BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

1

 

Fran Erjavec

Ni vse zlato,

kar se sveti

BES

e

DA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

2

 

BES

e

DA

Fran Erjavec
NI VSE ZLATO,
KAR SE SVETI

To izdajo pripravil
Franko Luin

[e-mail]

ISBN 91-7301-132-0

[e-mail]

www.omnibus.se/beseda

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

3

 

Prvo poglavje

K

am si se spet napravil? — Pa ãemu bi ‰e vpra‰ala,
ker dobro vem, kam si se napotil. Ali ti res ni mo-

goãe nobenega dne prebiti brez pijaãe?«

Tako je kmetica srednje dobe, sedeãa pomladnega

dne pred hi‰o in vijoãa prejo, ogovorila moÏa stopiv‰ega
ãez prag.

»Na Log grem pogledat. Pravijo, da mi je zadnja voda

na senoÏet proda nasula. Noãnega silnega dela nimam.«

»Vem, da gre‰ na Log, ali ne toliko zaradi senoÏeti,

kakor Dragarjevemu vinu na ljubo. In dela nima‰? O
sveta pomagalka! Poglej okrog sebe, ali prav ne kriãi vse
po gospodarju? Poglej ga soseda, od ranega jutra ti Ïe
dela in bo delal ‰e v mrak.«

»Kaj meni mari drugi ljudje, najmanj pa ta sosed. âe-

mu li imam hlapca? In ãe pijem, pijem za svoje, Ïiva
du‰a nima se v to vtikati.«

»Moti‰ se! âe nobeden drugi ne, imam to pravico jaz,

Ïena tvoja. Zase mi ni, jaz z boÏjo pomoãjo Ïe kako pre-
bijem in pretolãem ‰e ta leta, ki mi jih je Bog namenil, ali
za otroka mi je, ta dva se mi smilita.«

»Niã hudega jima ni. Laãna menda vendar nista?«

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

4

 

»Laãna dozdaj res ‰e nista in upam, da tudi ne bosta,

dokler mi ljubi Bog ohrani zdravje. A poglej ju, kako sta
obleãena! Tonãek vso zimo ni mogel ne v ‰olo ne h
kr‰ãanskemu nauku in ne k ma‰i. Vsi njegovi vrstniki
pojdejo zdaj k prvi izpovedi, samo na‰ ne. In zakaj ne?
Zato ne, ker ni imel in ‰e nima ãevljev. Prazniki so pred
durmi, a Anica nima po‰tenega praÏnjega krila. O sebi
molãim. Tako nizko je padla âerinova hi‰a. In poglej
tudi sebe. Ali je kdaj kak‰en âerin ob nedeljah hodil v
taki ogoljeni obleki in v takih zraboãenih ãevljih? Sram
te bodi!«

»Pridigati res zna‰. Veãna ‰koda, da ne sme‰ na pro-

povednico. Za ãevlje je pa Ïe poskrbljeno. Valje drugi te-
den pride Strgulãev Ivanec v hi‰o in po‰ije vsem, kar bo
treba. Anica dobi tudi krilo. Ne boj se, dokler sem jaz ‰e
tu, otroci moji ne bodo raztrgani hodili.«

»Kaj, ne hodijo zdaj? In kam ‰e pridemo ako pojde

tako dalje? Pomisli, kaj si imel pred petnajstimi leti in
koliko tega je ‰e danes tvojega. In kaj ostane po tebi
sinu, ako bo‰ delal, kakor si zaãel?«

»Molãi! Tega ti ne umeje‰. Oddal sem samo nekate-

re kose, ki so mi bili z nerok. Ne skrbi ti zastran moje-
ga gospodarstva, jaz Ïe vem, kaj delam.«

»Ne ve‰, ne! Tako hudoben vendar nisi, da bi z ve-

denjem in premislekom zapravljal. Srce ti je otrplo za
nas, ti zdaj poslu‰a‰ le svoje vinske bratce. Mi doma se

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

5

 

potimo in ubijamo, ti pa popiva‰ in ponoãi in podnevi
me‰a‰ tiste peklenske podobice. Tvoja Ïena in tvoja
otroka doma oskodevajo, ti pa druge z vinom zaliva‰.«

»Koga neki jaz zalivam?«
»Zaliva‰, zaliva‰! Jaz sicer ne hodim za teboj, tudi ne

povpra‰ujem, kaj poãenja‰, a ljudje mi vse prina‰ajo v
hi‰o, ãetudi jih odganjam.«

»No, ali bo‰ s svojimi litanijami skoro pri kraju? Le ‰e

povedi, ako ima‰ kaj na srcu. Danes sem pri volji po-
slu‰ati te, drugikrat ne vem, kako bi bilo.«

»Kdo drugi ti bo, ako ne jaz? Moram ti povedati, ãe-

tudi niã ne pomaga. saj olaj‰am si srce. Tudi srama ni-
ma‰ veã, vse si utopil v vinu. V nedeljo po noãi so te pri
Dragarju vinski bratje, ki si jim Ïelodce do vrha nalil,
naposled izpehali iz hi‰e in te pijanega vrgli pod kap. A
vãeraj si vendar spet lezel tja in tudi zdaj si se napravil
doli. Res, sram te je prav toliko, kolikor volka strah.«

Zdaj mu je bilo preveã. Ugovarjal sicer ni, bodisi ker

je dobro vedel, da je vse res, kar mu Ïena oãita, bodisi da
ga ni bila volja prepirati se s suhim grlom. Samo nekaj
je mrmljal o strupenih babjih jezikih, potem pa je ubral
med njivami stezo nizdol proti Logu.

Ne govoril bi resnice, ako bi trdil, da ga Ïenine bese-

de niso prav niã zbodle. Saj vãasih, zlasti ponoãi, kadar
ni mogel spati, vzbujala se je tudi njemu vest in mu go-
vorila skoro tako kakor Ïena. Pri‰li so mu vãasih celo

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

6

 

trenutki, ko je sam v sebi priznal, da ne dela prav in da
bo treba kreniti na drugo pot. Volja, po‰tena volja, da se
pobolj‰a, bila je veãkrat tu, ali meso je bilo slabo in ni-
koli ni moglo odbiti izku‰njave. kadar je zopet sedel pri
vinu, udu‰il je v njemu vse dobre nakane.

BlaÏ âerin je bil pred leti najtrdnej‰i kmet pod viso-

kim Kolkom in ‰e tedaj, ko govori na‰a pripovest o
njem, pri‰tevali so ga, kar se tiãe imetka, vedno ‰e k
bolj‰im. Po oãetu je dobil ãisto kmetijo z lepimi gozdi.
Daleã naokrog nobeden ni imel takih senoÏeti, nobeden
toliko lepe Ïivine. Dokler je stari ‰e Ïivel, je bilo vsem
prav, a po oãetovi smrti se je vse predrugaãilo. Pogosto-
ma je zahajal v bliÏnji trg, sprva res po opravkih, ki jih
je imel pri oblastvih, pozneje pa tudi veãkrat brez potre-
be. Tu se je okoli imovitega in radodarnega âerina jela
zbirati Ïejna in laãna gospoda najniÏje vrste. Jedlo, pilo
in igralo se je po cele noãi, plaãeval je navadno vse âe-
rin, ali baron âerin, tako so namreã te pijavke imenovale
kmeta, kateremu je res ugajalo, da se okoli njega suãe
toliko za ãudo poniÏne gospode. âerin je imel toliko
zemlji‰ãa, da je smel po svojem sam loviti, ali kakor nje-
gov oãe, tako tudi on nikoli ni mislil na lov, zdaj pa so ga
ti gospodje pregovorili, da je ‰e od svoje razhodne obãi-
ne vzel lov v zakup. In zdaj se je priãelo trÏanom pravo
veselje. Ob nedeljah in praznikih je pokalo po dolini ka-
kor v vojski. Ustrelili ti lovci res niso mnogo, toliko veã

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

7

 

so pojedli, najveã pa popili. Plaãnik za vse je bil baron
âerin. Njega in njegovo Ïejno lovsko druÏbo so poznale
vse krãme po dolini. Resnica je, da se je baronu veãkrat
pripetilo, da ni imel cesarskega denarja pri sebi, a kaj
zato? Saj krãmarji so znali pisati in so tudi radi pisali,
zlasti ker jim baron ni na prste gledal, v glavi pa vsega
tudi ni mogel drÏati, dasi je imel dosti dober spomin. Ti
krãmarji so bili dobri ljudje in niso pritiskali âerina za-
stran plaãila. âakali so, da se je veã nabralo, in ‰e tedaj
dolÏniku ni bilo reba gotovega denarja ‰teti. Ti dobro-
srãni moÏje so jemali namesto denarja tudi les. To je bilo
âerinu prav po volji, ker pri tem ni imel niã dela, vse so
sami posekali in iz gozda spravili. Pri posekavanju se je
pa tak‰en po‰tenjak navadno u‰tel, ali nikoli ne sebi v
‰kodo. In tako je pri‰el ãas, ko so vse pile (Ïage) po do-
lini rezale âerinove krlje.

Nekega dne pride po nakljuãju v svoj gozd pod Sle-

menom, v katerem je dajal krãmarjem sekati. Ni ga veã
poznal, tako grozno so ti gozdni ÏuÏki gospodarili v
njem. MoÏ je sedel na podrto hojo in se prijel za glavo.
V srcu mu je vrelo, nobene prave misli ni mogel ubrati.
·kodo, veliko ‰kodo so mu napravili. Ali koliko kdo, tega
ni vedel. In koga hoãe toÏiti, ker se pri nobenem ni spo-
minjal, koliko hoj je smel posekati. Ogla‰ala se mu je
tudi vest in mu glasno oãitala: sam si kriv, sam si kriv.
Grozil in rotil se je sicer, da bo vse krãmarje toÏil, ali

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

8

 

ostalo je le pri groÏnji. Nekaj dobrega je vendar âerinu
prinesel ta dan. Lovskemu razgrajanju je bilo konec. Ko
se je za drugo nedeljo napovedala znana lovska druÏba,
priãakoval jo je, kakor navadno, toda ne s pu‰ko ob ra-
meni, temveã z gorjaão v roki ter je laãne gospodke raz-
gnal z grdimi psovkami.

Tega nobeden ni bil bolj vesel nego âerinova Ïena.

Mislila si je, da to pomeni popoln preobrat v Ïivljenju
njenega moÏa, in nekaj ãasa je bilo res videti, da bo tako.
Ali prehitro je spoznala, da se je varala. âerin brez vina
in brez druÏbe ni mogel biti. Oboje je na‰el pri Dragarju
na Logu, najprej vino, a druÏba je pri‰la sama od sebe.
Dragar je bil edini krãmar v dolini, katerega se je âerin
prej nekako ogibal in zato se je Dragar pri njem najmanj
okoristil. Tem tesneje se ga je oklenil zdaj. Za njim sta
hitro prilezla dva kmeta, ki sta malone Ïe odgospodari-
la, potem neki Ïagar, na katerega so imeli oroÏniki po-
sebno pazko, ker so ga imeli na sumnji, da je v zvezi z
la‰kimi ponarejalci na‰ega denarja, in naposled neki
biv‰i pisar, ki pa je izgubil sluÏbo in je zdaj ljudem pro-
ti plaãilu in vinu delal vsakovrstna pisma. Klicali so ga
dohtar.

To so bili Dragarjevi stanovitni gostje, pridruÏila se

jim je vãasih kaka druga vinska mu‰ica, zlasti kadar je
bil âerin ‰iroke volje. Takrat je poleg njega lahko pil
vsak, kdor mu je dal dobro besedo. Najveã se je pa pri

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

9

 

tem okoristil Dragar. âerin denarja navadno ni imel, in
ãe ga je tudi imel, za vino mu ni ‰lo od rok. Tudi hoj ni
dajal veã sekati, ali prav lahko sta ga pregovorila Dragar
in dohtar, da ima preveã sveta, da bi mu bilo samo v
prid, ako bi oddal nekoliko manj‰ih kosov, ker bi potem
ostalo lahko bolje obdelal. In tako je Dragar, ki si je pred
nekaj leti kupil na Logu toliko sveta, da si je nanj posta-
vil hi‰o, dobil od âerina zdaj ogradico, zdaj njivico, k
letu spet eno in tako dalje. Ko je zdaj âerin po senoÏe-
tih stopal nidol proti Logu, ni mu bila na misli s prodom
zasuta senoÏet, temveã premi‰ljal je, kje bi dobil nekaj
denarja, da bi obul in oblekel sebe in druÏino. Tisto, kar
je Ïeni govoril o Strgulãevem Ivancu, ni bilo niã res. Niã
ni govoril in denarja ni imel, da bi kupil usnja. A kje ga
dobiti? — Pri mesarju ali pri Dragarju? Mesar mu je lani
in letos odvedel Ïe toliko Ïivine, da âerinu samemu ni
dalo srce, da bi spet tega moÏa klical. Torej ostane edi-
ni Dragar.

Zdajci ugleda pred seboj starega, skljuãenega moÏa,

ki se je poãasi ob palici pomikal v reber. To je bil sosed
Volk, moÏ stare korenine in starega po‰tenja. Bil je po-
kojnemu oãetu najbolj‰i prijatelj in njega je drÏal pri
krstu. Ta moÏ je bil âerinu huda vest. Sicer ni mnogo
govoril, vrgel mu je le kako besedo in ga z malimi, sivi-
mi oãmi nekam ãudno pogledal. âerinu se je pa zdelo,
da mu starec vidi na dno du‰e in vsaka njegova beseda

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

10

 

ga je zapekla kakor Ïiv ogenj. Zatorej se ga je tudi na le-
pem potu ogibal. Ko je zdaj moÏa ugledal pred seboj, ni
si niã pomi‰jal, temveã krenil je v stran in skoãil v jarek,
kjer je curela plitva vodica. Tu je ãakal, da bi starec pre-
‰el. A Ïivo, dasi staro oko ga je ‰e ujelo, in ko je korakal
mimo njega, kriãal je glasno: »Hou, hou! Volk gre, zaj-
ci beÏe, volk gre, zajci beÏe!« âerina je bilo malo sram,
a vendar mu je bilo prav, da je stari ‰el po svoji poti in
da se ni dalje vanj zadiral.

Pri Dragarju ni bilo ‰e nobenega gosta, kar je bilo âe-

rinu po volji. Tem laÏe se bo dalo govoriti. Pa bahavemu
âerinu danes za ãudo beseda ni hotela prav iz grla. Na-
posled vendar blekne za osemdeset goldinarjev. Ali Dra-
gar danes na tisto uho ni hotel niã prav sli‰ati, ãe‰ da
vina mu ‰e Ïe da, gotovine mu pa ne more, ker mu je
plaãati vino. âerin ni bil vajen od krãmarjev sli‰ati takih
besed, zatorej je Dragarja nekako neverno pogledoval in
stresal z glavo, ali ta je bil danes tudi kratko nasajen in
ni dal k sebi. âerinu se je obesil nos, ãemerno se je drÏal
in nejevoljno presukaval izpraznjeni kozarec med roka-
ma. Celo vino mu danes ni ‰lo v slast. V dober ãas vstopi
dohtar, pogleda âerina, pogleda Dragarja in takoj je
vedel, kaj je med njima. Hitro je posegel vmes in pred-
no je minilo pol ure, omeãil je Dragarja, da je obljubil
najprej petdeset goldinarjev in jih potem dodal ‰e deset.
A dal jih je samo proti temu, da se zmesta naredi pismo,

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

11

 

katero mu za ta dolg in za popito in neplaãano vino daje
v zalog âerinovo senoÏet na Logu, katera pa zapade
Dragarju v last, ako je v dveh letih ne re‰i. V tem pa bo
Dragar za obresti senoÏet kosil.

âerinu so se sprva pogoji zdeli silno trdi, a ko je Dra-

gar predenj poloÏil ‰est cesarskih podob, pobral jih je in
spravil, ne da bi bil ‰e kaj ugovarjal. Poslal je po Strgul-
ãevega Ivanca, katerega v krãmo ni bilo treba dvakrat
klicati. Pri‰el je, ali kakor bi se bilo danes vse urotilo
proti âerinu, stavil se je tudi ‰ivar po robu, ãe‰ da zdaj
tako hitro ne utegne, ker ima dela za ‰tiri roke. A ko je
âerin pred Ïejnega smolarja dal postaviti poliã rumene-
ga vina, minila je moÏa vsa hudomu‰nost. Zadal je mo‰-
ko besedo, da bo do oljãne nedelje âerin in njegova dru-
Ïina obuta.

Îagarja tisti veãer ni bilo, zatorej tudi ni bilo niã igre.

Ostala malodoberna druÏba je bila tiha in poparjena,
ker je videla, da âerin ni pri volji. In res je vstal v mra-
ku od Dragarjevega vina in se je napotil proti domu. Kaj
takega se mu Ïe zdavno ni pripetilo.

Temna noã je padla Ïe na zemljo, ko je pri‰el âerin

domov. Hlapec in dekla sta bila pri Ïivini v hlevu. V izbi
je bila tema, toda v postranski izbici je gorela luã. âerin
vstopi. V izbici ga niso opazili, ker so bile duri priprte in
ker je mati z obema otrokoma glasno molila. âerin po-
stoji za hip in poslu‰a, Ïe je mislil oditi, a prilete mu na

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

12

 

uho Ïenine besede: »Molimo ‰e oãena‰ za oãeta, da bi
mu Bog dal ljubo zdravje in ga privedel na pravo pot.«
In otroka sta s tresoãim glasom molila za svojega oãeta.
To je moÏu padlo na srce. Mehki glas nedolÏnih otrok
ga je pretresel bolj, nego bi ga bila mogla karajoãa bese-
da grmeãega govornika, segel mu je v dno du‰e. Îe je
hotel stopiti v izbico, priÏeti Ïeno in otroke k srcu in jim
naznaniti, da je Bog usli‰al njih molitev in da je Ïe na
pravem potu. Ali neka plahnost in ãut sramote sta mu
ustavljala nogo, potiho gre iz izbe in poi‰ãe svoje leÏi‰ãe.
Ali zaspati ni mogel. Premi‰ljal je svoje dosedanje Ïiv-
ljenje, tako neumno in prazno in tako pogubno dobri-
ma otrokoma in zlata vredni Ïeni. In kesanje, pekoãe
kesanje mu je polnilo du‰o. Ako mu to sedanje mi‰ljenje
zopet ne izhlapi, kakor jutranja rosa na soncu, potem
stoji âerin na odloãilnem razpotju.

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

13

 

Drugo poglavje

K

o je drugega dne pokal zor, bil je âerin Ïe iz poste-
lje, poklical je hlapca in mu velel pripraviti orodje,

da gresta kopat v ogrado. Hlapec si je mel oãi in dolgo
ni mogel prav verjeti, da stoji gospodar pred njim. Pred-
no je ‰e Ïena vstala, ‰la sta na delo. Dekli je naroãil, naj
jima Anica prinese kosilo v ogrado. Delala sta ves dan,
da ju je pot oblival. Zlasti pri âerinu, ki se je bil zadnji
ãas delu odvadil, imel je vsak lasec svoj kanec. Zato mu
je pa tudi jed ‰la v slast, kakor Ïe dolgo ne, in ko je zve-
ãer pri‰el domov, je videl okoli sebe samo vesele in sreã-
ne obraze. Ta dan je bil zadovoljen sam s seboj.

Drugo jutro je bil âerin spet pri delu. Opazil je, da

ima pa‰nik, ki je na eni strani mejil na ogrado, prav do-
bro zemljo in da bi se na to stran dala ograda raz‰iriti.
Razdrl je torej tu ograjo in jel kopati ledino. Kopalo se je
teÏko, ali ãimdalje je kopal, tem veãje veselje je imel z
delom. Zdaj dokoplje do neke kamene Ïile, ali kamen je
bil mehak in ‰krilav. Bila je opoka. Îe je odvalil nekoli-
ko ‰krilj, ko se mu pod kopaãem nekaj zabli‰ãi. âerin se
pripogne, pobere ‰krilico in izlu‰ãi iz nje sijajno kocko.
âerina je pogrelo in neka neznanska strast ga preleti pri

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

14

 

pogledu na te kocke. Moj Bog, to je zlato, ãisto, pravo
zlato. Kako bi se drugaãe tako svetilo in rumeno je tudi.
Tedaj so vendar resnico govorili stari ljudje, ki so pravili,
da je v Bogatinu polno zlata in da ga Lahi odna‰ajo na
tovore. In ãe ima zlato Bogatin, zakaj ga ne bi imel tudi
Kolk, ki je Bogatinu bliÏnji sosed. HvaleÏno pogleda
proti nebu in vroãa zahvalna molitev mu prikipi iz ra-
dostnega srca.

A hlapec je blizu. Ta ne sme o tem niãesar vedeti. Tre-

ba ga je odpraviti. âerin malo pomisli, potem ga po‰lje
domov po sekiro in mu veli iti sekat le‰ãevje, da se z
njim zagradi novi kos ograde. Ko je hlapec od‰el, spusti
se âerin na kolena in zaãne brskati po razdrobljeni opo-
ki. Po dolgem iskanju najde ‰e eno zrno, hitro potem
spet eno, ‰e veãje. A ko je odvalil novo plast, pobiralo
mu je kar oãi, zrno se je lesketalo pri zrnu. Sname si klo-
buk in pohlepno vanj pobira dragoceno rudo. Ko je po-
bral, odkoplje si novo skrilj, za njo drugo. Vsaka je dala
nekaj, ta veã, ona manj. Tako je drobil opoko in pobiral
do mraka ter je nabral do pol klobuka.

A kam pa zdaj z blagom? Domov ne! Îiva du‰a o tem

ne sme vedeti, tudi Ïena ne. Zaklad je treba skriti ali za-
kopati ga. A kam? Misli, misli. Naposled se domisli du-
ple v stari lesniki, ki je stala v go‰ãi, ne daleã od pota. Tja
gre, razprostre svojo ruto po tleh, nanjo usuje zlato,
zvije jo in zveÏe ter shrani v duplo.

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

15

 

Pri veãerji je sedel zami‰ljen poleg Ïene. Malo je go-

voril, jedel pa ‰e manj, dasi je delal ves dan. Poznalo se
mu je, da ga nekaj vznemirja. Skoro vstane in gre spat.
Spat je ‰el, a spal ni. Vso noã mu sen ni stisnil oãi. Vsa-
kovrstne misli so mu rojile po glavi, a vse so se vrtele
okoli njegovega zaklada. Bal se je, da bi mu ga ponoãi
kaka Ïival ne razbrskala in ne raznesla in da bi ga kdo
pri delu ne bil opazoval in mu zaklada ne pobral. Naj-
veã pa ga je skrbelo, kje in kako bi ga spravil v denar.
Strah ga je bilo, da bi kakemu sleparju ne pri‰el v roke,
ali da bi kaka zvita buãa ne izvlekla iz njega, kje se do-
biva tako blago. Kam tedaj z zlatom? V Gorico? Ne, v
Gorico nikakor! Tam ga koliko toliko poznajo in prehi-
tro bi se razsulo njegovo bogastvo. V Ljubljano tudi ne.
Predolga je pot in tudi prave vere nima do ljubljanskih
zlatarjev. Na La‰ko pojde in nikamor drugam. V Staro
mesto ali pa ‰e celo v Videm. Starski in videmski zlatarji
najbolje poznajo zlato, zlasti pa tisto, katero se dobiva
po teh gorah. Kaj niso nekdaj hodili Lahi po zlato v na‰e
kraje? In kdo ve, ali ne hodijo ‰e zdaj! On sam je Ïe veã-
krat videl kakega neznanega ãloveka pohajati po teh
hribih. âesa bi ti ljudje iskali tukaj, ãe ne zlata?

Na La‰ko pojde tedaj. A kdaj? âim preje, tem bolje, da

bi vsaj vedel, na ãem je. Precej jutri, ali pa kar zdaj, ‰e
pred zoro. Vsaj ga ljudje ne bodo sreãevali in izpra‰evali,
kam in po kaj. Skoro po polnoãi vstane, obleãe se in pre-

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

16

 

budi Ïeno, ki prepla‰ena dolgo ni mogla umeti moÏa.
On jo pomiri, pove ji, da mora dva, tri dni zdoma, pa da
naj je to ne skrbi, na dobrem potu je, ki mu prinese sre-
ão in obilje, ako Bog da. Vroãi ji razen desetih goldinar-
jev tudi ves denar z naroãilom, da sebi in otrokoma
oskrbi potrebno obleko. Potem vzame iz skrinje staro
usnjeno mo‰njo, v kateri je pokojni oãe hranil srebrni
denar, prekriÏa otroka, seÏe Ïeni v roko in odide v glu-
ho noã.

Zunaj je bilo precej tema, a njega to ni motilo, ker po-

znan mu je bil vsak grm, vsak kamen. Na mah je bil pri
stari lesniki, izvlekel je dragoceni zaklad in se z njim na-
potil nizdol. Hitro je bil v dolini in potem je urno koraãil
po gladki cesti. Îiv krst ga ni sreãal. Ko je v Tolminu
zvonilo sveto jutro, bil je Ïe na Volãanskem polju. Tu je
pretresel svoje zlato v mo‰njo, dobro jo zadrgnil in za-
vezal ter zavil v ruto.

V Volãah je krenil na desno v dolino Kamenico in po-

tem se obrnil v breg. Bil je Ïe nekoliko truden, ali ni si
dal miru, vedno vi‰e in vi‰e ga je gnal pohlep. Ko je po-
sijalo sonce, stal je na Dreki in skoraj potem na Sleme-
nu, prav na meji Gori‰ke deÏele in la‰kega kraljestva. Tu
si je odpoãil. Zleknil se je v zeleno travo, a svoj si zaklad
potisnil za glavo. Tu je leÏal na jutranjem soncu in de-
lal naãrte in naklepe. Kakih osemsto goldinarjev je za
stalno vredno blago, katero nosi s seboj, tudi ko bi ga

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

17

 

kupoval brat od brata. A koliko tega pa ‰e leÏi zakrito v
njegovi ogradi! Kadar pride z denarjem domov, bo prvo,
da vrÏe Dragarju v zobe tista u‰iva dva stotaka. Ne bo je
Dragar kosil âerinove senoÏeti, nikdar ne. Potem si bo
natanko ogledal svet in kar je te zlate Ïile in ‰e ni nje-
govo, pokupil bo od sosedov. Kaj bo potem, tega ‰e sam
prav ne ve, toliko vendar zna, da bo Ïivel kakor mali
cesar in ‰e celo zlat denar bi koval, ako mu dovolijo.

Tako je sanjaril âerin na Slemenu in v teh prijetnih

sanjah sta mu hitro minili dve uri. Sonce je Ïe visoko
odskoãilo od gora, ko se je na‰ zlatokop napotil proti
Bregu, prvi vasi na bene‰ki strani. Tu si je v krãmi dodo-
bra okrepãal onemoglo telo in se potem razpoloÏil po
klopi ob zidu ter nekoliko zadremal na zlatem, ãetudi
trdem vzglavju. Na daljnem potu se je vstavil ‰e v Sv.
Petru, ker so mu rekli, da ondi bivajo zadnji Slovenci, s
katerimi se lahko ‰e po domaãe govori. A dolgo se tudi
ni mudil, gnalo ga je dalje v Staro mesto, kateremu pra-
vijo tudi âedad. Pra‰en, truden, Ïejen in laãen je dospel
do tja ‰e pred sonãnim zahodom.

Dolg pot ga je moãno utrudil, a vendar je ‰el ‰e po

mestu. Hitro je prehodil vse velike ulice, a na tem izpre-
hodu na‰ âerin ni imel oãi za drugega, nego za zlatarske
prodajalnice. Na‰el je dve. Pred eno je obstal in si nekaj
ãasa ogledoval v oknu nastavljene uhane, prstane in
drugo zlato lepoão. V Ïepu je imel pet zrn svojega zla-

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

18

 

ta, skrbno v papir zavitih, ker ni ga bilo volja kazati zla-
tarju ves zaklad, predno se nista pogodila za ceno. Eno
teh zrn izlu‰ãi iz papirnega ovoja, drÏi ga k oknu in ga
primerja zlatarjevemu zlatu. Ves zadovoljen stisne zrno
v pest, ojunaãi se in pritisne kljuko na steklenih vratih.
V prodajalnici je sedel majhen, suh moÏiãek, ki ga ogo-
vori la‰ki. V odgovor mu âerin pomoli zrno in ga vpra-
‰a, ãe kupi tako blago. MoÏ presuãe zrno v roki, potem
stopi k oknu in potegne z njim po nekem ãrnem kamnu.
âerin ni obrnil ves ãas oãi od njega. Zlatar mu vrne zrno
in naredi z rok znamenje, da to ni za niã. âerina je za-
zeblo pri srcu, vendar izmota iz papirja ‰e drugo, prav
na ‰tiri ogle vrezano zrno, ki se je ‰e posebno lesketalo,
in je poda moÏiãku. Ta je pogleda pa mu je hitro da na-
zaj, niti na kamnu ga ni poskusil, kar se je âerinu prav
brezvestno zdelo.

»BeÏi, beÏi!« misli âerin sam v sebi. »Ti ãloveãe niti ne

ve‰, kako je pravemu zlatu ime, kaj bo‰ sodilo ti, ki v vsej
prodajalnici nima‰ toliko zlata, kolikor ga je v moji mo‰-
nji.«

Nejevoljen stopi iz prodajalnice in gre dalje iskat dru-

ge. Na‰el jo je, in sicer eno, v kateri je bilo nekaj veã in
lep‰ega blaga. V njej je stal moÏ, zajeten in trebu‰en, ali
tudi tukaj se mu ni godilo niã drugaãe. Trebu‰njak je
sicer za silo ‰e lomil neki jezik, kateri je imel v sebi kako
slovensko besedo, ali tudi njega ni bila volja poslu‰ati

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

19

 

âerina in pogajati se z njim. Ker se je Ïe mraãilo, zaãel
je zapirati okna in âerin, hoãe‰ noãe‰, moral je iz proda-
jalnice, ne da bi bil kaj opravil. Srdit in potrt je ‰el iskat
noãi‰ãa v gostilno, o kateri je v Sv. Petru sli‰al, da je v
njej gospodinja Slovenka, iz Sedla doma. Ker si je bil
njen priimek zapisal, na‰el jo je hitro. Pri KriÏu — tako
se je imenovala gostilna — dobil je dobro jed in pijaão
in po‰teno domaão besedo, kar mu je posebno ugajalo.
Prijazna gospodinja po Ïenski navadi izpra‰uje âerina,
kdo je in odkod in pozvedava, kaj ga je privedlo na La‰-
ko. Po nekih okoli‰ih ji pove, da ima opraviti pri zlatar-
ju.

»Ako kaj kupujete, svetovala bi vam, da greste v Vi-

dem. Ondi se bolje kupi.«

»Ne kupujem, prodajam.«
»No, tudi proda se v Vidmu bolje. Ondi je eden, ki

premore pol milijona. Proti tistemu so tukaj‰nji pravi
siromaãki.«

Nobena beseda bi âerinu ne bila bolj ustregla, govor-

jena mu je bila iz srca. Prav tako sodbo je Ïe sam v sebi
izrekel o ãedadskih zlatarjih, pa naj si bodo suhi ali de-
beli.

Drugi dan je bila nedelja. âerin je ‰el k prvi ma‰i, po-

tem pa je ubral pot proti Vidmu. Po poti se mu pridruÏi
moÏ, ki je tudi slovenski govoril, kar je âerina zelo ove-
selilo, ker ga je Ïe skrbelo, kako se bo pogajal z videm-

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

20

 

skimi zlatarji, ki brÏãas ne znajo slovenski. Pogodila sta
se, da mu bo za tolmaãa, ako mu da dve la‰ki liri, s ãimer
je bil âerin zadovoljen.

Ko sta pri‰la v Videm, sta ‰la takoj na posel. Ne bomo

natanko opisovali, kako se jima je godilo pri tem, kako
pri onem zlatarju. Kakor bi se bili prej zmenili, vsi so se
mu v zobe reÏali in bili so vsi ene misli in enega govor-
jenja, da to ni zlato, temveã niãvredna Ïelezna ruda. âe-
rinu je upadlo srce, ali iskrica upanja mu je vendar ‰e
ostala. In to mu je upihal veliki bogata‰, o katerem je go-
vorila krãmarica v âedadu. Ta mu je za vse blago ponu-
jal pet lir, a ne kakor bi bilo kaj zlata v njem, ampak sa-
mo zato, ker so lepi kristali. Ali na‰ âerin si misli: »Rad
bi me prevaril, pa me ne bo‰.« Da bi to bilo Ïelezo, tega
ni mogel verjeti. âetudi morebiti ni prav samo ãisto zla-
to, nekaj ga je vendar. Kako bi mi drugaãe ponujal pet
lir. âe on ponuja pet lir, vredno jih je morebiti sto.

Tako je modroval âerin. V tem so zlatarji zaãeli zapi-

rati prodajalnice in âerina tudi ni bilo veã volja hoditi
okoli njih. Tolmaã se je tudi poslovil od njega, ko mu je
‰e prej zunaj mesta pokazal krãmo, katere gospodar je
bil bene‰ki Slovenec.

âerin je bil od dolgega pota preveã utrujen, da bi bil

mogel ‰e tisto popoldne iti iz Vidma. Potreben je bil po-
ãitka. Pohajal in posedal je torej po mestnem vrtu. Îive

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

21

 

du‰e ni poznal, a to mu je danes bilo prav, vsaj ga nik-
do ni motil v razmi‰ljevanju. Kako je pri‰lo vse drugaãe,
nego je on mislil! Menil je, da se vrne z denarjem a zdaj
mora paziti na vsak sold, da ga ne izda ãez najveãjo po-
trebo. Skoparil je zlasti pri pijaãi. Morebiti kdaj vse leto
ni popil toliko vode kakor zadnje ‰tiri dni. A pri vsem
tem ga je zaãelo skrbeti, kako bo izhajal s potnico. Ne
misli namreã vrniti se po najbliÏjem potu domov. Trd-
na vera, katero je imel od la‰kih zlatarjev, omajala se mu
je po izku‰njah vãeraj‰njih v Starem mestu in po dana‰-
njih v Vidmu. Îe mnogokrat je sli‰al, da je Lah samogol-
ten in zvit. Vsi tudi niso enako govorili. Zveãine so res
rekli, da je ruda brez vsakr‰ne vrednosti. Ali to pa ven-
dar ne more biti, ker mu je eden zanjo obljubil pet lir. ·e
v Gorico pojde. Kesal se je, kolikor se je mogel, da ni Ïe
sprva ‰el tja. Jutri bo vstal zarana in se napotil proti Go-
rici.

Drugega jutra je res koraãil po dolgoãasni ravani. Rad

bi bil sedel na Ïeleznico, ali voÏnja po njej se mu je zdela
predraga. Koliko mu potem ‰e ostane za potro‰ek v Go-
rici in za pot do doma? Zatorej je hodil pe‰. Nebo je bilo
oblaãno in vse je kazalo na deÏ, ki je v resnici zaãel pa-
dati, predno je ‰e prekoraãil avstrijsko mejo. V Braãanu
je nekaj ãasa vedril, pa ker deÏ ni prenehal, ‰el je dalje
in je ves moker pri‰el v Kormin. Tu se je okrepãal in dol-

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

22

 

go ãakal lep‰ega vremena, a deÏ je padal vsevdilj. âerin
je tedaj vzel spet pot pod noge in je o mraku ves izne-
mogel in do koÏe moker pri‰el v Gorico.

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

23

 

Tretje poglavje

G

orico je âerin poznal. Ni mu bilo treba torej po-
vpra‰evati po zlatarjih. Prvi na Travniku se mu je

zdel pre‰ibak, imel je namreã malo blaga razpoloÏene-
ga v majhni omarici. ·el je naprej v bliÏnje ulice Rastel.
Tu je vedel za tri ali ‰tiri. Do prvega je imel najveã za-
upanja, pri njem je tudi kupil poroãne prstane, ko se je
Ïenil. No, zlatar zdaj ni bil sam, imel je dva kupca, a âe-
rin bi se bil najraj‰i z zatarjem pogajal brez priã.

V drugi prodajalnici je sedela gospa in pletla nogavi-

co. âerin se nejevoljno obrne in gre dalje. Tretja je bila
zaprta, v ãetrti je videl spet gospo z nogavico v roki in
poleg nje delavca. Za âerina dvakrat niã. Vrne se spet k
prvemu in pri vratih od strani pogleduje v prodajalnico.

âerin ni opazil, da na drugi strani ulice neki ãlovek

kakor senca hodi za njim in ne obrne oãesa od njega. Bil
je preobleãen policaj. Îe na Travniku je videl stati âeri-
na pred zlatarjevo prodajalnico, a hitro potem ga je opa-
zil v bliÏnjih ulicah pred drugim zlatarjem in zdelo se
mu je, da moÏ noãe vstopiti, ker so bili ljudje v proda-
jalnici. To je bilo policaju sumno. MoÏ je bil slabo oble-
ãen, moker in blaten in v roki je imel nekaj teÏkega, v

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

24

 

ruti zvitega. Pogleduje za njim in kmalu ga spet vidi stati
pred zlatarjem. Kmet sploh ni imel oãi za drugo nego za
zlatarske prodajalnice. Policaju je bil vedno bolj sumljiv.
Kaj, ko bi moÏ nameraval kaj nepo‰tenega? Niãesar se
ne ve. Zadnji ãas se je veãkrat ãulo o takih drznih napa-
dih celo ob belem dnevu. Policaj stopi ãez ulico, poloÏi
roko na kmeta in pozveduje, kdo je, odkod je in ãesa i‰ãe
tukaj. âerin se prestra‰i in malo da mu ni strah zaprl
besedo. To vedenje je policaja ‰e bolj potrdilo v sumnji;
skratka: veli mu, naj gre z njim. âerin se ni prav niã
ustavljal, ‰el je tem raj‰i, ker so se zaãeli okoli njiju zbi-
rati radovedni ljudje in se je âerin bal, da bi ga kdo ne
spoznal.

Policaj ga privede na policijo. Tu ga zaãne neki go-

spod izpra‰evati. âerin pove vso resnico in gospod hitro
spozna, da je moÏ po‰ten, zatorej mu veli iti, kamor ho-
ãe. Glede rude je gospod sam mislil, da je morebiti ven-
dar kaj vredna. Domisli se nekega znanca — profesorja.
Temu napi‰e listek, da ga âerinu in mu pove, da ga po-
licaj odvede k nekemu gospodu, ki pozna take reãi in
mu zanesljivo pove, ali je to zlato ali ne. Z nobeno stvar-
jo bi ne bil mogel âerinu bolje ustreãi; zdaj vsaj zve, pri
ãem je. Zahvali se prijaznemu gospodu za pisemce in
gre vesel za vodnikom.

V tem se je naredila noã in âerina je malo zaskrbelo,

kaj poreãe gospod, da ga ‰e ponoãi nadleguje. Pa saj ima

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

25

 

v rokah pisemce, katero ga opraviãuje. Vodnik ga vodi
iz ulic v ulice in naposled stopi v neko hi‰o. Tu vpra‰a
deklo, da li je gospod doma, in ko ta pritrdi, pokaÏe mu
neka vrata in odide. âerin potrka in ko se nekdo oglasi,
vstopi. Pri mizi je sedel bradat gospod in bral neke knji-
ge. âerin mu vroãi listek in ko ga ta prebere, pogleda
kmetu bolj v oãi. Kakor bi ne verjel sam sebi, privzdig-
ne svetilnico, ki je stala na mizi, in mu posveti v obraz.

»BlaÏ, ali si ti?«
»BlaÏ sem, BlaÏ âerin izpod Kolka. Ali me poznate?«

vpra‰a âerin ves v ãudu.

»Je li mogoãe? Poznam te. A ti mene ne?«
»Ne da bi vedel.«
»Vseeno. To se zmeniva pozneje. Zdaj pokaÏi svoje

blago!«

âerin poseÏe v Ïep in pomoli zrno gospodu. Ta ga ni

‰e prav v roko prijel, ko se nasmehne rekoã: »Mislil sem
si, da bo kaj takega. Tedaj tudi tebe je premotilo!«

âerin prebledi.
»Torej ni pravo zlato?«
»Nikakr‰no zlato. To je Ïelezni kr‰ec, Ïelezo in Ïvep-

lo. Zlata ni v njem niti za lek.«

âerinu se po‰ibe noge.
Gospod mu pomoli stol.
»A vendar je lepo rumeno in tudi sveti se kakor pra-

vo zlato.«

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

26

 

»Resnica! Zato je pa tudi mnogega premotilo. Nisi ti

prvi in tudi zadnji ne bo‰. Zapomni si dobro: Ni vse zla-
to, kar se sveti.«

Zdaj vzame gospod iz miznice neko kresilo, stopi od

luãi obrnjen proti âerinu in udari z jeklom ob rudo. Pod
jeklom zaÏari iskrica, ‰e ena, ‰e veã.

»Ali vidi‰, da tvoja ruda daje iskre? Tako trda je. Zla-

to lahko reÏe‰ z noÏem, poskusi pa rezati svoje zlato,
‰kripalo ti bo, kakor bi hotel kremen rezati.«

Potem gre v kuhinjo in namigne âerinu, da naj gre za

njim. Tu poloÏi zrno na Ïelezno plo‰ãico in udari s kla-
divom po njem. Razpr‰ilo se je in razdrobilo v ãrn prah.
In ko je ta prah posul po Ïareãem oglju, zakadilo se je in
zasmrdelo po goreãem Ïveplu. âerin je odskoãil in si za-
tisnil nos. Zdaj je bil preverjen, da profesor govori resni-
co.

âerin je zdaj mislil oditi in poiskati si gostilno, kjer je

Ïe vãasih noãeval. A gospod ga ni pustil. Velel je prine-
sti vina in kruha in rekel kuharici, da podviza z veãerjo.

»No, zdaj mi pa vendar povedite, kdo ste in odkod, ki

tako lepo po na‰e govorite,« prosi âerin, ko sta sedela
pri vinu.

»Tedaj me ‰e nisi spoznal? Kaj pa, leta ãloveka izpre-

mene. A jaz sem se tebe vendar hitro polastil. Vidi‰,
pred petindvajsetimi leti sva na isti klopi hlaãe trgala.«

»Kaj, midva da sva bila so‰olca?«

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

27

 

»Kako pa! Ti si morebiti kako leto starej‰i od mene, a

zato sva vendar prava so‰olca. Nekdaj so ‰e celo ‰teli, da
smo si nekaj v rodu.«

»Midva v rodu?! — — — A, zdaj sem se iz boba izdrl!«

vikne âerin in tlesne po ãelu. »Pologarjev, kajne? Kdo bi
vas spoznal s tako brado?«

»I, kako pa! Zato me pa tudi tikaj, kakor si me nekdaj

in kakor jaz tebe ‰e zdaj.«

»O, da jaz nisem prej vedel, da si ti v Gorici! Govorili

so zmerom, da si nekje daleã, sam bogvedi kje. In tudi
domov te toliko let ni bilo.«

»Resnica! Polnih ‰tirinajst let sem bil med Nemci, v

Gorici sem nekaj dni ãez pol leta.«

V tem je bila veãerja gotova, dobra in obilna veãerja,

ki je ‰la âerinu v posebno slast. Pozno v noã sta sedela
in govorila o tej in oni stvari, najveã o domaãem kraju in
vzbujala si spomine iz blaÏene mladosti. Pri teh pogovo-
rih je âerin opazil, da je profesor o vsem dobro pouãen,
dasiga tako dolgo ni bilo doma, in vsak ãas je priãako-
val, da zaãne padati toãa tudi nanj in na njegovo zani-
krno gospodarstvo. Profesor je v resnici nekaj takega
nameraval, ali prvi hip ni hotel razÏaliti gosta. Saj bo
jutri ‰e dan. âerin pa mu je moral povedati vse natanko,
kje in kako je na‰el rudo in kod je hodil z njo.

âerin je bil o jalovosti svojega zlatokopa do konca

preverjen, ali neka misel mu vendar ‰e ni dala miru. Ako

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

28

 

ta smrdeãa in niãvredna ruda, katera je menda samo
zato na svetu, da po‰tene ljudi moti in bega, res nima
nobene cene, zakaj mu je zlatar v Vidmu zanjo ponujal
pet lir? Ta pomislek tudi obznani profesorju. Nato mu ta
razlaga na dolgo in ‰iroko, da ruda ni brez vse vrednosti,
ali v denar se mora spraviti le tedaj, ako se nahaja v
moãnih Ïilah. Iz nje se dobiva Ïveplo, dela se tudi hu-
diãevo olje in Ïelezni vitrijol. Na daleã prevaÏati jo, ne
vrÏe, ker bi voÏnja poÏrla vso vrednost. Torej je treba
zidati tovarno na mestu in ako mogoãe blizu kake Ïelez-
nice ali veãje reke, da se more dobljeno blago po ceni
odvaÏati na trg. Tovarne pa ne bo pameten ãlovek zidal,
predno se ni do dobra uveril, da bo imel dela leta in leta.
A vsega tega tukaj ni. Ruda se nahaja v zrnih in nikjer
pri nas ni misliti, da bi se kr‰ec nahajal v debelih Ïilah.

»To je pa res,« govori profesor dalje, »da je kr‰ec iz-

pod Kolka v lepih kristalih, v pravilnih kockah, in taki
imajo neko, ãetudi majhno vrednost za ‰ole, kjer se mla-
dina uãi poznavati najnavadnej‰e rude in kamne. V ta
namen je tvoja mo‰nja vredna dva goldinarja in ta ti
dam tudi jaz.«

»Kaj tudi ti to uãi‰?«
»Tudi jaz.«
»Potem te prosim, vzemi vse za ‰olo! Nisi solda ne

vzamem. A prosim te, nauãi jih dobro te na‰e mlade-
niãe, da bo vsak poznal to sleparsko rudo, da ji nikdo

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

29

 

veã ne pojde v past. Kar sem jaz te ‰iri dni pretrpel, tega
ne priÏelim nikomur, tudi najveãjemu svojemu sovraÏ-
niku ne.«

»Prav! A za nocoj bodi dovolj! Jutri pa kaj drugega.

âas je, da greva poãivat.«

Profesor je odvedel âerina v prijazno izbo, kjer je bila

zanj pripravljena dobra in mehka postelja. Trudni âerin
je hitro zaspal, a v snu je vso noã oprezoval okoli zlatar-
jev in se prepiral s policaji.

Drugega dne po zajtrku se je mislil âerin odpraviti iz

Gorice in kreniti proti domu. Zahvalil se je torej pro-
fesorju za dobri nauk in za vso postreÏbo ter se je hotel
posloviti.

»Danes mi ne bo‰ hodil. In pe‰pota ima‰ Ïe dovolj.

Danes ‰e poãivaj, pojdi sedet v mestni vrt in po mestu
pogledi. Opoldne je kosilo. Jutri zjutraj ob ‰tirih te po‰-
ljem s po‰to do Tolmina in doma bo‰ ‰e pred kosilom.«

In tako je bilo.
Pri kosilu je bil profesor nekam molãeã in âerin je slu-

til, da se v tej tihoti zbira nevihta nad njegovo glavo.
Zato mu tudi gosposko kosilo ni bilo niã prav v slast in
lotila se ga je neka malodu‰nost. In takrat ga slutnja ni
prevarila. Po kosilu je pri‰el v lug. Profesor je vse natan-
ko vedel, kako je BlaÏ âerin gospodaril zadnja leta, kako
je baronoval in hodil po lovih, kako je popival in igral,
kako so drugi sekali po njegovih gozdih in si pridobivali

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

30

 

njegova zemlji‰ãa, kako je zanemarjal druÏino in ‰e veã
takega. Nemilo ga je luÏil in zmikal ter mu brez usmi-
ljenja na‰teval njegove grehe.

âerin je povesil glavo in ves skru‰en poslu‰al karajoãe

besede, ki so liki najdebelej‰e toãe padale po njem.

Naposled se je vendar izpraznil hudouri oblak in je

âerin spet pri‰el do besede.

»Res je, vse je res, kar mi oãita‰. Tako je bilo. Bilo je,

pravim, ali, ako Bog da, ne bo veã. Nekdaj je veljala mo-
ja mo‰ka beseda. Kar je âerin rekel, ni oporekel. Zadnji
ãas res ni bilo vedno tako, ali spet pride âerinovo mo‰-
tvo v ãast, ako me Bog ne udari. Zadajam ti danes po-
‰teno besedo, da bom odslej drug ãlovek. Tu, na mojo
roko! In ker Ïe vse pozna‰ moje nerodnosti, povem ti ‰e
zadnjo neumnost, katero sem naredil.«

In zdaj mu pripoveduje, kako se je pri Dagarju zadol-

Ïil in mu zastavil senoÏet.

»To senoÏet mora‰ takoj re‰iti. Ni enkrat je ne sme

Dragar kositi. Denar ti posodim jaz. Zveãer dobi‰ tristo
goldinarjev, dvesto od‰teje‰ Dragarju, ostalih sto imej za
silne potrebe, posebno za zanemarjeno orodje. Od tega
dolga mi bo‰ plaãeval obresti, kolikor bo‰ mogel, a po-
vrne‰ mi ga, kadar bo‰ hotel. Toda ãimprej se iznebi‰
dolga, tem bolje zate. O poãitnicah pridem in pogledam
tvoje gospodarstvo.«

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

31

 

»Janez, veruj mi, danes si storil dvojno dobro delo! In

ako Bog da, ne bo‰ se kesal.«

S temi besedami stisne krãevito roko profesorju in

solze mu zaigrajo v oãeh. S tem je bila stvar uravnana.

Popoldne sta se izprehajala po gori‰kem polju. Pogo-

varjala sta se o gospodarstvenih reãeh. Ne bomo na
‰iroko razpravljali, kako je profesor uãil âerina umnega
gospodarstva. Jedro njegovih naukov je bilo:

»Dandanes ne more‰ veã tako gospodariti, kakor je

gospodaril tvoj ded in tudi ‰e tvoj oãe. Nastopili so drugi
ãasi. Preje se je Ïivelo laÏe, vse potrebe so bile manj‰e.
Dandanes je treba trdo delati in tudi z glavo delati. Be-
dak je vsak, ki misli po drugi poti do ãesa, in slepar je,
kdor te uãi drugaãe. Ti seje‰ preveã Ïita. Vem, da na tvo-
jem svetu dosti dobro obrodi, ali to vendar ne velja, ker
zdaj nima nobene cene. Sej ga toliko, kolikor ti ga treba
za dom, drugod sej deteljo. Imel bo‰ veã piãe in bolj‰e
piãe, zato bo‰ laÏe redil po veã Ïivine. Imel bo‰ veã gnoja
in bo‰ lahko gnojil tudi senoÏeti. Najprej si mora‰ na-
praviti gnoji‰ãe, kakor te jaz nauãim. Posebno pa si do-
bro zabij v glavo, kaj ti zdaj poreãem: Redi toliko Ïivine,
kolikor si je upa‰ prerediti, sena nikoli ne prodajaj. Ne
prodajaj pa tudi nobenega teleta iz hleva.

Redi jih in prodajaj vole in krave. To bodi tvoj gospo-

darski evangelij. Gozd ãuvaj za slabe ãase in za nenavad-
ne potrebe. Tudi mlekarstvo si uredi‰ drugaãe. Kakor

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

32

 

sem ti Ïe rekel, jeseni pridem pod Kolk in te nauãim tudi
maslo delati. To pojde prav lahko, ker ima‰ pred hi‰o
Ïivo vodo, katero navrnemo v mleãni hram. Pozneje ti
preskrbim tudi kupca za vse maslo, kar ga bo‰ imel za
prodajo.«

Tako je profesor uãil âerina, kateri ga je zvesto po-

slu‰al in v sebi poãutil tak‰no veselje do gospodarstva,
kakor ‰e nikdar prej. Hudo ga je imelo, da bi spet bil pod
Kolkom in da bi zaãel gospodariti po novem.

Drugega jutra je kakor prerojen stopal po dolini proti

domu. V trgu, kamor je pri‰el s po‰to, ni se prav niã mu-
dil in tudi dalje se ni ustavil nikjer. Samo pri Dragarju se
je oglasil. Ni ‰e dobro sedel, Ïe postavi krãmar predenj
poliã vina, a âerin ga na lahno odrine.

»Pred juÏino ne pijem.«
»Ti ne pije‰ pred juÏino?!« pravi krãmar porogljivo in

se zagrohota … »Morebiti misli‰ danes ‰e ma‰evati?!«

»Ma‰evati ne mislim ni danes ni jutri, ali izpovedal bi

pa lahko koga, prav za potrebo.«

Zadnjih besed Dragar ni umel. Neumno in prisiljeno

se zasmeje, potem pa pravi: »Morebiti pa spet ni tiste-
ga, ki izpod palca uhaja? âudno ne bi bilo, ti si bil nekje
po svetu in pot Ïre. Pa kaj zato? Saj ve‰, kje se pravi pri
Dragarju.«

»O vem, vem! Pa nisem pri‰el pit. PokaÏi mi pismo,

katero je zadnjiã dohtar spisal.«

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

33

 

»Kaj, zastran senoÏeti na Logu?«
»Da, tisto.«
Dragar zgane rameni in gre iskat zelenega pisma. Da-

na‰njega âerinovega vedenja ne umeje. Gode se ãuda in
znamenja. âerin se brani vina, skoro bo sveta konec.

Krãmar pride s pismom in ga nekako sumno pomoli

âerinu. Ta je pogleda in v istem hipu raztrÏe na kose,
hkrati pa Dragarju poda dva stotaka.

»Tako! Zdaj sva bot in pa z Bogom!«
Dragarju je zastala beseda v grlu. Zapanjen stoji in

pogleduje zdaj na stotaka v roki, zdaj spet za odhajajo-
ãim âerinom. MoÏa je obhajalo neko ãustvo, katero bi
se dalo izreãi z besedami: »Tega ptiãa menda ne bo‰ veã
skubil.«

Na domu so v tem bili v velikih skrbeh, zlasti gospo-

dinja. Rekel je, da gre za dva ali tri dni zdoma, a danes
teãe Ïe peti dan in ‰e ga ni od nobene strani. Da bi se mu
ne bila dogodila kaka nesreãa. Îena je Ïe pripravljala
juÏino, ko Tonãek v izbi zavrisne: »Oãe, oãe!« in steãe iz
hi‰e, Anica pa za njim oãetu naproti. In kako dober in
prijazen je danes oãe, tak Ïe dolgo ni bil. Zdaj stisne
tega, zdaj onega k sebi in radovoljno odgovarja na mno-
ga vpra‰anja. Presrãno pozdravi tudi Ïeno, katera je pu-
stila juÏino in stopila za otrokoma.

»Kajne, dolgo me ni bilo? Zato bom pa odslej vedno

doma, vedno pri vas, v petek kakor v svetek.«

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

34

 

âerinka je strmela v moÏa, ki se ji je zdel ves drug, in

ni vedela, ali sme verjeti svojim oãem.

Popoldne je âerin pripovedoval svoji Ïeni, kod je ho-

dil zadnje dni in kako se mu je godilo. Povedal je vse po
resnici in pravici. Zamolãal ni tudi tistega, kako ga je Po-
logarjev profesor luÏil in struÏil. Svojo pripoved je kon-
ãal z besedami: »Menil sem, da ti prinesem kovanega
zlata in srebra z la‰kih ravnin. Tega sicer ni, prevarilo
me je. Ali prinesel sem ti nekaj drugega, kar je morebi-
ti ‰e veã vredno. Starega âerina, tistega lahkoumnega in
malopridnega sem slekel in ga pustil pri Lahih, a domov
ti prinesel novega, prestrojenega.«

âerinka je bila vsa blaÏena, srce se ji je tajalo pri teh

besedah. Tako nje moÏ ‰e nikoli ni govoril. O da bi ostal
tak!

In ostal je. Sprva ga je ãasih ‰e napadla izku‰njava, a

vselej se je ‰e ob pravem ãasu domislil mo‰ke besede,
katero je dal profesorju. Vse se je ãudilo temu preobra-
tu, ker si ga ni vedelo raztolmaãiti.

Poleti je âerin dal pobeliti in poãistiti zgorenjo izbico,

ako bi profesor pri‰el. In pri‰el je res in ostal pod Kol-
kom ves mesec in prihajal je potem vsako leto za nekaj
tednov. Tega prihoda je vedno vsa druÏina bila vesela.
Vsako leto se je potem pri gospodarstvu kaj delalo ali
popravljalo, zdaj gnoji‰ãe, zdaj mleãni hram, potem
hlev in prihodnje leto spet kaj drugega. In vse se je poz-

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

35

 

neje pokazalo kot potrebno in koristno. Stari Volk, ka-
terega se âerin zdaj ni veã ogibal, pravil je vsakomu,
kdor ga je hotel poslu‰ati: »Ali ga vidi‰, âerina? Prej je
razsipal z obema rokama, zdaj pa z vsemi ‰tirimi sprav-
lja podse. I, to ti bo res ‰e mali baron.«

No, to se sicer ni zgodilo. Ali resnica je, da je âerino-

va kmetija pod Kolkom, ko je dorasli Tonãek nastopil
gospodarstvo po oãetu, bila spet prva v dolini, kakor je
bila nekdaj, morebiti pa tudi bolj‰a.

âerin je pa na stara leta svojim vnukom rad pravil,

kako je na‰el zlato rudo v ogradi in kako jo je prodajal
po svetu. Vendar ni bilo zlato, temveã neki niãvredni
smrad, a vendar je po njem nekaj na‰el, kar je veã vred-
no, nego zlato in srebro, namreã dobrega prijatelja. Rad
bi tudi uãil in svaril mladi svet, naj se ne da preslepiti,
kajti

ni vse zlato, kar se sveti.

BES

e

DA

NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI

36

 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-132-0