Fran Detela Tujski promet

BES

TUJSKI PROMET

Fran Detela

Tujski

promet

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

TUJSKI PROMET

BES

Fran Detela
TUJSKI PROMET

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-244-0

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

TUJSKI PROMET

·mihelu, ki leÏi na zelenem griãu pod visokimi
planinami, dobre pol ure nad brzo Bistrico, so po-

kopavali tihega jesenskega dopoldne dva mrliãa, boga-
tega Korbina in siromaka Petana. Onega nista mogla
re‰iti dva zdravnika; ta je umrl brez zdravni‰ke pomoãi.
Onega je spremljala dolga vrsta pogrebcev, ki so se vsi
nekako pona‰ali, da so vsaj znanci premoÏnega moÏa;
Janeza Petana, ki ni zapustil niãesar razen koãe na kon-
cu vasi, tam, kjer se spu‰ãa pot naglo navzdol proti
Mrzli grapi, je spremilo samo par va‰ãanov, iz navade,
ker so ‰li za vsakim pogrebom. Îaloval ni za njim nihãe.
Sestra Ur‰a bi bila morda potoãila kak‰no solzo za bra-
tom, ãe bi bil njej zapustil koão; toda Ïiva se tadva nista
marala, in smrt ju ni zbliÏala.

Pogrebci so zapu‰ãali pokopali‰ãe. Soseda Griãar in

Gostiã sta ‰e popravljala novo gomilo Korbinovo.

»Dobro smo zagrebli,« je dejal Griãar, zasadil lopato

v sveÏo prst in prijel za motiko, da zvrha zemljo. »Ne bo
ga veã nazaj.«

»âe ne bo prsti dovolj,« je menil Gostiã in vlekel pipo

iz Ïepa, »bomo pa ‰e kamen navalili. — He, Ur‰a,« se je

BES

TUJSKI PROMET

obrnil k skljuãeni starki, ki je ‰la mimo, »ti pa Ïaluje‰ za
obema; pri Korbinu si gostovala, brat je pa tudi brat. Ali
se preseli‰ zdaj ti v njegovo koão?«

»Nikar ne spra‰uj tako neumno!« se je jezila Ïenska.

»Hiti raj‰i, da pride‰ prej h Korbinu na sedmino!«

»Torej je res, kar pravijo, da ni tebi zapustil koãe? Mi

smo pa vsi mislili, ker sta si bila tak‰na prijatelja ti pa
Janez.«

»Oh, ti strupeni jezik!« se je hudovala Ur‰a in se sklo-

nila na bratov grob.

»Bratu JoÏetu je zapustil hi‰o,« je dejal Griãar. »Kje pa

Ïivi zdaj JoÏe? Ali ‰e ‰ivari?«

Ur‰a je molãala.
»V Ljubnem na Gornjem ·tajerskem Ïivi,« je odgovo-

ril Gostiã, »ãe je ‰e tam. Dvajset let ga ni bilo domov. Jaz
sem mislil, da pride vsaj na pogreb; a vi Petani, Ur‰a, ste
se vsi na moã radi imeli.«

»Glejta, da se ne bodo sovraÏili vajini ‰e huje!« je go-

drnjala Ur‰a. »Janez Ïe stoji pred sodnim stolom in daje
odgovor za krivice, ki mi jih je storil; vaju pa ‰e ãaka.«

»To je res, Ur‰a. Ampak dokler ni JoÏeta, bi lahko sta-

novala ti v koãi.«

»Nikdar, nikdar, ker bi poginila od groze in strahu.

Tale bo ‰e nazaj hodil, o, bo ‰e nazaj hodil.«

»Ej, Ur‰a, ne bo ga, in ãe bi bili Ïivega zakopali.«

BES

TUJSKI PROMET

»Korbinova mati je rekla, da pridita na sedmino,« je

zakriãal od vhoda sem fantiã in pretrgal razgovor. MoÏa
sta vrgla motike in lopate na kup in ‰la.

»Kar pomnim, so se sovraÏili ti Petani,« je dejal Gri-

ãar. »Brat je moral iti od doma, in sestra gostuje pri tu-
jih ljudeh. Ali mislis ti, da se ‰e vrne JoÏe? Jaz bi ga ne
spoznal veã.«

»Niã ne vem, kaj misli. âe bi bila koãa naprodaj, bi jo

jaz kupil.«

»Kod pa hodita?« so pozdravili sedminci Griãarja in

Gostiãa. »Mi smo s sedmino Ïe v kraju.«

»Naju pa ‰e ãaka, kakor je rekla Ur‰a,« je dejal Gostiã.
PremoÏnega moÏa sedmina pa ni tako hitro v kraju.

Trdno so ‰e sedeli za mizo pogrebci, in vsak nov ‰tefan
vina je priklical iz hvaleÏnih src novo hvalo rajniku.

V sobici zraven pa so sedeli najoÏji sorodniki, poleg

matere vdove sin Ivan, ki je bil pri‰el z gra‰ke tehnike na
oãetov pogreb, Ivanovi dve omoÏeni sestri s svojima
moÏema in nekaj vnukov. Odrasli so tolaÏili vdovo, da
naj se vda v boÏjo voljo, ker ne pomaga Ïalovanje niã, in
izraÏali po ovinkih Ïelje, da bi radi dobili za spomin na
rajnika ‰e kak‰no zlato uro ali kaj namiznega posodja,
kak‰nega konja ali vola. Otroci pa so se bili tako najed-
li in napili, da so Ïe debelo gledali in ti‰ãali domov. Ivan
jih je krmil naprej in razmi‰ljen molãal. Pogledal je zdaj
tega, zdaj onega sorodnika, pokimal zdaj sem, zdaj tja,

BES

TUJSKI PROMET

od koder je kdo govoril, in komaj sli‰al Ïalostnih svojcev
glasne Ïelje. Pregla‰ale so jih v njegovem srcu okorne
besede nesebiãnega soãutja, ki jih je bil ãul iz ust pre-
prostih sova‰ãanov. Îalost se je umikala milemu spomi-
nu na skrbnega oãeta in hvaleÏni ljubezni do onih, iz
katerih oãi mu je sijalo te dni tako toplo soÏalje napro-
ti. Kako radi ga imajo vsi, to je spoznaval in ãutil Ivan
‰ele zdaj in Ïivo je zaÏelel Ïiveti in delati in trpeti med
svojimi rojaki, njim se oddolÏiti, njim poplaãati izkaza-
no ljubav. Bujno so klile iz teh Ïelja nove misli; imeniten
naãrt se je razgrinjal v bistri glavi, in v srcu se je ogla‰ala
krepka volja, da ga izvr‰i, da postane dobrotnik, ki se ga
bodo spominjali ‰e pozni rodovi, utemeljitelj nove bla-
govitosti sebi in svojemu kraju. In zakaj ne? Ali ne veÏe
njega, izobraÏenega, imovitega moÏa celo dolÏnost, da
priskoãi na pomoã dobrim rojakom, ki se sami ne mo-
rejo vzdigniti iz siroma‰tva? Ivanu je zamrzela tujina, in
kar uÏival je Ïe sreão prihodnjih dni, ko mu bo rojakov
hvaleÏnost sladila veselje, kakor mu zdaj njih soÏalje
laj‰a grenko Ïalost.

»Oh, Ivan,« je predramila iz sanjarij Ivana sestra, ki je

bila omoÏena v sosednji vasi, »ne sili otrok s sla‰ãicami!
Ampak ãemu bo tebi ‰e oãetova ura, ko ima‰ Ïe sam
svojo? In kaj namerava‰ zdaj poãeti?«

BES

TUJSKI PROMET

»Oh, kaj namerava!« je dejala druga sestra. »Naprej

bo ‰tudiral. Tako neumen menda vendar ni, da bi se
ukvarjal s kmetijstvom in s posli.«

»Jaz ‰e premi‰ljujem,« je dejal Ivan in ponudil v za-

dregi torte neãakom in neãakinjam. »·tudiral najbrÏ ne
bom veã, ker mi ne kaÏe.«

Ta odgovor ni bil v‰eã ne materi ne sestrama. Mati je

stopila v prvo sobo pogledat, ãe so gostje preskrbljeni,
in poslu‰at hvalo in tolaÏila; sestri sta molãali; svaka pa
sta se potegnila za Ivana, da naj kar doma ostane; kaj bi
si ubijal glavo po tujih krajih, ko mu ni treba; zdaj se
bodo vsaj katerikrat se‰li vsi skupaj v prijetno zabavo.

Ko so se bili odpeljali sorodniki, Ïalostni, ker se jih ni

bil tako spomnil rajnik, kakor so bili priãakovali, in ne-
voljni na dediãa Ivana in njegovo mater, je prisedel Ivan
k ‰mihelskim moÏem, ki so imeli v mislih umrlega Peta-
na. Da je prav storil moÏ, ker je umrl, tega mnenja so bili
vsi, ãe‰ da bi bil zapravil ‰e koão in vrt, ãe bi bil Ïivel ‰e
kaj ãasa. Ugibali so, zakaj ni zapustil koãe sestri, ampak
bratu, ki se ne vrne morda veã domov, ki bo najbrÏ dom
prodal, tako da ne bo imela sestra nikdar domaãe stre-
he.

»Brata ni tako grdo gledal, ker ga ni videl,« je dejal

Gostiã; »sestre, ki jo je vedno gledal, pa ni mogel vide-
ti. Îenska je pa tudi sitna kakor prisad.«

BES

TUJSKI PROMET

»Ker ji ljudje nagajajo in jo draÏijo,« je dejala Korbin-

ka. »Skusila je pa tudi veliko hudega. Dote ni dobila no-
benega krajcarja, in sam brat jo je hodil ponoãi stra‰it,
da jo je pregnal iz domaãe hi‰e. Zdaj Ïivi, kakor more;
doma dela, po drugih krajih beraãi. — Kaj pa JoÏe v
Ljubnem, ali je oÏenjen?«

»Ima Ïe odrasle otroke,« je dejal Gostiã in zaãel pri-

merjati Petane, ki so se sovraÏili in preganjali, s Korbi-
ni, ki so se vedno radi imeli. Poudaril je, kako bodo ne
samo domaãi, ampak vsi sosedje pogre‰ali gospodarja,
ki je rad pomagal vsakemu in in prizadel nikomur niã
hudega. Gostje so soãutno prikimavali in se ogla‰ali
potem drug za drugim s preprostimi izrazi novega so-
Ïalja.

Drugega dne je peljala Ivana prva pot na oãetov grob.

Odkril se je ob gomili, ki mu je zbudila mile, stare spo-
mine, in sku‰al moliti. Siloma pa so ga vlekli novi naãr-
ti v druge kraje, in kakor daven dogodek mu je ginila
pred du‰o oãetova smrt. Brez ãustva so mu strmele oãi
v sveÏo, nagomiljeno prst, pokrito z zamazanimi venci,
in v razmi‰ljeni molitvi so se sklepale roke. Ivan je stre-
sel z glavo in pomislil, koliko ãasa Ïe stoji na pokopa-
li‰ãu. Zdelo se mu je, da Ïe dolgo. Obrnil se je in hitel
proã od kraja, kjer se ni mogel brez tihega oãitka pre-
pustiti novim mislim. Gredoã je premi‰ljeval, ali naj bi
Ïe zdaj razodel komu svoje naãrte ali raj‰i poãakal, da

BES

TUJSKI PROMET

dozore popolnoma. Toda kako ãakati, ko mu je bilo srce
tako polno, da je prekipevalo! Pametneje se mu je zde-
lo pripraviti ljudi takoj za prihodnjo sreão.

Najrazumnej‰i izmed vseh va‰ãanov se mu je zdel

Griãar. Pri njem je upal Ivan najti najveã umevanja; nje-
mu je hotel odkriti najprej svoje namere.

S florom na rokavu, paliãko v roki in smotko v ustih,

je nastopil mladi Korbin popoldne pot po svojem po-
sestvu.

»Gospod Griãar,« je poklical soseda, »midva sva me-

ja‰a. Pojdite z menoj po polju pogledat!«

»·e Micika naj gre,« je dejala Griãarka. »Micika, hitro

se pripravi!«

»Oh, mama, tak‰na vendar ne morem iti,« se je brani-

la hãi.

»Samo drugo ruto si zaveÏi, pa pojdi!«
Dekleta dolgo ni bilo iz hi‰e, tako da je postal oãe ne-

voljen in naganjal, da naj gresta, ker pride dekle za nji-
ma, ãe hoãe; Ivan pa je zadrÏeval moÏa in mu ponudil
smotko. Iz hi‰e je prihitela Micika, praÏnje obleãena, in
mati je stopila na prag in pogledala zadovoljna za njo in
potem po vasi.

Micika se je opraviãevala, da bi je ne bilo treba ãaka-

ti, izraÏala spet soÏalje, da je umrl gospoda Ivana oãe, in
veselje, da ostane Ivan doma in prevzame sam gospo-
darstvo, in pogledala po strani mladega gospoda, ãe se

BES

TUJSKI PROMET

ni Ïe preveã odtujil. Ivan se ji je nasmehnil in menil, da
veseli tudi njega, da ima tako dobre sosede.

»Vi, gospod Griãar, mi boste svetovali, ãe bo treba;

Micika mi bo pa pomagala.«

»In kako rada, Ivan,« je pritrdila Micika in umolkni-

la.

»Jaz imam namreã posebne naãrte,« je dejal Ivan in

vrtel paliãko v roki. »Moj oãe ni bil slab gospodar.«

»Prav dober gospodar,« je dejal Griãar.
»Vendar ni znal dobro presoditi, ne popolnoma izko-

ristiti razmer. Kjer bi bil lahko delal velike dobiãke, se je
zadovoljeval z majhnimi. On je hodil varno pot. Najvar-
nej‰a pot je pa navadno najdalj‰a, in kdor jo hodi, za-
ostane za vsemi onimi, ki se ne boje nevarnosti.«

»Po nevarnih se je Ïe marsikdo ponesreãil,« je pri-

pomnil Griãar.

Micika ni rekla niã, ker ni vedela, kam merijo besede,

ki ji niso posebno ugajale.

Ivan je obstal in gledal po lepih domaãih krajih.
»Poglej, Micika,« je dejal, »to zeleno pogorje, ta pri-

jazni obrobek gorenjske ravni, ki nosi v naroãju belo
‰mihelsko vas! In to veliãastno ozadje nebotiãnih gora!
Ali se dobi kje lep‰i kraj ?«

Micika je gledala proti Bistrici po ravnini, odkoder se

vije in vzpenja med temnimi gozdi, zelenimi travniki,
raznobojnim poljem bela cesta. ·e nikoli se ji ni videl

BES

TUJSKI PROMET

domaã kraj tako lep; s tak‰nimi oãmi ga tudi ‰e nikoli ni
gledala.

»Zadnji deÏ,« je dejal Griãar, »je premalo namoãil.

Ajda ne bo naredila zrnja.«

»Ravno v ·mihelu,« je nadaljeval Ivan, »se razcepi

cesta in pelje na tri strani naprej po senãnih dolinah. Ta
krasna pokrajina s tako zdravim podnebjem, tako ãvr-
sto vodo bi privabila na stotine tujcev.«

»Nekaj jih pride vsako leto,« je pritrdila Micika. »Ti

oblezejo vse hribe, pretaknejo vse doline in odlete spet
z lastovicami.«

»In prineso denar in Ïivljenje,« je poudaril Ivan. »Po-

glej dol ob Bistrici Îvarovlje, kakor ustvarjeno za kopa-
li‰ãe! Koliko bi pri‰lo tja tujcev, ãe bi dobili kaj udobno-
sti, lepa stanovanja, dobro hrano!«

»Dijaki hodijo radi v Îvarovlje,« je dejala Micika.
»Da, dijaki,« se je zaniãljivo nasmehnil Ivan, »ki imajo

veã potreb ko denarja. Mi potrebujemo Amerikancev,
AngleÏev, Nemcev, Lahov, ki bi ne popotovali mimo in
skozi, ampak ostajali celo poletje, se zabavali in dolgo-
ãasili in zaradi zabave in dolgega ãasa trosili denar. Po-
glej sem, na desno!«

»Petanova koãa,« je dejal Griãar.
»Mimo pelje strma pot v Mrzlo grapo.«
»Najbolj zapu‰ãen in pust kraj.«
»Najbolj romantiãen kraj,« je dejal Ivan.

BES

TUJSKI PROMET

Micika ga je pogledala, kaj meni, in pripomnila, da jo

je bilo vedno strah, kadar je brala notri jagode in mali-
ne.

»Za tujce privlaãna moã prve vrste,« je popravljal

Ivan. »Zlata vredna je za nas ta divja kotlina. Tak‰na so-
teska! Skalovje od obeh strani, ki se strne na koncu v
vrtoglavi vi‰ini in zapira izhod. Vsak tujec bi si ‰tel v
sveto dolÏnost, da jo prehodi. Cele trume bi romale dan
za dnevom semkaj, in ljudje bi nosili in vozili za njimi
jedi in pijaãe. To bi bilo Ïivljenje, to bi bilo denarja!«

Griãarju, ki je mislil, da bosta z mladim Korbinom

pregledovala meje in govorila o gospodarstvu, se je jelo
muditi domov; hãerka pa bi bila ‰e tako rada poslu‰ala
navdu‰ene besede, ki so ji odkrivale lepoto domaãega
kraja. V prijetnem razburjenju so ji plavale mlade misli
v daljavo, kamor jim je kazal Ivan pot, in se vraãale lah-
no nazaj v prijetno zavest, da more tako govoriti le oni,
ki ne misli veã odleteti v tujino.

Griãarju se je zdelo Ivanovo govorjenje otroãje; Ivan

pa je sprevidel, kako visoko stoji nad svojimi rojaki, ker
je celo Griãar, ki ga je imel on za najpametnej‰ega izmed
sosedov, tako omejen, da ne umeje njegovih naãrtov.

V vasi sta se poslovila moÏa precej hladno; Miciki pa

je stisnil Ivan roko prav prijateljsko, ko ga je vabila, da
naj pride kmalu v vas.

BES

TUJSKI PROMET

Doma je toÏil Ivan materi, da se mu zde ljudje po

·mihelu zelo zaostali. »No pa saj posebno napreden
tudi rajni oãe ni bil, ki si je bil v dolgih letih z velikim
trudom razmerno malo pridobil, razmerno malo, ãe se
ne meri s kmetskim merilom; za staro kopito in neuãe-
nega gospodarja seveda dosti.«

Mati je zagovarjala oãetovo gospodarstvo in menila,

da mora gledati sin, da ohrani, kar je bil prigospodaril
oãe.

»Napaãno naãelo, mama,« je dejal Ivan. »âlovek ne

sme nikdar mirovati, nikdar se zadovoljiti s tem, kar
ima. âim veã je pridobljenega, tem hitreje in laÏe se pri-
dobiva. Denar raste samo od konca poãasi. Na‰i ljudje
so navadno zadovoljni, da Ïive. Kakor hitro so si prido-
bili nekaj premoÏenja, prekriÏajo roke in poãivajo. Pod-
jetnega duha jim manjka; zato so vsa veãja podjetja v
tujih rokah.«

Mati je opozorila sina na svarilne zglede prevelike

podjetnosti. »Jaz, mama, ne riskiram niã,« je dejal Ivan,
»ker imam pred oãmi to, kar je zdaj na dnevnem redu,
namreã tujski promet.«

Ivan je pomolãal in gledal materi v oãi, radoveden,

kak‰en uãinek je napravil nanjo tujski promet. Mati je
ostala ravnodu‰na in se maloverno nasmehnila; Ivan pa
se je razvnel in zaãel dokazovati, kolikega pomena je
tujski promet; kazal je na ·vico, ki skoraj Ïivi ob tujskem

BES

TUJSKI PROMET

prometu, na Tirolsko, ki je obogatelo v par letih vsled
tujskega prometa.

»Naj le pridejo tujci!« je dejala mati. »Saj jim bomo

postregli. In ãe jih bo toliko, da jih ne bomo spravili pod
streho, bomo ‰e zidali. Toda bolj‰e je za gostilnice, da je
preveã tujcev ko premalo. V ·vico in na Tirolsko najbrÏ
ne hodijo tujci zaradi gostilnic, ampak zaradi lepih kra-
jev, in gostilnice so se zidale zato, ker so prihajali tujci,
ne narobe. Saj vidi‰, Ivan, kako hitro rastejo gostilnice,
kjer nastane boÏja pot.«

Ivan je dokazoval, da tudi gostilnice vabijo tujce; a ti

zahtevajo vsakovrstnih udobnosti za svoj denar in odi-
dejo drugam, ãe jih ne najdejo tukaj, in odneso denar
drugam.

»Kaj pa ãe ostanejo stanovanja in gostilnice prazne?«
»To se pripeti lahko eno leto, dve, veã pa ne, ker je

dokazano, da se letovanje vedno bolj prijemlje, vedno
bolj prehaja v navado. Vpra‰a se samo to, ali se hoãemo
zadovoljiti s tremi, ‰tirimi odstotki, ki nam jih dona‰a
zdaj premoÏenje, ali ga naloÏimo tako, da nam bo dona-
‰alo petnajst do dvajset procentov.«

»âim veã nese, tem manj je varno, in marsikdo je Ïe

zgubil glavnico in obresti, ker je hotel prehitro oboga-
teti. Kar poãasi raste, to ãvrsto zraste; zaleÏe pa samo to,
kar se s trudom pridobo.«

BES

TUJSKI PROMET

»Jaz sem ‰tudiral, mama,« je poudaril Ivan, »in sem

se marsikaj nauãil; ali mislite, da bom zdaj tako kmeto-
val kakor sosed Griãar, ki zna komaj svoje ime podpisa-
ti? Mi izobraÏenci moramo delati za splo‰no blaginjo s
tem, da dajemo drugim lep zgled.«

»Da bi le ne imeli od svojih lepih zgledov samo ‰kode,

korist pa drugi!« je zdihnila mati in pripomnila, da se
ljudje samo norca delajo iz tistih, ki delajo za druge, za-
se pa ne; naj Ïivi on le mirno zase; zdaj ima mater; ãe pa
hoãe, naj si poi‰ãe mlaj‰e gospodinje; Griãarjeva Mici-
ka bi imela denar in bi gospodarila in gospodinjila zanj,
da bi se on lahko samo sprehajal in prebiral novine.

Sin je zavraãal z vznesenimi besedami sebiãne misli

in pristavil, da ni tako neumen, da bi pozabil nase.

Materini pomisleki niso omajali njegovega sklepa. Z

besedo in s pijaão je zaãel vnemati rojake za svoje naãr-
te. Prerokoval je sijajno bodoãnost domaãemu kraju,
ako se napelje tok denarnih tujcev v ·mihel in v Îvarov-
lje; vsak prazen prostor, vsako luknjo, ki jim je samo na-
poti, bodo posestniki lahko oddali; po dvesto, tristo gol-
dinarjev bo nesla vsaka soba; kdor ima konja, naj si kupi
‰e koãijo, ki se mu bo v par mescih imenitno izplaãala;
zakaj tujci se hoãejo voziti in ne vpra‰ajo niã, koliko sta-
ne voÏnja; fantje in dekleta bodo dobili lahke in dobre
sluÏbe; otroci bodo prodajali jagode, maline, gobe, cve-
tice; ves plevel pojde v denar; za tujca je to vse novo,

BES

TUJSKI PROMET

imenitno, in cena mu je postranska stvar. »Kako je z
na‰imi pridelki? Kako teÏko ãakamo kupca! In ãe ga ni,
moramo naloÏiti sami in peljati v mesto, in tam proda‰
ali pa ne, in ãe noãe‰ dati po slepi ceni, vozi nazaj, ko si
izgubil ves dan in potro‰il par goldinarjev! Na koliko
semnjev mora‰ gnati Ïivino, preden se te usmili kak me-
sar! Po ljubljanskem polju se lahko smejejo. Tam vzame
Ïena ali hãi par koko‰i, nekaj jajc ali masla, moÏ izkop-
lje nekaj krompirja, otrese kako hru‰ko ali jablano in
nese gredoã v mesto, kjer vse sproti proda, ker ima kup-
ca pri rokah. Nam pa manjka kupca; zakaj prodajavci
smo sami. âe pa privabimo tujce, imamo kupce za vsa
Ïivila doma, in ceno bomo postavljali mi.«

Ta misel se je zdela moÏem, ki so sedeli z Ivanom za

mizo, pametna. Gostiã, ki je bil sam tudi gostilniãar, je
vzel pipo iz ust, pljunil pod mizo in menil, da ne bi bilo
napaãno, ãe bi se kaj ukrenilo; njega seveda ne bi sme-
lo stati niã; obãina bi pa lahko kaj Ïrtvovala.

Ivan je omenil, da bi se dobila tudi podpora od drÏa-

ve in deÏele, kar se je zdelo vsem pametno in naravno.
Marsikoga so ob‰le tihe misli, ãe bi ne kazalo, da bi si
kupil ‰e enega konja in ‰e koãijo.

»Koliko raãunate vi, gospod Korbin,« je vpra‰al Go-

stiã, »da bi privozaril en ãlovek na dan, eno k druge-
mu?«

BES

TUJSKI PROMET

»Kakih dvajset kron,« je dejal malomarno Ivan in

puhnil dim iz smotke predse.

MoÏje so tiho pokimali; na glas se ni zaãudil nihãe;

zakaj ta in oni ni prav verjel, drugi pa niso hoteli razo-
deti svojih sklepov. Samo Gostiã, ki se je najbolj bal kon-
kurence, je zaãel izraÏati dvome, da bi se voÏnja res tako
obna‰ala, in pomisleke, da ima stvar tudi svojo nevarno
stran; konj se lahko po‰koduje, pregreje, preÏene, voz se
polomi po klancih; kje je potem dobiãek.

Ivan je menil, da je tako z vsakim podjetjem in da,

kdor nima poguma, naj se ne loti nobene novosti; ne-
sreãa pa je nesreãa in zadene lahko ãloveka povsod; pa-
meten ãlovek se ne zana‰a na sreão, a se tudi nesreãe ne
boji.

»Na‰i star‰i so vozili s parizarji,« je dejal Griãar, ki je

bil sam pri sebi na jasnem, da se ne bo podal v nobeno
nevarnost, »na‰i otroci bodo pa s koãijami. S parizarjem
je marsikdo zavozaril svoj dom.«

»Marsikdo je pa tudi prinesel,« je pripomnil Gostiã,

»konec leta svojih sto, dvesto goldinarjev ãistih. Îelez-
nica je vzela ves ta dohodek.«

»Tujski promet nam ga vrne,« je dejal Ivan, »in mar-

sikako dekle si bo prisluÏilo kot natakarica ali hi‰na lepe
krajcarje.«

BES

TUJSKI PROMET

»Repinova Lenka,« je dejal Gostiã, »je bila pet let na-

takarica v Beljaku in je prinesla domov tristo goldinar-
jev.«

»Tristo goldinarjev in dva otroka,« je dodal Griãar.
MoÏje so se razhajali poãasi, postajali ‰e na cesti, ugi-

bali sem in tja in re‰etali Ivanove nazore. Sklenili so, da
je treba poãakati, kako bo zorela ta stvar. Zaupali niso
niã prav Ivanu, drug drugemu pa ‰e manj.

Ivana je svarila mati, naj nikar tako naravnost ne od-

kriva svojih naãrtov; zakaj ãe se skesa — in Bog daj, da
bi se skesal — se mu bodo smejali sosedje; ãe pa izpelje
svoje misli, bo dobil toliko tekmovavcev, da bo imel na-
mesto dobiãka morda celo izgubo. Ivan se je izgovarjal,
da ne umejo sosedje teh stvari; zatorej se njemu od njih
koristi ni bati nobene ‰kode.

Po ·mihelu in Îvarovljah je postal tujski promet naj-

vaÏnej‰i predmet pametnih pomenkov. Tako naravnost
kakor Ivan sicer ni govoril nihãe; toda postrani je sku‰al
zvedeti vsak, kaj nameravajo storiti drugi. Gospodinje so
pregledovale svoje hi‰e, koliko prostorov bi se moglo
prepustiti za par mescev na leto tujcem in po kak‰ni
ceni; gospodarji so popra‰evali skrivaj, kje bi se kupil
pripraven konj, koliko bi stala koãija; dekleta so hotele
vse postati natakarice ali hi‰ne, in fantje so Ïe prevaÏa-
li v domi‰ljiji bogato gospodo po domaãih klancih.
Vsem se je zazdel naenkrat ves kraj in vsa okolica zani-

BES

TUJSKI PROMET

miva in imenitna. Razgledom z griãev in holmov se niso
mogli naãuditi; vsak graben se je videl pomenljiv, vsak
potok vaÏen, in najveãjo privlaãno silo so pripisovali vsi
Mrzli grapi, prepriãani, da ni na vsem Kranjskem tako
ãudovite globeli. Nekateri so menili, ãe bi ne bilo dobro,
da bi se pota in ceste nekoliko popravile in zlasti Mrzla
grapa oãedila.

»âemu? âemu?« je ugovarjal Ivan. »Vi ne poznate

tujcev. Po stanovanjih in gostilnicah zahtevajo ti vsake
vrste udobnosti, na prostem samo naravo. âim nerod-
nej‰a je kak‰na pot, tem raj‰i jo hodijo; divji kraji so jim
najljub‰i; najnevarnej‰e gore jih vleãejo najbolj. Tu ni
treba niã popravljati, niã predelavati; vse naj ostane, ka-
kor je Bog dal; kazalo bi celo stezo po Mrzli grapi neko-
liko razdreti.«

Tudi te Ivanove misli so se zdele ljudem pametne,

ãudno in nedosledno pa to, zakaj bi se tujci tudi, kar se
tiãe stanovanj in gostilnic, ne zadovoljevali s preprosto
naravo, s tem, kar je po deÏeli Bog dal. Toda tako je;
marsikak starinoslovec se vnema za starinske stavbe,
stanovanja si pa i‰ãe po modernih.

Ivan pa ni samo premi‰ljeval in govoril, ampak se je

tudi lotil izvr‰itve svojih naãrtov, tem odloãneje, ker se
je bal, da ga kdo prehiti. Zakaj nova podjetja vãasih kar
plavajo po zraku in padejo zdaj temu, zdaj onemu v gla-
vo, in kdor pride prepozno, dobi kosti. Mati je imela

BES

TUJSKI PROMET

prav, si je mislil; morda je on Ïe preveã govoril o svojih
namerah. Kako lahko bi kdo pobral, kar je on zagledal
prvi, in drugim bi on pomogel, sebi pa ‰kodoval; zakaj
trud in tveganje prepu‰ãajo ljudje radi drugim, sebi iz-
govarjajo koristi.

V Îvarovljah so imeli Korbinovi precej sveta med ce-

sto in Bistrico. Tjakaj je postavil Ivan v mislih poslopje,
pri tleh gostilnico, v prvem nadstropju sobe za tujce in
svoje stanovanje, spredaj vrt z lopicami, nad Bistrico
verando in ob vodi kopali‰ãe. Pokupil je sosednjega sve-
ta, kolikor ga je dobil po pametnih cenah, da mu ne bi
kak siten tekmec zidal pred nosom, in se zaãel zastran
naãrta in proraãuna dogovorjati s stavbarjem. Njemu je
bila to lahka stvar, ker je bil sam nekoliko strokovnjaka,
ker se je pona‰al s finim okusom in rad poudaril, kako
dobro zna raãunati in gledati podjetnikom na prste.

Stavbi‰ãe se je zagradilo, podjetnik, ki je bil prevzel

delo, je nabil visoko na desko svoje ime, in za temelj se
je zaãelo kopati dno. Iz ·mihela in Îvarovelj so hodili
ljudje, ãe so koliãkaj utegnili, gledat, kako se zida, in
kdor je pri‰el, je spra‰eval delavce kako in kaj in izrekel
nazadnje svojo sodbo. V obraz so Ivanu trdili vsi, da bo
njegova stavba kras za vse Îvarovlje, da mora privabiti
tak‰na hi‰a tujcev z vseh vetrov in da bi se bolje ne mo-
gel obrniti denar. Za njegovim hrbtom so govorili dru-
gaãe, po Ivanovih mislih popolnoma nestrokovnja‰ko.

BES

TUJSKI PROMET

Pred zimo je bilo poslopje pod streho, in drugo po-

mlad so zaãeli dozidavati, ometavati, vstavljati okna in
vrata.

Medtem ko se je to delo vr‰ilo, se je vozil Ivan po Ko-

ro‰kem in Tirolskem, si ogledoval obrat s tujci in beleÏil,
ãesa ti zahtevajo in kaj se sme zahtevati od njih. Spoznal
je, da se za preprosto naravo najbolj navdu‰ujejo tisti
tujci, ki imajo najmanj denarja; drugi pa zahtevajo mno-
go, zabavljajo radi in se zadovoljujejo teÏko, denarja pa
vendar ne sejejo tako, kakor bi ãlovek mislil in Ïelel. To
potovanje je Ivana mnogo stalo; vendar mu ni bilo Ïal
ne ãasa ne denarja, ker je pridobival sku‰enj, ki so se mu
zdele vaÏne, koristne, naravnost potrebne. Ker je meril
vse po svojih Ïeljah, se mu niso zdele cene za stanova-
nja in hrano nikjer previsoke. Saj se ne more nikoli pre-
plaãati bivanje v lepih krajih in dihanje zdravega zraka.
In kako se nalivajo tujci z imenitno gorsko vodo! Tak‰ne
pokrajine bi po njegovih mislih ne smele biti tako splo‰-
no dostopne. Ali bi se ne dale zastraÏiti? Ali bi se ne mo-
gla pobirati na prehodih vstopnina? Potem bi ãlovek
vsaj vedel, ãemu je v lepem kraju doma. — Kjer je bilo
tujcev najveã, so bile cene najvi‰je. Iz tega je sklepal
Ivan, da se tujci ne boje visokih cen. Sprião bahatosti in
neãimrnosti ãlove‰ke narave se je zdelo to Ivanu popol-
noma naravno; saj tudi kupci ne marajo blaga, ki je pre-

BES

TUJSKI PROMET

poceni in najcenej‰ega vina se izpije najmanj, in veãje
koristi vleãejo ljudje od tujih napak ko od svojih vrlin.

Doma je ãakalo Ivana neprijetno preseneãenje. Pod-

jetnik mu je izroãil hi‰ne kljuãe, ãe‰ da je njegovo delo
pri kraju in da priãakuje on zdaj plaãila. Ivan se je ãudil,
da se je vse tako hitro izvr‰ilo, in ‰el gledat poslopje. Je-
zen je ostrmel. Videl je samo surovo delo, kakor nekak
oãrt na debelo, stene komaj ometane, tla pokrita s sta-
rimi deskami, kuhinja gola, voda ne napeljana, povsod
neprijeten duh vlage in surovine.

»Saj ‰e ni izdelano,« je dejal Ivan in gubanãil ãelo.
»Prosim, gospod Korbin,« je odgovoril podjetnik in

vlekel iz globokega Ïepa svoje listine, »po izmeri in tro‰-
nem proraãunu sem jaz konãal.«

»Tla morajo biti vendar vloÏena s hrastovimi de‰ãi-

cami in stene poslikane deloma na dve, deloma na tri
patrone. Ali mislite, da ostanejo prostori, kakr‰ni so?«

»No, gospod Korbin, za tako neumnega me ne sme-

te imeti. Ampak ta dela ne stoje v pogodbi. Poglejte,
prosim, izmero in proraãun!«

Ivan je vzel listine v roke in zaman iskal teh potreb-

nih del. Uvidel je, da je bil prepovr‰no naredil izmero, in
ko sta preraãunala zdaj s podjetnikom, koliko bi ‰e stalo,
kar je bilo pozabljenega, mu je zastajala sapa, in roka se
mu je tresla, da so se ‰tevilke kar lomile pred oãmi. In to
ni bilo ãudno; poÏrla je bila stavba vse, kar so bili pri-

BES

TUJSKI PROMET

varãevali Ivanovi predniki, in zdaj je bilo treba iskati po-
sojila. TolaÏil se je Ivan s preudarkom, da bi bila nesla
gotovina kveãjemu ‰tiri do pet od sto, da bo treba plaãe-
vati za dolg samo pet do ‰est procentov obresti, obre-
stovala pa se bo stavba po trikrat do ‰tirikrat tako viso-
ko. A kje je bila oprava, kje pokritje prvih potreb‰ãin?
Prav tih je postal Ivan in nevoljen je priznal, da je bil
toliko potrebnega dela prezrl, in oãital je podjetniku,
zakaj ga ni opozoril na te nedostatke. Ta je zmignil z ra-
meni, ãe‰ da si niti upal ni, ker je nastopal gospod Kor-
bin tako strokovnja‰ko in hotel celo njega uãiti.

Presenetilo pa je Ivana ‰e nekaj drugega. Medtem ko

je on popotoval po svetu in prouãeval tujski promet, so
rojaki po ·mihelu in Îvarovljah pridno zidarili. Ta je bil
prezidal hi‰o, drugi prizidal par prostorov, tretji posta-
vil na pritliãje nekako ptiãnico za lov na tujce. Prilika je
bila namreã ugodna. Delavci, ki so zidali Ivanu, so bili
pri rokah in so radi postrani kaj zasluÏili, in podjetnik je
bil postreÏljiv moÏ. Kar niã se ni razveselil Ivan tega na-
prednega in podjetnega duha svojih rojakov, ki mu je
obetal toliko sodelovanja. Zvedel je pa tudi od prijatelja
uradnika, kako hodijo gospodarji k okrajnemu glavar-
stvu po dopustila za vozarjenje. Ivan je bil pa mislil, da
bo imel on sam omnibus, ki bo dovaÏal in odvaÏal tuj-
ce; da bo on sam postavljal cene in vlekel dobiãek. Oh,
kako znajo nekateri ljudje Ïeti, kjer niso ne orali ne se-

BES

TUJSKI PROMET

jali! Kolikokrat ‰koduje sam sebi, kdor hoãe koristiti
drugim! Ivan je spoznal, da je ravnal neprevidno; ljud-
je so ga poslu‰ali in spra‰evali, on je pa govoril.

Mati je bila silno Ïalostna, ko ji je pripovedoval Ivan,

kako se je bil uraãunal in da bo treba najeti posojilo.
Videti je, kako upraviãena je bila njena bojazen, kako se
je uresniãil njen strah; sinu ni oãitala niãesar, ko mu je
gledala v malodu‰ni obraz; sama sebi pa je zamerjala,
zakaj ni svarila odloãneje. Maloverna je poslu‰ala sinove
raãune, ugovarjala pa ni, ker je sprevidela, da se sredi
pota ne more ustaviti podjetje. Varna pot se je bila za-
pustila, na nevarni je bilo treba poguma.

Hudo je bilo Ivanu pri srcu, ko je bil zazidal svoj de-

nar in ‰e obremenil stari dom. Kakor krvoloãna zver je
stalo novo poslopje in preÏalo s ‰irokimi vrati in visoki-
mi okni, da poÏre ubogo staro hi‰o. Koliko je bil Ïe zme-
tal denarja tej zverini v Ïrelo gospodar, in ‰e vedno ni
bila sita. Ivan, prej vesel, zaupljiv druÏabnik, se je zaãel
ogibati ljudi. Hodil je zami‰ljen svoja pota in odgovar-
jal tako na kratko, da si ga niso upali sosedje nagovar-
jati.

»Hi‰a mu raste ãez glavo,« so si kimali.
»Vi ste tudi zidali, TomaÏon?« je dejal Ivan skozi zobe

sosedu v Îvarovljah. »Prej ste zabavljali ãez tujce; zdaj
jim pa Ïe nastavljate.«

BES

TUJSKI PROMET

»Zakaj pa ne, gospod Korbin?« je dejal moÏ. »âe pri-

dejo tujci, bo nekaj dobiãka; toliko seveda ne, kolikor pri
vas; ãe jih ne bo, pa tudi ‰koda ne bo velika.«

»Vozarili boste pa tudi?«
»To pa ne, ker je Ïe drugih preveã.«
Preveã, preveã, si je mislil Ivan; komaj si pribori kdo

kos kruha, Ïe planejo vsi po njem, da bi delili, in nazad-
nje ni nihãe sit. Raãunal je Ivan in preudarjal in se pre-
govarjal, da ne bo imel izgube. Seveda se je nadejal, da
bo oddal vse prostore, da bo gostilnica vedno polna,
omnibus zmeraj zaseden.

Tako se je delalo naprej, in ko je bilo znotraj in zunaj

vse izvr‰eno, se je pripeljalo pohi‰je in druga oprava.
Sorodniki, prijatelji in znanci so pridno hodili gledat
novo poslopje. Ta je blagroval tujce, ki bodo tako lepo
stanovali; drugi je pravil, kako bi bil on uredil to reã, da
bi bolj kazalo. Mo‰ki so hodili z okovanimi ‰kornji po
gladkih tleh in sedali na divane, da so jeãala peresa pod
njimi; vsak je hotel poskusiti, kako mehko bodo sedeli
tujci. Îenske so tipale s potnimi rokami prte, preproge,
zagrinjala in ugibale, koliko je veljalo blago. Ivan se je
jezil in molãal, ker je hotel pridobiti rojake za neko
skupno zadevo.

Hi‰a je bila opravljena, kuhinja in klet oskrbljena; tre-

ba je bilo samo ‰e priporoãila po novinah in nekoliko
bobnanja. Ivan je namignil sosedom, da bi bilo dobro

BES

TUJSKI PROMET

opozoriti domaãine in tujce na prelepe Îvarovlje in raz-
glasiti zdravilne moãi bistri‰ke kopeli, ‰mihelskega zra-
ka, gorske vode. MoÏje so pritrdili vsi. Ko pa je omenil
Ivan, da bi stalo to nekaj sto kron, so umolknili. Eni so
si iztrkavali pipe, drugi so ãudno gledali Ivana. TomaÏon
je dejal prvi, da ima plaãevanja Ïe dosti, zdaj priãakuje
dobiãka. Gostiã je vpra‰al za njim, kaj je s tisto podpo-
ro, o kateri se je toliko govorilo. Nekateri pa so narav-
nost oãitali Ivanu, da jih je on zapeljal, da so toliko zidali
in popravljali; zdaj naj jih pa tudi on preskrbi s tujci.

Materi se je prina‰alo na uho, kako zabavljajo va‰ãa-

ni; kaj ‰e priãakuje Korbin od njih; ali naj se oni tudi
tako zadolÏe; novotarij so Ïe vsi siti; lepi kraji kakor Îva-
rovlje in ·mihel se hvalijo sami in ne potrebujejo pripo-
roãila; tujci bodo veseli, ãe dobe ‰e kaj prostora v njih
hi‰ah. Mati je videla, kako si nalaga sin breme, ki ga sam
ne bo mogel nositi, in zaãela mu je prigovarjati, da naj
se oÏeni, Griãarjevo naj vzame; zakaj on potrebuje v prvi
vrsti gospodinje; ona sama je prestara, da bi gospodi-
njila v Îvarovljah, kjer pojde brez gospodinje vse navz-
kriÏ; Micika bi bila najbolj‰a gospodinja, in z njeno doto
bi poplaãal Ivan svoj dolg.

»Saj se ne branim Micike,« je dejal Ivan; »samo to

pravim, mama, da se mi niã ne mudi. Saj sem komaj
petindvajset let izpolnil.«

BES

TUJSKI PROMET

»Za hi‰o se mudi, Ivan, za hi‰o, ki pogre‰a gospodi-

nje.«

Da je to res, se je kmalu pokazalo. Ivan je potreboval

za gostilnico dve natakarici in tri hi‰ne. Ponujalo se jih
je ãez dvajset, ki so se priporoãale pismeno in ustno in
izpodrivale s prikritim ali oãitnim opravljanjem druga
drugo, ães da je ta premlada, ona prestara, ena prelepa,
druga pregrda, ta prevesela, ta prepusta. Ivan je prepu-
stil izbiro materi, ki je poznala bolje domaãe ljudi; za-
mera pa je zadela njega. Dekleta, ki so se bila zavrnila,
so se hudovala z materami vred, da jim ni niã za to, ker
one Ïe vedo, kaj so tujci; vedo pa tudi, zakaj je izbral
mladi Korbin druge namesto njih.

»Ur‰a, kaj pa ti? Ali ne pojde‰ v Îvarovlje za nataka-

rico?« je ogovoril Gostiã, ki je stal s TomaÏonom pred
gostilnico, ubogo Ïenico.

»Ali pa za hi‰no, ker si Ïe toliko let pri hi‰i,« je dodal

TomaÏon.

»Neumna dedca,« se je jezila Ïenska, »vama bo nata-

karica kmalu ‰terna, ãe se ne bosta drÏala hi‰. Tako dol-
gih jezikov sta, da ãlovek ne more mimo.«

Ivan je segel v Ïep, in novine so prinesle lepe ãlanke

o prelepih Îvarovljah. Hvalile so zeleno zati‰je pod
sneÏnimi planinami, analizirale poljudno in po svojih
moãeh gorsko vodo, priporoãale ãudotvorno kopanje v
mrzli Bistrici in navdu‰evale zdrave in bolne, mo‰ke in

BES

TUJSKI PROMET

Ïenske, domaãine in tujce, da naj obi‰ãejo to romantiã-
no pokrajino, ki ne zaostaja za najkrasnej‰imi tirolskimi
in ‰vicarskimi; glede na udobnost pa se lahko meri novi
hotel Îvarovlje s svetovnimi letovi‰ãi.

Na otvoritev svojega hotela je povabil Ivan nekaj so-

sedov, ki so hvalili pri polnih kozarcih njegovo podjet-
nost in prerokovali hotelu sijajno bodoãnost, vsi bolj‰e
volje od gospodarja Ivana. Par lepih konj je pripeljalo iz
klonice pred velika vrata omnibus, ki je nosil napis: Ho-
tel Îvarovlje. H koãijaÏu je sedel vaÏen streÏaj v suknji
na ‰krice, z rumenimi gumbi spred in zad, z rumeno ob-
‰ito kapo na glavi, in omnibus je oddrdral na postajo po
tujce. Za njim so pridrdrale ‰tiri koãije drugih gospodar-
jev, ki so se tudi peljale po tujce in sku‰ale prehiteti dru-
ga drugo. Po cesti se je dvigal prah za divjo dirko; v Îva-
rovljah pa so ugibali ljudje, koliko in kak‰nih tujcev pri-
peljejo vozniki in ãe bo dosti prostora v vozovih.

BES

TUJSKI PROMET

oÏe Petan, ki je bil preÏivel dobrih dvajset let kot kro-

jaã v Ljubnem na Gornjem ·tajerskem, se je vraãal po

Ïeleznici v domovino, da prevzame zapu‰ãino svojega
brata. Bil je dobre volje, in lice se mu je mladilo, da bi
mu vsak ne prisodil petdesetih let. Pogledoval je skoz
okno, ãe bi Ïe spoznal kak kraj, vihal siveãe brke in se
gladil po ostri bradi, v dvomih, ali je prav storil, da se ni
obril pred soboto ali kako. Ogledoval si je obleko, bac-
nil tu in tam s kazavcem ali odpihnil kak pahljiãek s suk-
nje in iztegnil noge, ãe se ‰e zadosti izraÏajo gube ob
hlaãah. Potem je vzel s police torbo in iz torbe plo‰ãnato
steklenico; skrbno jo je odma‰il in potegnil par poÏir-
kov.

»Ali se prileÏe?« je dejal sopotnik.
JoÏe je prikimal: »Prava slivovka,« in zama‰il spet ste-

klenico.

»Ali se peljete daleã?« je vpra‰al spet tovari‰.
»Zdaj ne bo veã daleã,« je dejal JoÏe. »Ko sem se od-

peljal iz Ljubnega, je bilo paã daleã.«

JoÏe se je naslonil v kot in se vdal prijetnemu brez-

skrbnemu poãutju, ki ga je razgrevala prava slivovka.

BES

TUJSKI PROMET

Ko se je pripeljal do svoje postaje, se je bil Ïe naredil

veãer. JoÏe si je ogrnil vrhnjo suknjo, vzel v levo teÏak
kofer, v desno torbo in deÏnik, zaklical sopotniku: »To-
rej adijo, zbogom, pozdravljen!« in koraãil mo‰ko pro-
ti izhodu.

Izstopil je bil samo on. Komaj je bil na cesti, so pri-

hiteli nadenj ‰tirje vozniki. »Hotel Îvarovlje!« je mirno
nagla‰al streÏaj omnibusa; drugi so kriãali in ponujali v
slovenskem in nem‰kem jeziku svoje vozove. Najsilnej-
‰a dva pa sta iztrgala Petanu kofer iz rok in ga zaãela
vleãi vsak za en roã.

»Ali bo‰ izpustil, hudiã?« je klel eden in vlekel na svo-

jo stran.

»Jaz ne. Jaz sem bil prvi zraven,« se je jezil drugi in

potegnil s toliko moãjo, da je odletel nasprotnik z od-
trganim roãem v rokah in sedel na tla.

Petan je osupnil nad toliko predrznostjo in sku‰al

ugovarjati; toda brezobzirni zmagovavec ga ni poslu‰al;
hitro je naloÏil kofer in gospoda in pognal. Potem se je
obrnil na pol in vpra‰al malomarno: »Ali v Îvarovlje?«

»Jaz sem namenjen v ·mihel,« je odgovoril JoÏe.
»Torej hotel Korbin,« je dejal voznik in dlesknil z je-

zikom.

»Korbin? Korbin? Tudi prav,« si je mislil Petan, ki se

je bil spomnil iz davnih ãasov tega imena. »Ampak ta je
lepa,« je modroval, ko se je bil zavedel in prav razjezil v

BES

TUJSKI PROMET

vozu. »Ti cigani nakladajo popotnike kakor vozno bla-
go, ne da bi jih vpra‰ali, ali se hoãejo voziti ali ne. In
bogve koliko bo zahteval ta falot. JoÏe, ta ãast bo draga.«
Na misel mu je pri‰lo, da bi prekinil voÏnjo in zapustil
koãijo, kamor je bil tako ãudno za‰el. Toda kofer je bil
teÏak; sam bi ga ne donesel, in kmetskega voza ni bilo
blizu. No, in brezplaãno bi ga tudi kmet ne vozil. »He,
kaj!« je sklenil. »Ali sem jaz naroãil to koãijo? Ali sem jaz
naprosil tega cigana? Ali me ni naloÏil on sam, proti
moji volji? ·e kofer mi je raztrgal, kar bova pri plaãilu
vraãunala.«

Ta sklep je tako pomiril Petana, da se je mo‰ko naslo-

nil na blazine in udobno iztegnil noge.

Za vozom so drãale druge koãije. Voznik, ki se je bil

trgal za voÏnjo, je prehitel JoÏetov voz, vrgel gospodu
usnjeni roã pred noge in zaÏugal z biãem vozniku, da se
bosta ‰e videla. Dostojno je vozil zadaj samo prazni
omnibus.

Petan je pobral ravnodu‰no roã svojega kofra in ga

vtaknil v Ïep. »Roã odraãunam,« si je dejal; »ampak po-
‰kodba ostane vraãunana. Ta fant ne sme misliti, da sem
jaz njegov norec. — In kako je obleãen!«

JoÏe je ogledoval koãijaÏevo suknjo od zadaj, in zde-

la se mu je silno slabo urezana, ãez pleãa pretesna, spo-
daj preobilna, z eno besedo skaÏena. Tudi bi morala biti
po njegovi sodbi, ker je bila iz sivega bukovega sukna z

BES

TUJSKI PROMET

zelenimi ob‰ivi, pri‰ita zadaj dva rjava roÏena gumba.
»Tak‰na suknja brez gumbov zadaj!« je zmajeval Petan
z glavo in vihal nos nad zanikrnim krojaãem, ki je bil
zagre‰il tak‰no suknjo.

Z odprtimi vrati je vabil goste hotel Îvarovlje, ko se

je peljal Petan mimo. Bolj srameÏljivo so hrepenele po
tujcih druge hi‰e z nabitimi vabili v nem‰kem ali tudi
slovenskem jeziku. Po njih oknih se je razobe‰al nagelj,
so migali primoÏki, potoãnice, roÏmarin; za okni pa so
skriti preÏali domaãini. Petan je videl prav malo te kra-
sote; zakaj zmraãilo se je bilo, in draÏila ga je koãijaÏe-
va suknja, ki mu je mahala pred oãmi brez gumbov za-
daj.

V ·mihelu je obstal voz pred Korbinovo gostilnico.

Korbinka je prihitela na prag, klicala hlapca in deklo, da
spravita kofer v hi‰o, in prijela sama za torbo. Îenske in
otroci so prihajali od treh strani gledat, kdo se je pripe-
ljal, in izza voglov je pogledal tu in tam skrivaj tudi kak
mo‰ki obraz, ki se je sramoval oãitne radovednosti.

Petan se je pogajal s koãijaÏem zaradi plaãila. Trdil je,

da on njega ‰e najel ni, da se mu je vzel kofer siloma iz
rok in kofru celo izpulil roã.

»Roã bom dal Ïe jaz spet na‰iti,« se je jezil koãijaÏ.
»Na‰il ga bom sam,« je dejal Petan; »vi pa si dajte na-

‰iti gumbe zadaj, da bo suknja ãemu podobna!«

BES

TUJSKI PROMET

Gostilniãarka, ki se je veselila, da dobo tujca letovi-

‰ãarja, je pomirila sitnega voznika z napitnino in pelja-
la Petana v hi‰o.

»Takoj vam pokaÏem sobo,« je dejala, »kamor smo

spravili kofer.«

»Tudi prav,« je dejal Fetan in tipal po torbi, ãe se mu

ni ubila steklenica s slivovko.

Odkazala se mu je najlep‰a soba, iz hvaleÏnega vese-

lja; zakaj teÏko je ãakala stara hi‰a prvega tujca. Zdaj je
pri‰el in imeniten je bil videti, ker je govoril nenavadno
nem‰ãino in ãudno staro sloven‰ãino. In kako teÏak je
bil kofer!

Petanu pa je ugajalo, da so ga imeli ljudje za nekaj

bolj‰ega, in zato ni hotel ‰e povedati, kdo je. »Jutri je
tudi ‰e en dan,« si je mislil in se muzal gospodinji, ki se
je trudila, da bi mu postregla, kakor se spodobi, in na-
‰tevala, kaj se dobi za veãerjo.

»Zame je vse dobro,« je dejal Petan, ki ga je nekoliko

vznemirjal gosposki dogodek, dasi se je spominjal, da v
starih ãasih Korbinova gostilnica ni bila predraga. Go-
spodinja je naroãila, da naj se prinese gospodu veãerja
v njegovo sobo, da ga ne bodo gledali ljudje, in Petanu
je bilo to v‰eã, dasi ni bil tako predrzen, da bi bil kaj
tak‰nega zahteval. Zahteval on sploh ni niãesar; a kar-
koli se mu je prineslo na mizo, je vse popil in pojedel, in

BES

TUJSKI PROMET

ko ga je vpra‰ala po veãerji hi‰na, ãe mu sme prinesti ‰e
vina, je dejal: »Tudi dobro.«

»Da so imenitni in bogati ljudje prijazne‰ji od jare go-

spode, to je pa res,« je dejala hi‰na v pivnici, kjer so ugi-
bali gostje, od kod bi bil ta prijazni gospod, koliko ãasa
misli ostati in ãe pride ‰e kaj rodbine za njim. Po vasi pa
je ‰el glas, da se je pripeljal h Korbinu milijonar iz nem-
‰kih krajev.

Gospod Petan si je bil priÏgal pipo navadnega tobaka,

zadovoljen z dobro veãerjo in s prijaznimi rojaki.

»Ali smem odpreti okna?« je vpra‰ala hi‰na, ki je po-

spravljala po mizi in duhala po zraku.

»Tudi dobro,« je dejal Petan in kadil mirno naprej. Ni

se spominjal, kdaj bi bil zadnjiã tako dobro pil in jedel.
In postelja je bila videti tako mehka, tako snaÏna, da mu
je pri‰lo na misel, kak‰en norec bi bil, ãe bi bil ‰el Ïe
prvo noã spat v domaão koão, ki je bogve kako razdeja-
na. Razpravil se je, potegnil za zdravje ‰e par poÏirkov
slivovke, upihnil luã in legel v sveÏo posteljo.

Drugega dne je vstal Petan pozno, ker si je mislil, da

se mu ne mudi nikamor. Komaj pa je pomolil skoz okno
od spanja zabuhli obraz, je Ïe prinesla hi‰na zajtrk.

»âevlji se bodo pa zdaj osnaÏili,« je dejala, »ker jih

sinoãi niste postavili venkaj.«

»Oh,« je menil Petan, »saj jih lahko oznaÏim sam.«

BES

TUJSKI PROMET

»Sami?« se je ãudila hi‰na in sumljivo pogledala go-

spoda. »To ne gre. Takoj jih prinesem nazaj.«

»Tudi dobro,« je dejal Petan in sedel za mizo k zaj-

trku. Zdelo se mu je, da tako dobre kave ni pil na ·tajer-
skem. »Da, domaãi kraji,« si je mislil.

Njegovi ãevlji pa so zbudili v kuhinji pozornost, ker

so bili po‰vedrani. ·li so iz rok v roke.

»S takimi se hodi na bal,« je dejala hi‰na, ki se ji je

zaãelo svitati v glavi, ogorãena, da se je dala preslepiti.

»âe jih ne da podplatiti, se bo v noge zadrl,« je pri-

pomnila kuharica, ki je menila, da ta tujec najbrÏ ‰e tu-
jec ni.

Hlapec, ki je snaÏil Petanovo obuvalo, je pa pljunil na

krtaão in dejal, da je lahko milijonar ta gospod, ko nosi
take ãevlje.

Korbinka je tudi Ïe dvomila, da bi bil njen gost poseb-

no imeniten ali bogat. Preveã je bil prijazen, prehitro
zadovoljen z vsako stvarco. Kesala se je, da mu ni takoj
predloÏila tujske knjige, in sklepala, da ga vpra‰a, kdo in
kaj je, takoj, ko pride po stopnicah.

Toda ãakala je dolgo. Zakaj Petan se ni mogel loãiti od

krasnega razgleda, ki se mu je kazal skoz okno. Videle so
se v zraãni daljavi planine, pred njimi temni hribi in
zeleni griãi, po griãih bele cerkvice, pod njimi pisana
ravan, in na vse strani, gor in dol, so se vile, se skrivale
po gozdih in belile po jasnem polju svetle ceste. Petan si

BES

TUJSKI PROMET

je bil zapalil pipo in uÏival zloÏno to krasoto. Kraj tako
lep, ljudje tako prijazni. Kako so ga sprejeli kot tujca;
kako se bodo veselili, ko ga spoznajo kot domaãina, ki
se vraãa iz tujine! — Komu pa naj se razodene najprej?
— To nanese prilika, si je mislil JoÏe, ko je stopal z za-
dovoljnim smehom na ustih po stopnicah dol.

V veÏi pa ga je ãakala z resnim obrazom Korbinka in

premi‰ljevala na dve strani; zakaj zadeva ni bila tako
enostavna. Morda je ta tujec po‰tenjak, ki ima denar,
ampak ãudak, ki se nosi iz zanikrnosti in lahkomiselno-
sti ali pa nala‰ã, da bi sku‰al ljudi, tako preprosto; in ãe
ga ne sprejmo tukaj lepo, pojde drugam, kjer tudi teÏko
ãakajo tujcev; in tam bo radodarno tro‰il svoj denar. Po
drugi strani bi bilo pa hudo, ãe bi jo varal kak slepar in
bi se njej potem ‰kodoÏeljno smejala vsa vas. Korbinka
je vo‰ãila Petanu dobro jutro, vpra‰ala, kako je poãival,
in pristavila, s kom ji je pravzaprav ãast.

Pri‰antala pa je takrat v veÏo Ur‰a in vo‰ãila tudi do-

bro jutro.

»Ur‰a, ali si ‰e Ïiva?« je dejal prijazno Petan, ki jo je

takoj spoznal. »Ali niã ne pozna‰ veã?«

Ur‰a je pogledala postrani, napela jezno obraz in ki-

mala:

»O, poznam te, JoÏe, poznam. Kaj pa si pri‰el? Ostal

bi bil, kjer si Ïivel do zdaj.«

»Ko imam pa dom v ·mihelu.«

BES

TUJSKI PROMET

»Ta bo razpadel tudi brez tebe,« je dejala Ur‰a in od-

‰antala skozi veÏo proti drugemu koncu hi‰e, kjer je
imela svojo izbico.

»Ta me je pa lepo sprejela,« se je obrnil Petan h gostil-

niãarki, ki ga je grdo gledala. »Poglejte, Korbinova gos-
pa! Tuji ljudje so me sprejeli lep‰e. V koãiji sem se pri-
peljal s postaje, in kako prijazno ste mi postregli vi!«

»Ker te nisem poznala,« je pristavila krãmarica. »Ali

bo‰ plaãal, kar si zapil in zajedel?«

»Nekaj bom, Korbinova gospa, nekaj mi boste pa od-

pustili. Saj veste, kako je. Zahteval jaz pravzaprav nisem
niã, in zato nisem, ãe se po pravici sodi, niã dolÏan.«

»O, tako pa ne pojde.«
»Vem, da ne; jaz le tako pravim. Vi ste me peljali v

najlep‰o sobo; jaz pa sem se branil, da ni treba. Po sili
ste mi prinesli veãerjo, prav dobro veãerjo. Kar je res, je
res. Za spoznanje preslana je bila peãenka. Pa to niã ne
de; ‰e laÏe se pije. Naroãil pa si jaz tako dobre veãerje
nisem. Toda nekaj bom plaãal. Tukaj ena krona. Ali bo
prav?«

Korbinka bi bila najraj‰i vrgla moÏu krono pred noge

in njega iz hi‰e, toda bala se je hrupa in roganja. Zdaj ni
kazalo drugaãe ko zbuditi mnenje, da nje pravzaprav ni
presleparil JoÏe; ona ga je marveã sprejela kot starega
znanca, ki se je vrnil ãez dolgo v domovino; da se je obr-
nil ravno do nje, se je moralo zdeti popolnoma naravno,

BES

TUJSKI PROMET

ker je gostovala pri njej sestra Ur‰a; brat in sestra sta
bivala pod eno streho, ker ‰e ni bila pripravljena koãa,
Petanov dom.

»Naj bo, JoÏe,« se je kislo nasmehnila Korbinka, »ker

sva se poznala v mladih letih in ker gostuje pri meni tvo-
ja sestra; ampak svoje stvari pospravi in odpelji hitro!«

»Takoj, Korbinova mati. Samo h Gostiãu stopim po

kljuãe do na‰e koãe in samokolnico si poi‰ãem na dvo-
ri‰ãu.«

Petan se je napotil h Gostiãu in prijazno odzdravljal

otrokom in odraslim, ki so ga Ïe dolgo ãakali na cesti in
ga nadvse spo‰tljivo pozdravljali. »Milijonar,« so si tiho
kimali in gledali za njim.

Pri Gostiãu je letelo vse skupaj, ko je vstopil JoÏe. Go-

spodar je drÏal klobuk v rokah in povpra‰eval, s ãim
sme postreãi; gospodinja je hotela takoj pokazati pro-
store, namenjene tujcem, hvalila njih sonãno in senãno
lego, vodo v hi‰i, izborno mleko in ne previsoko ceno;
otroci so se drÏali matere in skrivali za oãeta in gledali
imenitnega tujca; iz kuhinje je prihitela izpodrecana
dekla, in hlapec ni utegnil odloÏiti vil, ko je tekel v veÏo.

Petan je prijazno kimal vsem skupaj in stisnil roko

vsakemu posebej; menil pa je, da je pri‰el samo po klju-
ãe do Petanove koãe, ker zdaj je on gospodar, JoÏe iz
Ljubnega.

BES

TUJSKI PROMET

Vse je ostrmelo. Gospodar se je zavedel prvi in dejal

klobuk na glavo; gospodinja se je zaniãljivo namuzala;
hlapec je sunil deklo s komolcem, in oba sta se zakroho-
tala.

»Torej ti si, JoÏe?« je dejal Gostiã in udaril Petana po

rami. »Glej! Pa bi te ne bil spoznal. Saj je tudi ãez dvaj-
set let, odkar se nisva videla.«

»Pri Korbinu so pa mislili,« je pristavila Ïena, »da so

dobili kak‰nega milijonarja.«

JoÏe je dobil pri Gostiãu kljuãe in na Korbinovem

dvori‰ãu samokolnico; naloÏil je sam svoj kofer in ga
odpeljal, ko je bil ‰e zahvalil gospodinjo in se poslovil:
«Torej adijo, zbogom, pozdravljeni!«

»Milijonar, milijonar,« so vpili otroci na cesti in ga

spremili do doma. Njega to ni motilo niã, ker je bil ve-
sel, da je naredil na svoje rojake tako dober vtisk.

Doma je odklenil Petan vrata in stopil v zapu‰ãeno

koão. VeÏa je bila polna polomljenega orodja; na ognji-
‰ãu je leÏala butara suhljadi in nekaj polen. Izba ni bila
tolikanj zaduhla, ker je bilo v majhnih oknih pobitih ne-
kaj ‰ip; v sredi je pa ‰e stal na pol razdrt oder, na kate-
rem je leÏal pred poldrugim letom umrli brat. Izza velike
zelene peãi je zletel prepla‰en netopir, in par mi‰i je
steklo pod steno v hramu, ko so za‰kripala vrata. V JoÏe-
tovem srcu so se dramili veseli in Ïalostni spomini izza
mladih let, ko je odpiral okna in vrata, deval v red po-

BES

TUJSKI PROMET

hi‰je in snaÏil prostore. Odloãil si je kot pri oknu, kamor
bo postavil ‰ivalni stroj, in za leÏi‰ãe si je izbral ‰iroko
klop ob peãi.

Potem je ‰el iskat nekdanjih znancev in prijateljev,

vesel in zadovoljen, da je spet doma. Razveselili so se ga
pa tudi povsod, kamor je pri‰el, nekako hvaleÏni, da je
bil prevaril Korbinko, ne njih.

Kosil je Petan opoldne pri Gostiãu in razlagal tam do-

maãim gostom, koliko je imel dela v Ljubnem in kak‰en
zasluÏek; koliko je ondi rojakov, ki kopljejo premog ali
delajo v Ïelezarnicah. Povedal je, da je Ïe dve leti vdo-
vec, da ima dve hãeri, Zefo in Cilo, ki prideta za njim, in
kako je zadovoljen, da je spet med domaãimi ljudmi.

»Kako lepo smo te pa tudi sprejeli, JoÏe!« je dejal Go-

stiã. »V koãiji smo te pripeljali kakor novega Ïupnika, in
vsi smo bili nevo‰ãljivi Korbinki, ker te je bil voznik tja
zapeljal. Toliko da se nismo stepli za ãast, kdo te bo pre-
noãil. No pa, ker so pri Korbinovih najbolj gosposki, se
je spodobilo, da so te tam prenoãili in pogostili. Najbolj
v‰eã bi jim bilo, ãe bi ostal ti par mescev pri njih in jim
pustil par milijonov. Kako to, da si tako hitro ‰el?«

»Kaj sem pa hotel!« je dejal Petan. »Sestra Ur‰a bi mi

bila tako ali tako vse skazila. Ta me je spoznala takoj, ker
je ‰e vedno huda name. Prijatelj ne spozna prijatelja ta-
ko hitro. Postregla mi je pa Korbinka lepo, to moram
reãi, in raãun ni bil prehud.«

BES

TUJSKI PROMET

Iz veÏe se je zaãulo glasno govorjenje, in v sobo sta

stopili dve odrasli dekleti, na pol mestno obleãeni.

»Zefa in Cila,« je dejal Petan in jima pokimal. »Ali sta

Ïe tukaj? Gostiã, ali vidi‰ moji hãeri?«

»Takih deklet pa ni veliko,« je ocenil Cilo in Zefo pi-

vec za mizo in sunil Gostiãa s komolcem.

Dekleti pa sta v nem‰kem jeziku oãitali oãetu, da ga ni

doma, da je hi‰a zaprta in da ga i‰ãeta Ïe dolgo ãasa po
vasi.

»Poãakajta, da se beseda uleti!« je menil Petan in ju

vabil, da naj sedeta. Toda hãeri nista hoteli. Jezno so se
bliskale starej‰i Zefi rjave oãi, ki so zaniãljivo zavraãale
predomaãe poglede; bojeãa Cila je zardevala v zadregi
in se skrivala za sestro.

»Tu imata kljuãe,« je dejal Petan. »Jaz pridem kmalu

za vama.«

Dekleti sta kratko pozdravili in ‰li.
»Nekoliko slovensko znata tudi,« je dejal Petan; »toda

hoteli nista, da bi vsak razumel, kaj govorimo med se-
boj. Hudi sta bili, ker me nista dobili doma.«

»Lahko si ju vesel, JoÏe,« je dejal Gostiã, »in fantom

bosta obe vseã. Ali bo‰ kaj dal za vino, ko ima‰ dve tak‰-
ni hãeri?«

»Za vino pa niã,« je dejal Petan. »Te navade jaz ni-

mam. Jaz plaãam samo, kar popijem sam. Ampak ti, Go-

BES

TUJSKI PROMET

stiã, ti bi mi lahko kaj popustil pri raãunu, ker se Ïe to-
liko let nisva videla.«

»Prav rad, JoÏe,« je menil gostilniãar, »ãe bi le smel.

Ali vidi‰ tam na steni tarifo za jedi in pijaãe? Mi smo
organizirani tako, da draÏe paã smemo raãunati, cene-
je ne; sicer zapademo kazni. Ti vendar ne bo‰ hotel me-
ne spraviti v kazen!«

»Torej pa adijo, zbogom, pozdravljen!«
Doma sta skladali z voza in nosili v koão Cila in Zefa

pohi‰je, ki sta ga bili pripeljali s seboj, Cila Ïalostna, da
so pri‰li v tako siroma‰ãino, Zefa jezna, da se oãe sam ne
drÏi svojega doma, ko jima je bil toliko dopovedoval,
kako prijetno bodo Ïiveli v svoji hi‰i.

»Oh, jaz ne ostanem tukaj,« je dejala Zefa. »V tej po-

drtiji nimam kaj poãeti in h kmetom sluÏit ne grem.«

»In oãeta ni od nikoder,« je toÏila mlaj‰a sestra. »Kako

pridni so bili v Ljubnem! Da bi jih le tukaj ne zavedla
druÏba! Naredi ti ogenj na ognji‰ãu; jaz pojdem pa v vas
po mleka in kruha, da si napravimo veãerjo.«

Zefa je sekala v veÏi drva, lomila treske ob koleno in

se jezna spominjala, koliko prijetneje se je kuhalo v
majhni svetli kuhinji v Ljubnem. Odkrivalo se ji je novo
Ïivljenje, brez druÏbe, brez zabave, v odljudnem kraju
med prevzetnimi ljudmi, in solze bi jo bile oblile, ãetu-
di bi ji ne bil gnal veter dima v oãi.

BES

TUJSKI PROMET

Po cesti se je zaãul poãasen korak in veselo poÏviÏga-

vanje. To je bil oãe Petan, ki se je vraãal zadovoljen do-
mov. Zefa se ‰e ozrla ni, ko so se odprla vrata; tako sla-
be volje je bila.

»Zefka, ali si ti? Dober veãer!« je pozdravljal oãe.

»Glej, glej, kako prijazna je zdaj na‰a hi‰ica! In niã se
nam ni treba bati, da nas izÏene gospodar ali da nam
zvi‰a najem‰ãino.«

Zefa je molãe brskala po ognju.
»Ali naj ti povem, kako lepo so sprejeli mene?«
»Nisem niã radovedna.«
Medtem je prisla Cila z mlekom in kruhom. »Oh, ‰e

mleko se ne dobi lahko tod,« je zdihnila.

»Seveda, ljuba du‰a,« je razlagal Petan, »ker so kravi-

ce na planini. Ti ne ve‰, kako Ïvenkljajo lepo, ko se pa-
sejo. Ali vama niso v‰eã na‰i kraji?«

»Oh, oãe,« je dejala Cila, »zakaj smo zapustili Ljubno,

kjer se nam je godilo tako dobro!«

»Tukaj se nam bo ‰e bolje. Niã se ne bojta! Jaz sem

prav zadovoljen.«

»Z gostilnicami,« je godrnjala Zefa.
»Ljuba du‰a,« je dejal oãe, »jaz se moram seznaniti z

ljudmi. Jaz jim moram dopovedati, kdo sem jaz, da ‰e
niso imeli tak‰nega krojaãa. In starih prijateljev tudi ne
smem zanemariti. O, prijetno bomo Ïiveli, in ena izmed
vaju se lahko omoÏi na koão.«

BES

TUJSKI PROMET

»Cila naj se, ãe je pri volji!« je dejala Zefa. »Jaz ji iz

srca rada prepustim to razvalino.«

»Tudi prav,« je dejal oãe. »Naj bo pa Cila gospodinja

in hi‰na posestnica.«

Zefa je imela namreã Ïe svoje posebne naãrte. Ko je

videla v Îvarovljah veliki gosposki hotel, se ji je zbudi-
la Ïelja, da bi dobila tukaj sluÏbo, kjer je delo gotovo
prijetno, zabave dosti in mnogo prilike dobrega pri-
sluÏka. Domaãa rev‰ãina je podnetila ‰e bolj to Ïeljo. Kaj
hoãe ona med ljudmi, ki nimajo sami niã ali pa le stis-
kajo in k sebi grabijo! V bogati hi‰i pa ne gledajo na vsak
krajcar, in sreãni ljudje privo‰ãijo tudi drugim deleÏ.

Cila, ki je imela pohlevnej‰e misli in skromnejse Ïelje,

se ni ãutila tolikanj nesreãna. Prigovarjala si je, da se bo
dalo Ïiveti, ãe bo oãe kaj prisluÏil za vsakdanje potrebe,
ona pa v mladosti za stara leta, in bolj‰a je vendar svo-
ja koãa kot tuja gra‰ãina.

Ivan Korbin je imel s svojim hotelom mnogo skrbi.

Spoznal je, da je bil postavil v zaãetku cene previsoko,
da draginja tudi tujcev ne vleãe. Sosedje namreã, ki so
tudi oddajali stanovanja in natanko vedeli, koliko se
zahteva v hotelu, so se drÏali nekoliko pod temi cenami.
âe je poskoãil Korbin, so poskoãili tudi oni; toda ne tako
visoko. âe je popu‰ãal Ivan, so popu‰ãali tudi oni in pre-
stregli mnogo tujcev, ki so bili Ivanu namenjeni. Kolikor
niÏji pa so bili njih upravni stro‰ki, toliko veãji dobiãek.

BES

TUJSKI PROMET

Tudi z Ïivili so zalagali ti svoje tujce in gledali, da niso
kupovali ti naravnost od kmetov, ampak vedno skozi
njih roke, kjer se je za kak‰no tretjinico vse podraÏilo, a
ostajalo ‰e vedno pod cenami v hotelu.

Ivan, ki je imel ‰e precej prostorov praznih v svojem

hotelu, je mnogo teÏe ãakal tujcev ko njegove hi‰ne na-
takarice, ki so postopale po sobah in se ‰emile s streÏa-
jem in koãijaÏem. Tem skrbneje je stregel on tistim, ka-
tere je imel. Klanjal se je gospem in gospodiãnarn, zaba-
val gospode, in ãe so pri kak‰ni mizi pogre‰ili soigraãa,
so poklicali Ivana.

Vsak dan je hodil kvartat v Îvarovlje upokojeni ma-

jor Rabiã, ki je Ïivel z ovdovelo sestro v selskem dvorcu
Lampreãvrhu nad Îvarovljami. Gospod Rabiã si je pre-
ganjal dolgãas z novinami, z lovom, s kvartanjem in z
etimologijo. Zanimal se je pa tudi za druge stvari in so-
dil o njih z redko sigurnostjo. Kakor je dajal navodila
kmetom in trgovcem, tako je tudi Ivanu rad povedal,
kak‰ne udobnosti uÏivajo gostje v Krapini, kak‰ne v
Karlovih varih, in ga spodbujal k posnemanju. Ivana je
imel posebno rad, ker mu ta ni nikoli ugovarjal. Gospod
major namreã, ki je ugovarjal naãelno vsakemu, sam ni
prenesel ugovora. Pri kvartanju je soigravce posebno
rad uãil in karal; a Bog ne daj, da bi se predrznil kdo po-
grajati njegovo vzorno igranje. Seveda je tudi priãako-

BES

TUJSKI PROMET

val, da bo vedno dobival. âe je zgubil katerikrat, gorje
soigravcem!

Izmed Griãarjevih je najveãkrat pri‰el v Îvarovlje sin

Andrej, Ivanov vrstnik, ki se je pona‰al da je prijatelj bo-
gatemu, podjetnemu Korbinu. Ivan je rad videl mlade-
ga Andreja; manj vseã pa mu je bil njegov oãe, ki je ved-
no pozvedoval in povpra‰eval in pregledoval obrat v
Îvarovljah. Ta sitni nadzornik je tudi naprej in naprej
svetoval Ivanu, naj opusti hotel, ki se ne obrestuje in ne
izplaãuje, naj si ob tak‰ni vodni sili raj‰i napravi Ïago.
Ivanu je presedalo to svetovanje. On je vendar vedel, kaj
dela, da gre naprej s ãasom, ki ima na dnevnem redu
tujski promet. Zdelo se mu je, kakor da bi iz Griãarja Ïe
govoril njegov tast. Toda ta reã ‰e ni bila tako gotova,
vsaj tako nujna ne. Micika je bila dobrodu‰na in tudi
izobraÏena, ker se je bila izuãila v zavodu pri Gospe Sve-
ti; a doma se je nosila in delala kakor druga dekleta.
Bogve kako bi zastopala tak hotel; bogve pa tudi, ãe bi
na‰tel oãe Griãar toliko dote, kolikor bi je potreboval in
Ïelel Ivan! Ta zadeva je zahtevala tem treznej‰ega pre-
misleka, ker so se ponujale Ivanu po ovinkih tudi dru-
ge neveste. Zato se je Ivan samozavestno muzal, kadar
je nadzoroval Griãar njegovo podjetje, kadar je hvalila
Griãarka svojo hãer in kadar je pri‰la Micika sama po
brata Andreja, naj se je mudil ta v Îvarovljah ali tudi ne.
Mudilo se je njej domov vedno, in vedno se je dala tudi

BES

TUJSKI PROMET

zadrÏati. Saj je bila Ivana sama vljudnost, sama usluÏ-
nost, tako da ga je Micika, kadar je povedal kaj ljubez-
nivega, zvedavo pogledala, kaj misli, in lahno zardela in
z vsem srcem poslu‰ala besede, ki so se ji zdele tako du-
hovite. Ivan se je naslajal s samoljubnimi ãustvi in se
izgovarjal pred vestjo z izgovorom, da je to paã zabava
in ‰ala; navsezadnje pa se tudi ne ve, kako se obrnejo
stvari.

Tako si je preganjal Ivan skrbi, ãakal tujcev, proslav-

ljal po novinah letovi‰ãe v Îvarovljah in se jezil, kadar
je privabil sosedom spet kaj gostov.

Nevoljen je premi‰ljeval spet nekega dne v svoji pi-

sarni, kako dela brez priznanja, brez zahvale, za druge,
ko je potrkala in vstopila, praÏnje obleãena, Petanova
Zefa. Nagovorila je gospodarja nem‰ko, razloÏila v jas-
nih besedah, da prosi sluÏbe kot natakarica ali hi‰na,
povedala, ãesa se je uãila in zakaj se smatra za sposob-
no za tak‰no mesto.

Ivan je primaknil stol, da naj sede.
»Prosim,« je dejala in sedla in pogledala Ivanu odkri-

to v obraz v svesti si, da se je posreãil nastop. Ivanu je
res ugajalo neprisiljeno, in vendar ne pre‰erno vedenje
in pametno govorjenje. Zaãel je razlagati na dolgo in
‰iroko o veliki odgovornosti tak‰ne sluÏbe, ki zahteva
predvsem zvestobe in po‰tenja, in obÏaloval vljudno in
obzirno, da ne govori slovensko.

BES

TUJSKI PROMET

»Prosim, gospod Korbin,« se je nasmehnila in nagnila

sveÏi obraz, »govorim tudi slovensko, ker sem po oãe-
tu Slovenka, Petanova iz ·mihela.«

»Torej moja najoÏja rojakinja,« se je razveselil Ivan in

ji stisnil roko. Kako zanimiv se mu je zazdel njen nena-
vadni slovenski naglas! Kako vesel je bil, da ni videl no-
bene zapreke veã!

Tako je dobil hotel Îvarovlje novo natakarico, ki se je

s svojo spretnostjo in prijaznostjo hitro prikupila vsem
gostom. Kmalu se je zazdelo Ivanu, da prihaja veã ljudi
v gostilnico, zaradi brhke ·tajerke seveda, ki je znala
vendar tudi tako vljudno zavrniti vsakega, kdor se je
vedel predomaãe. Gostom, izvzem‰i prizadetega, je uga-
jalo tudi to; posebno v‰eã pa je bilo Ivanu.

Gostilnica je res nekako oÏivela. V gosposki sobi se je

zabavala gospoda, v veliki pivnici so posedali domaãi
ljudje. Vozniki, ki so vozili podnevi tujce ali pa dremali
po koãijah, draÏili drug drugega in Bogu ãas kradli, so
spravljali zveãer v promet izkupljeni denar ali pa pili na
kredo in na tujce, ki jih bo ‰e Bog dal. Zefa je imela za
vsakega prijazen pogled in prijazno besedo; zato so ji
tudi izraÏali vsi na drobno in na debelo svojo naklonje-
nost. Major Rabiã, ki je dvorjanil vsem gospem in go-
spodiãnam, je pa naravnost oãaroval Zefo s svojimi po-
kloni: »Kako je spet lepa! Kako draÏestna! Kak profil!«

BES

TUJSKI PROMET

Zefa se je nasmehnila, se prevzemala in premi‰ljevala,

kaj je profil. Zakaj vpra‰ati se ni upala. Ivan, ki se je ãu-
dil, da se Zefa ne naveliãa teh neslanosti, je odvraãal
majorja od brezokusnega govoriãenja in napeljeval po-
govor na pametnej‰e stvari.

»Povejte raj‰i, gospod major,« je dejal, ko je ta spet

hvalil Zefin profil in se je smejala Zefa, kakor da bi ume-
la, »od kod pride ime Îvarovlje.«

»To ime,« je poprijel takoj gospod major, »je zavito v

najgostej‰o temo. S samo etimologijo se tu ne opravi
niã; zakaj ta beseda sega tudi v zgodovino in v narodo-
znanstvo; pritegniti bo treba morda celo zemljepis in
krajepis. Jaz sem do zdaj toliko dognal, da je koren te
besede nem‰ki, konãnica slovanska. Jaz primerjam po
eni strani Îvarovlje, Dutovlje, Gotovlje, Vrhpolje, po
drugi Îvirãe, Îvabek, Îvarovt, Îvarovlje, tako da sem
izviru Ïe precej blizu. — Kaj pa na‰ tarok? Vãeraj sem
vas jaz nasekal, danes mi lahko vrnete. Pojdimo in ne
tratimo ãasa, ki je tako drag! âas je denar; vãeraj va‰
denar, danes morda moj. V kak kot se spravimo, kjer ne
bo komarjev! — Torej, draÏestna Zefka, ‰e eno ãetrtin-
ko cviãka!«

DraÏestna Zefka se je nasmehnila, in Ivan je bil nevo-

ljen, da je dekle tako neumno, da ne ve, da se major sa-
mo norca dela. Toda kdo nima raj‰i najneumnej‰ega las-
kavca ko najmodrej‰ega resnicoljuba?

BES

TUJSKI PROMET

Nekega jutra je ‰umelo veliko razburjenje med hotel-

skimi gosti. Gospe in gospodiãne so si prepla‰ene pripo-
vedovale, da se je izvr‰il ponoãi roparski napad na ho-
tel, ki se je k sreãi ponesreãil; da so posku‰ali razbojni-
ki vdreti v prvo nadstropje; da je slonela ‰e zjutraj lest-
va na zidu. Nekaterim damam se je zdel ta dogodek ro-
mantiãen, zanimiv, gospodom pa niã; zato so klicali go-
spodarja, ki je bil po njih mnenju odgovoren za njih Ïiv-
ljenje in imetje, in se jezili, zakaj ni v Îvarovljah oroÏ-
ni‰ke postaje.

Stvar pa ni bila tako nevarna. Ko se je namreã sprav-

ljala Zefa pozno zveãer v svoji sobici spat, je zaãula ne-
kako praskanje pod svojim oknom. Poslu‰ala je zaspa-
na in ugibala, kaj bi to bilo. Ker je praskalo naprej, je
odprla okno. Prestra‰ena je zakriãala in odskoãila, ker je
zagledala v temi ãlove‰ko postavo, ki se je spenjala po
naslonjeni lestvi proti njenemu oknu. ZbeÏala je na
hodnik in naletela na gospodarja, ki je pri‰el pogledat,
kaj pomeni ‰under. V strahu se ga je oklenila Zefa in pri-
povedovala, kaj je videla. Ivan jo je miril in ‰el gledat, ãe
je ‰e kdo pod oknom. Nikogar ni bilo; samo lestva je slo-
nela ob zidu. Razburil pa se je Ivan ‰e bolj ko Zefa; ne
zaradi ponoãnjakov, proti katerim bo dal napraviti de-
bele kriÏe v okno; ampak ‰e vedno se mu je zdelo, ‰e
vedno je ãutil, kako se ga oklepa trepetajoãa Zefa. Tre-
sel se je tudi sam in vso noã ni zatisnil oãi. Kakor zme‰an

BES

TUJSKI PROMET

je hodil po svoji sobi, poslu‰al, ãe se sli‰i ‰e kje kak ‰um,
stopil parkrat na hodnik in prislu‰koval in se vrnil spet
nemiren, neodloãen, kakor meseãen v svojo spalnico.
Drugi dan pa je tolaÏil goste, da ni nobene nevarnosti in
po‰epetal zaupno postarni gospe, da je bil namen pri-
slonjene lestve prav miroljuben; na onem koncu nam-
reã spi brhka ·tajerka; toda ni ona nameravala zapustiti
hotela po lestvi; marveã je pri‰la klicat gospodarja, ki je
prepodil ponoãnega kavalirja.

»Ah, kako zanimivo!« je dejala gospa, in istega mne-

nja je bila v par minutah vsa gospoda. Zanimiva je pa
postala tudi Zefa. Gospodje so jo draÏili, zakaj se je bala,
gospe so jo ogledovale skozi lornjete, in gospodiãne so
se ji zaupljivo muzale.

Ivan pa je bil hud na fante, da si upajo poãeti kaj tak‰-

nega v njegovi hi‰i. Zveãer, ko so pili v prvi sobi, je sto-
pil med te mladiãe, ki so se mu zdeli vsi sposobni za
tak‰no predrznost, in jim je strogo prepovedal oglariti
ponoãi okrog hi‰e; zakaj on bo streljal, ãe ne bo miru.
Fantje so se delali neumne in se pridi‰ali prihuljeno, da
jim ‰e na misel ne pride tak‰na neumnost; ‰e neumnejse
pa se jim je zdelo, da je zagnala Zefa zaradi take otroãa-
rije tak hrup.

Toda kaj se je brigala ona za mnenje teh siromakov!

Samo smejala se je, ãe ji je zaãel kak fant resno in Ïalost-

BES

TUJSKI PROMET

no razkladati svoje srãne boleãine. Ona naj bi vzela
kmeta, ona delala na polju! Nikdar.

Ko je sreãal Ivan Zefo, se ji je sporazumno namuzal,

in ko ga je pogledala po strani in zardela, jo je vpra‰al,
ãe se ‰e kaj boji. Obhajal pa je le njega ãuden, nadleÏen
nemir. Povsod je videl Zefo pred seboj, ki se mu je zde-
la kakor rojena za gospodinjo, za vodnico velikega
podjetja, tako pametna, tako pridna, tako izobraÏena.
Zefa ni namreã nikdar govorila o reãeh, katerih ni ume-
la; skrbno pa je pazila kako govore, kako se vedejo tisti,
katere je ãislala; tako se je znebila marsikakega primanj-
kljaja svoje izobrazbe, druge je pa spretno prikrivala.
Samo nekoliko preprijazna z gosti se je zdela Ivanu;
oponesti seveda ji on ni mogel niãesar in Ïale besede si
ji ni upal reãi, dasi ga je ta njena prijaznost nekoliko je-
zila.

S ponosno zadovoljnostjo pa se je zavedala Zefa go-

spodarjeve naklonjenosti in zaupljivosti, ki je budila za-
vist med tovari‰icami. Z njo se je posvetoval gospod
Korbin, ãe je bilo treba ukreniti kaj posebnega, njej je
zaupaval tajnosti gosposke druÏbe, in kak‰na toplota je
puhtela iz njegovih besed!

Proti Griãarjevim se je bil nekoliko ohladil Ivan. Z An-

drejem se je se‰el ‰e katerikrat; a sestre Micike ni vabil
veã.

BES

TUJSKI PROMET

»Tako pusto se je zaãel dnÏati,« je toÏila Micika doma

in premi‰ljevala, s ãim bi ga bila razÏalila. Mati je sveto-
vala, da naj ga pusti nekaj ãasa pri miru; oãe pa je me-
nil, da tarejo mladega gospoda gospodarske skrbi.

Trle so ga tudi res; toda poleg njih si je bil nakopal ‰e

drugih. Nekako ljubosumen je postal na svojo nataka-
rico. Kadar se je oglasil z verande ali z vrta ali iz sobe
njen zvonki smeh, se je vznemiril, kaj se godi; med raãu-
ne in pisanje se mu je vpletala misel, kaj poãenja Zefa,
in jezil se je sam nase, kaj ga to briga in moti. Zdelo se
mu je, da bi bilo najbolj‰e, ãe bi je ne bil nikdar vzel v
sluÏbo, a da je zdaj ne more izpustiti. In zakaj tudi? Ali
ni pridnej‰a, spretnej‰a, zvestej‰a ko vsaka druga? Ali
naj bo teh vrlin plaãilo odpoved? Kaj bi pa rekli ljudje!
·e ãez zimo je hotel on obdrÏati Zefo, in naj bi tudi zah-
tevala isto plaão kakor poleti. Da bi le hotela ostati!

Ivan si ni hotel razvozlavati zme‰anih misli, ki so mu

vzhajale v srcu. Toliko je vedel, da mu Griãarjeva Mici-
ka ne ugaja posebno, in prav rad je poudarjal njene sla-
bosti, da se je ustavljal materinim nasvetom. Odloãiti se
vendar ni mogel na nobeno plat in se tudi ni ‰e hotel. Z
Griãarjem sta se namreã dogovarjala zastran posojila, ki
ga je hotel on dobiti na posestvo v ·mihelu, in bal se je
zamere. Tako je omahoval sem in tja, nezadovoljen sam
s seboj in hud na mater in na Griãarje. Da, ãe ne bi bilo
sitnih ozirov in nepotrebnih ovir!

BES

TUJSKI PROMET

âesar pa Ivan sam sebi ‰e ni hotel priznati, ãesar se

sam ni ‰e prav zavedal, o tem so zaãeli drugi Ïe govori-
ti.

BES

TUJSKI PROMET

III

oÏe Petan se ni ‰e mogel prav lotiti dela. Domaã zrak
ga je boÏal tako lahno in neÏno, da bi bil kar dremal

in sanjaril. Tudi se ni bil ‰e popolnoma seznanil s stari-
mi znanci, in pri Korbinovih je bila ‰e zamera, ki jo je
moral popraviti. Tja se je napotil, ãe‰ da mora dati tudi
Korbinki kaj zasluÏka. Presli‰al je dobrovoljno neprijaz-
ni pozdrav, prezrl hude poglede in govoril o dogodkih
svojega Ïivljenja, kakor ãe bi se mu ne bilo v ·mihelu niã
prigodilo. Ko je odhajal, je vpra‰al prijazno, koliko je dal
izkupiti.

»Izkupiti nisi dal veliko, Petan,« je dejala gospodinja;

»zapil pa si eno krono.«

»Ali ne bo niã manj,« je dejal Petan, »ker smo prija-

telji?«

»Tam je tarifa,« je dejala gospodinja.
»Tarifa gor, tarifa dol!« je dejal Petan, ki je vedel od

Gostiãa, da velja za gostilniãarje v ·mihelu kot nekak
pomoãek proti draginji obveza, da ne smejo toãiti in
prodajati pod tarifo.

Korbinka je molãala in zaniãljivo gledala moÏa, ki ima

tako otroãje misli o tarifi.

BES

TUJSKI PROMET

»Kje pa je bila tarifa,« je nadaljeval Petan, »ko sem bil

prviã pri vas? Veãerjo sem dobil in zajtrk sem dobil in
posteljo, in koliko sem plaãal? Meni se zdi, da se takrat
niste veliko menili za tarifo, in jaz bi vas lahko ovadil
zadrugi gostilniãarjev. Zakaj tarifo prestopati ni lepo, je
celo kaznivo.«

Korbinko je lomila huda jeza.
»âe se mi ne spravi‰ hitro iz hi‰e,« je dejala, »bom

poklicala nekoga, ki ti bo pomagal. âe mi pa ne pride‰
veã v gostilnico, ti pustim ‰e to kronico.«

»Mo‰ka je ta. Torej adijo, zbogom, pozdravljeni!« se

je odpravil Petan in premi‰ljeval gredoã, ãe bi vendar ne
ovadil te gostilniãarke, ki je Ïe dvakrat prestopila tarifo.

Ker je bil pa Ïe v hi‰i, je stopil ‰e k sestri Ur‰i. Na trka-

nje se je oglasil osoren glas: »Kdo je?«

»Nobeden drug,« je dejal Petan in stopil prihuljen v

temno sobico, kjer je bilo razvleãeno vse navzkriÏ. Na
mizi je stala ko‰ara krompirja, zraven posoda z mlekom,
po tleh so leÏali ãevlji, drva, steklenice in nekaj fiÏola v
stroãju. Polovico sobe je zavzemala nizka postelja.

»Po kaj si pri‰el?« je dejala Ur‰a in potegnila razdra-

pano rdeão odejo ãez slamnico, da ni bila videti postelja
tako razdejana.

»Po kaj?« je dejal Petan in sedel na edini stol, ki je bil

v sobi. Ur‰a je sedla na posteljo. »Tebe sem pri‰el po-
gledat.«

BES

TUJSKI PROMET

»Zdaj si me videl; torej pojdi!«
»Ne bodi tako ãudna, Ur‰a! Ali nisem tvoj brat?«
»Kako da ti je pri‰lo to ‰ele zdaj na misel?«
»Nekaj denarja bi potreboval, Ur‰a. ZasluÏil bom; se

ni treba niã bati; ampak zaãetek je teÏak, in laÏe poprosi
ãlovek domaãega ãloveka.«

»Nesramen si, JoÏe, nesramen,« je ihtela Ïenska od

jeze. »âetudi bi imela denarja, kakor ga nimam, tebi ne
bi dala nobenega krajcarja.«

»Ur‰a, ne bodi tak‰na, kakr‰en nihãe! Ali je res Ïlah-

ta raztrgana plahta? Ali nisi moja sestra?«

»Oh, sestra! Bila sem sestra tebi in Janezu; a vidva ni-

sta bila brata do mene. Saj ve‰, kako sta me osleparila za
doto in spravila od hi‰e.«

»Dober spomin ima‰, Ur‰a; jaz sem Ïe vse to poza-

bil.«

»Jaz pa nisem pozabila. Za slaboumno sta me razgla-

sila, in ko sem vendar dobila dobrega, po‰tenega snub-
ca, sta vidva preslepila in prepodila tudi njega, da bi
vama ne bilo treba izplaãati dote. Oh, JoÏe, ti sam si le-
zel tisto noã, ko mene doma ni bilo, skoz okno v mojo
sobo; brat Janez je pa pripeljal mojega Ïenina pod hi‰o,
da si je moral misliti o meni bogve kaj. In kaj si dobil ti
za plaãilo? Ali ni pregnal brat tebe in mene? Potlej je
mislil, da ostane sam vekomaj v koãi. Pregnala ga je pa

BES

TUJSKI PROMET

smrt iz koãe, kakor bo pregnala tudi tebe. In kaj poma-
ga zdaj tebi, da se jaz nisem omoÏila?«

»Boga zahvali, Ur‰a, da se nisi! Ti Ïivi‰ lepo mirno; jaz

imam pa na glavi dva otroka, ki se moram ubijati zanju
noã in dan. No, Zefa je v Îvarovljah, v hotelu; njej se
godi dobro; ampak Cila je ‰e na svetu, in ta mi beli gla-
vo. S par goldinarji bi me ti lahko podprla.«

»Kje jih bom pa vzela? Pojdi, pojdi in pusti me pri

miru! Prej se nisi zmenil zame, kaj me hodi‰ zdaj nad-
legovat?«

»Lepa sestra si ti, Ur‰a. Torej adijo, zbogom, pozdrav-

ljena! Ko bo‰ bolj‰e volje, se bova ‰e kaj videla.«

Petan je ‰el poãasi proti domu in premi‰ljal ljubezen

bliÏnjih sorodnikov. Doma je opravljala Cila hi‰o. Ure-
dila je bila vrt, nasadila in nasejala zelenjave in soãivja,
kupila si par koko‰i in preudarjala, kako bi se dal napra-
viti hlevãek, da bi redila kravo ali vsaj eno kozo; zakaj
vsako stvarco je morala iskati po vasi in mnogokaj se
niti za denar ni dobilo, ker niso hoteli kmetje prodajati
na drobno. Skrbelo jo je tudi, kje bo dobila denar za po-
treb‰ãine, ker se oãe ni mogel pripraviti k delu. Kdor ga
je povabil, s tem je ‰el; v gostilnici je vse vedel in vse
znal, doma ni storil niãesar. Ljudje so paã prihajali z na-
roãili; toda on je samo govoril. Preden je umeril kak‰no
obleko, je v niã dejal vse druge krojaãe in dokazoval, za-
kaj je to oblaãilo skaÏeno, zakaj se ono ne prileÏe; obleka

BES

TUJSKI PROMET

se ne sme obesiti na ãloveka, ampak uliti nanj, uliti; toda
kako jo bo ulil siromak, ki ni videl niã sveta in ne ve,
kako se dela drugod. Cila je bila v velikih skrbeh, kaj bo
ãez zimo in ãe bosta mogla obdrÏati koão, vsaj to malo
lastnine. Sestra je bila od‰la, ker ji je bilo doma vse pre-
majhno in pretesno; ona pa se je bila oklenila z vso du‰o
te hi‰ice, tega ko‰ãka zemlje kot edinega zavetja svoje-
ga Ïivljenja. Streho je imela, za hrano je bilo treba skr-
beti. Povedala je oãetu, da je zanjo doma premalo dela
in zasluÏka nobenega, da pojde drugam pomagat.

»Ali me hoãe‰ zapustiti tudi ti?« je kimal Petan. Cila

ga je pomirila, da bo samo ãez dan delala v vasi; zjutraj
in zveãer ostaneta skupaj.

»H Gostiãu pojdi; midva sva si dobra prijatelja.«
»Ne. H Griãarju pojdem,« je dejala Cila. H Korbino-

vim ni mogla iti, ker se je bil oãe zameril in zaradi tete
Ur‰e ne; h Gostiãu ni hotela, ker se je ta norca delal iz
oãeta in ker je njo bolj veselilo poljsko delo. Hrepenela
je tudi po razvedrilu v druÏbi. Nove vrstnice so jo gle-
dale ‰e vse tako postrani in nezaupljivo, da ji je parkrat
Ïe upadel pogum, ko se jim je hotela pridruÏiti.

Pri Griãarju so jo sprejeli radi; saj primanjkuje polj-

skih delavcev povsod. DruÏina seveda je sodila po svo-
je.

»Pregosposko se nosi,« je dejala mala dekla.
»Jo bo kmalu minilo,« je menila velika.

BES

TUJSKI PROMET

Cila je bila namreã podedovala po oãetu ãut za snago.

Vedno je hodila ãedno obleãena in jezila s tem zanikr-
ne tovari‰ice, ki so se bahale, da se lahko trikrat pre-
obleãejo, a da noãejo obesiti vsega nase.

Tujcev pri Griãarju niso imeli; paã pa so hodili ti po-

pra‰evat, ãe se dobi mleka, jajc, perutnine, zelenjave.
Griãarka je obÏalovala, da so krave na planini, perutni-
ne ne rede in za zelenjavo nimajo pravega prostora. Cila
je omenila gospodinji, da ji ona lahko prinese nekaj jajc
in par pi‰ãancev.

»Oh, prinesi, prinesi, Cila!« je dejala gospodinja in

kupila po zmerni ceni, kar je prodala z dobiãkom na-
prej. Cilin nasvet zastran perutnine in zelenjave in naj bi
redila nekaj krav doma, se ji je zdel vreden premisleka
in posku‰nje. Posku‰nja pa se je obna‰ala tako dobro, da
je Griãarka menila ãez nekaj ãasa zadovoljna, da bo ena
krava kmalu plaãana, ãe pojde kupãija tako naprej. Jezi-
lo jo je samo to, da je dobila takoj precej posnemavk.

Cili je bila gospodinja od zaãetka zelo naklonjena. Ka-

dar je prigovarjala Andreju, da naj ne hodi tako pogosto
v Îvarovlje, je poudarila, da ji doli Zefa Petanova ni kar
niã v‰eã, da je ãudno, da je Cila tako pridna in modra, ko
ima sestro tak‰no ve‰ão; po Cili naj bi se ravnala Zefa,
potem ne bi ljudje toliko govorili.

Andrej pa je imel svoje misli o Cilini modrosti. Z Iva-

nom se je bil Ïe toliko zabaval in kratkoãasil v Ïenski

BES

TUJSKI PROMET

druÏbi, da je bil preverjen, da pozna vse Ïenske tega
sveta. Zdele so se mu vse nekake Zefe, samo ne vse tako
brhke in zabavne. Ker je torej vse dobro poznal, je govo-
ril tudi precej prezirljivo z njimi in ‰e prezirljiveje o njih.

»Cila je pa res morda,« je dejal nekoã, ko so obraãali

otavo in se mu ni bilo posreãilo, da bi jo bil pripravil do
razgovora.

»Modra kakor nov predpasnik,« je dejala mlada grab-

ljavka, »in gosposka, gosposka.«

»Tebi se zdi vsaka gosposka, ki ni raztrgana in zama-

zana,« je dejala Cila in mirno obraãala dehteão otavo.

»Ti bi tudi ne vzela kmeta,« je nagajala tovari‰ica,

»kakor Podgor‰kova Lenka ne, ki je imela tri snubce,
dva kmeta in enega biriãa. Vzela je biriãa.«

»Ker se je nadejala,« je dejala Cila, »da se ji bo pri

njem bolje godilo. Kak‰ne sirote pa so nekatere kmeti-
ce! Prve morajo biti zjutraj na nogah, zadnje gredo zve-
ãer leã; doma morajo vse opraviti in na polju vse delati,
in za zahvalo sli‰ijo: ,Baba je hudiã; baba gospodar pa
volk mesar!’ Za Ïeno ni nedelje ne praznika, ker mora te
dni tudi opravljati svoja dela in ‰e prositi Boga, da bi je
ne pretepel moÏ, ko pride iz gostilnice. Kako morajo
ravnati z govejo Ïivino, kako s pra‰ici, kako s konji, tega
se uãe kmetje; kako bi morali ravnati z Ïenami, tega ne.«

BES

TUJSKI PROMET

»Cila je zelo huda na mo‰ke,« je dejal poãasi Andrej,

ki mu je tem manj ugajala ta ostra sodba, ãim bolj se mu
je zdela upraviãena. »A tudi Ïenske so hudobne.«

»Ni ãuda, ker ne sli‰ijo nikdar odkrite lepe besede.«
»Ta pa ni tako prijazna kakor sestra v Îvarovljah,« si

je mislil Andrej, ki so ga bile poparile besede. Celo uÏa-
ljenega se je ãutil. On je bil vendar prijazno spregovoril,
samo po‰alil se je bil; ta Ïenska pa ne umeje nobene
‰ale, in kar oãita mo‰kim, poãenja sama. In kako glad-
ko je to slovensko povedala, kako mirno in ravnodu‰no
govorila, kakor da bi ji ne bilo niã do tega, kako sprejme
besede on, Andrej, Griãarjev sin, ki je poÏiral sline v za-
dregi! ·aliti se ni upal Andrej veã, za resen razgovor se
ni brigal in jeziti se ni smel, ker je bil sam izzval odgo-
vor. Da se ne bi kazal prizadetega, se je zaãel razgovar-
jati s tovari‰ico, ki je bila hvaleÏnej‰a za njegovo prijaz-
nost.

Od hi‰e sem pa je zaklicala gospodinja Cilo, da naj

pride pomagat, ker so pri‰li neki tujci, s katerimi se ne
morejo pogovoriti.

Tako je rabila gospodinja Cilo zdaj tu, zdaj tam, ker je

bila povsod porabna. Micika je iz neãimrnosti rada go-
vorila z njo nem‰ko in posebno se je bila priljubila nova
dekla mladi Micikini sestrici Jerici, ker ji je bila se‰ila iz
pisanih krpic novo oblaãilce za punãko. S to punãko se
je Jerica lahko pona‰ala proti mali Berti, svoji mestni

BES

TUJSKI PROMET

znanki, ki je bila pri‰la s star‰i na letovi‰ãe v ·mihel.
Prav Ïivahno sta primerjali deklici svoji punãki in ugiba-
li, katera bi bila obleãena bolj gosposko.

»Moja Elza,« je dejala Berta, »ima tudi zimsko oble-

ko in muf.«

»Moja Malka pa peão in avbo,« se je ponesla Jerica.
»Ampak mi smo bolj gosposki. Mi stanujemo v Ljub-

ljani v veliko veãji hi‰i ko vi.«

»Ali je ta velika hi‰a va‰a?« je bistro pogledala tova-

ri‰ico Jerica.

»Ne, na‰a ni.«
»Na‰a hi‰a je pa na‰a,« je kimala Jerica.
»Na‰a mama je tako imenitna, da govori slovensko

prav slabo,« je povzela spet ona.

»Kakor na‰a nova dekla, ki jo imam jaz tako rada,« je

odgovorila Jerica.

Andrej pa ni imel rad te nove dekle. Kadar je pogledal

na Petanovo koão, kadar je videl oãeta Petana, se je
vpra‰al, zakaj je hãi tako o‰abna.

»Ali si ‰e tako mo‰ka, Cila?« jo je vpra‰al, ko sta se

spet sreãala.

»Jaz nisem na pol toliko mo‰ka,« je dejala Cila, »ko-

likor marsikak moÏ Ïenski.«

»Tu jo ima‰,« si je mislil Andrej. »Ali ne zna slovensko

ali pa noãe razumeti.«

BES

TUJSKI PROMET

Ona pa ga je zavraãala ravno zato, ker je imela pred

oãmi na eni strani domaão koão, na drugi Griãarjevo
hi‰o. Toliko jo je bilo izmodrilo Ïivljenje, da so ji prese-
dale prazne ‰ale in da je gledala ostro na svojo korist.
Andrejeva prijaznost bi ji mogla samo ‰kodovati, ker bi
opravljivost in zavist takoj nahujskali proti njej vso Gri-
ãarjevo hi‰o, ves ·mihel. Saj je morala Ïe zaradi sestre
poÏreti marsikatero pikro besedo. A kaj je mogla ona za
to, ãe je bila sestra lahkomiselna. Njena skrb je bila ta,
da bi si zagotovila ÏiveÏ za starost, da bi njej ne bilo tre-
ba tako prosjaãiti kakor ubogi teti, ki je bila nadloga
drugim ljudem in njej. Koãa, ki jo je tako skrbno snaÏi-
la in krasila, bi bila po oãetovi smrti njena, in kar bi bilo
‰e treba, bi si v dvajsetih, tridesetih letih prisluÏila.

Kmalu pa so se za Cilo razmere poslab‰ale.
»Mladi Korbin se nas nekako ogiblje nekaj ãasa sem,«

je dejala moÏu nekega dne Griãarka.

MoÏ je zmignil z rameni: »Kakor se mu zdi. Nekate-

ri pravijo, da gleda za Petanovo Zefo.«

»Oh, da, to govore,« je dejala mati. »Na‰a Micika pa

trpi.«

»Ker si ji bila ti zbudila neumne misli.«
»Ne jaz; Korbinovi sami, ki so vedno ti‰ãali, da se mo-

rajo zame‰ati v na‰o rodbino. Saj govori Korbinka z me-
noj samo o Ivanu in Miciki, kakor da bi bila zaroka in
poroka pred durmi.«

BES

TUJSKI PROMET

Korbinki se je res silno mudilo s to srãno zadevo. Od-

kar je bila sli‰ala, da gleda Ivan za Zefo, ni dala miru ne
njemu ne Griãarjevim. Sina je prosila, da naj ji izpolni
Ïeljo in vzame Miciko, da bo mogla ona brez skrbi za-
tisniti trudne oãi, prepriãana, da je v dobrih rokah hi‰a,
v dobrih rokah njen ljubi sin; z Griãarko pa je preudar-
jala, kako bi spravili mlada dva, ki sta se zdela obema
materama ãudno plaha, skupaj, da bi se pogovorila in
domenila.

Toda Ivan je imel toliko posla doma, toliko potov,

toliko pretvez, da se je sproti razdiralo, kar sta snovali
skrbni materi. Miciki, ki je slutila razloge tega umikanja,
pa je upadal z nadami pogum, in tak mraz jo je sprele-
tel pod Ivanovimi pogledi, da ji ni ‰la z jezika naravna,
prisrãna beseda, da si mu ni upala pogledati v oãi.

Materi pa sta se jezili bolj na Zefo ko na Ivana. Griãar-

ka je menila, da bi bilo treba zapoditi to Ïensko Ïe zara-
di hudobnih jezikov; Korbinka je pravila, koliko si je Ïe
prizadela, da bi jo spravila od hi‰e. —

»Oh, kako mi Ïe preseda ta tujski promet!« je zdihnila

Korbinka. »Staro Petanko imam tukaj na glavi, mlado v
Îvarovljah. Ti ima‰ pa tudi eno.«

»Cilo misli‰,« je dejala Griãarka. »Ta je bolj‰a, ta je

pametna.«

»Pametna, dokler ne znori. Le pazi na Andreja!«

BES

TUJSKI PROMET

»Brez skrbi! Svojega Andreja ne spustim izpred oãi, in

kakor hitro mi pogleda ona za njim, bo odletela. Ti je
potem vendar ne bo‰ vzela v sluÏbo.«

»O, jaz sem dveh sita do grla.«
»Varujva vsaka svoje! Zakaj ta bi bila lepa, da bi se

medve trudili in delali, se potili in prezebali, to bi pa pri-
‰lo bogve od kod in sedlo za pogrnjeno mizo. Rod za
rodom se je ubijal tod, da sta zrasli te hi‰i. Kdor pa si ni
pridobil niã, ne ve, kaj je denar, in kdor ga nima, ga tudi
obrniti ne zna.«

Cila je kmalu zaãutila, kako ostro se nadzoruje njeno

vedenje, kako se pazi, kam merijo njene oãi, kako se teh-
tajo njene besede, kako zbudi vsak nasmeh sumljivo po-
zornost. Za Andrejem se je kar vlekla sumna senca, in
komaj je spregovoril on s Cilo, se je Ïe prikazala izza
ogla dobra mati ali se je oglasila ljuba sestra ali pa je po-
klical ogroÏenega sina skrbni oãe.

Mati in hãi sta postali proti Cili neprijazni. Nobene

nepotrebne besede ni bilo veã sli‰ati med njimi, in kar
je bilo potrebnih, so se glasile kratko, osorno. Cila je
premagovala svojo obãutljivost, se delala mirno, kakor
da ne bi umela namigavanja in zbadanja, delala pridno,
kolikor je mogla, in ãakala bolj‰ih ãasov.

Prisli pa so ‰e slab‰i. Ko je videla druÏina, kako se

drÏita gospodar in gospodinja proti Cili, si je mislila, da
se bo le prikupila, ãe tej malo ponagaja.

BES

TUJSKI PROMET

»Za nobenega fanta ne mara,« je menil hlapec.
»Gosposkega Ïenina ãaka,« je pikala dekla. »Vi ste ji

prekmetski in se morate zadovoljiti z nami. Ampak kdor
visoko leti, nizko obsedi.«

»Letala bi Ïe, toda perja ni,« se je zasmejal hlapec in

pokimal Cili.

Zaradi nje in Zefe tudi Ur‰e niso pustili sitni ljudje pri

miru.

»Niã ne maraj, Ur‰a,« je dejal Gostiã, »ãe si tudi raz-

trgana; najbolj gosposkih deklet teta si pa vendar.«

»O ti peklenska ãeljust,« se je jezila Ur‰a, »ki ne pusti‰

ljudi pri miru! ·e odkrival se bo‰ obema, ãetudi si ba-
haã.«

Cila se je skrivala od sramu in jeze, da ne bi sli‰ala

opravljanja, ki je trgalo njeno dobro ime; ali pa se je pri-
siljeno sama smejala, dasi so ji silile solze v oãi. Razjo-
kati se je mogla ‰ele doma, kjer je ni videl nihãe, da bi ji
oãital hinav‰ãino. Malosrãna je spoznavala, kako tesen
je majhen kraj. Povsod se zadene ãlovek, ãe se ‰e tako
stisne. V mestu se vendar ljudje ne brigajo toliko drug za
drugega; vsak gre svojo pot in se ogne kogar hoãe. Po-
toÏila je svoje nadloge oãetu, ki je menil, da so domaãi
ljudje le tako dobrega srca, tako nesebiãni, da gledajo
bolj na drugega ko na sebe. Ona naj nikar ne misli, da je
nimajo radi; zakaj on je sli‰al samo hvalo; za besede se
pa ni meniti; psi lajajo, Ïabe regljajo, in ljudje govore.

BES

TUJSKI PROMET

Saj njemu tudi pravijo, da je milijonar; ali je zato kaj na
slab‰em? Teta je sitna Ïenska; toda ljudje jo poznajo, in
ji ne zamerijo nobene besede. In slednjiã, o Zefi se res
govori, da se nekaj plete, in on more samo reãi: »Bog daj
sreão; zakaj potem smo preskrbljeni vsi.«

Andreju pa se je zaãela smiliti Cila, ki ni storila niko-

mur niã Ïalega, ki ni rekla nikomur hude besede in
opravljala svoje delo vestneje ko druge. Da ni ona niã
kriva, naj bo Zefa kakr‰na koli, to mu je bilo jasno; zato
jo je zaãel zagovarjati in braniti. Govoril je z njo malo, o
navadnih reãeh, ker ni imel veã srca, da bi se ‰emil; do-
bro pa mu je delo, ãe je ujel hvaleÏen pogled njenih oãi.
Tako sta se bala drug drugega in Cila ‰e sama sebe. Ka-
dar ji je hotela zbuditi nove misli prisrãnost preproste
besede in gorki pogledi, ki so jo spremljali, je preudarila,
kaj se more in kaj ne more zgoditi, in govoricam, da vza-
me Ivan Korbin Zefo, ni mogla verjeti. Brezmejna se ji je
videla razdalja med bogatim mladeniãem in ubogo ne-
ãimrno Zefo.

Ivan Korbin, ki je vedel natanãneje, kako bogat je, ni

videl nobene posebne razdalje. Pogajanje z Griãarjem se
je vleklo; Ivan je slutil, zakaj ni premi‰ljeval, ãe ne bi ka-
zalo ustanoviti posojilnice v Îvarovljah. Ljudje bi nano-
sili denarja, in on bi dobil posojilo in lepo ime ljudske-
ga dobrotnika, ki bi otel rojake, najprej seveda samega
sebe, iz oderu‰kih rok. Priãel se je dogovarjati z nekate-

BES

TUJSKI PROMET

rimi veljaki. Toda naletel je na nezaupljivost, ker je mar-
sikdo vpra‰al najprej sebe, koliko mu bo to koristilo, po-
tem druge, ãemu potrebuje naenkrat mladi Korbin po-
sojilnico. Najbolj pa je zaviralo to zadevo nasprotstvo
Griãarjeve hi‰e, ki je imela tolik ugled po okolici, da je
bil marsikateri gospodar voljan pristopiti samo pod po-
gojem, da bo Griãar zraven.

Korbin sam pa tudi ni imel potrebnega du‰nega miru

za novo ustanovitev. Denarne teÏkoãe so mu ‰le po gla-
vi, in ‰e bolj ga je muãila ãudna ljubosumnost. Vedno se
je bal, da zasnubi prijazno, brhko ·tajerko kdo drug, in
vedno se je srdil na tihem, ãe je bil kdo prijazen z njo.
Pregovarjal se je, koliko bi dobila njegova gostilnica, ãe
bi vzel Zefo za Ïeno, in on bi se pomiril, ki je bil tako
potreben miru. Toda mati je postala nevoljna, ãe je sin
le omenil moÏnost tak‰ne zveze, in on se je ãutil nesreã-
nega v sporu med svojim srcem in materino voljo. Na-
ravnost kruta se mu je zdela mati. Vsaj v tej zadevi, ki je
bila vaÏna za vse njegove Ïivljenje, naj bi mu pustila
prostost. Ali naj zaradi matere onesreãi on samega sebe?
Kaj bi mu pomagala gospodinja, ki je premalo izobraÏe-
na za njegove razmere! Raj‰i bi ostal on samec. Toda
kako bi trpelo njegovo gospodarstvo! Ali ne trpi morda
Ïe zdaj? Svoje teÏkoãe je zaãel naravnost pripisovati
svojemu samskemu stanu in materini trmi. On ne more
biti povsod, in kjer njega ni, gre vse navzkriÏ. Mati mu

BES

TUJSKI PROMET

pa brani vzeti tisto, s katero bi on premagal vse nadlo-
ge. Le naj mu ‰e brani! âe pride polom, ji bo lahko po-
vedal v obraz, da je ona tako hotela, da ga je ona pahnila
v pogubo. Ali misli ona, da ima ‰e vedno majhnega otro-
ka pred seboj, ki ne ve, kaj mu koristi, kaj ne? Tak‰ne so
matere. Da ustreÏejo svojim Ïeljam, svojim muham,
Ïrtvujejo tudi sreão svojih otrok.

Kakor se je ogibal Ivan Griãarjev, tako tudi ni hodil

veã na dom v ·mihel, in kadar je pri‰la mati v Îvarov-
lje, je gledal, da se nista se‰la sama, ali pa si je dal toli-
ko opraviti, da nista utegnila mirno razpravljati osebnih
stvari. Prav Ïalostna se je vraãala mati od svojega sina in
‰e bolj nevoljna je bila na Petane, ki so bili njej prekriÏali
naãrte in sinu zme‰ali pamet. Kaj je pomagalo, ãe je pri-
povedovala sinu, kaj govore ljudje, kako se mu smejejo!
·e bolj se je jezil na mater in na sosede, ki ne puste njega
pri miru kakor on nje. Da bi odslovil Zefo, o tem ni ho-
tel niãesar sli‰ati. Trdil je, da drÏi ona vso gostilnico po-
konci in da je ‰e veliko vpra‰anje, ãe bi ga hotela ona
vzeti, nikar da bi se mu ponujala.

Zefa je vse spletke predobro slutila in pod sladkim

smehom je skrivala grenko mrÏnjo proti svojim nas-
protnikom. Saj reãi si ji vendar ni upal nihãe niã, ker je
ãutil vsak gospodarja na njeni strani, in navdajala jo je
ponosna samozavest, da ni Ïenske, ki bi bila po pridno-
sti in prebrisanosti sposobnej‰a za gospodinjo v Îvarov-

BES

TUJSKI PROMET

ljah od nje same. Kaj se godi v Ivanovem srcu, je dobro
vedela, delala pa se je nevedno in nedolÏno. Prostodu‰-
no je poslu‰ala prosojne Ivanove besede, upirala vanj
svoje lepe oãi in se smejala, kakor da ne umeje niãesar.
Naproti mu ni ‰la kar niã, ker se je bliÏal sam zadosti
hitro in je bilo treba samo poãakati, kdaj jo dojde. Vãa-
si se je Ivan seveda tudi nekoliko streznil. Takrat se je
veselil, da se ni ‰e zagovoril, takrat je razmi‰ljal materi-
ne nasvete, govorice ljudi in razne neprilike. Potem ga
je pa spet prevzel prej‰nji nemir, da ni vedel siromak,
kaj bi poãel. V takem omahovanju ni bil sposoben za
nobeno resno delo. Ogenj je imel v hi‰i, poguma pa ne,
da bi ga pogasil.

BES

TUJSKI PROMET

vgusta mesca je pri‰el v Îvarovlje znanec iz
prej‰njega leta, trgovec Alessandro Strada, Furlan

z Gori‰kega, Ïivahen moÏ, kak‰nih trideset let star in
silo prijazen. Stanovanje si je najel v preprosti hi‰i, hra-
no je imel v hotelu. Sloven‰ãino je lomil tako neusmi-
ljeno, da so se mu smejali vsi, in on sam sebi najprisrã-
neje. V druÏbi je bil zabaven, pri igri ni ‰krtaril, Ïivel je
dobro in plaãeval po‰teno. Hodil je po gozdih, meril
drevje, ogledoval, kak‰na so pota, kod najzloÏnej‰i do-
hodi, poizvedoval, ãe ima Bistrica vedno toliko vode, ãe
ne zamrzne pozimi, ne poplavi spomladi okolice, in
skupljeval les.

Griãar in Korbin sta imela najlep‰e gozde. Zato se je

oglasil gospod Strada takoj prve dni v ·mihelu pri Gri-
ãarjevih in Korbinovih, kjer je Ïe kupoval prej‰nje leto.

Korbinka je menila, da ne more skleniti sama brez

sina Ivana nobene kupãije. Gospod Strada pa se je ãudil,
zakaj ne opusti gospod sin hotela, ki mu ne nese niã; z
njim naj bi stopil v druÏbo in napravila bi imenitno
Ïago; on ima tako lepe gozde, in kaj mu vrÏe surov les;
vse drugaãno ceno bi imel obdelan. Korbinka je pritrjala

BES

TUJSKI PROMET

na tihem, dasi je slutila, da napeljuje gospod Strada vo-
do bolj na svoj ko na Ivanov mlin. Potem sta govorila o
Ïivljenju v Îvarovljah, in gospod Strada je namignil za
‰alo, kaj se govori, da gleda gospod Korbin preveã za
Zefo. »Prosim vas, gospa, ali je to partija zanj? On potre-
buje denarja in gospodinje. Toda brez zamere!«

Materi je potemnelo lice, ko je priznala, da bi bila to

nesreãa za Ivana. »Dajte mu vi, gospod Strada, izbiti to
misel iz glave, ãe je res kaj na tem. Vas bo poslu‰al.«

»Najbolj‰e bi bilo, ãe bi ‰la ta Ïenska od hi‰e,« je de-

jal Strada. »Morebiti se dobi kje kak‰na primerna sluÏ-
ba zanjo.«

»Oh, to bi bilo res najbolj‰e.«
Pri Griãarjevih pa je nanesla beseda, da so tudi zaãe-

li opravljati Ivana, in lepo se je zdelo Stradi, da se ti so-
sedje tudi brigajo za sreão lahkomiselnega mladeniãa in
da si naravnost k srcu Ïenejo njegove muhe. Oãe Griãar
je bil hud, mati Ïalostna, in sin se je porogljivo smejal.
Zastran lesa pa so se dogovorili, kdaj pojdejo v gozd.

V Îvarovljah je obdeloval gospod Strada Ivana, ãe‰ da

sta se Ïe nekoliko pogovorila z materjo in da je treba
sekati les, kadar je zrel, in ne ãakati, da zaãne trohneti.

Ivan, ki je potreboval denarja, je to uvidel in menil, da

pojdeta o priliki hoste gledat; po taki ceni pa, kakr‰no je
ponujal gospod Strada prej‰nje leto, da ne more prodati.

BES

TUJSKI PROMET

»Kupãija je kupãija,« je dejal Strada. »Zahtevati smete

vi par milijonov, jaz pa tudi ponuditi par sto kron. Po-
tem se zaãneva bliÏati vsak od svojega konca. Koliko pa
zahtevate za ves hotel?«

»Ni naprodaj,« je dejal Ivan uÏaljen, ãe misli ta Lah,

da je on Ïe tako pri kraju, in hud zaradi drugih, vaÏnej-
‰ih stvari.

Ta predrzni ãlovek se je namreã me‰al v vse gospo-

darstvo, hvalil ali grajal brezobzirno zdaj kuho, zdaj po-
streÏbo in nagajal za ‰alo, kakr‰ne je bil Ivan kmalu do
grla sit, natakarici Zefi in kimal zaupno, da je ta Ïenska
tako premetena, da bo gotovo ujela kak‰nega kalina. Kaj
briga to tega ãloveka? Ali bi on sam rad igral kalina?

»Kdo pa je ta Lah, ki tako ‰ari okrog?« je vpra‰al Go-

stiã Ivana.

»Trgovec z Gori‰kega,« je dejal Ivan, »gospod Stra-

da.«

»Ej, ta ne strada. Predvãeraj‰njim sem ga videl v Mrzli

grapi. DruÏba je bila velika in pojedina tudi. V treh jer-
basih so Ïenske komaj vse vkup znosile. Hoste zelo pre-
gleduje. Kaj pravite vi?«

Ivan je zmignil z rameni: »Niã ne vem, kaj misli.«
»Umeje pa svojo stvar. Jaz sem mu cenil svoja drva

kar tako, povrhu; pa mi je tak‰no povedal, da sem imel
dosti. Z Griãarjem Ïe kupujeta. Denarja mora imeti ve-
liko.«

BES

TUJSKI PROMET

»Jaz ga nisem ‰tel,« je dejal Ivan. »Dandanes ‰arijo po

svetu najbolj ‰pekulantje, ki delajo s tujim denarjem.
Dobiãek vtaknejo v svoj Ïep, izgubo trpe drugi. Tuj de-
nar zapravljati je lahko, prav pa ni.«

»Svojega zapravljati je pa tudi neumno. — Reãi pa se

mora, da je letos dobra letina. âe bi imele krave ‰e dva-
krat toliko mleka, tujci bi popili vsega. Vsako jajce se
proda sproti, in za jagode, maline se kar trgajo. Za nas
je dobro, ãe zapravljajo; naj bo Ïe denar ãigaver hoãe.«

Gostiã je ‰el; Ivan pa je preudarjal nevoljen, koliko

dobiãka imajo drugi od njegovega truda; on pa bo mo-
ral biti vesel, ãe bo pokrival stro‰ke, ãe se ne izkaÏe na-
zadnje, da ni delal samo brezplaãno, ampak celo v svojo
zgubo. Zdaj se je spominjal materinih nasvetov. Kako
prijetno in zloÏno bi bil Ïivel z malo dela, brez skrbi!
Zdaj so mu hodili na misel prej‰nji veseli dnevi, ko ni
imel ‰e glave polne naãrtov, ne srca polnega pekoãih
ãustev, ki se jih ni mogel znebiti.

In zdaj je pri‰el ‰e ta predrzni Lah, ki je dvorjanil Zefi

kar po domaãe, ki je rabil pomanjkljivo znanje sloven-
‰ãine za izgovor in opraviãbo, da je govoril tako narav-
nost, da vãasih Zefa ni vedela, ali bi se jezila ali smeja-
la. Ona se je v takem primeru seveda smejala; Ivan pa se
je jezil.

Kadar je bilo deÏevno vreme in je napravila gospoda

ples, je zavrtel gospod Strada, dasi je imel za plesanje

BES

TUJSKI PROMET

dosti gospe in gospodiãen, kar Zefo in zapeljal tako tudi
druge gospode. Zefa je ‰la iz rok v roke. Ivan pa je ho-
dil s prisiljenim smehom na ustih po dvorani, poslu‰al
zasmeh poskoãne godbe in roganje razposajenega ve-
selja in umikal zavistne oãi lesketajoãim pogledom in
Ïareãim obrazom, ki so se smejali njemu, edinemu pu-
steÏu v veseli druÏbi. Oh, kako je bil hud na Zefo! Zapo-
dil bi jo bil, toda toliko pameti je vendar ‰e imel, da je
razvidel, da bi bilo tak‰no ravnanje neupraviãeno, ne-
spodobno, sme‰no. Ali je ona le koliãkaj zanemarila
svoje dolÏnosti? Ali ni prisiljena plesati, dasi morda ne-
rada ple‰e? Ali ne skrbi ona s svojo prijaznostjo in po-
strteÏljivostjo najbolje za prospeh njegovega podjetja?
Nekoliko resnej‰a bi vendar smela biti. Toda ãe jo zapo-
di on, dobo ona takoj deset drugih sluÏb. Ali bi bilo nje-
mu to ljubo? Kaj tak‰nega on ‰e misliti ni hotel.

»Ta vraÏji Furlan,« se je smejal major Rabiã Ivanu, »je

tako zbebil Zefo, da ‰e zame ne mara veã. Vedno jo kli-
ãe, in ãe je ne pokliãe on, priteãe sama, ãe ne Ïeli spet
ãesa gospod Strada, ki ravna z njo ravno tako kakor s
sloven‰ãino. Pokliãite ga, gospod Korbin, da napravimo
igrico!«

Sedli so k igri in igrali dolge ure. Gospod Strada, ki je

bil miren in vesel, in gospod major, ki je igral pozorno
in razgrajal, ãe je hotel kdo drug igrati umazano, sta do-
bivala; Ivan, ki je bil razburjen, ki je skrival s trudom

BES

TUJSKI PROMET

svojo nevoljo, je zgubljal denar in potrpeÏljivost. Samo-
zadovoljnost gospoda Strade se je zdela njemu oholost,
ki razkazuje svoje bogastvo v zasmeh njemu siromaku,
in mrÏnjo so mu netile razvnete misli in hude slutnje,
kaj vse premore denar. Jeza, zavist in ljubosumnost so
se trgale za ubogo srce, ki ni imelo nobenega miru. Za-
kaj odloãiti se vendar ni mogel Ivan na nobeno stran;
rogal se je sam sebi zaradi te neodloãnosti in valil kriv-
do na trdosrãno mater, na pre‰ernega Laha, na gmotne
razmere. Nadejal se je namreã, da dobi posojilo pri Gri-
ãarju. âe bi pa zvedel ta, da gleda on za Zefo, bi mu ga
najbrÏ ne dal. Torej mir, mir, da si sam ne zadrgne vra-
tu! Morda se spremene razmere. Kaj, ko bi umrla naj-
huj‰a nasprotnica njegovih namer, ljuba mati? — Proã,
proã s pregre‰nimi Ïeljami! — Da bi le tudi ãakala Zefa!

Nevoljen je poklical drugega jutra Ivan Zefo k sebi in

ji oponesel, zakaj se tako ãudno vede proti gospodu
Stradi. Ona pa se je ãudila, da si ni v svesti, da bi se vedla
drugaãe proti njemu ko proti drugim gostom; prijazna
je ona z vsakim ãlovekom, tem laÏe in raj‰a, ãe je z njo
kdo prijazen, in gospod Strada je zelo prijazen.

Da jo vabi gospod Strada, da bi ‰la k njegovi teti v Aj-

dov‰ãino in prevzela tam gostilnico na raãun, tega ni
povedala Zefa, zadovoljna sama s seboj in z razlogi go-
spodarjeve nevolje, ki jih je dobro slutila. Mislila si je, da
se mora ozirati v prvi vrsti na svojo korist, ki ji pravi, da

BES

TUJSKI PROMET

naj se ne zameri nikomur. Kaj pa hoãe pravzaprav go-
spodar? Morda ‰e sam ne ve. Ali naj mu pove ona? Siro-
mak, ki si ne upa z besedo na dan! In zaradi praznega
ãakanja naj se zameri ona gospodu Stradi, ki je tako ra-
dodaren, ali gospodu majorju, ki je tako duhovit? Rav-
no Stradova prijaznost bi utegnila pospe‰iti gospodar-
jevo odloãitev, naj bo Ïe kakr‰nakoli. Seveda si je laskala
Zefa, da bo odloãitev ugodna. Da bi si pa ona med tem
ãasom grenila Ïivljenje, se ji je zdela neupraviãena zah-
teva. Gospodar mora spoznati, da ona ni odvisna od nje-
ga, da je morda ona bolj potrebna njemu ko on njej. Po-
tem padejo morda ovire in pomisleki. Da ima ona Iva-
novo mater proti sebi, da so ji na poti vsi Griãarji, da
ugled Petanovega imena tudi ne pospe‰uje njenih na-
mer, to je dobro vedela. Zana‰ati se je mogla le nase,
skrbeti je morala sama zase; osamljena med domaãini,
ki so jo pisano gledali in bi ji iz srca privo‰ãili poniÏanje,
je iskala zaslombe tudi pri tujcih. To pa je imela vedno
pred oãmi, da mora stati trdno in hoditi varno, zdaj na-
ravnost, zdaj po ovinkih, ãe hoãe priti do zaÏelenega
cilja.

Ivan se je sramoval, da je bil oãital Zefi prijaznost z

gosti. Sme‰ne in otroãje so se mu zdele lastne besede in
prozorne tudi brbljavim oãem. Kaj si je morala misliti
Zefa! On se je kazal ljubosumnega na tak‰nega tujca, ki
ga lahko on vsak dan vrÏe iz hi‰e!

BES

TUJSKI PROMET

Oh, kako rad bi ga bil vrgel Ivan! Toda pod kak‰no

pretvezo? Da se nespodobno vede? Tega bi njemu ne
verjel nihãe. Ali naj ga prepodi z osornostjo in s pika-
njem? To je bil Ivan Ïe poskusil; toda Ïivahni Lah je ra-
zumel samo to, kar je hotel; vse drugo je presli‰al ali pa
obrnil tako v smeh, da se je ãutil ugnanega on, gospo-
dar. In kdo se je onemu sporazumljivo muzal, kdo nje-
mu ‰kodoÏeljno smejal? Zefa. — In njo naj vzame on za
Ïeno, za druÏico svojega Ïivljenja? Ali ni stokrat bolj‰a
Griãarjeva, tako pohlevna in modra? — A kako so se
ohladili ponosni Griãarji! — Po njegovi krivdi. Koliko je
tega, kar je pri‰la zadnjiã v Îvarovlje pogledat z bratom
Micika prijazna in domaãa? Ivan pa je bil v zadregi in
razmi‰ljen. Izgovarjal se je z nujnimi opravki, da se ni
utegnil z njo meniti. Prisedel pa je bil neznosni gospod
Strada in zabaval brata in sestro, kupil Miciki cvetlic in
sla‰ãic in spremil oba daleã proti domu.

Oh, kamorkoli je stopil Ivan, povsod se je zadel ob

tega Laha! Ta ãlovek ga Ïene s porogljivim smehom, s
prezirljivim vedenjem, s tihimi spletkami v obup. Go-
tovo spletkari tudi pri Griãarjevih proti njemu. Zakaj
tiãita vedno skupaj z Andrejem? Kaj hodita okrog njego-
vega posestva, kakor da bi ga hotela ceniti? Ali ga ni Ïe
vpra‰al naravnost ta ãlovek, koliko zahteva za svoj ho-
tel? Oh, kako dobro ve, kako slabo se obrestuje hotel!
Zatorej ponuja tisto sme‰no vsoto, ki bi dona‰ala ena-

BES

TUJSKI PROMET

ke obresti in re‰ila njega, kakor poudarja, vseh sitnosti
in vseh nevarnosti zgube. Oh, da, vseh nevarnosti zgu-
be in hkrati vseh nevarnosti dobiãka.

Tudi z materjo in hãerjo so Ïe veãkrat videli ljudje

tega tujca, ki se je predrznil nekoã sam povabiti Ivana,
da naj se pelje z njim h Griãarjevim, ãe‰ da je druÏba
tako pametna in prijetna, domaãa hãi tako prijazna.
Ivan seveda ni ‰el. Ampak ko ga je sreãala potem Mici-
ka in vpra‰ala, zakaj ne pride niã veã v vas, je odgovo-
ril mo‰ko: »Saj imate Laha namesto mene.«

»Gospoda Strada misli‰,« je dejala ona in nekoliko za-

rdela. »Prijazen in dober ãlovek je, in kaj hoãemo, ko ne
marajo domaãi ljudje za nas!«

»S tujci ste pa tudi vsi prijaznej‰i,« je dejal hladno

Ivan.

»Oh, kako se moti‰, Ivan! Ali smo tebe Ïe kdaj spre-

jeli neprijazno? Ali nam nisi bil vedno ljub in drag? Ali
si morda meni katerikrat kaj zameril? âlovek reãe vãa-
sih res kak‰no besedo preveã; a to se lahko poravna, ãe
pridejo ljudje skupaj. Pridi no spet, Ivan!«

Ponudila mu je roko, in ker je ni takoj prijel Ivan, so

se ji orosile jasne oãi. Ivanu pa je stal pred oãmi gospod
Strada, in kdor je bil temu prijatelj, se je zdel njemu so-
vraÏen. Nekaj mlaãnih besed je ‰e spregovoril Ivan, in
Micika se je obrnila in ‰la. Ivan je postal in gledal malo-
marno za njo. Videl je, kako je potegnila robec iz Ïepa

BES

TUJSKI PROMET

in ga pritiskala na obraz. Ta pogled mu je bil neprijeten.
Opraviãeval se je z zavestjo, da ji ni dal nikdar nobenega
povoda kak‰nim nadam, in prav se mu je zdelo, da je bil
tudi zdaj malobeseden. Z marsikaterim dekletom ‰e pri-
jazen ne sme biti ãlovek.

Tako je mislil in govoril Ivan takrat, in Ïivo mu je sto-

pil ta dogodek pred oãi zdaj, ko je slonel jezen in Ïalo-
sten na oknu, gledal po zelenem polju in nevoljen po-
slu‰al ‰under z verande in vrta. Kesanje se je budilo v
njegovem srcu in »pamet, pamet, ubogi Ivan!« je klical
sam sebi. Toda pamet je dolgoãasna pridigarica, ki manj
obeta, ko stori, strast pa ognjevita agitatorica, ki vnema
z laskanjem in obeti svoje poslu‰avce in obeta tem laÏe,
ker ji gre za svoj uspeh, ne za korist drugih.

Na verandi je sedel takrat z gospodom majorjem hu-

domu‰ni gospod Strada.

»Zasmejte se, gospodiãna Zefa!« je dejal in se obrnil

h gospodu majorju. »Videli boste, gospod major, kako
hitro bo gospod Korbin tukaj. To je elektriãni zvonec, ki
je treba nanj pritisniti, da pride gospodar. — Evo ga!«
Zefa se je bila namreã res zasmejala tej neumestni ‰ali.

Ivan je prisedel, miren na videz, v srcu pa razburjen,

kaj sta se spet menila gospod Strada in Zefa, in poslu‰al
potrpeÏljivo neslane besede sitnega ãloveka.

»Ta gospodiãna pojde z menoj,« je dejal gospod Stra-

da.

BES

TUJSKI PROMET

»Zakaj pa ne?« se je nasmehnila s sladkim glasom

Zefa.

»Nikar ne hodite, krasna Zefka!« je ugovarjal major.

»Kaj poãnemo mi siromaki brez vas?«

»Naj gre!« se je smejal Ivan, dasi ga je lomila jeza na

Zefo, ki se je spogledljivo muzala, na drznega Laha, ki se
je norca delal iz resnih stvari, in na majorja, ki se je zra-
ven bedasto reÏal. Strupeno Ïelo so pustile v njegovem
srcu Lahove besede in Zefin odgovor. Zbudile so se
hude slutnje, in premi‰ljeval je Ivan, ali naj bi sam pri-
jel natakarico, kaj ima s tem tujcem, ali poizvedel po-
strani drugod. Primernej‰a in dostojnej‰a se mu je zdela
druga pot, kjer se mu ne bo prikrivala resnica in kjer se
vedno lahko umakne, preden se osme‰i. Prevzela ga je
bila namreã vsled vednega zbadanja, ki ga ni mogel za-
vraãati, nestrpna obãutljivost, in grozno se je bal, da ne
bi dal Lahu novega povoda za roganje.

Vstal je od mize in stopil kakor po opravkih v kuhinjo.

Povpra‰al je po tem in onem in pripomnil mimogrede,
da se suãe Zefa skoraj samo okrog gospoda Strade in da
ga umeje prav dobro, dasi govori gospod slabo.

»Slabo govorita oba,« je dejala kuharica, »dogovorila

sta se pa Ïe prav dobro.«

»Saj stiãeta vedno glave vkup,« je menila hi‰na. »Naj

ga ima! Jaz ji ga ne zavidam. Ali pojde res Ïe zdaj z
njim?«

BES

TUJSKI PROMET

Ivan je vedel dosti, in strast je zavrela v njegovi du‰i,

ki mu je Ïe dolgo grizla in trgala osrãje, ker ji ni mogel
dati nobenega du‰ka. O, kako je ãrtil tega tujca, ki je bil
prehitel njega in njegove pomisleke! Prekleta neodloã-
nost, ki se ozira na ves svet, samo na svojo osebo ne! Da
bi se prepriãal sam, ãe je res, kar si domi‰ljuje on, kar si
domnevajo drugi, da bi poskusil s snubitvijo izriniti tek-
meca iz srca srnjeoke ·tajerke, to mu v razburjenosti
niti na misel ni pri‰lo; vse pametne misli mu je zagrni-
lo in zadu‰ilo razburkano valovje strasti. Mraãna jeza je
napolnila nesreãno srce, bledila in paãila mlado lice in
divje gorela iz sivih oãi. Skrivati je ‰e mogel Ivan to jezo,
iz strahu, da se ne osme‰i; krotiti je ni mogel veã.

»Torej kako je z najino kupãijo, gospod Korbin?« je

silil vanj gospod Strada spet nekega veãera in dokazo-
val, kako malo dobiãka daje Ivanu zazidani denar, kako
malo je upanja, da bi se izbolj‰ale razmere.

Ivan je komaj razumel te besede, ker mu je ‰lo po gla-

vi, kaj se neizogibno bliÏa. Tujci odhajajo, in tudi ta Lah
se odpravlja. Toda ta ne pojde sam; odvedel mu bo ono,
brez katere ni mogel Ivan veã Ïiveti, kakor se mu je zde-
lo.

Gospod Strada pa je govoril mirno naprej, da naj ven-

dar raãuna gospod Korbin, ãe sploh ‰e pokrivajo dohod-
ki hotela obresti dolgov.

BES

TUJSKI PROMET

»Gospod Strada«, je dejal s pridu‰enim glasom Ivan,

ki je bil ujel zadnje besede, »kaj pa vam mar moji dolgo-
vi?«

»O, prosim, gospod Korbin, meni so zelo mar,« se je

smejal Lah. »âe kupujem kak‰no posestvo, se moram
vendar pouãiti, koliko leÏi na njem bremen. Porabite
priliko, gospod Korbin, ki se vam ponuja, in prodajte!«

»Nobene besede veã, gospod Strada! Govoriva o dru-

gih reãeh!« ga je ustavil Ivan in mr‰ãil obrvi. Kakor Ïa-
reãe oãi strupene kaãe, ki preÏi na svoj plen, se je upiral
vanj Lahov pogled. Uniãiti me hoãe, ugonobiti me hoãe,
mu je ‰lo po glavi, in tak gnev mu je kipel v srcu, da bi
kar zgrabil noÏ na mizi in ga zasadil temu ãloveku v prsi,
da bi se ga znebil za vedno.

»Kakor drago,« je nadaljeval Lah. »Morda se boste ‰e

kesali, da niste sprejeli moje ponudbe; zakaj nocoj sem
dobre volje, naravnost zapravljiv; drugiã, ko boste vi pri
volji, bom ti‰ãal morda jaz Ïepe. Kdo ve? Kaj pa les na
Hribu, o katerem sva tudi Ïe govorila, ali je naprodaj?«

Ivan je sedel za mizo kakor prikovan; razumel pa spet

ni tega vpra‰anja, ker je bil ves utopljen v svoja ãustva.
Ali poginem jaz ali pa on, mu je sililo v glavo; ali pa on,
se mu je me‰alo po glavi.

»Gospod Korbin, ali dremljete?« mu je stresel roko

gospod Strada. »Les na Hribu, ali je naprodaj?«

BES

TUJSKI PROMET

»Na Hribu, da, na Hribu,« je ponovil Ivan. »Dobro.

Bova videla, bova videla.«

Ves je prebledel, ko je to govoril; zakaj hipoma, brez

njegove volje, so se zvezale besede z groznimi nadami,
ki se niso dale veã odgnati.

Nad Mrzlo grapo se razprostira proti jugu visoka pla-

nota, ki ji ljudje sploh pravijo Hrib, obrastla veãinoma s
svetlim bukovjem. Iz hoste pa se dvigajo tudi ko‰ati hra-
sti, ki gledajo zaniãljivo na okle‰ãene in oskubene bra-
te po dolini, katerim odseka vsako leto sproti zeleno
mladiãje sekira.

Najlep‰e gozde na Hribu imata Griãar in Korbin, ko-

likor ‰e nista posekala. Zemlja je gori dobra, pokrita z
mehkim mahom, s suhim vresjem, z borovniãevjem in
praprotjo, nastlana v pozni jeseni, kadar trga slana z
drevja pisano obleko, s ‰umeãim listjem. Proti grapi visi
svet precej strmo, dokler se ne pretrga nanagloma v
grozen prepad, ki zija nad Mrzlo grapo. Na tem bregu
trepeta samo tu in tam kak‰na breza; tla pa pokriva dol-
ga, ostra trava, obrnjena kakor poãesana proti grapi. Tja
branijo hoditi otrokom, ker je nevarnost, da spodrsne
noga in se ãlovek potem na strmini teÏko ujame; zato si
tudi marsikdo natakne dereze, kadar grabi listje ali kosi
vresje na tem koncu gozda.

Ta strmi breg, ta polzka trava in temna nakljuãja so

silila Ivanu v glavo, ko je bil omenil gospod Strada gozd

BES

TUJSKI PROMET

na Hribu. Prilika se mu je predstavljala tako Ïivo, kakor
da bi stal sam na strmini. Zdaj zdaj mu je spodletela
noga, in drãal je navzdol in se lovil za grmovje in zasa-
jal peto v trdo travo; a nobena stopinja ni drÏala; ne-
vzdrÏno, vedno hitreje je letel v prepad.

Bled in prepadel je bil Ivan, ko je mislil grozne reãi in

govoril prazne besede. Ker ni mogel doãakati, da bi se Ïe
vzdignil Lah izza mize, je vstal sam, vo‰ãil lahko noã in
hitel proã. Zdelo se mu je, da se bo laÏe ustavil sku‰-
njavi, ãe ne bo gledal tega ãloveka. Kakor omotiãen se je
opotekal proti svoji spalnici, naroãil pa je gredoã, da nje-
mu ni treba pripravljati zajtrka za drugi dan, ker pojde
najbrÏ v ·mihel po opravkih.

Ivan je vedel, da vstaja gospod Strada zgodaj in kod

hodi vsako jutro. On je vstal ‰e bolj zgodaj; saj ni mogel
spati vso noã od razburjenja. Odpravil se je tiho od do-
ma in ãakal zunaj na polju, kdaj pride Lah. Ni ‰e ãakal
dolgo, ko se je prikazal izza hi‰ debeli moÏak in so se
zaãuli hitri, drobni koraki.

»Ha, dobro jutro, gospod Korbin!« je pozdravljal Ïi-

vahno gospod Strada. »Kam tako zgodaj?«

»Na Hrib. Pojdite z menoj!« je dejal Ivan, ko se je bil

ozrl okrog, ãe ga ne sli‰i nihãe drug.

»A jaz ‰e nisem zajtrkoval.«
»Prosim, tukaj,« je dejal Ivan, natoãil iz steklenice ãa-

‰ico konjaka in ponudil kruha in suhega mesa.

BES

TUJSKI PROMET

»No, prav, pojdiva! Morda se naredi te zadnje dni

kupãija,« je dejal gospod Strada in jedel s tako slastjo, da
mu je Ivan zavidal.

Zavila sta po polju proti Hribu, in gospod Strada si je

zavihal hlaãe, ker je leÏala teÏka rosa po travi, in obÏa-
loval, da se ni bil bolje obul za na goro. Imel je namreã
gosposke, gladke ãevlje na nogah, kar je bil Ivan, ki je
nosil nekoliko okovane, s tihim zadovoljstvom takoj za-
pazil. Menil je Ivan, da ni nobene posebne strmine, pot
dobra in v gozdu tla suha. Potem sta govorila o kupãiji.
Gospod Strada je spet poudarjal ugodnosti svoje po-
nudbe, in da skleneta lahko kup na odprto roko, da po-
stane veljaven ãez dalje ãasa, ãeprav ãez dve leti. Ivan pa
je hotel imeti denar takoj, zraven pa ‰e pravico, da bi se
smel skesati, da bi tedaj v dogovorjenem roku ali izroãil
gozd ali pa vrnil kupnino.

Tako sta prilezla na Hrib, in Ivan je zaãel razkazova-

ti svoj les kupcu, ki se je delal nezadovoljnega, razoãa-
ranega.

»To so ‰ibe, to niso drevesa,« je dejal in prijemal naj-

tanj‰a debla, »in kako malo je hrasta! To ni ne za tesar-
ja ne za mizarja; to je kurjava.«

Ivan bi se bil jezil, ãe bi ga ne bile muãile druge misli.

Zadnji konec njegovega naklepa je stal ‰e vedno v gosti
temini, in lotevala se ga je plaha neodloãnost. Zdaj se ni
zgodilo niã hudega, mu je sililo v misli; on se ‰e vedno

BES

TUJSKI PROMET

lahko obrne, in noben Ïiv ãlovek mu ne bo mogel oãitati
niã nepo‰tenega, ‰e slutil ne bo nihãe, kaj se je pletlo v
njegovem srcu. — Vraga! Kaj pa se je pletlo? Ali se hoãe
on koliãkaj udeleÏiti? Ali hoãe le z mezincem ganiti, da
bi pomagal nakljuãju? Nakljuãje je nakljuãje, in kdo mo-
re kaj zato in kdo je kriv, ãe se kaj nakljuãi? Zakaj se dela
on sam pred seboj slab‰ega, nego je!

Gospod Strada ga je zaãel spet draÏiti z Zefo, ãe‰ da

naj se je zdaj ‰e nagleda, preden mu jo on odpelje.

Ivan se je zakrohotal in prebledel. Odgovoril ni niã;

potegnil je spet iz Ïepa steklenico s konjakom in plo-
‰ãato kupico, natoãil do vrha in ponudil gospodu Stra-
di. Ta je zvrnil ãa‰ico, zadovoljen zacmokal in pohvalil
pijaão, da ga prijetno greje. Ivan mu je natoãil znova, in
gospod Strada se ni dal prositi. Postal pa je zdaj ‰e bolj
vesel in zgovoren. Zbijal je ‰ale na svoj in Ivanov raãun,
blebetal slane in neslane dovtipe in govoril ãimdalje bolj
sam zase. Ivanove misli pa so bile Ïe splavale v drug
kraj, in lotila se ga je neznosna nestrpnost in koprneãa
Ïelja, da bi bila vendar Ïe stvar konãana. Vse je trepetalo
v njem.

Gospod Strada je sedel mirno v senci ko‰atega hrasta.

Ivan pa je stopical sem in tja, ker ni mogel ne sedeti ne
stati na svojem mestu. Stresel se je sam pred svojim
ãudnim glasom, ko je povabil Laha, da naj gresta po-
gledat ‰e Griãarjev gozd, od gornje strani.

BES

TUJSKI PROMET

Gospod Strada je vstal, se zleknil in momljal, da je

truden, da bi najraj‰i spal. Kratke noge so se mu opleta-
le, obraz je Ïarel, motne oãi na pol meÏale. Hodila sta
poãasi in varno, ker se je Strada spotikal ob korenine in
moral obiti vsak jarek. Govoril je pretrgoma in se sme-
jal sam sebi. Ivanu pa so se mrzliãno svetile oãi. Vse mi-
sli so mu bile zastale, in kakor v groznih sanjah je brez
volje vodil tovari‰a proti nevarnemu bregu. Zganil se je
od strahu in zadrhtel po vsem telesu. Iznad visokega
hrasta, ki je stal na kraju gozda, se je vzdignil kakor tem-
no siv mrtva‰ki prt velik jastreb, in zrak je zastokal pod
teÏkimi perutmi, ki so plavale poãasi ãez Mrzlo grapo.

Ivan se je umiril. Dejal je polglasno, da si laÏe ogleda-

ta gozd, ãe stopita na jasni breg. Umaknil se je, da bi ‰el
tovari‰ naprej, in pokazal z roko, kod naj gre. Gospod
Strada se je neumno smehljal in posku‰al oprezno z
nogo, ãe je pot varna. Ivanu je zastala kri po Ïilah, in kar
otrpnil je v groznem priãakovanju, kaj se bo zgodilo,
kakor brez zavesti, ali Ïeli ali ne Ïeli, kar se bo zgodilo.
Prijeti je hotel Laha, da ne bi stopil naprej, a roka se ni
stegnila; zaklicati je hotel, a nobenega glasu ni bilo iz
grla. Zdaj zdaj bo groza in konec, mu je ‰umelo po gla-
vi. Tedaj pa se je vzdignila v bliÏnji go‰ãi suha starka,
Ur‰a Petanova, ki je nabirala suhe veje in iskala gob, in
zavpila:

BES

TUJSKI PROMET

»Kaj pa hodita tod?« Ali ne vidita, kako strm in neva-

ren je breg? Ali se hoãeta zvaliti v Mrzlo grapo, neum-
na ‰krica?«

»Tiho bodi Ur‰a!« je dejal Ivan in potegnil gospoda

Strado nazaj k sebi. »Tukaj ‰e ni nobene nevarnosti.«

»Kaj pravi starka? Kaj pravi?« je momljal gospod Stra-

da in se dobrovoljno smejal.

»Niã takega,« je dejal Ivan. »Pravi, da so ‰krici neum-

ni.«

»·krici neumni,« je ponavljal Strada, »ker zapravlja-

jo denar.«

Ivan si je globoko oddahnil. Kakor da bi se bil prebu-

dil iz teÏkih sanj in radosten spoznal, da so bile samo
sanje, tako lahko mu je bilo pri srcu. Od veselja bi bil
zavriskal, ãe bi ga ne bil zadrÏeval in motil neprijeten
spomin. Ur‰i je stisnil, ko je peljal Laha mimo nje, celo
krono v roko in jo posvaril, da naj ne hodi preblizu k
prepadu.

Gospod Strada pa je govoril kakor sam sebi, da je Gri-

ãarjev gozd lep‰i, da bo kupil on les od Griãarja, ki je
pameten gospodar in ima lepo hãer. »Micika, da, Mici-
ka, dekle, kakor se spodobi, in denar bo imela.«

Ivan je poslu‰al samo na pol, ves prevzet od burne

radosti, da se je re‰il krivde.

Sonce je pripekalo; mamljiv duh po cvetju, listju,

smoli, ki se je parila v vroãini, je bil zasopel vso hosto.

BES

TUJSKI PROMET

Gospod Strada je toÏil, da je truden, da mu je vroãe in da
se ne mudi nikamor, in ko sta pri‰la do hladne sence, je
vrgel suknjo, ki jo je nosil na roki, na tla, se zarotil, da ne
stori nobenega koraka veã, in se stegnil po tleh.

Ivan je sedel na debelo obrastlo korenino in se prepu-

stil svojim mislim. Pred njim je leÏal mladi, krepki Lah
in spal z brezskrbno samozavestjo. Popolnoma varnega
se je ãutil in niti slutil ni, kak‰ni nevarnosti, kak‰ni groz-
ni smrti je bil utekel ravnokar. In Ïiv ãlovek ni slutil niãe-
sar, in sumiti ni smel niã, in kdor bi se predrznil izrazi-
ti najmanj‰i sum, tega bi zgrabil Ivan in vlekel pred so-
di‰ãe, ker mu blati po‰teno ime. Ivan je gubanãil ãelo in
pogledal ostro okrog sebe, kakor da bi iskal predrzneÏa,
ki bi si upal kaj slutiti, kaj sumiti. Nikjer ga ni bilo, in
ponosno se je poravnal Ivan. V srcu pa se je oglasil toÏ-
nik in navajal dokaze in klical priãe in pobijal ugovore,
in nobenega zagovornika ni bilo, ki bi bil navedel vsaj
eno olaj‰evalno okolnost.

PoniÏan in pobit je sklonil Ivan glavo, jo podprl s ko-

molci in premi‰ljeval, kako se je mogel tako spozabiti,
tako zaiti. Jezil se je na Laha, ki mu hoãe vzeti Zefo. Za-
kaj je ni vzel prej on sam? Zakaj je ni snubil? Ali more
izbirati dekle, ki ima enega samega snubca? Sam si je
kriv nesreãe. — Ali res on sam? Kaj pa oziri in ovire? Na
eni strani mati, na drugi Griãarjevi, okrog in okrog
znanci, katerim to niã mar ni. Ti, ti so krivi, da je on za-

BES

TUJSKI PROMET

‰el, kamor je za‰el, in ãe bi bil postal on morivec, kdo bi
bil pravi krivec? Tisti, ki so ga gnali tako daleã. In ãe bi
ga ne bila prijela za roko prijazna sreãa in ga potegnila
pri zadnjem koraku nazaj, kak‰no grozno krivdo bi si bil
nakopal, in kdo bi ga obsojal potem najhuje? Tisti, ki
mu ne privo‰ãijo mirne, nedolÏne sreãe. In kako kriviãni
so! Niãesar ne morejo oãitati Zefi, ker je po‰tena in prid-
na, in vendar jo opravljajo, samo da bi jo omrzili njemu.
âe je ona sirota, ki ima nerodnega oãeta, ali ni krivda
tem veãja, ki tepta pravico in usmiljenje? Oh, in on,
kako je praviãen in nedolÏen! Poslu‰al je ta opravljanja,
dasi je vedel, da so neutemeljena; zametaval je blago
srce, ker ni iz bogate hi‰e, in pridne roke, ker si same
sluÏijo svoj kruh. In kaj je bil vzrok? Strahopetnost. Kri-
viãnih ljudi se je bal, svoje vesti ne; zato je za‰el.

Lotila se je Ivana obupna otoÏnost. Sam sebi se je

gnusil zaradi nemoÏatosti, ki je rodila toliko zla. Kako si
je obteÏil vest! Da bi se ne zameril drugim, je padel sam;
da bi ustregel drugim, je vzel nase butaro, ki jo bo no-
sil vse Ïive dni.

Gospod Strada se je preganil v spanju, ker ga je obsi-

jalo sonce skozi listje, in zdihnil.

»Hvala Bogu,« je zdihnil tudi Ivan, »da se ni zgodila

nesreãa!«

Zdaj je presodil trezno svoj nespametni, brezglavi na-

klep. Petanka ga je obvarovala zloãina, teta njegove

BES

TUJSKI PROMET

Zefe. âe bi se ta ne bila oglasila o pravem ãasu, bi se bilo
zgodilo, in ona bi bila priãa, ki bi postavila na laÏ pri-
pravljeno tajbo, ko bi se izgovarjal on, da ga niti zraven
ni bilo. In bogve koliko drugih ljudi je tudi videlo njega
in Laha, dasi jih sama nista zapazila. In kdo bi njemu
potem ‰e verjel, da se je ponesreãil Strada sam, da ni on
niã zakrivil!

Pogledal je Laha, ki je ‰e vedno spal, in domi‰ljija mu

ga je pokazala razbitega v Mrzli grapi, v krvi, ki kliãe
ma‰ãevanje na morivca. Gorka hvaleÏnost Zefini teti se
mu je ogla‰ala v srcu, in po ãudno zvijaãnem sklepanju,
ki se ga ni prav zavedal, je pri‰el do zakljuãka, da mora
samo prijazno sreão, ki mu je pripeljala Zefo v hi‰o, za-
hvaliti, da ga je re‰ila njena teta. Ali mu jo je pa pripe-
ljala sreãa res samo zato v hi‰o, da mu jo odpelje tujec?
Morda se pa posreãi njemu, da jo vendar ‰e obdrÏi. Naj
vsaj poskusi! âe izbere Zefa gospoda Strado, v boÏjem
imenu! âas in razdalja bosta zacelila rano. Morda se bo
pa premislila, ãe spregovori on pravo besedo; morda
ãaka na to besedo. Kolika sreãa potem, in kako se bo on
smejal Lahu, ki meni, da je za denar vse naprodaj!

Ivan je sklenil, da se ne bo oziral zanaprej na nikogar

drugega ko na sebe in svojo vest, da zasnubi Zefo o prvi
priloÏnosti kljub vsem oviram. Celo mikalo ga je kljubo-
vati sebiãnim sorodnikom in bahatim Griãarjem, ki me-
nijo, da imajo njega Ïe ujetega v mreÏi.

BES

TUJSKI PROMET

Ivan je dregnil Laha s palico v nogo, da bi ga zdramil.

Gospod Strada je nekaj zagodrnjal, zgrabil z roko za
nogo, kamor ga je bil sunil Ivan, in spal naprej. »Kakor
hoãe,« si je mislil Ivan; »toda zapustiti ga ne morem.«
Legel je v senco, in spanec je posilil tudi njega.

Tako sta leÏala drug zraven drugega. Gospod Strada

je spal trdno in mirno, Ivan pa se je prekladal in stokal
in zdihoval, ker se mu je sanjalo, da se ruje z Lahom, ki
se ga oklepa z rokami in nogami, mu kaÏe bele zobe in
ga prebada z majhnimi oãmi in puha od jeze in zlobe;
oba se valita po bregu v prepad in letita brez konca in
kraja v velikem loku v globoko grapo. Mrzel pot je oblil
Ivana po obrazu, in srce mu je koprnelo v grozni tesno-
bi, kdaj se mu razbije glava ob ostri peãini. Zakriãal je od
strahu in planil pokonci.

»Kaj pa je?« je zazeval Lah.
Hudega ni bilo niã. Krave so se bile pripasle po hos-

ti, gledale nekaj ãasa zaãudeno na‰a dva zaspanca, in
ker se ni zganil nobeden, se je pribliÏala najpredrznej‰a
Ivanu, iztegnila hrapavi jezik in mu obliznila roko. Od-
skoãila pa je, ko je Ivan zakriãal, in prepla‰ena gledala s
tovari‰icami od daleã, kaj to pomeni. Gospod Strada pa
se je predramil in se zakrohotal tako glasno, da je vzdig-
nila vsa ãreda repe pokonci in zbezljala po hosti.

Ivanu je ‰e vedno tolklo srce, in ob‰le so ga neprijet-

ne misli, ãe se ni morda sam ovadil v spanju. Toda go-

BES

TUJSKI PROMET

spod Strada je bil tako dobre volje, tako Ïivahen, tako
zavzet za svojo kupãijo, da se je Ivan potolaÏil; postal je
celo mehak, tako popustljiv, da je kupil gospod Strada,
preden sta se vrnila v Îvarovlje, od njega ves les, kar ga
je imel on na Hribu. Gospod Strada je bil vesel dobre
kupãije, Ivan pa tudi, ker je hotel nekoliko pokore delati
in ker je potreboval denarja.

Pozno zveãer, ko so bili Ïe od‰li drugi gostje spat, sta

‰e sedela pri pijaãi Ivan in gospod Strada in se ‰alila in
pela la‰ke pesmi. Vsak za eno roko sta drÏala Zefo in
govorila vanjo, da se je smejala ona zdaj temu, zdaj one-
mu, ker ni razumela ne tega, ne onega.

Ko pa se je odpravljal gospodar v spalnico, je ustavil

Zefo, ki mu je svetila, in jo vpra‰al, ãe misli ona res vzeti
gospoda Strado.

Zefa, ki se ni nadejala takega vpra‰anja, je osupla

molãala.

»Pusti ga, Zefa,« je silil Ivan, preden je ona kaj rekla,

in jo objel, »pusti ga, ker te vzamem jaz za svojo Ïenko!«

»Oh, kako se norãujete z ubogo siroto!« je dejala Zefa

in si zakrila z roko obraz.

»Tu moja beseda in moja roka,« je dejal Ivan in ji

obrisal z roko solze, ki so ji bile polile rdeãa lica.

BES

TUJSKI PROMET

d pijaãe in razburjanja je drugega dne Ivana gla-
va bolela, in nobene posebne blaÏenosti ni ãutil v

srcu. Da bi se ponorãeval s pogorelim Lahom, mu ‰e na
misel ni pri‰lo.

Prva mu je vo‰ãila dobro jutro Zefa s tako vabljivim

smehom na ustih, s tako vroãimi oãmi, da je takoj
vzplamtela stara strast. Ivan jo je prijel za roke, potrdil
besede prej‰njega veãera in menil, da bi napravila poro-
ko ‰e pred zimo.

»Ali ne bo prezgodaj?« je dejala Zefa tiho in zardela

pobesila oãi.

Ivan pa je dejal, da ãim prej, tem bolje; samo zadnji

gostje naj ‰e odidejo, da bo mir v hi‰i; in Zefa se je dala
pregovoriti.

»Ampak dotlej bodiva tiho, Zefa,« je dejal, »in stvar

naj ostane med nama.«

»Kar je vam drago, je meni prav,« je menila ona lju-

beznivo in ‰la po svojih opravkih.

Ivanu je bilo na jeziku, da bi jo vpra‰al, zakaj ga viãe,

ko sta vendar zaroãena; toda premislil se je, in ko je bila
Zefa od‰la, se mu je zdelo, da je ravnal prav. Nekaj, sam

BES

TUJSKI PROMET

ni vedel kaj, mu ni ugajalo na tej Ïenski. Kadar jo je gle-
dal, je gorel zanjo; spominjal pa se je ni s posebno ra-
dostjo. Njen smeh se mu je zdel prenavaden, oãi poÏe-
ljive, vedenje predrzno, in vedno se mu je vsiljevalo pri-
merjanje z Miciko, ki ni bila lepa, ki ni gledala tako Ïa-
reãe, ki se ni znala tako sladko nasmihati, ne tako pri-
kupljivo govoriti; toda sveÏa narava in devi‰ka srameÏ-
ljivost je dihala iz vse njene osebnosti. »He, kaj!« je za-
govarjal Ivan Zefo; »Micika je lahko po‰tena in nedolÏ-
na, ker jo varujejo oãe in mati in brat in vsa sose‰ãina;
ampak da ostane kdo dober med pokvarjenim svetom,
ãe je ‰e osamljen, odvisen siromak, ki mora skrbeti za
svoj kruh, to je drugaãna ãednost, ta zahteva vse veã
znaãaja.« Vendar se tega neprijetnega, prepoznega pri-
merjanja Ivan ni mogel odkriÏati. Vsak hip sta mu sto-
pali obe dekleti pred oãi; ena se mu je smejala in ga svet-
lo gledala, druga je umikala solzne oãi, in njemu se je
zdelo, kakor da bi hrepenela ena po svoji, druga po nje-
govi sreãi.

»Kar je, to je,« je sklenil Ivan; »ampak ãe se ne bo ved-

la ta Ïenska, kakor se spodobi, ãe bo koliãkaj preprijaz-
na z Lahom, pojdeva spet vsaksebi.«

Zefa, ki je nekako slutila gospodarjeve pomisleke, pa

se je vedla pametno in ponosno; zavraãala je neumest-
ne ‰ale in odklanjala neslane poklone, tako da je vãasih
celo gospodu Stradi zamrl smeh na ustih. Po hi‰i je uka-

BES

TUJSKI PROMET

zovala tako odloãno, poslom odgovarjala tako samoza-
vestno, da so se na tihem jezili vsi, naravnost ustaviti pa
se ni upal nihãe. Ivan se je preverjal, da bo njena prid-
nost in preudarnost zalegla veã ko velika dota.

»Gospod Korbin, jaz jutri odidem,« je dejal gospod

Strada kmalu po teh dogodkih. »Pojdite drevi z menoj
na veãerjo h Griãarju v ·mihel!«

»Na veãerjo?« se je zaãudil Ivan.
»Da, na veãerjo. Povabljen sem in vabim ‰e vas.«
Ivan je vabilo odklonil.
»Pojdite, pojdite!« je silil Lah. »Ne boste se kesali. Jaz

sem namreã pregovoril starega Griãarja, da vam bo dal
posojilo na posestvo v ·mihelu.«

Ivan se je ãudil ‰e bolj, ‰e neprijetneje. »Kdaj sem vas

pa prosil, gospod Strada,« je dejal uÏaljen, »da govori-
te zame pri Griãarju? In od kod veste, da sem prosil po-
sojila?«

»Od kod? Od Griãarja. Ali je to kaj ãudnega?«
»Meni se vidi ãudno,« je dejal Ivan, ogorãen, da se

njegova zaupnost tako zlorablja.

Gospod Strada pa je pripovedoval, kako mora on sa-

mo njega zahvaliti, da je pregovoril Griãarja, ki ni hotel
zadnje ãase niã sli‰ati o tem posojilu; on pa mu je doka-
zal, da sme na posestvo v ·mihelu ‰e vedno posoditi
brez nevarnosti nekaj tisoãakov.

BES

TUJSKI PROMET

Ivan se je na glas jezil na Griãarje, ki se posvetujejo s

tujcem o domaãih zadevah, na tihem pa se je veselil, da
dobo posojilo. Saj se je bal, da se je preveã zameril Gri-
ãarjem, in vedel, da bo zamera ‰e huj‰a, ko se zve zaroka
z Zefo; tako pa je bila stvar uravnana, dasi neprijetno in
Ïaljivo. Sploh pa prositi naposodo, ali je to prijetna reã?
In kolikor so Ïalili Griãarji zdaj njega, toliko jim povrne
kmalu z obrestmi njegova poroka.

Ko je bil Ivan to tako preudaril, je bil celo zadovoljen,

da je dobil dober razlog za zamero pri Griãarjih, in po-
poldne se je napravil na pot z Lahom.

Ivan, ki ga je bil gospod Strada tolikokrat vlekel, je

hudomu‰no potegnil zdaj njega.

»Ej, gospod Strada,« je dejal, »ali pojde Zefa z vami?«
»Ne, noãe,« je dejal Strada, »ker je neumna. Jaz bi ji

bil dal v najem svojo gostilnico v Ajdov‰ãini, kjer bi se
ji godilo dobro in bi se morda tudi omoÏila.«

»S kom?« se je zavzel Ivan. »Ali je niste hoteli vzeti

vi?«

»Jaz?« se je zaãudil Strada in se zakrohotal. »Jaz vzel

Zefo? Prosim, gospod Korbin, vi me Ïalite. Ali se vam
zdim tako neumen? Jaz Zefo! Ta je pa lepa.«

»Morda sem se prenaglil,« je bila prva misel, ki je

padla Ivanu v glavo, ko je to sli‰al. Zakaj ni ãakal on z
zaroko? Spet se je razjezil na Laha, ki je bil njega tako
preslepil, in vso pot ni spregovoril besede veã.

BES

TUJSKI PROMET

100

Griãarjevi so sprejeli svoja gosta prijazno kakor dva

znanca, ki ju Ïe dolgo ni bilo k hi‰i. Vendar se Ivan ni
ãutil domaãega. Preslovesno so govorili z njim, in ‰e ne-
prijetnej‰e mu je bilo videti, da so prijaznej‰i s tujcem.
Gospod Strada je govoril veselo in Ïivahno o vseh do-
maãih razmerah, se ‰alil z materjo in oãetom, se klanjal
hãeri in kar pod pazduho prijel sina Andreja. Proti nje-
mu so se vedli vsi tako spo‰tljivo, da tudi njemu ni ‰la
prijaznost od srca. Micika je nosila na mizo in stregla.
Zdela se je Ivanu resna, skoraj otoÏna, in rad bi bil bral
iz njenih oãi skrivne misli; toda umikala jih je in kar teh-
tala besede, ki so bile njemu namenjene. Ivanu je bilo
teÏko pri srcu, in da se je prenaglil s svojo zaroko, mu je
bilo tem bolj Ïal, ker je videl in sli‰al, kako se prikupu-
je tujec Strada tovari‰ici njegovih mladih let. Visoko je
zrastla njena cena v njegovih oãeh, in zbujalo se je ne-
prijetno prepriãanje, kako povr‰no jo je bil sodil, kako je
hodil slep in brezdu‰en mimo domaãe cvetke, ki se ni
marala ‰opiriti s kriãeãim videzom. Spet ga je jezil s se-
biãno vsiljivostjo ta Lah, ki mu je stal vedno in povsod
napoti. Obravnavo zaradi posojila je vzel kar sam ta ãlo-
vek v roke. Govoril je za vse Griãarje, kakor da bi bil njih
zastopnik, in vmes se je ‰alil in smejal in spravljal s svojo
pisano sloven‰ãino vso druÏbo v smeh, celo Miciko;
samo njega, Ivana ne. Njemu se je zdelo vse to govor-
jenje neslano, neteãno, kakor prikrit zasmeh.

BES

TUJSKI PROMET

101

Dogovor zastran posojila se je sklenil, kakor je Ïelel

Ivan, ki se je ãutil poniÏanega med neprijetnimi dobrot-
niki. Potem pa je zaãel Strada jemati slovo z zatrdilom,
da se vrne drugo leto spet in da upa, da se razvijejo do
tedaj razmere ugodneje.

Za koga ugodneje? je padlo v glavo Ivanu, ki se je ãutil

zadetega.

»Torej jutri se odpeljete, gospod Strada. Ali vzamete

gospodiãno Zefo s seboj?« je vpra‰ala mati.

»Skesala se je,« je zmignil Strada z rameni. »Kakor se

ji zdi.«

»Oh, pa bi jo vendar vzeli!« je dejala spet Griãarka.
Ivan je sedel kakor na Ïerjavici, prepriãan, da govore

ti ljudje nala‰ã, zaradi njega, o njegovih zadevah. Sku‰al
se je po‰aliti, ãe‰ da je gospodu Stradi spodletela name-
ra; a na glasu se je poznalo, kako malo mu je do ‰ale in
smeha. Hvalil je Zefo, kako pridna in po‰tena je; vsemu
svetu seveda ne ugodi nihãe, in najbolj‰ega ãloveka
opravljajo ljudje najraj‰i, in ãim raj‰i eni poslu‰ajo, tem
raj‰i drugi govore; kjer pa ni u‰es, ni jezika.

»Vesela je Zefa, vesela, ker je mlada,« je dejal gospod

Strada; »kakor smo veseli mi, gospodiãna Micika, kaj-
ne?«

Micika si ni upala pogledati Ivana, ker je ãutila, kako

neljub mora njemu biti razgovor, ki je bil njej tako mu-
ãen. Gospod Strada pa je potegnil, ko je jemal slovo, iz

BES

TUJSKI PROMET

102

Ïepa darilce za Andreja, v liãnem toku cevko za smotke
iz jantarja.

»Miciki za spomin pa nekaj okroglega,« je dejal in po-

kazal med palcem in kazavcem zlat prstan z lepim rubi-
nom. »âe ne bo prevelik za va‰e prstke.«

»Oh, premajhen, premajhen,« se je branila Micika.
»Vzemi no!« jo je opominjala mati, ko je natikal go-

spod Strada hãeri prstan na prst.

Poslavljali so se Griãarjevi od gospoda Strade z vo‰ãili,

da bi se videli drugo leto spet zdravi in veseli. Ivan je stal
zraven, gledal zdaj enega, zdaj drugega in poslu‰al pri-
jazne besede, ki niso bile namenjene njemu. âutil se je
tujca med domaãini in teÏko je ãakal odhoda. S hladno
besedo: »Mi pa ne gremo daleã narazen,« so se poslovili
gostitelji z njim. Roko mu je podala samo Micika, a tudi
ta, kakor se je njemu zdelo, tako oprezno, da bi bil svojo
najraj‰i umaknil.

Andrej je bil napregel in je odpeljal Ivana in Laha pro-

ti Îvarovljam. Gospod Strada je vso pot pel in ÏviÏgal in
govoril. Ivan pa je premi‰ljeval slabe volje, zakaj so Gri-
ãarji tako zvezani s tem ãlovekom; kaj jim mar Zefa;
zakaj je pomagal Lah, da je dobil on posojilo; kaj pome-
nijo darila, kaj prstan. Za kupãijo z lesom, ki so jo bili
sklenili oni med seboj, se je njemu zdelo preveã prija-
teljstva. Dozdevalo se mu je, da se nastavlja zanka, v
katero bi se utegnil ujeti on.

BES

TUJSKI PROMET

103

âim dalje bolj osamljenega se je ãutil Ivan. Mati ga je

vedno le svarila, naj se varuje, da ga ne ujame kak‰na
malopridna Ïenska; sosedje so se mu smejali, ker je sto-
ril veã za druge ko zase, in Andrej in Micika, si je prigo-
varjal Ivan, imata Ïe raj‰a tujca ko domaãina. Nikogar
nima on na svetu razen nje, ki jo ãrte ljudje zaradi nje-
ga. Toda ne bodo ga strmoglavili nasprotniki, naj se jih
zveÏe ‰e toliko, domaãinov in tujcev, proti njemu.

Ivan je delal naãrte, kako varãno bo Ïivel v zakonu;

kako se brigal zanaprej samo za svojo korist; kako izbor-
no bo gospodinjila Zefa, ko bo delala zanj in zase, in
kako se bo v nekaj letih poplaãal ves dolg; zakaj pri ta-
kih podjetjih je samo zaãetek teÏak; kdor zdrÏi, ta zma-
ga.

Mrzel jesenski deÏ je pregnal zadnje tujce, ‰e preden

je bila padla prva slana. Hotel Îvarovlje je zazeval od
dolgega ãasa.

Skoz odprta okna so iztrepali prah in smeti; na dvo-

ri‰ãu so iztrkavali preproge; sobe, hodnike, stopnice so
snaÏili, pohi‰je je stalo razvleãeno po vseh prostorih.

V gostilnici so sedeli domaãi ljudje, za eno mizo po-

sestniki, ki so se pomenkovali o tujcih in dognali nazad-
nje, da prineso sicer denar, da so pa z njimi tudi sitnosti,
in premi‰ljevali, koliko bi kazalo priznati oblastvu pre-
jete najem‰ãine, da ne bi bilo preveã ‰kode. Drugo
omizje so bili vozniki, ki jim ni veã di‰alo kmetsko delo,

BES

TUJSKI PROMET

104

ko so se bili privadili laÏjemu in bolj‰emu kruhu s pijaão
vred. Na jasnih obrazih se jim je bralo, da so preãuli ne-
kaj noãi, in nezadovolnjost je zvenela iz zadirãnih besed
in zabavljanja ãez tujce, ki naj bi raj‰i ostajali doma, ãe
nimajo denarja, da bi se vozili po svetu. Preudarjali so,
kam bi se zdaj obrnili, da bi jim ne bilo treba prijeti za
koso in cepec.

Ivan, ki je bil izplaãal in odpravil posle, kolikor mu jih

ni bilo treba obdrÏati ãez zimo, je napravljal obraãun.
Posebno zadovoljen ni bil; vendar se mu je izkazal iz-
bolj‰ek proti prej‰njemu letu, zlasti odkar je bila pri hi‰i
Zefa.

Nekdo je rahlo potrkal, in vstopila je v pisarno Zefa.

Tiho je pozdravila, sedla na stol, si zakrila oãi z robcem
in zaihtela. »Kaj pa je, Zefa?« jo je miril Ivan.

»Oh, tako me boli srce,« je zastokala, »ãe premi‰lju-

jem, kako malo sem vredna svoje sreãe. Saj nimam reva
nobene dote.«

»Meni tega ni treba praviti, Zefa, ker sem vedel to,

preden sem te snubil. Sicer pa je blago srce in pridna
roka najlep‰a dota.«

»Oãe ima hi‰ico in vrt, kar mi bo moral zapisati, in jaz

toliko, kolikor sem si prisluÏila z delom. Toda kaj je to!«

»Niã se ne boj, Zefa! Midva se popeljeva v Ljubljano,

da nakupiva to malo, kar je ‰e treba. Saj vidi‰, da imava
vsega dosti doma, tukaj in v ·mihelu. K poroki pojdeva

BES

TUJSKI PROMET

105

na Brezje, da se umakneva domaãim zijalom; potem pa
se odpeljeva za par tednov na La‰ko.«

Zefa je bila nekoliko razoãarana. Poroko in svatbo si

je bila ona predstavljala v ·mihelu in tako imenitno, da
bi napolnila z onemoglo nevo‰ãljivostjo srca vseh vrst-
nic. Toda vsega ne doseÏe ãlovek. Popotovanje po La‰-
kem ji je bilo v‰eã.

Par dni pozneje je pripovedovala Zefa gospodu ma-

jorju, ki je sedel sam v gostilnici, strogo zaupno, da je
zaroãena z gospodom Korbinom in da bo poroka ‰e
pred zimo.

Gospod major je gledal debelo; zakaj za tako neum-

nega ni imel Ivana; zavedel se je pa hitro in ãestital iz
vsega srca in pristavil kot kavalir, da je mnogo bolj ãe-
stitati gospodu Korbinu.

»Bog ne daj ãestitati njemu!« se je prestra‰ila Zefa.

»To mora ‰e ostati tajno.«

»Ob svojem ãasu seveda bo treba ãestitati gospodu

Korbinu, ki dobi najkrasnej‰o soprogo na svetu,« je de-
jal major, ki si je mislil, da se morda ‰e skesa Ivan, in
zapel polglasno:

»Oj, ta profil,
helenski stil!«

»Oh, nikar se ne laskajte, gospod major,« je dejala

Zefa, »in molãite!«

BES

TUJSKI PROMET

106

»Kakor grmadni grob na bojnem polju. âastno bese-

do, krasna gospodiãna in kmalu ‰e krasnej‰a gospa!«

»Takoj po poroki,« je sklepala Zefa sama pri sebi, »mi

mora povedati Ivan, kaj je profil.«

Ivan pa je romal takrat s teÏkim srcem med praznimi

njivami, ob poko‰enih travnikih, mimo gozda, ki mu je
mahal kakor v slovo s pisanim listjem, k materi v ·mi-
hel. Povedati ji je moral, da je njegov sklep dozorel, in
podreti zadnje ugovore. Prepriãan je bil, da se ozira mati
preveã nase in premalo nanj, ko si izbira poniÏno, pre-
prosto snaho, kateri bi ukazovala kakor nedoletni hãer-
ki. Zakaj pa bi se on ne smel ozreti bolj nase? Njegove-
ga podjetja ne more voditi kak‰na Micika. Treba je od-
loãne gospodinje, ki pozna svet, ki zna obãevati z ljud-
mi in nadzorovati druÏino. Tak‰na je Zefa. Kako je znala
v strah prijeti hi‰ne in hlapca! Ker ve, kako teÏko se sluÏi
denar, bo tem varãnej‰a gospodinja, in njena pridnost
bo veã ko zalegla za Griãarjevo doto. Griãarji bi bili tudi,
ako bi vzel on Miciko, vedno nad njim z dobrimi sveti in
sitnim nadzorovanjem. Tukaj pa ne dobi nobene ta‰ãe;
tast ne pride v po‰tev, in svakinja, ki jo hvalijo celo Gri-
ãarji, bi samo koristila hi‰i.

Ko je tako v svoje misli utopljen koraãil po bliÏnjici,

ga je do‰la Micika. Njen pozdrav ga je zmedel, ker je
mislil nanjo, priãakoval pa je ni. âe bi jo bil slutil za se-
boj, bi bil najbrÏ pospe‰il korak.

BES

TUJSKI PROMET

107

»âisto tuji smo si postali, Ivan,« je dejala, »odkar so

zaãeli tujci zahajati med nas.«

»Kako to, Micika?« jo je zavrnil Ivan. »Jaz tega niã ne

ãutim. Saj sem bil pred kratkim pri vas, s tujcem seve-
da, z gospodom Strado, ki je pa pri vas Ïe domaã.«

»Trgovske zadeve, Ivan. Ta gospod se misli naseliti pri

nas in nagovarja oãeta in brata, da bi stopila v nekak‰no
zvezo z njim.«

»Tebe pa najbrÏ tudi.«
»Da, res je, ãeprav se ti norca dela‰.«
»Kaj se bom norca delal! Saj sem vendar videl prstan

z rubinom.«

»Prijazen ãlovek je, ampak tujec je. Oãe se je peljal v

Gorico nekoliko pozvedovat, kako je s tem Furlanom.
Zvedel ni niã napaãnega. Meni pa je bilo Ïe veãkrat na
jeziku, da bi vpra‰ala tebe, kako ti misli‰.«

»Jaz? To je vendar tvoja zadeva. Ali ne ve‰, da je v Ïe-

nitvanjskih reãeh vsak svet odveã? âe ti je v‰eã gospod
Strada, vzemi ga!«

Nastal je molk. Micika je pobesila glavo in si potegni-

la ruto ãez obraz; Ivan je izvlekel smotko in jo oprezno
prirezoval in priÏigal, da bi se videlo, da ne utegne govo-
riti. âez nekaj ãasa, ko mu je postalo molãanje muãno,
je zaãel pretrgoma, med pu‰enjem, razlagati, da je v
svojih zadevah vsak najbolj‰i sodnik. »Tukaj pa se loãi-
ta najina pota,« je konãal. »Lahko noã, Micika!«

BES

TUJSKI PROMET

108

»Zdrav, Ivan!« se je poslovila Micika tiho in se obrnila

proti domu, prevarjena v mladih nadah, Ïalostna in
uÏaljena, ker se ji je zdelo, da je govorila prejasno, in
prepriãana, da se ne govori nikoli dovolj jasno tistemu,
ki noãe umeti.

Ivan pa je zavil ‰e malo na polje, ker je hotel zbrati

spet svoje misli, hud na Miciko, kaj ga lovi s tak‰nimi
vpra‰anji, ki njega samo vznemirjajo, ‰e bolj pa na Fur-
lana, ki bo lepo sedel za mizo, ki so jo drugi pogrnili.
Kako so mu v‰eã ti kraji, kako mu di‰i ta kruh! Najpre-
moÏnej‰e dekle si je izbral in najbolj‰e, bi se bil kmalu
zagovoril Ivan. Sebiãno, nizkotno se je zdelo tak‰no rav-
nanje Ivanu, in jezen si je kimal, kako dobro je spoznal
on takoj od zaãetka tega polentarja, ki se je znal priku-
piti vsem, samo njemu ne, njemu ne. Da Ïenske ne po-
znajo mo‰kih, to je dognana stvar; a tako pokvarjenega
okusa bi on ne bil prisodil Miciki. Ali nima, zaboga, do-
maãih snubcev? On bi jo bolj iz srca privo‰ãil najslab-
‰emu domaãinu. O dekleta, dekleta, rodoljubna do pre-
klica, do oklica! Ivan je osupnil, od kod je postal on na-
enkrat tako goreã rodoljub; a gledal je Ïe s pristnim gne-
vom, kako si zna‰a gnezdo ta tujec, kako sega vedno
dalje, na vse strani, izpodriva domaãine in jih goni iz
gorke domovine v mrzlo tujino; in nihãe se mu ne
ustavlja, ker ne vidi nihãe njegovih nakan, razen njega,

BES

TUJSKI PROMET

109

ki vidi jasno, kako gladijo na‰i ljudje sami tujcu pot in
kopljejo sebi jame. In na njih grobovih si bo stavil tujec
dom.

Inako se je storilo Ivanu, ko je premi‰ljeval zasleplje-

nost rojakov. Ali ni on zadosti zabavljal ãez tega Furla-
na? Svaril sicer on ni ljudi pred njim, ampak ãrtil ga je.
Ljudje pa bi bili morali spoznati ali vsaj slutiti, da ga on
ne ãrti brez povoda, ampak zato, ker ga smatra za pre-
kanjenega, nevarnega ãloveka. Toda kdo se briga zanj!
Kdo ne dere za tujcem! S tujcem so se posvetovali Gri-
ãarji, ali bi dali domaãinu posojilo, in po njegovi milo-
sti ga je dobil. Ali se more ãlovek ‰e zanesti na tak‰ne
rojake? Oh, to bo tujski promet! Domaãini iz deÏele,
tujci v deÏelo.

Prav nesreãnega se je ãutil Ivan, ko so mu stopale

pred oãi te Ïalostne razmere. Tujec Griãarjev zet, tujec
Micikin moÏ, tujec posestnik, gospodar v ·mihelu! Da,
tak‰en bo razvoj. Prekleta zaslepljenost!

Tako hud je bil Ivan, da mu niti na um ni pri‰lo, da je

tudi on kupãeval s tem Lahom, tudi sam sklepal pogod-
be in vzel denar od njega.

Tako je pri‰el Ivan k materi zelo slabe volje.
Mati je slutila, da ima spet Ïenitev v mislih, in srce se

ji je stisnilo. Stopila je v klet in kuhinjo in prinesla sinu
veãerje na mizo. Ivan se je branil jesti in premi‰ljeval,

BES

TUJSKI PROMET

110

kako bi zaãel. Mati je sedla k njemu in vpra‰ala, zakaj je
tako otoÏen, in mu zaãela govoriti prijazno in prisrãno,
kako si greni mlado Ïivljenje, kako si nakopava nesreão
za bodoãnost; saj je Ïe zdaj izgubil mir in zadovoljnost,
ko ‰e prvi korak ni storjen; kako lepo je, ãe se more Ïe-
nin mo‰ko postaviti s svojo nevesto, ãe vidi na obrazih
svojih prijateljev veselje in ponos, pri nasprotnikih pa
vsaj zavist, a nikjer posmehovanja in zloradosti.

Ivan je ustavil mater, ãe‰ da se ni pri‰el posvetovat,

ampak naznaniti svoj sklep in vabit, da naj pride ona
enkrat v Îvarovlje, da se prepriãa sama, kako pridna in
dobra je njegova nevesta, in da govori samo sovraÏna
nevo‰ãljivost iz opravljanja. Mati je zdihnila in molãala,
in tudi Ivan ni vedel veã, kaj bi govoril.

»In to posestvo si tudi Ïe obremenil?« je dejala tiho

mati. »In Griãar ti je posodil. Glej, Ivan! âe vzame‰ Mi-
ciko, zbri‰e‰ takoj ves ta dolg. Koliko bo‰ pa zdaj priÏe-
nil?«

»Toliko, da poplaãam lahko v nekaj letih ta dolg.

Vem, kaj je Zefa za moj hotel. Na koga sem se pa mogel
zanesti, ko je bilo vsakemu usluÏbencu za svoj dobiãek,
za hi‰o pa niã in je Ïivel vsak tem prijetneje, ãim manj
je bilo gostov! Griãarji so mi svetovali, da bi napravil
Ïago namesto hotela. Kajpada, da bi mi prodajali prav
drago svoj les. Denar sem vzel naposodo po pet od sto,

BES

TUJSKI PROMET

111

nosil mi bo pa po dvajset; torej ni slaba kupãija. — Kdaj
vas smeva priãakovati v Îvarovljah?«

»Ali ni navada, da pride nevesta na razgled?« je vpra-

‰ala mati.

»Drugod paã; pri nas ne kaÏe. Razgled bi imeli samo

·mihelci, in tega jim jaz ne privo‰ãim. Pridite vi, mama,
in prepriãan sem, da se vam razpr‰e vsi predsodki, ki
vam jih je vcepila nekoliko va‰a Ïelja, nekoliko pohlep
sorodstva in sladke besede.«

Ivan je od‰el mnogo bolj‰e volje, ponosen, da je po-

vedal naravnost svoje mnenje in podrl najhuj‰e zapre-
ke. Denar je imel, z materjo se je bil pogovoril; kaj je ‰e
hotel? S starim Petanom bo treba ‰e govoriti, zaradi
lep‰ega in da se ne bo ãutila Zefa uÏaljena.

Doma je bila veãerja pripravljena. Obraz se je razjas-

nil Ivanu, ko mu jo je prinesla Zefa na mizo, in povabil
jo je, da naj prisede. Povedal ji je, kako ga veseli, da je pri
materi dobro opravil, in da pojde drugi dan ‰e k njene-
mu oãetu.

»To je pravzaprav nepotrebno,« je dejala Zefa, ki se je

bala, da se bodoãi tast ne bo prikupil Ivanu in da bi
utegnil ‰e njej ‰kodovati. Ona je morala paziti, da se ne
ohladi Ivanovo srce, ko je toliko pomislekov, toliko je-
zikov delalo proti njej. Stopila ji je pred oãi zapu‰ãena,
razdrta koãa. Ona ni hotela tam veã prestopiti praga;

BES

TUJSKI PROMET

112

Ivan naj pa gleda to zoprno, zanikrno rev‰ãino! — Me-
nila je, da lahko pokliãe ona oãeta v Îvarovlje. Ivan pa
je bil teh misli, da se to ne spodobi. Poãastiti je namreã
hotel svojo nevesto, ki je srameÏljivo prosila, ãe sme po-
slati nekaj jedi in pijaãe gor, ker nima oãe v hi‰i najbrÏ
niã pripravljenega.

Ivan je rad dovolil.
»Oh, kako si dober!« je dahnila Zefa in ‰la pripravljat,

kar se ji je zdelo potrebno.

Drugega jutra je Ïe navsezgodaj nesla dekla velik jer-

bas jedi in pijaã in s prti in prtiãi potrebno posodo in
drugo namizje v ·mihel. Kmalu za njo se je odpravila
Zefa, ki je hotela pripraviti oãeta na imenitni obisk in
priãakati Ivana, da bi zabranila vsako nepriliãnost.

Zaãudila se je, ko je stopila v veÏo domaãe koãe, ‰e

bolj pa, ko je stopila v sobico. Tla so bila tako snaÏna, da
ni bilo treba poprijeti krila; vse pohi‰je je stalo na svo-
jem mestu, vse majhno in revno, a liãno in prijazno. Za
mizo je sedel oãe Petan, pred seboj je imel kos mesa in
odma‰eno buteljko.

»Zakaj ste pa Ïe zaãeli, oãe?« je dejala Zefa nevoljna.
»Kdor nikoli ne zaãne, nikoli ne konãa, Zefa,« je de-

jal moÏ in rezal mrzlo peãenko. »Pohvali ti, Zefa, doma
kuharico v mojem imenu! Kuharicam so ljudje vse pre-
malo hvaleÏni.«

BES

TUJSKI PROMET

113

»Danes pride gospod Korbin k nam snubit.«
»Bodi brez skrbi, Zefa!« je dejal Petan, prigriznil in

pil. »Kolikor sem sli‰al jaz, je Korbin po‰tenjak, ki mu
jaz brez skrbi zaupam svojo hãer.«

»Kaj mi boste pa dali za doto?«
»Kaj? Tebe, tvojo mladost, tvojo pridnost. Pridne roke

so najlep‰a dota.«

»To ni niã. Hi‰o mi zapi‰ite in vrt.«
»Draga moja, ali nisi ti sama prepustila vrta in hi‰e

Cili? Poglej, koliko se je trudila Cila, da je vse tako lepo
uredila! Ti dobi‰ dve veliki hi‰i in zemlje bogve koliko;
pusti Cili to koãico!«

»Pismeno nisem prepustila niã, beseda pa ni konj. Jaz

sem obljubila Ivanu, da dobim hi‰ico in vrt, in to se ne
da veã preklicati. Ali hoãete, da se razdere zakon? Po-
zneje lahko prepustim oboje komurkoli; zdaj pa ne. Vi
ostanete notri do smrti; Cili pa ‰e povedati ni treba kako
in kaj.«

Oãe se je vlekel za Cilo, ãe‰ da se je treba bolj ozirati

na siromaka ko na bogatina; toda hãi ga je ustavila, da
je ta stvar Ïe dognana; on pa naj jenja jesti in piti, da
ostane ‰e kaj za malico, in da bo gospodu Korbinu bolj
v‰eã, ãe ga dobi pri ‰ivanju ko pri pijaãi.

»Od ‰ivanja,« je razlagal Petan in sedal poãasi k oknu,

»bom vzel jaz slovo, ko postane‰ ti Korbinka, ker bi se

BES

TUJSKI PROMET

114

ne spodobilo za gospoda Korbina, da bi imel krojaãa za
tasta.« Potem jo je lepo uãil, kako mora ravnati z mo-
Ïem, da bo delala ãast oãetu in da jo bo moÏ spo‰toval;
predvsem da ne sme biti predomaãa s posli; sploh da bi
bilo najbolj‰e, ãe prenovi druÏino popolnoma, ker so
nam veãkrat tisti napoti, s katerimi smo bili v prej‰njih
ãasih predobro znani; z vsem nastopom mora ona po-
kazati, da ni nikakr‰na pritepenka.

Zefi se ni ljubilo poslu‰ati. Pogrinjala je mizo, naprav-

ljala iz najlep‰ih cvetic, ki jih je bila nasejala in nasadi-
la sestra na vrtu in ki so krasile okenca, velik ‰op, pre-
stavljala pohi‰je, pazila, da ni oãe spet segel po jedeh, in
ãakala, kdaj pride Ivan.

Od daleã ga je zagledala, in srce ji je zaãelo tolãi od

strahu, da ne bi oãe kaj pokazil. Goreãe je temu naroãa-
la, da naj govori raj‰i manj in pametno.

Petan ni bil v nobeni zadregi. Sprejel je Ivana ravno-

du‰no, stresel mu roko in prijazno pokimal, da Ïe ve, kaj
ga je privedlo k njemu, da naj bo v tem oziru brez skrbi;
zakaj on je vso zadevo trezno premislil in spoznal, da
sme njemu z lahko vestjo izroãiti svojo hãer. »Zefa, daj
gospodu Korbinu roko in poljubita se! — Tako. — ·e en-
krat! Bog vaju blagoslovi in daj meni sreão, da bi kma-
lu pestoval par ãvrstih Korbinãkov! — Zdaj pa za mizo!
— Prosim, Ivan. Jaz te ne bom veã vikal. Sedi! Miza po-
nuja.«

BES

TUJSKI PROMET

115

Petan je zasedel ãastno mesto in zaãel ponujati in na-

livati in vnemati z besedo in zgledom Ivana in Zefo za
sodelovanje. Vmes je pripovedoval, kako lepo je vzgojil
svojo hãerko in koliko sreãe ãaka Ivana v zakonu; zakaj
Zefa je Ïe zaklad sama na sebi, dobo pa povrhu ‰e hi‰o
in vrt.

Ivan je ugovarjal, da bi ne bilo treba te dote, in pre-

govoril bi bil Petana, da ni segla vmes Zefa in odloãno
zahtevala hi‰o in vrt.

Ivan se je oziral po sobici in se ãudil, kako je prijazna,

stene pobeljene, tla snaÏna, vse lepo pospravljeno, okna
zunaj polna cvetlic, znotraj beli zastori. »Pravo dekli‰ko
stanovanje,« je menil.

»To je Cilina roka,« je dejal Petan. »O tudi Cila je zla-

tega denarja vredna. Petanova kri.« Potem je razlagal,
kako imeniten krojaã je on in kako malo razumevanja
njegove umetnosti je videti pri rojakih, ki jim ne ugaja
nobena obleka, ãe ni skaÏena. »To so tisti gostje, ki so
bili tako navajeni prismojenih jedi, da so zabavljali, ãe
so morali jesti dobro skuhano.«

Zefa je nestrpno ãakala konca razgovora in zdihnila

sama pri sebi: »Hvala Bogu!« ko se je vzdignil Ivan.

»Torej adijo, zbogom, pozdravljena!« jima je zaklical

v slovo Petan in sedel spet za mizo.

Ko je pri‰la Cila zveãer domov, je vpra‰ala najprej,

kdo je potrgal toliko cvetlic po vrtu in po oknih. Oãe pa

BES

TUJSKI PROMET

116

je imenitno razkladal, kak‰nega gosta so imeli, kak‰nega
svaka dobo Cila in da bo on tudi njej preskrbel kaj do-
brega.

»Le ‰e bolj pisano me bodo gledali zdaj pri Griãarju,«

je dejala Cila in zaãela pospravljati po hi‰i.

BES

TUJSKI PROMET

117

a Ivanova snubitev ni ostala tajna, za to je skrbel
Petan, ki se je z njo po pravici pona‰al po vsem

·mihelu in po okolici. Cili pa ni bilo to niã na ‰kodo. Na-
robe; njen ugled je rastel. Nihãe veã ni zabavljal ãeznjo,
in hlapci in dekle so se ji zaãeli celo prikupovati. Korbini
so bili paã imenitni ljudje, in odsev te imenitnosti je
osvetil tudi sva‰tvo. Andrej se je vedel tako spo‰tljivo,
kakor da bi bila Cila njegove vrste in ne preprosta dek-
la; celo jezil se je, zakaj ne obãuje ona z njim bolj po do-
maãe. Toda Cila je bila previdna in se je ogibala njego-
ve druÏbe, ki se ji je zdela muãna za oba, ker je on iskal
besed in ona odgovorov. Tem bolj si je prizadevala, da
bi si naklonila gospodinjo in Miciko in gospodarja.

To pa je bilo prazno delo. Z nevoljo sta bila zapazila

Griãarja, kako prijazna je postala druÏina s Cilo, kako ji
streÏe Andrej, in zbala sta se za svojega sina. âe je mla-
dega Korbina, uãenega ãloveka, preslepila neãimrna
Zefa, zakaj ne bi nesku‰enega Andreja Cila, ki je bila
brhkej‰a, pridnej‰a in pametnej‰a? Bolj‰ih priporoãnic,
kot sta pridnost in pamet, nima brhkost. Da mora Cila
o prvi priliki od hi‰e, to je bila gospodarju in gospodinji

BES

TUJSKI PROMET

118

dognana stvar, in ãim dalje bi ‰la ona od ·mihela, tem
ljub‰e bi jima bilo. Da se Zefa in Cila nista radi imeli in
da Korbinka ni marala za nobenega Petana, to je bila
sreãa; zakaj ãe bi pri‰la Cila h Korbinki ali pa k sestri v
Îvarovlje, bi Andrej hitro na‰el tjakaj pot. Tako sta ãa-
kala gospodar in gospodinja pametnega povoda in se
nekako jezila, da jima ga paã ponuja brezskrbni Andrej,
ne pa oprezna Cila. Da bi vsaj osornost in nezaupnost
izzvala odpor in neposlu‰nost! Potem bi dala beseda be-
sedo, in zadnja bi razdrla neprijetno razmerje. Cila je
premi‰ljevala Ïalostna, kako da ne more ustreãi Griãar-
jema.

Kar je storila in kakor je storila, se ni zdelo prav. âe je

vpra‰ala, ni dobila toãnega odgovora; ãe je delala po
svoji glavi, je bilo ‰e slab‰e, in kar je enkrat zagre‰ila, za
to je sli‰ala trikrat grajo. Vendar je ni mogla nobena be-
seda in nobena krivica toliko razjeziti, da bi se bila upr-
la. Vsak dan je sklepala znova, da ostane mirna, naj pri-
de nadnjo karkoli; samo da ne bi zgubila sluÏbe. Kam pa
naj bi ‰la, ãe bi jo zapodili? H Gostiãu, ki ji je bil zamrzel
Ïe od zaãetka, ali h Korbinovim, ki ne marajo zanjo za-
radi sestre? Druge hi‰e pa so imele komaj zase zadosti
dela in kruha.

âudno ravnanje Griãarjevih je doseglo prav nezaÏelen

uspeh. Uprla se ni Cila; uprl se je Andrej. Star‰em je za-
ãel oãitati kriviãnost in sestro je nakratko zavrnil, ãe je

BES

TUJSKI PROMET

119

Cili kaj oponesla. Star‰a sta bila prav huda, in sestra se
je naravnost zgraÏala nad njim.

Cili se je krãilo srce, kadar so se domaãi sporekli za-

radi nje, in uvidevala je, da bo morala od hi‰e. Na tihem
je bila hvaleÏna Andreju, na glas si ga ni upala zahvali-
ti, da si ne bi nakopala novega nasprotstva. Ljub‰e pa bi
ji bilo, da bi je nihãe ne zagovarjal, da bi sama s potrpeÏ-
ljivostjo premagala nasprotnike. S tak‰nimi nadami se je
samo varala. Njena potrpeÏljivost se je zdela sebiãna
potuhnjenost, ki zavija pred star‰i hinavske oãi, skrivaj
pa gleda za sinom. Kdo je kriv domaãega spora, ãe ne
hinavka, ki na videz vdano trpi, v resnici pa si gladi pot
do Andrejevega srca prek star‰ev in sestre! Prihod te ne-
sreãne Ïenske je pregnal mir in zadovoljnost, nahujskal
otroka na star‰e, razdejal vso hi‰o.

Vsak dan se je bala Cila, da jo bo premagal srd, ki ga

je s teÏkim trudom zadrÏevala toliko ãasa, in ena beseda
preveã jo bo zapodila iz hi‰e in vrgla na cesto. Oh, ãe bi
mogla to dopovedati sitnemu Andreju, ki misli, koliko
dobrote ji izkazuje, ãe se poteza zanjo! Izpostavlja jo le
huj‰emu preganjanju. Dan na dan mora ona sli‰ati, da
jabolko ne pade daleã od drevesa, da nikoli niso dosti
prida malovrednih star‰ev otroci; Petani so bili vedno
kakor psi in maãke, brat zoper brata in oba brata zoper
sestro; Ur‰a mora gostovati pri tujih ljudeh, dasi bi bila
koãa zadosti prostorna za brata in sestro; seveda, do-

BES

TUJSKI PROMET

120

brim ljudem zadostuje vsak prostorãek, hudobnim je
svet premajhen.

Sramoto, da ne Ïivita brat in sestra skupaj, je ãutila

globoko v srcu tudi Cila. Zato je nagovarjala oãeta, da
naj vzame sestro k sebi, da ne bo nadlegovala tujih lju-
di. Petan, ki je slutil, da ima sestra nekaj denarja, se je
dal pregovoriti. Teta pa se ni dala.

»Jaz? K bratu?« je vpila na Cilo, ki jo je zaman pogo-

varjala in mirila. »V to hi‰o? Pod to streho? Nikdar. Ni-
koli. To je hi‰a sovra‰tva, kjer ni poznal ne brat sestre ne
sestra brata. Prvo sta zapodila ljubezniva brata mene;
potem sta se sklala med seboj, in odletel je tvoj oãe, ki
ga ni bilo niã prida. Jaz sem letela samo do Korbina, tvoj
oãe je odletel na Gornje ·tajersko. Po kaj je pri‰el nazaj?
Gori naj bi bil ostal in pokoro delal za svoje grehe! Tebe
je sram, da jaz beraãim; seveda, ker si gosposka, mest-
na gospodiãna. Vpra‰aj oãeta, kdo je kriv, da prosim
kruha po svetu, in reci mu, da naj on nikar ne beraãi! Ali
ne pride vsak teden mene nadlegovat in prosit denarja,
da bi ga nesel h Gostiãu? Jaz beraãim pri premoÏnih lju-
deh, on pri beraãih. Kaj se torej sramuje‰ mene, ãe se
njega ne sramuje‰!«

»Oh, teta,« je prosila neãakinja, »dajte se pomiriti in

spraviti vi in oãe na stara leta. Saj ne veste, koliko ãasa
boste ‰e Ïiveli vi, koliko ãasa on. On vas ne sovraÏi, in ãe
je prej kaj zagre‰il, bo zdaj popravil.«

BES

TUJSKI PROMET

121

»On popravil? Kaj pa hoãe popraviti, ko je vse razbil

in razdejal! To je hi‰a sovra‰tva, in jaz samo ãakam, kdaj
se bosta vedve gospodiãni zaãeli sovraÏiti.«

»Tega ne boste priãakali, teta. Jaz se ‰e nikdar nisem

resno sprla s sestro in se tudi ne bom.«

»Oh, kako te bo na laÏ postavila resnica, ko bo‰ frãala

iz hi‰e!«

»O ne, teta; zakaj hi‰a bo moja. Oãe mi jo je obljubil,

in sestra mi jo je prepustila.«

»In oba sta se zlagala. Hi‰o je zapisal JoÏe tvoji sestri,

ki se moÏi pri Korbinu. To mi je povedal on sam.«

»To ni mogoãe,« je dejala Cila preseneãena.
»Sama ga vpra‰aj in prosi Boga, da bi se bil zlagal lju-

bi oãe meni; mene pa pusti pri miru!«

Cila je hitela domov, da bi vpra‰ala oãeta. Kako se je

ona veselila skromnega doma! In da ji ostane, o tem je
dvomila tem manj, ãim bolj se je trdilo, da postane
sestra mlada Korbinka. âemu bi bila tej ‰e koãa, ko bo
imela najlep‰o hi‰o v ·mihelu, najlep‰o v Îvarovljah! Ali
se je res polaknila ‰e tega ubogega kotiãka njenih starih
let? Verjeti si tega ni mogla Cila; pregnati pa je morala
dvom, ki ga je zbudila teta.

Doma je naravnost vpra‰ala oãeta, ãe je res zapisal

hi‰o Zefi. Oãe jo je pogledal ãez naoãnike, ki so mu bili
zlezli pri ‰ivanju na konec nosa, in vpra‰al, kdo ji je to
povedal.

BES

TUJSKI PROMET

122

»Teta Ur‰a,« je dejala in gledala oãetu strmo v oãi.
»·e zmeraj dela zdrahe,« je dejal Petan in zaãel razla-

gati, da je on pravzaprav res zapisal hi‰o Zefi, ampak da
je to pravzaprav brez pomena, ker ne bo Zefa nikdar
stanovala s svojim moÏem v tej koãi; stanovala bosta
tukaj samo on, Petan, in Cila, in to jima bo tem prijet-
nej‰e, ker bo davke plaãevala Zefa, korist bo pa imela
Cila, in kak‰no korist! Le spomni naj se Cila, kak‰na ve-
ãerja jima je bila ‰e ostala od tiste malice, ki jo je bila
poslala Zefa; v enem tednu bo poroka, in potem bo
konec vseh skrbi njemu in Cili, ker bosta oba dobro Ïi-
vela pri Zefi.

»Jaz nikdar, nikdar,« se je jezila hãi. »Kako me je pre-

slepila ona, sestra! Kako se je ‰opirila, da ne ostane v tej
raztrgani koãi! Prvi dan vas je zapustila, in jaz sem s svo-
jim trudom, s svojimi Ïulji vse spravila v red, in ves svoj
denar sem vtaknila v popravila, da se nam ni nad glavo
razru‰ila streha, in upala sem, da sem na‰la zavetje za
stare dni. In zdaj ste mi ga vzeli vi, moj oãe, in ona, moja
sestra. In vendar bi jaz niã ne rekla, ãe bi bila Zefa uboga
reva, ki se trudi za vsakdanji kruh. Toda koliko Ïelja in
nad so se izpolnile njej; kako poniÏne so bile moje! In ‰e
teh mi ni priva‰ãila ona. In kje so va‰e besede, s kateri-
mi ste me tolaÏili in spodbujali, ko sem obupovala v teÏ-
kem delu? Saj delam zase, ste mi rekli, in kakor sejem,
tako bom Ïela. Delala sem jaz, sejala jaz; Ïela bo pa dru-

BES

TUJSKI PROMET

123

ga. In naj bi mi bil vzel to malo, kar je bilo mojega, kdor-
koli bi hotel; samo da bi ne bila oropala sestra, moja ses-
tra, ki Ïivi v obilju, mene, svoje sestre, ki nima niãesar
pod milim Bogom, razen svoj rev‰ãine!«

Solze jeze in obupa so se udrle Cili po licih. Oãe Petan

pa ni bil v nobeni zadregi, ker se mu je za malo zdelo, da
govori Cila tako sebiãno le o sebi, o njem pa niã; in ven-
dar je on v svoji nesebiãnosti oropal samega sebe, niko-
gar drugega; zakaj njegova last je bila hi‰a. Vpra‰al je, ãe
misli Cila, da bo on, ki je tako lepo preskrbel Zefo, po-
zabil nje, ki mu je ‰e ljub‰a in draÏja; tudi ima on v mis-
lih pregovoriti ob ugodni priliki zeta, da naj prepusti
koão svakinji; toda prenagliti se ne sme s takimi name-
rami; zdaj pa je zahtevala Petanova ãast, ãast domaãe
hi‰e, da ne stopi Zefa s praznimi rokami v zakon.

Cila pa se ni dala pomiriti. V misel, da jo ãaka za sta-

rost vsaj lastna streha, se je bila zagrizla s toliko strastjo,
da jo je vso potrla bridka prevara.

»Ne, ne,« je ihtela, »pod to streho ne ostanem veã; od

sestre ne maram nobene dobrote in pri njej ne bom go-
stovala.«

»Ali me hoãe‰ pustiti samega?« je prosil Petan.
»Pospravljat vam pridem ‰e; spala pa ne bom veã pod

to streho.«

BES

TUJSKI PROMET

124

Cila se ni dala preprositi. Drugega jutra je prepeljala

samoteÏ svojo skrinjo h Griãarju, da bi se tam nastani-
la.

»Oh, Cila,« jo je prestregla Griãarka, prijetno iznena-

dena, ker se ji je ponudila tako lepa prilika, da si odvali
kamen od srca, »kaj ti pa prihaja na misel! Saj pri nas ni
prostora. ·e za veliko in za malo deklo je pretesno pod-
stre‰je. Tudi je zima pred durmi, in tretje dekle ne bo
veã treba. Tebi je Ïe vseeno, ali se poslovi‰ danes ali pa
v kratkem ãasu. Ve‰ kaj? Kar drugam zapelji! Tako gre-
va brez zamere narazen.«

Cila je obdrÏala samokolnico v rokah in strmela pred-

se. Premisliti je morala trde besede, ki se jih ni nadeja-
la, ker so ji plale vse druge misli po srcu. Prebledela je,
ko se jih je zavedela, in prikimala molãe. Prositi ni ho-
tela, ne iz ponosa, ampak prepriãana, da bi ne prepro-
sila gospodinje; domov se vrniti jo je bilo sram, ker se je
bila v prvi trmi tako zarotila, in da bi ‰la k sestri, ji ‰e na
misel ni pri‰lo. Drugam ni vedela nikamor. Spomnila se
je tete Ur‰e. Pri njej bi odloÏila prtljago in potem mirno
preudarila, kam bi se obrnila. Zapeljala je samokolnico
proti Korbinovemu dvori‰ãu v koprneãi Ïelji, da bi bila
teta doma, da bi ji ne bilo treba voziti naprej v zasmeh
nepovabljenim gledavcem. Zakaj toliko dela nimajo
ljudje po vaseh nikdar, da ne bi utegnili gledati in po-
slu‰ati, kaj se godi in govori pri sosedu.

BES

TUJSKI PROMET

125

Tudi Korbinka je bila sli‰ala, kako je odpravila sose-

da Cilo. Kaj je vzrok, kaj hoãejo prepreãiti Griãarji, to ji
je bilo jasno, in takoj se je zganila v dnu njenega srca
tiha zavist in topla ‰kodoÏeljnost, najspretnej‰i reÏiserki
vesoljnega gledali‰ãa. Nevoljo, da se je njen sin ujel v
zanko, bi vsaj nekoliko potolaÏila novica, da se je sose-
dov tudi, in to bi Griãarjem tem bolj iz srca privo‰ãila
Korbinka, ker so zaãeli nekako nosove vihati nad mla-
dima Korbinoma. Da hoãejo pregnati Cilo kar se da da-
leã Andreju izpred oãi, to je bilo umevno in naravno;
ampak zakaj in ãemu naj bi jim ona pri tej nameri streg-
la v roke! Obljubila je sicer bila, da ne vzame Cile v sluÏ-
bo; toda razmere so se bile od takrat tako spremenile, da
nje ni vezala obljuba veã in da bi si zdaj lahko razvedrila
srce s tem, da bi malo ponagajala ljubim sosedom.

Tako je prestregla zdaj Korbinka Cilo na dvori‰ãu z

vpra‰anjem, kam pelje skrinjo.

»K teti,« je dejala Cila. »SluÏbo sem zgubila.«
»BeÏi kam! In kam se misli‰ obrniti zdaj?«
»Niã ‰e ne vem.«
»Ostani pri nas!«
»Oh, kako rada!« se je razveselila Cila.
Na to stran je bila re‰ena zadeva. Griãarka je pa seve-

da tudi poslu‰ala s hãerjo vred, kaj se govori na sosedo-
vem dvori‰ãu, in ni jima bilo v‰eã, kar sta sli‰ali. Saj bi
bil rad napregel Griãar tudi par konj, da bi odpeljal Cilo

BES

TUJSKI PROMET

126

tako daleã, da bi je ne bilo nikdar veã nazaj. Zdaj bo pri
Korbinki, in Andrej jo bo hodil gledat. Da le more biti
kak sosed tako hudoben in tako nagajati sosedu!

·e tisti veãer je oponesla Griãarka Korbinki, zakaj je

vzela Cilo, ko je vendar obetala, da ne sprejme nobene-
ga Petana veã.

»Ljuba du‰a,« je dejala Korbinka, »to je bilo prej, ko

smo se branili tega sva‰tva. Kako pa morem zdaj zavr-
niti svakinjo svojega sina! Pa saj si ti sama hvalila Cilo,
kako pametna je. âe bo ‰e Andrej pameten, se ne zgo-
di nobena nesreãa. Jaz se ne bojim niã.«

»Ti vem, da se ne boji‰; ampak jaz se bojim,« je dejala

Griãarka, nevoljna, da se je tako malo zanesti na bese-
de in da sosed sosedu tako nerad pomaga.

Na Zefo je bila Cila tako huda, da bi ne bila ‰la na nje-

no svatbo, ãe bi bila tudi povabljena. Odreãi pa ji ni bilo
treba, ker je bila Zefa namignila, da bo najbolj‰e, ãe ne
bo njenih sorodnikov nobenega blizu, ãe‰ da tudi dru-
gih svatov ne bodo vabili, marveã napravili poroko brez
vsakega ‰uma. Ivanu je bil za prião gospod major, Zefi
gospod TomaÏon. Oãe Petan je dobil za od‰kodnino par
litrov vina, suho pleãe in eno pogaão, sestra pa razgled-
nico s pozdravom z Brezij.

Pri Korbinki se je ãutila Cila bolj domaão, in da je ‰la

od doma, ji ni bilo posebno Ïal. ToÏilo se ji je le po cvet-
licah na oknih in v vrtiãku, ki so zapu‰ãene venile in se

BES

TUJSKI PROMET

127

proseãe ozirale, kdaj in kod se vrne ljuba gojiteljica. Oãe
se namreã ni brigal za to vrsto rastlinstva. Tudi se praz-
nega, mrzlega doma ni veã toliko drÏal. Modroval je po
gostilnicah, kako hudo je skrbnemu oãetu, kadar ga za-
pu‰ãajo otroci, ki jih je zredil in vzgojil s tolikim trudom,
in preudarjal, ali bi se ‰e spodobilo, da bi ‰ivaril naprej
neizobraÏenim ljudem, ki lepoãutja nimajo niã, ceno-
ãutje pa zelo razvito. Sklenil je, da bo opu‰ãal polagoma,
kakor se bodo bolj‰ale razmere, nehvaleÏno delo.

Andrej je slutil, da je ‰la Cila zaradi njega od hi‰e. Re-

kel ni nobene besede, gledal je pa kakor huda ura. Zdelo
se mu je, da bi bil on raj‰i navaden hlapec, preprost ko-
ãar, samo da bi si smel izbrati nevesto po svojem srcu.
Zdaj pa skoraj pogledati ne sme nobenega dekleta. Po-
stal je nedostopen prijazni zaupljivosti, ki mu je priha-
jala naproti, in odklanjal na kratko ljubeznivost, s katero
so ga zaãeli obkladati domaãi. Oni Ïe vedo zakaj, jaz pa
tudi, si je mislil in se vdajal svoji trmi.

âez teden je delal, ob nedeljah je zahajal v Gostiãevo

krãmo. Star‰i mu niso branili, ker so Ïeleli, da bi se raz-
vedril, zadovoljni, da ni hodil h Korbinovim. Pri Gostiãu
je dobil Andrej navadno Petana, ki se je tudi tam otre-
sal svojih skrbi in spravljal med ljudi modrost, kolikor se
mu je je bilo nabralo med tednom. MoÏ je mnogo vedel
in malo naredil, mnogo pravil in malo napravil; zato so
se mu smejali gostje, ãe je govoril ‰e tako modro.

BES

TUJSKI PROMET

128

Neke nedelje zveãer je spet dokazoval Petan, kako

nespametni so na‰i ljudje, trem moÏakom, ki so ‰iroko
sloneli na komolcih za mizo in puhali drug drugemu to-
bakov dim pod nos. Govorili so o domaãih nesreãah.
Neki Ïenski je bilo ukradenih nekaj sto kron.

»Prav se ji godi, neumni babi,« je dejal Petan. »Dan-

danes imamo hranilnice, posojilnice, banke, te nam hra-
nijo in varujejo, te obrestujejo denar. Meni bi se kaj ta-
kega ne moglo pripetiti.«

»To je gotova resnica,« je pritrdil Gostiã, ki je slonel za

drugo mizo. »Sto kron ne bo Petanu nikoli nihãe ukra-
del.«

»Molãi, Gostiã, ki ne umeje‰ teh reãi!« ga je zavrnil

Petan.

»Nikoli, pravim,« je popravljal krãmar, »ker ima Pe-

tan ves denar naloÏen po bankah in posojilnicah.«

»Petan, drÏi se!« je spodbujal TomaÏon. »Kaj bi za-

bavljal Gostiã, ki ima tolarje skrite po vseh kotih.«

»Gostiã, ki si tako pameten,« se je zagovarjal Petan,

»ali nisi poslal ravno ti lansko zimo hlapca po kupljene
voli in dal denar z njim? Ali se ti ni vrnil sredi pota hla-
pec in se pridu‰il doma, da je zgubil denar? Kaj si mu ti
mogel? Pod nosom si se obrisal za denar, kakor si pre-
meten. Morebiti je bil pa hlapec ‰e bolj. TomaÏon, ti
govôri! Ali nisva sedela midva — koliko je tega? — pri
Katarinjku? In ti si mencal in mendral, da si ne upa‰ piti,

BES

TUJSKI PROMET

129

ker ima‰ osemsto kron pri sebi, in si se bal, da ti jih kdo
vzame, ãe se napije‰ in obleÏi‰. Ali ti nisem rekel jaz:
Osel? Kaj? Osel, sem ti rekel, pojdi na po‰to in po‰lji de-
nar po po‰ti sam sebi. Par gro‰ev obdrÏi, da ne bo sra-
mote, ãe te kdo oropa; potlej se pa napij! Kdor se te loti,
bo klel. — Ali ni tako?«

»Res je tako, Petan. Dobro si mi svetoval; zato pa pij!

Kot krojaã si pa drag, da bo‰ vedel, in niã se ne dobi od
tebe, ‰e krp ne nazaj.«

»TomaÏon, ti pa tega ne umeje‰. Dober mesar ti use-

ka toliko, kolikor zahteva‰, slab pa preveã ali premalo.
Dober krojaã ureÏe, da nikjer ne zmanjka, nikjer ne
ostaja.«

»In naj bo blaga, kolikor hoãe, kaj?« je dejal neverni

TomaÏon.

»Kolikor hoãe, ãe je krojaã za kàj.«
»Îenske so ti pa vse u‰le,« je dejal Gostiã. »Siromak si,

Petan. Snoãi sem te videl, ko si popravljal plot.«

»Davi je bil pa Ïe spet na tleh,« je pripomnil sosed.

»Kako? Petan! Ali so mislili fantje, da so ‰e dekleta v
hi‰i?«

»To pa jaz vem,« je dejal Gostiã. »Griãarjev petelin je

skoãil na plotnik, pa je polomil ves plot. Kaj pa zet, Pe-
tan, ali ‰e zmerom popotuje? Vsa dota pojde.«

BES

TUJSKI PROMET

130

»Kar dobo‰ po Ïeni, skozi grlo poÏeni! Pusti mlade

ljudi, Gostiã, da se nauÏijejo Ïivljenja. Saj tvoj sin Miha
tudi popotuje.«

»Ta ti je u‰el, Gostiã; kaj?« je pristavil TomaÏon.
»Ej, se bo vrnil, ko bo laãen,« je dejal krãmar. »To je

ta tujski promet. Odkar je zaãel Miha vozariti, mu ni
di‰alo veã kmetsko delo, ne kmetski kruh, gosposkega
mu pa jaz noãem peãi. Nazaj ga jaz ne bom klical; naj se
sam spametuje! Jaz sem bil tudi tak. Tebe, TomaÏon, so
vzeli v vojake; jaz sem se pa sam zapisal, ker smo se bili
nekaj sporekli doma. Ej, kako kmalu sem se kesal. Pisal
sem oãetu, naj prosijo zame, naj me oproste. Oãe mi je
pa odpisal, da to ne gre, da cesarja ne smemo imeti za
norca; ko se preobjem vojaskega kruha, mi bo domaã
bolje di‰al. Ne krajcarja nisem dobil od doma, in to je
bilo tako zdravilo, da sem ozdravel za vse Ïivljenje.«

Vstopila sta domaãi sin Janez in Andrej. Pozdravila

nista niã, sedla tiho za posebno mizo pri vratih in poteg-
nila klobuke ‰e niÏe na oãi. Videlo se jima je, da imata
svoje posebne pogovore.

»Sem sedita!« je dejal TomaÏonov sosed. »Kaj se stis-

kata za peã kakor hi‰na maãka!«

Fanta se nista zmenila za prijazne besede. Janezova

sestra jima je postavila liter vina na mizo; Andrej je na-
lil obe kupici; tiho sta trãila in izpila na du‰ek. Sosedno
omizje je umolknilo. Eni so gledali po strani na‰a dva

BES

TUJSKI PROMET

131

fanta, drugi prezirljivo predse, Gostiã je bobnal ob mizo.
Vsi so vedeli, da fantoma nekaj ni v‰eã. Petan, ki ni mo-
gel trpeti slabe volje, je poklical Andreja in Janeza, naj
gresta pit.

»Kar pijte!« je dejal Andrej. »Midva ga imava tudi za

potrebo.«

Petana to ni opla‰ilo. »No, Janez,« je povzel spet, »kaj

pi‰e Miha? Kako se mu godi?«

»Bolje ko meni,« je dejal Janez in pil.
Oãeta je grabila jeza; ker se pa ni hotel prepirati s si-

nom pred gosti, je s trdnimi koraki zapustil sobo in za-
lopnil vrata za seboj.

»Kdor se hoãe kaj nauãiti, si mora svet ogledati,« je

modroval Andrej. »Kdor ãepi zmeraj za peãjo, je kakor
hribovski vol, ki se spla‰i, ãe zagleda tujca.«

»Andrej, ti govori‰ modro,« je pritrdil Petan. »Kaj bi

bil jaz danes, ãe bi ne bil prehodil toliko sveta!«

»No, kaj pa si zdaj?« je vpra‰al TomaÏon.
»Kaj? Mojster, ki nima para dva dni hoda naokrog, da

bo‰ vedel. Poglej, kako gosposko se nosi, komur ‰ivam
jaz! Na streljaj ga loãi‰ od drugih, ki jim stoje suknje
kakor kozji hrbti ali pa kakor bi v malin nesli. Marsikdo
mora mene zahvaliti, da je lepo rasel. âesar si se nauãil
na tujem, ti prav pride doma. Kako ponosno nastopa‰
potem, kako govori‰ pametno, kako si zna‰ pomagati iz
vsake teÏave! Od kod pa imajo uãeni moÏje, ki pi‰ejo

BES

TUJSKI PROMET

132

knjige in novine, svojo modrost? Od tujcev; nam pa jo
prodajajo z dobiãkom. Jaz pa pravim, da je treba kupo-
vati iz prve roke, brez prekupcev.«

»Ej, Petan, po vsak Ïebelj ne bo‰ letel v tvornico, in ni

vse dobro, kar je tuje, in ne vse slabo, kar je domaãe. âe
bi bilo drugod vse bolj‰e, bi tujci ne hodili k nam. Ti,
Petan, si moral iti na tuje, ker te je bil brat pregnal od
doma. Komur pa ni treba iti, naj ostane doma.«

»Jaz pa tako pravim, fanta,« je dejal TomaÏon, ki se je

hotel potegniti za vse oãete po vasi, »da vama doma no-
bene sile ni; vama ne,« in pridu‰il se je, da ne.

»Kaj pa vi veste,« je dejal Andrej, »ki niste ‰e pogle-

dali nikoli ãez domaãe hribe! Vi ne veste niã, in kdor niã
ne ve, naj niã ne govori.«

»Kaj! Jaz da niã ne vem,« je udaril moÏ ob mizo. »Jaz

vem to, da se je Ïe marsikak smrkavec preobjedel doma
belega kruha.«

»Molãi, TomaÏon, molãi!« so skoãili gostje pokonci.

»Ti ne ve‰, kaj govori‰.«

Na vpitje je prihitel krãmar, odrinil fanta, ki sta silila

k mizi, potlaãil TomaÏona na sedeÏ in kriãal, da se v nje-
govi krãmi nihãe ne bo prepiral in pretepal.

»Jaz da niã ne vem,« se je jezil naprej TomaÏon. »Jaz

vem, kar potrebujem; veã pa treba ni.«

BES

TUJSKI PROMET

133

»Saj treba vedet ni ljudem
kar znano tihim je noãem,«

je zapel, nekoliko vinjen, dobrodu‰ni TomaÏonov sosed,
ki je bil ujel zadnje besede.

»Pusti ga, pusti ga!« je vlekel Andreja Janez k sebi.

»Ali se bo‰ z bikom bodel? Miha mi je pisal toliko, da
dobi on vsak dan meso na mizo. Jaz pa klepljem sok.«

»Od belga soká
pa trebuh klompá,»

je zapel spet moÏiãek.

Fanta sta se ‰e nekaj ãasa polglasno pomenkovala.

Potem je Andrej plaãal, in skupaj sta oba od‰la.

»Tale dva ptiãka sta pa godna,« je dejal Petan. »TeÏko

ju bo drÏati v gnezdu.«

»O vem,« je dejal Gostiã. »Nekaj ãasa Ïe stiãeta glave

vkup. Na‰emu je dolgãas po Mihu; Griãarjev ima pa
svoje muhe. Naj gresta, kamor hoãeta. Nisem Miha
drÏal, tudi Janeza ne bom. Ampak ãe se mi ne vrneta o
pravem ãasu, bosta na‰la zeta na domu.«

»To je vse razvajeno,« se je jezil naprej TomaÏon; »za

nobeno teÏko delo ni veã. Zemlja pa pravi: ,Obdelaj me,
ãe ne, te obdelam jaz.’ Zajé se posestvo tudi, to je res; a
hitreje se zapije, najhitreje pa zalenobi. Vse se bo spre-
menilo, vse; zakaj svet se vrti in zemlja je okrogla.«

BES

TUJSKI PROMET

134

»So pesmi okrogle,
prav lahke za pet’;
ãe b’le b’ na ‰tir’ vogle,
b’ ne mogle po svet’,«

se je oglasil zamolklo sosed in zadremal.

Kaj se je govorilo pri Gostiãu, so Griãarjevi kmalu zve-

deli, in lotila se jih je nova skrb. Gostiãevega Miha zgled
je bil nevaren. Zadovoljnost mine tudi pohlevnega ãlo-
veka, ãe se mu opisuje le preÏivo, koliko bolje se godi
drugim, koliko bolje se Ïivi drugod, zlasti ker ne vedo
nesku‰eni ljudje, kako radi bahajo rojaki na tujem. Zdaj
so vedeli Griãarjevi, ãemu se shajata Janez in Andrej in
kaj snujeta. Star‰i so se posvetovali, kaj bi bilo storiti.
Oãe je menil, da je fant uÏaljen, ker sta ga drÏala preveã
na tesnem; saj Andrej ni veã otrok, in ãe pogleda za
kak‰nim dekletom, je to naravno in fantovska pravica.

»Jaz mu bom kratko malo prepovedala obãevanje z

Janezom,« je dejala mati, »in v Gostiãevo krãmo ne bo
veã hodil.«

Andrej, ki se je bil bal, da ga prime oãe ali mati zara-

di prepira v krãmi, se je ãudil, da oba kar molãita. Svo-
jih misli pa ni pregnal iz glave in rad se je spominjal,
kako ga je vabil gospod Strada, da naj pride k njemu na
Gori‰ko. Saj je bil Ïe tudi parkrat pomoãil pero v tinto,
da bi pisal gospodu Stradi in ga spomnil njegovega va-

BES

TUJSKI PROMET

135

bila; a neodloãen je bil odloÏil pisanje na poznejsi ãas,
ker je tiho upal, da se razmere doma spremene. Prej‰nja
dobrodu‰na veselost pa ga je bila minila. Videl je, kako
se trudijo star‰i, da bi ga spravili v dobro voljo in mu
priljubili domaão hi‰o, in hud je bil vãasih sam nase, da
ãuti tako malo hvaleÏnosti v srcu, in kar inako se mu je
storilo; potem pa mu je spet presedala ta skrbnost. Za
vsako lepo besedo je slutil sebiãen namen; vsa prijaz-
nost se mu je zdela preraãunana. S Cilo ni govoril veã,
samo da ustreÏe star‰em in sestri; a hudo jim je zame-
ril to svojo pokor‰ãino, in z veãjo trmo so mu uhajale
misli na prepovedano pot in z veãjimi draÏestmi so mu
kitile oddaljeno podobo. Vãasih mu je tudi pri‰lo na
misel, da bi razodel star‰em svoje srce in prosil usmi-
ljenja; a takoj je stisnil zobe in stresel z glavo, ki mu rodi
tako otroãje nade. On naj bi odkrival srce tistim, ki so s
tako sebiãno skrbjo pazili na prve njegove utripe, da jih
prestreÏejo in zamore!

Tako so leÏali nad hi‰o teÏki oblaki. Zdaj pa zdaj jih je

pretrgal za malo ãasa sonãni Ïar, ki so mu hitro spet za-
valili oblaki tesno pot. Andrej je premi‰ljeval sam zase
svojo usodo; star‰i in sestra so se posvetovali zase, kaj bi
bilo storiti.

Ko se je v nedeljo veãerilo, se je odpravljal Andrej h

Gostiãu. Mati mu je stopila nasproti, da naj ne hodi veã
tja, kjer se je bil spustil v tak nepotreben prepir; tam se

BES

TUJSKI PROMET

136

ne bo nauãil niã dobrega, ker gledajo Gostiãevi najbrÏ z
zavistjo, kako lepo se sporazumevajo pri sosedu.

Andrej je zmignil z rameni in gledal stran.
»Saj dobo‰ tudi drugod dru‰ãino,« je silila mati.
»Pojdem pa h Korbinu,« je dejal Andrej, ne da bi po-

gledal mater.

»V boÏjem imenu!« je zdihnila ona; »ampak ne osta-

jaj predolgo! Saj se doma tudi lahko kaj pogovorimo.«

Pri Korbinu v veÏi je sreãal Andrej Cilo.
»Ali me ‰e kaj pozna‰, Cila?« je dejal.
»·e malo,« se mu je nasmehnila Cila.
»Cel teden se Ïe nisva videla.«
»Ni ãuda, ker sva tako daleã narazen.«
V pivnici je dobil Andrej nekaj tovari‰ev, in ker je bil

sam dobre volje, se je prav dobro zabaval. Korbinka ga
je odlikovala, kakor da bi ‰e vedno Ïivelo staro prija-
teljstvo; poklicala je tudi parkrat Cilo, da ji kaj naroãi, in
zadovoljna opazovala, kako zvesto spremljajo dekle fan-
tove oãi. Ej, kako je privo‰ãila Griãarjevim sitnosti, kako
rada bi bila spravila skupaj Andreja in Cilo, da ne bi ved-
no sli‰ala samo ona, kako revno nevesto si je izbral njen
sin!

Ko pa je Ïagala Cila vodo na dvori‰ãu, je prilezla tiho

teta Ur‰a, jo potegnila za krilo, se ji namuzala in meÏik-
nila.

BES

TUJSKI PROMET

137

»Ali ti nisem rekla,« je ‰epetala, »da bo prilezel za

teboj? Ali ti nisem rekla?«

»Oh, teta, kako ste ãudni! Kaj vam prihaja na misel!«

se je branilo dekle.

»Ti bodi pametna!«
»To ni niã, teta, trikrat niã.«
»In iz niã je Bog svet ustvaril. Kdo pa je mislil, da po-

stane Zefa tak‰na gospa! Jaz tudi nimam niã. Kar pa
imam, bo po moji smrti tvoje, in ti bo‰ videla, da ni niã.
Tvoj oãe pa ne dobi niã, niã, dasi me nadleguje naprej in
naprej.«

Teta je lezla spet v svojo sobico in kimala zadovoljno

sama sebi. Zaprla je skrbno svoje stanovanje, izvlekla
izpod podnice v ruto zavito denarnico, zaãela pre‰tevati
denar in godla, da ne dobo brat niã, ona v Îvarovljah
niã; pred njeno smrtjo nihãe niã, potlej pa vse Cila, vse
Cila.

Ko je ‰el drugega dne Andrej mimo Gostiãeve hi‰e, ga

je poklical Janez in vpra‰al, zakaj ga snoãi ni bilo v vas.

»Sem bil pri Korbinu,« je dejal Andrej, »ker se ne ma-

ram prepirati z neumnimi dedci.«

»Kaj pa najin dogovor? Ali si Ïe premislil?«
»Ne ‰e,« je dejal Andrej in ‰el. In res ni utegnil misli-

ti Andrej na ta dogovor in tudi Janeza ni pogre‰al. Rad
pa se je pomudil pri Korbinovih, da je povpra‰al, kdaj se
vrne Ivan, kaj bodo delali ta teden, kak‰nega vremena se

BES

TUJSKI PROMET

138

je nadejati. Korbinka ga je prijazno zadrÏevala, in kmalu
je bil Andrej tako domaã v njeni hi‰i kakor v tistih ãasih,
ko je vse priãakovalo, da postane Ivanu svak.

»Morebiti pa ‰e bo,« si je mislila Korbinka, ki je po-

stala nekaka varuhinja in za‰ãitnica Andrejeva.

Andrej je bil doma spet prijazen, vesel in zgovoren.

Delo mu je ‰lo hitro od rok, ko je premi‰ljeval, kako pri-
jetno je bilo, kako prijetno bo pri Korbinovih. Domaãi se
niso posebno veselili te spremembe; tolaÏili so se z za-
vestjo, da je Korbinova hi‰a po‰tena; da sina ne more-
jo zaklepati; da se shodi tudi prepovedana pot. Ginila je
vsaj nevarnost, da jim odide sin po svetu.

Sosednji rodbini sta se spet bliÏali, in pozdrave je

nosil Andrej sem in tja. Da se obnovi staro prijateljstvo,
za to si je fant po‰teno prizadeval. Cila ga je sreãala, naj
si je ‰la na polje ali s polja. Vedno jo je ustavil in vpra‰al,
ãe je pri njih kaj novega.

Nekega veãera je zvedel, da pojdejo drugega dne Kor-

binovi na Hrib vresje kosit in listje grabit. To delo se je
zdelo njemu tako pametno in nujno, da je doma doka-
zal oãetu, da bi bil skrajni ãas, da si nakose vresja in na-
grabijo listja za zimo, na Hribu seveda, kamor se tako
teÏko pride pozimi.

BES

TUJSKI PROMET

139

VII

riãarjevi so se odpravili navsezgodaj na Hrib. An-
drej je bil zadel koso in vrgel vrvi ãez ramo; Mici-

ka in mala dekla sta nosili grablje in mreÏe in na glavi
jerbase.

Jutro je bilo mrzlo. Slana je leÏala po travnikih, ker je

bil pregnal hladni krivec jesensko meglo, ki se je vlaãi-
la po dolih.

Onstran Petanove koãe se je ustavil Andrej, pogledal

nazaj in vpra‰al, ãe ne gredo za njimi Korbinovi. In res
so ‰li. Andrej je menil, da gredo morda tudi po stelje na
Hrib; potem naj bi ‰li skupaj, da bi bil kraj‰i ãas. Tudi to
je uganil Andrej. Kmalu so jih do‰li Korbinovi, Cila z ve-
liko deklo in hlapec.

Pred njimi je lezla proti gozdu Ur‰a. Cili je bilo sre-

ãanje neprijetno, ker se je bala prepira, ãe bi se kdo po
nesreãi zasmejal ali spregovoril kak‰no besedo, ki bi jo
obrnila huda teta nase. Ur‰a pa je bila Ïe sli‰ala njen glas
in njen smeh in se veselila v srcu. Nobenega ãloveka be-
seda ji ni bila tako prijetna, nobeno oko je ni gledalo
tako brez zvijaãe in hinav‰ãine kakor Cilino. Tudi Cili sta
storila krivico oãe in sestra; tem bolj jo je ljubila teta, ki

BES

TUJSKI PROMET

140

je spet premi‰ljevala, kako se bo zavzela Cila, ko dobo
po njeni smrti lepe stotake, in s koliko hvaleÏnostjo se
bo spominjala svoje tete in kako se bodo jezili drugi, ki
ne dobe nio, ker so jo zaniãevali; samo Cila, ta se je ni
sramovala, ta jo je imela rada.

DruÏba je pri‰la bliÏe, da se je Ïe razloãila beseda, in

Ur‰a je vlekla na u‰esa, da bi kaj sli‰ala. Andrej je govoril
s Cilo, duhovito kakor po navadi.

»Cila, ti si pa vzela senene grablje,« je dejal.
»Kaj pa ‰e!« ga je zavrnila Cila. »Ali nimajo zadosti

redkih zob? Hostne so.«

»Hostne, hostne,« se je smejal hlapec; »saj imajo zobe

kakor Petanove Ur‰e ãeljust.«

Ur‰a se je zganila in prebledela. Sli‰ala je bila vsako

besedo, in jeza jo je grabila. Poãakala je, da odide druÏ-
ba, in gledala srepo predse.

Mladina je umolknila, ko so pri‰li vkup; Korbinov hla-

pec pa je vzel Cili grablje z rame in jih pomolil starki
pod nos:

»Ali jih vidi‰, Ur‰a, hostne grablje?«
Takrat pa je vzdignila Ur‰a palico in zaãela vpiti in

zmerjati vso druÏbo in zlasti Cilo, da hodi s takimi ljud-
mi, ki nje ne puste pri miru, da se ji bo Ïe utepalo.

»Oh, teta, saj vam nihãe niã noãe,« jo je pogovarjala

Cila, osramoãena in v zadregi.

BES

TUJSKI PROMET

141

»Pojdimo, pojdimo!« je naganjala Micika in beÏala

pred toão hudih besed. »Kaj pa ji je kdo rekel? Saj ji ni
nihãe niã rekel.«

»Oh, Matija ji je bil pomolil grablje pod nos,« je de-

jala dekla.

»Saj to ni niã tak‰nega.«
»Ovbe, Gostiã ji je bil enkrat rekel, da ima tak‰ne

zobe kakor hostne grablje.«

»Hudoben si, Matija,« je Cila Ïalostna o‰tevala hlap-

ca, »da ne pusti‰ uboge reve pri miru. Saj ti ni storila niã
hudega.«

Ur‰a pa je ‰e dolgo kriãala za njimi. Onemogla se je

potem naslonila na ranto ob cesti in ihtela. »Le poãakaj
me ti, Cila!« je dejala sama zase in vzdigala pest. »Zdaj
ne dobi‰ niã, niã, ker nisi niã bolj‰a od drugih. Iz koãe so
te Ïe vrgli; kmalu bo‰ gostovala in beraãila kakor jaz.«

Griãarjevi in Korbinovi pa so kosili in grabili, sprav-

ljali vresje na kup in listje v mreÏe, da se naloÏi, ko se
vrne hlapec, ki je bil ‰el po voz in konje.

Sonce je zaãelo pripekati, in iz doline se je oglasil

zvon, najprej eden, potem drugi in tretji od blizu in da-
leã z razliãnimi glasovi, ki so se objemali v jasnem zra-
ku. Delo je prenehalo, in ko so odmolile mlade delavke,
so odgrnile jerbase in posedle vrh brega po trati h kosi-
lu. Po kosilu so nekoliko pele, se ‰alile, pripovedovale,
kar se je sme‰nega videlo in sli‰alo o tujcih, in gledale

BES

TUJSKI PROMET

142

ãez Mrzlo grapo, po strmem, nevarnem bregu, obrast-
lem z redkimi brezami, ki so se ble‰ãale v soncu in mige-
tale z gibkim listjem. Spominjale so se, kdo se je Ïe po-
nesreãil, ker mu je spodrsnilo na strmini, koga je ubila
v grapi skala, ki se je utrgala na peãini.

Andrej je hodil smelo po bregu, ker se je nekako ska-

zoval pred mladimi gledavkami.

»Andrej,« je dejala Micika, »ne hodi tako daleã, da se

ti ne spodrsne.«

»Na, primi se za vrv; me te bomo pa drÏale,« je dejala

Cila, razvezala vrv in vrgla Andreju konec.

»Meni ni treba vrvi,« je bahal Andrej in stopal po-

gumno proti prepadu. Da so se dekleta bala zanj, mu je
ugajalo.

»Ne bodi neumen!« je zavpila prestra‰ena sestra in

»kriÏ boÏji!« so zakriãale druge; zakaj v tem trenutju je
spodletela Andreju noga, da je padel na polzki travi. Lo-
vil se je z rokami, ustavljal z nogami, a polzel in drãal
vedno hitreje proti robu strmega brega. Dekleta so kri-
ãala in cepetala od groze. Cila, ki je drÏala vrv v rokah,
je zavpila Miciki, da naj steãeta obe do breze, ki je sta-
la prepadu najbliÏe; za drevo se bosta ujeli in z vrvjo, ãe
Bog da, re‰ili brata, ki je bil izginil tiho za robom. Cila je
stekla prva in za njo prepla‰ena sestra. Obe je obvaro-
valo drevo.

BES

TUJSKI PROMET

143

»Hitro vrv okrog breze, trikrat, ‰tirikrat, da bo drÏa-

la!« je hitela Cila in se spustila z drugim koncem proti
robu. Oprijela se je vrvi in se sklonila leÏe ãez rob in za-
gledala pod seboj Andreja, ki se je bil ujel z nogo za ‰kr-
bino v skalovju in se z rokami drÏal brinovega grmiãka,
ki je rastel iz razpoke.

»Popu‰ãaj z vrvjo, Micika!« je dejala Cila, ko je vide-

la, da Andrej ‰e ne doseÏe konca. »In kaj kriãi ona tam!
Pomagat naj pride, da ne izpusti vrv. Popusti se in drÏi
dobro!«

Nazadnje je dosegel Andrej konec vrvi. Previdno je

plezal ob vrvi kvi‰ku, in ko je priplezal do roba, ga je
prijela Cila z eno roko pod pazduho in mu pomagala na
breg.

»Hvala Bogu,« je dejal Andrej poten in bled, »in tebi,

Cila! Kako mi je Ïal, da sem vam napravil te sitnosti!«

»Naprej, naprej!« je klicala Micika.
»Naj se malo spoãijem,« je dejal Andrej. »Mislim, da

sem si izpahnil nogo. Saj drugaãe bi se bil re‰il sam.«

»Poãakaj, te popeljem jaz,« je dejala Cila, »ali pa se

nasloni name!«

»Prav sram me je, Cila,« se je nasmejal Andrej in za-

rdel in stiskal zobe od boleãine, »da sem ti tako nadle-
go naredil. Pazi, da ti sama ne pade‰, ko podpira‰ me-
ne!«

BES

TUJSKI PROMET

144

Tako sta priplezala ob vrvi vrh brega, kjer sta jima po-

magali ‰e obe dekli.

»Sedi, Andrej, da ti sezujem ãevelj,« je dejala Cila,

»ker ti noga v stopalu najbrÏ oteka.«

»Poãakaj, ti ga sezujem jaz,« je dejala sestra in po-

kleknila k njemu.

»Prave usmiljene sestre!« je dejal Andrej in gledal

prevzet od gorkega ãustva hvaleÏnosti, v prijazni, mir-
ni obraz, kjer so se skrivale in svetlikale kakor izza tem-
ne zavese rjave oãi.

Medtem sta pri‰la s konji in vozovi Korbinov in Gri-

ãarjev hlapec. Stelja se je naloÏila in povezala; Andreja
so spravili na voz, in vsi so se odpravili proti domu, ko
se je zaãelo mraãiti.

Andrej se je ‰alil v zadregi, da se mu je bila tako sla-

bo izplaãala predrznost, in se vdajal, kljub boleãi nogi
prijetno razburjen, razmi‰ljanju ãudnega dogodka, in
kako bi poplaãal re‰iteljico. Oh, on bi Ïe vedel, in po-
plaãan bi bil tudi sam. Zbujala se mu je nada, da posta-
ne zanj ta nesreãa zaãetek sreãe, ãe ga imajo star‰i res
radi.

Sestra, ki je hodila na eni strani voza, ga je vpra‰ala,

ãe ga boli noga, in kaj bi bili poãeli, ãe bi Cile ne bilo.
Andrej je prikimal in se nasmehnil Cili, ki je bila pri‰la
od druge strani vpra‰at, kako se ima, in jo prijel za roko,
ki jo je drÏala na lesniku. Cila se je rahlo oprostila, ker je

BES

TUJSKI PROMET

145

bila zapazila, kako svetlo jo gleda dekla, ki je hodila za
vozom. Tudi v njenem srcu so vstajale nove misli, kakr-
‰ne niso toliko silile vanjo, dokler je upala, da dobo po
oãetu hi‰ico. Zdaj pa so bile razmere drugaãne. Oãetov
dom je bil pre‰el v druge roke; ozreti se je bilo treba po
drugem, in ta se je dvigal prav blizu pred njo. Pokazal se
ji je bil Ïe parkrat poprej, toda v nedoseÏni daljavi, tako
da je sama obraãala oãi proã, da je ne bi preslepil lepi
videz. Zdaj pa jih je pogumno uprla v novo nado. Zde-
lo se ji je, kakor da bi se bila nala‰ã, zaradi njene sreãe,
pripetila nesreãa. Zapreke, ki so se videle prej nepre-
magljive, so ginile v njeni domisljiji, in niã ãudno bi se
ji ne bilo zdelo, ãe bi ji pri‰la z razprostrtimi rokami na-
proti oba Griãarja in jo sama prosila, naj jima postane
ljuba hãi, ko jima je re‰ila sina. Nasmehnila se je sama
svojim mislim in plaha pogledala okrog, ãe je ni kdo vi-
del.

»Mrzli obkladki bodo vzeli vse boleãine iz noge,« je

dejala Miciki in od‰la za svojim vozom.

·e preden pa se je vrnila Cila v ·mihel, je zvedela, da

ji je nenadoma umrla teta Ur‰a.

To ubogo starko je bridko bolela Ïalitev Ciline druÏ-

be. Obrnila se je bila spet proti domu, ko so bili od‰li
mladi ljudje. Doma se je vrgla obupana in razjarjena na
posteljo, si pulila lase, se tolkla po ãelu in grozno ihte-
la. V svesti si je bila, da ne stori nikomur niã Ïalega in da

BES

TUJSKI PROMET

146

vendar nima miru. Kamorkoli pride, sli‰i Ïaljive, zabav-
ljive besede in zasmeh svoje rev‰ãine. In vendar je bila
njo skljuãila in zgrbila sama nezakrivljena beda in stis-
ka; glad in mraz in trud in vroãina sta jo bila posu‰ila; od
dolge vrste Ïalostnih let so se krmeÏljile ugasle oãi; vsa
prijazna ãustva so bila zamrla v sovraÏni okolici. Naj-
huj‰e je bilo, ker ji je spomin tako hlastno grabil, tako
krãevito drÏal vse, kar se ji je dogajalo hudega. Koliko
ãasa je Ïe bilo preteklo, odkar sta jo bila ogoljufala brata.
Njej je stalo pred oãmi, kakor da bi se bilo zgodilo rav-
nokar. Kadar je zagledala ali sreãala ali se le spomnila
kak‰nega ãloveka, ki jo je bil razÏalil, jo je zabolela z no-
vo moãjo stara rana, in tako prepla‰ena je bila, da je slu-
tila za najnedolÏnej‰imi besedami hudobne nakane.
Enega brata smrt jo je bila nekoliko umirila; a kmalu je
stal pred njo drugi brat, niã manj zoprn s hãerama vred,
ki sta ji bili tuji, Zefa o‰abna, da ni hotela poznati tete
pred ljudmi, Cila toliko bolj‰a, da se ji je samo umikala.
Zadnje ãase pa sta se bili nekoliko sprijateljili Cila in
Ur‰a. Teti se je bila zasmilila sirota, ki je tudi zgubila
dom, in prisrãne njene pro‰nje, da bi se vrnila k bratu,
so jo bile ganile, dasi jih je odbila. To ljubezen ji je ho-
tela poplaãati Ur‰a s tem, kar je imela najdraÏjega na
zemlji, z denarjem, ki ga je bila naberaãila in pristrada-
la. Zdaj pa je pri‰la nadnjo zadnja bridkost. Ona je misli-
la, da jo ima Cila rada, da jo spo‰tuje in miluje kot svo-

BES

TUJSKI PROMET

147

jo ubogo, nesreãno teto; Cila pa jo je goljufala in ‰e slab-
‰a je od drugih, ker pokriva s hinav‰ãino hudobnost.

Onemogla togota je krãila Ur‰i srce, ko ji je stalo na-

prej in naprej pred oãmi, kako nedolÏno se je delala Cila.
»Saj vam nihãe niã noãe,« je rekla, dasi je videla, kako
nesramno jo Ïalijo.

Teta je zastrla okence, poskusila, ãe so vrata zakle-

njena, vzdignila v kotu podnico in potegnila iz luknje v
tleh skrbno zavit sveÏenj. Odmotala je motvoz, razgrni-
la po postelji bankovce in iztresla srebrnike. Oh, koli-
kokrat je pasla oãi in roke in srce na tem svojem zakla-
du; kako je pozabljala takrat bridkosti svojega Ïivljenja!
Ko se ji je bila priljubila neãakinja, je dobila strast ne-
sreãnega Ïivljenja lep‰e lice. Predstavljala si je Ur‰a,
kako se bo razveselila Cila po njeni smrti, kako se bo
jezil brat, kako huda bo Zefa, kako neprijetno iznenade-
ne nekatere Ïenske, ki mislijo, da jim je Ur‰a kaj hvale
dolÏna. Zdaj je bil konec teh prijetnih predstav, konec
strastne radosti. Ur‰a je sovraÏila hinavsko neãakinjo, ki
je, sama usmiljenja potrebna, zasmehovala njo, svojo
ubogo, nedolÏno sorodnico. Raztrgati je hotela bankov-
ce, ki so leÏali po postelji, in zagrebsti srebrni denar, da
bi ga ne dobil nihãe, da bi ne imel nihãe niã dobrega od
smrti nje, ki je Ïive nihãe ni mogel videti. Toda tej name-
ri se je ustavila stara skopost, ki se je spominjala, koliko
stopinj, koliko znoja, koliko zasramovanja jo je stal ta

BES

TUJSKI PROMET

148

denar. Padlo ji je tudi v glavo, da lahko ‰e ukrene poz-
neje, kar se ji bo zdelo prav. Prevzelo pa jo je spet obup-
no ãustvo popolne osamljenosti. Vsak ãlovek, vsaka Ïi-
val, si je mislila, ima tovari‰a, tovari‰ico, kateri lahko po-
toÏi svoje teÏave; ona nima nikogar. Kolikokrat je bila
nagovorila, kolikor prijazno je mogla, tega in onega in
dobila zasmeh za odgovor, tako da si ni upala nazadnje
nikogar veã nagovoriti, nikogar pozdraviti, v veãnem
strahu in vedno pripravljena, kdaj jo napadejo odrasli z
besedami, otroci s kamenjem, psi z lajanjem.

Jokati je zaãela od du‰ne tesnobe in Ïalosti. In koliko

je imela povoda! Vsa preteklost je bila nepretrgana brid-
kost, sedanjost brez upa in bodoãnost smrt; tema za njo
in pred njo. Tema se ji je zaãela tudi delati pred oãmi,
dasi od razburjenja ni ãutila trudnosti. Nekaka ãrna lisa
se je gibala poãasi pred njo, se bliÏala, rasla in temnela.
Ur‰i se je zaãelo vrteti v glavi. Prijela se je z eno roko za
posteljnjak, z drugo potegnila prek znojnega ãela. Du-
‰ila jo je ãudna vroãina, in jezik je lepel v suhih ustih.
Oprijem‰i je lezla Ur‰a do mize in vzela kupico, da bi si
‰la po vode. Opotekala se je naprej, da je otipala vrata.
Odklenila jih je, da bi ‰la k vodnjaku. Tedaj pa so ji od-
povedale prenapete moãi, da je omahnila in obleÏala.

Ker je opoldne ni bilo v kuhinjo z lonãkom po ostanke

kosila, je potrkala proti veãeru Korbinka na njena vra-
ta in poskusila, ãe so zaklenjena. Bila so samo priprta.

BES

TUJSKI PROMET

149

Korbinka se je zaãudila, ker je vedela kako skrbno jih
zapira Ur‰a, da se celo vraãa s pota in posku‰a, ãe je za-
klenila. Stopila je v sobo in zagledala siroto na tleh. Po-
klicala jo je, in ker ni bilo odgovora, jo je prijela za roko.
Prestra‰ena jo je izpustila, ker je bila roka mrzla. Skoãila
je iz sobe, da bi poklicala kak‰nega ãloveka. Na misel ji
je pri‰la Cila; toda ta je bila z drugo druÏino na Hribu.
Naletela je na sosedo Griãarko.

»Ur‰a je umrla,« je dejala; »pridi mi pomagat, da jo

preobleãeva in deneva na oder, preden otrpne. Jaz sto-
pim po blagoslovjene vode.«

Ko sta sosedi preoblaãili Ur‰o, sta zagledali denar raz-

tresen po postelji.

»Kdo bi si bil mislil, da je imela toliko denarja!« je

dejala Griãarka.

»Kaj poãneva z njim? Jaz se ga ne dotaknem po nobe-

ni ceni,« je pristavila Korbinka; »zakaj ta Ïenska bo ho-
dila nazaj stra‰it.«

Stra‰il je pa takrat po bliÏini stari Petan. Zmanjkalo

mu je bilo spet drobiÏa, in napotil se je bil, ali k Cili ali
k Ur‰i ali k obema, to mu ‰e ni bilo jasno, to je prepustil
dobri sreãi. Cile ni bilo doma; zato je ‰el k Ur‰i, oboro-
Ïen z modrostjo potrpeÏljivosti, prepriãan, da ni tako
hude besede na svetu, da bi njega razÏalila, ãe sam noãe.
Ker je sli‰al govorjenje in ropot iz Ur‰inega stanovanja,
je poãakal; zakaj kot izobraÏen ãlovek je vedel, da je ne-

BES

TUJSKI PROMET

150

spodobno, ãe sili kdo h komu, ki ima Ïe kak‰nega obis-
kovavca. Vrhu tega je bila njegova zadeva zaupna in ne
bi prenesla priã.

Komaj pa sta bili zapustili Griãarka in Korbinka sobi-

co, je bil Petan Ïe notri. Îenski ga nista bili opazili.

Tudi Petan se je stresel, in koÏa se mu je hotela jeÏi-

ti, ko je zagledal sestro na mrtva‰kem odru. Toda kma-
lu se je pomiril toliko, da je lahko trezno presodil nove
razmere. Ozrl se je po sobici okrog in zagledal na po-
stelji denar.

»Meni ga je namenila rajnica,« si je dejal in spravil

hitro bankovce in srebrnike. »Bog ji daj na onem svetu
veãni mir in pokoj! Saj na tem je bila zadosti sitna.«

Pokropil je mrliãa, pogledal, ãe je dvori‰ãe prazno, in

se tiho izgubil v mraku.

Korbinka je bila ‰la naznanjat Ur‰ino smrt. Ves ãas so

jo obhajale ãudne misli, ki so se vrtele okrog Ur‰inega
denarja. Niti dotaknila se ga ni bila ona; nikar da bi ga
bila pre‰tela, kar bi bilo vendar potrebno. Sosedo bo
imela za prião, da ne bi pozneje kdo kaj sumniãil, in de-
nar bi se spravil za pogreb in za dediãe. Silile so ji v gla-
vo tudi druge misli. Ali ni Ïivela Ur‰a Ïe toliko let pod
njeno streho? Ali ji ni prizadela premnogo sitnosti in
tudi stro‰kov? Saj ni plaãevala najem‰ãine niã. Kar je
pomagala, ni bilo imena vredno. In kolikokrat je dobi-
la jedi; postreÏbo pa, kadar je bila bolna. Kdo bi se je bil

BES

TUJSKI PROMET

151

usmilil, ãe bi nje, Korbinke, ne bilo! To je rajnica tudi
drage volje priznavala. Kolikokrat je njo zahvaljevala za
izkazane dobrote in obÏalovala, da jih ne bo mogla nik-
dar poplaãati! Bogve kako je to mislila poplaãati. Ampak
da je bila to njena Ïelja, njena volja, o tem se ni dalo
dvomiti. In zakaj ne bi bila to tudi njena poslednja vo-
lja! ·koda, da je umrla tako zapu‰ãena, tako nenadoma!
Gotovo bi bila ob zadnji uri poplaãala svoj dolg. Kaj pa,
ko bi si ga ona, Korbinka, poplaãala sama? Ali bi bil to
kak greh? Zvedel ne bi nihãe niã — ãe bi ne bilo takrat
Griãarke zraven. Nespametno je bilo, da jo je ona pokli-
cala, preden je sama uredila, kar je bilo potrebno; ‰e
nespametnejse, da je pustila denar raztresen po postelji.
Sicer ne obiskuje Ur‰e nihãe razen brata, ki prihaja na
veãer, a ga odpravi Ur‰a vedno tako, da bi mislil ãlovek,
da je pri‰el zadnjikrat. Toda kdo ve, kaj se vse lahko zgo-
di zdaj, ko nje ni doma in vrata niso zaklenjena?

Te misli so razburjale Korbinko, ko je hitela v Ïup-

ni‰ãe, in jo podile nazaj proti domu, da bi pre‰tela de-
nar in ga shranila. Ko bi bila vedela, da je nihãe ne gle-
da, bi bila kar tekla po cesti. âez dvori‰ãe pa je res stekla
in zasopena je odprla vrata.

»Oh, ti si tukaj?« se je zavzela in obstala Griãarki nas-

proti.

»Ravnokar sem pri‰la,« je dejala ta v vidni zadregi.

»Ali nisi bila ti Ïe prej tukaj?«

BES

TUJSKI PROMET

152

»Jaz? Ne.«
»Kje pa je denar?«
»Denar? Ali ga ni veã na postelji?«
Strmeli sta druga v drugo.
»âudno,« je dejala ena.
»Res ãudno,« je odgovorila zamolklo druga. Brskali

sta nekaj ãasa po postelji, prestavljali pohi‰je, iztrepali
perilo in obleko, pretaknili vse kote.

»Ni ga,« se je sklonila utrujena ena.
»Ni ga,« je potrdila druga. Povpra‰evali sta pri sose-

dih, ãe so videli, da bi bil pri‰el kdo v Ur‰ino stanovanje.
Nihãe ni videl nikogar.

»Kaj pravi‰, ali naj bi se naznanilo sodi‰ãu?« je vpra-

‰ala Korbinka.

»Sitnosti bodo in pota,« je pristavila Griãarka, in ‰li

sta vsaksebi s ãudnimi, sovraÏnimi mislimi.

Griãarki je bilo neprijetno, da jo je bila zalotila sose-

da samo pri mrliãu. »Menda vendar ne misli, da sem jaz
pobrala denar,« si je dejala. »Vzel ga je pa vendar nek-
do. Toda kdo? Drugega ãloveka ni bilo k mrliãu razen
Korbinke in mene. Tudi ni vedel nihãe drug, da je umrla
Ur‰a. Prav ãudno. Zakaj se ni pre‰tel denar? Korbinka je
rekla, da se ga ne dotakne. âudne besede. âe se je do-
taknila mrliãa, zakaj bi se denarja ne? Denar je presle-
pil Ïe drugaãne ljudi. Na postelji je bil; v zemljo se ni
vdrl; izginil pa je. Videla sem ga samo jaz in ona; pri

BES

TUJSKI PROMET

153

mrliãu je bila samo ona in jaz. âlovek bi sodil, da ga je
vzela ona ali pa jaz. Jaz ga nisem.« Potemtakem je skle-
pala Griãarka, da nje ne more sumniãiti Korbinka; paã
pa sme ona njo.

Korbinka pa je bila prepriãana, da ima za posebne

misli in sumnje ona mnogo veã pravice in povoda. Za-
pustili sta bili vendar mrliãa, ko sta ga bili preoblekli,
obe skupaj; ona, Korbinka, je ‰la potem z doma, za ãetrt
ure kveãjemu; drugega ãloveka ni bilo med tem ãasom
nobenega blizu; ko pa je pogledala ona spet k Ur‰i, je
bila Griãarka notri, denarja pa ne. Skoz okno ni zletel;
torej? Zato je torej menila Griãarka, da bi bile sitnosti, ãe
bi se naznanila zadeva sodi‰ãu? Kaj pa ãe bi ona sama
ovadila? — Nevarna reã. Sum bi padel tudi nanjo; resni-
co dokazati bi bilo teÏko. O, dandanes ne zadostuje, da
ima kdo pravico in resnico na svoji strani; ãe je ne more
dokazati, je zgubljen, in svet ga ima za laÏnivca. Kar ni
dokazano, da se otiplje, ne drÏi. âudno pa je le, zakaj se
je ona ustavljala, da bi pri‰la stvar pred sodi‰ãe. Kak‰ne
razloge ima? Zakaj brez razlogov ni govorila. Kdor se
ãuti nedolÏnega, se ne bi smel bati sodi‰ãa.

Tako je legel sum na obe hi‰i kakor teÏka megla, ki

zapira jasni razgled, in tiha sovraÏnost je dvigala spet
mejo med obema druÏinama. Korbinka je bila prepriãa-
na, da Griãarka ne molãi, Griãarka, da govori in natolcu-
je Korbinka.

BES

TUJSKI PROMET

154

Griãarka je zato tudi zveãer precej razmi‰ljena poslu-

‰ala doma Andreja in Miciko, ki sta slavila Cilo, kako
premi‰ljeno in pogumno je prepreãila nesreão. Razvese-
lilo pa tudi oãeta ni to pripovedovanje; samo oponesel
je Andreju, zakaj je tako neumno predrzen, da spravlja
v nevarnost sebe in druge. Mati je spravila sina v poste-
ljo, da se spoãije noga, in menila, da bo zahvalila Cilo,
kakor hitro jo sreãa, in tudi obdarila, kakor se spodobi.
Zadeva je imela namreã svojo pusto primes. Naj bi bil
re‰il sitnega fanta kdorkoli drug, kako ãisto bi bilo vese-
lje!

Andrej in Micika sta umolknila in se spogledala, ker

nista priãakovala tako hladnega sprejema doma.

»Oh, saj pojdem ‰e ta veãer, da zahvalim Cilo,« je de-

jala mati, ki je ãutila nevoljo svojih otrok, sama nevolj-
na, da ji prizadeva sin toliko neprilik.

Griãarka pa je ‰la najprej nekoliko po vasi, da bi zve-

dela, ãe se kaj govori in kako se govori ob Ur‰ini smrti.
Sreãala je Petana, ki je tudi nastavljal u‰esa, ker ga je
zanimala ta zadeva. Ustavila ga je, da se je JoÏe kar zga-
nil, in mu zaãela pripovedovati, kako je Cila re‰ila An-
dreja. Petan si je oddahnil in poslu‰al tem pozorneje,
tem ponosneje, ãim dalje je govorila.

»Lepo te prosim, Griãarjeva mati!« je dejal, ko je bila

konãala, »kako pa bi mogla drugaãe ravnati Cila? Saj je
vendar moja hãi. Samo na pomoã kriãati bi bilo straho-

BES

TUJSKI PROMET

155

petno in neumno. âe bi bila skoãila za Andrejem v pre-
pad, bi bilo to hrabro in neumno. Kaj torej preostane? —
Andrejeve suknje ‰e nisem vzel v delo, ker so drugi bolj
potrebni; ampak tja drugi teden, ãe Bog da, se spravim
nadnjo, in potem jo pridem merit; zakaj prijeti se ga
mora kakor ulita.«

»Prve koline, Petan,« je dejala Griãarka, »po‰ljem

tebi, ker si zapu‰ãen siromak in se ti godi krivica. Zdaj
grem pa k Cili.« Izrazila mu je soÏalje ob bridki izgubi,
ki ga je bila zadela, in Petan je spodobno skremÏil obraz
in menil, da je bila paã boÏja volja; Vr‰a je prestala in se
veseli v nebesih; njega pa ‰e ãaka. Dasi pa je Griãarka v
resnici milovala Petana, ki ne bo dobil Ur‰inega denar-
ja nobenega krajcarja, mu vendar tega ni omenila niã,
ker se ‰e ni bila odloãila, kaj bi bilo storiti, in ker mu ni
hotela prizadeti trpkega razoãaranja.

Cilo je bila smrt tete Ur‰e potrla, ne tolikanj, ker ji je

bila sorodnica, sitna sicer, a zadnje ãase naklonjena,
temveã zaradi neprijetnega dogodka na cesti. Kako rada
bi bila popravila Cila nesporazumljenje in poravnala
krivico! Zdaj je bilo prepozno, in morda je teti ravno ta
Ïalitev priklicala nenadno smrt.

Korbinka je tolaÏila dekle zaradi mnogo huj‰e izgube,

nego si je ona domi‰ljevala; vendar je ni hotela z opiso-
vanjem te izgube razÏalostiti, ker ni ‰e prav vedela, kako
bi se uredila zadeva najbolje.

BES

TUJSKI PROMET

156

Pri‰la je Griãarka s svojo zahvalo, in Korbinka jo je

takoj zapazila. »Cili je pri‰la povedat,« si je dejala. »Îe
stojita skupaj.« Takoj se jima je pridruÏila in se ni ganila
z mesta, dokler ni izvr‰ila Griãarka svojega opravka.

Cili je zastajalo srce; tak mraz je dihal iz gostih besed

hvaleÏne matere, in ko je omenila Griãarka, da bo kupila
na prvem semnju re‰iteljici svojega sina svilnato ruto, so
oblile Cilo gorke solze neizpolnjenih Ïelj in prevarjenih
nad.

»Od veselja se joka,« je dejala Griãarka ganjena in se

poslovila »Naj ji le Korbinka kaj namigne,« si je dejala.
»Jaz ji bom razjasnila to reã, da bosta debelo gledali Cila
in Korbinka.«

Za pogreb Petanove Ur‰e je skrbela Korbinka sama.
»Îe ve, zakaj,« je dejala Griãarka.
»E, tudi Griãarka bi lahko iz hvaleÏnosti kaj primak-

nila,« je govorila Korbinka.

Petan je bil sicer pri‰el nekoliko pogledat in popra‰at,

kako bo s pogrebom; ker je pa videl, da hoãe Korbinka
sama vse stro‰ke in sitnosti nase vzeti, ni silil vmes, am-
pak lepo zahvalil gospodinjo. »To je dobro delo,« je de-
jal, »dobro delo usmiljenja, in Bog ne daj, da bi jaz zdaj,
ko ste Ïe toliko dobrega storili rajnici v Ïivljenju, branil,
da ji preskrbite ‰e kr‰ãanski pogreb. Nihãe naj ne reãe:
Glejte ga Petana; prej se ni brigal za sestro, pokopal bi

BES

TUJSKI PROMET

157

jo pa rad. Ve Ïenske tudi umejete te stvari bolje od nas
mo‰kih. Kaj pa, ali ji boste napravili sedmino tudi?«

Korbinka ga je grdo pogledala.
»Sedmino naj pa napravi tisti,« je dejala, »ki ima ko-

rist od njene smrti.«

»Kak‰no korist pa mislite vi, da imam jaz od Ur‰ine

smrti?« je dejal Petan. »Koliko pa mislite da je imela de-
narja Ur‰a?« Nekoliko v zadregi je bil Petan, toda ne to-
liko, da bi se bil prenaglil ali zaletel; pripravljen je bil, da
se umakne samo toliko, kolikor bo neogibno treba. De-
lal se je ogorãenega in vpra‰al, ãe morda misli Korbin-
ka, da je Ur‰a njemu kaj dala. »Meni ni dala nobenega
krajcarja,« je dejal. »To potrdim jaz lahko s prisego.«

»Poslu‰aj me, Petan,« je dejala Korbinka; »ampak za

zdaj naj ostane to med nama! Ur‰a je zapustila precej
denarja; to vem jaz, ki sem ga sama videla.«

»In kje mislite vi, da je zdaj ta denar?« je oprezno

osupnil Petan.

»Mislim paã, kje bi bil; ne vem pa ne.« Pravila je, kako

je leÏal denar na postelji in da in bilo v sobo nikogar
razen nje in Griãarke. »Jaz ga nisem vzela. âe pa hoãe‰
ti, ki si pravzaprav dediã, spraviti stvar pred sodi‰ãe,
sem jaz pripravljena priãati.«

»Jaz sem vam prav hvaleÏen, gospa,« je dejal Petan

pomirjen, »da se zame potezate, kakor se spodobi za
sva‰ãino. Kaj bom jaz storil, tega ‰e ne vem zdaj. Pre-

BES

TUJSKI PROMET

158

udaril in premislil bom dobro vso zadevo. Sodi‰ãe je paã
sodi‰ãe, in bolj‰a kratka sprava ko dolga pravda. Saj
veste, kako je. Jaz sem prijatelj vam, prijatelj Griãarje-
vim. âemu naj bi se zameril tukaj ali tam? Kaj? Ali ni
tudi mogoãe, da je pri‰el kak cigan, kaka baraba med-
tem, ko vas ni bilo doma, k Ur‰i in pokradel, kar je bilo
moje? Ali ni to mogoãe?«

»Ne, JoÏe, to ni mogoãe.«
»Ljudem se zdi marsikaj nemogoãe, kar se je Ïe zgo-

dilo. Meni se je zdelo nemogoãe, da bi imela Ur‰a denar.
In vendar ga je imela, kakor pravite. Vam se zdi nemo-
goãe, da bi ga bil kdo vzel; meni pa ne, ker sem Ïe mno-
go skusil po svetu.«

»Jaz sem ti povedala, Petan, kar mi je bilo na srcu; ti

pa stori, kar hoãe‰; o‰kodovan si ti.«

»Ne prviã, Korbinova gospa, ne prviã. Jaz sem Ïe pre-

trpel mnogo na tem svetu; toda vedno si pravim: JoÏe,
niã se ne boj! Bolj‰e je krivico trpeti ko storiti. Ali ni
tako?«

»To je Ïe res. Ampak ãe bi vsak tako govoril, bi bilo ‰e

veã krivice na svetu. âe se pa ti noãe‰ potegniti za svo-
jo pravico, kaj bi se vlekla jaz!«

Pri Korbinki se je bil Petan dobro drÏal, kakor se mu

je zdelo. Ko pa je ‰el, zadovoljen s svojo praviãnostjo,
proti domu, ga je skrivnostno poklicala k sebi Griãarka
in mu z drugimi besedami povedala isto stvar in se tudi

BES

TUJSKI PROMET

159

ponudila za prião, ãe bi hotel zahtevati JoÏe svojo pra-
vico. Petan je obljubil tudi njej, da si hoãe dobro pre-
misliti zadevo, da pa si ne more misliti, da bi bila Kor-
binka kaj kriva in da je najbrÏ kak potepuh porabil pri-
loÏnost in pograbil njegovo dedi‰ãino; on da ne more
sumniãiti po‰tenih ljudi; ãe se mu je zgodila krivica, jo
bo ljubi Bog lepo poravnal; saj pogrebne stro‰ke je vzela
Korbinka nase.

»Ona ve, zakaj,« je dejala Griãarka, »jaz pa tudi, in ti,

JoÏe, si lahko misli‰.«

»Bog vse vidi, Bog vse ve; jaz si pa ne mislim niã,« je

dejal JoÏe vdano in se poslovil.

»Tepec!« si je mislila Griãarka, huda, da mu ni mog-

la dopovedati, kaj bi bila njegova pravica in dolÏnost.

Korbinka in Griãarka sta se gledali pisano, in od te in

od one strani so letele pikre besede, ki jih ljudje niso ra-
zumeli od zaãetka. Razlaganja pa sta se hitro lotili obe
sosedi.

Petanu je bilo to jako neljubo. On je hotel v miru Ïi-

veti, v miru umreti; zdaj je pa zahtevala Korbinka, da naj
bi se sprl on z Griãarko, Griãarka, da naj bi bil hud na
Korbinko. Zakaj ? âemu? Prepirati se on ni hotel z niko-
mer; hud pa je bil na obe Ïenski. Po pravici. »âe se jaz
ne jezim, ki imam edini nekoliko vzroka, zakaj bi se je-
zili drugi!« si je dejal, in tako mu je presedal ta razdor,
da mu je pri‰lo na misel, da bi obiskal za en teden ali

BES

TUJSKI PROMET

160

dva svoje stare prijatelje na Gornjem ·tajerskem. De-
narja je imel; Zefa je bila preskrbljena; Cili se je godilo
dobro; zakaj bi si on ne privo‰ãil nekoliko oddiha v du-
homornem ‰ivarstvu!

Oblastvu se je bilo naznanilo, da je umrla v ·mihelu

osebenjka Ur‰a Petanova, dninarica in beraãica. JoÏe Pe-
tan pa se je odpeljal na Gornje ·tajersko.

BES

TUJSKI PROMET

161

VIII

ndrej je bil spet na nogah. Prva pot ga je peljala h
Korbinovim, ker se je moral zahvaliti Cili. Mati je

sicer menila, da je zahvale Ïe dosti in veã, kot je mogla
priãakovati Cila; zakaj svilnate rute so drage; toda An-
drej si ni dal dopovedati; nehvaleÏnega se on ni hotel
kazati.

Cila se je nadejala, da pride; zato je bila sklenila, da se

mu skrije. Ko ga je pa zagledala na cesti, je ‰e o pravem
ãasu prelomila svoj sklep in mu ‰la naproti. Od veselja
ji je utripalo srce, ko je poslu‰ala ljube zmetene besede
in gledala v zgovorne oãi, ki so ji tako iskreno potrjale
tihe nade. Zdaj sta se spet videla vsak dan in tudi veã-
krat na dan, in ãe se nista videla nekaj ãasa, sta pogre‰ila
drug drugega in se potem pozdravljala, kakor da bi se Ïe
dolgo ne bila videla.

Griãarka pa ni mogla pozabiti dogodkov ob Ur‰ini

smrti. Zana‰ala se je bila, da bo Petan podregal v sum-
no gnezdo; toda ta Petan, ki se je sicer toliko ustil, se je
pokazal v tej vaÏni zadevi mevÏo. Ni se hotel potegniti
za svojo pravico in zdaj se je celo umaknil ·mihelcem.
Ali naj ta stvar zaspi? Praviãnost, po‰tenost je zahteva-

BES

TUJSKI PROMET

162

la, da se Ïene naprej. Za Petanom sta bili prizadeti ‰e
njegovi dve hãeri. Z Zefo ni hotela imeti Griãarka nobe-
nega opravka; Cila pa je bila pri rokah, in ta je bila Gri-
ãarjem hvalo dolÏna. Ali naj jo pokliãe ona k sebi? Ali
naj gre sama k njej? Oboje bi zbudilo nepotrebno, ne-
varno pozornost. Andrej bi pa lahko zaupno opozoril
Cilo, kaj zahteva njena korist.

Andrej je prevzel rad to nalogo. Ko se je nekega dne

vraãala Cila s polja, se ji je pridruÏil in ji razodel ãudno
skrivnost. Cila se je tako zavzela, da ni mogla verjeti be-
sedam. Andrej pa je imenoval prião, na katero se Cila
lahko zanese. Cila je premi‰ljevala novico, ki jo je bilo
tako prijetno sli‰ati, in menila, da gre prva beseda oãe-
tu.

»Seveda oãetu,« je potrdil Andrej; »toda oãetu je tre-

ba dopovedati, da se mora on potegniti, ãe ne zase, vsaj
za svoje otroke, v prvi vrsti zate, ker je Zefa Ïe odprav-
ljena.«

Cila je obÏalovala, da je oãe ravno zdaj odpotoval, in

obljubila, da ga bo sku‰ala pregovoriti.

»Ti ga mora‰ pregovoriti, Cila. Ali sli‰i‰? Ti mora‰,« ji

je prigovarjal Andrej s toliko vnemo, da jo je prijel po-
nevedoma za roko. Razkladal ji je goreãe, kak‰na sreãa
bi bila, ãe bi ona podedovala toliko denarja; on jo sicer
vzame tudi brez denarja, ãe mara ona zanj; toda drugi,
drugi gledajo Ïalibog, tako na denar, in ona naj se ga ne

BES

TUJSKI PROMET

163

brani, denarja namreã, in njemu naj bo nekoliko bolj
naklonjena; zakaj sicer ne pomaga njemu niã, ãisto niã,
ãe ga je re‰ila; pustila naj bi ga bila raj‰i takrat ko zdaj.
»Ali ni to res, Cila? Ali ni res? Govôri vendar! Oh, kako
si ãudna!«

»Andrej, ãe bi te kdo sli‰al!« je ‰epetala ona.
»Kaj briga to mene!« je dejal Andrej. »Naj me sli‰i,

kdor hoãe. Ali si huda name?«

»Kako bom huda! Besede so besede,« je dejala prijaz-

no Cila in stekla po bliÏnjici naprej. Za njo pa se je rotil
Andrej, da to niso besede.

Veselila pa se je Cila vendar, in ne samo ona. Korbin-

ka in Griãarka sta videli vsaka skozi svoje okno, kako se
razgovarja Andrej s Cilo, in obe sta se veselili, vsaka na
svoj raãun.

Cili pa so se zdele Andrejeve besede tolikega uvaÏe-

vanja vredne, da jih je razmi‰ljala po cele dni in tudi po-
noãi. Preudarjala je tudi, kako lepo bi bilo, ãe bi pode-
dovala par stotakov. Dote so bile sicer po bolj‰ih hi‰ah
veãje; toda marsikdo tudi ni priÏenil bogve kaj, in ona ni
bila grda ne stara, tako da bi se ne mogel nihãe spotikati.
Potem pa so jo ob‰le spet druge misli, in sama sebe je
dolÏila, kako nespametna je, da si vteplje take muhe v
glavo. Tako je prijazno gledala Andreja, kadar so ji ‰le
njegove besede po glavi; potem mu je pa spet umikala

BES

TUJSKI PROMET

164

oãi in gledala strogo predse in gubanãila ãelo in odkima-
vala. Nestrpno je vendar ãakala oãetovega prihoda.

Petanu pa se ni mudilo domov. Kakor je popotoval

Ivan s svojo mlado Ïeno po svetu, tako se je veselil Pe-
tan svojih starih prijateljev v tujini in spravljal tam med
ljudi denar, ki mu ga je bila doma nabrala varãna sestra.

Pri‰la je zima, in sneg je zapadel goro in dol. Mo‰ki so

spravljali seno s planin in Ïagali in sekali drva; Ïenske so
opravljale Ïivino in hi‰o in predle. V dolgih veãerih je
sedela vsa druÏina v zakurjeni sobi pri raznem delu. Ce-
pile so se treske, rezali ‰tori, melo korenje in vmes so
brneli kolovrati.

Andrej je presedel te lepe veãere najraj‰i pri Korbino-

vih, kjer je gledal in poslu‰al samo Cilo. Njej je kimal in
pritrjeval, naj je spregovorila, kar je hotela, in taka bla-
Ïenost mu je sijala z obraza, da je Cila zardevala od za-
drege, ker je videla, kako se drugi muzajo in dregajo.
Zato je bila tudi huda, ãe ji je snel Andrej, kadar je pred-
la, motvoz s kolesa ali zmaknil kobilico iz perutnice na
vretenu. Za kazen ga je priãakala nekega veãera z veli-
ko kepo snega v rokah.

»Varuj se, Andrej!« je dejala in stiskala in kroÏila

kepo.

»Saj ne bo‰ zadela,« se je smejal Andrej, si odpel suk-

njo in nastavil prsi. Cila pa ga je zadela tako dobro, da

BES

TUJSKI PROMET

165

ji je bilo takoj Ïal. Skoãila je k njemu, da mu strka sneg,
ki se je bil prijel telovnika.

»Ali si hud, Andrej?« je dejala tiho.
»Oh, pojdi no! Nate ‰e nisem bil nikoli hud in nikoli

ne bom. Vrzi ‰e enkrat!«

»Ne, Andrej; to se ne spodobi.«
»Poãakaj; bom pa jaz pomeril.«
Cila ga pa ni ãakala. Nastrgala mu je korenãka in iz-

ginila v veÏi.

Par veãerov se je ‰e nastavljal Andrej in priãakoval, da

ga okepa Cila.

Petanu pa je rastlo v tujini domotoÏje tem bolj, ãim

bolj mu je ginil denar, tako da se je nazadnje spet vrnil
v domaãe kraje. V ·mihelu so ga priãakovali teÏe, nego
je bilo njemu ljubo. Upal je bil Petan, da se bo razbur-
jenost zaradi Ur‰ine smrti polegla, vsa stvar pozabila;
zgodilo pa se je narobe. Prej sta samo dve rodbini govo-
rili o Ur‰i in njeni zapu‰ãini; zdaj je bila vznemirjena vsa
vas. Bila je seveda zima, prostega ãasa mnogo, novic
malo in ljudje veseli, da so mogli re‰etati to ãudno zade-
vo. Kamorkoli je pri‰el Petan, kogarkoli je sreãal, povsod
je sli‰al najprej vpra‰anje, kako je pravzaprav z Ur‰ino
zapu‰ãino, ali je res, kar se govori po vsej vasi in kaj
misli ukreniti.

»Vi me hoãete imeti za norca,« se je branil Petan v

Gostiãevi krãmi. »Ali mislite, da sem res tako neumen,

BES

TUJSKI PROMET

166

da bi mislil, da je Ur‰a kaj zapustila? Kdor nima niã, ne
zapu‰ãa niã. Ur‰a je bila beraãica. Vi me hoãete poteg-
niti. Ali mislite, da sem jaz va‰ norec?« Petan se je tako
razjezil, da so ga morali miriti, ãe‰ da se paã tako govo-
ri.

»Kar se govori, naj se pametno govori!« je dejal Petan.

»Ali se to spodobi, da moÏje otrobe veÏejo in prazne
ãenãe razdirajo?«

»Naj bo to, kakor hoãe,« je dejal TomaÏon; »prepirali

se ne bomo. Kaj pa sestra, ali te je Ïe pri‰la stra‰it?«

»Predsnoãjim se mi je prikazala prviã,« je dejal Petan.

»Do enajstih smo sedeli tukajle; saj veste. Ti, TomaÏon,
si ‰e obvisel. Komaj sem doma zatisnil oãi, je bila Ïe
Ur‰a pri meni in me je zaãela lasati, da so me ‰e drugi
dan boleli lasje.«

»·tevilke naj bi ti bila povedala,« je menil Gostiã, »da

bi zadel kak‰no terno.«

»Sta se prelepo gledala, dokler je bila Ïiva,« je dejal

TomaÏon.

Tukaj se je dobro otresel svojih prijateljev Petan. Dru-

god so ga nadlegovali in milovali naprej, in od vseh stra-
ni so leteli nanj dobri sveti, kak‰no pot naj nastopi, da
pride do svoje pravice. Petan je poslu‰al milovanje rad,
dobre svete je pa odklanjal, ães da se bo pravica izkazala
sama, da kriviãen denar nikomur niã ne zaleÏe, da ãlo-
vek obraãa, Bog pa obrne.

BES

TUJSKI PROMET

167

S temi nazori ni ustregel Petan nikomur. Vsi so zah-

tevali, da obrne on sam, in marsikako pikro besedo je
moral poÏreti siromak, ker se je zdelo njegovo ravnanje
veãini strahopetno, ‰levasto. Njegova naravnost sveta
potrpeÏljivost ni Ïela nobenega priznanja. Ljudem ugaja
najbolj tista svetost, ki ne nasprotuje njih tihim Ïeljam;
Petanovo vrlino pa so pisano gledali, ker jih je bila ne-
kako ogoljufala. Nadejali so se bili, da pridejo po toÏbi
in pravdi zanimive reãi na dan. Ali naj jih zdaj oslepari
tak koãar, tak krojaã? Kaj pa ‰e!

Griãarjevi so poklicali Petana v hi‰o, posadili za mizo

in prinesli vina, da bi dobil moÏ veã poguma. Potem so
mu zaãeli od treh strani govoriti na srce, da naj se po-
tegne za pravico uboge Cile, na katero je bil pozabil, ko
je moÏil Zefo. Petan, ki se je obraãal sem in tja, od koder
se je paã govorilo vanj, je pazljivo poslu‰al, poãasi pil in
trezno premi‰ljeval.

»Kaj je treba premi‰ljevanja!« je dejala nepotrpeÏlji-

va Griãarka. »Za pravico in resnico se mora potegniti
vsak ãlovek.«

»To je res,« je dejal Petan in primaknil kupico, da mu

je mati ‰e nalila vina; »res je pa tudi, da je pravica Ïe
marsikoga snedla in da razbijejo gosli tistemu, ki gode
resnico. Recimo, da bi bila Korbinka kriva, ãesar pa jaz
ne verjamem, ker ne dolÏim in ne sumniãim nikogar,

BES

TUJSKI PROMET

168

toda recimo, da bi bilo tako, ali ne pride potem ta denar
moji hãeri na dobro, ki je njena snaha?«

»Ali ima‰ ti samo eno hãer, Petan?« je vpra‰al Griãar,

ogorãen nad tako trdovratno dobrodu‰nostjo.

»Dve, hvala Bogu, ki sta sestri po du‰i in telesu. Kar

koristi eni, ne ‰koduje drugi, in kri ni voda.«

»Kaj pa, ko si zapisal eni hi‰o, ali nisi o‰kodoval dru-

ge? Ne bodi vendar eni oãe, drugi oãim!«

»Jaz sem obema dober oãe,« je dejal Petan. »Ampak

premisli, ljuba du‰a, kako bo mojima hãerama pri srcu,
ãe postavim jaz pred sodnika Korbinko, ki je eni ta‰ãa,
drugi gospodinja! Ali ne bo takoj zavrgla ene in dejala
druge ob kruh? Jaz uniãim tako obe hãeri, jaz, njiju oãe,
oh! Premisli ti to in preudari stiske mojega srca! âe se
potegnem za pravico, moram storiti krivico. To je hudo;
to boli.«

»Kak‰no krivico?«
»Hudo moram storiti tistim, ki jim samo dobro Ïelim.

Ali ni lep‰e, ãe potrpim in poãakam, da speãe vest kriv-
ca, da povrne storjeno ‰kodo? Pravica ne zastara; en kri-
viãen vinar pa poÏre deset praviãnih. Pomisliti je pa
tudi, da je ãlove‰ka pravica zaklenjena in da je treba po-
trkati na njena vrata z denarjem.«

»En petdesetak ti posodim jaz,« je dejala Griãarka.

»Kadar iztoÏi‰ svojo pravico, mi ga vrne‰.«

BES

TUJSKI PROMET

169

»Ta je mo‰ka, in niã se ne boj, mati! Jaz preudarjam to

reã noã in dan in premi‰ljujem, kaj bi in kako bi, da bo
na vse strani prav. Pravdar jaz nisem; ãe pa zaãnem, ne
pojde za maãkine solze. Jaz hodim varno pot in premis-
lim vsak korak, preden ga storim. Recimo, da vzdignem
toÏbo in ne morem niãesar dokazati, ali ne bom grdo
pogorel? In komu se smili tak pogorelec? âe hoãe‰ po-
goreti, se mora‰ zavarovati zoper ogenj. Jaz bom odprl
oãi in u‰esa, razpel mreÏe, nastavil zanke, in gorje, ko-
gar ujamem! Toda to ne gre tako hitro. Za zdaj je treba
poãakati, neumnega se narediti, niã govoriti, samo po-
slu‰ati, da se ne prepla‰i krivec. Zatorej bi tudi jaz vas
vse prosil, da prepustite stvar meni, da ostanete popol-
noma mirni; zakaj drugaãe, z nepremi‰ljenim govorje-
njem, boste koristili krivcu, meni pa ‰kodovali.«

Griãarji niso vedeli kaj ugovarjati tem modrim bese-

dam; Petan pa se je nadejal, da bo imel zdaj mir. Zmo-
til se je spet. Poslala je ponj Korbinka in mu zaãela do-
kazovati, kaj je njegova in tudi njena dolÏnost; njena
snaha ni dobila toliko dote, da bi smela kar tako zavreãi
lepe denarje, ki jih je bila zapustila Ur‰a; Cila, ki sluÏi pri
njej, pa sploh ‰e nima nobene dote.

Petan je dejal, da Ïivi on sploh samo za svoji dve hãe-

ri, ki jima je oãe in mati, odkar je vdovec; da je pa hudo
na celem obdolÏiti kak‰nega ãloveka, ki je nemara ne-

BES

TUJSKI PROMET

170

dolÏen; on da ima Griãarko za tako po‰teno Ïeno, da bi
prisegel, da ni ona vzela denarja.

»Ali misli‰ ti, da sem ga vzela jaz?« ga je trdo prijela

Korbinka.

»Bog ne daj! Jaz priseÏem tudi za vas, da ga niste vze-

li; saj si pravim vedno: JoÏe, bolj‰e je imeti na umu ko na
sumu.«

»PotrpeÏljiv si, JoÏe.«
»PotrpeÏljiv. In zakaj bi ne bil potrpeÏljiv z ljudmi, ki

imajo tudi z menoj potrpljenje? TrpeÏ in krpeÏ drÏita
koãe pokonci pravim jaz, kadar mi prinese kdo staro
suknjo, da jo drugiã obrnem.«

»Saj jaz ti ne prigovarjam, da zatoÏis kogarsibodi; ti

napravi samo ovadbo in naznani mene kot prião!«

»To je nevarna stvar. Marsikdo je Ïe obsedel, ki je za

prião ‰el.«

»Kako to misli‰?« je dejala ona ostro.
»Jaz mislim, da mislite vi, da je ona kriva, in da ona

misli, da ste vi krivi.«

»Kaj? To misli ona? To je lopov‰ãina, in jaz jo bom

toÏila. Kaj pa je govorila o meni? Kaj pravi?«

»Kaj pravi, tega jaz ne vem; kaj pa si misli, to si lahko

mislim. Zato pravim jaz tako: ãe ste pripravljeni vi, gos-
pa, izpriãati pred sodi‰ãem, da je res ona meni vzela de-
di‰ãino, sem jaz pripravljen vzdigniti toÏbo.«

»Ni treba toÏbe. Ti napravi ovadbo!«

BES

TUJSKI PROMET

171

»Ovaduh jaz nisem bil nikoli. Vrhutega nastanejo

tudi stro‰ki.«

»Tukaj ima‰ dvajset kron.«
»Jaz jih vzamem, gospa Korbinova; ravnal pa bom s

preudarkom in premislekom, da ne spravim nikogar v
nesreão. âe se meni ne mudi, kaj bi se mudilo drugim!«

Korbinka in Griãarka sta ãakali, kdaj ju pokliãejo za

priãe; Petan ju je pa uãil potrpeÏljivosti. âe ·mihelce
srbi, zakaj bi se on praskal? Za tako neumnega bi ga
vendar ne smeli imeti.

Pri‰la je pa nad oãeta Cila s pro‰njo, da naj vendar ne

zavrÏe denarja, ki se tako teÏko sluÏi.

Petan jo je poslu‰al nekaj ãasa; potem pa ji je segel v

besedo, da naj nikar ne pripoveduje njemu takih ãenã.
»Ali bi se nama ne smejalo vse sodi‰ãe, ãe bi se prigla-
sila kot dediãa za beraãico? Kdo pa je tebi vse to natve-
zel?

Cila je povedala, od kod ima te vesti in da bi bila Gri-

ãarka pripravljena izpriãati resnico svojih besed.

»Ljuba moja, to je nevarna reã,« je dejal resno Petan.

»Da se Griãarjevi in Korbinovi pisano gledajo, to ti je
znano, in da je na‰a Zefa vmes, to ve‰ ti tudi. Od tod
opravljanje in sumniãenje. Potolkli pa se vendar ne
bodo sami med seboj, dasi bi Korbinka jako rada vide-
la, ãe bi kdo drug potolkel Griãarje, Griãarka pa tudi, ãe
bi se kdo drug znosil nad Korbinko. To se pravi s tujimi

BES

TUJSKI PROMET

172

rokami gade loviti. Midva morava pa paziti, da naju ne
ujedo ti gadje. Zakaj premisli, Cila! Vzemiva, da je res,
kar se pripoveduje, ali misli‰ ti, da bova midva imela kaj
koristi? Bogve kje je Ïe tisti denar. Bogve kdo ga je vzel.
Pustiva torej to stvar, in Bog ne daj, da bi ti koliãkaj na-
tolcnila ali posumnjala, da ga je vzela Griãarka ali Kor-
binka. To sta najpo‰tenej‰i Ïenski, in jaz priseÏem za
vsako, da je nedolÏna. Sitni pa sta obe in prepirljivi.
Toda ãemu bi se midva me‰ala v njune prepire! Naj se
toÏita sami. Toda verjemi, da se ne bosta, ker je nevar-
nost, da obsodi sodi‰ãe toÏnika zaradi obrekovanja. Ta
kazen zadene lahko naju oba in potem ‰e druga. Zakaj
pomisli! Ali ne bo takoj zapodila Korbinka tebe iz sluÏ-
be, ãe jo jaz zatoÏim? Ali te bo vzela potem Griãarka
nazaj, ki je komaj ãakala, da se te znebi? Morebiti si ji
ostala ti preblizu, in bi te zdaj rada pognala naprej. In
jaz naj ji pomorem? Bog ne daj! Zamota se ãlovek lah-
ko in hitro, izmota teÏko. In navsezadnje, Cila, ãe po-
kliãem jaz pred sodnika Korbinko, ali ne stoji tako rekoã
pred sodi‰ãem z njo vred njena snaha, moja hãi, tvoja
sestra, in poleg nje njen sin, moj zet, tvoj svak? Ali naj
zdivjam jaz sam zoper svojo kri in ugonobim vso rodbi-
no zaradi sitnih muh prepirljive Griãarke? Ti, Cila, se
zana‰aj na Boga in poslu‰aj mene! Ali ti drugi ljudje tudi
dobro Ïele, ni tako gotovo in jasno.«

BES

TUJSKI PROMET

173

Cila je popolnoma odobravala oãetovo stali‰ãe. Iz vsa-

ke njegove besede je ãula oãetovsko ljubezen in skrb in
preverila se je, kako nevarno, pogubno bi bilo zanjo, ãe
bi nastopil oãe proti njeni gospodinji. Takoj bi morala
ona od hi‰e proã in potem zbogom gorke nade! Kako
hitro ohladi razdalja srca, ki jih je vnela bliÏina! Enkrat
proã, dvakrat pozabljena.

To je sama sebi prav lahko dopovedala Cila; teÏje pa

je bilo dopovedati Andreju, zakaj ne more ustreãi oãe
Griãarjevim Ïeljam. Sebe ni smela vzeti v misel Cila;
nasprotstva med obema rodbinama ni mogla omeniti;
samo ozir na mlado Korbinko Zefo je moral opraviãiti
njeno stali‰ãe. To je tudi pojasnila Andreju Cila s tako
prisrãno zgovornostjo, da je uvidel fant, da oãe res ne
more nastopiti sam proti svoji hãeri.

Griãarjev pa to ni zadovoljilo. Le ‰e trdnej‰e korenine

je pognal sovraÏni sum, ki je padel zdaj na vse tri, na
Korbinko, Zefo in Petana. Vsi trije so se zdeli Griãarjem
zvezani, da izpodrinejo Cilo, kakor se Ïe godi rado pri
dedi‰ãinah, da dobo najpotrebnej‰i najmanj, ãe se Ïe ne
da odriniti popolnoma. Tako je dobila Zefa koão in zdaj
naj bi dobila ‰e denar. To ravnanje se je zdelo Griãarje-
vim tako kriviãno, tako grdo, da so si ‰teli v sveto dolÏ-
nost dognati stvar do konca.

Vnemale so jih govorice, ki so se ‰irile po vasi. Priha-

jale so znanke s skrivnostnim smehom na stisnjenih

BES

TUJSKI PROMET

174

ustih. Vsaka je pogledala najprej svetlo po kotih in mig-
nila potem Griãarki, da ji hoãe skrivaj nekaj povedati.
Stopili ste skupaj; ena je ‰epetala, druga poslu‰ala in jez-
no segala vmes, da je to preveã, da je nesramno obreko-
vanje, ki ga ona ne bo trpela veã.

Kaj se govori, to je zvedela Griãarka sproti vsak dan,

kdo govori, tega nikoli; to vse se je zavijalo v gosto me-
glo; nobena Ïenska se ni mogla spomniti, kdo bi bil
pravzaprav rekel tako, tudi ni hotela nobena hoditi za
prião ali delati zdrahe; vsaka je priãakovala, da ne bo
govorila Griãarka naprej ali celo nje imenovala, ki ne ve
sama niã, ampak je le hotela njej ustreãi, in v zahvalo ji
ona vendar ne sme nakopati sitnosti.

Zdaj je ‰lo Griãarjem za dobro ime, za razÏaljeno ãast;

toda koga prijeti, ko se jim je vrivala misel, da obreku-
je vsa vas, dokazati se pa ne more nikomur niã! Ej, kako
pazljivo so zaãeli zdaj gledati po obrazih, ãe se ne drÏe
zaniãljivo ali porogljivo, vleãi na usesa, da bi ujeli kak‰-
no sumno besedo, obraãali nedolÏne pomenke! âe sta
‰epetala dva va‰ãana med seboj, je bila Griãarka pre-
priãana, da govorita o njej; ãe sta se loãila, ko se je pri-
bliÏala ona, ju je paã razgnala slaba vest; ãe sta umolk-
nila, sta Ïe vedela, zakaj. Zdelo se ji je, kakor da bi se bila
zarotila vsa vas proti njeni hi‰i. Tega Ïivljenja ona ni
mogla prena‰ati, zlasti ker je bila ‰e v vednem strahu, da
se zagovori v razburjenosti, da reãe kak‰no besedo pre-

BES

TUJSKI PROMET

175

veã in stisne sama nasprotnikom oroÏje v roke. Koliko-
krat je Ïe moral kdo preklicevati in obÏalovati praviãno
besedo, prositi odpu‰ãanja, da je govoril resnico, in za-
hvaljevati kriviãnega toÏitelja, da ni bil kaznovan zara-
di pravice in resnice! Nekaj se je moralo zgoditi. Griãar-
ka je zaãela sama napeljevati pomenke tako, da bi lah-
ko prijela katerega za besedo. Toda ljudje so postali
oprezni, besede gladke in polzke, da so se izmuzovale iz
rok. Vsak je samo sli‰al; vedel ni nihãe niã, ‰e tega ne,
kje, kdaj in od koga je kaj sli‰al. Najraj‰i bi bila ovadila
Griãarka stvar sama. Toda ali se je to spodobilo za po-
‰teno, ugledno hi‰o? Ali ne bi izzvala sama muãnega
preiskovanja, kjer bi letel sum tudi nanjo? Ali se ji ne bi
podtikala zavist in sovraÏnost? In kaj je brigala njo ta
zadeva? âe je bilo Petanu vse prav, naj bi bilo ‰e njej.
Tako bi govorili ljudje in ‰e to, da je imela Korbinka ven-
dar nekaj pravice do denarja, ker je gostovala Ur‰a to-
liko let v njeni hi‰i, ker je ta‰ãa njene neãakinje. Korbinki
bi odpustili ljudje, ãe bi bila tudi res vzela denar; njej bi
zamerili tudi ovadbo.

In vendar niso mogli mirovati Griãarjevi; preveã so se

bili zagrizli v neprijetno zadevo.

»To mora iti naprej, naj stane, kar hoãe,« je dejala

Griãarka in uãila Andreja, kako naj govori s Cilo; mevÏa-
stega Petana naj deneta kar v kraj: Cila mora vzeti sama
stvar v roke; zakaj njej se godi krivica. Namigne naj An-

BES

TUJSKI PROMET

176

drej po strani, kako ãudno je, da se brani Petan ne samo
toÏbe, ampak celo ovadbe; ãe ni spet vmes tihe zveze, ki
je prej ogoljufala Cilo za hi‰o in jo hoãe zdaj oslepariti
za doto; Cila naj se potegne za svojo pravico, in vsi po-
‰teni ljudje jo bodo podprli.

Andreja ni razveselilo to naroãilo. Privo‰ãil je iz vse-

ga srca Cili podporo, kakr‰ne je bila tako potrebna; a
zadeva se mu je videla ãimdalje bolj zavita in zmedena.
Ali se je zmotila njegova mati ali je res kdo kradel, kako
bi se dalo to dognati? In ãe je kdo vzel, kje bodo iskali?
Vendar je izpolnil materi Ïeljo in prigovarjal spet Cili, da
naj ustreÏe tem Ïeljam ali, ãe hoãe, tem muham njego-
ve matere.

Cila se je razÏalostila, ko je sli‰ala te pro‰nje. V spomi-

nu je bila ohranila modre oãetove besede in po njih se
je ravnala.

Zdaj naj pa stori ona, ãesar si ni upal storiti oãe, da ne

bi ‰kodoval svojim otrokom. Res ji je bila storila Zefa z
oãetovo pomoãjo krivico; toda vedno jo ‰e lahko porav-
na; ali bo pa ona kaj bolj‰a, ãe poskusi ‰kodovati sestri?
Sebi najbrÏ niã ne bo koristila; zasejala bo samo nepo-
trebno sovra‰tvo. Oãe jo bo sovraÏil, sestra preklinjala,
Korbinka vrgla na cesto, in kdo se bo usmilil nje, ki se ji
ni smilil ne oãe ne sestra! Tako nesreão bodo rodile te
ãenãe, ti marnji, ki so morda brez vsake podlage. Ome-
nila je Cila, kako hudo bi delo njej, ãe bi morala tako

BES

TUJSKI PROMET

177

ãudno ravnati s svojo sestro in s svojo gospodinjo, in
kam se bo obrnila potem, ko bo morala iti od hi‰e in bo-
do vsi ljudje s prstom kazali za njo, hudobno sestro, hu-
dobno deklo.

Ti razlogi so se zdeli Andreju tako vaÏni, da se je zaãel

sam na tihem hudovati na svojo mater, ki je prej zapo-
dila Cilo iz svoje hi‰e in dela zdaj na to, da zgubi ‰e dru-
go sluÏbo. Stisnil je Cili roko, prosil, naj nikar ne zame-
ri, da jo nadleguje; naj pa ne stori v tej zadevi nobene-
ga koraka, ker mora on ‰e govoriti s svojo materjo.

In prav resno je govoril Andrej z materjo, ker ni mo-

gel veã krotiti ãustev, ki jih je toliko ãasa zadrÏeval, ker
se je moral potegniti za Cilo, ki je Ïe toliko trpela zara-
di njega in se ji je zdaj nalagalo novo trpljenje.

»Od nas ste jo zapodili, mama,« je dejal poln srda in

Ïalosti, »ne zato, ker bi ne bila pridna ali zvesta, ampak
zaradi mene, ker je jaz nisem zaniãeval kot hãer uboge-
ga koãarja. Ali je to njena krivda? Da pa je dobra in po-
‰tena kakor katerasibodi, zato naj zahvali samo Boga in
sebe. In ãe sem jo jaz rad videl, ali je to zakrivila ona?
Umikala se je moji ljubezni, kakor da bi vedela, da se
umika s tem va‰emu sovra‰tvu. Umakniti pa se temu ni
mogla; doseglo jo je in pregnalo od hi‰e. Trpela je zaradi
mene, in ãe bi ‰lo po va‰em srcu, bi trpela ‰e veã, bi mo-
rala iti po svetu, vam izpred oãi. Tako jo bom jaz poza-
bil, ste si mislili in se slepili. To vam jaz danes povem.

BES

TUJSKI PROMET

178

Jaz bi bil ‰el za njo, po svetu. Toda Korbinka je bila bolj
usmiljenega srca; ta vam je prekriÏala srãne Ïelje, in Cila
vam jih je prekriÏala, ko je re‰ila mene, da se nisem raz-
bil v Mrzli grapi; zakaj ãe bi se bil jaz ubil, bi se bili vi
odkriÏali Cile.«

»Oh, nikar tako, Andrej!« mu je segla v besedo uÏa-

ljena mati. »Nikar mi ne trgaj srca! Bog mi je priãa, da
sem bila v skrbeh samo za tvojo sreão. Ti ne pozna‰ ljudi
niã, sodi‰ samo po videzu in ne ve‰, kako se znajo tak‰na
dekleta hliniti, dokler ne doseÏejo svojega namena. Pot-
lej se pa pokaÏe, kak‰ne so v resnici in kako znajo raãu-
nati. S kratko pridnostjo si kupijo dolgo lenobo; par let
poniÏnosti in pohlevnosti jim zagotovi potratno o‰ab-
nost za vse Ïivljenje. Ker se je morala prej zatajevati
tak‰na Ïenska, se potlej zna‰a. Ali bi ti rad gledal, kako
bi ona, ki ne bi prinesla k hi‰i pod milim Bogom niã, od-
rivala od mize tvojega oãeta, tvojo mater, brate in ses-
tre in se ‰opirila po na‰i hi‰i?«

»Oh, mama, vi pravite, da sodim jaz po videzu; po

ãem pa sodite vi, da tako govorite? âe bi bila Cila kot
dekla o‰abna, ali bi sklepali vi, da bo kot gospodinja po-
niÏna; ãe bi bila zdaj zapravljiva, ali bi smeli priãakovati,
da postane pozneje varãna? In kdaj se je vam hlinila? Ali
je pobrala Ïe kako stopinjo za menoj? Jaz hodim za njo,
jaz, in vi me po‰iljate za njo zaradi Korbinke in zaradi

BES

TUJSKI PROMET

179

Petana. Paã, enkrat je skoãila za menoj; to je bilo na Hri-
bu.«

»Zato je dobila svilnato ruto, ki je veljala tri goldinarje

in pol.«

»Da, svilnato ruto, kakor jo dobi dekla, kadar proda-

ste kravo, v va‰ih oãeh imenitno, nezasluÏeno plaãilo
kakor vse, kar storite vi zanjo. Kar pa stori ona, to je brez
pomena, tako rekoã dolÏnost. Kaj to, ãe zahtevate vi
zdaj, da naj se ona zameri svoji gospodinji! In ãe zgubi
spet sluÏbo, to ni pa niã. Oh, mama, kako ste ãudni!«

Griãarka je bila v stiski, ker je uvidela, da je njena zah-

teva za Cilo res nevarna, ‰e bolj pa, ker je zdaj vedela, da
je trmasti sin Ïe tako zapleten, da ga bo teÏko spameto-
vati. Kaj ji je pomagalo, da je odslovila Cilo? Oddaljila je
njo za par korakov od sina, sina pa, ki mu je podÏgala
trmo, za dan hoda od sebe. In kaj, ãe bi ‰el tudi sin od
hi‰e! Mladina je dandanes vsa na ‰kripcih. Tujci k nam,
domaãini v tujino.

Mati se je vdajala polagoma sinovim razlogom. Svita-

lo se ji je nekako v glavi, da je samo prijazna sreãa pre-
preãila, da ni ‰la Cila iz ·mihela. âe bi bila ‰la, bi bili
Griãarjevi izgubili sina, ki bi bil od‰el po svetu ali pa se
ubil v Grapi. Ta moÏnost je stopila materi tako Ïivo pred
oãi, da jo je pretresel mraz in ji zrahljal trdo srce. Poka-
zala vendar tega ni sinu; posvetovala pa se je z moÏem,
ki je tudi spoznaval, kako rastejo z otroki skrbi. Obema

BES

TUJSKI PROMET

180

je bilo srce teÏko, ko sta gledala, kako me‰ajo Petani, ta
Ïiva nesreãa, njih raãune; Zefa je bila vzela hãeri Ïenina,
Cila hoãe vzeti star‰em sina. Kako prepreãiti to drugo
nevarnost? S silo se ni dalo niã opraviti; prijazno prigo-
varjanje bi morda izdalo veã, zlasti ko se mladeniã ne-
koliko naveliãa malo imenitne izvoljenke in izvoljenka
ãakanja. Spoznala sta oba, da je vse eno, ali sluÏi Cila pri
Korbinki ali pri njih; to poslednje se jima je zdelo celo
priliãnej‰e, ker je bilo nadzorovanje laÏje. Vsa zadeva pa
je bila za‰la na napaãen tir. Zaãel se je bil razgovor o
Ur‰ini dedi‰ãini, konãal pa s srãno zadevo Andrejevo, ki
je pri‰la, nezaÏelena, s strahom priãakovana vsem pre-
zgodaj na vrsto.

Ko se je bila pomirila Griãarka, so se obrnile njene

misli z novo silo v staro smer, in ker je bila sklenila, da
vzame, ãe bo treba, Cilo nazaj v sluÏbo, ni bilo nobenega
pomisleka veã, zakaj bi se ne potegnila Cila za svojo pra-
vico, naj bo to komu ljubo ali ne, brez ozira na posledi-
ce. Prijazno je razodela te svoje Ïelje Andreju in namig-
nila, da se ni treba Cili niã bati, ker dobi takoj pri njej
zavetje, ãe bi ji hotela nagajati Korbinka; o drugih stva-
reh se bo govorilo pozneje; on naj se samo ne veÏe pre-
hitro; zakaj mlad ãlovek misli danes tako, jutri bogve
kako.

Andrej je bil zadovoljen sam s seboj. Mo‰ko je bil bra-

nil svoje stali‰ãe, odbil kriviãne napade in si olaj‰al srce.

BES

TUJSKI PROMET

181

Materin opomin je budil veã nade ko strahu, in ãim bolj
ga je obraãal Andrej, tem bolj je ginil strah. Povoljneje
mu sploh ni mogla odgovoriti mati; vsega ni mogla ta-
koj popustiti, ker bi se zdelo, da jo je sin ugnal; a izbiro
je prepustila njemu; svari ga samo, da naj se ne prenagli.
Niã se bati! Za oklice se ‰e niã ne mudi.

S tako veselim ponosom ‰e nikoli ni govoril Andrej s

Cilo ko zveãer po tem razgovoru. Tudi dekletu so se sve-
tile oãi, in hvaleÏna je stisnila roko Andreju, ki ji je vedel
toliko povedati, kako je stvar zdaj napeljana, da ni razen
nekoliko ãakanja nobene ovire veã; ãakata pa lahko oba,
ker sta ‰e mlada in se zana‰ata drug na drugega; mate-
ri da je naravnost Ïal, da je ‰la Cila od hi‰e; ãim prej se
vrne, tem ljub‰e bo vsem; zato naj se ona kar niã ne boji
gospodinje; ãim huje se bo zamerila tej, tem bolj se bo
prikupala novi. Kako da naj naredi ovadbo? To se bo
spisalo vse pri Griãarju; ona naj samo pride podpisat,
kadar jo pokliãe skrivaj Andrej.

Vse pomisleke je izbil Cili iz glave mladeniã, ko ji je

dokazal, da pelje samo ta pot do srca njegove matere,
njene bodoãe ta‰ãe, ãe Bog da; da mora ona toliko lju-
bezni Ïe izkazati svojim ljudem, da se zanje bolj zmeni
ko za tujce. Ali se je sestra kaj ozirala nanjo? Ali ne bo on
njej kmalu bliÏe od se stre? In sploh, kaj pa je prizade-
ta sestra? âe ni dobila tistega denarja, je stvar ne zade-
ne niã; ãe ga je pa dobila, se spodobi, da vsaj deli s ses-

BES

TUJSKI PROMET

182

tro in je ne prikraj‰uje naprej. Zatorej ãe ga ima ona res
rada, naj mu stori to malo uslugo, naj ustreÏe materi, ki
se je vdala njegovim pro‰njam. Koliko ovir, koliko teÏav
bi nastalo, ãe bi se ustavljala mati njuni ljubezni; kako
hudo je, kako malo sreãe obetajo zveze, ki se sklepajo
preko materinega srca!

To prigovarjanje je bilo odveã, ker je bila Cila Ïe skle-

nila storiti, kar so Ïeleli Griãarjevi, prepriãana, da se jim
z najveãjo uslugo ne more zadosti zahvaliti za sreão, ki
se ji je obetala. Z zatrdilom, da naj se zanese Andrej na-
njo brez skrbi, se je poslovila, ker se je sramovala kaza-
ti radost, ki je kipela v njenem srcu. Sreãa, ki se ji je bila
pokazala z nejasnimi obrisi v megleni daljavi, se ji bliÏa-
la, obliãivala, stala mlada in lepa pred njenimi oãmi. In
kako poceni jo je dobila ona, to je spoznala, ãe si je
predstavljala, koliko bi bila pripravljena se trpeti zanjo.
Zdaj pa jo je zaklenila v svoje srce, da bi je ne zagleda-
la zavist, ki ne privo‰ãi zadovoljnosti ne sebi ne drugim;
le kadar je ni videl nihãe, se je smejala sama sebi in skle-
pala od blaÏenstva roke in hvalila Boga, ki je vse tako
sreãno obrnil.

Svojih nad tudi oãetu ni hotela razodeti; paã pa mu je

morala povedati, da bo ona sama ovadila vso sumno za-
devo; zakaj pripraviti ga je morala, da ne bi bilo pozneje
iznenadenja. Zamere se ni bala ona niã; kaj bi se je bal
on?

BES

TUJSKI PROMET

183

Oãetov dom ni bil veã tako prijazen, odkar ga ni ure-

jala Cilina roka. Po mrzli sobi je bilo vse razvleãeno, po-
stelja razdrta, po mizah in stolih krpe, papir, ostanki
jedi, vzduh prepojen s kislo rezkim duhom slabega to-
baka. Gospod Petan je sedel, ko je vstopila tistega veãera
Cila, razmr‰ãen, neobrit pri oknu, zavit v debel pla‰ã z
ovratnikom pokonci.

»Kaj si pri‰la, Cila?« je nagovoril hãer in jo gledal iz-

nad naoãnikov.

»Zaradi tistih reãi sem pri‰la,« je dejala Cila, obrisa-

la stol in sedla, »ki sva jih imela oni dan v mislih, zara-
di Ur‰inega denarja.«

»Ali ‰e ne miruje‰?« je dejal on nevoljen. »Ali ti nisem

Ïe dopovedal, da je najbolj‰e pustiti to zadevo pri
miru?«

»Premislila sem se in bom naredila sama ovadbo.«
»Tega ne bo‰ naredila, ãe si moja hãi, ker ti jaz to na-

ravnost prepovem.«

»Jaz se ne bojim nikogar, naj se zgodi, kar hoãe, ãe

zgubim tudi svojo sluÏbo. Naj se izpriãa resnica, in naj
trpi, kdor je kriv. âe pa ni kriv nihãe, naj se naredi konec
obrekovanju in natolcevanju.«

»In sestra se ti ne smili niã, ki se je komaj nekoliko

sprijaznila s ta‰ão?«

»Ali sem se jaz kaj smilila njej, ko mi je vzela koão? In

ãe dobi spet ona denar po Ur‰i, ali nisem spet jaz pri-

BES

TUJSKI PROMET

184

kraj‰ana? Da bi se ona katerikrat ozrla name, tega ni pri-
ãakovati; naj se torej jaz enkrat ozrem sama nase.«

»Ampak ti ‰koduje‰ tudi meni. Jaz bom trpel zaradi

tebe, ker ne bom dobil nobenega dela veã.«

»Od Korbinovih ga nimate tako niã, Griãarji vas bodo

pa ‰e raj‰i imeli, in drugi se ne bodo brigali niã za te
zme‰njave.«

»Ali ve‰, ãesa se bojim? Ti si rekla, da se ni Zefa niã

ozirala nate, da je brezobzirna, in to je res. Ali misli‰, da
bo pustila mene tukaj v tej borni koãici, ãe se ji midva
zameriva? Odpovedala mi bo stanovanje, vrgla me bo
na cesto, in kam naj se potem siromak obrnem? Pazi,
Cila, da ne odje‰ ti sama svojemu oãetu bornega ko‰ãka
kruha, ki mu je ‰e ostal! Ti ve‰, kako hudo je, ãe nima
ãlovek doma. Toda kaj ti, ki si mlada! Jaz pa sem star, in
ta nesreãa bi bila moja smrt.«

Cili je bilo hudo, in premi‰ljevala je, kako bi odgovo-

rila oãetu. Gnala si je k srcu njegovo stisko, ãutila Ïe ke-
sanje, ãe bi mu res ona nakopala nesreão. Na drugi stra-
ni pa jo je vabila in osrãevala nada, in teÏka Ïrtev se ji je
zdelo zavreãi svojo gotovo sreão zato, da ne bi morda
zadela kak‰na ‰koda oãeta. Saj je bilo tako negotovo,
najbrÏ samo nami‰ljeno, ãesar se je bal oãe. Cila mu
vendar niti te morebitne ‰kode ni hotela prizadeti. Za-
trdila mu je, da ne stori nobenega koraka za Griãarje;

BES

TUJSKI PROMET

185

ako se ti ne zaveÏejo, da bodo vzeli oãeta pod streho, ãe
mu odpove Korbinka ali Zefa stanovanje.

Petana niti ta obljuba ni pomirila. Tarnal je, kako se

drÏi nesreãa ‰e vedno sestre Ur‰e. Dokler je Ïivela, ni
bilo miru, in za dedi‰ãino je zapustila sorodnikom pre-
pir in sovra‰tvo. âe pa je res zapustila ‰e kaj drugega, je
dediã on, samo on; drug se nima nihãe me‰ati v njegovo
zadevo.

Cila je menila, da se hoãe ona le toliko me‰ati, da se

izkaÏe resnica in da pride oãe do svoje pravice, in kdo
more zameriti otroku, ki se potegne za oãetove pravice.

»Lepo te prosim, Cila,« je dejal oãe, »pusti pri miru to

reã! Jaz sem odpustil vsem, ki so meni storili kaj hude-
ga; odpusti jim ‰e ti!«

»Tistim paã, ki so meni kaj storili; ãemu pa ‰e tistim,

ki so storili krivico vam? Kaj bi bilo, ãe bi sodnik rekel
toÏniku, da se mu je krivica res zgodila, toda on jo od-
pu‰ãa zloãincu? âemu pa so sodi‰ãa?«

»Ljuba moja, ti nisi sodnik, Bog bo sodil.«
»Seveda, ãe ne moremo priti na tem svetu do pravi-

ce. âe si jo pa lahko poi‰ãemo tukaj, si jo moramo po-
iskati, da dobe kriviãniki priliko, da poravnajo krivice,
preden stopijo pred boÏjega sodnika. To sem vam hote-
la povedati, da vas ne iznenadijo dogodki. Jaz pa grem
svojo pot.«

»In me noãe‰ poslu‰ati?«

BES

TUJSKI PROMET

186

»V tej zadevi ne, ker ne vidim pametnih razlogov.«
Petan se je jezil, pretil, nazadnje prosil; toda Cila se ni

dala preprositi, ker se ji je zdela prepoved res neuteme-
ljena. Vstala je, da se poslovi; on pa jo je zadrÏeval, go-
voril o ãetrti boÏji zapovedi in njenih obljubah, tako da
je posilil Cilo jok. Potem se je spet razjezil Petan in gro-
zil, da ne sme stopiti Cila veã pred njegove oãi, ãe mu
naredi to sramoto.

»Kak‰no sramoto vendar, oãe?« je ihtela hãi. »Saj se

ni treba sramovati tistemu, ki je bil o‰kodovan, okra-
den.«

V strahu, da ne bi pro‰nje in groÏnje podrle njenega

sklepa, se je obrnila Cila in ‰la. V obupni stiski je skoãil
oãe za njo, jo ujel za roko in jo zaãel rotiti, da naj se ga
usmili. Poklekniti je hotel pred njo, da bi ga usli‰ala. To
vedenje se je zdelo Cili tako ãudno, da ji je pri‰lo na mi-
sel, da je oãe morda preveã pil. Kako bi mogel poãenja-
ti sicer take reãi zaradi malenkosti, ki njemu najbrÏ ne
bo prizadela najmanj‰e sitnosti. Zavraãala ga je, da je
vse prazen strah, kar si on domi‰ljuje; ona pa mora rav-
nati tako, kakor se ji prav zdi, in odgovarjala bo sama.

»Neusmiljena hãi, ki postavljas oãeta na sramoto,« je

prosil Petan, »kaj sem ti vendar storil, da ravna‰ tako z
menoj ?«

»Oh, ne govorite tako ãudno, oãe! Jaz vas ne morem

umeti.«

BES

TUJSKI PROMET

187

»Torej poslu‰aj me, in stori potem z menoj, kar ho-

ãe‰!« je hitel oãe polglasno. »Ampak obljubi mi, da ne
bo‰ povedala nikomur, kar ti bom odkril. Ti si me prisi-
lila; nate pade odgovornost. Torej da bo‰ vedela, jaz sem
pobral tisti denar, ki je bil ostal po Ur‰i. Toliko ni bilo,
kolikor govore ljudje; a naj bo, kolikor hoãe, moje je bilo
kot zapu‰ãina moje sestre. Toda kaj, ko se ti mora priso-
diti vsaka stvar po sodi‰ãu, da postane tvoja! Torej ãe
hoãe‰ mene osramotiti, mene spraviti pred sodi‰ãe, me-
ni nakloniti obsodbo, daj, naredi ovadbo, da bodo spo-
znali vsi ·mihelci tisto dobro, hvaleÏno hãer, ki tira sa-
ma svojega oãeta pred sodnika!«

»Ne bojte se, oãe! Jaz vas ne ovadim,« je dejala Cila

tiho in omahovala potrta, uniãena po zmrzlem snegu
proti vasi. Po u‰esih so ji zvenele ãudne besede, in po
glavi so begale pred njimi prepla‰ene misli, in srce se je
krãilo v bridkosti. Kakor nezavedna je opravila doma,
kar ji je bilo ‰e ostalo dela, pogasila luãi, ker se je bila
druÏina Ïe spravila spat, se naslonila na okno, sklenila
roke in gledala v tiho, temno noã, zavito v meglo, ki je
ni mogel predreti nobene zvezde svit. Vse temno, vse
mirno, kakor smrt. Cila se je stresla in se ozrla po veÏi.
Nobenega glasu ni bilo sli‰ati. Skoz okno je sopla zim-
ska noã, in mrzla groza je spreletela Cilo. Obrnila se je,
meÏe od strahu, po znanih stopnicah, otipala na hodni-
ku kljuko spalnice in oprezno vstopila. Tovari‰ici sta

BES

TUJSKI PROMET

188

trdno spali. Cilo je pomirila zavest, da ni veã sama. Da
bi se ogrela, je legla v posteljo in skrila glavo pod ode-
jo. Zdaj pa so se zaãele zbirati in vraãati zbegane misli
in polniti srce s tako grenkimi ãustvi, da je drhtelo vse
telo od ihtenja, in neute‰ne solze so moãile blazino. Zdaj
je ãutila Cila, kaj je sreãa, kaj so nade. Slepila, ki mami-
jo nekaj ãasa, da se tem bridkeje ãuti pozneje muka; puh
in pena, ki jo razpr‰i prva sapa. Zakaj, zakaj se je vdajala
ona tem nadam! Zakaj ni Ïivela oprezno, previdno mir-
ne dni, v skrbi samo za stara leta! A tako Ïivo so cvete-
le, tako sladko so dehtele nade; kdo bi si bil mislil, da
bodo rodile tako grenak sad! — Proti jutru ‰ele je utru-
jeno telo premagalo razburkanega duha, ki je v spanju
‰e pretresal tesno bivali‰ãe.

Drugega dne je dejala gospodinja Cili, da naj ostane

v postelji, ãe ji je slabo; ona ji bo skuhala ãaja, da se do-
bro spoti. Cila je menila, da bo vse samo pre‰lo, ‰la po
svojih opravkih in si izbijala iz glave brezplodne misli in
ãakala strahoma, kdaj jo pokliãe Andrej. Polagoma se je
vdala v spremenjene razmere. âe mi je namenjena sre-
ãa, si je mislila, se bo ‰e ozrla name; ãe ne, pa v boÏjem
imenu! Padla ji je v glavo nespametna misel, da bi stvar
zavlekla. Morda se vse pozabi, morda se premislijo Gri-
ãarjevi. Zato se je umikala Andreju in pazila, da ni mo-
gel z njo govoriti na samem. Videla in ãutila pa je, kako
jo i‰ãe z nevoljnimi oãmi, kakor da bi slutil, kaj mu bo

BES

TUJSKI PROMET

189

povedala. Ko ga pa nekaj dni ni bilo k hi‰i, ga je pogre-
‰ala ona in kar zakoprnela je, da bi spet pri‰el, da bi
padla odloãitev. Zakaj muãiti jo je zaãela negotovost,
kako sprejme on sklep, ki ga ona ‰e utemeljiti ni mogla.

Pri‰el je Andrej spet in jo vpra‰al, zakaj se mu umiãe.

Cila je gledala proã in ni vedela niã odgovoriti. Vpra‰al
je, ãe ‰e misli na to, o ãemer sta se dogovorila. Molãe je
prikimala Cila in se ozrla vanj.

»Stopi drevi, kadar utegne‰, k nam, da podpi‰e‰!« je

dejal Andrej.

»Ne zameri, Andrej,« je prosila ona tiho, »da sem se

premislila! Jaz ne podpi‰em.«

»In zakaj ne?«
»Usmili se me in nikar ne spra‰uj!«
»âudno, ko si vendar obljubila. Toda kakor hoãe‰;

tvoja volja, tvoja pokora.« Fant se je obrnil in ‰el, hud na
nepremi‰ljeno, trmasto dekle. Spominjal se je ‰e vseh
pomislekov, s katerimi se je bila branila; a ne eden se
mu ni zdel vaÏen; tudi ji je bil on Ïe vse izpodbil, in ona
mu je bila obljubila, da mu izpolni materino Ïeljo. In
zdaj je snedla besedo brez vzroka, brez razloga; saj se ji
niti ljubilo ni, da bi se opraviãila, tako neumno svojegla-
va je.

Malodu‰en, nevoljen je pri‰el Andrej domov, kjer so

ãakali njega in nje. Ko pa je povedal, kako je opravil, se
je oãe porogljivo zasmejal; mati je rekla: »Korbinka jo je

BES

TUJSKI PROMET

190

pregovorila. Le meni verjemi! Ona Ïe ve, zakaj. In da
Cila raj‰i njo poslu‰a ko nas, ni niã ãudnega. Potuhnje-
na je bila od nekdaj in meni nikoli v‰eã. âe pa je Ïe zdaj
tak‰na, kak‰na bo ‰ele pozneje!« Sestra ni rekla niã; na
tihem pa se je veselila, ker je upala, da se zdaj razdere
zveza, ki se je zdela njej nepriliãna.

Andreju je bilo hudo, ker ni mogel zagovarjati Ciline-

ga ravnanja. âim bolj je obraãal ãudno zadevo, tem bolj
mu je postajala nejasna, ker ni mogel najti nobenega
pametnega razloga, dasi jih je iskal s toliko ljubeznijo;
tem bolj je pa tudi rasla njegova nevolja. »Tak‰na je to-
rej ljubezen,« si je dejal, »ki se brani vsake Ïrtve! Kaj
Ïrtve! Majhne usluge. Kaj pa misli dekle! âe se kdo Ïrt-
vuje tukaj, ona se ne.«

Nevolja je zbudila Andreju ponos, ki je tako hitro ra-

stel iz njegovih vrlin, da so se komaj ‰e videle Ciline. Ka-
kor da bi gledal skozi narobe obrnjeni daljnogled, tako
so se bile oddaljile in skrãile. Kaj tista re‰itev! Saj se je bil
vendar on sam obdrÏal za grmovje in sam bi se bil naj-
brÏ tudi re‰il ali vsaj drÏal bi se bil toliko ãasa, da bi ga
bil pri‰el re‰evat, kdor bi hotel.

âlovek, ki se zaveda svoje popolnosti, ni z nikomer

zadovoljen in se ãuti vedno osamelega. Tako je osame-
val Andrej, nevoljen na domaãe in na Cilo. Da so se do-
maãi tudi jezili na Cilo, mu ni bilo vseã, ker je bil pre-
priãan, da vodijo lepi, ãisti nagibi nevolje samo njega. H

BES

TUJSKI PROMET

191

Korbinovim ni hotel veã iti, ker je imel svoje upraviãe-
ne razloge, preverjen, da odobravajo star‰i njegovo rav-
nanje iz umazanih razlogov. Tudi za drugo druÏbo ni
maral; Ïel je zato pohvalo star‰ev. Kolika sebiãnost! An-
drej je postopal sam, zami‰ljen po dvori‰ãu, po hlevih in
se dolgoãasil. Polagoma mu je zaãela presedati popol-
nost, in zaãel je spet premi‰ljevati, kaj bi storil, ali bi ‰el
spet h Korbinu ali ne. Na obe strani so se mu vrivali raz-
logi. Ali naj gre in se naredi neumnega? Ali se ne bo
osme‰il? Ali naj prosi odpu‰ãanja on, ki je bil razÏaljen?
Toda ãim dalje odla‰a, tem teÏja pot bo. Oh, kako sam
je bil Andrej! Drugi so se zabavali v druÏbah; on je ze-
hal doma. A kakor so se zdeli drugi pusti njemu, tako on
drugim, ki so le ãakali, kdaj prejdejo muhe.

Nekega dne pa so dobili star‰i pismo od gospoda

Strade, ki jim je zaupno naznanjal, da mu je pisal An-
drej, da bi ‰el rad k njemu na Gori‰ko za Ïagarja; o tem
da sta se Ïe menila, ko je bival on na letovi‰ãu; star‰i naj
ukrenejo, kakor se jim zdi prav.

Star‰i so takoj uganili, od kod pi‰e veter, in ker sta

Ïelela oba, da bi se sin izmotal iz mreÏe, kamor je bil
za‰el, nista preveã branila, ko jima je sam odkril svojo
namero.

BES

TUJSKI PROMET

192

van se je bil vrnil s svojo mlado Ïeno s popotovanja
po juÏnih deÏelah in pripeljal s seboj velik zaboj raz-

novrstnih nepotrebnosti za dom in za spomin znancem
in znankam.

»Oh, kolika razlika med Firenco in Îvarovljami!« je

zdihnila Zefa, ko je snemala doma klobuk in odlagala
pla‰ã. »Kako pusta bo tukaj zima! Ali bi ne bilo lepo, ãe
bi ‰la ‰e za en mesec v Ljubljano? Gledali‰ãe, koncert,
ples, to je Ïivljenje. Ali tebe niã ne miãe, Ivanãek? Pre-
misli moj nasvet! Priprav bi ne bilo treba za odhod niã,
in stalo ne bi toliko; zakaj Ïiveti morava tukaj tudi.«

Ivan je resno odkimal in menil, da ona ne zna ceniti

denarja.

»Jaz denarja?« se je zavzela Zefa. »Kdo pa je bolje ku-

poval kot jaz? Kar sva pripeljala s seboj, sem vse jaz iz-
brala in kupila.«

Na jeziku so bile Ivanu trpke besede; toda premagal

se je, ker je menil, da se bo zlepa laÏe privadila Ïenka
gospodinjski varãnosti. Imel je namreã pripravljen Ïe
ves uãni naãrt za vzgojo, kakr‰ne je bila Zefa, kakor je
bil Ivan kmalu razvidel, hudo potrebna. Saj si ‰e svoje-

BES

TUJSKI PROMET

193

ga dostojanstva ni bila prav v svesti mlada gospa. Kazala
je zdaj preveã, zdaj premalo ponosa, in oboje je sprav-
ljalo Ivana na popotovanju v nevoljo in zadrego. Po go-
stilnicah bi se bila ona najraj‰i zabavala z natakarji. Ime-
la je za norca zdaj tega, zdaj onega; marsikateri pa je
odgovoril tako po domaãe, da bi ga bil Ivan najraj‰i klo-
futal. Tega pa ona ni pustila.

»Jaz ga bom tako izplaãala,« je dejala, »da bo debelo

gledal, da ne bo vedel, ali je dedec ali babica. Jaz ne osta-
nem nikomur niã dolÏna.«

Kaj se je brigala ona za znamenitosti, za umotvore v

Benetkah, Padovi, Firenci? Najraj‰a je gledala mlade
Lahe, ki so se za majhen denar prekopicavali ali z opi-
cami in dudami beraãili, glumaãe, ki so ogenj Ïrli, noÏe
poÏirali in se z belimi mi‰mi skazovali. Kupovala je z
otroãjo dobrodu‰nostjo vsakovrstno drobnjav, ãa‰e z
mamili, slepiva zrcala, podobe, ki so se dale naviti, da so
zagodle znane poskoãnice.

To je zdaj razstavljala doma in se ãudila, da se noãe

zabavati z ljubkimi igraãicami Ivan, da raj‰i pregleduje,
kako gre gospodarstvo. Za to so vendar najeti in plaãa-
ni hlapci in dekle.

Ivanu pa je bilo srce teÏko in glava polna. Domi‰ljija

mu je bila slikala Zefo kot imenitno gospodinjo, ki bo
povzdignila vso hi‰o, odvzela njemu velik del skrbi, s
pridnostjo in varãnostjo nadome‰ãala doto, oskrbela

BES

TUJSKI PROMET

194

obema prijetno domaãnost in dokazala zavistnim za-
bavljaãem, kako prav je storil Ivan, da jo je vzel. Zdaj pa
se ni hotela dotakniti nobenega dela. Posedala in posto-
pala je v spalni obleki po prijetno topli sobi, prestavljala
po nepotrebnem pohi‰je, se kratkoãasila z igraãami,
brala neumne romane, ãe‰ da se izobraÏuje, gledala
skoz okno, kako se drsajo in kepajo otroci, kako smuãe
sani po cesti, kako teãe Bistrica, in vabila Ivana, naj se
zabava z njo.

»Ali ne gre‰ niã pogledat v hlev?« je dejal Ivan.
»Oh, kjer je tako gost in slab zrak,« je zdihnila ona.
»Ali pa dol goste pozdravit?«
»Me tudi niã ne miãe. Pijancev sem tako sita, da hva-

lim Boga, da mi ni treba veã hoditi mednje.«

»Kuharica je vpra‰ala, kaj naj pripravi za veãerjo.«
»To bi morala vendar sama vedeti. Naj izbere in od-

loãi sama. Ali ni prijetno, Ivan, ãe se dava midva prese-
netiti in ugibljeva pred kosilom in pred veãerjo, kaj je
skuhala? Tak‰ne stvari, Ivan, morava prepu‰ãati poslom.
âemu pa jih imava? Gospodar in gospodinja se ne smeta
me‰ati v malenkosti. âe grem jaz v kuhinjo, imam tudi
veã ‰kode ko koristi, ker se mi umaÏe obleka. Kako pa se
kadi notri! In duh po zelju, po repi, in ãe se kaj prismo-
di, tudi ni prijeten. To mi bo‰ potrdil, Ivan. Ostani torej
pri meni!«

BES

TUJSKI PROMET

195

Ivan je zmignil z rameni in od‰el, nevoljen sicer, a s

trdnim sklepom, da izuãi ljubo Ïenko, ko pride prava
prilika; zlepa seveda in polagoma.

V pivnici je sedelo par moÏakov, ki so toÏili ãez slabe

ãase, teÏke davke, kako je vse poceni, kar prodajajo
sami, kako drago, kar morajo kupovati, in zahtevali od-
loãno, da pokaÏe Ivan svojo gospo, da naj pride gospa
Zefa pit, ko se vendar poznajo. Ivan se je izgovarjal, da
je ‰e trudna od potovanja, in pripovedoval, kaj je vse
videl po svetu. Nekaj so mu verjeli gostje, vsega pa ne,
ker so bili zaradi gospodinje, ki se ni hotela pokazati,
bolj drenove volje.

»Mo‰ka je postala,« je dejal eden, ko so odhajali.
»Ej, bomo pa ‰e mi,« je dodal drugi. »Saj gremo lah-

ko drugam. Kar se tiãe ‰tevila gostilnic, je nekaj ãasa
sem dobra letina.«

»In kaj nam je vse nakvasil o la‰kih krajih!« se je jezil

tretji.

»Ali misli, da smo tako neumni?«
Ko je drugega dne ob devetih zjutraj vstajala gospa

Zefa in premi‰ljevala, kaj bi oblekla, jo je opozoril Ivan,
da morata obiskati mater v ·mihelu, da naj se torej gor-
ko obleãe in dobro obuje.

»Pe‰ vendar ne bova hodila!« se je zaãudila Zefa.
»Oh, te pol ure,« je dejal Ivan. »Prijetno se sprehodi-

va, da nama bo bolj di‰ala jed in da bova slaje spala.«

BES

TUJSKI PROMET

196

»Meni di‰i jed zmeraj dobro in zastran spanja se niã

ne pritoÏujem. Toda kaj jed, kaj spanje! Na‰e hi‰e ãast
zahteva, da se peljeva. Sanenec je izboren, in na saneh
se voziti je divota, kakor bi rekel tisti hrva‰ki slikar, ki
sva se seznanila z njim v Benetkah. Ali ‰e ve‰, kolikokrat
je rekel, da sem jaz divna? Jaz sem pa zmeraj rekla, da
nisem niã divja. In tisti la‰ki portir — ali se ga ‰e spomi-
nja‰? — ki mi je rekel: O che bella! Bela in rdeãa, sem mu
odgovorila jaz.«

To je bilo prijetno Ïvrgolenje; Ivan se ga je pa bil Ïe

naveliãal. Vedel je, kako malo se bosta prikupila mate-
ri, ãe ne prideta pe‰; zakaj njej se bo zdelo to baha‰tvo
in potrata, ker bi se konji lahko porabili za drugo delo;
zato je ugovarjal Ïelji svoje Ïenke, ugovarjal v svojem
mo‰kem srcu, z besedami seveda se je vdajal; zakaj tri-
nog on ni bil, in naãelnega pomena ni imelo vpra‰anje.

Oh, kako je bila vesela gospa, da se bo mogla pokazati

v vsej svoji krasoti ali, kakor bi bil rekel tisti hrva‰ki sli-
kar, divoti strmeãemu ‰mihelstvu! Koliko ãasa je pa tudi
moral ãakati Ivan, da se je oblekla! Krila so za‰umela,
barÏunasta jopica je tesno objela vitko telo, klobuk je
zaplapolal od nojevega perja; zdaj ‰e nekaj di‰avine za
robce in obleko, potem rokavice, boo in muf! Tako je
pri‰umela gospa po stopnicah.

»Ah,« je dejala in poprijela krilo, »po veÏi bi morala

tudi biti razpeta preproga.«

BES

TUJSKI PROMET

197

»In po hlevih,« bi bil kmalu rekel Ivan.
Zefi je bilo na moã v‰eã, da so ljudje postajali in zija-

li vanjo in njen klobuk, Ivanu pa niã, ker je slutil, kaj go-
vore.

»Oh, Ivan, moje darilo za mamico!« je vzkliknila Zefa

na saneh, ko ji je Ivan toplo zadelaval noge.

Ivan je skoãil v prvo nadstropje in prinesel v liãnem

zabojãku gramofon, ki ga je bila kupila Zefa za ·mihel.

Kraguljci so zaÏvenketali, in sani so zdrãale proti ·mi-

helu.

»Ti, Ivan,« je dejala Zefa in se stisnila k moÏu, »jaz bi

pa navila gramofon, da bi godel med potom.«

»Oh, nikar, Zefa!« je branil Ivan. »Ljudje bi se nama

smejali.« — »Zakaj bi se nama smejali?«

»Nikar, nikar! Konj bi se zaãel pla‰iti.«
»No, dobro. Mamico bova pa presenetila. Ti jo bo‰

zabaval; jaz bom pa skrivaj navila gramofon. To bo ra-
dost!«

»Zefa,« je dejal tiho Ivan, »daj lepo govoriti z mojo

mamo in prisrãno! Saj zna‰, ãe hoãe‰. Ona ima tako do-
bro srce, da se Ïe sme‰ potruditi, da si ga pridobi‰.«

»Ti si kriviãen, Ivan,« je dejala Ïena in napela usta.

»Kako more‰ trditi, da se jaz nisem Ïe zadosti trudila?«

»Oh, saj ne pravim tega.«
»Sli‰ati pa je bilo tako, Ivan, in jaz sli‰im dobro.«

BES

TUJSKI PROMET

198

Molãala sta oba, Zefa uÏaljena, da ji oãita moÏ pre-

vzetnost, kakr‰ne si ni bila v svesti; v prah seveda se ne
bo poniÏala ona pred nikomer; Ivan nevoljen nad toli-
ko obãutljivostjo svoje soproge.

V ·mihelu so drli ljudje vkup, ko sta se pripeljala Ivan

in Zefa. Dolgo Ïe ju niso bili videli in utegnili so, ker je
bila zima.

»Kako pa, da sta se pripeljala,« je vpra‰ala mati, ki je

bila prihitela na prag, pozdravljala sina in snaho in ju
peljala v sobo, da se ogrejeta. »Tako upadel si, Ivan!« je
dejala in mu gledala v oãi, ki jih je sin nekako umikal.
IzraÏala je veselje, da sta se Ïe vendar enkrat vrnila; a
nekak oblak nevolje ji je spreletel obraz, ko je pogleda-
la po strani na‰opirjeno snaho. »Pojdimo raj‰i v gornjo
sobo!« je menila Zefa. »Ni zakurjena, ljuba moja,« je de-
jala mati. »Niã se ne boj! Samo en domaãin je v pivnici,
TomaÏon.«

»TeÏak ãlovek.«
»Ali pokliãem Cilo?«
»Kak‰no Cilo?«
»Tvojo sestro.«
»Ali je pri vas?«
»Îe dalj ãasa.«
»Pozneje, mamica, pozneje.«
V pivnici je sedel TomaÏon, ki je kupoval kravo od

Korbinke. Ivan ga je pozdravil, in moÏ je menil prijazno,

BES

TUJSKI PROMET

199

ãe smo Ïe doma in kaj je po svetu novega, in ponudil
pijaãe. Ivan se je dotaknil z ustnicami kupice.

»·e gospa,« je dejal TomaÏon in pomaknil kupico

Zefi, ki je ogorãeno strmela vanj.

Ivan jo je opraviãeval, da je ravnokar pila kavo doma.

»Ej, koliko litrov mi je nanosila na mizo v Îvarovljah!«
jo je slavil moÏ. »In koliko gro‰ev sem pustil doli! In na-
pitnino sem dajal tudi, kakor se spodobi. Kaj ni res?«

»Res, oãe, res« je dejala Zefa; »toda od tedaj se je

spremenilo marsikaj.«

»Za vas se je spremenilo, zame niã. Toda kakor hoãe-

te. Silil ne bom. Vsak misli, da je njegova prava.«

Ivan in mati bi bila rada videla, da bi bila Zefa pri-

jaznej‰a z ljudmi, Zefa pa, da bi ljudje bolj jemali v po-
‰tev spremenjene razmere.

»Oh, mama, ãe bi vi vedeli,« je dejala Zefa, ko je bila

odloÏila pla‰ã in klobuk, »kako prijetno se potuje po
La‰kem, bi se ãudili, da sva se Ïe vrnila.«

Mati je bila naroãila v kuhinji, da zavro vina, in stopila

v klet, da prinese nekaj prigrizka; Zefa pa je vzela skri-
vaj iz zabojãka gramofon in ga navila. Ko se je vrnila
mati, je zabuãala hohnjava godba, da je nekoliko obrnil
oãi celo TomaÏon, ki je bil Ïe toliko skusil na svetu, da
se ni nikoli niãemur ãudil.

Zefa je gledala s svetlimi oãmi, kak‰en bo uãinek. S

TomaÏonom ni bilo niã, in mati je samo pomilovalno

BES

TUJSKI PROMET

200

napela usta; pod oknom pa so ljudje zaãeli postajati in
poslu‰ati; hlapec in dekla sta pritekla v pivnico, in za
njima so rinili skozi priprte duri otroci, ki so drli skupaj
iz vse vasi. ·e enkrat je navila Zefa, in otroci so se pre-
rivali Ïe okrog mize. Potem pa je prijel Ivan Ïeno za
roko, da naj miruje.

»To sem kupila za vas, mamica,« je dejala Zefa.
»Ali ni ‰koda denarja?« je menila Korbinka in odprav-

ljala otroke, ãe‰ da so zdaj Ïe vse videli in sli‰ali.

»He, Korbinka, pusti burke,« je dejal TomaÏon, »ker

si Ïe prestara! Povej naravnost zadnjo besedo! Ali da‰
kravo za sto dvajset?«

»Ne morem, TomaÏon, ne morem.«
»Torej pa drugiã, ko se premisli‰.«
TomaÏon je od‰el, zadovoljen, da ni ‰e sklenil kupa,

da so mu ostali ‰e razlogi, da pride med tednom v gostil-
nico. Domaãi so ostali sami. Zefa je pripovedovala do-
godke s popotovanja, o hrva‰kem slikarju in la‰kem
portirju. Korbinko je to zanimalo ‰e manj ko Ivana.

»Kaj pa je doma novega?« je vpra‰al Ivan nepotrpeÏ-

ljiv.

»Ur‰a je umrla,« je dejala mati.
»Kaj pa ji je bilo?«
»Kap jo je zadela.«
»Hvala Bogu!« je dejala Zefa. »Vi ste imeli veliko sit-

nosti z njo, dokler je Ïivela.«

BES

TUJSKI PROMET

201

»·e veãje pa po smrti,« je zdihnila Korbinka in pripo-

vedovala, kaj se ji je prigodilo z Griãarko; kak‰na sum-
niãenja in natolcevanja so se raztrosila po vasi, in koli-
ko si je prizadela ona, da bi pregovorila Petana, da ovadi
pusto zadevo; toda Petan se ozira najbrÏ na Griãarje;
morda je celo zmenjen z njimi, ker je sluÏila Cila prej pri
Griãarjevih in je hodil Andrej za njo; in da ni neupra-
viãen sum, se razvidi iz tega, da tudi Cila, ki jo je ona
zadnje dni zelo nagovarjala, noãe niã sli‰ati o ovadbi ka-
kor tudi oãe niã.

»Sploh ãudna rodbina,« je pripomnila Zefa. »Ampak

‰e to,« je dejala Korbinka. »Komaj sem zaãela jaz prigo-
varjati Cili, je izginil Griãarjev Andrej. Na Gori‰ko pra-
vijo, da je ‰el, v Ajdov‰ãino ali kam. Pri nas se ‰e poslo-
vil ni. To pa vem, da sta se dolgo razgovarjala s Cilo in
da je imelo dekle nekaj dni vse objokane oãi. Nekaj
mora to pomeniti. Ampak ãe je tudi pridobila Griãarka
Petana in Cilo zase, ostane‰ vendar ‰e ti, Zefa, ki si kot
neãakinja prizadeta. Tebe ne morejo izloãiti, in za svoj
denar se sme potegniti vsak.«

»In jaz se bom tudi potegnila,« je pritrdila Zefa. »Ta

bi bila lepa, da bi ostala jaz brez deleÏa. Te Griãarje sem
enkrat Ïe ugnala. Saj ve‰, Ivan, kak‰no reã so poãeli za-
radi Micike. Zdaj naj se pa spet varujejo.«

»Odvetnika si bova vzela,« je dejal Ivan; »in jaz si Ïe

zdaj lahko natanko zapi‰em, kar ste vi videli, mama. Pa-

BES

TUJSKI PROMET

202

ziti morate na besede, ker bo najbrÏ treba govoriti pod
prisego.«

»Jaz se ne bojim nobene prisege,« je dejala Korbinka.

Ko so bili obravnavali to zadevo, so poklicali Cilo, ki je
pozdravila gosposko sestro, a ni hotela sesti za mizo, ãe‰
da se to ne spodobi. Potem so se zaãeli poslavljati, ker se
ni hotela zbuditi prava dobra volja.

»Oh, Zefa, vzemi gramofon spet s seboj nazaj!« je de-

jala Korbinka. Zefa pa se je branila, ãe‰ da je zase kupi-
la dva druga.

Ko sta sedala mlada dva na sani, jima je ‰e naroãala

mati, da naj ne pozabita Ur‰ine zadeve; le proti drugim
ljudem naj molãita.

Molãala sta res oba vso pot, ker je ãakal vsak, kdaj

spregovori drugi. Zefi se je zdelo za malo, da ni zbudil
gramofon veãje pozornosti, in na tihem je dolÏila moÏa,
da se vleãe bolj za mater ko za Ïeno. Ivan pa se je vda-
jal ãustvom svojega razoãaranja. Kako pridna in vljud-
na je bila Zefa poprej, kako hitro se je prevzela in omeh-
kuÏila! In kaj bo, ãe se ne spreobrne! Ona niti ne sluti,
kako teÏko je njegovo gospodarstvo, kako obremenjeno
z dolgovi in skrbmi. Parkrat ji je bil on paã namignil, da
naj ne zapravlja tako nespametno; toda smejala se mu
je kakor razvajen otrok, ker misli gotovo, da sedi z njim
vred v denarju. StroÏe bi jo bil moral prijeti takoj v za-
ãetku in razloÏiti ji bo treba kmalu denarne razmere, da

BES

TUJSKI PROMET

203

se bo znala po njih ravnati. Saj sta vendar skupna go-
spodarja, in oba morata skrbeti za hi‰o; zakaj ãe eden
nabira, drugi raztresa, ne bosta imela nikdar niã. Ona je
tako otroãje neumna, da se tem bolj veseli, ãim veã izva-
bi iz njega denarja; a ne ve, da ga bo zmanjkalo tudi njej,
kakor hitro ga zmanjka njemu. Morala bi tudi biti res-
nej‰a, modrej‰a. Kar se mlademu dekletu ‰e pregleda, se
Ïeni Ïe zameri. Spominjal se je Ivan, kako ga je pred po-
roko svarila mati, in dozdevalo se mu je, da ni govorila
iz njenih ust sebiãnost, ampak ljubezen. Toda vse ‰e ni
bilo zamujeno. Lepa beseda dela ãuda o pravem ãasu.
Pravega ãasa, prave prilike bo treba poãakati.

Tako sta se pripeljala domov oba slabe volje. Ivan se

je odpravil po opravkih; Ïena se je ‰la kujat v svojo sobo,
ko je bila naroãila hi‰ni, da naj jo pusti druÏina pri miru
in gre gospodarja vpra‰at, ãe bo kaj treba.

Ivan je hodil iz pivnice v klet, iz kleti v pisarno in pre-

mi‰ljeval, na kak naãin bi privedel Ïeno na pravo pot.
Preden je pa ‰e dognal ta naãin, se mu je stoÏilo po njej.
Prepriãan, da bo le takrat kaj opravil, kadar bo soproga
dobre volje, je sklenil, da jo mora najprej tolaÏiti. ·el je
k njej in jo prijazno nagovoril, ãe bi ne kazalo, da se po-
peljeta popoldne ‰e k majorjevim, ker sta Ïe napravlje-
na.

»To se vsekakor spodobi,« je menila ona milostno.

BES

TUJSKI PROMET

204

V Lampreãvrhu pri majorjevih naj bi se gospa razve-

drila in pozabila na neprijetno nesporazumenje. Ko po-
stane tako njeno srce dostopno dobrim naukom in res-
nim opominom, bi poskusil Ivan svojo sreão.

Po poloÏni rebri je peljala cesta na holmec, kjer je stal

Lampreãvrh. Dvorec je bil zidan v eno nadstropje. Pro-
ti Bistrici se je odpirala v pritliãju veranda, in na to stran
je bilo poboãje zasajeno s sadnim drevjem. Za hi‰o se je
razprostiral vrt z zelnikom, in hi‰i je bil prizidan majhen
hlev.

Ko sta se pripeljala Korbina, je prihitela na verando

najprej majorjeva sestra Ema in kmalu za njo gospod
major v spalni suknji, s copatami na nogah, s tur‰ko
kapo na glavi, s pipo v eni roki, z novinami v drugi.

Pozdravili so se po domaãe, gospodinja je naroãila

ãaja, in potem se je priãelo popra‰evanje in pripovedo-
vanje, kako se je godilo gostoma v domovini pomaranã
in limon. Zabavali so se prav Ïivahno.

»Gospod major,« je prekriãala glasno druÏbo gospa

Korbinova, »vedno ste trdili, kako sem lepa; kaj pa pra-
vite zdaj?«

»Da ste ‰e desekrat lep‰i, milostljiva,« se je priklonil

major.

»Da, res, gospod Korbin,« je pristavila Ema, »kako

sreãni ste, da imate tako lepo gospo!«

BES

TUJSKI PROMET

205

Ivan se je nasmehnil in prikimal, nevoljen v srcu, da

govori Zefa tako nespametno. Toda ta si ni dala vzeti
besede. Ko je puhtel gorak vonj iz skodelic in je ponu-
jala Ema gostoma raztepene smetane in gospod major
ruma, je pripovedovala ona na dolgo in ‰iroko o smrti
Ur‰e Petanove in kako hoãe nekdo, naj bo kdorkoli,
opehariti njo za nekaj stotakov. Ivan je zardel od jeze in
sramu in opozoril Ïeno, naj nikar ne pripoveduje teh
malenkosti, ki ne zanimajo Ïive du‰e.

»O, prosim,« je dejal major, »mene zanima vse, kar

pove milostljiva.«

»Saj je tudi zanimivo,« je pritrdila Ema. »Kako je bilo,

gospa? Kdo je bil prvi pri Ur‰i, ko je bila umrla? In ko-
liko se je na‰lo pri njej denarja?«

»E, gospod major,« je dejal Ivan, »govorimo o vaÏ-

nej‰ih reãeh! Kako je z na‰imi Îvarovljami? Ali ste Ïe
izpeljali besedo?«

»Popolnoma ‰e ne, gospod Korbin; ampak za par ki-

lometrov, mislim, sem se pribliÏal izviru,« je dejal ma-
jor in si tlaãil pipo.

Ema in Zefa sta bili staknili glave skupaj; ta je pripo-

vedovala, kako skrivnostno da je izgubila svojo teto in ‰e
skrivnostneje njen denar, ona pa jo je spremljala z Ïi-
vahnim kretanjem in pridu‰enimi vzkliki. Medtem je
razkrajal gospod major Îvarovlje.

BES

TUJSKI PROMET

206

»Ta reã,« je dejal, »ni tako enostavna, kakor si jo

predstavljajo nestrokovnjaki. Izsledil sem novo pot, ki
me privede morda do pravega izvira.«

Major je pomolãal, si zavihal brke, nagubanãil ãelo in

puhal zami‰ljeno dim predse, kakor da pozivlje poslu-
‰avca, da naj se pripravi, da naj se odhrka in odka‰lja.
»Jaz sodim zdaj tako,« je nadaljeval, »da tiãi v Îvarov-
ljah ne samo slovanska konãnica, ampak tudi slovanski
koren.«

»Ni mogoãe,« se je oglasila Zefa, ki je mislila, da se ne

spodobi prepu‰ãati besede samo majorju.

»Prosim, gospa,« je dejal major. »Kaj se pravi Ïvariti?

Îvariti se pravi teÏko Ïveãiti, Ïveãiti kako jed, ki se vleãe
kakor kavãuk. Od kod Îvarovlje.« Gospod major je po-
menljivo umolknil.

»Prav gotovo je tako,« je podprla Ema dokazovanje.

»Nam vsaj daje mesar v Îvarovljah meso tako trdo,«

»Ïvarasto,« je pripomnil major, »da ga jaz vãasih ne

morem preÏveãiti,«

»preÏvariti. — Evo, gospod Korbin!«
»Kaj pa tvoji naãrti, Rudolf, za povzdigo tujskega pro-

meta?« je povzela spet Ema.

»Da, res. Prav, da si me spomnila, Ema. Daj mi sem iz

omare tiste zriske!«

Gospod major je razgrnil naãrte, zrisane v treh bar-

vah, podolÏne in preãne prereze imenitnega sankali‰ãa,

BES

TUJSKI PROMET

207

ki bi se spu‰ãalo s Hriba, zdaj strmo, zdaj poloÏno, zdaj
naravnost, zdaj po ovinkih, z vabljivimi nevarnostmi
proti Îvarovljam. Pod naãrtom je bilo pririsano merilo
in na drugem listu pristavljen na debelo tro‰kovnik. S
temi naãrti se je bil toliko trudil gospod major, da je zah-
teval zdaj po pravici od poslu‰avcev dobro uro pozor-
nosti, ki jo je budil s pogostnimi vpra‰anji, ãe umejo na-
ãrte in razlago.

»Poglejte, milostljiva,« je dejal, »ta profil, ta podolÏ-

ni presek!«

»Ta profil?« je pogledala Zefa majorja po strani in na-

pela usta. »Pojdite no, gospod major! Ali mislite, da sem
tako neumna, da ne vem, kaj je profil? Kolikokrat ste mi
zapeli:

Oj ta profil,
helenski stil!«

»Istina,« se je klanjal major in poljubil gospe roko.

»Tisti profil je neizmerno lep‰i.«

Ivan se je obrnil proã in pobobnal po mizi; Ema pa je

zdihnila: »Oh, da, tujski promet! Vi ne veste, gospod
Korbin, kako sva vam hvaleÏna, da ste vzeli vi v svoje
spretne roke tujski promet. Kaj je bila prej najina hi‰ica
vredna? Toliko, da sva imela z bratom stalno in ne pre-
drago stanovanje. Zdaj pa oddajava vse gornje prosto-
re tujcem, kar vrÏe ‰tiri do pet sto kron. Dobre so. Saj

BES

TUJSKI PROMET

208

veste, posebno velike pokojnine brat nima, in vsak pri-
bolj‰ek nama pride prav. Z vrta in zelnika prodam tudi
vse, in ãe bi imela dvakrat toliko. Potlej rediva dve kra-
vici, in mleko gre sproti v denar. âe se napravi sanka-
li‰ãe, pride gotovo ‰e veã in ‰e bogatej‰ih tujcev. Zakaj
poleti gre na kmete marsikdo, ki nima preveã denarja,
pozimi samo bogata gospoda.«

»Da, gospod Korbin,« je dejal major, »‰e to sankali‰ãe

morate izpeljati; potem ste si stekli za blaginjo vsega
kraja neprecenljivih in nevenljivih zaslug.«

»Niã se ne bojte, gospod major!« je dejala Zefa. »To

sankali‰ãe vam izpelje Ivan ‰e to zimo.«

Ivan je gledal mraãno predse. Po glavi mu je ‰lo, ko-

liko je Ïe storil on za blaginjo svojega kraja, kako malo
za svojo. Na jeziku mu je bila pikra beseda, da naj si pa
steãe zdaj kdo drug kak‰no zaslugo za njegovo blaginjo;
toda Ïena je bila Ïe sklenila kupãijo in se vnemala bolj
in bolj za lepi naãrt, ki ga je ogledovala s svetim strahom
in popolno nerazumljivostjo.

Z vse drugaãno spo‰tljivostjo je gledala ona zdaj go-

spoda majorja. Prikupil se ji je bil kot usluÏen kavalir;
zdaj ji je imponiral.

»Ta naãrt sem naredil za vas, gospod Korbin,« je de-

jal major. »Jaz vam ga prepustim; kak petdesetak mi bo-
ste dali zanj.«

BES

TUJSKI PROMET

209

»Oh, gospod major,« je dejal Ivan, »saj se ne utegnem

peãati s takimi stvarmi.«

»To sem si tudi jaz mislil. Prepustite torej prosim, iz-

vr‰itev meni! Jaz najmem v va‰em imenu ljudi, ki bodo
pod mojim vodstvom in nadzorstvom naredili sanka-
li‰ãe, da mu ga od Semeringa dol ne bo para.«

Ivan se je ustavljal zaman, ker mu je stala nasproti vsa

druÏba in najodloãneje njegova Ïena. Ali je mogel pove-
dati naravnost, kako je zadolÏen, kako teÏko plaãuje ob-
resti, kako se boji, da bodo Îvarovlje navsezadnje pre-
Ïvarile in poÏrle tudi ‰mihelsko posestvo, ãe se ‰e tako
trdovratno upira pod pridnimi rokami skrbne matere?
Saj niti Ïeni ‰e ni bil tega povedal, od zaãetka ne, ker ji
ni hotel zagreniti prvih tednov zakonskega Ïivljenja, po-
zneje ne, ker je bil spoznal njeno ãud, ker se mu je zde-
la tako otroãje lahkomiselna, tako povr‰na in zabave
Ïeljna, da bi niti ne razumela pomena njegovih besed.

Ko se je bil Ivan vdal skupnim pro‰njam in najnovej-

‰im zahtevam tujskega prometa, so zaãeli kvartati. Joj,
kako je bila vesela Zefa, ko je zdaj prviã igrala v odliãni
druÏbi, ki se je vsa njej klanjala! Kako se je smejala, ãe je
izgubila! Kako malomarno je vzela, kar je dobila, kako
brezskrbno delala napake, ki jih je bilo treba drago pla-
ãevati! Seveda, ker je morala pripovedovati o hrva‰kem
slikarju in la‰kem portirju.

BES

TUJSKI PROMET

210

»E, gospod Korbin pa danes stiska in pritiska,« je de-

jal major, ko je bil izgubil eno igro. Neprijazno je po-
gledala Zefa moÏa, ki se ne sramuje tak‰ne umazanosti,
in zadovoljna izgubila svojo igro.

Ivan se je bil drage zabave tako naveliãal, da je Ïe dol-

go silil domov; toda spoãita Ïenica se je zabavala tukaj
bolje ko doma, in nikamor se ji ni mudilo. Govoriti z go-
spodom majorjem in z gospo sestro kakor z vrstniki, to
je bil neznan, nov uÏitek. Prej seveda je govoril gospod
major z njo tudi z laskavo ‰aljivostjo, a ona mu ni mogla
takisto vraãati; zdaj sta si bila tako rekoã enaka, in lah-
ko si ga je privo‰ãila; zato ga je tudi ona, ãe jo je hotel
gospod major koliãkaj vleãi, tako imenitno potegnila
kakor tistega slikarja. Sramoval se je namesto nje Ivan.

Poslavljati so se zaãeli z vabili sem in tja, z naroãili

zastran sankali‰ãa, z nasveti, kako naj se postopa v za-
devi Ur‰ine zapu‰ãine, in skoraj s silo je moral iztrgati
Ivan svojo soprogo iz gostoljubnih rok.

Tudi med to voÏnjo sta malo govorila mlada soproga.

Zefo je zaãelo jeziti, da se ne ‰teje moÏ veã neizmerno
sreãnega poleg tak‰ne zene. Mo‰ki se ji klanjajo, Ïenske
jo gledajo; samo moÏ se drÏi pusto. Oh, paã res, za kar
se ãlovek ne boji, to mu ne daje skrbi. Na misel ji je pri-
‰lo, kako sme‰no, kako laskavo ljubosumen je bil Ivan,
preden je njo dobil, kako hladno malomaren je zdaj.

BES

TUJSKI PROMET

211

Toda ne samo malomaren, naravnost kriviãen se ji je

zdel, ko ji je zaãel doma oãitati, zakaj je razbobnala rod-
binsko zadevo Ur‰ine smrti, ki ne briga drugih ljudi ãi-
sto niã.

»Drugih ljudi!« se je zavzela Zefa. »Ali so majorjevi

drugi ljudje? Ali niso na‰i najbolj‰i prijatelji? Meni je
storil gospod major Ïe mnogo dobrega, in njemu in nje-
govi ljubeznivi sestri ni treba niãesar prikrivati. Sploh pa
sovraÏim hinav‰ãino in skrivanje in ljubim odkritosrã-
nost. Kar mi je v srcu, to na jeziku. Ti pa nima‰ zame ne-
kaj dni sem ne odkritega pogleda ne odkrite besede.«

»Ker te noãem Ïaliti, ljuba moja. âe bi bil spregovo-

ril odkrito besedo, bi te bil najprej opozoril, da se ne
vedi tako nespametno, ne govori tako otroãje.«

»In s ãim sem si nakopala ta oãitek?«
»S tem, da se sme‰i‰ povsod s svojim hrva‰kim slikar-

jem in la‰kim portirjem. To je skrajna brezokusnost.«

»Okusa, dragi moj,« je poudarjala Zefa, »me ti ne bo‰

uãil, ker ga imam precej veã od tebe. In to ni ãudno. Ti
si Ïivel veãinoma na kmetih, jaz pa v mestu.«

»Tebi manjka izobrazbe, Zefa,« je ugovarjal Ivan.

»Koliko lepih knjig ima‰ doma! Zakaj jih ne bere‰, da bi
se izobrazila?«

»Oh, izobrazbe!« se je trpko nasmehnila Zefa. »Sme-

jati se ti moram, Ivan. Prej sem znala nem‰ki ko ti in bo-
lje govorim ‰e zdaj.«

BES

TUJSKI PROMET

212

»Tvoja izobrazba zadostuje za natakarico, za gospo-

dinjo ne. In zakaj si mi nakopala s tem neumnim, ne-
potrebnim sankali‰ãem toliko novih stro‰kov?«

Zefa je rdela od jeze in iz oãi ji je bliskala nevihta.

RazdraÏeno ãustvo jo je prevzelo tako, da se je tresla po
vsem telesu in ni spravila nobene besede iz grla. Zavest
groznega poniÏanja, brezsrãnega Ïaljenja in sramoãenja
ji je napolnila razburjeno srce. Onemogla se je vrgla na
divan, si zakrila obraz in v krãevitem ihtenju je bruhnila
na dan notranja boleãina.

Ivan, ki je ãutil, da so segle njegove besede predaleã,

je hodil po sobi, hud nanjo in nase v borbi s kesanjem.
in soãutjem. Sklonil se je nadnjo, jo prijel za roke in jih
sku‰al odtegniti od solznega obraza. Ona se je branila in
ihtela, in Ivan jo je zaãel pogovarjati, miriti, prositi od-
pu‰canja; trmasto se ga je otresala. Ko pa jo je hotel
skru‰en in obupan pustiti samo, se je sklonila pokonci,
si obrisala oãi in mu zaãela oãitati brezsrãno ravnanje,
ki se ne ozira na njen trud, njeno prizadevanje, kako bi
ugodila njemu. Za koga pa se oblaãi ona v prvi vrsti tako
lepo, ãe ne zanj? Koga spravlja ona tolikokrat zaman s
svojo veselostjo v dobro voljo? Ona pridobiva njemu
prijatelje, hi‰i goste. Koliko je on vedno govoriãil o po-
vzdigi tujskega prometa, in zdaj, ko mu je zaãela ona
pomagati, je hud nanjo. Ona se ni spremenila niã; on,

BES

TUJSKI PROMET

213

on se je spremenil. Zakaj je vendar ni pustil pri miru, ko
je Ïivela sreãna v svoji sluÏbi!

Ivanovemu prizadevanju se je posreãilo naposled to-

liko pomiriti Ïenko, da se je dalo z njo govoriti. Poslu-
‰ala ga je, ko ji je razlagal, kako mora gledati ona na vsak
krajcar, ko ga je Ïe toliko stal tujski promet; kako padajo
nanj vedno le stro‰ki, dohodke pa potegnejo drugi.

Ihtenje je zdaj pa zdaj ‰e vedno pretreslo lepo Ïenko,

dasi je uvidela, da je premagala moÏa. Toliko premete-
na se je pa tudi zdela sama sebi, da ni verjela moÏeve-
ga toÏevanja. Bogati Korbin da bi za‰el v denarne stiske!
To naj pripoveduje ljubi moÏiãek komu drugemu, ne
bistrooki Ïenici, ki je bila celo tako zvita, da ni pokaza-
la, kako gleda moÏu v dno srca, kako hitro je razkrila
puhlo slepilo. Celo hlinila je, da verjame, da je moÏu res
trda za denar; samo toliko je modro pripomnila, da je
varãnost na nepravem mestu pravzaprav zapravljivost.
In njo imenuje on nespametno! Preverjena, da je Korbi-
novo bogastvo neizãrpno, je z besedami pritrjevala do-
brodu‰nemu Ivanu, v srcu pa se je smejala njegovim
hinavskim toÏbam, ki bi bile preslepile marsikatero dru-
go, a nje ne, nje ne; njo so samo zabavale. Saj je vendar
gledala imenitni hotel v Îvarovljah in videla najlep‰o
hi‰o, najveãje posestvo v ·mihelu, vse Ïe zdaj ali v krat-
kem ãasu Ivanovo last. Oh, kako kratkovidni so moÏje,
ki mislijo, da bodo preslepili svoje Ïenice!

BES

TUJSKI PROMET

214

astran Ur‰ine zapu‰ãine si je najel Ivan odvetnika,
in ovadba je ‰la na sodi‰ãe.

Major Rabiã pa je najel na Ivanov raãun delavcev, da

se napravi sankali‰ãe. Kmalu se je vila dolga drãa po
brdu, tu brzo, tam polagoma, skozi gozd in po planem.
Nekaj drevja se je posekalo; vendar ga je ostalo ‰e dosti
ob robovih, da si je mogel kak sankaã zlomiti roko ali
nogo. Gospod major je vodil kot strokovnjak vso napra-
vo in naroãil medtem na Gornjem ·tajerskem dvoje
smuãi, ene zase, druge za gospo Korbinovo, ki je imela
zdaj nove skrbi, ker si je morala omisliti za sankanje pri-
merno obleko.

Gospod major je obiskaval Korbinove dan na dan, in

dolge ure so presedevali pri igri. Zefa je bila tako prijaz-
na z njim, da se je zaãel Ivan na tihem, potem pa tudi na
glas proti njej jeziti.

»Kaj pa hoãem,« se je zagovarjala ona, »ko je pa on

tako prijazen! Ti, Ivan, se pa nikar ne sme‰i vprião go-
sta s svojo jezo!«

Veselila se je sama pri sebi moÏeve ljubosumnosti; ãe

jo je pa pokazal, se mu je smejala, ãe‰ da njenega srca ne

BES

TUJSKI PROMET

215

vznemirja tak starec niã, in sprejemala je naprej s hva-
leÏnostjo poklone, s katerimi jo je obsipal gospod major.

Ivan je spoznal Ïalosten, da Ïena nima zanj srca, da

nima prave pameti, da ne pozna hvaleÏnosti, da je je
zgolj sebiãen pohlep po uÏivanju. Odtujeval se ji je bolj
in bolj, in kadar je gledal njeno neãimrno poãenjanje in
poslu‰al neteãno govorjenje, mu je zamrzela, da je beÏal
od nje. Ljubosumnost ga je gnala spet na njeno stran,
ker mu je draÏila domi‰ljijo s slikami vseh moÏnih do-
godkov. Tako se je odpravil Ivan veãkrat od doma po
svojih poslih in se vrnil na pol pota in hitel domov. âe ni
takoj dobil Ïene, jo je vznemirjen iskal; ãe jo je zagledal
doma, se je spet obrnil in od‰el, da bi je ne gledal. Naj-
bolj mu je presedala igra z njo in majorjem. Odtegoval
se je, kolikor je mogel; vedno pa ga je potegnilo razdra-
Ïeno ãustvo k mizi, kjer je dvorjanil major in se je otroã-
je smejala Zefa. Vedno je obsedel tudi Ivan. Igral je ne-
voljen, govoril pikro in prosojno in meril zdaj na Ïeno,
zdaj na majorja, ki sta se dobrovoljno posmehovala in
poÏirala zabavljive besede. Vmes je silil majorja piti in
pil sam, da je laÏe govoril naravnost in da je topil nevo-
ljo.

Medtem so do‰le smuãi s ·tajerskega; novine so uda-

rile v boben, in sankali‰ãe se je odprlo. Stalna sankaãa
sta bila major in gospa Korbinova, major uãitelj, ona
uãenka. Semtertja je pri‰lo tudi kaj tujcev, in ob nede-

BES

TUJSKI PROMET

216

ljah je pritisnila domaãa mladina s svojim preprostim
orodjem. Z zmagonosno eleganco je smuãala gospa
Korbinova, s strokovnja‰ko samozavestjo gospod major,
z veselim kriãanjem va‰ka mladina. Kadar so pridrãali v
dolino, je bilo pravo veselje v kraju, in priãel se je tisti
preteÏni del sankanja, ki edini ima za zdravje pomen:
sopihali so navkreber in vlaãili smuãi za seboj.

Mlada, ãvrsta, spretna gospa Korbinova je bila kma-

lu najbolj‰a sankaãka, in zdaj je ni bilo spraviti s san-
kali‰ãa. Kako je vabila Ivana, da naj jo pride vsaj gledat,
kako smelo drãi s hriba v dol! Toda Ivanu je presedalo
sankali‰ãe, ki ga je toliko stalo, s sankanjem vred. Go-
stov ni prihajalo toliko, kakor so se bili nadejali; tako je
ostajala pripravljena jed, in v pijaãi je bila gospoda
zmernej‰a, nego je bilo Ïeleti; kazalo je spet na zgubo.

Ivana ni veselilo nobeno delo veã. Videl je, kako mu

izpodleta naãrt za naãrtom, kako brezuspe‰en je gospo-
darjev trud poleg tak‰ne gospodinje, kako se pogreza
posestvo bolj in bolj v dolgove. Pravih prijateljev ni imel.
Od kmetskih vrstnikov se je bil oddaljil, za gosposke ni
maral, in v druÏbi je rinila Ïena sebe naprej, njega v
ozadje. Da bi se zatekel k materi, ga je bilo sram, in bal
se je oãitanja, da mu je ona Ïe vse te nadloge preroko-
vala. In ãe bi mu tudi niãesar ne oponesla, ali bi mu ne
obteÏila srca ‰e bolj njena onemogla Ïalost? In kaj bi mu
pomagal njen jok? Sam si je bil naloÏil breme; sam ga je

BES

TUJSKI PROMET

217

hotel nositi. A za enega ãloveka je bilo preteÏko. Tako je
hodil Ivan okrog ali posedal in premi‰ljeval svoje zgre-
‰eno Ïivljenje. Vãasih se je lotil kak‰nega opravila in ga
kmalu spet opustil. Ogibal se je znancev in taval sam
brez cilja, sklonjen na mraãne misli, po okolici, koder je
slutil, da ga nihãe ne sreãa.

»Kako je, Ivan?« ga je ustavila nekega popoldne Mi-

cika, ki ga je bila do‰la neopaÏena.

»E, tako, Micika,« je dejal Ivan in porinil klobuk s ãela

nazaj.

»Ti se niã ne sanka‰?«
»Saj se sanka Ïena za dva.«
»In kako lepo se sanka gospa! To se mora priznati. Jaz

bi si nikoli ne upala.«

»In kako vriska! Saj se noter do sem sli‰i. — Kaj pa

gospod Strada?«

»Mislim, da se bova vzela,« je dejala Micika zardela in

pobesila oãi. »Kaj pa hoãem? Prijazen moÏ je in tako do-
maã, niã gosposki. Doma mi na moã svetujejo. Andrej je
zdaj pri njem v Ajdov‰ãini.«

»Glej, da se ne bo‰ kesala!«
»Kdo more to naprej vedeti? âe ne more‰, kakor bi

rad, stori, kakor svetujejo dobri ljudje! Star‰i mi Ïele go-
tovo vse dobro.«

»In jaz ti Ïelim vso sreão, Micika,« je dejal Ivan, ob-

stal in ji podal roko.

BES

TUJSKI PROMET

218

»Tudi jaz tebi, Ivan,« je dejala ona tiho; »saj smo je

potrebni vsi.«

Z boleãim smehom na ustih ji je gledal Ivan v dobre

modre oãi in se obrnil proti domu. »Meni sreão!« se je
bridko namuzal sam sebi. »Prepozno, Micika, prepoz-
no.« Ozrl se je in gledal za njo, ki je hodila poãasi po
sneÏni stezi. Zdaj je obstala. Ozrla se je tudi ona; ko pa
je videla, da gleda Ivan za njo, se je obrnila in nadalje-
val svojo pot. »He, tujski promet!« je stisnil Ivan zobe in
pesti. »Imenitno sva menjala s Furlanom; onemu zlato,
meni lo‰ã. Da, star‰i Ïele res vse dobro otrokom; a kaj,
ko so ti vedno modrej‰i od star‰ev!«

Ko je tako hodil, se je vzdignila v njegovem spominu

tista grozna pot, ko je peljal Furlana na Hrib, da bi zdr-
ãal v Mrzlo grapo; nekoliko drugaãe nego drãi zdaj nje-
gova Ïena po poloÏni strani s Hriba. Od tistega ãasa se
mu je zdelo, da se ovija sklep za sklepom teÏka veriga
njegovega Ïivljenja. Zakaj je bil on znorel? Zakaj je vzel
Zefo za Ïeno? Zakaj se je ta predrugaãila? Zakaj ne uspe
njemu nobeno delo? Vse nesreãe so se mu zdele ena
sama, nepretrgana kazen. Izmuãeni duh in teÏka glava
sta klonila k tlom pod bremenom, in ãrne misli so rini-
le v srce. Tem se ni hotel vdati Ivan, tem ne. Siloma si jih
je izbil, hitel domov, kjer je dobil vesele ljudi; sedel je za
mizo in zaãel zbijati ‰ale, da se je krohotala vsa druÏba.

BES

TUJSKI PROMET

219

Najglasneje se je smejal on sam. Potem je igral, drzno in
za kakr‰ne vsote je kdo hotel, in pil, pil.

Ta Ivan je bil gostom bolj v‰eã. Prej ãemeren, je postal

zdaj ãez mero vesel. Norca se je delal iz vsega sveta, zba-
dal na vse strani, prenesel vsako ‰alo. Prisedel je k vsa-
kemu gostu, govoril in pil z vsakim.

Tako so se v Îvarovljah sankali in zabavali, tako igrali

in pili, dokler ni zaãel kopneti sneg. Zadeva Ur‰ine za-
pu‰ãine pa je hodila svojo odkazano pot. Zaãela se je
preiskava, ki je JoÏeta Petana burno zdramila iz mirne-
ga zimskega dremanja. JoÏe Ïe ni bil veã mislil na to sit-
nost; tudi va‰ãani se niso veã toliko menili za govorice
in domnevanja. Zdaj je skoãilo spet vse pokonci, najvi‰e
Petan. Temu se je zdelo, kakor da bi se hotela ‰e z one-
ga sveta znositi rajna sestra nad njim. Vznemirjen je
hodil po vasi od krãme do krãme in dokazoval, da so
sumniãenja brez vsake podlage, da se preiskava zdaj
zdaj ustavi, ker se bo izkazalo, da je odveã, zlasti da sta
popolnoma nedolÏni Korbinka in Griãarka, kar je on
pripravljen potrditi s prisego, kolikorkrat in kjerkoli kdo
hoãe; obema se je samo zdelo, da vidita denar, ko ga ni-
kjer bilo ni. »Ur‰a pa denar! Saj so jo vendar vsi pozna-
li, kak‰na reva je bila. Ampak kaj misli vse ãlovek, raz-
burjen ãlovek, da vidi, ko ne vidi niã! In kaj razburi ãlo-
veka bolj ko smrt in mrliã! Ali ni Ïe videl TomaÏon za-
klada goreti? Ko je pri‰el zraven, je bila pa gnila slama

BES

TUJSKI PROMET

220

in trhel les. No, torej! In TomaÏon je moÏ. Kaj pa tak‰ne
Ïenske! Pojdite no! Îenske so Ïenske in vidijo in sli‰ijo
veã, ko je res; vedno so polne strahov, spominov, vraÏ.
Mo‰ka vera in babja vera je vse kaj drugega.« Vmes se
je jezil, kdo je ovadil to stvar, ki se je Ïe tako sreãno po-
zabljala. Prijel je hãer Cilo, ki se je rotila, da ni storila
nobenega koraka preko svoje obljube. Najbolj pa je
trpel, kadar je miril Griãarko in Korbinko; zakaj ti trma-
sti Ïenski sta se bili tako zagrizli v nesreãno zadevo, da
sta bili obe veseli, da se preiskuje. Obema je ponujal Pe-
tan kot priãa svojo prisego, obema namigaval, v kak‰no
nevarnost se spu‰ãata. Krivih obsodb ni tako malo, ka-
kor si ljudje domi‰ljujejo; zakaj sum se hitro vname in
teÏko pogasi; marsikomu je pred sodnikom vsak izgovor
dober; kdor v jamo leti, se za robido lovi, in laÏe se do-
kaÏe krivda ko nedolÏnost.

Ali mislite, da je pregovoril zagrizeni Ïenski? Kaj ‰e!

Vsaka je ti‰ãala svojo, brez strahu, brez ozira na nevar-
nost, kakor da bi vsaka hotela nase vzeti vsako kazen,
samo da bi zadela kazen tudi sosedo. Tako nespametni,
tako zavistni, tako osvetljivi so ljudje, zlasti Ïenske, si je
mislil Petan.

Po ovinkih je zvedel JoÏe, da je ovadila temno zade-

vo njegova ljuba hãerka Zefa, Korbinova gospa. Takoj je
tekel nadnjo, da bi jo pouãil, kako in kaj. âe je pregovoril
Cilo, zakaj bi Zefe ne, ki jo je bil on tako lepo preskrbel?

BES

TUJSKI PROMET

221

Toda do nje ni bilo tako lahko priti. Zdaj je bila ‰e v po-
stelji, zdaj Ïe v druÏbi, zdaj spet zdoma. âakal jo je ob
sankali‰ãu in ji migal in ÏviÏgal, ko je drãala ponosno po
poboãju. Toda ona se ni zmenila za taka znamenja in
vabila; toliko da ni vpra‰ala majorja, kdo je ta ãlovek.
Tako je prezebal Petan veã dni zaporedoma dolge ure
ob drãi, se prestopal z noge na nogo, mahal z rokami, se
usekoval na glas in ka‰ljal pomenljivo in ãakal prilike,
kdaj bi mogel spregovoriti besedo s svojo hãerko. En-
krat jo je vendar dobil samo; a ni ga utegnila poslu‰ati;
tako se ji je mudilo.

»Pst, pst, Zefa!« jo je ustavljal in hitel za njo. »Zaradi

tiste toÏbe, zaradi Ur‰e, ali ves? Poslu‰aj me no!«

»Ali ne vidite, da ne utegnem?« ga je zavrnila ona.

»Gospod major ãaka, gospod postajenaãelnik ãaka.«

»Prosil bi te, da umakne‰ tisto ovadbo.«
»Za ves svet ne.«
»A jaz ti moram nekaj razodeti.«
»Kar zase obdrÏite! Zdravi! Pustite me v miru! Jaz

imam druÏabne dolÏnosti, ki mi ne pu‰ãajo ãasa, da bi
se zabavala z vami.«

»Ali poslu‰aj me!« je klical oãe za njo. »Jaz sam sem

prizadet, jaz sam.«

»Kaj meni mar!« je odgovorila ona, ki ni razumela po-

mena njegovih besed, in izginila. Naslednje dni se mu je
umikala spretneje in uspe‰neje.

BES

TUJSKI PROMET

222

Petanu so tekle bridke ure, in dolge noãi se je preme-

taval v postelji in premi‰ljeval, kako bi uredil nepotreb-
no zme‰njavo. Njegova po‰tenost ni pustila, da bi po
nedolÏnem trpela ali Korbinka ali Griãarka, dasi se mu
je zdelo, da zasluÏita kazen zaradi svoje trme obe. Jezil
se je pa tudi na drÏavno upravo, na sodi‰ãe, kaj se me‰a
v tak‰ne stvari; on se ne pritoÏuje, dasi so vsi ljudje tega
mnenja, da se godi krivica le njemu, ker je on dediã; kaj
se vtiãe sodi‰ãe v to, kar ga niã ne briga! Premalo dela
imajo gospodje uradniki; zato jim gredo ãenãe po glavi.
Da se razkade Ïe enkrat natolcevanja sitnih Ïensk v pra-
zen niã, to bi bilo lepo; manj prijetno pa, ãe bi obvisel v
mreÏi on, ki je vzel samo, kar je bilo njegovo. Oh, in ko-
liko goljufov in roparjev se izmuzne! Tak‰na je pravica
na tem svetu.

Spet je ‰el Petan nad Korbinko in Griãarko in obema

je govoril na srce, da naj se ne prepirata, ko vendar sloga
jaãi, nesloga tlaãi. Kazal je na svarilne zglede starih Slo-
vanov. Vse zaman. Nazadnje je prosil, milo prosil eno za
drugo, naj vendar ne dolÏita druga druge, ko sta obe ne-
dolÏni; on da je pripravljen krivdo nase vzeti, samo da
pomiri one dve; kar reãeta naj, da je on vzel denar; on se
niã ne meni.

»Ali misli‰ ti, JoÏe da sem jaz tako neumna, da bi ti

verjela?« je dejala Korbinka in nekako podobno tudi
Griãarka. Da bi bil Petan kaznovan, za to ni bilo nobe-

BES

TUJSKI PROMET

223

ni niã; nad sosedo se je hotela ma‰ãevati ena in druga,
in toliko sovra‰tvo je vzplamtelo med obema rodbina-
ma, da je moral Griãar po odvetniku terjati mladega
Korbina za dolg. Zaradi razÏaljenja ãasti pa sta tudi toÏi-
li obe, druga drugo, vsaka po svojem odvetniku.

Ker Petan ni mogel govoriti s svojo hãerjo Zefo, ji je

pisal dolgo, skesano pismo. Pet starih sukenj bi bil raj‰i
obrnil Petan, ko se muãil s tem pisanjem. Toda kaj je
hotel? To je bila tista robida, za katero se je lovil on, ko
je letel v jamo. Kako kruto da ga je preganjala usoda, se
razvidi iz tega, da je pri‰lo pismo prepozno v Zefine
roke.

Zaradi Ur‰ine dedi‰ãine so bili poklicani pred sodi‰ãe

stara in mlada Korbinka, Cila, oba Griãarja s sinom An-
drejem, ki je pri‰el iz Ajdov‰ãine, in JoÏe Petan. Izpoved-
be so se zapletale tako ãudno, da je letel sum skoraj ena-
komerno na Korbinko, na Griãarko in na Cilo. JoÏe Pe-
tan je govoril preveã. Trdil je, da se je obema sosedama
samo sanjalo, samo tako zdelo, on da priseÏe za obe, da
nista krivi. Onedve pa sta hoteli obe potrditi s prisego
resnico svojih besed.

Najbolj bojeãe in oprezno se je zagovarjala Cila. Zbu-

dila je sumljivo pozornost sodnika samega, ki ni mogel
misliti, da bi bila ugledna Korbinka ali premoÏna Gri-
ãarka segle po tujem denarju; v veãjih sku‰njavah pa je
preprosta dekla, ãe se ponudi prilika. Tudi mlado in sta-

BES

TUJSKI PROMET

224

ro Korbinko so izpre‰le ãudne misli, in pisani pogledi so
se uprli v plaho dekle. Priznati je morala Cila, da je ona
najveã obãevala s teto, da je bila ta proti njej prijazna,
kolikor je dopu‰ãala ogrenela narava, da je Cila dobro
poznala njeno sobico in njene navade.

»Ali ste bili vi doma tisti dan, ko je umrla va‰a teta?«

je vpra‰al sodnik.

»Jaz se ne spominjam veã, ali sem bila doma ali nisem

bila,« je dejala Cila.

»Ali ste jo videli na odru?«
»Videla.«
»In kam ste deli njen denar?«
»Jaz? Nikamor.«
»Videli pa ste ga.«
»Nikoli. Samo sli‰ala sem, da je leÏal po postelji raz-

tresen in da je izginil.«

»Od koga ste to sli‰ali?«
Cila je imenovala Korbinko in Griãarko.
»Ali ste sli‰ali ‰e od koga drugega?«
Cila je pomi‰ljala in rdela.
»Le natanãno in resniãno,« je opominjal sodnik, »da

si olaj‰ate morda krivdo in kazen! Od koga ste se sli-
‰ali?«

»Od koga? Od mnogih ljudi. Saj je govorila vsa vas.«
»In zakaj niste vi, ãe ste nedolÏni, ovadili sami, ki ste

vendar tudi prizadeti? Ali ni to ãudno?«

BES

TUJSKI PROMET

225

»In kako sem jo nagovarjala jaz!« je segla vrnes Kor-

binka.

»In jaz tudi,« je dejala Griãarka.
Obema se je posvetilo v glavi. Kako sta vendar krivo

sodili potuhnjeno hinavko! Sama modrost in po‰tenost
in pridnost je je bila, na videz, da je laÏe sleparila. Kako
teÏko je spoznati ãloveka!

Cila se je tako zamotavala v razpeto mreÏo, da je ko-

maj ‰e gibala. Pogum ji je upadal, in tako je bila zme-
‰ana, da je s ponesreãenimi izgovori obremenjevala sa-
ma sebe. Dobro je vedela, da bi se lahko re‰ila z eno
samo besedo; toda po nobeni ceni ne bi hotela prevali-
ti obdolÏitve na oãetove rame. ·e ozreti se ni hotela na
oãeta, da ne bi mislil on, da ga prosi usmiljenja in po-
moãi; zakaj mnogo raj‰a bi bila trpela sama, ko da bi
zadela kak‰na kazen oãeta.

Tedaj pa se je oglasil Andrej, ki se je bil k sreãi do-

mislil nepozabnega dogodka tistega dne, ko je umrla
Ur‰a. Povedal je, da je pripravljen potrditi s prisego, da
Cile niti doma ni bilo ob ãasu Ur‰ine smrti in veã ur poz-
neje, ker je bila kakor on na Hribu, kjer so grabili listje
in kosili vresje, in Cila je njemu re‰ila Ïivljenje; ko so pa
pri‰li zveãer domov, je bila Ur‰a Ïe mrtva, in vsa ãudna
zadeva znana.

Tega se je Cila takoj spomnila, Korbinka in Griãarka

pa ne. »Vi ste dobro znani s tem mladeniãem?« je me-

BES

TUJSKI PROMET

226

nil sodnik. »SluÏila sem pri Griãarjevih,« je dejala Cila
tiho. »Znanje imate z njim, kakor se pravi.« Cila in An-
drej sta se spogledala in zardela. »Mojo besedo ima,« je
dejal Andrej pogumno. »To sem si takoj mislil,« je dejal
sodnik; »zatorej ni tako razbremenilno to priãanje, ka-
kor bi bilo Ïeleti.«

Zdaj pa je stopil v boj za pravico in resnico stari Pe-

tan. Videl je, kako premi‰ljuje hãerka in izbira besede,
da ne bi padel sum na oãeta, in njegovo oãetovsko srce
se je zganilo. Videl je pa tudi, v koliki nevarnosti je ona
sama, da jo obsodijo po krivem, in ãe se je prej trudil, da
ne bi kak tuj ãlovek trpel po nedolÏnem zaradi njega,
koliko bolj je zaãutil to dolÏnost proti hãerki! Nevoljen
je bil vrhu tega, da se toliko spra‰uje, toliko govori o za-
devi, ki se je tikala pod milim Bogom samo njega. Vpra-
‰al je, kdo bi bil pravzaprav dediã po umrli Ur‰i, in zve-
del, da on sam.

»Torej ne briga ta dedi‰ãina razen mene nikogar niã,«

je sklenil, »in po pravici bi bil jaz lahko hud, zakaj se vsa
ta gospoda tukaj sumniãi in dolÏi in toÏari za stvar, ki
njih niã ne briga.« Sodnik ga je pouãil, da ne gre za to,
kdo je dediã, ampak, za to, kdo se je polastil dedi‰ãine
in okradel tako pravega dediãa.

»Samega sebe sme vendar okrasti vsak ãlovek. Ali

ne?« se je zagovoril Petan in zbudil smeh in pozornost.

BES

TUJSKI PROMET

227

»Torej ste vi, gospod Petan,« je vpra‰al sodnik, »kar

sami vzeli?«

»Kar je bilo mojega.«
»Tako enostavna ni ta stvar. DrÏava hoãe imeti tudi

svoj deleÏ, in noben dediã si ne sme z lastno silo prisvo-
jiti zapu‰ãine. Vi bi bili morali poãakati, da vam jo so-
di‰ãe prisodi, in plaãati pristojbine.«

Prav razliãna ãustva je zbudila Petanova izpoved v

srcih priã. Zefa se je sramovala svojega oãeta in gledala
srepo predse. Cila si je brisala solze, ki jih prej ni iztisnila
lastna stiska, paã pa zdaj ubogega oãeta nesreãa. Kor-
binka in Griãarka nista vedeli, ali bi se hudovali ali ve-
selili, da se je tako sme‰no iz‰la Ïalostna zadeva. Koliko
nepotrebnega prepira in sovra‰tva sta si bili naloÏili, ko-
liko ‰kode prizadeli druga drugi, in ‰e zdaj si nista mogli
seãi v roke, ker je vsaka ãakala, da ji pride druga naproti,
in obe mislili na to, kar sta doÏiveli hudega zaradi sum-
niãenja in opravljanja. Zatorej tudi ni hotela nobena
umakniti toÏbe zaradi razÏaljenja ãasti.

»Torej adijo, zbogom, pozdravljeni!« se je poslovil

Petan s priãami. Zakaj on je moral ‰e sodniku natanãno
razloÏiti, koliko je bil prisodil dedi‰ãine sam sebi, in po-
ãakati, da mu prisodi potem sodnik primerno pokoro.
Ali je povedal po pravici, to se ne ve. Za Zefo je ‰e za-
klical, ãe je zdaj sita, ko ga prej ni hotela poslu‰ati.

BES

TUJSKI PROMET

228

Korbinka je sedla z Zefo zadaj na voz, spredaj je bil

prostor za koãijaÏa in za Cilo. To pa je ‰e zadrÏaval An-
drej.

»Ti si to vse prej vedela, Cila,« je dejal, »in zaradi oãe-

ta nisi hotela ovaditi.«

Cila je prikimala.
»Zakaj pa tega meni nisi povedala?«
»Kako sem pa mogla!« je dejala Cila tiho.
»Najina beseda ostane, da ve‰.«
»âe hoãe‰ ti.«
»Drevi se vidiva. Zdrava!«
»Kaj ti je pa povedal Andrej?« je vpra‰ala med voÏnjo

stara Korbinka Cilo.

»Oh, niã novega,« je dejala Cila in skrivala svojo ra-

dost pred tujimi pogledi.

»Da, ãe dobi Andreja, to bi bil veliki dobitek,« je zdih-

nila stara Korbinka proti mladi.

Ta pa se je drÏala grdo, ker se ni vozila v lepi koãiji,

ampak v kmetskem koleslju, ker se ni peljala v bolj gos-
poski druÏbi, ker je v sodi‰ãu niso bili tako poãastili, ka-
kor je bila ona priãakovala, ker je hotela nesreãa, da je
bil Petan njen oãe, ker je bila ona tako neumna, da je
poslu‰ala ta‰ão in napravila ovadbo.

»Zdaj smo dobili, kar smo iskali,« je dejala nevoljna.

»Kaj ste tako ti‰ãali s to ovadbo? Kaj je bilo treba te sra-
mote?«

BES

TUJSKI PROMET

229

»Draga moja,« se je opraviãevala Korbinka, »kdo je

pa slutil kaj tak‰nega?«

»In zdaj terjajo ti Griãarji ‰e Ivana za neki dolg, o ka-

terem jaz do zadnjega nisem niã vedela. In po odvetni-
ku ga terjajo, in on roma od posojilnice do posojilnice.
Bogve koliko ima ‰e drugih dolgov. Saj ãlovek niã ne zve.
Tak‰no gospodarstvo!«

Globoko je zdihnila stara Korbinka; rekla pa ni niã,

ker so ji prihajale na jezik tako grenke besede, da bi bile
vnele glasen prepir. Tega pa se je ona bala, ker bi bil
brez koristi, brez uspeha. Nase ni mislila; a za sina ji je
bilo, za Ivana, ki ga Ïene ta Ïenska v sramoto in nesreão,
in se vendar ‰e drzne njemu in njej oãitati dolgove. Oh,
nehvaleÏnost!

Zefa pa je mislila, da sme biti po pravici huda na svo-

jega moÏa. Prej so gnali tako slavo, koliko je bogastva, in
zdaj Ïe stoãejo, bahaãi laÏnivi! Ali mislijo, da bo ona
stradala ali kuhinjsko posodo pomivala zaradi tega sto-
kanja? Toliko da ji ni pri‰lo na misel, da je njo pravza-
prav preslepil Ivan, ki ni bil tako bogat, kakor je upra-
viãeno priãakovala ona. Tak slepar! No, in zdaj je zaãel
‰e piti. âe pa ta‰ãi kaj reãe ona, ga bo ta se zagovarjala.

BES

TUJSKI PROMET

230

ili je cvetela v srcu gorka pomlad. Andrej se je bil si-
cer spet vrnil na Gori‰ko, toda loãena nista bila veã.

Zdaj je pri‰lo pismo, zdaj razglednica od juÏne strani, in
s severa se je toãno odzdravljalo. Kadar je pisal Andrej
domov, je pristavil pozdrav na Cilo, da ne bi mislili star-
‰i, da je pozabil nanjo, in kadar je dobila ona kak‰no pi-
sanje od njega, se je konãalo z naroãilom, da naj pozdra-
vi vse domaãe; tako jo je vpeljeval v domaão druÏino.
Vsak pozdrav je potrdil tiho sreão, ali ãe je zakasnel, raz-
vedril lice in razjasnil oãi. Vãasih seveda so ob‰li Cilo
tudi dvomi, in lotila se je je malodu‰nost, da se je vpra-
‰ala, ãe je vse to res, ãe ni sama domi‰ljava, ki bo raz-
puhtela kakor megla pod soncem. Takrat je teÏko ãakala
novega pisma, in ko ga je dobila, ga je prebirala, kadar
je utegnila in kadar je bila sama, in tehtala besedo za
besedo, se ustra‰ila, ãe se ji je zazdela koliãkaj dvoum-
na katera, in se tolaÏila in vznemirjala do prihodnjega
pozdrava. Potem je bila spet nekaj dni mirna in vesela se
je pripravljala za bodoãnost.

Spoznala je bila, da gospodinji sicer ni treba prijeti za

vsako delo, da mora pa razumeti vsako, ãe noãe, da jo

BES

TUJSKI PROMET

231

goljufajo in za norca imajo posli. Sli‰ala je, kako slabo
gospodinji sestra v Îvarovljah, kjer dela druÏina brez
nadzorstva, kar hoãe, kjer so si bili hlapci in dekle v za-
peljivi svesti, da brez njih gospodinja ‰e ganiti ne more,
tako prevzeli, da si jim ne upa nihãe niã reãi. Cila pa je
imela dobro ‰olo. Korbinka je poznala vsako poljsko
delo in vsako hi‰no opravilo. Takoj je zapazila, ãe se ne
ravna prav. Ukazovala je pametno in odloãno, pokaza-
la sama, kako je treba delati, in grajala napake. Lenuhi
in sleparji se boje takih gospodinj; Cila ji je bila poslu‰na
in hvaleÏna uãenka. Opravljala je svoja dela in hkrati
zvesto pazila, kako se kuha, kako ravna s perilom, kako
redi Ïivina. Ker je bila pametna in ne novinka, je hitro
vse razumela, in najljub‰e ji je bilo, ãe je mogla dejansko
pokazati, kaj zna. Gospodinji je bila moãna opora, in ker
ta ni dvomila, da vzame Cilo mladi Griãar, je ravnala z
njo mnogo obzirneje in bolj prijateljsko. Posvetovala se
je z njo, jo semtertja malo podraÏila in ji zaupavala tudi
svoje skrbi. Saj je bila njena snaha Cili rodna sestra.

In vendar tak‰na razlika! Toda ali ni bila Zefa tudi prej

pridna in varãna? Bila je paã pridna in varãna, a zraven
‰e lahkomiselna; stare slabosti je bila ohranila v zakonu,
prej‰nje vrline je bila zavrgla. Oh, da se je moral Ivan
tako nesreãno zaleteti! S strahom v srcu je ãutila mati,
kako se bliÏa polom. Saj je vedela, da je dohodkov ved-
no manj, stro‰kov vedno veã, vedela, koliko stane oble-

BES

TUJSKI PROMET

232

ka, koliko ena sama pojedina; in doli so imeli vsak dan
kak‰nega gosta zastonjkarja. Kakor razvajen otrok je za-
pravljala Zefa, in zdaj se je zaãel ‰e Ivan, kakor prema-
gan v brezupnem boju, zapu‰ãati. Dobro je vedela Kor-
binka, zakaj se skriva sin pred njo. In vendar bi mu ne
oãitala ona, kako je sam s svojo trmo kriv svoje nesreãe;
ampak preraãunala bi oba skupaj, kako slabo se obna‰a
hotel, in kadar bi uvidel Ivan, da ima tam doli samo
‰kodo, bi mu nasvetovala ona, da naj se znebi o prvi
ugodni priliki nehvaleÏne posesti, ki je toliko obetala,
tako malo izpolnila; naj se vrne v ·mihel in poprime sta-
rega po‰tenega dela, ki ne razvaja ãloveka, a ga tudi ne
goljufa. Snaho bi drÏala potem ona v strahu, in ãe bi
imela ta ‰e dobri zgled svoje sestre pred oãmi, bi se mor-
da spreobrnila. âe pa ne, bi vsaj zapravljati ne mogla, in
enega lenuha veã bi posestvo v ·mihelu Ïe ‰e preredilo.

Mati je raãunala vestno in pravilno; sin pa Ïe ni hotel

veã raãunati. Slutil je paã, kam pelje strma pot; toda po
brezuspe‰nih naporih, da bi se ustavil, po toliko doma-
ãih bojih in porazih, na vso onemoglo jezo in nerazum-
ljeno, zasmehovano bridkost ga je prevzelo toliko topo-
umje, da ni hotel veã misliti na svoje razmere. âemu naj
bi se razburjal, ko niã ne pomaga, ãemu se trudil brez
nade uspeha in Ïel posmeh za plaãilo? Naj gre, kakor
gre. Polastila se ga je porogljiva ‰kodoÏeljnost, da je vãa-
sih, kadar se je zabavala Ïena zunaj doma, strupeno Ïe-

BES

TUJSKI PROMET

233

lel, da bi vendar Ïe ‰lo vse v ‰ibre, da bi bilo konec ‰opir-
ne bahatosti in brezvestne potrate in otroãje neumnosti
in nadutega uÏivanja. Naj bi se pogreznil tudi sam v
moãvaro, ki je ãrnela pred njim; da bi le potegnil tudi
Ïeno s seboj, ki ga je pahnila v nesreão in mu zastrupi-
la mlado Ïivljenje! Potem si je pa spet ‰el preganjat skrbi
z vinom. Uganjal je burke in sme‰il sebe in Ïeno in ves
svet.

»Gospod Ivan, vi ste dober ãlovek,« je dejal TomaÏon;

»ampak kdo drug bi vzel palico v roke.«

»Kak‰no palico?« se je smejal Ivan. »Ali bera‰ko? Ali

mislite, da mi jo Ïe stiska v roke? Nikar ne zabavljajte!
Ali ne berete niã, koliko zaslug sem si nabral ali stekel —
tako se govori, stekel, od tod stekel pes — jaz za tujski
promet? Ali me niso izvolili za ãastnega obãana? Prekle-
to draga ãast! ·e eno tak‰no si steãem, pa bom stekel ali
zletel ãez prag. Pijte, TomaÏon, palico pa pustiva pri
miru!«

O, tudi Ivanu je prihajalo na misel, da bi trdo prijel

ãudno Ïeno. Toda od zaãetka je bila dobila ona ãezenj
tako moã, da si je on komaj upal izreãi hudo besedo; po-
zneje, ko so pri‰li na vrsto prepiri, ga je bila prevzela
tak‰na togota, da se je zbal samega sebe. Zdelo se mu je,
da bi ubil Ïeno, kakor hitro se je dotakne. Dobro je po-
znal samega sebe, in vedno mu je ‰e Ïivel v spominu

BES

TUJSKI PROMET

234

ãrni naklep, ki mu ga je bila spodnesla prijazna sreãa. A
na sreão se ni zanesti.

Nazadnje je opustil Ivan vse misli in vse nade, da bi se

izbolj‰ale razmere, in v ljutem veselju je ãakal, kdaj bo
direndaj konãan.

Zaãetek poletja je pripeljal prve tujce. Nastanili so se

kakor prej‰nja leta najprej po sosednjih hi‰ah, kjer je
bila najem‰ãina niÏja, in dokazali spet in spet, da jih ne
vleãe toliko razko‰je v hotelu, ampak sveÏa lepota zdra-
vega kraja. Gospod major je oddal prvi svoje prostore.

Kosit in veãerjat pa so tujci vendar hodili v hotel, v

dokaz, da jim je udobnost tudi v‰eã. Ogledovali so si
prve dni, kaj se je storilo med tem ãasom, ko njih ni bilo,
za tujski promet, sodili so strogo in strokovnja‰ko, po-
gre‰ali to in ono, svetovali in zahtevali ‰e veã.

Gospa Korbinova se je vedla, kakor da bi bila ona tudi

letovi‰ãarka. V kuhinji in kleti je ni bilo dosti videti; veã
je posedala pri gostih v obednici, hodila z njimi po hri-
bih, prirejala zanje veselice. Gostom je bilo to jako dra-
go; ‰e draÏe pa je stalo gospodarja, ki se je samo zagri-
zeno muzal in pil. On bi bil najraj‰i pometel vse goste z
Ïeno vred iz hi‰e in zaprl gostilnico; tako mu je prese-
dal ta hrum in ‰um, to govoriãenje in smejanje, kjer je
moral vedno on doplaãevati.

Nekega veãera je pri‰umela gospa nali‰pana na vrt h

koncertu.

BES

TUJSKI PROMET

235

»He, Zefa,« je zaklical izza zadnje mize Ivan, ki je

kvartal s tovari‰i, »ali ne vidi‰, da je pri‰el gospod Stra-
da? Pojdi ga hitro vpra‰at, ãesa Ïeli!«

Gospa je zardela od jeze, pogledala po vrtu in po-

zdravila starega znanca, ki ji je prihajal z glasnimi po-
kloni naproti.

»Kje pa stanujete, gospod Strada?« je vpra‰ala.
»Tam, kjer lani,« je dejal Strada.
»Zakaj pa ne pridete k nam stanovat?«
»Kam pa pridem, milostljiva gospa? Meni zadostuje

sobica z enim oknom. Slabi ãasi, milostljiva, slabi ãasi.
·tediti je treba.«

»Micika Griãarjeva vas gotovo Ïe teÏko ãaka.«
»âim teÏe, tem bolj‰e.«
»Izbirãni niste, gospod Strada,« je zaupno ‰epetala

gospa in se naslonila na starega prijatelja. »Jaz sem vam
prisojala finej‰i okus.«

»Kaj hoãete, milostljiva?« se je smejal na glas gospod

Strada. »Slabi ãasi. Jaz potrebujem gospodinje. Jaz go-
spodar, ona gospodinja; drugaãe ne gre na‰a kupãija.«

Veseli Lah je kmalu dobil stare znance, se seznanil z

novimi gosti, in najglasnej‰a zabava se je vnela pri nje-
govi mizi. Ko pa je prisedla ‰e gospodinja, se je ãul iz
splo‰nega smeha samo ‰e njen in gospoda Strade glas.

»Nocoj par buteljk na va‰e zdravje, gospod Strada,«

je vzkliknila gospodinja in naroãila pijaão.

BES

TUJSKI PROMET

236

Pri sosednji mizi pa je kvartal Ivan in pil in se trudil,

da bi se znebil prisiljene pozornosti, ki mu je nosila na
uho neslane besede in neumni krohot in ga podpihova-
la. On da bi se jezil? Tega veselja zaman priãakuje nje-
gova Ïena, zaman gospod Strada. Ona zapravlja tam, si
je mislil, jaz tukaj, ni vraga, da ne bi s skupnimi moãmi
podrla hi‰e, ãe bi bila tudi dvakrat veãja in trdnej‰a.

Drugega dne dopoldne je Ïe ãakal voz gospoda Stra-

do, ki se je odpravljal na kupãijo po okolici. Ko se je pe-
ljal mimo hotela, ga je ustavila gospa Korbinova.

»Kam pa, gospod Strada?«
»Veseljaãit, milostljiva.« je dejal Lah.
»Jaz se popeljem z vami.«
»Prosim. Jako prijetno.«
»Samo po sonãnik ‰e skoãim, po rokavice in klobuk.«
Gospod Strada je bil nevoljen, ker se mu je bil skazil

naãrt. Zakaj se ni vozil hitreje? Zakaj ni odklonil ponud-
be? Dopoldne je bilo izgubljeno. Zdaj ni kazalo druge-
ga, ko res se peljati za zabavo. Kazen laÏi. A kdo bi si bil
mislil, da je ta Ïenska tako silna!

Gospa Korbinova se pa tudi ni nameravala voziti za

samo zabavo, marveã je imela svoje posebne namene.
Griãarjev ona sploh ni marala, a najzoprnej‰a je bila Mi-
cika. Izpodrinila jo je bila pri Ivanu in zdaj bi bila prav
iz srca rada videla, da bi se razdrlo razmerje s tem La-
hom. Kmeta naj si vzame Micika, si je dejala; ljubezni-

BES

TUJSKI PROMET

237

vega gospoda Strade pa bi bilo ‰koda, ãe bi se obesil na
tak‰no ‰torovko. Z opravljivimi besedami je Zefa Mici-
ko Ïe prej izpodna‰ala; toda gospod Strada je bil tako
dobrodu‰en, da ni razumel, ali pa ni hotel razumeti.
Morda bi se posreãil namen na drugem koncu, na drug
naãin, ãe bi se namreã Micika nekoliko razÏalila. Potem
bi dala beseda besedo, in ãe se ‰e nekoliko podpihne, se
bo menda vendar vnel razpor.

Kakor razprostre pav svoj rep, ãe ga kdo gleda, tako se

je raz‰opirila na vozu s klobukom in sonãnikom gospa
Zefa. Na smihala se je gospodu Stradi in gledala po stra-
ni, ãe je ni kdo prezrl.

»Ah, gospod Strada,« je Ïvrgolela, »ali imate kak po-

seben cilj svoji voÏnji?«

»Nobenega, milostljiva,« je lagal Strada.
»Peljiva se torej, prosim, skozi ·mihel!«
Strada je nekoliko pomislil in se vdal. »Kakor drago,«

je dejal in ãutil, da je to druga kazen njegove neodkrito-
srãnosti.

Gospa Korbinova pa si je Ïe z velikim uÏitkom pred-

stavljala, kako bodo gledali ·mihelci, kako se bodo po-
besili nosovi Griãarjem, kako se bo razvnela Micika, ko
zagleda svojega Ïenina poleg lepe, mlade gospe. Lica so
ji Ïarela od tihe radosti, in niã ni zamerila gospodu Stra-
di, da je nekoliko utihnil. Marsikdo drug bi ji ne bil
ustregel v enakem poloÏaju ali pa bi se vsaj hudoval.

BES

TUJSKI PROMET

238

Gospod Strada pa je bil miren ãlovek, zato se je gospe
Korbinovi tudi zdelo, da bi bilo najlep‰e, ãe bi se njego-
va zveza mirno razdrla.

Gospod Strada, ki je imel bistre oãi, je zagledal od

daleã na klancu kmetico, ki je ‰la proti vasi.

»Gospa Griãarjeva je,« je dejal; »to morava vzeti na

voz. KoãijaÏ, ko se pripeljemo do one gospe, se ustavi-
te!«

»Do Griãarke, mislite, gospod?« je vpra‰al koãijaÏ.
»Da, do Griãarjeve gospe. Gospa Korbinova, jaz pre-

sedem h koãijaÏu, in gospa Griãarjeva bo sedla k vam.«

»Ne, gospod Strada,« se je branila gospa. »Vi obsedite

tukaj poleg mene. âe se hoãe Griãarka peljati, naj sede
spredaj.«

»Vi se ‰alite, gospa,« je dejal resno gospod Strada.

»Jaz vendar vem, kaj se spodobi.«

»Zraven mene ne bo sedela Griãarka,« je napela gos-

pa Zefa usta.

»Ali hoãete vi sedeti spredaj, milostljiva? To vendar

tudi ne gre.«

»Zakaj jo pa jemljete na voz, kjer ni prostora?«
»Prostora je dosti, in ãe sem vzel na voz vas, moram

vendar tudi njo.«

»Dobro. âe vzamete njo, pojdem jaz z voza,« je dejala

gospa Korbinova, ki je hotela prisiliti gospoda Strado,
da bi se ne brigal za Griãarko. Imenitno bi bilo, ãe bi se

BES

TUJSKI PROMET

239

ona z gospodom Strado mo‰ko peljala mimo, da bi le-
tel Griãarki prah in blato v obraz. âe bi ona poniÏno po-
zdravila, bi se paã milostno nagnila glava z voza. Kako
pa bi se prikupil gospod zet bodoãi ta‰ãi, kako ‰ele ne-
vesti! Da bi njo, Korbinovo gospo, pustil gospod Strada
z voza, tega si ona ni mogla misliti; tolika neotesanost je
bila nemoÏna.

Gospod Strada pa ni rekel niã, mislil si je pa: Magari!

Da mu dogodek ni v‰eã, se mu je videlo na obrazu;
omahoval pa ni kar niã, kaj bi storil, tem manj, ker se
mu je zdela gospe Korbinove groÏnja prazna, sama sit-
na mu‰ica razvajene Ïenske.

Voz je obstal, in gospod Strada je skoãil dol in prijel

Griãarko za roko, da jo posadi na voz. Gospa Korbino-
va je prebledela in strmela s steklenastimi oãmi v Gri-
ãarko, ki se je branila prisesti, in v gospoda Strado, ki jo
je vabil in silil. Naenkrat pa je skoãila pokonci in z voza
in siknila strupeno:

»Le sedite, le sedite! Jaz sem se Ïe umaknila. — Zdra-

vi, gospod Strada!«

»Zbogom, gospa!« je dejal mirno gospod Strada, po-

sadil Griãarko zraven sebe in se odpeljal z njo proti ·mi-
helu.

Nekaj ãasa sta molãala oba kakor v nekak‰ni zadregi,

potem pa se je nasmehnila Griãarka in dejala: »Dobro,

BES

TUJSKI PROMET

240

da ni Micike tukaj! Ona bi bila morda huda. Kako pa, da
se vozite z gospo Korbinovo?«

»Vsilila se mi je,« je dejal Strada, »da je nisem mogel

zavrniti. Jaz sem bil namenjen po opravkih; peljati sem
pa moral to gosko na korzo, kakor pravimo mi Lahi.«

Gospa Korbinova je pa drgetala od jeze, ko je stopa-

la po pra‰ni cesti proti domu. Kdo bi si bil mislil, da se
bo tako iz‰la ta nakana? Premi‰ljevala je gospa, ãe je ni
morda zapeljala trma, ãe se ni prenaglila, ko je ‰la z
voza. Toda to se ni dalo veã popraviti; ostala pa je kru-
ta razÏalitev. Oh, ãe bi imela ona moÏa, ki bi imel po-
gum, da bi se potegnil za svojo Ïeno, kako bi frãal ne-
sramni Strada iz hi‰e? Toda kaj hoãe z Ivanom! Ona
sama mora ma‰ãevati svojo razÏaljeno ãast.

Onemogla od razburjenja je prilezla domov, se zgru-

dila v sobi na divan in poklicala Ivana. Beseda se ji je
trgala, ko je pripovedovala, kako jo je bil poniÏal, kako
razÏalil ta Lah, in srce se ji je skrãilo, ko je videla, kako
mirno jo poslu‰a Ivan, kako se mu krive ustnice na po-
rogljiv smeh. V njej je vse kipelo; on je ostal hladen. Ali
je to moÏ? — Oh, kako bi bila ‰ele skoãila gospa razjar-
jena pokonci, ãe bi bila slutila, kako ji privo‰ãi soprog
nezgodo! Kako bi moral beÏati moÏ! Tako jo je samo ne-
kaj ãasa zaãudeno gledal; potem se je zaniãljivo namu-
zal in ‰el.

BES

TUJSKI PROMET

241

To je Ïenko toliko pomirilo, da je zaãela preudarjati,

ãe ima ‰e koga, ki bi se zavzel zanjo. Spomnila se je go-
spoda majorja. To je bil moÏ, to kavalir, ki bo postavil na
odgovor zarobljenega Ïalivca. Videla ga je Ïe v duhu,
kako zahteva z oroÏjem v roki zado‰ãenja, kako se zvi-
ja, kako trepeãe gospod Strada; morda bo ‰e pokleknil
predenj in prednjo. Ona mu bo seveda veledu‰no od-
pustila. Saj bi ga sicer umoril gospod major. Tako daleã
pa ni segal njen srd. Samo spozna naj, kak‰no nevarnost
si nakopava vsakdo, ki Ïali njo. Kako bo zrastel potem
njen ugled, in kako osramoãen bo moÏ, za ãigar Ïeno se
je moral potegniti njegov prijatelj!

Komaj je bil gospod major zveãer na vrtu, je Ïe sede-

la pri njem gospa Korbinova. PotoÏila mu je svoje gor-
je, opisala kruto Ïaljenje in poudarila bridko svojo zapu-
‰ãenost in onemoglost.

Gospod major je gubanãil ãelo, mr‰ãil obrvi in zaãel

zabavljati ãez Lahe; vsa avstrijsko-nem‰ko-la‰ka trozve-
za se zdi njemu nenaravna in za na‰o drÏavo naravnost
‰kodljiva; on je bil Ïe od nekdaj za trozvezo med Avstri-
jo, Nemãijo in Rusijo, ker bi jo tesno vezale skupne ko-
risti in skupne nevarnosti; toda naj diplomatom kak pa-
meten ãlovek kaj dopove; kar meã pridobi, pero skazi, to
je stara in vedno nova pesem.

BES

TUJSKI PROMET

242

Gospa Korbinova je nepotrpeÏljivo ãakala konca raz-

prave in pripomnila, da drugi Lahi nje niso Ïalili; samo
ta, samo Strada, ki ‰e pristen Lah ni.

»A tako?« je dejal major in pomislil. »Stvar je zaple-

tena. Voz je bil va‰, gospa, kajne?«

»Ne, njegov.«
»Njegov, njegov. Stvar je ‰e bolj zapletena. In on vas

ni prisilil, da bi ‰li z voza?«

»Ne. Jaz sem ‰la sama.«
»·koda! Zakaj ste ‰li? Poãakati bi bili morali, da bi vas

bil on prisilil. Potem gorje mu! Na kolenih bi vas moral
prositi odpu‰ãanja.«

»Torej se ne da niã storiti?«
»Za zdaj niã, milostljiva. Poãakati pa je treba prilike.

Kar se odloÏi, se ne opusti. Izplaãali ga bomo, da bo
pomnil, kdaj je vas razÏalil.«

»Lepo hvalo, gospod major!« je dejala gospa pod-

sme‰no in ‰la srdita od mize. To so kavalirji, si je misli-
la; zabavali bi se, jedli bi in pili; kadar je pa treba kaj sto-
riti za gostitelja, ne utegnejo, ne morejo, ne smejo. Mo‰-
ke je treba poznati! V svoje roke je morala vzeti osveto,
in premi‰ljevati ji ni bilo treba dolgo.

Kadar misli ãlovek komu koristiti, ga vedno motijo

pomisleki; ãe pa hoãe ‰kodovati, mu pade takoj vse sor-
te v glavo. Da se tisti veãer gospa Korbinova ni zmeni-
la za Laha, to se umeje, in temu se tudi gospod Strada ni

BES

TUJSKI PROMET

243

ãudil. Bolj ãudno se mu je pa zdelo, da je bila drugega
dne Ïe spet prijazna, prav kakor da bi se ne bilo niã pri-
godilo. Gospod Strada si je odahnil, ker ni slutil, da je ta
prijaznost sama zvijaãa. Gospa Korbinova je hotela tako
tem Ïiveje zadeti nasprotnika. Prirediti je hotela v Mrzli
grapi veliko veselico in povabiti vse svoje goste, vse ra-
zen gospoda Strade. Kadar bi se vsi drugi skupaj zaba-
vali, naj bi se on sam kisal doma, da bi pomnil, kdaj je
njo Ïalil.

Kar oÏivela je zdaj gospa, in pod njenim ukazovanjem

in priganjanjem je oÏivela vsa druÏina, tako da je Ivan
debelo gledal in se razveselil na tihem, da se je spame-
tovala Ïena. Prijazno jo je vpra‰al, kaj pomenijo te pri-
prave. Povedala mu je, da prireja veselico v Mrzli grapi
in da je Ïe povabila vse svoje goste razen gospoda Stra-
de, ki ne bo povabljen, ker je bil njo razÏalil; s tem ga
hoãe kaznovati.

Ivan je sklenil roke v nevolji in prosil Ïeno, naj vendar

opusti to neumno misel, ki bi stala toliko denarja. Ona
je odgovorila, da ne odneha; ker se noãe nihãe drug po-
tegniti zanjo, se mora sama znositi nad Lahom.

»A ti se zna‰a‰ nad menoj in nad seboj in nad vso

hi‰o,« se je jezil Ivan.

»Vsaka beseda odveã,« ga je ustavila ona. »Kar sem

sklenila, sem sklenila.«

BES

TUJSKI PROMET

244

Ivan je ‰el v kuhinjo in ustavil pripravljanje. Komaj se

je obrnil, je Ïe tekla kuharica gospodinji pravit, kaj je
ukrenil gospod, in Zefa je prihrumela v kuhinjo in kriãa-
la, da je ona gospodinja, da morajo njo poslu‰ati in da
bo letel takoj iz sluÏbe, kdor bi se ustavljal ali nagajal.
Potem je ‰la nad Ivana in mu oãitala, da jo hoãe osramo-
titi pred vsemi gosti, ki jih je bila ona Ïe povabila; prej
so jo Ïalili drugi, ne da bi jo bil on branil, zdaj jo Ïali on
sam. Nobena pro‰nja, nobena groÏnja ni pomagala niã.
Ivan je zapiral okna, da ne bi sli‰ali ljudje prepira, ona
jih je odprla s tako silo, da so zaÏvenketale ‰ipe in lete-
le v kosih na cesto. Ivan je beÏal.

Vse zaman, vse izgubljeno, vse uniãeno, je kimal sam

sebi na samotnem potu, ki pelje na Hrib. Spet so ga na-
padle mraãne misli, ki so ga zaãele nadlegovati z vpra-
‰anji, ãemu sploh ‰e Ïivi. Ivan je obstal, kakor da bi is-
kal odgovora, se ozrl okrog in se zavedel, da je na tistem
potu, koder je vodil gospoda Strado. Vedno ta prekleta
pot, se je razjezil in obrnil in hitel spet nazaj. âemu Ïivi,
se je vpra‰al. Za pokoro, za pokoro. Kak‰na bi ta ‰ele
bila, ãe bi se mu bil posreãil naklep, ki ga je bil skoval
proti gospodu Stradi? In kako krivo je sodil on tega po-
‰tenjaka, ki je tako imenitno izplaãal njegovo neumno
Ïeno, ki hodi tako ravnodu‰no svojo mo‰ko pot, kakor
prepriãan, da brani nevidna moãna roka po‰tenega ãlo-
veka! In tako vodi onega pamet v sreão, kakor je zavedla

BES

TUJSKI PROMET

245

njega strast v nesreão. »O mati, mati, kako dobro si mi
svetovala!« si je dejal bridko. »Jaz pa te nisem poslu‰al.
Zatorej trpim po pravici in prejemljem, kar sem zaslu-
Ïil.« — Ali ona naj se pa veseli? Ona, ki je skazila njemu
vse Ïivljenje, ki nori po njegovi hi‰i kakor obsedena? Na
gospoda Strado se huduje, ker jo je bil razÏalil! Njemu
je bil storil prijetno uslugo, in nekako prijateljstvo ga je
zvezalo na tihem z njim.

Ivanu je padla v glavo nova misel, ki mu je na moã

ugajala. Lahu bi on ustregel, svoji Ïeni pa eno zagodel,
da bi plesala cel teden. Kruto vesele volje se je vrnil do-
mov, sedel med tovari‰e, se zabaval, kakor da bi se ne
bilo niã zgodilo, in pil in igral do trde noãi.

Drugega dne je bil ves drugaãen, ves spremenjen. Go-

spa se je bala, da bo ‰e kaj nagajal in oviral priprave;
toda ‰e blizu ga ni bilo, in nobene besede ni spregovo-
ril teh par dni z njo. Skrivaj je hodil z doma, skrivaj do-
mov; ãe bi bil moral sreãati Ïeno, je naredil ovinek; ãe je
pri‰la ona na vrt ali na verando, je on vstal in ‰el. Malo-
beseden je postal tudi proti drugim. Gledal je temno iz-
pod ãela in kruto se muzal. Gospa ni opazila tega niã,
ker se ni utegnila brigati ‰e za moÏeve muhe, ko je imela
z veselico dela ãez glavo.

Nekaj posebnega pa so priãakovali vsi gostje. Razgo-

varjali so se Ïivahno in spet spra‰evali drug drugega, ãe
je povabljen, ãe pojde zraven.

BES

TUJSKI PROMET

246

»Kaj pa vi, gospod Strada, ali ste povabljeni?« je vpra-

‰al Ivan Laha zjutraj pri zajtrku. »Danes je veselica v
Mrzli grapi.«

»Ne, jaz nisem povabljen,« je dejal gospod Strada.

»Gospa je huda name.«

»Name tudi,« je dejal Ivan, »in jaz tudi nisem povab-

ljen. Midva se bova zabavala zase. Kaj je z najino kupãi-
jo? Ali velja ‰e va‰a ponudba, gospod Strada, za hotel in
pritikline?«

»O, gospod Korbin, nekaj boste popustili,« je dejal

Lah, ki je komaj skrival veselo iznenadenje. »Koliko se je
med tem pokvarilo, koliko obrabilo!«

»Nobenih zvijaã, gospod Strada!« je dejal Ivan. »âe

ste ‰e tistih misli, dobro; ãe ne, si poi‰ãem drugega kup-
ca.«

Strada se je nekoliko obotavljal, pomi‰ljal, izpodbijal

ceno; toda Ivan je ostal trd.

»Eno uro imate ãasa, gospod Strada,« je sklenil, »da

se odloãite. âe pristanete na kupno ceno, se popeljeva k
notarju.«

»Îe velja, gospod Korbin,« je dejal Strada, in udarila

sta si v roke. »Enkrat se dobi, enkrat izgubi; tako gre
kupãija.«

Ivan je dal napreãi, naloÏil gospoda Strado, ukazal

hlapcu, naj vozi hitro, in voziã je oddrdral proti bliÏnje-
mu mestu.

BES

TUJSKI PROMET

247

Komaj pa so se bili odpeljali popoldne v koãijah in z

omnibusom veseli gostje proti Mrzli grapi, sta se Ïe pri-
peljala od notarja nazaj Ivan Korbin in gospod Strada.

Ivan se je kruto zakrohotal, ko je stopil na prijazni vrt

ob Bistrici in pogledal po belem poslopju, ki je bilo nje-
gova last, njegov ponos. Skrãila mu je paã Ïalost srce;
toda moãnej‰i je bil ‰kodoÏeljni srd, ki mu je kazal one-
moglo jezo osuple soproge, ko se vrne zveãer domov.
Gospod Strada se je mirno smehljal in ‰el najemat kmet-
skih vozov, ki bi odpeljali Korbinovo prtljago, kolikor ni
bilo prodane, v ·mihel.

Kmalu sta stala dva velika voza pred hotelom, in ljud-

je so drli vkup, kaj to pomeni. Iz hotela so zaãeli nositi
pohi‰je. Ivan sam je pomagal nakladati, in niã se mu ni
smilila neÏna, obãutljiva gosposka oprava, ki je jeãala in
stokala v kmetskih pesteh.

»Oha!« se je opraviãeval zdaj tu, zdaj tam kak ropot

ali polom.

»Niã ne de,« je tolaÏil Ivan. »Kar pobrati in na voz!

Pozneje se bo vse spet zbilo in zlepilo.«

Koãije, ki so se vraãale zveãer v Îvarovlje, so Ïe sreãa-

vale selitev. Lepo Ivanovo pohi‰je je ‰kripalo na nerod-
no naloÏenih vozeh in molilo noge in naslonjala kvi‰ku,
kakor da bi prosilo usmiljenja.

Ko je sreãala Zefa v koãiji prvi voz z naloÏeno opravo,

se je stresla in prebledela in umolknila med veselo zaba-

BES

TUJSKI PROMET

248

vo, in tako grozna slutnja jo je ob‰la, da si ni upala vpra-
‰ati, kaj to pomeni. Ko pa se je ogibal njen koãijaÏ dru-
gega voza, je kriãal, da ne bi zadel: »Bistahor, JoÏe, bista-
hor! Kak‰nega hudiãa pa vozi‰?

»Mladega Korbina selitev,« je dejal JoÏe. »V ·mihel

peljem.«

Tedaj bi bila gospa najraj‰i umrla od jeze in sramu.

Zdelo se ji je, da jo vse gleda, da se ji vse roga. Obrnila
se je proã in zrla v hladni mrak in nestrpno ãakala, da bi
Ïe pri‰la domov. — Domov? Sam Bog ve, kaj vse to po-
meni. Menda vendar ni prodal Ivan hotela? Morda je
samo svoje pohi‰je dal odpeljati, njene sobe pa so ostale
opravljene? Sam ljubi Bog daj, da bi bilo tako!

Po vseh koãijah so bili utihnili gostje. Glasno govor-

jenje se je bilo umaknilo sumnemu ‰epetu. Vse je ugiba-
lo sem in tja in si razlagalo maÏnost ali neverjetnost pri-
ãakovanega dogodka.

Po hotelu je bilo vse tiho; na cesti pa so stale gruãe

ljudi, ki so se Ïivahno razgovarjali. Ena hi‰na je prihitela
na prag, ko so se ustavili na cesti vozovi, in zaãudena
gledala gospodinjo. Ta je skoãila z voza in stekla po ne-
razsvetljenih stopnicah v svojo sobo in pritiskala roko
na srce, ki je hotelo skoãiti iz prsi. Na hodniku je ostr-
mela. Njena soba je bila odprta in prazna.

»Gospa, gospa,« je pritekla za njo hi‰na, »hotel ni veã

na‰, je prodan.«

BES

TUJSKI PROMET

249

»Kdo ga je kupil?« je vpra‰ala zamolklo gospa.
»Lah, gospod Strada.«
Resnica je bila huj‰a ko slutnje. V strahu, da bo sreãa-

la sovraÏnega ãloveka, ki jo bo morda pognal iz hi‰e, se
je tiho, brez slovesa odpravila gospa.

Pred hi‰o je naletela na majorjevo sestro.
»Oh, gospa,« je prosila, »ali ne bi mogla nocoj pri vas

prenoãiti?«

»Ljuba moja,« je dejala gospa, »kako rada bi vam ust-

regla, ãe bi bilo koliãkaj moÏno! A kaj, ko imam oddane
vse prostore in nobene postelje veã na razpolago! — To-
rej je res, kar se pripoveduje? Oh, kako je to muãno,
kako je muãno! Jaz vas milujem, gospa.«

Zefa se je obrnila in izginila v temni noãi.

BES

TUJSKI PROMET

250

XII

jer je stal nekdaj ob Bistrici Korbinov hotel, tam
stoji zdaj velika Ïaga, kamor hite z vseh strani goz-

dovi v smrt za denar. Na proãelju poslopja se ble‰ãi na-
pis: Alessandro Strada & Andrej Griãar. Gospodarja sta
svaka, ker je bil vzel gospod Strada Andrejevo sestro
Miciko za Ïeno. Andrej, ki se je bil poroãil s Cilo, ima pa
‰e enega svaka v Îvarovljah pod streho, ubogega Ivana
Korbina, ki pomaga tu in tam, kolikor mu dopu‰ãajo iz-
pite moãi, in pije spet, da se okrepi. Tudi na domu v
·mihelu se je bil drÏal siromak samo, dokler je Ïivela
mati. Ko pa so bile tej skrbi in Ïalost in prepir s snaho
izkopali jamo, se je omajala vsa hi‰a. Zefa je dejala sicer
svojega moÏa zaradi zapravljivosti pod skrbstvo; toda
zavoÏenega gospodarstva ni spravila iz blata ta nared-
ba. Zapel je boben, in lepo posestvo sta kupila tovari‰a
Alessandro Strada & Griãar Andrej, ki se pona‰ata oba
z dobrima, po‰tenima Ïenama in vrlima gospodinjama,
tako da se ni bati za nobeno hi‰o, ãe bi tudi pri tej ali oni
katerikrat ãetrti vogel nekoliko popustil.

Tujci zahajajo ‰e vedno radi v ·mihel in v Îvarovlje,

in kdor pride tja, obi‰ãe tudi Mrzlo grapo. Tja pa se pri-

BES

TUJSKI PROMET

251

de samo mimo Petanove koãe, ki stoji nad vhodom ka-
kor straÏnica. Notri Ïivi stari Petan s svojo hãerjo Zefo,
gospo Korbinovo, in njenim sinkom. Ti gledajo skoz
okenca na dve strani, in kadar zavpije deãek ali mati:
»Oãe, tujci!« se vzdigne izza mize JoÏe Petan, prime z
eno roko klobuk, z drugo velik molek in rine v veÏo in
na cesto. Hãi mu spotoma ‰e natrga katerikrat obleko,
da bi zbudila veã usmiljenja. âim bolj pa se bliÏajo tuj-
ci, tem niÏe se kljuãi na cesti stari Petan, tem bridkeje
stoka, tem glasneje moli in beraãi v nem‰kem in sloven-
skem jeziku. Vãasih priteãe tudi vnuãek iz koãe, da po-
nudi tujcem jagod ali cvetic. V koãi jima pobere potem
mati, kar sta bila nabrala, in se jezi, ãe sta prinesla pre-
malo, in zabavlja ãez tujce beraãe, ki naj bi ne hodili na
letovi‰ãa, ãe nimajo denarja. âe je bila pa bera obilna,
dobi tudi JoÏe Petan svoj deleÏ. Tisti veãer se hitro pre-
obleãe in se zgubi: »Adijo, zbogom, pozdravljeni!« v Go-
stiãevo krãmo.

Ivan Korbin pa pisari pri svaku v Îvarovljah in poma-

ga rad vsakemu, kolikor more. Kmetje mu dajejo piti,
ker jim pi‰e pisma, in radi ga imajo, ker ne zameri, ãe ga
tudi kdo potegne. Najbolj ga vleãejo zato, ker je pod
skrbstvom.

»He, Ivan, pojdi no sem, da bo‰ nekaj podpisal!« ga je

poklical nekoã Gostiã, ko je delal s sosedom pogodbo.
»Ti si uãen in umeje‰ te reãi.«

BES

TUJSKI PROMET

252

Ivan je sedel, takoj pripravljen, za mizo, preletel z

motnimi oãmi pisanje in nastavil tresoão se roko, da bi
podpisal. Tedaj pa ga je prijel Gostiã za ramo in mu po-
tegnil pero iz roke.

»Poãasi, Ivan!« je dejal. »Ali ne ve‰, da ne sme‰ ti veã

podpisovati? Saj nisi ti veã moÏ; ti si preklican.«

»Ne zamerite, Gostiã, da sem to pozabil!« se je opra-

viãeval Ivan. MoÏje pa so se mu smejali in mu ponujali
vina.

Kakor nezaveden se napoti vãasih Ivan zveãer proti

·mihelu. Na pol pota pa se navadno ustavi, premi‰ljuje,
zmaje z glavo, se skesa in se obrne nazaj proti Zvarov-
ljam, v nejasnem strahu, da ga bodo zapodili tast in Ïe-
na in sin iz koãe, ãe pride domov brez denarja.

BES

TUJSKI PROMET

253

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-244-0

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Fran Detela Svetloba in senca
Fran Detela Dva skopuha
Fran Detela Veliki grof
Fran Detela Blage duše
Fran Detela Spominska plošča
Fran Detela Malo življenje
Mit o Prometeuszu streszczenie, Ściągi
8 ( 05 2014 Mesjanizm obok prometeizmu był jedną z głównych filozofii w Polsce
klucz fran a1
Przedstaw treść mitu o Prometeuszu
Grammaire Progressive Du Français Avec@0 Exercices Niveau Débutant Volume1
Doping in Sport Landis Contador Armstrong and the Tour de Fran
Norwid - Promethidion, Polonistyka, Romantyzm
Mesjanizm prometeizm prowidencjalizm
Baker Fran Miłość na rozdrożu
Omówienie lektur, mit o prometeuszu, MIT O PROMETUSZU
lit. romantyzmu, Prelekcje paryskie, Prelekcje paryskie - cykl wykładów Adama Mickiewicza na temat l
Promethidion Opracowanie id 40 Nieznany

więcej podobnych podstron