linah in od gozda do gozda. Umirili so se tudi mrzlotni
vetrovi, tihi mir kraljuje v zraku. Komaj je ãutiti toplo
sapo, ki se igra z mladim cvetjem stare jablane pred
na‰o hi‰o. Davno Ïe ni sijalo sonce tako prijazno na
zemljo in topli Ïarki povsod zbujajo novo Ïivljenje.
Ne‰teta mnoÏica bilk in trav, brstov in cvetov rije zdaj
iz nje. Novo Ïivo zelenje odeva spet gozd in loko, ki jo
je bila poprej posu‰ila in obrila mrzla burja.

Na kraju gozda se spet pa‰e Ïivina. Pastir piska na

pi‰ãalko, ki si jo je izvil iz vrbove ‰ibe. Po njivah je vse
Ïivo. Kar koli more gibati, vse orje, seje, koplje, sadi,
kakor veleva v zraku ‰krjanãek: »Delaj, delaj, delaj, orji,
orji, orji, sej, sej, vrzi, vrzi!« Le stara bolehna Ïenica je
ostala doma. Vso zimo si je Ïelela, da bi ji Bog dal uãa-
kati pomladi. In uãakala jo je. Danes je prvikrat sedla na
klopco pred hi‰o, mlado zelenje dobro de njenim oãem
in sonce ji pregreva premrle ude. Îenica je vesela lepe-
ga dne in hvali Boga in njegovo dobroto.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Ne daleã od tod pod lipo sredi vasi se je zbrala mla-

dina, brezskrbna skaãe po mehki travi ter se igra, kakor
se je igrala lani in predlani in kakor se je igrala mladina
pred sto in sto leti. Tako se je tudi igrala nekdaj siva Ïena
na klopci v onih letih, ki ji zdaj Ïe uhajajo iz spomina.

Kar koli Ïivi, vse je veselo Ïivljenja; kakor prerojena je

vsa narava. Veselimo se tudi mi! OdloÏimo za ãas vsak-
danje skrbi in teÏave, nauÏijmo se lepega ãasa!

Podaj mi, bratec moj, roko,
pod milo pojdeva nebo,
kjer njiva zopet zeleni,
nad njo ‰krjanãek Ïvrgoli.

Iz vasi gremo ãez loko proti gozdu. Domaãi pes nas je

ugledal in je pritekel za nami. Ker tako veselo skaãe oko-
li nas in se nam tolikanj dobrika, ga pustimo, da gre z
nami. Lepo uglajena steza nas pelje ob potoku.

Voda v njegovi strugi hitro skaklja od kamna do kam-

na, od grma do grma, kakor bi se ji bogve kako mudilo
v vas. Kopa bo pri‰la tja, vendar ne bo ostala tam, am-
pak bo hitela ‰e dalje do velike reke.

Domaãe goske se perejo na potoku, race pa vtikajo

glavo v vodo, ker i‰ãejo v blatu ãrvov, polÏev in druge
sodrge. Ona nemirna ptica s privihanim repkom in z
belim predpasnikom, ki je ravnokar sedla na kamen sre-

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

di potoka, to je povodni kos. Iz gore je pri‰el iskat vod-
nih ÏuÏelk.

Ob potoku se sonãijo Ïabe; ko pa zaãutijo na‰e sto-

pinje, hitro poskaãejo na glavo v vodo, da male ribice
prepla‰eno begajo sem ter tja. Izpod grma je na‰ pes
spodil dolgokljuno ptico, ki ima prelepo zeleno in mo-
dro perje. To je vodomec. Pod grmom je preÏal na ribi-
ce, mi smo ga zmotili pri opravilu in tako morebiti re‰ili
Ïivljenje mladi ribici, ãe je ne ujame poÏre‰na ‰ãuka, ki
je ravno zdaj priplavala izpod gostega ‰a‰a.

Na‰a steza zapusti potok in nas vodi ãez loko v gozd.

Po cvetoãi loki se pode razno pisani metulji, po zraku se
suãejo mu‰ice in druge krilate ÏuÏelke, po zemlji lazijo
ãrni ÏuÏki in skaãejo lahkonoge kobilice. Okoli Ïivine na
pa‰i posedajo pastirice in tresljajo z dolgimi repi, na
hrastu sredi loke sede sive vrane in visoko nad nami
spazimo orla, ki v velikih krogih mirno plava po zraku.

Zdaj se bliÏamo gozdu. Îe od daleã sli‰imo glasno

trkanje, kakor bi kdo kaj pribijal. To je detel. V lepi pi-
sani suknji pleza po deblu zdaj gor, zdaj dol in tolãe s
krepkim kljunom po skorji, da bi prepodil in potem po-
zobal v njej skrite ÏuÏke, ki izjedajo drevo. Ko se ãudi-
mo lepemu plezavcu, nam nekaj za‰umi pod nogami.
Sivomodra belou‰ka je, nje se ne bojimo, ker vemo, da
ni strupena. Tudi ubiti je noãemo, ker nam je znano, da
poÏre mnogo Ïab in drugega mrãesa.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

No, zdaj smo v gozdu. Suho listje pod na‰imi nogami

dela velik ‰um in po drevju umolknejo prepla‰ene pti-
ce. Sedimo na ono posekano deblo! Kako tiho je vse
okoli nas, le visoko v vrheh ‰epeta in ‰umlja listje, kakor
da bi se drevo pogovarjalo z drevesom. Nenadoma se
blizu nas oglasi kukavica; njen glas sli‰imo, ptice pa ne
vidimo. Za njo se prva oglasi ‰oja z neprijetnim glasom
in kmalu je spet vse Ïivo okoli nas. Iz grmov in izpod vej
drobe in gostole male pevke svoje pesmice, nekatere
bolj tiho, nekatere bolj glasno, kakor je kateri dano. Iz
dna gozda se vãasih razlegajo zamolkli glasovi. To so
glasovi vodnih in moãvirnih ptic, ki gnezdijo v moãvir-
ju onstran gozda.

Vse Ïivi, vse se giblje, vse se veseli in tako slavi, ãe tudi

nevede, svojega stvarnika, slavi Njega, ki ume jezik svo-
je Ïivali, komur je svetla kronica vsake bilke, ki ve pota
vsakega ÏuÏka. Kamor On veli, tja buãe vetrovi, Njegov
prst kaÏe pota deroãim rekam.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

II. Mnogovrstnost Ïivali

a na‰em kratkem sprehodu smo videli in sli‰ali

mnogo Ïivali. Vsak med nami ve tudi po svojih

lastnih izku‰njah, da Ïive na kopnem, v zraku in v vo-
dah mnogovrstne Ïivali. Posebno na kopnem zbujajo
mnoge Ïivali na‰o pozornost s svojo velikostjo in posta-
vo; te Ïivali tudi najbolje poznamo, ker jih vidimo po-
gosto. ·e dosti veãje pa je ‰tevilo malih Ïivalic, ki pa jih
zato ne poznamo toliko, ker so nekatere tako majhne,
da jih na‰e oãi komaj vidijo. Te male Ïivalice se nam na-
vadno tudi skrivajo, zato jih le redkokdaj vidimo.

Po zraku letajo velike in majhne ptice in poleg teh

ne‰teti roji hro‰ãev, metuljev, komarjev, muh in drugih
ÏuÏelk. Najveã Ïivali pa stanuje v vodi, posebno pa v
morju. Morje skriva v sebi najveãje in najmanj‰e Ïivali,
vãasih v kaj ãudnih podobah, da bi ãlovek lahko po-
mislil, da ima pred seboj kak cvet, ne pa Ïival.

Vsakomur je znano, da pri nas ne Ïivi vsaka Ïival na

vsakem kraju. Medved, lisica, jelen, veverica Ïive le v
gozdu; zajec, poljska mi‰, prepelica, ‰krjanec na polju;
jelen, divja koza, orel, divji petelin na visokih gorah;
vidra pri vodi; raca, gos, labod na vodi. Postrv Ïivi le v

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

mrzlih bistrih potokih in gorskih jezerih, krap pa najraje
v blatnih krnicah in poãasi tekoãih vodah.

Kolikor dlje gremo iz svojega kraja, toliko bolj se me-

njajo Ïivali. âe gremo proti severu, najdemo sobolja,
hermelina, bele lisice in druge Ïivali, ki nam dajejo naj-
lep‰o koÏuhovino; tam vidimo severnega jelena, belega
medveda, tjulnje ali morske pse, kite in ‰e veliko drugih
Ïivali, ki jih pri nas ni najti.

·e bolj se spremeni Ïivalstvo, ãe se spustimo proti

jugu v toplej‰e deÏele. Tam Ïive krvoloãne zveri, na pri-
mer levi, tigri, hijene; tam se pasejo velikanski sloni,
nosorogi, Ïirafe in kamele.

Tam so gozdovi polni gibãnih in sme‰nih opic, jeziã-

nih papig in drugih preãudovitih ptic, ki se jim perje
sveti kakor zlato in drago kamenje. Po zraku se poga-
njajo najlep‰i in najveãji metulji, ãudoviti hro‰ãi in dru-
ge ÏuÏelke v najnenavadnej‰ih podobah. Toda tam sta-
nujejo tudi poÏre‰ni krokodili, velikanske kaãe, dosti
strupenih Ïivali, posebno pisanih kaã in ‰ãipavcev, gosti
roji pikajoãih mu‰ic in silna mnoÏica vsakovrstnega
gnusnega mrãesa. Vsak kraj, vsaka deÏela ima kaj po-
sebnega.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

III. âlovek

o svojem telesu je ãlovek podoben Ïivalim; v kaki
posebnosti pa nekatere Ïivali ãloveka celo prekose.

Tako so na primer mnoge Ïivali veãje in moãnej‰e od
ãloveka, nekatere bistreje vidijo, nekatere tanj‰e sli‰ijo,
nekatere pa spet bolje vohajo. Tudi veãjo starost uãakajo
neke Ïivali kakor ãlovek.

Vendar ima ãlovek nekaj, kar ga visoko povzdiguje

nad vse Ïivali ter ga posaja na prvo mesto med vsemi
stvarmi, kar koli jih je ustvarila vsemogoãna boÏja roka.
To nekaj je njegova neumrljiva du‰a in njene preãudne
zmoÏnosti. Samo ãlovek lahko misli, le on si lahko zida
zlate gradove v oblake in si v mislih snuje nov svet okoli
sebe. Le ãlovek se zaveda samega sebe in lahko premi‰-
lja o sebi in o svetu. Samo ãlovek je lahko poboÏen, ker
samo on spoznava svojega stvarnika.

In ãe tudi ne gledamo na ãlovekovo du‰o, ga Ïe vna-

nja podoba loãi od Ïivali. âlovekovo telo Ïe samo ozna-
nja, da stanuje v njem boÏji duh. âeprav je ãlovekovo
telo iz prsti, ga zemlja vendar ne vleãe toliko k sebi ka-
kor druge Ïivali, ki hodijo po vseh tirih s pripognjeno
glavo in srepo gledajo v zemljo. âlovek hodi samo po

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

dveh nogah, in vendar je njegova hoja lahka in varna.
Na njem je vse v pravi meri, niã ni preveliko, niã pre-
majhno, krona vsemu telesu pa je glava. Le ãlovek nosi
glavo pokonci in gleda proti nebu z lepim jasnim obra-
zom.

Izpod las se sveti ‰iroko ãisto ãelo, kakr‰nega ne naj-

demo pri nobeni Ïivali. Lepo rezan nos stoji sam zase,
ker se ni zrastel z gornjo ustnico kakor pri Ïivalskem
gobcu. Usta zapirata rdeãi mehki ustnici, ki se odpirata
za prijazen nasmeh ali za razumno govorico. V ustih
stoji zob pri zobu, nobeden kraj‰i, nobeden dalj‰i. Lice
pa pokriva mehka ãutljiva koÏa, ki pri nas ni niti rdeãa
niti bela, vendar vãasih zardi kakor kri, vãasih pobledi
kakor zid. Nobeni Ïivali ni mogoãe na licu tako dobro
videti Ïalosti in veselja, upa in straha, blagosti in osor-
nosti, zdravja in bolezni; skratka: vsaka ãut, vsaka strast,
ki nam polje v srcu, v du‰i, vsaka se nam razodeva tudi
v licu.

Pa kaj bi bilo lice brez oãesa! Iz oãi govori du‰a. Ta

govorica se ne da povedati s pustimi besedami, tudi se
ne da opisati s slabim peresom, ãlovek jo mora videti.
Kdo bi znal opisati milino materinega oãesa, ko se ozi-
ra na svoje ljubljeno dete. Kak razloãek med njenim po-
gledom in pogledom pogumnega moÏaka, ki se mu je
oko v jezi napelo in uprlo v sovraÏnika! In ãe zamiglja
solza v oãesu, kako razumljivo nam govori solzno oko!

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Drugaãe se sveti solza bridke Ïalosti, drugaãe solza srã-
ne radosti. To so skrivnosti ãlove‰ke du‰e. Tega nima
nobena Ïival.

Ali kakor je oko lep in neprecenljiv boÏji dar, vendar

‰e ni najveãji. ·e nekaj je, kar ãloveka ‰e bolj povzdigu-
je. To je jezik, to je govor. Brez govora bi bil ãlovek le na
pol ãlovek in v nekaterih zadevah na slab‰em od Ïivali.
V tem je na‰a najveãja prednost, da si lahko drug dru-
gemu razodevamo svoje misli, svoje izku‰nje, da lahko
vse to obdrÏimo v spominu ter da se v priloÏnosti po
tem ravnamo. Drug se uãi od drugega. Kar se je eden
nauãil ali kar je izkusil, to pove drugim in ti to vedo in
znajo, kakor da bi bili to vse sami izkusili. In zato je ãlo-
vek bolj premeten od lisice, hitrej‰i od konja in moãnej‰i
od slona.

Res je, da imajo tudi Ïivali med seboj neke glasove, s

katerimi se vabijo in kliãejo ali pa svare pred nevarnost-
jo; toda ti glasovi se ne morejo primerjati ãlove‰ki govo-
rici. Samo ãlovek zna govoriti, ker samo on lahko misli.
In kak‰no moã ima ta govorica ne samo nad Ïivalmi,
temveã tudi nad nami! Kak‰ne ãute budi v nas blebeta-
nje nedolÏnega deteta, kako nas pretresa gromovita
beseda navdu‰eãega govornika in kako nam sega v du‰o
ono tiho ‰epetanje, ko se du‰a z du‰o pogovarja. Pod
dihom rahle besede se taja led okoli srca, zapah odleti
za zapahom in v blaÏenem pogovoru se odpro srcu

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

skrivna vrata, da mu vidi‰ do dna. O, beseda je nezna-
na moã, katere ãlovek nikdar ne bo doumel!

âlovek je podoba in prilika boÏja.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

IV. âlovek je gospodar na zemlji

og sam je izroãil gospostvo na zemlji ãloveku, ko ga

je ustvaril. In ãlovek tudi uÏiva to gospostvo, kar se

jasno vidi iz njegovih del. Le ãlovek lahko spremeni
zemlji obraz, le on zapoveduje drugim Ïivalim in rast-
linam, ki jih rabi v svojo korist, jih sili, da so mu podloÏ-
ne in jih tako spreminja, kakor misli, da bo imel veã
dobiãka od njih.

Dokler je bil ãlovek samo lovec in ribiã, se njegovo

gospostvo ni kazalo tako oãitno. To je bilo spoãetka pri
vseh narodih in je pri divjakih ‰e zdaj. Lovec ni nikjer
stalen. Potika se po gozdovih, kjer je kaj vode in zveri.
Za streho mu ni, najde si jo kjer koli: danes pod peãino,
jutri pod vejami starega drevesa. Potreb nima dosti. Îivi
se z mesom, oblaãi se s koÏami in vode najde povsod.

Tudi pastir nima stalnega stanovanja, ker gre s svojo

ãredo na pa‰o. Vendar je sku‰al nekatere Ïivali udoma-
ãiti in privaditi k sebi. Za te Ïivali je moral skrbeti ter jih
varovati krvoloãnih zveri. Toda pravo ãlove‰ko gospos-
tvo se je zaãelo s poljedelstvom. Poljedelec mora ostati
na zemlji, katero si je izbral, ki jo je v potu svojega obra-
za obdelal in posejal. Kamor koli bi ‰el naprej, povsod ga

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

ãaka znova teÏko delo. Torej se naseli na izbrani zemlji
in si postavi stalno stanovanje. Obdeluje zemljo; prisili
divjo lesniko, da rodi soãno sadje; v njegovem vrtu se
pod njegovo roko divja roÏa in drugo cvetje veliko lep‰e
razvija. Zlepa ali zgrda je ukrotil govedo, ovco, kozo,
svinjo, osla, konja, kamelo, psa, maãko in druge Ïivali.
Izna‰el je ogenj, ki mu iz mesa divjih in domaãih Ïivali
in iz raznih vrtnih in poljskih pridelkov pripravlja okus-
ne in zdrave jedi. V ognju tali tudi razne kovine in rude,
iz njih izdeluje orodja za hi‰o in polje, kuje oroÏje, novce
in druge umetnije in lepotije.

Iz lanu, konoplje, volne, svile in bombaÏa prede in tke

sto in sto razliãnih tkanin. Iz lesa si izdeluje pohi‰tvo in
drugo potrebno orodje. Iz nekaterih kamnov in prsti
topi steklo in Ïge vsakovrstno posodo. Iz kamenja in
lesa si postavlja stanovanja, iz kamna izkle‰e umetnik
lep kip, iz barv napravi lepo podobo.

âlovek zida velika mesta, cerkve, trdnjave, vasi in

trge. Seka in krãi gozdove, izsu‰uje nezdrava moãvirja in
jih spreminja v zdrava polja. Velikim rekam postavlja
jezove, da se ne razlijejo po njegovih poljih. âez visoke
gore dela ceste, rekam spreminja struge; dve reki, dve
daljni morji povezuje s prekopi. Po ‰irokem morju, po
jezerih in rekah plovejo ladje vsake vrste in veÏejo zem-
lje in narode, ki so bili stoletja in stoletja razdruÏeni. Za-

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

hodne deÏele trgujejo z vzhodnimi, stari svet menjava z
novim svetom svoje pridelke in izdelke.

Poljedelstvo je zaãetek ãlove‰ke omike.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

V. Ne muãi Ïivali!

lovek je gospodar na zemlji. Bog sam mu je dal v

last vse Ïivali, da gospoduje nad njimi. Toda on jim

mora biti milostljiv in praviãen gospodar, ãe hoãe, da bo
v‰eã Bogu, ki je sam najveãja ljubezen in dobrota. âlo-
vek sme Ïival priganjati k delu, za katero ima dosti moãi,
ne sme pa je preoblagati s preteÏkim delom, ne sme je
neusmiljeno nabijati in pretepati. Bog dopu‰ãa ãloveku
ubiti ali zaklati Ïivino, ki mu je potrebna za ÏiveÏ, za
obleko in druge stvari. Dopu‰ãeno mu je tudi ubijati in
preganjati Ïivali, ki so ali nevarne njemu in njegovi do-
maãim Ïivalim ali mu sicer ‰kodo delajo. Vse take sme
ubijati — toda muãiti ne sme nobene.

Ljudje se radi izgovarjajo: »Kaj za to? Saj je le neum-

na Ïival.« No, dostikrat je Ïival pametnej‰a od takega
suroveÏa. In ãe bi tudi bila neumna, kdo ti je dal pravi-
co, da jo sme‰ muãiti? Ali ni tudi nje ustvaril Bog, ali ni
tudi njej dal celih in zdravih udov, dal dosti ÏiveÏa, da se
veseli Ïivljenja? Tudi Ïival ãuti boleãine, ki jih zadaja tak
ãlovek brez srca in brez usmiljenja.

Drugi se izgovarja, da muãi le ‰kodljive Ïivali. Tudi

tak gre‰i proti boÏji volji. Glede ‰kodljivosti pa moram

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

naravnost povedati, da taki ljudje veãidel ‰e svojih do-
brotnikov ne poznajo, ker ne vedo loãiti koristne Ïivali
od ‰kodljive. In tako iz nevednosti preganjajo Ïivali, ki
bi ji morali biti ‰e hvaleÏni. Kolikrat sem Ïe videl pastirje
ali otroke, ki so trpinãili in kamenjali ubogega jeÏa ali pa
krta, ki sta kmetu najbolj‰a prijatelja.

Pa tudi odrasli veãidel niso dosti bolj‰i od otrok. Vse-

lej me zgrabi nevolja, kadar vidim na kakih vratih pribi-
to sovo, postovko ali kanjo. In kaj takega se ne vidi samo
pri kmetu, dostikrat tudi gospod ni bolj‰i od kmeta.
NevedneÏ ne ve, da so te ptice njegove najveãje prijate-
ljice, ki bi jim moral ustrezati, kjer koli bi mogel. Sove
poÏro najveã mi‰i na polju in okoli skednjev, kanje rav-
no tako, in zraven pokonãajo veliko kaã in druge golaz-
ni.

Kdor tedaj strelja in pribija te ptice v strah drugim,

sam sebi najveãjo ‰kodo, mi‰im pa veselje dela. Kadar
koli pribija tako ptico na svoja vrata, pribija tudi sam
sebi Ïalostno spriãevalo. Pameten ãlovek, ki gre mimo,
bo bral iz tega spriãevala tole: Tukaj notri stanuje neve-
den in nehvaleÏen gospodar.

Zdaj pa ‰e nekaj! Gotova je resnica: Kdor ima Ïivali

rad, komur se smili uboga Ïivina, temu se bo smilil tudi
ãlovek, ta ne bo zaniãeval in preganjal svojega bliÏnje-
ga. Kdor pa z Ïivino grdo ravna, temu otrpne srce tudi
proti ljudem. Da je to res tako, nam potrjuje tudi zgodo-

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

vina. Rimski cesar, grozoviti Domicijan, ki je preganjal
kristjane, je Ïe v mladosti pokazal svoje hudobno srce s
tem, da je muãil Ïivali. ·panskemu kraljeviãu Karlu, ki je
svojemu oãetu stregel po Ïivljenju, je bilo v mladosti
najljub‰e veselje, trgati na dvoje Ïive mlade zajãke in
gledati, kako se nedolÏne Ïivalce zvijajo in trepeãejo.

Prav so imeli sodniki v starih Atenah, ko so obsodili

deãka, ki je iz objestnosti izbil oko neki Ïivali. Sodniki so
se bali, da ne bi iz tega deãka zrastel hudoben in ljudem
nevaren ãlovek. Îalostna je resnica, da so morilci in to-
lovaji, ki poãenjajo grozovitosti na ljudeh, svoje nesreã-
no delovanje navadno zaãeli Ïe v mladosti pri Ïivalih.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

VI. Ljubi bralec!

njiga, ki si jo vzel v roke, te Ïeli seznaniti z Ïivalmi,
z njihovimi lastnostmi, dobrimi in slabimi, z nji-

hovimi ‰egami in navadami. Poiskali jih bomo po gorah
in planinah, po dobravah in poljanah. Obiskali bomo
severne kraje, kjer kraljuje zima in mraz; ãez gore, ãez
vode pojdemo v juÏne deÏele, kjer je veãna pomlad. Po-
greznili se bomo v globoãine morja, kjer gospodujejo
vodni velikani; lahke peruti nas poneso v zraãne vi‰ave,
kjer se suãejo orli. Ne bodo nas zadrÏali niti razbeljeni
pesek afri‰kih pu‰ãav niti globoka moãvirja ameri‰kih
gozdov.

Tukaj bomo poslu‰ali veselo pesem drobne ptice;

tamkaj bomo sli‰ali rjuti mogoãnega leva, krvoloãnega
tigra. Obstali bomo zdaj pred lepo izdelanim ptiãjim
gnezdom, zdaj pred umetno spleteno pajkovo mreÏo.
Seznanili se bomo z na‰imi prijatelji, uãili se bomo pa
tudi spoznavati na‰e sovraÏnike, naj Ïe bodo oãitni ali
skriti, veliki ali majhni. Videli bomo njihove vesele in
Ïalostne dni, njihove teÏave in stiske, strasti in slasti,
prepire in poboje.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

To se ve, da nam zaradi ne‰tevilne mnoÏice Ïivali ne

bo mogoãe opisati vsake vrste, temveã le tiste, ki po tej
ali oni lastnosti posebno pritegujejo na‰o pozornost, in
so nam koristne ali pa ‰kodljive, in naposled one, ki so
sploh vredne, da se z njimi seznanimo.

Zaãeli bomo z na‰imi domaãimi, ki so zmerom okoli

nas, ki nam dajejo ÏiveÏ in obleko, opravljajo za nas
teÏka dela, ki varujejo in branijo nas in na‰e premoÏe-
nje. ·ele potem se bomo ozrli po drugih.

Zaãnimo tedaj!

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

PES

ed vsemi Ïivalmi je pes ãloveku najzvestej‰i pri-
jatelj, svojemu gospodarju popolnoma vdan do

smrti. Pes je edina Ïival, ki je ‰la za ãlovekom v najmrz-
lej‰e in v najgorkej‰e kraje, skratka o vsej zemlji. Psi se
povsod drÏe ãloveka, torej tudi nikjer ni divjih psov; le
sem ter tja se najdejo podivjani psi, ki nimajo gospodar-
jev. Posebno v vzhodnih deÏelah, npr. na Tur‰kem, v
Mali Aziji, v Egiptu itd., so vsi psi brez gospodarja, ker
jih Turki ne trpe po hi‰ah. To jim brani njihova vera, po
kateri je pes neãista Ïival. Popotnik, ki je dalj ãasa Ïivel
v Carigradu, pi‰e o teh psih takole: âlovek si ne more
misliti carigrajskih ulic brez psov, ki se v ne‰tetih mno-
Ïicah klatijo od hi‰e do hi‰e. Ti psi so posebnega pleme-
na. ·e najbolj so podobni na‰emu ovãarskemu psu,
samo da so kratke, rumenkaste dlake in da jim rep zme-
rom visi. Tiho se plazijo ti lenuhi okrog ali pa leÏe na
soncu. Vse ulice, vsi trgi so jih polni. Navadno sede v
vrstah pred hi‰ami in ãakajo, kdaj jim bo kdo kaj vrgel,
ali pa leÏe sredi ceste. Turek se ogne vsakemu psu in
sploh nobenemu niã Ïalega ne stori. Nikoli nisem videl,

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

da bi Turek psu stopil na noge, ‰e manj pa, da bi ga uda-
ril.

Kakor imajo po veãjih mestih beraãi svoje sedeÏe in

svoje hi‰e, kjer beraãijo, tako imajo tudi psi tu svoje uli-
ce in gorje onemu, ki bi se izgubil v drugo. Vsi padejo
nanj in, ãe se nesnaga hitro ne odnese, ga kar na kosce
raztrgajo. Tujega ãloveka, ki ni Turek, dobro loãijo od
Turka. âe tujec kaj za jesti kupi, preÏe vsi nanj in ga
spremljajo do ogla, dalje pa ne, ker ondi Ïe ãakajo dru-
gi iz bliÏnje ulice. Ponoãi so pa ti psi tujcu tudi nevarni,
posebno ãe gre sam in ãe nima svetilke v eni, dolge pa-
lice pa v drugi roki. Veãkrat se primeri, da psi napade-
jo kakega tujca in ãe ne bi pri‰li Turki na pomoã, bi ga
celo raztrgali.

Sultan Mahmud je dal pred veã leti poloviti nekaj ti-

soã teh psov in prepeljali so jih na neko pusto skalo v
morju, kjer so se med seboj poklali in poÏrli. Ali Carigra-
du s tem ni bilo prav niã pomagano, kmalu so se zaplo-
dili drugi. V Carigradu skoraj na vsako stopinjo vidi‰ v
blatu jamo z mladimi psi, ki komaj ãakajo, da bi se s sta-
rimi potepali po ulicah.

Bolj divji kakor carigrajski so egiptovski psi. Okoli

vsakega egiptovskega mesta, sem ter tja tudi po mestu,
je polno razvalin in podrtin nekdanjega mesta. V teh
grobljah, veãkrat daleã zunaj mesta, stanujejo psi. Vsak
ima svojo luknjo, kjer ves dan prespi in ‰ele o mraku

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

groblje oÏive. Vso noã tulijo in lajajo, i‰ãoã mrhovine
okoli mesta in vsakovrstne nesnage po mesu. Velika
sreãa je, da se med temi psi ne pokaÏe steklina; le red-
ko redkokdaj se ondi sli‰i o steklem psu.

Psa sploh je teÏko opisati po njegovi postavi, ker se

zelo spreminja v velikosti, barvi, dlaki, u‰esih in glasu.
Najmanj‰i psiãek ‰e ni tolik, kolikr‰na je glava najveãje-
ga psa, in tako je tudi pri drugih telesnih lastnostih ve-
lik razloãek. To pa se vendar lahko reãe, da imajo vsi psi
ostre zobe, na vsaki strani zgoraj 6, zdolaj 7 rogljatih
koãnikov, potem dolg in gladek jezik, v oãesu okroglo
punãico in na prednjih nogah pet, na zadnjih pa samo
‰tiri prste s topimi kremplji. Od volka, s katerim sta si v
rodu, se loãi po repu — ta je pri psu zmerom na levo
zasukan.

V jedi pes ni izbirãen. Kar jé ãlovek, to jé tudi pes,

najraj‰i pa vendar meso, posebno ãe malo smrdi. Tudi
na sadje, posebno na sladko, se lahko privadi. Na juÏ-
nem Francoskem pes brez nagobãnika ne sme v vino-
grad, kadar je grozdje zrelo, in ãuvaj ga ima pravico
ustreliti. Na‰i psi ne jedo rib (vsaj navadno ne); na Kam-
ãatki in sploh na severu pa leto in dan ne dobe druge
jedi kakor suhe ribe. Jed se mora psu dajati iz ãiste poso-
de, ne sme pa biti vroãa niti preslana. âe je sit, rad za-
koplje, kar mu je ostalo, in pride pozneje jest, vãasih pa
tudi pozabi. Da si izãisti Ïelodec, poi‰ãe trave, najraj‰i

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

piriko. Pije mnogo, loptaje z jezikom. Kadar hodi ali
teãe, zana‰a zadnji del malo v stran. Na suhem je zelo
hiter in tudi plava dobro. Kadar miruje, sedi na zadnjih
nogah ali pa se uleÏe, in sicer ali na stran ali pa na tre-
buh tako, da obrne zadnji nogi ven, na prednji dve pa
poloÏi glavo. âe mu je mraz, se zvije in stisne gobec k
zadnjima nogama. Mesto, kamor se misli uleãi, nekaj-
krat obide, tudi z nogo rad pogrebe, kakor bi si hotel
postlati. Sploh pa rad grbe in brska po zemlji, zdaj s
prednjima, zdaj z zadnjima nogama.

Pes je bolj podnevna kakor ponoãna Ïival, dasi je tudi

ponoãi Ïiv in buden, ãe je treba. Spi ponoãi in podnevi,
toda nikdar dolgo. Spanje je rahlo, pri najmanj‰em
‰umu se prebudi, tudi sanja se mu rado. âist je, blato
odloÏi rad na kamen in pogosto moãi; posebno ãe je v
druÏbi drugih psov, bo ‰el teÏko mimo kakega ogla,
kupa, grma ali kola, ne da bi vzdignil nogo. Poti se malo;
ãe mu je vroãe, pomoli jezik iz gobca in sope. Med pas-
jimi ãuti je najbolj‰i voh, da se moramo vãasih prav ãu-
diti, npr. pri lovskih psih. Vendar ga moãno di‰eãe stvari
razdraÏijo, ãe mu jih damo pod nos. Ima tudi tenak sluh
(muzike in zvonjenja pa ne sli‰i rad), dober vid in tudi
okus se mu ne more odreãi.

·e bolj kakor v telesnih se psi razloãujejo v umskih

lastnostih. Nekateri se lahko uãi, nekateri teÏko; ta je
vsakemu ãloveku prijatelj, oni se ne zmeni za nobene-

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

ga razen gospodarja. Kar je temu prijetno, je onemu
zoprno. Skoraj ni mogoãe dobiti dveh psov, ki bi si bila
v vsem podobna, vsak ima svoje navade in razvade, po-
leg hvale vrednih lastnosti tudi grde napake.

Ena pa je vendar glavna lastnost vsakega psa, to je

zvestoba. On je gospodarjev do konca, in to ne samo od
strahu ali od potrebe, ampak iz same privrÏenosti in
hvaleÏnosti. Zato pa je tudi ãloveku med vsemi Ïivalmi
najljub‰i tovari‰. Pes le gleda, da bi se prikupil gospo-
darju, da bi pri njem pri‰el v milost. âuva mu hi‰o in
ãredo, premoÏenje in Ïivljenje, pomaga mu loviti div-
jaãino, kaÏe pot, nosi pisma, vozi kolca in vrti raÏenj v
kuhinji. V nevarnosti brani gospodarja, ne boji se ran,
zanj se bojuje do zadnjega diha, zanj tudi pogine. Po
mrtvem gospodarju pa toÏi in Ïaluje.

âloveku na ljubo se nauãi to in ono. Da bi gospodar-

ju prav storil, se nauãi plesati, bobnati, hoditi po vrvi,
straÏiti in iz pi‰tole streljati, nauãi se spoznavati karte,
ãrke in ‰tevilke; ãloveku na ljubo opravlja dela usmilje-
nega Samarijana na gori sv. Bernarda. Kaj hoãemo veã!

Gospodarja pozna po glasu, po hoji, in razume nje-

govo besedo. Na njegovo zapoved gre vrata zapirat in
odpirat, vzame mu klobuk z glave, poi‰ãe skrito ruto,
gre po meso v mesnico, po kruh k peku. Prijetno je gle-
dati pametnega psa, kako nastavlja u‰esa, kako obraãa
oãi, kako miga z repom, ãe priãakuje kako zapoved.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Kako je vesel, ãe sme iti z gospodarjem, in kako klavrn,
ãe mora ostati doma. âe je na potu pritekel do kakega
razpotja, kako se ozira in ugiblje, kam bo zavil gospodar.
Kako je sreãen, ãe pravo zadene, in kako ga je sram, ãe
je kako neumno naredil!

Pes zna biti tudi hinavec. âe je kaj zagre‰il, se vede,

kakor ne bi bilo niã; uleÏe se, zeha in se dela, kakor da
bi spal; vãasih pa vendar skrivaj pogleda gospodarja
postrani, ali Ïe ve za hudodelstvo ali ne. Z domaãimi
otroki ima veliko potrpljenja, posebno dobrovoljen se
kaÏe deãkom, znabiti zato, ker se veã z njim ukvarjajo.
âloveka, ki je hi‰i prijatelj, hitro spozna ter ga pozdrav-
lja kakor domaãega. Na prvi pogled tudi razloãi dobro
obleãenega tujca od raztrganega beraãa.

Pes se v vsem ravna po svojem gospodarju. Dober

ãlovek ima tudi dobrega psa, ker iz njega naredi, kar
hoãe. Îenske psa ne znajo vzgajati, ker ga ne vedo v
pravem ãasu v strah prijeti; zato so pa Ïenski naroãni
psiãki radi izbirãni, mehkuÏni, trmasti in dostikrat tudi
potuhnjeni. Razumnega gospodarja pes je tudi razu-
men, pastirjev pes je dober pastir, lovãev pes je dober
lovec, mesarski pes je neusmiljen; prav niã se mu ne
smilijo krvaveãa teleta, ki v velikem strahu pred njim
trepetajo. Kmetov pes je vãasih malo neotesan, sicer pa
po‰ten; pes bogatega postopaãa pa je rad len, samo-
pa‰en in o‰aben kakor njegov gospodar. Pri prijaznih in

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

priljudnih hi‰ah imajo tudi prijaznega psa; pri ãmeriko-
vem in odljudnem samcu pa je pes navadno tudi pust in
ãemeren godrnjaã.

Omejiti moramo ‰e neke pasje lastnosti. Na mesec

lajajo in tulijo, ne ve se zakaj. Za vsako stvarjo, ki teãe
hitro mimo njih, bodisi ãlovek, voz, kamen ali kar koli,
radi teko ter jo hoãejo ustaviti. Nekaterim Ïivalim je pes
posebno sovraÏen, zlasti maãki in jeÏu. Pred deÏjem psi
srde in sploh ãutijo vremenske spremembe. V Ameriki
so tudi opazili, da psi slutijo potres. Îe veãkrat se je
dogodilo, da so pred potresom psi pobegnili iz mesta.
Znano je tudi, da pes med drugimi ljudmi ovoha konje-
derca in laja nanj, ãeprav ga ni ‰e nikoli videl.

Pasji glas je znan vsakemu; znano je pa tudi, kako ga

zna spreminjati. Kako Ïalostno jeãi in cvili, ãe smo ga
zaprli, da ne more za nami, in kako veselo vriska, ko nas
ãez dalj ãasa spet ugleda! Kako zamolklo renãi nad be-
raãem, ki se je prikazal na hi‰em pragu, in kako stra‰no
tuli, Ïalovaje za gospodarjem, da nam v srce sega!

Psi so med seboj radi v druÏbi, ãe tudi si niso poseb-

no prijazni in se radi skoljejo. âe se sreãata dva psa, ki
se ‰e ne poznata, se najpoprej povohata po stari nava-
di, potem si zaãneta kazati zobe in se hitro zgrizeta, naj-
raje za u‰esa in za vrat. Z druge strani pa se mora spet
potrditi, da so psi med seboj veãkrat veliki prijatelji.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Taka dva prijatelja sta rada skup, i‰ãeta drug drugega ter
si pomagata v potrebi. Tudi s kako drugo domaão Ïiva-
ljo se pes sprijazni, celo z maãkom, s katerim sta si sicer
v velikem sovra‰tvu.

Psica ima navadno dvakrat na leto mlade, po ‰tiri, pet

ali ‰est, vãasih pa tudi do dvanajst, redkokdaj ‰e veã.
Mladiãi so prvih 10 do 12 dni slepi. Lepo je videti psico,
kako ljubeznivo ravna s svojimi mladimi. Kako jih gre-
je in liÏe, kako se zanje boji in kako jih brani nevarno-
sti! âe misli, da niso varni, jih prenese drugega za dru-
gim v varnej‰i kraj, prim‰i ga z zobmi rahlo za ohlapno
koÏo na vratu. Neki ovãar na Nem‰kem je hodil s svo-
jo psico vsako pomlad na ovãji sejem 18 milj daleã. Do-
godilo se je, da je na sejmu imela sedem mladih, in
ovãar je moral iti sam s sejma. âez poldrugi dan pride
domov in kako se zaãudi, ko najde pred svojimi vrati
psico z vsemi mladiãi! Drugega za drugim je prenesla 18
milj daleã, in kakor je bila ‰ibka in trudna, je ‰tirinajst-
krat pretekla dolgo pot.

Pravijo, da ima psica med mladimi zmerom enega

najraje in da je ta pozneje najbolj‰i pes. âe hoãe‰ zvede-
ti, kateri je ta ljubjenec, ji vzemi vse mlade in potem glej,
katerega bo najprej pograbila in zanesla nazaj v gnezdo.

V tretjem ali ãetrtem mesecu izpadejo mladiãem

mleãni zobje, v petem ali ‰estem mesecu pa se za staro

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

niã veã ne zmerijo. Pred letom mladiãev ni uãiti, ker jim
ne gre v glavo. V 12. letu je pes Ïe starec. Po gobcu in po
glavi mu dlaka osivi in tudi po Ïivotu ni veã tako glad-
ka in svetla. Zobje so izglodani ali pa celo izpadejo. Len
je in otoÏen, niã ga veã ne veseli, izgubi glas in oslepi.
Vendar so znani psi, ki so uãakali 20 in celo 30 let. Naj-
veã psov pogine v mnogih boleznih, katerim so podvr-
Ïeni. Skoraj polovica na‰ih psov pogine med 4. in 9.
mesecem za »pasjo boleznijo«. Tudi garje se ga rade
primejo, posebno ãe dobiva preslano jed ali grdo vodo
in ãe se ne ãisti.

Najstra‰nej‰a med vsemi pasjimi boleznimi pa je

steklina, ker stekel pes ne okuÏi samo drugih psov in
drugih Ïivali, ampak je nevaren tudi ãloveku. Od stek-
lega psa oklan ãlovek prej ali pozneje tudi steãe.

Steklina se prikaÏe navadno pri stari psih, najraj‰i v

veliki vroãini ali pa v velikem mrazu. Kako se izcimi ta
stra‰na bolezen, to se ‰e zdaj prav ne ve. BrÏkone je kriv
slab ÏiveÏ in pomanjkanje ãiste pitne vode. Najveã steãe
privezanih psov, ki ne dobe ãiste vode in zdrave jedi in
ki ne morejo iti po plemenu.

Bolezen se zaãne s tem, da se pes potuhne in da celo

na gospodarja reÏi; zaspan je in Ïalosten, rad je na gor-
kem, pogosto lazi okoli jedi ali ne je, pije pa veãkrat po
malo. Hripavo laja, teÏko poÏira, cedi se mu iz gobca, oãi

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

so kale, mrzle stvari rad liÏe in hlasta okoli sebe. Pozneje
posebi rep in oãi mu zardijo. Gospodarja veã ne uboga,
bolj in bolj je pla‰en, pobesi tudi glavo in jezik mu visi
iz gobca. Zdaj veã ne laja, le renãi; gospodarja veã ne
pozna. Moãno ga Ïeja, vendar piti ne more, ko bi mu
tudi s silo vlivali, ker ga davi v vratu, zato se tudi boji
vode. Ne polega veã, Ïalostno lazi okoli.

Zdaj se ‰ele razvija prava steklina. Oko mu obstekli,

jezik je vi‰njev, visi iz gobca, na katerem se prikaÏe bela
pena. S pobe‰enim repom in pobe‰eno glavo teãe veno-
mer opotekaje se in grize vse, kar mu pride pod gobec,
posebno pse. âe ga v teku kaj zavira, se opoteka, pada in
hlasta po zraku, dokler ne pogine. To imenujemo tiho
steklino.

Vãasih se pa izcimi tudi besna steklina. Takemu psu

se svetijo oãi, vi‰njev jezik mu visi iz gobca, ali pene
skoraj ni videti. Okoli sebe lovi muhe in perutnino ter jo
raztrga, napada druge pse in ‰kriplje z zobmi. Naposled
tudi steãe, toda z zavihanim repom. Grize vse, na kar
naleti, tudi mrtve stvari. Strahovito se zvijaje pogine
‰esti ali osmi dan.

V mrzlih krajih na severu in tudi v vroãih na jugu te

bolezni skoraj ne poznajo, morebiti zato, ker so psi ondi
bolj svobodni in sami sebi prepu‰ãeni. Najbolj Ïalostno
pa je to, da ‰e zdaj ne vemo zdravila tej stra‰ni bolezni

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

in da ‰e zmerom mnogo ljudi umre za steklino. âe je
steklina pri‰la v kri, ni veã pomagati. ·e najbolje je rano
precej po ugrizu Ïgati z razbeljenim Ïelezom in pu‰ãati
kri iz ogrizenega uda. Pri tej bolezni je treba hitre po-
moãi, in to ne od katerega si bodi mazaãa, ampak od
ve‰ãega zdravnika.

Najbolj‰e znamenje, da je pes zdrav, je mrzel in mo-

ker nos. Pes s suhim in vroãim nosom, ki noãe jesti, je
gotovo bolan, in ãe je le kako mogoãe, ga pelji k Ïivin-
skemu zdravniku. âe ti pa to kakor ni mogoãe, psa zapri
in mu ne daj jesti. Drugi ali tretji dan mu med jed vlij in
zame‰aj Ïlico (malemu psu bo dosti pol Ïlice) lanenega
olja in to ponavljaj nekajkrat. Pozneje mu lahko da‰ tudi
stolãenega Ïvepla na kruhu.

Psa zdelavajo bolhe, u‰i, klopi in gliste. Da se odpra-

vijo bolhe, je dobro pod pasjo postelj nasuti pepela. Klo-
pa bo‰ najlaÏe umoril, ãe kane‰ nanj kapljico tobakove-
ga soka iz pipe. Gliste se odpravijo, ãe se psu med jed
pome‰a zdrobljeni ‰ipek (to je lepo rdeã plod divje ali
pasje roÏe) s kosmatim semenom vred.

Pes je za ãloveka neizrekljivo imenitna in koristna Ïi-

val. Kaj je vreden pes pri nas, to ve vsak. ·e dosti veãjo
ceno pa ima pes pri divjih narodih in nekateri brez psa
ne bi mogli Ïiveti. Avstralci, Kitajci, Eskimi in Indijanci
v Severni Ameriki ga jedo. V Afriki ga pitajo kakor pri

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

nas svinje in raj‰i ga jedo kakor vsako drugo meso. V
Angoli so za dobrega psa dajali po veã suÏnjev. Pasja
koÏa se stroji in je zelo trdna. Pasjo mast so vãasih pri-
poroãali proti su‰ici in sploh je ni stvarce na psu, kate-
re ne bi bili priporoãali za zdravilo v raznih boleznih.

Od nobene domaãe Ïivali ne poznamo toliko razliã-

nih pasem kakor od psa.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

MAâEK

akor je pes Ïe od nekdaj povsod domaãa Ïival, tako

je ‰el tudi maãek — toda ‰ele v poznej‰ih ãasih —

za ãlovekom po vsej zemlji; samo v mrzlih severnih kra-
jih in v deÏelah srednje Afrike se ‰e ni udomaãil. Domaãi
maãek najbrÏ izvira od nekega divjega maãka, ki ‰e zdaj
Ïivi v Nubiji. Najprej so ga ukrotili stari Egipãani; ime-
li so ga v velikih ãasteh, kakor nam ‰e zdaj spriãujejo
mnoge podobe in napisi po starih spomenikih. Pisec, ki
je Ïivel nekaj let pred Kristusovim rojstom, pi‰e, da so
Egipãani ubili vsakogar, ki je bodisi nala‰ã bodisi po
nakljuãju ubil kakega maãka, in tudi pripoveduje o ne-
kem Rimljanu, ki ga je zaradi ubite maãke ubilo razka-
ãeno ljudstvo, ãeprav je sam kralj prosil zanj. Iz Egipta
so maãka dobili Arabci in pozneje se je raz‰iril tudi po
Evropi. Toda ‰e pred 800 leti je bil maãek v srednji in se-
verni Evropi redka Ïival. Na Angle‰kem je bila maãkom
po zakonih doloãena cena in tudi kazen, ki je zadela
vsakogar, komur se je dalo dokazati, da je maãka trpinãil
ali ga celo ubil. Kdor je iz gosposke Ïitnice ukradel ali
ubil maãka, je moral zanj dati ovco z jagnjetom ali pa
toliko p‰enice, da je pokrila vsega maãka, obe‰enega za

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

rep tako, da se je z gobcem dotikal tal. Ko so ·panci
odkrili Ameriko, tam ‰e ni bilo maãke, ‰ele pozneje se je
tudi tam zaplodila.

Maãka je lepa Ïival. Na njej je vse lepo gladko, vse

okroglo. Noben ud ni prevelik, noben premajhen, na
njej je vse v najlep‰em razmerju. Nobena Ïival nima
tako lepe okrogle glave kakor maãka. In kako je gibka in
okretna, roãna in skoãna! âlovek bi skoraj mislil, da v
njenem trupu ni kosti, tako je voljna in mehka, tako se
zna zvijati in stegovati. Tudi ‰apice ali taãice so mehke,
zato tudi tako tiho hodi, da je ãlovek v sobi ne sli‰i. Ostri
in moãni kremplji so skrãeni in v koÏi skriti; pokaÏe jih
le tedaj, kadar kaj lovi ali ãe se brani. S kremplji se tudi
vzpenja in tudi pleza po drevju, po raskavem zidu ali
sploh po stvareh, ki niso preveã gladke in trde, da lah-
ko kremplje zasadi vanje. Dolgi, proti koncu tanj‰i rep
je zelo gibãen in malokdaj je miren. Kakor vsaka Ïival,
ki lovi in jé druge, ima tudi maãka ostre zobe, posebno
dolgi in koniãasti so ‰tirje oãnjaki. Jezik ni gladek kakor
pasji, temveã oster.

Maãkova posebna gibãnost in urnost se vidi, kadar

pada. Maãek zmerom pade na noge. âe ga ãlovek prime
za noge ter ga spusti na zemljo, nikoli ne bo padel na
hrbet, zmerom se bo ujel na noge. Maãek sam ne gre
rad v vodo. âe pa po nakljuãju pade v vodo ali ãe ga kdo
vrÏe vanjo, izvrstno plava. Sploh se ne zmoãi rad, tudi

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

na deÏju ne, in bolje mu de toplota kakor mraz. Zato ni
dobro ponoãi pu‰ãati maãka v sobo, kjer spe otroci.
Maãek gre za toplo sapo in se uleÏe otroku na vrat in
dogodilo se je Ïe, da je maãka tako zadu‰ila otroka v
zibeli. Maãka sedi na zadnjih nogah kakor pes ali pa se
uleÏe postrani; kadar pa spi, se zvije, in ãe le more, si
poi‰ãe toplo in mehko posteljo. Kadar ji je prijetno, pre-
de in gode, posebno kadar jo ãlovek gladi. Nad vse dru-
ge domaãe Ïivali pa maãko povzdiguje njena ãistost in
snaÏnost. Neprenehoma se liÏe in snaÏi. Vsaka dlaka od
nosa do konca repa mora biti lepo gladka in ãista. Ker se
po glavi ne more z jezikom gladiti in ãesati, si liÏe ‰api-
ce in se z njimi umiva in gladi po glavi. Blato zagrebe in
pokrije s prstjo. Voha slabo in ne more kakor pes sledi-
ti ãloveka ali kako drugo Ïival. Izvrstno pa vidi in ‰e
bolje sli‰i. V oãesu nima okrogle, temveã podolgasto
punãico, ki se v temi lahko zelo raztegne, na svetlobi pa
stisne. Zato maãek ponoãi tako dobro vidi kakor podne-
vi. ·e bolj‰i kakor vid je maãkov sluh. Ni je morebiti Ïi-
vali, ki bi tako dobro sli‰ala. Na veã korakov daleã sli‰i
hoditi mi‰, ‰e preden jo vidi. âloveka bolje pozna po gla-
su in po obleki kakor po vohu, nasprotno kakor pes.
Posebno ãutljivi so brki na gobcu; ãe se le ene dlake
dotakne‰, takoj strese z glavo.

Maãka ne mara za druÏbo. Najraje sama stika po hle-

vih in po kleteh, po Ïitnicah in drvarnicah. Rada zaha-

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

ja tudi pod streho in najraj‰i se sprehaja po strehah. Po
mestih, kjer se hi‰a drÏi hi‰e, maãek pozna vse hi‰e, ki
stoje v eni vrsti. Na strehah imajo pri meseãini tudi svo-
je zbore, pri katerih se veãkrat hudo lasajo in pretepa-
jo. Maãek se vãasih tako zagrize v maãka, da se oba sko-
talita po strehi in padeta na zemljo. Kadar imajo med
seboj te poboje, pride maãek veãkrat zjutraj s krvavo
glavo in sku‰tranim koÏuhom domov, kakor poje pe-
sem:

Pri‰el je domu ves zaspan,
ko meÏnar odzvonil je dan.

Drugi dan ves skesan leÏi na soncu ali klavrno lazi

okoli voglov, in ãlovek si misli: No, dosti si dobil po
pleãih. To te bo vsaj spametovalo. — Ampak komaj se
stori mrak, Ïe so pozabljene rane in boleãine in stari
gre‰nik je spet na strehah. Ko vse okoli potihne, se zaã-
ne stra‰na muzika. Maãek gode bas, maãke pa se dero,
da ãloveka u‰esa bole. Ob tem ãasu se maãek rad klati
okoli, da ga vãasih po veã tednov ni domov in ãlovek
veãkrat Ïe misli, da je izginil, kar se spet prikaÏe.

Pegovor pravi: Kar maãka rodi, rado mi‰i lovi. In res

so mi‰i maãku najljub‰a jed in zato ga je tudi ãlovek
udomaãil, da mu preganja te male in sitne poÏeruhe.
Poleg mi‰i rad lovi tudi majhne ptice, na primer pi‰ãeta,
na polju se loti tudi stare jerebice in mladih zajcev. Pri

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

ãloveku se je priuãil tudi na kuhane jedi; najljub‰e mu je
vendarle meso, pa tudi mleko rad pije.

Lepo je maãko gledati, kadar mi‰i lovi. Usede se za

mi‰jo luknjo tako, da je mi‰ ne ugleda precej, ko pride
iz luknje. âe se mi‰ka le gane v svoji luknji, jo Ïe sli‰i in
ãuti. Poãasi se prikaÏe mi‰ja glava iz luknje, Ïe se sveti-
jo njena ãrna oãesca — ampak maãka ‰e ne skoãi, zna
krotiti prirojeno strast; prezgodaj je ‰e, mi‰ bi utegnila
pobegniti. Mi‰ka ne ãuti nevarnega sovraÏnika in se
brez skrbi pokaÏe iz luknje. Maãka tedaj skoãi kakor
blisk — in uboga mi‰ka se zvija in cvili v njenih kremp-
ljih. âe maãka ni laãna, se vãasih ‰e dolgo igra z zbega-
no mi‰jo, preden jo zadavi; ãe ima mlade, jo nese njim,
da se z njo igrajo. ·tevilne maãke prineso pokazat ãlo-
veku ujeto mi‰, posebno ãe si pohvalil mlado maãko, ko
je ujela prvo mi‰.

S psom Ïivi v sovra‰tvu. Maãka je zelo srãna Ïival in

se ne boji vsakega psa, ãeprav je veãji in moãnej‰i od nje.
Kakor vidi psa, se zgrbi, oãi se ji svetijo in Ïe od daleã
puha in prha nanj. âe ima maãka mlade, se zakadi v
vsakega psa, ki pride blizu gnezda. Hipoma mu je na
glavi ter ga stra‰no obdelava s kremplji in najbolj meri
na nos in na oãi. Tudi veã psov se ne ustra‰i, dokler ima
hrbet varen. Naj se psi ‰e tak zaganjajo vanjo, vsakega
o‰ine s kremplji po nosu in mirno ãaka, da se naveliãa-
jo in odidejo s krvavimi nosovi. Maãka bi sicer lahko

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

skoãila ãez pse, vendar tega ne stori, ker ve, da so psi
hitrej‰i in da bi jo ujeli. Kadar nima mladih, ni tako
huda, in ãe more, rada skoãi na kako vi‰avo, kamor ve,
da pes ne more za njo. Tamkaj poãene in mirno gleda
doli na svoje sovraÏnike, kakor bi si mislila: Tulite, lajaj-
te — mene z mojega mesta na premaknete.

Maãka pri ljudeh ni na najbolj‰em glasu. Oãitajo ji, da

je hinavka, da spredaj liÏe, zadaj praska, da je bolj pri-
vrÏena hi‰i kakor ãloveku, da je zvita in prekanjena ta-
tica ter da ji nikdar ni prav verjeti. Nekateri ljudje maãke
res ne morejo videti in zgodovina nam celo pripoveduje
o imenitnih in slavnih moÏeh, ki niso mogli sli‰ati maã-
jih glasov. Tukaj ne bomo zagovarjali vsakega maãkona,
ker vemo, da se ne vedejo vsi po‰teno. Tudi med njimi
so potuhnjenci, ki radi grizejo in praskajo, ki po kuhi-
njah razbijajo lonce in drugo posodo, ki kradejo, kjer le
morejo, in namesto mi‰i in podgan raje koljejo pi‰ãeta
in raãke. Takega potepuha in hudodelca nobeden ne bo
zagovarjal; prej ko ga spravi‰ s pota, bolje je.

Resnica je, da se maãka drÏi bolj hi‰e kakor gospodar-

ja; resnica pa je tudi, da si je tega navadno ãlovek sam
kriv. âe se z maãko ukvarja‰, te bo rada imela; ãe pa je
nikdar ne pogleda‰ in jo mogoãe celo s kamni podi‰ od
sebe, potem se ne sme‰ ãuditi, ãe ti ni zvesta. Taka
maãka se raje sonãi na strehi, kakor da bi hodila okoli
tebe. Taki ni zameriti, da ji je ljub‰a hi‰a kakor ljudje v

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

hi‰i, da se ne zmeni zanje in da ostane v hi‰i, ãeprav se
ljudje selijo iz nje. Poleti se taka zaniãevana maãka tudi
rada izgubi od hi‰e, se potepa po polju in po gozdu in
skoraj na pol podivja. Na zimo pa se vendar spet vrne v
hi‰o.

Temu nasproti moramo priznati, da je maãka pri do-

brih ljudeh tudi dobra Ïival. Gospodarju gre naproti,
kakor ga od daleã ugleda; domaãe ljudi dobro pozna in
pusti otrokom, da jo vlaãijo in prena‰ajo. Gospodarju se
zna tudi dobrikati, pritiska se k njemu, se smuka in drg-
ne okoli njega ter mu na vse mogoãe naãine kaÏe, da ga
ima rada.

Dobra maãka se vãasih tudi sprijazni s psom, pusti se

mu nositi v gobcu in jé z njim iz iste sklede. Gospodar-
ju na ljubo zataji svojo prirojeno strast do malih ptic.
Gieel pripoveduje, da je imel v sobi maãko in pastiriãi-
co, ki sta se prav dobro razumeli. Pastiriãica je veãkrat
u‰la na dvori‰ãe ali na vrt, maãka pa jo je vselej ujela, jo
rahlo prijela z gobcem in jo spet prinesla svojemu gos-
podarju.

Maãka ima mlade dvakat na leto, prvikrat spomladi,

drugikrat sredi leta ali pa v prvi jeseni. Navadni skoti
‰tiri, pet ali ‰est slepih mladih, ki spregledajo ‰ele deveti
dan. Prvi ãas jih rada skriva, posebno pred maãkom, ki
bi jih poÏrl, ãe bi pri‰el do njih. Kadar so v nevarnosti,
prenese drugega za drugim v varnej‰i kraj.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Skoraj je ni lep‰e in prijetnej‰e Ïivalce od mlade

mucke. Neznansko je Ïivahna, veãkrat ‰e slepa kobaca
iz gnezda; ko pa spregleda, se Ïe zaãne igrati. Vse, kar
lazi ali se giblje, kar trepeãe ali ‰umi, vse zanima mlade
mucke. Nikdar niso brez igre, ãlovek lahko ure in ure
gleda njihovo ‰egavo vedenje. âe nimajo druge igraãe,
se igrajo z materinim repom, ki neprenehoma miga sem
ter tja; pozneje jim delajo veliko zabavo njihovi lastni
repki. Kaj kratkoãasno je gledati mlade mucke, kako se
valjajo in love za repke. Kakor pa se od daleã prikaÏe kak
pes, je igra takoj pri kraju in pokaÏe se njihova prava
nrav. Mlade muce se zgrbijo, pihajo in prhajo v psa ka-
kor stara.

Maãka ima svoje mlade neizmerno rada, vedno jih

liÏe in ãisti. Dokler mladi ‰e sesajo, jih zapusti le tedaj,
kadar gre jest. Vsako Ïival, naj bo tudi maãka, odpodi od
svojega gnezda, celo ãloveku ne pusti rada mladih jema-
ti v roke. âudno pa je pri maãki to, da je ta ãas posebno
mehkega srca, da vzame k sebi v gnezdo tudi drugo
mlado Ïival in da jo ravno tako ljubi in zanjo skrbi ka-
kor za svoje otroke. Maãka doji tudi mlade pse, zajãke,
veverice, celo podgane in mi‰i. Brehm pripoveduje o
svoji maãki, ki ji je dal mlado, ‰e slepo veverico, da jo je
radovoljno sprejela med svojo rodovino in da ni delala
razloãka med svojimi in rejenko. Pozneje, ko so mucki
toliko odrasli, da so jih oddali, je ostala veverica sama

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

pri maãki in ta se je tedaj, ko je izgubila svoje otroke, s
posebno ljubeznivostjo oklenila svoje rejenke. Igrala se
je z njo, jo vodila po dvori‰ãu in po vrtu, jo klicala po
maãje, veverica pa ji je odgovarjala po svoje. Veverica je
na vrtu rada plezala po drevju, kakor je Ïe njena nava-
da, in maãka jo je osuplo gledala in se ãudila, da mali
spaãek to tako dobro zna, in vãasih je tudi sama za njo
praskala. Ves ãas sta si ostali dobri prijateljici. Ista maã-
ka je pozneje zredila tudi psiãke, zajãke in podgane.

Brehm pi‰e tudi o drugi maãki, ki je bila po nakljuãju

loãena od svojih mladih, da ni mogla do njih. Gospodar-
ju pride na misel, da je ob istem ãasu imela mlade sose-
dova maãka, vendar ji jih je poÏrla neka Ïival. Tej maãki
so ponudili zapu‰ãene sirote, in res jih je vzela za svo-
je. Lepo jih je redila in gojila, kar pride prava mati spet
nazaj v velikih skrbeh in strahu. Ko pa vidi, da so otro-
ci v dobrih rokah, se razveseli in pozneje obe skrbita za
dobro odrejo.

Iz tega se vidi, da maãka ni tako malopridna, kakor se

sploh misli o njej. âe pa ‰e premislimo njeno koristnost,
se ãlovek lahko popolnoma sprijazni z njo. Kdor ‰e ni
nikdar stanoval ali vsaj spal v kaki stari hi‰i, kjer gospo-
darijo podgane in mi‰i, ta ne ve, kaj je maãek vreden.
Kdor pa je sam skusil, kaj poãno podgane in mi‰i po-
noãi, da ãlovek od nemira in strahu ne more zaspati in

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

si vendar ne ve pomagati, ta bo maãka bolj cenil. En sam
maãek strahuje te noãne rogovileÏe.

MoÏje, ki so sku‰ali in zapisovali, koliko mi‰i ugono-

bi maãek, so ugotovili, da na leto ujame 3650 mi‰i, ka-
dar pa je posebno rodovitno mi‰je leto, tudi 7000.

Poleg mi‰i in podgan Ïre maãka tudi hro‰ãe in umo-

ri celo strupenega gada, vendar ga ne poje. V JuÏni
Ameriki maãka napada celo veliko in strupeno kaão klo-
potaão in jo navadno obvlada.

Navadna bolezen pri maãkah so kuÏne garje ali grin-

te, te pokonãajo veliko maãk. Garje se odpravijo, ãe da‰
bolni maãki z maslom namazanega in z Ïveplom potre-
senega kruha.

Pri nas so maãke navadno bele, ãrne z belo liso na

prsih in sive s ãrnimi progami ali pa so ãrno in belo li-
saste. Manj navadne so rumenkaste, rjave in modrosi-
ve maãke. Redkokdaj ima maãka tri barve, maãek pa ni-
koli.

Maãka na otoku Man je brez repa, kitajska maãka pa

ima dolgo mehko dlako in dolga viseãa u‰esa. ·tevilni
narodi maãka pitajo in jedo, npr. Kitajci, in tudi pri nas
se posameznim ljudem maãja peãenka ne gnusi.

Preden se loãimo od maãke, poslu‰ajmo ‰e nekaj

zgodb, ki nam kaÏejo maãka od dobre in od slabe stra-
ni.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Na Angle‰kem je Ïivel moÏ, ki je bil velik prijatelj

maãkov, posebno rad je imel velikega lepega maãka, ki
je pri obedu zmerom sedel kraj njega in iz gospodarje-
ve roke dobival najlep‰e kosce mesa. Nekega dne pa je
gospod imel pri sebi tuje goste in ta dan maãek ni smel
k mizi. To se je razvajenemu maãku za malo zdelo. Ko je
po obedu gospod kot navadno zadremal, mu je razkaãe-
ni maãek skoãil za vrat in ga zadavil.

Uãeni doktor Hladni je imel zelo pametnega maãka,

nauãil ga je to in ono, med drugim tudi, da je skakal ãez
palico, vendar mu je moral potem dati mleka. Mleko je
stalo v lonãku na peãi, in ko je gospod pisal pri mizi, je
maãek skoãil na visoko omaro, s katere se je videlo na
peã. âe je maãek videl, da je lonãek poln mleka, je ‰el h
gospodu ter je tako dolgo godel in se sukal okoli nog, da
je gospod pogledal nanj. Tedaj je ‰el maãek k peãi, se
oziral zdaj na gospoda, zdaj na lonãek, potem pa ‰el v
kot, kjer je stala palica, ter se zaãel drgniti obnjo, pri tem
pa ves ãas gledal na gospoda. Tako je hodil od peãi do
palice in spet nazaj tako dolgo, da je gospod vzel palico
v roke in mu velel skoãiti ãez. Skoãil je dvakrat, trikrat
ãez palico potem mu je gospod moral dati mleka, ki si
ga je s svojo spretnostjo zasluÏil.

V Torunu je imel uãitelj maãka, ki je bil velik prijatelj

z njegovim mladim sinãkom. Kamor koli je ‰el deãek,
povsod ga je spremljeval maãek. Deãek zboli in maãek

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

se ne gane od postelje; deãek umrje in maãek ne gre od
mrtveca, dokler ga niso pokopali. Potem je Ïalosten
hodil po hi‰i in ves ãas iskal svojega prijatelja; nazadnje
se je ulegel v kot, niã ni jedel in je tako poginil.

Na Angle‰kem je Ïivel ubog, vendar pameten deãek,

ki je sklenil iti na ladjo ter se peljati po morju v Indijo,
da bi tam poskusil svojo sreão. S seboj ni vzel niãesar,
ker ni niãesar imel; samo maãka, ki ga je imel prav rad,
ni hotel pustiti drugim ljudem, vzel ga je s seboj na lad-
jo. Ko pridejo do Indije, se vzdigne velik vihar in vrÏe
razbito ladjo in vse ljudi na suho. Prebivalci one deÏele
so polovili vse Evropejce, jih zvezali in gnali pred svoje-
ga kralja; tudi na‰ deãek z maãko je bil med ujetimi. Ko
pridejo pred kralja, jih zaãne izpra‰evati. Med izpra‰e-
vanjem pa je iz sto in sto lukenj pri‰lo vse polno mi‰i in
podgan, ki se niso prav niã bale; bile so tako predrzne,
da so celo kralja nadlegovale, in nala‰ã za to postavlje-
ni sluÏabniki so jih morali poditi in pobijati. Deãek je to
videl in je sputil izpod pazduhe maãka, ki ga je Ïe komaj
krotil. Maãek skoãi mednje, grize in davi, da je groza,
mi‰i in podgane cvilijo in i‰ãejo svoje luknje. V nekaj
trenutkih je bilo vse mirno.

Kralj je zaãuden gledal to malo Ïival, ki je tako hitro

strahovala njegove nadleÏne sovraÏnike, katerih vsi nje-
govi sluÏabniki niso mogli krotiti. Gladil in objemal je
zdaj maãka, zdaj deãka in oba sta morala ostati pri njem.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Deãek je bil njegov ljubljenec, pozneje je pri‰el do veli-
ke ãasti in do neizmernega bogastva, ker je bil prvi kra-
ljevi svetovalec. Pa tudi maãku se je dobro godilo, bil je
pri vseh velikih ãasteh in kralj ga je povzdignil v ãastno
sluÏbo prvega generala.

Ko je preteklo veã let, se je mladi moÏ vrnil v svojo

domovino z vsem bogastvom, ki mu ga je pridobila
maãka. Zaãel je veliko kupãijo in njegovo ime je kmalu
slovelo med vsem kupãijskim svetom. Njemu in tudi
njegovim otrokom in vnukom je ostal pridevek Maãek.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

MI·

do ne pozna te sladkosnede, razposajene in zvite
tatice? Povsod je dosti mrãesa — in ‰e preveã. âlo-

vek se ne more odkriÏati tega nadleÏnega gosta, ki hoãe
jesti tudi tam, kjer ga niso vabili in klicali. Kjer koli si
ãlovek postavi hi‰o, bodisi v mestu bodisi v samoti, v
gori ali na polju, takoj se pod njegovo streho naseli mi‰-
ka in brezskrbno Ïivi od tega, kar si je ãlovek pridobil v
potu svojega obraza. Pred njenimi ostrimi dletastimi
zobci ni niã varno.

Po kleteh in hramih gloda kruh in Ïito, slanino in ma-

slo, sveão in sir, liÏe smetano, pije mleko in posreblje
olje iz svetilke. âe ima priloÏnost, se naloka tudi sladke-
ga Ïganja, da se potem valja pijana in uganja vsakr‰ne
burke. ·tevilne stvari, katerih ne jé, zgrize in ogloda
samo iz objesti. Tako na primer spridi po skrinjah in
omarah perje, papir, bukve, usnje in sploh vse, kar ni iz
kamna ali Ïeleza. Gotovo dosti veã ‰kode stori s tem, kar
pokvari, kakor s tistim, kar poje.

Dasi je mi‰ budna tudi podnevi, se pravo Ïivljenje

zaãne z noãjo, ko gredo ljudje k poãitku. V hi‰i, kjer ni
maãka, vso noã ni miru, tekajo in preganjajo se po iz-

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

bah, ‰krabljajo in cvilijo za stenami, da ãlovek ne more
spati. Kakor so sicer pla‰ne in bojeãe, postanejo vendar
predrzne in nesramne, ãe vedo, da se jim ni bati — ka-
dar namreã ni pri hi‰i maãjega strahu. Podnevi oãitno
tekajo pred ãlovekom sem ter tja, ponoãi splezajo tudi
k njemu na posteljo in pre‰erno skaãejo po speãem, ãe‰
kaj nam pa more‰, ãeprav si velik, me pa smo majhne.

Poglejmo pa zdaj mi‰ tudi od druge strani in pozabi-

mo za hip na ‰kodo, ki nam jo dela. âe jo pregledamo od
vseh strani, moramo reãi da je mi‰ka lepa, Ïivahna in
gibãna Ïivalca, ãeprav nam Ïenske skoraj ne bodo pri-
trdile, ker je znano, da se je hudo boje. âetudi ta strah
ni upraviãen, jim vendar v tolaÏbo povemo, da niso
samo one v strahu pred mi‰jo, kajti tudi velikanski slon
trepeãe pred njo.

Lepo zalit, zadaj debelej‰i, vendar vitek trup, ‰ilast

gobãek, zale noÏice, velike ãrne in svetle oãi so gotovo
lepe telesne lastnosti, in tudi sivi svilnati koÏu‰ãek ji kaj
lepo pristaja. Samo precej dolgi repek jo malo kazi, ker
je skoraj popolnoma gol, toda za Ïivalco je imeniten, ker
se z njim oprijemlje, kadar pleza na kako ‰ibko stvar.
Tudi njeno vedenje je prav ‰egavo in kratkoãasno. Zelo
urna je in skoãna, nemirna in zvedava, srborito teka in
skaãe, ãe pa kje kaj za‰krtne, se hitro zmuzne v luknji-
co, vendar se kmalu spet zasvetijo ãrna oãesca, ãe ãuti,
da ni nevarnosti. Rada se useda tudi na zadnje noge in

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

posebno prijetno jo je gledati, ko se sedeã liÏe in umiva
s prednjima noÏicama. V vodo ne gre rada, ãe pa pade
vanjo, prav dobro plava.

Mi‰ka vedno krãi in viha mali gobãek, kar je zname-

nje, da dobro voha, zraven pa ima tudi dober vid in zlas-
ti tenek sluh. Nekaj posebnega ima v tem, da neznansko
rada poslu‰a muziko, kakr‰no koli. Ta jo izvabi iz luknje,
po belem dnevu pride v izbo in je tako zamaknjena, da
pozabi na svojo varnost. âloveku se hitro privadi, zlasti
mlada. Jé mu iz roke, pride k njemu, ãe jo pokliãe, in se
sploh vede prav vljudno. Zato imajo nekateri ljudje radi
mi‰i — posebno bele — zaprte v ptiãjih kletkah ali gaj-
bicah, da jim delajo veselje. Toda gajbico jim je treba
pogosto ãistiti, sicer kmalu zasmradijo vso izbo.

Baron Trenk si je v jeãi privadil prijazno mi‰ko, da je

na njegov klic pri‰la iz luknjice ter mu splezala na ramo.
Jeãar mu jo je vzel, zvesta mi‰ka pa je novemu gospo-
darju u‰la, se stisnila v kotiãek pred vrata Trenkove jeãe,
in ko so se vrata odprla, smuknila spet k svojemu prija-
telju. Jeãar jo je pozneje ‰e enkrat odnesel ter jo je zaprl
v lepo gajbico, toda mi‰ka ni hotela niã jesti in je tretji
dan poginila.

Vredno je, da tukaj omenimo neko stvar, o kateri se je

Ïe dosti govorilo in pisalo, namreã o pojoãih mi‰ih, ki
neki znajo tako ugodno prepevati kakor kanarãek. Najsi
za zdaj ta stvar ‰e ni popolnoma potrjena, se po no-

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

vej‰ih izku‰njah kaÏe, da bo resnica. AngleÏ Bampfield
pi‰e, da je bilo v njegovi kuhinji za neko leseno steno
gnezdo z mladimi mi‰mi. V kuhinji je imel kanarãka, ki
je prav lepo pel. Kako se moÏ zaãudi, ko sli‰i, da so mla-
de mi‰i zaãele posnemati kanarãkovo petje, spoãetka
slabo, pozneje ãedalje lep‰e in popolnej‰e, ãe tudi glas
ni bil tako moãan kakor ptiãev. Posebno rade so pele
zveãer in ponoãi, ko je kanarãek spal, in ljudje, ki so ne
vedoã za te pevce pri‰li v kuhinjo, so mislili, da poje
kanarãek. Tudi doktor Eichlberg pripoveduje, da je imel
v svoji hi‰i pojoão mi‰. Pri Kitajcih pa je menda prav na-
vadno, da imajo po hi‰ah namesto ptiãev pojoãe mi‰i.

Mi‰i se kakor sploh vsi glodavci neznansko hitro plo-

de. Mi‰ skoti mlade po petkrat ali ‰estkrat na leto, vsa-
kikrat po 4 — 6, tudi po osem in ‰e veã. Torej ni ãudno,
da se v kakem kraju vãasih tako hitro razmnoÏe. Mlade
mi‰i so gole in slepe ter prav hitro rasto. Stara jih ima
zelo rada in jih v nevarnosti nikoli ne zapusti. Raj‰i z
njimi vred pogine.

Najveãji sovraÏnik jim je maãek, pa tudi sova, jeÏ, di-

hur in podlasica ugonobe dosti mi‰i.

Poleg hi‰ne mi‰i stanuje pri nas po vrtovih in gozdo-

vih gozdna mi‰, ki je sivorjavkaste dlake, in je tudi sicer
v vsem podobna hi‰ni, samo da je nekoliko veãja. Pozi-
mi, ko pritisne mraz, se rada priklati v hi‰e in najraje

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

prebiva po skednjih in pod strehami. Za zimo se preskr-
be z vsakr‰nim ÏiveÏem.

Naj‰kodljivej‰a in najpoÏre‰nej‰a na‰a mi‰, ki preri-

je zemljo na vse strani ter zgloda in poÏre vse, kar ras-
te na njej, pa je poljska mi‰ s kratkim gobãkom, kratkim
repom in debelej‰o glavo. Neizrekljivo hitro se mnoÏi,
posebno v toplih letih, in potem pokonãa vse poljske
pridelke. Zato so jo ljudje Ïe v stari ãasih imeli za ‰ibo
boÏjo. âe v enem kraju vse poÏro, gredo v velikih krde-
lih naprej do kraja do kraja. Teh mi‰i ne zadrÏe niti vi-
soke gore niti globoke vode. âe nimajo veã ÏiveÏa na po-
lju, planejo v gozdove in pokonãajo dosti mladja, oglo-
dav‰i mu mlado skorjo. Pa ne samo, da dosti poÏro po-
leti, temveã delajo ‰kodo tudi s tem, da si za zimo zna-
‰ajo v svoje luknje vsakovrstnega Ïita in drugega ÏiveÏa.
Leta 1854 so poljske mi‰i na Hrva‰kem delale veliko
‰kodo. To je ‰e sreãa, da se tudi pri tej nadlogi veãkrat
prikaÏejo kuÏne bolezni; tudi mokre pomladi in zgodnji
jesenski mrazi jih veliko pokonãajo.

Najveã poljskih mi‰i vendarle poÏro nekatere ptice,

na primer sove, kanje, zlasti pa postovke. Tudi dihurji,
podlasice, kune in domaãe maãke jim v tem opravilu
prav pridno pomagajo. Torej vsem kmetom in gospo-
darjem zaradi njihove lastne koristi Ïivo priporoãamo
naj nikar ne streljajo svojih najbolj‰ih prijateljev. ·e celo
gledati bi morali, kako bi na svoja polja privabili veã

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

kanj in postovk. Tem koristnim ptiãem bo‰ posebno
ustregel, ãe jim na njivo zasadi‰ visok drog, na katerem
je zgoraj povprek pribita de‰ãica. Kanje rade sedajo nanj
in od tam preÏe na mi‰i. Drog se ti bo gotovo izplaãal.

H koncu se ozrimo ‰e na dve mi‰i, ki se po severnih

pokrajinah pokaÏeta v tako silni mnoÏini, da ljudje tam
mislijo, da Ïivali padajo izpod neba.

Prva je norve‰ka mi‰ ali leming; je precej veãja od

na‰e mi‰i in ima prav kratek rep. V nekaterih letih se
vzdignejo z nerodovitnih bregov Ledenega morja in pla-
nejo v laponske doline kakor Ïiva reka in gredo vãasih
po ‰estdeset milj daleã. Na potu jih niã ne udrÏi. ·iroke
reke in jezera preplavajo, strmo skalovje preplezajo in
tako drve kar naravnost naprej. âe pridejo do kopice
sena, nikoli ne gredo okoli nje, temveã jo prerijejo; ãe jih
na vodi sreãa ladja, se ji ne ognejo, raj‰i splezajo nanjo
in na drugi strani spet poskaãejo v vodo. Za tiste kraje,
po katerih potujejo, so te mi‰i velika nesreãa. Kadar pri-
dejo, niã ne pomaga zoper nje. Vse, kar je podobno rast-
lini, pokonãajo, in ne samo, da bi travo do korenin po-
strigle, temveã tudi zemljo prerijejo in pobero vsako se-
mensko zrno. Vendar ãim dlje pride ta Ïiva reka, tem
manj‰a je. Zveri in ujede jih davijo in koljejo, laãni La-
ponci jih love in jedo, tisoã in tisoã pa jih potone ali
pocepa na potu, druge se pogube, pa se ne vrne nobe-

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

na. Na veliko sreão pridejo te mi‰i najveã enkat v dese-
tih letih.

Druga popotnica je kamãatska mi‰. V brez‰tevilnih

trumah — en sam vlak je vãasih dolg po dve uri — za-
puste spomladi Kamãatko in gredo po veã sto milj daleã
proti zahodu. Meseca kozoprska pa se spet vrnejo, kar
jih namreã ni na poti poginilo. Za prebivalce Kamãatke
so to veseli dnevi, ker za mi‰mi hodijo vsakr‰ne zveri v
dragocenih koÏuhih, zaradi katerih jih pobijajo. Imenit-
na pa je ta mi‰ za te ljudi tudi v drugem oziru. Za zimo
jih namreã spravlja vsakr‰ne koreninice z velikim tru-
dom, potem pa pride laãen ãlovek ter ji pobere zalogo.
Pridna mi‰ pa strada in cedi sline.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

JEÎ

rijatelj, ãe hoãe‰ videti ãudnega ponoãnjaka, pojdi
z menoj. Sonce je zatonilo za gorami, v gozdu so za

ãas umolknili razni glasovi, rosa je zaãela padati. Usta-
vimo se na obrobju in stopimo za gosti grm. Zdaj je v
go‰ãi nekaj za‰umelo med suhim listjem, zdaj spet, ãe-
dalje bliÏe nas, no! zdajci se je zganilo draãje, iz grmiã-
ja se prikaÏe koniãast rilãek in precej za njim ãudna Ïival
starikavega nagrbanega lica, kratkega repa, nizkih pod-
platastih nog in oblega trupa v bodeãi sivi suknji. âe-
prav je videti okoren, vendar hlasta sem ter tja, stika po
luknjah, prevraãa listje in rije z rilcem kakor svinja.

Izpod kamna je prepodil martinãka, hitro plane za

njim; Ïivalca bi se zvijala in branila, vendar ni ãasa, jeÏ
jo je Ïe pohrustal in zdaj spet nemudoma i‰ãe ÏiveÏa.
Zdajci poãi suha vejica pod na‰imi nogami, jeÏ se zdrz-
ne, malo poslu‰a in hipoma skrãi glavo in noge ter se
zvije v klopãiã. âeprav je na‰opiril bodice, ga vendar
rahlo vzamemo v roke ter ga nesemo domov na vrt.

JeÏ je ãuden svat. V svojem vedenju je res malo nero-

den in telebast, vendar po‰ten skozi in skozi, celo ‰egav
in ‰aljiv, vsaj hudobe ni v njem nobene, in prav po ne-

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

dolÏnem trpi, ãe ga surovi nevedneÏi preganjajo. Godi
se mu kakor sploh po‰tenjakom, hudobni svet mu je
natvezel pregrehe, za katere obrekovani siromak ne ve.
Govori se o njem, da na skrivnem pi‰ãeta kolje, krave
sesa in Bog si ga vedi kaj ‰e, kar pa je vse izmi‰ljeno.
Pla‰ni samotar Ïdi ves dan v kakem grmu ali v luknji
pod kako korenino ali pod kupom suhljadi in ‰ele zveãer
si upa zapustiti skrivali‰ãe. Bojeãe caplja okoli z mokrim
rilcem, vedno sledi mi‰i, Ïabe, ku‰ãarje, kaãe, ãrve,
ogrce, polÏe in drug mrães. Najraje Ïre mi‰i, zato ga
ljudje tudi jemljejo v hi‰e, kjer poleg mi‰i lovi ‰e neko
drugo nesnago, za katero nimamo strahu pri hi‰i, to so
namreã ‰ãurki; tem je zaklet sovraÏnik. âe ne dobi dosti
mesne jedi, se loti tudi sadja. Znamenito je pri njem
posebno to, da tudi najstrupene‰ega gada poÏre brez
vsake ‰kode; naj ga gad ‰e tako seka in pika v gobec ali
kamor hoãe, jeÏ se ne zmeni za to, le malo se oblizne,
potem strupeni kaãi lepo stare glavo ter jo poÏre vso do
repa. Tudi drug strup, ki bi usmrtil dosti veãjo Ïival, mu
ne pokvari niti zdravje niti volje do jedi.

Tako se jeÏ po‰teno preÏivi do jeseni. Ko zaãne listje

padati z drevja, tudi on skrbi za zimo; izkoplje si globo-
ko jamo ter nanosi vanjo listja, mahu in trave, da je vsa
polna. Sme‰no je gledati jeÏa, kako si posteljo zna‰a;
povalja se namreã po listju in mahovju, kar se je nabod-
lo na bodice, to nese domov, in ãe se zraven nasadi ‰e

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

kaka lesnika ali hru‰ka, mu je tudi prav. Zima nastane,
jeÏ se zarije v steljo, se zvije in zaspi tako trdno kakor
morda nobena druga Ïiva. âlovek bi rekel, da je mrtev,
ãe mu ne bi utripalo srce.

JeÏev je povsod, na ravnem in v gorah. Ljudje navad-

no mislijo, da sta pri nas dva jeÏa, pasji in svinjski; pra-
vijo, da je svinjski dober za jed, pasji pa ne. Ampak to so
prazne bajke; pri nas je samo ena vrsta, le toliko je res,
da ima samica navadno dalj‰i rilec, in brÏkone je to
svinjski jeÏ. Cigani jeÏa radi jedo.

Mladi jeÏi se kmalu privadijo hi‰e in bi bili ãloveku

v‰eã, ko ponoãi ne bi bili tako nemirni in ko ne bi smr-
deli. Na vrtovih pa so neizreãeno dobri, in pameten go-
spodar bi jih moral vabiti, ne pa odganjati in ubijati, ker
‰kode ne delajo nikakr‰ne, drugega poÏre‰nega in sitne-
ga mrãesa pa dosti pokonãajo.

JeÏevi najhuj‰i sovraÏniki so psi; kjer ga ovohajo, mu

ne dajo miru. Siromak si ne ve drugaãe pomagati, da se
zvije in tako preganjalcem da priloÏnost, da si na bodi-
cah okrvave nosove. Bolj zoprna je premetena lisica; bo-
deãi klopãiã s prednjima nogama beza in vali do bliÏnje
vode, tam pa se klopãiã hitro razvije. ·e huje pa lisica
pokuri prestra‰enemu jeÏi, ãe ga porosi s svojo smrad-
no vodo; tedaj hitro pokaÏe glavo izmed bodic, lisica
hlastne po njej — in jeÏa ni veã.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

KRT

oslej smo opisovali in opazovali samo Ïivali po
zemlji in nad zemljo, poglejmo enkrat malo pod

zemljo. Tam doli kraljuje krt, zato jo tudi imenujemo
»krtova deÏela«. Poglejmo danes v temno kraljestvo,
kako po njem gospodari dosti ozmerjani in hudo zatira-
ni krt. DolÏili so ga, in dolÏe ga ‰e dandanes, da je za-
nikrn tihotapec, da grize korenine sadeÏem, ki morajo
potem usahniti. âe bi bilo to resniãno, bi gotovo zasluÏil
hudodelec, da ga obsodimo na smrt. Vendar smo se Ïe
pri ‰tevilnih Ïivalih prepriãali, da jih svet kriviãno sodi,
zato tudi krta noãemo soditi prenaglo, preden se ne pre-
priãamo na lastne oãi, kaj je na stvari.

Najprej si obtoÏenca poglejmo. Kakih 5 palcev dolg

trup je podoben valjarju, skoraj bi dejal, da je v pleãih
moãnej‰i kakor zadaj, vratu ni videti, od krepkega tilni-
ka se glava oÏi v precej dolg rilãek. Uhljev nima, tudi
oães ni videti, ima ju pa vendar, le majhni sta in skriti v
dlaki. Noge so kratke in ‰ibke, da se nanje ne more dosti
opirati, zlasti to velja za zadnje, in krt res ne hodi toli-
ko po nogah, kolikor se pravzaprav plazi po izritih ce-
veh in hodnikih. Prednji nogi, ãeprav kratki, sta vendar-

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

le moãni, ‰iroki, lopatasti in na stran obrnjeni. Rep je
kratek in tenek. ârna dlaka ni dolga, je pa gosta,
ble‰ãeãa in se malo spreminja na modro.

Odprimo mu ‰e gobãek. Oho, kaj pa je to? Vsi zobje

so ostri in koniãasti kakor igle. Hm, hm, to bi bilo ãud-
no, ko bi ta Ïival Ïrla korenine, kajti vse ostrozobe Ïivali
se preÏivljajo z mesom ali pa z drugimi malimi ÏuÏelka-
mi in ãrvi. Da bi bil prav krt v tem drugaãen — ni verjet-
no. Ampak ãlovek je Ïe tak, da vãasih raje verjame pra-
znovernim in nevednim ljudem kakor lastnim oãem.
Torej Ïenimo stvar do kraja. Razparajmo ga ter mu pog-
lejmo v Ïelodec! Kar je pojedel, to se bo na‰lo v njem. Pa
kaj najdemo? Nekaj mi‰je dlake, nekaj na pol prebav-
ljenih ãrvov in hro‰ãjih oklepov. NedolÏen je! Njegovi
neumni obrekovalci so modrovali tako: »tukaj je veã ob-
jedenih usahlil sadik, zasaãili pa smo krta, tedaj tega ni
kriv nihãe drug kakor krt. KriÏajmo ga!« Taki ljudje so
tako kratke pameti, da ne premislijo, da so krta samo
zato ujeli pri usahlih rastlinah, ker je tam hrustal bra-
morje in ogrce, ki so korenine izpodjedali. V praznem
kozolcu ni vrabcev, temveã v polnem.

âe bi morda ‰e kdo stresal z glavo, mu naredimo ‰e

en poskus. Denimo nekaj Ïivih krtov v skrinjo, napol-
njeno z zemljo, med zemljo jim zme‰ajmo sladkih soã-
nih korenin, bramorjev, Ïab, ãrvov, ogrcev in zrezane-
ga mesa. Krti kmalu zaãno riti, za ãrvi, ogrci, Ïabami in

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

mesom v kratkem ni sledu ne tiru, vse so poÏrli, korenja
pa se nobeden ni dotaknil. âe jim hitro ne damo spet
jesti, se bodo zaãeli klati in Ïreti med seboj in zadnji bo
tudi hitro od lakote poginil. Ni je skoraj tako poÏre‰ne
Ïivali, krt namreã vsak dan poje toliko, kolikor sam teh-
ta, vendar rastline ne povoha.

Mislim, da bo zdaj vsak prepriãan, da krt ni na‰ so-

vraÏnik, ampak prijatelj. Ni torej pametno krta na vse
kriplje preganjati. Res je, da rije po zemlji in da po trav-
nikih dela nev‰eãne krtine. Ampak treba je pomisliti, da
tako rahljanje zemlji na ‰koduje, krtine pa z grabljami
poravnaj in bo vse prav. Toliko se sme reãi, da se ‰koda
ne da primerjati s koristjo, ki jo imamo od krta. Le po
vrtovih je zaradi nenehnega ritja siten.

Krt ima neizreãeno dober nos in tenek sluh, je tudi

nenavadno uren, posebno pod zemljo, pa celo na zem-
lji ga ãlovek teÏko dohaja; ãe je treba, tudi plava ãez ‰iro-
ko reko. Najveãji mojster pa je v vrtanju in kopanju. Z
rilcem rahlja zemljo, z lopatastima prednjima nogama
koplje, z glavo in tilnikom pa peha prst pred seboj, dok-
ler je ne izmeãe kvi‰ku v podobi krtine. Pod zemljo ima
prav umetno izdelano hi‰o, namreã mehko nastlan kot-
liãek, okoli katerega gresta dva rova ali dve poti druga
nad drugo; iz gornjega rova se gre v hi‰o, iz te pa drÏi ‰e
ena pot navzdol na veliko cesto. Prva dva okrogla rova
sta med seboj v zvezi z veã potmi in od velike ceste so

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

razpeljane maj‰e na vse strani, po njih hodi krt na lov in
se po lovu spet vraãa domov. V hi‰o hodi skozi zgornja
vrata, iz hi‰e pa skozi spodnja. Blizu hi‰e ima nekje tudi
vodo, kamor hodi pit; ãe ni v sosedstvu kake mlake, si
sam naredi kapnico, kamor se voda zbira.

Krtica ima posebno hi‰o, kjer na mehki postelji skoti

3 — 5 mladih krtiãkov, ki niso veãji od boba; oba, samec
in samica, skrbita zanje ter jim prina‰ata hrano. V ne-
varnosti jih krtica skriva in prena‰a v gobcu.

Krt je ponoãi bolj delaven kakor podnevi, pozimi rav-

no tako kakor poleti. SovraÏnikov ima dosti med ptica-
mi in med ãetveronogimi Ïivalmi.

V juÏni Afriki Ïivi krt, ki ima posebno lepo ble‰ãeão

dlako, ki se iz zelene barve preliva v zlato, zato mu tudi
pravijo zlati krt.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

JAZBEC

er smo Ïe v gozdu, obi‰ãimo pri tej priloÏnosti

ãmerikavega pu‰ãavca, jazbeca imenovanega. Res

da nas pusteÏ ne bo vesel, kajti prav niã mu ni v‰eã, ãe
ga kdo moti v premi‰ljevanju; samotar na mara za druÏ-
bo, najraj‰i je sam svoj, celo za svoje rojake se ne zme-
ni. Ker je zraven ‰e posebno plah in nezaupen, ga bomo
teÏko zalotili tako, da bi ga lahko opazovali, toliko bolj
pa nas mika seznaniti se s tem ãudnim svatom. Pojdimo
ga iskat! V hosti med obraslim skalovjem ima globoko
pod zemljo stanovanje, kjer veãji del svojega dolgoãas-
nega Ïivljenja prespi. Le redkokdaj si upa podnevi iz
luknje, ãeravno mu neizreãeno godi, ãe se lahko pogreje
na toplem soncu. Poi‰ãimo si skrivno mesto, tam se use-
dimo in mirno sedimo, da nas njegovo tenko uho ne za-
sli‰i. Da bi nas videl, se nam ni bati, ker je slabega vida,
toliko bolje pa voha, zato smo ‰li na to stran, da pihlja
od njega k nam, sicer bi nas veter izdal.

Sonce prijazno in toplo sije ravno pred njegovo hi‰o,

vse okoli je mirno in tiho, in vendar si previdni in bojeãi
teleban ne upa na sonce. — Aha, zdaj se je v luknji pri-
kazala ‰ilasta bela glava s ãrnima progama prek majh-

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

nih oães, skrbno se ozira okoli, vohlja in krãi rilãkasti
gobãek, pa se mu menda ne zdi prav varno, ker spet iz-
gine od vrat. âez nekaj ãasa se spet pokaÏe, oziranje in
vohanje se priãne znova, sonce ga tako ljubeznivo vabi,
niti nos niti uho ne sluti nikakr‰ne nevarnosti, zdaj se
ves pomoli iz hi‰e. Strese si prah iz grobega sivega koÏu-
ha, se ‰e enkrat prepriãa, da ni nevarnosti zanj, se use-
de in sanjavo gleda predse, poãasi se zvrne po tleh, se
zadovoljno zlekne ter obrne ‰iroki hrbet proti soncu.
Oh, kako prijetno Ïivljenje je to! Vse bi bilo prav, ko bi
le krvoloãni gostje v koÏuhu mirovali, koljejo ga in ‰ãip-
ljejo na vse strani. Nevoljen se usede, podrgne se ter tja
po koÏuhu z ostrimi kremplji, nekajkrat tudi ‰avsne z
gobcem po sebi in malo pogrize in pocmoka. Videti je,
da je upokojil in ukrotil nadleÏno Ïivad, kajti svoje zma-
ge vesel se zadovoljno ziblje na prednjih nogah, se spet
uleÏe, obrniv‰i zdaj soncu ãrnikasti, dobro rejen trebu-
‰ãek. Iz te v‰eãne lenobe ga hipoma nekaj zdrami, skoãi
kvi‰ku, povoha sem ter tja, malo pogodrnja in odhlaãa
spet v svoje dvore, kjer je vendar najvarnej‰i.

Njegovo stanovanje res ni kar si bodi. Precej prostor-

na spalnica je seÏenj, vãasih tudi dva seÏnja globoko
pod zemljo, do nje vodi do raznih strani veã po 5 — 6
seÏnjev dolgih in lepo uglajenih poti. Dolgo se je trudil,
dosti zemlje je preril in premetal, preden si je napravil
tako poslopje. Prednje noge kopljejo in rahlajo zemljo,

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

zadnje jo degajo in porivajo nazaj, nazadnje jo ritensko
grede z zadnjico izpeha iz rova. Ko je stanovanje gotovo,
nabere zunaj listja, mahu in trave za mehko in toplo
posteljo. Jazbec jo neznansko ãist, zoprna mu je vsaka
nesnaga, vsak smrad. Pravijo, da prekanjena lisica, ki si
je lena kopati luknjo, ãistemu ãmerikavcu nala‰ã za-
smradi dvore, kar ga tako razÏali, da se godrnjaje in
brundaje umakne iz svojega posestva in si gre delat
novega. On sam se oãisti zmerom daleã zunaj hi‰e, blato
pa skrbno pokrije s prstjo, da ga ne bi izdalo. Blizu nje-
ga kje ima samica svojo posebno jazbino.

Jazbec v svojem gradu ãaka temne noãi, potem si gre

iskat ÏiveÏa. Ker je top in neumen, zraven tudi precej
poãasen in okoren, se mu redko posreãi, da bi si ujel
kako bolj‰o peãenko, zato se, ãeprav je grabeÏljiva in
mesojedna zver, vendar najveã preÏivi s sadjem in
korenstvom. Po gozdu pobira gobe, lesnike, Ïelod, Ïir in
gabrico, koplje vsakr‰no korenje, pozoblje pa tudi ãrve,
ogrce, polÏe, mlade ptice in jajca iz pritalnih gnezd. Lovi
si mi‰i, slepce, kaãe in tudi strupene gade, ne bojeã se
njihovega strupa. Rad zahaja na obdelana polja, poseb-
no v koruzo, dokler je ‰e mehka in mleãna; ãe ni koru-
ze, je dober tudi krompir, repa in korenje. Najveãjo ‰ko-
do pa dela po vinogradih; ker je zaljubljen v sladko
grozdje, s taco pripogiblje trte in klesti z njih sladki sad.
Jazbec pije tudi dosti vode, lovci celo pripovedujejo, da

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

se Ïejen jazbec, ãe pride do vode, tako naloka, da poãi.
Pije pa cmokaje kakor svinja.

Jeseni se jazbec pri obilni hrani zelo zredi, takrat tehta

tudi 30 in ‰e veã funtov in ima po 5 — 10 funtov ãiste
masti. Tedaj misli na zimo, v jamo si nanese nekaj Ïi-
veÏa, si nastelje novo posteljo, se uleÏe na tolsti trebuh,
skrije glavo med prednje noge in tako zadovoljen sam s
seboj zaspi. Toda njegovo zimsko spanje ni tako trdno
kakor pri nekaterih drugih Ïivalih, kajti veãkrat se pre-
budi in pride celo iz jame gledat na svet, najveã menda
zato, da se napije vode. Spomladi pride na dan suh,
dolgo spanje in post sta mu pobrala do tri prste debelo
salo in vãasih ga ni drugega kakor kost in koÏa.

V svoji posebni jazbini jazbica skoti 3 — 5 slepih mla-

dih navadno meseca sveãana. Jazbica je mladiãem skrb-
na in dobra mati, on pa se ne zmeni zanje. Ko malo od-
rastejo, jih mati rada izpelje pred hi‰o, da se malo po-
igrajo na toplem soncu. Do jeseni ostanejo skupaj, ta-
krat pa se razkrope in odslej se Ïivi in dolgoãasi vsak na
svojo roko. Z ujetim mladim jazbecem ãlovek ne more
imeti veselja, ker je preneumen in prelen, da bi si kaj
nauãil. Ves dan bi spal, ponoãi pa je buden. âe ga ãlovek
vznemirja, renãi in piha skozi nos in kruli v trebuhu.
Bati se je njegovih zob, potuhnjenec rad grize in zlepa
ne spusti.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Lov na jazbece je precej teÏavna, vendar se dobro

izplaãa. Love ga v razne zanke, tudi v nastavljeno vreão,
ali pa ga izkopljejo iz jame, v katero so ga zapodili jaz-
beãarji. S temi psi hodijo tudi ponoãi na lov; psi zasle-
de jazbeca, ga pograbijo in drÏe, da pride lovec. Jazbec
se ob taki priloÏnosti vrÏe na hrbet, braneã se s kremp-
lji in zobmi. Nekateri tudi hodijo ãakat jazbeca pred jaz-
bino in ga ustrele, ko pride zjutraj domov. âe pa jazbec
ãuti, da so okoli njegove hi‰e hodili psi ali lovci, ne gre
vãasih po tri dni od doma.

Jazbeãevo meso ima neki zoprn duh po zemlji, ven-

dar ga izgubi, ãe se meso za 24 ur zakoplje v zemljo in
se potem ‰e poloÏi v tekoão vodo. Tako meso je menda
prav okusno, po nekaterih krajih ga radi jedo. Iz jazbe-
ãeve trdne in nepremoãljive koÏe delajo lovske torbe, z
njimi obijajo skrinje, na‰i vozniki pa jih radi obe‰ajo ko-
njem na komate. Iz dlake se delajo krtaãe, omela in sli-
karski ãopiãi. Najveã pa je vredna mast, ki se dobro pla-
ãuje po lekarnah; lovci z njo tudi radi maÏejo ãevlje,
usnje in jermenje; pozimi z njo svetijo, ker lepo in ãisto
gori. Pravijo, da lase pobelijo, ako se namaÏejo z jaz-
beãevo mastjo.

— — —

V Ameriki Ïivi neka Ïival, ki je nekoliko podobna na-
‰emu jazbecu, vendar ni tako plaha in bojeãa kakor na‰

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

sivec, temveã prav predrzna in nagajiva. Tej Ïivali je
dano strahotno oroÏje, katerega se ustra‰i vsak junak.
To oroÏje niso ostri kremplji niti zobje, ampak neizreãe-
no hud smrad, smrad vseh smradov, s katerim Ïival na
tri seÏnje daleã po‰kropi svojega sovraÏnika, zato se po
vsej pravici imenuje smrdljivec. Sok, ki ga spu‰ãa iz po-
sebne Ïleze, smrdi tako, da ãloveku sapo jemlje; neka-
teri omedlijo, drugi zbolijo, vsak pa mora iti iz ãlove‰ke
druÏbe, ker zaradi strahotnega smrada vse beÏi od nje-
ga, kakor bi bil kuÏen. Tu ne pomaga nobeno pranje,
nobeno ãi‰ãenje, ãlovek se tega smradu ne iznebi mese-
ce in mesece. Indijanci smrdljivca jedo, poprej pa izre-
Ïejo smradno Ïlezo.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

PTICE, âLOVE·KE PRIJATELJICE

ed vsemi Ïivalmi, kolikor jih je ustvarila boÏja
roka ter jih podvrgla ãlove‰kemu gospostvu, so

ãloveku najljub‰e ptice. Dobro vemo, da so nam ‰tevil-
ne druge Ïivali pri hi‰i in pri gospodarstvu potrebnej‰e;
vemo, da bi nam bilo brez njih teÏko, skoraj nemogoãe
Ïiveti, vendar so nam ptice najbolj prirasle k srcu. âlo-
vek je Ïe od nekdaj rad gledal in opazoval njihovo ve-
denje in poslu‰al nihovo petje. Vsakogar, komur srce ni
popolnoma popaãeno, mora razveseliti, ãe gleda ptico,
kako vesela skaklja po vejah in izliva svoje ãute v glasno
pesem. Kako Ïalosten bi bil svet, kako dolgoãasen, kako
mrtev bi bil najlep‰i kraj, ko bi ga ne oÏivaljal ptice s
svojim petjem. Saj vemo, da lepo je le tam,

kjer ptiãice pojo
in roÏice cveto.

Slovenski narod se je po svoji rahli in blagi naravi

zmerom nagibal k mirnemu poljedelstvu in pastirstvu,
rad je opazoval naravo, zato pa se je tudi z njo sprijaz-
nil in ostal naraven. V posebni ãasti je imel ptice, te so
bile Ïe od nekdaj njegove ljubljenke. Prepriãal se je, da

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

ptice marsikaj poprej spoznajo in ãutijo kakor on sam;
oznanjale so mu zlasti spremembe vremena in ni se mu
ãuditi, da je v starih ãash sku‰al po njih izvedeti svojo
prihodnost. ·e zdaj — ãeprav vraÏe pojemajo — deklica
pozorno ‰teje, ko na pomlad prvikrat zasli‰i kukavico v
zelenem bukovju. Nikar ji ne zamerimo tega nedolÏne-
ga veselja, saj pravi, da ptici ne verjame. VraÏe naj se
zatro, ljubezen do ptic pa naj ostane na veke.

Ker se je slovenski narod rad ukvarjal s pticami, je

tudi v njegovih pesmih tako Ïivo kakor v zelenem logu.
Ptice se z njim vesele in z njim Ïalujejo. Zdi se mu, da ga
ptica razume, in on si spet prizadeva, da bi razumel nje-
no petje. Zdi se mu, da ga zdaj tolaÏi v Ïalosti, zdaj
spodbuja k delu, zdaj se spet ‰egavo posmehuje njego-
vemu trudu. Marsikatero ptiãje petje si je ãlovek tudi
prestavil v svoj govor. Kadar na primer spomladi sli‰i
visoko nad seboj peti ‰krjanca, se mu dozdeva, da ga
kliãe k delu, govoreã: »Delaj, delaj, delaj, orji, orji, orji,
sej, sej, vrzi, vrzi!«

Slovenski narod ima sto in sto svojih pesmi, v katerih

nagovarja ptico, ona pa mu odgovarja. Tako na primer
v ljubeznivi pesmici:

»Poj mi, tiãek, poj,
ljubi tiãej moj!«

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

»Kak bom revãek pel,
skobec mi je ljubo vzel.«

»Poj mi, tiãek, poj,
ljubi tiãek moj!
âe bo‰ pel vesel,
skobca ti bom jaz ujel.«

Deklica ptici odkriva svoje skrivne misli, ki so se ji

rodile v mladem srcu; mladeniã ptici izroãa srãni po-
zdrav, naj ga nosi v daljni kraj. Nasproti pa drobna pti-
ca tudi svari in uãi neizku‰eno deklico, in deklica ji ver-
jame, misleã:

I kaj, ko vse res bi bilo!
Tiã leta nad nami, on vidi ljudi,
ve dobro, kako se po svetu godi.

Ubogega jetnika, ki za trdnim zidovjem zdihuje v Ïe-

lezju, pride ptica na okence tolaÏit in kratkoãasit. V neki
narodni pesmi pride klicat slavnega kralja MatjaÏa, naj
se pripravlja na vojsko, in pozneje mu prileti na boji‰ãe
oznanjat, da naj hiti domov, ker so mu Turki uplenili
kraljico Alenãico.

V vseh pesmih so ptice ãlove‰ke prijateljice, ki ãlo-

veku zmerom samo dobro Ïele. Neka narodna pesem
pravi: Tri ptice so goro preletele, vsaka nosi neko zna-
menje, prva p‰eniãni klas, druga vinsko trtico, tretja pa

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

zdravje in veselje. Prva je sedla v banatsko polje, druga
na Fru‰ko goro, tretja se spu‰ãa med nas, da bomo
zdravi in veseli.

Najveã so se ptice prikupile s petjem. Ptica izliva v

sladko pesem vse svoje ãute, kakor jih ãuti njeno drob-
no srce; veselje in Ïalost, ljubezen in hrepenenje. Kakr-
‰en je ãut, taka je tudi pesem. Sedeã blizu gnezda, kjer
mu zvesta druÏica vali, zdaj z donaãim glasom oznanja
svojo radost, zdaj spet v strahu tiho cvrãi in toÏi za tova-
ri‰ico, ki mu jo je odnesel skobec. Ptiãje petje tudi v ãlo-
veku budi take ãute in ptiãje hrepenenje se izliva v ãlo-
ve‰ko srce. In ko so ãloveka objele skrbi in reve, toÏi
ptici svoje boleãine in jo proseã nagovarja:

Zapoj mi, ptiãica, glasno,
zapoj mi pesem Ïalostno,
ki bo mi v srce segala,
obãutkom se prilegala.

Ptice so tedaj v resnici ãlove‰ke prijateljice.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Ptiãje Ïivljenje

tica Ïivi veselo tja v dan in ne vpra‰a, kaj bo jutri.
Zato je ptica podoba dobrovoljnega in brezskrbne-

ga Ïivljenja. »Îivi kakor ptica pod nebom,« govorimo o
ãloveku, ki ga ne tare nadloga, ki mu dan za dnevom
uhaja brez skrbi. Tudi sveto pismo, ko nam priporoãa,
naj se nikar preveã ne pehamo za posvetno blago, nam
daje ptice za zgled, govoreã: »Poglejte ptice pod nebom,
ne sejejo in ne Ïanjejo, in nebe‰ki oãe jih Ïivi.«

Ptica pa zna tudi uÏiti Ïivljenje, kakor nobena druga

Ïival. Najdalj‰i dan ji ni predolg, vedno si najde opravek,
nikoli ne miruje. Zjutraj navsezgodaj, ko se komaj zaã-
ne jasniti na vzhodu, se Ïe prebudi iz kratkega spanja in
z drobno pesmico pozdravlja novi dan. Veãji del dneva
stika za hrano, eden jo i‰ãe v polju, drugi v gozdu, neka-
teri ob vodi, nekateri v vodi, po zemlji, v grmovju, na
drevju, pod mahom in listjem, med kamenjem in po zi-
dovju. Letanja in skakljanja ni ne konca ne kraja. In ãe
si tudi na poln Ïelodec privo‰ãi malo poãitka, ne traja
dolgo. Zaãne si urejati in ãistiti perje, potem gre spet na
lov. Proti veãeru se navadno zbirajo v druÏbo, iskaje si

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

ustreznega prenoãi‰ãa, zaspe pa ‰ele po dolgem cvrãa-
nju in ‰epetanju. Tako jim hitro mine dan za dnevom.

Ptica je zraãna Ïival, ustvarjena, da na lahkih perutih

plava po neizmernem prostoru. Medtem ko so kosti
sesalcev debele in polne mozga, so ptiãje kosti tanke in
prazne. So tudi v zvezi s pljuãi in ptica jih lahko po v‰eã-
nosti napolni z zrakom in ravno tako tudi vse druge
votline v svojem telesu. Torej se lahko naredi laÏja ali
teÏja, kakor se ji zdi. — Res je, da se v zrak lahko vzdig-
nejo tudi nekatere druge Ïivali, na primer netopirji in
ÏuÏelke, ampak kako nerodno, kako omahljivo, rekel bi
izgubljeno je to njihovo letanje. Niti netopir niti metulj
se ne moreta sukati, ne moreta viseti v zraku. Samo pti-
ca leti, netopir pa prhuta.

Kdo ‰e ni obãudoval malega ‰krjanãka, kako se v ne-

nehnem Ïvrgolenju vije pod oblake. Kako lepo je gledati
mogoãnega orla, kadar se mirno plavajoã suãe v velikih
krogih ali pa kakor ãrna pika visi v sinji vi‰avi. — Ali pa
na‰a ljubezniva lastovka! Kako strela hitro ‰viga okoli
oglov, zdaj ob tleh, zdaj spet visoko okoli cerkvenega
zvonika poÏene se desno, se poigrava na levo, kakor lah-
ka misel. Lastovka s prirezanimi peresi, z okrnjenimi
krili ni veã prava lastovka, ampak je usmiljenja vredna
pokveka.

Zaradi letanja ãlovek pticam zavida. Kdo izmed nas si

ni Ïe Ïelel ptiãjih perutnic? Koliko jih je Ïe vzdihnilo:

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

»Oh, da bi imel krila! Letel bi sem, letel bi tja po Ïeljah
svojega srca.« Zato si je ãlovek Ïe od nekdaj ubijal in
belil glavo, kako bi se s pticami vred povzdignil nad
ãrno zemljo ter se spustil v ãisto ozraãje. Ampak doslej
se mu ni posreãilo in se mu menda tudi nikdar ne bo.

âe hoãe‰ poznati ptico, jo mora‰ opazovati zunaj. Le

tam jo lahko vidi‰, kako veselo in brezskrbno skaklja,
kako je urna, kako je Ïiva. Z veje zleti na vejo, z dreve-
sa na drevo, na zemljo, k potoku, v grmovje, pod nebo,
pod nebom naprej, in to vse tako hitro, da je ne more‰
imeti dolgo na oãeh. Ptica pa je vesela samo v prostosti.
Takoj ko ji vzame‰ svobodo, ko jo zapre‰ v kletko — naj
bo ‰e tako velika — si ji vzel pol Ïivljenja. Zato v sloven-
ski narodni pesmi ptica odgovarja gospe, ki jo vabi k
sebi v grad in ji obljublja vsakr‰nih sla‰ãiã:

Neãem, neãem, mlada gospa, k tebi,
ti bi mene v beli grad zaprla.
Raj odletim si jaz v log zeleni,
se nazobljem rumene p‰eniãke,
se napijem lepe fri‰ne vode,
no zapojem z moje drage volje.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Gnezditev in valitev

o na pomlad oÏivi vsa narava, se tudi v ptiãjem srcu
zbudi novo Ïivljenje in ptiãi, ki bodo zdaj kmalu

stari leto, si izbirajo svoje druÏice. Pri tem vsak gleda,
kako bi razveselil in krakoãasil izbrano tovari‰ico, kako
bi si pridobil njeno srce. Nekatere je prav lepo gledati,
kako snubijo svoje neveste. Pred izvoljeno ptico ple‰e in
se vrti kakor vrtavka; drugi se ji hoãe prikupiti z drznim
letanjem in umetnimi igrami po zraku; tretji pa sku‰a
omeãiti njeno srce s sladkim petjem. Ako ima samica
veã snubcev, se ti sku‰ajo med sabo in se veãkrat tudi
hudo stepo, da perje leti okoli in dostikrat tudi kri teãe.
Boj je konãan ‰ele, ko se zmagovalcu pridruÏi samica. Ta
par potem Ïivi do smrti skupaj v zvestobi.

Zdaj si i‰ãeta pripravno mesto, kjer si bosta delala

gnezdo. Ko mesto najdeta in ga spoznata za dobro in
varno, zna‰a navadno samec za gnezdo potrebne stva-
ri in zraven s petjem kratkoãasi ali z letanjem in skaka-
njem razveseljuje samico, ki iz prinesene ‰are dela gnez-
do. Pri nekaterih pticah pa je tudi narobe, da namreã
gnezdo plete samec, samica pa mu streÏe.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Vsaka ptica si dela gnezdo po svoje, bolj ali manj

umetno. Gnezditev je ptici prirojena. Nagon, ki si ga ne
znamo pojasniti, jo Ïene, da si dela gnezdo, kakor ga je
delala njena mati in vse prednice njenega rodu. Ne sme-
mo misliti, da bi jih stari pri tem delu pouãevali, kajti
tedaj, ko mladi gnezdijo, stari Ïe zdavnaj veã ne skrbi-
jo zanje. Pri tistih pticah, ki gnezdijo samo enkrat na
leto, tudi ni mogoãe, da bi mladi gledali, kako stari
zna‰ajo gnezdo. Takrat pa, ko so bili ‰e sami v gnezdu,
jim je bila v mislim samo jed, ne pa gnezdo.

Nekatere ptice — posebno na mrzlem severu — ne

delajo gnezda ter svoja jajca zneso na zemljo ali pa celo
na goli kamen. Druge si Ïe izkopljejo majhno jamico v
zemlji, npr. prepelica, ‰krjanec, jerebica; nekatere pa si
kopljejo dolge luknje pod zemljo, npr. podgrivka, vodo-
mec, legat. Navadno pa vendar stavijo gnezda v vi‰ave,
nekatere na strme, nepristone peãine, druge na visoka
drevesa, spet druge v dupla, v gosto grmovje, v trstje,
pod mlinski jez, sredi moãvirja ali pa tudi na vodo.

Ravno tako tudi stvari, iz katerih ptice delajo gnezda,

niso pri vseh enake. Nekatere naneso samo malo suh-
ljadi ali draãja, druge vzemo nekaj vejic za podlago ter
jih pokrijejo in nasteljejo z mehko travo, mahom in liã-
jem ali s koreninicami. Ptica se potem usede sredi na-
nesene ‰are in vrteã se naokoli naredi kotanjo, s klju-
nom, in ãe je treba, tudi z nogama in s kriloma pa po-

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

pravlja, gladi in spleta. Narejeno kotanjo potem nastelje
z najmehkej‰imi in najtoplej‰imi stvarmi, kar jih more
dobiti, namreã z dlako, volno, perjem. Da se vse te stvari
dobro sprimejo, nekatere ptice pome‰ajo malo blata ali
gnoja med snov ali pa vsako stvarco poprej oslinijo, da
se bolj prileÏe k drugim.

Tako je navadno ptiãje gnezdo. Nekateri ptiãi pa so v

tem ‰e posebni umetniki. Med na‰imi je znana lastovka,
ki si gnezdo zida iz blata, katero je zmehãala s slino in
ga utrdila z vpletenimi dlakami in slamicami. Neka dru-
ga, na‰i lastovki sorodna ptica — imenuje se salangana
— pa dela gnezdo iz same sline, ki se ji obilno cedi izpod
jezika in se potem strdi v belkasto skorjo. Med evropski-
mi pticami dela najumetnej‰e gnezdo neka majhna
sinica, imenovala pla‰ica. Ta namreã svoje gnezdo, ki je
podobno velikanski hru‰ki, obe‰a na konec ‰ibke vrbove
vejice ali pa tudi na trst. Spleteno je iz tenke belkaste
volne, ki jo ptica nabira po semenskih vrbah in topolih.
To volno oslini ter jo potem tako splete in polsti, da je
skoraj podobna klobuãevini. Vhod v gnezdo je zmerom
na strani.

·e lep‰e so stkana gnezda mnogih afri‰kih ptiãev, ki

so jim zato tudi dali ime tkalci.

Njihovo gnezdo zmerom visi na dolgi vrvici, da kaãe

in opice ne morejo tako lahko do mladih. To gnezdo
delajo samci sami. Neki tkalci pa delajo tudi velika

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

skupna gnezda. Okoli drevesnega debla namreã narede
‰iroko strmo streho in si potem pod njo izdelajo gnez-
do ob gnezdu. Pod tako skupno streho vãasih gnezdi po
sto ptiãjih parov.

Vse te umetnike pa ‰e prekosi ‰ivec iz vzhodne Indi-

je. Poi‰ãe si namreã pripraven list na koncu veje, ga s
kljunom prebode ob robovih, potem poi‰ãe kako vlakno
ali trak liãja, ali pa si iz bombaÏa sprede nit in z njo se-
‰ije listna robova. Nit namreã pretika skozi narejene
luknje, zvleãe robova skupaj in si tako napravi tulec za
gnezdo. âe bi bil en sam list preozek, se‰ije dva lista
skupaj.

Redke so ptice, ki si ne delajo nikakr‰nega gnezda, ki

torej tudi ne vale, temveã svoje jajca podtikajo drugim
pticam, ki morajo potem tudi skrbeti za mlade. Med
na‰imi pticami to poãenja dobro znana kukavica.

Ko je gnezdo gotovo, zaãne samica vanj nesti jajca,

navadno znese vsak dan po eno. Nekatera precej obse-
di na gnezdu, nekatera pa hodi sest le ponoãi in popol-
noma osedi ‰ele takrat, ko je polno ‰tevilo. Tudi v ‰tevilu
je velika razlika, vendar se lahko reãe, da najveãje ptice
zneso najmanj, male in srednje pa najveã jajc. Tako npr.
ima orel samo dve, sinica in mali palãek pa 10 — 14 jajc.
Toda tudi tukaj ni pravega vodila, najmanj‰a ptiãica, ko-
libri, znese tudi samo dva jajãka grahove velikosti, veli-
kanski noj pa navadno po 10 — 12 jajc. Najrodovitnej‰e

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

so kure, race in gosi, posebno ãe jim ãlovek znesena jaj-
ca sproti pobira.

Jajca so ali bela ali prstena ali pa zelenkasta, navadno

tudi pikãasta ali pegasta, tedaj najveã taka, da jih ni lah-
ko opaziti. Navadno vali samica, le za tisti ãas, kar po-
trebuje, da se oãisti in naje, jo nadome‰ãa samec; pri ne-
katerih pa se tudi redno vrstita, le noj vali sam. Samec
valeãi samici tudi prina‰a hrane in ji za kratek ãas pre-
peva svoje najlep‰e pesmice. âudno navado ima kljuno-
roÏec. Valeão samico namreã zazida v duplo, pusti ji
samo majhno luknjo, skozi katero ji podaja potrebno
hrano in vodo.

V jajcu se med valitvijo gode znamenite in ãudovite

spremembe. V ravnokar znesenem jajcu ni videti druge-
ga kakor beljak in rumenjak. âloveku se zdi, da je mrt-
vo, vendar je Ïivo. Treba mu je samo prave toplote in pa
zraka; ãe ima to oboje, se bo v zaprtem prostoru razvi-
la Ïivalca — mlada ptica. Potrebno toploto dobiva od
valeãe matere; tej se tedaj kri nekako vname, da je do-
sti toplej‰a kakor navadno. Nekatere ptice si tudi po tre-
buhu oskubejo perje, da z vroãim trupom jajca bolj gre-
jejo. Vsak dan jih tudi preobraãa, da pride do njih zrak.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Mladiãi

akoj ko ptica obsedi na jajcih, se zaãne v njih sno-
vati novo Ïivljenje, in jajce je vsak dan nekoliko laÏ-

je. V kurjem jajcu je mogoãe Ïe drugi dan opaziti kap-
ljice krvi, tretji dan se po njem razprezajo tanke Ïilice in
utripati zaãne majhno srce. Peti dan lahko razloãi‰ drob
in debelo glavo, sedmi dan pa tudi Ïe tanke ko‰ãice. Tri-
najsti dan se od trupa odloãijo noge in peruti, petnajste-
ga zaãne po trupu poganjati puh, Ïivalca se zaãne gibati
in odpirati kljunãek, devetnajstega se Ïe glasi, enain-
dvajseti dan pa se z noÏicami upira v lupino in jo kljuje
s kljunãkom; hi‰ica se zdrobi in pi‰ãe se izvali v veliko
veselje materi koklji.

Valitev ne traja pri vseh pticah enako dolgo; ãim

manj‰e je jajce, tem prej se mladiã izvali. Na‰e male pti-
ce pevke vale dva tedna, veãje pa potrebujejo po tri ted-
ne in tudi veã. Koko‰ npr. vali 21, raca 25, gos 28, labod
42, noj pa blizu 50 dni.

Ptica je zgled dobre in skrbne matere. Zdaj ji ni v

mislih niã drugega kakor drobni otroãiãi. Njena prva
skrb je spraviti iz gneda jajãne lupine, vendar pa jih ne
pomeãe naravnost iz gnezda, temveã jih v kljunu nosi

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

daleã proã, ker se boji, da ji zaroda ne bi izdale kaki
poÏre‰ni zveri. Ponoãi in ob grdem vremenu mladiãe
greje s svojim telesom, podnevi pa od prvega svita do
poznega mraka oba i‰ãeta in prina‰ata potrebno hrano;
rada sebi utrgata in voljno stradata, da se le malim ne
godi krivica. Ptica v nevarnosti pogumno brani svoj za-
rod, neustra‰no se zakadi v sovraÏnika, najsi bo tudi
veãji in moãnej‰i od nje. âe pa vidi, da je pre‰ibka, sku‰a
sovraÏnika odpraviti od gnezda z zvijaão. Valitev in od-
gojitev staro zelo zdela, vãasih je ni niã razen kost in
koÏa.

Mladiãki v svoji prvi mladosti nimajo pri vseh pticah

enakih lastnosti. Nekateri so prav grdi, iz jajca se nam-
reã prekljujejo goli in slepi; so tudi tako slabotni, da ne
morejo niti stati na nogah niti sami jesti. Drugega ne
znajo kakor ãivkati in odpirati nenasitni kljun. Pri takih
kilavih otrocih imata stara dva hude ãase, po ves dan
nimata miru, zmerom morata biti na lovu, da nasitita
male, vedno zevajoãe poÏeruhe. Pri manj‰ih pticah traja
tri tedne, dokler se mladiãi ne zgode; to je, da jim zraste
perje. Pri veãjih, npr. pri orlu, pa traja po veã mesecev,
preden mladiãi lahko letijo. No, stara dva morata tudi
potem, ko sta mladino Ïe izpeljala iz gnezda, ‰e tako
dolgo skrbeti zanje, dokler se ne nauãe sami iskati hra-
ne. Take ptice so vrabec, lastovka, orel, jastreb, sova, go-
lob itd. Imenujemo jih goliãi ali kilavci.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Nekatere druge ptice preÏive svoje dneve vse dru-

gaãe. Te so Ïe prinesle s seboj na svet prav ãedno in
toplo puhasto suknjico, in komaj se izkobacajo iz jajca,
Ïe lahko hodijo, tekajo ali pa tudi plavajo in same jedo.
Toda tudi tem je stara neizreãeno dobra mati, vodi jih
okoli, kliãe k sebi, jim i‰ãe hrano, ji greje pod svojimi
perutmi, svari pred nevarnostjo in brani pred sovraÏni-
ki. Takim pticam pravimo mahovci ali kebãki. Za primer
nam je koko‰, raca, gos, prepelica idr.

·tevilne ptice, posebno pa tiste, katerih valjenje in

vzgoja dolgo trajata in zadajata dosti truda, vale samo
enkrat na leto. Druge pa vale po dvakrat ali pa ‰e po
veãkrat, npr. kos, vrabec, zlasti pa golob.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Selitev

Mrzel veter tebe Ïene,
drobna ptiãica, od nas.

V. OroÏen

o v kraj‰ih jesenskih dneh na poko‰enih travnikih
poganja podlesek, ko po dolini piha mrzlej‰a ju-

tranja sapa, ko list za listom pada z orumenelega drev-
ja, se zaãno ptice zbirati v veãje jate ter se pripravljati za
odhod na dolgo pot. Takrat zveãer in ponoãi veãkrat
sli‰imo v zraku ãudno vr‰anje in ‰umenje, sli‰imo izpod
neba zategnjene brlizgajoãe in pivkajoãe glasove. To so
ãaplje, divje race, gosi in druge moãvirnice, ki pred zimo
hite z mrzlega severa proti toplemu jugu. Glasno cvrãaje
se tedaj zbirajo lastovke po strehah, kakor za slovo ‰e
enkrat obletujejo vse znane kraje; dolgopete ‰torklje
(‰trki) se dan za dnevom posvetujejo na moãvirni se-
noÏeti; ãrne vrane in kavke imajo svoje kriãeãe zbore na
visokem hrastu; jata divjih golobov pa nemirno leta iz
gozda na polje, iz polja v gozd. Nekega dne pa zmanj-
ka vse jate, ãez gore in ãez vode leti v deÏele, kjer sneg

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

ne pokriva polja in gozda; v kraje, kjer vode na zamrz-
nejo.

Kaj Ïene te ptice od nas Ïe ob takem ãasu, ko jim hra-

ne ‰e ne primanjkuje, ko se jim ‰e ni bati zime? Kakor
pri gnezditvi, tako tudi glede selitve ne moremo dati
bolj‰ega odgovora, kakor da jim je prirojen neki nagon
za preseljevanje, da jih iz njihovih rojstnih krajev Ïene
neka slutnja, da bo tu gospodovala zima in da jim bo
pomanjkovalo hrane. Ta nagon se oznanja tudi pri za-
prtih pticah, celo pri takih, ki so bile mlade vzete iz
gnezda in so dorasle v kletki. Ob selitvi tudi one posta-
jajo nemirne, nekako zbegane so in tudi ponoãi skaãe-
jo in frfotajo.

Ne da se ugotoviti dan, kdaj se bo odpravila ta ali ona

ptica. Eno leto nas zapuste nekaj dni popreje, drugo leto
spet malo pozneje, kakor slutijo vreme. Zato tudi ljud-
je prerokujejo vreme po odhodu ptic. âe odrinejo zgo-
daj v velikih jatah in ãe se na poti ne mude veliko, po-
meni hudo in zgodnjo zimo. Kadar pa se odpravljajo
pozno ter se na potu obotavljajo, naj bi to pomenilo
lepo jesen in ugodno zimo. Med na‰imi selivkami nas
navadno Ïe pred velikim ‰marnom prva zapusti hudo-
urnica, kmalu za njo gredo kukavica, kobilar, zelena
vrana in srakoper. Okoli malega ‰marna se odpravljajo
slavec, prepelica, penica, muhovãek, ‰marnica, grlica,
ãigra in galebi. Proti sv. Mihaelu se poslove ‰korci,

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

lastovke, tresorepke ali pastiriãice, cipe, ‰krjanci, droz-
gi in bobnarice, kmalu za njimi odrinejo ta‰ãice, pivke,
samice od ‰ãinkovca — samci gredo pozneje ali pa celo
ostanejo — divji golobi (grivarji in duplarji), pribe, klju-
naãi, liske, divje race, gosi in tudi

Hripavi
Ïerjavi
visoko kriãe,
na juÏno hite.

Po vseh svetih ‰e zmerom lete skozi na‰e kraje sever-

ne ptice, npr.: njivske gosi, race, sloke, ãrne vrane in
kavke. Ves mesec listopad, vãasih ‰e tja do boÏiãa so
na‰e nezamrznjene vode vse polne severnih gostov.

Nekatere ptice lete podnevi, druge ponoãi; prve na-

vadno visoko, druge pa nizko. Nekatere potujejo po-
samezno, druge v parih, spet druge pa v veãjih ali manj-
‰ih druÏbah, ki spotoma vedno nara‰ãajo. Nekaterim
uidejo samice v posebni jati, samci pa gredo nekaj dni
pozneje za njimi. Manj‰e ptice lete raztresene brez reda,
veãje pa, npr.: Ïerjavi, gosi, race itd., se rade postavijo
vrsto, najveã v podobi klina ali ãrne V. Tako laÏje reÏe-
jo zrak in hitreje lete. Prvi v klinu najbolj trpi, zato se
tudi menjavajo. Kadar se eden utrudi, zaostane in na
njegovo mesto se pomakne drugi, utrujeni prvec pa se
zadnji postavi v vrsto. Na poti tudi poãivajo in si i‰ãejo

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

hrano, slabi letalci za spremembo tudi tekajo naprej ali
pa plavajo. Vse take ptice, ki vsako leto ob svojem ãasu
zapuste rojstni kraj ter potujejo vedno v isto smer v top-
lej‰e kraje, od koder se ob doloãenem ãasu spet vrnejo,
vse take ptice imenujemo selivke ali potnice.

Vsak otrok ve, da se vse na‰e ptice ne selijo, ampak da

mnoge ostanejo pri nas tudi pozimi. Ostanejo pa vse
tiste, ki se ne boje niti mraza niti snega, ki si tudi v naj-
huj‰i zimi znajo najti ãe Ïe ne zadostne, pa vsaj najpo-
trebnej‰o hrano. Take stalne ptice so pri nas vrabec,
strnad, ‰ãinkovec, povodni kos, strÏek, ‰oja, siva vrana,
ru‰evec, divji petelin in tudi nekateri ponirki in potap-
ljavci.

So pa ‰e nekatere ptice, ki jih ne moremo pri‰tevati

niti k selivkam niti k stalnim. Te ptice se namreã samo
umikajo prehudi zimi. Huje ko zima pritiska, dlje gredo;
ãe pa je zima ugodna, ostanejo v svojem kraju. Tak po-
tepuh je npr. kos. Pozimi se s hribov pomakne v doline,
v hudi zimi gre ãedalje dlje, ko pa zima malo popu‰ãa,
je Ïe spet v domaãiji. Taki klateÏi so tudi li‰ãki, popkar-
ji, ãopasti ‰krjanci, brglezi, detli, krokarji in orli.

Cilji ptiãjega potovanja so razliãni. ·tevilni ostanejo

Ïe v juÏni Evropi, namreã po La‰kem, ·panskem,
Gr‰kem, v Mali Aziji in po otokih; drugi pa prelete Sre-
dozemsko morje in prezimujejo v deÏelah severne Afri-
ke, zlasti v Egiptu; nekateri, na primer lastovka, pasti-

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

riãica, kobilar, kukavica in ‰e druge, gredo tja v srednjo
Afriko. Dosti malih potnikov spotoma pogine. Veliko jih
poÏro z njimi vred potujoãe ujede, ‰e veã jih ope‰a in
popada v morje, najgroznej‰i sovraÏnik pa jim je ãlovek.
Na milijone potujoãih drobnih ptiãkov polovi v nastav-
ljene mreÏe in zanke in na limanice. Najhuje se jim godi
na La‰kem, kjer izza vsakega grma preÏi nanje lakomen
Lah, ki podavi vse, kar nosi perje, naj ima ‰e tako malo
mesa. Prav na La‰kem polovijo na ko‰e na‰ih najmilej-
‰ih pevcev: penic, ta‰ãic, slavcev, kovaãkov in drugih.
Samo ob »velikem jezeru« (Lago maggiore) v gornji Ita-
liji jih na leto polove okoli 600. 000, v Neapeljski dragi
pa so v enem dnevu ujeli 100. 000 prepelic. Za vse po-
tujoãe ptice je velika sreãa, da jih afri‰ki narodi prijaz-
no sprejmejo v goste; ãe bi tudi oni posnemali izobraÏe-
ne Evropejce, bi bilo Ïe vseh davno konec. V tem bi se
za petje in muziko vneti Lahi in tudi mi Slovenci lahko
kaj nauãili od ãrnih divjakov.

âeprav ima toplo afri‰ko podnebje za na‰e selivke

obilno hrane, vendar nobena ne ostane tam. Za nje so
tiste deÏele vendarle tujina, zato tam tudi nobena ne
poje niti ne gnezdi. Ko se spomladi po na‰ih holmih zaã-
ne tajati sneg, jim neki notranji glas govori, da v njihovi
domaãiji spet sije toplej‰e sonce in s ãudnim nagonom
se vraãajo v svoj rojstni kraj. Vraãajo pa se v obrnjenem
redu. Katere so odhajale zadnje, se vrnejo prve, katere

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

pa so se najzgodneje odselile, prihajajo zadnje. Kakor na
jesen pri odhodu tako ljudje tudi spomladi po prihodu
ugibajo vreme. âe se namreã vraãajo pozno in posamiã
in ãe ne zaãno takoj zna‰ati gnezda, prerokujejo vre-
menski vedeÏi hladno pomlad. Vãasih pa se tudi ptice
zmotijo in pridejo prezgodaj. Tako jih je na primer leta
1865 izredno dosti poginilo v poznem snegu in mrazu.

Vraãajoãa se ptica poi‰ãe svoj rojstni kraj in z veselim

petjem pozdravlja svoje gnezdo, v katerem se spet priã-
ne novo Ïivljenje, novo trpljenje.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Ptice, na‰e dobrotnice

tice pa niso samo na‰e ljubeznive prijateljice, am-
pak so tudi na‰e najveãje dobrotnice. âe bi iz na‰ih

krajev hipoma izginile vse ptice, bi bilo drevje po goz-
dih in vrtovih kmalu okle‰ãeno in golo; senoÏeti in polja
bi bila postriÏena in opusto‰ena do zadnje bilke, in to
vse brez kose in brez srpa. Temni roji vsakr‰nega ‰kod-
ljivega mrãesa, kakor so na primer ãrvi, ÏuÏki, hro‰ãi,
gosenice, metulji, molji, muhe, komarji, mravlje, mu‰i-
ce, kobilice, cvrãki in ‰e druga taka drobna golazen, bi
v kratkem spravili vse rastje v niã. âlove‰ka moã omaga
pred takim, ãeravno majhnim, vendar stra‰nim sovraÏ-
nikom, ki se mu mora nazadnje umakniti tudi ãlovek,
kar se je tu in tam Ïe tudi v resnici zgodilo.

Ptiãi neutrudno preganjajo vso to nadleÏno golazen,

ptiãi skrbe, da se nikjer preveã ne zaredi, vedno so jim
za petami, znajo jih poiskati v njihovih najvarnej‰ih
kotih in skrivali‰ãih. Bistro ptiãje oko ne zgre‰i niti naj-
manj‰ega ãrviãka, ravno tako lahko opazi zeleno gose-
nico na zelenem listu kakor drobna sivkasta jajca pod
razpokano skorjo.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Kjer ãlovek pusti ptice v miru, tam se rade ustalijo,

tam rade gnezdijo in taki kraji ne trpe toliko od poÏre‰-
ne golazni. Le poglejmo vrt in polje samotnega hribov-
ca, ki je svojim orokom prepovedal loviti ptice in razdi-
rati gnezda. Njegovo zelje, repa in drugi poljski sadeÏi
so zdravi in neobjedeni, sadno drevje pa se jeseni ‰ibi
pod teÏo obilnega sadja. Kako pusti in Ïalostni pa so po-
gosto vrtovi in zelniki na ravnem polju, kjer je po iztreb-
ljenih preredkih gozdiãih le malo ptiãev, in ‰e tam jim
zanikrna in malopridna mladina ne da v miru gnezditi.
Po golih obgrizenih vejah lazijo grde, poÏre‰ne goseni-
ce, na zelniku pa stoje zeljni koceni in kaÏejo namesto
zeljnate glave samo gola rebra. Îalosten je navadno po-
gled v vrtove veãjih vasi, trgov, mest, kjer leni postopaãi
in sprijeni paglavci preÏijo na vsako ptico, ki se oglasi v
sose‰ãini.

Da bi se prav natanko prepriãali o koristnosti ptiãev

in da bi potem lahko tudi druge ljudi prepriãali o tem,
so ‰tevilni ptiãji prijatelji opazovali tako drobne ptice v
njihovem dejanju in vedenju, zlasti takrat, ko so imele v
gnezdu mladiãe.

Bradley je opazoval vrabca, ki je pital mlade v gnez-

du. Vsako uro je prinesel do 40 vsakr‰nih gosenic, torej
v dvanajstih urah 480, v enem tednu pa 3360. Ni mu
torej zameriti, ãe se jeseni vãasih nazoblje prosa, saj si
ga je po‰teno zasluÏil. — Mogoãnemu pruskemu kralju

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Frideriku Velikemu so se vrabci hudo zamerili, zato jim
je zagrozil, da bo dal vse pokonãati. Zapovedal jih je lo-
viti in streljati in za vsako vrabãjo glavo je plaãal 6 vinar-
jev. Res so povsod planili na vrabce, jih davili, da je bilo
groza, in drÏava je v nekaj letih za ujete vrabce izplaãala
tisoãe in tisoãe goldinarjev. Kmalu pa so se pokazali
‰kodljivi nasledki tega neupraviãenega divjanja. Goseni-
ce in drugi poÏre‰ni ÏuÏki so se tako razmnoÏili, da so
poÏrli vse sadje in tudi listje. Kaj je bilo storiti? Kralj je
spoznal, da ni pametno ravnal, ter je preklical svojo za-
poved. Pa kaj ‰e! Drugod so morali za drag denar kupo-
vati vrabce, da so jih potem spustili po opusto‰enih
vrtovih. In tako je zaniãevani in preganjani vrabec spet
pri‰el do prave veljave.

Ravno tako koristne so sinice, ker posebno rade sti-

kajo za metuljimi jajci. Grof Kazimir Vodicki pi‰e: Leta
1848 so gosenice snedle listje na mojem drevju do do-
brega, tako da je bilo popolnoma golo. Jeseni sem videl
viseti po vejah in deblih milijone s kosmato odejo pokri-
tih jajãkov. Najel sem dosti delavcev, da bi jih obirali, pa
sem kmalu previdel, da ãlove‰ke roke ne morejo odpra-
viti te nadloge, in Ïe sem mislil, da se mi bodo najlep‰a
drevesa posu‰ila. Ko je nastopila zima, so vsak dan pri-
letele cele jate sinic in ‰marnic. Spomladi je deset parov
delalo gnezda na vrtu; prihodnje leto je bilo gosenic Ïe

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

malo in leta 1850 so ti mali pernati vrtnarji drevje Ïe
tako oãistili, da je vse poletje ostalo lepo zeleno.

Neverjetno dosti mrãesa pokonãajo tudi ‰korci. ·ko-

rec pozoblje vsako uro 10 slinastih polÏkov brez hi‰e,
samica ravno toliko, mladiãi pa ‰e veã. Recimo, da ‰ko-
rec poletnega dne po 14 ur lovi hrano zase in za svojo
druÏino; tedaj ne bo preveã, ãe na vsak Ïelodec ‰tejemo
150 slinarjev na dan.

Pri Grünheimu na Sa‰kem je neki ÏuÏek delal na

drevju stra‰no ‰kodo. Lastnik je delavcem plaãal ãez
2000 goldinarjev, da bi ‰kodljivca zatrli — pa ni vse niã
pomagalo. Potem mu je nekdo svetoval, da naj napravi
hi‰ice za ‰korce, in gospodar ga je poslu‰al. In glej —
‰korci so pri‰li, se nastanili v lesenih hi‰icah, pregnali in
ugonobili ÏuÏka in drevje se je spet opomoglo.

Ta ali oni bo morda zmajal z glavo, rekoã: Bog vedi, ali

je pa to tudi vse res, kar se tukaj pi‰e o pticah. — âe no-
ãe‰ biti samo neverni TomaÏ, temveã ti je do resnice, se
sam prav lahko prepriãa‰ o veliki koristi, ki jo imamo od
ptiãev. Eno uro ali kaj pazi na lastovke, ki gnezdijo pod
tvojim napu‰ãem. Videl bo‰, da se od 4. ure zjutraj do 8.
ure zveãer oba trudita nasititi poÏre‰ne ‰irokoustne pa-
glavce, vsako uro je vsak vsaj 20-krat pri gnezdu in vsa-
kikrat prinese po 10 — 20 mu‰ic in druge take drobnja-
ve. Recimo, da jih prinese samo 10, to je na dan Ïe 6400
mrãesjih glav. Sama zase pa gotovo potrebujeta kakih

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

600, torej pokonãa ena rodovina v enem dnevu 7000, v
enem mesecu 210.000, celo poletje vsaj 500.000 vsakr-
‰nega mrãesa. âe v en vasi gnezdi 100 parov lastovic,
pokonãajo v enem letu ãez 50 milijonov sitnega in ‰kod-
ljivega drobiÏa.

Veliko in izdatno korist ima ãlovek tudi od nekaterih

veãjih ptic, npr. od sove, kanje, postovke in drugih
manj‰ih ujed, ki so poleg druge ‰kodljive golazni napo-
vedale hudo vojsko posebno poljskim mi‰im. AngleÏ
White je opazoval navadno sovo in je videl, da je skoraj
vsako uro prinesla mi‰ v gnezdo. Celo mali skovir je
poletnega veãera svojim mladim nalovil 11 mi‰i. Poleg
mi‰i zoblje tudi gosenice in dr Martin je v sovjem Ïelod-
cu na‰el poleg nekaj mi‰i tudi 75 gosenic.

In kako budalast ãlovek vraãa svojim dobrotnicam?

Strelja jih ali iz neumne vraÏe ali pa iz pre‰erne objest-
nosti ter jih mrtve — sebi v najveãjo sramoto — ‰e celo
pribija na opaÏ ali na levska vrata.

Ali si je mogoãe misliti veãjo nehvaleÏnost, veãjo ne-

umnost in veãjo surovost?

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Ne preganjajte ptiãev!

o vsem, kar smo doslej Ïe sli‰ali o koristnosti ptiãev,

jih pametnemu ãloveku ni treba ‰e posebej pripo-

roãati in na srce polagati. Torej naj tukaj le na kratko
omenim, kako si bo‰ te male delavce najhitreje privabil
v svoje vrtove in gozdove. Tvoje zemlji‰ãe naj bo pticam
gostoljubno zavetje, kjer jih ne sme nihãe vznemirjati in
preganjati. Otrokom, zlasti pastirjem, ostro prepovedaj
stikati za gnezdi, jih razdirati ali jemati iz njih jajca in
mladiãe. Tudi jeseni ne pusti loviti malih ptiãkov in ni-
koli ne daj streljati sov in kanj. âe bodo tako delali tudi
tvoji sosedje, se bodo kmalu pokazali dobri nasledki
takega ravnanja.

Ako hoãe‰, da se ti ptiãi popolnoma udomaãijo, stori

tudi ti njim vãasih kaj dobrega. Onim pticam, ki tudi
pozimi ostanejo pri nas in dostikrat hudo stradajo, vrzi
vãasih pest slab‰ega zmesnega Ïita, kru‰nih drobtinic ali
kaj takega. Videl bo‰, da se ti bo ta malenkost dobro
izplaãala, ptice ti bodo to prijaznost gotovo povrnile.

Pa ‰e tudi drugaãe jih lahko privabi‰ v svoj vrt. Skrbi

jim za pripravna mesta, kjer lahko gnezdijo, naredi jim
hi‰ice iz votlih vej ali pa iz de‰ãic in jih pribij ali obesi v

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

ko‰ate vrhove. Videl bo‰, kako vesele jih bodo ptice in
kako hitro se bodo v njih nastanile. Malim ptiãkom,
kakor je npr. sinica, so najbolj v‰eã kakih 7 palcev dol-
ge in 3 palce ‰iroke hi‰ice; okrogla luknja, skozi katero
ptice hodijo ven in noter, naj bo palec ‰iroka in pred njo
napravi palico, da bodo na njej lahko sedele. Dobro je
tudi hi‰ico oviti z mahom. ·korci imajo radi veãje, pol-
drugi do dva ãevlja visoke hi‰e in luknja mora biti dva
palca ‰iroka. Na Nem‰kem bo‰ v vsakem vrtu na‰el po
nekaj veãjih in manj‰ih takih hi‰ic, zato pa je drevje tam
tudi ãisto in zdravo in vrt gospodarju prina‰a velik do-
biãek.

Znano je, da so zamorci, ki jih radi pitamo z divjaki,

posebni prijatelji ptic, da bi bili lahko zgled tudi ‰tevil-
nim tako imenovanim omikanim narodom. Baron De-
cen, ki je popotoval in Ïivel med zamorci, pi‰e o pleme-
nu DÏaga v vzhodni Afriki: Pri teh ljudeh je treba poseb-
nega dovoljenja za ptiãji lov, jastrebov pa ne sme nihãe
streljati, ker ãistijo zemljo smrdljive mrhovine. Vse ptice
varuje posebna postava, ptice se tukaj spo‰tujejo kakor
kmetovi najbolj‰i zavezniki in pomoãniki.

BrÏãas bomo tudi mi to skoraj dobili, kar zamorci Ïe

davno imajo, namreã zakon, ki doloãa, katere ptice se
smejo loviti in kdaj in katere se ne smejo nikdar. Potem
bo pa va‰a skrb, oãetje, Ïupani in srenjski odborniki, da
ta postava ne bo samo na papirju.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

Najveã pa boste opravili vi, iskreni prijatelji mladine,

vi duhovni in svetni uãitelji, vi boste mladini najlaÏe
dopovedali, kako potrebne so nam ptice, vi boste znali
v mehkih mladih srcih zbuditi ljubezen in milosrãnost
do Ïivali sploh, do ptiãev pa ‰e posebno. Vem, da za to
od mene ne potrebujete nauka, saj vam va‰e srce samo
pravi, kako morate govoriti, da v srcih vdane mladine
zanetite usmiljenje.

Noãem torej nikogar pouãevati, vendar naj se mi ne

zameri, ãe bom tu povedal, kako je mene moja babica
uãila in v meni budila rahloãutnost do ptiãev.

Bil sem velik prijatelj ptiãev in rad sem stikal za gnez-

di. Neko pomlad najdem na vrtu med rogovilami stare
jablane ‰ãinkovãevo gnezdo in v njem pet Ïe skoraj god-
nih mladiãev; bil sem jih stra‰no vesel. Stara dva sta me
plaho obletavala in prav Ïalostno ãivkala, jaz pa jih ni-
sem utegnil poslu‰ati. Vzel sem gnezdo z mladiãi in jih
v eni sapi hitel pokazat babici v hi‰i. Tu pa sem se ope-
kel. Takoj sem jih moral nesti nazaj, zveãer pa, preden
sem ‰el spat, mi je babica pravila to povest:

V starodavnosti, ki se je nihãe veã ne spomni, je ne-

verni Turek zbral silno vojsko v deÏelah, kjer sonce
vzhaja, in je zagrozil, da bo spravil podse vse kr‰ãanske
deÏele. Tur‰ka vojska je premagala vse cesarske in ‰e
druge armade, valila se je naravnost naprej proti sonã-
nemu zahodu. Bila je strah in trepet vsem kristjanom;

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

kamor koli je prihrumela, je skrunila cerkve, poÏigala
vasi in mesta in morila ljudi vse vprek. Pridrveli so tudi
v na‰e kraje in na‰o cerkev sv. Petra so oropali in zaÏgali.
Jok in stok je ‰el pred njimi, jok in stok je sledil za njimi.
Turek ni imel usmiljenja, z eno roko je prijel kristjana za
lase, govoreã mu: Brate, ne boj se! — z drugo pa mu je
vrgel glavo proã. âesar ni poklal — zlasti deãke in dekli-
ce — je povezal in odpeljal s seboj v daljno Turãijo. Ko-
liko solz se je prelilo, koliko ubogih star‰ev je ostalo brez
otrok in koliko suÏnjih otroãiãev je zaman zdihovalo po
svojih star‰ih. Le misli si, ko bi spet hudi Turek priroh-
nel k nam in bi tebe vzel oãetu, materi in meni, te z dru-
gimi otroki pobral in peljal v deveto deÏelo, kjer Ïive
du‰e ne pozna‰. Kako hudo bi bilo tvojemu oãetu in pa
tvoji materi, kako hudo bi bilo tebi! — In vidi‰, ti si rav-
no tako neusmiljen kako neverni Turek, ti si uboge mla-
diãe vzel njihovim skrbnim star‰em, ki imajo z njimi
najveãje veselje. Te nedolÏne Ïivalce, ki jih je tudi ustva-
ril dobrotni nebe‰ki oãe in jim priskrbel ÏiveÏ, da se ve-
sele svojega Ïivljenja in Njemu hvalo pojo, te Ïivalce si
hotel vzeti njihovemu oãetu in njihovi materi, da bi bili
v tvojih rokah storili Ïalostno smrt. Ali misli‰, da bi bilo
to v‰eã Bogu, ki ti je dal dobre star‰e in mene, ki te uãim,
kaj je prav, kaj ni prav?

Tako mi je govorla babica in meni so ‰le njene bese-

de do srca. Neznansko me je veselilo, ko sem ãez nekaj

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

dni videl mladiãe, ki so jih stari izpeljevali iz gnezda in
glasno oznanjali svoje veliko veselje nad njimi.

— — —

Na zemlji ga ni kraja, kjer ne bi prebivale ptice. Naha-
jajo se povsod, na sneÏnih planjavah ob Ledenem morju
ravno tako kakor v najbolj vroãih pokrajinah. Najvi‰je
gore, gole pu‰ãave, polje in gozd, reko in morje oÏivljajo
ptice, vsak kraj, vsako podnebje ima svoje goste.

Doslej je znanih okoli 8000 ptiãjih vrst in od teh jih

Ïivi v Evropi samo kakih 600, tako da je v tem najrev-
nej‰a. Najbogatej‰a je Amerika, potem Azija, Afrika in
nazadnje Avstralija.

O pticah je mogoãe na splo‰no reãi, da Ïive dolgo.

Na‰i mali ptiãki Ïive zaprti v kletki po 12 let, ãe jim do-
bro streÏemo. Zunaj pa uãakajo tudi 15 — 20 let. Poseb-
no dolgo Ïivijo papiga, labod, krokar (vran) in orel. Na
Dunaju so imeli nekega orla zaprtega 104 leta in ravno
tam je leta 1809 poginil orel, ki je bil jetnik 80 let.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

KURA

a vzhodu se ‰e ni zaãelo jasniti in Ïe se z gredi ali
drevesa na dvori‰ãu razlega glasen kikiriki mlade-

ga petelina; in takoj mu z grãavim kukuriku odgovarja
sosedov stari petelin, temu se spet oglasi tretji in tako
gre naprej po vsej vasi. Petelinov glas je prav preprost in
nima v sebi niã posebnega, vendar mora biti ljudem
v‰eã, ker petelinu v nekaterih krajih pravijo pevec.

Petelinov jutranji glas z veseljem poslu‰a zgodnji voz-

nik in popotnik na cesti, ker jima naznanja zaÏeleni dan;
neugodno pa doni na u‰esa zaspanemu hlapcu, ki je
pozno v noã kolovratil po vasi; nevoljen se obrne v senu
in mrmra nekaj nerazumnih besed. Petelinovo petje do-
bro de bolniku, ki vso noã ni mogel zatisniti oãesa ter je
Ïe teÏko priãakoval belega dne, tolaÏeã se, da mu bo po-
tem odleglo; poboÏna Ïenica pa, ki ji starost ne da spa-
ti, potiplje ob petelinovem klicu na steno, vzem‰i molek
v roke in zaãne prebirati jagode na njem.

Ko napoãi dan, zleti petelin z gredi na dvori‰ãe, po-

ravna zmr‰eno perje po sebi, se ozre z bistrim oãesom
okoli sebe, stopi z eno nogo malo naprej, stepa s perut-
nicami, stegne vrat in krepko zakikirika iz zveneãega

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

100

grla. — Petelin je res lep ptiã, mogoãen in o‰aben gos-
pod. Le poglej ga, kako neãimrno se vede, kako mo‰ko
prestavlja nogo, kakor bi bilo vse njegovo. Pa ima tudi
res prav lepo in gosposko obleko. Rdeãi, lepo nazobãa-
ni greben mu krasi glavo kakor plameneãa krona in tudi
rdeãi viseãi podbradek ni karsibodi. Îivo oko se sveti,
kakor bi se v njem iskre utrinjale. Svetlo perje, zlasti ti-
sto na vratu in v zavihanem repu, se mu kaj lepo spre-
minja na soncu, posebno pa se mu elegantno vihata dve
sabljasto zakrivljeni repni peresi; in da je vitez ves gotov,
ima na pi‰ãali ‰ilasto ostrogo.

Zdaj tudi koko‰i zapuste svoja prenoãi‰ãa; petelin jim

gre naproti, jih spodobno ozdravlja in jih zaãne takoj
voditi po dvori‰ãu. Petelin ima vse svoje koko‰i rad, ne
bom rekel, da ne bi imel te ali one raj‰i od druge, ven-
dar nobene ne zanemarja, vsem bi rad prav storil. âe
najde kako zobanje, hitro skliãe vse svoje pute, vsaka
mora dobiti nekaj, kajti poÏre‰nost in samogoltnost ni-
sta njegovi napaki, ãeprav tudi on ni brez njih.

·e preden se odpro veÏna vrata, je petelin s svojo

druÏbo Ïe devetkrat ob‰el dvori‰ãe. Ko za‰kripljejo vrata
in se na pragu prikaÏe gospodinja, se vsa koko‰ja srenja
zgrne pred veÏo in zvesto spremlja gospodinjo pri vsa-
ki stopinji, ker dobro vedo, da bo kmalu stopila prednje
z Ïitnim peharjem v roki. Kako hite pobirati zrnje, le

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

101

petelinu se ne mudi tako zelo; vendar jezno kavsne po
vrabcu, ki je iz podstre‰ja pifrãal mednje.

Ko je Ïito pozobano, gredo pit. Pijoãa kura vzdigne

glavo in pogleduje na nebo. — Pod petelinovim vod-
stvom se potem sprehajajo po dvori‰ãu in po vrtu, gre-
do tudi na cesto in k potoku, na travnik in na polje, ved-
no brskaje z nogami in pridno pobiraje semenska zrna,
ãrve, ÏuÏke, majhne polÏke in drugo golazen. Da jim
Ïelodec hrano raj‰i prekuha, zobljejo tudi pesek, koko‰i
pa tudi jajãne lupine in apno, vmes smukajo tudi travo
in druga zeli‰ãa. Zdaj ta, zdaj spet ona koko‰ se loãi od
druÏbe in poi‰ãe svoje gnezdo na svislih, v hlevu ali na
podstre‰ju in znese jajce. Ta sreãni dogodek oznani z
glasnim kokodakanjem. Ob lepem vremenu se rade
»kopajo« v suhi prhki zemlji, kar jim posebno dobro de
ter jim menda tudi koristi za zdravje, zlasti si s tem pre-
ganjajo sitne tekute (perojede).

Ravno so vse zamaknjene v »kopanje«, konec hi‰e na

zelniku sedi vsaka v svoji kotanji, otepa s krili in meãe
prst nase. Kar se za podom oglasi sosedov mladi petelin,
ki se klati okoli, ker ga stari domaãi petelin odganja ter
mu ne da Ïiveti v druÏbi. Na‰ petelin, ki se ravno »kop-
lje« sredi svojih koko‰i, je pritepenca Ïe nekajkrat po-
gnal, danes ga torej zgrabi huda jeza, ko ga spet zasli‰i
v svoji oblastniji. Hitro stepe prah iz perja in razkaãen
hiti proti sovraÏniku, ki se — kakor je videti — danes ne

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

102

bo dal odpraviti tako zlahka. S stegnjenim vratom in na
pol razprtimi perutmi priãakuje domaãina, na katerem
se je vzdignilo sleherno peresce. Jezen pridrvi, se z vso
moãjo zaÏene v klateÏa in ga vrÏe nazaj. Îe misli, da je
sovraÏnik premagan, vendar si ta hitro opomore, in ‰e
preden se drugi prav zave, ga pahne nazaj. Vname se
hud boj, drug drugega hoãe izriniti, bijeta se s perutmi,
se teptata in sujeta z ostrogami. Vãasih zasopljena in
utrujena prenehata, ãlovek bi mislil, da je boja konec, pa
se toliko huje spet spopadeta. Naposled se zaãneta ob-
delovati s kljuni, krona in obradek krvavita in tudi iz
vratu se cedi rdeãa kri. Oba omahujeta, vendar nobeden
noãe odnehati. Tedaj domaãin ujame pravi trenutek in
na vso moã seka s kljunom tekmeca po glavi. Omamljen
od stra‰nega udarca klecne v stran, stori dva tri korake
nazaj, pobesi rep in glavo in beÏi domov, kar ga noge
neso. Bitka je odloãena in konãana. Zmagalec hiti za
njim, mu spotoma ‰e naloÏi nekaj krepkih kavsov in ne
odneha, doker se premagani in upehani sovraÏnik ne
zavleãe pod pod. Z Ïareãimi oãmi se ponosno vrne do-
mov med svoje pute, zleti na voz in od ondod z glasnim
kikiriki oznanja svojo zmago. Nekateri narodi v Indiji in
na Kitajskem so zaljubljeni v take ptelinje boje, in tudi
omikani AngleÏi jih v tem posnemajo. Peteline za take
boje skrbno vzgajajo in vadijo, pred bojem jima priveÏe-

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

103

jo na ostroge Ïelezne konice, da se toliko bolj razmesa-
rita. Take zabave pa AngleÏem gotovo niso v ãast.

Petelin ima v Ïivalskih basnih dosti opraviti, zmerom

se vede gosposko in si veliko domi‰lja zaradi svoje mo-
drosti in previdnosti, vendar ga prevejani lisjak navad-
no spelje na led. Povsod ga ãislajo za dobrega ãuvaja,
zato so ga vojaki nekdaj jemali s seboj na vojsko in na
vojne ladje za straÏo. Njegovo petje je sv. Petra presunilo
tisti veãer na dvoru velikega duhovnika, spomnil se je
svojega greha ter se bridko zjokal. Zato poboÏnega ‰e
danes opominja k pokori, zategadelj ga tudi radi postav-
ljajo na cerkve vrh zvonika. Po petelinjem petju in po
njegovem vedenju tudi prerokujejo vreme; neka narod-
na pesem pravi: »Petelinãek belãek, skoãi na hlevãek, ja-
rica na gredi, da se lepo zvedri.« Praznoverni in vraÏasti
ljudje pa staremu petelinu — zlasti ãrnemu — pripisu-
jejo ‰e posebno ãudne moãi. V sedmem letu, ali kali,
znese jajce, ki takoj zleze v zemljo, kjer zori toliko ãasa,
da se iz njega izvali stra‰en zmaj ali pozoj. Ta po‰ast pri-
leze na zemljo in potem zleti po zraku, za leteãim pa se
podirajo hi‰e in drevje, skale in celo gore tako dolgo, da
ga nazadnje zasujejo. — Ni mi treba dostavljati, da so to
prazne ãenãe.

Koko‰ je manj‰a od petelina in nima tako velikega

grebena in obradka niti tako lepega perja. Tudi njene
druge zmoÏnosti so majhne. Je pohlevna in tiha, mirna

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

104

in krotka, z vsem zadovoljna, prav kakor se Ïenski spo-
dobi. Pametna ni ravno, da bi dejal, je pa neizreãeno do-
bra mati; rekel bi, da so vse njene zmoÏnosti zajete v
materini ljubezni, in celo Kristus je sebe in svojo neiz-
merno ljubezen do svojega naroda primerjal s kokljo,
rekoã: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki mori‰ preroke in kam-
na‰ tiste, ki se po‰iljajo k tebi; kolikokrat sem hotel zbra-
ti tvoje otroke, kakor koko‰ zbira svoja pi‰ãeta pod per-
uti, pa niste hoteli.«

In res je skoraj ni tako ljubeznive in dobrodejne po-

dobe, kakor je koklja s pi‰ãeti. Îe vsako jajce, ki ga zne-
se, jo navdaja z neizmernim veseljem. Ona, ki je sicer
tiha in pohlevna, takrat ne more molãati, z veselim ko-
kodajskom bi rada vsemu svetu naznanila svojo radost.
In ãe ji ãlovek pusti jajca v gnezdu, da sme valiti, sedi na
njih noã in dan, zapusti jih le toliko, da se naje in napi-
je. Kaj pa ‰ele potem, ko se 21. dan zaãno valiti iz jajc
mali kebãki. Kokljo s pi‰ãeti ãlovek lahko zmerom gle-
da z veseljem. Koko‰i tedaj skoraj ni veã poznati, ãisto je
spremenjena. Zdaj nima ãasa drÏati perje v redu, vsa
zmr‰ena hodi okoli svoje drobne, ãivkajoãe druÏine in
se dela kolikor mogoãe ‰iroko. Ves dan koka in vabi
kebãke k sebi, hodi skrbno okoli njih, jih uãi zobati, jim
izlu‰ãi vsako zrno, jim izbrska vsako drobtinico pred
kljunãek. Na‰opiri se kolikor mogoãe, jih kliãe podse,
vse pokrije s svojim telesom, vse odene s svojim perjem.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

105

Otroãiãi so vãasih malo razposajeni, nagajivo se zaga-
njajo vanjo in ji kljujejo koÏnati podbradek, drugi, ‰e
predrznej‰i ji celo obestno skaãejo na hrbet — ampak
ona vse to mirno trpi, saj je mati, in to so njeni otroãiãki.

Sicer plaha in bojeãa koko‰ je sedaj juna‰ka in drzna,

zaÏene se v vsakogar, ki bi ji hotel vzeti kakega otroka.
Ne boji se niti velikega psa, togotna se mu zagaja v glavo
ter mu kljuje oãi in nos. âe zagleda nad seboj v zraku
skobca, to razgla‰a s posebnim skrbeãim glasom in
popla‰eni kebãki zlete podnjo.

Milo in zraven tudi sme‰no je gledati kokljo, ki so ji

podtaknili raãja jajca. Svojim pastorãicam je ravno tako
previdna in skrbna mati, ampak ko prvikrat pridejo do
vode in male raãke veselo capljaje poskaãejo vanjo, jo
obhaja strah in groza. Zbegano skaãe ob vodi sem ter
tja, koka in kliãe, svari in vabi k sebi — zaman, kajti raã-
kam ploskanje in brodenje po vodi neizreãeno dobro de.
Koklja se sãasoma umiri, dozdeva se ji, da njeni otroci
nekaj znajo, ãesar ona v svoji mladosti ni znala niti se
tega ni priuãila pozneje.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

106

TA·âICA

ed vsemi pticami, ki nam s svojimi pesmimi oÏiv-
ljajo les in log, si ti, ljuba ta‰ãica, meni najmilej‰a,

med vsemi si mi najbolj k srcu prirasla. Ne bom tajil, da
je slavec in ‰e marsikateri drugi ptiãek veãji umetnik, ali
kraj vsega vendar ostane‰ moja ljubljenka. Prikupila si
se mi menda posebno zato, ker si bila moja prva ptiãka,
ker sem eno celo zimo opazoval tvoje Ïivahno vedenje
in ti dan za dnevom potresal kru‰ne in mesne drobtini-
ce. Tudi pozneje se z nobeno ptico nisva tako dobro
sporazumela kakor s teboj in okoli tebe se mi vrti dokaj
mladostnih spominov. Okoli Vseh svetih, ko je prvikrat
mrzel jesenski veter popihaval, sem te na‰el nekega ju-
tra v veÏi. Ko si me opazila, si smuknila pod staro oma-
ro, jaz sem pa hitro veÏna vrata zaprl, izbine duri pa na
steÏaj odprl. Kmalu si prhnila izpod omare, cincala si v
hi‰o ter si z veselim glasom pozdravila mojo babico (sta-
ro mater), ki je pri peãi za kolovratom sedela. Od tega
dne se je med nama snovalo prijateljstvo. Verno sem te
povsod spremljal z oãmi, ko si po kotih polovila zadnje
osamele muhe; vsak dan sem ti vodo premenil in ti stre-
gel, karkoli sem mogel. ·e sedaj te vidim Ïivo pred se-

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

107

boj, kako si na uri ãepeã drobila tiho pesem; zdi se mi,
kakor bi se vse to bilo godilo lani, dasiravno so od tiste-
ga ãasa pretekla leta in leta in se je ljuba babica Ïe zdav-
naj preselila v veãnost. Zunaj je melo s snegom, mi tri-
je smo pa v tihi izbi sedeli pri topli peãi. Babica je od-
maknila kolovrat od sebe, jaz sem na nizkem stolãku
sedel in zvesto poslu‰al vesele in Ïalostne povesti iz ba-
biãinih ust. Ako mi je kaka beseda u‰la, tega si ti kriva,
ljuba ta‰ãica, ki si zraven naju na kolovratu sedeã z rja-
vim oãescem malo babico malo mene po strani zveda-
vo pogledovala. Zjutraj si me pa na mojem vzglavju Ïvr-
goleã iz spanja budila. — Tako smo preÏiveli dolgo zimo.
In ko je pri‰la vigred (pomlad), sem ti odprl okno s teÏ-
kim srcem, ti pa si izletela v vrt na bezgov grm. ·e sedaj
te vidim, kako je takrat radost, in morebiti tudi hvaleÏ-
nost, vzkipela v tebi, kako je zaÏvrgolelo iz drobnih
rdeãih prsec.

Ta‰ãica je pa tudi res brhka in Ïiva ptica. Zgoraj je siv-

kastozelena, spodaj belkasta, na ãelu, na grlu in na prsih
pa rumenordeãkasta. Njeni tenki in ravni, samo na kon-
cu malo prikrivljeni kljun nam spriãuje, da se ta‰ãica Ïivi
s ãrviãki, pajki in vsakovrstnimi mehkimi ÏuÏki, jeseni
pa tudi rada kavsne v kako soãno jagodo po grmovju.

Ta‰ãica je ljubezniva, vesela in zgovorna ptiãica, milo

cvrãaje hitro smuãe od grma do grma. âloveka se ne
boji, ‰e prav prijazno se ozira nanj, kakor bi vedela, da

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

108

se nima niãesar bati. Med seboj se rade draÏijo in kav-
sajo, toda so na drugo plat spet prav usmiljene in do-
brosrãne. Brehm pripoveduje o dveh zaprtih samcih, da
sta se zmerom pulila za hrano; videti je bilo, da drug
drugemu ne privo‰ãi griÏljaja. Zgodi se pa, da si eden
ulomi nogo in, kakor bi odrezal, neha vsako sovra‰tvo
med njima. Zdrava ta‰ãica je skrbela za bolnico, prina-
‰ala ji je hrano in jo devala pred njo. Ko je noga ozdra-
vela, sta tudi dalje Ïiveli v najlep‰em miru. — Drugi spet
so opazovali, da je mehkosrena ta‰ãica vzela v skrb za-
pu‰ãene ptiãke, pitala jih je in stregla sirotam kakor svo-
jim lastnim otrokom.

Ta‰ãica prebiva po vsej Evropi, povsod v grmovju in

v go‰ãavi, zlasti blizu virov in potokov. Gnezda ne dela
nikoli visoko od tal, najraj‰i na tleh med razkreãenimi
koreninami ali pa v votlini kakega gnilega parobka.
Spleteno je iz mehkih travnatih bilk in tenkih koreninic,
zunaj je pokrito z listjem in mahovjem, znotraj je pa
pretkano s perjem in z dlakami. Konec malega travna Ïe
znese samica 5-7 tenkolupinastih rjavo pikãastih jajãec.
V valjenju izmenjava samec samico in v 14 dneh se mla-
diãi izvalé. Mladina raste hitro in kmalu potem, ko more
sama zase skrbeti, delajo stari priprave za drugo zalego.
Pod jesen mladiãi sleãejo obleko in dobodo pisano
suknjico, kakr‰no imajo stari.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

109

Îe meseca vélikega srpana se v mladiãih zbudi nagon

za potovanje, iz lesov se pripodé v vrte in na polje, skri-
vaje se po mejah in seãih; pozneje se jim pridruÏijo ‰e
stari z drugimi mladiãi. Ko pa nastopa zima, se izgublja-
jo poãasi proti La‰kemu, kjer Ïe preÏi nanje laskrni Lah.
Pomladi se ta‰ãice med prvimi pticami spet vraãajo in
pozdravljajo z veselim petjem stara gnezdi‰ãa. Pozni
mrazovi in snegovi jih vãasih hudo stiskajo; takrat rade
pricincajo do pohi‰tev, kjer se laÏe stakne kaj za laãni
kljunãek.

Povsod po na‰ih vrtih, zlasti po hribih, stanuje ‰e neka
druga dobro poznana gostolevka, to je ‰marnica, tudi
ilov‰ãica in lipek imenovana. Od ta‰ãice je tanj‰a in
dalj‰a ter ima ãrno glavo, sivkast hrbet in prsi, belkast
trebuh in rjavordeãkast rep.

·marnica ni tako priljudna kakor ta‰ãica, ali vendar se

rada drÏi hi‰, bodisi v mestu, v vasi ali pri samotnem
seli‰ãu; najraj‰i pa poseda po strehah in od ondod se
zgodaj zjutraj in pozno na veãer razlega njena miloglas-
na pesmica. Gnezdi kje na hi‰i, po hribih pa tudi v ska-
lovju. V druÏbi s ta‰ãicami prezimi v JuÏni Evropi, od
koder se k nam povrne kmalu za ta‰ãico.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

110

Ravno tako pogosto se po na‰ih krajih nahaja ‰marnici
podobni in njej sorodni pogorelãek, drugaãe tudi ãrnel-
ka in rdeãerepka zvan. Na ãelu in po grlu je ãrn, na te-
menu in sred trebuha bel, rep, prsi in boki so rdeãkas-
ti, hrbet pa sivkast.

Tudi pogorelãek prebiva rad blizu hi‰, toda se drÏi

drevja po vrtu in po gozdu. Gnezdo ima veãidel v dup-
lu, vãasih tudi po skalnih razpokah. Zaradi prijetnega
petja ga drÏe tudi po hi‰ah.

Manj znana je pri nas lepa modra ta‰ãica z modrimi,
spodaj ãrno zarobljenimi prsmi, sred katerih se sveti
rdeãa lisa.

Ta zala prica pri nas menda nikjer ne gnezdi, vidimo

jo le jeseni ali pomladi, kadar potuje. V svojem gibanju
in vedenju je podobna ta‰ãici, samo da se ‰e bolj drÏi tal.
V gajbici zaprta se kmalu sprijazni s ãlovekom kakor
na‰a ta‰ãica.

Iz ta‰ãiãinega ceha prebivajo pri nas po gorskih se-

noÏetih in po pa‰nikih ‰e tri ptice, namreã: nemirna rja-
va repal‰ãica, ki hitro skaklja po tléh in potresa z repom;
zatem ãrnoglavi prusnik, ki je najmanj‰i med njimi in
prebiva med razsedenim skalovjem in po grobljah. Na-
posled je beloritka ali belorepka belega ãela, trebuha,
repa in bele trtice, prek oãi ji drÏi ãrna lisa in tudi perut-
nice in gornji dve repni peresi sta ãrni, prsi so pa rumen-

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

111

kaste. Rada seda na kak kamen ali na kol in preÏi na
ÏuÏke, ki lazijo pod njo. — Vsi trije pojo cmakaje in po-
tresajo z glasom. Na zimo se selijo od nas.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

112

VRABEC

ovsod me poznajo, da ptiãek sem zvit,« bi vrabec
lahko z »godcem« pel, ko bi le rev‰e znalo kaj pri-

da peti. Znan je res povsod in povsod Ïivi le blizu ãlo-
ve‰kega domovanja, ãetudi ãlovek ravno ne mara zanj.
V tem je siromak podoben nadleÏni mi‰i, ki tudi sprem-
lja ãloveka po vsem svetu; kakor mi‰ tako tudi vrabca
ãlovek na vso moã odganja kakor ‰kodljivega tatu. Po-
zneje se bo Ïe pokazalo, ãe ga ãlovek sodi po pravici ali
ne, ãe morda ne dela krivice zaniãevanemu »Laãenber-
gerju«. Vrabec je lahkoÏivec. Danes z betom, jutri s
psom. Najbolj mu godijo kraji kjer na dobrem obdela-
nem polju strn obilno rodi. Za temne gozde in za viso-
ke hribe ne mara, tam se je treba preveã truditi za vsak-
danji kruhek.

Akoravno je vrabec Ïe stoletja ven in ven v ãloveko-

vi druÏbi, akoravno je, rekel bi, navezan na ãloveka,
vendar se ni mogel z njim popolnoma sprijazniti, vrabec
ni izgubil svoje prostosti (svobode), kakor so jo izgubi-
le mnoge druge ptice. Vrabec je zmerom plah in obzi-
ren, ãloveku nikdar prav ne upa, zmerom ga ima v oãéh.
Ako se le pripogne‰, da bi pobral kamen ali ãe s palico

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

113

nameri‰ nanj, hitro se bo pobral in odnesel. Tudi tam,
kjer vé in ãuti, da se mu ni bati ãloveka, mu zato ni niã
bolj privrÏen, le bolj nesramen in drzovit je; ali tako da-
leã se nikdar ne spozabi, da bi svojo varnost vnemar
pustil. — Vrabec ni nikjer krotek in domaã.

Vrabec je tako dobro znan, da ga ne bi bilo treba opi-

sovati. Ali da prekanjeni zmikavt ne bo rekel, da mu kri-
vico delamo ali da ga morebiti zaniãujemo zaradi pre-
proste pono‰ene obleke, naj se zgodi na kratko.

Sivomodrikasto teme je ob straneh kostanjevo, opleã-

je rjavo s ãrnimi progami, prek kratkih perutnic ima bel
pas, po trebuhu je sivkast, na grlu pa ãrn. Poleti ãrn, po-
zimi roÏen kljun je kratek in ãvrst, na nizkih nogah ima
kratke prste s kratkimi zakrivljenimi krempeljci.

Ona je po glavi sivorjavkasta, na grlu bela, po hrbtu

in trebuhu jasnej‰a od njega. Tudi mladiãi so njej po-
dobni.

Vrabec tedaj ni, da bi dejal, lepa ptica, tudi v svojem

vedenju je precej okoren. Po zemlji drobno skaklja in je
‰e dosti uren, ne leti pa posebno dobro. Rad se koplje v
vodi, tudi se valja po prahu, po prsti in po snegu. Glasu
nima ugodnega, ali vendar redkokdaj molãi. Îiv, Ïiv, Ïiv;
ãek, ãek, ãek so njegovi navadni glasovi; kadar ga pa kaj
prestra‰i, zleti z glasnim: trrrr. Najbolj zgovorni so po-
leti in jeseni, ko je povsod dosti zobanja, takrat se neki
bahajo: »Îito imam, pa Ïaklja nimam, Ïito imam, pa

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

114

Ïaklja nimam.« Pozimi pa, ko na hudem mrazu medli in
zanohtane krempeljce pod zmr‰eni koÏu‰ãek privzdigu-
je, Ïalostno ãivka in baje takole toÏi: »Îakelj imam, Ïita
nimam, siten, siten, ‰lek, ‰lek, ãrn, ãrn.«

Vrabec je jako previden in pameten. Pred ãlovekom

mora vedno biti na oprezi in tudi sicer ima dosti sovraÏ-
nikov. In ravno to mu je vse zmoÏnosti izbistrilo, da je
pretkan in preÏgan kakor malokatera druga ptica. Star‰i
ko je, bolj je zvit, ker ga sku‰nje izuãé. Zato je tako teÏko
ujeti starega vrabca. Vsako neznano mu stvar sumnjivo
ogleduje od strani, povsod sluti ãlove‰ko zvijaão in loka-
vost. Toda kmalu razloãi pravo nevarnost od nami‰lje-
ne; nekoliko dni se bo morda ogibal s slamo natlaãenega
moÏa, ki mu ga je ãlovek za strah postavil sredi prosa.
Ali kmalu spozna, na ãem je, predrzno seda na razcapa-
ni strah, objestno skaãe po njem in puli slamo z njega,
kakor bi hotel zasmehovati ãloveka in jegova stra‰ila.

Vrabci se radi druÏijo med seboj in tudi z drugimi

pticami, celo takrat, ko so sparjeni in ko samice valé, se
samci zbirajo v krdela. Kraj vse te lepe lastnosti so pa
vendar neizreãeno zabavljivi in o‰abni; druge manj‰e
ptice, zlasti lastovice vznemirjajo, stikujejo po njihovih
gnezdih in jim vãasih iz njih pomeãejo jajca ali celo mla-
diãe. Tudi med seboj se hudo prepirajo, zlasti pomladi,
ko se parijo, se samci lasajo, kavsajo in mikastijo, da
perje od njih leti.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

115

Vrabci gnezdijo jako zgodaj na pomad. Ljudje pravi-

jo, da imajo vrabci na Balantovo zaroko, na Vincencije-
vo pa poroko. Ko so se po hudem boju sparili, zaãnó
zna‰ati slamo, seno, dlako, perje in druge take stvari za
gnezdo, ki pa ni prav niã umetno. Najraj‰i gnezdijo pod
streho, bodisi v kaki luknji, pod nadstre‰jem, v linah, v
zidu, med veternicami, ãasih pa tudi v gostem drevju in
grmovju. Radi se tudi polasté kakega gotovega gnezda,
posebno radi preÏenó lastovice in jim celó pomoré mla-
diãe in jih pomeãejo na zemljo. Ni pa res, da bi se potem
lastovice ma‰ãevale nad vrabcem ter ga Ïivega v gnez-
du zazidale.

Samica znese 5 — 8 bledozelenkastih, rjavo pikãastih

jajc; valita pa oba, drug za drugim in v 14 dneh priãiv-
kajo mladiãki iz jajc. Spoãetka jih pitata s samim mrãe-
som, najveã z gosenicami, katerih jim vsak dan prinese-
ta do 500. Ako pomislimo, da vrabci na leto po trikrat
valé, lahko si izraãunamo, koliko ‰kodljive golazni nam
pokonãajo po vrtéh in po polju. Zato jim pa jeseni tudi
ne smemo preskopo gledati na kljun in jim oãitati in
na‰tevati vsako zrno, ki ga pozobljejo. Gotovo ‰koda ni
veãja od koristi. Najveã pa za korist vrabcev govori to,
da so jih preselili v Ameriko in v najnovej‰em ãasu tudi
v Avstralijo nala‰ã zato, da bi ondi ljudem trebili sadno
drevje od poÏre‰nih gosenic. Ko sta stara dva sreãno od-
gojila drugi in tretji zarod, potem se mlado in staro

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

116

zdruÏi v velika krdela; veselo letajo po polju, pri nas po-
sebno po prosu, sprevajajo se po grmovju in po seãih,
zveãer se pa glasno Ïlobudraje in ãeketaje zbirajo na
visokih drevesih ali pa, zlasti po mestih, na cerkvah in
visokih poslopjih, kjer prenoãujejo. Nikjer pa ‰e nisem
videl toliko vrabcev skupaj kakor na Dunaju, ko se
zveãer zbirajo na vseuãili‰ãu (univerzi).

Ali za tolsto jesenjo pride mr‰ava zima. Velika krde-

la se razkropé in se spet pribliÏajo ljudskim stanova-
njem, ker tu se ‰e najprej kaj dobi za laãen kljun. Vãasih
je res hudo; sneg je na debelo pokril vso zemljo, vode so
zamrznjene, ostra burja jim vi‰e perje in noÏice jim
drvené. Ali tudi v tem hudem ãasu si vé drzni vrabec bo-
lje pomagati nego mnoge druge ptice. Pod kozolcem in
pred podom prebrba prah in pleve in najde ‰e kak‰no
zrnce, okoli skednja in svisli se tudi utegne dobiti kaka
drobnjav, tudi kuretini se da izmakniti marsikako zrno
in tudi na hlapca je treba paziti, ko pred hlevom konjem
zobanja nareja. In ãe vsi obroãi popokajo, na veliki cesti
se v konjskih odpadkih najde hrano za najveãjo silo.
Toliko da se le preÏivi. Zveãer se je pa treba zariti v sla-
mo ali seno, ali pa se pod streho in celo v dimniku naj-
de varen in gorek kotiãek.

Tako se prebije tudi najhuj‰a zima — in potem pa

vendar spet pride pomlad in z njo novo Ïivljenje.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

117

Vrabec je jeseni prav dober in okusen. V gajbici ujet

ãloveku ne dela nobenega veselja, vedno je plah in divji;
z drugimi z njim zaprtimi pticami grdo ravna!

Vrabec je razprostranjen daleã po svetu, Severna in

Srednja Evropa, Azija in tudi Severna Amerika je njego-
va domovina, in sedaj je tudi Ïe v Ameriki in Avstraliji
naseljen. Po JuÏni Evropi in po drugih vroãih deÏelah ga
zamenjujejo drugi, na‰emu jako podobni sorodniki.

Poljski vrabec je za spoznanje manj‰i od domaãega,

kateremu je tudi sicer podoben, akoravno ga ni teÏko
razloãiti od onega. Po glavi je rdeãerjavkast, na grlu ãrn,
po belih licih ãrno lisast in ãez perutnice ima dva bela
pasca. Nje po perju ni moãi razloãiti od njega.

Najraj‰i se drÏi po polju, po mejah in po grmovju,

samo pozimi pride bliÏe k hi‰am, kjer laÏe najde potreb-
no hrano. Gnezdi najraj‰i v duplu starih dreves.

V svojih lastnostih in opona‰anu je podoben domaãe-

mu, samo da je urnej‰i in spretnej‰i, in da ni tako bi-
stroumen in zvit. Ni ga teÏko ujeti na limanice, najveã se
jih pa jeseni z drugimi ptiãi vred polovi na gumnih.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

118

KOS

lovenec ima kosa rad, v njegovih oãéh ima veljavo

pred mnogo drugo ptico; ‰e o ãloveku pravi: to ti je

kos! ãe hoãe zaznamovati pretkanega in zvitega ãlove-
ka. Tudi narodna pesem se rada ukvarja s kosom, zlasti
ga nagovarja, naj bi plesal. Bog si ga vedi, zakaj se ba‰ od
njega kaj takega priãakuje, saj ni, da bi dejal, da je za
ples kaj bolj pripraven kakor kaka druga ptica. Sicer je
resnica, da se med petjem zadovoljno ziblje in k pesmi
poudarja z repom, kakor bi si takt dajal — ali to ‰e ni
ples. Imenitno je pa tudi to, da on nikdar ne pravi, da ne
zna; brani se le ãe‰ da je bos. Na ·tajerskem otroci pojó
o njem:

Ple‰i, ple‰i ãrni kos!
Kak bom plesal, ker sem bos.
Kam pa si ãevlje dejal?
Stari babi sem jih dal.
Kaj pa ti je zanje dala?
Debelomastnega pra‰iãka.

Kos je do 10 palcev dolga ptica, rep sam je 4 palce

dolg. Ves je ãrn, samo kljun in kolobarãek okoli oães je

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

119

rumen; ona je temnorjava, na prsih pegasta. Valjasti in
na koncu malo ukrivljeni kljun je kraj‰i od glave.

Kos skozi vse leto ostane pri nas; prebiva povsod po

hostah in gajih, posebno tam, kjer so blizu vinogradi,
kjer se jeseni rad sladka. Uren je in okreten, hitro skaãe
po tléh in smuãe skozi go‰ãavo. Radoveden je, ako pa
ugleda kaj nenavadnega, se prestra‰i, spusti perutnice,
rep pa gori zavihne. Letalec je slab, ker ima kratke per-
utnice; zleti le, ako ga kdo spodi, in to nizko ob tleh do
bliÏnje hoste. Med seboj se vabijo z glasom; dak-dak,
kadar ga pa kaj spla‰i, zakriãi: bik-bik in zleti.

Kos jé vse, kar sploh gre v slast pticam. Poleti pobira

ãrve in mrgolince pod listjem in mahom; jeseni se hra-
ni s sladkim in soãnim sadjem, najraj‰i zoblje grozdje po
vinogradih; pozimi je pa vsaka jagoda dobra.

Zgodaj na pomlad Ïe zaãne kos misliti na valitev. Veã-

krat se Ïe meseca sveãana, ko sneg ‰e pokriva gozd in
polje, razlega iz hoste njegova snub‰ka pesem. Njegov
glas je poln, jasen in krepak, melodija pa se bolj nagib-
lje na otoÏno. Gnezda ne dela nikdar visoko od tal, dos-
tikrat pa tudi na sama tla, v kakem jarku pod grivo, pod
kako korenino ali pa na parobek. Gnezdo je stkano iz
suhe trave, listja, koreninic in mahu; da se pa ta ‰ara
bolje sprime, prime‰a vmes tudi ilovnate zemlje, vãasih
je pa ilovice veã nego druge snovi. On ji le pomaga pri
dona‰anju, gnezdo pa dela ona sama.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

120

O lepem vremenu najdemo Ïe sredi su‰ca v gnezdu

pet modrikastozelenih in sivo pegastih jajc. V tem ko
ona vali, ji on prepeva, kakor najbolje vé in zna, samo
okoli poldneva jo on zamenja za nekoliko ãasa. Ako se
kaka lakomna zverka pritihotapi do gnezda, se stara
dela, kakor bi bila hroma; teÏavno krivenca iz gnezda in
‰epa dalje ter tako zvabi zver za seboj in jo premoti, da
potem zgre‰i gnezdo. Kosovka vali 16 dni; na leto ima
dva zaroda.

Kos je ãislan pevec, nauãi se tudi druge pesmi. Ako ga

hoãe‰ izuriti, mora‰ ‰e mladega vzeti iz gnezda in ga
takoj vzeti v ‰olo, ko zaãne sam jesti. Obesiti ga mora‰
v tiho, mraãno izbo ter mu spoãetka samo pod veãer,
pozneje tudi v jutro in opoldne enkrat ÏviÏgati pesem,
katere ga hoãe‰ nauãiti. Kos te bo pazljivo poslu‰al in bo
kmalu posku‰al peti, sprva bojeãe in tiho, potem pa ãe-
dalje pogumneje in popolneje. Nauk pa traja, dokler
cele pesmi ne ponovi brez napake. Dobrega pevca si bo‰
tudi odgojil, ako ga obesi‰ k dobremu slavãku. V gajbi
Ïivi kos po 10 in ‰e veã let.

Kosovo meso je okusno in slastno, zlasti onega, ki je

bil jeseni v vinogradu. Ptiãarji jih na tisoãe polové v loc-
nje in na gumnih.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

121

·TRK ALI ·TORKLJA

akor lastovka se je ljudem priljubila tudi ‰torklja.
âloveku je v‰eã njeno pametno vedenje, njena ãis-

tost, izredna skrb za mlade in neprelomna zvestoba, ki
za vse Ïivljenje veÏe samca na samico. Povsod so jih ve-
seli, ãe se hoãejo naseliti na stre‰nem slemenu, jim dajo
‰e kako staro potrto kolo za podlago, da s tem laÏe na-
na‰ajo gnezdo. Staro in mlado se razveseli, ko prva topla
sapa na pomlad pripelje stare prijatelje nazaj iz vroãe
Afrike; jeseni pa se jim stoÏi, ko vidijo ljube znance zbi-
rati se in se odpravljati na pot. Na Nem‰kem in tudi na
·tajerskem, kjer ima tudi ime bogdal, pripovedujejo, da
‰torklja prina‰a otroke iz vode, da jih varuje kaã, kadar
v gozdu zaspe, in da se jeseni na Vzhodu spremeni v
ãloveka. O njej se govori, da svoje mlade nosi na hrbtu,
da jih uãi letati in da jih re‰uje nevarnosti, ãe poslopju,
na katerem stanuje, grozi nesreãa. Zato imajo ‰torkljo za
sreãenosno ptico; kjer gnezdi, tjakaj strel ne udari, tam
sta sreãa in zadovoljnost doma. Pravijo, da obogati, kdor
prvega ‰trka na pomlad vidi, zato otroci na ·tajerskem,
ko ugledajo leteãe ‰trke, pojo:

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

122

Roda, roda, roda!
·trk, ‰trk, ‰trk!
Zlati stric brez brk,
daj nam zlata, zlat!

·torkljo po raznih krajih imenujejo tudi ‰trk, ‰trok in

Ïabogolt. Spada med veãje moãvirke ptice, visoka je
namreã ãez tri ãevlje, razkriljena pa meri do sedem ãev-
ljev. Je vsa belega perja razen ãrnih peruti in golega
ãrnega kolobarja okoli oães. Visoke noge so rdeãe, rav-
no tako tudi nespodobno dolgi, koniãasti kljun.

·trk Ïivi povsod po Evropi (razen mrzlih severnih

krajev), ãe tudi samo na poti. Gnezdi pa le po nekaterih
pokrajinah, kjer so velika moãvirja ali pa mokre loke in
travniki, po katerih lovi ÏiveÏ sebi in svojim otrokom, po
goratih krajih se seveda nikjer ne naseli, pa tudi sicer ne
mara za ‰tevilne kraje, kjer bi ãlovek mislil, da mu mora
vse ugajati. Na‰i slovenski kraji mu niso po volji, na
Hrva‰kem ga okoli Zagreba tudi ne vidi‰, Ïe malo niÏe,
okoli Siska in naprej v Posavini, pa je po vaseh navaden
gost.

Zgodaj spomladi, na Hrva‰kem Ïe prve dneve mese-

ca su‰ca, se ‰trk pokaÏe v zraãnih vi‰avah ter se v lepih
krogih poãasi spu‰ãa na streho, kamor ga vabi zapu‰ãe-
no gnezdo. Nekaj dni za njim pride tudi ona in takoj se
zaãne pomenljivo klepetanje. Prva skrb vrniv‰ega se

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

123

para je namenjena popravi starega gnezda. ·trkovo gne-
zdo je nano‰eno iz vej in suhe brsti, kotanja pa je oblo-
Ïena z biãjem, ‰a‰em, travo, cunjami, papirji in podob-
no mehko ‰aro. Delo je konãano v osmih dneh. Mladi se
radi sku‰ajo siloma polastiti starega gnezda svojih star-
‰ev; ti se branijo na vse kriplje in tako nastane dostikrat
hud boj. Navadno pa morajo mladi odnehati. Toda tudi
‰e potem gnezdo starih ni varno pred mladimi, ker ved-
no sku‰ajo ukrasti z njega, kar se da, in porabiti za svo-
je novo gnezdo, zato mora eden od starih zmeraj stati
pri gnezdu na straÏi tako dolgo, da mladi dokonãajo
svojega. Stari na svojem samo popravijo tisto, kar sta
po‰kodovala sneg in vihar, vendar s temi popravami
gnezdo sãasoma naraste veã ãevljev visoko, tako da v
njem stanujejo in gnezdijo vrabci. âe ‰trku ni mogoãe
delati gnezda na kaki strehi, ga postavi tudi na vrh ka-
kega visokega drevesa.

·torklja znese navadno po ‰tiri velika belkasta jajca in

vali sama, on pa jo hrani in skrbi za njeno varnost. Ko-
nec ãetrtega tedna se mladiãi izvale in tedaj se za star‰e
priãno utrudljivi dnevi. Treba jim je dona‰ati obilne hra-
ne, sprva mehkej‰e in drobnej‰e, pozneje pa vse vprek,
kar je po travnikih in moãvirjih dobiti — mi‰i, Ïabe, ribe,
slepce in kaãe. Prve dni jih morata pitati, pozneje jim
pokladata raztrgano hrano; tudi potrebno vodo jim pri-
na‰ata v kljunu. Toda nikdar ne gresta oba od gnezda,

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

124

eden zmeraj ostane pri otrocih za ãuvaja. Ko malo od-
rastejo, zaãno tudi oni klepetati, konec drugega meseca
gredo iz gnezda in sku‰ajo po malem leteti, star‰i pa jih
z lepim zgledom spodbujajo.

·trk je izredno pameten ptiã. Kaj dobro pozna ãlove-

ka in presodi njegovo dejanje. Kjer ve, da so mu ljudje
prijazni, je popolnoma domaã, brez skrbi se naseli na
takih hi‰ah in je hvaleÏen, ãe mu gre ãlovek pri gnezdit-
vi na roko. Kjer pa vidi, da ga zalezujejo ali da kaj snu-
jejo proti njemu, tam je neznansko nezaupen in previ-
den, ni mu mogoãe priti blizu. — Zjutraj zleti na senoÏe-
ti ali na moãvirja iskat ÏiveÏa. PoÏre‰neÏu je v‰eã vsaka
Ïival, ki jo lahko obvlada — gliste, hro‰ãi, kobilice, Ïabe,
ribe, kaãe, mi‰i, krti, mlade ptice v gnezdu, celo mladi
zajci niso varni pred njim in tudi strupene gade ustrahu-
je njegov moãni kljun, samo krastaã ne mara; ubije sicer
jih, poje pa ne. Ko je Ïelodec poln, se vrne h gnezdu in
prebavlja s skljuãenim vratom, stojeã na eni nogi. Po-
poldne spet zleti in se vrne proti veãeru ter se moãno
klepetaje spravlja k poãitku.

Kmalu po svetem Jakobu se zaãno ‰trki enega obmoã-

ja zbirati na doloãenem kraju in se pripravljati na od-
hod. Ti zbori postajajo od dne do dne veãji in nekega
dne se glasno klepetaje vzdignejo in odlete proti jugu.
Pravijo, da v teh zborih pred odhodom ubijejo vse sla-
biãe, ki niso zmoÏni za dolgo pot, in da se ravno tako

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

125

godi tistim, ki bi zatajili svoj rod in radi ãez zimo ostali
v varstvu prijaznega jim ãloveka.

Na vse to mi ni treba ‰e posebej omenjati, da se ‰trk

lahko in hitro sprijazni s ãlovekom in privadi hi‰e.

Na poti leti skozi na‰e kraje tudi ãrna ‰torklja. Ta je ne-
koliko manj‰a od navadne in je po glavi, vratu in perut-
nicah ãrna, na zeleno se spreminjajoãa, spodaj pa bela.

Ta plaha ptica stanuje samo po samotnih gozdovih

blizu veãjih moãvirij in gnezdi po dneju. âloveka se po-
vsod skrbno ogiblje.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

126

MEDVED

a slovenski zemlji, kar je je od sinjega morja do
hladne Drave, ni takih zveri, ki bi ãloveka zalezo-

vale in ga iz zasede napadale in raztrgale. Paã pa jih
imamo nekaj, ki so tako moãne in divje, da utegnejo ãasi
ljudem biti v resnici opasne (nevarne). Ne bode se pa
lahko zgodilo, da bi kaka na‰a gozdna zver iz lepega
mira skoãila na ãloveka, ali ga gonila in preganjala. Ve-
sele so, ako jih ta pu‰ãa na miru, in ãe bi se imele z njim
v gozdu sreãati, ognejo se ga radovoljno. Îe na daljavo
se mu umaknejo v go‰ão, kakor hitro ga opazijo ali ovo-
hajo. Ko bi niã drugega ne bilo, bil bi ãlovek lahko zado-
voljen, ‰el bi mimo zveri: meni niã, tebi niã, in obema bi
bilo prav.

Toda ãlovek ima drugo za bregom. Te zverine mu de-

lajo ‰kodo, ãasi prav veliko ‰kodo, ker mu davijo in trga-
jo na pa‰i Ïivino, v gozdu srne, zajce in drugo divjaãino,
s katero bi se rad sam okoristil. Zato jih preganja na vse
kriplje, strelja jih in ubija, stavlja jim pasti in progle, po-
klada jim na pota otrovano (ostrupljeno) vado, zasledu-
je njih brloge ter jim jemlje mladiãe. To gre zverini do
Ïivega. Ako je lovãeva krogla ni zadela do smrti, vrÏe se

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

127

kakor besna na svojega neprijatelja. Zaãne se boj, iz
katerega ãlovek veãkrat odnese teÏke rane, katerih ãasi
celo preboleti ne more.

Najopasnej‰a na‰a zverina je gotovo m e d v e d , ki se

‰e zmerom nahaja po na‰ih pokrajinah, dasi ga ãlovek
od nekdaj zatira na vso moã. Biva povsod po velikih
goratih gozdih, kjer v peãinah in med razsedenimi ska-
lami nahaja obilo navetja. Najveã jih je na Kranjskem po
prostranih gozdih, ki pokrivajo svet okoli SneÏnika ob
hrva‰ki meji, odkoder zahajajo v bliÏnje koãevske in rib-
ni‰ke gozde, z druge strani pa jim je pot odprt na Hrva-
‰ko in v gornjo Vojno Krajino. V Hru‰ici in takisto tudi
v sosednjih trnovskih in idrijskih gozdih je Ïe nekaj ãasa
zatrt. ·e zdaj pa gospodari po Kamni‰kih planinah, ãe-
tudi je ondi Ïe precej redek. Leta 1854. sem videl tri cen-
te teÏkega, ki je bil na spomlad ustreljen v Bistri‰ki do-
lini nad Kamnikom. Mnogo veã jih stanuje po gorenj-
skih, zlasti po Bohinjskih planinah. Na ·tajerskem so ga
skoro popolnoma iztrebili, Pohorje ga nima veã, samo v
Savinjskih (solãavskih) planinah ga ‰e ãasi slede, kamor
pa lahko prehaja iz Kamni‰kih hribov. Sploh se ta zver
potepa rada daleã naokrog. Na Koro‰kem na primer
medveda Ïe mnogo let ni veã med stalno zverino, ali
malokatero leto mine, da ne bi sledili katerega, ki se je
z Gorenjskega tja priklatil. Na potu se posebno rad
ogla‰a pri uljnjakih, kamor iz doline prina‰ajo ãebele na

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

128

planinsko pa‰o, ter si tu in tam privo‰ãi kakov panj, kajti
znano je, da so mu med in ãebele v najveãjo slast. Pred
nekaj leti je tak kranjski uhajaã raztrgal ãez 100 panjev.

Da medved na Kranjskem ‰e dandanes ni tako redka

zver, kakor bi morebiti kdo mislil, je razvidno Ïe iz tega,
da so leto‰nje zime obenem tri pritirali okrajnemu gla-
varstvu v Logatec na ogled. Znano je namreã vsakemu,
da deÏela lovcem v izpodbudo daje na vsako medve-
dovo glavo nekoliko plaãila. Po uradnih poroãilih so
ubili na Kranjskem od 1870. do 1879. leta 45 medvedov,
od teh jih je 1879. leta padlo 15.

Na Primorskem se o medvedih Ïe dalj ãasa niã ne

ãuje. V Istri je brÏãas zatrt. V âiãih se stari moÏje paã ‰e
spominjajo medvedov in boja z njimi. Zadnjega pa so
tam okoli 1860. leta gonili v ·iji nad Lani‰ãem. Tudi po
Gori‰kem so jih potrebili, edino na Bov‰kem svetu, v
Koritnici in na izviru Soãe, v tako imenovani Trenti, se
je pokazal sem ter tja ‰e kakov kosmatin, toda tudi po
teh divjih in teÏko pristopnih gorskih samotah gine od
leta do leta. In prav verjetno je, da so vsi, ki so jih zad-
njih let sledili tod, prihajali iz bliÏnjih Bohinjskih planin.
Star lovec, z imenom TomaÏ ·trukelj iz Loga pod Pre-
delom, je ustrelil njega dni v Koritnici dva medveda, in
sicer enega meseca novembra 1835., drugega konec no-
vembra 1848. leta. Vodeã me na Mangart, mi je tudi
kazal mesti, kjer se je to zgodilo. V Trenti so zadnjega

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

129

ubili 1871. leta na sv. Marka dan, a ta bode vsem Tren-
tarjem ostal v spominu in ‰e pozni rodovi bodo o njem
govorili. Zasledili so namreã v Zadnjici medveda in
kmalu mu je bilo nekoliko moÏ za petami, med njimi je
bil tudi cerkvenec Anton ToÏbar. Niso hodili dolgo, ko
najdejo medveda v neki strmini. ToÏbar streli in zadene
medveda, toda ne do smrti. Ranjeni medved zarjove, da
se je razlegalo po vsej Zadnjici. ToÏbar, misleã, da je zver
dobro zadeta, gre bliÏe ter ji zapodi ‰e drugo kroglo med
rebra. A medved zbere svoje zadnje moãi in se razkaãen
vrÏe proti lovcu. Ta se mu hoãe umakniti, v tem se mu
spesne v sneg, moÏ pade in medved ga pograbi za spod-
njo ãeljust ter mu jo z jezikom vred odtrga. Bog ve, kako
bi se bilo ToÏbarju dalje godilo, ko ne bi bili priskoãili
tovari‰i, ubili medveda in tako re‰ili moÏa razdraÏene
zverine. Rana je bila strahovita, a ToÏbar jo je vendar
prebolel in Ïivi ãvrst in zdrav ‰e dandanes. Videl sem ga
poldrugo leto potem, ko se mu je nesreãa pripetila.
Stra‰no ga je bilo gledati, ko je odvezal ruto, katero je
navadno nosil obvezano okoli glave. Govoriti seveda se
ni dalo z njim, edina Ïena je umela njegove hohnjave
glasove. Jesti seveda ne more niãesar, po liju (trahtarju)
vliva tekoão hrano z drobno razsekanim mesom vase.
Kadar hoãe jesti, vleÏe se na tla, v eno roko prime ogle-
dalo, v drugo pa lijec.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

130

Medved je na‰a najveãja in najteÏja zver. Kadar je do-

rasel, meri v dolgost malone seÏenj in tehta 150 do 200
kil. Kakor je videti teÏak in neokreten, je vendar hitrej‰i
od vsakega moÏa, bodisi po ravnem ali v hrib. Znan je
tudi kot dober plezalec, in v vodo gre ne samo v sili,
temveã tudi za svoje veselje. V hrani ni izbirljiv, v tem je
nekako podoben svinji. V mladosti se hrani najveã z Ïi-
tom, po katerem dostikrat naredi veliko ‰kodo, ker vse
povalja in pohodi, nadalje z raznim gozdnim sadjem, z
bukvico in gabrico, z jagodami in gobami, z prigrizek pa
je dobra vsaka, ‰e tako drobna Ïivalica, ki mu pride v
kremplje. Ako ne najde bolj‰ega, razkopava mravlji‰ãa
in jé mravlje. Ko je pa okusil slast mesa, ne gredo mu
lesnike in gobe veã v tek, ampak zasleduje veãje Ïivali in
dela pri Ïivini, psoãi se po planinah, ãloveku veliko
‰kodo. Kravo pograbi od zadaj, skoãiv‰i ji na hrbet, pre-
grizne ji vrat ter jo odvleãe v go‰ão. Na lovu ga vodi naj-
veã dober nos; pravijo, da ãloveka ovoha Ïe na 200-300
korakov daljave. Pozimi spi v brlogu, kjer tudi medved-
ka skoti navadno po dva jako majhna in okorna, slepa
mladiãa, od katerih se po veã tednov niti za korak ne
premakne. ·e jedi in pijaãe prvi ãas nima v mislih.

Od ubitega medveda ima ãlovek dobr‰no korist. KoÏa

jesenskega ali zimskega medveda je zmerom vredna
okoli 20 goldinarjev, meso je uÏitno, zlasti tace so neki
sla‰ãica prve vrste.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

131

VOLK

ruga zgrabljiva zverina, ki utegne ãasi ãloveku biti
opasna, je poÏeruh v o l k . Grdoglednik je sicer bo-

jeã in strahopeten, ãloveka se ogiblje na daljavo. Toda
kadar pritisne glad, takrat se ojunaãi in pograbi tudi
otroka ali celo Ïeno. MoÏa pa, ãetudi praznih rok, ga je
vendar strah, s ãistega mira ga ne zgrabi lahko. Druga-
ãen pa je, seveda, ako se mu je braniti proti ãloveku,
bodisi da ga ta moti pri krvavem delu, ali ga obstreli na
lovu. Takisto srãno se tudi samica zaÏene na ãloveka, ki
se dotakne njenih mladiãev. Pred nekaj leti se je bralo po
ãasopisih, da je volk ob belem dnevu na Notranjskem
napadel Ïeno, ki je prav sama delala na polju. Îena pa,
zagledav‰i reÏeão zver pred seboj, ne bodi lena, zavzdig-
ne motiko in oplazi volka tako moãno po glavi, da se
omamljen zvrne po tleh, kjer ga pogumna kmetica do-
tolãe do dobrega.

Volk je po velikosti in rasti podoben velikemu ovãar-

skemu psu. Medel je in ko‰ãen, ãez trebuh pre‰ãipnjen.
Na prvi pogled se mu pozna, da ga trapi vekoveãen
glad. Pri vsem tem je moãan in Ïilav kakor jeklo. Od psa
se razlikuje po ‰irokih, zastavnih prsih, po debelem,

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

132

zatepenem vratu in po viseãem repu, najveã ga pa izdaja
hudi in srepi pogled.

Volkov je po slovenskih deÏelah ‰e zmerom veã kot

preveã, dasi ga od nekdaj na vse kriplje preganjajo in
pobijajo. In vse na‰e pobijanje in zatiranje ‰e dolgo ne
bo izdatno pomagalo, in sicer tako dolgo ne, dokler se
ta zver po Hrva‰kem ne bode krepkeje zatirala. Odon-
dod namreã prihajajo volkovi ãez Kolpo v Koãevske in
SneÏni‰ke gozde, od koder ãasi zahajajo daleã v notra-
njo deÏelo, klatijo se po vsem Dolenjskem in Notranj-
skem, po Istri in vsako leto zaide kateri ãez Nanos na
Gori‰ko, ãez Hru‰ico pa na Gorenjsko. Na Kranjskem so
poãen‰i od 1870. leta pobili 146 volkov in sicer najveã
1878. leta, ko jih je padlo 26. Na Gori‰kem je zadnjih
dvajset let poraÏenih 14 volkov, za katere se je plaãalo
215 goldinarjev. Na Koro‰ko se prav redkoma zateãe kak
volk, leta in leta minejo, ne da bi se ãulo o kaki taki zveri.
Zadnji je padel 18. su‰ca 1874. leta v Ziljski dolini. Mno-
go veã imajo na ·tajerskem opraviti z volkovi, zlasti ob
hrva‰ki meji dobivajo te nev‰eãne in nepozvane goste iz
sosedne deÏele. Posebno pozimi se pogostoma kateri
pritepe v breÏi‰ki, kozjanski ali roga‰ki okraj, kjer ga pa
navadno kmalu zapode nazaj, od koder je pri‰el.

Iz vsega, kar je bilo dozdaj povedano, je torej razvid-

no, da so na‰i volkovi veãinoma hrva‰ki uskoki ali uha-
jaãi. Zato se najveã posamiãni klatijo okoli, kveãjemu se

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

133

pozimi po dva ali trije zdruÏijo na skupni lov. Vendar so
jih 1867. leta videli na Vrem‰ãici ‰est skupaj. Na Hrva-
‰kem pa v hudih zimah veãkrat videvajo po ‰est do
osem glav in ‰e veã v enem krdelu. Vendar se mi po
vsem, kar sem o tem na Hrva‰kem sam videl in sli‰al, ni-
kakor ne zdi verjetno, kar Nemec B r e h m poroãa o
hrva‰kih volkovih. Pi‰e namreã, da je 8. grudna 1871 v
Suhaji gnal pastir ãredo ovac na pa‰o, a ko je pri‰el s
svojo Ïivinico na jasno, zakadi se 60, bèri ‰estdeset vol-
kov v ovce, raztrga mu jih 24, ostalo pa mu razpodi na
vse vetrove in od vseh teh se je povrnilo samo eno jag-
nje. To je oãitna pomota, bodisi da se mu je napaãno po-
roãalo, bodisi da se je uãenjak zapisal. ·estdeset volkov
v enem krdelu, to je vendar preveã, tudi za Hrva‰ko pre-
veã. ·est bi utegnilo tu biti pravo ‰tevilo. Dobro mi je
namreã znano, da se je ondi na velikih lovih ali hajkah,
katere so razpisale politiãne oblasti na vedne pritoÏbe
stanovnikov, in katerih se je udeleÏevalo na stotine lov-
cev in pogonjiãev, vzdignilo navadno kakih pet ali ‰est
volkov in ‰e od teh je veãina navadno odnesla zdrave
pete, ãasi pa tudi vsi. Spominjam se, da lovci iz velike-
ga lova na volkove niso prinesli drugega plena, nego
dolgouhega zajca. Taki lovi koristijo edino s tem, da pre-
stra‰ena zver pobegne ãez mejo na ·tajersko, Kranjsko
in v Istro.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

134

Volk je ponoãna zver. Podnevi se skriva po gozdih,

kjer navadno v najgostej‰em mladovju preleÏi in pre-
dremlje ves dan do veãernega mraka; samo v tihi sa-
moti, kjer se mu ni bati ãloveka, vzdigne se Ïe popoldne
in gre na preÏo. Na ravnem se podnevi potika tudi po
Ïitu, zlasti po koruzi, in ãasi je celo prav blizu ljudskih
stanovi‰ã. Ponoãi pa dirja okrog in prehodi hribe in do-
line, da si napolni vedno prazni in ruleãi Ïelodec. Takrat
ga glad priÏene tudi v vas, kjer izpred hi‰ pobira domaãe
pse ali pa posku‰a splaziti se v kakov slabo zaprt ovãjak.
Îre pa vse, kar mu pride pod zobe, bodisi mi‰, jeÏ ali li-
sica, ku‰ãar, kaãa ali Ïaba. Ako najde mrhovino, naÏre se
je do sitega, in ãe ni niti tega niti onega, okrne v polje ter
si glad potolaÏi z buãami, s koruzo ali celo s krompir-
jem. No to ‰kodo bi mu ãlovek ‰e rad pregledal, ko bi
mrhar ostal pri tem. Ali bolj od krompirja in jeÏa mika
ga srna in zajec, ovca in svinja. In ako zaide med nje, ne
zadovoljuje se z eno Ïivaljo, temveã kolje in davi in me-
sari, dokler ãuti kaj Ïivega okoli sebe. In ravno zato mu
je ãlovek tako neusmiljen sovraÏnik. Leta 1879. je zaklal
volk v Trnovskem gozdu v Krni‰kem lovi‰ãu v dveh ali
treh dnevih 23 srn in srnjakov.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

135

RIS

retja divja zver, katere ãlovek — zlasti ako je praz-
nih rok — ne bi rad sreãal sredi gozda, je r i s . Kaj

takega se sicer ne more lahko dogoditi, ker te zveri po
na‰ih gozdovih ni skoro nikjer veã, in tudi ondi, kjer ‰e
biva, je jako redka. Nekdanji velikanski gozdi, v katerih
je poleg medveda gospodaril ris, so poraÏeni. âlove‰ki
rod se je mnoÏil od leta do leta ter je zato gozde pre-
obrazil v ãrte in laze, v njive in senoko‰e, ali pa v kra‰ke
kamenite pu‰ãave. Z gozdovi je ‰la tudi divjaãina zme-
rom na manj; kjer pa ni gozdov in ni divjaãine, ondi tudi
risu ni obstanka. In ko bi ãlovek tudi za‰el v go‰ãave,
kjer ‰e risi prebivajo, teÏko da bi katerega dobil na oãi,
ker tudi ta zver se ãloveku Ïe od daleã umika. Strah pred
risom je zatorej, ako ne popolnoma prazen, vsaj preti-
ran. Groznej‰ega, nego je v resnici, ga delajo razne prav-
ljice o njegovi nezasitni krvoloãnosti in neverjetni bi-
strovidnosti. Ako bi bilo pravljici verjeti, vidi ris celo
skozi steno. No tudi to je mogoãe, toda gotovo samo
ondi, kjer je luknja v steni. Kdo bi se potem ne bal stra-
hovite zveri?

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

136

Toda govorimo brez ‰ale. Iz lepega mira ris ãloveka ne

napade, obstreljen ali drugaãe razkaãen mu je pa lahko
prav tako opasen, kakor volk ali medved. Noben lovec,
ako je sam, se ne spusti z njim rad v boj.

Na slovenski zemlji je ris dandanes malone zatrt.

Samo v velikih, Ïe omenjenih SneÏni‰kih gozdovih se ‰e
nahaja, dasi je tudi ondi Ïe na majhnem ‰tevilu. Odon-
dod pohaja, zlasti pozimi, po Javorniku, zaide tudi v Bo-
rovni‰ke gozde in tja pod Hru‰ico. No, kakor sem Ïe
rekel, od leta do leta se ãuje manj in manj o tej zverini.
Pozimi na leto 1855. je bilo v Ljubljani hkrati videti tri
rise, ubite v lovi‰ãu gospo‰ãine Bistranske. Zadnjega so
ubili 1870. leta. Na Gori‰kem je bil zadnji ustreljen v
Tolminskih hribih okoli 1850. leta. Na Koro‰kem so ob
kranjski meji rise sledili ‰e pred kakimi dvajsetimi leti,
zadnjega so menda ulovili leta 1858. Pozneje se ni nobe-
den veã pokazal in lahko se reãe, da so v Korotanu iztre-
bljeni, takisto tudi na ·tajerskem.

Star ris tehta do 30 kil in je velik kakor srednji mesar-

ski pes, samo da ni tako zalit in ne tako okoren. Na psa
spominja tudi po visokih nogah, glava pa ga izdaja za
zver maãjega plemena. NajlaÏe pa ga je poznati po ãrnih
strãeãih ãopkih na ostro prirezanih u‰esih in po krat-
kem, na koncu zmerom ãrnem repu. Dlake je sivkastor-
deãe, po trebuhu umazano belkaste, po Ïivotu in po
nogah je rjavkasto pikast in lisast.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

137

Ris ves dan presanjari v svojem brlogu, bodisi v ka-

kem duplu, pod kako peãino ali pa v mladem smreãju,
kjer je najgostej‰e. Kakor vse maãke, se tudi on rad sonãi
raztegnjen ali na hrbtu leÏeã. O mraku oÏivi in gre na
lov, po katerem ga vodi najveã ãuda tenak sluh in tudi
bister vid, nos mu pa pri tem ni v korist, ker tako slabo
voha, da nobene divjaãine ne more slediti. Ako je ugle-
dal kako Ïival, katero si upa obvladati, plazi se po maãje
do nje in potem se v drznem, do pet metrov dolgem
skoku vrÏe na plen, zadere mu ostre kremplje globoko
v meso ter mu pretrga vratne Ïile. Ako se mu prvi skok
ni posreãil, ne skaãe rad v drugo. Najveã ‰kode dela ris
med divjaãino, posebno med srnami. Samo ob sebi se
razume, da bi mu tudi bravina (ovãje meso) in prãevina
(kozje meso) ‰la v slast, ali te pri nas ne dobode tako
lahko, ker je ta Ïival samo podnevi zunaj, ponoãi se pa
zapre v kolikor toliko trdno stajo in tudi drugaãe je pod
pazko. Ako se mu pa vendar posreãi pritihotapiti se med
drobnico brez varuha, potem se pa naloãe krvi do site-
ga. Kakor volk, ali pa ‰e bolj pohlepno, trga in kolje tudi
ris brez usmiljenja, dokler ãuti ‰e kako Ïivo glavo. Ris,
katerega so na Koro‰kem ujeli, je nekoã v eni noãi raz-
trgal sedem ovac, drugikrat pa osem, ne da bi bil kaj Ïrl
od njih. Od drugod se poroãa, da je ris v eni noãi zaklal
trideset ovac.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

138

BOLHA

ajhno Ïivinãe, velika moã! Skoro ne vidi‰ je, ali

tem bolje jo ãutim. Dasi je miãkena, vendar gane

najteÏjega moÏaka, kako ne bi Ïenske, ki je mehkej‰e
koÏe in torej bolj ãutljiva za vbodce predrzne skokice.
Da pa vãasih ta nemirna drbozen tudi omikanega moÏa
lahko razdraÏi, pritrdil mi bode vsak, kdor je na potu
kdaj za‰el v kak bol‰jak. Truden se vrÏe‰ na leÏi‰ãe, Ïe te
je prevzel sen, kar te nekaj zaskeli. Nevoljen posegne‰
tja in prepodi‰ sitnega draÏilca. A kaj ti to pomaga? Ene-
ga si odgnal, a hkrati te napadeta dva druga, zdaj Ïe tri-
je, sam ne ve‰, kje bi se prej podrgnil; vse leÏi‰ãe je oÏi-
velo. Tu ne bo miru vso noã. Odreãe‰ se torej mehki po-
stelji ter poãitka potrebe ude razpoloÏi‰ po kaki klopi ali
mizi. Tudi tukaj te ‰e neka ãasa vznemirjajo rjavi krvo-
pivci, katere si s postelje s seboj prinesel, a ko se tí na-
sitijo, ima‰ mir.

Tega mrãesa je najveã v poletni vroãini meseca julija

in avgusta. Takrat so tudi najhuj‰e. A kakor je bolha ne-
priliãna, je vendar nedolÏnej‰a nego komar, ker vsaj ne
pu‰ãa za seboj nikakr‰nega boleãega sledu. Takrat paã
zbode, kadar ãloveku zapiãi svoje bodalce v koÏo. To je

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

139

pa tudi vsa boleãina, kveãjemu zardi koÏa okoli pika, pa
tudi to kmalu izgine. Mnogi celo trdijo, da prava ãlo-
ve‰ka bolha niti takega nedolÏnega sledu ne pu‰ãajo za
seboj, temveã da piãeno mesto samo takrat zardi, kadar
ãloveka okolje bolha, ki je od psa ali maãka uskoãila. Pes
in maãek imata svojo posebno bolho, ki sicer sama ne
gre rada od njiju, ali ako si jo prepodita in otreseta, pre-
haja na ãloveka ter se laãna poloti tudi njegove koÏe.
Pasja in maãja bolha pa mnogo huje kolje nego ãlove‰-
ka. Razen psa in maãke imajo ‰e mnoge druge Ïivali
svoje posebne bolhe, npr.: netopir, jeÏ, krt, jazbec, kuna,
veverica, podgana in mi‰.

Samec bolhaã je manj‰i od bolhe samice. Bolha nima

kril, zato ne more leteti, a tem bolje zna skakati. To
zmoÏnost naznanjajo Ïe dolge in moãne noge. Posebno
samec je znan kot drzen skakaã. âe je treba, poskoãi
svojo dolgost 200 kratov. Kdo bi mogel z njim temova-
ti?

Marsikdo verjame ‰e dandanes, da se bolhe lahko

zarede same ob sebi, zlasti v poscanem Ïaganju. Toda ta
je bosa. Kakor vsaka druga Ïival, izleÏe se tudi bolha
samo iz jajca, katero je druga bolha zalegla. Samica zne-
se kakih dvanajst jajc, toda ne na ãloveka, temveã na tla
med poke in raze izbinega poda, v pljuvalnik in v sme-
ti, sploh koderkoli je kaj nesnage. Zato je tega mrãesa
najveã po hi‰ah, kjer so podovi umazani, kjer je veã

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

140

majhnih otrok in kjer se ne gleda mnogo na snago in
ãejo. Pri nas je po mnogih hi‰ah navada, da potresajo
mokro Ïaganje po izbi, preden jo izmetejo. V tako, s
smetmi pome‰ano Ïaganje bolhe posebno rade zalegajo
jajca, zato ga mora‰ takoj odstraniti iz stanovanja. Poleti
se v ‰estih dneh izvali iz jajca majhen bel ãrviãek, ki si-
cer nima nog, ali vendar se dosti hitro pomika po tleh,
zvijaje se kakor kaãica. Hrani se z razno nesnago, s
posu‰enimi pljunki in drugimi odpadki. V enajstih dneh
doraste in potem se zabubi v tenkem zapredku, iz kate-
rega za enajst dni smukne drzen skakalec. Poleti je vsa
preobrazba dovr‰ena v ‰tirih tednih. Nekateri mislijo,
da le samice koljejo in kri pijejo, samci pa ne. Mogoãe,
ali poro‰tva za to trditev ne dajemo.

NajlaÏe se re‰i‰ bolh s prahom, ki se napravlja iz cve-

tja nekaterih rastlin, rastoãih v Kavkazu. Dobiva se po
prodajalnicah pod imenom: perzijski prah proti mrãe-
som. Popotnik naj bi zmerom nosil s seboj nekoliko tega
praha.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

141

·âIPAVEC ALI ·KORPIJON

ãipavca ali ‰korpijona pozna pri nas vsak ãlovek,
ako ne drugaãe, Ïe iz svetega pisma, ali ‰e bolj go-

tovo iz pratike ali koledarja, ter tudi vé, da je vzet med
nebe‰ka znamenja. Ti si pa gotovo videl Ïe Ïivega, ako
si privzdignil kak kamen ali trhlevino. Zanimala te je
morebiti ãudna Ïivalca z rakovimi ‰karjami, ki je pre-
gnana iz temnega krivali‰ãa s povzdignjenim repom
nemirno tekala sem ter tja, iskaje si novega zavetja, ka-
terega je tudi kmalu na‰la, ako je nisi prej pobil,
spomniv‰i se nje strupenosti. ·korpijon je namreã ‰e
zmerom razkriãan kot velik strupenjak. Strah pred njim
bi bil ‰e veãji, ko bi sosed ne imel ‰korpijonovega olja, to
je namreã navadno olje, v katerem je nekoliko ‰korpijo-
nov namoãenih. Res je, da v vasi nobeden ne pamti, da
bi bilo komu treba tega olja, ali tako imenitno zdravilo
je vendar dobro imeti pri hi‰i. Kaj se ve? Nesreãa nikdar
ne spi. In kaj pa tisto, kar se bere v starih bukvah o
njem? Ako ga zajame kolobar Ïareãega oglja ter vidi, da
mu je umreti v ognju, zabode se sam s strupenim Ïelom.
Ali to ni juna‰tvo?

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

142

To bi bila res juna‰ka smrt, ko bi ta pripovedka ne bila

od kraja do konca izmi‰ljena. Pa tudi kar se hudine nje-
govega strupa tiãe, se mu dela prevelika ãast. ·korpijo-
nov pik ni niã opasnej‰i (nevarnej‰i) od sr‰enovega.
Vbodeno mesto zateãe in zardi, rana te peãe in ‰ãepi, a
huj‰ih nasledkov nima. Vsako hladilo ti tolaÏi in manj‰a
boleãino. Najbolje pa tudi proti ‰korpijonovemu piku
deluje amonijak (salmijakovec) in, ãe tega ni pri roki,
dobra je tudi pepelika (pota‰elj), ali pa nekoliko zmoãen
tobakov pepel. Olje nikakor ne more ‰koditi, celo dobro
je, ker hladi. Ali so se pa ‰korpijoni v njem moãili ali ne,
je paã vseeno.

To vse velja pa samo o na‰em ‰korpijonu. Drugod, so-

sebno v vroãih krajih, se nahajajo mnogo veãji in stru-
penej‰i ‰ãipavci. Njihov pik deluje kakor kaãji strup.
Piãenega ãloveka vije krã, napadajo ga slabosti in omo-
tice in goni ga na bljuvanje. To traja veã dni in, dasi mu
pozneje odleÏe, vendar ãasi ‰e dolgo boleha. V Afriki in
Vzhodni Indiji so pa tudi taki, ki ãloveka umore v neko-
liko urah.

Po slovenskih deÏelah Ïivi ena sama vrsta ‰korpijona,

namreã navadni evropski, samo v Primorju se nahaja
poleg njega ‰e drugi veãji in temnej‰i la‰ki. Do dveh
palcev dolga Ïival ima precej ‰irok, v obrisu jajãast Ïivot
in tenak ãlenast rep ter je obleãena v roÏeno, rjavo koÏo.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

143

Na Ïivotu opazimo razen velikih ‰ãipalnic ali ‰karij ‰e
‰tiri pare nog. Repov zadnji ãlen je nekoliko nepihnjen
ter se konãa v votlo Ïelo, po katerem se iz mehurca iz-
cedi kapljica strupa v ranico. Razen dveh veãjih oães
ima na vsaki strani ‰e 2-5 manj‰ih.

·ãipavec se podnevi skriva pod kamenje, za lub, v star

les, v zidne razpoke in druga enaka skrivali‰ãa. Zahaja
pa tudi v hi‰e ter se potika po temnih kotih, in zablodi
tudi v postelje. Ponoãi teka okoli in si lovi razne ÏuÏel-
ke in pajke (palke) v hrano. Hiter je in teãe tudi navstran
ali po rakovo navzad, rep zmerom kvi‰ku drÏeã. Plen
pograbi s ‰ãipalnicami, ga nekoliko privzdigne in zabo-
de z Ïelom. Îivalca se malo strese in Ïe je mrtva. ·ãipa-
vec jo potem izsesa in ostavi (pusti) prazen meh, ãe je
bila pa mehka, jo raztrga in poÏre kos za kosom.

Samica rodi 20-50 Ïivih mladih, ki takoj zlezejo na

svojo mater in ne gredo od nje, dokler Ïivi. Ta hira in se
po malem su‰i ter naposled pogine, a mladiãi se razkro-
pe na vse vetrove.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

144

KLOP ALI KLE·â

ega nev‰eãnega gosta pozna vak, ki je veãkrat, bo-
disi na lovu, bodisi v drugem delu, hodil po hosti,

ali je posedal kraj grmovja. Stiha se ti priplazi suha in
tenka Ïivalca, pa ako se te je le dotaknila z eno noÏico,
poprime se te tako ãvrsto, da je ne otrese‰ zlepa. Poleg
ostrih kavãic (krempeljev) ima namreã na nogi ‰e plos-
kvico, s katero se prilepi nate. Zato tudi slovenski pre-
govor pozna klopa zaradi tega svojstva. »DrÏi se me
kakor klop«, pravimo o ãloveku, katerega se ne moremo
otresti, o vsiljivcu, ki nas spremlja kakor na‰a senca.

Ako se je klop prijel ãloveka, zaide mu na koÏo ter se

mu kolikor mogoãe globoko vanjo zarije. Potem zabo-
de moãnemu rilcu podobno sesalce v meso in zaãne
vleãi kri vase. Sesalce je obrastlo z majhnimi zobci, ka-
terim so ostre konice (‰pice) nazaj obrjene. Zato se ril-
ãek tudi ne da tako lahko izdreti, pretrga se ti navadno
in rilec ostane v koÏi. A to je slab‰e, nego da si pustil
klopa piti, kajti sedaj se ti bodeno mesto vname in na-
redi se ti boleãe ulje (tvor). Zato najbolje stori‰, ako na
klopa, ki se ti je zaril v koÏo, kane‰ kapljico tobakovega
soka ali Ïganja. Kmalu bode‰ ãutil, da klop popu‰ãa in

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

145

izdira rilec. Takisto dobro je tudi klopa in koÏo okoli
njega polagoma mazati z oljem. Najhitreje ga pa umo-
ri kaplja bencina.

Na te‰ãe je klop majhna, ploska, jako tenka osmonoÏ-

na Ïivalca. Samec je zmerom suh in majhen, ker ne pije
krvi. To delajo zgolj samice, ki so na te‰ãe tudi tako
suhe, a ko so se napile krvi, raztegne se jim ãudovito
usnjata koÏa, da so debele kakor grah ali celo kakor dro-
ban le‰njak.

Mnogo bolj pa nego ãlovek trpe od klopov nekatere

Ïivali, bodisi domaãe ali divje, ki bivajo ali zahajajo v
hosto. Tako na pr. ovce, govedo in predvsem lovski psi,
zato se navadni klop tudi imenuje pasji; od divjih pa li-
sice in veverice.

Samica znese na stotine jajec in pogine. Mladi prvi

ãas jedo svojo mater in se skrivajo pod njo, potem se ra-
zidejo in po dalj‰em preobrazovanju dorastejo.

Tu in tam se nahaja po golobnjakih ‰e neki drugi klop,
ki po svojih navadah spominja na stenico. To je g o l o b -
j i ali o b r o b l j e n i k l o p . Podnevi se skriva kakor ste-
nica, ponoãi pa hodi golobom kri pit, zlasti mladiãem, ki
ãasi zaradi tega tudi poginejo. Kjer so golobnjaki obe-
‰eni na hi‰ah, zahaja tudi klop tudi v ljudska stanova-
li‰ãa in pu‰ãa kri speãim ljudem, a napiv‰i se, hitro od-
nese pete. Pri luãi se ne gane, temveã se pritaji, kakor bi

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

146

bil mrtev. Pik golobjega klopa je jako boleã, po veã dni
ãloveka neizreãeno srbi, koÏa se vname in pri tenkopolt-
nih ljudeh, na pr. pri otrocih, se izpahnejo mehurji, ka-
kor bi se bili opekli, in boleãine se ‰iri daleã naprej po Ïi-
lah.

Ta klop je velik kakor srednja stenica, toda na jajãa-

stem telesu nima nobene zareze. Rjasti hrbet mu je ne-
koliko vdrt in krog in krog belkasto obrobljen, zato ga
tako imenujemo. Tudi noge (8) in trebu‰na stran so mu
rumenobelkaste, kadar je na te‰ãe.

BES

DOMAâE IN TUJE ÎIVALI

147

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-136-3

Document Outline

Vsebina

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Fran Erjavec Avguštin Ocepek
Fran Erjavec Živalske podobe
Fran Detela Svetloba in senca
Fran Erjavec Ni vse zlato, kar se sveti
Fran Erjavec Šaljivi potopisi
Fran Erjavec Huzarji na Polici
Fran Erjavec Črtice iz življenja Snaksnepskovskega
Doping in Sport Landis Contador Armstrong and the Tour de Fran
Fran Saleški Finžgar Iveri in utrinki
Fran Milčinski Tokraj in onkraj Sotle in tam preko
Fran Milčinski Gospod Fridolin Žolna in njegova družina
Education in Poland
Participation in international trade
in w4
Metaphor Examples in Literature
Die Baudenkmale in Deutschland

więcej podobnych podstron

Fran Erjavec Domače in tuje živali

Document Outline