BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

1

 

Fran Erjavec

Avgu‰tin

Ocepek

BES

e

DA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

2

 

BES

e

DA

Fran Erjavec
AVGU·TIN OCEPEK

To izdajo pripravil
Franko Luin

[e-mail]

ISBN 91-7301-131-2

[e-mail]

www.omnibus.se/beseda

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

3

 

Prvo poglavje

P

revidnost boÏja in volja mojih roditeljev me je obso-

dila na veã let v mestne ‰ole. Ker so stara mati moja

imeli v mestu svojo hi‰o, stanoval sem pri njih. Hi‰a sta-
re matere je stala na zadnjem koncu mesta, kjer se ob
deÏevnem vremenu gnojnica prav po domaãe cedi po
ulicah. Tukaj jenja tudi robati mestni tlak. Previdna
mestna gosposka, kateri je mar za mir in pokoj me‰ãa-
nov, noãe, da bi ropotanje in drdranje voz budilo prebi-
valce tega tihega kraja iz sladkega jutranjega spanja.
Stara mati so bili v tej hi‰i porojeni in ne bom se zlagal,
ãe reãem, da svoje Ïive dni niso niti enkrat spali pod tujo
streho. Ta hi‰ica se jim je tedaj tolikanj priljubila, da so
veãkrat rekali, da bi ne hoteli menjati za marsikatero, ki
je morebiti veãja in ki stoji sredi mesta na najlep‰em
kraju. »Posebno zato sem tako rada tukaj,« dejali so veã-
krat, »ker imamo na vrtu tako dobro vodo, kakor je ni
kmalu v na‰i soseski. Ono leto, ko je bila tista velika su-
‰a, nobeden vodnjak okoli nas ni imel vode, celo mest-
ni vodnjak se je posu‰il, ali na‰ je imel zmeraj dovolj
moãe. Cerkev tudi nimamo daleã, branjevca imamo pa
v hi‰i.«

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

4

 

Ti materini dokazi imajo res nekaj v sebi, ãlovek jim

ne more kaj. Tudi sem imel jaz svojo staro mater preveã
v ãisli, da bi se bil ustavljal njihovim mislim, tega me
Bog varuj, ali vãasih se mi je vendar zazdevalo, da mo-
rebiti ne bi bilo napaãno, ko bi na‰a hi‰a stala sredi mes-
ta zraven ‰ole. Toliko je vsaj gotovo, da bi bila midva z
gospodom uãenikom veãja prijatelja, nego sva bila tako.
Pozimi sem prihajal veãkrat prepozno nego prezgodaj
in potem so trpeli u‰esa ali lasje ali pa kak‰en drug ud
telesa mojega za to, kar so noge zadolÏile.

Temu pa ni bila vselej kriva dolga pot; ko bi bilo pri‰lo

na to, morala bi bila najveã na‰a stara ura odgovarjati.
To ti je bila in morebiti je ‰e zdaj prava podoba babje
nestanovitosti in svojeglavosti; to, kar je danes zaosta-
la, in ‰e veã in preveã, prehitela je drugi dan, in nikoli
nismo vedeli, pri ãem smo. Da je bila babje vrste, poka-
zala je tudi s tem, da je vãasih, ko se ji je ravno zljubilo,
tolkla in bila ur brez konca in kraja. Kadar jo je prijela ta
togota, ni molãala, ko bi ji bil tri vozle na jezik naredil.
Vãasih pa je kljubovala in ‰obo napela; takrat ni dala
glasu od sebe, ãe si jo ‰e tako drezal in vlekel. Stara mati
so imeli neizreãeno potrpeÏljivost z njo; jaz sem jih le
obãudoval, da se vãasih ves popoldan niso naveliãali
stati pri njej in jo navijati in drezati. âe je potem en dan
prav ‰la, niso je mogli prehvaliti, in Bog obvaruj, da bi
bil kdo domaãih kaj zoper njo rekel, hudo bi se jim bil

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

5

 

zameril. Kadar ji je kak tuj ãlovek kaj oãital, vselej so se
zanjo potegnili. »Sama ne vem, kaj ji je spet, saj je ‰la
zmeraj prav, samo danes se nekaj obotavlja, je bil pa Ïe
spet kdo pri njej.« Pri zadnjih besedah so vselej po-
membno mene gledali, dasiravno sem se je ogibal kakor
naglavnega greha.

Stara mati so paã imeli ‰e eno prav lepo uro, ki je stala

v spalnici na predalniku pod steklenim zvoncem in vrhu
tega zvonca je bila ‰e z belim prtom zagrnena, kakor
podoba Izidina v Saisu. To uro jim je pred veã leti njih
sin in moj ujec Peter prinesel iz Trsta; takrat je bila prvi-
krat in zadnjikrat navita. Dasi tudi jih je Peter pouãeval,
kako se navija, vendar si mati niso upali, ‰e manj pa, da
bi jo bili komu zaupali. Zmeraj so rekali: »Saj ne ve nih-
ãe svojstva, kot sam Peter.« Ker pa Petra ni bilo, da bi jo
bil navijal, stala je, odkar se je bila prvikrat iztekla. ·e
pokazali je niso radi vsakemu: le redek je bil ãlovek, ka-
terega bi bili vrednega spoznali, gledati jo iz obliãja v
obliãje. Dobro vem, kako sem jih nadlegoval in prosil
prve dni, ko sem pri‰el k njim, da bi mi jo pokazali. Kaj
dolgo so se branili in ustavljali, predno so se vdali. S slo-
vesnim obrazom so me peljali pred kamrico, kjer sem
mogel ãevlje dobro odrgniti. Ko sva stopila v sveti‰ãe,
zapahnil so najprej duri, potem so obrisali prah s pre-
dalnika, na katerem je stala ura, in ko je bilo to storje-
no, odgrnili so z veliko prazniãnostjo beli prtiã in so me

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

6

 

smehljaje pogledovali. Gotovo so imeli veliko veselja ob
mojem ãudenju. Ura je bila pa res lepa. Od svetlega
ãrnega stojala so rasli ‰tirje beli stebri, med temi je visela
ura in nad njo je razprostiral zlat ptiã svoje peruti. Naj-
bolj mi je pa ugajal angel, ki je s kladivom v roki namer-
jal mahniti po dveh srcih, kateri je drugi roko drÏal v
kle‰ãah. Stara mati so rekli, da tudi angel ure bije, kar je
neki prav lepo videti. Zelena svilnata vrvica je visela iz
ure, kadarkoli bi kdo potegnil za to vrvico, oglasi se in
pove celo na ãetrtinke, koliko je ura. Tako so mi vsaj
prav za gotovo povedali stara mati in ker vem, da se ni-
koli niso zlagali, mora tudi to res biti; seveda bi se bil jaz
najraj‰i sam o tem prepriãal, ali kaj, ker tega stara mati
niso nikakor pripustili. Potem so mi pravili ‰e veã o tej
uri in o sinu Petru, kako je pri‰el v Trst, kako dobro sluÏ-
bo ima in ‰e veã drugega, kar sem davno Ïe vse vedel,
torej jih nisem niã prav zvesto poslu‰al. Angel mi ni ‰el
iz glave, ne vem, kaj bi bil dal, da bi ga bil videl, kako
tolãe s kladivom. Rad bi bil pustil obed opoldne, da bi
bil smel le enkrat potegniti za vrvico, ali mati so se pre-
veã bali, da bi se s tem ura ne pokazila, in da bi ne imel
veã izku‰njav, pokrili so jo spet z belim zagrinjalom.

Blagovoljni bralec, vem, da se bo tebi zdelo neumno,

kaj toliko pripovedujem o teh dveh urah, ali ker sem te
Ïe peljal v stare matere hi‰o, treba je vendar, da ti iz-
kaÏem njene posebnosti in znamenitosti. Gotovo mi

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

7

 

tega ne bo‰ zameril, posebno ãe ti ‰e povem, da polovica
vsega govorjenja v hi‰i stare matere se je pletla okoli teh
dveh ur in okoli pridnega sina Petra. âe je pri‰el kak ãlo-
vek v hi‰o, so znali stara mati besedo obrniti tako, da so
jeli govoriti o Petru, potem pa o novi uri, katero je on
prinesel, od te pa so poskoãili na staro; ãe smo bili pa
sami domaãi, so dobili Ïe kako priliko, da so o stari uri
kaj povedali; od te so napeljali govorico na novo in od
tod do Petra pa spet ni bilo daleã.

Pri vsem tem, da smo imeli v hi‰i dve uri, vendar ni-

koli nismo vedeli, pri ãem smo. V ‰oli sem imel jaz za-
voljo tega velike sitnosti, posebno pozimi. Ne vem, kaj
bi bil poãel, ko bi ne bili imeli stara mati nekaj v hi‰i, kar
naj je vsaj zjutraj uro prav dobro nadomestovalo. Ta ne-
kaj je bil visok ãrn klobuk, ki je vsako jutro razen nedelje
in zapovedanih praznikov kimal mimo na‰ega okna.
Na‰a okna so bila tako visoka, da se iz hi‰e drugega ni
videlo, nego samo klobuk, ali jaz sem vendar dobro ve-
del, kdo koraãi pod tem klobukom in o tem moÏu sem
se namenil vam povedati, kar sem zvedel o njem.

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

8

 

Drugo poglavje

A

vgu‰tin Ocepek, ker tako je bilo moÏu ime, je sta-
noval Ïe dvaintrideset let v hi‰i stare matere. Koli-

ko let je imel, tega ni nihãe natanko vedel, toliko je bilo
gotovo, da se ta leta, kar je pri nas stanoval, ni prav niã
izpremenil. Ljudje so sicer govorili, da mu jih ne manj-
ka veliko do ‰estdesetih, dasi tudi bi mu jih ãlovek ne
prisodil veã nego trideset. Ocepek je bil pisar pri dav-
karstvu, vsak dan je sluÏil po dve srebrni dvajsetici. S
tema dvema dvajseticama je Ïivel prav zadovoljno; ãasti
ni bil nikoli lakomen, torej se tudi ni poganjal za vi‰jo
sluÏbo, ker si je mislil, ãim veãja je sluÏba, tem veãja je
odgovornost, tem veãje so skrbi.

Avgu‰tin Ocepek je bil zakonski sin Jurija Ocepka,

po‰tnega kajÏarja s Kozjega vrha. Ime Avgu‰tin sicer ni
navadno v na‰ih krajih, v kozjevr‰kih krstnih bukvah ga
ne najde‰ v drugo in tudi na‰ junak bi ga ne bil dobil, ko
bi si bili dali mati kaj dopovedati. Ali kaj? Vsi ugovori
oãetovi so bili bob ob steno. Dasitudi oãetu ta materina
trma ni bila dovolj, vendar so se ji naposled vdali. Pa kdo
bi mogel tudi svoji Ïeni v takih okoli‰ãinah kaj odreãi!

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

9

 

Krstili so ga tedaj za Avgu‰tina in to ime bo nosil vse
svoje Ïive dni.

Ko je nekoliko odrasel, pasel je drobnico svojega oãe-

ta, to je: pet koz in dve ovci. Ko je nekoã na pa‰i sedel na
plotu in zvonil z razpraskanima nogama, misli, da bi
bilo bolje gospod biti, nego se v Kozjem vrhu za koza-
mi po grmovju plaziti. Takoj je sklical svojo ãredo in,
dasitudi je sonce stalo ‰e visoko na nebu, gnal jo vendar
Ïe domov in ‰e nikoli ni svojih koz tako drvil, kakor tisti
popoldan.

Materi je bila jako po godu ukaÏeljnost njih sina; od

samega veselja so se jokali. Oãe so ravno pod veliko
hru‰ko obrezovali topori‰ãe za novo sekiro, ko pridejo
mati k njim, da bi jim oznanili Avgu‰tinovo Ïeljo. Seve-
da so mati veliko ‰e sami pristavili, posebo fantove bi-
stroumnosti niso mogli prehvaliti. Svoj govor so sklenili
z besedami: »Saj sem vedela, da je ta fant za kaj bolj‰ega
namenjen nego za ubogega kmeta.«

Oãe pa niso dejali ne ãrne ne bele; meni niã, tebi niã

so naprej gladili topori‰ãe. ·ele ko so mati prenehali, de-
nejo rezilnik na stran, potegnejo ‰e nekolikokrat topo-
ri‰ãe skozi roke, da bi se prepriãali, je li Ïe dosti gladko
ali ne. Kakor je bilo videti, so bili s svojim delom zado-
voljni, torej ga prislonijo k hru‰ki in se obrnejo na pol
proti materi:

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

10

 

»Ljuba moja, ne vem, ali bi ti kaj odgovoril na tvoje

ãenãanje, ali ne; morda si izgubila vso pamet, ker govo-
ri‰ brez vsega premisleka. Fantu bi Ïe ne zameril, ãe mu
pride kaj takega na misel, saj vemo: mladost je norost;
ali da si ‰e ti v svojih letih tako neumna, da fanta pod-
pira‰ v tej misli, to mi ne gre v glavo. Ljuba moja, ‰ola je
draga. Kdo bi pa plaãeval zanj, saj ve‰, kako nama vse-
lej prede za davke, zdaj bi se pa ‰e novih skrbi na glavo
vlekel! Stara, to ti reãem, ne izpridi mi fanta, pa na miru
mi ga pusti; ravno zdaj, ko mi vsaj za pastirja zalega,
spravila bi mi ga rada od hi‰e. Le nekoliko pomisli.«

»To sama vem, da je ‰ola draga, ali bomo Ïe izkusili

na kak naãin; le poglej Pavlaãevega MatevÏa! Pavlaãevi
niã bolje ne morejo, nego mi; pa bo vendar sin k letu
novo ma‰o pel. Saj gospodje tudi sami pomagajo takim,
ki vidijo, da so prebrisane glave in da se dobro uãe, to
sem Ïe veãkrat sli‰ala. Ti pa neãe‰ dobro svojemu sinu,
ali hoãe‰ po vsej sili, da bo fant trpel, kakor ti trpi‰?
Dela‰ kot ãrna Ïivina, pa kaj ti pomaga, reveÏ bo‰ vse
svoje Ïive dni! Da le more‰ tak biti, da ‰e svojemu sinu
ne privo‰ãi‰ bolj‰ega in obilnej‰ega kruha. Ti si oãe, da
se Bogu smili!«

»Baba, zdaj pa tiho, imam Ïe dosti. âe je ãrni kruh za-

me dober, zakaj bi pa za mojega sina ne bil? Po tvojih
mislih je fant, ãe ne za veã, vsaj za ‰kofa namenjen. Pojdi
se solit! Bo‰ le videla, tvoja prevzetnost se ti bo otepa-

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

11

 

la. To ti reãem, ne jemlji mi tega veã v misel, fant osta-
ne doma, pa je mir besed!«

Kakor bi se bali, da pri vsem tem ‰e ne bo konca be-

sed, vstanejo in godrnjaje jo pobri‰ejo po stezi med
njivami, napravijo si ga eno pipico in ‰e nikoli ga niso
tako srdito pokali, kakor danes, tako jih je Ïena ujezila.

Mati pa sedejo na klop pred hi‰o in jokajo. Avgu‰tin

je ves pogovor sli‰al, stal je namreã za hlevom in je noh-
te grizel; zdaj se pa pridruÏi materi in ker vidi, da se jo-
kajo, pomaga jim ‰e on.

Ko so oãe pri‰li k veãerji domov, tedaj so mati ‰e ‰obo

napeli in so se drÏali kakor hudo vreme; dva dni niso
besedic spregovorili z oãetom, akoravno se jim je vide-
lo, da jih to stra‰no teÏi. Toliko bolj so pa vzdihovali in
svojega Avgu‰tina milovali, ker so mislili, da bodo tako
najlaÏe omeãili in obrnili oãeta na svoj kolovoz. Oãe so
bili pa tako poredni, da so se delali, kakor bi ne zapazi-
li hudega obraza in ne sli‰ali globokih vzdihljajev in so
bili veseli, ker so mislili, da bo zdaj za vselej konec tega
prepira. Ali v tem so se motili; mati so bili le na videz
premagani; na tihem so napravljali na novo vojsko, ne-
nadoma so mislili oãeta spet napasti, in da bi bila zma-
ga toliko gotovej‰a, iskali so si zaveznikov in so jih tudi
na‰li. Ko bi bili oãe vedeli, kak‰na nevihta se zbira nad
njegovo glavo, gotovo bi tudi ne bili rok kriÏem drÏali.
Zdaj pa, ker so bili Ïe svoje zmage veseli in niso bili pri-

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

12

 

pravljeni na novi in veliko huj‰i napad, bojimo se skoraj
za stanovitnost ubogega oãeta.

Prvi, katerega so mati dobili na svojo stran, je bil Kriv-

ãek, moÏ po vsej fari in ‰e daleã naokrog dobro znan. Bil
je izuãen ãevljar, ali kar je cesarja odsluÏil, ni prijel veã
za kopito; sicer je bil pa pri vsaki reãi, posebno, kjer se
je kak poÏirek vina zastonj dobil. Me‰etaril je najraj‰i,
nobeno pismo ni bilo storjeno in nobena krava ni bila
prodana, da bi Krivãka ne bilo zraven. V vasi so ga imeli
tudi za vedeÏa, in kdor je iskal dobrega sveta, obrnil se
je na Krivãka; le to napako je imel moÏ, da ga je duh mo-
drosti vselej ‰ele takrat obsenãil, ko se ga je nekoliko
nalezel pri Îupanovih. Za silo je znal tudi na klarinet —
ali po njegovem na klenet — piskati in pred pustom je
‰el vselej med godce. Ker je bil ‰aljivega, pa ãasih tudi
presneto kosmatega govorjenja, zato so ga povsod radi
imeli in kjerkoli je bil kak direndaj, povpra‰al je vsakdo,
je li bil Krivãek zraven, ali ne?

Krivãka so tedaj tudi Ocepkova mati naprosili, da bi

jim pomagal moÏa na kako viÏo pregovoriti. Krivãek jim
je to prav rad obljubil, dasitudi je materi odkritosrãno
povedal, da pri Juriju se ne upa veliko opraviti, ker je
svojeglav in trmast kot gabrova grãa. »Pa bomo Ïe vide-
li, kako in kaj,« je dejal, »saj je ‰e sv. Peter Jezusa zata-
jil, pa da bi se Jurij ne dal pregovoriti, to bi bilo vendar
od sile.«

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

13

 

Drugi materini zavezniki so bili Pavlaãev gospod, ki

bodo ob letu novo ma‰o peli. Tudi ta je dal besedo, da
bo pri‰el skrbni materi na pomoã, obljubil je tudi fanta
priporoãiti dvema prijateljema v lemenatu, da jima bo
ãevlje snaÏil in za to bo dobival kruha, da ga ‰e snesti ne
bo mogel. Gospodje mu bodo ‰li tudi sicer na roko in
mu bodo pokazali, ãe bi mu v ‰oli ne ‰lo kaj gladko.

Tretji v zavezi je bila slepa Polona, ki je z malo kramo

po hribih hodila od hi‰e do hi‰e in zraven nabirala tudi
cunje. Z materjo sta bili Ïe od nekdaj veliki prijateljici.
Pri Ocepkovih je imela Polona tudi spravljeno kramo,
kar je ni seboj nosila, in tukaj je noãevala, kadarkoli jo
je kupãija privedla v ta kraj. Slepa Polona — bila je sle-
pa na enem oãesu — peãala se je za Avgu‰tina Ïe od ne-
kdaj veliko. Kadarkoli je pri‰la iz mesta, prinesla je fantu
vselej trente ali potvice, torej jo je Avgu‰tin tudi teto
imenoval. Ona je obljubila, da bo dobila v mestu za fan-
ta stanovanje prav poceni in kar bo treba za papir in pe-
resa, bo pa Ïe ona iz svojega dala, saj tako pride skoro
vsak teden v mesto.

To so bili trije poglavitni stebri, na katere so zidali

mati svoje upanje, in to upanje jih ni prevarilo. Neko ne-
deljo popoldne, ko so ‰li oãe h kr‰ãanskemu nauku, jih
doide Krivãek, pridruÏi se jim in prav prijazno se pogo-
varjata do cerkve. Krivãek je znal besede tako sukati, da
sta govorila o gosposkem in kmetskem stanu, o njiju ne-

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

14

 

prijetnostih in teÏavah in ‰e veã drugega. Krivãek je
hotel s tem le Juriju na Ïilo potipati, Jurij pa, ki ni vedel,
kam pes taco moli, pritrjeval je vsemu. Po konãani sluÏ-
bi boÏji je bil Krivãek Ïe spet oãetu za petami in tudi
Pavlaãev gospod se jima pridruÏijo, bili so danes poseb-
no zgovorni in Jurij se ni mogel naãuditi gospodovi mo-
drosti. V Ïivem pogovoru pridejo do Ocepkove hi‰e. Go-
spod so se ravnali naprej, kar pridejo na prag slepa Po-
lona in mati z Avgu‰tinom, ki je naglo tekel gospodu
roko poljubovat.

»No, Avgu‰tin, ali Ïe zna‰ brati?« vpra‰ajo ga prijaz-

no Pavlaãev gospod.

To je bila voda na materin mlin, ki jim je razvezala

vozel na jeziku. Jeli so razlagati oãetu, kako bi ta gospod
MatevÏ fantu pomagali in kako bi ga Polona s papirjem
in s peresi zakladala. Oãe so se pa le izgovarjali, ali na-
posled so se vendarle udali; kdo bi se pa tudi ‰tirim
ubranil? Skoraj do mraka so se pod hru‰ko pogovarja-
li, kako bi se obrnil vsak krajcar, da bi bilo manj stro‰-
kov.

Ko so se bliÏali vsi svetniki, naloÏili so mati v oprtni

ko‰ nekaj masla, moke, ka‰e in druge ropotije, oãe so
zadeli ko‰ na pleãa in so jo mahnili proti veliki cesti, za
njimi je capljal Avgu‰tin, ki je imel od nog do glave vso
novo obleko. Krivãev, ki Ïe veã let ni prijel za ‰ilo, nare-

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

15

 

dil je fantu ãevlje zastonj; razen jedi mu niso dali druge-
ga, nego maslec Ïganja na dan.

Mati so po poti marsikak lep nauk dali svojemu sinu,

tudi eno srebrno dvojaão so mu stisnili v roke za poseb-
ne potrebe. Ko so pri‰li do velike ceste, loãili so se mati
in so ‰li Ïalostno-veseli nazaj proti domu, oãe s sinom
pa dalje v ‰olo.

Pri tej priãi mi prihaja na misel pesem, ki se poje v

nekaterih krajih po Dolenjskem:

»Tam notri v ‰panski deÏeli
je en sin svojih star‰ev bil;
pa enega samega so imeli,
pa ‰e tist’ je v ‰olo ‰el bil.«

Ker morebiti ta pesem ni ‰e vsem mojim potrpeÏlji-

vim bralcem znana, zatorej naj se mi ne zameri, da ne-
koliko veã o njej povem. — Komur je pa Ïe znana, naj
preskoãi naslednje vrstice. Prav veselilo bi me, ãe bi jaz
nekoliko pripomogel, da bi se ta pesem, kateri ni kma-
lu vrstnice, bolj in bolj raz‰irila po slovenski zemlji, da
bi se priljubila bralcem, da bi jo prepevali v veselih
druÏbah. Poje pa se tako-le. Eden izmed druÏbe bolj
govori, nego poje:

»Tam notri v ‰panski deÏeli
je en sin svojih star‰ev bil.«

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

16

 

Nato zapoje kor:

»Pa enega samega so imeli,
pa ‰e tist’ je v ‰olo ‰el bil.«

To je vsa pesem. Ko se to izpoje, zaãne se zopet od

kraja in tako dalje, dokler se komu poljubi. Ko bi znal
kaj muzike, tukaj bi v sekiricah zapisal napev; ker mi pa
to ni dano, moram pa le z besedo nekoliko povedati,
kako naj se poje. Iz zaãetka pojo vsi le bolj tjavendan,
ker to ravno ni niã posebnega, da eden sin svojih rodi-
teljev gre v ‰olo. Vendar se kmalu pokaÏe iz napeva, da
je roditeljem hudo pri srcu, ker so imeli enega samega.
Ko se je pesem prepela nekajkrat, tedaj je napev Ïe
milej‰i in bolj zategnen, boje se, da bi se sinu na poti ali
kje drugje ne pripetilo kaj hudega, kar je lahko mogoãe.
âim veãkat se poje, tem Ïalostnej‰a je; zdaj se vidi, da ne
bi bilo nemogoãe, da bi roditelji tega edinega sina ne
videli veã. Ta Ïalostna misel prevladuje dalje bolj in bolj
in napev gre zdaj Ïe skoro na jok in naposled izgine po-
polnoma vse upanje, da bi se ‰e videli na tem svetu. —
Res, prav Ïalostno!

(Tisti bralci, ki so preskoãili prednje vrstice, naj od tu

dalje berejo.)

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

17

 

Tretje poglavje

A

vgu‰tin je ‰el tedaj v ‰olo. Slepa Polona, materina
prijateljica, dobila mu je v Kurji vasi stanovanje, za

katerega so oãe plaãevali ‰est goldinarjev na vse leto, kar
se je cunjarici prav malo, oãetu pa neizreãeno veliko
zdelo. Avgu‰tinu se je prav dobro godilo. Njegovo naj-
veãje veselje je bilo v lemenatu ãevlje snaÏiti. Z neizreãe-
no jezo jih je drgal in likal, reveÏu je o vseh las kapalo;
ali vendar ni prej miroval, da so se svetili, da se je vanje
videl. Gospodje lemenatarji so ga prav radi imeli, kruha
je dobival, da ni vedel kam z njim, vsa gospodinjina dru-
Ïina ga je imela dosti. Vãasih ga je tudi kaj bolj‰ega do-
letelo namreã lepi kosi teleãje peãenke, katerih pa ni
nikdar domov nesel, menda se je bal, da bi svojih ljudi
ne razvadil. Vse je sam pojedel, ãe je bilo ‰e toliko, in
reveÏa so potem veãkrat obhajale take slabosti, da je
mislil, da bo umrl. Za gradom in ob Cesarskem grabnu
bi marsikak grm vedel povedati, kako si je pomagal Av-
gu‰tinov Ïelodec v takih teÏavah. Tudi marsikak lep
krajcar je dobil od gospodov, katerega pa ni — v ãast mu
bodi reãeno — zajedel ob medenih ‰trukljih in roÏiãih,

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

18

 

kakor bi morebiti kdo sodil po tem, kar je bilo reãene-
ga o peãenki.

·ole ni nikdar zamudil. Ko se je dan storil — pozimi

pa je bilo najveã temno — vzdignil se je Avgu‰tin iz Kur-
je vasi in je romal v mesto. Res, da je bil tudi v Kozjem
vrhu navajen zgodaj vstajati, ali kaj ga tukaj v mestu,
kjer mu ni treba koz pasti, na vse zgodaj vleãe iz gorke
postelje? âe kdo misli, da ga uka Ïelja budi iz jutranje-
ga spanja, moti se kaj hudo. Moã, ki ga z neznano silo
vleãe vsako jutro na brod Ljubljanice, je — kava.

Slepa Polona, ki je fantu pri vseh reãeh ‰la na roke,

mislila je, da mu ne more veãje dobrote izkazati, nego ãe
mu preskrbi vsako jutro skledico kave, katero je bolj ãis-
lala, nego vse druge ‰e tako drage pijaãe in jedila. Ona
je skoraj ob sami kavi Ïivela in po svojih izku‰njah jo je
tudi vsakemu priporoãala v notranjih boleznih. Kakor se
je veãkrat bahala, pomagala je ona Ïe marsikateremu in
marsikateri bi bil brez nje Ïe davno v krtovi deÏeli. Ona
je imela za vse bolezni le dve zdravili, namreã: gadjo
mast za rane in zunanje boleãine in kavo za vse notranje
bolezni. Komur ti dve reãi ne pomagata, temu svetuje
Polona poslati po gospoda. Da bi tudi Avgu‰tin spoznal
ãudodelno moã kave, priporoãila ga je stari svoji pri-
jateljici, ki pred mostom kuha neko osladno sivorjavkas-
to juho, katero — sam Bog ve po kateri pravici — ime-

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

19

 

nuje kofe. Za en krajcar se dobi skledica te moãe. âe
gre‰ zjutraj zgodaj mimo, bo‰ videl, kaj ima gostov, ki se
tukaj — poleti in pozimi pod milim nebom — krepãajo
za delo in trud, ki jih ãaka. Tej kofetarici je Avgu‰tin
zjutraj, predno je ‰el v ‰olo, dona‰al potrebnih reãi: to-
baka za nos, drv, vode itd., in zato je dobil vselej skledi-
co sive ãorbice, ki se mu je bolj prilegla, kakor ne vem
kaj.

V ‰oli je sprva nekam ãudno gledal; gosposki otroci so

ga draÏili zavojo hribovske obleke. Nekaj ãasa jih je
mirno poslu‰al, ali ko mu je bilo preveã, pokazal jim je
svoje hribovske pesti. Te pesti so mu v ‰oli kmalu prido-
bile toliko veljavnosti, da so si souãenci njegovo prija-
teljstvo v ãast ‰teli in si izku‰ali ohraniti njegovo dobro-
voljnost na vsak naãin; oddajali so mu namreã prosto-
voljno desetino od kruha, sadja in sladkarij. Vse je bilo
dobro, Avgu‰tin bi bil prav brezskrbno Ïivel, ko bi le
ABC ne bilo — ta nesreãni ABC mu je belil glavo. Njemu
se je kar nemogoãe zdelo v glavi obdrÏati toliko ãrk, ki
so si ‰e vrhu tega tako zelo podobne; to ga je ‰e nekoli-
ko potolaÏilo, kar je modri Krivãek ãasih rekel: »Nihãe
uãen iz nebes ne pade.« Z boÏjo pomoãjo je konec prve-
ga pol leta Ïe prav dobro loãil b od d in ko so minila tri
leta, pri‰el je vsem skrivnostim, ki tiãe v ABC, do korena
in uãenik ga je vrednega spoznal, da stopi v vi‰ji red.

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

20

 

Avgu‰tinu se je skoraj inako storilo, ko je zvedel, da bo
moral zapustiti uãenika, ki ga je tri leta vodil po strugah
in krnicah zvitega ABC. Zadnje leto so ga uãenik poseb-
no poãastili, izvolili so ga namreã, da jim je hodil po to-
bak. To opravilo mu je dajalo neko posebno imenitnost
v ‰oli in, kadar so uãenik segli po gro‰ in so mignili Av-
gu‰tinu, zavidalo mu je osemdeset mladih ‰olskih src to
posebno ãast.

Avgu‰tin je imel zlato vodilo, katerega se je vedno

drÏal, namreã: naglica nikjer ni dobra, tedaj tudi pri uãe-
nju ne. Ker bi bil visoki uãenosti rad pri‰el do zadnje
korenine, studilo se mu je vse hitro in povr‰no uãenje;
torej se ni nikoli prehitel in kar so se drugi v enem letu
nauãili — seveda vse le bolj po vrhu — za to se je on od-
loãil po dve, ãasih pa tudi po tri leta, kakor je videl, da
bo izhajal.

Te Avgu‰tinove misli morebiti niso napaãne; ali nje-

gova nesreãa je bila, da je imel ravno take uãenike, ki v
tej reãi niso bili njegovih misli. Kaj je mogel Avgu‰tin za
to, da so njegovi uãeniki mislili, da je le njegova lenoba
in budalost kriva, da tako zaostaja! To je Avgu‰tina pe-
klo v srce; tudi pravega veselja ni imel zdaj veã, ker je
videl, da se v najpoglavitnej‰ih reãeh s svojimi uãeniki
ne ujema. Vendar jo je z neizreãeno potrpeÏljivostjo pri-
vozil do tretje latinske ‰ole. Ta se mu ja pa tako imenit-

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

21

 

na zdela, da je takoj uvidel, da bo zanjo treba najmanj
tri leta; posebno gr‰ki jezik mu je bila zastavica, da je
celo obupal, bo li moãi jo kdaj re‰iti.

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

22

 

âetrto poglavje

A

vgu‰tin je tedaj izgubil malone veselje do ‰ole in do
bukev; niã ne mara, da bi bil obesil uk na kljuko in

bi jo bil popihal spet na Kozji vrh, ko bi ga ne bilo nekaj
zadrÏevalo. Avgu‰tin je namreã rasel vsaj v starosti, ãe-
tudi ne v modrosti, in je pri‰el v tista leta, ko se zaãne
vi‰ja gosposka bolj za ãloveka peãati in ga celo povabi,
da bi pri‰el pokazat, je li vreden bele suknje, ali ne. Av-
gu‰tin je imel res velik strah pred gr‰kim jezikom, ali ka-
dar je mislil na belo suknjo, ali bolje reãeno na beli frak,
obhajale so ga kar slabosti. To je paã uvidel, da ga malo
oãetovo posestvo ne re‰i voja‰ãine, posebno ker so oãe
trdni in dobro pri moãi. Torej je potrpel z gr‰ãino, dasi-
tudi bi mu bila kmalu Ïelodec obrnila in zme‰ala moÏ-
gane, ko bi jih bil kaj prida imel. Iz te prevelike stiske ga
re‰i uãitelj kr‰ãanskega nauka. Dobri moÏ je Ïe davno
uvidel, da je Ocepek toliko za ‰olo, kolikor zajec za bo-
benj. Neki dan po ‰oli pokliãe Avgu‰tina na stran in mu
naznani, da je pri davãnem uradu izpraznjeno mesto pi-
sarjevo, da je on z vi‰jim davkarjem, z gospodom Sra-
karjem, dobro znan in da je pri njem Ïe za Avgu‰tina
govoril. Revni pastirci na betlehemski pa‰i se gotovo

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

23

 

niso tako razveselili, ko jim je angel oznanil rojstvo Go-
spodovo, kakor je Avgu‰tina razveselila ta novica. Sol-
ze so mu zalile oãi, besede ni mogel govoriti v zahvalo,
le roko je poljubil dobremu gospodu. Sam sebi ni mogel
verjeti, da bi bilo to mogoãe, in ‰ele tretji dan, ko je Ïe
v davãni pisarni blizu vrat sedel pri svoji mizi in je pre-
pisaval mnogovrstne reãi, se je bil prepriãal, da je resni-
ca. Ko je tri dni pisal, pokliãe ga vi‰ji davkar v svojo pi-
sarno, ki je bila od obãe velike sobane le z remeljni pre-
grajena. Kadar Avgu‰tin zasli‰i Srakarjev glas, se pre-
stra‰i, da mu pade pero iz roke, ves bled stopi pred go-
spoda, ker je mislil, bogve, kaj je zagre‰il.

Srakar mu pove, da je z njegovim pisanjem zadovo-

ljen, da bo dobiavl po 35 kron srebra na dan in da naj
pridno opravlja svojo sluÏbo, potem more sãasoma do-
biti tudi veã. Avgu‰tin se mu prikloni do tal in gre k svoji
mizi ter pi‰e, da mu je pot od las kapal. On je bil vsak
dan prvi v pisarni in jo je zadnji zapustil. Ura ‰e ni bila
osem, Avgu‰tin je Ïe sedel za mizo; drugi uradniki in
pisarji so ‰ele proti deveti uri dohajali in Srakar navad-
no ob desetih, a predpoldne je zopet zapustil kancelijo.
Avgu‰tin je vselej skoãil izza mize, da mu je pri odhodu
vrata na izteÏaj odprl in se mu poniÏno poklonil. Tudi
Srakarjevega psa je vselej prijazno pozdravil, in ko je
videl, da to gospodu prija, znal se je psu ‰e bolj prikupiti.
Pri obedu si je najbolj‰e ko‰ãe pritrgaval od ust, da je z

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

24

 

njimi pital gospodovega ‰eklja; tudi mu je vsak dan dal
v skledico mrzle vode.

Iz zaãetka, ko je Avgu‰tin ‰ele pri‰el v pisarno, je pi-

sal z jeklenimi peresi, ki so ravno takrat jela izpodriva-
ti gosja; ali ko je videl, da Srakar pi‰e le z gosjimi peresi
in da on vsako novo iznajdbo, tedaj tudi jeklena peresa,
neizreãeno sovraÏi, hitro je pometal svoja skozi okno in
od tistega dne tudi doma ni prijel za drugo pero, nego
za gosje.

âe je Srakar videl, da kdo pi‰e z jeklenim peresom, je

postajal nemiren, glava ga je jela boleti in tisti dan se mu
ni ljubilo ni jesti ni piti; celo Kotzebue, katerega je sicer
v pisarni bral za kratek ãas, ni mogel tisti dan pripravi-
ti v dobro voljo. Avgu‰tin je bil tako sreãen, da je sãaso-
ma izpazil, kako mora biti pero vrezano, da Srakarju
najbolje sluÏi. Torej ga je Srakar izvolil za svojega pe-
rorezca in davkar je s tem dobil poldrugo uro, ker je si-
cer od desetih do poldvanajstih rezal peresa. Zdaj mu
tega ni bilo veã treba, ker mu je znal Avgu‰tin bolje po-
goditi; da pa bi imel to poldrugo uro vendar kaj opraviti,
prinesel je vsak dan s seboj de‰ãico in od nje rezljal
zobotrebnike.

Tako bo ‰lo dan za dnevom, leto za letom. Ko mine

deset let, bilo je konec desetletne posku‰nje in od zdaj
se je plaãa Avgu‰tinu povi‰ala na dve dvajsetici na dan.
Zdaj je Ïe malo bolj mo‰ko stopal po ulicah in ‰e tisti

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

25

 

dan je odpovedal dosedanje stanovanje za gradom, kjer
je stanoval ves ãas, ter si je dobil stan v hi‰i moje stare
matere, in odtod jaz moÏa poznam. Tisti dan, ko mu je
bila povi‰ana vsakdanja plaãa — je bila ravno sobota —
stori si srce in gre na veãer v krãmo, kamor so ponava-
di zahajali njegovi tovari‰i. To je bilo prvikrat, torej ga je
druÏba z zaãudenjem gledala; Avgu‰tin je bil, dasitudi iz
zaãetka tih in pla‰en, vendar kmalu dobre volje, in ko je
imel drugo merico pred seboj, je bil on Ïe najglasnej‰i
med vsemi. Tudi njegovi tovari‰i, akoravno so sicer pus-
ti in osorni, navzeli so se nekaj Avgu‰tinove dobre volje,
posebno ko je Avgu‰tin dal za dva bokala vina. Ali zdaj,
ko so se drugi malo oÏivili, umolknil je Avgu‰tin, jezik
mu ni veã sluÏil, le nerazumne besede je blebetal in na-
posled ga je vino omamilo tako, da je za mizo zaspal in
da so ga morali tovari‰i spremiti domov.

Ko se drugo jutro prebudi, ga je bolela stra‰no glava

in dasitudi je dalje spal, nego po navadi, bil je vendar Ïe
zelo truden. Poãasi se mu je jelo v glavi veriti in jasniti,
toliko da se je spomnil, da je bil v krãmi in da je nekoli-
ko preveã pil, kako je pa domov pri‰el, tega se ni mogel
spomniti. Dasitudi mu v nedeljo ni bilo prav niã dobro,
vendar je sklenil na veãer zopet iti v dru‰ãino, da bi to-
vari‰em pokazal, da je moÏ — da je svoj gospod.

Ko pride v krãmo, bilo ni razen enega tovari‰a niko-

gar od sinoãne dru‰ãine. Avgu‰tin sede poleg njega in

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

26

 

mu toÏi, kako ga je ves ljubi dan glava bolela in da prav
niã ne ve, kako in kdaj so se sinoãi loãili. Pezdir — tako
se je pisal Avgu‰tinov tovari‰ — uganjal je rad burke in
najveãje njegovo veselje je bilo, koga za norca imeti. Ko
mu Avgu‰tin tako toÏi svojo nadlogo, ‰ine mu misel v
glavo, ubogega Ocepka danes za kratek ãas malo muãiti.
Pezdir verno poslu‰a Avgu‰tina in ves ãas zami‰ljeno
gleda predse, potem se pomakne bliÏe njega, ozira se
skrbno okoli, kakor bi se bal, da bi kdo drugi ne sli‰al
njiju pogovora, in mu ‰epetne na uho: »Kako si pa pri‰el
sinoãi domov?«

»Sam ne vem, kako; toliko vem, da sem zjutraj v po-

stelji leÏal.«

»Ti presneti Ocepek, ti! Jaz bi nikoli ne bil verjel, da

si tako moãan, ko bi ne bil sam videl. Prvega si kar tako
tre‰ãil ob zid, da je na mestu obleÏal.«

»Koga sem vrgel ob zid?«
»No, nikar se ne delaj, kakor bi niãesar o tem ne ve-

del. Meni ne more‰ tajiti, ko sem vse sam videl.«

»Kaj si videl? Ti me pla‰i‰; za boÏjo voljo te prosim,

govori!«

»To bo‰ vsaj vedel, kako si se tepel z dvema policaje-

ma, saj tako pijan menda vendar nisi bil, da bi …«

»Kaj? Da bi se tepel — jaz tepel! — in s policajema? Pa

zakaj?«

»Zapreti sta te hotela, pa se jima nisi dal.«

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

27

 

Avgu‰tin je pri teh besedah obledel kakor stena in

mrzel pot mu je stopil na ãelo.

»Zapreti! — Mene zapreti?! Lepo te prosim, kaj sem

pa pregre‰il?«

»Zdaj pa Ïe vidim, da si bil pijan kakor kanon. Tedaj

res prav niã ne pomni‰, kako si razsajal? Saj nisi bil ãlo-
vek, bil si huj‰i, kakor Ïivina. Precej ko smo stopili iz
krãme, jel si vpiti na vse grlo, da so ljudje okna odpirali
in gledali, kaj je. Mi smo te mirili in pogovarjali, pa vse
zastonj. Kar prideta dva policaja in te opominjata, da
molãi ali da pojdi mirno domov. Ti si jima jel pa zabav-
ljati, in pa kako! Take priimke si jima dajal, da je bilo
drugih nas kar groza, in ko sta te hotela zgrabiti, mah-
nil si z rokama in si podrl oba. Eden je odletel v zid in je
kar obleÏal, drugi se je paã zopet pobral, pa si ga kma-
lu znova pobil na tla. Mi smo ga hoteli braniti, pa je bilo
prepozno. Ko sta oba leÏala na tleh, stekel si po ulici
proti domu.«

Avgu‰tin si je podprl glavo in je tih poslu‰al Pezdirja.

Stra‰no mu je vrelo po glavi, zdelo se mu je, kakor bi
sanjal, ker besedice ni mogel izpregovoriti, le globoko je
vzdihoval.

V tem ko je Pezdir to pravil Avgu‰tinu, pri‰el je drug

njegov tovari‰, Slivar po imenu, in prisede k njima. Pez-
dir mu je mignil z oãmi pa sta se sporazumela.

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

28

 

Nekoliko ãasa so tiho sedeli, potem pa povzame Sli-

var besedo: »Kakor se mi zdi, pogovarjata se o sinoãnem
boju. Ravno pred eno uro sem sli‰al, da so prevideli ene-
ga teh policajev in kakor pravijo, ne bo veã trave tlaãil.
Policija i‰ãe hudodelnika, pa, kakor se mi zdi, niso ‰e na
pravem sledu.«

Te Slivarjeve besede so popolnoma potlaãile Avgu‰ti-

na; z obema rokama si pokrije obraz in stoãe: »Moj Bog,
moj Bog, kaj bo z menoj? Prijatelja, lepo vaju prosim,
molãita! O nesreãno vino!«

»Ne bodi neumen, to ve‰, od naju te ne bo nihãe iz-

dal, le sam se pametno vedi in morebit se ‰e vse po sreãi
izide.«

Ocepek plaãa vino, katero je komaj poskusil, in gre

ven, ker v krãmi mu je bil zrak preteÏak; mislil je, da se
mora zadu‰iti. Ko pride ven, udere jo naravnost proti
domu, skrbno se je ognil vsakega ãloveka, menil je, da
so to sami rablji, ki njega i‰ãejo.

Ko prisope domov, zapre se v svojo sobico in premi‰-

ljuje svojo hudobijo. Avgu‰tin ni pomnil, da bi bil kdaj
kakega ãloveka s hudo besedo razÏalil, on, ki je bil ved-
no poniÏen in pohleven kakor ovca, zdajci obdivja ka-
kor divja zver in pobija ljudi kakor vrabce! Ko bi imel
veã srãnosti, bil bi si vzel Ïivljenje, katero je po njegovi
misli Ïe tako zapadlo rablju. Take stra‰ne noãi ‰e ni imel

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

29

 

vse svoje Ïivljenje. ReveÏ ni mogel zaspati in ãe je tudi
zadremal za kak trenutek, prebudile so ga stra‰ne sanje.

V krãmi pa smeha ni bilo ni konca ni kraja, ko je Av-

gu‰tin od‰el. Pezdir je bil kmalu poãil od smeha in Sli-
var je rekel, da je to veã vredno, kakor deset iger v gle-
dali‰ãu; in vsi so se veselili na jutri‰nji dan, ker se bo ta
igra vr‰ila nadalje.

Skesan in poparjen pride drug dan Ocepek v pisarno

‰e prej, kakor po navadi, in sede za mizo, ali danes mu
pisanje ni ‰lo od rok; kar je pisal, bilo je napaãno in ves
ãas, kar je opravljal to sluÏbo, ni pokvaril toliko papir-
ja, kakor danes. Poãasi so jeli dohajati tovari‰i. Kadar so
se odprla vrata, zganil se je Avgu‰tin po vsem Ïivotu, ker
je mislil, da biriãi gredo ponj. Vse je bilo tiho, nihãe ni
izpregovoril z Avgu‰tinom in uradniki so le ‰epetali med
seboj. To ‰epetanje je Ocepka ‰e bolj vznemirjalo, ker je
bil prepriãan, da se o njem pogovarjajo; povpra‰ati pa
nikogar ni hotel, ker se je bal, da bi ne zvedel spet kake
‰e stra‰nej‰e novice. Pezdir pa je ves ãas pazil pri oknu,
kdaj pride Srakar, in ko ga vidi po ulici iti, gre ven in mu
vse razloÏi. Srakar, ki je med vsemi nem‰kimi klasiki
najbolj ãislal Kotzebueja, je bil veliki prijatelj ‰al in burk.
Ko tedaj od Pezdirja vse natanko zve, kako in kaj, nabe-
re si obraz v gube, kakor je imel navado, ãe ga je ob‰la
kaka nejevolja, in stopi v pisarno. Avgu‰tin ga je izpod
ãela pla‰no pogledaval in izku‰al brati na njegovem

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

30

 

obrazu, ali Ïe kaj ve o njegovem poboju, ali ne. Srakar
postavi palico v kot, obesi klobuk na klin, potem gre ne-
kajkrat po sobi gor in dol in se ustavi pred Pezdirjem.

»Gospod Pezdir, ali ste vi kaj sli‰ali o predsinoãnem

poboju?«

·e predno je Pezdir mogel kaj odgovoriti na to vpra-

‰anje, skoãi Ocepek izza mize, pade pred Srakarja na
kolena in joka kakor malo dete, tako da se je Srakarju in
celo Pezdirju smilil.

»Ocepek,« nadaljuje Srakar, »kaj to pomeni, menda

vsaj vi niste tisti hudodelnik?«

»Oh, jaz, jaz! To se pravi, ne vem, ali sem, ali nisem;

verujete mi, jaz ne vem; ali ker vsi pravijo, da sem jaz in
tudi vi Ïe veste o tem, mora pa vendar biti res.«

»Tedaj vi ste tisti pijanec! Ocepek, reãi vam moram,

da sem se zelo zmotil o vas. Jaz sem vedno mislil, da ste
miren in trezen ãlovek, ali kaj moram sli‰ati o vas? In to
ravno zdaj, ko sem vam plaão povi‰al, menda v zahva-
lo? Pomislite, to ni samo za vas, ampak tudi za nas vse
velika sramota, in ãe gosposka to zve, kaj bo z vami?«

»Gospod, priseÏem vam,« stoka Ocepek, »da nisem

nikdar bil pijan in da Ïivi du‰i nisem niãesar Ïalega sto-
ril, kakor samo ta nesreãni dan. O samo enkrat mi od-
pustite.«

Srakarju in vsem drugim se je Ïe smilil, torej ga niso

dalje muãili. »Vstanite,« veli mu Srakar, »vstanite, kaj bi

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

31

 

rekel tuj ãlovek, ko bi zdaj notri pri‰el. Kar je res, je res;
jaz sem bil dozdaj vedno zadovoljen z vami in mislim,
da je bilo to prvikrat in zadnjikrat, torej jaz ne bom tega
dalje razgla‰al in tudi druge gospode prosim, da bi to
ostalo med nami.«

Vsi so obljubili in Slivar je tudi danes zvedel, da je

eden policaj Ïe popolnoma zdrav, drugemu se je pa tak-
isto Ïe obrnilo na bolje.

To vse je Ocepka nekoliko potolaÏilo, ali vendar je

vselej ‰e plaho pogledal, kadar so se vrata odprla in ‰ele
dva ali tri tedne pozneje je laÏe dihal, ko je Slivar prine-
sel novico da je tudi drugi policaj Ïe okreval. Ni nam
treba zagotavljati, da odslej ni bilo Avgu‰tina v nobeni
krãmi videti, tudi vsakega policaja se je Ïe od daleã izog-
nil, ker se je bal, da bi ne bil morebiti eden tistih dveh in
da bi ga ne spoznal.

Kako pa se je Ocepku nadalje godilo, zvedeli bomo ob

novem letu.

BES

e

DA

AVGU·TIN OCEPEK

32

 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-131-2