Fran Detela Dva skopuha

BES

DVA SKOPUHA

Fran Detela

Dva

skopuha

Veseloigra

v treh dejanjih

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

DVA SKOPUHA

BES

Fran Detela
DVA SKOPUHA

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-247-3

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

DVA SKOPUHA

OSEBE

Matija Dobrin, poduradnik v p.
Matej Koren, zasebnik
Helena, njegova vnukinja
Gospa âopova, vdova, posestnica
Milan âop, njen neãak
Skobec
Vrabec

pisarji

Kos
Tone Okoren, kmetski fant
Liza KremÏar, kmetsko dekle
Vlado Hrustiã
Josip Korun, trgovec
NeÏa, postreÏnica
Lojza, hi‰na pri âopovih
Policijski komisar
Prvi policaj
Drugi policaj
Pismonos

Prvo dejanje se vr‰i v Dobrinovem, drugo v âopovem,

tretje v Korenovem stanovanju

}

BES

DVA SKOPUHA

PRVO DEJANJE

(Dobrinova soba, vrata v ozadju in na desni)

Prvi prizor

DOBRIN

(razburjen in nevoljen)

VRABEC

SKOBEC

KOS

(s ku-

picami v rokah pojo):

Kaj nam pa morejo,
morejo, morejo,
kaj nam pa morejo,
ãe smo vesel!

DOBRIN

Tiho, tiho! Kaj bodo rekli ljudje! Pri belem
dnevu! Vsaj ti, Vrabec, bodi pameten!

VRABEC

Dobrin, kot prijatelj in kot ãlovek ne more‰
tega od mene zahtevati. Glej, trije tovari‰i
smo te poãastili, Ga‰per, Miha, BolteÏar; ti
me pa goni‰ iz svoje palaãe. Kaj pravi‰ ti, Kos?

KOS

Kaznujmo ga!

SKOBEC

Pametna beseda. âlovek, tako bogat, in tako
negostoljuben, je kazniv. Dobrin, po‰lji takoj
svoje lakaje, svoje sluÏabnike in sluÏabnice v
podzemne kleti po buteljko rujnega cviãka.

BES

DVA SKOPUHA

DOBRIN

Nikar me ne vleci, Skobec! âe so si drugi nor-
ci vtepli v glavo, da imam denar, me vsaj vi
nikar ne draÏite!

VRABEC

Kaj, tudi nam, svojim prijateljem, bo‰ tajil?
Mi vemo, pri ãem si. Od Kravje doline do
Kurje vasi moÏak se zatorej ne dobi.

DOBRIN

Siten si, Vrabec, n neumen; toda naj bo. Po li-
ter ‰e pojdem sam, postreÏnice ni doma, am-
pak potlej morate iti.

KOS

Kaj bomo mi potlej storili, to je na‰a skrb, in
‰e ni na dnevnem redu; ti pojdi!

(Dobrin vza-

me steklenico in odide.)

Drugi prizor

Prej‰nji brez Dobrina

SKOBEC

Imenitno, kaj? Dobro smo potegnili Ljubljan-
ãane. Kaj sem ti rekel, Ga‰per. ,Natvezimo
Dobrinu,’ sem rekel, ,pol milijona!’ Ti si rekel:
,Ne bodo verjeli.’ Jaz sem rekel: ,Verjeli bodo,
ker verjamejo vse, naj bo ‰e tako neumno.’
Ali nismo imeli vojnih poroãil iz Lugana in
smo morali verjeti pod strogo kaznijo? Par
ljudem sem namignil: ,Ali poznate tega

BES

DVA SKOPUHA

gospoda?’ — ,Ne? âudno! Dobrin, podurad-
nik v pokoju, ampak na pol milijonar, vojni
dobiãkar.’ Vse prisega, da je Dobrin tih, sra-
meÏljiv bogatin, in Dobrin premi‰ljuje, ali bi
se jezil ali pona‰al.

(Zapojo.)

Kaj nam pa morejo,
morejo, morejo,
kaj nam pa morejo,
ãe smo vesel!

Tretji prizor

Koren vstopi med petjem, prej‰nji

KOREN

Kak‰en hrup je to, kak‰en vri‰ã! Jaz stanujem
v tej hi‰i, jaz tega ne trpim.
Mi ga pa toãimo,
mi ga pa toãimo;
volje smo Ïidane,
dobro nam gre.

KOREN

A, Skobec, Skobec, kdaj boste plaãali svoj
dolg?

KOS

Kdo pa je ta dedec?

SKOBEC

To je skopuh in oderuh Koren. Jaz sem mu
menda par krajcarjev dolÏan.

BES

DVA SKOPUHA

KOREN

Menda, menda! Par krajcarjev! Za boÏjo vo-
ljo! Do boÏiãa boste plaãali, ãe ne, vas toÏim.

VRABEC

Ali ni to nesramno v tujem stanovanju ãlove-
ka terjati? Ven! Tam so vrata.

(Pojo.)

Hihot, bi-

stahor!

KOREN

Moj denar! Plaãajte!

ONI

(pojo):

Ni ‰e ‰el, pa bo ‰el
z eno dobro voljo.

KOREN

Grdi krokarji!

(Odide.)

ONI

(pojo):

Je Ïe ‰el, je Ïe ‰el
z eno dobro voljo.

âetrti prizor

Vrabec, Skobec, Kos, pismonos

PISMONOS

Gospod Dobrin?

VRABEC

Pride vsak ãas. Ali imate kaj pisem zanj?

PISMONOS

Imam. Nekaj bo treba podpisati.

SKOBEC

To lahko jaz podpi‰em, z obema rokama.

PISMONOS

Ne; pridem pozneje. Eno pismo je nefranki-
rano.

KOS

Takih je posebno vesel. To bo napitnina!

PISMONOS

Dobrin? Te slabosti pa nima.

BES

DVA SKOPUHA

VRABEC

Zato ima pa denar.

SKOBEC

Skopuh Koren ga ima pa tudi.

PISMONOS

(zvito):

Ta dva tiãa je treba poznati, dva pokri-

ta lonca, da ljudje ne vedo, v katerem se ku-
ha. Bankir je Dobrin, Koren je samo me‰etar.

KOS

Vi poznate ljudi, to se mora reãi. Seveda, od
hi‰e do hi‰e, in povsod se kaj zve. Glejte! Do-
brin.

Peti prizor

Dobrin prina‰a liter vina, prej‰nji

PISMONOS

Dve priporoãeni pismi, gospod Dobrin, in
eno nefrankirano.

DOBRIN

Nefrankiranih pisem mi ne nosite! Jaz ne
sprejmem nobenega. To je ãudno, da se rav-
no po‰ta tako malo meni za Ïelje vsega naro-
da. Na vseh novinah stoji na prvi strani: Ne-
frankirana pisma se ne sprejemajo. No, torej!
Jaz ne plaãam za nobeno pismo nobenega vi-
narja, razen ãe pride z denarjem.

VRABEC

Dobrin ima prav; tudi se mora reãi, da on no-
vine vestno prebira; ampak pismonos ne mo-
re niã za to. Podpi‰i torej ti recepis, vi pa pij-

BES

DVA SKOPUHA

te na Dobrinovo zdravje in ga nikdar veã ne
izpodkopavajte z nefrankiranimi pismi!

(Pis-

monos izpije in odide.)

·esti prizor

Prej‰nji brez pismonosa

SKOBEC

Bog te Ïivi, Dobrin! Mi se nadejamo, da se ne
bo‰ prevzel v svojem bogastvu in da nas pri-
jateljev siromakov ne bo‰ zaniãeval.

DOBRIN

Nikar se norca ne delaj, Skobec! Zdaj pa poj-
dite, lepo vas prosim, in mirni bodite, da ne
bodo ljudje hudi name in me hi‰ni gospodar
ne vrÏe iz stanovanja! Kadar pojdemo na Po-
savje, se lahko napijete in napojite do site
volje.

KOS

Takemu prijaznemu vabilu se je teÏko ustav-
ljati; ampak to nam bo‰ vendar ‰e povedal,
kaj je v teh pismih.

DOBRIN

Oh, kaj bo! Ampak tole je pametno, na ovitek
ime zapisati »Vojeslav Neãimer, pisatelj«. Be-
raãija, sem Ïe bral. Kos, vzemi ti ali kdor ho-
ãe! »Ljubomir Cvitkoviã, literat.« Se Ïe po-

BES

DVA SKOPUHA

znava; ta hoãe biti literat na tuje stro‰ke. Na,
Vrabec, ãe hoãe‰!

VRABEC

Tistole debelo pismo pa mora‰ odpreti, Do-
brin.

DOBRIN

V boÏjem imenu! PoloÏnica priloÏena! Slabo
kaÏe. Berimo! »Velerodni, velezasluÏni, vele-
cenjeni gospod Dobrin!«

SKOBEC

Kdor je to pisal, je olikan ãlovek.

DOBRIN

»Velecenjeni gospod Dobrin! Vsem Sloven-
cem so znane Va‰e zasluge za slovensko zna-
nost in umetnost.« — Ali me hoãejo potegni-
ti? — »Vendar se te zasluge vse premalo ceni-
jo. To krivico, ki se Vam, velerodni gospod,
godi, hoãe podpisano dru‰tvo vsaj toliko po-
praviti, da Vas je izvolilo na zadnjem obãnem
zboru z enoglasnim navdu‰enjem za dru‰tve-
nega ustanovnika. Ustanovnina zna‰a samo
500 K.« — Samo, to je dobro, saj bi bilo lah-
ko milijon. — »Plemeniti dareÏljivosti seveda
ne stavimo nobenih mej, ker noãemo Ïaliti
Va‰ega blagega mi‰ljenja. Z najodliãnej‰im
spo‰tovanjem se Vam klanja in priporoãa
oblaãilna in obuvalna akademija Emona.« —
Oblaãilna in obuvalna akademija; ãlovek ve,
pri ãem je.

BES

DVA SKOPUHA

KOS

Emona? To je tam, kjer zavije cesta v Kravjo
dolino. Beri ‰e enkrat! Ali ne stoji epidemija?

DOBRIN

Ne. »Akademija.« Sploh se pa zdi meni tudi
to neke vrste beraãija. âe imam kaj zaslug, se
spodobi, da kaj dobim, ne pa, da plaãam. Ta
bi bila lepa, da bi ãlovek ‰e za zasluge obrtni
davek plaãeval.

VRABEC

Petsto kron bo‰ pa vendar odrinil.

DOBRIN

Nobenega vinarja. Emona se je zmotila; je
mislila, da sem veãji osel. Naj si poi‰ãejo dru-
gega.

SKOBEC

Pisma pa deni v okvir! Okrajni glavarji imajo
vse stene polne ãastnih obãanstev; ob sonã-
nih dnevih so jim hladna senca, kjer se prijet-
no dremlje, ob nevihti strelovod.

DOBRIN

Naj ostane na mizi. Jaz se bom neumnega na-
redil in ne bom niã odpisal. Ali ni prav tako?

KOS

O prav; prihrani‰ si pisanje in po‰tnino. âe
jim ni prav, naj pi‰ejo ‰e enkrat, in ti se bo‰
spet neumnega naredil. Bomo videli, kdo se
bo prej naveliãal.

DOBRIN

In tukaj ‰e eno podobno pisanje.

(Gleda pismo

proti luãi.)

Ali bi odprl ali ne? Skozi te debele

ovoje se ne vidi, ali je poloÏnica notri ali ne.
âlovek kupuje maãka v Ïaklju.

BES

DVA SKOPUHA

VRABEC

Odpri, naj bo, kar hoãe! Saj se lahko spet ne-
umnega naredi‰.

DOBRIN

Na tvoje besede.

(Odpre.)

PoloÏnice ni, dobro

znamenje. Kaj pa pravi? »Visokorodni, ple-
meniti gospod Dobrin!« — Ta vljudnost ne
obeta niã dobrega. — »Dru‰tvo slikarjev bo-
doãnikov je z velikim veseljem zapazilo, kako
se Va‰e visokorodje blagovoli zanimati za na-
‰o umetnost.« — Presneta reã, enkrat sem bil
v Jakopiãevem paviljonu, in kako so si za-
pomnili! — »Umetnost potrebuje veliko-
du‰nih pokroviteljev, in na‰e dru‰tvo Vas
prosi najvdaneje, da prevzamete tudi Vi po-
kroviteljstvo.« — âe niã ne stane, magari! —
»da postanete na‰ mecen.« — Mecen? Kaj pa
je to mecen?

SKOBEC

Metzen je dva mernika.

DOBRIN

Aha, pa Ïe spet na to stran taco moli. — »Sli-
karju Milanu âopu smo naroãili, naj Vas na-
slika, da bo Va‰a podoba na vekov veke kras-
ila na‰o dru‰tveno sobo in priãala o Va‰ega
visokorodja velikodu‰nosti in hvaleÏnosti
najvdaneje podpisanega dru‰tva.«

KOS

Imenitno! Naslikan bo‰ visel v dvorani in lju-
dje te bodo hodili gledat.

BES

DVA SKOPUHA

DOBRIN

A meni se dozdeva, da priãakujejo ti gospod-
je podpore, denarja, naroãil; iz vsake besede
moli odprta roka.

VRABEC

Jim pa vrzi par tisoãakov. Kaj pa je to tebi?

DOBRIN

Od kod, ljuba du‰a? Glejte, kak‰en siromak
sem jaz! Ljudje me imajo za umazanca, ker
ne hodim v gosposke gostilnice; ãetudi bi
imel denar, bi ne hodil, tam je samo draÏje,
bolj‰e pa niã. Tisto razko‰je, tisti li‰p in bli‰ã,
tiste preproge in zastore, tisto krdelo ofraka-
nih natakarjev, kdo plaãa vse to? Gost, ki je
neumen. Jaz grem semtertja v kako domaão
krãmo. A tudi tu so sitnosti spred in zad. Vse
se mi klanja. Natakarica mi ponuja z najslaj-
‰im nasmehom drage peãenke. Jaz pa reãem,
da nisem laãen, naj mi prinese kaj malega,
ko‰ãek sira ali pa hrenovko in ãetrtinko
cviãka. Takrat se ji pa zavihne nos; in kadar
plaãam, se ji zavihne ‰e vi‰e. Zadnjiã me je
poklicala nazaj, ãe‰ da sem pozabil krajcar na
mizi. To boli. Sli‰al sem Ïe tudi besede: uma-
zanec, stiskaã, skopuh. Naredil sem se neum-
nega, kaj pa sem hotel! V trafiki vedo dobro,
da kadim le navaden tobak, pa mi z Ïaljivim
nasmehom ponuja trabuke in britanike, ki so
zaniã. Pred gosposkimi in kmetskimi beraãi

BES

DVA SKOPUHA

nisem nikjer varen, in ker jim ne dajem, me
Ïalijo pismeno in ustno.

SKOBEC

Zakaj si pa tako skop in umazan?

DOBRIN

Zato ker ne gre drugaãe, ker sem reveÏ, ker
nimam, ker ne morem. Tudi tem bodoãni-
kom ne dam niã.

KOS

Torej skop in umazan, kakor je dejal Miha.
Vsaj toliko jim namigni, naj poãakajo do tvoje
smrti.

DOBRIN

Glejte, ravno to me najbolj skrbi. Ljudje preÏe
na mojo smrt, mi jo Ïele, morda mi Ïe streÏe-
jo po Ïivljenju in ubili me bodo za prazen niã.
To bi bilo preneumno.

VRABEC

Neumen si le ti, Dobrin, ki ne uÏiva‰ Ïivljen-
ja, ki ‰krtari‰ in stiska‰ za dediãe. Miha in
BolteÏar, pojdimo! Kaj bi gledali tega nespa-
metnega stiskaãa!

DOBRIN

Oh, ãe bi vedeli, kak‰no krivico mi delate!

SKOBEC

Mi tebi krivico, ki te spravljamo na pravo pot!
Zdrav in pi‰i kmalu tja k Cinkoletu ali pa k
Ale‰u na Posavje!

DOBRIN

Jaz vas spremim, prijatelji.

KOS

Ni treba. Kdo bo straÏil tvoj denar?

DOBRIN

Da ne bo zamere, vas spremim.

(Odhajajo.)

BES

DVA SKOPUHA

Sedmi prizor

Koren, Helena, prej‰nji

KOREN

Ali odhajate, gospod Dobrin?

DOBRIN

Prosim, poãakajte malo. Takoj se vrnem.

KOREN

Kdaj boste plaãali, gospod Skobec?

SKOBEC

Ali sem prerok, da bi vedel? Dobrin je moj
porok.

DOBRIN

To pa nikakor ne. Takega prijatelja pa ni, da
bi mu bil jaz porok. Za par trenutkov, gospod
Koren.

(Odidejo.)

Osmi prizor

Koren, Helena

HELENA

Oh, oãe, ali ni to greh, da posojate denar na
visoke obresti in hkrati prosite milo‰ãine, ki
jo jemljete potrebnej‰im siromakom?

KOREN

Molãi, neumnica, ki ne ve‰, kaj govori‰! Jaz se
trudim in stradam zate.

HELENA

Saj ni treba. Jaz si s ‰ivanjem prisluÏim toliko,
da Ïiviva lahko oba. Vi tudi pravite ljudem,
da denar, ki ga posojate, ni va‰, in namigavate

BES

DVA SKOPUHA

na gospoda Dobrina. On bo hud, ãe bo zve-
del.

KOREN

·e dobro se mu bo zdelo, ãe bodo ljudje mi-
slili, da ima ‰e veã, kot ima. Jaz pa ne bom z
neãimrnostjo tatov in roparjev k sebi vabil.
Najbolje je denar imeti in za siromaka velja-
ti. Ti mene nikar ne uãi! Jaz nimam hi‰e, ki bi
mi nosila najem‰ãino vsake tri mesce, nimam
polja, ki bi mi leto za letom rodilo, nimam
plaãe kakor uradniki. âe mi denar ne daje
obresti, sem v kratkem beraã in ob ãem bo‰
Ïivela ti?

HELENA

Ob delu svojih rok.

KOREN

To je grenak kruh.

HELENA

In zakaj oblaãite mene tako lepo, sebe pa ta-
ko slabo?

KOREN

Ker je to moja volja. Ti si mi edina ostala od
vse moje druÏine; vsi drugi so pomrli v trp-
ljenju in pomanjkanju, ki so nam ga zakrivili
nepo‰teni ljudje in hinavski prijatelji. Ti pa
mora‰ ostati in tebi se mora dobro goditi in
se ti bo, ãe bo‰ mene poslu‰ala. Kolikokrat so
mi namigavali, naj te dam sluÏit, naj te iz-
uãim za pisarno, za uãiteljico. Kajpa! Da bi
omagovala po teÏkih sluÏbah, se muãila po
pisarnah, hirala kot uãiteljica! Vsi drugi so

BES

DVA SKOPUHA

izhirali, jaz se trudim do smrti; to je za eno
rodbino zadosti; ti se ne bo‰ trudila in muãi-
la.

HELENA

Oh, oãe, saj sem vam hvaleÏna za tolik‰no
ljubezen; a ‰e sreãnej‰a bi bila, ãe bi vi tudi
zase skrbeli na stara leta, ãe bi mi va‰ih do-
brot ne grenila zavest, da si jih od ust pritrgu-
jete.

KOREN

To ni niã. Saj jaz sem od danes do jutri in te
hoãem videti preskrbljeno, preden umrjem.
Nekaj denarja bo‰ imela, toda ne toliko, da bi
ga razvajen, lahkomiseln moÏ v enem letu ne
pognal. Poslu‰aj me torej in vzemi Dobrina,
ki je po‰tenjak in ima denar.

HELENA

Oh, ko je tako star! âe umrje v par letih bom
spet sama.

KOREN

Kdor ima denar, ne ostane nikdar sam. Do-
brinova vdova se bo lahko pri sedmini svoje-
ga moÏa znova zaroãila.

HELENA

To bi bila zaroka zaradi denarja, ne pa iz lju-
bezni; in jaz ostanem raj‰i sama, ko da bi se
moÏila na denar in za denar.

KOREN

Ker ne ve‰, kaj je rev‰ãina, ne ve‰, kaj je de-
nar. Dobrin bi lahko izbiral, kjer bi hotel, ker
ima denar in ugled. Jaz se zana‰am na tvojo
preudarnost, da ne bo‰ zamudila prilike,

BES

DVA SKOPUHA

kakr‰na se ti ne ponudi nikdar veã; zana‰am
se na tvojo hvaleÏnost proti meni in proti bla-
gemu gospodu Dobrinu, ki te hoãe osreãiti.

Deveti prizor

NeÏa, prej‰nja

NEÎA

(se obraãa nazaj):

Zunaj poãakajta, da gospo-

da pokliãem! — Gospoda Dobrina ni doma?

KOREN

Ne. Rekel je, da se vrne takoj, a midva Ïe ãa-
kava dolgo.

NEÎA

Ljudje ga kar oblegajo. Zunaj ãakata spet dva;
no, in tukaj, kakor vidim, jih je bilo ‰e veã.

(Pospravlja z mize.)

Saj pravim: denar, to vleãe;

in zakaj sta vidva tukaj, se mi tudi dozdeva.
Vam, gospodiãna Helena, bi jaz prav iz srca
privo‰ãila to sreão; zdaj se trudite v siroma‰-
tvu, potlej boste pa zloÏno Ïiveli.

HELENA

Poleg nadloÏnega starega moÏa.

NEÎA

Tak‰ni so najbolj‰i. Mlad moÏ je vihrav, pov-
sod raj‰i ko doma in zahvale nima Ïena nobe-
ne; postaren je pa pohleven, potrpeÏljiv, z
vsem zadovoljen in se drÏi peãi kakor maãek.

BES

DVA SKOPUHA

Za mladega moÏa se Ïena trese, starega drÏi
lepo mirno v strahu.

KOREN

Kaj pravite vi, NeÏa, od kod ima on toliko de-
narja?

NEÎA

Sam Bog ve. Eni pravijo, da je dobil v loteri-
ji, drugi, da je podedoval. Prigoljufal menda
vendar ni.

HELENA

Morebiti je pa krvavi denar vojnega ãasa, de-
nar iz krvi in solza.

NEÎA

Ta ima ravno tak kredit kakor najbolj po‰ten
in bo deset praviãnih poÏrl.

KOREN

Ali ima denar v papirjih ali v gotovini, kaj
pravite?

NEÎA

Mislim, da ima papir in srebro in zlato.

KOREN

V kateri hranilnici ima pa naloÏeno?

NEÎA

V kateri hranilnici? Mislim, da po vseh hra-
nilnicah in posojilnicah, in koliko razposoje-
nega! Îivi pa tako, kakor bi niã ne imel.

KOREN

Tem veã bo zapustil.

NEÎA

O, jaz bi pa raj‰i dobro Ïivela, in ãetudi niã ne
zapustim.

KOREN

Recite gospodu Dobrinu, da sva ga ãakala in
da spet prideva.

NEÎA

Prav.

(Koren in Helena odideta.)

No, zdaj poj-

dita pa vidva noter! Ko‰are pustita v kuhinji!

BES

DVA SKOPUHA

Deseti prizor

NeÏa, Tone Okoren, Liza KremÏar

TONE

Ali gospoda Dobrina ni doma? Stric mi je.

LIZA

Meni tudi.

NEÎA

Od kod sta pa vidva?

LIZA

Z Brezovice. Ta je Tone Okoren, jaz pa Liza
KremÏarjeva.

TONE

Kdo ste pa vi? Ali ste hi‰na ali kuharica? OÏe-
njen stric Dobrin ni.

NEÎA

Torej k stricu sta pri‰la. NajbrÏ sta sli‰ala, da
je zelo bogat.

TONE

Tako pravijo; in da nima niã svojih ljudi.

(Do-

brin pride.)

NEÎA

Glejta, zdajle je pa pri‰el stric.

(Odide.)

Enajsti prizor

Dobrin, Tone, Liza

DOBRIN

Kaj bo dobrega?

TONE

Dober dan, stric!

LIZA

Dober dan, stric!

DOBRIN

Bog daj, striãnik in striãnica. Ali jaz vaju ne
poznam.

BES

DVA SKOPUHA

TONE

Jaz sem Tone Okoren z Brezovice. Ali me res
ne poznate?

DOBRIN

Res ne, ãe ti povem.

LIZA

Jaz sem pa Liza KremÏarjeva in sem vas Ïe
enkrat videla, ali se niã ne spominjate?

DOBRIN

In kako bi bil jaz vajin stric?

TONE

Kako? âe vi ne veste, jaz tudi ne vem. A mati
so tako rekli, rekli so, naj vam prinesem nekaj
jajc.

DOBRIN

Ali si prinesel?

TONE

Kajpak! V kuhinji sem pustil. Rekli so mi, naj
vas povabim, da bi enkrat k nam pri‰li na ko-
line in da bi pri‰li mojemu bratu birmo vezat.

DOBRIN

Reci materi, da se ji prav lepo zahvaljujem.
Za botra pa ne pridem, ker ne znam birme
vezati.

TONE

·koda, stric. Mati so rekli, da se vas moramo
drÏati, dokler vas ‰e imamo, in tudi za potlej.
Brat se pa veseli, da mu boste za birmo zlato
uro kupili.

DOBRIN

Kaj pa potrebuje tvoj brat zlate ure? Zjutraj
ga zbudi petelin, h kosilu mu zazvoni in v
mraku sede k veãerji.

TONE

Potem so tudi rekli, ãe mi boste kaj ponujali,
naj reãem, da ni treba, vzamem naj pa.

BES

DVA SKOPUHA

DOBRIN

Vidi‰, Tone, to je pametna beseda. Tukaj ima‰
dvajset krajcarjev.

TONE

Oh, stric, saj ni treba.

(Vzame.)

LIZA

Vi ste stric pravzaprav nam, ne Okornom.

TONE

Ni res, stric! Vi ste

na‰ stric, ti si pa laÏnivka.

Le ãakaj me!

DOBRIN

Tone, ti si opravil. Nikar se ne prepiraj!

TONE

Pozdravljeni, stric!

(Odide.)

Dvanajsti prizor

Dobrin, Liza

LIZA

Tak‰ni so ti Okorni, ki jim ni niã sile; samo la-
komni so in nevo‰ãljivi. Zdaj so se vas spom-
nili, ko so sli‰ali, da imate denar, in hoãejo
druge izpodriniti, ki so bolj potrebni in vam
bolj sorodni. Moj oãe se ‰e dobro spominja-
jo, da je bil neki Dobrin na‰ega starega oãe-
ta bratranec.

DOBRIN

Dober spomin imajo; ãe le ni bil to kak drug
Dobrin.

LIZA

Niã ne de. Jaz sem vam prinesla jabolk; mati
pridejo enkrat sami sem; zdaj so mi pa na-

BES

DVA SKOPUHA

roãili, naj vas prosim, da me vzamete za ku-
harico.

DOBRIN

Za kuharico! Ali zna‰ kuhati?

LIZA

Kuhati ne znam, pa so rekli, da se bom pri vas
nauãila.

DOBRIN

Kako, ko pa jaz tudi ne znam. Ali ‰ivati zna‰?

LIZA

Ne ‰e, pa se bom nauãila.

DOBRIN

Pri meni se ne more‰, ker ‰ivati jaz tudi ne
znam.

LIZA

Mati so rekli, da bi ostala pri vas kakor do-
maãa. Zdaj imate najbrÏ kako tujo Ïensko, ki
vam ne postreÏe, kakor gre, ki vas goljufa in
se vas drÏi samo zato, da bi ji prav veliko za-
pustili.

Trinajsti prizor

Prej‰nja, NeÏa

NEÎA

Oh, ti grda obrekljivka, kako me obrekuje‰!
·e za krajcar nisem ogoljufala gospoda Do-
brina in ga ne bom.

DOBRIN

Nikar se ne jezite, NeÏa! Ti, Liza, pa reci do-
ma, da ne potrebujem ne kuharice ne hi‰ne
in da zaradi mene ni treba hoditi v Ljubljano,

BES

DVA SKOPUHA

ko imajo doma toliko potrebnej‰ega dela. Po-
zdravi vse lepo in tukaj ima‰ za jabolka dvaj-
set krajcarjev.

LIZA

Ne, hvala! Saj bi na trgu dobila zanje dve kro-
ni.

DOBRIN

Mislil sem, da si mi jih prinesla v dar. Napro-
daj jih pa ‰e vedno lahko odnese‰.

LIZA

Ne, odnesla ne bom. Mislila sem, da bom bo-
lje opravila.

NEÎA

Saj si dobro opravila. Va‰i sorodniki, gospod
Dobrin, se grozno boje, da ne bi vi komu dru-
gemu kaj dobrega storili.

DOBRIN

Torej zbogom, ãe se morda ne vidiva veã. No-
benega miru! Naprej!

(NeÏa in Liza odideta.)

·tirinajsti prizor

Dobrin, Milan âop s slikarskim orodjem

âOP

Klanjam se, gospod Dobrin. Milan âop.

DOBRIN

Slikar, kajne?

âOP

Akademiãni slikar.

DOBRIN

Sem si takoj mislil. Milan âop vam je ime. Ali
ste vi sin gospe âopove, hi‰ne posestice?

âOP

Njen neãak.

BES

DVA SKOPUHA

DOBRIN

Njo poznam tako, vas pa po tem pisanju tu-
kaj. Dru‰tvo slikarjev bodoãnikov me je izvo-
lilo za svojega pokrovitelja ali — ali — kaj se
to pravi?

(PokaÏe pisanje.)

âOP

Za svojega mecena; to je toliko kolikor za do-
brotnika, podpiratelja umetnikov.

DOBRIN

Meni se je tudi tako dozdevalo. Toda pazite,
gospod akademiãni slikar, da me ne boste
sleparili ali vlekli; zakaj ‰al sem jaz hitro sit.

âOP

Prosim, gospod Dobrin, prosim. To ni ‰ala, to
je resnica.

DOBRIN

Da bi bil jaz kak dobrotnik umetnikov, tega
se ne spominjam.

âOP

Umetniki tudi ne; ali kar ne velja za pretek-
lost, meri na bodoãnost. Mi se zana‰amo, da
nam boste dovolili, da vas naslikam.

DOBRIN

Ampak da ne pride pozneje do nesporazuma,
vam moram naravnost povedati, da ne dam
za to slikanje nobenega krajcarja. Kdor na-
roãi, ta plaãa; taka je navada med po‰tenimi
ljudmi.

âOP

Prosim, prosim, vse stro‰ke nosimo mi. Vi
boste samo dovolili, da prenesemo va‰o po-
dobo z barvami na platno.

DOBRIN

âe ni huj‰ega, v boÏjem imenu! Tukaj je moj
kabinet, majhen in svetal; tukaj bova slikala;

BES

DVA SKOPUHA

zakaj ne maram, da bi me ljudje gledali, ka-
dar se slikam ali brijem. Vam mora biti to tudi
prav; zakaj bojim se, da me bo hotel vsak sli-
kati, ãe drugi slikarji zvedo, da me vi slikate;
potem pridejo ‰e kiparji. Pojdite se solit! Tudi
priãakujem zdajle gospoda Korena z vnuki-
njo, in Koren ne sme vedeti, da me slikate;
rad bi ga s podobo presenetil.

âOP

Hitro prenesem vse v kabinet.

(Prenese svojo

robo.)

A po kaj hodi gospod Koren k vam? Saj

mu vendar niste niã dolÏni.

DOBRIN

Niã, hvala Bogu! Ampak tole je: stari se mi
ponuja za tasta.

âOP

Heleno da bi vzeli!

DOBRIN

Ali jo poznate? âedno dekle. Ampak Koren bi
se je rad kar se da dober kup znebil. Toda
tako ne pojde, brez dote niã.

âOP

Ali niste prestari za gospodiãno?

DOBRIN

V letih sem, to je res, a nevesti se ne zdim
prestar.

âOP

Heleno bodo milovali mo‰ki in Ïenske.

DOBRIN

Vi ne poznate ne mo‰kih ne Ïenskih. Mo‰ki
bodo zavidali meni, Ïenske pa Heleni; zakaj
mlada lepa Ïenska je prijetna stvar, in konã-
no je moÏ, ãetudi star, ‰e vedno bolj‰i ko no-
beden. Sploh pa se vi, gospod akademiãni sli-

BES

DVA SKOPUHA

kar, drÏite svojega posla in ne skrbite zame!
Naslikajte me, da bom komu podoben. Tukaj
v miznici imam staro svojo fotografijo.

(Jo

vzame iz miznice.)

Morebiti vam bo sluÏila;

ampak o fotografijah imam jaz svoje mnenje.
V Loki smo imeli gostilniãarja, hudega moÏa,
ki se je drÏal kakor mesarski pes; na fotogra-
fiji se je pa smejal, da je zobe kazal. Ali je to
prav?

âOP

Popolnoma nenaravno. Vi se morate drÏati
kakor po navadi, brez vsake slovesnosti ali
afektacije.

DOBRIN

Vidite, ta je prava.

âOP

Slikar pa mora poudariti zlasti znaãilne pote-
ze.

DOBRIN

Moja znaãilna poteza bi bila pipa v ustih. Pa
bi bilo morda le dobro, da bi se obril in poãe-
sal, preden me vrÏete na platno.

âOP

Ne, ne; kakr‰ni ste, tak‰ni ste najznaãilnej‰i.
Ali hoãete imeti tako glavo, kakor jih imajo
brivnice po oknih?

DOBRIN

Meni so pa tiste glave tudi v‰eã in zdi se mi,
da se zlasti starej‰im gospodom poda, ãe so
tako nafrkani in nacvrkani. Toda kakor vam
drago. Zgovorila sva se, in zdaj pojdite na
delo.

(Odide v kabinet.)

Noter!

BES

DVA SKOPUHA

Petnajsti prizor

Dobrin, Koren

KOREN

Nisva vas mogla priãakati s Heleno, gospod
Dobrin; tako ste vedno zaposleni.

DOBRIN

Res je to. Denar je sitnost, ãe ga ãlovek nima,
in ‰e bolj, ãe ljudje pri tem mislijo, da ga ima.

KOREN

Pustiva to poglavje, gospod Dobrin! Saj se ra-
zumeva in veva, da samo norci bahajo in de-
nar kaÏejo. Svojo zadevo pa morava v red
spraviti. Da zahtevate z mojo vnukinjo ‰e
doto, se meni — ne zamerite! — zdi ãudno in
neupraviãeno. âe bi bila nevesta stara in
Ïenin mlad, bi bila stvar drugaãna; za prilet-
nega Ïenina je pa mladost in lepota zadosti
dote.

DOBRIN

Ne vleãem se za svojo korist, marveã za korist
va‰e vnukinje, gospod Koren. Meni zadostuje
poduradni‰ka pokojnina; za dvoje je pa pre-
majhna, in ãe jaz umrjem, ob ãem bo Ïivela
moja vdova?

KOREN

To skrb prepustite vdovi sami, ki si bo znala
pomagati. Koliko pa bi zahtevali dote?

DOBRIN

âim veã boste dali, tem bolje se bo godilo
Ïeni. Samo recite Ïe enkrat, koliko! Rad bi vas

BES

DVA SKOPUHA

Ïe drÏal; a kadar vas hoãem prijeti, se umak-
nete. Tako ‰e vedno ne vem, ali se bom oÏe-
nil ali ne. Recite, koliko!

KOREN

Oh, kako me pestite, kako me stiskate, siro-
maka!

DOBRIN

Siromaka! To pripovedujte komu drugemu.
Jaz imam predober nos.

KOREN

Pohi‰ja seveda ne bom mogel posebej dati.

DOBRIN

O tem bo treba govoriti s Heleno; zakaj ne
vem, ãe bo z mojim zadovoljna.

KOREN

Paã pa nekaj drugega, gospod Dobrin! Dedno
pogodbo boste sklenili z mojo vnukinjo.

DOBRIN

Magari!

KOREN

V slovesni obliki, pri notarju.

DOBRIN

Kjer hoãete.

KOREN

Tako da postaneta nepreklicno drug druge-
mu dediãa v primeru smrti.

DOBRIN

Ali misli Helena tako kmalu umreti?

KOREN

Bog ji daj zdravja in dolgega Ïivljenja kakor
tudi vam; toda na svetu se vse lahko pripeti in
taka pogodba ãloveka pomiri.

BES

DVA SKOPUHA

·estnajsti prizor

Prej‰nja, Helena

HELENA

Rekli ste, oãe, naj pridem kmalu za vami.

KOREN

Prav, Helena. Glej, z gospodom Dobrinom
sva se dogovorila.

DOBRIN

O ne ‰e, gospod Koren.

KOREN

Vzel te bo v zakon, kjer se ti bo dobro godi-
lo. Kakor sem do zdaj skrbel zate jaz, tako bo
skrbel potem gospod Dobrin; in kakor sva se
pomenila midva, pomenita se ‰e vidva!

(Odi-

de.)

DOBRIN

Poãakajte no, ãlovek ‰e zdaj niã ne ve.

Sedemnajsti prizor

Dobrin, Helena

DOBRIN

Torej kako mislite o tej stvari vi, gospodiãna?

HELENA

(pregleduje pisma):

Koliko imate pisem, gos-

pod Dobrin Ali ste vse to danes dobili?

DOBRIN

Vse in ‰e veã. ·e enkrat toliko sem jih zavrnil,
ker niso bila frankirana in ker sem zavohal
beraãijo. In to gre dan na dan. Ljudje imajo
vraÏjo vero, da sem sila bogat in nadlegujejo

BES

DVA SKOPUHA

me ustno in pismeno; dru‰tva me volijo za
ãastnega ãlana, za ustanovitelja, podpiratelja,
dobrotnika ali kakor Ïe imenujejo take bera-
ãije. In premislite: slikati me hoãejo. Berite to
pisanje!

HELENA

(bere):

Kaj? Milan âop vas bo slikal? Kdaj pa?

DOBRIN

Je Ïe tukaj v mojem kabinetu. Toda oprostite,
preden z vami govorim, moram nujno govo-
riti z va‰im starim oãetom. Zakaj to ne gre, ‰e
vedno ne vem, pri ãem sem. Zdravi!

(Odide.)

HELENA

Zanimivo, zanimivo!

Osemnajsti prizor

Helena, âop

âOP

Zame pa ni zanimivo, gospodiãna. Meni ste
dali besedo, Dobrinu dajete roko. Prva prili-
ka je omajala va‰o ljubezen, va‰o obljubo,
va‰o zvestobo. Vãeraj moja zaroãenka, si da-
nes i‰ãete drugega moÏa. O, Helena, Helena!

HELENA

Ali je to vse? Ali pride ‰e kaj?

âOP

O ‰e, ‰e! Ali mislite, da mene ne boli srce, ko
vidim, kako ravnate z menoj, ki sem vam po-
svetil vse svoje Ïivljenje, vse svoje du‰ne in

BES

DVA SKOPUHA

telesne moãi? In ta krutost usode! Zdaj naj ‰e
slikam va‰ega Ïenina.

HELENA

Oh, kak‰nega boste naslikali! Mislim pa, da
bi bilo kriviãno kaznovati ubogega Dobrina
za krivico, ki jo meni oãitate.

Devetnajsti prizor

Prej‰nja, gospa âopova

GOSPA

Oprostite, gospod Dobrin! Mojega trkanja
niste sli‰ali. — Kaj pa vidva tukaj? Ti, Milan,
in gospodiãna Korenova!

HELENA

Ah, gospa âopova!

âOP

Jaz slikam gospoda Dobrina in pri njem sem
dobil gospodiãno Heleno.

GOSPA

Zdi se mi, da se prepirata.

âOP

Premislite, teta! S Heleno sva zaroãena Ïe cel
teden; danes sem pa po sreãnem ali nesreã-
nem nakljuãju spoznal, da me ona slepi, vara,
goljufa, da se za mojim hrbtom moÏi z gos-
podom Dobrinom, omejenim, otroãjim, pre-
Ïivelim starcem, ker ima paã denar. Ali ni to
bridko in nesramno?

BES

DVA SKOPUHA

HELENA

Nikar ne verjemite tem besedam, milostljiva!
Gospod Milan sodi po videzu, resnica je dru-
gaãna.

âOP

Kaj? Da nisi obljubila svoje roke Dobrinu?

HELENA

Obljubil jo je moj stari oãe, ne jaz. On paã Ïeli
to zvezo, jaz pa se je branim, in se je bom
ubranila.

âOP

In vendar ste pri‰li v Dobrinovo stanovanje.

HELENA

Za svojim oãetom, ki je tako zahteval. Njemu
sem povedala svoje mnenje in gospodu Do-
brinu ga bom ob svojem ãasu. A preden me je
‰e vpra‰al, ste prihruli vi kakor vihar, tako da
‰e deÏnika nisem utegnila razpeti med ploho
va‰ih besed.

GOSPA

Milan, meni se zdi, da si se prenaglil.

âOP

Ko me je pa ta novica tako razburila.

GOSPA

Kaj mislite, gospodiãna? Ali boste mogli pre-
govoriti svojega starega oãeta?

HELENA

Poskusila bom, kar bom mogla.

GOSPA

Torej poskusite svojo sreão tam vi, jaz bom
pa sku‰ala pregnati gospodu Dobrinu mlade
muhe iz stare glave. Ti, Milan, spravi svojo
akademiãno prtljago k meni na dom! Tam
bo‰ slikal Dobrina, tako dobimo priliko z
njim spregovoriti pametno besedo.

BES

DVA SKOPUHA

Dvajseti prizor

Prej‰nji, Dobrin

KOREN

(od zunaj za Dobrinom, ki je odprl vrata):

Am-

pak v kronski veljavi, gospod Dobrin, ne v
goldinarjih. Po goldinarjih raãunati je prepo-
vedano, kaznivo.

DOBRIN

Torej, gospodiãna? — Ah, gospa âopova!

GOSPA

Ali me poznate, gospod Dobrin?

DOBRIN

Seveda, milostljiva, tudi va‰ega rajnega moÏa
sem poznal. Dober gospod, ‰koda, da je tako
mlad umrl.

HELENA

Jaz ne bom motila. Klanjam se, milostljiva.

GOSPA

Kaj pa moja bluza, gospodiãna? Ali je Ïe na-
rejena?

HELENA

V nekaj dneh bo izgotovljena; samo zobce
moram ‰e na‰iti. Zdravi!

(Odide.)

âOP

Gospod Dobrin, ne zamerite! V va‰em kabi-
netu ni prave svetlobe za moj posel; tudi vam
dela moja naprava napotje in kvari zrak. Pri-
dite raj‰i vi v mojo delavnico!

GOSPA

K meni v hi‰o, gospod Dobrin. Tam imate
miren prostor, kjer se bo delo nemoteno
vr‰ilo, tako da postane slika umotvor, vam in
slikarju v ãast.

BES

DVA SKOPUHA

DOBRIN

Meni je to vseeno; samo glejte, da vam ne
bom v nadlego!

GOSPA

Nikakor ne, gospod Dobrin. Vedno nam bo-
ste dobrodo‰li.

âOP

Svoje stvari bom popoldne odnesel. Priporo-
ãam se.

DOBRIN

Ali pa jih prinesem jaz, gospod akademski sli-
kar.

(âop odide.)

Enoindvajseti prizor

Dobrin, gospa âopova

GOSPA

Odkriti vam moram, gospod Dobrin, povod
svojega prihoda. Dru‰tvo Milosrãnosti ima
blagi namen podpirati obrtnike, ki so brez
lastne krivde zabredli v stisko in zadrego.

DOBRIN

To je jako plemenit namen, milostljiva, in Ïe-
lim Milosrãnosti najlep‰ih uspehov.

GOSPA

Ali smem prositi kakega prispevka, gospod
Dobrin?

DOBRIN

Saj nisem ãlan tega milosrãnega dru‰tva,
obrtnik pa tudi ne.

GOSPA

Oh, to niã ne de.

BES

DVA SKOPUHA

DOBRIN

Ne zamerite, milostljiva, da sem jaz drugega
mnenja. Vsako dru‰tvo naj zdrÏujejo ãlani; ãe
ga ne morejo ali noãejo, tem slab‰e za dru‰-
tvo; ampak dru‰tva ustanavljati, zdrÏevanje
pa nalagati neãlanom, to so nezdrave razme-
re, in jaz nimam ne povoda ne denarja, da bi
se zanje vnemal.

GOSPA

Ko‰ka mi vendar ne boste dali, gospod Do-
brin!

DOBRIN

Ni drugaãe; bridko obÏalujem. Kako se ima-
te pa sicer, milostljiva?

GOSPA

E tako. Osamela sem; samo neãaka imam pri
sebi, bratovega sina. Vi ste pa tako mladost-
ni, tako Ïivahni, du‰no in telesno tako ãili.

DOBRIN

Imam Ïe tudi svoja leta, milostljiva, dasi se
morda ne poznajo tako.

GOSPA

Kakor meni, mislite reãi.

DOBRIN

Bog ne daj, milostljiva! Vi bi mi bili lahko
hãerka.

GOSPA

Le laskajte se! Îenska mladost mine hitreje
od mo‰ke. Zato je prav, da je moÏ nekoliko
starej‰i od Ïene, vendar ne sme biti taka raz-
lika kakor med oãetom in hãerjo. V takem
primeru se rado kaj pripeti, in ãe se pripeti, so
ljudje tolikanj hudobni, da Ïeno opraviãuje-

BES

DVA SKOPUHA

jo, moÏu privo‰ãijo. Vam prisojam kakih pet-
deset let.

DOBRIN

Jih je precej ãez, milostljiva.

GOSPA

Se vam ne pozna. Za vas bi bila Ïenska mojih
let. Kaj mislite?

DOBRIN

O, jaz mislim sem in tja. Kaj bi mi svetovali?
Z vami tako lahko in zaupno govorim. Nekaj
imam namreã na srcu.

GOSPA

Gospod Dobrin, moram se posloviti; a nade-
jam se, da se kmalu vidiva, ko pridete v delav-
nico mojega neãaka. Takrat bova govorila na-
prej.

DOBRIN

Pridem, kakor hitro bom utegnil. A poglejte,
milostljiva, ta kup pisem; niã drugega ko: ve-
lerodni, preblagorodni, velecenjeni gospod
Dobrin. Vsa dru‰tva se vleãejo zame, povsod
me hoãejo imeti za ustanovnika in podpira-
telja in ‰e kaj drugega. Z mojo sliko hoãejo
okrasiti dvorane. No, da nisem dal nobenega
prispevka. Razlogi so naãelni.

GOSPA

Torej na svidenje, gospod Dobrin. Zdravi!

DOBRIN

Klanjam se, najodliãneje se klanjam, milos-
tljiva.

(Gospa odide.)

BES

DVA SKOPUHA

Dvaindvajseti prizor

Dobrin, pozneje NeÏa

DOBRIN

Kaj pa to, Dobrin? Kaj pa to pomeni?

NEÎA

Dva gospoda bi rada z vami govorila.

DOBRIN

Naj poãakata.

(NeÏa odide.)

Zavest, da ãlovek

nima denarja, je neprijetna. Um temni, volja
je bolj k slabemu nagnjena; osebnost se ne
more razmahniti in ne izÏiveti. Spo‰tovanje
in klanjanje in laskanje bi dobro delo, ãe ne bi
ãloveka zraven vest pekla. Ko bi mi vsaj po
pravici ljudje oãitali umazanost in skopu‰tvo.
Morebiti se pa ta krivica sreãno poravna. He-
lena ali âopova, to je zdaj vpra‰anje. âedni
sta obe in zaljubim se lahko v eno ali drugo.
Ona je nekoliko premlada, ta najbrÏ razva-
jena; denar imata pa obe. Dobrin, oÏenil se
bo‰ in morda postane‰ v resnici, kar se lju-
dem zdi‰.

NEÎA

Ali moreta gospoda Ïe vstopiti?

DOBRIN

âe noãeta ãakati, naj gresta. Kaj pravite, Ne-
Ïa, da me imajo ljudje za takega bogatina?

NEÎA

Kaj niste? Pa ãe vas samo tudi imajo, ni to niã
hudega. Vsak je vesel, ãe ga imajo za modre-
ga in uãenega, ãetudi ni, in nikomur ni prav,

BES

DVA SKOPUHA

ãe ga imajo za norca. Le premislite, kako se
vam klanjajo in prilizujejo, kako spo‰tljivo
vas pozdravljajo! Ali ni bila gospa âopova
tukaj? Saj pravim, v ljubezni imate veã sreãe
ko najgor‰i fant.

DOBRIN

Ne govorite tako nespametno!

NEÎA

Zakaj nespametno? âe se ljudje motijo meni
v ‰kodo, jih zavrnem, ãe pa meni v korist, v
boÏjem imenu! Saj sem ‰e jaz deleÏna va‰ih
uspehov in pobiram klasje za va‰o Ïetvijo.
Vãasih me mesar ‰e pogledal ni. Seveda, za
tisti ko‰ãek mesa. Zdaj kriãi Ïe od daleã: ,Naj-
Ïlahtnej‰a jetrca za gospoda Dobrina, naj-
okusnej‰a rebrca za Dobrinovo gospodiãno,
najslaj‰i srãek za gospodiãno NeÏo!’ In po
trgovinah: ,Kaj Ïelite, gospodiãna? Ali ‰e kaj,
gospodiãna? Klanjam se, gospodiãna. Fant,
nesi zavojãek z gospodiãno!’ To se prijetno
sli‰i.

DOBRIN

Jaz pa sli‰im tudi marsikaj drugega. — Pokli-
ãite zdaj ona dva gospoda noter.

(NeÏa odide.)

— Ali norim jaz ali nore ljudje?

BES

DVA SKOPUHA

Triindvajseti prizor

Dobrin, Hrustiã, Vladiã

HRUSTIâ

Nazdar, gospod Dobrin!

DOBRIN

Bog Ïivi! Kaj Ïelita, gospoda? Prosim, sedita!

VLADIâ

Tu gospod Vlado Hrustiã, moja malenkost:
Ferdo Vladiã. Mladeniãa, kakor vidite; prete-
klosti nimata, Ïivita v sedanjosti in se pri-
pravljata za bodoãnost.

DOBRIN

To je lepo. Vsi trije ãasi so skupaj, veã jih ni.

HRUSTIâ

Pripravljava se, da postaneva kdaj uãitelja na-
roda.

DOBRIN

Aha, na uãitelji‰ãu. Dober uãitelj je pravza-
prav dar boÏji.

VLADIâ

Majhno nesporazumevanje, gospod Dobrin.
Naju ne uãi ‰ola, naju uãi Ïivljenje. Midva Ïi-
viva, Ïiviva in hoãeva, hoãeva . . .

DOBRIN

Kaj pa hoãeta?

HRUSTIâ

Kaj, to je postranska stvar; glavno je, da hoãe-
va.

VLADIâ

Ali veste, gospod Dobrin, kaj je nervus re-
rum?

DOBRIN

Rerum, rerum; ali ni to uganka kakor tista
stara: lirum larum latvica, kako se pi‰e to z
dvema ãrkama?

BES

DVA SKOPUHA

HRUSTIâ

Niste uganili. Ali vam je znano ime Monteku-
kuli?

DOBRIN

Admiral Montekukuli, seveda.

VLADIâ

Ne admiral, ampak general, slavni general
Montekukuli je rekel, da je za vojskovanje
treba treh reãi. Ali veste katerih?

DOBRIN

Infanterije, kavalerije, artilerije.

HRUSTIâ

Ni res. Treba je prviã denarja, drugiã denar-
ja, tretjiã denarja.

DOBRIN

To je pa tudi res. Pameten ãlovek ta Monte-
kukuli, ãeprav ni bil admiral.

VLADIâ

Ali naju umejete, gospod Dobrin?

DOBRIN

Po malem slutim.

HRUSTIâ

Îivljenje je drago.

DOBRIN

Od dne do dne draÏje, Ïalibog!

VLADIâ

In midva hoãeva Ïiveti.

DOBRIN

Umreti pa tudi jaz noãem.

HRUSTIâ

Îiveti se pravi popotovati. Popotovanje, brat-
je, je na‰e Ïivljenje. Midva hoãeva popotova-
ti, spoznati tuje kraje, tuje ‰ege, tuje ljudi, na-
brati sku‰enj, izobraziti se, ne iz suhoparnih
knjig, ampak iz bujnega Ïivljenja. A bujno
Ïivljenje stane denar. Vi imate denar, gospod
Dobrin.

DOBRIN

Jaz? Res? Kje pa?

BES

DVA SKOPUHA

VLADIâ

Govorimo resno, ker nismo otroci! Lep‰e,
plodonosneje ne morete uporabiti posvetne-
ga mamona, kakor ãe podpirate idealne, na-
dobudne mladeniãe, da se izveÏbajo in obo-
roÏe za boj v Ïivljenju.

DOBRIN

Miroljuben ãlovek sem, za boj v Ïivljenju ne
dam nobenega krajcarja.

HRUSTIâ

Torej nama noãete pomagati?

DOBRIN

Hoãem Ïe, a ne morem, ne morem.

VLADIâ

(izvleãe pisanje):

Pomoreva vam midva. Berite

to!

DOBRIN

(bere):

,Najplemenitej‰im dobrotnikom je tre-

ba pri‰teti blagega gospoda Dobrina.’ Hm,
hm, to pisanje me hvali.

VLADIâ

Koliko daste, da se objavi?

(Spravi pisanje.)

DOBRIN

Vesta, gospoda, imam sicer rad, ãe me kdo
hvali, ali neãimrn in ãastihlepen pa nisem;
zato ne bom Ïalosten, ãe se ta stvar ne obja-
vi. Za objavljanje ne dam seveda nobenega
krajcarja.

HRUSTIâ

(izvleãe pisanje):

Kakor vam drago; berite to!

DOBRIN

(bere):

,Nesramnost vojnega dobiãkarja ali

poduradnik v pokoju kot milijonar.’ To je pa
podla lopov‰ãina!

(Vsi trije pokonci.)

HRUSTIâ

Koliko daste, da se to ne objavi?

(Mu iztrga pi-

sanje.)

BES

DVA SKOPUHA

DOBRIN

Palico po hrbtu, drugega niã.

HRUSTIâ

Tudi prav. Odgovarjajte na moja vpra‰anja!
Denar imate; ali ste podedovali?

DOBRIN

Nobenega krajcarja.

HRUSTIâ

Ali ste v loteriji zadeli?

DOBRIN

·e nikoli niã.

HRUSTIâ

Prihraniti si niste mogli; ali ste ga pridobili
kot poljedelec, obrtnik ali kupec?

DOBRIN

Tudi ne.

VLADIâ

Po po‰teni poti torej niste obogateli; oboga-
teli ste torej po nepo‰teni poti.

DOBRIN

Ta je pa huda; tukaj moram pa prositi.

HRUSTIâ

Ker noãete vi nama pomagati, bova midva
vam nekam pomagala. Vi ste podkupljeni.

DOBRIN

Jaz? Podkupljen?

VLADIâ

Od sovraÏnikov na‰e domovine.

DOBRIN

Tam so vrata, ven iz mojega stanovanja!

HRUSTIâ

Vam je dala denar Rusija.

DOBRIN

Ven, pravim!

BES

DVA SKOPUHA

·tiriindvajseti prizor

Prej‰nji, NeÏa

NEÎA

Za boÏjo voljo, kaj pa je!

VLADIâ

Italija, Romunija!

DOBRIN

Ven, ven!

HRUSTIâ

Avstralija, Brazilija, Kanada.

NEÎA

KriÏani Bog! Ali bosta ‰la ven!

VLADIâ

Kitajska, Japonska, Kuba, Ekvador . . .

NEÎA

Joj, joj, joj, to preklinjanje! Ven!

HRUSTIâ

Nikaragua, Kostarika, Uruguaj, Paraguaj.

DOBRIN

Ven, potepuha!

(Ju izrine.)

Zastor

BES

DVA SKOPUHA

DRUGO DEJANJE

Salon gospe âopove

Prvi prizor

Gospa âopova, Milan âop

âOP

Torej, teta, ljuba teta, vzemite te moje razlo-
ge v po‰tev in gospoda Dobrina v zakon!
Mlad res ni veã, ampak krepak in ‰e zadosti
ãastitljiv. Zdaj je nekoliko zanemarjen, a vi ga
boste ogladili in izlikali, da se bo lahko poka-
zal in vi z njim. Dobrin je nadvse dobrodu-
‰en, nima nobenih slabih navad razen toba-
ka; z lepo besedo ga boste tudi tega odvadili.
V gostilne in kavarne ne bo hodil; svoje prij-
atelje bo zamenjal za va‰e; za ljubosumje ne
bo dal nikdar nobenega povoda; zakaj katera
Ïenska bi bila njemu v‰eã; z eno besedo, v
vseh ozirih je ta zveza priporoãljiva. In po-
tem, denar, teta, denar! Ta beseda mora zavr-
niti vse pomisleke, pobiti vse ugovore. Denar
je pogoj in vir vse sreãe. Saj veste, ãim veã po-
treb, tem veã Ïivljenja; kamen nima nobenih

BES

DVA SKOPUHA

potreb; rastlina potrebuje hrane in zraka, ‰e
veã Ïival, in najveã ãlovek, ki je tem nesreã-
nej‰i, ãim manj more zadostiti svojim potre-
bam, ãim uboÏnej‰i je.

GOSPA

Milan, ãe bi bil gospod Dobrin tako zgovoren
zase, kakor si ti zanj, bi se jaz bala, da me pre-
govori. Le ‰koda, da ima‰ tako kratek spomin!
Ali si pozabil, da si pred nekaj dnevi govoril o
nekem omejenem, otroãjem, preÏivelem star-
cu? S tem zakonom bi se osme‰ila za vse Ïiv-
ljenje.

âOP

Gotovo, ãe bi moÏ ne imel denarja; ampak
sprião denarja utihne vsak smeh, se vidi vsak
korak upraviãen in pameten. Na‰e dru‰tvo ga
je imenovalo za pokrovitelja; ali se nam kdo
smeje? Za premetence nas imajo. Smejejo se
morda njemu.

GOSPA

Ti misli‰ torej reãi, da bi se ljudje tudi ne sme-
jali meni, ampak njemu, da je bil tak norec.
Ljubeznivo se zna‰ laskati, Milan.

âOP

Ne smete napaãno razumeti, teta. Tukaj gre
samo za denar.

GOSPA

In za denar naj bi se jaz prodala in prena‰ala
zoprno laskanje takega starca! Ne, Milan.

âOP

Oh, teta, koliko ãasa pa bi to trpelo? Eno leto,
dve; morda ga pa ‰e prej kap zadene.

BES

DVA SKOPUHA

GOSPA

Kdor ãaka na smrt drugega, umrje pred njim.
Milan, ti se ne zaveda‰, kako nespametno
ravna‰. âe se ne omoÏim, bom zapustila tebi,
kar imam; drugaãe se pa lahko vse spremeni.

âOP

Naj se spremeni, kakor hoãe, samo da Dobrin
ne dobi Helene.

GOSPA

Koliko bi pa priÏenil s Heleno ti, ki tako hva-
lo poje‰ denarju?

âOP

To je pa druga reã, teta. Heleno vzamem jaz
iz ljubezni, ker brez nje ne morem Ïiveti.

GOSPA

Iz kak‰nega razloga naj pa vzamem jaz Do-
brina, brez katerega tako lahko Ïivim? In ali
ni veã denar pogoj in vir sreãe? Tega pogoja
in vira potem ne dobi‰ pri Heleni niã, kakor
se meni zdi. Meni svetuje‰, da bi se omoÏila
na denar, Heleni pa brani‰!

âOP

Meni je grozna, neznosna misel, da bi jo videl
v njegovih rokah.

GOSPA

Mene bi pa v istih rokah popolnoma ravno-
du‰no gledal. Ti me nima‰ posebno rad.

LOJZA

(pride):

·ivilja je prinesla nekaj obleke.

GOSPA

To je Helena; noter naj pride.

BES

DVA SKOPUHA

Drugi prizor

Prej‰nja, Helena

HELENA

Klanjam se, milostljiva. Prinesla sem naroãe-
no bluzo.

âOP

Pozdravljena, gospodiãna! Kako se imate?

GOSPA

Prosim, sedite! Midva odloãujeva tukaj va‰o
usodo.

HELENA

Bojim se, da se drugod tudi odloãuje. Oãe mi
ne da miru; zdi se mu, da bo kmalu umrl, in
pred smrtjo me hoãe preskrbeti. Popoldne
pojde z gospodom Dobrinom k notarju pis-
ma delat.

âOP

To se ne sme zgoditi, Helena, to se nikakor ne
sme zgoditi. Ljuba tetka, pomagajte! Vi ste
nama zadnja nada, edina pomoã.

GOSPA

Ali gospod Dobrin tudi tako sili?

HELENA

Ne, on se je celo nekako ohladil. Meni se zdi,
da njemu ni niti pol toliko do mene, kolikor
mojemu oãetu do njega.

âOP

Neusmiljeni, neãlove‰ki oãe!

HELENA

O ne; sama skrb in ljubezen ga je. Sebi ne pri-
vo‰ãi niãesar; meni pa naj bi se dobro godilo,
in ker je prepriãan, da se brez denarja ne
more nikomur dobro goditi, me hoãe zveza-

BES

DVA SKOPUHA

ti s ãlovekom, ki velja za bogatina, a Ïivi kot
siromak.

âOP

Torej se vam v tem zakonu tudi ne bo bolje
godilo.

HELENA

Oãe se nadeja, da ga bom jaz predrugaãila.

âOP

Kako pa, ko nimate nobene volje, nobene od-
loãnosti! Zakaj ne zavrnete enkrat za vselej
tega neprijetnega, vsiljenega snubca?

HELENA

Ker ni prilike. On snubi samo pri oãetu, koli-
kor snubi. Z menoj je govoril komaj nekaj
vsakdanjih besed.

âOP

Takrat bi mu bili morali vrata pokazati.

HELENA

Gospodar je oãe. On pozna moje pomisleke,
moje ugovore, moje pro‰nje, a vse moje bese-
de prekriãi Dobrinov denar.

âOP

Kaj je storiti, oh, kaj je storiti! ZbeÏite z me-
noj, Helena!

HELENA

Oãeta ne zapustim.

GOSPA

Milan, ne govori tako nespametno!

âOP

Umriva skupaj!

GOSPA

In jaz z vama, kaj? Milan, nikar se ne sme‰i!
Glej, Helena je bila tako Ïalostna, in zdaj jo
smeh sili.

âOP

Oh, teta, ne govorite tako neusmiljeno, tako
brezsrãno!

BES

DVA SKOPUHA

GOSPA

Glejte, Helena, kako vas druÏi z Milanom
enaka usoda! Vi imate brezsrãnega oãeta ali
starega oãeta; on pa brezsrãno teto. Bog se
vaju usmili!

HELENA

Milostljiva, jaz Ïe predolgo zadrÏujem. Opro-
stite, da sem vam s pripovedovanjem svojih
malenkostnih teÏav vzela toliko dragega ãasa!

âOP

Helena, vi greste, in jaz niã ne vem, kako bi se
nesreãa prepreãila!

GOSPA

Oh, saj ni ‰e take sile! Od notarja do oltarja se
pot vleãe.

LOJZA

(pride):

Gospod Dobrin v cilindru in s ‰op-

kom.

GOSPA

Milan, sprejmi ga ti! Medve z gospodiãno bo-
va bluzo pomerili, potem se vrnem. Prosim,
gospodiãna, v to sobo!

(Odideta skozi stranska

vrata.)

BES

DVA SKOPUHA

Tretji prizor

Milan, Dobrin

DOBRIN

(s cilindrom, v rokavicah, z velikim ‰opkom):

Klanjam se, milostljiva, ter vas prosim — —.
Gospe âopove ni tukaj?

âOP

Paã in bo takoj pri‰la. Sedite, prosim.

DOBRIN

Vi ste njen neãak, kajne?

âOP

Da, neãak.

DOBRIN

Vidite, jaz sem dobil zdaj tudi celo reã neãa-
kov in neãakinj. Kjer je denar, tam se zbirajo
neãaki. Kaj pa moja slika ali morda samo gla-
va?

âOP

Nekoliko natanãneje se morava ‰e dogovori-
ti, gospod Dobrin. Kaj bi vam bilo ljub‰e, ali
celotna podoba ali samo do kolen, doprsna
slika ali samo glava.

DOBRIN

Samo glava ne, to je preveã mrtva‰ko. âlovek
se vidi kakor justificiran. Glava odsekana in
oãi odprte, to ne gre. Podoba naj bo celotna.

âOP

In v kaki poziciji Ïelite? Stojeão ali sedeão po-
dobo?

DOBRIN

Kaj pa, ãe bi takole slonel na divanu? V Jako-
piãevem paviljonu sem videl tako na divanu
neko Ïensko, ki mi je bila v‰eã.

BES

DVA SKOPUHA

âOP

Kak naãin slikanja vam najbolj ugaja? Ali
plein air, kakor pravimo, tako da pada polna
luã na vas?

DOBRIN

Tako ne, gospod akademiãni slikar. Meni se
namreã rado ble‰ãi, noãem, da bi slika meÏi-
kala.

âOP

Ali svetlotemno, clairobscur, à la Rembrandt,
kjer se prav zanimivo loãijo razsvetljeni in
osenãeni deli?

DOBRIN

âeprav ne, gospod âop. Kar po navadi in po
domaãe.

âOP

Potem, gospod Dobrin, ali naj vas nekoliko
idealiziram, olep‰am?

DOBRIN

Magari, samo da ostanem podoben.

âOP

Kaj pa realistiãno?

DOBRIN

Tudi dobro, ãe vam je bolj na roko.

âOP

Stilizirano in secesionistiãno ne.

DOBRIN

Nikakor ne.

âOP

Ali futuristiãno.

DOBRIN

Bog varuj! Kaj pa mislite!

âOP

Barve bodo seveda oljnate. Posebno trpeÏna
pa bi bila slika, ãe bi rabil tempera barve. Saj
veste, kaj je to tempera.

DOBRIN

Kaj bi ne vedel! Poveste mi pa lahko ‰e en-
krat.

âOP

Z jajãnimi rumenjaki zme‰ane barve.

BES

DVA SKOPUHA

DOBRIN

Meni se zdi to predrago, in noãem, da bi ime-
lo dru‰tvo zaradi mojih muh veã stro‰kov,
kot je treba. Pripravljen sem vam celo poma-
gati, ãe hoãete. âasa imam dosti in lahko bi
vam barve me‰al, ãopiãe snaÏil, sicer stregel,
kakor se streÏe zidarjem. Zakaj plaãal vam ne
bom jaz niã.

âOP

Oh, gospod Dobrin, saj bi moral jaz vam pla-
ãati neki dolg; saj sem jaz va‰ dolÏnik.

DOBRIN

Vi moj dolÏnik? O tem ne vem jaz niã. More-
biti ste pa na toliko strani dolÏnik, da se ne
znajdete veã. Ampak na mojo stran niã. Koli-
ko pa bi mi bili vi dolÏni?

âOP

Gospod Dobrin, vi mene sku‰ate. Jaz sem vas
hotel ravno prositi, da me ‰e poãakate, ker
ravno zdaj nimam denarja.

DOBRIN

Glejte, ljudje so umetnikom hvalo dolÏni,
umetniki pa ljudem denar. Ampak kar ste
meni dolÏni, to vam jaz vse odpustim.

âOP

Za to velikodu‰nost sem vam zdaj hvalo dol-
Ïan.

DOBRIN

Prav, vas stane hvala toliko kakor mene veli-
kodu‰nost, namreã niã. Ampak kak‰en vrag
vam je vtepel v glavo, da ste vi meni kaj dolÏ-
ni?

BES

DVA SKOPUHA

âOP

Posodil mi je neki moÏ, ki pravi, da posojuje
v va‰em imenu. Vi ga dobro poznate, ker se
zanimate za njegovo vnukinjo.

DOBRIN

To je Koren, stari lisjak. Ampak kar sem rekel,
sem rekel; vi niste meni niã dolÏni.

âOP

Vi ste meni dobro storili, jaz vam hoãem pa
dobro svetovati. Gospodiãna Helena je za vas
premlada; ona bi bila nesreãna z vami, in vi
ne bi bili sreãni z njo. Ampak kaj pravite k
moji teti, gospe âopovi? V starosti bi ne bilo
take razlike, in denar ima.

DOBRIN

To je dobra lastnost in zadnje besede jaz se
nisem izrekel. Tudi nisem tak trmoglavec, da
bi dejal: ,To ali pa nobene.’ Jaz preudarjam.
Helena ima namreã tudi denar, veã, kakor bi
mislil ãlovek, ki jo povrhu pogleda. Hvala za
va‰ svet! Kakor zdaj stvari stoje, vam ne pla-
ãam jaz za va‰e slikanje nobenega krajcarja;
ãe se pa razmere spremene, vam vrÏem mo-
rebiti kak petdesetak.

BES

DVA SKOPUHA

âetrti prizor

Prej‰nja, gospa âopova

GOSPA

Ah, dobrodo‰li, gospod Dobrin! Ali ste pri‰li
k meni ali k mojemu neãaku?

DOBRIN

Pravzaprav k vam, gospa. Z gospodom âo-
pom sem za zdaj opravil. Vi, gospod akade-
miãni slikar, greste lahko na svoje delo. Pazi-
te, kako boste slikali, da ne bodo ljudje go-
drnjali! Morebiti pridem za vami.

GOSPA

Milan, pojdi v delavnico! Gospod Dobrin
hoãe z menoj govoriti.

âOP

Zdravi! Pomnite, gospod Dobrin, moje bese-
de!

(Odide skozi stranska vrata.)

Peti prizor

Gospa âopova, Dobrin

DOBRIN

Pameten deãko ta va‰ neãak za slikarja in rad
vas ima in dobro Ïeli vam in meni. Govori ka-
kor odrasel ãlovek, ki ve, kako svet pelja . . .
Vi, gospa, pa sprejmite ta ‰opek kot skromen
znak mojega najglobljega spo‰tovanja in . . .
in . . .

BES

DVA SKOPUHA

GOSPA

No, in, in . . . ? Le pogum! Pogum krasi mo-
Ïa. Kdor je bojeã, je povsod na slab‰em. Ne-
kaj ste hoteli ‰e reãi.

DOBRIN

Veste, gospa, jaz sem Ïe nekoliko v letih. Da
tudi vi niste veã mladi, to me tolaÏi; vendar se
bojim, da se ne bi midva oba smejala, ãe bi
jaz zaãel razkladati kaka srãna ãustva.

GOSPA

Oh, zakaj! Va‰ ‰opek je ravno tako lep in oku-
sen, kakor ste vi vljudni in ljubeznivi; vendar
bi jaz rada iz va‰ih ust sli‰ala, kaj pomeni ta
slovesni nastop, to simboliãno govorjenje, to
pestro cvetje.

DOBRIN

Gospa pustiva ãenãe mladim ljudem, ki imajo
polna srca in prazne glave! Ali naj vam govo-
rim o ljubezni?

GOSPA

Ki je ne ãutite, mislite reãi.

DOBRIN

Ne, gospa, tega ne mislim reãi. Celo tega
mnenja sem, da ãim veã se ãuti v srcu, tem
manj se govori in pi‰e. âe mi zaãne kdo prip-
ovedovati, kako je jezen, Ïe vem, da ni take
sile.

GOSPA

Iz tega bi ãlovek sklepal, da ste moãno zaljub-
ljeni.

DOBRIN

Ali mi vi to zamerjate?

GOSPA

Ne vem, dokler ne zvem, komu veljajo ta lepa
ãustva.

BES

DVA SKOPUHA

DOBRIN

Komu? Zdi se mi, gospa, da me hoãete malo
potegniti. Komu pa sem poklonil s ‰opkom
svoje srce?

GOSPA

Vpra‰ati pa vendar smem, ãe sem edina, ki ji
s ‰opki poklanjate svoje srce.

DOBRIN

·opka nisem jaz ‰e nikoli nobenega poklonil
razen tega.

GOSPA

S srcem ste radodarnej‰i, kajne? Ampak po-
glavitna stvar ni ‰opek. Prej ste rekli, da vas
nekako tolaÏi, da imam jaz Ïe tudi svoja leta.
Za mlaj‰o bi torej vi sploh ne marali.

DOBRIN

Tega ravno ne reãem, ampak prednost imate
vi.

GOSPA

Jako laskavo, gospod Dobrin.

DOBRIN

Da naravnost govorim, gospa, jaz sem pod-
uradnik v pokoju, moja pokojnina ni velika,
ampak ugleda imam nekaj; to ste razvideli iz
tistih diplom, ki sem vam jih pokazal. Jaz sem
mecen umetnikov.

GOSPA

De te ‰menta! Koliko ste plaãali?

DOBRIN

Nobenega krajcarja!

GOSPA

Taki meceni so redki. Za ãastnega doktorja
vas ni ‰e imenovala nobena univerza?

DOBRIN

Ne ‰e.

GOSPA

âudno!

BES

DVA SKOPUHA

DOBRIN

Va‰ neãak me slika, kakor veste. Seveda, kako
naj me slika, to mu moram vse sam poveda-
ti. Kaj se hoãe, mlad ãlovek!

GOSPA

To je vse lepo, ampak mene bolj zanimajo
va‰e zmage na polju ljubezni.

DOBRIN

To se suãe vse v po‰tenih, kr‰ãanskih mejah;
za to zastavim svojo ãastno besedo.

GOSPA

Vsaka Ïenska, ki premi‰ljuje, kaj bi in kako bi,
postane ljubosumna. Zato tudi vi ne smete
meni zameriti, ãe govorim odkrito. Sli‰ala
sem, da hodite za neko mlado prav brhko
gospodiãno.

DOBRIN

Niste prav sli‰ali, milostljiva. Jaz ne hodim za
njo, ampak ona za menoj.

GOSPA

Ah, ‰e zanimivej‰e.

DOBRIN

Hodi namreã po nogah svojega oãeta ali
pravzaprav starega oãeta. Ali ji je kaj zame ali
niã, tega ne vem, saj tega nikoli ne povedo
dekleta.

GOSPA

Oh, kako jih dobro poznate! Bogve koliko
mladih src ste Ïe raztrgali.

DOBRIN

Namenoma in s svojo voljo ‰e nobenega. âe
pa kak metulj sam v ogenj sili, naj sebi pri-
pi‰e, ãe se mu perutnice prismode. Sicer je
dekle pridno, po‰teno, brez potreb in Ïelja in
brez dote.

BES

DVA SKOPUHA

GOSPA

A zakaj je ne vzamete?

DOBRIN

Zakaj, milostljiva? Jaz pravim: dobro je do-
bro, dokler ni bolj‰ega. Tak pogovoriva se,
kakor se za zrele ljudi spodobi! Zdihoval jaz
ne bom pred vami.

GOSPA

Ste preveã ravnodu‰ni, kajne?

DOBRIN

Obesil se namreã ne bom, ãe vas ne dobim, in
vi bi se zaradi mene najbrÏ tudi ne zastrupi-
li. No, dobro. âemu torej stokati, ãe ãlovek
lahko v zakon stopi! Ali ni to po‰teno in pa-
metno? NedoseÏnih ciljev si jaz ne stavim, in
ker poznam sam svojo ceno, tudi drugih lju-
di ne precenjujem, ampak pravim: vse, kar je
prav.

GOSPA

To so trezni in zdravi nazori, gospod Dobrin.
Kdor se precenjuje, temu se vidi cilj prenizko,
tistemu, ki se podcenjuje, pa previsoko, tako
da ga obadva zgre‰ita. Vi pa vse, kar je prav.
Ampak meni se zdi, da imate vi dva cilja pred
oãmi, da lovite dva zajca hkrati.

DOBRIN

Kateremu naj prizanesem, o tem odloãujte vi,
gospa! Saj pravzaprav se jaz nisem mislil oÏe-
niti. Jaz Ïivim mirno in zadovoljno s svojo po-
‰teno pokojnino. Slavohlepen nisem. Odliko-
vanja, o katerih ste sli‰ali, so mi do‰la brez
mojega truda, proti moji volji. Jaz niti slutil

BES

DVA SKOPUHA

nisem svojih zaslug in svojih vrlin. Z zakon-
skimi naãrti je bilo ravno tako. Drugi so mi
vdihnili misel, da bi ‰e mogel osreãiti kak‰no
Ïensko srce. Dobro, sem dejal; ãe ni niã huj-
‰ega, zakaj pa ne? âe postanem pokrovitelj
kakega znanstvenega dru‰tva, ãe se dam sli-
kati akademiãnemu slikarju, zakaj bi se ne
oÏenil, ãe gre brez sitnosti in stro‰kov? Am-
pak moje razmere se s tem korakom ne smejo
poslab‰ati; brez dote ni niã.

GOSPA

Oh, kako Ïalostno! Jaz sem si laskala, da je
vas, gospod Dobrin, pripeljala k meni sama
ljubezen. Zdaj vidim, da sem se motila, tudi
vi kupujete neveste na vago.

DOBRIN

Ne, gospa; jaz kupujem poãez. Ampak prava
ljubezen se mi zdi tista, ki skrbi, da se bo v
zakonu moÏu in Ïeni dobro godilo, ne pa tis-
ta vihravost, ki Ïrtvuje svoji sebiãni Ïelji sreão
tistega, kateremu tveze, da ga ljubi. Pri meni,
gospa, se vam bo dobro godilo, bolje, kakor
ãe vzamete kak‰nega zijalastega mladiãa, ki
bo veã zunaj ko doma, ki bo gledal za vsako
Ïensko in vam prizadeval ljubosumne skrbi,
ki bo kvartal in popival in vam va‰a leta na-
‰teval. Jaz bom lepo doma sedel, pipo kadil in
vas gledal. Za vas bodo to mala nebesa. A za

BES

DVA SKOPUHA

tako Ïivljenje je treba prviã denarja, drugiã
denarja, tretjiã denarja, je rekel admiral Mon-
tekukuli.

GOSPA

Gospod Dobrin, znanstveno dru‰tvo vas je
po pravici imenovalo za svojega podpornega
ãlana; zakaj vi ste uãen in denaren moÏ.

DOBRIN

Morda bolj uãen ko denaren, milostljiva. Da
sem jaz bogat, to so ljudje raztrosili, res pa ni,
med nama povedano. Ali mislite, da bi se jaz
Ïenil, ãe bi imel denar?

GOSPA

In ãe bi ne bili prepriãani, kajne, da ga imam
jaz?

DOBRIN

Govoriva pametno, gospa, da prideva do
konca! Moj predlog je ta: premoÏenje skupno
in pogodba, da bo drug drugega podedoval.
Prava ljubezen noãe imeti niã zasebnega,
ampak kar je tvoje, je moje in narobe.

GOSPA

Ponudba je ãastna in vabljiva; premisliti jo je
pa vendar treba. Koliko mi daste odloga?

DOBRIN

Do treh popoldne, gospa; to je skrajna meja;
do takrat se mora odloãiti moja usoda. Do
treh bom ãakal. âe ne dobim odgovora, sem
odvezan svoje obljube in pojdem svoja pota.

GOSPA

Neusmiljeni ste, gospod Dobrin.

DOBRIN

Med nama, gospa! Nikar ne mislite, da imam
jaz kaj veã odloga! Vi me danes ‰e lahko do-

BES

DVA SKOPUHA

boste; jutri bo prepozno. V nadi, da bo va‰a
odloãitev ugodna na obe strani, se vam pri-
poroãam, milostljiva.

LOJZA

(pride):

Neki moÏ, ki pravi, da je Matej Koren,

hoãe z gospo govoriti.

DOBRIN

Koren, Koren, kaj pa ta? Ta me ne sme tukaj
dobiti.

LOJZA

Vpra‰al je tudi, ãe je gospod Dobrin tukaj.

DOBRIN

Menda vendar niste rekli, da sem tukaj!

LOJZA

Seveda sem rekla.

GOSPA

Niã se ne bojte, gospod Dobrin. Saj hodite vi
k mojemu neãaku. Stopite v to sobo, dokler
ne odide gospod Koren.

DOBRIN

·opek vzamem s seboj, gospa, da ne zbudi
suma!

(Odide skozi stranska vrata.)

GOSPA

Recite gospodu Korenu naj vstopi!

(Lojza odi-

de.)

BES

DVA SKOPUHA

·esti prizor

Gospa âopova, Koren

KOREN

Oprostite, gospa, ãe nadlegujem z vpra‰a-
njem, ãe je neki gospod Dobrin tukaj pri vas.

GOSPA

Sedite, prosim, gospod Koren! âe je gospod
Dobrin tukaj, to ste Ïe hi‰no vpra‰ali, ki vam
je pritrdila. Gospod Dobrin je tukaj. Vi najbrÏ
ne veste, da moj neãak slika gospoda Dobri-
na po naroãilu umetni‰kega dru‰tva bodoã-
nikov, in zato gospod Dobrin hodi v delavni-
co gospoda neãaka.

KOREN

Jaz se pa bojim, gospa, toda ne zamerite, da
govorim naravnost, da je gospodu Dobrinu
to samo pretveza, da namerava nekaj druge-
ga, kar bi mene in mojo ubogo vnukinjo zelo
Ïalilo.

GOSPA

In kaj mislite, da namerava?

KOREN

Hoãem vam stvar pojasniti. Gospod Dobrin
je zaroãen z mojo vnukinjo Heleno. To je pra-
va, iskrena, srãna zveza. Helena bo nesreãna
vse Ïive dni, ãe se razdere to razmerje, ki ni
od vãeraj ali predvãeraj‰njim.

BES

DVA SKOPUHA

GOSPA

Kaj pravite, gospod Koren, ãe bi midva gos-
podiãno naravnost vpra‰ala, ãe ji je res tako
pri srcu gospod Dobrin?

KOREN

Ne, ne, gospa. Saj veste, da je srameÏljivim
dekletom muãno priznati, kaj ãutijo v srcu;
tudi so premalo pametne, da bi prav spozna-
le, kaj jim je v sreão. Zato jih mora vedno oãe
ali mati ali kak skrben sorodnik voditi in jim
kazati pravo pot. Mo‰ki so pa nestanovitni in
vihravi, tako da je ãlovek vedno v strahu, do-
kler ni zveza sklenjena. Glejte, ravno gospod
Dobrin mi je pripovedoval, da ima od neke
prav imenitne gospe — in to morete biti sami
vi — jako ugodno Ïenitno ponudbo, in s to
ponudbo pritiska name, da bi iztisnil veã
dote. Zato bi vas prosil, ne trgajte srca moj-
emu edinemu otroku, usmilite se mene, sir-
omaka, starega oãeta, in ne begajte moÏa po-
‰tenjaka!

GOSPA

Torej to vam je pripovedoval gospod Dobrin.
Meni pa je pravil, da mu niti na misel ni pri-
hajala Ïenitev, dokler ni za njim zaãela hoditi
va‰a vnukinja, in sicer po va‰ih nogah, to se
pravi, dokler mu je niste vi ponudili. Ali ne
igra gospod Dobrin nevredne igre z menoj in

BES

DVA SKOPUHA

z vami? Ali naju nima za norca? PokaÏiva mu
oba vrata.

KOREN

Ne, samo vi, gospa! Meni je za mojo vnukin-
jo.

GOSPA

Njemu pa za denar; drugaãe bi ne bil Ïalil vas
in va‰e vnukinje.

KOREN

Jaz hoãem vse prenesti, vse pretrpeti, vse po-
zabiti, samo da bo sreãen moj otrok.

GOSPA

A ravno sreãen ne bo, ker ga silite v zakon z
moÏem, ki ga ne mara.

KOREN

Oh, gospa, kako bi bil jaz potolaÏen, ãe bi vi
rekli, da vi zanj ne marate!

GOSPA

In res ne maram zanj, naj gre, kamor hoãe!

KOREN

Prisrãna hvala! TeÏak kamen se mi je odvalil
od srca. Zdaj ga pa ‰e pokliãite, da pojde z
menoj, in potem bi prosil, da bi se za nekaj
ãasa prenehalo slikanje. Po poroki naj ga zaã-
ne spet slikati va‰ gospod neãak, ãe Ïe mora
biti.

GOSPA

Kakor vam drago.

(Odpre vrata sosednje sobe.)

Prosim, gospoda!

BES

DVA SKOPUHA

Sedmi prizor

Prej‰nja, Dobrin, Helena, âop

KOREN

Oh, oh oh, gospod Dobrin, s cilindrom, s
‰opkom. Oh, moje slutnje, oh, da ste se tako
spozabili!

DOBRIN

Jaz se nisem niã spozabil; jaz vem, kaj delam
in kaj se spodobi. V hi‰o gospe âopove ne
morem hoditi kakor navadna baraba, in ãe
mi ona prepu‰ãa delavnico, kjer me njen
neãak slika, se ji spodobi protiusluga. Potem,
ãe se slikam, moram biti lepo obleãen, ogla-
jen in izlikan. Ali ni tako, gospod akmediãni
slikar?

âOP

Prav lahko bi vas naslikal s tem ‰opkom.

GOSPA

Ljudje bi takoj spoznali, da se gospod Ïeni.

DOBRIN

Ali vam ni prav, gospod Koren, da je gospo-
diãna Helena pri meni? Ali ne bi mogel gos-
pod âop obeh skupaj naslikati?

GOSPA

Ali sli‰ite, gospod Koren? Ali ste zdaj poto-
laÏeni in pomirjeni?

DOBRIN

To naj bo, kakor hoãe. Ampak vi, gospa, ste
me Ïalili. Jaz sem vse sli‰al. Ko bi bil sam sli-
‰al, kar ste govorili o meni, bi to ne bilo niã.
Naredil bi se bil neumnega in vse presli‰al;

BES

DVA SKOPUHA

ampak zraven sta bila gospodiãna Helena in
gospod âop. Moj ugled je trpel in srce me
boli.

GOSPA

Kaj ste pa vi o meni govorili gospodu Korenu,
kaj?

HELENA

Ali pa o meni in o mojem oãetu. Ali vas ni
sram?

KOREN

To ni niã, Helena. Gospod Dobrin ni tako
hudo mislil. Nepremi‰ljenih besed ne smemo
premi‰ljevati. On te ima iz srca rad.

DOBRIN

Tako je. Stvar se je namreã odloãila. Gospo-
diãna, sprejmite v znak mojega najglobljega
spo‰tovanja ta skromni ‰opek!

HELENA

Hvala lepa! Dajte ga v tiste roke, katerim ste
ga namenili!

DOBRIN

Kakor se kaÏe, je namenjen vam, gospodiãna.

âOP

Nikar je ne silite, saj vidite, da ga ne mara.

KOREN

Kaj se pa vi vtikate med zaroãene ljudi? Raj‰i
plaãajte, kar ste meni dolÏni!

âOP

Kar sem bil jaz dolÏan, mi je gospod Dobrin
vse odpustil.

DOBRIN

Ampak to se mora razloÏiti, gospod Koren,
razloÏiti pozneje, najprej se moram znebiti
tega gospoda. Tak ne morem med ljudi.

KOREN

Helena, vzemi ‰opek, takoj! Zapovedujem ti.

(Helena vzame ‰opek.)

BES

DVA SKOPUHA

âOP

Vrzite ga na tla, gospodiãna!

DOBRIN

Gospod akademiãni slikar, vi vedno praskate,
kjer vas ne srbi. Enkrat sem vam jaz prestar,
potem je Helena premlada, potlej me Ïenite
po nepotrebnem s svojo teto in zdaj spet me-
‰ate.

KOREN

Gospod Dobrin, ne poslu‰ajte nikogar! Mi
gremo, Helena in gospod Dobrin, mi gremo
k notarju, naravnost k notarju.

Osmi prizor

Prej‰nji, policijski komisar in dva policaja

DOBRIN

Ker ni drugaãe, pa pojdimo!

KOMISAR

Nikamor ne pojdete. V imenu zakona. Kate-
ri je tukaj Matija Dobrin?

DOBRIN

Tukaj, jaz sem gospod Matija Dobrin, podu-
radnik v zasluÏenem pokoju. Kaj Ïelite?

KOMISAR

Prijeti vas moram, tukaj povelje, prosim.

DOBRIN

To je pomota, to mora biti kak drug Dobrin;
jaz sem drÏavni uradnik v pokoju.

KOREN

To je popolnoma po‰ten in nedolÏen ãlovek;
jaz sem zanj porok. On vzame mojo vnuki-
njo.

BES

DVA SKOPUHA

PRVI POLICAJ

Najprej mi vzamemo njega. To je jako ne-

varen, drÏavi nevaren ãlovek.

GOSPA

âe so Ïe taki ljudje drÏavi nevarni, potem ji
huda prede.

DRUGI POLICAJ

To je prevraten rovar; podkupljen od so-

vraÏnikov hoãe razru‰iti Avstrijo, razbiti pre-
stol in oltar.

DOBRIN

Prosim, gospodje, lepo prosim, ali se vam
zdim podoben za kaj takega? ·tirideset let
sem cesarja sluÏil, zvesto sluÏil, bil odlikovan
s svetinjo za ‰tiridesetletno zvesto sluÏbova-
nje, odlikovan zaradi zaslug tudi od umetni-
kov in znanstvenikov. In jaz bi naj bil razbijal
prestol in oltar? Kaj pravite, gospod âop?

âOP

Da ste vi popolnoma nenevaren ãlovek.

PRVI POLICAJ

Vi ga ne poznate. Pod krinko rodoljubja

se skriva sporazum s sovraÏniki; to je zarot-
nik.

KOREN

To je laÏ, to je laÏ!

KOMISAR

Pomirite se, gospod, sicer primemo ‰e vas.

KOREN

Gospod Dobrin pojde z menoj k notarju. Pu-
stite vsaj, da se prej poroãi. Jaz imam nanj
prvi pravico.

KOMISAR

Gospod Dobrin, nadejam se, da ne bo treba
sile rabiti, da pojdete prostovoljno.

DOBRIN

Kam me pa hoãete peljati?

BES

DVA SKOPUHA

KOMISAR

Najprej bo preiskava v va‰em stanovanju.

DOBRIN

No, to boste kaj lepega na‰li!

âOP

Kaj pravite, gospodiãna? V takem ovãjem ko-
Ïuhu!

HELENA

Vendar ne volk, gospod Milan, ne volk.

âOP

Tak bogata‰!

PRVI POLICAJ

A zakaj je bogata‰? Poduradnik ne sme

biti bogata‰. To je JudeÏev denar.

DRUGI POLICAJ

Ki ga je po‰iljal Wilson, Balfour, Lloyd

George, Orlando, Cleemenceau.

DOBRIN

To sta mi pred nekaj dnevi oãitala dva mlada
lopova, ker sem ju vrgel iz stanovanja. Dan-
danes po‰teni ljudje niso veã varni pred no-
benim lopovom.

KOMISAR

âe ste po‰teni, toliko boljse. Zatorej pojdimo!

(Odidejo.)

KOREN

Kak‰na nesreãa, kak‰na nesreãa! Glej, Hele-
na, ãe bi ga bila Ïe vzela, bi bil zdaj denar Ïe
tvoj.

GOSPA

In moÏa bi bila re‰ena.

âOP

Menda ga vendar ne bodo obesili?

PRVI POLICAJ

Obesili ne, ker je prezamudno. Ustrelili ga

bodo, lopova.

Zastor

BES

DVA SKOPUHA

TRETJE DEJANJE

Soba Korenovega stanovanja

Prvi prizor

Koren, Helena

KOREN

(z debelo listnico, ki jo skriva zdaj tu, zdaj tam):

Kam bi spravil svoj denar, kje bi ga skril?
Povsod ga bodo iskali, povsod ga bodo na‰li.
No, so Ïe tukaj. Policija gre. Ali sli‰i‰?

HELENA

(siva):

Nikogar ni, oãe, jaz niãesar ne sli‰im.

KOREN

Nekak ropot je bil.

HELENA

Oh, nikar se ne vznemirjajte! Ker vas do zdaj
niso klicali pred sodi‰ãe, ker do zdaj niso pre-
iskovali va‰ega stanovanja, ga najbrÏ tudi po-
slej ne bodo.

KOREN

NajbrÏ! NajbrÏ ni niã. Na najbrÏ se ni zanesti;
na najbrÏ ne dobi‰ nobenega krajcarja napo-
sodo. Dobrin bo najbrÏ ustreljen in najbrÏ ne
bo. Kak‰ni ãasi! Kdor ima u‰esa, prislu‰kuje,
kdor ima glavo, sumniãi, vsi jeziki ovajajo in
sodijo, vse pu‰ke streljajo. Komu bi izroãil
svoj denar, da bi ga ne iskali, ne na‰li, ne vze-

BES

DVA SKOPUHA

li? Kje je dobiti zanesljivega ãloveka? PostreÏ-
nici NeÏi bi ga izroãil, tam ne bodo slutili, ne
bodo iskali. Najrevnej‰i ljudje so dandanes
najvarnej‰i.

HELENA

Nikar si ne delajte nepotrebnega strahu! Po
mojem mnenju ni nobene nevarnosti. NeÏa
se vam bo smejala.

KOREN

Naj se smeje; samo da mi shrani denar.

(Od-

pre vrata.)

NeÏa, NeÏa.

Drugi prizor

Prej‰nja, NeÏa

NEÎA

Kaj pa je? Kaj Ïelite?

KOREN

âe bi vam izroãil nekaj denarja, ali bi ga ho-
teli vi hraniti?

NEÎA

Ali imate vi denar? Ljudje mislijo, da delate vi
z Dobrinovim denarjem.

KOREN

Vi me noãete razumeti. Saj ne pravim, da
imam denar; vpra‰am vas le, ãe bi ga vi hra-
nili, ako bi vam ga izroãil. Denar naj bo ãiga-
ver hoãe.

NEÎA

Zakaj ga pa ne daste v hranilnico?

BES

DVA SKOPUHA

KOREN

To vas niã ne briga. Vpra‰am vas, ãe bi ga ho-
teli vi prevzeti in mi ga vrniti, kadar bi rekel.

NEÎA

Zakaj ne?

KOREN

Kaj pa, ãe pridejo tatje k vam?

NEÎA

Potem bodo najbrÏ kaj pokradli.

KOREN

NajbrÏ, Ïe spet najbrÏ. A kako mi boste vi po-
tem vrnili?

NEÎA

Potem naj vam vrnejo tatje, ne pa jaz.

KOREN

A jaz zahtevam poro‰tvo, da dobim svoj de-
nar nazaj. Kaj mi daste v zastavo? Ali mi mo-
rete izroãiti ravno tolik‰no vrednost kakor jaz
vam?

NEÎA

Lahko, ãe ni veã kot pet kron.

HELENA

Oh, oãe, ali ni vseeno, ãe obdrÏite sami svoj
denar, ona pa svojega?

NEÎA

Jaz tudi tako pravim. Kaj mislite, ali so moje-
ga gospoda Ïe obesili ali ‰e ne? Zdaj gre vse
tako na tihem in skrivaj; ne privo‰ãijo, da bi
ljudje gledali.

KOREN

Obesili ga niso; ãe so ga, so ga ustrelili.

NEÎA

No vidite! Jaz sem tudi tako rekla; saj on ni za
obe‰anje, ko ima tako kratek in debel vrat.

KOREN

Kaj pa govore ljudje? Ali pravijo, da bodo ‰e
katerega zaprli? Ali omenjajo kaj mene?

BES

DVA SKOPUHA

NEÎA

Ker sta bila znanca in prijatelja, mislite. Pra-
vega nisem niã sli‰ala. Eni pravijo tako, dru-
gi drugaãe.

KOREN

Tisti, ki pravijo tako, so nevo‰ãljivci, podpi-
hovavci, ki zavidajo po‰tenemu ãloveku vsak
krajcar, ki hujskajo druge, ãe‰, ta in ta ima de-
nar. Tudi o meni lahko raztrosijo take grde
govorice in na‰ãuvajo name tatove in ropar-
je ali celo policijo.

NEÎA

Morebiti so tudi o mojem gospodu samo hu-
dobni jeziki raztrosili govorico, da je bogat,
saj sam Ïivi, kakor da bi ne imel nobenega
krajcarja.

KOREN

Tako se tudi mora Ïiveti. Denar ima hitre
noge; ãe ga ne zaklepa‰, ti uide. Da bi pa Do-
brin ne imel denarja, to ni mogoãe, je izklju-
ãeno. Ali bi se gnetli okoli njega sorodniki?
Ali bi ga slavili umetniki in znanstveniki? Ali
bi gledale za njim gospe in gospodiãne, ãe bi
bil siromak?

NEÎA

âe ga pa ustrele, mu vse skupaj niã ne poma-
ga; samo kesanje mu ostane, da ni bolje Ïivel.
Zdravi bodite in dajte mi sporoãiti, ãe boste
kaj zvedeli o gospodu!

(Odide.)

HELENA

In vi tudi nam, NeÏa!

BES

DVA SKOPUHA

Tretji prizor

Koren, Helena

KOREN

Helena, ti pa pojdi vpra‰at gospo âopovo, ãe
je morebiti ona kaj sli‰ala! Oh, ti nesreãa!
Malo prezgodaj se je to pripetilo.

HELENA

Ampak premislite, oãe, kak‰na sramota bi to
bila, ãe bi bila jaz njegova Ïena!

KOREN

Saj bi sramota ne zadela tebe, in kdor ima de-
nar, kaj se briga, kaj ljudje mislijo ali govore!
âlovek sodi po videzu, in videz slepi; hvala je
prilizovanje, graja zavist. Kar kdo je in kar
ima, to velja, naj ga ljudje povi‰ujejo ali za-
niãujejo. Dobrin je veljal za po‰tenjaka, po-
tem so ga zaprli kot hudodelca, in kaj je prav-
zaprav, ne vemo, in ãetudi ga obsodijo ali
oproste, ne bomo vedeli; videz obe‰a nedolÏ-
ne ljudi, videz poveliãuje hudobneÏe. Denar
je istina, mnenje ljudi je videz.

HELENA

âe ima pa videz tako silno moã, potem ima
na svetu vsaj toliko veljave kakor denar. Kaj
pomaga Dobrinu denar, ãe ga bo videz obso-
dil!

KOREN

Kdor ima denar, se do sitega naje kljub splo‰-
nemu zaniãevanju; siromak pa strada, ãe ga

BES

DVA SKOPUHA

‰e tako slave. Pojdi, Helena, pojdi popra‰at h
gospe âopovi! Mene tako skrbi, kaj je Dobrin
pred sodniki govoril. ObtoÏenci izdajajo tudi
prijatelje, samo da bi sebi pomagali. Oh, kam
bi dejal svoj denar?

HELENA

Zdravi, oãe! Nikar se ne muãite s praznim
strahom!

(Odide.)

KOREN

Prazen strah, prazen strah! Kaj ti ve‰, kaj je
strah. âe me Dobrin za seboj potegne in tudi
mene zapro, bo‰ tudi ti vedela, kaj je strah.
Da bi bil Ïe enkrat konec, tak ali tak! — Ha,
zdaj pa gre, policija gre, po stopnicah stopa.
Denarja ne dam, denarja ne dam.

(Skrije list-

nico v posteljo.)

Noter!

âetrti prizor

Koren, Korun

KOREN

Oh, gospod Korun, vi ste me obiskali, moj
dobrotnik, moj pomoãnik! Kako se vam bom
zahvalil? Glejte siroma‰no stanovanje siro-
maka starca!

KORUN

Nekaj podpore sem vam spet prinesel. Videti
ste ‰e zadosti ãvrsti.

BES

DVA SKOPUHA

KOREN

To je samo videz. Noge mi odpovedujejo, ne
sli‰im niã kaj prida in v mraku prav slabo vi-
dim. âe bi vsaj ponoãi mogel spati!

KORUN

Je paã starost. Potrpeti morate; bo pa na
onem svetu bolj‰e.

KOREN

S tem se tolaÏim v svoji rev‰ãini.

KORUN

Tukaj doboste od blagih dobrotnikov trideset
krajcarjev, nekaj jabolk in nekaj kruha.

KOREN

Oh, tisoãkrat vam Bog povrni, blagi gospod
Korun! Brez va‰e podpore bi se jaz najbrÏ Ïe
na onem svetu veselil.

KORUN

Ali pa tudi molite za svoje dobrotnike?

KOREN

Seveda molim; za vsak gro‰ en roÏni venec.

KORUN

Za vsak gro‰ en roÏni venec?

KOREN

Ali sem rekel en roÏni venec? Tri roÏne ven-
ce sem hotel reãi, za vse svoje dobrotnike in
posebej za vas, gospod Korun, ki ste tako do-
bri do mene. Postim se seveda tudi in va‰o
trgovino priporoãam povsod, kamor pridem.

KORUN

Prav. S tem vsaj nekoliko vraãate moje dobro-
te in skazujete dobrote tudi drugim. Glejte,
kmetje prihajajo v mesto; eni ne vedo, kam bi
se obrnili, drugim je vseeno, kje kupijo. Ta-
kim je treba svetovati; treba jim je dopoveda-
ti, da dobe pri meni vse dobro in poceni. Tudi

BES

DVA SKOPUHA

mestnim ljudem daste lahko o priliki dober
svet. Boste videli, da vam bodo hvaleÏni. Me-
ni pa tudi ustreÏete, in saj veste — roka roko
umiva. Poleg tega pa seveda: moli in delaj!
Moli in delaj mora biti pravilo na‰ega Ïivlje-
nja.

KOREN

Oh, kako lepo znate vi uãiti, dobri gospod
Korun! Va‰e besede so kakor olje na rane. Jaz
si jih v srce zapisujem, da jih imam lahko
vedno pred oãmi.

KORUN

Ampak na nekaj vas moram opozoriti. Neka-
tere gospe se spotikajo, da hodi va‰a vnukinja
tako lepo obleãena po mestu.

KOREN

Oh, recite tem gospem, naj nama nikar ne za-
merijo! Helena je ‰ivilja in sama sebi bi res
lahko malo skazila obleko, da bi ne izzivala
blagih gospa; ampak boji se, da bodo druge
rekle: ãe sebe ne zna oblaãiti, kako bo druge!
Rekel ji bom, da ne sme biti tako lepo obleãe-
na, da bi se gospe jezile.

KORUN

In potem so mi tudi rekle, da so jo Ïe nekaj-
krat videle, s slikarjem âopom, Koren.

KOREN

Kaj? S slikarjem âopom? Moja Helena? S tem
zapravljivcem! Ah, ah, ah! Prav, da ste mi po-
vedali. Tega âopa primem takoj, takoj mora
plaãati svoj dolg.

BES

DVA SKOPUHA

KORUN

Ali vam je kaj dolÏan?

KOREN

Meni je dolÏan, da takoj pusti mojo vnukinjo
pri miru, drugim je pa denar dolÏan. Za He-
leno da bi hodil on, ki nima niã manj kot niã!

KORUN

Tak‰ni ljudje navadno tudi nimajo po‰tenih
namenov.

KOREN

Kdor nima niã, tudi po‰tenih ne sme imeti.
Hvala, gospod Korun, da ste me opomnili!
âopa bom trdo prijel.

KORUN

Primite raj‰i svojo vnukinjo, Koren! âe bi njej
ne bilo po volji, bi âop ne hodil za njo. Mo‰-
kih se odkriÏati je Ïenskam lahka reã; drÏati
jih je teÏe. âopu pa nikar ne pravite, da sem
vas jaz opozoril; zdraÏb ne maram. Da sem
vas pa opozoril, je bila moja dolÏnost; nade-
jam se pa, da vas nisem svaril zaman. V krat-
kem pridem spet. Torej: moli in delaj! Moje
trgovine ne pozabite. Zdravi!

(Odide.)

KOREN

Moli in delaj! Trideset krajcarjev in kos kru-
ha. âim manj‰a podpora, tem dalj‰i nauk, in
zahvale nikoli ni dosti. âe bi bila pri‰la kaka
gospa, bi ji bil moral roko poljubiti. Ampak ta
âop, ta malopridneÏ, le poãaka naj me! In
Helena, Helena! Kdo bi si bil mislil! Najzad-
nji zvedo domaãi, kaj se v hi‰i godi. In jaz sem

BES

DVA SKOPUHA

jo poslal k âopovi gospe! — Ah, spet nekdo.
Malo sem bil pozabil in spet je tukaj strah.
Kdo je? Noter!

Peti prizor

Koren, âop

KOREN

Hu, kako ste me prestra‰ili! Kaj pa hodite
tako poãasi kakor kak policaj?

âOP

Gospod Koren, enkrat ste mi Ïe pomagali iz
stiske, zdaj se spet zatekam k va‰emu pleme-
nitemu srcu s pro‰njo, da bi mi pomagali ‰e
zdaj z nekaj sto kronami. Kakor veste, sem
zdaj v mnogo ugodnej‰em poloÏaju, slika go-
spoda Dobrina mi bo pokrila vse dolgove.

KOREN

Ta predrznost! Starega dolga ‰e niste porav-
nali, in Ïe delate novega. Poi‰ãite si drugega
upnika, jaz sem premalo neumen; poprej pa
plaãajte, kar ste dolÏni!

âOP

Saj vam nisem niã dolÏan!

KOREN

Vi niã dolÏni? Ali hoãete tajiti? Ali hoãete sle-
pariti? Ali nimam va‰ega dolÏnega pisma v
rokah?

BES

DVA SKOPUHA

âOP

Sklicujem se na gospoda Dobrina, ki bo vso
zadevo razloÏil.

KOREN

Ni treba nobene razlage. Posodil sem vam
denar, in vi mi ga ‰e niste vrnili.

âOP

A vi ste mi sami rekli, da denar, ki ga izposo-
jate, ni va‰, da si ga morate sami izposoditi, in
namignili ste na gospoda Dobrina.

KOREN

No in kaj?

âOP

Gospod Dobrin mi je odpustil ves dolg. âe ga
je pa meni odpustil, ga je s tem tudi vam od-
pustil.

KOREN

Komur sem jaz dolÏan, ta lahko meni odpu-
sti; kdor je pa meni dolÏan, mora meni plaãa-
ti, jaz ne odpustim. Od kod sem jaz dobil, to
vas niã ne briga; za vas velja le to, od kogar
ste dobili, temu ste dolÏni.

âOP

Gospod Dobrin je moja priãa.

KOREN

âe ga niso Ïe ustrelili.

âOP

Izkazalo se je, da je popolnoma nedolÏen,
Ïrtev zlobnih ovaduhov.

KOREN

Glejte, to je dobra novica. Jaz sem zmeraj
trdil, da je Dobrin nedolÏen, in zdaj je pri‰lo
na moje besede. Ampak dolga vam jaz ne od-
pustim, zaradi te novice in novo posojilo do-
bite ‰e manj. Imam namreã ‰e druge razloge,
ki govore jasno in glasno proti vam. Vi ste se

BES

DVA SKOPUHA

predrznili slepariti mojo vnukinjo, mojo He-
leno.

âOP

Prosim, gospod Koren, jaz imam najbolj po-
‰tene in najãistej‰e namene: hoãem jo v za-
kon vzeti.

KOREN

Na kaj pa! Sami ne morete po‰teno Ïiveti,
zdaj hoãete Ïiviti ‰e njo. Stradata lahko vsak
zase.

âOP

Raj‰i stradava skupaj, kakor da bi se gostila
vsaksebi. Dajte se omeãiti, gospod Koren, da
ne bo Helena nesreãna z menoj vred!

KOREN

Z vami gotovo ne bo sreãna. Zatorej enkrat
za vselej: pustite Heleno pri miru; drugaãe se
moram obrniti za pomoã na policijo.

·esti prizor

Prej‰nja, Helena

HELENA

Ali sem dolgo izostala, oãe? Zvedela sem, da
je gospod Dobrin na svobodi.

KOREN

Ali pozna‰ tega gospoda?

HELENA

Pri gospe âopovi sem ga veãkrat videla.

BES

DVA SKOPUHA

KOREN

Ta gospa je nesreãa za mojo hi‰o. Vi, gospod
âop, ste opravili, a ne pozabite, kar sem vam
naroãil.

âOP

Jaz pripeljem gospoda Dobrina, da se pome-
nimo.

KOREN

Dá, pripeljite ga! Z njim se bomo pomenili, in
ãe vas ima res tako rad, kakor pravite, vas bo
povabil na svatbo.

âOP

Klanjam se, gospodiãna. Zdravi!

(Odide.)

Sedmi prizor

Koren, Helena

KOREN

Same lepe reãi se sli‰ijo o tebi, Helena, same
lepe reãi. Moji dobrotniki me morajo opozar-
jati, kako nedostojno se vede‰ za mojim hrb-
tom, kako malo hvaleÏnosti kaÏe‰ za moje
dobrote. Kaj ima‰ s tem âopom, s tem zani-
krnim postopaãem, ki podnevi dremlje in po-
noãi kroka?

HELENA

Oh, saj ni tak‰en; po‰ten je, blag mladeniã.

KOREN

Ravnokar te je snubil.

HELENA

No, vidite, kako je po‰ten!

BES

DVA SKOPUHA

KOREN

In blag, ker gre za blagom. Na moje stro‰ke
hoãe Ïiveti, moji Ïulji mu di‰e.

HELENA

Saj niti ne sluti, da bom imela jaz kaj denar-
ja, in ‰e nikdar ni vpra‰al po doti.

KOREN

Tako lahkomiseln je. Ob ãem pa bo Ïivel? Sli-
kar, slikar; ãe bi bil sobni slikar, v boÏjem
imenu! Ampak akademiãni slikar! âe gre kra-
ve past, bo veã zasluÏil; vsak biriã nastopa
oblastneje kot kateri si bodi akademiãni sli-
kar.

HELENA

Gospa âopova, ki je njegova teta, ga podpira,
in ta ga ne bo pozabila. Otrok nima niã.

KOREN

Do zdaj niã, ko pa se omoÏi, bo pa druga
stvar. In omoÏila se bo. âe ne izpodrine tebe
pri Dobrinu, bo vzela kakega drugega, in ne-
ãak, gospod Milan âop, bo ostal, kar je, aka-
demiãni slikar. Ti pa ne bo‰ akademiãna sli-
karica. Ti ne pozna‰ umetnikov. To so samo-
pa‰ni, neãimrni ljudje, nestalni, polni muh,
muãitelji svoje okolice, nikdar zadovoljni,
nikdar siti hvale. Gospodu Dobrinu smo dali
besedo, in to bomo drÏali.

HELENA

Jaz mu je nisem dala.

KOREN

Ti je sploh nima‰; kako jo bo‰ pa dala! Vpra‰a
se le, ãe je gospod Dobrin ‰e tistih misli, kot

BES

DVA SKOPUHA

je bil prej. âe on zve, da hodi‰ ti s tem âo-
pom, ti bo hrbet obrnil. Meni se zdi, da ga sli-
‰im. Ah, ta sitnost! Ni sam.

Osmi prizor

Prej‰nja, Dobrin, Skobec, Kos, Okoren

DOBRIN

SKOBEC

KOS

OKOREN

(prihajajo od zunaj pojoã):

Kaj nam pa morejo,
morejo, morejo,
kaj nam pa morejo,
ãe smo vesel!

HELENA

Jaz se bom umaknila, ãe pridejo k nam. Pre-
veã so dobre volje.

KOREN

Poãakaj, pokliãem gospoda Dobrina!

(Odpre

vrata.)

Gospod Dobrin, gospod Dobrin, stopi-

te malo k nam!

DOBRIN

Bog vas Ïivi, gospod Koren! Ali ste ‰e Ïivi?
Oho, tam je pa gospa âopova! Klanjam se
milostljiva.

HELENA

Dobrodo‰li, gospod Dobrin, ampak jaz ‰e ni-
sem gospa âopova.

(ZbeÏi v drugo sobo.)

BES

DVA SKOPUHA

Deveti prizor

Prej‰nji brez Helene

KOREN

To je Helena, gospod Dobrin.

DOBRIN

Helena, Helena. To si moram zapomniti. Se-
dite, prosim.

KOREN

Koliko pa vas je pri‰lo? Trije in ‰e ta fant.

DOBRIN

Tako je, samo trije. To je gospod Skobec, po
domaãe Ga‰per.

SKOBEC

Z gospodom Korenom se poznava. Ni treba
niã predstavljati.

DOBRIN

Imeniten pisar pri odvetniku, ki me je zago-
varjal.

SKOBEC

In kako te je zagovarjal, kako je mrcvaril, vle-
kel, podajal, pestil sodnike, toÏnike, priãe, po-
slu‰avce, vse! Kakor toãa so padali po hrbtih
paragrafi.

DOBRIN

To je pa gospod Kos, po domaãe BolteÏar,
ravno tako imeniten pisar pri notarju, moj
prijatelj. Gospoda Vrabca pa ni, Ïal! ObleÏal
je na bojnem polju v krãmi.

KOS

Kaj pa ta fant tukaj?

DOBRIN

Saj res, kaj pa ti?

SKOBEC

Gospod Koren, ali ne boste niã postregli?

BES

DVA SKOPUHA

KOREN

Kadar boste plaãali, vam postreÏem s pobot-
nico, gospod Skobec.

SKOBEC

To bo pa pozna postreÏba. Ali se ne zanese-
te na tako bogatega poroka, kot je gospod
Dobrin?

DOBRIN

Ga‰per, ne govori neumno! Ti stric, pa povej,
kdo si in kaj hoãe‰ tu?

OKOREN

Saj nisem jaz stric, vi ste moj stric.

DOBRIN

Jaz? Od kdaj?

OKOREN

Ali se ne spominjate, da sem vam oni dan jajc
prinesel? In KremÏarjeva Liza vam je prinesla
jabolk z Brezovice.

DOBRIN

Je Ïe res. Ali danes nisi niã prinesel? Lej ga,
striãka! âemu si pa pri‰el?

OKOREN

Mati so rekli, da dajte tista jajca nazaj in ja-
bolka tudi; zato ker niste hoteli birme vezati
in niste niã dali.

SKOBEC

Ali jih niso za dar poslali, ti stric?

OKOREN

Za dar Ïe; ampak prej smo mislili, da ste vi
bogati; zdaj pa pravijo ljudje, da niste.

DOBRIN

Ali na Brezovici berete kaj novine?

OKOREN

Seveda jih beremo.

DOBRIN

Na prvi strani vsakih novin stoji: »Rokopisi se
ne vraãajo«. Z darili je pa ravno tako. Ti po-
vej doma, da so bila jajca vsa dobra, sveÏa, ja-

BES

DVA SKOPUHA

bolka pa zaniã, sladka in moãnata, take robe
ni treba nositi, kar doma pojejte!

OKOREN

Ali res ne boste niã dali?

KOS

Res ne. Mi vsi smo priãe, da stric ne bo sne-
del besede, kakor je snedel tista jajca in jabol-
ka.

DOBRIN

Doma vse lepo pozdravi! Zbogom!

OKOREN

Lep stric ste vi!

(Odide.)

Deseti prizor

Prej‰nji brez Okorna

KOREN

Kaj je rekel ta fant? Kaj pravijo ljudje?

KOS

Ta fant je neumen kot novorojeno tele. Go-
spod Koren, ali res ne pride niã na mizo, da bi
zalili sreãno re‰itev na‰ega prijatelja?

KOREN

Saj ste se Ïe dosti zalivali. Gospod Dobrin, ali
niste sreãali slikarja âopa?

DOBRIN

âop, âop, ãopiã, akademiãni slikar. Ne, ali bi
ga bil moral sreãati? On me slika kot mecena
umetnikov, a meãka in maÏe, kakor bi ga pla-
ãeval od dne, ne od kosa. Preiskava je bila pa
imenitna, gospod Koren. Blamirali so se, ne-
smrtno, evropsko, svetovno so se blamirali.

BES

DVA SKOPUHA

Preiskali so mi stanovanje. Niã. Preiskali
mene. Niã. Klicali priãe. Te so rekle, da sem
po‰ten ãlovek, dasi premoÏen.

SKOBEC

In spet so se krvavo blamirali.

DOBRIN

Jaz zahtevam seveda od‰kodnino za boleãine
in za dobro ime, ki je nekaj dni hudo trpelo.
Naprej! Noter!

Enajsti prizor

Prej‰nji, âop in gospa âopova

GOSPA

K vam sem pri‰la, gospod Koren. Ah, gospod
Dobrin tudi tukaj? Veseli me, da vas spet vi-
dim.

DOBRIN

Klanjam se, gospodiãna Helena, klanjam se.
Sedite, prosim! Kar po domaãe! In vi, gospod
akademiãni slikar, sedite semkaj! Koren pra-
vi, da bi vas bil jaz moral sreãati. Zakaj, pa ne
vem.

âOP

O jaz pa vem, gospod Dobrin.

GOSPA

Mene ste tudi zgre‰ili, gospod Dobrin. Zame-
njali ste me.

âOP

Gospod Dobrin, vi ste meni rekli jasno in raz-
loãno, da mi odpustite ves moj dolg.

BES

DVA SKOPUHA

DOBRIN

Ljuba du‰a, jaz tega nisem mogel reãi, ker vi
niste bili meni nikoli niã dolÏni.

KOREN

No, vidite, da sem jaz prav imel in da bo tre-
ba meni plaãati.

âOP

Gospod Koren je rekel, da je vzel pri vas de-
nar naposodo, ki ga je potem meni posodil.

SKOBEC

Koren je lagal.

DOBRIN

Jaz Korenu kaj posodil, ko ima sam desetkrat
toliko kakor jaz? To ni niã.

KOREN

Prosim, prosim, jaz nisem naravnost rekel, da
mi je posodil gospod Dobrin. Jaz sem samo
namignil, da sem drugod dobil. Kje, to je za
vas brez pomena. Dobrin bi mi bil lahko dal,
ker ima.

KOS

Spet laÏ. To je oderuh in stiskaã. V denarju
sedi in strada, ljudi odira in zraven pripove-
duje, da ima Dobrin denar.

KOREN

Saj ga tudi ima!

SKOBEC

Ni res! Glej, Dobrin, tale ãlovek je raztrosil
med ljudi, da si ti bogatin. Gospodu âopu je
namignil, meni je namignil in bogve koliko
dolÏnikom ‰e. Mi smo pa raz‰irjali to krivo
vero. Koren ti je nakopal vse sitnosti.

DOBRIN

In tvoj odvetnik me je re‰il. Tako je.

SKOBEC

Kar je Koren lagal, je moj odvetnik popravil.

BES

DVA SKOPUHA

KOS

Dokazal je ‰e veã, da na‰ ljubi Dobrin ne
samo nima niã denarja od na‰ih sovraÏnikov,
ampak da ga sploh niã nima.

KOREN

Kaj? To je dokazal? To se je dognalo? Potem
je Dobrin slepar, grd slepar.

DOBRIN

Le poãasi, gospod Koren! Jaz imam tukaj pri-
ãe, in Ga‰perjev odvetnik zna ne samo ven,
ampak tudi noter spraviti.

KOS

Tako je! In Korena mora noter spraviti. On je
trosil Ïaljive in vznemirljive vesti.

DOBRIN

In koliko sem jaz trpel zaradi tega! Oblegali
so me prosivci in prosivke, ustno in pismeno,
vsa dru‰tva so se trgala zame in neveste so se
mi tudi ponujale, da sem se jih komaj otepal.

KOREN

Oh, sreãa, da vam nisem ‰e dal svoje uboge
vnukinje! Da sem se dal tako slepiti!

DOBRIN

Gospod Koren, delate mi krivico! Jaz se nisem
nikdar slepil; jaz sem samo trpel. Za umaza-
nega stiskaãa so me imeli, ker nisem mogel,
kakor bi bil rad in kakor so drugi priãakova-
li. ·e pred sodi‰ãe so me gnali po nedolÏnem.

SKOBEC

Vse je zakrivil Koren s svojim sleparskim go-
vorjenjem. Dobro, da niso Dobrina pred pre-
iskavo ustrelili; kaj bi mu potem pomagala
nedolÏnost?

BES

DVA SKOPUHA

KOS

Kako nas je preslepil ta Koren! Po vsej Lju-
bljani je ‰lo: Dobrin — bogatin, ljudje pa
vkup, mo‰ki in Ïenske, in nobenemu se niti
sanjalo ni, da je reven kakor cerkvena mi‰.

KOREN

Jaz nisem mogel drugih slepiti, ko sem bil pa
sam zaslepljen.

SKOBEC

Vsa neznosna bremena bogastva ste zvalili
na ubogega Dobrina, drugi ste se pa potuhni-
li, hujskali proti njemu davãne oblasti, tatove,
roparje, znanstvenike, umetnike, dekleta in
vdove, celo policijo. Sram vas bodi!

DOBRIN

Ga‰per, pusti ga! Naj bo vse v boÏjem imenu!
Jaz sem le vesel, da sem prost. Ali ni to nekaj
posebnega, nenavadnega, znamenitega:
osumljen, naznanjen, prijet, zaprt, preisko-
van, in vendar ne ustreljen. Vesel sem pa tudi,
da mi ljudje ne bodo veã natvezali tistega ne-
umnega bogastva.

âOP

Nekaj bi vas prosil, gospod Dobrin. Ali ne bi
hoteli odloÏiti pokroviteljstva na‰ega umet-
ni‰kega dru‰tva?

DOBRIN

Ne, gospod âop, tega pa ne. Izvoljen sem bil
zaradi svojih zaslug, in ne zaradi bogastva.
Dokler me niã ne stane, ostanem pokrovitelj.

BES

DVA SKOPUHA

GOSPA

Prav imate, gospod Dobrin. âastnega dokto-
rata ne odloÏi noben general, ãe bi bil pozne-
je ‰e tako tepen. Kaj pa je z nevestami, kate-
ro boste izbrali?

KOREN

Kar vas naj izbere, gospa! Saj se je pri vas Ïe-
nil!

DOBRIN

Ne zamerite, gospa, da sem opustil to misel!
Kogar obesijo, ta ve, pri ãem je; kdor se pa
Ïeni, pa ne. Glejte, tale moj prijatelj BolteÏar
pi‰e pri notarju. Proti njemu sem vas jaz ne-
koliko omenil. Kar tako, niã Ïaljivega ali ne-
po‰tenega, pa mi je BolteÏar zaupal, da hoãe-
te prepisati hi‰o svojemu neãaku, akademiã-
nemu slikarju.

KOREN

Kaj? Gospa âopova prepi‰e hi‰o neãaku go-
spodu âopu?

DOBRIN

Iz tega sem sklepal, da ne marate zame, go-
spa. Jaz sem vas namreã snubil kot hi‰no po-
sestnico.

GOSPA

Torej ne iz ljubezni?

DOBRIN

Iz mesene ljubezni ne; to je mlad in neumen
greh.

GOSPA

Oh, in jaz sem si laskala, da snubite mene. In
vzajemno dedinsko pogodbo sva hotela pod-
pisati.

BES

DVA SKOPUHA

DOBRIN

Oba bi se bila urezala, gospa. Ga‰per, Bolte-
Ïar, pojdimo! Skrajni ãas. Drugaãe se uteg-
nem ‰e premisliti in kako neumnost uganiti.

(Vstajajo.)

Ali slikali me boste vi ‰e?

âOP

Zakaj ne? Tako slikovitega obraza ne dobi‰
lahko.

KOREN

Va‰ dolg, gospod Skobec!

KOS

âe boste sitni, Koren, pridete pred sodi‰ãe za-
radi raz‰irjanja vznemirljivih vesti.

DOBRIN

Zdravi in brez zamere!

SKOBEC

Torej kam gremo?

(Odidejo in zapojo:)

Mi ga pa toãimo,
mi ga pa toãimo.

KOREN

Taki sleparji, taki krokarji.

BES

DVA SKOPUHA

Dvanajsti prizor

Koren, âop, gospa âopova

GOSPA

Lepe novice ãujem o tebi, Milan! Za mojim
hrbtom dela‰ dolgove.

KOREN

Malenkost, gospa, malenkost brez pomena.
Gospod Milan je izboren mladeniã, blaga
du‰a, plemenit znaãaj, akademiãni slikar, ki
ima bodoãnost pred seboj. Jaz sem ga vedno
visoko cenil.

GOSPA

Krotiti ga bo treba; pristriãi mu peruti, da ne
bo uhajal. Kje pa je Helena?

KOREN

(odpre vrata stranske sobe):

Helena, Helena!

Kje pa tiãi‰?

BES

DVA SKOPUHA

Trinajsti prizor

Prej‰nji, Helena

HELENA

Klanjam se, milostljiva.

GOSPA

Glejte, Helena, va‰ stari oãe ne brani veã vzeti
lahkoÏivega Milana.

KOREN

Niã veã, Helena. Spoznal sem, da je gospod
Milan po‰ten mladeniã. Helena, daj roko go-
spodu Milanu!

HELENA

(mu podá roko):

âe vam je prav, milostljiva.

âOP

Oh tetka, kako ste vi dobri in kako sem jaz
lahkomiseln.

KOREN

Îelim vama vso sreão in umrjem rad, ko vi-
dim Heleno preskrbljeno. Helena bo dobra
gospodinja, vam pa, gospod Milan, nese ne-
koliko slikarstvo, ‰e veã bo nesla hi‰a. Zaradi
tega in ker se imata tako iz srca rada, se nade-
jam, da se ne bosta vlekla za doto.

HELENA

Oh, oãe!

Zastor

BES

DVA SKOPUHA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-247-3

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Fran Detela Svetloba in senca
Fran Detela Tujski promet
Fran Detela Veliki grof
Fran Detela Blage duše
Fran Detela Spominska plošča
Fran Detela Malo življenje
klucz fran a1
Grammaire Progressive Du Français Avec@0 Exercices Niveau Débutant Volume1
Doping in Sport Landis Contador Armstrong and the Tour de Fran
dva brata
Baker Fran Miłość na rozdrożu
dva pisma k m gandi
dva dunduka iz sunduka
lit. romantyzmu, Prelekcje paryskie, Prelekcje paryskie - cykl wykładów Adama Mickiewicza na temat l
(Ebook Francais) Zecol Grammaire français 100 pages d'exercices
dva dolgih letnih dnja ili neotprazdnovannye imeniny
dva kvadrata chisla i znaki 1
Linguistique française et comparative

więcej podobnych podstron