BES
e
DA
BLAGE DU·E
1
Fran Detela
Blage du‰e
Veseloigra
v treh dejanjih
BES
e
DA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BES
e
DA
BLAGE DU·E
2
BES
e
DA
Fran Detela
BLAGE DU·E
Veseloigra v treh dejanjih
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-248-3
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BES
e
DA
BLAGE DU·E
3
OSEBE
Dr. Muren, prvi veljak
Ivan âuren, drugi veljak
Emilija, njegova hãi
Albin Le‰nik, zasebnik
Matija Stopar, trgovec
Katarina, njegova Ïena
Karlina, njegova hãi
Anton Kotnik, uradnik
Natakarica
Hi‰na
Prvo dejanje se vr‰i v nekem gorenjskem letovi‰ãu,
drugo na Stoparjevem vrtu, tretje v âurnovem stano-
vanju v Ljubljani.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
4
PRVO DEJANJE
Vrt gostilnice na Gorenjskem; pod drevjem nekaj miz s stoli;
razgled na planine
Prvi prizor
Ivan âuren in dr. Muren (prihajata), natakarica (pogrinja mize)
NATAKARICA
AIi bosta gospoda zajtrkovala?
âUREN
Pozneje, gospodiãna. Kje pa so va‰i gostje?
NATAKARICA
Gospod Stopar je od‰el davi s svojo druÏi-
no na planine.
MUREN
Ali nimate tudi nekega gospoda Le‰nika?
NATAKARICA
Da; a ta najbrÏ ‰e spi. Ta je pameten in ne
lazi po gorah.
MUREN
Vi najbrÏ tudi ne radi.
NATAKARICA
Jaz naredim doma toliko pota, kakor ãe bi
bila vsak dan na Triglavu; zato sem zado-
voljna, ãe se morem nekoliko spoãiti.
âUREN
Gospodiãna, izroãite, prosim, to mojo kar-
to gospodu Le‰niku in recite mu, da ga ãa-
kata dva prijatelja!
NATAKARICA
Prav; ãe le ne bo treba ‰e dolgo ãakati.
(Odide.)
BES
e
DA
BLAGE DU·E
5
Drugi prizor
Prej‰nja
âUREN
Kaj pravite, gospod doktor? Ta slepar, ta le-
nuh! âez glavo v dolgeh, a na letovi‰ãe
mora iti. Koliko ceneje bi spal doma!
MUREN
Skrb za svoje dolgove prepu‰ãa paã nama,
gospod âuren, ki sva mu poroka in bova,
Ïal, najbrÏ tudi plaãnika.
âUREN
Kar lase bi si ãlovek pulil! Kak‰na osla sva
bila, da sva prevzela poro‰tvo! Mene ste vi
pregovorili, gospod doktor.
MUREN
Kdo pa je mogel vedeti, da dobi opravka s
takim sleparjem! Vsi so ga hvalili, kako je
inteligenten, kako delaven in podjeten in
kolika pridobitev za na‰o stranko.
âUREN
Ampak kaj je storiti? Jaz svojega denarja
nisem ukradel ali prisleparil; jaz ne morem
trpeti take ‰kode, ki bi bila tudi va‰a ‰koda,
gospod doktor, ker snubite mojo Emilijo.
Nekaj se mora zgoditi.
MUREN
Tri poti so odprte. Vi, gospod âuren, ima-
te velik vpliv, in jaz imam tudi nekaj bese-
de. Preskrbimo mu kak‰no dobro sluÏbo,
da bo lahko odplaãeval svoj dolg!
BES
e
DA
BLAGE DU·E
6
âUREN
Dobra misel. Ali ni pri na‰i posojilnici rav-
no eno mesto prazno?
MUREN
Ravno to imam. v mislih; samo ãe bo hotel
prevzeti. In glejte, jaz imam tukaj Ïe spi-
sano pro‰njo za to mesto. Njemu je treba
samo podpisati, in sluÏba mu je zagotov-
ljena. A bojim se, da je ne bo hotel prevzeti.
âUREN
In kaj potem?
MUREN
Izbrati mu bo treba denarno nevesto.
âUREN
Umejem, gospod doktor. Stoparjeva rodbi-
na je za najine namene kakor nala‰ã tukaj.
Stopar ima denar, in njegova Karlina je de-
kle, ki se lahko pokaÏe. In sreãno nakljuã-
je: na‰a Emilija je pri njih v gosteh in bo
podpirala najino podjetje.
MUREN
A vpra‰a se spet, ãe se bo Le‰nik dal v za-
konski jarem vpreãi.
âUREN
In ãe bodo vsi napori brez uspeha?
MUREN
Potem ne kaÏe drugega kot poskrbeti, da se
Le‰nikov dolg pri na‰i posojilnici kot ne-
izterljiv izbri‰e. A to je sitna in koãljiva
stvar; zakaj na‰i ljudje so nevo‰ãljivi in radi
jezike brusijo. A da bi midva za svojo do-
broto ‰e ‰kodo trpela, tega ne more noben
nepristranski ãlovek zahtevati. Glejte,
Le‰nik gre‰nik prihaja.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
7
Tretji prizor
Prej‰nja, Albin Le‰nik
LE·NIK
Dobrodo‰la, gospoda! Kak‰no veselo pre-
seneãenje! Sape mi zmanjkuje, tako sem
hitel, da pozdravim draga prijatelja. Kaj je
v Ljubljani novega? Mi smo tukaj loãeni od
vsega sveta. Kaj se hoãe! âlovek si mora
vsaj enkrat na leto razburjene Ïivce umiriti,
duh in telo se morata spoãiti od naporov
mestnega Ïivljenja.
âUREN
Va‰i napori, gospod Le‰nik, vas paã niso
toliko utrudili, da bi bili potrebni poãitka.
LE·NIK
O paã, gospod âuren; moja psiha je fina in
obãutljiva ter ne prenese trdega dela. Kaj je
psiha, je gospodoma iz dana‰njega slovstva
gotovo znano.
MUREN
Pustimo prazne besede in govorimo o res-
nih stvareh!
LE·NIK
Popolnoma va‰ega mnenja, gospod doktor.
Ampak prijetno je tukaj, to moram reãi.
Snoãi smo jedli imenitne postrvi, vi‰njevo
kuhane, z jesihom in oljem, peter‰iljãkom
in citrono, ah! imenitno. Gospoda imata
BES
e
DA
BLAGE DU·E
8
morda raj‰i sulca; a tukaj se tudi dobi; ne
vsak dan, a vsak teden gotovo.
âUREN
Kaj pa va‰i dolgovi? Ali kaj mislite nanje?
LE·NIK
Noã in dan. Zveãer kar zaspati ne morem;
zato moram zjutraj nekoliko potegniti.
âUREN
Ampak midva premi‰ljujeva, kako boste vi
plaãali.
LE·NIK
Pametne misli, ko smo vsi trije enako pri-
zadeti.
MUREN
In kako vi to mislite?
LE·NIK
Po pravici reãeno, naãrta ‰e nimam nobe-
nega. âlovek ima vedno toliko drugega
dela. Jaz zdaj ribarim., in nekaj ãudovitega
se mi je pred ‰tirimi dnevi pripetilo, nekaj
neverjetnega. VrÏem trnek in ãakam, ãa-
kam, kdaj bo kaka ‰ãuka ali sulec prijel.
Niã. Medtem sem pa zadremal. Saj umeje-
te: ãlovek truden, sonce pripeka, ãebelice
brne, vse dremlje.
âUREN
Pustimo te ãenãe!
LE·NIK
Prosim, to niso ãenãe, to so dejstva, facta
facta loquuntur. Le poslu‰ajte! Jaz drem-
ljem, dremljem in zaspim. Medtem pa
zgrabi velikanski som za trnek.
MUREN
Se vam je sanjalo. Ali ne?
BES
e
DA
BLAGE DU·E
9
LE·NIK
Ne; ampak premislite, kaj se mi je zgodilo!
Zver zagrabi za trnek in mi odnese trnek,
motvoz in ‰ibo, vse orodje.
âUREN
âudno, da ni ‰e vas odnesla.
LE·NIK
Kajne? A jaz nisem niã ãutil. Ko se prebu-
dim, gledam, gledam, i‰ãem; nikjer niã.
Brez orodja sem ‰el domov, prepriãan, da
me je kak divji ribiã okradel.
MUREN
Gospod Le‰nik, moj ãas je drag.
LE·NIK
Zgodba je takoj pri kraju. Temu somu se je
namreã tatvina grdo utepala. S ‰ibo in mot-
vozom se je zataknil med grmovje, in ribiã
Miha — ali ga poznate? — imeniten ãlovek,
ga je potegnil na suho. Jaz sem dobil svoje
orodje nazaj, soma smo pa za kazen pove-
ãerjali, ocvrtega, imenitna jed, samo kosi
ne smejo biti preveliki; drugaãe se ne pre-
cvro dobro. In kako smo potem zalivali, ah!
Na‰ gostilniãar toãi namreã izborno kaplji-
co. Ali ostaneta gospoda dalj ãasa tukaj?
âUREN
Ne; midva sva pri‰la po opravkih, ki bi mo-
rali v prvi vrsti vas brigati. Torej kako misli-
te povrniti, kar ste dolÏni?
LE·NIK
Kako! Ali nisem Ïe enkrat namignil? Gos-
poda imata velik vpliv pri posojilnici; iz-
poslujta, da se ta dolg z obrestmi vred kot
BES
e
DA
BLAGE DU·E
10
neizterljiv izbri‰e, in vsi trije smo teh ne-
potrebnih skrbi re‰eni.
MUREN
A po‰teni vlagatelji, ki prina‰ajo trdo pri-
sluÏene krajcarje v posojilnico, se bodo
upraviãeno pritoÏevali, da se njih denar
podarja ljudem, ki niso potrebni.
LE·NIK
Oh, saj take manipulacije ne pridejo nikdar
v javnost. Posojilnica naj obrestno mero
upnikom nekoliko zniÏa ali pa dolÏnikom
nekoliko zvi‰a, in ta malenkost bo kmalu z
dobiãkom pokrita. Pomislite, nas Sloven-
cev je poldrugi milijon; ãe bi bilo med nami
tudi deset tisoã tak‰nih ljudi, kakor sem
jaz, bi pri‰lo na vsakega sto in petdeset
drugaãnih, in vrag bi moral biti, da bi sto in
petdeset ljudi, sto in petdeset pridnih in
varãnih ljudi ne moglo po‰teno preÏiviti
enega ãloveka s tako skromnimi zahteva-
mi, kakor so moje. Seveda morajo biti ljud-
je pridni.
âUREN
In ti naj podpirajo lenuhe!
LE·NIK
Gospod âuren, takih hrulb ne prenesem;
to bi bilo proti mojim naãelom. In v va‰ih
ustih se spodobijo take besede tem manj,
ker ste ravno vi zadnje ãase po listih pisa-
li, kako bistroumen in napreden gospodar
BES
e
DA
BLAGE DU·E
11
sem jaz, da ravno takih moÏ krvavo potre-
bujemo in druge ãenãe. Iz mene so se pa
prijatelji norca delali, ãe‰ kdo me je tako
potegnil.
MUREN
Gospod âuren vam je gladil pot za vstop v
javno Ïivljenje. To so bila priporoãila za
vas.
LE·NIK
Taka priporoãila si kratkomalo prepovedu-
jem.
âUREN
Kandidirajte za deÏelni ali drÏavni zbor!
Kakega posla se morate vendar poprijeti.
LE·NIK
Kandidirati, to se lahko reãe; a so sitnosti,
pota, govori, stro‰ki in napadi nasprotni-
kov, ki ãloveka Ïivega raztelesujejo. Vse to
je proti mojim naãelom in mojim Ïivcem.
MUREN
Izberite si kak‰no sluÏbo!
LE·NIK
Da, ãe bi ne bilo naporov. Spravite me v
upravne svete kakih dveh, treh posojilnic
ali bank. âe mi plaãa potem vsaka na leto
vsaj osem tisoã kron, bom za silo Ïivel.
MUREN
Saj ne umejete tega dela.
LE·NIK
Toliko kot veãina upravnih svetnikov paã,
in da delo ni preteÏko, sklepam iz dejstva,
da se do sedaj ‰e nobeden teh moÏ ni pre-
tegnil.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
12
âUREN
Kaj mlatimo prazno slamo, ko ni nobeno
tak‰no mesto prazno!
LE·NIK
Naj se pa na novo ustanovi! Ta bi bila lepa,
da bi dva tako vplivna moÏa takih malen-
kosti ne zmogla!
MUREN
Govorimo vendar pametno!
âUREN
To je grozno, neznosno! Ali ne veste, da
stojite na robu prepada?
LE·NIK
Jaz se niã ne bojim, ker vidim ob svoji stra-
ni dva varuha, ki me bosta re‰ila.
âUREN
A kako, ko vam nobeden najinih predlogov
ne ugaja? Razgrnite pa vi svoje naãrte!
LE·NIK
Za boÏjo voljo, ali nisem Ïe predlagal, da
izbri‰imo dolg? Ali mislite, da se ‰alim? âe
se noãete ozreti name, skrbite vsaj zase!
Va‰e poro‰tvo potem ugasne, in meni osta-
ne hi‰ica.
MUREN
Ta bi ‰e desetine va‰ih dolgov ne pokrila.
LE·NIK
Saj bi se brez nje pokrili. Sploh se pa ta hi‰a
ne sme podcenjevati. Vplivni moÏje usta-
navljajo radi s tujim denarjem imenitne
zavode. Dajte si vi kaj izmisliti, gospod
âuren, kaj velevaÏnega, obãe koristnega,
nujno potrebnega; pridobite potem za svoj
naãrt merodajne faktorje, po‰tenim ljudem
pa dokaÏite, da ni na vsem svetu bolj‰ega,
BES
e
DA
BLAGE DU·E
13
pripravnej‰ega prostora za tak zavod, kot
je moja hi‰ica: boste videli, za kako ceno se
bo prodala. Iz tega pa tudi razvidite, kako
se brigam za na‰o skupno zadevo. Da, tudi
zavarovati sem se Ïe hotel, za visoko vsoto,
proti nezgodam. Toda prviã so premije
previsoke, potem sem jaz precej neroden
ãlovek — kar je res, je res — in bati se je, da
bi se v resnici ponesreãil. Slednjiã se mi zde
take ‰pekulacije celo nemoralne.
MUREN
Poslu‰ajte, gospod Le‰nik, da boste videli,
kako skrbijo drugi za vaso blaginjo! Pri na‰i
posojilnici je eno mesto prazno.
LE·NIK
V upravnem svetu?
MUREN
Ne, uradni‰ko.
LE·NIK
Aha, vi mi hoãete preskrbeti dela.
âUREN
Eno pro‰njo, in sluÏba bo va‰a.
LE·NIK
Prosjaãiti in kljuke pritiskati je proti mojim
naãelom.
MUREN
Glejte, pro‰nja je tukaj spisana; samo pod-
pi‰ite, in jaz jo vzamem s seboj.
LE·NIK
Hvala za va‰ trud, gospod doktor! Ampak
tako vaÏnega in usodnega koraka jaz ne
storim, dokler ga nisem temeljito premislil.
Pro‰njo bom prouãeval in medtem poizve-
doval, kak‰no je delo, kak‰na plaãa, kak‰no
BES
e
DA
BLAGE DU·E
14
napredovanje. Saj veste, da je pri nas delo
in plaãa navadno v obratnem razmerju, ãe-
mur se moj pravni ãut zelo ustavlja. Sploh
pa maãka v Ïaklju jaz ne kupujem.
MUREN
Toda, gospod Le‰nik, rok za vlaganje pro-
‰enj poteka.
LE·NIK
Jaz mu ne morem pomagati. Prenaglil se
ne bom. Vrhutega bi jaz nerad kak‰nemu
pridnemu, delavnemu ãloveku kruh odje-
del, ker je to proti mojim naãelom; lenu-
hom bi ga rad odjedel ãetudi desetim.
âUREN
Noben predlog vam ni v‰eã. âemu se sploh
razgovarjamo! Naj gre usoda svojo pot.
MUREN
Dajte se pa oÏeniti, gospod Le‰nik! Vi ste
mlad, duhovit, eleganten moÏ; vi doboste
lahko nevesto z lepo doto.
LE·NIK
·koda, da se to dvoje, nevesta in dota, ved-
no skupaj na mizo nosi kakor sol in poper
ali jesih in olje.
âUREN
Ah, teh norcev sem jaz sit. Ali mislite, da
sem jaz svoj denar ukradel? Pomislite pa
tudi, da imam jaz rodbino, Ïeno in otroke!
LE·NIK
To je Ïalostno; a ãe mene oÏenite, se bo
meni ravno tako godilo.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
15
MUREN
Govorimo pametno, gospod Le‰nik! Gos-
poda Stoparja in njegovo druÏino poznate.
Kak‰na se vam zdi hãerka?
LE·NIK
Gospodiãna Karlina? Kakor vse take hãer-
ke v njenih letih; zdi se ji, da nekaj hoãe, pa
ne ve ‰e kaj.
MUREN
Dajte ji vi povedati. To bi bila nevesta za
vas.
LE·NIK
Ampak snubitev, gospoda moja, je draga
stvar. âe bi dobil ‰e par tisoã kron, bi se po-
sla z veseljem lotil.
âUREN
Z mojim poro‰tvom nobenega krajcarja
veã.
LE·NIK
Potem se pa bojim, da mi bo podjetje spod-
letelo.
âUREN
Gospod doktor, pojdiva! Ta ãlovek se iz
naju samo norca dela.
MUREN
Gospod Le‰nik, to je edini, zadnji izhod iz
zagate, ãe noãete sprejeti sluÏbe v posojil-
nici.
LE·NIK
Jaz ne vem, kako si vi, gospod doktor, to
zadevo predstavljate. âe vi mislite, da bom
jaz okrog teh Stoparjev stokal in zdihoval
in zaljubljene pesmi pel, se motite. Ali bi
bila to kaka zabava ali poãitek, kakr‰nega
BES
e
DA
BLAGE DU·E
16
sem tako krvavo potreben? Takega napora
ne preneso moji Ïivci.
MUREN
Gospod Le‰nik, midva vam bova pomaga-
la, da doseÏete svoj cilj brez posebnega na-
pora. Samo nagajati ne smete.
LE·NIK
Dobro; ãe bo dota primerna moji Ïrtvi, naj
se zgodi vajina volja, da bosta videla, da
storim vse, kar je v moji moãi, da re‰im
sebe in svoja dva poroka. Oh, dva poroka,
koliko sta bolj‰a kot ena poroka! Moje leto-
vanje je zdaj seveda skaÏeno; toda naj bo!
MUREN
Mo‰ka beseda, da se ne boste ustavljali!
LE·NIK
Mo‰ka beseda; a ãe se bo uprla Karlina, po-
tem otvorimo nov raãun, potem sem jaz
odvezan. Ljubezen se ne da izsiliti, in pri
mladih dekletih se je Ïe marsikak dober
raãunar u‰tel; zakaj to so nelogiãne, nedo-
sledne, nepreraãunljive stvarce. âe se torej
va‰ naãrt ponesreãi, boste morali v pretres
vzeti mojega, ki ne nalaga nikomur nobe-
ne Ïrtve.
âUREN
Saj imate vendar ‰e tudi mesto v posojilnici
na razpolago.
LE·NIK
Vem in bom preudaril, katero zlo je manj-
‰e. Ali naj tasta takoj zastran dote potip-
ljem?
BES
e
DA
BLAGE DU·E
17
MUREN
Ne; prepustite to meni! Glejte, kakor nala‰ã
prihajajo Stoparjevi. Gospod Le‰nik, sapa
je ugodna; razpnite jadra svoji ladji!
LE·NIK
(vstane naglo):
Takoj; a najprej se moram
umiriti in pripraviti in potem — saj smo
moÏje in pametni — odpovedati moram
neki sestanek. Na svidenje!
(Odide.)
âUREN
Nesramni lahkoÏivec!
âetrti prizor
Prej‰nja (vstajata naproti), Stopar (kot turist), njegova Ïena
Katarina, njegova hãi Karlina, Emilija (prihajajo s planinskim
cvetjem v rokah)
EMILIJA
(âurnu in Murnu):
Oh, papa, papa, to je
lepo, in gospod doktor, kak‰na sreãa! Naj-
lep‰a cvetka bo va‰a.
KATARINA
(ogrinja hãerko in moÏa):
Ogrnita se, ogrni-
ta se, da se ne prehladita!
MUREN
Oh, milostljiva, zdravje in radost vam sije
iz oãi in lic kakor gospodiãni Karlini. Da, to
je gorenjski zrak.
âUREN
Kako se imate, gospod Stopar?
STOPAR
Kakor vidite. Sape nimam veã, pot mi teãe
z obraza, noge se mi ‰ibe, in za deset kil
BES
e
DA
BLAGE DU·E
18
sem shuj‰al. Takih uÏitkov nimate v Ljub-
ljani niã. âe bi vas tam kdo dvajsetkrat za-
poredoma gnal na Grad in nazaj, bi se mu
uprli; tukaj morate ‰e huj‰e muke potrpeÏ-
ljivo prena‰ati.
KATARINA
A kako se zdravje utrdi, to je treba premis-
liti.
STOPAR
Saj nisem bolan, Katarina. Jaz jem rad, pi-
jem rad in spim imenitno, in to je vse
zdravje.
EMILIJA
Oh, gospod doktor, ta krasota, kadar pri-
plava izza svetlega pasa rumene zarje zla-
to sonce in razpodi s svojimi Ïarki lahne
meglice na vse strani! O sonãni vzhod na
planini, nepozaben uÏitek!
STOPAR
Jaz sem pa bral v neki knjigi, da je sonce
tako daleã od nas, da ne pride kar niã v po-
‰tev, ali ga gledamo z najvi‰je gore ali pa iz
doline. Jaz vidim v Ljubljani pozimi, ãe ni
megle, sonãni vzhod vsak dan s svojega
okna in mi ni treba nikamor lesti.
KATARINA
(zaupno hãeri):
Ali ti nima‰ jezika, Lotova
Ïena?
KARLINA
Oh, mi smo vsi sreãni v tem krasnem kra-
ju.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
19
MUREN
Verjamem, gospodiãna, ko imate tako lju-
beznivega soseda, gospoda Le‰nika mislim.
STOPAR
Pameten gospod, ta gospod Le‰nik. On
raj‰i spi, kot da bi lazil po gorah.
EMILIJA
Ah, cvetke ima zelo rad.
STOPAR
Tak‰ne, ki po dveh nogah okrog skaãejo.
KATARINA
Matija!
âUREN
Gospoda Le‰nika ljudje popolnoma napaã-
no sodijo. Imajo ga za lahkoÏivca, ker ga
vidijo le, kadar si poi‰ãe potrebnega poãit-
ka, ne pa tudi, kadar se trudi in peha.
STOPAR
Za ãim pa se on pravzaprav peha?
MUREN
Ali niste brali zadnje ãase novin, ki so ga
tako po pravici hvalile?
STOPAR
Bral sem, ampak mislil sem si, ne zamerite,
gospod doktor, da najbrÏ nekaj ni v redu,
ker ga Ïe hvalijo.
EMILIJA
Gospod Le‰nik tudi jako lepo poje.
âUREN
Glavna njegova vrlina je pridnost, njega je
sama pridnost. Ker je duhovit in zabaven,
ga imajo l}udje za veseljaka, kakor imajo
veãkrat ãemerne bedake za modre moÏe.
Le‰nika ãaka sijajna bodoãnost; naravno,
tak pisatelj, tak govornik in glavo polno
zdravih naãrtov.
KATARINA
Meni je to vse novo, gospod âuren.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
20
STOPAR
Jaz pa sem od neke strani sli‰al, da ne sto-
ji posebno trdno.
MUREN
Kdor ima kredit, ta ima denar, in kdor ima
denar, ta je maÏ. Le‰nik ima kredit, on je
moÏ, voditelj in prvak.
STOPAR
Kako se ãlovek moti!
EMILIJA
Jaz se nisem motila. Ali se spominja‰, Kar-
lina, kako sem te opozarjala na gospoda
Le‰nika?
KARLINA
Oh, smejali sva se mu, ko je pripovedoval
svoje lovske dogodke.
MUREN
Smeh, gospodiãna, je razliãen. Duhovitosti
se smejemo s prizadevanjem in zadovolj-
stvom, neslanosti z milovanjem in zopr-
nostjo. Nadarjeni, marljivi mladeniãi vese-
lega temperamenta postanejo najbolj‰i
moÏje.
âUREN
In gospod Le‰nik se Ïeni, kakor sem zve-
del.
KATARINA
Ah, zanimivo! Kje pa?
MUREN
Milostljiva, ne smete me imeti za tujca v
Jeruzalemu. Gospodiãna Karlina je gotovo
takoj slutila, zakaj se je gospod Le‰nik rav-
no tukaj nastanil, kjer biva ona.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
21
KARLINA
Po pravici reãeno, niã, gospod doktor, zlas-
ti ker je bil on poprej tukaj in smo mi pri‰li
za njim.
MUREN
Samoljubni in prevzetni pa vi res niste, go-
spodiãna. Ali mislite, da on ni dobro vedel,
kak‰no letovi‰ãe so si izbrali Stoparjevi? Z
eno besedo, on Ïivi in gori za vas.
EMILIJA
Iz vsega srca ti ãestitam, Karlina.
KARLINA
Oh, to so samo domneve.
KATARINA
Karlina, pojdi, greva pogledat, ãe bo kosi-
lo kmalu pripravljeno. Gospod âuren in
gospod doktor, saj se ‰e vidimo. Matija, ãe
pride gospod Le‰nik, povabi ga na kosilo!
EMILIJA
Jaz grem s teboj, Karlina.
KATARINA
Ne, gospodiãna, ostanite pri gospodu pa-
panu!
(Odideta.)
BES
e
DA
BLAGE DU·E
22
Peti prizor
Prej‰nji brez Katarine in Karline
STOPAR
Da bi se bil gospod Le‰nik vnel, tega jaz ne
morem prav verjeti; videti ni bilo ne ognja
ne dima.
MUREN
Ker gori na tihem, sam zase. Samozavesten
in podjeten je on samo videti; v resnici je
bojeã; boji se razodeti svoja ãustva v stra-
hu, da se bo osme‰il.
STOPAR
Kaj pravite! Tak strahopetec da je? âemu
pa se Ïeni? V zakonu je treba poguma.
âUREN
âudno, da ga ‰e ni na spregled. Jaz stopim
ponj.
(Odide.)
MUREN
Gospoda Le‰nika vam prav toplo priporo-
ãam; zakaj bolj‰e partije za svojo hãerko ne
boste na‰li.
EMILIJA
Enega ãastivca pa Ïe ima gospodiãna Kar-
lina.
STOPAR
To niã ne de. âe sta dva, se bosta malo po-
draÏila, in ona lahko izbira.
MUREN
A za bolj‰ega ãloveka je to neprijetno. Z
gospodom Le‰nikom je treba ljubeznivo
ravnati, drugaãe se mu jezik ne bo razve-
zal.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
23
STOPAR
âudno, govori vam pa za tri agente.
MUREN
Kadar ni treba, seveda; kadar je treba, pa
molãi. Koliko truda sva imela z gospodom
âurnom, preden nama je razodel svojo srã-
no skrivnost!
EMILIJA
Izreden, zanimiv ãlovek! Îe prihaja s pa-
panom.
·esti prizor
Prej‰nji, âuren, Le‰nik
âUREN
Gospoda se poznajo?
LE·NIK
Vsekakor. Klanjam se, gospodiãna Emilija;
pozdravljeni, gospod Stopar! Celo dopold-
ne sem mislil na vas, kako se vam godi na
romanju.
STOPAR
In ste me milovali. Prav. Vsem, ki mi izra-
Ïajo ob tej bridkosti svoje obãutje, izrekam
po tej poti iskreno zahvalo.
LE·NIK
Kje pa je gospodiãna Karlina?
âUREN
(Stoparju):
Ali ste sli‰ali?
(Le‰niku:)
Kajne, Jo
pogre‰ate.
STOPAR
Ni daleã. Kot bodoãa gospodinja se mora
brigati za to, kaj bomo jedli, kaj bomo pili.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
24
LE·NIK
Kaj se hoãe! Du‰a ima svoje zahteve, telo
svoje.
EMILIJA
Dandanes, gospod Le‰nik, ne pravimo veã
du‰a, ampak psiha.
STOPAR
Saj res; kaj je to pravzaprav psiha? Jaz sem
Ïe parkrat bral to ãudno besedo. Ali je to
du‰a ali ni?
EMILIJA
Je in ni. Psiha je nekak‰na naddu‰a, du‰na
du‰a, potencirana, sublimirana du‰a.
STOPAR
Aha, ki plava nad gosto navadno du‰o ka-
kor smetana na mleku.
LE·NIK
Ali pa je olje na jesihu. Na svetu tako.
EMILIJA
Du‰o ima paã vsak ãlovek, psiho pa malok-
do. Vam, gospod Le‰nik, jo jaz prisojam!
LE·NIK
Hvala za priznanje, gospodiãna!
âUREN
Gospod doktor, idiva, da se malo okrepãa-
va in posloviva od gospe in gospodiãne
Stoparjeve. Potem pa na vlak! Zdravi, go-
spod Stopar!
MUREN
Veliko zabave vsem skupaj in dobro sreão,
gospod Le‰nik! Emilija, kdaj se bova spet
videla?
âUREN
Emilija mora priti kmalu za menoj v Ljub-
ljano.
STOPAR
Niã se ji ne mudi, gospod âuren.
MUREN
Ampak mene boste pozabili, gospodiãna.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
25
EMILIJA
Brez skrbi, gospod doktor! Domi‰ljija in
spomin slikata z Ïivej‰imi barvami kot oko.
Zbogom, papa!
(Odideta.)
Sedmi prizor
Stopar, Le‰nik, Emilija
STOPAR
Prijetna moÏa gospod doktor in va‰ papa,
gospodiãna; in koliko lepega sta nam pove-
dala o vas, gospod Le‰nik! Sicer je navada
grajati ljudi, ki se Ïenijo; vas sta hvalila,
kakor da bi vam govorila ob prezgodnjem
grobu. Danes boste z nami kosili, gospod
Le‰nik.
LE·NIK
Lepo hvalo, gospod Stopar, ãe bo milostlji-
vi gospe pogodu.
STOPAR
Ravno ona je naroãila. In jaz vam pravim:
Niã se ne bojte! Na‰a Karlina je dobro vz-
gojena, zdrava na du‰i in na telesu in bo
imela nekaj gro‰ev.
LE·NIK
âim veã, tem bolj‰e; a vpra‰ati je treba tudi
njeno srce.
STOPAR
Tudi, seveda; ampak poglavitno je ne se
opla‰iti, ne odjenjati; nobeno drevo ne
BES
e
DA
BLAGE DU·E
26
pade na prvi mah; a hrast se omaje in hrib,
smo v ‰oli deklamirali.
EMILIJA
Enega tekmeca boste morali paã premaga-
ti, gospod Le‰nik.
LE·NIK
Mala reã. Kdo pa se ‰e zanima za gospodiã-
no Karlino?
STOPAR
Neki gospod Kotnik, dober ãlovek in meni
v‰eã. Tudi Karlina ga ne vidi nerada. Danes
je tukaj, kakor sem zapazil; a se skriva, ker
se matere boji. Vi ga lahko izpodrinete.
EMILIJA
Ako nastopite vi, gospod Le‰nik, pri vese-
lici, ki jo nameravamo prirediti v dobrode-
len namen, ste zmagali.
LE·NIK
Ne zamerite, gospodiãna! Jaz nisem ne go-
vornik, ne pevec, ne igravec; kako ãem na-
stopiti? In koliko dela mi daje moj stan!
EMILIJA
DolÏan ni samo, kar veleva mu stan; kar
more, to moÏ je storiti dolÏan.
STOPAR
V tem oziru, gospod Le‰nik, ste vi meni
v‰eã, ker se ne vnemate za prireditve in
veselice in dru‰tva. To je sama potrata ãasa
in denarja. Kaj je treba hribolazcev in vege-
tarcev in brezalkoholcev!
EMILIJA
In vendar so obãekoristni ljudje.
LE·NIK
Istina, zlasti vegetarci in protialkoholci. Le
premislite, gospod Stopar, ãe bi bilo teh
BES
e
DA
BLAGE DU·E
27
samo osemdeset do devetdeset procentov,
kako poceni bi bilo vino, kako dober kup bi
jedli mi meso!
STOPAR
Dobra je ta. Meni, gospod Le‰nik, se vi ne
vidite niã bojeãi.
LE·NIK
O, sem pa. Grozovito se bojim komu kako
krivico storiti. Vsako izpodrivanje je proti
mojim naãelom, in vsak moj tekmec se mi
v srce smili. Vrnimo se h gospodu Kotniku!
Vam je pogodu, va‰a hãerka gori zanj; za-
kaj se upira gospa mama?
STOPAR
Zato, ker gospod Kotnik ‰e ni niã in nima
niã; nekak banãni uradnik je ali pravzaprav
na pol uradnik, ker ‰e ni name‰ãen.
LE·NIK
Pomilovanja vreden siromak. In jaz naj ga
iz sebiãnosti in samoljubja izpodrinem, jaz
naj razderem sreão gospodiãne Karline!
Kak‰en po‰tenjak bi bil, in kaj bi si morali
vi o meni misliti!
EMILIJA
Plemenit ãlovek ste, gospod Le‰nik.
STOPAR
Takih snubcev je malo.
LE·NIK
Moja narava. Sile noãem nikomur delati,
najmanj gospodiãni Karlini. Va‰a hãerka
mora prosto voliti, svobodno izbirati, in jaz
se ne bom nikdar boril z neenakim oroÏ-
jem. Kak‰na svoboda pa bi bila to in kak‰-
BES
e
DA
BLAGE DU·E
28
no oroÏje, ãe bi imel jaz star‰e gospodiãne
Karline na svoji strani, moj tekmec Kotnik
pa proti sebi! Gospodiãna Karlina, Bog ji
daj zdravje, bi se morala upreti ali ljubim
star‰em ali svoji sreãi. Kak‰na bridka pre-
sku‰nja! âe se vda star‰em, kako bi mogla
ljubiti grobokopa svoje sreãe! Ravno ker
imam gospodiãno Karlino iz srca rad in ji
Ïelim vse najbolj‰e, sem pripravljen brez
obotavljanja, brez pomisleka njeni blaginji
Ïrtvovati svoje nade. Ona naj bo sreãna,
ãetudi se meni srce trga. To ji bom narav-
nost povedal ali pa ji vi sporoãite, da se me
ne bo bala.
EMILIJA
Oh, kako vam bo hvaleÏna, gospod Le‰nik!
STOPAR
Iz hvaleÏnosti se rodi veãkrat ljubezen.
LE·NIK
Za to hvaleÏnost bom storil, kar je v moji
moãi. Ali ima moj tekmec kaj upanja, da bo
kmalu name‰ãen?
STOPAR
Zdaj prosi sluÏbe, ki je razpisana pri neki
posojilnici.
LE·NIK
Aha, pri neki posojilnici.
(Izvleãe pro‰njo in
jo pokaÏe Stoparju.)
Ali gre za to mesto?
STOPAR
Da, ravno za to. Ali prosite tudi vi?
LE·NIK
Mislil sem, in lahko mi verjamete, da bi ne
prosil zaman. Ampak umaknem se gospo-
BES
e
DA
BLAGE DU·E
29
du Kotniku. Gospodiãna Karlina naj bo
sreãna, ne jaz. Raj‰i kot njeno srce raztr-
gam svojo pro‰njo.
(Jo raztrga.)
EMILIJA
Takih plemenitih src ni mnogo na svetu.
STOPAR
Gospodu Kotniku ste zelo ustregli, in jaz bi
mu tudi prav privo‰ãil to sluÏbo. Karlina
potem ‰e vedno lahko izbira. Kakor bo iz-
brala, tako bo meni prav; zakaj meni sta
oba gospoda ljuba; pri srcu pa mi je pred-
vsem sreãa moje hãerke.
LE·NIK
Pravo stali‰ãe dobrega oãeta. Toda prosim,
nikar ne pripovedujte nikomur, kar sem
storil!
EMILIJA
Umejem, vi noãete razobe‰ati svojih dob-
rih, blagih del.
LE·NIK
Ne to; ampak Ïal bi mi bilo, ãe bi bila moja
Ïrtev zaman, ãe bi se mi ne posreãilo skle-
niti dvoje src, ki bijeta v vzajemni ljubezni.
Gospodiãna Karlina mora biti vsekakor
sreãna, z njo pa tudi gospod Kotnik ali jaz.
STOPAR
Vsa ãast va‰i velikodu‰nosti, gospod Le‰-
nik; ampak kupãevavec bi vi ne bili dober.
EMILIJA
Jaz pa se popolnoma strinjam z va‰imi ide-
alnimi nazori, gospod Le‰nik.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
30
LE·NIK
Bodite mi torej zaveznica, gospodiãna! Iste
Ïelje in isti nameni sklepajo zvesto prija-
teljstvo.
Osmi prizor
Prej‰nji, Kotnik, Karlina
KARLINA
(zadrÏuje Kotnika):
Gospod Kotnik, prosim
vas!
KOTNIK
(razburjen):
Vi ste gospod Le‰nik?
LE·NIK
Da, jaz sem tako predrzen; a to je moja za-
sebna zadeva.
KOTNIK
Ampak kar vi zdaj poãenjate, je tudi moja
zadeva. Gospodiãna Karlina je moja neve-
sta.
STOPAR
Nekoliko manj, gospod Kotnik.
KOTNIK
Vi pa hoãete razdreti najino zvezo.
LE·NIK
Poslu‰ajte me, gospod Kotnik!
KOTNIK
Ne; vi mene poslu‰ajte!
EMILIJA
Karlina, to je nesporazum, neprijeten ne-
sporazum. Poslu‰aj vendar!
KARLINA
Gospod Kotnik, mirujte!
BES
e
DA
BLAGE DU·E
31
KOTNIK
Jaz naj mirujem, ko mi trgajo srce iz prsi,
ko mi uniãujejo edino sreão na zemlji, ko
se koplje grob vsem mojim nadam!
LE·NIK
Torej sem jaz nekak pogrebni zavod za
va‰e nade.
KARLINA
Oh, in ‰e roganje! Kako morete biti tako
brezsrãni, gospod Le‰nik. Usmilite se dveh
ubogih src, ki vam nista niã hudega priza-
deli!
EMILIJA
Karlina, ne govori tako otroãje!
KARLINA
Oh, pusti me! Takih prijateljic se ãlovek
hitro naveliãa.
STOPAR
Gospod Kotnik, vi ne veste, kaj govorite.
LE·NIK
Zato vam tudi teh besed ne ‰tejem v greh.
KOTNIK
Ampak ãe se tudi ves svet zakolne proti
najini zvezi, ostanem zvest.
LE·NIK
Mo‰ka beseda; samo glejte, da jo boste
drÏali!
KOTNIK
Bom, kljub vam in vsem svojim nasprotni-
kom.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
32
Deveti prizor
Prej‰nji, Katarina (prihiti)
KATARINA
Kak‰en hrup pa je tukaj! Gospod Kotnik,
ali vam nisem Ïe povedala svojega mnen-
ja?
KOTNIK
Da, milostljiva, in jaz sem ga povedal ro-
parju svoje sreãe.
STOPAR
Gospod Kotnik, ti‰e, ti‰e! Ljudje poslu‰ajo.
KARLINA
Gospod Le‰nik, imejte usmiljenje!
KATARINA
Niã, gospod Le‰nik! Molãi, ti neumnica!
Gospod Le‰nik je moj gost, in kdor njega
Ïali, Ïali mene in mojo druÏino.
NATAKARICA
Kosilo je na mizi.
STOPAR
Hvala Bogu! Edina pametna beseda v tej
zme‰njavi.
KARLINA
Gospod Kotnik, pojdite sedaj!
KOTNIK
Zdrava, gospodiãna! Gospod Le‰nik, mid-
va bova ‰e govorila.
LE·NIK
Upam; do sedaj ‰e nisem dobil besede.
EMILIJA
Kak‰no Ïalostno nesporazumevanje! Gos-
pod Le‰nik, jaz vas obãudujem.
LE·NIK
Menda vendar ne. Takega trinoga, Heroda
in Nerona! — No, zaãetek je lep.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
33
DRUGO DEJANJE
Veranda na Stoparjevem vrtu. Za mizo zofa s stoli, na mizi
vaza s cvetlicami
Prvi prizor
Stopar, Katarina
KATARINA
Ali vidi‰, kako sta se sprijaznila? Dekleta je
treba poznati. Najprej si vsaka vtepe v gla-
vo, da ne more Ïiveti brez tistega, ki ji je bil
prviã v‰eã; ko pa se oglasi drugi in tretji,
zaãne premi‰ljevati, primerjati, izbirati, in
pamet dobi besedo.
STOPAR
Ampak ãim veã ima kdo izbire, tem teÏe iz-
bere. Zato se mo‰ki tako malo Ïenijo. Ali je
Le‰nik Ïe kaj spregovoril?
KATARINA
Proti meni niã, in kolikor slutim, proti de-
kletu tudi niã.
STOPAR
âudno. âurnu in Murnu se tako mudi, nje-
mu niã. Pravita, da je tako bojeã; ampak pri
kosilih in veãerjah se ne ustra‰i nikogar.
Menda vendar ne postane na‰ stalni gost?
Saj nismo brezplaãna gostilnica. Meni se ‰e
BES
e
DA
BLAGE DU·E
34
zmeraj zdi, da bi bil Kotnik bolj‰i; po‰ten je
in priden, in tudi zastran dote bi bile nje-
gove zahteve skromnej‰e.
KATARINA
No, ta bi bila lepa, da bi ‰e Kotnik ne bil sk-
romen! Ali ne bo njegov stan vedno skro-
men? On je rojen, da za druge dela; za Le‰-
nika pa delajo Ïe zdaj drugi. To gre Karlini
tudi po glavi. Nekoliko neãimrno je paã
vsako dekle. Kako rada ga Ïe poslu‰a!
STOPAR
Kaj bi ga ne poslu‰ala, ko govori tako neu-
mno! S Kotnikom pa vendar ni ‰e razdrla,
in da Le‰nik to tako mirno gleda, da ni kar
niã ljubosumen, to je ãudno in sumno.
Prav nenavaden tekmec. Ali se ti ne zdi, da
je Emiliji tudi v‰eã?
KATARINA
In kako ji je v‰eã! Zato pa tiãi vedno pri nas
in govori tako neslano in se smeje tako
sladko. — Ah, kakor da bi jo bila priklicala;
je Ïe tukaj. Jaz grem Karlino klicat; sama je
ne maram poslu‰ati.
(Odide.)
STOPAR
No, zdaj naj se pa jaz z njo zabavam!
BES
e
DA
BLAGE DU·E
35
Drugi prizor
Stopar, Emilija (s ‰opkom v roki), pozneje Karlina
EMILIJA
Dobro jutro, gospod Stopar! Gospoda
Le‰nika se ni tukaj?
STOPAR
Saj on ne stanuje tukaj, gospodiãna.
EMILIJA
Oh, veãinoma. Gotovo pride vsak ãas, ker
po‰ilja svojega glasnika in priporoãnika.
(PokaÏe ‰opek.)
Ali Karline ni doma?
STOPAR
Paã in bo takoj tukaj. Kaj pa gospod doktor
Muren, gospodiãna? Ali bo kmalu poroka?
EMILIJA
Oh, za to se ne mudi. Kdaj bo pa Karlinina?
STOPAR
Karlina je, mislim, mlaj‰a od vas.
EMILIJA
Komaj za spoznanje.
(Karlina prihaja.)
Lju-
bica, glej, kaj sem ti prinesla! Kaj dobim za
plaãilo?
KARLINA
Od kod ima‰ ta ‰opek?
EMILIJA
Ti ‰e spra‰uje‰?
STOPAR
Torej le pogovorita se, ker se Ïe toliko ãasa
nista videli! Zbogom, gospodiãna!
(Odide.)
BES
e
DA
BLAGE DU·E
36
Tretji prizor
Emilija, Karlina
EMILIJA
(vtika ‰opek v vazo):
Glej, prej‰nje cvetke ‰e
niso zvenile, in Ïe so nove, sveÏe do‰le.
KARLINA
A meni se zdi, da si jih dobila ti, ne jaz.
EMILIJA
Samo na videz. Ravno sem stopila v va‰o
veÏo, ko je pritekel deãek s tem ‰opkom.
»Za gospodiãno,« je dejal. »Za katero?«
sem vpra‰ala. Kako sme‰no, sumljivo me je
pogledal! Nekaj ãasa je premi‰ljeval, po-
tem mi ga je stisnil v roke in stekel.
KARLINA
Bogve ãe ni bil tebi namenjen.
EMILIJA
Ne bodi ãudna! Meni se le gospod Kotnik
smili; njegov tekmec se bori vendar z ne-
enakim oroÏjem.
KARLINA
Oh, niã se ne boj zanj! Ta mi ostane zvest.
Vsak dan poi‰ãe priliko, da mi poroãa, ka-
ko je z njegovo sluÏbo. Ampak priznati
moram, da je gospod Le‰nik blaga du‰a.
Jaz sem tudi povedala Kotniku, kako se je
zanj Ïrtvoval, ko bi bil lahko dobil na en
mah sluÏbo in nevesto.
EMILIJA
Kako to mi‰li‰? Nevesto!
BES
e
DA
BLAGE DU·E
37
KARLINA
Saj ve‰, da bi star‰i meni nikdar ne dovoli-
li, da vzamem Kotnika brez sluÏbe, in v
tem primeru bi jaz paã ne mogla veã izbi-
rati. In dober ãlovek je Le‰nik, tega mu naj-
huj‰i nasprotnik ne more odreãi, in duho-
vit je, in kak‰en mu je nastop! Ti ne ve‰, ka-
ko je Kotniku Ïal, da ga je razÏalil. Jaz sem
ga tudi o‰tela in mu ukazala, da ga mora
prositi odpu‰ãanja. Ali Le‰nik tebi ni v‰eã?
EMILIJA
âudno vpra‰anje. Duhovita prijaznost pri-
poroãa paã vsakega ãloveka.
KARLINA
O Emilija, Emilija, zakaj si zardela?
EMILIJA
Tebi se nekaj sanja.
KARLINA
In te sanje si jaz takole razlagam. âe bi bilo
Le‰niku res toliko zame, bi ne pomagal
svojemu tekmecu. Ali ni njegova nenavad-
na nesebiãnost zame naravnost Ïaljiva?
Zdi se, kakor da podpira Kotnika zato, da
bi me sam ne dobil. Ta zagonetna poÏrtvo-
valnost se pa ãisto naravno razloÏi na moj
naãin.
EMILIJA
Oh, ali se je Ïe katerikrat plemenito rav-
nanje tako kriviãno tolmaãilo?
KARLINA
Naj razsodi on sam; saj je Ïe tukaj.
EMILIJA
Karlina, nobenih neumnosti!
BES
e
DA
BLAGE DU·E
38
âetrti prizor
Prej‰nji, Le‰nik
LE·NIK
Gospodiãna Emilija, gospodiãna Karlina, s
svetim strahom se klanjam.
EMILIJA
Zakaj s strahom, gospod Le‰nik? âesa se
vam je bati, ko govore za vas te sladko deh-
teãe cvetke?
KARLINA
Prisrãno hvalo, gospod Le‰nik! Ravnokar
sva se prepirali z Emilijo, ali je bil ‰opek
namenjen njej ali meni. Deãek, ki ga je pri-
nesel, ni vedel povedati. V zadregi ga je
izroãil Emiliji.
EMILIJA
In jaz sem ga dala potem v prave roke.
KARLINA
In vi, gospod Le‰nik, morate sedaj razsodi-
ti. Vi ste kakor gr‰ki princ, ki je povzroãil
trojansko vojno.
EMILIJA
Prav res, Paris, Priamov sin s svojim jabol-
kom.
LE·NIK
O, gospodiãni, jaz sem miroljuben ãlovek;
kot Paris bi bil razrezal jaz jabolko na tri
dele.
KARLINA
Umejem, gospod Le‰nik. Ali je bil gospod
Kotnik Ïe pri vas, da se vam zahvali za va‰e
velikodu‰no ravnanje?
BES
e
DA
BLAGE DU·E
39
LE·NIK
Ne, in tudi treba ni. Ta malenkost ni vred-
na, da bi se o njej govorilo.
EMILIJA
Gospod Kotnik je pa drugega mnenja in ve,
kaj se spodobi. Meni se zdi, da ravno vas
i‰ãe.
Peti prizor
Prej‰nji, Kotnik
KOTNIK
Naklon, gospodiãni! Oprostite, gospod
Le‰nik, da vas tukaj nadlegujem! A zaman
sem vas ãakal na va‰em domu.
LE·NIK
Prosim, sedite!
KOTNIK
Srce mi ne da miru, gospod Le‰nik, dokler
mi ne odpustite Ïaljivih besed, s katerimi
sem se v razburjenju prenaglil. Vsi ste mi
dobro storili, jaz pa sem vam nemilo vrnil.
Odpustite mi in sprejmite, prosim, mojo
iskreno zahvalo!
LE·NIK
Vse odveã, gospod Kotnik. Kar se v naglici
reãe, se v naglici pozabi. Praviãen ãlovek se
mora vmisliti v psiho svojega bliÏnjega. Ve-
selilo me bo, ãe vam bom mogel ‰e ustreãi.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
40
KARLINA
Glejte, gospod Kotnik, kako napaãno in
kriviãno sva sodila oba gospoda Le‰nika!
EMILIJA
O, ‰e Ïive blage du‰e na svetu, dasi nam
slikajo pisatelji ãlove‰tvo tako radi s temni-
mi barvami.
LE·NIK
Ti vidijo samo eno stran; zato sodijo eno-
stransko; in ker jih noben pomislek z dru-
ge strani ne ovira, je njih sodba odloãna, Ïi-
vahna, nagla. In ravno nagle sodbe, preki
sod, se zde mnogim ljudem vi‰ek praviã-
nosti. Ampak kako je z va‰o zadevo, gos-
pod Kotnik? Ali vam je mesto zagotovlje-
no?
KOTNIK
Îal, da ‰e ne. Pet nas je prosivcev. Jaz sem
sicer najstarej‰i, toda ...
LE·NIK
Umejem. âe gospodom najstarej‰i ni pogo-
du, pravijo, da se ni ozirati na leta, ampak
na sposobnost, v drugem primeru zopet
narobe, tako da vedno lahko izbero, kogar
hoãejo. Ali ste storili vse potrebne korake?
KOTNIK
Da, in imam tudi obljube, seveda neobvez-
ne, diplomatiãne.
LE·NIK
Recimo, dvojeziãne. Gospod Kotnik, jaz
vas bom priporoãil na takem mestu, da bo
priporoãilo drÏalo.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
41
KOTNIK
Jaz vam ostanem vedno hvaleÏen, gospod
Le‰nik. Pozdravljena, gospodiãna Karlina
in gospodiãna Emilija! Vam, gospod Le‰-
nik, pa se ‰e enkrat najiskreneje zahvalju-
jem in najtopleje priporoãam.
LE·NIK
Veliko sreãe, gospod Kotnik, kakor v sluÏ-
benih tako tudi v zasebnih zadevah!
(Kot-
nik odide.)
·esti prizor
Prej‰nji brez Kotnika
KARLINA
âim bolje vas spoznavam, gospod Le‰nik,
tem vi‰e vas cenim, prepriãana, da bo z
vami sreãna vsaka soproga. Kotnik je dober
mladeniã; sam Bog ve, ãe bo dobil sluÏbo.
LE·NIK
Dobil jo bo; bodite brez skrbi, gospodiãna!
KARLINA
Prisrãna hvala v njegovem imenu! A reci-
mo, da je ne dobi, kaj potem?
EMILIJA
Oh, bosta pa ‰e nekoliko poãakala; saj sta
oba mlada. âe ti on ostane zvest, se mu ti
vendar ne bo‰ izneverila.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
42
KARLINA
Ampak ljubeãim in ljubljenim star‰em se
ustavljati je teÏko in greh in ne prinese bla-
goslova. Sama ne vem, kaj bi poãela.
EMILIJA
Besede ne sme‰ prelomiti, Karlina, nikakor
ne. Ali se je zato trudil blagi gospod Le‰nik,
da ti razdere‰, kar je on zgradil?
LE·NIK
Zanesite se name, gospodiãna! Jaz bom
preskrbel Kotniku sluÏbo in z dobro sluÏbo
miãno Ïenico.
KARLINA
Morebiti bi se pa gospod Kotnik potolaÏil,
ãe dobi tudi samo sluÏbo. On vam je zdaj
prijatelj in bi vam ne zavidal sreãe. Zame
pa bi tudi ne bilo lepo, ãe bi se majhne Ïrt-
ve ustra‰ila, ko ste vi tako plemenito ravna-
li.
LE·NIK
A jaz ne sprejmem nobene Ïrtve, gospodiã-
na. Tak‰nemu ravnanju bi se uprla moja
narava.
EMILIJA
Ne, ne, Karlina; Bog ne daj, da bi se ti Ïrt-
vovala! Ena Ïrtev, Ïrtev gospoda Le‰nika
naj zadostuje za obojno sreão. Vem, da bi ti
rada z velikodu‰nostjo prekosila gospoda
Le‰nika. A ti ga premalo pozna‰. S tvojo in
tvojega Ïenina nesreão ne bo on nikdar
kupil svoje sreãe.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
43
LE·NIK
Tako je, gospodiãna. Va‰a sreãa je moja in
gospodiãne Emilije srãna zadeva. Vi pa se
drÏite pesnikovih besedi: Beseda dana, vez
velja, in srce zvesto kakor zdaj ostalo bode
vekomaj. Vãasih smo peli to pesem; ‰koda,
da se ne zdi veã moderna.
EMILIJA
Gospod Le‰nik in jaz bova vse tako uredi-
la, da bo zate prav.
KARLINA
Prisrãna hvala, Emilija! Ti skrbi‰ tako lju-
beznivo zame, da sem jaz pri posvetu
skoraj odveã. — ZadrÏi ‰e gospoda Le‰nika!
Jaz se kmalu vrnem.
(Odide.)
Sedmi prizor
Le‰nik, Emilija
EMILIJA
Kakor bi bila uÏaljena. Va‰a velikodu‰nost
jo je zelo prevzela, kakor mora vsako ãu-
teãe srce. Prepriãana sem, da bi vas Karlina
vzela.
LE·NIK
Morda, in to bi bila nesreãa zanjo in zame.
Recimo samo, da prelomi ona Kotniku be-
sedo in jo da meni, ali se bom mogel zane-
sti nanjo? Ali ne bom v strahu ãakal, kdaj jo
BES
e
DA
BLAGE DU·E
44
prelomi ‰e meni? Jaz bi brez miru okrog
divjal, in tega moji Ïivci ne preneso. To se
mora vsekakor prepreãiti.
EMILIJA
Glejte, gospod Le‰nik, laskala sem si, da
poznam ljudi, a pred vami stojim ali prav-
zaprav sedim kakor pred uganko.
LE·NIK
Ki jo sku‰ate re‰iti. Nikarte, gospodiãna!
Uganke so samo toliko ãasa zanimive, dok-
ler niso re‰ene, in kako moremo sploh lju-
di umeti mi, ki sodimo druge po sebi, sebe
pa skoraj niã ne poznamo!
EMILIJA
Va‰a nesebiãnost mi je uganka. Ljubezen je
vendar najsebiãnej‰e ãustvo, bodisi ljube-
zen do denarja ali do ãasti, do slave in naj-
bolj do ljubljenega ãloveka.
LE·NIK
Moja je nesebiãna. Dokaz moje Ïrtve. Kdor
pa ljubi drugega zaradi sebe, ne ljubi njega,
ampak sebe.
EMILIJA
Meni se pa zdi, da se umika v va‰em srcu
eno ãustvo drugemu, ena ljubezen drugi,
moãnej‰i.
LE·NIK
Kakor hudiã belcebubu, mislite. — Ah, sta
Ïe tukaj.
EMILIJA
Moj papa in gospod doktor! Zdravi, gos-
pod Le‰nik, za ta ãas! NajbrÏ i‰ãeta gospo-
da Stoparja.
(Odide.)
BES
e
DA
BLAGE DU·E
45
Osmi prizor
âuren, dr. Muren, Le‰nik, (pozneje) Stopar
âUREN
Kje pa vendar tiãite, gospod Le‰nik? Po
vsem mestu vas i‰ãeva.
LE·NIK
âudno, da vama ni pri‰lo na misel, da sem
tam, kamor sta me vidva poslala. Ali vama
ni prav?
MUREN
Paã, gospod Le‰nik; a to ni prav, da pro‰nje
za sluÏbo ‰e niste vloÏili, in danes je zadnji
dan.
âUREN
Ali ni to skrajna lahkomiselnost in zanikr-
nost?
LE·NIK
To je skrajna premetenost, moja politika.
âUREN
Neznosno! Midva se trudiva za vas; vi pa
zase niti z mezincem ne ganete.
LE·NIK
Moja politika.
(Stopar pride.)
Ravno prav,
gospod Stopar.
STOPAR
Dober dan, gospoda! Prosim, kar po doma-
ãe!
LE·NIK
Gospod Stopar, mi govorimo o tisti sluÏbi
pri posojilnici, zadeva, ki je tudi vam zna-
na. Vi veste, da sem imel jaz Ïe vse priprav-
ljeno, da sem tako rekoã Ïe vlagal pro‰njo.
Napravljal sem se na pot od Poncija do Pi-
BES
e
DA
BLAGE DU·E
46
lata in vse odloãujoãe Poncije in Pilate sem
imel napisane. Jaz bi bil pritiskal kljuke, se
klanjal odspred in odzad, priporoãal sebe,
ãrnil druge; kar izvem, da se za enega iz-
med soprosivcev, za nekega Kotnika, go-
spod Stopar zanima.
STOPAR
Da, res je to. Ta Kotnik je priporoãila vre-
den mladeniã.
LE·NIK
Z eno besedo, gospod âuren, ta vest je
omajala moj sklep. Kaj sem hotel storiti?
»Ali naj se zamerim gospodu Stoparju?«
sem se vpra‰al. Po dolgem preudarjanju
sem spoznal, da mi za naklonjenost Sto-
parjeve rodbine ne sme biti nobena Ïrtev
prevelika, in v tem spoznanju bi bil, kar mi
lahko verjamete, deset takih pro‰enj v peã
pometal.
STOPAR
Gospod Le‰nik je ravnal lepo in plemenito.
Saj zanj ni tolikega pomena, ali dobi tako
sluÏbico ali ne; za gospoda Kotnika je pa to
Ïivljenjsko vpra‰anje.
MUREN
Z ozirom na posebne namene, ki ste jih
imeli pred oãmi, gospod Le‰nik, bi se dalo
to opraviãiti, sicer pa ne.
LE·NIK
Vem, da ne, gospod doktor. A zdaj je treba
nadaljevati, kar sem priãel. Moja Ïrtev ne
BES
e
DA
BLAGE DU·E
47
sme biti zaman. Upraviãeno hvaleÏen bi mi
moral biti gospod Stopar samo tedaj, ãe
dobi njegov priporoãenec res zapro‰eno
sluÏbo. Kaj bi mu pomagalo, da sem se jaz
umaknil, ãe pa stopi na moje mesto kdo
drug in Kotnika prestreÏe! A da se to ne
zgodi, to je v va‰ih rokah, gospod âuren, in
v va‰ih, gospod doktor. Prav iskreno bi to-
rej prosil, da se gospoda potrudita za Sto-
parjevega priporoãenca. To bo hkrati do-
bro delo, ki mora roditi dober sad.
STOPAR
To pro‰njo podpiram iz vsega srca in z do-
bro vestjo; zakaj gospod Kotnik je dober in
vesten uradnik.
âUREN
Tako nadarjen gotovo ni kakor gospod
Le‰nik.
LE·NIK
To je morda res; a kar sem rekel, sem rekel.
âUREN
Meni se vidi to ravnanje ãudno, sama na-
gajivost.
LE·NIK
Verjamem, ker sodite po videzu. A jaz ce-
nim gospoda Stoparja tako visoko, da bi mi
bilo skrajno neljubo, ako bi ga vi, gospod
âuren, kakor si bodo omalovaÏali.
MUREN
O tem ni govora, gospod Stopar. Ampak
midva sva pri posojilnici za vas delala,
BES
e
DA
BLAGE DU·E
48
gospod Le‰nik; ali naj ostanejo ti najini
koraki brezuspe‰ni?
LE·NIK
Vsekakor; drugaãe ostanejo brezuspe‰ni
moji, ki so eminentne vaÏnosti. Zatorej po-
navljam z vso resnobo svojo pro‰njo, svo-
jo nujno, Ïivljenjsko pro‰njo. Saj se vendar
umejemo.
âUREN
Vi nam stavite tako rekoã revolver na prsi.
LE·NIK
Ne, jaz ga samo odbijam in obraãam.
MUREN
Torej kako se pi‰e va‰ priporoãenec? Da bo
mir besedi.
LE·NIK
Anton Kotnik, navadno pisano, ne s th.
MUREN
Vam na ljubo, gospod Stopar, se bova po-
tegnila za gospoda Kotnika. Vi morate pa
tudi pomagati gospodu Le‰niku, da doseÏe
svoj cilj.
STOPAR
Iskrena hvala, gospoda! Kotnik je res po‰-
ten ãlovek.
MUREN
Najino prizadevanje ne bo brez uspeha.
Glejte, da bo uspe‰no tudi Le‰nikovo!
Zdravi!
(âuren in Muren odideta.)
STOPAR
Trdo ste ju prijeli, gospod Le‰nik.
LE·NIK
S takimi ljudmi se mora tako govoriti. Lepo
besedo imajo za slabo ‰alo.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
49
Deveti prizor
Prej‰nja, Katarina, Emilija, Karlina
KATARINA
Tako ste zapu‰ãeni, gospod Le‰nik! Nas
morate nekoliko opraviãiti. Mi smo dela
vajeni, in vedno ga je toliko, da ne utegne-
mo postopati in po hi‰ah hoditi in pridnim
ljudem ãas krasti. Zato se zdimo nekaterim
dolgoãasni.
LE·NIK
O prosim, milostljiva. V va‰i hi‰i, v va‰i
druÏbi se ãlovek nikoli ne dolgoãasi.
EMILIJA
Kaj ‰ele v druÏbi gospoda Le‰nika, kjer se
ãlovek hkrati zabava in pouãuje! Tako du-
hovito zna paã malokdo izraÏati najgloblje
misli, misli, ki so navadnim, preprostim
srcem nedostopne.
STOPAR
O saj govori gospod Le‰nik tudi po doma-
ãe. Jaz ga popolnoma umejem.
KATARINA
Afektirano govore samo tisti, ki hoãejo im-
ponirati.
STOPAR
Kaj pa se pravi pravzaprav afektirano?
KATARINA
Oh, tega ne ve‰? Ali ne ve‰, kaj se pravi
Affe, opica?
BES
e
DA
BLAGE DU·E
50
KARLINA
Poglej, mama, kak lep ‰opek nam je spet
poslal gospod Le‰nik! Samo tega ne vem,
ali je namenjen gospodiãni Emiliji ali meni.
KATARINA
Gospod Le‰nik bo moral paã razloãneje go-
voriti.
LE·NIK
O, milostljiva, z gospodiãno Karlino se Ïe
dobro umejeva in z gospodom Stoparjem
tudi; samo gospodiãna Emilija misli, da go-
vorim v ugankah. — Toda predolgo Ïe za-
drÏujem. Moja ura je odbila.
KATARINA
Saj se vam nikamor ne mudi. Kako malo
imamo prilike, da bi sami med seboj govo-
rili!
STOPAR
Veãerja je ob osmih, gospod Le‰nik.
LE·NIK
Hvala lepa! Klanjam se vsej druÏbi. Dajte
mi roãico, gospodiãna Karlina, in na vese-
lo svidenje!
EMILIJA
Jaz grem tudi, gospod Le‰nik. Midva mora-
va ‰e va‰o uganko re‰iti. Laskam si, da sem
jo uganila. Karlina, srãek moj, sreãna in
zdrava, dokler se ne vidiva! Klanjam se.
(Odideta.)
BES
e
DA
BLAGE DU·E
51
Deseti prizor
Stopar, Katarina, Karlina
KATARINA
Neslana Ïenska! Ali se ne ponuja kar na-
ravnost? Ti, Karlina, pa stoji‰ kakor ‰tor v
hosti, prava kmetska nevesta. Oni teãe je-
zik kakor klepetec, ti ne ãrhne‰ nobene
besede, in hi‰ni gospodar se drÏi, kakor bi
na sedmino vabil. Emilije smo se za nekaj
ãasa najedli; Le‰nik naj pa kmalu pove, kaj
misli. Kaj hodi kakor maãek okrog vroãe
ka‰e.
KARLINA
Boji se, da se bo opekel.
KATARINA
Naj se mu pa namigne, da ka‰a ni vroãa.
Jaz upam namreã, Karlina, da si se ti toliko
spametovala, da si pustila svojo trmo in da
spoznava‰ sama svojo sreão. Ali misli‰, da
je meni kaj drugega mar kot tvoja blaginja?
KARLINA
Oh, mama, saj vem, da skrbi‰ zame bolj,
kot sem sama vredna. Iz ljubezni do tebe se
ne bom ustavljala, ãe Ïe mora tako biti. Saj
gospod Le‰nik je res prikupljiv ãlovek in
dobrega, blagega srca. V Ïivljenju bo go-
tovo veãjo vlogo igral kot Kotnik. Ampak
BES
e
DA
BLAGE DU·E
52
za tega mi je tudi hudo, ãe si bo nezgodo le
preveã k srcu gnal.
KATARINA
Niã se ne boj! To rano bo prebolel. To je,
kakor ãe se kdo na komolec udari: hudo
zaboli, pa je kmalu dobro.
KARLINA
Ampak Emilija se zelo vleãe za gospoda
Kotnika.
KATARINA
Naj ga pa ona vzame; samo pri Le‰niku naj
te ne izpodriva. Njene namere so nov in
vaÏen razlog, da se ti odloãi‰ za Le‰nika.
Tuja zavist nam kaÏe nehote pot k sreãi.
Glej, dr. Muren, ki hodi za Emilijo, je dobra
partija, in vendar bi ga Emilija takoj zame-
njala za Le‰nika. Tak‰no ceno ima Le‰nik v
vseh drugih oãeh; samo ti ‰e nisi spregle-
dala. Oh, kako bo Emilija jokala pri tvoji
poroki, ne iz ljubezni do tebe, ampak iz
jeze in nevo‰ãljivosti! In to bi ji jaz privo-
‰ãila.
KARLINA
Oh, mama, saj jo poznam.
STOPAR
Meni se pa le pametno zdi, Karlina, da nisi
‰e popolnoma odslovila Kotnika. Z njim
vemo pri ãem smo, z Le‰nikom pa ne. Nje-
govi ãudni velikodu‰nosti niã ne verja-
mem. Svoje koristi mu ni mar, pravi; druge
hoãe osreãiti. Kaj se to pravi? âe kdo z me-
BES
e
DA
BLAGE DU·E
53
noj kupãuje in trdi, da ne dela za svoj, am-
pak za moj dobiãek, mu bom vrata poka-
zal. Ostanimo pri Kotniku, seveda ãe dobi
sluÏbo.
KATARINA
Kotnik naj ostane v rezervi; ampak Le‰nik
mora iz rezerve ven. Ali bo vedno omaho-
val?
STOPAR
Omahoval bo, kolikor ga jaz poznam, am-
pak omahnil ne bo. Ti, Katarina, si pa pre-
hitro omahnila, in za teboj omahujeta Kar-
lina in Emilija.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
54
TRETJE DEJANJE
âurnov salon
Prvi prizor
âuren, Emilija
âUREN
Ti nepokorni otrok! Ti neumna, brezvest-
na Ïenska! Besedo si dala gospodu doktor-
ju in zdaj jo hoãe‰ snesti. Jaz sam sem za-
vezan, in ti me hoãe‰ na laÏ postaviti, osra-
motiti. In zakaj? Zaradi objestnih muh, ki ti
roje po zme‰ani glavi.
EMILIJA
Papa, ne morem drugaãe. Jaz cenim visoko
gospoda doktorja, ga milujem, mu Ïelim
vso sreão; ampak Ïena mu ne morem biti.
Ko sem mu nepremi‰ljeno in prenagljeno
dala besedo, ‰e nisem ãutila svojega srca,
nisem niã poznala sveta. Zdaj vidim jasno,
da bi bila nesreãna z njim in on z menoj
vse Ïive dni. Ne morem hliniti ãustva, ki je
mojemu srcu tuje, noãem varati po‰tenega
moÏa z laÏnivimi besedami.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
55
âUREN
Ali vidi‰, Emilija? Kaj sem ti rekel toliko-
krat! Da ne beri povesti in romanov, ki opi-
sujejo tista nepotrebna ãustva! âe bi se bila
ti bolj brigala za gospodinjstvo, bi ti ne bile
nikdar te norosti v glavo padle. A jaz, ki
sem tvoj oãe, odgovoren za tvojo sreão, ti
moram pamet spet uravnati. Da se gospo-
du doktorju ne izneveri‰, tega ne zahteva
samo tvoja vest, ampak tudi ozir na tvojo
blaginjo, ozir na mojo ãast in moj ugled.
EMILIJA
Nikar se ne razburjaj, papa! Poslu‰am. te v
vseh reãeh, kjer sem ti dolÏna poslu‰nost;
a kadar gre za moj osebni jaz, za mojo psi-
ho ...
âUREN
Prizanesi mi s svojo znorelo psiho!
EMILIJA
Poslu‰aj me do konca! Vsak si sam kuje
svojo sreão.
âUREN
In svojo nesreão.
EMILIJA
Recimo, usodo; a samo takrat, kadar odlo-
ãuje sam. Nikar ne odloãuj ti zame! Zakaj
naj bi jaz tebi v poznih letih oãitala svoje
kriÏe in teÏave, ko ti lahko postanem veã-
no hvaleÏna za sreão svojega Ïivljenja!
âUREN
Da, sreão z Le‰nikom, tem lenuhom, tem
zapravljivcem in sleparjem!
BES
e
DA
BLAGE DU·E
56
EMILIJA
Papa, ali te ni strah tako govoriti, tako ob-
rekovati vzorno blagega moÏa? Ali misli‰,
da ne vem, kak‰ne namene ima‰ pred
oãmi? Ampak dosegel jih ne bo‰, in tako
ãrnega poãetja ne more opraviãiti niti naj-
blaÏji namen.
âUREN
Saj niã ne pozna‰ Le‰nika.
EMILIJA
Jaz da ga ne poznam! Sama sem videla nje-
govo plemenito poÏrtvovalnost in na prião
kliãem tebe samega in gospoda doktorja
Murna. Saj menda vendar nista ‰e pozabi-
la, kako sta ga hvalila, ko sta ga priporoãala
Stoparjevim? O, jaz se se prav dobro spo-
minjam, in hudo mi je bilo pri srcu videti,
kako zelo skrbi moj rodni oãe za sreão Sto-
parjeve Karline, kako malo za mojo.
HI·NA
Dr. Muren Ïeli z gospodom govoriti.
âUREN
Ah, neprilika! — Prosim, kar noter! — Emi-
lija, pamet!
BES
e
DA
BLAGE DU·E
57
Drugi prizor
Prej‰nja, dr. Muren
MUREN
Dobro jutro! Ali motim? Klanjam se, gos-
podiãna.
âUREN
Vi ste vedno dobrodo‰li. Prosim, sedite!
Emilija, gospod doktor Ïeli najbrÏ z menoj
samim govoriti.
MUREN
Ne, ne; ostanite, gospodiãna! Ne prina‰am
nobenih skrivnosti. O na‰em lahkoÏivem
varovancu Le‰niku moram govoriti. Pri
Stoparjevih napreduje imenitno; gospodiã-
na Karlina mu je Ïe zelo naklonjena.
EMILIJA
Ona morda; a odloãilno besedo ima on. Od
kod imate to novico?
MUREN
Gospa Stoparjeva mi je sama pravila, in je
popolnoma verjetno in naravno. Le‰nik je
kakor ustvarjen, da Ïenskam glave me‰a. A
kakor za kazen jo je zme‰ala gospodiãna
Karlina zdaj njemu. Tudi prefrigani metulji
so si Ïe osmodili perutnice.
EMILIJA
Ali vam je sam to povedal?
MUREN
Ne, gospodiãna. Z njim se sploh ne da res-
no govoriti; ampak neki njegov prijatelj mi
je zaupal to skrivnost, in njega samega Ïe
BES
e
DA
BLAGE DU·E
58
ovaja prav sumna zami‰ljenost. Z eno be-
sedo, na‰ Le‰nik je zaljubljen.
EMILIJA
Ampak ne v Karlino.
MUREN
Zaãasno v Karlino. Njegova zahteva je is-
krena ljubezen, brez vsake Ïrtve, in prime-
rna dota. Ljubezen si je priboril sam; za
primerno doto se morava midva z gospo-
dom âurnom pobrigati, ker sva nekoliko
prizadeta. Z gospodom Stoparjem bo treba
naravnost govoriti. Na tiste znane besede:
»Svojega ljubega otroka ne bom zapustil;
kar je moje, je njeno; s seboj na oni svet ne
bom niã vzel,« se ni zanesti. Jasen dogovor,
dobro prijateljstvo. Jaz sem gospoda Sto-
parja semkaj povabil, da se dogovorimo.
Za snubca in Ïenina so taka vpra‰anja ne-
varna in koãljiva; neprizadet ãlovek lahko
govori.
EMILIJA
A Karlina je vendar zaroãena z gospodom
Kotnikom.
âUREN
S kak‰nim Kotnikom?
EMILIJA
Z Antonom Kotnikom, banãnim uradni-
kom.
âUREN
Tem, ki je dobil sluÏbo pri posojilnici?
EMILIJA
âe jo je dobil, je to Le‰nikova zasluga.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
59
MUREN
Neverjetna novica. Gospa Stoparjeva nas
vendar ne slepari. Prej bi to prisodil Le‰-
niku.
EMILIJA
Gospod Le‰nik je po‰tenjak.
MUREN
Midva s papanom ga bolje poznava, gos-
podiãna Emilija. Vi sodite samo po videzu;
verjemite mojim besedam!
EMILIJA
Katerim pa, gospod doktor? Proti Stoparje-
vim ste tako govorili, proti meni spet tako.
HI·NA
Gospod Stopar s hãerko in gospod Le‰nik.
âUREN
Skupaj so pri‰li, dobro znamenje. — Le na-
prej!
EMILIJA
Ah, Karlina z Le‰nikom!
Tretji prizor
Prej‰nji, Stopar, Karlina, Le‰nik
STOPAR
Dobro jutro, gospoda! Gospod doktor nas
je povabil.
âUREN
Dobrodo‰li! Klanjam se, gospodiãna. Pro-
sim, na divan!
KARLINA
Oh, Emilija, ljuba moja, kako se ima‰? Vãe-
raj sem te zaman ãakala.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
60
EMILIJA
Oh, pustiva prazne besede! Povej raj‰i,
ãemu si zdaj pri‰la!
âUREN
Emilija, kako pa govori‰! Gospodiãna Karl-
ina, ne zamerite, da se je tako spozabila!
Danes je slabe volje.
EMILIJA
Vem, kaj govorim, in se nisem niã spozabi-
la. Gospodiãna Stoparjeva mi mora nekaj
pojasniti.
KARLINA
Kar hoãe‰, prosim.
EMILIJA
Stopi za trenutje v mojo sobico! Gospodje
naju ne bodo pogre‰ili.
KARLINA
Kakor ti drago.
(Odideta.)
âetrti prizor
Prej‰nji brez Emilije in Karline
LE·NIK
Gospodiãni prerokujeta slabo vreme.
âUREN
Brez pomena; isti meh za jok in smeh.
Kveãjemu pohleven deÏek. Ampak mi mo-
ramo govoriti resno in jasno.
LE·NIK
To je prava beseda, resno in jasno.
STOPAR
Meni se nekoliko dozdeva, za kaj gre, in
ljubo bi mi bilo, ãe bi se stvar enkrat do-
BES
e
DA
BLAGE DU·E
61
gnala. Moja Ïena je huda kakor osa, in ne
samo name.
MUREN
Na nas pa vendar ne?
STOPAR
Boste Ïe sli‰ali; bojim se namreã, da pride
za menoj. Ampak jaz hoãem imeti mir v
hi‰i in sem Ïe tudi kriÏ naredil.
LE·NIK
Jaz sem priãa, da je vse res, kar gospod Sto-
par govori.
STOPAR
Kajne? Saj se je gospoda Le‰nika tudi lotila;
ampak on ni z njo zvezan; on si lahko po-
maga. Midva sva zdaj enih misli in osta-
neva prijatelja.
âUREN
Potem je vsa stvar sreãno dognana, in mi
lahko preidemo h gmotni strani tega vpra-
‰anja.
MUREN
Gospod Stopar, koliko ste pripravljeni dati
dote svoji hãeri? Opozoriti vas moram, da
naredi gospodiãna Karlina jako dobro par-
tijo.
âUREN
Izborno partijo. Taki Ïenini so redko seja-
ni.
LE·NIK
Hvala za priznanje, kakr‰nega moja
skromnost ni priãakovala!
STOPAR
Meni se pa le ãudno zdi...
LE·NIK
Kajne? In po pravici, da se vam stavijo
tak‰na vpra‰anja.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
62
STOPAR
Kakor da bi bil gospod Le‰nik pod skrb-
stvom.
LE·NIK
Ravno tako; sploh Ïaljivo zame in za gos-
poda Stoparja.
STOPAR
Res je to.
LE·NIK
Najprej se vendar vpra‰a, kako je z naklo-
njenostjo, z ljubeznijo; zakaj zakon brez
ljubezni je kakor dan brez zlatega sonca.
Poprej po doti vpra‰ati je nespodobno. Saj
tudi gospod Stopar mene nikoli ni vpra‰al,
koliko prinesem v zakon dolgov.
STOPAR
Zaupno sem vas pa hotel enkrat vendar
vpra‰ati. Ne zamerite! A zdaj je vpra‰anje
odveã.
MUREN
Oprostite, gospod Stopar, taka vpra‰anja
se stavijo povsod, kjer se sklepajo zakoni.
Da imajo Ïenini dolgove, to je navadno,
naravno, samo ob sebi umevno. Kateri
mladeniã bi se hotel sicer Ïeniti? Dolgovi
na mo‰ki, dote na Ïenski strani so pogoji
srãnih zvez, ali politiãno reãeno: Conditio,
sine qua non.
STOPAR
Zame in gospoda Le‰nika je ta stvar konãa-
na. Koliko je gospod âuren in tudi gospod
doktor Muren prizadet, to mene niã ne bri-
ga. To je zasebna stvar. Moja Ïena misli
BES
e
DA
BLAGE DU·E
63
namreã, da sta oba prizadeta, jaz pa da tro-
bim v Le‰nikov rog, in je prepriãana, da se
gospod Le‰nik Ïeni.
LE·NIK
Va‰a gospa si nekaj domi‰ljuje, kar je brez
vsake podlage.
STOPAR
To morate vi bolje vedeti. Ampak moja
hãerka si tudi to domi‰ljuje. Zato se je od
zaãetka na vas jezila, potem se je nekako
pomirila, zdaj pa spet ne ve, ali bi se vese-
lila ali jezila. Tako se je vsa stvar konãala,
kar se mene tiãe, lepo in mirno; z mojo
Ïeno je pa spor nastal.
âUREN
Saj ste vendar vi gospodar, gospod Stopar.
STOPAR
âlovek bi mislil. Kot gospodar vleãem seve-
da s svojo Ïeno, kakor se spodobi; v tej
stvari pa ne, ampak z gospodom Le‰nikom.
MUREN
Da ste vi na‰ih misli, to zadostuje; va‰o
gospo bomo Ïe potolaÏili in pomirili.
HI·NA
Gospa Stoparjeva.
STOPAR
No, bomo videli.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
64
Peti prizor
Prej‰nji, Katarina
MUREN
Dobrodo‰la, milostljiva! Kakor nala‰ã ste
pri‰li.
(Vsi vstajajo in se klanjajo in pozdravljajo.)
âUREN
Prosim, milostljiva, sedite! Ravnokar smo
sli‰ali, da je nastal nek nesporazum med
vami in gospodom Le‰nikom. Mi bomo kot
dobri prijatelji, ki Ïelimo drug drugemu
vse najbolj‰e, ta sporãek poravnali.
KATARINA
Oh, gospod âuren, kako sladke so va‰e be-
sede, in kako grenke va‰e misli! Vi govori-
te o nesporazumu, ko ste mojo hãerko in
mene tako grdo osme‰ili!
âUREN
Jaz osme‰il vas in va‰o hãerko?
MUREN
Milostljiva, jaz vas ne umejem.
KATARINA
Jaz pa vas ne, da tako malo pazite na svo-
jo nevesto.
MUREN
Kaj pa je z mojo nevesto?
KATARINA
Vpra‰ajte gospoda Le‰nika, ki sedi tukaj
kakor nedolÏno jagnje.
LE·NIK
To sem jaz v tej zme‰njavi tudi zares.
KATARINA
In vendar ste mu prevzeli nevesto.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
65
LE·NIK
Jaz nevesto prevzel! ·e nikomur nobene.
Mene obhaja najãistej‰a zloradost, kadar
se kdo oÏeni. Zastran mene bodite popol-
noma mirni, gospod doktor!
STOPAR
Katarina, morebiti se pa ti vendar moti‰.
KATARINA
S Karlino vred se jaz vendar ne bom mo-
tila.
MUREN
Same uganke, ki jih jaz niã ne umejem.
âUREN
Gospod doktor, ostanite mirni! Jaz vam
bom vse razloÏil.
KATARINA
Ta tolikanj hvaljeni in priporoãeni gospod
Le‰nik je snubil na videz mojo hãer, v re-
snici je pa delal za svojega tekmeca, gospo-
da Kotnika.
âUREN
Milostljiva, to se da vse poravnati.
KATARINA
Nikoli, in ãe pade na kolena pred moje
noge, mu jaz ne dam veã svoje hãere.
LE·NIK
Gospod âuren in gospod doktor, prosim,
da se te besede zabeleÏijo; zakaj jaz se bom
nanje skliceval. Siliti jaz noãem nikogar; to
mi brani moja narava, moja psiha.
STOPAR
Gospod Le‰nik ima prav. Prisiljena reã ni
dobra.
LE·NIK
Ali mislite, da bom jaz zaradi svoje sreãe
nedolÏne ljudi v nesreão pehal? Sicer sem
pa jaz tukaj popolnoma odveã.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
66
âUREN
Poãakajte ‰e malo! Morebiti se bo dalo
vendar ‰e vse urediti.
HI·NA
Gospod Kotnik Ïeli govoriti z gospodom
âurnom.
âUREN
Zdaj ga ne moremo sprejeti.
MUREN
Naj pride! Morda nam on razvozla to zme-
do. Naj vstopi!
·esti prizor
Prej‰nji, Kotnik (prazniãno obleãen)
KOTNIK
Z gospodom âurnom bi rad govoril nekaj
zasebnega. Ah, in gospod doktor Muren in
gospod Le‰nik sta tukaj in milostljiva.
Klanjam se!
MUREN
Kaj vas je privedlo k nam? Kar povejte; saj
smo sami znanci.
KOTNIK
Najiskreneje se zahvaljujem vam, gospod
âuren, kakor tudi gospodu doktorju in
gospodu Le‰niku, da ste mi blagodu‰no
preskrbeli zaÏeleno sluÏbo in mi tako po-
magali, da se mi je obljubila roka ljubljene
neveste.
âUREN
Katere neveste, gospod Kotnik?
BES
e
DA
BLAGE DU·E
67
STOPAR
Na‰e Karline, gospod âuren, kakor sem bil
prej povedal.
KOTNIK
Milostljivi gospe in gospodu Stoparju sem
se Ïe zahvalil; hvaleÏen pa ostanem do
konca svojega Ïivljenja. — Klanjam se vsej
gospodi.
(Odide.)
Sedmi prizor
Prej‰nji brez Kotnika
KATARINA
No, zdaj so pri‰le na dan vse grde spletke.
Gospod âuren, gospod Muren, gospod
Le‰nik, vsi ste delali skrivaj za gospoda
Kotnika, javno ste pa nas za nos vodili. In
meni naj bi ne zavrela kri?
STOPAR
Miruj, Katarina! Saj to ni posebna nesreãa.
MUREN
Milostljiva, mi smo brez vsakih postran-
skih namenov priporoãali gospoda Kotni-
ka. Saj niti vedeli nismo, da hodi on za va‰o
hãerko.
STOPAR
V tem primeru bi ga morebiti ‰e priporoãili
ne bili. Zatorej ne bodi kriviãna, Katarina!
âUREN
Sam gospod Stopar nas je prosil za gospo-
da Kotnika.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
68
STOPAR
Res je to. Ali nisem prav storil? Tak po‰ten,
priden mladeniã!
âUREN
Meni se zdi, da ste se vi, gospod Stopar,
bolj neumnega delali, kot ste bili.
STOPAR
Tega pa ne morete reãi, gospod âuren; to
pa ni res.
KATARINA
Oh, in prijatelji smo si bili. Dan na dan je
bila pri nas gospodiãna Emilija. Na videz se
je dobrikala moji hãerki, v resnici jo je iz-
podrivala. Paã res, Bog nas varuj prijate-
ljev!
MUREN
Emilija nima s to zme‰njavo niã opraviti.
Pokliãite jo, prosim, gospod âuren!
âUREN
Ne, ne! Ali naj ‰e ona poslu‰a neutemelje-
na oãitanja? Ali naj pustim, da ‰e njo Ïali-
jo?
MUREN
Ampak braniti se mora, zavrniti mora Ïa-
litve, na laÏ postaviti obrekovanje.
(Pokliãe
v sosednjo sobo).
Gospodiãna Emilija, eno
besedo!
STOPAR
Katarina, pojdimo! Ti si preveã razburjena;
‰e kak‰no pravdo zaradi razÏaljenja ãasti
nam bos nakopala.
KATARINA
Jaz si moram olaj‰ati teÏo srca.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
69
Osmi prizor
Prej‰nji, Karlina in Emilija (se vodita pod pazduho)
EMILIJA
(vesela):
Papa, vse se je razjasnilo. Nobene-
ga oblaka ni veã na vedrem nebu; vsa Ïa-
lost se je v veselje spremenila.
KARLINA
Nesporazum, drugega niã. Zaupljiva be-
seda je vse poravnala.
EMILIJA
A zakaj ste vi tako osupli?
KATARINA
(zaupno):
Emilija, glej, tvoj Ïenin!
EMILIJA
Molãi!
KATARINA
Karlini, gospodiãna Emilija, vi lahko uka-
Ïete, da naj molãi; jaz pa ne bom molãala.
Vi ste bili pri nas kakor domaãa hãi; vrata
so vam bila vedno odprta, miza vedno po-
grnjena. Zahvale nisem ne zahtevala ne
priãakovala; nehvaleÏnost me pa boli.
EMILIJA
Ne umejem, milostljiva, kam te besede me-
rijo.
KATARINA
âudno; jaz sem pa hitro razumela, kam
merite vi in gospod Le‰nik s svojimi bese-
dami, pogledi in vedenjem.
KARLINA
Mama, mama, nikar tako!
STOPAR
Kaj sem rekel? RazÏaljenje ãasti, in kolike-
rih ãasti! Tiho bodi, Katarina!
BES
e
DA
BLAGE DU·E
70
LE·NIK
Milostljiva, prosim, jaz nisem meril in ne
merim nikamor.
KATARINA
Tiho bodite! Ali hoãete tajiti, da je gospo-
diãna Emilija polagoma, natihoma, prija-
teljsko in prijazno izpodrinila prijateljico in
sestrico Karlino in ji prevzela Ïenina?
LE·NIK
Ne samo da tajim, jaz tudi odloãno ugo-
varjam, da bi bilo to res, in se sklicujem na
vse Ïenine in neveste.
KATARINA
Ah, to je prekrasno! Vam da se ni prikupi-
la in priljubila Emilija?
LE·NIK
Meni? Jaz niã ne vem.
âUREN
Gospa Stoparjeva, to ni vse vkup niã. Vi si
nekaj domi‰ljujete, kar je ‰e za sanje pre-
neumno.
MUREN
Milostljiva, motite se.
EMILIJA
Bom pa jaz govorila. Oãitki gospe Stopar-
jeve so prazni, brez vsake realne podlage.
Karlina je imela vedno enega in istega Ïeni-
na in ga ima ‰e danes, sama zase. Torej je
jaz nisem izpodrinila. Gospod Le‰nik pa ni
bil nikoli njen Ïenin; on je bil, kar se nje
tiãe, vedno popolnoma prost.
LE·NIK
Istina, popolnoma prost.
EMILIJA
Torej je imel tudi pravico izbirati, kjer je
hotel, in ãe je izbral mene, je pokazal samo
BES
e
DA
BLAGE DU·E
71
svoj dobri okus. In kakor se jaz ne bojim
povedati svojih misli in svojih ãustev, tako
tudi gospod Le‰nik nima zdaj nobenega
povoda veã, da bi prikrival svoje srce.
KATARINA
Zdaj ste videli in sli‰ali, kako sem se motila.
Jaz nisem nikomur nevo‰ãljiva; samo ugo-
toviti sem hotela, s kak‰nimi prijatelji smo
obãevali. Tako, in zdaj smo opravili. Mati-
ja, pojdimo, in, Karlina, ti tudi!
(Se vzdigne-
jo.)
LE·NIK
Jaz sem tako rekoã tudi opravil.
MUREN
·e par besedi, gospod Le‰nik!
STOPAR
Zdravi, gospodje! ·koda, da smo se skoraj
sprli! Îenske so paã hude krvi, in za Ïeni-
ne je stiska.
(Stopar, Katarina, Karlina odide-
jo.)
BES
e
DA
BLAGE DU·E
72
Deveti prizor
âuren, Muren, Le‰nik, Emilija
EMILIJA
Gospod Le‰nik, govorite!
LE·NIK
Kaj pa naj reãem?
âUREN
Molãi, Emilija! Tukaj imam jaz prvo bese-
do, in ti nima‰ od mene zahtevati take Ïrt-
ve, in gospod Le‰nik ‰e manj.
LE·NIK
Jaz je tudi ne zahtevam.
EMILIJA
Moj sklep je trden, neomajen kakor nebo-
tiãne gorenjske gore. Gospoda Le‰nika jaz
ne zapustim.
MUREN
âe je tako, gospod âuren, bi jaz podpiral
pro‰njo gospodiãne Emilije. Ne ustavljajte
se koprneãim Ïeljam dveh ljubeãih src!
LE·NIK
Take impertinence si prepovedujem, gos-
pod doktor!
âUREN
To ne gre, gospod doktor. Emilija je va‰a
nevesta.
EMILIJA
Bila; a zdaj ni veã. Siliti se jaz ne dam.
LE·NIK
Jaz pa tudi ne, tem manj, ker sem Ïe davno
polnoleten. Jaz pojdem.
EMILIJA
Ne hodite! Ali se bojite mojega papana?
LE·NIK
Seveda, gospodiãna.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
73
EMILIJA
Niã se ga ni treba bati; moje srce Ïe imate,
moja roka je tukaj.
LE·NIK
Take Ïrtve, gospodiãna, jaz ne sprejmem.
MUREN
Ne ostanite trdosrãni, gospod âuren.
âUREN
âe bi jaz ne poznal va‰ega blagega srca,
gospod doktor, bi si to va‰o pro‰njo prav
ãudno in ne laskavo za vas razlagal; a jaz
vem, kak‰na Ïrtev je to za vas, kak‰na
zame.
EMILIJA
Gospod Le‰nik, zdaj so padle zadnje ovire.
LE·NIK
Glavna ovira je moja narava, moja psiha, ki
se ustavlja vsaki tuji Ïrtvi. Gospod âuren in
gospod doktor sta mi Ïe toliko dobrega
storila, da jima ne morem vraãati dobrot s
krivico. A kolika krivica bi bila, ãe bi se jaz
tolikanj spozabil, da bi odpeljal enemu
ljubo hãerko, drugemu ljubljeno nevesto!
EMILIJA
Ah, to je preveã!
(V jok in odide.)
BES
e
DA
BLAGE DU·E
74
Deseti prizor
Prej‰nji brez Emilije
MUREN
âe vam pa vsi zagotovimo, gospod Le‰nik,
da to niso nikake Ïrtve!
LE·NIK
Umejem take ‰ale; a v plemenitosti se ne
dam od nikogar prekositi; toliko znaãaja
imam.
MUREN
A va‰ dolg bi se dal tako vsaj deloma izbri-
sati.
LE·NIK
Za mojo Ïrtev prenizka cena.
âUREN
Kaj pa va‰a beseda?
LE·NIK
Na to stran me ne veÏe. Pri Stoparjevih bi
se bil Ïrtvoval, da me ni prijazna sreãa re‰i-
la; tukaj si lahko sam pomagam.
âUREN
Le zapomnite si, gospod Le‰nik! Dana‰nji
dan vam je spletel iz va‰ih dolgov vrv, ki
vam bo vrat zadrgnila.
LE·NIK
Ne verjamem; takih Ïrtev gospoda ne pre-
neseta. Meni raste celo upanje, da se mi
bodo dolgovi brez hrupa zbrisali. V ta na-
men se najvljudneje priporoãam.
(Odide)
âUREN
Slepar! In kaj zdaj?
MUREN
Predlagati bo treba, da se mu dolg zbri‰e.
Jaz se ne bom Ïrtvoval.
BES
e
DA
BLAGE DU·E
75
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-248-3
Wyszukiwarka
Podobne podstrony:
Fran Detela Svetloba in senca
Fran Detela Dva skopuha
Fran Detela Tujski promet
Fran Detela Veliki grof
Fran Detela Spominska plošča
Fran Detela Malo življenje
klucz fran a1
Grammaire Progressive Du Français Avec@0 Exercices Niveau Débutant Volume1
Doping in Sport Landis Contador Armstrong and the Tour de Fran
Baker Fran Miłość na rozdrożu
lit. romantyzmu, Prelekcje paryskie, Prelekcje paryskie - cykl wykładów Adama Mickiewicza na temat l
(Ebook Francais) Zecol Grammaire français 100 pages d'exercices
Linguistique française et comparative
comédie française
François Villon WIELKI TESTAMENT, Średniowiecze i renesans
Zmiana Konstytucji w poszczególnych krajach USA,Niemiec,Fran
więcej podobnych podstron