Fran Detela Veliki grof

BES

VELIKI GROF

Fran Detela

Veliki grof

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

VELIKI GROF

BES

Fran Detela
VELIKI GROF

Elektronska izdaja v sodelovanju
z zaloÏbo Karantanija

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-304-8

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

VELIKI GROF

Uvod

urni nemir se je bil polastil proti koncu srednjega
veka ãlove‰ke druÏbe. Cerkvene, socialne in drÏav-

ne razmere so razganjale svoje stare oblike in silile na
predrugaãenje: nepoklicane roke ãe‰kih husitov so se
lotile verskih stvari, katere so poklicani faktorji brez-
vestno zanemarjali na svojo ‰kodo; vedne vojské in ple-
menita‰ka potratnost, ki se je sku‰ala z rastoãim me

‰ãanskim bogastvom, je tirala ãedalje bolj obremenjene-
ga kmeta v boj za staro pravdo; mala vladarstva pa so
ginila in se potapljala v velikih drÏavah, naslonjenih na
sloveãe dinastije, med katerimi se je v prvi vrsti vzdigala
habsbur‰ka.

Sredi 15. stoletja je bila last te rodovine razdeljena ‰e

v tri dele: avstrijsko vojvodino, ‰tajersko-koro‰ko-kranj-
sko vojvodino in tirolsko grofijo. âast rimsko-nem‰kega
cesarstva je bila pre‰la od ãe‰kih kraljev luksembur‰ke
rodovine spet na habsbur‰ki rod. Toda ta ãast, pravi
zgodovinar Enej Silvij, bolj blesteãa kakor moãna, se je
ãislala na tujem mnogo bolj kot doma, kjer so se nemir-
ni vazali za cesarja menili samo tedaj, kadar so ga potre-
bovali, a mu drago prodajali najmanj‰e usluge. Celó na

BES

VELIKI GROF

podedovanem posestvu so mu uporni podloÏniki odre-
kali pokor‰ãino ter veãkrat izvéli svojo voljo proti njego-
vi.

Poslednji LuksemburÏan, cesar Sigismund, je bil obe-

nem ãe‰ki in ogrski kralj. Obe deÏeli sta mu dali dokaj
opravila. A dasi je zvezan s papeÏem klical na husite ves
kr‰ãanski svet v kriÏarskih vojskah, jih ni zmogel; na
Ogrskem pa ga je predrznost nezadovoljneÏev vrgla
celó v jeão. Oprostilo ga je posrédovanje zvestega za-
veznika, celjskega grofa Hermana, s ãigar rodovino se
hoãemo nekoliko seznaniti, ker jo bomo sreãali v na‰i
povesti.

Na gorenji Savinji leÏé razvaline rodovinskega gradu

starih plemiãev, ki so si znali po svoji hrabrosti, spret-
nosti in sreãi pridobiti slavo in moã in se povzdigniti v
celjske grofe, najmogoãnej‰o rodovino spodnjega ·ta-
jerja. Kakor prej‰nji cesarji njegove prednike, tako je bo-
gato obdaril Sigismund grofa Hermana. Podelil mu je
posestev na Ogrskem, tako da je bil grof prvi magnat te
deÏele; dal mu je hrva‰ko Zagorje in ga imenoval za sla-
vonskega bana; naposled je vzel njegovo hãer Barbaro
za Ïeno. Po Hermanovi smrti pa je hvaleÏnost radodar-
nega cesarja povzdignila njegovega sina Friderika in Fri-
derikovega sina Urha v kneÏji stan (leta 1436). Habs-
bur‰ki vojvode, katerih vazali so bili celjski grofje do
tedaj, so tej naredbi nasprotovali, a zavrnil jih je cesar,

BES

VELIKI GROF

naj mirno ubogajo, drugaãe bi moral upornost kaznova-
ti kot kratenje cesarske pravice. In ko so HabsburÏani
po cesarjevi smrti prijeli za meã, da spravijo Celjane spet
v odvisnost, niso niã opravili, kajti poveljnik grofovim
voj‰ãakom je bil Jan Vitovec Grebenski, ki je uboÏen
vitez iz husitskega tabora stopil v grofovo sluÏbo in tu
s svojim pogumom in bojno izurjenostjo dospel do ãasti
in bogastva.

Posestva pokneÏenih grofov pa so se raz‰irjala po ·ta-

jerskem, Koro‰kem, Kranjskem, Ogrskem in Avstrij-
skem in najslavnej‰e vladarske druÏine so stopale v so-
rodno zvezo z mogoãno rodovino, tako razen luksem-
bur‰ke saksonska, bavarska, badenska, poljska, bosan-
ska, srbska in celó habsbur‰ka. Kajti celjska Barbara je
porodila LuksemburÏanu edino hãer Elizabeto; s to pa
se je poroãil avstrijski vojvoda Albreht, ki je podedoval
po svojem tastu ogrsko in ãe‰ko kraljestvo in postal leta
1438 pod imenom Albreht II. nem‰ki cesar. A krepkega
vladarja je pokosila smrt Ïe 27. oktobra 1439, in ‰tiri
mesece po njegovi smrti je Ïena Elizabeta porodila sina,
Ladislava Postuma ali Posmrtnika, zakonitega dediãa
avstrijske vojvodine ter ãe‰ke in ogrske krone.

Toda zakon brez moãi ne velja v burnih ãasih: niti

Ogri niti âehi se niso drÏali oporoke kralja Albrehta,
ampak so si prvi izbrali takoj poljskega Vladislava za
kralja, poslednji pa so se dogovarjali, koga bi izbrali.

BES

VELIKI GROF

Kraljica se je obrnila do varuha, Friderika Habsbur‰ke-
ga, ki je bil vojvoda na ·tajerskem, Koro‰kem in Kranj-
skem, naj brani pravice njenega sina. A Friderik, katere-
ga so bili istega leta 1440 knezi izborniki izvolili za nem-
‰kega cesarja Friderika IV., je bil miroljuben moÏ in var-
ãen, sila varãen.

Vzdignila pa sta se za siroto Ladislava njegova sorod-

nika, celjska grofa, Friderik in zlasti njegov sin Urh. Kajti
Friderik, o‰aben, strasten, silovit moÏ, je imel tedaj Ïe
blizu osemdeset let in je bil sprt z vsem svetom. Vest mu
je oãitala, da je iz pregre‰ne ljubezni do nesreãne Vero-
nike Deseni‰ke zadavil svojo Ïeno; preganjal ga je spo-
min na ljubljeno Veroniko, katero mu je oãe umoril v
groznem srdu; tako je Ïivel divje in odljudno najveã v
kr‰kem gradu, prepustiv‰i vlado ponosnemu in drzovi-
temu Urhu. Ta pa je udaril z vojsko na Ogrsko, zbral
raztresene ãete hrabrih taboritov, na ãelo jim postavil
nepremagljivega Jana Jiskro in poplavil z njimi v imenu
kralja Ladislava gorenjo Ogrsko. Kljub vsem straÏarjem
je dobil v pest ogrsko krono sv. ·tefana in jo posadil
maja meseca v Stolnem Belem Gradu na glavo svojemu
neãaku, tri mesece staremu kralju Ladislavu. A sam na
svojo moã omejen za dlje ãasa ni bil kos skupni vojski
poljski in ogrski, niti bojnemu geniju svojega nasprotni-
ka Janeza Hunjadija, Sibinjanina Janka. Sklenil se je mir
(1441) in kraljica Elizabeta, katere bridkim sku‰njam je

BES

VELIKI GROF

leto pozneje storila konec smrt, se je morala loãiti za
vselej od svojega ljubega sina.

Le ena roka je ‰e krepko drÏala zastavo kralja Ladisla-

va, ãe‰ka roka Jana Jiskre. Ko pa je v bitki pri Varni
(1444) padel kralj poljski in ogrski, so priznale vse stran-
ke Ladislava Posmrtnika za ogrskega kralja, in temu pri-
znanju se je pridruÏila skoro tudi ãe‰ka deÏela; a za ne-
doraslosti vlada zanj tu Jurij Podjebrad, ondi Janez Hun-
jadi. Krepkima glavarjema pa stojé nasproti mogoãni
protivniki, ki silijo na to, da se kralj Ladislav izpusti iz
varu‰tva in sam vzame Ïezlo v roko. Taka Ïelja se vna-
me tudi v vojvodini avstrijski, najveã v srcu onih, kate-
rim ne ugaja varãno gospodarstvo Ladislavovega varu-
ha, cesarja Friderika, in ki se zana‰ajo na veãjo dareÏ-
ljivost mladega kralja.

Ta Ïelja dobi kmalu glasen izraz v zahtevi, in podjet-

ni moÏje se trudijo tej zahtevi pridobiti veljavo. Glava
jim je baron Urh Eizinger, moÏ prebrisan, zgovoren in
— zaradi ãesar mu je varuh Friderik najbolj zoprn — ãez
mero grabeÏljiv. Z Bavarskega pri‰ed‰i, je dobil po svo-
ji spretnosti za cesarja Albrehta II., oãeta Ladislavu Po-
smrtniku, vodstvo avstrijskih financ v roke, vir velikemu
bogastvu. Ko pa je varãni Friderik kot varuh zahteval
raãunov, ga je razÏaljen zaradi nezaupnosti, moÏ zaãel
sovraÏiti. Ma‰ãevanja Ïeljen si je znal pridobiti moãno
stranko in prav mu je pri‰lo Ïalostno stanje vojvodine,

BES

VELIKI GROF

katero so tuji in domaãi roparji pusto‰ili, in sitnosti, ka-
tere je napravljal cesarju njegov nepokojni in bojaÏelj-
ni brat. Vsega tega je cesar kriv, je dokazoval Eizinger,
in da se prepreãi poguba, ga je treba prisiliti, da izpusti
varovanca. Tako so se zbirali oblaki nad glavo cesarja
Friderika, ko se je napotil (1451) na La‰ko, kamor mu je
pri‰la naproti njegova nevesta, Lenora Portugalska, in v
Rim, kjer mu je papeÏ Nikolaj V. dal krono na glavo in
mu obljubil svojo pomoã proti vsem upornikom. Ko pa
je maja meseca leta 1452 pri‰el cesar spet v svoje deÏe-
le, so mu Ïe avstrijski stanovi z mestom Dunajem na
ãelu odpovedali pokor‰ãino in se v opro‰ãenje Ladisla-
va zvezali z grofi Celjskimi. Ne da bi brÏ zgrabil ‰e ne-
zdruÏene nasprotnike, se je cesar zaprl v svojo moãno in
zvesto trdnjavo, Dunajsko Novo mesto, pismeno opo-
minjal k pokor‰ãini in se zana‰al na uspeh papeÏevega
ukaza, sprião katerega je Ïugalo prekletstvo vsakemu
uporniku, ki bi se v ‰tiridesetih dneh ne podvrgel cesar-
ju.

BES

VELIKI GROF

Celju so julija meseca leta 1452 v svoji svetovalnici
na glavnem trgu pri zeleni mizi sedeli mestni od-

borniki. Prepriãani, da na njih ramenih sloni blaginja in
gorje vsega mesta, so se drÏali resno in vaÏno in ugiba-
li, kako se ima sprejeti milostljivi gospod grof Urh, ki je
s svojo vojsko na potu s Hrva‰kega proti Dunaju.

Vstal pa je Fabijan RoÏiã in dejal: »Slavna gospoda,

ako hoãemo vredno poãastiti svojega kneza, mu pojdejo
naproti vsi cehi in vsa dru‰tva s svojimi banderi, ga pe-
ljejo po pozdravu v mesto, spremijo njegove vojake do
tabori‰ãa, kjer se z njimi vred napojé na mestne tro‰ke.«

To je bil praktiãen in lojalen predlog kakor njegov

oãa, predstojnik krãmarskega ceha in gostilniãar »Pri
ãrnem volu«.

A oglasil se je JoÏef Hren, po pravici meneã, da voja-

ki ne bodo le Ïejni, ampak tudi laãni in bi se spodobilo
vsakemu pol hleba.

Kake vrste obrtnik je bil gospod Hren, ni treba praviti.
Tako so izraÏali veljaki svoje nazore, in kakor je bila

tedaj ‰ega, malo govorili, a veliko povedali. Toda ogla-
‰ala se je Ïalibog Ïe tudi opozicija, in Nikola Mavroh, ki

BES

VELIKI GROF

ni bil ne krãmar, ne mesar, ne pek, ampak naãelnik kro-
jaãev, svojeglav in prepirljiv moÏ, kakor sploh krojaãi
tiste dobe, ta je izpodbijal vse enake predloge kot ne-
izvedljive in z ozirom na to, da v mestni blagajni ni to-
liko denarja, kolikor bi bilo Ïeleti, je sodil, da bi sprejem
po vsem odborni‰tvu in po deputacijah raznih cehov
zadostil ãez in ãez. Ko je drugi odbornik predlagal dvaj-
set belo obleãenih deklic, mu jih je radikalni Mavroh
odbil polovico.

Toda v zboru je sedel tudi zdravnik celjskih bolnikov,

doktor Hajdinger; ta ni bil niti voljan, niti vajen samo
poslu‰ati. »âlove‰ko Ïivljenje,« je dejal, »je trojno: ele-
mentarno ali telesno, sideriãno ali Ïivalsko du‰evno in
dialiãno ali pravzaprav du‰evno. Ti trije deli se dadó
razloãevati v vsem, kar ãlovek poãne; te tri dele bomo
videli tudi v predlogih slavnega zbora. Elementarni del
je zadel izvrstno predlog o vinu, kruhu in mesu; sideriã-
nemu principu bomo zadostili s svojo navzoãnostjo in
prazniãnimi deklicami; a najvi‰jega, najimenitnej‰ega
principa, dialiãnega, se ni ‰e nihãe dotaknil. Zdaj pa po-
slu‰ajmo! Na‰ gospod, princeps ac dominus, grof Urh,
Bog ga Ïivi mnogo let — gospod sodnik, upam, da nima-
te niã zoper to, da mu trikrat gromovito zakliãemo; Ïi-
vel!«

Ko se je ta domoljubni poziv vestno in glasno izpol-

nil, je jel doktor Hajdinger na dolgo in ‰iroko pripove-

BES

VELIKI GROF

dovati, kako so tedaj, ko je on bival ‰e v Gradcu, ondi
slavili izvolitev Friderika za nem‰kega cesarja; koliko
ljudi se je pobilo pri ljudski veselici in kaka velikanska
igra se je predstavljala na trgu in kazala vse imenitne
dogodke iz sv. pisma stare zaveze. Veljava celjskega gro-
fa pa ne dosega le cesarske, ampak tudi veljavo najveã-
jih moÏ starih ãasov, ki so, tavajoã sicer v temi krivo-
verstva, z boÏjim pripu‰ãenjem dosegli vendar veliko
slavo. Iz tega naj bi sledilo, da se mora tudi na ãast grofu
Urhu, milostljivemu oãetu svojih podloÏnih, modremu
svetovalcu svojih prijateljev in pogubnemu nasprotni-
ku vsem sovraÏnikom, prirediti duhovita igra, ki v podo-
bah starega ãasa podaja misli novega sveta. »Vso igro
sem jaz Ïe sestavil,« je dejal, »in povem vam jo v glav-
nih potezah, ako vam je ljubo.«

Odborniki sicer niso bili radovedni, in marsikako

znamenje nepotrpeÏljivosti je bilo pretrgalo Ïe govor,
toda doktor je bil tega vajen in ga ni motilo. Predstav-
ljala naj bi se poslednja sodba, sodnik naj bi igral Boga
Oãeta, Hajdinger sam bi se zadovoljil z osebo Kristovo,
in druge vaÏnej‰e vloge bi se razdelile med svetovalce.
Angeli naj bi stali pod zastavo grofa Urha, na ‰ãitih no-
sili celjske grbe in vodili grofove zaveznike v nebesa;
hudiãi pa bi se rvali pod cesarsko zastavo in cesarskimi
znamenji in vlaãili cesarjeve privrÏence v pekel. Never-
jetno je skoraj sli‰ati, da ta genialni predlog odbornikom

BES

VELIKI GROF

ni ugajal; a istina je: komaj je bil stavljen, Ïe ga je zavrgla
velika veãina, ki ni hotela niãesar vedeti o dialiãnem,
niãesar o sideriãnem Ïivljenju.

Mavrohova zmaga je bila popolna in doloãali so de-

kleta za slovesni sprejem. Ozirali so se po pravici na
hãere odbornikov; mednje pa je bila sprejeta tudi hãi
uãitelja na latinski ‰oli, magistra Petacija, ki je opravljal
obenem sluÏbo mestnega tajnika in bil tako rekoã sta-
len ud modrega svetovalstva.

Sodnik bi bil sklenil sejo, da ni Hajdingerja tako skr-

bel slavnostni pozdrav. Bogvé ãe bo govor vélikemu
dnevu primeren; kakor gladko tudi sodniku teãe jezik, je
dejal in dal postrani vedeti, da bi bil on dober mestu
postreãi s pripravnim govorom.

»Govor mora biti latinski in to seveda v stihih,« je

dejal Mavroh.

»In gospod Mavroh mu bo kos, to se ve da!« je od-

govoril doktor nekoliko razÏaljen.

»Kos ali ne kos,« je odvrnil oni; »to je vpra‰anje, ki ne

spada sem. Da pa to ni moja dolÏnost, ampak nekoga
drugega, ki sedi tu na koncu mize, to ve gospod doktor
ravno tako dobro kakor jaz ali pa gospod sodnik. Kajti
magistru Petaciju in ne meni daje mesto njivo in zelnik,
50 mernikov rÏi, 30 p‰enice, 50 otepov slame in povrhu
‰e 50 goldinarjev na leto; paã zato, da svojo uãenost me-
stu v prid obraãa. Kajti ãe nam otroke uãi, saj mu nosi-

BES

VELIKI GROF

jo ti pozimi po ‰est, poleti po tri krajcarje na mesec. Ma-
gister Petacij naj zloÏi govor, ki bo segel milostljivemu
gospodu do srca.«

Ta misel se je zdela skoraj vsem tako dobra, kakor bi

jo bil vsak sam sproÏil. Vesel je sklenil sodnik posveto-
vanje in potrkal ob mizo s palico, znamenjem svojega
dostojanstva, in tajna seja se je priãela, ko je prinesel
mestni sluga velik vrã vina in postavil srebrno kupo
pred sodnika.

»Na zdravje milostljivega kneza in grofa Urha!« reãe

dostojni predsednik in napije sosedu na desni. Kupa je
kroÏila okrog modrih moÏakov in poplakovala jezo in
nejevoljo, kar je je bila povzroãila vroãa debata. V do-
maãem razgovoru so se razvedrili resni obrazi in dru-
Ïinski dogodki so izpodrinili visoko politiko. Sodnik pa
je pozval magistra Petacija k sebi in ga vpra‰al — kajti
latinski govor je bil zdaj zanj najvaÏnej‰a reã — koliko
stihov si upa narediti v enem dnevu.

»Dobrih,« odgovori magister, »versus palmares, ka-

kor bi dejal Ciceron, kakih petdeset, s pravilnimi zare-
zami in skromno rabo licentiae poeticae et prosodiacae
— slab‰ih pa mnogo veã.«

»Prijatelj moj,« je dejal sodnik, »vzemiva najbolj‰ih,

kar si jih va‰a uãenost le izmisliti more; potem pa naj jih
ne bo v boÏjem imenu veã nego trideset: zadovoljen
bom jaz, in na‰ gospod, ãe ga kaj poznam, ‰e bolj.«

BES

VELIKI GROF

»Toda kak‰ne mere naj se posluÏujem v pesmi?«
»Kakr‰ne hoãete. To vse prepu‰ãam va‰emu okusu,«

je bil priljudni odgovor.

Magister si vendar ni mogel kaj, da ne bi bil zaãel na

drobno razlagati vaÏnega razloãka med daktili in trohe-
ji, ko prinese sluga sodniku pismo s podpisom Jana Vi-
tovca.

Sodnik pregleda pisanje in ãelo se mu nagubanãi.
»Menda vendar ne bo Ogrov,« izpregovori in odda

list Petaciju, da ga na glas prebere.

Zapisano pa je stalo, da morajo po veãernicah vsi me-

‰ãani, ki so dolÏni nositi oroÏje, biti pripravljeni pri
mestnih vratih in ob rovih, da branijo mesto.

»·koda lepe dru‰ãine,« so dejali moÏje in ugibali, od

kod bi se bilo napada bati. Sodnik pa je hitro storil svojo
dolÏnost, in ko so se odborniki razhajali, sta Ïe koraãi-
la po ulicah dva trobentaãa in v grofovem imenu ozna-
njevala me‰ãanom povelje.

BES

VELIKI GROF

ospod Petacij pa je hitel domov in v glavi se mu je
vse trlo samih ‰estomerov. Hitro, hitro! je priganjal

samega sebe, da spravim na papir, dokler ne ugasne
pesni‰ki genij. Petacij je bil vodja mestne ‰ole v Vodnih
ulicah blizu vrat. Ker je bila ‰ola razdeljena v tri oddel-
ke, sta mu bila podrejena dva pomoãnika. Abecedarji so
vstopali v tretji razred in vaÏnega temelja vse uãenosti,
branja in pisanja, jih je uãil Petacijev pomoãnik imeno-
van »kolaborator« ali »lokát«. Po dovr‰enem tretjem
razredu so stopili uãenci v drugi razred pod poveljstvom
tako imenovanega »sukcentorja«. Sukcentor je vadil
tudi v petju vse uãence, ki so morali vsak dan peti pri
ma‰i in pri drugih cerkvenih opravilih, in pomagal
»kantorju« v farni cerkvi. Uãenjake prvega razreda pa je
uãil sam Peter Petacij, magister sedmerih svobodnih
umetnosti. Uãencev je stanovalo mnogo v ‰olskem po-
slopju, ki so ali plaãevali hrano uãitelju in se imenovali
»astantes«, ali pa so se uãili na mestne stro‰ke in se na-
zivali »mendicantes«. Strogo nadzorstvo je drÏal nad
Ïivo mladino sukcentor; ‰iba je pogosto pela, in kdor je
v ‰oli spregovoril kako slovensko ali nem‰ko besedo

BES

VELIKI GROF

namesto zapovedane latinske, je moral nositi »osla«
toliko ãasa, dokler se kak souãenec ni enako pregre‰il.

Da je bil magister uãen moÏ, ni kazala samó dolga

brada, ki je padala po njegovem ãrnem talarju; povedal
bi bil tudi lahkó doktor Hajdinger in menihi, patri mi-
noriti, ki so mnogo obãevali z moÏem. Njegovo ime iz-
peljuje na‰ zgodovinar iz latinske besede »petax«, ãe‰
ker je bil moÏ lakomen. A ker smo prav istega zgodovi-
narja zasaãili, ko je besedo »Ïupan« tolmaãil iz »Hispa-
nus«, dalje, ker ima »petax« kratek »e«, izvrstni latinec
Petacij pa je, kakor bomo kmalu videli, svoj »e« vedno
dolgo meril, bi si upali ugovarjati na‰emu uãenemu viru.
In ãe utegnemo, bomo dokazali iz sanskrta in staroslo-
van‰ãine, da se za Petacijem morebiti skriva kak sloven-
ski »petak«. Toda to naj bo, kakor hoãe. Med mestnimi
hi‰ami, ki so bile najveã pritliãne in obdane z lesenimi
ograjami, se je prijetno odlikoval enonadstropni dom
na‰ega magistra z napisom: »Schola latina«. V ‰olska
okna so bile vdelane prave ‰ipe, kar je bilo nekaj poseb-
nega za tiste ãase, ko je ljudem namesto steklenih plo‰ã
pri oknih ‰e sluÏila tanka roÏenina, mehurji, koÏice in
druga prosojna tvarina.

»Heja! Mars v sveti‰ãu Minerve,« vzklikne magister,

stopiv‰i v sobo, kjer je poleg starega kolaboratorja pri
mizi sedel vojak v oklepu.

BES

VELIKI GROF

»Oh, oãe, k slovesu prihajate,« se veselo oglasi mlada

deklica in vzame magistru palico in kapo. Vojak pa je
prijateljsko stresel roko magistru, ki je skrbno povpra-
‰eval, zakaj je tako oboroÏen. »Robur et aes triplex cir-
ca pectus. Menda vendar ne greste Ïe na cesarja?«

»Ne,« odgovori vojak, »na vójsko pojde Vitovec sam

z grofom. Zdaj pa se odpravljamo proti Îalcu, da po-
zdravimo nekaj gostov s Kranjskega, ki gredo cesarju na
pomoã.«

»Bella, horrida bella!« je vzdihoval moÏ. »Quidquid

delirant reges, plectuntur Achivi. Hvala Bogu, da ne poj-
dete proti Dunaju in da loãitev ne bo dolga.«

»Na sreãno vrnitev ‰e eno kupo!« je napival kolabo-

rator in sunil s komolcem Petacija: »Gospod Vit nam je
poslal tega vrlega malvazijca.«

»Oj sladki dar Bakhov!« je vzkliknil ta, zahvaljujoã se

darovalcu.

»Bakhov sicer ni,« je popravljal Vit, »ampak kneginja

nam ga je dala in jaz sem mislil z njim razveseliti gospo-
diãno Kornelijo. A ne mara ga; svojeglava je.«

»Kakor vse Ïenske,« je razlagal Petacij in opiraje se na

mnoÏico citatov dokazoval, da je bil ta spol Ïe za rimske
republike hudomu‰en. Toda »amantium ira amoris in-
tegratio est«, je sklenil smejé se; »malo tednov ‰e in po-
roko bomo praznovali. Potlej pa boste kakor beatus ille
s svojo Ïenko Ïiveli na gradiãu. Koridon in Amarilis.«

BES

VELIKI GROF

»Ha, ha, ha, magister Petacij vedno pravo zadene.

Torej pijmo ‰e enkrat na dobro sreão,« se je spet ogla-
sil kolaborator.

»Kdaj pa zdaj pridete? Midva imava ‰e svojo heral-

diãno razpravo dognati.«

»Oh oãe,« se nasmehne Kornelija, »to je gospod Vit

gotovo danes Ïe dognal; vso uro mi je razlagal — ãakaj-
te, o ãem Ïe!«

»O ãemer smo zadnjiã Ïe govorili?« je vpra‰al vitez

prostosrãno. »Zakaj so enostavni grbi imenitnej‰i od
sestavljenih, enobarvni od pisanih; kaj pomeni zlato v
heraldiki, kaj srebro; koliko opravi meã, kopje, krogla in
pu‰ãica proti plo‰ãatemu, luskinastemu in veriÏnemu
oklepu.«

»In platnenemu,« seÏe v besedo Petacij; »to bi bili

morali tudi omeniti, kajti thoraces lintei so velikega po-
mena v stari zgodovini.«

»Oh ljubi oãe,« je dejala Kornelija, »ali vaju ta reã res

zanima, ali hoãeta le mene draÏiti? Glejte, vãeraj je bil pa
ples v gradu na ãast dunajskim poslancem in ne da bi bil
gospod Vit o tem le besedico ãrhnil in mi povedal, kako
je bila opravljena kneginja, kak‰en li‰p je nosila gospa
Hohenwartova, kak‰nega gospodiãne sote‰ke, lember-
‰ke.«

»Tega vsega si jaz ne zapomnim,« je dejal óni. »Lepo

je bilo neizreãeno, vse se je svetilo in ble‰ãalo, in Vito-

BES

VELIKI GROF

vec je dejal, ãe bi mu grof dovolil, da bi pobral vse te
nepotrebne dragocenosti, nabral bi zanje vojakov, da bi
z njimi tri nem‰ke cesarje gnal na Tur‰ko.«

V tem trenutku se zaãuje trobenta in pred hi‰o pri-

dirja Vitov hlapec in mu pripelje konja. Vitez je vstal, in
Kornelija mu je podala ãelado in Ïelezne rokavice.

»âe pa padete v boju,« reãe za slovo Petacij, »potem

bodite brez skrbi: naredim vam na grobu napis, kakr‰-
nega bi se Simonides ne sramoval, da bo ‰e pozni vnuk
obstal pred njim in bral: Hic moriens peperi comiti pa-
triaeque triumphum, Petacio lacrimas, nomina magna
mihi. In vpra‰al bo nemara, kdo je bil ta Petacij.«

Vitez zasede konja in odja‰e. Spotoma pa se obrne na

starega, ãemernega hlapca Jerneja ter ga o‰teje, zakaj ga
ni poãakal pri grajskih vratih, kakor mu je velel.

»Gospod,« je dejal oni in pognal konja, da sta pri‰la

v‰tric, »kaj bom tam ãakal, da naju bodo obirale babe,
ki po vodo hodijo! Ali me ni Ïe hlapec nadkonjarja Ro-
Ïekarja vpra‰al, kje ste? Latinsko se uãite pri uãitelju,
sem dejal, in menite, da mi je verjel? Za meãe sva prijela
in ves krvav je bil, preden sem ga k temu prisilil. Bog mi
odpusti grehe, ki jih moram delati za vas. Oj gospod,
Ïensk in igre in pijaãe se ne more ãlovek nikoli dosti ogi-
bati. Vi pa le vedno silite v pregreho.«

BES

VELIKI GROF

»Oj ti hinavec!« je zavrnil vitez svojega mentorja, ãi-

gar robatost ga je nekoliko jezila, nekoliko kratkoãasila;
»ali ni dekle moja nevesta?«

»Tem slab‰e!« se je jezil óni. »Nisem se zastonj bal, da

boste izpodrinili kakega krojaãa ali ãevljarja. Ampak jaz
taki grajski gospé ne bom sluÏil, nikdar! Reãem pa: ve-
selil sem se, da vam bom na svoje stare dni pestoval
otroke in jih uãil samostrel proÏiti in pu‰ãice nasajati.
No, vidi se, da bodo zagrabili raj‰i za grablje in motiko.
Zatorej toliko Ïe danes: kadar boste pisali pismo, dali
boste tudi meni slovo.«

»Dobo‰ ga, kadar hoãe‰, in ãeprav danes. Jaz te ne

drÏim.«

»Vem, da ne,« tarna oni, »ker ste do konca zasleplje-

ni, in ãe se vas Bog ne usmili po mojih molitvah, boste
storili nesreãnega mene in sebe, in jaz sem pri vsem tem
popolnoma nedolÏen. Zatorej le po pameti, milostljivi
gospod, le po pameti!«

Med takimi dobrimi nauki sta do‰la tropo konjikov, ki

se je pomikala proti Îalcu, in krepostni Jernej se je loãil
od svojega gospoda.

Gospodiãna Kornelija pa je brezskrbno gledala skozi

okno, kako so ulice oÏivljale. Vsakovrstno oboroÏeni
me‰ãani so se zbirali v gruãe, ogledovali in posku‰ali
svoje oroÏje, pomenkovali se in ‰alili. Marsikateri po-
gled se je obrnil proti oknu in marsikateremu mlade-

BES

VELIKI GROF

niãu je glavo povzdignila misel, da ga morebiti gleda
svetlo oko plavolase deklice. Domi‰ljavi gospod Mavroh
je zaupljivo namignil z oãmi in se s svojim najljubez-
nivej‰im smehljajem priklonil tako vsiljivo, da je dekli-
ca zbeÏala od okna. Petacij pa je preganjal svojega Pega-
za po sobi gor in dol, zdaj sedel na klop, zdaj pogledal
v debelo knjigo in ‰tel na prstih stihe. Ura na pesek, ki
je stala v bogato izrezanem okviru, je bila Ïe skoro po-
tekla in magister je vpra‰al, kje je Polona.

»Tetka?« je dejala deklica. »Ta je ‰la v cerkev. Toda

takoj mora priti. Pogledam skozi okno, ãe Ïe gre.«

Ta hip pa vstopi Polona, Petacijeva sestra, ki mu je po

smrti njegove Ïene gospodinjila v hi‰i.

»Îe spet pri oknu?« je karala Kornelijo, obe‰aje velik

molek na steno; »v spotiko pametnim ljudem in spod-
budo brezboÏnim! — Glej ga, krojaãa Mavroha, kako
stoji razkoraãen in napihnjen kakor Lucifer, ves v trako-
vih, da vihrajo okrog njega kakor lasje kralja Absaloma,
in hlaãe ima ohlapne in ‰iroke, da bi tri pla‰ãe naredil iz
njih, prava mreÏa nastavljena nedolÏnim oãem, kakor
so rekli pater Anzelm. In kako mu ‰trle oãi sem proti
oknu. Mesec dni ‰e ni, kar je pokopal pridno Ïeno in Ïe
gleda po drugih.«

»Polona, Polona!« tolaÏi Petacij; »kar se tiãe Absalo-

ma, mora‰ vedeti, da ni bil ‰e kralj in krojaãa Mavroha

BES

VELIKI GROF

ne sme‰ primerjati z Luciferjem, in ãe se zdaj po Ïen-
skah ozira, je bolje, kakor ãe bi se bil prej.«

»Le zagovarjaj ga, le, in nosi se nad mano, ko si Ïe po-

zabil, kaj so dejali rajna mati na smrtni postelji. Ali niso
rekli, da v miru Ïivita in se ljubita med sabo? Oh, o pra-
vem ãasu jih je Bog poklical s tega sveta, preden bi bili
morali to uãakati. — In ti, neumnica mleãnozoba, pri-
pravljaj se, da bo‰ vredna Ïena gospoda Vita Lazarja, ki
je po‰ten in moder moÏ, kakor je bil njegov sveti patron,
ne pa taka niãemrnost in gizdavost kakor ta krojaã.«

»Oh teta, kako ste hudi!« se smeje deklica; »toda go-

spod Mavroh mora vendar imeti najlep‰o obleko, ker si
jo dela sam; in on s tem tudi ljudi k sebi vabi.«

Polona bi bila gotovo primerno odgovorila taki po-

svetni opazki, a pozvonilo je v cerkvi in hitela je spet
snemat svoj molek.

»Nikamor mi ne hodi, Polona,« je opominjal Petacij;

»veãerjo bo treba kuhati.«

»Bog je prvi!« je dejala ona in ruto si zavezujé dirjala

v cerkev.

Vitez Vit Lazar pa je jezdil s kakimi ‰estdesetimi ko-

njiki, oboroÏenimi s sulicami, meãi in nekoliko z nerod-
nimi teÏkimi pu‰kami. Na desni mu je jezdil poveljnik te
ãete, grofov »general« Jan Vitovec. Brez vsega lepotiã-
ja je bila oprava ãokatega moÏa; preprosta Ïelezna kapa
z moãnim grebenom mu je krila glavo in del ‰irokega

BES

VELIKI GROF

obraza, iz katerega se je bliskalo pod ‰trleãimi rjavimi
obrvmi dvoje majhnih sivih oãi. Visok je bil poleg nje-
ga videti njegov poroãnik Vit Lazar in njegov svetli
oklep in ble‰ãeãa se ãelada z dolgim vihrajoãim ãopom
sta popolnoma temnila neznatno Vitovãevo vnanjost.

»Oh, ãe bi bil grof Ïe tu z vojaki,« je dejal po dolgem

molku Vit Lazar, »potem bi se izmed teh ‰tiristo konji-
kov, ali koliko se jih Ïe bliÏa, paã malo vrnilo; a do cesar-
ja ne bi pri‰el nobeden.«

»Vsi bi pri‰li,« je odgovoril Vitovec, »ker bi ‰li ãez Ko-

ro‰ko, a ne tod. Da je grof zdóma, to jim je tako dobro
znano kakor nama.«

»Ali ne bomo pognali konj?« meni ãrez nekaj ãasa

spet Lazar.

»Ne; trdo jih bomo ‰e rabili. Poroãilo smo prejeli ne-

nadoma in pozno, dlje ne gremo kakor do Îalca.«

Po cesti sem pa je pridrla tropa ljudi in Ïivine, ki je

beÏala pred sovraÏniki.

»Cesto zastavite!« je vpil Vitovec svojim jezdecem;

»ljudje in Ïivina, vse nazaj, od koder so pri‰li!«

Lazar pa je pogledal svojega poveljnika, ãe‰, kaj to po-

meni. Ko pa so konjiki z nekoliko truda in mnogim kri-
ãanjem in pretenjem obrnili zbegano ljudstvo in ga gna-
li nazaj proti Îalcu, je razlagal Vitovec svoj namen, ljudi
prisiliti, da bodo sami branili svoje imetje.

BES

VELIKI GROF

»Za svoje Ïivljenje se kmet ne bori,« je dejal, »za Ïi-

vino pa, in ãe bo tem na‰im prijateljem v ‰irokih klobu-
kih in kosmatih kapah ‰lo za krave in vole, se bodo bíli
kakor besi.«

Med krikom in vikom je bila pri‰la karavana v trg,

kjer je prikipela zme‰njava do vrha. Vitovec je izdrl dol-
gi meã in razdelil s svojim Ïrebcem vpijoão in jokajoão
gneão. Njegov ostri glas je prevpil hrup in vri‰ã, in vsa
mnoÏica je poslu‰ala zapovedujoãe besede. Ko se je na-
pravil mir in red, je ukazal najprej zapreti cesto onstran
trga. S hlodi, koli, teÏkimi vozovi in drugim poljskim
orodjem je bil kmalu zastavljen vhod. Kar je bilo poso-
de, so jo prebivalci morali napolniti z vodo, se nastavi-
ti po slamnatih strehah, da pogase ogenj, kjer bi se po-
kazal, in biti pripravljeni na napad s kamenjem, cepci in
vilami. Najãvrstej‰e pa, ki so nosili tudi meãe, je Vitovec
odbral za podpore svojim vojakom. Ti so bili razsedli
konje, razpostavili majhno ‰tevilo pu‰k, nasuli smodni-
ka na zapalne luknje in s tleãimi luntami priãakovali so-
vraÏnika, ki se je bliÏal. Prah se je vzdigoval po cesti in
peket konjskih kopit in Ïvenket oroÏja se je ãul vedno
glasneje. Tu in tam se je zabliskalo iz ãrne megle; a pre-
den se je krdelo toliko pribliÏalo, da bi bil mogel Vito-
vec z uspehom streljati, so se konjiki ustavili. Z dvema
trobcema je prijezdil vitez proti zagraji in dal znamenje,

BES

VELIKI GROF

da hoãe govoriti. Vse je umolknilo, vitez pa je terjal v ce-
sarjevem imenu prosto pot in prijazen sprejem.

»Kako se imenuje va‰ cesar?« se oglasi Vitovec izza

voza.

»Friderik IV., po boÏji milosti maziljeni vladar svete-

ga rimskega cesarstva.«

»Na‰ cesar po boÏji milosti se imenuje grof Urh,« od-

vrne Vitovec, »in ãe ne prihajate v tega imenu, ne poj-
dete skozi Îalec.«

Jezdeci so se bili vrnili in polovica sovraÏnikov je sto-

pila s konj in pe‰ napadla Vitovãevo trdnjavo. Grozno so
zagrmele pu‰ke, ko so se bili pribliÏali na kakih petde-
set korakov, in najmanj polovica bi jih bila morala pa-
sti, ko bi bil uãinek enak ropotu. Toda tedanje pu‰ke so
napravljale veã strahu kakor ‰kode, in ko se je dim raz-
kadil, sta leÏala dva sovraÏnika, nekaj pa je bilo ranjenih.
Drugi pa so poãeli lesti ãez ograjo in trd boj se je vnel ob
vozeh. Vpitje in kletev se je me‰ala z votlimi udarci na
ãelade in oklepe, iz zadnjih vrst pa je letelo kamenje in
pu‰ãice na bojevnike.

En del sovraÏnikov je sku‰al ob straneh prodreti v trg

ali pa zapaliti lesene hi‰e. Pu‰ãice, ovite z osmoljenim in
goreãim tuljem, so tu in tam vÏgale kako streho, toda
Vitovãeve priprave so se dobro izkazale in vsak plamen
je bil hitro poga‰en. Med bojem je izginil kmetom boj-
ni strah, in ko so videli, da sovraÏniki niã ne opravijo, so

BES

VELIKI GROF

postajali drzoviti, in marsikakega jezdeca je le hiter konj
re‰il iz njih rok. Îe so sovraÏniki omagovali, ko zadene
Vitovca pu‰ãica v rame, da mu omahne desnica z me-
ãem.

»Gospod Lazar, nadaljujte vi, jaz imam za danes do-

sti,« je dejal in stopil iz vrste. Lazar pa je branil vhod
sovraÏnikom, ki so z veselim krikom pozdravili Vitovãev
odstop. A kmalu so uvideli, da ima namestnik tudi teÏko
roko in da ne opravijo niã. Popustiv‰i mrtve in teÏko
ranjene, zasedejo konje in se obrnejo v stran ãez polje.
Lazar je bil na to Ïe pripravljen in s svojimi spoãitimi
konji je do‰el kmalu spehanega sovraÏnika, ki se je med
vednim bojem poãasi pomikal dalje in zastonj branil, da
ne bi bil Lazar zdaj tu, zdaj tam od glavne ãete odrezal
kakega oddelka in ga razkropil ali ujel. Pozno v noã je
trajala gonja in izmed ponosnega krdela, ki je zapusti-
lo kranjsko deÏelo, jih je malo prestopilo severno mejo
celjske grofije. Da ne bi bil sovraÏnik poÏgal kake po-
samezne koãe, se ni dalo ubraniti; a oropati in poÏgati
ni mogel nobene vasi, nobenega gradu.

BES

VELIKI GROF

III

lizu ceste, ki drÏi od Vojnika proti Konjicam, so stali
istega dne zveãer kraj gozda trije moÏje in oãividno

nekoga priãakovali; kajti dva sta gledala po cesti dol
proti Celju in napenjala svoje oãi, tretji pa je drÏal in
krotil nemirne konje. Kopja so jim bila naslonjena na
drevo in Ïelezne kape so leÏale po tleh.

»Jo‰t, kaj to pomeni?« spregovori najmlaj‰i, ki se mu

je po oroÏju in po obna‰anju poznalo, da je poveljnik.

»Gospod Viljem, ne bo jih,« odgovori postaren mo-

Ïiãek rdeãega, miroljubnega obraza, ki je vedno poprav-
ljal in premikal svojo usnjato, na ramenih in prsih z Ïe-
lezom obito kamiÏolo. »Povem vam, da jih ne bo. Po-
znam ãlove‰ko naravo in po mojem mnenju se mudé v
Îalcu. Od tam pa jih do jutri ne preÏene nobena druga
reã, kakor ãe bi pri‰la novica, da je Urh blizu. Ta bi jih
pregnal kakor skobec vrabce. âe bi vino po‰lo, no, to jih
nemara tudi spravi na noge, kakor se je meni primerilo
lani, ko sem ‰el na boÏjo pot.«

Topot konjskih kopit je pretrgal to prerokovanje. Vi-

ljem je del roko na ãelo in pazno gledal na prihajajoãe
jezdece. »Na‰i niso; samo pet jih je,« je dejal, pobral ãe-

BES

VELIKI GROF

lado in vsi trije so se spustili v zloÏen dir po cesti. Pet
konjikov je dohajalo; dva spredaj in trije nekoliko za nji-
ma. Konji so bili videti spehani, kajti zastonj so jih jez-
deci priganjali.

»To je beg!« je vzkliknil Viljem. »Poglej, Jo‰t, oni tri-

je jezdeci imajo sulice nastavljene in preganjajo prva
dva. Trije zoper dva; mi moramo pomagati.«

»Da bi se v tuje reãi vtikali?« je povpra‰eval Jo‰t. Toda

Viljem je Ïe zapovedal, da jih je treba ustaviti, kdo so in
kaj hoãejo.

»Celjani so, Vitovãevi konjiki,« je dejal hlapec in Vi-

ljem je ukazal, naj on ustavi jezdeca na desni, Jo‰t leve-
ga, srednjega pa bo sam vzel nase. Jo‰tu pa je prihajalo
vroãe in konj mu je ‰el vse prehitro. »Kaj pa, ãe nas kdo
napade od zadaj?« je mislil. »Dober vojskovodja se
mora na to tudi ozirati, in tak dober vojskovodja bom
zdaj jaz.« Rek‰i, je pridrÏal konja in se postavil hlapcu
Luku za hrbet.

»Jo‰t, Jo‰t!« kliãe Viljem, »ali nima‰ niã ãasti v sebi?«
»Oh gospod Viljem,« vzdihuje oni, »kaj marate, ko

ste mladi! âe vas oni prekleti Celjan vrÏe raz konja, se
poberete, pa je dobro. A jaz si bom polomil vse, roke,
noge in hrbet, Bog nas varuj! Tudi noãem jaz, da bi me
kdo umoril kakor kakega razbojnika ali psa, ampak
kr‰ãansko smrt hoãem storiti, v postelji, prejem‰i svete
zakramente. Za tisto slavno smrt pa meni ni niã; in kako

BES

VELIKI GROF

bodo stare babe za mano govorile, to mi je vseeno.«
Onadva sta spodbodla konja v dir in Ïivinãe gospoda
Jo‰ta, mnogo ãastilakomnej‰e od svojega jezdeca, se ni
dalo veã brzdati in naenkrat je bilo z onimi v eni vrsti.

»Bog mi bodi zdajle milostljiv!« je zamrmral Jo‰t v

svoji stiski, nameril s kopjem in zamiÏal. »âe me re‰i‰,
sveti patron, nikoli veã ne bom vina —«

»Îe beÏé!« je zavpil v tem trenutku Viljem.
»Bog bodi zahvaljen, da se nisem prenaglil,« je dejal

tiho Jo‰t in vpil na ves glas »hurá, hurá«!

Onadva pa, ki sta beÏala pred Celjani, sta se ustavila

in prvi, ki je odprl ãelado in pokazal na‰im znancem
mlad obraz, kateremu bi prisodil ãlovek kakih ‰estnajst
let, je vpra‰al, komu se ima zahvaliti za re‰itev.

»Jaz sem Viljem, sin viteza Viguleja z Vranjega brda,

ki je barona Ungnada vazal.«

»Oh, gotovo ãakate na‰e vojske,« reãe mladeniã Ïa-

lostno. »Zastonj, gospod Viljem, razkropljena je na vse
strani; in da ni ujet sin Janeza Ungnada, je le va‰a za-
sluga.«

Ko pa je Viljem sli‰al to, je skoãil urno s konja, se od-

kril in spo‰tljivo pozdravil mladeniãa, ki mu je prijatelj-
sko stisnil roko. Vesel in Ïalosten je peljal svojega ime-
nitnega gosta, mladega Kri‰tofa Ungnada, na oãetov
dom, na Vranje brdo, kake pol ure od Vojnika.

BES

VELIKI GROF

V veliki staroverski dvorani, olep‰ani z oroÏjem in je-

lenjimi rogovi, je gostil re‰enca in re‰itelje stari gospod
Vigulej. Pri eni mizi je sedela po stari navadi vsa druÏi-
na: med gra‰ãinskim gospodom in sinom Viljemom na
ãastnem mestu Kri‰tof Ungnad, temu najbliÏe, a vendar
precej daleã stran gospodinja, stara gospodiãna Rade-
gunda.

»Prav ste nam poroãili, gospod Vigulej,« je dejal mla-

di Ungnad, »da grofa Urha ni doma in da ima Vitovec le
kakih petdeset konj pri sebi, toda teh nam je bilo dosti
in zdaj obÏalujemo, da se nismo drÏali va‰ega sveta in si
izbrali druge poti. A ko smo imeli za seboj Vransko, kjer
bi nam bili najlaÏe zabranili pot, smo postali o‰abni. Bli-
zu sto moÏ smo izgubili, mnogo veã pa se jih je razkro-
pilo na vse strani.«

Mladeniã je jel pripovedovati svoje dogodke, okroglo

oko starega gospoda pa se je bojaÏeljno bliskalo in siv-
kaste obrvi so se prekriÏale kakor trnov pot. Kadar je v
pripovedki padel kak Celjan, je zvrnil kupico vina, in
dve, ko je ãul, da je Vitovec ranjen; za vsako nezgodo
svojih prijateljev pa je na‰el prikladno kletev. Kadar pa
je gospod zaklel, je mladeniã umolknil v svojem pripo-
vedovanju in ga pomenljivo pogledal, toda to gospoda
Viguleja v njegovem delovanju nikakor ni motilo.

»Ne zamerite, jaz sem ud neke ãastite bratov‰ãine,«

pravi naposled mladeniã in pokaÏe malo svinãeno po-

BES

VELIKI GROF

dobico, ki mu je visela na vratu in predstavljala sv. Kri-
‰tofa.

»Torej se je res vsa va‰a rodovina zapisala svetemu

Kri‰tofu in odpovedala vinu?«

»Res,« pritrdi mladeniã. »Kdor je v na‰i bratov‰ãini,

ne sme na enem sedeÏu izpiti veã kakor eno kupico vina
in nikdar kleti. âe se spozabi, plaãa goldinar v dru‰tveno
blagajno; ravno tako, ãe svojim ljudem ne brani teh pre-
greh in ãe v dru‰ãinah ne zastopa mo‰ko svojih naãel.«

»Vraga, gospod Kri‰tof,« meni Vigulej, »to bi mi bili

morali prej povedati; jaz bi vam bil kmalu vzel vse imet-
je. Gotovo ni dolgo tega, kar ste se vpisali, ker ste tako
natanãni. V mojem ãasu se je bila napravila bratov‰ãina
Matere boÏje in vsak ud se je tudi zavezal, da ne bo pil
in klel ãez mero. Nekaj dni smo se trdo drÏali. Potlej
smo pa zaãeli mero veãati in pravila spreminjati, dokler
nismo pri‰li do spoznanja, da je ãlovek slaba stvar in da
ne more niã tako, kakor bi rad. Toda lepa navada je to,
kdor se more zdrÏevati,« je dejal Vigulej in izpraznil ku-
pico, »in kako koristna. Petnajst let je tega, kar sem ‰el
jaz na tur‰ko vojsko. Moj sosed je streljal zverino sem-
tertja po mojem posestvu. Jaz sem bil jezen, in ko ga do-
bim nekoã v gozdu, nisem prav dobro pogledal, ali je
srnjak ali on, pa sem ga ustrelil. In naloÏili so mi za po-
koro vojsko s Turkom na leto in dan. Oh, v kaki nevar-
nosti smo bili vedno zaradi pijaãe in kako se je jezil Ja-

BES

VELIKI GROF

nez Hunjadi. Pijanega Turka, je dejal, pa treznega kri-
Ïarja ‰e nikdar ni videl. Toda brez zamere, gospod Kri-
‰tof, tako huda ne more biti nobena bratov‰ãina, da bi
nam branila zvrniti kupico prviã na zdravje njegovega
veliãanstva cesarja Friderika in prelepe njegove sopro-
ge Leonore in drugiã na ãast razsvetljenemu svetovalcu,
mojemu gospodu, baronu Janezu Ungnadu.«

Naj bi bil mladi Kri‰tof dljé ãasa uÏival gostoljubnost

gospoda Viguleja, bogve ãe bi bil ostal zvest pravilom
svoje bratov‰ãine. Hudim sku‰njavam pa se je moral
braniti tudi njegov hlapec Jurij. Toãaj Jo‰t je bil prevzel
skrb zanj, in dobro vedoã, kaj terja grajska ãast, mu je bil
prinesel po veãerji natihoma ‰e vrã vina v spalnico.

»Prijatelj, kakorkoli se imenujete,« je dejal Jurij in po-

vzdignil oãi in zgrabil za vrã, »moj deleÏ ni med pijanci
in preklinjalci. Jaz pijem le kolikor je prav.«

»Nekako toliko sem ga tudi prinesel,« je opomnil Jo‰t.
»Vi torej mene, zmernega ãloveka silite, da to vino

izpijem?«

»Ho, prijatelj svetega Kri‰tofa, ta vrã je za naju oba.

Pijte, pa napijte meni!« se je brÏ oglasil Jo‰t, ki so ga
vznemirjale poÏeljive Jurijeve oãi.

»Sila kola lomi,« je vzdihnil oni. »Ti pa, sveti Kri‰tof,

zamiÏi in ne glej svojega hlapca, ki je v oblasti gre‰ni-
kov.«

BES

VELIKI GROF

Jo‰t je moral hiteti, da je ‰e kaj dobil. »I, zakaj se pa

vendar,« je vpra‰al, »ta druÏba imenuje po sv. Kri‰tofu?«

»Vrag vedi,« je odgovoril Jurij, »menda zato, ker mi

ravno tako po vodi brodimo, kakor svoje dni sveti Kri-
‰tof, ko je ljudi ãez Savo nosil.«

Drugi dan pa se je poslovil Kri‰tof od gospoda Vigu-

leja, naroãiv‰i mu, naj dobro pazi in pozve, koliko voja‰-
tva bo peljal grof Urh s sabo in kdaj odrine. Viljem je
daleã spremil mladeniãa, in kakor so mlada srca zaup-
ljiva in ne ãutijo ‰e toliko razloãka v stanu in imetju, je
bila prijateljska zveza kmalu gotova in po vojski pride
tudi Viljem, to se ve, na cesarski dvor.

Ko pa se je vraãal Vranjebr‰ki proti domu, je pripeka-

lo sonce tako hudo, da mu je pri‰el na misel Marko Mu-
ren, toãaja Jo‰ta brat, ki je imel nad klancem med Voj-
nikom in Konjicami svojo krãmo. Nizka, a prostorna
hi‰a je bila na dobrem glasu in ‰e bolj‰i légi. Grda in str-
ma cesta je silila voznike, ki so vozili od Celja, Ljublja-
ne, Trsta v Gradec in na Dunaj, da si pri krãmarju i‰ãejo
priprege ali izposodijo hlapca, da je zaviral. Posebno
varna pota v tistih ãasih niso bila, in dasi je bil Viljem
Ïejen in laãen kakor lahák mlad ãlovek po dolgi poti,
vendar ni pustil opreznosti vnemar. Pred krãmo je sta-
la vrsta voz in videti je bilo, da se vozniki odpravljajo. Z
biãi v rokah so stali v Ïivem razgovoru ali pa hodili
okrog konj in blaga. Kraj ceste pa je stalo kakih deset, s

BES

VELIKI GROF

samostreli in meãi oboroÏenih moÏ, ki so si marljivo po-
dajali vrã vina iz rok v roke. Po znamenjih je spoznal
Viljem, da so Celjani, in se umaknil nekoliko v gozd. Ko
so pa vozniki pognali, so se razvrstili strelci pred vozo-
vi in za njimi. Taka spremstva so si morali najemati voz-
niki za brambo imetka in Ïivljenja.

Viljem pa je nadaljeval svojo pot in oddal pred krãmo

konja hlapcu. V sobi Marka Murna sta se mudila ‰e dva
moÏa. Eden, jako mlad, ãigar obraz bi se smel imenovati
lep, da ni kazal toliko o‰abnosti, je sedel pri veliki mizi
v kotu, jezno grbanãil ãelo, vihal rjave brke in hudo gle-
dal v kupo, ki vendar ni bila prazna. Na ‰irokem pasu je
visel sila dolg meã in voja‰ka oprava se je podajala jako
lepo bojevitemu obrazu. Drugi gost, bolj miroljubne
vnanjosti, je hodil po sobi gor in dol, zdaj pogledal skozi
okno, zdaj na vojaka pri mizi, ãe‰, ãe se je Ïe napil. Oble-
ka je oznanjala imovitega moÏa in zdrav vsakdanji
obraz dobrosrãno samozavest. Kratek meã se je bolj
skrival kakor gledal izpod Ïametovega telovnika, ki tudi
pod vratom ni popolnoma zakrival svetle pletenine, v
kateri bi zvedenec spoznal ko‰uljico iz Ïice.

»Plaãano je vse,« je dejal poslednji ãokatemu moÏu, ki

se je klical za Marka Murna. Zdaj je vstopil Viljem. Krã-
mar je urno snel kosmato kapo in se globoko priklonil,
popotni trgovec je odzdravil priljudno pri‰lecu; oni pri

BES

VELIKI GROF

mizi pa je leno povzdignil svoje oãi in prestavil hrupno
svoj meã.

»Bog Ïivi grofa Urha!« je dejal oblastno, postavil ku-

pico konec mize in pogledal postrani Viljema, ki je mir-
no ãakal, da mu Murnova postreÏljivost prinese jedi in
pijaãe.

»Smrt Urhovim sovraÏnikom!« se je rohné spet zadrl

in meril Viljema od nog do glave. Viljem se ni zmenil. A
moÏ izvleãe poãasi svoj dolgi meã, in poloÏiv‰i ga po
mizi, podpre glavo na eno roko, z drugo pa pokaÏe na
kupico: »Mladeniã, tu notri so ostanki neke pijaãe, ka-
teri Marko Muren iz gotovih razlogov pravi vino; jaz
sem se zarotil pri svojem patronu sv. Bo‰tjanu, da kdor
prvi pride v na‰o dru‰ãino, mora piti na zdravje slavne-
ga in mogoãnega gospoda, ki je sreãen, da ima obilo
tako zvestih sluÏabnikov, kakor je moja malenkost. To-
rej, gospod, ãe ste kaj kristjana, ne boste dopustili, da bi
snedel besedo svojemu patronu svetemu Bo‰tjanu.«

»Velja li to meni?« vpra‰a Viljem in oãi se mu zatem-

né.

»Vidi se,« odgovori oni mirno, »da niste vajeni tako

vljudnega ogovora in da slu‰ate le bolj na palico. Ako se
noãete z noÏnico mojega meãa seznaniti, pokonci! Bog
Ïivi grofa Urha!«

BES

VELIKI GROF

»Vrag ga vzemi!« zakriãi Viljem, izdere svoj meã, pre-

vrne ponudeno kupico z mize in udari sploskoma voja-
ka po pleãih.

»Hu, vraÏja kri!« je vpil Bo‰tjan in vzdignil z obema

rokama teÏko oroÏje. A preden je zamahnil, je priskoãil
trgovec, ga zgrabil za roke in ga odloãno opomnil, naj
miruje. Od druge strani pa je krãmar vlekel Viljema
strán in ga prosil ter mu prigovarjal, naj se usmili njego-
ve po‰tene krãme, kjer se ‰e nikdar ni prelivala kri in ki
je bila doslej pri duhovski in deÏelski gosposki na tako
dobrem glasu.

»Dobro,« je dejal Viljem popolnoma miren. »Sli‰ite

vi, ki vas tako srbi koÏa, pojdite z mano par korakov od
hi‰e; tam vam dam odgovor na va‰e zabavljanje.«

Popotni moÏ, ki je komaj krotil divjega ãloveka, ga je

izpustil na te besede in menil, ãe Ïe hoãe na vsak naãin
boj, naj ide z gospodom; a hitro, ker on neãe veã ãaka-
ti.

Bo‰tjana pa je nekako minila jeza in bojaÏeljnost.
»Jaz bom hodil z vami, da!« je dejal zaniãljivo, obri-

sal meã od kup vreã na klopi in ga sunil v noÏnico.

»Potem vas bo pa moj biã uãil spodobnosti!« je

vzkliknil Viljem, in spet je imel krãmar mnogo posla, da
ustavi prepir.

»Ali greva?« je dejal ãemerno Bo‰tjan trgovcu. Krã-

mar ju je spremil na cesto, kjer sta imela konje priveza-

BES

VELIKI GROF

ne, in Bo‰tjan je zagotavljal jako mo‰ko smehljajoãemu
se tovari‰u, da bi bil on Ïe pokazal temu mleãnozobemu
mladiãu, da ga ni zadrÏeval pomislek, da bi nemara one-
ãastil svoje oroÏje z njegovo krvjo, kajti tujec se mu zdi
kak rokodelec.

»Dober plemenita‰ je,« se vtakne sitni Muren vmes,

»Viljem, sin vranjebr‰kega gra‰ãaka.«

»No, vidite, da nisva enakega rodu!« je dejal Bo‰tjan

in odjezdil s tujcem. »Hvala Bogu in svetemu Bo‰tjanu,
jaz sem sin po‰tenih me‰ãanskih ljudi in kar niã mi ni za
plemeniti rod in blazne prednike, ki ne zapu‰ãajo vnu-
kom drugega ko dolgé.« —

Krãmar pa si je mel roke in se zahvaljeval Viljemu, da

je Bo‰tjana spokoril. »Ta zver mi preÏene vse goste,« je
toÏil, »kadar zaãne razgrajati po hi‰i.«

»Torej ga Ïe poznate?«
»Kakor slab denar. Mlad frkovec je bil Ïe pri vojakih

in zdaj zapoveduje desetim moÏem in kaporal mu pra-
vijo. Tega trgovca od Bistrice sem spremlja, jaz sem ga
malo razjezil, ker nisem hotel njegovih starih dolgov
trgovãevemu raãunu pri‰teti. O‰aben pa je zato, ker je
baje postranski sin starega grofa.« —

»Dobro sreão, boter Muren!« je zdaj pozdravil nov

gost krãmarja in mu podal roko. Krãmarica, njena hãi
Klara in nekaj drugih Ïensk je priteklo za njim in mu
poljubovalo roko.

BES

VELIKI GROF

»Klara, ne bodi tako abotna!« se je branil moÏ spo‰t-

ljivemu napadu in pogladil rdeãeliãno deklico, ponos
oãeta Murna.

»Kar se spodobi, to mora biti, gospod pater Cahej,« je

dejal Muren in stresel novemu gostu roko tako poniÏno,
da se je videlo, v koliko ãast si ‰teje zaupni pozdrav.

Okrogloliãni, okroglooki in na okroglo ostriÏeni moÏ

je bil obleãen po meni‰ko; na vrvici mu je viselo po te-
danji ‰egi poleg molka pisalo in bukvice so gledale iz
Ïepa.

»Preden govorim dalje, boter Muren, merico bolj‰e-

ga!« je dejal prijazno in se zleknil po klopi.

»Gospod JoÏef Medved, ãe se ne motim?« se obrne do

njega Viljem.

»Oh, na moje srce, Viljem!« vzklikne menih in obja-

me spoznanega prijatelja, ki mu vo‰ãi sreão, ãe je res Ïe
pater.

»Oh, ljudje vedno huje sodijo,« se smeje oni.
Ko pa je krãmar prinesel vina, se spravi spet v prej‰nji

domaãi poloÏaj, nagne glavo in postavi napol prazno
kupico spet na mizo.

»Boter Muren,« pokliãe spet, »prinesite mi ‰e eno ku-

po te pijaãe, da ne bom ãakal, ko bo ta prazna.« Viljem
pa ga je jel izpra‰evati, od kod prihaja in kam je name-
njen.

BES

VELIKI GROF

»Moja pot pelje naravnost iz Gornjega Grada, od

ãastitljivih oãetov benediktincev; toda kam, tega ‰e ne
vem,« je dejal brezskrbno. »Ti ne verjame‰, prijatelj, da
je moja celica tam tako ozka, da so mi oãi in noge ved-
no ven gledale. He boter, koliko ãasa se Ïe veselite na
mojo novo ma‰o?«

»O, kako dolgo Ïe, gospod Cahej! In v nedeljo sva

imela z oãetom Medvedom ravno novo ma‰o tudi v
mislih, pa je rekel moÏ kakor moj pastir, ki bi imel biti
tepen: da bi bilo le Ïe vse v kraju!«

»Boter, vi meni manj zaupate kakor praznemu Ïepu.

Toda jaz dobro vem, koliko veder ste mi namenili za tisti
veseli dan in kaj pravite, ãe bi ga danes malo potegnila
na tisti raãun?«

»Da bi le ne bil medvedov, gospod Cahej,« se je pras-

kal Muren za u‰esi.

»Boter, vi vedno pogodite kakor vinjen voznik. ·koda,

da znate tako malo latinski in ne veste, kaj se pravi: cu-
cullus non facit monachum. Toda kaj bi dejali, ãe bi jaz
zdajci svojo kuto slekel?«

»Vroã dan je, zunaj samostana ste in ãe niste kakor si

bodi nanjo navezani, kar doli z njo.«

»In ãe bi jo potem obesil na kol?«
Marko Muren je malo pomislil in bistro pogledal Ca-

heja, ki se je pa tako sladko in pomenljivo smejal, da je
bila moÏeva sodba kmalu gotova.

BES

VELIKI GROF

»Dejal bi, da ste izgubili pamet,« mu je odgovoril.
»Kaj bi pa moj oãe dejal?«
»Palico bi vzel in vam jo strkal.«
»Oh boter, kako dobro vi poznate mojega oãeta! Za-

torej bi vas prosil, molãite pred njim in ne govorite ne-
potrebnih besed, da ne boste dajali odgovora. Jaz sem se
loãil od samostana kakor sveti oãak Abraham od sitne-
ga Lota.«

Krãmar je kar strmel in odpiral oãi. »Ni mogoãe!« je

dejal poãasi. »In zakaj?«

»Zakaj?« povzame Cahej. »Kot krãmar dobro veste,

da se vsako vino ne vzame z vodo: tako se tudi s samo-
stanom vsakdo ne sprijazni, kakor se na priliko JoÏef
Medved ni.«

»Ve‰ kaj,« je dejal zdaj krãmar, »jaz ti bom govoril na-

ravnost, ker te Ïe od mladih nog poznam kot paglavca.
Tebi se me‰a!«

»O me‰anju vi ne bi smeli govoriti, boter,« se zasmeje

Cahej; »to vinu ‰koduje.«

Krãmar je bil pa zdaj Ïe sit zabavljic in kar na kratko

mu je prepovedal, kakor si bodi govoriti o vinu, ki ga
morebiti ‰e plaãal ne bo.

»Bog ve, da vas va‰a slutnja ne bo zmotila, boter,« je

dejal Cahej in zaãel pripovedovati, kako Ïalostno se je
konãal njegov nade polni noviciat v samostanu. Nove-
ga opata so imeli voliti gornjegrajski patri in Ïivahno se

BES

VELIKI GROF

je delovalo zlasti od strani mlaj‰ih na to, da pride dobro-
voljãek na krmilo. Da ni bil Cahej ‰e novinec, nemara bi
bili njega volili; a tudi tako ni bilo teÏko izbrati priprav-
nega tovari‰a. Toda ãast spreminja ljudi; komaj je na-
stopil izvoljenec svoje mesto, je napel vajete samostan-
ske discipline v veliko jezo osuplih tovari‰ev, ki so mu
po vseh pravilih odpovedali pokor‰ãino. Upor se je pri-
ãel in na ãelu mu je stal podvzetni Medvedov sin iz Bis-
trice. Opat pa se je obrnil do samostanskega varuha,
grofa Celjskega, in lepega dne prijezdi gospod Jan Vito-
vec s peterimi konjiki in vstaje je bilo konec. Dva moÏa
sta ostala za posadko in priãelo se je preiskovanje, kate-
rega nedolÏna Ïrtev, da rabimo Cahejev izraz, je postal
Medvedov sin.

»Kaj bo‰ pa zdaj, JoÏe?« vpra‰a o‰abno krãmar. »Ali

bo‰ spet oãetove krave pasel?«

»Oh boter,« se smeje oni, »vi gotovo norce brijete z

mano, da bi se od‰kodovali za to vince; toda prosim vas,
imenujte me raj‰i Caheja; vajen sem tega imena in podá
se mi. Sicer se pa zame nikar ne bojte: v dveh dneh bom
v Gradcu in tam me ãaka sreãa.«

»âe si ‰e tako pogumen,« je dejal zdaj Viljem, »kakor

si bil pred desetimi leti, ko sva magistra Petacija jezila in
nagajala njegovi hãerki, bi ti rekel: pojdi z mano. Dobre-
ga meãa in spretnega strelca potrebujemo.«

»Toda s ãim si pa gasite gori Ïejo?«

BES

VELIKI GROF

Viljem se je zaãel smejati, Marko Muren pa si ni mo-

gel kaj, da ne bi opomnil Caheja, kako mu je on vedno
pridigoval, naj se varuje vina, ki je najhuj‰i sovraÏnik
mladim ljudem.

»Res je to, ljubi boter,« vzdihne oni, »in zato sem jaz

tega sovraÏnika preganjal in pokonãeval, kjerkoli sem ga
dobil.«

Konec govorjenja pa je bil ta, da se je Cahej — stori-

mo mu to ljubav in imenujmo ga s tem imenom — od-
loãil ostati za nekaj ãasa na Vranjem Brdu. Ko pa sta se
prijatelja odpravljala, je omenila gospodinja, da misli
Klaro kmalu dati na grad k stricu Jo‰tu, da se pri gospo-
diãni Radegundi tega in onega nauãi in da pride izpod
nog razposajenemu voja‰tvu, ki ga jim je priãakovati.

»Da se torej kmalu vidiva, Klara!« je dejal Cahej in jo

lovil za roko; a ni je ujel in tudi oãe Muren je menil, naj
jo kar pri miru pusti.

BES

VELIKI GROF

i pa gremo z blagovoljnim bralcem spet v Celje
gledat, kaj je novega. V tedanjih Malinarskih uli-

cah je stala poniÏna, spredaj ograjena hi‰ica meãarja
Urbana. Da je v tako bojevitih ãasih imel moÏ dosti
opraviti, se razume; od jutra do veãera se je sli‰alo ko-
va‰ko kladivo iz kovaãnice. Ljudje hodijo ven in noter,
izbirat si kako morilno orodje, ali pa nosijo popravljat
kaj polomljenega. Marsikdo pa se na dvori‰ãu ogne ko-
vaãnice in zavije na levo, kjer ‰kripajoãa vrata odpirajo
pot v dolg in tesen mostovÏ, ki drÏi v sobo, ki leÏi rav-
no za kovaãnico. Najveã prostora v tej izbi zadeluje ve-
lika omara s policami, na katerih je vse polno lonãkov,
zavitkov in drugega posodja, ki mu ‰e imena ne vemo
vsemu. To je nekaka lekarna kovaãice Mane, Urbanove
matere, ki sega z velikim uspehom v rokodelstvo dok-
torja Hajdingerja in ozdravlja bolnike proti vsem zdra-
vilskim pravilom. VraÏe so bile takrat ‰e mnogo bolj raz-
‰irjene kakor dandanes, in celo v tako imenovanih
znanstvenih krogih se je pripisovala velika moã pajkom,
ãrvom, mi‰im in drugim, najveã ostudnim Ïivalim, ki jih
mora‰ loviti v posebnem ãasu in na poseben naãin pri-

BES

VELIKI GROF

gotavljati. Da je dolga, suha Mana veã znala, kakor bi
dandanes kdo verjel, o tem je bil trdno prepriãan na‰
znanec, krojaã Mavroh, ki je sedel pri mizi in zvesto po-
slu‰al njene besede.

»Tole bo potolaÏilo hrepenenje va‰ega srca,« je dejala

Ïena in sku‰ala prijazno skremÏiti svoj obraz, ãigar ve-
like oãi so mu dajale nekako sovjo podobo. PoloÏila je
na mizo podobico iz rdeãega in ãrnega voska, ki bi imela
po njenih mislih predstavljati Ïensko osebo. »Tu je vkle-
njeno srce va‰e izvoljenke in privezano za tri ãrne in tri
rdeãe niti. Z besedami, ki sem vam jih zapisala, gospod
Mavroh, vrzite to, ko se bo popolnoma noã storila, pred
vrata, ki se va‰im Ïeljam ne odpirajo, in ne da bi se ozrli,
vlecite to ãarobno podobo za sabo, in deklica, ki jo ima-
te v mislih, bo ‰la za vami kamor boste hoteli. Toda, go-
spod Mavroh, ali ste mi prinesli pravih njenih las? Kaj-
ti,« je dejala z Ïareãimi oãmi, ko je Mavroh potrdil, »ãe
so v vosku lasje koga drugega ãloveka iz tiste hi‰e, bo ta
pri‰el za vami, kamor boste vlekli ta mikrokozem. Ha,
ha, ha!« se je zaãela smejati, »meni so tudi znane tiste
latinske besede, s katerimi Hajdinger slepi ljudi.«

Mavroh je skrbno zavil ãarovne darove, stisnil Mani

nekaj denarja v roko in od‰el. Za njim pa je pri‰el vojak,
hlapec nadkonjarja RoÏekarja, po mazil za svojo rano;
in ko je to dobil, je ‰e vpra‰al, ãe ima morebiti kak po-
moãek za bojnega petelina, ki se njegovemu gospodu

BES

VELIKI GROF

zdi premalo hud. »Hi, hi,« se je nasmejala Ïena in iz-
vlekla trdo zavezan lonãek. »S temle mu namaÏite
kremplje in vsakega petelina bo premagal.« — Pri‰li so
bolniki po zdravil; pri‰li vojaki po sredstev zoper meã in
kroglo. Vsem je postregla Mana in jim dajala vreãice na-
polnjene s ãudodelno robo, opisane s skrivnostnimi
ãrkami. In pri‰la je tudi Petacijeva Polona in sedla kakor
stara znanka Mani nasproti.

»Kako je z va‰o svatbo?« je vpra‰ala Mana; »ali je

Kornelija Ïe pri volji?«

»Jaz ne razumem dekleta,« je odgovorila ona. »Tak

visok gospod je Vit Lazar in tako modrih besed, pa ga
niã kaj ne mara. Dokler ga ni blizu, ga hvaliva obe; ka-
kor pa pride, se ga takoj naveliãa. Vrhu tega je zaãel zdaj
Mavroh za njo gledati.«

»Tej grdobi se mora posvetiti!« je dejala Mana in po-

vedala, kaj je omenjeni svetovalec od nje hotel in dobil.
»Glej torej, da se zakon kmalu sklene in ãe dobi Lazar
Kornelijo, vzame tebe nemara njegov Jernej, ki je Ïe spet
vpra‰al po tebi.«

»Naj bo, kakor je boÏja volja,« je vzdihnila Polona in

vpra‰ala odhajaje, kako je Jernej pravzaprav rekel.

Zdaj pa priroÏlja s svojim mogoãnim meãem na‰ ju-

na‰ki Bo‰tjan, vrÏe z velikim ropotom Ïelezno kapo na
mizo, sede na stol in podpre s komolcem glavo. »Oj dra-
gi, ljubi moj Bo‰tjan,« je vzkliknila Mana in objemala

BES

VELIKI GROF

junaka, ki se mu je to sitno zdelo; »da si le vendar spet
pri‰el. Kajne, denar ti je Ïe po‰el, Bo‰tjan? Oj, tvoja mati
pozna dobro vse teÏave mladih ljudi. Toda le ãakaj; v
dveh mesecih sem si Ïe toliko prihranila, da bo za nekaj
dni. Glej, sinko!«

»Veste kaj?« je dejal oni leno in mirno spravil denar

v svoj veliki Ïep: »kadar bo kak ãlovek blizu, me pusti-
te v miru s tistim: moj sin, moj sin! Naredite se, kakor bi
me niã ne poznali. To mi bo najljub‰e. Kajti le preuda-
rite: jaz stojim v dru‰ãini s kakim Vitovcem ali doktor-
jem Lenartom ali RoÏekarjem, pa pride kaka taka star-
ka, pa pravi: moj sin. To vendar ne gre!«

In Ïena je pokimala, da to ne gre.
»In ta umazanec v kovaãnici,« se je hudoval Bo‰tjan,

»s tistim potlaãenim nosom, me nagovori tudi enkrat
kar meni niã tebi niã za brata, da me je bilo prav sram.
Prav sram, vam pravim.«

Mana je zagotovila, da o‰teje Urbana, ki ne ve, kaj se

spodobi, in se veselila, da Bo‰tjana spet vidi.

Vtem pa je pri‰el ali bolje reãeno se priplazil nov gost.

Pazno se je ozrl po sobi in s tankim glasom vpra‰al, ãe
se dajo duri zakleniti. Mana je hitela izpolniti mu Ïeljo,
tujec pa je s sladkim smehljajem podal roko Bo‰tjanu, ki
mu je stopil naproti. Poleg krepkega, marcialnega voja-
ka se je videl oni ‰e neznatnej‰i in bolj bled. Bo‰tjan se
je drÏal, da se je bilo bati, da pade vznak, oni pa, da pade

BES

VELIKI GROF

na zobe, a nemirno oko Bo‰tjanovo se je povesilo pod
presunljivim pogledom preprijaznega moÏa.

»Ni se vam torej posreãilo?« je vpra‰al in mignil vo-

jaku, naj spet sede.

»Îalibog!« je odvrnil oni. »Jaz sem paã premalo

ustvarjen za take naklepe in zvijaãe. Iz oãi v oãi mi po-
stavite nasprotnika, enega ali tudi dva!« Bo‰tjan je uda-
ril ob meãev roã. »Toda, zavratno koga napasti me je kar
nekako sram. Na samem ga tudi nisem mogel zasaãiti.
Konja ima bolj‰ega od mene in vedno je bil za petami
mojim strelcem.«

»Ali bi se ga upali napasti v mestu?« je dejal oni po

kratkem premi‰ljevanju.

»Upal!« se zasmeje oni porogljivo. »Na‰ grof ne vpra-

‰a niã, upal ali ne upal. âe treba, planemo na dvakrat,
trikrat ali ‰tirikrat tako moãnega sovraÏnika; in kako
trde so hrva‰ke, ogrske in kranjske buãe, to moj meã do-
bro ve. Da vi tako vpra‰ujete, vam ne zamerim, ker me
ne poznate, a pozvedite malo, kako se o meni govori!«

In Mana, ki je kar zamaknjena gledala in poslu‰ala

Bo‰tjana, je potrdila, da je on najsrãnej‰i vojak celjske
vojske.

»In za vso to hrabrost niste postali veã kot kaporal?«

vpra‰a oni prijazno.

Bo‰tjan pa je zaklel in mrmral o nehvaleÏnosti in za-

visti.

BES

VELIKI GROF

»A ãe mi izpolnite, o ãemer sva govorila, in prinese-

te pisma, ki jih trgovec nosi s sabo, dobite od barona
Eizingerja, najbogatej‰ega veljaka na Avstrijskem, par
tisoã goldinarjev ali pa kot vazal njegov trdni grad. Na‰
gospod se ne ozira niã na rodovino, ampak le na zaslu-
ge. On sam je bil od zaãetka le preprost plemenita‰.«

»Kakor jaz,« je dejal polglasno Bo‰tjan in nekoliko

ãasa premi‰ljeval; naposled je pritrdil, a zahteval, da mu
obljubo dajo pismeno.

Ko je oni vse obljubil, se je vojak spet zamislil.
»Ampak,« je spregovoril, »ta trgovec Filip nosi vedno

oklep in zna menda svoj meã ravno tako sukati kakor
svoj vatel. To mu seveda ne bo niã pomagalo, ãe mi ga
spravite na samoten kraj; a da bi bilo hitreje vse v kra-
ju, ne mislite li, da bi bilo dobro, ãe ‰e koga pripeljem s
sabo?«

»Bog ne daj!« je branil oni, in ko sta ‰e nekaj ãasa

skrivnostno med sabo govorila, se je obiskovalec tiho
odpravil, zabiãujé molk in opreznost.

»Oh, veséli se, sin moj,« je dejala Mana Bo‰tjanu,

utopljenemu v misli, »da ti ne bo treba veã sluÏiti tej
satanovi zalegi, ki se imenuje celjske grofe.«

»Ha, mati — ali Mana,« je popravil Bo‰tjan, »ãe vi ka-

kor vrag besnite na te grofe, imate paã svoje vzroke. Jaz
pa nimam nobenega. Mojo roko vodita denar in pa ãast.
— Toda veste, kaj bom povedal?« je dejal in zaka‰ljal;

BES

VELIKI GROF

oãividno v zadregi se je premikal na stolu sem ter tja,
potem vstal, premeril dvakrat sobo, obstal pred starko
in poloÏil roko na njeno ramo.

»Veste,« je dejal tiho, »ãisto brez nevarnosti ne bo no-

coj. MoÏ se bo branil in ãe imam nesreão, mati!« —

Mana pa je zaãela stokati in javkati in braniti sinu, naj

nikamor ne hodi, naj ne prodaja svojega Ïivljenja tujim
hudobneÏem. A Bo‰tjan se ni dal pregovoriti.

»Kar sem obljubil, to sem obljubil,« je rekel in prista-

vil, da je paã nerodno, ker mu je prepovedal moÏ koga
vzeti s sabo. Zdaj pa je zaãela Ïena siliti, naj vendar vza-
me zanesljivega tovari‰a k takemu nevarnemu poãetju.
A Bo‰tjan se je moãno branil. »Dobro bi bilo,« je dejal,
»ãe bi kdo v bliÏini na skrivnem ãakal in mi pomagal le,
ãe bi bilo treba.«

»Sam Urban mora s tabo!« je dejala Ïena in hitela v

kovaãnico, kjer je njen orja‰ki sin ravno posku‰al do-
gotovljeno bodalo.

»Za grofova rebra!« je siknil med zobmi in pomolil

materi ble‰ãeãe se oroÏje. »Ali ste Ïe sli‰ali?« je dejal in
oãi so se mu svetile. »Sveti oãe papeÏ je preklel tega dav-
no prekletega grofa, ki vzdiguje zoper maziljenega ce-
sarja svojo roko. Srce mi pravi, da ga je Bog zdaj dal v
mojo pest in v malo dneh, mati, v malo dneh boste ma-
‰ãevani vi in moj oãe in tisoã nedolÏnih nesreãnikov.

BES

VELIKI GROF

Evo vam noÏa in namaÏite mi ga s tistim rjavim mazi-
lom!«

»Tiho, tiho, da te kdo ne sli‰i,« je ‰epetala mati in

védla sina v svojo sobico. Ondi mu je razodela naklep,
pri katerem mora sodelovati. A sin ni bil pri volji. »Jaz
sem na volka namenjen,« je dejal, »in ne maram za zaj-
ce in neãem moriti ljudi, ki mi niso niãesar storili.« A
mati mu je prigovarjala, da je vsa namera obrnjena
pravzaprav proti grofu, da mu ne bo treba drugega nego
braniti, braniti svojega brata.

»Brata, mati, brata?« je dejal trpko kovaã. »Saj jaz

nimam brata. Ta, ki tako ‰iroko tam sedi, ta ni moj brat.
V otro‰kih letih sem se paã druÏno z njim igral, ga ime-
noval brata in bil tepen namesto njega, a zdaj, mati! —
Mene in vas se sramuje in ravno tako bahat je kakor
strahopet.«

»Hu!« je zajeãal Bo‰tjan pri mizi in za‰kripal z zobmi,

da je Urbana posilil zaniãljiv smeh. Mati pa le ni odje-
njala, dokler ga ni pregovorila.

»Brez Bo‰tjana mi ne hodi domov!« so bile njene zad-

nje besede.

Ko se je pa storila noã, je zapel pri farni cerkvi tako

imenovani vinski zvon, ki je dajal znamenje, da se mo-
rajo krãme zapreti in vino ne veã toãiti, naredba, ki se je
v tistih ãasih, ãe nam zgodovina podaja resnico, ravno
tako vestno izpolnjevala kakor dandanes enake prepo-

BES

VELIKI GROF

vedi. Po tem ãasu se tudi ni smelo veã po ulicah hoditi
brez luãi. Nekdo pa se vendar istega dne tega ukaza ni
drÏal, in sicer eden takih moÏ, o katerih bi tedanji Celjan
kaj takega ne bil mislil. Plazil se je po Vodnih ulicah, tu
in tam postal, gledal in poslu‰al. Nikogar ni bilo ãuti,
kajti v takih nemirnih ãasih so zapirali ljudje zgodaj duri
in okna, in kdor je le mogel, je ostajal zveãer doma. Za-
spana mestna straÏa se je prikazala s svetilnico na koncu
ulice in spet izginila, moÏ pa je nadaljeval svojo hojo. Ko
je pri‰el do ‰olskega poslopja, se je nekoliko pomudil,
mrmral ãudne besede in hitel dalje. Kmalu za njim pa so
za‰kripale ‰olske duri in dolga oseba, zavita v velik
pla‰ã, je stopila na ulice.

»O hominem pessimis superstitionibus infectum!« ta

vzdihljaj bi bil moral onemu izdati magistra Petacija, da
ni bil Ïe predaleã. A obrnil se je bil na desno in pri‰el na
velik nepozidan prostor, ki je sluÏil mladini navadno za
streli‰ãe. Na sredi je stal kriÏ in okrog je bilo nasajenih
nekaj dreves. Tu se je ustavil moÏak na svojem noãnem
potovanju. Kmalu za njim pa prikoraãi Petacij in po-
zdravi mestnega odbornika Mavroha, ki je ves zavzet
odskoãil.

»Gospod sosed,« pravi oni in strese Mavrohu roko,

»veseli me, da vam morem danes izpodkopati in podreti
prazno vero na ãarovnice, ki je Ïalibog ukoreninjena ‰e
pri modrej‰ih moÏeh.«

BES

VELIKI GROF

»Káko prazno vero?« vpra‰a osorno krojaã in prekli-

nja na tihem sleparsko starko. »Jaz sem pri‰el opazovat,
kako na‰a straÏa izpolnjuje svojo dolÏnost.«

A Petacij, pouãen po svoji sestri, si je bil doma sesta-

vil Ïe lep govor, ki bi neovrgljivo dokazal, da ãarodej-
stva, s kakr‰nimi so veãkrat sku‰ali zaljubljeni ljudje do-
seãi svoje namene, prviã niso mogoãa, drugiã, ãe bi bila
tudi mogoãa, bi bila vendar kazniva, in tretjiã, ãe bi tudi
kazniva ne bila, bi bila vsekakor nekr‰ãanska. Zaãel je
seveda svoj govor pri Grkih in Rimljanih, ki jih vendar
opraviãuje to, da jim ‰e ni svetila luã resnice. Da je pre-
gre‰ni Mavroh popolnoma zasluÏil, da bi mu bil magis-
ter razpeljal in razloÏil vse toãke pro et contra, o tem
smo vsi prepriãani; toda na tem svetu se ne kaznuje vse-
lej krivica po zasluÏenju, in komaj se je bil Petacij prav
razvnel, se zaãujejo koraki, zasveti se bakla in pretrga
prekrasni govor.

Za baklarjem sta prikorakala dva moÏa v Ïivem raz-

govoru. Mavroh in Petacij sta se skrila za drevesi.

»Za‰la sva, dragi moj,« reãe eden izmed poznih pot-

nikov.

»Ne,« reãe drugi, »moj sluga dobro pozna pot. A da

ne spla‰iva mestne straÏe, povéde naju bolj po samem.«

Komaj pa je bila ta trojica za sto korakov stran, se za-

sli‰i Ïvenket oroÏja in klicanje na pomoã. Mavroh takoj
izdere svoj meã in teãe proti boji‰ãu s Petacijem, ki je

BES

VELIKI GROF

kriãal kakor Demosten, ko si je ob buãanju morskih va-
lov utrjeval glas. Na mestu pa sta dobila boj konãan.
Eden napadalcev je bil zbeÏal, drugi je leÏal v svoji krvi
na tleh, poleg njega pa je stal ranjeni napadenec. Baklar
in spremljevalec, ki sta bila pobegnila, sta se spet vrni-
la in poslednji ni vedel, kako bi lep‰e vo‰ãil sreão re‰e-
nemu »prijatelju« in izgovoril svoj beg.

»Mislil sem, gospod Filip, da napad velja meni,« je

dejal in se nosil nad napadnikom, leÏeãim v nezavesti,
da mu je moral oni braniti, ãe‰, naj ga pusti, ãe je ‰e Ïiv,
da zve sodi‰ãe, kaj je bil povod zloãinu. Filip pa, ravno
tisti trgovec, katerega smo bili videli pri Marku Murnu,
se je zahvaljeval Mavrohu in Petaciju, da sta ga re‰ila
smrti.

»Dovolite, da se naslonim na vas,« je dejal Petaciju, ki

mu je bil za silo zavezal krvaveão rano. StraÏa je bila Ïe
tudi tu in nezavestnega napadalca so prenesli v straÏni-
co, kamor je ‰la vsa druÏba. V svoje zaãudenje so spoz-
nali tam v napadalcu meãarja Urbana.

»Ta mi ni bil storil niãesar,« je dejal Filip, »prestregel

mi je bil oroÏje, ko sem zamahnil po onem zloãincu;
potem sem ga pa z napadom prehitel jaz.«

Drugi moÏ pa — njegovo sklonjeno osebo smo sreãali

pri Mani v dogovarjanju s hrabrim Bo‰tjanom — je trdil
venomer, da je bil napad namenjen njemu. »Cesarjevo
delo je to,« je vikal, »on je najel morilca, ki bi sovraÏne-

BES

VELIKI GROF

mu baronu Eizingerju, mojemu milostljivemu gospodu,
ubil zvestega tajnika.«

»To se bo vse zvedelo, gospod doktor Manlij, ãe se

nam posreãi spraviti tega nesreãneÏa do zavesti,« je
dejal straÏni naãelnik.

Na potu proti svoji gostilni pa je Filip ope‰al tako, da

bi ga bili morali dalje nesti; a ljudomili in gostoljubni Pe-
tacij, ãigar stanovanje je bilo v bliÏini, ga je prisilil ostati
pri njem vsaj to noã; in Mavroh, ki se mu je polegla vro-
ãa strast, je tekel po zdravnika Hajdingerja.

»Vi ste me vzeli pod streho in me ‰e ne poznate ne,«

reãe tiho, z bridkim nasmehom Filip; a Petacij, ki mu je
odpenjal umetni oklep, mu zatisne usta s kratko razpra-
vo »de iure hospitii«. Kmalu je bil prihitel tudi doktor
Hajdinger s sluÏabnikom, ki je nosil za njim raznovrstna
orodja in zdravila. Rana se je spoznala za globoko, a ne-
nevarno.

»Na mlade rane stara zeli‰ãa,« je dejal Hajdinger in

obvezoval ranjeni ud. »Îal, da ne morem vsaj kake roke
ali noge odvzeti, magister Petacij; rad bi vam pokazal,
koliko spretnosti imam jaz v tem poslu. In veste, prija-
telj,« je pristavil tiho, »tak del ãlove‰kega telesa, izpo-
stavljen nekaj ãasa vplivu konstelacij vi‰jih planetov,
zgo‰ãen in mumificiran v vodi in ognju, ima toliko moã
na bolnega kakor tudi na zdravega ãloveka, da bi noben

BES

VELIKI GROF

obe‰enec ne ostal ãez noã na ve‰alih, ãe bi to ljudje ve-
deli.«

Magister se je neverno nasmehnil in omenil ãudni

dogodek z Mavrohom, ki je bil povod re‰itvi ranjenega
tujca, in Hajdingerju se je dobro zdelo, da se je Mavro-
hu pripetila taka sitnost. »O Mana,« je dejal, »to je vraÏ-
ja Ïenska. Toda noben ãlovek ne pozna tako kakor ona
moãi rastlin in kdaj in kako jih je trgati.«

Drugo jutro pa se je ãutil Filip zelo okrepãanega po

dolgem spanju in Petacij, ki mu je pomagal pri naprav-
ljanju, je pripovedoval, kak‰en ‰um je zbudil po mestu
ta zloãin in kako so vsi osupli, da se je kovaã Urban po-
kazal takega lopova, ko so ga vendar do zdaj vsi imeli za
po‰tenega in praviãnega moÏa.

»Toda zdaj ga ima Ïe rabelj v pesteh in na natezalni-

ci bo moral paã povedati, zakaj vas je napadel in kdo je
bil njegov tovari‰.«

»Ali poznate nekega kaporala Bo‰tjana?« vpra‰a zdaj

Filip.

»Vsak otrok ga pozna,« odgovori oni; »takega gizdali-

na in zarobljenca ni veã pod soncem in vrhu tega pravi
miles gloriosus, kakor nam ga Plautus tako krasno opi-
suje.«

»Menite li, da bi bil ta Bo‰tjan dober, koga, recimo,

oropati ali umoriti?«

BES

VELIKI GROF

»Hm, ãe bi bil dober? Naravnost, veste, tega ne mo-

rem trditi, ker ga premalo poznam; a na nasprotno ne bi
prisegel. Vi tega sumite?«

»Jaz vsaj mislim, da ta, ki so ga prijeli, ni pol toliko

kriv kakor oni, ki je zbeÏal; oba skupaj pa ne toliko, ko-
likor nekdo drug ki je osnoval ves ta naklep. Za denar se
na svetu stori vse.«

»Kajne? Kako lepo to pripoveduje Ovidij?« se ljubez-

nivo nasmehne Petacij in stisne tujcu roko. »Ovidij je bil
vedno moj ljubãek. Prodit bellum, tako pravi, quod pug-
nat utroque. Ferro scilicet et auro. Aurum vero nocen-
tius est.« — Zvonec pa ga je poklical z mladino vred v
cerkev, in tujec je ostal sam. Sedel je k oknu, iz neder
izvlekel neÏno podobico in jo zvesto ogledoval. V tem
ga je premotila Kornelija, ki mu je pri‰la vo‰ãit dobro
jutro in prinesla zajtrk na mizo.

»Kako vam je ime, gospodiãna?« jo je vpra‰al.
»Kornelija.«
»Ali res? Kornelija?« se zaãudi oni. »Glejte, moja Ïena

se tudi tako kliãe. Poglejte to podobico! To je ona.«

»Oh, kako je lepa!« vzklikne deklica zavzeta.
»To je moja Kornelija!« ponavlja oni ponosno in sam

s sabo zadovoljen. »To je lepo ime in pomenilo je men-
da Ïe v starih ãasih vrlo gospodinjo, kakr‰na boste go-
tovo tudi vi kmalu kakemu sreãnemu Celjanu. — Toda
ne zamerite moji ‰ali!« je dejal, ko je videl, kako je dekle

BES

VELIKI GROF

zardelo. »Jaz sem doma iz veselega mesta Dunaja; in da
se spet Ïiv povrnem tja, se moram zahvaliti va‰emu oãe-
tu. Va‰e gostoljubne hi‰e ne bom pozabil nikdar; da se
boste pa tudi vi mene spominjali, vzemite, prosim, to
veriÏico. Zlata je in na njej visi blagoslovljen kriÏec.«

Deklica se brani vzeti blesteãe darilo, ki da je preve-

liko in predrago.

»Za vas gotovo ni predrago,« je zavrnil oni, »in zame,

hvala Bogu, tudi ne. In kaj bi paã dejala ljuba moja Ïen-
ka, ãe bi zvedela, da sem se s samim ›Bog plati!‹ poslo-
vil od svojih dobrotnikov.«

Med tem ãasom pa je vstopil mestni sodnik s Petaci-

jem in dvema svetovalcema in priãelo se je izpra‰evanje.
Ker pa to za nas ne more niã novega spraviti na dan, pu-
stimo svoje po‰tenjake in poglejmo, kaj poãno na‰i
znanci drugje.

BES

VELIKI GROF

z Urbanove zaprte kovaãnice se ni veã sli‰alo enako-
merno delujoãe kladivo. V svoji izbi za delavnico pa

je sedela pri mizi Mana z glavo podprto ob komolce in
srepo gledala predse; zdaj pa zdaj je pretrgala ti‰ino
kaka grozeãa beseda ali tuÏno jeãanje. Naenkrat skoãi
pokonci. »Norica!« se udari ob ãelo, »kaj stoãe‰, kakor
bolno dete?«

»Mir s tabo!« jo vstopiv‰i pozdravi Polona.
»Poberi se mi, hinavka grda!« zavpije raztogotena

Ïenska.

»Poãakaj, Mana,« jo pouãi ona in obrne svoje oãi pro-

ti nebu, »Bog te je kaznoval, ker se peãa‰ s prepoveda-
nimi reãmi in slepi‰ ljudi. Jaz te po svoji dolÏnosti priha-
jam opominjat, da potrpi poniÏno in nosi kriÏ, ki ti ga je
Bog naloÏil. Morebiti ti ga odvzame prej, nego misli‰, in
morebiti ti izpuste Urbana iz jeãe, kajti ranjeni tujec, ki
ga je brat vzel pod streho, trdi, da ga ni usekal Urban,
ampak nekdo drug, najbrÏ tisti prevzetnik kaporal Bo‰-
tjan, ki ga bodo gotovo takoj prijeli.«

BES

VELIKI GROF

Ko je bila ãula Mana zadnje besede, je vsa prepadena

zavpila: »Kaj? Na Bo‰tjana leti sumnja, na Bo‰tjana!« in
zbeÏala razoglava, kakor je bila, iz hi‰e.

»Kdor ne uboga, ga tepe nadloga,« je dejala Polona in

zaprla varno duri in ‰la domov. Na cesti pa je drla tolpa
ljudi, mo‰kih in Ïenskih, doli proti minoritskemu samo-
stanu; pred njimi pa je teklo kakih deset vojakov; zdaj
pa zdaj je postal eden ali drugi in izproÏil pu‰ãico iz sa-
mostrela. Krohot »ni pogodil« in klic »streljaj brÏ!« sta
se menjala zaporedoma. Stra‰na slutnja je stisnila Mani
srce, ko je pri‰la v to gonjo, nikogar si ni upala vpra‰ati,
koga preganjajo, in komaj pri zavesti je hitela z mnoÏi-
co brez svoje volje dalje in kolena so se ‰ibila pod njo.

»Oh, v cerkvi je!« se je sli‰al zdaj skoraj nejevoljen

glas iz drhali, ki je izgubila zabavo, da bi gledala, kako
pade od pu‰ãice zadet ãlovek. Globoko je vzdihnila Ma-
na ob teh besedah, ki so jo prebudile iz otrplosti. Pred
minoritsko cerkvijo pa so stali ljudje v gruãah in se po-
menkovali o ubeglem Bo‰tjanu. Vojaki so bili zastavili
vse vhode v cerkev in v samostan, da prepreãijo hudo-
delcu beg.

Mana pa se je izgubila iz mnoÏice, in ne ozr‰i se ni na

levo ni na desno, hitela dalje. Ko pa je pri‰la do velike
hi‰e, na kateri je bil naslikan rjav medved in pred kate-
ro se je lenilo par vojakov, je brÏ vstopila in tekla v prvo
nadstropje, kjer je stal pred durmi spet vojak oprt na

BES

VELIKI GROF

sulico in ji hotel zabraniti vhod. A zaãela se je z njim
prepirati in vpiti, da hoãe na vsak naãin govoriti z go-
spodom Manlijem, dokler se niso odprla vrata, med ka-
terimi se je prikazal mlad, ãrno opravljen vitez. Ta tre-
nutek je porabila Ïenska in se splazila v sobo, kjer je
na‰la poleg starej‰ega moÏa tudi onega, ki ga je iskala,
doktorja Manlija. Tajnik avstrijskega mogotca Urha Ei-
zingerja je Manlij spremljal poslanstvo, ki ga je bil upor-
ni baron odpravil do celjskega grofa in ga je vodil mla-
di vitez Îiga Eizinger, bratranec starega Eizingerja. Ko
pa je Mana pri‰la v to druÏbo, so se odprle zatvornice
njene zgovornosti, in komaj se je dala toliko pogovori-
ti, da ni vpila in kriãala na ves glas. Dolg in srdit je bil
dogovor s tujimi moÏmi, a miren in svesten Manin
obraz, ko je zapustila gostilno »Pri rjavem medvedu«, je
kazal, da je dosegla svoj namen.

V svoji pisarni pa se je Ïivo razgovarjal sodnik s Haj-

dingerjem in drugo, mnogo vaÏnej‰o in ponosnej‰o ose-
bo, ki je sedela na ãastnem mestu. Poãastil je bil namreã
sodnika s svojim obiskom mogoãni tajnik celjskega gro-
fa doktor Lenart Pistor.

»Kar ste ukrenili, gospod sodnik,« je dejal dostojan-

stvenik in se poklonil sodniku, »je vse vrlo dobro. Toda
kaj se vam zdi? Je li to prav, da si laste nekateri samosta-
ni pravico braniti hudodelce in tako pravici zastavljati
pot? Le premislite to protislovje, da imajo pravico zapi-

BES

VELIKI GROF

rati pot pravici. Da najde preganjana nedolÏnost zavetje
v cerkvi in samostanu, to se ujema z visokim, svetim po-
klicem teh zavodov in krajev; a da bi se istega pomoãka
tudi hudobneÏ smel posluÏevati v ta namen, da se od-
tegne kazni in svojo hudobijo v prostosti nadaljuje, to
vsekakor nasprotuje svetosti onih prostorov. Zatorej
mislim, gospod sodnik, da ste vi sicer ravnali v smislu
na‰ega prevzvi‰enega vladarja, ko ste pred minoritsko
cerkev postavili straÏo, da ne more zloãinec uiti; da pa
visokim intencijam niste zadostili docela, ker ste se
ustavili pri tej naredbi. Po mojem skromnem mnenju, ki
ga je milostljivi knez ãesto poãastil z odobravanjem, bi
imeli iti dalje in ne glede na sluãajni ugovor slabo po-
uãenih menihov iztirati hudodelca iz najskrivnej‰ega
samostanskega kota ali tudi izpred cerkvenega oltarja.
Prosim poniÏno —« se je zasmehljal Lenart, ko mu je
sodnik hotel seãi v besedo — »oskrunili bi s tem sve-
ti‰ãe, hoãete reãi. Toda, gospod sodnik, jaz vem, da to ni
va‰e pravo prepriãanje in Ïalil bi va‰ razum z mislijo, da
ste vi res tega mnenja, da kdo boÏji hram skruni, ãe iz
njega izÏene hudodelca. Ali ni greh misliti, da bi bil Kris-
tus, ki je menjalce in barantaãe spodil iz sveti‰ãa, vesel
razbojnikov v sveti‰ãu? Dovolite,« se je spet nasmehnil
govornik in prijazno potrkal roko nepotrpeÏljivemu
sodniku, »vem, kak‰en tehten razlog hoãete navesti
proti moji zahtevi, gospod sodnik. Samostan ima staro

BES

VELIKI GROF

svojo pravico, kajne! A ni ‰e deset let, kar je oãe na‰ega
milostljivega vladarja ukazal vlomiti samostanska vrata
in vlekel iz gvardijanovega stanovanja na ve‰ala ‰tiri pri-
vrÏence svojega tedanjega in sedanjega sovraÏnika, ce-
sarja Friderika. Kmalu potem se je isto tako zgodilo so-
kolarju ‰kofa kr‰kega. Posest se je tako pretrgala, ›usu-
capio cessavit‹, in ta tako imenovana pravica je izgubi-
la veljavo, ãe jo je sploh katerikrat imela; kolikor pa je
meni znano, se niso upali menihi nobenkrat upreti se.«

Lenart se je naslonil nazaj, prekriÏal roki in ãakal, kaj

bo sodnik odgovoril. Z vedno na smeh se drÏeãega
obraza je sijala velika samozavest.

»Gospod doktor,« reãe oni mirno, »na va‰o uãeno

razpravo mi dovolite, da odgovorim s preprostimi bese-
dami, kakor mi jih narekuje me‰ãanska pamet. Samo-
stanski vrhovni gospodar je milostljivi grof sam: kako
on ravna, to se nam ne spodobi soditi. Zaãasni varuh v
grofovi odsotnosti pa je sodnik, in vsled tega dostojan-
stva bom branil jaz proti vsakemu pravico, ki veli: kdor-
koli pribeÏi v samostan, je varen in en dan in eno noã ga
nihãe ne bo vpra‰al, kdo je in zakaj beÏi. Kadar pa pre-
teãe ta ãas, sme sodnik zahtevati beguna, ako mu more
dokazati hudodelstvo. Tega zakona se jaz drÏim in
umaknem se le izreãni grofovi volji. Kar je torej straÏi
ukazano, pri tem ostane za danes; jutri pa bomo sku‰ali

BES

VELIKI GROF

dokazati, da je ubeÏnik res kriv zloãina, katerega ga dol-
Ïimo.«

Lenart pa je vpra‰al, ãe se more o tem ‰e dvomiti, ko

ga je vendar trgovec Filip sam, potem Mavroh in Peta-
cij osumil; ko ga je veã priã prej‰nji dan videlo v kovaã-
nici; ko ga je Ïe beg sam izdal. Torej na natezalnico z
njim!

»Potem je paã obsojen,« je dejal zdravnik Hajdinger.
»Menite?« ga vljudno vpra‰a Lenart. »In kaj je danes

izpovedal ujeti zloãinec, kovaã Urban?«

Zdravnik pa je bil v zadregi, kajti ravno zadnji primer

se ni ujemal z njegovimi besedami. Muãili so ubogega
Urbana na vse grozovite naãine, da bi iz njega spravili,
kdo je bil njegov tovari‰ pri napadu, a vse zastonj; no-
bene besede, nobenega zdihljaja ni bilo ãuti iz njegovih
ust. Ko pa so vsekakor hoteli upogniti s trpinãenjem
trmo trdovratnega moÏa, jim je na natezalnici umrl. »A
kakor se iz molãanja tega nesreãnika,« je rekel zdravnik,
»ne more sklepati, da bi ne bil imel nobenega tovari‰a
pri hudodelstvu, tako se tudi izjave drugih, obãutljivej-
‰ih zatoÏencev ne smejo vedno imeti za golo resnico.«

Pomilovalno se je nasmehnil Lenart in dejal: »Cont-

ra principia negantem non est disputandum, gospod
doktor. Ampak da pridemo h koncu, moram povedati,
da imam jako vaÏne razloge za svojo trditev.«

BES

VELIKI GROF

Preden jih je bil pa objavil, je naznanil sluga sodniku,

da Ïeli z njim takoj govoriti baron Îiga Eizinger. Sodnik
je hotel sporoãiti obiskovalcu, naj malo poãaka, a Lenart
skoãi pokonci, rekoã: »Dovolite, da se z gospodom Haj-
dingerjem umakneva v to sobico zraven. Visoki gospod-
je ni da bi ãakali.«

Vstopil pa je mladi vitez, katerega smo videli v gostil-

ni »Pri rjavem medvedu«, skrbno in bogato obleãen, z
meãem na strani in z bodalom, ãigar drÏaj se je svetil od
dragega kamenja. Njegova hoja je bila bolj prevzetna
kakor mo‰ka. Oãi so mu ‰le nemirno po vseh kotih in
lica so mu Ïarela, ko je na kratko pozdravil sodnika.
Povabilo, naj sede, je odbil z izgovorom, da ima mnogo
posla in da je pri‰el zaradi neke malenkosti, ki bi uteg-
nila imeti za koga drugega kaj veã pomena. »Sli‰al sem
namreã,« je dejal, »da sumite nekega Bo‰tjana, kaporala
mestne straÏe, da bi bil sinoãi napadel gospoda Filipa
Holzerja. Nerad in v svojo sramoto objavljam, gospod
sodnik, da sem jaz ravno tega moÏa, katerega nam je
oblastvo dalo za spremljevalca, vãeraj dlje ãasa zadrÏal
pri kupici, nego je morebiti ‰ega v tem mestu. V dolÏ-
nost si ‰tejem to izpovedati, in krãmar »Pri rjavem med-
vedu« je pripravljen z mano vred spriãati, da je ob tem
ãasu, ko se je baje izvr‰il zloãin, kaporal Bo‰tjan v moji
dru‰ãini posveãal svoje moãi Bogu Bakhu.«

BES

VELIKI GROF

Po teh besedah se je Eizinger poslovil in onadva sta

vstopila spet iz druge sobe.

»Ali ste ãuli?« vpra‰a sodnik.
»Od besede do besede,« odgovori Lenart s svetlimi

oãmi, »in moja sumnja je gotovost. Gospod sodnik, zdaj
moram na vsak naãin dobiti ubeÏnika v roke.«

»In jaz ga moram na vsak naãin izpustiti,« je odgovo-

ril sodnik odhajajoãemu tajniku.

Ko pa je hotel sodnik ukazati mestnim vojakom, naj

popusté straÏo, je prihitelo od grofove palaãe sem tride-
set vojakov z Vitovcem, ãigar rana je bila ‰e vedno ob-
vezana. Mo‰ko je stopal v‰tric poveljnika doktor Lenart
in njegov smeh je bil neznosen, ko se je ozrl po ljudeh,
ki so od vseh strani prihajali gledat, kaj to pomeni. Ko je
sodnik zagledal voja‰tvo, ki se je ustavilo pred samo-
stanom, je zadrÏal straÏnike, Lenart pa je korakal po-
nosno v samostan. Manj ponosen pa je kmalu spet pri-
‰el ven v Ïivem razgovoru z gvardijanom, ki je na vse
njegovo prigovarjanje le odkimaval.

»Verjemite mi, ãastiti gospod, da me bo v srce Ïalilo,

ãe bom moral rabiti silo,« dé naposled Lenart in gre k
Vitovcu. Sivolasi gvardijan pa se je obrnil do sodnika, in
ko se je vraãal v samostan, ga je spremilo deset mestnih
vojakov, ki so se kmalu pokazali pri oknih nad vrati.
Okrog sodnika pa se je zbralo dokaj me‰ãanov s svojim
oroÏjem, in ãe so jih Vitovãevi vojaki precej zaniãljivo

BES

VELIKI GROF

gledali in polglasno zabavljali, me‰ãanov to ni motilo, in
marsikateri izmed njih si je Ïelel prilike, malo pomeriti
se s pre‰ernimi hrusti, ki niso zamudili nikakega hipa
me‰ãanom dejansko izkazati svojega zaniãevanja. Sod-
nik pa oãividno ni Ïelel boja, in stopiv‰i k Vitovcu in taj-
niku, ju je sku‰al pregovoriti, naj vsaj do grofovega pri-
hoda poãakata in zastavita izhode, ãe jima je ljubo; silo-
vit napad pa bi moral on s silo odbiti.

»Kaj menite vi, gospod Vitovec, kje je pravica?« se

obrne Lenart na poveljnika.

»Vraga ãrnega, gospod doktor,« odgovori oni, kajti bil

je slabe volje, »kaj meni pravica mar! S postavami, para-
grafi, klavzulami me pustite v miru! Jaz ne dam ni za
rimsko ni za nem‰ko ni za celjsko pravo nobenega vi-
narja. âe vi tega sami ne veste, vrag vas vzemi!«

Vtem je pri‰la tolpa vojakov z lestvami, sekirami in

smolnjaki; a ‰tevilo oboroÏenih me‰ãanov je raslo ne-
prestano, in ker so oni, ki so prihajali pozneje, pritiskali
na prednje, je bil prostor med sovraÏnimi ãetami vedno
manj‰i, in naj bi se bil po nakljuãju izproÏil kak samo-
strel ali pu‰ka, nastal bi bil boj. Ko pa je Vitovec raz-
postavil svoje ljudi, se obrne k Lenartu ter ga vpra‰a, ãe
je pripravljen vzeti nase odgovornost za vse, kar bi na-
stalo iz prepira.

Lenart je bil v zadregi in smeh ga je za nekaj ãasa pre-

minil. Iz zadrege ga re‰i mestni Ïupnik, ki je v tem tre-

BES

VELIKI GROF

nutku prijezdil z grofovim nadkonjarjem, vitezom Pav-
lom RoÏekarjem. Îupnik Simon p. Groin je bil oblasten
moÏ in svoje veljavnosti niã manj si v svesti kakor dok-
tor Lenart, brezpogojne pokor‰ãine svojih podloÏnikov
pa ‰e mnogo bolj vajen.

S posebno zadovoljnostjo je naznanil Ïupnik vprião

sodnika in voja‰kega poveljnika, da njena svetlost mi-
lostljiva kneginja nikakor ni zadovoljna s samovoljnim
tajnikovim ravnanjem. Vsa stvar naj se prihrani razsod-
bi grofa samega, ki ima priti drugi dan. »Od va‰e stra-
ni, gospod doktor, pa priãakujem,« je dejal Ïupnik po-
nosno, »da se boste prihodnjiã na svete kraje bolj ozira-
li.«

»Oh, gospod Ïupnik,« odvrne oni, in smehljaj je bil Ïe

spet na ustih, »paã vidim, da ohranijo nekateri kraji sve-
tost, naj jih polnijo tudi lopovi in razbojniki.«

»Veseli me, da ste pri‰li do tega spoznanja,« pritrdi

oni, »kajti cerkev je cerkev, naj je gospod doktor Lenart
notri ali ne.«

Me‰ãani so se razhajali. Tu in tam je ostalo ‰e nekaj

radovedneÏev, ki so si opisovali minulo nevarnost. Po
mestu se je bila raznesla novica, da pride drugi dan grof,
in nastalo je Ïivahno gibanje, kajti vsakdo je sku‰al svojo
vdanost kar najvidneje pokazati. Pred samostanom pa
so straÏili Vitovãevi vojaki in dolgãas jim je bilo. Kvarte

BES

VELIKI GROF

in kocke so jim bile takoj v rokah. Vitez RoÏekar pa se je
razgovarjal z Lazarjem in mu tudi ponudil igro.

»Gospod Lazar,« pravi, »sli‰al sem Ïe mnogo o slav-

nih delih va‰ega bojnega petelina, Alexander Magnus
mu menda pravite. Toda jaz sem dobil vãeraj enega s
Hrva‰kega. âuk ga je izvalil, in hud je kakor Ïiv peklen-
‰ãek. Dajte, naj se poskusita!«

Petelinji boji so bili takrat jako v navadi in zlasti vo-

jaki, strastni igralci, so tro‰ili mnogo denarja pri stavah
na zmago tega ali onega kljunastega bojevnika.

Lazar ni rad igral, a taka je moã vladajoãe ‰ege, da se

je sramoval navesti ta vzrok. Vdal se je, in sluÏabnika sta
prinesla bojeviti Ïivali. Hitro se je naredil krog vojakov
in drugih gledalcev in v sredo sta se spustila petelina.
Lazarjev je bil videti velik, ãrn in posebno krepak; naj-
veã jih je stavilo na njegovo zmago; RoÏekarjev je bil
precej manj‰i in ‰ibkej‰i, a ponosno je dvigal peruti in
ogledoval nasprotnika.

»Ta noÏ proti va‰emu prstanu,« je dejal RoÏekar, od-

pel bli‰ãeãe se bodalo in ga poloÏil predse.

»Velja,« je dejal Lazar in snel svoj prstan; petelina pa

sta se jela bojevati. Vse je zamaknjeno gledalo pogum-
ni Ïivali in z odobravanjem in spodbujanjem spremlja-
lo razliãne méne hudega boja. V zaãetku je premagoval
Lazarjev orjak, a komaj je bil malo ranjen, so mu zaãe-
le pe‰ati moãi, oãi so postajale nemirne in vedno bolj se

BES

VELIKI GROF

je odmikal nasprotniku, kateremu je pogum v enaki
meri rasel. Malo boja ‰e, in Lazarjev borilec je zbeÏal h
kraju, poãenil in povesil peruti.

»Nesi ga stran in zadavi ga!« je dejal njegov gospodar

hlapcu Jerneju, ki je, zaklet sovraÏnik vsake igre, z vese-
ljem izpolnil povelje. RoÏekar pa je mirno pobral prstan
in bodalo in poboÏal ljubeznivo svojega zmagovalca.

Tako so si preganjali vojaki na straÏi dolgãas. Z dvo-

ri‰ãa male hi‰ice poleg svetovalnice pa je pripeljal rabelj
s svojim hlapcem na voziãu truplo mrtvega Urbana, da
ga obesi na ve‰ala zunaj mesta. Tudi ta prizor je priva-
bil svojih gledalcev, ki so spremili voz do Gra‰kih vrat.

BES

VELIKI GROF

rugega dne je bilo vse mesto pokonci. MnoÏica
ljudi je ‰la iz mesta grofu naproti in se vraãala z

njegovimi ãetami nazaj; drugi so postajali po ulicah ali
se zbirali po oknih, da vidijo slovesni vhod. Prah, ki se
je vzdigoval proti jugu, se je gostil vedno bolj, in kma-
lu se je zaãul ‰um in ropot in piskanje in trobljenje in
bobnanje. Prva je pridirjala s svojim banderom ãeta lah-
kih hrva‰kih in ogrskih konjikov, na ãelu jim vitez Ahac
âiã; za temi dolga vrsta samostrelcev s pletenimi ‰ãiti, ki
so jih v boju z Ïelezno ostjo zabadali v zemljo; pred nji-
mi sta stopala dva piskaãa in bobnarja, zapovedoval pa
jim je vitez Ga‰per Kelec. Pred krdelom strelcev s pu-
‰kami sta korakala spet po dva piskaãa in bobnarja, po-
veljnik jim je bil Lenart ·kus. Pu‰k pa niso nosili na ra-
mah, ampak za krdelom se je peljala vrsta voz, na kate-
rih je bilo naloÏeno to teÏko oroÏje s strelivom. Za temi
so pri‰li kopjaniki v okovanih usnjatih oklopih, Ïeleznih
kapah in z dolgimi sulicami. Jedro vse armade, vite‰ka
konjenica, je bila zadnja. Kako se je zemlja tresla, kako
se je vse svetilo in se bliskalo, nam popisuje na‰ kronist
jako natanko, a njegova radodarnost z zlatom, srebrom

BES

VELIKI GROF

in dragim kamenjem se nam zdi neverjetna, trditev pa,
da bi bil ta vojni bli‰ã lep‰i polovici celjskega prebival-
stva oãi jemal, naravnost neresniãna.

Na ãelu svojih vitezov je jezdil vranega konja grof

Urh, visoka veliãastna postava na vrhuncu mo‰ke moãi.
Zali obraz, ki so ga obdajali lepo skodrani lasje, je razo-
deval ponosno ljubeznivost. Mirno je vodil svojega ko-
nja in odzdravljal mnoÏici. Grofu na strani pa je nosil
svileno bandero, tri zlate zvezde v modrem polju, vitez
Miroslav Lambergar, najvernej‰i Urhov prijatelj, dasi
mnogo mlaj‰i od ‰tiridesetletnega grofa. Za gostim
krdelom vitezov pa so jezdili njih hlapci, katerih vsak je
vodil po veã konj za rabo svojih gospodov. Za vojsko pa
se je vrstilo brez‰tevilno vozovje z mnogovrstnim Ïi-
veÏem in vsakovrstnim orodjem, in za tem je ti‰ãala s
krikom in vikom tolpa branjevcev in branjevk.

Pri kriÏu, kjer drÏi cesta proti celjskemu gradu, je

pozdravil grofa s svojim voja‰tvom Vitovec, njegov ge-
neral, in Hohenwart, grajski poveljnik. Med veselim
zvonjenjem se je bliÏal sprevod prazniãnemu mestu,
pred ãigar vrati so se bile zbrale me‰ãanske deputacije
s sodnikom na ãelu, cerkveni in posvetni dostojanstve-
niki in poleg belo obleãenih deklic tudi poslanstvo baro-
na Eizingerja.

Vse je potihnilo, ko je priãel sodnik s slovesnim gla-

som:

BES

VELIKI GROF

Qualis ubi Atrides, Danaum rex ille, Agamemnon
Aulidis in portu populos cogebat Achivum;
Et iam Pelides, iam ingens Telamonius Aiax
Conveniunt, venit exitio Teucrum acer Ulixes:
Troia tremit Priamusque deum frustra insidet aris;

Govornik je nekoliko prenehal, kakor ga je bil Petacij

pouãil, ãe‰, da dobi visoki poslu‰alec ãasa dobro pre-
udariti te globoke misli. Grof pa hitro porabi priliko.
»Zelo dobro, ljubi moj!« pohvali sodnika in mu poda
roko. »Zelo dobro! Nadejamo se pa, da bomo cesarja
prej ukrotili kakor Grki Trojo.« Inako se je storilo Peta-
ciju, ko je videl, kaj se je pripetilo njegovemu umotvo-
ru; po‰epetal bi bil rad sodniku, naj nadaljuje, toda ta —
oh! ta je bil vesel, da je sitnost pri kraju.

Grof, ki je bil oddal svojega konja nadkonjarju RoÏe-

karju, je po prijaznem odgovoru na sodnikove besede
ogovarjal razne veljake, opata iz Gornjega Grada, celj-
skega Ïupnika, gvardijana; najprisrãneje pa je pozdravil
mladega Eizingerja. In ko je govornica izmed deklic
stopila predenj in mu vsa zbegana ponudila svoj ‰opek,
ga ji je grof vzel s priljudno zahvalo in ga podaril Îigi
Eizingerju: »Bratrancu mojega dragega prijatelja in za-
veznika,« je dejal, »prvi dar; jaz si poi‰ãem drugega.«

Grofovo oko pa je pogledovalo po mladostnih posta-

vah in obviselo na cvetoãem licu sivooke deklice, ki je

BES

VELIKI GROF

stala najzadnja v beli vrsti. Kornelija je zardela ob tem
pogledu in pobesila svetle oãi; grof pa je stopil k njej, ji
ljubeznivo pogledal v oko, ki je bojeãe zrlo izpod dolgih
Ïametastih vejic, in z besedami: »Tvoja kita je najkras-
nej‰a, ljubo dete,« sprejel di‰eãi dar.

Grofov grad v mestu je bil ves v cvetliãju in zelenju.

Pri vhodu je sprejela druÏina svojega gospodarja, pri
stopnicah pa je ãakala kneginja sama, lepa in ponosna
kakor Junona. Prekrasna obleka ni zakrivala krasne
rasti, dragocen diadem je lep‰al temne lase, do tal pa se
je zibal z zlatom pretkani ovoj. Na desni ji je stal sin
Herman, krepak deãek kakih trinajst let star, ljubljenec
deda Friderika, pri katerem je navadno bival; na levi hãi
Elizabeta. Knezovemu mar‰alu pa se je bil pridruÏil
gr‰ki menih Jeronim v svoji dolgi halji in visoki kapi.
Kneginja, hãi srbskega vladarja Brankoviãa in sestra
tur‰ke carice, je bila pravoslavne vere in v tej odgajala
tudi svojo hãer, tedaj Ïe zaroãeno z MatjaÏem, poznej-
‰im kraljem ogrskim.

»O predragi soprog, moj milostljivi gospod, bodi

pozdravljen po tako dolgi loãitvi!« je kneginja nagovo-
rila svojega moÏa, ki ji je dvorljivo poljubil roko. Z vese-
lim krikom je sin objel svojega oãeta, ki ga je pritiskal na
svoje srce; hãerka pa je bojeãe stala zraven in se drÏala
matere, da jo je grof poljubil in ji pogladil mehke laske.
Kneginjo je spremil potem do njenih sob, tam pa se

BES

VELIKI GROF

poslovil, da se otrese potnega prahu, in hitel v svoje sta-
novanje. Sluge, ki so mu pomagali pri oblaãenju, je od-
pravil, in sam nadkonjar je ostal pri njem.

»Prijatelj RoÏekar,« je dejal zaupljivo, »ti pozna‰ vse,

kar je lepega v na‰em mestu: kdo je ta krasotica, posled-
nja je stala med deklicami in trepetala, da smo ji sami
morali vzeti di‰eão kito?«

Nadkonjar pa je marljivo pripovedoval vse, kar je

vedel in znal o Korneliji, in konãal z vpra‰anjem, kje in
kdaj bo milostljivi knez blagovolil govoriti s sreãno de-
klico. Grof se je prijazno nasmehnil, in zvesti sluga je
skakal okrog njega in ga opravljal in mu govoril. Ko pa
se je naznanilo, da Ïeli doktor Lenart Pistor o vaÏni in
nujni reãi govoriti z grofom, se je nadkonjar poslovil.

»Toda, ãuje‰, brez vsega hrupa!« mu je zaklical njegov

naklonjeni gospod.

V sobo, kjer je grof dajal svoje privatne avdience, pa

je stopil z globokimi pokloni doktor Lenart in zaãel ob-
‰irno in temeljito razlagati vse dogodke zadnjih dni,
kako je bil trgovec Filip Holzer, ki je pri‰el z Dunaja z
jako vaÏnimi poroãili in pismi, katerih ne dá nikomur iz
rok razen grofu samemu, zavratno napaden po lopovih,
katere je najelo Eizingerjevo poslanstvo; kako se en na-
padnik prikriva v samostanu, kjer ga je branil sodnik
sam z oboroÏeno silo, in kako mu hoãejo dati prostost.

BES

VELIKI GROF

»In na kaj se opira to sodnikovo ravnanje?« je vpra‰al

grof, in jeza ga je zaãela grabiti.

»Na izpoved Eizingerjevo, ki je, sam sokrivec, debelo-

glavemu sodniku natvezel, da je ubeÏnik nedolÏen. Mi-
lostljivi knez, prosim, le pomislite —«

»Ne, ne,« je branil grof; »reã je pri kraju. Sodnikova

glava je pogodila pravo. Proti poslancem se ne sme ne-
zaupno postopati, in kar se je razÏaljivega dogodilo,
bomo sku‰ali poravnati. Pokliãite mi nazaj RoÏekarja!«

Temu pa je naroãil, naj takoj odpravi straÏo izpred

samostana, gvardijanu izreãe njegovo kneÏjo zadovolj-
nost in poroãi, da je ubeÏnik prost. »Vendar pa ne sme
uiti,« je pristavil, »ampak ti sam mi ga pripelje‰ na ti-
hem semkaj; in ãe ne gre rade volje —,« je zamahnil grof
z roko, in nadkonjar se je priklonil in dobil ‰e posebna
naroãila glede trgovca Filipa.

Krasen je bil grof, ko je pri‰el pred slovesno avdienco

k svoji Ïeni. Svila in Ïamet, zlato in srebro se je poga-
njalo olep‰ati mogoãno postavo. Suknja, po hrva‰ki ‰egi
prepreÏena z zlatimi vrvicami, je nosila ‰iroke drage
zobce za vratom in za pestjo, kjer so jih nekoliko pokri-
vale dolge rokavice. Bodalo neprecenljive vrednosti je
viselo ob pasu, od kape, ob‰ite s hermelinjo koÏo, pa se
je usipalo perje, pritrjeno s smaragdno agrafo.

Kneginja je vstala svojemu moÏu naproti; ljubezen in

obãudovanje je sijalo iz velikih oãi, in roki sta se izteg-

BES

VELIKI GROF

nili, kakor bi ga hotela objeti. Toda srameÏljivost ali po-
nos jo je zadrÏal; grof pa jo je peljal k mehkemu sedeÏu
in ji sedel nasproti. Izrazil ji je svoje priznanje in zado-
voljnost z njenim odloãnim in modrim ravnanjem ob
priliki mestnega spora in obenem pristavil obÏalovanje,
da se ne more zaradi mnogih opravil muditi dlje ãasa pri
njej. Mirno je zrl v rosne oãi svoje Ïene, ki je toÏila, da
on Ïivi za vse ljudi na svetu, le zanjo ne. Grof jo je tolaÏil
in vpra‰al, kje sta otroka.

»V kapeli molita,« je dejala, »za sreão svojega oãeta,

ki spet odhaja v nevarnost in v boj proti cesarju in nas
zapu‰ãa morebiti za vselej.«

»Katinka,« je rekel grof in jo prijel za roke, »ne teÏi

srca sebi in meni. Stokrat mi je pretila veãja nevarnost
kakor zdaj, a nikdar se nisva ne jaz ne ti nevarnosti to-
liko bala kakor sramote. Nikar sama sebe ne varaj in ne
misli, da bi mogla spo‰tovati moÏa, ki bi voljno prena‰al
razÏaljenje. Moã in slavo so nam zapustili predniki, in
Bog ne daj, da bi mi zmanj‰ano oddali svojim potom-
cem. Jutri odrinemo proti Dunaju; oprosti torej, da ne
morem vsega svojega ãasa posvetiti tebi, kakor bi iz srca
rad. Poslanci me ãakajo in s tvojim dovoljenjem jih bom
poãastil, da jih povabim k tvoji mizi.«

Kneginja je ostala sama in si zakrila obraz. Pritekla sta

otroka in jela povpra‰evati po oãetu, ona pa ju je poljub-

BES

VELIKI GROF

ljala in objemala in tolaÏila, da bosta videla oãeta zveãer,
ãe bosta pridna in se lepo uãila. —

V veliki dvorani z visokimi gotskimi okni, katerih sli-

kano steklo je v pisan somrak razsipalo sonãne Ïarke, je
sedel na kneÏjem prestolu, ogrnjen v ble‰ãeãi se pla‰ã,
grof Urh, sredi oroÏja in trofej in podob svojih predni-
kov in poslu‰al nagovor Îige Eizingerja, ki je v imenu
avstrijskih stanov pri‰el konãno sklepat zvezo z grofom,
s katerim se je bil glavar upornih Avstrijcev Ïe prej po-
godil in dogovoril, in ga poãastil z dragocenimi darili
novih zaveznikov. Okrog prestola so stali odliãni grofovi
vazali: Eberhard, Hohenwart, grajski poveljnik mu je
drÏal ‰ãit, Vitovec ãelado, Galenberger meã in Lamber-
ger zastavo, in poleg resnega sodnikovega obliãja si vi-
del tudi smehljajoãi se Lenartov obraz.

Grof je vrnil pozdrav poslancema in poudarjal v svo-

jem govoru, kako je pravice svojega sorodnika, kralja
Ladislava, Ïe od njegovega rojstva branil in kako ga tudi
zdaj ãast in dolÏnost veÏeta, da se postavi v prvo vrsto
njegovih braniteljev; hudo je napadel cesarjeve sveto-
valce Ungnade in Neiperge ter pohvalil odloãnost av-
strijskih stanov in zlasti njih voditelja Eizingerja.

Pogodbo so podpisali, in poslanci so se ‰li klanjat kne-

ginji; grof pa se je posvetoval s svojimi tajnimi svetoval-
ci, Lambergarjem, Vitovcem in Lenartom, in odkazoval
vsakemu svoje podroãje. Omenil je, da je treba hiteti,

BES

VELIKI GROF

kajti gubernator Podjebrad ponuja cesarju pomoã ter se
pogaja z njim o od‰kodnini. »Upam sicer,« je dejal, »da
se njegovega veliãanstva skopost ne bo vdala zahtevam
ãe‰kega gubernatorja; a bojim se, da nas ne bi tudi ta
napadel brezplaãno, kajti njegovemu kraljevanju preti
konec. Zatorej odrinemo vsi jutri dopoldne; za osebno
straÏo pa nam boste odstopili, gospod Vitovec, petdeset
konjikov, katere ste vi uãili strogega reda. Poveljnika jim
imenujte sami.«

Vitovec je imenoval Lazarja, ki se dobro bije in malo

govori. Grof pa je ukazal, da mora le-ta takoj popoldne
odjezditi, da ogleda pot in pripravi stajali‰ãe vojski.

Ko pa se je konãalo posvetovanje, je naznanil sluga

grofu, da ãaka nadkonjar s tujim moÏem in prosi zasli-
‰anja. Na povelje je vstopil Filip Holzer bled in slab in
med globokimi pokloni izroãil grofu spomenico, v kateri
se dunajsko me‰ãanstvo in mnogo drugih veljakov pri-
toÏujejo nad prevzetnim in kriviãnim ravnanjem barona
Urha Eizingerja in prosi grofa, naj pride kmalu z izdat-
no pomoãjo in jih re‰i priseljenega predrzneÏa.

Z veliko zadovoljnostjo je ãul grof to izjavo, posebno

milostno je odgovoril poslancu in ga odlikoval s krasni-
mi darovi, glede napada pa je dejal: »âe nam na‰e na-
mere zdaj branijo ma‰ãevati to razÏaljenje, ki je zadelo
bolj mene nego vas, vam zagotavljam, da krivci ne odi-

BES

VELIKI GROF

dejo svoji kazni. Na Dunaju pa mi boste dovolili neko-
liko poplaãati va‰o zaslugo.«

Lenart je omenil, da trgovcu paã preti Eizingerjevo

ma‰ãevanje in da ga me‰ãanstvo ne bo moglo braniti;
nakar mu je grof predlagal, naj izstopi iz mestne obãine.

»Ali hoãete biti vazal celjskih grofov?« je vpra‰al grof.
Filip je pritrdil.
»Ali obljubite odkritosrãno biti meni zvesti in vdani,

kakor je dolÏan vazal svojemu gospodu?«

»Obljubim!«
»Ali obljubite biti prijatelj gospodovim prijateljem in

sovraÏnik njegovim sovraÏnikom ter mu vedno ostati
dober in po‰ten pomoãnik?«

»Obljubim,« je dejal trgovec, nakar mu je grof segel

v roko. Na te besede je potem prisegel pred Lenartom
najnovej‰i grofov vazal, podpisal obljubo in nehal biti
dunajski me‰ãan.

BES

VELIKI GROF

VII

etacijevi uãenci pa so obhajali svoj obletni praznik,
ko so ‰li v log »virgatum«, to je po ‰ibe za prihod-

nje leto. To je bil vesel dan. Grofov oskrbnik v lovskem
gozdu zunaj mesta je moral preskrbeti, taka je bila na-
vada, jedi in pijaãe bodoãim uãenjakom, katerim se je
pridruÏevala obilica ljudi iz mesta, da se pod milim ne-
bom veseli z mladino. Posebno mnogo spremljevalcev
in spremljevalk je imelo ta dan Ïivo krdelo, kajti marsi-
koga je gnala radovednost, da si ogleda voja‰ke ‰otore,
mimo katerih je peljala pot. Uãitelji so komaj krotili pre-
‰erno mladost, ki je vriskala in prepevala proti grofove-
mu gradu ob Ïalski cesti.

Polone seveda pri takem izletu niso mogli pogre‰ati.

V dru‰ãini enakomisleãih Ïensk je Ïivahno razvijala svo-
je nazore o tedanjem svetu. Mladina ji je bila preraz-
posajena, moÏje preo‰abni, Ïenske preneãimrne, in Kor-
nelija, ki je potrpeÏljivo korakala poleg nje, preposvet-
na in preradovedna. A dasi je imela vse svoje misli obr-
njene na vaÏen predmet, vendar njenemu ostremu oãe-
su nihãe mimogredoãih ni u‰el, nikar da bi bila prezrla

BES

VELIKI GROF

Lazarjevega hlapca Jerneja. Takoj se je ustavila, da mu
pove, kam gredo.

»Jernej, Jernej,« je klicala, »ali sli‰i‰, ali ne?«
Jernej pa se je napol obrnil in vzdignil roko: »Odlazi,

sku‰njava stara!«

»Glej ga, dedca!« se je razhudila Polona; »starost mi

oãita, farizej, ki vidi pezdir v oãesu svojega bliÏnjega,
bruna v svojem pa ne.«

Jernej pa je ponosno korakal proti mestu, in dasi se je

premagoval, se je polastila njegovega srca pregre‰na
zloradost, ko je videl svojega gospoda, kako zastonj trka
na ‰olska vrata.

Uãenci so se bili razpr‰ili po logu, tekali, skakali, igrali

in rezali ‰ibe; Lazar je zapu‰ãal mesto s krdelom konji-
kov; grof pa je gostil v velikanski dvorani svoje povelj-
nike in viteze. Dve mizi sta stali po dolgem, ena poãez
za izbrane grofove goste. On sam je sedel tukaj poleg
poslancev in imenitnej‰ih vazalov in oãaral dru‰ãino s
svojo ljubeznivostjo. Tako ‰aljivo in sme‰no je omenjal
dogodke zadnjih dni in Bo‰tjana v samostanu, da se je
Eizingerju od veselja smejalo srce. Najveã pa je bilo sli-
‰ati doktorja Lenarta, ki je ob‰irno in dovtipno razkladal
svoje mnenje o vseh reãeh na svetu in ‰e o mnogih dru-
gih in v veliko zabavo mladega Eizingerja draÏil s svo-
jimi nazori duhovnega dostojanstvenika ter se delal
mnogo bolj brezverskega, kakor je bil v resnici.

BES

VELIKI GROF

»Kar tiãe Ïensk in filozofije,« je dejal in nagnil kupi-

co, »se drÏim eklektiãnega naãela: vse poskusiti in naj-
bolj‰e izbrati. Zaradi du‰e pa mi najbolj ugaja Pitagora
in njegovo du‰no preseljevanje.«

»In v kaj se mislite vi spremeniti po smrti?« vpra‰a

Ïupnik Groin.

»Brez dvoma v volka, ki bo va‰i ãastitljivosti stregel

po Ïivljenju,« je odgovoril. — »Toda brez ‰ale, gospod
Ïupnik, ali ne mislite tudi vi s tem starim modrijanom,
da razloãek med ãlovekom in Ïivaljo nikakor ni tako las-
kavo velik, da bi se mogli zaradi njega prevzemati? âlo-
vek spada po mojem mnenju med Ïivalstvo.«

»Ne vsak, gospod doktor,« je odgovoril Ïupnik in se

branil jeziãnega nadleÏneÏa. Radosten hrup se je razle-
gal od drugih miz, kjer so si hrabri vitezi napijali, se
bahali in bratili. Nekaterim vinskim bratcem je pri‰lo na
misel, da zveÏejo noge pod mizo skupaj, da ne bi nihãe
mogel vstati od pijaãe. Z veselim kriãem je ta in ona
dru‰ãina pozdravila duhoviti predlog in junaki so sedeli
in pili do belega dne.

Ko pa je nadkonjar stopil v dvorano in se spogledal z

grofom, je ta zapustil svoje goste in ‰el za RoÏekarjem.
V mali, trdno zavarovani grajski sobici je stal skesan in
potrt na‰ Bo‰tjan. Ves se je zganil, ko so zaroÏljali kljuãi
in se odprla vrata. Ko pa je grof stopil predenj in ga po-

BES

VELIKI GROF

gledal s svojimi ostrimi oãmi, je vztrepetal in se vrgel na
tla in jel jokati in prositi odpu‰ãanja.

»Lopov, kaj si imel z Eizingerjem?« je vpra‰al grof.

Bo‰tjan pa je hitel praviti vse, kar se je bilo zgodilo in
‰ele, ko ga je RoÏekar sunil, naj vstane in se pripravi, da
pojezdi z njim, je verjel, da je ‰e Ïiv. V prostosti seveda
mu je spet zrasel pogum in nikakor se ni mogel zdrÏa-
ti, da se ne bi z vso moãjo zadel ob zdravnika Hajdin-
gerja, ki je zami‰ljen stopal po trgu.

Po grofovem logu pa je rajalo staro in mlado in se ve-

selilo lepega dne in drugih boÏjih darov. Kakor roÏica
med trnjem je sedela Kornelija sredi ãastitljivih Ïená, ki
se v svoji seji nikakor niso dale motiti sitni Poloni. Tej se
je namreã Ïe vse to posvetno veselje zdelo predolgo.
»Kar postopam, kar postopam,« je godla venomer in
priganjala domov, da je deklico res spravila s sabo. Ko
tako hodita svojo pot proti gradiãu, ju sreãa nadkonjar
RoÏekar.

»O, kaka sreãa, krasna gospodiãna,« vzklikne, »da mi

prihajate naproti. Kakor sokolar svojega ptiãa po grlico,
tako me po‰ilja prijatelj Lazar po vas. Proti Ogrskemu
ga po‰ilja grofovo povelje, pa bi se rad poslovil. Pisanje
bi bil dal z mano, a godi se mu kakor marsikakemu dru-
gemu po‰tenjaku, ki pisati ne zna. Prstan je izroãil svo-
jemu poslancu in zdaj zdaj ima priti sem v grad, kamor
sem obljubil, da vas pripeljem, ako vas najdem. ReveÏ

BES

VELIKI GROF

paã zasluÏi, gospodiãna, da se mu bridka loãitev malo
osladi.«

Rdeãica je polila Kornelijo od srameÏljivosti in neje-

volje pri tem predrznem pozdravu, a preden je ‰e kaj
odgovorila, se je Ïe zahvaljevala Polonina zgovornost
postreÏljivemu gospodu in prosila, naj ju nemudoma
pelje k dobremu Lazarju. Polone kot spremljevalke vitez
RoÏekar ni bil vesel, kakor bi je marsikdo drug ne bil; a
malokomu bi se bilo posreãilo odkriÏati se je tako hitro.
Vrata v grajsko kapelo so bila sluãajno odprta. »Oh, pre-
ljuba cerkvica!« je vzdihnila Polona.

»Loretske matere boÏje,« je pristavil nadkonjar, »tri-

je oltarji, hudo blagoslovljeni, odpustkov dosti!«

Polona je bila Ïe v kapeli.
Lazarja ni bilo nikjer; RoÏekar pa je ponudil Korneliji,

naj si med ãakanjem ogleda grajske sobe, ãe jih ‰e ni
videla. Deklica se je branila, a on je odklenil ble‰ãeão se
dvorano, jo opozoril na krasno pohi‰tvo, sloveãe slike,
dragoceno posodje in bojazen se je umaknila zvedavo-
sti. Iz prve sobe sta pri‰la v drugo, v tretjo in potem spet
v veliko dvorano. Tu pa se je poslovil vitez, da gre klicat
Polono in gledat, ãe je Lazar Ïe pri‰el. Hotela je z njim,
a z najveãjo ljubeznivostjo ji je ubranil, naj se nikar ne
trudi; in ogledovala je dalje stare podobe celjskih gospo-
darjev, ki so visele ob stenah. RoÏekar se je dolgo mudil,
in ker se je Ïe temnilo, je bilo Kornelije malo groza same

BES

VELIKI GROF

v prostorni dvorani, kjer je odmev ponavljal vsako sto-
pinjo. Nemirna hiti k vratom, a kako ostrmi, kak strah
jo obide, ko jih najde zaklenjena. Hotela je poklicati Po-
lono, a sramovala se je vpiti in silila si misel v glavo, da
se je nadkonjar zmotil in da skoraj pride. A silno ji je bílo
srce in zapustil jo je ves pogum. Kaj, ko bi bil to hudo-
ben naklep? Ko bi ne bil Lazar poslal nadkonjarja? Toda
prstan je bil njegov. O, nikdar ‰e ni Kornelija tako Ïele-
la Polone k sebi kakor zdaj! Razburjena je sedla k mizi
pod oknom, skozi katero se je, ker je bilo tako visoko od
tal, videlo le mraãno nebo; a srãna tesnoba jo je spravi-
la spet pokonci in gnala posku‰at, ãe se vrata morebiti
vendar odpro. Posku‰ala je in se muãila in si oti‰ãala
roki, a zapah se ni ganil. Vlekla je na uho, kdaj se bo kak
korak pribliÏal, da bi ga ustavila s svojim klicem; a sli‰al
se je vedno le nerazloãen ‰um kakor od dreves, ki jih
maje veter. Rastoãa tema je naznanjala bliÏnjo noã in
jemala reãem po dvorani doloãno obliko. Îiva domi‰ljija
ji je jela slikati stra‰ne podobe v ãrne okvire na stenah.
Kadar je kako orodje poãilo ali se premaknilo, se je zga-
nila. Zaãela je trdo hoditi po sobani, a stra‰il jo je odmev
njenih stopinj. Spet je sedla in posku‰ala moliti; toda v
strahu in grozi ni mogla zbrati svojih misli in zaãela je
klicati svojo teto, oãeta, Vita Lazarja. Njen klic se je
ogla‰al od visokih sten; Ïiva du‰a mu ni odgovarjala. Kar

BES

VELIKI GROF

se je mogla, se je stisnila v kot plaha deklica, si zatisni-
la obraz in milo jokala.

Uãenci pa so se vraãali veselo vriskaje v mesto. Vsak

je nosil butaro ‰ib na rami in prepevali so staro latinsko
pesem:

Betularium spolia,
Onus umerorum,
Optima sunt scholia
Veterum scriptorum.

Ko pa se je Polona za silo namolila in hotela h Korne-

liji, jo je zadrÏal nadkonjar in ji povedal, da je ‰la gospo-
diãna Ïe domov in da jo je vitez Lazar spremil.

»Potem grem nazaj v kapelo,« je dejala Polona in se

obrnila.

Kornelija pa se je vsa otrpla od bridkosti in strahu pri-

pravljala na smrt in na misel so ji hodile pravljice o jet-
nikih, ki so pozabljeni v podzemeljskih jeãah umirali od
gladu in Ïeje. Naenkrat se zaãujejo stopinje v prednji
sobi; vrata se odpro in z luãjo v roki vstopi nadkonjar in
se priãne na Ïive in mrtve izgovarjati in prositi odpu-
‰ãanja, da jo je bil pustil toliko ãasa ãakati. Grof ga je bil
na naglem pozval in tam se je bil ‰ele spomnil, da je za-
klenil vrata. Kakor hitro so mu dopustila nujna opravi-
la, je pritekel, da jo re‰i. In RoÏekar je bil res ves zasopel.
Kornelijo pa je le skrbelo, kaj poreãe Petacij, v kakem

BES

VELIKI GROF

strahu bo gotovo zaradi nje in je, vesela svoje prostosti,
hitela z nadkonjarjem iz strahotnih dvoran.

Ko pa je stopila pred grad, je ãakala tam nosilnica, v

katero sta bila vpreÏena dva mezga, in pri vratih je drÏal
konjik osedlanega konja.

»Milostljiva gospodiãna,« zaãne RoÏekar, »jaz sem,

dasi le posredno, kriv, da ste se toliko ãasa zamudili; do-
volite, da to krivdo nekoliko poravnam. Paã si ne domi‰-
ljam, da bi vam bila moja dru‰ãina ob tej uri ljuba, a
vem, kaj sem dolÏan vam in va‰emu imenu. Zatorej vas
prosim, milostljiva, stopite v nosilnico in zagrnite zave-
so. Jaz pojezdim poleg vas in nihãe vas ne bo nadlego-
val.«

Korneliji se je vse to ravnanje zdelo ãudno, sumljivo,

a kaj je mogla bolj‰ega storiti kakor ubogati. RoÏekar je
skoãil na konja in ukazal pognati; kmalu so se mu pri-
druÏili ‰e trije konjiki. Kornelijo so obhajale razne nepri-
jetne misli in nepotrpeÏljivo je ãakala, kdaj pride domov.
Odgrnila je zaveso in pogledala skozi okno.

»Oh,« vzklikne prestra‰ena, »saj ne gremo proti me-

stu.«

A takoj je bil vitez pri nosilnici. »Tiho, tiho, gospo-

diãna!« je govoril polglasno. »Pred mestom imajo vojaki
‰otore, in tega divjega in predrznega ljudstva se mora-
mo ogniti. Izvolil sem torej dalj‰o, a varnej‰o pot.«

BES

VELIKI GROF

Rek‰i, zagrne okno. Kornelije pa se je polastil velik

nemir in mislila je klicati na pomoã. A kdo bi ji bil po-
magal? V bliÏini so se svetili ognji voja‰kega tabora; a
vojaki so bili surovi ljudje. Karkoli je sklenila, vse se ji je
zdelo neizpeljivo, tem bolj, ker se je vedno tolaÏila, da
pride zdaj zdaj v mesto. Molãe so nadaljevali svojo pot.
Pozno ponoãi je bilo Ïe; nebo napol oblaãno in mesec se
je zdaj pokazal, zdaj skril za oblaki in z luãjo se je spre-
minjala okolica ob potu. Prijezdili so bili do malega
griãa, ki se je dvigal nad cesto in ãigar goli vrh je poseb-
no zanimal oãi vojakov, RoÏekarjevih spremljevalcev. V
slabem svitu se je razloãilo gori troje visokih stebrov in
tramovje poãez, na katerem je visela ãrna klada.

»Ali vidi‰?« ‰epne vojak tovari‰u in migne z obrazom

proti kraju, kjer je celjski krvavi sod izvr‰eval svoje ob-
sodbe.

»In kako sova skoviãe!« je odvrnil oni tiho. V tem tre-

nutku se je zaãulo od ve‰al sem pokanje in ‰kripanje le-
sovja in vojakom, ki so nehote zrli tja, se ni videlo niã
drugega, kakor da leze kdo kvi‰ku. »Hu,« je dejal spet
eden izmed vojakov in zobje so mu ‰klepetali, »hudiã je
pri‰el ponj.«

V meseãini sta se prikazali dve podobi na konjih, ki

sta se vedno veãali in veãali. Na griãu pa se je vzdignilo
tako kriãanje in tuljenje, da je pretreslo vsem mozeg in
kosti.

BES

VELIKI GROF

»Bog in sveti kriÏ boÏji!« je vzkliknil jezdec in spod-

bodel konja in za njim je zbeÏal tudi drugi. Vodnik no-
silnice je tudi hotel zapustiti svojega mezga, toda Bo‰-
tjan je izdrl meã, bodisi iz pogumnosti ali ker se je bal
ostati sam, in mu zastavil pot. Kornelija pa je v tej zme‰-
njavi vsa prepla‰ena skoãila iz nosilnice, da bi zbeÏala.
A RoÏekar jo je prestregel.

»Vi ste laÏnivec in slepar!« je zavpila deklica nanj in

zaãela klicati na pomoã. V tem sta bila pridirjala po cesti
konjika z namerjenima sulicama. »Podajte se!« je kriãal
eden; RoÏekar pa je zaklel in nagnil sulico in spodbodel
konja nasproti. Kopje je za‰kripalo ob oklepu, in RoÏe-
kar se je zvrnil raz konja. Da je pri takih okoli‰ãinah
Bo‰tjan izginil, to se razume.

Kornelija pa je povzdignila roki in prosila: »Oh, gos-

pod, kdorkoli ste, usmilite se me in re‰ite me!«

»Gospodiãna Kornelija tu?« se zaãudi jezdec in skoãi

s konja. »Ali me ne poznate veã? Jaz vam vendar ne mo-
rem biti kdor si bodi!«

»Veseli me, gospodiãna, ãe sem vam skazal kako uslu-

go,« je dejal pristopiv‰i Viljem Vranjebr‰ki; »toda oprav-
ka imamo z grofovimi ljudmi, ki nam bodo vsak ãas za
petami. Prisedite k mojemu prijatelju Caheju ali pa k
meni, da se brÏ odpravimo.«

Mudilo se je paã, kajti po cesti sem se je sli‰alo konj-

sko kopito. S pomoãjo Caheja, ki je zastonj ponujal svo-

BES

VELIKI GROF

jega moãnej‰ega konja, je sedla deklica pred Viljema in
prijatelja sta oddirjala proti ‰otoru.

»Oh, kako kratkega spomina so mlada dekleta,« je

toÏil med potom Cahej in spominjal Kornelijo onih ãa-
sov, ko sta se pri Petaciju skupaj igrala. Deklica pa je pri-
povedovala svoj dogodek in se zahvaljevala Viljemu, da
jo je re‰il iz RoÏekarjevih rok.

»Recite raj‰i grofovih,« je dejal Viljem. Cahej pa je

delal svoje opazke in opombe, ki so se pa Viljemu zde-
le jako neslane. Tiho je tolaÏil deklico, ki se je bojeãe
naslanjala na svojega re‰itelja, naj je nikar preveã ne
peãe skrb zavoljo oãeta, ki mu bo on takoj poslal poroãi-
lo o dragi Korneliji. Sreãnega se je ‰tel, da jo je mogel
oteti iz grofovih rok. In kako krasna se mu je zdela dek-
lica in kako mu jo je ‰e lep‰ala zavest, da je grofa samega
premagala njena lepota. Korneliji pa se je v srcu poleg
Ïalosti zavoljo magistra Petacija ogla‰al ãut hvaleÏnosti
proti dobrotniku, in ta ãut ji ni bil neprijeten in rada je
premi‰ljevala, koliko hvale je dolÏna vrlemu mladeniãu.

Kakor sta se pa izgubila na‰a prijatelja, je bil Bo‰tjan

spet na boji‰ãu in spravljal pokonci nadkonjarja, omam-
ljenega po nesreãnem padcu. Vmes se je Bo‰tjan jezil na
stra‰ljivce, ki so bili zbeÏali, in pripovedoval, kako se je
boril z dvema, braneã nosilnico, dokler se mu ni zlomil
meã. In njegov meã je bil zlomljen.

BES

VELIKI GROF

»In deklico sta odpeljala, pravi‰?« je zajeãal RoÏekar

in si rval lase. »Oh, moja glava!« je mrmral, »ãe bo jutri
‰e na mojem vratu, potem se me trdno drÏi.« Stokal je
od boleãin in lezel v nosilnico in ukazal Bo‰tjanu, naj
mezga na povodcu pelje proti Celju.

»In veste, gospod nadkonjar,« se oglasi pogumni Bo‰-

tjan, »kdo sta bila onadva?« RoÏekar pa je stokal in klel.
»Viljem z Vranjega Brda je bil,« razlaga Bo‰tjan, »in pa
njegov hlapec. Spoznal sem njegovega lisastega konja.«

Vznemirjajoãa vest, da je izginila hãi uãiteljeva, pa se

je raznesla hitro po mestu. Na tihem je marsikdo dolÏil
grofa samega, dasi je bil, kar tiãe Ïensk, na bolj‰em glasu
od svojega oãeta; a da se je nasilstvo na skrivnem in zvi-
jaãno izvr‰ilo, to se je zdelo veãini proti grofovi naravi
in zvraãali so ga na tuje vojake, pre‰erne motilce mest-
nega miru. Grof se je bil Ïe poslovil od svoje Ïene in ure-
jal poslednje svoje stvari, ko mu pride potolãeni nad-
konjar s skesanim obrazom pred oãi.

»Kaj pomeni to, prekleti pes?« zarohni nanj grof, ki

mu je kri napela Ïile na ãelu in mu zalila oãi, ki so se
stra‰no bliskale. RoÏekar pa je pobit in potrt pripovedo-
val svojo nezgodo in grofovo jezo spretno speljal na
Vranjebr‰kega, Ungnadovega vazala, in na svoja dva
hlapca, ki ju je zgrabil strah pod ve‰ali.

BES

VELIKI GROF

»Daj ju obesiti, da se jih privadita,« je rekel grof, »in

pokliãi Vitovca in Lenarta!«

Hitro se je splazil RoÏekar stran, in nobena rana ga ni

veã bolela.

BES

VELIKI GROF

VIII

rof pa je razloÏil Vitovcu in Lenartu, kako je Vra-
njebr‰ki ugrabil Petacijevo hãer, in vpra‰al prvega,

kaj meni o tem.

»Milostljivi knez,« je odgovoril ta, »v va‰em imenu

mu bom takoj napovedal vojsko, kajti ‰e neki starej‰i
dolg mu imam poplaãati: mleãnozobega Ungnada nam
je iztrgal Vranjebr‰ki. Sploh stoji njegov grad preblizu
Celja. Preden preteãe deset dni, Vranjega Brda ne bo
veã.«

»Dobro,« je dejal grof. »Kaj menite vi, gospod dok-

tor?«

»O, kako vidno podpirajo,« je dejal ta, »veãni bogo-

vi povsod presvetlega kneza in kako jasno se je pokazalo
njih nagnjenje posebno ob tej priliki! Kaj more biti paã
koristneje mojemu milostljivemu gospodu kakor tako
hudodelstvo Ungnadovega vazala, to se pravi Ungnada
samega. Kajti po moji sodbi, ki sem jo pripravljen za-
stopati vselej in povsod, je bila deklica ugrabljena za sta-
rega Ungnada. In gre‰nemu hinavcu potegniti krinko
raz obraz, da se z gnusom od njega obrne cesarsko ob-
liãje, to bi bilo majhno zado‰ãenje za vse obrekovanje,

BES

VELIKI GROF

s katerim je stari podpihovalec vsejal spor med svetlim
knezom in cesarjevim veliãanstvom. Z obupanim oãe-
tom Petacijem vred bi stopil jaz pred cesarski prestol in
terjal pravice proti nesramnemu samosilniku in bram-
be nedolÏnosti. — Vrhu tega bi mogel nemara v cesars-
kem obliÏju sluÏiti va‰i milosti tudi drugaãe. Cesarjev
svetovalec Neiperg mi je bil v prej‰njih ãasih pokrovitelj
in njegovega veliãanstva alkimist je dober moj prijatelj,
posvetni mamon pa bi raz‰iril moje prijateljstvo po
vsem mestu.«

Grof je menil, da bi bilo zato paã treba mnogo denar-

ja.

»In tega bomo z visokim dovoljenjem dobili,« je od-

govoril oni.

Grof je bil zadovoljen, in takoj se je moral odpraviti

na cesarski dvor poslanec, da izprosi varstva doktorju
Lenartu in njegovim spremljevalcem, ki pridejo s pritoÏ-
bo pred cesarja.

Mestni oãetje pa so imeli jako burno sejo. Îe zaradi

Petacijeve hãere so si bila mnenja navzkriÏna, ker so eni
zahtevali takoj deputacijo do grofa, drugi ostro preiska-
vo po mestnem zboru samem in tretji bili teh misli, da
bi bilo za prvi dan dosti, ãe se izvoli kak odsek. A zdaj-
ci pride novica, da je obe‰enãevo truplo ponoãi izgini-
lo z ve‰al. Doktor Hajdinger je malo pobledel, a preden
so osupli odborniki zbrali svoje duhove, je vstal in jel

BES

VELIKI GROF

dokazovati, kako ima brez dvojbe oboje hudodelstvo en
izvor in kako divja voja‰ka drhal, ki se mrtvecev ne boji,
tudi Ïivim ne prizana‰a.

»Kdor je obe‰enca snel z ve‰al, ta mora na njegovo

mesto,« je dejal Mavroh in postrani omenil, da se mu
Mana, Urbanova mati, zdi jako sumljiva. Zdravnik se je
nemirno premikal na svojem stolu in le trdil, da je to
moral storiti kak vojak, kakor je le kak vojak ugrabil Pe-
taciju hãer.

Toda Hajdingerjevo misel je ovrglo pismo, ki je do‰lo

od doktorja Lenarta Pistorja, v katerem se slavnemu
zboru naznanja, da je prej‰nji veãer Viljem, sin gra‰ãaka
Vranjebr‰kega, ugrabil blizu grofovega lovskega gradu
me‰ãansko deklico, ki jo priãe hoãejo spoznati za Peta-
cijevo hãer. »Skrb na‰ega svetlega vladarja bo,« se je gla-
silo pisanje, »da kaznuje roparja in oãetu pomore do
pravice. Do cesarja pojde poslanstvo da se pritoÏi in ter-
ja zado‰ãenja za razÏaljeno mestno ãast.«

Îivahno so pritrdili odborniki temu stavku.
»Ker se pa ta stvar najveã tiãe mesta, je praviãno in

spodobno, da tudi mesto pomore izvr‰iti ta sklep.« Te
besede moÏem niso tako ugajale. »Vabim torej vse do-
moljubne peke, mesarje in krãmarje, da pokupijo po
grofovih gra‰ãinah Ïito, vino in goved, po spodaj na-
znanjeni ceni.« Tedaj pa se je vzdignil silen ropot in sve-
tovalci, katerih se je to tikalo, so vpili ãez krivico, zati-

BES

VELIKI GROF

ranje, nasilstvo. Mavroh je ostal hladnokrven in miril
jezo svojih tovari‰ev. »Vpitje ne pomaga niã,« je dejal
pametno, »poslu‰ajmo, kako pismo dalje govori in pot-
lej premislimo, kaj se dá storiti.«

V pisanju pa so bili navedeni vsi mestni krãmarji, peki

in mesarji, in doloãeno je bilo, koliko ima vsakateri po-
kupiti in v kateri grofovi gra‰ãini bo dobil blago; kupni-
no pa je takoj ta dan ‰teti. Hrup se je vnel znova in po
bolj glasni kakor dolgi razpravi se je sklenilo poslati de-
putacijo do grofa, da se to povelje prekliãe, ali postavi-
jo vsaj niÏje cene. Grofa pa moÏje niso veã dobili v gra-
du in sprejel jih je s svojim prijaznim smehljajem dok-
tor Lenart. Mirno je poslu‰al pritoÏbo in se igral s svo-
jo zlato veriÏico.

»Ali ste Ïe vse povedali, gospod sodnik?« je vpra‰al,

ko je oni konãal; »in Ïeli ‰e kateri izmed gospodov kaj
omeniti?«

»·e, ‰e,« se je oglasil krãmar RoÏiã in njegov sosed

mesar in ponovila sta sodnikove besede ‰e enkrat, malo
slab‰e in glasneje. Ko pa je ‰e Mavroh mirno razloÏil
svoje stali‰ãe, je Lenart ljubeznivo odgovoril, kako ve-
selje mu je vedno ustrezati Ïelji me‰ãanov, kjerkoli je
mogoãe. »Îal, da se tukaj ne dá dosti storiti,« je menil.
»Eden gospodov je imenoval to ravnanje krivico. Moja
vdanost mestnemu stare‰instvu mi je ukazala takoj, da
presli‰im ta izraz, vendar radosten pozdravljam priliko,

BES

VELIKI GROF

ko morem popraviti neko krivo mnenje, ki tiãi, to rad
priznavam, v mnogih celo modrej‰ih glavah, kakor so
one celjskih oãetov. Nihãe paã ne dvomi, da je svetli
knez in grof Urh vladar in gospod nas vseh in da ima
veljavo zakona vse, kar on ukaÏe, in da se je zdrÏati vse-
ga, kar on prepove.«

»âe ni zoper na‰o staro pravdo,« je opomnil sodnik.
»HvaleÏen sem vam,« se je nasmehnil doktor Lenart,

»da ste vzeli v misel to tako imenovano staro pravdo, ki
nekatere sicer po‰tene glave po nepotrebnem vznemir-
ja. Da ne bodo kdaj na‰i mirni me‰ãani zaradi slabo ra-
zumljenih pravic trpeli kake ‰kode, je treba, da se enkrat
za vselej zgovorimo. Najprej je pomniti, da pravica, ki ni
pisana ne peãatena, ki le po ustnem izroãilu prehaja od
rodu do rodu, za pravnika ne more imeti nikake velja-
ve. Kar se tiãe potrjenih in priznanih pravic, je treba
opaziti: oni, ki ima pravico dajati postave, in to je celj-
ski grof, naj se imenuje kakor hoãe, ali Herman ali Fri-
derik ali Urh, ima tudi pravico te postave zavreãi ali
spremeniti ali nadomestiti z drugimi. Kratko reãeno:
quidquid principi placuit, legis habet vigorem, kar kne-
zu ugaja, to je postava. Ta izrek, gospod sodnik, bi mo-
ral biti z zlatimi ãrkami zapisan nad sodno hi‰o. Temu
naãelu pridobiti splo‰no veljavo, postaviti rimsko pravo
namesto onih barbarskih obiãajev, ki se imenujejo sta-
ra pravda, to je slavna oporoka slavnih bolonjskih uãi-

BES

VELIKI GROF

teljev Bartola in Balda, katero bomo izvr‰ili mi pravni-
ki, njihovi uãenci. To sem omenil vobãe kot vodilo mest-
nemu svetovalstvu. Kar se pa tiãe dana‰nje pritoÏbe, se
moram gospodom pokloniti, da so dobro pogodili, obr-
niv‰i se name; in v znamenje svoje milosti in naklonje-
nosti rad dovoljujem, da odvzame mestno stare‰instvo
to naklado dotiãnim obrtnikom ter jo naloÏi sebi.«

Prijazno se smehljaje je ãakal Lenart, za kaj se bodo

odloãili moÏje. Dolgo ni bilo odgovora, grofov tajnik pa
je stopil k oknu in pomignil odbornikom: »Ravno gre
blagajnik z voja‰kim spremstvom iz gradu, da izvr‰i po-
velje. âe vam je drugi ãrteÏ ljub‰i od prvega, pokliãem
moÏa nazaj.«

»Naj ostane pri prvem,« je dejal Mavroh in nekateri

drugi. Sodnik si je grizel ustni, ta in oni odbornik se je
srdil in preklinjal; Lenart pa si je opasal meã, da pojez-
di gledat, kako se izvr‰uje ukaz. Brez vri‰ãa in hrupa se-
veda ni ‰lo, a upreti se nihãe ni upal in marsikateremu
mestnemu mogoãneÏu so kazen iz srca privo‰ãili.

Hajdinger pa je hitel proti nekdanji Urbanovi kovaã-

nici in v Manino izbo. Îena je sedela na nizkem stolu in
si s komolci, oprtimi na kolena, podpirala razmr‰eno
glavo. Ko je vstopil zdravnik, je ‰inila pokonci in z div-
jim pogledom planila proti njemu, da se je prestra‰en
umaknil.

BES

VELIKI GROF

»Daj mi sina nazaj!« je zavpila, »daj mi Urbana! Grof

mu je vzel du‰o, ti pa telo. Toda pri krvavi sodniji bo‰
dajal odgovor, ti in tvoj pomoãnik, rabelj.« Hajdinger pa
jo je zaãel miriti in kazati, kaka nevarnost ji preti, ker jo
sumniãijo, da je ona ukradla truplo; in kako malo ji bo-
do verjeli, ako obdolÏi koga drugega; da jo misli tudi
Mavroh toÏiti zaradi ãaranja in natezalnica in smrt na
grmadi teÏko, da bi ji od‰li. Potem pa ji je ponudil, naj
mesto njegove umrle streÏnice stopi v njegovo sluÏbo,
in on jo bo branil vsakega napada.

Mani so se zasvetile oãi, ko je to sli‰ala, in takoj je

sprejela ponudbo. Volk z volkom, so dejali ljudje, ko so
jo videli gospodinjiti po zdravnikovi hi‰i. Ko pa je pri‰el
Mavroh spet na dan s svojim sumniãenjem in jo kot ãa-
rovnico deval pod zatoÏbo, je omenil zdravnik po stra-
ni Mavrohovo nezgodo in vpra‰al, ãe je Ïenska, ki take-
ga zaljubljenega norca tako zasluÏeno splaãa, bolj kaz-
niva, kakor starec, ki zahteva od nje prepovedanih po-
moãkov, da bi izpolnil svoje Ïelje. Mana je imela odslej
mir in Hajdinger je bil zadovoljen z njo.

* * *

Po Vranjem Brdu je vodil Viljem Kornelijo in gledala sta
na zelene hribe okrog in na ‰iroko polje pod gradom in
dobro se je zdelo deklici, da jo mladi spremljevalec na-
zivlje svojo staro znanko. Govorila sta o minulih ãasih,

BES

VELIKI GROF

100

o sedanjem Ïivljenju, o tem in onem, in kar sta govori-
la, se jima je zdelo zanimivo. ToÏilo se je Korneliji po
oãetu; a na vpra‰anje, kako ji ugaja v gradu, je Viljem
dobil tako prijazen odgovor, da je takoj pristavil, naj
ostane dlje ãasa tu.

»âemu vam neki bom!« je odvrnila deklica, in vroãi-

na, ki ji je ob‰la lica, jo je pouãila, kako nepremi‰ljeno je
odgovorila. Hitro je navedla govor na nevarne ãase, na
vojsko s cesarjem, na nemirne sosede in opozorila mla-
deniãa na konjika, ki je hitro jezdil po pra‰ni cesti gor.

»Kaj hoãe Celjan pri nas!« je vzkliknil Viljem, ko se je

obrnil jezdec proti gradu. âuvajev rog se oglasi, in deãek
pride pravit, da Ïeli tuj konjik govoriti z gra‰ãinskim go-
spodom.

»Vitovec zaãenja ples,« je dejal stari gospod Viljemu,

ko sta hitela na dvori‰ãe. Most je zroÏljal ãez rov, in tu-
jec je nataknil bel list na svoj meã, podal ga Viguleju in
naglo odjezdil. Viljem pa je bral pisanje: »Vedi ti, Vigulej
z Vranjega Brda, vazal Janeza Ungnada, da postanem
jaz, Jan Vitovec Grebenski, v imenu kneza in grofa celj-
skega ãez tri dni tebi in tvojim ljudem sovraÏnik, ker ste
siloma ugrabili hãer celjskega me‰ãana. Pa naj se poro-
di iz tega sovra‰tva, karkoli hoãe, rop, poÏig ali umor, s
tem pismom smo zadostili svoji dolÏnosti.«

»Ha, hinavci!« je kriãal gra‰ãak in preklinjal Celjane.

»Naj le pride Vitovec, porvali mu bomo zobe, kakor jih

BES

VELIKI GROF

101

bo svetli cesar njegovemu gospodu.« Takoj je odpravil
toãaja do Murnove krãme, naj po‰lje ‰tiri hlapce in Ïi-
veÏa, kolikor more utrpeti. Viljem je pregledoval zid in
rov, pripravljal strelivo, nastavljal velike samostrele po
zidovju, ukazal nanositi k linam kamenja in posekati
drevje in grmovje okrog gradu.

Cahej, ki so ga bili poslali v Celje, se je vrnil zveãer

domov in poroãal, kaj vse se godi ondi. »Z grofovo voj-
sko vred,« je pravil, »je od‰lo poslanstvo do cesarja, da
se pritoÏi zaradi najinega hudodelstva.«

Viljem je bil ves zelen in Vigulej ves rdeã od jeze.
»In med poslanci,« je nadaljeval Cahej, »je na‰ magis-

ter Petacij. Njegovo stanovanje je prazno, kajti Polona je
od‰la na kmete k sorodnikom.«

»BrÏ, brÏ, gospod Viljem,« je vzkliknila Kornelija,

»preskrbite mi vodnika. Jaz pojdem za svojim oãetom in
jutri ga dohitim. Ker ste Ïe toliko storili zame, storite mi
‰e to. Jaz in moj oãe vam bova vedela vedno hvalo.«

Viljem ni vedel, kaj in kako bi; le to mu je hodilo po

glavi, kaj bo baron Ungnad mislil, ko ga bo toÏilo celj-
sko poslanstvo. Caheju pa je naravna veselost ohranila
mirno sodbo in hladno kri.

»Gospodiãna Kornelija,« je dejal, »prav govori. Za po-

slanci je treba iti, da se pravica spriãa in podre grofov
naklep.«

BES

VELIKI GROF

102

»Jaz ne zapustim nikakor svojega oãeta,« je rekel Vi-

ljem; »in ãe bo‰ priãal ti, Cahej, meni‰, da ti bodo verje-
li?«

»Bog me varuj tak‰nega napuha! Toda saj pravim: go-

spodiãna sama bo za prião. In ti se brani‰, da bi jo
spremljal, Viljem?« je vpra‰al Cahej in ga pogledal po
strani.

Ta pa je malo zardel in ostal pri svoji besedi. Cahej je

bil izbran za spremljevalca. Da je bil Korneliji bolj po
godu od Viljema, si ne upamo trditi. Prikrila vsaj ni ne-
mira ob tem, da bo potovala sama z mo‰kim, in s Cahe-
jem. Viljem, ki so se mu pomisleki zdeli upraviãeni, je
nagovarjal Radegundo, naj gre z onima; a ta se je izgo-
varjala s starostjo, da ne more veã prena‰ati teÏav dol-
gega popotovanja.

»Ovbe no,« je dejal toãaj Jo‰t, pri‰ed‰i zraven. »Kla-

ra naj gre z njima. Domov k star‰em je zdaj ne moremo
dati, ker bodo v kratkem Celjane gostili, in v gradu je
bomo kaj lahko pogre‰ali. Vitovca taka stvar ne more
braniti, jedla in pila bi pa kakor kak hrust.«

Pogumno dekle je bilo takoj pri volji, da si ogleda

malo sveta. Toda popotovanje je bilo v tistih ãasih drz-
no in nevarno poãetje; in pri veãerji se je mnogo po-
udarjalo, kod in kako bi ‰li na pot. Dvema Ïenskama se
je zdel en sam moÏ nekam slabo zavetje. A stric Jo‰t, ki
so mu pametne misli dohajale v primeri s pouÏito pi-

BES

VELIKI GROF

103

jaão, je nasvetoval, naj potuje Klara v mo‰ki obleki kot
Kornelijin paÏ. »Obraza je takega,« je dejal, »kakor je bil
njen stric v mladosti: ‰irokega, toda brhkega; rok je pa
tudi tako ãvrstih kakor kdor si bodi mo‰ki. No, pa saj vi,
Cahej, to veste, ki ste predvãera‰njim leteli iz kuhinje.«

»Jaz sem letel, ker je bila veãerja na mizi, prijatelj

Jo‰t,« ga je zavrnil Cahej. Toãajev nasvet pa je obveljal.
Klara si je odstrigla kite in v priloÏnem Ïametastem ob-
laãilu, v kapi s peresom, pomaknjeni na uho, in s krat-
kim meãem na strani, je neizreãeno ugajala Caheju, ki jo
je ogledoval od vseh strani.

Jokaje se je poslavljala Kornelija od gostoljubnega go-

spoda Viguleja, kajti v svesti si je bila, koliko neprilike in
morebiti tudi ‰kode in nesreãe mu je nakopala.

Viljem je spremljal popotnike in pouãeval Caheja,

kako se ima vesti med potom, kako ima govoriti in se
nositi pred Ungnadom in naj se posebno varuje vina in
dru‰ãine. Potem pa je segel Korneliji v roko in jo vpra‰al,
ãe se ga bo kaj spominjala v dalji. Deklico pa je silil jok
in vzdihnila je, kaj bo, ãe on v boju pade.

»Ako se to zgodi, mi bo dolgãas v nebesih toliko ãasa,

da pridete vi za menoj,« je dejal in se sku‰al smejati. Tu
so se loãili in pognali svoje konje; ko pa se je Kornelija
ãez nekaj ãasa obrnila nazaj, je stal Viljem ‰e vedno na
istem mestu in gledal za njimi.

BES

VELIKI GROF

104

rez posebnih zadrÏkov so pri‰li na‰i potniki proti
koncu meseca julija v Dunajsko Novo mesto, sto-

lico cesarja Friderika, ki je pripadala tedaj ‰tajerski deÏe-
li. Mesto je bilo zidano na ravnem moãvirnem kraju kot
trdnjava proti Ogrom. Na njeno moã se je zana‰al tudi
cesar, ko je sklenil terjatve upornikov zavreãi in se nji-
hovi sili ustaviti. Po ulicah se je trlo vojakov, ki jih je iz
vseh krajev sveta privabila bojevitost ali ropaÏeljnost ali
plaãa pod cesarsko zastavo. Îivljenje je bilo razburjeno
in Ïivahno. Po delavnicah so izdelovali vsakovrstno
oroÏje; ÏiveÏ so dovaÏali od vseh strani; poslanci so od-
hajali in dohajali venomer, me‰ãanje pa so se zbirali po
trgih in pri mestnih vratih in se pomenkovali o vojski in
izpra‰evali prihajajoãe tujce po novicah.

Med potom je vladala med na‰imi znanci lepa sloÏ-

nost. Ko pa so dospeli na svoj cilj, si preskrbeli stano-
vanje in se je Klara znebila marcialne obleke, se je vnel
pri posvetovanju spor. Cahej, ki si je nekoliko domi‰-
ljeval na taktiãno in strategiãno znanje, katero si je bil
nabral na Vranjem Brdu, je menil, da bi bilo najbolje, da
gre po krãmah poizvedovat, kako stoje stvari in kako bi

BES

VELIKI GROF

105

se najlaÏe pri‰lo do Ungnada. In zakaj bi tega cesarskega
svetovalca ravno v krãmi ne dobil? Kako hitro in prijaz-
no bi se tam pogovorila! Toda Ïenske, ki so pokopale Ïe
toliko mo‰kih sklepov, so dejale, prva pot bodi v cerkev,
da se zahvalimo za sreãni prihod, druga s poverilnico k
Ungnadu, da se zve, ãe je Ïe magister Petacij tu in kje
stanuje. Cahej je ostal v manj‰ini in malo nejevoljen pe-
ljal svoji varovanki v farno cerkev, kjer je velika mnoÏica
ljudstva poslu‰ala pridigo papeÏevega notarja. Le-ta je
govoril o hudih ãasih in preteãi vojski in opominjal lju-
di k vztrajnosti in pogumu, kajti njim se je bojevati za
vero in pravico proti sovraÏnikom svete cerkve. Konec
govora pa je prebral pismo, v katerem izobãuje papeÏ
Nikolaj po imenu skoraj vse cerkvene dostojanstvenike,
vso plemenito gospodo in vsa mesta po avstrijski deÏeli,
ako se v ‰tiridesetih dneh ne vrnejo k pokor‰ãini do ce-
sarja. Ta razglas, ki so ga nabili potem na cerkvena vra-
ta, je naredil velik vtis na verno poslu‰alstvo. Cahej pa
je ‰epnil deklicama, naj le molita, on si pojde mesto
ogledovat; in ne da bi ãakal nejevoljnega Klarinega po-
gleda, je hitel ven. Kot odloãen ãlovek ni dolgo premi‰-
ljeval, kateri gostilni bi dovolil, da mu pogasi pekoão
Ïejo, ampak se obrnil takoj proti prvi. Toda ãlovek le
obraãa. Od Dunajskih ulic sem se je zaãulo vpitje, pis-
kanje in trobljenje, in ljudstvo je drlo od vseh krajev
skupaj, da je Cahej nehote mislil: »Gostilna mi ne odide,

BES

VELIKI GROF

106

tole pa,« in se pridruÏil radovedni mnoÏici. Po cesti se je
valila dolga vrsta vojakov. Na ãelu jim je jezdil oklopljen
orjak z enim samim oãesom. Kjer bi imelo biti drugo, se
je vlekla po groznem zagorelem obrazu temno rdeãa
brazgotina. TeÏak bát mu je visel ob strani. Bronasti
obrazi vojakov, ki so korakali za njim, so kazali, da so
vajeni mraza in vroãine, sonca in deÏja. Izpod visokih
kosmatih kap so se bliskale divje oãi in dolge brke so
pokrivale spodnji del obliãja. Vsak je nosil lahek ‰ãit, tul
in lok na hrbtu, sulico v rokah in na strani meã ali bát.
ObloÏeni pa so bili z mnogovrstno robo. Temu je vise-
la teÏka zlata veriÏica po ovãjem koÏuhu; oni je nosil na
vrvici nabrano srebrnino, tu si videl ma‰ni pla‰ã, cerk-
veno posodo, marmornate kipe in draga beneãanska
zrcala. Pri‰li so drugi in privlekli s sabo govejo Ïivino in
konje in na pasovih so imeli privezane ovce in koze.

»Kdo pa so ti ljudje?« je vpra‰al Cahej soseda v gneãi.
»Ali ste vi edini tujec v Jeruzalemu?« odgovori name-

sto vpra‰anega drug ãlovek, po zunanjosti kak imovit
me‰ãan in se pridruÏi Caheju. Pouãi ga, da so to husitje
ali taboritje, najdrznej‰i cesarjevi vojaki, ki se ravno
zmagujoãi vraãajo, ko so zavzeli odpadlo mesto Hain-
burg. Enooki njih poveljnik je baron Jurij ârnahora. »Od
kod pa vi prihajate in po kakem opravku?« je vpra‰al
prijazni moÏ Caheja; ta pa vesel, da se je tako hitro se-

BES

VELIKI GROF

107

znanil v tujem kraju, odkritosrãno razloÏi, od kod in po
kaj je pri‰el, in pove, da je namenjen k Ungnadu.

»Oh, k Ungnadu!« se je zavzel tujec; »in menite, da

boste kar tako meni niã tebi niã pri‰li k njemu? Veste li,
da je baron Janez Ungnad prvi cesarjev svetovalec, ce-
sarjeva desnica? Videli ga gotovo ‰e niste nikdar. Stopite
sem, jaz vam ga pokaÏem.«

Od cesarskega gradu je prijezdila ãeta bogato oprav-

ljenih vitezov sprejemat do‰le vojake.

»Glejte, oni,« je kazal tujec, »ki podaja Juriju ârnahori

roko, oni dolgi obraz na ko‰ãenem truplu, to je Ungnad.
Oni brdki, rejeni moÏ poleg njega je pa Neiperg, njegov
tekmec v cesarjevi milosti.« In moÏ je pripovedoval, kaj
se vse godi na dvoru; da si stojita dve stranki nasproti,
ena prigovarja cesarju, naj upornike z napadom prehiti
ter udari na Dunaj, druga, naj se le brani za obzidjem;
ena je za zvezo s ãe‰kim Podjebradom, druga za zvezo
z ogrskim Hunjadijem.

»Ne zamerite,« je dejal Cahej, »vi ste gotovo dobro

znani na dvoru, ker vse tako natanko veste.«

»Uganili ste, prijatelj,« se je posmejal oni samoljubno

in pravil, da brez posebnega zagovornika in bogatih
daril ‰e misliti ni, da bi pri‰el do Ungnada. Cahej je paã
omenil, da ima priporoãila od Vranjebr‰kega, a na vpra-
‰anje, komu ga hoãe izroãiti, ni vedel odgovora. Da bi bil
govoril odkritosrãno, bi bil dejal, da paã Ungnadu same-

BES

VELIKI GROF

108

mu, toda srameÏljivost mu je to branila, ãe‰, za tako pre-
prostega me ne sme imeti ta moÏ, da mislim, da se k
velikim gospodom prihaja kar tako. Tujec pa, ki ni ho-
tel zapaziti njegove zadrege, ga je povabil na kozarec
vina.

»Ta pa res pozna ljudi!« si je mislil Cahej in radosten

sprejel predlog.

»Kar tu okrog ogla!« je dejal oni. »›Pri enajst tisoã de-

vicah‹, majhna gostilna, a dobro vino. Tja zahaja, kdor
ima kaj pivskega okusa. Na cesarskem dvoru, razume-
te, se Ïivi jako zmerno in trezno, ker je cesar vodopivec
in glava antibahkove druÏbe svetega Kri‰tofa. Toda ka-
dar se zmraãi, takrat se pa zaãno plaziti semkaj sinovi
omenjenega svetnika drug za drugim, da se od‰kodujejo
za prebito in krepãajo za bodoão zmernost.«

»Pri enajst tisoã devicah« je spoznal Cahej, da govo-

ri moÏ, kar se tiãe vina, golo resnico. Kdor se laÏe v eni
reãi, laÏe v drugi, in kdor o tako vaÏni stvari govori res-
nico, ta je sploh po‰tenjak, je mislil Cahej in poprosil
tujca, ãe mu ni preveã nepriliãno, naj poskrbi, da pride
do Ungnada. Iz srca rad mu je obljubil moÏ; ãez tri dni
se snideta spet v tej gostilni in takrat mu bo natanãne-
je povedal, kdaj ga pelje do visokega gospoda; do tiste-
ga ãasa naj bo pa Cahej kar pri miru. Ponosen in zado-
voljen sam s sabo, se je vraãal na‰ prijatelj na svoje sta-
novanje. Neizogibno vpra‰anje svojih varovank, kje in

BES

VELIKI GROF

109

zakaj se je toliko ãasa mudil, je prestregel modro z ve-
selim poroãilom, koliko je v tem kratkem ãasu opravil in
s kakim veljavnim gospodom se je seznanil. Kornelija je
ugovarjala in zahtevala, da se takoj oglasé pri cesarskem
svetovalcu, a Cahej je jako spretno porabil vse podatke
o dvornem Ïivljenju, kar jih je sli‰al iz ust novega znan-
ca, in dokazoval, da se k takemu gospodu pride le po
ovinkih; ne tako kakor k celjskemu sodniku, s katerim se
kar skozi okno pogovori‰.

* * *

Tujec pa, na katerega je bilo oprto Cahejevo upanje, je
zavil z Dunajske ceste v Ozke ulice, iz teh spet v druge,
da je pri‰el v najbolj zanemarjen mestni kraj, kjer so
prebivali skoraj sami Îidje in se je po njih tudi imeno-
val. Ker namreã izvoljeno ljudstvo po deÏeli ni smelo
stanovati, se je kopiãilo po mestih, in ker ga me‰ãanstvo
tudi tukaj ni rado gledalo, jim je bil odloãen poseben
prostor blizu mestnega zidu. âut snaÏnosti je bil v tistih
ãasih mnogo manj razvit kakor dandanes, a po neãed-
nosti in nesnaÏnosti so se odlikovali posebno ti kraji.

Toda na‰ega moÏa to ni pla‰ilo. Pogumno je prebro-

dil »blatno jezero« ter se izgubil v neznatni hi‰ici, katere
neprimerno majhna okna so bila zakrita z gosto Ïelez-
no mreÏo. V veÏi je prebirala stara Îidinja cunje in na

BES

VELIKI GROF

110

vpra‰anje, ãe je Abraham doma, ne pogledav‰i kvi‰ku,
hitro odgovorila, da ne.

»Recite mu,« je dejal moÏ, ne zmeniv‰i se za njene

besede, »da ga kliãe celjski doktor.« Zoprn nasmeh je
zaigral starki okrog ust, ko je vstala in povabila moÏa,
naj gre za njo. Skozi izbo, vso zaloÏeno s starinsko robo,
ga je pripeljala v majhno sobo, kjer je stalo nekaj polom-
ljenih stolov in miza na treh nogah. Tu mu je ukazala
poãakati in ‰la po Îida Abrahama.

»Denarja sem ti prinesel, oãe Abraham,« je dejal moÏ

vstopiv‰emu starcu.

»O, blagoslovi va‰o visokost Bog Abrahama, Izaka in

Jakoba,« je vzkliknil Îid. »Kakor prerok Bileam sem iz-
‰el, da bi klel, a blagosloviti moram.«

»Denar premoti marsikakega preroka,« je dejal moÏ

in podal Îidu mo‰njo samih cekinov, katere je oni hitro
stresel po mizi in jel pre‰tevati. »Deset tisoã je posojila,«
je razlagal moÏ, »od teh je vrniti v prvem mesecu tisoã
in na obrestih plaãati prve ‰tiri tedne vsak teden po pet-
deset goldinarjev. Toliko sem prinesel.«

»Da, da,« se je vil Îid, »toda milostljivi, visoki, pre-

vzvi‰eni gospod doktor Lenart, pogodba pravi, ãe se ne
vrne prvega meseca tisoã goldinarjev, se zapi‰e tisoã
petsto.«

»Jutri opoldne poteãe mesec,« opomni doktor Lenart.

BES

VELIKI GROF

111

Îid je malo pomislil, potem pa se nakremÏil na smeh

in pol miÏe pogledal Lenarta: »Kaj, ãe bi mi vi prinesli
denar jutri? — Premislite, celjskemu knezu ali kralju,
mogoãnemu faraonu, ni niã za petsto goldinarjev; zame
bi bili v teh hudih ãasih zaklad. In ljubi gospod doktor,
milostljivi gospod doktor, tudi za vas bi bilo prav, kaj
menite?«

A Lenart je menil, da se je faraonom sploh slabo go-

dilo, kadar so imeli opraviti z Îidi, in njegova po‰tenost
se ni dala omajati. »Toda ãuj, oãe Abraham,« je dejal
naenkrat Lenart, »ali bi se dobilo kaj prostora, kjer bi se
dalo shraniti in skriti Ïito ali drug ÏiveÏ?«

»Bog varuj! Ne za mernik p‰enice ni pri meni prosto-

ra. — In ãe bi ga vendar dobil,« je pristavil po kratkem
molku, »ali bi pa tudi kaj dali zanj in koliko?« — Lenart
je povoljno odgovoril in mu velel, naj v druÏbi s svojimi
prijatelji in soverniki pokupi in pospravi Ïita, kar najveã
mogoãe, vse na grofov raãun, ãe se ga kaj pokvari, vse na
grofov raãun; in kadar se sklene mir, prevzame ga grof
ali pa se drugaãe dogovori, da bo Îidu prav. Abraham se
je ustavljal in branil, ãe‰ da je podjetje nevarno, da nima
gotovine, da se na druge ni zana‰ati; a ko mu je Lenart
obljubil, da bo plen od grofovih vojakov smel kupovati
le on, sta se pogodila.

V tem trenutku je pri‰la Îidinja naznanjat, da priha-

ja mojster Bartolomeo, in je spravila Abrahama v veliko

BES

VELIKI GROF

112

zadrego. Kaj hoãe storiti z gostom, kako ga prikriti
moÏu, ãigar koraki so se Ïe sli‰ali po veÏi! Lenarta je ta
strah zelo veselil in opomnil je, da mojster Bartolomeo
njega dobro pozna.

»Oh, oh, oh,« je skakal Îid ob steni sem ter tja, »kaj

ãe pride do u‰es njegovega veliãanstva presvetlega ce-
sarja, da se najzvestej‰i Abraham, od katerega njegovo
veliãanstvo blagovoli jemati zlato in srebro, peãa in dru-
Ïi z grofovim poslancem! Kaj bo, kaj bo!«

»Tako star ãlovek, pa se tako boji smrti!« se je smejal

Lenart. »Oãe Abraham, ãe te danes obesijo, umrje‰
kveãjemu eno leto prezgodaj.«

Toda Abraham bi bil ‰e rad Ïivel. »Obdali so me ne-

verniki, in sovraÏniki moji me stiskajo!« je vzdihnil, pri-
tisnil na skrito pero in v steni so se odprla vratca, skozi
katera je ti‰ãal Lenarta. V kamrici, ki se je odprla, pa je
brlela luãca na mizi, obloÏeni z dragocenimi reãmi.
Strmel je Lenart, ko mu je nasproti zable‰ãalo zlato in
srebro, kelihi, ãa‰e, sveãniki in vsakovrstne dragoceno-
sti. A ker je hotel Îida jeziti, se je ustavljal med vratci, da
je vstopil moÏ, ogrnjen v dolgo haljo, s kapuco ãez gla-
vo. Ko je vrgel kapuco nazaj, se je pokazala dolga siva
brada, ki je krasila veliãasten obraz. »Mojster Bartolo-
meo!« je vzkliknil Lenart, in moÏa sta se objela. V svoje
veselje je spoznal Îid, da sta se zmenila, da se pri njem

BES

VELIKI GROF

113

snideta, in peljal ju je v svojo zakladnico, da bi ju kdo ne
motil.

»Danes je bila Ïetev, Abraham!« je spregovoril Barto-

lomeo in poÏeljivo pogledoval dragocenosti. Îid pa je
tarnal, kako lakomni so postali vojaki in kako drago jim
mora vse plaãevati.

»Le poglejte to kupo, doktor Lenart,« je dejal Bartolo-

meo in potehtaval srebrno posodo z zlatimi obroãki,
ozalj‰ano s prekrasnimi podobami.

»Koliko velja, oãe Abraham?« je vpra‰al Lenart; in Îid

je imenoval velikansko vsoto.

»Mojster Bartolomeo,« je dejal Lenart, »jaz sem pre-

sreãen, da vam jo morem podariti v slab dokaz svoje
vdanosti in svojega posebnega spo‰tovanja.«

Kakor oglje so zaÏarele Bartolomeju oãi; jecal je nekaj

besed, ki naj bi nekako ugovarjale, z desnico je objel Le-
narta, levica pa je izpustila kupo v globoki Ïep dolge
halje.

»Milostljivi na‰ grof,« je nadaljeval Lenart, »vam je

paã neizmerno hvalo dolÏan, uãeni mojster, kajti tinctu-
ra auri, ki ste mu jo pripravili pred ‰tirimi leti, se je po-
kazala tako izvrstna, da smo bili vsi iznenadeni. Jaz in
grofov alkimist sva jo posku‰ala skupaj, a dolgo se nama
ni posreãilo, ker nisva tako vajena kakor va‰a uãenost.
A ko sva pri meseãnem svitu nad ognjem destilirala ve-

BES

VELIKI GROF

114

liki magisterium rdeãega leva, se je zaãela vr‰iti trans-
mutacija. Bobnelo je kakor v gromonosnih oblakih.«

»Aha!« je pokimal Bartolomeo, naslonil glavo na roko

in pomolil uho pripovedovalcu; »sal, sulphur in mercu-
rius se vnemajo kakor pri gromu in blisku.«

»Potem so se zaãele utrinjati vi‰njeve iskre.«
»Merkur,« je mrmral Bartolomeo.
»Potem rdeãe.«
»Rdeãe?« se je zaãudil starec in pogledal kvi‰ku.

»Rdeãe je Ïelezo in Mars. Ni mogoãe!«

»Ne zamerite, mojster Bartolomeo,« je popravljal Le-

nart. »Svojemu spominu moram s premislekom malo
pripomoãi. — Dá, zdaj mi je pri‰lo na misel: iskre so bile
zelene.«

»Zelene, dá,« je pritrjeval oni. »Zeleno pomeni Vene-

ro in baker.«

»A zdajci so postale rumene.«
»Oh,« je vzkliknil moÏ. »Sonce rumeno, zlato.«
»In ko je vzhajalo sonce, je bila vsa masa spremenje-

na v zlato. Za posku‰njo vam po‰ilja va‰ hvaleÏni pri-
jatelj, grof Celjski, to malenkost.« In podal mu je zvitek
ble‰ãeãih se cekinov. Hlastno jih je zgrabil uãeni moÏ in
jih pregledoval od vseh strani. Enega je dal Îidu, naj po-
skusi, ãe ima svojo teÏo. A ko je ta z denarjem hotel sto-
piti v drugi kot, ga je pridrÏal, naj kar pred njim posku-
‰a. »Kajti denar ostane v kr‰ãanskih rokah, ni ga treba

BES

VELIKI GROF

115

obrezovati.« Îid pa je izjavil, da je zlato ãistej‰e, kakor
v katerem si bodi drugem denarju.

»Zlato, katero naredi magnum magisterium, mora

tudi bolj‰e biti od vsakega drugega,« je godrnjal uãenjak
v svojo brado. Lenart pa je pomignil Îidu, naj zapusti
izbico in zdaj se je priãel tih pogovor o vaÏnih stvareh:
o vojski, o Podjebradu, o Hunjadiju.

»O, da bi bil prej pouãen o volji milostljivega gospo-

da!« je dejal moÏ. »Toda kar se tiãe Podjebrada, Ïal, da
je prepozno. Prosim pa sporoãiti — ustno sporoãiti, gos-
pod doktor!« — Lenart je mahnil z roko, ãe‰, moja po-
zornost ne potrebuje tega opomina — »da ostanem ved-
no svetlega kneza in grofa najponiÏnej‰i sluga.« MoÏ si
je potegnil kapuco ãez obraz in se izgubil v temnih uli-
cah; Lenart pa je ‰e to in ono govoril z Îidom in se tudi
napotil proti svojemu stanovanju.

BES

VELIKI GROF

116

red cesarskim gradom, ki je moãno utrjen stal sam
zase na vzhodni strani proti Ogrskemu, tudi ob

pozni uri ni ‰e ponehalo Ïivljenje. âe bi si hoteli znotraj
ogledati prostrano visoko poslopje, nad katerim se dvi-
ga mogoãen, ‰tirioglat stolp, bi nas gotovo ustavili voja-
ki na straÏi. A kot znanci se lahko pridruÏimo mojstru
Bartolomeju, ki ga straÏmojster dobro pozna, ter mo‰ko
prekoraãimo most nad rovom. Tako pridemo skozi prva
vrata v dolgo in ‰iroko obokano prehodi‰ãe, ki nas pe-
lje na ‰irni dvor. Zahvalimo se Bartolomeju za sprem-
stvo, obrnemo se na levo po stopnicah, ki nam kaÏejo
pot v tesen, temen koridor drugega nadstropja. Tla so
pogrnjena z debelo preprogo, da se ne sli‰i korak hele-
bardirjev, ki straÏijo tu in tam pred vrati, na katera je ce-
sarska roka napisala ãrke: A. E. I. O. U. Iz koridora pa
stopimo na prostoren balkon, ãigar obzidek je okrog in
okrog predrt s strelnimi linami. Po tem balkonu se spre-
hajata v veãernem mraku dva moÏa. Veliãastna postava
na desni je nem‰ki cesar Friderik IV. Odloãni izraz v
obrazu z zakrivljenim nosom blaÏé velike krotke oãi. Iz-
pod bareta se usipljejo lepi rumeni lasje. Edini okras

BES

VELIKI GROF

117

preprosto opravljenega moÏa, stojeãega v najlep‰i
mo‰ki dobi, je dragoceno bodalo na strani. Podobo ‰ib-
kega spremljevalca, starej‰ega za kakih deset let, pa je
mnogokateri na‰ih bralcev videl na ljubljanski razstavi,
o priliki ‰eststoletnice. V oddelku cerkvene umetnosti
viseãa slika je kazala fin, simpatiãen obraz z Ïivahnimi
oãmi in redko rdeãkasto brado. Spodaj pa je stal napis:
Aeneas Sylvius, patria Senensis, olim parochus s. Pan-
cratii extra Slavi Graecium itd. Enej Silvij Piccolomini je
bil eden izmed najbolj uãenih moÏ svojega veka. Od-
liãen pesnik, govornik in zgodovinar je postal kancelar
in najzaupljivej‰i svetovalec cesarja Friderika, ãigar zgo-
dovino je opisal v prelepi latin‰ãini. Da je bil Ïupnik bli-
zu Slovenjega Gradca, to utegne kakega Slovenca zani-
mati, a cesarjeva milost ga je povzdignila na stopinjo
trÏa‰kega ‰kofa. V tem ãasu, ko se godi na‰a povest, je
bil sienski ‰kof; ‰est let pozneje (leta 1458) pa je zasedel
kot papeÏ Pij II. stol sv. Petra.

»Pisma so spisana, dragi moj Silvij,« pravi cesar, usta-

viv‰i se, in poloÏi roko na rame svojega kancelarja. »Jutri
zgodaj odpotujete do gubernatorja Hunjadija, ki je sam
prosil, naj vas po‰ljem k njemu. Toda pozabili ne boste,
da se ne zana‰a samo on na vas, nego tudi va‰ cesar. Po-
hvalite ga v imenu svetega oãeta in v mojem zaradi nje-
gove dobre volje. âe pa Ïeli, da njegova pomoã ne pri-
de prepozno, naj hiti, kajti vesti z Dunaja nas ãedalje

BES

VELIKI GROF

118

bolj vznemirjajo, in o uspehu papeÏevega ukaza in pre-
tenja sem Ïe sam zaãel dvomiti. Ta nesramni slepar Ei-
zinger, katerega je ob nesreãni uri vzdignil iz prahu na‰
slavni prednik cesar Albreht, mojih poslancev ‰e zasli-
‰ati noãe.«

»O, blagor va‰emu veliãanstvu,« reãe kancelar, »da se

je premislilo in i‰ãe zveze s pravimi kristjani, ne s krivo-
verci.«

»Silvij misli na Podjebrada? Ta da bi bil krivoverec! —

Îid je, pravi Îid od vrha do tal. Dvajset tisoã vojakov mi
ponuja za pomoã, a vseh teh dvajset tisoã naj bi jaz pla-
ãal in kako plaãal! Na‰ Abraham mi jih nabere pol cene-
je. O, da bi ne bil moÏ tako lakomen, kdaj bi se bila Ïe
pogodila, in kako prav bi bilo to zanj!«

»Va‰e veliãanstvo mi je dovolilo,« odgovori mirno,

»govoriti vsekdar odkrito in naravnost. Tega najmilost-
ljivej‰ega dovoljenja se posluÏujem, ãe reãem, da bi taka
zveza s husiti paã ne bila Bogu dopadljiva, niti svetemu
oãetu v‰eã.«

Cesar se je izgovarjal, da mora v potrebi paã jemati

vojake, kjer in kakr‰nih dobi. âe‰ki pa so najbolj‰i, zato
jih tudi kliãejo na pomoã drugi knezi, bogabojeãi ljud-
je, kakor mejni grof braniborski, vojvoda saksonski, da
celo nad‰kofu kölnskemu so pomagali husitje.

BES

VELIKI GROF

119

»Nad‰kof kölnski,« je ugovarjal Enej Silvij, »je ali na-

paãno ravnal in ga ne smemo posnemati ali pa mu je v
blaginjo svete cerkve sam sveti oãe to dovolil.«

»Tako dovoljenje imam tudi jaz,« je opomnil cesar.

»In glejte, baron ârnahora je moj najbolj‰i poveljnik in
zato smo ga imenovali tudi danes za naãelnika vsej po-
sadki. O, da bi se bil jaz od zaãetka ravnal po njegovem
in njegovega rojaka Prokopa nasvetu, zdaj bi bilo Ïe voj-
ske konec. Toda post factum sapimus, dragi Silvij.«

Oni pa je vzdihnil in jel Ïivo risati divje obna‰anje hu-

sitskih ãet, ki po mestu prodajajo blagoslovljeno cerkve-
no lastnino.

»Vojska ima Ïelezne roke,« je dejal cesar; »a vse to

bogastvo je pobrano le onim duhovnikom, ki niso po-
slu‰ali ne svojega cesarja ne svojega papeÏa. Drugi vo-
jaki ne bi drugaãe ravnali; vrhu tega pa niti moj ârnaho-
ra niti Podjebrad ni pravi husit, oba sta utrakvista.«

»Dvojno ime za isto reã.«
»A pogodb s ãe‰ko cerkvijo, kompaktatov, papeÏ ni ‰e

preklical.«

»âemu? Saj niso bile nikdar potrjene. Da se odloãneje

ne postopa, to je paã slabost.«

»Oh, oh, Silvij!« se nasmehne cesar; »vi ne morete

pozabiti, da ste na svojem misijonskem popotovanju pri
teh trdoglavih ljudeh tako malo opravili. A potolaÏite se;
saj se ni bolje godilo niti kardinalu Karvajalu niti patru

BES

VELIKI GROF

120

Kapistranu. Zdaj pa poslu‰ajte, kaj vam jaz povem. Da
sta Janez Hunjadi in pa ta ãe‰ki Jurij, ki ga vi tako malo
ljubite, najbolj‰a vojskovodja, kar jih zdaj Ïivi, to veva
midva oba. Kolika sramota pa je za vse kr‰ãanske vla-
darje, da se neverni Turki niso le ugnezdili v Evropi, da
se celo vedno bolj razprostirajo! Ako mi torej Bog dá,
sreãno zatreti ta nesreãni upor, hoãem sklicati vojsko,
kakr‰ne na‰a drÏava ‰e ni videla; na ãelo ji postavim
Podjebrada in Hunjadija in vsi pojdemo na nevernike in
zapodili jih bomo ãez morje nazaj, odkoder so pri‰li.«

»KriÏarsko vojsko proti Turkom,« je opomnil Enej

Silvij, »bi peljal jaz skozi âe‰ko in uniãil najpoprej Pod-
jebrada.«

»S kriÏarskimi vojskami so bile v poslednjih ãasih vse

posku‰nje nesreãne, Silvij. Zatorej jih pustimo v miru in
glejmo, kako bomo v svoji deÏeli napravili spet red. Vse
moje upanje je oprto na va‰e poslanstvo in zana‰am se,
da mi prinesete kmalu z Ogrskega dobrih poroãil.«

Enej Silvij se je bil poslovil, cesar pa je ‰e hodil za-

mi‰ljen gor in dol. »Hunjadi, nekdanji moj sovraÏnik,«
je mrmral sam zase, »mi ponuja pomoã. Je li iskrena?
Sam Bog vé, ki gleda v srca. Toda kolikor dopusti njego-
va sveta volja, more tudi ãlove‰ki um slutiti bodoãnost.
In zakaj bi ne rabil te moãi?«

Obrnil se je in hitel po dolgem koridoru proti stolpu.

Odprl je ozka vratca in po zavitih stopnicah je stopal

BES

VELIKI GROF

121

krepki vladar kvi‰ku in visoko v stolpu potrkal na zakle-
njena vrata. Odpirat je pri‰el mojster Bartolomeo v
ãrnem talarju s ‰irokim ‰krlatastim pasom, v katerega je
bil z zlatom vezen zodiak. Soba je imela okna na vse ‰tiri
strani in ob linah in po mizah so stali daljnogledi in dru-
go astronomsko orodje.

»Bartolomeo,« je dejal cesar, »poslal sem vam bil

rojstne podatke o Hunjadiju, in zdaj mi morate poveda-
ti, kako se ujema moja konstelacija z njegovo.«

VedeÏ je izvlekel velik papir, popisan z dolgimi raãu-

ni in porisan s ãudnimi podobami, in zaãel do nerazum-
ljivosti uãeno govoriti o planetih in nebe‰kih znamenjih
in njih vplivu na ãloveka, ki je »quinta essentia« iz ‰ti-
rih elementov, in sklep je bil, da od Hunjadijeve rodo-
vine cesar nima nikdar niãesar dobrega priãakovati.

»Kakor je rojstna ura celjskega grofa,« je nadaljeval

astrolog, »ugodna va‰emu veliãanstvu in kakor se mora
po celjskem grofu najprvo raz‰iriti moã mojega cesarja:
tako pogubonosen je Hunjadijev zarod.«

Vse to je bilo po astrologovem umenju, ki mu je cesar

poãasi pritrdil, do piãice izraãunano.

»Kakor je boÏja volja,« je dejal visoki povpra‰evalec.

»Toda mojster Bartolomeo, ali se vam je Ïe posreãilo
zbuditi rdeãega leva in dobiti zlato tinkturo?«

Astrolog je peljal cesarja po stopnicah dol v sobo, raz-

svetljeno po enem samem oknu, kjer je stalo vse polno

BES

VELIKI GROF

122

retort, kotlov, ponev in drugaãnega posodja. Na velikem
ognji‰ãu pa je bradat moÏ, Bartolomejev uãenec, z me-
hom netil ogenj in topil v talilnem loncu kovinsko zmes.
Cesar je sedel na stol, moÏ pa je zaãel na ono kratko
vpra‰anje po uãenja‰ki navadi na dolgo in ‰iroko odgo-
varjati. Kot dognano reã je omenil, da so vse kovine se-
stavljena telesa, zmesi treh reãi, ki se imenujejo: sul-
phur, ta se zrcali v na‰em Ïveplu in daje telesnost; sal,
kaÏe se v soli in je vzrok skupnosti; mercurius, Ïivo sre-
bro, pa daje posebno oãitne in skrivne moãi. Kovine se
loãijo med sabo le po tem, koliko ima ta ali ona tega ali
onega navedenih treh principov v sebi. Modrijan pa jih
more s tem, da kovinam tega ali onega principa dodaje
ali jemlje, spreminjati v Ïlahtne, srebro in zlato. NajlaÏe
se spremeni srebro v zlato, kateremu je najbliÏje. Toda
vse to je mogoãe le pod posebnimi konstelacijami, ka-
dar stoje planeti med sabo in proti ozvezdju v nekem
razmerju. Kajti reãi na nebu in na zemlji so du‰evno
med sabo zvezane in s sedmerimi planeti se ujema sed-
mero kovin in sedmero barv. Saturn se zlaga s svincem
in ãrno barvo, planet Sonce z zlatom in rumenino, Me-
sec pomeni srebro in sivo, Merkur Ïivo srebro in vi‰-
njevo, Venera baker in zelenje, Mars Ïelezo in rdeãe,
Jupiter kositer z belo barvo.

»O svetli vladar,« je dejal moÏ, »srebro spremeniti v

zlato, to je lahka reã. Treba je samo navadno Ïveplo de-

BES

VELIKI GROF

123

stilirati nad solitrno kislino, reverberirati do rdeãe bar-
ve in v to vtopiti tinkturo srebra. Na ta naãin, spomi-
njam se, sem pomagal iz stiske celjskemu grofu takrat,
ko mu je ‰e sijala milost va‰ega veliãanstva. Grofu se se-
veda srebra ni zdelo ‰koda, a moj svetli cesar mi daje le
najbolj surovih in najbolj trdovratnih kovin.«

»âe bi imel srebra,« je dejal cesar, »bi lahko sitil svo-

je vojake in laÏje ãakal na va‰e poskuse. To kovino, moj-
ster Bartolomeo, kar pustiva pri miru; dosti Ïlahtna je.
A ta svinec tu in baker in Ïelezo, to mi spremenite sko-
raj; ãeprav le v srebro.«

Bartolomeo pa je vzdihoval, kako je bil Ïe kar na tem,

da izumi »lapis philosophorum«, modrijanski kamen,
kakor sta ga imela Hermes Trismegistus in Albertus
Magnus, ki spreminja vse kovine v zlato in ozdravlja vse
bolezni; toda pomanjkanje zlata in srebra o pravem
ãasu mu je razru‰ilo vso nado. A kaj je to pomagalo ne-
potrpeÏljivemu cesarju! Da bi ga potolaÏil, je Bartolo-
meo obljubil, da mu spremeni ‰e pred ‰tirimi tedni, ko
pride potrebna planetna konjuktura, kup bakra v sre-
bro.

Pozno je zapustil cesar skrivnostne prostore. Kako pa

je strmel, kako se je jezil kancelar Enej Silvij, ko je dobil
na noã cesarjev ukaz, da potovanje odpade.

* * *

BES

VELIKI GROF

124

Par dni potem pa so pri‰li poslanci avstrijskih stanov ‰e
enkrat terjat, naj jim zlepa izroãe Ladislava. Cesar je
sklical svoje svetovalce in jim razjasnil poloÏaj in terjat-
ve poslancev in vpra‰al, kak‰en odgovor jim je dati.

Prvi je vstal Enej Silvij, in on, ki je prej govoril vedno

za vojsko, je jel dokazovati, da cesar najbolje stori, ako
sklene mir in Ladislava izpusti iz svojega varstva.

Govor je osupnil svetovalce, ki so pogledovali cesar-

ja, da bi po njegovi volji uravnali svoje nasvete. Cesar je
ostal mirnodu‰en. Proti Eneju Silviju pa se je vzdignil
Janez Ungnad in se potegnil za zvezo s Podjebradom.
»Verni kristjani,« je dejal, »ne marajo zdaj ni za cesarja
ni za papeÏa; krivoverci, kakor jih imenuje ‰kof sienski,
pa Ïele obema pomagati. Da je pa cesarju bolj v prid, ãe
mu kdo koristi, bodisi tudi krivoverec, kakor da mu ‰ko-
duje, ãetudi najbolj‰i kristjan, tej resnici se ne dá opore-
kati. In zakaj bi bil greh posluÏevati se brezboÏnikov! —
Sv. pismo pravi, da je Bog Izraelce, svoje izvoljeno ljud-
stvo, kaznoval s tem, da jih je dal v roke nevernim Filis-
tejcem in v babilonsko suÏnost, in dandanes se baje po-
sluÏuje Turkov, da takisto kaznuje z njimi neposlu‰ne
kristjane. Tako naj tudi njegovo veliãanstvo nepokorne
avstrijske kristjane pokori s pomoãjo vrlega Podjebrada,
ki je vendar mnogo bolj‰i od Nebukadnezarja in Bajazi-
ta.«

BES

VELIKI GROF

125

Za tem je govoril Neiperg. Strinjal se je popolnoma z

Enejem Silvijem, hvalil mir in stra‰il z vojsko. Omenil je,
kako malo pomoãi je pri‰lo iz Koro‰ke in Kranjske, ker
je Vitovec razbil nerazumno vojno ãeto. Koliko hrabrih
vitezov je padlo, koliko je ujetih. »Te bo treba odkupi-
ti, veliãanstvo,« se je obrnil na cesarja, ki je bil vedno v
denarni stiski.

»Zamenjali jih bomo, ljubi Neiperg,« je dejal cesar

brÏ. Oni pa je dalje razlagal, kako slabo je vse za boj pri-
pravljeno. V‰ãipnil je Podjebrada in barona ârnahoro in
naposled na obãe zaãudenje glasoval z Ungnadom za
vojsko. Vendar ne prevzema on nobene odgovornosti.

Cesar se je odloãil za vojsko in z njim veãina svetoval-

cev. Pokaral je Eneja Silvija, da mu zdaj svétuje odreãi se
svoji pravici in poniÏati se pred silo. Za Ladislava same-
ga je bolje, da ostane, kakor zahteva oporoka, v njego-
vem varstvu, dokler se njegov znaãaj ne utrdi. Zatorej se
imajo zahteve poslancev zavrniti in uporniki prisiliti k
pokor‰ãini.

»Toda dogovori s Pobjebradom, veliãanstvo, niso ‰e

dognani,« je opomnil Ungnad. »Denarna zadeva ‰e ni
re‰ena.«

»Oh, kako lakomen je ves svet!« je vzdihnil cesar. »âe

le pogledam koga, mi Ïe moli roko. Naj bi imel bogast-
vo vse Indije, v enem dnevu mi ga pogoltnejo ta brezna.
Zatorej povejte, Ungnad, po pravici, ali bi ne bili sami,

BES

VELIKI GROF

126

brez teh Ïidovskih zaveznikov, kos Eizingerju? Premisli-
te, koliko vojakov je v mestu in po gradeh. Moji ·tajer-
ci se Ïe tudi pripravljajo na pomoã.«

A Ungnad je menil, da se na to ni zana‰ati, in prista-

vil, da morajo vojne stro‰ke po zmagi plaãati uporniki.

»To je vsekakor praviãno,« je dejal cesar, »dovolimo

torej Podjebradu, kolikor zahteva v svoji brezmernosti.
Preskrbite zanesljivega poslanca, in ãe se do jutri opol-
dne na‰e mnenje ne spremeni, ga odpo‰ljite.«

Tako je Ungnad zmagal Eneja Silvija.
Slovesno je sprejel cesar avstrijske poslance, za od-

govor pa jim je ukazal, naj odloÏe oroÏje, se vrnejo k po-
kor‰ãini ter raj‰i skusijo njegovo milost kot njegovo pra-
viãnost. Brez razgovora so se moÏje poslovili.

Ko pa je cesar videl barona ârnahoro v jako prijaz-

nem govoru z Enejem Silvijem, jima je vo‰ãil sreão k no-
vim kompaktatom.

»Med nama, veliãanstvo,« je dejal poveljnik, »veljajo

‰e stari.«

»Motite se, prijatelj,« je brÏ odgovoril ‰kof, »kajti —«
»Oh,« se je nasmehnil cesar, »verske disputacije bo

treba. Pred vsem dvorom jo napravimo, ljubi baron, in
ãe se boste tako dobro drÏali tam kakor v boju, vas pro-
moviram za doktorja.«

»To ne bi bil praviãen in enak boj, veliãanstvo,« je

rekel ârnahora. »Kaj bi rekel milostljivi ‰kof, ãe bi mu

BES

VELIKI GROF

127

jaz predlagal, naj vzameva meãe v roke in v dvoboju po-
skusiva, ãigava vera je bolj‰a? Toda ãemu? Saj ãastim jaz
gospoda kot najgoreãnej‰ega zagovornika na‰ih kom-
paktatov.«

»Dá, tudi jaz sem taval v zmoti,« opomni resno ‰kof,

»toda pri‰el sem do bolj‰ega spoznanja.«

»In kdo vas je pripeljal do tega?«
»BoÏja milost. Sreãnega pa bi se ‰tel, ãe bi mogel tudi

vam pokazati pravo pot ter tako popraviti s svojo bese-
do krivico, ki jo je morebiti storila moja beseda.«

»Milostljivi ‰kof, ãe je tako uãen moÏ, kakor ste vi,

potreboval boÏje milosti, da je spoznal dobro od slabe-
ga, kako bi mogla mene, preprostega gre‰nika, prenare-
diti ãlove‰ka beseda?« je dejal vojak in pretrgal razgo-
vor.

BES

VELIKI GROF

128

akor je bil cesar prijazen v svojem vedenju in le
preveã prizanesljiv do nasprotnikov, tako je bil

preprost v svoji obleki in zmeren v svojem Ïivljenju.
Zmernost mu je ohranila tudi trdno zdravje do visoke
starosti in le ãudna navada, z nogo zapirati vrata, mu je
nakopala bolezen na nogi, ki je tedaj zdravniki niso zna-
li ozdraviti drugaãe, da so mu odrezali nogo. To je po-
spe‰ilo smrt v oseminsedemdesetem letu njegove dobe.
Pri mizi je ljubil vesel pogovor in bil vedno pripravljen
odgovoriti z dovtipom na dovtip. Enej Silvij, Ungnad in
Neiperg so bili najveã njegovi gostje. In tako vidimo tudi
tistega dne te moÏe pri cesarjevi mizi.

Ko je Silvij opravil molitev pred jedjo, vstopi kraljeviã

Ladislav s pove‰enimi oãmi, prikloniv‰i se, poljubi ce-
sarju roko ter ga prosi, naj mu dovoli kositi v svoji sobici
z mladim Ungnadom. Cesar je omenil, koliko bolje bi
bilo, da bi poslu‰al pogovore modrih moÏ, kakor se igral
in ‰alil z vrstniki; a ker mu ne more niãesar odreãi, kar
ni proti boÏjim in ãlove‰kim zakonom in njegovi koris-
ti, naj se ‰e veseli brezskrbne mladosti, dokler ga ne ob-
teÏe vladarske skrbi. Cesar ga je poljubil na ãelo in zapa-

BES

VELIKI GROF

129

zil, kako je lahak posmeh zaigral okrog tankih ustnic
angelsko lepega obliãja.

»Brezvestni ljudje so mi Ladislava ãisto zbegali,« je

dejal cesar, ko je bil od‰el mladeniã. »Îe zaradi tega za-
sluÏijo ostro kazen. In vi, Silvij, mi ‰e vedno prigovarja-
te, naj sklenem mir!«

»In kaka lepa prilika se ponuja va‰emu veliãanstvu,«

je dejal ta mirno. »Poslanec celjskega Urha je tukaj, in
pritoÏba, ki jo je vloÏil danes, Ïivo izpriãuje dobrovolj-
nost njegove grofovske milosti.« In na radovedna vpra-
‰anja je povedal, da se grof pritoÏuje, ker je vazal Jane-
za Ungnada njegovemu podloÏniku ugrabil hãer.

»Moj vazal?« vzklikne Ungnad.
»Tako pravi pisanje in imenuje Viljema z Vranjega

Brda. In ãe so res vse kreposti med sabo zvezane, kdo bi
dvomil o resniãnosti visokega kneza, ki v svoji praviã-
nosti ne i‰ãe sam zado‰ãenja, marveã se sklicuje na sod-
nika.«

»Oh, oh,« se je smejal cesar v obãi radosti, »na‰ nek-

danji svetovalec Urh nam hoãe vzeti mesta in deÏele in
ljubljenega striãnika in se pritoÏuje, ãe mu kdo na‰ih
ljudi izmakne le enega podloÏnika! Ali ni to sme‰no? Kaj
menite, Ungnad?«

»Ta dogodek zdaj prviã ãujem,« je odgovoril ta, ki se

mu edinemu stvar ni zdela sme‰na.

BES

VELIKI GROF

130

»To ravno zanikuje hudobni grof,« opomni Silvij, »ko

pravi, da ta krasotica — miraculum pulchritudinis — ni
ukradena za Vranjebr‰kega, ampak najbrÏ za koga vi‰-
jega. Ime ni povedano, v dokaz pa je pristavljeno, da je
deklica resniãno in gotovo Ïe odposlana v Dunajsko
Novo mesto. Stanovanje je natanko naznanjeno.«

Vse oãi so bile obrnjene na Ungnada. Ta pa je bil ves

zmeden in ni vedel, bi se li jezil ali smejal, ko je cesar v
‰ali omenil, ãe je deklica dobrega rodu, naj pa dá slovo
svojemu vdovskemu stanu; z mlado Ïeno se bo sam po-
mladil.

»Star gospod baron Ungnad tudi ni,« pristavi Silvij

(prej‰nje leto ga je bil namreã cesar povzdignil v baron-
ski stan), »ampak bojne misli bi mu potem pre‰le. Vrhu
tega pa terja grof, da je treba omenjeno lepotico izroãiti
njenemu oãetu, ki je z grofovim poslancem pri‰el v
mesto.«

Iz srca so privo‰ãili dvorniki zadrego mogoãnemu

Ungnadu, ki ni mogel drugaãe misliti, nego da je vse to
grofova spletka, ki hoãe izpodkopati njegov vpliv na po-
boÏnega in v nravstvenih nazorih strogega vladarja.
Tega mnenja je bil tudi cesar, in vesel, da je nakani zvi-
tega nasprotnika tako rekoã pri‰el do dna, je odloãil v
obão zadovoljnost — tudi Ungnadu je bilo po godu, da
se vozel hitro razmota — naj takoj drugi dan pokliãejo
grofovega poslanca in z njim vred tudi deklico, »za ka-

BES

VELIKI GROF

131

tero se zanima tako imenitna oseba,« je dejal cesar in
mislil na grofa Urha; dvorniki pa so se posmehnili, mis-
leã na Ungnada.

Na dvoru cesarske palaãe je stalo mnogo ljudi, du-

hovnih in posvetnih, me‰ãanov in Ïlahtnikov, vojakov v
Ïeleznih oklepih, uãenih moÏ z velikimi naoãniki, ne-
rodnih slug in porednih paÏev. Nekatere je zadrÏeval
opravek, druge radovednost in spet druge dolgãas. Ko je
Ungnad zami‰ljen in slabe volje korakal skozi mnoÏico,
ki se mu je umikala in ga pozdravljala, se je vrgel na ko-
lena predenj mlad ãlovek bledega lica v preprosti vo-
ja‰ki opravi.

»Kdo ste?« vpra‰a moÏ osorno.
»Viljem z Vranjega Brda,« je bil odgovor.
»Vi tukaj?« je vzkliknil baron in oãi so se mu jezno

zabliskale. A takoj se je premagal, mu podal roko in uka-
zal, naj gre z njim. »HvaleÏen vam moram biti,« je de-
jal med potom, »ker ste mi re‰ili sina; a da se boste na
raãun te hvaleÏnosti tako predrzno pregre‰ili, tega ni-
sem priãakoval.«

»Milostljivi gospod,« je dejal oni, »ãe se vam moje

ravnanje zdi kriviãno, mi vest ne oãita nobene pregrehe.
In nihãe mi ne bo dopovedal, da ni v boju za pravico
umrl moj oãe.«

»Va‰ oãe! Umrl!« se je ãudil baron. Viljem pa je zaãel

pripovedovati svoje dogodke, kako je Vitovec pridrl pod

BES

VELIKI GROF

132

grad in si ga zvijaãno osvojil. Tri vojake je vtaknil v
kmetsko obleko, in ti so tiraje par volov pred sabo, na
videz pred Celjani beÏali proti gradu in klicali na pomoã.
Iz usmiljenja in da bi imeli obleganci v sili ÏiveÏa, so jim
premostili rov in odprli vrata. Zdaj pa so izdrli na‰em-
ljenci meãe, posekali vratarja, in preden se je mogel
vzdigniti most, so prihruli Celjani v grad. Oãe je padel v
boju in poleg njega njegovi hlapci. Le toãaj se je bil skril
in re‰il potem Viljema, ki je ranjen v nezavesti leÏal med
ubitimi. Grad pa je razdejan.

»In to vse zaradi ene Ïenske!« je vzkliknil Ungnad.

»Ali ne veste, da preti smrtna kazen onemu, ki siloma
ukrade Ïensko?«

Zdaj pa se je jel ãuditi Viljem, ki nikakor ni slutil, da

bistroumni Cahej ‰e vedno pozveduje po mestu. Ko je
sli‰al, da pri Ungnadu ‰e ni bilo nikogar, je bila prva mi-
sel, da se je popotnikom kaj pripetilo. A ko mu je cesar-
ski svetovalec povedal, da so v mestu, je razloÏil Viljem
vso stvar, ki je zbudila toliko hrupa. Ungnadu se je zdelo
njegovo ravnanje povsem po‰teno in plemenito in mo-
dri mladeniã se mu je jako priljubil. Le-ta pa je hitel
iskat svojih ljudi.

Na‰el je Kornelijo samo, ki si je otoÏna s ‰ivanjem

kratila ãas. Razveselila in prestra‰ila se je svojega re‰i-
telja, ko ga je videla tako prepalega. Viljem pa je pripo-
vedoval svojo Ïalostno zgodbo in Kornelija je prelivala

BES

VELIKI GROF

133

bridke solze, spominjaje se dobrodu‰nega grajskega go-
spoda, ki mu je tako rekoã ona nakopala prerano smrt.
Soãutje je zategnilo ‰e trdneje vez, s katero jo je hva-
leÏnost navezala na mladeniãa.

»Milujte me, draga Kornelija,« je dejal. »Glejte, za

najsreãnej‰ega ãloveka sem se imel in trdno upal — ne
zamerite moji odkritosrãnosti — nadejal sem se, da vas
popeljem na svoj dom. In zdaj, vidite, nimam veã do-
ma.«

»Va‰ pogum nam bo sezidal novega,« je dejala dekli-

ca tiho.

»Dá, bo ga sezidal!« je vzkliknil Viljem in skoãil po-

konci; z Ïareãih lic je izginila otoÏnost in pogum je sijal
iz svetlih oãi. »In kadar ga sezida, boste li hoteli z mano
ondi deliti sreão in nesreão, ljuba Kornelija?« Prijel jo je
za roko in ni mu je umaknila. Îiva rdeãica jo je izdajala
Klari, ki je vtem vstopila.

Zdaj ‰ele se je domislil Viljem Caheja in vpra‰al po

njem. A kdo bi vedel za pota Ïejnega po‰tenjaka!

»On rekognoscira!« je dejala Klara. Viljemu pa so pri-

‰le na um vse obljube, s katerimi ga je prijatelj zapustil,
in vse sitnosti, katere mu je povzroãila njegova nemar-
nost. Silen srd ga obide in gorjé Caheju, ãe bi mu bil te-
daj stopil pred oãi.

Toda tega se ni bilo bati. Dobra sreãa sicer na‰ega pri-

jatelja ta dan ni dlje zadrÏala kakor po navadi, a vendar

BES

VELIKI GROF

134

dosti dolgo, da bi se ohladila tudi Ahilejeva jeza. Ko pa
je se bil Cahej, najbrÏ spet »Pri enajst tisoã devicah«,
narekognosciral, je pri‰el radosten svojima varovanka-
ma pravit, da se mu je posreãilo zvedeti, kje Ungnad
pravzaprav stanuje. Zagledav‰i Viljema, ki je bled v
mraku stopil predenj, je odprl oãi in usta in strepetal,
misleã, da vidi duha svojega prijatelja. Vsa kri mu je iz-
ginila z lic, zdajci je bil trezen in rinil proti durim; a ko
ga je Viljem stresel za rame, je spoznal, da to ne more
biti zgolj duh. Solze radosti so ga oblile, ko je objemal in
poljuboval braneãega se Viljema.

»Oh, z mano, dragi moj, z mano!« je kriãal. »Enajst

tisoã devic te Ïeljno priãakuje.«

Jeznemu prijatelju ni pustil v besedo in dalje je pri-

povedoval, kako lepo dru‰ãino imajo, same po‰tene ce-
sarske ljudi, ki se ustavljajo pogubonosnemu delovanju
druÏbe svetega Kri‰tofa. Precej grenkih je moral kljub
vsemu temu poÏreti. Neizreãeno pa se je ãudil, da je
Viljem tako lahko pri‰el do Ungnada, in niã manj ga ni
razveselila novica, da bo drugi dan priãeval pred cesar-
skim sodi‰ãem.

»Oh Viljem,« je dejal in mahnil z roko preko glave.

»Jutri kar mene pusti govoriti; pred cesarjem ali pred
papeÏem. Bo‰ videl, kako bodo nastavljali u‰esa, ko zaã-
nem premetavati ostanke svojega Cicerona.«

BES

VELIKI GROF

135

Radost, da se vrne spet k svojemu oãetu, je Korneliji

pregnala strah pred sodi‰ãem.

Ko pa se je drugega dne bliÏala doloãena ura, je ko-

raãil, kar se dá ponosno v cesarski grad doktor Lenart
Pistor. Oblastno se je vilo pero za kapo, levo roko je
drÏal na roãu svetlega meãa, v desni pergament. Pred
njim je stopal ‰e mnogo bolj napihnjen na‰ Bo‰tjan. Za-
niãljivo je ogledoval cesarske vojake, in ãe le mogoãe, je
bilo njegovo dolgo oroÏje mimo hodeãim na poti.
Spremljevalec, ki je vodil poslanca, je sku‰al z Bo‰tja-
nom priãeti pogovor, a vsak poskus se je razbil ob nje-
govi nesramni prevzetnosti.

»Velik in trden grad, kajne?« ga je vpra‰al pri vhodu.
»Velik?« je dejal zaspano Bo‰tjan, ne da bi spremlje-

valca pogledal. »Trden pravite? Ali ste Ïe videli kaj sveta,
prijatelj?«

Oni se je razvnel, da je bil v Gradcu in na Dunaju; a

Bo‰tjan ga vpra‰a, ãe je bil Ïe v Celju.

»Ne ‰e.«
»To sem si tudi mislil,« je dejal Bo‰tjan in se obrnil

stran.

* * *

V veliki, nizki dvorani se je bilo zbralo sodi‰ãe pod ce-
sarjevim predsedstvom. Na zatoÏni klopi je sedel Viljem
poleg samozavestnega Caheja. Najsreãnej‰ega izmed

BES

VELIKI GROF

136

vseh pa se je ãutil Petacij, ki je spet dobil ljubljeno Kor-
nelijo. Po obiãajnih formalnostih so dali besedo doktor-
ju Lenartu, ki je zaãel proslavljati cesarjevo praviãnost in
moã, modrost njegovih svetovalcev in sreão podloÏni-
kov, nad katerimi ãuva oãetovska ljubezen vladarja. S
tem je pre‰el na oãetovsko ljubezen sploh in na Petaci-
jevo posebej in ganljivo opisoval Ïalost in nesreão tega
moÏa, ko ga je kruta roka oplenila edinega deteta. Do-
kazovanje, kdo je izvr‰il zloãin, bi bilo odveã, ker krivec
ne taji. Vendar pa toÏnik ne zahteva, da se z njim ravna
po zakonih, nego sam prosi milosti zanj, kajti njegova
predrznost je Ïe kaznovana, in potem je skoraj gotovo,
da ni ravnal iz svojega nagiba. Stari rimski sodniki so Ïe
vpra‰ali kakor on pri vsakem zloãinstvu, »cui bono« —
komu na korist. Jako ãuden odgovor na to vpra‰anje pa
je dala vest, da je deklico takoj poslal v cesarsko stolico.
âemu, tega ne bo preiskoval; on le prosi v imenu pre-
vzvi‰enega svojega gospodarja, kneza in grofa Celjske-
ga, v svojem in v imenu Ïalostnega oãeta in naposled v
imenu pravice, da deklico izroãe njenemu oãetu.

Ungnad je slonel pri oknu in si grizel ustnici, kajti jeza

ga je grabila, ko je sli‰al to sumniãenje. A miril se je, ker
ni ‰e veãjega veselja privo‰ãil ‰kodoÏeljnim dvornikom.

Viljem pa je odkril toÏnikove laÏi in zvijaãe; resnica je

sijala iz vsake njegovih preprostih besedi in tako prepri-
ãevalno je ovrgel vse zlobno obrekovanje, da bi kak

BES

VELIKI GROF

137

drug obrekovalec ne vedel, kam bi se dejal, a Lenarta
mirni smeh le en trenutek ni zapustil.

Bojeãe je spriãala Kornelija resnico Viljemovih bese-

di. Cahej pa je bil ves zme‰an in zmeden, kajti spoznal
je, da doktor Lenart ni nihãe drug kakor prijazni tujec,
ki ga je peljal k »Enajst tisoã devicam«. Zastonj se je tru-
dil pomiriti svojo kri in zbrati svoje misli.

»Grof je po sili odpeljal Kornelijo,« je jecal v stiski,

»zakaj se je pa branila in vpila na pomoã; zdaj pa po kri-
vem trdi, da jo je Viljem ugrabil, ko je rada ‰la z njim.«

Glasen smeh je nastal pri teh besedah. Kornelija pa ni

vedela, kam bi skrila svoj obraz.

Potem pa je Lenart zaãel odgovarjati na ugovore. Iz

Cahejevega govora je sklepal, da se deklica za Viljema
preveã zanima, kakor da bi se mogla njena izpoved je-
mati v po‰tev. »·e manj pa se je ozirati na besede one-
ga gospoda, ki se imenuje Cahej,« je povzdignil Lenart
svoj glas. »Kdo pa je ta Cahej? âe se prav spominjam,
sem ga videl kot meniha v gornjegrajskem samostanu.
Sli‰al sem potem, da se je uprl poboÏnim naredbam
svojega ãastitega opata, in zvedel sem naposled, da so
ga izgnali kot garjavo ovco iz svetega kraja. Potikal se je
potlej ta vinski meh okrog brez dela, dokler ni na‰el za-
vetja in dobrih prijateljev na Vranjem Brdu. In proti po-
‰tenim ljudem se upa priãati tak‰en ãlovek, ki nezado-
voljen, da sam nerodno Ïivi, tudi svojega bliÏnjega za-

BES

VELIKI GROF

138

peljuje k nezmernosti!« In Lenart je jel ‰aljivo opisova-
ti, kako je Cahej proti cesarjevemu dru‰tvu treznosti
ustanovil druÏbo oãaka Noeta, ki je Ïe v dveh najveãjih
gostilnah podraÏila vino. Pristavil je, kako sme‰no se
sli‰i, ãe zatoÏenci dolÏe grofa Urha. Kakor bi se reklo, da
je kdo sam sebi vzel svojo suknjo. »Ugrabiti se paã pra-
vi,« je dejal, »siloma si prisvojiti kako reã, ki je drugih
ljudi, a Celje je z vsemi svojimi prebivalci last milostlji-
vega grofa, s katero on stori, kar se mu ljubi, ne da bi bil
komu odgovoren.«

»âe jim dela krivico,« je opomnil Ungnad, »jim daje

pravico braniti se.«

»Oho,« je zavpil Lenart, »taka puntarska naãela na

cesarskem dvoru? In kdo naj doloãi, kaj je pravica, kaj
krivica? PodloÏniki? Tem je Bog ukazal biti pokornim
svoji gosposki vselej in vsekdar, ne le, kadar je dobra in
praviãna.«

Cesarski juristi so prikimali Lenartu, cesar pa je vpra-

‰al Eneja Silvija, kako on misli o tem. In ta je menil, da
je gosposka sploh poslana od Boga, in ker ji je podeljen
meã, se je podloÏnik mora bati ter jo ubogati.

»Bogme!« je dejal Ungnad, »takim podloÏnikom bi

bil pasji biã predober gospodar.«

Zmagovalno se je oziral Lenart okrog sebe in nada-

ljeval, da bi bilo dejanje Vranjebr‰kega v najbolj‰em pri-
meru motenje tuje posesti. Vtis njegovega patetiãnega

BES

VELIKI GROF

139

govora je bil pa toliko bolj sme‰en, ker se tej njegovi
zahtevi nihãe ni protivil. Petacij sam ni vedel, kaj bi mis-
lil o vsej reãi. Izpoved hãere se mu je zdela verjetna, a
prevesel je bil, da bi se dal motiti neprijetnim slutnjam,
ki so ga ob‰le. Cesar pa je bil ‰e bolj prepriãan, da je vse
le grofova nakana, naperjena proti Ungnadu.

»Kaj mislite, ljubi baron?« je ogovoril tega, »ali ne bo-

mo va‰ega vroãekrvnega Viljema oÏenili s krasno Kor-
nelijo, ki je vnela to trojansko vojsko?«

Lenart pa je opomnil, da je deklica Ïe nevesta hrab-

rega celjskega viteza. TeÏko je povedati, ali je bil ta ugo-
vor neprijetnej‰i Korneliji ali Viljemu. Ona je gledala v
tla, a skozi trepalnice ãutila Ïareãi pogled mladeniãev; v
najveãjo zadrego pa jo je spravil cesar z vpra‰anjem, ãe
je to res. Petacij ji je pri‰el na pomoã in v dolgem govo-
ru razloÏil, da se njegova hãi gotovo ne bo pomi‰ljala
izpolniti cesarjevo voljo, tem manj, ker omenjeni celjski
vitez nikakor ‰e nima njene besede.

»Kaj sem pravil, ljubi Ungnad!« se je smejal cesar. Ta

pa je menil, da je cesarjeva Ïelja tudi njegova, vendar naj
pa Viljem ‰e dokaÏe, da je enako spreten v boju s so-
vraÏniki kakor v re‰evanju ugrabljenih devic.

Zbor se je raz‰el, in Viljem se je pridruÏil in spremljal

starega svojega uãitelja Petacija in plaho Kornelijo, ki se
je drÏala pol na smeh pol na jok.

BES

VELIKI GROF

140

Doktor Lenart je korakal ‰e ponosneje po cesarski pa-

laãi, kajti na eni strani je imel Eneja Silvija, na drugi Nei-
perga, ki sta se veselila, da ostane poslanec ‰e dlje ãasa
v mestu. Upala sta, da se po tem grofovem poverjencu
doseÏe kako mir, ne da bi rabili pomoã sovraÏnega Pod-
jebrada.

Cahej pa je kuhal jezo in tuhtal, kako bi kaznoval tega

vraÏjega Lenarta, ki ga je tako osramotil pred cesarskim
obliãjem. Ravna pot — najbolj‰a pot, si je mislil in se
postavil za podboj pri grajskih vratih. Ko pa je zavil Le-
nart izza ogla na cesto, skoãi predenj ‰irokopleãi zased-
nik, in bistroumni doktor, ki je ãutil njegovo roko na
svojem obrazu, je na mah spoznal, da to ni ‰ala.

»Ha, slepar!« je kriãal Cahej in izdrl svoj meã, »zakaj

ima‰ oroÏje na strani? Bôri se, brani se!«

Ko je pa Bo‰tjan zaãul znani pok po licih, je odskoãil

in divje pogledal, ãe sovraÏnik ni prehud.

»Meã v noÏnico! meã v noÏnico!« je vpil nanj Lenart.

»Posveãena oseba poslanca je tu razÏaljena. To terja
krvavega zado‰ãenja.«

»Ha, nerad!« se je zagrozil Bo‰tjan in sunil meã nazaj;

a vedno pripravljen je drÏal noÏnico z levo, roã z desno
roko in grdo ‰kripal z zobmi. Na kriãanje pa je takoj pri-
hitelo mnogo radovedneÏev, najveã vojakov. Jeli so
spodbujati Caheja, ki je brez uspeha klical nasprotnika
na boj, in se veselili Lenartove zadrege; kajti gnusili so

BES

VELIKI GROF

141

se voja‰tvu peresni in knjiÏni vitezi, ki so pohajali obo-
roÏeni. A kmalu je bila straÏa na boji‰ãu. Lenart je rinil
nazaj na dvor in glasno klical Neiperga, Cahej pa je
ti‰ãal za njim, dokler ga niso prijeli straÏniki. Slabo bi se
bilo godilo na‰emu junaku, kajti ostra kazen je bila do-
loãena za vsak prestopek javnega miru in reda na ce-
sarskem dvoru, da ni hrup priklical Viljema. Temu se je
prijatelj vendarle smilil in iztrgal ga je biriãem iz rok in
dobrohotna mnoÏica jima je pomagala uteãi.

Ko pa sta pribeÏala k Ungnadu in povedala, kaj se je

zgodilo, je bil ta zelo nejevoljen. A pri‰lo mu je na misel,
da celjski lopov paã veã zau‰nic zasluÏi, kot jih more
nesti. »Toda poslanec je in nepremi‰ljenost bi vaju uteg-
nila drago stati. Zatorej hitro stran in dalje z mojim bra-
tom!«

Ko je pri‰lo do Ungnada povelje, naj izroãi biriãem

Viljema in Caheja, teh dveh Ïe nikjer ni bilo dobiti.

BES

VELIKI GROF

142

XII

ahejevo juna‰tvo pa ni prizadelo Ungnadu toliko
sitnosti, kakor se je bal. Cesarja je bilo lahko pre-

priãati, kako malo se je s tem Ïalila pravica in nedolÏ-
nost, doktor Lenart pa je bil preveã diplomat, da bi se bil
za tako malenkost posebno menil. Bo‰tjan je sicer ‰e ne-
kaj ãasa ‰kripal z zobmi, a ko sta se bila vrnila z gospo-
dom na stanovanje, je odloÏil bridko oroÏje in kmalu
koraãil v miroljubni opravi imovitega rokodelca po uli-
cah. Njegova pot se je konãala v gostilni, kjer so pri dolgi
mizi sedeli enako opravljeni ljudje; obrtniki, rokodelci in
mali trgovci ter si gasili Ïejo. Vesel krik, ki je sprejel Bo‰-
tjana, je pokazal, da ga je usoda Ïe prej katerekrati pri-
peljala semkaj.

»Kaj je novega?« je vse vprek povpra‰evalo na‰ega

junaka, ki je sedel v kot.

»Ha,« je dejal leno in si pogladil obraz; potem pa se je

naslonil na klop, da je bil napol stran obrnjen, in malo-
marno izustil: »Ogre bomo dobili.«

»Kaj? Ogre!« je ‰lo od ust do ust in vse je ti‰ãalo k

Bo‰tjanu, naj govori, naj pove, kar vé o vojski. Zdaj je
odprl hrabri kaporal zatvornice svoje zgovornosti in ob-

BES

VELIKI GROF

143

sul radovedno druÏbo z novicami o bojih cesarskih ãet
s sovraÏniki, o ‰tevilu upornikov, o dogodkih na Duna-
ju, po Avstrijskem in Ogrskem. Cesarska krdela je pobi-
jal po vseh boji‰ãih, poveãeval je armado sovraÏnikov
deseterno in divjo konjico ogrsko spustil na miroljubne
poslu‰alce, ki jih je groza pre‰injala ob pripovedovanju
grozovitih reãi. »Taboritov ima Eizinger na tisoãe, in ti
so se zagrozili, da mora vsak odrasli moÏ v na‰em mestu
pod meã,« je dejal mirno in poãakal, da so se poslu‰alci
ustra‰ili. »To bo paã prazna groÏnja,« je nadaljeval. »Saj
se ne bomo dali klati kakor janjeta, in obzidje je trdno,
ampak neãesa drugega se bojim. Cesar je trdovraten in
se bo drÏal do zadnjega; mesto bo obkoljeno, da nobe-
na mi‰ ne bo mogla noter; in kaj mislite? âe bo vojakom,
ki zdaj popivajo okrog, po‰el ÏiveÏ, kje ga bodo vzeli?«

»Nam ga bodo vzeli,« je takoj odgovorilo nekaj gla-

sov. Bo‰tjan pa je prikimal: »Kar ne bo skritega in zako-
panega, bodo vse pobrali oni jastrebi.«

»Na izbiro imamo torej,« je nadaljeval, »da nas konãa

meã ali glad.« Junak se je zamislil in dal me‰ãanom pri-
liko, zabavljati na vojake, na vojsko, ki nima nobenega
smisla, ki bi se ji lahko izognili, na cesarjeve svetovalce
in cesarja samega. »In ãe se prav premisli,« je dejal spet
Bo‰tjan, »imajo uporniki po eni strani tudi svoje pravo.«

»I kajpa,« je odgovoril najpogumnej‰i nezadovoljneÏ.

»Kaj jim zadrÏuje Ladislava? âe je praviãen varuh, mora

BES

VELIKI GROF

144

biti vesel, da se znebi skrbi za varovanca. âe se pa misli
na njegove stro‰ke okoristiti, zakaj bi se za kralja ne po-
tegnil Eizinger ali pa njegov stric celjski grof?« Bo‰tjan
pa je znal zdaj govor lepo napeljati na prej‰nje ãase, ko
je bil grof Urh ‰e cesarski svetovalec. Kako veselo je bilo
Ïivljenje, kake slavnosti so se vrstile, kako je vse ljubilo
in ãastilo radodarnega gospoda! Ta in oni me‰ãan je ve-
del povedati zanimivo dogodbico o tedanjem gospost-
vu, in ravno so se bila srca vsem ogrela, ko priropoãejo
v sobo ‰tirje vojaki. Njihovo pre‰erno vedenje je razÏa-
lilo mirne pivce. Strupeno so gledali glasno drhal, ki tja-
vdan poÏira dari tako rekoã njim namenjene. Srãnej‰i
izmed njih so zaãeli vojakom navkljub ‰e glasneje raz-
vijati svoje nazore.

»Jurij, ãuje‰?« je sunil vojak svojega tovari‰a. »Po

meni vse zagomazi, kadar sli‰im take ljudi govoriti o
vojski. Jaz se bom zagnal mednje kakor hudiã, ki ga je
na‰ Zveliãar zapodil med pra‰iãe.«

»Nikar, Ale‰!« je dejal oni, znani hlapec mladega Un-

gnada. »Ne ve‰ ne dneva ne ure, kdaj bo treba katerega
teh bliÏnjih na posodo prositi. Tudi jaz teÏko poslu‰am
te tuje grehe; toda poskusimo od zaãetka, ãe bo lepa be-
seda kaj izdala.« Rek‰i, je stopil prijazno k me‰ãanski
mizi in v znamenje svoje miroljubnosti prijel njih kupo.

»Na va‰e zdravje, bratje vatlarji!« je dejal Jurij in iz-

praznil vrã. Razna ãustva so obhajala me‰ãansko druÏ-

BES

VELIKI GROF

145

bo. Kar je bilo pogumnej‰ih, so vzkipeli in ‰inili pokonci,
mirnej‰i pa so bili mnenja, da je najbolje, da imajo to za
‰alo, naj si bo Ïe, kakr‰na hoãe. Jeli so tleskati v dlan,
smejati se in nazdravljati vojakom. A nepristranski Ju-
rij se, varujoã svoje stali‰ãe nad strankama, ni zmenil ne
za to ne za ono, ampak opominjal, naj hvalijo Boga, ki
jim je dal tako dobrega vina, ter ga ne Ïalijo z neumnim
govorjenjem o nepotrebnih reãeh. Spet so se zasmejali
dobrovoljãki, drugi pa so vpili, da je to nesramnost, da
bodo govorili, kar se jim ljubi, ker so prosti me‰ãani.
Ozirali so se na ‰irokoustega Bo‰tjana, ki je divje vrtel
svoje oãi in si vihal brke.

»Dobro se drÏite! Jaz grem po meã,« je ‰epnil sosedu.

Komaj pa je od‰el Bo‰tjan, se je priãelo razbijanje po
krãmi.

Z Bo‰tjanom vred pa je zapustil sobo tudi moÏiãek, ki

je sedel v kotu pri vratih in tiho pil svoj deleÏ. Urno se
je obrnil za junakom in mu zaãel ÏviÏgati in ga klicati po
imenu. Bo‰tjanu pa se je mudilo po meã ali pa — Bo‰-
tjan, ãe nisi ti mislil, da teãe kak vojak za tabo! Dolge
noge tekunove so pustile kmalu malega moÏa daleã za-
daj. A v veliko zadrego je zapazil, da je za‰el v ulico brez
izhoda. Vrniti se je moral mimo tujca, ki ga je nagovo-
ril s prijaznim pozdravom.

»Ne zadrÏujte me! Jaz grem zatiranemu me‰ãanstvu

pomagat,« je vpil ohrabren, zagledav‰i takega ãloveka.

BES

VELIKI GROF

146

»Ali me ne poznate veã?« je vpra‰al oni in se smejal

debelim Bo‰tjanovim oãem. »Veseli me, da sem se tako
spremenil. Tudi vas sem spoznal bolj po glasu kakor po
podobi in obãudoval sem spretnost, s katero delujete za
svojega gospoda.«

»Ho, doktor Manlij,« se je zaãudil Bo‰tjan in o‰abno

stisnil roko spoznanemu moÏu, ki ga je Ïalilo to domaãe
vedenje.

»Molãite in pojdite z mano! Imam vam nekaj vaÏne-

ga povedati,« je dejal ta.

»Kar pojdiva,« je menil Bo‰tjan in se ga oklenil za

roko. »Med potom mi pa povejte, gospod doktor, kak
vrag vas je zanesel sem, kjer vas lahko veliko prezgodaj
obesijo.«

»Kar se obe‰anja tiãe,« je odgovoril oni zbadljivo,

»mislim, da ste bili vi Ïe enkrat blizu; va‰e govorjenje v
krãmi pa kaÏe, da vas vrat spet srbi.«

»Mene?« se je zakrohotal vojak. »›Posveãeno osebo

poslanca?‹ kakor pravi moj gospod. Kdo bi si upal le prst
poloÏiti name, ko me brani cesarski peãat!« Oni pa je
spomnil Bo‰tjana celjskih dogovorov in vzbudil v njem
lakomnost z velikimi obljubami, ako pomaga pri nekem
vaÏnem, a nevarnem podjetju.

»Kjer je nevarnost, tam sem jaz,« je dejal s poudar-

kom Bo‰tjan. Manlij pa je vzel v misel, kako se jima je v
Celju ponesreãil naklep.

BES

VELIKI GROF

147

»Va‰a krivda,« je oãital Bo‰tjan; »ali ste se morali

vprião tiste stare ãarovnice pogajati z mano? Da jo je
premotil vrag in je poslala svojega butca za mano, kakor
hijeno za levom, ãe‰, tukaj se bo dalo kaj naropati. Jaz pa
niã vedel pa mislil, da so trije planili name. Toda njih se
nisem bal, ampak tega, da mi uidejo in ovadijo mene in
vas.«

Manlij pa mu je zaãel praviti o novi nakani, ki ni na-

meravala niãesar drugega, nego oteti Ladislava iz cesar-
skih rok. V nedeljo, ko bi ‰el kraljeviã k ma‰i v pred-
mestje, bi ãakali na skritem kraju zarotniki s konji; Ladi-
slavove spremljevalce bi uÏugali, straÏa pri mestnih vra-
tih pa zadene vojake, ki so podkupljeni; treba je le ‰e par
krepkih rok, ãe bi bilo spremstvo premoãno.

»Naj bo moãno, kakor hoãe,« se je ponesel Bo‰tjan; in

po dogovoru, kje se drugi dan dobita, da se zmenita o
podrobnostih, sta se loãila.

Ko pa je bil Bo‰tjan sam, se ga je kot misleãega ãlove-

ka lotilo preudarjanje. »Bo‰tjan, kaj namerava‰?« je de-
jal sam v sebi. »Iz rok cesarske mogoãnosti hoãe‰ iztrga-
ti deãka, ki ga varuje in ãuva kakor zmaj svoj zaklad ti-
soã meãev« — mraz ga je spreletel ob tej misli. — »Stra‰-
ljivec nisem,« — malo je zardel — »toda s premoãjo se
boriti ni pogum, ampak blaznost. Dober vojak se mora
o pravem ãasu tudi umakniti. V koliko bitkah je na‰ grof
odjenjal; in Vitovec, ki mu nihãe ne more oãitati bojeã-

BES

VELIKI GROF

148

nosti, je Ïe veãkrat kazal pete kakor jaz; dá, veãkrat, ker
je pameten ãlovek. Jaz pa tudi nisem blaznik. Kaj misli
ta lopov, ta Manlij, da bom jaz zanj gade lovil! Mislimo
si, da se posreãi, kar seveda ‰e mogoãe ni. Koliko pa do-
bim jaz od tega? Bera‰ko milo‰ãino! Zastavim naj pa
Ïivljenje? Ha, kaj pa ‰e! Tako zabiti nismo, moj prelju-
bi doktor! Enkrat si me spravil v smrtno nevarnost, pa
nikdar veã. In kaj sem mu storil jaz, da mi tako po Ïiv-
ljenju streÏe! Le ãakaj; kdor drugemu jamo koplje, sam
vanjo pade.« S trdnim sklepom, vse to kovarstvo, ki je
oãividno bolj proti Bo‰tjanovemu Ïivljenju kakor proti
cesarju naperjeno, naznaniti svojemu gospodu, je hitel
proti domu. Silna nevarnost, kateri je bil komaj komaj
u‰el, mu je stopala vedno Ïiveje pred oãi. Vroãe mu je
prihajalo in ti‰ãalo ga je okrog vratu. Tako mlad bi bil
moral Ïe Ïivljenje dati! Nikdar veã ne bi sli‰al velikega
celjskega zvona; nikdar veã se ne ‰opiril pred celjskimi
krasoticami; nikdar veã zabavljal me‰ãanom! Ves zaso-
pel je pri‰el domov. Tu pa mu je zdajci ‰inilo v glavo, kaj,
ãe bi se njegov gospod hotel udeleÏiti te zarote in njega
celo siliti, naj sodeluje. »Pa, ovadim ga cesarju, na mojo
vero!« Tako je pripravljen na vsak primer pripovedoval
strmeãemu Lenartu osupno novico. Ta si je mel roke in
izpra‰eval hlapca na vse strani in mu ukazal, naj se ko-
likor moÏno velikokrat snide z Manlijem, in kar le more,

BES

VELIKI GROF

149

pozve od njega. Bogat dar je od‰kodoval Bo‰tjana za
strah, ki ga je prebil.

Vrlega Lenarta pa je tako razburilo to razodetje, da je

kar tekal po sobi sem ter tja. Kaj je storiti? Pomagati? A
ãe izpodleti? — Nekako pust ãut je ob‰el Lenarta pri tej
misli. — In ãe se posreãi? Grofova vojska bo odveã in
grof tudi in doktor Lenart tudi; kajti hvalo bodo peli
Eizingerju, in kar bi bilo neznosno, Manliju. Grof bi bil
Eizingerjev in Lenart Manlijev pomagaã: dvoje petih ko-
les. On, najbolj‰i jurist, bi drÏal lestvo takemu Manliju.
Nikdar! — Sami naj posku‰ajo! âe se jim posreãi, to nam
niã mar. Za nas niã slabega, dobrega pa tudi niã. A sre-
ãen izid brez na‰ega delovanja, tega se je bati. Eizinger
re‰itelj bi postal varuh, prijatelj, vladar mladega kralja;
Manlij kraljevi svetovalec; on, Lenart, pa poniÏni tajnik
zasebnega grofa. Na noben naãin se to ne sme zgoditi.

Urno je zlezel na‰ doktor v prazniãno opravo svojega

dostojanstva in se napotil z Bo‰tjanom kakor Merkur,
njegov priljubljeni bog, z Marsom — takega si je paã
Bo‰tjan tega malika mislil — v cesarski grad naravnost
k svetovalcu Neipergu. Dolgo se je mudil ondi, in ‰e dlje
kakor zadnjiã ga je spremil svetovalec, mu stresel roko
in zatrjeval, da njegovo veliãanstvo ne bo nikdar poza-
bilo njegovega plemenitega ravnanja, in ga prosil, naj
mu skoraj dá priliko vrniti mu to veliko uslugo. Lenart
pa je ponosno govoril o tej malenkosti in kako paã ni

BES

VELIKI GROF

150

mogel drugaãe ravnati, kajti kakor njegov gospod, so-
vraÏi tudi on vsa kriva pota in niti s sovraÏnikom ne po-
stopa drugaãe nego naravnost in po‰teno.

Doloãeno nedeljo pa se je ãujeãnosti svetovalca Nei-

perga posreãilo zajeti malone vse zarotnike. Na dvoru je
rasel Neipergov vpliv in Ungnadov enakomerno padal.
Lenart je bil sicer povabljen k cesarski mizi in mnogo-
vrstno odlikovan, a hudo ga je jezilo, da opreznega
Manlija ni bilo moãi ujeti. Kakor bi mu krivico delal, ker
se ni dal zasaãiti, ga je sovraÏil Lenart zdaj ‰e bolj, in
njegovi vohuni so ga iskali po mestu mnogo marljiveje
od cesarskih straÏnikov.

»âe mi dá va‰a vzvi‰enost,« je obljubil ãez nekaj dni

Neipergu, »dvoje va‰ih sluÏabnikov, vam pripeljem hu-
dodelca Ïivega.«

»Kolikor jih hoãete, zlati moj prijatelj!« se je razveselil

baron in mu dal pooblastilo, da sme zapreti Manlija,
kjerkoli ga dobi.

Dan potem je pri‰el Ïe Neiperg sam sreão vo‰ãit in se

zahvaljevat Lenartu, da je svojo obljubo tako toãno iz-
polnil. Ponudil mu je, naj stopi po vojski v cesarsko sluÏ-
bo, ker mu je cesar zelo naklonjen. »Pod mojim pokro-
viteljstvom,« je dejal, »vas ãaka lepa prihodnost.«

O‰abnemu moÏu pa je svetovalec s tem pokrovitelj-

stvom slabo postregel, in Lenart je menil, da ni neza-
dovoljen v svojem stanu in da tako lahko ‰e veã koristi

BES

VELIKI GROF

151

cesarju, ãe ugladi pot do miru, ki bi bil njegovemu gos-
podu ravno tako na prid kakor cesarju. »O, da bi Ung-
nada ne bilo!« je vzdihnil Lenart, in z njim je vzdihnil
Neiperg. »In na kaj se zana‰a vendar ta ãlovek, ki pri-
ganja cesarja vedno k vojski? Na Podjebrada? Ta vendar
ne more o pravem ãasu priti na pomoã.«

»TeÏko, kajti sovraÏnikov priãakujemo od dne do

dne; kar je pa poslanstvo ‰lo do ãe‰kega gubernatorja,
da sklene zvezo, tega je komaj pet dni.«

»Res! Pet dni,« je potrdil Lenart.
»Vi Ïe tudi veste?« se je zaãudil svetovalec.
»Oh, vse mesto Ïe govori. In kdo je bil Ïe odposlan?«
»No, to bi si lahko mislili,« je opomnil oni s poroglji-

vim smehom. »Neizogibni Ungnad, Jurij Ungnad, brat
na‰ega Salomona, ãigar predrznost bi bili vi lahko hudo
kaznovali. Kajti veste, koga je poslal z bratom? — Ona-
dva potepuha, Caheja in Viljema, ki sta vas napadla.
Tako sta se odtegnila kazni in cesarski svetovalec jima je
pomagal.«

»O, jaz jima ‰e nisem odpustil!« je dejal Lenart. »Sa-

mo ãe bi mi va‰a vzvi‰enost hotela povedati, kdaj se
vrneta, da ju primem.«

»To vam lahko storim. Ungnad ju priãakuje vsak dan.

Poroãilo, kaj in kako so poslanci opravili, ima prinesti
Viljem. Jurij Ungnad pa se vrne s Podjebradovo vojsko.
Kadar prideta, vam naznanim, da ju toÏite. Naj vam ta

BES

VELIKI GROF

152

hudodelca jaz vrnem za one, ki ste jih vi izroãili meni.
Zaléga bavarskega prihajaãa je, menim, uniãena v na-
‰em mestu.«

»Ne ‰e vsa,« je opomnil Lenart. »Dvema sem na sle-

du in upam, da mi ne uideta, samo ãe me ‰e dalje po-
oblastite varovati vas Eizingerjevih zvijaã.« PostreÏljivi
baron mu ni odrekel svojega podpisa; popis sumljivih
oseb pa je dodal Lenart sam, ki so mu bile znane.

BES

VELIKI GROF

153

XIII

Dunaja so prihajale vedno resnej‰e novice. Za pa-
peÏev ukaz se noben ãlovek ni zmenil; dá, razkaãe-

no ljudstvo je vrglo v jeão duhovnike, ki so ga hoteli raz-
glasiti. ·tevilo upornikov se je mnoÏilo od dne do dne,
in da se jim je pridruÏil grof Rosenber‰ki, vodja ãe‰kih
katoliãanov in mogoãni tekmec Podjebradov, to se je ‰e
tisti dan vedelo v Novem mestu in strahoma raz‰irjalo.
Dasiravno pa je vsakdo priãakoval vojske, je bilo vse
me‰ãanstvo iznenadeno in prestra‰eno, ko je pri‰la vest,
da se je vzdignil sovraÏnik in se bliÏa z dvajset tisoã vo-
jaki. Ta dogodek je pretresel tudi cesarja, ki je ‰e vedno
upal, da se vse v miru uredi. Proti Ungnadu je tarnal, da
se je zastonj zana‰ati na Podjebrada; Silviju je oãital, da
se ne ozira dosti na njegovo cesarsko ãast; nemudoma
pa je odpravil poslance, da prosijo premirja.

A poslanci niso niã opravili, in ko so se vraãali druge-

ga dne, je sovraÏnik Ïe pritiskal za njimi. Bila je nedelja
27. avgusta in kakor v razgrebenem mravlji‰ãu, tako je
vrelo in tekalo in se gnetlo vse po mestu. Proti severu se
je vzdigoval dim in prah in se valil vedno gosteje po Du-
najski cesti. Tu in tam se je zabliskalo oroÏje in se poka-

BES

VELIKI GROF

154

zal konjik, dirjajoã na brzem konju po ravnini. Kot tem-
na ãrta so se pokazale prednje ãete, a kmalu so se dobro
razloãevali vsi oddelki. Glu‰eã krik je zagnal sovraÏnik,
ko se je pribliÏal trdnjavi; mo‰ko mu je odgovorila po-
sadka. Nenavaden prizor pa se je pokazal radovednim
oãem: izmed sovraÏnih vrst je iz‰la cerkvena procesija.
Za duhovnikom s kriÏem je korakala ãastitljiva oseba v
kardinalski opravi med dvema cerkvenima dostojan-
stvenikoma, za temi pa dolga vrsta najveã duhovnih
spremljevalcev. Takoj se je razneslo po mestu, da prihaja
nad‰kof solnogra‰ki s ‰kofoma briÏinskim in ratisbon-
skim. Med vrstami vojakov, ki so odhajali na okope, se
je trlo poboÏno ljudstvo, ki je hotelo videti nad‰kofa,
vmes pa je hitela duhov‰ãina z banderi in svetinjami
sprejemat vi‰jega pastirja. Blagoslavljajoã poklekujoão
mnoÏico je ‰el nad‰kof naravnost do cesarja in z njim
vred poslanci vojvode bavarskega in mejnega grofa bra-
niborskega, da pomire sovraÏne stranke.

A ãim bliÏe je bila nevarnost, tem manj se je bal cesar

ter se nikakor ni hotel pogajati z oboroÏenimi uporniki.
Nad‰kof je ugovarjal, da nima opravka z uporniki, nego
s po‰tenimi nasprotniki, in da nikakor niso vsi ljudje
uverjeni o praviãnosti cesarjevega postopanja. To pa je
vladarja razkaãilo in z jeznimi besedami je oãital nad-
‰kofu nepokor‰ãino proti svetemu oãetu in zvezo z
izobãenimi brezboÏniki. A ‰kof je odvrnil, da sveti oãe

BES

VELIKI GROF

155

nima pravice vtikati se v posvetne reãi in da mu gre po-
kor‰ãina le v verskih stvareh.

Pogajanje je bilo brez uspeha. ·kofje in drugi poslanci

so ostali v mestu, sovraÏniki pa niso napadli trdnjave,
ampak se utaborili v okolici. Daleã tja po planjavi so se
svetili ognji sovraÏnega tabora; z obzidja so jih gledali
me‰ãani in brez spanja ãakali drugega dne. Ko pa je po-
ãila zora, so sovraÏniki navalili s silnim krikom na pred-
mestne okope. A na‰li so vrednega nasprotnika. Rosen-
bergovim âehom, ki so se z divjo predrznostjo zagnali
v boj, je postavil baron ârnahora nasproti svoje tabori-
te, in ti so bili svojim rojakom prav tako kos kakor zvesti
Avstrijci in ·tajerci Eizingerjevemu krdelu. Koder pa se
je pokazala poveljnikova orja‰ka postava, se je naredi-
la gaz in teÏki buzdovan je bil njemu ravno tako stra‰no
oroÏje kakor njegovemu bojnemu idealu, slavnemu ÎiÏ-
ku.

Po vroãem boju je potisnil ârnahora sovraÏnika na

vseh straneh nazaj. To je vnelo me‰ãane, pripravljene za
brambo mesta, da so prihiteli v velikih tolpah pomagat
vojakom. Z uspehom je zrasel cesarski pogum, in zapu-
stiv‰i okope, so ti‰ãali vedno odloãneje nasprotnike pro-
ti tabori‰ãu; in ârnahora bi bil tedaj priboril cesarju
zmago in z njo razbil rahlo zvezo med sovraÏniki, da ni
celjski grof ostro pazil, kako se bije boj. Utaborjen pred
Ogrskimi vrati in obrnjen ravno tako proti cesarju kakor

BES

VELIKI GROF

156

proti sumljivemu Hunjadiju, je ãakal streljaj od mestne-
ga zidu, da odbije vsak zaskok posadke. Ko pa se je pri-
ãelo bojevanje na drugi strani, je razdelil svoje krdelo v
dva oddelka. Eden je ostal pod poveljstvom Vita Lazarja
na mestu, z drugim pa je jezdil bliÏe boji‰ãa in ãakal
ugodnega trenutka. In ko je zmagoviti ârnahora pridrl
izza brani‰ãa in se je njegova ãeta z divjim krikom za-
gnala za umikajoãimi se sovragi, je zapela celjska tro-
benta. Prve vrste teÏkih konjikov so nagnile kopja ter jih
naslonile na Ïelezne rogovile ob sedlu in krdelo se je
spustilo v dir. Kamor je tre‰ãila Ïelezna sila, je vrgla na-
zaj sovraÏnika, ki je iskal zavetja za rovi in okopi. Eizin-
ger je dobil du‰ek na tej strani, kjer je posegel Celjan v
boj, a na desnem krilu je podiral in pobijal stra‰ni ârna-
hora njegove zaveznike, dasi najvztrajnej‰e in najpo-
gumnej‰e vojake. Stari Urh Eizinger si je snel ãelado, da
si ohladi glavo, in je ãestital grofu. »Nebo in pekel,« je
dejal, »papeÏa in husite ‰ãuje na nas novome‰ko veli-
ãanstvo. Glejte ga od smrti vstalega ÎiÏka, kako pesti
na‰ega Rosenberga!«

»Oh, ârnahora je po‰ten deãko!« je dejal grof. »Za

cesarja Albrehta sva se borila v eni vrsti in spodobi se,
da ga povabim na kopje.«

Grof se je poslovil, si potegnil naliãnik ãelade ãez

obraz, in hlapec mu je dal novo kopje v roko. Boji teda-
njih ãasov so bili jako preprosti. Ko se je vojska napove-

BES

VELIKI GROF

157

dala, je preteklo dolgo dolgo ãasa, preden je bilo vse go-
tovo. ·e dlje pa, preden so se zadele poãasne ãete. Ena-
ko oboroÏene in enako vodene so si storile ãuda malo
‰kode. Najsi je zmagal domaãin ali sovraÏnik, trpelo je
le ubogo ljudstvo, kmetje. — Glavna moã vojske so bili
oklopljeni vitezi, in ker ti s svojo teÏo na teÏkih oklop-
ljenih konjih niso mogli premagati nikakih krajevnih
ovir, se je gledalo, da se dobi za boj kar se dá lep in ra-
ven prostor. Kakor gibljive trdnjave so se pomikali vitezi
drug proti drugemu, in boj se je razdrobil v veã ali manj
dvobojev, kjer je zmagovala sama telesna moã. Na kako
zvijaão nasprotnika, da te na nepripravnem kraju ali ne-
pripravljenega zasaãi, po navadi nihãe ni mislil. Kako
neprijetno iznenadenje torej, ãe sovraÏnik ni bil enako
oboroÏen, enako neokreten in ãe se ni bíl po enakih pra-
vilih, ampak v svoj prid porabil kraj in ãas! ·vicarski pa-
stirji in ãe‰ki kmetje so pokazali, na kako slabih nogah
stoji Ïelezni velikan, ki se od Ksenofonta in Cezarja ni-
ãesar ni nauãil in se vojskoval tako kakor nekdaj Cimb-
ri in Tevtoni.

Toda vrnimo se k na‰emu ârnahori, ki je, dasi enook —
na du‰i in na telesu, pravi Enej Silvij — takoj zapazil, da
dobi opravka z dobrim junakom. Urno je imel kopje v
rokah in z zaprto ãelado je pognal svojega Ïrebca proti
grofu. Kakor bi konec te borbe imel odloãiti zmago ali

BES

VELIKI GROF

158

poboj, je bitka v bliÏini ponehala. Marsikateremu stare-
mu vojaku je preletelo kosti, ko sta trãila junaka skupaj.
Oboje kopje se jima je zlomilo na kose, a jezdeca se ni-
sta ganila na sedlih. V trenutku je izdrl grof svoj meã in
ârnahora vihtel svoj buzdovan. To je bil ropot in lom, ko
so padali udarci na Ïelezno opravo; to je letel okras od
ãelade in oklepa. Kakor pribita na mestu sta stala nas-
protnika in varovati se ni bilo nikomur mar.

NepotrpeÏljivemu poveljniku pa je bilo menda Ïe

vsega preveã, pokonci stopi v stremenih in s klicem:
»âuvaj se, grof Urh!« vzdigne svoje oroÏje nad grofovo
glavo. S stra‰no silo je priletela Ïelezna teÏa, a sredi pota
k svojemu cilju jo je sreãal grofov meã, ki ga je zavihtel
z enako moãjo. Pregrozno je za‰kripala jeklovina, ne-
sreãnemu ârnahori pa je odletela v prah pest in bat.
Stemnilo se mu je pred oãmi, in razoroÏenega bi bil grof
posekal, da niso brÏ priskoãili vojaki in ga odvedli z bo-
ji‰ãa. Z neustavljivo silo so pritisnili zdaj zavezniki, vsak
upor so takoj pohodili, v divjem begu so gnali cesarske
do mestnih vrat, in ker se ta v silni gneãi niso dala za-
preti, bi bili z njimi vred udarili v mesto, da jih ni usta-
vil z dvema hlapcema orja‰ki Vipavec vitez Andrej
Baumkircher ter jih zadrÏal toliko ãasa, da se je re‰ila
premagana armada. Pu‰ãicam in kamenju, ki je letelo z
obzidja, so se sovraÏniki morali umakniti, a utaborili so
se v predmestju in pred trdnjavska vrata napeljali dva

BES

VELIKI GROF

159

topova, ki sta menda metala kamnite krogle, debele ka-
kor ãlove‰ka glava. Dopoldne je trajal boj, popoldne pa
so le z velikim hrupom, a majhnim uspehom streljali v
mesto in iz mesta, kar je sovraÏniku prizadelo mnogo
‰kode. Pri vsem tem pa je bila zme‰njava med obleganci
neznanska. Ljudje, ki so pribeÏali iz predmestja v trdnja-
vo, so poveãevali strah potrtega prebivalstva. Krãme in
prodajalne so zapirali, ljudje so skrivali svoj ÏiveÏ in niti
za drag denar nisi dobil jedi in pijaãe. Nezadovoljnost je
rasla in rovarji so ‰ãuvali mnoÏico in zbrali kmalu drhal
razsajajoãih moÏ in tuleãih Ïensk, ki se je valila proti
cesarskemu gradu in vpila, naj se konãa vojska. Vojaki
so razpr‰ili kriãaãe, cesar pa se je vznemirjen posveto-
val z Ungnadom, ki je vedno trdil, da le malo vztrajnosti,
le malo ãasa ‰e treba in priti mora poroãilo od Podjebra-
da in Podjebrad sam, cesar naj porabi nad‰kofa solno-
gra‰kega, da se napravi premirje in dobi ãas. »Izvrstna
misel, dragi Ungnad,« je dejal cesar in takoj odpravil v
sovraÏni tabor nad‰kofa Îiga, ki je sklenil premirje, toda
le za en dan. Komaj pa se je cesar nekoliko odkriÏal te
skrbi, se je pri‰la deputacija vojakov pritoÏevat, da Ïe
ves mesec niso dobili plaãe. Z obljubo, da se jim v pri-
hodnjih dneh usli‰i pro‰nja, jih je potolaÏil, on pa je
hitel po znanih stopnicah k mojstru Bartolomeju.

»Oj trikrat sreãne oãi, ki vidijo, kar vidi va‰e veliãan-

stvo!« je vzkliknil alkimist. »Moã rdeãega leva, ki ga je

BES

VELIKI GROF

160

po nepopisnem trudu in premi‰ljevanju ujel hlapec va-
‰ega veliãanstva, je rodil iz zelene Venere, od navadnih
ljudi imenovane baker, Luno, ali kakor blagovoli va‰e
veliãanstvo reãi: srebro.« Pokazal je na velik kup sivkas-
te kovine, ki bi imela biti srebro, narejeno iz bakra.

»Ali je pravo srebro, Bartolomeo?« vpra‰a cesar.
»Finej‰e od naravnega,« je bil odgovor in takoj so se

zaãeli kovati srebrniki za sitne terjalce.

Ko pa se je razdelila plaãa, potehtavali so denar hra-

bri junaki in zmajevali z glavami in ga nesli trgovcem in
krãmarjem. A ti so takoj spoznali, da to ni srebro, ampak
bogvé kaka zmes (kemiki bi rekli dandanes: baker in ar-
senik) in za to niso hoteli dajati ni ÏiveÏa ni blaga. In ko
so razkaãenim vojakom poveljniki zatrdili, da je njih
denar pravo srebro, so jeli vlamljati v krãme in ‰tacune
in siliti me‰ãane, da sprejemajo denar.

Premirje pa je porabil doktor Lenart, da se odpravi k

svojemu gospodu. Bogato ga je obdaroval cesar, pohva-
lil njegovo po‰teno vedenje in mu naroãil, naj pregovori
grofa, da se podalj‰a premirje. Vse je obljubil Lenart in
spremljan od Neiperga je zapustil s svojo druÏinico No-
vo mesto. Petacij se je ãudil, da se je moglo mesto Kor-
neliji tako priljubiti, da se je tako teÏko loãila, Bo‰tjan pa
je zabaval Klaro s pripovedovanjem svojih hrabrih del.

Neiperg se je vrnil z obljubo, da premirje traja ‰e dru-

gi dan pod pogojem, da pride cesar iz mesta k pogovo-

BES

VELIKI GROF

161

ru. Ob doloãenem ãasu se je napotil res pred Ogrska
vrata, kjer so ga sprejeli vodje sovraÏnikov razen Eizin-
gerja. Grofa Urha je poklical k sebi, da se pogovori na
samem z njim. Nad poldrugo uro sta se pogajala, pogo-
dila pa se nista. Cesar je prigovarjal grofu, naj pusti Ei-
zingerja, in delal mu je velike obljube, ãe prestopi na
njegovo stran. Grof pa je pomislil, koliko sovraÏnikov bi
si nakopal, ãe prelomi besedo, kako bi se zameril zlasti
bodoãemu kralju Ladislavu in kako bi moral kot cesar-
jev zaveznik svoj vpliv deliti z Ungnadom in Enejem Sil-
vijem, in ni se dal pregovoriti; a odjenjal je mnogo od
prej‰njih terjatev. Cesar mu je prijazno podal roko k slo-
vesu.

Drugega dne pa so jeli pretresovati mirovne pogoje.

A ko je pri‰lo do tega, da jih cesar podpi‰e, se ni mogel
odloãiti in zahteval je le premirja in odloga za premislek.
Tega pa mu oblegovalci niso nikakor hoteli dovoliti.
Sklical je spet svoje veljake na posvet in kazal na trdnost
zidovja, hrabrost vojakov, bliÏanje Podjebradove vojske
in da mu pride skoro ‰tiri tisoã ·tajercev na pomoã.
Enako je govoril Ungnad in omenil, da mesto nikakor ni
obkoljeno, na tri strani jim je pot prosta in v najhuj‰i sili
se umaknejo lahko proti Gradcu. ·e ostreje je govoril
samoroki ârnahora: »âe Ladislav ne odjenja ‰ãuvati
ljudstva proti cesarju, na obzidje z njim in sovraÏnik naj
strelja.« Srdito je obsodila te besede veãina svetovalcev

BES

VELIKI GROF

162

in v sveti jezi se je vzdignil Enej Silvij in z goreão zgovor-
nostjo se je uprl takemu neãlove‰kemu svetu. Dokazo-
val je nemoÏnost in nekoristnost dalj‰ega upora in rotil
cesarja pri njegovi dolÏnosti, ki ga veÏe skrbeti za svoje
podloÏnike. Ko pa je zaãel opisovati bedno stanje mest-
nega prebivalstva, ki mrje od gladu za dozdevno ãast
onega, ki bi mu imel biti oãe, in pred oãi staviti gorje, ki
zadene mesto, ako ga cesar sramotno zapusti in dá v
oblast razdivjanemu sovraÏniku, so skoãili vsi svetovalci
razen prvih dveh pokonci, obstopili cesarja in prosili,
naj se usmili nedolÏnega ljudstva, naj konãa vojsko, ki je
rodila Ïe toliko nesreãe in ni cesarju niti na korist niti na
slavo. Cesar se je obrnil stran in stopil k oknu. A kakor
na povelje je zatulila in zakriãala mnoÏica pred gradom
in pregnala cesarja od okna. Ungnad je prekriÏal roke in
temno zrl predse, ârnahora je godrnjal v svojo brado,
cesar pa je gledal zdaj tega zdaj onega, kakor bi priãako-
val od kod pomoãi. »Tudi vi ste za mir, ki ste prej ved-
no branili mojo ãast?« se je obrnil na Neiperga.

»Veliãanstvo, zmeraj sem pripravljen s svojo krvjo

braniti cesarsko ãast —«

»Zelo dobro!« je zakriãal ârnahora in skoãil kvi‰ku.

»Jaz trdim, da je najveãja sramota za mojega cesarja po-
gajati se z uporniki in njih pogoje sprejemati, ko nismo
doãakali ‰e nobenega naskoka, in opirati se na drhal,
na‰ãuvano in podkupljeno od Îidov, topo za ãast in po-

BES

VELIKI GROF

163

‰tenje, ki prodaja za jed in pijaão svojega cesarja, svoj
dom in sebe. Svetli vladar naj dovoli, da pravico te trdit-
ve gospodu baronu dokaÏem z meãem.«

Cesar je miril razburjenega moÏa. Neiperg pa se je na-

smehnil v svoji zadregi in toÏil, da nekateri mir le za-
virajo iz neupraviãenega sovra‰tva do plemenitega nas-
protnika, grofa Urha. »Ni moder,« je dejal, »kdor v spre-
menjenih okoli‰ãinah sam nespremenjen ostane, in
krmar, ki dobremu vetru razprtih jader ob nevihti ne
spravi, pogubi sebe in svojo ladjo.«

Cesar se je jezil, da se je vse zarotilo proti njemu, in

razpustil posvetovanje. Vso noã je premi‰ljeval in ukre-
pal. Ko so se pa drugega dne pripravljali sovraÏniki na
naskok, je privrelo spet ljudstvo pred grad glasno jokaje
prosit usmiljenja. Enej Silvij je stopil s somi‰ljeniki pred
vladarja in njegovim Ïivim besedam se je posreãilo pre-
govoriti ga. Da, ‰e veã: cesarjeva nejevolja se je zdaj obr-
nila proti Ungnadu, ki ga je toliko ãasa motil in zadrÏe-
val z nezanesljivim Podjebradom in ga tako primoral z
neãastjo ter prisiljeno storiti to, kar bi se bilo prej lahko
zgodilo ãastno.

Mir je bil sklenjen. Neizreãena radost se je polastila

oblegovalcev in me‰ãanov. Na mah je bilo ÏiveÏa po-
vsod zadosti. Cesar je pri‰el iz mesta in segel v roke gro-
fu Urhu in drugim poveljnikom, le Eizingerju ne. In ko
ga je ta spremil do vrat in prosil odpu‰ãanja, je odgovo-

BES

VELIKI GROF

164

ril cesar: »Ti si storil, kar si mogel; med nama pa bo Bog
sodnik.«

Dne 4. septembra se je izroãil grofu Urhu Ladislav,

spremljan od Eneja Silvija in Neiperga. Vesela je vriskala
vojska, ko je zagledala prekrasnega mladeniãa; sivi vo-
jaki so pretakali solze in mu poljubljali roke in obleko,
vodje pa so mu slovesno prisegali zvestobo.

Ko pa so v mestu po pogodbi izpu‰ãali ujete sovraÏ-

nike, se je vnel prepir med dvema jetnikoma, ki sta zah-
tevala svobode, in jeãarjem, ki ju ni hotel izpustiti, ker
nista po‰tena sovraÏnika, ampak ogleduha, ki se morata
obesiti.

»Zakaj ju niste prej obesili?« je vpra‰al nadzorujoãi

poveljnik.

»Ker se nista dala prej ujeti,« se je reÏal vinjeni dedec.

»Kdor prej pride, prej melje. Vãeraj je pri‰la vrsta na
doktorja Manlija, ki se je tudi branil in uÏil veliko ne-
potrebnega strahu. Za proslavo sreãnega miru bomo pa
danes ta dva skupaj spravili na oni svet. Oni mali de-
beluh nam bo ‰e sitnosti delal, ker nima niã vratu.«

»Milostljivi gospod,« je dejal veãji izmed jetnikov,

»midva sva vazala barona Ungnada in ne veva, zakaj sva
zaprta.«

»Ali ste Ïe sli‰ali, gospod,« se je jezil jeãar, »da bi kdo

pred smrtjo tako nesramno lagal? Desetkrat sem jima Ïe
povedal, zakaj in ‰e zdaj ne vesta.«

BES

VELIKI GROF

165

»Oh, po nedolÏnem biti obe‰en!« je tarnal drugi jet-

nik.

»To se vam sitno zdi, prijatelj?« je dejal jeãar. »O, da

bi meni ljubi Bog skazal to milost, ãe mi je Ïe taka smrt
namenjena, da bi jo storil po nedolÏnem.«

Vtem pa je zagledal nedolÏni reveÏ v dalji Ungnada in

na vso moã, kakr‰no dá smrtni strah, jel kriãati in ga kli-
cati, naj pride, naj ga re‰i. A kako se je zaãudil Ungnad,
ko je spoznal jetnika Viljema Vranjebr‰kega in Caheja.
Viljem je pripovedoval, da je zdaj Ïe sedmi dan zaprt;
kako so ga pred mestnimi vrati prijeli kot ogleduha in
kako ga je tajnik grofa Urha, doktor Lenart, preiskoval
in mu vzel izroãena pisma. Ungnad se je zavzel, kako
pride tuji poslanec do take moãi; a jeãar je razloÏil, da je
imel moÏ pooblastilo od samega Neiperga in tudi njego-
ve ljudi s sabo; da je popis onih, ki se imajo prijeti, po-
polnoma zadel ta dva. »Zaradi veãje gotovosti,« je dejal
jeãar, »smo ju popra‰ali ‰e po imenih. Eden je dejal Vil-
jem, drugi Cahej, zdaj smo ju pa imeli; in gospod mi je
‰e naroãal, naj ju takoj obesim.«

»In kaj je stalo v pismih?« je vpra‰al Ungnad Viljema.
»Tega ne vem, va‰a milost. Ampak gospod va‰ brat

poroãa, da pride najkasneje 5. septembra s Podjebra-
dom pred Dunajsko Novo mesto.«

»To je jutri‰nji dan!« je bridko vzkliknil Ungnad, in

solze so se mu udrle od srca in Ïalosti po obrazu; ârna-

BES

VELIKI GROF

166

hora je razsajal in se rotil, da mora ‰e ta dan ubiti Nei-
perga. Jeãar pa je kar pobegnil. »Po nedolÏnem biti obe-
‰en,« je godrnjal, »danes se mi pa utegne pripetiti . . .«

Vojska sovraÏnikov je odhajala, od vseh strani pa so

dohajala poroãila, da je gubernator Podjebrad s silno
armado prestopil avstrijsko mejo. Kes, bridkost in jeza
cesarjeva se ne dado popisati. Neiperg je moral takoj
zapustiti dvor, kjer je bil Ungnad spet prvi svetovalec.
Podjebrad je zabavljal, da se najimenitnej‰a cesarska
trdnjava ‰e osem dni ni mogla drÏati; a Ladislava je mo-
ral priznati zdaj za svojega kralja in mu biti poslu‰en.

BES

VELIKI GROF

167

XIV

krasno opravljeni sobici tik grofovega stanovanja
pred mestom je sedela Ïalostna Kornelija. Njeno

uho ni ãulo veselega prepevanja vojakov, ki so se vraãali
v domovino, oko se ni ozrlo na dragoceni li‰p, ki se je
ble‰ãal na mizici; gledala je tja v daljo, bogve kam. Stres-
nila se je, ko je nekdo potrkal na vrata, in trepetaje vsta-
la, ko je vstopil grof Urh.

»Vedno otoÏna, mala moja Kornelija?« je vpra‰al lju-

beznivo mogoãni moÏ in se dotaknil mehkih las. Korne-
lija pa se je umikala proti oknu in prosila ene dobrote,
ene milosti.

»Vse, vse, kar hoãe‰, dete moje,« je vzkliknil grof. »âe

more kak‰en ãlovek izpolniti tvoje Ïelje, jaz jih bom iz-
polnil.«

Ona pa je prosila, naj jo pusti z oãetom domov, v Ce-

lje.

»In ãast te niã ne mika in bogastvo? In moji darovi

nimajo zate nobene cene?« ji je odvrnil on.

»Oj, da, da, knez milostljivi,« je hitela deklica, »a naj

se vrnem z oãetom, naj se vrnem v domovino!«

BES

VELIKI GROF

168

»In kako mi bo‰ poplaãala, Kornelija, ãe ti dovolim?«

se je nasmehnil grof.

»Molila bom za milostljivega svojega gospoda, da bi

ga mili Bog varoval vse nesreãe in dodelil ‰e veãjo slavo.
Oh, jaz pa naj se vrnem spet domov!«

Nejevoljen je od‰el grof; za njim pa je pri‰el Petacij po

slovo, kajti naroãili so mu, da se ima z oddelkom grofo-
vih ljudi vrniti v domovino; Kornelijo pa bodo odgojili
na Dunaju, da postane tovari‰ica kneginje Katinke. Sol-
ze so zalivale moÏu oko, ko je dokazoval deklici, kaka
sreãa jo je zadela, in jo tolaÏil, da loãitev ne bo dolga, da
ostane pri njej Klara in kaka ãast jo potem ãaka v domo-
vini. Omenil je Vita Lazarja in kaj naj njemu sporoãi,
kadar pride vpra‰at po njej.

»Oh, kaj jaz vem!« je vzdihnila deklica in skrivaje si

obraz prosila, naj pove Viljemu, ãe ga bo videl ‰e kateri-
krat, da mu je vedno ‰e hvaleÏna in naj mu Bog poplaãa,
kar ji je storil dobrega. Jok ji je trgal besede; a kaj ji je
pomagala vsa Ïalost!

* * *

Pre‰lo je nekaj dni. Noã se je bila razgrnila po ozkih uli-
cah starega dunajskega mesta. Îivljenje je mirovalo; le
iz onih gostiln, ki so imele od mestnih oãetov posebno
dovoljenje, toãiti ãez uro, so se sli‰ali glasovi poznih go-

BES

VELIKI GROF

169

stov. Tu in tam je brlela ob cesti kaka svetilnica in dajala
ravno toliko svetlobe, da se je videlo, kako je temno.

V eni izmed najlep‰ih hi‰, ki so stale blizu dvornega

gradu, je hodil po sobi, ki je priãala o bogastvu svojega
stanovalca, nemirno gor in dol trgovec Filip. Vsak hip je
stopil k oknu in gledal in poslu‰al, ãe kdo prihaja, a pre-
varjen se je obrnil spet po sobi. Obstal je pred uro, iz
katere se je poãasi, poãasi, a brez prestanka mlel pesek,
in katere zgornja posodica se je bila ravno izpraznila.
»Dve uri!« je vzdihnil moÏ, obrnil uro in nadaljeval svo-
jo hojo.

A potrpljenje vse premaga. ·e dve uri tega sprehaja-

nja, in po ulicah so se zaãuli koraki; kladivo je zaropo-
talo po velikih vratih in za baklonoscem sta prinesla dva
streÏaja v hi‰o nosilnico. Vesel je hitel moÏ po stopni-
cah; nasproti pa mu je pri‰la krasna Ïenska. »Oh, draga
Kornelija!« je vzkliknil Filip in jo hotel objeti. Ona pa je
stopila nazaj in mu branila, naj ji nikar ne meãka oble-
ke, v kateri je bila na sijajnem plesu.

»Prav, prav,« je pristavil prijazno moÏ in ji pomagal

odlagati pla‰ã. »Ali si se dobro zabavala na veselici re‰e-
nemu kralju na ãast? Oh, koliko ãasa sva bila loãena!
Zdaj pa ostanem dolgo, dolgo pri tebi. Ali ti je bilo kaj
dolgãas te tri mesece?« jo je vpra‰al in prijel za roke in
ji pogledal v ãrne oãi.

BES

VELIKI GROF

170

»Oh, kako neslano vpra‰anje!« je odgovorila ona in

mu izvila roko. »Ali ne ve‰ o niãemer drugem govoriti?«

»Da, da,« je dejal moÏ, si pogladil ãelo in ‰el po sobi

gor in dol.

»Kaj poãne gospodiãna, ki je vãeraj pri‰la? Ime ji je

Kornelija kakor tebi.«

»Tvoja veriÏica se ji kaj lepo poda!« je odgovorila Ïena

malomarno. Filip pa je pravil, kako nevarnost je prebil
v Celju in kako se ima oãetu te gospodiãne zahvaliti za
re‰itev.

»No, no,« je dejala ona, »ãe bi te ne bil re‰il Peter, bil

bi te Pavel. Koliko tisoãkrat si se Ïe komaj re‰il. — Oh, ne
kaÏi, kam te je zadel krvoloãni morilec! — Zdaj je Ïe do-
bro.«

»Vse dobro, ko sem pri tebi,« je odvrnil moÏ. »Ali si

se kaj veselila mojega prihoda?«

»Veselilo me je sli‰ati,« je odgovorila ona ponosno,

»da si stopil pod bandero velikega grofa. To je najpa-
metnej‰e, kar si ‰e kdaj storil.«

»Oh, da te le veseli,« se je radoval Filip in si mel roke.

»In si zapazila, Kornelija, koliko zaupanja nam skazuje
milostljivi grof? Za to deklico, ki sem ti jo pripeljal, se
zanima njegova milost zelo zelo.«

»Sreãna deklica!« je tiho vzdihnila Ïena in cvetoãa

lica so ji pobledela. »Toda koliko ãasa se bova pa ‰e po-
govarjala tako!« je dostavila. »Jutri je slovesni vhod na-

BES

VELIKI GROF

171

‰ega kralja, vse mesto se pripravlja na lep sprejem, in
naspati se je treba, da ne bomo zaspani kazali ãemernih
obrazov.« Rek‰i, se je zavrtela in od‰la v svojo sobo. Go-
spod Filip pa je sedel poãasi in naslonil glavo na dlan.

»Lepa je moja Ïena, lepa!« je ‰epetal in ‰iroko lice se

mu je mraãilo. Pomel si je oãi, meneã, da je menda tudi
zaspan, in od‰el v svojo spalnico.

Gospa Filipova pa je bila prerazburjena, da bi mogla

spati. Vrgla se je v mehak naslanjaã pred zrcalom in si
popravljala lase. Potem je vstala in zami‰ljeno stopala
po razsvetljeni sobani. Ustavi se pred oknom in odgrne
teÏko zagrinjalo. V stranskem traktu hi‰e se je videla luã.
»Oh, gospodiãna Kornelija tudi ne more spati!« je deja-
la, in poreden smeh je zaigral okrog roÏnih ustnic. Pokli-
cala je streÏnico in jo poslala h Korneliji, vabit jo, ãe se
ji ljubi na majhen pomenek.

In sedeli sta si nasproti dve Korneliji, tako razliãni v

vedenju in mi‰ljenju. Îivahno je pripovedovala gospa,
kar je vedela in znala o kralju Ladislavu, o njegovem
dvoru in posebno o celjskem grofu. In kadar je omenila
to ime, je pogledala tako premeteno mladi deklici v
obraz, da jo je sprehajala vroãa rdeãica.

»Vi ste paã sreãni!« je dejala gospa otoÏno. Deklica pa

je strmé obrnila vanjo svoje velike oãi.

»Jaz sreãna?« je vpra‰ala mirno.

BES

VELIKI GROF

172

»Eden najmogoãnej‰ih in najslavnej‰ih junakov na-

‰ega veka,« je nadaljevala gospa, »vas je izbral izmed
tisoã in tisoã drugih, o katerih se tudi pravi, da so zale.«
Gospa se je z velikim ugodjem pogledala v zrcalu. »Vse-
mu kraljestvu zapoveduje grof, vi pa ste kraljica njego-
vega srca.«

»Kraljica njegovega srca je kneginja Katinka!« je ne-

jevoljno odvrnila deklica.

»Oh, oh,« se je rogala ona, »kako lepo se vam poda

nedolÏnost! A prosila bi vas vendar, da se spomnite tudi
mene, kadar vas bo osreãeval milostljivi na‰ gospod, vé-
liki grof.«

»Sram vas bodi, gospa!« je vzkliknila Kornelija in se

vsa tresla od jeze in sramote. »âast in po‰tenje mi je edi-
no ‰e ostalo, in tega mi ne privo‰ãite; in imenujete me
sreãno —.«

»Stojte, stojte, ljuba gospodiãna,« ji je prestregla be-

sedo gospa. »Nisem vas mislila razÏaliti. Rada prizna-
vam, da je po‰tenost in nedolÏnost lepa ãednost. Toda,
draga Kornelija, to je ãednost nas vsakdanjih ljudi; kaj-
ti gotovo bi bilo neznosno, ãe bi moÏak, ãigar bivanje na
tem boÏjem svetu se niti z najmanj‰im du‰evnim razlo-
gom ne dá opraviãevati, ãigar Ïivljenje se ne zdi potreb-
no nobeni Ïivi du‰i, ãe bi tak‰en ãlovek ‰e po‰tenja in
pokornosti in pohlevnosti ne poznal. A moÏje, ki s svo-
jim duhom vodijo ãlove‰tvo, se ne merijo po na‰em vat-

BES

VELIKI GROF

173

lu. In ãe potrebuje njih utrujeni duh razvedrila, da ne
omaga, kaj se dá misliti lep‰ega in bolj vzvi‰enega nego
zmoÏnost in prilika du‰evnemu orjaku laj‰ati breme
truda polnega dela! Ljudje po ulicah seveda mislijo, da
pride genij le zato na svet, da bi njihovi toposti in lenobi
delal tlako; a da bi bila hvaleÏnost na svetu bolj pozna-
na, ne bi bili oãitali Perikleju Aspazije niti Aspaziji Pe-
rikleja.«

Te izborne pridige na‰a Kornelija ni veã sli‰ala; zbe-

Ïala je bila iz dru‰ãine, kjer se je tako ãudno razlagala
Ïenska ãast, in se zaprla v svojo sobo.

»Hinavka!« je siknila gospa med zobmi in pogledala

v zrcalo, ãe se ji togota kaj pozna.

* * *

Hrupna radost, s katero je priãakovalo vse mesto mla-
dega kralja, se je razlegala do prijazne izbice, kjer je bi-
vala Kornelija s Klaro. Nemo je Kornelija zrla v umetno
vezenino in niti Ïivahno gibanje po ulicah ni moglo pre-
gnati nje tihega sanjarjenja.

»Kakor du‰e v vicah sediva tukaj,« reãe dobrovoljna

tovari‰ica, ki se ni ganila od okna, da ne bi kaj posebne-
ga zamudila; »in doma ne bova vedeli o Dunaju niãesar
povedati. In kdove koga vse bi videli, ãe bi smeli ven!
Gotovo obhaja danes razen kralja Ladislava tudi Cahej
svoj vhod. Oh, oh, oh,« se je jelo dekle na vse grlo sme-

BES

VELIKI GROF

174

jati, »kadar mi pride na misel njegovo juna‰tvo proti
doktorju Lenartu, me posili smeh, najsi bom pri mizi ali
v cerkvi ali kjerkoli. ›Ali vas ‰e kaj boli?‹ sem vpra‰ala
doktorja in mu prinesla obvezo. Oh, ta obraz gospodov!
Objela bi bila takrat Caheja, ãeravno mi ni niã do njega.
Toda zdaj ga pa ne bom videla. — In veste, koga se Ca-
hej vedno drÏi kakor mi‰ polne ka‰ãe?« Bistro je pogle-
dala druÏico.

»Oh Klara,« je dejala ona, »ne muãi me vedno s svo-

jimi domi‰ljijami. Kje je Viljem, in kje sem jaz! On je pa-
del v boju in nobena roka ga ni kropila in nobena roÏa
ne rase na njegovem grobu. Mene pa naj bi tudi kmalu
re‰ila smrt!«

»Îe spet!« je karala Klara. »Smrti si Ïeleti je smrtni

greh, ker je Bog zapovedal, naj vsakdo Ïivi do konca
svojih dni.«

Govor je pretrgal gospod Filip, ki se je z mnogimi po-

kloni opraviãeval, ãe morebiti nadleguje, in vabil deklici,
naj si gresta z njim ogledat slavnost. Ko je pa Kornelija
brÏ in odloãno sprejela ponudbo, je bil po‰tenjak malo
osupnjen.

»Ne zamerite,« je bojazljivo jecal, »ampak lepo vas

prosim, nikar ne mislite na beg. Usmilite se mene, ki
sem s svojo glavo odgovoren za vas, in nedolÏno, prisi-
ljeno orodje va‰e nesreãe in Ïalosti.«

BES

VELIKI GROF

175

Kornelija pa je pokleknila predenj in prosila in joka-

la, naj jo re‰i iz grofovih rok. Ubogemu moÏu je lil znoj
po licih in stal je pred Petacijevo hãerjo kakor zatoÏenec
pred sodnikom.

»Gospodiãna Kornelija!« je dejala Klara, kateri se je

Filip v srce smilil. »Potrpite malo ãasa; nemara se nama
posreãi, da uideva sami.«

»Da, da,« je vzkliknil moÏ vesel. »Îe vem, kako bomo

naredili. Jutri pride moj brat Volbenk. To vam je pre-
drzen ãlovek! Temu kar povem, kako radi bi vidve u‰li
in kako po krivici vaju zadrÏujem, in nobena vi‰ina in
nobena mreÏa v oknu mu ne bo branila, da vaju ne bi
re‰il. Poãakajte le malo ãasa, da ne pade name grofov
sum in srd.«

Kornelijo je to nekoliko potolaÏilo; slavnost pa je ni

mikala niã veã.

BES

VELIKI GROF

176

ako je Dunaj sprejel kralja Ladislava, kako so se mu
poklanjali stanovi njegovih deÏelá in kake slavnosti

so se ob tej priliki obhajale, ne bomo popisovali. Taki
dogodki se vr‰é dandanes po istih obiãajih kakor pred
‰tiristo leti ter se jako lepo vidijo, slabo pripovedujejo in
neradi beró. Celjski Urh je jezdil poleg kralja in orja‰ka
postava, bojevito drÏanje, duhoviti obraz kraljevega
re‰itelja in cesarjevega zmagovalca je vnel vsa srca in
vsa usta. Na‰ milostljivi gospod, véliki grof, se je glasi-
lo povsod in koderkoli si omenil Ladislava, so slavili celj-
skega grofa. Tudi napake svojega izbranega junaka lju-
bi ljudstvo in anekdote, resniãne in izmi‰ljene, so na-
stopile pot po mestu in mnoÏile priljubljenost grofa
Urha. Kjerkoli se je pokazal, so mu navdu‰eni Dunaj-
ãanje vpili slavo in se veselili njegove ljubeznivosti.

Mladi kralj, docela nezvéden v vladarskih stvareh, je

prerad odloÏil vse breme na ‰iroke rame obãudovanega
svojega sorodnika. In kako varnega je ãutil sebe in drÏa-
vo v tem zavetju! Kako je kipelo mlado srce, oteto iz ne-
ljubljenega varstva cesarja Friderika, moÏa v malih
reãeh natanãnega, v velikih veãkrat neodloãnega, pri-

BES

VELIKI GROF

177

ganjajoãega vedno k delu in uãenju, nasproti mo‰ki do-
stojnosti, neustra‰ljivemu pogumu, neupogljivi volji in
najljubeznivej‰emu vedenju zmagonosnega kneza. Ka-
kor otrok ljubljenemu in ãa‰ãenemu oãetu mu je zaupal
vse svoje misli, vse svoje Ïelje, prepustil vsa svoja deja-
nja. V trdnih rokah je leÏalo krmilo in v gladkem teku
vseh strokov se je kazala spretnost poglavarja.

Poleglo se je z noãjo glasno veselje slavnostnega dne

in tiho je postalo po ‰irnem mestu. Skozi mala skrita
vrata ponosne hi‰e, ki je dandanes del cesarske palaãe,
takrat pa je bila last celjskih grofov, sta stopili dve visoki
postavi, zaviti v pla‰ãe. Varno in tiho sta stopali po ozki,
krivi cesti v mesto do hi‰e trgovca Filipa. Pri vratih je
ãakal streÏnik, ki je vedel enega izmed moÏ v svetlo dvo-
rano. Tu ga je sprejela v preprosti obleki gospa Korne-
lija. Zagledav‰i jo, je pozni gost obstal in strmel nad ãu-
dovito podobo; zamaknjen pogled, poln goreãega hre-
penenja, se ni mogel loãiti od te divne rasti, teh roÏnih
lic, teh Ïareãih oãi. S sladko radostjo je opazovala Ïena
vtis svoje lepote in srameÏljivo povesila ognjene oãi. A
skozi Ïametaste vejice so sijali topli Ïarki na zbeganega
junaka, ki je molãe padel na kolena, zgrabil belo roko in
jo vroãe poljubil.

»Oh, kaj poãenjate, moj gospod!« je vzkliknila Ïena in

nagnila glavo, da se je zazibalo ob vitkem telesu mehko
valovje razpletenih las.

BES

VELIKI GROF

178

»Jaz va‰ gospod?« je bil strasten odgovor. »Va‰ sluga,

kraljica moja.«

Îena pa se je sklonila k njemu, mu smehljaje Ïugala

in z glasom, ki mu je pretresel vse Ïivce, dejala: »In le
roko mi poljubi, moj gospod?« Celjski grof, noãni obi-
skovalec, je skoãil pokonci in objel in poljubil ãarobno
bitje, ki se je branilo in zvijalo v njegovih rokah.

»Oh, gospod grof,« je dejala gospa, »ãe ste res moj

sluga, ukazujem vam, da z mano veãerjate in oprostite
mojega moÏa, ki ga slavnostni odbor zadrÏuje, z mano
vred pogostiti va‰o milost.«

Z najveãjo radostjo je sprejel grof ponudbo in popol-

noma ga je oãaral duhoviti razgovor s fino izobraÏeno
Ïensko, katere neprisiljena, vedno zanimiva beseda je
tako prikupljivo in prijetno razodevala obãudovanje in
ãe‰ãenje mogoãnega kneza. Kje je oklep, ki ga ne bi pre-
drl priliznjeni jezik! Dolgo dolgo se je mudil celjski grof
v hi‰i trgovca Filipa, in ko mu je podala gospa k odho-
du roko, ga je vpra‰ala nagajivo, ãe hoãe ‰e obiskati svo-
jo varovanko, gospodiãno Kornelijo.

»Milostljiva,« je odvrnil razburjeni moÏ, »na svojo

ãast vam prisegam, da poleg vas zame ni nobene Korne-
lije, nobene Ïenske veã na svetu.«

Drugo jutro pa je dobil trgovec Filip povelje, da mu je

nemudoma z oddelkom grofovih vojakov oditi kot po-
veljniku grofovega gradu na ogrsko mejo. Oh, kako

BES

VELIKI GROF

179

toÏen je ubogi moÏ jemal slovo od svoje Ïene, kako jo je
spravljal, naj gre z njim, da bo grajska gospa namesto
neznatne me‰ãanke. Neizprosna Ïena se mu je rogala in
ga opominjala, naj se varuje, da izpod levje koÏe, ki mu
jo je oblekel grof, ne pokaÏe kopita.

Komaj pa je bil grof odposlal nesreãno povelje za Fi-

lipa Holcerja, je pri‰el sel iz Celja in mu prinesel pismo
njegove Ïene, kneginje Katarine in doktorja Lenarta.
Prvo je odprl doktorjevo pismo. To pa se je priãelo z dol-
gimi izpiski Ciceronovih razgovorov, ki naj bi dokazali,
da smrt ãloveku nikakor ni zlo, ampak dobrota. Nasle-
dovala je dolga vrsta velikih moÏ, ki so svojo ali smrt
svojih otrok pogumno prena‰ali. Brez konca in kraja je
bilo pisanje, ki je v grofovem srcu vzbudilo neizreãen
nemir in nepotrpeÏljivost. Naglo je hotel pregledati vse-
bino, a oãi so naletele vedno le na kak Ciceronov izrek.
Nejevoljen vrÏe list na tla in odpeãati onega, ki mu ga je
pisala njegova Ïena. Neskonãno Ïalost je dihala tu vsa-
ka beseda, s katero mu je poroãala nesreãna gospa naglo
smrt edinega sina Hermana.

Kakor strela z neba je udarila novica korenja‰kega

moÏa. Na stol se je zgrudil in iz ‰irokih prsi se je izvil
bridek stok. Nem je zrl dolgo v bele stene. »Kazen!« mu
je ‰epetal neki notranji glas. »Ha, babja vera!« se je za-
krohotal, planil pokonci in jel naglo hoditi sem in tja.

BES

VELIKI GROF

180

»Zadnji sin, edini sin!« je govoril polglasno, dokler ni
pri‰lo poroãilo, da ga priãakuje kralj Ladislav.

Na kraljev dvor je pri‰lo poslanstvo od cesarja in de-

putacije ogrskih in ãe‰kih magnatov, in kralj je bil v za-
dregi, kaj in kako vsem tem odgovoriti. Na hip je bilo
grofovo ãelo gladko, in vse grenke misli pokopane glo-
boko v prsih. Ko pa se je posvetoval s kraljem v njegovi
sobi, in so se v prednji dvorani zbirali poslanci in vel-
moÏje, da jih vladar pokliãe predse, se zdajci odpro duri
in z velikim ‰umom in zaupljivim smehom na obrazu
vstopi stari Urh Eizinger. Prevzetni moÏ je hotel paã po-
kazati ãakajoãim dostojanstvenikom, koliko premore na
dvoru in kako prijateljsko obãuje s kraljem. Ladislav je
zardel, grof Urh pa je stopil k vsiljivcu, ga prijel za roko
in ga vedel pred kralja, rekoã: »V imenu barona Eizin-
gerja prosim va‰e veliãanstvo, naj mu njegovega ãudne-
ga vedenja ne zameri. Hudobija se kaznuje, nerodnosti
naj va‰e veliãanstvo milostljivo odpu‰ãa!«

Osuplega barona, ki ni vedel, kako se mu godi, je

spremil potem pol zlepa, pol zgrda do vrat in skozi vrata
v prednjo sobo, kjer ga je sprejel glasen smeh. Peneã se
od jeze je zapustil Eizinger v tistem trenutku dvor.

Kralj pa je zasli‰eval velika‰e, ki so se mu poklanjali,

in v njegovem imenu je odgovarjal grof Urh, pravi
oblastnik. In ko je zaãel Enej Silvij na ãelu cesarjevega
poslanstva opominjati kralja, da te in one obljube ni ‰e

BES

VELIKI GROF

181

izpolnil, in ko je vpra‰al grofa, kje ima pravico mirovne
pogoje spreminjati, je udaril grof ob svoj meã: »To je
moja pravica! Pogoje staviti ima junak, ki zmaga!«

Mladi kralj se je oddahnil, ko so bili posli opravljeni

in sta sama ostala z grofom. Objel je svojega svetovalca
okrog vratu, sedel mu na koleno in vzdihnil: »Oh ljubi
striãek, koliko truda bi mi vse to vladanje napravilo. Kaj
le bi poãel brez tebe! In kako je tebi mogoãe, brez pre-
stanka sto in sto ljudem, vsakemu drugaãe in vsakemu
tako odgovoriti, kakor mu gre, in povrhu v red spravljati
vso to zme‰njavo, ki nam jo prezvesti stanovi na‰ih lju-
bih deÏelá venomer napravljajo. Zatorej se kar niã ne
ãudim, da si malo pozabil name.«

»Jaz pozabil na svojega kralja?« je dejal resno grof in

pogledal v nedolÏne oãi svojega varovanca.

»Da, da,« je prikimal kralj, »pozabil! Le glej me, stri-

ãek! Mi nisi li obljubil, da mi pripelje‰ veselega tovari‰a,
svojega Hermana, ki je malo mlaj‰i in gotovo ‰e bolj
otroãji kakor jaz?«

Grof si je pokril obraz z roko in molãal; kralj pa ga je

vznemirjen boÏal in poljubljal, naj mu odpusti, ãe ga je
nevede razÏalil. A ko je zvedel grofovo nesreão, se je
spustil mladeniã v jok, se oklepal svojega strica in pro-
sil, naj zdaj njega vzame za svojega sina.

Na veãer se je vrnil grof v svoje stanovanje, kjer ga je

ãakalo di‰eãe pisemce. Ves se je zganil pri tem pogledu.

BES

VELIKI GROF

182

Pozabiv‰i sina, kralja, samega sebe je hitel s svojim zve-
stim spremljevalcem RoÏekarjem po znani poti tja, ka-
mor ga je vlekla preãudna moã.

BES

VELIKI GROF

183

XVI

okaj mesecev je preteklo. Na grofovem gradu tik
ogrske meje je ‰e vedno gospodaril gospod Filip.

Njegovo srce je Ïelelo stran, in kadar je zahajalo sonce,
je postajal na visokem stolpu in zrl tja proti zahodu, kjer
mu leÏi ljubo dunajsko mesto in v mestu bela hi‰a, v hi‰i
pa ga ãaka ljubljena Ïena. Toda grad je vaÏen, tako se
mu je reklo, in Bog ne daj zapustiti ga le za eno noã. Oh,
kako je bila dolga zima na samoti, ko ni imel po vse ted-
ne druge dru‰ãine nego osmerico robatih hlapcev! A
minula je in pri‰la pomlad in pri‰lo poletje in poletni
dan mu je pripeljal dragega brata Volbenka, ki je hodil
po kupãiji na Ogrsko.

»Postaral si se, Filip!« je dejal krepki moÏ, stisniv‰i mu

desnico.

»Kaj pa moja Ïena, moja Kornelija?« je bilo prvo

vpra‰anje.

Brat je povesil oãi in jecal nekaj besed brez pravega

smisla.

»Oh, gotovo je umrla in ti mi neãe‰ povedati?« je za-

kriãal moÏ smrtno bled.

BES

VELIKI GROF

184

»Oh, niã ji ni sile,« je siknil oni; »toda zakaj je nima‰

pri sebi?«

Filip se je zaãel izgovarjati, da je ne more izpostavljati

takim nevarnostim niti zahtevati od nje, da bi se njemu
na ljubo odrekla vsej udobnosti, katere je navajena.

Volbenk pa je pravil, da so se me‰ãanje Ïe precej na-

veliãali vélikega grofa, ki jim brezobzirno naklada dav-
ke in s tujim premoÏenjem ma‰i brezno svoje zaprav-
ljivosti.

»Bolj tiho govori! Nekdo prihaja,« je opomnil Filip,

kajti trdi koraki so odmevali po koridoru. Vstopil je na‰
hrust Bo‰tjan.

»Kaj prina‰a‰ z Dunaja?« ga je ostro in voja‰ko vpra-

‰al Filip.

Bo‰tjan pa je nagrbanãil ãelo in nagnil meã, da je po-

ropotal po tleh. »StraÏme‰ter celjskega grofa,« je dejal
ponosno nekdanji kaporal, »ni vajen, da bi se zadiralo
nanj.«

»A navadim te jaz!« je zakriãal Filip in skoãil izza

mize. Bo‰tjan, ki si je bil v svesti mnogo veãje zmoÏnosti
boj napeljati kakor izpeljati, mobiliziral je takoj svojo
pehoto in se umaknil iz sobe.

»Vzemite mu oroÏje!« je velel Filip do‰lim vojakom.

A ti so stali in se nesramno posmehovali.

»Ha, ha, gospod poveljnik,« je dejal eden. »Svojega

straÏme‰tra da bi razoroÏili? To vendar ne gre. Kam pa

BES

VELIKI GROF

185

pridemo, ãe se bo vojakom oroÏje jemalo in dajalo kra-
marjem!«

Stra‰na jeza je vila Filipa. Zdaj se mu je prvikrat uprla

posadka, in da ne bi bil imel brata pri sebi, nemara bi se
bil Bo‰tjan ‰opiril zadnjikrat. Tako pa je hitel odpravljat
svojega Volbenka, odloãen ostro kaznovati ta upor. Po-
rogljivo krohotanje ga je spremilo v sobo.

»O mili moj brat,« je vzdihnil Volbenk; »hudiãu si se

zapisal, ko si se odpovedal svojemu me‰ãanstvu. Pusti
grad in grofa in pojdi z mano!«

»Kar je, to je,« je dejal oni vdan v svojo usodo in na-

roãal bratu, kaj naj vse opravi v mestu. »In Kornelijo
mojo bo‰ tudi videl,« se je razvnel. »O, reci ji, kako hre-
penim videti roÏo v njenih laseh in sli‰ati njen pozdrav.
Glej, to ji ponese‰! Tu stojalce za Jezu‰ãka pri njeni po-
stelji, tu okvir za uro in skrinjica za Ïenske malenkosti.
Vse sem izrezal sam, iz dolgega ãasa. Toda tega njej ne
pravi, da sem jaz naredil. Brate, ti si mladeniã, ti Ïensk
ne pozna‰. Vse imajo svoje muhe, in kar jim moÏ stori,
to je brez okusa, kmetsko in bogvé kaj ‰e vse. Samo da
nam nagajajo. Zlata moja Kornelija ima tudi to slabost;
a jaz jo imam zato ‰e raj‰i. Zdaj pa, Bog te obvaruj! In
pridi ‰e katerikrat!«

Volbenk je objel svojega brata in se zjokal, in besedo

mu je trgalo ihtenje, ko je pravil, kaj vse mesto govori,
da grof zahaja h Korneliji.

BES

VELIKI GROF

186

»Da, h Korneliji,« se je nasmehnil Filip, a takoj postal

spet resen in jel dopovedovati, da grof gotovo obiskuje
Kornelijo, gospodiãno Kornelijo, hãer celjskega uãitelja.

»Prav, da morem govoriti s tabo,« je dejal. »Ti si bil

vedno predrzen junak, tudi kadar ni bilo treba. SkaÏi se
zdaj in re‰i mlado grlico, kadar grofa ne bo na Dunaju.
V drugem nadstropju, v zeleni sobici je zaprta. Potem ne
bo zahajal grof veã v mojo hi‰o.«

»Bog dal, da bi bilo tako!« je vzdihnil oni. »Toda ljud-

je menijo, da je zato tebe poslal stran, da ga v njegovih
grehih nihãe ne moti.«

Volbenk je od‰el. Filip pa je zaÏugano kazen kar po-

zabil, kajti drugaãne ãudne misli so ga ob‰le. Neznan,
bridek ãut mu je stisnil srce, ki je nemirno bílo v tesnih
prsih. O zvestobi svoje Ïene ‰e nikdar ni dvomil in tudi
zdaj ni mogel, ni je hotel obdolÏiti. A vedno je sli‰al gro-
zen glas, ki se mu je rogal in ‰epetal: »Glej, zato si bil
poslan stran.« Neizrekljiv nemir se ga je polastil. Ni
zdrÏal veã v sobi, ne v obzidju; in v pekoãi nepotrpeÏ-
ljivosti je tekel po stopnicah in ãez dvori‰ãe v hlev sed-
lat si konja, da dirja v mesto in na laÏ postavi in na od-
govor pokliãe vse one, ki mu obrekujejo in sramoté ne-
dolÏno Ïeno.

»Ha, mojster Filip, kam pa?« je zavpil nanj predrzen

vojak; toda on ga je sunil v stran, ne meneã se za nje-
govo kriãanje. A nato je priteklo par hlapcev, ki so ga

BES

VELIKI GROF

187

hoteli ustaviti. Njegov meã in krepki konj sta si naredi-
la pot. V brzem diru je pu‰ãal za sabo grad in preganjan
od svojih misli niti zapazil ni, da se dreví za njim ãetvero
vojakov, na ãelu jim Bo‰tjan. Podili so svoje konje in kri-
ãali, naj obstane; a Filip jih ni ãul. Videv‰i, da ne dohite
ubeÏnika, so zgrabili preganjalci svoje loke. Tetiva je za-
svrãala in sikaje se je zasadila pu‰ãica Filipu v hrbet.
Nato druga in tretja, in na smrt ranjen je zdrknil moÏ
raz konja. Divji krik so zagnali morilci, in Bo‰tjan je te-
kel, da oropa umirajoãega. A na kriãanje se je prikazala
iz gozda tropa jezdecev in hitro, kakor je bil pri‰el, je
odjezdil Bo‰tjan nazaj proti gradu.

Jezdeci pa so poskakali s konj in sku‰ali pomagati ra-

njencu.

»Gospod Filip Holcer,« ga je nagovoril konjik, »ali me

poznate?«

»Poznam,« je pokimal oni, »poznam vas, baron Eizin-

ger. Prijatelj va‰ nisem bil; a sovraÏil vas nisem. Usli‰ite
mi eno pro‰njo in sporoãite grofu Urhu, da so me nje-
govi vojaki umorili. In pozdravite mi Ïeno in brata.«

»Ha, Urhu to sporoãiti?« je vzkliknil Eizinger. »Ubo-

gi moÏ! Niso te vojaki Urhovi, razko‰nik Urh te je ubil!
Ma‰ãeval pa te bo Eizinger!«

In konjiki so naredili nosila in odnesli truplo mrtve-

ga trgovca Filipa.

BES

VELIKI GROF

188

XVII

o‰tjan pa se je ãez nekaj dni spet postavljal po Du-
naju in njegova prevzetnost je bila mnogo neznos-

nej‰a. Oddaleã so se ga ogibali me‰ãani, in v katero go-
stilno je za‰el, je pregnal vse goste; vreãi ga iz dru‰ãine
si nihãe ni upal. Ko pa je tako stal razkoraãen pred pa-
laão svojega gospoda, oprt na dolgi meã, ga nekdo rahlo
potegne za obleko. Jezno se ozre in zagleda pred sabo
svojo mater Mano. Obraz se je Ïenici topil v radostnem
obãudovanju, ko je zamaknjena gledala svojega sina.

»Poberi se, ãarovnica!« je zareÏal Bo‰tjan.
Îena se je zganila, a nobena nejevolja ni pre‰inila ko-

‰ãenega obraza.

»Denarja sem ti prinesla, Bo‰tjan,« je ‰epnila smeh-

ljaje se. »Tam doli te poãakam; kadar utegne‰, pa pridi
ponj!«

Starka je drobnéla stran; na oglu ulice se je ustavila,

sedla na kamen in gledala svojega sina. Ko pa se je sto-
rila noã in so se ceste izpraznile, se ji je pribliÏal Bo‰tjan
kakor ponevedoma.

»Kaj Ïe imate, sitnica, da me vedno nadlegujete!« se

je jezil polglasno. »Po kaj ste pri‰li noter na Dunaj!«

BES

VELIKI GROF

189

»Da vidim tebe, sinko,« je dejala ona prijazno in iz-

vlekla teÏko mo‰njo denarja.

»Denarja imam sam dosti,« se je ponesel Bo‰tjan

spravljaje mo‰njo in vedel starko na samotno prenoãi-
‰ãe. Tam pa mu je pripovedovala novice iz Celja.

»Grofovega sina smo pokopali,« je dejala in oãi so se

ji svetile. »Glavo za glavo, stoji pisano in meni so tudi
umorili mojega Urbana.« Pravila je, da je bila pri starem
grofu Frideriku prosit ga podpore in kako neznansko je
ta hud na svojega sina Urha, ki se peãa, kakor je zvedel,
z neko malopridno Ïensko.

»Da bi bila malopridna, to ni res,« je odvrnil Bo‰tjan.

»Jaz jo bom vendar poznal. Îenska kakor angel. Jaz do-
bim pri njej jedi, pijaãe, denarja, vse, kar hoãem. Naj-
bolj‰a moja znanka.« In Bo‰tjan se je ãudno posmejal,
da ga je mati prestra‰eno pogledala. »Bog nas varuj! Sin,
glej, kaj dela‰!« ga je opominjala mati. »Sam Belcebub si
ne bi upal celjskemu grofu biti tekmec.« Sin pa je od-
govoril, da se zanj ni treba bati; in mati je nadaljevala,
kako je grofu Frideriku omenila svojega sina Bo‰tjana,
kako ãislan junak je, in da ji je starec naroãil, naj se mu
on enkrat predstavi. »Dedec je Ïe napol v grobu,« je na-
mignila. »Ko bo pisal oporoko, se lahko spomni nate, da
bo Urh jezen.« S tem pa mati Bo‰tjanu ni ustregla in
ukazal je, naj to reã kar pri miru pusti. On se ne mara
spreti z grofom in najbolje je za oba, ãe si ostaneta pri-

BES

VELIKI GROF

190

jatelja. Potem ji je pravil, da Petacijeva Kornelija ‰e ved-
no Ïaluje in vzdihuje v hi‰i grofove ljubljenke, trgovca
Filipa vdove, in naposled jo je vpra‰al, kdaj pojde nazaj.

»Kar jutri zjutraj pojdite!« je dejal. »V mestu se ãisto

niã posebnega ne vidi; in jaz ne bom utegnil, ker imam
straÏo pred kraljevim gradom.«

»Oh, naj se te jutri ‰e nagledam,« je prosila Ïenica.

»Bogve ãe te bom ‰e kdaj videla. Nihãe me ne pozna in
pribliÏala se ti ne bom.«

Novica o umoru Filipa Holcerja pa se je hitro raznesla

po mestu in nasprotniki Urhovi so pogumneje vzdigo-
vali svoje glave in zbirali okrog sebe stranko nezadovolj-
nih me‰ãanov. Spominjali so se prej‰njih ãasov, ko ni
bilo treba davkov plaãevati za potraten dvor, in so gro-
zoviti umor pripisovali grofu Urhu in njegovi naloÏnici.
Eizingerji so netili ogenj na vseh straneh in nekega jutra
so na‰li na vratih kraljevega gradu in grofove palaãe in
mnogih odliãnih hi‰ naslednje stihe:

Davida za smrt Urije
kaznovala je pokora;
a za Urha hudobije
psalme peti mesto mora.

Pisca niso dobili. Grof pa se je posvetoval s kraljem o

zborovanju avstrijskih stanov in prebiral do‰la pisma.
»Oh, baron Eizinger se nas ‰e spominja!« je vzkliknil in

BES

VELIKI GROF

191

z oãmi preletel dolgo pisanje. A ãim dlje je bral, tem bolj
mu je silila kri v obraz, tem bolj se mu je temnilo ãelo.
Molãe je podal kralju pismo, ki je dolÏilo grofa Urha, da
je umoril trgovca Filipa. Roka se je tresla mlademu vla-
darju in vpra‰aje je pogledoval svojega strica.

»Ali svetli moj kralj to verjame?« je dejal ta zamolklo.
»Oh, reci, da ni res!« je prosil kralj in segel grofu v

roke, ki je preklinjal nesramno laÏ in prisegal ma‰ãe-
vanje obrekovalcu.

»Morda so hlapci gre‰ili?« je opomnil Ladislav.
»Potem jim smrt ne odide!« je dejal grof in srdit od‰el.
Na trdnjavskem zidu pa je stal na straÏi Bo‰tjan in v

svoji o‰abnosti niti pogledal ni tolpe vojakov, ki se je
ustavila za njim. Od gradu sem so pri‰li trije sumni ko-
renjaki, pregledovali velikanske stroje, razpostavljene
po zidovju, da branijo mesto, in obstali pred leseno po-
‰astjo. Na migljaj enega izmed te trojice, ki ga je Bo‰tjan
nekako oparjeno spoznal za kraljevega rablja, so zabili
v steber moãan Ïelezen kavelj dva seÏnja od zemlje.
Mrzla groza je spreletela straÏarja, ko so se moÏje obrni-
li proti njemu in ga pozdravili. Takrat pa je stopil pre-
denj nadkonjar RoÏekar in zahteval meã in helebardo.
Brez obotavljanja je odloÏil oroÏje trepetajoãi Bo‰tjan.
Ko pa ga je prijel rabelj, se mu je s silno moãjo iztrgal, in
za njim postavljeni vojaki so ga paã ranili s sulicami,
vendar obdrÏali ga niso. Vdova trgovca Filipa se je od-

BES

VELIKI GROF

192

pravljala ravno od doma, ko je pribeÏal krvaveã v njeno
hi‰o in se vrgel prednjo na kolena in vpil in kriãal, naj se
ga usmili, naj ga re‰i, zaradi nje in njenega ukaza ga ho-
ãejo umoriti. Rahloãutna gospa je omedlela in streÏni-
ce so jo odnesle v mehko posteljo. Bo‰tjan pa je prekli-
njal in z najgr‰imi priimki pital hudobno Ïensko, ko so
ga vlekli siloma iz njene hi‰e. Kakor besna se je zagna-
la med biriãe stara Mana, da bi otela sina. A en udarec
in zgrudila se je nezavedna na tla. Bo‰tjana so odvedli in
obesili. Ko pa se je Mana zavedela, je lezla tja pod ve-
‰ala, se skljuãila na zemljo in stokala tako bridko in
grozno, da je gledalcem letelo po mozgu in kosteh. In ko
so jo zveãer gonili od trdnjave stran, je vzdignila ko‰ãe-
no roko proti grofovemu gradu in izustila divjo kletev
na Celjana in njegov rod.

BES

VELIKI GROF

193

XVIII

pisujoã homatije vroãega stoletja pa ne smemo
pozabiti, da so bili tudi takrat moÏje, ki so v tihem

domovju opazovali zanimive dogodke in jih zaznamo-
vali potomcem. Pripovedovalca, ki zajema iz teh starih
virov svojo modrost, me veÏe dolÏnost hvaleÏnosti s
ãastjo tu omeniti malo poznanega zgodovinarja, barona
Bonifacija Benka, ki so mu v tem ãasu, ko se vr‰i na‰a
povest, dovoljevale ugodne razmere, da je iz svoje pa-
laãe na Dunaju ogledoval burno Ïivljenje svoje dobe in
zabeleÏeval, kar se mu je zdelo spomina vredno.

PremoÏenje in zdravje je bilo baronu dopustilo nauÏi-

ti se svoje mladosti. Ko pa so pritisnila leta in se ga je
lotil protin, si je odpasal meã in vzel pero v okorno roko,
da nadaljuje, kar sta tako lepo priãela Tukidid in Tacit.
Koliko truda in znoja je to delalo vrlemu zgodovinarju,
o tem pisatelji v dana‰njih ãasih nimajo niti pojma. Da,
take volje je bil Ïe vroãekrvni gospod, da bi bil vso svo-
jo zgodovino — bralec naj pomisli, kolika izguba nam je
Ïugala — raztrgal in seÏgal, tintnik pa razbil ob buão
svojega o‰abnega oskrbnika, ki mu je odpovedal sluÏbo.
Prihod prijatelja Jurija Ungnada ga je zmotil in odvrnil

BES

VELIKI GROF

194

preteão nevarnost. Temu je potoÏil moÏ svojo sitnost z
oskrbnikom. Ungnadu pa je pri‰el takoj na misel vazal
njegovega brata, Viljem, ki ‰e vedno ãaka mirnej‰ih ãa-
sov, da se vrne na svojo domaãijo. Tega je ponudil ba-
ronu, ki je takoj sprejel ponudbo. Viljem pa se je pred-
stavil novemu gospodarju sparoma: spremljal ga je ne-
loãljivi Cahej, ãe‰, nemara tudi zanj odpade kaka sluÏ-
bica. In ni se varal, kajti komaj je spregovoril mo‰ko be-
sedo o svoji uãenosti, ki mu je dopu‰ãala toliko latinskih
izrazov in veãinoma jih jako pravilno rabiti, ga je pritis-
nil ginjeni baron na svoje prsi. »Bog hoãe,« je vzkliknil,
»boÏja volja je, da nadaljujem teÏavno in vaÏno svoje
delo! Drugaãe mi ne bi poslal takega pomoãnika.«

Da Cahej o svoji sposobnosti za katerikoli posel nik-

dar ni dvomil, to, menimo, je bralcu znano; da je bil pa
baron Benko z njim popolnoma zadovoljen, to bodi tu
izreãno povedano.

Hi‰a gospoda barona se je trdno drÏala lepih starih

‰eg. Hrastova miza v veliki dvorani je bila pripravljena
vsak dan za ‰tiriindvajset oseb, dasi jih je ãasih le kakih
‰est sedelo pri njej. âe se je oglasil katerikrat kak tuj po-
‰tenjak, ga je vpra‰al baron, kako se zove, ‰ele po kosi-
lu, ko je kroÏila velikanska kupa. A ker je imel mnogo
znanja in kot bogat zasebnik brez otrok ni varãeval, se
je zbiralo navadno dokaj odliãnih gostov okrog gosto-
ljubne mize. Najnavadnej‰i so bili Eizingerji, bratje Urh,

BES

VELIKI GROF

195

·tefan in OÏbolt in njih bratranec Îiga. Ti so se mu znali
lizati in slaviti njegovo zgodovinsko delo in zabavljati na
grofa Urha, katerega tudi Benko ni ljubil. A ker je bil
nagel in odkritosrãen v svojih besedah in si je kot zgo-
dovinar ‰tel v dolÏnost, da vedno zagovarja resnico, jih
je vãasih prav zelo o‰teval in jim oãital njih skopost in
grabeÏljivost in zavist proti grofu, ki ima vendar tudi
svoje dobre strani. Oni so se mu smejali in pili. »Le pre-
sladki so ti ljudje,« je dejal ãasih sam pri sebi. »Dédovati
hoãejo.«

Rad je posedeval baron pri mizi; in zgodovina mu je

bila veãkrat zelo na poti; a mo‰ko se je premagoval.
»Misli mi rojé po glavi!« je vzkliknil ob takih prilikah in
se spravil pokonci, in Cahej je iskal orodja, da bo lovil in
spravljal te misli.

»Kje sva ostala?« je vpra‰al zgodovinar.
»Oktober lanskega leta,« je odgovoril Cahej.
»ZabeleÏiti bo treba: vina se je toliko pridelalo, da se

je prodajalo na mestu vedro po ‰tiriindvajset krajcarjev.
Kaj pa bi ‰e bilo vaÏnega?«

»Repata zvezda!«
»Zelo dobro! Tako nekako: V znamenje, da Bog spet

plete ‰ibo brezboÏnemu ljudstvu, se je prikazala grozo-
vita repata zvezda. V zvezi s tem je gotovo tudi, da se je
dvanajstega dne tistega meseca nenavadno veliko vran
usedlo na stolp sv. ·tefana. Ne pozabiti ãuda, ki se je v

BES

VELIKI GROF

196

okolici prigodilo in katero so nam pritrdili resnicoljub-
ni moÏje. V zaãudenje in strah vseh priãujoãih je nam-
reã neko tele latinsko zakriãalo: »Vae!« Znamenje hudih
ãasov. — To bi bilo vse, kar se je tega meseca zgodilo
spomina vrednega.«

»Vojsko s cesarjem in nastop kralja Ladislava smo

menda v prej‰njih mesecih prezrli. Ali bi tudi kaj ome-
nili?«

»No, mimogrede tudi,« je dejal baron in prepustil

zdaj Caheju, naj vso to tvarino spravi v lepe in ne pre-
kratke periode. Pogumno je ‰el Cahej na svoje delo in
naj se je v latinskih ‰olah uãil, kolikor se je hotel — kdo
pa vé kaj gotovega? — toliko moramo povedati, da latin-
‰ãina njega ni pol toliko trla kakor on njo. Baronu se je
sicer sem ter tja kak izraz zdel sumljiv, a Cahej ga je tako
samozavestno zagovarjal, sklicujoã se na kakega cerkve-
nega uãenika proti poganskemu Ciceronu, da je moral
oni kot dober kristjan odjenjati.

To znanstveno delovanje pa je vÏgalo v Caheju vroãe

hrepenenje po uãenosti; in spodbujen po baronu Ben-
ku je zaãel obiskovati univerzo.

Nekoliko ga je nemara tudi mikalo dru‰tveno Ïivlje-

nje, ki je bilo tedaj jako razvito med dijaki. Nad petde-
set dru‰tev se mu je ponujalo, a najostrej‰a pravila je
imela druÏba »Collegium hirudinum pacificarum« —
miroljubnih pijavk: med svoje ude ni sprejemala niko-

BES

VELIKI GROF

197

gar, ki ne bi mogel na mestu izpiti deset kupic vina. To
dru‰tvo si je bil izvolil Cahej. Zbrali so se udje k sloves-
nemu sprejemu in Cahej je sedél med predsednikom, ki
mu je toãil, in tajnikom, ki je s kredo na mizi zaznamo-
val ‰tevilo kupic. »Deset!« reãe Cahej in odstavi kozarec.
»Ne ‰e!« popravi tajnik, »ãrt je le devet.« Oni je trdil
svoje, ta svoje. Cahej pa je bil prepira sit. »A, kaj!« za-
vpije, »zaãnimo znova!« in izbri‰e ãrte z mize. »Vivat,
vivat!« se je razleglo med dru‰tveniki in ne za ãlana, za
predsednika so ga volili tisto uro.

Viljem pa je bil vedno toÏen in zami‰ljen. Baron Ben-

ko, ki je visoko cenil razumnega in pridnega mladeniãa,
ga je sku‰al razvedriti; Cahej je celo dognal, da ga je
dru‰tvo miroljubnih pijavk imenovalo za svojega ãast-
nega ãlana. Vse zastonj. Nekega dne je Viljem razodel
baronu Ïeljo, da bi ‰e enkrat videl domovino in molil
oãena‰ na grobu svojega oãeta. Iz srca rad mu je oni
usli‰al pro‰njo.

»Gredoã,« je dejal, »pozdravite razvaline trnovskega

gradu, ki tudi meni krijejo drage rajnike.«

Cahej pa je porabil priliko in naroãil Viljemu, naj se

oglasi pri starem Medvedu v Bistrici in mu odda pismo,
ki se je glasilo tako:

BES

VELIKI GROF

198

»Ljubi oãe!
Kar sem vam vedno pravil, da boste namreã ‰e veselje

uãakali s svojim sinom, to se zdaj dopolnjuje. âe so me
zavidljivi tovari‰i spravili iz samostana, niã se za to ne
menite. ·e veãja sreãa ãaka mene in vas. Jaz ‰tudiram na
Dunaju ›jus‹, to se pravi: ‰e malo ãasa, pa pridem tja dol
kot doktor, prvi iz Medvedove rodovine; in ravno tak‰en
in niã slab‰i kakor celjskega grofa tajnik Lenart, o kate-
rem vi vedno pravite, da je vsemogoãen. Naj bi vi vedeli,
kaj se pravi: ›Justinianus dat dotes et honores.‹ To je
tako neznansko lepo reãeno, da se v na‰em jeziku ‰e do-
povedati ne dá. O sreãni oãe, ki ima tak‰nega sina kakor
vi! âast, denar in moã mi ne odidejo. In ne spravi li si-
nova ãast tudi oãeta v veljavo? In mislite, da bom mogel
sam potro‰iti denar, ki si ga bom naredil? In da se bo
sosed Luka ‰e z vami pravdal za njivo, ko boste imeli
sina doktorja? Toda, oãe, brez niã ni niã, kakor vam je
povedal bistri‰ki sodnik, ko ste pri‰li prazni pravice
iskat. Zdajle se vam ponuja prilika, majhen del va‰ih
srebrnikov, katere vam bo tako enkrat izmaknil tat, na-
loÏiti na stoterne obresti. Kar z gospodom Viljemom jih
po‰ljite in ne bojte se, da jih ne bi prav obrnil.

Va‰ hvaleÏni Cahej,
doctorandus iuris, praeses acad. collegii
hirudinum pacificarum, notarius liberi
baronis a Benko etc. etc.«

BES

VELIKI GROF

199

XIX

epega jesenskega popoldne se je bliÏal Viljem celj-
skemu mestu. Prehodil je bil poru‰eni dom svojih

prednikov, obiskal zapu‰ãeno gomilo svojega oãeta in si
ogledal vse ljube kraje, ki so ga spominjali brezskrbnih
otro‰kih let. Hrepenenje ga je gnalo dalje in v misli
vtopljen je hitel po prekrasnem gozdiãu, ki se je drÏal
grofovega gaja. Kraj steze je sedela skljuãena stara Ïeni-
ca s ko‰arico grozdja pred sabo. Ker sta ga gorki dan in
brza hoja uÏejala, je vpra‰al starko, ãe prodaja sadje. Pri-
trdila je; a ko si je izbral grozd, ga je hlastno prijela za
roko in mu ga vzela, ãe‰, tega mu ne dá. Zaãuden je
vpra‰al potnik, zakaj ne.

»Ker je drugaãni gospodi namenjen, kakor ste pa vi,«

je dejala. »Glejte, princesa Elizabeta prihaja in spodobi
se, da se njej bolje postreÏe kakor vam.«

Viljemu so se ti razlogi zdeli praviãni in odhajal je za-

dovoljen s tem, kar je dobil. A radovednost, videti hãer-
ko onega nerazumljivega, sovraÏenega in obãudovane-
ga moÏa, ki je znal najspretnej‰e sile vpregati v jarem
svoje jeklene volje, ga je ustavila v bliÏini. PribliÏala se
je krasna dvanajstletna deklica v Ïivahnem pogovoru z

BES

VELIKI GROF

200

menihom Jeronimom. Trgala je cvetice ob potu in jih
nosila kazat bradatemu spremljevalcu in izpra‰evala po
njih imenih.

»O milostljiva princesa, o dobra gospodiãna!« se je

oglasila zdaj starka s sadjem; »usmilite se revne Ïene in
kupite sladkega, di‰eãega grozdja!«

Deklica jo pogleda in se obrne k menihu: »Ta Ïena se

mi ne dopade; grda je.«

»O dete moje!« jo posvari moÏ, »o ãloveku se kaj ta-

kega ne sme nikdar reãi; kajti tudi najuboÏnej‰i beraã je
ustvarjen po boÏji podobi. Pojdi in kupi si sadja!«

Deklica je ubogala in dobila grozd, ki ga je bila star-

ka odrekla Viljemu. Le-ta pa je, videv‰i, da je pokusila
princesa nekaj jagod, hitro vstala in od‰la. Mimogrede
pa je zaklicala Viljemu: »Le naglejte se princese. More-
biti je ne boste veã videli.«

Z mrakom je dospel Viljem v mesto, ãigar obzidje ‰e

ni bilo dodelano. Prva pot ga je peljala v ‰olo. Na niz-
kem stolãku med kupom knjig je sedel magister Petacij
in ves zamaknjen v lepoto Ciceronovega govora ni spo-
znal svojega nekdanjega uãenca. A takoj po prvih bese-
dah mu je vzbudil znani glas spomine prej‰njih ãasov.
»O vrli sin vrlega oãeta!« je vzkliknil in ga objel in sol-
za se mu je utrnila v sivo brado. »Katera sreãna misel te
je napotila v mojo hi‰o?«

BES

VELIKI GROF

201

Viljem pa je molãal in zrl v tla, in njiju misli so se sre-

ãale.

»Kornelije i‰ãe‰!« je dejal Ïalostno Petacij in si brisal

oãi. »Ni je, ni je! Bog me je udaril, in izpraznila se je
moja hi‰a. Oh, zakaj te nisem dobil v cesarskem mestu!
Koliko sem prehodil cest in povpra‰al ljudi po tebi. Iz-
ginil si in nihãe te ni videl. In kadar sem pri‰el truden na
svoje stanovanje, me je objemala Kornelija in prosila,
naj grem drugi dan ‰e enkrat gledat po tebi; kajti poza-
bila se ti je zahvaliti za tvoje blago delo. Vse zastonj. Od-
‰li smo in dejali so mi: grof Ïeli, da se Kornelija izuãi na
Dunaju, da bo kneginji tovari‰ica, in loãili so naju. Pusto
in prazno je vse okrog mene, ona pa Ïaluje bogvé kje!«

»Jaz ti bom povedala kje,« se oglasi neprijeten Ïenski

glas, in vstopila je starka, ki jo je Viljem takoj spoznal za
ono, ki je v logu prodajala grozdje: bila je Mana. »Pri-
pravi se, starec,« se obrne na uãitelja, »da bo‰ pel libe-
ro in miserere! — Ali se ‰e spominja‰ tistih ãasov, ko sva
v enem trgu Ïivela skup? Postopal si za mano in mi pra-
vil, da sem lepa, kakor da ne bi bila sama vedela. A jaz
nisem marala za takega krta, ko me je snubil moj An-
drej. Kovaã je bil samo; niã uãen, a pameten in dober. O,
to je bilo sreãno leto, ki sem ga Ïivela z njim. Samo eno,
a spominja za vse veãne ãase. — Ve‰ li ‰e, kako je prihrul
grof Friderik pred trnovski grad s svojimi oklepniki in se
rotil, da ne prizanese Ïivi du‰i? In grad je padel in z

BES

VELIKI GROF

202

meãem v roki na‰ gospod. In njegova gospa, mlada ka-
kor rosa na trati, eno leto poroãena, kakor jaz, je pri-
beÏala v smrtnem strahu z detetom v naroãju k nam; in
pridrlo je za njo voja‰tvo; in kako milo je prosila, naj
prizaneso hãerki. A od Friderika ‰e nihãe ni niãesar iz-
prosil. Meni so solze tekle po licih, ker tudi jaz sem zi-
bala sina, in pogledala sem svojega Andreja. Kladivo je
imel v teÏki roki. Hu, kako so pokale Ïelezne kape, kako
se je umikal Friderik! Moje roke so odnesle dete, ko je
umirala gospa. Umrl je Andrej; s pu‰ãicami so ga umo-
rili kakor svetega Bo‰tjana. — No, uãitelj, kje pa ima‰
sestro? Njej sem bila prinesla grajsko hãer; pri meni ne
bi bila varna. Ha, kako se je branilo Ïen‰ãe! A jaz te za-
davim, ãe ne uboga‰! Mrmrala je in ubogala. — In grof
Friderik — zagledal me je bil in vlekel s sabo. Îivela sem
na njegovem gradu in ãez mesec dni me je spodil kakor
beraãico. In ti si se preselil v mesto in jaz sem pri‰la za
tabo in v rev‰ãini rodila grofovega sina. Umoriti sem ga
hotela zaradi njegovega oãeta, a smilil se mi je ãrviãek,
ubog, nedolÏen, ki se je zvijal na trhli slami. In ko je sta-
rej‰i sin dorasel in vpra‰al po oãetu, sva romala na nje-
gov grob in zarotila sem ga, naj ma‰ãuje oãetovo smrt.
S srdom sem navdajala starej‰ega, a mlaj‰ega z ljubez-
nijo. Vsaj ta naj bi bil sreãen! Bala sem se zanj in si ma-
‰ila u‰esa, ko je klicala Andrejeva kri ma‰ãevanje. Zade-
la me je kazen. Umrl je moj Urban, a ne za svojega oãe-

BES

VELIKI GROF

203

ta, marveã za mojega sina. A tudi tega mojega Bo‰tjana,
moje vse, mi je ubil Celjan.«

Starka je zastokala na glas. »Kri za kri!« je vzkliknila.

»Moj rod je zatrt, a ‰teti so tudi dnevi Celjanov. Fride-
riku se odpira grob, Urhovih otrok je umrl prvi lani, ko
mu je moja roka postlala smrtno posteljo, zadnje dete
umira zdaj v gra‰ãini in Urh — Urha bo pa umorila dru-
ga Ïenska, huj‰a od mene. Tako sem gojila in ma‰ãevala
svojo deco jaz. Kje ima‰ pa ti Kornelijo, ki si jo obljubil
varovati kakor svojo hãerko? Vzeli so ti jo? In ti joka‰ in
vzdihuje‰ in se imenuje‰ moÏa? Sram te bodi! Ne bi bila
na‰a gospoda tako pre‰erna, da ne bi znala, kako drago
vam je vsem Ïivljenje. O moÏje, moÏje! Stoletno suÏnost
prena‰ate, da bi le en dan prezgodaj ne umrli. Vendar
zdaj si re‰i dete, ki biva v pregre‰ni hi‰i. Vsak otrok na
Dunaju ti pokaÏe grozno hi‰o ubitega Filipa. Angel ãuje
nad nedolÏnostjo in zdaj dobi‰ Kornelijo, kadar hoãe‰.
Grofova milost se ne meni zanjo; kakor krokar ljubi
mrhovino, tako je oãarala njega ostudna Ïenska. Jaz se
vleÏem skoro k sinoma in k moÏu, ti pa deklico omoÏi
ali spravi v samostan, kjer bo Ïivela varno. Te bisere in
rdeãe zlato ji izroãi, spomin na njeno mater, na njen rod.
Lakota in reva mi ni mogla iztrgati tega zaklada. In ako
je tebi milost boÏja draga, bo‰ izpolnil, kar ti ukazujem.«

Kakor je pri‰la, tako je izginila starka. Po u‰esih

strmeãih poslu‰alcev pa so donele njene besede.

BES

VELIKI GROF

204

»Torej Kornelija ni va‰a hãi?« vpra‰a naposled Viljem.

Petacij pa je potrdil, da je vse tako, kakor je pravila
Mana, a do tega dne ‰e sam ni vedel, da je hãi trnovske-
ga gospoda. Viljema se je lotila silna nepotrpeÏljivost in
priganjal je magistra, naj se takoj podasta na pot, da re-
‰ita tem prej deklico. Komaj ga je uãitelj pregovoril, naj
se spoãije pri njem to noã, da odpotujeta drugo jutro.
ToÏno so zapeli navsezgodaj Ïe zvonovi in oznanjevali
smrt mlade grofove hãere. Îalost se je kazala na obra-
zih vseh me‰ãanov. Mano pa so prijeli biriãi ‰e tisti dan
in jo vlekli pred sodnika. Doktor Hajdinger jo je dolÏil
dveh umorov in krojaã Mavroh ãaranja. Ona pa ni niã
tajila in izpovedala, kako je dobila kot Hajdingerjeva
sluÏbanica priliko, da zastrupi grofovega sina, in kako je
umorila njegovo hãer. In ko je konãala izpoved, se je
zgrudila na tla, zastrupiv‰i samo sebe.

BES

VELIKI GROF

205

ako se je zaãudil baron Benko, ko mu je Viljem pred-
stavil magistra Petacija in razloÏil povod njegovega

prihoda, da prihaja namreã terjat svojo rejenko, hãer
Leopolda Trnovskega.

»Leopolda Trnovskega!« je vzkliknil. »Take ni na tem

svetu! Imel je paã hãer Leopold Trnovski, a dvajset let je,
kar je mrtva.« Viljem je ugovarjal. »Kot zgodovinar,« je
dejal baron, »moram jaz to paã bolje vedeti. Tem bolj,
ker sem pisal uãeno razpravo o poginu trnovskega rodu.
Dvajset let je tega, kar je umrl celjski grof, ponosni Her-
man, tast cesarja Sigismunda in ded grofa Urha. Ta je bil
toÏil pri cesarju svojega hudobnega sina Friderika, ki je
umoril svojo Ïeno, grofinjo Modru‰ko. Med priãami, ki
so skazale zloãinstvo, je bil Leopold Trnovski. Friderika
so obsodili. Komaj pa je zatisnil oãi grof Herman, se je
zaãel Friderik ma‰ãevati nad vsemi onimi, ki so priãali
zoper njega. Grad za gradom je padel. Jaz sem svaril
Trnovskega, kajti bil je moj zet, naj se umakne; a zana‰al
se je na trdno zidovje. In Friderik je pobil njega, Ïeno in
ne ‰e mesec staro hãer. Tako sem izgubil jaz enega otro-
ka.«

BES

VELIKI GROF

206

»A vnukinja, gospod baron, vam vendar ‰e Ïivi!« je

dejal Viljem in v potrjenje svojih besed pokazal rodbin-
ske dragocenosti. Hlastno je iztegnil po njih baron svoje
roke in jih pazno ogledoval. »Bogme, to so Trnovskega
dragotine!« je vzkliknil; »veriÏica, ki sem jo jaz podaril
zetu; poroãni prstan moje hãere!« Zgodovinarsko samo-
ljubje se ni moglo veã ustavljati ljubezni do nepoznane
vnukinje. Ves v ognju se ni mogel dosti hitro navpra‰ati
o vseh podrobnostih, kar sta jih odgovarjalca vedela o
Mani.

»·koda, da grofa ni doma,« je dejal baron, »a jutri pri-

de s kraljem in meni gotovo ne bo odrekel Kornelije.«

Pred hi‰o pa je pridirjal na peneãem se konju Urh

Eizinger.

»Zmaga, zmaga!« je kriãal in skoãil raz konja. »Oma-

jali smo Celjana. Naravnost iz Korneuburga sem prijez-
dil, od avstrijskega stanovskega zbora.« In pravil je Ei-
zinger, kako se mu je posreãilo na zboru skoraj vse po-
slance dobiti na svojo stran, kako so padli po grofu in
njegovem delovanju in spravili na dan vse stare in nove
krivice in hudobije; in prestra‰eni kralj ni mogel zago-
varjati svojega strica in moral je obljubiti, da ga odpra-
vi od vlade in od sebe. »Prepovedan mu je dvor in Du-
naj,« je dejal samozavestno, »in ne boste ga videli veã v
tem mestu, gospod baron.«

BES

VELIKI GROF

207

A komaj so bile te besede izgovorjene, je pritekel

Eizingerjev brat OÏbolt plah povedat, da jezdi ravnokar
grof Urh s kraljem Ladislavom v mesto.

Vsega je potrla ta novica starega Eizingerja. »Oh,

omahljivi kralj, kako peklensko moã ima Celjan nad te-
boj!« je tarnal. »Zastonj je ves moj trud, zastonj!«

Baron Benko pa je bil vesel, da bo ‰e ta veãer mogel

govoriti z grofom in objeti svojo vnukinjo. BrÏ se je od-
pravil z Viljemom proti Filipovi hi‰i, kajti tam ga bova
najgotoveje dobila, je dejal baron. Med potom mu je
razlagal, kako teh Eizingerjev vseh vkup ni niã prida in
kako bi se pri‰lo le iz deÏja pod kap, ãe bi oni izpodrinili
grofa. Pri‰la sta ravno pred Filipovo hi‰o, ko v skok pri-
dirja grof s svojim nadkonjarjem. MoÏa sta poskakala
raz konja in baron je poniÏno pozdravil grofa, ki je bil
videti jako slabe volje. »Milostljivi knez,« je dejal baron,
»jaz, baron Bonifacij Benko, bi prosil va‰o prevzvi‰e-
nost.«

»Drugiã, drugiã,« je zakriãal grof, »zdaj ne utegnem.«
»Nekaj malega, gospod grof!« je prosil oni in ti‰ãal za

njim v hi‰o. A osorno ga zgrabi RoÏekar. »Kaj se vam je
reklo!« zarohni nanj in sune starega moÏa, da se je zgru-
dil na tla. Tako hitro se je vse to zgodilo, da Viljem ni
utegnil izdreti meãa in kaznovati suroveÏa, ki je urno
zaloputnil vrata.

BES

VELIKI GROF

208

»Oh, sramota, sramota, in od takega hlapca!« je vzdi-

hoval stari baron, ko mu je Viljem pomagal vstati. Mla-
deniãu pa so stopile solze v oãi od same togote. Nemo
je spremljal svojega gospoda proti domu; zdajci ga usta-
vi. »Niso li,« reãe mirno, a oãi so se mu bliskale, »avstrij-
ski poslanci sklenili, da nima grof Urh veã stopiti v me-
sto?« Baron je potrdil. »In ãe je prelomil to zapoved,« je
nadaljeval oni, »ga li nimamo pravice izgnati?« — »Dá,
da, pravico imamo,« je dejal baron, »a kaj pomaga dan-
danes pravica!«

Viljem je umolknil; ko pa sta pri‰la domov, je ‰el ta-

koj iskat Eizingerjev, ki so se prestra‰eni odpravljali na
odhod. Kratek je bil pogovor, a nasledovalo mu je takoj
Ïivo delovanje. Na vse strani so odhajali sli in nemirno
gibanje se je priãelo po mestu. »Meni ali pa Celjanu bije
zadnja ura!« je kriãal sivi Urh Eizinger in zbiral svoje
privrÏence. Z vseh strani so dohajala poroãila, da se me-
‰ãani oboroÏujejo; in pri‰li so glavarji zarotnikov, prvi
med njimi Volbenk Holzer, ki se je besen grozil, da mora
s svojo roko zadaviti grofa in morilko svojega brata; in
pri‰el je tudi nevaren zarotnik, na‰ Cahej. Ta je bil ob-
ljubil Viljemu pridobiti dija‰ka dru‰tva, ki so morala v
tistih ãasih biti povsod, kjer se je trgalo in rvalo. Kdor bi
vedel, koliko je bilo Cahejevo ime v teh krogih, temu bi
se uspeh njegovega napora — pridobil je tristo bojaÏelj-
nih uãenjakov — niti sijajen ne zdel.

BES

VELIKI GROF

209

Opolnoãi so morali mestni odborniki k seji in pro-

stovoljno ali opla‰eni so stopili na stran Eizingerjev.

Vtem, ko se je grof ‰umno razveseljeval v hi‰i razuz-

dane Filipove vdove in se posmehoval naklepom svojih
nasprotnikov, so se zbirali nad njegovo glavo grozeãi
oblaki. Krdela oboroÏenih moÏ so prihajala tiho in ver-
no iz vseh ulic in zasedla vso okolico kraljevega gradu in
brez ovire dobila grad v pest.

Komaj pa se je zaznal dan, se je podal Eizinger z

mestnimi svetovalci h kralju, mu vo‰ãit sreão, da se je
iznebil grofa Urha.

Kmalu za njim pride Miroslav Lambergar. A pred kra-

ljevo spalnico mu stopi nasproti z oboroÏenim sprem-
stvom ·tefan Eizinger in mu zabrani vhod. Po kratkem
besedovanju se je obrnil Lambergar, videã, da niãesar ne
opravi proti sili, in tekel klicat grofa.

Ves iznenaden je prebledel Urh od jeze, ko je to sli‰al,

in velel RoÏekarju, naj ga brÏ oboroÏi, kajti odloãen je
bil, ãe ne drugaãe, z meãem si odpreti pot do kralja. Sto-
pil je h gospe Korneliji, da se poslovi od nje; a gospe
Kornelije Ïe ni bilo veã v hi‰i. Sluteãa nevarnost je bila
zbeÏala s svojimi sluÏabniki. »Prekleta baba!« je mrmral
grof in si zapenjal ãelado. Poguma ni bil izgubil.

Pred njegovim gradom je stalo ‰tiristo konjikov pod

poveljstvom Vita Lazarja, ki je strmeã opazoval, kako
mnoÏica ljudstva nara‰ãa okrog vojakov. Ko pa so trope

BES

VELIKI GROF

210

me‰ãanov jele zabavljati in izzivajoãe se vesti, je Vit uka-
zal oddelku konjikov, da potisne ljudstvo nazaj in po-
mete prostor. A prostor se je takoj spet napolnil; in ved-
no predrzneje se je zabavljalo in grozilo. Poveljnik je bil
nekoliko v zadregi in je preudarjal, ali ne bi bilo najbolje
pregnati in razkropiti na vse strani te nadleÏneÏe, ko
zagleda starega znanca, magistra Petacija, v bojeviti
druÏbi Viljema, barona Benka in oboroÏenih baronovih
hlapcev.

Lazar mu jezdi naproti in ãudeã se vpra‰a, kaj ga je

pripeljalo v to rabuko. Petacij mu je razloÏil svojo brid-
kost in prijazni obraz Lazarjev se je temnil in jeza mu je
vÏgala dobrovoljne oãi.

»Zakaj mi niste tega prej in takoj sporoãili?« je vpra-

‰al.

»O moj sin,« je dejal magister; »koliko sem spra‰eval

po tebi! A zdaj se je dejalo, da si na Ogrskem, zdaj na
âe‰kem.«

»Huda reã, huda reã!« je mrmral Lazar in skoãil raz

konja. »Treba je gospoda vpra‰ati!« S Petacijem vred se
je napotil v grad in ravno v veÏi sreãal grofa Urha, ki je
oboroÏen od vrha do tal hitel h kralju.

»Va‰a milost!« je dejal Lazar, nizko se prikloniv‰i, »jaz

imam v svojem in v imenu svojega prijatelja, magistra
Petacija iz Celja, poniÏno pro‰njo.«

BES

VELIKI GROF

211

»Izpod nog!« je zakriãal grof, ne zmeniv‰i se zanj. A

Lazar mu je zastavil pot. »Milostljivi gospod,« je dejal
trdo, »jaz terjam pravico.« Razkaãeni grof pa je poteg-
nil meã in silno sunil proti njemu. Da se ni umaknil o
pravem ãasu, ne bi bil Lazar veã terjal svoje pravice. A
zdaj je izvlekel tudi on svoje oroÏje, pripravljen braniti
se napadov. »Milostljivi gospod!« je dejal mirno, »Bog
ne daj, da bi vam va‰ hlapec storil kaj Ïalega, a storite
mu pravico!« Grof pa ga je potisnil v stran in hitel raz-
burjen dalje.

»Gospod grof!« je kriãal za njim Lazar; »jaz sem va‰

vazal, a prosto rojen. Prisegel sem vam zvestobo in vi ste
prisegli, da mi boste praviãen gospodar, vi ste raztrgali
vez med nama in raztrgana bodi.«

PoloÏaj konjikov pred gradom pa je bil vedno sitnej‰i;

predrznost silne mnoÏice je postajala vedno veãja in
zdaj pa zdaj je priletel kamen med krdelo. Vojaki so stali
mirno in ãakali, da se vrne njih poveljnik. Ta jim je pri‰el
oznanjat, da zapusti sluÏbo celjskih grofov, ker ne naj-
de pri njih pravice. Konjiki so se spogledali in vsi naen-
krat uvideli, kako neznatno je njih ‰tevilo proti sovraÏ-
nemu ljudstvu. Vitov hlapec Jernej je prvi zapustil vrsto;
za njim ‰e ta in ‰e ta in v kratkem se je razkropilo vse
krdelo.

Grof Urh pa je pri‰el v palaão, polno Eizingerjevih vo-

jakov in sovraÏnih me‰ãanov. Stra‰en je bil videti v svoji

BES

VELIKI GROF

212

jezi. Hrup je potihnil in pot se je naredila, koder je ko-
raãila orja‰ka postava. Po stopnicah, po koridoru se je
umikalo vse, in Eizignerjeva brata sta odstopila od kra-
ljevih vrat in s pove‰enimi oãmi stala kakor okameneli
podobi. Vrata so bila zaklenjena. Z okovano pestjo je
udaril grof po njih, a niso se odprla. Neizmerno togoten
je sunil z nogo vanje in zapah je odletel. V sobi pa so
stali okrog mladega kralja mestni svetovalci in med nji-
mi stari Eizinger. Grof Urh je uprl svoje oãi v Ladislava,
ki se je bled in prestra‰en obrnil stran; in ti‰ina je na-
stala. Eizinger je videl, kako kralju upada srce in kako se
zbuja v njem stara ljubezen in spo‰tovanje do strica, in
pogumno stopiv‰i pred grofa, mu reãe: »Vedite, grof
Celjski, da nimate veã pravice imenovati se gubernator-
ja niti ãlana kraljeve rodbine. Kralj Ladislav vam ukazu-
je, da zapustite od te ure drÏavo in palaão.«

Grof pa se je bil umiril in dostojno odgovoril: »Tega

mi ne ukazuje kralj, ki ne more pozabiti onega, ki je ved-
no zvesto sluÏil njegovemu oãetu, ki mu je branil za-
pu‰ãeno in preganjano mater, ki je zanj tolikokrat za-
stavil imetek in Ïivljenje. Ne, dobrotljivi in plemeniti
moj kralj, on ni govoril teh besed. Iz tvojega srca, Ei-
zinger, izvirajo; ti me ãrti‰, ker ti nisem pustil ropati kra-
ljeve lastnine. Zana‰am se, da tvoje sovra‰tvo ne bo iz-
brisalo mojih zaslug in da tvoja hudobnost ne bo pre-
magala blagodu‰nosti mojega kralja.« Kralj je bil ginjen

BES

VELIKI GROF

213

in najveãja nevarnost je pretila Eizingerjevemu naklepu;
zviti moÏ je opomnil brÏ vladarja, naj sam ponovi svoj
ukaz in se spomni umorjenega trgovca Filipa. To je iz-
dalo. Tiho in bojeãe je dejal kralj: »Moje povelje je izre-
kel Eizinger.«

Molãe se je grof obrnil in zapustil sobo. Spet mu je

mnoÏica sovraÏnikov naredila spo‰tljivo prostor, in nih-
ãe ga ni ustavljal, ko je zasedel na dvori‰ãu konja in z
Lambergarjem in RoÏekarjem zapu‰ãal kraljevi grad. Na
ulicah pa je navalilo nanj ljudstvo od vseh strani s ka-
menjem, meãi in sekirami. Grof in spremljevalci so zgra-
bili za oroÏje in sku‰ali predreti Ïivi jez. A razkaãeno
ljudstvo jih ni pustilo ne naprej ne nazaj, in ãe je en so-
vraÏnik padel, sta se vzdignila dva na njegovem mestu.
Bridkost in jeza se je polastila Vita Lazarja, ko je videl ta
neenaki boj, in vest ga je zaãela peãi, da je zapustil v stis-
ki svojega gospoda. »O joj, nesreãni, blagi moj gospo-
dar!« je vzkliknil in spodbodel konja in planil na tolpo,
ki je zastavljala grofu pot. Gaz se je naredila in v vednem
boju je beÏal grof med Lambergarjem in RoÏekarjem.
Hrbet pa mu je branil Lazar s svojim hlapcem. Do Ko-
ro‰kih vrat so se priborili skozi besno me‰ãanstvo. Tam
se je zgrudil Lazarjev konj. BrÏ ga je razjahal in zgrabil
z obema rokama meã in zadrÏeval z Jernejem vred tu-
leão mnoÏico, dokler mu niso omagale moãi. Lazar in

BES

VELIKI GROF

214

Jernej, oba sta padla pred Koro‰kimi vrati na kup ubitih
sovraÏnikov. Grof se je re‰il.

Vtem pa je bilo ljudstvo vlomilo v grofovo in Filipovo

hi‰o, in kar se je le dalo polomiti in razdejati, je razde-
jalo. Do Kornelije in Klare je pri‰el prvi z Volbenkom
Holzerjem Viljem; brez uspeha je lezel od druge strani
po lestvi k njima Cahej. Klin za klinom se mu je lomil, in
ravno v tretje se je pobiral po‰tenjak, ko sta ga pozdra-
vili re‰eni jetnici.

Kako se je razveselil baron Benko svoje vnukinje, ka-

ko bistroumno je spoznal, kaj se plete med njo in Vilje-
mom, in kako jima je napravil svatbo, tega na‰e pero ne
bi moglo pol tako lepo naslikati, kakor fantazija ljubez-
nivih bralk. Za Lazarjem je pretoãil najveã solza magis-
ter Petacij. Cahej pa se je po eni strani zgodovinopisja
naveliãal in po drugi jel premi‰ljevati, ãe ne Ïivi vsak
krãmar na deÏeli bolje kakor ubog jurist. ZadrÏevale so
ga sicer razen Viljema ‰e miroljubne pijavke, a v domo-
vino ga je vlekla Klara, ki je bila zdaj mnogo prijaznej‰a
z njim. BliÏal se je dan, ko je imel odpotovati s Petacijem
in s Klaro proti jugu in pozno v noã je jemal slovo od
svojih pijavk. Od same Ïalosti jim je zaspal pri mizi in
dolga vrsta prijateljev ga je pripeljala do stanovanja.
Tam so ga naslonili na vrata in zapeli odhodnico, eden
tovari‰ev je potrkal na duri, in ko so se odpirale, so za-

BES

VELIKI GROF

215

klicali: »Ave, anima candida!« in Cahej se je zvalil streÏ-
niku v naroãje.

Oãe Medved v Bistrici svojega sina ni bil tolikanj ve-

sel, kolikor je ta po svojem pismu priãakoval. A reã se je
razjasnila, ko mu prinese oãe ‰e zapeãaten list, ãe‰, naj
mu ga prebere. Caheju je bilo pa Ïe toliko za ãast, da je
pisanje kar raztrgal. Na univerzi se res ni bogvé koliko
nauãil, a vendar dosti, da je zmotil Klaro in pregovoril
Marka Murna.

Ohranjenih je ‰e nekaj temnih latinskih stihov ma-

gistra Petacija, katere pisatelj teh vrstic tako tolmaãi, da
je praznovala pod Klarino vlado in Cahejevim vodstvom
krãma svojo zlato dobo.

Véliki grof Urh se je bil sicer spet vrnil na kraljevi

dvor in se ma‰ãeval nad svojimi sovraÏniki. Njegovi roki
je izroãil spet kralj Ladislav drÏavno krmilo. A ravno ko
je stal na vrhuncu svoje slave in moãi, ga je zadela uso-
da in izdihnil je svojo silno du‰o pod ogrskimi meãi v
Belem Gradu. Z njim je izumrl slavni rod Celjskih.

BES

VELIKI GROF

216

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-304-8

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Fran Detela Svetloba in senca
Fran Detela Dva skopuha
Fran Detela Tujski promet
Fran Detela Blage duše
Fran Detela Spominska plošča
Fran Detela Malo življenje
klucz fran a1
100 velikih polkovodcev srednevekovja
Grammaire Progressive Du Français Avec@0 Exercices Niveau Débutant Volume1
Doping in Sport Landis Contador Armstrong and the Tour de Fran
velikij okean
velikij puteshestvennik
velikij obman vydumannaja istorija evropy
100 velikih hramov
100 velikih kompozitorov
Baker Fran Miłość na rozdrożu
100 velikih rossijan
100 velikih dinastij

więcej podobnych podstron