BES

SPOMINSKA PLO·âA

Fran Detela

Spominska

plo‰ãa

in druge humoreske

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

SPOMINSKA PLO·âA

BES

Fran Detela
SPOMINSKA PLO·âA
in druge humoreske

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-240-8

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

SPOMINSKA PLO·âA

VSEBINA

SPOMINSKA PLO·âA

ÎRTEV RAZMER

TRPLJENJE ZNAâAJNEGA MOÎA

105

NOVA METODA

142

OFICIALA PONIÎNA ZLOâIN

157

BES

SPOMINSKA PLO·âA

SPOMINSKA PLO·âA

li si zadremal? Govôri vendar!« se je sklonil visoko-

‰olec Ivan, t. ã. predsednik dija‰kega kluba Naprej

in t. ã. na poãitnicah v domovini, k prijatelju Janku, uãi-
telju v njegovi rojstni vasi, na Mlaki; ta je leÏal pod ko‰a-
to bukvijo znak in imel obraz pokrit s ‰irokim slamni-
kom in tako lepo pritrjeval Ivanovemu modrovanju, da
je budil upraviãen sum, da s svojimi mislimi ne dohaja
prijateljevih besed.

Bilo je pa tudi tako vroãe popoldne, tako tiho in ena-

komerno je pripekalo sonce, da je dremala vsa narava.
Listje je ãepelo mirno po drevju, cvetke so pove‰ale
trudne glavice, ãebele so se obirale po vresju in murni so
poãivali po svojih luknjah. Ivan pa je obãudoval kraso-
to svoje domovine, ki je osem mescev ni bil videl, sno-
val naãrte za njeno blaginjo in njen napredek in se jezil
na Janka, ki je kazal tako malo smisla za njegove name-
re. Tak‰ni so ljudje, ki uÏivajo dan na dan dobrote do-
maãega kraja! Komaj je bil prilezel prijatelj z njim na
zeleni holmec nad Mlako, je legel v senco in zadremal.
Izgovarjal se je, da ima Ïe ‰tiri ‰olske ure za seboj in da

BES

SPOMINSKA PLO·âA

je ves ãas z veliko teÏavo dramil zaspano mladino; po-
tem je umolknil in prepustil Ivanu uÏivanje narave.

»Oh, nehvaleÏni ljudje,« je zdihnil Ivan, »obdani od

krasote Ïivite tukaj; a ne ãutite, ne vidite, ne sli‰ite je niã.
Tujina nas uãi ljubezni do domaãe grude. Îe zaradi tega
bi se skoraj priporoãalo, da gredo ljudje po svetu.«

»Ti govorl‰ kakor plaãan agent kak‰ne amerikanske

druÏbe,« je momljal Janko in se na pol obrnil.

»In to zdravo, krepko ljudstvo, ta krasna dekleta! Ali

si ti res tak trdokoÏec ali tako blaziran, da se ti ni ‰e
vnelo srce?«

»In kako se mi je vnelo!« je zazehal Janko. »Prisadilo

bi se mi bilo kmalu. Toda kaj mi to pomaga?«

»Mlakarjeva Franca, Lomastova Mariãka, kje dobi‰

lep‰ih deklet? In ti si brhek fant; katero bi hotel, bi do-
bil.«

»Vem, in ‰e drugih deset.«
»In ãe si res Ïe zgubil vse mladostne vzore in si ne

more‰ misliti ljubezni brez mamona; vsaktera izmed teh
dveh ima denar.«

»To se pravi: Mlakar ga ima in Lomast ga ima, in ãe

bo Lomast dal hãerko kak‰nemu kmetu, bo ‰tel dote
‰tiri ali pet tisoã kron, in ‰e kak‰no kravo dobi zet po
vrhu; ãe pa zasnubim jaz Mariãko, bo obljubil ljubeznivi
tast sto goldinarjev dote; iztoÏil jih bom po poroki mo-
rebiti petdeset, ãe‰ saj ne potrebuje, ker ima plaão.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Hudo sodi‰ svoje rojake. Ampak ãe zahteva‰ ti kar

najveãjo doto, Lomast pa gleda, da bi izplaãal manj ko
mogoãe, ali si nista oba podobna?«

»Ker oba barantava, misli‰. To je na‰a navada.«
»Toda z najsvetej‰imi ãustvi, Janko!«
»No, najsvetej‰a ãustva pa dote vendarle niso. Ali se

ti pa ne zdi, da ljudje ‰e za nebesa barantajo, da pre-
udarjajo, kako bi najceneje, z najmanj‰im trudom gor
pri‰li? Lansko leto sem naroãil pri nekem kmetu seÏenj
drv. Skladal mi jih je tako lepo, da sem takoj vtaknil roko
vmes, kjer sem hotel, in ‰e jih je zmanjkalo za eno ãetrti-
no. ,Obilna mera res ni,’ mi je dejal moÏ; ,bom pa molil
za vas.’«

»Oh, kako si ti kriviãen!«
»Ali pa ti. âlove‰ke razmere so podobne kulisam v

gledali‰ãu: od daleã se lepo vidijo, od blizu jih ne sme‰
gledati. Meni se zdi, Ivan, da se pripravlja‰ ti za kak‰no
kandidaturo. Potem so seveda volivci polni vseh vrlin.«

»O, jaz vidim napake, pa vidim tudi vrline. Da so na‰i

ljudje du‰evno, bi rekel, nekako zaspani, to vem. Kakor
stroji hodijo na delo in z dela. Îalosti se ne vdajajo, a
tudi veselja ne poznajo.«

»Filozofi, kaj hoãe‰!«
»Jaz bi jih rad prebudil k samozavesti, predramil.«
»Oh, pusti jih! Filozof je vedno sreãen in najsreãnej‰i,

kadar spi. Pusti jih spati! Vsak, ki se ni ‰e naspal, je hud,

BES

SPOMINSKA PLO·âA

ãe ga drami‰. — Ti, kaj mi je pri‰lo na misel! Morda iz-
vira drama iz dramiti, tako da je ljudje po pravici ne
marajo.«

»Drama se vendar pravi dejanje.«
»No, vidi‰. Tega se ljudje tudi boje. In kako jih misli‰

dramiti?«

»Ali vidi‰ tu pod nama selo Hrastje?«
»Poznam, in ni vredno, da bi se sklonil. Enajst ‰tevilk

‰teje vas, in petnajst otrok hodi k meni v ‰olo, bodoãi
uãenjaki.«

»âe dobe dobrega uãitelja. Toda pustiva ‰ale! Ali ve‰,

kdo se je rodil pod ·korãevo streho v Hrastju?«

»·korec za ·korcem.«
»Ali ve‰ ti, kdo je bil Urban ·korec?«
»Ne, in me tudi ne zanima.«
»Tako je. Za domaãe se ne brigamo, po tujem hlepi-

mo. Urban ·korec je bil slovenski pisatelj.«

»Kaj vraga! In ti ve‰, kaj je spisal?«
»·korec je slovenil.«
»Po ovinkih, skozi nem‰ãino. Tujski promet na lite-

rarnem podroãju. Tod hodijo k nam Rusi, Francozi, An-
gleÏi.«

»Poslovenil je po izvirniku dve pripovedki Kri‰tofa

·mida.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Tako seveda, da se bere prevod lep‰e od izvirnika in

ga na‰i uãenci laÏe razumevajo. Ali se ni tako glasila
ocena teh prevodov?«

»Umrl je pred petnajstimi leti.«
»In zakaj ne bi poãival zdaj v miru?«
»Ali bi ne bilo umestno, da se na njegovo rojstno hi‰o

vzida spominska plo‰ãa?«

»In ti hoãe‰ nastopiti z imenitnim govorom. Prav. Jaz

bom pa zbral njegova pisma in jih ponudil kak‰nemu
znanstvenemu zavodu. Na steÏaj se jim bodo odprli vsi
predali, in zame bo to prijetno literarno delo. âlovek se
proslavi in trud se splaãa. Tebi je samo za slavo?«

»Oh, kaj slava, kaj jaz! Meni je za rojake; te bi rad na-

vdu‰il, tem vdihnil mo‰ki ponos.«

»Saj ga imajo. Le poslu‰aj, kako baha, kdor ima pet-

deset goldinarjev veã ko sosed! Ali ni nosil Muren po-
noãi Ïita iz ka‰ãe nazaj na skedenj, da ga je ‰e enkrat
meril in toliko veã namlatil?«

»Jaz bi jih pozval na skupno delo za splo‰no blagi-

njo.«

»Ti, nikar! Vsak zase delajo prav dobro, pu‰ãajo drug

drugega pri miru in se imajo, kakr‰ne so dandanes leti-
ne, ‰e precej radi. In ãe se‰teje‰ ti te postavke, ima‰
splo‰no blaginjo skupaj. Kakor hitro jih pa zdruÏi‰, se
bodo sprli, ker se bo zbudila nevo‰ãljivost. O splo‰ni

BES

SPOMINSKA PLO·âA

blaginji, to se samo tako govori. Ali misli‰ ti res kandi-
dirati?«

»Ti me noãe‰ umeti. Jaz govorim o kulturi, o razvoju

du‰evnih sil. Kolikor ãlovek zna, toliko velja.«

»To neresnico uãim jaz v ‰oli; pa se mi zdi, da mi je ‰e

otroci ne verjamejo. Povej mi raj‰i kaj o pisatelju Urba-
nu ·korcu!«

»Navadno Ïivljenje slovenskega pisatelja. Umrl je v

Kranju kot oficial, ‰ele petinpetdeset let star.«

»In dve pripovedki Kri‰tofa ·mida je poslovenil?«
»Da, dve.«
»Koliko bi bil torej ‰e storil, ãe bi ga nemila smrt ne

bila pobrala v cvetu let! Slovenec res nima sreãe. NajbrÏ
bi bil poslovenil ‰e eno.«

»Brez dvoma. Rojakov dolÏnost pa je, da se ga spo-

minjajo. Jaz nameravam sklicati delovni odbor in poslati
novinam navdu‰en poziv s pro‰njo za prispevke; potem
naroãimo spominsko plo‰ão, in v poldrugem letu se lah-
ko izvr‰i slavnost. — Kak‰en bo spored? Kakor povsod:
zvonjenje, streljanje, govori, petje, narodne no‰e in ko-
silo.«

»In koga misli‰ pritegniti v odbor?«
»Najprej tebe, ki bo‰ vodil petje, potem gospodarja

·korca, ki je pisatelju neãak in ker se bo na njegovo hi‰o
vzidala plo‰ãa, in iz Hrastja ‰e Rjavkarja, ki je najimo-
vitej‰i posestnik in ima najlep‰o hi‰o; z Mlake pa Ïup-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

nika, Ïupana Lomasta in krãmarja Mlakarja, da nam bo
streljal.«

»Ti, Lomasta pusti pri miru! To ti je teÏak ãlovek, vãa-

sih priliznjen kot laãen maãek, drugiã robat in na kve-
der.«

»Ne gre; Lomast je Ïupan, in ljudje se ga boje.«
»Ker jih toÏari zaradi razÏaljenja ãasti in dere z osmi-

mi, desetimi procenti. Koliko ‰kode je Ïe storil ta ãlo-
vek!«

»Torej ga moramo pridobiti, da je nam ne stori.«
»Kdor hoãe doseãi namen, mora rabiti pomoãke.«
»Je rekel tat, ki je lezel skoz okno, si je mislil trgovec,

ki se je pripravljal z dobiãkom na kant, in si tolaÏi vest
marsikak pro‰njik, ko ãrni navzgor svoje konkurente.
Ali je res Urban ·korec vreden, da si nalaga‰ zanj toliko
sitnosti?«

»Vem, da ni vreden; ampak prebuja naroda je vredna,

da se zanjo trudimo. Jaz nameravam tudi predavati ro-
jakom.«

»O ãem pa?«
»To ravno premi‰ljujem. Po mojem mnenju ni prav,

da se kmetom vedno govori le, kak prideluje se krompir
najbolji. Zanimiv mora biti predmet, da budi zanimanje,
ali pa navaden in preprost, toda obdelan z vi‰jega sta-
li‰ãa. Ne zunanjost, notranjost, du‰evno stran je treba
poudariti.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Predavaj o psihologiji hro‰ãev! To bi bila du‰evna

stran znanega predmeta.«

»Jaz pojdem svojo pot,« je dejal Ivan z bridkim na-

smehom na ustih in se obrnil, da odide.

»Poãakaj vsaj, da sonce zajde!« se je zlecal Janko in

kobacal kvi‰ku. Daleã po veli tratini se je potegnila nje-
gova lena senca. »Saj pojdem s teboj; toda ne mudi se
nikamor. âe je ãakal slavni ·korec petnajst let na svojo
plo‰ão, bo poãakal vendar ‰e par mescev.«

»Najprej stopiva v Hrastje do ·korca,« je dejal Ivan.

»Tega bo lahko navdu‰iti, ker gre za ãast njegove hi‰e,
ki bo zaslovela daleã po slovenskem svetu. On bo tudi
rad prispeval k stro‰kom slavnosti. Jaz le obÏalujem,« se
je Ïalostil Ivan gredoã, »da si ti tako mrzel, tako brez-
briÏen. Seveda, frivolnost in cinizem je znak dana‰nje
dobe; kaj ãuda, da bi se tudi ti v par letih tako po—«

»Pofrivolil in pocinil, hoãe‰ reãi. Doba, druÏba, raz-

mere.«

Pot ju je peljala navzdol ob robu gozda. Veãerna sapa

je potegnila po dolini, pomajala teÏko klasje po tihem
polju in od‰umljala v hosti. Okna doli na Mlaki so se
ble‰ãala v Ïarkih zahajajoãega sonca; na poboãju pa so
pogledale iz go‰ãe slamnate strehe vasi Hrastja. Ivan je
obstal, prijel prijatelja za roko in pokazal hi‰e pred se-
boj.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Kako lepo poje Gregorãiã,« je dejal: »,Mogoãna nisi,

ne prostorna, in stavil te umetnik ni.«

»Ti ima‰ v mislih ·korãevo koão,« je menil Janko.
»Da, ·korãevo. ,Od tam nam misleci globoki, od tam

nam pesniki preroki.’«

»En tak‰en nama prihaja ravno naproti,« je dejal Jan-

ko. »Gospodar ·korec je. Kakor nala‰ã.«

Po rebri je pripraskal krepak moÏ s koso na rami in

oselnikom ob strani in od daleã pozdravljal: »Gospod
uãitelj in ·imnov gospod z Mlake! Kaj bo dobrega? V
hladu je prijeten sprehod, ali ne? Morebiti hoãeta go-
spoda kupiti smotk. Jaz prodajam dolge in kratke, imam
majhno opalto. Kaj pa, gospod uãitelj, ali bi smel jaz pri-
drÏati fanta par dni doma; prav potrebujem ga za pa‰o.«

»Niã ne bo, oãe ·korec,« je dejal Janko. »Za fanta je

bolj‰e, da pride v ‰olo; pasti Ïe zna, pisati pa ‰e ne.«

»Le v ‰olo, le v ‰olo!« je spretno speljal Ivan vodo na

svoj mlin. »Pridno naj se uãi, da postane kdaj imeniten
in slaven moÏ, kakr‰en je bil njegov sorodnik. Ali veste
vi,« je vpra‰al slovesno, »kdo se je rodil pod va‰o stre-
ho?«

»Prehudo vpra‰anje,« je dejal ·korec. »·korcev Ïvr-

goli pod mojo streho vse polno, in meni se zdi, da je bilo
v prej‰njih ãasih tudi tako.«

»Ali veste, kdo je pred petnajstimi leti umrl iz te hi‰e

doma?«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»No, kdo?«
»Ali se spominjate nekega Urbana ·korca?«
»Urbana, seveda. Kaj bi se ga ne spominjal! Saj je bil

moj stric, mojega oãeta brat. Parkrat nas je obiskal. Suh,
kosmat ãlovek. Par desetic mi je vselej dal.«

»V Kranju je umrl kot oficial.«
»Tako, tako.«
»Ali veste, da je bil Urban slovenski pisatelj?«
»Îe mogoãe. Zapustil ni pravzaprav niã. Nekaj pono-

‰ene obleke smo dobili, ki jo je bilo treba vso predelati.
Pil je rad, pil, kakor drugi tudi. Ali ne?«

»Ki ‰e pisatelji niso,« je opraviãeval rajnika Janko.
»In vendar je bil slaven moÏ.«
»Kaj pravite!«
»Pisal je slovenske knjige. Njegovi spisi se bero po

‰olah in vnemajo mladino za vse, kar je dobro in lepo;
vzgajajo plemenite znaãaje in bude ljubezen do domaãe
zemlje in materinega jezika in jo bodo budili, dokler bo
kaj Slovencev na svetu. Ali ni ‰koda, da je tak moÏ tako
pozabljen? Vi se ga ‰e spominjate, drugi morda niã veã.«

»O, jaz se ga spominjam prav Ïivo. Kolikokrat me je

ujãkal na kolenih: ,Striãek iz Kranja prinesel kostanja.’«

»Duhovito, kaj?« je dejal Janko.
»Duhovito ali ne,« ga je zavrnil Ivan, »pristno narod-

no pa je. Mi hoãemo oÏiviti spomin va‰ega strica, da
bodo ‰e pozni vnuki romali na njegov rojstni dom. Vzi-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

dali bomo spominsko plo‰ão, spominsko tablo na va‰o
hi‰o, ki bo oznanjala vsem ljudem, da se je tukaj rodil
velik moÏ.«

»Prav tako,« je dejal ·korec. »Kdo bo pa plaãal?«
»Nabrali bomo denarja in okrasili va‰o hi‰o, da jo

bodo ljudje hodili gledat.«

»To bi prosil, da bi se mi najprej streha prekrila in

nova peã postavila v hi‰o, ker so nekatere peãnice Ïe
preÏgane.«

Ivanu je bilo neprijetno, da ga slavnega ·korca neãak

ni prav razumel; priskoãil mu je na pomoã Janko.

»To ne gre, oãe,« je dejal. »Hi‰a mora ostati, kakr‰na

je. ·koda, da ni bolj raztrgana! Zakaj ravno to je imenit-
no, in posebno, ãe izide kak slaven moÏ iz kak‰ne po-
drtije. Z voja‰kimi zastavami, ki so bile v bojih, je ravno
tako. âim bolj so razbite, tem imenitnej‰e se vidijo.«

»Moja hi‰a pa ni voja‰ka zastava,« je ugovarjal ·ko-

rec, »in ni bila ‰e v nobenem boju. Streha bi se mi ven-
dar lahko popravila, ker nimam drugega niã od svojega
imenitnega strica. Majhen pribolj‰ek bi stric gotovo pri-
vo‰ãil svojemu striãniku. Toda, kakor se vam zdi; jaz
sem samo tako mislil.«

»Pridite jutri zveãer dol k Lomastu, da se o tem po-

govorimo,« je dejal Ivan in stisnil ·korcu roko.

Prijatelja sta od‰la; ·korec pa je obstal zami‰ljen in se

nehote obrnil proti svoji hi‰i. Inako se mu je storilo, ko

BES

SPOMINSKA PLO·âA

je pomislil, kako nizko jo je cenil doslej. Seveda, ker je
imel pred oãmi vedno le raztrgano streho in preÏgano
peã. Kak‰na se mu je pa videla zdaj! Imenitna, velika,
lepa. Kdo bi si bil torej mislil! In stric Urban ·korec, kdo
je slutil, da tiãi taka slavnost v njem! Za navadnega pi-
sarja so ga imeli, kakr‰nim se kmetski ãlovek po pisar-
nah klanja, zunaj pa smeje. Njemu se je semtertja paã
dozdevalo, da je stric nekako nenavaden, nevsakdanji
ãlovek; a kdo bi si bil upal razodeti tako misel drugim,
ãe je ne more trdno utemeljiti in natanãno dokazati? Za-
kaj drugi so poznali strica samo od zunaj in bi se bili
njemu, ki je vedel, kaj je stric, smejali, ãe bi ga hvalil, ãe‰
da se lastna hvala po blatu valja. No, zdaj se bo posve-
tilo tudi tem ljudem po glavah. Iz njega bi se bili norca
delali, in norci so ostali sami. O, ·korci se ne klatijo s
hru‰k. Fant mora pa v ‰olo; za pastirje so drugi dobri.
»O ti ljuba hi‰ica, ti, kako si ti imenitna! In drugi ljudje
‰e ne vedo niã, in Ïena Lenka ne sluti niã. Kako bi tudi
slutila, ko pa ni iz ·korãevega rodu! V kak‰no imenitno
hi‰o se je primoÏila in kak‰nega slavnega moÏa ima, se
ji niti ne sanja.« ·korec je obesil koso na vejo, se zravnal
pokonci, prekriÏal roke, stisnil usta in namr‰ãil obrvi.
Ali ne bo nobene kmetske du‰e semkaj, da bi ga vpra‰al,
zakaj se drÏi tako oblastno? On ve zakaj, drugi naj zve-
do drugod. Zdelo se mu je namreã najprimernej‰e, da
ga proslave drugi. âemu naj bi se sam hvalil, ãe ni tre-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

ba! Ali ni lep‰e, da ostane ãlovek, slaven ãlovek, tako
rekoã poniÏen in poãaka hvale, ki mu teãe naproti? »O,
ti predrti Urban, to si pa dobro napletel. Kako bodo ne-
vo‰ãljivi sosedje, kako bo jezen Rjavkar, ki ima zidano
hi‰o in opeko na strehi in misli, da je zaradi tega prvi
moÏ v Hrastju! Prav se jim godi.« ·korec je premi‰ljeval,
kaj bi zdaj poãel. Da ne pojde kosit, to je bila Ïe dogna-
na stvar; skleniti je bilo ‰e treba, ali naj bi res ãakal
jutri‰njega veãera, da bi ‰el k Lomastu, ali naj bi ‰el ta-
koj. Od obeh strani so se oglasili tehtni razlogi. âe poãa-
ka, se bo najbrÏ medtem razglasila njegova slava, in on
pride v druÏbo kot veljak, ne kot navaden ·korec; toda
ali bi ne bilo prijetnej‰e, ãe bi ‰el Ïe nocoj, ampak se ‰e
prikril in potajil? Kdor bi ga ta veãer potegnil, kdor bi
zabavljal ãez Hrastje, bi se osramoãen potem kesal. Spo-
minjal se je ·korec tudi, da je Ïe sli‰al o cesarjih in kra-
ljih, ki so se skrivaj, nepoznani pome‰ali med ljudi in
doÏiveli tam kar Ïe koli. Kadar se jim je zdelo dosti, so
se pa razodeli, in takrat je vse okrog njih padalo na ko-
lena in prosilo odpu‰ãanja. Toliko prefrigan se je zdel
·korec sam sebi tudi. »Torej nocoj,« si je dejal, zadel
spet koso in se vraãal domov poãasi, da si je lahko do-
bro ogledal svojo in Urbanovo rojstno hi‰o. Od koder jo
je pogledal, od vseh strani se mu je zdela zanimiva, tako
da se je ãimdalje manj ãudil, da se je v taki hi‰i rodil sla-
ven moÏ. V kak‰ni pa naj bi se bil?

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Kaj pa postavas okrog hi‰e? Ali si Ïe nakosil?« ga je

ogovorila Ïena Lenka.

Zaniãljiv smeh je zaigral ·korcu okrog ust. »Lenka, ne

me‰aj se v moje stvari!« je dejal. »Kar vem jaz, tega ti ne
ve‰.«

»Moj Ïivi dan, Miha,« je strmela Ïena, »kaj pa ti je, da

si tako ãuden?«

»âuden ali ne ãuden; ti zahvali Boga, da ima‰ ·korca

za moÏa!«

»Kaj? Za to naj bi hvalila Boga, ko sem imela tri snub-

ce in sem ti s svojo doto re‰ila hi‰o? Iz hi‰e si Ïe letel, iz
hi‰e, in na pragu sem te ujela. Oh, kdo te bo poslu‰al!
Povej vsaj, zakaj nisi ‰el kosit!«

»Zato, ker naj nakosi danes JoÏa, kolikor je treba. Fant

pa mora jutri v ‰olo, in ãe se ne bo pridneje uãil ta pag-
lavec, bo ‰iba pela. Jaz grem dol na Mlako k Lomastu,
ker me kliãejo opravki.«

»Pijaãa te kliãe, pijaãa.«
»Îabe bodo regljale in babe klepetale, dokler bo svet

stal,« je dejal ·korec, stopil v hi‰o, vtaknil dve kroni de-
narja v Ïep, ogrnil suknjo in se obrnil proti dolini. âe bi
se dalo pametno govoriti z Lenko, bi ji ãlovek zaupal
veselo skrivnost; toda zahtevati, da bi ‰el on zdaj kosit,
je nezasli‰ana brezobzirnost. Kot moÏ se je moral upreti,
sicer izgubi ves ugled; ‰e otroci ga ne bodo poslu‰ali, kaj
‰ele posli ali Ïivina!

BES

SPOMINSKA PLO·âA

Lenko je imel rad in Ïaliti je ni hotel; a da bi se ‰e bra-

niti ne smel, da bi imela jezik samo Ïena, moÏ pa samo
u‰esa, tako daleã ne sme segati zakonska ljubezen. Ta-
kim krivicam bi se morali upreti vsi mo‰ki; en sam se ne
more Ïrtvovati za vse.

Seveda bi ne smelo biti med zakonskimi nobenih

skrivnosti, in Ïaljivo bi bilo za Lenko, ãe bi zvedela od
druge strani, kar bi ji bil moral povedati moÏ. Toda no-
coj ji ne more nihãe niã povedati razen njega, in on ji bo
tudi vse povedal; toliko pa vendar lahko poãaka, da se
on vrne. Takrat bo Ïena razumela, zakaj je moÏ moral iti
na Mlako, takrat mu bo tudi to iz srca odpustila; pre‰la
bo jeza, in Ïalost se bo v veselje spremenila. Da bi mu
ona potem ‰e branila po raznih opravkih k Lomastu
hoditi, se ni bilo veã bati.

·korec je bil sam s seboj na jasnem, in zdelo se mu je,

da se ga drÏi precej striãevega duha; tako premi‰ljeno je
ravnal.

V Lomastovo veÏo je stopil na videz mirno in hladno

in se ni niã jezil, da ni zbudil nobene pozornosti; saj ni
mogel nihãe slutiti, kdo je pri‰el. Stopil je v pivnico, kjer
se je Ïe kadila zamazana svetilka in z nekako rjavo luãjo
obsevala stene in kote. Za veliko mizo so sedeli trije
mo‰ki, ki se jih ·korec ta veãer sicer ni nadejal, a tudi ne
ustra‰il. Vo‰ãil je dober veãer in sedel s premi‰ljeno

BES

SPOMINSKA PLO·âA

skromnostjo za malo mizo, prepriãan, da se pomakne
kmalu vi‰e.

»He, ·korec, ravno prav, da si pri‰el,« je res zavpil Ïu-

pan in krãmar Lomast in odmaknil klop; »sem sedi! O
Urbanu ·korcu se menimo.«

»O mojem stricu. Prav,« je dejal ·korec, prisedel po-

ãasi in mo‰ko, poloÏil komolce na mizo in pokimal po
domaãe Ivanu in Janku.

»Presneta reã, ·korci ste pa res tiãi,« je nadaljeval Lo-

mast. »Imeniten moÏ je bil Urban, ãast domaãi hi‰i in
nam vsem.«

»O, vsem,« je prikimal ·korec, »dasi ga prej niste pri-

poznavali. Seveda domaã ãlovek ni doma nikoli imeni-
ten.«

»O, Urban ·korec ni bil norec,« je dejal Janko.
»Dobro ste to povedali, gospod uãitelj,« je dejal Lo-

mast; »ampak mi bi bili norci, ãe bi brez pijaãe tukaj se-
deli.«

Lomast se je vzdignil, vzel iz omare ‰tiri kupice, po-

duhal, ãe so ãiste, vtaknil svoje debele prste vanje in po-
stavil na mizo. »Na Dunaju nosijo kupice na tacah,« se
je opraviãeval.

»Saj ste jih vi tudi na tacah prinesli,« je dejal Janko.
»Ne zamerite! Na‰e Ïenske imajo zunaj precej dela;

zato bom jaz za natakarja,« je koracal Lomast iz sobe.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

Janko je pogledal svojo kupico proti luãi. »Poglej,

Ivan,« je dejal, »ãe si kaj daktiloskopa! V mojo kupico je
odtisnil palec. Po njegovih kupicah ugotovi lahko so-
di‰ãe vsak ãas njegovo istovetnost.«

Ivan, ki ni bil tako malenkosten in ni gledal samo na

hibe, je tiho brisal svojo kupico, medtem ko je Janko
spra‰eval ·korca, ãe ima doma ‰e kaj pisem ali drugih
svetinj po rajnem stricu. ·korec je obetal, da bo pobr-
skal po vseh kotih; ãe niso Ïe vsega raznesli otroci, se
morda ‰e kaj dobi. Seveda, ãe bi ãlovek poprej vedel, kaj
se vse zgodi, bi bolj pazil; njega je stric posebno rad imel
in takisto rad ajdove Ïgance na drobno sito zmlete in
lepo zabeljene.

»Sploh, prebrisan ãlovek,« je dejal krãmar, ko je bil

nalil na vse strani. »Poznal sem ga jaz tudi, ker je pri‰el
vãasih k nam. Takrat sem bil ‰e majhen paglavec in sem
nadvse rad poslu‰al, ãe so se pivci prav zmerjali in pre-
pirali. Otrok je otrok. In najbolje sem se zabaval, ãe so
se stepli. O, v prej‰njih ãasih so se tudi po‰teno tepli.
Gospod Urban je bil dolg, suh ãlovek.«

»Suh in kosmat,« je pritrdil ·korec.
»In kosmat. Prav ‰pehasto suknjo je enkrat nosil in

po‰vedrane ãevlje.«

»Ej, Lomast, to pa ne bo res,« je branil strica hvaleÏ-

ni neãak. »·pehaste suknje ni nosil Urban in po‰vedra-
nih ãevljev tudi ne. Tako obleko je po‰iljal nam, da smo

BES

SPOMINSKA PLO·âA

jo mi ponosili. Ti se moti‰. Jaz sem strica bolje poznal ko
ti.«

»Jaz govorim, kar sem videl,« je dejal oblastno Lo-

mast.

»Jaz pa ne pustim, da bi kdo ãez mojega strica zabav-

ljal,« se je jezil ·korec, in skrajni ãas je bil, da je posegel
vmes Ivan, ãe‰ da so to neãimrnosti, brez pomena za
dobro ime, za ãast in slavo kak‰nega ãloveka; ljudje, ki
so sami malenkostni, vidijo povsod le malenkosti. Spo-
minu blagega rajnika to niã ne ‰koduje.

»Narobe; to mu celo koristi,« je prijatelju pomagal

Janko. »Tudi cesarji in kralji niso tako pisano obleãeni
kakor njih sluÏabniki. Iz velike hi‰e pridejo veãkrat
majhni ljudje; koliko ãastneje je, ãe izide velik moÏ iz
majhne hi‰e. Mlaka je veãja ko Hrastje in Lomastova
hi‰a vi‰ja od va‰e, ·korec, in vendar se je rodil Urban
·korec v Hrastju pri vas.«

»Tako je, gospod uãitelj,« je dejal ·korec. »Zakaj to ne

gre, da bi si Mlaãani prisvajali mojega strica, ki je iz
Hrastja doma. A na Mlaki so Ïe taki bahaãi, in ti, Lo-
mast, si med njimi najbolj bahat, da bo‰ vedel.«

»Tiho bodi, ·korec, pa pij!« je miril Lomast. »Prepirali

se ne bomo. Jutri zveãer se bomo posvetovali naprej,
kako in kaj. Ti pripelji ‰e svojega soseda Rjavkarja, in jaz
bom povabil Mlakarja.«

»Ali vas ne bo preveã z Mlake?« je menil ·korec.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Kako preveã? Mi smo vendar Ïupnija, iz na‰e Ïupni-

je je bil Urban, pri na‰em krstnem kamnu kr‰ãen.«

»Naj bo kr‰ãen, kjer hoãe; rojen je bil v Hrastju. Pa

reci, da ne!«

»Îupnika bi kazalo tudi povabiti,« je Ivan prekinil

prepir.

»Da bo prva in zadnja beseda njegova, kaj?« je dejal

Lomast. »Ali nimamo mi zadosti pameti?«

»Spodobi se vsekakor,« je menil Ivan. »Imeli bomo

slavnostnega dne tudi ma‰o, in pozvedeti bo treba, ka-
terega dne je bil rojen Urban ·korec.«

»Okoli binko‰ti, to vem jaz,« je dejal ·korec.
»Potem izdamo poziv in pro‰nje za prispevke, o ãe-

mer se bomo ‰e jutri pomenili,« je sklenil Ivan, ki je bil
vesel videti, da imajo na‰i ljudje toliko smisla za kultur-
na vpra‰anja, da so tako dovzetni za ãast in slavo domo-
vine.

»Kdo bo pa zdaj plaãal?« je vpra‰al ·korec, ko je vstal

in poloÏil eno krono na mizo.

»Niã se ne boj, ·korec,« je dejal Lomast. »To bomo

vse uredili. Nabrali bomo denarja, da se poravna ta ra-
ãun in ‰e nekaj drugih; samo imeniten poziv naj sesta-
vi gospod Ivan. âe se mi trudimo in delamo za ·korãe-
vega strica, se spodobi, da tudi on za nas kaj stori. Uma-
zanec ne sme biti.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Umazan pa res ni moj stric,« je modroval ·korec, ko

je stopal s teÏkimi koraki proti domu; »za vse je plaãal,
mo‰ki ãlovek.« Kateri striãnik bi se ne pona‰al z njim?

Sreãalo ga je par zapoznelih ptiãev. »Ali veste, kdo

sem jaz?« jih je nahrulil ·korec.

»Kdo pa je?« se je oglasil eden iz teme.
»Pusti ga!« je dejal drugi glas. »·korec je; barko vozi,

doma ga pa Ïena ãaka s palico.«

»Ali veste, kdo je bil Urban ·korec?« je hrulil ponosni

striãnik naprej.

»Pijanec kakor ti,« so bile zadnje besede, ki jih je bilo

ãuti ‰e iz daljave.

»Vidite, da niã ne veste!« je nadaljeval ·korec zado-

voljen svojo pot. Îene se ni niã bal; saj je nosil ‰e ves de-
nar s seboj, in ne da bi se bil pri pijaãi komu prislinil, je
on s svojim stricem tako rekoã ‰e za druge plaãal. Zde-
lo se mu je, da bi mu bilo prav ljubo, ãe bi se Lenka je-
zila doma. Kako bi se ji on smejal, preden bi ji povedal,
kdo je on in kdo je bil njegov stric!

Tiha Ïelja se mu je izpolnila na ves glas.
»Ali te ni sram,« ga je pozdravila Lenka v veÏi, »da Ïe

ob delavnikih popiva‰?«

»Ha, ha, ha,« se je zakrohotal ·korec.
»Oh ti moj Bog, pijan je kakor muha,« se je hudova-

la Lenka.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

·korec se je spet zasmejal in sedel na klop. »Lenka,

Lenka, daj, da te objamem,« je govoril in se smejal.

»Tako te bom sunila, da se bo‰ po dvori‰ãu pobiral.

Povej, koliko si zapravil!«

»Ha, ha, ha,« se je smejal ·korec in vrgel na mizo dve

kroni, ki jih je bil vzel s seboj. »Ali jih vidi‰, Lenka? Obe
sta ‰e celi.«

»Kdo te je pa napajal?«
»Kdo? Stric, ha, ha, ha, stric Urban.«
»Me‰a se mu, toliko je pil.«
»Poslu‰aj me, Lenka,« je miril ·korec. »Ali ve‰, kdo je

bil Urban ·korec, moj stric Urban? Saj vem, da ne ve‰.«

»In me tudi niã ne briga.«
»Mene do danes tudi ni brigalo. Danes pa sem zvedel.

·imnov ‰tudent, ta, ki je pri‰el z Dunaja, mi je vse pove-
dal, kak‰en velik moÏ je bil moj stric, kak‰en vnet rodo-
ljub in slaven pisatelj in imeniten ãlovek in tako naprej,
lop, lop, lop; lop, lop, lop. Tako ti pa govori ta ãlovek, da
ga u‰esa komaj dohajajo.«

»Ali ti prinesem veãerje?« je vpra‰ala Lenka, in roka

se ji je kar sama stegnila po obeh kronah.

»Ne bom veãerjal,« je dejal ·korec.
»In kaj naj bi bil pisal ta stric, ãe je bil pisatelj? Ali je

pisal za DruÏbo sv. Mohorja?«

»Pojdi no z DruÏbo sv. Mohorja! Urban je pisal ime-

nitnej‰e stvari; samo jaz ti tega ne morem tako povedati.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

Kadar pride spet ·imnov ‰tudent, ti bo vse povedal; ‰e
vpra‰ati ga ne bo treba. No, in zdaj bodo vzidali na na‰o
hi‰o nekako tablo, kjer se bo bralo, da je bil tukaj rojen
imeniten moÏ Urban ·korec. In vsi ljudje bodo hodili
gledat na‰o hi‰o in bodo kupovali tobak in smotke.«

Lenka, ki se ji je bila jeza polegla, je menila, da bi sko-

raj kazalo, da bi onadva zaãela toãiti vino ali vsaj Ïganje;
zakaj ãe bi ljudje res hodili gledat hi‰o, bi se jim moralo
postreãi, in ãe bi on, Miha, kupoval vino po dvajset, pet-
indvajset, toãil pa po ‰tirideset ali osemin‰tirideset, bi
nekaj vendar ostalo. »O tem bova govorila pozneje,« je
dejal ·korec; »zdaj se veseliva svojega ali pravzaprav
mojega strica, ki se je tako obnesel! Morda mu ‰e posta-
vijo spomenik kakor Radeckemu«.

»Vse mogoãe,« je zdihnila Lenka in priporoãala mo-

Ïu, da naj gleda, da ne bodo vse ãasti drugi nase poteg-
nili, kak ·imnov ‰tudent ali samogoltni Lomast, ki bi jim
utegnil ‰e strica poÏreti.

»To reã prepusti meni, Lenka!« je dejal ·korec. »Ka-

kor sem jo dobro vodil do zdaj, tako jo bom tudi za na-
prej.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

upan Lomast se je odpravil drugega dne k Ïupniku,

da pozve, kdaj se je rodil slavni ·korec, da povabi

gospoda na sodelovanje in mimogrede tudi zase kaj
opravi. Lomast je bil namreã praktiãen politik, kakr‰nih
zahteva dana‰nji ãas. DrÏal se je vedno moãnej‰e stran-
ke, in sicer iz prepriãanja, po svojih naãelih, tako da bi
bil takoj prestopil k nasprotnikom, kakor hitro bi ti do-
bili premoã. Da so ga imeli nekateri za neznaãajnega, je
ãudno, ko je vendar doslednost po naãelih bistvo vsake-
ga znaãaja. Nastopal je Lomast navadno oblastno, po-
hlevno le tedaj, ãe je ãutil na nasprotni strani premoã.
Zato je s poniÏnim smehom okrog mastnih ustnic upi-
ral okrogle oãi v dobrodu‰nega Ïupnika, ko je pripove-
doval, kako nameravajo proslaviti rajnega Urbana ·kor-
ca in kako so hoteli nekateri — »prosim, gospod Ïupnik,
to zaupno! — imenoval jih ne bom, ker jih vsi dobro po-
znamo« — gospoda Ïupnika kar prezreti; on pa da se je
potegnil zanj in tudi dosegel, da se bo priãela slavnost s
sveto ma‰o, kakor se kristjanom spodobi.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

Îupnik je stisnil moÏu roko in menil, da naj le store,

kar se jim zdi potrebno; on bo Ïe tudi prispeval k stro‰-
kom.

»Ali jaz znam tudi prijeti ljudi, gospod Ïupnik,« je

poudarjal Lomast. »Ali ‰e veste, kako sem jih ugnal, ko
so se ustavljali popravilom pri cerkvi, ki so bila vendar
tako potrebna? Zdaj vam bomo pa prezidali hleve, ker
je sramota za na‰o Ïupnijo, da ima Ïupnik svojo Ïivino
v tak‰ni podrtiji. To bom vse jaz uredil; vam ne bo tre-
ba niã prigovarjati, niã prositi.«

»Lomast,« je dejal Ïupnik, »vi ste moja desna roka.«
»In roka roko umiva, kaj, gospod Ïupnik?« je z usluÏ-

no zaupnostjo pokimal Lomast. »Morda bi se dalo tako
napraviti, da bi dobil jaz v posojilnici kakih dvajset tisoã.
Saj zase ne potrebujem, ampak revnemu kmetu bi rad
pomagal. Marsikak siromak, ki se sramuje prositi v po-
sojilnici, se zateãe k meni; a jaz ne morem vsem poma-
gati, ker nimam.«

»Kar se bo dalo storiti, bom storil,« je odslavljal Ïup-

nik sladkega moÏa, ki se je ‰e na stopnicah obraãal in
klanjal. »Na‰ moÏ, po‰ten moÏ,« si je Ïupnik mel roke.

Zveãer je pripeljal ·korec ‰e soseda Rjavkarja k Lo-

mastu, in pri‰el je tudi krãmar Mlakar, nekak Lomastov
tekmec.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Slavni Urban ·korec je poklical spet vina na mizo,«

je dejal Lomast in postavil poln ‰tefan pred druÏbo. Go-
spodinja pa je prinesla poln kroÏnik suhega mesa.

Ivan je imel Ïe spet svoje pomisleke; zato je sklenil

malo jesti in malo piti. Nasprotno pa je menil ·korec, da
veÏe strica dolÏnost, da plaãa predvsem zanj, striãnika,
potem ‰ele za druge; on je jedel in pil z najlaÏjo vestjo.

Ko se je Ïeja in lakota polegla, je prebral Ivan ganljiv

poziv rodoljubnim srcem, naj se spominjajo pozabljene-
ga in v Ïivljenju preziranega pisatelja, naj se vsaj umr-
lemu oddolÏe, ker niso Ïivega cenili po zaslugah.

»Ni slabo,« je dejal Lomast in pil.
»Tako ganljivo,« je pristavil Mlakar in zaloÏil kos svi-

nine, »da bodo tekle ljudem solze iz oãi.«

»In krone iz Ïepov,« je dodal Janko.
»To bomo videli,« je dejal ·korec. »Pisanje je lepo,

tega ne bom tajil; lahko bi se bilo pa ‰e pristavilo, da
slavnega Urbana striãnik ‰e Ïivi. Marsikdo bi se potem
tudi njega spomnil; zakaj stric ne potrebuje veã, striãni-
ku bi pa prav pri‰lo.«

»Denar se bo po‰iljal seveda meni,« je nadaljeval Lo-

mast; »zakaj mene poznajo povsod.«

»Tudi meni bi se lahko po‰iljal,« je omenil ·korec.
»Kam pa! V Hrastje?« ga je je zavrnil Lomast. »Saj ‰e

po‰te nimate. To bi bila neumnost.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Urban je bil pa le v Hrastju doma,« se je zagovarjal

·korec, »in ne na Mlaki, ãeprav imate po‰to in Ïupnijo.«

»Zastran ma‰e,« je poroãal Lomast, »sem Ïe jaz z

Ïupnikom govoril. Mlakar, ti bo‰ streljal, naroãi smod-
nika!«

»Streljal bom,« je dejal Mlakar; »prosil bom pa tudi

dopustila, da bi v Hrastju tisti dan toãil. Ljudi se bo na-
teplo dosti, in Ïejo bodo trpeli.«

»Saj bi jaz tudi lahko toãil,« je pripomnil ·korec, »ker

sem striãnik.«

»Ampak patenta nima‰, ·korec, patenta,« je dejal

Mlakar.

»To ni na dnevnem redu,« je odloãil Lomast. »Preden

preidem k naslednji toãki, bi ‰e vse gospode na nekaj
opozoril. Mi pridemo povsod med ljudi, v gostilnici,
pred cerkvijo, in ãe se kdo kam pelje: nabirajmo tudi
sami za slavnost. Gospod Ivan, vi znate imenitno govo-
riti na du‰o; vam se ne bo zlepa kdo ustavil. Gospoda
naduãitelja pozna vsa Ïupnija; on lahko tudi v ‰oli na-
migne tako in tako. Otroci bodo povedali doma, in star-
‰i bodo dajali, ta veã, ta manj, ta rad, ta nerad; denarju
se to ne pozna niã. To pa jim je treba povedati, da naj
nosijo k meni. ·korec, tvojo hi‰o bodo hodili gledat. Ka-
dar pride kdo, potrkaj mu na srce ali ti ali pa Rjavkar. âe
primakne vsak nekaj malega, se bo precej nabralo, in kaj

BES

SPOMINSKA PLO·âA

bi hodili zastonj gledat! Slavnostni govor bo sestavil go-
spod Ivan. âez teden dni ga lahko Ïe prinesete.«

»·e prej,« je dejal Ivan.
»Kaj pa petje, gospod naduãitelj?«
»Brez skrbi!« je dejal Janko. »âe boste vi tako gotovi

o pravem ãasu kakor jaz, pojde vse gladko.«

»Po vajah pripeljite pevce enkrat ali dvakrat k meni!

Parkrat jih slavni Urban ·korec lahko napoji, ker mu
bodo peli; jaz jih moram tudi, kadar mi zapojo za god.«

»Bolj na roke,« je menil Mlakar, »bi bila pevcem moja

gostilnica.«

»To ne gre,« je dejal Lomast, »ker bi bilo treba potem

poraãunati; tukaj bo pa denar Ïe pripravljen. To je torej
tudi v redu. Zdaj moramo govoriti ‰e o plo‰ãi ali tabli, ki
se bo vzidala. S kamnosekom Filipom sva se Ïe dogo-
vorila. On ima dve prav lepi plo‰ãi in poceni; samo ãrke
bo treba izklesati. Kaj naj se napi‰e?«

»To je jasno«, je dejal Ivan in podal Ïupanu listek. »V

tej hi‰i se je rodil tega in tega dne slovenski pisatelj Ur-
ban ·korec. Dokler slovenski rod hodi po zemlji tod, bo-
de slovelo njegovo ime.«

»Izvrstno,« je dejal Janko, »in se da tudi zapeti.«
»Prav dobro,« je potrdil Mlakar.
»Torej smo vsi za to,« je povzel Lomast.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Tole bi jaz prosil,« je menil ·korec, »da bi se na ta-

bli ‰e pristavilo, da prodaja striãnik v Urbanovi hi‰i to-
bak.«

»To ne gre,« je ugovarjal Ivan, »prodaja tobaka ni v

nobeni zvezi z Urbanom.«

»Z Urbanom ne, z njegovo rojstno hi‰o pa,« je dejal

·korec.

»·korec, to ni niã,« je odloãil Lomast. »âe mi kaj

tak‰nega zapi‰emo, bi se nam otroci smejali.«

»In otrok otroci,« je dejal Janko.
»Toda tobak pa res prodaja ·korec,« se je potegnil

Rjavkar za soseda. »Majhno opalto ima. Kar je res, je
res.«

»Vi me hoãete izriniti,« je udaril ·korec ob mizo; »to-

da jaz se ne dam. Kdo je striãnik? Jaz, in jaz da ne bi imel
tukaj nobene besede? Glejte si jih! Na mojo hi‰o hoãe-
jo vzidati tablo, zapisati pa tako, da ne bo Ïiva du‰a ve-
dela, da je bil Urban moj stric! Od‰kodnine ne dobim
nobene — — «

»Saj pije‰,« mu je presekal besedo Lomast.
»Ali vi ne pijete? Ali ste pa vi kaki striãniki? Glej jih

zlodejev, kako me hoãejo potisniti v stran! Kar odriniti
me hoãejo.«

Odborniki so pogovarjali razjarjenega striãnika in mu

dokazovali, da ni na vsem svetu spominske plo‰ãe, ki bi

BES

SPOMINSKA PLO·âA

priporoãala tobak; potem bi moral stati na plo‰ãi ‰e ce-
sarski orel.

»Zakaj pa ne?« je dejal ·korec. »Saj je bil moj stric

tudi cesarski ãlovek. Ali ni bil pri sodniji?«

»Orla ima‰ vendar na leseni tabli nad vrati,« se je hu-

doval Lomast. »Ali prodaja‰ tobak na vseh oglih svoje
hi‰e?«

Ivanu je bilo hudo pri srcu, ko se je trudil vneti striã-

nika ·korca za vi‰je nazore in ãul iz njegovih puhlih
ugovorov samo cvenk denarja.

»Le preveã gleda na svojo korist,« je zdihnil proti Jan-

ku.

»S tem brani najuspe‰neje svoj dom, dom slavnih

·korcev,« je Janko opraviãeval ·korca.

Pravega soglasja ni bilo ta veãer. ·korec in Rjavkar sta

bila prepriãana, da Mlaãani hoãejo odriniti Hra‰ãane,
kar se jima je zdelo tem kriviãneje, ker se niso mogli
Mlaãani pona‰ati z nobenim veljakom, ki bi se od daleã
dal primerjati z Urbanom ·korcem.

»Odriniti, Rjavkar, se midva ne dava,« je modroval

srditi ·korec domov grede. »Ali je bil Urban ·korec
Mlaãan? O, radi bi ga imeli, radi!«

»Toda Urban je na‰ in ostane na‰,« je pritrdil Rjavkar.
»Kako to misli‰, Rjavkar? Na‰!« je ustavil soseda ·ko-

rec. »Va‰ vendar tudi ni bil. Na‰ se pravi ·korãev.«

»No seveda; iz Hrastja je bil pa vendar!«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»·korãev iz Hrastja,« je poudaril ·korec.
Nekako soparno je postalo med obema Hra‰ãanoma.

Umolknila sta oba. ·korcu je pri‰lo na misel, da se ‰e na
soseda ne more prav zanesti, da si hoãe zdaj ‰e Rjavkar
prisvojiti imenitnega strica, kakor da bi bil Urban kak
obãinski pisatelj. Vsak si ga bo Ïe lastil!

Rjavkarju pa se je zdel sosed o‰aben in nehvaleÏen.

Ali je njegova zasluga, da je imel tak‰nega strica? Ali je
zato on kaj bolj‰i, kaj modrej‰i ali imenitnej‰i? »âe bi bil
tudi papeÏ moj stric, ‰kof jaz zaradi tega ‰e nisem. Ej,
mo‰ki smo na tuj raãun; na mizo kliãemo, ker drug pla-
ãuje.«

Ko je Rjavkar v svojih mislih tako zavraãal ·korãevo

nadutost kot neutemeljeno in neupraviãeno, se je v nje-
govem srcu oglasilo Ïe tudi tisto grdo ãustvo, ki se ga
ãlovek najkasneje zave in najteÏe odkriÏa, oglasila se je
zavist. V slavi svojega soseda je ãutil svoje poniÏanje.
Poprej sta stala na isti stopnji, ·korec celo toliko niÏe,
kolikor je bila Rjavkarjeva hi‰a vi‰ja; zdaj se je pa ·korec
povzdignil ãez soseda brez svojih zaslug. To boli, to rodi
odpor. Zavist je demokratiãni greh, ki ne trpi, da bi se
kdo povzpel ãez druge. Enakost je geslo; prostost in
bratstvo se ne zdita tolikega pomena. Rjavkar je zagle-
dal v ·korcu tihega nasprotnika, ki njega poniÏuje, ne-
vo‰ãljivca, ki niti mrvice slave ne privo‰ãi drugim Hra-
‰ãanom. In pri Lomastu se je on zavzemal zanj! Zdaj

BES

SPOMINSKA PLO·âA

ima zahvalo. Zavist je naposled Rjavkarja tako daleã pri-
gnala, da se mu je zdelo, da bi bilo najprijetnej‰e, ãe bi
slavni Urban sploh ne bil Ïivel, potem pa, da bi se vsaj
slavnost razbila. Prav hladno sta se loãila soseda.

Ivan pa je tarnal proti Janku, kako teÏko je na‰e ljudi

vneti za skupno delo.

»Niã se ne boj!« ga je tolaÏil Janko. »Pri skupnem delu

je vedno prepir. Pevci se spremo petkrat, preden kaj
skupaj spravimo. Nazadnje pa le gre. Samo odnehati se
ne sme. Ti pojdi svojo pot naprej! âe odleti polovica
spremljevavcev, pride‰ z drugimi vendar do cilja. Plo‰ãa
se bo vzidala, ti bo‰ imel imeniten govor, in mi bomo
peli, da se bo zemlja tresla. Naj bodo teÏave, kakr‰ne
hoãejo; pevci so re‰ilno dru‰tvo v vseh stiskah. Zakaj pa
vpletajo dramatiki med igre lepo petje? Zato da jim po-
slu‰avci odpu‰ãajo dramatiãne grehe. Tebi priskoãijo pa
‰e narodne no‰e na pomoã. Zatorej niã se bati!«

Po Hrastju, po Mlaki in po sosednjih vaseh se je ‰iril

glas o slavnem Urbanu ·korcu; od zaãetka negotovo,
previdno, potem vedno odloãneje in pogumneje. Ko pa
je iz‰el v novinah Ivanov navdu‰eni poziv, so se poskrili
dvomljivci in ugovarjavci po kotih, kakor se poskrijejo
·korãevi ali tudi Rjavkarjevi ‰ãurki, kadar posije v to in
ono hi‰o beli dan. Novine so ‰le iz rok v roke; ta jih je
bral na glas, ta tiho; ta je razumel takoj, za kaj gre, dru-
gemu je bilo treba razloÏiti; vsem so polnile srca prijetne

BES

SPOMINSKA PLO·âA

misli o ãasti in slavi, ki jim jo je bil naklonil imenitni
rojak. Posebno trdo in pokonci so hodili Hra‰ãani. »Pre-
sneta reã, kdo bi si bil mislil?« je rekel marsikdo. — »O
Urbanu jaz nikoli, ker sem ga poznal,« je dejal drugi. —
»·korec se bo pa tudi mo‰ko nosil.« — »Lahko, kdor ima
tak‰nega strica.« — »·imnov Ivan zna dobro povedati.«
— »Kaj bodo le vse naredili?« — »Jaz bom postavil mla-
je, ker imam nekaj smrek posekanih.«

Tako so se vnemali ljubi rojaki ob ognju, ki ga je bil

zanetil Ivan. O slavljencu samem ni vedel pravega nihãe
niã; ugibali so sem in tja in pripisovali slavnemu Urba-
nu najraznovrstnej‰ih zaslug. Skrivnosten mrak je obda-
jal imenitno ime.

Toliko pametni so bili pa Hra‰ãani in Mlaãani tudi, da

so vedeli, da vsaka slavnost stane denar. Zato so zaãeli
nabirati, ne toliko med seboj, kolikor po drugih krajih in
pri drugih ljudeh; po pravici; zakaj oni so bili Ïe izpol-
nili svojo dolÏnost, ko so dali rojakom tak‰nega moÏa.
âe je sedel kak Hra‰ãan ali Mlaãan v tuji druÏbi, je ved-
no sukal govor tako, da je nanesla beseda na slavnega
·korca; potem pa je potrkal na rodoljubna srca, in mar-
sikje se mu je odprlo. »Kar je iz Hrastja in z Mlake do-
ma, to zdaj vse pobira; kakor pogorelci hodijo okrog,«
se je marsikdo jezil in plaãal.

Obnesla se je ta bera posebno semanji dan na Mlaki.

Po gostilnici in ob ‰otorih so hodili slavivci velikega

BES

SPOMINSKA PLO·âA

·korca, spominjali prodajavce in kupovavce narodne
dolÏnosti in tarnali o hudih stro‰kih. Ivanu se je zdelo,
da navdu‰enje Ïe prekipeva; zato ga je tudi grabila jeza,
ko je doma pri veãerji poroÏljal hlapec s srebrnim de-
narjem, ãe‰ da je toliko nabral na semnju.

»Kako pa, da si ti pobiral?« ga je vpra‰al.
»Primerilo se je tako,« je dejal hlapec. »Vsi so pobira-

li, sem pa ‰e jaz stegnil roko. ,Za slavnega ·korca,’ sem
dejal, in pet kron sem imel kmalu skupaj.«

»Oddati jih mora‰ Lomastu,« je velel Ivan.
»Kadar bodo oddali drugi,« je menil fant, »bom ‰e

jaz, prej pa ne.« — Po drugih krajih slovenske domovi-
ne pa slavnost ni budila tistega zanimanja, ki so ga Hra-
‰ãani in Mlaãani priãakovali. Prispevki so prihajali redko
in piãli.

»Kadar bodo drugi nabirali,« se je hudoval Lomast,

»bomo tudi mi tako storili. âez sedem let vse prav pri-
de. Danes meni, jutri tebi. Zdaj smo vsaj spoznali vza-
jemnost, za katero so vsa usta polna in vsi Ïepi prazni.
Ampak slavnost se bo izvr‰ila, in ãe ne dobimo nobene-
ga krajcarja veã. Va‰ govor, gospod Ivan, je dober, mor-
da nekoliko predolg; toda bolj‰e je, kakor ãe bi bil pre-
kratek; predolga obleka se da ujeti, skrpane ne nosi nih-
ãe rad. âe si dolgega govora le nekoliko zapomni‰, bo‰
vsaj nekaj povedal. Ali ni tako? To bomo vse naredili.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

·korec se je pa doma z Ïeno temeljito posvetoval.

Oba sta bila teh misli, da hoãejo odborniki ·korca tako
v kraj dati, da bi se izza strica ‰e ven ne videl. MoÏ je bil
nevoljen in sprião toliko nasprotnikov malodu‰en; Ïena,
ki je videla samo kriviãnost takega postopanja, je bila
ogorãena in pogumna.

»Le meni verjemi,« je dejala, »da govori iz teh Mlaãa-

nov gola nevo‰ãljivost. Stricu privo‰ãijo ãast, ker je Ïe
mrtev, tebi pa ne, ki ‰e Ïivi‰. Stric je bil pa na‰, in noben
Ïiv ãlovek ga nam ne more vzeti, in Mlaãani ne spravi-
jo takega moÏa skupaj, ãe se vsi na glavo postavijo. Stvar
je pa taka, da jih ima‰ ti vse v rokah. âe se ne bo bralo
na tisti tabli tako, kakor je tebi prav, bodo morali dru-
go vzidati, ki bo tebi v‰eã; zakaj slavnost se mora izvr‰iti,
dan je napovedan.«

»Lenka, ti ima‰ prav,« je dejal moÏ. »Glej, jaz sem

mislil vãasih, da je Bog Ïensko ustvaril tako, da ima telo
in voljo, uma pa ne. Zdaj pa vidim, da niso vse tak‰ne.
Pametno si mi svetovala. Mlaãani ne bodo gospodarili
po moji hi‰i. Ta bi bila res lepa, da bi trume, ki bodo
semkaj romale, ne smele zvedeti, da sem jaz imenitne-
ga Urbana striãnik.«

Zavest, da se lahko znosi‰ nad nasprotnikom, ohladi

najhuj‰o jezo. ·korec, ki ni bil na‰el od tistega ãasa, ko
je bil ·imnov Ivan odkril striãevo slavo, ne podnevi ne
ponoãi pravega pokoja, je spal zdaj tako sladko, kakor

BES

SPOMINSKA PLO·âA

da bi se mu ‰e ne sanjalo ne, ãigav striãnik je; v resnici
pa se mu je dve noãi zaporedoma sanjalo, da je na nje-
govo hi‰o vzidana plo‰ãa, kjer se ble‰ãi tudi njegovo ime
v zvezi z malo opalto. Kaj se je on menil zdaj za Mlaãa-
ne, kaj za soseda Rjavkarja pomoã, ko si je lahko sam
pomagal!

Rjavkarju se s to samozavestjo ni prikupil. Ta si je

mislil, da moÏ visoko leta, in na tihem Ïelel, da bi nizko
padel. ·korec pa je vedel, da bodo vsi drugi niÏe popa-
dali. âe sta pri‰la oba soseda skupaj, sta zabavljala skup-
no ãez Mlaãane; kakor hitro sta bila vsaksebi, sta Ïe za-
bavljala drug ãez drugega.

Zabavljali so pa tudi drugi odborniki, ker je Lomas-

tovo velevanje presedalo vsem. Posebno se je pritoÏeval
Mlakar, ki ni ‰e imel dopustnice, da bi v Hrastju toãil.
Lomast je vedno le govoril, da bomo Ïe naredili; zgodilo
se pa le ni.

Ivan je bil zatorej v velikih skrbeh, kako se bo zvr‰ila

naloga. Vsaka zabavljica, naj je bila naperjena proti ko-
mur koli, je zabolela njega; kadar se je pridu‰il kak od-
bornik, da mu niã mar ni, ãe se tudi vse razbije, je stre-
petala njegova du‰a. In pri vsem tem se je moral prema-
govati, da ne bi vlil olja v ogenj. Drugi so se prepirali z
lahkim srcem, on se je miril s teÏkim.

Janko, ki ga take sitnosti niso spravljale iz ravnodu‰ja,

ga je tolaÏil, da naj se ne meni za take malenkosti; ljudje

BES

SPOMINSKA PLO·âA

se po vaseh povsod prepirajo in povsod zabavljajo, za-
kaj drugega veselja nimajo na svetu; vse se bo dobro
speljalo; ãe se kaj malega pokazi, ni to niã hudega. »Lju-
dje niã ne zamerijo tistemu, ki je kaj polomil; ‰e smeje-
jo se mu. Ali zameri kdo domaãemu pesniku, ãe propa-
de njegova igra na odru? Nihãe; ‰e raj‰i ga imajo. Huj‰e
je, ãe uspe. S pevskimi prireditvami je tako, da se jih
udeleÏuje dobra ãetrtina poslu‰avcev iz postranskih na-
menov; polovica, se lahko reãe, niti ne zaãuti, ãe se za-
poje nekoliko previsoko ali prenizko; koliko jih torej kjer
koli ostane, ki bi kaj razumeli? Kak‰en pa pride nazad-
nje opis slavnosti v novine! Izvrstno, izborno, nedoseÏ-
no, to je vsakdanja hvala, ki se ne zdi nobenemu prire-
ditelju pretirana. Drugi naj si mislijo, kar hoãejo; nekaj
slave obvisi vedno. Kar se tiãe pripravljanja in poprav-
ljanja javnega mnenja, ne zaostajamo mi za nobenim
narodom. Naprej in skozi! Za pevce je sramota le, ãe se
ustavijo, kaziti pa smejo, in govorniku samo zmanjkati
ne sme; sicer pa lahko govori, kar hoãe.«

Ivanu se je zdelo, da se on res preveã boji javnega

mnenja, ki se vendar veãinoma dela v uredni‰tvih. Tu se
pa rodoljubne prireditve vedno le hvalijo, in gotovo ve-
lja tudi izrek: Lauda audacter, semper aliquid haeret. Od
kod pa uspehi reklame?

Tako so rinili moÏje zadevo naprej, od druge strani

jim je pa prihajal naproti dan slovesnosti. ·korec ga je

BES

SPOMINSKA PLO·âA

imel v pratiki dobro zaznamovanega, in kadar je pogle-
dal, koliko so dnevi ‰e vsaksebi, se je zlobno zareÏal, in
Ïena mu je pokimala in se namuzala. Vdajala sta se oba
s celim srcem sladki zloradosti in si opisovala z Ïivimi
barvami, kako bodo plesali Mlaãani, ko se jim v Hrastju
zagode. »Nazaj ne morejo,« je razlagala Ïena, »ker je
stvar Ïe tako dozorela. Slavnost se mora izvr‰iti in plo-
‰ãa se mora vzidati.«

»Torej se morajo vdati,« je sklepal moÏ, ki se je bil

tako zagrizel v svoje hude misli, da se mu je zdelo, da ‰e
k seji ne pojde veã, dasi je bilo hudo misliti, kako jedo in
pijejo drugi sami na striãev raãun.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

III

ekega dne popoldne pa je pripeljal kamnosek Fi-
lip s fantom na voziãku ‰kaf apna, nekaj zidarske-

ga orodja in kamnitno plo‰ão v Hrastje in se ustavil pred
·korãevo hi‰o.

»Miha,« je klical, »prinesi dve kobili in eno moãno

desko, da bova tole vzidala!«

Gospodar in gospodinja sta prihitela iz hi‰e. »Kaj pa

hoãe‰ vzidati, Filip?« je vpr‰al ·korec z izzivalno mir-
nostjo.

»Nikar se ne delaj neumnega, ko treba ni!« je dejal

Filip. »Spominsko plo‰ão bom vzidal.«

»Kak‰na pa je? PokaÏi!«
MoÏ in Ïena sta pozorno brala izklesane ãrke; komaj

pa sta bila prebrala pisanje, je rekel ·korec, da mu tabla
ni v‰eã, da se taka ne bo vzidala na njegovo hi‰o.

»Kak‰na pa?« je vpra‰al Filip.
»To sem povedal jaz Lomastu na vsa usta.«
»In Lomast mi je tako naroãil.«
»Zato pa kar k Lomastu zapelji!«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Ej, za norca me ne boste imeli,« se je jezil kamnosek.

»Kdor je naroãil, ta bo plaãal. Stvar se mora pojasniti.
Stran jaz ne bom vozil; kam v kraj bom dejal.«

»Pa tja pod pod zapelji!« je dejal zmagoviti ·korec.
Filip je robantil s fantom proti Mlaki, ·korec in Len-

ka sta se pa smejala doma in si mela roke, da sta jo tako
imenitno zasolila Mlaãanom. »Joj, kako bodo skakali, ko
prikolne Filip!« je dejala Lenka. — »Kar vidim jih,« je
dejal ·korec. »Mlakar je ves rdeã od jeze in Rjavkar ves
zelen. Lomast tolãe ob mizo, ·imnov ‰tudent se pa
joka.« — »Kaj le bodo zdaj poãeli?« — »Kaj bodo poãe-
li! Drugo tablo bodo naroãili, kakr‰na bo nama v‰eã.
Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.«

Ni ‰e preteklo mnogo ãasa, je Ïe pritekel Lomastov

pastir v Hrastje vabit ·korca in Rjavkarja na izredno
sejo.

»Îe ple‰ejo,« se je razveselil ·korec in segel po suknji.

V radosti je pozabil, kar je bil sklenil ali pravzaprav skle-
pal v jezi.

»Ti, nocoj pa nikar ne hodi dol!« ga je opomnila Len-

ka prenagljene obljube.

»Ali misli‰, da se koga bojim?« je ugovarjal moÏ.
»Ne, tega ne mislim.«
»Ali naj stric samo one napaja?«
»Jaz se le bojim, da te bodo pregovorili, da se jim bo‰

vdal.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Ne bom se. Jaz bi le rad gledal in poslu‰al, kaj bodo

poãeli. Doma ti bom potem vse povedal.«

»Varna pot je najbolj‰a. Kar doma ostani, Miha!«
Mihu, ki se je vdajal, je prej‰nje veselje zelo zagrenelo.

Tak‰ne so Ïenske, si je mislil in obesil suknjo na klin;
najbolj‰a ne privo‰ãi moÏu zabave.

Na Mlaki pa Filipovo poroãilo ni zbudilo toliko hru-

pa, kolikor bi ga bili Ïeleli ·korãevi. Lomast je sklical
izredno sejo; kaj bo treba skleniti, je Ïe vedel.

»Kaj pa zdaj?« je dejal Ivan, ki je bil najbridkeje pri-

zadet.

»Pa pustimo vse skupaj!« je dejal Rjavkar. »âe on sam

nagaja, pa ‰e mi njemu!« Rjavkar namreã ni vedel, ali bi
se veselil slavnosti ali ne. âast bi bila paã za Hrastje; to-
da ãe sosedu spodleti, je pa tudi nekaj.

»Saj se bo dal ‰e pregovoriti,« je menil Janko.
»Ali pa naj se vkle‰e ‰e njegova opalta na plo‰ão, da

bo sit,« je svetoval Mlakar.

»Ampak sme‰no bi bilo to,« je tarnal Ivan, »sme‰no.«
»Oslarija bi bila to,« je odloãil Lomast. »·korec misli,

da je Ïe sam svoj stric in da nas bo ugnal. Ali je njego-
va hi‰a edina v Hrastju? Rjavkar, ali dovolil‰, da vzida-
mo tablo na tvojo hi‰o?«

»Pa ‰e rad,« je dejal Rjavkar in oãi so se mu zasvetile

od veselja. Soseda bi spodnesel in sam se postavil; dva
zajca na en strel. »Moja hi‰a ima tudi veã prostora kot

BES

SPOMINSKA PLO·âA

·korãeva, je vi‰ja in ‰ir‰a, vsa zidana in z opeko krita.
Tabla se ji bo bolje podala.«

»Ampak prej‰njega napisa vendar ne moremo pusti-

ti,« je pripomnil Ivan. »V tej hi‰i se je rodil!«

»Zakaj ne?« je menil Rjavkar. »Ljudje hitro pozabijo,

kje se je kdo rodil.«

»To bi bila nova oslarija,« je dejal Lomast. »Filip, ‰e

eno plo‰ão bo‰ napravil.«

»Kolikor hoãe‰,« je dejal kamnosek. »Eno imam ‰e

pripravljeno; za druge bi moral naroãiti kamen.«

»Ravno tak‰no,« je dejal Lomast, »bo‰ naredil; samo

napis se nekoliko spremeni. Kako se bo glasil, gospod
Ivan?«

»V hi‰i ‰tevilka ...«
»Dve,« je dejal Rjavkar; »pri meni je ena.«
»Drugo ostane, kakor je bilo.«
»To je zdaj sklep,« je dejal Lomast. ·korcu ga ni tre-

ba niã povedati, da se ne bo premislil in nam spet zga-
ge naredil. Nocoj ga ‰e k seji ni bilo. âe izostane ‰e pri-
hodnjiã, bom jaz predlagal, da ga izkljuãimo iz odbora.
Temu ãloveku je veã za tobak kakor za strica.«

Najbolj zadovoljen s tem sklepom je bil Rjavkar. To-

like ãasti res ni bil priãakoval, in kar je podvajalo vese-
lje, na stro‰ke svojega soseda. Skrbelo ga je le, ãe bodo
drugi res molãali; zakaj prepriãan je bil, da bi ·korec, ãe
bi zvedel za ta sklep, takoj tekel na odbor in prosil, da

BES

SPOMINSKA PLO·âA

naj se prekliãe in vzida na njegovo hi‰o, kar se hoãe. In
odborniki bi se dali preprositi. Koliko pa velja dandanes
moÏ beseda in kako malo se dobi celih moÏ! — Kateri
Lomast bi jih seveda tudi trpel poleg sebe? — Tako ni
popolne sreãe nikoder na zemlji, in vsaj trese se za
sreão, kdor misli, da jo ima.

Podobne skrbi so obhajale oba ·korca.
»Kaj pravi‰, kaj so sklenili?« je spra‰evala Ïena.
»Kaj bi sklenili?« je dejal moÏ. »Priãakujem, da vsak

ãas pride Rjavkar prosit, da naj se vdava.«

»Morebiti pride Lomast sam.«
»Ali pa ·imnov Ivan. Ampak trdo se drÏiva!«
»Mene ne premakne ves odbor. Pred hi‰o pa nikar ne

hodiva, da sosed ne bo mislil, da mu greva naproti.«

Tako sta v temi pazila skoz okno, kdaj pride Rjavkar

domov. Precej pozno se je vrnil in kar domov je ‰el.
Morda pride pozneje ali pa drugi dan s kom drugim
skupaj? — Iz Rjavkarjeve hi‰e se je ãul razgovor in gla-
sen smeh.

»Z menoj je potegnil,« je dejal ·korec, »seveda, Hra-

‰ãan. Zdaj pripoveduje, kako sva Mlaãane pritisnila.«

Îena bi bila pa le rada vedela, kaj so sklenili.
»âe bi bila ti pustila mene k seji, bi zdajle vedela,« je

oponesel moÏ Ïeni, za ta primer po pravici, za prihod-
nje kot navodilo.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

Ta pa sicer ni rekla, da ji je zaradi tega Ïal — tega ne

stori nobena vlada — paã pa je menila, da bi Miha zdaj
lahko ‰el k Rjavkarju kakor v vas, ker so ljudje ‰e pokon-
ci.

»Jaz da bi se tako poniÏal!« jo je zavrnil moÏ. »Niko-

li!«

Spala pa tisto noã nista dobro ne on ne ona. Med ne-

mirno priãakovanje in negotovo upanje se je me‰ala bo-
jazen, da se ne bi pripetilo kaj nepriãakovanega.

Strahove je razgnal beli dan, ki je ponudil dosti pro-

stora novim dogodkom. Da ni prihitel Rjavkar navse-
zgodaj k hi‰i, ju je jezilo. Sosed bi se moral vendar ozi-
rati na soseda. Po obãinskih sejah povedo odborniki, kaj
se je sklepalo, vsakemu, kdor jih hoãe poslu‰ati.

»Zado‰ãenja nama ne privo‰ãi ali pa ga je sram pro-

siti,« je menila Ïena.

»Kdor ne prosi, ne dobi,« je dejal moÏ. A kako teÏko

sta ãakala oba, da bi pri‰el prosit ali Lomast ali kdor koli!
To dopoldne ni bilo nikogar.

»Kaj pomeni to?« je dejala Ïena in se zamislila.
Popoldne sta Ïe oba zalezovala Rjavkarja. âe je stopil

sosed iz hi‰e, je Ïe stala na svojem pragu ·korãeva Ïena,
pozdravljala preprijazno in se zaãela razgovarjati. In
komaj je zastavil Rjavkar na njivi motiko, Ïe je prihitel
iz hoste sosed in ga zaãel motiti s svojimi pomenki. Kar
pa je bilo v srcih, seveda ni bilo na jezikih. ·korca sta

BES

SPOMINSKA PLO·âA

mislila, da se spodobi, da zaãne sosed, in zamerjala sta
mu sovraÏno potuhnjenost; Rjavkar pa bi bil tudi rad
napasel svojo zloradost in jima povedal, kako se je stvar
zasukala, in sklep tajnosti bi mu ne bil predramil vesti;
toda jezik mu je vezala bojazen, da se spor poravna, in
nekaj uÏitka je bilo tudi gledati, kako soseda mandrata
za njim. Tako je pre‰el v nemiru in nevolji prvi dan.

Drugega dne je pa rekla Ïena moÏu, da bahatega

Rjavkarja ne bosta spra‰evala; on naj gre sam na Mlako
dol k Lomastu; pri litru vina bo vse zvedel. Tako je de-
lala pokoro. Naroãala pa je tudi moÏu, naj se nikar ne
zagovori; drugi naj govore, on naj poslu‰a.

·korec je romal na Mlako, pil pri Lomastu, pil pri

Mlakarju, govoril z Ivanom, ustavil na cesti Janka; zve-
del pa ni nikjer niã, kakor kak diplomat, ki je preveã
pretkan. Prosil ga ni nihãe niãesar; Lomast ga je celo na-
hrulil, zakaj ni pri‰el k seji, in ·korec je moral lagati, da
ni utegnil.

»Nesramni, brezobzirni ljudje!« se je hudoval ·korec,

ko se je vraãal prazen domov in slutil, kako ga bo spre-
jela Ïena. »Da nisem za nobeno rabo, bo dejala, in ven-
dar je ona zakrivila, da ne vemo, pri ãem smo.«

Tako je ‰el dan za dnevom. Vsako jutro je zbudilo

novo nado, ki sta jo kmalu izpodrinila muãen nemir in
boleãa nevolja. Kdo bi se tudi ne jezil, ãe bi ga ljudje ob

BES

SPOMINSKA PLO·âA

takih razmerah popra‰evali, kaj je s slavnostjo in ãe je
kamen Ïe vzidan!

»Vrag je vzidan,« je zrojil ·korec ob takih vpra‰anjih,

ki so se mu zdela same hrulbe, »in ãe ne ve‰ ti veã ko jaz,
sva oba neumna.«

âlovek ne bi mislil, kako znajo ljudje molãati, kadar z

molãanjem nagajajo. ·korca sta hodila prav pobita zdaj
okoli hi‰e, zdaj po polju brez cilja in namena; jed jima ni
di‰ala in delo jima ni ‰lo od rok.

V listnjaku pa je leÏala na voziãku plo‰ãa, ki je od za-

ãetka tako jezila gospodarja, da bi jo bil najraj‰i na cesto
tre‰ãil; zdaj ga je pa tolaÏila in budila upanje, da se ‰e
vse po sreãi izteãe. âemu bi bili pustili kamen pri njem,
ãe ga ne nameravajo vzidati? »O, pri‰li bodo ali vsaj po-
slali kamnoseka, da izkle‰e ‰e tistih par ãrk.«

·korec je ogledoval plo‰ão od vseh strani, in zdela se

mu je lepa; ·korãevo ime z zlatimi ãrkami napisano ni
majhna reã. Da, ãe bi ga kdo zdaj prav lepo prosil, bi on
pustil, kakor se mu je zdelo, vzidati plo‰ão tudi tako,
kakr‰na je, brez ozira na opalto.

Ko ga je nekoã dobila Ïena tako pri spominski plo‰ãi

in uganila njegove misli, je menila, da bi bilo morda
vendarle prav, ãe bi se bila vdala.

»Kdo pa je bolj branil kot ti?« se je razsrdil moÏ. »Ali

mi nisi vedno trobila, da me hoãejo poniÏati in osramo-
titi? Ali mi nisi branila k sejam hoditi? Toliko ãasa si me

BES

SPOMINSKA PLO·âA

naganjala, da sem se zaletel. Zdaj sva skupila oba sku-
paj. Tako je, ãe se me‰ajo Ïenske v mo‰ke zadeve.«

»Saj se bo vse poravnalo,« je tolaÏila malodu‰na Ïena.

»âe oni ne pridejo, pa stopi ti dol na Mlako in reci, da
naj v boÏjem imenu vzidajo tablo tudi tako. âe te je
sram, se pa izgovori, da sem te jaz zapeljala. Meni je res
Ïal, ko vidim, da je tebi tako hudo.«

»En dan bom ‰e poãakal, preden nastopim ta kriÏev

pot,« je dejal ·korec Ïalosten. »Mudi se zelo; zakaj drugi
teden bo Ïe slavnost.«

»Ravno zaradi tega jaz ‰e vedno upam,« je menila

Ïena. »Slavnost ni odpovedana, torej se bo izvr‰ila. Ta
slavnost je odkritje spominske plo‰ãe na rojstni hi‰i Ur-
bana ·korca. Mimo na‰e hi‰e ne more iti slavnost. No,
torej! ·e nobena poroka se ni izvr‰ila brez Ïenina in ne-
veste. One je le sram priznati krivico. Saj se ‰e ti sramu-
je‰ dol hoditi, ki nisi niãesar zakrivil. Ampak to jim ne bo
pomagalo; hvalo ti bodo pa vedeli, ãe jim pride‰ na pol
pota naproti.«

Vse to je uvideval ·korec, a kaj pomagajo umski raz-

logi, ãe se ustavljajo ãustva! ·korec se ni mogel odkriÏati
hude slutnje, da se snujejo nekak‰ni naklepi proti nje-
mu. Zakaj pa vsi tako molãe? Zakaj ga je Lomast nahru-
lil? O, tudi pri porokah se vãasih Ïenin ali nevesta zad-
njo uro skuja, mnogokrat nala‰ã, da zaroãenca osramo-
ti.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

·korec je odlagal svojo teÏko pot, zdaj v upanju, da jo

odborniki takisto odlagajo, zdaj v strahu, da se moti.
Jezil se je na ves odbor, posebno pa na hruljivega Loma-
sta, in dobro bi mu bilo delo, ãe bi bil vedel, kako hudi
so tudi drugi na tega ãloveka, kako hud je Mlakar, ki je
dan na dan popra‰eval, kdaj dobi dopustnico za toãenje
vina in piva pri slavnosti. Vedno je dobil odgovor, da
bomo Ïe naredili. Ali se ne pravi to po slovensko, da ne
bomo niã naredili? In on, Mlakar, bo streljal ob slavno-
sti. Tri moÏnarje je bil dal Ïe zapeljati v Hrastje in smod-
nik je imel pripravljen doma v kleti. âlovek se Ïrtvuje in
nazadnje ne ve, zakaj.

»Gospod Ivan,« je Mlakar dejal dva dni pred slavnost-

jo ·imnovemu dijaku, »stopiva malo k Lomastu, da se
konãno dogovorimo o najvaÏnej‰ih toãkah, da nam ne
napravi ta ãlovek kak‰ne zmede!«

Dobila sta Lomasta pred hi‰o.
»Kako je s slavnostjo, Lomast?« je vpra‰al Mlakar.
»Vse v redu,« je dejal Lomast. »Danes vzida Filip plo-

‰ão na Rjavkarjevo hi‰o; pojutri‰njem po ma‰i gremo v
Hrastje. Tam bom govoril najprej jaz.«

Ivan je zardel in debelo pogledal.
»Ali ne bo govoril gospod Ivan?« je dejal Mlakar. »Ta-

ko smo se vendar zmenili.«

»Kdaj smo se tako zmenili?« se je razsrdil Lomast.

»Gospod Ivan je prepustil svoj govor meni. Ali misli‰ ti,

BES

SPOMINSKA PLO·âA

da sem se ga jaz zastonj uãil? In kako sem se muãil! Saj
ne znajo dandanes pisatelji poljudno, po domaãe pisa-
ti. Koliko sem moral izpustiti, koliko prenarediti, da bo
ãemu podobno, in ‰e ne vem, ãe bodo ljudje razumeli.«

Ivan se je v zadregi zagovarjal, da ga Lomast ni prav

razumel, da je mislil sam govoriti; a zaradi dobre stvari
se noãe prepirati.

»Kako pa je z mojo dopustnico? Ali bom smel toãiti?«

je nadaljeval Mlakar.

»Toãil bom jaz,« je dejal Lomast brez zadrege, zakaj

bil je Ïe jezen. »Jaz sem se najveã trudil, jaz storil najveã
pota, sem bil pri Ïupniku, v Hrastju, v Ljubljani, sem
naroãil plo‰ão in kaj vem kaj ‰e. In koliko sem imel
stro‰kov! Ali se ne spodobi meni nekoliko od‰kodnine?«

»Bomo Ïe ‰e govorili,« je dejal Mlakar ogorãen in po-

tegnil Ivana s seboj. »Ta goljuf, ta slepar,« se je srdil
moÏ, ko ga Lomast Ïe ni veã sli‰al. »Vas je ogoljufal za
govor, mene za dopustnico in bogve kako je delal s pri-
spevki.«

»Kaj pa zdaj?« je vpra‰al Ivan Ïalosten in potrt.
»Jaz Ïe vem kaj,« je dejal Mlakar. »Jaz pojdem v

Hrastje in bom moÏnarje vzel s seboj. Na tej slavnosti ne
bo nihãe streljal, nihãe. Sploh naj me slavni Urban ·ko-
rec v uho pi‰e, jaz nisem njegov norec. — Pojdite z me-
noj v Hrastje, da bova ‰e ·korcu in Rjavkarju povedala,
kako nesramno je ravnal Lomast!«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Naduãitelj mora tudi sli‰ati,« je dejal Ivan; »jaz ga

pokliãem.«

Ivan je poklical Janka, ki je na poti v Hrastje mirno,

kakor z nekak‰nim. zado‰ãenjem poslu‰al izbruhe ne-
volje in ogorãenja.

»In kaj pravi‰ ti?« je vpra‰al Ivan.
»Ne vem, kaj bi rekel,« je zmignil Janko z rameni.

»Meni se zdi, da se je precej dobro iz‰lo; jaz sem se bal
‰e huj‰ega.«

»Ali boste vi peli?« je dejal Mlakar.
»âe se mi ne skujajo pevci, paã. Ali mislite, da jih bom

jaz zastonj uãil?«

»Tako je rekel tudi Lomast, da se ne bo zastonj uãil

mojega govora,« je pripomnil Ivan.

»Zakaj si mu ga pa dal?«
»No, in ãe bi bil tebi rekel, da bo pel namesto tebe, kaj

bi bil ti naredil?«

»Rekel bi mu, da naj poje.«
»Ker ni pevec.«
»Saj govornik tudi ni. âe nastopi‰ ti, Ivan, za njim, se

‰e podobna ne bosta zdela govora nobenemu poslu-
‰avcu.«

·e veãji dogodki so pretresli ta dan Hrastje.
Navsezgodaj je spet pri‰el s fantom kamnosek Filip in

pripeljal na voziãku spet kamnitno pla‰ão. Ustavil se je
pred ·korcem.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Filip je spet tukaj, Miha,« je Lenka radostno klicala

svojega moÏa. »Ali vidi‰, kaj sem ti zmeraj pripovedova-
la, da te pridejo prosit? Ali ni bilo prav, da si mene po-
slu‰al, da nisi ‰el na Mlako?«

·korcu je utripalo srce od veselja, in brez uspeha se je

trudil prihliniti resnobo na obraz. »Ali si spet tukaj, Fi-
lip?« je pozdravil kamnoseka. »Kaj hoãe‰ pa zdaj?«

»·e eno plo‰ão sem pripeljal,« je dejal Filip in vlekel

iz listnjaka voz z apnom.

»Torej si vendar tako zapisal, kakor sem ti bil jaz re-

kel,« je dejal ·korec. »Prav! âakaj, da ti prinesem dve
kobili, in ãe bo‰ dal za pijaão, ti bom ‰e stregel.«

»Meni je naroãil Lomast, da naj vzidam novo plo‰ão

pri Rjavkarju,« se je ustavil kamnosek z voziãkom pred
veÏo.

»Kje? Pri Rjavkarju? To je zmota. Tukaj, pri nas je bil

rojen Urban ·korec,« se je ãudil ·korec.

»To meni niã mar. Jaz naredim, kar se mi naroãi in

plaãa,« je menil Filip.

»Ampak tabla vendar ne sme lagati, da se je tam ro-

dil, ãe se je pa tukaj,« je strmela Ïena.

»O, ta tabla govori zdaj drugaãe. Poglej, saj stoji zapi-

sano, da se je rodil pod ‰tev. 2, torej v tvoji hi‰i. To tab-
lo da lahko Lomast vzidati na vsako hi‰o.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Jaz pa tega ne dovolim. To je goljufija, to je slepar-

stvo,« je vpil razkaãeni ·korec, in Ïena mu je zaãela po-
magati z vso svojo zgovornostjo.

Kamnosek je poslu‰al nekaj ãasa, potem je pa ukazal

fantu, da naj k Rjavkarju zapelje, obrnil se je tudi sam
proti sosedovi hi‰i. ·korec je prikriãal kmalu za njim;
naletel je pa na Rjavkarja, ki je menil jako odloãno, da
ne trpi razgrajanja pred svojo hi‰o; ãe ima sosed kako
pritoÏbo, naj stopi dol na Mlako do Lomasta.

»Torej tak‰en si, Rjavkar!« je kriãal ·korec. »Zdaj sem

te spoznal. Prav res, da ni podjeda nad slabega soseda.«

Îena je odvedla naposled ohripelega moÏa in zabru-

sila spotoma Rjavkarju in kamnoseku par takih v obraz,
da bi jo bila na Lomastovem mestu oba toÏila zaradi
razÏaljenja ãasti.

Filip je postavil svoj oder in se lotil dela. Vsa Rjavkar-

jeva druÏina je stala pred hi‰o in gledala, kako se dolbe
stena, in le premalo je bilo zidarskega dela za toliko rok.
·korãevi so se bili v onemogli jezi zaklenili v svoje sta-
novanje. Kakor kadar krsto zabijajo, tako je donelo mo-
Ïu in Ïeni na uho kladivo in dleto; saj se je pa tudi po-
kopavala ãast domaãe hi‰e.

Îena se je osvestila prva. »Oh, kaj bi se jezila,« je de-

jala, »ko nama jeza niã ne pomaga in onim niã ne ‰ko-
duje! Grdo so ravnali z naso hi‰o, to je res, in veãna sra-
mota naj jih zadene! Pri nas se je rodil slavni Urban,

BES

SPOMINSKA PLO·âA

Rjavkarja bodo pa za to ãastili. Eden seje, drugi Ïanje.
Na svetu res ne najde‰ pravice. Toda Bog vse vidi, in
vsaka krivica se kaznuje. Ta plo‰ãa ne bo prinesla sreãe
Rjavkarjevi hi‰i, le meni verjemi.«

Te besede so prijetno hladile skeleãe rane uÏaljenemu

moÏu; Lenka pa mu je pripravljala ‰e drugih zdravil.
Kdor bi namreã trdil, da je pri nas Ïenski spol vobãe bi-
stroumnej‰i od mo‰kega, bi se najbrÏ zameril vsem
mo‰kim, ne storil bi jim pa nobene krivice.

»Ti, Miha,« je dejala Lenka ljubeznivo, »ali ni rekel

Filip, da se lahko vzida tak‰na tabla na vsako hi‰o? Meni
se prav zdi, da je tako rekel.«

»Seveda je rekel; toda kaj to pomaga!« je zdihnil moÏ.
»Zakaj ne bi vzidal Filip ene plo‰ãe tudi na na‰o

hi‰o?«

·korec se je zravnal, udaril s pestjo ob dlan in dejal:

»Lenka, ti si pametna Ïenska. Naj me stane, kolikor ho-
ãe, jaz dam vzidati plo‰ão na na‰o hi‰o. Pokazati hoãem
Rjavkarju in Lomastu in Mlaãanom in vsemu svetu, kje
se je rodil moj slavni stric.«

»Le prepusti to reã meni,« je dejala Ïena in mu stisni-

la roko. »Bo‰ videl, da se nama Rjavkarjevi ne bodo dol-
go smejali.«

Ko je bil Filip pri Rjavkarju svoje delo izvr‰il in se vra-

ãal mimo ·korãeve hil‰e, ga je povabila Lenka na ko-
zarãek hru‰evca, da se jeza poplakne.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Saj jaz nisem niã hud,« je dejal Filip in stopil v veÏo,

»jaz delam vsakemu, kdor me plaãa.«

»Kaj pa, Filip, tista plo‰ãa, ki je bila pri nas shranjena,

ali je tvoja?«

»Moja. Lomast mi jo je prepustil na obraãun, ko je

drugo naroãil.«

»Ali bi jo ti prodal?«
»Zakaj pa ne? ·e prav poceni jo dam.«
Malo so pobarantali, in kup je bil sklenjen.
»Zdaj jo pa ‰e vzidaj na na‰o hi‰o!«
»Saj va‰i hi‰i je bila namenjena,« je menil Filip. »Ali

imate kaj apna pri hi‰i?«

»Polno jamo,« je dejal ·korec.
Filip si je name‰al malte, postavil oder, in kmalu so

stali vsi ·korci pred hi‰o in gledali in pomagali; Rjavkarji
so se pa skoz okna ãudili in jezili.

Ker so bili vsi delavci dobre volje, je ‰lo delo hitro iz-

pod rok. Na pol je bilo Ïe dovr‰eno, ko sta pri‰la v
Hrastje Ivan in Janko z Mlakarjem, ki je vlekel voziãek
za moÏnarje s seboj in se ‰e vedno jezil na oholega Lo-
masta in na slavnega ·korca, kakor da bi mu bil tudi ta
odjedel zasluÏek. Pred Rjavkarjem so se ustavili. Ivan in
Janko sta si ‰la ogledat plo‰ão, Mlakar pa je zavil na
dvori‰ãe pred skedenj, kjer je imel spravljene moÏnar-
je. Rjavkarja ni bilo nobenega od nikoder.

»Ali ni nikogar doma?« je zaklical Ivan.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Kaj pa je?« je pogledal skoz okno Rjavkar.
»Plo‰ão morate zagrniti, dokler se ne odkrije.«
»Imam Ïe pripravljen prt,« je dejal Rjavkar; »samo

omet naj se malo posu‰i.«

»Kaj pa ·korec?« je vpra‰al Janko.
»Tja poglejte! Prej je bil zelo hud, zdaj si pa sam tudi

vzidava tablo.«

Kakor za‰kriplje in se zasuãe petelin na strehi, kadar

potegne nasprotni veter, tako sta se obrnila Ivan in Jan-
ko proti ·korãevi hi‰i in ostrmela.

»To je ‰kandal!« je zakriãal Ivan in se zganil, kakor da

bi ga bil pes ugriznil. »Dve spominski plo‰ãi! To se mora
prepreãiti; to nas osme‰i pred svetom.« Komaj ga je do-
hajal Janko, tako je hitel, da bi ‰e prepreãil nesreão. Ko
je Mlakar samoteÏ privozil svoje moÏnarje, je Ivan Ïe z
vso goreãnostjo prigovarjal ·korcu, ga prosil in rotil, da
naj opusti svojo namero, da se ne bo ves svet smejal
Hra‰ãanom in slavljencu in slavivcem. ·korec pa je gle-
dal od konca zaãudeno, potem prezirljivo in zaniãljivo;
odgovoril ni niã, izvlekel je poãasi mehur s tobakom in
si zaãel tlaãiti pipo, potem je iskal po Ïepih biglic, plju-
nil v stran, priÏigal premi‰ljeno in puhnil Ivanu dim pod
nos. Medtem je bil pa Mlakar pregledal in presodil po-
loÏaj.

»Bravo, ·korec!« je udaril moÏa po rami. »Ti si moÏ,

ki se ne boji‰ Lomasta. Dobro si mu zagodel. Ta slepar

BES

SPOMINSKA PLO·âA

je hotel imeti slavnost zase, in njemu na ãast bi naj bil
jaz streljal. Toda tak osel jaz nisem. Kdor bo toãil, ta naj
strelja. Ampak tebi na ãast, ·korec, bi pa sproÏil tri stre-
le, ãe bi imel smodnika pri roki, in lijec bi nataknil na
moÏnar, kakor se strelja zoper toão, da bi kar svedrast
tresk zaÏviÏgal proti nebu.«

In Ivan je mislil, da bo ·korec na njegove besede raz-

bil svojo plo‰ão.

Janku se je zdela ·korãeva namera nekako zvita pote-

za proti samolastnemu Lomastovemu postopanju; bal
se je, da bo Ivan pri hudem ·korcu naletel, zato je po-
tegnil prijatelja s seboj in mu zaãel dopovedovati, da je
·korãeva misel imenitna; zakaj spominska plo‰ãa se
spodobi vendar le rojstni hi‰i; osramoãena in osme‰ena
bosta samo Lomast in Rjavkar; kaj pa to druge briga!

»Ampak dve plo‰ãi, dve spominski plo‰ãi!« se je pri-

jemal Ivan za glavo.

»Kaj je Ïe to!« je miril Janko. »Ali nima Pre‰eren spo-

menika v Ljubljani, kamna v Kranju in na Bledu in plo-
‰ãe v Vrbi? Anastazij Grun ima spomenik v Gradcu, ka-
men pri Leskovcu, eno plo‰ão v Ljubljani, eno na Bledu
nad krajem, kjer se je rad mudil. Imenitni niso samo tisti
kraji, kjer so se veliki moÏje rodili, ampak tudi tisti, ko-
der so hodili, kjer so sedevali, prenoãevali, popivali. Ur-
ban ·korec je gotovo prihajal k Rjavkarjevim v vas in
gotovo je veãkrat sedel na tistem oglu hi‰e, nad katerim

BES

SPOMINSKA PLO·âA

se sveti zdaj njegovo ime. âe premislim, koliko spomin-
skih plo‰ã imajo drugi moÏje, se mi zdi, da dve za Urba-
na ·korca nista niã preveã.«

»No, in katera se bo pojutri‰njem odkrila?« je vpra‰al

Ivanz zlobnim smehom na ustih.

»Obe seveda,« je rekel Janko, »in najprimernejtse bo,

obe hkrati. Jaz se postavim s pevci v sredo med oba so-
seda, da bo zaleglo petje za obe strani. In ve‰ kaj? Pri
Rjavkarju bo govoril Lomast, ti pa govôri pri ·korcu!
Tako se znosi‰ nad Lomastom, kakor se je znosil prebri-
sani ·korec. Zakaj ãe bo‰ govoril ti, kdo bo poslu‰al Lo-
masta?«

Ivan je zaãel stvar premi‰ljevati. Jankovi nazori se mu

niso zdeli prazni. Nekoliko sme‰nosti se je bilo sicer pri-
jelo zadeve; toda vsekakor je bilo primernej‰e, ãe se
osme‰i Lomast, ki ga ta nezgoda ne bo tako v Ïivo zade-
la. Govor pred Rjavkarjem bo sme‰en od vseh strani;
govor pred rojstno hi‰o bo poravnal, kar se bo dalo po-
ravnati.

Ivan, ki se ni hotel spu‰ãati v noben razgovor veã s

·korcem, je prepustil ureditev te zadeve prijatelju, in je
prav storil. Janko je pohvalil ·korca, da se je tako krep-
ko zavzel za svojega strica, pritrdil, da se rojstne hi‰e ne
dajo kar tako prena‰ati kakor spominske plo‰ãe, priznal,
da se spodobi glavno poãe‰ãenje vendarle ·korãevemu

BES

SPOMINSKA PLO·âA

domu, pokazal, kako blizu bodo stali pevci, in omenil,
da bi bil Ivan pripravljen govoriti pri rojstni hi‰i.

»In Ivan bo dosti bolje govoril kakor Lomast.«
»Dobro,« je dejal ·korec, »ãe bo bolje govoril, naj go-

vori.«

»Dotlej pa imejte vi svojo plo‰ão ravno tako zagrnje-

no kakor Rjavkar!« je naroãal Janko.

Tako sta se zagrnili tisti veãer v Hrastju dve spomin-

ski plo‰ãi slavnega Urbana ·korca, da poãakata sloves-
nega odkritja. Mlaãani pa so se vraãali nekako zadovolj-
ni domov; samo Ivanu je moral Janko ‰e vso pot doka-
zovati, da bolj‰ega izhoda iz te slavnosti ni.

Slavnostnega dne zarana je pritresel Lomastov voz v

Hrastje sodãek vina in dva sodãka piva poleg dveh jer-
basov belega kruha. Vse to je odloÏil pod streho iz
smreãja, ki je bila nala‰ã za to slavnost postavljena in
pod katero je stalo par miz in kot klopi deske na ‰torih.
Ker so bili ljudje veãinoma v cerkvi na Mlaki, ni zbudil
ta ropot nobenega zanimanja. Visoki mlaji ob Rjavkar-
jevi hi‰i so z zagrnjenima plo‰ãama vred tiho ãakali, kaj
se bo zgodilo.

Na Mlaki so se pa ljudje bali, da bodo v Hrastju kaj

zamudili. Zato se je cerkev po sluÏbi boÏji hitreje spraz-
nila ko po navadi, in kdor je prihitel iz cerkve, se je obr-
nil proti Hrastju in sku‰al prehiteti druge, tako da so

BES

SPOMINSKA PLO·âA

nazadnje vsi drli, niã drugaãe, kakor da bi gorelo vse
Hrastje.

Lomast je bil odredil, naj gredo pred njim najprej ga-

sivci, potem veteranci, za temi Janko s pevci in nazad-
nje on med Mlakarjem in Ivanom. Toda sprevod se je
pokazil; Mlakarja in Ivana ni bilo nikjer dobiti. Lomast
je moral sam hoditi in se jeziti.

Po Hrastju so se slavivci prerivali, popra‰evali in se

smejali, ker nihãe ni prav vedel, kam naj se obrne. Od
zaãetka se je bilo namreã reklo, da se odkrije plo‰ãa na
·korãevi hi‰i, potem se je bilo govorilo o Rjavkarju, zdaj
pa je bil pri obeh hi‰ah en ogel zagrnjen in tu in tam
pripravljen nekak oder. Vse to je bilo zabavno, in kdo ni
vesel, ãe se lahko smeje?

Gasivci in veteranci so dostojanstveno prikorakali in

napravili toliko reda, da je pri‰el do svojega prostora
Janko s pevci in da se je preril do odra Ïupan.

»Kje je pa Mlakar?« je zavpil Lomast in si obrisal z

rdeãim robcem potni obraz. »Zakaj pa noben hudiã ne
strelja? Kje je Mlakar?«

»Mlakar! Mlakar!« so zaãeli kriãati gasivci in se ozirali

po ljudeh. »Kje je Mlakar?« so vpili veteranci in se obra-
ãali na vse strani. »Mlakar! Mlakar!« so kmalu klicali po
vsem Hrastju, nekateri, da bi priklicali Mlakarja, naga-
jivci zaradi ljubega hrupa. Toda Mlakarja ni bilo niko-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

der; niso ga privpili ne gasivci ne veteranci, ni ga priklel
Lomast. Ljudi je tudi to zabavalo.

Ko se je slavnostni govornik naklel, je stopil na oder.

Zaãeti je moral, zakaj gledavci so postajali nepotrpeÏ-
ljivi, kakor da bi bili svoje prostore plaãali. »No, ali bo Ïe
kaj?« se je oglasil predrzen zastonjkar, drugi pa v smeh.
In zdaj naj ãlovek lepo govori!

Lomast je zaãel, kakor je stalo v Ivanovem govoru, z

Gregorãiãevim pozdravom kmetski hi‰i: »Mogoãna nisi,
ne prostorna,« in pokazal na Rjavkarjevo hi‰o.

»Ej, prostorna pa je,« se je spet oglasil predrzneÏ.
»Ti, osel!« se je zadrl nad njim Lomast. »Saj ne pra-

vim jaz, da ni prostorna; tako poje pesnik Gregorãiã. —
V tej hi‰i se je rodil — —«

»Tudi ni res,« je dejal spet neki poslu‰avec, in: »LaÏe‰,

pri ·korcu se je rodil,« je popravljal drugi. Ljudje pa so
se prav dobro zabavali.

Te sitneÏe je sicer Lomast z lahkoto prekriãal, toda

toliko so ga vendar motili, da se je zaãel loviti, da se mu
ni samo zveza misli zamotala, ampak da mu je tudi Ïe
zmanjkovalo pravih besed. Kriãal je nekaj ãasa, potem
pa sklenil, da naj pade zavesa.

Plo‰ãa se je odgrnila, in Lomast je zaãel spet razsaja-

ti, zakaj se ne strelja. »Tiho, tiho,« so se ogla‰ali ljudje,
»da bomo kaj sli‰ali.« Na drugi strani je namreã govo-
ril Ivan, ne tako glasno, toda razloãno in premi‰ljeno.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

Lomast se je zavzel, gledal, poslu‰al, in v srcu mu je ras-
la nova jeza. Jasno je videl ves ãrni naklep, ki so ga bili
zasnovali za njegovim hrbtom Ivan in Mlakar in ·korec.

»Tukaj je slavnost, ne tam,« je rohnel. »Tukaj se od-

kriva plo‰ãa. Kaj poslu‰ate otroãje ãenãe!«

Od druge strani se je odgovarjalo bolj in bolj na glas,

in kmalu je krik in smeh in ‰um udu‰il tudi Ivanovo be-
sedo. V tem trenutku pa, ko se je bilo bolj bati, da ·kor-
ãevi ãastivci pozabijo, ãemu so pri‰li v Hrastje, je vzdig-
nil Janko roko, in pevci so zapeli s krepkimi glasovi:

Naj ãuje zemlja in nebo,
kar dans pobratimi pojo!

Vse je utihnilo in poslu‰alo, in ko so bili odpeli pevci

vse tri kitice Pobratimije, potem Lepo na‰o domovino,
potlej Slovensko dekle, Pridi, Gorenjc in Naprej zasta-
va Slave, so bile ukroãene Ïe vse strasti. Tako blaÏilno
vpliva lepo petje na ãlove‰ka srca.

Potem se je priãela domaãa veselica, ki je Lomasta od-

‰kodovala za prestane nezgode, in nazadnje so bili vsi
ljudje teh misli, da so se dobro zabavali.

Celo Ivan je rekel zveãer Janku, da je bilo lep‰e, kakor

se je on bal. »·koda, da ni bilo ‰e streljanja!«

»Boga zahvali!« je dejal Janko. »Se vsaj nihãe ni po-

nesreãil.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

Pri obraãunu je naraãunal Lomast ãisto malo

primanjkljaja. »âe doplaãa odbor dvanajst kron,« je
dejal, »bom trpel drugo jaz.«

Ugovarjal ni nihãe razen Mlakarja, ki je pa govoril

nekaj veã, kakor je pa mogel dokazati na sodi‰ãu. Zato
je plaãal pozneje ‰e posebej zaradi razÏaljenja Lomasto-
ve ãasti trideset kron.

Tako se je proslavljal spomin vrlega slovenskega pisa-

telja Urbana ·korca, in lepo so potem pisale novine,
kako je bil to pravi ljudski tabor, da so nastopili gasivci
in veteranci, Ïene in dekleta v narodnih no‰ah, da je
krasno govoril gospod Ïupan in niã manj lepo visoko-
‰olec Ivan ·imen, kako imenitno so pevci peli pod spret-
nim vodstvom gospoda naduãitelja; potem pa, da se je
razvila prisrãna, neprisiljena ljudska veselica, tako da
sme vsakemu Ïal biti, kdor se je ni udeleÏil. »Ljubljanãa-
ni,« je bilo pikro in po pravici poudarjeno, »so nas ka-
kor tolikokrat ob podobnih prilikah pustili na cedilu.
Zastopana ni bila ne Leonova druÏba ne Slovenska ma-
tica. Îalostno in sapienti sat...«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

ÎRTEV RAZMER

avãni praktikant Ivan Muren je bil prestavljen, ko
je dovr‰il izpit, z Dolenjskega na Gorenjsko in pri-

deljen davãnemu uradu na kmetih. Plaãa mu s tem se-
veda ‰e ni bila zagotovljena, paã pa Ïe nakazanih dva-
in‰tirideset vinarjev prispevka na mesec za pisarni‰ke
potreb‰ãine.

Ta vaÏni dogodek se v javnosti ni prezrl. Po vseh kra-

jih, koder prebiva slovenski rod, se je raznesla vesela
novica, da je prestavljen gospod Ivan Muren in katere-
mu davãnemu uradu je prideljen kot praktikant. Neka-
tere novine so to vest naznanile enostavno, brez pristav-
ka, kakor smrt kak‰nega navadnega rojaka; druge so
pristavile ãestitko, kakor kadar se poroãi kak prista‰
stranke z draÏestno prista‰injo; manj‰i in toliko rodo-
ljubnej‰i listi so omenjali, da se Slovenci vendarle giblje-
mo in da ni prazna beseda, da gre Slovan na dan; kar je
bilo pa radikalnih, so pisali, da beleÏijo to novico sicer
z zadovoljstvom, da pa visoka vlada ne sme misliti, da je
s to pridelitvijo dala Slovencem bogve kak‰no koncesi-
jo; Slovenci obdrÏe samo svoje posestno stanje; zakaj

BES

SPOMINSKA PLO·âA

tudi prej‰nji davãni praktikanti na tem mestu, ki so vlek-
li iste plaãe, so bili Slovenci.

Tudi drugod se je kazalo zanimanje. Prijatelji, ki so

poznali razmere, so vzeli vest molãe na znanje; tako
predrzen ali hudoben ni bil nihãe, da bi bil Ivanu ãesti-
tal; od doma pa, kjer niso poznali razmer, so mu izrazili
nujno Ïeljo, da bo zdaj, ko je dobil sluÏbo, vendar Ïe po-
magal domaãim in tako povrnil nekoliko, kar so bili sto-
rili zanj. In trije poslanci, ki so sedeli tisti veãer v gostil-
nici, so omenili malomarno in kakor mimogrede vsak
svojemu omizju, da so spravili spet enega h kruhu.

Ivan Muren pa je premi‰ljeval poln skrbi, kje bi dobil

denarja naposodo, da bi prebil ‰e tiste mesce, dokler ne
dobi nekaj plaãe, in kje bi dobil poroka za novo posoji-
lo, potem pa, ali bi se ‰el in komu bi se ‰el predstavljat.
Predstavil se je bil seveda Ïe prej‰nje leto parkrat in s
pobitim srcem se je spominjal, koliko je sli‰al tu dobrih
naukov, tam resnih navodil, drugod pa tudi nevoljnega
spra‰evanja, ãemu je sploh pri‰el. Kakor da bi bilo pred-
stavljanje zanj uÏitek in zabava! Ampak tako je; enemu
se zameri‰, ãe se mu predstavi‰, ãe‰, kaj nadleguje, dru-
gemu, ãe se ne predstavi‰, ãe‰, ne ve, kaj se spodobi, in
marsikomu v vsakem primeru; ãe pride‰, ti pravi: »âe-
mu? Saj ni bilo treba«; ãe te ni, si misli: »Aha, smo po-
nosni; bo treba pristriãi perutnice.« Kako pametno je
zapisano na marsikaterih uradnih vratih: Ne trkaj! ali:

BES

SPOMINSKA PLO·âA

Ne pljuj na tla! Zakaj se ne bi pripisalo ‰e: Ne predstav-
ljaj se!

»Kaj se hoãe!« je zdihnil Muren, ko si je krtaãil ãrno

suknjo in jo ogledoval proti luãi: »Nekoliko prehudo Ïe
res odbija sonãno svetlobo,« si je dejal; »toda vsi tudi
nimajo bolj‰ih; pameten ãlovek pa sploh ne gleda na
obleko. Vrhu tega se ne hodi s hrbtom naprej, in da bi
kdo za menoj gledal, se ni bati.« Oh, kako prijetno bi
bilo na svetu, ko bi ne bilo treba drugega kakor izpol-
njevati svoje dolÏnosti! Toda dolÏan ni samo, ker vele-
va mu stan, pravi Gregorãiã; kar more, to moÏ je storiti
dolÏan. V to zadnjo vrsto spada predstavljanje.

Seveda, je kimal Muren, ãe ne bi hodili drugi, bi tudi

njemu ne bilo treba. A kaj, ko hodijo vsi, vsi brez izjeme!
Kjer se pa vse klanja, je ravna hoja naravnost Ïaljiva;
kjer se vse prilizuje in poniÏuje, je odkrita beseda izziv.

Tako je nastopil Ivan Muren teÏko pot, se klanjal in

zahvaljeval in priporoãal, kolikor je bil prepriãan, da se
klanjajo in priporoãajo in zahvaljujejo vsi drugi. Kjer se
mu je reklo, da je novo predstavljanje odveã, naj bi raj‰i
takoj od‰el na svoje mesto, se je v zadregi smehljal in
prosil odpu‰ãanja, za svojo poniÏnost tako rekoã; kjer se
mu je namignilo, da naj se izkaÏe z vestnostjo in prid-
nostjo vrednega izkazanega zaupanja, je vdano kimal;
kjer se mu je naroãalo, da se mora vsekdar kakor v ura-
du tako tudi izven urada vesti lojalno in rodoljubno, je

BES

SPOMINSKA PLO·âA

slovesno povzdignil oãi in pomolil tri prste desne roke
od sebe. Posebno pozorno pa je poslu‰al, ko mu je opi-
soval nadzornik, kako prijetno Ïivljenje ga ãaka v no-
vem kraju; davkar Bramor je sicer jako natanãen in mar-
ljiv uradnik, ki Ïivi samo svojemu poklicu, ne prosi nik-
dar nobenega dopusta, ne misli ‰e niã na pokoj, dasi Ïe
sluÏi ãez ‰tirideset let; izven urada pa je du‰a, ljubezniv,
prijazen, pravi oãe svojim tovari‰em; Ïivljenje tam je v
pravem pomenu besede patriarhalno.

»Vsaj nekaj!« si je mislil Muren, ko si je domov gre-

doã slaãil nadleÏne rokavice. Doma se je preoblekel in
skrbno zravnal ãrno obleko v neprijetni zavesti, da jo bo
Ïalibog ‰e potreboval in ‰e rabil. Da bi mu postala pre-
tesna, tega se ni bal; ampak zaklad je bil to, ki ga rad
molj sne; zato jo je potresel z naftalinom. Ko je zlagal in
spravljal skupaj tisto malo svoje prtljage, je dobil pismo,
kjer mu je njegova nekdanja gospodinja obetala poso-
jilce za nekaj mescev.

Ivan Muren je bil sreãen, kakor le more biti sreãen

praktikant, ki vleãe dvain‰tirideset vinarjev na mesec.
Zadovoljen je konstatiral, da se je predstavljanje narav-
nost imenitno obneslo. Kak‰no smolo pa je imel ta in
oni tovari‰! Enemu je bila spodrsnila noga na gladkih
tleh pred naãelnikom; drugi, ki ni prav vedel, ali se drÏi
cilinder v desni ali v levi roki, ga je predeval skrajno ne-
dostojno iz roke v roko; tretji je na nem‰ki ogovor po-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

motoma odgovoril iz zadrege, nehote in skoraj nevede
slovensko, kar ga bo najbrÏ vse veãne ãase oviralo v na-
predovanju. Njemu se ni bilo, hvala Bogu, pripetilo niã
takega; po pravici si je torej obetal sijajno bodoãnost;
zakaj v uradovanju samem ni treba tolikanj sreãe, koli-
kor marljivosti in vestnosti. Te pa je imel Ivan Muren
zadosti.

Zdaj pa je zaãel raãunati, koliko bo smel potro‰iti na

dan, da bo shajal s posojilom, kdaj si privo‰ãiti kak‰no
smotko, in sklepal je, da ne prekoraãi proraãuna, in naj
bi ga napadle ‰e take sku‰njave in naj bi koraãile preko
svojih proraãunov poleg drÏave in deÏele tudi vse obãi-
ne tega sveta. V glavo mu je padel imeniten pripomo-
ãek. Kaj, ko bi nastopil kot abstinent, ki naãelno ne pije
alkoholnih pijaã? Ali bi se osme‰il, ko ima pa toliko ime-
nitnih moÏ pred seboj in za seboj? Ali ni znak plemeni-
tega moÏa, da se ravna vedno in povsod po naãelih?
Njegovih nagibov ne bo videl nihãe, ãislal ga bo vsak
tem bolj, ker bo vedel, da mu lepega naãela ni vsilil
zdravnik zaradi vodenice ali kak‰ne bolezni na jetrih.
âemu naj bi on bogatil gostilniãarje? Muren si je mel
roke od veselja, kako bo preslepil ljudi, ki bodo mislili,
da on res ne mara za pijaão. Iz nuje bo postala vrlina,
zasluÏenje in zasluÏek.

Pri zadnjem kosilu v Ljubljani si je ‰e za plaãilo mo‰-

kega sklepa in za nagrado bodoãih Ïrtev spregledal na-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

ãelo; tem trdneje se ga je hotel drÏati zanaprej. Popol-
dne se je odpeljal, poln trdnih sklepov in lepih nad in
dobro pouãen od znancev, kje bo dobil stanovanje po
zmerni ceni brez ozira na udobnost, kje hrano, primer-
no po eni strani telesnim potrebam, po drugi gmotnim
razmeram.

Zveãer se je pripeljal na svoj novi kraj in dobil stano-

vanje za tako ceno, ki njegovega proraãuna ‰e ni doseg-
la; preostajalo je ‰e nekaj malega za druge potrebe. Ta
prijetna okolnost je bila prva sku‰njava, ki je zaãela ma-
jati njegovo naãelo. Ivan je Ïe premi‰ljeval, ãe ne bi ka-
zalo izloãiti ali prekiniti naãela za nedelje in praznike.
»Po razmerah,« je sklenil, »po razmerah«, in se napotil
v priporoãeno krãmo, kjer bi dobival hrano proti plaãe-
vanju v meseãnih obrokih.

»Novi gospod praktikant?« ga je nagovorila Ïena krã-

marja Rojca in mu svetlo pogledala v oãi.

»Da, Ivan Muren,« je odzdravil Ivan nekoliko v za-

dregi, ker ga je nadlegovala misel, kako bo osupnila pri-
jazna Ïenska, ko ji pove, da naãelno ne pije.

»Va‰ gospod prednik,« je nadaljevala krãmarica in

popravljala prt po mizi, »je tudi pri nas kosil in veãerjal.
Po isti ceni dobite hrano tudi vi. Veãerja bo takoj pri-
pravljena. S pijaão bi pa rekla, da ‰e poãakajte, gospod
praktikant.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

Spet ga je svetlo pogledala, se mu nasmehnila in ‰la.

Ivan pa je gubanãil ãelo in mr‰ãil obrvi, ker mu ta zaup-
nost ni ugajala. Zdelo se mu je, da se Ïenska vtika v nje-
gove zasebne zadeve. Ali je mar izkljuãeno, da bi davã-
ni praktikant imel kaj premoÏenja? Ali ga pa ima ali
nima, to je njegova zasebna zadeva, ki nikogar drugega
niã ne briga. Ko bi ne bil napravil tako trdnega sklepa ali
z drugimi besedami, ko bi ne ‰lo za naãela, bi si naroãil
nala‰ã ãetrtinko najbolj‰ega vina. Kaj briga to Ïensko, ali
on pije ali ne! On sme in more storiti, kar hoãe, ne da bi
koga vpra‰al. Stvar pa ni bila tako malenkostna. Recimo,
da si dá on prvi veãer prinesti pijaãe, ali se ne bo priãa-
kovalo, da si je naroãi tudi pozneje? Ali ne postane ta
korak odloãilen za vse podobne primere? Podoben pri-
mer pa bi bilo vsako kosilo, vsaka veãerja, in ãim veã
podobnih primerov bi se ravnalo po prvem slabem
zgledu, tem teÏji bi bil preobrat in pobolj‰anje; pozna
abstinenca pa budi ‰e sum zdravni‰kega ukaza. Ivan je
Ïe hotel poklicati krãmarico in ji reãi mo‰ko besedo, da
on sploh ne pije. Toda spomnil se je, da se je treba naãel
mirno in odloãno drÏati, ne pa jih o priliki in nepriliki
poudarjati ali celo izzivati z njimi. Naãela vendar niso
tur‰ki boben. Tudi se mu je zdelo, da vpra‰anje ‰e ni pe-
reãe. Spet se mu je zjasnilo ãelo in nekako hvaleÏen se
je nasmehnil krãmarici, ki mu je prinesla veãerjo.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Pijaãe vam nisem prinesla,« je prijazna Ïena dejala

‰e enkrat.

»Za pijaão,« je poudaril mirno Muren, »meni tudi ni

kdove kaj.«

»Ne zaradi tega,« je dejala krãmarica in sedla njemu

nasproti; »ampak nocoj imajo gospodje z davkarije svoj
veãer, fronkarski veãer. âudno, da jih ‰e ni. Nekako ob
tem ãasu pridejo navadno, gospod davkar, gospod kon-
trolor in gospod adjunkt. Vi boste tudi morali prisesti in
piti z njimi.«

»A jaz se ‰e predstavil nisem,« se je vznemiril Muren.
»O, to niã ne dé. Predstavim vas jaz. Gospod davkar

je tako dobrodu‰en ãlovek, da vam ne bo niã zameril.
On je kakor dobrovoljen oãe med svojimi otroki. Gos-
podje s sodnije hodijo vsak svojo pot; malokdaj vidite
dva skupaj. Davkarija pa nastopa skupno; kamor gre
eden, to je gospod davkar, tja gredo vsi drugi. — No, mi
o volku, volk iz lesa. So Ïe tukaj.«

Vrata so se odprla na steÏaj, in slovesno so vstopili

trije gospodje; najprej visok, moãan moÏ okroglega, rde-
ãega obraza s sivimi brki in veliko ple‰o, ki jo je od u‰esa
do u‰esa obrobljal venec belih las; to je bil davkar Bra-
mor. Priletnega kontrolorja in mladega adjunkta je bilo
pol manj videti poleg naãelnika, in Murnu, ki je igral
‰ah, se je zdel davkar kakor stolp v igri, tako mogoãen in
okoren, kontrolor kakor tekaã, in adjunkt, ki se je veselo

BES

SPOMINSKA PLO·âA

oziral na vse strani, kakor Ïivahni konjiã; on sam je bil
seveda kmet, ki rine poãasi naprej v vednem strahu, da
ga vrÏe iz vrste kak ãastnik ali izpodrine drug kmet.

Ivan Muren je bil spo‰tljivo vstal, ko so prihajali gos-

podje, in je stal ves ãas s prtiãem v roki in dvomom v
srcu, ali naj se predstavi kar tukaj v krãmi, po domaãe,
ali naj se potaji. Katera zamera bo manj‰a? Preden se je
‰e odloãil, ga je prijela krãmarica za tisto roko, ki je imel
‰e prosto, in ga predstavila staremu gospodu.

»O, o, tako, tako?« je dejal gospod davkar, se obrnil

na pol in premeril Murna z drobnimi sivimi oãmi od
vrha do tal in mu podal roko. »Lepo. A, gospod Muren,
a? Prav, prav. ,Muren, muren, pridi ven, bom belega
kruhka dal, vinãka dal,’ smo bezali vãasih murne iz lu-
kenj. Kaj, gospod Muren?«

Muren se je opraviãeval, da se predstavlja v takem

ãasu, na takem kraju in v taki obleki.

»In s prtiãem v roki, kaj, gospod Muren? Kakor kak

natakar,« se je smejal debelo davkar.

Muren je zardel in dejal prtiã iz rok in jecljal, da ni

vedel, da pridejo gospodje semkaj; takoj drugega dne pa
pride in se predstavi v salonski obleki.

»Ni treba, gospod praktikant, ni treba!« ga je miril

davkar. »Saj smo domaãi. Bolje se ne morete predstaviti,
kot vas je predstavila Rojãeva gospa. Zdaj pa k nam za
mizo!«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Meni ãetrtinko!« je dejal Muren v svesti si, da ravna

sicer proti svojim naãelom, toda prepriãan, da deluje
tukaj tak‰na sila, da se ji mora ukloniti ‰e tako slovesna
obljuba. Naãelniku se vendar ne more zameriti takoj
prvi veãer! Sreãa, da se ni ‰e postavil sam od zaãetka,
proti krãmarici, na svoje naãelno stali‰ãe! Koliko teÏe bi
se zdaj umaknil! Celo osme‰il bi se.

»Niã ãetrtinke, en ‰tefan, gospa,« je dejal davkar.
»Prisedite, gospod Muren, prisedite!« je dejal davkar.

»Vi boste pili z nami.«

»Vidi se vam,« je nadaljeval davkar, »da prihajate iz

Ljubljane; tam imate paã dvorane po trideset miz; vsa-
ka miza svojega pivca, vsak pivec svojo ãetrtinko; in
drugega ne sli‰ite kakor: ,·e eno ãetrtinko!’ ali pa: ,Pla-
ãati!’ Pri nas pa je drugaãe. âe ima pivnica dve mizi, se-
dajo gostje toliko ãasa za eno, dokler ni zasedena, po-
tem pride na vrsto druga. Izza mize pa Ïivahen pome-
nek in veselo petje, to je na‰a ‰ega.«

Adjunkt je vstal in nalil kupice, in trãili so na zdravje

novega praktikanta.

»Res prijetno in po domaãe,« si je mislil Muren, pre-

priãan, da bo plaãal tisti, ki je klical na mizo. Za take
primere se mu je zdelo, da ga sploh ne more vezati ob-
ljuba. Abstinenca vendar ne more biti sama sebi namen.
Njegov namen se je dosegal tukaj tudi brez nje, in kar
lahko doseÏe‰ brez truda, za to se je nespametno pehati.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

O, prav je bilo, da se Ivan ‰e ni zagovoril; res, to vpra-
‰anje ‰e ni bilo pereãe; ta veãer ga pa sploh ni bilo veã.
Ali naj bi bil z neumestno abstinenco koj prvi dan raz-
Ïalil vso druÏbo z naãelnikom vred? Lepo bi se bil vpe-
ljal. Muren se je zdel sam sebi pameten ãlovek, ki jem-
lje razmere v po‰tev in ne sili z glavo skozi zid. Samo
malenkostni ljudje se vleãejo za naãela tudi tam, kjer
treba ni.

Medtem ko je Muren zadovoljen razmi‰ljal svoj do-

bro uspeli nastop, so se tovari‰i Ïe glasno zabavali. Go-
vorili so o politiki, slovstvu, vremenu, letini, gledali‰ãu
in davãnih zadevah.

»Pijte, pijte, gospod Muren!« je silil davkar. »To je na

kmetih gledali‰ãe, to koncert, to cirkus in kinematograf
in kar imajo ‰e du‰evnih uÏitkov po mestih. Tukaj ni-
mamo drugega, pa tudi Ïivimo.«

Muren pa je malo pil, zakaj pijaãe ni bil vajen in ne-

spodobno se mu je zdelo, da bi pri‰el prvo jutro z maã-
kom v davãni urad. Zavest, da pije na tuj raãun, mu tudi
ni bila — kakor je toliko drugim — povod, da bi se vdal
nezmernosti, marveã plemenit nagib zdrÏnosti. Naãel-
nik bo to menda vendar tudi zapazil in vzel v po‰tev.
Jezilo pa je Murna, zakaj ga pogleduje adjunkt po stra-
ni, zakaj se mu muza. Ta ãlovek pripisuje moji zmerno-
sti podle nagibe, si je dejal in spet gubanãil ãelo. Oãitno
gledati v srce se zdi prizadetemu vedno brezobzirno. ·e

BES

SPOMINSKA PLO·âA

sam sebi ãlovek nerad noter pogleda; raj‰i se da prever-
jati od drugih, da ima res svoje vrline, in si misli, da dru-
gi Ïe vedo; zato se mu tudi zdi laskanje nekaka ljubezni-
va odkritosrãnost, in s to odkritosrãnostjo je tako kakor
z radodarnostjo pri dobrodelnih prireditvah: ne stavijo
se ji nobene meje. Kdor pa se smeje na‰im Ïalnim oble-
kam, kdor se muza izbruhom na‰ega narodnega rodo-
ljuba, ta kaÏe ravno tak‰no pomanjkanje druÏabne obli-
ke, kakor kdor nas sumljivo pogleda in zmigne z rame-
ni, ãe se mu mi laskamo.

Tako se je zdel Murnu gospod adjunkt neotesan, in ga

je hotel vpra‰ati, zakaj se mu smeje, ko ga je prehitel
adjunkt z vpra‰anjem, zakaj ne pije. Ivan ni niã odgovo-
ril, ampak stisnil usta in zaniãljivo pogledal, ãe‰ da se on
ne bo nalival s podarjenim vinom kakor kdo drug.

»Pijte, pijte, gospod Muren!« je silil adjunkt in ga zvi-

to gledal.

»Jaz tudi na svoj raãun ne pijem veã,« je zavrnil Ivan

nedostojno podtikanje in si mislil, da ga sodi ta ãlovek
paã po sebi, on pa, hvala Bogu, ve, kaj se spodobi.

»Ne bodite otroãji, gospod Muren,« se je nasmehnil

zaupljivo adjunkt, »in ne mislite, da pijete na tuj raãun!
Kakor skupaj pijemo, tako skupaj plaãamo. Gospod dav-
kar bo vse lepo porazdelil. Na vsakega pride, ker smo
‰tirje, petindvajset procentov, in naj pije kdo, kolikor
hoãe. Hitite, da ne zaidete v preveliko ‰kodo! Davkar in

BES

SPOMINSKA PLO·âA

kontrolor gotovo pijeta Ïe na va‰ raãun, morda Ïe tudi
na mojega. Torej na va‰e zdravje!«

Ivan je prebledel in jeza mu je napolnila srce. Neje-

voljen je trãil z adjunktom. Rekel ni niã, mislil si je pa, da
je to lopov‰ãina, prosta‰ko izsiljevanje. Grdo je pogledal
davkarja in kontrolorja. Zdelo se mu je, da se kosata,
kdo bo veã popil, kdo njega bolj o‰kodoval. Da jih le
sram ni! Toda kaj se sramujejo tak‰ni ljudje! Oh, zakaj
se ni sam drÏal svojega naãela! Kak‰en sad bi mu bil
rodil, ne samo ta veãer, ampak ves ãas do prve plaãe!
,Oj, ti prekleta zadruga!’ si je dejal Muren v skesanem
srcu. Sprehajala ga je jeza in Ïalost, kazati je pa moral
vesel obraz. Sam varãuje, prena‰a Ïejo in lakoto in daje
s svojo zmernostjo tuji nezmernosti potuho. Prijetna in
priporoãljiva abstinenca! Grozno se je smilil sam sebi,
dasiravno si je moral priznati, da trpi po pravici. Pravi
znaãaj se zdrÏuje iz nravnih ozirov in plaãilo mu je nrav-
na korist in zraven ‰e zdravje in gmotni dobiãek; zdrÏ-
nost iz zdravstvenih razlogov se plaãuje z zdravjem in s
prihranki; kogar pa vodijo zgolj gmotni oziri, ta se za-
na‰a na ‰ibko oporo, in ãe se mu ta izpodmakne, ga za-
dene trojna ‰koda.

»Pijte, pijte!« je prigovarjal adjunkt. Muren pa je pre-

mi‰ljeval, kaj naj bi poãel. Videl je, kako gine pijaãa iz
kozarcev, in milo se mu je storilo. On gleda, drugi pije-
jo. Plaãal bo pa razmerno najveã tisti, ki bo najmanj pil.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

Tako se godi povsod sme‰nim idealistom, ki se na tihem
jeze in premi‰ljujejo in gledajo, doãim drugi pijejo. Se-
veda se je Murnu to poãetje zdelo umazano, toda pa-
metnej‰e od njegovega gledanja. Ali naj se mu res sme-
jejo ti umazanci? Ali naj si res norca delajo iz njega, ki
bo samo plaãeval? Ne, in ‰e enkrat ne! Nagibe zdrÏnosti
je bila Ïe prej izpodbila sila razmer; zdaj so se vzdignili
nagibi nezdrÏnosti. Muren je zgrabil za kupico, pogle-
dal zlobno in ‰kodoÏeljno po tovari‰ih in zvrnil na du-
‰ek nalito pijaão in pomolil pomenljivo prazni kozarec
postreÏljivemu adjunktu.

»Gospod praktikant se kvalificira,« je dejal kontrolor

in tudi izpraznil svojo ãa‰o.

»Tako je prav,« je pohvalil davkar in posnel dva tako

lepa zgleda.

»Ali mislita ta dva, da sem jaz njun norec?« si je de-

jal Muren in spet izpil. Jeza in Ïalost sta mu bili navdih-
nili nespametno misel, da bi se kosal z davkarjem ali s
kontrolorjem.

»Soparno je,« je dejal davkar, ki si je brisal pot z mok-

rega ãela in Ïareãih lic.

»Soparno je,« je dejal kontrolor in pil.
»Saj pa tudi pijeta, kakor bi se kosala med seboj,« je

dejal zaupljivo adjunktu Muren poln trpkega poguma.

»Dobro opazujete,« je polglasno odvrnil adjunkt.

»Poglejte pa to razliko! Dasi pijeta oba precej enako-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

merno, se davkar poti in hrope, kakor da bi mlatil, lice
mu Ïari kakor kru‰na peã in jezik se mu zapleta, da mu
gredo besede vse kriÏem. Kontrolorju se pa niã ne po-
zna; obraz in ple‰a, oboje je suho. Take sode so polnile
Danaide.«

»Res ãudno,« je dejal Muren in mo‰ko pil v svesti si,

da pije za svoj denar, da Ïe celo druge napaja.

»Davkar je namreã Gorenjec, kontrolor pa Dolenjec.

Umejete?« je razlagal adjunkt. »Dolenjcu je dolenjec
rojak in prijatelj in oba dobrovoljna se ne spreta zlepa.
Gorenjec je pa ogaben in rad zabavlja. ,Koliko te pa je?’
haha, in preden se je dolenjec pred njim prav zavedel,
ga zvrne. Dolenjcu, to se umeje, tako baha‰tvo ni v‰eã.
Kar na tihem seÏe bahaãu v lase in borba se zaãne. Go-
renjec kriãi in razsaja, dolenjec mu pa na tihem izpod-
bija noge in izpodna‰a jezik, in ãim dalje se bojujeta,
tem odloãilneje zmaguje dolenjec. Poslu‰ajte malo! Go-
spod davkar se Ïe bojuje brez upa zmage seveda. Kdo ga
‰e umeje?«

Gospodu Murnu so te besede zelo ugajale. On je

namreã tudi samo ‰e na pol razumel, kaj davkar govo-
ri, ampak iz spo‰tljivosti si je bil mislil, da je morda on
sam preveã pil.

Gospod davkar pa je tudi polagoma zaãutil, da mu

misli nekam uhajajo in da se besede teÏko ge love za

BES

SPOMINSKA PLO·âA

njimi. Predlagal je torej, da naj zapojo svojo staro, lepo
jugoslovansko pesem, in zapel je sam poãasi in ganljivo

Braço, pijmo vince!

Kontrolor in adjunkt sta krepko pritisnila za njim.

Braço, pijmo vince,
voda nek stoji!
Nek ju pije Ïaba,
ka va njoj Ïivi!

»Poãasi, poãasi!« je prenehal davkar. »To je vse pre-

hitro. Ta pesem se mora peti poãasi, slovesno in turob-
no. Torej ‰e enkrat!«

»·e vse preÏivahno,« je menil davkar, ko so bili odpe-

li. »Ta pesem se mora peti tako, da gane poslu‰avca, da
mu seÏe v srce.«

»Ker je na moã liriãna in ãustvena,« je razlagal kon-

trolor, »polna ubranosti in razpoloÏenja.«

»Ali je gospodom ta pesem res tako v‰eã?« se je ãudila

gostilniãarka. »Koliko je lep‰ih domaãih! Zapojte raj‰i
kak‰no okroglo! Meni se zdi, kakor da bi peli bilje. Tako
dolgoãasna, mrtva‰ka je ta pesem.«

»Vam se tako zdi, gospa,« jo je zavraãal adjunkt, »ker

nimate tako finega umetni‰kega ãuta kakor na‰ gospod
davkar.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Najkrasnej‰a pesem,« je dejal davkar, »kar sem jih

kdaj pel ali sli‰al peti. In jaz sem bil v mladih letih pevec,
dober pevec. Imeli smo v Novem mestu tak kvartet, da
nismo ‰li nikoli pred polnoãjo spat. Imenitna pesem.«

»In znaãilna,« je pristavil adjunkt; »iz nje odseva vsa

tuÏna zgodovina jugoslovanska.«

Tega modrovanja Muren Ïe ni veã razumel. Kakor v

poltemi so se gibale osebe pred njim in kakor nekako
pogrebno zvonjenje iz dalje mu je donelo petje na trud-
na u‰esa. Niã ni sli‰al, kako ganljivo se je rotil davkar, da
nima noben naãelnik tako rad svojih uradnikov kakor
on in da naj se niã ne boje; ne bo jih ‰e pustil in ne poj-
de ‰e v pokoj; ali naj jih mar prepusti kak‰nemu kru-
temu ‰efu? Solze so se mu udrle po mastnem licu in
okoli vratu je objel kontrolorja, ko se je domislil Ïalostne
usode tovari‰ev, ãe bi jih on zapustil. Pretresljiv je bil
prizor in davkarjevo pritajeno ihtenje bi se bilo dalo pri-
merjati ubrani elegiji s pomi‰ljaji in pikami v vsaki vrsti-
ci. Toda kontrolor se je samo smejal, adjunkt samo gle-
dal, kako gori staremu gospodu obraz, kako bulijo oãi,
kako trepeãe roka.

Kako je Muren pri‰el v svojo posteljo, tega se je samo

temno spominjal, ko se je prebudil drugega dne s teÏko
glavo. Ura je bila Ïe pol desetih, in on bi moral biti ob
devetih v pisarni, in prvi dan se mu je primerila taka
nezgoda. Sreãa je bila, da se mu ni bilo treba ‰e oblaãi-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

ti. Tudi zajtrkovati ni utegnil. Malo se je pogladil in drl
razburjen v davkarijo.

»Ti predrta reã ti!« si je ponavljal spotoma in se ozi-

ral, ãe ne bi zagledal kakega davãnega ali vsaj sodnega
uradnika, ki bi se mudil ‰e zunaj urada. Nikogar ni bilo
videti.

»Grdi kruhoborci!« si je pokimal Ivan poln pikrih ãu-

stev. TolaÏila ga je samo misel, kako oãetovsko dober je
njegov naãelnik, ki mu gotovo ne bo zameril majhne
zamude, zlasti ker je pravzaprav niti sam ni zakrivil. Saj
so ga prisilili gospodje, da je prisedel; silili so ga, da je
pil; poteptali so njegovo naãelo, pogazili njegove vzore,
zadrÏali so ga, ko je hotel oditi. Vsaj zdelo se mu je, da
se spominja, kako je vstajal in odhajal; posadila sta ga
spet za mizo davkar z besedo, adjunkt celo s silo. No,
lepa bi bila ta, ãe bi se ‰tela zdaj zamuda njemu v greh.
Tak‰ne kriviãnosti niti kak krut in brezsrãen predstojnik
ne bi mogel zagre‰iti, nikar tak‰na du‰a.

Ti razlogi so Murna toliko osrãili, da je razmerno po-

gumen stopil v pisarno. Da bi prikril zadrego, je hotel
prav po domaãe vo‰ãiti uradnikom dobro jutro; toda na
prvi pogled mu je zastala sapa. Sredi sobe je stal stari
davkar z uro v rokah in preÏal.

»Gospod praktikant,« je dejal ostro, »konstatiram, da

ste pri‰li prvi dan, prvi dan petdeset minut, skoraj celo
uro prepozno. Poglejte, prosim, da se prepriãate!«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Saj verjamem, gospod naãelnik,« je dejal Muren in

vlekel uro iz Ïepa.

»Le prepriãajte se!« je silil davkar. »Noãem, da bi se

pozneje izgovarjali, da sem vam storil kak‰no krivico.«

»Moja je Ïe deset proã.«
»Ker gre prehitro. Moja gre po Ïelezniãni, tako da se

lahko zanesete, da ste zamudili petdeset minut. Pojdite
malo z menoj!«

·la sta — davkar naprej, Muren za njim — skozi prvo

sobo, kjer je adjunkt soãutno pozdravil Ïalostnega prak-
tikanta, skozi drugo, kjer mu je kontrolor soãutno poki-
mal, v tretjo, davkarjevo.

»Zaprite vrata!« je dejal davkar.
Muren jih je zaprl in se obrnil v trmastem strahu pro-

ti svojemu predstojniku.

»Poglejte, gospod praktikant, moje sive lase,« je zaãel

slovesno davkar, »mojo ãastljivo glavo!«

Muren je uprl oãi v zabuhli obraz, v ble‰ãeão se ple‰o

in zagledal nad u‰esi ‰ope belih las.

»Nad ‰tirideset let Ïe sluÏim,« je nadaljeval davkar,

»drÏavo, in ‰e nikdar nisem pri‰el za minuto prepozno
v urad. Poglejte gospoda kontrolorja, postarnega moÏa,
ki prihaja o pravem ãasu na svoje delo. Videli ste tudi
gospoda adjunkta, kako pridno Ïe uraduje. Vi pa, ne-
sku‰en mladeniã, ki se morate najlaÏjega dela ‰ele na-
uãiti, se ne sramujete pred sku‰enimi, starimi gospodi,

BES

SPOMINSKA PLO·âA

svojimi predstojniki in uãitelji, ko prepu‰ãate nam delo,
sami pa poãivate.«

»Prosim, gospod davkar,« ga je prekinil Muren.
»Nobene besede, gospod praktikant! Moja dolÏnost

je govoriti, va‰a poslu‰ati. Reãem vam samo toliko: naj
bo to va‰ prvi in zadnji prestopek. Zakaj premislite! Kaj
bi bilo, ãe bi bil danes pri‰el pregledovat na urad gospod
nadzornik, kak finanãni ali celo dvorni svetnik! Kaj bi si
mislil o vas? Da zanemarjate sluÏbo. Kaj o meni? Da sem
‰leva, ki nima moãi, da bi svoje uradnike drÏal v strahu,
da ne drÏim uradne prisege. Nakopal bi si disciplinsko
preiskavo, morda celo upokojitev, premislite, upokoji-
tev zaradi vas, mladega praktikanta, jaz, sivolasi urad-
nik, ki sem sluÏil ãez ‰tirideset let brez vsake graje, brez
sence najmanj‰ega prestopka, ki skrbim kakor dobri oãe
za svoje ljudi. Kako oãetovsko sem vas sprejel snoãi! Po-
sadil sem vas med uradnike, ki Ïe dolgo vrsto let zvesto
opravljajo svojo naporno sluÏbo; in danes, ko vam ‰e
done po u‰esih prijazne besede lepega veãera, mi na-
pravite to sramoto. Kolika nehvaleÏnost! Res je, da ni-
sem ‰e uÏil mnogo zahvale, mnogo priznanja za svoje
delo in svojo dobroto, toda ãe mi tako vraãajo stari, sku-
‰eni moÏje, prena‰am to z ravnodu‰nostjo; kar pa po-
ãenja dandanes mladina, to presega vse meje.«

Muren je povzdignil oãi in glas, da bi se opraviãil;

toda gospod davkar ga je spet ustavil.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Kaj? Vi se ‰e izgovarjate?« je dejal. »Najbolj‰a poko-

ra je pobolj‰anje. Glejte, da se kaj tak‰nega ne prigodi
nikdar veã, da me ne prisilite poroãati na vi‰je mesto,
kjer ne bijejo tako oãetovska srca! Tako — zdaj greva h
gospodu adjunktu, ki vas bo vpeljal v sluÏbovanje. Glej-
te, da boste delali ãast svojemu naãelniku, da se skaÏe-
te vrednega njegove dobrote!«

Davkar je peljal Murna vsega skru‰enega v prvo sobo

in ga predstavil adjunktu z naroãilom, da naj potrpi z
njim; mladi ljudje pridejo dandanes iz ‰ol malo sposob-
ni za resno delo; gospod Muren pa kaÏe vsaj dobro vo-
ljo. Opominjal je ‰e Murna, da naj se zvesto ravna po
navodilih izku‰enega uradnika, ãe hoãe postati kdaj nje-
gov vredni tovari‰.

Muren se je tiho priklonil in sedel za svoj pult. Ad-

junkt mu je prinesel nekaj dela in ga vpra‰al, ãe ga je
hudo krtaãil gospod oãe. Muren je zmignil z rameni in
se sklonil na delo. Îelodec prazen, srce polno in glava
teÏka, in ãlovek naj obdrÏi ravnovesje. Muren bi bil ih-
tel od jeze, ko bi bil sam; a pokazati, kako si Ïene k srcu
nezasluÏeno poniÏanje, tega ni privo‰ãil tuji ‰kodoÏelj-
nosti. Kako dobrodu‰en je pri‰el v novi kraj! Îiveti je
hotel sam zase in za svojo sluÏbo. Skromne gmotne raz-
mere so ga naravnost silile, da bi dajal drugim dober
zgled. DruÏba pa ga je potegnila v svoj vrtinec, ga za-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

vedla, mu polomila lepa naãela, in za njene grehe mora
on delati pokoro. In on naj hodi ‰e v to druÏbo!

Spet je sklepal Muren, da ne bo pil, vendar ne veã ta-

ko trdno kakor prviã, zakaj spoznal je bil, kako malo se
more zanesti nase, in bal se je, da se razmere spet tako
zasuãejo. Tako je pisal z vdano jezo in premi‰ljeval svojo
Ïalostno usodo, dokler ni udarila dvanajst.

Za kontrolorjem in adjunktom je tudi on zapustil pi-

sarno. Kontrolor je naznanil obema, koliko so zapili na
fronkarskem veãeru in koliko pride na vsakega. Muren,
ki je vzel poroãilo z ogorãenim stokom na znanje, je
spoznal, da mu je nova finanãna operacija neizogibno
potrebna.

»Glejte, gospod adjunkt,« je dejal trpko, »ãe bi me ne

bili vi snoãi silili, da naj ‰e ostanem, bi davi jaz ne bil
zaleÏal.«

»Morda res,« je menil adjunkt. »A jaz sem vam hotel

samo dobro. Da bi samo plaãevali, pili pa ne, to se mi je
zdelo kriviãno. Popolnoma pa se niste mogli odtegniti
druÏbi, ker bi se bili preveã zamerili na‰emu oãetu. Ali
hoãete vi sami kazati, da ga ljubite ravno tako goreãe
kakor midva?«

Muren je sumljivo pogledal adjunkta, ker ni takoj ra-

zumel, kaj misli. Omenil je, koliko lepega je sli‰al o pri-
jateljskem obãevanju davãnih uradnikov in kako se ima-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

jo radi med seboj; videl je tudi, kako je gospoda kontro-
lorja davkar objemal, njega pa je grozovito zdelal.

»Kako bi vas ‰ele bil, ko bi se mu ne bili snoãi priku-

pili,« je dejal adjunkt. »Vi pa res hitro spoznate ãloveka;
enkrat vas po‰teno o‰teje, pa veste, pri ãem ste.«

»Tak oãe! Hvala lepa!« se je jezil Muren tem huje, ker

sta se onadva smejala.

»Jaz se mu ne bom lizal, jaz ne,« se je razvnemal Mu-

ren; »tudi njegovih veãerov se ne udeleÏim veã.«

Kontrolor se je krohotal, adjunkt pa je miril razjarje-

nega praktikanta, ãe‰ da mu ne bo treba dolgo prena‰ati
teh sitnosti, da ni on edini, ki ne mara za davkarja; toda
tega nadleguje ta muha, da hoãe povsod kazati, kako
radi ga imajo uradniki; za to dokazovanje se moÏ po-
‰teno poti in trudi in je to slepljenje nevarno samo nje-
govemu zdravju in Ïivljenju. »Ker sem vas pa jaz res ne-
koliko zapeljal, vam hoãem tudi pomagati iz prve stis-
ke. Brez zamere! Vendar mislim, da denarne razmere
davãnih praktikantov niso nobena uradna tajnost.«

Ta usluÏnost je Murna nekoliko pomirila; posebnega

spo‰tovanja do njega ali celo do kontrolorja pa ni mogla
zbuditi; zato se je poslovil hladneje, nego bi se smelo
priãakovati sprião njegovega gmotnega poloÏaja. »To
sta junaka!« je zdihnil sam pri sebi. »Davkarja ne mara-
ta, in vendar se mu liÏeta. Naj bo! âe si tudi razbijem
glavo, pil ne bom z njimi.« Inako se mu je storilo, ko je

BES

SPOMINSKA PLO·âA

premi‰ljal, kako osamljen je s svojim pogumom, s svo-
jo moÏatostjo. In koliko teÏja je ta hrabrost zanj, mlade-
ga praktikanta! Onadva, ki se nimata niãesar bati, ki
jima naãelnik ne more do Ïivega, se skrivata za njegov
hrbet; on pa nastavlja prsi strupenim napadom. Da, na-
padom. Nad njim bo davkar stresel jezo; zakaj on edini
ne bo hlinil ljubezni in vdanosti; on edini bo hodil trno-
vo pot prepriãanja. On bo trpel zase in za onadva. Da se
le ne sramujeta svoje strahopetnosti! Tako prepu‰ãajo v
bitki stra‰ljivci junakom boj, zase pa zahtevajo slavo
zmage; junaki padajo, stra‰ljivci se slave in vesele.

Prav hudo je delo Murnu to juna‰tvo; zlasti ker mu je

gledalo mehko srce nevarnosti smelega poãetja skozi
poveãevalnik. »V boÏjem imenu!« si je dejal Ïalosten.
»Vem, da me bodo razglasili za neposlu‰nega, uporne-
ga uradnika, da me bodo ãrnili na vse strani, morda mi
celo odjedli sluÏbo,« — solze so mu silile v oãi — »toda
jaz ne odneham. âast in ponos mi branita, da bi se ‰e
udeleÏil teh fronkarskih veãerov.« Spet se ga je lotila
jeza na davkarja, ki prireja tak‰ne veãere. Kdo mu je dal
to pravico? Ali sega uradna oblast Ïe tudi v gostilnice, v
zasebno Ïivljenje? Ali ni to kratenje osebne svobode,
zloraba uradne oblasti? Hud je bil pa tudi na priliznje-
nega kontrolorja in na potuhnjenega adjunkta, ki jima
ne brani ãast in ponos, da se tako zametavata.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

Plemenit zavetnik svobode in hkrati muãenec svoje-

ga prepriãanja se je zdel Muren sam sebi. Zavest in
nada, da se vzdigne njegov ugled med uradniki, mu je
sicer dvigala glavo, toda bridka misel, da bo trpel in kaj
vse trpel za svojo hrabrost, mu jo je spet sklanjala. »Po-
gum velja!« je dejal in vdano pristavil: »Kar je, to je.«

Ostal pa je precej ãasa moÏ beseda. Ves teden ni po-

kusil ne vina ne piva in je bil zadovoljen s svojo hrab-
rostjo. Vendar je s strahom v srcu priãakoval fronkar-
skega veãera. Zakaj te dni mu ni bilo treba premagova-
ti posebnih sku‰njav. Piti ga ni silil nihãe, in gostilniãar-
ka in gostje so njegovo zmernost razlagali preprosto in
naravno, niã laskavo. Glavna posku‰nja je bila na fron-
karski veãer, in takrat bo treba pokazati neupogljivo
voljo, takrat neustra‰en pogum. In Ivan ga bo pokazal,
s teÏkim srcem pokazal, s srcem, ki se ne boji boja, samo
njegovih posledic. In tak pogum se mu je zdel pogum-
nej‰i in zasluÏnej‰i. âe se spusti v boj ãlovek, ki se sploh
niãesar ne boji, ali je to kaj posebnega? Veãji junak je,
kdor s hladnim razumom in krepko voljo premaga tes-
nobna ãustva strahu.

Ta ãustva je Ivan premagoval ves teden in bi jih bil

usodnega dne najbrÏ tudi premagal, da se niso spet
spremenile razmere. Zlobno nakljuãje je naneslo, da je
pri‰el iz Ljubljane nadzornik. Ta je celo dopoldne pre-
gledoval knjige in raãune, in ker nikjer ni na‰el nobenih

BES

SPOMINSKA PLO·âA

pogre‰kov, je bil prav slabe volje kakor vsak, kdor i‰ãe,
pa ne najde. Ko pa se mu je naposled posreãilo v roãni
blagajni najti par preluknjanih kronic, se mu je zjasnilo
ãelo in s komaj prikrito radostjo je grajal ta nedostatek.
Z njim vred se je veselil tudi kontrolor; zakaj iz srca rad
je privo‰ãil nadzorniku veselje, da je le nakopalo zadre-
go davkarju, ki je spreminjal barvo in se opraviãeval, da
bo prav lahko oddal te kronice, kakor jih je dobil, da se
spravi kak semanji dan tak denar brez teÏav med kme-
te. âudno, da nadzornik s tako enostavno re‰itvijo ni bil
zadovoljen! »Dlakocepna natanãnost!« si je mislil dav-
kar, ki ga je kmalu pomirila pohvala, da deluje tako vest-
no in marljivo na davãnem podroãju na veselje in za-
dovoljnost davãne uprave in davkoplaãevavcev; tak vzo-
ren uradnik, ki sluÏi Ïe nad ‰tirideset let in ‰e ne misli na
pokoj, naj bo zgled drugim, da se bodo strogo drÏali
uradnih ur, ne prihajali prepozno — nadzornikov po-
gled je zadel Murna — ne odhajali prezgodaj — to je bil
enkrat zagre‰il kontrolor, ker je mislil, da je davkar Ïe
tudi od‰el — ne si samovoljno podalj‰evati dopustov —
adjunkt se je bil z zadnjega dopusta vrnil tri ure prepoz-
no — vsi pa so lahko ponosni na predstojnika, ki tako
oãetovsko skrbi za svoje tovari‰e.

Davkar se je s solzami v oãeh zahvalil za dobrohotno

oceno svojega skromnega dela in zatrjeval, da se hoãe-
jo vsi vestno drÏati dragocenih navodil in pouãnih sve-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

tov; gospod nadzornik pa naj jim blagovoli ohraniti tudi
zanaprej blagohotno naklonjenost.

Gospod nadzornik je vsakemu podal roko in izrekel

nato, da se snidejo zveãer pri Rojcu.

»Oh,« je zdihnil Muren, ko je ‰el s kontrolorjem in

adjunktom iz pisarne, »enkrat sem pri‰el za par minut
prepozno in dvakrat sem Ïe dobil ukor.«

»Niã se ne jezite!« se je smejal adjunkt. »Saj sva dobi-

la tudi midva vsak svoje.«

»Jaz bi zveãer najraj‰i ne ‰el k Rojcu,« je Muren neka-

ko hujskal.

»To bi bila budalost, demonstracija proti nadzorni-

ku,« je dejal kontrolor, in Muren je pobesil oãi, u‰esa in
nos.

»Tak‰ni so,« si je dejal ogorãen, »ti moÏje. Nobenega

ponosa ne poznajo. V starih ãasih se je vojak moral za-
hvaliti, ãe je bil tepen; dandanes se zahvaljujejo uradni-
ki.« Vendar je zaãel premi‰ljevati, ãe bi bila to res de-
monstracija. Zakaj ãe bi bila demonstracija, bi bila tudi
budalost. Budaliti pa on ni hotel. Spoznal je, da bi bilo
res ãudno, ãe bi on edini tako rekoã rekel, da noãe sedeti
za isto mizo z nadzornikom, za eno mizo z davkarjem.
To bi bilo ne samo ãudno, tudi nespodobno bi bilo in
kvarno za njegovo bodoãnost. Sploh pa, ali naj se res
bojuje on sam, najmanj‰i med junaki? »To bi ne bila
hrabrost, to bi bila predrznost. Kontrolor jo je imenoval

BES

SPOMINSKA PLO·âA

budalost. Pameten ãlovek to: morebiti me ima rad. A v
Ïerjavico tudi zanj ne bom segal po kostanj.«

Ivan je bil sicer hud, da drugi niso pogumnej‰i od nje-

ga, sklenil pa je, da tudi on ne bo neumnej‰i od drugih,
ampak da se fronkarskega veãera udeleÏi nadzorniku na
ãast. Sam pred seboj se je prav lahko opraviãil. Razme-
re so bile namreã spet drugaãne, ne tak‰ne, za kakr‰ne
je veljal njegov sklep, in potem, kakor se sklicujejo po-
litiki, kadar menjavajo svoje nazore, radi na Bismarcka,
kakor je vinskim bratom v uniformah izgovor in opra-
viãilo Aleksander Veliki, tako se je skliceval Muren na
kontrolorja in adjunkta.

»Le po domaãe, gospod svetnik, le po domaãe!« je

davkar zveãer pri Rojcu vnemal nadzornika. »Jaz sem
tako uravnan, da ga v uradu ni natanãnej‰ega ãloveka
od mene; v krãmi pa du‰a. Drugega razvedrila pa nima-
mo na kmetih.«

Tako so gospodje polagoma otajali nadzornika, da je

Ïe posku‰al z njimi peti lepo pesem o Ïabi in vodi, »ka
v njoj Ïivi«, videl pa je zdaj, kar je bil prej Ïe slisal, da ni
urada, ki bi se veselil tako kolegialnega Ïivljenja kakor
ta ljubka druÏinica.

«âestitam uradnikom, ki imajo tak‰nega naãelnika,«

je dejal in napil davkarju. Ta je objel kontrolorja: »Moja
desna roka!« in solza se mu je utrnila iz oãesa. Kontro-
lor se je krohotal, adjunkt se je muzal, Muren pa si je

BES

SPOMINSKA PLO·âA

grizel ustnico in se zgraÏal nad suÏnjo hinav‰ãino. A kaj
mu je pomagalo, da se je ãutil vzvi‰enega nad te ljudi, ko
je pa vedel, da bo moral z njimi vred plaãevati!

Najljub‰og gosta dva dana dosta, pravi pregovor;

kako hitro se naveliãajo ‰ele nadzornika uradniki! Vsi
‰tirje so se ‰li drugega jutra poslavljat in prepriãevat, ãe
se bo res odpeljal.

Ivan Muren pa je rahlo in po strani spet oponesel

kontrolorju in adjunktu, kako imenitno bi bili s skupno
odsotnostjo na nadzornikovem veãeru osvetlili tisto
vzajemno ljubezen, s katero se toliko in tako po krivici
baha davkar; en sam se seveda ne more upreti in Ïrtvo-
vati, zlasti najmanj‰i med njimi ne.

Kontrolor je zmignil z rameni: »âe vam ni prav, gos-

pod praktikant, ne hodite v druÏbo! Va‰a odsotnost vam
je na razpolago, moja pa ne. Jaz nisem niã o‰kodovan,
ãe pijem z davkarjem skupaj,« je dejal in ‰el.

»Seveda ne,« si je mislil Ivan, »ker pije‰ za dva.« Brid-

ko mu je bilo pri srcu kakor junaku, ki kliãe v boj tova-
ri‰e, ki Ïe gledajo, kod bi beÏali. Osupnil je pa tudi, da
ga je bil kontrolor tako osorno zavrnil. Saj ga vendar ni
hotel Ïaliti, samo osrãiti ga je hotel, spomniti mo‰ke
ãasti. Idealen ãlovek je vedno osamljen.

»Zakaj pa se klanjate vi, gospod adjunkt, vi, ki mu

tega ni treba?« se je Muren razvnel v svoji Ïalosti.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Jaz?« se je zasmejal adjunkt. »Jaz sem stavil z notar-

jem, da bo na‰ega davkarja ‰e letos zadela kap. Bojuje se
z dvema Dolenjcema, ki mu oba jamo kopljeta. Izgub-
ljen je, utopljen je, se bojim, pravi Pre‰eren. Da ga ne bi
zadela kap pod tem naporom, je izkljuãeno.«

»In mi ga tako ljubimo, da komaj ãakamo tega kon-

ca?« je dejal Ivan trpko. »Ali bi ne bilo lep‰e, ãe bi sku-
‰ali to nesreão prepreãiti, ãe bi davkarju naravnost po-
vedali, kam peljejo ti fronkarski veãeri?«

»Ali mislite, da bi si dal kaj dopovedati,« se je smejal

adjunkt, »on, tako star, tako trmast, tako nezmotljiv?«

»Jaz vendar ne mislim veã priti,« je dejal Ivan.
»Kakor vam drago. Zamerili se boste davkarju, ki

hoãe veljati za posebno priljubljenega. Pomislite pa tudi,
da je njegov sin kontrolor v Radovljici in postane najbrÏ
njegov naslednik. Stari se boji, da sin ‰e ni dozorel za to
mesto, zato se ‰e ni umaknil. Mislim pa, da ga bo upo-
kojila smrt. Vi se pa ne boste prikupili sinu, ãe se zame-
rite oãetu, in tudi ne vem, zakaj bi mu grenili zadnje
tedne njegovega Ïivljenja.«

Murnova naãela so se spet majala. Ali naj se bojuje z

oãetom in sinom, Ïali sedanjega in bodoãega naãelnika?
Ali ni pokazal Ïe dosti mo‰kega poguma? Ali se ni Ïe
dosti zameril na vse strani? V primeri z onima dvema, ki
se najbrÏ niti na tihem ne jezita, niti skrivaj ne zabav-
ljata, je on pravi junak. Premoãi pa podleÏe tudi naj-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

hrabrej‰i borec. On je storil svojo dolÏnost, in veã se ne
sme zahtevati. Prevelika bi Ïrtev tudi ne bila, ãe bi dav-
kar res kmalu umrl. Kaj pa, ãe se adjunkt moti, ãe stavo
zgubi? Tako usoda preganja ubogega praktikanta. —
Morda ga pa kap vendarle zadene. Za ta primer bi paã
ne bilo lepo, ãe bi ga on jezil ‰e zadnje dni. Celo sovraÏ-
niku na smrtni postelji seÏe vsak po‰tenjak v roke, in
ãlovek je ãlovek, ãetudi je davkar.

Ti preudarki so v zbeganem srcu udu‰ili zadnji odpor,

in novo ãlovekoljubje je premagalo stara naãela.

Davkar pa si je izmislil za prihodnji veãer nekaj nove-

ga, ãesar tovari‰i niso odobravali in kar se tudi obneslo
ni. Pripeljal je s seboj svojo gospo, bodisi da je ãutil, da
sam nikakor ni kos kontrolorju, ali pa je mislil, da ga je
nadzornikov veãer prikraj‰al, ker se je moral kolikor
toliko zdrÏevati, da si je obdrÏal jezik gibek za napitni-
co in pomenek.

Gospa je pri‰la in zasedla prvo mesto in gospodje so

hlinili izredno veselje in lagali, kako se ãutijo poãa‰ãene.
Gospa sicer ni mnogo pila, vendar je premaknila ravno-
teÏje toliko, da se je kontrolorju zdaj zdelo, da je prikraj-
‰an, tem bolj, ker je davkar drugega dne doloãil, da se
spodobi, da zapitek plaãajo samo gospodje, ãe‰ da so
dame v vseh bolj‰ih druÏbah proste.

»To se umeje,« je dejal kontrolor in plaãal svoj del.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»Hlapãevska du‰a!« si je dejal spet Muren; bil je nam-

reã — kakor sploh mladina na‰ih dni — prenagel v svo-
jih sodbah in s svojimi nesku‰enimi oãim ni predrl v
temne globine kontrolorjevega duha.

Kontrolor pa je dobro vedel, kaj bo storil. Na prihod-

nji veãer je pripeljal s seboj svojo soprogo in dve odrasli
hãeri.

Davkarju je zastajala sapa, ko je izraÏal iskreno ra-

dost, da so poãastili druÏbo tako odliãni gostje, in gledal,
kako pisano odzdravlja njegova gospa.

»Spet je kontrolor na vrhu,« je ‰epnil adjunkt Murnu.

»Dolenjec bo zmagal.«

»In vi boste izgubili stavo,« je pikro pripomnil Ivan.
Eno gospodiãno je zabaval adjunkt, drugo Muren, in

ti ‰tirje so se imeli mnogo bolje ko milostljivi dve gospe,
ki se nista marali prikupiti druga drugi. Omejevali sta
svojo vljudnost, da je je ostalo samo ‰e za silo, in stro-
go varovali vsaka svoj in svojega gospoda ugled.

»Res, grozno!« je po dolgem molku dejala gospa kon-

trolorjeva.

Gospa davkarjeva jo je zaãudeno pogledala. »Kaj je

tako grozno, ljuba moja?« je vpra‰ala.

»Kako se draÏe Ïivila od dne do dne.«
»Da, res,« je pritrdila davkarjeva gospa, »hudo za ti-

ste, ki morajo gledati na vsak krajcar. Nam, hvala Bogu,
ni treba.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

»In kak‰en kriÏ je z deklami, ker je vse tako razvajeno!

Jaz imam letos Ïe tretjo.«

»Rada verjamem, gospa. Vsak ne zna ravnati s tak‰-

nimi dekleti. Jaz imam svojo Ïe pet let.«

»Oh, jaz bi jih imela ‰e dalje, ãe bi jim hotela gledati

skozi prste. Toda pri nas mora biti red. V moji hi‰i ne
gospodinjijo dekle, ampak jaz, ki jih plaãujem.«

Tako je ‰lo naprej, da sta se davkar in kontrolor ne-

mirno presedala in napeljevala pogovor na vaÏnej‰e do-
godke. Ves veãer nista imela nobenega pravega uÏitka v
vednih skrbeh, da se gospe zdaj zdaj sporeãeta. Tudi
lepe pesmi o vodi in Ïabi niso mogli zapeti, tako da se je
nabralo dosti tehtnih razlogov za naredbo gospoda dav-
karja, da naj se zanaprej udeleÏujejo prijateljskih veãe-
rov samo gospodje.«

»Ali vidite, kako je spet pogorel davkar?« je zaupno

dejal adjunkt Murnu.

»Kap ga pa vendar ‰e ni zadela,« ga je zavrnil Ivan.

»Ne bo umrl ne.«

»Poãakajte! Do zdaj je umrl ‰e vsak davkar.«
Muren ni rekel nobene besede veã, hud na ves svet,

na oblastnega davkarja, ki sili uradnike, da ga ljubijo, da
bi ga zadela kap, mu ‰e na misel ne pride, na kontrolorja
in adjunkta, ki njega pla‰ita z nepotrebno skrbjo za bo-
doãnost in ga slepita z goljufivimi nadami in tolaÏbami,
in nase, ki nima toliko mo‰ke samozavesti, da bi se dru-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

gim uprl in ‰el svojo pot. Toda kako se bo upiral zdaj, ko
je prepozno! Od zaãetka bi se bil moral upreti, in zdaj bi
bila prva zamera pozabljena. Zadnja zamera pa je naj-
huj‰a, in te se je treba varovati. V neznosni nevolji je
sklepal Ivan, da bo prosil preme‰ãenja, ako se razmere
kmalu ne spremene. Za zdaj se je seveda ‰e vdal.

Prihodnji skupni veãer pa je bil posebno vesel in Ïiva-

hen. Gospe in gospodiãen so se bili odkriÏali in nemo-
teno so se zabavali gospodje, peli in pili.

»âe ga nocoj ne zadene kap, ne verjamem nobenemu

zdravniku veã,« je dejal adjunkt, ko je bila davkarja Ïe
tako prevzela ginjenost, da se je samo ‰e bedasto sme-
jal ali pa s solzami v oãeh objemal kontrolorja.

Ko so pa drugega jutra davãni uradniki hiteli v pisar-

ne, jih je Ïe sreãala Ïalostna novica, da je davkarja res
zadela kap; da sicer ‰e giblje, a da ima zdravnik malo
upanja, da bi mu ohranil Ïivljenje. Ta novica je bila
uradnim uram na kvar. Namesto v pisarno so se gos-
podje obrnili proti davkarjevemu stanovanju, kjer so z
Ïalostnimi obrazi spra‰evali gospo, kako je dragemu
predstojniku, in z veselimi srci zvedeli, da je pri kraju.
Posebna radost je navdala Murna zaradi tega, ker se je
bil toliko premagal, da se je udeleÏil ‰e zadnjega skup-
nega veãera in osladil predstojniku zadnje ure Ïivljenja.
Z naãeli se res ni prenagliti, si je dejal; pravilno je paã,

BES

SPOMINSKA PLO·âA

da se ravnajo razmere po naãelih, semtertja se pa mo-
rajo tudi naãela po razmerah.

Drugega dne dopoldne, ko so uradniki ugibali, koliko

ãasa bo gospod davkar ‰e Ïivel, in je adjunkt zastavljal
svojo glavo ali tudi deset goldinarjev, da ne preÏivi dveh
dni, je pri‰el v pisarno davkarjev sin, kontrolor, ki so ga
bili poklicali k smrtni postelji. Zbral je uradnike in jim
naznanil, da mu je umrl oãe. Drug za drugim so gospod-
je izraÏali soÏalje sinu svojega naãelnika in morda bo-
doãemu naãelniku, ki jih je tolaÏil, da lahko ume njih
Ïalost in rad verjame soãutnim besedam, zakaj tako do-
brega ‰efa najbrÏ ne dobe nikdar veã.

»Gospod praktikant Muren,« se je obrnil k Ivanu. »Vi

mi boste pa pomagali pri ureditvi pogreba.«

»Prav rad,« je dejal Ivan, vesel in ponosen na ta znak

zaupanja. »âe bi se ne bil udeleÏil zadnjega skupnega
veãera,« si je mislil, »pa bi me danes gospod sin ne od-
likoval s svojim zaupanjem. Abstinenca tudi ni zmeraj
dobra.«

Ko je bil z vaÏno goreãnostjo Ivan obletel v pogrebnih

zadevah vso vas, je z davkarjevim sinom sestavljal na-
znanilo o smrti.

»Vi imate jako spretno pero,« ga je pohvalil kontro-

lor in Ivan je srameÏljivo pripomnil, da je paã Ïe zagre‰il
par sestavkov, da se pa o spretnosti ne more govoriti; o

BES

SPOMINSKA PLO·âA

100

tem odloãujejo literarne svojati. Hvala tak‰nega ve‰ãaka
pa mu je dobro dela.

»Saj boste tako dobri, in napisali za novine nekaj

vrstic blagemu pokojniku v spomin,« je nadaljeval dav-
karjev sin. »Omenili boste, kdaj in kje je bil rojen, kod je
sluÏboval, da je bil ãlan veteranskega dru‰tva, pevec, v
mladih letih tudi gasivec, sploh za obão blaginjo vnet
moÏ, odlikovan z voja‰ko in s civilno spominsko kolaj-
no in s svetinjo za ‰tiridesetletno sluÏbovanje. Te kolaj-
ne boste nosili vi, gospod praktikant, jelite da, na blazini
pred krsto. — Posebno pa poudarite, kako priljubljen je
bil rajnik povsod pri obãinstvu, pri predstojnikih, zlasti
pa pri podrejenih uradnikih, za katere je prav po oãe-
tovsko skrbel. To napi‰ete lahko v eni uri. Kar v to sobi-
co stopite in sedite za mizo! Preden odpo‰ljete dopis
novinam, ga boste pokazali meni.«

Ivan je molãe prikimal in teÏko poÏrl sline v novi

nevolji. »·e zdaj mi ne da miru pokojnik,« se je jezil sam
pri sebi. «Prej sem se moral hliniti, zdaj moram lagati,
vse zaradi tega ãloveka. Pa kaj hoãem! Menda bo vendar
kmalu konec te muke.«

»Ah, ‰e nekaj, gospod praktikant!« je vstopil davkar-

jev sin. »Kako je z venci?«

»Z venci?« je osupnil Ivan, ker mu je vpra‰anje zbu-

dilo neprijeten sum.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

101

»No, z venci, ki jih mislijo uradniki pokloniti milemu

pokojniku.«

»Jaz niã ne vem,« je dejal poãasi Ivan in pristavil, ko

je zapazil nevoljo na kontrolorjevem obrazu, da bi paã
naroãili vsi trije uradniki skupaj lep venec s pomenljivim
napisom.

»To ne gre,« je odkimal gospod. »Priljubljenost dra-

gega pokojnika se mora bolj poudariti. Po ‰tevilu vencev
cenijo ljubezen in spo‰tovanje Ïalujoãi ostali. Tudi mu
je oãe ‰e v zadnji uri naroãal, da se Ïe naprej zahvaljuje
za vence, ki mu jih bodo poklonili njegovi uradniki, za
vence, ne za venec; zakaj do zadnjega diha mu je bilo
mnogo na tem, da bi ljudje zvedeli, kako radi so ga vsi
imeli. âe hoãete, naroãim jaz venec tudi za vas.«

Muren je Ïalosten prikimal.
»Onima dvema gospodoma pa sporoãite, prosim, to

zadnjo rajnikovo Ïeljo, ki jima bo gotovo sveta. Na va‰e
trakove bom dal zapisati: ,Nepozabnemu naãelniku’,
onadva gospoda pa lahko dasta napisati: ,Ljubeznivemu
predstojniku’ — ,Najbolj‰emu davkarju’ — ,iz srca hva-
leÏni’ — ,neutolaÏni’ — ,globoko uÏaljeni’ ali kaj podob-
nega. Opravite, prosim, to hitro!«

Muren je tekel nad kontrolorja in adjunkta, da bi jima

razodel zadnjo davkarjevo Ïeljo. Edina tolaÏba v jezi in
bridkosti mu je bilo upanje, da se bosta tadva tudi jezi-
la in tudi plaãevala. Pa tudi te tolaÏbe nista privo‰ãila

BES

SPOMINSKA PLO·âA

102

ubogemu tovari‰u praktikantu. Kontrolor je rekel, da on
Ïaluje samo v srcu; zunanje Ïalovanje pa se mu zdi hi-
navsko; adjunkt je pa menil, da bi za skupen fronkarski
venec Ïe dal svoj prispevek, sam zase pa ne da niã, zlasti
ker mu notar ‰e ni izplaãal stave.

Ivan se je ogorãen obrnil in ‰el. »Tak‰en je svet,« si je

mislil. »Prej sta se hlinila in slinila, zdaj pa obraãata
hrbet. Jaz pa prej nisem maral zanj, zdaj sem se ga pa
vendar spomnil. Praktikant bo dal venec, dva uradnika
pa ne. Imenitno! In adjunkt je dobil celo stavo. Umaza-
no. Le poãakajta! Vidva me ‰e ne poznata.«

·el je pisat nekrolog, osmrtnico, tak‰no, da bi mora-

la razkaãiti kontrolorja in adjunkta. Zaãel je z besedami,
da grobovi tulijo. »To bosta tulila,« si je dejal in kopiãil
na blagega pokojnika vrline za vrlinami, da se stari dav-
kar kmalu ni veã videl iz njih. Kar sta onadva zamerja-
la staremu gospodu, nad ãimer sta se jezila, to je pro-
slavljal kot najveãjega priznanja vredne kreposti.

Sinu je osmrtnica ugajala. Tu in tam je kak pridevnik

pomaknil s prve na tretjo stopnjo; sploh pa je pohvalil
Murna in mu naroãil, da naj se takoj loti popisovanja,
kako se je vr‰il pogreb, ãe‰ da so si ti opisi vsi podobni;
omeni naj prekrasne vence z ganljivimi napisi, nepre-
gledno vrsto pogrebcev, da ta kraj sploh ‰e ni videl ta-
kega pogreba, kakor tudi najbrÏ nikdar veã ne bo imel
tako priljubljenega davkarja.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

103

»Ali ‰e ni dosti« je stokal Ivan, ko je bil sam. »Tako je,

ãe se ãlovek poda. Za tnalo se naredi, pa bodo drva se-
kali na tebi. O ti preljuba sluÏba! Navsezadnje naj pa ‰e
sin ne postane oãetov naslednik!«

Onemogla jeza je Ivanu navdajala srce, ko je opisoval

pogreb, ‰e preden se je izvr‰il. Parkrat mu je padlo v gla-
vo, da bi raztrgal spis na drobne kose in ga vrgel pokoj-
nikovemu sinu pod noge, ãe‰ da mu nima on niã ukazo-
vati. Ali so bile namreã te pro‰nje, ta naroãila kaj druge-
ga kot ukazi? Ali misli ta ãlovek, da so davkarske sluÏbe
dedne, da je Ïe kar sin stopil na oãetovo mesto? Naj ta
sam proslavlja svojega oãeta, ãe hoãe; drug nima nihãe
nobenega povoda. In kako je pisal, kako lagal! Od sme-
ha bo pokal davkar v grobu, adjunkt in kontrolor pa v
pisarni od jeze.

Uporne misli so nekaj ãasa Murnu pretresale srce,

vendar jih je sreãno premagal z upanjem, da je za zdaj
re‰en, da se mu morda pozneje poplaãa trud in da se
bosta onadva menda vendar tudi jezila, ko bosta brala
njegov spominski slavospev.

Vsi sorodniki, prijatelji in znanci, ki so se bili udeleÏili

pogreba, so strmeli, ko so brali, kako veliãasten je bil
sprevod, koliko vencev, koliko spremljevavcev, kako
ganljivo so se poslavljali od nepozabnega naãelnika
uradniki, kako so jokali preprosti ljudje, ki so se spomi-
njali, kako so v stiskah in teÏavah hodili k blagemu po-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

104

kojniku, kako odhajali vedno olaj‰ani; za te zasluge pa
se dobri rajnik gotovo Ïe v nebesih veseli z drugimi
po‰tenimi davkarji.

V resnici so nosili dva venca: enega sta bila pokloni-

la vdova in sin, drugega Muren. Za krsto je stopal z ma-
terjo sin, ki se je oziral po sprevodu in se jezil, da ni veã
ljudi, in pazil, da se adjunkt in kontrolor nista prehitro
zgubila.

»Sodni uradniki,« je godrnjal materi, »bi bili tudi lah-

ko zbrali vsaj za en venec. UdeleÏbo markira samo eden.
Gostilniãarja Rojca pa ‰e za pogrebom ni. Barabe!«

Pred krsto pa je Muren Ïalosten in obupan slovesno

nosil na blazini tri spominske kolajne rajnega davkarja.
Zdelo se mu je, kakor bi ga stari davkar, ki so ga nosili
za njim, ‰e vedno preganjal. Njegov sin pa morda ‰e nje-
gov naslednik ne bo. Oh!

BES

SPOMINSKA PLO·âA

105

TRPLJENJE

ZNAâAJNEGA MOÎA

saka knjiga, ki izide, je motenje javnega miru; zato
tudi ãaka vsak, kdor je kaj tak‰nega zakrivil, z ne-

mirnim srcem, kdaj ga pokliãe sodnik pred sodni stol.

Pisatelj Ivan Sok je sedel za svojo mizo, pisano gledal

dve liãno vezani knjiÏici, ki sta leÏali pred njim, in pre-
mi‰ljeval, kako bi pisal dvema literarnima sodnikoma,
hudemu Hrustu in neprijetnemu Pustu, katerima je po-
klanjal najnovej‰i sad svojega peresa. Tako pisanje je
namreã teÏka reã. âlovek mora po eni plati varovati svoj
ugled, se ozirati na svoja naãela, na upraviãeni ponos,
po drugi plati pa gledati, da ne razÏali tuje obãutljivosti,
da se ne zameri. âlovek se mora klanjati, ne da bi se po-
niÏal, namigniti, ãesa Ïeli, ne da bi naravnost prosil. Ivan
je vstal od mize, ‰el parkrat po sobi in vrtal in preudar-
jal, kako bi zaãel. Datum je bil zapisal; a kako zdaj naslo-
viti neteãnega ãloveka? Velecenjeni gospod? To je laÏ in
hinav‰ãina. Velerodni? MoÏ bi takoj ãutil, da se Ivan
norca dela. Ostane samo ‰e blagorodni ali preblagorod-
ni; eno nekoliko premalo, drugo odloãno preveã. Oh, ti
naslovi! Kako prijetno je Francozu, ki naslavlja ministra
in beraãa, po‰tenjaka in lopova samo z gospodom, in

BES

SPOMINSKA PLO·âA

106

oba si potem lahko mislita, kar hoãeta. A naj pi‰e on
samo: gospod Hrust ali gospod Pust; kolika zamera!

Tako je omahoval Ivan s peresom v roki in se uverjal,

da je to omahovanje znak plemenitega, mo‰kega znaãa-
ja, ki ne kleca, a tudi ne Ïali. V tem razburljivem premi‰-
ljevanju ga je premotila soproga, ki je pri‰la s trga z vaÏ-
no novico, da nosita komisarjeva in notarjeva gospa obe
Ïe obleke po novem kroju, nabuhle in nabrane, ki ne
segajo niti do gleÏnjev. »In premisli! Komisarjeva nosi
bele nogavice, bele nogavice! Kako brezokusno!«

»Ljuba moja, pusti me, pusti me!« je prosil Ivan in

sklenil roke. »Kaj meni mar te bele nogavice!«

»Kako si ãuden! Jaz sem hotela le povedati, da se no-

sijo Ïe vse bolj‰e gospe po novem kroju in da tudi jaz
noãem tiãati vedno v eni koÏi. Ljudje se Ïe zdaj zgledu-
jejo nad mojo obleko in pravijo: tako moderen pisatelj,
Ïena pa tako iz mode! Popoldne pojdem k ‰ivilji, da se
posvetujem.«

»Pojdi, kamor hoãe‰!«
»Prisrãna hvala, dragi Ivan! Saj sem vedela, da mi

ustreÏe‰. Obleka je pravzaprav Ïe v delu; ampak noga-
vice bodo progaste, sive in bele.«

»Lepo te prosim, Vida, pusti me!«
»Kaj pa si tako hud? Dokler si pisal, si stokal: ,Da bi

bilo le Ïe vse dovr‰eno!’ Potem si se jezil, koliko rokopi-
sa poÏre tisk; kakor da bi v brezno metal, si dejal. Zdaj

BES

SPOMINSKA PLO·âA

107

si spet nevoljen, ko se je vendar precej natiskalo. Knji-
ga bo kras vsakemu salonu; tako lepo je vezana, tako
ãedne so vinjete, tako kratki odstavki, tako malo vrst na
vsaki strani.«

»Iz estetiãnih ozirov.«
»Estetiãnih in praktiãnih.«
»A kaj poreãe kritika?«
»Kaj to nama mar? Saj ti zaloÏnik plaãuje nagrado, ne

kritika. ZaloÏnik naj gleda!«

»Da, ta bo gledal, ki mu je samo do tega, da knjigo

razproda. Sam se moram brigati za svoje ime in za svojo
ãast; sam moram priporoãiti knjigo kritiki.«

»A navadno priporoãa, kdor prodaja, ne kdor je pro-

dal.«

»Grozno!« je vil Ivan roke. »Ali ne ve‰, da zahteva naj-

navadnej‰a vljudnost, da po‰lje pisatelj svojo knjigo s
priporoãilom priznanim kritikom; da delajo tako vsi pi-
satelji? Ali misli‰, da je lahka reã pisati tako priporoãilo
‰kodoÏeljnim ljudem, katerih ãlovek ne more spo‰to-
vati, ker so brez znaãaja, brez naãel?«

»Zatorej jih pusti pri miru!«
»Kaj? Pri miru! Ali naj se pokaÏem nevljudnega, ne-

otesanega? Ali misli‰, da jih bom s tem razoroÏil? Kako
bodo ‰ele mesarili knjigo, ãe jo bodo morali sami kupi-
ti!«

»Dobro delo se ne more obsoditi.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

108

»Oh, ljuba moja, kako malo pozna‰ ljudi! Pravega kri-

tika nobena reã tako ne razjezi kakor kak dovr‰en pro-
izvod, kjer ne more grajati in kazati svojega strokov-
nja‰tva.«

»Saj se bravci ne brigajo tolkanj za kritike.«
»Pravi bravci, ki bero umetnikovo delo samo, se seve-

da ne brigajo za kritiko; a ti nimajo v javnosti nobene
besede. Vi‰ja inteligenca bere samo kritike, proizvoda
niã, in ozira se na dva ãasnika, deloma na Resnico, de-
loma na Pravico.«

»Kako rodoljubni imeni!«
»In prozorni. Pameten ãlovek ve takoj, pri ãem je. âe

mi zatrjuje kdo naprej in naprej, da je po‰tenjak, ali se
ne bom prijel za Ïep in pogledal, ãe je kak policaj blizu?
Za Resnico pi‰e kritike gospod Hrust, za Pravico Pust.«

»Pust se mi zdi dobrodu‰en ãlovek. Njegova gospa je

precej revno obleãena. Njen klobuk je ‰e izza ãasa Ma-
rije Terezije, ‰e starej‰i je od mojega. Mislim, da mora-
ta gledati na vsak krajcar.«

»Tem dalj‰o in huj‰o kritiko bo pisal.«
»Ve‰ kaj, Ivan? Jaz sem z gospo Pustovo znana; njej

bom tebe priporoãila.«

»Za boÏjo voljo, Vida, kaj klepeãe‰! Ti me hoãe‰

osme‰iti pred vsem svetom. Mene priporoãati temu na-
dutemu nevedneÏu, ki se baha, da ni hotel delati matu-
re! Ni hotel, ni hotel; kako bi ga klofnil ãlovek!«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

109

»Zato bi pustila jaz oba pri miru. Naj pi‰eta, kar hoãe-

ta!«

»Naj pi‰eta, kar hoãeta, Vida! Po resnici in pravici naj

pi‰eta!«

»Saj bo pisal Pust po Pravici in Hrust po Resnici.«
»Ti, nikar me ne jezi! Danes ne prenesem neslanih

dovtipov.«

»Tvoje razburjanje je pa res — «
»Neumno, hoãe‰ reãi. Oh, saj te razumem, dobro te

razumem. Glej, Vida, vãasih so ugibali, ali bi bil postal
Pre‰eren tako velik pesnik, ãe bi se bil oÏenil. Neumno
ugibanje, ko vsak ve, da bi ne bil postal.«

»Ti si pa vendar postal.«
»Ampak s teÏavami, z velikimi teÏavami.«
»Danes si spet ljubezniv, Ivan.«
»Ljubezniv, ljubezniv. Jaz si belim glavo, kako bi pisal

svojim kritikom ti pa me moti‰ s svojimi neãimrnostmi.
Ali misli‰, da je lahka stvar tak‰na pisma pisati?«

»Jaz bi pa niã ne pisala, ampak osebno izroãila Hrustu

in Pustu njuni knjigi. Kar spregovori‰, to odleti, se lah-
ko pozabi in utaji; kar napi‰e‰, to si pribil. Pusti pisanje,
Ivan.«

»Misli‰ ti? A kaj si bosta mislila, ãe se pridem sam

tako rekoã klanjat in priporoãat. Jaz tema dvema kla-
njat! Nikdar. Vida, ti me hoãe‰ poniÏati, ti mi jemlje‰

BES

SPOMINSKA PLO·âA

110

ugled. Jaz naj bi ‰el na Hrustovo stanovanje, na Pustov
dom, oh!«

»âemu, Ivan? Ti sreãa‰ po nakljuãju Hrusta, ki gre

vsak dan ob eni v svojo kavarno, po nakljuãju Pusta, ki
gre vsak veãer ob sedmih k Zlati kaplji, in po nakljuãju
ima‰ svoje lepo vezane knjige pri sebi in izroãi‰ vsake-
mu eno.«

»Brez vsake pisane ãrke? To ne gre.«
»Zapi‰i na prvo stran knjige: ,V znak globokega spo-

‰tovanja’ ali pa ,odliãnega ãislanja’!«

»Jaz? Globokega spo‰tovanja? Odliãnega ãislanja? Ali

se ti me‰a? Jaz da bi Hrusta spo‰toval in Pusta ãislal!
Tako daleã ‰e nismo. Ta dva mehova bosta poãila, ãe ju
‰e jaz napihnem. Najraj‰i bi zapisal: ,V znak zaniãeva-
nja’, da bo‰ vedela.«

»Tak poklon bi bil vendar nenavaden.«
»Pusti neslane ‰ale, Vida!«
»Pa nikar niã ne pi‰i!«
»Ali me nisi sli‰ala, da to ne gre? Nekaj se mora napi-

sati; toda kaj, kaj!«

»Izpusti torej ,globoko’ in ,odliãno’, ampak manj kot

spo‰tovanje ali ãislanje ne more‰ napisati. Vsaka ‰ivilja
sklene svoj raãun s spo‰tovanjem, in na golicah je to Ïe
kar natisnjeno, v znamenje, da si pri tem nihãe niã ne
misli. Manj zapisati bi bila Ïalitev, in ãe ti razÏali‰ Hru-
sta ali Pusta, ‰koduje‰ sam sebi.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

111

»Naj obvelja tvoja! Ampak globoko spo‰tovanje in

odliãno ãislanje si izbij iz glave! Tako odliãno se jaz ne
bom hlinil, tako globoko se ne bom poniÏal. Jaz naj bi iz
strahu pred svetom oskrunil svoj znaãaj!«

Ivan je sedel za mizo, da napi‰e na knjigo spremnico,

in godrnjal, da je za tadva sleparja ‰e spo‰tovanje pre-
veã, in jezil se je na Ïeno, ki zahteva take Ïrtve od nje-
ga. Soproga pa je utemeljevala svoj nasvet s pripovedo-
vanjem, kako se drugi imenitni moÏje prilizujejo in po-
niÏujejo, kadar se poganjajo za sluÏbe in naslove in de-
nar. »Kadar so dosegli svoj namen, je pozabljen ves trud.
Tako se bo‰ tudi ti smejal, ko te bodo slavili.«

»Ne govôri tako abotno!« jo je ustavil Ivan. »Kaj se

brigam jaz za slavljenje.«

»Jaz na tvojem mestu,« je nadaljevala gospa, »bi Hru-

sta in Pusta celo na veãerjo povabila k Zlati kaplji. Ko-
liko bi te pa to stalo? Razvajena nista, in naroãila bi jaz
kak‰nih bolj teãnih jedi. S pojedinami si je Ïe marsikdo
opomogel. S palico ne uÏene‰ vsakega psa, s klobaso
vsakega.«

Ivan je vstal in zaãel spet hoditi po sobi. Misel se mu

je videla pametna. Tako plemenita gostoljubnost bi ne
‰kodovala njegovemu ugledu, in znaãaj bi ne trpel. Tako
umazan pa tudi ne more biti kmalu kdo, da bi napadal
svojega gostitelja.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

112

»Naj torej spet tvoja obvelja,« je sklenil Ivan. »Ampak

to je zadnja Ïrtev.«

Dogovorila sta se zastran veãerje, in proti eni popol-

dne se je odpravil Ivan z dvema izvodoma svoje knjige
na pot, da po nakljuãju sreãa hudega Hrusta.

Komaj je bil zavil proti tisti kavarni, kjer je sedeval

popoldne ta kritik, pu‰il svoje slabe smotke in brskal po
listih, kje bi dobil kaj graje vrednega, je zagledal od da-
leã Hrusta. Jeza bi ga bila zgrabila, da mu ni upadlo srce;
tako poãasi, tako leno se mu je zibal ta ãlovek naproti.
To je preziranje Ivanovega znaãja! In kako zdrav in kre-
pak je bil ta Hrust! Du‰na omejenost pa res ne ‰koduje
telesnemu zdravju, si je mislil Ivan, ki bi bil najraj‰i za-
brusil kako psovko v nesramni obraz. Toda kaj, ko je
znal Hrust mnogo nesramneje, brezobzirneje in glasne-
je psovati, ko je pisal svoje kritike s tako preprosto zlo-
bo, da je vsak bravec takoj spoznal, kam pes taco moli!
»Premaguj se, drÏi se prijazno!« je prigovarjal Ivan sam
sebi, snel klobuk in vljudno pozdravil.

Hrust se je zavzel in odzdravil kakor v dvomu, ãe se

gospod ne moti.

»Gospod Hrust,« je zaãel Ivan in se nasmehnil, kakor

ãe bi ga hotel Hrust fotografirati, »ne zamerite, da vas
kar tukaj nadlegujem! K vam sem namenjen, da vam
poklonim svoje najnovej‰e delce.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

113

Hrust je vzel knjigo v roke, jo obrnil na vse strani in

jo potehtal. »Mislim, da vas umejem,« je dejal, in okoli
ust mu je zaigral poreden smeh, ki je pognal Ivanu kri v
lice. »Knjiga je debela,« je nadaljeval. »Povest. Danda-
nes, ko tako hitro Ïivimo in tako malo utegnemo brati,
so ãrtice na dnevnem redu; kratki sestavki so ljudem
v‰eã. Bomo videli.«

»Ako vam drago,« je dejal Ivan, ki je sam ãutil, kako

se mu je glas izprevrgel, »bi vas povabil za drevi na ve-
ãerjo k Zlati kaplji. Tja zahaja gospod Pust, ki ga mislim
tudi povabiti.«

Hrust je pogledal po strani Ivana, in spet mu je na-

smeh, vreden gorke zau‰nice, skrivil debela usta.

»Ali me hoãete poãastiti?« je silil Ivan, ki so mu gorela

tla pod nogami. »Bomo rekli kak‰no pametno o slov-
stvenih stvareh.«

»V gostilnici,« se je obotavljal Hrust, »se hoãem jaz

pravzaprav zabavati, ne govoriti o slovstvenih stvareh.
Toda naj bo; jaz pridem. Ampak nekaj bi vas prosil. Va‰a
povest, kakor sem videl, je dolga, moj ãas pa kratek, jako
kratek. Napi‰ite mi, prosim, kratko vsebino svoje pove-
sti, nekak posnetek, v taki obliki, da ne bo treba mnogo
popravljati. V tem oziru so nekateri pisatelji zelo zani-
krni; a svojega ãasa ãlovek ni ukradel. Torej na svidenje!
Jaz ne bom pozabil priti, vi pa ne pozabite posnetka;
jedrnate besede, prosim, nobenih fraz! — Sluga.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

114

»Oh, kako bi ga ãlovek udaril!« si je bridko pokimal

Ivan, ko se je bil Hrust Ïe zgubil v kavarno. »âasa mu
manjka! Slepar! Zdaj bo sedel in kvartal do veãera. O
slovstvenih stvareh nerad govori! Edino pametno, ker
niã ne razume. Za znaãajnega ãloveka je obãevanje s
takimi ljudmi muka.« In ‰e enkrat bo moral Ivan vse to
prestati, ‰e Pusta bo moral vabiti, in potem pride veãer-
ja, sedmina, vi‰ek trpljenja. Ivan se je kesal, da je bil na-
stopil ta kriÏev pot, da se je bil vdal neãimrni soprogi, ki
ne pozna sveta in sodi ljudi po svojem soprogu.

Ni se bil ‰e pomiril, ko je zagledal Pusta. Nehote se je

umaknil v stransko ulico, da bi ga ne sreãal. A v glavo
mu je padlo, da mu to niã ne pomaga; ãe ne poãaka
moÏa zdaj, ga bo moral ãakati zveãer; ali ni najbolj‰e, ãe
opravi vse obenem? »Pogum, Ivan!« si je dejal. »âe te
Hrust ni snedel, te tudi Pust ne bo. âe se Pust mene ne
boji, ãemu bi se jaz njega, ki imam ãistej‰o vest!« Ivan si
je potisnil klobuk na stran, nagubanãil ãelo in se obrnil.
Pust se je bil pribliÏal. Spremljal ga je mlad ãlovek, po
obleki soditi tudi literat, a Ivanu neznan.

»Eno besedo, gospod Pust!« je pozdravil Ivan in pri-

vzdignil klobuk.

»Prosim,« je dejal Pust. »Gospoda se poznata?«
»Jaz poznam gospoda pisatelja Ïe davno,« je dejal

spremljevavec.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

115

»To je gospod âebular,« je razlagal Pust, »sourednik

na‰ega lista, sourednik Pravice.«

»Jako drago,« je dejal Ivan in se priklonil. »Svojo knji-

go vam izroãam, gospod Pust.«

»Aha, knjigo,« je menil Pust in iztegnil roko. »Liãna

knjiÏica, najmlaj‰e dete va‰ega uma in srca. Prav. In zdaj
priãakujete ocene.«

»Ugodne ocene,« je dejal po domaãe âebular.
»Praviãne,« je popravljal Ivan in zardel.
»V Pravici se samo praviãno sodi,« se je smejal âebu-

lar.

»Niã se ne bojte, gospod Sok!« je dejal Pust. »Jaz po-

znam nalogo kritike. Prava kritika mora kazati pisate-
ljem pot, da ne zaidejo, jih opozarjati na vrline, a ‰e bolj
na napake, z eno besedo, vzgajati jih mora; zlasti pa mo-
ra paziti, da si bravci sami, tako imenovano neuko ob-
ãinstvo, ne bodo lastili sodbe o reãeh, katerih ne ume-
jo. V takem primeru potegnem jaz vedno s pisateljem,
in prav veseli me, ãe s pretirano hvalo kak‰nega manj-
vrednega dela osuple bravce potegnem.«

»Jako ljubo bi mi bilo,« je dejal Ivan, »ãe bi hoteli priti

drevi na veãerjo k Zlati kaplji. Gospoda Hrusta sem tudi
povabil.«

»âebular, pridi ‰e ti!« je vabil Pust. Ivan je razumel

migljaj in povabil ‰e âebularja in obljubil, da prinese
tudi njemu en izvod svoje knjige. âebular se ni branil ne

BES

SPOMINSKA PLO·âA

116

veãerje ne knjige, ãe‰ da si on nabavlja knjiÏnico sloven-
skih slovstvenih del in bi nerad pogre‰al tako krasno
knjigo in da je vse kaj drugega, ãe ti pisatelj sam poklo-
ni svojo knjigo, kakor ãe si jo mora‰ kupiti.

»Torej na svidenje drevi!« se je poslovil Ivan malo-

du‰en in razjarjen nad oblastnim govorjenjem.

»Pameten ãlovek ta Sok,« je dejal âebular Pustu, ko

sta ostala sama. »Svoje dece ne po‰ilja brez priporoãila
Bogu na milo med svet. Vesten, skrben oãe.«

»Ena veãerja,« je menil Pust, »je majhna reã in slaba

od‰kodnina za neslanosti, ki jih mora‰ brati. Par odstot-
kov svojih nagrad bi lahko prepu‰ãali pisatelji kriti-
kom.«

Ivan pa se je jezil vso pot proti domu. »Ti ljudje«, si je

dejal ogorãen, »se iz mene naravnost norca delajo, na-
ravnost norca delajo. Ali bom mogel verjeti njih hvali, ãe
me bodo hvalili? Ali ne bo hvala novo sme‰enje?«

Doma je povedal Ïeni, kaj je bil opravil, in oponesel ji

je, kako je ona s svojimi zahtevami ranila njegov ugled.

»Ali se ni vse po sreãi iz‰lo?« se je ãudila soproga.

»Ivan, ne bodi ãudak! Jaz grem takoj naroãat veãerjo.«

»Niãesar ne pojde‰ naroãat,« je vzkipel Ivan. »Veãerje

ne bo. Ti ljudje naj bi me nesramno vlekli, in jaz naj bi
jih gostil, jaz zanje plaãeval! Tak osel vendar ‰e nisem.«

»Ivan,« je pogovarjala gospa, »to vendar ne gre. Ko-

gar si povabil, tega mora‰ pogostiti. To zahteva najna-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

117

vadnej‰a vljudnost. Tako ãuda‰ko vedenje bi bila Ïali-
tev.«

Vse zaman; Ivan se ni dal pregovoriti.
»âe ne more‰, pa pustiva veãerjo!« je dejala nazadnje

gospa. »Jaz te noãem siliti. Jaz se ne bojim Hrusta in Pu-
sta niã, ampak ti jima mora‰ pisati, da ne bo veãerje, da
si se premislil.«

»Jaz pisati? Nobene ãrke veã.«
»Potem pa sreãaj drevi spet enega in drugega in pre-

kliãi vabilo!«

Ivan se je zgrabil za glavo, vso polno neprijetnih, bur-

nih misli. Zdelo se mu je, da se zaleti kamorkoli se obr-
ne.

»To si mi vse ti napletla,« je stokal in tekal po sobi,

»vse ti. Oni mene Ïalijo; jaz naj jim dobrote delim! Ali ni
to nespametno?«

»Oh, Ivan, ravno svojo premetenost bo‰ pokazal,« se

je tolaÏila Ïena. »Kadar kak kandidat volivcem umaza-
ne roke stiska, mu je tudi hudo; a vsak pameten ãlovek
pravi, da kandidat ni neumen. Kak‰ne ‰tiri dni se klanja
volivcem, potem pa ‰tiri leta volivci njemu. Tako bo‰
tudi ti spoznal, kako pametno si ravnal. In posebna do-
brota tudi taka veãerja ni. Jaz bi naroãila prekajeno
gnjat, kak‰no mastno peãenko, — «

»Da bodo laÏe pili, kajne?« je vzdihnil Ivan.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

118

»Brez niã ni niã, — nazadnje krompirjevo torto. Bo‰

videl, kak‰en sad ti bo obrodila ta veãerja. Zdaj seje‰, v
par dneh bo‰ Ïel. — Ti, Irma iz prvega nadstropja ima
tudi novo obleko. Ne verjamem, da bi jo bila plaãala. Pri
‰ivilji bom izvedela. Prej grem pa ‰e veãerjo naroãat.«

Ko je ostal Ivan sam, se je prepustil svoji bridkosti.

Spoznaval je, da je njegovo razmerje s soprogo, s Hru-
stom, Pustom in âebularjem z nesreãno veãerjo vred
precej‰en del tistega tragiãnega konﬂikta, tistega navz-
kriÏja z mrzlo realnostjo, ki ne prizanese nobenemu ide-
alnemu ãloveku. Da je v tem oziru tudi on trpel, je bilo
seveda neprijetno; po drugi plati pa mu je bilo nekako
pomirljiv in spodbudljiv dokaz blagega, idealnega srca.
Tako ni prav vedel, ali je bolj hud ali bolj potolaÏen, in
to mu je budilo novo nevoljo. Toda kaj! Ali je on kriv teh
sitnosti? On se je drÏal vedno svojih naãel; on je bil proti
vsakemu pogajanju; ampak Ïena, Ïena, ta pogajavka mu
je nakopala vse teÏave na glavo.

»Idealist je vedno nesreãen,« je sklenil in sedel za

mizo, da spi‰e za Hrusta posnetek svoje povesti. No, in
kaj je spet to? Ali mu je naloÏil Hrust neprijetno breme
ali pa mu je hotel izkazati uslugo? Pravzaprav bi nam-
reã moral ta lenuh sam posneti njegovo povest; a kako
bi hlastal, hlastal! Saj mu ãlovek ne more dati kake neÏ-
ne stvarce v kremplje.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

119

Tako je Ivan pisal in pilil v tolaÏilni nadi, da se bo vsaj

ta del kritike gladko in lepo bral. »Seveda, z mojim per-
jem se bo pona‰al,« mu je padla pikra misel v glavo.
»Vendar bolj‰e,« se je pomiril, »kot da bi svoje umaza-
no obesil na moje ime.«

Ko pa je izgotovil svoje delo, se mu je zdelo, da je pi-

sal pravzaprav sam svojo oceno. Ali ni to sme‰no in
brezznaãajno? Lastna hvala se vendar po blatu valja. Ali
more on ‰e sam sebe spo‰tovati? In ãe se ne more, kako
ga bodo drugi? Zlasti ko bo raztrobil njegovo sramoto
Hrust, ki morda zdaj Ïe trobi. Nazaj, nazaj, dokler je ‰e
ãas!

»Jaz ne pojdem k veãerji,« je sklenil razljuãen in v

znak nepreklicnega sklepa je sezul ãevlje in nataknil co-
pate. Imenitno se bo znosil nad temi ljudmi. Domi‰ljija
mu je zaãela Ïivo slikati, kako se bodo dalj‰ali obrazi,
kako pobe‰ali nosovi gostom, ki bodo zaman ãakali go-
stitelja. Kako se bodo jezili in kleli; on se bo pa doma
smejal. Ivan si je mel roke, in prijetna zloradost mu je
ogrevala duso. Prav dobre volje je bil, ko se je vrnila so-
proga.

»Vse v redu,« je dejala gospa in snemala klobuk.

»Irma res ‰e ni plaãala svoje obleke. Blagorodnost pa Ïe
tak‰na! Modistka ji ne da nobenega klobuka veã na upa-
nje. Ampak, Ivan, da ne pozabim, kadar stopi‰ iz gostil-
ne, se dobro zavij v suknjo, da se ne prehladi‰. Ko pa

BES

SPOMINSKA PLO·âA

120

pride‰ domov, obesi suknjo v predsobi na kljuko, da se
ne bo vsa spalnica navzela gostilni‰kega duha, ki ga je
tako teÏko pregnati!«

»Ga ne bo treba niã preganjati, Vida,« je dejal Ivan

vesel. »Jaz namreã ne pojdem.«

Vida je ostrmela in ga debelo gledala. »Ali se spet

‰ali‰?« se je zavzela.

»To ni ‰ala, ampak bridka resnica. Tebi na ljubo, Vida,

sem storil Ïe zadosti; zdaj pa se je uprl moj ponos. âez
dan so se ti ljudje nad menoj zna‰ali, zveãer se bom pa
jaz nad njimi. Kako bodo ãakali, kako gledali na ure!
Zaman. Tistega ne bo, ki bi jih gostil. Imenitno jih bom
potegnil.«

»Jaz pa mislim,« je ugovarjala Ïena, »da bodo ‰e prav

veseli, ãe bodo sami med seboj. Veãerjo mora‰ na vsak
naãin ti plaãati, in veãerja jim je gotovo ljub‰a od tebe.
Na tvoje zdravje bodo pili in tebe obirali, ki si jim dal
pravico do veãerje, dolÏnosti hvaleÏnosti si jih pa odve-
zal. Smejali se ti bodo, prepriãani, da si se jih zbal.«

»Jaz zbal? Teh ljudi? Ravno ker se jih ne bojim, jih ho-

ãem razÏaliti.«

»To bi bil lahko ceneje dosegel. Noben pameten ãlo-

vek ne gosti svojih nasprotnikov in ne Ïali svojih prija-
teljev. Ampak kakor tebi drago. âe pa res ne pojde‰ k
veãerji, je najpametnej‰e, da gre‰ v posteljo; ãevlje ima‰

BES

SPOMINSKA PLO·âA

121

Ïe tako sezute. Jaz pa pojdem gostilniãarki povedat, da
si zbolel; da naj te torej gostje opraviãijo.«

»Jaz da bi se hlinil in lagal!« je porastel Ivan. »Nik-

dar!«

»Ampak, dragi Ivan, ãe noãe‰ iti v druÏbo, ki si jo sam

povabil, potem zahteva vendar vljudnost in obzirnost,
zahteva tvoj ugled, da zboli‰. âe pa noãe‰ zboleti, potem
zahteva tvoj znaãaj, da ostane‰ moÏ beseda.«

»Da, moÏ beseda hoãem ostati,« se je sklonil Ivan po-

konci. »Prinesi mi spet ãevlje!« in mo‰ko je vrgel copa-
te z nog. »Naj bo muka ‰e tako kruta; v boju s sovraÏni-
mi razmerami se kaÏe znaãaj.«

Îena mu je pomagala, da se je hitro napravil, mu po-

dala ‰e en izvod njegove knjige in posnetek povesti za
Hrusta in mu vo‰ãila med vrati dobro zabavo.

»Dobro zabavo!« ji je pikro oponesel Ivan. »Zabavo,

ko bi ãlovek Boga hvalil, ãe bi bilo Ïe vse v kraju. Jaz
grem kakor v mesnico.«

»Jaz grem vsak dan v mesnico,« se je poslovila sopro-

ga.

»Vsak dan v mesnico. Grozno!« se je jezil Ivan, ki ga

je med potom obhajalo Ïalostno spoznavanje, koliko
pesni‰kih prenosov in prispodob bravci najbrÏ ne razu-
mejo. »Mo‰ki so menda bolj‰i,« se je tolaÏil. »âudno, da
ima Vida semtertja pametne misli. Seveda se vpra‰a, ãe

BES

SPOMINSKA PLO·âA

122

so to pravzaprav misli in ne bolj izrazi naravnega nago-
na.«

Ko je stopil Ivan v pivnico, so sedeli Ïe vsi trije gostje

za mizo. Da se niso vzdignili njemu v pozdrav, marveã
pogledali vsak na svojo uro, je Ivana zabolelo. Hrust in
Pust sta imela Ïe pivo pred seboj, âebular je prouãeval
vinsko karto.

»Ne zamerite, gospoda, da sem se nekoliko zakasnil!«

se je opraviãeval Ivan.

»Niã hudega,« je dejal Hrust. »Nujni posli, seveda.«
»Najprej pivo, gospoda; ali ne?« je vpra‰al Ivan.
»Jaz ne me‰am rad,« je dejal âebular. »Jaz zaãnem in

konãam z vinom, in mojemu Ïelodcu ugaja najbolje kra-
‰ki teran. — He, eno ãetrtinko terana!«

»Kakor drago,« je dejal Ivan in poÏrl sline. »Tukaj en

izvod moje povesti, gospod âebular, da jo boste brali,
kadar ne boste vedeli kaj pametnej‰ega poãeti.«

»Prisrãna hvala, gospod Sok!« je dejal âebular in

ogledoval knjiÏico. »âeden format in ãedno vezana.
Mene nobena reã tako ne ujezi, kakor ãe mi podari kak
pisatelj knjigo, ki ni vezana. Ali naj jo dam sam vezat?
âe pa ni vezana, se listi raztrgajo in porazgube.«

Jedi so prihajale na mizo, in Ivan je ponujal na vse

strani. Hrusta in âebularja ni bilo treba prositi, Pust je
utemeljeval svoje obotavljanje z neprijetnim doÏitkom,
kako je bil pri neki imenitni pojedini prvih jedi toliko

BES

SPOMINSKA PLO·âA

123

vzel, da so mu pozneje, ko so pri‰le bolj‰e in najbolj‰e
na vrsto, odpovedale moãi. Ivan, ki se je spomnil krom-
pirjeve torte, se je dvoumno nasmehnil zvitemu Pustu.

»Ali ste meni prinesli posnetek, gospod Sok?« je vpra-

‰al Hrust in nesel z noÏem kos peãenke v usta; z vilica-
mi, ki jih je drÏal nizko za roglje, je nabadal omako.

Ivan je izvlekel pisanje in menil, da je nekoliko ob-

‰irno.

»Niã ne dé; saj se da skraj‰ati,« je dejal Hrust. »Z bra-

njem cele povesti zamudi ãlovek res preveã ãasa.«

»V tem oziru imam jaz prakso,« se je bahal Pust. »Ka-

kih deset tiskanih pol predelam v dobre pol ure. Va‰e
povesti, gospod Sok, sem Ïe nekoliko pokusil. Saj me ni
strpelo. Va‰ junak se nazadnje oÏeni; ali ne?«

»Mislim, da ne,« je dejal Ivan.
»Ne ustreli se pa tudi ne, kolikor sem bral.«
»V Ameriko sem ga poslal.«
»Îe res; v Ameriko. No, in tam se ‰e vedno lahko oÏe-

ni ali ustreli. Ampak znaãaji so dobro, krepko risani, do-
godki vsi motivirani, in jezik zveni kakor struna. Poseb-
no mi je bil v‰eã zaãetek nekega odstavka: ,In je vstal in
govoril sam s seboj in je govoril dolgo in sam s seboj je
govoril’. Kakor v granit izklesano. Tisti ,in’, kadar je
pravzaprav odveã in ga nihãe ne priãakuje, uãinkuje
imenitno.«

»Tako pisanje se tudi lepo spe‰i,« je menil âebular.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

124

Ivan si ni bil v svesti, da bi bil zapisal kak podoben

stavek, vendar je molãal in se vljudno nasmehnil. Rav-
no tako vljudno sta se nasmehnila, ko je pri‰la krompir-
jeva torta na mizo, Hrust in âebular Pustu, ki je bil
umolknil in se nekam zamislil.

Ko pa je bil kra‰ki teran ogrel srca vsega omizja, je

namignil Ivan, da je pripravljen prebrati nekatere od-
stavke svoje povesti, ako Ïeli gospoda, in ponudil je na
obe strani di‰eãih smotk, ki naj bi budile poleg povesti
pozornost in vzdrÏevale ubranost duha.

Hrust, ki mu je Ivan priÏigal smotko, je puhnil dim

predse in menil, da mu posnetek zadostuje popolnoma;
tudi âebularju ni bilo videti, da bi bil Ïeljan; Pust pa je
dejal, da bi rad poslu‰al in si rad privo‰ãil tak izreden
uÏitek; toda raj‰i bere sam; zakaj ãe poslu‰a koga druge-
ga, ga ne more med branjem ustaviti: ,Prijatelj, poãakaj,
da se nauÏijem te krasote.’ »Taka knjiga,« je dejal, »je
kakor dolga vrsta slik. âe mi bere kdo naprej, se mi zdi,
kakor da bi sedel pred kinematografom; slika se vrti za
sliko; nobene ne more‰ ustaviti, da bi se je nagledal. âe
pa berem sam, hodim kakor po slikarski razstavi. Deset
slik ne pogledam; pred eno se ustavim; to gledam, to
uÏivam. — âebular, ali se mi ni lepo posreãila prispodo-
ba?«

»Namen je dosegla,« se je nasmehnil âebular.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

125

»Tako se ustavim jaz,« je nadaljeval Pust, »ko sem

preletel in prelistal po cele pole, pred enim odstavkom;
tega motrim in prouãujem. Da bom torej vedel, pri ka-
terem odstavku naj se ustavim, katerega naj motrim in
prouãujem, bi vas prosil, gospod Sok, da mi ga na krat-
ko oznaãite.«

Ivan je vdano zardel, prosil âebularja, naj mu za tre-

nutje posodi knjiÏico, iztrga en list iz svoje zapisnice in
izpolni Pustovo Ïeljo.

»Jaz imam namreã to metodo, katero si zdaj Ïe tudi

drugi kritiki laste,« je razlagal Pust in pogledal po stra-
ni Hrusta, »da navajam, da citiram v svojih ocenah po
cele strani. ,Poslu‰ajmo,’ pravim, ,kako govori pisatelj
sam,’ ,âujmo ‰e nasprotni glas,’ pravim o drugi priliki.
To so pisateljske zvijaãe, ki ãloveku veãkrat prav pride-
jo. Pi‰e se spe‰no, in odgovornost se prenese na veã
ram.«

»Delo si tako zelo olaj‰ate,« je pikro pripomnil Ivan,

ki ga je zaãelo vino osrãevati in ki bi bil ‰e vse odloãne-
je zavrnil ohole in plitve besede, da ga ni zadrÏevala za-
vest, da se gostitelju proti gostom ne spodobi nevljud-
nost.

»Stvar je dognana,« je dejal âebular, »in jaz vam Ïe

lahko ãestitam, gospod Sok, za laskave kritike. Bolj‰ih bi
si zaloÏni‰tvo samo ne moglo naroãiti.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

126

»Meni se zdi sploh umazano,« je dejal Hrust, »da se

morajo pisatelji sami pehati za ocene, ko bi bila to
dolÏnost zaloÏnikov.«

»ZaloÏni‰kim hvalam bravci niã prav ne zaupajo,« je

pripomnil Ivan in du‰il nevoljo z vinom.

»Kaj bravci!« je dejal zaniãljivo âebular in pomaknil

smotko v levi kot svojih ust. »Ali imajo ti kaj besede?
Vsak naj se drÏi svoje stroke, svojega posla. Na‰a stro-
ka je vodstvo javnega mnenja. Mi uãimo, ljudje naj po-
slu‰ajo. Ali bo veãina uãila in manj‰ina poslu‰ala?«

»Kaj pa, ãe bero ljudje tudi nasprotna glasila?« je

vpra‰al Ivan.

»To bi se moralo vsekakor prepreãiti,« je dejal âebu-

lar. »Vsaka stranka bi morala imeti prista‰e tako disci-
plinirane, da bi brali samo glasila svoje stranke. Potem
bi ne bilo toliko nezanesljivih elementov.«

»Ki hoãejo po svoje misliti.«
»Verjemite meni, gospod Sok, da so ljudje veseli, da

drugi zanje mislijo.«

»In si belijo glave,« se je smejal Pust.
»Delo se mora razdeliti,« je razlagal âebular. »Eni naj

mislijo, drugi govore, ostali delajo. MoÏgani mislijo; ali
bo jezik mislil, ki samo govori? Ali imajo ljudje v rokah
ali v nogah moÏgane?«

»Mnogi govorniki,« je menil Ivan, »so res tudi tega

mnenja, da njim ni treba misliti.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

127

»Mi smo narodu moÏgani,« je poudarjal âebular, »in

na‰e delo je teÏko. Govornik jenja, kadar je vse povedal;
delavec jenja ob svoji uri; ti pa misli‰ vãasih, da si Ïe
gotov, ali ne priteãe stavec z naznanilom, da manjka ‰e
pol strani, ‰e pol strani je treba napisati?«

»Zame je to majhna reã,« je dejal Pust. »Jaz napi‰em,

kolikor hoãe‰; ampak kadar zahteva stavec, da naj se
toliko in toliko ãrta, to je vrag, ko se ti ‰koda zdi vsake
besede in ti pri nagradi tudi vsako odtegnejo.«

»To so teÏave na‰ega poklica,« je potrdil âebular.

»Bravec seveda, ki sedi v kavarni in se jezi, da so ãlanki
nezanimivi, jih ne ãuti. Sploh bi se moralo tisto zahrbt-
no zabavljanje in kritiziranje prepovedati; potem bi iz-
ginili nezadovoljneÏi, ki grene Ïivljenje drÏavnikom, po-
litikom in ãasnikarjem, ki nezaupljivo zasledujejo skriv-
na pota politike in vedno popra‰ujejo, zakaj in ãemu.«

»Vi ste zelo zavzeti za svobodo,« je zlobno pripomnil

Ivan.

»Svoboda je za zrele ljudi, za moÏgane naroda. Ali naj

jezik ãveka, kakor se mu ljubi, in noge klamotarijo, ka-
mor se jim zdi?«

»·koda, da se drugi udje tem moÏganom tako upira-

jo,« se je smejal Ivan, »in dobro bi bilo, ãe bi kak sloven-
ski Menenij Agripa ljudem spet povedal primerno pri-
liko.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

128

»Ne bo treba,« je dejal âebular. »Ko je bil prevzel

prvake strah, da ne spravijo svojih navdu‰enih volivcev
veã na voli‰ãe, so vpeljali volilno dolÏnost. Kdor ne voli,
bo kaznovan. Prav tako; ta bi bila lepa, da bi si ljudje
izbirali, ali bodo volili ali ne. Zdaj se jeze in kolnejo, am-
pak volijo. Tako se vlada.«

»Popoln absolutizem.«
»Prosvetljeni absolutizem voditeljev naroda. Tudi kri-

tiki se ga drÏe. Pre‰eren je sicer sam na sebi Pre‰eren in
Koseski Koseski; ampak kaj je naredila kritika prej, kaj
pozneje iz enega in drugega!«

Ivan je ãutil, da me‰a âebular resnico in videz; a ugo-

varjal ni, ker so mu misli Ïe nekoliko uhajale in ni jezik
veã prav sluÏil. Slutil je tudi, da bi mu utegnil prepir ‰ko-
dovati, in temno se je spominjal, da je on pravzaprav
du‰eslovec, da mora ljudi opazovati in prouãevati. Ali se
jezi prirodoslovec na gada; kriãi pameten zdravnik nad
bolniki?

»Pisatelji,« je povzel Hrust, »ste v tem oziru siroma-

ki, da smete vi‰je sloje samo hvaliti. âe koliãkaj pogra-
jate, skoãi ves sloj pokonci. âe pa hvali‰, vihajo bravci
nosove, ãe‰, neverjetno, ne ri‰e po naravi, bajke. Zato si
tudi ne moremo ustvariti svojega gledali‰ãa.«

»Ga tudi treba ni,« je dejal Pust. »âe uprizarjamo tuje

igre, imamo prosto polje; gledavci se ne jeze, in ãlovek
si prisluÏi s prevajanjem po par sto kron na leto. Odpra-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

129

viti bi se morala samo tista nespametna lastninska pra-
vica pisateljev. Pisatelj naj bo vesel, da se kdo zanj bri-
ga. Tudi vse drugo izvirno slovstvo bi mi prav lahko po-
gre‰ali. Kaj svetovnega na‰i siromaki itak ne producirajo
— brez zamere, gospod Sok; vi pi‰ete zadosti ãedno, a za
izvoz niã, tako da je na‰a slovstvena bilanca pasivna.«

»Niã ne dé; samo da domaãim potrebam zadostimo,«

je menil âebular.

»Tudi tega ni treba. Naj sejejo drugi; mi bomo po njih

njivah Ïeli. Mi lahko potem izbiramo. Kar bo dobrega,
bomo vzeli; kar je slabega, naj pouÏijejo sami. S preva-
janjem bi imel ãlovek dela, lahkega dela za vse Ïivljenje.
Samo bolje bi se moralo plaãevati.«

»In prevajavci,« je pristavil, »bi morali dobro znati

nem‰ki in slovenski.«

»âe misli‰ ti, Hrust,« je dejal Pust, »da si mene piãil,

se moti‰.«

Ivan je pogledal na uro, in dasi ni prav razbral, koli-

ko je, je menil, da je Ïe pozno in da bi on plaãal. Gostje
so se spogledali, in âebular, ki je uganil njih misli, je sta-
vil predlog, da bi ‰li v vinsko klet, kjer toãijo izvrsten
refo‰ko. Ivan, ki si ni upal ugovarjati, je plaãal in vdano
‰el, kamor so ga peljali veseli gostje.

Ko je zasedla druÏba v zaduhli kleti svojo mizo, se je

ozrl Ivan malomarno na desno in levo, kak‰ni ljudje
sede v mraãnem dimu, ki se je vidoma gostil in zabri-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

130

soval obrise in izraze obrazom. Zdelo se mu je, da mu
nekdo skozi teÏko soparo kima. Pokimal je tudi on za
odzdrav, in v glavo mu je silila temna misel, da bodo
ljudje spra‰evali, zakaj in kako je za‰el on v to druÏbo,
ãemu jo napaja. Saj so ljudje polni slutenj in sumniãenj.

Zaãel se je sam pri sebi hudovati; a premotil ga je âe-

bular, ki je vzdignil ãa‰o rujnega refo‰ka proti motni luãi
in dejal: »Gospoda, med nami sedi slaven moÏ.« Potem
je poãasi pil in primaknil izpraznjeno ãa‰o spet k butelj-
ki. »Da, slaven moÏ,« je dejal.

»Ki postane kmalu ‰e slavnej‰i,« je dodal Hrust.
»Tako je,« je sklenil Pust. »Nama je to mala reã; kaj,

Hrust? Poskusiva enkrat, koliko preneso bravci!«

»Vse, kar je prav,« je govoril sam zase Ivan, ki se mu

je zdelo, da zabavljajo.

»Pobratimo se!« je dejal âebular, in preden se je do-

bro zavedel Ivan, so ga zaãeli vsi trije demonstrativno
tikati.

»Vi ste pravzaprav sleparji,« je mrmral Ivan, ki mu je

na pol zavedoma presedalo predomaãe vedenje; »pona-
rejevavci javnega mnenja.«

»Ti, nikar ne zabavljaj!« ga je zavraãal âebular. »Brez

ãasnikov sploh ni javnega mnenja. O nobenem dogod-
ku si ne upa noben izobraÏenec izreãi sodbe, dokler je
ni izrekel njegov list. Mi smo narejevavci javnega mne-
nja.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

131

»Sicer bi se ti ne bil do nas obrnil,« je poudaril Hrust.
»In kdor prosi milostne sodbe, ne sme zmerjati sod-

nikov,« je menil Pust.

»Pepca ali kar ste,« je mrmral Ivan, »jaz bom plaãal.

Tukaj si od‰tejte, kar vam gre. Vraãunite trideset kraj-
carjev; drugo pa nazaj! Jaz grem.«

»Mi tudi, v kavarno,« je odloãil âebular.
Kaj so v kavarni ‰e govorili in ukrenili in kdaj in kako

je pri‰el sam domov, tega se je Ivan megleno spominjal,
ko se je prebudil drugega dne pozno, truden in polom-
ljen, hud nase, na svoje nove pobratime, na ves svet.
DrÏal se je tako grdo, da se je soproga, ko mu je prinesla
zajtrk, samo to drznila vpra‰ati, zakaj ni pustil vrhnje
obleke v predsobi. Na take neãimrne besede ni odgovo-
ril Ivan niã.

»Namoãila bom rutico in ti jo ovila okrog glave, ãe te

lasje bole,« je dejala soproga.

Ivan je molãal, prepriãan, da njega ne bole tolikanj

lasje kolikor izmuãena du‰a, in za tako bol je najbolj‰e
zdravilo samota. Hitel je z doma in iz mesta ven, da ure-
di svoje misli in presodi svoj poloÏaj. A kakor bi ga bila
doma motila soproga, tako mu je nagajala tukaj boleãa
glava, in dobro je zdaj razumel Vodnikov vzklik na Vr‰a-
cu: Breztelesen biti Ïelim.

Polagoma se mu je zaãelo svitati in nekako dozdeva-

ti, da se je bil pobratil s svojimi gosti. Hu, kako neprijet-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

132

no, ãe je resnica! Treba bo oprezno poskusiti, kaj je na
tem. In potem ali se mu je sanjalo ali se je bil res navse-
zadnje sprl s svojimi gosti in jih imenoval sleparje? Da
bi se mu bilo le samo sanjalo! Toda kaj, ãe se mu ni?
Kak‰ne bodo posledice? Zaman bo ves trud, vsa muka,
vse Ïrtve. Seveda bi bil on govoril resnico, toda ne o pra-
vem ãasu, ne na pravem mestu. Proti gostom se ãlovek
ne sme spozabiti. Povabiti koga in mu potem resnico
govoriti, to kaÏe pomanjkanje izobrazbe, in znaãaj ne
sme postati pretveza nevljudnosti. Najbolj‰e nakljuãje v
tem primeru bi bilo, ãe bi bila pijaãa tudi goste toliko
omamila, da bi zdaj tudi premi‰ljevali, ãe se jim ni to
sanjalo. Saj pili so veã kot on; toda najbrÏ so pijaãe bolj
navajeni; morebiti jim je krok vsakdanja zabava. Sicer
pa, saj so mu oni tudi zabavljali, ãe se prav spominja in
ãe se mu ni samo sanjalo. He kaj, naj storita, kar hoãe-
ta! Biser ostane biser, ãe ga tudi v blato tepta‰.

Ivan se je zaãel sam sebi smiliti in si prigovarjati, da je

malokdo toliko grenkobe zauÏil na tem svetu kakor on
in da se mora samo svojemu kremenitemu znaãaju za-
hvaliti, da ga niso strle sovraÏne razmere in kruta uso-
da. Îalostno. Zdaj naj pa ‰e Hrust in Pust snesta bese-
do, kakor sta snedla veãerjo. Morda ga bosta pa nala‰ã
pretirano hvalila, kar je huj‰e od graje. Svoje hvale pre-
nese namreã ãlovek precej; ampak tuja preseda nevo‰ã-
ljivcem. Saj misli vsak, da njega graja‰, ãe hvali‰ tovari‰a.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

133

Tako pokvarjena je ãlove‰ka narava. Seveda se idealist
lahko tolaÏi z nado, da ga bodo slavili po smrti. A to je
tako, kakor ãe bi zadel ãlovek glavni dobitek po smrti.
Hvala lepa! Edina tolaÏba je bila ta, da je storil, kar je
bilo v njegovi moãi. âe pojde po sreãi, bo zasluga njego-
va; ãe ne, pa ne zadene njega nobena krivda; soproga je
vodila njegove korake, ona naroãila veãerjo, ona delala;
on je samo trpel.

Ko je pri‰el Ivan domov, je bilo kosilo Ïe na mizi. So-

proga je soãutno vpra‰ala, ãe mu je Ïe odleglo. Kako ne-
slano vpra‰anje! Odleglo! Kakor da bi se on koliãkaj me-
nil za telesne boleãine! Nevoljen je sedel za mizo, si za-
taknil prtiã za vrat in se tiho lotil dobre juhe.

»Zakaj pa niã ne govori‰?« je vpra‰ala Ïena. »Kako ste

se imeli?«

»âez trideset kron sem plaãal,« je dejal Ivan z votlim

glasom.

»Precej je, pa saj nisi proã vrgel.«
»Bog ve. Ti ne pozna‰ teh ljudi; jaz jih. Zato sem jim

tudi gorke pravil v obraz.«

»To ni bilo pametno.«
»Pametno ne, ampak znaãajno.«
»In kak‰na je bila veãerja?«
»Krompirjeva torta zaniã. To mi bodo morebiti zame-

rili, a kaj se jaz brigam! âlovek je krivic tako vajen, da bi
se ãudil, ãe bi se enkrat pravica skazala.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

134

»Ali nista niã obljubila?«
»Kakor se vzame; sta in nista.«
»Niã se ne boj, Ivan! Pust te ne bo pustil na cedilu, in

Hrust te ne bo pohrustal.«

Ta neslani dovtip je Ivana pregnal od mize. Zaprl se je

v svojo sobo, premi‰ljeval nekaj ãasa, kaj vse mu uteg-
ne Ïugati od hudega Hrusta in nezanesljivega Pusta, in
potem je na divanu zaspal.

Hrustu in Pustu pa je temnogledi Ivan s svojim natol-

cevanjem in sumniãenjem krivico delal; zakaj oba sta Ïe
pisala vsak svojo oceno, ugodno oceno Ivanove povesti.
Posebno trudila se seveda nista. Za svojo slavo jima ni
bilo niã in za Ivanovo ‰e manj; kot zastopnika javnega
mnenja sta sodila sploh naglo in brez posebnih pomis-
lekov; vrhu tega je imel Hrust svoj posnetek in Pust za-
znamek prizorov, ki so se zdeli Ivanu najlep‰i. Zakaj bi
se ne zdeli tudi bravcem? Sestaviti je bilo treba samo
uvod in konec. Tam se opozori na literarno su‰o seda-
njih ãasov, tukaj izreãe prepriãanje, da se bravcem ne bo
niã drugaãe godilo kakor kritiku, ki ni mogel odloÏiti za-
nimive knjige, dokler je ni prebral od kraja do konca.

Pust je bil ravno dovr‰il svoj spis in se napravljal, da

ga ponese v tiskarno, ko je potrkal in vstopil s smotko v
ustih âebular.

»Ena sitnost,« je dejal in sedel na divan.
»Kaj pa je?« je vpra‰al Pust.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

135

»Ali si Ïe izgotovil oceno Sokove knjige?«
»Tinta na zadnji strani naj se ‰e posu‰i; potlej nesem

v tiskarno.«

»Ali hvali‰ ali graja‰?«
»Hvalim.«
»Treba bo grajati.«
»Kako to?«
»V uredni‰tvu se je tako sklenilo. Rekli so, da Sok ni

zanesljiv prista‰, da plava nad strankami in da je treba
take koristolovce, ki jemljejo od vsake stranke samo, kar
je dobrega, brez priklade, da je treba take malo pritisni-
ti. Neprijetna reã. Ali bo‰ grajal?«

»Zakaj pa ne? Majhna reã.«
»Kaj pa tvoja obljuba?«
»Mi ne dela niã preglavice. Prviã obljubujem jaz samo

pogojno; potem smo se bili snoãi tudi nekoliko sprli, ka-
kor ve‰, in slednjiã mi leÏi tista krompirjeva torta ‰e v
Ïelodcu. Toliko znaãaja imam vendar, da se ne dam
podkupiti s krompirjevo torto. Razlogov torej dovolj, da
grajam. Poãakaj malo! Ocena bo takoj prenarejena, da
jo vzame‰ s seboj.«

Pust je sedel spet k mizi in zaãel popravljati. »Zaãel

bom takole,« je dejal. »Amicus Plato, magis amica veri-
tas. Resnica nad vse. Literarna su‰a lahko ostane. Kar
sem citiral, sem citiral. ,Zanimivo

’ spremenim v ,neza-

nimivo’, ,izvrstno’ v ,povr‰no’, lahek popravek. In zdaj

BES

SPOMINSKA PLO·âA

136

konec. V svoji nepristranosti smo navedli najlep‰e od-
stavke te povesti, tako da dobrodu‰en bravec lahko pre-
sodi, kak‰ni so ostali. Sreãen, kdor lahko odloÏi knjigo,
kadar hoãe, kritik jo je moral prebrati od kraja do kon-
ca. — Stvar je v redu. Ti nesi v tiskarno, jaz pa stopim
malo k Hrustu, da ga obvestim o tej zadevi in da se do-
govoriva.«

Hrust je bil pa tisti ãas v uredni‰tvu Resnice, da izroãi

svojo oceno.

»Hm, prezgodaj ste prinesli, gospod Hrust, prezgo-

daj,« je menil urednik in raãunal, koliko prostora bo
vzela ocena.

»Kako prezgodaj?« se je ãudil Hrust. »Knjiga je Ïe

iz‰la.«

»Ali pa je iz‰la Ïe tudi ocena v Pravici?«
»Kaj nas ta briga?«
»Prav hudo nas briga. Mi smo vendar nasprotni list.

Mi ne moremo hvaliti, kar je Pravici v‰eã, ne grajati, kar
grajajo na‰i nasprotniki. To bi bila lepa znaãajnost. Kje
ostanejo naãela! Kaj poreko bravci! âe se skladamo mi
z nasprotniki, ãemu posebna stranka? Îivljenje je vojna,
in v tej vojni smo mi generali. Potrebnost generalov do-
kazuje samo vojna. OdloÏimo torej to reã, dokler se ne
odloãi Pravica.«

»In ãe bo ta hvalila?«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

137

»Potem ima gotovo tehtne razloge, in ti njeni razlogi

so za nas takisto tehtni, da grajamo in s tem dokaÏemo,
da se nasprotna stranka moti. Tako spoznavajo prista-
si napake nasprotnikov, kar je vaÏno; zakaj stranke ne
Ïive tolikanj ob svojih vrlinah, kolikor ob napakah nas-
protnikov.«

»âe je povest dobra, in jo nasprotna stranka hvali,

na‰a pa graja, je napaka na na‰i strani.«

»Nelogiãno, gospod Hrust, nelogiãno, varav zaklju-

ãek. Kaj se mora na‰im prista‰em dobro, kaj slabo zde-
ti, to doloãimo vendar mi.«

»A jaz sem sam prebral povest in vem, da je dobra.«
»No, in ...?«
»Zato jo ocenjujem ugodno.«
»Prezgodaj, kakor sem rekel. Kaj je dobro za stranko,

to doloãujemo mi. Vsekakor pa je dobro, da pobijamo
nasprotnike dosledno in naãelno.«

»V Pravici bo ocena ugodna, to vem.«
»Zatorej bo va‰a neugodna.«
»A moje prepriãanje!«
»V prepriãanju mora biti stranka solidarna. Posebnih

prepriãanj ne dopu‰ãamo. Kdor ni za nas, je zoper nas.
âe noãete vi ocenjevati, kakor je nam prav, si poi‰ãemo
drugega ocenjevavca ter se zahvaljujemo za va‰e nadalj-
nje sodelovanje. Opozoril bi vas samo na to, da imate
nekaj predujma.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

138

Hrust je ‰el po sobi gor in dol in premislil svojo zade-

vo. Za prepriãanje mu pravzaprav ni bilo mnogo, za pi-
satelja in pobratima Soka ‰e toliko ne; ãemu bi se zanj
Ïrtvoval! Dandanes se ne Ïivi brez cvenka o petju ko
ptiã.

»Dobro; bom grajal,« je zmignil Hrust z rameni in se

ustavil pred svojim gospodarjem.

»Prav,« mu je podal urednik roko. »TeÏav ne boste

imeli. Nobeno ãlove‰ko delo ni brez hib. âe preberete
knjigo ‰e enkrat, boste zapazili, koliko slabosti in napak
ste pri prvem, povr‰nem branju prezrli. Zdravi in na svi-
denje! Nam bi bilo jako Ïal, ãe bi izgubili va‰o izborno
moã.«

Hrust je ‰el s svojo oceno in se jezil na urednika, na

stranko, nase in Soka. NajlaÏe je opraviãeval sebe, z obi-
ãajnim razlogom, da bi nihãe na njegovem mestu ne
ravnal drugaãe in da se znaãajneÏem svet dandanes
sploh smeje. âe ga napade Sok, ga bo on nahrulil, da naj
bo vesel in hvaleÏen, da se je toliko obzirno ocenilo po-
nesreãeno delo, katero bi bil moral on, Hrust, pravza-
prav na drobne kose raztrgati.

Ko je tako pral in likal svoje ravnanje, mu prihiti nas-

proti Pust: »Tebe i‰ãem. Ti, nekaj novega. Jaz bom So-
kovo povest grajal.«

»Ali res? Kako to?« je vpra‰al Hrust in gubanãil ãelo,

doãim se mu je od srca valil nadleÏen kamen.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

139

»Prebral sem jo ‰e enkrat,« je trdil Pust; »a je res brez

vrednosti. Take povesti bi jaz lahko sproti pisal, brez
konca in kraja. âe ne morem, pa ne morem.«

»Kaj pa poreãe Sok?«
»âe se predrzne kaj reãi, mu bom odgovoril, da imam

njega sicer zelo rad in da mi krompirjeva torta jako uga-
ja, toda amicus Plato, amica torta, sed magis amica ve-
ritas.«

»Znaãajen si,« je dejal Hrust in se mu strupeno na-

smehnil.

»Kaj pa ti? Daj ‰e ti grajati!«
»Ne; kar sem rekel, sem rekel, in kar sem pisal, sem

pisal.«

»Tudi znaãaj; in naj bo povest ‰e tako slaba?«
»Ker ne ugaja tebi, zato ‰e ni slaba.«
»Prijatelj, jaz ne sodim veãerje, ampak umotvor.«
»In to je tvoja napaka; o veãerjah ti nekaj razume‰, o

umotvorih niã.«

»Ti pa ‰e o veãerjah niã, ãe te je krompirjeva torta

tako premotila. Sicer pa jaz ne vem, ãemu bi se s teboj
prepiral. Jaz ti ne branim soditi, kakor hoãe‰; a isto pro-
stost zahtevam zase.«

Hrust se je vrnil s svojim rokopisom v uredni‰tvo in

sikal med zobmi: »To je moÏ beseda, to je znaãaj!« Pust
pa se je jezil proti domu, da ga hoãe znaãajnosti uãiti
ãlovek, ki se je dal z eno ubogo veãerjo podkupiti.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

140

âez par dni sta iz‰li hkrati obe oceni. Resnica je hva-

lila. Pravica grajala, tako da inteligenca, ki bere samo
kritike, spet ni vedela, pri ãem je, izvzem‰i tisto znaãaj-
no inteligenco, ki bere samo liste svoje stranke.

»Saj sem vedel,« je javkal Ivan in vrgel Pravico ob tla.
»Resnica te pa hvali,« je dejala gospa, »in Resnico je

treba poslu‰ati. Kateri resniãno izobraÏen ãlovek se bri-
ga za Pravico? Gospod Hrust razume svoj posel, Pust niã
in je tudi figa moÏ. Kdo bi se menil za take ljudi! Sploh,
Ivan, meni se zdi, da si se ti ves v neãimrne malenkosti
zgubil, tako da si za vse drugo gluh in slep. Celo dopol-
dne se Ïe vrtim in obraãam pred teboj, in ti ‰e nisi zapa-
zil, da imam novo obleko. Ali ni lepa, ali ti ni v‰eã, Ivan?
In ‰e predraga ni.«

»Zaman sem Ïrtvoval svoj ugled in svoj denar,« je tar-

nal Ivan.

»Denarja je ‰koda,« je dejala Vida. »Toda gospod

Hrust je drÏal besedo; Pustovki bom pa jaz povedala o
priliki, kak‰nega moÏa ima.«

»Bog ne daj, Vida! Midva se ne smeva drÏati, kakor da

bi si to krivico koliãkaj k srcu gnala.«

»Saj jaz si je tudi ne; ampak njej bom samo namignila,

da se njen soprog zelo moti, ãe misli, da se midva jezi-
va.«

»Tudi tega ni treba, Vida. Popolna ravnodu‰nost naj-

huje jezi nasprotnike.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

141

»Moja nova obleka jo bo tudi jezila in zaradi tega mi

je zdaj ‰e bolj v‰eã.«

»Jaz da bi se brigal za sodbo kak‰nega Pusta! Tako

daleã ‰e nismo. Njegova graja kaÏe slab okus in njego-
va zavist moje vrline.«

Ivan je mo‰ko vzel klobuk in palico in ‰el z doma.
Îelel je, da bi sreãal Pusta, in trdno sklenil da ga ne bo

pozdravil; celo to se vpra‰a, ãe bo odzdravil. Ali pa naj
bi se mu z zasmehljivo vljudnostjo prav globoko priklo-
nil? Na to plat bi se namen morebiti ‰e bolje dosegel.

Pusta pa ni bilo na spregled.
»Ogiblje se me,« si je dejal Ivan. »Îe ve, zakaj, jaz pa

tudi.«

Nasproti mu je pri‰el gospod Hrust. Ob tem pogledu

se je razjasnilo Ivanu mraãno ãelo; hvaleÏen nasmeh mu
je priigral na lice; z glasnim pozdravom mu je hitel na-
proti in krepko mu je stresel roko:

»Hvala lepa, gospod Hrust! ·e so znaãaji na svetu, in

po‰tenjakom ‰e ni treba obupavati.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

142

NOVA METODA

krajnega uãiteljstva konferenca je bila konãana.
Po konferenci je pri‰lo obiãajno kosilo, med kosi-

lom obiãajne zdravice. Potem se je odpeljal gospod
okrajni ‰olski nadzornik; za njim so od‰li odliãnjaki, ki
so bili poãastili uãiteljstvo in se zdaj zana‰ali, da prine-
so poroãila v novinah njihova imena; tudi uãitelji so se
zaãeli razhajati, in nazadnje je obsedelo v Ïivahnem raz-
govoru le ‰e par tovari‰ev. Ti so re‰etali lepe nauke, ki so
jih bili sli‰ali, vsak s svojega stali‰ãa, eden vdan v ne-
izprosno usodo, drugi nevoljen, ãe‰ da se od daleã vse
drugaãe vidi in da se ne sme meriti vse po enem kopi-
tu. Brezpogojno navdu‰en je bil samo Josip Strnad, uãi-
telj na enorazrednici v Malãah.

»Lep‰ega stanu ni,« je dejal.
»Manj‰ega plaãila tudi ne,« je pripomnil tovari‰ Kos

iz Peã.

»Je paã premalo idealizma,« je odgovoril Strnad in

vlekel poãasi dim iz smotke. »Delavec brez idealizma je
tlaãan.«

»Ti, Strnad,« je menil uãitelj Gaber iz Podkraja,

»predlagaj no pri prihodnji konferenci zniÏanje plaã in

BES

SPOMINSKA PLO·âA

143

zvi‰anje dela! Ti ne ve‰, kako se bo‰ prikupil na pristoj-
nih mestih.«

Strnad je zmignil z rameni, vzel smotko iz ust in zaãel

razlagati, kako on ravna, da nima nikdar nobenih teÏav
ne z oblastvi ne s star‰i; uãencev pa si bolj‰ih sploh Ïe-
leti ne more.

»Torej so vse drugaãni kakor drugod,« je dejal Kos.
»Kak‰ni pa so drugod?« se je zavzel Strnad in poslu‰al

prezirljivo tovari‰a, ki je toÏil, kako leni so njegovi, kako
razmi‰ljeni in zaspani v ‰oli, ker prihajajo utrujeni od
dolgega pota, od vroãine in dela.

»Moji niso ne razmi‰ljeni ne zaspani,« je dejal Strnad.

»Je treba paã zanimivo pouãevati. âe je uãitelj zaspan,
zadremljejo tudi uãenci.«

»Hentajte, Strnad,« je dejal Gaber, »ti se pa ne bo‰

postaral, tako mlad in Ïe tako moder. Jaz sedim zdaj na
svojem ãetrtem mestu in poznam tri okraje; a posebnih
razlik nisem nikjer zapazil; povsod so se dobili tak‰ni, ki
so lenarili, nagajali in lagali.«

»Moji ne laÏejo,« je dejal Strnad.
»Torej izjema, ki potrjuje moje pravilo, redki praviã-

niki med toliko gre‰niki.«

»Nikakor ne,« je zavraãal Strnad. »Sami od sebe moji

gotovo niso bolj‰i od tvojih; ampak vzgojiti je treba mla-
dino, da ne laÏe, vzgojiti. âemu pa je ‰ola?«

»In kako jo ti vzgajas?«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

144

»Prav preprosto. Vpra‰am se: zakaj laÏejo uãenci?

Odgovor: zato, ker se kazni boje. Kaj izvaja uãitelj iz
tega? Da je treba prizanesti tistemu, ki prizna sam svo-
jo krivdo. âe vidijo uãenci, da resnica nikomur ne ‰kodi
in laÏ nikomur ne koristi, se navadijo resnico govoriti.
Kako bi tudi mogel uãitelj kaznovati uãenca, ki resnico
govori, tako rekoã zato, ker resnico govori!«

»Kdor vse verjame, temu paã nihãe ne laÏe,« je dejal

Gaber.

»In kdor niã ne verjame, temu nihãe ne govori resni-

ce. Kaj si mora mladina o takem vzgojitelju misliti! Ver-
jemita mi, tovari‰a, da so na‰i najstroÏji sodniki ravno
uãenci; ti poznajo najbolje na‰e vrline in na‰e slabosti.«

Kos je menil, da ni tako lahko loãiti resnico od laÏi,

kadar se vse vprek toÏari.

»Moji se ne toÏarijo,« je dejal z Ïaljivo mirnostjo Str-

nad. »Jih je treba paã odvaditi. Treba se je vpra‰ati, kaj
je povod in nagib toÏbam. Spoznali bomo, da zavist in
‰kodoÏeljnost, napake, katere se morajo s korenino izr-
vati iz mladih src. Kdor pa toÏbe rad poslu‰a, jih bo ved-
no dosti sli‰al; a s tem se daje toÏiteljem potuha, se po-
trjuje zavist, se odgajajo denuncianti.«

»Gospodiãna, jaz bom plaãal,« je dejal Gaber, in za

njim je plaãal Kos; oba sta se naveliãala lepih naukov
mladega tovari‰a.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

145

Kmalu za njima je od‰el tudi Strnad proti svojemu

domu. »Zdajle zabavljata ãezme,« si je dejal. »Siroma-
ka! Sta paã iz stare ‰ole. Iz stare ‰ole, to pove vse, to je
sodba in obsodba, ki velja za vsakega umetnika; in kdo
je bolj umetnik od uãitelja, ki ne obrazuje samo teles,
ampak tudi du‰e? A kako bo obrazoval du‰o, ãe je ne
pozna, ãe ni du‰eslovec?« Zadovoljen je primerjal Str-
nad sebe s tovari‰ema in se tiho veselil svoje napredno-
sti. Onadva se drÏita stare, pra‰ne ceste, on hodi svoja
pota, nova pota. Oh, ãe bi bili vsi uãitelji ali vsaj veãina
tak‰ni! Kako hitro bi se izobrazil ves narod! Da, ves na-
rod; zakaj pravi uãitelj ne vzgaja samo otrok, ampak
tudi star‰e. Kaj pomagajo vrline uãiteljev, ako jih ovirajo
napake star‰ev; kaj rodovitna njiva in zdravo seme, ãe
du‰i mlado Ïito bohotni plevel! Porvati je treba plevel.
A preden se ga lotimo, ga moramo poznati. Plevica, ki
ne loãi plevela od p‰enice, ruje oboje ali pusti oboje na
njivi. Kdo pa pozna najbolje napake star‰ev? Gotovo
otroci, ker jih imajo vedno pred oãmi, ker pod njimi naj-
veã trpe. Kakor poznajo uãenci najbolje vrline in slabo-
sti svojih uãiteljev, tako tudi otroci najbolje dobre in sla-
be lastnosti star‰ev.

Imenitna, prav izvirna misel je padla Strnadu v glavo

in ga spomnila dr. J. Siloviãeve razprave »Uzroci zloãi-
na«, kjer daje pisatelj zanemarjenim otrokom po kaznil-
nicah in prisilnih delavnicah besedo. »Evo,« pravi, »‰to

BES

SPOMINSKA PLO·âA

146

on sam pripovijeda o svome Ïivotu!« ali: »Slu‰ajmo ga,
neka pripovjeda sam!« In kako pouãno in zanimivo opi-
sujejo ti mladiãki ovire in zapreke svoje vzgoje, vzroke
svojih zablod! To je prava metoda, to nova pot! A zakaj
naj bi imeli samo zanemarjeni otroci to pravico, to pred-
nost? Enaka pravica za vse, in bolj‰e je gotovo poprej
izvedeti, kako se zanemarjajo otroci, kot ãakati, da se
zanemarijo, in potem vmes poseãi, bolj‰e je zlo prepre-
ãiti kot kaznovati, bolj‰e je vzgajati po ‰olah kot po kaz-
nilnicah.

Strnad si je mel roke v radosti nad novo mislijo in

sklepal, da je ne razodene pred ãasom nikomur; zakaj ãe
pridejo misli na jezik, jim zrastejo krila in noge; brez-
obzirni, sebiãni tovari‰i pa bi jih utegnili poloviti in za
svoje prodati. Hvala Bogu, da se ni ‰e spoãela v nobeni
glavi ta misel; ãudno pa tudi, ko novotari dandanes vse,
kar hoãe kaj veljati. Uãenci morajo pisati mnogo nalog,
katerih ne razumejo; to bodo razumeli; ta bo zbudila
med njimi zanimanje, med tovari‰i zavist, med vzgoje-
slovci pozornost. Kakor hitro se namreã ta metoda ob-
nese, jo bo treba objaviti, drugaãe jo bo objavil kdo
drug; on pa ostane skrit, pozabljen. Res da so Sokrata, ki
sam ni niãesar pisal, proslavili njegovi uãenci; a na svoje
se Strnad ni mogel zanesti. Taka slava se mu je tudi poz-
na zdela, in dobra reã se sploh sama hvali.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

147

Poãitnice so Strnadu, ki je vedel, da se mora vsak novi

naãrt temeljito pretehtati, ravno prav pri‰le. A ãe je mis-
lil, da bo res mnogo preudarjal, se je motil. Vsak trezni
preudarek mu je odgnala Ïelja, da bi vendar Ïe mogel
preskusiti novo metodo, in motila ga je domi‰ljija, ki mu
je odpirala razgled v bodoãnost in mu ‰epetala, da so
drugod bolj‰e plaãe, da sluÏijo nekateri tovari‰i v lep‰ih
krajih, da stopi semtertja tudi kak okrajni ‰olski nadzor-
nik v ãasni ali veãni pokoj.

Seveda mu je prihajalo tudi na misel, da se morda

stvar ne bo obnesla; a te pomisleke je uspe‰no pobijal
preudarek, da nove metode sicer res ne dosezajo zme-
raj svojih namenov, tisti, ki jih uvajajo, pa vedno. Kaj pa
odloki in odredbe visokih oblastev, ali se obnesejo vse-
lej? In vendar se sodi uspe‰nost delovanja vedno po njih
‰tevilu, tako da so zlasti neprimerne odredbe zelo pri-
poroãene, ker rode vedno novih.

Poãitnice se zde uãencem sploh, tu in tam pa tudi ka-

kemu uãitelju kratke. Strnadu so se vlekle brez konca.
Mudilo se mu je namreã za preizkus naãrta in ogibati se
je moral dru‰ãine, da ne bi nehote izdal svojih misli. âe
je za‰el po nakljuãju med tovari‰e, je pil malo, iz strahu,
da ga bodo upijanili in mu izvabili skrivnost; tudi govo-
ril je malo in oprezno. Takih zabav pa se vsak ãlovek
hitro naveliãa.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

148

Sãasoma pa vse mine, tako da smemo upati, da uãa-

kamo, ãe Bog dá, tudi ‰e konca sedanje vojne. Novo ‰ol-
sko leto se je priãelo, in Strnad je hitel s popisovanjem,
vpisovanjem, razdeljevanjem, urejevanjem in drugimi
posli, ki zadrÏujejo v zaãetku leta redni pouk. Ko pa je
bil z razmi‰ljeno nepotrpeÏljivostjo vse to dovr‰il, je ‰el
na pravo delo. Pri srcu mu je bilo kakor siromaku, ki se
ob smrtni postelji bogatega sorodnika Ïe zelo nadeja, a
‰e nekoliko boji.

Strnad je zaãel pripravljati najvi‰ji oddelek svojih

uãencev na imenitno nalogo. Ganljivo je opisoval, kako
lepo in modro je na tem svetu urejeno, da imajo otroci
star‰e in star‰i spet otroke, kako ljubeznivo skrbe Ïe
drobne ptiãice za svoje mladiãe, in kaj ‰ele ljudje! Koli-
ko noãi preãuje skrbna mati ob postelji svojega otroka,
kako se trudi dobri oãe od zore do mraka.

Otroci so pazljivo poslu‰ali, in marsikateremu se je

brala ginjenost z obraza. Dolgoãasili so se samo stare-
‰ine v zadnjih klopeh, katerim so se te ptiãice in te zgod-
be znane zdele.

Med temi je sedel Hostnikov Pavel in premi‰ljeval,

kako bi sebi in so‰olcem ãas prikraj‰al. Sporazumno je
pokimal sosedu, in ko se je obrnil uãitelj k tabli, je udaril
z abecednikom tako mo‰ko ob klop, da je zbudil splo‰-
no pozornost.

»Kdo je to storil?« se je hitro obrnil uãitelj.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

149

»Jaz, gospod uãitelj,« je vstal, ne Pavel, ampak njegov

sosed Miha, ki je poznal vrline svojega uãitelja. Zaãel se
je opraviãevati, da je ponevedoma zadel s knjigo ob
klop.

»Da si to storil, ni bilo lepo,« je dejal Strnad; »bilo jo

nespodobno; ampak da si priznal svoj pregre‰ek, da ne
taji‰ in ne laÏe‰, to je hvale vredno. Zatorej te ne bom
kaznoval. Ali bo‰ ‰e katerikrat?«

»Nikoli veã,« je dejal Miha in sedel. Vstal pa je prvo-

letnik Francek, ki ni ‰e poznal vrlin in slabosti svojega
uãitelja, in rekel na glas, da Miha laÏe.

Strnad je takoj vedel, kaj mu je storiti. âe bi se nam-

reã v preiskavo spu‰ãal, bi bilo to zado‰ãenje nevo‰ãlji-
vemu toÏniku, ki bi potem naprej toÏaril. Kaj to, ãe je
morda Francek resnico govoril! Ali je resnica, ki se go-
vori iz grdega nagiba, lepa?«

»Francek, Francek,« je dejal uãitelj, »kaj govori iz

tebe? Ali nevo‰ãljivost ali ‰kodoÏeljnost? Ali si ti nevo-
ljen, ker sem jaz Mihu odpustil? Odkritosrãno prijatelj-
stvo mora vladati v ‰oli, proã z zavistjo in zahrbnostjo!«

Francek je napel usta in zmignil z rameni; sklenil pa

je, in gotovo iskreneje ko Miha, da ne bo nikoli veã ni-
kogar zatoÏil. ,âe je uãitelju prav, zakaj bi ne bilo meni?’
si je mislil in sedel. Pavel in Miha sta se mu muzala in
korenãek strgala izpod klopi.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

150

»Idimo dalje!« je dejal Strnad, zadovoljen, da je odpu-

stil skesanemu gre‰niku in zavrnil zavist, ki je bila po-
molila iz mladega srca ostudno glavo. »Sli‰ali smo, kako
se trudijo star‰i noã in dan za svoje otroke. Ali ni to lepo
in hvale vredno? Kar pa je lepo in dobro in hvale vred-
no, to imenujemo vrlino, dobre lastnosti.«

Otroci so to hitro razumeli in takoj uganili in sami

povedali, da je to vrlina, ãe je kdo priden, ãe je varãen,
ãe rad moli; ãe je pa len, ãe zapravlja, ãe pije, to pa da
napake, slabosti. Strnad jim je potem razodel, da ni mo-
rebiti noben ãlovek brez vsake vrline, brez napake pa
gotovo nobeden; napake imajo otroci, napake pa tudi
star‰i, da, celo uãitelji; vrline otrok najbolje poznajo
star‰i in uãitelji, vrline in slabosti star‰ev pa otroci; in
kot prvo ‰olsko nalogo naj zdaj uãenci vi‰jega oddelka
opi‰ejo vsak svoje star‰e; hvalijo naj, kar se jim zdi lepo
in dobro, povedo pa tudi, ãe jim kak‰na posebnost ne
ugaja, ãe so star‰i prestrogi, ãe tepo otroke brez prave-
ga vzroka, ne da bi vedeli otroci zakaj. »Napis se glasi:
Prva ‰olska naloga. Moji star‰i.«

Nalog se uãenci vi‰jih oddelkov sploh ne vesele, ta pa

jim je ‰e posebej presedala, ker se jim je zdela koãljiva
in nevarna. A pisati je bilo treba. Kar jih je bilo bolj pret-
kanih, so si pomagali z vrlinami in pripovedovali, da so
star‰i pridni, da so lepi, da imajo vrline. Hostnikov Pa-
vel pa, ki se je svoje matere zelo bal, oãeta pa ne toliko,

BES

SPOMINSKA PLO·âA

151

je pisal odkritosrãno: »Vrline mojega oãeta so ‰tiri kra-
ve, trije konji, par volov, dve maãki in najveãji pes v vasi;
posebnosti pa so vãasih muãne; mati jim pravijo: pijana
muha; jaz sem tudi enkrat tako rekel, pa sem bil tepen
brez pravega vzroka, ne da bi bil vedel zakaj.«

Pavlova naloga se je zdela Strnadu dobra, otro‰ko is-

krena in zelo pouãna; zato je v naslednji uri tudi pohva-
lil uãenca. Siromak, ki ni mogel slutiti, da postane ta
hvala usodna za hvalivca in hvaljenca!

Da je bil namreã Pavel v ‰oli pohvaljen, je zvedel oãe

Hostnik ‰e isti dan, in ta nenavadna in neverjetna novi-
ca mu je zbudila radovednost, da je zaãel popra‰evati,
kako in zakaj. Zvedel je o imenitni ‰olski nalogi in zaãel
iskati Pavlov zvezek. S teÏkim trudom ga je na‰el in za-
ãel brati pohvaljeni spis svojega sinka. Pri drugem stav-
ku je Ïe klel. Poklical je Ïeno, in oba sta se zaãela hudo-
vati, ne toliko nad sinom, kolikor nad uãiteljem, ki daje
tak‰ne naloge. Pavla je mati pretepla, spet ne da bi bil
vedel siromak zakaj; z uãiteljem je hotel obraãunati
Hostnik sam. In Hostnik je bil nevaren nasprotnik, ker
je imel mnogo vrlin. Kot premoÏen posestnik in daleã
naokoli znan krãmar je bil tudi krajni ‰olski nadzornik.
Skazati se je tedaj moralo, ali ima krajno ‰olsko nad-
zorstvo sploh kaj veljave ali je samo brezplaãna ãast,
kakr‰ne se vsak politiãni ãlovek ‰ãasoma naveliãa.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

152

Ta krajni ‰olski nadzornik, odloãen, a tudi previden

moÏ, se je obrnil najprej do tistih oãetov, ki niso imeli
posebnih vrlin; in par otrok je bilo Ïe tepenih po Pavlo-
vem zgledu. Med star‰i pa se je pojavila moãna struja
proti uãitelju Strnadu; zakaj tudi tisti, ki zdaj ‰e niso bili
prizadeti, so se bali, da vrsta pride tudi nanje, in Host-
nik je poudarjal, da trpi ugled vseh oãetov. »âe bi nam
moÏem,« je dejal, »kak norec ukazal, da naj opi‰emo
na‰a oblastva, na‰o vlado, njene vrline in slabosti, ali
nas ne bodo vseh zaprli in pobesili? A najprej bi morali
tistega, ki hujska ljudi proti oblastnikom.«

Strnad, ki ni slutil, kak‰na nevihta se zbira nad nje-

govo glavo, je premi‰ljeval, kak‰ne zasluge ima na ‰ol-
skem podroãju, se vdajal veselim nadam in hkrati kro-
til napuh, ki se zasluÏnih moÏ tako rad poloti, ki jim na-
koplje toliko sovra‰tva in zavisti. ZasluÏen moÏ, ki hoãe,
da ga imajo ljudje radi, mora biti poniÏen, tudi tedaj, ãe
nima od svojih zaslug nikake koristi.

Napovedala se je seja krajnega ‰olskega sveta. Strnad

se ni nadejal, da mu Ïe zdaj izreãejo kak‰no priznanje,
vendar je premislil za vsak primer, kako se bo zahvalil.
To je namreã vaÏno vpra‰anje. Zahvala ne sme biti sa-
mozavestna, ker bi bila Ïaljiva, in ne preskromna; zakaj
prevelika skromnost, ki priãakuje tako rekoã ugovora, je
napuhu moãno podobna. Najbolj‰e se mu je zdelo, ãe bi

BES

SPOMINSKA PLO·âA

153

mu ne stal ob strani tako izobraÏen in za napredek tako
goreã krajni ‰olski svet.

âlani ‰olskega sveta so prihajali poãasi od treh strani,

in uãitelj Strnad jih je s sporazumljivo prijaznostjo spre-
jemal.

»Ali bo dolga?« je vpra‰al Ïupnik Ïupana predsedni-

ka in mu ponudil smotko.

»Niã nemara,« je dejal moÏ in vlekel z debelimi prsti

smotko iz cigarnice.

»Zaãnimo!« je dejal spet ãez nekaj ãasa Ïupnik. »Onih

dveh najbrÏ ne bo.«

»Hostnik pride,« je dejal Ïupan in utrnil z mezincem

pepel s smotke, »ker je nekaj hud na gospoda uãitelja.«

»Name?« se je zavzel Strnad, ki je bil vendar pohva-

lil Hostnikovega Pavla.

Komaj si je bil pripravil Strnad papir in pero za zapis-

nik, je prihrul Hostnik. Pozdravil ni niã, gledal je grdo,
in stol je za‰kripal pod njim tako srdito, da se je Ïupan
nehote odmaknil.

»Gospod Hostnik, eno smotko!« mu je molil Ïupnik

cigarnico.

»Hvala, gospod Ïupnik! Ne morem, ne smem,« je

hropel moÏ in iskal pravih besed za napad. Ker jih ni
na‰el, je udaril ob mizo.

»Le udari, Hostnik,« je dejal predsednik. »V jezi to

ãloveku dobro dé.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

154

»Ta Strnad!« je zavpil Hostnik.
»Kak‰en Strnad?« je skoãil Strnad pokonci; Ïalitev mu

je zbudila pogum. »Ali je to kak hlapec, kak cigan?«

»Gospod uãitelj Strnad se reãe,« je popravljal Ïupnik,

ki se je ãudil, kaj ta srditost pomeni.

Hostnik je vpil naprej, da on tega ne trpi, da bo toÏil.
»Tako ne pridemo nikamor,« je miril Ïupnik. »Povej-

te, gospod Hostnik, kaj vam je na srcu!«

»Hu,« je rohnel Hostnik, »ali ‰e velja ãetrta boÏja za-

poved?«

»Seveda velja,« je dejal Ïupnik »ampak ne spolnjuje

se povsod.«

»In zakaj se ne spolnjuje? Zaradi tega Strnada.«
»Gospoda Strnada, enkrat za vselej!« je dejal ostro

uãitelj in potrkal s svinãnikom ob mizo.

Prijaznemu posredovanju Ïupnika in Ïupana se je po-

sreãilo naposled spraviti na dan, kar je teÏilo zares hu-
dega Hostnika.

»Otroci naj pi‰ejo o slabostih svojih star‰ev, kaj?« se

je jezil Hostnik.

»In o vrlinah,« je poudaril uãitelj. »Star‰i naj se potru-

dijo, da bodo videli otroci na njih same vrline, pa ne bo
nobene jeze.«

»Ali so otroci na‰i sodniki?«
»In kak‰ni sodniki! NajstroÏji sodniki so uãitelju

uãenci, star‰em otroci.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

155

»Mi uãimo svoje otroke lepo in po‰teno Ïiveti.«
»Vsi ti lepi nauki se zde otrokom poleg slabih zgledov

sama hinav‰ãina.«

»âemu sem pa jaz potlej nadzornik?« se je potrkal

Hostnik na prsi.

»âemu?« ga je uãil Strnad. »Krajni ‰olski nadzornik je

zato nastavljen, da nadzoruje, ãe se ‰olski prostori red-
no pometajo, ãe se okna in vrata dobro zapirajo in da se
za zimo drva navozijo. To je va‰a naloga; o vzgoji in po-
uku pa nimate vi, hvala Bogu, niã govoriti, ker niã ne
razumete.«

»Ej, nekaj pa le razume,« se je potegnil za Hostnika

predsednik, ki mu uãiteljev nastop ni ugajal. »Da take
naloge niso za ‰olo, to je Hostnik razumel, vi pa ne.«

»To je tudi moje mnenje,« je pogovarjal Ïupnik, kate-

remu se je zdela naloga takisto neumestna in pogre‰ena;
vendar ni bil tako hud. Sam namreã ‰e ni bil prizadet;
tudi se mu je uãitelj Strnad smilil, in slednjiã se mu je
vsiljevala misel, ãe se ni morda drÏal uãitelj pri svoji
nalogi kak‰nih novih navodil, ãe ni to morda najnovej‰a
vzgojeslovna struja; saj se ne more niã vedeti.

Strnad se je drÏal svojih naãel, Hostnik pa svojih; Ïu-

pan in Ïupnik sta zaman mirila in pogovarjala; odloãiti
je morala vi‰ja oblast, in ta se je postavila, ãesar bi ne bil
Strnad nikoli priãakoval, na Hostnikovo stali‰ãe. Zma-
gal je krajni ‰olski nadzornik. Strnada so premestili iz

BES

SPOMINSKA PLO·âA

156

sluÏbenih ozirov, in izpolnjevale so se bahate Hostniko-
ve besede, da je bil on pred Strnadom v Malãah in da
ostane v Malãah tudi ‰e za njim.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

157

OFICIALA PONIÎNA ZLOâIN

ficial Valentin PoniÏen se je po pravici vsem ofi-
cialom za zgled postavljal. Prvi je bil v pisarni,

zadnji iz pisarne; usluÏen navzgor, natanãen navzdol,
resen in stvaren v vsem obãevanju. Zamudil ni nobene
uradne ure, dopusta ni prosil nikoli; zakaj brezvestno se
mu je zdelo prejemati plaão, ãe ne dela‰. Sku‰njava ka-
kega ugovora ali odpora proti visokim ukazom ga ni
nikoli nadlegovala, in ãe se mu je hotelo nekaterikrat
zazdeti, da je kak‰na odredba brezmiselna, se je potrkal
ob ãelo: »Fant, brezmiseln si samo ti, ki tega ne umeje‰.«
Kar je bilo uradnega, mu je bilo sveto in nedotakljivo;
zato se je tudi ogibal tovari‰ev, ki so zabavljali ãez viso-
ke odredbe in zasluÏne predstojnike; zasluÏni so se zdeli
PoniÏnu vsi. Materin jezik mu je segel samo do uradne-
ga poslopja; v uradu niti zaklel ni nikdar slovensko. âe
je napredoval v sluÏbi, je bil zadovoljen in hvaleÏen; ãe
so ga prehiteli drugi, ni godrnjal; celo zavraãal je sopro-
go, kadar mu je oãitala, da ga pu‰ãajo mlaj‰i za seboj.
»To prepu‰ãaj ti gospodom,« je dejal, »ki vedo, kaj de-
lajo! Jaz se ne vtikam v gospodinjstvo, ti se nikar v urad-
ne stvari! Ali ve‰ ti, kaj je rubrum, kaj parafa, kaj aterga-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

158

te? No, torej!« Da je sedanji socialni red od Boga same-
ga postavljen, torej izmed vseh moÏnih najbolj‰i, o tem
je bil prepriãan kakor le kak aristokrat ali kapitalist, in
ãe bi bil znal to svoje prepriãanje PoniÏen tako trdno
utemeljiti in tako prepriãevalno zagovarjati kakor slavni
Leibniz, bi bil najbrÏ tudi postal baron. Tako je Ïivel Po-
niÏen redno in enakomerno svoji rodbini in svojemu
poklicu.

âlove‰ko Ïivljenje pa je nevarna voÏnja. Pot je red-

kokdaj ravna in gladka; navadno pelje po klancih, nav-
zgor in navzdol, mimo prepadov in moãvirij. Zdaj je tre-
ba priganjati, zdaj zavirati; zdaj se ti konji pla‰e, zdaj
omagujejo; tu se potare kolo, tam zagazi‰ v blato. Sre-
ãen, kdor dospe, ãeprav nekoliko polomljen, do cilja mi-
mo premnogih znamenj, ki priãajo, kje se je kdo pone-
sreãil.

Gospod PoniÏen je bil Ïe sreãno prevozil dvajset sluÏ-

benih let in velik del tistih hudih ãasov, ko je pomenila
vsaka prenagla beseda smrt, ko je marsikak nepreviden
odkritosrãneÏ izgubil glavo: nenadoma je zadela tudi
njega nesreãa.

Bilo je poletnega dne proti koncu uradnega ãasa.

Uradniki in poduradniki so gledali na ure, pospravljali
svoje reãi in premi‰ljevali, kaj bo za kosilo in kako bi
obrnili prosto popoldne; nekateri so Ïe gladili klobuke
in prijemali za palice, ko je poklical naãelnik PoniÏna k

BES

SPOMINSKA PLO·âA

159

sebi. Kakor bi trenil, je stal PoniÏen pred njim in vpra‰al
vdano, ãesa blagovoli Ïeleti gospod svetnik. Naãelnik
mu je izroãil neko pisanje, ki naj se prepi‰e. PoniÏen se
je globoko priklonil in zaãel odhajati; ne da bi se bil obr-
nil, seveda, zakaj to se mu je zdelo neprimerno. Odha-
jal je s hrbtom naprej, z glavo se je klanjal nazaj. ·e ni-
koli pa se ni spo‰tljivost tako slabo splaãala. Nehote in
nevede je zadel PoniÏen ob mizico, na kateri je stal ki-
pec iz sadre, ki je predstavljal samega cesarja. Kipec je
omahnil, padel in se razbil. PoniÏen se je prestra‰en ozrl.
Prebledel je in ostrmel, ko je videl, kaj je bil naredil. Oãi
so mu stopale iz obraza, lasje so se mu jeÏili in nobena
beseda se ni mogla izviti iz stisnjenih prsi.

»Za boÏjo voljo, kaj bo pa zdaj!« je zajeãal ãez dolgo

ãasa in zaãel pobirati kose.

»Oh, niã hudega,« se je nasmehnil gospod svetnik.

»Kar pustite! Saj niste storili nala‰ã.«

»Gotovo ne, gospod svetnik,« je hitel PoniÏen; »ver-

jemite po‰teni besedi! Kako bi mogel kaj tak‰nega sto-
riti! Nikoli ‰e nisem ne govoril ne storil, da, ‰e mislil ne,
kar bi bilo proti veri ali nravnosti ali domoljubju.«
Vzdignil je desnico in tri prste: »Prisegam, da nisem sto-
ril tega zloãina nala‰ã, da se je zgodila samo nesreãa
proti moji volji in vednosti.«

»Oh, saj verjamem,« je meril svetnik razburjenega

moÏa.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

160

»A jaz noãem, da bi mi vi, gospod svetnik, kar tako

verjeli. Vzemite me na prisego, prosim vas, gospod svet-
nik.«

»âemu, ãemu, gospod PoniÏen? To bi se bilo lahko

vsakemu pripetilo. Saj ni posebne ‰kode.«

»·kodo povrnem jaz,« je dejal odloãno PoniÏen. »Od

plaãe prihodnjega mesca naj se mi odtegne.«

»Nobenega krajcarja, gospod PoniÏen! To pride na

upravne stro‰ke. Koliko se drugih stvari obrabi ali po-
kvari!«

»Ali ne bo imelo to kak‰nih posledic zame ali celo za

vas, gospod svetnik?« je vpra‰al bojeãe PoniÏen.

»Lepo vas prosim, kak‰ne posledice!«
»Jaz mislim namreã, ãe bi kdo zvedel in naznanil. Ko-

liko je hudobnih ljudi, ki podtikajo tudi po‰tenjakom
hudobne namene!«

»Bodite brez skrbi!«
»Torej prosim, lepo prosim, gospod svetnik, ne zame-

rite, da se je moji nerodnosti kaj tak‰nega pripetilo!
Spomnite se tudi, da imam Ïeno in otroke, ki so pri tej
nesreãi popolnoma nedolÏni! Saj niti ne slutijo, kaj je
njih oãe storil.«

»Ne govorite tako ãudno, gospod PoniÏen!« mu je

segel svetnik v besedo. »To ni vse vkup niã. Oddajte
koncept pisarju, preden odide, in zdravi!«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

161

PoniÏen je ‰el in skrb je ‰la z njim. Razmi‰ljen je opra-

vil svoj posel in koraãil poãasi proti domu. »Saj to res ni
niã,« se je hrabril gredoã. »Sam gospod naãelnik je rekel,
da ni niã. Vsaj meni se dozdeva, da je tako rekel. Priseãi
seveda ne bi mogel; ampak nekaj podobnega je rekel, to
vem, in to je tudi naravno. Kdo bi mogel zameriti? âlo-
vek, neroden, ampak po‰ten ãlovek sune brez vsakega
hudobnega namena, po sami nesreãi ob mizo in prevr-
ne, kar je gori. Ali je videl, kaj je gori? Niã ni videl, in
kdor bi ga dolÏil, bi lagal in obrekoval. Seveda se dobe
taki ljudje. Kriva je pravzaprav ta ãudna navada, da mo-
ramo ritensko odhajati. Posebno modra se mi ne zdi ta
navada; toda navada je; jaz je nisem vpeljal in je ne bom
odpravil. Kak otrok bi tudi lahko sunil ob mizo; ali ga
bomo zato obesili? Nakljuãje nima oãi in nesreãa ne iz-
bira; kogar doleti, je siromak, pomilovanja vreden, a
nikakor ne kazni.«

Prav slabe volje je pri‰el PoniÏen domov. Na mizi je

stalo kosilo in okrog mize trije otroci, ki so ga veselo po-
zdravili. Najstarej‰i je zaãel pripovedovati, da je dobil v
‰oli enojko v raãunstvu, drugi, da je prinesel domov
mleka in da ni ubil posode, in najmlaj‰i, ki je komaj ‰e
govoril, je hotel tudi nekaj povedati. Vsem trem se je
pretrgala beseda, ko jim ni odzdravilo oãetovo oko iz-
pod mraãnega ãela. Soproga, ki je vzela moÏu klobuk in
palico iz rok, je spoznala, da mu nekaj ni prav; a ker je

BES

SPOMINSKA PLO·âA

162

vedela, da ne govori rad doma o uradnih zadevah, ga ni
popra‰evala; ukazala je otrokom, da naj puste oãeta pri
miru, ker je danes hud.

»Ata hud,« je ponovil tiho najmlaj‰i sinãek Mirko in

prepla‰en povesil roãice, ki so objemale oãetovo koleno.
Lezel je poãasi na stol in zami‰ljen poÏrl sline.

Oãe je molãal; zato je molãala tudi vsa druÏina. Hitro

so pokosili, in komaj je dejal oãe Ïlico iz rok, je vstal,
oblekel bolj‰o suknjo, vzel palico in klobuk in se poslovil
s suhimi besedami, da ga do veãera ne bo domov. DruÏi-
na se je Ïalostno spogledala in starej‰a otroka sta vzela
molãe svoje delo v roke. Mirko pa je izpra‰eval mater,
zakaj je ata hud, ko je bil Mirko vendar ves ãas priden.

Gospod PoniÏen je beÏal iz mesta, da bi u‰el mislim,

ki so silile vanj kakor sku‰njave vroãekrvne mladosti;
siromak, ki ni vedel, da jim ravno v samoti ne uide, da
je treba v takih stiskah zbeÏati med ljudi, v dru‰ãino,
vzeti deset opravil v roke, in naj bodo ‰e tako nepotreb-
na; samo iz samote, iz brezdelja ven! PoniÏen je zaman
odganjal hude misli. Naskok je bil vedno silnej‰i, odpor-
ne sile so popu‰ãale, se zaãele pogajati, naposled so se
vdale.

PoniÏen je bridko spoznal, da razlogi, s katerimi se je

bil miril, ne drÏe, da slepi z njimi samega sebe in da je
zagre‰il niã veã in niã manj kot razÏaljenje veliãanstva;
ne v mislih — za misli ‰e ni postavljena kazen — ne v

BES

SPOMINSKA PLO·âA

163

besedah, kar se Ïe ostro kaznuje, ampak v dejanju, gro-
zen, neodpusten zloãin tudi za navadnega, neukega ãlo-
veka, kaj ‰ele za izobraÏenca ali celo za cesarskega urad-
nika, ki je postavljen, da brani pravico in zakon! Kako ga
je ob‰la vroãina, ko je hitel po ulicah, kako mu je silila
kri v glavo, kako mu je utripalo srce! Treba bo korenito
premisliti, kaj mu je zaãeti.

PoniÏen je zavil v gozd in se obrnil na samotno pot,

da bi ne sreãal kak‰nega znanca in da bi ga ne motili
ljudje. Prevzemalo ga je grenko ãustvo preganjane, one-
mogle nedolÏnosti, ko je premi‰ljeval, kako nezasluÏe-
no ga je zadela nesreãa. âe bi Boga kdo tako razÏalil, je
pomislil, tako nevede in nehote, Bog bi mu ne zameril.
Bog je paã dober, ljudje pa niso. In ãe Boga tudi v resnici
razÏali‰, kako rad ti odpusti, ãe se skesa‰! Tukaj ne po-
maga nobeno kesanje; za zloãinom pride kazen, kakor
udari grom za bliskom. Tudi cesar bi mu tega Ïaljenja ne
zameril; saj moli vsak dan: Odpusti nam na‰e dolge! Ta
zakon, ki ga ni postavilo trdo srce na eni strani, ampak
preraãunano hlapãevstvo, skoraj malikovavstvo na dru-
gi strani, bi se moral omiliti. Seveda, zakon je zakon, in
se mora spo‰tovati, ampak ãe ga kdo prekoraãi brez
hudobnega namena, se mora to v po‰tev vzeti. »Jaz sem
ga prekoraãil brez hudobnega namena; Bog mi je priãa;
da, Bog. Toda kaj mi to pomaga, ko se zahtevajo za priãe
ljudje; in teh priã jaz nimam. Jaz nisem storil krivice; jaz

BES

SPOMINSKA PLO·âA

164

jo trpim, in pravo razÏaljenje veliãanstva je krivica, ki se
stori cesarjevemu imenu, kakor so krivice, boÏjemu
imenu prizadete, bogokletstva.«

Pri‰lo je PoniÏnu na misel, da bi ‰el k svojemu naãel-

niku in ga prosil ‰e enkrat, naj se ga usmili, naj ne na-
znani njegovega zloãina, katerega se tako bridko kesa;
naj se usmili vsaj nedolÏne rodbine. »Hudoben ni naãel-
nik,« je utemeljeval PoniÏen svojo namero, »ve pa tudi,
kako zvesto sem jaz sluÏil Ïe dvajset let, brez vsake ne-
zadovoljnosti, brez mrmranja, slepo pokoren vsakemu
ukazu, prepriãan, da je vsak ukaz dobro premi‰ljen in
trdno utemeljen, kar je bila veãkrat teÏka Ïrtev. Oblju-
bil bom tudi, da bom v prihodnje ‰e vestneje opravljal
svojo sluÏbo in da ostanem gospodu svetniku hvaleÏen
do konca svojih dni, ãe se me usmili, izkaÏe meni dobro-
to in sebi prihrani pota na sodi‰ãe in policijo in sitno
priãevanje. Koristi vsaj ne bo imel nobene, ãe mene
ustrele; ta ali oni, ki mene pozna, mu bo morebiti celo
zameril, ãe se me ne usmili, ne sicer v besedah in javno
zameril, zakaj to je prepovedano in nevarno, ampak v
svojem srcu. Njemu torej pravzaprav kaÏe, da me
usli‰i.«

Uverjen, da ga bo naãelnik usli‰al, se je obrnil Poni-

Ïen in hitel po isti poti nazaj proti mestu. Kmalu pa ga
je ustavilo preudarjanje, kako more on, tako vesten
uradnik, misliti, da ni gospod naãelnik vsaj tudi enako

BES

SPOMINSKA PLO·âA

165

vesten. âe je pa vesten, mora storiti svojo dolÏnost, in ta
mu nalaga, da ovadi zloãin. âe bi ga pa tudi ne silila gola
vestnost, ga mora prisiliti ozir na svojo varnost, ljubezen
do samega sebe. Sebi je vsak najbliÏji, in stvar se ne da
prikriti. Kip je razbit; sluga, ki pospravlja, je videl kose
in spoznal, kaj se je zgodilo. âesar ne ovadi naãelnik, bo
ovadil sluga, in kazni zapadeta on in naãelnik, eden, ker
je storil, drugi, ker ni ovadil, tako da njemu niã ne po-
maga, naj bo naãelnik ‰e tako dober in usmiljen. Toda
ali je res tako dober? Kdo mu vidi v srce? Kako poroglji-
vo se je nasmehnil, kako Ïaljivo tolaÏil ob nezgodi, ãe‰,
storil bom, kar zahteva dolÏnost in korist; lepa beseda
pa ne stane niã; tudi obsojencu se dá pred usmrtitvijo
dobra veãerja. Oh, en hip nesreãe izuãi ãloveka bolje ko
dvajset let sreãe, in kdor ljudi dobro sodi, jih ne pozna.

Ko se je PoniÏen prepriãal, da bi zaman ponovil pro‰-

njo, se mu je vzdignil mo‰ki ponos. Obrnil se je nazaj v
gozd in pljunil tako rekoã pred naãelnika. »Kaj! Jaz naj
bi se poniÏeval? Pred takim ãlovekom, takim samoprid-
nim, brezsrãnim ovaduhom? Sram ga bodi! Visoko nad
sreãnim lopovom stoji nesreãni po‰tenjak in ne bo po-
kleknil predenj, ãe je koliãkaj moÏa, in toliko moÏa sem
jaz ‰e vedno kljub vsem naãelnikom tega sveta. Ah, kako
bi pasel hudobneÏ zlorade oãi na ãrvu, ki se zvija pred
njim, na onemogli Ïrtvi strupenega Ïela! Kako ga sov-
raÏim, tega sladkega hinavca!«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

166

Iz sovraÏne jeze so mu rasle ma‰ãevalne misli. »Kaj!

Jaz, nedolÏna Ïrtev neumnega nakljuãja, naj poginem in
nesreãa naj pade na vso mojo rodbino: on, ovaduh in
morivec, pa naj Ïivi? On naj se pona‰a z odlikovanjem,
ki mu ga bo prinesel umor? Ali je to namen zakona, tak
na‰ druÏabni red? âe zakon ne ‰ãiti po‰tenjaka, ãe ga
izroãa na milost in nemilost hudobneÏem, ne preosta-
ne drugega kot silobran. On mi streÏe po Ïivljenju; jaz
imam pravico, da se branim. Huj‰ega kot smrt se mi ne
more primeriti, in ta je zame Ïe zapeãatena. Naj umrje
‰e on!«

Divje se je zabliskalo PoniÏnu oko in pesti so se krãe-

vito stisnile. Spet se je obrnil proti mestu, da bi izvr‰il
svoj naklep. Toda kako? To vpra‰anje mu je stopilo pred
razdvojeno du‰o in mu ustavilo hitri korak. Ovire so bile
velike. Naãelnik ni bil vedno sam; vrhu tega je bil moãan
ãlovek. In kako bo zdaj oprezen in sumljiv, ko sluti, kaj
ga ãaka! Gotovo ima pripravljenih par zaupnikov za
vsak primer. TeÏko mu bo priti do Ïivega. Poskus bi se
utegnil ponesreãiti.

Te teÏkoãe so PoniÏna toliko streznile, da je zaãel dvo-

miti, ali bi bilo sploh pametno umoriti naãelnika. Iz tega
dvoma pa se je spet zaãul glas vesti, ki ga je bila prej jeza
prekriãala. PoniÏen se je zgrozil pred svojo namero. On,
nedolÏni trpin nezakrivljene nesreãe, bi postal res zloãi-
nec pred Bogom in pred ljudmi. âe bo trpel po nedolÏ-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

167

nem, ne bo sicer nihãe ganil prsta zanj, a miloval ga bo
ta in oni; pomilovanje je dober kup, pomoã pa stane. âe
se pa pregre‰i, se bodo zgraÏali nad njim vsi in mu pri-
vo‰ãili kazen. In potem, njemu se smili druÏina, Ïena in
otroci; ali naãelnik nima rodbine, ki jo tudi ljubi? In ãe
se je naãelnik pregre‰il, njegova Ïena in otroci so ne-
dolÏni. Ali naj PoniÏen s svojo ma‰ãevalnostjo nakoplje
nesreão nedolÏnim ljudem? Bog ne daj! In kak‰en urad-
nik bi bil ta, ki bi se toliko spozabil, da bi vzdignil roko
na svojega naãelnika in prekr‰il boÏjo in ãlove‰ko posta-
vo!

Tako hudo je postalo PoniÏnu pri srcu, da bi bil naj-

raj‰i pokleknil pred naãelnikom in ga prosil odpu‰ãanja,
da se je vdal tako zloãinskim mislim. »Sam sem se pre-
gre‰il, sam hoãem trpeti,« je sklenil in se zaãel poslav-
ljati od tega sveta. Svet pa mu je zaãel odkrivati svojo
krasoto in mu greniti slovo. Kako ljubko so mu greli srce
sonãni Ïarki, ki so trepetali ob gibkem listju! Temni
gozd, pisano polje, zeleni travniki, prijazni griãi z beli-
mi cerkvicami in ob robu obzorja veliãastne gore, oh,
kako sladke, kako trdne vezi tega sveta! Dokler ne bije
ura loãitve, nima ãlovek oãi za to, kar gleda dan na dan,
kakor ne ãuti ne zdravja ne Ïivljenja, dokler je zdrav in
mlad. Zanj je pri‰el ãas loãitve. Da ga je naãelnik ovadil,
o tem ni veã dvomil; samo to je ugibal, ali ga je ovadil
takoj po zloãinu ali je ‰el prej ‰e kosit. Verjetno se mu je

BES

SPOMINSKA PLO·âA

168

zdelo, da je napravil ovadbo takoj, zato da je imel doma
pri kosilu mir. Sestavil se je torej zapisnik; dvigne se ob-
toÏba in kmalu pridejo biriãi ponj; najbrÏ ponoãi, ko ga
gotovo dobe doma in da ne bo hrupa. Oh, kako se bo
prestra‰ila Ïena, kako bodo jokali otroci! In on jih ne bo
mogel, ne bo smel tolaÏiti. Da bi le tudi njih ne zaprli
kot osumljenih istega zloãina! Preiskali bodo potem vse
stanovanje, prebrskali vse omare. No, hvala Bogu, na‰li
ne bodo krivega niã kakor ne v nobenem kotiãku njego-
ve du‰e, v nobenem predalu njegovega Ïivljenja noter
do zadnjega nesreãnega, usodnega trenutka. Tako se
trudi ubogi ãlovek in leze kvi‰ku naprej, vedno naprej;
usoda pa ga od strani porogljivo gleda in ‰kodoÏeljno
ãaka, kdaj pripleza siromak tako visoko, da ga padec
ubije, in takrat mu podstavi nogo. Tako pogubi ãloveka
za vso veãnost en sam smrtni greh na koncu dolgega
po‰tenega Ïivljenja. A ta krivda mora biti premi‰ljena in
hotena, kar njegova ni. Toda kdo mu bo verjel in kako
naj se zagovarja? Ali naj reãe, da mu je bila naravnost
past nastavljena? Kipec, ki se komaj drÏi v ravnoteÏju, se
vendar ne postavlja na mizo, ob katero se mora zadeti
vsaka stranka. Kdor tako slabo zavaruje tako sobo, kaÏe
malo spo‰tovanja do tistega, ki ga podoba predstavlja.
Tega bi morali kaznovati, ãe Ïe mora biti kazen, ne ne-
sreãne Ïrtve tuje malomarnosti. Toda kaj pomaga dru-
ge dolÏiti, ko sebe ne opere‰!

BES

SPOMINSKA PLO·âA

169

»Kam sem za‰el?« se je prestra‰il PoniÏen, ko se je

spet oglasila vest. »Ali naj si pred smrtjo ‰e greh nakop-
ljem? Ali ni bolje, da umrjem nedolÏen? Niã se ne da
pomagati, niã. ObtoÏba bo hkrati obsodba. âista vest,
brezmadeÏno Ïivljenje, vestno sluÏbovanje, vse bo brez
pomena. Kadar nas toÏi sedanjost, ne re‰i na‰e bodoã-
nosti nobeno sklicevanje na preteklost. Poslali mi bodo
duhovnika, ki me bo tolaÏil, da je to volja boÏja, da naj
priznam v srcu, da sem s svojimi grehi ‰e huj‰o kazen
zasluÏil, in naj pomislim, koliko nedolÏnih ljudi pomrje
na boji‰ãu. Peljali me bodo skozi mesto vojaki z nabitimi
pu‰kami in nasajenimi bajoneti in ljudje se bodo zgri-
njali od vseh strani, da si napasejo radovedne oãi, veseli,
da niso na mojem mestu. Opozarjali bodo drug druge-
ga, kako se drÏim, in prijetno razdraÏeni me bodo
spremljali, dokler bodo smeli. Oh, da bi le moje Ïene in
katerega mojih otrok ne zanesel neusmiljeni sluãaj na
mojo zadnjo pot! Na mori‰ãu bo jama Ïe izkopana.
Prednjo me bodo postavili in mi zavezali oãi. Oh, takrat
bom od strahu in bridkosti najbrÏ Ïe na pol mrtev in
voja‰kega povelja za strel morebiti ‰e sli‰al ne bom.
Bogve kak‰en je prehod s tega na oni svet? âutenje bo
seveda prenehalo; zavednost pa morda ne, kveãjemu za
nekaj trenutij; a kmalu se bom spet zavedel, da sem isti
ãlovek, samo brez telesa. Potem pride sodba.« — Te se
PoniÏen ni tolikanj bal, prepriãan, da je Bog bolj usmi-

BES

SPOMINSKA PLO·âA

170

ljen kot ljudje; kazen se mu bo morda celo zaraãunala za
zado‰ãenje. Poprosil pa bo ljubega Boga, naj mu dovo-
li, da bo kot dober varuh vodil svoje uboge otroke po
poti Ïivljenja, jih navdajal z dobrimi mislimi, odganjal
hude Ïelje in budil v tujih srcih ljubezen in usmiljenje
zanje.

Veãerni hlad ga je predramil iz teh sanj in mu zbudil

misel, da se mora posloviti od svojih dragih. To mu
bodo menda vendar dovolili, da poljubi ‰e enkrat svoje
otroke. A hiteti bo treba. NajbrÏ ga i‰ãejo in so bili Ïe
tudi na domu; a ker ga tam niso na‰li, so se raz‰li po me-
stu za njim. âe ga dobe zunaj, ne bo nikoli veã videl svo-
je ljube druÏine. Torej hitro domov; ampak oprezno,
previdno!

Ozrl se je okrog sebe in se spustil po zapu‰ãeni stezi

z griãa in potem po ovinkih proti mestu. Skozi mesto je
hitel po tisti strani ulic, kjer je hodilo najmanj ljudi in
kjer je bilo temnej‰e, in ostro je pazil, da ne bi sreãal
oroÏnika ali policaja. S strahom pa ga je navdala zavest,
koliko je poleg javnih tudi skrivnih policajev, ki opazu-
jejo in prislu‰kujejo po vseh oglih, ki se vrivajo v vse
druÏbe in kroge, s katerimi obãujejo ljudje nevede kot z
iskrenimi prijatelji, ki nastavljajo zanke in mreÏe po
vseh kotih in preÏe na nedolÏne Ïrtve zaupljive nepre-
vidnosti. Oj, ti ubogi ãlove‰ki rod, ki jih mora‰ sam proti
sebi zdrÏevati!

BES

SPOMINSKA PLO·âA

171

Ko se je bil moÏ pribliÏal svojemu domu, je s strahom

zapazil, da mu prihajata dva gospoda nasproti. »Mene
ãakata,« si je dejal tiho in se urno obrnil. Ni se upal
ozreti, dokler ni pri‰el v drugo ulico. Zdaj je zaãel spet
poãasneje hoditi, in ko ga je bilo tavanje utrudilo, se je
napotil spet od druge strani proti domu. Gospoda sta se
‰e sprehajala po njegovi ulici. »Kam pa ãem beÏati?« si
je dejal PoniÏen obupan. »Saj me bodo povsod dobili, in
ãim bolj se skrivam, tem huje bo za mojo rodbino, ki jo
bodo osumili, da mene prikriva. ·e Ïeno bodo zaprli za-
radi mene. Ali naj ‰e njo pahnem v nesreão?«

Obupno odloãen je stopil naprej, nagubanãil ãelo in

osorno vpra‰al, ãe gospoda njega i‰ãeta. Sprehajavca sta
se spogledala, se nasmehnila in odkimala.

»âemu tajiti?« je silil PoniÏen. »Povejta naravnost! Jaz

se niã ne bojim.«

»Naju se tudi ni treba bati,« je dejal eden in se namu-

zal; »sploh pa nisem tako sreãen, da bi vas poznal.«

»Kaj! Vi se hoãete iz mene ‰e norca delati?« se je raz-

jezil PoniÏen. »Storita svojo dolÏnost, rogati se pa ni tre-
ba. Ali mislita, da vaju ne poznam, policijska zaupnika?«

»Midva policijska zaupnika!?« je zrojil drugi. »To je

razÏaljenje. Prekliãite ali pa pojdemo na sodi‰ãe!«

»Kamor hoãete!« je vpil PoniÏen ves iz sebe, »kamor

hoãete! Praviãne kazni se niã ne bojim; ampak da bi se

BES

SPOMINSKA PLO·âA

172

mi kdo vrhu tega ‰e rogal, ne in stokrat ne, in ãe pride
stotisoã policijskih zaupnikov nadme.«

Ljudje so obstajali in poslu‰ali; tudi PoniÏnovo sopro-

go, ki je doma s teÏkim srcem ãakala moÏa, je priklical
znani glas. Prihitela je, prijela moÏa za roko, ga mirila in
spravljala domov.

»Tine, Tine, miruj!« mu je prigovarjala. »Kaj ti je ven-

dar?«

»Kaj mi je?« je kriãal PoniÏen in stiskal pesti. »Tadva

me ãakata, da bi me prijela. Prav, jaz se niã ne branim;
ampak sme‰iti se ne dam, sme‰iti ne!«

»Kdo pa vas je sme‰il?« je ugovarjal eden izmed go-

spodov. »In midva da bi bila vas ãakala? Preneumno!
Gospodu se me‰a.«

S teÏkim trudom je odpeljala soproga srditega moÏa,

ki se je vso pot obraãal nazaj in psoval in grozil s pest-
mi.

Doma so ãakali otroci laãni, kdaj pride oãe, da bi ve-

ãerjali.

»Jejte! Jaz ne bom,« je dejal PoniÏen in sedel na divan

ter podprl glavo s komolci. Vse telo mu je drhtelo od
razburjenja in oãi so mu gledale srepo, ãudno, kakor v
drug svet. Îena ga je prosila, naj sede k njim za mizo; a
zavrnil jo je tako osorno, da si noben otrok ni upal ãrh-
niti besedice. Samo najmlaj‰i, Mirko, je rekel polglasno,
kako ãudno ata gleda. Tiho so veãerjali, vsi pobiti, se

BES

SPOMINSKA PLO·âA

173

spogledovali in poÏirali sline. Mirko je lahno ihtel, ker
mu je bilo hudo, da se oãe ne meni zanj, da ga ne vza-
me v naroãje, ne pogladi po laseh in ne vpra‰a, ãe je bil
priden. Po veãerji se je poãasi pribliÏal oãetu, se naslo-
nil na njegova kolena in ga pogledal s svojimi milimi
oãmi v obraz. »Ne tako gledati, ata, ne tako gledati!« je
zaihtel.

PoniÏen je molãal in zrl naprej v neznano daljavo.
»Kaj pa ima‰ vendar?« ga je vpra‰ala prestra‰ena so-

proga.

»Kaj imam!« je dejal s ãudnim, neznanim glasom Po-

niÏen in umolknil. âez nekaj ãasa se je zasmejal, a tako
bedasto, da so otroci prepadli in je soprogo groza ob‰la;
potem pa si je zakril obraz z rokami in zaãel ihteti.

»Ata, ata, nikar ne jokajte!« so zakriãali otroci in uda-

rili v glasen jok. Stisnili so se k njemu in mu sku‰ali od-
trgati roke z obraza.

»Govôri vendar!« je prosila Ïena v srãni stiski. »Ali se

je v uradu kaj zgodilo, ali ti gre ta prepir po glavi? Kaj je
vendar?«

»Izgubljen sem, izgubljen!« je tarnal moÏ. »Zame ni

re‰itve.« Govoril je sam zase, kakor da nihãe ne poslu‰a.
»UbeÏal bi morda ‰e, a z begom pogubim svoje ljudi.
Tako se jih bodo morda vendar usmilili, da dobe pokoj-
nino in vzgojnino. Ali pa tudi ne; saj mislijo nekateri, da
ni za tak zloãin, kakr‰en je moj, nobena kazen zadosti

BES

SPOMINSKA PLO·âA

174

ostra. Drugi pa se boje, da se jim bo milosrãnost v greh
‰tela, tako da ni upati usmiljenja. Siromaki bodo vsi. Jaz
sem jih pahnil v nesreão. Mirko se mi posebno smili. âe
bi vedeli, da nisem storil nala‰ã, kar sem storil, bi mi od-
pustili; a kdo bo meni verjel? Obsodili me bodo, umrl
bom, in kdor poreãe, da so me obesili ali ustrelili po kri-
vem, bo kaznovan. Kogar sodi‰ãe obsodi, ta postane kri-
vec, in ãe te ustrele, si bil zloãinec.«

Îeno in otroke je stresala groza, ko so poslu‰ali to

govorjenje, in kaj bi ‰e storili, niso vedeli, ko je bil oãe
gluh za vse njih besede in pro‰nje.

V pritliãju so za‰kripala hi‰na vrata.
»Zdajle gredo,« je skoãil PoniÏen pokonci in zbeÏal

skozi kuhinjo iz stanovanja.

Na hodniku ga je zadrÏala Ïena in ga rotila, naj ne

beÏi v temno noã.

»Ali naj me tukaj dobe?« se je trgal moÏ iz njenih rok.
»Ata, ata, ostanite, ne hodite od nas!« so prosili otro-

ci.

»Vsaj svojih otrok se usmili!« je kriãala Ïena.
»Svojih otrok se usmili,« je mrmral za njo PoniÏen in

se dal spet odvesti v stanovanje. Sedel je na divan, uprl
pla‰ne oãi v vrata in vlekel na u‰esa.

»Saj vidi‰ in sli‰i‰, da ni niã. Kaj se vendar boji‰?« je

mirila Ïena.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

175

»Tiho! Poslu‰aj!« je dejal moÏ skrivnostno in na pol

vstal, kakor pripravljen, da zbeÏi. »Ustrelili me bodo.«

»Oh, kaj si domi‰ljuje‰!« je zdihnila Ïena. »NedolÏnih

ljudi vendar ne streljajo, in ti nisi niãesar zakrivil.«

»Ustrelili me bodo,« je mrmral PoniÏen in hitro, da je

beseda besedo pobijala, in kakor sam sebi je pripovedo-
val, da je zagre‰il stra‰en zloãin, za kakr‰nega ni odpu-
‰ãanja, in da je neumno misliti, da bo mogel ubeÏati roki
pravice.

»Oh, kaj to premi‰ljujes!« ga je ustavila Ïena. »Nocoj

si ves zme‰an; spanje te bo pomirilo; spat pojdi!«

Kakor brez volje je PoniÏen poãasi vstal, se zaãel slaãi-

ti, legel v posteljo in kmalu zaspal. Otroci so se plaho
stiskali k materi, ki je bila v groznih skrbeh in si ni vede-
la razloÏiti ãudnega vedenja. Res je bil moÏ zaradi urad-
nih sitnosti veãkrat nataknjen, a tak‰nega ‰e ni videla
nikoli in sklenila je, da pojde navsezgodaj povpra‰at nje-
govega naãelnika, kaj se je zgodilo. DruÏina je tiho moli-
la za zdravje ljubega oãeta in otroãje glasove je trgalo
ihtenje. Oãe pa se je nemiren obraãal v postelji, blebe-
tal ãudne besede o razÏaljenju veliãanstva, o vojnem
sodi‰ãu, o smrti. Naenkrat se je sklonil pokonci in po-
gledal zme‰ano s ‰irokimi, pla‰nimi oãmi proti vratom
temne sobe.

»Tine, Tine, kaj pa je? Saj ni niã,« ga je zaãela pogo-

varjati Ïena in ga sku‰ala spet spraviti pod odejo.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

176

»·tiri pu‰ke, ‰tiri cevi name namerjene, tam, tam,« je

kriãal moÏ in kazal proti vratom in z njim so kriãali pre-
stra‰eni otroci.

»Nikjer ni niã. Glej, jaz sem tukaj in tvoji otroci in tvoj

Mirko,« je mirila Ïena in objemala moÏa.

PoniÏen se je ãudno nasmehnil, nekaj zamrmral in

spet legel. Zdaj je spal nekaj ãasa mirneje in druÏina se
je spravila k poãitku. Otroci so ‰e v spanju poihtevali;
mati pa ni mogla zaspati od bridkih skrbi, kaj to pome-
ni. Da bi odgnala groznej‰e slutnje, se je skusala uveri-
ti, da so paã tudi njenega moÏa kakor toliko drugih
mehkih src pretresle neãlove‰ke grozote vojnega ãasa,
in tolaÏila jo je nada, da bo spanje pomirilo razburjene-
ga duha.

Opolnoãi pa je planil moÏ iz postelje.
»Ali sli‰ite?« je zakriãal in spravil vso druÏino pokon-

ci.

»Tine, Tine, zdrami se!« je skoãila Ïena k njemu in ga

dramila.

»Pst! Tiho!« je dejal moÏ ter vzdignil kazavec in oãi.

»Le poslu‰ajte! — Zdajle,« je dodal tiho, »so na stopni-
cah, na hodniku, pred vrati. — O, pomagajte!« je zavpil
in skoãil k oknu. Îena ga je prestregla in vlekla nazaj.

»Oh, kak siromak si!« je tarnala. »Glej, vrata odprem,

da se bo‰ prepriãal, da ni nikogar blizu.« Îena je nare-
dila luã, odprla vrata v kuhinjo, stopila iz kuhinje na

BES

SPOMINSKA PLO·âA

177

hodnik in se spet vraãala; otroci so klicali oãeta, naj gre
k njim. On pa se ni menil zanje; pla‰no in sumljivo je
opazoval, kaj poãenja Ïena, in v smrtni grozi mu je drh-
telo telo.

»Bili pa sò,« je zaãel hitro govoriti; »z nasajenimi ba-

joneti so pri‰li. Ponoãi hodijo, da ãloveka gotovo doma
dobe; potem ga ustrele ali obesijo, skrivaj, na tihem, da
ni hrupa, in svojcem strogo prepovedo, da ne smejo jo-
kati; za vsako znamenje usmiljenja ali soãutja smrtna
kazen, v boÏjem in v cesarjevem imenu, hahaha!«

»Tine, zdrami se!« je prosila Ïena. »To se ti je sanja-

lo. Lezi spet in zaspi!«

»Ata, jaz grem k vam v posteljo,« je prosil Mirko in ga

prijel za roko. Oãe ga je zaãudeno gledal.

»Kdo pa si ti?« je dejal.
»Oh, vidi‰, da se ti ‰e sanja,« je dejala Ïena. »Svojega

Mirka bo‰ vendar poznal.«

»Mirka, Mirka,« je ponavljal oãe in legel v posteljo;

sina pa mati ni pustila k njemu.

MoÏ je zaspal; Ïena pa je bedela in molila ob njegovi

postelji in premi‰ljevala, kaj nastane iz vsega tega in kaj
bi storila, ali naj gre po svet h gospodu svetniku, moÏe-
vemu naãelniku, ali pa po zdravnika, ker se ji je dozde-
valo, da se napoveduje vroãinska bolezen. TeÏko je ãa-
kala dneva, in kadar se je moÏ preganil ali zajeãal, se je
sklonila ãezenj in mu gledala ob brleãi svetilki v krãevito

BES

SPOMINSKA PLO·âA

178

stisnjeni obraz in s strahom poslu‰ala ãudno blebetanje
in kako so zdaj pa zdaj za‰kripali zobje.

Ko se je naposled po dolgih in teÏkih noãnih urah za-

znal dan, je ‰la tiho v kuhinjo pripravljat zajtrk; a vrata
je pustila odprta, da bi sli‰ala vsak ‰um iz sobe, vedno
pripravljena priskoãiti na pomoã.

Oãe je spal. Mati je zbudila oba starej‰a otroka, da ju

pripravi za ‰olo, in tiho opominjala, naj ravnata oprez-
no, da ne prebudita bolnika. A otroka sta bila Ïe sama
tako prestra‰ena, da si nista upala spregovoriti nobene
besede in niti ne pogledati speãega oãeta. Zami‰ljena sta
se odpravila z doma; mati pa je ãakala postreÏnice, da bi
ji priporoãila najmlaj‰ega otroka in zbolelega moÏa.
Muãne misli in teÏke slutnje so ji blodile po trudni gla-
vi. Oh, kak‰en bo konec! Ljubi Bog daj, da bi bila res le
telesna, res le vroãinska bolezen! Kaj pa, ãe je kaj druge-
ga, kaj huj‰ega, ãesar si do konca niti misliti ni upala.

Ko je bila streÏnici naroãila, kar je bilo treba, je od‰la

zbegana z doma, ne da bi vedela, kam bi ‰la najprej.
Bala se je zdravnika, bala naãelnika. Kakor obtoÏenec
pred sodbo se je tresla pred zdravnikovim mnenjem;
kakor bi ‰la toÏit moÏa, se ji je zdelo, ãe bi ‰la h gospo-
du svetniku. Ko je tako preudarjala, je zagledala naãel-
nika, ki ji je prihajal naproti. Rada bi se bila obrnila; a ni
si upala, ker jo je poznal in Ïe tudi pozdravljal. Stisnilo
se ji je srce, prebledela je in kolena so se ji po‰ibila. V

BES

SPOMINSKA PLO·âA

179

strahu, da bo omedlela, ker se ji je tema delala pred
oãmi, se je obrnila h klopi, ki je stala v bliÏini, in se zgru-
dila nanjo.

»Kaj pa vam je, gospa?« je pristopil naãelnik, ki je vi-

del, kako omahuje. Njej pa je tolklo srce, da ni dolgo
mogla spregovoriti nobene besede. Ko se je bila nekoli-
ko pomirila in zbrala begajoãe misli, je zaãela med ihte-
njem pripovedovati, kak‰en je pri‰el njen moÏ domov,
kak‰na je bila noã. Naãelnik je strme poslu‰al Ïalostno
zgodbo; vmes pa mu je padlo v glavo, kaj bi bilo uteg-
nilo povzroãiti to ãudno vedenje; a da bi bil njegov vest-
ni, trezni PoniÏen tako otroãje nespameten, da bi si tako
malenkost tako k srcu gnal, mu je bilo nedoumno. Po-
tolaÏil je obupano Ïeno in se takoj z njo napotil v PoniÏ-
novo stanovanje, preverjen, da bo ena sama beseda po-
mirila razburjenega ãudaka.

Ko sta stopila v sobo, je sedel PoniÏen na postelji in

drÏal, globoko zami‰ljen, svojega Mirka na kolenu. Niã
se ni ozrl, ko so se vrata odprla. Ko ga je pa naãelnik za-
klical po imenu, se je zganil, strepetal, spustil otroka s
kolena, planil k oknu, ga odprl in skoãil bi bil na ulico,
da ga nista zadrÏala Ïena in naãelnik. Oba sta ga mirila,
tolaÏila, pogovarjala; on pa je gledal v tla, podrhtaval in
se sku‰al otresti rok, ki so ga oklepale.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

180

»Gospod PoniÏen,« je dejal zdaj naãelnik strogo in

odloãno, »kaj poãenjate? Takoj z menoj v pisarno! Urad-
na ura!«

»Takoj, gospod svetnik,« je odgovoril polglasno Po-

niÏen. »Oprostite, da sem se nekoliko zakasnil! Nujni
posli! Kaj se hoãe!«

Govoril je pametno; hitro je oblekel suknjo, vzel klo-

buk in palico, odprl z globokim poklonom svetniku vra-
ta in od‰el za njim.

Svetnika je spreletel neprijeten mraz, ko sta se spo-

gledala; zakaj ãutil je, da ta pogled ni obrnjen vanj, am-
pak bogve kam.

Na cesti se je PoniÏen najprej oprezno in pla‰no ozrl

na vse strani, potem pa se je bridko zakrohotal.

»Saj vem, kam me peljete,« je dejal zaupno; »dobro

vem. Naj se zgodi, kar se mora zgoditi. Nastopila je
oblast teme in nedolÏni so v rokah hudobneÏev. Kje pa
so? Kje pa ãakajo?«

»Kdo?« je vpratsal svetnik.
»Kdo?« se je sladko nasmehnil PoniÏen. »Gospod na-

ãelnik se hoãe malo po‰aliti. Kdo! Îandarji ali pa voja-
ki. Po moji sodbi bi morali biti vojaki z nabitimi pu‰-
kami. In kje je kurat, vojni kurat? Ta me mora spremiti.
Ali je to kak red?«

»âemu pa vojaki ali kurat, gospod PoniÏen?« je vpra-

‰al svetnik.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

181

»âemu? Oh, ta je pa dobra, gospod svetnik,» je kimal

PoniÏen. »Vi vpra‰ate, ki ste me ovadili!«

»Jaz vas ovadil? Gospod PoniÏen, premislite, kaj go-

vorite! Vam se sanja. Zaradi ãesa pa naj bi vas bil ova-
dil?«

»Zaradi razÏaljenja veliãanstva,« je dejal tiho PoniÏen.
»To je neumnost, gospod PoniÏen,« je tolaÏil svetnik.

»Vi ste bili vedno dober domoljub; niste nikdar niãesar
zakrivili; noben Ïiv ãlovek vas ni ovadil.«

PoniÏen se je ustavil, poloÏil kazavec leve roke na

usta, ‰iroko odprl oãi in vzdignil obrvi ter nekaj ãasa
premi‰ljeval.

»Ne ovadil?« je vpra‰al rezko in glasno, tako da so

zaãeli ljudje gledati in poslu‰ati v veliko zadrego gospo-
da svetnika. »Ne ovadil? To bi bila zanikrnost od va‰e
strani, prelom sluÏbene prisege, kr‰enje uradne dolÏ-
nosti. Ha, potem pa ovadim jaz vas. E, policaj!«

»Tiho, tiho!« je miril svetnik. »Kar z menoj pojdite!

Pojdeva oba na sodi‰ãe.« Poklical je bliÏnjega izvo‰ãka,
se tiho z njim pomenil in sedel s PoniÏnom v voz.

Vozila sta se nekaj ãasa, ne da bi spregovorila kak‰no

besedo. PoniÏen je bil videti utopljen v teÏke misli; go-
spod svetnik pa je preudarjal, kako bi spravil nesreãnega
ãloveka v zaveti‰ãe, sam v strahu, da se mu bo uprl ali
ga napadel.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

182

»Kam se peljeva?« je vpra‰al nenadoma PoniÏen in

sumljivo pogledal soseda.

»Na sodi‰ãe vendar,« je dejal, nekoliko negotov, go-

spod svetnik.

»Na sodi‰ãe!« je ponovil ostro PoniÏen in nagubanãil

ãelo. »Ali mislite, da jaz norim; da ne vem, da je v ‰tiri-
indvajsetih urah sodba, obsodba in smrt?«

»Ampak priziv je ‰e odprt, priziv,« je miril svetnik.
»Saj zdaj ni priziva,« je poudarjal PoniÏen.
»Je Ïe spet dovoljen,« je dejal svetnik. »Toliko smo

zdaj na bolj‰em.«

»Mnogo ni,« je modroval PoniÏen. »Dosmrtna jeãa;

Ïiv pokopan. Îivljenja mi ne ostane niã.«

»Upanje vam ostane. Vsako leto pridejo pomilo‰ãe-

nja. Morda doleti v kratkem ãasu tudi vas.«

»Ali mislite? No seveda. Torej ‰e ni odloãeno, da bom

ustreljen?«

»Nikakor ne; zvedela bova pa kmalu.«
»No, prav. Ali veste, kaj sem prav resno namerjal? Go-

tovo ne veste. Nekaj sme‰nega. Zadaviti sem hotel tiste-
ga, ki je mene v nesreão spravil. Takole bi ga prijel za
vrat.« PoniÏen se je zlobno zasmejal in segel naãelniku
pod vrat. Ta ga je prijel za roko, stisnil brado k prsim,
vzdignil rame in se odmaknil. »Tako bi poginila oba,« je
nadaljeval PoniÏen in silil z roko pod vrat. »Stisnil bi ga,

BES

SPOMINSKA PLO·âA

183

da bi mu stopile oãi iz glave. Ta lopov mi je nastavil past,
kjer sem se ujel, in potem me ‰e ovadi in zatoÏi.«

Naãelnik je drÏal krãevito PoniÏnovo roko; mrzel pot

mu je stal na obrazu in brezkonãna se mu je zdela voÏ-
nja.

»Kaj bi se mi pa moglo zgoditi?« je govoril PoniÏen

sam zase. »Dvakrat ne more nihãe umreti.«

»Ampak pomilo‰ãenje je potem izkljuãeno,« je dejal

v srãni stiski naãelnik, »in va‰a Ïena bi ne dobila nobe-
ne vdov‰ãine, va‰i otroci nobene vzgojnine; in na te se
morate ozirati, ãe imate koliãkaj srca. In ãe imate ‰e kaj
vesti, morate pomisliti, kak‰en greh bi si nakopali z
umorom. Zdaj ste pred Bogom nedolÏni in va‰a du‰a bi
‰la najbrÏ naravnost v nebesa. Kam pa po tak‰nem zlo-
ãinu! Pomislite!«

»To je res,« je poprijel PoniÏen in povesil roko. »Na

du‰o je treba misliti. Veãnost bo dolga.«

»Na otroke in Ïeno mora pa po‰ten moÏ in oãe tudi

misliti.«

»To je tudi res,« je dejal zamolklo PoniÏen, si pokril

obraz z rokami in zaãel pritajeno ihteti. »Oh, storite z
menoj, kar hoãete; samo moje Ïene in otrok se usmili-
te! Oh, moj Mirko, kaj ti je storil tvoj hudobni oãe, v
kak‰no nesreão te je pahnil, nedolÏnega siromaka, kak
spomin ti je zapustil! Zdaj bo‰ jokal za njim; ko odras-
te‰, ga bo‰ preklinjal.«

BES

SPOMINSKA PLO·âA

184

Globoko si je oddahnil naãelnik, ko je pripeljal siro-

maka na Studenec. Nekaj zaupnih besed je spregovoril
z zdravnikom, ki se je vaÏno obrnil proti PoniÏnu in mu
slovesno rekel:

»Gospod PoniÏen, dobil sem poroãilo, da ste pomilo-

‰ãeni. Smrtna kazen se vam je z ozirom na va‰e sluÏbo-
vanje brez graje in madeÏa spregledala; ampak nekaj
ãasa ostanete pri nas internirani.«

»Ali vidite?« je prikimal PoniÏen in zmagoslavno po-

gledal naãelnika. »Ali nisem vedno trdil, da je cesar do-
ber? Ampak on ne ve, kaj vse se poãenja v njegovem
imenu.«

Mirno se je dal prepeljati v blaznico in tam Ïivi najbrÏ

‰e zdaj in premi‰ljuje, vdan v svojo usodo, svoj zloãin in
svoje pomilo‰ãenje; njegova druÏina strada kakor toli-
ko drugih.

BES

SPOMINSKA PLO·âA

185

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-240-8

Document Outline

VSEBINA

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Fran Detela Svetloba in senca
Fran Detela Dva skopuha
Fran Detela Tujski promet
Fran Detela Veliki grof
Fran Detela Blage duše
Fran Detela Malo življenje
klucz fran a1
Grammaire Progressive Du Français Avec@0 Exercices Niveau Débutant Volume1
Doping in Sport Landis Contador Armstrong and the Tour de Fran
Baker Fran Miłość na rozdrożu
lit. romantyzmu, Prelekcje paryskie, Prelekcje paryskie - cykl wykładów Adama Mickiewicza na temat l
(Ebook Francais) Zecol Grammaire français 100 pages d'exercices
Linguistique française et comparative
comédie française
François Villon WIELKI TESTAMENT, Średniowiecze i renesans
Zmiana Konstytucji w poszczególnych krajach USA,Niemiec,Fran

więcej podobnych podstron

Fran Detela Spominska plošča

Document Outline