce, da je kar

zajeãala. Komaj je zadrÏala glasen jok, in solze so se ji
ulile po licih. »Mamica!« je zaklicala na glas in dvignila
roke. Tinka se je zganila v spanju in odprla oãi. Zaãude-
na je gledala sestri v obraz. A ko je videla solze, se je na-
glo dvignila in se je oklenila okrog vratu.

»Ali te je kaãa?« je vpra‰ala Tinka vsa v strahu. »Hm,

kaãa je huda, pa ima strupene zobe . . . Ali te je, Jerica?
Ali te je?«

Jerica si je brÏ s predpasnikom obrisala obraz in se

zasmejala. »Ni me kaãa — ne boj se, Tinka,« je odvrni-
la. »Ve‰, samo vroãe mi je . . . Kam neki se je skril Ke-
kec? Kar izginil je, pa ga ni veã . . . Kekec, ho, Kekec! Ali
sli‰i‰?«

»Ho, ho, sli‰im,« je odgovoril Kekec iz daljave. Tedaj

ga je Jerica zagledala in se prestra‰ila. Kekec je bil sple-
zal preko skal do sneÏnega plazu, ki se je vil onkraj ska-
lovja strmo navzdol do nevidnega prepada. Hm, zagle-
dal je bil strmi plaz, pa je pomislil: »Bog ve, kako se neki
drsa poleti? Ej, to mora biti nekaj posebnega . . . Davi
nisem zvedel, ãemu nosi koza rogove. A zdaj bom zve-
del, kako se ãlovek drsa poleti po snegu. Hej — hm . . .«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

Pobral je dolgo preklo, ki je leÏala med ru‰jem, se

splazil preko skal in obstal na zmrzlem snegu. Jerica ga
je zagledala in se vsa prestra‰ila. »Ali mi gre‰ nazaj!« je
zavpila in se stresla po vsem Ïivotu. A Kekec se je samo
zasmejal. Naslonil se je ob palico, zastavil svoje okova-
ne ãevlje in zavriskal. Kakor blisk je ‰inil po strmem sne-
Ïi‰ãu in se venomer smejal.

Jerici in Tinki je od samega strahu zastala kri v Ïilah.

Prestra‰eni sta gledali smelega Kekca, ki je drvel proti
prepadu. Îe sta videli nesreão, in lasje na glavi so se
jima jeÏili. — »Joj, o, joj!« je klicala Tinka. »Kekec, pusti,
o, Kekec!« — Jerica je hotela planiti do sneÏi‰ãa, a nog
zaradi strahu ni mogla premakniti. Stala je tam in vila
roke. Videla je pred sabo stra‰no nesreão, in mraz jo je
stresal. Kekec je zdrknil Ïe globoko dol po plazu; naglo
kakor ptiã v zraku je drsel navzdol. ·e enkrat se je ãul
njegov veseli vrisk — in tedaj sta obe deklici zakriãali in
se v divjem strahu prijeli za glavo.

Kekcu se je hipoma prelomila palica. Padel je vznak

na gladki, trdo zmrzli sneg. Toda obstal ni. Valil se je po
strmini navzdol kakor kos lesa; zdaj so bile noge odspre-
daj, zdaj glava. Zaman je krilil z rokami okrog sebe. Ni-
kjer ni mogel zgrabiti trdne stvari, da bi se je oprijel in
se ustavil v svojem divjem vrtenju.

Prifrãal je do konca plazu. Zavpil je ‰e enkrat, da sta

ga sli‰ali sestrici prav razloãno. ·e enkrat se je prikazal

BES

KEKEC NA HUDI POTI

vrh snega — potem pa je zdrknil hipoma ob prepadu in
izginil, kakor da bi se pogreznil v zemljo.

»Kekec, o, Kekec!« je zajokala mala Tinka na ves glas

in se vrgla na trato. Jerica pa se je prijela za glavo, pa
sama ni vedela, kaj bi storila. Strah jo je ãisto prevzel. S
‰iroko odprtimi oãmi je strmela tja dol, kjer je izginil
Kekec za belim snegom. In bila je prepriãana, da je Ke-
kec Ïe mrtev. Ubil se je tam v prepadu in niã veã ne bo
piskal na svojo pi‰ãalko lepih pesmi, oj, niã veã!

»Joj, o, joj!« je zatarnala obupana Jerica. Zgrudila se

je na tla k Tinki, in jokali sta obe, bridko jokali v strahu
in nesreãi.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

oda naposled se je Jerica vendarle zdramila iz svo-

jega strahu. Dvignila se je naglo, pa je pohitela do

sneÏi‰ãa. Ni ji bilo mar ostrega ru‰evja, ki jo je zbadalo
v roke in noge. Urno je hitela preko pe‰ãevja in obstala
kraj zmrznjenega snega. Hotela se je ozreti v ãrni pre-
pad, toda ni mogla priti do njega. — Zakaj tla so bila
krog in krog pokrita z gladkim ledom, in vedela je do-
bro, da ji spodrsne, ako stopi tja. Zato je obstala tam in
vsa plaha gledala v ãrno temo, ki se ji je reÏala iz prepa-
da.

»Kekec, o, Kekec!« je zavpila na ves glas, da je odme-

valo stoglasno od peãin in iz prepada.

In ãuj — tedaj se je oglasil od nekod ãuden glas, po-

doben petelinjemu kikirikanju. Jerica se je sklonila, pa je
poslu‰ala. Toda glas je utihnil hipoma, in globoka ti‰ina
je spet zavladala krog in krog. — »Kekec, o, Kekec!« je
zaklicala Jerica ‰e glasneje. Tedaj pa se je oglasilo iz ãr-
nega prepada zopet tisto kikirikanje, in Jerica je spozna-
la tisti glas. Bil je Kekec, ki je klical na ves glas iz prepa-
da: »Kikiriki! Kekec v prepadu sedi . . .«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

Jerica se je oddahnila in se kar zasmejala v svojem ve-

likem veselju. Glej, ni se ubil Kekec! Lepo sedi nekje doli
v prepadu in se smeje. Pa prav niã se ni pobil, o, prav
niã! ·e celo pi‰ãalko bo vzel iz Ïepa, pa bo zapiskal ve-
selo pesem, da le kaj! O, hvala bogu, da se je zgodilo vse
tako lepo in da ni bilo nesreãe! — In Jerica se je kar sme-
jala. Srce ji je bilo tako veselo kakor ‰e nikoli. Gledala je
v prepad in klicala neprenehoma: »Kekec, o, Kekec!«

·e enkrat se je Kekec zasmejal in zaklical: »Kikiriki!

Kekec v prepadu sedi!« — Nato je umolknil: toda samo
za trenutek. Zakaj hipoma se je oglasila iz prepada ve-
sela in lepa pesem, da je kaj! Kekec je piskal tam doli
svojo najlep‰o pesem. Prihajala je pesem globoko iz pre-
pada in bila je tako lepa, da bi se ãlovek kar smejal. Saj
pravim — ta Kekec! Nihãe na vasi ni imel take pi‰ãalke,
pa tudi pesmi ni znal nihãe razen Kekca.

Jerica ga je vsa vesela poslu‰ala in je skoraj priãela po-

skakovati v svoji radosti. »Kekec, o, Kekec! Pridi iz pre-
pada, da gremo domov! Ali sli‰i‰, ljubi Kekec? Pridi iz
prepada!« je klicala in ploskala z rokami.

Kekec je nehal piskati. Zaãulo se je votlo ropotanje v

prepadu, kakor da bi se trgalo kamenje in bi se valilo po
strmini. In ni minilo deset trenutkov, pa se je Ïe prika-
zal iz prepada Kekãev rdeãi obraz. »Hoho!« je zavpil Ke-
kec, ko je zagledal Jerico. Veselo se je zasmejal in se po-
gnal z vso moãjo navzgor. In kakor bi trenil, je stal pred

BES

KEKEC NA HUDI POTI

Jerico in otepal z rokami okrog sebe. »Ha, ali me vidi‰?«
je rekel. »Gotovo sem se stokrat prekopicnil. Hm, kar
metalo me je — hop-hop-hop! — Pumf! In leÏal sem
tam doli, v mehkem snegu sem leÏal, kakor doma v po-
stelji. Saj pravim — da se mi ni zlomila tista preklicana
palica, pa bi ne bilo tega. O, lepo se je drsati poleti, lepo,
ti reãem, Jerica. Kar ‰e enkrat bi ‰el poizkusit . . .«

Toda Jerica ga je kar pograbila z obema rokama za

rame. »Ali bo‰ tiho?« je rekla in bila vsa huda. »Glej, da
se hitro spravi‰ od tod! ·e tega se mi manjka, o, samo ‰e
tega. Ti si velik nepridiprav, Kekec, to ti povem. Koliko
skrbi in strahu sva prebili s Tinko! Ti pa govori‰ tako in
se smeje‰. Ali te ni sram?«

»Hm,« odvrne Kekec in umolkne ves prestra‰en. ·ele

sedaj vidi, da mu je obleka vsa raztrgana. Hlaãe so bile
preklane in vse razcefrane; jopiã pretrgan in srajca pol-
na luknjic. Samo klobuãek je bil cel, in tudi petelinje pe-
ro je ‰e tiãalo za klobuãkom. A vse drugo — ovbe, ovbe!
— In prestra‰il se je Kekec, da mu je kar vroãe postalo.
Domislil se je matere in dolge ‰ibe v njeni roki. Pa ga je
minilo vse veselje in razigrana volja ga je minila. Glavo
je sklonil na prsi in bridko vzdihnil. Pa ‰e skoraj zajokal
bi bil, da ga ni bilo sram pred Jerico.

Pa tudi Jerica je zagledala raztrgano obleko in se je

prestra‰ila. — »Oh, kak‰en si!« je zatarnala. »Pa kaj po-
reãe mati?« O, Kekec, da si tako neroden! Kaj je bilo tre-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

ba vsega tega? Kaj poreãe mati, Kekec?« — Zaskrbelo je
Jerico. Pregledala je Kekãevo obleko in jo poizku‰ala
zravnati. A bilo je vse zaman. Obleka je zevala na vseh
koncih in krajih, pa naj je Jerica tarnala, pa naj je Kekec
zdihoval ‰e tako bridko.

Kekec se je splazil molãé po svojo polno ko‰arico. O,

niti Tinke ni pogledal, ki ga je klicala tam ob ru‰ju in
ploskala z rokami. Samo namrdnil se je, pa jo je pocedil
po strmini. Skrbela ga je njegova nesreãna obleka in bil
je ves Ïalosten in pobit. Resniãno — ne zaradi sebe! O,
zaradi sebe se Kekec ni bal matere. âemu tudi? ZasluÏil
je pet gorkih, ker je bil tako neumen, da se je ‰el drsat na
mrzli sneg. Prenesel bi tistih pet gorkih; lepo bi jih pre-
nesel in bi samo dvakrat zajavkal. A Ïalosten in potrt je
bil zaradi Jerice. Saj je sli‰al, kaj je rekla mati opoldne
Jerici. »Lepo pazi na otroka, da se jima kaj ne pripeti!
Posebno na Kekca pazi!« — Tako je rekla mati. Kekec pa
je ‰el; podrsal se je po strmem snegu in se prevrnil v
prepad. Vso lepo obleko si je raztrgal, da ne bo za nobe-
no rabo veã . . . O, Jerica ni niti utegnila paziti, pa je Ïe
napravil neumnost. Saj pravim — Kekec, o, Kekec! âe-
mu si storil to, da bo zdaj Jerica doma tepena zaradi tvo-
je norãavosti? âemu, o, Kekec?

In Kekcu je bilo v srcu tako hudo, da je stisnil ustni-

ce. BeÏal je skozi grmovje, beÏal je skozi zeleni gozd in
ni se ustavil niti enkrat. Jerica, uboga Jerica! Zaradi nje-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

ga bo tepena in zmerjana. A Jerica ni niãesar kriva. Vse-
ga je kriv samo Kekec, vsega je kriva samo njegova nor-
ãavost . . . Kekec, o, Kekec! âemu si storil vse to?

Kekec je pridirjal do pa‰nika. Tam se je vrgel v travo

in zajokal. Na glas je zajokal, ker ga je tako hudo bole-
lo v srcu. Zakaj je bil tako neumen, o, zakaj? Pustil bi naj
bil zmrzli sneg, raj‰i zapiskal lepo pesem na pi‰ãalko, pa
bi ne bilo nesreãe. In Jerici bi ne bil napravil tega zla,
tega velikega zla, ki jo ãaka doma zaradi njega. O, res-
niãno . . .

Kekec je ‰e enkrat zavpil v svoji veliki bolesti in zaril

obraz med travo. Potem pa se je naglo dvignil in stekel
na vso moã preko travnika. Med vrtovi je tekel proti do-
mu, ker ga je bilo sram ljudi. Za trenutek mu je ‰inila v
glavo misel, da bi se potuhnil pred materjo. Toda odloã-
no je zmajal z glavo in urno stopil preko praga. Mati je
sedela v veliki izbi za mizo in si podpirala glavo z roka-
mi. Bila je vsa bolehna in slaba.

Kekec se ni obotavljal. Ko‰arico je postavil na mizo in

stopil tik pred mater. »Poglejte me, mati!« je rekel in
stisnil ustne. »Radoveden sem bil, kako se ãlovek drsa
poleti po snegu. Pa sem podrsal, pa sem se prevrnil v
prepad . . . Joj, pa se je raztrgala obleka! Samo klobuãek
je cel in pa petelinje pero, o mati!«

Mati ga je pogledala in se vsa razsrjena dvignila. Za

trenutek jo je posilil ka‰elj, da se je prijela za prsi. Potem

BES

KEKEC NA HUDI POTI

pa je zavpila: »Kak‰en si, ti nepridiprav, o, kak‰en si!
Kdo ti je rekel, da se drsaj po snegu? Ha? Kaj ti je rekla
Jerica, ta malopridnica? Kje je prodajala zopet svoja zi-
jala? — Pa sem ji rekla, naj pazi nate. O, lepo je pazila,
lepo! Saj pravim . . .«

»Saj ni imela ãasa, da bi pazila name,« je odvrnil Ke-

kec pogumno. »Niãesar ni kriva Jerica. Jaz sam sem vse-
ga kriv. Naskrivaj sem se izmuznil, pa sem ‰el na sneg
. . . Jaz sam sem kriv, mati. O, le vzemite palico! Veste,
pet gorkih sem zasluÏil. Ne bom zajavkal, mati, niti en-
krat ne bom zajavkal . . . A Jerico pustite! Niãesar ni
kriva . . .«

»O, le tiho bodi, nepridiprav!« ga je prekinila mati v

svojem srdu. »Hitro se preobleci v staro ‰aro, pa Ïeni
kozo past! A z Jerico, to malopridnico zijalasto, Ïe obra-
ãunam . . . Na polici je palica — prinesi jo sem!«

Kekec se je oddahnil. Mislil je, da zdaj dobi svojih pet

gorkih, in razveselil se je. Naglo se je splazil na peã in
vzel s police palico. Dal jo je materi in se postavil pred
njo. Glavo je sklonil in se je zasmejal. »ZasluÏil sem jih
— o, dajte mi jih, mati, ker sem jih resniãno zasluÏil! Sa-
mo Jerico pustite, mati, ker ni niã kriva . . .«

»Ali mi nisi tiho?« je zavpila mati nad njim in odme-

rila mu je prvo gorko. Ovbe — neprijetno je za‰ãemelo
Kekca po hrbtu, toda zajavkal ni. ·e bolj se je sklonil, da
bi mati laÏe merila in je ãakal. A ãakal je zaman. Mati je

BES

KEKEC NA HUDI POTI

poloÏila palico na mizo in ga pahnila od sebe. »Kaj sto-
ji‰ in zija‰? Preobleci se in Ïeni kozo na pa‰o!«

Kekec je sprevidel, da se mora ravnati po materinem

ukazu. Molãe se je oblekel v staro, oguljeno obleko, ki
mu je bila napol prekratka. Nato je stopil ‰e enkrat k
materi. Proseãe je dvignil roke in je moledoval: »Ne sto-
rite Jerici niã Ïalega, mati! Niãesar ni kriva — o, resniã-
no . . . Vsega sem kriv jaz, o, mati . . .«

A mati mu je pokazala duri, in Kekec je moral iti.

Glasno je meketala koza v hlevu, ker je bila laãna in je
hotela na pa‰o. Kekec jo je pognal molãé v strmo reber
in se ni pogovarjal z njo kakor druge dni. Tam ob go‰ãa-
vi je legel na trato. Roke je poloÏil pod glavo in se zastr-
mel na visoke sneÏnike, ki so se kopali v sonãnih Ïarkih.
Bilo je mirno in tiho vse naokrog. Le tam doli med be-
lim prodom je po‰umeval gorski potok, kakor da bi se
smejal in pritajeno hihital. Druge dni je Kekec prepeval
in piskal na ves glas. A danes se mu ni ljubilo, ker ga je
skrbelo zaradi Jerice. Bolelo ga je v srcu in peklo nekaj
ãudnega in bridkega, da mu je ‰lo skoraj na jok. Saj je
vedel: Jerica bo danes tepena in zmerjana zaradi njego-
ve norãavosti. Uboga Jerica pa se je Kekcu smilila. Saj je
bila dobra; govorila je vedno lepo in se mu smehljala.
Rada ga je imela in je vedno pazila nanj, da mu ni niãe-
sar manjkalo.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

»Ovbe!« je zaklical Kekec v svoji boleãini. »âemu me

ni mati nabila? Seveda — ‰ãemelo bi me zdaj ‰e nekoli-
ko. Pa vseeno bi piskal na pi‰ãalko in bi pel lepo pesem.
A zdaj me boli v srcu, tako hudo me boli! Pa ãemu je bilo
vsega tega treba? âemu, te vpra‰am, ti, Kekec?«

In Kekec je bil ves Ïalosten in pobit. Strmel je nepre-

miãno na bele sneÏnike, ki so bili vsi lepi in mirni. Pa
Kekca niso zanimali. Zanimal ga ni niti ãrn hro‰ã, ki je
pri‰el kdove odkod in se je plazil po njegovi nogi. Imel
je dolge in svetle tipalke in bil je tako krasen, da bi se mu
ãlovek kar ãudil. A Kekec ga je samo brcnil, da je odle-
tel v grmovje. Pa je spet gledal nepremiãno na sneÏnike,
in v srcu ga je bolelo . . .

Sonce se je bliÏalo goram. Tedaj pa je Kekec vstal in

‰el po kozo, ki je leÏala mirno tam gori ob skalovju. Mol-
ãé jo je pognal po hribu navzdol in ji ni privo‰ãil prijaz-
ne besede. Poãasi je stopal za njo proti domu. Skoraj bal
se je doma. Saj je vedel, da bo zagledal Jerico vso objo-
kano in Ïalostno. Dobro je vedel, da zdihuje zdaj kje na
dvori‰ãu in se bridko joãe, bridko joãe samo zaradi nje-
ga. Oj, in Kekcu bi bilo neprijetno vse to. Saj je bil pre-
priãan, da zajoãe tudi on na glas, ãe bi videl, da se Jeri-
ca joãe. In boleãina bi bila ‰e stokrat huj‰a, ‰e stokrat
huj‰a.

Pognal je kozo naravnost na dvori‰ãe. Sam pa se je

splazil od strani k hlevcu. Samo da bi ne zagledal Jerice,

BES

KEKEC NA HUDI POTI

se je potuhnil na vso moã. Nikogar ni bilo na dvori‰ãu.
Vse je bilo tiho. Samo petelin je pel tam gori ob plotu.
Kekec se je oddahnil in stopil v hlev za kozo. Za trenu-
tek je povesil glavo in pomislil, kaj naj ukrene. A tedaj
mu pride hipoma na uho pritajeno ihtenje. Prestra‰en
dvigne glavo in se ozre krog sebe. In tam v kotu kraj jasli
zagleda majhno deklico, ki se stiska k zidu in bridko ihti.
Pa to ni bila Jerica; to ni bil nihãe drug kakor mala Tin-
ka.

Kekec se zaãudi. Stopi bliÏe, pa se dotakne Tinkinega

ramena. »Ti si, Tinka?« izpregovori in se ‰e vedno ãudi.
»Pa zakaj se joãe‰, ti, Tinkara? Ali me sli‰i‰? Zakaj se
tako cmeri‰? Ali ti je mucika pojedla punãko? Ali sli‰i‰,
Tinkara?«

Tinka dvigne glavo in pokaÏe svoj objokani obrazek.

»O, Kekec!« pravi in spet zajoka. »Jerica je bila stra‰no
tepena, o, stra‰no! Pa ni jokala, prav niã ni jokala . . .
Tepena je bila zaradi tebe, Kekec. Ve‰, zato, ker si ti hu-
doben . . . Pa mama ji je rekla, da mora od hi‰e. SluÏit
mora nekam daleã. Pa je Jerica rekla, da pojde jutri zju-
traj . . . O, Kekec! Jerica pojde stran. In nikoli veã je ne
bom videla . . .«

Mala Tinka je zajokala na ves glas. Kekec pa se je kar

stresel od samega strahu. »Ali je res, Tinka?« vpra‰a.
»Ali je res, kar pravi‰?« — A Tinka mu ni mogla zaradi
joka niãesar odgovoriti. Samo z glavico je pokimala in se

BES

KEKEC NA HUDI POTI

je stisnila ‰e tesneje v kot. Kekec jo je gledal ‰e nekaj
ãasa. Potem pa se je naglo obrnil in zbeÏal iz hleva. Hitel
je naravnost v hi‰o, da bi poiskal Jerico. Dobil jo je na
podstre‰ju. Zavezovala je drobno culico in se je na-
smehnila, ko je zagledala Kekca.

Kekec jo je nekaj ãasa gledal in je molãal. Nato pa je

stopil tik nje in jo vpra‰al ves pobit: »Ali gre‰ res od
hi‰e? Ali gre‰ res sluÏit? — O, Jerica, zakaj gre‰? Pusti
culico in ostani doma!«

A Jerica je zmajala z glavo. »Moram stran,« je odvrni-

la Ïalostno. »Glej, mati mi je rekla tako, in zato moram
od hi‰e. Sem Ïe povezala culico. Jutri navsezgodaj pa
odidem ãez gore. K teti NeÏari grem sluÏit. Saj ve‰, on-
kraj gorá ima domaãijo. SluÏit grem k njej, ker hoãe tako
mati.«

Jerica je povesila za trenutek glavo in vzdihnila. Kekca

pa je priãelo v grlu du‰iti, da ni mogel izpregovoriti be-
sedice. Samo za roko jo je prijel in jo gledal ves Ïalosten.
»In jaz sem vsega tega kriv,« je spregovoril naposled.
»Uboga Jerica, ti pa mora‰ trpeti zaradi mene. Ali si
huda name, Jerica? Huda zaradi te nesreãe?«

»Prav niã nisem huda,« je odgovorila Jerica in se je

nasmehnila. »Mati me je tepla. Pa nisem huda nanjo. Saj
sem zasluÏila, ker nisem pazila nate. Mati je bolehna in
sitna in zlovoljna zaradi tega. O, prav niã ji ne zamerim,

BES

KEKEC NA HUDI POTI

da me je spodila od hi‰e. Saj vem, da bi tako morala da-
nes ali jutri. No, ãimprej, tem bolje . . .«

Kekec jo je poslu‰al. A kar hipoma ga je zbodlo v srcu

nekaj tako bridkega, da je zajokal na ves glas. Oklenil se
je Jerice in neprestano ponavljal: »Ne pojde‰ od hi‰e —
ne pojde‰ od hi‰e! Jaz sem kriv vsega, samo jaz! Zato pa
pojdem jaz od hi‰e . . . Ali sli‰i‰, Jerica? Jaz pojdem od
hi‰e, jaz, ki sem kriv vse nesreãe . . .«

»Ne bodi neumen, Kekec,« mu je prigovarjala Jerica in

mu brisala solze z lic. A Kekec je zamahnil z roko in udaril
z nogo ob tla. »Jaz pojdem od hi‰e, jaz!« je ponovil upor-
no. »SluÏit pojdem k teti NeÏari. Ti, Jerica, pa ostane‰
doma. Resniãno ostane‰ doma, to ti povem . . .«

In Kekec je ‰el naglo s podstre‰ja, stikal je po kuhinji

in izbi, a matere ni na‰el nikjer. Zagledal jo je ‰ele na
vrtu, kjer je rezala muljavo za pra‰iãe. Pogumno je sto-
pil prednjo. Z rokavom si je obrisal oãi, pa ji rekel: »O,
mati! Ali vas nisem prosil, da nikarte tepsti Jerice? Lepo
sem vas prosil. A vi ste vendarle tepli nedolÏno Jerico in
ste jo ‰e celo zapodili od hi‰e. Îe si je zavezala culico in
jutri zjutraj pojde sluÏit k teti NeÏari za gore. A Jerica je
nedolÏna, mati. Vsega sem kriv jaz . . . Zakaj niste pre-
tepli mene in me zapodili od hi‰e? A jaz vam reãem,
mati — Jerica ostane doma. Jaz pojdem od hi‰e, jaz poj-
dem sluÏit k teti NeÏari! Zato, ker sem kriv vsega, poj-
dem z doma. A Jerica ostane doma, mati . . .«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

Mati ga je vsa zaãudena gledala. Srp je poloÏila v tra-

vo, pa ga je gledala. Roke je stisnila k prsim in mu dolgo
ni odgovorila niãesar. »Kaj govori‰ neumnosti?« je deja-
la potem. A vendar ni bila nevoljna in neprijazna. »Kar
sem rekla, sem rekla. Jerica gre od hi‰e — pri tem ostane.
Zakaj me pa ne poslu‰a? Zakaj je tako zijalasta? Glej, sa-
mo za las je manjkalo, pa bi se bil ti ubil za Krivim pla-
zom, o, samo za las! In vendar sem ji naroãila, naj pazi
nate. — O, naj le gre med svet k tujim ljudem! Pri teti Ne-
Ïari se bo Ïe nauãila, pa ne bo veã zijalasta . . .«

»A vendar je Jerica nedolÏna,« je ugovarjal Kekec.

»Jaz sem bil zijalast, jaz, mati. Zato pa pojdem od hi‰e,
da se odvadim zijalosti. Dobro mi bo podkurila teta Ne-
Ïara, in v treh tednih bom zdrav, mati. A Jerico pustite,
mati, ker Jerica niti malo ne pozna zijalosti.«

»Tiho!« je velela mati osorno. Pobrala je naÏeto mu-

ljavo in se obrnila proti domu. Zasukala je Kekca in ga
pognala proti pa‰i. »Da si mi tiho!« je govorila. »âe ne,
bo‰ ‰e kleãal vso noã. Kar sem dejala in napravila, to je
moja stvar. A Jerica naj gre, da se priuãi pameti in reda.
Ali si sli‰al?«

Kekec ni veã govoril. Glavo je sklonil in je molãal vso

pot. V izbi se je spravil za peã in si podprl glavo z roka-
mi. Strmel je v tla in premi‰ljeval. Tiho so se odprle duri,
in v izbo se je priplazila mala Tinka. Bojeãe in plaho je
stopila k peãi in se trudoma dvignila na klop. Potem pa

BES

KEKEC NA HUDI POTI

se je stisnila v kot in je Ïdela tam. Prst je vtaknila v usta
in vsa pla‰na gledala k mizi, kjer je pripravljala mati ve-
ãerjo.

Nobenemu ni teknila tisti dan veãerja. Kekec in Tin-

ka sta se vedno ozirala v vrata in sta priãakovala, da pri-
de Jerica. A Jerice ni bilo od nikoder. Molãé so poveãer-
jali, in potem je mati spodila otroka spat. Nekaj ãasa sta
se obotavljala, a naposled sta vendar ‰la. Toda dolgo
dolgo nista mogla zaspati. Strmela sta skozi nezagrnje-
no okno na visoke sneÏnike, ki je za njimi zahajalo son-
ce. SneÏniki niso bili beli, ampak rdeãi kakor vstajajoãa
zarja. Preko nebotiãnih skal se je razlival rdeã ogenj.
Sneg je izginil in vse okrog je trepetal samo Ïiv plamen
in objemal visoke gore. Gore pa so drhtele in se smeh-
ljale v mraãno, temno dolinico . . .

Tisti ãas je spela Jerica preko polja. Tu in tam se je

sklonila, pa je utrgala lepo roÏo. Îe je imela nabran ve-
lik ‰opek, da ga je komaj drÏala v rokah. Zavila je med
njivami in stopila na pokopali‰ãe, ki je stalo sredi polja.
Iz gozda se je ogla‰al zapoznel kos in drobolel veselo
pesem v tihi veãer. Jerica je obstala kraj nizke gomile, ki
je bil vanjo vsajen nizek, lesen kriÏec, ovenãan z Ïe na-
pol uvelimi roÏami. Ves grob je bil posajen z Ïivimi, lepo
vonjajoãimi cveticami. Jerica je pokleknila in pritrdila
‰opek na leseni kriÏ. Sklenila je roke in povesila glavo.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

»Mamica!« je zaklicala, in v oãi so ji stopile solze. »Pri-

‰la sem k vam po slovo. Maãeha me je zapodila z doma
in jutri grem sluÏit v tuji svet . . . O, mamica! Sama bom
in zapu‰ãena, kakor bo zapu‰ãen va‰ grobek . . .«

Deklica je zaplakala na glas in se sklonila, da se je do-

tikala z obrazom groba. A grob ni bil mrzel: bil je poln
roÏic in mehke tolaÏbe. Samo tih je bil, tako tih in
mrtev! — Jerica je jokala in klicala mamico. A nihãe ji ni
odgovoril glasne besede. Samo roÏice na grobu so se
tresle v veãernem vetrcu, ki je po‰umeval nad pokopa-
li‰ãem. ·epetale so tiho in lepo in se sklanjale nad gro-
bovi. Jerica je sli‰ala ta ‰epet in polagoma se je pomiri-
la. Dvignila je obraz in pogledala na mrtvi grob. — »Ma-
ãeha me je zapodila z doma,« je rekla. »Pojdem in se ne-
mara veã ne vrnem. Kdo pa bo skrbel za va‰ grobek, ma-
mica? Kdo bo prilival roÏam, da ne usahnejo sredi polet-
ja? O, kdo, mamica?«

RoÏe so se stresle in na glas za‰umele. Jerica se je na-

smehnila in jih pogladila z roko. »O, saj vem, kaj mi ho-
ãete povedati,« je dejala. »Glejte, nebo vam po‰lje roso,
ko boste Ïejne in boste priãele hirati. Resniãno — nebo je
nad nami, in nebo nam je dalo dobre zvezde, ki bedijo
nad nami in nam kaÏejo lepo pot. Nebo bo skrbelo za vas,
roÏice, kakor bo skrbelo tudi zame. O, resniãno . . .«

S tihimi, gorkimi besedami se je Jerica poslavljala od

mrtve mamice. Noã je Ïe legala na dolino in bele gore.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

Zvezde so se uÏigale na nebu. Bile so velike in svetle.
Mirno so gledale na zemljo in se prijazno smehljale. Bile
so kakor tihe oãi, ki gledajo nekam daleã daleã; v tisto
deÏelo gledajo, kjer se smeje lepa sreãa. Vesela je sreãa;
zato pa se tudi nebe‰ke zvezde smehljajo in so vse vese-
le.

Jerica je gledala zvezde in se je smehljala. V njenem

srcu ni bilo veã Ïalosti in strahu. Ni ji bilo veã bridko v
du‰i, ker mora z doma. Saj je bila prepriãana, da se ji ne
bo godilo slabo, dokler se bodo smehljale nad njo boÏ-
je zvezde. Lepo ji bodo kazale pot v neznano deÏelo. Za
njimi pojde, kamor jo bodo vodile. Nemara zagleda v
neznani deÏeli tiho sreão. Pa se bo smehljala in bo vese-
la, kakor so vesele boÏje zvezdice na nebu . . .

BES

KEKEC NA HUDI POTI

utro je pogledalo skozi nezagrnjeno okence v izbico,

kjer sta spala Kekec in Tinka. In tedaj se je Kekec zga-

nil in odprl oãi. Videl je, da sneÏniki Ïe Ïaré v jutranji
zarji in iz oãi mu je izginil ves zaspanec. Naglo se je po-
kriÏal in skoãil s postelje. Oblekel je svoje irhaste hlaãe
dokolenke in si obul nakovane ãevlje. Bil je tiho kakor
mi‰ka, da bi ne prebudil sestrice. A Tinka ga je vendar
sli‰ala. Kar oãi je odprla, pa ga je gledala nekaj ãasa vsa
zaãudena.

»Kam se Ïe napravlja‰, Kekec?« je vpra‰ala in se na

pol dvignila. Kekec je poloÏil prst na usta. »Pst, Tinka!«
je rekel po tihem in se ozrl na zaprta vrata. »Pst, Tinka!
Ve‰, da ne sli‰i mati. Jerica gre z doma. NajbrÏ je Ïe vsta-
la. Ve‰, pa pojdem z njo tja do gozda, da ji ne bo Ïalost-
no in hudo. A mati ne sme tega vedeti . . .«

Tinki se je razÏalostil obrazek. Zamahnila je z roko,

pa je dejala: »âe gre‰ ti, pa pojdem ‰e jaz. Kar hitro se
napravim in grem z vama. Lepo bom govorila Jerici, da
se ne bo jokala. O, kar vstanem, pa pojdem . . .«

Tinka je res vstala in se naglo napravila, pa najsi je

Kekec ‰e tako ugovarjal. Ni si dala niãesar dopovedati.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

Pa ‰e najlep‰e krilce je oblekla in najlep‰o ‰labankico
(jopico). Na noge pa si je nataknila moãne ãeveljãke in
volnene nogavice. O, Tinka se je napravila, kakor da bi
resniãno ‰la na visoke gore trgat belih planik, pa je ho-
tela samo spremljati Jerico na teÏki poti z doma in ji go-
voriti lepe in mehke besede. A Tinka ni vedela, kako
dolgo pojde z Jerico. Hm, nemara pa stopi res na gore,
ãe ne bo predaleã in ãe je ne bodo preveã bolele noÏice.
A do gozda pojde gotovo. Do gozda pa je daleã, in prav
je storila, da si je obula moãne ãevlje.

Bratec in sestrica sta se zmuznila v izbo. Obstala sta

na pragu, ker sta se bala matere. A matere ni bilo v izbi.
Na mizi se je kadil zajtrk in tri Ïlice so leÏale kraj skle-
de. Kekec in Tinka sta se zaãudila in sta stopila k mizi.
Sedla sta na klop, pa sta priãela molãé jesti. Vrata so se
odprla, in pri‰la je Jerica s culico v roki. Bila je vsa ble-
da, a vendar se je smehljala, ko je stopila k mizi.

»O, Jerica!« je vzkliknil Kekec, ko jo je zagledal. »Glej,

zajtrk Ïe ãaka nate. Pa tudi popotnica stoji pripravljena
zate na mizi. Mati je pripravila vse zate . . . Pa midva
sva vstala in se napravila, da te pojdeva spremljat do
gozda. O, Jerica, ne hodi stran! Kar lepo doma ostani!
Saj mati ne bo vedno huda. Glej, saj ti je pripravila po-
potnico, da ne bo‰ laãna na poti.«

Jerica je zmajala z glavo. »Moram, Kekec, stran mo-

ram!« je odvrnila. »Saj poznam mater. Kar je rekla, je

BES

KEKEC NA HUDI POTI

rekla, in pri tem ostane. A kje je mati? Iskala sem jo Ïe
povsod, da bi se poslovila od nje, a je ne dobim nikjer.«

Kekec ni odgovoril niãesar. Gledal je skoz okno na vrt,

kjer se je ravno zasvetila rosa v jutranjem soncu. Tinka
pa je srebala iz skodelice in nenehoma gledala Jerico, ki
je jedla mirno in ni bila prav niã Ïalostna. Ko so pouÏili
zajtrk, je vzela Jerica popotnico in culico. ·e enkrat se je
ozrla po izbi in se je nasmehnila. Potem pa je stopila k
durim in jih odprla. ·la je skozi veÏo in obstala na dvo-
ri‰ãu. Pogledala je krog in krog, da bi videla maãeho. A
maãehe ni bilo nikjer. Zato je krenila na polje. Molãé in
brez besedi sta ‰la za njo Kekec in Tinka. Gledala sta v
tla, pa se nista upala govoriti. ·li so preko polja, ki je bilo
vse rosno in ‰e vse zaspano, zakaj sonce je komaj po-
gledalo izza belih sneÏnikov.

Naposled pa se je Kekec vendarle oglasil. Pokazal je s

prstom na njivo sredi polja. »Glej, Jerica!« je rekel. »Tam
gori stoji mati . . .«

Jerica jo je zagledala, pa je pospe‰ila korake. ·la je

prav do maãehe in ji ponudila roko. »Pri‰la sem, da vam
reãem zbogom, mati!« je dejala mirno in prijazno. »Zdaj
grem k teti NeÏari za gore . . . Zahvaljujem se vam za
vse dobrote, mati! Odpustite mi, ãe sem vas kdaj razÏa-
lila! In ne bodite name hudi, mati! . . .«

Maãeha je gledala vstran. Zdelo se je, da Jerice niti ne

poslu‰a. A ko je Jerica umolknila in je ‰e vedno proÏila

BES

KEKEC NA HUDI POTI

roko, se je okrenila. Za trenutek je pogledala svojo pas-
torko in ji podala roko. »Hodi sreãno,« je rekla. »Pa po-
zdravi teto NeÏaro!«

Nato se je obrnila in ‰la preko polja. Jerica je gledala

za njo, kakor da bi priãakovala, da izpregovori maãeha
‰e kako besedo. Dobro je vedela, da je ‰la maãeha samo
zaradi tega na polje, da se izogne pastorki in je ne vidi
veã, ker ji je nemara Ïe hudo, da jo je zapodila z doma.
Saj je vedela, da maãeha ni v srcu hudobna. Samo zaradi
bolezni je tako sitna in razburljiva. Zato pa je Jerica gle-
dala zdaj za njo in je mislila, da izpregovori maãeha ‰e
kako besedo. A maãeha se ni veã ozrla. Naglo je ‰la ob
njivah proti domu. Kekec je stekel za njo in zaklical:
»Mati, ali smeva s Tinko spremljati Jerico? Veste, samo
do gozda . . . Ali smeva, mati?«

Mati mu je pomignila z roko in stopila za visoko Ïito.
Izginila je, in Jerica je ni videla veã. Kekec se je vrnil.

·li so do pa‰nika onkraj vasi in zavili po kolovozni poti
proti gozdu. Od vseh strani je prihajalo glasno ptiãje
petje. Sonãni Ïarki so plavali vse okrog in rosa se je sve-
tila po zagorski dolinici. Nad zelenimi gozdovi pa so
stali beli sneÏniki in zrli smehljaje se iz sinjih vi‰av. Na
njihovih temnih in strmih skalah se je lesketal sneg, ki
ne skopni nikoli, ampak je vedno ãist in bel, pa najsi pri-
peka poletno sonce ‰e tako silno.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

Kraj gozda so se ustavili. Jerica je segla Tinki v roko in

jo pogladila po razmr‰enih laseh. »Vrnita se,« je rekla.
»Zadosti daleã sta Ïe pri‰la. Sama pojdem naprej in no-
ãem, da bi se vidva utrudila.«

A Tinka je kar zajokala. Oklenila se je Jeriãine roke in

je ni hotela izpustiti. »O, ‰e grem s tabo — samo ko‰ãek
pota ‰e,« je govorila. »Prav niã nisem trudna. Pa tudi
noge me ne bolé . . . Samo ko‰ãek pota ‰e, Jerica!«

»Hm,« je dejal Kekec in iztrgal Jerici iz rok culico.

Vrgel jo je preko ramena in nadaljeval: »·e nekoliko
ãasa greva s tabo. Ve‰, da te ne bo strah v gozdu in da ti
ne bo dolgãas.«

Jerica ni mogla niã drugega, kakor da se je vdala. ·li

so zato dalje po tihem gozdu. Razvezal se jim je jezik, in
priãeli so govoriti. Kekca sta minili tista Ïalost in pobi-
tost, ki sta ga tlaãili Ïe od sinoãi. Tu in tam se je ‰e celo
veselo zasmejal, da bi razvedril Jerico. Iz Ïepa je poteg-
nil svojo lepo pi‰ãalko in priãel piskati radostno pesem.
Nasmejala se je Jerica, in ‰e celo mala Tinka si je obri-
sala solzna lica in se je zahihitala.

»·koda, da gre‰, Jerica,« je dejal Kekec, ko je prenehal

piskati. »Glej, v nekaj dneh si izmislim novo pesem. Ta-
ko bo lepa, da bodo ptice kar umolknile, ko jo bodo za-
sli‰ale. âudile se bodo, pa se pridejo k meni uãit. Kaj
meni‰, Tinka? Ali mi verjame‰? Na rame mi bodo sed-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

le ptice in bodo kar strmele. Polovim jih in jih zaprem
doma v kletko. Pa bo‰ imela dosti zabave, Tinkara!«

Kekec se je na glas zasmejal in dregnil Tinko. Tinka

pa je strmela in sklepala roke. »Ali res?« je vpra‰ala vsa
zaãudena. »O, Kekec, to bo veselje! Lepo mi bodo peli
ptiãki. Hm, najlep‰e bo pa prepeval kos. Ve‰, zlat kljun
ima; zato pa poje tako lepo. Le kmalu si izmisli tisto pe-
sem, Kekec! Le kmalu jo zapiskaj, pa mi prinesi ptiãke!«

No, Tinka je imela rdeãa lica, okrogla liãeca in bila je

majhna. Zato pa je verjela vse, in ‰e na misel ji ni pri‰lo,
da se bratec samo ‰ali. Kekec pa se je znal ‰aliti, ker je
imel jeziãek namazan, a v glavi polno porednih muh, ki
mu niso dale nikoli miru. — »Hm, seveda si jo kmalu iz-
mislim,« je nadaljeval. »Samo v travo leÏem, pa pogle-
dam v nebo. In Ïe imam tisto pesem, o resniãno jo Ïe
imam. Kar poslu‰aj, Tinka, in odpri oãi!«

Kekec je vzel zopet pi‰ãalko in je zapiskal. Zapiskal je

pesemco, ki je Jerica in Tinka nista ‰e nikoli ãuli. Pa je
bila pesemca resniãno lepa, da se deklici kar nista mogli
naãuditi. Tinka je kar gledala okrog sebe in je priãako-
vala, da prileté zdaj pa zdaj drobne ptiãice in sedejo
Kekcu na rame. A ptiãic ni bilo od nikoder. Molãale so
nekje sredi gozda, pa so poslu‰ale. Samo samotna sini-
ca je ãebljala tam v grmovju, kakor da bi opona‰ala Kek-
ca.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

»Pa si rekel, da pridejo ptiãice,« je oãitala potem Tin-

ka Kekcu, ko so ‰li dalje v zeleni gozd. »Pa ni nobene.
Samo sinica je ãivkala in klicala: ›Fuj-fuj!‹«

»Ti si trapica, Tinka, trapica kakor sinica,« je odvrnil

Kekec. »Ali ve‰, zakaj niso pri‰le zdaj ptice k meni? Ve‰,
zato niso pri‰le, ker si trapica. O, iz grmovja so gledale
ptice. Pa so rekle: Ne gremo se zdaj h Kekcu uãit. Zato
ne gremo, ker je pri njem Tinkara. Tinkara pa je trapi-
ca. âe bi ‰le h Kekcu, pa bi bile tudi me trapice, kakor je
Tinkara . . .«

Kekec se je smejal na ves glas. Tinka pa se je namrd-

nila in nakremÏila. Obrnila se je vstran in ni hotela veã
pogledati bratca. Kekec pa jo je draÏil ‰e naprej. A ko je
videl, da je Tinka Ïe resniãno huda, jo je prijel za roko.
»Kar niã mi ne zameri, Tinka,« ji je rekel. »Saj sem se
samo ‰alil. Saj nisi ti trapica. Ve‰, trapice so samo ptice,
ker noãejo k meni, da bi se nauãile lepih pesmi.«

Tinka se je potolaÏila in se je spet priãela smehljati.

Prijela je Jerico za roko in je stopala kraj nje po hrapavi
poti, ki se je vila vedno bolj navkreber. Za trenutek so
umolknili vsi in so se zatopili v svoje misli. A tedaj se je
zopet oglasila Jerica: »Pojdite nazaj — pri‰la sta Ïe tako
predaleã. Kar lepo pojdita domov . . .«

A Kekec je zamahnil z roko. »Kaj to!« je odvrnil. »·e

majhen ko‰ãek greva in potem se vrneva . . . Toda po-
vej mi, Jerica, ali pozna‰ pot, ki drÏi ãez gore k teti NeÏa-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

ri? O, dolga mora biti kakor do morja in strma in visoka
kakor do neba. Ali ni res?«

»Seveda je dolga in strma,« je odgovorila Jerica. »Ves

dan bom hodila. Toda preden zaide sonce, bom Ïe za
gorami pri teti NeÏari. Samo dobro moram stopiti.«

»Hm, pri teti NeÏari,« je menil Kekec. »O, dobro se je

‰e spominjam. Pred dvema letoma je bila pri nas. Pri-
nesla mi je konjiãka, ki sem lahko nanj piskal. âe si pih-
nil vanj, pa je zacvilil: Fi-fi-fi . . . O, dobra je teta NeÏara
in rada se smeje kakor na‰a Tinka. Saj pravim, kar s tabo
bi ‰el — k teti NeÏari bi ‰el s tabo, Jerica.«

»Kdo pa bo doma pasel kozo?« je odgovorila Jerica.

»Vesta, vidva morata ostati lepo pri materi! Pridna mo-
rata biti, da ne bo mati Ïalostna zaradi vaju! Zame bo
paã bolje pri teti NeÏari. Saj jaz nimam mamice . . .«

Jerica je povesila glavo in je postala Ïalostna. A Kekec

ni videl njene Ïalosti. Hipoma je obstal in tlesknil z ro-
kami. »Pa kaj bo rekel oãe?« je zaklical kar hipoma. »V
soboto pride domov, pa ne bo veã Jerice. Pa kaj bo re-
kel?«

»Saj mu povem jaz vse,« je rekla Jerica. »Ve‰, pot k

teti NeÏari drÏi mimo gozda, kjer dela oãe. Pa stopim k
njemu in se poslovim od njega. Vse mu povem, da ne bo
niã Ïalosten zaradi mojega odhoda. Pa reãe, da je prav,
ãe grem sluÏit k teti NeÏari. Stara sem zadosti.«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

Dospeli so do razpotja, kjer se je cepila pot na tri stra-

ni. Jerica je obstala in premi‰ljevala. »Tale pot bo pra-
va,« je rekla naposled in pokazala pot, ki se je vila na
levo. »Zdaj pa kar pojdita domov! Stopiti moram naglo,
ãe hoãem ‰e pred noãjo priti k teti NeÏari. Ostanita lepo
zdrava in se spomnita vãasih name!«

»Samo ‰e ko‰ãek pota, o, samo ‰e ko‰ãek pota!« sta

prosila Kekec in Tinkara, ker se kar nista mogla loãiti od
sestrice. Pa sta prosila tako lepo in prisrãno, da ju Jeri-
ca ni mogla zapoditi. ·li so naprej in so prispeli zopet do
razpotja. Zdaj pa je Jerica Ïe bolj premi‰ljala, po kateri
poti naj krenejo. Videlo se ni niã drugega kakor temne
smreke, ki so bile tako visoke in ko‰ate, da se je prika-
zal le tu in tam majhen ko‰ãek neba izza vejevja. Jerici
se je zdelo, da je prava srednja pot. Zato so krenili po
njej in so se spet zaãeli glasno pogovarjati. Toda pot je
hipoma prenehala; samo ozka, malo izhojena steza se je
vila naprej med gostim grmovjem.

Jerica se je zaãudila. Vedela je, da je zgre‰ila pot, in

zato ji je bilo neprijetno. Obrnili so se, da bi pri‰li nazaj
do razpotja. A hodili so in hodili; dolgo uro so hodili, pa
vendar niso pri‰li do razpotja. Samo do konca poti so
pri‰li in so zopet videli pred sabo stezo, ki je drÏala v
gosto grmovje. — »âudno,« je dejala Jerica in bila je vsa
v skrbeh. »Saj je drÏala samo ena pot od razpotja po sre-
di. Zdaj pa ne najdemo niti razpotja.« In Jerico je skrbe-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

lo vedno bolj. Ne zaradi sebe, ampak zaradi Kekca in
Tinke. Hitela je nazaj po poti, pa je pri‰la zopet do
grmovja in ozke steze; tekla je naprej — a tam je zagle-
dala zopet grmovje in stezo. Pa se je Jerica ãudila, in skr-
belo jo je, da ji je stopil mrzel pot na ãelo. — »Zgre‰ili
smo pot in za‰li,« je rekla naposled, ker si ni znala veã
pomagati.

Kekec se je zasmejal in tlesknil z rokami. »O, prav, da

smo za‰li,« je menil in se ni prav niã ustra‰il. »Prav, bo-
mo vsaj dlje ãasa skupaj. Niã se ne boj, Jerica! Pa tudi
tebi, Tinka, se ni bati niãesar. Jaz vem dobro, da je tu po
gozdu vse polno ‰kratcev. Kar poklicati jih je treba, pa
pridejo in pokaÏejo pot. Poãakajta! Na pi‰ãalko zapis-
kam in zapojem. In kar iz zemlje zraste ‰kratec in nam
pokaÏe pravo pot.«

Resniãno — Kekec je vtaknil pi‰ãalko v usta zapiskal

in zapel. Trikrat je zapiskal svojo pesem in je gledal na-
ravnost v go‰ãavo.

»Pridi, pridi, ‰kratec,
‰kratec, ljubi bratec!
Krono srébrno ima‰,
poti v gozdu vse pozna‰,
pridi, deco nas poglej,
pot pokaÏi nam, povej!«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

Kekec je piskal in pel. Tinka se je stisnila k Jerici in se

tresla od samega strahu. Ovbe! Sedaj pride ‰kratec s sre-
brno krono. Naravnost iz grmovja stopi in se zasmeje. A
mala Tinka se boji ‰kratcev, ker je sli‰ala, da so vsi hu-
dobni. Dolge brade imajo in velike roke. In smejejo se,
samo smejejo in kimajo z glavo. A vendar so hudobni,
ker kradejo malo deco, zapirajo jo v ãrne votline, in deca
jim mora noã in dan pre‰tevati rumene cekine. A ‰kratci
se jim smejejo in jim ne privo‰ãijo niti moãnika . . .
Ovbe! Zdajle pride ‰krat; zdajle stopi iz grmovja in
tleskne z rokami, ko zagleda malo Tinko. Ovbe, ovbe! —
In Tinka se stisne ‰e tesneje k Jerici in se trese po vsem
Ïivotu. Kekec piska in poje, da je Ïe kar rdeã po obrazu.
A od nikoder ni ‰kratcev, da bi jim pokazali pravo pot.
Naposled se Kekec naveliãa piskanja. Jezno vtakne pi-
‰ãalko v Ïep in trikrat zasope.

»Ni jih, nikjer jih ni,« reãe zlovoljen. »Nemara sli‰ijo,

pa se zanala‰ã noãejo prikazati. O, da bi pri‰li, prismu-
ki! Lepo pesem bi jim zagodel, da bi skakali od samega
veselja. A noãejo, ti prismuki se nam noãejo prikazati
. . . Saj pravim, Jerica, niã drugega nam ne preostaja,
kakor da gremo naravnost po stezi. Nekam Ïe pridemo.
Tu v gozdu ne smemo ostati, ker zdaj niti ne vemo, ali
gremo naprej ali nazaj.«

Jerica je prikimala. In ‰li so dalje po ozki stezi med

gosto go‰ãavo. V vrhovih dreves je priãelo ‰umeti buã-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

no in glasno. Vzdignil se je veter kdove kje, pa je priãel
vr‰eti nad gozdom. Smreke so se pripogibale in so jeãale
z nekim ãudnim, zategnjenim glasom, da je bilo Tinko
skoraj strah. Ozirala se je krog sebe in se drÏala vedno
Jerice za roko. Dolgo so hiteli po ozki stezi, a go‰ãave ‰e
vedno ni bilo konec. Videli niso niti sonca niti neba; zato
pa niso vedeli, kako pozno je Ïe. ·li so kar slepo naprej
in so ves ãas molãali. Tudi Kekca je priãelo skrbeti, zato
je postal slabe volje. Vedno in vedno se je jezil na ‰kra-
te, ki so tako hudobni, da jim noãejo pokazati prave
poti. A Tinka je Ïe tu pa tam obstala in zastokala, ker so
jo priãele boleti noge. A steza se je vzpenjala vi‰e, ved-
no vi‰e in je postajala vedno bolj strma.

»Kaj bo, oj, kaj bo?« je pomislil Kekec sam pri sebi in

se popraskal za desnim u‰esom. »Gremo in gremo; Ïe
celo veãnost hodimo, pa ne pridemo nikamor. âudno,
zares ãudno!« — In Kekec je zmajeval z glavo in je pre-
mi‰ljal. A kar hipoma je tlesknil z rokami. Vrgel je klo-
buãek s petelinjim peresom na tla in stopil k visoki, de-
beli smreki, ki je bila vsa porasla z dolgimi li‰aji. ·e pre-
den sta deklici utegnili pomisliti, je Ïe splezal na smreko
in izginil med vejami.

Deklici sta stali pod smreko in sta zaman ugibali, za-

kaj je Kekec splezal na visoko drevo. A nista ãakali dol-
go, zakaj Kekec je priplezal kmalu nazaj. — »Prav na
vrhu smreke sem bil,« je pripovedoval ves zasopel. »Ho-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

tel sem videti, kje smo. A videl nisem niãesar. Kamor
sem pogledal, povsod samo skalovje. Do neba se dvigu-
je, naravnost do neba. Pa sonce sem videl. Oj, Ïe davno
je pre‰lo sredino neba, oj, Ïe davno . . .«

Kekec se je sklonil, pa je pobral klobuãek. Pogledal je

sestrici in bil je ves v skrbeh. Tinka se je spustila v jok in
je sedla na mah. Oj, bila je trudna in laãna. Pa drobne
noÏice so jo bolele, da le kaj! Saj ni bila navajena tako
hudih potov, resniãno ni bila navajena. Zato pa ni mog-
la naprej. Nedaleã tam je Ïuborel vrelec, in Tinka je kar
sklonila glavico, pa je priãela srkati mrzlo vodo. A tudi
Kekec in Jerica sta sedla poleg nje. Jerica je razvezala
culico in podala Tinki kos kruha. Laãna Tinka pa je koj
zgrabila za kruh in priãela hlastno jesti.

Kekec in Jerica sta ugibala, kaj bi ukrenila. A ugibala

sta zaman, ker se nista domislila niã pametnega. Skrbelo
je oba, ker sta vedela dobro, da so za‰li sredi gozda. Na-
prej ne znajo, pa tudi nazaj ne. A vseeno je bil Kekec za
to, da naj gredo naprej, samo naprej. — »Hm,« je rekel,
»steza mora nekam drÏati. Kar tako ni tako dobro izho-
jena. Kar pojdimo naprej! Nemara pridemo ‰e celo do
tete NeÏare ali pa k oãetu, ki dela tu blizu nekje.«

Pa so ‰li zopet dalje. Veter je postajal vedno moãnej‰i

in je buãal nad zelenim lesom. Vse okrog je jeãalo in sto-
kalo. Smreke so se kar tresle in se pripogibale globoko
h grmovju. Steza je zavila naravnost kvi‰ku. Bila je tako

BES

KEKEC NA HUDI POTI

strma, da so se komaj komaj vlekli navzgor. Smreke so
izginjale vedno bolj. Gosto ru‰je je raslo krog in krog in
je bilo tako visoko, da so otroci kar izginili med njimi.
Sredi ru‰ja pa so se dvigali iz ostrih, razmetanih skal
ãrni, na pol pokveãeni borovci.

In Tinka je zopet omagala. Zgrudila se je na zemljo in

na ves glas bridko zajokala. Kekec in Jerica sta morala
sesti k njej, da sta jo potolaÏila. — »Ne joãi se, Tinka!«
ji je prigovarjala Jerica. »Glej, saj bomo kmalu iz gozda.
Lepo bomo poãivali in potem se vrnemo domov. Samo
jokati se ti ni treba.«

Pa se je Tinka vendarle potolaÏila. Bridko je vzdihni-

la in si z rokavom obrisala rdeãi obrazek. Trudoma se je
dvignila in se priãela plaziti po vseh ‰tirih po strmini.
Vso pot je vzdihovala in klicala mamico.

Ru‰je je raslo vedno redkej‰e in niÏje. Îe ni bilo veã

borovcev. Samo visoke, razmetane skale so leÏale krog
in krog, da se ni videlo nikamor. Le nebo se je prikaza-
lo, in bele meglice so plavale preko neba. Otroci so se
oddahnili, ko so zagledali nebo nad sabo. Saj so vedeli,
da je konec stra‰nega gozda in da bodo v nekaj trenut-
kih videli daleã okrog sebe. Spoznali bodo, kam so za‰li,
in naglo se vrnejo domov, ‰e preden pride veãer.

Resniãno — dospeli so do pe‰ãenega obronka in tam

obstali. Pred njimi se je razgrinjala zelena senoÏet, polna
pisanih roÏ in Ïivih metuljev. Murni so se ogla‰ali od

BES

KEKEC NA HUDI POTI

vseh strani in glasno prepevali. Tam kraj senoÏeti pa je
stala prostorna lesena koãa. Dim se je dvignil nad njo, a
‰irom okrog ni bilo Ïivega ãloveka.

Kekec je zavriskal na glas. — »Ali vama nisem rekel?«

je govoril sestricama. »Hm, dejal sem, da pojdimo ved-
no naprej. Pa smo ‰li — in glejta, pri‰li smo do ljudi, ki
nam pokaÏejo pravo pot. Ali vama nisem rekel? Hej!« —
In Kekec je tlesknil z rokami in poskoãil v svojem veli-
kem veselju. Zavriskal je ‰e enkrat na ves glas in stekel
preko zelene senoÏeti.

»Ju-hu-hu!« je odmevalo od vseh strani s strmih

sneÏnikov, ki so se dvigali Ïe onkraj senoÏeti. Razloãno
so se videli Ïe ãrni prepadi in beli sneg, ki je pokrival
gladke skale. Kekec je tekel na vso sapo preko senoÏeti.
âutil ni nobene utrujenosti veã. ·e celo na glavo se je
postavil sredi senoÏeti in vnoviã zavriskal.

»Ju-hu-hu!« je zopet odmevalo od visokih, zasneÏe-

nih skal. Kekec se je zasmejal in zdirjal naravnost proti
koãi . . .

BES

KEKEC NA HUDI POTI

ala Tinka je bila vsa zasopla. Zaradi prebitega

napora so se ji tresle drobne noÏice, da ni mog-

la veã niti prestopiti. Sedla je v visoko travo in se na vso
moã oddihovala. Jerica je poãepnila kraj nje in ji brisa-
la znojni obrazek. Govorila ji je lepe besede, da bi jo ne-
koliko osrãila. — »Poglej, Tinka, tistole koão poglej!« je
govorila Jerica. »Ljudje stanujejo v njej. Dim se dviga iz
nje. O, gotovo kuhajo tam dobro veãerjo. Dado nam je-
sti in nam pokaÏejo pravo pot . . . Ve‰, Tinka, samo Ïa-
lostna ne sme‰ biti. Saj bo ‰e vse dobro. Samo malo po-
trpi, Tinka . . .«

Tinka je stokala in zaman poizku‰ala, da bi vstala. Pa

ni ‰lo, resniãno ni ‰lo, ker so ji bile noÏice vse odrevene-
le. Samo zastokala je in odgovorila vsa Ïalostna: »Ne
morem, Jerica, ne morem . . . O, noge so mi umrle, pa
jih ne morem niti premakniti. Pomagaj mi, Jerica, po-
magaj mi!«

Tisti ãas se je prikazal na pragu samotne koãe Kekec.

Mahal je z rokami in klical na ves glas: »Hoj, hoj! Pridita
sem, pridita sem!« — Pa Kekec ni ãakal odgovora. Za-
vrtel se je na peti in spet izginil v koão. Jerica je pomi‰-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

ljala nekaj trenutkov. Potem pa se je sklonila in prijela z
rokami stokajoão Tinko. Dvignila jo je in nesla na rokah
preko senoÏeti.

»Ovbe, ovbe!« je tarnala mala Tinka in se oklepala

Jeriãinega vratu. A Jerica se ni menila za njeno ravnanje.
Hitela je na vso moã med visoko travo in se ni ustavila
prej, dokler ni dospela do koãe. Vrata so bila odprta na
steÏaj. Prvo, kar je Jerica videla, je bil Kekec. Sedel je za
ãrno, dolgo mizo. Nikogar ni bilo v koãi. Bila je prazna
in pusta. Samo tam na visokem, krog in krog ograjenem
ognji‰ãu je tlela Ïerjavica.

Jerica je stopila k mizi. Posadila je Tinko na klop in

naglo izmaknila Kekcu vilice iz rok. — »Ali te ni sram?«
je rekla vsa ogorãena. »Kar polasti‰ se polnega kroÏni-
ka, pa niti vpra‰al nisi, ako sme‰. Sram te bodi, Kekec,
ker ne more‰ pustiti pri miru tujih reãi!«

Kekec je poloÏil vilice na mizo. Namrdnil se je, pa je

odgovoril: »Hm, kaj morem za to? Laãen sem bil, pa
sem kar priãel jesti prekajeno meso, ki sem ga zagledal
na kroÏniku. Kaj morem za to? Ali naj mar umrem od
lakote? — No, saj sem mislil prositi, pa ni bilo nikogar,
da bi ga prosil. Na ves glas sem zavpil, ko sem stopil v
koão: Prosim malo kruha! — Jerica, ne jezi se! Res sem
zavpil na ves glas, pa mi nihãe ni odgovoril . . .«

Jerica se je ozirala po koãi. Bila je vsa iz lesa, in na pol

prepereli strop je bil sajast, sajaste so bile tudi lesene

BES

KEKEC NA HUDI POTI

stene. Samotna je bila vsa prostorna izba in brez sledi
ãlove‰kega Ïivljenja. In Jerica se je ãudila, ko je videla
Ïerjavico na ognji‰ãu. Nekdo mora stanovati v tej koãi.
Ni ‰e dolgo, kar je moral kuhati in jesti, zakaj tam na
ognji‰ãu so stale lonãene posode ‰e nepomite. Jerica se
je ãudila vedno bolj. Toda dolgo ãasa ni mogla ugibati,
zakaj tam na klopi je priãela mala Tinka zopet na ves
glas tarnati.

»Kaj ti je?« je vpra‰ala Jerica in se sklonila k njej. A

Tinka je stiskala roko k ustom in niti oãi ni odprla.
»Ovbe, ovbe!« je stokala mala. »Moje noge, oj, Jerica!
Ves hrbet me boli . . . Oj, Jerica, pomagaj mi, pa me
nesi v posteljo! Tako boli, tako boli!«

Jerica jo je dvignila s klopi. DrÏala jo je na rokah in se

ozirala krog in krog, ãe bi zagledala nemara kaj poste-
lji podobnega. Toda ozirala se je zaman. Zato je ‰la ven
pred koão, da bi poloÏila Tinko v mehko travo. — »Pojdi
z nama, Kekec!« je rekla bratcu, ker se je bala, da priã-
ne Kekec v svoji radovednosti zopet stikati po koãi. Ke-
kec je zamrmral nekaj nerazloãnega in stopil za sestro iz
koãe. ·el je naglo na drugo stran koãe in pritekel kma-
lu nazaj. — »Hej, Jerica!« je rekel. »Na oni strani je ‰upa.
Polna je suhega sena. Tja poloÏi Tinko! Pa bo spala in
poãivala tam kakor doma na postelji.«

Jerica je ‰la res za njim. Zagledala je prostorno ‰upo

in seno, ki je bilo razmetano po ‰upi, pa se razveselila.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

Lepo je poloÏila Tinko na seno in jo pokrila s svojim
predpasnikom. Tinka je globoko vzdihnila. ·e enkrat je
pogledala bratca in sestrico — potem pa kar zaspala.

»Ti, Kekec!« je rekla Jerica tiho, »ti mora‰ ostati tu pri

Tinki. Jaz pa grem nazaj v koão. Nemara pride kak ãlo-
vek, pa nam pove, kod naj gremo nazaj v vas. Povedem
vaju domov, a potem ‰ele se napotimo k teti NeÏari v
gore. Ali si sli‰al, Kekec?«

Kekec je sedel na seno in se s hrbtom naslonil ob le-

seno steno. »Sem,« je odvrnil zaspano, zakaj tudi njega
se je loteval zaspanec. Zaradi dolge hoje in velikega na-
pora je bil utrujen, in da ga ni bilo sram pred Jerico, bi
se kar zleknil po mehkem senu in bi zaprl oãi. »Sli‰al
sem, Jerica,« je ponovil ‰e enkrat in na glas zazehal.
»Kar pojdi! Bom Ïe jaz gledal in pazil na Tinko.«

Jerica je od‰la nazaj v koão. Za trenutek je postala na

pragu in se ozrla na sneÏno skalovje, ki se je dvigalo on-
kraj senoÏeti navpiãno proti nebu. Jasno in razloãno so
se videle bele stene med ãrnimi razpokami, ki so segale
od rogljatih vrhov pa do podnoÏja, pokritega z visokimi,
zamazanimi sneÏnimi plazovi. Ogromni so bili ti sneÏ-
ni skladovi in kopiãili so se drug na drugega, tako da so
se s svojimi belimi glavami dotikali modrega neba. Ni-
kjer ni bilo videti ozke stezice, ki bi drÏala preko tistih
gladkih sten, pa tudi Ïivega bitja ni bilo videti nikjer.
Veter, ki je ‰umel ‰e pred kratkim, se je polegel. Le lah-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

na, hladna sapica je vela sem od sneÏnikov, in tam na
senoÏeti so ãrlikali murni. A vse drugo je bilo tiho.

·e enkrat se je ozrla Jerica na sneÏnike. In tedaj je za-

pazila na visoki steni trop divjih koz, ki so na vso moã
beÏale preko skalovja. Zdelo se ji je, da se ne dotikajo
skal, ampak leté kar po zraku. Oglasil se je ropot, ki je
odmeval stoglasno med skalovjem, in razloãno je vide-
la kamenje, ki se je valilo po stenah in padalo z velikim
tru‰ãem na zmrzli plaz. Hipoma je zagrmelo tam gori —
in grom se je valil od stene; buãal je vse okrog in dolgo
dolgo odmeval nad zagorskim svetom. In Jerica je vide-
la, kako je omahnila nad strmim prepadom divja koza.
·e enkrat je poskoãila — potem pa se je zvrnila v pre-
pad.

»Lovec jo je ustrelil,« je dejala Jerica sama sebi. »Ne-

mara stanuje v tej koãi. Pa pride in nas vzame s sabo . . .«

Stopila je v koão in se priãela zopet ozirati okrog po

izbi. Videla je umazano posodo in si je kar zavihala ro-
kave. Vzela je ‰kaf, ki je bil poln vode in priãela pomivati
posodo. O, bila je navajena tega Ïe z doma, pa si je mis-
lila, da ji bo hvaleÏen tisti, ki prebiva v koãi. Nasmejal se
ji bo in rade volje ji pokaÏe pot v dolino. Saj je vedela, da
se zdaj maãeha jezi doma nanjo, ker misli, da je ona iz
hudobnosti zavedla Kekca in Tinko. V skrbeh je in vsa
obupana, ker se otroka ne vrneta. Resniãno — pa bo
mislila, da ju je spravila Jerica iz same hudobnosti s

BES

KEKEC NA HUDI POTI

sabo. A Jerica ni kriva niãesar. Samo tisto nesreãno raz-
potje je krivo vsega . . . Zato pa mora gledati, da prive-
de otroka hitro domov. Da bi le kmalu pri‰el ãlovek na-
zaj v koão, da bi ji povedal za pravo pot!

In Jerica je pomivala in je bila vsa vznemirjena ob

delu. Îe trikrat je stopila k mali odprtini in pogledala na
sneÏnike. Pa se je prestra‰ila, da ji je pomivalka zdrkni-
la iz rok. Videla je, da sneÏniki niso veã beli. Za hip so
postali popolnoma temni. A potem so se pokrili z neko
ãudno, vijoliãasto barvo, ki je postajala vedno svetlej‰a,
dokler se ni izpremenila v ãisto rdeãkasto. Zagorele so
vse skale kakor v Ïivem, ognjenem plamenu in so sve-
tile vse okrog . . .

Jerica je vsa prestra‰ena strmela v lesketajoãe sneÏni-

ke. Saj je vedela, da zahaja sonce, ki ga ni mogla videti
nikjer. âez nekaj trenutkov se Ïe razgrne noã nad zagor-
skim svetom, a noãi se je Jerica bala. Kaj, ãe ne pride
lastnik koãe in ji ne pokaÏe pota v dolino? Kaj naj poã-
ne z bratcem in sestrico na samotni gorski senoÏeti? —
O, ko bi bila s Kekcem sama, bi se ne bala niãesar. A kaj
naj stori z malo, onemoglo Tinko, ki ne more niti nog
veã premakniti? — Pa kaj poreãe maãeha, ãe ne prideta
otroka pred noãjo domov? O, to bo jokala in jo bo skr-
belo!

Jerica je zajokala v svojih skrbeh in obupu. Solze so se

ji ulile po licih, in z rokami si je zakrila obraz, da bi ne

BES

KEKEC NA HUDI POTI

videla noãi, ki je Ïe prihajala iz ãrnih gozdov . . . A hi-
poma so jo prebudili neznani glasovi. Sli‰ala je ‰kripa-
joãe stopinje in pogledala je k vratom. Zagledala je pet
mo‰kih, ki so prihajali preko senoÏeti. Na hrbtih so jim
visele pu‰ke in teÏki nahrbtniki.

Deklica jih je zagledala in se je razveselila. Globoko se

je oddahnila in priãela naglo brisati zadnjo posodo.
Stemnilo se je v koãi, da se ni skoraj veã razloãevalo po-
sameznih predmetov. Jerica je sedla na klop in ãakala
ljudi. Glasno ji je utripalo srce, a v du‰i ni ãutila strahu.
Vedno bliÏe so prihajali koraki, in kar hipoma so ljudje
stopili v koão. Vrgli so nahrbtnike na tla in prislonili
pu‰ke k steni. Postalo je Ïe tako temno, da jim Jerica ni
mogla videti obrazov. Stisnila se je k steni in ãakala, da
jo tujci zagledajo.

Nekdo je vrgel na tleão Ïerjavico suhega draãja. Hipo-

ma se je pokazal na ognji‰ãu velik plamen. ·inil je pro-
ti stropu in razveselil ãrno koão. In tedaj je Jerica razloã-
no videla obraze tujcev in se stresla od samega strahu.
Tujci so nosili dolge brade in brke; obleka jim je bila raz-
cefrana in oguljena. A to ni prestra‰ilo Jerice. Prestra‰ili
so jo samo divji obrazi, ki so bili na gosto pomazani s
ãrnim ogljem. Ti obrazi so bili tako grozni, da je Jerico
ob‰el mraz. Z rokami si je zakrila obraz in na glas za-
vpila.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

MoÏje so se zganili in jo zagledali. Zaãudeni so stopili

bliÏe, pa so jo vpra‰ali: »Kdo si? Kaj i‰ãe‰ tukaj?«

Jerica je zdrknila na kolena in dvignila roke. »O, ne

storite mi niã Ïalega!« je prosila. »Sirota sem — k teti
NeÏari sem hotela za gore . . . Pa sem zgre‰ila v gozdu
pot. Pri‰la sem do koãe, pa sem ãakala na vas, da mi po-
kaÏete pravo pot . . . O, ne storite mi niã Ïalega, dobri
ljudje!«

MoÏje so se spogledali. A najveãji in najmoãnej‰i je

zamahnil z roko. »Ne boj se, Jerica!« ji je rekel prijazno.
»Kar lepo vstani in nam povej vse po pravici. Poznam te,
Jerica, ker sem te Ïe veãkrat videl na vasi. Samo to nam
mora‰ obljubiti, da ne pove‰ nikomur, da si nas videla v
tej koãi. Pa te povedemo jutri zjutraj na pravo pot. Ali
nam obljubi‰, da ne izda‰ nikomur na‰ega bivali‰ãa?«

»Obljubljam vam, vse vam obljubim,« je odgovorila

Jerica in vstala. »O, kaj meni mar, kje stanujete! Saj vas
niti ne poznam. Molãala bom in ne povem nikomur!«

»Dobro!« je rekel ãrni moÏ in jo pogladil po laseh.

»Jerica, vem, da si sirota. Kajne, da te je pognala maãe-
ha iz hi‰e? Zato pa si sirota . . . Jutri ti pokaÏem pravo
pot. Samo dano besedo mora‰ drÏati, zakaj drugaãe ti
ne bo dobro na svetu. Ali si sli‰ala? — Sama si pri‰la v
koão, in samo ti ve‰ za njo. Ali ni res, da si pri‰la sama?«

Jerica je Ïe odprla usta, da bi povedala o Kekcu in

mali Tinki. Toda ‰e o pravem ãasu se je domislila, da bi

BES

KEKEC NA HUDI POTI

nemara to ne bilo dobro za Kekca in Tinko. Morda bi se
moÏje razhudili, pa bi zgrabili Kekca in Tinko. Bog ve,
kaj bi storili z njima? Nemara bi ju ‰e celo umorili, ker
bi bili prepriãani, da ju izdata. Saj Kekec ni znal nikdar
molãati in je venomer ãenãal. — Vse to je pri‰lo Jerici na
misel. Zato pa je samo pokimala z glavo in odgovorila:
»Sama grem ãez gore . . . Maãeha me je zapodila, in
zdaj grem sluÏit k teti NeÏari . . .«

»Prav, prav!« je dejal ãrni moÏ in sedel na klop k tova-

ri‰em. Priãeli so govoriti potihoma, da deklica ni sli‰ala
niti besede. Jerica jih je gledala od strani, pa se ni veã
bala. Samo za Kekca in Tinko se je bala, ker je mislila, da
pojdejo ãrni moÏje stikat v ‰upo. A bala se je brez vzro-
ka. MoÏje so zaprli vrata in porinili v veliko luknjo ob
vratih moãan zapah. Nato so spet sedli k veliki mizi. Iz
nahrbtnikov so vzeli velike hlebe kruha, in moÏ, ki je
govoril z Jerico, je izza ognji‰ãa potegnil debelo gnjat.
Razpostavil je po mizi kroÏnike in se zaãudil. »Glejte si
no,« je govoril. »Kako lepo so pomiti kroÏniki in vilice!
Pa kdo neki jih je pomil? Nemara si jih pomila ti, Jerica?
Hm, hm . . .«

MoÏ je pokimal z glavo in se prijazno ozrl po Jerici.

Deklica je zardela in povesila glavo. — »No, no, — le ne
bodi srameÏljiva!« je nadaljeval moÏ in postavil poln
kroÏnik pred Jerico. Urezal ji je velik kos rÏenega kruha
in ji stisnil v roke vilice. »Le jej! Saj si zasluÏila, ker si

BES

KEKEC NA HUDI POTI

tako lepo pomila posodo. Pa vem, da si laãna. Niã se ne
boj! Res smo videti kakor divji moÏje. Pa ne storimo ni-
komur niã Ïalega, ‰e najmanj pa tebi, Jerica, ki si prid-
na in sirotna.«

Jerica je priãela jesti, ker je bila resniãno laãna. Tu in

tam se je ozrla po moÏeh, ki so jedli hlastno in molãé.
Videla je ob steni prislonjene pu‰ke in debele nahrbtni-
ke, in v glavo ji je hipoma ‰inila misel: to so divji lovci.
Glej, poãrnili so si obraze, da bi jih nihãe ne spoznal in
ovadil. Stanujejo v tej samotni koãi, ki zanjo ne ve nihãe.
âez noã spijo tu; a v ranem jutru se splazijo v visoko
skalovje in preÏé ves dan na divje koze. O, resniãno —
to so divji lovci. Ljudje so, ki se skrivajo pred gozdarjem
in njegovimi lovci in hodijo skrivaj na lov. O kolikokrat
je Ïe sli‰ala praviti na vasi o divjih lovcih! Govorili so to
in ono: a poznal jih ni nihãe, ker so si poãrnili obraze, ko
so ‰li na gore. Bili so pretkani in znali so se potuhniti
pred gozdarjem, da jih ni nikdar zalotil.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

adovedno je Jerica gledala moÏe in se jih ni veã
bala. Saj je bila prepriãana, da ji ne storé niã Ïale-

ga. Nehala je jesti in je vtaknila polovico svoje veãerje v
culico, ker se je domislila Kekca in Tinke. O, gotovo sta
tudi laãna! Posebno pa ‰e uboga mala Tinka, ki jo je hoja
tako utrudila. Skrbno je spet zavila svojo culico in se
ozrla po moÏeh. Vsi so bili Ïe poveãerjali in nekateri so
Ïe legli kar po tleh. Nahrbtnike so poloÏili pod glavo in
se obrnili v steno, da bi zaspali.

Tedaj se je vzdignil izza mize tudi tisti veliki moÏ. »Pri

nas bo‰ spala, Jerica!« ji je rekel. »Tam za koão je mala
‰upa, polna sena. Tja pojdi, pa lezi v seno! Jutri zarana
te zbudim in te povedem doli na pravo pot. Samo spo-
minjaj se dane besede! Dokler se bo‰ drÏala tiste oblju-
be, ti bomo prijatelji!«

MoÏ je potegnil debeli zapah in odprl duri. Jerica je

vzela svojo drobno culico in glasno vo‰ãila: »Lahko noã,
dobri ljudje!« — Stopila je pod milo nebo in se globoko
oddahnila. Vrata so se za njo glasno zaprla in potem je
bilo vse tiho. Jerica je ‰la skozi visoko travo in se za hip
ozrla okrog sebe. Noã je leÏala ‰irom okrog po zagor-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

skem svetu. Izza ‰krbastih sneÏnikov se je dvignil jasni
mesec. Velika svetloba se je razlivala krog in krog, in
med nemim skalovjem se je svetlikal veãni sneg. Mrtva
ti‰ina je leÏala po vsem gorovju. Le od nekod je prihajalo
votlo ‰umenje, ‰umenje gorskega potoka, ki je padal v
visokih slapovih preko silnega skalovja.

Jerico je stresel mraz, zakaj s sneÏnikov je zavel hla-

den veter, da so se sklonile visoke, rosne trave. Naglo je
stekla preko trate in se splazila v ozko ‰upo. Skozi veli-
ko lino je sijal mesec naravnost v ‰upo. Jerica je zagle-
dala Kekca in Tinko, ki sta mirno in trdno spala na meh-
kem senu. Potihoma se je splazila k njima in ju gledala.
Tinki je svetil mesec naravnost v obraz. Njene oãi so bile
zaprte, in sopla je naglo, trudoma. Pokrita je bila z Jeriãi-
nim predpasnikom, vrhu njega je razgrnil Kekec tudi
svoj jopiã. A njena lica niso bila rdeãa, kakor po navadi,
ampak bila so bleda, tako zelo bleda! — Kraj nje je spal
Kekec. Ves se je bil zaril v seno: samo glava je gledala iz
njega, a obraz mu je bil pokrit s klobuãkom.

Jerica se je sklonila k njemu. »Kekec!« je poklicala s

tihim glasom. Kekec je dvignil glavo in odprl oãi. Klo-
buãek mu je zdrsnil z obraza in Kekec si je pomel zas-
pane oãi. »Kaj je?« je vpra‰al. »Ali si ti, Jerica?«

»Pst, Kekec, da ne zbudi‰ Tinke!« je odvrnila Jerica

tiho. »Jaz sem. Pri‰li so ljudje v koão, in govorila sem z
njimi. Zjutraj mi pokaÏejo pravo pot. Ve‰, obljubili so mi

BES

KEKEC NA HUDI POTI

to in mi dali tudi veãerjo. Nekaj sem prihranila za vaju,
da ne bosta laãna. A ljudem se ne smeta pokazati, zakaj
v koãi stanujejo divji lovci, ve‰, Kekec, divji lovci. Obraze
imajo ãrne in hudi so, Kekec! Zato pa se ne smeta poka-
zati. Zatajila sem vaju, ker sem se za vaju bala. Zato pa
bodi priden, Kekec, in nikar ne hodi iz ‰upe. Zjutraj mi
pokaÏejo pot. Pa se vrnem takoj in vaju povedem do-
mov . . . Ali si sli‰al, Kekec?«

Kekec se je skobacal iz sena. Gledaj je Jerico in zma-

jal z glavo. »Ali je res, kar mi pravi‰?« je vpra‰al. »Ali
misli‰, da se bojim divjih lovcev? O, moti‰ se, Jerica! Ve‰,
zjutraj pojdem kar k njim v koão. NamaÏem si obraz s
sajami, pa jih poprosim za pu‰ko. Z njimi pojdem stre-
ljat divje koze, o, resniãno, Jerica! Kaj misli‰, da sem
strahopetec? Ne bojim se divjih lovcev, prav niã se jih
ne bojim.«

»Tiho, Kekec!« ga je posvarila Jerica, ker se je res bala.

O, poznala je dobro Kekca, pa je vedela, da Kekec go-
tovo stori tako, kakor je govoril pravkar. Zato pa se je
bala in ga je pregovarjala. »Neumno govori‰, Kekec,« je
dejala in bila skorajda jezna. »Ako se prikaÏe‰ divjim
lovcem, te kar pograbijo in ubijejo. Poznajo te, Kekec,
dobro poznajo. Tvojo ãenãavost poznajo in vedo, da jih
izda‰, ko pride‰ na vas. Zato te pa gotovo zgrabijo . . .
Ali niã ne premisli‰, Kekec? — Reãem ti, da ostani lepo
v ‰upi in pazi na Tinko, dokler se ne povrnem. Samo

BES

KEKEC NA HUDI POTI

divjim lovcem se ne sme‰ pokazati. Ali mi obljubi‰, Ke-
kec?«

»Hm,« je odgovoril Kekec in se za hip zamislil. Potem

pa je trikrat pokimal z glavo. — »Prav pravi‰, Jerica,« je
nadaljeval. »Ostanem lepo pri Tinki. Saj bo najbolje
tako.« — Zazdehal je na glas in se pretegnil. Zakopal se
je v seno in si pokril obraz s klobuãkom. Nobene bese-
de ni rekel veã. Hipoma ga je premagal spanec, in spal
je trdno kakor pred pol ure.

Tudi Jerica je legla tam blizu vrat. Dasi je bilo njeno

srce polno skrbi in Ïalosti, je vendar kmalu zaspala. Na-
porna pot in dolga hoja sta jo bila utrudila tako, da se je
ãutila popolnoma utrujeno. Spala je dolgo in prijetno.
Ko se je prebudila, je ‰inila naglo na noge, zakaj domis-
lila se je, da jo pride divji lovec klicat. A tega ni hotela,
ker je dobro vedela, da divji lovec zasaãi tudi Kekca in
Tinko, ako pride v ‰upo. Zato pa je naglo vstala in sto-
pila pred ‰upo. Bil je ‰e mrak krog in krog. A vendar so
se Ïe svetili vrhovi sneÏnikov v ‰krlatni zarji. Bilo je mrz-
lo, da je Jerico kar streslo. ·la je preko rosne trate in se
pribliÏala leseni koãi. Pred vrati je obstala, pa je poslu-
‰ala. Sli‰ala je v koãi govorjenje in je vedela, da so divji
lovci Ïe vstali. Tiho in bojeãe je potrkala na zaprte duri.

Odprl ji je tisti veliki in moãni moÏ, ki je bil sinoãi z

njo tako prijazno govoril. Zaãudil se je moÏ, ko jo je za-
gledal, in tlesknil z rokami. »Raca na vodi! Glejte jo, Je-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

rico!« je dejal. »Pa je Ïe vstala in pri‰la kar sama k nam.
Glejte jo!« — In moÏ se je namuznil in se zasmejal. Pri-
jel je Jerico za roko in jo odvedel k mizi. Posadil jo je na
klop in ji prinesel skodelico gorkega mleka in velik kos
kruha. — »Jej, le jej, Jerica!« ji je prigovarjal. »Pot do tete
NeÏare je ‰e dolga in naporna. Zato pa se najej do do-
brega, da ne obnemore‰ sredi pota!«

In Jerica je jedla. MoÏje pa so si oprtali pu‰ke in na-

hrbtnike. Pomignili so velikemu tovari‰u in od‰li iz koãe.
Pa tudi veliki moÏ je bil Ïe napravljen za na pot in je ãa-
kal samo ‰e Jerico. Deklica je vtaknila v culico kos kru-
ha, ki ji je bil ostal od zajtrka. »Pripravljena sem,« je re-
kla nato in stopila k vratom. »Stric, ‰e enkrat vas prosim,
da bi mi pokazali pot. Resniãno — hudo mi je, ker ne
znam sama od tod . . .«

MoÏ je zamahnil z roko. Vrgel je pu‰ko preko rame in

odgovoril: »PokaÏem ti pot, kakor sem ti obljubil sinoãi.
Kar pojdi za mano in ne boj se niãesar!«

·la sta preko mokre senoÏeti. Zdanilo se je Ïe bilo in

gori vrhu strmega skalovja je Ïe sijalo sonce. A gozd tam
doli je bil ‰e mraãen in je ‰e spal. Îivega glasu ni bilo
sli‰ati ‰irom okrog po zagorskem svetu. Le potok je ‰u-
mel nekje med razritimi skalami in pel jutranjo pesem.
·e enkrat se je Jerica ozrla na koão in ‰upo in se na-
smehnila, zakaj dobro je vedela, da spita tam Kekec in
Tinka ‰e v globokem snu. Lepo se naspita in spoãijeta

BES

KEKEC NA HUDI POTI

do tiste ure, ko pride nazaj, da ju povede domov. âila
bosta in vesela. O, saj daleã ne more biti do prave poti.
Samo ko‰ãek gozda in dva strma, visoka jarka, kjer se
peni gorski potok — pa pride do ravne in gladke steze,
ki drÏi naravnost v zagorsko vas. Saj bo trajalo samo ne-
kaj ãasa, mogoãe samo dve uri, dokler se ne povrne sãm
na skrito senoÏet. Do takrat pa se Kekec in Tinka popol-
noma odpoãijeta.

Jerica se je ‰e enkrat nasmehnila, pa je vpra‰ala div-

jega lovca: »Koliko ãasa morava hoditi do pravega pota?
O, povejte mi, stric, ker me resniãno skrbi!«

»Hm,« je rekel moÏ in potegnil iz Ïepa pipo ãedro.

Nabasal jo je s tobakom. H kresilu je pritisnil gobico in
priãel kresati. Gobica se je vÏgala in moÏ jo je potisnil v
ãedro. Priãel je puhati goste dime in je govoril: »Hm,
dolga ni pot — tako — le dve uri bova hodila navzdol. Pa
nikar se ne boj! Pot je zloÏna in lahka. Prav niã te ne bo
utrudila, prav niã . . .«

MoÏ je umolknil in priãel zopet puhati gosti dim

predse. Zavila sta v tihi gozd, ki je molãal daleã naokrog
in se ‰iril v nepreglednost. MoÏ je molãal vso pot in delal
je velike korake. Naglo je sopla Jerica za njim in se ga ni
upala veã spra‰evati. Hodila sta Ïe dolgo navzdol. Gozd
se je bil Ïe prebudil, in tu in tam je Ïe pela samotna ptica
vrhu visokega drevja. Pri‰la sta do ‰irokega jarka, ki je
bil poln orja‰kih skal. Preveslala sta drveão vodo, ki je

BES

KEKEC NA HUDI POTI

skakala s skale na skalo in glasno ‰umela. Splazila sta se
nato po strmini navzgor in obstala tam gori vsa zasop-
la. Jerica si je obrisala znoj z obraza in se zagledala v
strme sneÏnike, ki so se dvigali pred njo, samo za stre-
ljaj oddaljeni. Bili so beli kakor srebro in polni sonãnih
Ïarkov.

Divji lovec je pokazal z roko tja v dolinico, ki se je raz-

tezala pod belimi sneÏniki. »Ali vidi‰ tisto belo ãrto on-
kraj potoka?« je vpra‰al. »No, tisto je pot, ki drÏi preko
Vr‰iãa za gore k teti NeÏari. Ni daleã od tod — samo pol
ure bo‰ hodila, pa dospe‰ k njej. Meni se mudi nazaj.
Zato te pustim samo. Kar naravnost pojdi po tej stezi.
Zgre‰iti ne more‰ veã, saj ni nobene druge steze daleã
naokrog . . . ·e enkrat ti reãem, da se spominjaj dane
besede! Ne izdaj me nikomur, pa tudi mojih tovari‰ev in
na‰ega bivali‰ãa ne. Ali si sli‰ala, Jerica?«

»O, nikoli, stric!« je odvrnila Jerica. »HvaleÏna sem

vam, da ste me privedli na pravo pot. In kako naj vas
izdam, ko ste mi pa vendar storili samo dobro? Oj, lepa
hvala vam, stric, za vse, kar ste mi storili. Nikoli ne po-
zabim . . .«

MoÏ jo je pogladil po laseh in ji stisnil roko. Nato se

je naglo obrnil in kar hipoma izginil med go‰ãavo. Jeri-
ca je pogledala za njim in se globoko oddahnila. Poãa-
kala je ‰e nekaj trenutkov. Potem pa se je obrnila in se
naglo spustila nazaj v jarek. Preveslala je vodo in pohite-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

la navkreber po ozki stezi. Glej, dve uri sta hodila z div-
jim lovcem od samotne koãe na senoÏeti. Ni ‰e pozno —
jutro je ‰e, in sonce ‰e ni visoko. âe bo hitela na vso
moã, pride kmalu do Kekca in Tinke, ki ‰e gotovo slad-
ko spita. O, samo podvizati se mora, pa bodo ‰e popold-
ne doma. Gotovo je maãeha Ïe v silnih skrbeh in joãe za
otrokoma. Zato pa mora hiteti, da pride ãimprej nazaj
na senoÏeti . . . In Jerica je hitela navkreber. Znoj ji je
curkoma lil z obraza. In teÏko je sopla. Culico je poloÏila
kraj velike, z mahom obrasle skale, da bi je preveã ne
ovirala. Odvezala si je z glave robec in slekla je ‰laban-
kico, da bi laÏje hitela navzgor. A steza se je vlekla, vlek-
la tako strmo po gori in je ni hotelo biti nikoli konca.
Jerica je bila Ïe vsa zasopla. Noge so se ji priãele tresti,
da ni mogla veã naprej. Sedla je na mahovito trato, pa je
poãivala. Brisala si je znojni obraz in gledala sonce, ki je
kukalo izza gostega vejevja naravnost nanjo. Bilo je Ïe
precej visoko, in to je Jerico prestra‰ilo. Naglo se je dvig-
nila in stekla po strmini. O, prej, ko sta ‰la z divjim lov-
cem navzdol, se ji je zdela vsa pot lahka in kratka. A
navzgor je bila huda in dolga, da je ni bilo nikoli konec.
Gotovo hodi Ïe veã kot dve uri, a senoÏeti nikjer! Kekec
in Tinka pa ãakata tam gori in sta vsa v strahu, ker ses-
trice ni nazaj. âakata in ãakata, in Tinka joãe na ves glas,
ker bi rada k mamici, da bi pila svoj mlekec in jedla svoj

BES

KEKEC NA HUDI POTI

krajãek kruha. A Jerice ni, od nikoder je ni, pa najsi joãe
Tinka ‰e tako bridko!

Jerica je bila vnoviã vsa zasopla. A ustavila se ni. Na-

pela je zadnje moãi in stekla po strmini. Pri‰la je v go-
‰ãavo in niã veã ni videla sonca. In tedaj je spoznala, da
je blizu senoÏeti. Oddahnila se je, in teÏak kamen se ji je
odvalil s srca. Hvala bogu — ‰e ta ko‰ãek go‰ãave, pa
pride do Kekca in jokajoãe Tinke. In konec bo trpljenja
in velikih skrbi . . . Jerica je tekla na vso sapo skozi go-
‰ãavo. Niti toliko ni postala veã, da bi se odsopla in si
obrisala znoj s ãela. Hitela je, samo hitela in mislila na
jokajoão Tinko. Za‰la je v vedno veãjo go‰ãavo, steza je
bila precej ‰iroka in goste veje je niso ovirale. A hipoma
se je go‰ãava zredãila: drevje je izginilo, in Jerica je
vzkliknila, zakaj pred sabo je zagledala ‰irno senoÏet.

Stekla je naravnost do ‰upe in pogledala vanjo. —

»Oj, Kekec! Oj, Tinka!« je zaklicala na ves glas. A nihãe
ji ni odgovoril. In Jerica je stopila v ‰upo in brskala po
senu. A Kekca in Tinke ni bilo nikjer.

Jerico je zaskrbelo, da je kar zastokala. Toda potolaÏi-

la jo je misel, da sta bratec in sestrica nemara v koãi.
Zato je stopila tja, hotela je odpreti vrata, a bila so za-
prta in se niso ganila, pa najsi se je trudila ‰e tako. In
domislila se je, da jih je davi, ko sta stopila iz koãe, div-
ji lovec zaklenil z velikim kljuãem. Pa je priãelo Jerico
zopet skrbeti. Stekla je na sredo senoÏeti in se ozirala

BES

KEKEC NA HUDI POTI

krog in krog. — »Oj, Kekec! Oj, Tinka!« je klicala na ves
glas, da je odmevalo doli z visokih sneÏnikov. A Kekca in
Tinke ni bilo nikjer.

In Jerica se je tako prestra‰ila, da je na glas zajokala.

Hitela je tja gor na porobje in klicala bratca in sestrico.
A nihãe ji ni odgovoril. Samo njen glas je jekal stoterno
od gladkih, belih peãin, ki so se smehljale v toplih sonã-
nih Ïarkih. Jerica je nehala klicati. Saj je vedela, da je vse
zaman. Sesedla se je tam gori na porobju in si z rokami
zakrila obraz. Bridko je ihtela in jokala. O, saj je vedela,
da Kekca in Tinke ni veã. Bog ve, kaj se jima je pripeti-
lo? Nemara so se divji lovci vrnili. Zasaãili so otroka, in
kdo ve, kaj so napravili z njima? — Ali pa sta od‰la v
gozd, ker se ona tako dolgo ni vrnila. Za‰la sta, in bog
ve, kje zdaj tavata in kod bosta tavala, dokler ne onemo-
reta in pogineta od lakote . . .

»Oj, Kekec! Oj, Tinka!« je ponavljala Jerica kakor brez

uma. Na ves glas je jokala in vila roke. V du‰i ji je bilo
tako teÏko in bridko, da je mislila, da ji zdaj poãi srce. —
»Oj, Kekec, oj, Tinka! Kam sta ‰la? Zakaj me nista poãa-
kala! Oj, povejta!«

âuj — tedaj se je Jerici zazdelo, da je sli‰ala ãuden

glas, ki je prispel od nekod daleã na samotno senoÏet.
Nehala je ihteti in tarnati, pa je prisluhnila. Lahen vetrc
je vel gori iz ozke zagorske dolinice in prina‰al s sabo
tiste ãudne glasove. Jerica se je dvignila in poslu‰ala. In

BES

KEKEC NA HUDI POTI

kar hipoma je spoznala tiste glasove in se razveselila.
Glej, ti glasovi prihajajo naravnost iz Kekãeve pi‰ãalke.
Sedi Kekec nekje sredi gozda, pa piska lepo pesemco
. . . O, resniãno — Jerica spozna pesem, ki jo je ‰e vãe-
raj piskal Kekec. Tam doli v go‰ãavi jo je piskal, ko so
zgre‰ili pot in je klicala bratca — ‰kratca.

»Pridi, pridi, ‰kratec,
‰kratec, ljubi bratec!
Krono srébrno ima‰,
poti v gozdu vse pozna‰ —
pridi, deco nas poglej,
pot pokaÏi nam, povej! . . .«

Vedno razloãnej‰a je postajala pesem. Jerica je raz-

loãila Ïe posamezne glasove in zasmejala se je od srãne
radosti. Glej, ‰e sta Ïiva bratec in sestrica. Tam doli nekje
sredi gozda sedita zdaj, pa ãakata na Jerico. O, kar naglo
bo hitela tja dol; kar za glasovi pojde, pa ju najde in po-
vede na pravo pot . . . In Jerica je stekla v go‰ãavo. Hite-
la je za glasovi skozi gosto grmovje. Prav niã ni bila utru-
jena. Kaj tisto! Saj je vedela, da jo ãakata bratec in sestri-
ca. Bratca-‰kratca kliãeta na pomoã, ker mislita, da ses-
trica ne pride veã. A Jerica ju dohiti, gotovo ju dohiti in
povede domov k jokajoãi mamici.

A hipoma so glasovi Kekãeve pi‰ãalke utihnili. Tiho je

postalo po prostranem gozdu. Samo vetrc je ‰elestel

BES

KEKEC NA HUDI POTI

rahlo in pritajeno. Jerica se je ustavila in prisluhnila, ãe
se nemara zopet ne oglasi pi‰ãalka. Dolgo je stala tam in
ãakala. A pi‰ãalka se ni veã oglasila . . . »Oj, Kekec! Oj,
Tinka!« je zavpila Jerica. Mislila je, da se bratec in sestri-
ca zdaj gotovo oglasita. A ãakala je zaman. Od nikoder
ni bilo Ïivega glasu, in Jerica ni vedela veã, v katero smer
naj gre, da dohiti Kekca in Tinko, ki sta se gotovo zopet
izgubila v ãrnem gozdu.

»Oj, Kekec! Oj, Tinka!« je zavpila ‰e enkrat, in njen

glas je bil Ïe popolnoma hripav. Naslonila se je na debe-
lo smreko in poslu‰ala, kdaj se zopet oglasi Kekãeva
pi‰ãalka. Pa se ni, le samotna sinica je priletela od ne-
kod. ·inila je mimo nje in sedla ravno nad njo na ‰iro-
ko vejo. In sinica je priãela ãivkati, in listje na drevesih
je ‰elestelo v prijaznem vetrcu, ki je vel naravnost iz za-
gorske dolinice . . .

BES

KEKEC NA HUDI POTI

isto jutro se je Kekec prebudil zelo pozno. Dregnil

je klobuãek z obraza in potem je s ‰iroko odprtimi

oãmi strmel krog sebe. Skozi veliko lino je sijalo sonce,
naravnost v ‰upo je sijalo in na obraz zaspanega Kekca.
In Kekec se je dvignil ter otresel bilke s sebe. Prvi trenu-
tek se niti zavedel ni, kje je pravzaprav. A zagledal je
Tinko, ki je ‰e vedno spala in se je teÏko oddihovala. In
tedaj se je Kekec udaril s prstom po ãelu. — »Aha!« je
rekel sam pri sebi, »zdaj vem, kje sem . . . Pa sem Ïe
mislil iti po kozo, da jo poÏenem na pa‰o . . . Ovbe, to
bo gledala Keza, ko me ne bo! Pa ves dan bo sitnarila in
se drla v hlevu . . . Ti prebita stvar!« — In Kekec se je
popraskal za desnim u‰esom in priãel godrnjati sam
zase. — »Kaj naj storim?« se je vpra‰al. »Ali naj tiãim tu
v ‰upi kakor kos v kletki? Oj, ne, oj, ne! Kekec ni kos, pa
ne bo tiãal v kletki. Pa tudi zaprt ne bo kakor na‰a Keza
v hlevu. Oj, saj res — na‰a Keza . . . To bo gledala danes,
ko me ne bo in je ne bom spra‰eval, zakaj ima rogove na
glavi. Pa bo imela danes ãasa zadosti in bo nemara iz-
tuhtala, zakaj ji je bog podaril rogove. Saj pravim . . .«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

In Kekec se je domislil koze in se na glas zasmejal. Z

roko se je udaril po kolenih in se ozrl po speãi Tinki. —
»Hej, Tinka, Tinkara! Ali me sli‰i‰? Zbudi se in vstani,
ker je Ïe ãas!«

Tinka je glasno vzdihnila. Samo malce je odprla oãi in

pogledala bratca. »·e malo naj spim . . . O, Kekec, tako
sem trudna!« — ·e enkrat je vzdihnila, pa zaprla oãi. In
Ïe je spet spala.

»Hm,« je rekel Kekec in stopil k nizkim durim, »pa jo

pustim, naj spi ‰e nekaj ãasa. Jerica se tako ‰e ne vrne
. . . Bog ve, ali so divji lovci ‰e v koãi? Tako rad bi jih
videl, pa ãetudi samo od daleã. Jerica je rekla, da so
stra‰ni. âe je res? Tudi Bedanec je stra‰en, a ‰e stra‰nej‰i
je Prisanek. Pa se ju ne bojim — niti Bedanca niti Pri-
sanka. Pa bi se bal divjih lovcev, ki imajo obraz samo
poãrnjen kakor dimnikar na vasi? O, ne, o, ne!«

Kekec se je vnoviã zasmejal in se splazil iz ‰upe. Do-

bro se je bil naspal in spoãil ãez noã. Zato pa je bil do-
bre volje in vesel. ·e na misel mu ni pri‰el strah. Kaj ‰ele
skrbi! — Ej, saj sije zunaj beli dan; vsa ‰irna senoÏet je
pokrita s pisanim, dehteãim cvetjem, in murni ãrlikajo
v veseli dan po lepi senoÏeti. ·e celo beli sneÏniki se
smehljajo, ker se kopljejo v toplih sonãnih Ïarkih. In vse
‰irno, modro nebo se smehlja in gleda veselo na zagor-
ski svet. Pa bi se Kekec ne smejal? Kekec, ki mu je bog
dal veselo srce in dobro voljo? — Ej, resniãno — bilo bi

BES

KEKEC NA HUDI POTI

ãudno, ãe bi Kekec ne bil vesel. Saj mu ‰e na misel niso
veã pri‰li trudi in teÏave vãeraj‰njega dneva. Vse je Ïe
pozabil in videl je samo dan, ki se je razgrinjal tako lepo
in veselo nad tihim zagorskim svetom.

Kekec je za trenutek obstal pred ‰upo in pogledal na

koão. A ker ni videl nikogar, je ‰el preko trate proti koãi.
Pozabil je, kaj je bil sinoãi Jerici obljubil. Pa je bil oblju-
bil, da bo ostal lepo v ‰upi in bo varoval Tinko. A tega se
Kekec ni veã spominjal. Hotel je samo do divjih lovcev,
da jih poprosi skodelice mleka in kosa kruha, zakaj Ke-
kec je zaãutil, da je laãen, ker ni jedel vãeraj prav niã po-
‰tenega. Zato je stopil naravnost do koãnih vrat in jih
hotel odpreti. A vrata so bila trdo zaprta.

»Hej, ljudje!« je zavpil Kekec in butnil trikrat v lesene

duri. A nihãe se mu ni oglasil. To pa Kekcu ni bilo v‰eã.
Na vse moãi je poizku‰al, da bi odprl duri. A njegov trud
je bil zaman. Pa vendar to Kekca ni spravilo v slabo vo-
ljo. ·el je okrog in krog koãe, da bi dobil vsaj majhno
odprtino, skozi katero bi se splazil v koão. A iskal je za-
man. — »Od‰li so in zaprli koão,« je pomislil Kekec in
od‰el naravnost k studencu, ki je Ïuborel nedaleã v sen-
ci ‰iroke bukve. Kar s prgi‰ãem je zajel hladne vode in jo
hlastno srkal. — »Ovbe!« je dejal sam pri sebi, ko se je
napil. »Doma sem dobil za zajtrk skodelico gorkega
mleka. A tu moram piti mrzlo vodo, pa ‰e brez kruha.
Ovbe!«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

A Kekec se ni jezil in hudoval zaradi tega. Samo za-

smejal se je, pa je pregnal za trenutek lakoto, ki se je
oglasila, ko se je domislil gorkega mleka. Nato si je umil
obraz in se obrisal kar z rokavom. Napotil se je nazaj do
‰upe, da bi pogledal, kaj dela sestrica. A Tinka je ‰e ved-
no spala in se ni hotela predramiti, dasi jo je Kekec na
ves glas klical: »Oj, Tinka! Oj, Tinkara! Ali sli‰i‰? âas je,
da vstane‰, ti, Tinkara!«

A Tinka je samo vzdihnila in se obrnila na drugo

stran. Kekec je skomignil z rameni in ‰el nazaj na se-
noÏet. Splazil se je po strmini in sedel visoko tam gori na
porobju na zeleni mah. Tja je sijalo sonce, in videlo se je
daleã naokrog. ·e celo v globoko dolinico se je videlo in
Kekec je natanko razloãil tam doli beli prod in modro
vodo, ki je tekla sredi proda. Spoznal je sneÏnike, ki so
se dvigali tam v ozadju. Saj jih je gledal vsak dan iz vasi
in ãudil se je njihovi vi‰ini. Bili so pokriti s snegom in
tako tako visoki, da so se s svojimi glavami dotikali na-
ravnost modrega neba.

Z visokega porobja jih je zagledal zdaj Kekec, pa je

tlesknil z rokami. »O, glejte!« je zaklical na glas. »Tam so
sneÏniki, ki sem jih videl Ïe tolikokrat. Tisti strmi, gozd-
ni skladovi — to je ·krlatica. Zelen gozdiã se ‰iri pod njo;
tam je lepi gaj, kjer domuje vila ·krlatica. A tam na des-
no se dviguje Prisanek. Glavo ima pove‰eno, kakor da bi
spal. A pod njim so razmetane visoke skale krog in krog.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

Ej, tam stanuje divji moÏ Prisanek. Stokrat mi je Ïe pra-
vil oãe o njem. Oj, ne bilo bi dobro, ãe bi pri‰el njemu v
pesti, resniãno bi ne bilo dobro . . .«

Kekec se je veselo zasmejal in poãil z rokami. A po-

gled mu je obvisel na ozki dolinici globoko tam spodaj.
Videl je potok, in zdelo se mu je, da sli‰i razloãno ‰u-
menje vode. — »Hej, to je Pi‰enca!« je zaklical kar hipo-
ma na ves glas in skoãil na noge. »Saj vidim pot, ki se
vije onkraj proda . . . To je na‰a pot, ki drÏi naravnost
v vas . . . O, pa smo bili neumni vãeraj, joj, tako neum-
ni! Zakaj nismo stopili sem gor? Pa bi bili videli, kam naj
gremo, da pridemo domov. Joj, kako smo bili neumni!«

Kekec je bil od samega veselja ves iz sebe. Zdrvel je po

strmini, naravnost v ‰upo je tekel. — »Tinka, oj, Tinka-
ra!« je zavpil nad deklico, ki se je prebudila vsa prestra-
‰ena. »Dobil sem pot, dobil sem jo! Pa nama ni treba
ãakati Jerice. Lepo greva navzdol in opoldne bova Ïe do-
ma pri kosilu . . . Le meni verjemi, Tinka! Kar hitro
vstani, pa pojdi z mano, da ti pokaÏem pot.«

Tinka se je trudoma dvignila in stopila na noge. Brid-

ko je zatarnala, ker jo je nekaj zaskelelo v gleÏnjih. Sedla
je nazaj v seno in se nakremÏila. »Boli, Kekec, tu v gleÏ-
njih me boli,« je rekla in vzdihnila vnoviã.

»Kaj tisto!« ji je odvrnil Kekec. »Bo Ïe pre‰lo, ko pre-

stopi‰ dvakrat ali trikrat. Bo‰ videla, da bo res tako. Hoj,
lepo steãeva po gori navzdol in prideva ravno h kosilu

BES

KEKEC NA HUDI POTI

domov. Le meni verjemi in se nikar ne kremÏi. Ve‰, to ni
lepo. KremÏijo se samo otroci, ki so ‰e v zibelki. A ti si Ïe
velika, hej, tako velika!«

Tinka se je bridko nasmehnila. A vendar je pustila, da

ji je bratec obul ãeveljãke. Nato se je dvignila in se poãa-
si skobacala iz sena. Paã jo je ‰e zabolelo tu pa tam v
gleÏnjih, a ne veã tako hudo. Poãasi je ‰la za Kekcem po
strmini. âim bolj je hodila, tem manj‰a je bila boleãina
v nogah. In ko je Tinka pri‰la na visoko porobje, je noge
Ïe niso veã bolele. Kekec ji je kazal dolinice in sneÏnike.
Pa tudi pot ji je pokazal, ki se je vila onkraj belega pro-
da. — »Jej,« je rekla Tinka in se razveselila. »Poznam to
pot — z oãetom sva ‰la tam pretekli mesec. Oj, na tistih
skalah tam je trgal oãe meÏikeljne. Mhm, velik ‰opek jih
je natrgal . . . Jej, poglej, Kekec . . .«

»Tinka, ali si upa‰ z mano doli na tisto pot?« jo je

vpra‰al Kekec, ki je bil vesel, da sestrica ne tarna veã.
»Ali se upa‰, Tinka? Glej, skozi to go‰ãavo morava. Mo-
goãe bova hodila samo eno uro. Spotoma sreãava tudi
Jerico, ki je od‰la z divjimi lovci tja dol. Pa pridemo na
lep naãin domov. Samo, ãe se upa‰, Tinka?«

»Mhm,« je odvrnila Tinka, ki je ‰e vedno strmela tja

v dolinico. »Zakaj bi se ne upala? O, Kekec, tako rada bi
Ïe bila doma pri mamici! Ve‰, mamica bi mi dala skode-
lico mleka, ker sem laãna. A tukaj nimam niti ko‰ãka
kruha. Pa sem laãna, resniãno sem laãna.« — In Tinki se

BES

KEKEC NA HUDI POTI

je nakremÏil obrazek. Roke je prislonila k licu, pa je pri-
ãela zdihovati.

»Ne tarnaj mi spet, Tinkara!« ji je rekel Kekec in se je

skoraj razjezil. »Tudi jaz nisem ‰e niãesar jedel. Samo
vodo sem pil. Pa ne javkam prav niã. Saj vem, da bom
opoldne Ïe doma pri kosilu in se bom najedel kar za dva
dni. âemu bi potem javkala, te vpra‰am, ti, Tinkara? —
Potrpi malo, ker bo‰ ‰e danes sita.« — Kekec se je nena-
doma zasmejal. Z roko se je udaril po ãelu in zaklical.
»Oh, kako sem pameten! Saj imava jesti zadosti. Pa da
sem mogel pozabiti! Kaj ni pustila Jerica v ‰upi kruha in
svinjine? Oj, resniãno — sinoãi je prihranila za naju, ker
je vedela, da bova danes laãna. Pa da sem pozabil!«

Kekec se je zapra‰il po strmini. âez nekaj trenutkov se

je vrnil s kruhom in svinjino. V klobuãku pa je prinesel
vode, da se Tinka napije. Tinka je priãela jesti in se je vsa
zadovoljna smehljala. Kekec jo je gledal in se tudi smeh-
ljal. Dasi je bil sam laãen, je vendar privo‰ãil sestrici vse.
Pa Tinka ni hotela pojesti vsega. Polovico je dala Kekcu,
ker se je domislila, da mora biti tudi on laãen. A Kekec
se je branil in ni hotel. A ker sestrica ni odnehala, je Ïe
hotel vtakniti kos kruha v usta. A premagal se je, ker se
je spomnil, da bo pot ‰e dolga in bo Tinka ‰e veãkrat
laãna. Zato je spravil svinjino in kruh lepo v Ïep, da bi
ga ‰e enkrat ne nadlegovala izku‰njava. — »Ali greva,
Tinka?« je rekel sestrici, ki je hlastno pila vodo iz njego-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

vega klobuãka. »Ve‰, ãim prej greva, tem prej bova do-
ma. Ali greva?«

»Poãakajva ‰e malo — morebiti pride Jerica,« je odgo-

vorila Tinka in se zleknila vsa zadovoljna po trati. »Oj,
Kekec! Pa mi ‰e nisi niãesar pravil o divjih lovcih. Dejal
si, da je ‰la Jerica z njimi, da ji pokaÏejo pravo pot. Pa si
jih ti videl? O, povej mi, ali so bili stra‰ni?«

»Kaj jaz vem!« je dejal Kekec. »Nisem jih videl. Ve‰, v

‰upi sem moral sedeti in straÏiti tebe, da te ne vzamejo
divji lovci. Hej, ãepel sem tam in ãakal, da pridejo. Kar
za vrat bi jim bil skoãil kakor maãka. Pa bi se bili ustra‰ili
in zbeÏali.«

»Joj, Kekec!« se je zaãudila mala Tinka in tlesknila z

rokami. »Pogumen si, Kekec, resniãno si pogumen. Ti bi
se ne ustra‰il niti divjega moÏa Prisanka. Kaj, Kekec?«

»âemu bi se ga bal?« je odvrnil Kekec malomarno.

»Saj mu nisem storil ‰e niã hudega. In divji moÏ me niti
ne pozna. Kaj naj mi hoãe potem?« — In Kekec je pra-
vil o Jerici in divjih lovcih. Vse je povedal, kar je vedel in
Tinka se je ãudila. Gledala je v dolinico in poslu‰ala
bratca. Ko je Kekec umolknil, se je dvignil in jo vnoviã
opomnil: »Ali naj greva? âas je Ïe, ãe hoãeva priti do-
mov h kosilu. Sonce je Ïe visoko, in Jerice ‰e ni od niko-
der.«

»Poãakaj ‰e malo!« je odvrnila Tinka, ki se ji kar ni lju-

bilo vstati. »Jerica je rekla, da pride nazaj. Zato pa pri-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

de gotovo . . . Povej mi, Kekec, ali je resniãno tam zdo-
laj gaj vile ·krlatice? Ti bo‰ vedel zagotovo, ker ti ve‰
vse. Pa mi povej, da bom vedela.«

Kekcu ni kazalo niã drugega, kakor da je sedel nazaj

na trato. Z roko je pokazal na bele sneÏnike, ki so se dvi-
gali tam v ozadju. — »Ali vidi‰ tiste visoke stene nad
snegom?« je govoril. »Ve‰, tisto je gora ·krlatica. Z gla-
vo se dotika samega neba. ·e nihãe ni splezal tja gor, ker
gora je strma in visoka, da nobena ne tako na svetu. Glo-
boko pod snegom, v lepi dolinici vidi‰ lepo ozadje. To je
gaj vile ·krlatice. V zlatem gradu stanuje in prepeva noã
in dan. O, lepo je tam, Tinka, tako lepo kakor nikjer na
svetu!«

»Seveda mora biti lepo,« je menila Tinka. »A vila

mora biti krasna in obleãena v zlato obleko. Kaj, Kekec?
— A vendar bi se jaz bala vile, o tako bala! Pa ãetudi je
lepa, pa ãetudi je vsa zlata. Kar skrila bi se pred njo in bi
zbeÏala.«

»Ti si prismodica, Tinkara,« jo je zavrnil Kekec. »Kaj

pa ti hoãe vila ·krlatica, ha? Zakaj se je boji‰? — O, niã
ne reãem, ãe bi se bala divjega moÏa Prisanka, zakaj
moÏ je res stra‰en. Velik je kakor gora in ima brke dva
vatla dolge. Njega se boj, Tinkara! A pred vilo ·krlatico
ti ni treba imeti strahu.«

Tinka se je stresla po vsem Ïivotu. Stisnila se je k brat-

cu, pa ga je prosila: »O, ne govori o divjem moÏu! Saj

BES

KEKEC NA HUDI POTI

me je strah, joj, tako strah! Ljubi Kekec, lepo te prosim,
molãi! Pojdiva raj‰i Jerici naproti. Tako rada bi Ïe bila
doma pri mamici! Kar pojdiva, Kekec . . .«

Kekec je poveznil mokri klobuãek na glavo. ·e enkrat

je natanko pregledal poboãje gore in dolinico tam doli.
— »Naravnost skozi to go‰ãavo morava,« je rekel in pri-
jel sestrico za roko. ·la sta nazaj preko senoÏeti in zavila
v grmovje, ki ni bilo posebno gosto. Tla so bila mahovi-
ta, da se je hodilo prijetno in zloÏno. âudno — Tinke
zdaj niso veã bolele noge. Lepo je stopala z bratcem sko-
zi go‰ãavo in bila je vsa vesela. Saj je vedela, da bo kma-
lu doma pri mamici. Dobila bo skodelico sladkega mlek-
ca, po katerem se ji je tako toÏilo. Udobno bo sedla za
mizo in se bo smehljala, o, samo smehljala, ker je zopet
doma. Pa bo pozabljeno vse, kar je morala prebiti v teh
dveh dneh . . . Tako je mislila mala Tinka in je bila vsa
vesela. âebljala je in govorila venomer. Kekec pa jo je
poslu‰al in se smejal sam pri sebi. Zadovoljen je bil, da
Tinka ne tarna, in zato je bil prepriãan, da kmalu sreãata
Jerico in da kmalu pridejo do dolinice in varne poti.

Tu in tam sta se ustavila in zaklicala v prostrani gozd:

»Hoj, Jerica, hoj!« — A nihãe ni odgovoril. Niti odmeva
ni bilo od nikoder. A to ju ni vznemirilo. Saj sta bila pre-
priãana, da zdaj zdaj sreãata Jerico. Dospela sta do glo-
bokega jarka, ki jima je presekal zloÏno pot. Obstala sta
vrhu njega in se spogledala.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

»Ojoj!« je rekla Tinkara. »Kako pa prideva na ono

stran? Poglej, Kekec, kako je jarek globok in strm! Pa
tudi voda teãe po njem . . . Kako prebredeva vodo?«

Kekec je zamahnil z roko, pa je odgovoril: »Kaj ta ja-

rek! âe bi imel dolgo palico, bi ga kar preskoãil. Ve‰,
lepo se podrsava navzdol do vode. Preko vode pa te po-
nesem ‰tuporamo . . . Ta jarek — to ni niã, ti reãem,
Tinkara.«

Lepo sta se podrsala navzdol. Seveda — Kekec je drÏal

Tinko za obleko, da ji ni spodrsnilo. Tam doli pa se ga je
Tinka prijela okrog vratu. Kekec jo je dvignil in jo nesel
preko vode. Na oni strani pa sta splezala kvi‰ku med
skalami, ki jih je bil poln globoki jarek. Ustavila sta se na
vrhu in se oddahnila. Tinka se je ozrla v jarek pod sabo
in tlesknila z rokami. »Pa sva le pri‰la ãezenj!« se je za-
smejala. »Nisem mislila, da pojde tako lahko.«

»No, vidi‰?« se je namuznil Kekec. »Ali ti nisem rekel?

Dokler si z mano, se ti ni treba bati niãesar. Kar hipoma
bova v dolini na ravni poti.«

»Pa da Jerice ni od nikoder?« je zaskrbelo Tinko. »Îe

bi jo morala sreãati . . . Kaj pravi‰, Kekec?«

»Hm,« je odvrnil Kekec, pa se je potuhnil, ker je tudi

njega samega priãelo skrbeti. »Sreãava jo, resniãno jo
sreãava. Samo naprej morava.«

In ‰la sta dalje. Toda — joj! Na tej strani jarka tla niso

bila veã pokrita z mehkim mahom. Bilo ni veã visokih

BES

KEKEC NA HUDI POTI

smrek, ampak krog in krog so se raztezale ko‰ate in
‰iroke bukve. Tla so bila spolzka; zakaj pokrita so bila s
suhim, spolzkim listjem. Pod listjem pa je ‰trlelo skrito
skalovje. Pri vsakem drugem koraku jima je spodrsnilo,
da sta se morala oprijemati vej. Utrudile so se jima noge,
in Tinka je jela kmalu pe‰ati. Zatarnala je Ïe tu pa tam,
in v nogah jo je priãelo zopet zbadati.

»O, zakaj nisva poãakala Jerice na senoÏeti!« je zajo-

kala. »Lepo bi naju bila Jerica povedla po poti, ki so ji jo
pokazali divji lovci . . . Pa si me zmotil, Kekec! Sem v to
go‰ãavo si me zavedel . . .«

A Kekec ni izgubil dobre volje. Nasmejal se je sestri-

ci na glas in ji odgovoril: »âemu Ïe zopet tarna‰ ti, Tin-
kara? Mar bo zato pot lep‰a? — O, kar potrpi malo!
Kmalu sva v dolini, kmalu . . . Le lepo stopi naprej in
pazi, da ne zdrsne‰ po listju.«

»Aha?« se mu je zaãudila Tinka in podvomila. Stopila

je naprej in izpustila vejo, ki se je zanjo drÏala. A tedaj
je padla vznak. Kar hipoma je zdrãala po listju navzdol.
— »Kekec, joj, Kekec!« je zavpila na glas. Kekec je hotel
priskoãiti, a bilo je prepozno. Tinka je Ïe izginila onkraj
skalovja, in bilo ni sli‰ati niti njenega glasu. Kekcu so se
lasje kar najeÏili od samega strahu. Prijel se je za glavo
in strmel tja dol, kamor je izginila sestrica. — »Tinka, oj,
Tinka!« je zavpil. »Ali si ‰e Ïiva, Tinka? Daj, odgovori,
Tinka!«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

A Tinka ni odgovorila. Samo tiho jeãanje se je sli‰alo

sem gor iz grmovja. Kekcu so se vedno bolj jeÏili lasje,
pa tudi kolena so se mu priãela tresti. Joj, kaj se je zgo-
dilo Tinki? — O, gotovo se je pobila, ko je tako naglo
drãala med ostrim skalovjem. Nemara ji je ‰e celo slabo
postalo in ne bo mogla veã naprej? In kaj potem, oh, kaj
potem? — Kekec je zastokal v svojih skrbeh in kakor ve-
ter se je spustil po strmini. Tam doli pod visoko, debe-
lo bukvijo je na‰el Tinko. LeÏala je tik debla in je brid-
ko jeãala.

»Kaj se je zgodilo? Oj, kaj ti je, Tinka?« je vpra‰al kar

v eni sapi in pokleknil k sestrici. »Ali si se kaj pobila,
Tinka? Ali te kaj boli? Daj, povej mi, Tinka!«

Tinka je odprla oãi in bolestno zastokala. Stisnila je

ustne, in ves obrazek se ji je nakremÏil. Z roko je poka-
zala na desno nogo in za‰epetala: »Noga, oj, Kekec . . .
Boli me, skeli me — nad gleÏnjem me boli . . . Oj, Ke-
kec, pomagaj . . .«

Kekec se je sklonil k njeni nogi. Pa je videl, da je noga

okrog gleÏnja in nad gleÏnjem vsa rdeãa in oteãena. Po-
tipal jo je; a Tinka je tedaj na ves glas zakriãala zaradi
boleãine. — »Hm,« je pomislil Kekec, »boli jo, resniãno
jo boli. Vem, da si je izvinila nogo. Noga je rdeãa in ote-
ãena, kakor je bila moja, ko sem si jo izvinil lani za
Gmajnico. Pa je bolelo in skelelo . . . In zdaj si je izvinila
nogo Tinka. Ne bo mogla dalje, kakor tudi jaz nisem

BES

KEKEC NA HUDI POTI

mogel lani iz Gmajnice . . . Kaj naj storim zdaj, ovbe, kaj
naj storim?«

V teÏkih skrbeh je povesil glavo. Îe mu je ‰lo kar na

jok in Ïe je hotel zatarnati na glas. A hipoma se je pre-
magal in se je zjezil sam na sebe. Z nogo je udaril ob
zemljo in stisnil zobe. — »Naka,« je rekel sam pri sebi.
»âemu bi tarnal in javkal? Saj ‰e za Gmajnico nisem jav-
kal, ko se mi je izvinila preklicana noga . . . Naka!« je
rekel ‰e enkrat in nadaljeval na glas. »Ne boj se, Tinka,
in nikar ne vzdihuj! Saj ni niã hudega. Samo malo si se
oprasnila. ·e malo ãasa te bo bolelo, potem bo pa kar
prenehalo. Ve‰, lepo ti sezujem ãeveljãke, da te ne bo
preveã stiskalo v gleÏnjih. Samo potrpi, samo potrpi!
Glej, glej, Tinka . . .«

Naglo je razvezal jermene in ji potegnil ãevelj z noge.

Tinka se je kar stresla, ker jo je zabolelo na vso moã. Za-
vpila je — a Kekec je Ïe drÏal ãeveljãek v rokah. »Ali ga
vidi‰, Tinka?« je govoril in se smejal obenem. »Tako hi-
tro sem te sezul kakor ‰e nikoli . . . Kar poãakaj ‰e malo.
Grem iskat vode, da ti umijem nogo. Bo‰ videla, da ti
potem kar odleÏe. Bo‰ videla, Tinka . . .«

A Tinka ni odgovorila niãesar. Z rokami se je prijela

za bolno nogo in zaprla oãi. Kekec pa se je splazil v
grmovje, da bi poiskal vodo. In ni iskal dolgo, kmalu je
na‰el skrit vrelec. In ni se pomi‰ljal. Kar srajco je pre-
trgal in odtrgal od nje velik kos. Namoãil je platno v

BES

KEKEC NA HUDI POTI

mrzli vodi in napolnil klobuãek z bistro tekoãino. Nato
se je vrnil k sestrici. Previdno je ovil mokro platno okrog
Tinkine noge in ji govoril: »Kajne, da je dobro, Tinka? O,
ãez nekaj ãasa bo‰ Ïe lahko skakala kakor janjãek na
pa‰i. Le meni verjemi, Tinka, pa se niãesar ne boj!«

Resniãno — Tinki je odleglo, da ni veã stokala. Dvig-

nila se je celo in sedla, ko je pila iz klobuãka mrzlo vodo.
Kekec je sedel kraj nje in jo boÏal po licih. — »Ali si laã-
na? Ali bi rada ko‰ãek kruha?« jo je vpra‰al in ji izvlekel
iz Ïepa kruha in ostanek svinjine. »Na, vzemi, Tinka, pa
jej, da ne bo‰ laãna. Vem, da ti je hudo. A potrpi malo,
Tinka, potrpi malo, ker bo kmalu bolje!«

Tinka je jedla in pila. A Kekec je vstal in prislonil dlani

k ustom. »Jerica, hoho, Jerica!« je zavpil na vse strani.
Ker mu ni nihãe odgovoril, je sedel nazaj k Tinki, pa je
rekel: »Jerice ni nikjer . . . Îe davno bi jo bila morala
sreãati. Nemara je ne izpuste divji lovci. O, skoraj go-
tovo jo vodijo naravnost preko gorá k teti NeÏari. Zato
pa se ne more vrniti k nama. Na tak naãin jo lahko ãa-
kava ‰e leto dni. O, resniãno!«

»Zato pa pojdiva kar domov,« je menila Tinkara.

»Tako rada bi Ïe bila doma. Ve‰, mamica ãaka s kosilom
in ne bo ji v‰eã, ãe ne prideva. Huda bo, joj, tako huda!
— Pojdiva domov, Kekec! Lepo te prosim — pojdiva do-
mov!«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

»Hm,« je dejal Kekec in pogledal s strani sestrico. A

Tinka se je uprla z rokami ob zemljo in se hotela posta-
viti na noge. A zakriãala je tako glasno, da je Kekeca kar
spreletelo. — »Joj, kako me zopet boli!« je tarnala Tin-
ka. »O, moja noga! O, moja noga!«

»Hm,« je dejal Kekec ‰e enkrat, pa nadaljeval: »Ne

kriãi tako, Tinkara! Bolj bo‰ vpila, bolj te bo bolela noga
. . . Saj greva domov, res greva domov. Nesel te bom
skozi go‰ãavo, ãe ‰e ne more‰ hoditi. A preden prideva
v dolino, bo tvoja noga Ïe zdrava . . .«

In Kekec se ni dolgo pomi‰ljal. Rahlo je prijel sestri-

co in jo dvignil na svoje moãne roke. Tinka se ga je okle-
nila okrog vrata, in tako jo je nesel po strmini navzdol.
Seveda je ‰lo poãasi, ker je moral Kekec paziti, da mu ne
spodrsne na spolzkem listju. Previdno je stopal in ‰e
mar mu ni bilo, da mu je priãel znoj curkoma teãi z
obraza. TeÏka je bila Tinka; a Kekcu se vendar niso utru-
dile roke. Ustne je stiskal, da bi se preveã ne zasopel. A
sam pri sebi pa je venomer ponavljal: »Prinesem jo do-
mov . . . Resniãno jo prinesem, da ji padar Tonãek po-
zdravi nogo. Pa ãe je do kosila ne prinesem, do veãerje
pa prav gotovo . . . Uboga Tinkara! Boli jo in skeli, ka-
kor je mene skelelo lani za Gmajnico . . .«

Tinka se ni ganila. Le potihoma je jeãala in stiskala

glavo h Kekãevim prsim. Kekec pa je stopal enakomer-
no navzdol med skalami, in vedno huje mu je lil znoj z

BES

KEKEC NA HUDI POTI

obraza. — »Ne bom se upehal, naka, pa ‰e za nala‰ã se
ne bom upehal,« je govoril uporno. »Kakor hitro pridem
iz tega gozda, se odpoãijem. Potem pa jo nesem naprej
— naravnost do vasi jo ponesem. A upehal se ne bom,
pa ãeprav naj nesem Tinko v samo deveto vas!« — In
stopal je ‰e previdneje naprej. Skale so postajale red-
kej‰e in listje ni bilo veã tako gosto. Drevje se je razmi-
kalo in sonce je Ïe kukalo skozi veje. Kekec se je spustil
skoraj v tek, zakaj zaslutil je, da je konec gozda in hude
poti.

In resniãno — ãez nekaj trenutkov je Ïe stal na robu

‰irnega pa‰nika, ki se je raztezal zloÏno tja dol do same-
ga proda. Srebrno se je svetil gorski potok in ‰umel lepo
pesem.

Kekec je poloÏil Tinko na mehka tla. Klobuãek je snel

z glave in ga trikrat zavrtel po zraku. Zavriskal je na ves
glas in skakal po travi v svoji veliki radosti . . .

BES

KEKEC NA HUDI POTI

ekec je mislil, da je konec bridkosti in hudega pota.
Zato je bil tako vesel. Toda ko ga je minilo prvo ve-

selje, je priãel natanko gledati po okolici. Tja do belega
proda ni bilo daleã, o, samo desetkrat mu je bilo treba
preskoãiti, pa bi bil tam. A Kekec je videl tik pred sabo
bele gore. Ogromno skalovje se je dvigalo tik za pa‰ni-
kom visoko visoko, da ni mogel videti nikjer belih vrhov.
In skalovje je bilo strmo in gladko. Le tu pa tam je zevala
‰iroka, ãrna razpoka in le tu pa tam se je pokazala majh-
na, ozka planotica, ki je bila vsa pokrita z belim snegom.
Ob vznoÏju teh silnih sten so ‰e rasli nizki, pokveãeni
borovci, in zeleno ru‰je se je razprostiralo daleã na-
okrog. A med ru‰jem so se kazale nizke skale. Vse so bile
pokrite z rdeãim ru‰evjem, katerega prijetni, blagodej-
ni vonj se je ‰iril po vsem gorskem kraju. Vetrc je pihal
od zmrzlih sneÏi‰ã in razna‰al vonj ru‰ja daleã naokrog
— po vsem ‰irnem pa‰niku, kjer so ‰umele divje ãebele
med pisanim cvetjem, ki je pokrivalo ves pa‰nik.

Vse to je videl Kekec. V prvem trenutku so se mu oãi

kar zasvetile, ko je videl toliko krasote. Z rokavom si je
brisal znojni obraz in ‰e vedno je videl neizmerno lepo-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

to. Toda iz zaãudenja ga je prebudila Tinka, ki je na glas
vzdihnila in rekla jokavo: »O, povej mi, Kekec, kam sva
pri‰la pravzaprav? Ali imava ‰e daleã do doma?«

Kekec jo je pogledal in se zavedel. — »Hm,« je odgo-

voril in se ozrl na vse strani. »Tam je prod, in Pi‰enca
teãe tam doli. Pa tudi ravna pot bo tam za prodom. Se-
veda — preveã na desno sva za‰la. Pa to ne de niã. Bova
stopila desetkrat veã . . . Glej, Tinka, ta gora je Prisanek.
Ravno pod njo sva. In od tod ni veã daleã do vasi. Samo
uro hodá ‰e, Tinka, samo uro hodá . . .«

Tinka je bridko vzdihnila in si z roko zakrila obraz. —

»A mene boli noga vedno bolj,« je rekla in zajokala. »Pa
si rekel v gozdu, da mi odleÏe. Pa si se mi nalagal, Ke-
kec . . .«

»Saj sem ti rekel, da potrpi, Tinkara,« ji je odgovoril

bratec. »Glej, zdaj grem po vode, da ti zopet obveÏem
nogo. Pa ne bo‰ ãutila veã boleãine. Mogoãe bo‰ ‰e po-
polnoma ozdravela, Tinkara.«

Kekec se je prisiljeno zasmejal in se splazil v go‰ãavo.

Vrnil se je s polnim klobuãkom vode. Namoãil je platno
in zopet obvezal Tinki nogo. Pa je Tinki odleglo, da se je
bratcu nasmejala. — »Ali vidi‰?« ji je govoril Kekec. »Kaj
ti nisem rekel, da ti odleÏe? — Glej, natrgal sem ti v
grmovju poln Ïep debelih moãnic. In ko‰ãek kruha sem
‰e prihranil zate, da ne bo‰ laãna, Tinkara. O, le jej, le
jej! Saj jaz nisem prav niã laãen. Toliko moãnic sem po-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

jedel ravnokar tam v grmovju! Ve‰, toliko, da bi ne ‰le
niti v tvojo ko‰arico, ki je na njej naslikan rdeã petelin-
ãek.«

Kekec se je zasmejal; lagal je. Oj, Kekec je bil laãen,

tako laãen! Pa ni maral tega pokazati Tinki. Da bi mu ne
bilo treba misliti na svojo lakoto, je govoril, govoril kar
naprej. — Domislil se je: »Tinka, ‰kratci, ki bivajo po
gozdih. Vsega imajo zadosti. Pa radi pomagajo otrokom.
Samo poklicati jih je treba znati. Pa tudi voziãek imajo.
Kar srne vpreÏejo vanj in se vozijo po gozdu. Kaj, ãe bi
jih poklical? Pa bi te peljali lepo domov. O, to bi bilo
krasno! Kaj, Tinkara, ãe bi jih poklical?«

»O, le!« je dejala Tinka tiho. »Saj se niã veã ne bojim

‰kratcev. Samo vãeraj sem se jih bala, ko si jih klical, pa
jih ni bilo. A danes se jih ne bojim veã . . . Le pokliãi jih,
da me popeljejo domov. Ve‰, da se ne bo‰ ti toliko tru-
dil z mano.«

Kekec je vzel iz Ïepa pi‰ãalko. Zapiskal je tako lepo in

milo, da je Tinka pozabila na svojo boleãino in ga je po-
slu‰ala vsa zamaknjena. Ko je Kekec odpiskal, se je obr-
nil proti gozdu, pa je priãel peti s svojim moãnim gla-
som:

»Pridi, pridi, ‰kratec,
‰kratec, ljubi bratec!
Zlat voziãek ti ima‰,

BES

KEKEC NA HUDI POTI

pa voziti dobro zna‰ —
pridi, pridi — pelji nas
daleã, daleã v zlato vas . . .«

Kekec je odpel in pozorno prisluhnil, ãe bi se nema-

ra kaj zganilo sredi gozda. Zazdelo se mu je, da ãuje od
nekod daleã glas, ki kliãe njega in Tinko. Pa se je razve-
selil, da prihajajo ‰kratci z zlatim voziãkom. Nekaj je
glasno ‰umelo v go‰ãavi in ãez nekaj trenutkov so se pri-
kazale kraj pa‰nika tri srne. Obstale so tam gori in so s
svojimi lepimi, mirnimi oãmi gledale bratca in sestrico.

»Ovbe!« je zavpila Tinka in si z rokami zakrila obraz.

Mislila je Ïe, da so pri‰li ‰kratci z zlatim voziãkom. Pre-
stra‰ila se je, pa se je priãela tresti po vsem Ïivotu. —
»Ne boj se, Tinka!« jo je tolaÏil Kekec. »Saj ni niã hude-
ga. Samo tri srne so pri‰le iz gozda. Gledajo naju in se
naju bojijo . . . O, glej — Ïe so se obrnile in izginile na-
zaj v gozd . . .«

Tinka se je stresla ‰e enkrat in pogledala skozi prste.

A srn ni bilo nikjer veã. In zopet je bilo tiho vse naokrog.
Le ãebele so ‰umele po ‰irnem pa‰niku, in divji gorski
potok je pel tam doli sredi belega proda. Samo enkrat se
je zazdelo Tinki, da ãuje zamolkel krik, ki se je oglasil v
gorski samoti. »Ali sli‰i‰, Kekec?« je vpra‰ala vsa pla‰na.
»Nekdo je zavpil . . . Nemara je zavpila Jerica?«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

Kekec je zamahnil z roko. Tudi on je sli‰al tisti krik, pa

tudi on se je prestra‰il. A Kekec ni mislil na Jerico. Saj je
bil prepriãan, da je Jerica Ïe daleã onstran gorá. Kekec
je mislil na vse kaj drugega, ko je sli‰al tisti krik. Ozrl se
je po visokem, gladkem skalovju in domislil se je oãeto-
vih povesti iz prej‰nje zime. Oãe je sedel za peãjo in pra-
vil o divjem moÏu Prisanku, ki domuje pod Prisankom.
Stra‰ne reãi je pravil oãe, da so se Kekcu tu pa tam lasje
kar najeÏili. Seveda, Kekec se je smejal doma za peãjo in
se muzal. Ni se bal divjega moÏa, a vendar ga je sprele-
telo tu pa tam nekaj mrzlega. Hej, ãe bi stopil divji moÏ
v izbo in bi sedel kraj tebe za peã, kaj bi rekel, ti, Kekec?
Ha, kaj bi rekel? Ali bi se ‰e muzal in smejal? Ha, Kekec?
— A Kekec se je vendarle smejal. Saj je vedel, da divje-
ga moÏa ne bo, dokler sedi pri Kekcu za peãjo oãe. Samo
zato se je smejal, ker je vedel, da je na varnem. Divjemu
moÏu se je smejal in kurji polti, ki ga je oblila, ko je po-
slu‰al oãetove povesti.

A danes je bilo vse kaj drugega. Danes vidi Kekec goro

Prisanek tik pred sabo. âe stegne roko, lahko zagrabi
bele skale. In pod to goro je nekje domovanje divjega
moÏa Prisanka. Mogoãe za onim ru‰jem, mogoãe za
onim razmetanim skalovjem . . . In Kekec je sli‰al tisti
ãudni krik, ki se je razlegel po mirnem gorskem svetu.
Pa je vedel, trdno je bil prepriãan, da je ravnokar zavpil
divji moÏ Prisanek. Stopil je bil na skale in zagledal Kek-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

ca in Tinko. Zasmejal se je na ves glas in zaklical, ãe‰,
poãakaj, Kekec! Pa tudi ti, Tinkara, poãakaj! ·e danes
vaju pojem . . .

Kekec se je zganil in se ozrl na vse strani. ·e celo na

strme gore se je ozrl, pa ni videl niãesar. Sonce se je po-
greznilo za ‰krbaste skale in dolga, temna senca je leg-
la preko vsega pa‰nika . . . »Ovbe!« se je prestra‰il Ke-
kec, in obraz mu je kar zbledel. »Ali je Ïe tako pozno?
Kaj bo Ïe spet noã? Ovbe, pa ãe pride resniãno divji moÏ
Prisanek? Pa kaj naj storim? Ali se bom tudi smejal, ka-
kor sem se pozimi za peãjo?«

Tinka je videla, da je bratec v skrbeh. Zato je dvigni-

la roãice in zatarnala: »Kaj ti je, Kekec? Ali te je strah
kakor mene? — O, tako rada bi tekla naravnost domov!
Pa ne morem, ker me noga boli . . . Poskusi, Kekec, pa
me nesi ‰e malo! Samo do proda me nesi, ker me je tu
strah, o, tako strah!«

Kekec se je zavedel, pa je premagal svojo bojazen. —

»Pa ãesa se spet boji‰, Tinkara?« je vzrojil, ker ga je bilo
samega sebe sram in je bil jezen na samega sebe. »Tam
gori v skalovju je zavpil samo jastreb. Pa se Ïe boji‰, Tin-
kara . . . Saj te bom nesel, pa ãetudi prav do doma. Kaj
misli‰, da sem tak slabiã? Kaj misli‰, da me je strah vsa-
kega murna, ãe sede pred luknjico in za‰krta: âigav si ti,
ãigav si ti? — Ha, Tinkara? Ne bojim se niti divjega Pri-
sanka, pa najsi ‰e tako rogovili po gorah. O, resniãno!«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

Kekec je tlesknil z rokami in udaril z nogo ob tla. Pa

je dvignil sestrico in jo nesel na rokah po pa‰niku na-
vzdol. Zaãutil je za nekaj trenutkov toliko moãi v sebi,
da bi se pograbil z vsem svetom. Sramoval se je same-
ga sebe, da se je prestra‰il tistega krika in divjega moÏa,
ki domuje nekje doli med skalovjem. Stopal je naglo in
trdno navzdol. A komaj je stopil sto korakov, so se mu
priãele tresti roke. Zaman je stiskal zobe in ustnice —
sapa mu je priãela pojemati in pred oãmi so mu priãele
plesati nekam ãudne, rdeãe luãce. — »Saj ni ãudno,« je
zasopel Kekec na vso moã, a vendar se ni ustavil. »Îe od
vãeraj zjutraj nisem jedel prav niã po‰tenega. O, ni ãud-
no . . . Omagal pa ne bom, naka, ‰e nala‰ã ne bom ope-
‰al! Samo, da bi ne pri‰la noã prezgodaj — ta preklica-
na, prebita noã!«

Senca preko pa‰nika se je vedno bolj temnila. Dvigala

se je po gorah, ki so stale onkraj dolinice, vedno vi‰e,
vedno vi‰e. Dospela je do sneÏnih skal in obstala tam.
Skale pa so se zasvetile, najprej v modrikasti svetlobi, a
potem v rdeãem ognju, ki je ‰inil hipoma prek vseh skal-
natih vrhov . . . »O, joj!« je nehote na glas zavpil Kekec.
»Pa je resniãno Ïe pri‰la noã, ta preklicana, prebita
noã!«

Napel je zadnje moãi in stekel preko mehkih trat. —

»Kaj je? Kekec! Kaj je?« je izpra‰evala Tinka in priãela na
vse grlo jokati. A Kekec ji ni odgovoril. Tekel je, da mu

BES

KEKEC NA HUDI POTI

je znoj curkoma lil z obraza. Sopel je teÏko, trudoma. A
niã veã ni mogel stiskati ust, zakaj vsa sapa mu je po‰la.
Tekel je dalje in se skoraj zapletel v goste grmiãe ru‰ja,
ki je cvetelo tam doli kraj pa‰nika. Kekec je za trenutek
postal in pogledal predse. Pa je zagledal beli prod in
vodo, ki je ‰umela med gladkim kamenjem.

»Do proda sva pri‰la,« je rekel razveseljen. »Ali vidi‰

Pi‰enco, Tinka? Kako ‰umi . . .«

Tinka se je ozrla po produ; s svojimi solznimi oãmi pa

ni videla niã drugega kakor mrak, ki je krog in krog le-
gal po zemlji. »Kekec, ali ne vidi‰, da se dela Ïe noã? O,
Kekec!«

Kekca je ob‰la taka slabost, da ni mogel veã drÏati ses-

trice. PoloÏil jo je med ru‰je in priãel naglo sopsti. Gledal
je na Ïareãe sneÏnike in gozdove, ki so Ïe poãivali v veãer-
nem mraku, pa je spoznal, da ne more veã naprej. Zara-
di slabosti se je tresel po vsem Ïivotu in noge so se mu kar
‰ibile. — »Da bi imel samo ko‰ãek kruha, pa bi vzdrÏal
prav do doma . . . Pa ne morem, ne morem . . .«

In skoraj se je zjokal, ker je spoznal svojo slabost. A

vendar ga ‰e ni zapustil pogum. Gledal je naokrog, kam
bi se obrnil, da bi prenoãil. Dobro je vedel, da mora stati
nekje pastirska koãa, ãetudi popolnoma zapu‰ãena; za-
kaj kjer je pa‰nik, tam je blizu tudi koãa, kjer prenoãu-
jejo pastirji. To je Kekec dobro vedel. Ker je vedel, da
nocoj ne more nikamor veã, je priãel iskati varnega pre-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

noãi‰ãa. Pa se ni dolgo oziral okrog sebe. Izza grmovja
tam nad prodom se je svetilo nekaj belega. Prvi hip je
Kekec pomislil, da leÏi kraj proda ogromna skala. Toda
ko je natanko pogledal tja, je videl, da je to ob‰irna koãa,
sezidana iz samega belega kamenja.

»Jej, tam bova lepo prenoãevala,« se je razveselil Ke-

kec. »âemu je bilo treba prezgodaj tarnati? Saj pravim
. . . Samo da bi dobila tam ko‰ãek kruha in poÏirek mle-
ka.« — Pa je bil Kekec zopet dobre volje. Dvignil je sto-
kajoão sestrico, ki Ïe ni mogla govoriti in izpra‰evati, pa
jo je z zadnjimi moãmi ponesel do kamnite koãe. Odprl
je vrata in stopil v temno izbo. Sprva ni videl niãesar
razen Ïerjavice, ki je tlela tam daleã v kotu. PoloÏil je
sestrico kar na tla in se splazil k Ïerjavici. Tipal je okrog
sebe in naposled zagrabil za suho draãje, ki je leÏalo na
tleh. Vrgel ga je na Ïerjavico in jo naglo razpihal, da se
je draãje vnelo in je ‰inil z ognji‰ãa visok plamen.

Tedaj se je ozrl Kekec po ‰irni izbi. Velika miza je stala

tam sredi, okrog nje pet stolov. ·e celo ogromna omara
je bila prislonjena v kot. Kekec je stopil k mizi. Na njej
je stala dolga, debela sveãa, in Kekec jo je kar priÏgal ob
plapolajoãem ognju. Postavil jo je na mizo in posadil
Tinko na stol. — »Kaj, ãe so tukaj doma divji lovci?« je
govorila s tresoãim glasom. »O, Kekec, bojim se.«

»Ni se ti treba bati niãesar,« je odvrnil Kekec, ki je pri-

ãel stikati po izbi. »Tu ne domujejo divji lovci, ker je

BES

KEKEC NA HUDI POTI

koãa preveã v dolini. Tu prenoãujejo samo pastirji. A pa-
stirji so dobri in naju pogosté . . . Glej no, Tinka! Glej
no! Mleka sem na‰el.« — In Kekec je dvignil veliko goli-
do, ki je bila do vrha napolnjena z mlekom. Kar zasme-
jalo se mu je srce, in zgrabil je ponvico, pa jo pristavil k
plapolajoãemu ognju. Dobro mero mleka je vlil vanjo in
zaklical: »O, pastir! Ali sli‰i‰? Prosim te za to mleko, ker
sem tako laãen. ·e bolj laãna pa je Tinkara, ki je povrhu
celo bolna in ne more naprej. Ali sli‰i‰, pastir? Lepo te
prosim . . .«

Kekec je poslu‰al in ãakal odgovora. Toda ker mu nih-

ãe ni odgovoril, se je zasmejal in zavpil: »Bog ti povrni,
dobri pastir! HvaleÏen ti hoãem biti za podarjeni mle-
kec, o, tako hvaleÏen!« — In Kekec je stikal naprej po
izbi. Na polici je na‰el velik hleb rÏenega kruha. Pa se ga
je kar polastil in ga poloÏil na mizo. — »Dobro se nama
bo godilo, Tinka, dobro, kakor ‰e nikdar. Le poãakaj, da
zavre mlekec.«

A Tinka je ugovarjala. »Pa si kar vzel in nisi vpra‰al

nikogar,« je rekla. »Ve‰, Kekec, to ni lepo . . .«

»Kaj?« je vzrojil Kekec. »Saj sem vpra‰al za dovolje-

nje. Ali nisi sli‰ala, kako sem vpil na ves glas? Kaj morem
jaz za to, ãe ni nikogar doma. Prosil pa sem vendarle. Ali
si razumela, Tinkara?«

»Hm,« je dejala Tinka, pa je verjela bratcu. Mleko je

zavrelo in Kekec ga je zlil v dve veliki skodelici. Urezal

BES

KEKEC NA HUDI POTI

je dva debela kosa kruha in priãela sta hlastno jesti. Po-
sebno hitro pa je jedel Kekec, ki je bil Ïe popolnoma slab
zaradi lakote. Molãala sta, samo molãala in jedla. Po jedi
je Kekec zopet postal dobre volje. ·e celo zaÏviÏgal je, in
‰e mar mu ni bilo, da mora spet prenoãevati v tuji koãi,
ne vedoã, kdo je gospodar te kamnite hi‰e. Stikal je spet
okrog velikega pograda, ki je bil nastlan s slamo in po-
grnjen z debelo volneno odejo. Poizku‰al je, ãe bi mogel
odpreti velika lesena vrata kraj ognji‰ãa. To se mu je tudi
posreãilo. Plamen na ognji‰ãu je bil zadosti velik, da je
razsvetlil ãedno sobo, ki je vanjo stopil Kekec. Lepo po-
steljo je videl tam, pregrnjeno z rdeão odejo; pa tudi
mizo je videl v prijazni sobi, okrog mize pa bele stole.
Kekec se je ãudil in je vzkliknil: »Hoj, Tinkara! Tu je
lepo, ‰e lep‰e kakor pri nas . . . Ali sli‰i‰, Tinkara?«

Ker mu Tinka ni odgovorila, je stopil nazaj v veliko

izbo. Zagledal je Tinko pri mizi. Glavico je bila naslonila
na mizo, pa je spala v globokem spanju. — »No, saj pra-
vim — Ïe spet spi,« je zagodrnjal Kekec. »Zdaj naj jo bu-
dim, kakor hoãem — iz spanja je nocoj ne prebudim veã
. . . Hm, naj jo pustim za mizo? O, tam se ne bo spoãi-
la . . . Kar primem jo, pa jo odnesem v sobo na poste-
ljo. Tam se bo lepo naspala. Ko pa pride pastir, ga Ïe po-
prosim, da ne bo zamere . . .«

Kekec je prijel Tinko in jo dvignil. — »Jerica je ‰la,« je

zablebetala Tinka in se samo na pol prebudila. »O, kam

BES

KEKEC NA HUDI POTI

je ‰la Jerica? . . . Hudo je v gozdu, hudo . . . Pa poti ni
nikjer . . .«

Kekec jo je poloÏil na posteljo. Razgrnil je odejo in

sezul in slekel sestrico. Popravil je zglavje, da je Tinka
lepo naslonila glavico nanj, in pogrnil jo je z gorko ode-
jo. In Tinka je priãela spati svoje globoko spanje. Niti
trenila ni veã, in noga jo je nehala boleti.

Kekec je ‰el nazaj v izbo. Ogenj na ognji‰ãu je ugasnil.

Samo Ïerjavica je ‰e tlela tam. Na mizi je gorela sveãa,
in Kekec je sedel na stol. Ni se mu veã ljubilo stikati po
izbi. âutil se je tako utrujenega, da bi najraj‰i kar legel
na pograd. Oãi so ga priãele ‰ãemeti, da je le ‰e komaj
gledal. A vendar je ‰e vztrajal in ãakal, kdaj pride gospo-
dar te kamnite koãe. âakal je dolgo, a zaman. Dvignil se
je, pa stopil na prag. Ozrl se je v nebo, ki je bilo gosto
posejano z velikimi, jasno goreãimi zvezdami. SneÏniki
so se paã svetili srebrno v beli meseãini, a dolino je za-
krival ãrni mrak, da se ni videlo nikamor. Kekec je spo-
znal, da mora biti Ïe pozno. Zato je ‰el nazaj v koão in
sedel za mizo. Z roko si je podprl glavo, pa je priãel mi-
sliti. Jerice se je domislil, Jerice, ki spi nocoj Ïe daleã za
gorami. Pa se je domislil, da je vzdihnil na glas: »O, Je-
rica! Zakaj si ‰la od nas? Glej, zdaj bo tako Ïalostno na
na‰em domu . . . âemu si morala iti, Jerica?«

Îalostno je Kekec povesil glavo, in oãi so ga priãele

vedno bolj ‰ãemeti. Mislil je na Jerico, in hudo mu je

BES

KEKEC NA HUDI POTI

bilo po njej. Mislil je na Tinko in njeno bolno nogo in
razÏalostil se je takó, da je naslonil glavo na mizo. A nje-
gova utrujenost je bila veãja ko njegova Ïalost. Naj se je
upiral, kolikor se je hotel, spanca vendar ni mogel pre-
gnati. Trepalnice so mu kar same od sebe zaprle oãi in
Kekec je zadremal.

Prebudil ga je ropot, ki je nastal hipoma pri vratih.

Prestra‰en je dvignil Kekec glavo in si pomel oãi. Pogle-
dal je k vratom, in kri mu je zastala v Ïilah. âez prag je
stopilo nekaj velikega in temnega. Za trenutek se je mo-
tovililo ob vratih in nato je stopilo v izbo. Ker je sveãa le
slabo razsvetljevala prostorno izbo, Kekec ni mogel na-
tanko videti ãloveka, ki je pri‰el v koão. Samo to je videl,
da je veliko, veliko in grozno tisto, ki ga je prebudilo iz
spanja. Ob‰la ga je kurja polt, in sapa mu je kar zastala.
— »To je Prisanek . . . O, resniãno — to je Prisanek,« ga
je spreletelo, da se je tresel po vsem Ïivotu. ·e enkrat je
pogledal tja k vratom in se prekriÏal.

Toda Ïe v naslednjem trenutku se je potuhnil in ‰inil

nesli‰no pod mizo. Gledal je od tam, kako se je divji ãlo-
vek ustavil sredi izbe. Zasli‰al je mrmranje in godrnja-
nje, in divji ãlovek je cepetnil z nogo ob pod, pa je spre-
govoril: »Saj pravim — kdo je Ïe zopet stikal po mojem
stanovanju? Ha, vpra‰am?«

Kekec se je ugriznil v ustnice. Po hrbtu pa mu je kar

zagomazelo, in noge so se mu po‰ibile, da ni mogel veã

BES

KEKEC NA HUDI POTI

100

ãepeti. Kar sedel je pod mizo in je molãal, molãal. âakal
je, kdaj ga zagleda divji moÏ in ga potegne izpod mize.
A divji moÏ ga ni zagledal. Stopil je k pogradu in sunil
odejo s slame. — »Ni ga, tu ga ni,« je govoril s svojim
teÏkim, buãnim glasom. »Skril se je v sobico, pa leÏi na
postelji. O, ti kavka prebita! Saj pravim . . .«

MoÏ je ‰el mimo mize proti ognji‰ãu. Kekcu je postalo

vroãe ob misli, da zdajle divji moÏ zasaãi speão Tinko.
O, to se prestra‰i uboga Tinkara! Kar jeknila bo in ne-
mara umre od samega strahu, ko zagleda divjega moÏa
. . . Prestra‰il se je Kekec te misli, da mu je stopil mrzel
znoj na ãelo. Ugriznil se je ‰e enkrat v ustnice, da ga je
zabolelo. Iz srca mu je izginil hipoma ves strah in ni se
veã bal divjega moÏa. Videl je, da je sestrica v nevarno-
sti, in v du‰i ga je kar zbodlo. ·inil je izpod mize, da se
je zadel ob noge divjega moÏa. Naglo se je zravnal pred
njim in mu zastopil pot.

»Tu sem, o, tu sem,« je zasopel. »Kaj Ïeli‰ od mene,

divji moÏ? Ustra‰il sem se te, ko sem te zagledal, pa sem
se skril pod mizo . . . A zdaj se te ne bojim veã . . . Tu
sem, tu sem . . .«

MoÏ je obstal in se na pol sklonil. Gledal je malega

deãka in se ãudil. — »Hej, ti si?« je spregovoril potem in
se zasmejal brkati. »Ti si? Glej, glej! Pa kdo si ti?«

Kekec pa se ni bal prav niã veã in je odgovoril: »MeÏ-

narãev Gregec sem. Toda povsod me kliãejo samo za

BES

KEKEC NA HUDI POTI

101

Kekca. Kaj vem zakaj! ·e celo mati mi pravi vedno Ke-
kec . . . In iz Kranjske Gore sem doma. Pa sva ‰la s Tin-
ko, da spremiva Jerico, ki je ‰la ãez gore k teti NeÏari. Iz-
gubili smo se v gozdu in za‰li. Tinka si je izvinila nogo
in prinesel sem jo sem, pa sem jo poloÏil na posteljo.
Ponvico mleka sem vam vzel in dva kosa kruha, ker sva
bila tako laãna. To vam povem, stric Prisanek, da ne bo-
ste hudi in ne bo zamer . . .«

MoÏ je prekriÏal roke na prsih in ga je gledal. Bil je

velik, da mu je segal Kekec komaj do pasu. Obleãen je
bil v sivo lovsko obleko, ki pa je bila vsa oguljena. Na
glavi mu je tiãal zelen klobuk, za njim je bilo zataknje-
no pero planinskega orla. Bil je velik in moãan. A niã
divjega ni bilo na njem razen dolge, goste brade in ve-
likih brkov, ki pa vendar niso bili dva vatla dolgi.

»Glej, glej — kaj mi pravi‰?« je dejal moÏ in se ‰e ved-

no smejal. »Zna‰ pa gobezdati, resniãno zna‰. Povej mi,
kdo ti je tako dobro namazal jeziãek? — Kaj misli‰, da ti
verjamem? Potepuh si in si se priklatil kdove odkod. âa-
kaj, ãakaj, ti pobiã! Vi‰, pri‰el si pravemu v roke. Jaz ti
preÏenem vse potepu‰ke misli, jaz, pobiã! — âakaj, naj
pogledam ‰e tvojo sestrico. Bom videl, kako si je izvinila
nogo!«

In moÏ je stopil korak naprej proti vratom ob ognji-

‰ãu. A tedaj mu je Kekec vnoviã zastavil pot. Dvignil je
roke, pa prosil in moledoval: »O, pustite Tinko! Lepo

BES

KEKEC NA HUDI POTI

102

vas prosim, stric Prisanek, pustite Tinko! âe vas zagle-
da, umre od samega strahu . . . Lepo vas prosim, stric
Prisanek!«

A moÏ ga je kar odpahnil in prijel za kljuko. Tedaj pa

je vzkipelo v Kekcu vse. Kar kri mu je ‰inila v obraz, in
pesti so se mu krãile same od sebe. Niti pomislil ni, kaj
dela. Hipoma je skoãil na ognji‰ãe in se zapra‰il v divje-
ga moÏa. Z desnico ga je prijel za gosto brado, z levico
za dolge brke, pa ga je priãel mikastiti. — »Ti bo‰ stra‰il
na‰o Tinkaro, ti?« je sopel in govoril. Pa ‰e celo jokal je
v svojem razjarjenju. »Pusti jo v miru, ti reãem! Ali jo
bo‰ pustil? . . . Nogo si je izvinila uboga Tinkara, in bo-
lelo in skelelo jo je ves dan na vso moã. Zdaj pa jo hoãe‰
‰e stra‰iti, da bo umrla od strahu . . . O, ne bo‰ je, ne
bo‰ je, ne bo‰ je . . .«

»Ovbe!« je zavpil moÏ, ker ga je resniãno bolelo. »Iz-

pusti, pobiã, reãem ti, izpusti!«

A Kekec ni izpustil, ampak ga je mikastil ‰e huje. Mo-

Ïu je bilo naposled zadosti vsega. S svojimi velikimi ro-
kami je zgrabil Kekca okrog pasu, da je deãek kar zasto-
kal. Izpustil je brado in brke in zagrabil za roke, ki so ga
stisnile tako neusmiljeno. MoÏ pa ga je postavil trdo na
tla, da je kar zacepetal. — »Glej ga no — tega potepuha,
glej!« je godrnjal moÏ in se gladil po bradi in brkih. »Kar
‰inil mi je v obraz kakor maãka. O, ti potepuh! âakaj,
ãakaj. Vzel bom pilo, pa ti popilim kremplje, da ne bo‰

BES

KEKEC NA HUDI POTI

103

veã praskal. Samo malo poãakaj, ti Gregec, ki ti pravijo
Kekec. O, samo malo!«

MoÏ je vzel z mize sveão pa odprl vrata, ‰e preden se

mu je mogel Kekec postaviti na pot. Stopil je v sobico in
dvignil sveão. Zagledal je malo Tinko, ki je spala na po-
stelji. Tinki je bil obraz ves bled. A vendar se je smehljala
lepo in prisrãno. Saj je sanjala, da je zopet doma pri svoji
skodelici belega mleka. Mucika stoji pred njo z dvignje-
nim repkom in lepo mijavka: »Mijav, mijav, Tinka! Do-
ber je mlekec — prav prav!« — Pa Tinka se smehlja, ker
je zopet doma in je ne boli veã ta grda noga . . . Gledal
jo je moÏ in se ni ganil. Kekec se je priplazil za njim in
stopil kraj postelje, da bi branil sestrico. Ustnice je stis-
kal in njegove oãi so bile polne solzá.

»Hm,« je dejal moÏ, a niã drugega. Obrnil se je, pa je

‰el iz sobice. Kekec se je ‰e bolj stisnil k postelji, misleã,
da je ‰el divji moÏ po noÏ, da zakolje njega in sestrico,
pa ju speãe za veãerjo. A divji moÏ ni pri‰el z noÏem.
Samo debelo odejo je prinesel in jo vrgel na tla. — »Zavij
se dobro vanjo in lezi kar na tla,« je rekel z zamolklim
glasom. »A jutri se pogovoriva naprej, ti potepuh grdi!«

MoÏ je zaprl duri in nastala je globoka ti‰ina. V sobi-

ci je bilo tako temno, da Kekec ni videl niti roke, ki jo je
drÏal pred oãmi. — »Kaj bo zdaj?« je premi‰ljeval sam
pri sebi. »O, lepo sem ga zmikastil, da bo pomnil, kdaj
je hotel k Tinki, da jo prestra‰i . . . Pa je rekel, da obra-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

104

ãunava jutri. No, noã je ‰e dolga, in lahko se naspim, ker
sem resniãno tako truden kot ‰e nikoli. Pa naj le poizku-
si in naj le pride ‰e enkrat sem v sobico! O, saj ne spim
tako trdo, da bi ne sli‰al niãesar v spanju. Naj le pride,
da ga zopet zmikastim . . .«

Kekec se je zavil v debelo odejo in legel pred poste-

ljo na tla. ·e nekaj trenutkov je gledal v ãrno temo in
poslu‰al moÏa, ki je stokal zunaj v veliki izbi. Potem pa
ga je premagal spanec. In Kekec ni sli‰al in videl niãe-
sar veã . . .

BES

KEKEC NA HUDI POTI

105

erica je ves dan blodila po ãrnem gozdu in iskala Kek-
ca in Tinko. Klicala je tako dolgo, da je postala popol-

noma hripava in ni mogla veã vpiti. ·la je naravnost v
tisto smer, od koder so prihajali glasovi Kekãeve pi‰ãal

ke. A zaman je iskala krog in krog. Na‰la ni niti najmanj-
‰ega sledu za bratcem in sestrico. Zato pa je bila vsa
obupana. Nase niti mislila ni — o, skoraj je pozabila, da
jo je pognala maãeha z doma in da mora ãez gore k teti
NeÏari. Plazila se je med grmovjem in skalami, da je bila
Ïe vsa opraskana po obrazu, rokah in nogah. Raztrgala
si je bila Ïe vso obleko; a vendar ‰e ni nehala iskati. Ple-
zala je po skalah, ki so ji pregradile tu pa tam pot; tru-
doma se je plazila preko globokih jarkov, ki jih je bil
poln razseÏni gozd. Zdelo se ji je, da je pretaknila Ïe
vsak kotiãek v divjem zagorskem svetu. A Kekca in Tin-
ke nikjer! — In Jerica se je razÏalostila. Sedla je na trato,
pa si je zakrila obraz z rokami. O, mislila je na maãeho
in njeno bolest; mislila je na skrbi, ki tarejo zdaj maãe-
ho, ker Kekca in Tinke Ïe dva dni ni od nikoder. Pa Je-
rica je dobro vedela, da misli zdaj maãeha, ãe‰, samo
Jerica je vsega kriva. Glej, v svoji hudobnosti je malo-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

106

pridna Jerica zvabila Tinko in Kekca v gore, pa ju je pu-
stila tam, da sta za‰la kdove kam. Vse to je Jerica storila
samo zato, da bi se ma‰ãevala, ker so jo zapodili od hi‰e.
Jerica je dobro vedela, da misli maãeha tako grdo o njej.
Zato pa jo je bolelo, tako moãno bolelo, da je na glas
zajokala sredi gozdne trate.

»Oj, Kekec! Oj, Tinka! Zakaj sta mi napravila to, za-

kaj? Zakaj nista poãakala, kakor sem vama naroãila? Pa
bi vaju bila lepo privedla domov, in bi zdaj ne bilo te
Ïalosti, oj, ne bilo . . .«

Tako je govorila Jerica in jokala. Dolgo dolgo je sedela

na trati, pa ni vedela, kaj bi storila. Prepriãana je bila, da
ne najde Kekca in Tinke niã veã. Sam bog ve, kaj se jima
je pripetilo, da je nista poãakala tam gori na senoÏeti?
NajbrÏ je vsega kriv samo Kekec, ta nesreãni Kekec, ki
je tako nepotrpeÏljiv in trmast. Na svojo roko je ‰el s
senoÏeti v gozd in zavedel je tudi Tinko. Na, pa ju i‰ãi
zdaj, ãe ve‰, kam sta ‰la! — Nemara pa sta na‰la pravo
pot, da sta Ïe doma? Hm, mogoãe! Kekec je paã zijalast
in neroden; a sreão ima, povsod ima sreão, pa se izmuz-
ne iz vsake nezgode. Kaj, ãe se mu je tudi zdaj posreãi-
lo in je na‰el pravo pot? — Jerica se je domislila tega, in
odleglo ji je. Obrisala si je oãi in vstala. — »Pojdem, na-
ravnost do doma pojdem,« je sklenila sama pri sebi.
»Mogoãe sta Kekec in Tinka Ïe doma. A ãe ju ni, povem
vsem ljudem, in pojdejo ju iskat.«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

107

Tako je sklenila Jerica. Naglo se je spustila navzdol po

ãrnem gozdu. Sli‰ala je Ïe ‰umenje gorskega potoka in
zato je vedela, da ni veã daleã dolinica. In resniãno —
ãez pol ure je Ïe stala kraj proda. Mraãilo se je Ïe, in
vrhovi belih gorá so Ïe goreli v jasni rdeãici. A Jerica se
ni bala noãi. Sezula si je ãevlje, pa je prebredla deroã
potok. Nato se je splazila skozi gosto ru‰je, ki se je ‰iri-
lo onkraj proda daleã gor do belih sneÏi‰ã. In ‰e preden
je legla noã na zagorski svet, je stala Jerica Ïe na poti, ki
se je vila skozi ru‰je.

»Hvala bogu — na poti sem!« se je oddahnila Jerica in

je sedla na velik kamen, ki je stal kraj poti. Hotela je po-
ãivati, ker je bila zelo trudna in so jo bolele noge. Zvez-
de so se Ïe uÏigale po visokem nebu in po ozki gorski
dolinici se je vedno bolj temnilo. Jerica je to videla. Zato
je naglo vstala in spet je hitela po poti. Krenila je mimo
ovinka, pa stopila v gozd. A pot skozi gozd je bila ravna
in gladka, da se ni spotaknila niti enkrat vkljub temi. Vse
je molãalo po ‰irnem gozdu in mirovalo. A Jerice ni bilo
strah. Hitela je samo naprej in veselila se je ob misli, da
bo kmalu doma. Drevje se je razdelilo, in Jerici se je zde-
lo, da je stopila na mehko trato. Vse okrog je zadehtelo
v prijetnem vonju, kakor da bi cvetelo tod okrog tisoã in
tisoã grmiãev rdeãega ru‰evja. Jerica je obstala za trenu-
tek. Nedaleã pred sabo je zagledala svetlo luã, ki je sve-
tila jasno v ãrno temo.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

108

»Ljudje stanujejo tu,« se je razveselila. »Mogoãe so

drvarji ali pa pastirji. In mogoãe vedo kaj o Kekcu in
Tinki. Pojdem v koão, da jih povpra‰am.«

Stekla je tik do luãi in se ustavila kraj velikega poslop-

ja, ki je ãrno strmelo v noã. Potrkala je trikrat na razsvet-
ljeno okence. A ker se ji ni oglasil nihãe, se je splazila ob
zidu do velikih vrat. Odprla jih je, pa stopila v veÏo. Ker
je bilo v veÏi temno, je tipala ob zidu, dokler ni pri‰la do
lesenih vrat. Zopet je trikrat potrkala in stopila v raz-
svetljeno izbo.

Toda vsa zaãudena je obstala na pragu in se zastrmela

v krasno sobo, ki je stala pred njo. Deset velikih luãi je
gorelo na zlatem lestencu, ki je visel s stropa. In v tej luãi
se je vsa soba svetila, da je Jerici kar vid jemalo. Vsa
krasna oprava se je lesketala, in po vsej sobi je dehtelo,
kakor da so svetla tla vsa posajena s pomladnimi meÏi-
keljni . . . Jerica je sklenila roke in ni upala naprej. ·e
vedno je stala na pragu in strmela s ‰iroko odprtimi
oãmi v krasoto, ki se je ble‰ãala pred njo.

Iz tega strmenja jo je prebudil glas, ki je hipoma spre-

govoril sredi ti‰ine: »Kdo si in kaj strmi‰, in zakaj stoji‰
na pragu?«

Jerica se je ozrla v tisto stran, od koder je prihajal glas.

Zagledala je posteljo, ki je bila pregrnjena s svilnato
odejo. Na belem zglavju je poãivala Ïenska glava, in Je-
rica je natanko videla bele lase, ki so obkroÏali tisto gla-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

109

vo. Stopila je dva koraka naprej in spregovorila z bo-
jeãim glasom: »MeÏnarãeva Jerica sem . . . Izgubila sem
v gozdu bratca in sestrico. Ves dan sem ju zaman iska-
la. Pa grem zdaj domov povedat, da sta za‰la . . . Ali ju
niste niã videli? Hm, da — morala sta tod mimo, ãe sta
‰la domov. Pa ste ju morali videti . . . Prosim, povejte
mi, ãe ste ju videli. Tako me skrbi . . .«

Îenska je na pol dvignila glavo in pogledala Jerici na-

ravnost v obraz. In Jerica je vztrepetala, ko je zagledala
tiste krasne, mile oãi, ki so zrle vanjo. »Oj, povejte mi, ãe
ste ju videli!« je rekla ‰e enkrat in sklenila roke. »Lepo
vas prosim — povejte mi!«

»Nisem ju videla,« je odgovorila Ïenska. »Nisem ju

mogla videti, ker leÏim Ïe sedem dni. Bolna sem, Jerica,
tako zelo bolna! A nimam nikogar, da bi mi postregel.
Sama sem in zapu‰ãena . . .«

Îenska je vzdihnila tako bridko, da se je Jerici zasmi-

lila do dna srca. — »Bolni ste, pa nimate nikogar, da bi
vam postregel?« se je zavzela in stopila bliÏe. »O, kako
se mi smilite! Kar pri vas bi ostala, pa bi vam stregla,
dokler ne okrevate. O, resniãno! Hudo mi je, ker vam ne
morem pomagati. Pa moram v vas po ljudi, da poi‰ãejo
Kekca in Tinko, ãe nista Ïe pri‰la domov. Da ni tega, bi
kar ostala pri vas in bi vam lepo stregla.«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

110

Îenska se je nasmehnila in jo pogledala ‰e enkrat. —

»O, Jerica, kar ostani pri meni!« je rekla z milim, pro-
seãim glasom. »Saj sta tvoj bratec in sestrica Ïe davno
doma. Le meni verjemi! Pojdi, pojdi na prag! Poglej v
nebo, ãe gori velika zvezda ravno nad goro, ki stoji pred
tabo! Pojdi, pojdi pogledat! In pridi kmalu nazaj!«

Jerica se je zaãudila. A vendar je ubogala in stopila

ven na prag. Ozrla se je v nebo in zagledala zvezdo rav-
no nad goro. Zvezda je bila velika in jasna in svetila je in
se lesketala. Jerica jo je videla, pa se je vrnila v sobo. »Vi-
dela sem jo — zvezdo sem videla. Jasno gori in je velika,
ja, tako velika in krasna!«

»Ali vidi‰?« je rekla Ïenska. »Le meni verjemi, da sta

tvoj bratec in tvoja sestrica zdrava in na varnem, zakaj
kadar se zgodi kakemu ãloveku nesreãa, tista zvezda po-
temni in ugasne. In jaz vem takoj, da se je zgodila ne-
sreãa. Zato pa se danes ni tvojemu bratcu in tvoji sestrici
pripetilo niã hudega, ker gori zvezda tako jasno. Le me-
ni verjemi, Jerica, in ostani pri meni! Samo toliko ãasa
ostani, da okrevam. Jutri gotovo ozdravim, ãe mi poma-
ga‰ . . . Zato pa ostani, Jerica, lepo te prosim, ostani!«

»Hm,« je pomislila Jerica in sklonila glavo. âe gre zdaj

v vas, pride ‰ele pozno do ljudi. In preden jih skliãe, bo
Ïe davno jutro. Skoraj bolje bi bilo, ãe ostane ãez noã pri
tuji Ïeni in ji postreÏe. A zarana se napoti domov po lju-
di, da poi‰ãejo Kekca in Tinko. A ãe sta nesreãna otro-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

111

ka pri‰la domov, pa se tako ne mudi, in zato je najbolje,
da ostane tukaj. — Tako je premi‰ljevala Jerica in se je
kar hitro odloãila. »Bom pa ostala pri vas ãez noã!« je
rekla in stopila tik postelje. »Veste, da ne boste tako
sami, ker ste bolni. Bom pa ostala in vam postregla.«

Îenska se ji je prijazno nasmehnila. — »Dobro dete si,

Jerica!« je dejala in jo prijela za roko. »Vzemi stol in sedi
sem k postelji!« — Jerica je storila tako, kakor ji je vele-
la Ïenska. Sedla je na stol in je priãela pripovedovati o
nesreãnem Kekcu in o mali Tinki. Pa tudi o svoji mamici
je pripovedovala in o grobu, ki bo zdaj tako zapu‰ãen.
Pravila je o maãehi, ki jo je zapodila z doma in jo poslala
sluÏit k teti NeÏari onkraj gorá. Pa je postala Jerica zo-
pet Ïalostna, ko se je domislila vsega tega. Bridko je
vzdihnila in si z roko podprla glavo.

»Ne bodi Ïalostna, Jerica,« jo je tolaÏila Ïenska. »Glej,

vse bo ‰e dobro. Pomagala ti bom, pa bo‰ videla, da bo‰
zopet vesela. Jaz sama ti poi‰ãem bratca in sestrico. Sa-
mo ozdraveti moram, samo ozdraveti . . . Pojdi, Jerica,
pa stopi v kuhinjo! Pristavi k ognju lonec, ki je v njem
juha. Ko bo gorka, mi jo prinesi. V kuhinji je vsega za-
dosti. Niã se ne boj in ne sramuj! Kar vzemi, kar ti uga-
ja. Saj vem, da si laãna, da komaj stoji‰ na nogah!«

Resniãno — Jerica je bila laãna, da je bila Ïe kar slaba.

Potihoma je od‰la iz sobe; skozi temno veÏo je ‰la in sto-
pila v razsvetljeno kuhinjo. Na lepem, svetlem ognji‰ãu

BES

KEKEC NA HUDI POTI

112

je ‰e gorel ogenj. Jerica je priloÏila ‰e dve polenci in pri-
stavila lonec z juho k ognju. Nato se je radovedno ozr-
la krog sebe. Na mizi je stalo vse polno kroÏnikov; a vsi
kroÏniki so bili polni sladkega peciva. Velik kos peãen-
ke je stal tik pred Jerico, in vse po kuhinji je di‰alo tako
prijetno, da je Jerica ‰ele zdaj zaãutila, kako je laãna.
Noge so se ji priãele kar tresti in zaradi slabosti se je ko-
maj drÏala pokonci. Pa se ni mogla veã premagovati.
Urezala si je kos mrzle peãenke in belega kruha in pri-
ãela hlastno jesti.

»Saj mi je rekla, da naj kar vzamem,« si je mislila. »In

jaz sem tako laãna! O, saj ji povrnem vse. Lepo ji bom
stregla vso noã in niti zaspala ne bom. Dobra Ïenska je
in ima zlato srce . . .«

Ko se je Jerica najedla, se je zaãela ‰ele prav ogledo-

vati po kuhinji. Vedno bolj se je ãudila in zavzemala. Vsa
kuhinja se je kar lesketala, kakor da bi bila zidana iz
samega srebra. ·e celó ognji‰ãe se je svetilo in ni bilo na
njem niti najmanj‰ega madeÏa. Vsa posoda v belih oma-
ricah je Ïarela, in Jerica je bila prepriãana, da je vse tisto,
kar vidi po omarah, samo zlato. Pa je sklenila v svojem
zaãudenju roke in je strmela. — »Kdo je ta Ïenska?« se
je povpra‰ala. »Morebiti je kraljica, ki se je skrila pred
sovraÏniki sem pod gore? O, morebiti . . . Pa ãudno —
‰e nikoli nisem sli‰ala na vasi niti besedice o njej. âud-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

113

no, ãudno . . . Ovbe, da nisem mogla uganiti takoj,
ovbe!«

Jerica je tlesknila vsa prestra‰ena z rokami. Hipoma se

je domislila vsega in spoznala, kdo je Ïenska, ki leÏi bol-
na tam v krasni sobi. Kar stresla se je Jerica, ko se je tega
tako hipoma domislila. Prestra‰ila se je, da je kar sedla
na stol . . . »To je ·krlatica — to je vila ·krlatica,« je iz-
pregovorila na glas. »O, nihãe drug ni tista Ïenska kot
vila ·krlatica. Bel dvorec ima v gaju pod gorami; in v ta
dvorec sem pri‰la jaz nocoj. Resniãno sem pri‰la, pa sem
pri vili ·krlatici!«

Deklica je bila prvi trenutek vsa omamljena. Zbala se

je vile ·krlatice in najraj‰i bi bila kar zbeÏala v noã. Îe
se je ozrla v bela vrata in je vstala. Tri korake je Ïe na-
pravila proti durim; a takrat je za‰umelo nekaj za njo.
Prepla‰ena se je okrenila, pa je videla, da juha Ïe vre. In
tedaj se je zopet domislila bolne Ïenske, ki leÏi zapu-
‰ãena tam v sobi in ki ji je obljubila, da ji bo stregla vso
noã. Pa je premagala Jerica ves svoj strah. Nasmehnila
se je in stopila k ognji‰ãu. Juho je vlila v bel kroÏnik in
z mize je vzela zlato Ïlico. Pa je ‰e enkrat postala in se je
‰e enkrat stresla v svoji pla‰nosti. Toda Ïe v naslednjem
trenutku je odprla pogumno vrata in stopila v sobo.

Îenska se ji je nasmehnila in ji je mignila z roko. A

Jerica je povesila glavo. Zrla je v tla, ker se ni upala po-
gledati vili v obraz. Lepo in varno je postavila na postel-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

114

jo polni kroÏnik. Îenska pa je priãela srebati gorko juho.
A dolgo ni srebala, ker ji je glava zdrknila nazaj na meh-
ko zglavje. — »Ne morem veã, Jerica, ne morem veã, ker
sem vsa slaba!« je zastokala. »O, bolna sem, pa nimam
niti zdravil doma. Samo eno zdravilo mi pomaga. A kje
je ãlovek, ki bi mi ga prinesel, kje je?«

Jerica je tiho sedela na stolu in ‰e vedno gledala v tla.

Ko pa je sli‰ala, da vila stoka tako bridko, je dvignila oãi.
— »O, gospa, rada vam pomorem, iz srca vam rada po-
morem,« je dejala in vstala. »Samo povejte mi, kje imate
spravljeno tisto zdravilo. Pojdem, pa vam ga prinesem.«

»Ne more‰, Jerica, nocoj ne more‰,« je odgovorila

Ïenska. »Daleã je tisto zdravilo, visoko na strmi gori. Pot
je teÏka, in ti je ne zmaga‰ podnevi, kaj ‰ele ponoãi! Vi-
soko na skali rastejo trije meÏikeljni; dva sta rumena, a
zadnji je rdeã. Da bi imela tisti rdeãi meÏikelj, pa bi ne
bila veã bolna. Samo da poduham tisti meÏikelj, pa sem
zdrava . . . A kdo mi ga prinese? Jerica, kdo mi naj ga
gre trgat, kdo?«

»Jaz ga pojdem trgat, jaz, gospa!« je rekla Jerica, ki se

je v hipu osrãila, ker se ji je bolna Ïenska vedno bolj smi-
lila. Niã veã ni mislila, da leÏi pred njo vila ·krlatica, in
tudi bala se ni veã. »Jaz vam prinesem tisti meÏikelj. Na
goro ga pojdem trgat zarana. Samo za pot mi povejte,
gospa!«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

115

»Onkraj ru‰ja, Jerica,« je ‰epetala bolnica s slabim

glasom, »onkraj ru‰ja zagleda‰ stezo, ki drÏi naravnost
v skale. A v skalah se izgubi‰ — tam ni veã steze. O str-
mih stenah se mora‰ plaziti, dokler ne prileze‰ do ozke
planotice. Potem ‰e dve steni . . . Vrh druge rastejo me-
Ïikeljni . . . O, Jerica, ti ne zmore‰ te stra‰ne poti, ne
zmore‰ . . .«

A Jerica se je nasmehnila. — »Poizkusim, gospa,« je

rekla. »Pa vem, da najdem meÏikeljne. Saj ne bo tako
hudo . . . Poizkusim jutri zjutraj in splezam na skale.«

Îenska je ‰e enkrat zamahnila z roko in trudoma de-

jala: »Ne pojde‰, Jerica, ne pojde‰ . . . Glej, zdrsne ti
lahko na visoki steni, pa pade‰ v prepad . . . Ne pojde‰,
Jerica . . .«

»A poizkusim vendarle,« je odvrnila Jerica. »Glejte,

gospa! Sprejeli ste me v svojo hi‰o, dali ste mi bogato
veãerjo in tako prijazni ste z mano. Pa naj bi vam ne bila
hvaleÏna? — O, gospa! Zato pa pojdem trgat meÏikelj-
ne. Veste, da vam poplaãam vse. Stregla vam bom do
jutra. A v jutru se napotim na goro. Samo to mi morate
obljubiti, da mi poi‰ãete bratca in sestrico, ko ozdravi-
te. Samo za to vas prosim, gospa!«

Bolnica je prikimala z glavo in trudoma zaprla oãi.

Jerica se je odmaknila nekoliko od postelje in ãakala, da
priãne bolnica zopet govoriti. A ãakala je dolgo. Ko ji je
natanko pogledala v obraz, pa je videla, da Ïe spi. Poti-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

116

homa je Jerica vstala in stopila k mizi. Sedla je na stol in
se podprla s komolcem ob mizo. Nepremiãno je gleda-
la na posteljo, da bi takoj videla, ãe se bolnica prebudi,
da bi ji bila pripravljena takoj postreãi. In Jerica je pre-
mi‰ljala in ugibala. Videla je bolnici naravnost v bledi
obraz, pa tudi bele lase je videla, ki so obkroÏali tisti
obraz. In vedela je, da to ni nobena mestna gospa, pa
tudi nobena kraljica, ki se je skrila pred sovraÏniki pod
bele gore.

»·krlatica je, vila ·krlatica je!« je ponavljala sama pri

sebi. »Tam v postelji leÏi vila ·krlatica. Pa se je ne bojim
. . . In ãemu bi se je bala? Jutri zjutraj pojdem na goro
po tisti rdeãi meÏikelj. Najdem ga, gotovo ga najdem, in
vila bo zdrava . . .«

Tako je premi‰ljala Jerica in nepremiãno gledala na

posteljo, kjer je spala vila v teÏkem snu. Tiste trenutke
je pozabila na dom; pa tudi na Kekca in Tinko je poza-
bila. Samo to je mislila, da leÏi tam na postelji vila ·krla-
tica, da ona sama ãuva pri vili in ji bo stregla vso noã. A
v jutru pojde po zdravilo, da vila ozdravi in se ji prijaz-
no nasmeje.

In Jerica se je dolgo, dolgo smehljala in mislila lepe

misli. Vila je spala in se ni zganila niti enkrat. Svetlo so
gorele luãi na lestencu, da so priãele Jerico ‰ãemeti oãi.
Zaprla jih je in zadremala nehote. Glava ji je zdrknila na
mizo, in Jerica je zaspala . . .

BES

KEKEC NA HUDI POTI

117

er nenadoma se je Kekec prebudil in skoãil na
noge. Samo enkrat je ‰inil z roko preko zaspanih

oãi. Ozrl se je na posteljo, pa je videl Tinko ‰e tam. Zato
si je oddahnil, in strah mu je izginil iz srca. Saj je mislil
v prvem hipu, da se je divji moÏ ponoãi priplazil v sobi-
co, pograbil Tinko in jo pojedel. A Kekec je spal, kar na-
prej je spal in ni sli‰al in ni videl niãesar. Zato se je tako
prestra‰il, ko se je prebudil. No, njegov strah je bil pra-
zen. Tinka je ‰e vedno leÏala tam na postelji. Zbudila se
je ravnokar in je gledala Kekca, ki si je stresal zaspanec
z oãi.

»Kaj je, Kekec?« je vpra‰ala Tinka s tihim glasom. »Ali

Ïe ve‰, kje sva?« Ali si govoril sinoãi s pastirjem? Ve‰, jaz
sem kar zaspala. Tako sem bila trudna . . . A danes me
zopet boli noga. ·e huje me drega po ãlenku kakor vãe-
raj. O, kako prideva domov?«

Tinka je pomolila izpod odeje nogo. Kekec se je pre-

stra‰il, zakaj noga ni bila veã rdeãa, ampak vi‰njeva in
tako hudo zatekla. — »Hm,« je odvrnil in si ni znal po-
magati v svojih skrbeh. »Bom Ïe moral spet namoãiti
platno v vodo in ti obvezati nogo. — Nesel te bom na

BES

KEKEC NA HUDI POTI

118

rokah kakor vãeraj. Samo ãe naju divji moÏ spusti iz
hi‰e?«

Tinka se je zaãudila, da se je kar dvignila v postelji. —

»Divji moÏ, pravi‰, Kekec?« je vpra‰ala. »Kaj govori‰ o
divjem moÏu? Saj sva pri pastirjih. Ali ni res, Kekec?«

Kekec je sprevidel, da ne sme prikriti sestrici niãesar.

Saj je vedel, da divji moÏ zdaj zdaj stopi v sobico in ga
Tinka zagleda. In da bi se ga sestrica ne ustra‰ila preveã,
ji mora povedati vse. — »Divji moÏ, da, divji moÏ. Prisa-
nek,« je rekel ves nejevoljen in skrãil pest. »Ti misli‰, da
sva pri pastirjih. Pa se moti‰, Tinkara! Pri divjem moÏu
sva, v njegovi hi‰i sva. Govoril sem sinoãi z njim. Pre-
mikastil sem ga tako, da bo ‰e dolgo pomnil. Kar ustra‰il
se me je, ko sem ga zagrabil. In mikastil sem ga, mika-
stil, da je bilo veselje. Tinka, ali sli‰i‰? Divjega moÏa sem
premikastil sinoãi.«

Tinka ga je vsa prestra‰ena gledala. V svojem strahu

je priãela naglo sopsti in sklepati roke. — »Bojim se, Ke-
kec, bojim se,« je zatarnala. »Ali sva res pri divjem mo-
Ïu? Pa ti si ga nabil? O, Kekec, Kekec! LaÏe‰ se . . .«

Kekec je priãel hoditi po izbi gor in dol. Stiskal je pesti

in bil je ves razdraÏen. Naposled se je ustavil pri postelji
in pomolil Tinki pest pod nos. — »Ali jo vidi‰?« je dejal.
»S tole sem ga premikastil, da joj! Zato pa ne javkaj in
ne tarnaj! Ali misli‰, da ti kaj pomaga? Dokler sem jaz
pri tebi, se ne boj niãesar! Najmanj pa ‰e divjega moÏa.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

119

âe te le grdo pogleda, pa ga zgrabim. Zmikastim ga, ka-
kor sem ga sinoãi zmikastil. Ali misli‰, da se ga bojim?
O, bolj se bojim mucike doma kakor pa divjega moÏa
tukaj . . . Le meni verjemi, pa nikar ne javkaj!«

»Ovbe, ovbe!« je javkala in tarnala Tinka in se vsa

skrila pod odejo. A tedaj je nekaj zunaj v izbi zaropota-
lo. Vrata so se odprla in na pragu se je prikazal Prisanek.
— »No, ali sta Ïe pokonci?« je vpra‰al s svojim buãnim
glasom. »âakam vaju Ïe. Le hitro pridita ven!«

Kekec ga je pogledal izpod ãela in mu ni odgovoril ni-

ãesar. Sam pri sebi pa si je mislil: »Seveda, ven naj gre-
va, da naju pograbi in zakolje. Seveda, seveda . . . A Ke-
kec je pametnej‰i kakor divji moÏ, pa ostane lepo v so-
bici.« — Tako si je mislil Kekec in se niti ganil ni. MoÏ pa
je stopil v sobico in se ozrl po postelji. Iztegnil je roko,
pa je malce odmaknil odejo, da se je prikazal Tinkin
prestra‰en obrazek.

»Ovbe!« je zavpila Tinka na ves glas. »Kekec, kje si?«

— A takrat se je Kekec Ïe zapra‰il na posteljo. Z obema
rokama je zgrabil Prisanka za gosto brado in ga priãel
mikastiti. — »Pusti Tinko! Reãem ti, da jo pusti!« je so-
pel, in oãi so se mu kar zalile s solzami. »Pa te spet pre-
mikastim kakor sinoãi . . . Ali bo‰ pustil Tinko? Ha, ali
jo bo‰ pustil?«

MoÏ se je glasno zasmejal in stopil dva koraka od po-

stelje. Tedaj je Kekec izpustil njegovo brado in zdrknil

BES

KEKEC NA HUDI POTI

120

na tla. Stal je tam pa pihal kakor maãka. MoÏ ga je gle-
dal in se mu smejal. — »âuden si ti, Kekec, resniãno ãu-
den!« je govoril moÏ. »Pri‰el sem te klicati k zajtrku, pa
piha‰ kakor mucek. Glej, zajtrk stoji na mizi. Kar hitro
pridita jest, da se mleko ne shladi.«

Kekec ga je debelo pogledal in se popraskal za desnim

u‰esom. Glej no — pa je spet napravil neumnost. Mislil
si je, da ga hoãe divji moÏ zaklati. Na, pa ga povabi k
zajtrku, prav prijazno ga povabi. Pa ãe je tudi res? — In
Kekec se je ‰e enkrat popraskal za u‰esom, pa je po‰kilil
za moÏem, ki je Ïe od‰el iz sobice. Resniãno — tam na
mizi se je kadila velika skleda Ïgancev. Prav lepo rumeni
so bili Ïganci in di‰ali so tako prijetno naokrog, da so se
Kekcu kar sline pocedile. Saj Kekec je imel rad Ïgance;
najraj‰i je jedel rumene Ïgance, zabeljene z debelimi
ocvirki.

»Glej no, Tinkara!« je rekel sestrici in mlasknil z jezi-

kom. »Saj je res skuhal zajtrk za naju. Îganci se kadé na
mizi in mlekec. Glej no, Tinkara!« — Kekec je ‰e enkrat
mlasknil z jezikom in Ïe je stopil ãez prag. »Niã se ne
bojim divjega moÏa. Lahko grem k mizi in jem brez
skrbi. Saj me je povabil z lepimi besedami . . . Pa kar
pojdiva!« je rekel nato in se obrnil k sestrici. »Kar poj-
diva jest. Ve‰, zameriva se mu, ãe ne greva . . . Kar hi-
tro se napravi, Tinkara!«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

121

A Tinka je jokala in se obotavljala. Siloma jo je Kekec

oblekel in kar dvignil jo je in nesel k mizi. Tinka si je za-
krila obraz z rokami in se oklenila bratca. In jokala je, na
vso moã je jokala, ker jo je bilo strah. Kekec jo je posa-
dil za mizo in ji stisnil leseno Ïlico v roko. A Tinka ni
hotela, resniãno ni hotela. Glavo je naslonila na mizo, pa
je jokala kar naprej. Kekec jo je priãel zmerjati, a vse ni
pomagalo niã, prav niã.

»Jej, Tinka, jej!« ji je prigovarjal tudi Prisanek. A Tinka

je jokala, kar naprej je jokala in niti pogledala ni belega
mlekca. A tedaj je divji moÏ zaÏviÏgal. In kar hipoma je
pritekla v izbo bela, majhna mucka. Lepa je bila in krog
vratu je imela privezan rdeã trak. Zamijavkala je in po-
gledala na mizo. A potem je skoãila naravnost Tinki na
kolena in ‰e dvakrat mijavknila. Tinka je dvignila glavo
in jo pogledala. O, lepa je bila ta mucka, veliko lep‰a ko
njena doma. In Tinka jo je kar poboÏala in se nasmeh-
nila. Z rokavom si je obrisala solze z obraza, pa je priãela
srebati gorko mleko. Mucka pa se je stiskala k njej in
tako prijazno mijavkala, da se je morala Tinka smehljati.

MoÏ se je namuznil in si pogladil brado, ko je videl,

da je Tinka nehala jokati. Kekec pa je videl, kako se divji
moÏ muza, in ves strah mu je izginil iz srca. — »Saj ni
hudoben,« je mislil sam pri sebi in z vso slastjo otepal
rumene Ïganãke. »Saj ãe bi bil hudoben, bi se ne muzal
in smejal . . . Hm, nemara sem storil slabo, da sem ga

BES

KEKEC NA HUDI POTI

122

sinoãi in danes premikastil? Zameril sem se mu, pa mi
vse povrne.« — In Kekec je priãel ka‰ljati. Pa je poloÏil
Ïlico na mizo; ozrl se je moÏu naravnost v obraz in re-
kel: »Glejte, stric Prisanek, glejte! Dvakrat sem vas zmi-
kastil, dvakrat sem vam hudo storil. A vse zaradi tega,
ker ste hoteli storiti Tinki hudo . . . No, ne reãem, da ni
bilo prav; a tudi ne reãem, da je bilo prav. Saj veste, stric
Prisanek. No, saj ste obljubili sinoãi, da obraãunate da-
nes z mano. Ali ni res, stric Prisanek?«

MoÏ ga je pogledal, prav grdo ga je pogledal in je od-

govoril: »Kekec, ali misli‰, da sem pozabil, kar sem ti
obljubil? O, ne uide ti kazen. ·e danes jo obãuti‰, poãa-
kaj, ‰e danes, ker si bil tako predrzen. Dvakrat si me
zmikastil. Zato bo‰ pa sluÏil dva dni pri meni. Moje divje
koze mi bo‰ pasel tam gori v skalovju. Ali sli‰i‰, ti pote-
puh? Divje koze mi bo‰ pasel dva dni. A glej, da ti nobe-
na ne uide, zakaj kolikor koz bo zmanjkalo, toliko dni
veã mi bo‰ sluÏil. Ali si razumel, potepuh?«

»A? Kaj pravite, stric Prisanek?« se je zavzel Kekec in

se je ustra‰il. »Divje koze naj vam pasem? O, stric, saj to
je nemogoãe! Divje koze so hitrej‰e kakor blisk in pleza-
jo po skalah kakor maãke . . . Lepo je pasti na‰o Kezo za
Gmajnico, in ãloveku ni treba delati niã drugega, kakor
da leÏi na trati in piska na pi‰ãalko. A divje koze, stric,
divje koze! Kako naj jih pasem, ko jih pa ne morem? —

BES

KEKEC NA HUDI POTI

123

O, stric! Raj‰i me nabijite, ker sem vas zmikastil. A div-
jih koz ne grem past — o, resniãno ne grem past!«

»Bomo videli!« se je zasmejal moÏ in vstal. »Bomo

videli, Kekec! Ve‰, kar lepo te vtaknem v malho, pa te
ponesem v gore . . . Bomo videli, ti potepuh!« — nato je
stopil k Tinki, ki se je priãela igrati z belo mucko. Pa se
je namuznil in ji prijazno rekel: »A Tinka je pridna de-
klica. UboÏica, pa noÏica jo boli. A niã ne maraj, Tinãi-
ca! Glej, vzeli bomo iz omare ‰katlico, iz ‰katlice belo
mazilo, pa namazali bomo noÏico. In Tinke ne bo bolelo
veã, prav niã je ne bo bolelo veã.«

MoÏ je odprl omaro in vzel iz nje belo ‰katlico. Na-

moãil je v vodo belo platno in stopil k Tinki. — »PokaÏi
tisto grdo noÏico, ki te tako boli,« je rekel. Tinka se je
obotavljala, ker se je ‰e vedno bala divjega moÏa. A noga
jo je priãela zopet boleti, da je kar ustnice stiskala. Pa se
je domislila, da jo nemara divji moÏ res ozdravi. Zato
mu je pomolila oteklo nogo in si obrazek zakrila z roka-
mi. — »Ovbe!« je rekel moÏ in pokleknil na tla. »To je pa
hudo . . .«

Prijel je Tinko za bolno nogo in jo stisnil, da je dekli-

ca zavrisnila od boleãine. A moÏ se ni zmenil za to, am-
pak je stisnil ‰e enkrat. Nato je umil nogo s platnom in
jo namazal z belim mazilom. Skrbno je zavil vse stopa-
lo gor do ãlenka v belo platno, potem pa vpra‰al: »Ali ‰e
boli, Tinãica? Kajne, da ne boli veã? O, zdrava bo, kmalu

BES

KEKEC NA HUDI POTI

124

bo zdrava ta grda noga. Ve‰, kako lepo bo‰ leÏala na po-
steljici in se ves dan igrala z mucko. Pa ti bo kratek ãas.«

MoÏ je dvignil Tinko in jo nesel v sobico ter jo poloÏil

na posteljo. Bela mucka je stekla za njima in skoãila kar
na posteljo. Mijavkala je tako lepo in dvigala ko‰ati rep,
da se ji je morala Tinka na glas smejati. Boleãina v nogi
je prenehala. In Tinka je vsa vesela boÏala mucko, ki je
skakala po postelji.

MoÏ se je povrnil v izbo h Kekcu, ki je sedel za mizo

in premi‰ljal o veliki kazni, ki mu jo je hotel naloÏiti stric
Prisanek. Hm, pa tudi ni lahka stvar pasti divje koze po
skalovju. Kekec je to dobro vedel. Zato pa se je drÏal ta-
ko kislo in si grizel kazalec desne roke. Sam sebi je za-
trjeval: »O, ne pojdem past divjih koz, pa naj se postavi
stric Prisanek na glavo! Ne pojdem . . . A ãe me bo ho-
tel prisiliti, se mu zapra‰im v obraz in ga zmikastim ka-
kor sinoãi in davi. O, naj le poizkusi.«

Toda moÏ je zgrabil svojo platneno malho ter jo vrgel

Kekcu preko ramen. V roko mu je potisnil dolgo palico
in osorno rekel: »Alo, potepuh! âas je Ïe, da gre‰ past.
Koze Ïe ãakajo, ker bi rade jedle zeli‰ãe, dokler je ‰e rosa
na njem. Alo, gobezdalo prismuknjeno, zgani se!«

Kekec se je nakremÏil in hotel se je obotavljati. A moÏ

ga je kar potisnil skozi vrata. In tedaj je Kekec videl, da
ne pomaga niã. Pa tudi na to ni veã mislil, da bi premi-
kastil divjega moÏa. Kar minila ga je vsa upornost, in

BES

KEKEC NA HUDI POTI

125

naglo je priãel stopati po gorski stezi navkreber. ·la sta
skozi ru‰je in pri‰la na zeleno planotico, ki je bila krog
in krog zagrajena z visokim lesenim plotom. In na tej
planotici je leÏalo polno divjih koz. MoÏ je presunljivo
zaÏviÏgal na prste, in tedaj so koze skoãile na noge. Pri-
ãele so se gnesti okrog lesene lese in so bile vse nemir-
ne, ko so zagledale neznanega deãka. MoÏ je odprl leso,
in koze so se usule iz ozke staje. Kakor maãke so jele ple-
zati po strmem skalovju in hitele so vi‰e, vedno vi‰e.
Kekec se je praskal za desnim u‰esom, ko je gledal za
njimi, in postajalo mu je vroãe. — »Kako naj jih pasem,
ko pa beÏé kakor blisk po gori?« je zajavkal. »Do veãe-
ra izgubim vse in se vrnem sam nazaj. Pa vam bom mo-
ral sluÏiti sto let, stric Prisanek!«

»Ne bo tako hudo, kot si misli‰,« mu je odvrnil moÏ

in se namuznil. »Potepuh, da si me dvakrat premikastil
— o, zato si imel poguma zadosti. Da bi pa le dva dni
pasel moje koze, za to pa ti manjka poguma, kaj, ti po-
tepuh malopridni!«

Kekec se je ugriznil v ustnico, odgovoril pa ni niã.

Molãé je stopal za Prisankom po strmem gramozu, ki je
leÏal onkraj planotice daleã naokrog tja do samih belih
sten. Pri‰la sta do zmrznjenega sneÏi‰ãa in ‰la kar na-
ravnost preko njega. Nato sta se zaãela plaziti po glad-
kem skalovju za kozami, ki so bile Ïe visoko tam gori.
Poãasi sta se premikala kvi‰ku, ker sta morala biti pre-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

126

vidna in sta morala paziti, da se ne prevrneta v globok
prepad, ki je zijal pod njima. Oprijemala sta se ostrih
robov in se tu in tam morala dvigniti kar z rokami, ker
jima noge niso na‰le varne opore. In tako sta visela za
trenutek med nebom in zemljo. Da bi se bil odkr‰il ostri
rob, ki sta se zanj drÏala z rokami, pa bi se bila preval-
ila naravnost v ãrno globoãino . . . Kekcu je lil znoj z
obraza; a bal se ni. Niti z oãmi ni trenil, ko se je tu pa
tam ozrl v grozni prepad pod sabo. Enkrat pa je ‰e celo
zavriskal, ko je zagledal pred sabo veliko, belo planiko.
Utrgal jo je in si jo zataknil za klobuk poleg petelinjega
peresa.

»Glej ga no!« se mu je namuznil Prisanek. »Kaj se ne

kisa‰ veã? Pa kdo te je nauãil, da zna‰ tako lepo vriska-
ti? Mislil sem, da se zna‰ samo ‰irokoustiti in togotiti.
No, zdaj pa vidim, da zna‰ tudi vriskati.«

Kekec je postal na ozki polici in se ozrl na moÏa, ki je

stal nad njim. — »Stric Prisanek!« je rekel. »Kdaj sem se
‰irokoustil pred vami? Povejte mi, kdaj sem se togotil?
Saj vam nisem hotel storiti nikoli niã Ïalega. Zakaj niste
pustili Tinkare pri miru? O, nikdar bi vas ne bil premi-
kastil, ãe bi bili pustili Tinkaro pri miru. Pa tudi te zame-
re bi ne bilo, in tudi meni bi ne bilo zdaj treba, da pasem
divje koze. Resniãno, ne bilo bi treba.«

»O, glej ga no!« je dejal Prisanek ‰e enkrat in se za-

smejal na glas. Pa sta se plazila spet naprej. Stena ni bila

BES

KEKEC NA HUDI POTI

127

veã tako huda, zakaj dvignila sta se do ‰iroke police in
sta ‰la po njej, dokler nista dospela do ozkega Ïleba. Po
njem pa sta splezala do ‰iroke planote, ki se je razteza-
la od stene do stene. Vsa planota je bila pokrita z belim
snegom, ki se je srebrno lesketal v sonãnih Ïarkih. Le
tam po obronkih je tu pa tam zelenelo uboÏno zeli‰ãe
med kamenjem, in tam se je Ïe pasla ãreda divjih koz.

»No, tu sva na kraju najine poti,« je rekel Prisanek.

»Vidi‰ divje koze, ki so razkropljene po planoti? Le do-
bro pazi nanje in glej, da ti nobene ne zmanjka! Saj ve‰,
kaj pomeni zate vsaka koza . . . Kosilo ima‰ v torbi. Ve-
ãerjat pa Ïe pride‰ domov. Ko bo sonce zaãelo zahajati
za vrhove gorá, zaÏviÏgaj trikrat na prste. Koze te bodo
razumele, pa pojdejo same nazaj v stajo. ·e enkrat ti
reãem, Kekec: pazi na koze in mi privedi vse nazaj! Na-
tanko jih imam se‰tete. Ravno sto jih je . . .«

»Stric Prisanek, ali mislite, da ‰e nisem nikoli pasel?«

je odvrnil Kekec. »Zakaj mi na‰tevate vse tako? Tri leta
Ïe pasem na‰o Kezo za Gmajnico. Pa reãem vam, da v
teh treh letih niti kihnila ni zaradi mene . . . Ker pa Ïe
moram pasti divje koze, jih bom tudi po‰teno pasel . . .
Samo eno mi morate obljubiti, stric Prisanek. Pustite
Tinkaro pri miru, ker ona se rada joãe za vsako stvar. Pa
boji se vas. Zato jo pustite pri miru. Zveãer mi Tinka vse
pove. In potem se spet lahko kaj zgodi med nama kakor
sinoãi in davi. Na, pa bo zopet zamera . . .«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

128

MoÏ se je zakrohotal, da so se mu dolgi brki kar tresli.

Potrepljal je Kekca po rami in mu je dejal: »Ne boj se,
Kekec! Tinkari ne skrivim niti lasu na glavi. Tinkara je
pridna deklica. A ti si potepuh, ti, Kekec! Le glej, da te ne
pograbim enkrat prav po‰teno. Potem bo‰ pa zaman
iskal po glavi, kjer so ti rasli nekoã lasje. Le glej, Kekec!«

»Hm,« si je rekel Kekec in gledal za moÏem, ki je pri-

ãel plezati po Ïlebu navzdol. Kar naenkrat mu je izginil
onkraj ‰iroke police izpred oãi. Kekec se je oddahnil, ko
je bil sam. Napotil se je preko ‰irokega sneÏi‰ãa, ki je
bilo trdo kakor kamen. ·kripalo je pod nakovanimi ãev-
lji, da se je Kekca kar polastila srãna radost. Onkraj sne-
Ïi‰ãa je sedel na visoko skalo. Prijetno ga je ogrevalo
sonce, in Kekec je gledal po divjih kozah, ki so se mirno
pasle po skalnatih obronkih. — »Hej, saj ne bo sile!« se
je razveselil. »Lepo bom sedel tu na skali in gledal, kako
se pasejo koze. ·e jutri bom sedel; a pojutri‰njem bom
Ïe doma . . . Hihi, to bo gledala Keza, ko stopim pred
njo. Od skrbi bo nemara te dni izgubila ‰e celo rogove.
Pa naj jih! Saj jih tako ne rabi . . .«

Kekec se je zasmejal, ko se je domislil Keze. A v tistem

trenutku je poskoãila za skalo divja koza. Na vso sapo je
zdirjala preko sneÏi‰ãa in izginila med sivim skalovjem.
— »Ovbe!« je zavpil Kekec. »Ali sli‰i‰, koza? Kam beÏi‰?
Ali mi gre‰ hitro nazaj? — Ovbe, ali sli‰i‰, prebita kozja
stvar?«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

129

A koza ga ni poslu‰ala. Kekec je stekel po snegu in

obstal pred visoko, strmo steno, kamor bi se ne mogel
splaziti Ïiv ãlovek. — »Ali sli‰i‰, koza prebita?« je vpil tja
gor. A koza se ni vrnila, pa najsi je vpil ‰e tako na glas.
Le enkrat je poãilo nekaj visoko tam gori v skalovju, in
trije kamenãki so se prikotalili dol na sneg.

»U‰la mi je, pa je ne bo veã nazaj,« je zatarnal Kekec,

ko se je vrnil na svojo skalo. »Na, en dan veã bom mo-
ral pasti to divjo zverjad . . . Ti preklicana stvar! Kako
bi napravil, da bi mi pri‰la nazaj? Saj bi jo ‰el iskat. A kje
naj jo najdem, ko se mi lahko skrije za vsako skalico . . .
Saj pravim — ta prebita kozja stvar! Da mi more napra-
viti toliko skrbi in bridkosti!«

In Kekec je ‰e dolgo javkal in tarnal. Praskal se je za

desnim u‰esom in zmerjal divjo kozo, ki se je pasla Ïe
nekje visoko pod sneÏnim vrhom visoke gore . . .

BES

KEKEC NA HUDI POTI

130

olgo bi ‰e bil Kekec javkal na svoji skali, da se ni
hipoma ozrl tja v zeleno dolinico. Gledal je in gle-

dal, a koãe divjega moÏa ni mogel zagledati nikjer. Videl
je beli prod, pa tudi gorski potok je videl in sli‰al je celo
njegovo ‰umenje. A domovanja divjega moÏa ni bilo.
Samo kamnit zid je videl, in tisti zid je segal od proda pa
do samih strmih sten skalnate gore. Zid je bil visok, in
Kekec je bil prepriãan, da bi ga ne mogel nikdar preple-
zati. Pa se je Kekec ãudil in ugibal, ãemu vse to. In ugi-
bal je, kje paã stoji kamnita koãa. Pa naj je ugibal in gle-
dal ‰e tako, koãe vendarle ni videl nikjer. — Naposled se
je naveliãal ugibanja in iskanja. Pogled mu je hitel pre-
ko zelenih gozdov in obvisel mu je na polju, ki se je ‰irilo
onkraj gozdov. In kar hipoma je Kekec zavriskal in priãel
vihteti svoj klobuãek, zakaj tam sredi polja je zagledal
domaão vasico. Bele hi‰ice je videl; sredi njih pa se je
dvigal rjavi zvonik farne cerkve. Kekec je kar poskoãil in
strmel je in vriskal. Glej, saj ni daleã od doma. O, samo
dobro uro hodá, pa je doma pri materi in Kezi. A kaj po-
maga vse to, ko pa mora sluÏiti pri divjem moÏu, ki ga

BES

KEKEC NA HUDI POTI

131

ne izpusti zlepa. ·e tri dni mora sluÏiti in ‰e tri dni ne
more domov.

Kekec je postal Ïalosten, da je povesil glavo. Iz Ïepa je

privlekel svojo ljubo pi‰ãalko, da bi si zapiskal v svoji
Ïalosti. A pri tem se je ozrl na sosedne sneÏnike, ki so se
dvigali stra‰no visoko proti nebu. Videl je bele, navpiã-
ne stene, ki so se svetile v sonãnih Ïarkih; videl je groz-
ne prepade, ki so zijali pod tistimi stenami, in mraz ga
je stresel Ïe ob misli na nevarnosti, ki preÏé na ãloveka
na tistem stra‰nem skalovju.

»Kaj ni ta gora ·krlatica?« je dejal Kekec in ‰e vedno

strmel na tiste peãine, ki so se dotikale naravnost mod-
rega neba. »Resniãno — to je ·krlatica, in na ·krlatico ni
‰e nihãe priplezal. O, in kako tudi? Niti jaz bi si ne upal,
niti jaz, ki se ne bojim divjega moÏa Prisanka. In tam
doli je log, zeleni log vile ·krlatice. Kaj, ãe bi jo poklical,
da mi da cekin? Za cekin pa si kupim citre. In sviral
bom, od jutra do mraka bom sviral . . . Kaj, ãe bi jo res
poklical?«

In Kekec se ni dolgo pomi‰ljal. Îe je vtaknil pi‰ãalko

v usta in Ïe je hotel zapiskati. A tedaj je ‰e enkrat po-
gledal na stra‰ne stene visoke ·krlatice in vzel pi‰ãalko
iz ust. Pa se je zaãudil, na glas se je zaãudil. Zagledal je
tam na ozki planotici, pokriti z belim snegom, nekaj
ãrnega, ki se je plazilo po gladki, navpiãni steni. — »Je to
divja koza kali?« je pomislil Kekec in pogledal ‰e natanã-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

132

neje na divjo ·krlatico. In tedaj je spoznal, da se tam ne
plazi divja koza, ampak ãlovek. — »Ovbe!« je spregovo-
ril Kekec na glas. »Pa kdo se plazi tam gori? Kdo je tako
pogumen? Ovbe! Omahnil bo, pa se bo prekotalil v glo-
boãino!«

A ãlovek tam gori se je plazil naprej. Iz daljave se niti

razloãevalo ni, ali je velik ali majhen. Samo to se je vide-
lo, da je ãlovek. Poãasi poãasi se je plazil po steni in se
je tu pa tam ustavil, kakor da bi se hotel oddahniti in
spoãiti od truda in napora. A potem je plezal spet dalje,
poãasi poãasi kakor polÏ.

Kekcu so se najeÏili lasje na glavi, ko je gledal to vra-

tolomno plezanje. »Prekotali se, resniãno se prekotali,«
je ponavljal vedno in vedno v svojem strahu. »O, ti te-
pec, ki pleza‰ po ·krlatici! kaj ne ve‰, da ‰e nihãe ni pri-
‰el do vrha? Prekotali‰ se, prekotali‰ . . .«

âlovek tam na ·krlatici je ravno preplezal steno. Ob-

stal je za trenutek na visoãini, potem pa hipoma izginil.
— »Ha, kaj se je prekotalil?« je vpra‰al Kekec, in mraz ga
je stresel. ·e natanãneje je pogledal v skalovje, a tedaj je
spet zagledal ãloveka, ki se je Ïe plazil po drugi steni. To
pa je razjezilo Kekca tako, da je kar pesti stisnil in zavpil:
»Ali mi gre‰ nazaj, tepec? Kaj se plazi‰ tam gori? Ali ne
vidi‰, da se prekotali‰? O, tepec, ki hoãe‰ na ·krlatico,
kamor si ne upa niti Kekec, ki je dvakrat premikastil div-
jega moÏa Prisanka . . . Ali mi gre‰ nazaj!«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

133

A ãlovek tam gori ga ni mogel sli‰ati, ker je bil preda-

leã in previsoko. Zdaj je Kekec videl, da se tisti tepec ne
premika veã poãasi, ampak naglo naglo, kakor da bi se
mu mudilo. Kar zagomazelo mu je po hrbtu in niã veã ni
mogel gledati tistega drznega plezanja. Obrnil se je
stran in si z rokami zakril oãi . . . Ko se je nekoliko po-
miril, se je spet ozrl tja gori na ·krlatico. Zagledal je ãlo-
veka Ïe vrhu stene. Mirno je stal tam, kakor da bi poãi-
val po truda polnem potu. A Ïe se je obrnil in priãel ple-
zati navzdol.

»Ha, kaj ti nisem rekel, da ne pride‰ nikamor?« je zav-

pil Kekec in se oddahnil. »O, nihãe ne pride na ·krlati-
co, nihãe! Samo Kekec bo pri‰el nekega dne, samo Ke-
kec, ko doraste in bo moãan kakor divji moÏ Prisanek
. . . Le hitro nazaj, ti tepec, in pazi, da se ne prekotali‰!«

Kekec je skoãil s skale in zavriskal. A tedaj je zabrliz-

gnila nedaleã tam na obronku divja koza in se zapra‰ila
preko sneÏi‰ãa. — »O, joj!« je zavpil Kekec in priãel teãi
za njo. A divja koza je beÏala kakor blisk. Hitela je po
skalovju in hipoma je izginila med razpokami. Ves upe-
han je obstal Kekec onkraj sneÏi‰ãa in gledal po skalah.
A divje koze ni videl veã. Pa je zaãel spet javkati in sti-
kati. Z lepimi besedami je klical kozo nazaj. A koza ga ni
poslu‰ala, pa tudi vrnila se ni. — »Dve sta mi Ïe u‰li,« je
javkal Kekec, ko se je vraãal k svoji skali. »Dva dni veã
bom moral sluÏiti divjemu moÏu. Bog ve, koliko mi jih

BES

KEKEC NA HUDI POTI

134

‰e uide danes? In jutri in pojutri‰njem . . . O, nikoli ne
bo konca moje sluÏbe, o, nikoli!«

Ves obupan je sedel na skalo in se nakremÏil. A tedaj

se je domislil ãloveka, ki je bil lezel na ·krlatico. Ozrl se
je na divje peãine in zagledal ãloveka, ki se je plazil Ïe
globoko doli pod planotico. Kar nenadoma mu je izgi-
nil izpred oãi, zakaj splazil se je bil v globok Ïleb, ki se
je vil med skalovjem prav dol do zelenega ru‰ja. — »O,
ni se prekotalil!« se je zasmejal Kekec, ker je bil vesel, da
se ni zgodila nesreãa. »·e o pravem ãasu je sli‰al moj
glas, pa se je vrnil. Kaj hoãe na ·krlatici? Saj ne pride do
vrha, nihãe ne pride do vrha. Samo Kekec lahko pride,
samo Kekec, ki je Ïe dvakrat premikastil divjega moÏa
Prisanka. Pa mora pasti zaradi tega divje koze, te prek-
licane koze, ki bi jih najraje podavil!«

Kekec se je vnoviã zasmejal in pogledal na ·krlatico.

·e enkrat je zagledal predrznega ãloveka. Ravnokar je
priplezal iz globokega Ïleba. Toda hipoma je izginil med
gostim ru‰jem, in Kekec ga ni videl veã.

Kekec se je zleknil po skali. Prijetno ga je ogrevalo

sonce, ki se je smejalo z modrega neba. Smrtna ti‰ina je
vladala med divjim skalovjem. Sli‰alo se je samo prita-
jeno ‰umenje gorskega potoka, ki je tekel tam doli med
kamnitim prodom. Kekec se je sonãil kakor martinãek.
V ustih mu je tiãala njegova lepa pi‰ãalka, in Kekec je

BES

KEKEC NA HUDI POTI

135

piskal. Svoje najlep‰e pesmi je piskal, pa je pozabil na
divjega moÏa in na svojo teÏko sluÏbo . . .

Tam doli pod ·krlatico pa je tekla skozi ru‰je deklica.
Na vso sapo je hitela proti zelenemu logu. V roki je
drÏala velik rdeã meÏikelj. Tu in tam ga je pogledala in
se nasmehnila. — »Pa sem ga le utrgala!« si je rekla.
»O, huda je bila pot preko tistih groznih skal! A ven-
darle sem pri‰la do meÏikeljna in ga utrgala. Zdaj bo
vila ozdravela . . .«

Bila je Jerica, ki jo je videl Kekec na ·krlatici. V ranem

jutru je zapustila vilin dvorec, pa je splezala na goro.
Stra‰ne so bile skale in prepadi tako grozni! A Jerica jih
je premagala in se ni bala. Kadar se je priãela tresti nad
strmim prepadom, se je spomnila svoje mamice. In mi-
nil jo je strah in niã veã se ni tresla. Tako je na‰la viso-
ko tam gori na mrzli steni rdeãi meÏikelj, in zdaj ga nese
bolni vili, ki jo gotovo Ïe teÏko ãaka.

·e hitreje je tekla skozi ru‰je. Stopila je v hladni log,

kjer je prepevalo tisoã in tisoã glasnih ptiãev. Izza zele-
nja se je zasvetil beli dvorec, in Jerica je stekla preko Ïive
trate. Stopila je v veÏo in pri‰la vsa zasopla in znojna v
sobo, kjer je na beli postelji leÏala bolna vila ·krlatica.

»Na‰la sem ga in sem ga utrgala,« je zasopla Jerica in

dvignila roko z rdeãim meÏikeljnom. »Ali ga vidite, gos-
pa? . . . Prinesla sem ga . . .«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

136

Vila se je dvignila v postelji in se nasmehnila. S treso-

ão roko je prijela rdeãi meÏikelj in ga pritisnila k ustom.
Kri ji je ‰inila v bledi obraz. Beli lasje so se zasvetili in
postali so zlati. Jerica jo je gledala in strmela. Glej, saj ni
videla veã postarane gospe, ampak mlado deklico, ki se
ji je smehljala, o, tako lepo smehljala! In ãudila se je Je-
rica, tako dolgo ãudila, dokler je ni poslala ·krlatica v
kuhinjo po vodo. Ko pa se je vrnila, je zagledala vilo Ïe
popolnoma zdravo. Stala je pri oknu. Obleãena je bila v
belo obleko in na glavi je nosila ‰apelj, ki je bil zlat in se
je svetil. Vila je bila tako lepa, da je Jerica kar obstala in
sklenila roke.

A vila je stopila k njej. Prijela jo je za roke in jo odved-

la k mizi. Sedla je na mehki stol in privila deklico k sebi.
Poljubila jo je na lice in gladila jo je po razmr‰enih laseh.
— »Zlato dete si ti, Jerica!« je govorila vila. »O, kako naj
se ti zahvalim za to, da si mi prinesla zdravila in si tve-
gala svoje mlado Ïivljenje?«

Jerica se je ‰e tresla od napora, ki ga je prebila na str-

mi gori. Trudna je bila, da se je ‰e komaj drÏala pokon-
ci. A vendar se je ‰e premagovala. — »Saj ni bilo hudo,
saj ni bilo hudo,« je odgovarjala. »Kaj tisto! Samo ãe naj-
dem spet Kekca in Tinko, pa bom zadovoljna . . . Saj ste
mi obljubili sinoãi, da ju poi‰ãete. Tega vas prosim tudi
danes. Maãeha se bo Ïalostila in obupovala. A maãeha
je uboÏica, ker je bolna . . .«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

137

»Poiskala bom Kekca in Tinko,« je odvrnila ·krlatica.

»Le bodi brez skrbi!« ·e danes ju poi‰ãem in ti povem.
Nemara sta Ïe doma pri materi.«

Jerica je ‰e sli‰ala te besede. A potem se je priãela tre-

sti tako, da ni mogla veã stati na nogah. Pred oãmi se ji
je naredila tema. A ‰e se je hotela premagovati. Z roka-
mi je zakrilila, da bi se oprijela mize. A bila je preslaba
in zdrknila je na tla. In tedaj so jo zapustile vse moãi. Oãi
je zaprla, pa ni vedela veã, kaj se godi okrog nje.

Vila se je sklonila k njej in jo rahlo dvignila. Sedaj ‰ele

je zapazila, kako je dekliãina obleka vsa raztrgana in ro-
ke vse razpraskane in krvave. Pa se je vila bridko na-
smehnila. ·e enkrat je poljubila Jerico na rdeãi, od sonca
ves oÏgani obraz in jo ponesla v sosedno sobo. Tam jo
je slekla in jo poloÏila na belo, mehko posteljo. Pogrni-
la jo je z lepo odejo in sedla kraj postelje na stol.

In Jerica je spala, dolgo je spala in se ni prebudila niti

enkrat . . . Ko je odprla oãi, je priãela vsa zaãudena gle-
dati okrog sebe. Bila je sama v sobi. Globoka ti‰ina je
vladala krog in krog. âulo se je samo pritajeno petje pti-
ãev, ki so prepevali zunaj po samotnem gorskem logu.
In Jerica se je ãudila in v prvem trenutku niti vedela ni,
kje pravzaprav biva. Toda polagoma se je domislila vse-
ga. In tedaj jo je bilo sram, da ji je postalo slabo. Sram jo
je bilo pred vilo, zato je skoãila s postelje in se naglo
opravila. Oblekla si je svojo raztrgano obleko in svoje

BES

KEKEC NA HUDI POTI

138

teÏke okovane ãevlje. Sedla je na stol in ãakala, ker se ni
upala iz sobe. Samo enkrat je stopila tja k oknu, da bi vi-
dela, ãe ‰e sije sonce. Odgrnila je teÏko zaveso, pa je vi-
dela, da se sonce Ïe bliÏa visokim goram. Nato je spet
sedla in ãakala. Spanje ji je bilo povrnilo vse moãi, in
Jerica se je ãutila ãilo in zdravo.

Toda ni ãakala dolgo. Hipoma so se nesli‰no odprla

vrata in v sobo je stopila ·krlatica. Nasmehnila se je de-
klici, ko jo je zagledala Ïe pokonci. »O, ali si Ïe vstala?«
je govorila ·krlatica. »Glej, glej — kako hitro si vstala!«

Jerica je povesila glavo in postala je vsa rdeãa. A ·krla-

tica je Ïe stopila k njej in jo priãela boÏati po licih. — »Le
nikar se me ne boj!« ji je govorila in se prijazno smeh-
ljala. »Nisi se me bala, ko sem leÏala bolna na postelji.
Zato se me pa tudi zdrave ni treba bati. Saj nisem hu-
dobna. ·e nikomur nisem storila niã Ïalega. Ali pa tudi
ve‰, kdo sem jaz? Ali ve‰, Jerica?«

Deklica je dvignila glavo in ji je pogledala v krasni

obraz. »·krlatica ste, gospa, vila ·krlatica ste,« je od-
govorila tiho in spet povesila glavo. A tedaj jo je vila ·kr-
latica dvignila, kar na roke jo je dvignila in jo poljubila.
— »Da, vila ·krlatica sem,« je rekla. »Pa zato se me ni-
kar ne boj! Ve‰, jaz sem tvoja prijateljica. Vsekdar ti bom
hvaleÏna, ker si mi pomagala v bridki sili in tvegala za-
me Ïivljenje. Ali se me boji‰, Jerica? Povej mi lepo, ali se
me boji‰?«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

139

Jerica se je nasmejala. — »O, ne bojim se vas, resniã-

no se vas ne bojim,« je odgovorila. »Saj vas imam rada
. . . âe hoãete, grem ‰e enkrat na visoko goro po meÏi-
keljne . . .«

»O, tega ne bo treba veã,« je rekla vila in jo postavila

nazaj na tla. »Ve‰, jaz zbolim samo vsakih sto let enkrat
in sem potem bolna vse leto, ãe mi dobra du‰a ne prine-
se tistega rdeãega meÏikeljna s skal. Zdaj bom spet zdra-
va in vesela dolgih sto let. Zato mi ni treba veã tistega
meÏikeljna.«

In vila je prijela Jerico za roko. Odvedla jo je v drugo

sobo, kjer jo je umila z mrzlo vodo. Lepo jo je poãesala
in jo oblekla v belo obleko, ki jo je vzela iz velike oma-
re. Obula jo je v bele Ïametne ãeveljãke in ji zavezala
dolge lase s svileno pentljo. Jerica se je kar tresla od ra-
dosti, da ima novo, lepo obleko. Obrazek ji je kar Ïarel,
pa tudi sram jo je bilo, ker ni imela ‰e nikoli take oble-
ke. Niti v ogledalo se ni upala pogledati, ko ji je vila ve-
lela, naj pogleda, kako je lepa. Naposled pa se je vendar-
le pogledala. Pa se je zaãudila, da je kar roke sklenila.
Videla se je v velikem ogledalu, od nog do glave se je
videla, pa skoraj sama sebe ni mogla spoznati. Oj, bila
je lepa, da se je sramovala sama sebe. Zato je povesila
oãi. Bila je vsa rdeãa in se ni upala veã pogledati v ogle-
dalo.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

140

·krlatica se ji je smejala in ji ravnala zlate lase. — »Ali

vidi‰, Jerica?« je govorila ·krlatica. »Ali vidi‰? Pa si zdaj
lepa, o, ‰e lep‰a kakor jaz. Da bi te videla zdaj maãeha,
pa bi te ne spodila veã od doma. Ne upala bi se, Jerica,
prav res bi se ne upala.«

Nato jo je odvedla v veliko izbo; sredi nje je bila miza

pogrnjena z rdeãim prtom. Miza je bila polna najslaj‰ih
jedi, da se je kar ‰ibila. ·krlatica je posadila Jerico kraj
sebe za mizo in priãeli sta jesti tiste sladke in dobre jedi.
Vila je mnogo mnogo pripovedovala med jedjo. Pa tudi
o Kekcu in Tinki je pripovedovala. Popoldne ju je iska-
la krog po gozdu in na‰la njune sledove, ki so drÏali na-
ravnost do kamnite hi‰e divjega moÏa Prisanka. A ker
ima moÏ svojo domaãijo ograjeno z visokim zidom, pre-
ko katerega ne more nihãe, ni mogla k njemu. Poklica-
la ga je k zidu, in moÏ ji je povedal, da sta Kekec in Tinka
v njegovi hi‰i.

»Ovbe!« je zaklicala Jerica in se prestra‰ila, da ji je

padla Ïlica iz roke. »Pojedel ju bo divji moÏ, Kekca in
Tinko bo pojedel . . . O, pomagajte, gospa! Lepo vas
prosim, pomagajte!«

»Ne boj se, Jerica!« jo je tolaÏila ·krlatica. »Saj Prisa-

nek ne stori niã Ïalega Kekcu in Tinki. Lepo ju bo gostil
nekaj dni. Potem pa ju izpusti domov. Le verjemi mi, Je-
rica! Saj poznam Prisanka in vem, da ne stori nikomur
niã Ïalega. âuden moÏ je in vedno godrnja. Vsako leto

BES

KEKEC NA HUDI POTI

141

podre na enem kraju svoje zidovje. Kdor pride tisti dan
v njegovo hi‰o, se mu godi dobro. Ravno vãeraj je podrl
zidovje, a danes ga je Ïe spet zgradil. In ravno vãeraj sta
za‰la Kekec in Tinka k njemu. Zato pa se jima bo dobro
godilo.«

Jerica ji je verjela in se potolaÏila. ·krlatica pa je ‰e

pripovedovala o divjem moÏu Prisanku. Da, ãuden moÏ
je in tako moãan, da z eno roko izruje najvi‰jo bukev. V
lepem prijateljstvu sta Ïivela nekoã Prisanek in ·krlati-
ca. Vila je vedno in vedno hodila tja v dolino, pa je po-
magala ljudem, ki so jo klicali v svojih stiskah in potre-
bah. Vse jim je storila; pomagala jim je na polju in do-
ma; pomagala je uboÏnim in bolnim. A to je jezilo div-
jega moÏa. Vedno in vedno ji je govoril, da jo ljudje izko-
ri‰ãajo in jo kliãejo na pomoã tudi tedaj, ko bi jim ne bilo
treba. A za hrbtom se ji posmehujejo, ker je tako milo-
srãna in dobra. In ljudje naposled niso hoteli veã delati.
Potuhnili so se, pa so poklicali k vsakemu delu vilo ·kr-
latico. V svoji milosrãnosti je bila vila tako kratkovidna,
da ni opazila tega. Pa je napravila ljudem vse . . . To je
divjega moÏa Prisanka tako razjezilo, da je prihrumel v
svoji jezi k njej. Vse ji je povedal, vse o potuhnjenih lju-
deh, ki se norãujejo iz nje. A vila mu ni verjela in se mu
je smejala . . . Pa je udaril Prisanek z nogo ob tla, pa je
rekel: »Ker si taka in ker si slepa, pa ti odpovedujem pri-
jateljstvo. O, vila ·krlatica! Visok zid postavim med tvo-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

142

jo in svojo lastjo, in preko tega zidu ne pride nihãe. Niti
ti, vila ·krlatica! Kadar pride Ïiva stvar skozi ta zid, ta-
krat pridem k tebi. A prej gotovo ne, ker si tako lahko-
verna in slepa!« — ·e enkrat je moÏ udaril z nogo ob tla,
potem pa je razjarjen in jezen od‰el. In ‰e tisti dan je
ogradil svoje domovanje z visokim zidom.

Vila ·krlatica ga ni veã videla. Pa tudi njej so se tiste

dni odprle oãi in je spoznavala, kako so jo zlorabljali lju-
dje. Silna jeza jo je navdala, in tisti dan je prisegla, da ne
pomaga Ïivemu ãloveku veã. Zaprla se je v svoj dvorec
in niã veã ni hodila v dolino. Pa so jo klicali ljudje: »O,
pridi, vila ·krlatica! V sili smo in potrebi. Pomagaj
nam!« — A ·krlatica jih ni sli‰ala in od tistega dne ni
pomagala nikomur veã. Niti onemu, ki je bil v resniãni
potrebi. Tu in tam je stopila k visokemu zidu in je za-
klicala: »Oj, pridi, Prisanek! Zdaj lahko podre‰ svoj zid,
ker ne maram veã pomagati ljudem. Hudobni so in za
norca so me imeli. Oj, Prisanek! Ali sli‰i‰?« — A Prisanek
je samo godrnjal za zidom. — »Ni pri‰la Ïiva stvar sko-
zi zid. Hodi, ·krlatica, in me pusti pri miru!« — Tako je
zavpil divji moÏ Prisanek in od‰el v svojo koão.

Tudi danes je bila pri zidu in je poklicala Prisanka. —

»Oj, Prisanek!« je zaklicala. »MeÏnarãev Kekec in Tin-
ka sta pri tebi. Iskala sem ju po gozdu in sem na‰la sled,
ki drÏi naravnost v tvojo hi‰o. Oj, Prisanek! Izpusti ju,

BES

KEKEC NA HUDI POTI

143

ker ju i‰ãe sestrica, ki je resniãno dobra deklica. Ali sli-
‰i‰? — Oj, Prisanek! Izpusti ju, pa ju izroãi meni!«

»Hm, kaj kriãi‰ spet?« je zagodrnjal moÏ onkraj zi-

dovja. »Daj mi Ïe enkrat mir! Da, pri meni sta Kekec in
Tinka. Izpustim ju, kadar se meni zljubi . . . Ni ‰e ‰la
Ïiva stvar skozi moj zid. Zato noãem imeti opravka s
tabo, vila ·krlatica!« — MoÏ je zagodrnjal ‰e nekaj, po-
tem pa je od‰el v svoje domovanje . . .

To in ‰e mnogo drugega je vila ·krlatica pripovedova-

la Jerici. In Jerica jo je poslu‰ala in se ãudila. Pa jo je
skrbelo, kaj bo s Kekcem in z malo Tinko. O, za Kekca
se ni bala. Prepriãana je bila, da Kekec ni Ïalosten in
potrt. Hm, nemara sedi lepo v hi‰i divjega moÏa in pis-
ka na pi‰ãalko svoje najlep‰e pesmi. Pa ‰e mar mu ni
divjega moÏa, ki godrnja tam za mizo in ga grdo gleda.
Za Kekca se Jerica ni bala; bala se je samo za ubogo Tin-
ko. Gotovo joãe in izteza svoje male roãice . . . Tako je
mislila Jerica in je bridko vzdihnila.

·krlatica jo je pogledala, pa je vedela, zakaj Jerica

vzdihuje. — »Pojdiva!« je rekla po jedi. »Greva v zeleni
gaj in od tam do zidovja, ki obdaja Prisankovo domo-
vanje. PokaÏem ti vse, in nemara se mi zdaj posreãi, da
omeãim divjega moÏa.«

In sta ‰li. Po lepi poti sta ‰li, po mehkem mahu skozi

senãnati log. Sonce je stalo tik nad belimi sneÏniki, in nje-
govi zadnji Ïarki so poljubljali tiho zagorsko dolinico. Od

BES

KEKEC NA HUDI POTI

144

vsepovsod so se ogla‰ali ptiãi in peli svojo veselo veãerni-
co. Lahek veter je po‰umeval med zelenim listjem, da je
drhtelo in pelo s tihim glasom. Prijeten, sladak vonj se je
razlival po vsem logu. Saj so rasli na vsaki trati gosti grmi
rdeãega resja, in ob potu so bili vsepovsod nasajeni gor-
ski nageljni in so dehteli, dehteli . . .

·krlatica in Jerica sta molãali vso pot. Iz loga sta pri‰li

na beli prod in do ‰umeãega gorskega potoka, ki se je
penil med kamenjem in skalovjem. Prek ozke brvi sta ‰li
ãez potok in zavili v gosto ru‰je, ki se je ‰irilo onkraj pro-
da prav do sneÏi‰ãa pod belimi stenami. In kar hipoma
sta stali pred visokim kamnitim zidom in nista mogli
naprej.

»Ali vidi‰?« je spregovorila vila ·krlatica. »To je Pri-

sankov zid, in preko tega zida ne pride nihãe. Niti jaz, ki
sem vila. Onkraj tega zida stoji Prisankovo domovanje.
Tam sta Kekec in Tinka . . . ·e enkrat pokliãem Prisan-
ka in ga poprosim za tvojega bratca in sestrico. Toda ti
ne sme‰ ostati tukaj, zakaj Prisanek takoj zavoha ãlove-
ka, pa ga ne bo, in naj kliãem ‰e tako.«

Jerica se je molãe odstranila. ·la je ob zidu daleã da-

leã. ·ele tam ob sneÏi‰ãu se je ustavila. Sedla je na ka-
men pa mislila na Kekca in Tinko. Na maãeho je misli-
la, ki zdaj doma zdihuje in joãe za izgubljenimi otroki.
In Jerici je postalo v srcu hudo, tako hudo, da so ji gor-
ke solze stopile v oãi. O, kako naj re‰i Kekca in Tinko?

BES

KEKEC NA HUDI POTI

145

Kako naj ju privede domov in kako naj razveseli ubogo
maãeho? O, kako? Ko pa niti vila ·krlatica ne more po-
magati?

Jerica je vzdihnila in povesila glavo. A hipoma je vsta-

la, pa je jela poslu‰ati. Preko visokega zidu so se oglasi-
li neki ãudni glasovi. In ti glasovi so postajali vedno raz-
loãnej‰i in so se vedno bolj bliÏali. Îe je razloãila piska-
nje pi‰ãalke. Îe je spoznala veseli glas, ki je prepeval ra-
dostno pesem:

»Pastirãek na gore gre,
poje gredé,
vriska po gorah tam:
holadijeé . . .«

»Kekec!« je zavpila Jerica na ves glas. »Ali me sli‰i‰, oj,

Kekec?« — Glas onkraj zida je utihnil, toda samo za tre-
nutek; zakaj Ïe v naslednjem hipu je Kekec zavpil pre-
ko zidu. »Ho-ho — sli‰im, sli‰im . . . Pa kdo me kliãe?«

»Jerica sem, Jerica!« je odgovorila deklica vsa vesela.

»Kako se ti godi, Kekec? Kaj dela Tinka? Povej mi brÏ,
Kekec, povej mi brÏ!«

Kekec se je zasmejal onkraj zida. »Kako se mi godi? I,

nu, divje koze pasem pri Prisanku. A divje koze so zver-
jad, ti reãem, Jerica! O, na‰a Keza je res prav pohlevna
stvar. Nikoli veã je ne bom zmerjal, nikoli veã . . . Tri
koze so mi u‰le danes, samo bog ve kam. Pa bom moral

BES

KEKEC NA HUDI POTI

146

sluÏiti Prisanku pet dni. Dva zato, ker sem ga dvakrat
prav hudo premikastil; tri zato, ker sem mu izgubil tri
koze . . . O, to bo robantil v hi‰i! Pa se ga ne bojim, na-
ká, ne bojim se ga. Le naj poskusi! Pa prasnem spet vanj
in ga premikastim . . .«

In Kekec se je zasmejal vnoviã. Jerica pa je v svojem

strahu kar roke vila. A Kekec je nadaljeval: »Ni mi hudo
drugaãe. Ve‰, Prisanek zna skuhati dobre Ïganãke, da le
kaj! Pa mi je dobro . . . Lepo pretolãem teh pet dni pri
njem, a potem se vrnem s Tinko domov. Da ne pride ‰e
veã dni zraven, za to bom Ïe poskrbel. Saj sem Kekec, a
Kekcu je mogoãe vse. ·e celo divjega moÏa sem zmika-
stil, pa bi se bal? Naka . . . Ve‰, Jerica, Tinka si je zvini-
la nogo. Zato ne more domov. A Prisanek jo ozdravi. Saj
je davi rekel tako. Na postelji leÏi, a poleg nje bela muc-
ka. In mucka mijavka in Tinka se smeje pa ji je dobro
. . . A ti, Jerica, kaj dela‰ tu? Kaj nisi ‰la ãez gore k teti
NeÏari? Ha, Jerica?«

»Iskala sem vaju, o, ves dan iskala,« je odgovarjala

Jerica. »Pa sem za‰la k vili ·krlatici in sem zdaj pri njej.
O, Kekec! Zakaj me nista poãakala na senoÏeti, kakor
sem ti naroãila? Pa bi ne bilo te Ïalosti in bridkosti. Divji
moÏ vaju bo za vedno obdrÏal za tem zidovjem. Saj je
rekla vila ·krlatica, da divji moÏ tako dolgo ne podre
zidovja, dokler ne pride Ïiva stvar skozenj.«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

147

»Hm, da,« je rekel Kekec. »Îiva stvar, pravi‰, Jerica?

Ne boj se! âe se drugi ne bo splazil skozi zid, se bo pa
Kekec gotovo, o gotovo! Le meni verjemi! — Toda beÏi,
Jerica! Prisanek prihaja — beÏi, Jerica . . .«

Jerica se je potuhnila in naglo pohitela skozi ru‰je.

Tam doli se je ustavila, pa je poslu‰ala. A niã veã ni sli-
‰ala Kekãevega glasu. Globoka ti‰ina je leÏala po gor-
skem svetu. Vrhovi orja‰kih sneÏnikov so vse okrog go-
reli v veãerni zarji. Mrak je legal na ozko dolinico, in
mir, veãni mir se je smehljal povsod, kamor je pogledalo
oko . . . Jerica je ‰e vedno gledala visoki zid, kakor da bi
ãakala, kdaj se prikaÏe vrh njega Kekec. A Kekca ni bilo.
Samo vila ·krlatica je pri‰la k njej in jo prijela za roko.

»Pojdiva domov!« je rekla in se nasmehnila. »Dolgo

sem klicala Prisanka: a ni se oglasil. Niti njegovega godr-
njanja nisem sli‰ala . . . Pa to niã ne de. Le brez skrbi,
Jerica!«

Jerica se ji je nasmehnila in ji povedala vse, kar ji je rav-

nokar pravil Kekec. — »Ali vidi‰,« je dejala ·krlatica. »Saj
sem ti rekla, da ne bo niã hudega. Lepo odpase Kekec
svojih pet dni, in v tem ãasu se ozdravi Tinki noga. Pa ju
tedaj Prisanek izpusti, in vrnete se lepo domov . . .«

»Da, Kekec in Tinka se vrneta domov,« je zavzdihni-

la Jerica Ïalostno. »A jaz ne smem domov, ker me je ma-
ãeha zapodila od hi‰e . . . A rada bi bila doma. Saj poãi-
va tam blizu mamica. V grobu poãiva in je sama, tako

BES

KEKEC NA HUDI POTI

148

sama . . . Pa niti roÏic ji ne bo nihãe veã sadil na grobek,
ker mene ne bo veã doma . . .«

In Jerici je postalo v srcu tako hudo, da je na glas za-

jokala. A vila jo je priãela boÏati po laseh in jo je tolaÏi-
la z lepimi besedami. Za roko jo je drÏala in jo vodila
skozi ru‰je. Vodila jo je v samotni, dehteãi log, kjer se je
sredi veãernega mraka svetil njen krasni dvorec . . .

BES

KEKEC NA HUDI POTI

149

ekec se je postavil kraj lesene lese in gledal, kako so
se zgrinjale divje koze po staji. Îe so polegale po

rosni travi, ko je pri‰el Prisanek. — »Dober veãer, stric
Prisanek!« ga je pozdravil Kekec. »Lepo sem jih prignal
domov. Prav pridno so se ves dan pasle. Hm, zadovoljen
bi bil z njimi, da ni bilo tistih treh preklicanih nebodi-
jihtreba. A kaj bi se zdaj jezil? Saj ne pomaga prav niã.
I‰ãite, stric Prisanek, tiste tri nebodijihtreba i‰ãite! Kaj
moremo zato? U‰le so mi, vam reãem, stric Prisanek.
Kar poskoãile so — frk! in Ïe jih ni bilo veã . . . To vam
povem Ïe zdaj, stric Prisanek. Veste, da ne bo zamere.«

Kekec je zasadil palico v zemljo in prekriÏal roke na

prsih. Pa je ãakal, da Prisanek zarohni in ga zgrabi, ker
je izgubil tri koze. A Prisanek ga je samo pogledal in
mirno odvrnil: »Hm, Ïe prav! Bo‰ pa pasel tri dni veã!«
— Priãel je naglo pre‰tevati svoje koze. Ko jih je pre‰tel,
je zaprl leso in se napotil proti hi‰i. Kekec je stopal za
njim in na vso moã se je ãudil, da ga divji moÏ ni prav
niã o‰tel. ·la sta ob visokem zidu, in tedaj je ‰inila Kek-
cu v glavo lepa misel, da se je kar namuznil. — »Stric
Prisanek!« je rekel kar nenadoma in pokazal z roko na

BES

KEKEC NA HUDI POTI

150

zid. »Ali je res, da podrete ta visoki zid, kakor hitro pride
Ïiva stvar skozenj? Ali je res? Glejte, ljudje na vasi pri-
povedujejo tako. Pa jim ne verjamem . . .«

»Res je, res!« je odgovoril Prisanek. »Tako sem prise-

gel pred sto leti in svoje prisege ne prelomim nikdar. Pa
ãemu vpra‰uje‰, paglavec? Kaj misli‰, da se bo‰ splazil ti
skozi zid? Hehe, Kekec, hehe!«

Prisanek se je posmejal na glas. A Kekec ga je pogle-

dal od strani in se ‰e enkrat namuznil. Glej ga no — Pri-
sanka! Pa ‰e ne pozna Kekca, resniãno ga ‰e ne pozna.
âe bi ga poznal, bi se zdaj ne smejal tako glasno. A Ke-
kec mu Ïe pokaÏe svojo prevejanost in navihanost. Pa
bo strmel Prisanek, tako bo strmel, da bo pozabil na
smeh . . . In Kekec se je zasmejal sam pri sebi. Hipoma
je obstal in pokazal na kamenãek, ki je bil vzidan v zid
in se je svetil, kakor da bi bil zlat. — »Oj, stric Prisanek!«
je zaklical Kekec in se sklonil h kamenãku, da bi ga iz-
trgal iz zida. A kamenãek se ni ganil. »Glejte ta kamen-
ãek v zidu! Dajte ga meni, da si kupim na semnju citre!
Oj, stric Prisanek! Lepo vas prosim . . .«

»Saj to ni zlato!« je odgovoril Prisanek. A vendar je

iztrgal iz zida tisti lepi kamenãek in ga dal Kekcu. »To ni
zlato, to je navaden kamen, ki se sveti samo od zunaj.
Na, tu ga ima‰! A koristil ti ne bo prav niã.«

»Hvala lepa, stric Prisanek!« je rekel Kekec in se spet

zaãel muzati. In muzal se je prav do kamnite hi‰e. Vrgel

BES

KEKEC NA HUDI POTI

151

je torbo na stol in prislonil k zidu svojo dolgo palico.
Stopil je v sobico k Tinki, ki je sedela na postelji in se je
‰e vedno igrala z belo mucko. Njen obrazek ni bil veã
bled, ampak rdeã. — »No, Tinkara, ali te je pojedel Pri-
sanek?« jo je nagovoril Kekec. »Povej mi lepo in narav-
nost: ali te je tepel? Ali te je pogledal samo enkrat grdo?
Ha, Tinkara? — Kar hitro povej, ker sem mu obljubil, da
ga zmikastim, ãe bo grdo ravnal s tabo!«

»Oj, ne!« je odgovorila Tinka. »Ve‰, lepo je govoril z

mano in z mucko, da sem se mu morala smejati. Pa tudi
mucka je mijavkala . . . In dobre in sladke reãi mi je dal,
da sem jih jedla . . . Ve‰, Kekec, saj ni hudoben in grd.
Îe mi je skoraj ozdravil nogo. Kar niã me ne boli veã;
samo stopiti ‰e ne morem nanjo. Oj, Kekec, kar pusti
strica Prisanka pri miru! Pa ne sme‰ ga veã mikastiti.«

Kekec se je ãudil, pa ni mogel verjeti. Z glavo je zma-

jeval in gledal Tinko. A tedaj je Prisanek stopil v sobico.
Kar z rokami je prijel malo Tinko in jo dvignil. — »Jest
gremo, Tinãica!« je govoril prav sladko. »Pripravil sem
mlekca zate in dobrih mlincev. Da bo‰ vesela, Tinãica!«
— In Tinka se je nasmejala in se ni prav niã bala Prisan-
ka. In kako tudi? Saj se je Prisanek igral z njo in ji govoril
prijazne stvari. Pa ‰e celo dobrih sladkarij ji je prinesel,
da se je mala Tinka malo posladkala in oblizala. Pa se ga
naj zato boji?

BES

KEKEC NA HUDI POTI

152

Kekec se je ‰e vedno ãudil in zmajeval z glavo. Kar niã

veã ni poznal sestrice, ki je prej jokala Ïe, ãe ji je kdo
pokazal samo prst. Glej jo no — Tinkaro! Pa se ne boji
Prisanka. A davi se je kar drla od samega strahu, ker je
morala sedeti s Prisankom za mizo. Zdaj pa pusti, da jo
nese divji moÏ k mizi, in se ‰e celo smeje povrhu. âud-
no, ãudno . . . Kekec je ‰el za njima. Pa tudi mucka je ‰la
za njima in je mijavkala vso pot. Kekec je molãal, ko je
otepal rumene Ïganãke. Zamislil se je bil v svoje misli in
le tu pa tam je pogledal na Prisanka in se namuznil. Tin-
ka je jedla svoje sladke mlince in pila beli mlekec. Prisa-
nek pa ji je govoril prijazne besede in jo draÏil, da se je
morala tu pa tam zasmejati.

Ko se je stemnilo, so ‰li spat. Kekec se je spet zavil v

debelo odejo in je legel kar v kotu na tla. Tinka je leÏa-
la lepo na svoji posteljici. A Prisanek se je premetaval
zunaj v veliki izbi na pógradu. Pa je jeãal, bridko jeãal,
ker ni mogel zaspati. Njegovo jeãanje sta sli‰ala tudi
bratec in sestrica v sosednji sobici, pa nista mogla za-
spati. — »Ali sli‰i‰, Kekec?« je vpra‰ala Tinka potihoma.
»Ali sli‰i‰, kako jeãi zunaj Prisanek? Pa zakaj jeãi tako?«

»Kaj jaz vem!« je odvrnil Kekec in hkrati zazdehal.

»Mogoãe ga tlaãi môra. Môra je pa huda in stra‰na. Na
nogah ima velike copate in hodi — vsk — vsk . . . Pa tla-
ãi Prisanka in tudi sinoãi ga je tlaãila, ker je jeãal tako

BES

KEKEC NA HUDI POTI

153

glasno. O, sli‰al sem ga, pa tudi hudo môro sem sli‰al,
ko je ‰la po izbi vsk — vsk . . .«

»Ovbe, Kekec!« se je prestra‰ila Tinka. »Kaj govori‰ o

hudi môri? O, molãi, molãi, Kekec, da ne pride tudi k
nama! — Ve‰, Kekec, pi‰ãalko ima‰ in lepo zna‰ piskati
nanjo. Kar zapiskaj lepo pesem! Sli‰ala jo bo huda môra,
pa bo kar zbeÏala. O, huda môra ne more sli‰ati lepih
pesmi. U‰esa jo bolé; zato pa zbeÏi, ãe le sli‰i lepo pesem
. . . Zapiskaj, Kekec, zapiskaj lepo pesem na pi‰ãalko!«

»Hi-hi,« se je posmejal Kekec. A vendar je vzel iz Ïepa

pi‰ãalko in zaãel piskati. Piskal je tisto pesem o vili ·kr-
latici, pesem, ki je bila tako lepa, da je ãlovek kar strmel.
Potihoma je piskal Kekec, o, tako milo piskal, da je ãlo-
vek pozabil na vse in je poslu‰al, samo poslu‰al . . . Ko
je Kekec odpiskal pesem, je poslu‰al, ‰e dolgo, ãe bi pri-
ãel Prisanek spet stokati. A sli‰al ni nobenega glasu in
prepriãan je bil, da je Prisanek Ïe zaspal. Poklical je Tin-
ko, a tudi Tinka je Ïe spala. Kekec se je zasmejal. Tesno
se je zavil v odejo, pa zaspal, kot bi trenil . . .

Zjutraj pa je vpra‰al Kekec Prisanka: »Ali sli‰ite, stric

Prisanek? Zakaj pa jeãite tako ponoãi? Ali hodi k vam
huda môra? Povejte mi, stric Prisanek!«

Prisanek pa je odgovoril: »O, ne tlaãi me huda môra.

Samo teÏke sanje imam in v sanjah jeãim, da je strah.
Hm, nerodno mi je, ker spim tako slabo . . . A nocoj
sem spal prav dobro. PokaÏi mi tisto pi‰ãalko, ki si nanjo

BES

KEKEC NA HUDI POTI

154

piskal sinoãi! Ve‰, nekaj ãasa sem te sinoãi poslu‰al. A
potem sem kar zaspal in sem spal tako lepo kot ‰e nikoli.
Vsak veãer mi bo‰ moral zdaj piskati, Kekec! To ti reãem
Ïe danes . . . PokaÏi mi pi‰ãalko!«

»O, kajpak! O, seveda. Da mi jo vzamete, stric Prisa-

nek!« je odgovoril Kekec, ker se je zbal za svojo pi‰ãalko.
Kar jopiã je zapel, pa je stopil dva koraka nazaj. A Prisa-
nek mu je prigovarjal tako dolgo, da je naposled le po-
kazal pi‰ãalko. MoÏ jo je nekaj ãasa gledal, pa tudi zapis-
kal je nanjo. A kar hipoma je prijel Kekca za ramo in re-
kel: »Ti, Kekec, prodal mi bo‰ to pi‰ãalko. Vsak veãer si
zapiskam nanjo, pa bom lepo zaspal in ne bom niã veã
stokal. Kar hitro mi povej, koliko zahteva‰ zanjo!«

Kekcu je od samega strahu stopil znoj na ãelo. Skoãil

je k Prisanku in se obesil na njegovo roko. — »Oj ne,
stric Prisanek!« je zavpil. »Ne prodam pi‰ãalke. Za ves
svet je ne prodam . . . Dajte mi nazaj pi‰ãalko, mojo
lepo pi‰ãalko.«

A Prisanek je stopil k veliki omari in jo odprl. Vzel je

iz nje zabojãek in ga postavil na mizo. Odprl je pokrov,
pa rekel: »Vidi‰, Kekec, to ti dam, ãe mi podari‰ pi‰ãal-
ko. Poglej, Kekec!«

Kekec je pogledal v zabojãek, in oãi so se mu kar za-

svetile. V zabojãku so bile lepe citre. Strune so se sveti-
le, kakor bi bile zlate. Oj, citre so bile tako krasne, da se
je Kekcu ble‰ãalo pred oãmi. Iztegnil je roko in se s prsti

BES

KEKEC NA HUDI POTI

155

dotaknil zlatih strun. In citre so zapele, tako lepo so za-
pele, kot ne poje nobena ptica v samotnem gozdu . . .
»Ali je res, stric Prisanek?« je govoril Kekec ves omam-
ljen. »Ali mi res daste citre za pi‰ãalko? Oj, stric Prisa-
nek, ãe se ne norãujete?«

»Res, res — kar vzemi jih! Citre so tvoje!« je odgovo-

ril Prisanek. Kekcu so se tresle roke, ko je vzel citre iz
zabojãka. Z drhteãimi prsti je priãel igrati. Ni mu ‰lo do-
bro, ker ‰e ni bil vajen citer. A vedel je, da bo znal kmalu
igrati; v nekaj dneh bo znal igrati najlep‰e pesmi. Samo
da ima citre, samo da ima citre! Vse Ïivljenje je hrepe-
nel po njih. O, niãesar drugega si ni Ïelel na svetu razen
citer. Zdaj pa jih ima. Zlate strune imajo in pojejo tako
lepo kot nobena ptica. Sam Prisanek mu jih je podaril za
pi‰ãalko, sam Prisanek!

Kekec je poskoãil v svojem veselju in zavriskal. Kar na

mizo je poskoãil in se oklenil Prisanka okrog vratu. —
»Oj, stric Prisanek, oj, dobri stric Prisanek!« je govoril.
»Nikoli veã vas ne zmikastim, nikoli veã . . .«

»No, no!« je zamrmral Prisanek in ga postavil na tla.

Zasmejal se je in je nadaljeval: »Kekec, ali vidi‰ sonce?
âas je, da poÏene‰ koze na pa‰o. Kar pojdi v stajo in od-
pri leso. Saj pozna‰ Ïe sam pot. Kar lepo pojdi za njimi.
Pa pazi, Kekec! Saj ve‰, da te stane vsaka koza en dan
. . . Danes je nedelja. PriÏeni opoldne domov! A popol-
dne si prost!«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

156

Kekec je zavriskal ‰e enkrat in stekel iz hi‰e. Tekel je

vso pot. Samo tam ob zidu se je ustavil, ker je bil sinoãi
Prisanek odlu‰ãil tisti zlati kamenãek. S svojo dolgo pa-
lico je pobezal v luknjico. — »Pojde, pojde!« se je zasme-
jal. »Ej, stric Prisanek! Podarili ste mi citre in dobri ste
ko nihãe drug. A vendar vas bom prekanil, oj, lepo pre-
kanil!« — In Kekec se je smejal do staje. Odprl je leso, in
divje koze so se zapra‰ile po skalovju. Kekec je zaÏugal
s pestjo za njimi. — »Pa tudi vas bom prekanil. O, le ãa-
kajte! Samo ‰tiri dni vas bom ‰e pasel. A potem nikoli
veã . . . O, le poãakaj, ti divja zverjad! Ti ‰e ne pozna‰
Kekca!«

Kekec je pobral velik ‰op slame in ga zvezal z vrvjo.

Pritrdil ga je k svoji malhi in tako se je priãel plaziti po
skalovju za divjimi kozami. Tam na planotici pa je priãel
naglo vezati slamo. Na ‰tiri ‰ope jo je razdelil in ‰ope
trdno zvezal. Nato je ‰el preko zmrznjenega sneÏi‰ãa in
postavil na vse ‰tiri strani po en ‰op slame in ga pritrdil
z debelim kamnom k skali. Nato je ‰el nazaj in sedel na
svojo skalo. Gledal je tja gor, kamor je bil postavil tiste
‰tiri ‰ope slame. Glej, pa se je ‰e celo njemu zdelo, da
sedé tam gori ‰tirje moÏiãki. Zavriskal je, da je nedaleã
vsa prestra‰ena poskoãila koza. Zapra‰ila se je preko
sneÏi‰ãa. Hotela je v skalovje, a hipoma je obstala, ker je
mislila, da sedi tam na skali ãlovek. Obrnila se je, pa je
beÏala v drugo stran. Pa tudi tam je sedel moÏiãek; prav

BES

KEKEC NA HUDI POTI

157

tako na tretji in ãetrti strani. Koza je videla, da ne more
nikamor. Zato se je po sneÏi‰ãu vrnila in se zaãela mir-
no pasti.

Kekec se je smejal, da se je kar po kolenih tolkel. —

»Ali vidi‰, prismuklja koza!« je govoril. »Prekanil sem te,
kot te ‰e ni nihãe prekanil. Pa uidi zdaj, ãe more‰! O, le
uidi! Zdaj pozna‰ Kekca in se ga bo‰ spominjala vse Ïiv-
ljenje . . . Hehe, le pojdi v skalovje! Le pojdi!«

Ko se je Kekec naveliãal smeha, je priãel vriskati in

peti, da je odmevalo od visokih sneÏnikov. Saj ima zdaj
citre, najlep‰e citre ima na svetu. Vse svoje Ïivljenje bo
igral lepe pesmi, da bodo ljudje kar strmeli. Saj pravim
— Kekec, ta Kekec! Prevejan ti je in navihan, pa ima sre-
ão povsod, kamor pride. ·e celo divjega moÏa je preka-
nil in ga ociganil za zlate citre. Saj pi‰ãalka ni vredna
dosti; mogoãe dve pi‰kavi dvajsetici. A za citre bi moral
‰teti Ïe cekine, ãe bi jih hotel kupiti. Pa jih je dobil skoraj
zastonj. Pi‰kavo pi‰ãalko je dal zanje . . . Saj pravim —
Kekec, ta prebiti Kekec, ki se mu smeje sreãa, kamor le
pogleda.

In Kekec je vriskal in prepeval v svoji radosti. Samo

enkrat je utihnil. Zasli‰al je ubrano zvonjenje, ki je pri-
hajalo iz daljne dolinice. Pa se je Kekec domislil, da je
danes nedelja. Poslu‰al je zvonjenje, ki je prihajalo tiho
in lepo k njemu na visoke sneÏnike.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

158

Tisto lepo, ubrano zvonjenje je sli‰ala tudi mala Tin-

ka. Sedela je na trati pred kamnito hi‰o in se igrala z be-
lo mucko. A kar hipoma je zaãula tisto zvonjenje. Nekaj
trenutkov je strmela in se ãudila. A potem se je domis-
lila, da je danes nedelja. O, ob nedeljah jo je mamica
vedno oblekla v lepo obleko. V rdeãkasto ‰labankico jo
je oblekla in krog vrata ji je zavezala svileno rutico. Pa
sta ‰la s Kekcem k ma‰i. Pri ma‰i pa je bilo tako lepo, o
tako lepo! — Glej, pa tudi danes je nedelja. A danes ne
gre k ma‰i, ker mora biti daleã od doma pri Prisanku.
Bog ve, kaj dela zdaj mamica? Îe dolgo je ni videla, o,
tako dolgo Ïe ne . . . Tinka je povesila glavico. V mla-
dem srãecu jo je zaskelelo nekaj bridkega, da je vzdih-
nila na glas.

»Mamica! Mamica!« je potem zaklicala in zajokala.

Bela mucka je mijavknila in dvignila rep. Stisnila se je k
Tinki. A Tinka je ni veã videla. Jokala je na ves glas in
klicala mamico. Iz hi‰e je pritekel Prisanek ves prestra-
‰en, misleã, da se je pripetila nesreãa. — »Kaj je, Tinãi-
ca? Kaj je?« je izpra‰eval in se sklonil k njej.

A Tinka mu ni odgovorila, ampak je jokala vedno

huje. Prisanek ji je prigovarjal z lepimi besedami. A vse
ni pomagalo prav niã. Tinka je venomer jokala in klicala
mamico. Prisanek si ni znal veã pomagati. Prijel je jo-
kajoão deklico pa jo ponesel v hi‰o. Ponujal ji je sladka-
rije in ji govoril lepe besede. A Tinka ni marala prav za

BES

KEKEC NA HUDI POTI

159

niã. Niti poslu‰ala ga ni, ampak je jokala, da se je kar
tresla.

»Hm,« je godrnjal Prisanek, ker si ni znal veã poma-

gati. »Kaj naj storim, da jo potolaÏim? Kar naprej se joãe
ta nesreãni otrok in noãe odnehati . . . Kaj naj storim?
Najbolje je, da poãakam Kekca. Kekec ti zna vse, pa bo
tudi znal potolaÏiti Tinko. Prebita reã! âe se bo zdaj
kremÏila tako vse dni? Kdo bo pa poslu‰al ta vri‰ã, kdo?
Hm, najbolje bo, ãe po‰ljem oba domov, ‰e preden od-
pase Kekec svojih pet dni. Pa sem se veselil, da sem pri-
‰el tako lepo do pastirja. Na, pa bom moral spet sam
pasti, ker ne prenesem tega vri‰ãa in stokanja. O, resniã-
no ne prenesem . . .«

Prisanek se je praskal za u‰esom in godrnjal. A Tinka

je sedela tam na posteljici in bridko jokala. Z rokami si
je zataknila rdeãi obrazek in klicala mamico, samó ma-
mico. Prisanek pa je mrmral in si zatiskal u‰esa. — »Oj,
Tinãica, ali sli‰i‰?« je zaklical tu pa tam prav sladko. »Ne
joãi, Tinãica, ker je tako grdo, ãe joãe‰! Saj pojde‰ k ma-
mici. ·e danes te ponesem k njej. Samo da ne bo‰ veã
jokala. Ali sli‰i‰, Tinãica?«

Bilo je vse zaman. Tinka ga niti sli‰ala ni, ampak je

jokala na ves glas, da je bila Ïe vsa hripava. Prisanek je
zmajeval z glavo in od‰el iz hi‰e. Stopil je na trato, pa je
pogledal na sonce, ãe bo Ïe kmalu poldne. Komaj je Ïe
ãakal, kdaj priÏene Kekec koze z gorá. Saj Kekec je navi-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

160

han in zna vse. Pa bo znal tudi potolaÏiti nesreãno Tin-
ko, ki se dere tako grdo tam v hi‰i. Samo da bi Ïe pri‰el!
A sonce ‰e ni pri‰lo do srede neba, in Kekca ‰e ne bo
tako kmalu . . .

* * *

Lep je bil vrt, ki se je ‰iril okrog belega dvorca vile ·krla-
tice. Bilo je vse polno gredic, posejanih z najlep‰imi gor-
skimi cveticami. Prijeten, blagodejen vonj se je ‰iril na-
okrog, da se je Jerica kar smehljala, ker ji je bilo tako
prijetno pri srcu. Poslu‰ala je ptice, ki so prepevale po
‰irnem logu, in ãudila se je temu krasnemu petju. Sedela
je na klopci sredi ãudovitega vrta, pa se je smehljala, sa-
mo smehljala, ker je pozabila sredi te krasote na vse —
na skrbi in na svojo grenko Ïalost.

A predramilo jo je tiho zvonjenje, ki je priplavalo da-

leã tam iz zagorske vasi. Jerica se je zganila in poslu‰ala.
In hipoma se je spet domislila Kekca in Tinke ter ubo-
ge maãehe, ki vzdihuje zdaj doma zaradi otrok. Zabole-
lo jo je v srcu, da je vzdihnila naglas . . . Kaj dela tukaj
pri ·krlatici? Ali ne bi bilo prav, ãe bi se napotila domov,
pa vse povedala maãehi? In maãehi bi odleglo, ker bi
vedela vsaj to, da sta Kekec in Tinka ‰e Ïiva . . . O, res-
niãno — kar domov se napoti. Razveselila se je bo maãe-
ha, da le kaj! Pa ji pove Jerica vse, kje sta Kekec in Tin-
ka. ·e enkrat vzame slovo; potem pa se napoti ãez gore

BES

KEKEC NA HUDI POTI

161

k teti NeÏari in tam bo sluÏila, tako dolgo sluÏila, dokler
bo teti NeÏari prav.

Tako je sklenila Jerica in vstala. Hotela je v dvorec, da

se lepo zahvali ·krlatici za dobroto in prijaznost. Popro-
si jo za tisti rdeãi meÏikelj, da ga ponese domov maãe-
hi. Z njim se je pozdravila ·krlatica, pa se pozdravi tudi
uboga maãeha, ki je tako bolna. Saj Jerica ni bila huda
nanjo, prav niã ni bila huda, ãeprav jo je spodila od do-
ma. Jerica je bila prepriãana, da maãeha ni hudobna.
Samo zaradi bolezni je tako zadirãna in nagla. Nemara
ji je zdaj celo Ïal, da je spodila pastorko od hi‰e, pa se
kesa. Nemara . . .

·e preden je Jerica napravila tri korake, je pri‰la iz

dvorca ·krlatica. Deklica ji je povedala, da hoãe domov
k maãehi. Lepo jo je prosila za tisti rdeãi meÏikelj, ki ga
je prinesla z gore. — »Maãeha je bolna pa se mi smili,«
je dejala. »Lepo vas prosim, gospa! Saj vi ga ne potrebu-
jete veã. Zelo bi vam bila hvaleÏna, ãe bi maãeha ozdra-
vela . . .«

·krlatica jo je poboÏala po laseh. »Pridna deklica si,

Jerica, in zlato srce ima‰!« je odgovorila. »O, rada, prav
rada ti dam tisti meÏikelj. Saj je tvoj, ker si ga ti utrgala.
A poãakaj ‰e malo! Popoldne pojde‰ v vas. Noãem ti
braniti. Samo do kosila mora‰ ‰e poãakati . . . Lepo bo‰
ostala doma in ne bo ti treba k teti NeÏari. Verjemi mi,
da te bo imela zdaj maãeha rada. Saj je Ïe kaznovana,

BES

KEKEC NA HUDI POTI

162

ker te je tako grdo zapodila od hi‰e. Kaznovana je, ker
sta ji izginila Kekec in Tinka. O, le verjemi mi, Jerica, da
te maãeha ne pusti veã od doma. ObdrÏala te bo pri sebi
in te bo imela rada.«

»O, da bi bilo res!« je vzdihnila Jerica. »Tako rada sem

doma! Îe zaradi mamice, ki Ïe tako dolgo poãiva v gro-
bu. O, da bi bilo res!«

In Jerica je vzdihnila ‰e enkrat. A vendar ji je vstala v

srcu radost. Skoraj verjela je ·krlatici. Saj je ·krlatica
vila, pa se ne more lagati. Mogoãe res ostane doma in ji
ne bo treba iti sluÏit v grenko tujino? O, mogoãe! Pa bo
spet veselo doma. Îivela bo pri Kekcu in Tinki, ki ju ima
tako rada. In oãe bo zadovoljen, in maãeha je ne bo grdo
gledala, ampak ljubila jo bo kakor Kekca in Tinko . . .
O, da bi bilo tako, kot pravi ·krlatica! O, da bi bilo res!

Jerica je ‰la za ·krlatico in se je vsa vesela in sreãna

smehljala . . .

BES

KEKEC NA HUDI POTI

163

esetkrat je Ïe stopil Prisanek na prag in pogledal
po soncu. Oj, hvala bogu! Îe je pre‰lo sonce sre-

dino neba, in Ïe se je z visokih peãin sli‰al Kekãev vris-
kajoã glas. Prisanek se je globoko oddahnil in se ni veã
praskal za u‰esom. Pa mu je bilo tudi resniãno nerodno.
Mala Tinka se je ‰e vedno drla v sobici, tako grdo drla,
da je mucka zbeÏala od nje. Skrila se je pod mizo; ‰apke
si je umivala, pa niti mijavkala ni veã. Prisanek je bil res-
niãno sit Tinkinega stra‰nega petja. A kaj si je hotel? Saj
si ni znal pomagati, pa najsi je ugibal in ukrepal na vse
strani. — »Samo Kekec me ‰e lahko re‰i!« je dejal napo-
sled sam pri sebi in hodil gledat, kako visoko je Ïe son-
ce. »Kekec je prevejanec in navihanec, pa ukroti to ko-
kodajoão koko‰ko. O, da bi bil Ïe tukaj! Kar po u‰esih
me Ïe ‰ãiplje, tako se dere ta koko‰ka. — Resniãno — ta-
koj po kosilu spodim oba domov. In imel bom mir in mi
ne bo treba poslu‰ati tega stokanja . . . Da bi bil Kekec
Ïe tu! A ta prismuknjeni naték zanala‰ã noãe priti. âa-
kaj, u‰esa ti navijem, da te bodo srbela deset let . . .«

A naposled je Kekec vendarle pritekel, na vso sapo pri-

tekel. Obraz mu je bil rdeã in ves znojen. V roki je drÏal

BES

KEKEC NA HUDI POTI

164

majhno ‰katlico, narejeno iz smrekovega lubja, in skakal
je z ene noge na drugo. Prisanek je stegnil roko, da bi ga
pograbil za uho. — »Kje si se potepal tako dolgo?« je de-
jal osorno in grdo pogledal deãka. »âakam te, ãakam —
pa te ni od nikoder. Ali ne sli‰i‰, kako grdo se dere tvoja
sestrica? ·ment misli, da imam kamnita u‰esa . . .«

Kekec je zamahnil z roko. — »Naj joãe!« se je nasme-

jal. »Samo da je niste nabili, pa je dobro. Veste, Tinka mi
pove vse, vi pa veste, da znam dobro mikastiti. Zato le
glejte, da je niste nabili . . . A nekaj drugega, stric Pri-
sanek, nekaj drugega! Pojdite z mano, stric Prisanek,
pojdite z mano! Videli boste nekaj, ãesar ‰e niste videli
. . . Pojdite z mano, stric Prisanek!«

In Kekec je prijel Prisanka kar za roko in ga je vlekel

s sabo. Prisanek se je ãudil, pa je mislil, da se je zgodilo
kozam kaj posebnega. A Kekec se je ustavil ob zidu, rav-
no tam, kjer je bil vãeraj Prisanek izlu‰ãil tisti lepi ka-
menãek. — »Stric Prisanek!« je spregovoril Kekec in se
mo‰ko postavil pred Prisanka. »Vãeraj ste mi prav tukaj
dejali, da ne pride Ïiva stvar skozi va‰ zid. Tako ste mi
rekli pa ‰e celo posmehovali ste se mi. A jaz vas vpra‰am
‰e enkrat, stric Prisanek: ali je res, da podrete ta zid, ako
pride Ïiva stvar skozenj? Dajte, stric Prisanek, ‰e enkrat
mi povejte, ãe je res?«

BES

KEKEC NA HUDI POTI

165

»Hm,« je odgovoril Prisanek in se ãudil na vso moã.

»Res je . . . vili ·krlatici sem prisegel tako, in svojo pri-
sego bom drÏal.«

Kekec je kar poskoãil in se zasmejal. »Zdaj boste ne-

kaj videli, stric Prisanek. Videli boste nekaj, kar zna na-
praviti samo Kekec. Samo dobro glejte, pa boste videli!«
— In Kekec se je sklonil in potegnil iz zida svojo dolgo
palico. Prisanek ga je gledal in strmel, pa si ni mogel raz-
loÏiti, kaj pravzaprav hoãe Kekec. A Kekec se je samo
smejal in muzal. Previdno je odprl malo ‰katlico in jo
prislonil k luknjici v zidu.

»Ali vidite, stric Prisanek?« je vpra‰al Kekec in poka-

zal na ‰katlico. Pa je Prisanek zdaj videl; majhno mi‰ko
je videl, ki je skoãila iz ‰katlice in zbeÏala naravnost v
luknjico. — »Kaj hoãe‰, Kekec?« je vpra‰al Prisanek in
grdo pogledal deãka, ker je mislil, da se norãuje iz nje-
ga. »Pobiã, pobiã — pazi, da te ne zagrabim enkrat prav
po‰teno! Ve‰, roka me Ïe srbi . . .«

A Kekec ga je pograbil za roko in zaãel skakati, kakor

da bi bil nor. — »O, stric Prisanek!« je vpil ves iz sebe.
»Zdaj morate podreti ta zid. Zdaj ga morate podreti, ker
je ‰la Ïiva stvar skozenj . . . Stric Prisanek, ravno zdaj-
le je ‰la Ïiva stvar skozi va‰ zid . . .«

Prisanek je ‰e vedno debelo gledal, pa ni mogel umeti

deãkovih besed. A Kekec se je priãel vrteti okrog njega
in je vpil ‰e glasneje: »Stric Prisanek, kaj gledate tako

BES

KEKEC NA HUDI POTI

166

debelo? Saj je ‰la resniãna stvar skozi zid . . . Pa recite,
ãe morete, da mi‰ka ni Ïiva stvar! O, le recite! Ravno
zdaj je stekla mi‰ka skozi va‰ zid. Le pojdite pogledat na
ono stran, pa boste videli, da priteãe mi‰ka iz zida. Ves-
te, s palico sem prevrtal va‰ zid ravno tukaj, kjer ste vãe-
raj izlu‰ãili tisti kamenãek. O, zanala‰ã sem vas prosil,
da mi ga podarite. Samo zato sem vas prosil, da ste ga
izlu‰ãili in tako najprej sami napravili v zid precej veli-
ko luknjico. Jaz pa sem potem vrtal naprej. Prav lahko
sem izvrtal luknjo skozi ves zid. Ujel sem tudi mi‰ko in
jo spustil v luknjo. Pa je ‰la skozi zid — Ïiva stvar je ‰la
skozi zid . . . O, le recite, da mi‰ka ni Ïiva stvar! Hehe,
stric Prisanek, le recite, ãe morete . . .«

Zdaj je Prisanek prasnil v glasen smeh. Kar z rokami

se je tolkel po kolenih, tako se je smejal. Zgrabil je Kekca
in ga je dvignil visoko v zrak. — »Prevejanec si, Kekec!«
je govoril in se smejal. »Kdo bi si mislil, da si tako velik
prevejanec? Pa bom moral zdaj podreti zid, zaradi tebe
ga bom moral podreti . . . Smejala se bo ·krlatica. Zdaj
bom moral postati spet njen prijatelj. Ti ‰ment, o, ti na-
briti Kekec! Pa da se ti je posvetilo kaj takega v glavi! Da
si mi moral napraviti to!«

Smejala sta se oba, na ves glas sta se smejala. — »Ta-

koj grem k ·krlatici, takoj ji grem povedat!« je naposled
dejal Prisanek in stekel proti svoji hi‰i. Celo to je poza-
bil, da bi Kekca postavil na tla. Kar na roki ga je nesel

BES

KEKEC NA HUDI POTI

167

vso pot. V hi‰i pa je pograbil tudi jokajoão Tinko in tako
je nesel oba preko proda, preko ‰umeãega gorskega po-
toka in skozi ru‰je. Delal je velike korake in kar hipoma
je stal pred belim dvorcem vile ·krlatice. A ni se obo-
tavljal niti za trenutek. Naglo je prestopil prag in ‰el na-
ravnost v krasno, ble‰ãeão sobo. — »Dober dan, ·kr-
latica!« je pozdravil in se obenem na ves glas zasmejal.

·krlatica in Jerica sta ravno sedeli za mizo pri kosilu.

Tako sta se zaãudili, da sta kar Ïlici odloÏili in sta strme-
li. Tinka je zagledala Jerico in zavpila v svojem veselju.
Priãela je brcati na vse strani, da jo je moral Prisanek
postaviti na tla. In Tinka je planila naravnost k Jerici. Kar
oklenila se je je in v eni sapi govorila: »O, Jerica — o, Je-
rica! Pa sem te zopet na‰la. Pa domov gremo zdaj . . . k
mamici gremo, Jerica!«

·krlatica se je na vso moã ãudila. — »Kaj se je zgodi-

lo, Prisanek, da si prihrumel v moj dvorec?« je spra‰e-
vala. A Prisanek se je ‰e vedno krohotal, da je imel oãi Ïe
vse solzne. — »Poglej tega paglavca! Poglej ga, ·krlati-
ca!« je dejal naposled in dvignil Kekca do stropa. »Pre-
vejanec ti je, da mu ga ni enakega pod soncem. Preka-
nil me je — Prisanka je prekanil . . . Napravil mi je luk-
njico skozi zid in pognal mi‰ko skozenj. Pa me je pogra-
bil za rokav in mi rekel: ›Stric Prisanek, Ïiva stvar je ‰la
skozi va‰ zid. Ali ste jo videli, stric Prisanek?‹ — Zdaj
bom moral zid podreti in spet postati tvoj prijatelj. Pa

BES

KEKEC NA HUDI POTI

168

kdo je napravil vse to? Nihãe drug kakor Kekec . . . Ali
ga vidi‰, ·krlatica? Ali vidi‰ prevejanca?«

Prisanek se je ‰e enkrat zakrohotal in postavil Kekca

na tla. — »Zdaj ne kaÏe niã drugega, kakor da si seÏeva
v roke in postaneva spet prijatelja, kakor sva bila nekoã.
Upam, da si se Ïe spametovala in spoznala ljudi, ki so se
norãevali iz tvoje dobrotljivosti in te izkori‰ãali. Kaj, ·kr-
latica? Ali naj si seÏeva v roke zdaj, ko moram zaradi
tega prebitega Kekca podreti zid? Kaj pravi‰, vila ·krla-
tica?«

·krlatica je bila tega zelo vesela. Kar vstala je, pa segla

Prisanku v roko. »Zakaj naj bi ne bila prijatelja kot ne-
kdaj?« je govorila in se prijazno smehljala. »Saj sva so-
seda, in zelo grdo je, ãe ni med sosedi prijateljstva. A
kako lepo se je vse izteklo . . . Kekec, ti si resniãno pre-
brisan deãko! Kdo bi si bil izmislil kaj takega kot ti? Res,
pameten deãko si. Da bi le ostal vedno tako pameten!«

Kekcu je ugajala ta hvala; a ‰e bolj mu je bilo v‰eã, da

ga je ·krlatica poboÏala po laseh. Sprva je sicer ãutil v
srcu neko bojazen, ko je gledal vili naravnost v obraz.
Tolikokrat si je Ïelel, da bi jo videl; tolikokrat je piskal in
pel lepe pesmice o vili ·krlatici, v srcu pa koprnel, da bi
jo videl, vsaj enkrat videl. — A danes jo vidi, tik pred njo
stoji. Vila ga boÏa z mehko roko in se mu prijazno
smehlja. In vila je krasna, joj, tako krasna! âemu bi se je

BES

KEKEC NA HUDI POTI

169

bal? âemu bi ne govoril z njo, ko pa se mu vendar tako
lepo smeje?

In Kekec se je namuznil, zamahnil z roko. — »O, gos-

pa!« je odvrnil pogumno. »Saj ni vredno, da bi govoril o
tistem, resniãno ni vredno! Veste, kar tako mi je ‰inilo v
glavo, kakor tiste pesmice, ki sem vas v njih prosil za zlat
cekin. Rad bi si kupil citre. No, zato sem vas prosil za
cekin . . . A zdaj mi ni treba cekina. Prisanek mi je dal
davi citre za mojo pi‰ãalko. A reãem vam — tudi pi‰ãal-
ka je bila vredna veã kakor pi‰kava dvajsetica . . . Zato,
gospa, nikar ne mislite, da sem pri‰el po tisti cekin. Saj
mi ga ni treba, resniãno mi ga ni treba. Da boste vedeli,
gospa!«

Vila se je smejala, pa tudi Prisanek se je smejal. A naj-

bolj se je smejal Kekec, zakaj vila je povabila vse tri na
kosilo. Kosilo pa je bilo tako dobro in imenitno, da Ke-
kec ‰e nikoli ni sanjal o bolj‰em. Dobro je zajemal in niti
govoriti ni utegnil. Gledal je samo na kroÏnik, a kroÏnik
je bil vedno poln, ker je ·krlatica skrbela zanj. Tinka je
sedela kraj Jerice. Seveda se ni upala prav niã govoriti.
Samo smehljala se je, pa gledala Jerico in se ji ãudila, ker
je bila obleãena v belo obleko in skoraj tako lepa kakor
vila ·krlatica. Samo enkrat je Tinka dvignila glavo in za-
klicala: »O, mucka, moja mucka!«

Zunaj pri vratih je priãelo nekaj praskati in mijavka-

ti, lepo mijavkati, lepo mijavkati. Pa je Tinka vedela, da

BES

KEKEC NA HUDI POTI

170

stoji pred vrati mucka in bi rada k njej. Pritekla je bila za
njo, zdaj pa joka, ker ne more v sobo. Tinka jo je na glas
poklicala, vila pa je vstala in odprla vrata. In Ïe je mucka
pritekla v sobo, skoãila Tinki naravnost na kolena in ve-
selo zamijavkala.

Dolgo so se gostili in se dobro imeli pri vili ·krlatici.

Po gostiji pa je ·krlatica rekla Prisanku: »No, kaj bo zdaj
z otroki? Ali jih spusti‰ domov? Glej, star‰i morajo biti
v velikih skrbeh, ker jih Ïe ‰tiri dni ni od nikoder. Ve‰,
Prisanek, najbolje je, ãe jih po‰ljeva domov kar zdajle.
Ali ni res?«

»Seveda!« je odvrnil Prisanek. »Kar gredo naj! O, ‰e

zdaj mi brenãi po u‰esih. Tako mi je vse dopoldne pela
tistale koko‰ka. Pa se mi kar niã veã ne ljubi, da bi jo spet
sli‰al. ·ment, saj nimam kamnitih u‰es . . . O, kar gre-
do naj! Jaz jim ne branim niã veã. Seveda, Kekec bi mi
moral odsluÏiti ‰e tri dni. Toda ker me je danes tako
imenitno ukanil, ga noãem veã siliti, da bi mi pasel koze.
Kar gre naj! Samo pod pogojem, da mu danes ni u‰la
nobena koza. Niti pre‰teti jih nisem utegnil . . . Hej, Ke-
kec. Kar po pravici mi povej, koliko koz si izgubil da-
nes?«

»Nobene, stric Prisanek!« se je odrezal Kekec. »Sto let

jih ‰e lahko pasem, a v vseh sto letih mi ne uide niti ena.
Kaj mislite, stric Prisanek? Ukanil sem vas, pa tudi va‰e
divje koze sem ukanil. ·tiri moÏiãke sem napravil iz sla-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

171

me, pa jih razpostavil po skalovju. Zdaj si koze ne upa-
jo s planotice, hehe, ne upajo. Lepo se pasejo, stric Pri-
sanek!«

Prisanek se je zasmejal in ga pograbil za uho. »Saj

sem ti rekel, da si prevejanec!« je dejal. »O, kar hitro
pojdi domov! Ve‰, tebe se kar bojim, ker si tako navihan.
Lahko se zgodi, da me pretenta‰ ‰e za mojo domaãijo.
Kam pa naj grem potem jaz? Ha, Kekec? — O, najbolje
je, da gre‰ kar domov . . . Zdaj grem po tvoje citre in ti
jih prinesem. Potem pa kar pojdi, kar pojdi!«

Prisanek je od‰el iz dvorca in se kmalu vrnil s citrami

in polno usnjeno malho. Oboje je dal Kekcu in rekel:
»Zdaj pa glejte, da se spravite od tod, da vas spet ne za-
saãi noã in zopet ne zaidete. âas je Ïe, da pridete enkrat
domov. Predolgo se Ïe potepate po svetu, predolgo . . .
Ti, Kekec! Tu v malhi je nekaj zate, da ne bo‰ govoril, da
si mi zastonj sluÏil. Pogledati pa sme‰ v malho ‰ele do-
ma. Ali si sli‰al in razumel?«

Kekec je molãe prikimal z glavo, ker je ravno gledal

svoje zlate citre. Vila je podarila Jerici lepo veriÏico, ki se
je lesketala kakor sonce. Poljubila jo je in se poslovila od
nje. — »Pojdi, Jerica, in bodi zopet vesela doma!« ji je
rekla. »Kadar bo‰ v stiski, pa pridi sem in me trikrat po-
kliãi. Pri‰la bom in ti pomagala!« — Pa tudi od Tinke se
je poslovila in tudi nji je podarila zlato veriÏico, svetlo
kot sonce. PoboÏala jo je po bolni nogi, in ãudno — Tin-

BES

KEKEC NA HUDI POTI

172

ka ni ãutila nobene boleãine veã. Spet je lahko hodila in
skakala.

Daleã je Ïe bil samotni gaj vile ·krlatice. Otroci so se

ozrli nazaj, pa ga niso veã videli. Samo visoke gore so
videli in razdrto skalovje, ki je kipelo nad dolinico viso-
ko visoko proti modremu nebu. Otroci so se spogleda-
li in vpra‰ali drug drugega: »Ali je res, kar smo doÏiveli
te dni? Hm, pa ãe to niso bile samo sanje, samo hude
sanje?« — Toda videli so darila, ki so jih nesli s sabo, pa
so morali verjeti, da je bilo vse resnica, sama resnica.

Naglo so ‰li po poti. Zavili so mimo strmega hriba in

‰li ãez leseno brv preko gorskega potoka. Tedaj so na
glas zaklicali in zavriskali, zakaj onkraj pa‰nika so za-
gledali domaão vas. Spustili so se v tek in so tekli, tekli.
Vsi zasopli so pritekli do doma in kar planili v izbo.
Toda na pragu so obstali kakor prikovani. Na postelji so
zagledali mamico. Poleg postelje pa je sedel oãe in jokal.

»O, mamica!« so zaklicali in stopili k postelji. Bolni-

ca se je nasmehnila, ko jih je zagledala. Toda bila je tako
slaba, da ni mogla niti rok premakniti.

»Nesreãni otroci, kod se potepate?« je Ïalostno rekel

oãe. »Mamica se je Ïalostila zaradi vas, ker je mislila, da
ste Ïe pomrli. Pa je zbolela, hudo zbolela . . . Sveãko bo-
mo morali zdaj priÏgati, ker mamica umira, umira . . .«

Jerici je postalo tako hudo v srcu, da je zajokala. —

»Mamica!« je zaklicala. »Ali me sli‰ite, mamica? Pri‰la

BES

KEKEC NA HUDI POTI

173

sem nazaj, da ostanem pri vas. Imam zdravilo za vas.
Ozdraveli boste, mamica, resniãno boste ozdraveli . . .«

Bolnica je uprla vanjo svoje gasneãe oãi. Gledala jo je,

kot bi je ne poznala veã. Gledala je Jeriãino obleko in
zlato veriÏico, ki se ji je svetila okrog vratu. — »Tudi ti si
umrla, Jerica?« je ‰epetala s komaj sli‰nim glasom. »Od-
pusti mi, Jerica! Grdo sem delala s tabo in zapodila sem
te od hi‰e . . . Odpusti mi! Kaznovana sem bila zaradi
tega, izgubila sem Tinko in Kekca . . . Jerica, Jerica . . .«

A Jerica ni mogla veã poslu‰ati. Sklonila se je k njej in

ji pritisnila na pol uveli meÏikelj na usta. In tedaj se je
zgodilo ãudo. Smrt, ki je Ïe preÏala iz kota, je zbeÏala iz
hi‰e. Bolnici pa so se vraãale moãi, sprva poãasi, a po-
tem naglo. In ni pretekla niti ena ura, pa je Ïe vstala in
bila je zdrava kakor ‰e nikoli.

O, to je bilo veselja tisti dan na MeÏnarãevem domu!

To je bilo pripovedovanja in radovanja! Smejali so se in
celo vriskali! Maãeha se kar nagledati ni mogla Jerice.
Stisnila jo je k sebi, pa venomer govorila: »O, Jerica! Ni-
koli veã ti ne reãem grenke besede. O, nikoli veã . . .«

Otroci so kazali darove, ki so jih dobili od Prisanka in

·krlatice. Pa se je domislil Kekec malhe, ki mu jo je dal
Prisanek. Razvezal jo je in jo postavil na mizo. In tedaj
so vsi sklenili roke in se ãudili, zakaj malha je bila pol-
na cekinov, samih rumenih cekinov. — »Ovbe!« je za-
klical Kekec. »Ali vidite, oãe? O, zdaj smo bogati kakor

BES

KEKEC NA HUDI POTI

174

nihãe v vasi . . . Te cekine poglejte, oãe! Dal mi jih je
Prisanek zato, da ne bom govoril, da sem mu pasel koze
zastonj. O, oãe, pozimi ste mi pravili stra‰ne povesti o
Prisanku. Kar lasje so se mi jeÏili, ko sem vas poslu‰al
. . . Pa ste govorili neresnico. Saj Prisanek ni hudoben.
Dal mi je polno malho cekinov in lepe citre. Pa ‰e mislil
ni na to, da sem ga ukanil in ga dvakrat prav po‰teno
zmikastil. Veste, zdaj mi je Ïe skoraj Ïal, da sem ga zmi-
kastil. O, resniãno . . .«

V tistem hipu pa je nekaj popraskalo po vratih. Tri-

krat je prav milo in Ïalostno zamijavkalo. Tinka se je kar
za glavo prijela in zaklicala: »O, mucka, moja mucka!«
— Naglo je skoãila s stola. Stekla je k vratom in jih naglo
odprla.

Resniãno — bila je njena mucka! Rdeã trakec je ime-

la okrog vratu in bila je lepa, oh, tako lepa! Vso pot je
bila tekla za otroki. Do vrat je pri‰la, pa je praskala in jo-
kala. Ko je Tinka odprla vrata, ji je kar skoãila na rame.
Stisnila se je k njenemu obrazku in veselo zamijavkala.

Kekec je igral na citre, kadar je le mogel. Pa je tudi

znal, kakor nihãe ne po daljnem svetu. Izmislil si je tisoã
pesmi. Pa tudi o Prisanku si je izmislil lepo pesem. Vsak
dan jo je desetkrat pel in igral. Bila je najlep‰a pesem,
kar jih je Kekec znal. A tudi prepeval in igral jo je tako
lepo, da so se ljudje kar ustavljali na cesti in strmeli, hm,
da — in poslu‰ali.

BES

KEKEC NA HUDI POTI

175

»Tisoã divjih koz ima
Prisanek tam vrh gorá.
Pridi past vrh vi‰in,
dá za vsako ti cekin,
oj, cekin rumen je, zlat,
kupi‰ zanj si zlati grad . . .«

Tako je Kekec igral na citre in prepeval. A nikoli veã

ni ‰el tja daleã pod bele sneÏnike k Prisanku. Hm, ãemu
tudi? Saj on je Ïe pasel Prisankove koze; saj njemu je
Prisanek Ïe dal polno malho cekinov. Oãe je kupil za
tiste cekine lepo hi‰o in veliko veliko polja. Resniãno —
Kekcu ni veã treba, da bi ‰el k Prisanku past divje koze.
Mogoãe pa je treba vam, otroci? — Hm, ãe vam je res
sila, kar pojdite pod bele sneÏnike! Pokliãite Prisanka in
recite mu, da bi radi pasli njegove divje koze. O, prav
rad vas Prisanek sprejme. Toda, otroci, ali znate pasti
divje koze? âe jih ne znate, je bolje za vas, da ostanete
kar doma pri mamici, zakaj lahko se vam zgodi, da jih
izgubite vsak dan sto. Pa si zamislite, otroci, da morate
za vsako izgubljeno kozo pasti en dan veã! Kdaj odpase-
te Prisanku in kdaj dobite obljubljeno malho cekinov?
Kdaj, vas vpra‰am?

O, le lepo premislite to, pa boste videli, ãe lahko gre-

0ste k Prisanku past divje koze . . .

BES

KEKEC NA HUDI POTI

176

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-309-6

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Josip Vandot Kekec na volčji sledi
Josip Vandot Kekec nad samotnim breznom
Josip Vandot Roža z Mucne gore
Josip Vandot Prerok Muzelj
Interpretacja treĹ›ci KsiÄ™gi jakoĹ›ci na wybranym przykĹ‚adzie
Wykład 1, WPŁYW ŻYWIENIA NA ZDROWIE W RÓŻNYCH ETAPACH ŻYCIA CZŁOWIEKA
zróżnicowanie religijne na świecie
WPŁYW STRESU NA NADCIŚNIENIE TETNICZE
Prezentacja na seminarium
Bezpieczenstwo na lekcji wf
CZLOWIEK I CHOROBA – PODSTAWOWE REAKCJE NA
Uważajmy na drogach Prezentacja
Vol 14 Podst wiedza na temat przeg okr 1
System Warset na GPW w Warszawie
Leki wpływające na czynność skurczową macicy
wykłady NA TRD (7) 2013 F cz`
Wpływ AUN na przewód pokarmowy
Na przekor grawitacji

więcej podobnych podstron