Fran Detela Svetloba in senca

BES

SVETLOBA IN SENCA

Fran Detela

Svetloba

in senca

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

SVETLOBA IN SENCA

BES

Fran Detela
SVETLOBA IN SENCA

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-246-7

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

SVETLOBA IN SENCA

li se ãebelam branite, oãe?« je nagovoril mladi
Tetrev starega Klanãarja, ki je sedel z dolgim mu-

halnikom na kolenih pred uljnjakom in gledal po doli-
ni, ki jo namaka tiha Temenica.

»Ker imam muhalnik, misli‰?« je dejal Klanãar in se

odmaknil na klopi, da je prisedel okrogloliãni, dobro-
du‰ni Tetrev. »Kaka dva sr‰ena mi hodita po ãebele, pa
bi ju rad pobil. Gnezda jim ne morem iztakniti, da bi jih
zazidal ali poparil. âebele imajo zdaj najveã dela in tako
pridne so, da se hoãejo konãati. Nekatera pride tako ob-
loÏena, da kar na brado ne more. Ta grdoba mi jih pa
lovi.«

»Za ãebele bo letos dobra letina,« je menil Tetrev.

»Ajda Ïe tako di‰i, kakor da bi med trgal.«

»Ej, Tetrev, dokler so ljudje ãrno ajdo sejali, je bilo

bolj‰e; siva ni zatorej. Tak ti si se pa sreãno re‰il svoje-
ga posestva?« je dejal Klanãar in na pol pomilovalno, na
pol porogljivo pogledal brezskrbnega soseda.

»Hvala Bogu, dobro se je prodalo,« se je pohvalil Te-

trev. »Prej se nisem veã videl iz dolgov in skrbi; zdaj sem

BES

SVETLOBA IN SENCA

pa bruhnil z denarjem na dan in zama‰il upnikom usta.
Ostala mi je lepa koãica, dela malo in skrbi niã.«

»Ej, dela ti tudi prej nisi imel, ali pravzaprav, imel si

ga, ampak ogniti si se ga znal. Lahko bi bil obdrÏal vse,
kar si imel, ãe bi se bil koliãkaj gibal.«

»âemu pa, in ãe bi bila vsa vas moja, ves Klanec!

Otrók nimam in zdaj sem oddal ‰e psa JudeÏa va‰emu
Tonetu. Ta mrha me noãe Ïe veã poznati. Ko sem ‰el
mimo va‰e hi‰e, je stran pogledal.«

»Hud je, ker si mu dal tako ãudno ime!«
»JudeÏ? Ko me je pa vedno izdajal in ni bil nikoli za-

nesljiv. âe sem le posedel malo pri RoÏmanu ali se ne-
koliko stegnil v senco, je Ïe rekla ona: ,Murãe, kje je
gospodar? Pojdiva ga iskat!’ — In povsod me je izvoha-
la ta izdajavska Ïival. Zdaj imam mir. Îena hodi poma-
gat k RoÏmanu.«

»Ti pa za prião po sodi‰ãu, kaj? Da se ti le ljubi!«
»Saj ni zastonj, in doma niã ne zamudim.«
»To je res. Ti utegne‰ zmeraj, in ker si povsod zraven,

si za prião kakor nala‰ã. Za koga pojde‰ zdaj najprej?«

»Za Îagarjevega Ga‰perja. V nedeljo sta pri RoÏma-

nu on in njegov prijatelj polomljeni Miha par bre‰kih
fantov otolkla.«

»Miha je bil od nekdaj norec; Ga‰per je pa znorel,

odkar je pri‰el od vojakov. Doma se mu mati sama uk-
varja, on pa sedi po zaporih in plaãuje od‰kodnine.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Saj bo zdaj precej priÏenil, oãe. Va‰o Mano bo vzel,

kakor sem sli‰al.«

»Tako pravijo,« je dejal Klanãar in prijel za muhalnik.

Velik sr‰en se je bil zaletel proti uljnjaku. Starec je pre-
vidno postopil in zamahnil, in Ïe se je sr‰en premetaval
in hrumel na tleh.

»Mrha grda, zdaj mi ne bo‰ veã hodil morit,« je dejal

in pohodil razjarjenega roparja. »Glej ga, spaka! Dve
ãebelici sem tudi zadel. Sirotici, saj vaju nisem nala‰ã,«
je pobiral ãebelice, ki so se valjale pred pisanimi panji na
tleh, in jih lahno polagal na brado, da so mogle zlesti
skozi Ïrelo. Da bi ga katera piãila, se ni bal; zameril bi ji
pa tudi ne bil, ker je vedel, da ga ni nala‰ã ali iz hudob-
nosti. »Ga‰per je tudi tak sr‰en,« je dejal in sedel k
Tetrevu. »âe bi bil jaz z Mano, ga ne vzamem, in ãe bi
bil pozlaãen.«

»âe dobi dobro Ïeno in lepo doto, se bo morebiti

pobolj‰al.«

»Kakopa! Lepa dota, to mu di‰i. On bi zapravljal in

postopal, Ïena pa delala in stradala doma. Taksni ste
mo‰ki. Ti, Tetrev, da ti po pravici povem, si samo toliko
bolj‰i, da se ne pretepa‰.«

»Tega nisem jaz nikoli poãel,« je dejal Tetrev in si

pogladil mehke roke. »Va‰ Tone se pa tudi Ïeni; KrÏa-
novo Jerico bo vzel, sem sli‰al.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Ti, Tetrev, pa res vse vidi‰ in vse sli‰i‰. Ali si ‰e za kaj

drugega na tem svetu? Ampak moj Tone, to je pa drug
moÏ. Ne bom ga hvalil, ker ga vsi poznate. Od zore do
mraka vedno pri delu. Ali ga sli‰is, kako Ïaga in struÏi?
Tak‰nega mizarja ni. In glej, koliko ima lesa pripravlje-
nega! Orehovega, hrastovega, javorovega, ãe‰njevega.
KrÏanova Jerica je pridna in dobra Ïenska; vendar pa naj
Boga zahvali, kadar dobi Toneta.«

»Res je to; res je pa tudi, da vsak nima daru za delo.

Jaz sem pre‰ibak. Verjemite mi, da veãkrat posku‰am; a
hitro me prevzame. Od mladih nog se mora ãlovek
drÏati dela. Jaz sem pa prej zmeraj mislil, da mi ne bo
treba, in kaj hoãem zdaj, ko sem Ïe ãez trideset! Kaj pa,
oãe, tista jabolka, ki tam v travi leÏe, ali smem pobrati?
Prazen pridem nerad domov.«

»Poberi v boÏjem imenu! Poãakaj, ti bom ‰e malo

potresel.«

Tetrev si je napolnil ruto in Ïepe in se obrnil poãasi

navzdol proti svoji koãi na koncu klan‰ke vasi. Klanãar
ga je spremljal z oãmi skoraj do doma. Zakaj njegova
hi‰a je stala nad vasjo, tako da se je naravnost videla ura
na zvoniku domaãe cerkve in od bliÏnjih poslopij v vasi
skoraj vse strehe.

»âemu Ïivi tak ãlovek?« si je dejal Klanãar, ogledal ‰e

uljnjak in od‰el skozi vrt v hi‰o.

BES

SVETLOBA IN SENCA

Mizarnica je bila odprta, in sin Tone, krepak fant ‰iro-

kega, rjavega obraza, je stal pred struÏnico in poãasi
kakor nevede pulil ostruÏke iz struÏnika in poslu‰al ses-
tro Mano, ki se je v kuhinji ogorãena razvnemala,
kak‰no krivico delajo ljudje Îagarjevemu Ga‰perju,
kako ga obrekujejo, ko je vendar priden in dobrodu‰en
fant; seveda, ãe mu zabavljajo drugi, ãe ga napadajo, se
mora braniti.

»Meni se zdi, Mana,« je dejal Tone poãasi, »da ga ti

ne pozna‰ prav. Ali ni povsod prepir in pretep, kamor
pride on?«

»Ker ga drugi ne puste pri miru,« ga je zagovarjala

Mana. »Da je nagle krvi, to je res; a je tudi dobrega
srca.«

»Zakaj pa materi nagaja?«
»Njegova mati je najsitnej‰a Ïenska v vsi fari.«
»In kako grdo ravna z Ïivino, kako pretepa konje!«
»Ali ve‰, Tone, da midva tega ne umejeva? Pri nas

nimamo konj, in to Ïival je gotovo treba v strah prijeti.
Brez strahu ‰e maãka ni pridna. Toda jaz ga niã ne zago-
varjam. Taksen je, kakr‰en je; le to pravim, da mu je tre-
ba samo po‰tene in dobre Ïene.«

»Jaz se le bojim, Mana, da bo z Ïeno ravno tako rav-

nal kakor zdaj z materjo. Ti se nama smili‰, Mana, oãe-
tu in meni.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Usmiljenje pa Ïe tak‰no!« je dejala Mana in se obr-

nila tako urno, da se je prevrnil in razbil lonec na ognji-
‰ãu.

»âe noãe‰ stati, pa leÏi!« je dejala odloãno in pobira-

la ãrepinje.

»Poglej, Mana,« se je oglasil oãe, ki je ravno vstopil,

»kako bi te zdajle pretepel Ga‰per, ãe bi bila njegova
Ïena! Jaz in Tone te bova pa vedno rada imela, in ãe
nama vse lonce pobije‰.«

»Ker niã ne poznate Ga‰perja, zato mi branite,« je za-

ihtela Mana.

Oãe pa ji je rekel, da ji ne brani niã, samo odsvetuje.

»Sicer pa, ãe ima Ga‰per po‰tene namene, naj pride
podnevi, da se pogovorimo; kaj lazi ponoãi okrog hi‰e,
da ga mora JudeÏ poditi!«

Jazbeãar JudeÏ je mirno dremal ves ta ãas v veÏi na

kupu ostruÏja in s potrpeÏljivo ravnodu‰nostjo poslu‰al
besedovanje. Semtertja je na pol odprl razumno oko in
pomilovalno pogledal Toneta in oãeta, ki morata pre-
na‰ati toliko sitnosti.

Mana je ostala nevoljna kakor tista dekleta, ki najprej

same odloãijo, koga bodo vzele, potem pa hodijo za svet
vpra‰evat in se jeze, ãe kdo ne razume ‰ale in ne svetu-
je tako, kakor same Ïele. Oãe in sin pa sta bila Ïalostna,
ker sta Mano rada imela in bi jo komaj najbolj‰emu

BES

SVETLOBA IN SENCA

moÏu privo‰ãila, nikar brezsrãnemu lenuhu, ki bo sproti
zapravljal, kar bo ona s krvavimi Ïulji prisluÏila.

Dan se je bil nagnil, in Tone je premi‰ljeval, ali naj bi

‰el ‰e na delo ali pa v vas h KrÏanovim. Neodloãen je
stopil na prag in pogledal, kako pozno je Ïe. Za njim je
prilezel JudeÏ, pomahal z repom in pogledal gospodar-
ja, kaj namerava.

Izpred hi‰e je peljala pot na eno stran po ravnem med

njivami proti gozdu, na drugo pa se je zavila in spu‰ãala
proti vasi. Tonetu se je zazdelo, da se ne izplaãa veã
priãenjati dela.

»No, JudeÏ, ali greva?« je dejal, stopil v sobo, snel klo-

buk s klina, ogrnil suknjo, izbral v hramu nekaj lepih
jabolk in se obrnil.

»Pozdravi Jerico!« mu je zaklicala sestra. JudeÏ se je

zleknil z zadnjimi nogami, zleknil s sprednjimi, zazeval
in pomigal z repom, pred vrati se je na pol obrnil in ãa-
kal, kam pojde Tone; zakaj nepotrebnega pota ni hotel
delati. Potlej je hacal ob Tonetovi strani navzdol na svo-
jih kratkih, krivih nogah, kakor da bi se spakoval in pre-
tiraval, tem sme‰nej‰i, ker se je tako resno drÏal. Po
bliÏnjici sta ‰la za hi‰ami, ki so se skrivale za sadnim
drevjem, ãez pokopali‰ãe, ki obdaja podruÏnisko cerkev
sv. Andreja, mimo hi‰e cerkovnika in ãevljarja Brica do
KrÏanovega doma, kjer sta sprejela Toneta gospodar in

BES

SVETLOBA IN SENCA

gospodinja in ga pridrÏala, ãe‰ da se mora Jerica vrniti
vsak ãas.

To je bilo res. Jerica se je peljala na vozu detelje z njive

proti domu. Poleg voza je koraãil hlapec Miha, ki je
sluÏil Ïe dolgo let pri KrÏanovih in si kar misliti ni mo-
gel, da pojde Jerica od hi‰e. Zdelo se mu je, da ni ‰e dol-
go, kar jo je pestoval. In ko je bila shodila, kako je mo-
ral paziti, da je ne pohodi, ker mu je bila vedno pod
nogami in ga vedno motila s svojim ãebljanjem in
poprasevanjem! Na veãer ga je dramila, naj ji kaj pri-
poveduje. Pozneje mu je nosila malico na njivo, mu iz-
mikala pipo ali Ïveplenke, natikala njegov teÏki klobuk
na svoje svetle lase in med smehom spet popravljala,
kar je bila zagre‰ila. Nikoli pa ga ni zasmehovala, nikoli
ga ni imenovala polomljenega Miha. Siromak, sicer
ãvrst in pogumen fant, je imel vsled nesreãe v otroãjih
letih izkrivljene noge in se ni mogel otresti Ïaljivega
priimka. V vednih bojih z zabavljivimi vrstniki si je bil
utrdil telesno moã in samozavest; ostalo pa mu je v srcu
grenko ãustvo nezadolÏenega trpljenja in rodilo izzival-
no prepirljivost. V veãnem strahu, da mu bo kdo zabav-
ljal, je zabavljal Miha sam, in kjer je slutil hudobno na-
mero, je imel nabru‰en jezik in stisnjeno pest. Tako je
postal najljub‰i, najzvestej‰i tovari‰ Îagarjevemu Ga‰-
perju, in oba skupaj strah mirnim mladeniãem in pohuj-
‰anje vsej vasi.

BES

SVETLOBA IN SENCA

Posebno hud je bil Miha na Jeriãine snubce. Ponoãi bi

bil vsakega odpodil; a zaãeli so prihajati podnevi, da jim
ni mogel do Ïivega. Tako je krevljal ob vozu in razkladal
Jerici, kako neumna je, ãe se omoÏi, ko so mo‰ki tako
samopa‰ni. Zgledov nesreãnih zakonov je imel vse pol-
no pri rokah. Kako prijetno pa Ïivi samica, ãe ima kaj
denarja; ãim bolj se stara, tem bolj ji streÏejo. Jerica se
je muzala na vozu in ugovarjala, da bi bil Klanãarjev
Tone tudi tako samopa‰en.

»Tone je Ïiv dolgãas,« se je hudoval Miha; »saj se mu

‰e govoriti ne ljubi. Tak je kakor tale vol — hej, sivec,
kam si se spet zagledal? Samo preÏvekoval bi, ne spra-
vi‰ ga pa nikamor. — Za nameãek dobi‰ ‰e pustega tas-
ta in sitno svakinjo. Saj vemo, kak‰ne so svakinje.«

»Saj se bo Mana tudi omoÏila,« je dejala Jerica. »Tvoj

prijatelj hodi za njo.«

»Ga‰per? Ta jo bo toliko vzel kakor jaz. Za katero pa

on ‰e ni hodil? Toda on ni neumen; neumna so dekleta,
ki gledajo za njim. Jaz le tako pravim, da mora ãlovek
gledati, da si izbolj‰a svoj stan; ti si ga bo‰ poslab‰ala; le
meni verjemi, Jerica!«

»Lepo je pa tudi, ãe je katera sama svoja gospodinja.«
»To da bi bilo lepo? Ali ima zato kaj manj dela, kaj veã

veselja? Samo skrbi ima veã. Kaj ima‰ ti zdaj, to ve‰; kaj
bo‰ dobila, pa ne; to se pravi golobe izpu‰ãati in vrab-

BES

SVETLOBA IN SENCA

ce loviti. Vsi te imamo tako radi. V resnici ti povem, Je-
rica, da sem te imel jaz za modrej‰o.«

»Kak ãudak si ti, Miha!« se je zasmejala Jerica. »Îen-

ske imajo dobro moÏitev za najveãjo modrost.«

»In kako poboÏna si bila! Kar v roke si skrivala obraz

in zamakniti si se hotela v cerkvi. Saj sem te sam gledal.
In zdaj se hoãe‰ omoÏiti! Kako si me premotila!«

»Oh, Miha, ali se poboÏne dekleta ne smejo moÏiti?

Od kod pa potem poboÏne Ïene?«

»To je tisto slavljeno devi‰tvo!« se je hudoval Miha.

Jerica pa se je prijetno zabavala.

Mesec je prilezel izza griãa, in kar je zastavljalo pot

njegovi svetlobi, je dobilo temen madeÏ na razsvetljenih
tleh. Miha je zagledal v senci svoje noge in svojo hojo in
se umaknil za voz.

Od vasi je prikoracal Klanãarjev JudeÏ, pogledal po

strani Jerico, pomignil z repom in se obrnil.

»JudeÏ, JudeÏ,« mu je pokimala Jerica, »ali si pri‰el

naznanjat svojega gospodarja? Tone je gotovo blizu.«

»Tako grdega psa nima noben Ïiv ãlovek,« se je jezil

Miha. »Jaz bi ga ne gledal za noben denar, in Tetrev ga
tudi ni mogel.«

JudeÏ pa je koraãil z Mihom v‰tric, in ker se je obema

zdelo, da eden drugega opona‰ata, sta bila oba slabe
volje. Toliko pa je pazil JudeÏ, da ni pri‰el Mihovi nogi

BES

SVETLOBA IN SENCA

preblizu; sicer se je zana‰al na Jeriãino prijaznost in na
svoje zobe.

»âeden psiãek,« je dejala Jerica.
»BeÏi, mrha!« je zareÏal Miha. JudeÏ je malo zarenãal

in vzdignil ob strani ustnico, da so se zable‰ãali beli zob-
je; umaknil se je pa le.

»âe ga bo‰ sunil, Miha,« se je smejala Jerica, »bo ta-

koj tekel k zdravniku po spriãevalo in s spriãevalom na
sodi‰ãe. Tetrev pojde za prião, in ti bo‰ moral boleãine
plaãati.«

Na domaãem dvori‰ãu je skoãila Jerica z voza, pogla-

dila JudeÏa in pozdravljala Toneta, ki ji je hitel naproti.
Miha je tiho izpregel, peljal vola v hlev in skrit v temi
poslu‰al, kaj govore na dvori‰ãu.

Jerica se je obrnila k skladanici, da bi nesla gredoã

nekaj polen v kuhinjo.

»Pusti, Jerica!« jo je sprestregel Tone in ji vzel polena

iz naroãja. »Jaz ti jih nanosim, kolikor hoãe‰.«

Jerica je imela maãeho in par polbratov in polsester,

ki so Toneta zelo radi imeli.

»Vo‰ãenk je prinesel, vo‰ãenk je prinesel,« so vpili

Jerici, in ko je pri‰el Tone z velikim naroãjem drv, se jim
je zdel kakor v pratiki sv. Gal, ki je otroke v hosto gnal.

»Oh, hvala, Tone!« je dejala gospodinja. »Kar na tla

vrzi!«

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Se bo tlak ubil,« je menil Tone; »to se mora lepo

poloÏiti. Kje ima‰, Jerica, sekalce, da ti tresak nakoljem?
Ti ne ve‰, kako jih znam klati.«

»Kaj bi ne, ko si mizar,« je dejala Jerica; »toda privo‰ãi

si imalo poãitka, da se kaj pogovorimo!«

»Jaz govorim najlaÏe,« je dejal Tone, »ãe imam kak-

‰no delo v rokah. Ali pa ti govôri, jaz bom pa poslu‰al in
treske klal.«

Otroci pa so silili v Toneta in se mu obe‰ali po kole-

nih, in mali Tonãek mu je molil lesenega konjiãka, ki ni
imel veã gobca.

»Odbil se mu je,« je dejal Tonãek.
»Ali je kaj kri tekla?« je vpra‰al Tone.
»Niã,« je dejal deãek in prosil, naj naredi Tone ko-

njiãku nov gobec.

»Da bo spet zobal,« je dejal Tone.
»Oh, saj niã ne zoblje,« se je nasmehnil deãek in ne-

zaupljivo pogledal Toneta.

»Kaj pa Mana doma?« je vpra‰ala Jerica.
»Pozdravlja te. Ti ne ve‰, kako te ima rada, in oãe te

ima tudi rad.«

»Kako pa je z Ga‰perjem? Kdaj bo vzel Mano?«
»âe jo bo,« je dejal Tone in se sklonil na svoje delo.

»Jaz ji noãem ne braniti ne svetovati.«

»Brhek fant je Ga‰per,« se je vnemala Jerica, »in iz-

med vseh najsrãnej‰i.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Zato ima tudi s sodi‰ãem najveã opravka,« je dejal

KrÏan, ki mu ni ugajala hãerina hvala. »In na‰ Miha je
ravno tak‰en norec.«

»Peti znata pa oba lepo,« je dejala spet Jerica.

»Ga‰perjev glas se sli‰i izmed vseh drugih. Ti, Tone, ne
gre‰ niã mednje?«

»Saj bi se mi smejala ti sama, ko bi hodil med te

fantiãe. Jaz sem za deset let starej‰i od njih, in ker delam
od jutra do veãera, grem potem najraj‰i leã.«

»Tako je prav,« je dejal KrÏan. »Ti netopirji pa podne-

vi dremljejo, ponoãi oÏive. Zato so pa vsi bledi in pre-
padli, vsi zaniã.«

»Ej, Ga‰per je moãan,« je dejala Jerica.
»·e en teden mlaãve ni zdrÏal,« je dejal oãe. »On je

kakor vol, ki se rad bode, pri oranju pa ope‰a.«

»Fant je, kakor se spodobi, to se mora reãi,« je ugo-

varjala hãi, »in Mana je gotovo vsa sreãna. Taki mlade-
niãi postanejo najbolj‰i moÏje, kadar se enkrat uÏene-
jo.«

Ta modrost ni posebno ugajala Tonetu; a domislil se

je, da je njegova sestra ravno teh misli, da je torej to
nekaka Ïenska posebnost. In Jerici se je res zdelo, da bi
imela veliko raj‰i Toneta, ãe ne bi bil tako miren in do-
ber, ãe bi bil bolj fantovski, bolj Ga‰perju podoben.

»Kaj pa malega ‰marna dan? Ali pojdemo na Prim-

skovo na boÏjo pot?« se je poslavljal Tone.

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Seveda; kakor smo se zgovorili,« je dejala Jerica.
»Dober veãer! Ali ste ‰e skupaj?« je vstopil s parom

ãevljev v roki Bric, cerkovnik in ãevljar.

»Oh, to je prav, Janez, da si jih prinesel; tako sem Ïe

bila potrebna,« se je razveselila Jerica in ogledovala
obuvalo. »·e danes sem premi‰ljevala, ãe misli‰ name.«

»Zatorej se mi je celo popoldne kolcalo? Jaz sem pa

mislil, da sem se preveã najedel. Kako se ãlovek moti! —
Ali niso gosposki,« se je bahal Bric, »in lahki, v stopalu
izpodrezani in pete visoke? Toliko vem, Jerica, da jih bo‰
v cerkvi vedno iz klopi ven kazala, in vsem fantom bodo
v‰eã.«

»Kako si hudoben, Janez!« ga je zavraãala ona. »Samo

da me ne bodo ti‰ãali!«

»Tako je. Tak‰ne bi rade vse imele, da bi bili na pol

prekratki, na pol preozki, in vendar ne ti‰ãali.«

»Kaj pa Rozala doma?« je vpra‰ala Jerica.
»Veseli se, da ima tak‰nega moÏa, kakor sem jaz.«
»Pozdravi jo!«
»Saj ni bolna. — No, Tone, ti bo‰ ‰e ostal?«
»Ne, grem s teboj,« je dejal Tone, se poslovil ‰e enkrat

in od‰el z Bricem.

S sovraÏnimi oãmi je gledal izza hleva za njim Miha

in se jezil, da se meni Jerica za tako pustega ãloveka, ko
bi lahko tako prijetno Ïivela doma. Kdo jo umeje? Kako
rad bi ji on sluÏil, kako pridno delal in trpel zanjo; samo

BES

SVETLOBA IN SENCA

omoÏila naj bi se ne! A kako prevzetno in mo‰ko stopa
zdaj Tone! Ali je prej tudi tako ravno hodil? Miha se je
pogledal pod noge in zaklel. Zmajal je z glavo in si mis-
lil, kaj sploh vse to njega briga, kaj je njemu mar, ali se
Jerica omoÏi ali ne. Prigovarjal si je, da naj bo pameten,
in hudo mu je bilo, ker se ni mogel pregovoriti.

Predramili so ga poãasni koraki, ki so se bliÏali. Nek-

do si je priÏgal pipo, in uÏgana Ïveplenka je oÏarila v
poltemi brkato lice.

»Ga‰per, ali ti stra‰i‰?« je dejal Miha in stopil napro-

ti.

»Nobeden drug,« je dejal Ga‰per. »Ali naj ti vo‰ãim

dobro jutro ali dober veãer?«

»Kar hoãe‰. Ali ni ‰el ravnokar Tone od tod?«
»Kdo pa? Ti ne ve‰, kako sem tega ãloveka sit.«
»Jaz ga tudi ne morem, ker mi ga doma vedno za

zgled stavijo. Kako pa tudi on in njegov stari zabavljata
ãezme! Tetrev mi je nocoj pravil, kako sta me grdila,
kak‰na nesreãa bi bila za Mano, ãe bi jo jaz vzel; jaz da
bi tem Klanãarjem ‰e pozlaãen ne bil zadosti dober.
Slamnatega naj si kupijo! — Ali gre‰ na malega ‰marna
dan na Primskovo? Pojdi! Morda se kaj udarimo.«

»Bom videl. Kaj pa je s toÏbo?«
»Tetrev mi je obljubil, da bo za naju priãal. âe le ni

tudi KriÏmanu obljubil! Veliko se nanj ni zanesti.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

Tako sta se pomenkovala fanta dolgo ãasa o stvareh,

ki so se njima zdele najvaÏnej‰e. Tone pa je spremil Bri-
ca do hi‰e in stopal potem poãasi navkreber proti svo-
jemu domu. Posebno zadovoljen ni bil. Da je njegova
nevesta tako hvalila Ga‰perja, mu ni bilo prav. Ta hva-
la je bila nekaka graja zanj, ki se je bal, da dobi dobra
sestra tako nerodnega moÏa, on tako neprijetnega sva-
ka. Pamet je pri mladini brez veljave, si je mislil, ker je
premalo kriãava; in on bi bil Jerici bolj vseã, ãe bi bil
manj pameten; toda kaj, ko se razposajenost ne prileÏe
vsakemu!

Doma je bil oãe Ïe od‰el spat; Mana pa je ‰e sedela

pred hi‰o in ãakala brata. Mirna meseãina je poãivala
nad dolino, in dolge sence so se iztegale izpod visokega
drevja. Iz vasi so gledale luãke, in na nebu so bledele
zvezde pred mescem. Zdaj pa zdaj je kak‰na glasnej‰a
beseda predrla, kak fantovski vrisk pretrgal tiho noã.
Mana je ugibala, kdo bi bil spregovoril, kdo vriska. Po
kamnitni rebri se je zaãul bratov korak; tiho se je pripla-
zil JudeÏ in se pritisnil k nogam svoje gospodinje, in brat
in sestra sta se pozdravila.

Mana je prinesla bratu veãerje, sedla njemu naspro-

ti in ãakala, da bi ji kaj povedal. Kaj priãakuje, je Tone
dobro slutil; a hliniti se ni hotel. Sestra, ki je hitro uga-
nila njegove misli, je tudi molãala. Naposled je vendar

BES

SVETLOBA IN SENCA

vpra‰ala, kaj pravi Jerica, ali je njo in Ga‰perja kaj v mi-
sel vzela.

»Vzela,« je prikimal Tone, »in Ga‰perja je zelo hvali-

la, kakor da bi ti ga zavidala.«

Mani se je razjasnilo lice. »O saj mi tudi vedno nagaja

z njim,« je dejala ponosna in hkrati nevoljna, da se brat
ne veseli z njo. Tone je ostal resen in molãeã in vstal
kmalu od mize.

Oãe in hãi sta spala v gornjih sobah, sin pri tleh zra-

ven delavnice.

Tone je vo‰ãil sestri lahko noã, postal pred njo in

vpra‰al, koliko ãasa bosta ‰e tako skupaj Ïivela.

»Sam Bog ve,« je menila sestra. »Morebiti ne dolgo.«
»Meni se zdi, kakor bi se ‰e ne bil naveliãal,« je dejal

brat. »Da bi se nama le pozneje ne godilo huje!«

»Bog varuj nesreãe!« je vzdihnila sestra.
»Tebe in mene in vso na‰o hi‰o! Lahko noã, Mana!«

BES

SVETLOBA IN SENCA

ana, Tone, pridita Ïe vendar!« je klical malega
‰marna dan navsezgodaj Klanãar sina in hãer in

stopical in postajal pred hi‰o in gledal po megleni te-
meni‰ki dolini.

»Prêcej, prêcej,« se je zaãul Ïenski glas iz gornje sobe.
»Saj Mane ‰e ni doli. Jaz bom zaklepal!« je odgovoril

Tone.

JudeÏ je hodil poãasi za oãetom in gledal, kaj namera-

va. Ko je videl, da gre k uljnjaku, se je ustavil in poãakal,
ãe‰ da se ne izplaãa za njim laziti. Tudi je imel svoje raz-
loge, da se je ogibal uljnjaka. Enkrat je bil zamenjal ãe-
belo za muho, pa nikoli veã. Kako more kdo ãebele rad
imeti, to njemu ni ‰lo v glavo, in ãe bi bil pri‰el kdo po-
noãi panje krast, bogve ãe bi mu JudeÏ ne bil pomagal.
Oãe je pri‰el nazaj, tipal po Ïepih, ãe ima pipo in tobak,
gledal po oknih, ãe so dobro zaprta, in ogledoval tablo
nad hi‰nimi vrati, ãe je dosti razloãno napisano: Anton
Klanãar, mizar.

Naposled sta prihitela prazniãno obleãena brat in

sestra. JudeÏ je pomenljivo pogledal zdaj Toneta, zdaj
Mano in Ïalosten uvidel, pri ãem je. Tone mu je veleval,

BES

SVETLOBA IN SENCA

da naj ostane doma in varuje hi‰o, naj ne hodi nikamor
in ne pu‰ãa nikogar ãez prag; Mana mu je postavila
polno skledico hrane v kot in ga opomnijala, naj ne poje
vsega naenkrat. JudeÏ je legel vdano pred hi‰na vrata in
gledal otoÏno za romarji, dokler mu niso izginili izpred
oãi; potem je ‰el gledat, kaj je v skledi.

Po hi‰ah so se budili ljudje, iz hlevov so se ãuli zaspa-

ni glasovi mo‰kih, ki so kladli Ïivini, tu in tam si je drg-
nil kak fant pri vodnjaku ogoreli obraz in vrat, in iz dim-
nikov se je dvigal sivi dim.

Oãe je karal otroka, kaj sta se toliko ãasa napravljala,

ãe‰ da so KrÏanovi Ïe gotovo daleã naprej. Tone se je
izgovarjal z Mano; ta je pa menila, da niso mo‰ki niã
manj neãimrni; Tone se je umival kakor kak dimnikar in
pol ure si je delal preão pred zrcalom. Oãe je priganjal,
da naj stopijo hitreje, in pogledal po strani zdaj krepke-
ga sina, zdaj hãerko, ki ji je rdel v jutranjem hladu pri-
kupljivi obraz, in prav zadovoljen bi bil, ãe bi mu ne pri-
hajalo vedno na misel, kak‰nega Ïenina si je izbrala
reva.

Tone je gledal bistro skozi megleno jutro in poslu‰al,

ãe ne dojdejo kmalu drugih romarjev. Zavili so na stran-
sko pot, ki je peljala skozi pisano bukovje in temno ze-
leno borovje zdaj poloÏno, zdaj strmo, tu po vlaÏnem
kamenju, tam po sprijemkasti ilovici v hrib.

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Jerico Ïe sli‰im,« je dejal Tone, ki je bil nekoliko pos-

tal. Izza ovinka se je ãul zvonek Ïenski smeh in vmes
mo‰ki glasovi.

»Hitreje, hitreje, zaspanci!« se je oglasila Jerica. Prva

druÏba je poãakala, druga pospe‰ila korak, in kmalu so
se veselo pozdravljali na‰i romarji in stari KrÏan s hãer-
ko Jerico in mlado Bricovo Ïeno Rozalo.

»Tone, kako pa, da si zaleÏal?« se je smejala Jerica in,

pogledala bistro Toneta, ki ni vedel, kako bi se opraviãil.
»Jaz sem pa mislila, da si ti Ïe na Primskovem, da si za-
sedel klop v cerkvi in mi hrani‰ sedeÏ.«

»Ali na mo‰ki ali na Ïenski strani?« je vpra‰al Klanãar.
»Kjer je, bi bil dober danes, ko bo taka gneãa.«
»A na Ïenski bi bili izrinili Toneta, na mo‰ki pa tebe.«
Mladi ljudje so hodili naprej, stara dva za njimi. Jeri-

ca in Rozala sta bili obe hitrega govorjenja, tako da ji je
Tone s svojimi mislimi komaj dohajal; Mana je bila
poãasnej‰a; vse tri pa polne skrivnosti. Vedno so si kim-
ale, se nasmihale in presojale in precenjevale kroj in
blago vseh Ïenskih oblek, kar so jih ugledale.

»Tone, ali nam bo‰ kaj odpustkov kupil?« je vpra‰ala

Jerica.

»Ali jih ne kupujejo dana‰nji dan dekleta?« je dejal

Tone, vesel, da se mu je odgovor tako posreãil.

Klanãar in KrÏan pa sta imela modrej‰e pogovore.

BES

SVETLOBA IN SENCA

»·e bo vreme; vse grmovje je prepredel pajek,« je

dejal Klanãar in gledal pajãine, ki so rosne kakor razple-
tene niti nabranih bisercev prepregale brinje in smreã-
je.

»Tvoje ãebele imajo tudi lepo pa‰o,« je dejal KrÏan.

»Ampak kako je to, Klanãar, da si bil ti hud, ko je za‰la
moja krava v tvoj zelnik; tvoje ãebele pa hodijo venomer
na mojo ajdo!«

»Zapodi jih!«
»Poditi in vraãati bi jih moral ti, ker so tvoje.«
»Od kod pa ve‰, da so moje?«
»En sat medu mi bo‰ dal za od‰kodnino.«
Potem sta zaãela hvaliti Klanãar svojega sina, KrÏan

svojo hãer, in po strani je namignil Klanãar, da se mu zdi
dota, ki jo je namenil Krzan svoji hãeri, majhna in da bi
lahko ‰e nekoliko primaknil; saj bi pri‰lo tudi njegovi
hãeri na dobro.

»lz srca rad,« je kimal KrÏan, »ãe bi mogel. A jaz ni-

mam samo Jerice; druge moram tudi preskrbeti.«

Jerica pa je nagajala Mani in hvalila Ga‰perja, kak‰en

korenjak je in kako sta pri Pljuskarju on in Miha pome-
tala ‰est âe‰njiãanov iz krãme.

»Mana, ti ga bo‰ ugnala,« se je zasmejala in stisnila

roko prijateljici, ki je z Ïareãimi lici in s svetlimi oãmi
poslu‰ala hvalo svojega izvoljenca.

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Ampak trdo ga bo morala drÏati,« je pripomnila Bri-

cova Rozala. »âe zajde v staro druÏbo, bo huda.«

Tonetu se je zdelo to govorjenje neslano. Ugovarjal

ni, da ne bi Ïalil sestre, in prigovarjal si je, da se hoãe
Jerica samo Mani prikupiti, da pa je sicer pametnej‰ih
misli. âisto prav mu je bilo, da so se jim pridruÏili znan-
ci, ki so prihajali po drugih potih iz sosednjih vasi.

Iz svetle zore, ki se je spenjala po jasnem nebu, je

pogledalo Ïarko sonce, razganjalo na vse strani vlaÏno
meglo in razgrinjalo pred oãmi temne gozdove, pisano
polje in zelene travnike po dolih in griãih, med katerimi
se dviga sam zase stoÏasti hrib z belo cerkvico na vrhu,
ki gleda na vse strani daleã po domaãi zemlji. Tja so
hiteli prazniãni romarji posamiã in v gruãah, mnogi iz
poboznosti, drugi iz navade in marsikdo iz radovednosti
v Ïelji, da bi se otresel topeãe vsakdanjosti. Radostni so
pozdravljali hi‰o boÏjo, ki je odzdravljala in vabila s
prazniãnim zvonjenjem. Ko se je zavila pot ob kosta-
njevem gozdu za griã, se jim je skrila; a ne za dolgo ãasa;
kmalu jim je spet zable‰ãala v jutranjem soncu nasproti.

Pod vrhom se dviga zelena strmina, po kateri pelje

pot mimo redkih hi‰ po poboãju, mimo belih znamenj
skozi taborsko obzidje pod Ïupni‰ãem na mehko travo,
na kateri stoji cerkev. Tukaj je Ïe bilo zbranih mnogo
romarjev, ki so se ozirali po znancih in prijateljih in ãa-
kali drugih tovari‰ev. Îenice so hitro na‰le svojo druÏ-

BES

SVETLOBA IN SENCA

bo; dekleta so se drÏale skupaj in se Ïivahno razgovar-
jale; moÏje so imeli svoje pogovore, in fantje so se druÏi-
li po vaseh in se mo‰ko ozirali po dekletih in prezirljivo
po vrstnikih iz drugih krajev.

Jerica in Mana sta stali skupaj z Rozalo, da se ohladita

in priãakata ‰e kaj znanih ljudi.

»Ali ga vidi‰?« je prijela Jerica Mano za roko, migni-

la z zardelim obrazom in si popravila ruto na glavi.

Prihajal je mogoãno s suknjo ãez ramo Ga‰per z dve-

ma drugima fantoma in mahal z belimi rokavi. Poleg
njega je ‰vedral Miha. Fantje so se postavili dekletom
nasproti. Ga‰per si je porinil klobuk na tilnik in si priÏgal
virÏinko. Zaãeli so re‰etati tiste, ki so mimo hodili. Miha,
ki je znal jako spretno zanetiti prepir, se je tudi nala‰ã
zadel ob kakega fanta in se potem jezil na Ga‰perja: »Kaj
pa suje‰? Ali ne vidi‰, da bi bil kmalu podrl tegale fan-
tiãa?«

Dekleta, katera se niso zana‰ala na lepo postavo in

ãeden obraz, so se daleã ogibala na‰ih junakov. Fantje
pa niso vsi molãali.

»Poglej no onegale!« je pokazal eden na Miha. »Ali ne

stoji tako kakor tesarska kobila? Tega se nikar ne lotiva!
Na obe strani je podprt, in ne podere ga ne jug ne bur-
ja.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

Marsikateri korenjak je koraãil tako trdo tik fantov,

da so kar ãakali, kdaj stopi komu na nogo. To so bile
uvodnice poznej‰i zabavi.

»Glejte! Dekleta iz Mi‰jega dola,« je dejal Ga‰per in

zapel polglasno:

»Oj, dekle, mi‰ma‰,
kako pa ravna‰?
Dva uboga fantiãa
za norca ima‰.«

»V cerkev pojdi, v cerkev,« ga je zavrnila najstarej‰a,

»in pusti ljudi pri miru!«

Ga‰per je odgovoril:

»Ne bodi ‰timana!
Saj nisi le sama,
je velik ta svet
in polhen deklet.«

Tone je gledal nevoljen od strani to zoprno poãenja-

nje in se ãudil, kako se more smejati kak‰no pametno
dekle, kakr‰na je vendar njegova sestra in njegova ne-
vesta. Kako se je mogla vendar Mana zagledati v te divje
oãi!

»Pojdimo v cerkev!« je dejala Rozala in se obrnila in

Jerica za njo.

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Ga‰per,« je vpra‰ala Mana, ki se ni mogla se loãiti,

»ali bo‰ dal kaj odpustka?«

»Seveda, en srãek ali pa dva,« je dejal fant.
»Ali ne gre‰ ‰e v cerkev? Zamudil bo‰.«
»Bom pa zato toliko prej zunaj. Ali se bomo potlej ‰e

kaj videli?«

»Jaz pojdem z oãetom in s Tonetom,« je dejala Mana.
»Ga‰per, pojdi ‰e ti s Tonetom,« je zabavljal Miha.

»Boste pili imenitno mleko pri RoÏmanu. En liter ga iz-
pije‰, pa ga ãuti‰. Jaz, ki sem bolj slabotne narave, sem
bil ves omotiãen, ko sem ga komaj pokusil, in dva dni
me je glava bolela. Tako ga boste pa vlekli, da bo od
brad in od mize teklo.«

Mana se je prisiljeno nasmehnila in zardela od sramu,

pogledala Ga‰perja, neodloãna, kakor da bi ãakala, da
zavrne on zabavljivca, potem se je obrnila in hitela v
cerkev, Ïalostna, da se njen Ga‰per brati s tak‰nim ãlo-
vekom. Da bi bil le Ïe Ga‰per enkrat njen moÏ; potem
bo ves drugaãen.

Po boÏji sluÏbi so se ljudje, katerim se je mudilo do-

mov, razleteli po vseh potih in stezah ob potrkavanju
ubranih zvonov; drugi so se raz‰li po trati, da se pozneje
‰e oglase v cerkvi, da se razgledajo po pokrajini, po-
govore z znanci in nakupijo odpustkov; nekateri so po-
sedli po travi in odprli ko‰are z jestvinami. Na‰i znanci
so se bili ustavili na vrhu ob zidu, od koder so gledali in

BES

SVETLOBA IN SENCA

ugibali, kak‰ne gore se dvigajo pred njimi, kak‰ne cer-
kve se belijo po hribih in dolinah. Za seboj in na desno
so imeli dolenjske griãe, v ozadju Kum in Sveto goro, v
daljavi na levo grebene Kamni‰kih planin, v lahni megli
oblastni Stol in kakor bel oblaãek vrh Triglava.

Mana in Jerica sta se ozirali skrivaj, kaj poãenjajo

domaãi fantje. Ti so stopali s pre‰erno poãasnostjo v
glasnem razgovoru ob ‰otorih, kjer so se prodajali in
kupovali odpustki. Tam je ãepelo na tleh siroma‰no
dekletce s ko‰arico pred seboj in ponujalo jabolka, po tri
za en krajcar. Ga‰per se je zadel z nogo ob ko‰aro in jo
prevrnil, da so se potoãila jabolka po bregu. Dekle je
zakriãalo in steklo z glasnim jokom za svojo robo; fantje
pa so se krohotali, in ta in oni je brcnil ‰e kak‰no jabol-
ko, ki je leÏalo preblizu, in vpil: »Dekle, tukaj ima‰ ‰e
eno,« in par paglavcev je porabilo priloÏnost in pobiralo
za svoj Ïep.

»Oh, grdobe!« se je jezila Ïenska, ki je stala v bliÏini.

»Da vas le sram ni!«

»Kaj pa se je zgodilo?« je pristopila Rozala in za njo

Mana in Jerica.

»Eh kaj!« je dejala Ïenska. »Tisti fant tam,« — poka-

zala je na Ga‰perja — »ki gleda kakor levi razbojnik, je
prevrnil ubogemu dekletu ko‰aro z jabolki, in zdaj se
joãe sirota in pobira po bregu. Dve uri daleã je prinesla
jabolka in zdaj nima ne sadja ne denarja. âe to ni greh!

BES

SVETLOBA IN SENCA

Tako objestnih pobalinov ‰e nisem videla, in eden dru-
gega se ti‰ãe kakor hrva‰ki pra‰iãi.«

Rozala se je zgraÏala na tihem in Mana je pobesila

oãi. Jerica je omenila, da morda Ga‰per ni storil nala‰ã;
da se nesreãa hitro pripeti in ni treba vselej ãlove‰ke
roke vmes.

»Kaj roke!« se je hudovala Ïenska. »Z nogo je sunil, z

nogo; saj sem ga videla.«

Klanãar je molãal in si mislil, da je prav, da spozna

Mana, kdo za njo hodi, in podobne misli so ob‰le Tone-
ta, ki se je nekoliko umaknil, ko je videl, da se bliÏajo
fantje. Ga‰per je nosil v roki veliko srce iz pisanega lec-
ta.

»Dekleta, katera ga hoãe?« se je smejal in pogledal po

strani zdaj Mano, zdaj Jerico, ki sta se spogledali v
nekak‰ni zadregi. Ker ga ni ponudil ne tej ne oni, sta obe
iztegnili roke. Ga‰per pa je spretno umaknil svoje srce in
odgriznil sam velik kos.

Fantje v smeh, dekleti pa uÏaljeni.
»âe si tako laãen,« je dejala Mana, »ga pa sam imej!«
Tone je bil stopil k dekletu, ki je bilo nabralo svojih

jabolk, kolikor jih je moglo ‰e dobiti, in jih z ihteãim gla-
som spet ponujalo romarjem, in je vpra‰al, za koliko
krajcarjev je prinesla s seboj sadja.

»Za petnajst,« je dejala deklica.

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Tukaj jih ima‰ dvajset; pa se nikar ne jokaj!« je dejal

Tone. »Jabolka bom pa vzel tri.«

»Saj so zdaj vsa va‰a.«
»O le obdrÏi!« je dejal Tone.
»Ali jih smem zdaj ‰e prodati, ãe bo kdo kupil?«
»I seveda; brez skrbi!«
»Bog vam povrni tisoãkrat!« je dejalo dekle, se zasme-

jalo med ihtenjem in si obrisalo z roko solzne oãi.

»Moji odpustki,« je dejal Tone in ponudil Rozali in

Jerici in sestri jabolka.

»Oh, prav, Tone,« je dejala Mana, »da si dal kaj izku-

piti dekletu. Jaz jih pa kupim tudi za dva krajcarja.«

»Pa ‰e zame jih kupi!« je dejala Rozala.
»In zame tudi!« se je oglasila Jerica.
Na‰i fantje so se klamili po griãu, in Ga‰per je dobil

nekje daljnogled. VaÏno ga je prinesel, slovesno izvlekel
in nastavil. Za njim so gledali drugi. Tonetu so kar gore-
la tla pod nogami; tako rad bi bil ‰el iz te druÏbe; toda
Ïenske se niso dale spraviti, in oãe se je obotavljal.

»Daj, da ‰e jaz pogledam!« je dejal Miha, vzel Ga‰-

perju daljnogled in pomeril proti dolini.

»Kam gleda‰, Miha?« je vpra‰al stari Klanãar, ki je

hotel tudi pogledati.

»V DomÏale,« je dejal Miha, »naravnost pred po‰to.

Postiljon ravno izprega.«

»BeÏi kam! Da se to vidi?« se je ãudil moÏ.

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Poglejte!« je dejal Miha in mu dal daljnogled.
Oãe je gledal, gledal in dejal nazadnje, da ne vidi niã.
»To je ãudno!« je dejal Miha. »Morda pa nimate veã

vseh koãnikov v ustih?«

»Nobenega,« je dejal moÏ.
»Potem seveda ne morete niã videti,« je menil Miha.

»Zakaj pa niste tega prej povedali?«

Toneta pa je premagala jeza.
»Kaj, ti ‰vedra, ti se bo‰ iz mojega oãeta norca delal!«

je vzkipel in stresel fanta za rame, da se je opotekal.
Zakaj Tone je bil moãan in spreten ãlovek. Po‰teno Ïiv-
ljenje mu je bilo okrepilo telo, in raznovrstno delo ga je
bilo obvarovalo enostranske okornosti. Prestra‰eni so
zaãeli drugi miriti, in ker se Ga‰per ni hotel rvati z do-
maãini, sta se izpustila nasprotnika, ravno ko sta pri-
hitela dva Ïandarja.

»Narazen!« je vpil eden. »Ali hodite za to na boÏjo

pot? Na‰ znanec Miha seveda; ampak vi, Klanãar, bi
morali biti pametnej‰i.«

Tone se je res sramoval; Ïal pa mu ni bilo niã. Jerica je

o‰tevala Miha, ki je prihuljen poslu‰al in se na tihem
jezil na Ga‰perja, zakaj ni udaril.

Fantje so bili od‰li v krãmo pod vrhom. Mana in Jerica

bi bili ‰li radi za njimi, a nekoliko sta se sramovali svo-
jih misli, ‰e bolj pa ãutili, da zadeneta na hud odpor.
Njuna druÏba je ‰e nekoliko pomolila v cerkvi, potem

BES

SVETLOBA IN SENCA

pa se obrnila poãasi navzdol, ãe‰ da bodo raj‰i doma pri
RoÏmanu izpili par litrov, kjer je vino gotovo bolj‰e. Ko
so ‰li mimo prve krãme, so Ïe sli‰ali Ga‰perjev glas.

»Tile se bodo nocoj ‰e tako tepli,« je dejal KrÏan, »da

bodo cunje letele.«

»Pogumni fantje,« sta si mislili dekleti, »vsi pa niso

tak‰ni.« Posebno dobre volje ni bil v druÏbi nobeden;
vsak se je bil nadejal, da bo prijetnej‰e na tej boÏji poti.
Mana je ãutila, da se Ga‰per njenim domaãim ni pri-
bliÏal, od nje pa celo oddaljil.

Lahko bi mu bila zamerila; dobro, da proti drugim ni

bil prijaznej‰i. Jerica je bila nevoljna zaradi Miha; zde-
lo se ji je pa tudi, da bi bil moral Tone razumeti malo
‰ale; Miha ni bil tako hudo mislil; a stra‰no resni ljudje
so ti Klanãarji. Tone pa je z oãetom vred miloval ubogo
Mano, ki si nalaga z Ga‰perjem tak kriÏ na rame, in ob-
Ïaloval, da ni Jerica pametnej‰a. Tako je mislil Tone sam
pri sebi, govoriti pa ni mogel, in ker so misli brez besed
za dru‰ãino malo zabavne in ker so zlasti Ïenski dru-
‰ãini bolj v‰eã tisti, ki malo mislijo in mnogo govore, kot
narobe, se je pot vlekla.

Naproti je pri‰el Bric, ki je takoj presodil poloÏaj.

Tako prazniãen dan, si je mislil, tako lepa pot, tako
po‰teni ljudje, volje pa vsi deÏevne. Posku‰al jih je raz-
vedriti; a kmalu je spoznal, da tistemu, ki noãe plesati,
nihãe prav ne zagode.

BES

SVETLOBA IN SENCA

Tone mu je pripovedoval zaupno, kako se je vedel

Ga‰per, kako zabavljal na vse strani.

»Saj ga poznam,« je dejal Bric; »saj sem bil njegov

‰arÏ pri vojakih. Kolikokrat je bil kaznovan! Meni je
hotel tudi zabavljati, a sem ga hitro izuãil. Zakaj verje-
mi mi, Tone, jaz bi se tudi rad takole ravsal s fantini, ãe
bi se za mojo cerkveno sluÏbo spodobilo. A se ne spodo-
bi. Jaz pospravljam po oltarjih, kajne, ravnam ma‰no
obleko, priÏigam sveãe po cerkvi; na veãer pa naj se pre-
tepam po krãmah! To ne gre. Miãe in vleãe me pa zelo,
parkrat sem komaj premagal sku‰njavo. Zame je bil
Ga‰per Ïiva sku‰njava in bliÏnja priloÏnost, ker me je
naprej in naprej draÏil in dregal. ,Le ãakaj!’ sem dejal, ko
sem se bil spet enkrat premagal. Priãakal sem ga na
samem in sem ga dvakrat ob tla vrgel. Toliko ti reãem:
psi so lajali za njim, ko je ‰antal proti domu, ker so mi-
slili, da kamne pobira. Od tedaj imam mir. Kako ga bo
Mana ugnala, pa ne vem, in jaz bi nobenemu dekletu ne
svetoval, da bi ga vzela.«

To je bilo tudi Tonetovo mnenje; a kaj, ko so bile raz-

mere moãnej‰e.

Pri‰li so do Klanca, in Klanãar je predlagal, da bi ‰li na

liter vina k RoÏmanu. Îenskam se ni ljubilo; ‰le so raj‰e
domov. Mo‰ki pa so zavili na dvori‰ãe RoÏmanove krã-
me, kjer je stala pod napu‰ãem dolga miza.

BES

SVETLOBA IN SENCA

Pri RoÏmanu sta gospodarila mlada dva; stari RoÏ-

man je pa tudi ‰e stregel gostom, hodil ob palici od mize
do mize in stokal, ker ga je nadlegovala putika. Stal je
pred veÏo s kroÏnikom v roki in posku‰al prestopiti
prag; toda ni ‰lo.

»Mica, Reza!« je klical, »pridi no katera in vzemi mi

tole iz rok! Saj vidite, da nikamor ne morem.«

»RoÏman,« je pozdravil Klanãar, »otave ne bomo mo-

gli su‰iti; ti prerokuje‰ slabo vreme.«

»Prekleta putika!« je javkal moÏ. »Vse niã ne pomaga;

nobene toplice niso zaniã. — Kaj pa boste? Liter vina? —
Mica, prinesi liter vina in ‰tiri kupice in meni tudi pol
litra! Poglej, Klanãar, jaz niã ne kadim, pa sem tak reveÏ;
ti pa kadi‰, in si tako ãvrst. Ali je to kaka pravica? Ali ti
niã ne ka‰lja‰?«

»O ka‰ljam,« je dejal Klanãar; »saj zato kadim, da laÏe

ka‰ljam.«

»Kako pa ti, Bric?«
»Jaz,« je dejal Bric, »pa samo kadim; ka‰ljajo pa dru-

gi.«

»Le poãakaj! Bo‰ ti tudi zaãel,« je dejal RoÏman. »Kaj

je novega? V Dolu, pravijo, je gorelo. Ena hi‰a in hlev.
Otroci so zaÏgali. Te preklete Ïveplenke! âasi ni bilo
toliko te nevarnosti. Zaradi ognja bi jaz prepovedal vse
Ïveplenke.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Ljudje jih pa ravno zaradi ognja kupujejo,« je dejal

Bric.

»Bric, ti ve‰ vedno katero za kratek ãas.«
»Da vam Ïivljenje malo prikraj‰am,« je dejal Bric.

»Morebiti se me boste spomnili v testamentu.«

»Ker sem tako star, misli‰. Saj so mi res Ïe lasje sples-

neli.«

»Preveã na vlaÏnem leÏite.«
»Oh, Bric, ãe bi tebe tako muãila putika, bi ne bril

norcev. — Mica, prinesi mi ‰e malo suhega mesa ali pa
eno klobaso, kar je, in malo kruha! — Ali boste vi kaj
jedli?«

Na‰i znanci so bili samo Ïejni, in ko so si bili pogasi-

li Ïejo, so plaãali in ‰li; ostal je samo Bric, kateremu se je
zdelo, da je ‰e Ïejen.

Komaj je bila ta druÏba od‰la, so privriskali in prirjuli

fantje z Ga‰perjem na voziãku kakor nametani; od vseh
strani so mahale noge z voza. Konj je prskal in praskal
spehan in spenjen po klancu, da so se mu ‰ibile noge;
Ga‰per pa je vihtel biã in kriãal: »Hi, kobila, da te ne bo
noã lovila!«

Stari RoÏman se je kar izgubil; mlada gospodinja pa

je pritekla na prag pogledat, kaj je.

»Ves voz je poln«, je dejala.
»Fantje pa tudi,« je pripomnil Bric.
Voz se je ustavil, in fantje so skakali in kobacali dol.

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Tvojemu konju, Ga‰per,« je dejal Bric, ko so sedali

fantje za mizo, »se bo nocoj o konjedercu sanjalo. Pa saj
si ti tudi tak, kakor da bi bil pri‰el iz tur‰ke vojske.«

»âe‰njiãane naj bi ti videl, Bric, âe‰njiãane,« je dejal

Ga‰per. »Zakaj nisi ‰el z nami? Se preveã boji‰ za svojo
koÏo, kaj?«

»Kajpa! Moja koÏa je ‰e zelo cela; tvoja je pa razbita,

da ‰e za strojbo ne bo.«

»Bric, ti me hoãe‰ ‰e vedno sukati, ker si bil pri voja-

kih moj ‰arÏ. Ampak tukaj nisi veã.«

»Tvoja ‰koda. Kot vojak si bil vsaj komu podoben.«
»Brhek vojak je moral biti Ga‰per,« je dejala krãma-

rica in postavila vino na mizo.

»Brhek,« je dejal Bric. »Stopal je, kakor da bi zelje

tlaãil; po bluzi so mu pa bingljali ãopki, ãe‰ da je strelec.
Zadel pa ni nikoli niã.«

»He, Bric,« je dejal Ga‰per, »saj si mi ti priskrbel tiste

ãopke. Jaz sem bil temu sleparju samo namignil, da bi
jih rad imel, ker sem se hotel malo postaviti. Bric je pa
rekel: ,Za en liter vina bo‰ dal, Ga‰per, in poãakaj, da
bomo ‰e enkrat streljali; potlej streljaj, kamor ãe‰.’ Ali ni
bilo res tako?«

»O res! Ali tega pa ne pove‰, kolikokrat si bil kazno-

van, ker si se pretepal po Ljubljani?«

»Ali se v Ljubljani tudi tepo?« se je ãudila krãmarica,

ki je bila prinesla svetilko na mizo.

BES

SVETLOBA IN SENCA

»V Ljubljani? Pa ‰e kako!« je dejal Ga‰per. »Tam ima-

jo re‰ilni voz, ki vozi ob nedeljah in praznikih zveãer od
gostilne do gostilne in pobira ranjence. V bolnici pa ãa-
kajo doktorji z zavihanimi rokavi in obvezujejo rane in
uravnavajo kosti. — Ampak, Bric, saj si ti tudi hodil k
raportu.«

»Jaz se niã ne spominjam,« je dejal Bric.
»Poãakaj, da ti pripreÏem! Ali ‰e ve‰, kako je pri‰lo

enkrat povelje, da naj vsak moÏ pove, koliko patron je
postreljal prej‰njega leta? Seveda ni nihãe vedel, in vsi
smo trdili, da niã ne vemo. To meni niã mar, je dejal
nadporoãnik; jutri mora vsak moÏ to natanko poveda-
ti. Ali smo mendrali! Ti, Bric, si pa rekel: ,Ga‰per, pojdi
pogledat, katere ‰tevilke so na Trst ven pri‰le! Te bomo
zapisali.’ Tristo hudirjev, kak‰nega vraga smo potlej
imeli! Ti bi bil kmalu ‰arÏo izgubil.«

Bric je plaãal svoj raãun, ães da ga doma veãerja ãaka.
»Ali si se zbal, da bom ‰e kaj povedal?« se je rogal

Ga‰per.

»Zastran mene, Ga‰per, le govôri, dokler te hoãe kdo

poslu‰ati. Jaz pa imam za en teden dosti.«

»Ho, kako ga je ugnala Ïena!« je dejal Ga‰per, ko je bil

Bric od‰el.

»Saj bo tebe tudi kmalu,« je dejal Miha. »Mana je

huda, in Toneta si se ti Ïe danes zbal.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Jaz zbal, Miha? Ne govôri tako neumno! Kaj briga

mene Mana! Jaz dobim, katero hoãem, in ãe bo Tone
kak‰ne sitnosti stresal, mu ‰e pri vas razderem.«

»Ga‰per, jaz te imam iz srca rad,« je dejal Miha in ga

objel; ampak toliko ti reãem, da si ãvekaã in bahaã. Ti da
bi razdrl! To pojdi drugam pravit!«

»Koliko stavi‰?«
»Dva litra vina,« je dejal Miha.
»Velja,« je dejal Ga‰per; »in jaz jih plaãam deset, ãe ne

ostanem moÏ beseda.«

Svetilka na mizi je zaãela pojemati; razgovor je zasta-

jal, ker so nekateri fantje Ïe dremali, in krãmarica je
opomnila, da je Ïe pozno in koliko zna‰a raãun, in si
zakrila z roko zehajoãa usta.

Fantje so vlekli poãasi mo‰njiãke iz Ïepov, razen

Miha, ki je ob takih prilikah rad zadremal. Ko pa je re-
kel Ga‰per, da vzame raãun nase, so zlezli mo‰njiãki
spet v Ïepe, in Miha se je predramil.

BES

SVETLOBA IN SENCA

III

malu po teh dogodkih je pritekla Jerica, ko Brica ni
bilo doma, k svoji prijateljici Rozali, ki je v nizki,

snaÏni sobici slamo pletla. Sedla je tesno k njej in jo ob-
jela. Rozala se je zavzela in jo vpra‰ala, kaj je tako rdeãa
in se ji oãi tako svetijo.

»Niã hudega,« je dejala Jerica, umolknila in pogledala

v tla. »Ugani, kdo me je pri‰el snoãi pod okno klicat!«

»Tone.«
»Oh, Tone! Ta spi vso noã kakor polh. Stavim, da ne

ugane‰.«

»âemu bi potem ugibala?«
»Ali mi obljubi‰, da ne bo‰ nikomur povedala, tudi

Janezu ne?«

»Oh, raj‰i nikar ne pravi!«
»Jaz se zanesem nate, Rozala; torej molãi! Ga‰per je

bil!«

»Ga‰per?« je ostrmela Rozala in ãudno pogledala Je-

rico. »In ti si se oglasila?«

»Kaj sem hotela!«
»Dekle, ti nori‰. Naj zve Tone to tvojo neumnost! Kaj

vendar misli‰! Ga‰per te bo raznesel po vsej fari. Tone je

BES

SVETLOBA IN SENCA

tako po‰ten ãlovek, da ga ne sme‰ za nos voditi, in
Mani, svoji prijateljici, vendar ne bo‰ prevzela Ïenina!«

»Oh, Ïenina! Ga‰per mi je sam rekel, da so to same

ãenãe. On govori z njo kakor z vsako drugo. Vesel ãlo-
vek je in fantuje rad, nepo‰ten pa ni, in da me ne bo
razna‰al, na to bi prisegla.«

»Ampak kak‰en pomen naj ima ta tvoja norost? Ali

ve‰, Jerica, da to ni prav, da je greh?«

Jerica je sklenila roke na kolenih in molãala poparje-

na. »Oh, saj ne pride morda nikoli veã,« je zdihnila.
»Tone je moder, to je res; pust je pa tudi.«

»Zakaj si mu pa dala besedo? Ampak tak, kakr‰en je,

je stokrat bolj‰i od Ga‰perja. Saj tudi tebe ni sama do-
brota in ljubeznivost. Pamet, Jerica, pamet! Bolj‰ega
Ïenina ne bo‰ dobila.«

»No, no, Rozala, kaj pa ti je obljubil Tone, da se tako

vleães zanj? Saj mu ne reãem niã; ampak le preveã se zdi
sam sebi dober in po‰ten. Jaz naj bi hvalila Boga, ãe ga
dobim! Premisli, Rozala! Tako govori Klanãar, in tako si
misli Tone. O, Tetrev nam je vse natanko povedal, in
Tetrev ne laÏe. Na‰emu oãetu tudi ni bilo v‰eã, ko smo
to sli‰ali, in jaz sem le radovedna, kak‰no doto bodo
Mani dali, ko se jim zdi moja za Toneta premajhna. —
Torej, Rozala, kakor sva se zmenili, molãi!«

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Pametna bodi, Jerica, pametna!« je svarila Rozala.

»Ga‰per vodi za nos ali Mano ali tebe ali najbrÏ obe-
dve.«

Neprijetno iznenadena je od‰la Jerica. Priãakovala je

bila, da se bosta smejali z Rozalo, ki je bila kot dekle —
in tega je komaj pol leta — tako vesela. Zdaj pa toliko
svarjenja! In kako sme‰no huda je na Ga‰perja! âe je
Ga‰per res hudoben ãlovek, zakaj ne svari Rozala Mane,
ki je v veliko veãji nevarnosti? »Za Mano bi bil Ga‰per
dober, zame ne. Joj, kak‰na skrb! Toda ne skrb zame.
Ga‰perju hoãe postati Klanãar tast, Tone svak, Mana
Ïena, dasi on ne mara zanjo; jaz pa se pregre‰im, ãe
spregovorim z njim prijazno besedo!«

Svarjenja dobre Rozale si ni kar niã k srcu gnala Jeri-

ca, prepriãana, da se bo Ga‰per v zakonu popolnoma
pobolj‰al in da je malokje Ïena brez krivde, ãe ne ravna
moÏ lepo z njo. Ona pa je vendar razumna, brhka, prid-
na in ne brez dote; ona bi mu priljubila hi‰o, da bi ne
bilo dobiti bolj‰ega moÏa. Tako so se zaãele polagoma
sukati njene misli okrog Ga‰perja, in Tone ji je ginil iz
spomina. Zaãelo se ji je dozdevati, da mu ni naravnost
nikoli dala besede, da sta samo nekako prijateljsko
obãevala in samo ljudje da so zagnali, da sta zaroãena;
sicer pa, ãe bi tudi Ïe bila, do poroke se ‰e vsak lahko
premisli.

BES

SVETLOBA IN SENCA

Tone je kmalu zaãutil spremembo v KrÏanovi hi‰i.

Otroci so ga sprejemali ‰e prijazno, star‰i pa so se bili
nekako ohladili, in Jerica ni posebno skrivala, da se dol-
goãasi v njegovi druÏbi. Karkoli ji je povedal, so bile za-
njo pogrete jedi in prazni marnji. Kako prijazno pa se je
smejala Mihovim neslanim besedam, in kako predrzen
je postal zdaj Miha! Komaj je stopil Tone v hi‰o, je Ïe
pri‰torkljal od kak‰ne strani ta ãlovek iskat kak‰ne reãi,
katere ni potreboval. Pozdravljal ni niã, paã pa se je ved-
no jezil na psa, na JudeÏa, ki ni znal svojih ãustev tako
prikrivati kakor njegov gospodar, ampak je grdo gledal
in zamolklo renãal, kadar se mu je bliÏal Miha.

»To mrho,« je dejal nekega veãera Miha, »bom jaz

enkrat ubil.«

»Saj ti ni niã hudega storil, Miha,« je menil Tone.
»Ali je za kaj drugega ta spaka?«
»JudeÏ ne more niã za to, da ni lep‰i,« je dejal Tone in

pogladil psiãka.

»No, lep ta pes res ni,« je dejala Jerica.
Toneta je bolelo, da je potegnila Jerica z Mihom, in

zdelo se mu je, da ne lete njene besede toliko na psa ko-
likor nanj. Razgovor je zastal, in Tone se je zaãel poslav-
ljati. Kar niã ga ni zadrÏevala Jerica, in nekako odtujena
sta se loãila.

V prvi nevolji je ‰epetal Tonetu ponos, da bi bilo ãud-

no in malo mo‰ko, ãe bi on ne mogel Ïiveti brez nje, ko

BES

SVETLOBA IN SENCA

ona njega tako lahko pogre‰i. Ali ni dosti drugih deklet,
ki so prijaznej‰e in tudi po‰tenih in premoÏnih star‰ev?
In kaj je storil on Jerici? Ali ni bil vedno prijazen? Ali ji
ni dona‰al daril? âe ji niso bila v‰eã, je bil pa vsaj namen
dober. Zdelo se mu je tudi, da je ‰e precej govoril ta
veãer, tako da bi se bila lahko zabavala. — »Zdaj me ne
bo tako kmalu videla,« si je dejal in se ustra‰il svoje od-
loãnosti. Na misel mu je namreã pri‰lo, da je bila mor-
da samo ta veãer tako ãudna, kakor je vãasih vsak ãlo-
vek slabe volje in ne ve zakaj. Morebiti se je pa tudi
samo njemu tak‰na zdela, ker je bil on nataknjen. Ve se
pa tudi, kako nalezljiva je nevolja, kako pokazi en pust
ãlovek celo druÏbo; pred tak‰nim ni varna najnedolÏ-
nej‰a beseda. Robatega Miha je res nekako preveã zago-
varjala, a najbrÏ iz samega usmiljenja do polomljenega
siromaka, in on naj bi ji zameril, da ima tako neÏno,
tako rahloãutno srce! O Ga‰perju pa vendar ni govori-
la in za njegova juna‰tva se ni navdu‰evala. »Da bi bila
le Ïe moja Ïena!« si je dejal. »Potem bo vse dobro. Vide-
la bo, kako jo imam rad in kako delam zanjo; pridnega
hlapca, ãe tudi ni brhek, ima vsak gospodar rad.«

Îalosten in razdvojen je pri‰el Tone domov, kjer je

sedela sestra pri ‰ivanju. Pozdravil je in prisedel; govo-
riti se ni ljubilo ne njemu ne njej.

»Meni se zdi, Mana,« je dejal tiho brat ãez nekaj ãasa

in prekriÏal roke, »da sem prej lep‰e Ïivel, ko nisem ‰e

BES

SVETLOBA IN SENCA

poznal teh skrbi. Zdaj sem res vãasih vesel, ‰e veãkrat pa
Ïalosten, miren pa nikoli. Od daleã se mi je vse to dru-
gaãe videlo. Mislil sem si, da se pomenim najprej z Jeri-
co, potem se pogovorimo s star‰i, in stvar bo pri kraju in
sreãa pod streho. Zdaj se pa vleãe mesce in mesce. Se-
veda sem jaz — ve‰ ti, Mana — bolj dolgoãasen ãlovek.
Tem raj‰i bi imel Jerico in tem hvaleÏnej‰i bi ji bil. Am-
pak jaz ji tega ne morem dopovedati, in prav hudo mi
de, ko hvali ona zdaj tega fanta, zdaj drugega, samo
mene nikoli. Nocoj je bila ‰e na na‰ega JudeÏa huda, ãe‰
ker ima krive noge; a kaj more reveÏ za to! Miha pa je
hud na psa, ker je hud name. Kadar pojdem spet dol,
bo‰ JudeÏa doma zaprla, da ne bo Ïalil njenih oãi. Po
poroki bi ga dal tako proã, zaradi ljubega miru. Oh, to
so kriÏi, in sam Bog ve, kdaj bo konec!«

»Sam Bog ve,« je zdihnila sestra. »Saj meni ni niã laÏe.

Ga‰per se je tako prevzel, da me ‰e pogleda ne veã. Z
vsako drugo govori, samo z menoj ne, ki mu nisem niã
hudega storila. Gotovo je pri‰lo kak‰no obrekovanje
vmes.«

»Mana,« je dejal brat in prijel sestro za roko, »meni se

vse dozdeva, da ne bo s tvojo svatbo niã in z mojo niã.
Kakor je boÏja volja. Saj ãlovek ne ve, kaj je zanj bolj‰e.
Ti ima‰ oãeta in mene, in jaz imam vaju dva. âe se bomo
radi imeli, bomo Ïiveli mirno in po‰teno.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Mirno in po‰teno,« je dejala tiho Mana, si obrisala

oãi in vo‰ãila bratu lahko noã.

Preteklo je nekaj dni, in Tone ni ‰el h KrÏanovim. To

se je njegovemu oãetu ãudno zdelo. Omenil je nekega
veãera, da bi Ïe rad imel Jerico v hi‰i. »Hudega ni zdaj
niã,« je dejal; »samo dolgãas je vãasih. Hi‰a brez otrok
je zaspana in dremlje; kakor steãe zibelka, je pa vsa po-
konci. Jaz sem se sveta Ïe zelo naveliãal; zibal in pesto-
val bi pa ‰e rad.«

Tonetu, ki je molãe poslu‰al, se je mraãil obraz. Saj je

bil Ïe skoraj doloãen dan poroke; zdaj pa se drÏi neve-
sta, kakor da bi se hotela skesati, kakor da ni ‰e vezana.
On seveda bi tudi ‰e lahko snedel besedo, ãe bi bil go-
ljuf in slepar. Da mora kot po‰tenjak ostati zvest svoji
obljubi, to mu je bilo tako jasno, da je samo temno slu-
til, da ima za to ‰e druge, vaÏne razloge; precej jasna pa
je bila slutnja, da jih ima Jerica za svoje ravnanje najbrÏ
tudi. Zakaj pa je tako ãudna? Saj komaj ãaka, da on odi-
de, in star‰i se skrivajo, in Miha kar piha od jeze. Zakaj?

»To moram zvedeti,« si je dejal odloãno nekega veãe-

ra, si ogrnil suknjo in ‰el.

»Nocoj pa nisem pripeljal JudeÏa,« je dejal, ko je bil

pozdravil Jerico.

»Oh, zastran mene ga lahko s seboj vlaãi‰,« je dejala

Jerica, ga pogledala, kakor da bi ga hotela vpra‰ati,
ãemu je pri‰el, in hitela umivati okna.

BES

SVETLOBA IN SENCA

Beseda je bila neprijetna; Tone je poÏrl sline in pre-

mi‰ljeval, kaj bi ‰e povedal.

»Zakaj pa niã ne govori‰, Jerica?« je dejal ãez nekaj

ãasa.

»Ravno to sem hotela jaz tebe vpra‰ati,« je bil odgo-

vor.

»Z drugimi si tako zgovorna,« je dejal spet Tone.
»Ker so drugi zgovorni,« je dejala ona, ne da bi se

ozrla.

Tone je ãakal in gledal, ali pride Ïe od kod KrÏan ali

njegova Ïena ali kak otrok, ki bi ga potegnil iz zadrege.
Od nikoder ni bilo nikogar, kakor da bi ga bili nala‰ã
pustili v stiski. Vpra‰al je ‰e, kam je ‰el oãe, kaj dela
mati, kje so otroci; potem pa ni vedel veã.

»Doma imate gotovo veliko dela,« je dejala Jerica in

se obrnila stran, ker se ji je zehalo.

Tone je menil, da se Ïe predolgo mudi.
»Roke ti ne morem dati, ker imam vso mokro,« je

dejala Jerica in se obrnila. Ko je bil od‰el, je pogledala za
njim, si zakrila oãi z rokami in se bridko razjokala. Kako
ljubo bi ji bilo, ãe bi njej dal Tone slovo, ne ona njemu,
ãe bi se razjezil Tone in v jezi raztrgal teÏke vezi! Toda
tako po‰ten in dober, in ona ga vendar ni mogla rada
imeti!

»Tone je bil tukaj,« je dejala tiho, ko sta pri‰la oãe in

maãeha.

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Kako je? Ali si se premislila?« je vpra‰al oãe.
»Jaz ga ne morem vzeti,« je dejala Jerica, se nasloni-

la na mizo in zaihtela. »Saj ga spo‰tujem, ker je tako bla-
gega srca; toda vzeti ga ne morem.«

»Ker si neumna,« se je jezil oãe, »ker ne poslu‰a‰ svo-

jih star‰ev. Kako se bo‰ kesala, ko bo prepozno!«

»âe ga ne more, ga ne more,« je dejala maãeha, ki bi

bila rada Jerico ‰e doma obdrÏala, ker je bila pridna in
da bi ne bilo treba dote ‰teti. »Ali si Ïe pozabil, kar ti je
bil Tetrev povedal? Koliko dote pa bi morali ‰e ‰teti? Saj
tem Klanãarjem ni nikoli dosti.«

»Oh, odpustite, oãe,« je tarnala hãerka. »Jaz ne mo-

rem drugaãe.«

»Sramota za vso hi‰o!« se je hudoval oãe. «Toliko ãasa

smo slepili ubogega fanta, dokler nismo snedli besede.
Sram vaju bodi obe, tebe, ki si goljufala po‰tenega ãlo-
veka, in tebe, ki ji daje‰ potuho!«

»Oh, saj jaz nisem goljufala Toneta,« se je zagovarjala

hãi, »jaz sem goljufala sama sebe, ker sem mislila, da ga
imam res rada. Jaz vem, da ga nisem vredna, in ãe bo
kdo trpel, bom trpela jaz in ne bom nikomur niã oãita-
la. Samo pomagajte mi! Jaz ne morem veã stopiti Tonetu
pred oãi, ker se mi milo stori, ko vidim, kako je on do-
ber, in mu jaz vendar ne morem pomagati. Saj mi je bilo
hudo, da sem bila neprijazna z njim, in vesela bi bila, ãe
bi bil on hud name. Jaz ne morem veã. Recite mu vi,

BES

SVETLOBA IN SENCA

kako je, in naj mi odpusti. Naj si poi‰ãe drugo nevesto,
ki bo bolj‰a od mene. Oh, da se je moralo tako zgoditi!«

»Kriva si ti,« je dejal oãe, »midva pa tudi, ki sva te

poslu‰ala, ko si toliko ãasa zavlaãevala.«

»Kar je, to je,« je dejala maãeha. »Prisiliti se ne da niã.

Tonetu bom jaz lepo razloÏila, kako stvari stoje, in ga
bom tudi potolaÏila.«

Oãe Klanãar je Ïe dolgo slutil, zakaj sta sin in hãi tako

pobita. Da ni bilo Ga‰perja na spregled, mu je bilo ãis-
to prav; a za Toneta mu je bilo hudo. Nameraval je sam
stopiti h KrÏanu in odstraniti ovire; toda bal se je, da se
bo Tonetu zameril in pri KrÏanu veã ‰kodil ko koristil.

»To se bo vse spet poravnalo,« je tolaÏil sina, ko sta

zdruÏevala pri uljnjaku tri panje v enega, ker je imel
vsak zase premalo ãebel. »Mladi ljudje so kakor pomla-
dansko vreme, ki se trikrat na dan spremeni. Mana je
Ïalostna, ker ni Ga‰perja od nikoder; jaz pa prosim
Boga, da bi ga ne bilo, in ãe nas re‰i te nesreãe, pojde-
va oba v zahvalo na boÏjo pot. — Medu pa ima tale panj
na koncu dosti, lepega medu v satju, brez zalege. Deh-
ti kakor sam ajdov cvet in roÏmarin. Tega ponese‰ ti h
KrÏanu celo ‰katlo. Tako se bo‰ najbolj prisladkal.«

Tone je prikimal, ker ni vedel, kaj bi rekel. Bal se je

tega pota, in vendar si je ‰e budil upanje, da se vse spet
na dobro obrne. Kupil je zavitek tobaka za Miha, da bi
se temu tudi prikupil, in nastopil je drugega veãera s

BES

SVETLOBA IN SENCA

svojim medom teÏko pot k nekdaj tako ljubi KrÏanovi
hi‰i.

JudeÏ je bil svat, mignil z repom, vzdignil prednjo

nogo in pogledal gospodarja, ãe sme z njim. Tone je od-
kimal, ãe‰ da ga Jerica ne vidi rada, in klical sestro, da
naj zapre psa. JudeÏ je legel poãasi, poloÏil spiãasti go-
bec med prednje noge in zaãuden gledal. Spoznal je
kmalu, da je bridka resnica, in odsel Ïalosten za Mano.

Tone je premi‰ljeval med potom, kako bi govoril, da

bi bilo na vse strani prav. V veÏi KrÏanove hi‰e ga je
sreãal Miha.

»Miha,« je dejal Tone prijazno, »tobaka sem ti prine-

sel. Glej!«

Miha je zaniãljivo pogledal zavitek, mahnil z roko in

dejal: »Ne bom. Le obdrÏi!«

Tonetu je gnala nevolja kri v lice; toda premagal se je

in molãal. Iz sobe je stopila KrÏanka in si brisala roke ob
pred pasnik.

»Dober veãer, mati!« je dejal Tone in postavil panjiã

na mizo. »Medu sem vam prinesel.«

»Ali medu?« je dejala Ïena. »Saj ni bilo treba. Kako si

se o‰kodoval!«

»Kje pa je Jerica?«
»Ali Jerica? Mislim, da je ‰e na njivi, in oãeta tudi ni

doma. Oh, Tone, nekaj ti moram povedati; ampak ne
sme‰ biti hud. Kako rada bi bila videla jaz in oãe, da bi

BES

SVETLOBA IN SENCA

ti vzel Jerico, to ve‰. Oba sva se Ïe veselila njene sreãe.
Toda jaz ne vem, kaj je padlo dekletu v glavo, ki trdi ve-
nomer, da te ne more vzeti. Jaz in oãe, oba sva si Ïe ve-
liko prizadela, da bi ji pregnala te muhe; toda vse za-
man, vse zaman. Siliti pa dekleta ne moreva. To sem ti
morala povedati, Tone, in lepo te prosim, nikar nam ne
zameri!«

Tone je gledal bled in prepadel v tla in miril Ïalost, ki

mu je stiskala srce. Medtem je pri‰el oãe in obstal med
vrati. Pogledal je Ïeno, pogledal Toneta, strmel predse
in premi‰ljeval, ali naj bi stopil naprej ali se obrnil.

»Jaz sem Tonetu Ïe vse povedala,« je dejala Ïena.
»Tako mi je pa hudo,« je dejal moÏ, sedel k Tonetu in

ga objel ãez ramo, »kakor da bi mi bila hi‰a pogorela. Jaz
sem poskusil, kar sem vedel in znal; a naj pregovori kdo
Ïensko trmo!«

»Kar je, to je,« je dejal Tone in vstal. »Lahko noã, in

pozdravite Jerico!«

»Kaj pa med?« je vpra‰ala Ïena.
»Nazaj ne bom nosil,« je dejal Tone in se obrnil, da

odide.

»Bog ti povrni, Tone!« je klicala za njim Ïena.
Klanãarjevemu JudeÏu, ki je bil doma zaprt, pa se je

zdelo, da se Tone predolgo ne vrne. Bal se je, da se mu
ne bi kaj pripetilo, in ko je odprla Mana vrata, je pora-
bil priliko, da se je izmuznil in ‰el iskat gospodarja. Ker

BES

SVETLOBA IN SENCA

ni bil posebno druÏljiv, ga ni ustavil med potom noben
tovari‰, proti paglavcem pa mu je bila v mraku ãrno rja-
va barva v za‰ãito. Îagarjev Ga‰per pa je bil teme vajen,
ker je mnogo hodil ponoãi okoli, in ta je bil spazil Ju-
deÏa. Psiãek, ki si sicer ni bil v svesti nobene krivice, ki
je pa vendar dobro poznal ta svet, se je hotel tiho spla-
ziti mimo; toda zaman. Ga‰per je nosil, kadar je ‰el na
vas ali nad fante, v rokavu skrit kratek cepec, ki ga je
imenoval svojo smrt. S to smrtjo je udaril ubogega Ju-
deÏa po hrbtu, da je pes zacvilil in zaãel grozno tuliti.
Ga‰per je zginil v temi, JudeÏ pa je tudi sku‰al zbeÏati;
a zadnje noge so mu odpovedale, plazil se je nekaj ãasa
po prednjih naprej in cvilil in tulil. Ljudje so drli vkup
gledat, kaj je, in prihitel je tudi Tone, ki je bil ravno za-
pustil KrÏanovo hi‰o. Zagledal je svojega psa, ki se je
zvijal v boleãinah.

»Oh, moj JudeÏ,« se je sklonil ãezenj in ga pogladil,

»zakaj si ‰el od doma, zakaj me nisi poslu‰al!«

Pes ga je milo gledal, mu lizal roko in jeãal; potem pa

je strepetal in poginil.

»Hrbtenico ima zlomljeno,« je razlagal Miha, ki je bil

med prvimi na mestu. »NajbrÏ ga je kdo s kak‰nim po-
lenom ali s cepcem udaril.«

»O najbrÏ,« se je razsrdil Tone, »in to si bil najbrÏ ti,

Miha. Ti si hudoben ãlovek, in jaz te bom toÏil.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Kadar hoãe‰,« je dejal Miha in mu stopil mirno nas-

proti; »ampak dokazati bo‰ moral.«

Ljudje so zaãeli pogovarjati, in Tetrev, ki je bil seveda

tudi zraven, je dejal, da Miha tega ni storil, da on lahko
izpriãa.

»Oh, Tetrev, ali nisi ti priãa, za kar kdo hoãe?« je za-

vrnil Tone sitnega moÏa. »Baraba je, kdor je psa ubil.«

»To je Ïe druga beseda,« je dejal Miha. »To potrdim

jaz tudi. Sicer pa, ali ni ‰koda vsake besede za tako
mrho?«

Tone je pogledal ‰e enkrat nesreãnega psa in ‰el svo-

jo pot, proã od ljudi, ki so se mu zdeli brez srca. Toda
kam? Ali domov, da bi ga spra‰evali, zakaj je tako potrt?
Ali k Bricu, da bi mu potoÏil svojo Ïalost in poslu‰al to-
laÏbo, ko mu je presedala vsaka tuja, vsaka lastna be-
seda? Oh, ljudje tolaÏijo in svetujejo, da jim pomagati ni
treba? Noã je leÏala na zemlji, noã na zamorjenem srcu.
Tone je stopal po samotni cesti, ne da bi bil vedel, kam
gre. Iz Temenice se je vzdigala lahna megla in zastirala
medle zvezde na nebu. Vse tiho, vse temno. Cesta se je
raztezala pred njim kakor zamazano bela proga na
mrtva‰kem prtu. Îalost, jeza, kesanje, obup, najteÏja
ãustva so stiskala ubogo srce, ki se je bilo tolikanj nave-
zalo na eno edino nado, da si ni moglo misliti nobene
druge sreãe veã na svetu. Zdelo se je Tonetu, da bi naj-
raj‰i umrl; morebiti bi porosila vendar kak‰na solza

BES

SVETLOBA IN SENCA

usmiljenja neusmiljeno lice. Oh, kako zadovoljen in mi-
ren je Ïivel pred nedavnim ãasom! Na Bricovi svatbi,
pred pustom je bilo, in on je bil Bricu drug, Jerica druÏi-
ca nevesti. In ko je bilo veselega Brica razgrelo vino, je
zaãel govoriti tako, da je spravil v zadrego njega in ne-
vesta je pomagala. Jerica se je nasmihala, gledala v tla in
zardevala, in ko je on pol v ‰ali, pol v zadregi omenil, da
je takoj pripravljen, ga je pogledala s takimi oãmi in se
mu nasmehnila tako sladko, da mu je zaspala kri po
vseh Ïilah, da so mu ostale oãi in nasmeh v veãnem spo-
minu. In to je bil zanj zaãetek najveãje sreãe, osnutek
najveãje nesreãe. Oh, nesreãne besede Bricove, ki so
njega prebudile iz mirnega spanja v burno istinitost! Kaj
je bilo treba te bridkosti! In zdaj je vse pre‰lo, vse izgub-
ljeno, pusta in prazna se odpira pred njim bodoãnost
kakor zapu‰ãena cesta v temni noãi. Kaj se hoãe! Nosi-
ti je treba, kar nam Ïivljenje naloÏi.

Truden od hoje, od Ïalosti in jeze se je vrnil Tone

pozno ponoãi domov. Drugega jutra ga je oãe takoj
vpra‰al, kako je. Tone ga je gledal nekaj ãasa, se obrnil
proã in dejal tiho: »Konec.« Oãe se je prijel za glavo in
‰el, ker je vedel, da njegov jezik ne premore besede, ki
bi mogla potolaÏiti ubogega sina. In kako potreben je bil
sam tolaÏbe! Saj je delil vso sreão, vse nade s sinom in
zdaj vso nesreão. Da bi sinu prigovarjal, naj si izbere
drugo nevesto, mu ‰e na misel ni pri‰lo, ko je vendar

BES

SVETLOBA IN SENCA

sli‰al tolikokrat iz Tonetovih ust, da ãe mu zdaj spodleti,
ne poskusi nikdar veã. âas in delo sta morala celiti rano.

âez dva dni po teh dogodkih pa je pri‰el Bric k Tone-

tu. Stisnil mu je roko in ga tiho gledal nekaj ãasa.

»Upadel si, Tone,« je dejal, »in postaral si se. Îe vem,

kaj ti je; ali pa ve‰ ti, kaj govore ljudje? Ga‰per se Ïeni pri
Jerici.«

Tone je prebledel in se prijel za struÏnico.
»Jaz nisem hotel verjeti,« je nadaljeval Bric; »a zvedel

sem, da je res. Da je Jerica tako neumna, nisem nikoli
mislil. Boga zahvali, da nista vidva Ïe poroãena! Zakaj
neumne Ïene te Bog varuj! Da se je na tega ãloveka obe-
sila, tega postopaãa in pretepaãa, ki krade Bogu ãas,
materi denar in Ïenskam pamet, je nezasli‰ano. Zaradi
takih Ïensk se mo‰ki tako neradi Ïenijo in se jih toliko
skesa pred poroko; marsikateri bi se ‰e pred oltarjem
skesal, ãe bi ga ne bilo sram in ãe bi se ne bal svatov.
Tone, niã naj ti ne bo Ïal, da se je tako zgodilo. Meni pa
je hudo, ker se mi zdi, da sem nekoliko sam napeljal to
reã. A kako sem mogel misliti, da je Jerica tako norogla-
va!«

»Molãi, Bric,« ga je ustavil Tone, »in nikar si ne priza-

devaj! Jerica je dobra in po‰tena; ampak jaz sem zanjo
prestar. Na to nisva mislila ne ti ne jaz, in da je ona to
zdaj sprevidela, ji ne morem zameriti. Bolj‰e zdaj ko po

BES

SVETLOBA IN SENCA

poroki. Torej prisrãna hvala, Bric, in zdrav! Pozneje se
bova ‰e kaj videla.«

Mana pa se je vse glasneje jezila, ko je sli‰ala neprijet-

no novico; a jezila se ni tolikanj na Ga‰perja kolikor na
Jerico.

»Taka ve‰ãa,« je dejala, »enega je imela in drugega

lovila.«

»Ej, Mana,« je pogovarjal Tone, »ti sodi‰ prehudo.

Jerica ni lovila ne mene ne Ga‰perja. Njo je Ga‰per
preslepil.«

»Ti jo ‰e zagovarja‰, Tone? Njo da bi bil kdo preslepil?

Ti niã ne pozna‰ Ïensk. Proti svoji volji se ‰e nobena ni
dala preslepiti. Oh, ta hinavka! Kako se mi je lizala in
koliko vedela vedno povedati o Ga‰perju! Mene je dra-
Ïila, nase je mislila.«

»Jaz se le bojim,« je dejal Tone, »da Ga‰per ne bo lepo

ravnal z njo. Meni se prav smili Jerica.«

»Meni pa niã. Sama si bo vsega kriva,« je dejala sestra,

in posilile so jo solze jeze in Ïalosti.

BES

SVETLOBA IN SENCA

ri KrÏanu pa se je zbirala nova nevihta, ko je stopil
Ga‰per na plan. Najprej se ga je naveliãal Miha. Da

je bil ta njegov prijatelj odpravil Toneta, to mu je bilo
prav in rad je plaãal izgubljeno stavo; a da Ga‰per ni
zdaj miroval, mu je bilo odveã. Le preveãkrat mu je sre-
ãal Jerico, in ne samo sreãaval, tudi ustavljal jo je, nago-
varjal, prijemal za roko in se ‰alil z njo. Miha je gubanãil
ãelo, in kadar je mogel, je skazil dru‰ãino. Zdaj je iskal
Ga‰perja, zdaj Jerico, da je povedal dekletu, da jo oãe ali
mati kliãe, ali vpra‰al fanta, ãe nima doma niã dela. Po-
lagoma je zaãel zabavljati.

»Vidva sta vendar najbolj‰a prijatelja,« se je ãudila

Jerica.

»Seveda sva,« je dejal Miha; »ampak tebe naj pusti pri

miru. âe bi imel ta ãlovek tudi po‰tene namene, bi ti jaz
rekel, da se ga varuj; zakaj tebe je preveã ‰koda. To je bil
pa Tone vendar drug moÏ.«

»Tebi pa tudi ni bil vseã.«
»To je spet druga reã. Glej, Jerica, jaz imam tebe rad.«
»Bom pa tebe vzela,« se je zasmejala Jerica in ga uda-

rila po pleãih.

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Nikar se norca ne delaj!« je dejal Miha. »Meni se

tako zdi, da se tebi nikoli nikjer ne bo tako dobro godi-
lo kakor doma. Zakaj bi si torej prebirala!«

»Ali misli‰ ti, da bo pri nas vedno tako, kakor je zdaj?

Kadar dorastejo otroci, se spremeni vsa hi‰a. Saj si bo‰
ti tudi prebral, ãe dobi‰ bolj‰o sluÏbo.«

»Dokler bo‰ ti pri hi‰i, Jerica, ne. Ostani ti doma za

teto in jaz za hlapca. Pridno teto, ki pusti doto pri hi‰i,
imajo povsod radi. Nikar ne poslu‰aj surovega prete-
paãa Ga‰perja!«

»Kako si ti sme‰en, Miha,« se je muzala Jerica. »Ali se

je ‰e katerikrat tepel Ga‰per brez tebe? Ali si ti kaj
bolj‰i?«

»To je vse kaj drugega. Jaz se ne bom Ïenil; zatorej si

lahko privo‰ãim malo fantovske zabave.«

V sveto fantovsko dolÏnost si je ‰tel Miha, ãuvati nad

ãastjo domaãe hi‰e. Tone, ki je podnevi delal, ponoãi
spal, ni oglaril v temi okrog. Ga‰per, ki je prav oÏivel ‰ele
z mrakom, je bil drugaãen. Miha ga je bil kmalu spazil
in neko noã tudi priãakal. Ga‰per je klical Jerico, oglasil
se je pa izza ogla Miha:

»Spat!«
»Jaz sem, Miha, jaz, Ga‰per,« je dejal Ga‰per polglas-

no.

»In ãe si hudiã, bo‰ beÏal,« je dejal Miha, in robato

poleno je priletelo tako trdo mimo Ga‰perjeve glave, da

BES

SVETLOBA IN SENCA

se je fant zganil in ostrmel. Ko pa so drugiã zaropotala
drva v skladanici, se je pridu‰il in ‰el. »Zdaj pa nala‰ã,
prav nala‰ã,« se je jezil in klel proti domu. Takoj druge-
ga jutra je postavil prijatelja Miha na odgovor; zakaj ni
si mogel misliti, kaj bi jima bilo pri‰lo navzkriÏ.

»Enkrat za vselej, Ga‰per,« je dejal Miha in za‰kripal

z zobmi, »na‰o Jerico pusti pri miru, ko ima‰ drugih
deklet dosti! âe bi bila tudi ona tako neumna, da bi ver-
jela tvojim sleparskim besedam, jaz ti posvetim tako, da
te bo minilo veselje do sleparjenja.«

Ga‰per ga je debelo gledal; potem pa se mu je zaãel

smejati, in ko je videl, da je prijatelja dovolj razjezil, mu
je zaupno povedal, da se mu zdi, da ima res po‰tene
namene, da bo morda res vzel Jerico.

»Varuj se me, Ga‰per!« je dejal Miha in se obrnil.
Prijateljstvo se je bilo ohladilo. Miha se je delal, kakor

da ne verjame Ga‰perjevim besedam, ãe‰ da ga predo-
bro pozna; Ga‰perju pa je ravno ta spor, ki mu je skalil
precej fantovskega veselja, utrjal sklep, da res zasnubi
Jerico. Na videz, pred ljudmi sta si ostala najbolj‰a pri-
jatelja, v srcih sta si bila huda nasprotnika iz razlogov,
o katerih nista hotela govoriti.

Druga se je zaãela na Ga‰perja jeziti maãeha, ki jo je

bil Miha opozoril na nevarnost. Ona se je bila nadejala,
da se pastorka sploh noãe moÏiti, da bo s svojo doto kar
doma ostala in delala. Zdaj pa je bilo videti, da hoãe

BES

SVETLOBA IN SENCA

samo Ïenina izmenjati. Ali ne pride tako uboga Ïena iz
deÏja pod kap? To se pravi njo za norca imeti. Kakor prej
oãe, tako se je hudovala zdaj ona, samo da ni ti‰ãala, da
naj bi se s Tonetom spet pobotali.

»âe bi bila Jerica moja hãi, bi ji Ïe pokazala,« je dejala

in hujskala oãeta. Zakaj sama si res ni upala pretrdo pri-
jeti odrastle pastorke, ker se je bala ljudi in govorjenja
in da se ne bi preveã razkrili plemeniti nagibi njenega
odpora. Oãetu pa se je bolj smilila uboga hãi, ki bi pri‰la
brezsrãnemu ãloveku v roke.

»Kako se ti bo utepalo,« jo je svaril, »ãe te dobi Ga‰per

v pest! Kako mi bo‰ oãitala, da ti nisem dovolj branil, in
kako se mi bo‰ smilila, ko ti ne bom mogel pomagati!
Tako se godi otrokom, ki ne poslu‰ajo stan‰ev, tako tudi
star‰em, ki poslu ‰ajo otroke!«

»Oh, oãe,« je ihtela hãi, »ali me ãaka sreãa ali nesreãa,

to ve samo Bog; ampak to vem tudi jaz, da vam nikdar
niãesar ne bom oponesla, naj se mi godi kakorkoli.
Sama si posteljem, sama bom leÏala; samo ne hudujte se
nad menoj, da mi ne odtegnete blagoslova!«

Vse prigovarjanje je bilo zaman; trmasta hãi se ni

vdala. V hi‰o je zaãela prihajati Ga‰perjeva mati, ki je
komaj ãakala, da bi dobil sin po‰teno Ïeno, ki bi njega
spreobrnila in njej odvzela gospodinjske skrbi. Pri‰el je
Ïe Ga‰per sam, in dolge razgovore so imeli vsi skupaj, in
naposled sta obiskala KrÏan in KrÏanka, nerada oba,

BES

SVETLOBA IN SENCA

vsak iz svojih razlogov, s hãerjo Ga‰perjevo mater, ki je
na moã hvalila svojega sina, da je Ïe zdaj ves drugaãen,
da ne ponoãuje veã in da se ne brati veã z Mihom.

Miha se je ãutil zelo nesreãnega. Oh, da bi se bil

Ga‰per res le ‰alil! Toda kaj, ko je vse bridka resnica!
Pri‰el bo dan, ki bo odpeljal Jerico iz domaãe hi‰e, in on
ne bo veã gledal njenih svetlih oãi in njenih sveÏih lic, ne
bo veã sli‰al ljubkega smeha in prijazne besede; niã veã
se ne bo ‰alila z njim, niã veã grabila sena in otave za
njegovo koso. Niã veã ne bodo hodili skupaj v cerkev in
iz cerkve, ona vesela kakor ‰krjanec, in on mo‰ki in po-
nosen na svojo druÏbo. Kako pa so se zasvetile vselej
fantom oãi, kadar so zagledali Jerico! A nihãe si ni upal
izreãi objestne besede, ker je bil Miha zraven. Vse mini-
lo, vse pre‰lo! Oh, kako teÏko je bilo Mihu pri srcu!
Spomnil se je, da ima ‰e nekaj dote terjati, s katero bi si
kupil pot v Ameriko; toda pogledal je svoje noge in zma-
jal z glavo. V hribe kam daleã bi ‰el, da bi ne sli‰al veã
domaãih ljudi, da bi ne gledal veã domaãih krajev. In
nobene Ïive du‰e ni bilo, kateri bi mogel Miha razode-
ti svojo Ïalost. Saj bi se mu vsak ãlovek smejal. Oh, da bi
njega takrat Ïe pokrivala ãrna zemlja, ko bodo privris-
kali svatje. Toda — ali ni bila Tonetova poroka Ïe tudi
blizu? In vendar se je razdrla, in Tone je bil bolj‰i moÏ.
Morda se ta zveza tudi razdere. Oh, ãe bi jo mogel on

BES

SVETLOBA IN SENCA

raztrgati! Polovico svojega revnega Ïivljenja bi dal za to
sreão.

Iz strahu pred sme‰nostjo je hlinil Miha ravnodu‰-

nost in tiho varoval iskrico upanja, ki mu je tlela v dnu
srca. Na vas se mu ni ljubilo veã hoditi; raj‰i je ‰el zveãer
na polje ali po kakem samotnem potu, kjer ga nihãe ni
motil v njegovih mislih.

Ga‰per, ki je jemal slovo od samskega stanu in fantov-

skega Ïivljenja, se je pa tudi odtegoval druÏbi. Tako je
‰el nekega veãera sam po tako imenovanih Stegnah,
tesni, s svetlokoÏnimi brezami obrobljeni poti, ki je od-
rezavala velik ovinek okrajne ceste, in preudarjal bo-
doãe Ïivljenje, katero mu je slikala nevesta tako vablji-
vo, kako se bosta doma drÏala in pridno delala; v krãmo
ne bosta hodila niã, v druge dru‰ãine prav redkokrat.

Premotilo ga je okorno krevsanje, ki mu je prihajalo

iz teme naproti, Kako prijetno mu je naznanjalo v
prej‰njih ãasih pomoã v sili! Zdaj ga je draÏilo in izziva-
lo. Premi‰ljeval je trenutek, ali naj bi se obrnil ali ‰el
naprej. Obstal je na potu. V rokavu je ãutil svojo smrt,
ki jo je vzel za vsak primer s seboj. Miha se je ustavil, ko
je razloãil ãlove‰ko postavo pred seboj, in vpra‰al, kdo
je.

»Jaz,« je dejal Ga‰per in spu‰ãal iz rokava cepec.
»Spat!« je dejal Miha in se zadel obenj. »Ali si Ïe po-

zabil, kako si brusil pete izpod okna?«

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Varuj se, Miha,« je dejal zamolklo Ga‰per in vzdig-

nil svojo smrt.

Par strupenih besed je ‰e siknilo obema izmed zob;

zakaj kriãanje se je zdelo obema sramotno, nemo‰ko,
kakor da bi hotela klicati na pomoã. Miha je pljunil v
roke in se zagnal v nasprotnika. Ga‰per je zamahnil, in
gluho je hrestnila njegova smrt ob trdi glavi, da je spre-
letela groza tudi Ga‰perja. Miha se je lovil trenutje z
rokami po zraku, potem pa telebnil na tla brez glasu,
brez vzdiha, kakor da bi se celo v smrti sramoval tuje
pomoãi. Ga‰per se je stresel in lasje so se mu jeÏili. Str-
mel je nekaj ãasa v noã, vlekel na uho in se plaho ozrl,
ker se mu je zdelo, da je nekdo poleg njega globoko za-
sopel in zdihnil. V zvoniku je udarila ura; Ga‰per se je
zganil in se tiho zgubil v temo.

Îagarjeva hi‰a je stala med cesto in Temenico. Ko je

pribeÏal Ga‰per na dvori‰ãe, se je splazil skozi priprto
okno poleg hi‰nih vrat in zlezel v veÏo. Na eni strani, v
hramu, mu je spala mati, na drugi je stala v sobi njego-
va postelja. Po prstih je prekoraãil Ga‰per temno veÏo,
oprezno odprl vrata, se hitro slekel in legel in si poteg-
nil odejo ãez glavo. Svojo smrt je bil postavil v kot. Sla-
bo prislonjena je spodrsnila in padla s teÏko butico na
tla. Ga‰per je planil pokonci in priÏgal luã. »Moja smrt
me stra‰i,« je siknil med zobmi, ko je zagledal cepec na
tleh. Legel je spet, a zaspati ni mogel. Zdelo se mu je, da

BES

SVETLOBA IN SENCA

hodi nekdo po dvori‰ãu. In kako krevsa, kako vleãe noge
za seboj! Tako hodi Miha, tako ga je hodil klicat, da sta
‰la na vas. A kako je to mogoãe? Miha je vendar on po-
bil, ravnokar ga je pobil. Ali ga morda ni ubil? âudno so
se zme‰ale in zamotale Ga‰perju misli. Zazdelo se mu je,
da se mu je ves dogodek sanja, in razveselil se je tega
dozdevka. A veselje je razpuhtelo pred drugo mislijo, da
ga ni do mrtvega pobil, da je Miha vstal in prihaja zdaj
nadenj. Ga‰per je stopil iz postelje, odprl okno in po-
slu‰al. Nobenega ‰uma ni bilo veã sli‰ati. Pobral je svo-
jo smrt in jo porinil pod posteljo. Zdelo se mu je, kakor
da bi bila butica vlaÏna. »To je rosa,« si je dejal in spet
priÏgal luã in ogledoval palico in svoje roke in obleko in
se prepriãal, da ni nikjer nobenega madeÏa. Pomirjen je
spet legel in posku‰al zaspati; toda poãasni, enakomerni
topot teÏkih nog ga je dramil naprej. Ali naj gre ‰e ubi-
jat Miha, da ga ne bi morda ovadil? Ga‰per je vstal in
potegnil smrt izpod postelje; a zgrozil se je in spet legel.
»Ovajal me ne bo,« si je prigovarjal. »Miha ne; saj bi ga
jaz tudi ne.« Misli so se mu obrnile na drugo stran, kako
bodo na‰li ubitega, na koga bo letel sum. »Name ne,« si
je mislil, »ker sem bil njegov najbolj‰i prijatelj.« Mraz ga
je stresel pri tej misli, in zaãel se je zagovarjati, ãe‰ da bi
bil Miha njega ubil, ãe bi se on ne bil branil; braniti se
je vendar smel in moral; a ubiti ga ni hotel, ubiti ne;
nesreãa je zadela oba.

BES

SVETLOBA IN SENCA

Tiste noãi se je vozil Bric z mladim RoÏmanom s sem-

nja domov. Ko sta bila Ïe blizu vasi, je zavil RoÏman na
bliÏnjico skozi Stegne, ãe‰, sreãala ne bosta nikogar, in
pot se prikraj‰a.

Konj je zaãel prhati.
»Ti, RoÏman,« je dejal Bric, »to ne pomeni niã dobre-

ga. Konj ãuti kak‰no nevarnost ali pa nesreão. Konj ne
pohodi nala‰ã nobenega ãloveka, mimo mrliãa se bo pa
zmeraj pla‰il in prhal.«

»Morebiti se mu je odpel komat,« je dejal RoÏman, ko

se je konj ustavil. »Bric, stopi dol in poglej!«

»Pa res leÏi tukaj ãlovek,« je dejal Bric, sunil z nogo in

zavpil, da naj gre domov leã; tukaj se bo prehladil. No-
benega odgovora. Bric se je sklonil, da bi stresel moÏa;
a takoj je umaknil roko, ko se je bil dotaknil mrzlega,
trdega obraza.

»Mrtev je,« je dejal in priÏgal Ïveplenko in posvetil

mrliãu v obraz. »Polomljeni Miha je. So se Ïe spet tepli,
in zdaj je iztaknil. Îiv ni dal miru in ‰e po smrti nama bo
napravil sitnosti in pota. Jaz bom naredil tukaj nekaj
znamenja, kje sva ga dobila; zapeljala ga bova pa kar v
mrtva‰nico.«

Mrliãa sta naloÏila in odpeljala, in ‰e tisto noã se je

raznesla po vasi novica, da so Miha ubili.

BES

SVETLOBA IN SENCA

Ga‰perju se je zdelo, da je samo nekoliko zadremal,

ko ga je zbudila mati in mu povedala, kaj se je bilo zgo-
dilo. Ga‰per je prebledel in skoãil iz postelje.

»Se je Ïe spet s kom stepel,« je dejal na videz malo-

marno in se hitel oblaãiti.

»Oh kako prav je, da si ti spal doma!« je dejala mati.

»Drugaãe bi morda tebe obdolÏili.«

»Kako vendar!« se je jezil Ga‰per. »Saj vedo vsi, da je

bil Miha moj prijatelj.«

Ljudje so hodili mrliãa gledat in so ugibali, ali se je kaj

spremenil in kdo bi ga bil tako nesreãno udaril. KrÏano-
vim je bilo hudo za pridnega delavca, in Jerica si je bri-
sala solze, ko se je spominjala, kako rad jo je imel. Splet-
la mu je venec iz zelenja in jesenskih cvetlic in mu stis-
nila s kriÏcem ‰opek bledega roÏmarina v mrzle roke.
Nadlegovala pa jo je neprijetna misel, kdo bi ga bil ubil.
Da sta si bila s Tonetom dolgo ãasa hudo navzkriÏ, to je
vedela, in koliko je bilo tega, kar sta se Ïivo sporekla za-
radi psa! Ampak Tone je bil vedno moder, ponoãi ved-
no doma. Ga‰per! Mraz jo je preletel pri tej misli. Toda
tak‰na prijatelja! Seveda je zabavljal Miha; a o kak‰nem
resnem sporu ni ãrhnil ne ta ne oni nikdar nobene be-
sede. In Ga‰per je tudi zdaj ves drugaãen, in ravno ona
ga je pobolj‰ala, kar jo je navdajalo s posebnim pono-
som zlasti zdaj, ko so zgubila ob mrtva‰kem odru fan-
tovska juna‰tva v njenih oãeh ves sijaj.

BES

SVETLOBA IN SENCA

Drugim ljudem se je zdelo sicer tudi neverjetno, da bi

se bil Tone tako spozabil; toda kdo ve? Okoli‰ãine, pri-
lika, jeza, to zapelje tudi pametnega ãloveka; saj Tone se
je gotovo le branil, nesreãno branil, in ãe bi moral zaradi
tega trpeti, bi bilo njega bolj ‰koda ko Miha. Takemu
sumniãenju je na glas ugovarjal Ga‰per, ãe‰ da so bili
najbrÏ fantje iz kake druge vasi; s kom pa se ni ‰e pre-
tepal Miha? Tolãejo seveda pri takem pretepu vsi; ne ve
pa nihãe, kdo je udaril.

»Nesreãa! Kaj se hoãe? Najljub‰ega prijatelja sem iz-

gubil in ‰e pomagati mu nisem mogel,« je dejal Ga‰per,
ki niti gledat ni ‰el mrliãa, ãe‰ da mu je prehudo pri srcu.

Tako so ugibali ljudje. Priãe ni bilo nobene; celo Te-

treva ni bilo zraven, tako da je bil moÏ skoraj uÏaljen.
Samo to bi bil pripravljen izpriãati, da tega in onega ni
bilo o dotiãnem ãasu na kraju samem.

Pri‰el je sodnijski ogled in ugotovil, da je bil Miha ubit

s topim orodjem. Priãela so se poizvedovanja in pre-
iskovanja. Zasli‰evali so se znani pretepaãi in ponoã-
njaki, v prvi vrsti najbolj‰i Mihov prijatelj. Gladko so se
izrezali vsi, in bolj in bolj je letel sum na Toneta. PridrÏa-
li so ga v preiskovalnem zaporu.

Ta nesreãa je grozno potrla starega Klanãarja, ki je bil

prepriãan, da je sin nedolÏen, in vedel, kako teÏko je
veãkrat dokazati nedolÏnost. TolaÏila ga je zaman Ïa-
lostna Tonetova sestra, tolaÏil Bric, ãe‰ da pametnemu

BES

SVETLOBA IN SENCA

ãloveku sploh ne pride na misel, da bi sumniãil Toneta,
sodi‰ãe pa prime tistega, na katerega pade koliãkaj vide-
za; kakor se pokaÏe zmota, je preiskave konec. »Jaz pri-
seÏem za Toneta, da je nedolÏen,« je dejal. »Kdo je kriv,
tega ‰e ne vem; sumim pa moãno enega, ki ga vsi po-
znamo, ki ga ni niã prida, ki je slepil va‰o Mano in sle-
pi zdaj KrÏanovo av‰o in cesarske sodnike. To je moja
misel, ki je ne smem izreãi, ãe ne, bom namesto krivca
sam kaznovan. Ljudje sodijo po tem, kar vidijo in sli‰ijo,
Bog pa tudi; ampak ljudje malo vidijo in malo sli‰ijo,
Bog pa vse.«

»Ta sramota, ta sramota!« je toÏil stari moÏ.
»Kak‰na sramota?« je dejal Bric. »Po nedolÏnem trpe-

ti je ãast.«

»Take ãasti me Bog varuj!«
»O mene tudi! Ampak ãlovek si ne more izbirati, in ãe

Ïe moram trpeti, je bolj‰e, da trpim po nedolÏnem.«

»Bolj‰e je Ïe, bolj‰e, dobro pa ni.«
»Kolikor jaz Toneta poznam, ne trpi on toliko kot vi.«
»Oh, kako rad bi bil namesto njega zaprt!«
»Vidite? Zato ker ste nedolÏni. Tetrev pa si take sit-

nosti ni k srcu gnal, tudi ko je bil po pravici obsojen.
Dvajset kron bi bil moral plaãati ali pa sedeti. Odsedel
jih bom, je dejal; nikjer jih tako lahko ne zasluÏim.«

»Kar pojdi, Bric, kar pojdi!« ga je odpravljal stari moÏ.

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Saj grem,« se je obotavljal cerkovnik. »Meni je le hu-

do gledati, kako vi s svojo Ïalostjo sami sebi jamo kop-
ljete. Ali mislite, da pomagate Tonetu, ãe sebi ‰koduje-
te?«

Vse prizadevanje Bricovo in hãere Mane, ki se je po-

sebno zdaj bala za oãeta, ko je bila sama pri hi‰i, je bilo
zaman. Starec se je bil tako zagrizel v svojo Ïalost, da ni
mogel mirno ne spati ne jesti ne delati, da mu je prese-
dala vsaka tolaÏilna beseda.

Ljudje so sploh milovali Klanãarja in Toneta, ãe‰, ãe je

tudi kriv, ni storil iz hudobnega namena, in Miha, ãe bi
zdaj ne bil iztaknil, bi bil drugikrat. Ga‰per se je Jerici
posebno prikupil, ko se je pridu‰il, da je Tone nedolÏen;
sploh pa da je neumno, da se tak ‰um Ïene zaradi take
malenkosti. »Fantje se bodo vedno pobijali. Saj se ‰e
gospoda tepe. Predsinoãnjim nam je bral RoÏman iz
novin, da so na‰i poslanci na Dunaju nasprotnike dobro
pobijali. — To bodo pa sedeli, je dejal Tetrev. — Niã, je
rekel RoÏman; ti so zunaj postave. — To bi moralo ve-
ljati tudi za fante, da bi vse sami med seboj uredili. Kdor
gre na vas, mora biti na vse pripravljen. Miha je bil go-
tovo veãkrat v veãji nevarnosti; zdaj se je zgodila ne-
sreãa. Lahko bi bil pa tudi on ubil ali mene ali pa koga
drugega.«

»Ga‰per, kajne, ti ne pojde‰ veã v tako druzbo, kjer bi

te utegnili ubiti ali pa ti koga drugega. Ga‰per, obljubi

BES

SVETLOBA IN SENCA

mi to!« je prosila Jerica. »Kako bi bilo meni hudo, ãe bi
tebe tako dobili mrtvega v rosi! In ãe bi ti koga po nes-
reãi ubil, kako bi bilo mene groza pred teboj! Jaz te
imam tako rada, stori to meni na ljubo! V prej‰njih ãa-
sih sem bila jaz tudi neumna in sem se smejala tem fan-
tovskim navadam; zdaj sem pa spregledala. Mlado Ïiv-
ljenje za prazen niã, kako grozno, in kaj ‰ele na onem
svetu!«

Ga‰per se je nekoliko pomi‰ljal, bolj na videz; zakaj

tudi njemu je bil nesreãni dogodek omrazil fantovske
navade.

»In tisto smrt mi prinesi, Ga‰per!« je dejala Jerica »jaz

jo bom seÏgala; tako se bojim, da ne bi spravila v ne-
sreão tebe in mene.«

Ga‰per je vse obljubil; tako mehkega in voljnega ‰e ni

bila videla Jerica, ki se je tolaÏila z mislijo, da prinese ta
nesreãa njej novo sreão. Ga‰per je zaãel kar siliti, da naj
se Ïe doloãi poroãni dan in napravi svatba, in je res teÏ-
ko ãakal poroke, ker se je nadejal, da mu nove razmere
preÏeno nadleÏne spomine. âez dan ga je paã motilo
delo, in vendar so ga veãkrat ponevedoma in nehote za-
nesle noge na Stegne gledat kraj, kjer je obleÏal Miha.
Potem je beÏal proã in se oziral, ãe ga ni kdo videl. Na
tihem je bil hud, ãe ga je kdo vpra‰al, kje se je pravza-
prav zgodila nesreãa; na glas se ni upal jeziti. Ponoãi,
kadar ni mogel spati, pa so ga vedno ‰e napadale

BES

SVETLOBA IN SENCA

razdraÏene misli, in preobãutljiva u‰esa so ‰e ãula Mi-
hovo hojo. Veãkrat je strmel v sovraÏno noã in se zganil
ob kak‰nem ‰umu. Potem pa ga je spet pla‰ila tihota, da
si je zaÏelel kak‰nega znanega ropota. Veselil se je voza,
ki je ‰kripal po osamljeni cesti, in se jezil, zakaj hodijo
fantje tako zgodaj leã, zakaj ne pojo na vasi. NajlaÏe je
zaspal, kadar je Bric dan zvonil. âe bi ga ne bilo sram, bi
bil prosil mater, da naj spi v njegovi spalnici. ZadrÏal se
je parkrat prav dolgo pri KrÏanovih, kjer je bil v Jeriãi-
ni druÏbi miren in vesel. Potem se je pa kar nekako bal
domaãe hi‰e in temne spalnice. Krãmo je bil precej opu-
stil, ker so preveã govorili o Mihu in Tonetu in se mu je
zdelo, da hoãejo njega draÏiti. Jerici, ki mu je bila kakor
angel varuh, ki ga bo re‰il hudih spominov, se je kazal
tako hvaleÏno vdanega, da se je topilo dekletu srce od
blaÏene sreãe, da je ukrotila takega junaka. Ga‰per ji je
bil res tudi prinesel svojo smrt, ko jo je bil natanko ogle-
dal in skrbno obrisal, in Jerica jo je seÏgala v znamenje,
da je zdaj konec prej‰njega Ïivljenja. Saj drugim ljudem
ãlovek neumnosti tolikanj ne zameri; da so le svojci pa-
metni!

Pri‰li so oklici, in Ïenin je zaãel z drugom, nevesta z

druÏico vabiti v svate.

Mana je bila za to Ïalost Ïe kar otopela, ko je morala

nositi toliko druge. Brat je bil ‰e vedno v zaporu, in oãe

BES

SVETLOBA IN SENCA

je pe‰al in hiral od skrbi in bridkosti. Na njenih ramah
je slonelo gospodarstvo in gospodinjstvo.

»Mana, jutri zjutraj pojdeva na Primskovo k Materi

boÏji, da nam ona pomaga, ãe je boÏja volja,« je dejal
oãe zadnjo nedeljo pred adventom.

Mana je molãe prikimala in hvaleÏno pogledala oãe-

ta, ki je izbral ravno tisti dan, ko bo Ga‰perjeva poroka,
ko bodo peli in vriskali po vasi njej v zasmeh in Ïalost.

»Ali ste zadosti trdni za tako pot?« je vpra‰ala soãut-

no Mana.

»Jaz sem se obljubil,« je dejal oãe, in hãi je stopila k

Bricu povedat, kam pojdeta in da naj pazi on na hi‰o.

Bric si je mislil, da ve, zakaj sta si bila izbrala ta dan,

a rekel ni niã; samo to je opomnil, da naj hodita poãasi
in poãijeta parkrat, ker se bo oãe utrudil.

»In nekaj kruha vzemi s seboj!« je dejal. »In ve‰, kaj je

prav dobro? Glej tukaj steklenico hru‰evca! Tega vzemi!
Ti ne ve‰, kako to ãloveka pogreje. Jaz sem ga vzel pri
vojakih za vsak mar‰ polno ãutaro s seboj in nisem ni-
koli ope‰al. Kakor otepje so padali drugi v vroãini in pra-
hu; meni ni bilo nikoli niã. En poÏir, kadar so mi zaãela
kolena nagajati, in dober sem bil. Nekateri so pa norci;
ali niã ne pije ali pa preveã; jaz pa zmeraj, kar je prav.«

»Pa ‰e za nas molita!« je dejala Rozala Bricova.

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Za Toneta,« je dejal Bric, »se pa stvari dobro suãejo.

Priãe so vse dobro govorile zanj, in jaz mislim, da bo
preiskava kmalu ustavljena.«

»Kaj pomaga to!« je dejala Mana. »Sum bo vendar

ostal na Tonetu.«

»Od moje strani, Mana,« je dejal Bric, »leti sum vse

drugam, in ãe bi bil Tone res v nevarnosti, bi govoril.«

»Oh, nikar ne sumniãi, Janez!« je dejala Mana, ki je

vedela, kam merijo besede. »Saj vidi‰, kako hudo je To-
netu, ki so ga osumili, in hudo nam zaradi njega.«

Studena megla je leÏala na tihi dolini, ko sta se napoti-
la oãe in hãi na boÏjo pot.

»Zadnjo noã spi Jerica v oãetovi hi‰i,« je pri‰lo Mani

na misel, »in v par urah bosta Ga‰per in ona sreãen par,
in nov rod bo zrastel iz stare hi‰e. Mi pa smo obsojeni
na staranje in smrt.«

Otrnila si je solzo, ki jo je bila iztisnila poleg lastne

bridkosti tuja sreãa.

»Moliva, dokler gre pot po ravnem!« je dejal oãe, snel

klobuk s sive glave in zaãel na glas moliti.

Ko se je spela pot navkreber, je opominjala hãi, naj ne

moli na glas, naj se pokrije in nekoliko odpoãije, in po-
nujala mu je jedi in steklenico, ki jo je bil Bric napolnil.
Starec se je branil, ãe‰ da ne gre na boÏjo pot pit in jest.

BES

SVETLOBA IN SENCA

Dan se je dolgo obotavljal in narava je vstajala poãa-

si. V vi‰ini je ostro zaviknil kragulj in s teÏko perutjo je
spreletela tropa vran in sedla na temne smreke. V doli-
ni je zapel zvon, in Mana se je zganila. »Na svatbo vabi,
ki je bila meni namenjena,« si je dejala.

»Moliva!« je dejal spet oãe, ki ga je Ïe du‰ila sapa.
Tako sta hodila zdaj poloÏno, zdaj navkreber, zdaj po

kamenju, zdaj po mehkih, z vlaÏnim listjem nastlanih
tleh ob gozdih ‰irokovejnega kostanja, oãe naprej, hãi za
njim, da ne bi njena hoja njega priganjala. Mana se je
delala, kakor da petsa, da bi pregovorila oãeta, da poãije.
Ustavil se je; a sesti ni hotel, ãe‰ da bi mu ostrmele noge,
ki jih je komaj dobro omel. Priromala sta Ïe precej viso-
ko, in iznad megle, ki se je na vi‰ini razkrajala, se je zas-
vetila cerkvica. Ta pogled je navdal starega moÏa z no-
vim zaupanjem. Cutil je paã utrujenost in klecale so mu
noge; toda vera in upanje ga je gnalo naprej in ljubezen
do ubogega Toneta. Tudi Mana se je veselila, da pride-
ta kmalu na goro, in kar Ïelela je gori ostati ali da bi se
vsaj ta dan ne bilo treba vraãati, ko bo veselje ‰umelo po
vasi in spominjalo njo izgubljene sreãe.

Na zadnjem klancu je zaãelo moÏa Ïe pobirati. Hro-

pel je hudo, si brisal pot z obraza, se opotekal in ustav-
ljal, ker mu je zaãelo srce nagajati. Oziral se je po hribih
okrog, po prehojenem potu nazaj, da bi skril utrujenost,
a trdovratno se je branil vsake jedi. Tako sta prilezla na

BES

SVETLOBA IN SENCA

vrh. Gori je vlekel mrzel veter, in Mana je zavijala oãe-
ta, ki je bil ves v potu, v debelo suknjo, ki jo je nosil med
potom ogrnjeno. Klanãarja je vleklo v cerkev. Tam je
padel na kolena in molil goreãe, kakor za sebe ‰e niko-
li.

»Pojdite v klop!« mu je ‰epnila hãerka, ko se je bil

utrujen naslonil. Oãe je odkimal in ji stisnil v roko kro-
no, da naj jo nese okrog oltarja v dar. Ko se je vrnila, je
oãe vstajal. Toda kak‰en je bil! Bled in siv v lice kakor
mrliã.

»Pojdiva!« je ‰epetal in oprim‰i lezel iz cerkve.
»Ali vam je slabo, oãe?« ga je spra‰evala zunaj hãer-

ka in ga peljala po poti do prve hi‰e.

»Mraz me je stresel,« je dejal oãe, »in kar ãrno se mi

je naredilo pred oãmi.«

V hi‰i sta dobila gorak zajtrk; odleglo pa oãetu ni.

Mana je bila v velikih skrbeh, kaj bi poãela, ali spravila
oãeta v posteljo ali poslala po zdravnika, ki bi mogel
priti ‰ele drugi dan. Ljudje so ji bili sicer na roko; toda
videlo se jim je, da jim nadlega ni prijetna.

»Kako pa vam je, oãe?« je vpra‰ala v strahu Mana.
»Ej, tako,« je mrmral moÏ. »V glavi se mi vrti, in tema

se mi dela. Kaj hoãe‰? Star ãlovek. Hvala Bogu, da sem
opravil! Ej, Mati boÏja bo pomagala. Saj imam tudi rad
svojega sina, samo pomagati mu ne morem. — Ti,
Mana, kaj, ãe bi kdo ‰el po gospoda? Saj morda ni take

BES

SVETLOBA IN SENCA

sile; ampak varna pot. Moj Tone,« — zmanjkalo mu je
besede, lovil je sapo in se naslonil na mizo.

»Kaj pa je, kaj pa vam je?« je zakriãala Mana in se

sklonila ãezenj. Domaãi so prihiteli in tresli in dramili in
moãili moÏa, ki se ni veã zavedel.

»Umrl je,« je dejal gospodar, ki ni bil vesel takega

gosta.

»Oh, pomagajte mi!« je tarnala Mana. »Saj vidite, v

kak‰no stisko sem za‰la. Vse vam bom povrnila.«

»Kaj bo zdaj?« je vpra‰al gospodar in spra‰eval od

kod sta pri‰la, kako daleã imata do doma in kaj bi ukre-
nili. Mana je jokala zraven oãeta, ki jo je bil zapustil v
toliki stiski in obloÏil s toliko skrbmi.

»Kar tukaj denimo mrliãa na oder!« je menila gospo-

dinja. »TeÏave so; toda kaj se hoãe? Dekletu je ‰e huj‰e.
Bo Ïe Bog plaãal.«

Mane tudi res ni vlekla zdaj nobena reã domov v za-

pu‰ãeno hi‰o, kjer bi jo bilo pri belem dnevu strah.

Medtem je zapel mrtva‰ki zvon in opomnil Mano, da

mora poslati poroãilo na Klanec do Brica, da bo tudi on
zvonil. Dobri ljudje so uredili vse potrebno, kolikor so
mogli in znali, semtertja je pri‰el tudi kdo kropit in mo-
lit za tujega moÏa.

Dve noãi je preãula Mana ob mrtva‰ki postelji, in stu-

denec solza je usihal v upadlih oãeh. Ko pa je bil tretji
dan prinesel tesar krsto in so zvonovi zvonili k pogrebu,

BES

SVETLOBA IN SENCA

ko je hãi jemala slovo od svojega oãeta, je vstopil nena-
doma Bric in za njim Tone. Sestro je stresla groza, ko je
zagledala svojega brata. Prva misel je bila, da je spomin
in da je tudi Tone umrl.

Sin se je sklonil, objel oãeta in ga pokropil s svojimi

solzami; potem je prijel z obema rokama sestro za roko,
in skozi solze so se jima nasmehnile oãi, kakor se zasveti
mavrica, ãe obsije sonce deÏevne oblake.

»Kako pa, da si pri‰el?« je spra‰evala sestra.
»Prost sem. Preiskava je ustavljena,« je dejal brat.
»Hvala Bogu! Glej, nisva zastonj romala z oãetom k

Materi boÏji.«

Zagrebli so oãeta gori na zelenem Primskovem, in sin

in hãi sta tiho obetala, da ga ne bosta pozabila, da ga
obi‰ãeta vsaj enkrat na leto.

BES

SVETLOBA IN SENCA

o so bili opravili molitve in se zahvalili dobrim
ljudem, ki so jim pomagali v nesreãi, so se napoti-

li vsi trije proti domu. Brat in sestra sta molãala, zatop-
ljena vsak v svoja ãustva bridkosti in vdanosti. Bric pa ju
je zabaval z modrovanjem o smrti, kako se ãlovek pola-
goma nanjo navadi, namreã na tujo smrt, in kako je
pravzaprav grdo, ãe se nekaterim ãisto naravno zdi, da
mrjo drugi, sami bi pa hoteli veãno Ïiveti, dasi bi jih Ïiva
du‰a ne pogre‰ila, in nagajajo iz same nevo‰ãljivosti, ko
se mora vendar prostor narediti mlademu zarodu.

Tone in Mana, ki sta bila vso to tolaÏbo presli‰ala,

nista niã ugovarjala, kar je Bricu zelo ugajalo, ãe‰ da sta
pametna in si dasta kaj dopovedati, ne kakor nekateri,
ki joãejo in tulijo, dokler je kaj pogrebcev blizu.

»Ko smo starega Brusa pokopavali,« je dejal, »je nje-

gova hãi NeÏa tako rjula, da so se mrliãi pla‰ili, in ‰e v
jamo nam je skoãila. ,·e mene pokopljite z oãetom,’ je
vpila, ,‰e mene!’ — Jaz sem dejal: ,Zagrebimo!’ in vrgel
eno lopato zemlje na sitno Ïensko. Ti ne ve‰, Tone, kako
hitro je bila zunaj in kako je potem mene zmerjala.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

Potem je zaãel spet namigavati, kdo bi bil Miha ubil,

in prerokovati, da se bo Jerica kmalu kesala. Tone in
Mana nista razumela niãesar; prikimal je zdaj on, zdaj
ona kakor marsikak poboÏen poslu‰avec kak‰ne sopar-
ne poletenske nedelje v cerkvi pri nauku.

Ko so se vrnili v vas, je prihitela Bricova Ïena z malim

Janezkom, svojim prvorojenãkom, v naroãju na prag in
vabila Toneta in Mano na veãerjo; toda brat in sestra sta
hotela biti sama.

»Bric, Bog ti povrni!« je dejal Tone in segel prijatelju

v roko. »Midva ostaneva prijatelja.«

»Menda vendar,« je dejal Bric. Mana in Rozala pa sta

se jokali in v tej splo‰ni Ïalosti je ‰e mali Janezek zave-
kal.

»Oh, zdaj sva sama!« je ihtela doma sestra in se spo-

minjala oãeta, kako je bil dober in skrben, in se kesala,
ãe mu je prizadela kako bridkost. »Od vsega sveta sva
zapu‰ãena.«

»Tem tesneje sva navezana eden na drugega,« je osr-

ãeval brat malodu‰no sestro, »in ãe se bova rada imela,
nama ne pride nobena nevo‰ãljivost do Ïivega.«

»Oh, prav nevo‰ãljivost nama je razdrla sreão, ker sva

jo premalo skrivala. Bogve ãe so drugod ljudje tudi tako
nevo‰ãljivi kakor pri nas. Ali ve‰, Tone, da je meni Ïe
pri‰lo na misel, da bi midva prodala svoj dom in se pre-
selila?«

BES

SVETLOBA IN SENCA

»To ni niã, Mana,« je ugovarjal brat. »Ljudje so

povsod dobri in hudobni; eni se pobolj‰ajo, drugi
pohuj‰ajo; kdo se more nanje zanesti? Pustiva jih pri
miru, in imela bova mir pred njimi. Oãetovega doma pa
ne smeva prodati, ker nama ga je zapustil tudi za spo-
min.«

»Le ljudje, ljudje!« je tarnala sestra.
»Ali Bricovi niso dobri?« jo je tolaÏil brat. »Ti so nama

zadosti. Prijateljstva na vse strani so same besede.«

Tako sta se pogovorila brat in sestra in drugega dne

sta se lotila vsak svojega dela ‰e marljiveje kot v
prej‰njih sreãnih ãasih. Kmetovala sta oba, kolikor je
bilo treba; Mana je gospodinjila, Tone je mizaril in ãe-
belaril in pomagal tudi sestri v kuhinji. »Samo Bricovim
tega nikar ne pripoveduj!« je dejal.

»Zakaj ne?« je menila sestra. »Kolikokrat sem Ïe do-

bila Brica v kuhinji! In ‰e pohvalil se je, kako dobro zna
kuhati in da velika gospoda sploh nima kuharic, ampak
same kuharje.«

»No, pa saj si lahko misli, da jaz kot mizar klej ku-

ham.«

Po ovinkih se je oglasilo ‰e par snubcev za Mano, in

tudi Tonetu so se ponujale neveste. Bric in Tetrev sta
vpra‰ala parkrat, kako mislita brat in sestra. Tone je
dejal: »âe je bila Jerica tak‰na, kak‰ne so ‰ele druge!« In
Mana se ni hotela loãiti od brata.

BES

SVETLOBA IN SENCA

Dan je ‰el za dnevom, in ker ni zmanjkalo dela, ni bil

nobeden predolg, in leto je teklo za letom.

»âe bo‰ priden, Janezek,« je Ïe dejala Mana Bricove-

mu sinku, »dobi‰ ‰e enega bratca.« In Janezek je bil tako
priden, da je dobil res ‰e enega bratca in potlej ‰e dve
sestrici. Botra sta bila vedno Tone in Mana.

Bricu se je mnoÏila rodbina. Tonetu in Mani premo-

Ïenje.

»âemu varãujeta vidva pravzaprav in spravljata na

kup?« se je ãudil Bric.

»âe ne za drugega, pa za tvoje otroke,« se je nasmeh-

nil Tone.

»To imata pa prav,« je pohvalil Bric. »Za ta namen bi

si pa morda lahko ‰e kaj pritrgala.«

Kako radi so tudi imeli Bricovi otroci strica Toneta in

teto Mano!

»Stric, kaj ste prinesli?« je bil navadni pozdrav mlade-

ga Janezka, kadar je pri‰el Tone v vas. Kadar pa je pri‰el
sam z materjo v Klanãarjevo hi‰o, je vpra‰al, kaj bodo
zdaj jedli.

Mlademu svetu pa so se umikali stari ljudje. Umrl je

RoÏman, ki mu niso mogle nobene toplice pregnati pu-
tike, za njim je legel v grob Jeriãin oãe in kmalu potem
Ga‰perjeva mati.

BES

SVETLOBA IN SENCA

Jerica je Ïivela nekaj let zadovoljna in sreãna. Dobila je
sinka Ga‰perãka in za njim malo Jerico, in veselje bi bilo
popolno, ãe bi ga ne motila semtertja neprijetna misel,
da je ona morda nekoliko brezobzirno iskala sama svoje
sreãe. Zato je prav Ïelela, da bi se omoÏila tudi Mana in
da bi dobil Tone drugo nevesto, ker bi se tako najlaÏe
obnovilo prej‰nje prisrãno razmerje. Saj sta bila z mo-
Ïem enih misli, da so Klanãarjevi dobri in po‰teni ljud-
je, in Jerica se je tudi bliiÏala Mani s prijaznim pozdrav-
ljanjem, z majhnimi uslugami, s hvalo, ki bi utegnila
priti do njenih u‰es. Toda Mana je odklanjala hvalo in
usluge in odzdravljala tako mrzlo, da se je moralo pre-
hladiti vsako gorko ãustvo.

Ga‰per se je drÏal doma in pridno delal; ljubil je svo-

jo Ïeno in svojih otrok se kar ni mogel nagledati in na-
pestovati. Da bi ga le ne napadale tolikokrat otoÏne
misli, ki jih tudi mala angelãka, Ga‰perãek in Jerica, ni-
sta mogla pregnati.

»Miha mu ne gre iz glave,« si je mislila Jerica, ki je bila

zapazila, da ne vzame moÏ nikoli tega svojega prijatelja
v misel, da ne gre nikoli skozi Stegne; raj‰i po dolgih
ovinkih. Razlagala si je to z rahloãutnostjo, ki se sicer
spominja umrlega prijatelja, a noãe pokazati svetu neÏ-
nega ãustva. Polagoma bo Ga‰per pozabil, se je tolaÏila.

Ga‰per pa ni mogel pozabiti. Svoja dejanja ima ãlovek

Ïe ‰e v rokah, tudi besede se dajo obvladati; a kdo more

BES

SVETLOBA IN SENCA

brzdati uporno mnoÏico misli, ki ne priznavajo nobene-
ga zunanjega zakona in se rogajo naporom ãlove‰ke
volje! Ga‰per jih ni mogel ugnati. »Ali pogre‰a morda
dru‰ãine in krãme?« se je zbala Jerica. To bi bilo hudo;
ampak ãe je res, saj bi mu ona ne mogla braniti. Prav
Ïalilo jo je, da ji moÏ ne odkrije svojega srca, da bi ve-
dela, kako ga pomiriti in potolaÏiti.

To je kalilo sreão, ki se je pa Ïe poslavljala in podaja-

la vrata nesreãi.

Nekega veãera sta sedela skupaj. Ga‰per je imel v

naroãju malo Jerico in gledal zami‰ljen sinka, ki je tekal
po sobi in se zabaval sam s seboj. Jerica je pripovedava-
la, kar je bila sli‰ala in videla ãez dan.

»Nocoj,« je dejala, »se mi je ãez dolgo ãasa spet sa-

njalo o Mihu. Prav reven je bil in tako me je gledal, da
se mi je milo storilo. In glej, ravno danes je obletnica
njegove smrti.«

»Naj bo!« je dejal Ga‰per, jezno pogledal svojo Ïeno

in postavil otroka na tla. »Kaj briga to mene in tebe?«

Îena je prestra‰ena umolknila, in tistega veãera nista

spregovorila nobene besede veã.

Ponoãi pa je prebudil Jerico neki ‰um, in zagledala je

Ga‰perja, ki je sklonjen v postelji strmel v okno.

»Kaj pa je, Ga‰per?« se je prestra‰ila.
»Ali ne sli‰i‰ niã?« je dejal Ga‰per v polsnu.
»Niã, kaj pa se sli‰i?«

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Miha krevsa po dvori‰ãu in vleãe noge za seboj —

Miha!« je zaklical zamolklo.

»Morebiti je kak pes, ki i‰ãe kosti,« je mirila Jerica —

»Tat menda vendar ni.«

Ga‰per, ki se je bil predramil in se zaãel sramovati

svojega strahu, je legel spet in zaspal. Drugega jutra je
bil zelo slabe volje.

»Jaz ponesem za ma‰o za rajnega Miha,« je dejala

tiho Jerica.

»Ali nimava bliÏjih rajnikov?« se je jezil Ga‰per.
»Miha morda najbolj potrebuje,« je pogovarjala Ïena,

»ker nima nikogar, ki bi se ga spominjal. Morebiti je pri-
‰el naju opominjat.«

»Mene stra‰it, hoãe‰ reãi,« se je razburjal Ga‰per, ki je

bil v srcu prepriãan, da hodi Miha nadenj in zahteva za-
do‰ãenja. »Zakaj pa ravno mene? Ali sem mu jaz kaj
dolÏan? âe so ga ubili, ali ni bil sam kriv? Drugega ubi-
ti bi bil on pripravljen, njega pa bi ne smel nihãe.«

»Tvoj in moj prijatelj je bil vendar, in oglasil se je spo-

min, ker sva bila nanj pozabila. Pomagajva, da se re‰i
njegova du‰a! Dobro delo ni nikoli zavrÏeno.«

»Babje ãenãe,« je godrnjal Ga‰per. Ko pa se je odprav-

ljal na polje, je zaklical med vrati: »Stôri, kakor hoãe‰!«

Sprijaznil se je bil z namero, ker se mu je bilo zbudi-

lo upanje, da ga spomin potem ne bo veã vznemirjal, in

BES

SVETLOBA IN SENCA

prav hvaleÏen je bil svoji Ïeni. Z njo vred je ‰el k ma‰i za
rajnika in goreãe je molil za du‰ni mir njemu in sebi.

Ponoãi pa ni mogel spati. Motila ga je nekaka grozna

radovednost, ali bo ‰e kaj sli‰al ali niã veã. V muãni raz-
burjenosti je vlekel na u‰esa in slastno se vdajal zoprni
domi‰ljiji toliko ãasa, da je res spet ãul znano hojo. Sto-
pil je k oknu in poslu‰al.

»Ga‰per, kaj pa je?« se je prebudila spet Ïena, ki jo je

ob‰la groza.

»Niã,« je dejal moÏ, hud, da ga je Ïena premotila in da

ga ima morda za pla‰ljivca.

Morebiti pa kaj sluti in sumi, mu je padlo drugega

jutra v glavo. O gotovo sumi, ampak skriva in noãe po-
vedati. In ãe je Ïena tak‰na, kak‰ni so ‰ele drugi! Gotovo
se vsem ãudno zdi, zakaj se on ogiblje druÏbe. V obraz
si mu ne upa nihãe niã reãi; ampak za njegovim hrbtom
govore in ovadili ga bodo in toÏili, in nekega dne pride
s pu‰ko in bajonetom Ïandar.

Ga‰per je bil razburjen in nataknjen. Zaãel je opazo-

vati ljudi; a ãim bolj jih je opazoval, tem sumljivej‰i so se
mu zdeli. âe sta se le dva zaupno razgovarjala, ga je
ob‰la misel, da njega opravljata; ãe je kdo pogledal za
njim, se je zadrl, kaj ga gleda. Preveã sem se jim odtego-
val, da se jih bojim; tako jim najlaÏe zaveÏem jezike; naj
mi le kdo kaj reãe.

BES

SVETLOBA IN SENCA

Zveãer je ‰el po dolgem ãasu spet k RoÏmanu, kjer je

dobil sorodnika Tetreva, ki ga je radosten pozdravil. Ta
moÏ, ki se je najraj‰i drÏal RoÏmanove krãme, je bil vsa-
kega pivca ravno tako vesel kakor RoÏman. Zakaj vsak
mu je nekako laj‰al vest in ga opraviãeval pred pridni-
mi vodopivci. Saj se je Tetrev kar sramoval, ãe je sedel
sam v krãmi, zlasti ker je imel malokdaj kaj denarja pri
sebi. Zato pa si je ‰tel v dolÏnost vabiti in zabavati in
zadrÏevati goste. Kako prijetno je, ãe jih sedi veãja
dru‰ãina skupaj in se ãlovek lahko prisloni! Kako se za-
govarjajo sami pred seboj, kako branijo svoj ugled pred
svetom! Sãasoma zaãno celo zabavljati tistim, ki niso
njih nazorov, tako da jih ali za seboj potegnejo ali vsaj
opla‰e, da si ne upajo grajati, kar je graje, in hvaliti, kar
je hvale vredno, in polagoma zme‰ajo s svojo politiko
nravne pojme. Pridnost in varãnost postane napaka, po-
tratnost in lenoba vrlina; z dolgovi se pona‰ajo in bera‰-
tvo jih ne pla‰i veã.

Tak moÏak je bil Tetrev, ki je kakor nevede pomaknil

svojo kupico h Ga‰perjevemu litru; hkrati je zaãel hva-
liti, kak gospodar je Ga‰per kak‰no ima polje, kak‰no
Ïivino; samo toliko naj gleda, da se ne preÏene; zakaj
denar ‰e ni vse, zdravje in Ïivljenje je veã vredno.

»Tetrev ima prav,« je dejal RoÏman. »On se ni nikoli

pregnal, in le poglej ga, kako je lepo zalit!«

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Ej, RoÏman,« je dejal Tetrev, »saj tudi tebe niso sa-

me kosti. Ampak to te vpra‰am, ãemu naj bi se jaz tru-
dil, ko nimam niã otrok. Potem pa tudi nisem veã mlad;
‰tiri kriÏe bom imel kmalu na hrbtu.«

»In zdaj, ko se je tako postaral, mu je pa ‰e Ïena u‰la.«
»Res?« se je ãudil Ga‰per. »Kam pa je ‰la?«
»Mislim, da v ârnomelj. Îandarjem kuha, ãe je ‰e

tam.«

Pri‰el je Bric s ãevlji. RoÏmanova rodbina je bila nam-

reã mnogobrojna, in en par RoÏmanovih ãevljev je imel
Bric vedno v delu; zdaj je bilo treba kaj podplatiti, zdaj
poddelati, zdaj so kapice, zdaj pete zahtevale zdravni‰ke
pomoãi.

Bric je prisedel, si podprl glavo s komolcem in gledal

Ga‰perja.

»Kaj me gleda‰?« ga je nahrulil Ga‰per.
»Tako znan se mi zdi‰,« je dejal Bric. »Ali ti je kaj

dolgãas po Mihu?«

»Kaj to tebi mar?«
»Mar mi ni veliko; ampak jaz sem tako mislil, ker sta

si bila vidva tak‰na prijatelja.«

»Kaj pa hoãe‰ s tem reãi?«
»Jaz? Niã. Jaz samo tako pravim. Ampak kaj si tako

hud? Proti meni se ti ne izplaãa, ker se te niã ne bojim.
Glej, kako beÏi ãas! Zdaj teãe Ïe ‰esto leto, odkar je umrl

BES

SVETLOBA IN SENCA

Miha ali pravzaprav, odkar so ga ubili. Kaj pravi‰ ti, kdo
bi ga bil?«

»Morda ve‰ ti kaj?« se je jezil Ga‰per in postavil ku-

pico trdo na mizo. »Saj si se ti tudi pretepal, dokler ti ni
Rozala rogov odbila. Ali ti niso hoteli moÏje vzeti cer-
kovni‰tva, ker so se bali, da bo‰ zaãel ljudi iz cerkve
metati, kakor si metal fante iz krãme?«

»Dober spomin ima‰, Ga‰per; zato je ãudno, da bi bil

ti Miha popolnoma pozabil. Tak‰na prijatelja! Vedno sta
se skupaj tepla ali bila skupaj tepena. Ali je bil tisti
okle‰ãek, ki si ga ti nosil, tvoja smrt ali Mihova smrt?«

»Glej, da tvoja ne bo!« je udaril Ga‰per ob mizo. »Kaj

pa si se pri‰el prepirat in zabavljat?«

Tetrev in RoÏman sta zaãela miriti, ker sta imela oba

vaÏne razloge. âez dolgo ãasa je bil pri‰el Ga‰per spet v
krãmo in tako lepo je napajal svojega sorodnika; zdaj
naj ga preÏene Bric, ki morda ‰e nikoli ni drugim za pi-
jaão dal! Ali bi ne bilo bolj‰e, ãe bi vstal in ‰el Bric? Tako
sta stala Tetrev in RoÏman odloãno na Ga‰perjevi stra-
ni.

Bric bi se bil rad ‰e prepiral; toda vrata so se odprla,

in v pivnico sta stopila njegov Janezek in hãerka Rozalka
je rekla poãasi in razloãno: »Mama — rekli — domov!«

»RoÏman, jaz plaãam,« je dejal Bric.
»Ali vidite, kako mu je odbila roge?« se je rogal

Ga‰per.

BES

SVETLOBA IN SENCA

»Tebe ‰e zmeraj lahko pobodem; samo Miha mi je

treba v misel vzeti,« se je obraãal Bric nazaj, ko sta ga
peljala otroka proti domu.

Za njimi sta zabavljala Ga‰per in Tetrev, in RoÏman

jima je pomagal.

»Govoriti zna vsak,« se je jezil Ga‰per; »ampak kdor

je moÏ, naj dokaÏe, kar govori.«

Razgret od vina in jeze je pri‰el Ga‰per domov. V sobi

je ‰e gorela svetilka, in Jerica je sedela pri omreÏeni po-
stelji svoje hãerke, ki ni mogla zaspati in je vedno po-
pra‰evala, kje je oãe in zakaj je bil hud; saj bo ona ved-
no pridna, se ne bo nikoli jokala, niã pobila in nobene
obleke raztrgala. Deãek je Ïe spal pri peãi.

»Zakaj nisi v postelji?« je vpra‰al moÏ.
»Ne morem spati,« je dejala Ïena, ne da bi se bila

ozrla.

»Leã pojdi!« je dejal trdo Ga‰per.
Jerica ga je zaãudena in nevoljna pogledala. »Tako se

reãe psu,« je dejala uÏaljeno.

»Kaj me tako gleda‰?« je zarohnel moÏ. Mala Jerica je

zagnala jok in se stisnila k materi; deãek je planil pokon-
ci in prepla‰en strmo gledal oãeta in mater.

Ga‰per je upihnil luã, legel in zaspal. Jerica pa ni mog-

la spati. Prihajalo ji je na misel, kaj so ji prerokovali ljud-
je pred poroko, kako so jo svarili. Ona pa se je bila
zana‰ala na svojo ljubezen, ki bo vse premagala. Kako

BES

SVETLOBA IN SENCA

‰kodoÏeljno bo govorila zdaj vsa vas o domaãem prepi-
ru, kako jo bodo hodili tolaÏit nekdanji svetovavci in
preroki, ãe‰ zakaj jih ni poslu‰ala; sama sebi naj si pri-
pi‰e nesreão. In kdo je kriv? MoÏ Ga‰per. In kaj mu je
storila ona? Saj dela zanj in za otroka od jutra do mra-
ka in nobene Ïal besede ni ‰e sli‰al iz njenih ust. Sam
Bog ve, kaj je vzrok. Ali ni ãudno, da se razsrdi, ãe vza-
me ona Miha v misel? In ta strah ponoãi in ti ãudni spo-
mini! Vse te hude misli so se zaãele druÏiti in vezati v
grozen sum, ki ji je obteÏil glavo in srce.

Hãerka je pojemala ‰e v spanju; Ga‰perãek, ki se je bil

skril pod odejo, pa je preudarjal v neizkusenem srcu, kaj
to pomeni. Ker se mu je mati smilila, se je jezil na oãe-
ta, ki ga ‰e nikdar ni videl s tako spaãenim obrazom.

Zjutraj je vstala Jerica, ko je moÏ ‰e spal. Hodila je po

prstih, da bi ga ne prebudila, in premi‰ljevala, kaj prine-
se novi dan. Nadejala se je, da jo poprosi moÏ odpu‰ãa-
nja, in se bala razgovora z njim. Neprijetnih slutenj pa
ni mogla popolnoma odgnati. Oblekla je otroka, posta-
vila zajtrk na mizo in ‰la za deklo na njivo.

Ga‰per se je prebudil pozno. Pogledal je, ãe je Ïena

doma, in ljubo mu je bilo, da je ni videl. Kaj ga draÏi ona
vedno s tem Mihom? Kaj ga gleda tako ãudno? âe ga
sumniãijo in opravljajo drugi, naj bo; ampak Ïena mora
stati na moÏevi strani.

BES

SVETLOBA IN SENCA

·el je tudi on z doma, v gozd, da bi natanãno preuda-

ril svoje razmere. Padlo mu je namreã v glavo, da je v
krãmi nepremi‰ljeno govoril, da se je s svojim zagovar-
janjem in svojo jezo sam ovajal. Da Ïena nekaj sluti in
Bric nekaj sumi, to je gotovo. Ali naj on sam potrdi te
slutnje, te sumnje? âim bolj se bo on jezil, tem veã bo
Bric govoril. Razjeziti je treba ãloveka, ãe hoãe‰, da se
zaleti. Torej niã jeze, niã zagovarjanja! V smeh je treba
obrniti sumniãenje. Kdor se ne zrneni za nagajanje, tega
nihãe ne draÏi. Vtisk snoãnjega veãera bo treba izbrisati.
Spal je pa vendar dobro, in zoper neprijetne misli res ni
bolj‰ega pomoãka, kot je vino.

Kosilo je bilo prava sedmina. Otroka sta nekaj ãasa

ogovarjala zdaj mater, zdaj oãeta; a ker nista dobila od-
govora, sta potrta in prestra‰ena umolknila. MoÏ in
Ïena sta molãala. Jerica, ki je priãakovala, da ji pride
moÏ skesan nasproti ali da poskusi s prijaznostjo popra-
viti Ïaljive besede, je bila tem huje uÏaljena, ãim bolj je
bila pripravljena odpustiti. A da bi ona najprej prena‰ala
krivico in potem ‰e moÏa prosila, naj njej odpusti, kar je
on zagre‰il, tega ne. Oh, nehvaleÏnost! Kako hvaleÏen bi
bil njej nekdo drug! — Prvikrat, odkar se je bila omoÏi-
la, jo je ob‰la zdaj ta misel.

Ga‰per pa se je na tihem jezil, da se drÏi Ïena, kakor

da bi ji bil on kaj hudega storil. Sumljivo gledati, molãe
oãitati to zna; moÏa tolaÏiti, nasprotnike zavraãati, tega

BES

SVETLOBA IN SENCA

ne zna; ‰e potegnila bi z njimi. In ko ga je sama s takim
ravnanjem pognala v krãmo, kjer se je tako neumno za-
letel, se dela zdaj sama uÏaljeno.

»Kaj me tako grdo gleda‰?« je prekinil Ga‰per mol-

ãanje.

»Ali mama grdo gleda?« je vpra‰ala tiho mala Jerica

in se stisnila k bratcu. Ta je odkimal: »Ne mama, ata!«
in tako srepo je pogledal oãeta, da bi bil Ga‰per lahko
spoznal svojo kri.

Jerica si je brisala oãi, in na misel ji je pri‰lo, da je bila

morda vendar premalo prijazna z moÏem, da se ji mor-
da ni zadosti smilil siromak, ki gotovo ni sam kriv svo-
je nesreãe. Saj zagazi tudi po‰tenjak, ãe ga Bog ne varu-
je. Prijela je moÏa za roko in ga prosila, naj odpusti, ãe
ga je morda nevede in nehote razÏalila; ona ni mislila
hudo; saj je njegova Ïalost tudi njena Ïalost; kar je za
enega preteÏko, bosta skupno laÏe nosila; naj ji vendar
pove, kaj mu teÏi srce.

»TeÏi srce!« se je porogljivo zasmejal Ga‰per in se iz-

trgal iz njenih rok. »Tega veãnega cikanja sem sit, in ker
je doma grdo vreme, pojdem drugam vedrit.«

Jerica je ostala sama vsa obupana, prepriãana, da je

grozna slutnja ne vara. In ona je hotela potolaÏiti moÏa,
naj si ne dela toliko skrbi zaradi nesreãnega Miha; ske-
sal se je in spovedal Ïe gotovo, in dobri Bog odpu‰ãa ‰e

BES

SVETLOBA IN SENCA

veãje grehe, ãe vidi, da je ãloveku v resnici Ïal; z molit-
vijo bosta pomagala sebi in rajniku.

Oh, kako bi bila naletela! Zdaj ne preostane drugega

ko molãe trpeti in ne dramiti nesreãnega spomina, ki je
tako rahlo spal.

Ga‰per je zavil spet v krãmo. Poleg glavnega razloga,

da bi popravil, kar je bil prej‰njega veãera z nepremi‰-
ljeno jezo zagre‰il, mu je bil domaãi prepir nov povod.

Brica, katerega je iskal, ni dobil notri, paã pa starega

KriÏmana, ki je imel hi‰o onstran potoka, in seveda spet
Tetreva. Prisedel je krãmar, prisedla krãmarica, in govo-
rili so o navadnih reãeh.

»Ali Brica ne bo?« je vpra‰al Ga‰per.
»Redkokdaj pride,« je dejal RoÏman; »izkupiti ne da

veliko, siten in nadleÏen je pa vãasih kakor starega siro-
maka ka‰elj.«

»Kaj hoãemo! Tak‰na je letina,« je mrmral KriÏman,

ki se ga je bil Ïe precej nalezel.

Torej sem zastonj pri‰el, si je mislil Ga‰per in poslu‰al

precej razmi‰ljen RoÏmanove marnje in otrobe, ki jih je
vezal Tetrev. Nekaj pa se mu je vendar ãudno zdelo, da
ni nihãe govoril o ubitem Mihu. To je bil vendar dogo-
dek, ki ni mogel izginiti nikomur iz spomina. In da bi o
njem ne govorili? Pojdite no! O, govore, toda med seboj,
kadar ni njega zraven, in nanj kaÏejo. Komu se pa zdi
obrekovanje greh?

BES

SVETLOBA IN SENCA

Ker je Ga‰per zaman ãakal, da bi sproÏil kdo drug ta

razgovor, ga je sproÏil sam, ãe‰ da mu je ‰e vedno hudo
za rajnim Mihom.

»V Stegnah so ga ubili,« je dejal Tetrev; »pravijo pa,

da hodi nazaj, da stra‰i ponoãi po Stegnah.«

»Kaj hoãemo! Tak‰na je letina,« je menil KriÏman.

»Ti, RoÏman, ali sem jaz Ïe plaãal? Pij! Kaj poslu‰a‰ te
ãenãe!«

»Jaz tudi pravim, da so ãenãe,« je dejal Ga‰per.
RoÏman pa je zaãel ugibati, kdo bi bil udaril Miha;

govoril je o preiskavi in o Klanãarju, ki mu niso mogli
niã dokazati.

Ga‰perja so spreletale razliãne misli. Da govori RoÏ-

man naravnost, se mu je zdelo znamenje, da ne meri
nikamor; a semtertja je tudi tako ãudno poudaril svoje
mnenje, kakor da bi hotel reãi: ,To govorim za vas, zase
imam pa svoje misli.’ In zakaj je le njega gledal? Ali je
hotel videti, ãe bo on kaj spremenil lice? Kadar jim zle-
ze vino v lase, bodo odkrito govorili, si je dejal Ga‰per in
pridno nalival. Toda ker je sam tudi pil, se mu ni obnesla
preizku‰nja.

KriÏmana je spremil domov, da bi morda od njega

posebej kaj zvedel, kako govore ljudje, toda moÏ je
samo trdil, da je Ïe tak‰na letina in da naj Bog da Mihu
veãni mir in pokoj, dasi ga on ljudem ni dal. Tako je bil
Ga‰per sedaj ravno tako daleã kakor prej‰njega veãera.

BES

SVETLOBA IN SENCA

Slutil je lahko, kar je hotel, vedel pa ni niã; Brica bo mo-
ral ‰e ãakati, sluãajno seveda, pri RoÏmanu. Saj pose-
danje v krãmi mu je zaãelo spet ugajati. Kjer drugi stre-
Ïejo, se ãuti ãlovek gospoda; poleg tega prijetna zabava,
in ãe plaãa‰ komu kupico vina, kolika hvaleÏnost! Dru-
gaãe ko doma, kjer si samo po imenu gospodar, v resnici
pa hlapec. In potem ve‰, da bo‰ spal, spal celo noã, naj
se priplazi Miha, od koder hoãe. Neprijetno mu je bilo,
da se mu je vrinila ta misel; a trmasto jo je zgrabil in
drÏal, nala‰ã, namenoma drÏal in proti Stegnam je zavil,
da bo vedel Miha, da se ga on niã ne boji. Ta pot ga je
nekoliko streznila; proti domu je pospe‰il korak in od-
dahnil si je, ko je zapahnil vrata za seboj. V postelji pa
je spet s trmasto in nasladno grozo poslu‰al, ali pride
Miha ali ne; toda motne misli so mu kmalu pre‰le v
zmetene sanje.

Drugega jutra se je ponosen zavedel svojega poguma,

prepriãan, da se niãesar veã ne boji, kakor prej v lepih
fantovskih letih. StoÏilo se mu je po prej‰njem Ïivljenju,
ko je veseljaãil z ljubimi tovari‰i, ko so se ga bali fantje
in dekleta gledala za njim. Zdaj pa doma pu‰ãoba in
dolgãas, oãitanje in stokanje. Ga‰per se je zaãel kesati,
da se je oÏenil in Ïena in otroka so mu postali breme.

BES

SVETLOBA IN SENCA

ako je postal mladi Îagar spet stari Ga‰per. Na delo
je hodil kakor na tlako in gledal in premi‰ljeval,

kako bi se na lep naãin odtegnil. Zveãer ga ni obdrÏala
nobena solza, nobena pro‰nja doma. Pri RoÏmanu je
oÏivel; tu se je od‰kodoval za svoje kriÏe in teÏave; tu je
na‰el soãutna srca, ki so ga milovala, ga opraviãevala in
se mu prilizovala. Tu so mu dokazovali, da je on gospo-
dar, da sme delati, kar in kolikor hoãe, in da je neumno
misliti, da bi takano posestvo, kakr‰no je njegovo, ne
preneslo par kozarcev vina vsak veãer.

Ljudje po vasi so si sporazumno kimali. »Vsak gre‰nik

se spreobrne,« je dejala KriÏmanka, ki je imela tudi svoj
kriÏ, »samo pijanec se ne.« — »In koliko smo svarili Je-
rico!« je menila Bricovka.

Jerica je v nesreãi in Ïalosti opravljala svoja dela. Ogi-

bala se je ljudi, zagovarjala moÏa, ãe jo je hotel kdo z
opravljanjem tolaÏiti, in upala, da se bo Ga‰per spet po-
bolj‰al. Edino veselje sta ji bila otroka, ki sta tako zgo-
daj oku‰ala grenkobo Ïivljenja. Oba sta postala nad svo-
ja leta resna in malobesedna. Samo stisnjene ustnice in
mraãen obraz je razodeval Ga‰perãkove misli.

BES

SVETLOBA IN SENCA

Nekega popoldne je ‰la mati z otrokoma na polje.
»Mama,« je dejala tiho Jerica in potegnila mater za

predpasnik, »ali sli‰ite, kako pojo ata pri RoÏmanu?«

»Morda se pa moti‰,« je dejala mati, ki je Ïalostna

spoznala, kako Ïe ãuti otrok domaão sramoto.

»O ne, ata so,« je trdila Jerica in umolknila. Ga‰perãek

pa je pogledal mater, kakor da bi jo hotel vpra‰ati, zakaj
ne pomaga.

Mati je urno odpeljala otroka, sedla z njima na mejo,

ko so bili sami, ju objela, in vsi trije so jokali, ker si niso
mogli pomagati.

In kako je stregla sebiãnemu, razvajenemu moÏu

uboga Ïena! Njegova praÏnja obleka je bila vedo snaz-
na, perilo oprano in pripravljeno, kuhala mu je najbolj‰e
jedi, in vsak veãer ga je ãakal najbolj‰i del veãerje, katere
se veãkrat ‰e dotaknil ni. Vse zaman. Nobenega lepega
pogleda, nobene prijazne besede si ni mogla pritruditi.
Primerjala je svojo mladost z otro‰kimi leti svojih otrok.
Kako dober je bil njen oãe; kako lahko in rada ga je spo-
‰tovala in ljubila! Kak‰ne spomine pa bosta vzela njena
otroka s seboj v Ïivljenje! Kako teÏko jima bo izpolnje-
vanje ãetrte boÏje zapovedi! Oh, ko bi hotel ljubi Bog
njo in otroka k sebi vzeti!

Surovega moÏa se je bala tudi Ïivina. Konj je skakal in

prhal, kadar je prirjul gospodar, in vola sta se prepla-
‰ena odmikala. Ga‰perju je presedalo delo, ãim bolj je

BES

SVETLOBA IN SENCA

videl, koliko se je zamudilo in zanemarilo, kako malo
kaÏe uspeha. Zaãel je naravnost zapravljati. Kadar se mu
je zazdelo, je napregel, naloÏil Tetreva ali kakega druge-
ga tovari‰a in se odpeljal na kak semenj, ne da bi kaj ku-
poval ali prodajal, ampak zaradi spremembe in izgovo-
ra. Tam je popival, bahal in se prepiral z ljudmi. Iz Tetre-
va se je norca delal; a norec je ostal nazadnje sam.

»Ti, Tetrev,« je vlekel spet nekega veãera pri RoÏma-

nu prislonjenega moÏa, »ti si ‰e moÏ, kakor se spodobi.
Îene sicer nima‰ pri sebi in nisi pravzaprav ne fant ne
vdovec, ampak moÏ, ker ima‰ denar.«

»Niã se ne boj, Ga‰per,« je dejal Tetrev, »toliko, koli-

kor ga imam jaz, bo‰ ti tudi kmalu imel.«

»Ampak zdaj ga nimam, Tetrev. Ali mi da‰ kaj napo-

sodo? Ali pa ve‰ kaj? Za dvesto kron ti prodam svojega
najbolj‰ega vola.«

RoÏman je sunil Tetreva z nogo, mu pomignil spora-

zumno in dejal: »Tetrev, udari v roko!«

Tetrev, ki ‰e dvesto krajcarjev svojega premoÏenja ni

premogel, je udaril in poklical RoÏmana za prião, da bo
poloÏil drugega dne dopoldne dvesto kron na mizo.

Ga‰per si je mislil, da je to ‰ala; RoÏman in Tetrev pa

se nista ‰alila. Drugega jutra sta se tadva Ïe pogajala,
kako bi bilo za oba prav. RoÏman, ki je upal, da ga bo
stal vol samo dvesto kron, se je bil namreã nekoliko
u‰tel. Tetrev se ni hotel dotakniti na‰tetega denarja.

BES

SVETLOBA IN SENCA

»RoÏman, premalo bo,« je dejal; »KriÏman mi je Ïe

ponudil dvesto ‰tirideset kron.«

Zaãela sta se prepirati, in ker Tetrev ni odnehal, je na-

‰tel RoÏman ‰e ‰tirideset kron.

»Trideset,« je dejal »si pridrÏim na raãun tvojega dol-

ga. Ali ni res, Tetrev? Zdajle jih da‰ najlaÏe.«

»Prehuda bo,« je menil Tetrev. »Vsak pol. Brez denar-

ja jaz ne morem biti.« Dvajset kron je ostalo ‰e Tetrevu.

Kako pa se je jezil Ga‰per, kako je metal denar nazaj,

ko je pri‰el Tetrev po vola! Niã mu ni pomagala jeza in
kletev, niã jok doma, ko je odpeljal Tetrev kupljeno Ïi-
val k RoÏmanu.

Ga‰perja, ki se je pona‰al, da je on gospodar, da sme

storiti s svojim premoÏenjem, kar hoãe, ni zmodrila
zguba. Kmalu je bilo vse pozabljeno, in tako so prevze-
mala najniÏja ãustva podlo du‰o, da se je v nesramni
sebiãnosti bahal, da bo njega Ïe ‰e zdrÏalo posestvo;
otroci naj pa gledajo.

»Ti si cigan, Ga‰per,« mu je Bric vest izpra‰eval. »Kaj

si se pa Ïenil? Malo bi bil ‰e poãakal, da bi te bil kdo ubil
kakor Miha. ·koda bi bilo tebe ‰e manj. Miha si je sam
prisluÏil in je samo sebi zapil, kar je popil; drugemu no-
benemu niã. Ti bo‰ pa poÏrl otrokom in Ïeni, kar so pri-
dobili tvoji star‰i in tvoja Ïena.«

Ga‰per se je bedasto reÏal. Toliko se ni veã spozabil,

da bi se bil zares sprl z Bricem. Njegove besede je ali

BES

SVETLOBA IN SENCA

presli‰aval ali nala‰ã razumeval kot neslano ‰alo, na ka-
kr‰no ni treba resno odgovarjati.

»Ej, kako se Jerica kesa, da ni vzela Toneta,« je dejal

marsikdo, ki se mu je smilila mlada Ïena. »Tone si pa
roke mane.«

To pa ni bila resnica. Tone je hodil neomahljivo tisto

pot, ki si jo je bil izbral po oãetovi smrti. Îivel je svoje-
mu delu, slep in gluh za dogodke in marnje po vasi. Da
ga ne bi vãasih ponevedoma, proti volji zanesle misli v
nestvarni svet in mu v hitrici poãele slikati prijaznih po-
dob neuresniãenega Ïivljenja, to se ni dalo zabraniti; a
kakor hitro se je zavedel, kam se je zamislil, je s trdo
roko razdrl osnutek mamljivih slik, preden so se zajed-
le v njegov spomin. Sicer pa mu je odganjalo delo ne-
potrebne sku‰njave in mu varovalo du‰no ravnoteÏje.

Bricovi so dobro ãutili, o ãem ne smejo z njim govo-

riti; veãja teÏava je bila s sestro Mano, ki ni mogla poza-
biti in preboleti, ki je nobena reã ni toliko potolaÏila ka-
kor temeljit razgovor s soãutnimi du‰ami. O, Brici so
imeli prav, ki so trdili, da Jerica ni za Ga‰perja, da bi
marveã ta potreboval resne in odloãne Ïene. S pozornim
oãesom je spremljala Mana Ga‰perjev zakon in ãakala
nekako tako kakor prerok Jona pred mestom Ninive,
kdaj se izpolni Bricovo prerokovanje, in ker je rada po-
slu‰ala, je mnogo sli‰ala, preverjena, da ãe ne bo sreãe
v zakonu, ne bo kriv samo Ga‰per. Zakonske razmere, je

BES

SVETLOBA IN SENCA

100

dejala, so zastrte in zapletene; prenaglo se ne sme soditi.
Da so dolÏili in napadali ljudje samo Ga‰perja, da ni stal
v vsej vasi noben mo‰ki in nobena Ïenska razen sopiv-
cev na Ga‰perjevi strani, se ji je zdelo pristransko. Ta
dobra du‰a se ni zavedala, kako jo prevzemajo nelepa
ãustva tihe zloradosti.

Pri Tonetu je bil naroãil Ïupnik novih klopi za Ïupno

cerkev. Tega naroãila se je Tone tem bolj razveselil, ker
mu je bilo spriãevalo, da je ohranil pri dobrih ljudeh do-
bro ime. Kako vestno je tudi izvr‰eval naroãeno delo!
Nabavil si je bil dobro presu‰ene, zdrave hrastovine in
Ïagal in struÏil in meril in stikal in vrtal in lo‰ãil od zore
do mraka.

»Ali si prav premeril, Tone?« ga je opozarjal Bric, ki je

nekako nadzoroval delo. »Dobro bi bilo, ãe bi pri‰lo po-
skusit par debelih dedcev in par ‰irokih boter, ãe se bo
dalo zadosti zloÏno dremati v tvojih klopeh.«

Pri‰el pa je pogledat, kako napreduje delo, tudi Ïup-

nik. Tone je razkazal les in zagotavljal, da stakne vse
tako trdno, da tudi najokornej‰i ljudje ne bodo zrahljali
sklepov in stikov, in ãe bi bila v cerkvi nova ma‰a.

Îupnik se je obotavljal.
»·e nekaj bi vas vpra‰al, Klanãar,« je dejal. »Ali je res,

da se Îagarjeva dva slabo sporazumevata, da je zaãel
Ga‰per piti in zanemarjati dom?«

BES

SVETLOBA IN SENCA

101

Tonetu je bilo vpra‰anje jako neprijetno; povedal pa

je po pravici, da ne ve gotovega niã, ker se ne briga; sli‰i
pa, da ljudje marsikaj govore.

»O, jaz pa vem, gospod Ïupnik,« je prihitela v delav-

nico Mana, ki je poslu‰ala za durmi. Obrisala si je s
predpasnikom usta, poljubila gospodu roko in zaãela
pripovedovati vse, kar je videla in sli‰ala, in morda ‰e
veã. Tone jo je ustavljal, da najbrÏ ne bo vse res, toda
brez uspeha, in ko je Ïe mislil, da bo rekla amen in on:
,Hvala Bogu! je zaãela znova: »Pa. ‰e to, gospod Ïupnik,
in koliko bi imela ‰e povedati!«

Spremila je Ïupnika, ki se je bil od Toneta poslovil, do

vasi, in vedno ji je ‰e kaj v glavo padlo.

»O zakonih ni tako lahko govoriti,« je poudarjala, »ni

tako lahko dolÏiti moÏa ali Ïeno, ker sta navadno oba
kriva, prav oba.«

»Od kod pa ti to ve‰, Mana?« je osupnil Ïupnik in se

ji tako pomenljivo in poslovilno nasmehnil, da se je res
priporoãila in ‰la.

Toneta pa je bil razgovor zelo razburil. Upal je sicer,

da pretiravajo ljudje; a ãe je bila polovica resnice vmes,
je bila Jerica prava muãenica. In nihãe ji ni mogel poma-
gati, nihãe kaznovati brezsrãnega moÏa! Re‰iti bi jo
mogel samo Bog in smrt.

Sestri je oponesel, da govori preveã.

BES

SVETLOBA IN SENCA

102

»O, Tone,« se je zagovarjala Mana, »to je pa druga.

Tukaj je treba govoriti natanãno, resniãno in brez zvi-
jaã.«

»Kadar se spoveduje‰ svojih grehov,« je menil Tone;

»ampak ti si pripovedovala tuje.«

Tone je hodil nekaj ãasa zami‰ljen po delavnici, po-

spravljal orodje, pogledal proti zapadu in menil, da poj-
de malo k Bricu, ker se Ïe veãeri.

»Pridem za teboj,« je dejala sestra, »ker moram z Ro-

zalo nekaj govoriti.«

»Pa orehov vzemi s seboj za otroke!« je dejal Tone in

‰el, da bi pregnal svoje misli.

Po meji nad cesto je pasla mala Bricova Rozalka do-

maão kravico. Z dolgo ‰ibo je stala zraven nje in pela na
vse grlo: »Ko v jasnem pasu primiglja.«

»Dober veãer, stric,« je prekinila petje.
»O, dober veãer, Rozalka!« je odzdravil Tone. »Ti bo‰

pa dobra pevka, ker ima‰ Ïe zdaj tak glas. Kaj pa tvoja
sivka? Ali rada jé?«

»Mora,« je dejala Rozalka; »drugaãe jo pa natolãem.«

In krava je res tako pridno mulila travo, da si ‰e kvi‰ku
pogledati ni upala.

»Kako si pa huda, Rozalka!« je menil Tone. »Kaj pa

delajo oãe?«

»âevlje.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

103

»Kratkih besedi si pa tudi, Rozalka. Meni si v‰eã,« je

pohvalil Tone; Rozalka pa je zapela spet: »Ko v jasnem
pasu.«

Bric je sedel na svojem stolcu, lepo ÏviÏgal in nezaup-

ljivo ogledoval in obraãal razbit ãevelj.

»Bog te Ïivi, Tone,« je dejal, »kar sedi! Jaz samo ‰e

ogledujem tale ‰labeder, ki ne vem kam z njim. Tak‰en
je, kakor ãe bi ga bil rajnega Miha duh dve leti po Steg-
nah ‰vedral.«

Janezek, Anka in Francek so pridrli v sobo, obkolili

Toneta in ga spra‰evali, ãe je kaj prinesel. Francek je
pristavil pruãico in lezel na njegova kolena.

»Oh, sitni otroci,« je karala mati, »pustite strica pri

miru, ki je truden!«

Bric je sunil ãevelj pod klop, vstal in si poiskal pipo.

Medtem je pri‰la Mana in poroÏljala z orehi. Otroci so
se obrnili zdaj k njej, in Francek je lezel s Tonetovih
kolen spet dol. Mana je vpra‰ala takoj, ãe je bil gospod
Ïupnik pri njih. Zana‰ala se je, da ga ni bilo, in neprijet-
no bi ji bilo sli‰ati, da se moti. Kak‰na ãast pa je to, ãe-
sar je vsak deleÏen? Prav potolaÏil jo je odgovor, da ga
ni bilo.

»Pri nas pa je bil,« je ljubeznivo poudarjala in pripo-

vedovala, koliko ãasa se je mudil, kako po domaãe se je
z njo menil, ker se je pri‰el tako rekoã z njo posvetovat.

BES

SVETLOBA IN SENCA

104

»Oh, Mana, pustiva, kar naju niã ne briga!« ji je segel

brat v besedo, ker se je bal, da se zasuãe razgovor spet
na tisto stran, od katere se je on namenoma s teÏkim
trudom obraãal.

»Gospod Ïupnik bo vse v red spravil,« se je vnemala

Mana; »zakaj jaz sem mu vse natanko razloÏila. Saj ni
Ga‰per tako hudoben, kakor ga dolÏe ljudje.«

Tedaj se je zaãulo od zunaj vpitje in glasen jok, in po

vasi je pribeÏala brez rute, v raztrgani koãemajki Jerica.

»Moj Bog, kak‰nega moÏa imam! Oh, ubil me bo,« je

plakala in se opotekala proti cerkvi. Za njo je prirohnel
moÏ Ga‰per, pijan in divji.

Tone in Janez sta se spogledala. Tone je bil ves bled v

obraz, in siv plamen mu je gorel v oãeh; Bricu je gnala
jeza kri v lice.

»Ubil jo bo,« je dejal Tone.
»Kakor polomljenega Miha,« je dejal Bric in vzel pa-

lico iz kota. »Jaz ji grem na pomoã.«

»Bog varuj! Bog ne daj!« je zavpila Rozala in potisni-

la moÏa nazaj. »Ali naj se zgodi nova nesreãa? Pojdiva
medve, Mana!«

Obe sta prihiteli pomagat. Rozala je prestregla razjar-

jenega Ga‰perja in ga zaãela miriti in pogovarjati, ãe‰
kak‰no sramoto nakopava svoji hi‰i; le pogleda naj,
kako lete ljudje vkup. Mana pa je prigovarjala Jerici, da
naj se vrne lepo domov; da ne sme zameriti moÏu, ãe si

BES

SVETLOBA IN SENCA

105

privo‰ãi katerikrat nekoliko pijaãe in poãitka, ko se to-
likanj trudi ves ljubi dan, in to naj ima vedno pred oãmi,
da je za vsak zakonski prepir treba dveh; ãe umolkne
eden, je prepira konec.

»Oh, ljuba Mana,« je tarnala Jerica, »ti ne pozna‰ mo-

jega moÏa. Ubil me bo.«

»Kako pa, da sta se tako sprla?« je tolaÏila Mana.
»Oh, gospod Ïupnik je pri‰el k nam, da bi naju pomi-

ril. Ga‰per je pa mislil, da sem ga jaz naprosila, in se je
spravil nadme.«

»Oh, to bom pa Ga‰perju jaz razloÏila,« je dejala

Mana. »Saj je bil gospod Ïupnik najprej pri nas. Ti pa
lepo tiho domov pojdi in potrpi, Jerica, potrpi!«

Tako je spravila Mana Jerico nazaj proti domu in ‰la

potem pomagat Rozali, ki je mirila Ga‰perja. Ga‰per je
nekaj ãasa neumno gledal in osupel poslu‰al, kako se je
Mana posvetovala z gospodom Ïupnikom; potem pa se
je obrnil naravnost proti RoÏmanovi krãmi.

Bric je stal na pragu, pripravljen, ãe bi bilo treba, bra-

niti Rozalo; Tone pa je hodil po sobi s srcem polnim
obupne Ïalosti.

»Cigan je cigan,« je dejal Bric, ko se je vrnil v sobo.

»Prav niã bi mu ne ‰kodilo, ãe bi mu jih nametal kdo
po‰tenih petindvajset. Joj, s kak‰nim veseljem bi jaz
udaril!«

BES

SVETLOBA IN SENCA

106

Rozala se je tresla od razburjenja; Mana je bila pa tudi

hudo potrta, in zdelo se ji je, da je predobro sodila Ga‰-
perja.

»Saj jo bo res ubil,« se je hudoval Bric. »Kaj pa je nje-

mu za enega ãloveka? Ali ni bil Miha njegov najbolj‰i
prijatelj?«

»Janez, pusti, pusti!« je svarila Rozala. »Saj bo Bog

sodil.«

»Jaz tako mislim,« je godrnjal Bric, »in kakor mislim,

tako govorim.«

Tako Ïalostnega veãera in za tem veãerom tako dol-

ge, bridke noãi Ïe zdavnaj ni bil preÏivel Tone. Kak‰no
je bil videl Jerico! Kako se je bila spremenila bistrooka,
rdeãeliãna, vesela hãerka KrÏanova!

To spremembo je ãutila tudi Jerica sama. Saj so ji

trudne noge komaj nosile shuj‰ano truplo. Po vsakem
naporu je morala poãivati, da si je nabrala moãi za novo
delo. Otroka sta hodila za njo. Ga‰perãek zami‰ljen in
Jerica opla‰ena, ker sta videla mater vedno Ïalostno. Tej
pa so plavale muãne misli po temni bodoãnosti. Akorav-
no se ji je zdela smrt re‰itev iz neznosnega du‰nega in
telesnega trpljenja, se je vendar tudi bala umreti, bala
zaradi otrok. Kaj bosta poãeli siroti? Prepu‰ãena sama
sebi se bosta pogubila; ãe dobosta maãeho, bosta siro-
maka, ker ne bosta imela pri oãetu zaslombe. In kako sta
bila potrebna dobre vzgoje! Sin je Ïe trmasto odkimaval,

BES

SVETLOBA IN SENCA

107

kadar mu je prigovarjala mati, da mora ljubiti svojega
oãeta. Saj se je bil Ïe postavil oãetu, da ne bo ubogal, in
zaslepljeni oãe se je zakrohotal in ga pohvalil, da je fant,
kakor se spodobi. In ko ga je vpra‰al, ãe ga ima kaj rad,
je zaklel otrok, kakor je bil sli‰al, in rekel, da niã; in oãe
se je smejal. Sreãni otroci, katerim ni teÏko spo‰tovati
svojih star‰ev!

Materi sta stregla otroka, kolikor sta mogla, ker se

jima je smilila. Spominjala sta se nejasno, da je bilo vãa-
sih drugaãe, da jima je mamica veselo pela, da se je igra-
la z njima; a to je bilo davno; zdaj je bilo njeno oko ugas-
lo, njen glas ubit, in kolikokrat so jo oblile solze! Takrat
sta se spogledala otroka; Ga‰perãek je rekel tiho, da
mama spet joãe, in Jerica se je spustila tudi v jok in ce-
petala z nogami in vpila, da se mama ne sme jokati, in
se ni dala umiriti, dokler je ni vzela mati v naroãje, kjer
je skrila glavo na njenih prsih in tiho ihtela. Materi se je
storilo inako, kadar sta jo gledala oba zami‰ljena in
otoÏna, kakor da bi slutila, da je ne bosta veã dolgo ime-
la, da se je morata zdaj nagledati in naljubiti za vse Ïiv-
ljenje. In njo je gledal iz otroãjih oãi nekdanji ljubi
obraz, kakr‰nega ji je bila naslikala zaljubljena domi‰-
ljija, zdaj samo spomin izgubljene sreãe. Tako so se stis-
kali vkup pri delu, pri jedi, pri molitvi, in kadar sta bila
otroka v postelji in ju je mati odevala, ni nihãe vpra‰al,

BES

SVETLOBA IN SENCA

108

kje je oãe; ne sin ne hãerka ga nista veã pogre‰ila; da je
bila le mama pri njima, mama je bila vedno doma.

»Mi molimo zmeraj,« se je obrnila nekoã v postelji

Jerica k bratu, »na ãast Mamki boÏji. Zakaj?«

»Oh, kako si neumna!« je dejal Ga‰perãek. »Ali ne

ve‰, da je Mamka boÏja zmeraj doma?«

BES

SVETLOBA IN SENCA

109

VII

soboto pred sv. Martinom je v ·t. Vidu semenj.
Ga‰per se je odpeljal takoj po zajtrku z doma. Zu-

naj vasi je naloÏil starega KriÏmana in Tetreva, dva sej-
marja, ki nista izpu‰ãala rada takih prilik; ne zaradi
opravkov, ampak iz lepe stare navade. Vsak teh treh bi
bil tudi hud, ãe bi mu bil kdo oponesel nepotrebno voÏ-
njo; za vsak primer pa je ‰e poudarjal KriÏman, da ne
bodo niã zamudili; zakaj veliko delo je za to leto pri kra-
ju, in kar je ‰e ostalo, se bo lahko zma‰ilo. Tetrev je go-
voril ‰e vaÏneje in ugibal, ali gre kup pri goveji Ïivini
naprej ali nazaj, zakaj hudo bi bilo, ãe bi moral rediti
ãlovek v izgubo.

»Tvoja goveja Ïivina,« je dejal Ga‰per in udaril po ko-

nju, »je en ko‰trun in ena maãka. Kaj torej govori‰?«

»Jaz pravim, da se Ïivina zaje!« je dejal Tetrev uÏaljen.
»Vãasih se zaje, vãasih se zapije. Kaj hoãemo! Tak‰na

je letina,« je miril KriÏman.

V ·t. Vidu so ‰li zaradi lep‰ega najprej po semnju po-

gledat. Tetrev je popra‰eval kmete iz drugih krajev, ko-
liko ‰timajo svojo Ïivino; a preden je priklel kak me‰etar,
se je vedno zgubil. Potem so ‰li v krãmo pit in zabavljat

BES

SVETLOBA IN SENCA

110

ãez slabe ãase. Tako so preÏiveli prijeten dan in se pro-
ti veãeru odpeljali domov.

Ga‰perju se je zazdelo, ko je pripodil do domaãe vasi,

da je ‰e Ïejen in da bi se ‰e rad razgovoril v veseli druÏbi.
Zapeljal je k RoÏmanu na dvori‰ãe in velel hlapcu, da ni
treba izpregati, samo priveÏe naj konja k ranti in sname
en lac z branovleka.

»Konj se bo prehladil,« je dejal hlapec, »ker je ves

moker.«

»Koc vrzi nanj!« je dejal Ga‰per in lezel od ene stra-

ni z voza kakor Tetrev od druge. Oba sta se obrnila in
ãakala, ãe bo ‰e kdo za njima prilezel; zakaj zdelo se
jima je, da so bili trije.

»Kje pa je KriÏman?« je dejal Ga‰per.
»Pa res; KriÏmana ni,« je dejal Tetrev. »Kaj pravi‰, kje

bi ga bila zgubila? Pri Pljuskarju je bil ‰e na vozu.«

»Naj leÏi, kjer hoãe,« je odloãil Ga‰per. »Kadar se na-

spi, bo rekel, da je Ïe tak‰na letina.«

V pivnici je dobil Ga‰per Brica in ‰e par drugih pivcev.
»Bric, cerkev pojdi pometat!« je pozdravil Ga‰per, da

bi prehitel Brica z zabavljanjem.

»âemu?« je dejal Bric. »Dokler si ti zunaj, ni notri ne

blata ne smeti.«

»Kaj pa Miha? Ali ‰e stra‰i po Stegnah?«
»Jaz mislim, da ‰e; sicer bi ti ne hodil tako daleã na-

okoli. Enkrat bo Ïe pri‰el pote.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

111

»Ej, Bric, prej bodo pri‰li tvoji otroci pote.«
»To ni niã hudega,« je dejal Bric. »Mojim otrokom je

dolgãas, kadar mene ni doma, ker me imajo radi. Tvoji
so pa veseli, ãe te ne vidijo, ker se te boje kakor Ïivega
vraga.«

»O, Ga‰perãek se me niã ne boji. Ta je Ïe skoãil vame

kakor maãek, ko sem enkrat dopovedoval Jeri, kdo je
gospodar v hi‰i.«

»Zato te je pa pri‰el Ïe tudi Ïupnik opominjat.«
»O, zdaj sva Ïe spet prijatelja,« se je zasmejal Ga‰per.

»Davi se mi je dobro posreãilo. Stopil sem malo v cer-
kev, in kmalu pride mimo mene — kaj pravi‰ kdo? Sam
na‰ Ïupnik. Ti ne ve‰, kako lepo me je pogledal. Zdaj me
Ïe gotovo hvali okrog.«

»Hinavec si, Ga‰per. Grje ravnas z Ïeno kakor s psom;

potlej gre‰ pa v cerkev. âe si Ïupnika premotil, ali meni‰,
da bo‰ Boga tudi? Tvoja Ïena je tako pri kraju, da bo ‰e
to zimo umrla.«

»Torej pripravi sveãe, Bric, in namaÏi jarme pri zvo-

novih, da ne bodo ‰kripali, ko boÏ zvonil.«

»Ali si ti kak kristjan?« je porasel Bric. »Tebi se ne

smili ne Ïival ne ãlovek. âe bi bilo v na‰i vasi toliko moÏ,
kolikor je klobukov, bi tebe iz vsake po‰tene druÏbe
vrgli. Miha res ni bilo veliko ‰koda; Jerice bo pa ‰koda,
ki jo bo‰ ti umoril.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

112

Med tem prepirom je pobiral RoÏman steklenice in

noÏe po mizi, ker se je bal, da bo planil Ga‰per na Bri-
ca. Pri‰la pa je krãmarica in stopila odloãno na Bricovo
stran.

»Prav ima‰, Bric,« je dejala. »Kako ravna‰ ti, Ga‰per,

z Ïeno, to je sramota. Moj moÏ mene ‰e nikoli ni udaril;
ti pa hoães vpeljati to cigansko navado.«

»Plaãam,« je dejal Ga‰per, zelen od jeze, se pridu‰il in

vrgel pet kron na mizo.

TeÏka sopara je legla na vso druÏbo. RoÏman si je tiho

od‰tel za zapitek in porinil ostanek Ga‰perju nazaj.
Ga‰per je pometel denar na tla.

»Bom pa jaz pobral,« je dejal Tetrev in se sklonil. On

ni bil nikoli toliko razburjen, da bi zgubil mirno pre-
udarnost.

RoÏman je teÏko ãakal, da bi od‰el ali Ga‰per ali pa

Bric. Tadva pa se nista zmenila za te tihe Ïelje. Ga‰per je
gledal v tla in klel; Bric, ki je imel svoj sitni dan, pa je
poloÏil debelo pest na mizo in se rotil, da se ‰e nikoli ni
bal Ga‰perja in se ga nikoli ne bo. Naenkrat je vstal Ga‰-
per od mize, in Bric je srepo uprl vanj oãi in stisnil pe-
sti in ustnice, pripravljen, da ga prestreÏe. Vsi so mislili,
da se bosta sprijela. Toda Ga‰per je zapustil s trdimi
koraki pivnico in zaloputnil vrata za seboj.

»Bric, ti si danes teÏak. Deset centov potegne‰,« je

dejal RoÏman.

BES

SVETLOBA IN SENCA

113

»Kaj pa se bojite te kanalje, ki nima niã srca?« je de-

jal Bric. »Ga‰per strahuje samo tiste, ki se ga boje.«

Zunaj pa je preklinjal Ga‰per in kriãal na konja, ki si

je bil odpel podbradnik. Îival se je tresla in prhala. Ko
pa se je Ga‰per sklonil, da bi nataknil lac, in vpil, da naj
se konj prestopi, je udarila zbegana in razjarjena Ïival
nazaj in zadela gospodarja v trebuh. Ga‰per se je zganil,
skremÏil obraz in zlezel v dve gube in si ti‰ãal trebuh.
Ves bled je lovil sapo, in mrzel pot mu je stopil na obraz.
Oprijel se je voza, kakor bi premi‰ljeval kaj storiti.
Vzdignil je nogo, da bi zlezel gor; toda ni ‰lo; prehudo
ga je zabolelo po vsem telesu. Oprim‰i je lezel nazaj v
pivnico. Vsi so se ga ustra‰ili; tako mrtva‰ko bled je bil
in tako se je opotekal. Sedel je na klop in dejal: »Meni se
zdi, da imam dosti.«

»Kaj pa je, Ga‰per?« je zakriãala RoÏmanka. »Ali ti je

slabo?«

»Konj me je usekal,« je dejal Ga‰per.
»Za koga naj grem pa zdaj sveãe pripravljat in jarme

mazat, Ga‰per? Kaj?« je dejal Bric. »Ali ‰e ve‰, kaj si re-
kel?«

»Pusti me, Bric!« je prosil Ga‰per.
»Tak‰nega te ne morem pustiti,« je dejal Bric. »Tet-

rev, primi ga ti na eni strani, jaz pa na drugi, da ga spra-
viva domov!«

BES

SVETLOBA IN SENCA

114

NaloÏili so Ga‰perja z velikim naporom na voz in ga

odpeljali.

Doma sta bila otroka Ïe v postelji; Jerica je ‰e po-

spravljala po hi‰i, ko so ji pripeljali moÏa. Grozno se ga
je prestra‰ila.

»Konj ga je udaril,« je dejal Bric. Ga‰per se je silil v

smeh, a zastokal je tako bolestno, da se je videlo, kako
se sili. Ga‰perãek se je prebudil, se sklonil v postelji, za-
ãudeno gledal in vpra‰al, kaj je. Sestrica je spala naprej.

»Oh, po zdravnika, po zdravnika! Kdo se popelje po

zdravnika?« jeklicala Jerica.

»Niã zdravnika!« je dejal Ga‰per in odmigaval z roko.

Kakor se je preganil, je zastokal. »Samo mir! Jutri bo do-
bro.«

»Mrzle obkladke mu devaj na trebuh, Jerica!« je de-

jal Bric. »Morebiti mu bo pomagalo. âe le jetra niso po-
‰kodovana. Jutri pridem pogledat, kako je.«

MoÏa sta ‰la in Jerica je ostala pri bolnem moÏu. Pri-

pravila je mrzle vode, ovila obkladek in mu ga hotela
poloÏiti na boleãe mesto; toda Ga‰per ni pustil.

»Samo pri miru me pusti!« je dejal in zastokal, in ko

ga je sku‰ala preprositi, se je zaãel jeziti. Tako je bedela
Jerica, sama bolehna, celo noã ob njegovi postelji in po-
slu‰ala, kako mirno sopeta otroka, kako bolestno vleãe
sapo Ga‰per, kako ‰krta z zobmi in blebeãe v polspanju
nejasne besede. Spreletela jo je groza in mrazilo jo je po

BES

SVETLOBA IN SENCA

115

nenaspanem telesu. âe je koliãkaj zadremala, jo je pre-
dramil udu‰eni vzdih. Zaãela je moliti. Potem pa je pre-
mi‰ljevala, kaj se bo razvilo iz te nesreãe. Morda se moÏ
spametuje in pobolj‰a, in to bi bila sreãa za vso druÏino.
Da bi utegnil umreti, ko je bil tako krepak, ji ni pri‰lo na
misel.

Kako dolga je bila noã! Nihala stenske ure ‰e nikoli ni

sli‰ala tako razloãno. Kako glasno je bilo in kar niã ena-
komerno, zdaj ti‰e, zdaj glasneje in vãasih je zastokalo
in zastajalo, kakor bi se hotelo ustaviti; potem je spet
hitelo; kazavca pa kakor da bi bila pribita; nikamor na-
prej. V zvoniku je bila ura otoÏno, kakor da bi se zvon
poslavljal, skrivnostno, kakor da bi donelo z onega sve-
ta. Jerica je na‰tela dvanajst. Ob‰el jo je strah, ker je bil
moÏ tako nemiren in je govoril tako ãudno. Pritisnila se
je h Ga‰perãkovi posteljici, kakor da bi bila tukaj bolj na
varnem. Vsak ‰um, vsak stok jo je prestra‰il. Noge so ji
otrpevale od mraza; leãi vendar ni hotela, da ne bi za-
spala. Hvala Bogu! zopet je ena ura v kraju, je zdihnila,
kadar je sli‰ala uro biti, in v glavo ji je padlo, kako ãud-
no je to, da pravijo ljudje tolikokrat: ,Hvala Bogu, spet je
en dan, en teden, en mesec, eno leto v kraju’; nikoli pa
‰e ni sli‰ala, da bi rekel kdo na smrtni postelji: ,Hvala
Bogu, Ïivljenje je v kraju’. In zdelo se ji je, da bi tudi ona
ne rekla tako; saj bi jo zadrÏevala otroka. Zdaj pa si je
Ïelela, da bi Ïe pre‰la noã, da bi se Ïe ãul kak hrup, kak

BES

SVETLOBA IN SENCA

116

‰under iz vasi. K oknu stopiti in odpreti oknico, ãe se Ïe
zaznava dan, jo je bilo strah, ker se je z grozo spomi-
njala, kako je gledal Ga‰per v ãrno noã. Po dolgem, muã-
nem bedenju je zaãula prvega petelina. Za njim so se
oglasili drugi; oglasila se je Ïivina po hlevih, in kmalu so
za‰kripale tu in tam duri, in za tiho noãjo je prihajal
glasni dan, ki je pregnal strahove.

Jerica je pripravljala zajtrk in pazila, da ne prebudi

speãih otrok in moÏa, ki je omotiãen leÏal, teÏko sopel
in tiho pojeãaval. Nadejala se je, da ga je poãitek po-
zdravil, in ko bo videl, kako mu streÏe Ïena, mu morda
oÏivi hvaleÏnost nekdanjo ljubezen.

Otroka sta se prebudila in mati ju je opominjala, ko ju

je oblaãila, da naj bosta mirna, ker je oãe bolan. Plaha
sta gledala na oãetovo posteljo; pribliÏati se ni upal ne
sin ne hãi. Ga‰per je zastokal, odprl oãi, pogledal po
svoji druÏini in spet zameÏal.

»Kako siv obraz imajo ata!« je dejala hãerka. Sin pa je

silil iz sobe.

Jerica je vpra‰ala moÏa, ãe mu je kaj bolj‰e.
»Tako,« je dejal Ga‰per.
»Jaz ti prinesem gorke juhe, da se okrepãa‰. In naj no

po‰ljem po zdravnika.«

Ga‰per je nagubanãil ãelo, namr‰ãil obrvi in siknil

skozi zobe: »Nikar me ne jezi!« Potem je spet zameÏal.

Dopoldne je pri‰el bolnika obiskat Bric.

BES

SVETLOBA IN SENCA

117

»Slab si, Ga‰per,« ga je pozdravil in sedel k njegovi

postelji. »Tak‰en si v lice kakor okajen zid. Ve‰ kaj, Ga‰-
per? Ti ne bo‰ dolgo; le meni verjemi! Jaz pojdem po
gospoda.«

»Tako daleã pa vendar ‰e nisem,« je dejal s hropeãim

glasom Ga‰per, ki ga je bila Bricova tolaÏba nekoliko
vznemirila.

»Si, si,« je dejal Bric. »Saj ljudje te ne bodo posebno

pogre‰ili, da ti po pravici povem; ampak z Bogom se
spravi, da ne bo‰ imel sitnosti na onem svetu! Kaj pa z
ljudmi? Zastran mene si lahko brez skrbi. Ti nima‰ meni
niã odpustiti, jaz tebi niã; midva sva raãune sproti po-
ravnavala. Arnpak Klanãarja bi jaz poklical, Toneta, da
si seÏeta v roke. Kaj?«

Ga‰per je nekoliko premi‰ljeval in nazadnje prikimal.
»Kaj pa RoÏmana?« je spra‰eval Bric.
»Zaradi testamenta, misli‰,« se je spet razjezil Ga‰per.

»RoÏmana niã! Tone, ãe pride.«

Bric je ‰el takoj k Tonetu in mu povedal, kako reven

je Ga‰per, kako potrebno bi bilo, da napravi oporoko.
»Vidva se pa tudi lahko poravnata, ãe vama gre kaj
navzkriÏ.«

Tone je zmignil z rameni, da zaradi sebe nima niã po-

ravnavati; kar se je pa zadolÏil Ga‰per pri Ïeni, naj mu
odpusti Ïena. Vendar je ‰el z Bricem.

BES

SVETLOBA IN SENCA

118

V veÏi sta sreãala Jerico, ki je bila od bedenja in raz-

burjanja, od skrbi in Ïalosti tako zdelana, da se je komaj
pokonci drÏala.

»Oh, Tone, kako hudo je pri nas!« je dejala in si obri-

sala oãi. »Nesreãa za nesreão nas zadeva, in ‰e upati si
ne upam, da bo bolj‰e. Ga‰per noãe nobenih zdravil in
nobenega zdravnika.«

»Za zimo pride spomlad, za Ïalostjo veselje,« jo je to-

laÏil Tone. »Nikar ne obupuj, Jerica! Ga‰per je moãan;
njega tudi huda bolezen ne bo podrla.«

»Oh, prigovarjaj mu ti, da naj se ne brani zdravnika!

Tebe bo poslu‰al,« je prosila Jerica in ostala zunaj, v ku-
hinji, ker si je mislila, da bo Ga‰per Toneta samega raj‰i
poslu‰al, in ker je slutila, da si imajo vsi trije ‰e kaj po-
sebnega povedati.

Tone se je ustra‰il Ga‰perja; tako onemogel, tako

mrliãu podoben je leÏal pred njim. Gledala sta si nekaj
ãasa v oãi, in Tone je dejal, da mu je hudo, da se je taka
nesreãa zgodila. »Toda pogum, Ga‰per! Tak korenjak
prenese marsikaj, in Bog tudi pomaga, ker se mu otro-
ka smilita. Kje pa te boli?«

»Okrog pasu,« je dejal Ga‰per.
»Jaz bi tudi zdravnika poklical,« je menil Tone. »âe

drugega ne, ãloveka vsaj pomiri.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

119

Ga‰per je stisnil ustnice in odkimal. »Midva nisva bila

zmeraj prijatelja,« je dejal ãez nekaj ãasa in mu podal
roko.

»Kaj to!« je dejal Tone. »Jaz sem Ïe zdavnaj vse poza-

bil.«

»Ali ve‰, kdo ti je ubil psa?« je zaãel spet in pomolãal.

»Jaz. Ti si pa obdolÏil nekega drugega.«

»To mi je pa res Ïal,« se je prestra‰il Tone. »A tebe

nisem nikoli mislil.«

»In potlej so tudi tebe obdolÏili,« je zdihnil Ga‰per,

»tudi po krivem.«

»Zastran Miha, misli‰,« je poprijel Bric, in Ga‰per je

prikimal. »Kajne, da si ga ti ubil, Ga‰per?« je silil Bric.
»Ali te nisem imel jaz zmeraj na sumu? Poglej, Ga‰per,
da se nisem motil!«

»Saj si me tudi zmeraj draÏil. Ampak nala‰ã ga nisem

in namena nisem imel.«

»Rad verjamem, Ga‰per,« je dejal Bric. »Tako hudo-

ben nisi bil, dasi te ni bilo veliko prida. Zdaj se pa po-
govorita vidva sama med seboj!«

Bric je stopil v kuhinjo in dejal: »Ti, Jerica, daj mi kos

papirja in pero, da bomo nekaj zapisali!«

Jerica je poiskala papir in pero, prepriãana, da gre za

oporoko; Bric pa je napisal kar zunaj par vrstic in vzel
potem vse vkup s seboj v sobo.

BES

SVETLOBA IN SENCA

120

»Ti, Ga‰per, glej, jaz sem pa tole zapisal,« je pokazal

Ga‰perju list, »da bo imel Tone kaj v rokah, ãe bi ga ‰e
katerikrat obdolÏili zaradi tebe.«

»Meni ni tega niã treba,« se je branil Tone.
»Vem, da ne,« je menil Bric; »ampak Ga‰perju je tre-

ba, da ne bo kdo zaradi njega trpel. Zmeraj je dobro, ãe
ima kdo kaj pisanega v rokah. Ali ni res, Ga‰per?«

Ga‰per je srepo gledal in Toneta je muãil razgovor;

Bric se mu je zdel brezobziren, neusmiljen.

»âe ozdravi‰, Ga‰per,« je dejal Bric, ki ni hotel odje-

njati, »dobo‰ papir nazaj. Moja mo‰ka beseda. âe pa
umrje‰ — in saj ve‰, da smrt niã ne izbira — ti pa ne
more niã ‰kodovati, in tudi potem ga ne pokaÏem niko-
mur, razen ãe bi bilo treba re‰iti Tonetu dobro ime. Ali
ti je tako prav? Kar podpi‰i, Ga‰per, da vsaj po smrti ne
bo‰ ‰kodoval po‰tenim ljudem!«

Ga‰per je temno gledal; a Brie mu je prigovarjal tako

ljubeznivo in tako goreãe, podloÏil Ïe tudi desko pod
papir in mu stisnil pero v roko, da se Ga‰per ni mogel
veã ustavljati.

»No, vidi‰, Ga‰per,« ga je pohvalil Bric. »Reci, ãe ti ni

zdaj laÏe pri srcu! âe pa hoãe‰, ti pa spi‰eva zdajle ‰e
testament, da ga kar podpi‰e‰, tako da bodo vse sitnosti
pri kraju.«

»Jutri, jutri,« je stokal Ga‰per, »ãe ne bo bolj‰e.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

121

»Po gospoda pojdem pa jaz vendar,« je tolaÏil Bric

bolnika, ki je odkimaval, ãe‰ da se ‰e ne mudi. »Mudi ali
ne,« je menil Bric. »Varna pot je najbolj‰a. Potlej si brez
skrbi in za tvojo du‰o naj se hudiã pod nosom obri‰e. Ali
ni res? Spovedal si se tako Ïe nama; ampak odvezati te
midva ne moreva.«

Bric je spravil papir s podpisom, Tone je ‰e segel v

roko Ga‰perju in ‰la sta. V veÏi pa je dejal Bric, da poj-
de po gospoda; zakaj Ga‰per najbrÏ ne bo preÏivel pri-
hodnje noãi.

»Oh, uboga moja otroka!« je zdihnila Jerica in si za-

krila oãi, »kmalu bosta brez oãeta in matere!« âutila se
je tako onemoglo po vseh prestanih du‰nih in telesnih
mukah, da ji je ginilo vsako upanje, da bi se mogla ‰e
okrepiti. Tone, ki je poskusal ublaÏiti Bricove besede, je
trdil, da se njemu Ga‰per ne zdi ‰e tako slab; prevzela pa
ga je bila tolika ginjenost, ko je videl Jerico tako slabot-
no, da se niso zdele njegove besede kar niã verjetne.

»Oh, kako bo ‰koda Jerice!« je dejal Bricu, ko sta bila

zunaj hi‰e.

»Jaz mislim, da bo Ga‰per umrl,« je menil Bric. »Pot-

lej je Jerica re‰ena in bo na novo oÏivela.«

»Jaz pa se bojim,« je rekel Tone, »da pojde ona kma-

lu za njim.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

122

TeÏko mu je bilo pri srcu, ko je premi‰ljeval to ver-

jetnost, in tiho se je poslovil od prijatelja, ki se je od-
pravljal na pot po gospoda.

Preden se je ‰e vrnil Bric z Ïupnikom, je bil Ga‰per Ïe

izdihnil. Jerici so zrastle zdaj skrbi in opravki ãez glavo.
Pripravljati bi bila morala, kar je bilo treba za pogreb,
opravljati vso hi‰o, skrbeti za otroka, za druÏino, za Ïi-
vino, in sama se je komaj pokonci drÏala. Prihiteli sta ji
na pomoã nekdanji prijateljici, ki sta se toliko let ogibali
hi‰e, Rozala in Mana, in ji odvzeli velik del gospodinj-
stva. Bric in Tone sta oskrbela, kar je bilo potrebno za
pogreb.

»Ali je dosti pijaãe pri hi‰i,« je vpra‰ala Jerica, »za ti-

ste, ki bodo ãuli pri mrliãu?«

»Ni treba nobenega ãloveka in nobene prjaãe, Jerica,«

je dejal Tone. »âul bom jaz in Mana; druge bomo od-
pravili. Takim ãuvajem ni za molitev; saj lahko molijo
doma ali v cerkvi; za pijaão jim je in za zabavo, kakor da
bi se pri‰li norca delat iz mrliãa.«

Tako se je tudi zgodilo, in pametnim ljudem se je zde-

lo prav. Tetrev in nekateri drugi pa bi bili radi ãuli in pili;
zato so tudi zabavljali, da se opu‰ãajo lepe stare navade.

Vrhu tega je Tetreva ‰e stra‰ilo. Bric, ki se je odprav-

ljal po sveãe za pogreb, je bil naprosil tega moÏa, ki je v
vsej vasi najbolj utegnil, naj pride namesto njega dan
zvonit.

BES

SVETLOBA IN SENCA

123

»âe bi se le ne zvonilo tako zgodaj!« se je branil Tet-

rev.

»V jeseni, ko ni toliko dela, za eno uro gor ali dol,« ga

je tolaÏil Bric, tako da ga je pregovoril.

Krsta z mrliãem se je bila ponoãi prenesla v cerkev, in

zjutraj je pri‰el Tetrev zvonit. V nos mu je udaril mrtva-
‰ki duh, tako da mu je zagomazelo po vsem Ïivotu. Sto-
pil je par korakov naprej in se spotaknil ob krsto; njego-
vi lasje pa pokonci. Tema, duh, krsta, in zdaj naj ãlovek
dan zvoni! Ko pa je krsta ‰e nekoliko poãila, se je Tetrev
obrnil in prekriÏal in beÏal iz cerkve, kakor da bi ‰el raj-
nik s svojo smrtjo nadenj.

Pogrebci so bili veãinoma tega mnenja, da je Ga‰per

prav storil, da je umrl. Ko je rekel Ïupnik med molitva-
mi: »Requiescat in pace!« je odgovoril Bric, ki je stregel:
»Deo gratias!«

»Kako pa odgovarja‰, Bric?« ga je tiho vpra‰al RoÏ-

man, ki je stal zraven njega.

»U‰lo mi je,« je po‰epetal Bric.
Tetrev in KriÏman sta trdila, da bosta zelo pogre‰ala

Ga‰perja, ki je bil po‰ten in dober ãlovek; brez napak pa
tudi onadva nista. »Tako smo od danes do jutri,« je de-
jal KriÏman. »Trudimo se in delamo, in nazadnje vse
vkup niã ne pomaga. Kaj hoãemo? Tak‰na je letina.«

Drugim se je smilila Jerica, ki je z otrokoma omaho-

vala za krsto in si brisala oãi. Dasi je bila veliko pretrpe-

BES

SVETLOBA IN SENCA

124

la, je imela do zdaj vsaj nekoliko opore, in zadnji dan ji
je bilo oÏivelo upanje, da se Ga‰per spreobrne. Zdaj je
ostala sama z dvema otrokoma, ki ji ne moreta ne sve-
tovati ne pomagati. Mala Jerica je komaj vedela, kaj po-
meni sprevod; tako brezskrbna je hodila ob materini
roki in gledala na vse strani, Ïupnika, ki je zdaj snel
kapo, zdaj jo dejal spet na glavo, in Brica, ki se ji ‰e nik-
dar ni zdel tako imeniten, in moÏe, ki so nosili. Ga‰per-
ãek je pobe‰al oãi in stiskal ustnice; solzil se ni, ker se ni
znal ‰e hliniti.

Ko je mlada vdova ‰e nekoliko pomolila ob sveÏem

grobu, se je vrnila z otrokoma v osamelo hi‰o. Utrujena
je sedla na klop v veÏi, stisnila otroka k sebi in zbirala
misli, kako bi se lotila novega dela. Najbolj jo je skrbe-
lo, v kak‰nem stanju je zapustil moÏ gospodarstvo.

âe sta namreã moÏ in Ïena po‰tena in pametna, ima-

ta oba natanãen pregled vsega premoÏenja. MoÏ ne
skriva pred Ïeno ne svojega denarja ne svojih dolgov, in
Ïena ne zapravlja skrivaj in ne spravlja na tihem v svo-
jo skrinjo. Naj umrje potem moÏ ali Ïena, bo vdovec ali
vdova dobro vedela, pri ãem je. âe pa ni tega vzajemne-
ga zaupanja, nastanejo po smrti zme‰njave. Oglase se
upniki, o katerih ni prej nikoli niã sli‰ala vdova, in zah-
teva se marsikaterikrat vraãilo dolgov, katere je bil moÏ
Ïe poravnal. Zakaj denar je velika sku‰njava, in kadar

BES

SVETLOBA IN SENCA

125

gori hi‰a, pritisnejo tatje, da bi zase kaj re‰ili in odnes-
li.

Ni se bila ‰e pomirila Jerica, Ïe je prinesel pismono‰a

troje priporoãenih pisem. S tresoão se roko je potrdila
Jerica prejem in odpirala pismo za pismom. Glasila so se
podobno; povsod soÏalje zaradi bridke nesreãe, ki je za-
dela hi‰o, in potem pro‰nja, da naj vdova kmalu porav-
na, kar se je bil zadolÏil rajni moÏ, da se izogne sodne-
mu postopanju; takoj pa naj pripozna ta dolg. Oglasila
se je RoÏmanka, da bi potolaÏila Jerico; ko pa je odha-
jala, je omenila gredoã, da je ostal Ga‰per ‰e nekaj na
dolgu; da se sicer ne mudi tako hudo; a dobro je vendar,
da se stvar ne pozabi.

TolaÏit je pri‰el sorodnik Tetrev, ki je tudi namignil,

da je nekoã, kakor se mu zdi, Ga‰perju, Bog mu daj ne-
besa, posodil par goldinarjev, ki si jih je on tako rekoã
od ust pritrgal, in da bi bilo lepo, ãe bi jih vdova vrnila,
da bi rajniku teh par krajcarjev ne zapiralo nebe‰kega
kraljestva. Potem pa se je poÏrtvovalno ponudil za varu-
ha otrok, ãe‰ da je sorodnik in da bi ga bil rajnik najbrÏ
sam na smrtni postelji prosil te usluge, in on, Tetrev, bi
ne bil mogel odreãi; tako rad ga je imel; on bi pa tudi
posvetil varovancema vse svoje moãi in ves svoj ãas, in
ãasa ima dosti, otroke pa posebno rad.

»No, Ga‰perãek, Jerica, pridita!« je klical, »in dajta

roko striãku!«

BES

SVETLOBA IN SENCA

126

A naj je vabil ‰e tako zapeljivo, otroka mu nista za-

upala in Jerica tudi ne, ki je menila, da mora vse to ‰e
dobro premisliti.

»Oh, kaj bo ‰e pri‰lo nadme!« je tarnala, ko ni bilo

dobiti pri hi‰i nobenega denarja, stro‰kov pa Ïe toliko
napovedanih in bogve koliko ‰e neznanih. A najprej bo
treba preskrbeti varuha. Toda katerega? Oh, ona bi Ïe
vedela; toda kdo si upa prositi tistega, katerega je razÏa-
lil! Kdo sme zahtevati dobroto za krivico!

Popoldne je pri‰la Rozala in Jerica ji je potoÏila svoje

teÏave.

»To bo vse varuh uredil,« je menila Rozala. »Ali si ga

Ïe izbrala?«

»Oh, niã ne vem, kam bi se obrnila,« je dejala Jerica.

»Kdo bo pa hotel prevzeti, ko je vse tako zme‰ano! Kaj
pravi‰ ti, koga bi naprosila?«

»Jaz sem mislila na Klanãarja, na Toneta. On je po-

‰ten in razumen ãlovek, ki se bo potegnil zate.«

»Samo ãe si bo hotel nakopati toliko sitnosti. In saj

ve‰, kako je bilo in kaj se je zgodilo. Jaz si ga ne upam.
prositi.« Vdovi so se udrle solze v spominu nekdanjih
dni, in kako je zavrgla oãetov svet in zakrivila svojo ne-
sreão.

»To reã prepusti meni, Jerica!« je dejala Rozala. »Ko-

likor poznam Toneta, se ne bo branil.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

127

Rozala je povedala moÏu doma, katerega varuha je

nasvetovala Jerici. »Jaz sem se bala,« je rekla, »da bo
prosila tebe. TeÏko bi bilo odreãi in teÏko sprejeti, ko
imava toliko svojih skrbi. Pojdi ti k Tonetu in prosi, naj
on prevzame, ki bo laÏe opravljal ko midva. Jerica je pa
grozno slaba; sama kost in koÏa, in bojim se, da bo imel
varuh kmalu dve siroti na glavi.«

Tonetu pa so silile v glavo nove misli. Kako slabotna

je Jerica, to je bil kar pozabil; videl je samo re‰eno, osvo-
bojeno; obloÏeno pa s toliko skrbmi, da bi jih sama teÏ-
ko obvladala. Zvest prijatelj bi ji moral svetovati, da naj
si poi‰ãe po‰tenega moÏa, naj se spet omoÏi; za svoja
otroka bi potem laÏe skrbela, in oãimi niso na tako sla-
bem glasu kakor maãehe. On bi Jerico takoj vzel. Seve-
da se je nekoliko postaral, a ona se je tudi.

Na steni je viselo zrcalo, zapra‰eno in na pol slepo.

Tone ga je skoz veã let preziral, zadovoljen, ãe mu je po-
kazalo, kod naj se brije. Zdaj pa je skrbno obrisal steklo,
potegnil s predpasnikom ãez svoj obraz in se pogledal
proti luãi, ãe je ‰e za med ljudi. Spomnil se je tudi, da si
je Ïe davno hotel naroãiti novo obleko, in preudarjal,
kako bi se dalo vse urediti. ·el je gledat v svojo hranil-
no knjiÏico, koliko se je Ïe nabralo, in zadovoljen si je
opisaval, kako se bo razveselila Jerica, ko ji on pove, ko-
liko ima prihranjenega denarja in kako lahko bosta skr-
bela za otroke. In tako se je zatopil v te misli, da je kar

BES

SVETLOBA IN SENCA

128

nekako Ïelel, da bi bila Jerica v prav velikih stiskah, sa-
mo zato, da bi jo on re‰il in si prisluÏil njeno hvaleÏnost
in s hvaleÏnostjo njeno srce. Ko se je vrnil iz teh sanja-
rij spet k svojemu delu, se mu je zdelo, da dela Ïe za Je-
rico. Toda kaj, ko bo treba ãakati zaradi tako imenova-
nega Ïalovanja! Kaj pa pomaga Ïalovanje, ãe je hi‰i go-
spodarja treba? In za Ga‰perjem Ïalovati je huda zahte-
va. Toda naj bo, da ne bodo ljudje brusili jezikov.

Pri‰el je Bric s pro‰njo, da naj prevzame Tone varu‰-

tvo Ga‰perjevih otrok.

»Zakaj pa ne?« je dejal Tone.
»Dobro delo stori‰,« je dejal Bric; »zakaj Jerica je v

velikih skrbeh in ne ve, kam bi se obrnila.«

Tone je poklical sestro Mano in ji povedal svoj sklep.
»Prav, Tone,« je dejala sestra; »meni se tudi smilita

siroti, ki sta brez oãeta.«

»Sporoãi to Jerici, Janez!« je dejal Tone. »Kadar me

potrdi sodi‰ãe, pridem sam dol, da se z njo pogovorim.
Precej ne grem, da ne bodo rekli ljudje, da se ponujam.«

»Ga‰per je ravno prav umrl,« je menil Bric, »da ni ‰e

zapravil doma.«

»Dru‰ãina ga je zapeljala,« je dejala Mana. »Kako je

to pri‰lo, tega jaz ne vem; mislim pa, da prava Ïena Ïe
kako priveÏe moÏa na dom.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

129

»Pravega moÏa nikoli,« je ugovarjal Bric. »Jerici pa se

bo odvalil teÏak kamen od srca, ko ji sporoãim, kar smo
se zmenili.«

To je bila Ïiva istina; zakaj Jerica ni slepila sama sebe,

da bi bila upala Ïiveti ‰e nekaj let; tako je bila onemog-
la, tako jo je sapilo in ti‰ãalo v prsih. âez dan ni mogla
poãivati, ker jo je delo priganjalo, ponoãi pa so ji odga-
njale spanje skrbi, in kadar je zjutraj prepotena vstala,
ni ãutila novih moãi, samo prej‰njo slabost. Hotela je le
‰e poskrbeti za svoja dva otroka, preden odide. Preudar-
jala je, kako po‰ten ãlovek je Tone, ki ne bo iskal svoje-
ga dobiãka in ne prikraj‰eval varovancev, zlasti ker je
sam premoÏen in nima svojih otrok. In morda, in ãe Bog
da, se ju bo ‰e spomnil ob svoji smrti. Teh misli se Jeri-
ca ni sramovala, in kdor ve, da tudi pri izbiranju botrov
ljudje ne gledajo samo na poboÏnost, ji ne bo zameril.

Premi‰ljevala je tudi, kako bi Toneta zahvalila za nje-

govo postreÏljivost. Ali naj bi ga povabila na veãerjo in
Brica z njim, da bi ta nekako posredoval in gladil pot od
hi‰e do hi‰e? Zakaj prve besede po zameri ne steãejo
vedno lahko z jezika; veãkrat je treba priprege. TolaÏi-
la se je s premislekom, da tako hud ne more biti Tone;
sicer bi se branil nadleÏnega varu‰tva. Ali naj bi ‰la sama
k njemu s svojima otrokoma, da bi ju priporoãila in pro-
sila, da naj pozabi, kar se je zgodilo? Tako je premi‰lje-
vala in odla‰ala in ãakala, da bi sodi‰ãe potrdilo Tone-

BES

SVETLOBA IN SENCA

130

ta kot varuha. Medtem je slabela bolj in bolj in nekega
jutra ni mogla veã vstati. Otroka sta Ïe skakala po po-
steljah in se ãudila, zakaj ju mama ne pride klicat. Ga‰-
perãek je ‰el tiho k njeni postelji in jo vpra‰al, ãe je Ïe
zadosti spal.

»Napravi se, Ga‰perãek! Jaz te bom nekam poslala,«

je dejala mati.

Ga‰perãek je prinesel svojo obleko, da mu je pomaga-

la; potem je pridrobnela Jerica, da ji je mati zavezala
krilce in ji poãesala lase. Solze so silile materi v oãi; ob-
jemala je oba otroka in ju spra‰evala, ãe se bosta spo-
minjala svoje mame. Otroka sta jo zaãudena gledala, ker
nista razumela pomena njenih besed.

»Ali bosta molila zame?« je vpra‰ala.
»Jaz bom,« je dejal Ga‰per, »oãena‰.«
»Jaz pa tudi angelsko ãe‰ãenje, kadar bom znala,« je

pristavila Jerica.

»Ga‰perãek, pojdi zdaj k Bricovi mami in prosi, da naj

pride malo k meni!«

Fantek je stekel k Bricu; hãerka pa je ‰la deklo klicat.

Jerica je spoznala, da je treba hitro vse urediti, da je ne
prestreÏe smrt.

»Kaj pa je, Jerica?« se je prestra‰ila Bricovka, ko jo je

zagledala v postelji.

»Niã posebnega, Rozala,« je dejala Jerica in ji podala

roko. »Za Ga‰perjem pojdem, in tebe moram spet nad-

BES

SVETLOBA IN SENCA

131

legovati. Reci ti Janezu, naj stopi do gospoda Ïupnika,
da me pridejo prevideti, da ne bo prepozno kakor pri
Ga‰perju. Ti mi pa postavi semkaj kriÏ in dve sveãi in
blagoslovljeno vodo; kar oltarãek mi napravi! Pojdi pa ‰e
poprej k Tonetu in prosi ga, naj pride nekoliko k meni
in Mana tudi z njim! Spodobilo bi se, da bi ‰la jaz k nje-
mu; a toliko ãasa sem odla‰ala, da ne morem veã. Kajne,
da pojde‰ precej, Rozala?«

Rozala se ni obotavljala, ker se ji je zdelo, da se res

mudi. Tone pa se je ravno napravljal na pot k Jerici. Do-
bil je namreã od sodi‰ãa odlok, da je postavljen za sova-
ruha Ga‰perjevima sirotama. Napravljal pa se je skrbno,
ker se mu je zdela pot vaÏna, odloãilna za njegovo Ïiv-
ljenje, in prav bal se je, kako bo opravil. Kako pa ga je
prestra‰ila Rozala z novico, da je Jerica zelo slaba in da
Ïeli govoriti z njim in z Mano! Mana, ki se ji ni bilo tre-
ba preoblaãiti, je bila takoj pripravljena.

Med potom se je tolaÏil Tone z mislijo, da morda ni

tako hudo. Ko pa je zagledal Jerico shuj‰ano in bledo, se
mu je storilo inako, da ni mogel nobene besede izreãi.
Molãe ji je podal desnico, ki jo je prijela Jerica z obema
rokama, in tudi njej so se udrle solze.

»Oh, ne zameri, Tone,« je ihtela, »da te nisem pri‰la

ne prosit sama za varuha, kakor bi se bilo spodobilo, in
ne za hvalit se, kakor je moja dolÏnost! Saj vidi‰, kako se
mi godi, in bala sem se tudi. Ne zameri, Tone, in odpu-

BES

SVETLOBA IN SENCA

132

sti, kar sem ti hudega storila, in ti, Mana, tudi! Saj sem
dosti pretrpela, in najhuj‰e trpljenje je, da moram za-
pustiti dva otroka v teh letih, ko si sama ne moreta niã
pomagati.«

Mana ji je stisnila roko in menila, da naj bo zaradi

otrok brez skrbi; onadva bosta gledala. da se jima ne bo
slabo godilo.

»Oh, Jerica, ne govôri tako!« je prosil Tone. »Jaz sem

te imel vedno rad in te imam ‰e. Kar je bilo, to je pre‰lo.«

»Glej, svoja otroka ti izroãam! Ali ju bo‰ rad imel?«
»Kakor ãe bi bila moja,« je dejal Tone.
»Ga‰perãek, pojdi k meni!« je vabila Mana, prijela

deãka za roko in ga vlekla k sebi, ker se je ustavljal. »Saj
si ãvrst fant, ves kakor oãe, oãi, nos, usta.«

Tone pa je vzdignil na koleno malo Jerico in ji gladil

mehke lase, in deklica se ni bala, ker je videla mater pri
sebi.

»Velike skrbi sem ti naloÏila, Tone,« je dejala spet

mati; »toda jaz si nisem vedela drugaãe pomagati, in na
koga bi se mogla bolj zanesti!«

»Prav, Jerica,« je dejal Tone, »ampak ti govori‰ tako,

kakor da bi se Ïe hotela loãiti s tega sveta. Morda pa Bog
da, da se spet na dobro obrne. Samo zaupanja in pogu-
ma ne sme‰ izgubiti. Ti bo‰ ozdravela, in oba skupaj bo-
va tako lepo skrbela za Ga‰perãka in Jerico, da ne bosta
niã pogre‰ila oãeta.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

133

»Oh, le tolaÏi me, Tone!« se je bridko nasmehnila

ona. »Ti si bil vedno dober in tudi zdaj me noãe‰ Ïaliti.
Bog ti povrni tvoj dobri namen; ampak to so besede.«

»âe bo‰ sama obupavala,« ji je oponesel Tone, »kako

bo bolj‰e? Misli tudi nase in ohrani se svojima otroko-
ma! Najprej zdravje, Jerica, potlej bomo pa dalje govo-
rili.«

Zvedavo ga je gledala bolnica, kakor da bi hotela brati

v njegovih oãeh, ali govori zares ali jo samo tolaÏi.

»Po moji smrti preglej, Tone,« je dejala ãez nekaj ãasa,

»‰e tisto omaro v hramu! Morebiti dobi‰ kak‰ne raãune
ali pobotnice, da ne bo zahteval kdo za svoj dolg dva-
krat plaãila. Oh, saj je vse tako zme‰ano. Lahko bi bilo
vse drugaãe in najteÏji je tisti kriÏ, ki si ga ãlovek sam
naloÏi. In potem, Tone,« je dodala tiho, »kadar bosta
popra‰evala otroka, kak‰en jima je bil oãe, kak‰na mati,
govori lepo in navajaj ju, da bosta molila za star‰e. âe bi
pa hotela Jerica, kadar doraste, vzeti kak‰nega pijanca
ali pretepaãa, svari jo, da odvrne‰ nesreão! In zdaj sem
opravila. Zbogom, Tone in Mana, zbogom! Dajta mi ‰e
roko na besedo! Ga‰perãek in Jerica, vidva bosta morala
rada imeti strica Klanãarja in teto Mano in ubogati oba,
da bo vaju Bog rad imel in vajina mama tudi. Kajne,
Tone, da bo‰ dober varuh? Zavoljo Boga, Tone!«

»In zavoljo tebe,« je dejal Tone in se obrnil stran, ker

se je sramoval kazati svojo ginjenost.

BES

SVETLOBA IN SENCA

134

Mana je vpra‰ala, ãe ne bi otrok s seboj vzela za ãez

dan, da bi imela bolnica veã miru.

»Ne, ne,« je branila Jerica, »pusti, da se ju ‰e nagle-

dam! Saj nista hudobna. Bog ti povrni, Mana, kar si
meni in kar bo‰ otrokoma dobrega storila!«

Popoldne so Jerico prevideli in zveãer ji je nekoliko

odleglo. Pri‰li sta k njej Rozala in Mana, da bi pomaga-
li, ãe bi bilo kaj treba. Spravili sta otroka k poãitku in
sami nekoliko dremali, nekoliko se tiho pogovarjali.
Bolnica je teÏko hropla, govorila ni niã.

»Oh, niã ne pomaga,« je dejala naenkrat polglasno in

se sku‰ala skloniti. »Umrla bom.«

»Ali naj zbudim otroka?« je vpra‰ala Mana.
»Ne, ne; naj spita; jaz bom tudi kmalu zaspala. Oh,

ljubi Bog, usmili se mojih otrok!«

Rozala je priÏgala sveão in zaãela z Mano tiho moli-

ti. Med molitvijo je ugasnila Ïiva luã oãi, in zadnja sol-
za je stekla po velih licih.

Otroka sta mirno spala in gledala morda v sanjah

ljubo mamico zdravo in veselo, kakor v davnih davnih
ãasih. Poleg njiju pa se je pripravljal oder za njeno telo,
in kar je bilo odraslih pri hi‰i, so bili vsi pokonci, in
Mana je opominjala, da tiho tiho, da se ne zbudita otro-
ka.

Ko je zjutraj zapel mrtva‰ki zvon, je Tone Ïe vedel, kaj

to pomeni. Ker ni bilo sestre doma in nikogar drugega

BES

SVETLOBA IN SENCA

135

blizu, se mu ni bilo treba sramovati solz. Sklenil je roke
in premi‰ljeval, kako ga je ogoljufalo upanje prej in zdaj,
kako se mu je dvakrat pribliÏala sreãa in obakrat zbeÏa-
la, kakor bi se norca delala iz njega. Oh, nespametno
upanje in nepotreben nemir! Toliko se je pokazalo son-
ce, da se tem teÏe ãuti tema in noã. Spomin mu je ‰e pri-
klical pred oãi ljubo podobo in zadnje besede drage raj-
nice so ‰e odmevale v njegovih u‰esih. Tone si je pri-
segal, da hoãe izpolniti njene zadnje Ïelje in skrbeti ka-
kor oãe za njena otroka.

Ga‰perãka so bile Ïenske, ki so hodile sem in tja, pre-

budile. Pogledal je izpod odeje in se spomnil, da je bilo
takrat, ko mu je bil oãe umrl, ravno tako.

»Tudi mama je umrla,« je dejal tiho, se skril spet pod

odejo in pritajeno ihtel.

Jerica pa je zahtevala, ko se je zdramila, da jo mora

mama obleãi, in ko so ji pokazali mamico na odru, si je
zatisnila oãi in kriãala, da naj vstane, da tak‰ne noãe gle-
dati.

Ga‰per je vstal, se tiho napravil, pristavil stol in gledal

materi v obraz, in oãi so se mu polnile s solzami.

»Ali bo mama zmeraj mrtva?« je tiho vpra‰al Bricov-

ko, ki je utrinjala sveão. Pri‰la pa je Mana in pripeljala
s seboj dva Bricova otroka, Janezka in Anko, ki sta ji po-
magala pregovoriti Ga‰perja in Jerico, da sta se loãila od
ljube mamice.

BES

SVETLOBA IN SENCA

136

VIII

ana je bila pripravila doma vsem ‰tirim otrokom
zajtrk. Po zajtrku sta razkazovala Bricova dva, ki

sta bila tukaj kakor doma, Ga‰perju in Jerici Klanãarje-
vo hi‰o, sobo in veÏo in kuhinjo. Ga‰perju in Jerici je bilo
vse novo in vse zanimivo. Gledali so skoz okna, kako
Ïene jesenski veter vodene sneÏinke v ‰ipe, na golo
drevje, po mokrih tleh. Igrali so se z de‰ãicami, ki jih je
bila Mana prinesla iz delavnice, in nekoliko se tudi dol-
goãasili.

»V delavnici,« je dejal Janezek, »tam je ‰ele lepo. Tam

so Ïage, pile, sekire, struÏniki in vse polno ostruÏja in
desak. Ne vem, kako je to, da je zaprta.«

Zaklenil jo je bil za seboj Tone, ki je delal teÏko delo,

krsto za umrlo Jerico, in ni hotel, da bi ga kdo motil in
vpra‰al, kaj prenehava in kaj premi‰ljuje. Nobene ‰e ni
sestavljal iz tako lepih desak in nikoli ni gledal s toliko
skrbljivostjo, da bi ne bila ne prenizka, ne pretesna. Pre-
strl jo je z mehkim ostruÏjem, z zelenim smreãjem in
bledim roÏmarinom, poro‰enim z grenkimi solzami.

Ga‰per in Jerica sta ti‰ãala domov. Jerica je bila neka-

ko pozabila, da ji je mati umrla; Ga‰per pa bi jo bil spet

BES

SVETLOBA IN SENCA

137

rad videl. Da bi jima raztresla misli, je peljala Mana
otroke k Bricu, kjer se je druÏba ‰e pomnoÏila, kjer se je
videlo spet mnogo novega in zanimivega; sama je pa
dala prepeljati obe otroãji postelji na svoj dom.

Ko sta sli‰ala otroka zveãer, da ne bosta spala doma,

sta bila Ïalostna. Stisnila sta se skupaj k peãi Klanãarjeve
sobe, in srce se jima je krãilo v bridki malodu‰nosti. Je-
rica je tiho ihtela, Ga‰per je gledal zami‰ljen predse.
»Zdajle enkrat,« je dejal polglasno sestrici, »bo pri‰el
stric Klanãar pijan domov in bo vpil in klel. âe bo pa
hotel tebe udariti, se kar zame skrij! Mene ne boli tako
hudo.«

Zganila sta se oba in stisnila tesneje, ko so se zaãuli

koraki v veÏi. Pri‰el je Tone in prinesel na kroÏniku
medu in zraven ãrnega kruha.

»Jerica, pojdi bliÏe!« je dejal. »Dobo‰ medu. Ali pa ti,

Ga‰perãek, ti si bolj pogumen: pripelji sestrico!«

Otroka si nista upala; zato je nesel Tone sam vsakemu

kos kruha z medom namazanega. Oba sta vzela in jed-
la, in ko je vpra‰al Tone Jerico, ãe hoãe ‰e, se je bila Ïe
toliko osrãila, da si je oddahnila in prikimala. Po veãer-
ji sta nekoliko molila s Tonetom, potem ju je spravila
Mana spat. Postelji sta imela tako blizu, da sta se lahko
dotaknila z rokami, ãe sta jih iztegnila oba. Nekaj minut
sta si nagajala, da jo je eden iztegnil in drugi umaknil;
potem pa sta zaspala.

BES

SVETLOBA IN SENCA

138

»Le poglej, Mana!« je dejal tiho Tone sestri in poka-

zal speãa otroka. »Tako se mi zdi, kakor da bi bila oÏi-
vela na‰a hi‰a. Kakor dva angelãka, ki sta si polomila
peruti in ne moreta od tal.«

»Skrbi bodo pa tudi,« je dejala Mana; ne da bi bila

nevoljna, iz navade ãlovek rad potoÏi.

Tonetu se je zdela Jerica kakor ljubek spomin umrle

matere; Mani pa je bil Ga‰perãek v‰eã, ki je imel ravno
tak nosek, tako tenke ustnice kakor njegov oãe in je tudi
tako svetlo in smelo gledal.

Tretjega dne so zagrebli mlado mater, in vsem po-

grebcem se je v srce sinilila mala Jerica, ki je vpila, da
»ne v jamo, ne v jamo!« Ga‰perãek je stal bled ob gro-
bu in pogledoval strica Toneta, kakor da bi prosil po-
moãi, in ko je videl, da si ta bri‰e solze, so se udrle tudi
njemu po mehkem licu. Domov grede je rekel sestrici,
da ne bosta mame veã videla, in Jerica je Ïalostna kima-
la, kako jo mora zebsti v grobu in kako jo bo ponoãi
strah.

O Klanãarju so sodili ljudje, da je dober ãlovek, ker se

je tako zavzel za zapu‰ãena otroka; nekateri so pa me-
nili s Tetrevom, da Tone Ïe ve zakaj; posestvo, dasi za-
nemarjeno in zadolÏeno, je ‰e zmeraj lepo, in marsikak
varuh si je Ïe lepo opomogel.

Tone se je bil lotil z vso vestnostjo novega posla. Pre-

iskal in pretaknil je vse kote po pisanih zaznamkih, ko-

BES

SVETLOBA IN SENCA

139

liko je dolgov, ãe je kaj terjatev in morebiti ‰e kje kak
denar. Pregledati je bilo treba vse posestvo in ugotoviti
meje; zakaj ob takih prilikah se mejniki rahljajo, in mar-
sikak po‰tenjak hoãe vsaj par seÏnjev tako rekoã pripo-
sestvovati in si misli, da bo Boga potem Ïe kako z mo-
litvami potolaÏil. Koliko potov je imel Tone k sodi‰ãu! S
svojim denarjem je zaãasno poplaãal davke in pristojbi-
ne. Preraãunal je, koliko bo treba dati zemlje v najem,
da ne bo treba najemati predragih delavcev; koliko sme
obdrÏati Ïivine, ne da bi bilo treba kupovati krmo, in
doloãil je, koliko je v gozdu lesa zrelega za prodaj brez
‰kode. Napravil je draÏbo, in tisti, ki so hoteli kupiti prav
poceni, so se jezili, da draÏi tudi Tone sam. »Nikomur
niã ne privo‰ãi,« so dejali, in ko je nazadnje nekaj sam
izdraÏil, ker je ponudil najveã, so rekli spet, da bo imel
lep dobiãek in da se Ïe vidi, da se kot varuh ne bo zapu-
stil.

»Ti, Tone,« je dejal zato nekega dne Bric, ki je sli‰al

take govorice, »ali pi‰e‰ ti sproti, koliko ima‰ dohodkov
in koliko stro‰kov pri svojem varu‰tvu?«

»O, dohodke pi‰em,« je dejal Tone; »da bi jih le kaj

veã bilo! Vsakega krajcarja, ki ga izdam, pa ne bom za-
pisoval.«

»Daj, daj!« je silil Bric. »Pisana reã je zmeraj dobra.

Potreboval bo‰ pri sodi‰ãu in tudi pozneje, da se opra-
viãi‰. Saj vidi‰, da ni takega po‰tenja na tem svetu, da bi

BES

SVETLOBA IN SENCA

140

se ga natolcevanje ne lotilo, in koder leze polÏ, ostane-
jo sline.«

Bric se je tudi krepko postavljal za svojega prijatelja;

dona‰al mu pa tega obrekovanja ni, da bi ga ne Ïalostil.

Otroka sta se privajala novim razmeram. Strica Toneta
se nista veã bala, ker ni bil nikoli hud; samo to se je Ga‰-
perãku ãudno zdelo, da ni pri‰el nikoli pijan domov. Da
tete Mane nista takisto rada imela, tega je bil nekoliko
kriv preÏivi spomin rajne matere; vendar sta njeno opo-
minjevanje in pouãevanje poslu‰ala kmalu brez teÏave
in brez zanimanja. Najljub‰i prostor jima je bila delav-
nica, kjer je bilo vse tako lepo navleãeno in toliko de‰ãic
in odrezkov, ki so se dali tako razno vrstno porabiti.
Tone je vedno potrpeÏljivo odgovarjal, vse lepo razloÏil
in jima sproti jemal iz rok nevarno orodje, vesel, da ga
imata oba tako rada.

Najveãje veselje je bilo, kadar sta smela iti k Bricu ali

kadar so pri‰li vsi ‰tirje Bricovi otroci k njima v vas. Ta-
krat je odmevala vsa hi‰a od veselega kriãanja. Rozala in
Mana sta menili, da v prej‰njih ãasih otroci niso bili tako
razposajeni; Bric se je smejal zadovoljen, da so tako zd-
ravi; Tone pa si je Ïelel v srcu, da bi mogel tudi tako hi-
tro pozabiti kakor Ga‰per in Jerica. Kako ponosna je bila
Jerica, da je Ïe marsikatero tudi teÏko igro razumela,
kako se na primer skrije fiÏol pod en prst sklenjene pe-

BES

SVETLOBA IN SENCA

141

sti, in zdaj naj kdo ugane, pod katerim tiãi! ·e Bric ni
zmeraj uganil; in kako zmagovito se je nasmejala stricu
Tonetu, ko se je zmotil. Ponudila mu je svojo majhno
pest in dejala kakor zahteva igra: »Prepelica v prosi.«

»Ven jo iztrosi!«
»Pod podom?«
»Pod prstom!«
»Pod katerim?«
Tone je pokazal in ni uganil. Stvar ni tako enostavna
A tudi med otroki se dobe tak‰ni, ki kaze igro. Tak

sitneÏ je bil Janezek, naj‰tarej‰i Bricov sin, ki je kmalu
Ga‰perãka za seboj potegnil. Tema dvema se je Ïe zde-
la marsikatera igra preotroãja, in Janezek se je ustil, da
ne ugane nihãe, pod katerim prstom ima prepelico. In
res so ugibali vsi zaman. Janezek namreã ni dejal fiÏola
pod noben prst. Ampak to je sleparija. Anka in Rozalka
sta tudi sitneÏa po‰teno v strah vzeli; po pravici: igrati se
mora zares.

»Tja drugi teden je sv. MiklavÏ,« je dejal Tone Bricu;

»ali pusti‰ ti MiklavÏa in parklja v hi‰o?«

»Tujih nikoli,« je dejal Bric. »Otrok ne pustim pla‰iti.

Sami se pa doma napravijo, Anka za MiklavÏa, Janez za
parklja, onadva pa za angela in priroÏljajo potem nad-
me in Rozalo.«

»Naj bosta pa letos ‰e na‰a dva zraven,« je dejal Tone,

in ko se je poslavljal, je naroãal Bricovim otrokom, da

BES

SVETLOBA IN SENCA

142

naj pridejo tudi k njemu nastavit; morebiti jim bo sv.
MiklavÏ tudi pri njem kaj prinesel.

Pred godom sv. MiklavÏa so se pripravljali otroci celo

popoldne za nastop. Anka je imela lepo pozlaãeno ‰ko-
fovo kapo in palico; Janezek je oblaãil star koÏuh naro-
be, da je bil kosmat in grozovit videti, in Ga‰per je bil za
tistega angela, ki je Ïvenkljal, za drugega pa Rozalka.
Raj‰i bi bil Ga‰per parkelj, ker se mu je zdela ta vloga
najimenitnej‰a; toda Janezek ga je pouãil, da je ‰e pre-
mlad in da ne more tako strahovito debelo govoriti, ka-
kor se parklju spodobi, Jerica in Francek sta pri‰la med
obãinstvo, Jerica zadovoljna, da je sploh zraven, Fran-
cek pa hud, da ni vsaj angel; zato se je tudi grozil, da ne
bo odgovarjal, ãe ga bo sv. MiklavÏ kaj vpra‰al.

»Te bom pa jaz odnesel,« je dejal parkelj.
»Ali misli‰, da se te kaj bojim?« je napel usta Francek.

Spet je morala Anka poseãi vmes in pouãiti trmastega
brata, da tako ne gre, ampak da mora on sv. MiklavÏu
odgovarjati, parklja pa se bati.

·lo je vse po sreãi. Tako resno in slovesno je nastopil

sv. MiklavÏ, tako grozno je roÏljal parkelj, da je tudi
pogumni Francek svetlo gledal. Jerica pa se je bila stisni-
la k stricu Tonetu in ga trdo prijela za roko, precej vzne-
mirjena, dasi sta ji ‰epetala oba angela vsak od ene stra-
ni, da naj se nikar ne boji, ker ji ne bo parkelj niã storil.
Francek je na vpra‰anje, koliko je bogov in koliko ‰est

BES

SVETLOBA IN SENCA

143

resnic, tako lepo odgovoril, da sta angela na sv. MiklavÏa
povelje grdo zapodila parklja, ki je grozil z burklami in
verigo. Nazadnje so dobili vsi jabolk in orehov.

Drugo jutro so ‰li pogledat, ãe jim je sv. MiklavÏ tudi

pri Klanãarjevih kaj prinesel, in veseli so videli, da so
dobili tukaj ‰e veã.

Janezek pa se je pri vsem tem Ïe zelo premeteno drÏal

in nekako pomilovalno gledal druge otroke. Ko je dobil
Ga‰perja samega, mu je zaãel skrivnostno namigovati in
ga zaupno uãiti, kako je ta reã s sv. MiklavÏem; on da Ïe
ve, drugi so pa ‰e preneumni. Razodetje je Ga‰perja tako
ujezilo, da je hotel stricu Tonetu oponesti, zakaj ga go-
ljufa.

»To bi bilo neumno,« je dejal modri Janezek. »Potlej

nastavljaj ti, kjer hoãe‰, ne bo‰ nikjer niã dobil. Saj ne-
umna nisva midva, ãe se neumna narediva; drugi pa naj
le mislijo, da sva.«

Ga‰per se je sicer potolaÏil, vendar ga je spoznanje

zelo razÏalostilo, in prav niã se ni zahvalil uãitelju Janez-
ku.

Jesen se je bila umaknila zimi. Sneg, ki je bil parkrat pa-
del za posku‰njo, je nazadnje obleÏal, pokril ravno polje
po dolini in griãe in hribe okrog in pobelil strehe po vasi.
Tone je zatlaãil panje z mahom, zamreÏil Ïrela, da niso
izletale ãebele, in zadelaval uljnjak proti mrazu. Mazal

BES

SVETLOBA IN SENCA

144

je sadno drevje, da ga ne bi glodali zajci, in veãkrat na
dan je stopil na Ga‰perjev dom pogledat, ãe se Ïivina
dobro opravlja, ãe ne pu‰ãa streha in katero orodje bo
treba popraviti za spomlad. Ga‰perja je vzel navadno s
seboj, da je spoznaval deãek svoj dom in se privajal svo-
jemu delu. Spal je Tone vsako noã v Îagarjevi hi‰i in po-
zneje tudi Ga‰per, da ni ostala hi‰a zapu‰ãena.

Za boÏiãne praznike so tolkli otroci orehe pri Klan-

ãarju. Pazili so drug na drugega in Anka na vse, da ni
nihãe zobal. Pri‰el je stric Tone in rekel Jerici, da mora
poku‰ati, ãe niso Ïaltavi. »âe bo Jerica, bomo pa mi
tudi,« so se oglasili razen Anke vsi.

Teta Mana je napravila spet red in o‰tela brata na

samem, da pohuj‰uje otroke.

Potem so pri‰le jaslice na vrsto. Marsikak pastirec si

je bil v gneãi prej‰njega leta polomil roke ali noge; Ïivi-
nici je bilo treba popraviti u‰esa in roge, in na mahu je
ostal ‰e marsikak prazen prostor. Tako so bile jaslice po-
dobne nekak‰nemu ljudskemu preseljevanju. Otroci pa
niso hoteli samo gledati, ampak tudi vedeti, kam gre ta
pastirec, od kod prihaja drugi, kaj pravi ta, kaj nese oni.
Kako skrbno so pazili, da se niso dotaknili nobenega!
Zakaj pet bi jih bilo padlo, ãe bi se bil eden spotaknil.

Ko se je rezal poprtnik, so morali skakati od tal ponj;

zakaj kolikor kdo skoãi, toliko zraste tistega leta.

BES

SVETLOBA IN SENCA

145

Sv. ·tefana dan je bilo v domaãi cerkvi cerkveno opra-

vilo, ki je dalo mnogo vaÏnega dela Bricu. Popoldne so
otroci sami igrali ma‰o in pete litanije. Sploh so bile za-
nje nedelje in prazniki najveselej‰i dnevi, ker so se mogli
tudi starej‰i udeleÏevati njih iger.

TepeÏnega dne so ‰li Bricovi otroci s ‰ibami nad To-

neta in Mano; Mana pa je bila poslala Ga‰perja in Jeri-
co nad Brica. Potem so se zaãeli, ker so imeli ravno ‰ibe
v rokah, med seboj tepeÏkati. Tako lepo mirno namreã,
kakor bi bili Ïeleli Rozala in Mana, niso Ïiveli vedno
med seboj. Veãkrat jim je pri‰lo kaj navzkriÏ. âe je zaãel
kdo sitnost prodajati ali si lastil kakih predpravic, so
skoãili vsi drugi pokonci, in prepir se ni konãal vedno z
besedami.

»Kak‰ni bodo, kadar odrastejo!« se je kriÏala Mana.

Rozala, ki je bila vajena takih prizorov, se ni tolikanj
zmenila. Bric in Tone pa sta dejala, da ni to niã hudega,
ãe se ne puste strahovati od tovari‰ev; kako pa bi bilo na
svetu, ãe bi se ljudje ne upirali krivicam.; samo da ni za-
visti in sovra‰tva in da se za uho zaloÏi, kar se pri igri
dobi.

Dan je zaãel rasti, zima in mraz pa tudi. Drevje se je

sr‰ilo v srebrnem ivju; sneÏeno polje je jemalo oãi pod
sonãnimi Ïarki, in po cesti je ‰kripal sneg pod ãevlji. Pri
Îagarju so vozili in Ïagali in cepili drva, in Tone je imel
mnogo posla z dvojnim gospodarstvom. Zveãer sta ga

BES

SVETLOBA IN SENCA

146

pa ‰e nadlegovala otroka, da na;j jima kaj pripoveduje.
On ju je po‰iljal k teti Mani, ãe‰ da ve ta mnogo veã in
lep‰ih pripovedk. Lepo je znal tudi Bric pripovedovati,
samo da je vãasih vse tako obrnil, kakor da bi sam sebi
ne verjel. Tako je pravil, kako se je vrag, ki se zna z boÏ-
jim dovoljenjem v vsako stvar spremeniti, spremenil
nekoã v mi‰. To mi‰ pa je maãek poÏrl, in zato gleda ‰e
zdaj ponoãi iz maãka vrag. Otroci so prav neverno in
nezaupljivo gledali pripovedovavcu v oãi, in kmalu je
sproÏila ta vraÏja zgodba vpra‰anje, ali gleda iz vsakega
maãka ali samo iz tistega, ki je tisto nesreãno mi‰ poÏrl;
in ãe se tako lahko spreminja, kako naj ãlovek spozna,
ali ima samo Ïival pred seboj ali spremenjenega vraga.

»âisto lahko,« je dejal Bric. »Kar se kriÏa boji, je vse

od vraga.«

Dasi se je stvar otrokom ‰e vedno neverjetna zdela, je

vendar Francek domaãemu maãku, ki je predel pri peãi,
pokazal za vsak primer kriÏ in nekako oddahnil se je, ko
je maãek samo svetlo pomeÏiknil, zbeÏal pa ni.

Bricovi otroci pa niso vedno utegnili. Tukaj so se mo-

rale Ïe mlade roke uriti in vaditi za poznej‰e delo. Anka
je Ïe pletla in pomagala materi, Janezek je stregel oãe-
tu, in Rozalka je morala biti povsod pri rokah; le Fran-
cek je bil samo ‰e napoti. Tudi Ga‰per se je Ïe uãil tega
in onega dela; a zato mu je naredil stric lepe sani, da se
je sankal z drugimi po bregu.

BES

SVETLOBA IN SENCA

147

»Poglejta, Ga‰per in Jerica, kako Ïe dan raste!« je raz-

lagal Tone. »Vsako opoldne se spne sonce vi‰e, in kmalu
bo zveãer skozi to okno tukaj pogledalo. Pri‰el bo gorak
veter od juga, prepodil sneg in mraz in prebudil polje in
travnike in gozde.«

»Ali zdaj spe?« je vpra‰ala Jerica.
»Seveda. Konec jeseni zadremlje vsa zemlja. Drevje

odvrÏe listje kakor mi obleko, kadar leÏemo, potlej pa
zaspi in sneg ga prekrije z belo odejo; razodet tudi ãlo-
vek ne more mirno spati, posebno noge mora imeti gor-
ko zavite, in korenine so drevesu noge.«

Otrokoma se je to novo in vaÏno zdelo. Zvesto sta pa-

zila, kako visoko se bo dvignilo sonce opoldne, kdaj bo
popoldne pogledalo skoz okno, in ãakala, kdaj potegne
veter od juga in prebudi speão zemljo. A vse to je ‰lo
tako poãasi naprej, da sta se kmalu naveliãala.

Na sveãniãni praznik so bili Bricovi pri Tonetu.
»Na ta dan,« je modroval Bric, »pride medved iz brlo-

ga —.«

»Kako pa ve, kdaj je sveãnica?« je vpra‰al Ga‰per.
»To oznanijo vendar po vseh cerkvah,« je dejal Bric.

»Tako pride na kraj gozda in gleda, dokler ne zazvoni k
ma‰i. âe do tistega ãasa ni kanilo s streh, pravi, da je Ïe
dobro; zakaj kadar se prikaÏe cerkovnik, posebno ãe je
neroden, s kajfeÏem, Ïe kaplje od sveãe.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

148

Otrokom se je ta medved preveã prebrisan zdel; Ro-

zala je tudi ugovarjala, ãe‰ da je ravno narobe res in da
Bric vsega tega ne ve prav.

»Potem naj pa medved ve,« je dejal Tone. Otroci pa bi

bili vendar nadvse radi videli medveda, od daleã, skoz
okno, kako raca po snegu iz gozda, kako se spne na dve
noge in gleda po sneÏenih strehah.

Pustovali so vsi skupaj pri Klanãarju in ugovarjali z

besedo in z dejanjem Mani, ki se je opraviãevala in toÏi-
la, da se krapi in flancati in ‰pehovka niso posreãili.

»Toliko glejte, otroci,« je dejal Bric, »da ne bo katere-

ga pust pobodel!«

»O, to bom pa jaz gledala,« je dejala Rozala in nape-

ljevala otroke k igram. Par pustnih ‰em so bili videli v
vasi in na te so mislili, ko je pripovedovala Mana, da
stoji na pustni dan za vsakim oglom hudobec kakor na
sveti veãer za vsakim oglom angel.

Proti zimi, ki je dolgo ãasa nemoteno vladala, pa se je
dvigal isti nasprotnik, katerega je bila pred nekaj mes-
ci napadla in premagala. Zdaj se je morala sama brani-
ti. Popihnil je topal veter od juga in zaãel izpodkopavati
zimske utrdbe. Led se je tajal, in sneg se je umikal iz
doline v gore, in potoki solza so spremljali njegov beg.
Toda tako hitro in brez upora se ni podala zima. Zbra-
la in uredila je na begu svoje moãi in z burjo in severom

BES

SVETLOBA IN SENCA

149

udarila na sovraÏnika, preden se je bil ‰e ugnezdil. To je
bil ‰um in hrum, ko ga je gonila iz osvojenih postojank,
in ko ga je bila pregnala, je utrdila na novo meje svoje-
ga kraljestva. Toda nasprotnik ni odnehal in v naglici
zgrajene utrdbe ga niso mogle udrÏati, zlasti ker se je
pojavil notranji upor. Otrpla zemlja se je budila in vsta-
jala; izpodjedala in odmetavala je nadleÏno odejo in se
zaãela oblaãiti v zeleno in pisano tanãico. Kaj pomeni sv.
Matija, ki led razbija, kaj burja, ki i‰ãe Jurija, to so otroci
hitro razumeli. Ob toplih dneh so Ïe hodili po hosti in
trgali trobentice in zvonãke. Na telohu in maãkovcu so
Ïe dobili strica Toneta ãebele. Veãeri pa so bili ‰e mrz-
li, in marsikak otrok, ki ni poslu‰al svarila, se je prehla-
dil in s ka‰ljem vznemirjal mater Rozalo ali teto Mano.

Priãelo se je delo na polju, kjer so otroci po svojih

moãeh Ïe tudi nekoliko pomagali. Novo veselje jim je
prinesel cvetni teden, ko so hodili po leskove ‰ibe, po
maãkovja in br‰ljana za butare. Potem so pri‰li na dan
klepetci z enim, dvema, tudi tremi kladivci, ki so lepo in
glasno klepetali, tako da so se jih starej‰i hitro nasli‰ali,
otroci pa ne. Na veliko soboto zjutraj sta ‰la Janezek in
Ga‰per z velikima kosoma posu‰ene gobe po blagoslov-
ljeni ogenj, in popoldne so se priãenjali velikonoãni
prazniki.

Ali pojde procesija iz cerkve ali ne, to so Ïe veã dni

prej vaÏno ugibali, in kateri fantje bodo nosili bandera,

BES

SVETLOBA IN SENCA

150

kateri moÏje nebo, in vsak je imel Ïe izbran svoj par.
Nebo se je bilo lepo razvedrilo. Pred Ïupno cerkvijo so
se zbirali praÏnje obleãeni ljudje, mo‰ki na eni strani,
Ïenske na drugi, posebej moÏje in mladeniãi in deãki in
nasproti Ïene in dekleta in deklice, tu prazniãna zbra-
nost, tam ponosna samozavest ali radovedno, neuãak-
ljivo, nezavedno veselje. Skozi cerkvena vrata je pomo-
lelo veliko bandero, ‰krlat in zlato, ki so ga nosili trije
fantje na treh drogovih in ga vzdignili in postavili po-
konci pred cerkvijo, da je zavihralo v pomladni sapi. S
svetlimi oãmi so gledili deãki bandero in mladeniãe in
poÏirali sline, in vsak si je tiho Ïelel, da bi bil tudi tako
velik in moãan in nosil veliko bandero. Vse je prevzelo
slovesno hrepenenje, ko se je bandero vzdignilo in za-
plapolalo v zraku. Sprevod se je razvrstil, deãki in mla-
deniãi in moÏje mirno in dostojno, mnogo Ïivahnej‰e
Ïenski spol. Za prvim banderom je pri‰lo drugo in tre-
tje, vsako pred svojo trumo, potem svetilke in pevke in
nebo in pod nebom Ïivi Bog; in lesk in bli‰ã in zvonjenje
in Ïvenkljanje in petje in zelena pomlad in zahajajoãe
sonce in Ïvrgolenje ‰krjancev visoko pod oblaki in lasto-
vice, ki so obletavale bandera, vse to vstajenje okrog in
okrog je tako prevzelo du‰e in srca Ga‰perju in Janezku
in bratu in sestricam, da so kar onemeli. Zastale so jim
misli in du‰e so jim polnila samo ãustva neskonãnega

BES

SVETLOBA IN SENCA

151

veliãastva, ki so dvigala srca v sladkem koprnenju od
zemelj‰kih tal.

Vso pot proti domu so jih navdajala ta slovesna ãust-

va, tako tajnostna in sveta, da jih niso mogli, niso hoteli
obleãi v posvetne besede. Molãe so hodili kakor v stra-
hu, da bo razgovor razgnal sladke misli.

Starej‰i pa so govorili o procesiji, kako krasno se je

izvr‰ila.

»To se pa res mora reãi,« je dejala Rozala, »da hodi-

jo mo‰ki bolj dostojno kakor Ïenske; tam poãasi, mirno
in paroma, pri Ïenskah pa prerivanje in nobenega
reda.«

»Ker so Ïenske poboÏnej‰e,« je dejal Bric. »Vsaka se

boji, da jo bo Bog prezrl, ãe se ne prerine zadosti blizu.«

Doma so dobili otroci pirhov in kolaãa; a jim. ni ‰lo

posebno v slast.

»Trudni so; zato so tako mirni,« je dejal Tone. Otro-

kom pa se je zdelo, da razumejo zdaj vse drugaãe, vse
lep‰e svojo veãerno molitev, in lepe misli, ki so se jim
vtisnile neizbrisno v mehka srca, so se jim prelile kma-
lu v sladke sanje. V polsnu je ‰e stegnil Ga‰perãek roko,
da bi objel angela varuha, ki je leÏal zraven njega in ga
gledal z milimi oãmi rajne matere.

To je bila vesela velika noã. Vse je bilo tako mirno in

slovesno, po hi‰i vse pospravljeno in snaÏno. Ko so se

BES

SVETLOBA IN SENCA

152

vraãali od ma‰e, je prijel Ga‰per sestro za roko in jo pe-
ljal na pokopali‰ãe.

»Tu leÏi mama,« je dejal in snel klobuk.
»In tu ata,« je dejala sestrica. Njej je bila podoba star-

‰ev v nekako meglo zavita, da jih ni mogla prav razloãe-
vati. Drugaãe Ga‰per; temu se je ‰e vedno milo storilo,
kadar se je domislil mamice; oãeta se pa ni rad spomin-
jal in ga ni nikoli omenjal. Zmolila sta oãena‰ in Ga‰per
je dejal, da bo mama enkrat spet vstala, in zdihnil.

»Da bi bilo le res,« je delala sestra. »Ali ve‰ ti kdaj?«
»Tega ne ve noben ãlovek; ampak na sodni dan bomo

vsi vstali.«

»Da bi bil le Ïe kmalu sodni dan!« je zdihnila Jerica.
»Oh, kako si ti otroãja!« je dejal Ga‰per in popravljal

gladke bele kamenãke, ki so obrobljali gomilo.

Tonetu, ki je bil zapazil, da sta ‰la otroka sama na

grob, se je zdelo to kakor nekak opomin, da morda ne
ravna zadosti ljubeznivo z varovancema, in zbujala so se
mu v spominu poslednja naroãila rajne Jerice in zavest
odgovornosti. Prav odleglo mu je, ko je videl kmalu Ga‰-
perja in Jerico vesela v veseli druÏbi.

Prazniãno se je kmalu oblekla vsa narava. Vrti so stali

vsi v cvetju in cvetje se je belilo izza vsake hi‰e, iz vseh
plotov in mej. Tone in Bric sta razlagala, da tam cvete
ãe‰nja, tam jablana.

»Kaj pa ta cvet, Ga‰per? Poduhaj!« je dejal Bric.

BES

SVETLOBA IN SENCA

153

Ga‰per je poduhal, pogledal nezaupljivo in menil, da

smrdi.

»Îe mogoãe,« je dejal Bric. »To je hru‰ka; cvet ne di‰i,

sad pa vsem ljudem.«

»Tudi les je dober,« je dejal Tone; »rdeãkast, trd, naj-

bolj‰i od drobnice.«

»Tam po Stegnah, poglej, rumeni cvet.«
»To je dren.«
»Ta je ‰ele trd, ta,« je dejal Tone; »za strugarja pa ime-

niten. No, o boÏiãu ste jedli drenulje. Ali niso bile slad-
ke?«

»Tako,« je dejala Jerica. »Saj je skoraj samo kost?«
Pod toplimi Ïarki zlatega sonca se je bujno razvijalo

listje in cvetje, tako da je postala prostorna zemlja skoraj
pretesna; vmes pa so frãale in cvrãale in letale in goma-
zele drobne Ïivalce, ki jih je pomlad privabila k pogr-
njeni mizi.

»Kaj pa tvoje ãebele, Tone?« je vpra‰al nekega veãe-

ra Bric. »Ali bodo kmalu rojile?«

»âe ostane lepo vreme,« je dejal Tone, »te dni enkrat.

V dveh panjih Ïe pojo matice. Ga‰per jih je Ïe sli‰al.«

»Saj samo ãivkajo,« je dejal Ga‰per, »in nekatere kar

regljajo.«

»Ali te je Ïe katera piãila?«
»O, Ïe.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

154

»Mene so Ïe tako opikale,« se je bahal Janezek, »da

sem imel glavo kakor buão; pa se nisem niã jokal.«

»Ali misli‰, da sem se jaz?« se je ponesel Ga‰per. »Je-

rica se je pa jokala in ‰e zdaj se muh boji.«

»V enem panju jih je Ïe preveã,« je pripovedovala Je-

rica. »Tiste, ki ne morejo noter, se kar po koru‰ljih zu-
naj nabirajo. En panj pa ima, mislim, razpokano brado;
ãebele si zatikajo noge, da ne morejo odleteti, in kar tam
okrog brne.«

»Torej le glejta, da nam kak roj ne uide!« je dejal

Tone.

»Lani,« je dejal Janezek, »sem jih jaz z bezgovo briz-

galnico ‰kropil, da niso letele previsoko.«

»Jaz sem pa na koso tolkla, da niso ‰le predaleã,« je

dejala Anka.

»Velike sitnosti in velika zamuda,« je dejal Tone,

»delo za stare ljudi. Jaz jih imam samo za spomin na
oãeta, in ãe mi kak roj uide, ne pojdem za njim.«

Drugega dne je pa vendar pripravljal Tone prazne

panje za sprejem rojev. SnaÏil jih je in drgnil z zelenim
smreãjem in di‰eão meliso. Ga‰per in Jerica sta svetlo
gledala in ãakala, kaj se bo zgodilo. Sonce je pripekalo,
ãebele so nemirne letale, in otroka sta hodila nepokoj-
na z dvori‰ãa k uljnjaku in nazaj, Ga‰per predrzno prav
blizu do ãebel, Jerica previdno do doloãene razdalje, s

BES

SVETLOBA IN SENCA

155

trdnim sklepom, da ne bo mahala, ãe jo napade kak‰na
ãebela, in vedno pripravljena prelomiti ta sklep.

Tisti panj, na katerem je bil naslikan petelin, je najbolj

‰umel.

»Na petelina glej!« je dejal Ga‰per Jerici. »Jaz grem po

brizgalnico.«

»Jaz grem pa po rene v kuhinjo,« je dejala Jerica, ki ni

hotela ostati sama blizu teh hudih muh. »Jaz bom Ïven-
kljala; to tudi pomaga.«

Ga‰per je prinesel brizgalnico in si pripravil blizu ulj-

njaka kebliãek vode; Jerica se je postavila z dvema rena-
ma za brata. âebelam pa se ni nikamor mudilo; samo
‰umele so, tako da sta se otroka naveliãala in se zaãela
poditi po trati. Ko pa je ‰lo na poldne, je v petelinovem
panju vse utihnilo; skoraj vse ãebele so se bile poskrile.
Naenkrat pa se je dvignil ‰um, in kakor temno siva
le‰ãeãa tekoãina so se ulile ãebele skozi Ïrelo.

»Kipi, kipi,« je vpila Jerica in cepetala z nogami in

tolkla z renami. »Hitro, hitro! Vse pojdejo ãez.«

Tone je stekel s panjem, Ga‰per z brizgalnico nad roj,

ki se je vzdignil, kroÏil nekaj ãasa nad uljnjakom in ob-
visel kakor Ïiv koruselj na veji nizkega drevesa. Ko so se
pomirile ãebele, je nastavil Tone odprt novi panj, uda-
ril z omelom na vejo in ogrenil skoraj vse ãebele; neka-
tere je ‰e ometel k drugim ali pa kar z roko pobral. Ga‰-
per je stal blizu, in dasi mu je tolklo srce, se je vendar

BES

SVETLOBA IN SENCA

156

premagal in ni mahal z rokami. Jerica, ki je stala bolj od-
daljena, je izgubila ves pogum, ko so jo zaãele obletavati
ãebele. Vrgla je rene na tla in mahala in beÏala, in ãebele
za njo. Ena jo je tako piknila v rdeãe lice, da jo je mraz
spreletel. Odbila je Ïivalco in tekla in vedno se ji je zde-
lo, da jih ima ves roj za sabo. KremÏila je obraz, vlekla
sapo skozi nos in pojemala pritajeno. Ko pa je prihitela
iz veÏe Mana na pomoã z bakrenim korcem za na rano
in jo zaãela milovati, jo je posilil jok, in hudo se je za-
smilila sama sebi. Teta je izdrla Ïelo, ohladila rano in jo
namoãila z arniko; vmes se je jezila na grde Ïivali, ki ‰e
domaãih ljudi ne puste na miru. »Ali si jim ti kaj storila,
Jerica?« je vpra‰ala.

»Niã,« je ihtela deklica, »samo stala sem tam in bala

sem se.«

»Kaj pa maha‰ kakor motovilo!« jo je karal brat

Ga‰per. »Na meni jih je sedelo veã ko deset, pa me ni
nobena piãila. Drugiã pa nikar zraven ne hodi!«

»Niã se ne boj, Jerica!« jo je tolaÏil stric. »Saj bo kma-

lu dobro. âebele se lotijo samo tistega, ki se jih boji. Ga‰-
perja si niso upale napasti.«

A tudi junaka zadene krogla. âez dva dni je ogrebal

Tone spet en roj, in Ga‰per je pomagal. Stal je trdno in
mo‰ko, odloãen, da se ne gane, ãe bi ‰e tako frãale so-
vraÏne ãebele okrog njega. Parkrat se je vendar nehote
prijel za lice in stisnil usta; a rekel ni niã. Iz boja pa je

BES

SVETLOBA IN SENCA

157

pri‰el tako zabuhel, da je eno oko komaj ‰e ven gleda-
lo. Tako sme‰en je bil videti, da se mu je Jerica morala
smejati, akoravno se ji je smilil. Ga‰per pa je bil prepri-
ãan, da ne kazi nobenega junaka rana, dobljena v boj-
nem meteÏu; umaknil se pa vendar ni bil.

Dan je rastel in z dnevom delo doma in na polju. Tone

in Bric sta kosila na Îagarjevih travnikih; su‰it sta hodili
tudi Mana in Rozala. Otroci so letali po poko‰eni trati
ali hodili ob potoku in gledali, kako se vozijo Ïivahne
ribice po vodi, ali pa iskali po gozdu jagod in gob,
poslu‰ali ptiãe, opazovali veverico, ki se je skrivala med
vejami, ali zelenega ku‰ãarja, ki je beÏal pred njimi in se
jih ravno tako bal kakor oni njega. Kadar pa je prinesla
Mana malico, so sedli vsi skupaj v senco, in otroci so
pripovedovali, kaj so videli in sli‰ali, in popra‰evali, ãe
je zeleni ku‰ãar res tako nevaren, da zleze ãloveku pod
koÏo. Tone in Bric sta razlagala, katerih Ïivali se je tre-
ba ogibati, katere rastline so strupene, kako se rabi
hrast, smreka, jesen.

»Poglejte, teta, kaj jaz znam!« je dejala Jerica. »Toda

zdaj ‰e ne smete gledati.« En deteljni list je prislinila na
nohet svojemu palcu, drugi list si je poloÏila na dlan.
»Zdajle!« je dejala in pokazala list na dlani: »Deteljica v
‰tiri peresa! — Deteljica, pojdi v nebesa!« Vrgla je list ãez
ramo in pokazala prazno dlan. »Deteljica, pridi nazaj!«
In list je bil spet na dlani.

BES

SVETLOBA IN SENCA

158

»Jaz pa vem, kako ti to dela‰,« je kazil igro Ga‰per.
»Kako si siten!« so ga ustavljali drugi otroci. »Ti Ïe

ve‰, ker ti je bil Janezek povedal; teta pa ni vedela.«

Bricovi so hodili pomagat Tonetu iz prijateljstva in da

so si nekaj prisluÏili. Gospodinja Rozala je vedela naj-
bolje, kako morajo biti vsi pridni in varãni, da se preri-
nejo skozi teÏko Ïivljenje. Meso je pri‰lo malokaterikrat
na mizo, vino nikoli. Namigovala je tudi moÏu, kako
Tone, ki je mnogo premoÏnej‰i, ki nima za nikogar skr-
beti, ne gre nikdar v krãmo. MoÏ ji je dokazoval, da je to
vse kaj drugega; Tone lahko stori, kar hoãe; on, Janez, pa
je javna oseba, in ne more Ïiveti kakor pu‰ãavnik; on se
mora seznanjati z ljudmi, in ãe prinese kam ãevlje in mu
postavijo vina na mizo, ali se more braniti?

»âevlje bi nosil lahko Janezek na dom,« je ugovarja-

la Rozala.

»Kako? âe je pa treba povsod kaj umeriti.«
»In kaj bo z otroki?«
»Poãakaj, da odrastejo! Janez bo ãevljar in ostane

doma; za Francka se bo Ïe kaj dobilo.«

»In potem ostaneta ‰e dve dekleti,« je oãitala Rozala.
»Prav ima‰,« je dejal Bric. »Anka in Rozalka. Dobro,

da si me spomnila. âe se ne bosta omoÏili, ostaneta sa-
mici.«

»In kako si misli‰ ti, da se bosta omoÏili brez dote?«
»Jaz res ne vem; ampak za to skrb je ‰e ãasa.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

159

Rozali se je zdel moÏ lahkomiseln; zato je s podvoje-

no pazljivostjo gledala ona, kje bi se dalo kaj prigospo-
dinjiti. Otrokom je bilo v hvalo vsako jabolko, vsak oreh,
ki ga je prinesel stric Tone ali teta Mana; kakor ãebeli-
ce so obdelavali vrtiãek in njivico; kravica jim je bila za-
klad, ki so ga vsi skrbno ãuvali, in ãe se je domaãa koko‰
kam zatekla, je skoãila vsa hi‰a pokonci.

»Kdaj bodo pa zaãeli ti otroci resno delati?« je vpra-

‰ala neke nedelje popoldne Rozala, ki je sedela z moÏem
pri Klanãarju in gledala otroke, ki so skakali po trati.

»Naj se ‰e naskaãejo in nakriãe,« je menila Mana.
»Îivina, ki se premlada vpreÏe,« je dejal Bric, »za-

ostane, in za ãloveka ni huj‰ega v mladih letih ko preveã
dela in premalo kruha.«

»Ampak za pa‰o,« je dejala Rozala, »bi bila Janez in

Ga‰per vendar Ïe.«

Tone pa je bil teh misli, da za pa‰o otroci sploh niso

in da jim ni Ïivine v roke dajati, ker ne znajo z njo rav-
nati; potem vidijo na pa‰i marsikaj, kar ni zanje, in en
pokvarjen pastir pohuj‰a deset nedolÏnih; otroci naj de-
lajo pred oãmi svojih star‰ev, da ostanejo kar najdlje,
kakor se pravi, neumni; ãrvivo sadje zori najhitreje, in
kar prezgodaj cvete, vse slana pomori.

»Zakaj pa se pojo tako lepe pesmi o veselih pastirã-

kih?« je menila Rozala.

BES

SVETLOBA IN SENCA

160

»V pesmih je vse lepo,« je dejal Tone, »na pa‰ah pa

ne.«

»In boÏiãni pastirãki pri jaslicah, kako so ljubki!« se je

vnemala Mana.

»Ali si si jih ogledala katerikrat natanko, Mana?« je

dejal Bric. »Saj ni nobenega otroka vmes; sami odrasli
mladeniãi in tudi sivobradi moÏje.«

»Tak‰ni so za k Ïivini,« je dejal Tone. »Ali ve‰, Janez,

na koga sem mislil, da bi mi pasel? Na Tetreva.«

»Na tega lenuha!« se je ãudil Janez.
»Jaz bi ga rad dela navadil. Vedno pride kaj prosit in

toÏi, da nima lahkega, pripravnega dela. Pa‰a bi bila ka-
kor nala‰ã zanj, da bi mu ne bilo treba kruha stradati.«

Tetrev je bil namreã zdaj siromak, ker ni imel nikogar,

da bi se nanj naslonil. Umrl je bil Ga‰per in kmalu za
njim stari KriÏman, ki se je bil prehladil takrat, ko sta ga
bila Ga‰per in Tetrev z voza zgubila. Mladi KriÏman pa
ni bil zatorej; ta je bil priden in varãen, torej pust ãlovek.
Sploh je bil opazil Tetrev, da prijetni ljudje hitreje mro
ko neprijetni in da tako postaja Ïivljenje vedno pustej‰e.

V take Ïalostne misli utopljen je sedel Tetrev na klo-

pi pred svojo koão in preudarjal, kako bi dobil kaj nio-
ke in masti ali vsaj krompirja, ne da bi bilo treba delati.
Na pijaão si Ïe ni upal veã misliti in z bridko hvaleÏnost-
jo se je spominjal rajnega Ga‰perja in dobrodu‰nega
KriÏmana. Kaj hoãemo! Tak‰na je letina!

BES

SVETLOBA IN SENCA

161

Premotil ga je Tone.
»Sedi, Tone,« je dejal Tetrev, »da ti s ãim postreÏem!«
»Ni treba niã,« je branil Tone.
»Treba, treba; samo poãakaj malo!« je dejal Tetrev in

izginil izpred hi‰e.

Preden se je ‰e Tone prav zavedel, je Ïe prinesel liter

vina in hlebec kruha od RoÏmana.

»Ne bom ne pil ne jedel,« se je jezil Tone.
»Jaz pa bom,« je dejal Tetrev in se ni kregal. »RoÏman

je rekel, da upa tebi, in ãe bi bil naroãil vedro vina in
celo peko kruha. Ti plaãa‰ lahko, kadar hoãe‰; zdaj pa
pijva na tvoje zdravje! Tebi se dobro godi, meni pa sla-
bo; tako je na tem svetu.«

Tonetu je bila na jeziku pikra beseda, da ni on niãesar

naroãil, da naj torej Tetrev sam pije in sam plaãa. »Toda
s ãim?« mu je padlo v glavo, in potrpel je.

»Hvala Bogu!« je zdihnil Tetrev in odrinil izpraznje-

no steklenico in pol hleba kruha. »Tole bo ‰e za veãer-
jo. Zdaj pa povej, Tone, kaj bo dobrega!«

»Vpra‰at sem te pri‰el,« je dejal Tone, »ãe bi ‰el ti k

nam za pastirja. âasa imas dosti in delo ni teÏko. Ga‰-
perjevo Ïivino bi pasel.«

»Ga‰perjevo, pravi‰ ti?« se je praskal moÏ za u‰esi.

»Malo star sem Ïe in nekako trd v nogah. Ali mi verja-
me‰, da zjutraj vãasih kar stati ne morem, tako me drÏi.
Sam sem, zapu‰ãen siromak. Pa‰a je tudi huda reã.

BES

SVETLOBA IN SENCA

162

Zjutraj rosa in mraz, opoldne vroãina, in Ïivina sitna. Za
stare noge je to teÏko delo. No, pa pasel bi jaz Ïe; kdo bo
pa vraãal?«

»Îe vidim, da ne bo niã s teboj,« je dejal Tone, ki se

mu je dozdevalo, da hoãe postati Tetrev nekak Ïivino-
rejski nadzornik.

»Niã se ne boj, Tone! Bo,« ga je ustavljal Tetrev. »A

stvar se mora premisliti. Prehitro storjena je vselej ska-
Ïena.«

Zaãela sta se pogajati, in nazadnje se je Tetrev toliko

zavezal, da pride drugega dne Ïe h kosilu; samo to je ‰e
prosil, da naj poi‰ãe Tone doma kake stare ãevlje, ki jih
sam veã ne nosi; za pa‰o in za tisto strupeno roso po
travi pa bi bili dobri.

Od Tetreva je ‰el Tone, prav malo zadovoljen s svojo

kupãijo, k RoÏmanu, da bi poravnal Tetrevov raãun.

»Ali samo ta raãun, za en liter in en hlebec kruha,« je

vpra‰al krãmar, »ali tudi prej‰njega?«

»Kak‰nega prej‰njega?« se je ãudil Tone.
»No, saj sem jaz tudi rekel Tetrevu, da s tem ne bo

niã. On ima namreã pri meni vedno kaj dolga. Veãkrat
sem se Ïe zarotil, da mu ne upam niã veã; pa zmeraj ‰e
preslepari ali mene ali Ïeno. Potlej pa i‰ãi, kjer niã ni! In
zdaj, ko je pri‰el po vino, je dejal, da naj njegov stari
dolg kar temu raãunu pripi‰em, da pojde vse obenem.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

163

»O ne, RoÏman. Ta raãun poravnam jaz; kar se je pa

prej zadolÏil Tetrev in kar se ‰e bo, pa ne. âe mu ti kaj
da‰, mu daj v boÏjem imenu, v mojem niã.«

Drugega jutra je sedel Tetrev za Tonetovo mizo in

svetlo gledal po kotih. Zraven njega na klopi sta kleãa-
la s komolci na mizi na eni strani Ga‰per, na drugi Jane-
zek, nasproti pa sta stali Jerica in Rozalka. Vsi so gledali
Tetreva, ki je bil tako majhen in se drÏal tako ravno, ki
je imel tako drobne oãi in tak kljukast nos. Ko pa je Tet-
rev z enim oãesom zameÏal in z drugim pogledal otro-
ke in jim pomigal z lasmi nad ãelom, sta se deãka zas-
mejala, deklici pa sta zardeli in se obrnili proã.

»No, otroãiãki,« je vabil Tetrev, »ali pridete na pa‰o?

Pridite, pastirãki! Boste videli, kako bo kratek ãas. Ska-
kali boste kakor kozliãki ali pa vam bom kako lepo
historijo povedal.«

Otroci, ki so jim bili doma dovolili, da smejo iti s Tet-

revom na pa‰o, so se prepriãali, da je moÏ resnico govo-
ril. Velika, mehka tratina je bila kakor ustvarjena za le-
tanje in skakanje. Segala je po eni strani do potoka, po
drugi do gozda, v sredi je stal ‰op ko‰atih jelk, ob poto-
ku sive vrbe. Tetrev je skrbel, da so mu izkazovali otro-
ci hvaleÏnost, ne v besedah, ampak v dejanju. Zdaj je
poklical Janeza, zdaj Ga‰perja: »Janezek, glej, sivka hoãe
iti v ‰kodo. Vzemi ‰ibo in teci in obrni jo! ·koda se ne
sme delati. — Ga‰perãek, ali ne vidi‰, kako se tamle jun-

BES

SVETLOBA IN SENCA

164

ca bodeta, kakor dva neumna fantina ob nedeljah pri
RoÏmanu. RazÏeni ju! Ti si moj Ïandar.« Tako je prihra-
nil Tetrev sebi veliko potrebnega, otrokom veliko ne-
potrebnega pota in marsikako urico je preleÏal in pre-
dremal na pa‰i.

»Danes bomo pa nekaj drugega naredili,« je dejal ta

nadpastir nekega hladnega popoldne, ko se je tiho vzdi-
gala iz Temenice vlaÏna megla in se prijemala rumene-
ga listja. »Ga‰perãek naj ostane tukaj, da bo vraãal; vi
drugi pa vsi v gozd in prinesite suhega lesa, kolikor
morete nesti. Bomo naredili ogenj in se bomo greli.«

Kmalu so nanosili precej‰en kup draãja, tako da jih je

Tetrev pohvalil. »No, Ga‰perãek,« je zdaj dejal, »ti pa
povej, ãigava je ona njiva ob robu!«

»Strica Toneta,« je dejal Ga‰per.
»O ne, Ga‰perãek, tvoja, samo tvoja in Jeriãina. Lepa

njivica in na njivici raste krompirãek! Malo pokoplje‰
pod stebelcem, pa ga dobi‰. In kako je dober peãen
krompirãek! Oh, kako je dober! Ali bi ga vi radi jedli?«

Vsi so se oglasili, da radi.
»Torej pojdite in nakopljite deset krompirjev, toliko,

kolikor ima Jerica prstov na obeh rokah. Bom videl, ãe
znate ‰teti.«

Vse prstene roke so imeli otroci, ko so kopali krompir.

Dva so bili preveã izkopali in spet zagrebli, da ne bi mis-
lil Tetrev, da ne znajo ‰teti. Tetrev je bil medtem napra-

BES

SVETLOBA IN SENCA

165

vil lepo Ïerjavico, zakopal vanjo krompir in ga spekel
tako lepo rumeno, da so otroci skakali od veselja in ker
jih je pekel vroãi krompir v roke. Tetrevãka so zdaj ‰e
raj‰i imeli.

Tetrev pa se je krompirja hitro naveliãal; zahotelo se

mu je pribolj‰ka. Otroke, ki so si Ïeleli peãenega krom-
pirja, je pomiril z lepo pripovedko o povodnem moÏu.

»Poglejte na ono stran Temenice!« je dejal in pokazal

s prstom na mogoãen hrast, ki je stal tik nad potokom
in se z grãavimi koreninami krãevito oklepal tal, katera
mu je Temenica potuhnjeno spodjedala. »Tam pod hra-
stom je globok tolmun in krnica, ki je ne more nihãe
preplavati. Vsakega potegne vase, in marsikak neumen
in predrzen fant je Ïe tam utonil. âe bi sto vrvi vkup
zvezali in na konec navezali mlinski kamen, pa ne pri-
de do dna. Notri stanuje podvodni moÏ v velikem gra-
du, ki je iz samega stekla. Mize, omare, stoli in postelje
v tem gradu pa se lesketajo od zlata in srebra in dragih
kamnov, tako da ãloveku oãi jemlje.«

»Ali je Ïe bil kdo notri?« je vpra‰al Ga‰per. Drugi so

zamaknjeni tiho dihali, da ne bi presli‰ali nobene bese-
de.

»Seveda,« je dejal Tetrev. »Neki priden fantiãek je bil

notri in povodni moÏ mu je vse razkazal in mu tudi re-
kel, naj si vzame dragotin, kolikor hoãe. Fant si je napol-
nil vse Ïepe; ampak to se mu je potem otepalo. Zakaj

BES

SVETLOBA IN SENCA

166

preveã ne sme vzeti ãlovek, samo kar je prav. Tako so se
lakomnemu fantiãu, ravno ko je spet priplaval na vrh
vode, raztrgali Ïepi, in dragotine je spet poÏrla voda. Sa-
mo ena zlata ura mu je ‰e ostala, prav lepa, cilindrica z
dvojnim pokrovom.«

»Kak‰en je pa povodni moÏ?« je vpra‰ala tiho Rozal-

ka.

»Tak kakor kak drug ãlovek, samo vi‰ji in ‰ir‰i ãez ple-

ãa in ãez pas, z dolgimi lasmi in lepo brado, po telesu pa
ves zelen kakor Ïaba ali ku‰ãar.«

»Ali je kaj hud?« je vpra‰ala Jerica.
»Kakor je; vãasih je hud, vãasih dober. Pridne otroke

ima zelo rad, hudobnih pa ne mara. Zdaj ga Ïe dolgo ni
nihãe videl; ampak jaz mislim, da je ‰e zmeraj v tolmu-
nu. V prej‰njih ãasih je dobil marsikak otrok srebrno ali
tudi zlato uro, dekleta tudi zlat prstan ali uhane in za-
pestnice. Rajni Jurjevec je nosil v u‰esih uhane murãke,
kakr‰ni se nikjer ne dobe. Povedati ni hotel nikomur, kje
jih je bil kupil. Seveda, ker jih ni bil kupil; povodni moÏ
mu jih je bil dal. O, kdor se povodnemu moÏu prikupi,
ta je sreãen. Ali bi se mu vi tudi radi prikupili?«

»Pa ‰e kako radi!« je dejal za vse Ga‰per, ki se je sicer

bal povodnega moÏa, ‰e bolj pa je hrepenel, da bi ga
videl.

»Povodni moÏ,« je razlagal Tetrev, »ima sam vsega

dosti, rad pa sku‰a ljudi, ali so dobrega srca ali ne. Hudo

BES

SVETLOBA IN SENCA

167

se mu prikupi, kdor mu prinese o pravem ãasu kaj do-
brega, kak‰no klobaso ali pleãe ali kaj ‰peha.«

»Teta ima v kuhinji na drogu veliko suhih klobas,« je

dejal Ga‰per.

»Suhe klobase ima povodni moÏ posebno rad,« je

dejal Tetrev.

»Jaz mu jih bom en par prinesel,« je dejal Ga‰per in

poÏrl sline.

»Oh, kako te bo rad imel!«
»Jaz bi pa tudi rad imel eno uro, zlato, ali ãe ni, pa

tudi srebrno.«

»Jaz pa uhane, ampak ne murãkov,« je tiho pristavi-

la Jerica.

»Pri nas,« je dejala Bricova Rozalka, »imamo veliko

suhih hru‰k in krhljev.«

»Suhih hru‰k in krhljev ne mara povodni moÏ,« je

povedal Tetrev; »raj‰i ima posu‰ene ãe‰plje ali orehe.«

»Kam pa naj prinesem povodnemu moÏu?« je vpra‰al

Ga‰per, ki je Ïe vedel, kaj bo storil.

»Kar meni prinesi, Ga‰perãek!« je dejal Tetrev. »Jaz

bom Ïe poskrbel, da pride povodnemu moÏu v roke.«

Tetrev jih je ‰e lepo pouãil, kako morajo biti previd-

ni in nikomur niã povedati; sicer bi se povodni moÏ raz-
srdil in enega za drugim za pete v vodo potegnil.

Zami‰ljeni in razburjeni so pri‰li otroci zveãer domov.

Jerici so se svetile oãi in Ïarela lica. Ne sedeti ne stati ni

BES

SVETLOBA IN SENCA

168

mogla mirno. Ga‰per se je hrabro premagoval. Naen-
krat se je sklonila Jerica k Mani in po‰epetala: »Jaz pa
vem nekaj, teta.«

»Tiho bodi vendar!« jo je zavrnil brat.
»Kaj pa ve‰, Jerica?« je vpra‰ala Mana.
»O povodnem moÏu,« je dejala Jerica skrivnostno.
»Kako si otroãja!« se je hudoval brat. »Drugiã te ne

vzamemo veã s seboj.«

»Ali vam je Tetrev kake historije pravil?« je vpra‰al

Tone.

»In kako lepe!« je zdihnila Jerica. »Ga‰per bo dobil

najbrÏ eno uro, jaz pa zlate uhane.«

»Kaj pa klepeta‰, ti grdoba!« se je jezil Ga‰per.
»NajbrÏ jim Tetrev kak‰ne neumnosti pripoveduje, o

duhovih in strahovih,« je menil Tone, ko je bil s sestro
sam. »·e tega se manjka, da bi se otroci vsakega ‰uma
bali in plaho gledali, od kod se bo kaj prikazalo. Tetrevã-
ku bo treba to prepovedati.«

Mirno tiste noãi tudi Ga‰per ni prespal; Jerica pa je

bila ‰e drugega dne vsa razburjena. Nekako pla‰no ve-
selje se je bilo razlilo ãez sveÏe lice. Stopicala je za teto,
posku‰ala, ãe je hram odprt, in zdihovala, ãe bi mogla
dobiti kaj masla ali ‰peha.

»âemu pa ti bo, neumni otrok?« jo je zavraãala teta.
»Oh, jaz Ïe vem,« je zdihnila Jerica in pomislila, ãe ni

Ïe rekla morda preveã. Prav Ïalostna je bila, ko se je

BES

SVETLOBA IN SENCA

169

bliÏal ãas, da odide z bratom na pa‰o, in ona ni ‰e ime-
la ne masla ne ‰peha.

»Kaj pa ti tukaj poãenja‰?« se je zavzela Mana, ko je

zagledala v kuhinji Ga‰perja, ki je stal na stolu in snemal
z burklami suhe klobase s sajastega droga.

»Za povodnega moÏa,« je dejal fant v zadregi in ves

zasopel.

Medtem pa je pritekel Bric. »Ta nemarni Tetrev,« je

vpil, »ta slepar, vse otroke mi je zbebil.«

»Kaj pa je, Bric?« je pogledal iz delavnice Tone.
Bric je pripovedoval, na pol jezen, na pol v smehu,

kako so mu hoteli otroci vse predale izprazniti, kjer je
imel shranjene suhe ãe‰plje in orehe. »Zdaj jokajo doma
vsi skupaj, ker je mati po vrsti vse pretepla. Jaz bi pa Te-
treva, ãe ne bi bil dedec tako star.«

»ln neumen,« je dejal Tone.
»Niã neumen, hudoben.«
Mana je prijela Ga‰perja in Jerico za roko in ju pelja-

la v svojo sobo, kjer jima je naredila lepo in ganljivo in
dolgo pridigo, kako stra‰en greh je tatvina in kako pri-
dejo tatje na tem svetu na vislice, na onem pa v pekel.
Jerica je ihtela na ves glas in tudi Ga‰per je imel solzne
oãi, ko je zatrjeval, da ne bo storil nikoli veã kaj tak‰-
nega. Najhuj‰a pokora za vse otroke je bila ta, da je
Tone Tetreva izplaãal in zapodil. Pa‰o je prevzela za
nekaj ãasa Mana.

BES

SVETLOBA IN SENCA

170

Zdaj ni bilo veã tako prijetno na pa‰niku. Sicer so

vraãali Ïivino ‰e vedno; toda lepih pripovedk ni bilo veã,
in ãe so otroci milo in plaho pogledali proti tolmunu,
kjer je imel povodni moÏ svoj grad, je bila teta huda in
zmerjala je povodnega moÏa, da naj pride ven, ãe je res
notri. Otroci bi bili kljub vsemu strahu radi videli, da bi
se bil prikazal. A ni ga bilo; zbal se je tete. Pripovedke,
katere jim je pravila teta, so bile zelo pouãne, a ne tako
zanimive kakor Tetrevove. Lepi in dobri so bili njeni
angeli, ampak nekoliko dolgoãasni. Najraj‰i so ‰e peli s
teto, ki je znala mnogo lepih pesmic. Tako so se nauãili
od nje radi ali neradi mnogo dobrega; Tetreva pa so se
hvaleÏni ‰e dolgo spominjali.

BES

SVETLOBA IN SENCA

171

ana je spoznala, da so Ïe otroci silno h grehu
nagnjeni. Zato je ob vsaki priliki in marsikaki ne-

priliki goreãe svarila, da naj se varujejo greha, ki Ïali Bo-
ga. âe si je Ga‰per pri plezanju hlaãe raztrgal, se je po
njenih mislih Ïe ljubi Bog razsrdil; ãe je Jerica po nerod-
nosti ubila lonec, je bil greh storjen, tako da je posegel
Tone vmes in tolaÏil skesano Jerico, da ni ãisto niã greh,
ãe po nesreãi kaj pobije, ker ni s tem Boga niã razÏalila.
O‰tel je tudi sestro, naj nikar ne pla‰i otrok s svojimi
grehi. »Jerico bo‰ zbegala; Ga‰per se bo pa tebi in tvo-
jim grehom uprl.«

Mana pa je imela o vzgoji svoje posebne nazore in se

ni dala zlepa prepriãati. Brat ji je oãital, zakaj sili malo
Jerico celo ma‰o na mrzlem kamnu kleãati. »To je muka,
ki jo zasluÏi kak star gre‰nik, ne pa nedolÏen otrok. Bo-
gu, ki ima otroke tako rad, to gotovo ni prav, in jaz bi si
ne upal nobenega otroka tako trpinãiti, ker se Bogu
smili.«

Mana se je sklicevala na svete moÏe in svete Ïene, ki

so toliko prekleãali in premolili.

BES

SVETLOBA IN SENCA

172

»Ampak drugih niso silili,« je dejal brat. »Ti kleãi

sama, kolikor hoãe‰, in za kleãalo lahko ‰e poleno s se-
boj vzame‰, ampak z otroki imej usmiljenje!«

»âe ne kleãe, se pa okoli ozirajo,« je dejala Mana.
»âemu pa so podobe in kipi v cerkvi? Vendar zato, da

jih ljudje gledajo, in orgle in petje tudi zato, da poslu-
‰ajo. Ali naj se otroci cerkve boje? In Bog naj bi bil hud,
ãe bi se tak otrok v cerkvi malo ozrl! Pojdi no!«

Teta je menila, da bo pa gospod Ïupnik pohvalil Jeri-

co, ãe bo videl, kako lepo kleãi in moli.

»Nikar je ne uãi hinav‰ãine!« je dejal brat. «Ali ve‰,

zakaj hoãeta oba otroka vedno z menoj v cerkev iti, ne
s teboj?«

Kako lepo jima je pa tudi Tone spotoma razlagal za-

kaj ima sv. Katarina kolo, sv. Polona zob v kle‰ãah, kako
lepe konje jezdita sv. Martin in sv. Jurij. Otroka sta zve-
sto gledala v cerkvi vse te krasote in se veselila, da vse
umejeta, a vedno sta ‰e kako zanimivo posebnost opa-
zila, katero jima je moral stric razloÏiti. Teta pa je trpe-
la hude du‰ne muke, ko je videla otroka tako raztrese-
na; saj nista ogledovala samo podob, ampak celo lustre
in sveãnike in ma‰nika in ministrante. ·e sama ni mogla
zbrano moliti, ko je morala vedno otroka gledati in se
zgraÏati, da niã ne molita.

Toda tak‰en je bil Tone, in on bo kriv, ãe se bosta

otroka izpridila. ·e huj‰i od brata pa se ji je zdel v tem

BES

SVETLOBA IN SENCA

173

oziru Bric. Ta je kar pratiko vzel v roke in razlagal otro-
kom, ki so se gnetli in prerivali ob njegovih kolenih, po-
dobe in znake. Povedal jim je, kaj pomeni: ,Juri, zakuri!’
,Andrej’c, drv privlej’c!’ da ma‰uje sv. Lovrenc v rokavi-
cah, sv. Jernej Ïe v koÏuhu, in skoraj pohuj‰ljive stvari:
,Stopimo na dva kolá, poglejmo, kaj neso! Zupanovega
Martina; za njim se pelja barigla vina. Tam je taka pipa
papa, da ‰e nikdar ni bila taka.’ Verske resnice res niso
bile Bricove legende; otrokom so pa ugajale. Zvedeli so
pa tudi, kaj je ‰ãip, kaj mlaj in oba krajca, da pomeni
slamnik v pratiki gorko vreme, rokavica mraz, kaj me-
glo, kaj deÏ. Zdaj so zaãeli paziti, ãe bo uganila pratika
vreme. âe je uganila, jim je bilo prav; ãe pa ne, pa ‰e
bolj.

PribliÏalo se je novo ‰olsko leto in zaãelo tistim, ki so

se morali zapisati v ‰olo, greniti sladkosti jesenskega
blagoslova. Po Klancu in po sosednjih vaseh namreã
otroci niso tako hrepeneli po ‰oli kakor baje po premno-
gih drugih krajih. Kar je bilo krotkih in plahih, so se je
bali; pogumni in mo‰ki so jo priãakovali trmasto kakor
neizogibno kazen, nekako posledico izvirnega greha.
Janezek, ki je imel eno ‰olsko leto Ïe za seboj, bi se ne bil
niã bal, ãe ne bi bil pri‰el pred kratkim v ·kocijan drug,
nov uãitelj, ki ga Janezek ‰e ni poznal. Ga‰per in Anka,
ki sta to leto na novo vstopala, sta bila bolj v skrbeh,

BES

SVETLOBA IN SENCA

174

zlasti ker je teta Mana z nauki in svarili oba temeljito
pripravljala na ta prevaÏni korak v Ïivljenje.

Meglenega jesenskega jutra je peljala Mana Ga‰perja,

Janezka in Anko k popisovanju v ‰olo in jim gredoã ‰e
budila ljubezen do ‰ole s tako resnim opominjevanjem,
da je postala Anka vsa malodu‰na. V sobi, kjer se je
vr‰ilo popisovanje, je bilo Ïe precej mater in tudi nekaj
oãetov s svojimi otroki. Ga‰per se je oziral okrog in za-
gledal v kotu RoÏmanovega Pepeta, ki mu je izza hrbta
svoje matere prijazno jezik pokazal. To Pepetovo vede-
nje ob takem ãasu, na takem kraju in v taki okolici se je
zdelo Ga‰perju pogumno in mo‰ko in je osrãilo tudi nje-
ga. Stopil je k Pepetu in ga pozdravil.

»Poglej novega uãitelja,« je ‰epetal Pepe.
Ga‰per je pogledal uãitelja naravnost in se mu nasme-

jal.

»To je prav, to je lepo,« ga je pohvalil uãitelj, ki je ve-

del, kako je treba postopati, da si pridobi srca uãencev.
»·ola, ti me veseli‰. Kajne? Bo‰ videl, kako prijetno bo v
‰oli.« PoboÏal je Ga‰perja po licih, in fant je zardel, ker
mu boÏanje ni bilo v‰eã.

»To sem mu Ïe jaz vse povedala,« je segla Mana

vmes. »Kolikokrat sem mu rekla in tudi tema dvema, da
ne bo niã hudega v ‰oli; samo poslu‰ati bo treba in pa-
ziti in uãiti se. Pridne uãence ima tudi uãitelj rad.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

175

»Tako je prav,« je pohvalil uãitelj tudi Mano; »pri teÏ-

kem in vaÏnem delu vzgoje se moramo vzajemno pod-
pirati, da ne bo eden zidal, drugi podiral.«

»âe ne bo kaj prav v ‰oli,« je dejala Mana, »kar meni

povejte, gospod uãitelj! Jaz pridem pa tudi povedat, ãe
bodo otroci doma nepokorni.«

âe bi bili otroci umeli, kak‰na zarota se kuje proti

njim, bi se bili ‰ole seveda ‰e bolj veselili. Razprava pa
bi se bila vlekla ‰e naprej, ãe bi se poslu‰avci ne bili na-
veliãali.

»Dajte no, gospod uãitelj!« je dejala RoÏmanka, »daj-

te no, da pridemo naprej; jaz ne utegnem ãakati.«

Otroci so se sreãno vpisali. Izgubili so precej strahu

pred ‰olo in se za dobre nauke Ïe nekako utrdili. Ga‰per
se je vraãal mnogo pogumnej‰i domov, Jerica mu je pri-
tekla naproti, ker se je ves ãas bala zanj. Z veseljem se je
prepriãala, da se mu ni niã zgodilo; samo resnej‰i in bolj
mo‰ki se ji je zdel; umevno, ker je Ïe toliko skusil.

Ga‰per se je ‰ole hitro navadil. Dobil je prijetno dru-

‰ãino, in vsak dan se je zgodilo kaj znamenitega. Naj-
Ïivahnej‰a med uãenci sta bila RoÏmanov Pepe in Gla-
deÏev JoÏek. Ta dva sta priskrbela so‰olcem vedno kak‰-
no zabavo. Pepe je znal imenitno kihati, JoÏek je pa
metal kroglice iz papirja tako spretno, da je zadel vsake-
ga, v kogar je pomeril.

BES

SVETLOBA IN SENCA

176

Ga‰perju sta se pridruÏila, ko je ‰el iz ‰ole, oba in ga

vabila, da naj pride, da se bodo igrali roparje.

»Kako pa se to igra?« je vpra‰al Ga‰per.
»To je tako,« je razlagal JoÏek. »Jaz sem poglavar in

po‰ljem svoje razbojnike po vrtih, da naropajo jabolk,
hru‰k, ãe‰pelj. V hosti se potem zberemo, kadar jaz za-
ÏviÏgam. Poglej, kak‰no pi‰ãalko imam! Prava voja‰ka
pi‰ãalka. Tam delimo plen in juÏinamo in pripoveduje-
mo, kar je vsak doÏivel, in se dogovorimo za naprej.«

»To pa niste roparji; to ste tatje,« je segla vmes Anka.
»Tiho bodi, neumnica,« jo je zavrnil JoÏek, »ki ne ve‰,

kaj je vojna!«

»To vem, da je krasti greh,« se je ustavljala Anka.
»Greh gre v meh, meh poãi, in greh ven skoãi.«
»Ga‰per ne pojde v va‰o druÏbo,« je dejala Anka.
»Tebe bo poslu‰al!« je dejal Pepe. »Kaj pa hodi‰ ti z

nami? Pojdi naprej ali pa ostani zadaj! S teboj ne govo-
rimo.«

»Ga‰per, nikar je ne poslu‰aj!« je uãil JoÏek. »Kaj pa

kaditi ali zna‰?«

»Ali zna‰ ti?« je vpra‰al Ga‰per, ki ni bil pripravljen na

tako smelo vpra‰anje.

»Jaz se ne bom niã bahal,« je dejal JoÏek. »Pokadil pa

sem enkrat tri cigarete eno za drugo.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

177

Ga‰per ga je zaãudeno pogledal. Da je JoÏek tak mo-

Ïak, tega si on ne bi mislil. JoÏek pa je izvlekel iz Ïepa
zmeãkan zavitek tobaka in si zaãel viti cigareto.

»Poglej, kak‰ne imam Ïe prste!« je dejal ponosen.

»Vse rjave, od samega tobaka. Dokler se ne privadi‰, je
huda. Pepeta pobira, ãe le eno pokadi.«

»Ti, nikar ne laÏi!« se je jezil Pepe.
»Kje pa dobiva‰ ti tobak?« se je oglasila Anka.
»Kaj tebi mar!« jo je zavrnil JoÏek. »Ti mi ga nisi ku-

pila.«

Ga‰perju se je zdel JoÏek imeniten ãlovek, in prav

v‰eã bi mu bilo, ãe bi ga nauãil kaditi; in igrati se roparje
bi bilo prijetno, ker bi bilo precej nevarnosti vmes. Toda
naravnost obljubiti, da se pridruÏi slavnim roparjem, si
ni upal, ker ni vedel, ãe ga bodo doma pustili.

In prav je storil; zakaj Anka je komaj ãakala, da je po-

vedala doma, kaj se je zgodilo v ‰oli in kako je JoÏek za-
peljeval Ga‰perja. Stric Tone je kratko in malo prepove-
dal Ga‰perju hoditi v JoÏkovo in Pepetovo druÏbo.

»Tu se vidi, kaj je Ïena, kaj je mati,« je dejala Mana.

»GladeÏ je zelo pameten in moder moÏ; ampak JoÏek
nima veã matere, in materino srce premore veã kot oãe-
tova glava.«

Ga‰per pa je blagroval na tihem. JoÏka in Pepeta, ki

uÏivata v polni prostosti svojo mladost. Kdaj naj se pa
on roparje igra? Kadar bo odrastel, kadar bo star? Oh,

BES

SVETLOBA IN SENCA

178

kako znajo stari ljudje mladini veselje greniti! Nobena
pro‰nja ni pomagala Ga‰perju. Stric je bil neizprosen;
pri teti pa fant ‰e do besede ni pri‰el; toliko je vedela
povedati svarilnih zgledov o tateh in roparjih, kako je
nekoã eden, ko je stal Ïe pod vislicami, poklical svojo
mater, kakor da se hoãe od nje posloviti. Ko je pa reva
mislila, da jo bo sin poljubil, ji je odgriznil nos, ãe‰ da je
ona kriva, da je sin tako zabredel, ker ga ni strahovala v
mladosti. âe bo torej enkrat morebiti RoÏmanov Pepe
svoji materi ali JoÏek svojemu oãetu nos odgriznil, ali
naj ga tudi Ga‰per teti Mani? Otroci morajo ubogati, in
brez strahu ‰e maãka ni pridna.

Ga‰per, ki je uvidel, da se ne da niã opraviti, se je vdal

v svojo usodo; Anki pa je dolgo pomnil, da ga je bila za-
toÏila. Kdo se more na Ïensko zanesti! Ga‰per je bil po-
stavil vaÏno naãelo, da kar se med uãenci zgodi, naj med
uãenci ostane. Tudi Janez je bil teh misli; Anka pa ne, ki
je rekla fantoma, naj se vedeta, kakor se spodobi, potem
se jima ne bo treba niã bati. Tej neizprosni nadzornici se
je moral Ga‰per pokoriti. Navadil se je polagoma red-
nosti in dela in hitro je napredoval.

Skrbi zaradi ‰ole je bil stric Tone re‰en; pri‰le so pa

druge sitnosti. Oglasil se je Tetrev kot Ga‰perjev in Je-
riãin sorodnik in pripovedoval, kaj pravijo ljudje, da drÏi
namreã on fanta pretrdo, ãe‰ ker ima Ga‰per vendar

BES

SVETLOBA IN SENCA

179

lepo posestvo in bi mu ne bilo treba delati kakor kak‰-
nemu siromaku.

»Tetrev,« je dejal Tone, »ãe bi gospodarji tako malo

delali kakor marsikak siromak, na primer ti, bi tudi mo-
rali beraãiti. Vsak gospodar mora preÏivljati sebe in par
takih, ki noãejo delati.«

»Prav res je to,« je dejal Tetrev. »Zato tudi jaz tebe

zagovarjam in pravim, da je prav tako. Mlad se mora
ãlovek dela uãiti; ali bo‰ starega osla uãil? In to pravijo,
koliko ti fant Ïe zaleÏe, za enega hlapca, pravijo, in ko-
liko ti bo prisluÏil. Saj ve‰, kako je. Ljudem ne ustreÏe‰
nikoli. Ampak ali naj ima varuh od svojega varu‰tva po-
leg toliko skrbi in sitnosti ‰e ‰kodo? Tak varuh bi bil
norec. Kako lahko tudi dobe premoÏne sirote varuhe, in
marsikdo si je pri teh skrbeh in sitnostih opomogel, pra-
vijo ljudje. In zakaj bi si ne, ãe je po pravici, pravim jaz.«

»Pusti te marnje, Tetrev, in povej, ãemu si pravzaprav

pri‰el!«

»Dobro, da si me spomnil. Glej, ãisto sem bil pozabil.

Tisti dve jablani na Ga‰perãkovem vrtu, ki gledata proti
moji hi‰i, tisti dve ãe bi jaz smel otresti. Saj jabolka niso
veliko prida, ‰pinclji so ali pa jel‰ke. Z Ga‰perãkom sem
Ïe govoril, in on mi je rekel: ,Le otresite, stric!’ On mi
pravi zmeraj stric, dasi nisem pravzaprav stric; no, pa saj
tudi tebi pravi stric, ki ‰e sorodnik nisi. Torej, ,le otresite,
stric!˜ mi je rekel. Jaz sem si pa mislil, da bom vpra‰al ‰e

BES

SVETLOBA IN SENCA

180

tebe. Za fanta nima nobene vrednosti, meni bi pa prav
pri‰lo. Ali ne?«

»Ali ve‰ ti, kaj ti bom povedal? Ti pusti mene pri miru

z marnji, fanta pa s pro‰njami! Ga‰per bi zdaj najbrÏ vse
razdal in ti gotovo vse vzel. Ampak zanj je to dobro in
zate to slabo, da nima on zdaj niã govoriti. Vse to sadje
bom jaz prodal. âe ponudi‰ ti pravo ceno in na‰teje‰
denar, bo‰ tresel, zastonj pa niã.«

»Torej nima Ga‰per zdaj res niã besede in ga hoãe‰ ti

kar odriniti?«

»Besede nima zdaj niã; odriniti pa hoãem jaz tebe, ne

njega. âe hoãe‰ ti kaj imeti, obraãaj se do mene!«

»Prav, Tone; samo da vem. Ali mi verjame‰, da ni-

mam zabele niã veã pri hi‰i? Saj ve‰, da noãem zastonj;
poleti ti pridem delat, kaj lahkega, kolikor zmore star
siromak.«

»Pojdi k Mani; morebiti ima kaj odveã. Tele odpadke

lesa tudi lahko pobere‰. V skladanico mi pa nikar ne
hodi ponoãi!«

»Tone, to je moral biti kdo drug. Jaz da bi se bil tako

spozabil! Ni mogoãe! Ti se moti‰! In ponoãi! Ponoãi jaz
spim kakor medved. Nepo‰tenih ljudi je povsod dosti.
Ali hoãe‰, da malo poizvem?«

»Ni treba. Kar pojdi!«
Tetrev se je nekoliko pomi‰ljal. Zabele je res potrebo-

val, dobrih naukov tete Mane pa ne; presedalo mu je, da

BES

SVETLOBA IN SENCA

181

bi taka prismuknjena Ïenska uãila starega siromaka, ki
je toliko skusil. »No, pa pojdem,« je dejal ãez nekaj ãasa.
«Ali si ji tisto o skladanici ti povedal?«

»Mislim, da ne.«
»Prav si storil. Îenske ne znajo presojati takih stvari.«
Tetrev je ‰el in prepustil Toneta neprijetnim mislim.

Da se bo o njegovem varu‰tvu vsakovrstno govorilo, na
to je bil pripravljen; vendar ga je zabolelo, ko je to sli‰al.
Koliko truda in odgovornosti si je bil naloÏil! Kako pri-
jetno in brez skrbi bi bil preÏivel stara leta, ãe bi ne no-
sil tega bremena! Koliko laÏja je naloga star‰ev, katerih
ne sumniãi nihãe, katere plaãujejo otroci s hvaleÏno lju-
beznijo! Kaj pa bo on dobil za plaãilo? Morda pozneje
podobno oãitanje od varovancev, kakr‰no mora zdaj od
drugih ljudi poslu‰ati. âe ju dobro vzgoji, ne bo zaslu-
ga njegova; ãe se mu ne posreãi, bo to v oãeh vsega sveta
njegova krivda. Da bi bilo le Ïe konec teh teÏav! A ãa-
kajo ga najteÏja, najnevarnej‰a leta. Prav potrla so bila
Toneta dobrohotna poroãila strica Tetreva.

»Stric, stric,« je pritekla v delavnico Jerica, zlezla To-

netu na kolena in ga objela okoli vratu, »pojdite poma-
gat!«

»Kaj pa je, Jerica?« se je nasmehnil Tone in jo pritisnil

k sebi.

BES

SVETLOBA IN SENCA

182

»Teta je huda; in kako je huda! Na Tetrevãka. Ta sir-

omak se Ïe joka. Dvakrat si je Ïe nos obrisal. Morebiti
bo moral ‰e kleãati. Meni se tako smili.«

»No, pa pojdiva na pomoã! Naju dveh se teta menda

vendar ne bo lotila,« je dejal Tone, vzdignil Jerico na
roko in jo nesel v drugi konec hi‰e, od koder se je Ïe sli-
‰al tete Mane glas. Zdaj je bil spet dobre volje. Svetli Ïar-
ki otroãjih oãi, ki so ga tako sme‰no milo gledale, so bili
razpr‰ili teÏko meglo. Oh, kako je bila podobna Jerica
svoji materi! Isti svetli lasje in rdeãe Ïametasto lice in
topli pogled srnjih oãi. In njemu naj bi bilo Ïal, da se
trudi zanjo!

Tetrev je stal skru‰en pred teto Mano in tuÏno smrkal.
»Malo zabele mu le daj, Mana!« je dejal Tone, ki je

hotel ustreãi Jerici.

»Kdor ne dela, naj ne je, pravi sv. Pavel,« se je jezila

Mana. »Ta ãlovek bi samo lenobo pasel.«

»Krave sem tudi pasel, Mana,« se je zagovarjal Tetrev.

»Kako bom pa delal, ãe ne jem, in nezabeljenih jedi ne
prenese moj Ïelodec. Da, ko sem bil mlad; a zdaj sem
star siromak.«

»Usmili se ga, Mana!« je prosil spet Tone, in Mana ga

je usli‰ala.

»Tone, ti si dober in po‰ten ãlovek,« je dejal v zahvalo

Tetrev; »Mana je pa trda.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

183

»V mehki zemlji se mi‰i zarede,« ga je zavraãala

Mana, »med mehkimi ljudmi pa lenuhi.«

»Prav huda Ïenska je to,« je godrnjal moÏ, ko je nesel

v piskrcu zabelo domov. »Rajni Ga‰per je prav storil, da
je ni vzel; zato se pa zdaj nad drugimi mo‰kimi zna‰a.
Kak‰en jezik ima! Kar pred noge bi ji tre‰ãil piskrc z za-
belo vred.«

Mana bi bila siromaka Tetreva ‰e delati nauãila, kakor

je uãila s potrpeÏljivo vztrajnostjo Ga‰perja in Jerico. Na
uspehe svoje vzgoje je bila sicer ponosna, prav zadovolj-
na pa nikoli, po pametnem naãelu, da denarja in zado-
voljnosti ãlovek ne sme kazati, sicer mu jo ljudje zmak-
nejo. Saj so tudi tako posku‰ali.

»Dobro se redita tvoja varovanca,« jo je ustavila ne-

koã znanka NeÏa. »Fant je pravi hrust, in Jerico sem v
nedeljo ogledovala. Saj ji je obleka, ki je bila spomladi
nova, zdaj Ïe pretesna.«

»Hvala Bogu!« je vzdihnila Mana, »ne manjka jima

niãesar, in oba rada jesta in rada spita. Ampak teÏave so,
NeÏa, teÏave in sitnosti.«

»To ti rada verjamem; ampak da le ‰kode ni, Mana,

‰kode! Oba sta premoÏna, in ãe je voz poln, zmeraj kaj
odpade.«

»Kar odpade, NeÏa, to jaz rada tebi prepustim. Kar

pobirat pridi! Poraãunal bo pa Tone s sodi‰ãem, ne s
teboj.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

184

»Ej, kako si huda! Ali ne sme ãlovek nobene besede

ziniti?«

»Nobene pregre‰ne besede, NeÏa. Glej, jaz pa nisem

tak‰na, da bi ãloveka na videz ali na sli‰anje obsodila. Ali
misli‰, da nisem vedela, zakaj si v nedeljo tako poãasi
proti domu ‰la in zakaj je ‰el Ïe ve‰ ãigav Matija tako
hitro za teboj? Ampak jaz sem si mislila: kaj to meni
mar? Kar metlo v roke, NeÏa, in pred svojim pragom
pometaj! Zbogom, pa se ‰e kaj oglasi!«

BES

SVETLOBA IN SENCA

185

rugo leto sta ‰li tudi Jerica in Bricova Rozalka v
‰olo. Teh dveh ni bilo treba k uãenju niã priganja-

ti, ker je gnala obe ãastihlepnost. Brati sta se bili nauãi-
li Ïe poprej iz bratovih abecednikov, ki sta leÏala doma
vedno na razpolago, in zdaj nista hoteli zaostajati za
bratoma.

Teta Mana pa tudi to leto ni bila odveã. Kakor je prej

pomagala uãitelju, tako je priskoãila zdaj na pomoã
Ïupniku, ko je pripravljal uãenke in uãence za spoved in
prvo sveto obhajilo. Razlagala in spra‰evala je doma ka-
tekizem, kazala, kje so v knjiÏici spovedne in obhajilne
molitve, slikala veselje v nebesih in opisovala peklenske
muke. Zdelo se ji je namreã, da je Ïupnik premalo na-
tanãen; zato je morala ona tem temeljiteje obdelati tva-
rino.

»V na‰ih ãasih,« je dejala, »je bilo to vse drugaãe. Joj,

kako smo se bali spovedi! Kje je pa zdaj kaj strahu?«

Brat jo je zavraãal, da naj se nikar ne vtiãe v Ïupniko-

ve stvari, in tolaÏil je Ga‰perja in Jerico, da naj se niã ne
bojita; saj vesta, kako hitro in rad jima on odpusti, ãe sta
kaj zagre‰ila; ljubi Bog pa je ‰e neizmerno bolj usmiljen;

BES

SVETLOBA IN SENCA

186

samo Ïal mora biti ãloveku in mo‰ko naj pove; pa je
raãun poravnan, in na dolg, na greh ni treba niã veã
misliti.

Spra‰evanje vesti po novih molitvenih knjiÏicah se je

videlo Mani vse prekratko in prepovr‰no; to se mora vse
vestneje vr‰iti.

Bric je ugovarjal, ãe‰ da ‰e pes ãuti, kdaj se pregre‰i;

kako prihuljeno pa se plazi okrog gospodarja; kako stis-
ka rep med noge in si misli, da bi bil le Ïe prestal, pa naj
bi ãlovek ne vedel. »Rmanov BlaÏ beÏi pred menoj, ker
mi je dolÏan za en par ãevljev. Kadar bo plaãal, bo pri‰el
spet v vas; in tako se tudi marsikdo cerkve ogiblje.«

Mani so se zdele take primere pregre‰ne. Prinesla je

otrokom staro, debelo knjigo, kjer so bile dolge strani
samega spra‰evanja velikih in malih grehov. Janezek in
Ga‰per, ki sta prva dobila knjigo v roke, sta skupaj pre-
‰tela liste in sprevidela, da vsega tega ne moreta pre-
delati; ostala sta pri tisti knjiÏici, iz katere sta molila pri
ma‰i. Rozalka se knjige sploh ni lotila. Jerica in Anka pa
sta bili vestnej‰i, in zlasti Anka se je kar zatopila v mno-
go‰tevilna vpra‰anja. Strahoma je spoznavala, kak‰na
gre‰nica je. Ali se je katerikrat ozirala ali zasmejala v
cerkvi? Seveda in ‰e kolikokrat! Kadar se je kak minis-
trant prevrnil, kadar je cerkovnik kaj razbil. Kakor zaãuti
bojeã nestrokovnjak, ãe prebira medicinske knjige, vseh
bolezni znake v svojem telesu, tako se je zaãelo dozde-

BES

SVETLOBA IN SENCA

187

vati Anki, da ima skoraj vse grehe nad seboj. Kali vsega
hudega, ki spe v ãlove‰kem srcu in ãakajo ugodne prili-
ke, da poÏenejo iz tal, in ki se vendar ne dajo izrvati ka-
kor plevel ne, dokler ni pognal, te kali so se ji zdele, ko
jih je premi‰ljevala, sami grehi, in grozno jo je vznemi-
rilo to bridko spoznanje. Drugi se niso bali spovedi; ona
je trepetala in zaãela zavidati tovari‰em in tovari‰icam
srãni mir pred toliko odloãitvijo. Kmalu pa se je zavede-
la, da je to zavidanje spet nov greh. Oh, kamor se ãlovek
obrne, povsod greh! Kam naj beÏi, da bi u‰el? Kar obu-
pal bi ubogi gre‰nik. Toda obupavanje je spet greh. Ne,
ne, Bog je usmiljen; saj tudi star‰i ne ãakajo vedno s ‰ibo
v roki, kdaj bo otrok kaj napaãnega naredil, in toliko do-
ber je ljubi Bog gotovo tudi. Toda ali ni to spet predrzno
zaupanje? Tako se je muãila uboga sirota z debelo teti-
no knjigo, da si je iz vsega srca Ïelela, da bi bila umrla
kot otrok ali da bi ne bila pri‰la na svet, ãe ni tak‰na
Ïelja Ïe spet greh.

Spoved jo je nekoliko potolaÏila.
»Nocoj pa zgodaj spat, da boste jutri lahko vstali in se

lepo napravili!« je dejal Bric. Teti Mani pa vestnost ni
dala miru; vzela je Jerico in Anko s seboj, da bi ji vred-
no pripravila za sv. obhajilo.

»Ti, Anka,« je dejala slovesno, »ali si vse povedala? In

ti, Jerica, ali nisi niã zamolãala?« Opisovala jima je grozo
greha, ki si ga nakoplje ãlovek z nevrednim svetim ob-

BES

SVETLOBA IN SENCA

188

hajilom. »O, premi‰ljujta, premi‰ljujta, ãe se ne skriva ‰e
kak greh po kotiãkih vajinega srca! Jutri se ‰e vse lahko
popravi.«

Jerica je v postelji nekoliko premi‰ljevala in kmalu

zaãela dvomiti, ali je en greh povedala ali ne. Anka pa ni
mogla skoraj vso noã spati. Vrtala in brskala je po svo-
jem spominu, prepla‰ena od tetinih besed, toliko ãasa,
da je res izbrskala ‰e nekatere stvari, ki so se ji videle
pregre‰ne.

Drugega jutra je Ïe ãakala Mana, da spremi otroke k

Ïupni cerkvi. Prijela je z eno roko Jerico, z drugo Anko
in vpra‰ala polglasno, kako je, ãe sta ‰e kaj na‰li.

»·e en greh sem jaz dobila,« je ‰epetala Jerica, »pa ne

vem, ali sem se ga obtoÏila ali ne.«

»Niã se ne boj! Se bo‰ pa ‰e enkrat,« je tolaÏila Mana.
»Jaz sem pa dobila ‰e veã,« je zdihnila Anka.
»To bom vse jaz uredila,« je dejala teta.
Medtem ko so se zbirali deãki in deklice, praÏnje

obleãeni, s ‰opki in venci, prazniãno ubranih src, v Ïup-
ni‰ãu, da odidejo v slovesnem sprevodu v cerkev, je pe-
ljala Mana svoji dve skesani gre‰nici naravnost v cerkev
k spovednici, kjer sta pokleknili vsaka na eno stran. Na-
roãila jima je, naj si ‰e hitro vest izpra‰ata, in ‰la klicat
Ïupnika.

Îupnik, ki je imel z ureditvijo sprevoda mnogo dela,

je najbrÏ ni bil vesel; toda moral je iti.

BES

SVETLOBA IN SENCA

189

Deklici je bilo prav sram pred drugimi otroki in Anki

je takoj tudi padlo v glavo, da je tako sramovanje najbrÏ
nov greh. Îupnik je pomiril obe gre‰nici, in Jerica, ki je
bila odloãnej‰e narave, je tudi povedala, kako jo je neka
Ïenska — da ne sme tete imenovati, to je vedela — na-
potila semkaj.

»Ne poslu‰aj tiste Ïenske!« je dejal Ïupnik. »Kadar

dvomi‰, vpra‰aj spovednika!«

Anka, ki je bila napovedala za vsak primer spet cele

litanije, si niti namigniti ni, upala, da jo je kdo drug pri-
vedel k spovednici. Obema pa je bila teta skalila lepi
dan, in Bric in Bricovka sta se doma jezila nanjo in skle-
pala, da ji o priliki tudi povesta, kar bi se ji spodobilo.
Toda preveã so si bili prijatelji, da bi se ne bala oba za-
mere.

Teta pa se je s tiho zadovoljnostjo pona‰ala s svojim

dobrim delom, in kar niã bi je ne bil presenetil Ïupnik,
ãe bi jo bil pri‰el osebno zahvalit za tolikanj uspe‰no
sodelovanje. Paã res, ‰ola in dom, kjer se vzajemno pod-
pirata, tam se polaga trden temelj sreãi otrok. Îal, da
fantje niso poslu‰ali tete Mane in Jerica samo na videz.
Skrivaj se ji je ta celo muzala, in ‰e na misel ji ni pri‰lo,
da bi imela to za kak greh; ona je Ïe vedela, koga naj
vpra‰a.

Anka pa se je zaãela vznemirjati pri vsaki malenkosti

in za vsakim korakom in za vsako besedo premi‰ljevati,

BES

SVETLOBA IN SENCA

190

ali je greh ali ne. Najvarnej‰e se ji je zdelo ogibati se tudi
nedolÏnega veselja, govoriti samo resno in niã ãez po-
trebo, sicer pa izpolnjevati ves dan z delom in molitvi-
jo. In kako utrudljiva je bila njena molitev! Vedno ji je
prihajalo na misel, ali je zbrana ali ne, in ãim bolj je na
to pazila, tem bolj so se obraãale misli od molitve; tako
jo je ponavljala po dvakrat in trikrat v veãnem strahu, ãe
ni raztresena. In to se je godilo, kadar je bila sama in
okoli nje vse tiho! Kaj pa ‰ele v cerkvi! Komaj se je bila
zagledala v kak‰no podobo, je Ïe spoznala vsa obupana,
da se je spet raztresla. Pri peti ma‰i bi si bila najraj‰a
u‰esa ti‰ãala, da ne bi sli‰ala petja. Saj ãe je bilo lepo
ubrano, jo je motilo v molitvi; ‰e teÏe pa ga je presli‰ala,
kadar so pevke kazile. Najljub‰e bi ji bilo, ãe bi bila vsa
cerkev tiha in prazna, brez podob, brez olep‰av, brez
orgel in petja. Tako si je ustvarila sirota v napaãnem
umovanju svojo posebno, pusto, muke polno, mrtviãno
poboÏnost, polno strahu in nezaupanja, poboÏnost, ki ji
ni laj‰ala srca, ampak ga stiskala z muãno zavestjo, da
ne more, kakor bi morala in hotela. Vãasih so jo nadle-
govale misli, da bi opustila ves napor, ko vidi, da je vse
zaman, kakor odpove preobloÏena Ïival in se ne zmeni
veã za nobeno priganjanje, nobeno trpinãenje. Z naj-
veãjo silo je odganjala misel, da so zahteve preteÏke in
neizpeljive, in vpra‰anje, ki se ji je vsiljevalo, zakaj je

BES

SVETLOBA IN SENCA

191

ustvarjen ãlovek, ãe mu je usojeno samo trpljenje,
trpljenje na tem in na onem svetu.

Tako si je bila zagrenila reva po navodilih dobre tete

Mane vse mlado Ïivljenje. Starala se je na du‰i in na te-
lesu hitreje od svojih let; uãila se je in molila in delala,
samo da bi je ne napadala premi‰ljevanja o grehih.

Navada je pa ta, da ãim veã in ãim raj‰i kdo dela, tem

veã se mu nalaga, in kdor hoãe delati za dva, dobi hitro
dobrega prijatelja, ki mu prepusti svoj deleÏ. Otroci so
s svojimi zdravimi nagoni pridno izkori‰ãali Ankino
posebnost. Da je Anka razdelila mednje, kar je dobila za
god, za sv. MiklavÏa, za Novo leto, to se jim ni zdelo niã
ãudno, in kadar se kateremu ni ljubilo kakega pota sto-
riti, kakega dela opraviti, je kar Anko naprosil, in ãe je
Anka koliãkaj utegnila, ne zaman; saj se ji je zdelo greh,
ãe bi ne storila tega dobrega dela in ne ustregla. Star‰i so
polagoma pregledali bistroumno politiko Ankinih bra-
tov in sestre in se hudovali na norico, ki razvaja mlade
lenu‰ãke, in pazila sta, da je vsak otrok svoje delo sam
opravil. Toda ãlovek ne bi mislil, kako prebrisani so Ïe
otroci, kadar hoãejo odloÏiti kak‰no breme na tuje
rame; kosali bi se lahko z najbolj premetenimi uradni-
ki. Tako je imela Anka vedno polne roke svojega in tu-
jega dela, zadovoljna, da si varuje z njim notranji mir in
du‰no ravnoteÏje.

BES

SVETLOBA IN SENCA

192

Bratoma je bila Anka za postreÏbo dobrodo‰la, za

njeno druÏbo pa nista posebno marala. DrÏala sta se raj-
‰a Ga‰perja, ki je imel tudi Janeza in Francka mnogo
raj‰i kot sestro Jerico. Tako so imeli fantje svoje pogovo-
re, svoje igre, svoja pota; Anka, Jerica in Rozalka so se
morale zadovoljevati s svojo dru‰ãino. âe so se jim ho-
tele na poti v ‰olo ali iz ‰ole pridruÏiti, so jih ljubeznivi
tovari‰i celo proã gonili. To se je Rozalki zelo za malo
zdelo, in ko se je nekoã celo Francek, ki ‰e v ‰olo ni ho-
dil, ko‰atil in repenãil, da ne bo hodil z babami, ga je
Rozalka nabila. Ta okraj‰ani postopek je ogorãil vse tri
fante. Janezek in Ga‰per sta vzela objokanega Francka
medse in ga tolaÏila in klicala Rozalki, da naj se sramuje,
da se je spravila na ubogega otroka, in Francek je poje-
mal in kriãal, da vendar ne bo hodil z babami.

Spola sta se loãila. âe se je kak deãek spozabil in

vpra‰al Rozalko ali Jerico, kaj imata med seboj, sta mu
odgovorili, da ni njemu to niã mar; ‰e odloãneje so zav-
raãali deãki vsako bliÏanje. Da pa Jerici brat ni delal kri-
vice, za to je skrbel Tone; Bricova dva fanta je mati kro-
tila.

»Kaj bo, kaj bo!« je tarnala teta. »Niã radi se nimajo

ti otroci. Ga‰per nagaja Jerici, in Jerica ga hodi toÏit.«

»Kakor pri nas,« je pritrdila Bricovka. »Anko pu‰ãata

pri miru Janez in France, ker je premodra; Rozalki pa
vedno kaj naredita, in kadar ju pride toÏit, vpijeta: ,Kar

BES

SVETLOBA IN SENCA

193

se pri igri dobi, se za uho zaloÏi’. Ampak jaz jima tudi
drugam zaloÏim.«

Bric je pa rekel, da tako Ïe svet pelja; kadar odraste-

jo, bo pa druga; on je tudi svoji Ïeni, ko je bila ‰e maj-
hna, nagajal; nazadnje ga je pa dobila v roke, in zdaj se
mu uteplje.

Deãki so imeli o vrlinah svoje pojme, deklice svoje.

Kdor je najvi‰e skoãil, najhitreje tekel, najspretneje ple-
zal, kdor je Ïe znal plavati ali se ponoãi in ob nevihti ni
tresel, ta je bil pravi fant. Da se pa raztrgana obleka ne
za‰ije sama, da je treba mnogo dela, preden se hi‰a v red
spravi, to jim ni prihajalo na misel; in da je kosilo in ve-
ãerja vedno o pravem ãasu na mizi, se jim je zdel narav-
ni zakon.

Otroci so odra‰ãali; starej‰i so prepu‰ãali svoje igraãe

in igre mlaj‰im, z nekako otoÏnostjo sicer, a na videz
mo‰ko, da se ne bi videli otroãji, in nova leta so jim do-
na‰ala novega veselja. Rastlo pa jim je tudi delo po
mnoÏini in teÏi. Tem bolj so se veselili poãitka in zaba-
ve. Saj ne pozna slasti zdravega uÏitka, kdor ne hodi tru-
den spat in laãen jest, kdor i‰ãe razvedrila brez dela.
Vzgajali so se med seboj sami. Vsak je pisano pogledal,
ãe je tovari‰ kaj zahteval, kar bi moral sam storiti; usluga
samo proti uslugi; zastonj ali za lepo besedo niã; vsaka,
ãetudi dozdevna kriviãica je spravila peteline pokonci,
in tako so se polagoma obru‰ali ogli in robovi, in vedno

BES

SVETLOBA IN SENCA

194

bolj se je oglajalo obãevanje. Razvajala jih je s svojo po-
trpeÏljivostjo samo Anka, ki se je vedno bala, da ne bi
koga razÏalila ali opustila kakega dobrega dela.

Janez je Ïe pomagal oãetu v cerkvi in pri ãevljarstvu,

Ga‰per je delal s Tonetom na polju in oskrboval Ïivino,
Jerica in Rozalka sta se uãili kuhati, ‰ivati in hi‰o oprav-
ljati; Anka je bila Ïe cela gospodinja. Kadar je bilo na
Ga‰perjevem posestvu veã dela, so pomagali vsi skupaj,
in ker je bilo toliko pridnih rok, je uspevalo gospodar-
stvo in gospodinjstvo, in Tone je lahko poplaãeval otro-
koma dolgove in popravljal hi‰o.

»·e dve leti naj bi bil Ïivel Ga‰per,« so dejali ljudje;

»pa bi bila njegova otroka beraãa. Zdaj pa ne bosta; tako
jim gre vse od rok in po sreãi.«

Ga‰perja in Jerico so zaãeli va‰ãanje prijazno po-

zdravljati in vabili so zdaj njo, zdaj njega, naj pride kaj
v vas. Za Bricove otroke, kjer ni bilo druge dote ko gla-
va in roke, se niso toliko menili. Ga‰per se je Ïe tudi ne-
kako ãutil. Zadovoljen je primerjal svoje polje in svojo
Ïivino z drugimi in ponosen poslu‰al priliznjeno prizna-
vanje drugih gospodarjev, ki se mu je zdelo popolnoma
upraviãeno. Kdor nas hvali, se nam zdi vedno odkrito-
srãen.

»Vi imate pa samo njivico in vrt?« je dejal nekoã Bri-

covemu Janezu, ki je pokimal in sline poÏrl.

BES

SVETLOBA IN SENCA

195

»Ampak na‰ oãe so cerkovnik in znajo ãevlje delati,«

se je ponesel Francek.

»In kako jih znajo delati!« je pohvalil Tone, ki mu

Ga‰perjeve besede niso ugajale. »Kdor zna delati in tudi
dela, ta je moÏ. Vse tvoje polje, Ga‰per, bi bilo sama go-
‰ãava, ki bi ne rodila nobenega zrna, ãe bi ne bilo delav-
cev. Kako lepo hi‰o ima KrÏan, kjer je bila tvoja mama
doma! Poprej pa je bila Tetrevova, ki Ïivi zdaj v KrÏano-
vi koãi. KrÏan je delal, Tetrev poãival; oni je spal ponoãi,
ta podnevi; eden je pil vodo, drugi vino; eden prodajal,
kar je bilo odveã, drugi kupoval; nazadnje sta pa kar
premenjala; eden je ‰el iz koãe v hi‰o, drugi iz hi‰e v
koão.«

»Jaz bom cerkovnik in ãevljar,« je dejal Janez.
»Kaj pa ti, Francek?« je vpra‰al Tone. »Ali hoãe‰ ti k

meni priti, da te izuãim za mizarja?«

»Pa ‰e kako rad,« je dejal France.
»Jaz bom pa Ga‰perjeva gospodinja,« je dejala Rozal-

ka.

»Ne govôri tako neumno!« jo je tiho posvarila in

stresla za roko Anka.

Jerica je pa rekla, da postane tudi gospodinja in da je

enkrat, ko tete celo popoldne ni bilo doma, vse sama
opravila.

BES

SVETLOBA IN SENCA

196

»In kako dobro je opravila!« jo je pohvalil Tone.

»Trem beraãem je dala kruha in vse tri je lepo pouãila,
da naj pridno delajo.«

Tone pa je resno mislil, kar je govoril. Ko se je razgo-

varjal nekega veãera z Bricovima dvema, je vpra‰al, kaj
mislita poãeti s svojima fantoma.

»Janez bo moj naslednik,« je dejal Bric, »da bo dan

zvonil in skrbel, da ne bodo ljudje bosi hodili. Franceta
bom pa Ïe moral od hi‰e dati.«

»Hudo je to,« je zdihnila Ïena, »ko bi jih tako rada vse

skupaj doma imela. Zmeraj se bom bala, kako se mu
godi. ·e mladega psa ne da rad ãlovek hudobnim lju-
dem.«

»Meni ga daj,« je dejal Tone, »da se mizarstva nauãi!«
»Oh, saj res,« je pritrdila Rozala. »Pri tebi bo kakor

doma, in ti si tudi njegov boter.«

»Potlej gre za par let v Ljubljano, in ko se vrne, se

bom ‰e jaz kaj od njega nauãil.« Tone je razlagal, da
mizar na kmetih ne more biti samo mizar, ker nima ved-
no zadosti mizarskega dela; da mora tudi kmetovati, in
kako prijetna je taka sprememba; zdaj dela pod streho,
zdaj pod milim nebom, in kolik prihranek, ãe ni treba
kupovati vsega ÏiveÏa.

Tako je ‰el Francek od hi‰e, sicer ne daleã, a vendar so

stopile Rozalki solze v oãi, ko sta se prvo jutro loãila.
Razveselila pa se je Jerica, ki je zaãela takoj razkazovati

BES

SVETLOBA IN SENCA

197

Francetu vso hi‰o; fant je mo‰ko odklonil, ãe‰ da je bilo
njemu vse to prej znano ko njej. Postal je namreã zelo
samozavesten. âe ga je obiskala Rozalka, se ni utegnil z
njo meniti; ãe mu je prinesla Jerica malico, je dejal: »Kar
tja postavi!« ne da bi se ozrl.

»Ali se ti niã ne toÏi po domu?« ga je soãutno popra-

‰evala.

»Saj nisem otrok,« je dejal France. »Ti, pojdi no izpod

nog, da te ne uÏagam! Lahko tudi odleti kak iverek, in
bo‰ vekala.«

»Ali misli‰, da sem tak otrok?« se je obrnila Jerica in

‰la, ker se ji je za malo zdelo.

Pri mizi je sedela Jerica med Ga‰perjem in Francetom;

toda fanta sta se malo brigala zanjo. Ga‰per je vaÏno go-
voril o teÏki in lahki zemlji, o cepljenju za koÏo, o Ïivih
mejah; France pa je mislil, da morajo mizarska dela za-
nimati vsakega pametnega ãloveka; a ãe je pripovedova-
la Jerica, koliko pi‰ãanãkov ima njena koklja in kako
lepo so priÏani, sta vihala oba nosove. Take otroãarije!
Ga‰per je vendar Ïe za kle‰ãe drÏal, kadar so orali, po-
dajal snope, odmetaval seno, vozil sam in prijemal po
malem Ïe za koso in cepec.

Kako lepo jih je bilo pa tudi videti, kadar so delali sku-

paj na njivi ali na travniku seno su‰ili, ãvrsti fantje in
brhka dekleta.

BES

SVETLOBA IN SENCA

198

»Mana, ne bo ‰e konec sveta; le poglej jih!« je dejal

Bric.

»Koliko teÏav je bilo pa treba tudi premagati!« je de-

jala Mana. »Saj ve‰, kako zapu‰ãena in zanemarjena sta
bila otroka, ko sem ju prevzela. O molitev pomaga,« je
sklenila, v strahu, da se ne bi bila preveã pohvalila. »Pri
vas moli pa Anka za vse; ona je Ïiva svetnica.«

»Menda vendar,« je dejal Bric, »in kaj bi ne bila! Ali ni

moja hãi?«

»Tvoj angel varuh.«
»Zato jo pa Rozala za menoj po‰ilja, kadar grem k

RoÏmanu.«

Anka je znala pa tudi tako okusno prikrojevati oble-

ke sestri in Jerici, da so se druga dekleta zgraÏale nad
tolikim li‰panjem,

»Saj nataknejo nase, kar imajo. Jaz se lahko trikrat

preobleãem, pa imam za delavnik le delavno obleko,« je
menila RoÏmanova Reza, ki je imela vso omaro polno
zamazanih in razcefranih oblaãil.

»Pravijo, da so poboÏne,« je kimala druga, poboÏnej-

‰a Ïenska, ki se je nekako bala, da jo bo Anka v popolno-
sti prekosila; »ampak to ni prava poboÏnost, ki se kaÏe
neãimrno.«

Mana pa je bila toliko pametna, da je menila, da ni

treba, da bi hodil poboÏen ãlovek umazan po svetu.

BES

SVETLOBA IN SENCA

199

»Na‰i fantje so najbrhkej‰i,« je dejala Rozalka in ime-

la Ga‰perja v mislih, in Jerica je Ïivahno pritrdila za
Franceta.

Fantje so namreã postajali polagoma prijaznej‰i in

vljudnej‰i. France je Ïe odzdravljal Jerici, kadar mu je
prinesla zajtrk ali perilo za nedeljo; poslu‰al jo je, kadar
mu je kaj pripovedovala, in v delavnici mu ni bila veã
napoti. Kadar se je njemu ali njej kaj sme‰nega pripeti-
lo, sta se oba sporazumno smejala, in pri jedi sta se pre-
pirala, kdo bo pozneje zajel iz sklede.

»Oh, kako sem nerodna!« je vzkliknila nekoã Jerica,

ko je spet nekaj pobila v kuhinji. France je pritekel po-
gledat, kaj se je bilo zgodilo, in kmalu za njim je pri‰la
Mana.

»Malo sem stopil v kuhinjo,« je dejal France, »pa se je

skleda ubila.«

»Saj sem jo jaz ubila, ne ti,« ga je zavraãala Jerica.

Mana je strogo pogledala fanta in deklico.

»Eden izmed vaju dveh laÏe,« je dejala resno, »in laÏ

je greh.«

»Jaz se ne laÏem,« je dejala Jerica, in France je umolk-

nil.

»Meni ni toliko za skledo,« je dejala teta »dasiravno

so drage in se dobre ne dobe lahko, in ti, Jerica, mi bo‰
vse razbila. Kamor se obrne‰, je nesreãa. Piskri in skle-
de in kroÏniki se kar tresejo pred teboj. Oh, ko sem bila

BES

SVETLOBA IN SENCA

200

jaz tako mlada, kako sem bila urna in roãna! Ampak pa-
met in oãi je treba vzeti v roke. Ti, France, si se pa zla-
gal. Pomisli, kaj bi bilo, ãe bi zdajle umrl! Glej, da se
kmalu spet spravi‰ z Bogom, in trdno skleni, da ga ne
bo‰ nikoli veã razÏalil! Ali se kaj kesa‰?«

»Seveda se; ko pa ni niã pomagalo,« je dejal France.
Jerica mu je takoj odpustila greh in pri prvi priliki mu

je oponesla, zakaj je tako neumen.

»Ti si neumna,« je dejal France. »Zdaj naju je oba

ozmerjala; drugaãe bi bila samo mene.«

Toliko ãasa sta se prepirala, da se je obema olaj‰alo in

ogrelo srce. Jerica si je dejala, da je France dober ãlovek
in moder in priden. Njegovi tovari‰i Ïe neumno govore
o dekletih in vasovanju; on pa se drÏi raj‰i doma in svo-
jih ljudi. Francetu pa se je zdelo, da je zdaj ‰ele postala
prav prijazna Tonetova hi‰a, kjer je vedno videl ali sli‰al
ali priãakoval veselo Jerico, ki je imela tako ãudno svetle
in gorke oãi.

Ga‰per se je s posebno ljubeznijo ‰e oklepal Janeza.

âe nista imela vsak svojega dela, sta tiãala skupaj in se
po svoje zabavala. Zaãela sta se junaãiti in zabavljati
fantinom. Marsikateri pa se je postavil po robu, in neke-
ga veãera sta naletela. Hodila sta ‰iroko po vasi in se ozi-
rala, kje bi bil kdo, da bi ga nahrulila. Sredi ceste je stal
mo‰ko RoÏmanov Pepe.

BES

SVETLOBA IN SENCA

201

»Ho, Pepe, suha juÏina,« ga je pozdravil Ga‰per in se

zadel obenj, »ali ima‰ cesarsko napako, da se ustavlja‰
sredi ceste? Ali ne ve‰, da mora biti cesta prosta?«

Pepe pa ni bil sam. Priskoãilo mu je nekaj fantov na

pomoã, in na‰a dva junaka sta se vrnila precej razbita
domov. Jerica se je hudo prestra‰ila, ko je zagledala bra-
ta bledega in okrvavljenega; teta je pritekla z vodo in
arniko in obvezami in tarnala, da ga bodo ‰e ubili in
zakaj ne ostaja zveãer doma, koliko strahu in Ïalosti ji
prizadeva; Tone pa je fanta dobro o‰tel in mu dejal na-
zadnje, da naj prosi Boga, da ne bi oroÏniki zvedeli, kaj
se je zgodilo. Ga‰perju pa ni bilo za boleãine niã; bole-
lo ga je le, da je bil stric hud, in bal se je, da ne bi pri‰el
s sodi‰ãem navzkriÏ.

Bric se pa ni veliko zmenil za nezgodo svojega sina.

»Prav mu je,« je dejal Tonetu; »kar je iskal, je dobil.
Vem, da ga ‰e vse boli in da se teÏko pripogiblje; ampak
davi je moral Ïe dan zvoniti. Anka mu je hotela poma-
gati, toda nisem pustil. Naj se nastoãe; si bo vsaj zapom-
nil. V njegovih letih sicer jaz tudi nisem bil bolj‰i; rad bi
pa videl, da bi se Janez malo prej unesel.«

Bolj kot oãe pa se je bala za brata Janeza in tudi za

Ga‰perja Anka. Od mladih nog so Ïiveli skupaj, skupaj
se igrali, se veselili in Ïalostili, in zdaj naj se pripeti ne-
sreãa, da ubijejo enega ali drugega. Kolika izguba in ko-
lika Ïalost za vse domaãe! ·e huj‰e pa morebiti, ãe bi

BES

SVETLOBA IN SENCA

202

onadva koga ubila. Kar ustavljala se ji je misel na tako
grozo in strah ji je pretresal mozeg in kosti. In ãe umr-
je tak ãlovek v smrtnem grehu, kak‰na nepopisna ne-
sreãa, kak‰na stra‰na odgovornost ubijavcu, ki ne more
nikdar veã popraviti, kar je zagre‰il, ki mu komaj celo
Ïivljenje pokore opere krvavi madeÏ! Prosila in prigo-
varjala je bratu, naj se ozira vsaj nase, ãe se ne zmeni za
opominjevanje svoje matere, in nje, svoje sestre, naj se
usmili.

Janez je ugovarjal, da se ãlovek tako hitro ne ubije, da

namenoma on ne bo nikogar ubil; nesreãa se pa lahko
povsod zgodi. Toliko se je vendar vdal, da je na pol ob-
ljubil, da napadal on ne bo; seveda, ãe napade kdo nje-
ga ali Ga‰perja, to je druga reã.

Zdaj je bilo treba pregovoriti ‰e Ga‰perja. Prav Ïeljno

je ãakala Anka ugodne prilike, da bi na samem z njim
govorila; zakaj bala se je, da bi je v druÏbi ne poslu‰al;
zadeva pa je bila vaÏna in nujna, ker je ‰lo za brata in
Ga‰perja, ki sta ji bila oba ljuba in draga.

Nekega veãera se je vraãala iz cerkve, ko ji pride ka-

kor nala‰ã Ga‰per naproti. Od daleã jo je fant spoznal,
in oko se mu je zasvetilo. Saj so Anko vsi ljubili in spo-
‰tovali; on pa menda najbolj; tak‰na milina jo je ozarja-
la, taka dobrota je dihala iz mladega, nezavedno lepega
obliãja.

BES

SVETLOBA IN SENCA

203

»Pozdravljena, Anka!« je zaklical Ga‰per vzrado‰ãen

in ji hitel naproti.

»Vsa sem zasopla, ker sem hitro hodila,« je dejala

Anka, in Ïametaste vejice so ji obsenãile Ïarne oãi. Po-
vedala mu je, da je Ïe dolgo Ïelela z njim govoriti, da ga
posvari, naj ne hodi v slabe druÏbe, naj ne dela veselja
sovraÏnikom, prijateljem pa Ïalosti; kako je vse domaãe
in njo posebno bolelo sli‰ati, da se je bil tako spozabil,
da se je pretepal na vasi; naj pusti nesreãno prepiranje
vsem tistim na ljubo, ki ga ljubijo, ki bi bili vsi nesreãni,
ãe bi on koga ubil ali kdo drug njega.

Ga‰per je zvesto poslu‰al in sku‰al ujeti oãi, ki so se

svetlikale izpod trepalnic, da bi bral iz njih, ali je v resni-
ci huda nanj.

»Oh, Anka,« je dejal, »verjemi mi, da mi je najbolj Ïal,

ãe sem tebi prizadel s svojo neumnostjo kak‰no brid-
kost. Tebi na ljubo se bom spametoval.«

»âe bo le res, Ga‰per,« je dejala mehko.
»Tu moja roka!« Prijel jo je za roko in iskal besed,

svetlih, prazniãnih besed, ki bi mogle opisati, kar je ãu-
til. »Anka, ti si tako dobra,« je dejal, »in ko bi ti vedela,
kako te imam jaz rad! Bolj ko vsakega drugega ãloveka
na svetu. Glej, ne oãeta ne matere nimam; domaãe
imam rad in jih spo‰tujem, tako kakor tebe pa nikogar;
ti si mi najljub‰a na svetu.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

204

Anko je spreletel mraz, da je vsa prebledela; iztrgala

mu je roko iz rok in kakor zrastla pred njim. »Kaj govo-
ris, Ga‰per!« ga je ustavila. »Premisli, ãe bi te kdo sli‰al!«

»Naj me sli‰i, kdor hoãe,« je dejal Ga‰per.
»Bog te sli‰i. Boj se Boga in ne govôri mi nikoli veã

takih besed!«

Urno je od‰la in pustila mladeniãa osuplega nad tem,

kar se je bilo zgodilo. Ga‰per je zmajal z glavo in pre-
mi‰ljeval, kaj bi bil hudega storil. V svesti si je bil, da je
imel najbolj po‰ten namen. Ali naj bi bil prej govoril z
njeno materjo? Najprej mora vendar vedeti, kaj ona
misli. UÏaljena je bila tudi njegova samoljubnost. Ga‰-
per je cenil sam sebe precej visoko, in cena je rastla, ker
so ga drugi tudi cenili. Zdaj pa se mu prigodi kaj tak‰-
nega! Svojo pobitost je tolaÏil z mislijo, da ga Anka ni
razumela. Ko spregovori on jasnej‰o besedo, bo ona
drugaãe odgovorila.

Mnogo nesreãnej‰a pa je bila Anka. Vso pot proti

domu so jo preganjale mladeniãeve besede in njegove
oãi in njegov obraz, in roko je ‰e ãutila v roki. To je ven-
dar pregre‰na ljubezen! Bridko se je spominjala Anka
besed tete Mane, da »varujte se fantov, dekleta«. In ona
si je bila k srcu vzela to svarilo, ne tako kakor jeziãna
Rozalka, ki je kar dejala, da njej ‰e ni nobeden niã hotel.
Oh, in zdaj je ‰la sama svarit Ga‰perja. Pri‰lo ji je celo na
misel, ãe ni morda ona sama zapeljala nedolÏnega mla-

BES

SVETLOBA IN SENCA

205

deniãa. Saj bi on ne bil govoril nespametnih besed, ãe bi
ga ne bila ustavila, ãe bi ne bila zaãela govoriti ona. Pre-
veã se je sramovala, da bi komu povedala, kaj se je bilo
zgodilo, in bala se je hkrati, da jo bo kdo vpra‰al, kje je
bila toliko ãasa in zakaj je tako razburjena. Da bo beÏala
vselej, kadar bi hotel na samem z njo govoriti Ga‰per, to
je trdno sklenila in tudi, da ne bo nobenega mladeniãa
veã razen svojih bratov svarila ali opominjala. Kaj po-
maga, ãe ona druge re‰uje, sebe pa pogubi!

Ga‰per pa je iskal prilike, da bi z njo govoril. V svesti

si ni bil nobene krivde, sklepal pa je iz njenega vedenja,
da jo je razÏalil. To je hotel poravnati in potem naj reãe
ona da ali ne, in stvar bo pri kraju. Kako pa naj se po-
govore ljudje, ãe se vsaka beseda zameri? Ali naj bi ji bil
pisal? Da bi se bogve kdo bral! âe ona ne mara zanj, naj
ostane to med njima, ko ni nikomur drugemu niã mar.
Gotovo ga ni razumela. Treba ji bo naravnost povedati,
da jo hoãe on vzeti za Ïeno, takoj ko se znebi varu‰tva.

Kmalu je dobil priliko.
»Anka,« je prosil, »samo par besed!«
»Niã veã takih besed, Ga‰per!« ga je zavrnila ona in se

obrnila stran. »âe mi ima‰ kaj povedati, govôri pred
star‰i ali pred komersibodi, na samem pa niã!«

Hotel jo je zadrÏati; toda zbeÏala mu je, in Ga‰per je

ostal sam precej poniÏan v svojem ponosu. Stal je nekaj
ãasa in premi‰ljeval.

BES

SVETLOBA IN SENCA

206

»Se ne dá niã opraviti,« je sklenil, se obrnil in ‰el; »ne

mara zame.«

Ga‰per se je hudo motil. Oh, ãe bi se Anki ne bilo zde-

lo pregre‰no, da ga ima rada, kako zvesto in radostno bi
ga bila poslu‰ala, in kar sama bi ga peljala k star‰em, ãe
bi jo zasnubil.

Pogledala se je doma v zrcalu, ãe se ji pozna razbur-

jenost na obrazu, in popravila si je lase; v tistem hipu se
je zgrozila nad svojo neãimrnostjo in se spomnila, kar je
bila pripovedovala Mana, kako se je nekoã neãimrnemu
dekletu sam hudobec iz zrcala pokazal. In ona, ki se mo-
re tako malo zanesti nase, naj na samem poslu‰a Ga‰-
perja! S star‰i naj govori, tako mu je rekla; teh besed se
ni kesala, in ob‰la jo je Ïelja, da bi se izpolnile. Toda
kak‰ne Ïelje so spet to! Proã, proã! Hitro na delo, na
druge misli!

Ga‰per je hodil nekaj dni potrt in prihuljen okrog;

delal je pa pridno. Tone in Mana sta si razlagala to kot
kesanje in mu nista oponesla pretepa niã veã.

»âe se Ga‰per in Janez res spametujeta,« je dejal Bric,

»so fantje pravzaprav dobro delo storili.«

Ga‰per pa ni mislil veã na telesne boje, ko je imel z

du‰nimi dosti teÏav. Preverjen je bil, da je brhek fant,
ãutil, da gledajo dekleta za njim, sli‰al, kako ljubeznivo
ga draÏijo; lepo kmetijo je imel in povsod bi lahko vpra-
‰al; kaj torej misli to dekle? Ali ãaka na kak‰nega

BES

SVETLOBA IN SENCA

207

gra‰ãaka? Samoljubje in uÏaljeni ponos sta ozdravila
kmalu Ga‰perjevo srce. Fant si je potisnil spet klobuk po
strani in zaukal na vasi. âe bi se ne bil spominjal tako
Ïivo svoje obljube, ki mu je Ïe nekako presedala, bi bil
zaãel spet klicati na korajÏo. Anke ni ãislal niã manj; bal
pa se je je mnogo bolj; tako nedostopno, tako visoko
nad seboj jo je videl, in kjer je mogel, ji je izkazal kako
uslugo. âe bi bil mogel misliti, da je kdo drug zapisan v
njenem srcu, bi bil uÏaljen; tako pa se je tolaÏil z zavest-
jo, da se drugim fantom ne godi ali da bi se jim ne go-
dilo niã bolje. Pre‰eren si je utrgal zdaj sam kak‰no roÏo
ali si povil kak ‰opek in se skrivnostno pona‰al.

»Kdo te je pa tako nali‰pal?« ga je vpra‰ala pri prvi

priliki Rozalka.

Ga‰per je dejal malomarno, da ne ve prav, ali je bila

RoÏmanova Reza ali KriÏmanova Liza. Dosegel je precej
uspeha. Rozalka ni mirovala, dokler nista Reza in Liza
ogorãeni postavili Ga‰perjevih besed na laÏ. Ko mu je pa
Rozalka to oponesla, je zmignil fant z rameni: »Ali ver-
jemi meni ali pa onima dvema!«

Med dekleti je nastala precej‰nja napetost, ker ni ver-

jela ne Liza Rezi ne Reza Lizi in Rozalka ne eni ne dru-
gi.

Doma pa je govorila Rozalka mnogo in po nepotreb-

nem o Ga‰perju, tako da jo je zaãela zavraãati sestra,
kateri se je vãasih zazdelo, da hoãe njo draÏiti. »Pusti te

BES

SVETLOBA IN SENCA

208

neslane ãenãe in Lizo in Rezo!« je dejala. »Ali nima‰ niã
skrbi, niã dela?«

Ga‰per je hodil mo‰ko po polju in ÏviÏgal in pel in le

Ïelel, da bi se ga kdo lotil; zakaj za ta primer ga ni vezala
obljuba. Dekletom je imenitno nagajal.

»No, Rozalka,« je vpra‰al nekoã, ko sta vlagala p‰e-

nico v kozolec, »ali sem tebi jaz kaj v‰eã?«

»Oh, Ga‰per,« je dejala ona, »ãe ne bo‰ zameril, kar

niã.«

»Kaj bi ti zamerjal! Saj morebiti laÏe‰. Zakaj ti si meni

v‰eã.«

»Rada verjamem; in ne samo tebi.«
Ta je pa prava, si je mislil Ga‰per in umolknil. Rozal-

ka je imela pa tudi svoje misli. Da bi se takle fant z njo
norãeval, o né; premalo ga je.

»Daj no, Ga‰per, daj no hitreje! Saj ni treba toliko go-

voriti,« ga je priganjala. On ji je hotel nekaj prav zani-
mivega povedati; a ko je konãal, se mu ni niã smejala.

»Pojdi no,« je dejala, »tega ti ‰e Liza ne verjame.«

Tako ga je precej v strah prijela, in Ga‰per je dobro pre-
mislil, preden ji je spet kaj rekel. Îaliti ga Rozalka ven-
dar ni hotela, in hud ni smel ostati dalj ãasa; zato je ona
govorila, kadar je Ga‰per molãal.

Presneto pametno dekle, si je mislil fant, in brhka,

pridna in vesela; toda premisliti je treba. Pri Anki se je
bil Ga‰per spekel, in zdaj se je bal ognja.

BES

SVETLOBA IN SENCA

209

one in Mana sta se Ïe posvetovala, kaj bi bilo ukre-
niti zastran Ga‰perja.

»Z dolgim fantovanjem ni niã,« je dejal Tone; »to sem

sam izkusil. âe dobi Ga‰per posestvo v roke, njega pa
vinski bratci, pojde vse v ‰ibre. In kak‰na ‰koda, ko je
zdaj vse tako lepo urejeno! Kako lahko bo gospodaril,
kako brez skrbi Ïivel!«

»Tukaj more samo sveti zakon pomagati,« je dejala

sestra. »Pametna Ïena je dar boÏji. Ga‰per premalo
moli, drugaãe bi bil Ïe katero dobil, ki bi bila zanj.«

»Ej, Mana,« je dejal Bric, ki je ravno pri‰el in ujel zad-

nje besede, »deklet je toliko na tem svetu, da jo ‰e tak
dobi, ki niã ne moli.«

»Toda kak‰no, Janez,« ga je zavrnila Mana, »to ti pre-

misli, kak‰no!«

»âe bi eno izmed tvojih dveh hotel,« je menil Tone,

»bi bil jaz prav zadovoljen in bi Boga zahvalil; Ga‰per pa
pozneje tudi.«

»Jaz mu dam, katero hoãe,« je dejal Bric, »in ãe bi bil

tur‰ke vere, magari obe; toda snubiti mora; ponujati se
tako blago ne dá.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

210

»Jaz bom svetoval,« je dejal Tone; »naredi naj pa sam,

kakor hoãe.«

»Jaz,« je dejala Mana, »bom pa opravila devetdnevni-

co v ta namen. âe bosta ‰e va‰i molili in Ga‰per, boste
videli, da bomo usli‰ani.«

»Prav gotovo,« je dejal Bric, »ãe bo namreã Ga‰per

molil, da bi dobil Anko ali Rozalko, tedve pa za Ga‰per-
ja.«

Kako bi spravili Ga‰perja v zakon, za to so se pa tudi

drugje zavzemali. Koliko in kje se je vse molilo v ta na-
men, se ne ve; Tetrev pa si je mislil, da je treba za to tudi
delati, da mora delati zlasti on, ki je Ga‰perju sorodnik,
tako rekoã stric; hkrati se mu je zdelo, da nima on mo-
rebiti nobenega ãloveka tako rad kakor Ga‰perja; vsaj
toliko ni od nobenega drugega priãakoval.

Ne da bi Ga‰per kaj vedel, ga je hodil Tetrev k RoÏma-

nu in h KriÏmanu Ïenit, in na obeh krajih se mu je do-
bro godilo.

»Nobena druga kot Reza,« je dejal pri RoÏmanu, pri

KriÏmanu pa: »Nobena druga kot Liza ne bo mlada
Îagarica. ·e en liter, da zalijemo to zvezo! Ali Ga‰per je
dober fant. Toliko se je vrgel po oãetu, da je srãen, da se
nikogar ne boji, sicer pa je ãisto materin, na‰ega rodu;
in kak‰en gospodar! On vodi vse, on dela za vse; pol vasi
bo podse spravil, ãe dobi takole Ïenico. Pojdi pit, Reza!

BES

SVETLOBA IN SENCA

211

(pri KriÏmanu: Liza!) Name se zanesi! Jaz bom tako iz-
peljal, da bo na obe strani prav.«

Zabavljali so tu in tam ãez Toneta, ki bi lahko Ïe

Ga‰perju leta kupil, a noãe.

»Seveda, ker mu nese,« je dejala RoÏmanka.
»Komaj je bil tri leta varuh,« je dodal RoÏman, »si je

Ïe prekril streho, potem si je popravil hi‰o, potlej priku-
pil kravo, in zdaj sli‰im, da kupuje od Jernejevca zelnik.
Tak varuh bi bil marsikdo.«

»Zato je pa mene odrinil,« je dejal Tetrev, »ki sem bil

v prvi vrsti poklican, da bi bil skrbel za mlada dva. A jaz
bi bil skrbel, da bi se njima dobro godilo, ne meni. Ga‰-
per in Jerica bi bogatela, jaz bi ostal siromak. Toda jaz
bom Ga‰perju oãi odprl, da bo spregledal in se zavzel za
svoje pravice. Enkrat ga pripeljem sem, da se kaj pome-
nimo. Bo‰ videla, Reza, kak‰en junak je to.«

»Ga bolje poznam kot vi,« je dejala Reza.
»In kdaj napravimo svatbo?«
»Tetrev, ãe ti to izpelje‰,« je dejala mati, »ima‰ pri

meni vedro ãrnine na dobrem.«

»RoÏman, ti si za prião in Reza tudi. Jaz bi Ïe kar lah-

ko zaãel piti.«

»Na medvedovo koÏo.«
»Ne; v par dneh vam pripeljem medveda samega.«
Mati je naloÏila Tetrevu dva hleba kruha in nekaj klo-

bas in zaseke, tako da je bil za par dni preskrbljen.

BES

SVETLOBA IN SENCA

212

âez par dni se je preskrboval pri KriÏmanu. V to hi‰o

pa ni hodil skozi glavna vrata, ampak od spodnje stra-
ni, z dvori‰ãa, ãe‰ da mu je bolj na roke. KriÏman ni imel
krãme; po vino so morali poslati k RoÏmanu.

»Toda ne praviti,« je dejal Tetrev, »da sem jaz tukaj!

Zakaj? To bom povedal.«

Mati je prinesla na mizo kruha, orehov in sira in sedla

k oãetu; hãi je ‰la flancate cvret.

»Stvar je namreã taka,« je dejal Tetrev in ugriznil zdaj

v sir, zdaj v kos kruha. »Za orehe jaz Ïe nimam zob. Ali
mi verjame‰, da ne morem veã zaÏviÏgati? Stvar je pa ta,
kolikor sem sli‰al — ali je res, ali ni res, to meni niã mar
— da bi tudi RoÏmanova Reza vzela Ga‰perja, samo da
bi pokimal. Toda fant je pameten in se drÏi mene. Pri
vas se bo Ïenil. — O, Liza, flancate! Vidi‰, to je za moje
zobe, ki imam Ïe vse se‰tete. Le poãakaj, dekle, jaz ti
pripeljem Ïenina, kakr‰en se ti spodobi.«

»âe bo le res, Tetrev,« je dejala Liza in postavila skle-

do na mizo.

»Kaj bi ne bilo res, ko imate toliko Ïita v kozolcu! Am-

pak stvar je taka. Molãati je treba. Kadar se kdo Ïeni, so
vsi jeziki pokonci. Jaz ga pripeljem sem enkrat, dvakrat,
v tretje bo steklo, boste videli. Saj fant pozna hi‰o in po-
zna dekleta. Kako te je pa Ïe hvalil, Liza! Rekel mi je, da
je takih deklet malo v na‰i fari.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

213

»Oh, kako se laÏete, Tetrev!« se je branila Liza, rdeãa

od veselja.

»âe meni ne verjame‰, njemu bo‰ menda vendar ver-

jela.«

»Z na‰im Andrejem sta se bila pred kratkim nekaj

skavsala,« je dejala mati.

»To ni niã. Odkar svet stoji, so se petelini kavsali in

fantini ravsali. Jaz sem se tudi in ti, KriÏman, tudi. To se
vse sproti pozabi. Ne bo dolgo, in jaz pripeljem Ga‰per-
ja, zveãer in tako, da ne bo nihãe videl; zakaj ãe bi RoÏ-
mani to zvedeli, bi udarili na veliki zvon.«

»Dobro bi bilo,« je menila mati, »da bi nam ti malo

poprej namignil, da se kaj pripravi.«

»Moja skrb, mati. Zdaj grem pa spet ãez dvori‰ãe in

za vrti domov; Ïe veste zakaj; in, mati, ãe mi ti kaj po‰-
lje‰ — saj ve‰, kdor niã nima, ta vsega potrebuje — skri-
vaj!«

»Poãakaj, Tetrev!« je dejala mati, ki je bila prebrisana

Ïena in je Tetreva hitro razumela. »Tale kos sira in pa
nekaj flancatov vzemi s seboj!«

Doma si je priÏgal Tetrev pipo, si postavil stol pred

hi‰o, gledal po vasi, kjer so se priÏigale luãke, in pre-
mi‰ljeval, kako bo rinil svojo zadevo naprej. Pri RoÏma-
nu so mu bili bolje postregli. HvaleÏnost bi zahtevala, da
pelje Ga‰perja najprej k RoÏmanu; ampak bati se je bilo,
da se ne bi Ga‰per takoj Reze poprijel, tako da bi ga ne

BES

SVETLOBA IN SENCA

214

bilo veã spraviti h KriÏmanu. Lize se ni bilo toliko bati;
s svojimi flancati, si je dejal Tetrev, ki se je bil tega cvrtja
nekako preobjedel, si ga ne bo pricvrla. Torej najprej h
KriÏmanu, potem pa za par hi‰ naprej! Ne mudi pa se
nikamor. Tetrev se je namreã bal, da se mu po zaroki ne
bo veã tako dobro godilo; saj je v dolgem Ïivljenju spo-
znal, da je dobrota sirota in da je hvaleÏen samo siro-
mak, kakr‰en je on, ker ga niã ne stane.

A kako nepotrpeÏljivi so ljudje! Kako je moral Tetrev

tolaÏiti RoÏmane in KriÏmane, ãe‰ da se stvar ne sme
prenagliti, da stori prilika veã ko pamet. Kadar je sreãal
Lizo, ga je vpra‰ala z oãmi, ali bo Ïe kaj; ‰e neuãakljivej-
‰a je bila Reza. Saj nista vedeli sitni Ïenski, kaj se to pra-
vi izvabiti Ga‰perja, ki ga ima Tone pred oãmi in Mana
v pesteh. A moral je iti na delo.

Ga‰per je Ïe kar naprej segel v Ïep in iskal drobiÏa, ko

ga je spet ustavil Tetrev. Ta sicer boÏjega daru ni zavrnil;
to bi bilo proti njegovim naãelom; menil pa je, da ima
nekaj drugega na srcu. Zaãel ga je vabiti, da naj gresta
malo v vas; denarja da mu ni treba nobenega; on se
mora vendar seznanjati s sosedi in poravnati mora ‰e
raãun pri KriÏmanovem Andreju in pri RoÏmanovem
Pepetu, ki bosta gospodarja kakor on; Tetrev da je Ïe vse
lepo napeljal.

Ga‰per bi bil sicer tadva raãuna raj‰i drugaãe porav-

nal; toda obljuba mu je branila, in mislil si je, da mu

BES

SVETLOBA IN SENCA

215

Tetrev dobro svetuje. Sam vendar ni hotel iti z njim; saj
bi se utegnila zadeva z Andrejem in Pepetom drugaãe
zasukati, kot si je mislil Tetrev. Obrnil se je na Janeza in
mu povedal svoje razloge. Janez je bil takoj pripravljen,
in nekega veãera sta se odpravila fanta proti Tetrevovi
koãi.

»Ali dva sta pri‰la?« je skremÏil Tetrev sladki obraz;

priãakoval je bil samo enega in sku‰al je odpraviti Jane-
za; toda Ga‰per ga ni izpustil.

·li so h KriÏmanu, kjer je Liza Ïe flancate cvrla. Zaãu-

dili so se tudi tukaj, da sta pri‰la kar dva Ïenina; a spre-
jeli so ju prav ljubeznivo, in Andrej je segel obema v
roke; saj zahteva nekoliko hinav‰ãine skoraj vsak olikani
sprejem.

Glavno besedo je imel pri mizi Tetrev, ki je najprej

hvalil Lizo, kak‰na imenitna kuharica je, da za flancate
ni daleã naokoli nobene taki‰ne. Tudi mati jo je hvalila,
in oãe je pripomnil mimogrede, da bo imela tudi nekaj
krajcarjev in da se kljub temu ni niã prevzela. Tetrev se
je tudi spominjal rajnega KriÏmana, svojega dobrega
prijatelja, ki se Ïe toliko let v nebesih veseli in ki je prej
sebe in druge tako lepo tolaÏil, da je Ïe tak‰na letina.
Potem pa so zaãeli Tetrev in oba KriÏmanova milovati
Ga‰perja, ki ima tako lepo premoÏenje, v rokah pa niã,
ki mora delati kakor hlapec, samo brez plaãe. âudili so
se, kako da Tone tako hitro bogati. Ga‰per od konca ni

BES

SVETLOBA IN SENCA

216

rad poslu‰al tega cikanja in namigovanja; raj‰i je govo-
ril z Lizo, ki je bila prijazna in ljubezniva z njim. in z
Janezom, vesela, da ima Ïe dva snubca. Toda starej‰i ga
niso pustili pri miru; vedno so silili vanj s svojim natol-
cevanjem in nezavedno, poãasi in polagoma je lezel
strup v Ga‰perjevo srce. Kako dostopen pa je vsak ãlo-
vek za milovanje in kako lahko in hitro se vsakemu do-
kaÏe, da se mu krivica godi!

»Ali ti kaj ve‰, Ga‰per, koliko ima‰ dohodka, koliko

stro‰ka?« je vpra‰al gospodar.

»Jaz se zana‰am na varuha,« je dejal Ga‰per, ki se je

zaãel sramovati svoje nevednosti.

»Torej ni ãuda, da gre tako,« je dejal Tetrev. »Kdor se

zana‰a, tega zana‰a.«

»Koliko let pa bo‰ ‰e pod varu‰tvom?« je vpra‰al spet

gospodar.

»Jaz mislim, da dve in pol,« je dejal Ga‰per, ki se je Ïe

zaãel smiliti sam sebi, ko so ga drugi tolikanj milovali.
»Z Janezom sva pol leta vsaksebi; ta pojde v jeseni k
vojakom.«

»Par let prej bi te vendar lahko izpustil iz krempljev,«

je dejala mati; »saj ima Ïe dosti dobiãka.«

»Kdor je dober mizar, ni vselej dober gospodar,« je

menil oãe. »Premisli, Ga‰per! Lansko leto je bilo krme
malo in Ïivina poceni; letos je draga. âlovek bi mislil, da
bo pameten gospodar takrat kupoval, kadar je poceni,

BES

SVETLOBA IN SENCA

217

in prodajal, kadar je drago. Zate je pa varuh lani proda-
jal in letos kupoval. On seveda ni imel niã izgube, ti pa.«

Ga‰per je spoznaval, kako naklonjeni so mu KriÏma-

novi, ki se tako vleãejo za njegove pravice, spoznaval pa
tudi, da stric Tone, ki ga je on toliko spo‰toval, ni bolj‰i
od drugih. Bolela ga ni toliko ‰koda, o kateri so mu go-
vorili, kolikor zavest, da so mu morali ‰ele drugi odpreti
oãi. Res, siromak je on v primeri z vrstniki, ki uÏivajo
svojo mlado prostost, se shajajo v krãmi in k igram in
hodijo mo‰ko na vas. Mnogo manj strahujejo druge
star‰i ko njega varuh.

Ga‰per, ki se je preveã peãal sam s seboj, se in uteg-

nil veã meniti z Lizo. Kakor da bi nekam v daljavo gle-
dal, se je tej zdelo, kadar sta se ujela z oãmi, in prav ne-
voljna je postala. Ali je za Tetreva cvrla flancate? Dobro,
da je bil Janez tukaj, ki jo je, hvaleÏen za cvrtje, hvaleÏen
za prijazne besede, tako Ïivahno zabaval, da je bilo
materi kmalu odveã. Da bi obrnila njegovo pozornost
na resnej‰e stvari, je prinesla iz hrama pet parov razbi-
tih ãevljev, da naj bi presodil Janez, kje in kako bi se dalo
kaj popraviti, da bi ne bilo treba novih. Janez je preso-
jal, ãevelj za ãevljem, deval tiste, ki bi se dali ‰e pokon-
ci spraviti, na eno stran, neozdravljive na drugo in do-
dajal ocenam svoje razloge. Lizi se je zdel fant ne samo
zabaven kakor njegov oãe, ampak tudi pameten; saj je

BES

SVETLOBA IN SENCA

218

govoril skoraj samo z njo, Ga‰per pa vedno le z oãetom,
z materjo in Tetrevom.

»Pridi ‰e kaj, Ga‰per!« so dejali vsi, ko so se poslav-

ljali.

»Pa ‰e ti, Janez!« je dostavila Liza.
Janez je vzel ãevlje, ki so budili ‰e koliãkaj upanja, s

seboj, in fanta sta ‰la, Janez vesel, Ga‰per slabe volje.
Kar je sli‰al pri KriÏmanu, mu ni ‰lo iz glave. Saj marsi-
kaj mu je bil Ïe prej Tetrev namignil; a za tega strica se
on ni veliko menil. KriÏmani pa so bili po‰teni in pamet-
ni ljudje. Kako se res ãlovek zmoti! Zdaj se je posvetilo
Ga‰perju v glavi, in gospodarstvo in varu‰tvo strica To-
neta se je pokazalo v neprijetno ãudni svetlobi. Zakaj ga
tako trdo drÏi, zakaj mu brani v dru‰ãino, zakaj se tako
oklepa varu‰tva, zakaj gospodari tako samovoljno? Se-
veda je prepu‰ãal Tone gospodarstvo bolj in bolj Ga‰-
perju; toda ali ni to samo videz? Posvetovala sta se skup-
no, to je res; sklenilo pa se je vselej to, kar se je Tonetu
prav zdelo; kaj, ko bi on ugovarjal?

·e parkrat je bil Ga‰per pri KriÏmanu in predrugaãil

se je. Postal je neprijazen in trmast, oblasten in zaãel je
nagajati.

»Ali niso ‰le Ïenske Ïet?« se je zaãudil nekega lepega

jutra Tone.

»Ne,« je dejal Ga‰per; »imajo doma dosti dela.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

219

»Doma se bo delalo, kadar bo slabo vreme,« je menil

Tone, »in snoãi sva se bila drugaãe zmenila.«

»Vem, ampak jaz sem se premislil.«
Tone je nevoljen gledal svojeglavega fanta. »Oba sva

bila teh misli,« je dejal, »da ne bo vsak zase ukazoval, da
ne bova me‰ala.«

»Saj ne me‰am jaz,« je dejal Ga‰per in se obrnil.
Tone se ni hotel prepirati, dasi mu je bilo hudo, ko je

videl, kako nepremi‰ljeno daje Ga‰per delavcem potu-
ho. Ti so namreã kmalu zaãutili nasprotstvo in napetost
in stopili takoj na Ga‰perjevo stran in zaãeli zabavljati
ãez Tonetovo gospodarstvo.

·kodo je imel Ga‰per.
Pod precej strmim bregom mu je leÏal lep travnik.

Tone je bil speljal po bregu dva jarka, da se je odtekala
voda, in izkopal ob vznoÏju dve jami, kjer je pu‰ãala
voda ob nalivih kamenje in gramoz.

»To je neumnost, te jame,« je dejal Ga‰per; koliko do-

bre zemlje je izgubljene, in ‰e kako Ïivinãe se lahko po-
‰koduje, ãe pade noter. Jame zasuti!«

Kmalu pa je pridrla nevihta. Z nevihto je pri‰la ploha,

in voda je pridrla z bregov, da je jarka nista mogla veã
poÏirati. In ker sta bili jami zasuti, je udarila voda ãez
travnik in ga zasula s peskom in gramozom, da je bilo
Ïalostno videti

BES

SVETLOBA IN SENCA

220

Tone se je tolaÏil, da bo ta nesreãa Ga‰perja spameto-

vala; toda ta bi bil pretrpel raj‰i ‰e veãjo ‰kodo, samo da
je njegova obveljala.

Tetrev je hitro pregledal to razmerje in sku‰al izrabiti

ugodno priliko. Ga‰per mu je delil z obema rokama, ne
tolikanj iz usmiljenja, kolikor iz nagajivosti proti Tone-
tu. Po krompirja in fiÏola je pri‰el Tetrev kar z voziãkom.

»·e ene koko‰i bi te prosil, Ga‰per,« je dejal nekega

dne; »saj jih ima‰ toliko, da ti ‰kodo delajo.«

»Kar vzemite!« je dejal malomarno Ga‰per. Tetrev je

nasul v pehar prosa in ovsa in zaãel trositi kuram. »Put,
put, put!« jih je klical, in nedolÏne Ïivalce so pritekle iz
vseh kotov in se gnetle in prerivale in zobale. Tetrev jih
je pretehtaval v svojem duhu in preÏal z ve‰ãim oãesom
kakor jastreb. Kadar se mu je zdelo ‰ale dosti, je zgrabil
z obema rokama in odnesel dve teÏki koko‰i, ki sta za-
man kriãali na pomoã. ·e tisto popoldne jih je kupila
koko‰arica in odpeljala proti Ljubljani.

Popolnega uÏitka vendar Tetrev ni imel. Nanj je pre-

Ïal RoÏman, ki ga je takoj opomnil, da je ‰e nekaj dolga
pri njem. Dolgove je imel Tetrev, kakor vsaka dobro
urejena drÏava, dvojne, zaloÏene, katere je bil tako za-
loÏil, da jih ni mislil, ãe Bog da, nikoli poplaãati, in tako
imenovane viseãe, ki bi se dali ob ugodni priliki porav-
nati, da bi se prostor naredil novim. Nekaj viseãega dol-
ga je poplaãal Tetrev.

BES

SVETLOBA IN SENCA

221

»Glejte si!« je dejal RoÏman; »vse sorte govore o Tet-

revu; po‰ten ãlovek je pa le.«

Sploh bi se bil v tistih dneh Tetrev dobro zaloÏil, da ga

niso nevo‰ãljivci ovadili Tonetu. Tone je pritekel nadenj,
in siromak je moral na voziãku spet nazaj zvoziti, kar
mu je bil Ga‰per podaril. Dobro, da sta bili koko‰i tako
na tihem izginili! Tetrev je potoÏil Ga‰perju svoje gorje,
da bo kmalu bolj‰e, ko postane Ga‰per gospodar.

»Meni se zdi, Tone,« je dejal Bric, »da si ti Ga‰perju

preveã popustil. Nategni vajete; sicer se ti spla‰i.«

»Oh, jaz sem se Ïe vsega naveliãal,« je dejal Tone Ïa-

losten. »Za teh par mescev, ko sem ‰e varuh, se noãem
prepirati. Saj pameten je zadosti Ga‰per; ampak zdaj
nala‰ã tako dela, da bi mene jezil.«

»Ga‰per, kak‰en si pa!« je opominjal trmastega fanta

varuh. »Zakaj mi tako nagaja‰, ko vendar samo zate go-
spodarim in za Jerico!«

»Res?« se je zaniãljivo zasmejal Ga‰per. »To pojdite

komu drugemu pravit! Jaz nisem veã tisti otrok, ki se mu
je lahko vse natvezlo. Ampak ãe znate vi raãunati, znam
jaz tudi.«

Toneta so te besede grozno razjezile. Koliko skrbi,

potov in ‰kode je imel za svoja dva varovanca, in zdaj
tak‰na zahvala! Tiho se je obrnil in od‰el proti domu, da
ne bi spregovoril kak‰ne besede, katere bi se potem ke-
sal. Sedel je pred uljnjak in si podprl glavo s komolcem.

BES

SVETLOBA IN SENCA

222

Dogodki, resni, Ïalostni, redkokdaj veseli, od tistih ãa-
sov, ko je ‰e oãe sedeval pri ljubih ãebelah, do tega dne,
so se vrstili pred njegovimi oãmi. Trud, trpljenje, preva-
re, delo za druge, opravljeno s svetim veseljem, in zdaj
dan plaãila. Z vso ljubeznijo in poÏrtvovalnostjo si niti
toliko priznanja ni pridobil, da bi ga obvarovalo nehva-
leÏnosti. Tako zapodi sebiãen kmet starega hlapca, ki
mu ne more veã opravljati teÏkega dela, od doma; prej
mu pa ‰e opona‰a, da ni za nobeno rabo, da mu dela
‰kodo in je nezasluÏen kruh. Kaj mu je pomagala zavest,
da je storil veã kot svojo dolÏnost! Tem bridkeje je ãutil
nehvaleÏnost. Sklepal je, da pojde o prvi priliki k sodi-
‰ãu, da se stvar uredi in on znebi nehvaleÏnega posla. In
vendar je Ga‰per v najnevarnej‰ih letih in varu‰tva zdaj
najbolj potreben; tak se mu je zdel kakor izgubljeni sin,
ki terja oãeta za doto, da bi jo zapravil v lahkomiselni
druÏbi.

Sestra je zaãudena vpra‰ala, zakaj je Tone tako oto-

Ïen; Tone pa ni hotel povedati vzroka, ker se je nadejal,
da se povrne Ga‰per nazaj na pravo pot.

Ga‰per pa se ni pobolj‰al. Zaãel je po strani pikati,

zakaj se ljudje kar trgajo, da bi bili varuhi premoÏnim
sirotam; da po‰ten varuh komaj ãaka, da bi se znebil
bremena, in zakaj je tako malo varovancev hvaleÏnih
svojim varuhom.

BES

SVETLOBA IN SENCA

223

Tone je miril fanta, da pojdeta kmalu skupaj k sodi-

‰ãu, da dobi Ga‰per svoje posestvo v roke.

»In tam bomo obraãunali,« je dejal Ga‰per.
Bled in prepadel je pri‰el Tone domov, in zdaj ni mo-

gel utajiti sestri, kaj se je bilo zgodilo med njim in Ga‰-
perjem. Mana je hotela takoj leteti nad fanta, da bi mu
naredila pridigo o ãetrti boÏji zapovedi; toda brat je
ubranil, da ne bi z oljem ognja gasila. Zdaj je bil hva-
leÏen Bricu, ki mu je bil svetoval, naj vse natanko za-
pisuje, kar se bo storilo v gospodarstvu.

Mana, ki se ni smela znositi nad Ga‰perjem, je pa

oponesla Jerici, kak‰en je postal njen brat, kako vraãu-
je dobrotnikom. S solzami v oãeh je prosila Jerica Tone-
ta odpu‰ãanja in trdila naprej in naprej, da Ga‰per ni
tako hudoben, da govore samo zavistni zapeljivci iz nje-
ga.

·e bolj ogorãeni so bili Bricovi, razen Anke, ki se je

bala jeze in tiho premi‰ljevala, kako bi bilo, ãe bi ‰e en-
krat posvarila Ga‰perja, ki jo je prviã tako lepo poslu‰al
in potem tako zvesto drÏal obljubo. Pomisleki, da bi
morala spet sama z njim govoriti, kar bi bila grozna
sku‰njava in priloÏnost, so pobili prve dobre misli. Ro-
zalka, ki se ni bala Ga‰perja niã, se je rotila, da mu o prvi
priliki izpra‰a vest.

»Kam je le zahajal, da so ga tako podkurili?« je deja-

la. »Janez, s teboj je hodil; kje sta bila?«

BES

SVETLOBA IN SENCA

224

Janez je povedal, da sta bila parkrat pri KriÏmanu in

da se je tam res nekoliko zabavljalo ãez Toneta; kaj so
vse govorili, tega ne ve veã.

Bric je Tonetu to tudi povedal in ga tolaÏil, da se na

hvaleÏnost sploh nikjer ni zanesti, ‰e pri svojih otrocih
ne. »âim veã stori‰ zanje, tem veã zahtevajo; ãim veã jim
zapusti‰, tem veã so priãakovali. Moji, hvala Bogu, ne
priãakujejo po moji smrti niã; tem bolj bodo potlej ve-
seli, ko dobi vsak svojih deset goldinarjev.«

Ko pa je pri‰el zveãer Ga‰per Janeza klicat, da bi ‰la v

vas, je Bric sinu prepovedal h KriÏmanu hoditi.

»H KriÏmanu na‰ Janez ne bo hodil,« je dejala mati,

»da bi tam zabavljali ãez po‰tene ljudi.«

»Sram te bodi, Ga‰per,« se je oglasila Rozalka, »da

poslu‰a‰ ti take umazane jezike!«

»Kdo bo pa meni branil!« je ugovarjal Ga‰per. »Saj

nisem veã otrok, da bi se drÏal predpasnikov.«

Sam pa vendar ni ‰el Ga‰per h KriÏmanu. Tetreva se

je nekoliko sramoval in z njim se ni maral gostiti. Doma
se je kujal in se jezil na sestro, ki mu je Ïalostna oãitala,
koliko bridkosti prizadeva stricu in teti in njej in kako se
bo ta nehvaleÏnost nad njim ma‰ãevala.

»NehvaleÏnost!« se je zaniãljivo zasmejal Ga‰per. »Jaz

nehvaleÏen! Zakaj pa naj bi bil hvaleÏen? Ali zato, ker
drugi po mojem posestvu zase gospodarijo? Ti naj bi bili
hvaleÏni meni, ne jaz njim. âe bi ti, Jerica, kaj razume-

BES

SVETLOBA IN SENCA

225

la, bi potegnila z menoj, in oba skupaj bi nastopila proti
brezvestnemu gospodarstvu.«

Zastonj so bile solze in pro‰nje. Jerica je bila vsa ne-

sreãna; ljubezen do brata se je borila v bojeãem srcu z
zavestjo, koliko hvale je dolÏna stricu in teti. Tadva je
branila proti bratu, brata zagovarjala pred onima dve-
ma.

»Saj bo kmalu spet drugaãen,« je ihtela. »Zdaj so ga

zapeljali hudobni ljudje. V par dneh bo dober. Gotovo se
Ïe kesa in tudi ne pretepa se niã veã.«

Takega spreobrnjenja sta se tudi ‰e vedno nadejala

Tone in Mana. Vendar je spravljal Tone vkup pisma in
raãune, ker je bil zaprosil, da naj se priznajo Ga‰perju
postavna leta; Mana je molila zanj. TeÏko je leÏala Ïalost
na Klanãarjevi hi‰i, in gospodar se je vidno staral. Delo
ga ni veã razvedrilo; potrt je premi‰ljeval le svoje teÏa-
ve. Jerici se je trgalo srce, ko ga je videla tako Ïalostne-
ga in ni vedela, kako bi ga tolaÏila. »Oh, stric, nikar ne
bodite Ïalostni ga je prosila, in je pokimal in se bridko
nasmehnil; saj se mu je smilila Jerica, ki je trpela z njim
vred in tudi po nedolÏnem. Ob tej splo‰ni Ïalosti tudi
France ni bil vesel. Rad bi se bil jezil na Ga‰perja, toda
Jerice se ni upal Ïaliti. »Ga‰per je nagel,« je dejal, »in se
rad zaleti; a hitro mu je tudi Ïal, ker je dobrega srca. Ti,
Jerica, si tega nikar tako k srcu ne Ïeni! Saj nisi ti niã

BES

SVETLOBA IN SENCA

226

kriva. Meni je hudo, ãe te vidim tako objokano. Ga‰perja
bom pa jaz v roke vzel.«

Dobrega Franceta pa je Ga‰per na kratko zavrnil, ãe‰

on lahko govori, ko ne gre za njegovo imetje; sicer pa da
govori iz njega Tonetov, ne njegov prijatelj. Ga‰per
sploh ni maral za dobrodu‰nega Franceta; njegov prija-
telj je bil Janez, ki je z njim vred zabavljal ãez starce, ki
so samo za napotje na svetu, ki ne puste mladine kvi‰ku
in na vrh, tako da pride ãlovek ‰ele takrat naprej, kadar
je Ïe zaniã.

Oba mladeniãa sta teÏko ãakala, da bi se svobodno

razmahnila, in kakor pri Klanãarju so se priãenjali pre-
piri tudi Ïe pri Bricu.

»Dobro, da pojde‰ kmalu k vojakom. Tukaj noãe‰,

tam bo‰ moral.«

KriÏmanova mati pa je rekla Tetrevu, ko je pri‰el brez

Ga‰perja, da naj sam, brez Îagarjevega, ne hodi veã v
vas, ker imajo preveã dela, da bi se utegnili z njim. raz-
govarjati, in njegovih ãenã se jim ne ljubi poslu‰ati.

Tetrev je bil uÏaljen. Ali je on kriv, ãe Ga‰perju Liza ni

v‰eã?

»Mati,« je dejal, »tako hitro to ne gre. Mladi ljudje se

boje eden drugega; niso tak‰ni kakor midva, ki veva,
kako svet pelja, kaj? Jaz pa tudi mislim, da si ga ti pre-
podila s flancati. Jaz sem priãakoval, da pride kaj mese-
nega na mizo. Ali nimate niã mesa pri hi‰i?«

BES

SVETLOBA IN SENCA

227

»Zate niã,« je dejala KriÏmanka.
»âe ga ni zame, ki sem Ga‰perju stric, ga tudi za Ga‰-

perja ne bo,« je dejal moÏ, hud kakor vsak, komur je ne-
hvaleÏnost plaãilo sveta. Odpeljal je vodo takoj od KriÏ-
manovega na RoÏmanov mlin. Z Ga‰perjem, ki je bil
sprt s Tonetom, je zdaj lahko govoril, kadar je hotel. Kar
nadenj je ‰el. Sicer mu je Ga‰per Ïe z dvori‰ãa klical, da
ne gre z njim; toda take ‰ale je Tetrev razumel.

»Îe vem, Ïe vem, Ga‰per,« je kimal gredoã k njemu;

»flancatov si sit, kajne? âez KriÏmana narediva kriÏ! Jaz
imam zate nekaj na uho.« Zvito mu je pogledal v oãi in
cmoknil z ustnicami.

»Bom videl,« je dejal Ga‰per skrbnemu sorodniku, ki

bi ga bil tako rad kar s seboj vzel. Ga‰per se je posveto-
val z Janezom, ki je bil tega mnenja, da mu je oãe sicer
prepovedal h KriÏmanu hoditi, k RoÏmanu pa ne, in
tukaj se je obetala tudi zabava.

Toda ãe je mislil Ga‰per, da pojde z Janezom samim

k RoÏmanu, se je motil. Tetrev je imel ‰e vedno dobre
oãi, in fanta se mu nista izmuznila. Kakor sta se obrni-
la od Ga‰perjevega doma, je bil striãek Ïe za njima.

»Tod pojdimo, mimo KriÏmana!« je dejal, ker je ho-

tel KriÏmanko jeziti. »Kaj bi se potikali po kotih, ko se
nikogar ne bojimo!«

Mo‰ko je peljal oba fanta skozi glavna vrata, da je

morala vsa vas videti, kak‰en moÏ je Tetrev.

BES

SVETLOBA IN SENCA

228

»Dober veãer, mati! Tukajle je moÏ beseda,« je poka-

zal nase.

»Prav, Tetrev,« ga je pohvalila krãmarica. »Stari ljudje

morajo mladim pot kazati.«

»Na mladih sloni svet,« je dejal Tetrev. »Sicer pa tako

star jaz tudi ‰e nisem.«

»Tako mo‰ki si, Ga‰per,« je dejala RoÏmanka, ko je

pogrinjala mizo; »niã se ne pokaÏe‰, in vendar smo si
skoraj sosedje.«

»Preveã dela ima,« ga je opraviãeval Tetrev. »Dan je

dolg, noãi kratke. Komaj se stegne‰, Ïe v dan dregne‰.
Ampak gospodar mora gledati, da ne omaga.«

Pri‰el je RoÏman, pri‰el Pepe, pri‰la Reza, in podaja-

li so roke Ga‰perju in Janezu in po vrsti obsedeli. Tetre-
va, ki je hotel imeti vaÏno besedo, so hitro v kraj dejali.

»Ga‰per,« je dejal RoÏman, »danes sem ogledoval

tvojo p‰enico. Prav lepa je, ne pregosta ne preredka. Na-
mlatilo se bo, da se bodo ka‰ãe ‰ibile.«

»V prej‰njih ãasih,« je povzela Reza, »smo bili bolj

prijatelji. Ali ‰e ve‰, Ga‰per, kako sva se vozila v smuãeh
po bregu? Tako si me pa prevrnil v zamet, da sem se ko-
maj izkobacala. Zmeraj sva vkup tiãala, in kadar si ti
kak‰no napletel, sem morala biti jaz zraven. Prijetno je
bilo, kaj?«

BES

SVETLOBA IN SENCA

229

»Prijetno,« je dejal Ga‰per, ki se ni spominjal, da bi se

bila res katerikrat tako rada imela; dobro mu je pa delo,
da se je ona tako Ïivo spominjala.

»In v ‰oli,« je dejal Pepe, »ali ‰e ve‰, kako smo se igrali

roparje? Jaz sem bil precej poreden, GladeÏev JoÏek pa
‰e bolj. In kako smo se tepli!«

»Pozneje ‰e tudi,« se je smejala mati. »Ti ne ve‰, Ga‰-

per, kako polomljen je pri‰el na‰ Pepe domov, ko se je
bil s teboj spoprijel.«

»Zdaj sva spet prijatelja,« je dejal Pepe in vzdignil ku-

pico. »Bog te Ïivi, Ga‰per!«

Veselo so trãili, in Tetrev je porabil priliko, da je na-

pil obema hi‰ama, RoÏmanovi, ki ima vse ‰tiri vogle do-
bro podprte, in Îagarjevi, kjer mora edini Ga‰per en
vogel podpirati.

»Ga‰perja,« je dejal Pepe, »‰e nisem jaz nikoli videl,

da bi vogel podpiral, vas, Tetrev, pa Ïe.«

»Tiho bodi! Ti si norec,« je dejal Tetrev. »Jaz mislim

na druge tri vogle; kaj, Reza?«

»Reza na tri vogle!« se je krohotal Pepe in zme‰al

Tetreva.

»To je vse v boÏjih rokah,« je zdihnila mati. »Da se

imamo radi, je pa boÏja zapoved. Ti ne ve‰, Ga‰per, ko-
likokrat smo te milovali, da te tako trdo drÏi varuh; da
ne sme‰ nikamor v dru‰ãino, da bi malo zapel in zavris-

BES

SVETLOBA IN SENCA

230

kal. Saj nisi uÏil svoje mladosti ‰e niã. No, zdaj bo‰ pa
vendar enkrat sam svoj gospod, kakor sli‰im.«

»âe Bog da,« je dejal Ga‰per in pil poãasi. Zavedal se

je svoje vaÏnosti, ko je videl, kako si vsi prizadevajo
okrog njega. Iz Tetreva so se norca delali, Pepeta so za-
vraãali, Janez je ostal v ozadju; Ga‰perja so poslu‰ali vsi,
naj je rekel, kar je hotel. Seveda, tak fant, tak gospodar!

»Poslu‰aj, Pepe, da se bo‰ kaj nauãil!« je opominjala

mati. »Kaj se ‰emi‰ s Tetrevom! Ti s toliko star kakor
Ga‰per, neumen pa veliko bolj.«

»Prosim, mama,« je dejal Pepe, »to sem bil Ïe od nek-

daj; ampak za lahko in poãasno delo in bolj‰ega od
mene; edini Tetrev me ‰e prekosi, kadar si zavi‰e roka-
ve in pljune v roke.«

»To je res,« se je smejala Reza; »vãasih celo dopoldne

samo dvori‰ãe pometa.«

»Kako pa tudi pometem!« je dejal Pepe in zapel:

Kakor mi mamka streÏe,
tako mi metla reÏe.
Jaz pa le poãasi
pometam in pra‰im.

»Janez, kaj pa oãe doma? Dolgo ga Ïe ni bilo pri nas,«

je vpra‰al RoÏman.

»Zmeraj imajo dosti dela,« je dejal Janez; »jaz pa

tudi.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

231

»Rad verjamem. Tvoj oãe je trd, Ga‰perjev varuh pa

tudi.«

»Ej, zase ni trd,« je dejal Tetrev, in zaãeli so ugibati,

koliko dobiãka je paã imel Klanãar od svojega varu‰tva.

»Mene,« je dejal mirno Ga‰per, »pu‰ãa zdaj pri miru,

ker sem mu zobe pokazal. Kako grdo me je o‰teval ‰e
takrat, ko smo se bili s Pepetom in KriÏmanovim neko-
liko poskusili! Tri dni me je pisano gledal.«

»Glej, glej, da ti je tako zameril!« je dejal RoÏman.

»âudno! Tone je najbrÏ pozabil, da je bil sam tudi en-
krat mlad. Takrat pa on ni tako govoril in je tudi udaril,
ãe je bilo treba, morebiti tudi, ãe ni bilo treba.«

»O tudi tudi,« je dejala mati. »Povej no, TomaÏ, kaj se

je zgodilo s polomljenim Mihom! Koliko bo zdaj tega?
Nekaj ãez dvajset let. Ljudje so Ïe moãno pozabili; jaz pa
pomnim ‰e prav dobro.«

»Da, polomljeni Miha, Bog mu daj nebesa!« je dejal

RoÏman, »to je bil pretepaã prve vrste. Kjer je bil kak
ravs, je moral biti zraven. Noge je imel skrivljene, da je
stal kakor konjska truga pred hi‰o, sicer pa moãan ãlo-
vek in siten kakor prisad. No, enkrat je iztaknil. S Tone-
tom se nista mogla in neke noãi sta trãila vkup v Steg-
nah.«

»Tone se je takrat Ïenil,« je pripomnila Ïena; »za tvo-

jo materjo, Ga‰per, je hodil.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

232

»Tone je bil tudi moãan,« je nadaljeval RoÏman.

»Miha je obleÏal. Jaz in tvoj oãe, Janez, sva se pa vozila
ravno tisto noã s semnja domov, in ne vem, kaj nama je
pri‰lo na misel, da sva zavila skozi Stegne namesto po
cesti. Pot se prikraj‰a, to je res; kolovoz je pa tudi zme-
raj razdrt. Tam sva dobila Miha mrtvega. Saj po pravici
reãeno, prida ga ni bilo niã in ‰koda niã.«

»In Klanãar da bi ga bil ubil?« se je ãudil Janez.
»Tako so govorili. Presedel je tudi nekaj mescev. Am-

pak to je tudi res, da se je ljudem bolj smilil Tone kot
Miha.«

»Tvoj oãe, Ga‰per,« je dejala krãmarica, »je pa tudi

nekoliko za Mano gledal, ‰e bolj pa, kakor se je meni
zdelo, Mana, ki je zdaj tako poboÏna, za tvojim oãe-
tom.«

»Tako tebi, Ga‰per,« je dejal Tetrev, »za oãeta in ma-

ter ni bilo sile; lahko bi bil tudi Tonetov ali pa tudi Ma-
nin sin.«

»Bog me varuj!« je dejal Ga‰per.
Tako so se zabavali dolgo in prijetno, in Ga‰per se je

poslovil tako prisrãno in stisnil tako krepko Rezi roko,
da si je dekle takoj mislila, da pride ‰e.

»Niã se ne boj, Ga‰per!« je dejal RoÏman. »Saj vem,

da nima‰ ‰e v rokah, kar ti gre; ampak pri meni ima‰
kredita za tisoã kron, in kdor ima kredit, ta je moÏ.«

»Tako je,« je dejal Tetrev; »ni krede brez kredita.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

233

Ga‰per je bil zadovoljen. Bodoãe Ïivljenje se mu je

kazalo v lepi luãi. âez dan bi delal, zveãer pa se zabaval
v prijateljski druÏbi. In Reza bi bila najbrÏ dobra Ïenka,
vesela, zgovorna in ne brez denarja. Prav presedalo mu
je Ïe dosedanje Ïivotarjenje; ãlovek ima tako rekoã pred
seboj jed in pijaão, pa ne sme ne jesti ne piti. No, stric je
Ïe obljubil, da ga spusti iz kle‰ã. Da bi se le ne skesal!
Toda ãemu bi ga ‰e drÏal, ãe ne zaradi dobiãka? Ej, kako
spoznava ãlovek ljudi, tako imenovane po‰tenjake, ki so
toliko slab‰i od nepo‰tenjakov, da se ti ne hlinijo. Bara-
ba je baraba; tak po‰tenjak pa baraba in hinavec. Neka-
ko ponosen je bil Ga‰per, da je Ïe toliko bridkega sku-
sil in da pozna zdaj ãlove‰ko du‰o do dna; jezil pa se
zato ni niã manj nad krivicami in krivcem. Dan je gos-
podarjev, noã je moja, pravijo drugi fantje; njegova ni
nobena ura; vedno bi moral biti ali na delu ali pa doma
in delati za druge. Varuh mu je bil kar oãi zavezal, da je
laÏe gospodaril z njegovim premoÏenjem zase; kriviã-
nost pa je prekrival s poboÏnostjo; zakaj poboÏnost ne
stane mnogo, kriviãnost pa le nese.

Tako je rasla napetost in nasprotstvo je bilo vedno

huj‰e; brez uspeha je molila in opominjala Mana, brez
uspeha prosila in jokala Jerica. Ga‰per in Tone, oba sta
teÏko ãakala re‰itve. Vendar si je ‰tel Tone ‰e v dolÏnost
posvariti Ga‰perja, da naj se ne navadi v krãmi posedati.
Zvedel je bil namreã, da je bil Ga‰per Ïe veã veãerov za-

BES

SVETLOBA IN SENCA

234

poredoma do trde noãi pri RoÏmanu. Resno mu je raz-
loÏil, kako je z dohodki kmetije, da se paã po‰teno Ïivi,
ãe ãlovek dela; da se z varãevanjem polagoma nekaj pri-
hrani; zalenobi in zapije pa se hitro, kar se je poãasi in
s trudom pridobilo.

Tone je slabo naletel. Ga‰per je bil vsled zabave prej‰-

njega veãera jutranje ure zaleÏal. V njegovem srcu so se
budili ravno tisti oãitki, katere je moral zdaj ‰e sli‰ati. To
mu je bilo preveã. Dejal je, da naj ga varuh kratko in
malo pri miru pusti; on ve, kaj dela, in ãe dela ‰kodo, jo
dela sebi, drugim pa niã; ali i‰ãe varuh ‰e zadnje dni kaj
dobiãka od svojega varovanca?

V Tonetu je kipela jeza; toda miril se je, ker je videl, da

je fant nataknjen.

»Kak‰en dobiãek sem jaz imel,« je dejal, »to bova vi-

dela pri sodi‰ãu, ãe misli‰ ti, da se ti je kak‰na krivica
zgodila, ima‰ odprto pot do pritoÏbe in za priãe vse ti-
ste, ki te hujskajo proti meni. âe bi meni ne bilo za tvojo
korist, bi te pu‰ãal pri iriiru; toda na smrtni postelji te je
tvoja mati meni priporoãila, in jaz sem ji obljubil, da
bom zate skrbel kakor za svojega otroka, in vest bi mi
oãitala, ãe bi te ne svaril, ko vidim, da si za‰el s pravega
pota. Saj bi ti ne branil, ãe bi ‰el kak‰no nedeljo v dru-
‰ãino in v krãmo, ampak veãer za veãerom, to je grda
razvada in velika zapravljivost, in takih stro‰kov ne po-
krije tvoja kmetija.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

235

»Ej, morda pa,« se je rogal Ga‰per, »ãe bo pokrivala

samo moje stro‰ke, ne pa tudi drugih. Sicer pa je bolj‰e
svoje zapravljati kakor tujega se polakniti.«

»Prav ni ne to ne ono. Pomisli, Ga‰per, kako si bil ve-

sel in zadovoljen, ko te ‰e ni bila speljala druÏba! Kako
slabe volje si pa zdaj!«

»Slabe volje sem zato, ker sem spoznal, kak‰en je svet.

Kdor pozna ljudi, ne more biti dobre volje. Kaj pa sploh
hoãete od mene?«

»Da bi ti moj svèt poslu‰al. Saj bo‰ pozneje sam spoz-

nal, da sem ti prav svetoval, in hvaleÏen mi bo‰.«

»Jaz vam hvaleÏen! Zakaj pa? Zato, da ste me tako

trdo drÏali, da nimam od svoje mladosti niã?«

»Saj ‰e nisi star, Ga‰per,« se je namuzal Tone neum-

nim besedam. »Od svoje mladosti ima‰ vendar to, da si
zdrav in ãvrst fant, korenjak, kakr‰nih je malo. Ali bi rad
hodil na vas in se pretepal s fantini? Saj si to Ïe tudi po-
skusil. Ampak, Ga‰per, za gospodarja se to ne spodobi;
jeli da ne? Takrat si me poslu‰al, poslu‰aj me ‰e zdaj!«

»Oh, saj poslu‰am Ïe celo uro in ãakam, kdaj bo

konec; ampak nekaj me jezi. Vi ste se tudi tepli v mojih
letih in pozneje ‰e tudi; meni pa opona‰ate, da sem se
jaz pretepal. Saj ne tajim; pretepal sem se; ubil pa ven-
dar ‰e nisem nikogar. Saj razumete, kaj? In polomljene-
ga Miha ste tudi poznali.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

236

Tone je prebledel in sapa mu je zastala; takega oãitka

ni priãakoval.

»Kaj! Ti meni to oãita‰?« je vzkipel, a takoj tudi udu‰il

svojo jezo. Strmo je gledal nekaj ãasa fanta, ki je pove-
sil pod njegovim pogledom oãi; potem se je obrnil in ‰el.
Kak‰no grozno oroÏje mu je bil nepremi‰ljeni fant stis-
nil v roke, ãe bi on hotel obrniti proti njemu! Toda nje-
ga ni bolel oãitek sam na sebi; saj je vedel, kako neupra-
viãen je; ampak brezobzirna nehvaleÏnost, ki je hropla
iz brezsrãnih besed.

In kaj zdaj? Spomin na skrbi, na trud, na dobrote, za-

pravljene in zavrÏene, mu je vdihal misli, da bi se zno-
sil nad nehvaleÏno prevzetnostjo; toda spomin na ma-
ter, ki mu je polagala svoje dete na srce, je zadrÏeval
vzdignjeno roko. Ali naj pozabi tudi on, kar je obljubil?
Kako bi Ïalil njo, ki je zdaj v nebesih, a misli in skrbi in
moli ‰e vedno za svojega sina! Kako mu bo oãitala, ka-
dar se snideta nad zvezdarni, nezvestobo in da je prelo-
mil obljubo! In v hi‰i ima Ïivo njeno podobo, njeno
hãerko, kako bi mogel tej raztrgati dobro srce, ki ljubi
svojega brata, tudi kadar ni vreden ljubezni! Na misel
mu je tudi pri‰lo, kako Ïalosten spomin je zapustil v
Ga‰perjevem srcu rajni oãe in koliko so si morali priza-
devati, da je obledela ta podoba, da se je polagoma
ublaÏila in olep‰ala. Ali naj se zaceljena rana spet ode-
re? Kljub vsem napakam se je zaãel Tonetu Ga‰per smi-

BES

SVETLOBA IN SENCA

237

liti, kakor je usmiljenja vreden vsak otrok, kateremu
star‰i niso zapustili blagega spomina za seboj.

Tone, ki se je ves tresel od razburjenja, se ni mogel

pomiriti; odkriti je moral svojo Ïalost in svoje skrbi zve-
stemu srcu, ki ga je umelo. ·el je k prijatelju Bricu; za-
kaj ãe bi bil sestri povedal, kaj se je bilo zgodilo, bi nje-
na jeza morda ‰e njega zapeljala, in najbrÏ bi morala
tudi nedolÏna Jerica trpeti za to, kar je zagre‰il svojevolj-
ni brat.

BES

SVETLOBA IN SENCA

238

XII

ri Bricu, kjer so bili takoj zvedeli, kam zahajata na‰a
dva junaka, je bilo tudi slabo vreme. Janeza so uga-

njali vsi, zlepa in zgrda, a ugnati ga niso mogli. Edine-
ga prijatelja ima, Ga‰perja, se je zagovarjal, in ‰e k temu
mu branijo, ko je Ïe tako odljuden; ali ni Ga‰per po‰ten
ãlovek? Sam stric Tone ga je vzgojil in teta Mana. Ali ne
bo kmalu premoÏen posestnik?

»Vidva zapeljujeta eden drugega,« se je jezila mati.

»âe bi Ga‰per ne ‰el v krãmo, bi ti tudi ne, kakor on ne
brez tebe.«

»Zdaj si ga zapomnite,« se je hudoval oãe, »da se vam

ne bo smilil, ko bo vojak!«

Niã ni pomagalo opominjevanje; fant je le uhajal za

Ga‰perjem, tako da sta se star‰a bala, da se bo tudi na-
vadil pijaãe in pohajkovanja. Rozalka, ki je bila za KriÏ-
manovim prijateljstvom slutila Lizo, se je domislila zdaj
nevarne Reze.

»Ali mislita, da jaz ne vem, kaj vaju vleãe k RoÏma-

nu?« je oãitala bratu. »Rezi je Ga‰per v‰eã; zato vaju
vabi. Ti si pa za me‰etarja. Niã ne taji! Ampak grdo je
to.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

239

»Fanta premalo molita,« je dejala Mana; »jaz pa tudi

ne morem za vse opravljati. Obljubila sem Ïe oba na
Svete Vi‰arje. Ali kaj, ko noãeta iti! Spravi ju, ãe more‰!
Zato pa je tako.«

Anka, ki ni ne slutila ne sumila niã hudega, je sku‰ala

oba zagovarjati; prigovarjala pa je tudi goreãe Janezu,
naj ne jezi oãeta, dokler je ‰e doma; zakaj pri vojak † se
bo potem gotovo kesal, in kaj ‰ele, ãe bi mu oãe umrl,
preden se on vrne!

Tone je ‰el zami‰ljen ãez pokopali‰ãe po pe‰ãeni, s

travo zarastli poti mirno znanih s cvetjem zasajenih in
skrbno opletih grobov Ga‰perja in njegove Ïene tja na
drugi konec, kjer je samela zapu‰ãena gomila polomlje-
nega Miha. Napis na kriÏu je bil od deÏja in snega iz-
pran kakor v srcih ljudi spomin nesreãnega ãloveka. To-
ne se je ustavil ob grobu in zmolil oãena‰ za du‰o umr-
lega; zdelo se mu je, da mu Ïe zdavnaj ni pri‰el na mi-
sel. Potem se je obrnil proti Bricovi hi‰i.

»Bric doma?« je vpra‰al skoz okno.
»Grem gledat,« se je oglasil Bric in pomolil glavo ven.

»Tone, pridi no noter!«

»Ne, ti pojdi ven! S teboj bi rad govoril.«
»Îe vem kaj,« je dejal Bric in obuval ãevlje. »Zaradi

Janeza. Ali jaz sem ga Ïe tako v roke vzel kakor tristo
starih ‰krpetov.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

240

Ogrnil je suknjo in se pridruÏil Tonetu. Ko sta bila na

samem, se je zaãel opraviãevati, da ni takoj povedal,
kam zahajata fanta.

»Kar pusti, Bric!« je dejal Tone. »Saj je Ga‰per zape-

ljal Janeza, in jaz bi se moral opraviãiti. Ti si ne more‰
niã oponesti, in jaz imam tudi ãisto vest. Se je Ïe moralo
tako zgoditi, in bogve ãemu je to dobro. Ampak nekaj
drugega imam na srcu.« Povedal mu je, kak‰en oãitek
mu je vrgel Ga‰per v obraz.

»Kaj? Ta malopridneÏ!« se je razsrdil Bric. »In ti mu

nisi povedal, kdo je ubil Miha? Kaj mu prizana‰a‰, ko ni
vreden nobenega usmiljenja! Z dobroto ne opravi‰ pri
hudobnih ljudeh niã. Kaj ima‰ vedno odprto roko? Stis-
ni enkrat pest! âe beÏi‰ pred psom, te bo popadel; ustavi
se, pa bo odskoãil in stisnil rep med noge.«

»Ga‰per je zapeljan siromak,« je dejal Tone. »Kako bi

mu mogel ogrditi spomin na oãeta? Jaz bi le rad vedel,
kdo mu je vse to natvezel.«

»V pol ure ti pridem povedat,« je dejal Bric in ‰el ta-

koj nad sina Janeza.

Janez se je nekaj ustavljal, ãe‰ da ne mara prena‰ati

po‰t, da noãe ovajati, navsezadnje pa se je podal. Kma-
lu je vedel Tone, da je pravi krivec RoÏman, priãe pa
Ga‰per sam in Janez in povrhu ‰e Tetrev.

BES

SVETLOBA IN SENCA

241

Janez, ki ga je bila po tej spovedi spekla mo‰ka vest,

je poiskal ‰e tisti veãer Ga‰perja in mu povedal, kako ga
je oãe spovedal in da ni mogel res niã utajiti.

»Ali bo Klanãar toÏil?« je vpra‰al Ga‰per.
»Ne vem,« je dejal Janez; »ampak ãe toÏi, bova mora-

la midva priãevati.«

»He, kaj!« je zmignil Ga‰per z rameni, »naj se izkaÏe

resnica. âe je RoÏman obrekoval, naj plaãa ali pa sedi.
Kaj pa zavaja ljudi?«

Tisti veãer fanta nista ‰la k RoÏmanu. Tone pa se je

odpravil drugega jutra k sodi‰ãu toÏit RoÏmana.

Bric, ki je bil prepriãan, da ravna Tone z Ga‰perjem

preobzirno in prerahlo in da bi veã dosegel, ãe bi ga trdo
prijel, se je jezil doma in premetaval po svoji skrinji spi-
se in knjige in razno drobnjavo, ker je iskal tisto pisanje,
ki ga je bil podpisal rajni Ga‰per na smrtni postelji. Mis-
lil je Ïe bil, da ga ne bo potreboval; a zdaj si je ‰tel v
dolÏnost potegniti se za Toneta in izbiti prevzetemu
fantu objestne misli iz glave in kaznovati njegovo ne-
hvaleÏnost. Spoznati je moral Ga‰per, kako je Tone trpel
po nedolÏnem in molãal, kako je skrbel in delal za Ga‰-
perjeva dva otroka veã, kot je bil dolÏan, ne da bi se ka-
terikrat pohvalil, in ko mu je nehvaleÏnost zaluãila v
obraz kriviãni oãitek, se ni znosil nad neprevidnim
opona‰avcem. âim raj‰i je imel Bric Toneta, ãim bolj ga
je spo‰toval, tem huje se je srdil na Ga‰perja, ki se mu je

BES

SVETLOBA IN SENCA

242

zdel nevreden vsakega prizana‰anja. »Da odpu‰ãa Tone
svojemu dolÏniku,« si je dejal, »to je lepo in kr‰ãansko,
in jaz ne vem, ali bi mu jaz tudi tako odpustil, ãe bi se bil
pri meni zadolÏil; toda saj ni moj, Tonetov dolÏnik je, kaj
bi mu jaz odpu‰ãal!« Na‰el je kos oÏoltelega papirja, na-
taknil naoãnike, razgrnil list. Stisnil je ustnice in zlobno
se namuzal; drÏal je pravo pisanje v rokah. Vtaknil je list
skrbno v Ïep, vzel klobuk in ‰el.

Ko je pri‰el Bric na Îagarjevo dvori‰ãe, je stopil Ga‰-

per ravno iz hleva, kjer se je bil nekaj jezil na hlapca. Bil
je tudi sicer slabe volje, ker mu je hodilo po glavi, kaj
nastane iz tega, kar mu je bil sporoãil Janez.

»Kaj bo dobrega?« je vpra‰al, obstal in uprl roke v

bok.

»Dobrega niã, Ga‰per,« je dejal Bric. »Stopiva malo v

hi‰o, ker bi rad s teboj samim govoril.«

»Brez priã?«
»Brez priã; ampak lahko ti dam pisano, kar ti bom po-

vedal.«

Ga‰per se je nekoliko obotavljal, nekoliko si pomi‰ljal

in se obrnil poãasi za Bricem.

»Vi ste hudi,« je dejal, »ker mislite, da sem vam izpe-

ljal Janeza.«

»O, Ga‰per, to je majhna reã. Saj vem, da Janeza nisi

ti silil, in tega bom Ïe jaz krotil. Ampak nekaj drugega ti
moram povedati.« Zaãel je poãasi in s poudarkom pri-

BES

SVETLOBA IN SENCA

243

povedovati, kak‰na siromaka sta bila Ga‰per in Jerica,
ko ju je vzel v svoje varstvo Tone; hi‰a, Ïivina, polje, vse
zanemarjeno, in dolgov toliko, da ni bila pravzaprav
nobena ped zemlje njiju last. »Potem pa je zaãel Tone
gospodariti za vaju.«

»In zase,« ga je prekinil Ga‰per.
»Poslu‰aj me najprej ti do konca,« je dejal Bric; »pot-

lej bom pa jaz tebe, ãe bo‰ vedel kaj povedati.« Bric je
nadaljeval, koliko truda in skrbi je prizadela Tonetu
re‰itev domaãe zemlje, ki so si jo hoteli sosedje, zlasti
KriÏman in RoÏman, kar razdeliti. Kako se je muãil sam
in sestra z njim in kako si nista zaraãunala za ves svoj
trud, za vsa pota in sitnosti nobenega krajcarja, ampak
vse obrnila na to, da se je ohranil dom domaãima otro-
koma; koliko sta prenesla iz ljubezni do sirot nagajanja,
zavisti, obrekovanja in kako sta naposled po dolgih tru-
da in skrbi polnih letih, ko sta bila otroka samo ‰e za
nadlego in oviro, izvlekla zavoÏena kola iz moãvirja. Po-
tem pa je pod spretnimi in varãnimi rokami dobrega
varuha rastlo premoÏenje in s premoÏenjem nevo‰ãlji-
vost in jeza sosedov, ki se jim je zdelo, da so prevarjeni,
ker ni pre‰lo posestvo poceni v njih roke, ker jim nista
postala Ga‰per in Jerica hlapec in dekla. »Tvoji hi‰i se ni
treba zdaj skrivati pred nobeno drugo v vasi, in lahko
bo‰ gospodaril, ãe bo‰ koliãkaj gibal; ãe bo‰ pa popival
in zapravljal, kakor zaãenja‰, potem se je zastonj trudil

BES

SVETLOBA IN SENCA

244

Tone, potem bi ti morali novega varuha postaviti, da bi
te drÏal v brzdah kakor trmastega konja. In ti, ki si sam
tak‰en, ki si nisi ‰e toliko prisluÏil, kolikor si zajedel, si
upa‰ Tonetu oãitati kriviãnost!«

»Drugi ljudje pa drugaãe govore,« se je jezil Ga‰per.
»Kaj pa poslu‰a‰ ti druge ljudi? Ali niso to tisti, ki so

te hoteli pregnati iz hi‰e in posestva? Sram te bodi! No-
rec poslu‰a svoje sovraÏnike in hudobneÏ sovraÏnike
svojih prijateljev. In kar je najgr‰e, najostudnej‰e, kar
smrdi do neba, ti si oponesel, od drugih nauãen, najbolj-
‰emu ãloveku, da je ubijavec.«

»Tako se je govorilo,« se je izvijal Ga‰per.
»Kdor je govoril, ta bo odgovarjal, in tudi ti bi odgo-

varjal, ãe bi ti spet in spet in po nepotrebnem ne bil pri-
zanesel Tone. Jaz pa ti ne bom prizana‰al, ker nisi vre-
den, in da bo‰ vedel, komu si ti oãital ubojstvo in ãigav
sin je to oãital nedolÏnemu ãloveku, ti povem tukaj, brez
priã, pripravljen sem pa tudi povedati pred priãami, da
je ubil tistega nesreãnega Miha tvoj oãe.«

Ga‰per je ostrmel, kakor bi ne bil razumel pomena

teh besed. Prijel se je za mizo in prebledel. Naenkrat mu
je ‰inila kri v glavo, in oãi so se mu zabliskale.

»To je laÏ!« je hropel.
»LaÏ?« se je strupeno nasmehnil Bric. »LaÏejo tisti, ki

so tebe uãili, in za njimi laÏe‰ ti. Jaz pa govorim resnico
in jo izpriãam, kjer bo treba, in z menoj tudi Tone. Sicer

BES

SVETLOBA IN SENCA

245

pa pokliãem za prião lahko tudi tvojega oãeta samega.
Glej!« — Potegnil je pisanje iz Ïepa. — »Glej! — Iz rok ne
dam — podpis tvojega oãeta na smrtni postelji. Pokazal
‰e nisem nikomur, in Tone bi bil hud, ãe bi vedel, da ka-
Ïem tebi potrdilo svojih besed. Ampak jaz ti ne morem
odpustiti, kar si zagre‰il proti Tonetu. Zdaj vidi‰, kak‰en
ãlovek je Tone in kak‰en si ti. Zaradi zloãina tvojega
oãeta je bil Tone po nedolÏnem osumljen in med pre-
iskavo zaprt; zate in tvojo sestro je delal brezplaãno, za
boÏje plaãilo, kar bo‰ videl iz obraãuna, skoraj dvajset
let; ti pa mu oãita‰ sebiãnost in goljufijo in ubojstvo. Ali
more‰ ‰e pokazati belemu dnevu svoj nesramni obraz?
Jaz sem ti povedal, kar ti gre; ti pa se pojdi zahvalit v ti-
sto ‰olo, kjer so te izuãili!«

Ga‰per je ostal sam; strmel je predse, zbiral misli,

‰kripal z zobmi in zmajeval z glavo. âez dolgo ãasa se je
toliko umiril, da je zaãel zagovarjati samega sebe, ãe‰ da
si sam ni niãesar izmislil, da bi bil stric lahko vse to tudi
od drugod sli‰al, da mu sploh niã posebnega ni oãital;
zakaj o drugih varuhih se najbrÏ ne govori niã drugaãe,
in da v pretepu fant fanta ubije, se prav mnogokrat pri-
peti, in nesreãa je na obeh straneh. Prav seveda ni bilo,
da je tako govoril, da se je toliko spozabil. Vroãe je pos-
talo Ga‰perju; po u‰esih so mu ‰umele Bricove besede;
jezil se je, da ga ni bil ustavil, da ga ni zavrnil, ko ga je
o‰teval kakor smrkavca. A kako naj bi ga bil zavraãal, ko

BES

SVETLOBA IN SENCA

246

je imel Bric resnico in pravico na svoji strani! Tako po-
litiãno hudoben Ga‰per ‰e ni bil; na dnu srca se je Ïe
sramoval svojega ravnanja, dasi se mu je zdelo, da ga je
sram le zato, ker ga je bil Bric zdelal. Ali naj bi bil iz hi‰e
zapodil oãeta svojega prijatelja? Saj zameriti se prav-
zaprav ni moglo Bricu, da se je potegnil za Toneta; am-
pak zlepa naj bi mu bil dopovedal, da se moti. Zmoti se
lahko vsak ãlovek; ali ga je treba zato tepsti?

Tako je spoznaval Ga‰per, da je za‰el na krivo pot, da-

si brez svoje krivde, zapeljan. Zapeljali so ga bili najprej
KriÏmanovi, potem pa RoÏmanovi. Kako si je mogel on,
po‰ten ãlovek, misliti, da ti obrekujejo in laÏejo! Zato je
tudi prav, da se kaznujejo. Seveda je neprijetno, da so
pri‰le besede tako rekoã po njem na dan. Kdo mu bo
zdaj ‰e kaj zaupal? He, kaj si je mislil, takih stvari mi ni
treba zaupavati, ki napravljajo pozneje sitnosti. In zdaj
‰e oãetov spomin, ki je bil Ïe zatonil kakor sanje, ki se
razpr‰e, ko se prebudi‰! Zdaj so spet oÏivele neprijetne,
iz davnih ãasov znane podobe, in dolge ãrne sence so se
vlekle za njimi. Kar je on drugemu oãital, to je njega za-
delo, po pravici; zakaj njegov oãitek je bil kriviãen in na-
merjen na nedolÏnega ãloveka.

Ga‰per si je potisnil klobuk na ãelo in ‰el iz hi‰e,

kje%Xga je du‰il teÏki zrak. Iz kuhinje se je oglasila Je-
rica, da naj nikamor ne hodi, ker bo kmalu kosilo na
mizi.

BES

SVETLOBA IN SENCA

247

»Ne bom kosil,« je dejal Ga‰per.
»Zakaj ne?« je vpra‰ala sestra.
»Ne morem. Sami kosite!« Obrnil se je za hlevom na

polje, ker je hotel biti sam s svojimi teÏavami.

Tetrev ga je bil spazil.
»He, Ga‰per, Ga‰per!« je hitel za njim.
»Kaj pa hoãete?« je gubanãil Ga‰per ãelo.
»Ga‰per,« je dejal sorodnik in prijel Ga‰perja za ramo,

»danes ni Toneta doma; danes mi lahko vrne‰ tisti fiÏol
in krompir, ki mi ga je bil Tone vzel.«

»Ali vam ni Tone povedal, da ne smem?« je dejal Ga‰-

per in zaãel hitreje stopati.

Tetrev ga je zaãudeno pogledal in pospe‰il korak. Za

svoja leta je ‰e dobro hodil.

»Pustite me pri miru!« je dejal Ga‰per. »Danes vas ne

maram poslu‰ati.«

»Pa drugiã, Ga‰per, pa drugiã,« je silil moÏ. »Saj se niã

ne mudi. Snoãi te pa ni bilo pri RoÏmanu. Prijetna druÏ-
bica nas je bilo, in tebe smo zelo pogre‰ali. Reza je bila
Ïalostna.«

»Jaz ji ne morem pomagati.«
»Kdo pa drug! Bodi pameten, Ga‰per! Stvar je taka:

pet tisoã in stara dva bosta najbrÏ ‰e kaj primaknila;
dekle pa, kakor se spodobi. Pa saj ima‰ sam oãi.«

»Zbogom, Tetrev!«

BES

SVETLOBA IN SENCA

248

»Ga‰per, Ga‰perãek, kam pa dirja‰? Kako sem se za-

sopel! Ti, ‰e nekaj! Ali je res ‰el Tone RoÏmana toÏit?«

»Res, in prav ima. Jaz bi ga tudi.«
»Kaj pa imata vendar? Jaz nisem niã sli‰al in ne vem

niã.«

»âe niã ne veste, kaj pa govorite?«
Tetrev se je ustavil, ker je bil ope‰al. Neprijetno zavzet

je gledal za fantom. »Ti, Ga‰per,« je vpil za njim, »nad
lazom je podrl veter eno staro, trhlo hru‰ko. Ali jo smem
jaz s poti spraviti?«

»Pojdite Toneta prosit!« je dejal Ga‰per, ne da bi se

ozrl. Tetrev bi bil najraj‰i par prav gorkih za njim poslal;
zakaj Ga‰perjevo vedenje se mu je zdelo grdo, brezob-
zirno, nehvaleÏno. Tetrev je bil vendar njegov sorodnik,
trikrat toliko star, stokrat toliko sku‰en, in kako je delal
zanj! »Ti smrkavec, ti!« je dejal polglasno in se ozrl, ãe
je sam. O, ãe bi se ne bal Tetrev, da si pokvari bodoã-
nost, bi Ïe pokazal temu fantalinu. Ampak oziri, ti kaze
po‰tene misli, ti veÏejo mo‰ke jezike, ti izkrivljajo pra-
viãna dela. Seveda, ãe se pomisli, da so vsi drugi moÏje
polni ozirov, kaj bi jih zamerili Tetrevu! Tetrev se je ozi-
ral tako rekoã na Ga‰perja, pravzaprav pa nase; ali ne
takisto tudi toliko drugih obzirnih moÏakov?

»âlovek hoãe ljudem dobro,« je godrnjal Tetrev; »in

to je zahvala.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

249

Ga‰per pa je premi‰ljeval sam svoje stali‰ãe. Na misel

mu je hodilo, kako prijetno je Ïivel v prej‰njih ãasih. Kar
je bil okusil grenkobe, je bilo izginilo iz spomina; kar je
bilo veselega, je lep‰ala veãerna zarja. Nikoli veã ne bo
tako. Stric Tone mu stoji sovraÏen nasproti, Mana se hu-
duje nanj, France se ga ogiblje, in sestra je vsa Ïalostna
in potrta. In kako rad je imel on Bricovo druÏino! Oh,
Anka je najbrÏ Ïe naprej slutila, kak‰en ãlovek se ji bliÏa.
Rozalka ga ‰e ne pogleda veã. Ostal mu je ‰e Janez, do-
ma ravno tak reveÏ kakor on pri Klanãarju. Najbolj je to
jezilo Ga‰perja, da samega sebe ni mogel popolnoma
opraviãiti. K RoÏmanu ni hotel iti Ïe zaradi prerekanja,
ker bi morda RoÏman valil krivdo nanj, kakor ãe bi bil
on zaãel lagati in obrekovati; in Pepetovega govorjenja
je bil sit. Oh, ãe bi se mogle razmere ublaÏiti, da bi pri‰lo
spet vse v stari tir! PoniÏevati seveda se on ngÌMogel; ãe
bi se mu pa ponudila roka, bi jo zgrabil. Tako ni niã do-
gotovil, niã sklenil, ko se je vraãal zveãer proti domu.

Janez ga je Ïe iskal, da bi se z njim razgovoril. Ko je ‰el

mimo KriÏmana, ga je Liza zaupno poklicala: »Janez,
zakaj vaju pa ni veã v vas?«

»Nisem prav utegnil,« je lagal Janez.
»Pri RoÏmanu sta pa bila,« mu je oponesla.
»Tam je krãma.«
»In Reza, Janez, in Reza! Nikar ne taji, ko dobro

vem!«

BES

SVETLOBA IN SENCA

250

»Kaj meni mar Reza!«
»Tebi morebiti ne, ampak Ga‰perju. Ali misli‰, da sem

jaz kaj huda? ·e mar mi ni. To Ga‰perju lahko pove‰. Jaz
se ne ponujam nikomur in se bom morebiti prej omoÏi-
la kot Reza.«

»Verjamem,« je dejal Janez. »Ti, kaj sem hotel reãi?

âevlje bom te dni enkrat prinesel. Ti ima‰ pa tamle na
oknu lepe cvetice; utrgaj mi eno ali dve, da se malo po-
stavimo!«

»Ali misli‰, da ti jih ne dam?« je dejala Liza in mu na-

trgala cel ‰opek. »Ga‰per naj nikar ne misli, da je sam na
svetu; ti, Janez, si najmanj zatorej. Ampak kaj pripove-
dujejo! Ali res toÏi Klanãar RoÏmana?«

»Menda res, ker je nekaj preveã o njem govoril.«
»Saj mi smo imeli Klanãarja tudi v mislih; ampak na-

paãnega nismo govorili niã. Kaj? Ti ve‰, da nismo govo-
rili niã napaãnega. Tone je po‰ten in dober ãlovek. Pri
nas smo ga zmeraj hvalili; ampak grdih jezikov se dobi
povsod; potlej pa se prislinijo ‰e razna‰avci in podpi-
hovavci. Janez, pridi no ‰e kaj! Ga‰per naj pa gre, kamor
hoãe. âe bi bila hudobna, ‰e privo‰ãila bi mu Rezo.«

»Kako ima‰ delavno roko!« je pohvalil Janez, ko sta si

segla v roke. »To se pozna gospodinja.«

Janez je bil precej bolj‰e volje, ko je odnesel ‰opek za

klobukom in nekaj novih misli v srcu. Ga‰perja je sreãal

BES

SVETLOBA IN SENCA

251

blizu doma. Tiho sta si pokimala, tiho ‰la nekaj ãasa
v‰tric.

»To je vse skupaj prekleta reã,« je dejal Janez. »Ali

ve‰, Ga‰per, da Ïe komaj ãakam, da bi od‰el k vojakom?
To ni nobeno Ïivljenje veã. Mene je sram ‰e k RoÏmanu
iti.«

»Ta je kriv,« je dejal tiho Ga‰per, »da sem jaz do pasu

v blatu.«

»âe bi bila le po kom drugem pri‰la ta reã na dan!

Toda na‰ega oãeta je treba poznati. Saj jim ne more‰ niã
utajiti.«

»Ali ni bilo prijetnej‰e v prej‰njih ãasih, Janez?« je

vpra‰al Ga‰per. »Skupaj smo delali, skupaj zbijali svoje
‰ale, in ãloveku je bilo tako lahko pri srcu. Zdaj je pa
konec. Verjemi mi, da mi je Ïe pri‰lo na misel, da bi pro-
sil strica Toneta, naj mi ostane varuh magari ‰e pet let!
Zdi se mi, da sem ‰e zelo mladoleten.«

»Meni se pa zdi, da sem se za deset let postaral te dni;

tako malo se mi ‰e ljubi noreti. Potrpeti morava; zdaj ne
kaÏe drugaãe. Saj se bo zvedrilo, in spet bo lepo vreme.«

»Tak‰no kakor prej ne veã. Po tebi, Janez, mi bo zelo

dolgãas.«

Dolgo sta se drÏala prijatelja za roke in se poslavljala

kakor za dolgo ãasa; vedela sta pa oba, da se bosta vide-
la vsaj Ïe drugega veãera.

BES

SVETLOBA IN SENCA

252

Po veãerji je vpra‰ala Jerica brata, kaj bodo delali dru-

gega dne.

»Stopi h Klanãarju, kaj misli stric!« je dejal Ga‰per,

naredil kriÏ in vstal od mize. ·el je ‰e v hlev pogledat k
Ïivini, potem pa leã, v nadi, da mu vdahnejo sanje nove
misli za teÏke razmere.

Jerici, ki je dobro razumela bratove besede, se je od-

valil kamen od srca. Vesela je pozdravila strica in teto,
se postavila pred Toneta in mu pogledala svetlo v oãi:
»Ga‰per me je poslal vpra‰at, kaj bomo jutri delali.«
Tone ji je gledal resno v obraz. »Res, stric, res; nikar me
ne glejte tako ãudno! Saj se bova oba pobolj‰ala.«

»Torej vendar spoznava svoj greh?« je segla Mana

vmes. »Ali se ga pa tudi resniãno kesa, ali ga tudi obÏa-
luje? K spovedi naj gre in pokoro naj dela!«

»Teta, ne bodite hudi!« je prosila Jerica. »Saj bo spet

dober. Zapeljan je bil in zdaj se vraãa. Stric, jaz vas ne
morem gledati, ãe se drÏite tako hudo.« Posilile so jo
solze, in zaihtela je na glas.

»Kaj pa se ti cmeri‰« jo je tolaÏila teta. »Saj tebi midva

niã noãeva. Ga‰per je hudoben, Ga‰per.«

»Kdor prosi odpu‰ãanja, se Ïe bolj‰a; kdor pa noãe

odpustiti, pa ne,« je ihtela Jerica in hudo vznemirila
teto, ki ni razbrala zvijaãe, da namreã ne prosi odpu‰ãa-
nja Ga‰per, ampak nekdo drug, najbrÏ brez Ga‰perjeve

BES

SVETLOBA IN SENCA

253

vednosti. Ampak hudo bi bilo, ãe bi teta Mana ne od-
pu‰ãala svojim dolÏnikom.

»Kaj, jaz da mu ne odpustim!« se je zagovarjala. »lz

srca rada vsakemu, kdor se v resnici pobolj‰a.«

»No, kaj pa je ukrenil za jutri?« je vpra‰al Tone.
»Niã, ãisto niã,« je dejala Jerica. »Saj si niã ne upa,

tako je potrt.«

»Poãakaj malo! Grem pogledat, kak‰no bo vreme,« je

dejal Tone, stopil iz hi‰e in si potegnil z rokavom prek
oãi.

Tako je posredovala Jerica med varuhom in bratom,

in pod toplim dihom njenih besed se je tajala ledena
skorja okrog ljubljenih src.

Ga‰per, ki je bil sam spoznal, da je Tone res po‰tenjak,

je to zdaj tudi sli‰al od vseh strani. Odkar se je bilo raz-
neslo, da Tone toÏi, ni bilo o nikomer sli‰ati toliko hva-
le, kolikor o njem. RoÏmani so hodili okrog in iskali priã,
da niso nikoli niã slabega govorili o Klanãarju, in komur
je v tem oziru vest kaj oãitala, je delal s hvaljenjem po-
koro.

Tetrev, ki je bil pripravljen priãati, je RoÏmana miril

in tolaÏil in uãil, kako bo treba govoriti na sodi‰ãu; ne-
koliko je pa tudi pla‰il, ãe‰ da ima on izboren spomin,
da ve vse, kar se je govorilo, in bi lahko govoril, ampak
govoril bo tako, da bo prav. RoÏman pa je govoril lepo
in ginljivo o kr‰ãanski ljubezni in da bi on nikoli ne iskal

BES

SVETLOBA IN SENCA

254

ãasti po sodi‰ãih in da je grdo in pasja navada popada-
ti za besede.

Tetrev, ki je razumel, kam pes taco moli, se je ponu-

dil za posredovavca.

Obrnil se je najprej do Ga‰perja in Janeza, ki ju je

dobil zveãer oba skupaj. Zaãel je zlepa, naj ne bosta tako
ãudna, da bi tlaãila RoÏmana v nesreão, ki ni niã hude-
ga mislil; ãe bi ljudje slutili, da jih za vsako besedo kdo
prime, kdo bi ‰e kaj govoril? âe ni sosed varen pred so-
sedom, ne prijatelj pred prijateljem, kdo bo ‰e komu kaj
zaupal? Ko to ni izdalo, je zaãel stra‰iti, da naj dobro
pazita, da ju RoÏman ne prime zaradi krivega priãeva-
nja; zakaj ãlovek se lahko zmoti in misli, da je kaj videl
ali sli‰al, ãesar ni ne videl ne sli‰al; on, Tetrev, ima do-
bra u‰esa in dober spomin, in se vendar ne spominja, da
bi bil RoÏman govoril katerikrat kaj Ïaljivega o Tonetu;
marnji, kakr‰ne govori ves svet, vendar niso Ïaljenje;
RoÏman si bo najel najhuj‰ega odvetnika in gorje jima,
ãe poreãeta kaj preveã; Ga‰perjevo priãevanje pa sploh
ne more obveljati, ker je on pod Tonetovim varu‰tvom;
za svojega varuha bi marsikdo priãal. »Zatorej, Ga‰per,
varuj se! Priãe so bile Ïe tudi kaznovane; pred sodi‰ãe je
pri‰el marsikdo kot priãa, ostal je pa tam kot zatoÏe-
nec.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

255

»Niã se ne trudite, Tetrev!« je dejal Ga‰per. »Jaz bom

izpriãal ne samo, da je RoÏman res govoril, kar je govo-
ril; ampak bom tudi prisegel, da ni res, kar je govoril.«

Tetrev je od‰el poroãat RoÏmanu, kako je opravil. Ja-

nez pa je zaãuden vpra‰al Ga‰perja, kako on ve, da RoÏ-
man ni resnice govoril.

»Ker vem, kdo je ubil Miha,« je dejal Ga‰per.
»No, kdo?«
»Svojega oãeta vpra‰aj! Ta je meni povedal. Klanãar je

nedolÏen, in resnica naj pride na dan.«

Janez je povedal doma oãetu, kaj mu je bil Ga‰per za-

upal, in stari Bric se je zelo prestra‰il. Vest ga je spekla,
da je ravnal brez Tonetove vednosti. A kdo si je mogel
misliti, da bo fant tako brezobziren proti svojemu oãe-
tu in proti samemu sebi! Dvomiti pa se ni dalo, da ne bi
njegova trma izvr‰ila, kar si je vtepla v glavo. Bric je pre-
mi‰ljeval, kaj bi bilo storiti. Da mora Tone zvedeti, kaj se
pripravlja, da ne bi pred sodnikom osupel nepremi‰-
ljeno govoril, to mu je bilo jasno. Neutegoma se je od-
pravil h Klanãarju.

Tone se je res hudo razsrdil na svojega prijatelja, ki je

brez njegovega dovoljenja in brez resniãne potrebe iz-
dal skupno skrivnost.

»Jaz tega ne bom izpriãal; to ti povem, Bric,« se je hu-

doval. »Jaz ne bom izpriãal.«

»Ga‰per je bral tudi tisto pisanje,« je dejal Bric.

BES

SVETLOBA IN SENCA

256

»Kak‰no pisanje?«
»Kar je bil podpisal Ga‰per na smrtni postelji.«
»Oh, ti nesreã!

ãlovek!« se je udaril Tone ob ãelo.

»Kaj ti je vendar v glavo padlo? Oh, da sem pustil pisa-
nje v takih nepremi‰ljenih rokah! Ti, Bric, takoj mi pri-
nesi tisti list!«

Bric je ‰el, in Tone je razburjen preudarjal, kaj bi bilo

ukreniti. Da ne sme grozna novica na dan, mu je bil ne-
omajen sklep; a kako prepreãiti nesreão? Takoj je poslal
po Ga‰perja.

Hkrati sta pri‰la Bric in Ga‰per. Tone je iztrgal Bricu

list iz rok in vpra‰al Ga‰perja, ãe misli res ogrditi spomin
svojega lastnega oãeta pred sodi‰ãem.

»Res,« je dejal Ga‰per in stisnil usta. »Vas sem obdol-

Ïil po krivem; zato bom zdaj govoril resnico.«

»A v kak‰no ime spravi‰ oãeta in sestro in sebe, v

kak‰no ime!«

»V pravo. âe bi bil jaz zakrivil, kar je moj oãe, bi ob-

dolÏil sebe.«

»Ti si pa res dober sin svojega oãeta.«
»Dober ali nedober; zame je oãe to, kar je; naj potem

zve svet ‰e kaj o njem ali niã.«

»Usmili se vsaj svoje sestre!«
»Jaz in sestra si nisva izbirala oãeta.«
»Poglej, Ga‰per, ta list!« je dejal Tone.

BES

SVETLOBA IN SENCA

257

»Poznam,« je prikimal Ga‰per. Tone je vÏgal Ïvep-

lenko in seÏgal zmeãkani papir.

»To priãevanje je v kraju,« je dejal, »in jaz tudi ne

bom priãeval.«

»Ali mislite, da vas ne bodo potem ljudje ‰e huje sum-

niãili?«

Tone in Bric sta silila v trmastega fanta, naj ne ravna

tako brez glave, da bi se moral kesati vse Ïive dni. Ga‰-
per se ni dal preprositi; striãevo ravnanje je le ‰e utrja-
lo njegov sklep; tako lepo, tako plemenito se mu je vide-
lo; stric Ïrtvuje svoje dobro ime tujemu; da bi njemu in
njegovemu oãetu prizanesel, prena‰a grda sumniãenja;
nobene besede in ãrhnil o tem, kar je vedel; on je dolÏil
strica, stric njega zagovarja; kako bi mogel nositi tolik-
‰en dolg vse Ïivljenje na svojih ramah!

Ga‰per se je zaprl doma v sobo, skril obraz v klobuk

in se razjokal od jeze nad samim seboj; njegovega skle-
pa ni mogla omajati nobena moã.

Bric in Tone pa sta se posvetovala, kaj bi bilo storiti v

tej stiski. Da bi res sum ostal na Tonetu, ãe bi kar tako
umaknil toÏbo, o tem sta bila oba prepriãana; potem bi
se ‰ele razvezali jeziki.

Kakor nala‰ã je pri‰el Tetrev posku‰at svojo sreão kot

posredovavec pri Tonetu, ko je bil pri Ga‰perju pogorel.

»K tebi sem namenjen, Tone,« je dejal.

BES

SVETLOBA IN SENCA

258

»Glej ga!« je dejal Bric. »Jaz sem pa zmeraj mislil, da

ti nikoli ne ve‰, kam si namenjen.«

Tetrev je takoj naãel svojo zadevo in menil, da je sem-

tertja dobro ljudem jezike zavezati, sicer bi obirali ãlo-
veka kakor ãe‰njo ob cesti; ampak kr‰ãanska ljubezen je
tudi lepa ãednost.

»Torej, Tone, kako sta z RoÏmanom? Dajta no, porav-

najta se no! Kratka sprava je bolj‰a ko dolga pravda in
sosed je le sosed. Danes potrebuje on tebe, jutri ti nje-
ga. Ali ni res?«

Tone je pritrdil, da je to Ïe res, na kar se je Bric vmes

vtaknil, ki se je zbal, da pojde vse pregladko in da bo
Tetrev zasledil, kako stvari stoje. Bric je menil, da eden
mora biti obsojen in kaznovan, da se drugi opla‰e; da je
njegov sin ‰e marsikaj sli‰al, kar je RoÏman Ïaljivega go-
voril, in da se utegne to tudi pred sodi‰ãe spraviti. »In
tudi ti, Tetrev, nisi tako nedolÏen, kakor se dela‰.«

Tetrev se je rotil, da se on ne spominja, da bi bil kate-

rikrat kaj Ïaljivega govoril.

»âe se sam ne spominja‰, ti bodo pa drugi pomaga-

li,« je dejal Bric, tako da je bil Tetrev kmalu zadosti vo-
ljan in ‰e bolj vnet za kratko spravo. Toliko so se dogo-
vorili, da umakne Tone toÏbo, ako prekliãe in obÏaluje
RoÏman svojo Ïalitev v tistih novinah, ki leÏe pri njem
na mizi.

BES

SVETLOBA IN SENCA

259

»In kako rad bo preklical!« je dejal Tetrev, ko se je od-

pravljal. »Vidva ne vesta, kako se mu tiste ‰iroke hlaãe
tresejo.«

Tetrev, ki je bil tudi zase v strahu, je napel vse strune,

da je spravil RoÏmana v potrebno ubranost. Pripovedo-
val je, kako silno se je trudil in muãil, da je hudega To-
neta vendar toliko omehãal, da se je nekoliko vdal nje-
mu, Tetrevu, na ljubo, ki je Ga‰perju sorodnik. Pripeljal
je skesanega RoÏmana sam h Klanãarju, preden so ‰e
mogle poseãi vmes s svojimi jeziki domaãe Ïenske. Pre-
klic se je sestavil tako, da se je oziral na obe strani. Po-
tem so si prijateljsko segli v roke.

»Trdo je ‰lo,« je dejal Tetrev, ko je spremljal RoÏma-

na proti domu. »Hvala Bogu, da sva to zdraho skupaj
zbila! Razpoke se morajo pa ‰e zaliti, pravijo kleparji.
Kaj, RoÏman? Ampak doma nikar ne pravi, kako smo se
pogovorili, in o preklicu molãi!«

BES

SVETLOBA IN SENCA

260

XIII

nevnik je imel naroãen v vasi samo RoÏman. Bra-
li so ga domaãi ljudje navadno le ob nedeljah; Ïan-

darji, eksekutorji, agentje, kadar so hodili skozi vas.
RoÏman je tuhtal in raãunal, kdaj bi utegnil iziti list z
njegovim preklicem. Okoli tistega dne je zaãel sam ho-
diti na po‰to, ãe‰ da ima tudi drugih opravkov. Dvakrat
je ‰el zaman; v tretje je pa prestregel novine, in pogrel
ga je natisnjeni preklic. ·e brati ga ni hotel do konca;
nadpisa in podpisa je imel do grla dosti in kar hitro je
izrezal tisti kos. Doma je vrgel novine zaniãljivo na
mizo, ãe‰ da ni notri nikoli niã, same ãenãe, katerih ‰e
stare babe ne verjamejo, in da je ‰koda vsakega krajcarja
zanje. Pepe pa je rad bral, in posebno mu je ugajalo, ãe
so se nasprotniki prav lasali. Kdo pa poslu‰a mirne lju-

BES

SVETLOBA IN SENCA

261

di, in naj se ‰e tako modro razgovarjajo! âe se pa zaãne-
ta dva psovati, dere vse vkup.

»Ata, tukaj pa nekaj manjka,« je dejal Pepe, ko je bral

nekaj ãasa.

»Ali res?« se je ãudil oãe. »Glej ga, spaka; pa res. To je

bilo pa konfiscirano. NajbrÏ je bilo kaj resniãnega.«

Sploh pa te novine niso obleÏale na mizi. Komaj jih je

bil sin prebral, jih je oãe konfisciral. Drugi dan je RoÏ-
man vendar tudi ‰e sam ‰el na po‰to, nekaj zato, da je
domaãim sled zme‰al, in potem, ker se je bal, da bo ta
preklicani preklic, ki je bil prviã konfisciran, drugiã na-
tisnjen. Hvala Bogu, ni ga bilo, in svet se je sukal spet
naprej v starem tiru.

Tonetu ‰e na misel ni pri‰lo, da bi se ‰el prepriãat, ali

je iz‰el preklic ali ne; on je bil vesel, da se je zadeva
ugodno re‰ila, in Tetrev je bil v milosti pri njem in pri
RoÏmanu. Zato je pa tudi zaupno tolaÏil RoÏmana.

»Ali misli‰ ti, TomaÏ,« je dejal, »da bom jaz komu po-

vedal, kako sta se vidva pobotala? Vraga bom povedal,
ãrnega. Kaj pa to drugim mar, kar imamo mi med seboj!
Na tvoje zdravje!«

Ga‰perju pa se je toÏilo po ljubi prisrãnosti prej‰njega

Ïivljenja. A zbliÏevanje je bilo teÏko; njegovemu pono-
su se je zdela vsaka neÏna beseda poniÏevanje, drugi pa
so sodili po zunanjosti. Parkrat se je bil namenil mlade-
niã k Bricu, kakor da bi ‰el po Janeza; a sredi pota se je

BES

SVETLOBA IN SENCA

262

vrnil, v strahu, da ga bodo osorno sprejeli in bo on taki-
sto odgovoril. K Tonetu je po‰iljal Jerico, ki ga je tudi pri
Bricovih opraviãevala in zagovarjala.

Rozalka, ki je bila posebno huda nanj, pa je bila teh

misli, da je premajhna kazen zanj, ãe ona ne govori z
njim, da ga bo treba prav po‰teno o‰teti. In to je tudi
storila. Pri prvi priliki, ko je dobila samega, mu je zaãe-
la na‰tevati storjene grehe, in tako grdo se ji je zdelo, kar
je bil on zagre‰il, da se je nazadnje sama razjokala. »In
jaz sem te tako rada imela!« je pojemala. »Oh, da se je
to zgodilo!«

»Se je Ïe moralo,« se je zagovarjal Ga‰per, ki je precej

skru‰en poslu‰al dolgo pridigo.

»Kaj! Moralo?« je vzkipela. »Nazadnje bo‰ ‰e rekel,

da je bila to boÏja volja. Hudobnega duha volja je bila to,
da ve‰.«

»Drugim ljudem sem verjel,« je dejal Ga‰per.
»Zdaj pa ima‰. Kaj pa hodi‰ po hi‰ah, ko ima‰ doma

po‰teno druÏbo! Seveda te vabijo; ampak ãe bi bil ti za-
dosti mo‰ki, bi se bil ustavil.«

»Vse je res, Rozalka, kar mi oãita‰, in saj ti pravim, da

mi je hudo.«

»Ali misli‰ ti, da meni ni? Seveda Liza in Reza in bog-

ve ‰e katera ti hodijo po glavi; zato pa je tako.«

»To pa ni res, Rozalka,« se je zagovarjal Ga‰per, vesel,

da se more po‰teno braniti. »To si si ti izmislila, ali pa ti

BES

SVETLOBA IN SENCA

263

je kdo natvezel. Jaz se ne brigam za nobeno niã, in naj-
ljub‰e bi mi bilo, ãe bi moglo biti ‰e vse tako, kakor je
bilo. Jaz morda tudi nisem toliko kriv, kakor ti misli‰.«

»Oh, saj sem te jaz Ïe do zdaj zagovarjala, ãeravno se

mi je zdelo, da nisi vreden. Torej glej, da se pobolj‰a‰, in
ostani potem moÏ beseda!«

Segla sta si v roke, in obema se je olaj‰alo teÏko srce.

Ga‰per bi bil ‰e huj‰e besede rad prenesel, samo da bi se
obnovilo prej‰nje prijateljstvo, in hvaleÏen je bil Rozalki.
Rozalko je pa samo ta misel ‰e muãila, ãe ga ni morda
pretrdo prijela; zakaj marsikak gre‰nik se pod prehudo
besedo ne pobolj‰a, marveã zakrkne. To bo treba vse
popraviti. Doma mu je pa gladila pot v hi‰o, in pomagali
sta ji Jerica in teta Mana.

Kmalu potem je naznanila Jerica Ga‰perju, da se po-

pelje drugega jutra varuh z njim k sodi‰ãu, da se izvr‰i
izroãitev. Ga‰per je nekoliko osupnil. Po eni strani mu je
bilo ljubo, da se re‰i nadzorstva in ozirov; milo se mu je
pa tudi storilo, ko je pomislil, zakaj stric tako hiti.

»Pojdi stricu povedat,« je naroãil sestri, »da se nika-

mor ne mudi. Eno leto lahko ‰e ostane, kakor je bilo.«

Klanãar se ni vdal, in drugega jutra sta se odpeljala.

Ga‰per, ki je vozil, je hotel spredaj sedeti; a Tone mu je
rekel, da naj sede poleg njega, da se ne bo videlo, kakor
da bi orala in eden za kle‰ãe drÏal, drugi za drevo.

BES

SVETLOBA IN SENCA

264

Dolgo ãasa sta molãala. Ga‰per si ni upal govoriti,

Tone pa ni hotel, ker ni vedel, kak‰nih misli je Ga‰per.

»Stric,« je spregovoril naposled Ga‰per, »ali vam ni

sporoãila snoãi Jerica, da se meni niã ne mudi?«

»Sporoãila,« je dejal Tone, »in vse to sem preudaril.

Stvari stoje zdaj tako. âe bo‰ pameten, si zadosti star; ãe
pa ne bo‰, ti tudi leta niã ne pomagajo.«

Potem sta molãala vso pot.
Pri sodi‰ãu se je vse gladko uredilo, in sodnik je raz-

loÏil mlademu gospodarju, s koliko skrbnostjo je var-
oval varuh njegove koristi in da naj on zdaj dokaÏe s
pridnostjo in razumnostjo, da je res polnoleten. »Zdaj
pa glejte,« je dejal, »da doboste kmalu po‰teno in prid-
no Ïeno!«

Stric in Ga‰per sta potem kosila skupaj in se kmalu

odpeljala proti domu.

»Sodnik meni,« je dejal Ga‰per, »da naj bi se jaz kma-

lu oÏenil.«

»Saj ti ne kaÏe drugaãe,« je dejal Tone. »Ali ima‰ Ïe

kak‰no nevesto v mislih?«

»Imam in nimam.«
»Katero pa?«
»Bricovo.«
Tonetu je pregnala ta novica precej neprijetnega spo-

mina na Ga‰perja iz srca.

»Ali Anko?« je vpra‰al ãez nekaj ãasa.

BES

SVETLOBA IN SENCA

265

»Ne, Rozalko,« je dejal Ga‰per in se obrnil stran, ker

se je nerad spominjal, kako je bil pri Anki naletel.

»Denarja ne bo,« je pripomnil Tone.
»Vem.«
»Ampak pridna bo in po‰tena in z Jerico ne bo grdo

ravnala.«

Molãala sta spet, a ãutila sta oba, da sta se zelo zbliÏa-

la; zato sta bila tudi bolj‰e volje. Pri slovesu se je Ga‰per
zahvalil stricu za vse, kar je dobrega od njega prejel, in
stric mu je prav krepko stresel roko in mu vo‰ãil veliko
sreãe v gospodarstvu.

Tone je seveda o prvi priliki povedal Bricu, kar mu je

bil Ga‰per razodel; Bric je povedal Ïeni, in ta je vzela v
roke Rozalko. Dekle je zardevalo in se muzalo materi,
ko jo je resno opominjala, da se mora vesti zanaprej pa-
metno in modro in ne se norca delati iz Ga‰perja; zakaj
vsak mladeniã tega ne prenese; da mora bolj gledati na
obleko in ne hoditi okoli razmr‰ãena kakor brinov grm.

»In molãi, ti neumnica, in ne razklepetavaj, kar si sli-

‰ala!« je dejala mati, ki je bila v prej‰njih ãasih tolikokrat
oãitala hãerki, da se neãimrna preveã ozira na svojo
obleko. »âe zvedo ljudje prezgodaj, bodo razdrli.«

Tudi ta opomin je bil odveã; saj je bilo radosti prime-

‰anega dosti strahu. Bogve ãe je oãe prav sli‰al, kar je bil
stric povedal, in ãe je stric Tone prav razumel Ga‰perja,
in zakaj tega ni na spregled? Tako je bila Rozalka zdaj

BES

SVETLOBA IN SENCA

266

vesela, zdaj pobita in vedno razburjena. Med vsako pri-
jetno misel ji je vsilila razdraÏena domi‰ljija vse polno
nevarnosti, kako je fant nagel, brez prave stalnosti, kako
si z oãetom nista dobra, kako sklepa zakone navadno
dota, in bogve kaj ‰e. Jerice se je pa zdaj ‰e bolj okleni-
la, in celo okoli brata Janeza, ki ga je prej zelo vkraj de-
vala, se je zaãela ljubeznivo smukati, da bi ji povedal kaj
o Ga‰perju.

Ko je pa nekega popoldne Jerico iskala, je naletela na

Ga‰perja.

»Zdaj, Rozalka, mi ne uide‰,« jo je prijel za roko tako

trdo, da je bila prepriãana, da mu je ne more iztrgati, in
oãi so se mu tako ãudno svetile, da jo je vroãina sprele-
tela. »Ti bo‰ moja Ïena. Govôri!« in gubanãil je ãelo, ka-
kor da bi ji smel ukazovati.

»Nekoliko moram vendar premisliti,« je dejala.
»Niã ne bo‰ premi‰ljevala. Dokler ne dobim odgovo-

ra, ne pojde‰ od tod.«

»âe Ïe mora biti, v boÏjem imenu! Ampak izpusti

me!« je dejala in zbeÏala.

Domov pa ni ‰la; iskala je Jerico, kjer je slutila, da je

ni, in urejevala razburkane misli. Lice ji je Ïarelo od ra-
dosti, ko se je sku‰ala domisliti vseh podrobnosti in ma-
lenkosti tega razgovora. âisto natanko se ni mogla
spomniti vseh besed, ki jih je bil govoril Ga‰per. Seveda,
ker je bilo vse tako v naglici. Ga‰per bo moral ‰e pono-

BES

SVETLOBA IN SENCA

267

viti, kar je bil rekel. Bogve kaj je bila vse presli‰ala, ko je
bila tako vznemirjena in se je morala kar na lepem od-
loãiti. Ali naj bi se bila obotavljala? âemu? Saj bi se tudi
druga nobena ne bila.

·e tistega veãera je pri‰la k Bricovim teta Mana v vas.
»Joj, joj, Anka,« je dejala in ogledovala cvetice po ok-

nih, »pri vas pa mirta cvete. Ali imate nevesto v hi‰i?«

»Niã ne vem,« je dejala Anka in se sklonila na ‰ivanje.
»Oh, kako skriva‰, Rozala!« se je obrnila na mater.

»Rozalka je vendar nevesta. Ali ni ‰e niã rekel?«

»Kdo?«
»Ga‰per vendar.« Anki je utripalo srce, kakor bi ji ho-

telo prsi razgnati. ârno se ji je storilo pred oãmi, in kole-
na so se ji ‰ibila, ko je hitela iz hi‰e, da si oddahne. Pre-
vzelo jo je grozno kesanje, da je odbila svojo sreão in za-
grebla svoje nade. In zdaj je vse konãano, in zamujeni
trenutek se ne vrne veã. — »Kak‰ne misli! Kak‰ne Ïelje!«
se je z grozo zavedela. Kak‰no Ïalovanje za posvetnim
veseljem in nevo‰ãljivost celo proti sestri! Oh, grde mi-
sli! — Premagala je svoja ãustva, zbrala duha in se vrnila
v sobo s trdnim sklepom, da se bo krotila in brzdala.

»Kako da si tako bleda, Anka?« je dejala Mana. »Pre-

veã dela‰ in premalo poãiva‰.« Medtem je pritekla Ro-
zalka. »Poglej to punco, kak‰na je! Kar na vrt jo presa-
dimo! Kako je, nevesta?«

BES

SVETLOBA IN SENCA

268

»Oh, kako ste sitni, teta!« se je branila Rozalka in

objela Anko, in obe sta jokali, ena od veselja, druga pa
se je muãila in premagovala, da ne bi bilo od zavistne
Ïalosti.

»Kakor lilija in vrtnica,« je razlagala Mana, ki je pa

zaãela, ko je pri‰el ‰e Bric, resneje govoriti. »Zdaj se
smeje‰ in veseli‰, dekle,« je dejala; »ampak zakonski
stan je teÏak stan, stan trpljenja in pokore, in neki sveti
moÏ je rekel, da bi se malokdo poroãil, ãe bi premislil
vse teÏave, ki ga ãakajo.«

»To je res,« je dejal Bric, »in ta sveti moÏ je bil gotovo

oÏenjen.«

»âe so druge pretrpele, bo Rozalka tudi,« je pripom-

nila mati.

»Naj bo, kakor je boÏja volja,« je dejal Bric, ki se je

spomnil, koliko je trpela rajna Jerica in ãe se morda
Rozalki pri Ga‰perjevem sinu ne bo godilo bolje.

»Medve, Anka,« se je obrnila Mana k Anki, »pa bova

ohranili svoj dekli‰ki stan, prosti in nezavezani. RoÏma-
rin ima svoj duh, naj bo zelen ali pa suh. Zelen venec
bova nosili, in belo krsto nama bo stesal Tone ali pa
France.«

Anka je tiho prikimala, Ïalostna, da se ne more s ses-

tro tako od srca veseliti, kakor bi se bila rada.

Pozneje je pri‰el Ga‰per z Janezom, in mati ga je spre-

jela prijazno, kakor da bi se zadnje ãase ne bilo niã pri-

BES

SVETLOBA IN SENCA

269

godilo, niã spremenilo. Staremu Bricu je bil pa kakor
tudi Ga‰perju spomin pre‰lih dogodkov ‰e na poti, da se
nista mogla neprisiljeno razgovarjati. Anka je bila vesela
videti; Ga‰perjevim oãem pa se je umikala, brez teÏave;
zakaj fant si jo je komaj upal pogledati, tako vzvi‰ena in
sveta se mu je zdela.

Novica o zaroki se je ‰e tisti veãer raznesla po vasi, in

‰e tisti veãer je Tetrevu RoÏmanka vrata pokazala.

Pri Bricu so zaãeli pripravljati balo. Tone in France sta

delala postelje, omare, skrinjo, zibelko in kar je druge-
ga potrebnega pohi‰ja.

»Ampak hrastov in orehov les, Tone,« je dejal Bric, ko

je pri‰el zraven, »to je zame predrago.«

»Niã se ne boj, Bric!« je dejal Tone. »To bo moj ne-

vestin dar, ker imam Rozalko rad.«

»Tone, ta je mo‰ka. Bog ti povrni! Jaz in vsi moji otro-

ci vkup ti ne bomo nikoli mogli.«

Z Mano je prinesel France teÏke kose hodnega in

praÏnjega platna, in Mana je namignila, da to ‰e ni vse,
kar bo ona dala, in ona ni samo tiho dajala kakor brat
Tone, ampak na vsako dobroto je ‰e navrgla prelepih
naukov za nevesto in Ïenina.

Anka je ‰ivala od jutra do veãera in si mela oãi, ki so

jo skelele od drobnega dela in zadrÏevanih solz. Silila se
je, da bi bila videti vesela in brezskrbna, in premi‰ljevala
zraven, ãe ni morda to kak‰na hinav‰ãina. Îalost seve-

BES

SVETLOBA IN SENCA

270

da bi bila spet zavisti podobna, tako da bi bila pravza-
prav najbolj‰a popolna ravnodu‰nost, kakor da bi se vsi
ti dogodki nje kar niã ne tikali. A ãe pomislimo, da ohra-
ni ravnodu‰nost tudi modrijan navadno samo toliko
ãasa, dokler se mu dobro godi, se ne bomo ãudili, da se
je Anka prav teÏko borila sama s seboj in da je bila ‰e
marsikako jutro blazina pod njenim obrazom vlaÏna od
gorkih solz.

Pri‰la je jesen. Zjutraj in zveãer se je vila siva megla ob
tihi Temenici; teÏka rosa je legala na travnike; po str-
ni‰ãih so se spreletavale vrane, in pod pisanim pla‰ãem
je mirno dremal trudni gozd. BliÏal se je ãas, ko bosta
morala odriniti Janez k vojakom in France k mestnemu
mizarju v Ljubljano. Do zadnjih tednov se niso ne fan-
ta ne star‰i mnogo brigali za to spremembo; polagoma
so pa zaãela tega in onega obhajati neprijetna ãustva.
Prviã v Ïivljenju bo treba iti za dolgo ãasa od doma, in
bogve kako bo v tujini. Fantoma se je zdelo, da dobiva-
jo domaãi kraji lep‰a lica, domaãi ljudje prijaznej‰e
obraze, in Janezu se je kar stoÏilo, kadar so se njegove
oãi ujele z materinimi.

»Kaj me tako gleda‰, Janez?« ga je spra‰evala mati in

mu gladila kodrasto glavo. »Glej, kmalu bodo padli ti
lasje, in voja‰ko suknjo bo‰ oblekel in konja krotil; mi
bomo pa v skrbeh, kako se ti godi, in ãe nima‰ hudob-

BES

SVETLOBA IN SENCA

271

nega poveljnika, ki bi te muãil.« Inako se ji je storilo.
»Oh, komaj odrastete otroci, pa morate od doma. Nam
bi morali pomagati, pa morate v tujo sluÏbo. Kaj se
hoãe!«

In kako je bil zdaj poslu‰en Janez! Kar gledal je, kje bi,

mogel komu ustreãi, kakor da bi hotel pokoro delati za
prej‰nje grehe in zapustiti za seboj dober spomin. Ved-
no je bil doma, vedno pri delu; ‰e h Ga‰perju je ‰el malo-
kdaj, ker je pri‰el navadno Ga‰per k njemu.

»Preden odideta vidva,« je dejal nekega veãera Tone

Francetu, »pojdemo ‰e na Primskovo na boÏjo pot in na
grob na‰ega oãeta.«

Bricovim otrokom je bilo to vsem prav; samo Anka je

menila, da bi raj‰i doma ostala, ker ima toliko dela.

»Ne, ti pojde‰ tudi,« je dejala mati. »Doma ostaneva

jaz in oãe.«

»No, saj res ni toliko dela,« je pritrdila Anka, ki se je

takoj spomnila, da ni povedala pravega vzroka, zakaj bi
raj‰a ostala doma.

Tako sta se napotila Tone in Mana s svojimi mladimi

romarji skoz hladno meglo, ki je se pokrivala doline in
griãe proti daljnogledni cerkvici na Primskovem. Teta je
nesla nekaj sveã v dar, Anka in Jerica v ko‰aricah, kar se
je bilo napeklo za na pot.

»Hodili bomo poãasi in skupaj, Ga‰per in Rozalka,« je

dejala Mana, ko sta zaãela onadva hitreje stopati. Ime-

BES

SVETLOBA IN SENCA

272

la sta si namreã marsikaj povedati, kar bi drugih ne za-
nimalo.

Z Jerico sta hodila Janez in France, ki sta se kosala,

kdo bi jo bolje zabaval. Jerici bi bilo pa kakor tudi Fran-
cetu ‰e ljub‰e, ãe bi se bil pridruÏil Janez ostali druÏbi.

»Kmalu se bomo loãili, France,« je dejala Jerica. »Ti

pojde‰ v Ljubljano, in mi ostanemo tukaj. En teden po-
tem, in ne bo‰ se nas veã spominjal.«

»Jaz ne veã spominjal!« je ugovarjal fant. »Noã in dan

bom mislil na vas.«

»Jaz pa, kakor sem prisegel,« je dejal Janez, »na su-

hem in na morju, na tem in na onem svetu.«

»Ampak ti, Jerica,« je dejal France, ko je bil stopil Ja-

nez naprej, »ti me bo‰ pozabila, in vendar sva se skupaj
igrala in skupaj rasla.«

»Oh, France, nikoli.«
»Ali res nikoli?«
»âe ti reãem.« Janez je pri‰el nazaj in se zaãel baha-

ti, kako bo Ïvenketal z bridko sabljo in svetlimi ostroga-
mi in kako bo sukal iskrega konjiãka.

Zadaj pa je hodila Anka s Tonetom in Mano in molila

sama zase.

Sonce je priplavalo izza Sv. Kuma, ko so pri‰li na vrh

zelenega stoÏca, ki nosi prijazno cerkvico. V cerkvi je
priporoãala Rozalka v goreãih pro‰njah Materi boÏji
svojo radost in svojo ljubezen; njej je darovala z vdano

BES

SVETLOBA IN SENCA

273

molitvijo Anka svojo Ïalost in svoje teÏave; vsak je do-
bil dovolj povoda pro‰nji in molitvi in zahvali, in vse je
nekako premotila teta Mana, ko je zaãela na glas naprej
moliti.

Ko so bili pomolili na oãetovem grobu, so sedli na tra-

to, in Anka in Jerica sta odprli vsaka svojo ko‰arico. Gle-
dali so na gorenjske sneÏnike, na hribe in ravni, ki se jih
drÏe, in na megleni pas po savski dolini, Janez in Fran-
ce, kakor da bi si hotela vso to krasoto vtisniti v spomin
za dolgo ãasa, in Anka, kakor da bi jemala slovo. Tone se
je spominjal starih ãasov, ko je sedela tudi tak‰na Jeri-
ca ob njegovi strani, in teta je pogledala Ga‰perja in se
zaãudila spet, da je tako podoben. France in Jerica sta
molãala, dasi bi si imela ‰e marsikaj povedati; tako bli-
zu in tako daleã sta se zdela drug drugemu.

Neka slovesna ubranost je spremljala vse proti domu,

ko so se ozirali nazaj, dokler se je ‰e videla cerkvica.
Malo zadovoljen je bil samo France, ker se mu je zdelo,
da ni zadosti govoril; to se je zdelo tudi. Jerici, ki bi mu
nekoliko veã srãnosti ne bila zamerila.

Na predveãer svojega odhoda sta vzela fanta slovo od

domaãih krajev. Drugega jutra je povila Jerica Francetu
kito cvetja, in Janezu ga je bila pripravila RoÏmanova
Reza, ãe bi se bil pri‰el poslovit; za njim ga pa ni hotela
nositi. Sãakala ga je pa Liza in mu ga pripela, ãe‰ da bi
bila sramota, ãe bi od‰el tak mladeniã brez cvetja. Tone

BES

SVETLOBA IN SENCA

274

je stisnil vsakemu nekaj denarja v roke, in teta je slo-
vesno izroãila vsakemu blagoslovljeno svetinjico in
molek.

»Janez, Bog s teboj in zdrav, ãe se veã ne vidiva!« je

poljubila Anka ljubega brata.

»Saj jaz ‰e ne mislim umreti,« je osrãeval Janez njo in

sebe, »in na vojno tudi ne grem.«

Na obe hi‰i je legla neprijetna ti‰ina. Materi so silile

solze v oãi, in oãetu se ni ljubilo govoriti. Tone in Mana
sta prihajala ãe‰ãe v vas, ker jima je bilo dolgãas, ‰e veã-
krat Ga‰per s sestro. Govorili so najraj‰i o Janezu in
Francetu in ugibali, kateri in kdaj bo prvi pisal.

âez dober teden sta do‰li hkrati dve pismi. Iz obeh je

‰e zvenelo domotoÏje. France je pisal, kak‰na je Ljublja-
na, kak‰nega mojstra, kak‰ne sopomoãnike ima, kaj iz-
delujejo, in da mu ne dela nobena reã preglavice. Pozd-
ravljal je vse skupaj in ‰e vsakega posebej, strica in teto
in Ga‰perja in Jerico. Janez je bil pisal iz Slovenske Bi-
strice, kak‰ne fante je dobil pri dragoncih, kak‰ne kon-
je jahajo, koliko denarja dobe nekateri od doma in da je
on vãasih zelo Ïejen.

»Siromak!« so tarnale Ïenske.
»Razloãno in naravnost pa pi‰e,« je dejal Bric.
Pri‰el je Ga‰per z Jerico, za njima Rozalka in Mana.

Posvetovali so se, kdaj bi napravili poroko, koga bi va-
bili, kdo bo drug, kdo druÏica; zakaj, da bosta Tone sta-

BES

SVETLOBA IN SENCA

275

rej‰ina in Mana teta, to je bilo gotovo; kje bo popotnja
in ãe bi tudi kakih godcev najeli. Bric bi bil rad imel ne-
kaj godbe, in tudi Ïena in Rozalka nista ugovarjali;
ustavila pa se je teta Mana, ãe‰ da je zakon resna stvar
in niã za smeh.

Drugim so tekli dnevi hitro naprej; brez konca in kra-

ja so lezli Anki, ki je komaj ãakala, da bi se Ïe vse dopol-
nilo; s toliko muko, s tolikim premagovanjem in zata-
jevanjem je poslu‰ala te razgovore in posvete, toliko je
trpela na du‰i in na telesu v svojih bojih in stiskah.

BES

SVETLOBA IN SENCA

276

XIV

vatba se je vr‰ila po navodilu tete Mane brez godbe.
Drug je bil France, ki je do‰el iz Ljubljane, Janez pa

ni dobil dopusta. DruÏici sta bili Anka in Jerica, in tako
ljubka je bila Anka v zelenem vencu, da se je RoÏmanov
Pepe zelo navdu‰il zanjo in zelo razjezil sestro Rezo s
trditvijo, da ni ‰e videl lep‰ega dekleta. France pa si spet
ni upal tako govoriti z Jerico, kakor bi bil on rad in ona
tudi. Loãila sta se oba nezadovoljna.

RoÏmanov Pepe pa je res zaãel hoditi za Anko, in

ãudno, dekle se ga ni niã prestra‰ilo, ko se ji je pribliÏal.
Brez najmanj‰ega srãnega boja ga je zavrnila. Seveda ji
Pepe, ki je poznal take ‰ale, ni verjel in podvojil je svo-
je dvorjansko prizadevanje. Ljudje so zaãeli Ïe govoriti,
in Tetrev, ki je slutil ugodno priliko, da se RoÏmanovim
znova prikupi, je opozoril na preteão nevarnost Pepeto-
ve star‰e, ki so bili odloãno proti zvezi; zakaj vedela sta,
da bo potreboval Pepe denarja in spet denarja. Na Pe-
petovem domu se je vnel prepir. RoÏmanka je Tetreva

BES

SVETLOBA IN SENCA

277

za njegovo uslugo pogostila, Pepe pa ga je oklofutal, bo-
leãine, ki jih je moral spet RoÏman plaãati. Take sitnosti
je napravljal zaljubljeni fant ubogim domaãim.

Anka pa je vidno pe‰ala in v prvi pomladi, ko so silili

zvonãki in trobentice izpod juÏnega snega, je legla.
Mana jo je zaãela takoj na smrt pripravljati. Ganljivo je
bilo sli‰ati, kako je prosila odpu‰ãanja ona, ki ni niko-
mur niã Ïalega storila, kako prosila molitve za svojo
du‰o, ko so ji zatrjevali vsi, da potrebujejo mnogo bolj
oni njene pripro‰nje.

»Zbogom, Ga‰per, in zdrav! Ali bo‰ lepo ravnal z mo-

jo sestro?« je vpra‰ala svaka, ko ji je segel zadnjiã v roko.
»Oh, Rozalka, kako se veselim tvoje sreãe!« je vzdihnila
in umolknila.

Koprnela je od strahu, ko ji je Mana toliko pripovedo-

vala o sodbi na onem svetu, in dvakrat je poklicala du-
hovnika. TeÏko je Ïivela, teÏko umrla, uboga, prestra-
‰ena deklica. Tone ji je naredil lepo belo krsto, teta ji je
ovila svetle lase z roÏmarinom, in kakor angel miru je
leÏala na devi‰kem odru.

»Glejte,« je dejala teta Mana, »kako mirno Ïivi in mir-

no umrje, kdor Bogu sluÏi!«

Janez tudi na pogreb ni mogel priti; v tujem kraju se

je razjokal sam, Ïalosten, da ne bo veã videl Anke, ki je
bila vsem tako dobra in ni prizadela nikomur niã hude-
ga.

BES

SVETLOBA IN SENCA

278

»âe ta ni v nebesih,« je dejal marsikak pogrebec, »po-

tem nimamo mi niã upanja.«

Tudi RoÏmanovemu Pepetu se je inako storilo, in

bridko je oãital star‰em, da so oni krivi, da je umrla do-
bra Anka; ãe bi ne bili branili, bi zdaj sreãna z njim Ïi-
vela; tako ji je pa od Ïalosti srce poãilo.

RoÏmanovi so se bali, da si bo Pepe kaj naredil, Tetrev

pa, da bo njemu kaj naredil. Strah pa je bil prazen; v
enem tednu je bila Ïalost utopljena v pijaãi.

Tako se je praznila Bricova hi‰a, in ostala sta kakor pri

Klanãarju samo stara dva.

»Dolgãas je,« je dejal Tone sestri, ko sta sama kosila.
»Dolgãas,« je ponovila sestra, ki se ji tudi ni ljubilo

govoriti.

»V prej‰njih ãasih je vsaj Jerica katerikrat k nama pri-

tekla; zdaj pa ‰e te ni. Kako se pa gledata z mlado gospo-
dinjo?«

»Do zdaj ‰e lepo,« je dejala Mana. »Kadar ji ne bo veã

v‰eã, naj se pa omoÏi. Jaz sem sli‰ala, da hodita KriÏma-
nov in RoÏmanov za njo; Tetrev pa da me‰etari.«

»France se pa obotavlja,« je zdihnil Tone. »Ali ve‰,

Mana, kaj mi je pri‰lo na misel? Midva sva stara. Jaz se
utrudim in moram poãivati, ãe le nekaj ur delam, in ãez
kaj ãasa bo ‰e slab‰e. Ljudem ne morem veã postreãi,
kakor bi rad, in zaboli me vselej, kadar nii kdo reãe, da
bo drugam ‰el. Jaz sem se tolaÏil, da pride France kma-

BES

SVETLOBA IN SENCA

279

lu nazaj in da mu prepustim svoje delo. Toda niã ‰e ne
kaÏe, in najbrÏ bo hotel sam na svoje zaãeti. Ti pa tudi
ne more‰ vsemu kaj. Dekle noãe‰ imeti; Jerica ne uteg-
ne; kdo ti bo pomagal? Kaj pa se je sploh treba nama
tako truditi! Jaz sem Ïe mislil, da bi vse prepustil Jerici.«

»Bricovi so potrebnej‰i,« je dejala Mana. »Jerica je

preskrbljena, naj se omoÏi ali sama ostane; Bricov Fran-
ce pa nima niã, ker bo dom Janezov. Na Franceta ne
smeva pozabiti.«

»France naj vzame Jerico. Saj vem, da sta si dobra,

ampak pogovoriti se ne moreta, in bati se je, da se Jeri-
ca prenagli ali pa da se France kam drugam zagleda.
Francetu in Jerici bi jaz kar izroãil hi‰o. France je po‰ten
ãlovek, in ãe bi Jerica tukaj gospodinjila, bi bilo prijet-
no.«

»To je treba ‰e premisliti,« je dejala Mana. »Saj se ne

mudi nikamor.«

Tone pa si je mislil, da se mudi. France in Jerica se Ïe

dolgo nista videla, in mladi ljudje so pozabljivi. Prav
hudo bi bilo Tonetu, ãe bi dobil Jerico RoÏmanov ali
KriÏmanov in France bogve katero; oba bi se mu odtu-
jila. In njemu je Ïe tako lepo slikala stara domi‰ljija novo
sreão, kako bo gospodinjila Jerica v njegovi hi‰i, se su-
kala po kuhinji, se ‰alila in smejala v delavnici. Kako bi
se dalo to urediti?

BES

SVETLOBA IN SENCA

280

Padla mu je nova misel v glavo. Ko je prviã spet videl

Jerico, jo je naprosil, naj pride popoldne, ãe utegne, da
bo zanj nekaj pisala. Pripravil je tinto, pero, papir za
pisma, in komaj je poldne odzvonilo, je Ïe pri‰la Jerica.

»Francetu v Ljubljano moram odgovoriti,« je dejal

Tone, »pa mi je pisanje Ïe zelo teÏavno. Ali hoãe‰ ti pi-
sati namesto mene?«

»Oh, rada,« je dejala Jerica, sedla za mizo in vzela

pero v roko.

»Takole pi‰i!« je narekoval stric. »Preljubi moj Fran-

ce! Danes ti pi‰em jaz namesto strica Toneta, ki ima za
tako drobno delo preokorno roko.«

»Ampak jaz vendar ne morem pisati,« je ugovarjala

Jerica, »da imate vi okorno roko!«

»Zakaj ne?« je dejal stric. »âe je pa res. Kar pi‰i! Ti

pi‰e‰ v mojem imenu, kakor da bi jaz pisal.« Potem so
pri‰le domaãe novice na vrsto, in da so vsi kolikor toli-
ko zdravi, nazadnje pa vpra‰anje, ãe se ni Ïe France
dovolj izuãil; kdaj se vrne; zakaj strica Toneta Ïe hudo
pobira delo.

Jerica je spet pogledala kvi‰ku in menila, da ne gre, da

bi ona tako pisala.

»Kako da ne? Jaz vendar vem, pri ãem sem. ,Stric

Tone,’ le zapi‰i tako! ,se boji, da bo izgubil vse naroãni-
ke, ãe mu ne pride‰ kmalu ti pomagat. Mi vsi te Ïeljno

BES

SVETLOBA IN SENCA

281

priãakujemo in prisrãno pozdravljamo, posebno pa tvo-
ja Jerica.’«

Jerici so se zbudili spet pomisleki zoper ta konec; vro-

ãina jo je spreletala, in zazdelo se ji je, da se tako ne
more pisati.

Stric Tone jo je miril, ãe‰ da se vsa pisma tako konãu-

jejo, da zmeraj pozdravljajo vsi, posebno pa tisti, ki pise.

Jerica se je vdala, dozdevalo pa se ji je ‰e vedno, da

nekaj ni prav.

Tone je ãakal z veliko radovednostjo, kdaj bo odgovo-

ril France. Toda pre‰el je en teden, odgovora ni bilo.
Tone je spra‰eval Brica, ãe ni morda France kaj zbolel.
Bric je odgovoril, da je pred kratkim pisal in da Ïe pre-
mi‰ljuje, da bi se vrnil. Tone, ki je Ïe mislil, da se je pis-
mo izgubilo, je vpra‰al Jerico, ãe je oddala pismo na
po‰ti; zakaj on ‰e nima nobenega odgovora.

»Meni je pisal,« je dejala Jerica in pogledala stran, »in

vas lepo pozdravlja. Sicer pa ni niã posebnega; zato vam
tudi nisem prinesla pisma brat.«

»Kdaj mu bo‰ pa spet pisala?«
»Sem mu Ïe. Pozdravljeni, stric! Zdaj moram hitro

domov veãerjo kuhat.«

Ta novica je Toneta zelo potolaÏila; ‰e bolj‰e volje pa

bi bil, ãe bi vedel, kako so pri Ga‰perju tiste dni Tetre-
va odpravili.

BES

SVETLOBA IN SENCA

282

Ta moÏ se je namreã zelo bal, da ne bi njegova sorod-

nica Jerica ostala samica, in priporoãal in ponujal ji je na
izbero RoÏmanovega ali KriÏmanovega.

Jerica ga ni nerada poslu‰ala; ãe drugega ne, je bila

vsaj ãast; nekoliko jo je pa tudi jezilo, da se France tako
obotavlja. Da sta oba fanta iz dobrih hi‰, je morala Te-
trevu pritrditi; menila pa je, da se ji niã ne mudi.

»Ali misli‰, da se meni?« je dejal Tetrev. »Ti naredi,

kakor se tebi prav zdi! Andrej je priden in moder, Pepe
pa fleten ãlovek, ravno toliko norãav, da ga imajo ljud-
je radi.«

Svakinja Rozalka je sicer Ïelela, da bi Jerica drugaãe

izbrala; toda bala se je videza sebiãnosti, ãe‰ da dela za
domaão hi‰o, in tudi Ga‰per je prepustil odloãitev ses-
tri sami, ki je premi‰ljevala sem in tja, poslu‰ala Tetre-
va in se mu smejala.

Ko pa je pri‰lo pismo od Franceta, je Tetrevu odklen-

kalo. Da ga ni hotela Jerica veã poslu‰ati, to bi bil moÏ
prenesel kakor Ïe toliko hudega; a miza je ostala praz-
na, in praznih miz se je Tetrev povsod hitro naveliãal.
Prav hud je bil, ko se je poslavljal. Tak‰ni so sorodniki!
Paã res: Bolj ko je svoj, bolj se ga boj!

France je pisal, da se vrne ‰e pred boÏiãem v domaãe

kraje, in v treh hi‰ah so se razveselili te novice.

»Pravzaprav,« je dejal Bric Tonetu, ko sta sedela spet

zveãer skupaj, »gre ãas urno naprej, in ãim bolj se ãlo-

BES

SVETLOBA IN SENCA

283

vek stara, tem hitreje, kakor se dan kraj‰a, kadar se bli-
Ïamo zimi.«

»Meni se zdi pa do boÏiãa ‰e dolga pot,« je dejal Tone.

»Ej, Rozala, kaj pa ti tukaj pripravlja‰? Povojãke! Men-
da vendar ne boste pri vas ‰e kaj kupili?«

»Zakaj pa ne?« je dejala Bricovka. »Enega vnuãka bi

radi imeli, da bi Janez spet enkrat pestoval.«

Îelja se jim je kmalu spolnila, in Tone je drÏal pri

krstu malega Ga‰perãka, ki se je hudo drl.

»Kaj da so Ga‰perji tako hudi?« je dejal Tone, ko sta

prinesla z botro Mano otroka materi.

»Oh, kadar odraste, ga bom Ïe ukrotila; zdaj je pa ‰e

premajhen, ‰e ne razume, revãek, Ga‰perãek,« je boÏa-
la mati ljubljeno prvo dete.

Ko je prvi sneg ‰e leÏal po dolinah, po prisojnih bre-

govih pa Ïe spet kopnel, je pri‰el France iz Ljubljane.
Pozdravil je najprej oãeta in mater in hitel potem k Îa-
garjevim, kjer je objel sestro in svaka in kriãavega neãa-
ka, kjer ga je sprejela Jerica tako prisrãno, da sta domaãa
dva takoj spoznala, pri ãem sta.

Niã manj se ga ni razveselil Tone, ki se je hitro do-

govoril z njim o delu in plaãi, in kar je bilo ‰e potrebne-
ga.

»Za v nedeljo,« je dejal France, »moram pa povabiti

strica in teto k nam na veãerjo. Tako so mi naroãili.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

284

»Prav, France,« je dejala Mana. »Ne bo treba doma

kuhati.«

»Ali si Jerico Ïe kaj videl?« je vpra‰al Tone in ga po-

gledal po strani.

»Sva se Ïe pozdravila,« je menil France.
»Ali ni brhka?«
»Saj je bila vedno.«
»Kdor to dobi, ta bo zadel terno.« — France je priki-

mal.

»Ne vem, kako je,« je dejal Tone sestri, ko se je bil

France poslovil. »Premalo vesel se mi zdi za Ïenina.
Meni bi bilo prav hudo, ãe bi ne pri‰la Jerica v hi‰o. Ona
je kakor sonãen dan; ãlovek se razveseli, ãe jo zagleda.«

France pa je imel dovolj povoda, da se je resno drÏal.

Da vzame Jerico, to je bila enkrat ena; kdaj in na kaj, to
je bila pa druga. Njegovi prihranki niso bili imena vred-
ni, njegova Ïelja pa, da vzame Jerica mojstra, ne pomoã-
nika.

»âe bi bila blizu kje kaka hi‰ica naprodaj, da bi jo ku-

pila,« je preudarjal z nevesto, ki ji prej niso bile pri‰le te
teÏave na misel. »Kaj pa Tetrevova koãa?«

»To je podrtija,« je dejala Jerica zamisljena. »Pa poãa-

kajva ‰e par let. Saj sva ‰e mlada. Ti si nekaj prihrani‰,
moja dota naraste, in medtem se morda ponudi kak‰na
prilika.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

285

Tako se nista mogla mlada dva prav veseliti svoje lju-

bezni. Jerica je prikrivala svoje skrbi, da ne bi mislil brat,
da ga terja za doto; France pa se je posvetoval s star‰i, ki
so dobro uvaÏevali to oviro.

»Najbolj‰e je, da poãakata,« je dejal Bric. »V par letih

bosta laÏe gibala. âe vtakneta ves denar v hi‰o, bosta
dolgo v stiskah, in prva nesreãa bi vama podrla dom.«

»Kaj pa,« je dejal France nekako dvomljiv in negotov,

»ãe bi rekel jaz stricu Tonetu, naj misli name, ãe bi ho-
tel katerikrat prodati svojo hi‰o ali kakorsibodi. Jeriãino
doto bi potem takoj zaloÏil, drugo bi pa odplaãeval.«

»To ni niã,« je dejal oãe. »To bi bilo grdo in umazano;

to bi se reklo: Meni prepusti! Tone nam je toliko dobre-
ga storil, da bi bila vsaka pro‰nja nehvaleÏnost. Poãakaj-
ta!«

V nedeljo je bila veãerja pri Bricu. Mati je bila kupila

mesa in spekla belega kruha; Tone je bil pa tudi poslal
vina in Mana eno pogaão. Tesno so sedeli skupaj zvesti
prijatelji; a dasi je pripovedoval Bric najveselej‰e dogod-
ke iz svojih voja‰kih let in svojega cerkovni‰kega poslo-
vanja, se ni hotela vneti prava veselost. Jerica in France
sta bila drugam zami‰ljena, Rozala je imela opravka s
streÏbo, in Rozalko je ‰e drÏal doma mali Ga‰perãek, ki
jo je hotel imeti sam zase.

BES

SVETLOBA IN SENCA

286

Da bi oÏivil zabavo, je zaãel Tone draÏiti Jerico, naj se

nikar ne zana‰a, da bi se Ïe mogla omoÏiti; zakaj on je
varuh, on mora dati dovoljenje ali pa mora ona ãakati.

»Oh, saj bom ãakala, stric,« je dejala Jerica, »tudi ãe

mi daste dovoljenje.«

»Ker Ïe o tem govorimo,« je dejal Ga‰per, »bom pa

jaz svojo povedal. Izpeljano ‰e ni; zato sem hotel ‰e mol-
ãati. Jaz bi odstopil Jerici nekaj svojega sveta, vrt in nji-
vo, ki se drÏita skupaj. Tam bi si postavila hi‰ico. Apna
imam, les je pripravljen, kamenja in opeke bi navozil to
zimo.«

Eni so odobravali ta nasvet, drugi so ‰e premi‰ljevali.
»Kaj misli‰, Jerica?« je vpra‰al Bric.
»Ne vem, kaj bi rekla. Kaj misli‰ ti, France?«
»Moja Ïena,« je poudaril Ga‰per, »je tudi teh misli.«
»Torej je le dobra Ïenica,« je menil Bric. »Pri nas ni

nikoli ona mojih misli; zmeraj moram biti jaz njenih.«

Tonetu pa ni ugajal ta nasvet. Povedal je naravnost,

da mu Ga‰perjeva misel ni v‰eã; Jerica bi zazidala svo-
jo doto in se morda ‰e zadolÏila, in ãe bi ne ‰lo po sreãi,
bi morala prodati za polovico svojih stro‰kov, ker se
hi‰a ne da nadrobno prodajati. Potem je razgrnil sam
svoj naãrt.

Tiho so poslu‰ali vsi nepriãakovane besede. Francetu

in Jerici so se svetile oãi od radosti, da se podirajo ovi-
re bodoãe sreãe; Ga‰per je strmel Tonetu v obraz; Bric

BES

SVETLOBA IN SENCA

287

pa se je obrnil proã in priÏigal pipo, da ne bi kdo videl,
kako mu silijo solze v oãi. Tiho je ostalo vse, ko je bil
Tone konãal.

»No, kako je, Jerica in France?« se je oglasil spet stric

Tone. »âe se vzameta, prepi‰em jaz svojo hi‰o in svoje
posestvo na vajudva; ampak izgovoril bom sebi in Mani,
kolikor se spodobi.«

»âe to zares mislite,« je dejal France nekako dvom-

ljivo, »potem bi vam morala ostati midva hvaleÏna vse
Ïive dni.«

»Jaz mislim, kakor govorim,« je dejal Tone. »Udarimo

si v roke!«

Tiho so si segli v roke in ganjeni molãali, ker ni mo-

gel dobiti nobeden prave besede za svoja ãustva; kar jim
je prihajalo na misel, se jim je zdelo nizko in vsakdanje.
Tako so sedeli skupaj kakor star‰i in otroci in bratje in
sestre, ki se imajo iz srca radi in ki se jim zdi, ker so vsi
enih misli, vsaka beseda odveã.

Proti koncu je napil Bric Tonetu kot svojemu prijate-

lju in dobrotniku, in potem so spremili vsi strica in teto
do doma.

Od veselega razburjenja nista spala tisto noã ne Fran-

ce ne Jerica, Bric pa tudi ne; tako ga je bila ganila in pre-
tresla Tonetova dobrotljivost ob zavesti, da se mu ‰e
zahvaliti ni mogel, kakor bi bil rad, nikar da bi mu mo-
gel koliãkaj povrniti dobrote.

BES

SVETLOBA IN SENCA

288

Za zimo se je vrnila spet pomlad. France, ki mu je

prepu‰ãal Tone bolj in bolj mizarstvo in gospodarstvo,
je pripravljal Klanãarjevo hi‰o za spodoben sprejem
mlade gospodinje.

S poletjem se je vrnil v domaão vas Bricov Janez, ki je

zdaj vendar dobil dopust. Bahat od nekdaj se je nosil
zdaj posebno mogoãno. Imel je pa tudi Ïe ‰tiri zvezde,
na vsaki strani dve. Mati je bila ponosna nanj; oãe se je
zadovoljen spominjal, da je bil sam tudi tak‰en, in kadar
je roÏljal Janez po cesti s sabljo in Ïvenketal z ostroga-
mi, so se polnila okna po hi‰ah.

KriÏmanova Liza se ni vedela kam dejati od veselega

ponosa, ko se je ustavil Janez pred hi‰o in jo vpra‰al, ãe
ga ‰e pozna.

»Oh, tako sem umazana,« se je opraviãevala in gladila

predpasnik. »Jutri, ko bo nedelja, jutri pridi, Janez! Ali
bo‰ pri‰el?«

Janez ni obljubil niã, ãe‰ da ne ve, ãe bo utegnil. Segel

ji je v roko, zavihal rjave brke, udaril s petami vkup, da
so zaÏvenketale ostroge, pozdravil voja‰ko, da je Liza
kar zardela od radosti, in odroÏljal. Ozrl se ni niã; da
gleda Liza za njim, to je tako vedel; a ta je pogledala tudi
‰e na desno in levo, ãe paã vidijo drugi, s kom je govo-
rila.

Drugega dne je razkoraãen stal Janez po ma‰i pred

cerkvijo s ãepico po strani, s sabljo pred seboj. Obhajala

BES

SVETLOBA IN SENCA

289

ga je gruãa fantov, ki so ga obãudovali na tihem in tudi
na glas. Kdor mu je bil prijatelj, je tudi poprosil, da bi
mu posodil Janez za par ur voja‰ko obleko, ali pa mu je
snel ãepico in jo sebi pomeril.

»In kak‰no teÏko sabljo ima‰!« je dejal KriÏmanov

Andrej in jo potehtal.

»To je pala‰; sablje so pri pe‰cih,« je dejal Janez malo-

marno in si natikal rokavice. »SarÏi,« je dejal, »jih mo-
ramo nositi.«

Dekleta so pogledovale po strani in si popravljale

rute, ko so hitele mimo. Janez ni pogledal za nobeno;
zameril jim pa ni, ãe so se ozirale.

»Popoldne,« je dejal doma pri kosilu, »se moram

oglasiti pri RoÏmanu, ker smo se domenili.«

»Oh, nikar ne hodi!« ga je zadrÏevala mati. »Komaj

smo te dobili za malo ãasa domov, in Ïe te vleãe dru-
gam.«

»Niã ne vleãe,« je dejal Janez, »ampak jaz sem dal be-

sedo.«

Janez se je opravil kakor za parado, si nataknil spet

rokavice, priÏgal smotko in se poslovil.

Pri RoÏmanu so ga sprejeli z radostnim kriãanjem.

Pivci so mu napivali in se mu odmikali, ker ga je hotel
imeti vsak zraven sebe, in vsi domaãi so prihiteli gledat
domaãega korenjaka. Pazljiveje ko vsako pridigo so po-
slu‰ali pripovedovanje o voja‰ki sluÏbi, o konjih, o pa-

BES

SVETLOBA IN SENCA

290

radah, in koliko teÏav ima Janez z veÏbanjem nerodnih
novincev. Pepe mu je izdrl sabljo, pravzaprav pala‰, in
mahal tako spretno, da je razbil kmalu eno ‰ipo v oknu
in eno kupico na mizi; potem so mu vzeli sabljo iz rok;
zakaj vsak se je bal za svojo glavo.

»Oh, Janez,« je dejala Reza in sedla k njemu, »ãe bi ti

zajahal na‰o belko, da bi videli, kako jezdi‰!«

»Zakaj pa ne?« je dejal Janez, vstal izza mize in si opa-

sal pala‰.

Vsi so ‰li z njim na dvori‰ãe; hlapec je pripeljal kobi-

lo iz hleva, in Janez jo je strokovnja‰ko pregledal, pogla-
dil in potapljal po vratu: »Pridna, luca, pridna! — Samo
en koc mi daj, Pepe,« je dejal, »da ne bom dlakast, ker
se belka brije! — In, Reza, en ko‰ãek sladkorja!«

Pepe je prinesel koc, Reza sladkor, ki je bil konju v‰eã,

in Janez se je zavihtel proÏno nanj in skoãil spet dol,
toda ne kakor po navadi, ampak od spredaj, da je vrgel
nogo konju ãez glavo, kar ni tako ugajalo belki. Rekla ni
niã, ampak z glavo je stresla. Janez je skoãil spet na ko-
nja in ga zaãel obraãati in spravljati z roko, z ostrogami,
z voja‰kim laskanjem: »Krava, svinja!« v tek, v dir, v
skok. Oba, konj in jezdec, sta precej trpela pri tem veÏ-
banju.

»Janez,« je dejal Pepe, »jezdi belko ‰e na vodo! Saj bo-

sta kmalu nazaj.«

»Oh, pa res,« je dejala Reza.

BES

SVETLOBA IN SENCA

291

Janez je obrnil konja. zakriãal: »Eskadron, traab!« in

ponosno oddirjal.

»Poãakajmo!« je dejal Pepe. »Bomo videli, kako kma-

lu bosta vsak posebej nazaj.«

Belka je imela namreã svoje muhe, ki so bile domaãim

znane, Janezu pa ne. Kadar je pri‰la na vodo, je porabila
priliko, da se je skopala.

Ko je jezdil Janez mimo KriÏmana, je vpila Liza, naj

nikar ne jezdi v potok; konj bo legel, in on se bo zmoãil.
Janez, ki je ni razumel, je jezdil naprej, in Liza in brat
Andrej sta hitela za njim, da bi prepreãila neprijetnost.

Do‰la sta prepozno. Kakor hitro je zaãutila belka za-

dosti globoko vodo pod seboj, se je vrgla vanjo, otresla
jezdeca in pomolila vse ‰tiri od sebe. Janez je bil moker
do pasu in ãez. Zgrabil za koc, da ga ni odnesla voda, in
potegnil konja za seboj.

»Zakaj me nisi poslu‰al, Janez!« je tarnala Liza. »Ta

konj leÏe zmeraj v vodo. Pojdi k nam in obleci Andreje-
vo obleko, ker si ves moker!«

»Ne; jaz pojdem domov,« je dejal Janez in klel, da so

ga bili tako speljali. »Andrej, pelji to mrho k RoÏmanu
nazaj in ta koc vzemi s seboj! S Pepetom bova Ïe ‰e
govorila.«

»Jaz sem ti dobro hotela, Janez,« je dejala Liza. »Za-

kaj pa nisi poslu‰al?«

BES

SVETLOBA IN SENCA

292

»Sli‰al te nisem; ampak hvala lepa!« je dejal Janez, se

hitro poslovil in odhitel po stranski poti domov.

Doma so ga su‰ili in snaÏili ves veãer; posebno hudi

pa niso bili, da se mu je bila ta sitnost pripetila.

»Pepeta in Rezo si bom zapomnil,« se je jezil Janez.

Kako dobrega srca je Liza, si je pa tudi zapomnil. Takoj
drugi dan je ‰el z Ïeninom, bratom Francetom, h KriÏ-
manu vabit v svate, in ãe bi bila utegnila fanta ãakati, bi
jima bila Liza nacvrla flancatov.

Svatba bi se bila morala vr‰iti teti Mani na ljubo spet

brez godbe; a Liza, ki je bila druÏica, je skrivaj povabila
enega godca s harmoniko, ki se je kakor po nakljuãju
pridruÏil svatom.

Lizi se je splaãal ta domislek; vso noã in po Bricovem

raãunu dva para podplatov sta preplesala z Janezom.

Teta Mana se je zgraÏala in hudo bi bila nastopila, ako

bi je ne bila zadrÏevala misel, da imajo paã vojaki kakor
zastran posta tako tudi zastran plesa mnogo olaj‰av.

Liza pa se je ta veãer materi Rozali ‰e posebno priku-

pila. Janez je namreã doma bahato govoril, da misli kar
pri vojakih ostati, ãe‰ da ga imajo ãastniki radi, da se mu
godi imenitno, da postane v enem letu straÏme‰ter, po-
tem pa da je na konju. Oãe je menil, da naj stori, kakor
se mu zdi; mislil je pa vse drugaãe. Materi pa ni bil niã
po volji ta naãrt, ker je hotela na stare dni vsaj enega
otroka pri sebi imeti. Liza je priskoãila ta veãer rodite-

BES

SVETLOBA IN SENCA

293

ljema na pomoã. Tako prepriãevalno je dokazovala Ja-
nezu, da mu ne kaÏe ostati pri vojakih, ko ga oãe tako
silno potrebuje doma; tako Ïivo mu je opisovala prijet-
nosti domaãega Ïivljenja, da ji je navsezadnje obljubil,
da bo to premislil. In da se je Ïe premislil, ji zatrdil ãez
par dni, ko se je poslavljal, ker mu je potekal dopust.

Tone se je zaãel zdaj, ko ni imel veã drugih skrbi, ko

sta mu s tako ljubeznivo hvaleÏnostjo stregla mlada dva,
spet bolj peãati s ãebelami. Kakor pred toliko leti njegov
oãe tako je presedel zdaj on marsikatero uro pri uljnja-
ku. Dru‰ãino mu je delal, kadar je utegnil, Bric, ki mu je
nosil novice iz domaãih in tujih krajev. Bric je rad govo-
ril, Tone pa rad poslu‰al.

»No, Tone, kako se ti zdi?« je prisedel spet nekega po-

poldne. »Kako se ti godi?«

»Dobro kakor ‰e nikoli,« se je pohvalil Tone. »·e par

let naj bi takole preÏivel! Vseh skrbi sem zdaj re‰en.«

»Jaz po veãjem tudi, hvala Bogu in tebi, Tone, ki si

tako dober ãlovek, kakr‰nih se ne dobi nikjer veã. Rozal-
ka in Ga‰per sta prav pametna. ·e Tetrev ne ve povedati,
da bi se bila Ïe katerikrat sprla. Janez bo pa tak, kakr‰en
sem bil jaz. Zapravljal bo.«

»Saj ti nisi zapravljal, Janez.«
»O sem, sem. Moja Rozala je bila predobra. Liza bi

bila za Janeza ravno prav huda.«

»Ali gre‰ katerikrat h Ga‰perju?«

BES

SVETLOBA IN SENCA

294

»Malokrat. Saj rad imam jaz vse, in oni imajo mene

radi; ampak misli so drugaãnih mladi ljudje ko mi sta-
ri, in zato ne hodimo lahko v‰tric. Mlad sem bil jaz tudi
tak‰en. âe sem kam ‰el, nisem nikoli vpra‰al za pot. Raj-
‰i zaidem, sem dejal. Leta so me spametovala in bodo
druge tudi. Mi po romarski poti, mladi svet po bliÏnji-
cah; samo da se nazadnje prav pride; ampak pomeniti
se med potom ne moremo. S teboj, Tone, se pa jaz lah-
ko pogovorim.«

»Ker malo govorim, misli‰.«
»Zato, ker se razumeva in ujemava in je potem Ïe vse-

eno, ali govori‰ ti ali pa jaz. Parkrat si pa danes tudi ti Ïe
spregovoril.«

Pri‰la je jesen, in Tone je pregledoval, koliko so mu na-
nosile delavke, katerim je on dajal tako rekoã dela in
kruha, pridne ãebelice. Pustil jim je kakor vsak kapita-
list toliko, da so se preÏivile pozimi in se ohranile za
delo prihodnjega leta; drugo jim je pobral. Med je raz-
delil med Bricovo, Ga‰perjevo in domaão druÏino. Ogla-
sil se je pa tudi Jeriãin sorodnik s sladkim obrazom, ka-
kor da bi Ïe med lizal, in z veliko skledo, ãe‰ da naj mu
ga Tone za dva krajcarja kar noter nareÏe. Pri‰el je pre-
pozno.

»Vãasih, Tone,« je dejal Tetrev milo, »sva bila prijate-

lja.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

295

»Saj sva ‰e zdaj, Tetrev; ampak kjer niã ni, ‰e vojska

ne dobi.«

»Kaj pa tistile ko‰ otave na koncu zelnika ali bi smel

jaz pokositi? Enega ko‰trunãka imam, ãrnega z belo liso.
Tak‰en je kakor ‰krat. A kaj, ko mu nimam kaj poklasti!
Smili se mi nedolÏna Ïivalca, ki strada.«

»Prodaj ali pa zakolji, Tetrev, da ne bo‰ muãil Ïivali!

Tista otava ali pravzaprav otaviã, kjer je tretja mrva, pa
ni moja.«

»Oh, stric, pustimo, naj pokosi!« se je oglasila iz vrtiã-

ka Jerica, ki je bila ujela besede in ki se ji je sorodnik
smilil.

»Ti mora‰ Franceta vpra‰ati,« je dejal Tone.
No, France je privolil, in Tetrev ni vedel, kako bi se

zadosti zahvalil. »Nekaj je le,« si je dejal, ko se je vraãal
s prazno skledo. »Tone je bil vãasih bolj‰ih rok in bolj-
‰ega srca; ampak ti Brici so ga pokvarili. Ti imajo take
grablje, da ‰e pomesti ni kaj za njimi.« Da ni dobil medu
kakor prej‰nja leta, ga je jezilo, in pri‰lo mu je na misel,
da je ko‰nja sitnost. âe bi mu France ali Tone vsaj poko-
sila in na dom spravila! Ali naj se on ‰e s ko‰njo ukvar-
ja na stare dni in tak siromak!

Padla mu je pametna misel v glavo. Zavil je k RoÏma-

nu, s skledo za vsak primer.

BES

SVETLOBA IN SENCA

296

»Ali me ne pozna‰, RoÏman?« je dejal krãmarju, ki ga

je gledal, kakor da bi mu hotel v Ïepe predreti. »Eno
kupãijo imam.«

»Ali kupuje‰ ali prodaja‰?« je vpra‰al RoÏman.
»Prodajam. Od Toneta, ali pravzaprav od Franceta —

saj zdaj gospodarijo Brici gori; Tone je samo zakotnik,
veãji siromak kot jaz, ki imam vsaj svojo koão — od teh
Bricov gori sem kupil nekaj otave, na koncu Tonetove-
ga zelnika, dobra mrva in za en dober voziã je bo.«

Nekaj ãasa sta se pogajala, in kup se je sklenil.
»Jaz bom kar od tvojega dolga odbil,« je dejal RoÏ-

man.

»O, RoÏman, tako pa ne!« je skoãil Tetrev pokonci.

»Dolg bom poravnal, kadar bo prilika; to mi pa izpla-
ãaj.«

Mo‰ko je peljal Tetrev RoÏmanovega hlapca, ki je no-

sil koso na rami, h Klanãarjevemu zelniku. Ustavil se je
na meji in pokazal oblastno z roko: »Do tukaj je moje.
Glej da ne bo‰ ãez segel!«

Tone je pri‰el iz hi‰e in za njim Jerica.
»Kako, Tetrev?« je dejal Tone. »Ali ne bo‰ sam kosil?

Jaz ti posodim koso, ãe je sam nima‰.«

»Za ko‰njo,« je dejal Tetrev, »sem jaz prestar. Tega

dela mora biti ãlovek od mladega vajen. Jaz nisem prej
kosil in tudi zdaj ne bom.«

»âe bi me bil naprosil, bi ti jaz pokosil.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

297

»Zakaj pa nisi prej govoril?« se je jezil Tetrev. »Zdaj je,

kar je.«

»Zdaj bo moral ‰e kosca plaãati,« je dejala Jerica To-

netu, in Tone je vpra‰al hlapca, koliko dobo za ko‰njo.

»Jaz?« je dejal hlapec. »Jaz en poãen gro‰. Saj je to

mrvo Tetrev na‰im prodal.«

»Ti kosi! Kaj klepeta‰!« je dejal Tetrev hlapcu, uprl

roke v bok in gledal, kaj bo zdaj.

Toneta je silil smeh, ko je videl razkoraãenega moÏa,

ki Ïe ni vedel veã, kdaj ga je bilo zadnjiã sram; Jerici pa
je ‰inila kri v glavo.

»Vi ste grd slepar, Tetrev,« je vpila. »A zdaj ste nas

ogoljufali zadnjikrat.«

Tetrev je vzdignil palec in kazavec desne roke in de-

jal slovesno: »Pazi, Jerica, na svoje besede! Ta ko‰ otave
— saj veã je ne bo — si mi ti podarila. Jaz storim lahko
z njo, kar hoãem. Ti si me imenovala sleparja. âe bi ne
bila ti moja sorodnica, bi te takoj toÏil; tako bom pa ‰e
premi‰ljeval. Hlapec tukaj je moja priãa.«

»Jaz bom kosil,« je dejal kosec; »priãeval pa ne bom.«
»Nesramen si, Tetrev,« je dejal Tone, ki se je zaãel

jeziti.

»Tone,« je dejal Tetrev, »ti pa kar tiho! Ti nima‰ no-

bene ‰tevilke veã.«

Zdaj pa je stopila Mana na plan, in Tetrev se je umak-

nil. Jerica se je jokala od jeze; Tone in France sta jo to-

BES

SVETLOBA IN SENCA

298

laÏila, da je spoznanje, kak‰en je Tetrev, veã vredno kot
vsa tista mrva.

»Vsi ste mu potuho dajali,« je dejala Mana; »zato mu

gre sama sleparija po glavi. Jaz bi ga bila Ïe zdavnaj na-
uãila moliti in delati.«

Bric, ki je zvedel zveãer ta dogodek, se je smejal na ves

glas.

»Meni se je res smilil,« je dejala Jerica, »ker je tako

toÏil, da nima kaj poklasti svojemu ko‰trunu.«

»Tistega ko‰truna,« je dejal Bric, »je Ïe pred ‰tirinaj-

stimi dnevi prodal; zdaj ima samo ‰e enega maãka in
nekaj mi‰i doma.«

Ko je nastal mraz, je zakurila Jerica stricu in teti peãi

v sobicah. Tega nista bila vajena, in dobro je delo obe-
ma. Branila pa sta se, da je nepotrebno in odveã.

»Oh,« je dejala Jerica, »se vsaj obrezine in draãje in

druga navlaka izpod nog spravi.«

V prijetni enoliãnosti, ko sta mlada dva vedno skrbe-

la, kako bi postregla, in stara dva gledala, da bi bila kar
najmanj nadleÏna, da bi pomagala, kolikor sta mogla, so
tekli dnevi in mesci. Rozalka je dobila spet enega sina,
Tonãka, Jerica majhno Jerico. Bric je rekel, da bo rod
kmalu obnovljen in da se stari Ïe lahko brez ‰kode
umaknejo.

Tone je Ïe tudi ãutil, kako ga polagoma zapu‰ãajo

moãi, in zaãel se je pripravljati na odhod.

BES

SVETLOBA IN SENCA

299

»Spet novo krsto!« mu je dejal nekega veãera Bric.

»Saj ni nihãe umrl, in kolikor vem, ni nihãe tako pri kra-
ju.«

»To delam zase,« je dejal Tone.
»Ali misli‰ Ïe oditi? Morebiti pojdem jaz pred teboj.«
»Potem bo tvoja. Zato jo bom naredil tudi prostorno,

da te ne bo ti‰ãala.«

Prijatelja sta se dolgo molãe gledala.
»Tone,« je dejal ãez nekaj ãasa Bric, »nikar tako ne

govôri; zakaj meni je hudo. Na take stvari nikar ne misli!
Jaz sem bil Ïe parkrat zelo pri kraju, pa sem se spet na
sredo pomaknil, in tudi ti bo‰ spet bolj‰i.«

Tone je toÏil, da mu noge ne sluÏijo veã prav, da mu

jed ne di‰i in da ne more spati. Bric mu je svetoval to in
ono in zlasti, da naj si izbije vse ãrne misli iz glave. Tone
pa je vedel bolje, pri ãem je. Razdelil je svoje imetje med
Bricove otroke in Ga‰perja in Jerico, in tudi domaãe cer-
kve ni pozabil. Odloãil je vse potrebno za pogreb in za
ma‰e. Vsem je bilo tesno pri srcu, ko so gledali kako
mirno in premi‰ljeno opravlja svoje Ïalostno delo.

»Enkrat mora biti urejeno tudi to,« je dejal Tone. »Îi-

vel bom, dokler Bog hoãe; ampak pripravljen moram
biti. Ali naj vam ‰e po smrti napravljam sitnosti?«

Svoje zadnje dni je bil Tone skoraj zgovornej‰i od

Brica, ki je molãal v teÏkih mislih in srdito puhal dim

BES

SVETLOBA IN SENCA

300

predse. Obhajala ga je slutnja, da bo res kmalu zgubil
najbolj‰ega tovari‰a.

Tone je ob‰el polagoma vse znane hi‰e po vasi in oko-

lici, da se ‰e poravna, ãe je ostalo kaj zakrivljenega. Nih-
ãe se ni spominjal, da bi mu bil Tone kdaj kaj Ïalega sto-
ril. Paã pa mu, je opomnil Tetrev, da bi mu bil Tone lah-
ko veã dobrega storil, in pristavil je, da ima ‰e vedno
priliko, in ãe Ïe misli umreti, naj mu podari raj‰i med
Ïivimi, kar mu je namenil, da ne bo treba pristojbin pla-
ãevati, ki zadenejo posebno hudo nesorodnike.

Tonetovi dnevi so potekli. Jerica, ki mu je prinesla ne-

kega jutra zajtrk, je zakriãala od strahu in Ïalosti, ko je
zagledala mrtvega v postelji. Bridko so Ïalovali domaãi
in prijatelji za njim; a najbolj si je gnal k srcu zgubo stari
Bric. Solze so mu tekle po rjavem licu, ko je zvonil svo-
jemu prijatelju, in beseda se mu je trgala, ko je odgovar-
jal duhovniku pri pogrebu. Dobra volja ga je minila za
vedno; dolgo ni govoril z nikomer, in kadar je mislil, da
je sam, si je brisal oãi. Hodil je na grob svojega prijate-
lja, zavil vãasih kakor ponevedoma proti Tonetovi hi‰i in
se pobit vrnil. Pestoval je svoje vnuke in mislil na Tone-
ta; zakaj tri hi‰e so bile polne spominov njegove dobrot-
ljivosti. Hudo potrt je bil tudi Ga‰per, ki bi bil dal ne vem
kaj, da ne bi bil prizadel toliko bridkosti dobremu varu-
hu.

BES

SVETLOBA IN SENCA

301

Grenka smrt pa tudi Tetrevu ni prizanesla. Njega sa-

mega se sicer ‰e ni lotila, paã pa je pobrala njegovo
Ïeno, ki je v ârnomlju Ïandarjem kuhala. Tetrev je bil
hud, da je kar tako umrla, ne da bi bila prej vsaj pisala,
da je zbolela.

Kakor pa ni nesreãe brez sreãe, tako je zvedel Tetrev,

da podeduje po svoji Ïeni par sto kron.

»Veliko ni,« je dejal, »in lahko bi mi bila nekaj veã pri-

hranila; ampak spomnila se me je; zato ji odpustim, da
me je zapustila.«

RoÏman ga ni zdaj veã gonil iz hi‰e, in tako je sedel

nekega veãera Tetrev v krãmi, ko se je pripeljal agent
nekega zavarovalnega dru‰tva. Ta zavarovavec je znal
posebno lepo govoriti o koristi in potrebnosti zavaro-
vanja zoper ogenj in o izrednih ugodnostih, katere po-
nuja njegovo dru‰tvo, tako da blagor vsakemu, kdor pri
njem zavarovan pogori. Zavaroval je nekaj kmetov in
premotil tudi Tetreva, ãe‰ da bi se njegova koãa ‰e laÏe
vnela.

»Zdajle je pa nevarno zastran ognja,« so se prestra‰ili

ljudje, ko so sli‰ali, da je Tetrev zavarovan. Gospodarji
so preudarjali, kako daleã so njih hi‰e in hlevi od zava-
rovane koãe, koliko je drevja vmes, ki bi odvraãalo ogenj
in kam bi hodili po vodo. Grdo so gledali siromaka, ki je
bil vendar samo to storil, kar se po vseh novinah in sho-
dih priporoãa.

BES

SVETLOBA IN SENCA

302

Izkazalo se pa je nazadnje, da je bil strah sosedov ute-

meljen. Neke noãi, ko Tetreva sluãajno ‰e v vasi ni bilo,
se je pokadilo iz njegove koãe. »Ogenj! Gori!« so zakri-
ãali ljudje in drli od vseh strani vkup. Par fantov je teklo
v zvonik plat zvona bit, nekateri v sosednje vasi po po-
moã, drugi so lezli na svoje strehe odvraãat nevarnost,
veãina se je ustavljala ob ognju. Îenske so dona‰ale vo-
do, mo‰ki so gasili ali pa posku‰ali z dolgimi maãki po-
tegniti slamnato streho s poslopja. Mnogo jih je samo
gledalo in kriãalo. Ko je planil za dimom plamen skozi
streho, je stala namah vsa hi‰a v ognju. Vsa je plapola-
la, prasketala, pokala, in vroãina je Ïehtela na vse stra-
ni.

»Kje pa je Tetrev?« je zavpila zdaj Ïenska. »Kje je Tet-

rev? Gotovo je zaspal v hi‰i in zdaj bo zgorel.«

Mo‰ki so se spogledali. Eden je rekel, da Tetreva naj-

brÏ ‰e doma ni; drugi se je izgovarjal, da ni bil ‰e nikoli
v tej koãi; Bric pa je dejal KriÏmanovemu Andreju, da
naj izlije ‰kaf vode zvi‰koma ãezenj. »Saj prida ni Tetre-
va niã; ampak ãlovek je,« je dejal in skoãil v goreão hi‰o.
Vsi so strmeli in ãakali, ãe ga bo re‰il. Bric je planil kma-
lu spet iz ognja, osmojen in opeãen, in za njim se je se-
sulo tramovje.

»Tetreva ni v koãi,« je dejal, se prijel za hrbet in se

skljuãil. »Nekoliko me je oplazilo. Gasite vi naprej; jaz
imam dosti.«

BES

SVETLOBA IN SENCA

303

Od‰antal je proti domu in legel, ker ga je kriÏ hudo

bolel. Gasiti tako ni bilo niã veã, ker je stara koãa kar
strpolela.

Pogorelec Tetrev pa je leÏal tisto noã, ne da bi slutil

svojo nesreão, v krãrni v ·kocijanu in spal tako trdno, da
je presli‰al plat zvona in vpitje in ropot, ki je spravil na
noge tudi ‰kocijansko vas. Drugega jutra je zvedel, da je
pogorela njegova, hi‰a. Joj, kako je bil pobit, potrt, uni-
ãen! Slivovec je pil za zajtrk in tarnal, kak‰en siromak je
zdaj, ko nima veã svojega doma. »In ‰e doma me ni bilo,
tako da nisem niã re‰il, niã otel! Obleka, perilo, denar,
vse je ‰lo. — JoÏe, daj mi ‰e en ogel kruha, da prigriz-
nem. Ta slivovec je na moã dober. Kaj pravi‰ ti? Ali mi
bodo sosedje kaj pomagali? Spodobilo bi se, ali bogve,
kako bo. Îupan bi mi lahko dal kaj pisanega, da bi jaz
pobiral okrog.«

Ko se je bil okrepãal, je ‰el domov in premi‰ljeval, ãe

je paã njegova zavarovalnica tako po‰tena, da bo izpla-
ãala zasluÏek. Doma pa so bili ljudje brez usmiljenja. On
je tarnal, da mu je vsa obleka, ves ÏiveÏ in ves denar zgo-
rel; sosedje pa so mu oãitali Brica, ki se je ponesreãil za-
radi njega. Kar niso si dali dopovedati, da je ogenj naj-
brÏ tako nastal, da je leÏala na strehi njegove koãe
kak‰na ãrepinja ali steklovina, v katero se je sonce s to-
liko silo uprlo, da se je slama vnela, ali pa da je vrgel kak
postopaã, kakr‰nih je povsod dosti, Ïveplenko proã.

BES

SVETLOBA IN SENCA

304

Spomnil se je Tetrev tudi, da je sosed KrÏan malo poprej
blizu njegove koãe apno gasil, in kak‰na vroãina takrat
nastane, to ve vendar vsak otrok.

»Ne bo‰ nas zvil, Tetrev,« je dejal RoÏman. »Jaz sem

nagasil apna veã, kot si ga ti videl, pa ‰e nikoli ni bil os-
mojen kol, ko sem me‰al.«

»Naj bo, kakor hoãe,« se je jezil Tetrev, ki je spoznal,

da mora napeti druge strune. »Ampak kdor bo govoril,
tega bom toÏil.«

Tako je prijel sosede v strah in ãakal, kaj poreãe zava-

rovalnica. A zavarovalnice, Ïalibog, ne gledajo samo na
koristi zavarovancev, ampak tudi na svojo. Pri‰el je zas-
topnik, in ne da bi izplaãal Tetrevu, kar mu je ‰lo, je za-
ãel pozvedovati, kako je ogenj nastal in ãe ne leti na
koga kak sum. Precenil je ‰kodo in odbil od te ‰kode vse,
kar ni bilo popolnoma zgorelo, vse vezi in ogorke. Tet-
rev je bil ogorãen. Kak‰no korist pa ima ãlovek od zava-
rovanja, ãe se mu povrne samo ‰koda? Zato je bil po
pravici hud na sosede, ki so tako prismojeno gasili:
»·kode so mi naredili najmanj za ‰estdeset goldinarjev.«

Tako je prestal moÏ mnogo sitnosti, preden je pri‰el

do svojega denarja.

Bric pa je hiral po tej nesreãi in vedno teÏe ãakal, da

bi pri‰el Janez od vojakov. Priãakal ga je in se razveselil,
ko je videl, kako rad se je sin spet poprijel domaãega

BES

SVETLOBA IN SENCA

305

dela. Janezova pridnost in poslu‰nost mu je sladila zad-
nje tedne pozemskega Ïivljenja.

Za njegovo du‰o pa se je teta Mana zelo bala.
»Ali si odpustil vsem sovraÏnikom, Bric?« ga je spra-

‰evala.

»Vsem,« je dejal Bric.
»Tudi Tetrevu?«
»Tudi; ampak ozmerjal bi ga rad ‰e enkrat.«
»Oh, kako si posveten! Ali ve‰, kam bo treba kmalu

oditi?«

»Vem,« je dejal, »in se niã ne bojim. Odzgor me bos-

ta vlekla Tone in Anka, odtod me boste pa vi rinili, in
Bog se me bo usmilil. Pozdravil bom vse znance; poseb-
no Toneta bi Ïe rad videl.«

Vzel je slovo od Ïene in otrok, od Ga‰perja in Jerice in

prosil potem, naj ga puste pri miru. Umrl je mirno in
lahko, in dolgo se ga je spominjal, kdor ga je poznal.

Tako so ostali od starega rodu samo ‰e Mana in Ro-

zala, ki sta Ïiveli bolj v preteklosti ko v sedanjosti, bolj
za oni ko za ta svet.

Janez je vzel ãez leto res KriÏmanovo Lizo za Ïeno, in

kadar je kak veãji praznik, pridejo na njegovo mizo flan-
cati.

BES

SVETLOBA IN SENCA

306

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-246-7

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Fran Detela Dva skopuha
Fran Detela Tujski promet
Fran Detela Veliki grof
Fran Detela Blage duše
Fran Detela Spominska plošča
Fran Erjavec Domače in tuje živali
Fran Detela Malo življenje
Doping in Sport Landis Contador Armstrong and the Tour de Fran
Fran Saleški Finžgar Iveri in utrinki
Fran Milčinski Tokraj in onkraj Sotle in tam preko
Fran Milčinski Gospod Fridolin Žolna in njegova družina
Education in Poland
Participation in international trade
in w4
Metaphor Examples in Literature
Die Baudenkmale in Deutschland

więcej podobnych podstron