Fran Erjavec Huzarji na Polici

BES

HUZARJI NA POLICI

Fran Erjavec

Huzarji

na Polici

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

HUZARJI NA POLICI

BES

Fran Erjavec
HUZARJI NA POLICI

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-133-9

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

HUZARJI NA POLICI

Prvo poglavje

aradi poslednjih vojska je bilo tudi v na‰i domaãiji

Ïivahnej‰e voja‰ko gibanje. S tem pa ‰e ni reãeno,

da bi bil na‰e mirne ljudi navdihnil voja‰ki duh, marveã
hoãem le reãi, da so skozi na‰e deÏele pogosto prehajale
solda‰ke tolpe. Torej so tudi na‰e vasi, posebno kar jih
je blizu velikih cest ali blizu Ïeleznice, mnogo trpele z
nastanjevanjem vojakov. Marsikaka vas, ki morebiti od
francoskih vojska ni videla vojaka, dobila je zdaj te gos-
te, katerih ravno nikjer niso veseli. Ali na Polici pa jih ni
bilo najbrÏ kar vas stoji; izvzem‰i, ãe se je kak‰en pe‰ec
na eksekucijonu vãasih izgubil v te kraje in ‰e to le red-
kokdaj, ker so Poliãani, dobri kristjanje in zvesti podloÏ-
niki, radi dajali Bogu, kar je boÏjega, cesarju, kar je ce-
sarjevega. Lahko si tedaj mislimo, kako so se prestra‰ili
Poliãanje, ko se zaÏene glas po deÏeli, da pridejo na Po-
lico vojaki in ‰e celo — huzarji. Lahko bi na prste ene
same roke se‰tel vse Poliãane, ki so videli kdaj drugega
konjika, nego svetega Martina v farni cerkvi na stran-
skem oltarju.

Polica je precej velika vas, ima blizu ‰estdeset hi‰ in

prijazna, ãetudi majhna gra‰ãina stoji komaj dober stre-

BES

HUZARJI NA POLICI

ljaj daleã zunaj vasi na nizkem holmcu, odkoder se prav
lepo vidi po vsej dolini. Na Polici stanuje Ïupan z vso
sosesko. Poliãanje so miren in blag narod, pridno ob-
delujejo svojo zemljo, kakor so se nauãili od svojih de-
dov in pradedov; poleg so pa tudi veseli in vsako nedeljo
so vse tri krãme vasi polne dobrovoljnih gostov. Iz tega
idiliãnega miru vzdrami Poliãane glas, da pridejo hu-
zarji. Sprva ni tega nihãe verjel, ali kakor bi jih bil s kro-
pom popravil, vsi so povesili glave, ko pridejo neki dan
oãe Ïupan klavrni iz komisije in z Ïalostnim obrazom
pritrdijo, da je res, kar je raznesla govorica po deÏeli.
Huzarji bodo res pri‰li, skoro cel eskadron, le to se ‰e
prav ne ve, kdaj. Da, kakor po pravici povemo, tega na-
znanila nobeden Poliãan ni bil vesel, ali so se tudi vse
Poliãanke v resnici prestra‰ile te novice, tega zdaj ‰e ne
smemo razodeti, to so Ïenske skrivnosti in lahko bi re-
kle, da smo preveã indiskretni. Vsak si lahko misli, kar
hoãe.

Ali bolj kakor vsem drugim je ‰lo to po glavi gospe v

gradu in pa oãetu Ïupanu. Ko bi Ïupan Ïe ne bil imel
sivih las, gotovo bi mu bili osiveli v teh dneh. Bolj kakor
kdaj se je kesal zdaj, da se pri zadnji volitvi ni odpove-
dal tej ãasti. Ni se ravno bal mnogih sitnosti in opravil,
najbolj ga je morilo, da ne za nem‰ki govoriti, ‰e manj
pa brati. Sosed ga je sicer tolaÏil s tem, da, kakor je on

BES

HUZARJI NA POLICI

sli‰al, huzarji govore samo madÏarski — ali tudi to ga ni
moglo s pridom ute‰iti.

NajbrÏ ne manj kakor Ïupan, se je prestra‰ila novih

gostov gospa gra‰ãakinja. Ona si je mislila, da so vse ãlo-
ve‰ke slabosti zdruÏene v vojaku in nihãe bi je ne mogel
preveriti, da to ni tako. Tudi je veãkrat sli‰ala, da so vo-
jaki, posebno pa kavaleristi, Ïenskim srcem najnevar-
nej‰i. Bog obvaruj, ona se ni bala zase (vsa ãast in vse
po‰tenje njeni zakonski zvestobi), njeno srce je bilo z
deveterimi zidovi zavarovano proti vsakemu napadu.
Pri tej trdnjavi vsa kavalerija z artilerijo vred niãesar ne
opravi, infanterije ‰e omeniti noãem, in naposled gospa
tudi Ïe ni bila veã v tisti dobi svojega Ïivljenja, da bi se
bilo treba bati treskov in neviht. Ali spo‰tovani gospe je
hodilo nekaj drugega po glavi; imela je dve odrasli hãeri,
ki se nikakor nista mogli ujemati z materinimi mislimi
o vojakih, katere so bile po njiju razsodbi preosorne in
nepraviãne. Oni kratko in malo nista mogli razumeti,
kako bi mogel lep lajtnant ali postaven ritmajster biti
nevaren mlademu lepemu dekletu. Koliko lepih novel in
romanov sta Ïe prebrali, ki so se vsi zaãeli z nastanje-
vanjem in konãali z Ïenitvijo.

Mlaj‰a, bolj poetiãna Berta si je Ïe naprej izbrala naj-

mlaj‰ega lajtnanta, ki je tenek kakor jelka in ljubezniv
kakor lepo pomladansko jutro. Po Ïlahtnem diplomu ne
bo vpra‰ala, njej je dosti, da si zna lepe ãrne brkice pre-

BES

HUZARJI NA POLICI

drzno zafrkati in da umeje pisati take sladke billetsdoux,
kakr‰ne je brala v zadnjem romanu. Praktiãnej‰a Julija
je pa izvolila bolj postarnega, ãetudi malo ‰torkljastega
ritmajstra, ki je pa, ãeravno ne knez, vendarle grof ali
vsaj baron. Imela bi ga neizreãeno rada, ãe bi ponoãi ‰e
tako smrãal, da bi imel le lepo ekvipaÏo, v kateri bi se
ona vozila.

Îupana je pa v tem imelo kaj hudo, glavo si je podprl

z obema rokama in je mislil na vse strani, kako bi si po-
magal v tej zadregi. Ali naj premi‰ljava, kakor hoãe, na-
posled se le vedno zmisli na — Matizlja. Matizelj je bil
edini ãlovek v vasi, ki je znal za silo nem‰ki brati in go-
voriti, seveda razen grajskih, s katerimi pa Ïupan ni imel
rad opraviti, ker je imela soseska z gra‰ãakom veliko in
staro pravdo zaradi nekega gozda. Ali z Matizljem je
bila spet grozna sitnost. Prviã je bil redkokdaj doma in
ãe se je tudi drÏal doma, bil je malokdaj trezen in poleg
je imel ‰e to napako, da je bil zelo razmi‰ljen in v tej raz-
mi‰ljenosti si je marsikaj prisvojil, kar ni bilo njegovo,
zato je prihajal pogostoma z gosposko navzkriÏ, ljudje
so pa popolnoma govorili, da ima predolge prste. Bil je
domaã sin, hodil je nekoliko let v ‰olo in marsikatera
stara Ïenica se je veselila, da bodo imeli na Polici kdaj
novo ma‰o. Ali Matizelj Poliãanom ni privo‰ãil tega ve-
selja, obesil je uk na kljuko ter se poprijel ‰ivanke, in kaj
se ve, morebiti bi bil prav dober krojaã, ko bi ga ne bili

BES

HUZARJI NA POLICI

v belo suknjo vtaknili. Kar je pa pri‰el od vojakov, ni bil
za nobeno rabo veã, pri hi‰i ni prijel za nobeno delo, ker
ni hotel biti kmet; pa se tudi ‰ivanke ni veã lotil. Najraj‰i
se je drÏal mesarjev, pomagal jim kupovati in piti in
sploh se je vdal v voljo nebe‰kega oãeta, ki redi ptice
pod nebom, ki tudi nikoli ne sejejo in ne Ïanjejo.

Tisto popoldne, ko so Ïupan prinesli Ïalostno novico

iz mesta, prebudil se je Matizelj ravnokar v svislih in,
premi‰ljuje neãimernost tega sveta, je stopal poãasno
po vasi. Kar zasli‰i Ïupanov glas: »Matizelj, pojdi no
malo k nam, da nam kaj pove‰!«

»Kaj vam hoãem jaz povedati, ker sami veã veste, ka-

kor jaz,« odreÏe se Matizelj, pa ves zaãuden, odkod da-
nes tolika prijaznost Ïupanova, vendar stopi v hi‰o. Tu
ne ve, bi li verjel svojim oãem ali ne, Ïupan je postavil
predenj poliã vina in hleb kruha.

»Na, jej in pij, ãe si potreben, pa povedi mi, kaki lju-

de so ti huzarji, ker se jih vse boji. Ti si bil sam vojak, pa
bo‰ najbolje vedel povedati, so li res taki hrustje, kakor
se pripoveduje.«

»No! In pa kak‰ni! To vam reãem, vso vas vam bodo

obrnili!« — in Ïe je imel polno bisago laÏi pripravljenih,
pa hitro mu ‰ine misel skozi glavo, da se tu ni varno la-
gati, ker se bodo ljudje kmalu sami prepriãali, torej hi-
tro popravi: »Vsaj sli‰al sem tako, ker sam jih nisem vi-
del.«

BES

HUZARJI NA POLICI

»Kaj? Huzarjev nisi videl pa si ‰tirinajst let komis je-

del; kaj si pa vendar delal?«

»Kaj sem delal? Na to je teÏko odgovoriti: veliko in pa

niãesar. V tistem ãasu, ko sem jaz nosil belo suknjo, je
bil mir in vseh ‰tirinajst let nisem pri‰el iz Ljubljane, le
enkrat smo ‰li pomagat begunov lovit po Kamni‰kih
planinah. Takrat je bilo Ïalostno za vojaka, zdaj vsaj kaj
vidi po svetu.«

»Ali huzarji pa vendar tudi na‰ega cesarja sluÏijo in ãe

bi bili ‰e taki poredneÏi, saj je vendar ‰e pravica na sve-
tu.«

»Je, je pravica, toda je visoko poloÏena.«
»Naj Ïe bodo, kakr‰ni hoãejo, bomo Ïe kako izhajali,

saj so ljudje vendar.«

»To vam reãem, vsak vojak je reveÏ, da vam ni treba

veãjega iskati. âe je ‰e tako velik gospod, najsi tudi rdeãe
hlaãe nosi, vendar nima svoje glave, kakor je nima pro-
stak, ki mora frajtarja poslu‰ati.«

»Res je, res, prav pravi‰.«
Potem je Matizelj Ïupanu ‰e veliko pripovedoval o

teÏavah in sitnostih voja‰kega stanu. Ko je bil pa z
vinom Ïe pri kraju, reãe mu Ïupan:

»Matizelj, vidi‰ jaz sem tako-le mislil: ti zna‰ nem‰ki

govoriti in brati, ti bi mi najbolj mogel pomagati huza-
re nastaniti, ker nem‰ki bodo eni gotovo znali ali vsaj
nem‰ko pisanje bodo s seboj prinesli. Torej mislim, da

BES

HUZARJI NA POLICI

bi dobro bilo, ko bi se doma drÏal, da mi bo‰ pri rokah.
Priãakujem jih pa vsak dan.«

»Îe prav, oãe, Ïe prav, bomo Ïe naredili, kakor mora

biti. To bo na‰a skrb. Prosim vas, ker ste mi Ïe z vinom
postregli, posodite mi ‰e pipo tobaka.«

Îupan mu ga da z veseljem. Matizelj ga zasmodi in

gre poãasi iz hi‰e. ·e nikoli ni tako poãasno in mogoã-
no stopal po vasi, kakor danes, pa kaj bi tudi ne, saj je
najimenitnej‰a oseba v vsej vasi.

BES

HUZARJI NA POLICI

Drugo poglavje

sti popoldan sta sedeli gra‰ãinski gospodiãni Julija in
Berta v hladnici na gra‰ãinskem vrtu.

»Oh, kako sem vesela,« vzklikne Ïiva Berta, vrÏe delo,

ki ga je imela v rokah, na mizo in ple‰e po hladnici. »Ko
bi bili mama tu, objela bi jih od veselja, da naju niso pu-
stili v ta pusti Jesenovec, akoravno sem se zadnjiã jokala.
Od Ïalosti bi umrla, ko bi morala zdaj pri stari teti v Je-
senovcu sedeti in prejo navijati.«

»Ne nori kakor neumno dete,« svari jo mirno Julija,

»saj ‰e ne vemo, kak‰ni ljudje bodo pri‰li.«

»Kdor bo najmlaj‰i in najlep‰i in kogar se bo suknja

najtesneje oprijemala, ta bo moj, in nihãe drugi, ko bi se
tudi s ‰estimi konji pripeljal!«

»Kako si vendar preprosta! Ti bi se prvemu veternja-

ku obesila na vrat. Najprej moramo vendar videti, kdo
je in kaj je; lepo te prosim, vedi se dostojno!«

»Kaj ti pomaga dostojnost, ko se vedno dolgoãasimo

tu v gradu, zmerom smo sami, ne pridemo v nobeno
druÏbo, zdaj je pa lepa prilika in Bog ve, kdaj spet pri-
de.«

BES

HUZARJI NA POLICI

»Ti bi vedno rada norela, samo da bi bil kdo priprav-

ljen. Moram ti reãi, da meni ta tvoja preprostost prav
niã ne ugaja.«

Berta zdaj spet sede in vzame pletenje v roke in neko-

liko ãasa sta obe sedeli in pohajali za svojimi fantazija-
mi, Berta je koketovala z lepim lajtnantom, Juliji so bili
pa le v mislih ogrski grofje in baroni. Pa kmalu vrÏe Ber-
ta delo spet iz rok in ploskne z rokama:

»To je dobro, da ravno zdaj ni oãeta doma, da bi jih le

‰e tako hitro ne bilo!«

»Jaz se oãeta manj bojim kakor mame, saj jih pozna‰,

kak‰ni so,« odgovori ji bolj izku‰ena Julija.

»Jaz se ne bojim ni mame ni oãeta. V gra‰ãini mora-

jo vendarle stanovati oficirji in listek se lahko stisne v
roko mimogrede, ali pa ponevedoma pade v travo kraj
pota, ko se bomo izprehajali po vrtu.«

»Tebi je vse v mislih, samo to ne, kar bi bilo treba. Na

to ne misli‰, kako bomo vzprejeli goste. To si mora‰ mi-
sliti, da jih s svojimi starimi polkami in valcerji ne mo-
remo dolgoãasiti in res je sramota, da nimamo nobene
novej‰e stvari za klavir. Danes ‰e mora‰ pisati v mesto
Milici, da nama po‰lje kar najhitreje vse svoje ãarda‰e in
kêre. Da bi jih mama kupili, tega ‰e misliti ne smeva.«

Berta je obljubila, da bo pisala, dasitudi ni mogla ra-

zumeti, ãemu bi bilo treba ãarda‰ev in kêrov.

BES

HUZARJI NA POLICI

Ubogi gospodiãni si paã nista mogli misliti, kak‰na

nevihta se zbira nad njiju glavama. V tem ko sta se Berta
in Julija razgovarjali v hladnici in sanjali o prihodnji sre-
ãi, razmi‰ljevali so mati, kaj bi jim bilo poãeti. Da hãeri
doma ne moreta in ne smeta ostati, to je bilo gotovo. Ali
kam z njima? V Jesenovec? Gospa sicer ni nikoli rada
privolila, da sta ‰li hãeri k teti v Jesenovec, ker je misli-
la, da sta tam preveã prosti in predaleã od matere. Ali
ker se je stvar tako obrnila, vendar je manj‰a nevarnost
pri stari teti v Jesenovcu, nego doma. Sklenili so tedaj
poslati obe tja in to Ïe drugo jutro.

Gospa najde svoji hãeri v hladnici na vrtu.
»Ker sta me zadnjiã tako nadlegovali in prosili, da bi

‰li radi k teti, dopu‰ãam vama, ker sem reã dobro pre-
mislila!«

Ko bi jima bila mati povedala, da je jesenov‰ka teta

umrla, gospodiãni bi se ne bili tako prestra‰ili, kakor sta
se zaradi te novice. Julija je obledela in se od jeze ugriz-
nila v ustnico, Berti je pa od strahu padlo pletenje iz rok
in solze so ji zaigrale v oãeh.

Julija se prva zave ter na videz s prav mirnim glasom

reãe: »Res sva vas spomladi prosili, da naju pustite, ali
zdaj bi nama bilo ljub‰e, da ostaneva doma. V tej veliki
vroãini se ni posebno prijetno tako daleã voziti.«

»Ako se odpeljeta zjutraj ob petih, Ïe sta pred veliko

vroãino v Jesenovcu.«

BES

HUZARJI NA POLICI

»Ali ravno zdaj je doma toliko dela, da ne vem, kaj bi

prej v roke vzela, saj ‰e oãetovo perilo ni zgotovljeno.«

»To je najmanj‰a stvarca, platno lahko s seboj vzame-

ta.«

»Ali pomislite …«
»Dosti je besedovanja! Jaz vama imam le to poveda-

ti, da bo jutri ob sedmih koãija napreÏena, tedaj pospra-
vita ‰e danes, kar mislita vzeti s seboj.«

Zdaj se Berta ni mogla veã vzdrÏati, od jeze zacepeta

in reãe nejevoljno: »Zakaj pa ravno zdaj? Ravno zdaj, ko
pridejo huzarji?«

Julija jo srdito pogleda, ona ‰e ni obupala mater pre-

govoriti, ali zdaj je vse izgubljeno.

»Aha, zdaj vaju imam, ptiãici! Kajne, huzarji vaju drÏe

tu? Mislila sem si, da bo kaj takega. Lepi hãeri imam,
lepo veselje mi delata zdaj na stare dni! To je vajina hva-
leÏnost, to je sad moje skrbne vzgoje!«

»Vi bi menda radi, da bi bili tercijalki,« togoti se Ber-

ta, »in da ostaneva stari devici. Raj‰i grem ‰e jutri v klo‰-
ter pa se ponunim. Najbolje bi pa bilo, da bi umrla!«

Pri teh besedah se tako bridko zajoka, da se sama sebi

smili.

»Kakor sem rekla, jutri ob sedmih da sta pripravlje-

ni!«

Na te besede gredo gospa iz hladnice, Julija pa bleda

od jeze gre za njimi. Berta ostane sama in ihti ‰e huje.

BES

HUZARJI NA POLICI

Ko je bil ves predprt premoãen, ustavijo se ji ‰ele solze,
obri‰e si objokane oãi in miluje samo sebe. To, kar je
naposled rekla, ni bilo ravno resnica, zdaj si je Ïe spet
premislila, umreti ‰e noãe, tudi v klo‰ter ‰e ne gre, ali to
je pa sklenila, ko bi zdajle pri‰el lajtnant s ãrnimi brki-
cami pod vrtni zid, takoj bi se mu dala odpeljati! — ma-
teri vkljub. Ker pa lajtnanta le predolgo ni, gre poãasi za
sestro in srdito meãe svoje stvari v kovãeg. Ali toliko si
je pa obljubila, da se nala‰ã zaljubi v prvega, ki pride,
seveda s tem pridrÏkom, ako ji bo pogodu.

V tem se je glas, da pridejo huzarji, raznesel Ïe po vsej

vasi. MoÏje so proti veãeru po dva po trije skupaj stali in
se pomenkovali o rdeãehlaãarjih, ker toliko so Ïe zve-
deli, da imajo vsi rdeãe hlaãe. Tudi krãme so se ta veãer
bolj napolnile, nego je bilo sicer navada ob delavnikih;
posebno pri Nepotrebniku so bile vse mize zasedene.
Nepotrebnik je ‰ele pred enim letom zaãel krãmariti in
ker so vsi va‰ãanje mislili, da sta na Polici dosti dve krã-
mi, prijelo se je novega krãmarja ime Nepotrebnik. In
od poãetka je bilo res videti, kakor bi bil nepotreben in
morebiti ‰e ni kmalu imel toliko gostov kakor nocoj.
Tega pa ni bilo krivo njegovo vino, marveã vse kaj dru-
gega. Nepotrebnikov sin, ki v mestu hodi v ‰olo, prine-
sel je lani, ko je pri‰el na poãitnice, s seboj podobo, ka-
tero je nabil na hlevna vrata. Na podobi je bilo naslika-
nih ‰est huzarjev, vsi od glave do peta rdeãi kakor ma-

BES

HUZARJI NA POLICI

kov cvet, vsi so imeli neznano hude obraze, brke navi-
hane kakor ‰pilje in sablje zamahnjene. Do danes se
nihãe ni zmenil za to podobo, le Nepotrebnikov hlapec,
ki bi k letu moral dobiti list za vojake, ogledoval jih je
vãasih s plahim srcem. Danes proti veãeru je pa vsa vas
romala do Nepotrebnikovega hleva, in moÏe, ki so pri‰li
Ïe do hleva, te je Nepotrebnik lahko pregovoril, da so
stopili ‰e ãez dvori‰ãe v hi‰o in dali za poliã vina. Tu je
imel danes posebno Matizelj vesel dan, od vseh strani
so mu napivali ter ga izpra‰evali. Matizelj, ki je bil pri
Ïupanu ‰e celo pohleven, navzel se je tu vinskega duha
in je vse drugaãegovoril; posebno ker je tudi on videl
podobo na hlevnih vratih, bil je naglo cel vedeÏ. Zdaj jih
je znal tako opisovati, kakor bi bil najmanj deset let slu-
Ïil z njimi. Seveda jih je opisal, da se Bogu smili. Govo-
re tako, da jih Ïiva du‰a ne razume, vedno se bijo s Tur-
kom in so na pol divjaki, toliko da otrok ne Ïro.

Precej pozno so se moÏje raz‰li pobiti in zami‰ljeni.

Na poti dregne Matizlja Pi‰kur, ki je imel malo kramo v
vasi, ter ga povpra‰a, kaj huzarji najraj‰i jedo.

»Samo suho slanino!« odgovori mu Matizelj, brÏko-

ne zato, ker jo je on neizreãeno rad jedel. Pi‰kur si je
precej drugo jutro naroãil cel boh.

Fantje to noã niso ukali, na vasi so bili pa vsi, vsak je

‰el svoja pota in dekleta so si drugi dan pravila na poto-
ku, da ‰e niso bili kmalu tako ljubeznivi kakor sinoãi.

BES

HUZARJI NA POLICI

Tretje poglavje

rugi dan popoldne kar nanagloma vstane velik
hrup po vasi. Otroci, ki so se igrali pri mlaki zunaj

vasi, so prihrumeli z neznanim vpitjem v vas.

»So Ïe tukaj, so Ïe tukaj!« kriãe vsi na vse grlo in kma-

lu za njimi pripodi Moãnikov AnÏek v najveãjem kolo-
pu svojo mavro, ki se je mirno pasla ob cesti. Otroãja
drhal vedno bolj nara‰ãa in vsi teko kriãe v dolenji ko-
nec. Na ta krik privro ljudje iz vseh hi‰ na ulice ter gle-
dajo proti kapelici, kjer se prevali cesta ãez mali klanec.
Nobeden ni povpra‰al, kdo prihaja, vsi so razumeli
otroãji vri‰ã.

Zdaj se prikaÏeta izza znamenja dva huzarja, ki se pa

nista tako drvila, kakor onih ‰est na Nepotrebnikovem
hlevu, marveã prav zloÏno sta jahala proti vasi; tudi ni-
sta imela golih sabelj, kar je ljudi precej potolaÏilo. Pod
lipo, ki stoji pred cerkvijo v gorenjem koncu, ustavita se
in poskaãeta s konj; Ïupan pa, ki je tudi sli‰al otro‰ki
krik, hiti v eni sapi k njima. Eden od huzarjev odpre svo-
jo veliko rdeão listnico, vzame iz nje pismo z velikim pe-
ãatom ter jo poda Ïupanu. V tem so pa pristopili tudi
drugi moÏje in so ãez Ïupanove rame ogledovali pismo,

BES

HUZARJI NA POLICI

katero je Ïupan preobraãal na vse strani in skupno z ro-
kami pripovedoval huzarjema, da ne zna brati, a tudi ta
dva sta migala z ramami.

»Kaj je Matizelj? Zlodej vedi, kje ga pes drÏi! Pojdite

ga iskat!« reãe Ïupan fantalinom, ki so pri‰li poãasi bli-
Ïe. Kakor blisk jo udero fantje po vasi in Matizelj! Ma-
tizelj! se je razlegalo na vse kraje. Matizelj je bil ta trenu-
tek najimenitnej‰a oseba v vsej vasi. V tem ko so otroci
iskali Matizlja, ogledovali so ljudje, katerih se je ãim-
dalje veã zbralo, natanko huzarja. Najãudneje se je zde-
lo vsem, da ta dva nimata rdeãih hlaã, marveã da sta vsa
modra kakor plavica v p‰enici; tudi se je ljudem dobro
zdelo, da nista imela tako hudih brk, in Nepotrebniko-
va Polonica, ki je gledala izza vrtnega plota, je rekla, da
ta dva nista na pol tako huda videti, kakor so oni na vra-
tih. Da bi pa huzarja predolgo zunaj ne ãakala in da bi
morebiti ne bila nejevoljna, jima namigne Ïupan z oãmi
in z rokama, naj gresta z njim. Huzarja primeta vsak
svojega konja za uzdo in gresta pe‰ za Ïupanom, ki za-
mi‰ljeno ogleduje veliki peãat na pismu.

Otroci so prevpili vso vas, pogledali v vse krãme, po-

vpra‰evali po vseh hi‰ah v katerih se je navadno ogla‰al
Matizelj. Ali vse zaman! Matizlja ni bilo nikjer, ravno
danes, ko ga je bilo najbolj treba, izginil je. Pri zadnji hi‰i
so ‰ele zvedeli, da je ‰el z mesarjem na Kozje brdo ko‰-
trunov nakupovat. Îupan je bil v veliki stiski, kaj hoãe

BES

HUZARJI NA POLICI

poãeti; pismo se vendarle mora prebrati. Napravi se,
vzame pismo in gre z njim v grad, ãetudi nerad.

Gospa mu rada prebere pismo, iz katerega se je zve-

delo, da pride jutri stoindvajset konjikov, za katere mora
vas pripraviti stanovanje in ÏiveÏ. Za ritmajstra in lajt-
nanta z dvema sluÏabnikoma vred je bilo pripravljeno v
gradu, drugje pa Ïupan ‰e tisto popoldne s priseÏnimi
moÏmi razdeli med va‰ãane, navadno v vsako hi‰o po
dva, le koãarji so bili prosti, zato so pa Ïupan in ‰e ne-
kateri drugi trdne‰i kmetje vzeli po tri. Ta dva, ki sta pri-
nesla pismo, ostala sta takoj pri Ïupanu.

Drugo jutro okoli enajstih so se zasli‰ale trobente in

od znamenja se je valil prah kakor siv oblak proti vasi;
niti konjikov niti konj ni bilo videti iz prahu, ãule so se
le trobente in peketanje konjskih kopit. Îupan s svoji-
ma huzarjema jim hiti naproti. Po dva in dva so jezdili
v vas in se postavili v red pred cerkvijo. Îupan hitro pri-
stopi z zeleno kapico v roki k ritmajstru in lajtnantu, ki
sta poskakala s konj, in ju poniÏno pozdravlja. Nista ga
sicer razumela, ali toliko sta videla, da jima veli, naj gre-
sta z njim. Îupan ju pelje naravnost proti gra‰ãini in ko
so zavili za cerkev, poskakali so tudi huzarji raz konj in
priseÏni moÏje so jih jeli deliti po hi‰ah. Skoro vsak go-
spodar je pri‰el sem ter je vzel dva ali tri moÏe, kolikor
mu jih je bilo namenjenih, in kmalu se je spraznil pro-

BES

HUZARJI NA POLICI

stor pred cerkvijo. Ko je poldne zazvonilo, sedeli so Ïe
vsi pri polnih skledah.

Med potom si je Ïupan od strani ogledoval oficirja.

Oba sta bila mlada, ali vendar je bil med njima velik raz-
loãek. Ritmajster, ki je bil nekaj let starej‰i od lajtnanta,
bil je lep moÏ; njegov sicer resni obraz je pokazoval ne-
ko dobrotljivost in na prvi pogled se je ta moÏ prikupil
Ïupanu; tudi njegov govor, dasi ga ni razumel, zdel se
mu je prijeten in ljubezniv. Lajtnant je bil nekoliko veãji
od ritmajstra, ali njegov podolgasti, mozolasti obraz je
bil nekoliko prazen in v vsem se je zdel Ïupanu podob-
nej‰i velikemu fantalinu nego jedrnemu moÏu. Na graj-
skih vratih je Ïupan izroãil gospoda hi‰ni, ki ju je Ïe pri-
ãakovala in ju precej vedla v pripravljene sobe. V gradu
ni bilo videti razen hi‰ne Ïive du‰e, to se jima je zdelo
ãudno.

»Ali so gosdpoda doma?« vpra‰a ritmajster hi‰no.
»Sama gospa so doma.«
»Prosim, naznanite jim, da sva pri‰la in da bi jih rada

pozdravila, brÏ ko se probleãeva.«

»Precej jim povem,« veli hi‰na, odpre gostoma vrata

in odide.

»Gospod lajtnant, ako se prej preobleãete, pridite v

mojo sobo; ako se pa jaz prej, pridem k vam.«

»Dobro, gospod ritmajster!«

BES

HUZARJI NA POLICI

Vsak je imel dve sobi. Sobe so bile prav prijazne, po-

hi‰tvo je bilo sicer precej starinsko, ali vendar ãedno in
v najlep‰em redu. Ritmajster je bil prej gotov in stopi v
lajtnantovo sobo.

»Dragi gospod ritmajster, meni se vse tako dozdeva,

da smo pri‰li v pravo pu‰ãavo.«

»Kolikor sem mogel s pota videti, okolica je prav pri-

jazna.«

»Jaz nisem bil nikoli in nikoli ne bom prijatelj idiliã-

nega Ïivljenja. Ako nimam dru‰ãine, umrl bi raj‰i od
dolgega ãasa.«

»Nikar se ne prenaglite, saj razen hi‰e ‰e nikogar ne

poznate. Bog ve, kako veselje vas ãaka.«

»Mogoãe, ali meni nekaj pravi, da se bomo dolgoãa-

sili, kakor po navadi na deÏeli.«

»Kar se mene tiãe, reãi moram, da sem doslej uÏil ‰e

malo dolgega ãasa. Jaz mislim, da je ãlovek sam kriv, ako
se dolgoãasi.«

»A da! Ne zamerite!« namuza se nekako zaniãljivo

lajtnant. »Skoro bi pozabil, da ste filozof.«

»Ako se pravi to filozof biti: ne ravno v sebi iskati sre-

di‰ãa, okoli katerega bi se moral vrteti svet, marveã le
kakor ãlovek Ïiveti med ljudmi, potem sem filozof.«

Lajtnantovo dolgo lice se je pri teh besedah ‰e bolj

podalj‰alo, rekel pa ni niãesar.

BES

HUZARJI NA POLICI

»Gospod ritmajster, jaz sem pripravljen! Ako hoãete,

greva se poklonit gospe.«

Ko sta stopila na mostovÏ, stala je tu Ïe hi‰na in jima

je pokazala velika vrata. V veliki sobi je sedela pri gore-
njem oknu gospa v prosti domaãi obleki s pletenjem v
rokah. Ko se odpro vrata, poloÏi delo iz rok, vstane in
jima gre nekoliko korakov naproti.

»Gospa milostljiva!« izpregovori ritmajster. »Usoda

naju je privedla pod va‰o streho in prisiljena sva neko-
liko ãasa uÏivati va‰o gostoljubnost. Veva, da vam bo to
naklonilo marsikako sitnost, ali jaz in tudi moj prijatelj
iskreno Ïeliva, da bi vas kar najmanj nadlegovala, in
prosila bi vas, da bi zaradi naju ne izpremenili najmanj-
‰e stvarce v svojem navadnem Ïivljenju. Jaz sem ritmaj-
ster Moko‰inyi in tu vam predstavljam barona Banfyja,
lajtnanta v mojem eskadronu.«

Gospe je ugajala vsa ritmajstrova podoba, posebno ji

je prijal njegov krepki, ali vendar mili glas in ‰e bolj nje-
gova neprisiljena vljudnost.

Gospa jima ponudi sedeÏ, rekoã: »Da sta mi srãno po-

zdravljena v moji hi‰i, ali precej zdaj moram prositi go-
spoda, da bosta imela z nami potrpljenje in mnogo po-
trpljenja, ako ne bo vse tako, kakor bi moralo iti. Mi Ïi-
vimo tu tako rekoã loãeni od izobraÏenega sveta, poseb-
no tako odliãni gostje ne zahajajo pogosto k nam. Zlasti
se bojim Ïe vnaprej, da se bosta gospoda pri nas dol-

BES

HUZARJI NA POLICI

goãasila, ker sta bolj vajena hrupnemu Ïivljenju v mes-
tih.«

Lajtnantu se je zmraãilo lice in kakor blisk je neka ne-

jevolja pre‰inila njegov prazni obraz, kakor bi hotel reãi:
»To sem si mislil!« in pri tem se je zaniãljivo ozrl po sta-
rinskem pohi‰tvu. Gospe ta pogled ni u‰el, ali kakor bi
ne bila niãesar opazila, nadaljuje: »âe bi gospoda v svo-
jih sobah morebiti pogre‰ala kake stvari, prosim vaju,
da bi mi naravnost povedala.«

»Gospa milostljiva!« veli lajtnant. »Ne pozabite, da

smo vojaki in vojak mora vse poskusiti.«

Pri teh besedah je gospo oblila lahka rdeãica; ritmaj-

ster je zapazil, da so jo zbodle lajtnantove nepremi‰ljene
besede, torej hitro pristavi:

»Res, vojaki smo, in ravno vojak, ki je izkusil teÏave in

nadloge svojega stanu v sovraÏnikovi deÏeli, pravim,
ravno vojak toliko bolj spoznava in ve ceniti prijazno
gostoljubnost.«

Hi‰na napove zdaj kosilo in vsi trije stopijo zraven v

veliko prostorno sobano. Dolga miza sredi izbe je bila
pa le za tri ljudi pogrnjena, kar je oba osupnilo.

»Gotovo Ïe dolgo niste imeli vojakov v vasi in v gra-

du?« povpra‰a lajtnant.

»Res, dolgo ne, jaz sem v tej hi‰i porojena, pa jih ne

pomnim.«

»Torej smo mi prvi?«

BES

HUZARJI NA POLICI

»Prvi, odkar jaz gospodinjim, prvi!«
»Tedaj toliko nadleÏnej‰i!« pristavi ritmajster.
»Ne govorite tu o nadleÏnosti, prosim vas le, da na‰o

slabo postreÏbo vzamete za ljubo.«

»Jaz sem z du‰o in telesom vojak,« nadaljuje ritmaj-

ster, »in ãe bi mi moglo kaj kaliti veselje do mojega sta-
nu, kalila bi mi ga misel na na‰o nestalnost. Danes si tu,
jutri tam. Ko so se v enem kraju ljudje ãloveka privadi-
li, ko je ãlovek priljubil ljudi — iti mora dalje in zapustiti
najbolj‰e prijatelje.«

»âlovek bi potem sodil, da sta s teÏkim srcem zapu-

stila svoje prej‰nje mesto,« reãe gospa.

»Ne mogel bi reãi, da me je kaj posebnega vezalo na-

nje, bili smo ondi le kratek ãas in sploh nisem poseben
prijatej mestnemu Ïivljenju.«

»Mene pa ravno veseli vedna izprememba. Danes v

mestu v druÏbi veselih prijateljev, jutri pa spet v pusti
samoti, kakor usoda nanese,« izpregovori spet lajtnant.

»Samo mislim, da ãimprej ste iz take samote, tem

bolje se vam zdi,« ali se gospa.

»Ne bom tajil, da je res. Od mladosti sem Ïe vajen na

veãjo in veselo druÏbo. Ljudje si tudi v tem niso enaki;
kolikor glav, toliko misli.«

Ritmajster se je medtem zagledal v podobe, ki so vi-

sele na steni njemu nasproti. Precej je spoznal domaão
gospo, akoravno je bila v podobi mnogo mlaj‰a; gospod

BES

HUZARJI NA POLICI

z dobrovoljnim obrazom na smeh, ki je visel poleg te
gospe, to je moral biti nje moÏ. Najbolj sta ga pa mika-
li dve Ïenski doprsni podobi, posebno mu je prijala zala
blondina z velikimi modrimi oãmi. Kar oãesa ni mogel
odvrniti od nje, to je bila glava, kakor jih zna slikati Van
Dyk.

»âe se ne motim, milostljiva gospa, to je podoba va-

‰ega moÏa,« povpra‰a ãez nekoliko ritmajster ter po-
kaÏe na mo‰ko podobo.

»Da, moj moÏ! Vem, da se vam je ãudno zdelo, kako

da smo sami. Pred poldrugim mesecem je ‰el na Dunaj
in vaÏne stvari ga ‰e zdaj ondi zadrÏujejo.«

»Ali upamo vsaj, da se kmalu vidimo?«
»Priãakujem ga v kratkem. Vem, da bo vesel, ko naj-

de tako ljubeznive goste.«

»Ne zamerite, gospa milostljiva, sta li te dve gospo-

diãni va‰i hãeri?« vpra‰a lajtnant, ki se je na ritmajstrove
besede ozrl na podobe.

»Da, moji hãeri!«
»Sta li morebiti ‰li z oãetom na Dunaj?« pozveduje

dalje lajtnant.

»O ne! ·li sta le k svoji teti v Jesenovec.«
»Ali bomo kmalu tako sreãni, da ju vidimo med

nami?«

»Kdaj se vrneta, tega vam natanko ne vem povedati.«

BES

HUZARJI NA POLICI

Videlo se je lajtnantu, da bi bil ‰e kaj veã rad zvedel o

gospodiãnah, tudi ritmajster je bil radoveden, ali ãutil je,
da bi bilo nespodobno takoj prvi trenutek dalje izpra-
‰evati, posebno ker se mu je zdelo, da je gospa na zad-
nje lajtnantovo vpra‰anje nekako zatezala z odgovorom.

Ko so po obedu vstali izza mize, jima ponudi gospa

knjiÏnico na rabo in, predno sta ‰la v svoje sobe, spomni
ju ‰e enkrat, da bi delala vse po svoji volji, kakor da sta
doma.

BES

HUZARJI NA POLICI

âetrto poglavje

oglejmo zdaj nekoliko v vas, ki ‰e ni bila kmalu tako

Ïiva kakor danes. Huzarji so stali pred hi‰ami, ali se

po vasi izprehajali, kmetje so jih primerjali Nepotrebni-
kovim, ali vsi so bili teh misli, da niso tako hudi in po-
redni, kakor so mislili in da ta in oni je vedel o svojih
pripovedovati, kako so pohlevni in z vsem zadovoljni.
Za otroke je bil pa Mohorjev trobentar najimenitnej‰a
oseba. Pri Mohorju sta stanovala huzarja Mi‰ko, tro-
bentar, in prostak Jano‰. Pred Mohorjevo hi‰o se je
zbrala cela tolpa otrok, samo da bi videli trobentarja; ali
komaj se je pokazal na prag, razkadili so se otroci na vse
strani, ker Mi‰ko je bil ãrn, kakor bi se bil s sajami na-
mazal; kadar se je pa zareÏal, videli so mu zobje beli ka-
kor repa: videlo se mu je, da je ciganske krvi. Ko je pri‰la
nedelja, ‰li so skoro vsi huzarji k deseti ma‰i, tudi Mi‰ko,
akoravno so njegovi tovari‰i trdili, da nima nobene vere.
Janezek, ‰estletni Mohorjev sin, sprijaznil se je Ïe toli-
ko z Mi‰kom, da ga je ta iz cerkve grede drÏal za roko,
kar je celo staremu Mohorju, ki je ‰el z drugimi moÏmi
nekoliko za njima, bilo jako pogodu. Vsi otroci so zavi-

BES

HUZARJI NA POLICI

dali Janezku in on je to dobro vedel, zato je pa tudi kaj
mo‰ko korakal in delal neznano ‰iroke stopinje.

Ko pridejo domov, odloÏi Mi‰ko ãako in atila in sto-

pi na dvori‰ãe. Tu je videl triletnega Mihca, drugega
Mohorjevega sina, ki je ‰e v sami srajci hodil in vedno
palec v ustih drÏal in sesal. Mi‰ko se mu je, kolikor mu
je bilo mogoãe, prijazno in zapeljivo smehljal, z rokami
mu migal in ga vabil, da bi ‰el k njemu. Mihec se mu je
sicer reÏal, ali vendar se je bolj in bolj umikal, kakor bi
ne verjel prav Mi‰kovemu prilizovanju. Zdajci skoãi
Mi‰ko za njim in ga ulovi za srajco. Mihec je hotel za-
vpiti, usta je imel Ïe izteÏaj odprta, ali reveÏ se je tako
prestra‰il, da mu je sapa po‰la, in ko je spet sapo dobil,
sedel je Mi‰ko Ïe na klopi pred hi‰o in Mihec jahal na
njegovih kolenih, skonca bolj poãasi, potem ãimdalje
hitreje. Mihec je v tem popolnoma pozabil na jok in se
je tako zadovoljen reÏal, kakor bi bil v nebesih. Mati, ki
so ravno juÏino napravljali, so vse videli in materi se je
to ‰e bolje zdelo nego Mihcu. »Kakor je ãrn, vendarle je
dober ãlovek,« dejali so proti dekli. Ravno zdaj je Jano‰
napojil konje in jih je peljal nazaj v hlev. Mi‰ko hitro
vzame Mihca ter ga posadi na konja. Jano‰ je konja pre-
peljaval po dvori‰ãu, Mi‰ko je pa tekal v‰tric njega in
Mihca drÏal, z enim oãesom je pa kukal v kuhinjo, ga li
mati vidijo, ali ne. In mati so ga videli, celo oãeta so po-
klicali.

BES

HUZARJI NA POLICI

»Glej ga, kako ima otroke rad!« so rekli mati in, ko so

takoj potem jedi devali v sklede, spominjali so se Mi‰ka.
Razen mesa, ki jima gre, leÏala je na zelju za vsakega
lepa mesena klobasa in Mi‰ko se ji je Ïe od daleã namu-
zal.

»Prijatelj,« se obrne proti Jano‰u, »to je moja stara

praksa, ki me ‰e nikoli ni varala.«

Tudi Jano‰ je gledal, da se je materi prikupil. Ko nekoã

niso mogli hitro zakuriti, jezili so se na posle, kako no-
benemu ne pride na misel, da bi trska nacepil, in Jano‰
jih je precej nacepil toliko, da so jih imeli vsaj za pol leta
dovolj za podkurjavo.

Sploh so se kmetje kmalu prepriãali, da ti gostje, ka-

terih so se bali bolj nego hude letine, niso ravno taki
malopridneÏi, kakor so si jih zami‰ljali. Res je sicer, da
je vãasih Mohorjevi materi izginila kaka klobasa iz oma-
re, ali kdo bo precej zato koga dolÏil? Saj je tudi prej vãa-
sih kake zmanjkalo, saj jo je kdo drug ravno tako lahko
vzel kakor ãrni Mi‰ko. Ali ãe je kos slanine, ki je visel v
ka‰ãi, tako hitro kopnel, kakor sneg na toplem soncu,
kdo more za to? Mi‰ko res neizreãeno rad je suho slani-
no, kakor je prerokoval Matizelj, ali mati ga zato ‰e niso
mogli dolÏiti; morebiti so se mi‰i in podgane v ka‰ãi za-
redile. Mi‰ko se je pa tudi tako nedolÏno drÏal, da so bili
mati prepriãani, da ni on tatvine kriv, torej tudi mati o
vsem tem niso oãetu povedali niãesar, posebno ko so

BES

HUZARJI NA POLICI

videli, kako rad ima Janezek Mi‰ka in kako veselo jaha
Mihec na njegovih kolenih. In ko bi se bila tudi vãasih
vzbudila kak‰na sumnja na Mi‰ka, spoznali so nekega
dne, da je Mi‰ko popolnoma nedolÏen in da ‰e ne ve, kje
imajo spravljene klobase in slanino. Ko so namreã neke-
ga dne pri‰li mati s polja domov, na‰li so Mi‰ka, ki je
zibal malo, pol leta staro Minico, ki se je bila vzbudila,
in poleg ji je tako ljubeznivo prepeval aja tutaja, da so
mati od veselja obstali med durmi. Pri veãerji so ga pred
vsemi oãitno pohvalili! »Kdo bi si mislil, da so to tako
dobri ljudje, vas domaãih mo‰kih nobeden ne bo zazi-
bal otroka, ko bi si grlo razparal, ‰e celo Janezek se zmu-
za skozi vrata, ãe le more.«

Mohorica je bila pa Mi‰ku tudi hvaleÏna za to privr-

Ïenost in kadar je devala v skledo, mislila je nanj, in
kosci, katere je Mi‰ko dobival, niso bili najslab‰i. Neki
dan se je bil pa ‰e oãetu posebno prikupil. Imeli so rav-
no seno na travniku, bilo je Ïe suho in zveãer so ga mis-
lili spraviti domov; kar so se jeli popoldne preganjati
hudourni oblaki in vedno huje so se kopiãili. Ljudje so
hiteli, kar so mogli. Mohor bi bil rad naprosil svoja hu-
zarja, da bi ‰la pomagat, pa si ni prav upal. Ko je Mi‰ko
videl, da so v zadregi, nagovori svojega tovari‰a Jano‰a
in vsak vzame vile. Jano‰ je na travniku nakladal, Mi‰ko
je pa doma zmetaval na svisli; oba sta delala, da jima je

BES

HUZARJI NA POLICI

pot od ãela kapal in predno se je vlila ploha, bilo je vse
seno pod streho.

»Ne bi verjel, da znajo tako delati,« ãudi se Mohor.
Mohorica pa reãe moÏu: »Danes jima mora‰ kaj bolj-

‰ega privo‰ãiti.«

Proti veãeru se Mohor napravi, zbere vso svojo nem-

‰ãino, ker je mislil, da ga bosta huzarja nem‰ki bolje ra-
zumela nego po domaãe in njima namigne: »Alo! Ge-
mer bircaus!« (Pojdimo v gostilno!) In Mohor se ni zmo-
til. Mi‰ko ga je precej razumel, in ko je pokazal Mohor
‰e z roko, kaj hoãe povedati, skoãila sta oba po svoje ãe-
pice in vsi trije, Mohor v sredi, zavili so jo proti Nepo-
trebniku. Tu moramo povedati, da je Nepotrebnik prvi
uvedel v svoji krãmi to lepo navado, da je dajal vsakemu
gostu svojo kupico; drugje dobivajo vsi le po eno samo,
ãe jih je tudi polno omizje. Precej ko so sedli, je ponu-
dil Mi‰ko vsem kmetom okoli mize svojega voja‰kega
tobaka in mehur je ‰el iz rok v roko. Skonca so tiho se-
deli, pri ãetrtem poliãu so bili Ïe zgovorni in pri vsakem
poliãu bolj in bolj. Huzarja sta jo rezala po madÏarski,
Mohor pa po‰teno po kranjski in poleg so si nameÏi-
kovali in z rokami mahali; ali so se razumeli, ali ne, to je
teÏko povedati, ãlovek bi skoro mislil, da; vsaj smejali so
se, da bi bili kmalu popokali. Naposled so se jeli obje-
mati. Mi‰ko je uãil Mohorja madÏarski in kmalu so bili
vsi trije baratom (prijatelji). Da bi Mi‰ko pokazal svoje

BES

HUZARJI NA POLICI

posebno prijateljstvo, posadi Mohorju svojo voja‰ko
ãepico na glavo, on pa vzame oãetov slamnik in ta pri-
jaznost je Mohorja tako genila, da je brÏ poklical ‰e en
poliã. Jano‰u je jezik Ïe sluÏbo odpovedal, glava mu je
bila teÏka, torej jo nasloni na mizo in zadremlje. Mi‰ko
je pa jel uãiti Mohorja po madÏarski ‰teti in nauãil ga je
do pet in bogve, koliko bi se bil Mohor ‰e nauãil, ko ne
bi bil Nepotrebnik ustavil nauka, kaÏoã na uro. Zmike-
tali so zaspanega Jano‰a, prijeli so se za podpazduhe in
Nepotrebnik jima je pomagal, da so se sreãno zmotali
skozi hi‰ne duri in ãez veÏni prag. Ali zunaj jima je bila
nocoj cesta preozka, na kateri se zlahkoma zogneta dva
velika senena voza. Plazili so se pri hi‰ah zdaj na desni,
zdaj na levi strani, ali vendar so sreãno brez vsake nez-
gode prijadrali do doma. Mohorica od skrbi ni mogla
zaspati, ãakala jih je s priÏgano luãjo in ko je zasli‰ala
ropot na dvori‰ãnih vratih, ‰la jim je odpirat. Îena se
prestra‰i, ko ugleda svojega moÏa v voja‰ki ãepici, misli
si, da se je morebiti moÏ v pijanosti sam v vojake vpisal;
ali ta strah jo je kmalu minil, ko Mi‰ko z oãetovim slam-
nikom na glavi pomoli v veÏo.

»Kaj ste vendar delali tako dolgo, saj bodo kmalu jeli

petelini peti,« godrnja mati, vrata zapahujeã.

Ali kako se na novo zavzemajo, ker Mohor je samo

madÏarski govoril: »Eã-kete-harom-baratom! Eden-
dva-trije-prijatelji!« pogovarja Mohor svojo Ïeno opo-

BES

HUZARJI NA POLICI

tekaje se po veÏi. Mati so mislili, da jim je ãrni Mi‰ko,
kateremu so se nocoj oãi svetile kakor ogenj, moÏa za-
copral. Mi‰ko je jel spet oãeta objemati, Jano‰ se ga je
oklenil od druge strani in vsi trije so govorili madÏarski.
Mati so kar strmeli v njih in niso se mogli naãuditi.

»Za boÏjo voljo! Zdaj sem pa med samimi MadÏari!«
Naposled sta se vendar huzarja skobacala v svojo

izbico pod streho, mati so pa oãeta spravili v posteljo.
Îe na pol v spanju je ‰e vedno mrmljal: »Baratom-ãe-
kete-harom-neã-et-hat-baratom (Prijatelji-eden-dva-
tri-‰tiri-pet-‰est-prijateljev!«) in Ïena je bila res v skrbeh
za moÏevo pamet. PotolaÏila se je ‰ele zjutraj, ko se je
Mohor prebudil kakor po‰ten Kranjec; madÏarski ‰teti
Ïe ni veã znal, le baratom mu je ‰e zvenelo po u‰esih.
âemur se je pa Mohor najbolj ãudil, bilo je to, da mu
ona ni niãesar oãitala in da ni ‰obe napela po stari na-
vadi. Le pri kosilu so rekli mati: »âe mo‰ki k vinu sede-
te, ni vas stran spravit.«

To je bilo vse in Mohor, ki je veãje nevihte priãakoval,

je bil prav vesel.

BES

HUZARJI NA POLICI

Peto poglavje

akor sta se Mi‰ko in Jano‰ Ïe znala Mohorjevima
prikupiti, sprijaznili so se bolj ali manj tudi drugi

huzarji s svojimi gospodarji. Ali med vsemi je ljudem,
posebno Ïenstvo, prijal vahtmajster, ki je pri Ïupanovih
stanoval. Bil je ‰e prav mlad, imel je morebiti komaj ‰ti-
riindvajset let in Ïenske so takoj rekle, da je med vsemi
najzal‰i. Nosil je lep‰o obleko, nego drugi in mati Ïu-
panja je zapazila, da ima zlato uro. Tudi Matizelj, ki se
je dva dni pozneje priplazil ves potuhnjen, rekel je pre-
cej, da mora biti iz dobre hi‰e in da ne Ïivi samo ob ce-
sajevih krajcarjih. Îupanu posebno je bil mladi vaht-
majster prav po godu, ne le samo zaradi ãedne postave
in zaradi lepega vedenja, temveã posebno zato, ker je
znal slovenski, dasitudi ne prav dobro, ali vsaj toliko, da
so se razumeli. To je Ïupanu neznano ugajalo; ãe bi pri-
‰la kaka pritoÏba ali kaj drugega, imel je vsaj ãloveka pri
rokah, kateremu je mogel bolj zaupati kakor Matizlju.
Tudi sam Matizelj je kmalu uvidel, da ga je pri Ïupanu
vahtmajster izpodrinil in potem ga res dolgo ni bilo na
izpregled. Najbolj se je vahtmajster priljubil ljudem za-
to, ker je bil tako prijazen. Ko se je na veãer po navadi

BES

HUZARJI NA POLICI

izprehajal po lepem potu proti farni cerkvi, pozdravljal
je vsakega, ki ga je sreãal, ali ãe je kdo delal na polju,
postal je nekoliko pri njemu in ga popra‰eval za to ali
ono stvar.

Neki lepi veãer je pri‰el na svojem izprehodu Ïe bli-

zu cerkve in ravno se hoãe obrniti proti domu, kar hipo-
ma obstane. Blizu njega zapoje Ïenski glas tako ljubez-
nivo, da se mu je nehote ustavila noga. Glas mu je bil
znan. To je glas, kateremu se je v nedeljo ãudil v cerkvi.
Petje se mu pribliÏuje, ali pevke ne more videti, ker vi-
sok, gost plot je rasel na eni in drugi strani ceste. Stori
nekaj korakov dalje, na enem mestu je bila vrzel predrta
skozi plot; tukaj obstane in se ozira po pevki. Vedno bli-
Ïe in bliÏe se ãuje glas — in zdaj ugleda visoko, lepo
vzraslo mlado deklico. Tudi ona ugleda mo‰ki obraz
med zelenimi vejami in kakor bi se bila ustra‰ila, zmanj-
ka ji glasu, zardi v lice in za trenutek obstoji, potem pa
hitro kako srna izgine za plotom. Vahtmajster jo je iz-
premljal z oãmi in je videl, da je stopila v krãmo poleg
cerkve.

Mrak je Ïe legel na zemljo, ko je vahtmajster pri‰el

domov. Nocoj je ostal doma in ni ‰el v krãmo, kakor je
bila njegova navada. Zdelo se mu je, da bi se dolgoãasil
nocoj v dru‰ãini svojih tovari‰ev, torej je ni iskal. Naslo-
nil se je na odprto okno in gledal Ïivo gibanje na Ïupa-
novem vrtu. Vsa druÏina je veãerjala pod staro hru‰ko;

BES

HUZARJI NA POLICI

Ïupan je imel danes plevice; bilo jih je toliko, da so z
domaãimi vred komaj vse dobile prostora pri neznano
veliki mizi, Ïupan je pa gospodoval sredi njih. Ko so se
pomenili o zjutraj‰njem delu, raz‰li so se kmalu mo‰ki;
nekateri so ‰li ‰e po svojih opravkih, drugi so se pa izgu-
bili po vasi. Îenske z otroki so obsedele na vrtu in jele
prepevati in petje se je v tihem veãernem zraku razlega-
lo daleã v vas. Pele so najveã cerkvene pesmi, zloÏene v
slavo Matere boÏje, na koncu tudi nekoliko posvetnih,
pa tudi te niso bile vesele. Narod na‰ poje rad ter ima
mnogo svojih pesmi, ali prav veselih narodnih je najti
malo. Vahtmajstra je petje na vrtu spominjalo njegove-
ga doma; pesmi, ki se pojo na podnoÏju visoke Tatre, ob
bregovih Vaga in Nitre, podobne so kaj zelo tem, ki se
zdaj razlegajo pod njegovim oknom. Misli ga neso na
breg ‰umeãega Vaga, zmisli se stare priljubljene pesmi,
katero je tako glasno prepeval nekdaj po domaãih do-
bravah in tiho ‰epetaje zapoje staro ljubeznivo pesem:
»Hora, hora, biela hora!« Luna je Ïe visoko priplavala,
pevke na vrtu so Ïe davno umolknile, ko leÏe k pokoju.
Njegova zadnja misel je bila mlada neznana pevka in
sklenil je, da jo jutri obi‰ãe.

Drugi popoldan je vahtmajster poloÏil pero prej iz

roke, nego navadno; tudi se je skrbneje napravljal in
morebiti ni kmalu tako dolgo stal pred zrcalom kakor
danes. Sicer je navadno ãakal na ritmajstra, ki je najveã

BES

HUZARJI NA POLICI

proti veãeru prihajal v vas, da sta ‰la potem skupaj na
izprehod; ako pa ritmajstra ni bilo, poiskal je kakega
drugega tovari‰a. Posebno rad je s seboj jemal Mi‰ka,
ker je bil njegov najstarej‰i drug in prijatelj in zaradi do-
brovoljnosti njegove ga je imel raj‰i od drugih. Mi‰ko je
bil sicer po‰tena, ali nemirna du‰a; njemu ni dalo nikjer
miru, vedno je imel kako burko v glavi in ãe je vãasih
zami‰ljen lazil okoli, tedaj je vahtmajster precej vedel,
da Mi‰ko kuha in snuje nove naklepe. Mi‰ko ima eno
edino Ïeljo, ki ga pa navdaje, odkar se je zavedel svoje
pameti, in ko bi se mu ta Ïelja izpolnila, rad bi dal neko-
liko let, kar mu jih je ‰e namenjenih za Ïivljenje. Vse
Mi‰kovo dejanje in nehanje je ‰lo le na to, kako bi se ne-
vidnega storil. Samo za ta dar je prosil nebesa, za dru-
go, rekel je, bo skrbel Ïe sam. Îe doma na Ogrskem ga
v njegovi okolici ni bilo razpotja, kjer ne bi bil on stal v
risu. Na La‰kem je bil Mi‰ko najveãji sovraÏnik ãrnih
maãk, ker je v Benetkah zvedel od starega Juda, da ima
ãrn maãek v sebi svetlo kost, ki ãloveka stori nevidnega.
Odslej Mi‰ko ni imel miru. Njega ni odu‰evljalo jasno
nebo italijansko, on ni poslu‰al krasnega petja; on ni ob-
ãudoval krasne prirode, ‰e zalih Lahinj mu ni bilo mari
— ãrn maãek, to je bila njegova parola. In ãe je kakega
zasledil, zalezoval ga je noã in dan in ni miroval prej, da
ga je imel v pesteh. Oh, kako je Mi‰ku tolklo srce, ko je
v samoti ob polnoãi prvega kuhal, kako so mu ‰li lasje

BES

HUZARJI NA POLICI

pokonci, ko je prebiral kosti, oblizoval jih in metal ãez
glavo, kakor ga je Jud nauãil — ali ni je na‰el. Tudi dru-
gi, tretji maãek je ni imel. Mi‰ko je bil potrt in ne bi se
bil obÏaloval, ko bi ga bila pogodila sovraÏna kroglja.

·ele drugo leto, ko je pri‰el na Kranjsko, posvetilo je

spet upanje v njegovo obupano du‰o. Star beraã, ki je
prehodil devet deÏel, razodel je Mi‰ku za srebrno dvaj-
setico skrivnost, po kateri je hlepelo njegovo cigansko
srce. âe Mi‰ko med ma‰ami, najbolje na svetega Cefe-
rina dan, ujame modrasa, razpara ga, iztrga mu Ïivo
srce in ‰e gorkega poje, ne vidi ga nobeno posvetno oko,
ako si le Ïeli, tako pouãuje beraã strmeãega Mi‰ka.

Ako je le mogel, ukradel se je Mi‰ko popoldne iz vasi,

in ko je sonce pripekalo najhuje, lazil je po Ïareãem pe-
ãevju, kjer ÏviÏgajo modrasi, kakor so pravili kmetje v
vasi. Predno je pri‰el mali ·marijin ali mala ma‰a, nosil
je Mi‰ko v sebi Ïe pet modrasjih src in eno je pojedel
celo na sv. Ceferina dan — ali beraã je bil slepar, mod-
rasja srca niso dala Mi‰ku svojstva, ki si ga je tolikanj
Ïelel.

Te ‰tudije so pripravile Mi‰ka veãkrat v velike zadre-

ge in vãasih bi se mu bila godila huda, ko ne bi bil vaht-
majster prosil zanj. Mi‰ko bi bil pa tudi zanj ‰el v ogenj,
da je bilo treba.

Tega Mi‰ka je tedaj vahtmajster rad jemal s seboj na

izprehode in v krãme, ako ni bilo ritmajstra. Danes pa

BES

HUZARJI NA POLICI

vahtmajster ni ãakal ritmajstra, tudi ni iskal Mi‰ka, ‰el
je sam in kakor bi se bil bal koga sreãati, ni ‰el skozi vas,
marveã zadaj za vrti, potem ãez polje naravnost proti
krãmi, kamor je sinoãi videl, da je izginila ljubezniva
pevka.

Krãma je bila prazna in ‰ele ãez nekoliko ãasa pride

Ïenska, ki nekako z zaãudenjem ali vendar zadovoljno
pogleduje novega gosta.

»Îe spet ni nobenega tu, da bi postregel! Saj pravim,

ãlovek bi moral povsod sam biti, s posli je zmerom ve-
lik kriÏ,« izgovarja se krãmarica, ker ona je bila — in po-
vabi gosta v drugo manj‰o izbo, kjer je stala miza s
prtom pogrnjena.

»Dajte mi merico vina!«
Krãmarico je beseda dajte neznano zbodla. Le proste

kmetice se vikajo, ali ona je bila vendar bolj gosposki
obleãena in mislila je, ako ona koga onika, spodobi se,
da jo tudi on. Ko bi dana‰nji gost ne bil lepi vahtmajster,
gotovo bi ga bila vpra‰ala, kje se je manire uãil. Sploh se
ji je zdelo, da mladi ljudje niso veã tako vljudni, kakor so
bili nekdaj. Tako npr. je mladi uãitelj vsakega vikal, celo
Ïupnika, in tudi Pibrov dijak je imel to grdo navado.
Mladega vahtmajstra pa bi krãmarica ne hotela nikakor
razÏaliti, torej se izneveri svoji stari ukoreninjeni nava-
di in tudi ona vika vahtmajstra, akoravno ji spoãetka be-
seda skoro ni hotela iz ust.

BES

HUZARJI NA POLICI

Levka, tako se je reklo krãmarici, zasuãe se kakor

vrtalka, dasiravno je bila precej Ïivotna, in steãe po vino.

Vahtmajster se je v tem oziral okrog sebe, gledal je pri

vseh oknih na dvori‰ãe in na vrt, ali ni ugledal, kar bi bil
rad videl.

Levka prinese vino in sede gostu nasproti.
»Kaj lepo je od vas, gospod vahtmajster, da nas ven-

dar enkrat obi‰ãete. Ob nedeljah greste kaj mo‰ki mimo
nas. Pa kaj, se ve, mladega in lepega ãloveka imajo po-
vsod radi! Takega gospoda, kakor ste vi, veseli so po-
vsod.«

Vahtmajster se nekaj izgovarja, da ni gledal na zna-

menje in da ni videl, je li tukaj krãma ali ne.

»Ali upam, da nas boste veãkrat obiskali.«
Vahtmajster obljubi.
Levka si je moÏa natanãno ogledala, vse njegovo ve-

denje se ji je zdelo gosposko, obleka njegova je bila od
tanj‰ega sukna, nego je pri navadnih vojakih, in poseb-
no jo je zbadal v oãi ‰iroki zlati prstan z bli‰ãeãim kam-
nom. Niã ne mara, da se ji je zdelo, da je temu gospod
nasproti preveã prosto obleãena, dasiravno je bila kakor
iz ‰katlice vzeta.

»Oh, kako sem pa spet zamazana. Pa ni drugaãe, ãe je

ãlovek pri delu,« s temi besedami hiti iz izbe.

âez nekoliko ãasa se vrne prazniãno obleãena in spet

sede k vahtmajstru.

BES

HUZARJI NA POLICI

»âe smem vpra‰ati, od kod ste doma?«
»Iz Lipnice na Slova‰kem.«
»To mora paã daleã biti. Ali kako, da govorite tako

dobro slovenski?«

»Na‰ slova‰ki govor se ne loãi ravno veliko od va‰ega,

tudi smo zdaj Ïe drugo leto na Kranjskem in tako sem se
nauãil za silo.«

»Ne samo za silo, reãi moram, da prav dobro govori-

te. Nekateri ljudje imajo Ïe tak‰en dar od Boga, da se
lahko nauãe tujih jezikov.«

Pri zadnjih besedah je Levka nehote vzdihnila. Mislila

je nase. Zakaj ona nima tega daru?

Kako rada bi se bila v Trstu nauãila la‰ki — ali ni bilo

mogoãe. In pozneje nem‰ki? Ranjki uãitelj, Bog mu daj
dobro, koliko truda si je dal reveÏ in koliko meric vina
je zato popil!

Ali vsi njegovi nauki so bili bob ob steno, sveti duh ni

hotel razveseliti krãmariãine glave, ona je za vselej iz-
gubljena za nem‰ko kulturo.

»Kako vam ugaja v na‰ih krajih?« povpra‰uje Levka

dalje.

»Prav dobro, spominjajo me moje domaãije.«
»Ah, pri vas mora biti gotovo lep‰e. — Tukaj pri nas

je dolgoãasno in vem, da Ïe komaj ãakate, da bi pri‰li
spet domov.«

BES

HUZARJI NA POLICI

»Ne poreãem, da ne. Bodisi ãlovek ‰e pri tako dobrih

ljudeh, doma je zmerom najbolje. Raj‰i bi danes nego
jutri spet videl svojo mater.«

»Ali oãeta veã nimate?«
»Umrli so, kar sem ‰el od doma.«
»Sirota! Gotovo niste ‰li radi v vojake? Vidi se vam, da

ste iz dobre hi‰e.«

»Pustimo to, saj kmalu prebijem. Nekoliko mesecev

‰e, pa sem spet sam svoj.«

»Bogve, kje vzdihuje za vami lepa in bogata nevesta?«

reãe Levka bolj ‰aljivo in hkrati bistro pogleda vahtmaj-
stra, kakor bi hotela videti v njegovo srce.

Vahtmajster migne z ramama in polahko odkima;

hotel je nekaj reãi, pa je zamolãal.

Dva nova gosta sta zdaj stopila v prvo izbo in pokli-

cala vina. Krãmarica je morala tedaj vstati in jima post-
reãi.

Ko se spet povrne k vahtmajstru, izku‰a on zasukati

govor na druge stvari, ker Levkino izpra‰evanje mu je
bilo Ïe presitno.

»Za Ïensko, kakor ste, je v krãmi preveã dela, ali ni-

mate nikogar, da bi vam pomagal?« povpra‰a vahtmaj-
ster.

»To je res, da je preveã. Vse moram kar sama storiti;

ãe mene ni, pa gre vse narobe. Saj ga ãlovek ne dobi po-
sla, ki bi bil za tak‰no krãmo, kakor je moja. Imam tu

BES

HUZARJI NA POLICI

neko deklino pri hi‰i prav iz usmiljenja, ali kadar bi je
bilo treba, je ni. Od zgodnjega jutra do poznega veãera
moram biti na nogah. Ko bi bila Ïe sama krãma, naj bi
bilo v boÏjem imenu, ali tu je ‰e drugo gospodarstvo. Za
samo Ïensko je res preveã!«

»Tedaj niste omoÏeni, ako smem vpra‰ati?«
»Bila sem — ali le kratek ãas.«
»Ste torej vdova?«
Krãmarica srameÏljivo povesi oãi in polahko prikima

z glavo.

Zaj stopi v izbo mlada deklica. Njeno lepo belo lice je

gorelo v lahki rdeãici, videlo se ji je, da je hitro hodila.
Komaj je krãmarica ugleda, Ïe se zadere nanjo:

»No, kje si bila spet ves popoldan? Ti se vlaãi‰, bog-

ve kje; doma je pa dela ãez glavo. Kar gre‰ tebi niã meni
niã, jaz moram pa sama vse opravljati.«

»Prosim, teta, nisem se nikjer vlaãila, saj se spomi-

njate, kam ste me poslali popoldne, in hitela sem, kar
sem mogla …«

Deklica je s temi besedami stopila pred svojo teto; ali

ko ugleda vahtmastra, ‰ine ji kri v obraz, beseda ji za-
stane, hitro se obrne in stopi k omari, kjer so imeli ku-
pice in sklednice, in dasiravno so bile v najlep‰em redu,
dela se, kakor bi jih postavljala v red. Tudi vahtmajstru
je zaigralo srce, v deklici je spoznal pevko ki jo je vãeraj
poslu‰al pri plotu.

BES

HUZARJI NA POLICI

Levka ni zapazila dekletove zmoãenosti, imela je dosti

opraviti s svojimi mislimi, a vendar ne toliko, da bi se po
stari navadi ne kregala z dekletom.

»Le poglej, Anka, kak‰en prt si pogrnila na mizo. Do-

bro ve‰, da v svoji hi‰i kaj takega ne trpim, pri meni mo-
ra biti zmeraj vse ãedno in ãisto.«

»Saj sem hotela opoldne pregrniti drugega, pa mi ni-

ste pustili, ãe‰ da je ‰e ta dober.«

»Tako, zdaj mi bo‰ pa ‰e odgovarjala! To imam za

hvalo, ker bi te rada ãemu priuãila. Vidim, da nisi za mo-
jo hi‰o, dolgo sem imela potrpljenje s tvojo neokretnost-
jo, zdaj si pa le i‰ãi sluÏbe, kjerkoli hoãe‰.«

Anka ni poslu‰ala teh besed, bila jih je vajena. Njena

teta je ves dan zvonila po hi‰i, zdaj se je jezila na tega,
zdaj na onega posla. Desetkrat na dan je Ïugala Anki, da
mora iti od hi‰e. In ko je nekoã res hotela iti, skoraj se je
teta od jeze jokala. »Tako si tedaj hvaleÏna meni, ki bi
rada, da bi se ãemu priuãila. Toda delo ti ne di‰i, torej bi
‰la rada od mene. Pa ravno ne bo po tvoji glavi, zdaj pa
mora‰ ostati.«

Levka bi bila rada dalje govorila z vahtmajstrom, ali

on je bil zdaj posebno kratkih besed. Pogostoma je po-
gledoval k oknu, kjer je Anka sedela pri svojem delu in
tudi ona si je vãasih upala skrivaj pogledati na mladega
vojaka.

BES

HUZARJI NA POLICI

Levka je morala govoriti in ker je videla, da je vaht-

majster zami‰ljen in da ne pazi na njene besede, obrnila
se je spet proti Anki.

»Ali ne vidi‰, da se mraãi? To ti ne pride na misel, da

bi prinesla luã. Saj pravim, komaj bi bilo, da bi ãlovek
imel deset rok. Pa gotovo spet sveãniki niso osnaÏeni.«

Anka prinese sveãnike, ki so se svetili kakor sonce.
»Teta, ali ne veste, da imate sveãe zaprte v omari?«
»Pa bi me bila spomnila, to je tvoja dolÏnost. Jaz mo-

ram tako na vse misliti.«

Vahtmajster je videl, da se Levka ne gane z mesta in

da ni mogoãe niti besedice govoriti z Anko, zato je pla-
ãal in ‰el. Krãmarica ga je izpremila do praga.

Krãmarica Levka je imela petintrideset let; ali vsakdo

bi rekel, da jih ima komaj trideset; tako malo so jo po-
tlaãila leta in vendar je imela za seboj zelo nemirno in
razburkano Ïivljenje. Bila je ·tajerka in Ïe mlada dekli-
na je ‰la iz oãine hi‰e in potem je sluÏila po vseh veãjih
mestih na ·tajerskem in Kranjskem, zdaj za pestunjo,
zdaj za toãajko in zdaj spet za hi‰no, kakor je naneslo.
Ali njeno srce jo je gnalo ‰e dalje, posebno jo je mikalo
videti morje in bogato, veselo Ïivljenje v Trstu, o kate-
rem je tolikrat ãula pripovedovati. NauÏila se je tega ve-
selega Ïivljenja, poleg je pa tudi okusila mnogo teÏav in
bridkosti, naposled jo je nakljuãje po mnogih nezgodah
pripeljalo v Levãevo hi‰o. Tu je sluÏila za deklo in ko je

BES

HUZARJI NA POLICI

Bog Levcu vzel prvo Ïeno, takrat si moÏ, akoravno je
nosil skoro ‰est kriÏev na pleãih, vendar ni mogel kaj, da
se ne bi bil Ïenil v drugo. Vzel je premeteno deklo, toda
ni dolgo uÏival veselja drugega zakona, kajti dve leti po-
tem ga je pokopala. Levec ni imel otrok ni od prve ni od
druge Ïene in ·tajerki je zapisal dve tretjini imetja, ako
se ne bo nanovo omoÏila, ako pa to stori, dobi le tretji-
no, drugo ostane Anki, bratovi hãeri. Vdova je dolgo Ïa-
lovala po moÏu in vsakemu, kdor je hotel sli‰ati, pove-
dala je, da ji druga moÏitev ni v mislih. Ali pri vsem tem
lahko zagotovim bralcu (samo prosim, da se ne razgla-
si dalje), da bi se Levka prav rada v drugo moÏila, ko bi
pri‰el snubaã njej po volji: vzela bi tretjino in ‰la z njim.

Ranjki Levec je bil Ankin stric, brat njegov, Ankin oãe,

je bil uãitelj v Gorenjih Duplicah in po oãetovi smrti jo
je vzel Levec v svojo hi‰o. Dokler je bil on Ïiv, se je imela
prav dobro; po‰iljal jo je v nunske ‰ole v Ljubljano in
potem je bila v njegovi hi‰i kakor domaãa hãi. Ali po
striãevi smrti se je za dekleta vse predrugaãilo. Levka je
bila po vsej fari znana kakor o‰abna, svojeglava in pre-
pirljiva Ïena; noben posel ni pol leta ostal v njeni sluÏ-
bi in uboga Anka je pri njej veliko trpela. Îe davno bi si
bila na‰la druge sluÏbe, ko bi je neka hvaleÏnost in lju-
bezen do ranjkega strica ne bila zadrÏevala. Anka je bila
zdaj v osemnajstem letu, bila je prva pevka na koru in

BES

HUZARJI NA POLICI

po vsej fari je bil le en glas, da je Anka najlep‰a in najlju-
beznivej‰a deklica.

BES

HUZARJI NA POLICI

·esto poglavje

gradu so od dne do dne priãakovali gra‰ãaka, pa
ga le ni bilo. Lajtnant je bil le malo doma, ker ni

na‰el zabave po svoji volji. Zjutraj je hojeval na lov, po-
poldne je pa rad jahal poldrugo uro daleã do velike ces-
te, kjer so v veliki krãmi Pod gabrom stanovali drugi hu-
zarski oficirji, njegovi prijatelji. Vãasih je kar po dva dni
ostajal pri njih. âe je bil doma, jezil se je na svojega slu-
Ïabnika, ali je pa pretepaval svoja dva psa. Ritmajster se
je pa navadno drÏal doma. Po ves dopoldan je bil na
vrtu in se ni bal, da bi bil izgubil kaj svoje ãasti, ako je
vãasih prijel za rezalnik, ali ãe je svojeroã presajal cve-
tice. Gospo je to neznansko veselilo, ker je bila sama ve-
lika prijateljica roÏam in cvetju. Popoldne je hodil na-
vadno doli v vas, povpra‰eval je svoje ljudi, kako so za-
dovoljni, in tudi kmete, kako izhajajo s huzarji, in bil je
prav zadovoljen, ker ni sli‰al od nobene strani pritoÏb;
potem pa se je do veãerje rad izprehajal z mladim vaht-
majstrom. Po veãerji je kaj bral, ali pa je igral ‰ah z gos-
po. Tako je mineval dan za dnevom.

Gospe se je Moko‰inyi od dne do dne bolj priljubljal.

Spoznala je, da ni takov, kakr‰ne si je ona sploh zami‰-

BES

HUZARJI NA POLICI

ljala vojake. Veãkrat ga je z veseljem gledala iz okna, ka-
ko je hodil od gredice do gredice, od ene roÏe do druge;
tu je odrezal nepotrebno mladiko, tu je skrbno privezal
slabo stebelce h kolcu in ãe je ‰e poleg pomislila na nje-
govo vljudno vedenje in na njegov prijazni govor, mo-
rala je priznati, da je ritmajster eden najljubeznivej‰ih
ljudi, kar jih je poznala. Veãkrat je prosila v svojem srcu
ritmajstra odpu‰ãanja, da ga je tako nemilo obsodila.
Zdaj ji je bilo skoraj Ïal, da je svoji hãeri poslala v Jese-
novec; zdelo se ji je, da se ji ni treba zaradi teh dveh go-
stov bati za hãeri, ni jeden ni drugi se ji ni zdel nevaren.
Lajtnant ji je bil preneumen in prezarobljen, a ritmajster
se ji je zdel premoder za kako mladeni‰ko lahkoumnost.
Brez premisleka bi bila poklicala hãeri domov, ali rada
bi se bila posvetovala tudi z moÏem, katerega je vsak
dan Ïeljno priãakovala.

Samo nekaj gospe ni hotelo v glavo, samo nekaj se ji

je na ritmajstru zdelo ãudno, ãesar si ni mogla razjasniti.
Kar je bil v gradu, nikoli ‰e ni ‰el v cerkev, in vendar je
bil tako dober ãlovek, kakor si ga je le misliti mogla.
Prvo nedeljo, ko se je sama peljala v cerkev, ponudila
mu je mesto v svoji koãiji, on se ji je sicer z lepimi bese-
dami zahvalil, ali ponudbo je odloãno odbil. To je gospo
nekoliko vzemirjalo in jo tudi zadrÏevalo, da ni mogla z
njim govoriti tako odkritosrãno, kakor bi bila morebiti
sama Ïelela. Veãkrat je navrgla govor na verske reãi, ali

BES

HUZARJI NA POLICI

on se je vedno umikal in je kmalu govorico zasukal na
druge stvari. Nekega veãera je Ïe precej pozno ‰e sama
sedela in pisala pismo hãerama v Jesenovec, kar priro-
poãe voz na dvori‰ãe, kmalu razloãi moÏev glas in teÏek
kamen se ji odvali od srca.

MoÏina — to je bilo ime gra‰ãakovo — imel je blizu

petdeset let, ali bil vendar, kakor se reãe, ‰e v najlep‰ih
letih. Sicer ni bil posebno izobraÏen, toda imel je mno-
go zdravega razuma. Misli svojih ni ravno znal zavijati
v lepe besede, ali kar je mislil, to je govoril. Poleg tega je
bil blagega znaãaja, vesele narave, svoji Ïeni je bil dober
in zvest moÏ, svojima hãerama dober oãe in v vsej oko-
lici eden najbolj‰ih gospodarjev. Svoji hãeri je presrãno
ljubil, posebno pa mu je na srce prirasla mlaj‰a Berta.
Prijala mu je njena otro‰ka odkritosrãnost in neprisilje-
na Ïivahnost, ona je bila njegova ljubljenka.

Ni sicer mislil, da je dobro, ako se ãlovek, posebno v

mladosti, odteza dru‰tvu, ali vendar mu je bilo po volji,
da je skrbna Ïena poslala hãeri v Jesenovec. Ko mu je pa
Ïena opisala gosta in ko se je prvi dan sam spoznal z
njima, brÏ je uvidel, da je bila mati prestra‰ljiva in Ïe
drugi dan se je sam odpeljal v Jesenovec po hãeri. S ka-
kim veseljem sta vzprejeli hãeri re‰itelja iz jesenovske
jeãe! Berta se kar ni mogla odtrgati od oãetovega vratu
in MoÏina je spet na novo oÏivel, ko je imel spet pri sebi
Berto in ji spet gledal v njene lepe modre oãi.

BES

HUZARJI NA POLICI

Kako veselo je tolklo gospodiãnama srce, ko so se po-

poldne pripeljali na Polico! Berta se je ozirala na vse
strani, kje se bo pokazala kaka uniforma, in Julija je pri-
ãakovala, da jo pozdravi kak‰en ogrski grof in da ji po-
maga iz koãije. Ali razen lajtnantovega sluÏabnika, ki je
na klopi pred pragom dremal in se zanji ‰e zmenil ni, ni
je bilo videti voja‰ke ãepice. Ker ni bilo ni tenkega lajt-
nanta ni ogrskega magnata, bila je dobra koãijaÏeva
roka, da jima je pomagala stopiti iz voza. In res oficirjev
ni bilo doma, lajtnant je bil spet Pod gabrom v veseli
druÏbi, ritmajster je pa bil v vasi. Obema gospodiãnama
je upadlo srce. Berta je zamerila lajtnantu, ki bi vendar
lahko vedel, da oni danes prideta, da gre v krãmo med
svoje tovari‰e, ki jih vidi vsak dan. A Julija ni mogla ra-
zumeti, kako more iti ritmajster v vas ravno zdaj, ko se
je ona pripeljala. Obe sta na tihem napovedali oficirje-
ma vojsko.

Po mali juÏini gredo vsi na vrt. Mati je z veliko pohva-

lo govorila o ritmajstru; z veseljem pripoveduje, kako
veselje ima ritmajster do cvetlic in kako lepo je uredil
vrt. Tudi Berti je vrt zdaj prijal veliko bolj, Juliji pa ni ‰lo
v glavo, kako bi se ritmajster, plemenitega rodu, mogel
peãati z vrtnarstvom in izneverilo se ji je zadnje upanje
v ritmajstra.

»Ali kje je moje roÏno drevesce? Kdo si ga je drznil

izruvati?« vzklikne Berta nejevoljno in kaÏe na prazno

BES

HUZARJI NA POLICI

mesto v gredici. To drevesce ji je bil namreã oãe zasadil
za njen rojstni dan.

»Ne zamerite, gospodiãna lepa, jaz sem se drznil pre-

saditi ga,« zaãuje se za njimi prijeten glas. »Drevesce je
bilo Ïlahtnega plemena, pa je bolehalo, ker je imelo
malo sonca. Torej sem se drznil presaditi ga na najlep‰e
mesto v vrtu, kjer ga obseva sonce od jutra do veãera, in
prosim, gospodiãna, poglejte le, kako veselo rase; kako
bohotno cvete, da ga je milina gledati.«

Gospa predstavi hãeri ritmajstru Moko‰inyiju. Berta

je vsa zmoãena in od sramote ne ve, kam bi pogledala.
Ritmajster je sli‰al njene besede, ki jih je izgovorila v
prvi nejevolji in zdaj jo je tako osramotil, ona sama bi ne
bila tako skrbela za svoje drevesce.

»Odpustite mi, gospod ritmajster, moja naglost!«

prosi Berta in povzdigne ãarobno oko do ritmajstra, ki
ves osupel gleda v Ïivo podobo, katero je tolikokrat
obãudoval na sliki in ki se mu je tako globoko vtisnila v
srce.

Zdaj priÏviÏga na vrt lajtnant s korobaãem v roki in

ko ugleda gospodiãni, predstavi se njima. Vsa druÏba se
izprehaja po vrtu do mraka, potem gredo v salon. Juli-
ja sede h klavirju in igra odlomek iz Rigoletta in potem
zapoje tudi Schubertovo pesem.

»Veãkrat sem Ïe sli‰al hvaliti va‰e narodne pesmi,«

izpregovori ritmajster, ko je nehala Julija peti, »a iz va‰ih

BES

HUZARJI NA POLICI

ust bi ‰e vse lep‰e zvenele, jaz sem poseben prijatelj na-
rodnih pesmi.«

Julija se lahno prikloni. »To vam bo morebiti mogla

Berta bolje ustreãi.«

Berta je bila precej pripravljena in je zapela nekoliko

na‰ih pesmic, ki, ãetudi morebiti nimajo umetno zdela-
nih napevov, vendar ãloveku segajo v srce, ker so pri‰le
iz srca. Berta je imela ãist in mil glas in je pela s poseb-
nim ãutjem. Ritmajster je kar strmel v njo in tudi lajt-
nant je ni mogel prehvaliti.

Ko prideta po veãerji sestri v svojo sobo, sedeli sta ne-

koliko ãasa molãe in sta se obÏalovali, ker usoda ni bila
prijazna njiju namenoma. Obe je prevarilo upanje. Juliji
bi bil morebiti ritmajster po volji, ali njegovo vedenje se
ji je zdelo premalo gosposko, premalo vite‰ko. Njej ni
bilo pogodi, da ogrski plemiã presaja in cepi divje roÏe,
ãetudi le za kratek ãas. Ona si ga je v domi‰ljiji vse dru-
gaãe naslikala. V tem oziru bi ji bil lajtnant bolj pov‰eãi,
ko bi le ne imel tako mrzlega pogleda in ko bi ne bil tako
razÏaljivega pona‰anja. Îe to se ji je nepristojno zdelo,
da je s korobaãem in ÏviÏgaje stopil pred njo in pozne-
je v salonu ni na‰el besedice, da bi bil pohvalil njeno
igro ali njeno petje. Sploh premalo govori, ves ãas je slo-
nel pri oknu, drÏal roke v Ïepu in nekako zaniãljivo je
gledal predse.

BES

HUZARJI NA POLICI

Tudi Berti so se podirali gradovi, ki jih je zidala v ob-

lake. Baron Banfy ni lajtnant po njenem okusu, njemu bi
se ne dala odpeljati. V prvem trenutku, ko ga je ugleda-
la, porodila se je antipatija v njenem srcu proti temu
ãloveku. Ritmajster je bil res mnogo mlaj‰i, nego si ga je
ona zamislila, ali vendar ni bil tak‰en, kakor si ga je Ïe-
lela njena domi‰ljija. Njegov glas ji je sicer segal v srce,
njegovo vljudno vedenje ji je prijalo — ali bil ji je prere-
sen. Zanjo bi moral biti bolj lahek, bolj Ïivahen in vesel.

»Da sem vedela, kaki so na‰i gostje, raj‰i bi bila ostala

pri teti v Jesenevcu,« izpregovori Julija po dolgem mol-
ãanju.

»Ti se le ‰ali‰! Stokrat raj‰i sem doma nego v jesenov-

‰kem klo‰tru. Da me kdo naslika, ne ostala bi ondi,« za-
gotavlja Berta.

»Pa kaj si na‰la doma? Lajtnant mi je zoprn, da ti ne

morem povedati, in ritmajster — je tudi prav navaden
ãlovek.«

»Ali je vsaj prijeten in razgovoren ter ima nekaj bla-

gega v sebi.«

»Kako more tak‰en ãlovek na vrtu delati kakor prost

vrtnik, lepo te prosim!«

»Kdo bo mu to za zlo jemal, ako se v svojih prostih

urah za kratek ãas peãa s cvetlicami? To je vedno zna-
menje dobrega srca.«

»Ali dobro srce se lahko pokaÏe tudi drugaãe!«

BES

HUZARJI NA POLICI

»Morebiti bi ti bilo bolj pov‰eãi, da pijanãuje in kvarta

Pod gabrom, kakor lajtnant?«

»O v‰eãnosti tu ni govorjenja! In potem, kako naro-

be okus ima! IzobraÏen ãlovek je, pa mu prijajo te pre-
proste pastirske pesmi!«

Te besede so piãile ãutno Berto.
»Kar se tiãe pesmi, to govori srce in ti ve‰, da tudi

meni ugajajo,« odgovori ji nejevoljno Berta.

»Meni se zdi, da bo tebi kmalu vse ugajalo, kar vidi‰

na ritmajstru.«

Pri teh besedah Julija pogleda sestro. Berta je umolk-

nila, ni se hotela s sestro dalj prerekati, ker bi je ne Ïa-
lila rada, ali ritmajstru je morala vendar pritrjati. Molãe
sta legli k pokoju.

Ritmajstra je Bertina podoba Ïivo genila. Kakor svetli

meteor je ta dekli‰ka prikazen padla v njegovo du‰o, ki
je bila mirna kakor globoko gorsko jezero na soparen
letni dan. En sam pogled iz krasnih Bertinih oãi je vnel
spet njegovo srce, o katerem je mislil, da je Ïe davno po-
gasnil ogenj mladih let.

BES

HUZARJI NA POLICI

Sedmo poglavje

gradu se navadno Ïivljenje z dohodom gospodiãin

ni niã izpremenilo. Lajtnant je menda ãutil, da ni

za to druÏbo in je ‰e pogosteje nego prej obiskoval svoje
prijatelje. Ritmajster se je pa ‰e bolj drÏal doma, skoro
po ves dan je bil v druÏbi gospe in gospodiãin. Na vrtu
so imeli vedno dosti opraviti. Zdaj je Berta imela kako
dobro idejo, kaj bi se dalo ‰e storiti, zdaj je kaj novega
nasvetovala Julija, kateri se je ritmajster nehote od dne
do dne bolj priljubljal. Ako niso bili na vrtu, sedeli so v
salonu. Tu je zdaj eden, zdaj drugi kaj igral na klavir, ali
je Berta kaj pela, ali je ritmajster kaj bral, zveãer so se pa
vsi izprehajali po vasi. Ali povsod je bil ritmajster du‰a
vsake zabave. Posebno lepo je znal pripovedovati, Ber-
ta bi ga bila ves dan poslu‰ala. Njegov simpatiãni glas ji
je stresal du‰o. Ako je sedela poleg njega, navdajalo ji je
neko sladko ãutje in neka dozdaj neznana zadovoljnost
mlado srce. âutila je, kako moã ima ta moÏ do njenega
srca; ‰e predno se je sama zavedala, ljubila ga je Ïe z vso
strastjo prve ljubezni. Ali to ãutje je pokopala v globoãi-
no svojega srca, nobenemu se ni upala razodeti. Ni oãe
ni mati nista niãesar posebnega opazila na svoji hãeri,

BES

HUZARJI NA POLICI

da bi se bila kaj izpremenila, le bistrovidna Julija je vi-
dela svoji sestri na dno srca, in ‰e prej nego sama Berta
je zapazila ona, kako nagnjenje kali v sestrinih prsih.

Nekega dne se odpelje MoÏina po opravkih v mesto,

Julija ga je izpremila, Berta je ostala pri materi. Bilo je
deÏevno vreme, Berta je sedela pri svoji ‰ivalni mizici,
Moko‰inyi njej nasproti, mati pa kakor po navadi s ple-
tenjem v rokah. Berta je prosila ritmajstra, da ji kaj pove
o svoji domaãiji. Z Ïivimi besedami ji je zaãel slikati ljudi
in zemljo, na kateri se je porodil. Njegovo posestvo leÏi
ob koncu tatranskih gozdov, kjer se zaãno velike ogrske
ravnine. Na eni strani se razprostira neizmerna pusta,
kakor daleã nese ãlovekov pogled, ne vidi‰ drugega
nego nebo in rjavo ravan. Le redko so sejane tanje in po
teh dobravah dirja ãiko‰ na neosedlanem konju za svojo
na pol zdivjano konjsko ãredo. Pozimi pa tulijo laãni
volkovi, da se ãloveku du‰a v prsih stresa. Kakor je na to
stran pogled enoliãen in toÏen, tako prijazen je na dru-
go, kjer se dviguje hrib za hribom; zadaj stoje stari ve-
likanski gozdovi, po katerih ‰e nikdar ni pela sekira. Ali
tudi pusta ima svoje lepote. Gorski sin ne vidi nikdar
tako veliãastnega sonãnega zahoda, kakor ga vidi ãlovek
na pusti vsak dan. Kakor ognjena kroglja se pogrezne
sonce ob robu puste, vse se bli‰ãi v ognju in zlatu in
nebo ‰e dolgo gori v rdeãem plamenu. Zdaj zapoje ve-
ãerni zvon, mrak se spusti na zemljo, iz moãvirja se

BES

HUZARJI NA POLICI

ogla‰ajo noãne ptice, a iz samotne tanje se razlegajo Ïa-
lostno divji glasovi ciganskih gosli in vmes se ãuje vris-
kanje ple‰oãih ãiko‰ev.

Berta je dejala delo na stran, poloÏila je roke v naroãaj

ter je z nepremeknjenim oãesom strmela v pripovedo-
valca. Njegov glas ji je bil danes posebno mil, neki ãaro-
ben ogenj je gorel iz njegovih duhapolnih oãi in njegovo
sicer bledo lice je Ïarelo v lahki rdeãici.

V tem je sonce Ïe davno za‰lo, dan se je nagnil in v

veliko sobo je legel prijazen somrak, ki tolikanj dobro de
ljubeãim srcem. Mati je tudi poloÏila delo v naroãaj,
sklenila je roke in gledala na cesto, da bi morebiti ugle-
dala moÏevo koãijo. Na ritmajstrove besede ni pazila,
imela je s svojimi mislimi opraviti, naposled so se ji ne-
vedoma zaprle trudne oãi v lahkem snu.

»Vidite, gospodiãna Berta, takova je moja domovi-

na,« tako je konãal ritmajster svoj popis. »Lepa in veli-
ãastna je v svoji enoliãnosti in jaz jo ljubim iz vsega srca.
— Berta, ali bi je ne hoteli videti, jaz bi jo vam razkazo-
val?« vpra‰a s sladkim, na pol tihim glasom, ljubeznivo
jo pogleda in ji neprevidoma poda roko.

»Oh, da!« vzklikne Berta radostno in stisne ritmaj-

strovo roko. Ali to je trajalo le en trenutek. Kakor blisk
hitro umakne roko, vstane in gre iz sobe. Ko bi v sobi ne
bilo Ïe na pol temno, lahko bi bil ritmajster videl, kako
je v lica zapekla. Nekaj ji je reklo, da se je prenaglila,

BES

HUZARJI NA POLICI

ãutila je, da ni prav, ker se je dala omamiti prevroãemu
ãutju. Ritmajster je bil pa v tem trenutku najsreãnej‰i
ãlovek na zemlji.

Kmalu potem se je pripeljal MoÏina z Julijo iz mesta.

Berta je bila ves veãer nenavadno mirna in tiha in se ni
upala ritmajstru pogledati v lice.

Po veãerji sta sedeli sestri spet v svoji sobi. Julija ji iz-

roãa pozdravljanja mestnih prijateljic, pripoveduje ji
novice iz mesta, ali Berta je bila zmoãena. Na videz jo je
prav verno poslu‰ala, toda v resnici ni sli‰ala niti bese-
dice. To je Julija kmalu zapazila in precej se ji je dozde-
valo, kaj je izpremenilo sicer tako Ïivahno sestro.

»Kaj ti je, ljuba Berta?« povpra‰a jo s skrbnim in lju-

beznivim glasom ter jo prime za roke.

Berta se ni mogla veã vzdrÏati, mlado njeno hrepe-

neãe srce je vzkipelo, nekomu se je morala razodeti. Z
obema rokama se oklene sestre in ji poljubuje lice.

»Oh, Julija! Jaz ga ljubim, ljubim bolj nego svoje Ïiv-

ljenje,« govori z zatopljenim glasom in poloÏi glavo na
sestrine prsi.

Julija je to Ïe davno slutila, ali vendar ji je danes ne-

nadoma pri‰lo to spoznanje sestre, ki je bila tako rekoã
‰e na pol otrok. Vendar ji ni hotela, ji ni mogla niãesar
oãitati. Saj je sama dobro poznala te sladke boleãine.

»Umiri se, Berta! Ne bodi dete! Ako je on tako vreden

tebe, kakor si ti vredna njega, potem bo‰ sreãna.«

BES

HUZARJI NA POLICI

Tako jo tolaÏi Julija ter jo poljubi na ãelo. Nato po-

klekneta obe pred razpelo k veãerni molitvi in gresta k
pokoju. Ali Berta ni mogla zaspati, tako tesno ji je bilo
pri srcu, tiho je jokala ‰e pozno v noã, sama ni vedela za-
kaj. To so bile solze veselja in bridkosti — bile so solze
prve ljubezni.

Berta se je od tega dne zelo izpremenila; ni bila veã

tako brezskrbna in vesela, zdaj je ni razveselila vsaka ‰e
tako majhna stvar kakor prej. Tiha in zami‰ljena je vãa-
sih po veã ur sedevala pri svojem delu. Oãe je imel zdaj
v jesenskem ãasu mnogo opraviti pri gospodarstvu in
dasitudi je opazil neko izpremembo na svoji hãeri, ven-
dar se mu ni zdela posebne vaÏnosti. Mati je imela bis-
trej‰e oãi, njej se je jelo dozdevati, kaj je vzrok te izpre-
membe, ali vendar ‰e sama pri sebi ni verjela, tudi se ji
ni varno zdelo Berto kaj dalje izpra‰evati, posebno ko je
pri‰el glas, da bodo ‰li huzarji kmalu odtod. Le toliko je
skrbela, da hãeri nista bili sami v druÏbi z oficirji.

BES

HUZARJI NA POLICI

Osmo poglavje

ahtmajster je v tem vedno zahajal k Levki; skoro

vsak popoldan je bil ondi in pogostoma je tudi

Mi‰ka jemal s seboj. Levka je bila prepriãana, da hodi
samo zaradi nje; le to se ji je zdelo ãudno, zakaj noãe z
besedo na dan. Bil je sicer prijazen, ali Levki to ni bilo
dosti, priãakovala je vsak dan, da bo zastavil pametno
besedo — vendar v treh mesecih nista pri‰la dalje nego
prvi dan. Vahtmajster je to dobro uvidel in je tudi vedel,
ko bi Levka zvedela, da on ljubi Anico, da bi od tistega
dne ne smel veã ãez prag. Le redkokdaj je imel priliko z
Anico govoriti, le z oãmi sta govorila, najveã, kadar ji je
vãasih na skrivnem stisnil roko — in ona ga je razume-
la.

Neki veãer — bilo je ravno vseh svetnikov dan — se-

del je kakor ponavadi vahtmajster z Mi‰kom pri Levki.
Drugih gostov nocoj ni bilo, ker ta dan je poseben praz-
nik, posveãen spominu na mrtvece in vsakdo ostane
raj‰i doma. Tudi v krãmi je bilo danes prav tiho; razen
dveh vojakov so bili sami domaãi. Levka in Anica sta se-
deli pri mizi, posli pa po klopeh okoli peãi, akoravno ‰e
ni bilo mraza. Pogovarjali so se samo o resnih stvareh.

BES

HUZARJI NA POLICI

Vahtmajster je pravil o nekem tovari‰u in prijatelju, ki je
padel na La‰kem in je tri dni prej Ïe slutil svojo smrt.
»Svoji materi je pisal pismo, da ga ãez tri dni pogodi so-
vraÏnikova kroglja. Pismo je izroãil meni, rekoã, naj po
njegovi smrti pristavim nekoliko vrstic in naj ga po‰ljem
njegovi materi. Vsi smo ga pogovarjali, naj si to misel
izbije iz glave, posebno ker zdaj ni tako hitro priãakovati
kakega boja. Ali vse je bilo zaman. Tretji dan proti ve-
ãeru se nenadoma zgrabijo na‰e in sovraÏnikove pred-
nje straÏe — in mojega prijatelja je svinãenka pogodila
v srce.«

Ravno je vsa druÏba umolknila, kar se odpro vrata in

v krãmo stopi stari Boltovec z glasnim: »Hvaljen bodi
Jezus Kristus!«

»Amen!« oglasi se kakor iz enih ust vsa druÏba.
Boltovec je bil cerkvenikov pomagaã, imel je Ïe blizu

‰estdeset let, pa je bil ‰e trden kakor hrust in, akoravno
ni bil nikoli oÏenjen in ni imel otrok, rekali so mu ven-
dar vsi Boltovãev oãe.

MoÏ je imel neznano miren in ãastljiv obraz, nikdar

ga nihãe ni videl, da bi se bil smejal. O njem se je sploh
govorilo, da ne pozna strahu in da je ni ure, o kateri ne
bi imel opraviti na pokopali‰ãu. Ali ãe so ga vãasih ho-
teli kaj izpra‰evati o strahovih, nikoli ni rad govoril, le
zamiÏal je in nekako ãudno kimal z glavo, kakor bi ho-

BES

HUZARJI NA POLICI

tel reãi: »Da bi vam hotel praviti, vstajali bi vam lasje
pokonci!«

Ko je danes odprl vrata in poãasi stopil v krãmo, iz-

preletela je Levko in Anico kurja polt, ker navadno je
zahajal v drugo krãmo na koncu vasi.

»Kam je to zapisati, Boltovãev oãe, da ste vi danes pri-

‰li?« povpra‰a ga Levka.

»Truden sem, da me vse boli, vãeraj in danes sem ves

dan popravljal grobove in zdaj sem moral pa ‰e za Do-
rico jamo kopati, ker nihãe drug ni hotel.«

»Kdaj jo boste pokopali, to siroto?« vpra‰a Anica.
»Jutri zjutraj.«
»Ali za nocoj ste opravili?«
»Ne ‰e, iti moram v mrtvaãnico k Dorici, da napolnim

svetilãico.«

»Pa vas ni groza?«
Boltovec malo zamiÏi in se namuza, ãe‰ — mene

strah.

»Pred kom bi ga bilo strah?« pristavi vahtmajster.

»Dajmo mir pokojnim du‰am! Pomagati jim moramo z
molitvijo, ali posvetnih zvez nimamo z njimi.«

»Ti govori‰, kakor ve‰ in zna‰,« svari vahtmajstra Bol-

tovec, ki je tikal vsakega ãloveka, kateri je bil mlaj‰i od
njega, ako ni bil posebno velik gospod. »âudne so te
zveze, le malokdo zanje ve, ‰e za tistega, ki jih ve, bilo bi
bolje, da bi jih ne vedel.«

BES

HUZARJI NA POLICI

Vse priãujoãe je stresla groza, celo Mi‰ko je vlekel

sapo k sebi, le vahtmajster je nejeverno zmajeval.

»Le maji z glavo! To je Ïe star pregovor, da pri voja-

ku vere ne i‰ãi. Ali kar mi vemo, to vemo.«

Vahtmajster se ni hotel delj o teh stvareh razgovarjati,

ali vsi drugi, dasitudi v strahu, bili bi radi kaj veã zvedeli,
posebno Mi‰ko je bil neznano radoveden, le ‰koda, da
ni znal z moÏem govoriti, akoravno je skoro vse razu-
mel.

»Seveda nima vsaka noã enakih moãi,« pristavi ãez

nekoliko ãasa Boltovec.

»Dana‰nja noã, to sem zmerom sli‰ala, ima posebne

moãi,« pravi na to Levka.

»Levka, ti pametno govori‰! Kdor pozna skrivne moãi

nocoj‰nje noãi, lahko najde sreão.«

»Zakaj vi ne poskusite svoje sreãe?« veli vahtmajster.
»Kdo ti je rekel, da sem nesreãen?«
»Ali nevarno se je s takimi reãmi peãati!« vzdihne

Levka.

»Kdor ima srce za to in Boga pred oãmi, kaj bi bilo

nevarno?«

»Pa kaj mora ãlovek storiti?« povpra‰a hlapec pla‰no.
»Ti, vem, da nima‰ srca zato. — Ali ãe hoãe‰ ravno

vedeti,« — pristavi ãez nekoliko ãasa in hlapcu ostro po-
gleda v oãi, »ãe hoãe‰ ravno vedeti, pa poslu‰aj: Kdor
gre nocoj ob polnoãi na pokopali‰ãe in vzame prsti iz

BES

HUZARJI NA POLICI

novega ‰e praznega groba v tistem trenutku, ko ob dva-
najstih kladivo zadnjikrat udari, in to prst potem nosi na
srcu, temu se izpolni vsaka Ïelja.«

»Vsaka Ïelja?« povpra‰a Mi‰ko, kateremu so se ãud-

no svetile oãi.

»Vsaka — ako ni proti sveti boÏji volji.«
»Meni se vse zdi, Mi‰ko, da tudi ti veruje‰ v te mar-

nje,« smeje se vahtmajster.

Mi‰ko menda ni sli‰al teh besed; grobar mu je nocoj

‰e tisti ko‰ãek pameti, kar je je imel, popolnoma zme‰al.

Boltovec je pri zadnjih besedah vahtmajstra srdito

pogledal izpod ãela, ali rekel ni niãesar.

»A kdo bo vse to verjel!« oglasi se spet hlapec, pa se

kmalu popravi: »Morebiti je kaj resnega na tem, ali kdo
bi hotel izku‰ati Boga?«

»Veruj, ali ne veruj, meni je vseeno, ali kar vem, to

vem.«

Pri teh besedah vstane grobar, ogrne pla‰ã in poloÏi

denar na mizo.

»Lahko noã, dobro spite!« poslovi se Boltovec in gre

poãasi iz sobe.

Vahtmajster je hotel ves ta pogovor na lahko stran

obrniti, ali kar jih je bilo v sobi, vsi so molãali. Anica je
‰la precej z deklo spat. Levka je bila pa razmi‰ljena in
Mi‰ko se je popolnoma zamislil.

Tudi vahtmajster plaãa in odide z Mi‰kom.

BES

HUZARJI NA POLICI

Luna je lepo svetila, vojaka prideta tiho do vasi. Vaht-

majster zavije proti Ïupanu, Mi‰ko gre nekaj ãasa dalje,
ko pa pride do Mohorjevega skednja, stopi v senco in
stoji mirno. Kadar je sli‰al, da so se Ïupanova vrata za-
prla za vahtmajstrom, zavije s trepeãim srcem nazaj
proti cerkvi.

BES

HUZARJI NA POLICI

Deveto poglavje

farnem zvoniku je ura odbila ravno enajst, ko je
Mi‰ko spet pri‰el do cerkve. Sveta tihota je kralje-

vala po vsej vasi; jasna meseãina je sijala na zemljo. V tej
svetlobi se je bela cerkev zdela mnogo veãja, posebno
zvonik je kaj veliãastno strmel nad drugimi poslopji.
Vrata od pokopali‰ãa so bila na pol odprta, kriÏi so gle-
dali izza nizkega zida in v mrtvaãnici je migljal plamen
v svetilãici kraj mrtve Dorice. Mi‰ko zasli‰i teÏke kora-
ke, ki so se bliÏali od cerkve, torej se hitro umakne za
kozolec, ki stoji tik pota. Stari Boltovec je ‰el iz mrtvaã-
nice, tu je Dorici zadnjikrat napolnil svetilãico, potem je
‰e nekaj ãasa molil za pokoj nesreãne deklice, katero je
poznal od mladih nog. Boltovãevi koraki so se poãasi iz-
gubili po vasi in spet je bilo vse tiho.

Mi‰ko sede na klado, ki je leÏala pod kozolcem, in

podpre z obema rokama vroão glavo, v kateri so kakor
bliski ‰vigale misli. Nocoj‰nja noã bo odloãila, ali kdaj
doseÏe tisto sreão, katero si Ïeli njegovo srce. Boltovãeve
besede so mu ‰e vedno zvenele v u‰esih. Kdor nocoj,
kadar kladivo zadnjikrat udari ob polnoãi, vzame prsti
iz ‰e novega praznega groba in to prst nosi na svojem

BES

HUZARJI NA POLICI

srcu, temu se izpolni vsaka Ïelja. Vsaka Ïelja! Tedaj tudi
Mi‰kova, ki si ne Ïeli drugega, kakor da bi bil neviden.
Imel je sicer pred grobom nekov svet strah, ali da se mu
izpolni Ïiva Ïelja, tvegal bi Ïivljenje. Odkar so ga oslepa-
rili beneãanski ãrni maãki, posebno pa, odkar so se mu
izneverili kra‰ki gadje, izgubil je skoro popolnoma vse
upanje. Ali pogovor, ki ga je nocoj sli‰al v krãmi, pod-
pihal je spet na novo staro strast, ki je ‰e vedno tlela v
njegovem srcu. Boltovãeve prazniãne besede so spet
vzbudile ãrva v njegovih prsih, ki je bil le omamljen ne-
koliko ãasa.

Ali! Ko bi ga ‰e danes upanje prevarilo? Ko bi se bil

Boltovec le ‰alil? Pa to ni mogoãe! Boltovec ni moÏ za
‰alo, zato mu je porok njegov resni, ãastitljivi obraz. Ta-
ko govori le moÏ, ki je do trdnega prepriãan, da je res,
kar govori. In zakaj bi stari grobar ne vedel tega, kar ni
vedel ni bene‰ki Jud ni kranjski beraã, dasitudi je preho-
dil devet deÏela.

Ura udari zdaj pol dvanajstih. Mi‰ku sapa prihaja

ãimdalje teÏja in vedno hitreje in moãneje mu tolãe srce.
Ne ãuti mrzlega vetra, ki mu brije v obraz, ker po Ïilah
se mu pretaka nekaj kakor Ïivi ogenj in v glavi mu vre in
kipi. Izbuljene oãi mu nepremiãno strme proti pokopa-
li‰ãu in njegovo uho nocoj ne ãuje drugega, nego kladi-
va udarce.

BES

HUZARJI NA POLICI

Zdaj udari kladivo trikrat pred polnoãjo. Mi‰ko se

vzdigne s klade in poslu‰a s privzdignjeno glavo v noã-
ni zrak. Vse je mirno in tiho. Obrne se proti cerkvi, na
vse strani se pla‰no ozira, odpre tiho vrata in pride do
mrtvaãnice. Tu je leÏala Dorica in pri njej je brlela sve-
tilãica. Mi‰ka je izpreletel mraz. âez grobe dalje hiti pro-
ti gornjemu koncu mimo velikega kriÏa, ‰e nekoliko ko-
rakov — in pred njim zija nov grob.

Blizu groba poãene na velik plo‰nat kamen in priãa-

kuje trenutka, kdaj se vzdigne kladivo. Kraj groba je bila
nametana prst in semtertja so iz nje gledale oprhle ãlo-
ve‰ke kosti. Mi‰ku je bilo tesno pri srcu, lobanja v prsti
ga je tako ãudno gledala iz votlih oãi, a iz groba se mu
zdi, da se ãuje tiho jeãanje. Ta ãetrt ure mu je bila vsa
veãnost. Zdajci za‰kriplje nekaj blizu mrtvaãnice, kakor
bi se bila odprla vrata. Mi‰ku se pri tem glasu skrãi srce,
z Ïareãimi oãmi strmi tja, odkoder je pri‰el glas. — Strah
in groza! Kaj je to? Je li sleparija ali resnica? Od mrt-
va‰nice semkaj se mu bliÏa bela podoba, naravnost pro-
ti njemu gre, zdaj je ‰e kakih deset korakov od njega.
Mi‰ko skoãi pokonci in plane ãez bliÏnje grobove proti
zidu. Pri tej priãi podoba zamolklo zastoãe ter se zgru-
di na zemljo. Kakor blisk ‰ine Mi‰ko ãez nizki zid in beÏi
proti domu. Iz zvonika so se pa razlegali poãasni udar-
ci dvanajste ure.

BES

HUZARJI NA POLICI

Deseto poglavje

a vseh svetnikov dan popoldne je sedela MoÏino-
va gospa s svojima hãerama v veliki grajski izbi in

proti veãeru se jim je pridruÏil tudi Moko‰inyi. Ali raz-
govor je bil danes nekako mlaãen in prisiljen; vrtel se je
le o navadnih reãeh. Berta je bila nenavadno resna, se-
dela je pri klavirju in je gledala v note, katere so leÏale
pred njo, ali igrala ni, Julija je pa na videz prav pazno
brala v neki knjigi. Pri fari je zvonilo Dorici in skozi na
pol odprto okno je veter dona‰al v sobo Ïalostne glasove
cerkvenih zvonov.

Ritmajster naprosi Berto, da bi kaj igrala. Res je zaãela

nekaj igrati, ali kmalu se je izgubila v svoje fantazije; ka-
kor v sanjah je vedno poãasneje prebirala tipalnice in
naposled so ji zastale roke popolnoma.

Zdaj stopi v izbo MoÏina z nekim ãasopisom v roki.

»Ravnokar berem v ãasopisu nekakovo Ïalostno dogod-
bo, ki se mi zdi, da je v zvezi z Ïalostno usodo rajnke
Dorice.«

Îenske planejo kviku.
»Prosim kratkega potrpljenja!« seÏe ritmajster Ïen-

skam v besedo. »Gospod MoÏina! Vãeraj Ïe ste mi ob-

BES

HUZARJI NA POLICI

ljubili povest o ubogi Dorici; ãe vam ni nev‰eãno, pro-
sil bi, da mi jo poveste zdaj-le, predno ãitate Ïalostno
novico.«

»Iz srca rad povem, kolikor mi je znano.«
»Mi vsi dobro poznamo Dorico, ker rasla je tu med

nami in do desetega leta je bila veã pri nas, nego doma.
Jedva uro odtod je grad, Buãnik imenovan. Ravno teãe
zdaj osemnajsto leto, kar je pri‰el ta grad po smrti
prej‰njega posestnika v druge roke. Ko je bil potlaãen
la‰ki upor, je pri‰el neki Talijan, Amadeo Bentivoglio po
imenu, semkaj v na‰e kraje in si je kupil ta grad. Benti-
voglio je bil Ïe postaren, pri‰el je prav sam, le pol leta
staro hãerko Dorico je pripeljal s seboj in star sluÏabnik
ga je izpremljal. Bentivoglio je bil neznansko resen moÏ,
govoril je kaj malo, le malokrat je bil pri nas, navadno se
je drÏal svojega doma, sicer je bil pa prav ljubezniv so-
sed.

Kmalu zatem se je porodila na‰a Berta in ko je odras-

la, tedaj so se naju otroci bolje sprijaznili. Ali je bila Ber-
ta v Buãniku, ali pa je pri‰la Dorica k nam na Polico in
ostajala je vãasih po ves mesec. Tudi Bentivoglio je zdaj
bolj pogostoma zahajal k nam, ali deset let pozneje smo
ravno toliko vedeli o njegovem prej‰njem Ïivljenju, ka-
kor prvi dan — to je: prav niãesar. Sploh je bil kratkih
besedi, posebno o sebi ni govoril in za nas je bilo teÏko
ga izpra‰evati. Njegovo edino veselje na svetu je bila

BES

HUZARJI NA POLICI

njegova hãi Dorica; posebno ko je malo bolj odrasla, pu-
stil je ni izpred oãi. Zadnja leta nas je tudi ona raje obi-
skovala, pri‰la je le za kak dan, navadno je bila zadnji
ãas le na‰a Berta na Buãniku. Dorica je pa v tem raz-
cvetela v najlep‰o deklico.

Lansko pomlad pride nekega dne na Buãnik mlad, lep

Talijan. Bil sem ravno tisti dan ondi in Bentivoglio mi ga
predstavi kakor sina svojega prijatelja z imenom Ceza-
re Angelini. K nam ga ni privedel nikdar, vedno sta bila
doma. Nekega dne — tako so pozneje pravili posli — sta
se Ïivo prepirala; zakaj, tega nihãe ni zvedel. Drugo ju-
tro mladega Talijana ni bilo veã — in v ravno tisti noãi
je tudi izginila Dorica iz oãetovega doma. Ves prepal
pride drugo jutro Bentivoglio povpra‰evat po svoji hãer-
ki, ali nas je nihãe Ïe davno videl ni. Vidim ga ‰e zdaj
pred seboj, kako se je tresel starec kakor ‰iba na vodi,
zveni mi ‰e zdaj v u‰esih glas, kako je zajeãal nesreãnik.
Izku‰ali smo ga tolaÏiti — ali kako hoãe‰ utolaÏiti oãe-
ta, kateri je izgubil edino ljubljeno svoje dete? ·e isti dan
se je odpeljal Bentivoglio in ni o njem ni o njegovi hãe-
ri nismo veã sli‰ali.

Pol leta zatem dobim od Bentivoglia nenadoma na-

slednje pismo:

»Prijatelj! Posestvo svoje sem prodal trgovcu A. Nikoli

veã ne bom videl prijaznih va‰ih krajev, kateri so toli-
kanj dobro deli bolni moji du‰i. Moji dnevi gredo h kon-

BES

HUZARJI NA POLICI

cu in kar mi je ‰e namenjenih, posveãeni so ma‰ãevanju.
Ako bi ‰el do konca sveta, moram ga najti, zapeljivca
svoje Dorice. Bodite vsi pozdravljeni in spomnite se vãa-
sih

nesreãnega Bentivoglia.«

Pozneje ni bilo glasu ni o Bentivogliu ni o Dorici. Po-

sestvo je prevzel novi kupec in poãasi bi bil pozabil ãud-
nega Talijana. Kar se pred ‰tirimi ali petimi dnevi Dorica
spet prikaÏe v na‰e kraje. Ali to ni bila nekdanja cvetoãa
Dorica, temveã le njena senca. Polno rdeãe lice ji je upa-
lo in pobledelo, v ãrnih oãeh je ugasnil plamen njenega
mameãega pogleda — Dorica je venela, v njej je umiralo
Ïivljenje. In kar je bilo ‰e najhuje — izgubila je pamet in
um se ji je zme‰al. O svojem oãetu ni vedela niãesar,
nikoli ga ni imela v mislih, vedno je le govorila o svojem
Cezaru, da takoj pride in jo povede pred oltar. Stala je
pred cerkvijo in vsakogar, ki je ‰el mimo, vabila je v sva-
te, akoravno nikogar ni veã spoznala. Prosila jih je, naj
malo poãakajo, da pride Cezar, ki ji prinese lepo drago-
ceno nevestino obleko, potem bo precej poroka! Sedanji
posestnik buãni‰kega gradu jo je iz milosti vzel k sebi,
ali Ïe prvo noã je u‰la in hitela spet pred cerkev, ker tu-
kaj mora ãakati svojega Ïenina. UÏivala skoro ni niãesar;
kar so ji ljudje dajali, razdelila je spet med otroke, da
bodo laÏe ãakali na Ïenitno gostovanje. Drugo noã ji je
gospod Ïupnik dal noãi‰ãe, ali tudi od ondi je u‰la — in

BES

HUZARJI NA POLICI

drugo jutro je najde Boltovec mrtvo pred cerkvenimi
vrati. Bog se je usmilil zapu‰ãene sirote ter jo vzel k sebi.
Jutri zjutraj jo pokopljejo.«

MoÏina je konãal, vsi so bili v Ïivo ganjeni, nihãe ni

hotel motiti prazniãne tihote. Ritmajster se je globoko
zamislil. Julija je z mokrim oãesom strmela predse na
tla, Berta je pa tiho jokala za svojo nekdanjo prijateljico.

»Ljubi moÏ,« izpregovori po dolgem molku prva gos-

pa. »Prej si govoril o novicah, ki neki razjasnjujejo vsaj
nekoliko to Ïalostno zgodbo.«

»Res, da! Malo da nisem pozabil na to. V zadnjem

listu berem iz Trsta o temle nesreãnem dogodku:

,Vãeraj zjutraj so na‰li ribiãi blizu Trsta ladjico, kate-

ra je brez veslarja plavala po morju. V ladjici je leÏal
mlad ãlovek s prebodenimi prsi, v desnici je ‰e drÏal bo-
dalo; v drugem koncu ladje je pa leÏal klobuk in suknja
in pod suknjo krvav meã. Vse okolnosti kaÏejo, da je bil
na ladji dvoboj. V suknjah so tudi na‰li pisma, iz kate-
rih so zvedeli imeni obeh nesreãnikov. Mrtev je Cezar
Angelini in drugi, najbrÏ morilec njegov, Amadeo Ben-
tivoglio, ki se je brÏkone sam konãal v morju.’«

»Oh, ubogi Bentivoglio!« vzdihne gospa. »Zdaj stoje

vsi trije pred sodbo. Bog bodi milostiv njih du‰am!«

DruÏba nocoj ni bila za drug razgovor, ritmajster je

‰el kmalu v svojo sobo in tudi domaãi ljudje so ‰li prej
poãivat negoli navadno.

BES

HUZARJI NA POLICI

Na vseh vernih du‰ dan je bil Doriãin pogreb, h kate-

remu se je zbralo sila veliko ljudi, tudi iz grada so bili ra-
zen lajtnanta vsi navzoãi.

BES

HUZARJI NA POLICI

Enajsto poglavje

isto nesreãno noã je Mi‰ko ves spoten in spehan
prihropel domov. Nocoj‰nja prikazen mu je vzela

vse veselje ‰e dlje posku‰ati svojo sreão. Vere v Boltov-
ãeve besede sicer ni izgubil, temeã le ‰e bolj utrjen je bil
v njej — samo z duhovi bi ne imel rad opraviti. Ako ni
moãi po drugi poti priti do nevidnosti, uÏil ne bo Mi‰ko
nikdar tega veselja, po katerem je du‰a njegova koprne-
la Ïe od mladih let. Bil je v dnu srca prepriãan, da prika-
zen ni bila nihãe drugi nego mrtva Dorica, ki je pri‰la,
da ubrani svojo lastnino. Belo je bila opravljena in pri‰la
je naravnost iz mrtvaãnice. Da je podoba zavpila in se
zgrudila na zemljo, tega Mi‰ko v strahu ni sli‰al, mno-
go manj se je pa upal ‰e ozreti, ker je vedno mislil, da
mu je za petami.

Drugi dan je bil Mi‰ko ves pohabljen in bolan, ni jesti

se mu ni ljubilo. Mohorici ni hotelo v glavo, kaj je Mi‰-
ku, da mu celo klobasa in slanina ne di‰ita, ‰e zmenil se
ni ni za eno ni za drugo. Proti veãeru je vstal in ‰el malo
na vrt, ali je bil tako truden, da je moral leãi pod veliko
hru‰ko. Mi‰ko je bil res bolan; lice njegovo sicer ni po-
bledelo, to je bilo prav nemogoãe, ker je bilo ãrno kakor

BES

HUZARJI NA POLICI

saje, ali svetilo se ni veã tako kakor poprej in mi‰ice nje-
gove, sicer gibãne kakor struna in trdne kakor jeklo, bile
so kar podrezane. Mohorjevi so se kar spogledovali in
migali z ramami, nihãe si ni mogel misliti, kaj je Mi‰ka
tako na niã pripravilo in od njega tudi ni bilo mogoãe
zvedeti ni besedice. Jano‰ je sicer ugibal semtertja in je
draÏil Mi‰ka, da je najbrÏ ponoãi kod lazil in da jo je
skupil od fantov, ali Mi‰ko mu na to ni odgovoril ni ãrne
ni bele, le neizreãno zaniãljivo ga je pogledal postrani.

Vahtmajster je ‰el ravno zdaj mimo vrta, ustavi se

pred Mi‰kom ter ga nagovori: »No, Mi‰ko, kje tiãi‰ da-
nes ves dan, da te ni niã na izpregled? Vstani, greva pro-
ti cerkvi. Ako si bolan, merica starega vina te ozdravi.«

Ko vahtmajster spomni cerkev, se strese Mi‰ko po

vsem Ïivotu in nejevoljno maha z roko v znamenje, da
ne gre.

»Kaj pa ti je, Mi‰ko? Saj si ves izpremenjen,« govori

dalje vahtmajster in stopi bliÏe.

Mi‰ko molãe prikima.
»Prosim te, vsaj govori! Pa ne, ko bi bil spet naredil

kako neumnost? Menda te ni vsaj premotil stari Bolto-
vec?«

Mi‰ko pri teh besedah vzdigne glavo in pogleda vaht-

majstra tako milo in proseãe, da je precej vedel, pri ãem
je.

BES

HUZARJI NA POLICI

»Meni se je Ïe sinoãi dozdevalo, da veruje‰ staremu

babjevercu.«

»Babjeverec sem ali tja — resnico je vendarle govo-

ril.«

Vahtmajster sede na nizki stolãek bliz Mi‰ka in ta mu

na njegovo pro‰njo pove vso sinoãnjo dogodbo.

Vahtmajster zvesto poslu‰a, ali ko pride Mi‰ko do

ãudne prikazni, smehlja se ter mu izku‰a dopovedati, da
se je vse to njemu le dozdevalo.

»Tvoje zaslepele oãi so videle ponoãi, ãesar se je balo

tvoje srce,« dopoveduje mu vahtmajster.

»Mislite si vi, kar hoãete; ali kar sem videl, to sem vi-

del, in tega mi nihãe ne izbije iz glave. Luna je jasno sve-
tila, od mrtvaãnice je ‰la proti meni, videl sem jo tako,
kakor zdaj vas vidim pred seboj.«

Vahmajster zdaj ni izku‰al dalje izpodbijati Mi‰kovih

misli, ker ga je predobro poznal ali za se je bil Ïivo pre-
priãan, da je to prikazen videla le Mi‰kova razdraÏena
Ïiva domi‰ljija.

Drugi dan je bil vahtmajster kakor po navadi popol-

dne spet pri Levki, ali kako se zaãudi, ko v hi‰o stopiv‰i
zve, da je gospodinja bolna in ‰e celo nevarno bolna.
Danes ji je Ïe nekoliko odleglo, ali vãeraj so mislili, da bo
umrla. Predvãeraj‰njim zjutraj so jo na‰li slabo obleãe-
no zunaj blizu cerkve na pol mrtvo. Niã se ni zavdala,
blodila je le nerazumne reãi. Danes ji je bolje; ko se je

BES

HUZARJI NA POLICI

zjutraj zavedala, bila je njena prva beseda: »Anica!« in
zdaj mora ves ãas pri njej sedeti; ãe le odmakne pete,
kliãe jo Ïe in tudi sicer je vsa drugaãna. »Mi mislimo,«
tako je konãala dekla, ki je pripovedovala to novico
vahtmajstru, »mi vsi mislimo, da jo je ponoãi luna izpe-
ljala in da se je zunaj prehladila.«

Vahtmajstru se je ta bolezen zdela kaj ãudna. To se je

zgodilo predsinoãi, ob desetih zveãer je bila pa Levka ‰e
zdrava in vesela in luna je gotovo pri tej stvari nedolÏ-
na. V tej noãi, ko je imel Mi‰ko tisto ãudno prikazen,
na‰li so tudi Levko slabo obleãeno zunaj pri cerkvi v
omedlevici. — Kaj, ko bi bil tudi njej Boltovec s svojimi
besedami zme‰al moÏgane? Pa kaj bi mogla ona zunaj
iskati? Na to vpra‰anje si ni znal odgovoriti. Ali ãe je pri-
merjal vse okolnosti, zdaj je skoro pritrjal Mi‰ku, da je
res nekaj videl, samo da prikazen ni bila mrtva Dorica —
ampak Ïiva Levka.

Kar se je vahtmajstru le dozdevalo, bilo je tudi resniã-

no.

Na vseh svetnikov veãer Levka ni imela miru, odkar

je Boltovec od‰el; brez spanja se je premetavala po po-
stelji. Boltovãeve besede si ni mogla izbiti iz glave. Ona
ljubi vahtmajstra, mora ga imeti, brez njega ji ni Ïiveti.
Ali on noãe videti zaljubljenih njenih pogledov, on noãe
razumeti njenih sladkih besedi — ali v hi‰o vendar do-
haja. Komu neki drugemu za ljubo kakor njej? — Ali kaj,

BES

HUZARJI NA POLICI

ko bi hodil morebiti zaradi Anice? Nocoj ji je prvikrat
pri‰la ta misel in bila je zanjo grozna misel, katera jo je
tlaãila kakor mora. Pa saj to ni mogoãe, saj nima nikoli
prilike govoriti z Anico — ali ko bi vendarle dobil to pri-
liko za njenim hrbtom, da ona niãesar ne ve? Pa zakaj se
pla‰i? Ali nima zdaj zanesljivo pripomoãek, pridobiti si
za vselej njegovo ljubezen s ãeznaravno moãjo? Toda
Boltovec je rekel, da se izpolni vsaka Ïelja, samo ako ni
proti sveti boÏji volji. Ubogi Levki se je jela pamet me-
‰ati, posku‰ala je moliti, ali zastonj, za molitev ni na‰la
besed. O Boltovec, da nisi pri‰el nocoj v Levkino hi‰o,
bila bi ona spala, ãe ne mirno, vsaj brez takih izku‰njav.
Bolj ko se je bliÏala dvanajsta ura, tem huj‰e misli so ji
rojile po glavi, tem huje se je ogla‰ala izku‰njava. Danes
je prilika, nocoj in morebiti nikoli veã. Zdaj si ga priklo-
ni, dokler ne bo prepozno. Le nekoliko korakov in neko-
liko minut — in vse bo dobljeno.

Zdaj bije ura triãetrt na dvanajst. Levki utriplje srce,

vroãina jo kuha, sama ne ve, kaj dela, vstane, vrÏe neko-
liko obleke nase, na pol brez uma odpre veÏne duri in
gre proti cerkvi. Po vsem Ïivotu se trese in ko za‰krip-
ljejo mala vrata, ki poleg mrtvaãnice drÏe na pokopa-
li‰ãe, obstane ji noga. Îe je hotela nazaj, vendar strast je
bila veãja nego strah; kakor v sanjah je tavala mimo
mrtvaãnice po grobih dalje. Îe je blizu novega groba,
kar se vzdigne iz njega ãrna podoba — Levka zastoãe in

BES

HUZARJI NA POLICI

brez zavesti se zgrudi na tla. Precej ãasa je leÏala na gro-
bih, mrzel veter jo spet vzdrami iz omedlevice, groza jo
obide, ko se ozre okoli sebe. Kolikor more hitro beÏi s
pokopali‰ãa, ali zunaj zida Ïe blizu svoje hi‰e jo spet za-
pusti moã, da drugikrat kakor mrtva pade na tla in tu so
jo zjutraj zgodaj na‰li ljudje.

Levka se je od tega dne izpremenila, bolezen je ime-

la zanjo dobre nasledke. Strast za vahtmajstra je popu-
stila tisto noã na pokopali‰ãu. Podoba, ki se je dvignila
iz groba, zdela se ji je, da je duh rajnkega moÏa, ki ji Ïu-
ga, naj ne oskrunjava svetega tihega mesta, naj nikar ne
i‰ãe tu pomoãkov za svoje posvetne strasti. Vahtmajstru
se je zdaj odpovedala popolnoma in bolezen je vzprejela
kakor praviãno boÏjo kazen. Zdaj je tudi uvidela, da ni
prav ravnala z Anico in sklenila je po moãi to popravi-
ti, kar ji je dozdaj storila krivice. Nobene osorne ali Ïale
besede ni Anica veã sli‰ala iz tetinih ust in dekle je kma-
lu pozabilo, kar je prej‰nje dni prebilo pri njej. Levka ji
je bila zdaj prava prijateljica in Anica jo je ljubila kakor
svojo mater — sovraÏila je tako nikoli ni. Ko je Levka
okrevala, navdajala jo je spet ista misel, katera jo je tisti
usodni veãer gnala na Doriãin grob, namreã da vaht-
majster ljubi Anico in kmalu se je prepriãala. Na Levki-
no zaupno vpra‰anje je Anica jokaje priznala, da ljubi
mladega Slovaka od tistega dne, ko ga je videla prvikrat.

BES

HUZARJI NA POLICI

Vahtmajster med Levkino boleznijo ni zahajal v to

krãmo, le v mraku je veãkrat zahajal do plota, ker sta se
prvikrat sreãala, in tudi Anica se je vedela v takem ãasu
zmuzati iz hi‰e, in tu sta potem govorila mnogo o svoji
sreãni prihodnosti. Anica mu je povedala, da teta ve za
njiju zvezo, a on jo je zagotavljal, da bo, ako se izide vse
po sreãi, v treh mesecih vojakov prost.

Levka je ozdravela popolnoma in neke nedelje — bil

je lep, topel popoldan v pozni jeseni — izprehaja se z
Anico po vrtu. Govorili sta o vahtmajstru; Anica ji pri-
poveduje, kje ga je videla prvikrat in hoãe pokazati me-
sto. Kako veselo se je nasmihala Anica, ko prideta na
mesto, kjer je, kakor nekdaj, tako tudi danes vahtmaj-
strov veseli obraz gledal izmed vej. V enem skoku je bil
pri njima in pri tej priãi snubi Anico od tete s kratkimi,
pa lepimi besedami:

»Ne vem, kaj bo Anica k temu rekla; ako ona nima niã

zopet to, tedaj je tudi meni pov‰eãi,« odgovori Levka in
‰aljivo pogleda Anico, ki je rdeãa kakor roÏa povesila oãi
in zgibala beli predprt. Z veselim obrazom in s solznimi
oãmi poda vahtmajstru roko.

Levka je napravila malo veãerjo, poslali so po Ïupana,

po Mohorja in na vahtmajstrovo Ïeljo tudi po Mi‰ka,
katerega so pa le siloma spravili s seboj. Bili so dobre
volje, le Mi‰ku je bilo nekako tesno, ves veãer je bil tih

BES

HUZARJI NA POLICI

in pogostoma je pla‰no pogledoval skozi okno proti cer-
kvi.

Ko so odhajali, ‰epne Levka na vratih vahtmajstru:

»Da ste govorili prej, ne bi bila prebila toliko teÏav in
bridkosti.«

Vahtmajster se je delal, kakor da ni sli‰al teh besed, ali

on jih je sli‰al — in dobro razumel.

BES

HUZARJI NA POLICI

Dvanajsto poglavje

eki popoldan — bilo je Ïe proti koncu meseca lis-
topada — sedi Moko‰inyi sam v hladnici grajske-

ga vrta ter se pogostoma ozira po stezi, ki drÏi od hlad-
nice do grada. Listje, katero je poleti tako gosto obras-
lo hladnico in delalo prijetno senco, leÏalo je zdaj na
tleh, mrzloten veter je pihal in prve sneÏinke so jele pa-
dati izpod sivega neba.

Danes je pri‰lo ritmajstru povelje, da mora v treh

dneh iti odtod v Ljubljano, ondi bo naposled zvedel,
kam ga vede pot. Ritmajster je bil kakor vojak navajen
takega nemirnega Ïivljenja in dozdaj ni mogel ravno
reãi, da bi bil kak‰en kraj zapustil s teÏkim srcem — ali
danes se mu je tresla roka, ko je odprl list in hitro preãi-
tal suhoparne vrstice. MoÏini je bilo prav Ïal, ko je zve-
del, da ga bodo zapustili gostje, in niso bile le prazne
lepe besede, ko je zagotavljal ritmajstru, kako teÏko ga
bo pogre‰al. Tudi gospa je govorila tako, akoravno je
njej v resnici bilo ljubo, da jih zapusti moÏ, ki je v Berti
vzbudil strastno nagnjenje. Ko ga ne bo veã videla in
ãula, tedaj ga spet pozabi, saj je ‰e na pol dete — misli-
la si je mati. Ali Berta ni bila veã dete. V teh kratkih ted-

BES

HUZARJI NA POLICI

nih, kar je spoznala moÏa, za katerega je zdaj v prvi lju-
bezni tako strastno gorelo njeno srce, razvile so se buj-
no njene du‰ne moãi. Znaãajno in mo‰ko vedenje Mo-
ko‰inyijevo se je lesketalo v njeni mladi du‰i. Dana‰nja
novica o odhodu ritmajstrovem ji je trgala srce; zami‰-
ljena je strmela skozi okno in ko so vsi drugi obÏalovali
ritmajstrov odhod, le ona ni na‰la besede za to.

Po obedu je dobil priliko Moko‰inyi priliÏati se Berti,

ki je slonela ob oknu. »Gospodiãna Berta!« ‰epeta ji na
uho. »V treh dneh moram iti od vas in vendar bi vam
imel ‰e toliko povedati. Ako morete, prosim vas, pridi-
te popoldne v hladnico na vrt, jaz vas bom ondi ãakal.«

Berta se je molãe obrnila na stran, da bi skrila solze,

katere so ji zalivale oãi.

Dolgo je Ïe ritmajster ãakal v hladnici, ali ni se prika-

zala deklica, po kateri se je tako Ïeljno oziralo njegovo
oko. Razne misli so mu plale v nemirnem srcu. »Ali bo
pri‰la, ali ne? Ali te jubi, ali ne? Morebiti te je preslepi-
lo le tvoje samoljubje, da si videl ondi ljubezen, kjer je
bila le navadna prijaznost in uljudnost? — Ali ne! Nje-
no oko ne more lagati! — In vendar je bila danes nema,
ko so vsi obÏalovali tvoj odhod, samo ona ni imela pri-
jazne besede zate. Pomeni to hladnost proti tebi, ali mo-
rebiti ne more govoriti vprião drugih, ker se ji srce topi
v bridkosti? Bo‰ li kdaj dosegel to sreão, o kateri si tako

BES

HUZARJI NA POLICI

lepo sanjal zadnje dni? Dana‰nji dan nosi v svojem krilu
zate sreão ali pa nereão. Kmalu bo doloãeno!«

Jelo se je mraãiti, Moko‰inyiju je vedno bolj padalo

upanje — zdajci za‰umi Ïenska obleka — in Berta stoji
pred njim.

Moko‰inyi plane kvi‰ku ter ji strastno poljubi roko.

»Hvala vam, gospodiãna! Srce moje me tedaj ni preva-
rilo, ko sem bral v va‰ih oãeh. O Berta! Jaz sem danes
najsreãnej‰i ãlovek!«

Moko‰inyi jo prime za roko, ona upre v njega velike

modre oãi in tako sta kakor zamaknjena stala dolgo
molãe in v oãeh sta se strinjali njiju lepi du‰i.

»Berta, ljubim te, ljubim te bolj nego Ïivljenje svoje in

vsi moji Ïivi dnevi so posveãeni tebi; ti si sonce moje, na
katero se bom oziral, dokler mi oko ne otrpne,« izpre-
govori Moko‰inyi ter nagne svojo glavo. Berta pogleda
kvi‰ku, njiju ustne so se sreãale in prvi sreãni poljub je
utrdil zvezo dveh ljubeãih src.

»Pa tako hitro se morava spet loãiti!« vzdihne ãez ne-

koliko Berta.

»Loãiti se morava, ali za kratek ãas. Mir je storjen, od-

povem se voja‰kemu stanu in potem pridem spet, da te
nevesto svojo povedem v svoje dvore. Ali pojde‰ z me-
noj na Ogrsko?«

»S teboj do konca sveta, ako je treba!«

BES

HUZARJI NA POLICI

»Prosil te bom ‰e jutri od tvojih roditeljev in ako Ïele

sreão svoji hãeri, privolili bodo v najino zvezo, ki jo je
sklenila ljubezen. In da se ljubimo, veli nam moja in tvo-
ja, veli nam na‰a vera.«

»Jaz te ljubim!« vzdihne Berta in se oklene okoli nje-

govega vratu.

Zunaj je Ïe noã legla na zemljo in od cerkve se je za-

sli‰al zvon. To je vzdramilo Berto, hitro se izvije iz rit-
majstrovih rok — enkrat si ‰e stisneta roke, enkrat se ‰e
poljubita — in Berta kakor lahka srna zbeÏi po stezi pro-
ti gradu.

Drugi dan je bila nedelja. MoÏinovi so bili kakor po

navadi pri deseti ma‰i in so se pripeljali proti poldnevu
domov. Moko‰inyi jih je Ïe teÏko priãakoval, ker danes
je sklenil snubiti Berto. Oblekel se je prav prazniãno,
krasna obleka je objemala gibãne, lepo vzrasle ude, ka-
kor bi bila nanje vlita; danes si je pripel tudi kriÏec, ka-
terega mu je cesar sam obesil na juna‰ke prsi v zname-
nje posebne hrabrosti. Bogve, kolikokrat je Ïe premeril
v hitrih korakih svoje dve sobi, vãasih je stopil k oknu in
gledal na cesto, ki drÏi od cerkve; pri tej priãi pa, ko za-
pazi koãijo, bilo mu je nekako tesno pri srcu, kakor ‰e
nikoli prej. V vojni, ko so ÏviÏgale sovraÏne krogle okoli
njegove glave, bil je mirnej‰i nego danes, ko si misli svo-
jo ljubico snubiti. Ta ura bo odloãila njegovo sreão ali
nesreão. Ko se koãija ustavi na dvori‰ãu, po‰lje svojega

BES

HUZARJI NA POLICI

sluÏabnika, da poprosi gospode v njegovem imenu za
kratek razgovor.

MoÏina in tudi njegova gospa si nista mogla misliti

kaj je Moko‰inyiju, da se danes po sluÏabniku napove-
duje, ker je sicer tako domaã; danes se ‰e vsaj ne bo po-
slovil, ker ostane ‰e dva dni med njimi. Le sestri sta do-
bro vedeli, Berta je Juliji prej‰nji veãer vse povedala. Ka-
kor so pri‰li iz cerkve, ostal so vsi v salonu, Berta pa ni
vedela, bi li ostala, ali bi ‰la, da bi skrila nemir, ki jo je
navdajal; stopila je k oknu in se igrala s svojim kanarã-
kom.

Moko‰inyi stopi zdaj v sobo, vsi so se zaãudili, ker ‰e

nikoli ga niso videli tako prazniãnega. MoÏina mu sto-
pi naproti ter mu prijazno poda roko. Gospa mu ponu-
di stol. Vsi so ãakali njegove besede, Berta se je tresla ka-
kor ‰iba na vodi.

»Kakor veste,« izpregovori ritmajster, »kliãe me dolÏ-

nost moja spet odtod, v dveh dneh bom moral spet za-
pustiti hi‰o va‰o, v kateri sem uÏival najlep‰e dneve svo-
jega Ïivljenja. Prisrãna hvala vam, premilostiva gospa, in
vam, predragi gospod, za gostoljubnost va‰o, s katero
ste tako prijazno sprejeli vam nepoznanega tujca. Go-
tovo niso le navadne prazne besede, ako reãem, da se
bom vedno z najveãjim veseljem spominjal sreãnih ãa-
sov, katere sem preÏivel med vami. In kako bi tudi mo-
gel pozabiti kraj, v katerem mi je takorekoã ‰ele vz‰la

BES

HUZARJI NA POLICI

danica Ïivljenja mojega; kako bi mogel izbrisati iz spo-
mina mesto, na katero me veÏe silna moã — moã ljubez-
ni. Da, jaz ljubim, prisrãno ljubim va‰o hãer gospodiã-
no Berto. In zato sem danes stopil tu pred vas, da jo slo-
vesno zasnubim ter vas prosim, da mi jo daste v zakon,
da bo mila moja Ïena.«

MoÏina je ves osupel strmel v ritmajstra, ta snubitev

mu je pri‰la tako iznenada, da svojim u‰esom ni verjel.
âudno se mu je zdelo, kako se je v tem kratkem ãasu
brez vednosti njegove moglo splesti to znanje.

Berta se je bojeã ozirala na mater in je izku‰ala brati

na licu, kaj se godi v njeni du‰i. Gospa je sedela zami‰-
ljena, ãlovek bi rekel, na njenem obrazu se je bolj razo-
devala nejevolja nego privoljenje.

»A Berta?« jekne MoÏina.
»O njeni ljubezni sem si v svesti.«
Pri teh besedah se ozre Moko‰inyi na Berto in stopi

bliÏe nje. Ona ga ljubeznivo pogleda in ta pogled je bolj
govoril nego najzgovornej‰e besede.

»O prvi priliki,« govori dalje Moko‰inyi, »odpovem se

svojemu sedanjemu stanu. Na Ogrskem imam gra‰ãino,
ki, dasitudi ni ravno med najveãjimi, daje mi vendar
take dohodke, da lahko vsako Ïeljo izpolnim svoji Ïeni.
K svoji sreãi ne pogre‰avam niãesar, nego li va‰e privo-
litve.«

BES

HUZARJI NA POLICI

MoÏina pogleda svojo Ïeno in hoãe izpregovoriti, ali

ritmajster mu seÏe v besedo.

»Prosim, nikar se ne prenaglite, ne recite ni da ni ne.

Tu se tiãe prihodnje sreãe va‰e hãere, stvar je vredna, da
se premisli. Predno grem od vas, prosil bom za odgovor,
ali zdaj ‰e ne.«

»·e nekaj!« dostavi poãasi Moko‰inyi s tresoãim gla-

som — pri tem se mu ãelo vgrbi in lice mu se zmraãi,
kakor potemni zemlja, kadar pri jasnem dnevu oblak
zakrije sonce. »·e nekaj moram povedati. Mislim in
upam, da to ne bo motilo ni tebe, ljuba Berta, ni vas, ki
ste njeni roditelji — ali povedati vendarle moram. Vedite
torej — jaz sem protestant!«

»Ah, to sem slutila!« zavpije gospa in hoãe k svoji

hãeri —ali kakor v nezavesti pade spet v naslanjaã in Ju-
lija skoãi k njej. Berta omahuje v Moko‰inyijevih rokah.
MoÏina se pribliÏa ljubimcema ter prime Berto za roko.

»Pojdi k meni, ubogo dete moje!«
Berta izpusti ritmajstra in pade ihteãa na oãetove prsi.
Moko‰inyi je stal kakor od strele zadet; zdelo se mu

je, da je odzvonilo njegovi sreãi, ãutil je, da je odveã zdaj
med temi ljudmi. Solza bridkosti se mu utrne in s pobi-
tim srcem zapusti sobo. Zunaj ukaÏe sluÏabniku osed-
lati konja, poroãi hi‰ni, naj ga izovori pri gospodi in po-
tem zdirja proti veliki cesti. Brez pravega smotra je jahal
tjavendan, zveãer pride Pod gaber in tu ostane do dru-

BES

HUZARJI NA POLICI

gega veãera. Ko pride drugo noã domov, poda mu slu-
Ïabnik pismo. Hitro je odpeãati in bere:

»Predragi gospod!
Ne morem si misliti resniãno sreãnega zakona, v ka-

terem ne vlada edinost med moÏem in Ïeno tudi v ma-
lih stvareh. Najmanj si pa ne morem misliti sreãen za-
kon, kjer vera enega ni sveta drugemu. Hãeri moji sta
vzrejeni v sveti veri mojih dedov in pradedov in rad bi
imel, da tudi moji vnuki, ako jih je namenil Bog, ne za-
puste vere svojih dedov. Mi vsi spo‰tujemo vas in viso-
ko cenimo prelepa svojstva Va‰ega srca in uma in tedaj
tudi toliko bolj obÏalujemo, da se oÏji zvezi med nami
protivi nepremagljiva zapreka.

S tem se vam vsi priporoãamo ter vam od vsega srca

Ïelimo sreãe v vsem in povsod. Va‰ po‰teni znaãaj mi je
porok, da ne boste veã iskali prilike, govoriti z mojo
hãerjo. Vdani vam

MoÏina«

Drugo jutro so huzarji odhajali. MoÏina se je na vse

zgodaj odeljal od doma, ker ni bil prijatelj Ïenskega tar-
nanja in vzdihovanja in to je vedel, da brez tega ne bo.

Ritmajster res ni iskal prilike govoriti z Berto. Po slu-

Ïabniku je poslal gospe svojo karto za slovo in ko je na
dvori‰ãu sedel na konja, bile so vse tri Ïenske pri oknu
— to si je bila Berta izprosila od matere. ·e enkrat se

BES

HUZARJI NA POLICI

ozre Moko‰inyi na okno, migne z roko v zadnji pozdrav
in kakor blisk ga odnese konj v vas.

Tu so stali pred cerkvijo huzarji vsi pripravljeni za od-

hod in skoro vsa vas, mladi in stari, okoli njih. Tudi Ani-
ca z Levko je pri‰la do Ïupana, da se ‰e enkrat poslovi
od svojega Ïenina, akoravno je on vãeraj skoro ves dan
slovo jemal.

Ko pride ritmajster, poskaãejo vsi na konje. Mi‰ko za-

trobi k molitvi in potem odrinejo. Otroci so jih pa iz-
premljali daleã iz vasi.

BES

HUZARJI NA POLICI

Trinajsto poglavje

alost in bridkost sta se po odhodu huzarjev udo-
maãili na poli‰kem gradu; Berta ni mogla pozabiti

Moko‰inyija in ãas ni mogel ozdraviti rane, kakor je
mati prerokovala. Sãasoma se je sicer umirila na videz,
ali na njenem licu se je videlo, da trpi njena du‰a. Pogo-
ste solze so pogasile ãudoviti plamen, kateri je prej go-
rel v njenih oãeh, in roÏice na njenih licih so pobledele
zaradi mnogih preãutih noãi.

Kmalu potem je druga nejevolja zadela hi‰o. BliÏnji

sosed, s katerim je imela Julija Ïe dolgo znanje in kate-
rega je res ljubila, zapustil je, vrniv‰i se z daljnega pota,
Julijo in si na‰el drugo nevesto. In kakor bi ‰e ne bilo
dovolj Ïalosti v hi‰i, zboli mati prav nevarno. Hãeri sta
se izku‰ali, katera ji bo bolje stregla — ali ni ji bilo veã
pomagati, njeni dnevi so bili ‰teti; predno je ‰e sneg
skopnel po dolinah, poloÏili so jo v hladno zemljo. Ma-
terina smrt je Julijo, ki je bila od zadnjega vsa izpreme-
njena, tako pretresla, da je sklenila odpovedati se svetu
in njegovemu sleparskemu upu ter iskati miru v samo-
stanskih zidovih. Oãe ji ni mogel braniti, ko je videl trd-

BES

HUZARJI NA POLICI

no njeno voljo. Mesec dni po materini smrti je bila
vzprejeta novica v ljubljanski samostan.

Spomladi je pri‰el vahtmajster po svojo Anico. Iz-

premljal ga je njegov oãe, ki je kar najhitreje Ïelel vide-
ti svojo snaho, in ‰e dva druga prijatelja. Berta sama je
oblekla Anico na dan poroke in marsikatera solza je
padla iz njenih lepih oãi na Aniãino glavo, ko ji je v lase
zapletala nevestin venec. Levka je napravila gostovanje,
katero je trajalo tri dni, in skoro vsa vas je bila povablje-
na — Ïupan je bil stare‰ina, Levka teta, Matizelj je pa
mislil, da so se spet vrnili na svet zlati ãasi, ker tako do-
bro se mu ‰e ni godilo nikoli.

MoÏini je ostala zdaj edina Berta, ali bolje rekoã, le

njena senca. Srce se mu je trgalo, ko je videl, kako od
dne do dne gine ljubljeno njegovo dete. Najraj‰i je sede-
vala v hladnici na vrtu, oãe jo je tu navadno na‰el v solze
zatopljeno. MoÏina je sicer kakor prej hodil okoli svoje-
ga gospodarstva, ali tudi to ga zdaj ni veã veselilo. Drev-
je je sicer cvetelo, Ïito je raslo bujno in gora je zelene-
la, ali vse to ne more veã razveseliti njegovega srca. Kaj
mu pomaga vse, ãe mu doma vene najljub‰a njegova
cvetlica!

Pri‰el je MoÏinov god. Tega dne se je vedno veselil, ali

leto‰nji ga je le ‰e bolj spominjal teh, katere je izgubil.
Lani je bila ‰e Ïiva Ïena, imel je ‰e obe hãeri, zdravi in
veseli po sebi. A danes? Bil je podoben drevesu, katere-

BES

HUZARJI NA POLICI

mu so podsekali najmoãnej‰e korenine. Srce mu je po-
kalo od Ïalosti, ko stopi v jutro Berta obleãena s ‰opkom
cvetlic sama pred njega.

»Ljubi oãe!« izpregovori Berta, ali delj ne more govo-

riti, solze so ji zatopile besedo, tudi MoÏina ni mogel
govoriti, strastno objame svojo hãer in jo potisne na
svoje prsi.

»Govori, edino dete moje, govori, kaj bi rada?« stoãe

stari.

»Oãe, oãe! Ne morem si pomagati. Jaz ga ne morem

pozabiti!«

»Le sreãno bi te rad videl. Ako misli‰, da bo‰ sreãna z

njim, vzemi si ga, jaz ti ne branim. Kar je Bog zvezal, ne
more biti slabo.«

Drugi dan je pisala Berta v mesto prijateljici svoji.

Moko‰inyi je bil ‰e v Ljubljani, od Bertine prijateljice je
zvedel, da je oãe izpremenil svojo misel. ·e tisti dan je
hitel Moko‰inyi na Polico. V ‰tirih tednih je bila Berta
Moko‰inyijeva Ïena in precej po poroki sta od‰la na
Ogrsko.

MoÏina zdaj sam ni mogel strpeti na Polici, prodal je

svoje posestvo ter se na pro‰njo Moko‰inyijevih prese-
lil na Ogrsko, kjer je priãa Bertine sreãe in je sredi lepih
vnukov ‰e sam omladel. Vsako leto enkrat pride na grob
svoje rajnke Ïene, obi‰ãe Julijo in stare svoje prijatelje in
tem pripoveduje o sreãi svoje ljube Berte.

BES

HUZARJI NA POLICI

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-133-9

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Fran Erjavec Avguštin Ocepek
Fran Erjavec Živalske podobe
Fran Erjavec Ni vse zlato, kar se sveti
Fran Erjavec Šaljivi potopisi
Fran Saleški Finžgar Na petelina
Interpretacja treĹ›ci KsiÄ™gi jakoĹ›ci na wybranym przykĹ‚adzie
Wykład 1, WPŁYW ŻYWIENIA NA ZDROWIE W RÓŻNYCH ETAPACH ŻYCIA CZŁOWIEKA
zróżnicowanie religijne na świecie
WPŁYW STRESU NA NADCIŚNIENIE TETNICZE
Prezentacja na seminarium
Bezpieczenstwo na lekcji wf
CZLOWIEK I CHOROBA – PODSTAWOWE REAKCJE NA
Uważajmy na drogach Prezentacja

więcej podobnych podstron