Fran Detela Malo življenje

BES

MALO ÎIVLJENJE

Fran Detela

Malo

Ïivljenje

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

MALO ÎIVLJENJE

BES

Fran Detela
MALO ÎIVLJENJE

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-142-8

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

MALO ÎIVLJENJE

lizu ‰tajerske meje leÏi v zelenem zati‰ju vas Doli-
na. Malo ravnino, tu in tam vzboãeno po hribih in

griãih, obdaja z gostim drevjem obraslo gorovje, ki se le
na eni strani nekoliko zniÏuje. âez to sedlo drÏi glavna
cesta dolinska, ki veÏe skriti kraj z drugim svetom. Kako
po pravici nosi vas svoje ime, se vidi iz te lege, in ãe po-
gleda‰ z gore sv. Florijana, ki se dviga najvi‰je nad Do-
lino, vidi‰ pod seboj majhen kotel, ki ima dno nekoliko
pokveãeno in ki mu manjka nekaj obrobka. V znoÏju Sv.
Florijana izvira potoãek Dolin‰ãica, ki se zvedavo vije po
dolini, kakor bi nerada zapu‰ãala svoj rojstni kraj, na-
posled pa izgine v soteski in kaÏe ljudem, kod se tudi
pride do velike ceste, ãe se ravno komu ne mudi. Tu in
tam stoji na kakem griãu bela cerkvica, okrog in okrog
pa je raztresenih mnogo vasi, sestojeãih iz treh, ‰tirih,
vãasih tudi ene same hi‰e. Vljudni prebivalci se ‰tejejo
zdaj med Gorenjce, zdaj med Dolenjce, kakor nanese
dru‰ãina. Za to, kar se godi za gorami, se ne menijo dos-
ti, in marsikatera novica potrebuje ãetrt leta, da doseÏe
to dolino; zakaj, da bi ljudje verjeli besedam stare Mete,
ki vozi vsako sredo samoteÏ v Ljubljano, tega ni misliti.

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Îenska je stara,« pravijo, »rada govori in pripoveduje
veã, kot je res«. Tudi biriã, ki oklicuje ob nedeljah pred
cerkvijo, jim pove razen davkov malo novega. Edina pri-
loÏnost ogledati si nekoliko sveta se ponudi Dolincu,
kadar je kje kak semenj, da Ïene Ïivino na prodaj. Kadar
se vrne domov, pa pravi: »Lepo je v onih krajih, lepo; pri
nas je pa ‰e lep‰e.« Ker Dolinci niso zapravljivi in radi
delajo, se jim ne godi slabo, in lahko in dobro kupujejo
od njih kupci, ki jih obiskujejo na jesen in zimi. Dolin-
ski Ïupniki uãakajo sivo starost, zakaj, zdrav je zrak, in
dolinske du‰e pasti je prava igraãa. âe zaide katerikrat
kak‰en kozel v ‰kodo, ga pobolj‰a par besedi.

âeprav je Dolina — v oÏjem smislu besede — glavna

vas vse doline, vendar ne ‰teje mnogo ‰tevilk. Hi‰e so s
ãastnimi izjemami neznatne. Sredi vasi stoji cerkev sv.
Jurija, Dolincem priljubljenega patrona; na eni strani
cerkve ima Ïupnik svoje stanovanje, staro neugledno
stavbo z debelim zidovjem in majhnimi okni, na drugi
pa je ‰ola, kjer se s ‰ibo bistri um va‰ki mladini. Pred
cerkvijo pa se ko‰ati mogoãen kostanj in zbira vsako ne-
deljo pred sluÏbo boÏjo in po njej v svojo senco moÏe in
fante, da se kaj pogovore in pokratkoãasijo. Druge hi‰e
stoje, kakor bi jih bil nanesel veter: ta tu, ona tam, ne
dve na eno stran obrnjeni, okrog cerkve in ob cesti, ki
drÏi po mnogih klancih in ovinkih zdaj navkreber, zdaj

BES

MALO ÎIVLJENJE

navzdol, ãez hrib do okrajnega oblastva dolinskega, na
drugo plat pa ob potoku skoz sotesko do velike ceste.

Dolinci so sicer tihi ljudje; a kadar mislijo, da imajo

kaj vzroka za to, za‰ume tem bolj. In teh misli so bili
menda ta dan, ko se zaãenja na‰a povest.

Bilo je meseca avgusta leta 1857, ko je stari PrimoÏ, ki

ima majhno hi‰o pod cerkvijo, omoÏil svojo hãer Fran-
co na dom. Vsa vas je bila pokonci. Iz PrimoÏeve hi‰e se
je razlegala glasna harmonika, sladko veselje va‰kim
u‰esom, ki so s tako malim zadovoljna. Okrog olep‰ane
hi‰e je oglarila mladina, ki je bila ‰e premlada za ple-
si‰ãe, in mnoÏila po svoji moãi svatovski hrup. Kdaj pa
kdaj se je prikazalo na pragu kako nali‰pano dekle ali
kak prazniãno obleãen mo‰ki, ki je zaukal po vasi doli v
dokaz, da se mu dobro godi.

Bogatin nima po navadi pol toliko svatov, kadar se

Ïeni, kakor reven kmet; bodisi, da ima ta res veã prija-
teljev nego oni, ali pa da se bolj boji katerega razÏaliti s
tem, da ga ne bi vabil; ali pa hoãe nemara vsaj enkrat
pozabiti svoje reve in se prav oblastno veseliti. Nekaj
mu gre seveda tudi za ãast, ravnotako kakor ubogi vdo-
vi, ki potro‰i svoje zadnje krajcarje, da pogosti pogreb-
ce, ki so ji odnesli ljubega moÏa.

Pri PrimoÏu je bila vsa hi‰a polna. Za dolgo mizo so

sedeli svatje, v sredi med njimi stare‰ina in zraven nje-

BES

MALO ÎIVLJENJE

ga priletni Ïupnik. Ana, PrimoÏeva Ïena, je skrbela, da
duhovni gospod ni trpel lakote.

»Oh, gospod Ïupnik, ‰e to, pa ‰e to,« je govorila in

polnila venomer gospodu kupico in kroÏnik.

TeÏko se je branil gospod silnim pro‰njam. Od druge

strani pa mu je pripovedoval stare‰ina poãasi in dostoj-
no, da pojde deÏ, ker se drÏi vreme tako kislo, da pa ne
bo niã odveã, ker je zemlja suha, in kako dobro zname-
nje je to, ãe deÏuje na Ïenitovanjski dan.

Îenin France je govoril zdaj s tem moÏem, zdaj z

onim, zakaj kot nov gospodar je stopil v eno vrsto z nji-
mi.

»Nevesta je pa v izbici z druÏicama,« je dejala mati,

kadar so povpra‰evali po njej.

»Malo se mora pojokati, ker je Ïe taka navada,« je

menil RoÏanec, posestnik iz bliÏnje vasi Gorice. »Saj se
je ‰e Mina jokala, ki je dobila mene.«

»Jaz sem Ïe vedela, zakaj,« se hitro oglasi Ïenica od

one strani; »Franci pa ni treba.«

»Ali ste staknili, oãe RoÏanec?« se smeje Ïupnik.
Najveselej‰i izmed vseh pa je stari Premec, Ïeninov

oãe in sosed RoÏanãev. Po sredi sobe se vrti, in klobuk,
ves pokrit s pisanim papirjem, s ‰opki in traki, mu visi
po strani, kakor bi se smejal belim lasem, kako pridejo
v njegovo druÏbo.

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Primojdunaj!« vpije sivi moÏ in ploska z rokama.

»Ana, midva greva polko plesat, naj Ïe bo, kar hoãe.«

»Za stare ljudi, ki se opotekajo,« opominja Ïena, »je

tu premalo prostora.«

»Malo prostora ima‰ res, PrimoÏ, primojdunaj, malo!

Kadar bo zopet kak‰na reã, ga prinesem s seboj od do-
ma, ker prostora imam jaz dosti. Toda, Ana, kar pojdi!
Smrt se te bo zbala, ãe vidi, da ple‰e‰. Hoj! po koncu,
primojdunaj!«

»Pojdi s kak‰no mlaj‰o, mene pa pusti!« se brani Ana,

in pristavi polglasno: »Kaj pa preklinja‰ tako vprião gos-
poda Ïupnika?«

»Ha, kaj primojdunaj, Ana!« odvraãa Premec. »Ali

misli‰, da je to greh? — Gospod Ïupnik!« ogovarja du-
hovnega gospoda, »vi imate zapisane vse grehe, velike
in male: ali je ,primojdunaj’ greh? Kaj?«

»Posebno lepo ni,« se smeje Ïupnik, »beseda odveã!«
»Kar niã odveã!« ugovarja moÏ. »Dobro delo! Le po-

slu‰ajte! âe bi jaz rekel: pri moji du‰i, kar me pa Bog
varuj in sveti Florijan, to bi bil greh! Kar je greh, to je
greh, to je kakor amen, in temu se ne ustavljam niã. A
jaz ne pravim tako; jaz zavpijem: primojdu, hudoba me
Ïe sli‰i. Alo! pa pero v kremplje in pi‰e: ,Stari Premec se
pridu‰a.’ Jaz pa pravim: Dunaj! Tristo medvedov, zdaj je
treba pa brisati! Tako zvijem hudobo, da se jezi, in hu-

BES

MALO ÎIVLJENJE

diãa jeziti je ravno tako dobro delo, mislim, kakor ãe bi
svetnika ãastil, primojdunaj! He, Ana pojdi plesat!«

In z urnimi nogami stopa starec v stransko sobo, kjer

ple‰ejo mlaj‰i svatje.

V kotu na klopi sedi Premãev Miha, Ïeninov brat, in

neutrudno vleãe harmoniko. Kupico vina, ki jo ima zra-
ven sebe, mu polnijo pridno svatje, on kima z razmr-
‰eno glavo in potrkava z nogo h godbi. Kadar se nave-
liãajo plesalci, ali pa kadar mu pride Ïeja na misel, pa
preneha, ter pove kak‰no veselo, da se mu smejejo in
ponorãuje se zdaj s tem, zdaj z onim. On pozna vse lju-
di, ki prebivajo po dolini okrog, in povsod ga imajo radi,
in ne more se naposlu‰ati mladina njegovih ‰al. Sicer pa
dolgi Miha s svojim razpraskanim obrazom ni posebno
mikavna osebnost.

»Hoj, Miha, kaj poãiva‰!« zavpije Premec med vrati.

»Nategni svojo ,naduho’ in zagodi polko stare sorte!«

In starec vrti v eni roki klobuk, z drugo pa pelje sta-

ro Ano na ples in zbudi glasen smeh med svati.

Zdaj se odpro duri, in noter stopi mladeniã visoke po-

stave. Vse oãi se upro v ãudnega nepovabljenega svata.
Bled, upadel je obraz, nemirno begajo svetle oãi, in ãrne
kodraste lase pokriva oguljena voja‰ka kapica. Slaba,
raztrgana obleka se vidi ‰e revnej‰a med prazniãnimi
svatovskimi oblaãili.

BES

MALO ÎIVLJENJE

Molãe sede tujec za malo mizo pri durih in reãe napol

proseãe, napol osorno: »Jesti mi dajte!«

»Sveti kriÏ boÏji, Juri!« zavpije pri teh besedah mati

Ana; kolena se ji po‰ibijo, in sesede se na pragu. Premec
jo spravlja pokonci, svatje pa se usujejo okrog tujca.
Mati je prva spoznala svojega sina, in ko se zdrami iz
strahu in veselja, hiti k njemu in ga objema s solznimi
oãmi. »O Jurãe, Jurãe, kako si reven, kako si shuj‰an!«
tarna Ïenica in prina‰a jedil in pijaãe.

»Odkod prihaja‰? Ali ostane‰ doma?« ga izpra‰ujejo

kriÏem vsi.

Stari PrimoÏ pa prime sina za roko in reãe: »Ali so te

izpustili?«

»Ne!« odgovori mu oni nejevoljno.
»Kako pa? Pa vendar nisi u‰el?« govori skrbno oãe,

nesreão sluteã.

»E, kaj!« vpije Premec. »Prav je, da si pri‰el! Niã se ne

boj! Ti si fant, primojdunaj! Kaj bi prodajal svojo koÏo
za tuje ljudi. Na, pij!«

A komaj je Juri, od vseh strani izpra‰evan, pouÏil ko-

‰ãek kruha, stopita v sobo dva Ïandarja. Na patroli sta
sli‰ala godbo in ukanje v PrimoÏevi hi‰i in pri‰la pogle-
dat, ãe je vse v redu. Kakor obstane pes, kadar zavije
okrog ogla in zadene na maãka, tako je ostrmel Ïandar,
ko je zagledal Jurija. A le en trenutek sta se ujela pogle-
da; Juri skoãi pokonci, kakor bi ga piãil gad, pretrga krog

BES

MALO ÎIVLJENJE

svatov, ki ga je obdal, in dere skoz drugo sobo in kuhi-
njo na dvori‰ãe.

»Stoj! DrÏite ga!« kriãi Ïandar, zgrabi pu‰ko in steãe

za ubeÏnikom, bodisi, da je Ïe iskal po ukazu ubeÏnika,
bodisi, da je Jurija beg izdal.

Ko vidi drugi Ïandar, kaj se godi, se obrne urno in hiti

pred vrata na dvori‰ãe, da bi Jurija prestregel; a kakor
blisk ‰ine ta mimo njega, ga sune na stran in izgine v
hlevu, preganjalca pa za njim. — Zaãudeni so se spo-
gledali svatje pri tem dogodku; zdaj ‰ele jim je bilo jas-
no, kaj vse to pomeni, in obãe veselje se je umaknilo hi-
poma veliki Ïalosti. Oãe PrimoÏ vzdihuje, mati pa in ne-
vesta, ki je hitro vse zvedela in pritekla, jokata na ves
glas. Îene in dekleta jih sku‰ajo tolaÏiti, a vsem je tako
tesno pri srcu, da ne morejo najti prave besede.

Mnogo je prestopkov, katere sodi prosto ljudstvo vse

drugaãe nego sodnik, ki se drÏi zakona. Naj nastane kje
kak‰en poboj, in naj se zgodi nesreãa, da koga ubijejo,
ljudje bodo milovali ubijalca skoraj ravno tako kakor
ubitega. Oba sta nesreãna, pravijo; a kazen, ki zadene
onega, se jim zdi vselej preostra. Vpra‰aj pa kmeta, za-
kaj je toliko tatvine na svetu, rekel ti bo: »Zato, ker tako
lepo ravnajo s tatmi; pozimi jih redijo, poleti pa izpu-
‰ãajo, da hodijo krast. Obesiti tata, pa ne bo veã kradel.«
In ne morejo se naãuditi ljudje, zakaj je prepovedano na
mestu ubiti poÏigalca, ãe ga zasaãijo.

BES

MALO ÎIVLJENJE

V PrimoÏevi hi‰i paã nikomur ni pri‰lo na misel, da bi

pomagal zakonu, katerega zastopata Ïandarja; marsiko-
mu pa se je zbudila tiha Ïelja, da bi vendar Juri u‰el.

»Predrta reã!« se je hudoval RoÏanec, »ãlovek se ni-

kjer ne more veseliti; za vsakim oglom tiãi biriã, da za-
sleduje po‰tene ljudi kakor lovski pes. Zakaj smo ju pu-
stili noter! Mi ne potrebujemo Ïandarjev med seboj.«

»Bodi tiho!« mu prigovarja Ïena Mina. »Naj te kdo

sli‰i!«

»Prav ima‰, sosed RoÏanec,« vpije Premec, »primoj-

dunaj! Po meni vse zagomezi, kadar vidim Ïandarja. Na-
‰ega Jurãka pa ne bodo vzeli, primojdunaj, da ne! ·e
bova hodila po gozdih, pa ribe lovila in rake, pa Ïabe
tudi. Nimajo te ‰e!«

Pri tej priãi pripeljeta Ïandarja Jurija vklenjenega v

sobo. Znova zaãnó Ïenske jokati; Ïupnik pa stopi k ujet-
niku in ga opominja, naj kr‰ãansko prena‰a svojo po-
koro, da bo zopet sreãen in zdrav videl svoje roditelje in
svoj dom.

»Jesti mi dajte!« prosi ujetnik, in pro‰nji Ïupnikovi

ustreÏe Ïandar in razklene zvezani roki.

V hlevu sta bila ujela Jurija. K nesreãi ni bila pristav-

ljena lestev na svisli; hitro skoãi Juri na Ïleb, od Ïleba na
gare in zgrabi z rokami rob line, ki drÏi na hlev, in se
sku‰a gori zavihteti; a kar se mu je prej tolikrat posreãi-
lo, mu je zdaj nemogoãe; zaman se trudi, moãi mu od-

BES

MALO ÎIVLJENJE

povedo, pred oãmi se mu stemni in doli pade na tla,
Ïandarja pa nanj in zveÏeta ga brez upora.

Zdaj pa mu streÏe mati, Ïalostna tako, da jo mora to-

laÏiti sin. Îenin in nevesta sedita nema poleg njega. Pre-
mec pa se je obrnil na Ïandarja, ki sta mu oba znana, in
se razgovarja z njima in jima ponuja pijaãe.

Miha, ki je bil od druge strani prisedel k Juriju, mu

govori tolaÏilne besede. »Niã ne maraj!« mu pravi. »âe
te malo pretepejo, to pa niã! Jaz jih prenesem doma za
prazen niã toliko, da bi bil Ïe lahko svetnik, ãe bi jih do-
bro obrnil. Poglej moja usta: danes teden so mi izbili dva
zoba, kar zastonj. Pri Mrãunu smo pili. TomaÏetova dva
sta pa na pragu stala in se pogovarjala. Jaz ju primem za
lase —takole — enega s to roko, drugega pa s to, in po-
trkam dvakrat z glavama vkup, v tretje sta se pa trda
naredila; jaz izpustim, in odletela sta vsak na eno stran,
kakor snopa s polnega voza. Potlej sta pa segla po meni;
vidi‰, zavoljo take neumnosti!«

»Pusti me, Miha,« mu reãe Juri nejevoljen in ga odri-

ne. Miha pa se pridruÏi RoÏancu, ki se je tiho pomenko-
val z njegovim oãetom; harmonika je bila paã obmolk-
nila.

»Zdaj gremo,« reãe Ïandar in vklene Jurija; enkrat se

ta ‰e ozre na svoje drage, in tiho ga odpeljeta straÏnika,
ki jima je tudi teÏko delo jokanje.

BES

MALO ÎIVLJENJE

Povedali smo, kako primerno ime ima Dolina, ki leÏi

v dolini, zaprti od vseh strani. Stari ljudje trdijo, da je ves
dol pokrivalo svoje dni jezero, in na rebri so na‰li baje
Ïelezen v skalo vdelan obod, kamor so gotovo v starih
ãasih privezavali ãolne in ladje, in ãe sli‰ijo — po nava-
di stari moÏje in Ïene — pod goro sv. Florijana nekaj
bobneti, kaj more to paã biti, ãe ne voda, katere je ves
hrib poln in ki ãaka le du‰ka, da se razlije po niÏini?
Cesta, ki drÏi ãez hrib, se vije kakor bela kaãa semtert-
ja, gori in doli, in va‰ki geometri vedó dobro, da je pre-
ma ãrta ãez sedlo ravno petkrat kraj‰a nego okrajna pot;
in ker Dolinci niso posebni prijatelji dolgih potov, so
shodili ãez hrib mnogo stranskih stezá, ki se veã ali manj
ujemajo s premo ãrto in tuintam kriÏajo cesto. Pe‰ lju-
di vidi‰ malo hoditi po cesti, razen ãe je deÏevno in blat-
no; le kak popotnik, ki teh bliÏnjic ne pozna, mora po-
slu‰ati, kako ga pomilujejo va‰ãani, da je storil toliko ne-
potrebnega pota. Pol ure od vasi se izgublja cesta v lesu,
in klanec se priãne. Od kraja pokriva borovec, vi‰e gori
bukev veãji del gore, semtertja pretrga kaka golina gosti
gozd. Na tak‰no golino naleti‰, ãe gre‰ kake ãetrt ure po
gozdu. Reven pa‰nik je obrasel z robidami in malinjem,
na koncu goline pa stoji na pol skrito malo znamenje,
ob katerem pelje dolinska bliÏnjica ãez okrajno cesto. To
je Podrto znamenje, zidan spomenik, ki leze na kup od
starosti in ker nihãe ne skrbi zanj. Slika Kristovega trp-

BES

MALO ÎIVLJENJE

ljenja se komaj ‰e razloãuje. Kar je pa ostalega zidovja,
je vse poãeãkano in popisano, zakaj mladina, ki tod hodi
in pase, se proslavlja tukaj in ri‰e brez usmiljenja z bar-
barsko roko svoja rodna imena na zid. Kdo bi se ne spo-
minjal znanega zaãetka perzijskih spomenikov: »Tako
govori kralj Darjavu‰,« ko bere na znamenju: »To pi‰em
jaz, Jaka Robovec; to pa JoÏe.« A noben Jaka in noben
JoÏe ne bi ‰el ponoãi mimo znamenja, zakaj, tu stra‰i.
Pred ‰tiridesetimi leti se je tam ubil, ali kakor pravijo
drugi, so tam ubili gra‰ãinskega gospoda iz Prapreã, in
od tedaj se ljudje ponoãi radi ogibljejo tega kraja. Glo-
boke jame okrog zidovja priãajo, da so iskali lahkoverni
ljudje tudi Ïe zakladov tod. Kdo pa je postavil znamenje
in zakaj, to se ne vé; zakaj, da bi bil kdo pokopan pri
spomeniku ne smemo ‰e sklepati iz napisa: »Tukaj poãi-
va Janez Kos, kadar nese v malin.«

Precej pozno je Ïe bilo, ko sta odgnala Ïandarja svo-

jega ujetnika; deÏ je zaãel gosteje padati, in tema se je
bila storila. Trdo za Jurijem korakata straÏnika, pu‰ko z
bajonetom na rami, roko na jermenu. Komaj se ãuje sto-
pinja v deÏju, in medlo se svetita ‰lema. Ponoãi se zdi
vsaka pot dalj‰a, bodisi, da se poãasneje hodi v temi, ali
da smo manj razmi‰ljeni, ker ne zadeva toliko vtisov
u‰es in oãi. Mlaj‰emu Ïandarju se je zdelo, da se pot
vleãe.

»Dolga bo,« pravi tovari‰u, ko prideta pod klanec.

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Dolga,« odgovori oni; a videlo se mu je, da se mu ne

ljubi govoriti, in molãala sta oba. Hoditi sta morala paã
po cesti, prviã zavoljo slabega vremena in potem, tema
je tema in zapelje tudi izku‰enega potnika. — TeÏko je
dalj ãasa zvesto paziti na eno in isto reã, ãe se nam vsi-
ljuje misel, da je pozornost nepotrebna.

Îandarja sta sprva pozorno gledala okrog sebe, ker

sta se nekoliko bala, da ne bi ljudje kaj posku‰ali; a ko
sta pri‰la tako daleã od Doline, sta se vdala brezskrbno
vsak svojim mislim. O vodniku KriÏanu so govorili ljud-
je, da bolje vidi ponoãi kot podnevi; toda najostrej‰i ãut
zmoti vãasih ãloveka, ki se preveã nanj zana‰a.

Komaj sta Ïandarja mimo Podrtega znamenja, skoãijo

izza zidovja trije moÏje. V trenutku izvijeta dva Ïandar-
jema pu‰ke iz rok, tretji pa potegne Jurija v stran pod
cesto.

»Hudiã, stoj!« vpije KriÏan in dere v hosto za ubeÏni-

ki, a komaj je storil deset korakov, tresk! pade na tla.
Nekdo je bil srobota napeljal od debla do debla, in ta
mu je izpodnesel noge. Preden se je pobral, so bili Ïe oni
bog ve kje. Brez vsega boja in ãudno naglo se je izvr‰il
nenadni napad. O preganjanju ponoãi po gozdu, kjer so
tla polzela po deÏju, ‰e misliti ni bilo.

»Pri moji veri,« se roti KriÏan, »tega pa ‰e ne! Da mi

tak prekleti smrkavec uide! — Ti tudi niã ne vidi‰!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Jaz nimam maãjih oãi,« odvraãa mlaj‰i. »Kaj morem

jaz, ãe so naju napadli!«

»Jezik za zobmi!« kriãi oni. »Govori, kar te vpra‰am.

Ali si videl katerega v obraz?«

»Kaj bom videl!« pravi tovari‰, »saj ‰e svoje roke ne

vidim. To vem, da je bil ves ãrn.«

»Poberi pu‰ko, pa nazaj!« ukaÏe KriÏan in urno se

vrneta proti Dolini. KriÏan je klel in se pridu‰al, da ga Ïe
pozna, da bo Ïe dobil tega, ki jima je to napravil; tova-
ri‰ pa je bil nejevoljen, da morata zopet nazaj, v tem
ãasu, pa v tem vremenu.

»Primojdunaj!« je kriãal Premec pred PrimoÏevo hi‰o.

»Dobre volje bodite, ljudje boÏji! Kaj pa to, ãe katerega
odpelje cesarski moÏ! To se dandanes lahko primeri vsa-
kemu po‰tenjaku. Zavoljo tega ni treba tuliti in vekati.«

Zraven njega stoji Miha s harmoniko in par fantov, ki

se ãudijo, zakaj stoje vsi na deÏju.

»He, fanté,« pravi Premec, »saj nisi iz soli. Ta deÏek je

tako dober, da bi se mu morali odkriti. No, RoÏanec, kaj
pravi‰ ti? Stopiva tja k Nacetu na en poliã, ker je tukaj
vse navzkriÏ.«

»E, kaj bi hodil,« mu ta odgovarja. »Notri je ‰e vsega

dosti, hvala Bogu, jedi in pijaãe; kaj bi zapravljal!«

»O ti stiskaã!« se jezi Premec. »Ali ne ãuti‰, da se je

vino skisalo od samih kislih obrazov? Miha, zagodi kako
okroglo, da ne bomo sli‰ali joka.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

Kar prisopihata Ïandarja.
»Hentaj, gospod KriÏan!« rine Premec naprej. »Ali ste

Ïe oddali svojega ptiãka? Zdaj pa le ‰e pijmo!«

Îandar se niti ne ozre v »starega bedaka«, ampak hiti

naravnost v sobo. »Kdo je zapustil hi‰o, ko smo mi od-
‰li?« izpra‰uje KriÏan.

»Kdo je hi‰o zapustil?« odgovarja PrimoÏ. »Gospod,

ker pa ne vem. Veã jih je ‰lo, to vem. Gospod Ïupnik so
‰li; potlej njih sestra, tista, ki jim kuha. Vse se je razkro-
pilo. Fantini so ‰e ostali, pa Premec, mislim. O ti boÏja
milost, kje pa se je ‰e kaj takega sli‰alo! Pa na dana‰nji
dan! O Bog se usmili!«

»Kje je gospodar France?« vpra‰a Ïandar.
»Tudi ne vem povedati, gospod,« pravi PrimoÏ. »Niã

ne vem, kje bi bil.«

»Kaj je Ïe to!« se oglasi zdaj Ana. »Ali hoãete ‰e nje-

ga odgnati! Kar naju dva zveÏita, midva sva najmanj po-
trebna na svetu, jaz pa PrimoÏ. Naju ne bo treba niã sle-
diti in zalezovati.«

In jezno stopi stara Ïena pred Ïandarja; vsi svatje ji

pritrjujejo in zaãno glasno mrmrati, in ne bilo bi treba
dosti veã kresati, in zanetil bi se bil ogenj. Zdaj pride
Premec zraven. Vsi so mislili, ta bo prvi zaãel prepir,
zakaj, nagle jeze je bil stari moÏ in ni se ustra‰il nobene-
ga fanta; a z neko neumno radostjo otrese dedec svoj
klobuk.

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Dosti je deÏja!« pravi. »Gospoda, vidva sta tudi mo-

kra, zato ga pa pijmo in pomenimo se lepo, ker nam ni
sile.«

»Kje je va‰ sin France?« ga vpra‰a Ïandar.
»Ha, ha, ha!« se krohoãe Premec. »Vpra‰ajte raj‰i, kje

je Franca, pa bomo takoj vedeli.« O pravem ãasu stopi
France v sobo, in ostro ga zaãne KriÏan izpra‰evati, kje
je bil, kod hodil in koliko ãasa je izostal; toda oni do-
kaÏe, da je samo Ïupnika spremil na dom, sicer pa da se
ni ganil iz hi‰e. Îandarja se zopet napotita, med vrati pa
se ‰e obrne KriÏan na Premca, ki se je smejal na ves glas.

»Premec,« mu pravi, »midva bova imela enkrat ‰e

dolg raãun, le zapomnite si.«

»Kdor ima ãisto vest,« odgovarja oni, »ta je, primoj-

dunaj, zmerom pripravljen.«

»Zakaj ste vsi mokri?« vpra‰a naenkrat starca, ki se

mu je zdel precej sumljiv.

»Zato, ker gre deÏ,« mu odgovarja.
»V sobi ne gre,« pravi oni.
»Mislite, da bom tiãal jaz v sobi, ko vse vpije in kriãi?«
»Ali ste bili ves ãas tukaj?« vpra‰a zopet Ïandar in se

obrne na vso druÏbo, kakor ne bi verjel njemu samemu.

»I, kje pa!« odgovarja Premec, in RoÏanec mu pritrju-

je in mnogo drugih, ki ga niso pogre‰ili. »Primojdunaj!«
se postavi Premec na noge. »Tukaj sem bil in bom ‰e,
dokler bo kaj pijaãe.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

Îandarja se obrneta in odideta. Kaj se je bilo pa zgo-

dilo, je bilo znano Ïe vsem, in razen starega PrimoÏa ni
bil nobeden Ïalosten zaradi tega. Najbolj Ïiv je bil seve-
da Premec, ki je trdil, da ga bolj veseli, ãe uide eden tak
reveÏ, kako ãe bi bilo devetindevetdeset drugih ujetih.
Kmalu pa je pobral Miha svojo »naduho«, in v temi sta
tavala z oãetom proti domu. Drugi dan pa se je mnogo
govorilo o svatovanju, o Juriju in o drugih dogodkih
prej‰njega dne.

BES

MALO ÎIVLJENJE

II.

od RoÏanãevo hi‰o na Gorici drÏi po ravnem kolo-
vozna pot do Premca. Po obeh straneh jo obdaja vi-

sok gozd, ki se razprostira odtod ãez vse pogorje; le tu-
patam ga nekoliko pretrgajo plodne njive in samotne
koãe. Gozd je dolinski zaklad, in vanj se zatekajo, kadar
je treba davek plaãevati ali hãer omoÏiti ali cerkev po-
pravljati. Na enem kraju griãa stoji RoÏanãeva hi‰a, na
drugem Premãeva, in od te drÏi pot zopet navzdol do
zadnje gori‰ke hi‰e, do ·imenovega mlina, ki melje, ka-
dar Bog hoãe; zakaj potoãek, ob katerem leÏi, je velik del
leta komaj moker; kadar pa zaãne deÏevati, hoãe pobra-
ti mlinu vsa kolesa.

Najslab‰a hi‰a je Premãeva, in zato jo je menda skril

v gozd. Trideset let jo gospodar Ïe zida, a ni ‰e dodela-
na. Samo en konec, kjer je stanovali‰ãe, je popolnoma
obzidan; druga plat je odprta vsem vetrovom, in le na
oglih stojita zidana stebra, ki nosita ostre‰je, obito z des-
kami. Vsa hi‰a je podobna trdnemu sklepu mehkega
ãloveka, ki se krepko zaleti od zaãetka, a mu kmalu upa-
de pogum in ope‰ajo moãi. Eno veãjo in eno malo sobo
ima Premec; ognji‰ãe pa je v veÏi, ãe se sme to veÏa ime-

BES

MALO ÎIVLJENJE

novati, kar je pravzaprav le velik napu‰ã. Iz tak‰ne ku-
hinje gre dim seveda nerad skozi dimnik, zakaj kamor-
koli mu je bolj na roke; ni torej ãuda, ãe je vse okajeno,
kar je lesa v Premãevi hi‰i.

V nedeljo po teh dogodkih, ki so vznemirili vso Doli-

no, je bil lep vroã dan. V Premãevi hi‰i je leÏal na klopi
zraven velike peãi Juri in si podpiral glavo s komolcem,
pri mizi pa je sedel Miha in piskal na klarinet.

»Jaz pa res hitro poberem vsak napev,« pravi Miha in

odloÏi instrument. »Enkrat ga sli‰im, drugiã ga pa
znam.«

»Ah, pusti!« odvraãa Juri. »Kaj bi vedno cvilil! Pojdi-

va raj‰i na sonce, ker je tak lep dan!«

Zdaj stopi v sobo Premec.
»Dobro se vama godi v senci,« pravi in prisede k Ju-

riju.

»Ali je Ïe poldne?« se ta zaãudi in pogleda leno na

stojeão uro.

»Vsak ãas bo zazvonilo. Juri, zakaj nisi ‰el k deseti

ma‰i! Niã ne ve‰, kaj je okliceval biriã. Dejal je, da se
neki Juri Kos, po domaãe PrimoÏev, klati tod okoli, ne-
varen ãlovek, ubeÏnik; kdor ga vzame pod streho, bo
ostro kaznovan; kdor ga pa prime in izroãi gosposki,
dobi trideset goldinarjev, kakor JudeÏ.«

»Lahko jih zasluÏite, oãe,« se smeje Juri.

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Ve‰, takoj te ‰e ne mislim prodati. Prihranil te bom

za hudo silo; kadar bo pa trdo za denar, potlej te pa iz-
menjam. — No, Miha, kaj pa ti? Kaj gleda‰ kakor muren
iz luknje! Kosila na mizo!«

»Kruha ni veã, oãe,« opominja Miha in stopi v »ku-

hinjo«.

»E, kaj!« odvraãa stari, »kdo vpra‰a po kruhu, ãe ima

drugega dosti!«

Miha prinese jedi na mizo. On je ãlovek, ki zna vse in

prime za vsako delo. Doma oskrbuje kravico in kozo,
pospravlja po hi‰i in kuha, kar ima. Samo stanoviten ni
pri delu: malo cepec, malo harmoniko, to mu ugaja.

»Pa molimo!« pravi Premec in naredi velik kriÏ. Pot-

lej pa sedejo k preprostemu kosilu.

»Samo premalo beli‰,« meni Premec. »Menda si tak

kakor TomaÏkova Meta, ki je cvrla ‰peh v penovki in se
ãudila, da nima niã masti.«

Po kosilu si natlaãi starec pipo in ponudi tudi Juriju

tobaka, ki pa reãe, da ne kadi.

»Saj je menda res pametnej‰e Ïveãiti ga,« meni moÏ.

»Manj ga gre v niã in veã zaleÏe.«

»A jaz ga tudi ne Ïveãim,« omenja Juri.
»Pa ga ‰e bo‰!« odvraãa Premec; in vsi trije gredo na

trato pred hi‰o, da se v senci kaj pomenijo.

Krasen je bil dan. Modro nebo se je razpenjalo nad

temnimi smrekami in ‰irokimi gabri in bukvami. Tiho je

BES

MALO ÎIVLJENJE

bilo vse, molãali so glasni prebivalci zelene ledine, za-
spani po obilnem kosilu. Napol leÏé, napol sedé vleãe
Premec z neizreãeno zadovoljnostjo dim iz kratke pipe;
mlada tovari‰a pa postopata po gozdu.

»Kako je to,« spregovori Miha, »da te ni trpelo pri

vojakih? Menda ni take sile tam. Koliko jih prestane, in
vsak pride zdrav domov.«

»To je Ïe tako, Miha,« odgovarja oni. »Jaz ti ne mo-

rem povedati kako. Dela nisem imel skoraj niã, pokor-
‰ãine sem se bil tudi navadil; toda domaã kraj je le do-
maã kraj.«

»Kaj bo to hribovje! Drugod je vendar lep‰i svet. Îe

proti Ljubljani mi bolj ugaja; kaj ‰ele po Hrva‰kem in
Ogrskem! Saj ve‰, da sem bil ‰el ono leto z drvarji. To je
zemlja, pravim, kakor po mizi, in eno brazdo ima‰ dosti
dve uri orati. To je svet!«

»No, in zakaj nisi ostal doli?«
»Ker imam oãeta tu, pa domaãijo. Drugaãe bi se ne

menil dosti.«

»Zdaj tako pravi‰, Miha; ãe bi pa ‰lo enkrat zares in

ne bi videl celo leto svojih krajev, bi se ti pa zehalo po
zelenih travnikih, in sanjalo bi se ti vse noãi naprej in
naprej o rakitah, ki rasto ob Dolin‰ãici, in ob ·imeno-
vem mlinu, ki tu doli ropoãe.«

»V Dolini celo mrtvi lep‰e stanujejo ko drugod,« na-

daljuje Juri. »Tako lepo imajo obrnjeno pokopali‰ãe, da

BES

MALO ÎIVLJENJE

zmeraj lahko vidijo, kako gospodarijo njih mladi po do-
lini.«

»Fanta, ali gresta z menoj?« se oglasi Premec in se

zravna pokonci. »Pojdimo malo v vas k Nacetu! Jaz sem
Ïejen.«

»Veste kaj, oãe?« pravi Juri. »Jaz vas ne bom dalje

nadlegoval; stopil bom v sluÏbo. Mlatit grem, in ko‰nja
bo kmalu tu.«

»Juri,« odvraãa Premec, »ti ne sme‰ misliti, da sem te

kakorkoli sit in da te proã gonim. Toda, ãe gre‰ za par
tednov, le pojdi, da dobi‰ kaj za obleko, ker zdaj si kar
za v tur‰ãico. Ampak drugo vpra‰anje je, ãe te bo vzel
kdo v sluÏbo. Nekoliko se te bodo bali. Kam pa si se na-
menil?«

»Na Pógled k Pozniãu.«
»Aha, ki ima tisto zalo hãer. Primojdunaj, ta sluÏba je

pa dobra. — Ali roke te ‰e kaj bolijo?«

»Niã veã, ãeprav ste z menoj ravnali kakor konjeder-

ci.«

»âe bi bili bolj gledali nate, bi ti Ïe danes zopet stopal

za bobnom. Z zvezanimi rokami se ne da teãi, kamor bi
hotel. Srobot pa smo bili lepo razpeljali, kakor pajek
mreÏo.«

»Jaz bi se bil pa tudi kmalu ubil.«
»Ha, ha?« se smeje starec, »ti ãaka‰ raj‰i, da te ustre-

lijo!« Jurija je neprijetno ganilo to govorjenje, in Premec,

BES

MALO ÎIVLJENJE

ki je menda to opazil, ga potolaÏi. »Smrt je smrt,« pra-
vi, »naj bo kakr‰na koli. Kratka smrt in dolgo Ïivljenje je
pa najbolj‰e, in ti ‰e lahko petdeset let Ïandarje okrog
podi‰. — Miha, pojdi pa ti z menoj, da bo‰ zagodel. Do-
linke Ïe pete srbijo.«

A Miha hoãe raj‰i spremiti Jurija. Ravno pride po ko-

lovozu proti njim RoÏanec s pu‰ko na rami.

»S tem tudi ne bo niã,« mrmra Premec. »Ti pa na zaj-

ce?« ogovori soseda.

»Malo jih mislim prepla‰iti, da mi ne bodo zahajali v

zelnik,« odgovori moÏ in se ustavi.

»Pojdi raj‰i z menoj v Dolino pogledat, kaj France

dela. In ne ãuti‰ v grlu niã su‰e?«

»Kar sam pojdi! Jaz ne grem. — Zdaj tudi ne dobi‰ veã

tako dobrega vina, kakr‰nega je toãil Nace vãasih.«

»Takrat, ko ti ‰e nisi tako spravljal na kup. Kaj ne?« se

norãuje Premec.

»Kaj bo‰ spravljal,« vzdihne RoÏanec, »ko pa nima‰

kaj in ti vse poÏrejo.« Tako potoÏi moÏ in se pridruÏi
Juriju in Mihu, ki je bil skoãil po harmoniko, in kmalu
izginejo vsi trije v gozdu.

RoÏanec, gospodar prve hi‰e na Gorici, je nekoliko

mlaj‰i od Premca. Nemirne oãi mu gledajo premeteno
v boÏji svet; lasje, zakrivljeni ob sencih, so precej osiveli,
in suho lice bi ne bilo neprijetno, ãe bi se usta ne bila
obesila na levo stran, kamor je bila vedno obrnjena nje-

BES

MALO ÎIVLJENJE

gova pipa. Îivel je RoÏanec kakor mnogo drugih: delal
v delavnik, molil v praznik, in ogibal se duhovske in
deÏelske gosposke, kolikor je bilo moãi. Kradel ni, slepa-
ril ne; kako bi ne bil po‰ten! Na lov je pa rad zahajal. In
zakaj bi ne hodil, pozimi, ko ni drugega dela, in ob ne-
deljah? Ljudje so govorili, da pouÏije on veã zajcev nego
prapre‰ki gospod, ki ima lov v najemu. »Jaz dajem de-
setino,« je dejal RoÏanec, namreã vsakega desetega. Pri-
godilo se je tudi, da je zadel ta gra‰ãak v gozdu na zan-
ko, ki ni bila njemu nastavljena, in klel in razsajal; a zve-
del ni nikoli, kdo nastavlja. Vedeli so pa ljudje, da je re‰il
RoÏanec Ïe marsikaterega dolgouhega jetnika. Praviã-
nik se namreã tudi Ïivine usmili. Pu‰ko je nosil najveã za
strah in pa zaradi roparjev; kaj pa! Hi‰a stoji na samem,
in dobro je, ãe je ãlovek pripravljen. Dolinska fara je si-
cer mirna, a RoÏanec je pogumen moÏ, ki jih hodi s pu-
‰ko iskat, in Premec vidi veãkrat, kako vleãe po dva za
u‰esa s seboj: zelja sta mislila naropati, slaba vest ju je
izdala in beÏala sta; RoÏanec pa — ali jima je trikrat zav-
pil »stoj!«, kakor veleva zakon, ali ne, tega ne vemo — ju
je prestregel s svincem. KoÏice je pa nosil v Ljubljano
prodajat. Za ÏiveÏ mu ni ‰lo trdo, toÏil je pa vedno in
vzdihoval o slabih ãasih, po vsem nasproten vedno ve-
selemu Premcu, ki vendar marsikdaj ni imel cesarske
podobe pod streho. Da je Premec sosedu rad nagajal
zavoljo njegove varãnosti, to se razume; najbolj pa ga je

BES

MALO ÎIVLJENJE

razÏalil, ãe mu je oãital, da ni na Gorici doma, da je pri-
hajaã; zakaj priÏenil se je bil moÏ k RoÏanãevi Mini, ki
je bila Ïe vdova, ko se je on ‰e pretepal s fantini. RoÏa-
nec pa se je hudoval veãkrat nad Premcem, da kosi ãez
mejo in da mu zahaja njegova krava v deteljo. Tako sta
se sprla kdaj pa kdaj; a ker ni imel Premec Ïene, ki bi mu
netila jezo, nista ostajala dolgo sovraÏna; Ïivela sta v
oboroÏenem miru. Otrok pa ni imel RoÏanec, in ãe so
mu pravili oãe, je to paã ãasten pridevek, kakr‰nega da
je mladina starej‰im.

Tiho so korakali na‰i znanci po gozdu; govoriti se ni

ljubilo nobenemu. Miha je semtertja potipal svojo ob-
ãutljivo tovari‰ico, ki je zavpila, kamorkoli je pritisnil;
RoÏanec je gledal po go‰ãavi, Juri pa je premi‰ljeval svo-
je stanje. Veselila ga je prostost v domaãem kraju, a ve-
selje mu je grenila zavest, da ne more med ljudi, da se
mora skrivati in bati vsakega sovraÏnika; zdelo se mu je,
kakor bi bil zmerom ‰e vklenjen. Prvi spregovori RoÏa-
nec: »No

Juri, ali se ti ‰e sanja o Ïandarjih? Danes mi je pravi-

la stara, kaj Ïenske o tebi govore.«

»Kaj pa, oãe RoÏanec?« vpra‰a Juri.
»Moji Mini je pravila Rmanova Katra, da je zvedela

od gluhe Lize, ki je sestra tiste NeÏe, ki kuha Ïandarjem,
in tej da je pripovedoval sam KriÏan, kako jih je stra‰ilo.
·tirje brez glav so prinesli rakev izza znamenja in jo

BES

MALO ÎIVLJENJE

poloÏili pred vas tri sredi ceste, vihar pa je nastal tak, da
ste popadali kakor muhe. A ko sta se vzdignila Ïandar-
ja, Ïe tebe nikjer ni bilo. Tako pravijo Ïenske.«

»In blizu tako je tudi bilo,« se nasmehne Juri. »Samo

da ste bili le trije in ne brez glav. In kaj pravite vi k takim
govoricam?«

»Jaz pravim Ïenskam, da je to vse mogoãe in prav

verjetno. Bog ne zadeni, da bi kaj slutila moja stara!
Nobena Ïiva du‰a ji ne udrÏi jezika, in z najbolj‰im na-
menom bi me spravila noter. Zatorej, fanta, le tiho!«

Potem se zaãne razgovor o lovu, kako je slab poleti;

pozimi pa se pobolj‰a, posebno ãe ima kdo sreão kakor
RoÏanec; k njemu zver kar ti‰ãi; saj je enkrath poneve-
doma, ko je zapiral vrata, prikle‰ãil dva zajca za u‰esa.

»To si moram pa zapomniti,« se smeje Miha, »da

bom povedal na kakem Ïenitovanju.«

»Le povej; a ti ne bodo verjeli,« ugovarja RoÏanec.
»O saj jaz vam tudi ne!«
Pogovor se zasuãe na poljsko delo; RoÏanec toÏi o sla-

bih letinah, pohvali Jurija, ker gre dela iskat, in ga opo-
minja, da naj bo priden v mladih letih, da si kaj prihra-
ni za stare zobe. Potem jima Ïeli sreãen pot in zavije na
stran.

»Temu gre denar paã nerad izpod palca,« meni Juri,

ko je od‰el RoÏanec.

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Veãjega lakomnika ni,« odgovarja Miha. »Poãakaj,

da ti povem eno, kako sem ga ujezil. Ve‰, pred tremi leti
sem mlatil pri njem in ‰e dva prijatelja. Opoldne pa po-
sedemo krog sklede ‰trukljev; bili so dobri. Mi jemo
tako tja v en dan; kar vrÏe RoÏanec Ïlico po mizi in na-
redi kriÏ. ,Kdor je boÏji, ta je sit,’ pravi; ,ãe hoãete, pu-
stimo tole; bomo imeli za veãerjo.’ ,Raj‰i poãim,’ pravim
jaz, in segali smo naprej. Stari nas gleda nekaj ãasa, po-
bere Ïlico in pravi: ,âe boste vi, bom pa ‰e jaz.’ Skleda je
bila kmalu prazna; mene pa ne vzame za mlatiãa niã
veã.«

Mladeniãa zapustita zdaj gozd, in odpre se jima kra-

sen razgled. Stala sta ob robu lesa, in pod njima je leÏala
pisana dolina. Njive, pripravljene tu za setev, tam za
Ïetev, se vrste med zelenimi travniki, po sredi pa se vije
in lesketa bistra Dolin‰ãica. Senca se je bila razgrnila ãez
velik del doline; drugo stran pa obseva sonce, in svetlo
gledajo iz temne go‰ãe bele cerkvice po gorah in hribih.
Njima nasproti se vzdiguje ponosno onstran vode grad
Prapreãe. Dolg drevored ko‰atih kostanjev drÏi do ob-
‰irnega poslopja, ãigar brez‰tevilna okna gorijo v sonãni
svetlobi. Vas Dolina se ne vidi, ker jo zakriva griã, a pri-
jetno doné po dolu ubrani glasovi veãernega zvonjenja.
Juri je bil ves zamaknjen. Dolgo ãasa je kar gledal in po-
slu‰al, Miha pa je ravno tako dolgo obiral maline po
meji.

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Vidi‰, Miha!« spregovori naposled Juri. »Mene so

daleã gnali, in mnogo sem videl sveta; toda takih krajev
ne dobi‰ nikjer. Drugod imajo tudi hribe, a previsoke ali
pa prenizke, in vode ali niã ali pa toliko, da jim trga
zemljo. Tu pa ti kliãe vsak ko‰ãek sveta, da nikar ne hodi
proã. Jaz poznam tukaj okrog skoraj vsakega ãloveka, z
vsakim se pomenim, in kako hitro mine dan, in kako
mora iti delo izpod rok!«

»Delo?« se zaãudi Miha. »Meni se kar niã ne mudi,

naj zaãnem, kar hoãem; samo orgle, te me ubogajo. Pa
ti se misli‰ res dela poprijeti?«

»Res. Zdaj sem ves drugaãen, zdaj sem pravo veselje

dobil in komaj ãakam sluÏbe, naj bo kakr‰na hoãe, samo
v domaãem kraju.«

»Ostani vendar raj‰i pri nas; bo‰ pa nama pomagal.«
»Saj ‰e sama nimata kaj opraviti. Ali hoãe‰, da ti go-

nim mehove?«

»Ve‰, Juri, jaz bi tudi kar s teboj ‰el; tako nerad se

loãim od tebe; ali oãeta ne morem pu‰ãati.«

»In pa orgel ne,« pristavlja Juri. »Kar je tebi Dolina, to

je meni harmonika.«

»In poglej, Miha, kako si ti sreãen: harmoniko lahko

nosi‰ povsod s seboj; Dolina pa ne gre za mano. Zato
moram pa jaz za njo hoditi.«

Pógled je majhna vas in ima hi‰e po griãu raztresene,

tako da stoji prva v dolini ob cesti, ki spremlja Dolin-

BES

MALO ÎIVLJENJE

‰ãico skozi sotesko, zadnja pa visoko nad njo; in tako
strma pot jih veÏe, da se ne more po njej voziti. Ker sta
hodila na‰a znanca po bregu, prideta na Pógled ravno
pri zadnji hi‰i, ki je last veljavnega gospodarja Pozniãa.
Veliko ima Pozniã polja, na ravnem in v bregu, mnogo
lepe Ïivine redi njegov hlev, in prostorna gospodarska
poslopja stoje poleg ãedne hi‰e. Na trati pred hi‰o pa
raste visok hrast, in pod hrastom je kamenita miza, in
krog mize sede moÏje iz Pógleda in pijejo bokal rezke-
ga tolkovca. Krãme ni na Pógledu; zato je tudi vas mir-
na in hi‰e denarne. A starost se rada razgovarja, in pri
Pozniãu se menijo moÏje, kako je bilo vãasih; ãe pride-
jo ‰e bolj‰i ãasi, ali pa ãe pride ‰e vse slab‰e za nami.

Juri se obrne naravnost proti kamniti mizi ter stopi h

gospodarju, ki mu prijazno poda roko, in ga ogovori:
»Ali ste Ïe omlatili, oãe? Vam je kaj navrgla p‰enica?«

»Nismo ‰e pri kraju z njo, nismo. Zmeril pa ‰e tudi

nisem, E, pa pri nas rada trga; menda delamo premajh-
ne snope. Ne bo iz vsakega nasada mernik, ne. Ti bi bil
pa dober mlatiã, pridi no pomagat!«

»I, zakaj pa ne?« pravi Juri. »Ali zaãnete takoj jutri?«
»O ‰e danes,« se smeje oni; »naj ga le Micika prine-

se ‰e en bokal.«

»Ne tako, oãe! Jaz mislim zares. Pri ko‰nji vam tudi

ostanem, ãe hoãete; vi imate lepo otavo, kakor sem vi-

BES

MALO ÎIVLJENJE

del. Kar zdajle se pogovoriva, pa ‰e domov ne grem no-
coj!«

»A! jaz sem se le ‰alil,« pravi Pozniã. »Saj ne potrebu-

jem delavca; tisto malo, kar ‰e imamo, bomo sami poãa-
si oklestili. S ko‰njo se nam pa ne mudi. — Ampak Ja-
vornik tukaj i‰ãe hlapca. — Javornik! âe hoãe‰ kakega
delavca,« se obrne Pozniã na soseda, »zdajle ga dobi‰.«

»Res? Kje pa?« poprime oni hitro, a ko mu pove Poz-

niã, da bi ‰el PrimoÏev Juri sluÏit za hlapca ali pa na
dnino, se zaãne Javornik praskati za u‰esi. »Kaj! Juri? Ali
res? Glejte! dober delavec je, niã reãi! Jaz ga poznam.
Ve‰, Juri, prav rad bi te vzel; po pravici povem, da prav
rad. Ampak ‰koda, da se nisi ponudil malo prej; zdaj
sem pa Ïe enega zaaral, onega, tistega dolgega Janeza.
Prav ‰koda!« In veã drugih moÏ, ki so se vtaknili v raz-
govor, je reklo tako, da ‰koda, da niso vedeli prej; zdaj
ga pa ne morejo veã vzeti. Juri je razvidel, da se ga boje
in ogibljejo, in potrlo ga je spoznanje.

Kmalu se vrneta mladeniãa molãé po rebri domov;

Juri je slabe volje in zami‰ljen, Miha pa bi tako rad go-
voril. Dolgo ãasa se premaguje, da ne bi motil svojega
prijatelja, nazadnje pa le zaãne. »Juri, ti si norec,« tolaÏi
tovari‰a. »Bodi vesel, da te ni vzel Pozniã, da ti ne bo
treba soka in nezabeljenega kislega zelja jesti. Kar pri
nas bodi! Poglej, kako te imava z oãetom rada ! — Saj

BES

MALO ÎIVLJENJE

tudi dela‰ pri nas; to malo, kar dobi‰, to si Ïe zasluÏi‰.
Kar ostani!«

»Saj bom menda res moral,« pravi Ïalostno Juri, »ker

se me vse boji.«

»Tako je prav. In tudi bolj varen si pri nas ko drugod,

kjer bi nihãe nate ne gledal! Jaz te pa lahko varujem. Le
poglej: ãe hodim jaz prav ves dan brez dela okrog, se ne
bo ãudil nobeden, ker sem len in poreden, in harmoni-
ka mi je potni list. Tako jaz vse vidim in vse zvem.«

»Ah, kaj bi se trudil zame!« reãe Juri ne posebno pri-

jazno.

»Misli‰, da se trudim? Jaz se ‰e menda v svojem Ïiv-

ljenju nisem trudil. Ampak ti si danes malo pust in siten.
Toda to niã ne dé, prijatelja sva ‰e vedno. — Kako sva se
vãasih rada imela! Ali se ‰e spominja‰? Takrat, ko je bil
moj oãe zaprt — ne vem, zakaj, in kaj meni mar! — ta-
krat je vstal v ‰oli tista griÏa, Starãev JoÏe, in se ustil, da
mu je prepovedal oãe zraven Premãevega Miha sedeti,
ker je njegov stari zaprt; takrat si pa ti vstal in sedel k
meni, ki smo te vsi najraj‰i imeli.«

»Jaz se ne spominjam veã.«
»O jaz pa dobro, in zato te imam ‰e zmerom rad, in

ti ostane‰ pri nas. Ve‰ kaj? Spat iti je prezgodaj; stopiva
tu doli do ·imena, in lahko naloviva rakov, kolikor ho-
ãeva. Dobri bodo za jutri, in ti ne bo‰ mogel reãi, da niã
ne zasluÏi‰; zdaj se mora‰ poprijeti na‰ega dela.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

III.

o tem, kar se je bilo ãez dan pripetilo, res ni bil za-
span Juri; brez prave volje je stopal za Mihom, ki je

zavil navzdol, v globel pod Gorico. Tam notri se skriva
pohlevni in mirni mlin starega ·imena, ki mora kolesa
z vodo polivati, da se ne razsu‰e; zakaj ãe ostane tri dni
brez deÏja, se mu mlin potaji. Poãasi se je motalo eno
kolo, ko prideta mladeniãa do mlina.

»Sanja se mu,« pravi Miha, »ali je pa rosa nanj padla

in misli, da je naliv. Cvili pa, kakor bi drl. — Hoj, ·imen!«
zavpije in potrka s kladivom, ki je viselo na vratih. »Od-
prite, ·imen! kolo vam bo odneslo; tako se suãe.«

Dolgo ãasa preteãe, preden se prikaÏe med vrati suh,

skljuãen starãek z goreão trsko v roki. Mihu posveti pod
nos in zmaje z glavo.

»Ha Miha, ali si ti?« pravi ·imen, golorok in gologlav.

»Kaj pa kolovrati‰ okrog ponoãi! Kdo pa je s teboj?«

»Nobeden drugi,« odgovori Juri in stopi bliÏe.
»Ha, ti si!« pravi starec. »Kaj pa i‰ãeta in brodita tod.

Îganja nimam niã veã.«

»Kaj se meniva midva za Ïganje,« se ponese Miha;

»pojdite z nama na rake!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Rake? Da bi ‰li rake lovit? Pozno je Ïe, pozno, in Ïito

moram vsipavati.«

»Vrzite ga prgi‰ãe vkup noter, da bo mir; pojutri‰-

njem bo zmleto,« prigovarja Miha. »Pa ãe sami ne gres-
te, dajte nama sake!«

»Hem,« premi‰ljuje starec, »a mi bosta vse potrgala,

vse potrgala.« Po dolgem govorjenju sklene raj‰i sam z
njima iti, kot da bi jima prepustil svojo pripravo. Za mli-
nom v hosti je majhen ribnik, skoz katerega teãe nesta-
novitna Moãila, prepreÏena z vodnimi rastlinami, trst-
jem in loãjem. Po tem vodnjaku nastavijo sake s ãrnimi
gozdnimi polÏi za vabo. Miha nabere po hosti drv in na-
redi ogenj, ãe‰, da se pri ognju raki veliko raj‰i lové; krog
ognja poleÏejo vsi trije. Temna je bila noã, ker ni svetil
mesec; skoz drevje pa so lesketale zvezde. Miha poprav-
lja z gorjaão ogenj, ·imen pa zaÏiga svojo pipico.

»Îandarjem si lepo u‰el, Ïandarjem,« ogovori starec

mladeniãa; zakaj rad bi bil zvedel kaj natanãnega, a ni
hotel kazati radovednosti; Juri pa ni bil pri volji govoriti.

»Pri Podrtem znamenju si jih preslepil, ali ne?« za-

poãne zopet radovedni moÏ.

»Pri znamenju,« odgovori Juri.
»Ti presneta reã,« premi‰ljuje ·imen. »Kako govoré

ljudje okrog, in kaj vse pripovedujejo! No, pa Bog ve, ãe
je res. Toda stra‰i pa res gori, stra‰i! Kaj, Juri?«

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Tega vam pa res ne vem povedati, oãe!« odvrne

trdovratni fant.

»Kakor hoãe‰! Ti Ïe ve‰, zakaj molãi‰.« Starec ob-

molkne, ker vidi, da noãe govoriti Juri, in priÏiga znova
pipo, ki mu je bila ugasnila med govorjenjem. Miha pa
je sklical sovo v gozdu, ki se je zaãela ogla‰ati njegove-
mu ÏviÏganju.

»Pa ve‰ ti,« povzame zopet starec, »od kdaj stra‰i gori

pri znamenju?«

»Ne, oãe,« odgovori Juri.
»In ve‰, zakaj je znamenje zmeraj napol podrto?«
»Zato, ker ga nihãe ne popravlja,« odgovori Miha.

»Na‰a hi‰a je tudi tak‰na.«

»Tako misli‰ ti,« reãe starec, »ki si izgubil komaj

mleãne zobe. Ali ga ni popravljal Ïupnik? In Urban je
kamenje skup vozil, da je konãal konja. In koliko je Ïe
veljalo prapre‰kega gospoda! Pa je ‰e zmeraj tak‰no,
kakor sem ga videl za mladih dni. — No, da povem po
pravici, spominjam se ‰e, da je bilo enkrat celo.«

In Miha ga zaãne prositi, naj jima vendar kaj pove,

zakaj je znamenje tak‰no in od kdaj da tam stra‰i, in
·imen zaãne pripovedovati o rajnem prapre‰kem gos-
podu, ki je bil hud kakor sama zverina; grdo je ravnal s
kmeti in vse se ga je balo kakor Ïivega vraga; sreão pa je
imel povsod, toãa mu ni nikdar pobila, in nobeno Ïi-
vinãe mu ni poginilo. Stalen prepir pa je imel gospod z

BES

MALO ÎIVLJENJE

obãino, katere hosta se je drÏala gra‰ãinskega gozda,
tako da se ni vedelo, ali stoji znamenje na gra‰ãinskem
ali na obãinskem svetu. Nekoã pa pride gospodu na
misel znamenje podreti; a kolikokrat so pri‰li hlapci po-
dirat, vselej so jih kmetje pretepli. Gospod pa se razsrdi
in pride sam z rovnico nad znamenje; a izkupil je; teÏak
kamen se zvali nanj in mu zlomi hrbet. Rjovel je kakor
obstreljen medved, o duhovnem gospodu pa ni hotel
niã sli‰ati; samo toliko je menda povedal, da je bil hu-
diãu zapisan trideset let, in da mu je ukazal zlodej pod-
reti to znamenje, ki je pa hudo blagoslovljeno; malo
zidu je bil razru‰il, popolnorna ga razdreti ni bilo moãi.
Gospodova du‰a ‰e zdaj ne more najti poãitka; zname-
nja pa tudi ne morejo popraviti.

»Ali je vas Ïe tudi kdaj gori stra‰ilo?« vpra‰a Miha.
»Le poãakaj,« pravi ·imen, »naj parkrat potegnem.«

Ogenj mu je bil zopet po‰el; uprla se mu je pipa; kar ne
vleãe pa ne vleãe. »Miha, daj mi svojo!« reãe starãek,
»bo‰ pa ti jutri kadil.«

Miha mujo natlaãi in priÏge, in poãasi in premi‰ljeno

uÏiva ·imen njegov dar.

»Ali ãe me je stra‰ilo?« zaãne znova. »Kaj je bilo prav-

zaprav, tega ne vem; ampak naj da kdo deset goldinar-
jev in reãe, da naj grem ponoãi mimo znamenja, pajih
ne pogledam. Kar sem videl, to sem videl. Bilo je pa
tako: Pri sinu sem bil ‰e na domu, in imeli smo burkla-

BES

MALO ÎIVLJENJE

stega vola, ki ni bil nikomur par, sicer pa dobra Ïivina.
Gnal sem ga na prodaj v Kamnik in prodal. Vesel sem bil
in menda sem ‰e malo pel, ko sem se vraãal in mi je roÏ-
ljal lanec po hrbtu. Pridem do znamenja in se odkrijem.
Bog se usmili du‰ v vicah, pravim, pogledam proti zna-
menju pa vidim, da teãe psiãek zraven mene, majhen,
ãrn in kodrast. Psa jaz ‰e nisem imel nikoli, pa si mislim,
da je komu u‰el, bo Ïe na‰el pot domov; pokliãem ga k
sebi; Parizelj, na; Parizelj, na! Niã. Podim ga. Niã. Pobe-
rem kamen; takrat me pa pogleda. In kak‰ne oãi je imel!
Kakor dva velika tolarja; gorele so pa kakor ‰pirit, ãe ga
zaÏge‰. Bog in sveti boÏji kriÏ, nad mano nima nobene
moãi! sem dejal in tekel proti Dolini, da ‰e nikdar tako.
Pogledal nisem niã nazaj, zdelo se mi pa je, da je vedno
na moji strani. Vroãe mi je bilo, da sem bil moker, kakor
bi me bil iz vode potegnil, ustavil se pa nisem prej ko pri
Nacetu v Dolini. Tisto noã nisem ‰el veã domov; tiste oãi
sem pa videl ves teden; koderkoli sem hodil in kamor-
koli sem se obrnil, vedno so gledale vame, kakor tisti
svetnik v desnem oltarju, ki tudi zmerom v ãloveka gle-
da.«

»Star mora biti ãlovek in vero mora imeti,« pravi

Miha, »potlej pa marsikaj vidi.«

»Fant,« ga posvari ·imen, »ti govori‰ tja v en dan in

ne ve‰, kaj pravi‰. Ali sem jaz sam kaj videl? Kaj pa je
mladi ·rep povedal, ki je tudi tam hodil ponoãi! Zelena

BES

MALO ÎIVLJENJE

miza, tako je dejal, je stala v gozdu, za njo pa je sedelo
devet gospodov, ki so pili goreãe vino. To je bil komisar,
ki je pred tremi leti umrl, hud gospod, ki so veliko trpeli
ljudje pod njim, potem oskrbnik iz Prapreã, ki so pravili
o njem, da je po krivem prisegel, potem Ïupnik, tu doli
iz Loga, tisti bogati, in ‰e veã drugih bogatinov, ki jih pa
ni hotel povedati.«

»Za reveÏa pa menda ‰e hudiã ne mara,« opomni

Miha in dregne z gorjaão v ogenj, da so zletele iskre
kvi‰ku.

»Ve‰, Juri,« se posmehuje Miha, »ta oãe znajo ãarati;

povedo ti prihodnost, ãe hoãe‰; ãe te strese mrzlica, kar
prosi jih, pa ti jo zagovore, in ãe ti kdo kaj ukrade, ti
pokaÏejo tatu v zrcalu.«

»Le norãuj se!« se jezi ·imen. »Sam ostane‰ norec. Ti

misli‰, da kaj ve‰, ki niã ne ve‰. Iz bukev si se nauãil malo
brati, iz bukev; a tistih ãrk, ki jih pi‰e Bog, ne zbere‰, ne
ti, ne drugi. Kako je dejal Bog? On je rekel: V mojem
imenu boste bolnike zdravili in hude duhove izganjali.
Tega ti ne ve‰, zato kvasi‰ neumnosti in preklinja‰. Ka-
dar pride‰ v moja leta, bo‰ govoril drugaãe.«

»E, ne vem, oãe. Menda sem Ïe prestar, da bi se po-

bolj‰al.«

»Kak preklinjavec je bil ãevljar Polde Podorehov! Ni

veroval ne v Boga, ne v hudiãa. Kak‰en je pa zdaj? Vsej

BES

MALO ÎIVLJENJE

fari v zgled. In kdo ga je spreobrnil? Nihãe drugi kakor
domaã maãek.«

»Hentaj, oãe, to morate pa povedati; nemara si ‰e sam

enega oskrbim.«

»Le poslu‰aj, potlej se pa smej! Ni ‰e dolgo tega; one-

ga leta je bilo, ko je zapadel tisti veliki sneg. Na sveti
veãer je bil posebno hud mraz, in burja je brila; pa pra-
vi Polde svoji Ïeni in hãeri: »Le napravita se,« pravi,
»pojdita v cerkev, jaz bom pa pazil doma.« Onidve gres-
ta. Poldetu je bilo pa dolgãas; brati ni znal, moliti ni
hotel, ãeprav je bil sveti veãer. Pride mu na misel in pra-
vi. Bom pa tele ãevlje skup stegnil. Sede na stolãek in
zaãne razbijati; maãek se pa smuãe krog njega, ãrn
maãek; jaz sem ga ‰el potlej gledat. Maãek se smuãe in
voha po klopi okoli; na klopi je leÏala svinjska kraãa.«

»Ah,« se smeje Miha.
»Îena mu jo je bila pripravila in dejala: Po polnoãi,

Polde, si pa odreÏi. Polde vleãe in ‰iva, veãer se mu je pa
zdel dolg, dolg, brez konca in kraja. âimbolj je ‰lo na
polnoã, tembolj se je oziral na uro; a kazalca sta stala
kakor otrpla, in ãas ni ‰el naprej. Takrat pa poide Polde-
tu potrpeÏljivost, zgrabi kraão pa noÏ in zakriãi; »Ura
bij! ãe ne, bom rezal.« Maãek se pa oglasi zraven njega;
»Jaz bom pa jedel!« in tako ãudno je zareÏal, da so sto-
pili Poldetu lasje pokonci. Vse vrÏe od sebe, pa klobuk

BES

MALO ÎIVLJENJE

na glavo in koÏuh nase, pa teãe v cerkev, in za noben
denar ne ostane veã na sveti veãer doma.«

»O ti sneden maãek,« pravi Miha, »da ni privo‰ãil

Poldetu kraãe.« Juri se je muzal na tihem vraÏnemu
starcu, a Ïaliti ga ni hotel kakor Miha, in da bi pokazal,
kako mu vse verjame, ga poprosi, ãe sme enkrat priti, da
bi mu povedal, kaj ga ãaka. ·imen se izgovarja nekaj
ãasa, ãe‰, da se hoãe oni norãevati; a na resno prigovar-
janje se vda.

»Zdaj pa poglejmo, kaj smo nalovili,« pravi, in vsi gre-

do po sake k ribniku. Precej rakov je bilo v njih.

»Kar je lep‰ih, dajta meni,« je dejal ·imen, »druge pa

vzemita!« Fantajih poveÏeta v rute in pogasita ogenj, da
ne bi trpele du‰e v vicah, kakor je menil ·imen. »Zato je
toliko poÏarov,« je dejal, »ker ljudje ne spo‰tujejo og-
nja.«

Pozno ponoãi lezeta fanta navkreber proti domu; od

RoÏanca sem se je sli‰alo hripavo petje starega Premca;
doãakata ga, in vsi poleÏejo po slami. Juri pa ni mogel
spati; toliko misli se mu je podilo po glavi. Skrivati se
mora, in po‰teni ljudje se ga ogibljejo. Kako se ga je bra-
nil Pozniã, kako je sprevrgel besedo Javornik! In kdaj se
bo to predrugaãilo? Nikdar. Do smrti ga bodo lovili in
preganjali kakor sivega volka. Ali ni nobene pomoãi
zanj? —Paã, sam naj se naznani. Toda kaznovali ga bo-
do, zaprt bo in dolgo bo moral sluÏiti. A enkrat bo ven-

BES

MALO ÎIVLJENJE

dar prost, enkrat bo vendar mogel mirno Ïiveti v do-
maãem kraju. Drugaãe pa i‰ãe zastonj pokoja. »Naj se
zgodi, kar hoãe,« sklene Juri, »takoj jutri se grem ogla-
sit.« TeÏak kamen se mu odvali s tem sklepom od srca,
in sladek spanec ga objame.

BES

MALO ÎIVLJENJE

IV.

once je Ïe visoko stalo, ko se prebudi Juri. Premec in

Miha sta bila zunaj po malih domaãih opravkih. Ve-

sel pozdravi starec Jurija. »Od danes,« pravi, »bo‰ pri
meni za velikega hlapca in za koãijaÏa. Zdaj gremo v bu-
kovje cepcev sekat. Nace mi jih je naroãil; zveãer bo pi-
jaãa, pa rake bomo lu‰ãili.«

·li so, in tako vesel je bil starec in Miha take volje, da

jima Juri ni mogel razodeti svojega namena. Ko pa je stal
v temnem gozdu sredi zelenja in poslu‰al ptiãje petje, je
zavriskal tudi on iz prostih prsi, in trdni njegov sklep se
je stopil kakor sneg na gorkem soncu. Hitro se je nava-
dil Juri novega dela, in kmalu je bilo cepcev nasekanih
velika butara; nabrali so potem ‰e gob in malin, zase in
za prodaj; zakaj v Dolini se je vse prodalo pri Ïupniku,
pri zdravniku, pri ‰tacunarju, in dobil se je denar, ki se
vedno potrebuje. Tako odkritosrãno se je veselil Premec,
da ostane Juri pri njem, in tako prisrãno je govoril Miha
s svojim prijateljem, da je bil ta ves ganjen; zdelo se mu
je, da je na‰el nov dom in na domu zvestega brata. Pred
kosilom obsekajo kosmati les, popoldne se odpravi

BES

MALO ÎIVLJENJE

Miha z oãetom v Dolino, Juri, ki se ‰e ni upal pokazati
pri belem dnevu, krene v gozd.

Ko se sprehaja tako zami‰ljen po gostem lesu, se mu

zbude zopet neprijetni spomini. âlovek paã nikjer ni
sam; vedno ga spremljajo misli kot zveste tovari‰ice, ne-
prijetne veãkrat in nadleÏno zveste; ãe jih hoãe‰ odgnati,
pojdi v dru‰ãino med hrumeãi svet: iznebi‰ se jih za ne-
kaj ãasa; a kadar bo‰ sam, te zopet obkole. Na samoti si
najmanj sam. Ne hodi torej v samoto, ãe hoãe‰ ubeÏati
spominom; manj varni so tatje na deÏeli kot v velikih
mestih. Tudi Juri je beÏal pred svojimi spomini in pre-
mi‰ljeval, kam bi ‰el, da bi bil kraj‰i ãas. Spomni se sta-
rega ·imena in njegovih vraÏ in napoti se naravnost
proti mlinu.

Kolo je bilo Ïe obstalo, in ·imen je su‰il na soncu pest

p‰enice.

»Oãe, to boste pa morali v moÏnarju stolãi,« pravi Juri

in pokaÏe na p‰enico.

»E, bo Ïe Bog zopet deÏja dal!« se tolaÏi starec. »Kaj

pa ti?«

»Kaj ste mi snoãi obljubili? Jaz nisem ‰e pozabil. Da-

nes mi morate povedati sreão, in ãe uidem Ïandarjem.«

»Fant, kaj ti to pomaga, ãe pa ne verjame‰!«
»Kdo pravi to?« se opraviãuje Juri. »Le kaj prida po-

vejte, boste videli, ãe bom verjel ali ne.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

·imen se upira, upira, a nazadnje odvede Jurija v hi‰o.

Tam odpre veliko pobarvano skrinjo, ki je imela pokrov
znotraj ves pokrit s svetimi podobicami. Iz skrinje iz-
vleãe majhno ponev, trinogat stolãek in v rdeão ruto za-
vite debele bukve s ãrnimi platnicami.

»To so ãrne bukve?« vpra‰a Juri.
»To so svete bukve,« odgovori oni in pove, kako sta

jih skrivala oãe in ded pred duhovnimi gospodi, in kako
je tudi njega vpra‰al enkrat Ïupnik po njih.

»Malo sem se bil zagovoril,« pravi, »pa so me zaãeli

poprijemati, in komaj sem utajil. Ti gospodje bi najraj‰i
sami vse vedeli in znali.« Potem pove o stolcu, da je iz
devet vrst lesa narejen; les pa se je sekal na sveti veãer.
·imen dene potem mnogovrstnega kadila v ponev in
kadi in moli po kuhinji semtertja.

»Kaj pa to, oãe?« vpra‰a Juri.
»Kadilo preÏene hude duhove, da nam ne morejo

‰kodovati.«

»Torej mislite, da se v va‰i kuhinji tudi tak‰ni dobiva-

jo?«

»Z boÏjim dopu‰ãenjem, fant, hodi hudoba okrog in

i‰ãe, koga bi poÏrl.«

Kaj bi se paã dalo v ·imenovi kuhinji poÏreti, si je

mislil Juri, in smeh ga je silil, a molãal je; starec pa vza-
me ‰karje in odreÏe Jurju tri ‰opke las, od temena in od
senc, potem pa mu reãe iti iz hi‰e, in vrata se zapró za

BES

MALO ÎIVLJENJE

njim. Juri je sli‰al, kako je starec godrnjal in molil, in da
je prebiral velike bukve. Bog ve, ãe zna brati, je mislil
Juri, a ni si upal vpra‰ati. âez nekaj ãasa pride ·ímen ven
in pravi: »Fant, Ïandarjem bo‰ u‰el in dolgo bo‰ Ïivel na
svetu, ãeje boÏja volja.«

»To pa Ïe verjamem,« se nasmehne Juri.
Potem se pogovarjata o tem in onem, in ponosno

omenja starec, kaj je Ïe temu in onemu naprej povedal,
in kako se je natanko izpolnilo.

»Kaj sem vam pa zdaj dolÏan, oãe?« vpra‰a Juri odha-

jaje.

»E, kaj bo‰ dolÏan! Pojdi pomagat, da urediva kolo, ki

se je nekam zagozdilo in ne teãe.«

»Oãe, vode pogre‰a, vode.«
»Za eno kolo bi je moralo vendar ‰e dosti biti; to se je

kam ujelo. Pojdi, da ga vzdigneva in iztrebiva Ïleb! Ti si
‰e mlad in krepak, meni pa se Ïe kolena opletajo.« A naj
se upira Juri, kolikor hoãe, hudomu‰no kolo se ne gane
in se ne gane, tako da se prepriãa nazadnje sam ·imen,
da je nemara res vode premalo.

Mraãilo se je, ko pride Juri na svoj novi dom; tovari‰a

sta bila Ïe doma in prinesla sta s seboj vina, kruha in
mesa.

»Hej, Jurãek,« kriãi Premec, »danes bomo pa veãerjali

kakor sam gospod Ïupnik.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

Tako je ostal Juri pri Premcu, pomagal in delal, kar je

bilo krog hi‰e in na malem posestvu treba. Kadar ni bilo
drugega dela, je vzel pu‰ko in prinesel kdaj pa kdaj ka-
kega zajca ali veverico domov, ponoãi pa je ‰el vãasih v
potok po rake. Metle vezati ni posebno umetno delo; a
Premec ga je nauãil tudi ko‰e, jerbase in korbice plesti.
Posebno fine robe seveda ni izdelovala Premãeva fabri-
ka, a v dolinski fari se je vse razpeãalo. Kje in kdaj se je
bil Premec sam tega navadil, se natanko ne ve; a ljudje
so ugibali, da verjetno takrat, ko je bil zaprt. Miha je ho-
dil z muziko po veselicah in bratovsko delil svoj za-
sluÏek; a pobolj‰al se je sedaj toliko, da ni posedal pre-
dolgo po krãmah; starec pa se je kar zaljubil v Jurija,
bodisi, da mu je dopadel od nekdaj drzni mladeniã, ali
pa ga je imel posebno zdaj za domaãega, ko je gospoda-
ril njegov sin na PrimoÏevini. Na veãer je obiskoval Juri
tudi svoje roditelje, ki so bili seveda takrat v veãnem
strahu, tako da je hodil PrimoÏ vsak trenutek ven gledat,
ãe je vse varno. Jedi in obleke je dobival doma; da pa
podnevi ni smel hoditi po vasi, to ga ni veã Ïalilo. Prost
je bil in na svoje razmere in na voja‰ãino ni mislil veã;
tako se privadi ãlovek tudi nevarnosti, ãe je moral dalj
ãasa v njej Ïiveti. Brezskrbno in zadovoljno se je Ïivelo
v veseli druÏbi. Kje navadno biva, tega sploh ljudje na-
tanko niso vedeli in tudi povpra‰evali niso; tako so
govorili, da se potika krog Gorice; ne izdal bi ga pa ni-

BES

MALO ÎIVLJENJE

hãe, in naj bi bila tudi razpisana veãja nagrada. Da bi pa
zme‰al sled kak‰nemu vohunu, ni prenoãeval Juri ved-
no pri Premcu, ampak si je izbral kdaj pa kdaj leÏi‰ãe na
kak‰nem kozolcu, katerih je stalo mnogo od vasi sem po
polju.

BES

MALO ÎIVLJENJE

ako je pre‰lo poletje, pre‰la jesen, in zima je trkala

na duri. Lahko je bil pospravil Premec pridelek svo-

jega polja; Ïito je bil prodal, in denar je hitro gineval pod
njegovimi rokami. V samotni koãi je bilo mraz, in Pre-
mec ni imel svojega gozda razen par smrek okrog hi‰e.
Sproti si je nosil suhih drv iz hoste; zakaj poleti ne misli
vesel ãlovek na zimo. Zdaj so se vrstili vsi trije in hodili
vsak svoj dan po suhljad. Prijetno seveda ni vleãi izpod
snega zmrzlo vejevje, in veãkrat so leÏali okrog mrzle
peãi, da se jim celo ‰al zbijati ni ljubilo.

»Primojdunaj, drugo bi vse bilo,« je dejal vãasih Pre-

mec, »samo denarja ni.«

In trdo je res ‰lo zanj; zakaj zasluÏek je pozimi redek,

ko ljudje za ÏiveÏ radi delajo; Mihova muzika pa je poãi-
vala Ïe par tednov. Dolga je pot do PrimoÏa v grdem
vremenu, in veãkrat je Juriju, kadar jo je hodil, pri‰lo na
misel doli ostati ãez zimo; a ãe je premislil, kakih sitnosti
bi utegnil nakopati svoji rodbini, se je zbal.

»Veste kaj?« pravi nekega dne svojima tovari‰ema.

»Jaz grem do RoÏanca, da si izposodim par goldinarjev.
Poleti mu jih vrnem, ãetudi z obrestmi.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Primojdunaj,« se zasmeje Premec. »Vidi se, da ti ne

pozna‰ moÏa. Naj ga poprosi sam Bog na posodo, brez
poroka mu ne da on niã. On bi bil Kristusa za pol manj
prodal ko JudeÏ.«

»O za pol veã, oãe,« se oglasi Miha. »Dober kup pa ne

prodaja RoÏanec.«

»Jaz pojdem vendar; saj sva prijatelja, in saj veste, kaj

je storil zame.«

»O kaj pa!« pravi Premec. »To je kaj posebnega! Reci

starcu, naj se obesi namesto tebe, raj‰i bo storil, ko da bi
ti kaj dal na posodo. âe bi mu bil jaz rekel: daj deset
krajcarjev, da re‰iva Jurija, ki ga hoãejo umoriti, misli‰,
da bi bil dobil? Nikoli ne.«

Tako je govoril Premec; a Jurija ni pregovoril. Napo-

ti se k RoÏancu in dobi gospodarja na dvori‰ãu, ko je
ravno butare delal.

»Dober dan, oãe RoÏanec!« ga nagovori. »Vi pa buta-

re?«

»Butare,« mu odgovori. »Odkod pa ti?«
»E, od vseh krajev.«
»Najveã si pri Premcu, ali ne?«
»Zdaj tu, zdaj tam; tako se klatim po svetu.«
»Prav ima‰! Malo mora‰ poãakati, da te ljudje poza-

bijo, potlej si pa dober; nobena Ïiva du‰a ne bo veã po
tebi vpra‰ala. âe hoãe‰, pojdiva v hi‰o! Kos kruha in
malo pijaãe imam zmeraj pri rokah.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Ne, oãe; saj se tukaj lahko pomeniva. Veste, jaz sem

po nekaj k vam pri‰el.«

»No, kaj bo dobrega?«
»Oãe, takole je: jaz nisem slab delavec, kaj?«
»O dober, dober; jaz te Ïe poznam.«
»Poleti, glejte, bom lahko dobil dela, kolikor ga bom

hotel, ãeprav me letos ‰e niso radi jemali. Sãasoma ljud-
je vse pozabijo, ali ne!«

»Tako je, noben ãlovek ne bo veã mislil na to, da si

ubeÏnik.«

»Vidite, zdaj pa dela ni, in kdo me bo na zimo vzel?

Poleti si bom pa precej zasluÏil, poleti, in ãe boste potre-
bovali kakega delavca, me kar imate.«

»To je Ïe prav.«
»In delal vam bom pridneje in tudi ceneje ko vsak

drugi. Mlatit vam pojdem in kosit za tri gro‰e na dan.«

»Kar v roko udari!« pravi moÏ veselo in iztegne svo-

jo desnico.

»Samo plaãajte mi nekaj naprej!« —
Osupel ga pogleda RoÏanec, in pridna koro‰ica mu

zastane. —

»Veste,« nadaljuje Juri, »potlej ne bom tako potreben,

in vam je paã vseeno, ãe daste zdaj ali pozneje.«

»Fant, ti pravi‰: vseeno? Kako more kmet, ubog kmet

kaj denarja dati od sebe, ãe ni ‰e prodal svojih pridelkov
in svoje Ïivine!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Saj ste prodali Ïita oni teden!«
»Kaj prodal! Seveda sem prodal; toda, kako prodal! V

izgubo sem moral dati, v ãisto izgubo. Ej, potreba, po-
treba in skrb! Fant, ti nima‰ ‰e niã skrbi, ker si sam; kdor
ima pa svojo zemljo, ta ni nikoli brez skrbi.«

»No, takih skrbi bi se jaz ne bal,« omeni Juri.
»Zato, ker jih ne pozna‰. Ti ‰e nisi nikdar plaãeval

davka in ne ve‰, kaj se to pravi: hi‰a brez denarja, ru-
beÏen pa pred durmi. Lahko bi jih, lahko; Bog ve, da
lahko! Toda kaj ti pomaga, ãe vidi‰ lepo drevje v gozdu,
da se ti ga srce veseli; a pride‰ drugiã pogledat in vidi‰,
da je drugi posekal! In kak krompir je bil zrasel na nji-
vi! Debel kakor repa, in kar usulo se ti ga je pod steblom;
ko sem pa zaãel kopati, sem pa videl, da je bolj‰i Ïe po-
bran. Potlej naj pa nese denarce kmetija! Koliko sem
zloÏil Ïita v kozolec! Na tesno sem ga deval, snop pri
snopu, samo lepo p‰enico, trdo kakor jeklo in svetlo ka-
kor led. Ko pa pridem z vozom nakladat, je bilo pa vse
zrahljano; skoraj vsak drugi snop je izginil!«

»Kaj, da tako kradejo po Gorici!« se zaãudi Juri.
»Tako in pa ‰e bolj! Toda nekaj jih poznam, in ker si

ravno tu in menda veãkrat Premca vidi‰, reci staremu:
ãe ga dobim jaz enkrat v moji hosti, da bo drva sekal in
‰kodo delal, ali pa okoli mojega kozolca kaj iskal, ãesar
ni izgubil, mu posvetim z dvocevko, da bo imel za nekaj

BES

MALO ÎIVLJENJE

ãasa dosti. Da moram ravno jaz imeti tako tatinsko so-
se‰ãino!«

»Oãe, Premca menda po krivem dolÏite,« zagovarja

Juri svojega dobrotnika.

»O kaj pa, po krivem! Le govori zanj! Meni so ljudje

pravili, ki se ne laÏejo, in dolgo sem Ïe potrpeÏljivo gle-
dal, kako se pase ta nesnaga na moje stro‰ke.«

Juri se je bal, da bo starec zdaj, ko mu je pri‰el naj-

ljub‰i predmet na misel, o tem govoril brez konca in
kraja, in zasukal je govor zopet na svojo pro‰njo. »Hudo
je, oãe, hudo!« pravi. »Pa veste kaj? Zavoljo tega bi meni
vendar lahko posodili par goldinarjev. âez pol leta vam
jih odsluÏim.

»Oh, ljuba du‰a,« vzdihne RoÏanec. »âez pol leta! Kje

je ‰e to! Bog ve, ãe bo‰ takrat ‰e pri volji izpolniti svojo
obljubo!«

»Saj sem vam segel v roko.«
»In Bog ve, ãe bo‰ ‰e mogel to storiti. Îandarji ‰e ved-

no okrog lazijo, in ãe te dobijo, kdo mi bo povrnil?«

»Bodo pa oãe dali, ali pa France.«
»Ha, ha,« se bridko nasmeje RoÏanec; »oãe ali pa

France! Saj poznam oba dobro! Od teh ne dobi‰ denar-
ja; trda sta kakor gabrova grãa. Ha, ha! da bi ta dva kaj
plaãala, na to ‰e misliti ni!«

»Pa jaz imam ‰e nekaj dote!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

»No, pa Bog ve, kdaj jo dobi‰, ali pa nikoli! Tvoj oãe

lahko ‰e dalje Ïivi kot jaz.«

»Da bi le Bog dal!«
»Ej, zlodeja, Juri! Kaj pa meni potlej pomaga vsa ta

kupãija! Jurãek, kar pustiva neumne marnje, ti pa pojdi
z mano, da ga spijeva vsak eno kupico, hru‰evca,
kakr‰nega ti ‰e nisi pil.«

»Zahvaljujem, oãe, res ne bom! — Vi mi torej noãete

pomagati?«

»Kaj pomagati! Pomagam ti Ïe, kar hoãe‰; ali ãe ne

morem, pa ne morem. — Toda poãakaj, zdajle sem se
neãesa domislil,« reãe RoÏanec, pomigne s kazalcem in
vleãe poniÏnega Jurija ãez dvori‰ãe. Pod hi‰o v zemlji je
prostorna klet; RoÏanec jo odklene in porine mladeniãa
noter.

»No, Juri, kaj vidi‰ tu notri?« ga vpra‰a.
»Dve kadi zelja.«
»Aha,« se smeje oni, »to je tudi notri, tudi. Pa poglej

sem! Ob steni, kaj pa visi tu?«

»Zajãje koÏe.«
»No, vidi‰! Same lepe, suhe zajãje koÏice. Petnajst jih

je, in poglej, ljuba du‰a; v ponedeljek je v Ljubljani se-
menj, jaz ne morem iti, ker imam dela doma; ti pa lah-
ko tja stopi‰ in vzame‰ tole s sabo. âe skrije‰ pod suknjo,
ne bo vedel noben ãlovek, kaj nese‰. Klobuãarji se bodo
pa kar stepli zanje; tako lepe koÏice so to. Reciva, da

BES

MALO ÎIVLJENJE

dobi‰ za vsako ‰tiri gro‰e — dobil bo‰ pa lahko veã, pri-
maruha! tak‰no blago, le poglej jih — no, pa reciva, da
‰tiri gro‰e, in petnajst koÏic, to je Ïe blizu ‰tirih goldi-
narjev.«

»Ne vem, ãe bo toliko, oãe,« ga ustavi Juri in zaãne

raãunati. »To je menda samo tri goldinarje.«

»Ni mogoãe!« zavpije RoÏanec, »le ‰tejva! âe bi jih

bilo samo pet, bi Ïe te vrgle en goldinar; zdaj jih je pa
petnajst, pomisli: petnajst!«

»No, in to je trikrat pet.«
»Hentaj! menda res. Toda ti jih bo‰ veliko draÏe pro-

dal; ne sme‰ takoj prvemu dati; poskusi malo, kak‰en je
kup, in drÏi na Ïive in mrtve!«

Juri ni vedel, ali bi se smejal dedcu ali bi se jezil; toda

kaj je hotel storiti? âe odreãe, ne dobi denarja niã; en
dan ali dva dni se pa Ïe roma po svetu, in kdo ga pozna
v mestu!

»Kar se bo dalo, bom storil,« pravi. »Zanesite se

name!«

»Tako je prav! Kaj bi razmetaval dobro robo! Pot te

skoraj niã ne stane; zapravljati seveda ni treba. âez Savo
se prepelje‰ na prvem brodu po ãolnu; na ladjo ti ni tre-
ba hoditi, ker je predrago. Semintja bo‰ plaãal ‰tiri kraj-
carje. V Ljubljani ima‰ pa petnajst krajcarjev ãezinãez
dosti.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Petnajst krajcarjev, oãe! Kaj pa mislite! Toliko me

stane, ãe grem v Dolino.«

»Ha! Ali hoãe‰ hoditi po svetu pijan kakor muha?

Glej, da se mi v Savo prevrne‰! — No, pa vzemiva dvaj-
set krajcarjev, ker si Ïe tako razvajen; potem bo‰ pa Ïi-
vel kakor prapre‰ki gospod. — Kar ti ostane, prinesi lepo
domov in glej, da kaj ne izgubi‰ in da ti na semnju kdo
kaj ne izmakne. Mestni ljudje so vsi vraÏji in kar gleda-
jo, kako bi osleparili tujca. Poldrugi goldinar, polovico
izkupiãka, bo‰ dal potlej meni, drugo polovico ti pa jaz
posodim tja do sv. Jurija, tvojega patrona. Obresti pa ne
maram niã, ker jaz sem kr‰ãanski ãlovek. — Tako, Juri!
Kadar odrine‰, mi pridi povedat, da ti izroãim blago!«

Kar tepel bi skopuha kakor ajdovo slamo, si je mislil

Juri, ãe ne bi bil ravno RoÏanec. Toda le poãakaj!

BES

MALO ÎIVLJENJE

VI.

rd dan je bil v Ljubljani semnji dan; deÏevalo je,
sneg je naletaval vmes, da so tla, razteptana od

mnogih nog, kar plula. MnoÏica ljudi se je valila semin-
tja: eni hitijo po gotovih opravkih, drugi ogledujejo ‰ta-
cune in krame in premi‰ljujejo, ali bi ‰e kaj kupili; ti
i‰ãejo svojih znancev, oni so jih na‰li in se glasno raz-
govarjajo z njimi; vmes pa ropoãejo vozovi in bega Ïivi-
na.

Pri klobuãarju na trgu je Ïe dolgo kmetski fant od

strani gledal in ãakal, da se odmaknejo kupci. Zdaj se
pribliÏa, a ne pogumno in mo‰ko kakor fantje njegovih
let, ampak plaho in urno, kakor bojeã se, da se skesa, ãe
bi hodil poãasi.

»Jaz imam zajãjih koÏ na prodaj,« reãe polglasno Juri;

zakaj on se je obrnil na prodajalca.

Klobuãar ga nekaj ãasa pazljivo gleda in reãe, naj po-

kaÏe.

Juri razveÏe culico in razloÏi svojo robo. Dolgo jo

ogleduje oni, vse predolgo za Jurija, naposled pa vpra‰a:
»Po ãem?«

»Po ‰tiri gro‰e.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Fant, ali si znorel?« pravi oni. »Po dva ti dam, ãe

hoãe‰; in kar pusti tukaj!«

»Ne, ne morem dati.«
»Kaj ne more‰ dati, ko si vse zastonj dobil! Dva gro‰a

dobi‰ ‰e po vrhu, pa niã veã.« In klobuãar seÏe po ruti.

»Res ne morem,« reãe Juri in prime za drugi konec.
»Stoj, fant!« pravi zdaj oni na glas. »Pridejo Ïandarji

mimo, bo‰ pa lahko dal.«

A tako srepo ga pogleda Juri in tako krepko mu stis-

ne pest, s katero je drÏal robec, da je takoj izpustil. Juri
povije svoje blago in izgine med ljudmi. Malo so bili za
njim pogledali, ko je klobuãar rekel zadnje besede; a kdo
se meni za tuje ljudi!

Poldne je zazvonilo; vse ljudstvo se odkrije, in kjer jih

je veã skupaj, zaãne eden glasno naprej moliti. Najglas-
neje pa moli tam na trgu star ‰tacunar, ki klobuke pro-
daja. Po vsem trgu se razlega njegov glas, in nehote moli
tudi Juri za njim in se poãasi bliÏa. To mora biti dober
ãlovek, ki je tako poboÏen, si misli in ãaka, kdaj bo mo-
litve konec. Zdavnaj je Ïe odzvonilo, a rejeni klobuãar ‰e
vedno na‰teva svetnike in svetnice, kakr‰nih Juri ‰e nik-
dar ni sli‰al, in neutrudno odgovarjajo ljudje krog nje-
ga. Nazadnje pride vendar »ãast bodi«, in velik kriÏ
sklene molitev. »Ta je bila pa dolga,« meni nekateri,
»prav za deÏeven dan.« Ljudje se zaãno razgubljati po

BES

MALO ÎIVLJENJE

krãmah, in trg se prazni. Zdaj se zdi Juriju ãas ugoden.
Urno stopi k moÏu in ga nagovori:

»Oãe, jaz sem tudi za vami molil,« pravi. »Zdaj bova

pa kupãijo naredila.«

»Prav je; jaz imam pa tudi najbolj‰e blago.«
»Jaz bi vam nekaj prodal,« seÏe mu Juri v besedo,

»zajãjih koÏic, ãe jih potrebujete.«

»Kajpa, da jih potrebujem. Le sem z njimi!« In zopet

razgrne Juri svoje blago in gleda bojeãe kupcu v obraz,
kaj poreãe.

»Koliko hoãe‰ imeti?« vpra‰a oni.
»Ne veliko,« odgovori Juri. »Po ‰tiri gro‰e vam jih

dam.«

MoÏ premetava koÏe, jih mane s prsti, ogleduje od

vseh strani, potem pa izvleãe mo‰njo. Aha! se veseli Juri,
nisem se varal, to je praviãen in po‰ten moÏ. ·tacunar
na‰teje in pomakne denar Juriju: »Tu ima‰, fant!«

Juri pregleda in vidi, da je na‰tel samo dva goldinar-

ja in ‰tiri gro‰e.

»Oãe, vi ste se zmotili,« pravi. »Tukaj manjka ‰est-

najst gro‰ev, za ‰tiri koÏe ste mi utrgali.«

»Prijatelj, te bo‰ pa navrgel!« reãe oni in se grdo za-

smeje. »Tukaj je denar, vidi‰? Zdaj pa tjale poglej!«

Juri se ozre.
»Tam so pa Ïandarji! Take ptiãe, kakor si ti, jaz po-

znam.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

Juri se je tresel od jeze, prebledel je in zardel, in prva

misel mu je bila, da bi skoãil v dedca in mu premestil
kosti; a vedno bliÏe prihajata dva bajoneta.

»Vzemi; ãe ne, vzamem jaz,« pravi ‰tacunar in izteg-

ne roko; Juri pa pobere hitro denar in odide.

»Bog bodi zahvaljen za dobro kupãijo,« vzdihne klo-

buãar in se odpravi h kosilu.

BES

MALO ÎIVLJENJE

VII.

predmestni krãmi se je vse trlo pivcev, ki so imeli
glasen pogovor med sabo. MoÏje so pili po storje-

ni kupãiji ali pa so jo nadaljevali, Ïenjice so ogledovale
in primerjale nakupljeno blago, in dekleta so dajale ma-
teram dobre svete, kaj bi se ‰e prav dobro kupilo zdaj,
ko so Ïe v mestu. Za drugo mizo je sedela tropa pre‰er-
nih fantov, ki so po vinu razgreti zbijali ‰ale. V kotu pri
peãi pa je sedel Juri in rezal svoj ogel belega kruha in pil
kozarec vina. Prisedel je k njemu star moÏ in v njegovi
dru‰ãini mlado dekle; svoji culi sta poloÏila na klop k
peãi. Iz starãeve so moleli podplati teÏkega usnja, de-
kliãina pa je bila skrbno povita in zvezana, da ni bilo
moãi soditi in uganiti, kaj je v njej.

Sedeli so nekoliko ãasa molãe drug poleg drugega.
»Odkod si pa ti doma?« povzame naposled starec be-

sedo in se obrne k Juriju.

»Tam pri Dolini, ãe veste,« mu on odgovori.
»Hentaj, pri Dolini? Potlej imava pa eno faro sv. Jurija.

Jaz sem pa s Strme peãi pri Sv. Florijanu. Ali si Ïe bil ka-
terikrat pri Sv. Florijanu?«

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Bil,« odgovori Juri, »pa ne velikokrat. Torej je va‰a

tista hi‰a na samem, vrh roba?«

»Moja, in pri nas se pravi pri Peãarju. Kdaj gre‰ pa

domov?«

»Ne bom ãakal dolgo.«
»Vidi‰! nekaj opravka imam jaz ‰e, potlej pa tudi odri-

nem, in lahko gremo vkup proti domu; tvoj brod je
samo pol ure bliÏe. Nad Hotiãem se prepeljujete Dolin-
ci, ali ne!«

»Da!«
»No, in do tja te spremiva z Rozalko, ker imava tudi

isto pot. — To je moja hãi, ki pa ‰e ni bila prej nikoli v
Ljubljani. Ker me je pa tako prosila, sem jo vzel s seboj;
zdaj jo pa noge bole.«

»Oh, oãe!« se izgovarja dekle in zardi, »saj me niã

ne.«

»Te bodo pa jutri, le poãakaj!« jo tolaÏi oãe. Pogovo-

rijo se ‰e potem, kakor je navada, o letini. Peãar potoÏi,
kako primanjkuje ljudi za delo, ker noãe nihãe veã doma
za drevo drÏati in cepca sukati, ampak hiti vse Ïelezni-
ce delat, premog kopat, ali pa jih vzame voja‰ãina; ka-
dar so bolni in stari, takrat se vraãajo domov. »Pri nas bi
tudi potrebovali enega delavca,« pravi, »toda, kaj, ker so
tako dragi. Jaz sem Ïe star, da se teÏko ukvarjam, zem-
lje imam pa dosti; samo v hribih je, v hribih.«

»V hribih, v hribih,« pritrdi Juri.

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Take sile pa tudi ni, oãe,« se brani dekle. »Kako pa

mala loka lepo leÏi in kratka njiva!«

Juriju je pri‰lo na misel, kaj, ko bi stopil v to sluÏbo.

Mir bi imel nemara; toda v kak‰ne hribe bi pri‰el in v
kak‰no zimo! Od svojih krajev bi bil vendar loãen, in
dru‰ãine bi ne bilo nobene. Ne, v ta dolgãas pa ne!

Peãar se je bil poslovil s hãerjo, in tudi Juri odide. Za-

mi‰ljen hodi nekoliko ãasa po mestu, a vsega se je Ïe
naveliãal. On ne pozna nikogar, in njega ne pozdravi
nihãe, in vendar se mu zdi, kakor da bi se spogledovali
ljudje za njim, kakor bi kazali nanj; ãe pa obstaneta po
dva skupaj, je prepriãan, da govorita o njem. Proã, proã,
ljudem izpred oãi! Juri pozabi Peãarja in svoje obljube in
hiti, kar more, proti Zalogu in odtod dalje za hribom ob
Savi. Takega dne ‰e ni imel za seboj. Kaj, ko bi ga tukaj
v neznanem kraju kdo spazil! Kam bi se obrnil in kje bi
dobil zavetja?

Zimski dan ne traja dolgo, zlasti ãe je oblaãen. Tem-

nilo se je Ïe, ko dospe Juri do broda. âim bliÏe je priha-
jal, tem hitreje je hodil, tem ãe‰ãe se oziral nazaj, zakaj
vedno se mu je zdelo, da hiti kdo za njim. A megla se je
bila razgrnila, in komaj je razloãil ribiãevo hi‰ico on-
stran Save. Zanesljivej‰a pa so u‰esa ponoãi. Vedno
glasneje so se sli‰ali in vedno bolj se bliÏali koraki hitrih
nog. Temu ãloveku se mudi, si misli Juri; morda hodi za
mano, ker sem mu zbudil sum. Napol v teku doseÏe

BES

MALO ÎIVLJENJE

breg. âoln je bil k sreãi pri tem kraju, zakaj ribiãev fant
je bil ravno prepeljal neko Ïensko in Ïe odrival, ko pri-
teãe Juri. Na njegov klic primakne zopet ãoln, in Juri
skoãi vanj.

»He! poãasi!« vpije fant. »âe ne, bova zajela, ali pa se

prevrneva oba.«

»Tiho bodi, pa vozi urno!« ukaÏe Juri. Krepko se upre

brodnik v drog in odrine ãoln od kraja.

Kmalu se zaãuje od brega sem moãan glas: »He,

brodnik, stoj, vozi nazaj!«

»Takoj pridem, takoj,« zavpije fant in vozi dalje.
»Nazaj, hudiã! âe ne, ustrelim,« se sli‰i v drugo.
»Îandar je,« zagodrnja brodnik in obrne drog, zakaj

dobro znani pok petelina na pu‰ki je priãal, da se moÏ
ne ‰ali. Juri se ni motil, hodil je nekdo za njim, bodisi
nanj opozorjen, ali pa je plaha njegova osebnost sama
ob sebi obrnila sum nase.

Zdaj ni bilo ãasa premi‰ljevati; Juri stopi k brodniku

in mu reãe zamolklo:

»Fant, ãe ne vozi‰ dalje, te zadavim,« in mu poloÏi

roko na ramo. A fant ni bil stra‰ljiv.

»Kaj ti mene, ti, drvar!« zavpije in ga sune v obraz.

Komaj se je bil Juri umaknil. Zdaj pa zgrabi brodnika za
prsi in ga potlaãi v ãoln. âoln se prevaga, in oba se zvr-
neta v Savo. Kakor bi trenil, se razpustita v hladnem ele-
mentu, posku‰ajoã se re‰iti; ãoln pa plava mirno po Savi

BES

MALO ÎIVLJENJE

doli. âeprav je znal Juri dobro plavati in ni imel daleã do
brega, vendar izleze le z najveãjim trudom ves otrpel iz
vode: takega mraza ‰e ni uÏil, in obleka ga ‰e nikdar ni
tako teÏila. Na krik je bil prihitel stari ribiã. »Oho, oho!«
vpije in razprostre roki proti Juriju, kakor bi ga hotel
zadrÏati; a ni mu bila resnica, tudi bi ga ne bil premogel,
in veã mu je bilo na tem, da pomaga sinu iz vode. Daleã
je bil Ïe Juri, ko prikolne fant iz Save.

»Da bi vse biriãe zlodej vzel,« se huduje. »Kje bomo

pa zdaj ãoln iskali?« —

»Ah, ãoln!« ga tolaÏi starec. »Doli h Krivcu stopim, in

na ovinku ga bomo dobili v draãju, ti pa glej, da se
posu‰i‰!«

Juri pa je beÏal v hrib kakor obstreljena zver, ne ozi-

raje se ne na desno, ne na levo. Ves je bil moker, in zeblo
ga je, a ko je lezel dobre pol ure navkreber po spolzki
stezi, mu je Ïe tekel vroã pot od ãela po obrazu. Tako
hodi dolgo dolgo po poti, ki se je komaj poznala. Nikdar
se mu ‰e ni zdel hrib tako visok, nikdar tako strm; komaj
prekoraãi en vrh, Ïe stoji drugi nad tem in zadaj zopet
drugi brez konca in kraja. Kakor bi ga zlodej v krogu
vodil, tako blodi semintja po temoti. Naposled ugleda
visoko nad seboj brleão luã. Hvala Bogu! vzdihne, ven-
dar pridem do ljudi, in poskusi pot naravnost proti luãi;
a kmalu se prepriãa, da je tod svet zaprt: skoraj navpik
se dviga skala mnogo seÏnjev visoko, in nikjer ni nobe-

BES

MALO ÎIVLJENJE

ne steze. Tu ne pomaga nobeno premi‰ljevanje; obiti se
mora strmina; Juri se upira in upira na vso moã in pri-
leze slednjiã na vrh. Kar niã ni vedel, kje je; razgled mu
je vzela temna noã, in ne more se spomniti, da bi bil Ïe
kdaj videl ta kraj in to hi‰o. Komaj stori par korakov
proti zaÏeljenemu prenoãi‰ãu, kar zarjove nad njim ve-
lik pes in ga ustavi.

»He, ljudje boÏji!« vpije Juri. »Ali ni nobenega

doma?«

âez nekaj ãasa se vrata nekoliko odpro, in kakor se

dozdeva Juriju, vpra‰a postarana Ïenica: »Matija, ali si
ti?«

»Ne, jaz sem, jaz,« odgovori Juri.
»Kdo pa je to?«
»Nekdo, ki je pot zgre‰il, pa prosi, da bi ga prenoãi-

li.«

»E, ljubi moj!« odvrne oni glas. »Pri nas te ne more-

mo prenoãiti; pojdi tukajle doli do ·imena, ãetrt ure
daleã, tam te bodo vzeli pod streho; pa glej, da ne pade‰
v brezno; pot je nevarna.«

»He, mati, prenoãite me, mraz je,« prosi Juri.
»Ravno nocoj ne morem; kar pojdi tod doli, bo‰ kma-

lu tam.«

»Toda psa pokliãite k sebi! Ta zverina me ne pusti

mimo.« A tega ni bilo treba, zakaj pes naenkrat glasno

BES

MALO ÎIVLJENJE

zalaja in steãe na nasprotno stran in laja, priteãe zopet
k hi‰i in zopet izgine.

»To sta pa na‰a dva,« pravi Ïena, in kmalu se pokaÏe-

ta dve osebi, mo‰ka in Ïenska.

»Dober veãer, Matija, dolgo vaju ni bilo,« pozdravlja

starka, stopiv‰i iz hi‰e. »Tukaj je nekdo, ãe ga hoãe‰ pre-
noãiti.«

»Dober veãer, oãe!« spregovori Juri; a pes skoãi zopet

proti njemu in ga ne pusti naprej, dokler ga ne odÏene
gospodar.

»Kdo pa si ti?« vpra‰a moÏ, ki se mu je reklo Matija.

»Pridi no bliÏe!«

»Oãe, tisti je, ki je sedel zraven naju,« ‰epne dekle, ki

je spoznalo Jurija.

K Peãarju na Strmo peã je bil pri‰el Juri.
»Glej ga, saj res!« pravi Peãar in mu poda roko. »Kod

pa hodi‰ in kako prihaja‰ sem?«

»Za‰el sem bil.«
»No, to pa ni niã ãudno ob takem vremenu. ·e jaz

sem moral paziti, ki sem Ïe sto in stokrat hodil to pot.
Sneg vse zamete. Zdaj pa kar hitro stopimo v hi‰o, da se
ogrejemo.«

Tople izbe ‰e nikdar ni znal Juri tako ceniti kakor to

noã. Mati prinese malo veãerje, in tudi on mora prises-
ti.

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Kak‰en si pa, fant?« vpra‰a Matija. »Saj se te vse

drÏi. Tako hude megle pa vendar ni.«

Juri pove svojo nesreão in se opraviãuje, zakaj ju ni

poãakal; Matija pa prinese dva otepa slame v izbo, da se
mu naredi postelja.

»Rozalka, kaj si pa vse nakupila?« vpra‰a zdaj mati, in

Rozalka razveÏe ruto in razkaÏe svoje zaklade. Vsakemu
je nekaj kupila. »To je za mater, to za oãeta, to za ·ime-
novega ·tefana, to pa za Anico.«

»Ali si tudi ·tefanu kaj kupila?« se nasmehne mati.
»Saj moram, ker je tako siten,« odvrne Rozalka.
»Za na‰ega gosta tukaj pa nima‰ niã, Rozalka?«

vpra‰a oãe.

Malo osupne deklica; zakaj nenadoma je pri‰lo

vpra‰anje; ko pa zaãne Juri dokazovati, da se tudi njemu
spodobi majhen »odpustek« za spomin, odvrne pogum-
no: »Bom pa tega dala, ki sem ga namenila ·tefanu.«

»Kaj bo pa ·tefan dejal?« vpra‰a mati.
»Saj ne bo vedel. Dobi pa drugega,« reãe Rozalka in

odide z materjo v drugo sobo k poãitku. Trudnega Jurija
pa je Ïe tudi spanec nepotrpeÏljivo ãakal na slamnati
postelji.

Ko razsvetli drugo jutro sonce sneÏene vrhove, najde

Jurija Ïe na nogah. Obleka je posu‰ena, in za odhod mu
natoãi gospodar kupico brinovca domaãega pridelka.

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Ta ogreje du‰o,« pravi moÏ, »in pozimi ni bolj‰ega

zdravila.« Potem mu pokaÏe najlaÏjo pot v Dolino, in
prijateljsko se poslovita. »âe ‰e kdaj tod pride‰,« pravi
Matija, »pa ge ‰e oglasi!«

MoÏ odide Ïivini klat, Juri pa stopa urno proti domu.

Da je skoraj ves denar izgubil v vodi ali na potu, to mu
ne dela mnogo skrbi; da je le zopet doma. Celo nekaka
‰kodoÏeljnost se ga loteva, ko pomisli, kako bo skakal
lakomni RoÏanec, kadar to izve. Ta Peãar je pa dober
moÏ, si misli; da bi le ne bil v taki pu‰ãavi! âe bi le bilo
malo niÏe doli, pa kar ostanem pri njem. Toda, hu! nik-
jer nobene vode; sam kamen, sama skala! Sneg menda
leÏi vse leto tam. ·koda tako dobrih ljudi za tako pust
kraj! — Tako je premi‰ljeval Juri na svojem potu in hvalil
Boga, da ni tam gori v tem mrazu doma.

BES

MALO ÎIVLJENJE

VIII.

il je veãer; nad Premãevo mizo je brlela svetilka in
razsipala veã dima krog sebe nego luãi. Za mizo si

je podpiral glavo Premec; Juri in Miha pa sta sedela pri
peãi, ki se je ravno tako uspe‰no branila dajati gorkoto
od sebe kakor luã svetlobo.

»Mokra drva nerada goré,« pravi starec. »Pojdi, Miha,

pa obrni ‰tor!«

Miha uboga oãeta, in Juri se tudi vzdigne. »Jaz pa pri-

nesem,« pravi, »par storÏev tur‰ãice, da se posu‰e.«

»Ni treba!« brani Premec. »Saj se ‰e mi ne moremo.

Poliãek vina bi nas paã drugaãe razgrel. — Kaj pravita,
fanta,« vpra‰a, ko je Miha zopet zasedel svoj prostor,
»kako bi uganili, da bi pri‰lo kaj denarja k hi‰i; pomisli-
ta!«

»Snoãi sem bil doma,« reãe Juri in gleda v tla.
»Aha, si pa oãeta po doti vpra‰al,« se smeje Premec;

»to si jo pa zavozil! Zakaj nisi meni prej povedal, da gre‰
domov po denar, jaz bi ti bil povedal, kaj tvoj oãe misli!«

»Kaj?« reãe Juri.
»Da ti bo dal doto takrat, ko bo umrl! Tako je bilo tudi

dogovorjeno, ko se je na‰ France Ïenil, doli pri vas! Stara

BES

MALO ÎIVLJENJE

sta si toliko izgovorila, da bi dala lahko doto sama.
·marnih petic imata skritih, da ‰e domaãe mi‰i zanje ne
vedó!«

Juri je molãe zrl predse.
»Kaj pa si vendar zvedel doma?« vpra‰a ãez nekoliko

ãasa Premec.

»I — blizu toliko, kolikor ste mi vi zdaj povedali!«
»No, vidi‰!« reãe zadovoljno Premec; »seveda, ãe bi

bil tvoj pokojni brat Luka eno leto prej umrl, potem bi
tebe ne bili jemali v vojake, in ti bi zdaj gospodaril
doma; na‰ France bi pa nama z Mihom kuhal tu gori.«

»Da, da, ko bi bil Luka prej umrl!« vzdihne polglasno

Juri.

»Ee, kaj bo‰ govoril!« se oglasi starec zopet izza mize,

»ko bi si bil Pavletov TomaÏ prej doma nogo zlomil, ne
bili bi mu snoãi pri Nacetu treh zob izbili! Kar je, to je;
namenjeno ti je bilo! Sedaj raj‰i pomisli, kako bi drugod
dobili kaj denarja; domaãa dota ti ne uide — ãakal jo pa
bo‰, ãakal! — Tvoj oãe je trden kakor ãrni gaber!«

»Trije pari so na oklicu,« spregovori Miha. »Dva sta iz

hribov, tam ne bo niã; tretji je pa tudi tak, da bi kar na
vrbovo pi‰ãal godel.«

»To ni niã,« pravi starec in se zamisli. — »Sam ljubi

Bog ti meni pomagaj pa mamka boÏja!« reãe ãez nekaj
ãasa, »kako bi prevarili in zvili tega RoÏanca! Primojdu-
naj, to bi bilo veselje! Ta skopuh mi oãita, da mu po goz-

BES

MALO ÎIVLJENJE

du kradem in iz kozolca jemljem, ko ve za vsako vejo,
ima vsa grmovja se‰teta in snope v kozolcih zapeãatene.
O ti vrag poÏre‰ni! Na svete Vi‰arje se obljubim, in pa
‰e tebe, Miha, ãe bi ga mogli kako prekaniti.«

»Oãe, to si pa le izbijte iz glave!« pravi Miha. »Stare-

ga lisjaka ne boste ujeli, posebno zdaj ne, ko se je Jurije-
va kupãija tako slabo obnesla. Nate je hud, Juri, kaj?«

»Kakor sam pajek,« odgovori Juri. »Toliko, da se nisva

stepla, ko sem mu povedal o tistih krajcarjih. Hudo sem
se moral premagovati, ko me je o‰teval. To pa ‰e zme-
raj misli, da se mu laÏem, da sem denar utajil.«

»Ne vem, kaj bi dal,« pravi Miha, »da bi bil videl nje-

gov obraz takrat, ko si mu ti povedal to stra‰no izgubo
dveh gro‰ev. Ali so se mu pobesila usta, kaj?«

»Jezi me, kadar se spominjam,« reãe Juri, »pa smeja-

ti se moram. Tega bi ne bil nikoli verjel, da je res tako
lakomen. Kakor bi mu bil du‰o jemal, tako hudo mu je
bilo. Ve‰, od konca ni bil niã jezen, dokler je imel ‰e kaj
upanja. »Oh, Jurãek,« je dejal, »ljuba du‰a, ti se misli‰
malo ponorãevati z mano; pa to ni lepo. Jaz sem star, ti
si pa mladeniã; daj mi denar nazaj; saj ti nisem zdaj
pomagal zadnjikrat!« — Jaz trdim, da sem denar izgubil,
se pridu‰im; on pa ni hotel verjeti in ni hotel. Ko se pa-
jaz obrnem, da bi od‰el, skoãi kvi‰ku, skaãe semtertja
kakor obseden; lasje pri u‰esih so mu stopili pokonci, in
tako je pihal kakor pisan gad. »Ti nehvaleÏneÏ,« je vpil,

BES

MALO ÎIVLJENJE

»jaz sem te re‰il, in ti mi tako plaãuje‰? Poberi se izpred
mojih oãi!« — Na to pravim jaz: »Oãe, nikar se ne jezi-
te! Kar je, to je; ‰tirinajst dni vam bom delal zastonj,
kadar boste hoteli.« —Malo je odnehal dedec, mislil si je
menda, bolje nekaj kot niã. Potlej je pa spet zaãel. Vpil
je in klel tja v en dan, jaz sem se pa izmuznil. Streljal bi
me bil, ãe bi bil imel pu‰ko pri rokah; rekel mi je pa vse,
kar je priimkov na svetu.«

»In ti si ga poslu‰al?«
»Poslu‰al, zvesto, kakor dekleta zakonske oklice. Trdo

sem se drÏal in neumnega sem se naredil, ãeprav me je
srbela pest, kakor ne vem kaj. Pa kaj sem hotel? Saj ves-
te, kako je!«

»Niã greha bi ne bilo,« meni Premec, »ãe bi ga bil

malo pritisnil. Le premisli, kak‰en je ta cigan — ãlovek
mu ne more dobro reãi! V kak‰no nevarnost te je poslal
s tisto tatinsko robo! Sam ni hotel iti, po‰tenjak; pa si je
mislil: naj ta mladeniã zame gada ujame; ãe tega prime-
jo, ni take ‰kode. Ali je to lepo? Potlej te pa ‰e dolÏi, da
si mu denar ukradel, in tatu te imenuje! Oh, Juri, ti ne
ve‰, kako neznansko rad bi ga jaz ujel. Toda, kako,
kako!«

Dedec se zamisli in vleãe poãasi dim iz pipe; ãez ne-

kaj ãasajo vzame iz ust in pravi: »He, Miha, pod kozol-
cem je voziã ajde naloÏen, kaj?«

BES

MALO ÎIVLJENJE

»NaloÏen,« odgovori sin, »kadar hoãete, ga potegne-

mo na pod in omlatimo.«

»Ta ãlovek je tako lakomen, tako samogolten,« razla-

ga Premec, »da mi je pol voza Ïe v mislih poÏrl. Oni dan
je vohal okoli kozolca, a sem ga hitro odpravil. No, in kaj
mi reãe! Ajde ima‰ pa res toliko, pravi, da je morala kar
druga vrh druge rasti; kaj ne, prodal je bo‰ pa ‰e veã? —
Sekiro sem vrgel za njim, pa hudirja ne zadene‰ nikoli.
—Ti, Juri, mora‰ k njemu!«

»Da me znova zapodi, ali ne?« ugovarja Juri. »Kaj

hoãem jaz?«

»Niã, ti mora‰! Jeza se mu je Ïe razkadila, in zdaj on

kar premi‰ljuje, kako te bo priganjal k delu. Niã se ga ne
boj! Kar pojdi! Ti ga mora‰ pripraviti, da se bo lotil moje
ajde.«

»Oh, kaj vam prihaja na misel!« odvrne Juri. »Da bi

sleparil in lagal okrog; ne, tega ne storim; kar pustite
me!«

»Ti mora‰. Ni drugaãe. Jaz hoãem tega lisjaka zviti, in

ti, Jurãek, mi bo‰ pomagal. Pomisli, kako te je on speljal
na ta semenj, kako te je zmerjal, in saj ne bo niã druge-
ga pri vsem tem kakor smeh. Reci mu samo, da je pri
meni naloÏen voz ajde, velik voz in priroãen, kakor bi se
ponujal; drugo bo vse sam storil, ker misli, da je najmanj
pol voza njegovega. Potlej ga pa dobimo. Juri, ãe me

BES

MALO ÎIVLJENJE

ima‰ kaj rad, Jurãek, sin moj, pojdi! Videl bo‰, kako se
bomo smejali.«

»Saj to ni niã tak‰nega,« pristavi Miha, »to Ïe lahko

stori‰.«

»Jurãek, ãe sem Ïe kdaj kaj zate storil,« prigovarja

Premec, »poslu‰aj me! Zmeraj sva bila prijatelja.«

Dolgo se ustavlja Juri, kajti zoprno mu je bilo sle-

parstvo; in upiralo se mu je posebno zato, ker mu je,
proti RoÏancu naperjeno, moralo nakopati krivdo ne-
hvaleÏnosti; slednjiã ga vendar premaga skupna pro‰nja
oãeta in sina, ki sta mu bila dala Ïe toliko dokazov zve-
ste vdanosti.

BES

MALO ÎIVLJENJE

IX.

edtem, ko se je koval ta naklep, je sedel RoÏanec

doma na zapeãku, kadil iz svoje pipe in pljuval

po izbi. Vmes je govoril oblastne besede, in kaj bi ne,
edini moÏ pred samim Ïenskim poslu‰alstvom! Njego-
va hi‰a je namreã zbirali‰ãe in njegova Ïena pokrovite-
ljica postaranih samic, ki so poleti na delo hodile, pozi-
mi pa kite pleto za slamnike in ljudi opravljajo. Duhov-
ne gospode in mlada dekleta, zakonske moÏe in vasu-
joãe fante, vse prere‰etajo in obdelajo Ïenice pri RoÏan-
cu. Popolno svobodo govorjenja pa imajo le bolj ãez
dan, kadar ni RoÏanca v hi‰i; zakaj zveãer tudi on kate-
ro reãe, ne da bi vedno poslu‰al. In zlato jedro je, kar on
pove, ker govori s precej vi‰jega stali‰ãa. Njegove obrav-
nave se ne dotikajo nikoli posameznih oseb; postave in
naredbe, ‰ege in navade, te on presoja in popravlja in
prenareja; zakaj pametnemu moÏu ne bo nikoli vse prek
ugajalo.

»Ha, pravica!« tako modruje iznad zapeãka. »Za

bogatina je dobra reã pravica: kaj hoãe pa reveÏ z njo?
Bogatina varuje pravica na vse strani, reveÏa pa pritis-
ka na vseh plateh. Kamor se gane‰, — stoj! zavpije kdo,

BES

MALO ÎIVLJENJE

tu je moja pravica; obrne‰ se proã, ustavi te Ïe drugi; tu
je zopet tega pravica; le tvoje ni nikjer!«

»Oh, kaj pa, reveÏ je reveÏ!« tarnajo Ïene kakor kor v

gr‰ki tragediji.

»Goveja Ïivina gre na pa‰o,« nadaljuje RoÏanec, »in

ãe vpra‰a‰ pastirja: ãigava je ta telica? ti pravi: RoÏanãe-
va, in ãigava ona maroga? Potokarjeva. Vsaka ima svo-
jega gospodarja, ki skrbi zanjo in jo jemlje pod streho.
Hudiman!« pljune RoÏanec po izbi. »Pa pojdi v gozd in
vpra‰aj: ali ga vidi‰, zajca? âigav je? — Vsak se ti bo
smejal. In pojdi doli k potoku in vpra‰aj: ãigava je ta riba
in oni rak? — Kdo ti bo odgovoril? Noben Ïiv ãlovek
ne!«

»Kaj bi pa tudi odgovarjal?« se ãudi Mina za kolovra-

tom.

»Zlodeja bi odgovarjal!« se huduje moÏ na zapeãku.

»Molãati mora, ko nima niã odgovarjati. — Bog,« pravi
RoÏanec dalje, »je izpustil ribo in raka v vodo, da plava-
ta in lezeta semtertja, ãe‰, kdor vaju dobi, tega sta pa.
Zajca je zapodil v gozd. Kdor te ujame, je dejal, ta te ima.
Gospoda je pa vse pozaprla. Medveda le ubij in volka, ki
delata ‰kodo gra‰ãaku; zajca pa pusti, ki ti zelje krade in
drevje lupi. Rev‰ãina, ta je dandanes smrtni greh; ãudo,
da nas ‰e ne zapirajo zavoljo nje.«

»Oh, oh, siromaka vse tare!« vzdihujejo Ïene in pijejo

hru‰evko, ki je ostala po veãerji.

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Sveti MiklavÏ,« govori RoÏanec, ne meneã se za

Ïenske vzdihe, »ta je najbolj‰i svetnik za kmeãkega ãlo-
veka: on je bogatim jemal, pa reveÏem dajal.«

RoÏanec bi bil ‰e ob‰irneje in temeljiteje razvil svoje

nazore, da ni potrkal v tem trenutku nekdo na hi‰na
vrata.

»Janez, pojdi gledat, kdo je!« pravi Ïena, in RoÏanec

stopi poãasi ven. Îenice pa staknejo, porabiv‰i prosti
ãas, glave skupaj in ugibajo, kdo bi to bil. — V izbo sto-
pi Juri.

»Dober veãer vsem vkup!« pozdravlja druÏbo. »Oãe,

tukaj vam vrnem smodnika, ki ste mi ga oni mesec po-
sodili.«

»E, saj ga ne potrebujem. Imam ga ‰e,« meni moÏ in

iztegne roko po zavitku. »âe pa ni drugaãe, daj ga sem,
da ne bo‰ nala‰ã hodil.«

»Ali ste ‰e kaj hudi name?«
»Grdo si me bil osleparil, grdo! To ve‰, da meni ni za

tiste krajcarje, ãeprav bi jih bil lahko bolje obmil; am-
pak, da si me imel tako za norca!«

»Vi ste ‰e zmeraj nejeveren TomaÏ. Poãakajte! Dru-

gaãe boste govorili, ko bova v logu kosila.«

Îenice so skrivnostno pogledovale fanta in si kimale,

Mina pa spregovori in pravi: »Juri, ãe se ti ljubi hru‰k,
kuhanih, tukajle je skleda!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

Juriju se sicer ni ljubilo posebno, vendar sede in po

skusi.

»Mraz je zunaj, mraz!« meni stara Jera zraven njega.
»Mraz,« pravi Juri.
»Ej, pa bo ‰e bolj,« opomni RoÏanec, ki je zopet zle-

zel na peã, »danes imamo komaj prvi krajec. — Kje si pa
ti bil?«

»Doli pri ·imenu v mlinu,« odgovori Juri.
»Okrog Premca te Ïenske veãkrat vidijo, kaj?«
»No, vãasih se tudi tam oglasim.«
»Ve‰, kaj ti jaz povem? Enkrat sem ti bil menda Ïe

rekel, pa ‰e ti reãem: Varuj se tega ãloveka! Niã ga ni
prida. Vse jeãe je Ïe odrgnil, in ãe bi ‰lo po pravici, bi ‰e
sedel. Starega grajskega gospoda, Bog mu daj nebesa!
kdo drugi ga je ubil kakor Premec? Seveda pravijo ljud-
je: vrag ga je vzel. Kajpada! Hudoben ãlovek je tudi vrag,
le meni verjemi, Juri! — Ej, Bog ve, koliko Ïita bi jaz imel
v ka‰ãi in koliko sena na hlevih, ãe bi ne bil Premec moj
sosed.«

»Kako pa grdo preklinja!« vzdihne ena Ïenica, »kar

strah obide ãloveka! Ali se mu ni Ïe enkrat hudoba pri-
kazala?«

»Kaj ena!« popravlja drugo Ïen‰ãe. »Sto in tisoã hu-

dob je videl, ko je kosil doli pri studencu. Zaklel je, pa se
mu je zavalilo pod noge kakor velik zelen ku‰ãar. Uda-

BES

MALO ÎIVLJENJE

ril je s koso, pa jih je bilo naenkrat vse zeleno, poln trav-
nik, Bog nas varuj! Potlej je pa znal moliti, potlej!«

»To naj bo, kakor hoãe!« reãe mo‰ko RoÏanec. »Naj

se mu prikaÏe, kdor hoãe in kjer hoãe, samo moje po-
sestvo naj pu‰ãa pri miru!«

»Saj ima sam tudi dosti polja,« opomni Juri, »da bi

mu ne bilo treba jemati.«

»Dosti polja, seveda! Kaj ima? Toliko, kar se krava

obrne; ãe pa Ïene par volov v‰tric, mora Ïe eden po tu-
jem stopati. Niã nima; pridelal pa bo kakor vsak drugi.«

»Morebiti je pa zemlja njegova posebno rodovitna.«
»Zato, ker jo ptiãi gnojijo, ali ne?«
»Kako bi mogel imeti tak gre‰nik kaj boÏjega blago-

slova, to jaz vpra‰am,« ãivka ena Ïenica.

»No, in zdaj sem ‰el pod njegovim kozolcem,« pravi

Juri, »in lep voz ajde ima naloÏene.«

»Ti strela! meni jo je ukradel!« se huduje RoÏanec.

»Skoraj vsa je moja. Pa da jaz te strele ne morem nikdar
zalesti!«

»âe bi bil jaz na va‰em mestu,« pravi Juri, »pa da bi

vedel, kaj je mojega, jaz bi se kar sam od‰kodoval; kaj?«

RoÏanec misli in misli in svetó mu ugaja, ãeprav je

precej nevaren.

»Tako bi jaz naredil,« povzame Juri, »vi pa storite,

kakor hoãete. Toda kar je va‰e, mislim jaz, to je va‰e, in

BES

MALO ÎIVLJENJE

naj ima, kdor hoãe. Menite, da je to greh, ãe jaz komu
nazaj vzamem, kar mi je ukradel?«

»Ha! kaj bo greh!« pravi RoÏanec. »Zgolj pravica jeto,

vendar,« — moÏ premi‰ljuje zopet — »vendar so sitno-
sti vmes.«

»Vi mislite,« opomni Juri, »da vam pa nemara ni kra-

del, da ste ga samo obdolÏili in da ne veste gotovo.«

»Ne, tega pa ne!« se razvname moÏ. »Da mi je kradel,

na to priseÏem, kadar kdo hoãe; samo videl ga nisem.«

»Kaj se pa potlej bojite? Pojdiva, jaz vam pomagam!

Vsak naj dobi svoje.«

»To je prav in pa Bogu v‰eã,« odgovori RoÏanec in

skoãi z zapeãka. »Samo poãakajva malo, prezgodaj je
‰e!«

Ni trajalo dolgo, in Juri in RoÏanec peljeta male sani

po ‰kripajoãem snegu. Nobeden ne spregovori besede;
RoÏanec se je veselil na tihem, da bo staremu zoprniku
enkrat dolg poplaãal; Juri se je pa sramoval, da tako
vraãa nekdanjo dobroto, in vest ga je pekla in rad bi bil
zopet vse poravnal.

»Oãe,« ‰epne RoÏancu, »poãakajte!« —
»Tiho, tiho, zdaj ni ãasa,« odvrne oni in hiti dalje.
Juri misli, kaj bi storil; a pot je kratka: Ïe sta pod ko-

zolcem.

»Veste kaj, oãe!« spregovori zopet; a oni hiti nakladat

na svoj voz. »Oh! pojdiva proã, pojdiva!« pravi Juri.

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Takoj, takoj!« ‰epne starec, »samo ‰e dva snopa!« in

ne more se loãiti od tujega blaga.

Naenkrat se zasli‰i od hi‰e sem krik: »Tatje, tatje!

Pomagajte!« in Premec in Miha priteãeta vsak od ene
strani. RoÏanec je obstal; ‰e na misel mu ni pri‰lo, da bi
beÏal.

»Ha, ti peklenski tat!« vpije Premec in ga prime. »Ti

mi krade‰ pridelke mojih Ïuljev. Poãakaj, pred sodi‰ãem
se vidiva, zdaj pa z menoj!«

»Ti pojde‰ pa z menoj, nisi niã bolj‰i!« reãe Miha Ju-

riju in se nasmeje na ves glas. V srce je zbodel RoÏanca
ta smeh; takoj mu je jasna vsa zvijaãa. âe bi bil Juri vi-
del, kak‰en pogled se je zapiãil vanj, bi bil mislil, da ga
meri sam peklen‰ãek; taka zloba, toliko sovra‰tva je blis-
kalo iz oãesa.

»Ah, tako!« reãe moÏ med zobmi. »âakaj, to si za-

pomnim, dokler Ïivim.«

Niã se ni branil, ko so ga peljali v hi‰o. Premec sede

‰iroko za mizo, Miha pa stoji z RoÏancem in Jurijem
sredi izbe.

»Cesarsko kraljevo sodi‰ãe,« govori Premec, »zaãenja

zdaj preiskovanje. Pripeljite prviã starej‰ega hudodelca!
—Kako ti je ime?« vpra‰a porogljivo.

RoÏanec molãi in se trese od same togote.
»âe ne bo‰ odgovarjal, kakor se spodobi pred gospo-

sko,« nadaljuje Premec, »velim biriãu, da te odpelje.

BES

MALO ÎIVLJENJE

Hoj, povej, koliko let ima‰, gre‰nik sivi, in kolikokrat si
bil Ïe kaznovan!«

»Molãi, molãi, stari norec!« reãe zamolklo RoÏanec.

»Saj vem, da umirate vsi trije od lakote in da vam je
samo za denar. Povej, koliko potrebuje‰, da bo konec
norosti!«

»Oho, le poãasi!« ga ustavlja Premec. »Kak‰no

sodi‰ãe bi bilo to, ki bi tako imenitno reã tako hitro
presodilo. Poãasi in zloÏno, taka je sodnijska navada, ãe
‰e ne ve‰. Povej ti, Miha, kaj je zakrivil ta ãlovek, ki sto-
ji tukaj.«

»Kradel je,« pravi Miha. »Ajdo je jemal s tujega voza

in tajiti ne more, ker smo ga zasaãili.«

»Koliko je ‰kode storjene po tvojem mnenju, Miha?«
»V okroglem ‰tevilu in po kr‰ãansko zraãunano deset

goldinarjev; raj‰i pa veã!«

»Koliko priznava‰ ti, zatoÏenec?«
RoÏanec molãi.
»He, bo‰ govoril, grdoba, ãe te sodnik vpra‰a!«
RoÏanec ne odgovori niã.
»âe bi ne bil jaz tako milostljiv, kakor sem, bi moral

ti ne samo plaãati, ampak ‰e zaprl bi te, posebno ker si
tega mladega, neizku‰enega ãloveka k tatvini zapeljal.«

»Koliko hoãe‰, hudiã? Povej!« zavpije RoÏanec togo-

ten, in tudi Juriju se je ãedalje bolj neznosno videlo vse
poãenjanje.

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Konãajta!« reãe nejevoljen tako, da se je znalo, da

mu je resnica.

»Ta kazen torej teh deset goldinarjev,« govori Pre-

mec, »se bo med zatoÏenca razdelila, kakor zahteva pra-
vica. Vsak plaãa polovico. RoÏanec, ti bo‰ dal pet goldi-
narjev, in ker si starej‰i, ‰e tri hlebe belega kruha in tri
bokale vina. To se ima do jutri zveãer sem v to hi‰o po-
staviti. Toliko ãasa ostane voz tukaj. Zdaj pojdi! Zapom-
ni si pa, da ne sme nihãe drugim oãitati tatvine, kdor
sam krade.«

RoÏanec omahuje iz sobe, ne pogleda nikogar in za-

loputne duri za seboj; glasen krohot nastane, ko je od-
‰el.

»Bolje se mi zdi,« pravi Premec, »da smo ujeli tega

jazbeca, kakor da bi mi kdo od‰tel sto goldinarjev.«

Samo Juri se ne smeje; srce mu pravi, da je grdo rav-

nal, in hudo ga teÏi zavest, da je on tako poniÏal in potrl
ponosnega moÏa.

»Ti se boji‰ tega pretenja?« ga vpra‰a Miha. »To je

prazen strah, verjemi mi.«

»Neumnost,« pravi Premec, »niã drugega. Dobrega ti

‰e ni storil RoÏanec nikoli niã, in kaj ti more ‰kodovati?
Meni‰, da te bo izdal? Da bo sam sebi past nastavil? O,
tako nespameten pa ni.«

»Jaz se niã ne bojim, naj me ovadi ali ne,« pravi Juri,

»ampak Ïal mi je, v srce mi je Ïal, da sem to storil; po

BES

MALO ÎIVLJENJE

pravici povem. Kaj bi dal, da bi mi on ne bil pri znamen-
ju pomagal in da bi jaz ne bil niã zavezan!«

»Potlej bi ti bil pa res nevaren, potlej,« pravi Premec.

»Toda zdaj je, kar je.«

Tako Ïalostne noãi pa Juri ‰e ni bil doÏivel. Trdo sta Ïe

spala njegova tovari‰a, ko je on ‰e vedno premi‰ljeval in
sku‰al zagovarjati svoje ravnanje. A ni se dalo, ni se
dalo, in solze so mu silile iz oãi.

BES

MALO ÎIVLJENJE

iha noã se je bila razgrnila po zemlji. Doli v Dolini

brlijo skozi zamrzla okna medle luãice; okrog peãi

pa se stiskajo ljudje in si kratijo dolgi veãer. Mo‰ki se-
kajo polena v treske in reÏejo zeljne ‰tore, Ïenske pre-
dejo in pletejo, otroci pa se igrajo sredi izbe in poslu‰ajo
stare pripovedke o razbojnikih in zmajih, o steklenih
gradovih in zakletih kraljiãnah, najraj‰i pa o divjem
moÏu, ki je hodil pred mnogo let v Prapreãe. Hud je bil
in kosmat in drva je hodil krast v gra‰ãino; toda gra‰ãin-
ski gospod mu je posvetil! Medveda je priklenil k sklad-
nici, in ko je spet pri‰el divji moÏ, sta se sprijela in vrg-
la. Ni ga sicer zmogel medved, a divji moÏ tudi ni hodil
veã krast; samo v mlinu pod gradom se je ‰e parkrat
oglasil in vpra‰al, ãe imajo gori ‰e tisto hudo muco. —
Zvedavo povpra‰ujejo otroci, ãe ‰e Ïivi divji moÏ in kje
biva, in strahoma se ozirajo po oknih, ãe bi se ne prika-
zal kar naenkrat s kolom na rami. A ni ga; pregrda mu
je cesta; goro in dol pokriva sneg, ki vedno ‰e naletava.
Dolgoãasna je taka noã, ãe te zasaãi pod milim nebom,
ko ne vidi‰ drugega kakor zimo in sneg in sli‰i‰ le eno-
liãno skovikanje sove in semtertja kak pok, kadar odlo-

BES

MALO ÎIVLJENJE

mi sneg kak‰no vejo v gozdu. Kdor le more, se drÏi
doma in peãi; popotnik pa podviza korake, da bi prej
dospel do zaÏeljenega cilja.

Takega zaÏeljenega cilja pa menda ni imel Juri, ko je

poãasi stopal proti Gorici. Mudilo se mu je tako malo, da
je celo dalj‰o pot ob gozdu ubral namesto navadne po
polju.

Dolgo se je bil mudil na oãetovem domu in natanko

je moral vse dopovedati o RoÏanãevi lakomnosti in o
zvijaãi starega Premca, zakaj hitro se je bila raznesla ta
vest po okolici. Mnogo smeha so zbudile Jurijeve bese-
de, in sam se je tudi smejal, in ãimdalje sme‰nej‰i se mu
je videl ves dogodek, kajti ima ãlovek mnogo bolj‰i spo-
min za vesele ko za Ïalostne strani svojega Ïivljenja.

Zadovoljno so Ïiveli Jurijevi star‰i poleg novega

gospodarja; in ker si je ‰la vsa hi‰a na roke, je ‰lo tudi
delo hitro izpod rok. Veselili so se vselej, kadar jih je obi-
skal Juri, in prigovarjali so mu veãkrat, naj vedno pri
njih ostane, in on je tudi Ïe premi‰ljeval, ãe bi ne bilo
najbolje kar doma ostati. Dela bi imel sicer veã ko na
Gorici, a tudi jesti bi dobil veã in nadlege take bi ne delal
doma kakor pri tujih ljudeh. Vendar ga je zadrÏeval
pomislek, da bi s tem nemara spravil svojo druÏino v
sitnosti; in nekako nerad bi tudi zapustil veselega Prem-
ca in kratkoãasnega Miha, ki se jih je bil Ïe tako priva-
dil; vse drugo bi bilo doma, a dolgãas bi bil pa tudi.

BES

MALO ÎIVLJENJE

Pozno je bilo, ko se je Juri vraãal na Gorico. Brezskrb-

no je korakal svojo pot in mislil ni menda na niã, ko mu
zadoni na u‰esa oster glas klarineta. Kaj pomeni to! si
misli Juri in obstane. Zopet zapoje pi‰ãal. To je Miha,
pravi Juri; kaj neki dela ob tem ãasu? Glas je pri‰el s
poljskega pota, ki pelje iz Doline, in Jurija Ïene radoved-
nost pogledat, kaj bi to bilo.

»Miha, ali si ti?« zavpije, ko je pri‰el blizu pota.
»Kaj pa, kaj pa,« odgovori znani glas. »âakaj, pridem

takoj k tebi.«

Kmalu se snideta prijatelja.
»Danes ne sme‰ k nam,« pravi Miha in vleãe onega s

seboj proti gozdu.

»Zakaj ne?« vpra‰a Juri.
»Îandarji so pri‰li. Ali so sami izvohali, da pri nas

prebiva‰, ali pa jim je kdo povedal.«

»Da bi se bil RoÏanec tako hitro znosil?« pravi Juri

zami‰ljen. »Glejte, glejte!«

»Trije so bili,« nadaljuje Miha. »Vrata so hoteli pod-

reti, tako razbijanje je bilo. Oãe gre odpirat, jaz sem se
pa skril. Peã je pri nas tako narejena, da brez truda iz-
makne‰ kako peãnico in zopet nazaj vstavi‰. To je vãa-
sih dobro, in jaz sem bil kar hitro v peãi. Da mi ni bilo
posebno vroãe, to si lahko misli‰. V izbi pa je kriãal Ïan-
dar nad oãetom: Kje je ubeÏnik? Kam ste ga skrili? Po
vseh kotih je ‰el: pod streho, v hlev in celo na kozolec;

BES

MALO ÎIVLJENJE

druga dva sta pa straÏila okrog. Oãe se je menda tresel
v izbi, jaz pa v peãi od samega strahu; pa ne zavoljo
sebe, ampak zavoljo tebe. Kaj bi bilo, ãe bi bil ti ob tem
ãasu v taki temi pri‰el domov! Sam angel varuh te je
pridrÏal! Saj ne vidi‰ ãloveka, dokler se ne zadene‰
obenj. Povedal nisi niã, kam gre‰; zdelo se mi je pa, da
si ‰el domov v vas. Kako rad bi te bil posvaril, da se va-
ruj, a ti zlodeji so bili povsod. Vendar sem se sreãno iz-
muznil v temi, in prav mi je pri‰la pi‰ãal, ki sem jo imel
v Ïepu, ker ponoãi dalje neso u‰esa ko oãi. âe ti je na-
menjeno, sem dejal, me bo‰ sli‰al in razumel; ãe ne, je
pa tako vse zastonj.«

»Kaj pravi‰, kam bi ‰la zdaj?« vpra‰a Juri.
»K nam nikakor ne; v Dolino pa tudi ne, tam je ‰e

nevarnej‰e. Zunaj je pa mraz, hu!«

»Ve‰ kaj?« spregovori Juri. »Pojdi ti domov, jaz bom

pa Ïe tod kje prenoãil. Jutri mi pride‰ povedat, kako in
kaj.«

»Toda kam?«
»Bodi brez skrbi! Kar pi‰ãal vzemi, zapiskaj, pa se

bova dobila.«

»Ne, jaz te ne zapustim,« pravi Miha, »in oãe bi bil

gotovo hud, ãe bi to zvedel.«

»Zmrznil bo‰,« ga svari Juri.
»Îe vem, kaj storiva,« odgovori Miha. »Jaz stopim

doli k Francetu, da dobim kako plahto, da si bova mraz

BES

MALO ÎIVLJENJE

preganjala, in nemara tudi kaj za zobe; ti pa pojdi tu doli
do Moãile v tisto jamo, ki sem ti jo bil jeseni pokazal.
Tam je najmanj mraz, in noben ãlovek te ne najde.«

S temi besedami se loãita. Juri zavije v gozd, Miha pa

proti vasi. Oprezno stopa oni proti omenjenemu kraju;
veãkrat se ustavi, zadrÏi sapo in vleãe na uho, ãe se ne
sli‰i kaka hoja; vsak ‰um ga prepla‰i, da skoãi v go‰ãavo.
Potem gre zopet dalje in se smeje sam sebi, ker je tako
stra‰ljiv. Tako pride do globokega jarka, ki deli strmo
breÏino v dva dela. V tej s smrekami in borovci gosto
zarasli grapi izvira majhna Moãila. Nekdaj je drÏala do
studenca po gozdu steza, in trhla brv nad jarkom je
priãa, da so ljudje vãasih tod hodili; a opu‰ãena pot se je
hitro izgubila, in hosta je zakrila nerodno brv. Juriju pa
je bil kraj znan. Urno se splazi po jarku doli do brvi, tam
se prime za smreko, ki je rasla ob kraju, in se spusti pod
brv. Globoko je ‰lo ‰e do studenca doli, in gosto drevje
je zakrivalo poleti prepad; zdaj pa se usuje teÏek sneg
Juriju po ramah, in upognjeno vejevje se strme spet nad
njim. Na dnu ‰umlja studenec, ki ne zamrzne nikdar in
o katerem Premec trdi, da je poleti hladen, pozimi pa
gorak. Kaka dva ãevlja nad vodo moli velika korenina iz
zemlje. Na to stopi Juri, razgrne grmovje in izgine v pro-
storni jami nad korenino. Veã seÏnjev daleã je zemlja
razpokla, in trda skala varuje od zgoraj, da se ne osiplje
prst. Vhod je zametan s snegom, kotlina pa je suha, in

BES

MALO ÎIVLJENJE

ker je ne doseÏe nobena sapica, tudi primerno topla, in
bivalo bi se za silo notri, da ni nekoliko prenizka. Pre-
mec je bil na‰el to jamo, ko je hodil po vodo iz hoste, in
tako mu je ugajala, da se je veãkrat hladil v njej, kadar
je sonce hudo pripekalo; zdaj pa je Juriju prav pri‰la.
Dolgãas mu je paã samemu na samem, in neprijetne
misli ga oblegajo. Spominja se razkaãenega RoÏanca in
reãi si mora, da je vseh neprijetnosti sam kriv. Dolgo,
dolgo ni Mihe, naposled se vendar pokaÏejo njegove
noge in za njimi ostalo telo.

»Dolgo me ni bilo, kaj?« pravi Miha.
»Dolgo,« odgovori Juri. »Oh, kak‰na zme‰njava je

doli!« pripoveduje zasopli godec. »Îandarji so pri‰li in
po vsej sili te hoãejo dobiti. Tvoje ljudi sem malo poto-
laÏil, ker so bili v velikem strahu zavoljo tebe. Vraga! Da
jim je prav pozimi to padlo v glavo! Gotovo te je kdo
ovadil.«

»Le meni verjemi,« pravi Juri, »da nihãe drugi kakor

RoÏanec.«

»Nemara da res,« potrdi Miha. »In pravzaprav je bilo

res neumno, da smo ga tako speljali. Pa kdo misli na
vse!«

Zavijeta se v odejo, ki jo je bil Miha prinesel s seboj,

in kmalu ju objame trden spanec. Ko se je zaãelo dani-
ti, ju zdrami mraz. Po kratkem preudarku skleneta, da
ostane Juri v svojem zaveti‰ãu, Miha pa gre gledat, kaj

BES

MALO ÎIVLJENJE

se godi. A komaj je bil od‰el Miha, se Ïe zopet vrne in
pokliãe tovari‰a. Ko prideta na odprt prostor, ga ustavi
in pokaÏe s prstom proti Gorici.

»Ali jih vidi‰?« pravi.
»Vidim,« odgovori Juri, zagledav‰i Ïandarje, ki so ‰li

proti Gorici.

»Niã ne bo hudega,« meni Miha. »Zdaj gredo spet k

nam, ãeravno niso dali miru vso noã. Ti pojdi kar hitro
domov, da se malo okrepãa‰ in ogreje‰; jaz grem pa za
njimi, da bom videl, kam pojdejo. âe bo treba, te pokliãe
moja pi‰ãal.«

Zelo je razveselil Juri vse domaãe, ko je pri‰el k njim,

in Miha je tudi kmalu prinesel poroãilo, da so Ïandarji
od‰li. Od takrat pa Juri ni bil veã tako brezskrben kakor
poprej, ostal mu je strah, da bi ga enkrat vendar utegnili
dobiti, in ni se upal veã prenoãiti ne doma, ne pri Prem-
cu. âez dan se mu paã ni bilo bati, naj je bil tu ali tam;
tak ãuvaj mu je bil Miha, ki je zvesto pazil na vsako ne-
varnost; a kadar se je zmraãilo, je zapustil Juri dru‰ãino
in poiskal kak‰no samotno leÏi‰ãe. Zdaj je spal na ka-
kem skednju, zdaj na kakem kozolcu, a tako varen ka-
kor v gozdni jami ni bil nikjer, in dosti strahu je prebil,
kadar so hodili Ïandarji v patroli. Kakor bi jih bil nase
vlekel, so ga iskali vselej v tistem kraju, kjer se je skrival,
in prepriãan je bil, da ga nekdo zalezuje in ovaja in da ta
ne more biti drug kakor RoÏanec. A prestreãi ga ni mo-

BES

MALO ÎIVLJENJE

gel nikoli. Nekaj ãasa je hodil na RoÏanãev kozolec leã,
ãe‰, tu ga ne bodo iskali, ãe je opraviãen njegov sum; in
res je imel dolgo ãasa mir. A ko je nekega dne lezel iz
svojega kota, ga zapazi RoÏanec. Rekel mu ni niã, a na-
smehnil se je tako grdo, da si Juri ni veã iskal tam pre-
noãi‰ãa. In ko je enkrat leÏal na domaãem kozolcu, ga je
re‰ilo samo to, da ni mogel Ïandar gori; zakaj tramovje
je bilo spolzko od vlage, in kolikokrat se je pognal moÏ,
da bi prekoraãil preãnik, vselej mu je spodrsnilo, iz ãe-
sar je sklepal, da ne pride nihãe gori brez lestve, da to-
rej ubeÏnik tu ne more biti. Mrzel pot je oblival Jurija,
ko je sli‰al, da nekdo ugovarja Ïandarju in trdi, da vajen
ãlovek lahko gori zleze. Ko pa je od‰el tej nevarnosti, je
hitro zapustil svoje zavetje ter poiskal spet svoje podze-
meljsko bivali‰ãe.

Tako se je bilo poslab‰alo Ïivljenje Juriju, in ni ga veã

zapustila neprijetna zavest, da ga preganja sovraÏnik,
kateremu ne more do Ïivega. Miha ga je tolaÏil, da se
bodo sãasoma vendar naveliãali, a vse predolgo je tra-
jala gonja, in da ga ni zadrÏevala zima, pobegnil bi bil v
goro. Kakor divja Ïival se je potikal po gozdu in ‰e ognja
si ni upal narediti iz strahu, da bi se ne izdal. Da bi bil
brez Mihove pomoãi Ïe ujet, to je dobro vedel, in sram
ga je bilo veãkrat, videti, kako trpi Miha zavoljo njega
lakoto, prebiva mraz in izpu‰ãa piãli svoj zasluÏek. Pro-
sil ga je, naj skrbi bolj zase, a pregovoril ga ni, ãeprav so

BES

MALO ÎIVLJENJE

bili Ïandarji hudo zagrozili Mihu in oãetu, naj se varu-
jeta ubeÏnika. Premca je seveda hudo uÏalilo, da kdo
misli, da bi on kakorkoli podpiral take ljudi, katere za-
kon preganja in gospoda lovijo.

»Jaz tega ne trpim, kratko in malo ne,« je dejal, »da se

tako govori o meni. Povejte mi obrekovalca, ki je raztro-
sil te laÏi, gospod KriÏan, jaz ga toÏim na krvav peãat. In
ãe bi bil jaz tak gospod, kakor ste vi, jaz bi laÏnivih govo-
ric ne poslu‰al.«

Tako je branil Premec svojo ãast, in da ni preveril Ïan-

darja, ni bila njegova krivda.

»Premec!« mu pravi KriÏan, »âim manj boste govo-

rili, tem bolje bo za vas.«

»Za pravico se jaz zmeraj potegnem,« se jezi dedec,

»naj stoji pred mano, kdor hoãe.«

»Pustiva pravico; pri vas nima dosti opravka,« ga za-

vrne Ïandar. »Ampak nekaj vam bom povedal, kar ni
treba nikomur praviti. Premec, meni se vãasih sanja, da
ste vi enkrat pri nekem znamenju nekemu ubeÏniku
pomagali uteãi. Kaj pravite vi?«

»Ha, ha, ha!« se smeje Premec, kar niã v zadregi. »Pri-

mojdunaj, to so pa res sme‰ne sanje; takih pa ‰e ne! Na
te pa ne boste niã zadeli, stavite, kamor hoãete!«

»E, Premec!« pravi KriÏan odhajaje. »Stavil ne bom

nanje, ampak ãe mi jih razloÏi le en sam ãlovek, se bova
‰e videla!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

XI.

opet je poteklo nekoliko ãasa, da niso iskali Jurija,
in prosteje je dihal v upanju, da je za zdaj konec;

pozneje se bo pa Ïe kako napravilo. Obiskoval je zopet
redno svojo rodovino in pomagal pri domaãem delu
tako, da se ni ljudem preveã kazal, ali pa je Ïivel v svo-
jem starem stanovanju pri Premcu, kjer sta z Mihom
ukrepala, da odrineta takoj spomladi na Hrva‰ko ali na
Ogrsko. Potni list bi se Ïe dobil na kako ime, dela se pa
nahaja doli dosti in denarja dosti.

»Vi ‰e ne veste, kaj se pravi Ïiveti,« reãe nekega po-

poldne Miha oblastno oãetu in Juriju. »âe se najeste
soka in zabeljene ka‰e, pa Ïe mislite, da se vam dobro
godi; kaj ne? Doli pa na Hrva‰kem, najslab‰e, kar smo
jedli, so bili Ïganci. In kak‰ni Ïganci! Kar plavali so v
masti. A tam jih malo drugaãe delajo kakor pri nas. Tu-
kaj jih kuhate kakor krompir, in na skledo za osem mla-
tiãev prideta dva odvarka; tam pa kar kotel na ogenj,
noter pa masla cel lonec, v maslo pa Ïgance! Kadar so
ocvrti, hajdi na mizo! V skledi pa gledajo tako lepo iz
ma‰ãobe kakor Ïabe iz mlake.«

»Kakor Ïabe, pravi‰?« se ãudi Premec.

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Naj me vzame, kdor hoãe,« zatrjuje Miha, »ãe jih

nismo ravno tako iz sklede lovili kakor Ïabe. Pa to je
samo jed; kaj pa denar! Koliko smo tega imeli! Da se ne
bom niã lagal, do krajcarja ne vem povedati, razume‰,
Juri, ampak v okroglem ‰tevilu: kakor rezanice ga je
bilo.«

»Koliko si pa prinesel domov?« vpra‰a oãe.
»Kako ste ãudni!« pravi Miha. »Kaj bom nosil!«
»Niã se ne boj, Miha,« pravi Premec, »pa povej, koli-

ko je bilo, da bo Juri tudi sli‰al.«

»E, kaj bi to govorili,« se brani Miha. »Doli sem imel

denarja, oãe, doli!«

»Ve‰, Juri, ko je pri‰el domov, sem stresel vse iz nje-

ga, in koliko je bilo, ugani!«

»Kaj bi ugibal!« ugovarja Miha.
»Juri, ugani!« zapove Premec, ne meneã se za sinov

ugovor.

»Ne vem, koliko bi rekel,« pravi Juri. »Recimo, deset

goldinarjev.«

»Ha, ha!« se smeje starec. »Ali si znorel? Na‰ Miha pa

deset goldinarjev! Kako more‰ kaj takega vkup spraviti!«

»Morebiti dva goldinarja,« ugiblje Juri.
»Ne ugane‰,« pravi Premec, »Ïe vidim. Jaz ne bom niã

okroglega ‰tevila povedal, kar naravnost pa natanko.
Petnajst krajcarjevje bilo vsega skupaj, niã veã in niã
manj. Ali ni res, Miha?«

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Naj bo, kolikor hoãe,« izgovarja Miha, ki se mu je to

preiskovanje sitno zdelo, »doli smo pa le roÏljali ob ne-
deljah. Samega srebra sem imel, da so se mi trgali Ïepi.«

»To je pa res,« opomni oãe. »Ves raztrgan je pri‰el

domov.«

»Za boÏji ãas!« vzklikne naenkrat Miha in skoãi po-

konci. »Juri, beÏi!« Komaj je bil izgovoril Miha te bese-
de, je Ïe nekdo trdo trkal na vrata, katera je previdni
Premec zaklepal, kadar je imel Jurija pod streho. Îan-
darji so bili pri‰li.

»Kaj pa je?« povpra‰uje starec.
»Zopet so tu,« odvrne Miha, ki jih je bil zagledal skoz

okno. Zunaj pa je razbijal KriÏan po zaklenjenih vratih
in kriãal, naj se mu odpre.

»Takoj, takoj, moÏje pravice!« vpije Premec in leze

poãasi izza mize. A vrata, sneta iz steÏajev, padejo pre-
denj, in KriÏan prilomasti v hi‰o. Po bliskovo mu ‰ine-
jo oãi po vseh kotih, toda Jurija ni. Ravno je bil Miha
nazaj zavalil peãnico, ki je bila odprla pot prijatelju.

»He, tukaj je!« zakriãi Ïandar, ki je straÏil zunaj hi‰e,

in kliãe KriÏana. Juri je bil zlezel iz peãi in sku‰al uiti v
gozd; a ko zagleda izhod po straÏi zastavljen, plane na-
zaj in izgine pod streho, kamor je peljala prislonjena
lestev. Ko priteãeta Ïandarja, je lestev leÏala Ïe na tleh,
in teÏka skrinja je zapirala vsaj za nekaj ãasa vhod pod
streho. Îandarja se posvetujeta, kaj je storiti.

BES

MALO ÎIVLJENJE

»Poãakajva, da pride sam doli,« meni eden.
»Lahko dolgo ãakava,« godrnja drugi in ogleduje, kod

bi se najlaÏje pri‰lo ubeÏniku do Ïivega. Da je podstre‰je
na drugem koncu obzidano, je vedel KriÏan, a ‰e enkrat
gre pregledat vse zidanje, ki ga prepriãa, da more Juri iz
hi‰e le skoz streho ali pa po isti poti nazaj, koder je bil
u‰el.

»Da se mi nihãe ne gane iz sobe!« zapreti Premcu in

Mihu; potem pokaÏe tovari‰u mesto, kjer ima straÏiti,
vzame lestev in jo prisloni na spodnji strani hi‰e k strehi.
Urno zleze Ïandar na streho in jo zaãne odkrivati, da bi
»izkopal jazbeca«. Opeka za opeko leti na tla, in niã ne
pomaga kletev Premãeva, ki je bil pritekel iz sobe jezit
se, da mu bodo raztrgali vso streho.

Juri pa je pod streho premi‰ljeval, kako bi se re‰il. Od

zaãetka je mislil, da ga hoãeta Ïandarja z lakoto prisiliti,
da se vda, in sklenil je mirno ãakati do noãi, a KriÏano-
va namera spremeni hitro njegov sklep.

Da je Premãeva hi‰a malo razmr‰ena in razpraskana,

temu se ‰e nihãe ni ãudil, in tudi KriÏanu se je to tako
naravno zdelo, da ni zapazil, da se nekako prepravilno
pod vrhom dve vzporedni razpoki z drugima dvema kri-
Ïata. Po teh ãrtah je bil razpoãen zid skozinskoz, in ka-
dar bi bilo Premcu pri‰lo na misel vetriti svoje podstre‰-
je, bi si bil lahko odprl lino. Ta hi‰na slabost pa je bila
Juriju znana, in ko je zaãul, da se pristavlja lestev, se za-

BES

MALO ÎIVLJENJE

vihti na stre‰ni tram, priveÏe zanj staro vrv in odvali
kamen iz zida. Toliko je bil pomolil KriÏan glavo pod
streho, da je videl, kako leze oni skoz odprtino iz svoje
jeãe. Urno skoãi z lestve doli in zakriãi tovari‰u; a v nag-
lici se ãlovek zadene ob vsako reã, in Premec je povsod
na poti, tako da se je bil Juri Ïe skril med drevjem, ko je
poãila pu‰ka. Kaj pomaga zdaj KriÏanova jeza!

»Zakaj pu‰ãate tega sumljivega ãloveka iz sobe!« vpije

nad tovari‰em, ki se izgovarja, da mu je Premec zasta-
vil pot.

»Ha, stari gre‰nik!« se obrne na Premca. »Prazen ne

pojdem danes od va‰e hi‰e. Pripravita se na pot, z
nama!«

»Zakaj pa, primojdunaj!« se huduje starec; »to bi rad

vedel. Onega pojdita lovit, ki je u‰el, onega!«

»Kaj pa na‰a kravica?« opomni mimo Miha, vesel, da

se je re‰il Juri.

»Izroãita jo, komur hoãeta!« odvrne KriÏan in, kma-

lu ju odÏeneta Ïandarja. Kdor jih je sreãal, se je ozrl ra-
doveden za njimi. »Zopet sta se kje tepla,« je dejal mar-
sikdo. »Da se starcu le ljubi pretepati se s fantini!« Ko so
pa zvedeli, zakaj ju ãaka kazen, so ju pomilovali, ãe‰, do-
brega srca sta pa le.

BES

MALO ÎIVLJENJE

100

XII.

zmed gorá, ki obdajajo Dolino, je najvi‰ja gora sv.

Florijana. Proti Dolini je lepo z gozdi obrasla; vznoÏje

ji krije borovec, vi‰je gori raste smreka in semtertja tudi
macesen; vmes pa se nahajajo veliki kosi ko‰atih kos-
tanjev. Na drugo stran pa je hribovje pusto in skalnato,
in globoko pod njim teãe zelena Sava. V nedeljo po
Binko‰tih se bere ma‰a pri Sv. Florijanu, ki je najbolj
oddaljena podruÏnica dolinske fare, in takrat pride paã
tudi dolinska mladina gori, da si ogleda cerkvico, ki jo je
stari meÏnar OÏbe, edini sosed sv. Florijana, tako lepo
opral in osnaÏil in po kateri tako ponosno priÏiga sveãe.
âe pride koliãkaj takih romarjev, se OÏbe ne zlaÏe,
trdeã, da je bila cerkev natlaãeno polna in da je pol lju-
di ‰e zunaj stalo. In kako oblastno razkazuje po svetem
opravilu cerkev duhovnemu gospodu ali kakemu dru-
gemu veljaku in ne pozabi povedati, kako ãudno se je
bilo tam zgodilo pred nekaj leti. »Krovca smo imeli,«
pravi »tistega Tineta, ki postrani hodi. Ko je bil pokril
cerkev, pa pravim, naj ‰e zvonik malo zama‰i, ki je tudi
potreben. Pa grem v hi‰o po vrv, da bi ga privezal; toda
Tine je Ïe tak, srãen, da malo takih, in v glavi se mu nik-

BES

MALO ÎIVLJENJE

101

dar ne zvrti. O, pravi, oãe, saj ni treba vrvi; na tako pri-
praven zvonik ‰e nisem naletel; ves je pri tleh. Lop! pri-
leti doli iz gornjih lin. Ali si videl, pri tleh? mi je bilo na
jeziku; a premagal sem se in zaklical: sv. Florijan, poma-
gaj! in Tine je zopet vstal. Malo bolj je ‰e postrani hodil,
a kmalu je bil dober.« Tako pripoveduje OÏbe in potrka-
va na mala dva zvona, oh! tako ganljivo, da stopajo nje-
mu samemu solze v oãi. In kaj se je bilo zvonovoma pri-
petilo, ãe je res, kar pripovedujejo Dolinci! Na goro sta
bila pri‰la, tako pravijo, dva tujca, malovredna ãloveka;
in kje se takih ne dobi? Ogledala sta si cerkev in od‰la.
Ko pa je hotel OÏbe opoldne zvoniti, ni bilo zvonov ni-
kjer. Hajdi za potepuhoma! Pri Litiji so ju dobili in zvo-
nova pri njih, ki sta izgubila seveda v taki druÏbi vse bla-
goslove. V ko‰ih sta ju nesla OÏbe in niegova Ïena Meta
v Ljubljano zopet blagoslovit.

Sama zase ne stoji gora sv. Florijana, ampak po obeh

plateh se vrste drugi hribi, komaj manj‰i od nje; in ãe
zavije‰ od cerkve proti vzhodu, te pelje steza malo navz-
dol, potem pa po ravnem skoz prijeten gozdiã, ki ga pre-
trgajo ãez pol ure hoda njive in pa‰niki po ‰irnem gor-
skem vrhu. Tu stoji na lepi trati prijazna hi‰a Peãarjeva.
S skrilo krita streha se vidi pozimi iz Doline, poleti pa
izgine za drevjem, ki je nasajeno po vrtu. Hi‰ica ni viso-
ka, a ‰iroka je in dolga. Vhod ima od Doline obrnjen, in
spredaj stoje ‰tiri visoke smreke. Kraj se imenuje Strma

BES

MALO ÎIVLJENJE

102

peã, zakaj kakih sto korakov od hi‰e je svet pretrgan
proti savski strani, in globoko doli zija velik prepad, ãi-
gar rob je na vrhu obdan s kamnito ograjo, pravim
kiklopskim zidom, brez malte sestavljenim. Kraj prepa-
da so v skalo vsekane preproste stopnice, po katerih ho-
dijo ljudje podnevi, kadar ne polzi preveã, in ãe ne ute-
gnejo ubrati dalj‰ega in varnej‰ega pota. Posebno varno
ni hoditi med tem skalovjern; zakaj prigodi se veãkrat,
da se kaka skala odtrga in zvali v prepad, in pred nekaj
leti je bilo ubilo tam — lesen kriÏ sredi pota izpriãuje —
majhno deklico pastirico, ki je pred deÏjem iskala zave-
tja pod skalo. âe pa se skala nad teboj sproÏi in jo sli‰i‰
bobneti po peãevju, Bog ne zadeni, da bi skoãil nazaj ali
pa stekel naprej: obstani ali pa korakaj mirno svojo pot,
tako pravijo ljudje, ki morajo to vedeti. Kdor se pa ne
more zanesti na svoje noge in na svojo glavo, ta naj se
drÏi kolovoza, ki pelje mimo hi‰e po ravnem in se pola-
goma zavije doli proti zeleni Savi. Na tej poti stoji pod
vrhom ‰e ena hi‰a, ·imenova. ·imen je Peãarju najbliÏji
sosed, a ãeprav stojita hi‰i komaj ãetrt ure narazen, ven-
dar ne spadata obe pod eno faro. Vrhu hriba je meja fare
Dolinske, kamor se Peãar pri‰teva, in fare sv. Andreja, ki
obsega ‰e ·imenov dom.

Tako lepe lege nima ·imenova hi‰a kakor pa Peãarje-

va. Zidana je v breg, tako da je stanovanje na eno stran
pri tleh, na drugo pa v prvem nadstropju z vhodom po

BES

MALO ÎIVLJENJE

103

stopnicah. Zemlja okrog je pusta: povsod moli skala iz
tal in izpodriva rastlinje, in kar je polja pri hi‰i, se ob-
deluje teÏko; zakaj svet visi kakor streha, in kamenje
ovira ko‰njo in oranje.

Mraz je ‰e sveãna meseca zlasti po hribih, kjer pi‰e

oster veter, in prileÏe se ãloveku gorka peã. Stopimo
malo v ·imenovo hi‰o, da se seznanimo z njenimi pre-
bivalci! Za majhne ljudi je narejena prostorna izba, in
poniÏnosti je vajena, prikloni se tedaj, ko vstopi‰, da se
ne zadene‰ ob strop. Pri veliki peãi sedi mati ·imenov-
ka in vije prejo, zraven nje pa vleãe sin ·tefan mo‰ko
tobak iz kratke pipe. Mladeniã ima kakih petindvajset
let in ni prav zdrav videti; bledi obraz in gosto poka‰-
ljevanje kaÏe, da se je bati fantu pljuãne bolezni.

»Anica!« ogovori ·tefan svojo sestro, mlado dekle, ki

je ‰ivalo za mizo. »Ali ve‰, kaj je pri Peãarju novega?«

»Niã ne vem,« odgovori dekle in ‰iva dalje.
»Ali hoãe‰, da ti povem?« nadaljuje ·tefan.
»Le povej!«
»Pa saj vidim, da me ne poslu‰a‰. — âe mi kupi‰ v ne-

deljo tobaka, pa ti povem.«

»O ·tefan, ·tefan!« se oglasi zdaj mati, »pusti kajenje

in tobak! Jetiko bo‰ dobil, bo‰ videl.«

»Kaj, jaz jetiko!« se ponese ·tefan, skoãi pokonci in se

potrka na prsi. »Le poslu‰ajte, mati, kako to grmi! Jaz
imam dvojne prsi!« Ka‰elj mu ustavi mo‰ke besede.

BES

MALO ÎIVLJENJE

104

»Nekaj imam v grlu,« pravi, ko se je odka‰ljal, »pa sam
ne vem, kaj.«

»Varuj se, varuj se!« svari mati. »In pri vsem tem tudi

dosti stane ta razvada.«

»Kaj bo teh par krajcarjev, to in pa niã!«
Zdaj se odpro vrata, in noter stopi dekle, ki jo Ïe ne-

koliko poznamo.

»O dober dan, Rozalka!« vzklikne Anica, vstane izza

mize in ji hiti naproti. »Kaj si pa ti prinesla?«

»Dober dan, mati!« pozdravlja Peãarjeva hãi ·ime-

novko. »Vi ste pa vedno tako pridni. Nekaj kolin vam
po‰iljajo na‰i.«

»Dolgo te Ïe ni bilo k nam, Rozalka!« jo kara Ïena.
»Saj tudi Anica ne pride niã k nam v vas.«
»Jaz imam ravno zdaj precej ‰ivanja,« se ta izgovarja,

»kadar bo pa to izgotovljeno, se bova videli veãkrat, ãe
bo malo odnehal mraz.«

»Danes pa res ni prav niã mraz,« se smeje Rozalka,

ãeprav ji Ïare lica od mrzlega vetra. »Ti si preveã zmrz-
la.«

»Tako rado me res zebe,« pravi Anica, drobno, bledo-

liãno dekle, ki se vidi zraven krepke, rdeãe Rozalke ‰e
‰ibkej‰a, in mislil bi ãlovek, da je ta ãedni obrazek z ve-
likimi oãmi kake preobleãene gospodiãne, a ne v pustih
hribih doma.

BES

MALO ÎIVLJENJE

105

»Rozalka!« pristopi zdaj ·tefan. »Mene pa niã ne

vidi‰?«

»O, glej ga!« pravi Rozalka. »Ali se ti tudi greje‰? Ali

te ni sram na tak lep popoldan za peãjo?«

»Kaj pa, da me je,« pravi ·tefan. »Mene pa ne bo‰ po-

vabila v vas?«

»O ne, saj vem, da sam pride‰.«
»Prav res,« pravi mati. »Doma mu je hitro mraz, gori

pa leze vsak dan. Saj se ga morate Ïe naveliãati.«

»O, zakaj? ·e kraj‰i ãas nam je; ampak doma ga po-

gre‰ate. Zato bi bilo najbolje, da pridete enkrat vi vsi
gori, potlej pa mi doli.«

»Kaj pa, kaj pa!« se smeje mati. »Hi‰o pa kar zaklene-

mo.«

»Poãakaj, ·tefan!« pravi zdaj Anica. »Meni bo pa Ro-

zalka sama povedala, kaj imajo gori novega.«

»Novega?« premi‰ljuje Rozalka. »Ne vem, kaj bi ime-

li. Kaj misli‰, ·tefan?«

»No, ali niste vãeraj dobili hlapca?«
»A, tako? Saj res! Vãeraj se nam je pri‰el nekdo ponu-

jat, in vzeli smo ga. Oãe so Ïe stari in potrebujejo poma-
gaãa, in fant bo menda priden.«

»Odkod pa je?« vpra‰a mati ·imenovka.
»Od Doline doli.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

106

»Ha, Dolinec!« se zasmeje ·tefan. »Ne vem, ãe bo kaj

prida. Doli so ljudje mehki, razvajeni; tukaj pa mora biti
ãlovek trd, Ïelezen, da ga ne prevrne vsaka sapica.«

»Tak kakor ti!« pravi mati.
»Ho, mati, kaj pa mislite?« se jezi ·tefan in se potrka

na prsi. »Jaz se le zdim tako slab, pa sem trden in bolan
‰e nisem bil nikoli. âesa pa pogre‰am, mati? Niã. Kveã-
jemu denarja, pa dekleta.«

»Bo‰ tiho!« ga posvari Ïena. »Kako pa govori‰!«
»Niã hudega, mati. Ampak, Rozalka, kadar bo zaãe-

la burja briti, bo‰ pa morala hlapcu kamilic kuhati.«

»O, ne vem; preãvrst je, priden pa tudi, tako da bomo

prav zadovoljni, ãe ostane zmeraj tak. Toda zdaj moram
iti. Z Bogom, mati! Anica, poizkusi vendar, da nas obi‰-
ãe‰.«

»Poãakaj, Rozalka,« pravi ·tefan, »jaz te spremim

nekaj ãasa.«

»O ni treba,« pravi ta. »Zunaj je mraz, le ostani

doma!«

»He! kaj se pa jaz menim! Golorok grem s tabo, ãe ni

drugaãe.«

»Nikar ne nori!« ga opominja mati, in ·tefan vrÏe

suknjo nase in hiti za dekletom.

»Rozalka, Rozalka, kaj pa tako teãe‰?« vpije za njo in

jo sku‰a dohiteti.

»Zato, ker se mi mudi,« odgovori ona.

BES

MALO ÎIVLJENJE

107

»Saj pride‰ ‰e domov. Malo no poãakaj, nekaj lepega

ti bom povedal!«

»Kar gredoã povej!«
»Rozalka, kaj pravi‰? kako ti misli‰? kaj bi ti dejala, ãe

bi ti jaz povedal, kako te imam rad?«

»Smejala bi se ti,« pravi Rozalka. »Zato pa raj‰i tiho

bodi! Saj si mi to Ïe veãkrat pravil, in niã posebno lepe-
ga.«

»Ti mi nikoli ne verjame‰!« toÏi ·tefan in jo sku‰a ulo-

viti za roko, a ne posreãi se mu.

»Kar pusti mojo roko!« pravi Rozalka. »Najbolje je, ãe

ostane pri meni.«

»Oh, kako si hudobna!«
»·tefan, pusti vendar te neumnosti,« se jezi deklica.

»Povej mi kaj pametnega, potem te bom raj‰i imela.«

»Ali me bo‰ res rada imela?«
»Res. âe to reãem.«
»I, kaj bi ti pa povedal,« premi‰ljuje ·tefan, »ko niã ne

vem, ãisto niã posebnega; samo nekaj vem, Rozalka, da
me ti nima‰ niã rada.«

V takem pogovoru sta pri‰la daleã od ·imenove hi‰e.

Skoraj sredi pota od Peãarja sem je velik studenec, iz
katerega je napeljana voda na korito. Ta studenec tudi
v najveãji su‰i ne usahne, in Peãar in ·imen gonita sem
Ïivino na vodo. Ravno je napajal PrimoÏev Juri Peãarje-
vo govejo Ïivino, ko pride Rozalka s ·tefanom.

BES

MALO ÎIVLJENJE

108

»·tefan, zdaj pa le pojdi domov,« pravi dekle, »da ne

bodo rekli tako pa tako, da postopava okrog pri belem
dnevu.«

»Kdo bo rekel! A, tam je va‰ novi hlapec, ali se tega

boji‰?«

»Prav tega. Bog ve, kak‰en ãlovek je; morebiti rad lju-

di opravlja. Kar pojdi, z Bogom!«

»Niã se ne boj, Rozalka! âe bo kaj rekel, jaz mu Ïe po-

kaÏem.«

»âe ne gre‰, bom jaz huda!« mu zaÏuga deklica, in

·tefan se poslovi. »Zveãer pridem kmalu; sli‰i‰?« vpije
‰e za njo; a ona je bila Ïe daleã in hitro je dohitela Juri-
ja, ki je tiral rogate svoje podloÏnike domov.

BES

MALO ÎIVLJENJE

109

XIII.

uri sluÏi na Strmi peãi za hlapca. Veãkrat mu je bilo

pri‰lo na misel, zlasti ko so ga zaãeli loviti, da bi gori

poskusil svojo sreão, kajti, da ga Peãar vzame v sluÏbo,
je vedel. A na zimo vendar ni hotel hoditi, in malo ga je
tudi stra‰il samotni kraj. Najbolj ga je odvraãal od te
misli stari Premec.

»Oh, Jurãek!« je dejal vãasih, »bridke solze me hoãejo

obliti, kadar tako govori‰. Kaj hoãe‰, ljubi moj, po onih
pu‰ãavah! Ljudje sami nimajo kaj jesti, in ti hoãe‰ pri
njih kruha iskati? In kak‰ni ljudje so gori! Dve besedi
spregovori vsak teden, in odgovora ne dobi‰ od takega
‰tora drugaãe, kakor ãe vanj skoãi‰. O dolgãas, dolgãas,
da se Bogu smili. In mraz je gori, mraz, da vse poka;
Miha, daj mi koÏuh s peãi! Veter pa tak, Juri! le poãakaj,
da ti povem. Samo enkrat sem bil zadnja leta gori, pa
Bog me varuj ‰e kdaj! Ko grem tako po bregu, Ïiv! mi
vzame veter klobuk z glave in ga nese doli v graben; jaz
pa za njim. Primojdunaj, Juri, tri druge klobuke sem
dobil v hosti, svojega pa ne.«

Tako je pregovarjal dedec Jurija; ko so bili pa Premca

odgnali Ïandarji, se je potikal Juri celo noã in skoraj ves

BES

MALO ÎIVLJENJE

110

drugi dan po gozdu. Z noãjo pa se je pribliÏal varno
Premãevi hi‰i; gledal je okrog sebe in pazil; vse je bilo
tiho in mirno. Splazi se bliÏe, nikjer niã Ïivega! Iz izbe ne
vidi luãi, ne sli‰i Mihovih orgel, in vrata so zaklenjena.
Juri pogleda v hlev, a tudi tu ni stare kravice, ki se je si-
cer dolgoãasila pri jaslih. ãeprav ni bil strahopeten, ven-
dar obide groza Jurija v tej samoti, in polasti se ga
grenak ãut zapu‰ãenosti. Naglo zapusti Premãevino in
hiti proti domu. Tam zve, kaj se je zgodilo, kako so od-
gnali Premca in sina njegovega. Prva misel mu je bila, da
bi se sam podal Ïandarjem in re‰il svoja dobrotnika, ki
trpita zanj. A pouãé ga, da bi to onima niã ne pomaga-
lo, ko je dokazano, da sta ga imela pod streho. Po veãerji
odide Juri in krene nehote proti Gorici. V RoÏanãevi hi‰i
zagleda luã, kar mu zbudi silen srd. Premec je zaprt, on
se mora skrivati okrog in vse zavoljo tega i‰karijota.
Hi‰o mu zaÏgem, si misli v svoji jezi. A kmalu se spom-
ni svoje nehvaleÏnosti, kako je prevaral svojega re‰itelja
in osramotil pred vsemi ljudi. Po pravici trpim, pravi
sam pri sebi in se obrne, prav se mi godi. Premec tudi ni
nedolÏen in vrhu tega, Bog ve, ãe nas je res izdal RoÏa-
nec. âe se me ljudje ogibljejo kot ubeÏnika, ali naj me ‰e
kot poÏigalca ãrtijo in zaniãujejo? Ker ni bil Juri hudob-
nega srca, ga je lahko odvrnil ta pomislek od nesreãne-
ga sklepa. A zdaj ‰ele, ko nima ne Mihe, ne oãeta njego-
vega, zdaj ‰ele ãuti, kako je sam, kako je izpahnjen iz

BES

MALO ÎIVLJENJE

111

ãlove‰ke druÏbe. Zadnjega prijatelja je izgubil, in ves
drugaãen se mu vidi zdaj rojstni kraj. Îivo mu stopi
pred oãi hi‰a na Strmi peãi in prijazni njeni prebivalci.
Tja pojdem, si reãe; domaão vas zmerom lahko vidim,
nesreãa pa me nemara tam ne bo dosegla. Zadnjiã pre-
noãi doma, ne da bi razodel komu svoj sklep, in preden
se dan zazna, vzame slovo od oãetove hi‰e in mirne vasi,
kjer je uÏil toliko veselja, prebil toliko Ïalosti.

Ko dospé vrhu gore, si obri‰e pot s ãela in se ozre

nazaj. Sonce je bilo razlilo svoje Ïarke ãez vso majhno
dolino, tisoã in tisoã drobnih biserov je lesketalo po rav-
nini, po kateri se vije Dolin‰ãica kakor srebrn pas po
belem krilu. Drugaãen prizor pa se mu pokaÏe na dru-
gi strani. Gosta megla leÏi do vrha gore, in on stoji na
meji sonãne zemlje kakor na obreÏju temnega morja.
Torej v tej megli bomo Ïiveli, misli Juri in se obrne oto-
Ïen proti domaãemu kraju. Naenkrat pa zalaja nad njim
Peãarjev pes in privabi gospodarja pogledat, kaj je. Ve-
sel je pozdravil Matija svojega znanca in ga peljal v hi‰o,
kjer je Rozalka z materjo pripravljala zajtrk. Po jedi se
hitro pogodijo. Obleke si je najveã izgovoril Juri, ker te
je bil najbolj potreben in pa mirnega bivali‰ãa. Da je od
Doline doma, to so vedeli, in da mu je Juri ime. Materi
se je ãudno zdelo, da nima niã skrinje in da je vse v ruti
s seboj prinesel, a Matija si je mislil, da je fant paã iz-

BES

MALO ÎIVLJENJE

112

birãen v sluÏbah in goste sluÏbe redke suknje. Rozalka
ni rekla niã, ne da ji je po godu in ne narobe.

Gospodar je odkazal Juriju vsakdanje delo in ga peljal

potem po svojem posestvu, da mu razkaÏe meje in pove,
kaj je tu, kaj tam nasejano. Mnogo zemlje ima Peãar, a
po ravnem je leÏi malo; gozdi so lepi in mnogo bi bili
vredni, ãe ne bi bilo tako teÏko les spravljati iz njih; njive
in travnika ni dosti, a ob gozdu in po hosti se razprosti-
rajo veliki pa‰niki, zakaj ovãarstvo daje glavni zasluÏek
Peãarju. Zraven hi‰e stoji dvoje prostornih poslopij: hlev
za ovce in goveda in skedenj s shrambami kmetskega
orodja. Vmes je vodnjak, iz katerega se napaja Ïivina,
kadar ne more iz hleva. Trikrat na dan je bilo treba na-
krmiti Ïivino. Delo na polju se ‰e ni bilo priãelo, in ker
ni bilo drugega opravka, je popravljal Juri orodje: plug,
brano, voz, zakaj spreten je bil za tako reã, in marsikaj
ga je bil nauãil Premec, ki ‰e zase ni imel denarja, nikar
da bi ga dajal rokodelcem. Od vseh strani je bil ogledal
svoje novo domovje, kod pa je bil pri‰el gori tisto noã,
ko je hodil iz Ljubljane, si ni mogel razloÏiti. Rad je ‰el
pogledat domaão vas, kadar jo je obsijalo vzhajajoãe
sonce, ali kadar se je na veãer zavijala v senco, toda ãim-
dalje manj se mu je toÏilo po njej. âez dan ni utegnil in
ni hotel postopati, zveãer pa, kadar je bilo opravljeno
delo, se je shajala vsa druÏina v hi‰i, in hitro je tekel ãas
med prijaznimi razgovori. Gospodar Matija ni bil gosto-

BES

MALO ÎIVLJENJE

113

beseden, a iz vsake besede je gledala odkritosrãnost in
dobrohotnost, ki se hitro prikupi. Zgovornej‰a je bila
gospodinja NeÏa, in ãisto materine ãudi edini otrok,
vedno vesela Rozalka. Ko je bil Juri prvi veãer v tej druÏ-
bi, se mu je zdelo, da je zopet doma, da vidi poleg sebe
oãeta in mater, in da sli‰i zopet ljubki smeh svoje sestre.
Premãeve dru‰ãine vajen je pri‰el naenkrat v ves dru-
gaãen svet. Od zaãetka je mislil, da ne bo mogel pogre-
‰ati Premca in njegovega sina, a kmalu mu je bil pogo-
vor z novimi znanci toliko draÏji in lep‰i, da se je z ne-
kako neprijetnim ãustvom spominjal nazaj prej‰njih
zabav. Svet se mu je zdel ta pomenek proti onemu praz-
nemu besedovanju, in tem hitreje se mu je priljubilo
redno, zdravo Ïivljenje, ker je bil sit do grla niãemurne-
ga pohajkovanja. Od mladih nog vedno k dobremu na-
peljevan, je bil ohranil ‰e krepostno postavo, in hudo ga
je vãasih speklo, ko je videl, kako malo je razvit pri
Premcu ãut praviãnosti. Nehote je primerjal Premca s
Peãarjem, in kako neugodno je bilo to primerjanje za
njegovega re‰itelja in dobrotnika, ki mora celo jeão zanj
trpeti! Îalilo je to Jurija, kakor boli vsakega ãloveka, ãe
mora biti hvaleÏen komu, kogar ne more ãislati.

Peãarjevi so pa tudi skrbeli zanj, kakor da bi bil do-

maã. Mati je takoj videla, da manjka Juriju perila, in brÏ-
je naroãila, kar je bilo treba, in Matija je poskrbel, da se
mu je hitro izgotovila izgovorjena obleka, »da se fant ne

BES

MALO ÎIVLJENJE

114

bo sramoval«. ·entflorijanski cerkovnik, ki je obiskoval
ob nedeljah Peãarjeve, je bil krojaã in ‰ival ljudem daleã
po pogorju, in posebno so ga cenili za irhovino; nanj se
je obrnil Matija. Klobuk je kupil Juriju, ko je imel opra-
vek pri komisiji, in dal mu je svoje visoke ‰kornje, ker so
prizadevali njemu preveã sitnosti pri obuvanju. Tako je
bil mladeniã nov od vrha do tal.

BES

MALO ÎIVLJENJE

115

XIV.

nanja Peãar ni imel z mnogimi ljudmi; najveã je
obãeval s sosedom ·imenom, ãigar sin ·tefan je

skoraj vsak dan pri‰el v vas. Prvi dan ga je Juri le malo
videl, in samo povedali so mu, kdo da je. Komaj pa so
drugega dne Peãarjevi poveãerjali, Ïe je prikadil mo‰ko
·tefan. Poznalo se je mladeniãu, da je tukaj domaã, po
vsem vedenju; saj je tudi petelin na domaãem dvori‰ãu
najpogumnej‰i, in krog domaãe hi‰e pes najhuje laja. Z
neko ponosno dostojnostjo ogovori Jurija. »Kako ti je pa
ime, fant?« ga vpra‰a.

Ko mu Juri pove svoje ime, se zasmeje ·tefan na ves

glas. »Presneta reã!« pravi, »Dolinci pa menda res ne
poznate drugega svetnika kakor sv. Jurija.«

»Sveti Juri je patron kmeãkega stanu, ·tefan, ãe ‰e ne

ve‰,« razlaga mati.

»E, pa ga slabo varuje,« ugovarja ·tefan, »ãe ne bo

drugaãe, si bomo morali drugega izbrati. Komu pa se
godi slab‰e na zemlji ko kmetu?«

»Dokler nam ni veãje sile,« meni gospodar, »hvalimo

Boga in prosimo ga ljubega zdravja!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

116

»Zdravja, oãe?« povzame ·tefan. »Presneto! Kje bodo

pa ljudje zdravi, ãe ne po gorah, kjer veter zrak ãisti in
bolezen odna‰a. Le poglejte, kak‰ni ljudje so po dolini!«
In ·tefan pogleda Jurija po strani. »Velik je paã in ‰irok,
a znotraj je votel, in vsako teÏje delo ga uÏene. Z eno
roko ga sune‰, pa pade. Kratek ãlovek in dobro podstav-
ljen, tak je za v goro, ali ni res?« Pomilovalno se je obrnil
·tefan k visokemu, suhemu Juriju, ki je klal pri peãi po-
lena.

»E, kjer sence ni, tudi grma ni,« opomni Matija.

»Toda pustimo to govorjenje, ki ne velja niã. Povej raj‰i,
ãe pojdeta z oãetom na semenj k Sv. Andreju tja drugi
teden!«

»Ne vem ‰e, mislim pa, da pojdeva.«
»Jaz ne bom mogel iti; morebiti bosta imela pa prili-

ko zame kupiti par voliãkov, mladih, da bi jih spomla-
di uãil delati. Vãasih se je tam dobro kupilo.«

»Bom Ïe povedal oãetu,« pravi ·tefan in se obrne k

Rozalki. »No, Rozalka, ti pa niã ne govori‰?«

»I, saj ne morem vmes,« odgovori dekle, »ker si ti

tako zgovoren.«

»Zakaj pa bi ne bil, dokler sem mlad? — Juri, kaj pa je

v Dolini novega?«

»Jaz ne vem niã posebnega,« odgovori Juri.
»Kaj pa je s tistim fantom — ãigav je Ïe bil? Ti ga mo-

ra‰ poznati. Od vojakov je u‰el. Ali je doma?«

BES

MALO ÎIVLJENJE

117

Juri se skloni po poleno, da bi skril rdeãico, ki ga je

oblila, ãeprav bi je pri slabi luãi ne bil zapazil nihãe.

»Niã ne vedó,« pravi, »kje je sedaj.«
»Taki so fantini,« modruje ·tefan. — »Kaj pa, tepejo

se ‰e kaj ponoãi?«

»Po malem ‰e zmeraj.«
»Da se ta navada ne da odpraviti,« pravi Matija. »Ko-

liko nesreã se zgodi ob tej neumnosti!«

»E, kaj se bo zgodilo!« se ponese ·tefan. »âlovek ima

trdo betico, da ‰e sam ne ve, kako.«

»Zdravje se zapravlja,« nadaljuje Matija. »In koliko je

vredno delo takega ãloveka, ki po cele noãi okrog ogla-
ri, ãez dan pa dremlje? âe bi imeli star‰i in gospodarji
resno voljo, bi bilo tega kmalu konec.«

»To mora biti, oãe, pa mora biti!« se brani ·tefan.

»Kar svet stoji, so hodili mladi ljudje v vas in se pretepa-
li.«

»Oh, ·tefan,« se smeje Rozalka, »kaj bi rekli oãe, ãe bi

ti zaãel naenkrat rjuti okrog hi‰e ponoãi? To je Ïe bolje,
da si modrej‰i.«

»I, presneta reã!« pravi ·tefan, »naj bi kdo drugi

posku‰al kaj tod okrog, bi se jaz Ïe postavil po robu.«

»Torej bi se?« vpra‰a Rozalka.
»No, in pa kako!« se baha ·tefan. »Po‰tenemu ãlo-

veku bi ne privo‰ãil, da mi pride v pest. Ne bi se hitro
pobral, ãe bi ga vrgel jaz ob tla.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

118

»·tefan, ·tefan,« se smeje dekle. »Ne sme‰ biti tako

neusmiljen! Kar noãe‰, da bi ti drugi storili, tudi ti njim
ne stori. Ali bi ti rad, da bi te kdo tako stresel?«

»Naj me, ãe me more! Niã mu ne branim, ampak sve-

tovati pa ni nikomur. — Smejati se moram, kadar se
spomnim, kako sem bil onega Florijana, ki je tudi tak
kakor Ïrd, lepo na tla poloÏil. S tistimi dolgimi rokami je
zaãel mahati, kakor bi orehe klatil; jaz pa se mu zakadim
pod noge, in precej je leÏal.«

Ura je odbila devet, in materi se je Ïe zehalo za ko-

lovratom pri teh vaÏnih pogovorih. Juri je dokonãal svo-
je delo in poloÏil nasekane treske na peã, da se posu‰é,
in ·tefan se je odpravljal.

»·e en ‰opek mi daj, Rozalka,« pravi pri odhodu, »da

bom bolj mo‰ki in da se bo vedelo, da sem bil v vasi!«

»Kar zunaj si ga natrgaj,« odvrne Rozalka. »V meji

menda koprive niso pozeble. — Pozdravi Anico, in ona
naj pride tudi kaj gori!«

Juri vo‰ãi vsem lahko noã in odide s ·tefanom, Rozal-

ka pa ju spremi do vrat.

»Zna‰ ti zaukati, Juri?« pravi ·tefan in zavriska tako

Ïalostno, da je Jurija smeh silil. »Zaukaj ‰e ti!« pravi Ju-
riju.

»Ne, jaz ne znam,« se brani Juri. »In kaj bi ljudi budil

iz spanja!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

119

»Nihãe ‰e ne spi; kar zaukaj! Kaj ne, Rozalka, da mora

zaukati?«

»No, Juri, pa zaukaj ‰e ti!« pravi Rozalka, »da bomo

vedeli, ãe znate doli bolje.« In Juri zavriska iz krepkih
prsi, da zazvenãi ·tefanu po u‰esih in se razlega v tihi
noãi daleã po pogoiju.

»Vriskati pa zna‰,« pravi ·tefan, »to me mora‰ nava-

diti!«

Od hleva sem pride poãasi Sultan, maha s kodrastim

repom, povoha Jurija in ·tefana in koraka za njima. Juri
zleze v svojo spalnico nad hlevom, ·tefan pa uka proti
domu, naj se mu tudi skazi vsak poskus. ReveÏ ·tefan,
si je mislil Juri, kako je vendar moãan! Rozalka pa se je
smejala ·tefanu ‰e bolj zdaj, ko ga je primerjala z Juri-
jem.

Mineval je dan za dnevom. Na sobotni veãer se je

osnaÏilo vse pohi‰tvo in pospravilo vse, kar bi preveã
spominjalo delavnika. Ob nedeljah pa je bila navada, da
je ‰el en del prebivalcev na vse zgodaj k sluÏbi boÏji k Sv.
Andreju, drugi pa v Dolino k ma‰i ob desetih. Juriju je
bilo dano na izbiro iti, kadar bi hotel; izvolil pa si je
zjutraj k Sv. Andreju, kar je bilo posebno v‰eã gospodar-
ju. Tako je prav, je dejal, mlad ãlovek se mora navaditi
zgodaj vstajati. — Poklicati ni bilo treba Jurija nikoli.
Preden je bil dan, je kladel veselo ÏviÏgaje svoji ãredi. In
ko je to opravil, opravi tudi sebe, potem pa se napotita

BES

MALO ÎIVLJENJE

120

z gospodarjem proti sv. Andreju. Ko prideta do hi‰e ·i-
menove, se malo oglasita, ãe bi ‰el nemara kdo z njima;
·imen in njegova Ïena sta se jima pridruÏila. Tema je ‰e
bila, ko zaãnejo iti navzdol; kmalu pa more oko razloãe-
vati gorske vrhove od neba, in kakor svetlosiv trak se
razpne po obzorju. Ozka pot pelje po hribu doli, ãez
nekaj ãasa pa se raz‰iri, postaja manj strma, in kmalu se
vzdigne na drugi strani griãek, ki raste tembolj, ãim niÏe
pride‰ doli; in naenkrat si v tesnem grabnu, in izgine ti
svetli pas jutranje zarje. Na desno se potem zavije pot
okrog griãa, in pokaÏe se majhna dolinica in sredi nje
bela cerkvica, obdana od nekaj preprostih hi‰. Tu je pri
Sv. Andreju. Krasno se je Ïarilo nebo, ko so dospeli pot-
niki do svojega cilja, in kmalu jih povabi zvon v cerkev.
Juri ‰e ni bil nikdar tukaj, in storilo se mu je enako, ko
je sli‰al tuji zvon in se domislil, da dolinski njemu ne
poje veã in da ne bo veã stal med znano mladino v do-
maãi cerkvi.

Ma‰a je minila, in dan se je naredil. MoÏje so stopili

vkup, da se pomenijo o domaãih stvareh, in sivi Ïupnik
nagovarja iz cerkve gredoã tega pa onega.

»Ho, ho, oãe!« pravi smeje se Peãarju. »Ali vam nisem

Ïe rekel, da nikar ne hodite iz svoje fare?«

»Gospod Ïupnik,« se izgovarja moÏ, »drugi hodijo pa

v na‰o, in vi ste tako dobri, gotovo tudi za nas molite.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

121

»O, moji Ïupljanje so sami preveã potrebni,« pravi

Ïupnik in odzdravi ·imenu in Juriju.

V lepem jutru se vraãajo na‰i znanci domov, in med-

tem ko so prej bolj tiho in molãe korakali, je razvezal
svetli dan jezik posebno ·imenu in njegovi Ïeni. Rado-
vedno sta spra‰evala Jurija o vsakovrstnih reãeh, da jima
je komaj sproti odgovarjal. Govorili so o zimi, da letos ni
bila posebno huda, o vremenu, da bo spomlad skoraj tu,
o kupãiji, da se bo dobro prodajalo, in o tem in onem,
dokler niso pri‰li domov, kjer jih je ãakal zajtrk. Rozal-
ka in mati sta bili pripravljeni na odhod, in ko so spre-
govorili par besedic, jih pride ·tefan s svojo sestro kli-
cat.

»Rozalka, danes pa mora‰ dati kitico roÏmarina,«

prosi ·tefan.

»O, kadar se gre na boÏjo pot,« meni deklica, »se spo-

dobi bolj brinje.«

»Juri ga je tudi bolj zasluÏil,« pravi mati, »ker je bil

tako priden in zgoden.«

»Vsak trud je svojega plaãila vreden,« opomni ·tefan,

»in koliko se jaz trudim, ko vaju spremljam in varujem.«

»Ali pa me tebe,« odgovori Aniãa, »da ne obtiãi‰ v

Dolini.«

»O kaj pa! Mislita, ãe posedim malo pri kupici vina,

da ne znam veã domov?«

BES

MALO ÎIVLJENJE

122

»Zna‰ Ïe, a predolgo hodi‰,« se smeje Rozalka. »Da

bo‰ pa videl, da sem jaz bolj‰ega srca, kot ti misli‰, dobi‰
eno kitico. Juri pa tudi eno.«

»Juri, zakaj pa ti noãe‰ hoditi z nami?« vpra‰a Anica.
»Ne utegnem prav,« odgovori Juri. »Preveã bi se za-

mudil doli in jaz tudi lahko vstajam.«

Rozalka prinese dva ‰opka in da enega ·tefanu.
»Juriju ga pripnem pa jaz,« pravi Anica in okiti njegov

klobuk.

»Le urno, le urno, da ne zamudimo!« priganja mati,

in mo‰ko odide ·tefan s svojimi varovankami.

Juri gre po svojih opravkih, in ko pride ãez nekaj ãasa

v hi‰o, najde Matija pri ognji‰ãu.

»Danes pa vi kuhate, oãe?« ga nagovori.
»Jaz,« mu reãe. »Ob nedeljah je Ïe tako, in vse zade-

ne ãloveka v Ïivljenju. Mati je pripravila kosilo, in jaz ga
pristavljam k ognju.« Kakor izku‰en kuhar je prestavljal
lonce, popravljal drva in priÏigal svojo pipo. Juri mu je
dona‰al vode in pomagal pri tem in onem, pred veÏo pa
se je sonãil Sultan in pomeÏikoval s svojimi dobrodu‰-
nimi oãmi. —

Popoldne pa je sonce gorko sijalo, in vidno se je tajal

sneg pod ble‰ãeãimi Ïarki. Mati in Rozalka sta se bili Ïe
vrnili iz Doline in sedeli pred hi‰o, Juri pa si je ogledo-
val z Matijem kamnitno ograjo, ko pride v vas cerkov-
nik od Sv. Florijana. OÏbe, majhen moÏiãek prijaznega

BES

MALO ÎIVLJENJE

123

obraza, je bratranec Peãarjeve Ïene in hodi rad ob ne-
deljah obiskovati svojega soseda.

»Dober dan vam Bog daj vsem vkup!« pozdravlja

OÏbe, »oãetu pa ‰e posebej par volov, materi nov kolov-
rat, Rozalki pa brhkega Ïenina. — Kje pa imate fanta, ki
sem mu moral tako hitro obleko delati?«

»Ravno gre z oãetom sem,« odgovori Rozalka.
»Ha, fant!« pravi OÏbe in ogleduje Jurija od vseh stra-

ni, kako mu stoji njegov umotvor. »Ve‰ kaj, ti si pa na
dobri zemlji zrasel; visoko si se spel.«

»Na va‰em zvoniku bi Juri lahko od tal uro navijal,«

meni Rozalka.

»Ne, tega bi pa sam sveti Kri‰tof ne mogel, Rozalka,«

odvrne OÏbe.

»E, OÏbe!« pravi mati. »Kako da bi ne mogel, ãe je pa

pisano, da je bil dvanajst komolcev visok?«

»Vse zastonj!« razlaga OÏbe. »Na na‰em zvoniku bi

ne mogel naviti ure, zato, ker nobene ni.«

»Ah, na to pa nisem mislila,« pravi smeje se mati in

povabi OÏbeta v hi‰o, da bi pokusil kolin.

»No, Juri,« vpra‰a OÏbe, »saj za Jurija sem te sli‰al

klicati — kako si zadovoljen z obleko?«

»Na vso moã!« pravi Juri. »Bolje bi ne mogla biti na-

rejena.«

»Prav ima‰!« reãe OÏbe vesel in seÏe Juriju v roko.

»Tako se mora govoriti, naravnost in po pravici. Kar se

BES

MALO ÎIVLJENJE

124

tiãe irhovine, se jaz izkusim z vsakim, naj bo, kdor hoãe,
in ãe tudi cesarju ‰iva. Le poglej, kako se ti prilega!«

»Veste, oãe,« ga podraÏi Rozalka, »Juriju menda vse

dobro stoji, ãe je le koliãkaj narejeno.«

»Dekle, dekle!« Ïuga OÏbe. »Ali si to Ïe tudi zapazi-

la?«

»Kaj bom zapazila!« pravi Rozalka in steãe v hi‰o.

Kmalu za njo pride OÏbe in izprazni svoje Ïepe. Rozal-
ki je bil prinesel lepih jabolk, oãetu poliã borovniãevca
in materi vsakovrstnih domaãih zdravil, kakr‰nih je
nabiral po gori. Zakaj OÏbe ni samo cerkovnik, ampak
tudi sloveã zdravnik. Daleã ga kliãejo ljudje k bolnikom,
in on rad pomaga, kolikor more. Zob izdere OÏbe bolje
kakor vsak drugi; ljudje menda kar zadremljejo, kadar
jim puli ‰krbine. Zdravi pa on Ïivino ravno tako dobro
kakor ljudi. Veãkrat se prigodi, da prinese kako Ïivinãe
otekel gobec s pa‰e, ker jo je gad piãil, OÏbe pa pride, je
namaÏe s ‰korpijonovim oljem, in takoj mu mora odleãi.
Arnike, trpotãevega semena, stolãenih sladkih koreninic
in drugih zdravil zoper vsako bolezen se pri njem ved-
no dobi. — Kar on meÏnari, tudi ‰e ni kupil kadila. Am-
pak smole si nabere, prave smole, kakr‰na teãe iz ranje-
ne smreke; to zakoplje potem v mravlji‰ãa in pusti dal-
je ãasa leÏati. Kadar jo pa izkoplje, ima duh lep‰i in moã-
nej‰i ko katerokoli kadilo, in OÏbe trdi, da sami sveti
Trije kralji niso prinesli bolj‰ega v dar.

BES

MALO ÎIVLJENJE

125

»OÏbe!« kara mati svojega gosta, »zakaj ne pripelje‰

Ïene s seboj?«

»Ve‰, NeÏa,« se opraviãuje OÏbe, »eden mora biti

vendar doma, da varuje hi‰o; in Ïene ne smem preveã
razvaditi, ãe ne, bo zmeraj za mano ti‰ãala.«

»Glej ga, glej ga! Le poãakaj, enkrat ti jo izpeljem, da

bo pri nas nekaj ãasa; potlej jo bo‰ pa rad pri‰el iskat in
bolj jo bo‰ imel v ãislih!«

»Moja Meta bi mi ‰e ne privo‰ãila ne, da bi malo po-

samoval.«

»Kak‰ni so vendar ti mo‰ki!« se huduje Rozalka. »Le

hvala Bogu, da nimam ‰e tega kriÏa!«

»Rozalka, nikar se ne pregre‰i!« svari OÏbe. »Naen-

krat pridejo snubci, in po tebi bo. Ali Ïe kaj prida hodi-
jo?«

»Niã kajne, oãe! Pripeljite vendar vi katerega, ãe veste

za koga!«

»Kaj pa ·imenov ·tefan? Ali je zdrav?«
»Zdrav pa, zdrav,« se ta oglasi in vstopi mo‰ko s ses-

tro Anico. Za njima pride tudi Matija z Jurijem. Îenske
so sedle skupaj, in ‰epetanja in smeha ni bilo ne konca
ne kraja.

»Zdaj jih pa le pri miru pustimo, da se nas ne lotíjo!«

meni OÏbe in prisede k mo‰kim. Kmalu se vname Ïiv
pogovor; zakaj rad je govoril OÏbe, in zdaj je bila prili-

BES

MALO ÎIVLJENJE

126

ka razprodati vse, kar se mu je nabralo skoz cel teden,
ko ni imel poslu‰alcev.

»Vi ste dosti doÏiveli, oãe,« pravi Juri, ki ga je rad po-

slu‰al, »povejte nam kaj, kako je bilo v prej‰njih ãasih!«

»O, veliko sem izkusil, veliko,« meni OÏbe in pogle-

da hvaleÏno Jurija, ki mu je tako po srcu spregovoril. To
se mu je paã malokrat posreãilo, da bi ga bil prosil kdo,
naj pripoveduje. Kar objel bi bil fanta. Popraska se za
u‰esi in po dolgem uvodu, v katerem je vse razloÏil, kar
je mislil, da bi bilo v pojasnjenje treba, preide na svoja
voja‰ka leta. Oh, kako so ga lovili in kako bi ga bili radi
imeli! Koliko ãasa se je moral skrivati in kako sreãno je
naposled pobegnil na Koro‰ko, zakaj takrat se je to ‰e
dalo, takrat, a dandanes je drugaãe.

»He, kaj!« se vtakne ·tefan vmes. »Jaz se le ãudim, da

ste se vãasih tako bali voja‰ãine. Jaz bi se pa niã ne me-
nil; bi vsaj po lepi priliki kaj sveta ogledal. Jaz se kar niã
ne bojim!«

»Vem, da ne, dokler si za peãjo. âe bi ‰lo pa zares, bi

drugaãe piskal,« ga zavrne OÏbe in pripoveduje dalje,
kako se mu je godilo po Koro‰kem, kako se je zopet po-
vrnil domov in sluÏil za hlapca rajnemu ‰entandrejske-
mu Ïupniku.

»·e to vam moram povedati,« pravi, »kako sem tam

odvadil psa meso jemati z vilic. Imeli so gospod,« pra-
vi, »Bog jim daj veãni mir in pokoj! — psa, majhno Ïival

BES

MALO ÎIVLJENJE

127

kakor podlasica, a premeteno in zvito, da niã takega.
Vse je znal belinãek, samo govoril ‰e ni, in gospod so ga
nad vse radi imeli; jaz pa niã, zato ker se je po‰ast ved-
no vame zaganjala in vpila, kadar sem bil pri gospodu.
Dobro se je godilo psiãku, ki je sedal z gospodom za
mizo; najraj‰i so ga pa imeli zato, ker je znal meso sne-
mati z vilic tako lepo kakor najimenitnej‰i gospod. Ka-
dar je gospoda kdo obiskal, vselej so kazali to psetovo
posebnost, in vsak se je ãudil. Da te vendar, meni pa ni
bilo v‰eã, da bi pes jedel kakor ãlovek; toda bil sem kar
tiho. No, in tako je pri‰el gospodov god, in od vseh kra-
jev so se zbrali Ïupniki in kaplani gospoda vezovat. Poln
hlev sem imel konj, in velika pojedina je bila pripravlje-
na. »Na, OÏbe,« pravi kuharica med ma‰o, »tukaj ima‰
kosilo, potlej ne bo ãasa!« To je Ïe prav, pravim jaz in
sedem; pes pa se k meni spravi, saj za meso je vsak pes
sleden. âakaj, belinãek, pravim, danes bo‰ moral kaza-
ti svojo uãenost, kaj, ko bi midva prej poskusila? »Na,«
reãem in mu ponudim mesa na vilicah. On lepo vzame,
jaz ga pa dregnem v gobec, da je zacvilil. Ko ga pokliãem
drugiã, Ïe ni tako rad poslu‰al. Kliãem ga, kliãem in po-
ãasi vendar prileze. Meso je le meso, si je mislil, in zo-
pet mi vzame kos. Jaz ga zopet zbodem, da odskoãi. V
tretje ga pa nisem veã pregovoril. Kar po kotih se je pla-
zil in stiskal rep med noge in cvilil, ãe sem mu pokazal
vilice. Opoldne je bila pa gostija, in jaz sem nosil vino na

BES

MALO ÎIVLJENJE

128

mizo. Beseda prinese besedo, in tako vzamejo v misel
tudi uãenega psa. Gospod se hoãejo izkazati in nabodejo
mesa. Pes je pa zraven njih sedel. Na, belinãek, pravijo
in mu pomole vilice. Kakor jih pes zagleda, pa zacvili in
skoãi s stola in zbeÏi. Gospod ga kliãejo in kliãejo, da
pride zopet. Zopet sede k njim; a ko mu pokaÏejo vilice,
popihne spet, kakor bi bil obseden. Za nobeno reã ni
hotel veã vzeti mesa z vilic. Gospoda so se komaj
vzdrÏali smeha; Ïupnik so bili pa hudi kakor sam sr‰en,
in nikoli veã ni belinãek z njimi pri mizi jedel.«

»âe bi bili pa zvedeli, kdo jim psa tako lepo uãi,« pravi

Matija, »kaj bi bilo potlej?«

»Hentaj, potlej bi bila huda ura. Zakaj gospod so bili

dobri, ‰e predobri, a nagli so bili pa tudi, ãe jih je kaj
ujezilo. Toda hitro spet dobri in veseli so bili in zapeli so,
da je bilo kaj. Pridiga jim je ‰la od rok, da nikoli tega, in
ãeprav so bili stari, so se zasukali na peti kakor vrtavka,
drugaãe kakor pa zdaj nekateri dolgoãasniki, ki jim za
vsako besedo sapa uhaja in premi‰ljujejo, ali bi presta-
vili eno nogo za drugo ali pa obe naenkrat. Moj sivec
doma je ravno tak: kadar ga izpustim na pa‰o, skaãe
srborito okrog kakor mlad kozel; kakor pa dene‰ jarem
nanj, ga ne spravi‰ nikamor veã.«

OÏbe je konãal, in Anica, ki je tudi poslu‰ala, ga po-

prosi, naj ‰e kaj pove.

BES

MALO ÎIVLJENJE

129

»Pa ‰e drugiã!« pravi OÏbe in se poslovi s povabilom,

naj oni pridejo enkrat k njemu. Juri ga je spremil do pol
pota, in njega je ‰e posebej vabil OÏbe, naj ga gotovo
obi‰ãe; tako se mu je bil prikupil mladeniã.

»Imam hru‰evca,« pravi, »bolj‰ega ko dolenjsko Ïga-

nje in orehov in medu.« In ko se ustavita, ga potrka na
ramo. »No, fant, kako ti dopade Rozalka? Ali ni kakor
jagoda? Le glej, da se ne zagleda‰!«

»Nikar se ne bojte, oãe!« odgovori Juri resno.
»I kaj bi pa tudi bilo?« reãe zopet OÏbe, ko je molãal

nekaj ãasa. »Ali nisi brhek fant? In kaj bo ta reveÏ, ta
·tefan! Na smrt naj misli, nikar na Ïenitev! O, jaz poz-
nam hitro ãloveka. V oãeh mu berem bolezen, in le
pomni me, on ne bo tlaãil dolgo zemlje. — Tukaj sva pa
napol pota; torej sreãno!«

In starec se izgubi v gozdu.

BES

MALO ÎIVLJENJE

130

XV.

rismejala se je lahkoÏiva hãerka ãemerne mamke

zime, ljuba pomlad. Sneg je gnil pod njenimi noÏi-

cami, in beli zvonãek je zapel pod grmovjem in klical s
sestro trobentico zaspane tovari‰e iz postelj. Teloh je
odgrnil odejo, in br‰ljan je krepkeje objel svojega pod-
pornika in se spel po hrastovem deblu. Celo po Ïilah
stare vrbe se je zaãel urneje pretakati sok, in komaj je
starka sproti odpirala vrata radovednemu cvetju, ki je
sililo na dan in hotelo vedeti, kaj vrabci tako kriãijo. Ti
pa so imeli velik prepir in gnali silen hru‰ã in tru‰ã.
Nekaj tujcev se je mislilo naseliti, in lastovica je letala
okrog Peãarjeve hi‰e in terjala nazaj svoje gnezdo, v
katerem so se ko‰atili kriãavi vrabci. Glejte si no! so vpili
ti domaãini, zdaj pridejo poÏeruhi, ko je vsega dosti; po-
zimi jih pa ni bilo! Kar pojdite, od koder ste pri‰li!

Delo na polju se je bilo priãelo. Kadar je bilo lepo gor-

ko, je izgnal Juri ovce razen mladiãev, da se sprehodijo,
in popasoval je tudi ozimnico, ãe je prehitro rasla in se
je bilo bati, da bo polegla.

âe‰ãe pa ni izpu‰ãal drobnice na pa‰o, dokler je bilo

hladno, in drÏal jo je tudi v hlevu, kadar je bila zemlja po

BES

MALO ÎIVLJENJE

131

deÏevnem vremenu premoãena; zakaj pa‰niki se kvarijo
in Ïivina naleze bolezni. Za jaro setev je oral njive, in z
Matijem sta delati vadila mlade voliãke, ki jih je bil ku-
pil gospodar. Po vrtu pa je obrezaval drevje in je ãistil
mahu in gosenic. Za vsako delo je imel spretno roko,
semtertja je pa tudi nasvetoval kaj novega, kar se je bilo
v Dolini Ïe izkazalo, o ãemer pa v hribih ‰e niãesar ve-
deli niso. Tako je izprosil, da si je Matija namesto nerod-
nega lesenega drevesa omislil Ïelezen plug. Veliko pri-
zadevanja je bilo treba; ko pa je poskusil gospodar
pripravno orodje, ni mogel prehvaliti ne pluga, ne Jurija.

Veliko truda je tudi stalo vode iz vodnjaka s ‰kafi do-

na‰ati v hlev, kadar je ostajala Ïivina po cele dni doma;
posebno pozimi se je veãkrat zgodilo, da ni bilo mogoãe
zunaj napajati. Juri pa je iz hrasta, ki ga je bil podrl vihar,
izdolbel korito, ga postavil v hlev in napeljal vanje od
vodnjaka sem lesen Ïleb, in veã ni bilo treba ‰kafov.

»Hentaj!« je dejal Matija, »vse pride temu fantu na

misel, in kar mu pride na misel, vse naredi.«

V ãislih so imeli Jurija pri Peãarju kakor tudi pri ·ime-

nu, kamor je pri‰el po kakem opravku.

»Od nepotrebnih besed pa Juri ne bo dajal odgovo-

ra,« je menil zgovorni ·tefan, »saj skoraj niã ne govori.
Trikrat na dan reãe »o ne« in »kaj pa«, potlej je pa v
kraju.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

132

»Juri je pridnej‰i z rokami ko z jezikom,« je dejal

·imen, in tudi Anica se je potegnila zanj, trdeã, da govo-
ri pametneje nego ·tefan.

»Oh, jaz pojdem tudi raj‰i zjutraj k ma‰i k Sv. Andre-

ju,« je dejala neko soboto zveãer Anica materi. »Dan je
tako kratek, ãe pridemo ‰ele proti dvema domov.«

»I le pojdi,« je rekla mati, »pojdem pa jaz k deseti

ma‰i.«

In Anica ni zaspala ma‰e drugega dne in medtem, ko

sta na poti moÏa pretresala vaÏne denarne zadeve, se je
pomenkovala ona z Jurijem o tisoã reãeh. Ni ji po‰lo
nikdar povpra‰evanje; vse je hotela izvedeti, ãe ima ve-
liko dela, ãe mu je kaj dolgãas, ãe je rad na gori. Zdaj je
govorila resno, zdaj ‰aljivo, da si je mislil Juri: s tem de-
kletom se je pa lahko meniti. In res mu je pri‰lo toliko
besedi na jezik, da se je sam sebi ãudil. Dozdaj je bil teh
misli, da se more zabavati pravzaprav le med mo‰kimi
in da Ïenska prijetno dru‰ãino le kazi; zdaj se mu je pa
zazdelo, da je Aniãina druÏba skoraj prijetnej‰a ko
Premãevega Miha. Tako po domaãe je govoril z njo ka-
kor le kdaj s svojim prijateljem, in ãe je primerjal Anico
z Rozalko, se mu je zdela leta nekoliko prevesela in pre-
Ïiva, in mislil si je, da bi Anica ne zasmehovala tako
hudo revnega ·tefana, ker je bolj‰ega srca. — In dobrega
srca je res Anica: njemu je podarila ‰opek za klobuk in
po poti je nabirala gredoã cvetic in spletala venãek; ko

BES

MALO ÎIVLJENJE

133

sta pa ‰la narazen, mu je naroãila, naj ga nese Rozalki.
A Rozalka ni bila niã posebno vesela, ko ji ga je prinesel.
»Anica je ‰la zarana, pa meni ni niã povedala. Zdaj
bomo morali pa sami iti,« je dejala, in usteca so se ji za-
krivila navzdol, da je bilo Ïalostno in sme‰no videti.
»No, Juri,« ga je ogovorila, »ti ima‰ pa tak ‰opek za klo-
bukom kakor metlo, da ga komaj nosi‰. Ali ga je tudi
Anica naredila?«

»Tudi,« je dejal Juri, Rozalka pa je od‰la, da se pripra-

vi za cerkev.

»Kar pojdimo, kar pojdimo!« je priganjala mater, kar

sicer ni bila njena navada.

»Poãakaj no! saj ne gori voda. Vidi‰, ravno gre ·ime-

novka s ·tefanom,« jo je zadrÏevala mati.

Ko so pa pri‰li popoldne domov, je bila Rozalka sla-

be volje. »Oh, kako je pust ta ·tefan, mati!« je toÏila.
»Vedno sili v ãloveka in tako neslano govori!«

»Pa se mu zmeraj smeje‰ in reÏi‰,« pravi mati; »pot-

lej pa misli, da ti ugaja.«

»Oh, mati, kaj pa hoãem? Ali naj ga z grdo odÏe-

nem?«

»Ne, ni treba! Ampak pogovori se kaj pametnega z

njim! Saj ni, da bi se venomer smejala.«

»Oh, veste, mati? Jaz bi ‰la tudi raje k prvi ma‰i. Zdaj

Ïe ni veã mraza, in taka lepa pot je proti Sv. Andreju.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

134

»To pa res! Po samem grabnu, kjer se ne vidi ne na

desno, ne na levo. Pri vsaki stopinji si lahko zlomi‰
nogo; v Dolino pa pride‰ z vozom, ãe je treba. Toda sto-
ri, kakor hoãe‰!«

Drugo nedeljo sta pa Ïe sami dve mamki romali v

Dolino, ko je bil mladi svet Ïe pri‰el vesel in glasen od
Sv. Andreja; zakaj tudi ·tefanu se ni ljubilo veã postav-
ljati se pri veliki ma‰i, ker ni vedel komu.

»Ti reã, ti!« je dejal stari ·imen. »Naj bijaz klical ·te-

fana s palico, ne zbudim ga v delavnik; v nedeljo pa kar
sam vstane, preden zapoje petelin.« Mladi druÏbi se je
zdela pot vedno kratka; Juri pa jo je ‰e drugaãe obraãal:
nabiral je, kadar so ‰li proti domu, vrbovih ‰ib in naga-
njal tudi ·tefana, da mu jih je rezal; deklici sta pa poma-
gali nositi.

»Ti Ïe zopet nekaj namerava‰,« je dejal ·tefan. »Kaj

pa misli‰ narediti?«

»Bo‰ Ïe videl,« odvrne Juri. Ko pride domov, posu‰i

‰ibe na soncu in si jih prireÏe za svojo rabo. Ko so pa
zveãer vsi skupaj sedeli v izbi, razgrne svojo kramo in jo
razvrsti; potem sede, napere ko‰ek in zaãne plesti. Dno
je kmalu gotovo, in delo gre hitro izpod rok. ·e malo je
treba poãakati, in Juri podari materi trden jerbas in dru-
gikrat Rozalki liãno ko‰arico.

»Juri zna vse,« so dejali.

BES

MALO ÎIVLJENJE

135

»Mene mora‰ tudi nauãiti,« je prosil ·tefan, in rad mu

je Juri pokazal, kar je sam znal in kolikor se je bil nava-
dil pri Premcu.

·tefan pa ga je imel ãimdalje raj‰i in vse mu je zaupal.

Povedal mu je, da je Rozalka njegova izvoljenka in da jo
bo morebiti ‰e letos vzel; da bi ne marala zanj, tega ‰e
misliti ni mogel. »Kaj bi pa mogla imeti zoper mene?« je
dejal. »Niã. Zdrav sem in krepak tudi. Ti si malo veãji; pa
ãe bi se poskusila za moã, ne vem, kako bi ti izhajal. Ve‰,
jaz sem ko‰ãen in v rokah sem posebno hud.«

Juri pa je dejal: »Midva se ne bova nikdar izku‰ala in

tepla, ·tefan.«

»Zato, ker sva iz enega kraja; kajneda? Toda, naj kdo

drugi gori pride! Kaj?«

»Gorje mu!« je dejal Juri, in ·tefan se je potrkal po

prsih.

Kakor domaãega so imeli Jurija pri obeh druÏinah, in

nobena vaÏnej‰a reã se ni zgodila, da ne bi tudi on do-
bil prilike izreãi svoje misli. Oba gospodarja sta bila pra-
viãna in nista hlepela po tujem blagu, niti zavidala sreãe
sosedu. Îivela sta vedno sloÏno in se podpirala drug
drugega v vseh reãeh. âe se je mudilo kako delo, so po-
magali vsi skupaj, in ãe je eden katerikrat kam ‰el, je
oskrbel tudi sosedove stvari. Tako je imel Juri tudi pri
·imenu vedno kaj dela. Anica bi bila neizreãeno rada

BES

MALO ÎIVLJENJE

136

imela lopico pred hi‰o, kjer bi ‰ivala o lepem vremenu
ali pa zapela z Rozalko kako pesem.

»Kadar Juri utegne, naj ti jo naredi!« je dejal Matija,

in ãeprav je ugovarjal Juri, da ne zna delati takih reãi, niã
mu ni pomagalo. Poskusil je torej, in ni se mu skazilo.

»Strehe ‰e nikoli nisem kril,« je dejal ·imenu, ko ga je

prosil, naj jo pride popravljat. A moÏ mu ni dal miru,
dokler ni bilo delo izgotovljeno.

Potlej si je pa mel Matija roke. »No,« ·imen je dejal,

»ali nisem rekel, da on vse zna, ãe le hoãe. — Juri!« je
pristavil, »pameten bodi in priden, kakor si bil vedno,
pa se ti bo ‰e dobro godilo!«

·tefan, ki je bil dobrega srca, se je veselil, da Jurija

tako ãislajo. Sku‰al ga je posnemati v vseh reãeh, in
star‰i so bili teh misli, da ni bil ·tefan ‰e nikdar tako
priden kakor zdaj, ko z Jurijem skupaj delata. Samo en-
krat se je bil Juri malo zameril svojim prijateljem. Vzrok
je bil kaj malenkosten. ·imen je nekaj zidal, in ker je ra-
bil vode, da bi apno gasil, naloÏi polovnjak na voz in gre
z voli na studenec. Tam natoãi in hoãe peljati domov. Ko
pa vola speljeta, steãe zadnje kolo ãez velik kamen, voz
se nagne in polovnjak, ki je bil menda slabo zavarovan,
se zvali z voza. Hentaj, kako je bilo teÏko naloÏiti ga zo-
pet! ·imen pokliãe ·tefana. Oba vzdigujeta in vzdiguje-
ta, a polovnjak se ne gane.

BES

MALO ÎIVLJENJE

137

»He, Matija!« kliãe ·imen, »pridi pomagat, pridi, da

naloÏimo!«

Matija pride, a polovnjak noãe na voz, ãeprav je ‰e

Anica pri‰la zraven in pritisnila. Kaj je storiti? MoÏje si
bri‰ejo pot in ogledujejo nesreãni polovnjak.

»Oh, skoãi kdo, skoãi po Jurija!« pravi Matija.
Hitro steãe Anica ponj in ga kmalu pripelje.
»Oh, Juri,« mu pravi, »ti si ‰e edina na‰a tolaÏba, po-

magaj nam!« —

Juri gre okrog polovnjaka in pravi: »Kar domov poj-

dite! V pol ure vam postavim sam polovnjak vode pred
hi‰o.«

»Ti sam?« se zavzame ·tefan; moÏa sta pa molãala,

nejevoljna na tako prevzetno govorjenje.

Juri pa odbije polovnjaku veho, da izteãe voda, naloÏi

potem prazno posodo brez truda na voz in hitro zopet
nalije vode.

»Tako bi bil pa tudi jaz znal narediti!« se odreÏe ·te-

fan. Matija in ·imena pa je bilo malo sram, toda nista
hotela pokazati.

»Dobra misel pride vselej prepozno!« pokima Mati-

ja in se nasmeje in za njim se smejó tudi drugi, a nihãe
tako iz srca kakor Anica.

BES

MALO ÎIVLJENJE

138

XVI.

liÏala se je Velika noã, in mnogo dela so dobile
Ïenske po kuhinjah, zakaj prazniki se morajo spo-

dobno praznovati. Juri je povijal butaro za cvetno nede-
ljo. Dve je bil naredil, eno zase in eno za ·tefana, in pre-
pletel z brinjem in br‰ljanom; deklici pa sta jih nakitili
s pisanimi trakovi. Ponosno sta jih nesla oba k Sv. An-
dreju, kjer ni imel noben fant tako lepe; nazaj grede pa
je nabral Juri gobe po drevju in jih potem posu‰il, in na
Veliko soboto so poslali ·tefana po blagoslovljenega
ognja. Ko je prinesel nazaj tleão gobo, so zanetili z njo
nov ogenj, ko je bil stari popolnoma poga‰en, in zaku-
rili pod velikim kotlom za Veliko nedeljo. Popoldne je Ïe
napol praznik. V izbi se je polnil jerbas, ki ga je bil Juri
spletel, s pirhi in vsakovrstnim pecivom, da ga ponese
Rozalka blagosloviti. Juri pa se je bil izgubil v gozd, in
dolgo ga ni bilo nazaj. Ko se je pa storil veãer, prinese
dva velika ‰opka di‰eãih cvetic materi in Rozalki za pir-
he.

»Meni pa niã?« je vpra‰ala Anica, ki je bila pri‰la v

vas, kakor zadnje dni veãkrat.

BES

MALO ÎIVLJENJE

139

»Ti vendar vse iztakne‰!« je dejal ·tefan. »Kje si le

vijolic dobil! Jaz jih toliko ãasa Ïe i‰ãem — ravno, Rozal-
ka, tebi sem jih hotel prinesti — pa jih ni bilo ‰e dobiti
nikjer. Ves sem se opraskal, ko sem lezel za njimi. Juri,
ti ima‰ nasejane.«

»Kako to vendar lepo di‰i!« je dejala mati. »Vijolica je

pa res preljuba cvetica. Tako poniÏne barve je, in tako
daleã gre njen duh. — Le poãakaj, Juri, jutri ti vrnem pir-
he, ker si se me spomnil,« in ni se mogla naduhati kras-
nega ‰opka.

Anica pa je bila Ïalostna, da ona sama ne dobi niã.

»Oh, Juri,« je dejala, »tako lepih pirhov sem ti bila pri-
pravila; zdaj pa ne vem, ãe bi ti jih dala.«

Juri se je izgovarjal, da ni vedel, da pride gori, a to je

ni potolaÏilo.

»Povej, kje si jih dobil!« je rekla; »sama si jih grem

trgat.«

»Niã se ne meni, Anica!« pravi mati Peãarjeva. »Me-

dve bova delili; ‰opek je tako velik, da ga bo obema dos-
ti. Juriju ne sme‰ zameriti, da je bil malo pozabljiv. âe
mu bo‰ pa dala pirhov, ne bo nikoli veã. Kajne, Juri?«

»I, kako pa!« pritrdi on, in mir je sklenjen.
Na Veliko nedeljo pa sta nesli obe deklici vsaka svoj

jerbas z lepim prtom pogrnjen v cerkev k blagoslovu.
Koder so dru‰ãino sreãevali ljudje, si je vse vo‰ãilo vese-
le praznike, in radost jim je sijala povsod nasproti.

BES

MALO ÎIVLJENJE

140

»Anica!« priãne Rozalka, ko se vraãajo, »ãe bi bili me-

dve skupaj doma, bi se izkusili, katera bo najprej prines-
la blagoslova domov. Saj ve‰ kaj to pomeni?«

»Katera pride prva domov, se tisto leto omoÏi; ali

ne?«

»Da, omoÏi. In ti ve‰, da sem jaz urnih nog; nemara bi

te prekosila.«

»Oh, jaz bi se s teboj ‰e izku‰ala ne,« pravi Anica.
»Ho, ho,« se smeje ona, »to le tako pravi‰. Potlej bi pa

letela kakor lastovica. Dobro, da se ni treba pehati.«

»Medve bova paã obe prvi pri‰li domov.«
»Pa res,« prevzame besedo ·imen. »Morda se omoÏi-

ta res obe ‰e pred zimo. No, presneta reã, zakaj pa ne?
Ali bi bilo to tako ãudno? Kaj, Matija?«

»Naj bo, kakor je boÏja volja,« pravi ta.
»Ve‰ kaj? Niã ãudnega bi to ne bilo. To ti jaz povem,

Matija. Poglej ju no, kak‰na fanta sta! Kakor dve smre-
ki. Dekleti pa tudi ãvrsti! Poln jerbas ti nese pet ur daleã,
ãe je treba.«

·tefan se je dvignil pokonci pri teh besedah in pogle-

dal krog sebe, ãe ga Rozalka vidi. Anica pa je zardela in
se obrnila proã; mislila je, da se Juri po njej ozira; a ta je
malo razumel vse govorjenje in mirno korakal zraven
·tefana.

Najmanj v‰eã so bile te besede Rozalki. »Oh, oãe!«

odvrne naglo, »meni se ‰e ne mudi tako hudo in Anici

BES

MALO ÎIVLJENJE

141

menda ‰e tudi ne. Kajne, Anica?« In Rozalka se ozre
nanjo. »Oh, oh,« vzklikne, »kako si pa rdeãa! Ti, ti!«

»Ker mi je vroãe,« odgovori ona, a naenkrat je spre-

gledala Rozalka in razumela popolnoma pomen ·ime-
novih besed. Za Jurijem gleda Anica, tako si je dejala, in
nejevolja jo je ob‰la. âeprav pravzaprav ni imela rada
Jurija in ni obãevala z njim prijazneje ko z vsakim dru-
gim, vendar jo je ob‰la nevo‰ãljivost, tako da je ãutila ali
vsaj mislila tako, da ima Jurija rada. âudno je vãasih srce
ãlove‰ko: spoznanje in zavest, da druge kaj zanima, da
se drugi potegujejo za to, kar je nam le malo v ãislih,
razneti tudi hladno ãustvo, in za kar se prej nismo dos-
ti menili, to cenimo zdaj visoko, zato ker je drugim v‰eã.

»Meni pa ni niã vroãe,« odgovori ponosno Rozalka,

in to je bil konec govorjenja. Molãé je stopala druÏba
proti domu, zakaj vsak je imel svoje misli. Deklicama je
potemnelo obliãje, in ãutili sta, da jima gre nekaj navz-
kriÏ. Anicaje paã dobro vedela, da njen brat nima po-
sebne cene pri Rozalki, a ãeprav je ·tefanu to tudi vãa-
sih povedala, vendar ji ni nikdar verjel. Fantu ni hotelo
v glavo, kako bi ga dekle, za katerim bi on pogledal, ne
maralo. Edini sin, si je mislil, dom gotov in tak fant! Zdaj
vem, je dejala Anica sama pri sebi, zakaj ga ne mara in
zakaj sta si z Jurijem taka prijatelja. Meni ni prinesel niã
‰opka! Prav nesreãna je bila Anica. Kako vesela je bila
pred nekaj dnevi, ko so njeni star‰i v misel vzeli, da,

BES

MALO ÎIVLJENJE

142

kadar vzame ·tefan Rozalko, bodo tudi njo omoÏili, in
da bi jim bil Juri kot zet zelo po godu. Oh, njej bi bil
tudi! Toda zdaj pa on Ïe na drugo misli. — Nemara se je
pa le ona vanj zagledala, se je tolaÏila Anica, in Juri se
niã ne meni zanjo. Saj mi je Ïe povedal, da je rad v moji
druÏbi in da rad z mano govori; Peãarjevim mora seve-
da bolj streãi. Tako se je sku‰ala pomiriti.

Rozalko so pa tudi navdajale neprijetne misli. Anica

dobi Jurija, tako si je dejala, jaz naj bi bila pa s tem pus-
tim ãlovekom zadovoljna, s tem ·tefanom! Aha, zato
hodi Anica zdaj tolikokrat k nam, da se z njim pomen-
kuje. Glejte, glejte, ne izbira slabo. Toda Juri je pa zanjo
vendar predober. In nekako zaniãljivo je premerila z
oãmi ‰ibko postavo Aniãino. To je zdaj dobro vedela, da
·tefana nima niã, prav niã rada.

Juri se je pa ãudil, zakaj je zgovornima deklicama

beseda tako hitro zastala; ker pa njemu samemu ni bilo
toliko do govorjenja, je molãal tudi on. Tako o‰aben ni
bil misliti, da je on vzrok kak‰ne zamere. Ker sta ga radi
imeli obe druÏini, je sku‰al vedno obema ustrezati; a da
bi se za katero deklico posebno brigal, se mu je zdelo
brezumno. Saj je vedel, da je le za nekaj ãasa varen, da
bo le tako Ïivel v miru, dokler ga ljudje ne spoznajo in
ne zapode, in buditi prazno upanje Rozalki in Anici, se
mu je videlo tem pregre‰neje, ker je bil njiju star‰em
hvale dolÏan. Tako ni bilo pravega veselja na ta najlep‰i

BES

MALO ÎIVLJENJE

143

praznik, skoraj nihãe pa ni vedel pravega vzroka. ·tefa-
na je to seveda malo motilo. âe ne prej, pa pozneje; saj
fantovanje je tudi lepo, si je mislil in pobiral pirhe in
ÏviÏgal in vriskal, da je bil ves hripav.

»Rozalka, ima‰ kaj pirhov?« nagovori Juri deklico, ko

sta bila sama pred hi‰o.

»Saj ti jih bo Anica dala,« mu odgovori ta na kratko.

Juri je postal in jo gledal.

»Ti si huda name,« pravi. »Zakaj pa?«
»Niã huda.«
»Zakaj mi torej ne da‰ pirhov?«
»Saj ne mara‰ za moje, ko ima‰ drugih dosti,« od-

govori Rozalka, steãe v sobo in prinese jabolk in poma-
ranã.

»Ne sme‰ biti huda, Rozalka,« pravi Juri. »Ali sem ti

kaj hudega storil?«

»Kaj mi bo‰ storil!« odgovori ona, se obrne in odide.

Skoraj vse popoldne pa jo je bolela glava.

»Prehladila se je,« je rekla mati in ji hladila vroãe ãelo.
»No, Juri, ali si Ïe pobral pirhe?« je vpra‰al Matija

Jurija.

»Rozalka mi jih je Ïe dala.«
»Kaj pa Anica?« pristavi mati. »Ta ti jih je tudi oblju-

bila.«

»Nisem bil niã doli.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

144

»Kak‰en fant pa si ti,« ga o‰teva Matija, »da se za niã

ne meni‰! O to je bilo vãasih drugaãe! Po dve uri daleã
smo hodili in ponoãi in potolãeni smo prihajali domov.
O, kje so tisti ãasi!«

»Tisti nerodni!« pokara mati. »Ali je kaj neumnej‰ega

ko tako ponoãi laziti okrog!«

»No, le tiho bodi, NeÏa, saj take sile ni bilo!« pravi

zopet gospodar. »Ampak Juri se premalo briga za to pa
za to. Ve‰, Juri, Anica ni slabo dekle in po‰tenih star‰ev
hãi. âe utegne‰, pojdiva malo doli pogledat. Jaz moram
tudi iti enkrat v vas.«

»Medve ostaneva pa sami; kajne?« se oglasi Rozalka,

ki so jo bile poslednje besede posebno ujezile.

»O le poãakajta! Ne bo dolgo, bo pa ·tefan tu!«
»Zmeraj ta ·tefan!« godrnja Rozalka, a kmalu se za-

ãuje glasno ÏviÏganje, ki je naznanjalo prihod vsakda-
njega obiskovalca.

Juri pa je ‰el z Matijem doli k ·imenovim, in med po-

tom je govoril gospodar o tem in onem, in kako misli
·imen Anico omoÏiti na dom in da ima Juri lepo priliko
priÏeniti se, ãe se malo potrudi; dobro hi‰o bi dobil in
po‰teno, pridno Ïeno; samo ·tefan se mora prej kam
spraviti. »Na Rozalko misli fant; pa ni niã kaj zdrav.
Bojim se, da ga bo enkrat zvilo. Jetika rada pobira mla-
de ljudi. Poãakajmo ‰e malo!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

145

Tako sta pri‰la k ·imenovim, veselo sprejeta od cele

druÏine.

»Ali si vendar pri‰el po pirhe?« je rekla Anica Juriju in

tako zvesto ga je pogledala, da mu je segalo do srca.
»Vem, da ti je Rozalka lep‰ih dala; pa vzemi, kar imam!«

In podarila mu je svilen robec za okoli vratu, da on ‰e

nikdar ni videl tako lepega. Branil se je nekoliko ãasa, da
je to preveã, da je predrago zanj, a moral je vzeti, in tako
prijetno sta se pogovarjala, da mu je bilo, kakor bi sa-
njal.

Za mizo je sedel Peãar med ·imenom in njegovo

Ïeno, in imeli so vaÏen pogovor o poljedelstvu in ov-
ãarstvu, o gospodarstvu in svojih otrocih, in pomenko-
vali so se tudi, kdaj bi se napravila Ïenitev, zakaj to je
bilo dognano, da vzame ·tefan Rozalko.

»Stara sta Ïe dosti,« je dejal ·imen, »ali ni res? Pamet-

na tudi, kaj? Matija, ãas je za naju, da poãijeva in mlaj-
‰im rokam izroãiva delo.«

»Dobra sta oba in pridna,« je pritrjevala mati. »Niã

hudega ne bo starim; bo‰ videl, Matija.«

»Ali je pa fant zdrav?« vpra‰uje Matija. »Tako bled se

mi vidi. Jaz se bojim, da ne bi kake jetike dobil.«

»Oh, ·tefan pa jetika!« vzklikne mati. »Le nikar se ne

boj. Jaz poznam svojega otroka: od nekdaj je bil Ïe bolj
bled in medel, pa zaradi tega ni slaboten. Trden fant je.

BES

MALO ÎIVLJENJE

146

Prav rdeãih ljudi se prej prime bolezen kakor pa bledih.
Tega se ni treba bati.«

»No, Bog nam daj zdravje vsem vkup,« pravi Matija,

»pa sreão na‰im otrokom!«

»Tako je prav govorjeno!« potrdi ·imenovka. »Zakaj

pa se trudimo na svetu, ãe ne za svoje otroke? ·tefan in
Rozalka se pa vendar tako lepo podajeta vkup, kakor bi
bila ustvarjena drug za drugega. Fant jo ima tako rad,
kakor ne vem kaj!«

»No, in ona njega tudi,« pravi ·imen.
»Ne vem prav, kako dekle misli,« pravi Peãar.
»Ha, ha, ti je ne pozna‰; jaz pa vem, kako je,« se smeje

mati ·imenovka. »Le vpra‰aj jo na kratko, pa bo‰ zve-
del.«

Tako se je govorilo pri mizi; Anica pa je vodila Jurija

krog hi‰e in po vrtu in mu razkazovala to in ono.

»Oh, pri vas je seveda lep‰e,« je dejala. »Lep‰i je kraj

in bolj‰a zemlja; pa tudi tukaj nismo v pu‰ãavi. Iz vrta
gledajo skale, pa drevje vendar lepo raste in nam da
dosti sadja in poleti prijetno senco. Na‰ studenec je
bolj‰i, ker nima tako mehke vode kakor va‰. Burje ne
uÏijemo toliko na tem kraju kakor gori, in okrog hi‰e ni
tistih nevarnih peãin. Zjutraj imamo malo megle, pa se
hitro razkadi in pozimi nas varuje hudega mraza. âe je
polje s kamenjem posuto in se teÏje obdeluje, leÏi pa
bliÏe hi‰e. Kako lep gozd imamo, to si tudi Ïe videl. In

BES

MALO ÎIVLJENJE

147

kako prijetna bo lopica, kadar se zaraste! Potlej jo mora‰
priti pogledat; in Rozalka tudi. Kako, da je ni niã doli
danes?«

»Glava jo nekoliko boli,« pove Juri.
»Revica! Jo moram pa jaz obiskati.« Hitro je tekel ãas

Juriju in naprej in naprej bi bil ‰e poslu‰al Anico, da ga
ni poklical Matija, ki se je bil poslovil.

»Rozalko glava boli,« je dejala Anica; »jaz grem z

vama, da jo malo pozdravim!«

»O, saj ni niã sile,« brani Matija. »Zdaj je Ïe gotovo

dobra.«

»Anica, kar pojdi!« pravi mati, in vsi trije se napotijo.
Doma pa je bila Rozalka zelo slabe volje; na nobeno

vpra‰anje ni dajala rada odgovora, in ubogi ·tefan je bil
ob ves pogum. OtoÏno jo je gledal; karkoli je rekel, niã
ji ni bilo prav. Ko je pa pri‰la Anica, jo je zaãela glava ‰e
bolj boleti. TeÏko ji je delo vsako govorjenje, in tako
hudo si je Ïelela miru, da sta Anica in ·tefan kmalu od-
rinila. Îalostna je bila Anica, ko je videla, kako malo je
ustregla prijateljici s svojim obiskom, a tolaÏila se je z
mislijo, da bo jutri drugaãe. Toda bilo je ravno tako, in
veã dni zaporedoma se je drÏala rdeãeliãna Rozalka tako
ãemerno in kislo kakor gorenjsko grozdje. Z Jurijem ni
govorila niã in z drugimi tudi ne dosti.

»Sam Bog ve, kaj je deklini!« je dejala mati.

BES

MALO ÎIVLJENJE

148

»Niã ji ni,« je rekel oãe. »S ·tefanom sta se nemara

sprla kakor vsak teden dvakrat, in zdaj kuha jezo.«

Juriju je bilo pa vse to velika sitnost. Vedno so mu ‰le

po glavi Matijeve besede o ·imenovih namerah, in mar-
sikaj mu je bilo zdaj jasno, ãesar prej ni zapazil. Da ga
Anica rada vidi, to je ugajalo njegovemu samoljubju, in
dobro mu je dela zavest, da vendar eno srce tudi zanj
bije. Potem se je spomnil Rozalke in njenega ãudnega
vedenja. Da za ·tefana ne mara mnogo, mu ni bila
skrivnost; a zdaj se mu je dozdevalo, da ona tudi nanj
misli. In kaj bo iz vsega tega? Kaj hoãe storiti? Na Ïeni-
tev misliti je norost. Ali naj bi ‰el proã? Toda kam? V tuje
kraje, da ne bi videl veã ne domaãih hribov, ne zelene
doline? Ne, tega ne! Da tu gori ostane, to se mu je zde-
lo namenjeno; toda Ïenitev iz glave! Da bi imel Anico ali
Rozalko posebno rad, tega si ni mogel reãi. Obe sta mu
bili enako ljubi, in s katero je ravno govoril, ta se mu je
zdela lep‰a. Lahko se mu je pa tudi zdelo vnemar pus-
titi vse te reãi in Ïiveti v prej‰nji jasni brezskrbnosti! —
Toda zakaj ne bi on uÏival sreãe, vsaj dokler je dopu-
‰ãeno? — In potlej naj pride, kar hoãe! — A deklico bi
tudi zakopal v svojo nesreão. — Ne, to se ne sme zgoditi!
In Juri je sklenil z deklicama kar najmanj obãevati in
nikdar nobene besede ne spregovoriti, ki bi se dala na-
pak razumeti.

BES

MALO ÎIVLJENJE

149

Z lahkim srcem je opravljal Juri zopet svoje vsakdanje

delo, v hi‰o je zahajal redkeje in na samem ni govoril ne
z Rozalko, ne z Anico.

»Moder fant, moder moÏ,« sta dejala moÏa.
»Skoraj premoder,« je menila ·imenovka, in tudi de-

klicama se je tako zdelo.

Rozalko je nejevolja zopet minila, in bila je zopet

prej‰nja vesela deklica, a tako samozavestno ni veã go-
vorila z Jurijem, bojeãa je postajala v njegovi druÏbi in
besed ji je zmanjkovalo. Juri pa, ki je gledal zdaj vse z
drugaãnimi oãmi, je zapazil kmalu, kako si mu prizade-
va postreãi, menda, se mu je res hotela priljubiti, ali pa
se je le njemu tako zdelo. Neobãutljiv seveda Juri ni bil,
in da je Rozalka zala, to si je moral priznati.

»Kako dekle!« je dejal vãasih. »Dolinske naj se kar

skrijejo pred njo.« In veãkrat je njegovo premi‰ljevanje
sklenila beseda; »·koda!«

Anice Ïe cel teden ni videl, in kaj bi mislil nanjo, ko je

vse zastonj! Spomnil se je je zopet, ko si je zavezoval
okoli vratu svileno ruto, njeno darilo.

»Glej ga Jurija?« ga ogovori naenkrat Rozalka, »kje si

pa kupil to gizdavo ruto? Saj ne gre‰ nikamor.«

»To sem kar tako dobil,« odgovarja Juri.
»Kje pa?« spra‰uje Rozalka, in radovednost ji raste.

»Jaz ne dobim nobene take reãi.«

»Za pirhe se vse dobi, Rozalka.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

150

»Ah, tako! Torej Anica ti jo je dala, Anica,« pravi de-

kle in se obrne in odide. Dolgo je Juri ni videl; a ko jo
zopet sreãa, se mu je zdelo, da ima objokane oãi. In tako
milo se mu je storilo, da bi se kar razjokal in stekel za
njo in ji povedal, kdo da je, kak‰en ãlovek, kako malo
vreden, da le koliãkaj misli nanj. A bal se je posledic take
izpovedi. Morebiti bi ga dali takoj proã, ãe bi zvedeli, da
ga i‰ãejo Ïandarji; in sku‰al je tudi preveriti, da se pa
nemara moti, kar se tiãe Rozalke.

BES

MALO ÎIVLJENJE

151

XVII.

eãarjevim se je od zaãetka pametno videlo, da ne sili

Juri domov. Ko pa je pre‰lo nekaj mesecev, ne da bi

bil izrekel tak‰no Ïeljo, so se zaãeli ãuditi, in ker so
mislili, da si ne upa prositi, so ga nagovarjali sami, naj
obi‰ãe ãez toliko ãasa zopet svoje domaãe. Juri pa ni
maral, ãe‰, da mu ni niã dolgãas, da se mu niã ne toÏi po
domu. Malo preveã je sam svoj, so dejali in ga pustili pri
miru. A zavzeli so se zopet, ko ni hotel iti k Sv. Florija-
nu v nedeljo po Binko‰tih, kadar je gori veliko sveto
opravilo. Cerkovnik OÏbe je bil vse posebno povabil, in
sobotni veãer sta nesli dekleti lepih vencev in cvetlic v
cerkev. Vse je hotelo biti pri opravilu, in mati je rekla:
»Juri, jutri bo‰ pa lahko govoril s katerim svojih znan-
cev. Dolinci mnoÏiãno pridejo k Sv. Florijanu.«

»Jaz pojdem raj‰i kakor po navadi,« pravi Juri.
»O kaj ‰e! Le pojdi gori! Saj ‰e nisi videl cerkvice nik-

dar tako olep‰ane. Naj gre jutri sam oãe k Sv. Andreju.«

»Ne, mati, jaz grem res raj‰i zjutraj. Naj pa oãe gredo

gor!«

»E, kaj bi se branil!« pravi Matija. »Le pokaÏi se,

kak‰en si. Ali se sramuje‰, da pri nas sluÏi‰?«

BES

MALO ÎIVLJENJE

152

»Kaj se bom sramoval. SluÏba tu kakor tam.«
»No, silil te ne bom. Pojde‰ pa sam k Sv. Andreju.«
Kaj mu je neki, da je tako ãuden! so mislili vsi, Rozal-

ka pa je bila posebno nezadovoljna. ·ele drugi dan se je
umirila, ko je videla Anico zraven sebe v cerkvi in se
overila, da Juri ni ‰el k Sv. Andreju zaradi nje.

Sv. Florijana gora pa je polna prazniãnih ljudi, in po-

mlajen skaãe stari OÏbe semtertja. Zdaj teãe s kadilnico
po oglja, zdaj v zvonik nad zvonca, zdaj o‰teva srbori-
te fantine dolinske.

Tu ti‰ãi eden v zvonik: »Ali smem iti gori v va‰ dim-

nik piskre pome‰at?« — »Bo‰ piskre me‰al, sitnosti!« se
huduje OÏbe. »Da mi doli pade‰!« —

»Koliko daste, oãe, pa skoãim doli?«
A cerkovnik se zaniãljivo proã obrne. »Poredni pagla-

vec!« pravi. »Palico bom vzel, bo‰ pa drugaãe skakal.« —

Tam na trati stoji nabit moÏnar, ki ga je treba sproÏiti.

Okrog je zopet polno nagajive mladine.

»·estico mi dajte, oãe!« nagaja zopet mlad sitneÏ, »pa

sedem na moÏnar, kadar boste sproÏili, ali pa ga v roki
drÏim.« A OÏbe se malo meni za take besede in le gle-
da, kako bi zvi‰al slavnost tega dneva.

Proti poldne je Ïe bilo, ko se je po konãanem opravi-

lu mnoÏica zaãela razgubljati z gore. Juri je prav Ïivino
napajal in opravljal, kar priteãe Rozalka.

BES

MALO ÎIVLJENJE

153

»Oh, Juri, Juri, pojdi ·tefanu pomagat! Hudo se mu

godi.«

»Kaj pa je?« vpra‰a Juri in hiti za njo.
Ko prideta blizu pota, ki se zavije proti Dolini, se za-

sli‰i kriãanje ·tefanovo: »Ti zlodej, ti! Ti vrag! Ali bo‰
izpustil?« in ko prideta zraven, je leÏal ·tefan na tleh, in
neki fantin ga je obdeloval s pestjo, ‰e drugi je stal zra-
ven in se smejal. Juri odvali hitro fanta raz ·tefana, in ko
se tovari‰ zaÏene vanj, pomeãe mlada razsajalca po bre-
gu in jima preÏene poÏeljenje po pretepu. A komaj je
·tefan prost, skoãi za onima dvema in po bregu bi bil
tekel za njima, da ga ne obdrÏi Juri s silo.

»Ta sodrga dolinska!« se huduje ·tefan, in kri mu teãe

iz nosa in iz ust po raztrgani obleki. »Taki paglavci se
pridejo gori pretepat. Hu, naj ga ‰e enkrat dobim! No,
pomnil me bo, mislim!«

»Pusti jih, ·tefan,« opominja Juri. »Kdo se bo peãal s

takimi pobalini!«

»·e enkrat naj mi pride v pest! Glavo mu presuãem,

da bo v Dolino ‰el, pa Sv. Florijana gledal. Taka Ïaba!«

»I kako pa, da ste se zaãeli rvati?« vpra‰a Juri.
»I kako Ïe? Saj tak ãlovek s tem namenom gori pride,

da bi razgrajal.«

»Zakaj si jih draÏil, ·tefan?« pravi Rozalka. »Vidi‰!«
»Kdaj sem jih draÏil?«
»Zabavljal si jim; pa sem ti branila.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

154

»Niã jima nisem rekel. Samo toliko sem dejal: »Fan-

ta, ali vama pot pokaÏem?« Pa sta bila precej huda. Jaz
si pa tudi ne pustim vsega reãi.«

»Ti si rekel: ,Danes je cesarjev god, in zbil enemu klo-

buk z glave.’«

»Kaj pa je to takega? Kaj pa je oni rekel? Ali ni tebi

dejal: ,Dekle, nesi fanta domov, ãe ne ti ga vzameva.’
Potlej smo pa skoãili vkup. Dva sta bila proti enemu, pa
komaj sta me zmogla. Pa bi me ‰e tudi ne bila, ãe bi se
ne bil spotaknil.«

Juri je peljal potolãenega ·tefana, ki se je tudi Rozal-

ki smilil, domov, ga pomiloval in tolaÏil.

»Zakaj nisi prej mene poklical?« je dejal. »Bila bi jima

Ïe pokazala.«

»Oh, saj res!« tarna ·tefan. »Pa sem mislil, daju uÏe-

nem sam. In bil bi ju tudi, da nisem padel.«

»Drugiã jima vrneva,« pravi Juri, in hvaleÏno mu stis-

ne ·tefan roko. Naprej in naprej pa je govoril o svojem
ma‰ãevanju in koval naklepe, kako bi nesreãna fantali-
na privabil zopet na goro. »Da bi ju le prehudo ne zde-
lal!« je dejal. »Jaz imam trdo pest, zato si ne upam uda-
riti z vso moãjo. To me zavira. Seveda, ubij zlodeja, pot-
lej ima‰ pa sitnosti!«

Popoldne pa so ‰li, to je bila Ïe taka navada, obiskat

starega OÏbeta. Tudi ·tefan je pozabil svojih boleãin,
samo da spremi Rozalko. OÏbe je bil Ïe zopet sam s svo-

BES

MALO ÎIVLJENJE

155

jo zakonsko druÏico. Vesel je pripovedoval, kak‰na je
bila pridiga in kako slovesna ma‰a.

»Tole mora iti ‰e danes v zrak!« je dejal in pokazal

zavitek smodnika Juriju. »Dva funta ga je, pa niã ni, ãe-
prav goro raznesem. Ali zna‰ ti moÏnar nabiti?«

»Znam,« odgovori Juri.
Zakaj OÏbe je sicer rad streljal, a nekak strah ga je

prevzel vselej, kadar je nabijal. »SproÏi naj se vrag, pa
imam!« je dejal, in kadar je zaÏigal, se je skrival za dre-
vo in odskakoval tako daleã proã, da se je vse ãudilo nje-
govim starim nogam. Juri pa je bil streljanja vajen in
trdo je nabil moÏnarãek z Ïaganjem in kamenjem, in ko
je poãilo, je udaril OÏbe dlan ob dlan: »Vsa dolina se
mora zganiti, tako je zagrmelo!«

Ko je bil razkazal vse znamenitosti, je peljal goste v

svojo nizko hi‰ico, kjer je bila Ïenica Ïe pogrnila mizo in
jo obloÏila z jedili in pijaão. Vina in mesa je bil dobil od
farne vasi, vse drugo pa je bil domaã pridelek. Do poz-
nega mraka so se veselili med seboj. OÏbe je zopet pri-
povedoval dogodke svojih mladih let, kako je pastirjeval
in kravaril doli v gra‰ãini, kako hud je bil gospod, tako,
da se ga je vse balo; a njega je imel rad, ker je bil pogu-
men fant. Mladi gospod je pa ‰tudiral nekje daleã in je
pri‰el malokdaj domov. Kadar je bil pa doma, je hodil
okrog ves bel, vso obleko je imel belo kakor kak Hrvat.
OÏbeta je pa to jezilo. Kaj bi se kdo paãil, ãe ni treba!

BES

MALO ÎIVLJENJE

156

Gra‰ãinskega bika pa ‰e bolj; kar sivo je gledal in pihal
je, ãe je pogledal beli gospodiã v hlev. »Jaz sem pa tiho
bil,« pravi OÏbe, »pa na priloÏnost ãakal. Pa vzame en-
krat mladi gospod pu‰ko in odide po cesti kakor na lov.
V belih hlaãah na lov! No, pa saj ni hodil v hosto; v vasi
je bilo neko dekletce, drobna reã; pa so rekli, da tja lazi.
Jaz pa ne vem, ali je bilo res ali ne; zato niã ne reãem.
Proti vasi je ‰el, in jaz sem bil ravno v hlevu. Ti nerod-
nost, ti! takrat se mi pa bik odtrga. Kakor Ïiv vrag dere
Ïival za gospodom. Gospod pa vrÏe pu‰ko iz rok in beÏi
kakor tristo zajcev. Gospa zagleda fanta, ki je tekel po
polju, in zaãne kriãati na Ïive in mrtve; jaz sem pa tudi
vpil kakor hribovska kola: »JoÏek, vaha! JoÏek, vaha!« in
dirjal po bregu. Îival je bila gospoda Ïe do Dolin‰ãice
prignala; kar niã se ni mladeniã tam pomi‰ljal, ampak v
vodo se je zagnal, na‰ JoÏek pa za njim. Na oni strani je
bilo nekaj dreves, za tiste je gospod skoãil, da sem jaz
odgnal sitneÏa. Bele obleke pa ni niã veã nosil, in kak‰na
je tudi bila! Jaz sem se pa smejal na tihem.«

»Navihani ste bili, oãe, navihani, ko ste bili mladi,«

pravi zvesti poslu‰alec Juri. ·tefan se je pa zmeraj po
malem hudoval nad dolinskimi fanti in pravil, kako je
dva mikastil in davil. Anice ni bilo zraven, Rozalka pa,
ki je bila pri‰la z materjo, je bila vesela in se je smejala
na ves glas zdaj OÏbetu, zdaj ·tefanu.

BES

MALO ÎIVLJENJE

157

Ljudje, ki malokdaj vina pokusijo, se hitro omamijo,

kadar ga pijejo. Kolikor dalje je sedel za mizo ·tefan,
toliko hrabrej‰i je postajal. Kriãal je in metati se je hotel
z Jurijem, ki ga je komaj miril. Toliko gostobesednej‰i je
bil pa tudi OÏbe; ãimdalje hitreje mu je tekel jezik, in
zdaj mu je to pri‰lo na misel, zdaj to.

»·e eno kupico, Juri!« je vpil. »·e eno! Niã ne poma-

ga, ti mora‰! Ti si moj fant, pa ubogaj in pij! Tak fant, he!
In, Rozalka, ‰e ti pij! Kaj se drÏi‰, kakor pepelniãna sre-
da; pa takega fanta ima‰ pri sebi!«

»Ali bo‰ vendar tiho!« svari Ïenica Meta zgovornega

moÏa.

»Ti bodi tiho, Metka, ti! Jaz vem, kaj govorim. Kaj,

mati Peãarjeva, ki ima‰ tako hãer? Poslu‰aj ti mene, kaj
ti pravim! Stara‰ se Ïe; pa ne zameri! Meni se ravno tako
godi. Gospodarja bo treba pri vas, novega, mladega.«

»Molãi vendar,« ga miri zopet Ïena. »Oh, NeÏa, lepo

te prosim, nikar ga ne poslu‰aj; saj ne ve, kaj govori.
Vinjen je Ïe.«

»Kaj, vinjen! Niã vinjen,« vpije OÏbe. »Juri, ti pij, da

bo‰ enkrat gori gospodar. Ti mora‰ biti mladi Peãar in
nobeden drugi.«

Rozalko je bilo hudo sram, ko je preveseli OÏbe tako

govoril, tudi mati se je le prisiljeno smejala, in obe sta se
odpravljali domov. ·tefana je bila pa pijaãa ‰e bolj pre-
vzela ko OÏbeta. Glavo si je podpiral na mizi; kaj pa se

BES

MALO ÎIVLJENJE

158

govori, tega ni natanko razumel; nekoliko se mu je san-
jalo, da OÏbe ne govori prav.

»Ho, ho,« je zagodrnjal, in glava mu je omahnila.

»Gospodar pri Peãarju, ho, jaz, pri Peãarju pa Rozalka,
gospodar, ho!«

»Ti seveda!« kriãi OÏbe. »Kaj bo‰ ti! Boga zahvali, da

si ‰e na svetu, pa tiho bodi!« In ·tefan je bil res tiho, ker
jim je bil zaspal. Z veliko teÏavo so ga spravili pokonci,
in Juri ga je peljal potem zopet domov. Drugi dan pa je
leÏal ·tefan, zdelan od vina in od poboja, in hudo mu je
bilo.

Peãarka pa je povedala svojemu moÏu, kaj je govoril

OÏbe, in kar niã ni bilo Matiju v‰eã. »OÏbe je norec, ka-
dar je pijan,« je dejal. »To ni vse skup niã. Fantje dober,
to je res; pa kdor je dober hlapec, ni vselej dober gospo-
dar. Kdor nima niã, ne bo znal nikoli denarja varovati in
prav obraãati. Bog ve, kakih ljudi je; kakor bi se jih sra-
moval, tako se vede. Pri ·tefanu ostanemo! Ne mudi se
pa ‰e niã; naj le ãaka, jaz ‰e nisem tako star.«

»A s ·tefanom se Rozalka niã kaj ne razume,« pravi

mati.

»Kaj to! To se s ãasom vse poravna. Zakoni, ki so pre-

veã zaÏeleni, mnogokrat niso dosti prida.«

»Kaj pa, ãe bi vendar na onega mislila?«
»O, seveda! Prepametna je, in on tudi premoder. Vãa-

sih je celo osorna proti njemu, da sem jo Ïe pokaral.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

159

»Naj Bog obrne, da bo prav!« je sklenila mati in opa-

zovala od zdaj natanãneje mlada ãloveka; a niã poseb-
nega ni mogla opaziti.

·tefan pa je leÏal doma bolan, in Juri ga je obiskal ta-

koj drugi veãer.

»Saj meni ni niã,« je dejal bolnik. »Zdrav sem kakor

riba, a me ne puste iz postelje. Jutri pa Ïe pridem gori.«

»Poãakaj ‰e malo, da bo‰ trdnej‰i,« mu je prigovarjal

Juri.

»O, kaj se menim! Tako ti povem, Juri, pa ne da bi se

bahal, kleãé si upam vreãi tistega zabavljivega Dolinca;
samo da bi se s hrbtom kam naslonil.«

»Enkrat mu bova Ïe pokazala. Le potolaÏi se!«
»Ali mu bova? Tako je prav. âe sva midva vkup, koga

se pa bojiva? Kaj?«

»Kaj bi se bala!«
»Ha, saprmu‰ã! Naj le pride, kdor hoãe: midva sva

dva. Ve‰, Juri, jaz imam tebe rad.«

»Jaz pa tebe tudi.«
»Bo‰ videl, kako bova lepo gospodarila na Strmi peãi.

Saj mislim, da bom kmalu gori, morebiti ‰e letos. Ob
nedeljah pojdeva pa vãasih v Dolino pogledat z Rozal-
ko. Malo mora ãlovek piti, da je bolj hud. Potlej bova pa
videla, ãe se naju bo kdo lotil. Prav lepo bo, bo‰ videl, ãe
se ne priÏeni‰ prej kam. Kaj?«

»Ni ‰e sile. Za to je ‰e ãas.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

160

»Zdaj mi pa ‰e povej, kako sem pri‰el snoãi domov!«
»I, lepo. Jaz sem te spremil.«
»In nisem niã nerodnega govoril, Juri? Kaj? Da bi bil

zabavljal ali kakorkoli?«

»Niã. Kaj bi zabavljal!«
»Ve‰, malo sem bil vinjen, pa ne zelo; samo toliko, da

sem bil dobre volje, pa niã veã. Oh, kak‰en je bil pa
OÏbe! Kakor slama, kaj? Tako trdega ‰e nisem videl. In
kako je vpil! Kaj je Ïe govoril? Niã veã se ne spominjam.
Nad teboj je prav kriãal. Pa se nista sprla?«

»O ne!«
»Pa Rozalko je imel v mislih. To ‰e vem. Kaj je pa de-

jal, pa ne vem. Tako ãudno se mi je potlej sanjalo,« pravi
·tefan in drgne glavo, »prav ãudno! Ve‰, Juri, kakor bi ti
hotel gospodariti gori na Strmi peãi.«

»Jaz? Kaj ti hodi na misel! Meni se kaj takega ‰e sanja

ne.«

»Ha, ha, saj je res neumno. Jaz sem Ïe skoraj Ïenin, in

Rozalka menda nala‰ã nekoliko nasprotuje. Ali nisem
dobro izbral, Juri?«

»Bolje ne bi bil mogel.«
»Res je to. Jaz tudi tako mislim in rad jo imam, in kar

niã hudo ji ne bo pri meni.«

Drugi dan je pri‰el ·tefan zopet v vas, bolj bled ko

navadno, in Rozalka je bila posebno vljudna proti nje-
mu. Zato je bil tudi ·tefan vesel in je mnogo govoril.

BES

MALO ÎIVLJENJE

161

Rozalka mu je pomagala; a kadar je zaãel govoriti o Ïe-
nitvi, in to mu je vedno in vedno prihajalo na jezik, je
njej zastajala beseda, ali je pa sku‰ala govor drugam
obrniti. ·tefan pa ni odnehal. »He, mati!« je dejal. »Kdaj
napravimo svatov‰ãino, kdaj?«

»Kadar hoãeta,« se smeje mati.
»No, Rozalka, govori!« priganja ·tefan.
»O jaz se ‰e nisem niã naveliãala dekli‰kega stanu.«
»A jaz sem se Ïe. — Oh, oãe, poglejte, kako je sitna!«
»Pa res je,« pravi ta. — »Toda, ·tefan, uÏivaj ‰e nekaj

ãasa fantovski stan! Potlej ti bo ‰e hodilo na misel, ko
pridejo skrbi in delo, in pomisli, da mati bolje kuha nego
Ïena. Pozdravi se tudi ‰e malo; bolehen se mi vidi‰.«

»O seveda! Kar recite, da bo kmalu poroka, pa boste

videli, kako bom potlej zdrav!« Tako je govoril venomer
·tefan, kadar je pri‰el v vas. TolaÏili so ga z obljubami;
le Rozalka mu ni niã obetala, zato je bil ·tefan tudi po
pravici hud.

»Povej vsaj kak ãas, naj bo Ïe, kadar hoãe!« jo je silil;

a niã ni hotela reãi in niã povedati; le to je dejala, da naj
ãaka. Slabe volje je bil ·tefan. »Meni‰, da si sama ti na
svetu?« se je hudoval.

»O vem, da ne!«
»Pa se tako drÏi‰ kakor oné, kakor star kolovrat!«
»Tvoje primere so kakor iz Svetega pisma,« se je sme-

jala Rozalka.

BES

MALO ÎIVLJENJE

162

»Kaj ni res? Ti misli‰, da sem nate navezan in da no-

bene druge ne poznam. He, Rozalka, ãe bi jaz hotel —«

»A tako, ·tefan?« se zavzame poredna Rozalka. »Pri

drugih tudi oglari‰? Glejte, glejte! Dobro, da vem. Zdaj
se mora‰ pa vendar spokoriti!«

»Rozalka, bodi pametna in poslu‰aj me!«
»Saj te Ïe celo popoldne, a ne pove‰ nikdar niã nove-

ga. Zmeraj iste litanije.« Tako je ‰lo naprej in naprej, in
nezadovoljen se je vraãal ·tefan domov. Doma pa je bil
pust kakor prisad in se jezil na vse Ïenstvo sploh in na
Rozalko posebej. Mati mu je hladila srãne rane. »Niã ne
maraj, ·tefan!« je dejala. »Ne bo ti dolgo nagajala. Toda
nikar se ne jezi! Jeza ti ‰koduje; zato si vedno bolan.«

»Kaj imate vedno ta bolan pa bolan!« se je hudoval

·tefan. »Neprenehoma moram to poslu‰ati. Kamor
grem, povsod sli‰im: ,Oh, kako si bled! Ali si bolan? Kaj
pa ti je?’ Vsaj doma me pustite pri miru!« In vzel je klo-
buk in pozno v noã ‰ele je prika‰ljal domov.

Ubogi ·tefan! Niã ga ni veselilo veã. Redkeje je hodil

k Peãarjevim in tam je veãkrat samo Jurija poiskal. V
njegovi dru‰ãini je bil rad, njemu je toÏil svoje teÏave,
njega je spra‰eval, kaj Rozalka o njem govori in kaj dru-
gi, kaj bi ukrenil, da bi Rozalki ugajalo, in ãe je res tako
bolan videti. In Juri, ãigar odloãno govorjenje in mo‰ko
vedenje je ·tefan vedno obãudoval, ga je znal najbolj
potolaÏiti in mu zopet navdahniti novega poguma. Kako

BES

MALO ÎIVLJENJE

163

moÏato pa je tudi govoril Juri! »·tefan!« mu je dejal,
»nikar si ne greni Ïivljenja! Kaj bi vzdihoval kakor otrok,
ki se ‰ibe boji! Kaj nisi fant? Poglej hribe tod okoli pa
dolino spodaj! In ãe se ti poljubi, poreãe‰: danes grem
sem in jutri tja; pa gre‰, zato ker si prost. Boga zahvali!
Zakon te pa zveÏe od vseh strani.«

»To je Ïe res,« je odgovoril ·tefan, »toda Rozalka je

zalo dekle.«

»Da malo takih. Pa meni se skoraj zdi, da nas imajo

dekleta tem raje, ãim manj se menimo zanje.«

»To je pa gotovo!« vzklikne ·tefan in koraka ponosno

proã, ne da bi bil spregovoril z Rozalko, ki se je ãudila,
da ima toliko ãasa mir.

A komaj je bil ·tefan doma, ga je minil ves pogum.

Glavo je podprl z rokama, zrl pred se in kadil in z niko-
mer ni govoril. »Kaj ti je vendar?« ga je vpra‰evala mati.

»Niã.«
»Kaj se drÏi‰ tako?«
»Ker se ne znam drugaãe.«
»Glej ga! Kako pa govori‰ z menoj, ·tefan?«
»Oh, pustite me pri miru!«
»Zakaj pa nisi ostal dalj ãasa pri Peãarjevih?«
»Zato ker nisem hotel.«
»Kaj pa poreãe Rozalka?«
»Kaj se menim zanjo! Naj reãe, kar hoãe.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

164

Anica edina je razumela njegovo Ïalost, zakaj tudi

njej se ni godilo bolje. Jurija ni in ni; on sluÏi raj‰i, nego
da bi bil njen gospodar. Ali pa si je izbral drugo. Da, da!
Rozalka, ona je vzela bratu nevesto in njej Ïenina. Tako
je premi‰ljevala deklica, in kar jo je najbolj poniÏevalo,
to je bila zavest, da mu je ona ‰la takorekoã naproti in
da je njena bila prva beseda. Kako mora biti paã njego-
vi o‰abnosti po godu, da ga tako i‰ãejo, da se mu tako
ponujajo. Solze Ïalosti in potrtega ponosa so ji silile iz
oãi pri takih misli. Niã veã ne mislim nanj, tako je skle-
nila, a kolikokrat na dan je prelomila svoj sklep! Sama
zase je trpela in v neprestanem delu utapljala nemirno
hrepenenje mladega srca. Kdo bi ji paã mogel pomagati
in kdo bi jo razumel? Z vso ljubeznijo se je oklenila svo-
jega brata ·tefana, in tega so njene besede najbolj poto-
laÏile in pomirile. âe je ‰ivala zraven njega in mu prigo-
varjala tako ljubo in tako zvesto, se je vzravnal pokon-
ci, jo prijel za roko in dejal: »Anica, samo ti me ima‰
rada. Oãe se jeze nad mano, da nisem za niã, mati me
karajo, da sem tako otroãji, in nimajo zame drugega ka-
kor kamilic in bezgovega cvetja; samo ti me razume‰ in
mi govori‰ prijazno, ãeprav se jaz zmeraj zadiram nad
teboj. Oni Peãarjevi pa naj govorim, kakor le morem;
vse je zastonj; kakor bi ob skalo butal. Pa naj le ostane
mo‰ka, jaz ji ne bom kadila zaÏigal.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

165

»Bo‰ videl, ·tefan,« je dejala Anica, »vse se bo ‰e po-

ravnalo; vse bo ‰e prav, in vesel bo‰ ‰e.«

»Ali misli‰, da bo? Oh, ne bo ne!«
»Bo‰ videl!« je trdila sestra, ãeprav sama ni verjela

svojim besedam in jo je bolelo srce, da mora s praznim
upom tolaÏiti brata. A bala se je, da ne bi huje zbolel in
ji ne umrl, on, ki bi imel biti enkrat njena edina podpo-
ra.

»Oh, ·tefan!« mu je dejala zopet. »Pusti za nekaj ãasa

pipo. Videl bo‰, kako ti bo dobro delo!«

»Edino veselje mi hoãe‰ vzeti,« je tarnal ·tefan, »ka-

kor mati. Drugega tako nimam na tem svetu.«

»·tefan, ali nima‰ sestre, ki te ima rada?«
»âe me ima‰ rada, me pusti s tem pri miru!« In sestra

ga ni prosila veã, in ·tefan je kadil in ka‰ljal dalje.

Tako se je bilo v kratkem ãasu mnogo spremenilo na

gori. Veã ni bilo sli‰ati veselega petja in vriskanja,
kakr‰no je bil na‰el Juri na novem domu; glasni smeh je
umolknil, in pre‰lo je tisto prijazno, neprisiljeno obãe-
vanje, ki je kakor ostanek brezskrbne otro‰ke dobe po-
prej ogrevalo srca. Juri je dobro zapazil to spremembo.
— Moja roka je vmes, sije dejal. Kamor jaz stopim, tam
je konec miru in veselja. Star‰e sem zakopal v Ïalost;
Premca in sina njegovega sem spravil v zapor in zdaj
sem pri‰el sem gori sreão razdirat. Tudi on ni bil veã
sreãen. Rad bi bil videl — vsaj zdelo se mu je tako — da

BES

MALO ÎIVLJENJE

166

bi Rozalka vzela ·tefana, da bi bilo vendar enkrat vse-
ga konec. A ãe je dalje ãasa na to mislil, mu tudi ni bilo
v‰eã, in sam ni vedel, kaj bi Ïelel. Dekle bo nesreãno, je
dejal sam pri sebi, ker ga ne mara. Zaãel je Rozalko po-
milovati in pomiloval jo je tako dolgo, da je ni privo‰ãil
·tefanu. Komu pa? Ni si upal odgovoriti, da samemu
sebi in le sebi. V glavi se mu je vrtelo pri takem premi‰-
ljevanju. Proã ga je gnalo, proã, in sklenil je le do BoÏiãa
‰e ostati. Poãasi so mu tekli dnevi, in ãudne sanje so ga
muãile ponoãi.

BES

MALO ÎIVLJENJE

167

XVIII.

once je bilo za‰lo na kresni veãer, in le svetlo obrob-

ljeni oblaãki visoko na nebu so ‰e naznanjali, kod se

je odpeljala zlata luã. Blede zvezde so se zaãele prikazo-
vati na nebesnem oboku. Tiho je prihajala ljuba noã in
nalahko kakor mati, ki se boji, da bo zbudila speãe dete,
razgrinjala temno odejo ãez trudno Ïivljenje, za noãno
svetilko pa si je priÏgala zvezdic brez ‰tevila. Veãerni
hlad vabi ljudi iz zadahlih hi‰; v gruãah sedeã se pomen-
kujejo med seboj, a ne tako glasno kakor podnevi, zakaj
narava poãiva in se ne sme buditi z nepotrebnim vri-
‰ãem. Vse glasne stvarce so potihnile, in tiho plahutajo
krog hi‰ netopirji, bojeã se motiti vesoljni mir. Le slavec
‰e prepeva, ker ne more zaspati, in zakasnel rogaã ro-
banti mimo nas kakor pozen pivec, ki se vraãa iz krãme
domov.

Naenkrat zable‰ãi velik ogenj na griãu; kres se je pri-

Ïgal. Iz vse vasi so bili nanosili drv, da se je nakopiãila
silna grmada, ki zdaj gori. Vi‰e in vi‰e raste plamen, do
neba sega Ïar in rdeãi vso okolico in temni svetle zvez-
de; kroginkrog pa stoje fantje in dekleta in vriskajo in

BES

MALO ÎIVLJENJE

168

pojó. Kmalu se okrasijo vsi hribi s kresovi, in otroci si jih
kaÏejo in ugibajo, kje gori ta, kje oni.

Tam na najvi‰ji gori pa, kdo ga tam zaÏiga? Tam ga pa

Ïge divji moÏ. Suhega ‰torovja je bil nanosil velik kup in
divji ogenj je naredil in kuril bo vso noã. Tako govore
otroci in pazljivo in plaho gledajo kres, ki gori na Strmi
peãi, in temu in onemu se zdi, da razloãi v bli‰ãu groz-
nega moÏa. A predaleã je, oãi ne seÏejo do tja, kjer praz-
nujejo Peãarjevi in ·imenovi sv. Janeza veãer. Zraven
mogoãnega ognja stoji Juri, v rokah pa ima velik kol, s
katerim popravlja grmado, da ne udari ogenj ãez mejo.
Razen starega ·imena je druÏina obeh hi‰ zbrana okrog
ognja, in tudi OÏbe je pri‰el od Sv. Florijana sem. ·tefan
sedi zami‰ljen na tleh s pipo v ustih, poleg njega pa po-
sku‰ata deklici zapeti; a niã jima ne gre po sreãi. OÏbe
priÏiga naprej in naprej tobak in pripoveduje, kakega
pomena je dana‰nji veãer, kako moã ima praprotovo
seme in kako cvetó zakladi v skalovju, in vpleta vmes
dogodke svojega Ïivljenja, ki spravljajo poslu‰alce v
smeh. âudovit je razgled z gore. Dokoder drÏi oko, za
kresom kres, visoko in nizko na vseh straneh. Juri je bil
ves zamaknjen, in Ïivo mu je stopil v spomin tisti ãas, ko
se je med va‰ko mladino veselil krog domaãega kresa.

Ogenj je Ïe uga‰al, ko se je poslovil zgovorni OÏbe in

vsi drugi so se napotili domov. Le Juri je ‰e ostal in ga-
sil Ïerjavico, da je veter ne razpiha in ne raznese v gozd.

BES

MALO ÎIVLJENJE

169

Tako prijetna je bila noã, da se mu ni mudilo domov. V
temi so svetile kresnice krog njega, in gorak veter je ‰u-
mel po lahkem listju. Juri je gledal pojemajoãi kres v
Dolini in mislil na svoj dom. O BoÏiãu, je dejal sam pri
sebi, o BoÏiãu se vidimo zopet! A prijetnih ãustev mu ni
zbujala ta misel; goro bi vendar nerad zapustil, goro in
pa Peãarjevo druÏino. Naj bo, kar hoãe! je dejal in kora-
kal poãasi proti domu.

Pri‰el je mimo hi‰e in se ustavil pred hlevom; ni se mu

‰e ljubilo spat iti.

Ko tako gleda v temno noã, zasli‰i naenkrat urne sto-

pinje od ·imena sem. Radoveden stopi naprej in nape-
nja oãi, ki pa ne morejo niãesar razloãiti. Ali ·tefan kaj
i‰ãe? pravi sam pri sebi in se postavi sredi pota, da bi ga
prestregel. Zdaj zdaj pride do njega. ·tefan ni. Juri se
hoãe umakniti, a prepozno je; kakor bi mu odrekle noge
pokor‰ãino, ostrmi na mestu.

»Juri!«
»Rozalka!« se zaãuje v tihi noãi, in lahki vetrc odne-

se glasove ãez hrib in dol. Kakor megla izgine prikazen
mimo strmeãega Jurija, ki stoji in gleda in premi‰ljuje.
Ali je ona prijela njega za roko ali on njo? Ali jo je res
pritisnil k sebi? Ali bo nemara huda? Vse to mu roji po
glavi in se mu zdi kakor sanje, kakor prijetne sanje. Dol-
go ni mogel Juri zaspati in vedno si je ponavljal ãudni
dogodek.

BES

MALO ÎIVLJENJE

170

Ko se pa drugi dan spogledata z Rozalko, pobesi ona

oãi vsa rdeãa in se nasmehne. Juri je bil sreãen; mislil ni
ne na preteklost, ne na prihodnost, ne na Anico, ne na
koga drugega razen Rozalke in skrival je svojo sreão
kakor skopuh svoj zaklad. Le Rozalki je govoril o njej,
ker je rada poslu‰ala in ni pravila nikomur.

»Kako, da si tod pri‰la tako pozno?« je vpra‰al.
»·imenove sem spremila. Kako pa to, da si ti tako

pozno zunaj ãakal?«

Juri se je smejal, da se je vse tako lepo primerilo, in

Rozalka je bila dobre volje kakor nikdar prej, in niã veã
ni zasmehovala ·tefana, temveã vedla se je proti njemu
tako prijazno in tako dobrosrãno, da je bil mladeniã ves
vesel in da je Rozalko ‰e mnogo bolj ljubil kakor poprej.
Samo Anica je tiha ostala v glasnem veselju, in ãe so jo
vpra‰ali, zakaj je Ïalostna, se je silila v smeh, v grenki
smeh izgubljenega upa.

PostreÏno nakljuãje pa je po desetkrat na dan pripe-

ljalo Rozalko in Jurija skupaj; povsod sta se sreãavala. In
koliko sta si imela povedati! Od‰kodovati se je bilo tre-
ba za polletni molk, in kaj se je moralo vse premisliti in
preudariti! Najnavadnej‰e reãi so se jima zdele toliko
vaÏne, da si nista mogla nikdar vsega dopovedati. Da bi
le zmeraj tako ostalo! je dejal Juri sam pri sebi, in da bi
sluÏbo katerikrat pustil, na to ni mislil niã veã. Le kadar
ga je Rozalka povpra‰ala po njegovih star‰ih in govori-

BES

MALO ÎIVLJENJE

171

la o njuni zvezi, in kdaj da misli stopiti pred oãeta, tak-
rat mu je upadlo srce, da je umolknil. Ona pa je mislila,
da se boji, in mu je prigovarjala, da ga imajo oãe radi, da
se bodo dali pregovoriti, ker Ïe vedo, da ne mara za ·te-
fana, naj bo torej pogumen, zakaj ãim dalje se bo
odla‰alo, tem teÏje bo spregovoril. Juri pa ji je ustavljal
govorjenje, ãe‰, da se nikamor ne mudi in da je zdaj tako
sreãen, da si ne Ïeli nobene spremembe. A po celih ted-
nih sreãe in veselja lotevale so se Jurija tudi otoÏne misli,
kadar je preudarjal, kaj bo iz vsega tega. Toda lahko nje-
govo srce ni hotelo prena‰ati Ïalosti; opustil je vsa
premi‰ljevanja o bodoãnosti in Ïivel tjavendan v sreãni
brezskrbnosti.

BES

MALO ÎIVLJENJE

172

XIX.

ako je mineval dan za dnevom, in bogata jesen je Ïe
delila svoje darove, ko je vznemirila nekega veãera

posebna prikazen preproste na‰e znance. Na nebu je
zable‰ãala velika repata zvezda, ki so jo veã noãi zapo-
redoma z radovednim strahom ogledovali v Dolini in po
hribih okrog.

»K nam jo pridite gledat!« je vabil OÏbe, ki je bil pri-

hitel k Peãarjevim pripovedovat, kaj da pomeni ta zvez-
da. »Pri nas se lep‰e in razloãneje vidi, ker smo na vi‰-
jem vrhu.«

·e isti veãer so se zbrali na trati pred cerkvico in s tiho

grozo so se ãudili Ïareãi bakli, ki se je raztezala daleã po
noãnem nebu.

»To ne pomeni niã dobrega,« je razlagal OÏbe. »Za-

pomnite si moje besede! Nesreãa se bliÏa, in vojska bo.«

»Bog nas varuj!« so vzdihovale Ïenske; in noben

mo‰ki ni ugovarjal OÏbetovemu prerokovanju razen
·tefana, ki je trdil, da so to babje vere, da se on ne boji
niãesar. Zavraãala ga je mati, naj ne govori tako pre‰er-
no in ne izziva boÏje jeze. Juri pa je molãal, ker so ga bile
pretresle besede ‰entflorijanskega preroka, a ko mu je

BES

MALO ÎIVLJENJE

173

domov grede Rozalka skrivaj stisnila roko, je hitro po-
zabil vso strahoto in se zopet vdal najljub‰im svojim
mislim, in noben oblak ni veã temnil, nobena repatica
veã pla‰ila njegove sreãe.

Tudi ·tefan ni veã priganjal k Ïenitvi, trdno pre-

priãan, da ima Rozalka srce le zanj; vidno pa je hiral,
tako da je Matija veãkrat zmajeval z glavo in dejal svoji
Ïeni: »·tefana bo vzela zima, le zapomni si!«

Milo se je storilo marsikomu, kadar se je fant pona‰al

s svojo moãjo.

»Pojdiva vozove vzdigovat!« je dejal vãasih Juriju, in

ãe ga ta ni poslu‰al, se je mo‰ko nasmejal: »Aho, boji‰
se, da te ne bi prekosil.«

In trudil se je in pehal po nepotrebnem z vzdigova-

njem teÏkih bremen, da mu je pot oblival obraz. Kadar
pa ni mogel veã, je sedel zasopel k drugim in dejal: »No,
pa pravijo, da sem bolan.«

Smrt pa ne izbira dosti, in nihãe ni tako zdrav, da ne

bi mogel umreti pred bolnikom na smrtni postelji. Ve-
lika nesreãa je zadela druÏino Peãarjevo. Bilo je lepo je-
sensko popoldne, ko sta Matija in Juri otepavala orehe;
mati in Rozalka sta pa pobirali.

»Pustite oãe,« je dejal Juri, »jaz jih lahko sam okla-

tim!«

»Na tole drevo ‰e grem,« pravi oni, »ki je tako pri-

pravno. Bomo prej konãali, ker se hitro zmraãi.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

174

Stari moÏ zleze na drevo. Ko je prilezel Ïe dosti viso-

ko, se iztegne s preklo, da bi dosegel orehov na koncu
vejevja. Pri tej priãi se mu zlomi veja, za katero se je bil
prijel in ki je bila po viharju nalomljena. MoÏ pade na
trda tla, a prileti tako nesreãno na glavo, da si zlomi til-
nik. Na silni krik obeh Ïensk skoãi Juri z drevesa in nese
nezavestnega moÏa v hi‰o. Moãili so ga z mrzlo vodo,
brizgali mu jo v obraz, drgnili ga po rokah in nogah, a
oÏivel ni veã. Juri teãe po OÏbeta k Sv. Florijanu, a tudi
OÏbetovo prizadevanje in vsa domaãa zdravila niso po-
magala niã.

»âe bi bil takoj pri rokah,« je menil OÏbe, »nemara bi

se dalo kaj storiti. — Ali pa tudi niã. Repata zvezda ima
svoj pomen in svojo moã.«

Matija je bil mrtev, in Ïalost se je naselila na Strmi

peãi. ·imenovi so pri‰li Ïalovat; Juri pa je tiho opravljal
svoje delo, potem je ‰el v gozd, se naslonil na drevo in
se zajokal kakor otrok. Kdorje poznal po‰tenega moÏa,
vsak ga je ãislal, in kdor je sli‰al vest o njegovi smrti, je
dejal: ·koda ga je!

·imen je ‰el v Dolino naznanjat nesreão duhovnemu

gospodu in zdravniku in preskrbet pogreb, zakaj ‰tel si
je v dolÏnost oãeta nadomestiti zapu‰ãenima Ïenskama.
OÏbe je naredil krsto. Prvi dan so dejali Matija na mrt-
va‰ki oder, drugi dan so ga kropili, kar je bilo prebival-
cev v bliÏini po pogorju, tretji dan so ga pa vzdignili in

BES

MALO ÎIVLJENJE

175

nesli na dolinsko pokopali‰ãe, in Ïena in hãi sta ga spre-
mili do groba. Juri pa je taval po svojih opravkih, in Sul-
tan je hodil za njim in se mu prilizoval, a ker ga on ni
pogladil z roko in ne pohvalil, je legel na tla, stisnil go-
bec med prednji nogi in miÏal.

Tako nenadoma je bila pri‰la nesreãa, da je krepki

Ïeni pobrala za nekaj dni vso zavednost, in ãe bi ne bil
·imen tako skrbno vse urejal in Juri tako marljivo
opravljal pomnoÏenega posla, bi bilo ‰lo pri hi‰i vse
navzkriÏ. Ker je umrl Matija brez oporoke, se je lotila
gosposka zapu‰ãine. ·imen je bil izbran za varuha in
vestno je zastopal hi‰o pri vseh priloÏnostih; lastnica
posestva pa je postala Rozalka. Zdaj se bo morala skoraj
omoÏiti, je mislil ·imen in je bil preverjen ·tefan. A Ïa-
lost ob oãetovi smrti je tako polnila njeno srce, da ni bilo
prostora drugim mislim in ãustvom. Vrh tega je bila tudi
jezna na Jurija. Ko je namreã ·imen iskal nosilcev umr-
lemu sosedu, je doloãil tudi Jurija; a ta mu odreãe na-
ravnost svojo pomoã. ·imen se obrne na Rozalko, ki ni
verjela, da bi bilo to mogoãe; toda tudi njej odbije
pro‰njo tako odloãno, da je bila globoko uÏaljena. Hitro
ji je vzkipela vroãa kri, in z gorkimi besedami mu je oãi-
tala nehvaleÏnost. A niã ga ni ganilo; ona pa tudi nobe-
ne besede ni veã spregovorila z njim. »·e do BoÏiãa!« je
dejal Juri Ïalosten sam sebi, »potem pa gremo po sve-
tu.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

176

âlove‰kega srca ne potare lahko nobena Ïalost. Brid-

ko Ïalovanje po umrlem moÏu in oãetu se je spremeni-
lo polagoma v otoÏen spomin na blagega ãloveka, ki je
prebil zemeljsko trpljenje in se zdaj nad zvezdami vese-
li. Razvedrilo se je Rozalki zopet ãelo, in oãi so dobile
prej‰nji mladi blesk.

Popolnoma je bila pozabila Jurija — vsaj njej se je

tako zdelo — doklerje vse njeno srce navdajala le Ïalost
za dobrim oãetom in dokler je ‰e Ïivo ãutila razÏalitev,
ki jo je bil prizadel mladeniã. Kakor se je pa vraãal mir
v du‰o, se je budil hkrati spomin osreãujoãih razmer
prej‰njega ãasa, in zaãela je premi‰ljevati, ãe ni Juri mo-
rebiti imel posebnih razlogov za tako ravnanje. Sama
trma ga je, ji je rekel ponos; ãe bi bil imel vzrok, bi ga bil
povedal; a svojeglavost mu je ubranila, da ni ubogal.
Nasproti pa ga je zagovarjalo njeno srce. Bog ve, kaj mu
je bilo pri‰lo na misel! Brez povoda bi me ne bil razÏalil.
Morebiti se mu godi krivica. In na misel so ji pri‰le ostre
besede, s katerimi ga je bila o‰tevala, in kesala se je sko-
raj. Skrivnostno pa se ji je vendar zdelo to vedenje, in
radovednost jo je gnala priti do konca vsej zadevi. âe je
bil brez vzroka nepokoren, ga ne pogledam nikdar veã,
je sklenila, in pri prvi priliki, ko sta bila sama, mu je oãi-
tala njegovo razÏaljivo vedenje.

»Rajnega oãeta si poslu‰al,« je dejala, »meni in materi

pa nagaja‰. Ali te ni sram?«

BES

MALO ÎIVLJENJE

177

»Nikar se ne jezi, Rozalka!« je prosil Juri. »Oãitaj mi

pa le, kar hoãe‰; vse sem zasluÏil.«

»Ali nisi tega prej vedel? Glej, tako rada sem te ime-

la; zdaj te pa nimam niã veã!«

»Prav ima‰, Rozalka. Jaz tudi nisem vreden, da bi mi

izkazovala svojo prijaznost. Najina pota peljeta nara-
zen.«

»To ti je ‰ele zdaj pri‰lo na misel?«
»Dolgo sem Ïe vedel, Rozalka, dolgo. Pa pozabil sem

bil za malo ãasa, zdaj sem se pa spet spomnil in ne vem,
kako bi dejal, ali da sem Ïalosten ali da sem vesel, da se
obraãa‰ od mene.«

»Prej si se torej hlinil in lagal?«
»Ne hlinil, ne lagal, Rozalka,« odgovori Juri mo‰ko.

»Kar sem ti govoril, je bila resnica, ki je ne utajim nik-
dar in nikomur. Îal pa mi je bilo veãkrat, da ti nisem
razodel vse resnice. Zdaj, ker si se spametovala, pa po-
slu‰aj, kaj ti bom povedal!«

In Juri ji pove, kdo je in kaj ga ãaka, ãe ga dobi pravi-

ca v pest, in zakaj se mora ogibati domaãega kraja.
Strmé ga je poslu‰ala Rozalka, in ko je konãal, ni rekla
nobene besede; dala mu je roko, vsa bleda in hitela proã.
V izbo pri‰ed‰i pa je objela mater, in obe sta jokali, vsa-
ka nad svojo nezgodo. Govorila pa je zopet z Jurijem,
malo, o vsakdanjih reãeh in prijazno; on pa se ni jezil, da
mu je usoda tako naglo podrla zraãne gradove. Bil je

BES

MALO ÎIVLJENJE

178

zopet miren, zakaj neprijetna skrivnost ni veã teÏila nje-
govega srca. âe me noãejo veã pri hi‰i, si grem drugam
sreãe iskat brez vse zamere, si je mislil. A ni kazalo, da
bi ga hoteli odpraviti; le ‰e bolj so se drÏali njegovega
sveta in njegovih naredb. In ko je enkrat sam zase stal in
premi‰ljeval Bog ve kaj, se mu pribliÏa Rozalka.

»Juri, ali pa nikakor ni mogoãe, da bi se sprijaznil z

gosposko?« ga vpra‰a.

»Jaz ne vem,« odkima Juri.
»Sãasoma te bodo menda vendar pozabili?«
»Upam, da ãez par let.«
»Recimo, da ãakava tri leta ali tudi pet let; kaj pa to?

Potlej me pa popelje‰ pred oltar.«

»Ali s kak‰nim imenom, Rozalka, s kak‰nim imenom!

Ravno takrat se moram izdati. Zatorej, Rozalka, pozabi-
va, kar je bilo med nama; ãe ne, potegnem ‰e tebe v nes-
reão.«

»Ti nisi torej nikdar prost pred postavo?«
»Nikdar.«
»Pa OÏbe je vendar pravil, kako je u‰el voja‰ãini.

Malo let je bil na tujem in re‰en je bil.«

»To je bilo vãasih, Rozalka, a dandanes je, kakor bi se

vragu zapisal.«

»O Bog nas varuj!« je vzdihnila Rozalka in ga pustila.

Mislila je in mislila na vse strani, a nobene re‰ilne misli
ji ni dal razum, in vdala se je v svojo usodo. Materi ni

BES

MALO ÎIVLJENJE

179

povedala niãesar o tej skrivnosti, sama je nosila svojo
Ïalost in spomin prej‰njih dni. A nerad si ãlovek prizna,
da nima nobenega upanja veã, in po nekaterih mirnih
dnevih so se ogla‰ale Rozalki zopet stare priljubljene
misli, in zopet je ugibala in ugibala.

»Kaj bi se ti zgodilo,« je ogovorila zopet Jurija, »ãe bi

se jim sam podal?«

»Da, Rozalka,« vzklikne Juri, »to je edina pot, ki nama

‰e ostaja.«

»Toda hudo te bodo gotovo kaznovali, in zaprli ne-

mara veã mesecev?«

»Ne, zaprli me ne bodo,« pravi Juri, »ampak pu‰ko

bom zopet nosil.«

»In koliko ãasa?«
»Bog ve. Najmanj petnajst, nemara pa tudi dvajset

let.«

»O moj Bog! dvajset let bi te ne bilo nazaj!« je dejala

Rozalka, in konãan je bil pogovor. Zopet je premi‰lje-
vala semtertja. Bolje ãez dvajset let ko nikoli, si je deja-
la, in teh mislije bil tudi Juri, ko mu je zatrdila, da vza-
me njega ali pa nikogar. Ko je pa Juri rekel, da pojde, ga
je zadrÏevala, naj vsaj to zimo ‰e ostane, ko so tako za-
pu‰ãeni.

»A ãe prej grem, se prej povrnem,« je dejal Juri, ki je

bil trdno sklenil Rozalki na ljubo povrniti se k vojakom,
naj velja, kar hoãe.

BES

MALO ÎIVLJENJE

180

»Oh, samo sedaj ‰e ne!« je tarnala Rozalka. »Nikogar

nimava z materjo, ki bi nama pomagal.« In s strahom je
mislila na tisti ãas, ko se bo Juri moral loãiti, in zdelo se
ji je vãasih, da bi bilo bolje, ãe on ostane pri njih. »Ko-
liko deklic se ne omoÏi,« sije dejala, »zakaj bi se jaz mo-
rala.« Bog ve, kaj se mu po svetu v tem dolgem ãasu pri-
peti! TolaÏila jo je nekaj ãasa ta misel, potlej jo je pa zo-
pet zavrgla.

Odkar je umrl Matija, je hodil ãe‰ãe v vas OÏbe, da je

Ïalostne tolaÏil, kakor je menil. »Enkrat mora vsak
umreti,« tako je govoril. »Nekateri pride prej na vrsto,
nekateri pozneje. Najbolje pa je kar na hitrem se prese-
liti v bolj‰i kraj, brez vsega trpljenja kakor pa leta in leta
muãiti sebe in druge. Kako tava ta ·tefan okrog! Ali bi
ne bilo bolje, da bi do svojega odmerjenega ãasa Ïivel
vesel in zdrav kakor nas kdo? Potlej naj ga pa pobere
smrt v boÏjem imenu. Ej, mati, le verjemi mi,« je prigo-
varjal jokajoãi vdovi, »Matiju se zdaj bolje godi nego
tebi in meni. On ne koplje veã teÏke ilovice in se ne boji
slabe letine; nas pa Bog ve kaj ‰e ãaka! Hudo zimo bomo
dobili, hudo, vse kaÏe tako, in kmalu bo tu. Kdaj so Ïe
odletele lastovice, in kako trdno se drÏi listje drevja, no-
ben vihar ga ne odtrga.« Svojega najljub‰ega predmeta
pa OÏbe tudi ni pozabil. »No, mati,« je dejal, »ali misli‰
hi‰o res tako pustiti brez gospodarja? Ne bo dobro sto-
rilo, meni verjemi! Rozalka je Ïe dovolj stara, in vsake-

BES

MALO ÎIVLJENJE

181

ga Ïalovanja mora biti enkrat konec. Kar je, to je in se ne
da predrugaãiti; zato naj pa bo, kakor je boÏja volja! Mi
pa se veselimo, dokler imamo ‰e zdravje. Poglej, mati,
Jurija! Ali ni priden fant, kakr‰nih se mora v sedanjih
ãasih iskati, ali ni dober in po‰ten? âe ne bo imel dote,
kaj pa se menite pri vas, ko ni treba niã izplaãevati, niã
zidati, niã popravljati.« Tako je modroval OÏbe, in ãe je
mati omenila ·tefana, je zmignil z ramama in dejal: »Le
vse po pameti in tako, da bo prav! Ta reveÏ pa ni za
kmetijo. Ali hoãe‰, da umrjeta dva gospodarja v enem
letu na Strmi peãi?«

Rozalka je paã menila, da se ‰e ne spodobi govoriti o

Ïenitvi, a zavrnil jo je: »Kaj misli‰, dekle, da jaz to za
smeh govorim? To je resna stvar, ki se mora dobro pre-
misliti.«

Nekateri ljudje imajo paã posebno veselje in pravi

nagon ljudi Ïeniti in moÏiti, in tem se mora pri‰tevati
tudi OÏbe. Rad je omenjal, kako je tadva in onadva vkup
spravil in kako se jima dobro godi. V ãastno dolÏnost si
je tudi ‰tel pri Peãarjevih vso reã do kraja izvesti. »Juri,
le tiho bodi!« je dejal vãasih in potrkal fanta po rami. »Ti
bo‰ tod gospodaril; le zapomni mene in pameten bodi!«

In ãe je Juri ugovarjal, je bil moÏ hud. »Molãi, ti pra-

vim,« je dejal. »Bo‰ ti stare ljudi uãil? Ne bo dolgo, in
govoril bo‰ vse drugaãe. Le stoj, ‰e Rozalki moram ·te-
fana izbiti iz glave.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

182

In OÏbe je izbijal deklici ·tefana iz glave, da se je mo-

rala smejati. OÏbe pa si je mel roke, ponosno pogledo-
val krog sebe, in kadar je odhajal, je dejal: »Mati, le meni
pusti vse narediti, bo‰ videla, da bo prav!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

183

XX.

udi zanesljivega vremenskega preroka se je izkazal
OÏbe. ·tirinajst dni po Vseh svetih je bilo, in sneg

je zaãel naletavati, od kraja debel in redek, potlej pa dro-
ben in gost; ‰el je ãez dan in ponoãi ni prenehal in na
debelo je pokril goro in dol. Po vrtu se je drevje ‰ibilo
pod belo teÏo, in Juri je otresaval veje in ovijal mlada
drevesa s slamo. Gaz je bilo treba delati krog hi‰e in do
studenca, od koder so jo ·imenovi speljali do svoje hi‰e.
Ko je sneg ponehal, se je razgrnila megla po obeh stra-
neh gore, dan potem pa je bil jasen, in sonce je sijalo, in
sneg je ble‰ãal, da je jemalo oko; a sonce ni imelo gor-
kote veã; zima je bila nastopila. Peãarjevi in ·imenovi so
bili navezani na svoj dom in omejeni na medsebojno
obiskovanje, zakaj dokler ne skopni sneg, ni bilo misli-
ti na izhod. In bile so zime, kakor je pravil ·imen, da so
komaj dvakrat pri‰li iz svojih zametov. Juri je nataknil
kodrastemu Sultanu ‰iroko grebenico z Ïeleznimi ostmi
na vrat, zakaj radi pridejo pozimi volkovi obiskat osam-
ljene hi‰e. Pu‰ko in noÏ je vlaãil ·tefan s seboj, kadar je
pri‰el v vas. »Dobra pu‰ka je bolj‰a ko dva prijatelja,« je
dejal, »in tale noÏ« — ponosno ga je vlekel iz noÏnice —

BES

MALO ÎIVLJENJE

184

»bo za silo tudi dober.« Kadar se je pa vraãal, je stopal
tako urno domov, da je Juri menil, ·tefan bo vse oroÏje
pometal, ãe ga sreãa volk.

âudili so se pa Peãarjevi, ko je naenkrat prigazil OÏbe.

»To je hoja,« je dejal, in pot mu je tekel po obrazu. »Ta-
kega pa ‰e ne. Do pasu se pogrezam vanj pa moram ‰e
gledati, kam stopim.«

»I, kaj pa ste vendar pri‰li, oãe?« je vpra‰ala Rozalka.
»I kaj? Kar nima‰ v glavi, mora‰ v petah imeti. Pa kdo

bi bil mislil, da nas bo zima tako zgodaj zabila! Po ogn-
ja sem pri‰el, po ognja. Zmeraj sem odla‰al iti v Dolino,
zdaj je pa pri kraju. ·e en ãevelj snega naj pade, pa smo
mi tudi loãeni. K vam sem pri‰el ponj, da mi ne poide
pozimi. Ali ga dobim?«

»Kajpa, da ga dobite!«
»Ti, hentaj, ti, do oken je narastel pri nas, in s cerkve-

ne strehe sem ga moral ogrebati, da mi je ne podere. —
Sultana ste Ïe tudi oboroÏili. To je prav. Leto‰njo zimo
bo treba varovati svoje blago. Kmalu bomo kaj sli‰ali o
sivodlakih poÏeruhih. Na tri strani jaz kar iz hi‰e lahko
streljam, ãe je treba.«

»Kaj pa bo, oãe,« pravi Rozalka, »ãe vas sreãa kateri?

Ali se niste bali, ko ste ‰li k nam?«

»A, podnevi se ta Ïival zlepa ‰e Ïenske ne loti?«
»Mislite, da volk tako razloãi?« se smeje Rozalka.

BES

MALO ÎIVLJENJE

185

»To je res! Saj se mora‰ ‰e spomniti — o sv. Pavlu bo

pet let, odkar so strgali Grabnarico, moãno, hudo Ïeno.
Zveãer je ‰la od brata domov; pol ure prej je bil pa ‰el
ravno tisto pot suhi Ga‰per, ki vodnjake dela. Pa njemu
se ni bilo niã zgodilo, one pa ni bilo domov. Ko sojo ‰li
iskat, so na‰li v gozdu same ostanke. — Preveã poguma
ni vselej dobro. Toda ãe ima‰ moãnega psa s seboj, se ti
ni treba bati. Sultan bi enemu dal dosti opravka. Da bi
pa bojeãega psa s sabo jemal, to je pa bolje, da sam
hodi‰, ker volk psa takoj izvoha in ima nanj posebno
jezo.«

»Kako je to, ker sta si vendar tako podobna?«
»Sam Bog ve: Ïlahta se veãkrat najhuje sovraÏi, in pes

pa volk sta brata, in menda ga ta zato sovraÏi, ker se je
pes udomaãil in svojemu rodu izvrgel.«

Veliko je ‰e OÏbe povedal o volkovih, zakaj Bog ve,

kdaj bo zopet moãi priti, in toliko zgodb je vedel! Neka-
tere so se bile res dogodile, nekatere pa je poveãalo ust-
no izroãilo. In v kaki nevarnosti je bil OÏbe tudi sam
nekoã! V rebri sta se sreãala z volkom, on pa ni imel pri
sebi nobenega oroÏja, samo steklenico hudiãevega olja
je imel, ki je v prej‰njih ãasih sluÏilo tudi namesto vÏi-
galic, in s tem je delal ogenj in se ubranil zveri. »Oh, ko-
liko sem bil prebil tisto noã! Tukajle bo‰ umrl, sem
mislil, in kdo bo potlej zvonil pri Sv. Florijanu? Drugim
si krste delal, sam pa ne bo‰ pokopan! In kaj bo poãela

BES

MALO ÎIVLJENJE

186

Meta? OmoÏila se bo zopet, sem dejal sam pri sebi, pa
Bog ve, kak‰nega moÏa dobi! In to je pa tudi res, da se
star ãlovek veliko bolj boji smrti kakor pa mladina. Saj
so tudi tisto starko na smrtni postelji gospod zaman
tolaÏili, ãe‰, da bo nocoj Ïe v nebesih veãerjala. »Raj‰i bi
‰e tu,« je dejala. Jaz sem se pa tudi bal umreti kakor ‰e
nikoli. Vendar sem sreãno u‰el. Doma sem udaril v vra-
ta, da je Meta mislila, da je potres, lasje so mi pa stali
kakor ‰ãet. Meta, molek v roke pa moliva, sem dejal,
potlej pa hru‰evca na mizo; danes sem ga zasluÏil!«

Tako je pravil OÏbe in se odpravljal, ko se je bilo

zmraãilo. »Kadar sneg skopni, bomo pa Rozalko moÏi-
li!« je pristavil, in Juri mu je priÏgal baklo iz smrekove-
ga lesa, s tuljem ovitega in v smolo pomoãenega, kakr‰-
ne rabijo, ãe je treba ponoãi kam dalje iti. Z dolgimi
koraki je stopal moÏ proti domu, in samo kratki koÏuh
in kosmata kapa se je videla iz snega.

Doma so praznovali Peãarjevi in ·imenovi boÏiãne

praznike, ker je bila pot ‰e vedno zaprta. Ko pa je pri‰el
predpustni ãas, so ob‰le ·tefana zopet svatovske misli.
Razodel jih je Rozalki, meneã, da ga bo zdaj vendar Ïe
rada poslu‰ala. A zmotil se je; kakor je ljubeznivo govo-
rila o vsakdanjih reãeh, tako pusta je postala, kadar jo je
zabaval s svojo snubitvijo. In ·tefan je potoÏil to Peãar-
jevi materi in toÏil doma; in ·imenovim ni ‰lo v glavo,
kaj dekle pravzaprav hoãe. »Ali ima kakega drugega v

BES

MALO ÎIVLJENJE

187

glavi, ali kako?« je dejala mati. »Da bi kakemu dekletu
snubitev ne bila v‰eã, letega mi nikar ne pravite.«

»Saj nobenega mo‰kega ne vidi,« se je ãudil ·imen,

»in z Jurijem menda vendar ne vleãe.«

»Na to pa ‰e mislila nisem,« reãe mati. »O tem mo-

ram pa z NeÏo govoriti. To bi bilo pa vendar lepo, fan-
ta toliko ãasa za nos voditi, potlej se pa obesiti na prve-
ga, ki pride Bog ve odkod.«

·tefan pa se je Ïalostno smejal tem besedam, zakaj

njegov ponos ni dopu‰ãal misli, da bi Rozalka Jurija raje
imela ko njega. »Vi pa poznate Rozalko, da!« je dejal.
»Samo vase je zaljubljena, pa v nobenega drugega. Nad
vsakim viha svoj majhni nos. âe vzame Jurija, kaj pa to?
Naj ga vzame! Le tako prevzetna naj nikar ne bo.«

Navzlic tem mo‰kim besedam se je bil vendar zbudil

sum v ·tefanu, ki ni jenjal moledovati krog Rozalke. Ko
pa se je bila ·imenovka dotaknila te stvari, je poklicala
enkrat mati Rozalko k sebi in zvedela po nekaterih ovin-
kih vso resnico. »Stara si dosti,« je rekla mati svoji hãe-
ri, »da ve‰, kaj dela‰ in kaj je prav. Premisli in preudari;
naglica ni nikjer doma.«

Rozalka pa jo je jokaje objela in prosila, naj ne bo

huda, saj jo bo vedno poslu‰ala.

»Jaz te ne bom silila nikamor,« je dejala mati, »kakor

si postelje‰, tako bo‰ leÏala.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

188

·imenovim pa je rekla, da je Rozalka ‰e premlada in

se ‰e ne mara moÏiti; a ãeprav sta se stara dva malo na-
peto drÏala, vendar ·tefana ni odgnala nobena sila, da
ne bi pri‰el zdaj pa zdaj v vas. Zakaj doma se je neizre-
ãeno dolgoãasil: oãe in mati sta obravnavala svoje reãi,
Anica pa je skoraj zmeraj molãala. Juri in Rozalka pa
tudi nista imela mnogo priloÏnosti govoriti med seboj;
vedno je bila mati za hrbtom.

Leto je minilo, odkar je bil pri‰el Juri na Strmo peã, in

zima se je zopet bliÏala svojemu koncu.

»Juri, ali si ti snoãi streljal?« vpra‰a nekega veãera ·te-

fan, ko je zopet sedel pri Peãarjevih in pomagal Juriju
tur‰ãico robkati.

»Jaz streljal? Ne!« pravi Juri.
»Kdo bi pa bil! Ob enajstih ponoãi!«
»Ponoãi jaz spim. In kje bi dobil pu‰ko? Tale stara cev

visi v hi‰i, na hlevu pa nimam nobene.«

»In se niã ne boji‰?« pravi ·tefan. »Ve‰, Juri, ti si na-

vajen obljudenih krajev. V sredo vasi res ne pride nobe-
na zver. Na‰ oãe so pa bili snoãi doli pri mlinarju, in ta-
jim je pravil, da so mu te dni volkovi raztrgali tri ovce.
Dva funta volne je poslal v dar sv. Klemenu, da bi ga
branil volkov. Jemlji pu‰ko s seboj, Juri, ãe bo‰ enkrat
izkusil.«

»Kaj pa bosta imeli mati in Rozalka?« se nasmehne

Juri.

BES

MALO ÎIVLJENJE

189

»Kako pa tudi znamjaz streljati!« se pohvali Rozalka.

»Ve‰, ·tefan, kako pokanje je bilo na sveti veãer?«

»SproÏiti Ïe zna‰,« meni ·tefan. »Toda kdo bi bil vãe-

raj ponoãi streljal, to mi ne gre iz glave. Od Sv. Florija-
na sem se ne sli‰i in od drugod tudi ne.«

»Ali je ‰e kdo drugi sli‰al?« meni Juri.
»Samo jaz.«
»Tebi se je gotovo le sanjalo.«
»Tako sem bil buden kakor zdaj, in trikrat sem sli‰al

pok in pokonci sem se vzravnal.«

»Morebiti se je zvalil sneg po bregu in zlomil kako

drevo, ali pa je mraz skalo razgnal,« pravi Juri; ·tefan pa
je bil ves zami‰ljen in ãez nekaj ãasa vpra‰a zopet: »Juri,
ali veruje‰ ti v spomine?«

»Sam ‰e nisem nikdar niã sli‰al, ne videl, kar bi bilo

spominu podobno. Druge sem pa sli‰al veãkrat o tem
govoriti, posebno Ïenske.«

»Ah, Juri,« pravi oni, »ti se hoãe‰ norãevati z menoj,

ãe‰, da sem babjeveren. Nekateri ãlovek je tak, da se sra-
muje povedati, ãe je sli‰al kak spomin; jaz pa nisem tak,
ker sem prepriãan, da se nesreãa ãloveku naznani, pre-
den se zgodi. Kakor bi bil danes doÏivel, tako se ‰e spo-
minjam veãera, preden mi je teta umrla. Koliko je tega?
Enajst let!«

»Ravno enajst let,« pravi Peãarka, »ker tistega leta je

‰la Rozalka k birmi, devet let stara.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

190

»Vidite, mati! Prav dolgo sem bil ostal pri vas, in z Ro-

zalko sva se igrala, ko ste drugi tur‰ãico liãkali. Ko smo
pa ‰li ponoãi stran, je zaãelo pri Sv. Florijanu zvoniti in
je zvonilo kakor hudi uri in dolgo ãasa. A drugi niso niã
sli‰ali ali pa niso hoteli povedati. Proti jutru mi je umr-
la teta; OÏbe pa je dejal, da ni niã zvonil.«

»Teta je bila gotovo Ïe stara,« opomni Juri.
»Lahko bi bila ‰e Ïivela dalj ãasa, ker je bila trdna.

Ve‰, Juri, ãe ãlovek na samoti Ïivi, vidi in sli‰i marsikaj,
kar si ne more razloÏiti. In zapomni si, da ne bo dolgo,
ko bo nesreãa zadela kogarkoli izmed na‰ih ljudi in mo-
rebiti prav mene.«

»E, ·tefan,« pravi Juri, »kako pa Ïalostno govori‰!

Kdo bi si grenil Ïivljenje s smrtnimi mislimi.«

»Oh, jaz si niã ne grenim Ïivljenja,« ugovarja ·tefan.

»Ampak nesreão slutim, naj bo Ïe, kakr‰na hoãe. Ti si pa
pravi neverni TomaÏ, in privo‰ãil bi ti, da bi se enkrat
spokoril in spoznal, kako neprevidno govori‰. Vpra‰aj
enkrat OÏbeta, kaj ti bo ta povedal!«

»OÏbe pa res prav mnogo ve o spominih,« pravi Ro-

zalka. »Samo mislim, da vãasih malo pregloboko pogle-
da v kupico, preden kaj sli‰i.«

·tefan pa se ni dal pregovoriti, da ne bi bil sli‰al spo-

mina, in jezilo ga je nekoliko, da mu niso verjeli; a zaradi
tega ni ‰el niã prej domov.

BES

MALO ÎIVLJENJE

191

XXI.

o je pod toplim jugom sneg poveãini Ïe skopnel,
potegne zopet sever. Nastal je nov mraz, in nova

zima je ‰kripala pod nogami. Juri je spal poleti in pozi-
mi nad hlevom v di‰eãi mrvi in spal trdno, ker je prid-
no delal od jutra do mraka. Bilo pa je Ïe pozno neko
noã, in mesec je svetil v zadnjem krajcu, ko zbudi Juri-
ja naenkrat stra‰no lajanje. Takoj skoãi pokonci in vrÏe
obleko nase, ker to je moralo biti nekaj posebnega.
Zvesti ãuvaj ni Ïugnil ponoãi, ãe ni bilo vzroka; kadar je
pa lisica pri‰la pogledat po koko‰ih, se je Sultan samo
oglasil, in tatica je pobrala pete. Lajanje je postajalo ved-
no srditej‰e, in tudi ovce v hlevu so zaãele beketati. Na
hlev se je pri‰lo po lestvi, ki je bila zunaj prislonjena. Juri
zgrabi vile in stopa urno po lestvi doli. Pod lestev pa se
je Sultan valjal in premetaval s ãudno zverjo in srdito
renãal; druga zver se je spenjala, kakor je videl v meseãi-
ni, po hlevskih vratih in praskala in vohala s smrãkom;
dolg rep pa je mahal po tleh. Volkova sta bila. Juri ne
premi‰ljuje dolgo, plane z lestve nad volka pri vratih in
mu hoãe zabosti ostro oroÏje med rebra, a volk odskoãi
in se potuhne z glavo k zemlji. Hitro ga pritisne Juri za

BES

MALO ÎIVLJENJE

192

vrat in ga ti‰ãi z vso moãjo k tlom. A zdaj skoãi druga
zver od zadaj nanj, in naenkrat je pretrgana suknja in
srajca, in ãudno gorko oblije Jurija po pleãih. Po njem bi
bilo, da se ni pogumni Sultan znova vrgel na svojega na-
sprotnika in se sprijel z njim.

Krik in hrup pa je zbudil tudi Ïenski. Hi‰na vrata se

odpró, mati in Rozalka stopita na prag.

»Kaj pa je, kaj pa je? KriÏ boÏji! Pomagajte, pomagaj-

te!« zaãneta vpiti, in to vpitje je Juriju res pomagalo, ker
je vzelo drugemu volku pogum. Oprostil se je hitro so-
vraÏnika in izginil v gozdu. Le do konca hleva ga je po-
dil Sultan, potlej pa se je vrnil Juriju pomagat. Ta pa je
ti‰ãal svojega ujetnika, da so mu roke otrpnile, in komaj
je strahoval volka, ki se je srdito premeteval. Praskal ga
je s prednjimi in zadnjimi nogami, da je bil Juri po no-
gah ves okrvavljen; umoriti pa volka ni mogel, ker ga je
bil slabo zadel.

»Kaj pa je, Juri? Za boÏjo voljo!« vpije mati, ki si ne

upa iz hi‰e.

»Niã ni. Volka imamo,« pravi Juri.
»Ali hoãe‰ pu‰ko?« kliãe Rozalka.
»Ne, ni treba,« se ta oglasi. »âe more‰, Rozalka, pri-

nesi tisti dolgi noÏ iz kuhinje!«

Urno prinese Rozalka noÏ; Juri pa zbere vso svojo

moã, stopi z levo nogo na vile, z desnico pa porine volku
noÏ do drÏaja v prsi. A zdaj ‰ele se priãne pravi boj. S

BES

MALO ÎIVLJENJE

193

silno moãjo vzdigne zver svojo glavo in sku‰a popasti
Jurija, z nogami pa brca in praska tako hitro in tako
moãno, da se je Juri Ïe bal, da ni prav zabodel in da ob-
nemore. A kmalu poide zveri moã; grozno zatuli in priã-
ne grgrati; ‰e enkrat brcne krãevito z vsemi ‰tirimi in se
iztegne. Sultana mora Juri s silo odgnati proã od mrtve
Ïivali, ker ji ‰e zdaj ne da miru. Blizu premaganega nas-
protnika leÏe in si priãne lizati gobec in noge; eno uho
pa je bil reveÏ popolnoma izgubil. Tudi Juri je razpras-
kan in krvav; a hude rane ni dobil nobene. Komaj se
zazna dan, teãe Rozalka sosedom pravit, kak‰no reã so
imeli ponoãi. Kmalu se zbere vsa ·imenova druÏina
okrog mrtve zveri, in vse natanko mora Juri povedati,
kak‰en je bil boj.

»Ti neugnana zver, ti!« pravi ·imen in brca volka z

nogo.

»O Juri, ti si sreãen,« meni ·tefan, »ti ‰e naleti‰ na kaj

pravega, jaz pa nimam nikoli te sreãe.«

»·tefan, nikar se ne pregre‰i!« ga svari mati, ki se ne

more nagledati grozne zverine. »·e Juri je imel dosti
opraviti; kaj bi ‰e ti!«

»I kaj pa je Juri?« se huduje ·tefan. »Ali je kak goljat

proti meni? Ve‰, Juri, kakor sva si prijatelja, ne bojim se
te pa prav niã.«

»Kaj bi se me bal,« se smeje Juri, »ko ti niã noãem!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

194

»Kaj pa misli‰ zdaj z zverjo storiti? Ali jo popelje‰ v

komisijo, da potegne‰ darilo?«

»A, jaz ne grem,« pravi Juri.
»Oh, ti, naj jo jaz peljem! Kaj?« prosi ·tefan.
»I pelji, ãe se ti ljubi!« pravi Juri. »Pa kar na tvoje ime

naj ti dajo, ãe bodo res kaj dali.«

»Takoj pridem s sanmi,« se veseli ·tefan.
»·tefan,« opomni Rozalka, »kaj pa, ãe te sreãa tova-

ri‰ tega volka? Kako se bosta pogledala?«

»Saj res! Ni mu treba hoditi, da se mu kaj ne zgodi,«

odgovarja ·imenovka, in ·tefan je zaãel premi‰ljevati; a
sramoval se je vendar pred Rozalko in Jurijem.

»Ne pomaga niã,« pravi odloãno, »jaz pojdem, pa

pu‰ko vzamem s seboj; potlej naj se me pa loti, komur
se zdi. Dvajset goldinarjev ali koliko dobiva, Juri? Pa naj
bo, kolikor hoãe. Jaz grem.«

Kmalu prihiti s pu‰ko in sanmi.
»OboroÏen si, kakor bi ‰el na Turka,« pravi Rozalka,

»toda pazi, da ne pade‰ in se ti pu‰ka ne sproÏi!«

»Kaj bom padel, ko sem hriba vajen kakor maãek

peãi,« odvrne ·tefan in vleãe naloÏenega volka mo‰ko
proti Dolini. Kakor zmagovalec hodi svojo pot; staro in
mlado pa hiti od vseh krajev radovednost past.

»Oh, naj mi peljemo!« prosijo otroci, ki se ne more-

jo loãiti od voza. Ker se ·tefan nekoliko obotavlja, mu
izpulijo oje iz rok, in kriãeã in ukajoã pride sprevod v

BES

MALO ÎIVLJENJE

195

Dolino. Tam pa zopet novo izpra‰evanje in nova zamu-
da.

»Dva sta bila,« pripoveduje ·tefan; »pa oni je bil veãji

ko ta, najmanj za dva palca, in prav zdi se mi, da je bila
volkulja. âe bi bila tale pu‰ka pri rokah, bi bil Ïe preskr-
bel dru‰ãino temu na vozu, da bi mu ne bilo dolgãas.
Toda ponoãi in pa v sili mora‰ udariti, ãe drugega ni, s
polenom. Letos so posebno sitne te Ïivali, in toliko jih je,
da sem se kar ãudil, da nisem po poti katerega pobral.«

»Torej kar z noÏem si ga bil podrl?« vpra‰a dedec, ki

je posebno mo‰ko premetaval zver.

»Kar z noÏem,« se baha ·tefan. »Vidite, takle pipec,«

— fant pokaÏe svoj noÏ, — »je kakor ustvarjen za volka.
Dva palca mu ga porinete med kosti, pa bo dosti imel.«

Ves dan bi bil moral pripovedovati o juna‰kem ãinu,

ãe bi bil utegnil; a ponoãi ni hotel hoditi domov. Najel si
je voz in se odpeljal k oblasti. Îidane volje se vrne zve-
ãer domov; tako dobro se mu ‰e ni godilo nikdar, Juri-
ju od‰teje denar, kolikor mu ga je ostalo; on sam je za-
dovoljen s slavo.

Po vsej dolini in daleã okrog pa se je govorilo o tem

volku in o hrabrem ·imenovem ·tefanu. Ker se je pa
zvedelo, da se potika ‰e ena zver po hribih, so napravi-
li gospoda velik lov po gori Sv. Florijana. Sodnik, davkar,
pri stav, zdravnik, sploh vse, kar je bilo bolj imenitnega
in je pu‰ko imelo ali vsaj na posodo dobilo, se je hotelo

BES

MALO ÎIVLJENJE

196

udeleÏiti; saj ãe tak lov tudi sam na sebi ni posebno za-
baven, toliko prijetnej‰i je konec njegov, ki se praznuje
v katerikoli krãmi. Hoja po mrzlem zraku in bivanje pod
milim nebom pospe‰uje prebavljanje in spravlja v slast
jed in pijaão. âe se pa mora‰ Ïe za zajãji lov preskrbeti
z Ïgano pijaão, s pol hlebom kruha, svinjsko kraão in
peãeno kuretino: kaj zahteva ‰ele lov na volka! Dva dni
so se polnile ãutare z vinom in Ïganjem in torbe z raz-
nimi jedili, tretji dan pa so se odpeljali gospodje proti
nevarnemu kraju na samem, ob katerih so se podili laã-
ni psi. V Dolini se jim pridruÏi drugo krdelo: kmetje iz
okolice, ki so tudi radi postopili za kako zverjo, ãe ni bilo
drugega dela. Ko je bila v krãmi naroãena veãerja, so od-
rinili pe‰ proti gori, gospoda naprej, moÏje v koÏuhih pa
za njimi, in med raznimi burkami se je hitro hodilo.

»MoÏje,« se obrne sodnik proti kmetom, »kdo pozna

dobro kraj? Oãe RoÏanec, vi ste pravi lovec, vi nas bos-
te razvrstili.«

»O gospod sodnik,« se poniÏuje moÏ s klobukom v

roki, »bil sem enkrat, bil, a sedaj sem star. Roka se mi
trese in oãi me zapu‰ãajo, tako da ne zadenem niã veã.«

Glasno se zasmejejo vsi tem besedam. Ni se ubranil

RoÏanec; prevzeti je moral posel, da odkaÏe vsakemu
svoje mesto. Obrne se najprej proti kratkovidnemu dav-
karju, ki je imel Ïe parkrat smolo, da je ubil ali po‰ko-
doval kakega psa.

BES

MALO ÎIVLJENJE

197

»Gospodje,« pravi RoÏanec, »pogovoriti se moramo,

da ne bomo streljali psov, ker nam ta Ïival niã hudega
ne stori.«

»Volk in pes se malo razlikujeta,« meni oni gospod.
»Ali bi ne bilo bolje, da po‰ljemo pse nazaj? Saj niso

potrebni.«

»A! Pustimo raj‰i pse tu, pa pojdimo mi domov,« ugo-

varja RoÏanec. »Razlikovali boste pa lahko: ãe se spus-
ti zver proti vam, je volk, in vi streljate; drugaãe je pa
pes.«

»Torej mislite, da se bo volk koga lotil, ãe nas je toli-

ko?« pravi drugi gospod.

»Zver je prekanjena,« meni RoÏanec, »niã ji ni zaupa-

ti. Zato je treba dobro meriti; ãe pa strel ne zadene, pot-
lej pa pu‰ko za tanki konec prijeti in udariti ali pa na
drevo!«

»Jaz sem pa sli‰al,« omeni drugi kmet, »da gre pravi

volk na drevo kakor veverica.«

RoÏanec pa razvrsti lovce po hosti. Davkarja postavi

k prvemu jarku nad cesto, pristava toliko od njega, da se
ne moreta s pu‰ko doseãi, tega sem, onega tjá, sebe pa
na kriÏem pot pod Sv. Florijanom. Jasen je bil dan, in
sonce se je bliÏalo zatonu, ko se je lov priãel. Psov pa ni
bilo mogoãe spraviti na noben sled; kakor nori so letali
okrog, in ãe je eden zalajal, so tekli vsi k njemu in lajali
in begali. âez nekaj ãasa so se pobolj‰ali, in tu pa tam se

BES

MALO ÎIVLJENJE

198

je sli‰al pok, in dva zajca sta obleÏala pred RoÏancem.
Zdaj pa je premi‰ljeval starec, ali bi ju nesel s seboj ali
kako. âe ju vzamem s seboj je dejal sam pri sebi ju bo
pojedla gospoda, in kaj imam jaz od tega? ·e strel ne bo
plaãan. âe ju pa pustim tukaj, mi poÏre oba lisica ali pa
maãek. Îe vem, kaj bom storil. In ko se je popolnoma
zmraãilo in je rog zapel in klical lovce, je lezel RoÏanec
proti Strmi peãi. Sreãal je ·imena, ki je ravno drva peljal
iz gozda.

»Ali ste kaj ubili?« vpra‰a moÏ RoÏanca.
»Mi lovimo kar za kratek ãas,« odgovori RoÏanec.
»Kaj pa ta dva zajca?«
»Ta sem pa s sabo prinesel, da imamo kaj pokazati,«

pravi RoÏanec. »Zakaj pa niste volka Ïivega ohranili?
Danes bi ga mimogrede ubili, ãe bi nam ne utekel.«

»To ste lovci, da!« pravi ·imen.
»Veste kaj, moÏ? Vi niste Peãar; kaj ne, da ne?«
»·imen sem, ·imen, sosed Peãarjev.«
»Saj vas pelje pot mimo Peãarja. Nesite tole tja, pa naj

denejo v klet na mraz. Jutri, ko se vrnem, bom pa vzel.
Bodite tako dobri!«

»To je Ïe prav,« pravi ·imen in dene zajca na voz, Ro-

Ïanec pa se obrne proti Dolini nazaj.

V dolinski krãmi pa je bila zbrana skoraj vsa dru‰ãina,

ki je deloma tam prenoãila, da bi zarana zopet poskusila
sreão. Smeha je bilo mnogo, ker so se bili vsi s praznimi

BES

MALO ÎIVLJENJE

199

rokami vrnili. Zdravnik je omenil, da je videl enega zaj-
ca, in takoj so ga obsodili, da mora plaãati pet bokalov
vina za tako sreão.

»RoÏanec, ti si tudi nekaj streljal,« meni neki kmet.
»Na veverico sem bil pomeril, ker ni bilo drugega,«

odgovori ta, »pa ‰e te nisem zadel.«

»Aha!« se smeje sosed za mizo. »Veverice pozimi pa

res ‰e nihãe ni zadel, videl pa menda tudi ‰e ne.«

»Jaz sem jo pa Ïe,« pravi mo‰ko RoÏanec. Veãer pa je

hitro tekel med veselimi pogovori in krãmar je pridno
polnil kupice in pridno ãrtal s kredo na sod. »Tonãek!«
je dejal svojemu sinku. »Glej na mizo! Kadar bo bokal
prazen, niã vpra‰ati, kar prinesi ga!«

A vsaka reã ima svoj konec. Polagoma se je razhajala

druÏba, in le malo se jih je upiralo spancu in hotelo za
mizo priãakati belega dne. Dve sobi je imel krãmar za
tuje ljudi; obe sta bili polni, in veãina je ‰e morala pre-
noãiti na slami. Ko pa je drugo jutro zapel petelin, je pri-
‰el Ïe RoÏanec budit zaspance. A to je bila teÏavna reã.
»Pusti me, vrag!« je godrnjal ta in se obrnil na drugo
stran; oni ni hotel verjeti, da je Ïe ãas, in tretji se je ro-
til, da pride takoj za njimi. Poãasi pa so se vendar vsi
spravili pokonci razen zdravnika in pristava; teh dveh ni
bilo moãi pregovoriti. »Kar pojdite,« je dejal pristav za-
spano, »saj ne bo niã; jaz vas tukaj poãakam!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

200

Proro‰kega duha je bil mladi moÏ, zakaj vse dopoldne

in ‰e popoldne dolgo ãasa so preÏali lovci, prena‰ali
mraz in gasili Ïejo, toda bodisi, da je hrup volka pre-
pla‰il in prepodil, ali pa, da se ni hotel pokazati, ves trud
je bil zaman, in ‰e sledu niso dobili nobenega. Ko so se
vraãali popoldne v Dolino, sta bila ves loveÏ dva zajca;
enega je ustrelil sodnik, drugega pa kratkovidni davkar,
ki je ponosno nesel svoj plen proti Dolini. Tu se je ‰e
dobro zalil ves lov, in na veãer so se vrnili gospodje do-
mov glasni in dobre volje.

RoÏanec pa se ni bil povrnil z njimi, zakaj imel je moÏ

to koristno navado, da je v dru‰ãini sicer rad pil, toda
kadar je pri‰lo do raãuna, se ni rinil naprej, ampak je rad
izginil. Vrh tega pa je imel ‰e pri Peãarju dobiti dva zajca
k tretjemu, ki ga je bil ta dan ustrelil. Kakor maãek je
lezel starec v breg naravnost proti hi‰i. Tu se je prijel za
drevo, tam uprl na skalo in se zavihtel navkreber in
kmalu je priplezal do Strme peãi. A Sultan, ki ga je prvi
zagledal in naznanil, ga ni pustil po nobeni ceni v hi‰o,
in ko je pomeril s pu‰ko vanj, mu je pokazal zobe tako
neprestra‰eno, da je moÏ videl, da je bolje z lepo ga na-
govoriti. A niti za lepo besedo se ni zmenil Sultan.

»He, ali ni nikogar doma?« zavpije RoÏanec, in od

hleva sem se prikaÏe Juri; obstane in ostrmi, kakor bi bil
kaj nadnaravnega ugledal. Vse barve so se spreminjale
na njegovem licu. Niã manj osupel ni bil RoÏanec,

BES

MALO ÎIVLJENJE

201

ãeravno se mu ni tako videlo; a ãudno prijazen smeh se
mu je prikazal na ustih.

»He, Juri, ali si ti? Glej ga!« s temi besedami mu gre

naproti in mu ponuja roko.

A Juri je moral prej odpoditi Sultana, potem pa mu je

podal roko, oprezno in hladno, ker ni vedel, ali je RoÏa-
nec ‰e njegov sovraÏnik, ali pa je Ïe pozabil, kar se je
bilo dogodilo. RoÏanec pa mu jo je krepko stisnil in ga
ogledoval.

»Glej ga, kako si se popravil! Komaj bi te kdo spo-

znal,« pravi.

»Mislite, oãe, da sem se spremenil?« vpra‰a Juri.
»In pa kako! Moje oãi imajo dober spomin; pa vendar,

ãe bi bil ti dejal, da nisi Juri, bi ti bil verjel. Ti si jim pa
lepo zme‰al sled; tukaj te noben Ïiv ãlovek ne najde.«

»Ali me ‰e kaj i‰ãejo? Ali veste, oãe?«
»Ah, kdo te bo iskal, pa kod! Vse misli, da si na

Hrva‰kem, kjer je izgubljeni sin svinje pasel. Oh, glej ga,
Jurija! Na, tukaj imam ‰e eno kapljo dobrega slivovca.
Potegni!« pravi moÏ in ponudi opleteno posodico, ki mu
je visela na strani.

Juri se brani, da ne pije Ïganja, a starec ga ne izpusti.

»Mora‰,« pravi, »ãe ne, se mi zameri‰. Glej, toliko ãasa
se Ïe nisva videla!«

»Ali ste ‰e kaj hudi name, oãe?«
»Kaj bom hud! Kar pij!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

202

In Juri pije starcu na ljubo.
»Vi ste torej snoãi dva zajca poslali hranit?«
»Jaz, kaj pa! ·imenov fant se je pa res izkazal s svojim

volkom. Kje pa ga je bil zaklal?«

»Ravno pred hlevom, tu doli,« pravi Juri. »Midva, oãe,

sva pa zopet prijatelja, kaj ne?«

»I seveda, ljuba du‰a; kakor sva bila prej.«
»Veste, velikokrat sem se bil Ïe pokesal.«
»Kar tiho bodi pa molãi!«
»Denar vam pa vrnem, ki ste mi ga posodili.«
»E, kaj! Saj se ne mudi. Bo‰ Ïe dal o priliki!«
»Kar malo poãakajte, pa vam ga prinesem.«
»I, pa pojdi!« pravi RoÏanec, in oko mu zable‰ãi v

sladkem veselju. Juri pa prinese denar in mu plaãa dolg
z velikimi obrestmi.

»Vidi‰, ljuba du‰a!« pravi moÏ. »Kako prav sem jaz

zmeraj govoril! Ti si po‰ten ãlovek, sem dejal. Premca pa
ni bilo niã prida in ga tudi zdaj ni: ne starega, ne sina, to
ti povem.«

»Kaj pa je s Premcem?« vpra‰a Juri.
»S Premcem, pravi‰? Doma sta, on in sin, pa Ïivita,

kakor sta prej Ïivela. Toda dolgo pa ni tega, odkar sta
doma. Kakih ‰tirinajst dni bo, ãeprav ne morem natan-
ko povedati. Jaz ne govorim z njim in on ne z mano,
kakor je najbolj prav. Prej je pa sedel. Saj ve‰, da so ga
bili odgnali Ïandarji.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

203

Govorila sta ‰e o tem in onem, potem pa je vrgel Ro-

Ïanec svoje blago ãez ramo in prijateljsko stisnil Juriju
roko in od‰el.

»Kdo pa je ta ãlovek, ki tako hudo gleda? Pa tako

sme‰no izkrivljena usta ima,« je vpra‰ala Rozalka po od-
hodu. Juri pa je povedal, da je RoÏanec, ki rad hodi na
lov, in da sta stara znanca; a kako ga je s Premcem osle-
paril, tega ni povedal; zakaj sramoval se je in ni rad
mislil na to. Bal se ga pa Juri ni veã, ker je moÏ tako pri-
jazno govoril z njim in on mu tudi poplaãal, kar je bil
dolÏan. Kdo bi mogel gojiti toliko ãasa sovra‰tvo v svo-
jih prsih in v nesreão spraviti koga brez koristi! je mislil
Juri. Vrh tega pa ga je bila ‰e zmeraj volja spomladi se
vrniti v vojake, ãeprav Ïe dolgo ni z Rozalko niã govo-
ril o tem.

BES

MALO ÎIVLJENJE

204

XXII.

ri dni pozneje pa je v mraku zopet lezel RoÏanec
proti Strmi peãi, in dva moÏa sta ga spremljala.

»Ha, tristo vragov! Kak‰na pot!« zakolne znani Ïan-

dar KriÏan spotakniv‰i se ob korenino, ki je molela iz-
pod zmrzlega snega.

»Tiho, tiho!« pravi RoÏanec, »da nas kdo ne sli‰i.«
RoÏanec je molãal; a ko pridejo blizu hi‰e, ‰epne Ïan-

darju: »Zdaj naj pa eden na to stran zavije, da prestreÏe
pot!«

KriÏan zagodrnja med zobmi in migne tovari‰u, naj

se obrne na levo okrog vrta; sam pa leze z RoÏancem
naravnost proti hi‰i. Zdaj se zaãujejo koraki na trdih
tleh, in malo nad njima se pokaÏe mo‰ka oseba, ki gre
proti hi‰i.

»On je, on je!« ‰epeãe RoÏanec; KriÏan pa sname

pu‰ko z rame in stopi urno naprej. Juri je moral sli‰ati
‰um, zakaj pri tej priãi se obrne in pogleda v gozd. Na-
enkrat pa odskoãi in steãe kakor jelen proti hi‰i.

»Stoj!« zagrmi KriÏan in hiti na vr‰ino.
»Stoj!« odmeva zopet po gori, a Juri se je bil Ïe skril

za oglom in izginil izpred oãi. Kako naglo je bil pozabil

BES

MALO ÎIVLJENJE

205

mladeniã na svoj sklep, da se vrne k vojakom! Narav-
nost teãe k prepadu, da bi splezal po stopnicah doli, ko-
der bi ne mogli za njim. A od druge strani mu doni zo-
pet »Stoj!« in mrzel pot mu oblije ãelo; ves je zmoten in
brez zavesti se obrne od peãine, ki bi ga nemara re‰ila,
in hiti proti ·imenu po poti, ki ga ne more skrivati.
Pu‰ka poãi, in Juri se prekucne na tla blizu vodnjaka, in
zemlja zardi pod njegovim truplom. KriÏanov tovari‰ ga
je bil ustrelil. Îandarja teãeta k njemu; a besen plane
Sultan od hleva sem in ju ustavi. Ustrelil bi ga bil KriÏan
v jezi, da ni prihitela iz hi‰e Peãarka in pomirila Ïival.
Pok in hrum jo je bil prizval, in za njo teãe Rozalka.

»KriÏ boÏji! kaj pa je?« vpije in teãe proti vodnjaku.

»Kaj pa je?« zakriãi nad Ïandarjema.

KriÏan pokaÏe na truplo.
»Juri, oh moj Juri!« zavpije dekle in se vrÏe na nesreã-

nika in ga objema, da se je Ïandarjema v srce smililo.

»Vode, vode prinesite!« jo odrine KriÏan, se skloni,

otiplje rano in jo trdo obveÏe, da ustavi brizgajoão kri.

Moãili so Juriju sence, ãelo, obraz z mrzlo studenãni-

co, in ãez dolgo ãasa je odprl trudne oãi in pogledal ne-
zavesten krog sebe.

»Hvala Bogu!« je mrmral KriÏan med stisnjenimi ust-

nicami. »Nesimo ga v hi‰o!« Prijel ga je sam pod pazdu-
ho, tovari‰ za noge, vzdignila sta mladeniãa, ki je bolest-
no zajeãal, nesla v izbo in poloÏila na posteljo.

BES

MALO ÎIVLJENJE

206

Prihiteli so ·imenovi in strmeli, kaj vse to pomeni, in

Ïalostni se spogledovali.

»Vi ste streljali,« pravi ·imen Ïandarju. »Ali se pa sme

vedeti zakaj?«

»UbeÏnik je,« odgovori Ïandar. »Od vojakov je po-

begnil, in postava ga i‰ãe. A ãe bi bil obstal, bi midva ne
bila streljala.«

»Hudo je, ãe katerega taka zadene,« povzame moÏ.

»Ampak to reãem, da je bil fant priden, priden, kakor jih
je malo. Seveda, postava je postava; ali ni res? In vi jo
morate ravnotako izpolnjevati kakor nas kdo. E, hudo je
to, hudo.«

Solzne oãi sta imela ·imen in ·tefan, ki se je bil obrnil

proã, da ne bi kazal ganjenja. Anica pa, ki je dozdaj
nema gledala prizor, se oklene Rozalke, in obe jokata na
glas.

»Oh, kako ga je ‰koda!« je dejal ·tefan. Peãarka pa je

‰e vedno strmela, ker si ni mogla razloÏiti, da bi bil
tak‰no kazen zasluÏil mladeniã.

»Da boste skrbeli zanj, to Ïe vidim. Toda, ãe okreva,

bo moj. Vi ste odgovorni,« je dejal KriÏan, vrgel pu‰ko
na hrbet in ‰el. »Kje pa je ta peklenski RoÏanec?«

A ta se je bil Ïe izgubil. Toliko da je sli‰al strel in videl,

da Juri pada, Ïe se je obrnil in dirjal navzdol kakor raz-
bojnik, ki mu je pravica za petami.

BES

MALO ÎIVLJENJE

207

»Oh, hvala Bogu, OÏbe, da si pri‰el!« se je razveseli-

la Peãarka, ko je prihitel sosed razburjen po ·tefanovem
poroãilu.

OÏbe pa je mahnil z roko, naj bodo tiho, razstavil po

mizi steklenice z zdravili, ki jih je bil prinesel, skrbno
pregledal, kje da je ranjen Juri, in zmajal z glavo. Rozal-
ko je posilil jok.

»Tiho, Ïenske!« je ukazal OÏbe. »Mati, prinesi platna

po perilu, ali ãe ima‰, kak povoj; dekle, ti pa jesiha in
arnike! — Kak‰na neroda te je obvezoval!« je godrnjal
sam pri sebi. »Ubiti znajo ãloveka; re‰iti ga ne znajo. —
Zdaj pa mir!« je zagrozil. »·e plava smrt nad hi‰o, in
nesreãno leto je napovedano.« Naroãal je, kako naj rav-
najo z nesreãnim mladeniãem, in poslovil se z obljubo,
da kmalu zopet pride.

»Vidi‰, ·tefan?« se je ‰e obrnil. »Tak‰ni smo vsi, od

danes do jutri. — Dekle, ti pa ne jokaj! âe Bog da in sv.
Florijan, bomo re‰ili Jurija.«

Drugega dne pa je pri‰el najprej Ïandar z zdravnikom

okrajnega glavarstva. Ta je pregledal ranjenca, ki je
hudo bledel, pohvalil, da so pravilno prevezali rano,
menil, da bo teÏko kaj z njim, in prepriãljivo pristavil, da
se prenesti nikakor ne more.

»Hu, to je pot za koze, ne za po‰tenega ãloveka,« je

hropel in si brisal tolsti obraz, ko je lezel z Ïandarjem s
hriba. »Kaj hodite v take kraje ljudi streljat! Ampak, kar

BES

MALO ÎIVLJENJE

208

je res, je res: dobro ste merili. — Toda hodite poãasi, ãe
hoãete, da prideva skupaj dol. Poãijva malo, da si
obri‰em pot! — Brhek fant pa je ta PrimoÏev, raca na
vodi! in ãvrst kakor medved. Ni ãuda, da jokajo dekle-
ta.«

Po Dolini in okolici se je hitro raznesla vest o tem

dogodku. Eni so pripovedovali, da umira Juri, drugi, da
je Ïe mrtev, vsi pa povpra‰evali, kako so ga zasledili.
Obiskat je prihitela ranjenca sestra Franca s svojim
moÏem, in stara mati je prilezla, da objame in poljubi
morda zadnjikrat ubogega sina, ki ni spoznal ne sestre,
ne matere. Tiho sta jokali ob njegovi postelji, priporoãali
ga Peãarjevim, naj skrbe zanj, in Ïalostni, nepotolaÏeni
se vrnili zveãer. Doma je sedla starka na stopnice, si
podprla glavo s komolcema in jokala. Stari PrimoÏ je
stopil k njej, da jo pomiri, a sam ni mogel spregovoriti
nobene besede. Obrnil se je in ‰el v izbo in hodil gori in
doli zami‰ljen, zatopljen v svojo Ïalost.

Na Strmo peã pa je pri‰el proti veãeru Premec z Mi-

hom, zakaj pozno sta bila izvedela za nesreão.

»Oh, Jurãek, Jurãek!« je tarnal starec. »Zakaj sem te

moral zapustiti! Kakor steklega psa so te preganjali in
ubili, jaz pa ti nisem mogel pomagati! Oh, Jurãek, da bi
mi mogel vsaj to povedati, kdo te je ovadil in izdal zlo-
dejem! Primojdunaj, kesal se ‰e bo! Jaz ga bom na‰el, in
ãe se skriva pod zemljo!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

209

Miha je stal na strani, ogledoval svojega prijatelja in

si grizel ustni. ·iroki obraz se mu je dalj‰al in dalj‰al, in
proti oknu se je obrnil Miha in si obrisal z rokavom oãi
in nos.

Potem pa je zaãel spra‰evati, kdo bi bil v zadnjem

ãasu gori pri‰el. Ko pa je Rozalka povedala, kak‰en ãlo-
vek je bil pri njih, kak‰ne je imel oãi in kak‰na usta, je
za‰kripal Premec z zobmi in pogledal tako divje, da je
deklico groza ob‰la.

»RoÏanec je,« je dejal.
»Tako nekako ga je tudi Juri imenoval,« reãe Rozalka.
»Miha, ti ostane‰ tukaj, pri Juriju,« je odloãil starec in

oblaãil koÏuh.

»Ampak harmoniko naj mi prinese kdo ali vsaj klari-

net!« je opomnil Miha in gledal skoz okence za oãetom,
ki je bil Ïe izginil v hosti.

Drugi dan pa je Ïe kriãal Premec po Dolini in od do-

line proti Gorici: »RoÏanec je JudeÏ; on je izdal PrimoÏe-
vega Jurija.« Ko ga je oddaleã zaãul RoÏanec, je snel pu‰-
ko s stene, zaprl vrata na obe strani in beÏal v gozd pred
srditim sosedom, ki je z vzdignjeno pestjo grozil njegovi
hi‰i. Na polje in v gozd je ‰el Premec za njim in nazad-
nje ga je pri‰el iskat v ·imenov mlin.

»Kje ima‰ skritega izdajalca, da ga vrÏem pod kolo?«

je vpil in hodil po mlinu razkaãen kakor sr‰en.

BES

MALO ÎIVLJENJE

210

»Premec, Premec,« ga je miril ·imen, »bodi vendar

pameten! Saj vidi‰, da ni RoÏanca tukaj. Povej raj‰i, ali
je res iztaknil Ïandar PrimoÏevega Jurija! To vendar ne
more biti res!«

»Ne more biti res?« seje jezil Premec. »Ti, stari norec,

si seveda prerokoval Juriju, da bo ubeÏal. Ampak Jurija
je izdal in ovadil RoÏanec, tebe bom pa jaz, ker preroku-
je‰ brez patenta.«

·imen pa si ni toliko gnal k srcu Premãevih besed,

kolikor ga je zmedlo to, kar se je bilo pripetilo Juriju. Kaj
tak‰nega ni priãakoval, in ni se mu bilo ‰e primerilo kaj
podobnega. Razmi‰ljen in slabe volje je hodil nekaj ãasa
semtertja, potem pa je odprl skrinjo, vzel debelo knjigo,
jo zavezal v rdeão ruto in ‰el od doma.

»Tele bukve vam nesem,« je dejal Ïupniku, ki ga je

sreãal blizu vasi, »âe vam je ‰e kaj do njih.«

»Prav, ·imen,« se nasmehne Ïupnik. »Enkrat sem vas

bil vpra‰al po njih, a ste tajili. Kar izroãite mi jih; saj vi-
dite, da je to vse le vraÏa.«

»Menda bo tako,« odgovori moÏ s klobukom v roki in

se praska za u‰esi. »Mislil sem, da tega Jurija PrimoÏe-
vega ne dobe Ïandarji v pest, da ga ne dobe.«

S tresoão roko razveÏe starec ruto in izroãi stare buk-

ve Sv. pisma, ki jih je bil spisal Juri Dalmatin.

BES

MALO ÎIVLJENJE

211

XXIII.

udo je bila Jurija po‰kodovala nesreãna krogla;
toda krepko in zdravo telo, poleg tega pa skrbna

in ljubezniva postreÏba, da bi bolj‰e ne bil na‰el v oãe-
tovi hi‰i, mu je ohranila Ïivljenje. Prvi ãas je bil Miha
njegova pestunja: prekladal ga je, hodil k OÏbetu, ki sam
ni mogel priti vsak dan, po zdravila in po dobre svete,
zraven pa je vestno opravljal njegovo sluÏbo.

âez dober teden je Ïe Juri po malem zapu‰ãal poste-

ljo, in kadar je sedel k peãi, mu je porinil Miha pruãico
pod noge, prisedel in si prizadeval zabavati njega in
mater in Rozalko. Sprijaznil se je bil Miha kmalu tudi s
·tefanom, ki je hodil zvesto v vas.

»Brhek pa ti, Miha, nisi,« se je prilizoval ·tefan no-

vemu tovari‰u, »in tudi tak korenjak ne kakor Juri.«

»Kaj, jaz da ne?« se ponese Miha. »V zobeh bi te jaz

nesel, ·tefan, doli v Dolino, tam bi te pa pred cerkvijo na
glavo postavil, ãe bi imel vse zobe.«

»Jaz se ti ne bom niã sladkal, Miha,« pravi zopet oni;

»ampak v rokah se Jurija nisem niã bal, tebe se pa ‰e
precej manj bojim, da bo‰ vedel.« In meni niã tebi niã
prime ·tefan tovari‰a za rami in ga posku‰a stresti.

BES

MALO ÎIVLJENJE

212

»·tefan, te hru‰ke ne strese‰, je prestara,« pravi Miha,

iztegne ‰iroko pest, prime ·tefana za pas in ga vzdigne
kvi‰ku. Kakor motovilo so mahale ·tefanove noge v zra-
ku, a re‰iti se ni mogel, in, o nesreãa pri tej priãi vstopi
Rozalka in zaÏene glasen smeh. Jurija pa je zaskelela
rana, ko se je moral nasmehniti, in ukazal je Mihu, naj
izpusti ·tefana.

»Vidi‰, Rozalka,« se je zaãel zdaj ·tefan sam smejati,

»takole se nosiva po hi‰i. Miha, ti si pa tudi hud, ãeprav
se ti ne vidi. Marsikdo bi mislil, da nisi za niã, ker si bolj
rogovilast, ne pa lepo razvit kakor jaz.«

»Oh, ·tefan, prijatelj moj,« je prosil Miha »nikar ne

govori tako neumno, ãe ne, poãim od smeha!«

»Jaz bi te vrgel na mestu,« ‰e grozi ·tefan; »a se bo-

jim, da kaj pobijeva.«

»Bodita raj‰i pri miru!« opominja Rozalka.
»Oh, Rozalka,« pravi Miha, »bodi brez skrbi! Ne bova

se metala. Kadar bom na smrtni postelji, ·tefan, takrat
pridi; in ãe me bo‰ premaknil z otepa in ãe te ne porav-
nam jaz po tleh s temle prstom, ki na zvonãke pri orglah
pritiska, pa naj ostanem cele kvatre dalje v vicah. Zdaj
mi pa pomagaj raj‰i korenje mleti, ko da bi se premeta-
val. âe bova pridna, ti potem eno zagodem.«

Rozalka je menila, da se ne spodobi gosti, dokler je

Ïalost v hi‰i.

BES

MALO ÎIVLJENJE

213

»Îalost ni nikoli dobra,« modruje Miha. »âim prej je

je konec, tem bolje. Z muziko se pa preÏene kakor molji
s terpentinovim oljem.«

Miha se iztegne na polico po harmoniko in jo zaãne

navijati. Z glavo kima na obe strani in pogleda zdaj Ju-
rija in Rozalko, ki se drÏita pol na smeh pol na jok, zdaj
·tefana, ki pritrkuje z nogo. A kmalu jim mati ustavi ve-
selje, ãe‰, da to Juriju teÏko dene.

»Ve‰ kaj, Miha?« pravi ·tefan in poloÏi roko na har-

moniko. »Jaz bi tudi rad znal takole gosti.«

»Ha, verjamem, da,« pravi Miha.
»I kje si se ti tako nauãil?«
»Kje? Sam. Kje se pa nauãi kos, da poje in opona‰a

druge ptiãe? Tu poberem eno pesem, tam eno, jo posku-
sim, pa gre.«

»Kako bi se le jaz mogel nauãiti?«
»Kako? Harmoniko si kupi na semnji dan! Kakor hi-

tro ima‰ harmoniko, si Ïe pol godca. Vse drugo potem
je igraãa in pride kar samo.«

»Kako se prijemlje, to mi bo‰ pa ti pokazal. Kaj ne?«
»I kaj pa, ãe me ne bo‰ pretepal, kakor mi grozi‰.«
»Ti se kar norca dela‰.«
»Jaz norca? To se vidi, da me ti ne pozna‰. Kaj bi se iz

ljudi norca delal, ãe ni treba. Zdajle, ·tefan, te pa spre-
mim domov, ãe te je volja. Bova pa zunaj zagodla, ker se

BES

MALO ÎIVLJENJE

214

tukaj ne spodobi. Pri vas doma bodo mislili, da peljem
Ïenina.«

Vraãale so se Juriju telesne moãi in v srcu se je nase-

lila mirna vdanost.

»Ali ve‰, Rozalka,« je dejal, ko je sedel prviã na po-

mladnem soncu pred hi‰o in je stala Rozalka pred njim
Ïalostna s sklenjenimi rokami, »ali ve‰, kako grozna mi
je bila prej misel, da bi kdaj zapustil te domaãe kraje?
Zdaj sem se je privadil. Tako je boÏja volja.«

»Oh, ali kaj, ãe te ne bo veã nazaj!« je vzdihnila Rozal-

ka.

»Potem se pa spominjaj, da je tudi to boÏja volja,« je

dejal Juri in pobesil glavo.

»Oho, Juri, Ïe pokonci?« pozdravlja ·tefan in prisede.

»Ali se kaj boji‰ voja‰ãine?«

»Voja‰ãine niã; samo po vas mi bo dolgãas.«
»Jaz bi se je tudi niã ne bal. To bi se postavljali in

mar‰irali, da bi se zemlja tresla, sami brhki fantje.«

»Ne govori, kar ni niã!« ga zavrne OÏbe, ki je bil pri‰el

zami‰ljen z gore in sli‰al zadnje besede. »Juri, prehitro
se zdravi‰. Premoãna zdravila sem ti dal. Zdravje tudi ni
za vse dobro.«

»Kako pa govorite, oãe!« je oponesla Rozalka.
»Tako, kakor mislim, da bi bilo za Jurija in za tebe

prav. — Ali vam nisem pripovedoval lansko jesen,« je
nadaljeval OÏbe, ki ga je pri‰la poslu‰at tudi Peãarka,

BES

MALO ÎIVLJENJE

215

»da ne pomeni repata zvezda niã dobrega? Znamenja
bodo na nebu, govori Sveto pismo. In kak‰no znamenje
je bilo to! Jaz sem rekel: Vojska bo, a vi mi niste prav
verjeli. Moje besede se pa Ïe izpolnjujejo. Davi sem bil
v Dolini in kaj sem sli‰al! Kar je fantov na dopustu, so
sklicani vsi; po veliki cesti mar‰irajo vojaki dan na dan,
pe‰, na konjih, z vozovi, vse na La‰ko. S Piemontezi se
bomo udarili.«

»Oh, kaj bo, kaj bo!« je vzdihnila mati. »Koliko se bo

prelilo nedolÏne krvi!«

»V Dolini so zaãele Ïenske Ïe cefrati pono‰eno plat-

no za na rane. Rozalka, kdaj priãne‰ ti?«

Rozalka je bila prebledela in si ni upala niã vpra‰ati;

drugi pa so ugibali, zakaj da bi bila nastala vojska, kdo
da bo zmagal in kateri fantje bodo morali iti od doma.
Miha se je bil prizibal od hleva sem in na vile oprt je
pazljivo poslu‰al vaÏni pogovor. Ko pa je ostal Juri ne-
kaj ãasa sam, je prisedel Miha, ga dregnil rahlo s komol-
cem in vpra‰al tiho, ãe se kaj boji iti v vojno.

Juri je odkimal.
»âe se ti pa ne ljubi,« je nadaljeval Miha in iskal pipe

po Ïepih, »saj ti ni treba iti. Pojdiva na Hrva‰ko v ‰ume.
Tam te ne najde nihãe.«

»Pusti me, Miha!« je dejal Juri. »Kar sem sklenil, to

storim. Da bi se klatil vse Ïivljenje po svetu, tega ne.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

216

»Krznarjev Tone si je bil pa na nogi izpraskal rano in

vtaknil noter en grah ali kaj, da se ni zacelila. V par ted-
nih so ga poslali nazaj, ãe‰, da mu kost gnije, in doma je
bil v par tednih zdrav. Kaj meni‰, Juri.«

»Zaman se trudi‰, Miha,« je konãal Juri razgovor in se

tesneje zavil v suknjo. Miha je zmignil z rameni, ãe‰, da
le njemu dobro Ïeli.

Zami‰ljen je hodil nekaj dni Juri in preudarjal, kaj bi

storil in kako bi storil. Smilil se je domaãim, ki so sluti-
li, kaj da premi‰ljuje; on pa se je obraãal proã od Rozal-
ke, kadar sta se ujela z oãmi in so njo posilile solze.

Mrzlo pomladno jutro je bilo in steÏka je predirala

bleda meseãina vlaÏno meglo, ko je predramil Juri, na-
pravljen za na pot, tovari‰a Miha v hlevu.

»Kaj pa je, Juri? Kaj hoãe‰?« se je pretegoval Miha in

si mel oãi.

»Jaz grem. Miha, ti pa pozdravi, ko se zdani, vse do-

maãe in reci, da bom kmalu kaj pisal.«

»âe gre‰ na Hrva‰ko, grem s teboj,« je dejal Miha in

segel po ‰kornjih poleg leÏi‰ãa.

»Ne, ostani!« ga je miril Juri. »Jaz grem v vojake.«
»Kakor hoãe‰. Ampak spremim te lahko.«
»Tudi ne. Sam pojdem. Ti pa pozdravi oãeta, kadar se

bosta videla. Malo hudo mi je; zato se moram hitro loãi-
ti. Zdrav, Miha!« Juri je zaprl hlev za seboj, si potisnil
klobuk na oãi in zavil po strmi poti skoz gozd v Dolino.

BES

MALO ÎIVLJENJE

217

Par ur pozneje je premi‰ljeval Miha, ali se mu je sa-

njalo, da je vzel Juri slovo, ali je res. ·el je klicat prijate-
lja, ki ga ni bilo od nikoder, vzel orgle in posku‰al, ãe
ima ‰e zadosti gibke prste.

»Kaj sem vam Ïe hotel povedati, mati,« je dejal, ko so

ga klicali h kosilu. »Juri je ‰el v vojake in vas lepo po-
zdravlja.«

Mati je prikimala, ker je priãakovala tak‰ne novice;

Rozalke pa ni videl Miha tistega dne niã.

Kakor hitro pa je zvedel Premec, da je ‰el Juri v voja-

ke, si je ogrnil suknjo, vzel klobuk in palico in se napo-
til najprej k PrimoÏevim v Dolino. Tam je naloÏil sedem
suhih klobas, prekajeno gnjat in hlebec kruha in hajdi
za Jurijem v Ljubljano. A ‰e istega dne se je vrnil z no-
vico, da je Juri Ïe od‰el na vojsko s Piemontezi. Iz jeze in
Ïalosti je obsedel Premec pri PrimoÏevih, preklinjal Ro-
Ïanca in Piemonteze, jedel klobase, Juriju namenjene, in
pripovedoval, kar je bil o vojni sli‰al v Ljubljani in ‰e
mnogo veã; da se ne borimo samo s Piemontezi, katere
bi hitro pozobali, ampak tudi s Francozi, ki imajo v svo-
jih vrstah Afriãane, grde kakor same po‰asti, vsaki teh
po‰asti pa sedi na rami ‰e gr‰a opica ali nekak‰na divja
maãka, in kadar se sprimeta vojski, poskaãejo te maãke
na‰im vojakom v obraz in puhajo in praskajo, da ne
morejo ubogi vojaki ne meriti, ne streljati.

BES

MALO ÎIVLJENJE

218

»Franca, pridi sem!« je poklical svojo snaho. »Ti si

takorekoã moja hãi; poslu‰aj me, kaj ti reãem. Vojak po-
trebuje denarja, to ve vsak norec. Ti pripravi par dese-
takov, da jih po‰ljemo Jurãku, kakor hitro nam pride
kak‰no pisanje!«

»O tem sva se Ïe tudi menila z moÏem,« je dejala

Franca.

»Ah, kaj bo‰ z moÏem!« se je jezil starec. »On je sko-

puh, in ãe je moj sin, se je izvrgel. Ti mu vzemi denar, in
jaz ga po‰ljem Juriju. Francetu ni treba niã praviti; ta naj
mu sam po‰ilja. Ampak kar bo on poslal, ‰e za sok ne
bo. Torej, Franca, pametna bodi in mene poslu‰aj!«

Tako je uãil Premec svojo snaho, ki je vsak dan

povpra‰evala na po‰ti, ãe je Ïe pri‰lo kak‰no pismo.
Zase pa je hodil povpra‰evat Premec.

In Juri ni pozabil svojih ljubih v domaãem kraju. Pi-

sal je star‰em, kako so ga poslali kot izveÏbanega voja-
ka takoj na La‰ko, koliko da trpe na neprestanih poho-
dih po neizmernih ravninah, kako malodu‰ni so vojaki,
ki ne vedo, ãemu jih gonijo semintja in zopet nazaj, in
da se povsod ‰iri sum, da so predani. Obetal je Juri, da
bo pisal vsak teden, in vsak teden sta priromala Miha s
Strme peãi in Premec z Gorice v Dolino, da izvesta, ali
kaj pi‰e Juri. Slaba, neugodna poroãila Jurijeva pa je
spremljal Premec s tako hudimi opombami, da bi bil
sedel par let zaradi veleizdaje, ãe bi ga bil ovadil kateri

BES

MALO ÎIVLJENJE

219

izmed domaãih. ·e bolj pa se je razjaril moÏ, ko en te-
den ni bilo nobenega pisma. Sam je letel na po‰to in
razgrajal, da mu je zagrozila odpraviteljica, da ga bo
toÏila, ãe zine ‰e eno besedo, zaradi razÏaljenja c. kr.
po‰te. Domov grede pa je nagnal s kamenjem po‰tnega
sla, ki mu je zaãel pripovedovati, da je bila na‰a vojska
tepena pri MaÏenti.

A tudi drugi teden ni prinesel nobenega pisma, in

Rozalki je zaãela mati zelo prigovarjati, naj vzame ·te-
fana, in ji dokazovati, kako nespametno je misliti na Ju-
rija.

Deklica pa je prosila, naj je nikar ne sili k moÏitvi, ker

je tako zadovoljna s svojim stanom. ·tefanovo snublje-
nje se je bilo tudi nekoliko ohladilo, odkar je spoznal, da
ima Rozalka Jurija rada. Po eni strani se mu je to zamalo
zdelo, po drugi se ga je pa tudi polotilo, ker ni bilo tek-
meca blizu, ãustvo varnosti, ãe‰, enkrat bo dekle tako ali
tako njegovo, kaj bi se ‰e posebno trudil! Medtem ko so
bili drugi vsi bolj slabe volje, je predstavljal on z Mihom
veselo stran strmope‰kega Ïivljenja, in medtem ko so
drugi dejali, da je Miha pust in hrapav kakor hrastova
skorja, je ·tefan zagovarjal svojega tovari‰a, da je dosti
bolj zabaven in zgovoren ko Juri in da zna gosti kakor
malokdo. ·tefanovo mehko srce, ki ni moglo Ïiveti brez
opore, se je navezalo popolnoma na Miha, tako da je ta

BES

MALO ÎIVLJENJE

220

Rozalki vãasih rekel: »Ti si neumna, ker ne vzame‰ ·te-
fana; z njim lahko stori‰, kar hoãe‰.«

A dekle ni hotelo niã sli‰ati o tem, in ni bilo dolgo, ko

sta se zopet enkrat sprla. V Dolini je bil ·tefan pri ma‰i
z njo in z materjo; nazaj ju pa ni hotel spremiti, ampak
je ‰el pit k fantinom. Od vina razgret pa jim je zaãel za-
bavljati in jih klicati na korajÏo toliko ãasa, da so ga po-
tisnili pod klop. A ker se jim je otroãje zdelo, da bi se te-
pli z njim, so ga posadili zopet za mizo.

»Ti mora‰ biti na‰ fant, ·tefan,« mu potrka eden po

rami. »Ti ima‰ srce, da si hud, in roko, da udari‰. Fantje,
vzemimo ga medse!«

»Toda krstiti ga moramo, preden mu damo pravico

hoditi krog na‰ih deklet,« meni drugi. »He, ·tefan, ãez
na‰a dekleta jih ni. Saj jih vidi‰ v cerkvi. Rdeãa pa bela
so, oãi pa ãrnih kakor muren.«

»Zala dekleta, Bog jih Ïivi!« pravi ·tefan in pije po-

gumno. »Pa vas tudi, fantje, ãe me vzamete za svojega!«

»Halo!« vpijejo fantini in ga objemajo. »Zdaj pa pet

bokalov vina na mizo!« ukazuje poglavar. »Na sredo
enega in na vsak ogel enega. Danes plaãuje ·tefan.«

Pili so in pili, da je teÏka postala ·tefanova glava; a ãe

bi se ne bil bal, kaj bodo rekli doma, bi bil ‰e ostal v ve-
seli druÏbi. Tako pa se je odpravil proti veãeru, in ko so
ga bili spremili fantje do konca vasi, je sam ukal in oma-
hoval proti domu.

BES

MALO ÎIVLJENJE

221

·imenovi so bili v velikih skrbeh zaradi njega. Anica

je pri‰la vpra‰at na Strmo peã, ãe je gori; in ko ga le ni
bilo, je pri‰el oãe sam.

»O ti nadloga!« je vzdihoval. »Kaj pravi‰, mati, kje je,

da ga ni toliko ãasa domov?«

»V krãmi se je zadrÏal,« pravi ona. »Toda dolgo pa res

izostaja.«

»Oh, ti otrok, ti! Kak‰ne skrbi mi napravlja! Saj mu ga

privo‰ãim poliãek vãasih, kaj pa to! To me ne bo spravilo
na bera‰ko palico. Ampak do mraka naj bi pri‰el do-
mov!«

»Posedite malo!« pravi Rozalka, »morebiti pride kma-

lu.«

»Tako ti misli‰? Da pride? Oh, da bi bilo le res!«
»Niã se ne bojte, oãe!« tolaÏi Miha. »·tefanu se dobro

godi. Nemara je Ïe pijan ali pa se celo pretepa v Dolini.«

»O jej, jej, Miha! Torej ti misli‰, da se pretepa? Oh,

Bog nas varuj! Pa je Ïe tak kakor ogenj. Kar trgal bi se in
zabavljal, ta otrok.«

A ·tefana le ni in ni.
»Miha!« pravi ·imen ãez nekaj ãasa, »poliã vina ti

plaãam, kadar hoãe‰ in kjer hoãe‰: pojdi z menoj, da
greva po ·tefana.«

»Pozno je Ïe, oãe, pozno! Pa tema, ojej! Pa mraz!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

222

»Jaz sem star ãlovek,« prosi ·imen, »in raje me zebe

nego tebe, ki si mlad; pa vendar mi ni mraz, ãe grem po
·tefana. Pojdi ‰e ti!«

»Kar pojdi, Miha,« pravi mati, in fant skoãi pokonci.
»Dva poliãka ga bova, oãe,« pravi, priÏge svetilko in

se napoti z njim proti Dolini.

Pri Peãarju pa jih niso veã doãakali, zakaj pod goro

‰ele, tam kjer se strmec priãne in steza v goro zavije, sta
na‰la ·tefana, ki je leÏal na mrzli zemlji in spal. Mnogo,
mnogo truda je stalo, preden sta ga spravila domov,
zakaj ne le da ni mogel od slabosti hoditi, ampak ‰e
upiral se jim je in ti‰ãal v Dolino nazaj, ãe‰, on ni veã
hribovec, on je Dolinec in pojde s fanti na vas. Ko se je
pa po poti malo streznil, se je hotel metati z Mihom.

»Ha, ha, Miha!« je vpil, in jezik se mu je zapletal. »Ali

te, ali te sunem? Kaj pa se bojim! ha, ha, jaz hud, ha,
kakor zlodej.«

»Oh, ·tefan, kriÏ boÏji! Kak‰en si pa!« je vzkliknila

sestra, ko sta ga oãe in Miha privedla domov.

»Ha, ha, Anica!« jeclja on. »Kak‰en? ha! Kak‰na si pa

ti, ha!«

PoloÏili so ga v posteljo, in kakor so ga poloÏili, tako

je obleÏal in zaspal. In spal je dolgo, skoraj do poldne
drugega dne. Ko pa se je zbudil, ga je vse bolelo, da ni
mogel vstati. Glava mu je bila neznansko teÏka in obãut-
ljiva, hudo je ka‰ljal, in kadar je zasopel je ãutil boleãi-

BES

MALO ÎIVLJENJE

223

ne v prsih. Moãno se je bil prehladil prej‰nji dan, ko je
spal na tleh pod milim nebom.

»Jutri bom zdrav,« se je tolaÏil; »v nedeljo gremo pa

zopet v Dolino. Toda niã se ne bojte, oãe! Ne bom ostal
tako dolgo doli. Prviã sem se moral malo bolj postaviti,
ker so me fantje krstili in za svojega vzeli. To seveda ni
zastonj; ampak zdaj grem lahko v njih dru‰ãino, kadar
hoãem. Po‰teni fantje so, denarja imajo kakor slame.«

Drugo jutro pa ·tefan ‰e ni mogel vstati in tretje ‰e

tudi ne. Miha, ki ga je hodil gledat, mu je zbudil tako
Ïeljo po harmoniki, da je po vsej sili hotel, naj jo gre kdo
nala‰ã kupit. »Tak lep ãas imam v postelji,« je dejal, »ko-
liko bi se nauãil! Kaj, Miha? Saj si rekel, da je lahko!«

»Seveda sem rekel,« pravi Miha. »Kupiti je najteÏje,

nauãil se bo‰ pa precej.«

»Oh, oãe, od Sv. Andreja gre veãkrat kdo v Ljubljano;

naroãite vendar komu!«

»âe bi je ne potrl,« meni Miha, »bi ti jaz svojo poso-

dil; a se bojim.«

»Oh, kar prinesi mi jo! Niã ji ne bom storil.«
Miha mu je ustregel; a ni mu hotela tako piskati ka-

kor Mihu, in to mu zopet ni bilo prav.

»Ah, ãe bom vedno v postelji, zbolim ‰e zares,« je

dejal ãetrti dan in zapustil izbo, ãeravno je bil sila slab.
Neprijeten dan je bil, in mrzel veter je vlekel, a kljub
vsemu odsvotavanju je koraãil ·tefan in se opotekal

BES

MALO ÎIVLJENJE

224

proti Peãarjevi hi‰i. LeÏanje samo po sebi ga je bilo
oslabilo, in pljuãna bolezen se je bila shuj‰ala. Ves one-
mogel je prilezel na Strmo peã, kjer so se ga kar ustra‰ili.
Ko pa se je bil tukaj nekoliko odpoãil se je zopet poslo-
vil z otoÏnim smehom in od‰el, opirajoã se na Miha, in
doma se je zopet ulegel.

Po OÏbeta so poslali, in on mu je dajal zdravil in ma-

zil, »le za tolaÏbo, pomagalo ne bode,« je pravil drugim.

Skrbno mu je stregla sestra; Rozalka pa je pri‰la veã-

krat vpra‰at, kako mu je, in kadar nje ni bilo, je pri‰el
zveãer Miha in mu malo zagodel, ker je bil sam Ïe tako
ob moã, da je komaj drÏal harmoniko.

»Rozalka!« je dejal vãasih, kadar ga je obiskala, »saj

meni ni tako hudo. Niã me ne boli nikjer; samo slab
sem, ker vedno doma tiãim v postelji. Pa dokler so veãeri
hladni, naj bo le ‰e tako; kakor hitro pa potegne gorkej‰i
veter, pridem v vas. Le verjemi mi: najhuj‰e boleãine
trpim zato, ker mi ne privo‰ãijo tobaka.«

»Le vzdrÏi se ga, ·tefan,« je dejala Rozalka, »potlej ga

bo‰ pa toliko veã.«

»Vsak dan po dve pipici bi mi niã ne ‰kodilo. Toda, ãe

ga noãejo dati, naj ga imajo. Saj jim bom kmalu u‰el.
·koda je, da ne morem v Dolino iti. Ali ve‰, Rozalka, da
me fantini doli priãakujejo? Pobratil sem se bil z njimi,
in krstili so me. Krepki fantje pa so, to se mora reãi, in
veseli v dru‰ãini. Pogovorili smo se, da pojdemo vsi

BES

MALO ÎIVLJENJE

225

vkup v drugo vas, da se malo polasamo. Pa zdaj Ïe ni
niã.«

»Oh, ·tefan, ali ti tako ugaja rvanje?«
»Ti tega ne razume‰, Rozalka; toda fant mora imeti

srce, ãe hoãe biti kaj prida. Jaz moram pa porabiti svoj
ãas. Bog ve, kako kmalu bo fantovanja konec! Kaj, Ro-
zalka? Kadar bo Ïito spravljeno, pa pojdeva k Ïupniku,
kajne?«

»Oh, le glej, da ozdravi‰!« je dejala Rozalka. ·tefanu

pa je prihajalo vedno huje in huje.

»Zdaj sem pa Ïe ãisto zdrav in dober,« je dejal neke-

ga dne OÏbetu, ki je pri‰el k njemu. »Tako lahko mi je v
prsih kakor Ïe zdavnaj ne.« V postelji se je vzravnal in
padel zopet nazaj.

Ko pa je sreãal OÏbe mater v veÏi, je rekel: »Ti, mati,

po‰lji po gospoda, po‰lji!«

»Kaj, tako hudo je Ïe?« se je ta zaãudila.
»Varna pot je zmeraj bolj‰a.«
»âe se le ne bo preveã prestra‰il!«
»Kaj se hoãe! Jaz ne dam za njegovo Ïivljenje ne pi‰-

kavega oreha.«

Mater pa so oblile solze, da si je s predpasnikom za-

krila obraz

»Zgodi se lahko,« pravi OÏbe, »da se na bolje obme,

todajaz svetujem, kakor vem in znam.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

226

»Poãakajmo ‰e eno noã. Da bi vendar Bog dal, da bi

prebolel.«

»Da bi Bog dal! Jutri pridem zarana pogledat.«
Drugega dne navsezgodaj je zopet korakal OÏbe proti

·imenovini. Onstran Strme peãi sreãa starega ·imena,
ki je ‰el zami‰ljen svojo pot.

»·imen, kam pa tako zgodaj?« —
»Ve‰ kaj, OÏbe? Ni ti treba veã k na‰emu ·tefanu. Bog

mu bodi milostljiv!« vzdihne moÏ in si obri‰e z dlanjo
oãi. »Vãeraj ti nismo verjeli, da je taka sila, vãeraj. BoÏ-
ja volja je tako. ·tefana pa ne bo veã nazaj.«

»Torej je res umrl?«
»O, res, res,« tarna moÏ in pelje OÏbeta nazaj proti

hi‰i, iz katere se je sli‰al glasen jok.

»Oh, OÏbe, OÏbe,« prijoka mati, ko vstopita. »Zakaj

te nisem ubogala! ReveÏ bi bil vsaj previden umrl!«

»Le potolaÏi se!« je dejal OÏbe in ogledoval mrliãa.

»·tefan ni bil hudoben ãlovek; gre‰niki smo pa vsi, in ãe
se nas Bog ne usmili, smo reveÏi na tem in na onem sve-
tu.«

»Oh, uboÏec,« vzdihuje mati, »kako naenkrat ga je

vzelo! ,Mati,’ je rekel ‰e davi, ,zdajle se pa napravim, da
grem k Rozalki. Harmoniko mi dajte sem! Kako se bo
zavzela, kadar prigodem gori!’ Jaz grem po orgle, ta ãas
je pa umrl, oh, oh!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

227

»Tako je, tako, ·imen,« pravi OÏbe. »Smrt letos ne

kosi samo otave, ampak tudi mlado seno. Ti pa tako
misli, mati, da je boÏja volja zmerom dobrotna. Bog
nam vãasih doma kolo stare, da se med potom ne pre-
vrnemo; mi pa smo hudi, ker niã ne vemo.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

228

XXIV.

iho so sedeli zveãer po pogrebu Peãarjevi in ·ime

novi skupaj pred hi‰o in premi‰ljevali, kako hitro se

menjavajo in spreminjajo ãlove‰ke razmere. âim
slabotnej‰i je bil ·tefan, tem raje sta ga imela star‰a, in
najljub‰i zet bi bil Peãarki, ker je bil poslu‰en in dobre-
ga srca in imel za seboj odkrito preteklost, ne pa ãudnih,
skrivnostnih dogodkov, ki niso kar niã ugajali preprosti
Ïeni. Deklici pa sta se drÏali objeti s solznimi oãmi. To-
like osamelosti ‰e nista bili ãutili nikoli. Obema je bil
ljub dobri ·tefan, edini brat Anici in Rozalki zvest prija-
telj. A ne bo ga veã nazaj in tudi nekega drugega ne bo
morda veã nazaj, ki je tudi obema ljub in drag. Druga
drugi sta se smilili in skupna Ïalost je utrjevala znova
staro ljubezen.

»Rozalka, pojdi sem pogledat, kaj se tako sveti!« se je

oglasil Miha, ki se je bil ustavil na oglu hi‰e, drÏal dlan
nad oãmi in zrl proti Dolini. »Ali je mesec pot zgre‰il, da
nocoj tukaj vzhaja, ali kako?«

»Zdaj imamo vendar mlaj,« pravi Rozalka, »to je

ogenj.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

229

Na ta vzklik je prihitela vsa druÏba gledat, kako se

Ïari obzorje za Dolino. Gori! se je sli‰alo iz veã ust, in v
tem trenutku je izginil dvom, ko se je visoko po nebu
spel mogoãen plamen in rdeãesiv oblak obdal svetlo
jedro.

»Ubogi ljudje!« je vzdihnila Anica; Miha pa je upiral

oãi v veliãastni prizor in majal z glavo.

»Na Gorici je,« reãe zamolklo. »Na Gorici gori, nikjer

drugje. Dolina leÏi niÏe, pod gori‰ãem, in najbolje raz-
vidim iz te ãrne lise v ognju. To je ‰op RoÏanãevih
smrek, ki nam podnevi branijo, da ne vidimo na‰e vasi.
Jaz teãem doli.«

»Kaj pa hoãe‰ doli?« ga zadrÏuje Peãarka. »Ali bo‰

gasil, ko bo Ïe vse pogorelo?«

»Kaj pa na‰a hi‰a!«
»Tu gori slama in les, in v dveh urah je vse konãano.

Kar gori, tega ne otme‰.«

»Res je,« pravi Miha. »S takim plamenom na‰a hi‰a

tudi ne bi gorela. Pri RoÏancu bo. Hvala Bogu, da ni
vetra!«

Dan pozneje je Ïe pri‰el OÏbe povedat, da je vse po-

sestvo RoÏanãevo na Gorici pogorelo: hlevi, podi in hi‰a,
in da sumijo, da bi bilo zaÏgano.

»Temu vragu naj pa le zgori!« je rekel Miha v svoji

kr‰ãanski ljubezni.

BES

MALO ÎIVLJENJE

230

»Miha, Miha, kako pa vendar govori‰!« ga posvari

Peãarka.

»Mati, ali ni ta hudoba izdal na‰ega Jurija?«
»âe se je pregre‰il, ga bo kaznoval Bog; mi pa ne sme-

mo nikomur nesreãe Ïeleti.«

»Zakaj pa gada ubijem, kadar se na soncu greje?«
»âlovek je pa ãlovek.«
Mihu pa ni ‰lo v glavo, kako da bi to ne bilo prav,

enako z enakim plaãevati. »Stari ljudje so vsi otroãji,« je
mrmral med zobmi in ‰el na svoje delo.

Prihodnjo nedeljo pa je ‰el Miha v Dolino, in Pri-

moÏevi so mu povedali, da so oãeta zopet vtaknili v za-
por, ker leti nanj sum, da bi bil zaÏgal. Prepirala sta se z
RoÏancem, in ljudje so menda sli‰ali, ko je Premec rotil,
da mu bo kaj naredil. Pravili so tudi, da mu menda trdo
gre pred sodi‰ãem, ker ne more dokazati, kje bi bil ta-
krat, ko je nastal ogenj. Mihov brat France je bil zelo Ïa-
losten, da je oãe na tako slabem glasu in da je tolikokrat
zaprt, Miha pa se ni menil dosti.

»âe sedi en mesec veã ali manj,« je dejal, »to je paã

vseeno. Oãe se bo Ïe izvil kako, RoÏancu se pa ãisto prav
godi.« Tako je mislil Miha in z njim veliko drugih, ki so
v tej nesreãi le videli kazen za izdajstvo. Stari lisjak Pre-
mec pa se je kmalu izkopal. ·tirinajst dni so ga drÏali v
preiskovalnem zaporu, a ker mu nihãe ni mogel narav-
nost dokazati zlodejstva, so ga morali izpustiti. —

BES

MALO ÎIVLJENJE

231

Kresni veãer je Ïe prisopihal po bliÏnici na Strmo peã.
»Ali ste Ïe zopet tu?« ga je pozdravil Miha.
»Nocoj bom spal na tvoji postelji, da bo‰ vedel. —

Pisanja ni ‰e vedno niã.« Miha je zmignil z rameni, in
oba sta molãala.

Pri‰la je Peãarka s hãerjo in tiho segla starcu v roke.

Tiho so poveãerjali in ‰li priÏigat kres na griãek, kamor
je bil znosil Miha drv iz gozda in butare, ki jih je bil iz-
maknil gospodinji.

Izpod dima se je spel plamen in razlil Ïar ãez temni

les.

»Oh, takole Ïari nebo na La‰kem,« je vzdihnila mati,

»kjer se morijo ljudje in poÏigajo sela in vasi.«

Nihãe ni odgovoril, vsak utopljen v svoje misli. Rozal-

ka je tiho zajeãala, Miha pa je dregnil s kolom v ogenj,
da so prhnile iskre naokrog, in segel po harmoniko.

»Miha,« je dejal Premec med zobmi, »ãe mi le enkrat

potegne‰ tisto neumno harmoniko, tijo vrÏem v ogenj,
da se ti ne bo veã ljubilo ljudi draÏiti.«

»Vi stoãete za Jurijem,« je dejal Miha.
»Jaz niã ne stoãem,« je rekel starec. »In ãejaz ne sto-

ãem, tudi nobenemu drugemu ni treba. âe je padel, je
padel, in nobeno stokanje ga ne spravi veã pokonci.
Ampak jaz pravim, da ni padel. Saj ne zadene vsaka
krogla. V Pulju smo streljali topniãarji na star ãoln, ki je
bil privezan zunaj pristani‰ãa, naprej in naprej skoz cel

BES

MALO ÎIVLJENJE

232

teden; noben strel ni zadel, in ãoln nam je kimal na vodi,
ãe‰, le streljajte. âe mi da kdo pet goldinarjev, sem de-
jal, grem jaz nanj sesti in bom sedel dve uri; vi pa stre-
ljajte! Zatorej je ‰e upanje. In ãe zadene krogla, kam
zadene? V srce? V glavo? Kako pa! Oprasne te, oplazi,
odbije ti kak parkelj, to je vse. Na boji‰ãu jih malo pom-
re, ampak bolni‰nica, ta je vrag. — Bolan, ranjen leÏi Jur-
ãek Bog ve kje. Ranjencev pa vozijo po cele vozove z
La‰kega v Ljubljano. Morda je Ïe v Ljubljani. âe ‰e da-
nes teden ne bo pisma, pojdem jaz v Ljubljano.

»Jaz grem z vami, oãe,« je dejal Miha.
»Kakor hoãe‰. Jaz si pripravim steklenico slivovke, da

jo ponesem Juriju.«

»Brinovec je bolj‰i za bolnika,« je opomnil Miha.
»Brinovec Ïari. Nad dobro slivovko ni pijaãe za bol-

ne ljudi,« je odloãil Premec, iztrkal pipo in vstal, da gre
leã.

Drugi so obsedeli. Miha je zagovarjal vrline pristne-

ga brinovca, OÏbe in ·imen pa, ki sta bila tudi pri‰la h
kresu, sta menila, da niso prazne Premãeve besede, in
radi so verjeli vsi, kar so Ïeleli iz srca.

·el je dan za dnevom, a pisma ni bilo. Vsako jutro je

rodilo novo priãakovanje, vsak veãer novo prevaro.
Pri‰la je novica o porazu pri Solferinu in podrla zadnje
upe rodoljubnih src. A kaj je bila za Premca MaÏenta,

BES

MALO ÎIVLJENJE

233

kaj Solferino: od Jurija, od Jurija ni bilo nobenega po-
roãila!

Tedaj pa sta se napotila Premec, oãe in sin, zarana

proti beli Ljubljani, eden s steklenico slivovke, drugi z
brinovcem, pripravljena za vsak sluãaj, oboroÏena proti
vsaki bolezni. Hude sku‰njave so ju napadale med po-
tom, ko je sonce zaãelo pripekati; toda misel na Jurija ju
je vzdrÏevala in stroga vzajemna kontrola.

A do Ljubljane se je Ïe ‰e pri‰lo; tu pa se je priãela

prava teÏava. Premec je ustavil prvega vojaka, ki sta ga
sreãala, in ga zaãel povpra‰evati po Juriju; a vojak je bil
Nemec, in kar je bilo neprijetnej‰e, vendar ni razumel
nem‰ãine starega Premca. Nagovorila sta drugega in
tretjega, povpra‰evala tu in tam, prehodila kriÏem vse
mesto, da so se jima ‰ibile utrujene noge.

»Ranjenci bodo veã vedeli,« je menil Miha, in zaãela

sta poizvedovati, kje da leÏe. Napolnjena ni bila samo
bolnica, ampak tudi mnogo drugih javnih poslopij z ra-
njenimi vojaki; tem teÏje je bilo zvedeti, alije Juri med
njimi. Hodila sta zopet od hi‰e do hi‰e, in naposled jima
pove streÏnik v reduti, da leÏi tu res ranjenec, ki se tako
imenuje.

»Kar k njemu!« je zavpil Premec in izvlekel stekleni-

co slivovke. A ni sreãe brez nesreãe. StreÏnik je zgrabil
slivovko, ãe‰, da se bolnikom ne sme nositi.

BES

MALO ÎIVLJENJE

234

»Saj sem vam rekel, da je za bolnika brinovec,« je

dejal Miha. A tudi brinovca nista smela nesti ranjencu,
in streÏnik jima je dal na voljo pustiti pijaão ali Jurija.
Zaman ga je podkupoval Premec z zadnjo ‰estico, ki mu
je bila ostala v Ïepu, zaman dokazoval Miha, da je bri-
novec zgolj in pristen. Morala sta se vdati. StreÏnik jima
je pokazal pot po stopnicah v veliko dvorano, kjer je sta-
la postelja pri postelji in v posteljah leÏali mladeniãi,
nekateri umirajoãi, drugi v silnih mukah komaj zaved-
ni, zopet drugi Ïe re‰eni nevarnosti in Ïeljno priãakujoã,
da jih izpusté domov, da jih domaã zrak pozdravi in
okrepi. Kmalu je zapazil svoja prijatelja Juri, ki je leÏal
med ranjenci, glavo obvezano in levo roko v de‰ãicah.
Vzravnal se je v postelji in mignil z desno roko.

»Niã prijemati!« je zadrÏeval streÏnik obiskovalca, ki

sta hitela k ubogemu mladeniãu.

»Oh, kako si zopet razmesarjen!« je tarnal Premec.
»Na glavi je mala praska,« je dejal Juri; »a me ne boli

veã tako hudo. Toda roko imam zlomljeno in palec od-
bit.«

»Da je le na levi roki!« je pripomnil Miha; »in bo‰ vsaj

voja‰ãine prost.«

»âe se bo tako lepo zdravil,« je menil streÏnik, »bo

lahko v ‰tirinajstih dneh doma. — Vidva pa se hitro po-
menita in pojdita, da se ne bo razburjal bolnik.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

235

»Kaj se bo razburjal,« je dejal Premec, »ãe mu povem,

da je doma vse zdravo in da ga Ïe komaj ãakamo! Oh,
Jurãek, kdo bi bil mislil, da bodo za tebe cefrale na‰e
babe prte in rjuhe vso pomlad! Iz Doline je ‰la vsak te-
den cela ko‰ara cefranja v Ljubljano, in moja sestriãna
Ur‰a, Bog ji dal sreãno zadnjo uro! je tudi razcefrala pol
moje rjuhe, ãe‰, za uboge ranjence.«

»Oh, oãe,« se je nasmehnil Juri, »to cefranje je prava

hudiãeva iznajdba. Le povpra‰ajte ranjene vojake! Dok-
ler se rana sama celi, je dobro; kakor pa nama‰e tega
vraga noter, se prisadi, in cepati zaãno kakor muhe o
Vseh svetih. Tako se tudi marsikdo brani, ãe‰, da raj‰i
umrje; a ne pomaga niã; tukaj ukazuje zdravnik kakor
zunaj poveljnik. Jaz se zdravim zato tako hitro, ker jim
je bilo po‰lo cefranje, ko so me obvezovali. — Kaj pa
mati?«

»Zate moli, PrimoÏ pa vbogajme daje.«
»Kaj pa Peãarjevi, in ·imenovi, Rozalka, ·tefan?«
»Umrl je.«
»ReveÏ!«
»Dolgãas mu je bilo po tebi, in prehladil se je bil,« je

dejal Miha.

»Torej, Juri,« se je poslavljal Premec, »glej, da se kma-

lu vrne‰! A potem ostane‰ pri meni, na Gorici.«

Premec in Miha sta od‰la, vesela, da sta dobila Jurija

Ïivega, in Ïalostna, da mu nista smela postreãi z brinov-

BES

MALO ÎIVLJENJE

236

cem in slivovko. V veÏi sta zopet prevzela vsak svojo ste-
klenico in se odpravila po skromnem kosilu proti domu.

»Kaj hoãeva?« je dejal Miha onstran biriãevega in iz-

vlekel steklenico.

»Domov ne bova nosila,« je dejal oãe, ki se je ujel v

mislih s sinom. Hitro sta pre‰la brinovec in slivovka iz
steklenic popotnikoma v noge, ki so se zaãele opletati in
hoditi vsaka svojo pot, in ko se je bilo stemnilo, po hi‰ah
se zasvetile luãke in po nebu se razgrnila rimska cesta,
sta Ïe oba Premca sladko spala pod Bog ve ãigavim ko-
zolcem, vsak na svojo stran obrnjena kakor dva snopa,
ki sta popadala s slabo naloÏenega voza.

Zaman ju je hrepeneãe ãakala PrimoÏeva mati, za-

man je hodil mladi PrimoÏ ‰e pozno v noã gledat po
cesti, kdaj se prikaÏeta, zaman je koprnela Rozalka po
kapljici veselega upanja.

»Oh, umrl je Juri, umrl,« je vzdihovala mati ‰e celo

dopoldne drugega dne; zakaj Premcu se ni veã mudilo,
ãe‰, dobra novica ne pride nikoli prepozno. Mladi
gospodar mu je hitel popoldne nasproti in kmalu pri-
peljal oãeta in brata.

»Je Ïe v Ljubljani,« je klical Premec, »v ‰tirinajstih

dneh bo doma.«

»Oh, hvala Bogu!« je vzkliknila mati.
»Glejtejo!« se zasmeje Premec. »Pravi, da je gluha; a

kako dobro sli‰i, ãe ji povem kaj pravega! Zdajle se ti

BES

MALO ÎIVLJENJE

237

bodo ustavile solze kakor ·imenov mlin med pasjimi
dnevi.«

Ko pa je Miha nesel novico na Strmo peã, ga je sredi

hriba Ïe sreãala Rozalka, ki je takoj zopet odhitela, da
sporoãi doma prva, da Juri Ïivi in se vrne; in ko je pri-
korakal Miha, je bil OÏbe Ïe tudi na Strmi peãi, obsula
so fanta vpra‰anja, da bi do noãi ne bil gotov z odgovar-
janjem, zlasti ker se Miha ni trudil. Kdor ga je vpra‰al,
tega je polneumno, polzvito pogledal, in ker je medtem
Ïe zastavil kdo drugi drugo vpra‰anje, je pogledal Miha
polzvito, polneumno tega drugega in ãakal novega
vpra‰anja.

»Govori vendar, Miha!« je dejala Peãarka nepotrpeÏ-

ljiva. »Kak‰en pa si!«

»Îejen,« je dejal Miha in jo pogledal polzvito, pol-

neumno.

No, polagoma so vendar izvlekli iz njega najvaÏnej‰e

novice in izvedeli tudi, da se samo zaradi veselja ni
mogel vrniti Ïe prej‰njega dne. —

»S kak‰nimi zdravili pa zdravijo Jurija?« je vpra‰al

resnobno strokovnjak OÏbe.

»Tega jaz niã ne vem,« je dejal Miha. »Toliko vem, da

z brinovcem in slivovko ne.«

»Meni se je tudi tako zdelo; a nisem hotel niã reãi.«
»âez tisto cefranje se je pa zelo pritoÏil Juri.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

238

»Po krivici, Miha,« je ugovarjal OÏbe. »Cefranje je

dobro; a se mora vselej pred porabo dobro prekuhati v
ãisti studenãnici in pridejati vodi pet brinovih jagod, pet
brinovih jagod.«

âez par tednov je pripeljal PrimoÏev France svojega

svaka Jurija domov. Kakor izgubljenega sina, ki se je
zopet na‰el, ga je sprejel oãe, mati ga je drÏala za eno
roko in s solznimi oãmi zrla v solzne oãi, sestra pa mu je
boÏala drugo ranjeno roko. Prihajali so vrstniki Jurijevi,
ki so hoteli kaj izvedeti o vojni, in dekleta so hodila
mimo hi‰e, da bi videle, kak‰en da je, ãe je ‰e tako brhek.

Juri pa ni kazal tistega veselja, kakr‰nega sta bila

priãakovala oãe in mati. Branila sta mu star‰a, naj ‰e ne
prijemlje za delo, ker je preslaboten. A Juri je raj‰i delal
nego pripovedoval in umikal se je glasnim druÏbam.

»Mati, meni verjemi,« je dejal Premec, »dolgãas mu je

pri vas. Po meni se mu toÏi. Daj ga k meni na Gorico, in
v nedeljo bova priukala v vas.«

V nedeljo pa je pri‰la Peãarka s hãerko pogledat, kako

se Juriju godi, in vpra‰at, ãe ‰e pride k njim na Strmo
peã. Ko pa je skrbna mati PrimoÏevka videla, kako so se
Juriju in Rozalki zaiskrile oãi in zardela lica, ko sta si
segla v roke, je spoznala, da so prazne Premãeve bese-
de in da ne bo zadrÏala sina doma. Spreletela jo je neka-
ka ljubosumnost, ki jo je hitro ukrotilo materino srce.

BES

MALO ÎIVLJENJE

239

»Ti bi rad ‰el zopet k Peãarjevim,« mu je dejala meh-

ko, sluteã, kaj ga teÏi, ko je hodil za njo v kuhinjo in na
dvori‰ãe in mu ni ‰la beseda z jezika.

»Oh, rad, mati,« je dejal tiho, »ãe ne boste hudi.«
In ‰el je ‰e isto nedeljo in spremljal po znani poti stare

znance.

»Miha mu je bolj pri srcu,« je dejal popoldne uÏalje-

ni Premec, ki je bil zaman vabil Jurija na Gorico. »Z Mi-
hom bo ovce pasel po hribih kakor oãak Jakob s svetim
Izidorjem.«

TeÏko delo ‰e ni ‰lo Juriju izpod rok; a dobil je dosti

opravka pri hi‰i. Tu je bilo treba popraviti vrata, ki so se
le napol zapirala; tam je vpila miza s pohabljeno nogo
na pomoã; v omari so se bili polomili trhli predali, in
stopnice v podstre‰je so se ru‰ile. Juri je pridno poprav-
ljal, tako da sta ga pogosto opominjali mati in Rozalka,
naj se ne pretegne z delom. Anica se je menila z njim,
kadar je pri‰la v vas, kakor z bratom, in skupaj so sedeli
ob nedeljah, kadar je bil lep veãer, pred hi‰o in se pogo-
varjali. Kadar je pa mislil Miha, da bi bilo pogovora
skoraj zadosti, je ‰el po harmoniko.

»âlovek dobi vse okorne prste,« je dejal, »ãe ne po-

igra vsak dan.«

»Miha se boji,« je dejala Rozalka, »da bo tu v hribih

ãisto podivjal. Anica, ti ga mora‰ malo razvedriti.«

»O, mene niã ne poslu‰a,« je odgovorila tovari‰ica.

BES

MALO ÎIVLJENJE

240

»Kaj ne? In vendar gode‰,« pristavi Miha. »Anica mi

je sicer v‰eã.«

»Ti pa meni niã,« ga zavrne ona. »Vedno se reÏi‰ ka-

kor razsu‰en sod.«

»Zato grem pa tudi po orglice. Saj ve‰, Juri, kako sem

vãasih naredil, kadar niso marale dekleta zame. Harmo-
niko sem vzel v roke, in kar v procesiji so ‰le za menoj.«

Prav prijateljski so zaãeli obãevati Peãarjevi in Pri-

moÏevi. Ob nedeljah so se shajali v Dolini, in med ted-
nom je pri‰el veãkrat mladi PrimoÏ z Ïeno na goro, in
daleã so se vedno spremljali proti domu.

Na Strmi peãi se tudi niso niã ãudili, ko je pripeljal

Juri nekega dne pozno v jeseni starega oãeta prazniãno
obleãenega s seboj. Peãarka je takoj pregrnila, zadovolj-
no se smehljaje, mizo z belim prtom, Rozalka pa je pri-
nesla na mizo jedi in pijaãe in prislu‰kovala za vrati,
kako je PrimoÏ poãasi in po ovinkih napeljeval pogovor
na pravo pot. O vremenu je govoril stari moÏ in kruha
prigrizoval, letino je hvalil in mater pit klical, zraven pa
vljudno vpra‰al, koliko je Ïe stara. Potem je povedal, da
tudi on ni veã mlad in da bo treba krepkej‰ih rok pri
kmetiji. »Zdajle bo,« si je mislila Rozalka in vlekla na
uho, kar priropoãe v veÏo Miha.

»Rozalka, ali poslu‰a‰?« zavpije in jo zadrÏi, ko hoãe

steãi, dokler ne pride Juri in je ne odpelje v izbo.

BES

MALO ÎIVLJENJE

241

Prihodnjo nedeljo je bil oklic. Poroãnega dne zgodaj

pa so se zbrali svatje pri PrimoÏu na zajtrku in ‰li po ne-
vesto, ki sta jo Anica in Franca, Jurijeva sestra, venãali,
in jo peljali v Dolino. OÏbe je ponosno korakal s ·ime-
novko, njegova lep‰a polovica pa, kakor imenujemo iz
prirojene vljudnosti Ïeno Meto, s Premcem, ki se je grdo
drÏal, kakor bi ‰el za pogrebom; zakaj on ni priãakoval
kaj tak‰nega in je bil zelo prigovarjal Juriju, naj se nikar
ne Ïeni. Za njimi so se zvrstili drugi. Franca in Peãarka
sta ostali doma, in Miha je opravljal svoje delo, ÏviÏgal
krog hi‰e in premi‰ljeval.

Natihem se je opravila poroka, in tiha je bila popot-

nica v PrimoÏevi hi‰i. Îenske, ki so stale na hi‰nih pra-
gih, so rekle: »Îenin je ãeden, nevesta pa niã.« Fantje pa
so menili, da je nevesta brhkej‰a. Kar pa je bilo bolj
mo‰kih, tem se ni zdelo vredno gledati hribovske Ïenit-
ve.

Tem glasnej‰e pa je bilo veselje na nevestinem domu,

kjer je Miha neutruden vlekel harmoniko in skakal od
radosti, da zopet enkrat v delavnik gode. OÏbe je plesal
na stare dni, ko je bil zastonj posku‰al prevpiti sivega
Premca, ki se je polagoma sprijaznil z nevesto. Nevesta
pa se je jokala in smejala in objemala mater in svakinjo
in Anico. Leta se ji je otoÏno nasmihala, a ko je videla
druÏbo v Ïivem razgovoru, je zapustila izbo in si ‰la hla-

BES

MALO ÎIVLJENJE

242

dit vroão glavo v veãernem zraku, in teÏek vzdih je od-
nesla hladna sapa.—

Pozno drugi dan so se razhajali svatje, razen Premca,

ki ‰e ni hotel iti. »Ker sem Ïe gori,« je dejal, »hoãem pre-
gledati vse to skalovje.« âe bi ga ne bil OÏbe povabil na
domaão pijaão, bi bil pri‰el sam. Ostal je precej ãasa, in
OÏbetova Ïena se ga ni mogla nasli‰ati, ãe‰, da tako
sme‰nega in kratkoãasnega moÏa ‰e ni videla.

Od tedaj je gospodaril Juri na Strmi peãi, Rozalka je

pa z materjo gospodinjila. Mihu je tudi oãe zastonj pri-
govarjal, naj pride zopet k njemu na Gorico; drugaãe se
bo skisal v hribih, da ne bo za nobeno rabo veã. »·e oÏe-
nil se mi bo‰ navsezadnje,« je dejal nekako sluteã po-
dobno nesreão. A sam se je starec vraãal in tarnal, da je
izgubil Franceta, Jurija in da se mu bo gotovo tudi Miha
izneveril.

BES

MALO ÎIVLJENJE

243

XXV.

itro so tekla leta mirne zadovoljnosti na‰im hri-
bovcem. Krog Peãarjeve hi‰e je Ïe skakal mali Jur-

ãek in se igral s konjiãi, pi‰ãalkami in vozovi, katere mu
je delal stric Miha; malo potolãen je bil po obrazu, ker
mu je tolikokrat sveta zmanjkalo; govoril je Ïe poma-
lem, in babica mu je bila privezala vi‰njev trak na desno
roko, da je vedel s katero kriÏ delati. Kakor bi bil sanjal,
se je zdelo Juriju vse prej‰nje Ïivljenje, in kdor bi ga bil
videl, kako gospodari, bi bil dejal, da je iz mladega rasel
na Strmi peãi, kjer se mu je tako priljubila nova domaãi-
ja, da je vselej nerad ‰el od doma.

Pri‰la je bila zopet jesen. âvrst veter je pihal rume-

neãe listje z drevja, in lastovice so se zbirale, da polete
v gorkej‰e kraje. OÏbe je iztrkaval svoj koÏuh, Peãarje-
vi pa so spravljali jesenske pridelke v shrambe. Koliko
veã lepih dni ‰teje paã jesen od pomladi, in vendar ima-
jo pesniki in drugi zelo obãutljivi ljudje poslednjo bolj v
ãislih od prve. To pa menda le zato, ker smo po pusti
zimi Ïe z nestanovitno pomladjo zadovoljni, jesenska
krasota nam pa budi otoÏne misli na prihajajoão zimo.

BES

MALO ÎIVLJENJE

244

Lepega jesenskega popoldne je bilo, in Peãarjevi so

bili ravno posedli k mali juÏini, ko se prikaÏe siva glava
Premãeva.

»Ah, oãe, kaj pa vi hodite tod?« vzklikne Juri in mu

hiti naproti. »Prisedite k nam!«

»Bog vam blagoslovi, pa meni tudi!« reãe zasopli sta-

rec, ne da bi se dal dvakrat prositi. S poldrznimi, pol-
pla‰nimi oãmi je gledal Jurãek tujega moÏa. Ko pa je vi-
del, da mu ta niãesar ne stori, stopa poãasi do moÏeve
palice, ki bi jo tako rad odnesel. A zdaj se oglasi Premec;
»Ho, Jurãek, kje ima‰ konja?« in fantu upade srce; po-
makne se nazaj za mater, potlej pa steãe na vso moã in
Sultan za njim, ki je hotel vedeti, kaj je Jurãku.

»Kaj boste povedali dobrega?« vpra‰a po jedi Juri.
»E, kaj! Niã takega. Miha, daj mi malo tobaka!«
»Oãe, ta je zadnji, ki ga imam,« pravi Miha in vleãe

poãasi mehur iz Ïepa.

»Niã ne de; le daj! — Juri, pojdi danes z mano, ãe mo-

re‰!«

»Oh, toliko je dela,« se oglasi vmes Rozalka. »Prav

teÏko ga pogre‰amo.«

»Kaj pa je posebnega?« vpra‰a zopet Juri.
»Posebnega niã. âe se ti ne zdi, pa pusti. RoÏanec me

je poslal pote.«

»RoÏanec!« se ãudi Juri.

BES

MALO ÎIVLJENJE

245

»Da, RoÏanec. Hudo mu gre, staremu norcu. Prej je

bil vrag, zdaj se je pa spokoril. Norec pa je, ker ne zna
Ïiveti: denar ima, pa strada. Zadnje dni ga je bilo pa pri-
jelo, in huda mu prede. Predvãeraj‰njem se je ulegel, in
vãeraj so ga prevideli. Pri njem sem bil, pa mi pravi, da
ne more umreti. »Ali naj ti pomagam?« sem dejal; pot-
lej mi je zaãel praviti, kako se kesa, da je tebe ovadil,
kako ga srce teÏi in vest peãe in to in ono. Vzdihoval je
dedec kakor tristo du‰ v vicah in jokal, da se mi je smi-
lil. Prosil me je za Ïive in mrtve, naj grem po tebe, da te
‰e vidi pred smrtjo. Zdaj pa stori, kakor se ti ljubi. Da ne
bi mogel umreti, primojdunaj, tak dedec, to je babja
vera. Naj le prava ura pride, nihãe se ne bo ustavljal.
Toda ãe hoãe‰, pa pojdi!«

Juri je vstal in mignil Ïeni, naj mu prinese suknjo. »Jaz

pojdem,« je dejal in priganjal Premca, da sta kmalu od-
rinila. —

Odkar je bil RoÏanec pot kazal Ïandarjem na Strmo

peã, se ga je prijela nesreãa in ga ni izpustila iz pesti.
Ljudje so se zaãeli ogibati lakomnega moÏa, ki Ïe prej ni
bil priljubljen, ga zaniãevati in ãrtiti. Sam in zami‰ljen je
hodil s pu‰ko po gozdih, ãeprav ni veã streljal; doma pa
je bil oduren, da se ga je Ïena bala vpra‰ati po kaki reãi.
Kadar sta se sreãala s Premcem, je moral sli‰ati trde
besede, in nekoã ga je bil oni tako razsrdil, da je s pu‰ko
pomeril vanj.

BES

MALO ÎIVLJENJE

246

»O ti grdoba!« je vpil Premec. »Jurija si dal ustreliti,

mene bo‰ pa sam?«

In skoãil je k njemu, mu izvil pu‰ko in ga z njo otol-

kel, da se je RoÏanec komaj priplazil domov. Ne dolgo
potem mu je umrla Ïena, in isti dan, ko sojo pokopavali,
mu je pogorelo vse posestvo. Ves obupan je bil moÏ, in
kaj mu je pomagalo, ãe so za nekaj ãasa zaprli njegove-
ga preganjalca! Hi‰e ni hotel veã zidati zraven tak‰nega
soseda; prodal je vse posestvo in kupil majhno bajto na
koncu dolinske vasi, kjer je bival do smrti. V cerkev je
hodil vsak dan, vbogajme je zaãel dajati in nobena kap-
lja vina ni zmoãila veã njegovih usten. Ko je pa umrl v
vasi ponoãni ãuvaj, se je on ponudil za pol plaãe.

»Ponoãi jaz kar spati ne morem, gospod Ïupnik,« je

dejal. »To bi bila sluÏba zame.«

»Podnevi pa tudi ne spite, RoÏanec,« je opomnil Ïup-

nik.

»Tudi ne. Veliko spanja nikdar nisem ímel, star ãlovek

ga ima pa ‰e manj.«

S sulico v rokah je stopal RoÏanec vsako noã krog

cerkve, klical ure in molil. Ker je bila s tem opravilom
zdruÏena tudi sluÏba grobarja, je prekopaval zemljo po
pokopali‰ãu in postiljal tesne postelje svojim soobãa-
nom. »Oh, poleti je to lahko delo,« je dejal, »ali pozimi
me Ïe pobira, pozimi, ko je zemlja zmrzla.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

247

Z nepretrganim delom je du‰il moÏ svoje misli in svoj

spomin, a kakor hud duh je hodil za njim Premec in ga
muãil z grenkim oãitanjem. »Oh, pusti me, Premec!« ga
je prosil nekdanji sosed. »Saj vidi‰, da nimam niã dobre-
ga na svetu.« Vidno je pojemala njegova moã in nazad-
nje se je moral uleãi. Zapu‰ãen je leÏal v svoji bajti, in
nihãe ga ni obiskal, nihãe se ni zmenil zanj; le Premec se
ga je ‰e spomnil in je pri‰el k njemu; in Premec mu je
tudi pripeljal Jurija. RoÏanec se je vzravnal pokonci in
obe roke podal mlademu Peãarju. ·e enkrat se mu je
zasvetilo oko, potem pa so ga zalile solze. »Juri, odpus-
ti,« je jecljal, in Juri je bil tako ganjen, da je komaj govo-
ril.

»Odpustite raj‰i vi meni!« je dejal in tolaÏil moÏa, da

bo zopet okreval in da se bosta ‰e vkup veselila.

A moÏ je odkimal. »Moj dan je dozorel, da se Ïe osip-

lje,« je dejal. »Preden bo teden v kraju, me poneso. Da
si le ti ‰e pri‰el! Povej mi ‰e, Juri, kako se ti godi! Jaz teÏ-
ko govorim, poslu‰am pa rad.«

Pozno ponoãi se je vrnil Juri domov, RoÏanca pa ni

videl veã, zakaj dva dni pozneje je izdihnil svojo du‰o
dolinski grobar.

»Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade,« je me-

nil Premec, ko je spremljal med redkimi pogrebci svo-
jega soseda na poslednjem potu.

BES

MALO ÎIVLJENJE

248

V oporoki RoÏanãevi pa je bil imenovan za edinega

dediãa Juri Peãar na Strmi peãi in okoli pet tisoã goldi-
narjev je podedoval Juri. Postavil je RoÏancu spomenik
na pokopali‰ãu, in kadar je pri‰el v Dolino, ni pozabil
tam pomoliti za svojega dobrotnika.

Premec je bil osamel, in dolgãas mu je bilo, kadar je

hodil z Gorice v Dolino nazaj, svoja navadna pota. Sta-
ra sestriãna Ur‰a se je bila priselila k njemu in mu je
kuhala, kadar je imela kaj. RoÏanãeva nesreãa pa je de-
loma tudi njega zadela; zakaj vse tiste samice, ki so se
prej drÏale RoÏanãeve hi‰e, so pri‰le zdaj v njegovo hi‰o
kakor poljske mi‰i, privabljene od nove gospodinje
Ur‰e. Premec se ni dosti menil za to skup‰ãino, ker je bil
malo doma, tembolj so se pa menile Ïenice zanj. Skleni-
le so storiti dobro delo in spreobrniti dedca, da ne bi veã
preklinjal in razgrajal. Kadar je bil torej Premec doma,
je zaãela Ur‰a praviti zgodbe raznoterih svetnikov in
popisovati trpljenje du‰ v vicah, in tako lepo je znala
pripovedovati, da je Premcu seglo do srca.

»Ur‰a, ti pa res lepo pripoveduje‰,« je dejal moÏ, in

Ur‰a se je zadovoljno obliznila. »Primojdunaj, ti bi mo-
rala biti za duhovnega gospoda, ne pa, da bi lonce na
ognji‰ãu grela.«

»Glej, Premec,« je opominjala Ur‰a, ki je znala pora-

biti ugodni trenutek, »vse te muke trpe du‰e v vicah naj-
veã zavoljo preklinjanja.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

249

»Kaj vraga!« se je ãudil moÏ. »Da bi bilo to tak hud

greh? I, kje si pa izvedela ti to, Ur‰a?«

»Glej ga! Kje bom izvedela? V bukvah je vse zazna-

movano in zapisano!«

»Ti misli‰ torej, da naj bi jaz pustil vse te ãvrste bese-

de? Meni pa dobro de — ti ne ve‰ — ãe malo zakolnem.
To je moj oddu‰ek.«

»Seveda ti tukaj dobro de,« svari Ur‰a, »tam ti bo pa

hudo.«

»Kako bi se pa jaz najlaÏje odvadil teh besedi? Saj to-

liko mi ni do njih.«

»Spomni se du‰ v vicah!«
»Rad, ãe bi se mogel. Pa ravno v pravem ãasu mi ne

pridejo na misel. Ve‰ kaj, Ur‰a? Spomni me raje ti!«

Ur‰a mu je obljubila, in ves Ïenski zbor se je veselil,

da je re‰il eno du‰o iz vragovih krempljev. Kadar je
Premca jeza ali dolgãas ali karkoli zapeljalo, da je zaro-
bantil, je zavpila Ur‰a: »Premec, spomni se du‰ v vicah!«
in moÏ je utihnil. Toda le, kadar je bil trezen; kadar se je
pa primerilo, da ni bil, in ãe ga je imel le koliãkaj pod
klobukom, je zagazil z obema nogama v stari greh. »Oh,
Premec, kaj pa du‰e v vicah!« je opominjala Ur‰a. —

»Tiho, baba!« je tedaj zarohnel. »Ti in tvoje du‰e v

vicah, zahvalite Boga, da ste pod streho in na gorkem.
Gre‰nika pusti pri miru, ãe ne bom jaz vse iz hi‰e spo-
dil, primojdunaj!«

BES

MALO ÎIVLJENJE

250

Tako je vãasih iznenadil Ur‰o, ki je bila Ïe popolnoma

prepriãana, da je moÏ vse drugaãen, in to jo je Ïalilo
tembolj, ker se je bila Ïe proti Ïupniku pohvalila, kako
spreobrnjenje se ji je posreãilo. »Oh, Premec, nikar ne
bodi tako trdovratnega srca!« A kaj je hotel, ko mu je
bilo tako dolgãas po Mihu in Juriju! France mu je bil
premoder, da bi se z njim pogovarjal, in vrstniki so bili
vsi stari, on pa ‰e vedno mlad. V vinu je topil svojo Ïa-
lost in v krãmo je nosil vestno denar, kar si ga je sam
prisluÏil in kar sta ga mu dajala Miha in Juri. France pa
mu je dejal: »Denarja ne potrebujete, oãe! Brez skrbi
lahko Ïivite pri nas, pijaãa vas bo spravila v grob.«

»Kaj pa ti ve‰!« mu je ugovarjal moÏ. »Samo pijaãa

me ‰e veÏe na ta svet.«

Vesel dan je bil zanj, kadar ga je obiskal Miha. Pono

sno ga je peljal v krãmo, sedel v kot za mizo in onega
posadil zraven sebe. »Ali ga vidi‰ gorjanca?« je kazal
krãmarju svojega sina. »Komaj zna sedeti pri mizi in z
denarjem ne ve, kaj bi poãel.«

Nekega veãera zopet sedita pri poliãu Premec in

Miha. Vino je lezlo starcu v lase in jezik mu je tekel ka-
kor Ïaga. »Miha! ‰e enega bova,« je vpil in objemal sina.
»Drugaãe ne pride‰ ti danes domov, po tistem skalovju,
ki se ga koza stra‰i, primojdunaj!«

»Pozno jdˇºe, oãe,« ugovarja oni, »in jaz moram ‰e k

PrimoÏu, preden odidem.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

251

»E, kaj bo‰ hodil! Tu ostani! Tu se nama dobro godi,

tam je pa dolgãas. Pusti Franceta; tak je, kakr‰en je bil.
Pri meni bodi, ki te Ïe toliko ãasa nisem videl. Ti ne pr-
ide‰ doli, jaz pa gori ne morem. Pa bi ‰e ‰el, primojdu-
naj, da, ãe bi imeli le kapljo vina po vsej gori.« Tako je
govoril Premec, ko vstopi stari njegov znanec, Ïandar
KriÏan. Zbranim gostom Ïeli dober veãer in postavi
pu‰ko v kot.

»He, gospod KriÏan!« zavpije Premec. »Pit pojdite

sem k nama!«

»Premec!« pravi oni, »na onem koncu vasi sem vas Ïe

sli‰al, tak glas imate.«

»Glas pa jaz dober, primojdunaj, in grlo gladko, da

vince lepo po njem teãe, pa da zavpijem, ãe je treba.«

In Premec je zapel, da je vsem po u‰esih zvenelo.
»Kadar jug vleãe,« je dejal ponosno, »me sli‰i na Go-

rici stara kavka Ur‰a. — ·e enkrat pijte, gospod KriÏan!«
je klical Ïandarja, ki se je odpravljal. »Pustite pu‰ko v
kotu, saj rada poãiva! Ali mislite zopet komu poslati
svinca med rebra, gospod KriÏan?«

»Zopet,« se smeje KriÏan. »Nemara ravno vam.«
»Ha, ali menite, da sem Ïe dosti dolgo na svetu in da

me smrt ne more drugaãe zadaviti? Kaj?«

A Ïandar je bil od‰el, ãe‰, da se mu mudi.

BES

MALO ÎIVLJENJE

252

»Kak‰en je pa mo‰ki!« se je hudoval Premec. »·e pit

ne gre. âakaj, ti dolgopetec, nazaj bo‰ ‰e tekel. Miha,
ostani tu, dokler ne pridem!«

»Kam pa greste?«
»Tega vraga, tega KriÏana bom malo postra‰il, da bo

kaj smeha.«

»Pustite ga, oãe, pustite! S takimi ljudmi je najbolje

niã opraviti ne imeti!«

»Jaz ga hoãem kaznovati, ker se mi je zameril, primoj-

dunaj! Hlapec mi bo dal rjuho, in pri Podrtem znamenju
bom obrnil tega rohneta.«

Starec je bil od‰el, Miha pa se je ‰e pogovarjal s fan-

tini, ki so bili v krãmi, in potem plaãal, ker ni mogel oãe-
ta ãakati. Bolj se je bil zakasnil, nego mu je bilo. Ura je
bila deset, in on je premi‰ljeval, ali bi ‰el k PrimoÏevim
ali ne. »âe imajo luã,« je dejal, »bom potrkal; ãe ne, pa
grem.« Okna PrimoÏeve hi‰e so bila ‰e razsvetljena, in
na trkanje mu pride odpirat brat. On in stari PrimoÏ sta
bila ‰e pokonci.

»Kje ima‰ pa oãeta?« vpra‰a France. »Saj sta bila sku-

paj.«

»Skupaj. Pa naenkrat se jih je lotila neumnost. KriÏan

je bil v krãmi, in ‰li so ga stra‰it gori k znamenju.«

»Zakaj jih nisi zadrÏal?«
»Niso se dali. Saj ve‰, kak‰ni so.«

BES

MALO ÎIVLJENJE

253

»Kaj pravi‰, Miha?« se oglasi PrimoÏ. »Stra‰it je ‰el

oãe? Tecita hitro za njim, da se ne zgodi kaka nesreãa!«

»I kako Ïe?« vpra‰a Miha.
»Ustreli ga lahko Ïandar, ustreli. Kar pojdita!«
»Vraga! Pa res; na to nisem mislil,« se zavzame Miha

in odide naglo po bliÏnjem potu proti omenjenemu kra-
ju. France pa obleãe suknjo in se napoti po cesti ravno
tja. Daleã je bil ‰e od znamenja, ko mu prineseta nas-
proti KriÏan in Miha oãeta hudo ranjenega.

»Zdaj sem pa staknil, primojdunaj!« reãe hripavo

Francetu.

»Pa vendar niste moãno po‰kodovani?« vpra‰a ta

prestra‰en.

»Ravno dosti, da se ne bo treba dolgo po posteljah

valjati,« pravi Premec in omedli. K PrimoÏu ga neso, in
KriÏan stopi do zdravnika. Ko ta pride, se je moÏ zopet
zavedel. »Meni ni treba nobenega mazila veã,« pravi
hripavo. »Gospod KriÏan, niã veã ga ne bova pila.« Roko
mu sku‰a podati, a preteÏka mu je Ïe bila, KriÏan pa ga
prime zanjo in zapusti potem molãe hi‰o. Franca je bila
poslala po gospoda, in ‰e tisto noã je umrl Premec v
Mihovih rokah, in France mu je zatisnil oãi. Svojega
Jurãka se je bil ‰e navsezadnje spomnil.

Na vso moã je deÏevalo, ko so ga pokopavali, vendar

se je vila dolga vrsta ljudi proti pokopali‰ãu, zakaj znan
je bil moÏ povsod, sovraÏili ga pa niso.

BES

MALO ÎIVLJENJE

254

PrimoÏ je bil s svojo druÏino med pogrebci, in pred

njim je na glas molila stara Ur‰a, Premãeva gostja, in
vmes vzdihovala: »Oh, ti ubogi Premec, kak‰no smrt si
storil, oh, ti reva stara!« Ko so pa pri‰li do groba, se je
obrnila in rekla: »Oh, ljudje boÏji! pozna se, da ga je
moÏ rad pil, ker gre tako deÏ.« —

PrimoÏa je pa ujezilo, ko je to sli‰al, in zavrnil jo je:

»Kadar ti umrje‰, bo pa toãa ‰la, ker si coprnica!«

Premãevina je postala Mihova last, a on je vse prodal

in se vrnil na goro, od koder le redko kdaj ‰e pride v Do-
lino. Rozalka misli, da ga tudi nekaj drugega pri njih
gori drÏi, ne samo prijatelj Juri; in zadovoljno vãasih
moÏu pripoveduje, kaj je tu pa tam videla in sli‰ala. Juri
se trdno nadeja, da bode iz Mihe in Anice enkrat ‰e par,
ker postaja fant bolj in bolj zami‰ljen, dekle pa veselo.

BES

MALO ÎIVLJENJE

255

ISBN 91-7301-142-8

www.omnibus.se/beseda

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Fran Detela Svetloba in senca
Fran Detela Dva skopuha
Fran Detela Tujski promet
Fran Detela Veliki grof
Fran Detela Blage duše
Fran Detela Spominska plošča
Fran Saleški Finžgar Razvalina življenja
Fran Erjavec Črtice iz življenja Snaksnepskovskega
klucz fran a1
Grammaire Progressive Du Français Avec@0 Exercices Niveau Débutant Volume1
Doping in Sport Landis Contador Armstrong and the Tour de Fran
Baker Fran Miłość na rozdrożu
lit. romantyzmu, Prelekcje paryskie, Prelekcje paryskie - cykl wykładów Adama Mickiewicza na temat l
zadanko z gospodarki, Napełnienie początkowe zbiornika zmalało o 8,64mln m3 w ciągu (chyba) doby (a
(Ebook Francais) Zecol Grammaire français 100 pages d'exercices
Linguistique française et comparative
comédie française

więcej podobnych podstron