BES

ÎIVALSKE PODOBE

Fran Erjavec

Îivalske

podobe

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

ÎIVALSKE PODOBE

BES

Fran Erjavec
ÎIVALSKE PODOBE

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-135-5

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

ÎIVALSKE PODOBE

Vsebina

Mravlja

Rak

Îaba

BES

ÎIVALSKE PODOBE

Mravlja

omladansko sonce pripeka in pregreva mravlji‰ãe
na kraju smrekovega gozda, iz katerega je sneg zve-

ãine Ïe zbeÏal pred sonãnimi Ïarki; in vendar je mrav-
lji‰ãe ‰e mrtvo, kot da bi bila kuga pomorila njegove
prebivalce. Le ene mravlje ni videti, vse ‰e spe v gorkem
stanu, kjer se skrãene ti‰ãe druga druge. Kakor silna
vojska kralja MatjaÏa v votlem hribu, ãakajo tudi one
povelja od zgoraj.

Pa sonce pripeka bolj in bolj in eden zaspancev se

prebudi. Vzdigne glavo iz ãrne trume in z zaspanim
oãesom pogleduje okrog sebe — vse ‰e spi. Ali se je
zmotil? Ali ‰e ni ãas, vzdigniti se z leÏi‰ãa? Pa saj vendar
ãuti, kako puhti gorkota od zgoraj. Iztegne torej noÏice,
pomane si oãi in ‰e na pol zaspan se napravi iti gledat,
ali je Ïe ãas zapustiti gorko posteljo, v kateri je Ïe ‰tiri
mesece tiãal. Gre po veliki cesti, pa ne more dalje; trd-
ne barikade ali zapahe, katere je jeseni sam pomagal na-
pravljati, jezijo mu zdaj pot. Nekaj ãasa hodi okoli male
trdnjave in i‰ãe kako majhno ‰pranjo, da bi se skozi njo
splazil, pa ni je dobiti. Jesen zgrabi brunce in si prizade-
va ga izdreti, vleãe in vleãe — pa niãesar ne opravi; po-

BES

ÎIVALSKE PODOBE

pade drugo, tretje, pa vse njegovo upiranje je zastonj.
Vse je umno in trdno sezidano, kakor bi moralo trpeti
do sodnega dneva.

Nejevoljen gre tedaj nazaj in grabi s ãeljustmi prvega

zaspanca, na katerega po sreãi naleti, za vrat in ga stre-
se. Zaspanec se prebudi in debelo gleda, kakor bi hotel
reãi: »Da bi te zlodej! Kaj mi hoãe‰?«

Ta ga pa zaãne s tipalnicami tipati in boÏati — in za-

spane je predramljen in v trenutku ve, kaj mu je poãe-
ti. Oba gresta druge budit. Kmalu jih je deset na nogah
in vsi gredo na barikade, katere se zdruÏeni moãi dese-
tih korenjakov veã ne morejo ustavljati. Pridejo ven,
sonce jih skonca ble‰ãi, pa se ga kmalu privadijo in Ïe-
lodec, kateri je ãez in ãez z debelimi pajãevinami pre-
preÏen, se tudi moãno ogla‰a. UtolaÏiti ga, poi‰ãejo si
kake sladkarije in zraven se od veselja na glavo postav-
ljajo, trgajo in druge burke uganjajo. Potem gredo do-
mov in tu je kmalu vse na nogah: kot hudournik vro ven
pri vseh vratih in na mravlji‰ãu se vse giblje in mrgoli,
kakor voda, ki v kotlu vre in kipi.

Ko so se vsi prepriãali, da se je pomlad Ïe vrnila, in ko

so se na soncu popolnoma ogreli, jih gre nekoliko na
dno stani‰ãa. Tu leÏi v dobro zavarovanem kraju kupãek
drobnih belih zrnc, drobnej‰ih od prosa. To so jajãeca,
katera so babice preteklo jesen izlegle. Matere so kma-
lu pomrle, delavci so pa jajãeca spravili na varen kraj in

BES

ÎIVALSKE PODOBE

zdaj o gorkem vremenu hite z njimi na mravlji‰ãe, da jih
toplo sonce ogreva in jih obudi k Ïivljenju.

Ker smo zgoraj nekaj omenili o delavcih, moramo

natanãneje pregledati prebivalce mravlji‰ãa.

Poleti najdemo v vsakem mravlji‰ãu troje Ïivalic. Prve

so mo‰ke mravlje, ki se od navadnih mravelj loãijo le po
perutnicah, potem najdemo babice, ki so veãje kakor
mo‰ki in tudi krilate. Zadnjiã so navadne mravlje, ki ni-
koli nimajo perutnic. Teh je najveã, te tudi navadno le
mravlje imenujemo, ker mo‰ki in babice sploh ne hodijo
iz mravlji‰ãa, ampak so le doma in navadne mravlje jim
streÏejo, dona‰ajo jim jed, zidajo tudi pohi‰tva itd., z
eno besedo, one skrbe za vso naselbino. To so delavci,
kateri nimajo nobenega spola.

Navadno meseca velikega srpana vzletijo mo‰ki in

babice iz mravlji‰ãa in se dvignejo v zrak, kjer se semter-
tja ‰vigaje Ïenijo. Ko so nekoliko ãasa od veselja pijani
okoli frkali, popadejo na tla. Mo‰ki, ki niso zdaj za no-
beno drugo rabo, kmalu poginejo; babice pa Ïe delavci
ãakajo. BrÏ ko katero zagledajo, jo zgrabijo, ji polomijo
perutnice in jo tirajo slovesno v stan. Nekaj delavcev
ostane za straÏo vedno pri babicah, jih pridno pita in
jim streÏe na vso moã, ker one so zdaj upanje vse nasel-
bine, brez njih bi rod pomrl.

Ko zaãno babice jajãeca leãi, so Ïe pripravljeni delav-

ci, ki nosijo jajãeca v nala‰ã za to odmenjen kraj in jih

BES

ÎIVALSKE PODOBE

lepo uredijo. Babica potem tudi kmalu umrje, le malo-
katera zime ali celo pomladi uãaka.

Po Ïenitvi delavci vse babice, kolikor jih morejo ulo-

viti, tirajo domov. Seveda se tudi marsikatera izgubi; ta
si potem sama perutnice iztrga, zleze pod kak kamen ali
v kako luknjo in napravi ondi novo samostojno nasel-
bino.

Pomladi je prva skrb delavcev jajãeca na sonce nosi-

ti; ãe je sonce prevroãe, hite z njimi v mravlji‰ãe v prvo
nadstropje, potem v drugo itd.; proti veãeru pa, ko son-
ce Ïe medli, jih nosijo zopet kvi‰ku in naposled, ko se je
sonce Ïe skrilo, neso jih zopet v dno na odmenjeno me-
sto, zapahnejo zopet vse duri, postavijo k vsakim vra-
tom straÏo in trudna druÏina gre k pokoju.

Noã je minila, zlato sonce je Ïe iz‰lo. Tudi v mavlji‰ãu

se je jelo gibati, straÏa odpahne duri in pokuka ven, pa
gosta megla pokriva zemljo, vreme je neprijazno in
kmalu zaãne deÏevati. StraÏa zapahne zopet duri, zadela
vse ‰pranje in gre v stran. S tipalnicami o‰vrka vsakega,
katerega sreãa, ta se precej obrne in oba gresta nazna-
njat vreme. Tipalnice ‰vigajo od kraja do kraja in kma-
lu ve vsa druÏina, da deÏuje in da bo treba danes ostati
doma.

Pa pridna mravlja nikoli rok kriÏem ne drÏi. âeravno

deÏ zunanja dela ovira, vendar je doma eno ali drugo
reã treba popraviti.

BES

ÎIVALSKE PODOBE

Tu se je steber, ki je dozdaj podpiral strop, podrl, tre-

ba ga je nanovo postaviti. Pot, ki pelje v drugem nad-
stropju do malih vrat, se je pozimi tu in tam zasula, tre-
ba bi jo bilo odtrebiti in v gornjem nadstropju bi bilo
tudi potreba ‰e ene nove. Vse to mora biti storjeno ‰e
danes.

Pridno se lotijo dela, postopaãa med njimi ni videti; v

tem kotu eden s ãeljustnicami koplje in rahlja zemljo,
drugi jo odna‰a, tam zopet tretji postavlja trden zid in
vãasih pride tudi polir pogledat, kako gre delo od rok.
âe kaj ni dosti trdno, morajo podreti in iznovega zaãe-
ti.

Pa po trdem delu je tudi dobro poãivati, to vsak dobro

ve in nobeden mravlji ne bo zameril, ãe si od dela malo
oddahne in svojemu Ïelodcu kaj bolj‰ega privo‰ãi.

Vsako mravlji‰ãe ima nekaj tujih drobnih Ïivalic v

svojem stanu. Imenujemo jih zeli‰ãne u‰i, ker so res
u‰em podobne, in vsakdo jih je Ïe po bezgu ali po kaki
vrbi laziti videl. Tem Ïivalcam so mravlje posebno do-
bre, nosijo jih na sonce, gle‰tajo jih in jim streÏejo, ka-
kor le morejo, tudi hrane jim dona‰ajo in raj‰i same
stradajo, da le njih Ïivinica pomanjkanja ne trpi. Te u‰i
so res domaãa Ïivina vsega mravlji‰ãa, od katere dobi-
va sladek uÏitek. Te Ïivalce imajo namreã na hrbtu dvoje
cevi, v katerih se nabira neka sladãica, po kateri mrav-
lje posebno hrepene. Ko pride mravlja do u‰i, ji se zaã-

BES

ÎIVALSKE PODOBE

ne prilizovati, boÏa jo in gladi s tipalnicami toliko ãasa,
da izpusti u‰ po vsaki cevi kapljico one sladãice, katero
mravlja Ïeljno posrka. Tako gre mravlja od ene u‰i do
druge, da ima dosti. U‰i so pa tudi rade pri mravljah, saj
se jim niã hudega ne zgodi, mravlje lepo zanje skrbe,
kakor kmet za svojo molzno Ïivino; in res, kar je kme-
tu krava ali ovca, to so mravlji te u‰i.

Na‰e mravlji‰ãe je imelo svoje dni na dveh lepih pri-

stavah veliko te molzne Ïivinice. Na dveh hrasteh nam-
reã, ki sta stala blizu mravlji‰ãa, je prebivalo veliko teh
u‰i in mravlje so jih pogostoma obiskovale, dve trdo
uglajeni stezi sta peljali do hrastov in poleti ob lepem
vremenu je romala nepretrgana vrsta mravej k hrasto-
ma — ali zdaj je to vse minilo.

Lansko pomlad, bil je prvi lep pomladanski dan, ko so

prvikrat mravlje pri‰le na sonce in so hotele iti gledat,
kaj njih Ïivinica dela — ali kdo popi‰e njih osuplost in
njih strah, ker jojmine prejoj — hrastov ni bilo veã. Po-
sestnik gozda ju je pozimi posekal in z njima so ‰li naj-
bolj‰i in najslaj‰i dohodki mravlji‰ãa rakom ÏviÏgat.

Zdaj imajo pa le malo Ïivinice veã, kar je je doma v

hlevu, in ‰e en ãe‰minjev grm jim je ostal — vse to je
senca proti prej‰njemu posestvu.

Topli pomladanski dnevi, ki se zdaj vrste, so vzbudi-

li Ïivljenje v jajãecih, ki so dozdaj pri miru leÏala na
mestu, na katerega so jih delavci spravili. Zaãnejo se

BES

ÎIVALSKE PODOBE

gibati in iz vsakega jajãeca zleze ãrviã ali gosenica. Prid-
nim in skrbnim mravljam da to posebno veliko opravi-
ti, ker druÏina se je hudo pomnoÏila in novorojenci ima-
jo vedno laãne trebuhe in le gledajo, kje bo kaj ugrizni-
ti. Ker si sami ‰e ne morejo poiskati potrebnega vsak-
danjega kruha, jim ga dona‰ajo mravlje pridno od jutra
do hladnega veãera. Doma je vedno sto in sto ust odpr-
tih, ki Ïeljno priãakujejo svojih streÏnic. Mravlja prine-
se hrano v ãeljustih in ãrviã odpre svoja usta na ‰iroko
in zija kakor Ïejni srakoper v gnezdu. Mravlja ga pita
pomalem s prinesenim jedilom, katero kakor blisk izgi-
ne v poÏre‰nem Ïrelu. Ko bi to dolgo trpelo, moralo bi
biti vseh mravelj konec. To je ‰e njih sreãa, da trpi to pi-
tanje le nekoliko dni, ker potem se leni trebu‰niki za-
predejo s tanko koÏico in iz gosenic postanejo bube rav-
no tako, kot se zapredejo svilodi v kokone.

Te bube ljudje navadno imenujejo mravljina jajãeca

in jih nabirajo za ptiãe, katerim ta hrana posebno tekne.
Bube se morajo pa poprej v soparu zadu‰iti, sicer bi
nabiralcu ãez nekoliko dni ka‰o upihale.

Mravljam je kaj zelo v‰eã, da so ti poÏeruhi upokoje-

ni, ker zdaj se morejo oddehniti in tudi zase bolj poskr-
beti, posebno pogosto hodijo zdaj k u‰em v vas, vse je
zopet veselo in zadovoljno.

Pa to prijetno Ïivljenje trpi le nekoliko dni, ker potem

se zaãnejo bube zopet premikati in iz tenke koÏice pri-

BES

ÎIVALSKE PODOBE

kobacajo mlade mravlje. Torej se zdaj mravlje zopet bolj
doma drÏe in pazijo na bube. Ko mislijo, da je pri‰el ãas,
pretrgajo s ãeljustmi lahno tanko koÏico na onem kon-
cu, kjer ima mlada mravlja glavo. S pomoãjo streÏnic se
izmotajo mlade mravlje iz tesnih celic, pa so ‰e slabe in
neokretne. Po vsem Ïivotu se jih drÏi ozka srajãica iz
tanke bele mrenice in starej‰e mravlje jim slaãijo to
srajãico poãasi in skrbno, da bi mehkih udkov ne rani-
le. Ko so te zadnje vezi odpravljene, jim dajo precej kaj
dobrega jesti in potem, ko so se pokrepãale, jih vodijo
po mravlji‰ãu in jim razkazujejo vsa kota in poti, ker
zdaj bodo morale same zase in tudi za druge skrbeti. Iz
jajãec so se izvalile razen navadnih mravelj tudi mo‰ke
mravlje in babice, katere nikoli iz mravlji‰ãa ne gredo,
torej jim morajo delavci dona‰ati potrebnega jedila.

Novinci so kmalu spoznali svoje dolÏnosti in se priva-

dili sluÏbe in vsa druÏina Ïivi veselo in sreãno iz dneva
v dan.

Ali komu se sreãa vedno smehlja? Velikokrat pride

nesreãa, ko se je nobeden nadejal ni. Neko jutro, ko so
mravlje komaj vstale in so ‰e na pol zaspane lazile po
mravlji‰ãu, prilomasti ena, ki je Ïe zgodaj vstala in Ïe na
ogledu bila, na mravlji‰ãe, veselje se ji bere na obrazu,
hitro o‰vrka nekoliko sestre in kmalu je vse na nogah.
Veã kakor tretjina druÏine odide urno proti kolovozu, ki
je peljal skozi gozdiã.

BES

ÎIVALSKE PODOBE

Mravlja, ki je prinesla prijetno novico, jim kaÏe pot.

Zdaj pridejo na pot in hitro obsujejo poljsko mi‰, kate-
ra je leÏala mrtva na sredi pota. To je bil obed, kakr‰-
nega ‰e ne, kar so slekle bele srajãice nedolÏnosti!

Ali kjer je sreãa, tam je tudi nesreãa, in nesreãa je pri-

‰la za mravlje zdaj v podobi kolesa na samoleÏnem vo-
ziãku, katerega je star moÏ s plevelom naloÏenega pred
sabo peljal. Levo kolo gre ravno ãez mi‰ — in kjer je pred
enim trenutkom bilo ‰e vse Ïivo, je zdaj ostudno mrt-
vi‰ãe. Skoro vse mravlje so potrte od kolesa, katerega je
nemila usoda ravno zdaj pripeljala mimo. Le malo jih je
odneslo pete in te zdaj beÏe od nesreãnega kraja, sredi
peljejo tudi kakega ranjenca, katerega je kolo po sreãi
zgrabilo le za kako bedro in mu pustilo vsaj ‰e celo gla-
vo.

To je bila velika izguba za na‰o druÏino. Kdo bo zdaj

babicam stregel in mo‰ke redil, ker pe‰ãica sreãnih, ka-
teri so splo‰ni uimi u‰li, je premajhna, da bi mogla
opravljati vsa dela? Del in opravil je na kupe, delavcev
pa malo.

Prepla‰eni pribeÏe v eni sapi ostali domov in nazna-

nijo sestram stra‰no prigodbo. Velika Ïalost obide
druÏice, s pobitim srcem obÏalujejo svoje sestrice, kate-
re jim je nemila usoda vzela tako zgodaj. Pa mravlja tudi
v Ïalosti ne izgubi poguma in si ve iz vsake stiske poma-
gati.

BES

ÎIVALSKE PODOBE

Ko drugo jutro zarja prepne nebo, so na‰e mravlje Ïe

vse na nogah, nekaj posebnega danes tuhtajo, ker tako
nemirno semtertja tekajo in se pogostoma s tipalnicami
liÏejo. Ena, ki je tudi nekoliko veãja mimo drugih, ima
posebno veliko opraviti, vedno ‰viga od enega do dru-
gega in jih pregleduje, kot general svoje vojake, predno
jih pelje v ogenj.

Zdaj se vzdigne ãrna truma, straÏe odpro vrat na ‰iro-

ko in kot hudournik se vsuje ãeta po mravlji‰ãu. Le
malo, kar jih je pri babicah za postreÏbo in pri vratih za
straÏo neobhodno potrebno, je doma ostalo, druge so se
vse vzdignile. Zunaj zleze ona velika mravlja na bilko in
od ondod pregleda ‰e enkrat svojo armado, potem jo
povede nizdol v gozdiã.

V tem gozdiãu, ne daleã od na‰ega mravlji‰ãa, je sta-

novala druga manj‰a druÏina mravelj, ki so se od na‰ih
ãrnih loãile le po barvi, bile so namreã rjave. Mirno je
Ïivel rod za rodom Ïe mnoga leta, bile so ravno tako
pridne in delavne kakor ãrne, ravno tako so skrbele za
svoje potomstvo. Ker so se pa naselile v bolj senãnem
kraju gozda pod ko‰ato jelko, jih je ogrevalo sonce
manj; torej so se njih mladiãi tudi navadno nekaj dni
pozneje izlegli, kakor pri na‰ih ãrnih mravljah.

Sonce je stalo Ïe precej visoko in pregrevalo tudi skri-

to mravlji‰ãe. Skrbno nosijo rjave mravlje svoje bube iz

BES

ÎIVALSKE PODOBE

dna proti vrhu in se Ïe naprej vesele ãasa, kadar se bo
mladina izlegla. Ali — kdo ve, kaj pride jutri?

ârne mravlje, ki so zjutraj hitro ‰le od doma, pri‰le so

zdaj blizu omenjenega mravlji‰ãa. Ene gredo bliÏe in
bliÏe, pridejo na mravlji‰ãe, ogledajo vse in potem se
hitro vrnejo k svoji armadi. Precej potem se zakadi vsa
armada na mravlji‰ãe, obleÏejo vsa vrata, pokoljejo vra-
tarje in z zdruÏeno moãjo planejo v stan. Rjave mravlje
se precej ne zavedo in ne razumejo, kaj to pomeni;
osuple gledajo, kaj se bo z njimi zgodilo. Roparji pa, ker
tako smemo imenovati ãrne mravlje, padejo na bube,
vsak zgrabi eno in z njo pobegne. Ko domaãe mravlje vi-
dijo, kaj se godi, da jim roparji hoãejo vzeti njih mladi-
no, se vrÏejo srdito na sovraÏnike, ali — sili se ustavlja-
ti ne morejo. Medtem ko se rujejo z enimi, so Ïe odnesli
drugi bube, in akoravno je skoro veã ãrnih kakor rjavih
trupel pokrivalo podzemeljsko boji‰ãe — kaj pomaga to
ma‰ãevanje oropancem, mladiãev svojih vendarle nima-
jo.

ârni roparji pa hite s svojim plenom domov, kjer jih

tovari‰i Ïe Ïeljno priãakujejo. Ko pridejo premagovalci,
jih obsujejo straÏe in doma ostali delavci, jim vzamejo
bube in jih spravijo v varen kraj. Kot da bi bila to do-
maãa zalega, jo gle‰tajo ãrne mravlje, in ko drugi dan
zaãnejo lesti iz bub, jim pomagajo tudi belo srajãico
sleãi ravno tako, kakor bi bile njih rodu. Rjave mravlje

BES

ÎIVALSKE PODOBE

dobijo precej jesti in si kmalu s ãrnimi sprijaznijo. Reve
ne vedo, da so suÏnje. Roparjem v ãast pa moramo reãi,
da s svojimi suÏnjami usmiljeno ravnajo in da si priza-
devajo, jim zlaj‰ati njih usodo kolikor moãi. Delati mo-
rajo kakor druge, pa tudi pri jedi niso loãene, le ko gre-
do ven, kako delo opravljat, gre ena ãrnih kot biriã z
njimi in, ãe se obotavljajo, priganja jih k delu, ãesar pa
najveã ni treba.

Dan za dnevom preide, suÏnji so zadovoljni, ker bolj-

‰ega prostega Ïivljenja ne poznajo, in pridno opravlja-
jo dela svoji gospodi.

Nekoã prinese ãrna mravlja novico, da v gozdu ne

daleã od hi‰e pojema rejen keber. En oddelek rjavih
mravelj pod vodstvom treh ãrnih biriãev se napravi
mastnega kebra v hi‰o pritirat. Ko pridejo na mesto, se
biriãi prestra‰ijo, ker krdelo rjavih mravlj je Ïe kebra
obleglo, hitro se mislijo umakniti — pa je Ïe prepozno,
Ïe so jih rjave obsule, strastno objemajo svoje rejence,
ki so jim bili vzeti, ko ‰e luãi belega dneva niso zagledali.
SuÏnji tudi kmalu spoznajo svoje rojake in zdruÏeni se
vrÏejo zdaj na ãrne trinoge; eden jim komaj uide, osta-
la dva pa na drobne kosce raztrgajo, ker tudi mirna
mravlja divja, kadar brani svoj rod tujih napadov.

V stani‰ãu rjavih mravelj je vse Ïidane volje. Naglo

napravijo veliko gostovanje, pri mastnih kebrovih kra-
ãah obhajajo re‰itev svojih ljubih iz suÏnosti. Veselje se

BES

ÎIVALSKE PODOBE

bere na vsakem obrazu, zdaj jim niãesar ne manjka, le
spomin na nesreãne sestrice, ki ‰e stoãejo pod tujim jar-
mom, jim teÏi srce in jim greni sleherni griÏljaj. Eno-
glasno sklenejo drugi dan ‰e druge suÏnje re‰iti, naj ve-
lja, kar hoãe.

Pri ãrnih mravljah je pa vse drugaãe. Neka pobitost in

klavrnost se je vseh polastila, na suÏnje ‰e bolj pazijo in
jih ne puste iz mravlji‰ãa. Med sabo se vedno posvetu-
jejo, kaj bi bilo poãeti.

To je gotovo, da oba roda zdaj ne moreta veã sosed-

no skupaj Ïiveti, preveã sta se Ïe spoznala; eden je dru-
gemu napoti, sovra‰tva in bojev bi ne bilo nikoli konca.
Jutri‰nji dan bo razsodil, kateri rod bo obveljal. V obeh
tabori‰ãih se pripravljajo na boj. ârni so tirali svoje rja-
ve suÏnje v najgloblji stan in postavili straÏe, da jim nih-
ãe ne uide. Potem se vzdignejo vsi delavci; vse, kar se le
gibati more, gre v vojsko, strahopetca ni med njimi.

Na majhni trati v gozdu se sreãata krdeli. Kakor bi

trenil, zakadita se eno proti drugemu in boj se priãne.
Navadno se jih sprime po veã od obeh strank; grizejo in
koljejo se nekoliko ãasa in ko se potem klobãiã zmota,
leÏi jih nekoliko od obeh strank mrtvih na tleh. Tudi po
dve se sprijemata in se izku‰ata, katera bo zmagala. S
ãeljustnicami izku‰a vsaka svojega sovraÏnika raniti in
potem, ko mu je vsekala rano, izpusti vanjo kapljico
neke skeleãe kisline, katera ranjenega sovraÏnika umori.

BES

ÎIVALSKE PODOBE

Ono kislino si napravlja mravlja v posebni Ïlezi, imenu-
jemo jo mravljinjo kislino. Ko je zmagala enega sovraÏ-
nika, vrÏe se na drugega in tako dalje toliko ãasa, da je
ona zmagana, ali pa da je sovraÏnik popolnoma uniãen.

âeravno je Ïe sama ranjena, vendar ne odjenja, dok-

ler je moã popolnoma ne zapusti in ‰e potem, ko Ïe
predrtih prsi na tleh leÏi in se Ïe ne more veã gibati,
zgrabi ‰e sovraÏnika, katerega more doseãi; celo, ko je
Ïe mrtva, se ne odpro ãeljustnice, katere je v smrtnem
borenji zasadila v sovraÏnika. V svoji goreãnosti napa-
de celo kakega prijatelja, pa kmalu spozna svojo zmoto,
poboÏa ga stipalnicami, kakor bi ga hotela odpu‰ãanja
prositi, in potem se toliko srditeje vrÏe na svoje du‰-
mane.

Tako so se borile na‰e mravlje. Kolikor bojevalcev,

toliko junakov. Boji‰ãe se je kadilo od strupene kisline.
Tu neseta dva vojaka ranjenega tovari‰a v varen kraj, da
si odpoãije; tu hitijo drugi ‰e neutrujeni na boji‰ãe —
novi boj, nova juna‰tva, pa zmaga se ni ‰e na nobeno
stran nagnila, akoravno je boji‰ãe Ïe pokrito s padlimi
junaki. Le majhna tropa se ‰e bori, pa utrujena po dol-
gem boju omaguje — kar privr‰i iz zati‰ja ãeta ãvrstih
spoãitih rjavih vojakov in zopet se vname »stra‰ni boj,
ne boj, mesarsko klanje«.

BES

ÎIVALSKE PODOBE

Kar jih je bilo ãrnega rodu, vsi so padli pod ãeljustmi

neusmiljenih zmagovalcev. Ves juna‰ki rod je poginil, ko
se je boril za svoje domove.

O‰abni in veseja pijani zmagovalci dero zdaj na dom

zmaganih sovraÏnikov, kjer so bili ‰e zaprti rjavi suÏnji.
Kakor bi trenil, leÏe ãrne straÏe na tleh, opro‰ãeni suÏnji
se zedinijo s svojim oprostiteljem, razdero poslopje in
potem se vrnejo v prosti dom.

Veãerna zarja rumeni gozdna drevesa in obseva raz-

valine mravlji‰ãa, v katerem je prebival hrabri rod v sre-
ãi in blagostanju. Pa kdo se bliÏa mravlji‰ãu? ârna mrav-
lja, s krvavimi ranami pokrita, se plazi po ‰tirih nogah
do razdejanega doma. Rjavi razuzdani sovraÏniki so jo
zgre‰ili in, akoravno Ïe na pol mrtva, se vendar ‰e pla-
zi do kraja, kjer je gospodoval nje rod. Zadnja svojega
rodu premi‰lja o preteklih ãasih, solza se ji utrne in moãi
domaãa tla, katera so oskrunili tujci. Ko bi znala peti,
zakroÏila bi glasno jeremiado, tako si pa le misli: »Sic
transit gloria mundi,« ali po domaãe: »Tudi mi smo
minili!«

BES

ÎIVALSKE PODOBE

Rak

Vsi pojte rakom ÏviÏgat,
laÏnjivi pratikarji,
laÏnjivi zvezdogledi,
vremena vi preroki!

Pre‰eren

se niÏje Ïivalstvo, ki v brezmejnem ‰tevilu in v ne-
izãrpni raznolikosti Ïivotari po suhem in po mok-

rem, menda nima Ïivalce, ki bi bila popularnej‰a od
raka. Pri nas vsaj ga pozna vsak samosrajãnik, izvzem‰i
morebiti kakega bosopetega Kra‰evãka, ki ‰e ni videl
druge vode, nego domaãe vasi umazani kal. Temu bi
mogel kdo ugovarjati, da brezsrajãniki in bosopetci ni-
koli in nikjer nimajo besede, vsaj veljavne besede ne. To
je Ïiva resnica, katere nobeden pameten ãlovek ne bo
pobijal, toda raku so do imenitnosi pomogli moÏje, uãe-
ni in modri moÏje. Kdo bi hotel tajiti, da pokojni profe-
sor Metelko ni bil uãen in moder moÏ? In uãenjak, ki je
Slovencem v nem‰kem jeziku spisal slovnico slovenske-
ga jezika, ta uãenjak je postavil za vzor raka, da bi poka-
zal, kako gre sklanjati mo‰ka imena. Kaj menite, to ni

BES

ÎIVALSKE PODOBE

kar si bodi! Toliko in toliko imen je bilo moÏu na izbor,
a nobeno mu ni bilo po volji. Raka si je izbral, gotovo ne
brez dobrega premisleka.

Sicer nimamo vse gotovosti, da li je bil rak Metelko-

va izvirna misel. Vsakemu naobraÏenemu Slovencu je
znano, da so se Ïe pred Metelkom slovenski slovniãarji
ukvarjali z delom, o katerem je teÏko reãi, ali je manj
koristno ali bolj nehvaleÏno. A kraj vse nehvaleÏnosti
‰tevilo teh moÏ vendar ni tako neznatno, kakor bi se
morebiti komu zdelo. Prav zato je tudi mogoãe, da je Ïe
kdo drug pred Metelkom imel sreãno misel, posaditi
raka na to ãastno mesto. Pravimo: mogoãe je, a poro‰tva
za to nikakor dati ne moremo, ker odkrito izpovemo, da
so nam vse te slovnice, najsi jih je rodil Bohoriã, oãe
Marko ali Kopitar, znane zgolj po pisateljevem imenu.
Pa ãe bi se tudi dalo prerekati Metelkovi izvirnosti gle-
de raka, to vendar njemu samemu — raku namreã —
slave zmanj‰ati ne more, da, moglo bi mu jo samo po-
veãati.

Mnogim bi vsled takega poãa‰ãenja vzrasel greben, ta

in oni bi se pona‰al s tako slavo. Rak pa niã. Niti vred-
no se mu ne zdi, da bi se o tem govorilo. Pozna se mu,
da je razvajen, kar se tiãe slave. Kaj hoãe tudi slava
malo‰tevilnega slovenskega naroda njemu, katerega je
Ïe stari svet v zvezde koval! Pa kaj govorimo: stari svet!
Kaj ga ne slavi ‰e dandanes ves svet, stari in novi, koli-

BES

ÎIVALSKE PODOBE

kor je dolg in ‰irok, svet namreã? Saj vemo vsi, da se rak
sveti med zvezdami. In ne samo takisto med zvezdami,
med tistimi malimi, katerih razven kakega zagrizenega
strokovnjaka zvezdogleda morebiti nobeden po imenu
ne pozna. Nikakor ne! Rak je vzet med nebe‰ka zname-
nja. Pomisli, med znamenja nebe‰ka! Ali ve‰, koliko jih
‰teje uãeni svet? Tega vpra‰anja skoro ni bilo treba sta-
viti, ker vsak po‰ten Slovenec, ãetudi brati ne zna, ima
pratiko v malem prstu in ta ga uãi, da je teh znamenj
dvanajst. Niã veã in niã manj. In rak je med njimi. Zra-
ven nam je pa ‰e pomisliti, da nima vseh dvanajst zna-
menj Ïivalskih imen. Samo sedem je takih, na vsem
nebu. In poleg leva, ovna in bika je tudi rak v tem ‰tevi-
lu. In vsaka pratika, bodisi velika ali mala, prava Blazni-
kova ali ponarejena Kleinmayerjeva, vsaka naznanja
leto za letom natanko, katerega meseca in katerega dne
stopi sonce v rakovo znamenje.

Ali vsa ta sloveãina raka ni pokvarila, kar se drugim

tako rado primerja. Napuha in o‰abnosti temu po‰te-
njakoviãu ne smemo oãitati. Pristojno in mo‰ko se paã
vede ter se rad daje prav na ‰iroko. Pozna se mu, da ãuti
svojo vrednost in, dasi ni pregostobeseden, luãi svoje
modrosti vendar ne stavlja pod polovnik, temveã ji da
svetiti, kadar se mu ponudi ugodna prilika. Prijatelj moj
dragi, ãe si kdaj bral JeÏo na Parnas, uverjem sem, da rad
prikima‰ tej sodbi. âlovek se ãudi in strmi, ko poslu‰a

BES

ÎIVALSKE PODOBE

modrost njegovih ust. Takoj o prvem nastopu preloput-
ne s svojo modrostjo vse k jeÏi zbrane tekmece. Kako Ïe
pravi? A da!

»Tovari‰i moji, kdor kaj velja,
brez uma besede iz ust ne da,
zatorej se mislim mirno v kraj
brez besedovanja umakniti zdaj.«

Potem pa ‰e oblasto in zadovoljno pristavlja:

»Pri nas je sicer vse drugaãi,
pri nas pod vodo le rak junaãi.«

In dalje, kakor samosvestno in odloãno — dasi vljud-

no — odklanja komarjevo grajo:

»Ne uãi ti mene, ljubi moj brat!
Kdor ima razum, sam zna se vesti,
kdor ima izvirnost, vpra‰al ne bo,
kaj va‰a vodila mu zapovedo.«

To je korenika! To je moÏ, kolikor ga je pod ko‰em.

Tako se govori! Kaj takega ãlovek rad sli‰i. Komar
umolkne. Kaj bi se tudi dalo na to odgovarjati? Ti pa, o
ãlovek, pojdi in se uãi od raka, kako velja zoperniku
sapo zapreti.

S tem smo — tako vsaj menimo — rakovo imenitnost

dovoljno osvetlili in skrajni ãas je Ïe, da se resno lotimo

BES

ÎIVALSKE PODOBE

posla. Nakanili smo namreã opisati raka in njegovo de-
janje in nedejanje pod vodo, njega vesele in Ïalostne
ure. Sicer nam ta ali oni morebiti poreãe: »Tega ni prav
niã treba; rak bodi velik in poln, tolst in ukusen, za vse
drugo nas ni niã briga. In pa, ali niste zgoraj sami rekli,
da pri nas vsako dete pozna raka? Pustite nas torej na
miru z njim! Ali mu morebiti hoãete pretipati srce in
obisti?«

Za sedaj dajmo mir srcu in obistim. — Prijatelj ljubi

moj, gotovo bi se tebi hudo zamerili, ako bi samo po-
sumnjali, da li raka pozna‰ ali ne. Zamerili bi se ti Ïe
zaradi tega, ker si v svoji druÏbi znan, da ga najhitreje in
najãisteje umeje‰ izlu‰ãiti, in sicer ne brez neke poseb-
ne spretnosti. No, pri vsem tem ne vemo ali ne bi pri‰el
v majhno zadrego, ko bi te kdo kar iznenada in ostro
povpra‰al, koliko nog ima rak. Nam se moãno dozdeva,
da bi med desetimi tako vpra‰animi njih pet bilo v
‰kripcih zaradi odgovora. In to pri vsem tem, da raka pri
nas pozna vsako dete.

Koliko nog ima rak?
Poslu‰ajmo!
V srbski narodni pripovedki se psujeta rak in Ïaba. Po

Martin Krpanovem, ali prav za prav po vodilu ranjega
Jernejka na Golem, nista se tudi ta dva prepiraãa pitala
s pogaão, temveã sta se ometala z najgr‰imi psovkami,
kar si jih je mogel kdo izmisliti. Med ostalim reãe Ïaba

BES

ÎIVALSKE PODOBE

raku: raãe sedmokraãe! Po tem bi rak imel sedem nog.
Sedem! To bi bilo vendar ãudno! Liho ‰tevilo nog! Ko-
likorkoli Ïivali poznamo, vsaka ima noge lepo na pare.
Samo rak da bi jih imel sedem? Ne, to se nam ne zdi
verjetno. NajbrÏ psujoãa Ïaba v hipcu najveãje razdra-
Ïenosti ni prav pomislila. Mogoãe pa tudi, da je hotela
na sploh reãi, da ima polno nog. — Tako tedaj srbska
Ïaba.

Preglejmo sedaj kaj drugega.
Vrtãev neimenovan pesnik Otroãjih iger v pesmicah

poje:

»Blato gazi‰, kakor rak,
kadar leze osmokrak,
nese laãen v Ïabji grad
spredaj kle‰ãe, zadaj vrat.«

To se nam zdi resnici bolj podobno. In vrhu tega se te

vrstice bero nekam lehko in u‰esu prijetno zvene. Rak bi
tedaj imel osem nog, eno veã nego v srbski pripovedki.
Vse bi bilo prav, ko bi le pesnikom mogli v takih pro-
zaiãnih reãeh dati popolno vero. Nam navadnim ozem-
ljakom, ki pot Ïivljenja svojega pe‰ krevsamo, se zde ti
ljudje veãkrat nekako vihravasti, ki veã letajo po zraku,
nego hodijo po trdi zemlji. Zato jih svet v takih suhopar-
nih reãeh ne pozivlje rad za prião, ker jih ima na sumnji,

BES

ÎIVALSKE PODOBE

da vidijo vãasih veã vãasih manj, nego drugi vsakdanji
ljudje.

Tedaj zopet ne vemo, na ãem smo. Vsekako ne bi bilo

napaãno, ko bi si poiskali ‰e kakega treznej‰ega poroka.

V notranjem Kranjskem je majhen trg. Do imena nam

ni. V tem trgu je pred leti Ïivel gospodar, ki je s krãmo
in majhno kupãijo po‰teno redil sebe in svojce. Nekega
poletnega dne se nameri, da mu pride v hi‰o tujec Ne-
mec v gosposki suknji ter si ukaÏe prinesti jela in pila.
Priljudni krãmar nosi na mizo, kar zmore klet in kuhi-
nja, in streÏe gospodu, kakor je sploh imel navado, bo-
disi gost tak ali tak.

Ko si je potni gospod du‰o Ïe dobr‰no privezal, se

spomni krãmarica, da ima v kleti ‰e nekaj lepih rakov.

»Vidi‰, kako sem pozabljiva!« obrne se gospodinja k

moÏu. »V kleti je ‰e nekaj rakov v koprivah, pa ne da bi
se bila prej zmislila nanje. Ponudi jih gospodu!«

»Rak! Rak!« ponavlja gospodar poãasi in si tere razo-

rano ãelo. »Kako neki se ta Ïival imenuje po nem‰ki?«
govori moÏ bolj sam vase, nego svoji zakonski druÏici,
o kateri je vedel, da mu v tej stvari ne more pomoãi.

»Ti vsaj mora‰ to vedeti, saj si malo manj nego pol

veãnosti v cesarski sluÏbi nosil suknjo belo in sem tako
dolgo morala ãakati nate, da sem malone ostarela. To-
liko si se menda v dolgih letih nauãil nem‰ãine, da bo‰
znal gostu raka ponuditi.«

BES

ÎIVALSKE PODOBE

MoÏ ni dalje poslu‰al, ‰el je iz kuhinje in je razmi‰ljal

svoje misli. Pri vojakih se je paã nem‰kovalo na vse pre-
tege in ujela se je raznokaka beseda, ki je potem pri tej
ali oni priliki dobro sluÏila, ãetudi ne ãe‰ãe, pa vsaj vsa-
ko sedmo leto. Ali sedaj se je Ïe mnogo tega izkadilo iz
sive glave in kdaj je Ïiv krst pri vojakih sli‰al kaj o rakih?
Nikdar niãesar!

MoÏ stopi za hi‰o, pomakne si klobuk na ãelo, poloÏi

roke na hrbet in koraka zami‰ljen gori in doli, kakor je
imel navado vselej, kadar je premi‰ljeval kaj posebnega.

Za nekaj ãasa si popravi klobuk in nekako zadovolj-

neje gre zopet v hi‰o k tujcu, upre se z obema rokama
ob mizo ter vrÏe gostu v obraz besede: »Noh bos bin-
ãens?« (Ali ‰e ãesa Ïelite?)

Tujec ga na to povpra‰a, kaj bi mu mogel ‰e dati.
»Pefelens zer ‰ene rake?« (Îelite zelo lepe rake?)
»Was ist denn das?« (Kaj je to?)
»Rake zajn klajne fiher, hat file, file fusen, rote mon-

dur, ‰najdermajster, carukmar‰irt.« (Rak je majhna Ïiva-
lica, ima zelo, zelo veliko nog, rdeão uniformo, rojaã,
hodi ritenski.)

Ne ve se prav, ali je Nemec razumel, kaka zverina je

to, ali resnica je, da ga je popadel silen smeh. MoÏ se je
smejal in smejal drÏe se z obema rokama za trebuh in da
so mu solze oãi zalivale. Na‰emu krãmarju sprva ta ob-
jestni smeh ni bil niã pogodu. Malo je manjkalo, da ni

BES

ÎIVALSKE PODOBE

bradaãa, ki se mu je tako nespodobno v zobe reÏal,
zgrabil za vrat ter ga vrgel pod hi‰ni kap. Toda o pravem
ãasu se je ‰e spomnil svojega stanu in neplaãanega raãu-
na. Zdajci se zaãne tudi on smejati, ne ve se, li sebi in
svoji nem‰ãini, ali smejavemu gostu, ali slanemu raãu-
nu, ki mu ga bo naredil. In smejala sta se oba tako od
srca, da je pri‰la gospodinja iz kuhinje na prag gledat,
kaj imata.

Hipoma pa zablisne nekaj na krãmarjevem obrazu in

moÏ si z kazalcem desne roke potrka na ãelo v zname-
nje, da se mu je v glavi zasvetila dobra misel. Hitro se
obrne, skoãi v klet in prinese v vsaki roki lepega raka.
Na to znova smeh, kateremu se je sedaj ‰e Ïena pridru-
Ïila.

Kaj se je godilo dlje, nas ne zanima, in to tem manj,

ker nas je tudi ta porok pustil na cedilu. Trezen mislec
je res in tudi pameten bi bil za silo, ali kaj, ker raku ni-
koli ni nog pre‰tel. To sicer ve, da jih ima mnogo, vsaj
mnogo veã, nego kakr‰nakoli druga Ïival, ki se deva v
lonec. Ali s tem nam ni ustreÏeno.

Koliko nog ima rak?
Na to vpra‰anje imamo sicer Ïe nekaj odgovorov,

toda ãe hoãemo biti zdu‰ni, reãi moramo, da nas od
vseh teh odgovorov nobeden ne more zadovoljiti. Radi
ali neradi, priznati moramo, da vemo toliko kakor

BES

ÎIVALSKE PODOBE

poprej, dasi tudi smo se po‰teno trudili resnici priti na
sled.

Ali pa nismo tega slabega uspeha nekoliko tudi sami

krivi?

Ako stvar trezno prav do konca premislimo, priznati

nam je, da pada krivde veãja polovica na nas. Prav se
nam godi! In pa ‰e malo sram bi nas moralo biti, ko bi
se dalje razvedelo, da v taki stvari i‰ãemo sveta pri Ïa-
bah regetaljkah in pri notranjekranjskih vinotokih. To je
‰e sreãa, da vse to ostane lepo med nami.

Srbska Ïaba, le pojdi rakom ÏviÏgat, in ti kranjski

trÏan, pojdi se solit! V taki stvari se mi obraãamo do
drugih veljakov, do pristnih uãenjakov. Saj, hvala bogu,
taki siromaki pa zopet nismo, da bi rekli: v tem, kar se
imenuje prirodopis, nimamo niãesar tiskanega. O, ima-
mo, imamo! To in ono imamo. Celo Knjigo prirode nam
je med ostalim presrbela na‰a Slovenska matica. In
uverjeni smo, da je v tej knjigi tudi raku mesto odloãe-
no. Zato le urno po njo!

Kaj nismo rekli, da nas ta knjiga ne pusti na cedilu? V

drugem delu na strani 369. se bere v 212. odstavku raz-
loãno in jasno: »Semkaj spadajo pravi raki, ki niso samo
najveãji, temveã tudi najkoristnej‰i ko‰arji. Nog imajo
pet parov, zatorej jim tudi desetonoÏci pravimo. Neka-
teri imajo dolg obroãkast rep, drugi so brezrepi. Izmed

BES

ÎIVALSKE PODOBE

prvih omenjam navadnega potoãnega raka (astacus flu-
viatilis), ki ãasi sleãe lupino in dobi novo.«

Da, da! To je na‰a Ïival, to je na‰ junak! Saj smo ve-

deli, da nas Knjiga prirode ne prevari. Sedaj je konec
vsake zmote, vsake sumnje. No, saj je pa tudi Ïe zadnji
ãas.

Tedaj rak ima deset nog, desetonoÏec je. Torej niti

sedem niti osem niti mnogo, ampak deset. Tako govori
Knjiga prirode.

Deset! Ni napaãno ‰tevilo, prav lahko in spretno ‰te-

vilo, okroglo ‰tevilo. No, to je gotovo lepo od raka, da si
je svoje najpotrebnej‰e ude, svoja gibala, uredil po de-
setinskem sistemu, in — kar je ‰e posebno treba po-
udarjati — uredil Ïe v tistih ãasih, ko ni bilo niti uãenja-
kov niti nikakr‰nih sistemov. Dandanes je to seveda vse
drugaãe, saj ‰tejemo, merimo in tehtamo vse po dese-
tinskem sistemu. In sedaj pa ‰e hoãejo mnogi, da je ta
rak nekov starokopitneÏ, nazadnjak in reakcionar. O
svet, kako si hudoben!

O tristo najkosmatej‰ih medvedov! Kaj pa je zopet to?
Dve, tri vrstice niÏe se bere v isti knjigi: »Okoli ust je

name‰ãenih ‰est parov Ïvekalnih priprav, zadnji trije
pari so noÏicam podobni ter se zategadelj ustne noÏice
imenujejo.«

NoÏice! NoÏice! Kaj je noÏica? NoÏica je po vseh pra-

vilih jezika majhna noga. Ali noga je vendar, ãetudi

BES

ÎIVALSKE PODOBE

majhna. A nam je do ‰tevila, ne do velikosti. O krãmar,
notranjski krãmar, saj naposled vendar nisi tako ne-
umen, kakor bi ãlovek sodil po tvojem obrazu in po tvoji
nem‰ãini. Konãno ima rak vendarle veã nego deset nog,
kajti tri pare je gotovo ‰est, deset in ‰est je pa tudi po
Moãniku zmerom ‰estnajst. O da bi ga potipal Poberin!
Raka namreã, ki nam s svojimi nogami dela toliko pre-
glavico, in po strani nekoliko tudi tistega Schödlerja z
njegovo Knjigo prirode vred. S kakim bahatim in ‰iro-
koustim naslovom po‰ilja to svojo knjigo v svet, a na-
posled ãlovek v njej ne najde, ãesar i‰ãe, vsaj jasno in
razloãno ni povedano.

Kaj nam je sedaj poãeti? Najbolje bi ‰e bilo, ko bi ‰li

in si ujeli raka ter mu lepo poãasi in vestno pre‰teli
noge. In, ko bi bilo ob kresu. Ali, prosim vas, kdo bo
sedaj ob svetih treh kraljih hodil raka lovit? In pa v tako
mrzlo vodo, ali pa ‰e celo pod led. Mogli bi si ga sicer
tudi naroãiti od koderkoli, pa bodisi tam doli od dolenj-
ske Krke. Ali bati se je, da, predno pride rak, mine nas
potrpeÏ. In pa, kdo ve, ãe bi znali prav ‰teti sedaj, ko
smo po tolikem neuspehu razdraÏeni in ozlovoljni. Kaj
nam je tega treba bilo? O prijatelj, ki si modro besedo
izustil, da rak naj bo velik in tolst, za vse drugo te ni
briga, o prijatelj, zakaj nismo poslu‰ali tebe! Sedaj si
ma‰ãevan, dobrodejna zadovolj‰ãina ti lahko leÏe oko-
li srca in v Ïelodec.

BES

ÎIVALSKE PODOBE

Nam pa je Ïe dogorelo do prstov, ali stvari vendar ne

pustimo iz rok, Ïe zaradi sramote ne. Resnica, ãista in
Ïiva resnica mora na videÏ, ako bi tudi suknjo morali
dati s sebe. Ali to pa vemo gotovo, da odslej ne bomo
iskali nauka niti v tej niti v oni knjii, ‰e manj pa kje drug-
je. Napotimo se naravnost do uãenjaka prirodopisca ter
ga naprosimo, naj nam razloÏi, kako je ta stvar. Zakaj
nam ta pametna misel ni pri‰la poprej.

Prirodopisec nas pozdravi prijazno, a mi mu povemo,

kaj nas je dovelo k njemu.

Koliko nog ima rak?
Na to vpra‰anje moÏ nekoliko pomisli, potem nas

omeri od nog do glave, kakor bi premi‰ljal, kako naj bi
prikrojil svoj odgovor, da bi nam bil kolikor mogoãe ja-
sen in razumen. MoÏ ne ve, da ima pred seboj ljudi, ki
so o tem Ïe razmi‰ljali.

Mi, razumev‰i ta pogled in bojeãi se, da bi nas ne

odpravil s kakim povr‰nim in niãastim odgovorom, drz-
nemo se opaziti, da priãakujemo korenitega odgovora,
ker le s tak‰nim bi se mogli zadovoljiti.

MoÏ se na to opomnjo malo nasmehne in zaãne raz-

lagati:

»Rak ima ‰estnajst parov nog, in …«
»Kaj ste rekli? ·estnajst parov! Menda se vam je zare-

klo, brÏãas ste hoteli reãi: ‰estnajst nog.«

BES

ÎIVALSKE PODOBE

»Kakor sem rekel, rak ima dvaintrideset nog, in si-

cer …«

»Je li mogoãe? Dvaintrideset! No, to je v resnici mno-

go.«

»Oprosti, notranjski vinotok, nehote smo ti delali ve-

liko krivico. V svoji preprostosti in idiliãni nevednosti si
resnici vendar pri‰el mnogo bliÏe nego slavna Knjiga
prirode. Kdo bi bil mogel kaj takega samo pomisliti.«

»Torej ‰estnajst parov nog. Te noge so pa precej raz-

nolike, kar se tiãe njih velikosti in njih zunanje podobe.
SluÏijo namreã raznih namenom, a vsaka je priliãena
svojemu namenu in ustreza popolnoma.

Da bo to popolnoma jasno, treba je malo delj poseãi

ter si ustroj rakovega telesa nekoliko natanãneje ogleda-
ti.

V nepreglednih vrstah niÏjega Ïivalstva vzbujajo na‰o

pozornost posebno one Ïivalice, katere imenujemo ãle-
narje. To ime smo jim zadeli zaradi tega, ker je na njih
vse ãlenkovito. Telo jim je namreã zloÏeno od veã ali
manj ãlenov, ki so kakor kolca ali obroãki drug do dru-
gega nanizani. Ti obroãki so med sabo staknjeni in skle-
njeni ter so bolj ali manj trdi in skorjasti, a vsi meãji in
neÏnej‰i organi so zaprti v notranjo telesno duplino.
Oblika teh obroãkov daje vsej Ïivali neko gotovo in stal-
no podobo. Zatorej se tudi pri teh Ïivalih govori o neki
zunanji okostnici ali o zunanjih ogrodih in sicer s po-

BES

ÎIVALSKE PODOBE

gledom na njih trdo in skorjasto koÏo. Ime ãlenarji jim
gre tudi zato, ker so njih gibala ãlenasta. Pomislite na
rogaãa ali kle‰ãarja, na ‰ãipalca, na stonogo.

Pri stonogi so si vsi ãleni jako podobni. Prvi je glava,

vsi ostali sestavljajo truplo, na katerem pa ni moãi niã
dalje razloãati. Ne more se reãi: tukaj konãa oprsje in
tukaj priãenja trebuh. Razen zadnjega so si vsi obroãki
tako podobni, da bi lahko enega skril in drugega poka-
zal in vrhu tega nosi vsak na sebi en par ali celo dva para
noÏic, ki so tudi ãlenkovite in vse enake. Enakost ali
enoliãnost pa zmerom pomeni nepopolnost ali nedo-
vr‰enost, kakor je z druge strani raznoliãnost znak veãje
dovr‰enosti in veãje zmoÏnosti. âlovek ima na roki pet
prstov, a niti dva si nista povsem enaka, zato je pa roka
najspretnej‰i in najsposobnej‰i ud, ki si ga moremo po-
misliti.

·ãipalec — tudi ‰korpijon mu pravimo — je glede te-

lesnega razvitka nekoliko vi‰e od stonoge. Îe ob prvem
pogledu opaÏamo v ãlenih neko razliko. Glava sicer ni
prosta, temveã se je zrasla z oprsjem, na katerem giblje-
jo ‰tirje pari enakih nog. Oprsja se drÏi ‰e precej dolg
zadek, ki je tudi prav razloãno ãlenkovit, samo dasi ti
zadkovi ãleni niso podobni. Prva polovica je namreã
‰iroka, kakor oprsje, druga pa je mnogo oÏja in nosi na
zadnjem ãlenu znano strupeno Ïelo. Ta druga oÏja po-
lovica je v oãeh neukega sveta ‰ãipalãev rep, toda to ime

BES

ÎIVALSKE PODOBE

ni opraviãeno, ker se ‰ãipalãev zadek ni kratko ni malo
ne sme primerjati repu vi‰jih Ïivali.

Poglejmo ‰e hitro rogaãa. Glava mu je prosta in gib-

ka, takisto tudi oprsja prvi ãlen, ki nosi zgoraj ‰irok in
trd ovratnik. Drugi in tretji oprsni ãlen sta zrasla, na
zadku pa lahko ‰tejemo devet obroãkov. Oprsnih ãlenov
nosi vsak na spodnji strani en par nog, torej ima rogaã
‰est nog in vrhu tega na zgornji plati tudi krila, s kate-
rimi se dviga v zrak. Ta krila stavijo rogaãa in vse ÏuÏel-
ke visoko nad vse ostale ãlenarje, katerim je sojeno la-
ziti in kobacati po zemeljskem prahu in blatu.

Pa vrnimo se zopet k svojemu junaku. Tudi rak spa-

da v ãlenarsko krdelo. Da je pravi ãlenar, videti mu je
jasno na zadku, ki je oãividno zloÏen od sedem obroã-
kov. Na oprsju to res ni tako oãitno, kajti ne samo da
glava ni prosta, temveã se je docela zrasla z oprsjem,
nego so tudi oprsni ãleni med seboj tako staknjeni, re-
kel bi zliti, da ni moãi niãesar razloãiti. Ves ta prednji del
rakovega telesa, recimo mu glavoprsje, pokriva trda lu-
pina, ki sega kakor nekov oklep ob straneh do nog ter je
navspred za‰iljen v oster trn. Temu oklopu pravimo na-
vadno ko‰ in zategadelj rake in vse njih sorodnike ime-
nujemo ko‰arje (crustacea). Kakor ‰ãipalãev velja tudi
rakov zadek navadno za rep, kar je pa prav tudi napaã-
no in neosnovno, kakor pri zgoraj imenovani Ïivali. ·e

BES

ÎIVALSKE PODOBE

nerazumnej‰a in brez vsega razloga je pa za ta del iz-
mi‰ljena beseda vrat, dasi tudi se pogostoma ãuje …«

»O ãuje, ãuje! Saj ‰e pesnik poje o raku, da nese laãen

v Ïabji grad spredaj kle‰ãe, zadaj vrat!« vtaknemo se mi
v moÏevo Ïe nekoliko dolgoãasno razlaganje.

»Dajte mir pesniku, od njega se prirodopisa ne bomo

uãili. Torej, kakor sem rekel, glava in prsni obroãki so na
raku zliti v enoliãno celoto. Ali menda vendar nismo
daleã od resnice, ako trdimo, da je rakovo glavoprsje, ta
dozdevna celota, zloÏena od ‰tirinajstih obroãkov. To
sklepamo iz tega, ker na njem ‰tejemo ‰tirinajst parov
udov. V tej misli nas potrjuje tudi prispodabljanje dru-
gih sorodnikov, kajti ako kje, velja pri nas primerjajoãe
raziskovanje. Vsako Ïival spozna‰ do konca ‰ele tedaj,
ako se ozira‰ na vse njene bliÏnje in daljne sorodne
vrste. Celota se naj vselej na tehtnico postavi …«

»Da, da, tako veli pesnik.«
»Ne vem, dali so te besede res pesnikove, ali resniã-

ne so gotovo. Rak ima tedaj na glavoprsju ‰tirinajst pa-
rov udov. Ti udje so si prav malo podobni. Po pregovo-
ru kak‰na sluÏba, tak‰na suknja ustrojeni so proti svo-
jemu opravilu. Prvi in drugi par sta prestvarjena v tipal-
nice, tretji par je prestrojen v oãi.«

»Oãi! Tedaj pri vas meãete oãi in noge vse v en ko‰?«
»Temu se ne boste toliko ãudili, ako si to oko malo

bliÏe ogledate. Da je zloÏeno od velike mnoÏine pre-

BES

ÎIVALSKE PODOBE

drobnih oãesc, to ni sicer niã posebnega, tudi ÏuÏelke
imajo take oãi. Ali nenavadno je to, da je rakovo oko na-
sajeno na gibkem drÏalu, ki se lahko obraãa sedaj sem,
sedaj tja, kadar pa miruje, stisne se v Ïlebiãasto jamico.
To drÏalo je ud, kateri je namenjen posebnemu sluÏbo-
vanju in je proti temu izpremenjen.«

»Zato raku strãe oãi tako ãudno iz glave, da bi mu jih,

kako ravimo, lahko s palico odbil.«

»âetrti par je preobraÏen v ãeljusti. Te so krepka in

nazobãana grizala ter so s strani oboroÏena s troãlena-
stim pipalom. Ostalih deset parov moramo uvrstiti med
noge, ãetudi v hojo in sploh gibanju sluÏi samo zadnjih
pet. Prvih pet parov je namreã primaknjenih k ustom,
njih opravilo je vse drugo in proti temu tudi njih vnanja
oblika. Te noge imajo nalogo posezati po hrani, podrÏa-
vati jo, prevraãati in pretipavati ter jo podajati ãeljustim.
V ta namen je tudi vsaki pridano neko pipalo. Prva dva
para tik ust sta ãeljustim ‰e moãno podobna in v pre-
mnogih knjigah ju najdete oznaãena kot prve in druge
spodnje ãeljusti, a to so le besede brez pravega pomena.
Da sta ta dva para v resnici noge, pokazalo se bo ‰e oãit-
neje pozneje, ko se ‰e enkrat povrnemo k ustom …«

»Kaj, ‰e enkrat se povrnemo na to suhoparno razpra-

vo? Nam Ïe sedaj preseda. O, prijatelj rakoljub, ti si imel
prav, dvakrat prav. Kaj nam je bilo vsega tega treba? In

BES

ÎIVALSKE PODOBE

pa, da smo se namerili na takega cepidlako, kakor je ta
na‰ prirodopisec.«

»Tretji in ãetrti par stoji glede zunanje postave neka-

ko v sredi med ãeljustmi in nogami, peti par je pa Ïe ves
nogi podoben. Vsi ti udje, katerih smo na‰teli pet parov,
streÏejo ustom in so bolj ali manj preobraÏene noÏice,
zato jim po vsej pravici pravimo ustne ali ãeljustne noÏi-
ce.«

»No, sedaj nam je jasen tudi Schödler, samo da smo

mi na‰teli pet parov, kjer je on videl samo tri.«

»Sedaj so na vrsti prave pravcate noge. Te so tako

velike in oãitne, da nam vsak otrok, ãetudi ‰e do deset
‰teti ne zna, hitro pove, da jih je toliko, kolikor ima on
prstov na obeh rokah. Vsaka je sestavljena od osem ãle-
nov, jako razliãnih po obliki in po velikosti, peti je naj-
dalj‰i. Prvi par je jako velik in ‰irok ter je preobraÏen v
krepke kle‰ãe. Vsak, kdor je kdaj s svojo roko rake lovil,
izkusil je gotovo moã raãjih kle‰ã, katere tudi ‰karje in
‰ãipalke imenujemo. Tudi rakoljubom so dobro znane
zaradi lepega kosa mesa, ki ga izlu‰ãijo iz njih. Kle‰ãe
nastanejo od navadne noge tako, da se predzadnji, jako
udebeljeni ãlen podalj‰a poleg zadnjega gibkega, ki se z
onim podalj‰kom sklepa v ‰ãipalko. Ostale noge so
drobne in precej enake. Drugi in tretji par se skonãuje
tudi v drobne kle‰ãece, ãetrti in peti par sta pa brez
njih.«

BES

ÎIVALSKE PODOBE

»No, smo vendar Ïe pri kraju z nogami! Ali ne zame-

rite, teh je tudi po va‰em samo deset parov, a ne ‰est-
najst, kakor ste sami sprva rekli, da jih ima.«

»Poãasi po kamenju, veli pregovor. Kdo pravi, da smo

pri kraju? Kaj pa zadek? Rekli smo, da je v njem naniza-
nih sedem razloãnih obroãkov in razen zadnjega ima
vsak svoj par udov, torej je prej‰njemu ‰tevilu treba pri-
dati ‰e ‰est parov. Ti udje so tudi noÏice, upodobljene
nekako po istem ãrteÏu kakor ãeljustne noÏice. Na
skupni podstavi stojita dve vrsti ozkih ãlenov ter so te
noge nitkaste in viliãaste. Raku so v pomoã pri plavanju,
zlasti velja to za zadnji par, ki ni ozek in nitkast, temveã
‰irok in plo‰ãat, ker je vsaka nitka izpremenjena v ‰iro-
ko krpo. V sredo med te ‰tiri krpe sodi ‰e zadkov zadnji
ãlen, ki je tudi plo‰ãat in krpast ter se tedaj raku okonãu-
je telo v peto krpo pahalasto plavuto. Po sluÏbi, ki jo
zadkove noÏice navadno opravljajo, nadeli smo jim ime
plavutaste noÏice. Pri samici imajo vsako toliko ãasa ‰e
drugo opravilo, med njimi namreã nosi tako dolgo jaj-
ca okoli, da se iz njih izlezejo mladiãi. — No, ali sedaj
veste, koliko nog ima rak?«

»Vemo, vemo. Dvaintrideset jih je, resniãnih in pra-

viãnih, in sicer deset ãeljustnih, deset pravih hodilk in
dvanajst plavutnih. In s tem bi bila, hvala bogu, pravda
o rakovi nogah konãana.«

BES

ÎIVALSKE PODOBE

»âlenarji — in kakor vemo, spada med nje tudi rak —

imajo to skupno in posebno svojstvo, da jih je bolj ali
manj trda in skorjasta koÏa od neke posebne snovi, ki je
najpodobnej‰a rogovini. Imenujemo jo kitin. Ta telesna
skorja je zloÏena od mnogih pretenkih skladov in nasa-
dov, ki so se redoma izloãali iz tenke neÏne koÏice, s
katero je vse telo zaodeto. Ko se je kitinov oklop utrdil,
uklenjena je Ïivalica vanj in vsa daljna rast je odslej ne-
mogoãa. Rjavi hro‰ã, znani kvarljivec, ki na pomlad pri-
rije iz tale zemlje, stopi na cvetoãi svet gotov in dorasel.
Med njimi ni takih, ki bi jih mogli otrokom ali mlade-
niãem primerjati. Razen neznatne spolne razlike so si
vsi enaki in taki ostanejo do konca svojega — sicer dosti
kratkega — veka. Tako je tudi pri metulju, pri buãeli, pri
muhi, skratka pri vseh ÏuÏelkah. Kolikor je vsaka mislila
rasti, storila je to v prvi mladosti, na prvi stopnji svoje-
ga razvitka, kot zaplivek ali kot gosenica ali kot podjed
v zemlji.«

»Prav!« se oglasi nekdo. »Ne zamerite, meni to razla-

ganje ni popolnoma jasno. Noãem vam sicer prerekati,
ali povedati vendar moram, da se mi to ne zdi, kakor bi
bilo pribito. Kot deãek sem imel veliko veselje z rogaãi,
imel sem jih vãasih vse polno v zaporu. Tu je bilo vsa-
kovrstnih, velikih in malih. Poleg korenjaka, katerega bi
se bil skoraj zbal, ko je mo‰ko korakal proti meni, bili so
pa tudi taki pritlikavci, da bi bil ãlovek lahko pomislil, da

BES

ÎIVALSKE PODOBE

so sinovi onega velikana. In jaz sem takrat v resnici
mislil, da je tako. Ali je to morebiti samo izjemoma pri
rogaãih?«

»Vzemi dva mladiãka iz istega legla, recimo dva pra-

siãka, loãi ju ter enega hrani z uborno in malovredno
krmo, drugega pa namesti poleg korita, vedno polnega
slastne in teãne hrane. DrÏi ga tako leto in dan, potem
svoja gojenca oglej, premeri in pretehtaj. Uveril se bo‰,
da je med njima velikanska razlika. Takista je ta stvar pri
rogaãih. Niso se vsi gojili pri istem koritu. V tem ko je
eden imel najbolj‰e hrane na izber, otepal se je drugi z
rev‰ãino in prestradal je morebiti vso svojo mladost.
Tisti drobni rogaãki niso mladiãi, temveã samo v rasti
zaostali stradalci, krnjavi laãenbergarji. A kar so zamu-
dili v mladosti, tega nikdar veã ne pridobe.

Pa vrnimo se zopet k na‰emu raku!
Vsakdo ve, da pri rakih ni tako, da je namreã med nji-

mi, kar se tiãe velikosti, isto razmerje, kakor npr. pri lju-
deh. Tudi med raki so poleg moÏakarjev in starcev ten-
ki, nadepolni mladeniãi in drobni otroãiãi. Njemu torej
ne velja pravilo, ki smo ga malo prej ugotovili za ÏuÏel-
ke, kajti on rase vse svoje Ïive dni venomer.«

»Tedaj njega ne sti‰ãe tista tesna in toga kitinova sraj-

ca, o kateri je bilo reãeno, da je vsem ãlenarjem skupno
svojstvo?«

BES

ÎIVALSKE PODOBE

»Sti‰ãe ga, sti‰ãe, in ‰e kako! Ta srajca je pri njem ‰e

tr‰a, ker ni od samega roÏenega kitina, nego se je vanjo
seselo ‰e polno ogljenãevokislega in fosforovokislega
apna, ki dela raãjo koÏo trdo in skorjasto. Prav tako se
tudi ãloveku in drugim Ïivalim trdijo kosti, ki so sprva
tudi mehke in hrustanãaste.«

»A kako je vendar mogoãe, da se ‰iri rakovo telo, dasi

je speto v tako tesan in ni malo gibek oklop? Morebiti
vendar le z rakom rase tudi suknja?«

»Ne! Rak si pomaga s tem, da sleãe staro srajco, kadar

mu postaja pretesna, ter si napravi novo. Lahko in hitro
reãeno, ali teÏko in muãno storjeno. Ta mena dela raku
preglavice dovolj; dnevi, v katerih se vr‰i, so raku gorju-
pi dnevi, pravi pasji dnevi. Kajti ne samo, da mu je tre-
ba sleãi oklop, sezuti noge iz mnogih tenkih golenic,
izvleãi mesnate roke iz tesnih ‰karij in naposled poteg-
niti rep iz obroãkastega tulca, vrhu vsega tega morajo se
oleviti tudi oãi in oboje tipalnice in nekoliko celo — Ïe-
lodec. Kaj menite, to ni ‰ala! Zato tudi ni ãuda, da mu Ïe
nekaj dni poprej odpove Ïelodec in da izgubi vso slast
do jedi.

Kadar rak ãuti, da se bo treba premladiti umakne se

v kako mirno zavetje, kjer se mu zdi, da bo prost vseh
nepotrebnih zijal in sitnih draÏilcev, mogel mirno opra-
viti imenitno delo. V tem mu je gorenja trda suknja
zaãela odstopati od spodnje neÏne koÏice, ki je vsa z

BES

ÎIVALSKE PODOBE

rdeãimi Ïilicami premreÏena in s ãrnimi pikicami po-
suta. Ako takega raka vzamemo v roko in rahlo nanj pri-
tiskamo, lahko ãutimo, kako se odstopiv‰a skorja pod
prstom udaje. Rak se vznemirja bolj in bolj, menca sem-
tertja in tere nogo ob nogo. Zdajci se prevali in vznak
leÏeã se previja in prevraãa, kolikor mu dopu‰ãa trda
obleka, dela z Ïivotom in z repom, giblje z vsemi noga-
mi in oteplje s tipalnicami. Tako udelava in se napenja
toliko ãasa, da mu poãi vez, ki veÏe hrbtni ko‰ z repovim
oklopom. Ko Ïe regne ta vez, postavi se rak zopet na
noge ter si po tem napotnem delu nekoliko oddahne in
poãije in si zbira novih moãi za nove muke, ki ga ‰e ãa-
kajo.

Rak zaãne znova delati in gibati z vsemi udi in vidno

je, kako se hrbtni ko‰ odmika od trupla in se zmerom
vi‰e vzdiguje. S ko‰em se potem upre v kako stvar in se
s prednjim Ïivotom trÏe nazaj, tako si malo po malo iz-
vleãe oãi in tipalnice iz tesnih tokov. Sedaj velja ‰e noge
dobiti iz obuvala. To je najteÏavnej‰e in najbolj boleãe
delo. Tu se celo rado dogaja, da se mu ta ali ona noga
utrga. Golenice sicer razpokajo po dolgem in tudi ‰karje
regnejo na dnu, ali pri vsem tem ima polno trdega dela,
predno vse sreãno izdere. Ko so noge Ïe sezute, izlu‰ãi
‰e rep hitro iz svoje stare lupine. Vsa lev se vr‰i dosti
naglo, ko je regnila hrbtna vez, in mine pol ure in rak bi
se lahko pokazal v novi obliki.

BES

ÎIVALSKE PODOBE

Da, lahko bi se pokazal, ali se neãe pokazati, ker do-

bro ve, da tak‰en, kakr‰en je zdaj, se ne sme pokazati.
Vsaka Ïaba bi se ga lotila. In s ãim bi se branil, ko je ves
mehak kakor maslo? Pa kaj Ïabe! Zaradi njih bi ‰e ne bil
v takem strahu. Ali ‰ãuka, ‰ãuka! Joj, kako bi hlastnila po
njem! Pa tudi raki, bratje njegovi, ‰ãipali bi od tolikega
trpljenja onemoglega siromaka od spredaj in od zadaj in
bi kose Ïivega mesa trgali z njega. Zato, moj rak mekuÏ,
po svoji stari navadi ostani lepo v zavetju in zavleci se v
najmirnej‰i kotiãek ter poãakaj ‰tiri ali pet dni, da ti ki-
tin in apno utrdita novo koÏo, da bo‰ mogel pogumne-
ga srca zopet zabroditi v motne valove in prerojen junak
ãilih moãi stopiti na staro popri‰ãe, kjer

,… somov vojska pod vodo ne mine
in drugih roparjev v dnu globoãine.’

Rak se menda preoblaãi navadno samo enkrat na

leto, a ãe donese potreba, tudi dvakrat ali celo trikrat, in
sicer o poletnem ãasu, ko ne primanjkuje ÏiveÏa in je
voda prijetno topla, tedaj najveã meseca julija in avgu-
sta. No, vendar sem Ïe o kresu v Podnanosici na‰el pre-
levljenega mekuÏa.

Z novo koÏo se mu povraãa spet stara slast do jedi v

podvojeni meri in kmalu je nadome‰ãeno in poravnano,
kar se je za velikega posta zamudilo.

BES

ÎIVALSKE PODOBE

Îe iz raznokake malenkosti se je pokazalo, da je rak

posebne korenine moÏak. Posebno pa ‰e se nam odkri-
je resnica tega izreka, ako prei‰ãemo in razgledamo ra-
kov Ïelodec. Njega notranja koÏa ima namreã tri podol-
govate trde plo‰ãice od kitina — nam Ïe znanega — in
na teh plo‰ãicah so nastavljeni trdi zobki. S temi plo-
‰ãicami in s temi zobki gibljejo posebno mi‰ice, ki takoj
zaãno delati, kakor hitro po goltancu pridrsi kak zalogaj
v Ïelodãevo vreãico. V tem hipu se strne vsa ta naprava
kakor mlinski teãaj in ne neha mleti, dokler ni vse pre-
trto, zdrobljeno in preÏmikano. Kar ãeljusti niso mogle
ali utegnile zgrizti in zgleviti, to vse opravi Ïelodec s po-
moãjo omenjenega strugala.

O mati priroda, zakaj nisi tudi ãloveku dala takega

Ïelodca?

Blagovoljni bralec, menim, da bo‰ sedaj ‰e bolje razu-

mel in znal oceniti teÏke vzdihe, ki jih v JeÏi na Parnas
rad izdihuje. Videã, kako je keber pevca Keberskega na-
mesto v zraãne vi‰ave proti Parnasu zanesel v bliÏnje
blato ter ga ondi odloÏil, zaplaãe milo iz Ïaljenega Ïe-
lodca:

»Ti bode‰ ãrvem v Ïelodci segnil,
ti rakov z mesom ne bode‰ redil,
oh, ne bode‰ redil!
Ko v vodo bi keber zanesel te bil,

BES

ÎIVALSKE PODOBE

tud’ jaz bi se tvoje koÏe lotil,
oh, koÏe lotil!«

O ãloveãe, ali ãuti‰ globoãino in tehtnost rakovega

obãutka? Ali se more‰ zamisliti v to neizmerno boleãi-
no? Kako pomemben je ta oh! Kako teÏko se mu je utr-
gal iz dna praznega Ïelodca, v katerem je sama misel na
mastni zalogaj Ïe zavrtila strugalo. — »Tudi jaz bi se
tvoje koÏ lotil.« Pa bodisi ta Keberski ‰e tako medel in
mr‰av, bodisi njega koÏa ‰e tako trsna in Ïilava, on bi se
je vendar lotil, ker ima vso pripravo za to. Saj nesreãe,
smrti temu Keberskemu ne Ïeli, zastran njega naj bi Ïi-
vel, dokler bi se mu pohtelo, da, ‰e privo‰ãil bi mu, da je
pri‰el na Parnas in da si je zasluÏil prvo darilo. A ker se
je Ïe nesreãa zgodila, zakaj ga ni keber raj‰i v vodo za-
nesel, kjer bi bil z mesom redil rake, a ne prostih ãrvov.
Ne da se tajiti, da iz raka govori nekoliko tudi zavist in
samopa‰nost, ali ta ãut je splo‰en Ïivalski in ne moremo
mu ga vpisavati v greh, zlasti pri praznem Ïelodcu ne.
Kdor ni v sebi poãutil nikdar niãesar enakega, poberi
kamen in vrzi ga v raka. — »Oh, koÏe lotil!«

Îe zgoraj smo nekje rekli, da se mora raku obleviti

tudi Ïelodec. In to je Ïiva resnica. Vse, kar je v Ïelodcu
trdega, tedaj vse kitinove plo‰ãice in vsi zobki, skratka:
vse strugalo se mora ob tej zgodi obnoviti. Sedaj je tudi
gotovo vsakemu razumno, zakaj drugaãe tako je‰ã rak

BES

ÎIVALSKE PODOBE

za levitve izgubi vso slast do jedi. Kdo bi mislil na jed, ko
se mu lupi Ïelodec?

Sami sebi bi morali oãitati povr‰nost, ko ne bi ob tej

ugodni priliki omenili neke stvari, ki je v Ïivi zvezi z ra-
kovim presvlakom. To so namreã rakove oãi, kakor jih
navadno zovejo. Pred levitvijo z desna in z leva sta v Ïe-
lodãevem kotu dva bela kamenca leãaste podobe. Nek-
daj so bili ti kamenci zelo imenitni, rabili so kot poseb-
no zdravilo v mnogih, zlasti v Ïelodãnih boleznih, mo-
goãe da nekje praznovernim ljudem rabijo ‰e sedaj kot
domaãe zdravilo. Uãeno zdravilstvo jih je Ïe davno opu-
stilo in pozabilo, in sicer po vsej pravici. Razkrojitev je
namreã pokazala, da te rakove oãi niso drugega nego
ogljenãevokislo apno, da torej v ãlove‰kem Ïelodcu ne
morejo niã drugaãe delovati nego npr. ko‰ãek krede.

A ãemu so te oãi raku? Tudi temu se ni teÏko domisli-

ti, ako drÏimo na umu, da kamenca po levitvi izgineta in
da se zato rakova mlada koÏa hitro utrdi, rekel bi oka-
meni. Te rakove oãi so tedaj apnena zaloga, katero si je
rak napravil, da mu potem, ko se je preoblekel, ni sto-
prav treba gradiva za novo suknjo zna‰ati in prirejati,
temveã ga ima pri roki, kakr‰nega in kolikor mu ga je
treba, da more ãim prej iz radovoljnega zapora v svet.

Kdo drugi bi morebiti rekel: Ta kamenca sta name-

njena, da raku prikraj‰ata veliki post. Tudi dobro.

BES

ÎIVALSKE PODOBE

Poglavja o rakovi koÏi ne moremo dokonãati, da ne bi

katere rekli o rakovi barvi. Îiv rak nima, kakor je znano,
nobene prav doloãene. Nekam zamazano rjavo zelen-
kast je; iz te vode morebiti nekoliko bledej‰i, iz one zo-
pet temnej‰i. Toliko krasnej‰i je pa, kadar je voda nad
njim prevrela. Tedaj zaÏari v ãuda lepem rdeãilu, da ga
je milina gledati. To rdeãilo se da samo ‰e s seboj pri-
merjati. Rdeã kakor kuhan rak, veli pregovor.

Odkod ta izprememba?
Îiv rak ima v sebi dve barvili — nekateri trdijo, da ‰e

veã — namreã neko rjavkasto in neko rdeãe. V Ïivi Ïivali
se ti dve barvili me‰ata in pokrivata bolj ali manj, zato
tudi nobeno ni ãisto izraÏeno. V vreli vodi se pa rjavo
barvilo razprosti, ostane torej samo rdeãe, katerega vre-
la voda ne more izpremeniti. To bi utegnilo ‰e celo tebe
zanimati, raãji prijatelj, ki si rekel: »Rak naj bo tolst in
velik, za vse drugo te ni briga.«

Neuki svet ima pojma kri in rdeãe tako tesno zveza-

na, da si ne more misliti krvi, ki ne bi bila rdeãa. Taki
ljudje so uverjeni, da polÏ ali rak nimata niã krvi. Zato
preprosti ‰aljivci po‰iljajo nevedno deco kupovat polÏe-
no ali rakovo kri in potem se ne morejo dosti naãuditi
otro‰ki lahkovernosti, zraven pa tudi svoji dozdevni bi-
stroumnosti in dovtipnosti. Ali kraj vsega tega je ta vera
povsem kriva. Kakor sploh nobena Ïival ni mogoãa brez
krvi, to je brez hraneãega soka, tako tudi raku brez nje

BES

ÎIVALSKE PODOBE

ni obstanka. Tudi njemu pripravlja Ïelodec v zvezi z
drugimi prebavili neko mezgo, katera se, iz ãrevesa vsr-
kana, potem v telesu izpreminja v kri. Samo da je raãja
kri bela, rek‰i, brez barve. Kri je tisti vrelec, iz katerega
Ïival zajema vse, ãesar potrebuje v vzdrÏavanje in sluÏ-
bovanje vsakega posamiãnega uda in po njih vse celo-
te. Da pa more kri ustrezati toli razliãnim zahtevam, ne
zado‰ãuje samo, da se vedno obnavlja po novi mezgi,
prihajajoãi iz prebavil, nego mora biti v neprestani do-
tiki z zrakom. Iz njega vzprijema kislec in v zameno od-
daje ogljenãevo kislino. Ta presnova se vr‰i vsevdilj, do-
kler je Ïival Ïiva, in sicer z dihanjem.

Pri najniÏjih, veãinoma v vodi Ïiveãih Ïivalih oprav-

lja ta posel telesna koÏa, vse popolneje ustrojene Ïivali
imajo pa za to opravilo posebna dihala.

Suhozemske Ïivali — in tudi ãlovek — dihajo s pluãi

ali pa z du‰nicami, povodne pa — tudi na‰ rak je med
njimi — veãinoma s ‰krgami.

Ako hoãe‰ razgledati rakova dihala, vzemi ‰karjice in

odstriÏi od oklopa (ko‰a) ob straneh spodnje krilo, ki
sega malone do nog. Odstraniv‰i odstriÏene okrajke,
ugleda‰ dosti prostorno duplino, v katero pa voda spre-
daj, zadaj in zdolaj lahko prihaja. V tej duplini je vse
polno belih niti, ki so v kosmiãe zbrane in ob koncu ra-
kovih nog prirasle. Vseh pet parov pravih nog in tudi
zadnja dva para ãeljustnih noÏic nosita take kosmiãe. To

BES

ÎIVALSKE PODOBE

so ‰krge, rakova dihala. Tudi tebi, raãji prijatelj, znani so
ti kosmiãi. Kadar razdeva‰ raka, potegne‰ jih z nogami
vred izpod ko‰a in vedoã, da na njih ni kaj ugrizniti,
posesa‰ samo sok iz njih ter jih odloÏi‰ na stran z noÏ-
nim spletom vred. Kaj je to in ãemu je to, zaradi tega te
ni nikdar glava zabolela; zvest svojim naãelom ne briga‰
se za kaj takega. In vendar so ti pusti kosmiãi jako umet-
na, predvsem pa raku preimenitna naprava. Vanje pri-
taka rakova onemogla in iztro‰ena, za daljno hranitev
nesposobna kri ter se tu sestaja in spaja s kislecem iz
zraka, katerega ima vsaka voda kolikor toliko v sebi.
Predvsem je tukaj potrebno, da voda obliva ‰krge in da
se ta voda kar najhitreje obnavlja.

V ta namen ima rak blizu ust neko posebno pripravo,

ki skrbi, da redno pritaka nova voda k ‰krgam. Drugi
par ãeljustnih noÏic ima namreã neko kopatiãasto krpo,
ki neprenehoma giblje semtertam ter polje proti ‰krgam
vodo, ki potem nizdol in navzad zopet odteka. Tako na-
stane v ‰krÏni duplini vodni tok, ki je v tesni zvezi z di-
hanjem.

Ker ima‰ ‰karjice pri rokah, izku‰aj z njimi polagoma

odloãiti ‰e hrbtni kos prsnega oklopa. Ako si pri tem
delu nekoliko oprezen, odlu‰ãi se tudi ta lupina, in hipo-
ma se ti odkrije rakovo drobovje, kolikor ga ima, in po
volji pregleduje‰ vse njega podrobnosti in tajnosti.

BES

ÎIVALSKE PODOBE

Vreãica spredaj v sredi tikoma nad usti je Ïelodec, o

katerem smo Ïe prej dovolj govorili. Vsebina te vreãice
ni po tem, da bi nas mogla posebno zanimati, najbolje
storimo, ako ne drezamo dlje vanjo, spominjajoã se pes-
nikovih besed:

»âlovek naj gledati nikdar ne sili,
kar so s temo mu bogovi pokrili!«

Zlasti onemu, ki je nakanil privo‰ãiti si kuhanega

raka, svetujemo, da Ïelodec pusti lepo na miru in ga od-
loÏi, kakor je, ker drugaãe bi mu podrobno raziskovanje
utegnilo za zmerom pokvariti slast do rakov. V tem mo-
ramo pohvaliti na‰ega raãjega prijatelja, ki iz odprtega
ko‰a izvleãe malopridno vreãico ter jo hladnokrvno od-
vrÏe, ne da bi dalje pregledaval ali tudi pozvedoval, kaj
je v njej, ostalo vsebino pa slastno posreblje in do zad-
nje mrve z noÏem postrÏe. S tem svojim umenjem se
tudi pona‰a in sicer ne malo, tako da ãlovek ne ve, ali
gleda z veãjim pomilovanjem ali z veãjim preziranjem
na soseda, ki se poleg njega sedeã muãi z rakom in ne
ve, kaj se more in sme jesti in kaj ne, a naposled pusti
morebiti najslastnej‰e kosce.

Pa da vidimo, kaj ima rak poleg Ïelodca ‰e v svojem

drobovju. Najprej opazimo neko zelenkasto rjavo Ïle-
zasto tvarino, ki navadno velja za jetra. Ta Ïleza zaslanja
Ïelodec od obeh stran in izpolnjuje veãji del te dupline,

BES

ÎIVALSKE PODOBE

prostirajoã se daleã nazad pod druge organe. Kakor pri
vi‰jih Ïivalih jetra, pripravlja tudi ta Ïleza neki sok, ki se
odceja v ãrevo, kjer pospe‰uje prebavo. Da so raãja je-
tra uÏitna, razumno je samo ob sebi.

Od Ïelodca preko jeter nazad gredoã ustavi se nam

pogled malone v sredi telesne dupline pri treh belih
krpicah. To so rakova plodila, ki pa niso pri vseh rakih
enaka, kakor nam je kot Ïrtev na‰ega raziskovanja pri‰el
v roke kak ali raãica; kajti tudi te Ïivali so po spolu loãe-
ne in treba je njega in nje, samca in samice, da ne izmrje
rod in koleno. Pri samcu se iz treh belih zrnastih plo‰ãic
izmatata dve dolgi beli cevãici, ki sta izpreviti kakor nit
v klopki ter se konãata in na ven odpirata na prvem ãle-
nu petega noÏnega para. Po teh belih nitkah valje lahko
loãi‰ samca od samice, ki ima na tem mestu trokrp jajã-
njak brez onih belih koncev. Jajca iz jajãnjaka prihajajo
na dan po kratkem odvodniku, ki se okonãuje ondi, kjer
je vra‰ãen tretji noÏni par. Sicer ti pa tudi sam pogled na
rakov zadek pove, ali ima‰ samca ali samico pred seboj.
Pri samici so namreã vse noge na zadku plavutaste, pri
samcu sta pa prvi dve preobraÏeni v dva trda, proti kon-
cu Ïlebasta cveka.

Precej za plodili, Ïe ob koncu telesne dupline leÏi

neka belkasta, malone ‰esterokotna vreãica — rakovo
srce. Krvnih Ïil, po katerih se steka kri iz ‰krg v srce in
se iz tega zopet razvaja po telesu k posamiãnim udom,

BES

ÎIVALSKE PODOBE

tukaj ne bomo dalje zasledovali, ker se tako bojimo, da
se je bralec pri zadnjih odstavkih dolgoãasil. Z istega
razloga noãemo govoriti o rakovih Ïivcih in Ïivenih ple-
teÏih, zlasti ker jih ni tako lahko odkriti in loãiti, kakor
zgoraj omenjene ustroje. Da mora pa tudi ta del razmer-
no dobr‰no biti razvit, sodimo lahko Ïe po tem, ker so
ãutila njegova za ãudo dovr‰ena. O jih poreãemo ‰e po-
zneje katero.

Izpod srca se vleãe od Ïelodca sem ãrevo ter gre pos-

red mesnatega zadka tja do zadnjega ãlena, rek‰e, do
srednje repne plavute, kjer izpada blato. O tebi, raãji
prijatelj, vem, da vselej razkolje‰ zadek, ali kakor ti pra-
vi‰: vrat, ter mu izvleãe‰ tisto temno nit, predno ga zlo-
Ïi‰ v usta. Pa ker poznam naãelo tvoje, mislim, da ti
ustreÏem, ako ti odkrijem neko tajnost. Rak bo mnogo
ukusnej‰i — in tebi je najveã do tega, — ako mu z osred-
njo repno plavutjo vred iztrÏe‰ ãrevo, predno ga vrÏe‰ v
lonec. Menil bi, da sem s tem zopet poravnal, ako ti prej
semtertja morebiti ni bilo vse pov‰eãi.

Vsemu svetu je znano, da je rak povodna Ïival. Po

volji so mu posebno polagoma tekoãe vode strmih in
mehkih bregov, ob katerih rasto na ‰iroko razkoreni-
njena drevesa. Pod takimi koreninami biva najraj‰i, a
kjer teh ni, i‰ãe zavetja pod panji in v gostem vodnem
homotu, ali pa si v mehkem bregu izdolbe rov, v kate-
rem Ïdi ob dnevu in ãaka prijaznej‰e noãi. Mehke vode

BES

ÎIVALSKE PODOBE

mu prijajo vse drugaãe nego trde, po zadnjih bivajo na-
vadno samo malovredni ko‰ãaki. Deroãe vode s kame-
nito strugo mu niso ljube, dasi tudi v njih ni brez njega.
Veãji kamni in skale so mu ondi v skrivali‰ãa. Takisto
mu ne ugajajo povsem stojeãe vode, zlasti ne, ako so
premajhne. V keblih in drugih vodnih posodah kmalu
pogine, v vlaÏnih kleteh in v podzemeljskih hramih pa
Ïivi po veã tednov, ãe ima primerne hrane. Radovoljen
ne gre iz vode, samo ponoãi ga svetloba izvabi na suho,
posebno v zatohlici pred nevihtami. Zato tudi zaÏigajo
ribiãi ognje na prikladnih krajih v toplih noãeh ter po-
tem iz vode prilezle rake brez velikega truda pobirajo.
Gotovo najlagodnej‰i lov.

Podnevi tedaj ãemi v svojem Ïdi‰ãu, drÏeã pred seboj

kle‰ãe, ki so zmerom pripravljene pograbiti vse, kar bi
uÏitnega pri‰lo v njih podroãje. Ako ga kaj vznemirja,
povleãe se kolikor mogoãe nazaj ter se z nogami in ostjo
na ãelu upre tako ãvrsto, da ga je teÏko izvleãi celega.
Navadno pu‰ãa ene ali pa tudi oboje kle‰ãe napastniku
v rokah, sam pa ostane v rovu. Do kle‰ã mu ni toliko, saj
mu namesto izgubljenih v kratkem narasto druge. Res
je sicer, da bodo nove nekoliko manj‰e in slab‰e, ali Ïi-
velo se bo tudi z njimi. Bolje tako, nego nikakor. — Sto-
prav pod veãer se napoti po svojih opravilih. Na svojem
potu lazi z nogami po tleh, in sicer lahko naprej in na-
zaj, kakor se mu zdi, ali pa plava, veslajoã s krepkim

BES

ÎIVALSKE PODOBE

repom, a nikoli naprej, zmerom nazaj ritensko. Za to
ima tudi tehtne razloge. Uzmikajoã rak ima svojega so-
vraÏnika zmerom lahko na oãeh in je vedno pripravljen
na obrabo, ali pa tudi na napad. In ta hoja se mu vedno
opona‰a, zaradi nje je pri‰el v zamero pri vseh prijate-
ljih napredka, ona ga dela, da velja povsod za nazadnja-
ka in da je Ïe od nekdaj znak reakcije. No, on se za vse
te obreke ne zmeni ni kratko ni malo, temveã hodi, ka-
kor so hodili vsi raki od prvega svojega oãaka poãen‰i.
In vendar so zmerom dobro izhajali. Pa kdo bi grajal
raka zaradi tega, ali ne videvamo tudi med nami tega ali
onega, ki hodi kakor rak, a vendar pride daleã, morebiti
delj nego drug, ki ga vodi napredek!

V hrani ni niã izbirãen, drÏeã se pregovora: »Bodi sla-

ma al’ seno, da je le polno ãrevo.« Dobro je vse, na kar
se nameri, bodisi rastlina ali Ïival, vendar mu gre zad-
nja bolj v slast od prve. ârvi, polÏi, ‰koljke in majhne
ribe so mu pogavitna jedaãa. Mrtveãina pa mu je draÏ-
ja od presnega mesa in kjer leÏi v vodi kaka veãja mrho-
vina, zbirajo se na njej raki zbliza in zdaleka. Zato tudi
ribiãi nastavljajo rakom v vr‰e za vabo kosce kake stare
ribe ali sploh smradne mesnine. Ujetim rakom pa dajejo
kopriv, korenja, otrobij, mleka in drugih vsakovrstnih
odpadkov.

Pri vsem dejanju in nedejanju, na vseh potih in pod-

jetjih vodijo raka ‰tiri sluge, ki mu hipoma poroãajo o

BES

ÎIVALSKE PODOBE

vsem, kar se dogaja okoli njega. ·tiri sluge so ‰tirje ãuti,
namreã vid, sluh, vonj in tip.

O oãesu smo Ïe povedali, da je zloÏeno od velike

mnoÏine predrobnih oãesc in da je nasajeno na gibkem
drÏalu. Tik oães kraj ãelne osti so vrasle tipalnice, in si-
cer dvoje dalj‰e zunanje in kraj‰e notranje. Zunanje so
dolge malone kakor rak in so nasajene na troãlenem
drÏalu, ki je spodaj podprto ali zakrito z neko lusko. V
znoÏju je videti ‰e neka kopiãasta grbica in v njej je neka
zelenkasta Ïleza, o kateri se pa ne ve, ãemu je. Med ve-
likima dvema tipalnicama stoje notranje mnogo kraj‰e,
katerih je pa vsaka na dve nitki razcepljena. Tudi te so
postavljene na troãleno stojalo.

Na dnu notranjih tipalnic leÏi v neki globelici majhen

odprt mehurec, napolnjen z vodo. Znotraj je obrasel z
dlaãicami, ki plavajo v vodi. âim se zaziblje voda v me-
hurci, zatrepeãejo tudi dlaãice in ti potresi se prena‰ajo
na neki Ïivec, ki je v zvezi s tem mehurcem. Ta napra-
va je rakovo uho.

Da rak tudi vonja, je do konca dokazano. Kje pa ima

to ãutilo, ne moremo niã gotovega reãi. Najveã se misli,
da vonj posredujejo niti notranjih tipalnic, ki so s pre-
tenkimi dlaãicami porasle in prav te dlaãice veljajo na-
vadno kot ãutilo vonja.

Slovenski kmet in tudi drugi pametni svet se Ïeni po-

zimi, ko nima bolj‰ega dela. In tudi rak je tega mi‰ljenja,

BES

ÎIVALSKE PODOBE

da je za ta posel zimski ãas najprikladnej‰i. Kako se pa
vede snubaã, o tem nimamo niã gotovega poroãila. Ali
kakor ga poznamo, rekli bi, da se tudi pri tem imenit-
nem koraku ne prenagli, temveã da se nosi trezno in
premi‰ljeno in da opravlja vse s potrebno dostojnostjo.
Na pomlad zaãne mati raãica jajca leãi, vsega skupaj
okoli dvesto. Mati jih nosi pod repom, vsako jajce nam-
reã ima kratek repek, s katerim se obesi na to ali ono
plavutno noÏico, na vsaki jih visi po dvajset do trideset.
Tako jih nosi tja do konca meseca junija. Takrat so za-
metki zreli, predro koÏico in mladi raãki prilezejo na
dan. Majhni so in skoro prozorni ter poãasi lazijo okoli
matere, ki mirno Ïdi sredi njih. Kakor jih pa kaj pre-
stra‰i, zbeÏe hitro pod rep, v svoje leglo, poprimejo se
plavutnih noÏic materini in ta jih urno unese vsaki ne-
varnosti. Toda materina ljubezen kmalu ohladne in ne-
kega dne pusti sirote, da ne vedo, kako in kdaj so izgu-
bili mater, oãine skrbi pa tako nikdar poãutili niso. Pre-
pu‰ãeni sami sebi se razidejo na vse strani s trebuhom
za kruhom. Odtod tudi pregovor: »Raz‰li smo se kakor
rakova deca.«

Rak uãaka lepo starost, Ïivi namreã do blizu dvajset

let. Ali dandanes so taki raãji Metuzalemi redki, vsaj pri
nas. Saj nima miru. Tudi on ãuti, kako teÏek je boj za
obstanek; kamor krene, povsod pasti in nastave, vse
polno sovraÏnikov in napastnikov. Potlej pa rasti in se

BES

ÎIVALSKE PODOBE

veseli Ïivljenja, kdor more! Vsak paglavec, vsako pa-
stirãe iztikuje za njim in ga cmari pri ognju. Potem so ‰e
pravi rakarji, katerim je raãji lov ali zabava ali obrt. Love
ga z rokami ali s precepi, ali mu nastavljajo vr‰e, sake in
mreÏe, kamor ga vabijo z mrtvimi ribami, z jetri in dru-
go mesnino. Drugod ga izmamijo z ognji ponoãi iz vode,
da neumnega brkaãa toliko laÏe in brez truda pobirajo.

V vodah, kjer imajo mir in jih redkokdaj kdo lovi, so

tako brezskrbni, da ob belem dnevu grabijo po polÏih,
glistah ali kar se jim mesenega ponuja na palici priveza-
nega. Na Plitvicah sem v jezeru Kozjaku to sam posku-
sil. Na moãan prot sem privezal nekoliko kurjih ãrev in
sem jih poteknil v vodo. âreva ‰e niso bila dobro v vodi,
Ïe so od vseh strani planili raki nanja. Ko sem poãasi
vzdignil prot, vrgel sem tri rake na suho. Tako sem jih
nekaj ãasa metal iz vode, ãetudi ne po tri, pa vendar po
dva ali vsaj po enega. Sprva so kakor slepi hlastali po
ãrevah. Ko so pa sãasoma videli, da je tovari‰a za tova-
ri‰em ãudotvorni prot vzdigal iz njih srede, ne da bi se
bil kdo povrnil in jim povedal, kako se jim godi na dru-
gem svetu, polotila se jih je malo po malo neka treznost
in neka resnobnost. Bolj in bolj nezaupno so si ogleda-
vali mameãa ãreva in dolgo jih je bilo treba premikati
semtertja, predno se je kdo odloãil pograbiti zanja. In ‰e
ta je bil navadno kakov malovreden mladec, s starcem
se je vsa stvar naposled zdela velesumna. Dolgo ni bilo

BES

ÎIVALSKE PODOBE

nobenega na videÏ in tudi mene je minil potrpeÏ, niti mi
ni veã bilo do njih, ker na‰i mali druÏbi jih je bilo dovolj
za posladek.

Poleg ãloveka ima rak med samimi povodnimi Ïival-

mi mnogo sovraÏnikov. Mnoge pohrustajo grabeÏljive
ribe, zlasti dokler so ‰e majhni in mehki, in koliko jih
pohrusta vidra, celo lisica preÏi za njimi.

Svoje vrste — in ‰e prav posebne — so raki v reki Kol-

pi ob hrva‰ki meji. Ne da bi bili morebiti telesno dru-
gaãe ustvarjeni; taki so kakor vsi drugi. Ali glede um-
stvenih zmoÏnosti so daleã pred vsemi drugimi. Poseb-
no veliki prijatelji so godbi, pravzaprav ÏviÏganju. Lepe-
mu ÏviÏgu na ljubav ostavljajo najmastnej‰e zalogaje in
prihajajo iz svojih skrivali‰ã poslu‰at. In tedaj ima
ÏviÏgalec najlep‰o priliko raka za rakom vlaãiti na suho.
Toda zgolj z du‰evno hrano se to vendar ne opravi, tudi
Ïelodcu je treba nekaj ponuditi. Ako torej hoãe‰ v Kol-
pi z uspehom rake loviti, vzemi v eno roko prot, katere-
mu si na konec ãrva privezal, v drugo pa stisni precep in
potem ÏviÏgaj tisto imenitno raãjo pesem. Kajti ne gre,
da bi ÏviÏgal kar si bodi, kolpski raki so neznansko svo-
jeglavi. Ali njih pesem, ali pa niã!

Temu in onemu se bo to zdelo sme‰no. Tudi Valva-

sorju se je sprva stvar sme‰na zdela, a naposled je moÏ
vendar verjel. Pi‰oã Slavo kranjske vojvodine je pobral
slavni uãenjak vse, kar se mu je zdelo, da bi ljubljeni

BES

ÎIVALSKE PODOBE

deÏeli utegnilo sluÏiti v ãast. V tej stvari se je sam po-
‰teno trudil, da bi zvedel resnico, ali okolnosti mu niso
bile ugodne. Dasi tedaj na svoje oãi ni videl loviti rakov
na ÏviÏg, vendar nas zagotavlja, da ‰e okoli Vinice in
PodbreÏja tako love. Pravi, da ÏviÏgalci med seboj tek-
mujejo; kdor zna bolje, nalovi veã rakov. On sam je
vpra‰al nekega Hrvata, Polakoviãa po imenu, ki je sluÏil
Frankopana in je bil na glasu, da zna rakom posebno
dobro ÏviÏgati. Vpra‰al ga je, ãe raki ne bi pri‰li, ako jim
ne bi ÏviÏgal. Hrvat je odgovoril, da ne pridejo, ãuda
redko pride kak‰en. V tem ko jih ÏviÏgalec nalovi sto,
dobi jih drug, ki ne ÏviÏga, jedva ‰est. Vpra‰an nadaljuje,
ali imajo tudi drugi raki to svojstvo, pravi, da ne ve, ker
on je lovil samo med Poljanami in Metliko. Tudi druge
osebe od stanu so temu pritrdile. Valvasor bi se bil o tem
tudi sam rad uveril, ali voda je bila motna in velika. Zato
se opira na svedoãanstvo vere dostojnih moÏ »sowohl
von hochfürnehmer als gemeiner Condition«, ki so mu
vse to potrdili iz svoje izku‰nje. Na koncu ‰e pristavlja,
da rek ‰el je rakom ÏviÏgat povsod drugod pomenja
umrl je.

Dandanes o tem ÏviÏganju vse molãi. Gotovo je mlaj‰i

svet pozabil pravo raãjo pesem. Kaj pa! Zapisana ni bila
nikdar, hranila se je samo po ustnem izroãilu v pravem
pomenu te besede. In nekega dne je zatisnil oãi star oãa-
nec in Ï njim je ‰la pod zemljo tudi pesem, bodisi da je

BES

ÎIVALSKE PODOBE

pozabil nauãiti je sina, bodisi da je topi glavi ni mogel
vcepiti. Tako se izgublja in opu‰ãa star obiãaj in malo po
malo gre v pozabo vse, kar je bilo od starine dobrega in
hasnovitega. Kajne, ti raãji prijatelj?

Rakova domovina je jako prostrana, raz‰irja se namreã

malone po vsej Evropi in po velikem delu Azije. Pri nas se
nahaja po vseh vodah, posebno ‰e mu prijajo kranjske in
‰tajerske. Manj mu ugajajo vode po na‰em Primorju. Naj-
lep‰e rake na Gori‰kem sem videl v kobari‰kem blatu, pa
menda niso posebno ukusni. V Gorici vsaj imajo po go-
stilnicah samo kranjski veljavo. Nemo propheta in patria
sua. Da v Soãi ni in ne more biti lepih rakov, umeti je lah-
ko; a popolnoma nerazumno mi je, zakaj jih Ipava nima,
o kateri bi ãlovek sodil, da je kakor nala‰ã ustvarjena za
to Ïival. Na Koro‰kem ne manjka rakov nikjer, ali poseb-
no hvaliti jih nisem ãul. Na slovenskem ·tajerju bivajo
lepi in dobri raki v Sotli in v Pesnici in gotovo ‰e drugod,
kar pa meni ni znano. Toda Kranjska vendar prvakuje
glede ra‰tva; posebno s svojimi kr‰kimi raki se je prosla-
vila daleã preko ozkih svojih mej. Pa tudi ljubljanski raki,
ki se love v Ljubljanici, Grada‰ãici, IÏici in v drugih po
ljubljanskem barju tekoãih potokih so na dobrem glasu
pri vseh poznavateljih. Vse hvale vredni so dalje raki iz
Pivke, Planin‰ãice in iz drugih potokov okoli Planine,
Cerknice in LoÏa. Iz vseh teh krajev izvaÏa se mnogo tega
blaga v Trst. Na Dolenjskem se pona‰ajo razen Krke z le-

BES

ÎIVALSKE PODOBE

pimi raki tudi Kolpa, Temenica, Mirna in ‰e druge manj‰e
vode, katerih tukaj ne bom na‰teval. Pa tudi gorenjska
stran redi po otokih semtertja prav lepo Ïival. Tako npr.
vem iz svoje izku‰nje, da imajo Poljane nad ·kofjo Loko
jako velike in ukusne rake. Kar se tiãe velikosti, bo za-
do‰ãevalo, ako povem, da so nekoã enega ulovili, ki je na
tehtnici potegnil tri rezi, rek‰e: tri ãerti libre. Sam ga sicer
nisem videl, pravil mi je pa o njem vse ãasti in vere do-
stojen moÏ, ki je stal poleg tehtnice; brÏãas ga je tudi uku-
sil. Taki velikani so vendar redki. V Dolskem gradu pod
Ljubljano so kazali nekdaj — da li ‰e zdaj, ni mi znano —
lupino ogromnega raka, ãe se ne motim, rekli so, da se je
porodil v Krki. Tisti bi utegnil biti dostojen drug onemu
poljanskemu, dokler je namreã ‰e junakoval pod vodo.

Cerkni‰ko jezero je polno rakov. Kadar voda upade,

jih je po jamah brez ‰tevila. Pobirajo jih kakor hru‰ke in
spravljajo v vreãe in ko‰are. Ali ti jezerski raki glede
dobrote ne morejo tekmovati s potoãnimi, zato tudi ni-
majo prave cene.

Kupãija z raki je na Kranjskem znamenita in prina‰a

v deÏelo vsako leto najmanj kakih dvajset tisoã goldi-
narjev. In prina‰ala bi tudi veã, ko bi se ra‰tvo umno ur-
avnalo. Iz same Krke se jih izvozi na leto najmanj sto ti-
soã repov, iz drugih voda pa tudi vsaj toliko, ãe ne veã.
Prvi trgovec s kr‰kimi raki je kr‰ki po‰tar gospod A.; on
sam jih razpo‰lje na leto blizu ‰estdeset tisoã repov. Naj-

BES

ÎIVALSKE PODOBE

veã jih gre na Dunaj, v Prago, v Pe‰to, potem v Pariz,
London, Milano itd. Pol libre teÏki so precej redki, sem-
tertja vendar je ‰e kak teÏji, do dvajset lotov stare dunaj-
ske teÏe.

Staro pravilo Ïe uãi, da raka jej v mesecih katerih ime-

na nimajo v sebi nobenega r, in ti meseci so: majnik,
junij, julij in avgust. V teh mesecih je tudi trgovina z raki
najÏivahnej‰a. Razpo‰iljajo jih v ko‰arah, vloÏene med
mah, ob veãji vroãini pa v slamo. Kadar gredo prav da-
leã, namaÏejo jih z vinom ali z vinskim kisom. Ujete rake
spravljajo v posebne skrinje, plavajoãe v vodi, ter jih
pitajo s krvjo, z mesnimi odpadki in s slabimi ribami.

Predno konãam, ‰e nekaj ‰aljivega. Srbska sme‰nica

pripoveduje, da je Turek, nepoznav‰i dotle raka, pri‰el
k Srbu in, videv‰i to neznano Ïival pri njem, vpra‰al ga
je, kaj je to. Srb mu odgovori, da je to bolhober, da lovi
bolhe po hi‰i in ponoãi v postelji. Turku je bil po tem
pojasnilu bolhober moãno v‰eã, zato si ga izprosi od
Srba in ga odnese domov. Kako sta se Turk in bolhober
pogajala ponoãi v postelji, o tem sme‰nica molãi. Da ni
bolh lovil, lahko si mislimo. Prej bi rekli, da se jim je pri-
druÏil, spomniv‰i se stare svoje pesmi:

»Tud’ jaz bi se tvoje koÏe lotil,
oh, koÏe lotil!«

BES

ÎIVALSKE PODOBE

Îaba

tanovali smo zunaj mesta. Pri hi‰i je bil vrt, v njem

so rasle jabolka, hru‰ke, ãe‰plje in tudi ena ãe‰nja. V

gorenjem koncu so bile pa gredice, na katerih so vse
poletje do pozne jeseni cvetele cvetlice modre, rdeãe,
rumene in pisane. Moj oãe so imeli z njimi posebno ve-
selje in ãe le niso imeli bolj‰ega opravila, gotovo so bili
na vrtu. Mati so bili pa praktiãnej‰i; postrani so gledali
lepe roÏe in ãe je pri‰la govorica na vrt, vedno so godr-
njali, ãe‰, bogve, zakaj ta lepi prostor brez vsakega do-
biãka stoji na vrtu. Oãe, ki jim je bil hi‰ni mir nad vse,
vdali so se naposled materinim Ïeljam in neke pomladi,
jaz sem se jel ravno abc uãiti, vrgli so mati iz vrta vse
roÏe in vse korenike, katere so oãe ‰e prej‰njo jesen za-
varovali s slamo proti mrazu. Iz gredic je postala njiva in
namesto tulipanov in narcis, namesto balzamin in geor-
gin so posadili mati drago amerikansko zeli‰ãe: krompir.
Le pri plankah so pustili oãetu majhen prostor, kamor
so presadili tiste cvetlice, ki so se jim najbolj k srcu pri-
rasle, ker materi bi se bili oãe na tihem vendar smilili, ko
bi jim bili uniãili vse veselje. Ali ljub‰a, nego cvetice in
krompir, ljub‰e, nego jabolka in ãe‰nje, dasiravno sem

BES

ÎIVALSKE PODOBE

jih nerad pozabil, bila mi je velika mlaka konec vrta, ki
tudi v najhuj‰i su‰i ni usehnila. To je bilo moje morje, po
katerem so se vozile moje ladje v daljna mesta, na niti
sem jih peljal celo v Ameriko. Tja sem vozil pesek, na-
zaj sem naloÏil ãe‰njevih pe‰ka. In ãe se mi je po nesreãi
ladja potopila, nisem dolgo Ïaloval, naredil sem si dru-
go — s papirja.

Moje morje je bilo tudi Ïivo. Îabe vsake velikosti so

gospodovale v njem, vodni moãeradi so kakor somi pla-
vali semtertja, ‰iroki vodni hro‰ãi v ãrnih frakih so se
potapljali, vodni ‰ãipalec je s kle‰ãami preÏal na mu‰ice,
ki so plesale nad vodo. Po ves dan sem stal kraj svojega
morja in premi‰ljeval Ïivali, ki so tu notri Ïivele in trpe-
le. ·e ponoãi v sanjah sem bil pri njih in o pomladnih
veãerih, ko sem Ïe v postelji leÏal, bila mi je najslaj‰a
muzika regljanje mojih Ïab, ki sem vse poznal od naj-
mlaj‰e do najstarej‰e, ki je bila lepo zelena, po hrbtu pa
je imela tri rumene proge. Najprej je jel debel mo‰ki bas
posku‰ati Ïalostne glasove, odgovarjal pa mu je tenek
glas — zdelo se mi je, da ga poznam. — Nekaj ãasa sta
si odgovarjala v zateglih akordih, potem vse potihne, ali
v tem hipu zagrmi ves kor in regljanje se je razlegalo da-
leã okoli v neizreãno moje veselje in v veliko nejevoljo
moje matere. In tudi pozimi, ko je regljajoãa moja ban-
da spala pod ledeno skorjo, sem imel na morju nepo-
pisno veselje. Bil je mraz, da je vse pokalo, s sosedovim

BES

ÎIVALSKE PODOBE

Andrejãkom sva se pa drsala na vrtu, da so iskre ‰vigale
izpod podkovanih peta — kadar ni bilo matere doma. —
Nikoli te ne bom pozabil, mlaka na vrtu! Dnevi, ki sem
jih preÏivel kraj tebe, so bili najsreãnej‰i.

V tisti hi‰i je stanoval moÏ samec, ki so mu ljudje

sploh rekali: gospod profesor; uãil je otroke v velikih
mestnih ‰olah. Moja mati so se mu smejali, ker je lovil
hro‰ãe in gosenice in drug mrães. Midva sva bila pa ve-
lika prijatelja in ãe sem le mogel, zmuzal sem se v nje-
govo stanovanje. V velikih ‰tirioglatih ‰katlah je imel vse
te Ïivali nabodene na iglah. Kakor soldatje so stali v
vrstah, da jih je bilo lepo gledati. Tu sem videl velikega
kle‰ãmana rogaãa, zlato minico, malo pikasto polonico,
zeleno kobilico s sabljo, kratko reãeno, vse Ïivalice, kar
sem jih kdaj videl na na‰em vrtu ali pa zunaj na izpre-
hodih. Tudi z oãetom sta si bila prijatelja in veãkrat sta
sedevala na vrtu v prijaznem razgovoru.

Nekega dne, bilo je poleti, sedim na vrtu kraj morja in

gledam sluznate kepe, ki so plavale po vodi. Spominjam
se, da sem jih videl tudi lani ob tem ãasu, ali kaj to po-
meni, nisem vedel. Ker je pri‰el ravno profesor po vrtu,
povpra‰am ga, kaj je to.

»Pojdi k materi, naj ti dado skledico.«
»Bojim se, da je ne bodo hoteli dati.«
»âakaj, prinesem jo pa jaz.«

BES

ÎIVALSKE PODOBE

In res pride kmalu s skledico in zajame eno tako kepo

z vodo vred. Zdaj sem videl, da so v kepi rumenkase
krogljice grahove velikosti s ãrnikastim zrnom v sredi.

»To postavi na kak‰no okno in vsak dan poglej, ãe se

bo kaj izpremenilo ali ne. âe bo‰ videl kak‰no izpre-
membo, pa mi povej.«

Îe drugi dan sem videl, da so jajca bolj nabuhnjena in

profesor mi je dal okroglo steklo, skozi katero se je vse
mnogo veãje videlo, nego je res. Kocinice na moji roki so
se videle kakor pra‰iãeve ‰ãetine, da sem se moral sme-
jati, ko sem skozi to steklo pogledal eno kroglico; zde-
lo se mi je, kakor bi notri leÏala zvita Ïivalica, ali nisem
mogel prav razloãiti. Ne enkrat, bogve kolikokrat sem
hodil gledat vsak dan sluzne krogljice v skledi. ·esti dan
sem Ïe komaj priãakoval, da je profesor pri‰el domov,
ker nekoliko krogljic se je odprlo in to, kar je poprej kot
ãrnkasta pika leÏalo v njej, plavalo je zdaj okoli po vodi
kakor neÏna ribica. Imela je rep, glavo in na vratu z vsa-
ke strani drobno resico. Na pragu sem priãakoval pro-
fesorja, in ko pride, povem mu, kaj sem videl.

»Vidi‰,« pouãuje me, »to, kar sva zadnjiã vzela iz mla-

ke, to je bila kepa Ïabjih jajc ali Ïabji krak. Vsaka krog-
ljica je eno jajce in iz vsake bo nastala Ïaba. To, kar si
danes videl okoli plavati, to so mlade Ïabice!«

»Ali to so ribice, ne Ïabice!«

BES

ÎIVALSKE PODOBE

»Le poãakaj ‰e malo in gledaj jih vsak dan. Vidi‰ to-le

jajãece? Ravno zdaj bo Ïivalca pregrizla sluznato lupino.
Z glavo je Ïe zunaj, zdaj se bo vsa izmotala — no, zdaj
pa Ïe plava okoli. To, kar ima na vratu, to so njene dihal-
ke ali ‰krge, z njimi Ïivalca diha, ker brez dihanja ne
more Ïiveti, kakor tudi ti ne; samo da ima‰ ti pljuãa,
mlada Ïabica ima pa ‰krge ali dihalke.«

»Zakaj jih pa one Ïabe v mlaki nimajo?«
»To bo‰ Ïe pozneje videl, zakaj ne. Le potrpi! Vidi‰ to-

le tukaj? Ta je ‰la spet nazaj v svojo lupino in jo je. Dok-
ler so Ïabice mlade, jedo le slunato svojo lupino, pozne-
je jim bo‰ pa dajal kru‰nih drobtinic.«

Îivalice so bile vse iz jajc, rasle so in ko so vso sluz

pojedle, dajal sem jih kruha. Zdaj sem se spomnil, da
sem lani tudi v mlaki videl ravno take Ïivalice, ki sem
mislil, da so ribice, rekli smo jim pupki. Imele so ravno
tako debelo glavo, tak repek in ‰krge na strani. Pozneje
so pa izginile iz mlake.

âez dvajset dni sem zapazil, da so dihalke vedno

manj‰e in da se poãasi izgubljajo, in zdaj so se na zad-
njem koncu glave blizu repa pokazai majhni izrastki.
Profesor mi je povedal, da sta to zadnji nogi, ker Ïabe
dobe zadnji nogi poprej nego prednji, in res sem drugi
dan videl, da sta bili popolni Ïabji noÏici. S steklom sem
videl tudi prednji, pa sta bili ‰e pod koÏo skriti. Tako sta
ostali prav dolgo. Ko je ‰el drugi mesec h koncu, jela jim

BES

ÎIVALSKE PODOBE

je na glavi koÏa pokati in popolne Ïabice so se jele iz
koÏe motati. Ozka usta z roÏenim klunãkom na koncu
so padla, usta so se zdaj ‰iroko odprla, zdaj ima tudi ‰tiri
noge, ‰krge so se skrãile in pozna se le ‰e poklina, ki se
pa tudi sãasoma zarase in repek se takisto izgublja. Zdaj
so Ïabice splavale na vrh ter so molele glave iz vode.
Mehovi, v katerih so poprej tiãale, plavali so zdaj kakor
Ïabje srajce po vodi.

»Vidi‰,« rekel mi je profesor, »zdaj je Ïabica popolna,

zdaj ima ‰tiri noge, ‰iroka usta, izgubila je rep, izgubila
je ‰krge, zdaj diha s pluãi, torej je pri‰la vrh vode; prej
pa, dokler je imela ‰krge, bila je vedno pod vodo kakor
riba, ki vse svoje Ïivljenje diha s ‰krgami. Îabica zdaj ne
bo veã jela kruha, ampak druge drobne Ïivalice, npr.
muhe, ãrve, polÏe itd.; tedaj je najbolje, da jih nese‰ spet
v mlako nazaj, kjer se bodo redile same.«

Gospod profesor mi je ‰e veliko pravil o Ïabah. Rekel

je, da se mlade Ïabice ‰e vsakih osem dni leve, da ‰ele v
‰tirih ali petih letih popolnoma dorastejo, in pravijo, da
uãakajo do ‰estnajst let. Îabje oãi so zlato obrobljene,
imajo trepalnici in pod njima ‰e eno koÏico, ki jo lahko
ãez oko potegnejo. Na tistem kraju, kjer je bil dihalni
poã, ostane tenka koÏica, ki se pri regljanju napne kakor
mehur, ki glasu daje posebno moã, toda regljajo pa sami
mo‰ki, samice ne. Jezik Ïabji ni od zadaj prirasen, kakor
navadno pri drugih Ïivalih, ampak spredaj, in ãe hoãe z

BES

ÎIVALSKE PODOBE

lepkim jezikom loviti kako muho, zavihati ga mora ven.
Îaba ima prav trdno Ïivljenje. âe ji tudi glavo odreÏe‰ in
ji iztrebi‰ drob, vendar se ‰e ãez veã ur premika.

Pozimi se Ïabe zarijejo v grez in blato in prespe vso

zimo, ‰ele konec aprila se navadno prebude, mladiãi pa
malo poprej. Îaba se greje rada na soncu, sedi kakor pes
na zadnjih nogah in gleda z neko neumno o‰abnostjo
okoli sebe; srce ji pa precej v hlaãe pade; ãe le kak suh
list za‰umi, puhne v vodo. Îaba je ãloveku v postavi po-
dobna in vem, da je Ïe vsak videl ãloveka ‰irokoustne-
ga, izuljenih oãi in zabuhlega lica, ki nas spominja Ïabe.
V zemlji so tudi na‰li okamenine velikanskega Ïabjaka
in uãenjaki so nekaj ãasa mislili, da je okamenel ãlovek.
Najveã Ïab je menda na bregovih reke Volge; spomladi
se sli‰i njih regljanje v tihih noãeh po veã ur daleã. V Lu-
jizijani Ïivi pa Ïaba po en ãevelj dolga, ki rjove kakor vol.
Turkom je Ïaba sveta Ïival, ker poje slavo Alli.

Zeleno vodno Ïabo pri nas jedo, severnim Nemcem je

pa gnus. Love se z rokami (ponoãi pa z bakljami) in tudi
s trnki, na katerih so napiãeni ãrvi ali kos ‰krlata. Ocv-
rte in kuhane Ïabe so prav dobra in lahka jed, posebno
za bolnike. Îabe jedo ãrve, hro‰ãe, polÏe, muhe in drug
mrãe‰, tedaj so koristne. Njih najveãji sovraÏniki so ‰ãu-
ke, ‰torklje in nekatere druge vodne ptice.

BES

ÎIVALSKE PODOBE

ISBN 91-7301-135-5

www.omnibus.se/beseda

Document Outline

Vsebina
- Mravlja
- Rak
- Zaba

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Fran Erjavec Avguštin Ocepek
Fran Erjavec Ni vse zlato, kar se sveti
Fran Erjavec Šaljivi potopisi
Fran Erjavec Huzarji na Polici
Fran Erjavec Črtice iz življenja Snaksnepskovskega
Fran Erjavec Domače in tuje živali
klucz fran a1
Grammaire Progressive Du Français Avec@0 Exercices Niveau Débutant Volume1
Doping in Sport Landis Contador Armstrong and the Tour de Fran
Baker Fran Miłość na rozdrożu
lit. romantyzmu, Prelekcje paryskie, Prelekcje paryskie - cykl wykładów Adama Mickiewicza na temat l
(Ebook Francais) Zecol Grammaire français 100 pages d'exercices
Linguistique française et comparative
comédie française
François Villon WIELKI TESTAMENT, Średniowiecze i renesans
Zmiana Konstytucji w poszczególnych krajach USA,Niemiec,Fran

więcej podobnych podstron

Fran Erjavec Živalske podobe

Document Outline