BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

BES

Franc Rozman
âLOVEK SEM — USTVARJAM

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-055-3

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

Knjiga je iz‰la leta 1997 v tiskani izdaji pri
zaloÏbi BI v TrÏiãu.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Predgovor

o sem se pred leti sredi ‰tudija bolje zavedel sa-
mega sebe, sem se tako kot mnogi drugi spra‰eval,

zakaj Ïivim, kak‰en smisel ima stvarstvo in jaz v njem,
ãemu sem tu, ali ima moje bivanje kak‰en namen.

Mogoãe pa je obstoj vseh nas nesmisel, mogoãe se bo

na‰e bivanje Ïe v naslednjem trenutku sesulo v niã nes-
misla?

Spra‰eval sem se in opazoval okrog sebe, ali si ta

vpra‰anja zastavlja ‰e kdo.

Opazoval sem znanstvenike, kako raziskujejo galak-

sije, „veliki pok” ob nastanku vesolja, genetske in Ïivã-
ne sisteme Ïivih bitij, inteligenco ãloveka in ‰e kaj. Opa-
zil sem tudi verstva, ki razgla‰ajo, da poznajo odgovo-
re na ta zahtevna vpra‰anja.

Priãakoval sem, da verstva z zanimanjem spremljajo

znanost pri svojem delu ter na osnovi znanstvenih izs-
ledkov sku‰ajo globlje doumeti skrivnostne dokumen-
te. Ravno tako sem priãakoval, da znanstveniki berejo
skrivnostne zapise in svoja iskanja usmerjajo v podroã-
ja, ki jih nakazuje Sveto pismo.

Ugotovil sem, da verstva ne kaÏejo navdu‰enja nad

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

znanstvenimi odkritji. Obratno pa tudi znanstveniki po-
redko uporabljajo skrivnostne verske zapise. Na prvi
pogled je videti tako, kot da se znanost ukvarjala z ne-
ãim drugim kot religije, ãeprav se oboji ukvarjajo s pro-
uãevanjem smisla ãloveka in stvarstva.

V zaãetku sem tudi sam verjel, da so odgovori na

moja vpra‰anja bodisi v znanosti bodisi religijah. Kot
naravoslovec sem domneval, da bom na‰el vse smisel-
ne odgovore v znanosti, pa jih nisem. Zaãel sem prouãe-
vati verska sporoãila, in bolj ko jih prouãujem, bolj se mi
zdijo povezljiva z znanostjo. Osebna spoznanja mi po-
trjujejo, da je sodelovanje med znanostjo in religijami
najuspe‰nej‰i naãin iskanja odgovorov na zahtevna
vpra‰anja.

Religiozna in znanstvena dvojnost dojemanja stvarst-

va povzroãa na‰e dvojno Ïivljenje. Enkrat Ïivimo religi-
ozno – ,sveto’ Ïivljenje, ko gremo naslednji dan v sluÏ-
bo, pa posvetno Ïivljenje. Domnevam, da ima na‰e Ïiv-
ljenje en sam smisel, dvojnost pa je le posledica na‰ega
nerazumevanja lastnega smisla in obstoja.

Osnovni namen tega teksta ni pouãevanje ali dokazo-

vanje, ampak odpiranje vpra‰anj in domnev, ki naj bi
pri bralcu vzpodbudile lastna ustvarjalna razmi‰ljanja
ter iskanja.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Uvod

judje smemo trditi, da o neãem nekaj vemo takrat,
ko tisto nekaj znamo preprosto in razumljivo pove-

dati.

Tekst je napisan tako, da razumevanje teksta zahteva

le nekaj preprostih srednje‰olskih znanj in sposobnost
bralca, da zna razmi‰ljati.

Lahkotnost pogovora o sicer zahtevnih vpra‰anjih je

poudarjena tako, da je vsebina knjige podana v obliki
spro‰ãenega poãitni‰kega pogovora med oãetom in si-
nom.

V uvodu Ïelim bralca seznaniti z naãinom in pravili

razmi‰ljanja, kakr‰en sledi v nadaljevanju teksta.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Oãe,

ali si Ïe bil v samostanu Kostanjevica pri Novi

Gorici? S ‰olo smo bili tam na ekskurziji. Opat nam je
predstavil samostansko knjiÏnico. Ogledovali smo si ve-
like police starih knjig. Ogromno truda je izÏarevalo iz
njih, napisanih na roko s tu‰em. Veãina knjig je bila sta-
ra sto let in veã.

Sin, ali ve‰ o ãem pi‰ejo te knjige?

Uãitelj je opata vpra‰al, ãemu v dana‰njem ãasu sluÏijo
te knjige in ãe te knjige ‰e kdo bere? Izvedeli smo, da teh
knjig ne bere nihãe veã. Knjige so le ‰e priãa nekega
ãasa, ki je minil. Poredkoma te knjige prelistava kak
znanstvenik, ko iz originalnih zapisov Ïeli obãutiti utrip
minulega ãasa.

Veãina knjig je res zastarelih, tako neuporabne pa

najbrÏ niso, saj so med temi knjigami tudi Pre‰ernove
pesmi, Shakespearove drame, Dantejeva BoÏanska ko-
medija in Homerjeva Iliada. Te knjige so aktualne tudi
danes.

Res pa je, da nekatere knjige hitro zastarevajo. Ko

sem ‰tudiral na Fakulteti za elektrotehniko, smo upo-
rabljali knjige o raãunalni‰tvu, ki po desetih letih niso
veã uporabne. Raãunalni‰tvo je v tem ãasu napravilo
velik napredek; tako te knjige lahko sluÏijo le ‰e spomi-
nom na zaãetke raãunalni‰tva.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Katere izmed aktualnih starih knjig so najbolj zanimi-
ve?

Dantejevo BoÏansko komedijo, Homerjevo Iliado in

Odisejo sem bral v ‰oli kot obvezno domaãe branje. Bo-
Ïanska komedija je razumljiva izobraÏenim ljubiteljem
poezije. To ni knjiga, ki bi jo vsevprek brali mladi in sta-
ri, neuki in izobraÏenci.

Mene

najbolj privlaãi Sveto pismo, in odkar se ga za-

vedam, mi vzbuja spo‰tovanje. Dolgo nisem vedel, kako
naj se lotim branja. Zapleteni zapisi so se mi vãasih zdeli
nelogiãni, vãasih otroãji, najveãkrat pa nerazumljivi.
Nekajkrat sem se sku‰al pogovarjati s prijatelji, pa tudi
ti pogovori niso razjasnili dilem. Vãasih so se mi odgo-
vori sogovornikov zdeli nesmiselni in za‰el sem v ‰e
veãjo krizo.

Mogoãe pa so teksti v Svetem pismu res slabi in nesmi-
selni?

Ta misel je v nasprotju s popularnostjo Svetega pis-

ma. Velike naklade, prevodi v veãino svetovnih jezikov,
tisoãletno branje, tako s strani neukih kot izobraÏencev,
nama govori kveãjemu o izjemni kvaliteti Svetega pis-
ma. Spo‰tovanje do veliãine in popularnosti Svetega
pisma ter navidezna nasprotja so me vse bolj privlaãila,

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

tako da sem se ‰e bolj vneto lotil razkrivanja skrivnosti
zapisov.

Ali misli‰, da so v Svetem pismu res nasprotja?

Rekel sem navidezna nasprotja. âe bi bila v Svetem

pismu dokazljiva nasprotja, bi jih nasprotniki religije kaj
hitro razkrili ter jih uporabili kot oroÏje proti religiji.

Navidezna nasprotja so na prvi pogled nere‰ljiva. V

Svetem pismu nastopata vsemogoãni Bog in zli duh Sa-
tan, ki ga Bog bodisi noãe bodisi ne more uniãiti. Obsta-
ja pekel, ki ga je ustvaril Bog. V peklu trpijo gre‰niki.
Zakaj trpijo? Pekel nima niti vzgojnega niti ma‰ãeval-
nega namena. Kaj bi torej lahko bil namen njegovega
trpljenja? Pred kom nas je Jezus odre‰il? Tak‰na vpra-
‰anja sem zastavljal celo poznavalcem Svetega pisma in
nisem dobil zadovoljivih odgovorov.

Nato si bral, pa niã razumel, pa zopet bral in zopet niã
razumel in to kar ponavljal in ponavljal?

Nekaj ãasa sem res delal tako. Kasneje pa sem se re

‰evanja problema lotil drugaãe. Zadal sem si nalogo:

Napi‰i, kako deluje parna lokomotiva. Zapis naj bo v

takem stilu in izrazoslovju, da bo delovanje lokomotive
razumljivo znanstveniku, mizarju, gospodinji in pesni-
ku. Pa ne le to; zapis naj bo razumljiv danes, ãez sto let
in ãez tisoã let. Navedene zahteve si je moral postaviti
tudi zapisovalec tekstov v Svetem pismu, ãe je hotel, da

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

bodo zapisi Svetega pisma razumljivi veã tisoã let tako
ne‰olanim kot izobraÏencem.

To sploh ni teÏko. Vzame‰ enciklopedijo in iz nje pre-
pi‰e‰ podatke o lokomotivi. Zakaj opis iz enciklopedije
ne bi bil dober?

Prvi razlog je ta, da branje zapisov v enciklopediji

zahteva doloãeno znanje. Lokomotivo Ïelim opisati
tako, da bo za branje potrebno ãim manj znanja. Tako
bo opis razumljiv tudi neukim.

Le kako se da parno lokomotivo opisati preprosteje, kot
je opisana v enciklopediji?

Opis lokomotive v enciklopediji je preveã podroben

in vsebuje preveã podatkov. Vseh podatkov vsi ljudje
niti ne razumejo, niti za vse ljudi niso zanimivi. V opi-
su so nekateri podatki zelo pomembni, drugi manj. Lo-
komotive bom torej opisal le z najpomembnej‰imi po-
datki.

Kateri podatek pa je najpomembnej‰i? Da je lokomotiva
Ïelezna? Da vozi po tirih? Da se iz nje kadi? Meni se
zdijo vsi podatki enako pomembni.

Podatke, ki jih na‰teva‰, niso pomembni. Najbolj po-

memben podatek lokomotive je ta, da je lokomotiva del
vlaka, ki vleãe vagone.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Pomen preprostosti, jedrnatosti in razumljivosti zapiso-
vanja sporoãil Svetega pisma mi je razumljiv.

Naslednja zahteva se nana‰a na izbor besed. Skozi

stoletja se pomen nekaterih besed spreminja. Besedi
„Führer” se je v drugi svetovni vojni spremenil pomen.

âe se besedam spreminja pomen, potem je zelo teÏko za-
pisati tekst, ki bo pomensko enak ãez nekaj tisoã let.

Razliãnim besedam se pomen s ãasom razliãno spre-

minja. Tistim besedam, ki so vezane na lahko predstav-
ljive naravne pojave: dan, ogenj, korak in podobnim, se
pomen s ãasom skoraj ne spreminja.

âe hoãem torej parno lokomotivo opisati v stilu Sve-

tega pisma, se moram omejiti le na besede, ki se jim po-
men s ãasom ne spreminja, uporabiti besede, ki jih ra-
zume veliko ljudi ter opisati le najpomembnej‰o last-
nost.

Ali misli‰, da kaj takega lahko uspe tudi nama? Predla-
gam, da poizkusiva.

Opis delovanja parne lokomotive po teh naãelih bi bil

takle:

Ognjena moã je omogoãala potovanje mnoÏi-

ci ljudi s tak‰no hitrostjo, ki je ãlove‰ki korak ne

zmore.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Primer bi se dalo tudi bolje povedati, res pa je, da sva
uporabila izraze: ogenj, moã, potovanje, ãlovek, hitrost
in korak. Ti izrazi so poznani v vseh jezikih in s ãasom
se jim pomen skorajda ne spreminja. Razumljivi so. Pri
opisu sva poudarila le bistvo: z lokomotivo (vlakom) je
omogoãeno hitro potovanje mnoÏici ljudi.

Ta miselni poizkus sva naredila zato, da se bova v

Svetem pismu znala osredotoãiti na bistvo vsakega za-
pisa in sku‰ala pravilno doumeti vsebino vsakega spo-
roãila.

Predlagam

, da iz zgledov preideva na prave zapi-

se Svetega pisma. Zaãniva kar pri stvarjenju vesolja. V
Svetem pismu pi‰e, da je Bog ustvarjal vesolje ‰est dni,
sedmi dan pa je poãival. Kaj nam Sveto pismo s tem za-
pisom sporoãa?

Poizkusi sam razloÏiti pomen tega zapisa.

Za zaãetek bi podvomil o tem, da je Bog ustvarjal veso-
lje ravno sedem dni.

Zapis nedvomno govori o tem, da Stvarnik ni ustva-

ril vesolja naenkrat, ampak po korakih ter za vsak korak
ustvarjanja porabil nekaj ãasa. Dan je zelo nazoren pri-
merek ãasovnega obdobja. Na Zemlji je dan dolg ‰tiri-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

indvajset ur, dan na Luni je dolg osemindvajset zemelj-
skih dni. Na vsakem planetu je dolÏina dneva drugaãna.
V kolikor bi zapis v Svetem pismu razumela le po dolÏi-
ni dneva na Zemlji, bi ga razumela preozko.

Ali je sporoãilo o stvarjenju vesolja sploh moÏno preve-
sti v sodoben jezik? Rekel si, da zapisi v Svetem pismu
podajajo le bistvo sporoãila in ‰e to prilagojeno na‰im
sposobnostim dojemanja stvarstva.

To pomeni, da smemo od svetopisemskih zapisov pri-

ãakovati le preprosta sporoãila, brez podrobnosti. Veã
kot osnovnih sporoãil nama zapisi v svetopisemskem
stilu ne morejo sporoãati.

Ali obstaja naãin za preverjanje, ali sva posamezno pre-
brano sporoãilo pravilno razumela?

Tekstov iz Svetega pisma ljudje ‰e nismo v celoti do-

jeli. Dojemanje posameznih tem se lahko od bralca do
bralca razlikuje. Kadar se dojemanje nekega sporoãila
lepo ujema z drugimi sporoãili in nudi logiãno dopol-
njevanje vseh tekstov Svetega pisma, je precej‰nja ver-
jetnost, da sva zapis pravilno razumela. Kadar pa nale-
tiva na protislovja, morava biti zelo previdna.

Kako veva, da sva odlomek o sedemdnevnem stvarjenju
vesolja pravilno razumela?

Zapis nedvomno govori o tem, da je

Stvarnik ustvar-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

jal vesolje po fazah ter za vsako fazo ustvarjanja pora-
bil nekaj ãasa. Prva faza je vsebovala ustvarjanje mate-
rije in energije. Sledile so ji druge faze do pojava ãlove-
ka na Zemlji. Te faze razvoja vesolja opaÏajo tudi znan-
stveniki. Znanstveniki opaÏajo, da je vsaka od teh faz
trajala precej dolgo. Ker zapis ni v nasprotju z znanstve-
nimi odkritji in najinimi domnevami, ga lahko oceniva
kot nama razumljivega in verjetnega.

Seveda je razumljiv, saj v tem tekstu ne opazim niã

posebnega. Tudi brez tega zapisa bi si stvarjenje vesolja
predstavljal podobno.

Kaj pretresljivega niti ne smeva priãakovati. Ugotav-

ljala sva, da morava v svetopisemskih tekstih priãakova-
ti le preprosta in temeljna sporoãila.

âe

pa si Ïe Ïeli‰ preseneãenj v svetopisemskih sporoãi-

lih, bo zate bolj zanimiv drugi del sporoãila, ki pravi, da
je Bog sedmi dan poãival. Razmisli, kdaj ãlovek obiãaj-
no poãiva?

âlovek poãiva po napornem delu. Kadar ãlovek poãiva,
ne da bi se pred tem utrudil, je bolj upraviãeno reãi, da
ãlovek lenari.

Strinjam se. Poizkusiva zdruÏiti prvi del sporoãila, ki

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

pravi, da je Stvarnik ustvarjal vesolje po fazah, z drugim
delom, ki pravi, da je na koncu poãival.

Pravzaprav mi ne ostane niã drugega kot ugotovitev, da
je bilo stvarjenje vesolja tudi za Boga naporno. To je res
presenetljiva ugotovitev.

Kako si ti predstavlja‰ utrujenega Boga?

Zanesljivo nama Bog ne sporoãa, kako je bilo stvar-

jenje naporno zato, da bi se nama smilil. Tak‰no spo-
roãilo bi bilo nepomembno. Domnevam, da je sporoãilo
o ustvarjanju vesolja po fazah in boÏjem trudu name-
njeno pojasnjevanju naslednje osnovne dileme:

Ali je vesolje

samo po sebi dano dejstvo, ali pa ob-

stoji Stvarnik vesolja, ki je vesolje naãrtoval in postop-
no ustvaril iz niã.

Mislim, da se za najino poãitni‰ko razpoloÏenje izraÏa‰
preveã zapleteno. Ali se ne bi potrudil in mi stvar raz-
loÏil preprosteje, tako da bom stvar razumel brez preti-
ranega miselnega naprezanja.

Predstavljaj si pomivanje posode. Ko greva od kosila,

je vsa kuhinja polna umazane posode. âez pol ure je vsa
posoda pomita in pospravljena.

Seveda je pomita, ker jo je mama pomila.

Primer ti dajem zato, da bova loãevala, kak‰no vlogo

imava midva pri pomivanju posode, kak‰no pa mama.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Mama po kosilu vzame v roke vsak kos posode, ga s
krpo zdrgne, splakne, osu‰i ter shrani v omaro; kos za
kosom. Kak‰no vlogo pa imava midva? Po kosilu vidiva
umazano posodo, ãez pol ure pa opaziva pomito poso-
do.

Seveda ne bova trdila, da je pomivanje posode zelo

naporno. Mama to opravi mimogrede, kljub temu pa
posodo pomije ona; ne pomije se ji sama. Mami pripa-
da poãitek Ïe samo zato, ker je ona pomila posodo.

Sporoãilo o boÏjem poãitku nama torej govori o tem,

da je bilo vesolje naãrtovano in del za delom zavestno
ustvarjeno. Bog naj bi ustvarjal kemijske, fizikalne, elek-
trotehni‰ke in druge zakone, jih usklajeval ter tako po-
stopno ustvarjal vesolje. Kdor nekaj poãne, mu po ãlo-
ve‰kem razumevanju stvari pripada poãitek. Delo in po-
ãitek sta v ãlove‰kem dojemanju stvari tesno povezana.

Zakaj

poudarja‰ „v ãlove‰kem dojemanju”? Ali v

resnici ni tako?

BoÏje dimenzije delovanja lahko tako moãno prese-

gajo na‰e sposobnosti dojemanja, da midva ne bi niãe-
sar razumela, ãe bi nama Stvarnik govoril v svojem je-
ziku. Tako kot se midva trudiva dveletnemu otroku ne-
kaj dopovedati primerno njegovim sposobnostim doje-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

manja, tako se Stvarnik trudi, da nam govori v na‰em
jeziku in primerno na‰im sposobnostim.

Prej si rekel: „naj bi Bog ustvarjal te zakone”. Zakaj
uporablja‰ pogojnik? Ali je lahko tudi drugaãe?

Midva se zaenkrat trudiva le razumeti sporoãila zapi-

sov iz Svetega pisma, ne ocenjujeva pa ‰e, ali ti zapisi
opisujejo resniãnost.

Predlagam, da nadaljujeva postopno. Najprej se po-

trudiva ãim bolje dojeti sporoãila. Ko bova izrabila vse
najine sposobnosti in moÏnosti za to, da sporoãila ãim
bolje dojameva, pa se bova posvetila ocenjevanju, ali so
vsebine sporoãil moÏne in verjetne.

Postopno dojemanje tekstov mi je zelo v‰eã. Preden si
ustvariva mnenje o vsebini tekstov, jih morava najprej
razumeti.

Mogoãe bova vsebino nekaterih sporoãil lahko celo

dokazala. Za sedaj pa predlagam, da ostaneva le na pre-
verjanju, ali razumeva, kaj nama je zapisovalec teh za-
pisov Ïelel povedati.

Razumevanje tekstov je vãasih res prav naporno. Zah-
tevnost in zapletenost tekstov sem obãutil Ïe na svoji
koÏi. Ko sem hodil v ãetrti razred osnovne ‰ole, sem se
polotil branja Cankarjevih ãrtic. Niãesar nisem razumel.
To me je kot vnetega bralca tako jezilo, da sem ob knjigi

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

skoraj jokal. ·ele po nekaj letih dojemam veliãino Can-
karja in njegovih ãrtic.

Tudi midva se bova ukvarjala z ocenjevanjem verjet-

nosti vsebine Svetega pisma ‰ele potem, ko bova napra-
vila vse, da bi bila za branje Svetega pisma usposoblje-
na. Ne smeva ga dojemati naivno. Do tedaj pa predla-
gam, da bereva in sku‰ava le dojeti, kaj nama zapisova-
lec Ïeli sporoãiti.

Svetem pismu sva torej prebrala, da je Bog ustvaril

vesolje z naãrtnim delom in trudom. Bog naj bi bil torej
ustvarjalna sila v vesolju, ki svoje ustvarjanje naãrtuje,
izvaja, dodal pa bom ‰e naslednjo domnevo:

Bog pre-

verja rezultate svojega dela.

Zakaj naj bi Bog preverjal rezultate svojega dela? âlo-
vek preverja rezultate svojega dela zato, da po potrebi
tudi ukrepa, v kolikor rezultati niso skladni s priãako-
vanji. Ali Sveto pismo pi‰e o preverjanju rezultatov boÏ-
jega dela? Ali Bog po potrebi tudi ukrepa?

Tudi o boÏjem ukrepanju ob nenaãrtovanih dogodkih

pi‰e Sveto pismo. V primeru Babilona, Noeta, Sodome
in Gomore se je ãlovek obna‰al drugaãe, kot je Bog od
njega priãakoval. Podobno se je Bogu dogodilo Ïe pri
hudobnih angelih, ki jih je izgnal iz nebes, zato sklepam,

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

da Bog nadzira proces stvarstva ter po potrebi s posegi
preusmerja nenaãrtovane procese.

O teh stvareh sem nekajkrat govoril z babico. Babi je
verna in pravi, da je prebrala Ïe veliko verskih knjig.
Rekla mi je, da vse, kar Bog napravi, napravi popolno,
tako da ne potrebuje niti preverjanja niti korigiranja.

âe bi o povedanem govorila zelo splo‰no, tako da bi

zanemarila podrobnosti, bi bilo sprejemljivo tudi tak‰no
razmi‰ljanje. Babi najbrÏ nima potrebe, da bi razmi‰ljala
poglobljeno o tekstih Svetega pisma, zato je sprejemlji-
vo, da tako misli. Midva o zapisih razmi‰ljava dosledno,
zato se trudiva, da v Svetem pismu ne spregledava tudi
tistih sporoãil, ki za babico niso pomembna.

Ali bi napravila veliko napako, ãe bi predpostavila, da
Bog napravi vse popolno in ne korigira niãesar?

V Svetem pismu sva opazila nekaj nazornih sporoãil,

kako je Bog posegel v dogajanje na Zemlji in ga korigi-
ral. Omenila sva Babilon, Noeta, Sodomo in ‰e katera bi
se na‰la. Vsa ta sporoãila so tako jasna, da imava le dve
moÏnosti:

• da navedena sporoãila vkljuãiva v najina razmi‰-

ljanja,

• da sporoãilom iz Svetega pisma ne pripi‰eva pome-

na.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Kaj pomeni, da sporoãilu ne pripi‰eva pomena? Ali to
pomeni, da se je zapisovalcu Svetega pisma nekaj zapi-
salo kar tako, kot rezultat takratnih nakljuãnih razmer,
kar ne nosi pomembnega sporoãila?

âe v Svetem pismu najdeva le eno sporoãilo brez po-

mena, ki je nastalo kar tako, po pomoti, je v Svetem pis-
mu tak‰nih sporoãil lahko veliko. Nobene resnosti ne bo
v najinih razgovorih, ãe bova po najini Ïelji in presoji
izbirala le nekatere zgodbe, primerne za najine domne-
ve; tiste zgodbice, ki ne govorijo v prid najini domnevi,
pa oznaãila, da so bile napisane po pomoti.

Predlagam, da najine nadaljnje domneve gradiva na

mnenju, da so Sveto pismo pisali zapisovalci pod nav-
dihom Boga in da v njem ni niãesar po pomoti ali po
nakljuãju. V kolikor najina razmi‰ljanja ne bodo dopu-
‰ãala vkljuãevanja vseh sporoãil iz Svetega pisma v naji-
ne razgovore, pa predlagam, da Sveto pismo popolno-
ma izkljuãiva iz najinih pogovorov.

Ali bi izkljuãitev Svetega pisma iz najinega razmi‰ljanja
pomenilo, da ne vsebuje kvalitetnih tekstov?

Ni nujno. Poleg tvoje domneve bi to lahko pomenilo,

da najine intelektualne zmoÏnosti niso dorasle tem za-
pisom.

Izhajajva torej iz mnenja, da je Sveto pismo boÏje spo-
roãilo. âe najdeva v njem le eno sporoãilo, ki se ne bo

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

skladalo z najinimi domnevami, se bova morala odloãa-
ti, ali zavrÏeva najine domneve ali Sveto pismo.

Vsako sporoãilo bova sku‰ala poglobljeno, dosledno

in objektivno dojeti in vkljuãiti v najino razmi‰ljanje.
Paziti pa morava, da v tekstih ne bova brala nekaj, pri
tem pa prebrala ãisto nekaj drugega. Tudi to je razlog,
zakaj bova sporoãila o Noetu, Sodomi in Babilonu resno
vkljuãila v najina razmi‰ljanja.

Strinjam se, da navedeni teksti iz Svetega pisma govori-
jo o posegu Boga v dogajanje na Zemlji ter s tem pred-
stavljajo boÏje nadziranje in usmerjanje. Ne razumem
pa, zakaj tega babici ne pove‰.

Babica se zanima za mnoge druge stvari, zato niti ni-

sem prepriãan, da bi jo tak‰ni dokazi zanimali. Za stvari,
ki jih ona poãne, ji tega najbrÏ niti ni potrebno dokazo-
vati in logiãno razumeti.

nekatere stvari babica trdi, da jih niti ni moÏno lo-

giãno pojasniti.

Domnevam, da so vse stvari logiãne. Vãasih na‰e

umske sposobnosti ne omogoãajo dojemanja sporoãil,
to pa ‰e ne pomeni, da niso logiãna.

Babi pravi, da nekatere stvari preprosto obãuti, kadar

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

jih ne more logiãno dojeti. Pravi, da ji to omogoãa boÏja
milost.

Mogoãe jih res obãuti. Sam moram priznati, da se na

obãutke ne morem zanesti, ker se mi prehitro spremi-
njajo.

Naj ti pojasnim na primeru. Pred nekaj leti sva na ne-

deljsko popoldne s prijateljem na odroãni Ïupniji obis-
kala Ïupnika. V Ïupni‰ãu sva izvedela, da je Ïupnik v
cerkvi. Napotila sva se tja in ga na‰la, kako na koru v
betonski strop s kladivom in dletom prebija luknjo za
dovod zraka orglam. „S hlapãevskimi deli na nedeljo po-
huj‰uje farane!” sem si mislil. Ko sem spregovoril z njim
in ko sem spoznal njegovo stisko, sem mu brez pomisle-
ka pomagal pri njegovem delu.

Iz povedanega je oãitno, da se ti je ta Ïupnik resniãno
zasmilil. Iz zaãetnega oãitanja si res korenito spremenil
svoje obãutke. Mogoãe se tak‰ni miselni prevrati doga-
jajo le tebi, ki nima‰ posebne milosti. Îupniki mogoãe
res ãutijo boÏjo voljo.

Ko sem bil v Medjugorju, sem opazil zelo predane

duhovnike, ki so ãastili simbole Medjugorja in naj bi po
tvoje imeli boÏjo milost in usmeritve „od zgoraj”. Po
drugi strani pa je mostarski ‰kof tudi „po boÏji milosti”
ãutil, da je Medjugorje prevara. V najinem razmi‰ljanju
ne bova ugotavljala, kdo se je zmotil. Pomembno je, da

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

se zelo zmotijo tudi tisti, ki razgla‰ajo, da imajo poseb-
ne milosti.

NajbrÏ si iz gornjega primera tudi sam opazil, da je

neresno in nevarno graditi sklepe na obãutenjih. Kadar
svoje mnenje gradimo na obãutenjih, kaj hitro lahko iz
realnosti zaidemo v sanjarjenje in blodnje. Midva bova
razpravljala le o stvareh, ki jih bova lahko logiãno ute-
meljevala.

Mogoãe so obãutki izgovor za tiste, ki se ne potrudijo
stvari logiãno dojemati. Mnogo udobneje se je predati
obãutkom, kot o stvareh kvalitetno logiãno razmisliti.
Rezultat predajanja obãutkom pa so razni samooklicani
„preroki” in dvomljivi „boÏji poslanci”.

Pustiva dvomljive metode spoznavanja stvarstva in se

vrniva k najini bolj zanesljivi metodi spoznavanja stvar-
stva, ki sloni na logiãnem razmi‰ljanju.

Vsi ljudje najbrÏ ne znajo ali ne zmorejo uspe‰no raz-
mi‰ljati?

NajbrÏ so res razlike med ljudmi v sposobnosti za

razmi‰ljanje in dojemanje, kar pa ni tragiãno, saj je
stvarstvo moÏno dojemati na razliãnih nivojih. Najbolje
bo‰ razumel, ãe ti pojasnim na primeru.

Pomisli, kako vozim avto. Ali opaÏa‰, kako med voÏ-

njo nadziram stanje avtomobila na cesti in z volanom
popravljam pozicijo avtomobila?

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Meni se zdi, da avto lepo teãe po cesti, da lepo vozi‰ in
niã ne popravlja‰.

Iz poenostavljenega gledi‰ãa, to je na primer iz gle-

di‰ãa babice, je tvoje opaÏanje toãno. âe pa stvar pogle-
dava bolj natanãno, bova opazila, da stalno opazujem
stanje avtomobila na cesti in popravljam njegovo pozi-
cijo, vendar tako neopazno, da veãina ljudi tega ne opa-
zi.

Tudi Bog zelo ve‰ãe in neopazno nadzira in usmerja

stvarjenje vesolja, zato je za veãino ljudi vseeno, ãe boÏ-
jega nadziranja in usmerjanja stvarjenja ne opazijo. âe
pa stvari pogledava natanãno, pa morava tudi to opaziti
in upo‰tevati.

OpaÏam, da daje‰ razumevanju Svetega pisma velik po-
men. Ali brez razumevanja zapisov Svetega pisma ne bi
mogla raziskovati nastanka vesolja in drugih skrivnosti
na‰ega bivanja?

Med znanstveniki velja prepriãanje, da so raziskova-

nja uspe‰na, kadar znanstvenik preãita, kaj so o neãem
zapisali drugi, se z lastnim razmi‰ljanjem dokoplje do
svoje ocene teh zapisov ter nadaljuje raziskovanje od
tam, kjer so drugi konãali. V znanosti ne bi napredova-
li, ãe bi vsak zaãel raziskovati prav od zaãetka.

Predlagam da nehava le brati in razumevati zapise,

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

ampak zaãniva raziskovati in preverjati, katerim za-
pisom lahko verjameva.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

âlovek – od kod?

V tem poglavju se spra‰ujem, ali je obstoj ãloveka sluãaj
oziroma pomota narave ali pa ima stvarstvo in na‰e bi-

vanje v njem smisel in namen.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Predlagam

, da posku‰ava odgovoriti na vpra‰a-

nje, kdo smo ljudje, kaj smo, zakaj smo, ali ima na‰e bi-
vanje smisel? Ali misli‰, da bi se lahko dokopala tudi do
tak‰nih odgovorov.

Tak‰na vpra‰anja so zelo smiselna. Na‰e bivanje v

tem trenutku je tisto, kar nas najbolj zanima, bolj kot
tisto, kar je bilo, ali tisto, kar bo.

Kako bova ugotovila, kak‰en smisel ima najino bivanje
tu na Zemlji?

Najprej morava ugotoviti, ali je stvarstvo kot celota

smiselno ali nesmiselno?

To so najbrÏ za naju preteÏka vpra‰anja.

Prehitro ne smeva obupati. Vzemiva nekaj primerov

smiselnih stvari ali dejanj iz vsakodnevnega Ïivljenja in
sku‰ajva ugotoviti, v ãem se razlikujejo smiselne stvari
od nesmiselnih.

Hm …?

Vidim, da nima‰ prave ideje. Smiselne stvari izraÏajo

red in so predvidljive. Stenska ura je stvar, ki izraÏa smi-
sel. Njen smisel je v kazanju ãasa in dokler se ne pokva-
ri, z lahkoto napovedujemo njeno obna‰anje. Nobene-
ga nakljuãja ni v premikanju urinih kazalcev.

Stvari, ki jih za doloãen namen izdela ãlovek, se da Ïe

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

na prvi pogled loãevati od bolj nakljuãnih tvorb, kot je
kamen, oblak …

Nakljuãne in nesmiselne stvari so nepredvidljive.

Tudi ãe v nekem trenutku nesmiselna stvar izraÏa kak
smisel, se Ïe v naslednjem trenutku sesuje v nesmisel, v
negacijo prej‰njega stanja. âe v stvarstvu vidiva le pre-
hajanje enega nesmisla v drugega, potem lahko oceni-
va, da je stvarstvo ples nesmislov, ãe pa v stvarstvu opa-
Ïava red in predvidljivost, pa morava biti previdna in
dopustiti moÏnost smiselnega dogajanja v stvarstvu.

Tvoja razlaga je preveã zapletena. Naj sku‰am na pri-
meru preveriti, ali tvoje razlage razumem.

Do podobe neãesa, na primer „podobe ãlove‰kega

obraza”, lahko pridemo na dva naãina; po smiselni poti,
tako da podobo obraza naslika slikar, ali preko nakljuã-
ja, tako da podobo obraza oblikujejo nakljuãni oblaki na
nebu.

V primeru risanja slike bo podoba trajna in si ogle-

dovanje podobe lahko naãrtujemo, v primeru oblaka, pa
se bo podoba tako hitro razblinila v niã, kot je nastala.

Odliãen primer. Iz tega lahko sklepava, da so nakljuã-

ni procesi podvrÏeni hitremu razkroju in kot taki dokaj
neobstojni. âe je stvarstvo rezultat nakljuãja, bo manj
obstojno, kot v primeru, da je stvarstvo smiselno. Za

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

nakljuãno stvarstvo lahko priãakujeva, da se Ïe jutri lah-
ko sesuje v niã.

Muha, ki Ïivi le nekaj minut, vidi oblak kot nekaj traj-
nega in stalnega. Ljudje Ïivimo tudi do sto let, vendar
tudi ljudem se lahko dogodi, da bomo spreminjajoãe se
stvari lahko videli kot trajne.

Znanost zna ugotoviti dogajanje v vesolju za zelo

daleã nazaj, zato nismo vezani na opazovanje dogajanja
le v enem stoletju.

Stvarstvo se Ïe milijarde let zelo smiselno razvija in niã
ne kaÏe, da se bo jutri sesulo v niã.

Ta ugotovitev pa naju Ïe obvezuje, da moÏnosti smi-

selnosti stvarstva ne smeva zanemariti.

Kaj pa pravzaprav pomeni, da je vesolje smiselno?

To pomeni, da je vesolje rezultat navdiha nekoga —

naãrtovalca vesolja. To pomeni, da obstaja nekdo, ki si
je vesolje zamislil in ima moÏnost usmerjanja vesolja.

Vem, na kaj napeljuje‰. Dopovedati mi hoãe‰, da je ve-
solje ustvaril Bog.

V Svetem pismu je Stvarnik osrednja oseba stvarstva.

Pomisli, kako neuspe‰na bi midva bila z najinim razgla-
bljanjem, ãe bi v primeru, da Bog res obstoja, midva
hotela dokazati njegov neobstoj. âe Stvarnik obstaja, bi

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

bila razlaga vesolja brez njega nesmiselna in napaãna.
Predlagam, da ne delava prezgodnjih zakljuãkov in sku-
‰ava korak za korakom ugotavljati smiselnost vesolja in
s tem obstoj Stvarnika.

Kako

naj raziskujeva stvarstvo in spoznavava Stvar-

nika? Nobene ideje nimam, kak‰en bi Stvarnik lahko
bil.

V kolikor si pod besedo Stvarnik ali Bog predstavlja-

va materialno bitje, ki ima roke, noge in glavo in se na-
haja nekje v prostoru, si ga ne bova prav predstavljala.
âe je Bog stvarnik in s tem avtor materije in prostora, je
moral Bog obstajati prej; torej takrat, ko ‰e ni bilo ma-
terije in prostora. Bog torej ne more biti materialno bit-
je.

Ta trditev je logiãna, vendar teÏko predstavljiva. Ra-
zumljivo je, da povzroãitelj materije in prostora ne more
biti materialno bitje. âe bi bil Bog materialno bitje, bi to
pomenilo, da je materija obstajala prej, preden jo je Bog
ustvaril.

Kadar si Ïelim ustvariti predstavo o Bogu, i‰ãem poj-

me, ki niso vezani na materijo in prostor. To bi lahko
bili: logika, zavedanje, ustvarjalnost, ljubezen, svoboda
… Boga je najbrÏ moÏno opisovati le s temi pojmi.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Predstave o Bogu na osnovi materialnih lastnosti, kot so
velikost, barva, kraj, pa bi bile zanesljivo zgre‰ene.

Bojim se, da bo najino razumevanje Stvarnika na osno-
vi nematerialnih pojmov zelo skromno.

Predstava bo res skromnej‰a, imava pa upanje, da bo

pravilna.

Kako si lahko predstavljava nekaj izven prostora, neve-
zano na materijo? Vse, kar si nazorno predstavljam, je
materialne narave in v prostoru.

âeprav je privlaãnost Zemlje in drugih nebesnih teles

prostorska lastnost, se nam v vsakodnevnem Ïivljenju
zdi drugaãe. Morda nama bo ponazoritev teÏnosti
olaj‰ala razumevanje nematerialnega in neprostorske-
ga. Napraviva naslednji miselni poizkus: Kjerkoli na ze-
meljski obli vrÏemo kamen v zrak, ta pade nazaj na
Zemljo. Ta poizkus bi lahko v svetopisemskem stilu opi-
sala takole:

Okrog Zemlje deluje neka sila, ki nadzoruje,

da predmeti ne uidejo z Zemlje. Ta sila „opazi”

vsak predmet, ki bi ga kdorkoli hotel vreãi z Zem-

lje v vesolje in ga potegne nazaj. Ta sila opazi vse

predmete neodvisno od tega, koliko jih na razliã-

nih koncih Zemlje istoãasno vrÏemo v zrak in vse

pritegne nazaj, pa naj si bo to ‰e tako skrit ko-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

tiãek zemeljske oble. Privlaãnosti Zemlje se ne

moremo skriti.

Po analogiji s privlaãnostjo Zemlje si Stvarnika pred-

stavljam kot vseprostorsko ustvarjalno energijo ali silo,
podobno gravitaciji, ne pa kot materialno bitje, podob-
no ãloveku.

Gravitacija je lahko le delna ponazoritev Boga, saj se
gravitacija sebe ne zaveda. âe je stvarstvo ustvarjeno
smiselno in zavestno, mora biti Stvarnik zavestno bitje.

Res je, gravitacija se sebe ne zaveda. Z gravitacijo si

ponazarjam le naãin boÏjega delovanja. Nobenega raz-
loga pa ni, da tak‰en naãin delovanja ne bi mogel biti
usmerjan zavestno.

Sku‰al sem vpra‰ati, kje je Bog, od kod Bog usmerja
vesolje? Ker si Boga predstavljava vseprostorsko, mo-
ram priznati, da niti ne znam zastaviti vpra‰anja.

Neuki ljudje bi odgovorili, da je Bog v nebesih, in si

pri tem predstavljali kak kraj. Ker si midva Boga pred-
stavljava vseprostorsko, je vpra‰anje „kje?” nesmiselno.
Za najino dojemanje bi bil najbolj‰i odgovor: povsod,
kjerkoli; to je tudi od tu, kjer sva midva.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Bojim

se, da bova morala konãati najino razmi‰-

ljanje o Bogu, zaradi preskromne predstave o Njem.

Poznati le skromne osnovne lastnosti o Bogu ne po-

meni konca razmi‰ljanja. Ravno nasprotno! Konec raz-
mi‰ljanja bi pomenilo, ãe bi o Bogu vedela vse. Najino
raziskovanje je moÏno le dotlej, dokler ãesa ne veva. Ker
o Bogu ‰e marsiãesa ne veva, imava ‰e veliko priloÏnosti
za raziskovanje.

Pomembno pa je ‰e nekaj. Pri raziskovanju si o Bogu

ne smeva ustvariti napaãne predstave. V primeru na-
paãne predstave bi nama nadaljnje raziskovanje Stvar-
nika in stvarstva postalo nelogiãno. Napaãni sklepi pa
resniãno onemogoãijo nadaljnja razmi‰ljanja.

Zakaj se tako boji‰ napaãnih sklepov?

Pogosto sreãujem ljudi, ki si Boga predstavljajo kot

ãloveka. Predstavljajo si, kako Bog ponoãi spi, kako gre
opoldne na kosilo, podnevi pa hodi po nebesih in sko-
zi luknjo gleda na Zemljo, kaj kdo dela. Tak‰na predsta-
va o Bogu je seveda sme‰na in nesmiselna, odziv ljudi
na tako naivno videnje Boga pa „ugotovitev”, da Bog ne
obstaja. Z napaãno predstavo si resniãno zaprejo pot do
nadaljnjega spoznavanja stvarstva.

Veliko ljudi ne verjame v smiselnost stvarstva in Stvar-
nika. Ali misli‰, da bi verjeli, ãe bi si Boga pravilno
predstavljali?

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Ljudje poznamo predvsem materialni svet, iz materi-

alnega sveta pa o Bogu lahko le sklepamo. Bog presega
materialni svet, zato ga z materialnimi dokazi ni moÏno
dokazovati. Izven materialnega sveta pa smo ljudje zelo
nebogljeni in se poãutimo tako kot riba na suhem. Za-
enkrat so na‰e sposobnosti in znanje nematerialnega
sveta preveã omejene, da bi Stvarnika dokazali. Iz dej-
stev, ki jih vidimo, zaenkrat lahko le domnevamo in ver-
jamemo, da Stvarnik obstaja.

Pred

kratkim sem bil v druÏbi, ki je bila prepriãana,

da je vesolje posledica neke vesoljske sile in sreãnega
nakljuãja v velikem kaosu.

Tudi midva trdiva, da je vesolje ustvarila vesoljska

sila, ki jo midva imenujeva Bog.

Îe, toda ateisti so prepriãani, da se vesoljska sila ni za-
vedala sebe in svojega poãetja, ampak je delovala po-
polnoma kaotiãno in nakljuãno.

Tudi sam ne bi verjel v zavestno ustvarjanje vesolja,

ãe se ne bi z gotovostjo prepriãal, da v vesolju zaneslji-
vo obstaja bitje, ki se sebe zaveda in je sposobno ustvar-
jati.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Zelo samozavesten si s to izjavo. Kje in kako si se o tem
prepriãal?

Midva sva del vesolja in se sebe zavedava; torej midva

sva bitji iz vesolja, ki se sebe zavedava. Res je, da ne
moreva ustvariti vesolja, kaj malega pa lahko ustvariva.
Torej, ãe to zmoreva midva, najbrÏ to zmore ‰e kdo drug
v vesolju?

Zavedanje je ãudovita stvar.

Zelo samov‰eãno bi bilo, ãe bi si domi‰ljala, da ima

edino ãlovek sposobnost zavedanja. MoÏno in verjetno
je, da v vesolju obstojajo tudi druga tak‰na zavestna bit-
ja in da je tak‰no zavestno bitje, ki ga midva imenujeva
Bog, ustvarilo vesolje.

Kljub temu pa obstaja moÏnost, da je nastanek vesolja
rezultat nakljuãja v neredu, ki se ga nihãe ni zavedal?

âe te verjetnosti ne bi bilo, bi to pomenilo, da sva

Boga dokazala, zato ta verjetnost vsaj teoretiãno obsta-
ja. Ateisti so mnenja, da je ta verjetnost velika, ortodoks-
ni ateisti pa vidijo le to moÏnost.

Preden nadaljujeva z ocenjevanjem verjetnosti, ali je

nekaj nakljuãno ali zavestno, napraviva ‰e en poizkus.
Na‰teval ti bom nekaj stvari, ti pa poizkusi ugotoviti, ali
jih je napravil ãlovek ali jih je izoblikovala narava.

Ko mi pokaÏe‰ radijski sprejemnik, kovanec, knjigo bom

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

brezpogojno verjel, da jih je izdelal ãlovek. Ko vidim
skalo, verjamem, da jo je izoblikovala narava.

Ta tvoja odloãnost pri prepoznavanju zavestno izde-

lanih predmetov naju prepriãuje, da predmeti zelo na-
zorno izkazujejo naãin nastanka. Tudi ãe najde‰ pred-
met, ki ga ‰e nikoli nisi videl in ne ve‰, ãemu sluÏi, bo‰
hitro ugotovil, ali so predmet izoblikovali nakljuãni
pojavi narave ali ga je izdelal ãlovek.

âe bi v divjini, ki ni poseljena z ljudmi, na‰el lepo in

urejeno hi‰ico, bi imel vsaj dve moÏnosti sklepanja:

• da so jo izoblikovali nakljuãni pojavi narave
• da jo je kljub divjini in odsotnosti ljudi izdelal ãlo-

vek

Oba bi prisodila veliko verjetnost, da je hi‰ico izdelal

ãlovek, ãetudi ne bi vedela, kako in kdaj, zelo majhno
verjetnost pa moÏnosti, da je posledica nakljuãnih
naravnih pojavov.

Kadar

govoriva o hi‰ici v divjini, prepoznavava ãlo-

vekova smiselna dejanja. O verjetnosti obstoja Stvarni-
ka bi lahko sklepala, ãe bi znala na podoben naãin loãe-
vati Stvarnikova zavestna dela od resniãno nakljuãnih
pojavov v vesolju.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Imela bova nekaj teÏav. Ljudje smo razumsko omeje-

ni zaradi na‰e vloge v stvarstvu. Ljudje nismo ustvarili
vesolja, ampak smo bili v to vesolje na poseben naãin
povabljeni oziroma smo se v njem zna‰li. To pomeni, da
smo v podrejenem poloÏaju, saj nimamo mi stvarstva v
posesti, ampak smo mi v posesti stvarstva.

Ko razmi‰ljam o nastanku vesolja, se iz razloga, ki ga
navaja‰, poãutim podobno kot nekdo, ki je na‰el dobro
zaprto ‰katlo, v kateri nekaj tiktaka. ·katle ne more od-
preti, zato mora iz skromnih podatkov sklepati, kaj je v
‰katli. Ker tiktaka, je v ‰katli verjetno, ni pa nujno, kak
mehanizem. Na osnovi tako skromnih podatkov opazo-
valec ne more v podrobnosti prepoznati vsebine ‰katle.
Seveda pa bi bil opazovalec sme‰en, ãe bi trdil, da v
‰katli ni niãesar, medtem ko bi poslu‰al tiktakanje.

Mnogo ljudi vsaj vãasih razmi‰lja o stvarstvu. Vsi pri

tem naletimo na spoznanje o omejenosti lastnega razu-
ma. Odzivi ljudi na to spoznanje pa so zelo zanimivi in
dokaj razliãni.

• Nekateri so tako ponosni in zaverovani v vsemo-

goãnost lastnega razuma, da se s spoznanjem o
omejenosti lastnega razuma ne morejo sprijazniti.
Ker se jim stvarstvo noãe razjasniti in pokoriti,
„samozavestno doloãijo”, da je stvarstvo nesmisel-
no nakljuãje.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

• Drugi se sprijaznijo s svojo nevednostjo in se z nas-

tankom vesolja nehajo ukvarjati.

• Tretje prevelika Ïelja po spoznanju stvarstva ter

nekritiãnost ocenjevanja lastnih miselnih zmoÏ-
nosti zavede, zato delajo neosnovane zmotne skle-
pe brez podkrepitev. Zabredejo v naivno in iluzio-
nistiãno razlaganje vesolja.

Kako se bova izognila tem miselnim pastem?

Tako, da se bova sprijaznila z omejenostjo najinega

razuma in si ne bova ,razbijala glave’ s stvarmi, ki pre-
segajo najine intelektualne sposobnosti. To pa ne sme
biti opraviãilo, da ne bi pozorno opazovala vsega, kar je
moÏno spoznati. Vsemu, kar je v dosegu najinih intelek-
tualnih sposobnosti, pa bova namenjala ustrezno po-
zornost.

âe

Stvarnik obstaja, bi v vesolju morala opaziti stvar,

ki je ni izdelal ãlovek in izkazuje smiselnost.

Naravni zakoni izkazujejo smiselnost. Prouãevanje

naravnih zakonov me pogosto preseneti z usklajenostjo
le-teh. Pri kemiji me najbolj preseneãa trdnost vodiko-
ve vezi. Molekule se medsebojno povezujejo razliãno
trdno, opazil pa sem, da se vodik izven vseh priãakovanj

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

trdno povezuje v molekulo vode. Izjema je vidna Ïe na
prvi pogled.

Napraviva miselni poizkus in vodikovo vez razrahljaj-

va na podobno trdnost, kot so trdne ostale podobne
vezi. Voda bi v tem primeru vrela Ïe pri sto stopinjah
pod niãlo. Vsa morja bi vrela pri hudem mrazu in se
spreminjala v mrzle oblake. Na Zemlji bi zavladala po-
polna tema in mraz, v povpreãju veã kot sto stopinj pod
niãlo. Ob takih pogojih si ne morem predstavljati nobe-
nega Ïivljenja.

Verjetno bi se pod spremenjenimi pogoji pojavilo dru-
gaãno Ïivljenje, saj na‰a oblika Ïivljenja ni edina, ki je
mogoãa.

Mogoãe. Sam si ne morem predstavljati, kak‰no bi

bilo Ïivljenje v popolni temi, pri sto stopinjah pod niãlo
in stalnim oblivanjem s superledenim deÏjem. Tak‰ni
Ïivljenjski pogoji bi bili na vsak naãin manj prijazni kot
sedanji. Za spremembo iz prijaznega v nevzdrÏno okolje
nisva naredila drugega, kot odpravila eno od izjem v na-
ravnih zakonih.

Nisem mislil le manj‰e kozmetiãne spremembe vesolja.
Stvarstvo bi lahko temeljilo na popolnoma drugih osno-
vah in dajalo enako udobne pogoje bivanja, kot so se-
danji.

Res je. NajbrÏ je moÏnih veã razliãnih stvarstev. Mo-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

goãe ta ãas celo obstoji veã stvarstev, le da jih mi nismo
sposobni opaziti. To pa ne pomeni, da vsaka kombina-
cija naravnih zakonov pomeni smiselno stvarstvo. Zave-
dati se morava, da sprememba vodikove vezi ali ukini-
tev kateregakoli izmed veã tisoãih mehanizmov za urav-
navanje na‰ega Ïivljenja ne pomeni niã drugega, kot
takoj‰nje izginotje na‰ega Ïivljenja iz stvarstva.

Naj ti to trditev sku‰am prikazati na drugem primeru.

âe vzameva knjigo „Vinetu” in ãrke v knjigi

smiselno in

pravilno preme‰ava, bova dobila knjigo Pre‰ernove
„Poezije”. âe ponovno smiselno preme‰ava te ãrke, bova
dobila Marksov „Kapital”. Iz istih ãrk lahko dobiva tudi
Sveto pismo in na milijone razliãnih tekstov, tako kot
imamo lahko na milijone razliãnih stvarstev. Ne glede
na veliko ‰tevilo moÏnih tekstov iz istih ãrk, pa vsaka
kombinacija ãrk ne pomeni smiselnega literarnega dela.
âe bi ãrke v knjigi razporejali nakljuãno, bi bila veãina
kombinacij ãrk nesmiselna. Med ogromno nesmiselni-
mi kombinacijami ãrk bi redka nakljuãna kombinacija
predstavljala literarno delo.

Priznam, da je pogostost smiselnih kombinacij v pri-
merjavi z vsemi kombinacijami zelo majhna, kar nama
bo olaj‰alo ocenjevanje, ali je kak‰na stvar rezultat nak-
ljuãja ali smiselnega posega. Meni se zdi brezupno pisa-
ti romane s posku‰anjem vseh kombinacij ãrk, ãeprav bi

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

kak‰na od kombinacij ãrk lahko predstavlja literarno
delo.

Stvarstvo si predstavljam kot (eno) knjigo, v kateri

morajo biti vse ãrke na svojem mestu. âe v tej knjigi
zaãnemo med seboj nakljuãno me‰ati ãrke, ne dobimo
novega literarnega dela, ampak le izniãimo obstojeãe
sporoãilo knjige.

Tudi stvarstvo ima na milijone mehanizmov, ki omo-

goãajo na‰ obstoj. V kolikor ukinemo ali izniãimo nekaj
mehanizmov, ne dobimo nove smiselne oblike stvarst-
va, ampak le pokvarimo tega.

Mislim, da pretirava‰. Obstajajo tudi izjeme naravnih
zakonov, ki jih brez ‰kode odpravimo. Ena od izjem
stvarstva je specifiãna teÏa vode. Voda ima najveãjo
specifiãno teÏo pri ‰tirih stopinjah Celzija. âe bi odpra-
vili to izjemo bi imeli nekaj teÏav, najbrÏ pa ne bi bilo
niã pretresljivega.

Ko pozimi pritisne mraz, povr‰ino jezer in rek prekri-

je led, ki napravi toplotno izolacijo za vodo, ki ostane
pod ledom. Voda pod ledom je za‰ãitena pred mrazom
in Ïivali v njej lahko prezimijo. Pomladi se tanka ledena
plo‰ãa hitro stopi.

Pomisli, kak‰no bi bilo Ïivljenje v TrÏi‰ki kotlini, v ko-

likor bi odpravili to izjemo. Reka Bistrica, ki izvira nekaj
kilometrov nad TrÏiãem, bi se na poti proti TrÏiãu ob

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

hudem mrazu ohlajevala in v TrÏiãu zaãela zmrzovati.
Led bi nastajal na dnu struge, zato bi se pred mrazom
neza‰ãitena voda ‰e naprej hitro hladila in zmrzovala.
Vsa voda bi zmrznila nekaj kilometrov od izvira. Po ne-
kaj tednih hudega mraza bi led na desetine metrov pre-
krival vse hi‰e TrÏiãa, stlaãenega med hribovje.

Ker je led dober toplotni izolator, bi taljenje ledu po-

tekalo bolj poãasi kot nastajanje. Sredi junija bi se zato
pokazale na povr‰ini ledu prve strehe trÏi‰kih hi‰.

âetudi sem zaradi nazornosti pretiraval s slikovitostjo

opisa, primer kaÏe, da so v naravi vsi zakoni najbolj pri-
merni ravno tak‰ni, kot so. Îe manj‰a sprememba vsa-
kega naravnega zakona lahko pomeni katastrofo Ïiv-
ljenja.

Stvarstvo izraÏa veliko premi‰ljenost. Tako nesmisel-

no, kot se mi zdi z nakljuãnim postavljanjem ãrk pisati
literarno delo, tako nesmiselno se mi zdi nakljuãje kot
izvor stvarstva. V stvarstvu vidim veliko genialnost in
veliãino Stvarnika.

Stvarstvo

primerja‰ s knjigo. Pisec knjige nikoli ne

pi‰e knjige tako, da bi napisal prvo besedo ter raz-
mi‰ljal, katero besedo bi dodal, da bi bila povezljiva s
prvo. Pisec knjige vedno sestavlja tekst na osnovi pred-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

hodnega navdiha, ki je vse od zaãetka pisanja vodilo ce-
lotnega teksta v knjigi.

Tvoja primerjava je ãudovita. Tudi midva razmi‰ljava,

ali je stvarstvu vesolja botroval predhodni navdih ali je
stvarstvo vesolja nakljuãje. âe ugotoviva, da je nastan-
ku vesolja botroval navdih, sva Ïe odgovorila na najino
vpra‰anje, saj tej ugotovitvi sledi le ‰e preprosto vpra-
‰anje: ãigav navdih? Tako kot vidi‰ nesmisel v tem, da
lahko knjiga nastane kot nakljuãje zaporedja ãrk, brez
navdiha, tako sam ne vidim smisla v domnevi, da so na-
ravni zakoni in vesolje rezultat nakljuãja.

Tudi meni se zdi nakljuãje kot naãin nastanka vesolja
vse manj verjetno. Najbolj zvesti prista‰i nakljuãja nas-
tanka vesolja bodo sicer rekli, da tudi zadetek na loteriji
ni zelo verjeten, pa se kljub temu dogodi.

Nastanek vesolja ni enkratno dejanje, tako kot zade-

tek na loteriji. Nastanek vesolja je proces. Najprej je
nastala materija z vsemi genialnostmi vodikove vezi,
specifiãne teÏe vode in drugimi. Nakljuãje — ali ne?
Materiji je sledil sistematiãni razvoj rastlinskega sveta s
‰e veã genialnostmi. Nakljuãje? Rastlinskemu svetu je
sledil razvoj Ïivalskega sveta z mnogimi mehanizmi
genetike, nagonov in drugih mehanizmov, od katerih so
vsi smiselni in nobeden ne manjka. Îivalim je sledil ãlo-
vek, in na‰e zavedanje. Tak‰no zaporedje nakljuãja za

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

nakljuãjem bi lahko primerjala z nakljuãjem, ki bi omo-
goãal istemu ãloveku celo Ïivljenje teden za tednom
zaporedoma zadevati na loteriji glavni dobitek.

Mislim, da tak‰no nakljuãje tudi teoretiãno ni moÏno.

Mi Ïivimo v stvarstvu, ki nam na vsakem koraku

ponuja razumnost in sistematiãnost, zato si pravega
nereda in nakljuãij niti ne znamo predstavljati. Pomisli,
ali ni v nakljuãnem nizanju ãrk Ïe sistematiãnost in red,
ker je vsaka ãrka sama po sebi sistematiãen znak, siste-
matika pa ni lastnost nereda ali kaosa. V kolikor hoãe-
va izkljuãiti red in sistematiko kot vodilo stvarstva,
morava resniãno odmisliti vse, kar stvari osmi‰lja. Bolj
nakljuãno in kaotiãno bi torej pisala knjigo tako, da bi
delala packe in vsaka packa bi po nakljuãju nastala ãrka
in iz teh ãrk bi nastala knjiga. Pa tudi v delanju pack je
Ïe sistematika.

Strinjam se, da vsako pravilo izraÏa sistematiko. Stri-
njam se tudi, da bova pri‰la v stanje, ko je nesmiselno
predpostaviti nakljuãje kot izvor stvarstva, le zadosti
pravil in zakonitosti morava odmisliti. Iz tega nedvom-
no lahko sklepava, da vesolje odraÏa sistematiãnost. Na
tem mestu mi skoraj ne ostane drugega, kot da nedvom-
no sistematiãnost stvartstva pripi‰em Stvarniku.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Kljub

vsemu pa me zanima, ali sistematika ne bi

mogla obstojati kar tako, sama od sebe.

Seveda obstoja izhodi‰ãna sistematika in temeljna

pravila. Imenujemo jih

logika. Logika zagotavlja red in

smiselnost dogajanja v vesolju. âe bi Ïelela prepoznati
popolni nered, bi morala odmisliti tudi logiko. Tu pa
bova imela teÏave, kajti logike si ne znava odmisliti.

Za laÏje razumevanje predstavo o logiki lahko po-

enostaviva. Del logike predstavlja matematika. Pa ‰e
bolj jo poenostaviva in iz matematike vzemiva le se‰te-
vanje v deseti‰kem sistemu. Tudi se‰tevanje je del logi-
ke.

Logika zagotavlja, da je dva plus tri vedno pet. âe bi

bilo dva plus tri lahko karkoli; sedem, niã, sto, deset,
potem najina matematiãna logika ne bi delovala. Na‰e
Ïivljenje je tako povezano z logiko, da si logike ne zna-
mo odmisliti. Izostanek logike bi dovoljeval vse smisel-
ne in tudi nesmiselne kombinacije. Dovoljeval bi logiã-
no sklepanje: mislim — torej sem in istoãasno tudi ne-
vzdrÏno povezavo mislim — torej nisem. ·ele izostanek
logike bi povzroãil popolno zmedo.

Domnevam, da tisto pravo zmedo, katero morava pred-
postaviti ob nastanku vesolja, v kolikor Ïeliva odmisliti
Stvarnika.

Logika pomaga re‰evati probleme materialnega sve-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

ta, ker pa logika sama ni vezana niti na prostor niti na
ãas, z njeno pomoãjo lahko re‰ujemo tudi nematerialne
probleme.

Pravi‰, da je logika nekaj, kar presega stvarstvo in ni
vezana na materijo?

âe odmislimo celotno vesolje, logika ‰e vedno ostane.

Podobno kot Bog zase pravi: Sem, ki sem, za logiko lah-
ko reãemo: Je, ki je.

Logika je praizvor stvarstva in osnova vsega smiselne-

ga dogajanja. âe bi logika naenkrat ne delovala veã, bi
se v trenutku sesulo celotno vesolje.

Logiki posveãa‰ tak‰no pozornost, kot bi bila Bog.

Predlagam, da napraviva miselni poizkus. Vzemi

svinãnik in papir. Narekoval ti bom tekst o logiki, ki ga
zapisuj. Po konãanem zapisovanju ga bova nekajkrat
prebrala.

Logika je prapoãelo vsega dogajanja v veso-

lju. âe bi

logika odpovedala, bi na Zemlji v

trenutku zavladal nepojmljiv nered. Brez

logike

najin dana‰nji razgovor ne bi bil mogoã. Skratka,

logika je izvor vsega in brez logike se ne more

niãesar smiselnega dogoditi.

Tako, zapisala sva. Sedaj pa najin zapis preberiva

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

tako, da bova besedo logika nadomestila z besedo Bog.
Ali opaÏa‰, da sva dobila tekst iz Svetega pisma.

Îe res, da obstaja neverjetna podobnost med logiko in
svetopisemskim opisom Boga. ·e vedno pa dvomim, da
je logika del Boga.

Ali se strinja‰, da logika ni bila ustvarjena, tako kot je

bilo ustvarjeno vesolje, ampak je obstajala pred stvar-
stvom in je osnova stvarstva.

Ker brez logike tudi logike ni moÏno ustvariti, domne-
vam, da je logika veãna izven ãasa in prostora.

âe bi trdila, da logika ni ena od razseÏnosti Boga, bi

to pomenilo, da priznavava izven ãasa in prostora ob-
stoj logike, noãeva pa jo prepoznati kot Stvarnika, ãe-
prav Sveto pismo tisto, kar obstoji izven ãasa in prosto-
ra, imenuje Bog. V Svetem pismu pi‰e, naj tisto, kar je
obstajalo pred stvarstvom in je osnova in povzroãitelj
stvarstva, imenujemo Bog.

Mislim, da ima‰ prav. Vendar pa se mi zdi Bog v obliki
logike preskromen glede na veliãino stvarstva in dose-
danje predstave o Bogu.

Rekel sem, da je logika le ena od razseÏnosti Boga.

Bog je seveda mnogo veã kot logika. Boga sku‰ava opi-
sovati z besedo logika, pa tudi z besedo ustvarjalnost,
ljubezen, zavedanje in drugimi. Boga ljudje skozi logiko

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

vidimo zelo omejeno. Seveda pa je tudi omejeno gle-
danje Boga neprimerno veã, kot ãe ga sploh ne bi vide-
li.

·e malo razmisliva o logiki.

Logika je popolna. Logika nima izjem tako, kot

izjeme nastopajo v naravnih zakonih. Logiki niã

ne manjka. Nimam predstave, kaj bi se pri logiki

sploh dalo spremeniti.

Ali ve‰, kaj sem v tvoji zadnji misli napravil. Besedo lo-
gika sem tudi tu v mislih spreminjal v besedo Bog in
tudi dobil zanimivo zgodbo o Bogu.

Ugotovitve kaÏejo stvarstvo kot rezultat smiselnega

poãetja. Kot vidi‰ za nakljuãje kot izvor nastanka vesolja
ostaja zelo malo miselnega prostora.

Po vsem tem, ko ugotavljava, da obstoji nekaj, kar je
veãno in presega stvarstvo, ko prepoznavava, da
stvarstvo na vsakem koraku odraÏa genialni navdih, s
tem pa zavedanje in ustvarjalnost, bi se sam sebi zdel
sme‰en, ãe bi trdil, da tega, in s tem Stvarnika, ne opa-
zim.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Ustvarjalnost

Vesolje je torej smiselno. Jaz sem del vesolja, zato je

tudi moj obstoj smiseln, ãe Ïe ne pomemben. Smiseln-

ost mojega obstoja zahteva smiselnost mojih dejanj.

V tem poglavju sku‰am doumeti, katera moja dejanja

so smiselna.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Spra‰ujem

se, zakaj se lotevava raziskovanja

Stvarnika in drugih nama oddaljenih stvari. Zakaj se ne
pogovarjava o neãem, kar se dogaja danes in naju bolj
zadeva?

Preden si ustvariva konãno sodbo o staromodnosti

zapisov Svetega pisma, predlagam da se ne prenagliva
in da si jih podrobneje ogledava. Eden od zapisov, ki bi
ti lahko zveneli staromodno, je zapis, da je Bog ustvaril
ãloveka ‰esti dan stvarjenja. Menim, da je ãlovek v
stvarstvu prisoten ‰ele malo ãasa.

Milijoni let pa res ni tako malo!

Koliko je milijon let, bova ocenila na naslednji pri-

merjavi. Znanstveniki znajo oceniti starost vesolja. âe
skrãiva starost vesolja na en dan, bi ãlovek po tej pri-
merjavi na Zemlji obstajal ‰ele nekaj sekund. âlovek je
stvaritev vesolja. âe je bil v primerjavi s starostjo vesolja
ustvarjen ravnokar, se je moralo stvarjenje vesolja rav-
nokar tudi konãati, ‰e bolj verjetno pa je, da se stvarst-
vo vesolja ‰e ni konãalo, ampak ‰e vedno traja.

âe stvarjenje vesolja ‰e traja, bi morala to na nek naãin
opaziti.

Stvarjenje vesolja je lepo opisal Darwin v evoluciji

Ïivih bitij. Ustvarjalna sila v vesolju, ki jo midva imenu-
jeva Bog, ustvarja naravne zakone in vpliva na Ïivljenj-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

ske razmere tako, da se Ïiva bitja prilagajajo okolju.
Ustvarjajo se nova in nova Ïiva bitja z zelo zanimivimi
lastnostmi. Evolucija seveda ni edini naãin ustvarjanja
sprememb. Spremembe povzroãajo tudi mutacije in
modifikacije v kromosomskem sistemu ter verjetno tudi
druge oblike kvalitativnih sprememb v razvoju Ïivih
bitij.

·koda, da evolucija Ïivih bitij poteka prepoãasi, da bi to
lahko opazila. Ali lahko nastajanje vesolja opaziva ‰e
na kak drug naãin?

Seveda. Poglej, Mozart je ustvaril ãudovito glasbo.

Govorimo, da jo je ustvaril, ker je ta glasba zares nastala
iz niã; kot posledica Mozartove genialnosti in ustvarjal-
nosti. Tudi njegova glasba je del vesolja. Pred Mozartom
te glasbe ni bilo, po Mozartu pa na delãku vesolja, na
Zemlji, ta glasba razveseljuje Zemljane. Dejstvo je, da
Mozartova glasba obstaja in da je bila ustvarjena. Skle-
pava lahko, da je delãek vesolja ustvaril tudi Mozart.

Vpra‰ajva se, ali si ni mogoãe Bog izbral Mozarta za

svojega pomoãnika. Ali ni Mozart Bogu pomagal pri
ustvarjanju delãka vesolja, ki mu pravimo Mozartova
glasba? Mogoãe sploh ni bil izbran edino Mozart za
boÏjega pomoãnika, lahko je bil tudi Einstein, Pre‰eren
in ‰e kdo. Mogoãe smo vsi ljudje ustvarjeni z namenom,
da bi bili ustvarjalni.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Skoraj neverjetno je, da bi nekdo, na primer Bog, od nas
nekaj priãakoval, pri tem pa nam ne bi sporoãal, kaj od
nas priãakuje. Smiselno bi bilo, da bi nam Bog sproti
tudi sporoãal, ali je z na‰im poãetjem zadovoljen.

Strinjam se. Poglejva nekaj primerov vsakodnevnega

ustvarjanja. Ustvarjanje je, ko opravimo zahteven izpit,
ko nam uspe skuhati dobro kosilo, kadar prispemo na
vrh gore. âim veãji je na‰ napor v smislu doseganja ust-
varjalnega cilja, veãja je na‰a sreãa v ustvarjalnosti. Ob
vsakem doseganju ustvarjalnih rezultatov smo sreãni.
Sreãa je boÏje plaãilo za na‰e ustvarjalne doseÏke.
Ugotovila sva, da je Bog nematerialno bitje, zato od
Boga ne moremo priãakovati materialnih pohval.

âe je ustvarjalnost smisel na‰ega Ïivljenja, bi morali
ljudje svoje napore usmerjati predvsem v ustvarjalnost.

Pred ãasom sem bil na odprtju telovadnice v ·kofijski

klasiãni gimnaziji v ·entvidu. Proslava je name napravi-
la veliãasten in nepozaben vtis. Sku‰al sem razumeti
zakaj. Prireditev je bila polna ustvarjalnosti. Profesor
telovadbe je ustvaril pred nami ãudovit vzpon na umet-
no steno za plezanje. Profesor glasbe je z lastnim petjem
poustvaril ãudovito operno arijo. Celoten uãiteljski zbor
je ustvarjal ãudovito zborovsko glasbo. Celotna priredi-
tev je bila eno samo ustvarjanje.

Strinjam se, da Bog ustvarjalnost nagrajuje s sreão.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Vendar to boÏje plaãilo ‰e ne more biti dokaz, da ustvar-
jalnosti daje‰ tak pomen. âe bi imel veliko denarja, bi
bil verjetno ‰e bolj sreãen kot ob ustvarjalnosti.

Lahko bi bil tako sreãen, kot Ludvik Bavarski, ki si je

lahko privo‰ãil graditev veã, zelo bogato opremljenih
gradov.

Ludvik Bavarski je bil nesreãen, zato ni dobra primerja-
va za mojo trditev. Mogoãe je biti slaven bolj‰i primer
za osreãevanje ljudi.

Filmske igralke so slavne. âe pogledava statistiãno,

med nobeno drugo populacijo ljudi ni toliko Ïivljenjskih
tragedij kot ravno med slavnimi filmskimi igralkami.

Tvoje trditve drÏijo. Res pa je tudi, da poznava tudi
mnogo sreãnih ljudi med bogatimi in slavnimi ljudmi.

âe bi bilo bogastvo vir sreãe, bi bilo sreãni vsi bogati

ljudje. âe pa je osnova sreãe ustvarjalnost, so sreãni le
tisti bogata‰i, ki so tudi ustvarjalni. Iz tega vidi‰, da so
bogati ljudje seveda lahko sreãni, zavedati pa se mora-
va, da izvor njihove sreãe ne izhaja iz bogastva ampak
iz ustvarjalnosti.

âe se hoãeva izogniti civilizacijskim vplivom in neo-

bremenjeno ugotavljati smisel bivanja, se morava pre-
seliti v rusko tajgo, kjer so ljudje naseljeni tako pored-
ko, da ima vsak do svojega prvega soseda ‰tirinajst dni

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

hoje. Tam ni ãasopisov, ni radia, ni televizije, zato ljud-
je niti ne vedo, da nekje obstoji Moskva, kjer tudi v nji-
hovem imenu volijo oblast. Tudi ta oblast zaradi velikih
razdalj nima nobenega vpliva na te samotarje.

Prepriãan sem, da Bog na te ljudi ni pozabil in da ima

smisel tudi rojstvo in obstoj teh odmaknjenih ljudi. Kdo
tem ljudem sporoãa smisel njihovega bivanja in na kak-
‰en naãin so ti ljudje usmerjani na smiselna dejanja?

Osreãevanje bi bil res lahko primeren mehanizem oziro-
ma naãin za nagrajevanje in obenem usmerjanje ljudi.
Bog zanesljivo ni ustvaril teh odmaknjenih ljudi zato,
da bi jih prepustil pozabi. BoÏji veliãini primerno je edi-
no to, da Bog usmerja in nagrajuje tudi te ljudi podobno
kot nas.

Sreãa

pa ni edino boÏje sporoãilo, naj bomo ustvar-

jalni. Bog poleg tega, da na‰o ustvarjalnost nagrajuje,
nas k ustvarjalnosti tudi vabi. Kaj misli‰ kako?

Nobene ideje nimam, kako naj bi me Bog vabil k
ustvarjalnosti.

Pomisli, kak‰na je razlika med tabo in Ïirafo? Ko se

Ïirafa naje in napije, se zlekne v senco in nikamor se ji
ne mudi. Kaj pa poãne‰ ti? Ko se naje‰, hodi‰ na treninge
ko‰arke, razmi‰lja‰, kako bi pri‰el do gorskega kolesa,

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

ustvarja‰ na raãunalniku. Ves ãas te preganja neke vrste
ustvarjalni nemir. Îivali tega ustvarjalnega nemira ni-
majo. Ustvarjalni nemir je boÏje vzpodbujanje na‰e ust-
varjalnosti.

Nimam obãutka, da bi naju sedaj grabil pretiran ust-
varjalni nemir.

To, da raziskujeva smisel na‰ega bivanja, je ravno

tako ustvarjalno, kot ãe bi plezala na goro, kuhala kosilo
ali se ukvarjala s kak‰no drugo obliko ustvarjalnosti.

Ko sem bil pri vojakih, sem po konãani uvajalni dobi

predvsem lenaril. Nobenih pogojev ni bilo, da bi bral ali
delal kaj ustvarjalnega. Ob pol sedmih zjutraj smo z
drugimi vojaki sedeli pred vhodom v zgradbo ter ãaka-
li, da mine dan. Takrat se me je loteval tak ustvarjalni
nemir, da bi bil neskonãno hvaleÏen tistemu, ki bi mi
dal ustvarjalno delo.

Domislil pa sem se ‰e enega primera. Pred nekaj leti

smo te peljali na poãitnice k dedku in stari mami. Îe po
nekaj dneh si se naveliãal ter Ïelel nazaj. Dedek je tar-
nal, da ti ni potrebno delati, da hodite na sprehode, pa
kljub temu nisi hotel ostati tam.

Na zaãetku je bilo zelo dolgoãasno.

Res je, le da sva midva z mami to imenovala neustvar-

jalnost. Dedku in omici sva svetovala, da se lotite
kakr‰negakoli ustvarjalnega dela. Po kraj‰em posveto-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

vanju smo ugotovili, da imata dedek in omica „razme-
tano” klet, ki bi jo bilo potrebno „pospraviti”. Domenili
smo se, da ti napravi‰ naãrt, kako jo boste pospravili.

Îe nekaj let med poãitnicami z dedkom in staro mamo
pospravljamo klet. Najprej napravimo naãrt, potem od-
nesemo v smeti vso ‰aro, vse uporabne stvari pa zloÏimo
na police tako, da se dedek po‰ali, da bo najel fotografa,
ki jo bo fotografiral, da bodo tudi drugi videli, kako lepo
je urejena.

Odkar vsako leto po tvojem naãrtu ustvarjate red v

kleti, rad hodi‰ na poãitnice. To je le ‰e dodatno potrdi-
lo, da je Bog ãloveku vgradil ustvarjalnost kot naravno
potrebo, podobno kot potrebo po hrani.

Tega, da me veseli pospravljanje kleti, ne bova govorila
nikomur, ker nama ne bi nihãe verjel.

Zelo pomembno je, da si imel pri pospravljanju kleti

ustvarjalno vlogo. âe bi pospravljanje kleti naãrtoval
dedek, bi bilo to pospravljanje zate dolgoãasno.

Vsako delo je sestavljeno iz ustvarjalnega in rutinske-

ga, v Svetem pismu imenovanega hlapãevskega dela.
Obiãajno si ljudje Ïelimo ustvarjalnega dela ter se izo-
gibamo monotonega rutinskega dela. Prej‰nji rodovi so
imeli veliko rutinskega dela, celo teÏa‰kega, zato je bilo
Ïivljenje bolj dolgoãasno, v sodobnem svetu vse veã

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

rutinskega dela prevzemajo stroji in roboti, zato imamo
vsi vse veãje moÏnosti za ustvarjalno delo.

Imam drugaãno izku‰njo. Za nekatere ljudi je grozna
muka, ãe se morajo odreãi rutini. Mnogo ljudi za te-
koãim trakom bi bilo zelo nesreãnih, ãe bi jih premestili
na ustvarjalno delovno mesto.

Vsi ljudje obãutimo popolno brezdelje in lenobo kot

nekaj slabega. Ker je za mnoge ljudi biti ustvarjalen
dokaj naporno, le ti ustvarjalni nemir sku‰ajo pote‰iti z
rutinskim delom. Ker rutinsko delo slabo pote‰i njihov
ustvarjalni nemir, z delom pogosto pretiravajo.

Pretiravanje lahko ‰e bolje opaziva pri ljudeh, ki svoj

ustvarjalni nemir Ïelijo pote‰iti s tekom, pretiranim hri-
bolazenjem ali kolesarjenjem. Sosedova Anica vsak dan
preteãe desetine kilometrov, tudi v mrazu, deÏju ali
hudi vroãini, pri tem pa se niti ne vpra‰uje, ãemu tak‰no
tekaje koristi. ·e bolj nesmiselna je bila prijateljev sklep,
da bo v enem letu sto krat ‰el po isti poti na Dobrão,
kamor je veã kot dve uri hoda v eno smer. Po nekaj me-
secih vsakodnevne hoje na goro, po sluÏbi seveda, je
spoznal blaznost svoje odloãitve.

Veliko filozofskih razprav je bilo napisanih na temo
smisla Ïivljenja, mnoge brez velikih uspehov, ti pa kar
mimogrede ustvarjalnost razglasi‰ za smisel Ïivljenja.
To se mi zdi neodgovorno, celo samov‰eãno.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Ko bomo spoznali smisel Ïivljenja, bo to nekaj zelo

samoumevnega, tako kot so logiãna in samoumevna vsa
Stvarnikova dela, ki jih Ïe razumemo.

Raje si postaviva drugo vpra‰anje. Ali ne bi bilo ãudo-

vito, ãe bi jasno spoznali smisel na‰ega bivanja? Bilo bi
konec do onemoglosti obremenjujoãega pehanja za
zgre‰enimi cilji; denarjem, slavo … ki po konãanem na-
poru ãloveka sploh ne osreãijo.

Ali Bog tem nesreãnikom ne sporoãa zadosti jasno, kaj
je njihovo poslanstvo?

Tudi njihovo delovanje se obiãajno priãne z ustvarjal-

nostjo in Bog jih za njihovo ustvarjalnost nagrajuje.
Veliko ljudi ne zna loãevati med ustvarjalnostjo in vab-
ljivimi rezultati ustvarjalnosti, kot sta denar ali slava.
Takoj ko posameznik da prednost denarju ali slavi pred
ustvarjalnostjo, ga doleti razoãaranje.

Veliko razoãaranje povzroãi spoznanje, da smo vse

Ïivljenje svojo energijo vlagali v stvari, za katere se iz-
kaÏe, da so nesmiselne. Îe zmerni napori v pravo smer
pa nas osreãujejo. Ko spoznamo smisel Ïivljenja, de-
lamo le smiselna dejanja in ob majhnih naporih dosega-
mo uspehe.

Ne vem, zakaj bi morale biti iste stvari smiselne za vse
ljudi. Jure se je rodil kot glasbenik in njega osreãuje le
glasba. Za Andreja Ïe danes vsi govorijo, da bo uspe‰en

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

arhitekt. Prepriãan sem, da ljudi osreãujejo razliãne
stvari, torej so za razliãne ljudi smiselna razliãna deja-
nja.

Razmisliva, kaj si mi hotel povedati. Na‰teval si raz-

liãne oblike ustvarjalnosti in povedal, da vsakogar os-
reãuje druga oblika ustvarjalnosti. S tabo se popolnoma
strinjam. Tudi tvoje mnenje ne govori niã drugega kot
to, da je ustvarjalnost tista, ki osreãuje vse in vsakogar.
Res pa razliãne ustvarjalnosti razliãne ljudi.

Bog sam se nam predstavlja v ustvarjalnosti. Bog od

mene verjetno priãakuje isto; to je ustvarjalnost. âe me
Bog za mojo ustvarjalnost sproti nagrajuje s sreão, si ne
morem predstavljati, da ustvarjalnost ne bi bilo po-
membno Ïivljenjsko vodilo. Velja pa tudi obratno. Ka-
dar bi bil lahko ustvarjalen, pa nisem, takrat imam
obãutek krivde, ki je kazen za lenarjenje, oholost ali
podobne neustvarjalne navade.

âe

je sreãa boÏja pohvala in plaãilo za ustvarjalnost,

razoãaranje pa kazen za neustvarjalnost, kak‰no vlogo
imajo druga nagnjenja? Ali so jeza, samov‰eãnost, la-
komnost, lenoba, strah in druga nagnjenja tudi boÏje
smernice za na‰a dejanja.

Zdelo se ti bo neverjetno, toda tudi vsa ta nagnjenja

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

so namenjena poveãevanju na‰e ustvarjalnosti. Stvar ni
preprosta, zato si jo oglejva postopoma.

Bog je ustvaril vesolje, Zemljo in Ïiva bitja. Ljudi tak-

rat ‰e ni bilo. Îivim bitjem je vgradil vzorce za naãin
obna‰anja v obliki nagonov, kot jih vidimo pri Ïivalih.
Levi se tisoãletja obna‰ajo na podoben naãin. Gazele
imajo drugaãen naãin obna‰anja, Ïelve tretjega, ãebele
ãetrtega itd. Vzorci obna‰anja se zaradi zunanjih vpli-
vov ter nagona po ohranitvi poãasi in deloma menjajo.
Kadar se menjajo, se menjajo pri celotni ãredi.

Îivljenje je takrat potekalo urejeno po boÏji volji. Vsi

do zadnjega so v vsem ubogali boÏjo voljo.

To je moralo biti idiliãno Ïivljenje.

Seveda. Îiva bitja so Ïivela kot v raju, vse je bilo na

svojem mestu, vse se je dogajalo po boÏjem naãrtu. Idi-
liãno Ïivljenje je simbolizirano v Svetem pismu v po-
glavju o Adamu in Evi, dokler nista gre‰ila. Bog pa je bil
s takim idiliãnem Ïivljenjem na Zemlji vse manj zado-
voljen.

Zakaj?

Îiva bitja niso bila ustvarjalna. Vsa bitja so se obna-

‰ala enako, po vzorcih obna‰anja, ki so jim bili vnaprej
dani v nagonih.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Toda, zakaj niso bila ustvarjalna in kaj sploh je ustvar-
jalnost?

Pomagajva si ‰e z nekaj primeri. Predlagam, da kar ti

na‰teje‰, kaj te v Ïivljenju najbolj osreãuje.

Mene osreãuje spoznavanje novih stvari, navsezadnje
tudi ‰tudiranje; osreãuje me, kadar izpolnim kak‰no
poslanstvo, ki sem si ga zadal ali mi je bilo zadano.

Vse, kar na‰teva‰, so tipiãni primeri ustvarjalnosti.

Ustvarjalnost pomeni napraviti nekaj novega, izvirnega.

OpaÏam, da se najini pojmovanji ustvarjalnosti razli-
kujeta. Sam sem pojmoval ustvarjalnost kot nekaj nedo-
segljivega velikega, kar se le redko dogodi. Ti pa pojmu-
je‰ za ustvarjalnost vsakodnevne stvari, kot so priprava
druÏinskega zajtrka, ‰tudiranje za izpit, plezanje po ste-
ni in druge vsakdanje stvari.

Res obstajajo veliki ustvarjalni podvigi, ki so doseglji-

vi le redkim. Zaradi redkosti tak‰nih podvigov je velika
ustvarjalnost za naju manj zanimiva. Nama ostaja veli-
ko drobne ustvarjalnosti, ki naju tudi osreãuje. Pot do
velikih ustvarjalnih doseÏkov je vedno preko majhne
ustvarjalnosti, kar pa je drugi razlog, da bova cenila tudi
to drobno ustvarjalnost.

V ãem pa se razlikujejo veliki ustvarjalni doseÏki od
majhnih?

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

âim bolj nenavadno in izvirno je dejanje, toliko bolj

je ustvarjalno. BoÏja ustvarjalnost presega vse ustvarjal-
nosti, za na‰e razmere pa je velika ustvarjalnost Mozar-
tova glasba, literarno delo, navsezadnje tudi domaãe
branje, ko prebere‰ literarno delo in napi‰e‰ obnovo.

Kaj pa, ãe zapis o domaãem branju prepi‰e‰ od so‰olca?

Tudi prepisovanje domaãega branja je lahko ustvar-

jalno. âe bi veljali zakoni iz raja, v katerem sta Ïivela
prva ãloveka, simbolizirana v Adamu in Evi, bi vsi uãen-
ci vzeli knjigo, jo prebrali, napisali podobno obnovo in
dobili podobne ocene. To je neustvarjalno in dolgo-
ãasno.

Bog je verjetno razmi‰ljal: „âe hoãem, da bodo ljud-

je ustvarjalni, jim ne smem dopu‰ãati odloãanja po
enem vzorcu. Vsak ãlovek naj ima ob vsakem dejanju
ãim veã moÏnosti za odloãanje. Pa ne le to. Tudi misel-
ni vzorci razmi‰ljanja se morajo med ljudmi razlikova-
ti. Ljudi naj k razliãnim odloãitvam vzpodbujajo razliã-
na nagnjenja: lenoba, zavist, nevo‰ãljivost, poÏre‰nost
in druga.”

Dopu‰ãa nam lenobo, da bi nekateri uãenci ãtiva pre-

pisali, ãastihlepnost, da bi nekateri napravili najbolj‰e
ãtivo, nevo‰ãljivost, zavidljivost in druga nagnjenja zato,
da bi bila ãtiva ãim bolj razliãna in s tem ustvarjalna.

Poleg teh nagnjenj nam je Bog dal ‰e nekaj. Dal nam

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

je moÏnost izbiranja —

svobodno voljo ter nam s tem

omogoãil odloãanje. Vsak ãlovek se pod razliãnimi po-
goji odloãa na svoj izviren naãin.

Zakaj pa nam Bog ni dal le pozitivnih nagnjenj? Zakaj
Bog dopu‰ãa toliko slabih nagnjenj?

Poleg slabih nagnjenj nam je Bog dal veliko dobrih

nagnjenj. S pestrostjo je Bog najbrÏ Ïelel vkljuãiti ãim
veã ãlovekovih ustvarjalnih moÏnosti. Pomisli, z vsakim
nagnjenjem, ãetudi slabim, ki bi nam ga Bog odvzel, bi
zmanj‰al pestrost na‰ih moÏnih odloãitev ter s tem na‰e
moÏnosti za ustvarjalnost.

slabimi nagnjenji se je na Zemlji zaãelo zlo in z njim

gorje.

Takoj, ko je Bog dal ãloveku svobodo in s tem moÏ-

nost delati slaba dela, je ãlovek to moÏnost tudi izkori-
stil. Simboliãno je to v Svetem pismu opisano v izgonu
Adama in Eve iz raja. Svobodna volja ãloveka je zaãela
delovati, s tem tudi zlo, vse pa zaradi zelo pomembne-
ga cilja, rojstva na‰e ustvarjalnosti.

Stvari mi postajajo jasne. Bog dopu‰ãa zlo, da bi dosegel
priãakovano stopnjo ustvarjalnosti v ãloveku.

Bog je s tem, ko je ãloveku dal svobodno voljo, ustva-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

ril pogoje in moÏnosti za delanje zla, kar pa je Eva takoj
izkoristila. Tudi njeni potomci to uãinkovito izkori‰ãa-
mo.

·e vedno me nisi prepriãal, da je dobri Bog ustvaril zlo.
To se nikakor ne ujema z mojim videnjem dobrega
Boga.

Bog ni ustvaril zla, zlo delajo ljudje. Takole morava

razmi‰ljati: Ko mati kupi sinu kolo, se zaveda nevarno-
sti, ki otroku grozi ob divjanju s kolesom. Zaveda pa se
tudi, da bo otrok prikraj‰an za mnoge radosti, ãe mu
kolesa ne kupi. Mati kupi kolo otroku z namenom, da ga
razveseli, obenem pa upa, da mu bo kolo predvsem v
veselje, ne pa v nesreão.

Mislim, da Bog razmi‰lja na podoben naãin. âlovek bi

bil brez svobodne volje osiroma‰en ustvarjalnosti. Osi-
roma‰en bi bil sreãe in drugih duhovnih radosti. Bog je
dal ãloveku svobodno voljo v upanju, da ga bo s tem
predvsem osreãil. âe ãlovek svobodno voljo napaãno
koristi in se onesreãi, to Ïalosti tudi Boga, tako kot nes-
reãa s kolesom onesreãi mater, ki mu je kolo kupila.

âe je Bog dal ãloveku s svobodno voljo moÏnost delanja
zla, ga tega zla lahko tudi osvobodi oziroma nam pre-
preãi delati zlo.

Na Ïalost le tako, da ãloveku odvzame svobodno vo-

ljo. âlovek brez svobodne volje bi se obna‰al skladno z

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

nagoni, podobno kot Ïival, brez ustvarjalnosti. âeprav
bi bila ta dejanja le pozitivna, bi bila enoliãna, dolgoãas-
na in nevredna boÏje veliãine.

Ustvarjalnost je nujno povezana z mnogimi moÏnimi

odloãitvami. Pri prodajalcu sadja se lahko odloãa‰, ka-
tero sadje bo‰ kupil, ãe ti ponuja veã vrst sadja. âe pro-
daja le jabolka, nima‰ prav veliko moÏnosti za odloãa-
nje.

Na misel mi je pri‰la anekdota o prodaji Fordovih

avtomobilov v tridesetih letih tega stoletja v Ameriki. Pri
Fordu si takrat lahko naroãil avto katerekoli barve, le da
je bila zahtevana barva avtomobila ãrna, ali z drugimi
besedami, odloãil si se lahko le za ãrno barvo avtomo-
bila.

To pravzaprav sploh ni bila odloãitev, ãe si lahko dobil
le ãrn avto!

Toãno. Ford je sicer razgla‰al moÏnosti nakupa avto-

mobila z barvo po lastni izbiri, vendar tega v praksi ni
izvajal. Bog je na tem podroãju dosleden. âe se je Bog
odloãil in dal ãloveku svobodno voljo, potem je to sto-
ril dosledno in uãinkovito. âloveku je dal izobilje moÏ-
nosti odloãanja, s tem pa tudi odloãanja o slabem.

Moram priznati, da mi zlo nikoli ni bilo jasno. Vedno
sem se spra‰eval, zakaj se vsemogoãni Bog tako ne-
uspe‰no bori proti zlu. Sam nikoli ne bi pomislil, da ima

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

tudi zlo lahko svoj smisel in ga Bog kot smiselnega do-
pu‰ãa.

âe

hoãemo biti ljudje ustvarjalni, moramo imeti

moÏnost delovati v vseh mogoãih, pozitivnih in negativ-
nih smereh.

Ali ne obstoji nevarnost, da bodo ustvarjalni le nekateri
ljudje, drugi pa bodo le posnemali dejanja teh ustvarjal-
nih ljudi?

Tudi o tem je Bog razmi‰ljal. âloveku je dal Ïeljo po

drugaãnosti od drugih, to je Ïeljo po originalnosti. Vsi
Ïelimo biti originalni in drugaãni od drugih. Îenska je
zelo nesreãna, ãe sreãa enako obleãeno Ïensko. Mo‰ki
izraÏajo svojo enkratnost z avtomobili, ki jih vozijo.

To lahko izraÏajo le bogatej‰i ljudje, kaj pa revnej‰i?

Naj navedem nekaj primerov Ïelje po enkratnosti

revnej‰ih ljudi, ki si jih verjetno Ïe opazil. Vãasih si kdo
nasuje v juho pretirano koliãino popra, pogosto ne zato,
ker mu je toliko do popra, temveã zato, da bi opozoril
na svojo drugaãnost. Ekstremni primeri izkazovanja
drugaãnosti so tisti, ki se imenujejo za sataniste (privr-
Ïence Satana), da bi dovolj nazorno prikazali drugaã-
nost od drugih.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Îeljo po enkratnosti, originalnosti, oziroma drugaã-

nosti od drugih je Bog dal ãloveku zato, da zmanj‰uje
posnemanja in tudi tako poveãa ustvarjalnost ljudi.

Prav zanimivo bi bilo vedeti, kako so na‰a nagnjenja iz-
gledala na zaãetku, preden nam je Bog dodelil svobodno
voljo ter nam s tem doloãil vlogo ustvarjalca.

Bog ljudem nekaterih nagnjenj (Adamu in Evi) ni

spremenil. Spremenil nam je le tista nagnjenja, ki vpli-
vajo na ustvarjalnost, ne pa nagnjenj, ki ne vplivajo na
ustvarjalnost.

Bog nam ni dal nagnjenja oziroma Ïelje po veliki last-

ni pameti. Veãina ljudi je z lastno pametjo zadovoljna,
ãeprav objektivno pri marsikom ni na zavidljivi ravni.
Malokdo se pritoÏuje nad pomanjkanjem lastne pameti.
Inteligenca nam je obiãajno dana in si je sami pomemb-
neje ne moremo izbolj‰ati. Ker na lastno inteligenco
nimamo velikega vpliva, bi bilo nesmiselno ãloveku
vgraditi hrepenenje po njeni rasti. Na‰e mi‰ljenje v zve-
zi z lastno inteligenco je brez ‰kode tak‰no, da vsakdo
misli, da je dovolj inteligenten in pameten. Ko se je Bog
odloãil, da ustvari ustvarjalnega ãloveka, mu je spreme-
nil predvsem tista nagnjenja, ki mu poveãujejo ustvar-
jalnost.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Svetem pismu pi‰e, da nas je Bog ustvaril, Jezus pa

nas je s svojim prihodom na Zemljo in s svojim trplje-
njem odre‰il. Kaj je re‰eval? Pred kom nas je odre‰il? Ali
poleg Boga v vesolju deluje nekdo, ki nas Ïeli pogubiti?
âe je Bog popolni gospodar vesolja, ali nas je Bog
odre‰il pred samim seboj?

Odgovor ni preprost. Iskati ga bova zaãela v Sodomi.

Spomniva se, da Sveto pismo na nekaj mestih govori o
tem, kako sta si pri‰la Bog in ãlovek navskriÏ.

âe natanãno pogledava Sveto pismo, vidiva, da pri

stvarjenju vesolja ni bilo navedenih posebnih teÏav, ra-
zen pri ustvarjanju na‰e svobodne volje in ustvarjalno-
sti. Izgleda, da je bilo stvarjenje ustvarjalnega ãloveka, ki
se zaveda samega sebe in ima moÏnost odloãanja, tudi
za Boga zahtevna naloga. V primeru Sodome ali Noeta
so se ljudje obna‰ali razuzdano in vse drugaãe kot ust-
varjalno. Bog se je odloãil najbolj razuzdane skupine lju-
di usmerjati tudi s katastrofami.

Teh ljudi res ne bi bilo potrebno uniãiti. Enostavno bi
jim vzel moÏnost svobodnega odloãanja, jim dal pozitiv-
na nagnjenja in vsi bi bili zadovoljni.

âe bi bila moÏnost svobodnega odloãanja in ustvar-

jalnost ãloveka manj pomemben cilj boÏjega stvarstva,
bi se s teboj strinjal. Vpra‰ajva pa se: kaj pa, ãe je ãlove-
kova ustvarjalnost zelo pomemben cilj boÏjega stvar-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

stva? V tem primeru bi nam Bog z odvzemom svobode
odvzel ustvarjalnost ter uniãil kljuãni namen stvarjenja.

Ljudje v Sodomi so bili lahko razuzdani zato, ker so na-
menoma delali proti boÏji volji, ‰e bolj verjetno pa boÏje
volje niso razumeli. Ne verjamem, da so takrat znali
razmi‰ljati o ustvarjalnosti tako, kot danes razmi‰ljamo.

Strinjam se. âe listava Sveto pismo, bova ugotovila,

da se je slabe osve‰ãenosti ãloveka zavedal tudi Bog.
Videl je, da obãutek sreãe ali nesreãe, ustvarjalni nemir
in drugi obãutki niso ljudem dovolj razumljiva sporoãi-
la.

âesa se je Bog zavedal razlaga‰ tako prepriãljivo, kot da
bi bil tudi ti takrat prisoten.

Razmi‰ljanje se mi zdi logiãno. Poleg tega pa je nekaj

tisoã let pred mano zelo podobno razmi‰ljal tudi prerok
Izaija. Poslu‰aj, kaj je zapisal v prvem poglavju svoje
knjige: „… kajti Gospod

je govoril:

âemu naj bi vas ‰e te-

pel, ko le bolj in bolj odpadate …”

Da bi bila boÏja volja ljudem bolj razumljiva, je na

gori Sinaj, ko je ãlove‰tvo Ïe obvladalo pisno komunici-
ranje, dal napisana pravila obna‰anja — Deset zapove-
di.

Ali misli‰, da je bil Bog z desetimi zapovedmi bolj uspe-
‰en?

1 Bog

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Pisana beseda je bolj‰a kot niã, ima pa omejeno izraz-

no moã. Bog se je zavedal, da bi ãlove‰tvo bolj nazorno
opozoril na boÏje naãrte, ãe bi ljudem poslal vzornika.
Pokazal naj bi nam vzorec smiselnega obna‰anja na
Zemlji.

Prav zanima me, kako bi tak vzorec idealnega ãloveka
izgledal in kako bi ga v razliãnih druÏbenih ureditvah
sprejeli.

Bog je to Ïe napravil. Vidim, da se ãudi‰, ampak takoj

ti bo jasno, da ve‰ za tega vzornika. Bog se je odloãil in
enemu od ljudi, namesto da mu je dal svobodno voljo,
kar sam usmerjal njegove odloãitve. Temu ãloveku, ki je
bil s tem obenem Bog in ãlovek, je dal ime Jezus.

Kako je Bog usmerjal ãloveka ne smeva preveã poenos-
tavljati. Jezus naj bi bil pravi Bog in pravi ãlovek.

Kako naj bi tak‰no usmerjanje potekalo, za nas ni niti

pomembno niti potrebno za nadaljnje razumevanje. Po-
membno je le to, da je Jezus imel neokrnjene lastnosti
ãloveka in neokrnjene boÏje lastnosti.

Kot vidi‰, si Bog prizadeva usmerjati ãloveka v ustvar-

jalnost preko ustvarjalnega nemira, sreãe ob ustvarjal-
nosti, pisnih sporoãil v desetih zapovedih, vzorca biva-
nja v Jezusu, pa tudi drugih sporoãil, ki jih nisva omen-
jala.

In ti domneva‰, da je Jezus Ïivel zato, da bi ljudje videli

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

vzorec obna‰anja po boÏji volji?

Jezus je imel veã poslanstev.
Eno poslanstvo je bila njegova govorjena beseda, ki je

osnova za celotno Sveto pismo nove zaveze. Na ta naãin
je Bog ãloveku namesto skromnih desetih zapovedi po-
slal celo knjigo — Sveto pismo.

Drugo poslanstvo je bilo Jezusovo delo z ljudmi ter

organiziranje Cerkve kot institucije. Organizirani ljud-
je smo bolj uspe‰ni pri doseganju ciljev kot nepoveza-
ni posamezniki.

Nenazadnje pa je bilo Njegovo poslanstvo tudi zgle-

di obna‰anja, ki sva jih Ïe omenila.

Pogovarjava

se, zakaj je Jezus pri‰el na Zemljo,

‰e niãesar pa nisva rekla o tem, zakaj je Jezus trpel in
pred kom nas je s svojim trpljenjem re‰eval?

âe pri Jezusu vidiva le telesno trpljenje, njegovega

trpljenja ne bova razumela. Ugotovila sva, da Bog z na-
ãinom Ïivljenja ljudi pogosto ni bil zadovoljen. Slaba
dejanja ga motijo. Lahko bi rekli, da Bog trpi zaradi
na‰ih slabih dejanj. Trpi zato, ker si ãloveka Ïeli pred-
vsem kot ustvarjalca, ne pa kot razuzdanca. âe bi nam
Jezus razlagal o svojem duhovnem trpljenju, ga verjet-
no ljudje ne bi razumeli. S telesnim trpljenjem je verjet-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

no sku‰al ljudem nazorno dopovedati, da mu ãlove‰ka
slaba dejanja povzroãajo boleãino in trpljenje.

Kako si predstavlja‰, da nas je Jezus s trpljenjem
odre‰il?

Bog se ob ãlovekovi razuzdanosti, nasilju, vojnah in

drugih velikih pregrehah verjetno spra‰uje, ali je smi-
seln nadaljnji razvoj na‰e ustvarjalnosti na osnovi na-
‰ega svobodnega odloãanja. Mogoãe Bog celo razmi‰lja,
da bi nam preprosto zmanj‰al ali vzel moÏnost svobod-
nega odloãanja ter nam s tem prepreãil delati slaba de-
janja. Z odvzemom svobodne volje pa bi nam vzel ust-
varjalnost in sreão.

Bog bi nas lahko z odvzemom svobodne volje ter po-

zitivnimi nagnjenji usmeril v dobra dejanja, vendar tega
noãe. Bog hoãe na‰o ustvarjalnost tudi za ceno lastne-
ga trpljenja, ob gledanju na‰ih slabih dejanj.

Bog se torej odloãa med tem, da nam vzame svobodo

in ustvarjalnost ali za dodatno „investicijo” v izgradnjo
ustvarjalnega ãloveka.

Odloãil se je za „dodatno investicijo” v bolj‰ega ãlo-

veka tako, da je na Zemljo poslal Jezusa, ki je s pisano
besedo nove zaveze Svetega pisma, z zgledi ter organi-
zacijo cerkve poizku‰al usmeriti ãloveka v pozitivna
dejanja.

âe mu je to uspelo, nas je resniãno

odre‰il pred iz-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

gubo svobodnega odloãanja, odre‰il je na‰o ustvarjal-
nost, sreão in navsezadnje re‰il na‰o ãloveãnost.

Zakaj dvomi‰ o tem, ali nas je Bog odre‰il? V Svetem
pismu pi‰e, da nas je odre‰il.

âe pomislim na vojno v Bosni, imam obãutek, da Bog

‰e vedno kdaj pomisli, da je napravil napako, ko nam je
dal svobodno voljo. Mogoãe ‰e vedno razmi‰lja, da bi
nam jo vzel.

Babi

pravi, da je Jezus trpel le kot ãlovek. Pravi, da

mu kot popolnemu bitju niti ni bilo treba niti ni mogel
trpeti.

Naj bom malo provokativen. Ti verjetno misli‰, da je

Jezus pri‰el na Zemljo z namenom, da bo v udobju brez
trpljenja preÏivel Ïivljenje, pa je imel smolo in so ga kri-
Ïali.

To bi bilo v nasprotju z boÏjo popolnostjo.

Tako je. Jezus je bil na Zemlji po boÏjem scenariju, v

katerem je Bog ãloveka Ïelel zelo jasno opozoriti na svo-
je trpljenje in boleãino.

Kaj pa, ãe je boÏje izraÏanje trpljenja nekaj manj po-
membnega, nekaj, kar se je zgodilo kar tako mimogrede,
ob bolj pomembnih Jezusovih dejanjih.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Vse kr‰ãanske cerkve imajo na stenah kriÏ s kriÏanim

Jezusom. Tudi veãina kr‰ãanskih druÏin ima v stanova-
nju kriÏ, ki simbolizira Jezusovo trpljenje. âe kriÏani Je-
zus ni najprimernej‰i simbol Jezusovega bivanja in de-
lovanja na Zemlji, moramo kriÏe odstraniti ter jih nado-
mestiti z drugaãno podobo Jezusa, na primer s podobo
Jezusa kot uãitelja, kot voditelja in organizatorja ali po-
dobo Jezusa kot veseljaka.

Prepriãal si me, da je Jezusovo trpljenje zelo pomemben
del njegovega bivanja na Zemlji ter ãlove‰tvu prina‰a
pomembno sporoãilo.

Razmi‰ljajva naprej. Jezusovo telesno trpljenje je

manj pomembno od tistega, kar nam Bog s tem trplje-
njem sporoãa. Meni sporoãa, da z mnogimi mojimi de-
janji ni zadovoljen in da ga ta dejanja tako motijo, da
zaradi tega Bog trpi.

âe natanko pomislim, je to BoÏje sporoãilo jasno. Zakaj
nam Bog tako nazorno sporoãa svoje nezadovoljstvo
nad nami? Bog bi bil lahko nezadovoljen tudi brez tega,
da nam svoje trpljenje tako nazorno prikazuje.

Ljudje smo tisti, ki mu njegov dar — na‰o ustvarjal-

nost in moÏnost svobodnega odloãanja vraãamo tako,
da mu povzroãamo trpljenje. Ljudje smo tisti, ki ga trp-
ljenja lahko re‰imo, ne da bi nam Bog moral vzeti svo-
bodo ter s tem povezano ustvarjalnost in sreão.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Zakaj pa babi pravi, da Bogu ni treba trpeti?

Bogu prav zares ne bi bilo treba trpeti. âe Bog ne bi

ustvaril ãloveka, mogoãe tudi drugih bitij s svobodno
voljo, potem Bog zares ne bi trpel. Bog se sam odloãa, ali
bo trpel ali ne. Bog se je odloãil in dal ãloveku moÏnost
svobodnega odloãanja, ustvarjalnost ter sreão za ceno
lastnega trpljenja.

Babi je prepriãana ne le v to, da Bogu ne bi bilo treba
trpeti, temveã tudi v to, da Bog resniãno ne trpi.

Bog na svoj naãin opaÏa tako na‰a pozitivna in dobra

dejanja, kot tudi na‰a slaba dejanja.

S tem se strinjam. V nasprotnem primeru ne bi mogli
biti niti kaznovani niti nagrajeni za svoja dejanja.

Na‰a pozitivna dejanja Bog odobrava, negativna pa

odklanja. Bog tako moãno duhovno presega ãloveka, da
ne moremo ugotoviti, na kak‰en naãin Bog odobrava
na‰a dejanja. Po ãlove‰ko bi lahko rekli: veseli se jih,
osreãujejo ga, odobrava jih in tako naprej. Ravno tako bi
le po ãlove‰ko lahko sklepali, da Boga slaba dejanja Ïa-
lostijo, jezijo, zaradi njih trpi, jih ne odobrava in podob-
no. Iz tega stali‰ãa babi lahko razmi‰lja tako, da Bog ne
trpi, ampak na‰a slaba dejanja dojema na drug naãin,
podoben trpljenju. Ker Bog svojega neodobravanja in
obãutkov ãloveku ne more razlagati v boÏjem jeziku, je

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Jezus to sporoãil v jeziku, ki ga ãlovek razume. Jezus je
ãlove‰tvu sporoãil, da je beseda trpljenje prava za razu-
mevanje boÏjih obãutkov ob ãlovekovi neustvarjalnos-
ti in pregrehah.

Vrniva

se k vsakodnevnim Ïivljenjskim ciljem in

ustvarjalnosti. Moj najveãji cilj je, neglede na najino
razpravljanje, da bi Ïe enkrat uspe‰no konãal ‰olo in
maturiral. Profesorji nas s spra‰evanjem in kontrolkami
preseneãajo na vsakem koraku. Mislim, da se mi bodo z
maturo izpolnile Ïelje in takrat priãakujem, da se bo
zame zaãelo sreãno in spro‰ãeno Ïivljenje.

Spomniti te moram na nekaj dogodkov iz tvojega

zgodnjega otro‰tva. Ko si bil star pet let, smo ti kupili
avto na daljinsko upravljanje. Preden si ga dobil, si za-
trjeval, da je to tvoja edina in zadnja Ïelja v Ïivljenju. Na
avto si pozabil v nekaj dneh. Ko si malo odrastel, je bila
tvoje edina Ïelja gorsko kolo, pa smuãi in tvoje „edine
Ïelje” so se vrstile do danes.

Vse priznam. Takrat sem bil ‰e manj‰i in nisem znal
oceniti poloÏaja.

Tudi sam sem hodil v srednjo ‰olo, zato ti lahko po-

vem, kaj se dogaja po maturi. Mislil sem, da je matura
moj najveãji Ïivljenjski cilj, vendar pa je kmalu po ma-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

turi postal moj Ïivljenjski cilj fakulteta, pa stanovanje,
pa napredovanje v sluÏbi, pa druÏina in ‰e in ‰e bi lah-
ko na‰teval.

Ali to pomeni, da bo sreãa maturanta zbledela Ïe po pr-
vih mesecih ‰tudija na fakulteti?

Tako je. NajbrÏ ne bo treba ãakati niti do zaãetka pre-

davanj na fakulteti, zbledela bo Ïe med poãitnicami, ko
bo‰ razmi‰ljal, ali se ti bo uspelo vpisati na Ïeleno fakul-
teto.

Zelo kruta je ta tvoja teorija. Vse neskonãne Ïelje, hre-
penenje, garanje se bo po maturi preprosto sprevrglo v
garanje na fakulteti, v sluÏbi … do upokojitve. Kje pa je
sreãa, o kateri ves ãas razpravljava?

Dokler nisem dojemal pomena ustvarjalnosti, sem

delal in Ïivel za neke konãne cilje. Zmotno sem mislil,
da me bo osreãila matura, diploma, avto, hi‰a. Garal
sem in se odrekal Ïivljenju, ko pa sem dosegel cilj, je bil
le ta votel in prazen. Zagnal sem se v osvajanje druge-
ga cilja in tudi ta se je razblinil, ko sem se mu pribliÏal.

Ko te pogledam, vidim zadovoljnega in uspe‰nega ãlo-
veka. Niã pesimizma ni v tebi. Domnevam, da tvoj opti-
mizem in vedrost izhaja tudi iz razumevanja smisla ust-
varjalnosti. Kaj te danes osreãuje?

Danes me osreãuje ‰tudij, ne le diploma, osreãuje me

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

zidanje oziroma ustvarjanje hi‰e, ne le hi‰a kot zgradba,
osreãujejo me problemi in uspe‰no re‰evanje le-teh.
Problemi mi predstavljajo izzive za mojo ustvarjalnost.

Za zaãetek bom nezaupljiv do tvojih trditev. âe pa je res,
da te osreãuje doseganje Ïivljenjskih ciljev, ne pa le do-
seÏeni cilji, potem mora‰ ti biti nenehno sreãen. Ni ti
treba hrepeneti po sreãi leta in leta, da se veseli‰ nekaj
dni ali tednov, ampak se ti sreãa stalno rojeva.

Dojemanje

ustvarjalnosti nama omogoãa tak‰en

stil Ïivljenja, ki naju stalno osreãuje. Da pa odpraviva
tvojo nezaupljivost, si oglejva ‰e nekaj primerov iz vsak-
danjega Ïivljenja. Vãeraj sem v sluÏbi ugotovil, da dela
na projektu raãunalni‰ke komunikacije ne napredujejo,
ker sodelavci ne razumejo projekta.

Nemogoãi pogoji dela ãloveka lahko spravijo v bes in
jezo.

Tragika veãine ljudi je v tem, da razmi‰ljajo podobno

kot ti. Slabi rezultati jih spravijo brez potrebe v obup in
nesreão.

Porazno stanje na projektu je zame izziv in prava ust-

varjalna poslastica. Takoj se lotim ustvarjalnega razmi‰-
ljanja, zakaj sodelavci projekta ne razumejo. V mislih
preigravam razliãne predpostavke: kaj bi se dogodilo, ãe

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

bi sodelavci veã vedeli o projektu, kako bi se sodelavci
odzvali, ãe bi vsakemu jasneje doloãili njegove odgovor-
nosti, ãe bi za zahtevnej‰e naloge sodelavce pohvalili, se
o nalogah posameznikov podrobneje pogovorili, ãe bi
obiskali podjetje, kjer je tak‰en projekt uspel.

Obiãajno ‰e isti dan napravim naãrt, kaj bom napra-

vil, da sodelavce pridobim za delo na projektu. Naãrto-
vano opravim in opazujem, kako so se razmere spreme-
nile. Ugotovim, da sta bila re‰ena dva problema, nastali
pa so trije novi problemi, ki mi dajejo nove moÏnosti za
novo ustvarjalnost.

Problemi, ki jih sam raje imenujem izzivi in priloÏ-

nosti za ustvarjalnost, se pojavljajo povsod, sam pa se z
,gurmanskim uÏitkom’ lotevam re‰evanja drugega za
drugim.

V svojem pripovedovanju si prav prepriãljiv. Kje pa so
tvoji konãni cilji: avto, hi‰a, ugledno mesto v sluÏbi? Ne
omenja‰ jih.

Tudi ti obãasno prispevajo k moji sreãi. Pojavljajo pa

se preveã redko, da bi svojo sreão gradil le na njih.

Strinjam se, da je uspe‰no re‰evanje vsakodnevnih pro-
blemov lahko pravi uÏitek. Je pa tudi res, da nas lahko
osreãuje le re‰evanje izzivov, ki smo jim kos. Kaj pa pro-
blemi, ki jih ne obvladujemo, ki jim nismo kos?

âloveku so vãasih problemi navrÏeni, ‰e veãkrat pa

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

ãlovek sam izbira izzive, s katerimi se bo spopadal in jih
re‰eval. Tu seveda ãloveku pomaga modrost v ocenje-
vanju zahtevnosti izziva. âloveku se obiãajno ponuja
obilica razliãnih izzivov in priloÏnosti; od zelo nezahte-
vnih do ekstremno zahtevnih, od katerih jih ãlovek obi-
ãajno re‰uje le nekaj. Za vse enostavno nimamo energije
in moÏnosti. Za vsakogar je dovolj manj zahtevnih izzi-
vov. âe svoje sposobnosti precenimo in se lotimo pre-
zahtevnega izziva, ga ne bomo uspe‰no re‰evali, s tem
pa nas bo neuspeh kveãjemu onesreãil.

Kaj pa, kadar Ïivljenje od nas zahteva, da se sooãimo z
nekim problemom, ki mu nismo kos.

Marsikateremu zahtevnemu problemu se je moÏno

izogniti, ãe imamo modrost in voljo za to. Naj ti nave-
dem past v katero se ujame veliko ljudi. Vãasih sosed
sosedu poizku‰a dokazovati, da je le-ta bolj neumen od
njega, kar je pogubno saj problem nima re‰itve. Ljudje
se zelo pogosto ukvarjajo z re‰evanjem nesmiselnih
problemov, ãeprav se je tak‰nim problemom moÏno
izogniti.

Neverjetno, koliko nesmiselnih nere‰ljivih problemov si
ustvarjajo ljudje sami. Prepiranje s sosedi je res eden od
tak‰nih. Imamo pa tudi probleme, ki se jim objektivno
ni moÏno izogniti, obenem pa so za nas nere‰ljivi. Znaj-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

demo se v vojni, zgodi se nam nesreãa in ‰e mnogi dru-
gi.

Tudi o tem sva Ïe razpravljala. Preveã preprosto bi

bilo, ãe bi mi v celoti usmerjali na‰o ustvarjalnost. Îiv-
ljenje od nas vãasih zahteva ekstremno ustvarjalnost na
ta naãin, da nas postavi v ekstremne situacije: smrt,
nasilje, vojna, bolezen.

OpaÏam, da je filozofija lahko zelo uporabna. Ob tem
najinem razgovoru sem pri‰el do spoznanja, da je neÏiv-
ljenjsko sanjariti in ãakati na brezmejno sreão ob mojem
maturiranju. Pred maturo mi je podarjenih ‰e veliko
dni, od katerih nobeden ne sme miniti v jalovem in
sanjskem priãakovanju, ampak v ustvarjalnosti in vsa-
kodnevni sreãi. Sreãa mi je dostopna vsak dan posebej,
ne le na maturantskem plesu.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Ljubezen

Ljudje smo duhovno povezani. Duhovne vezi nas tako

usodno povezujejo, da o teh vezeh Ïelim podrobneje

razmi‰ljati.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Glede

sreãe, povezane z ustvarjalnostjo, imam ‰e

eno vpra‰anje. Rekel si, da je sreãa boÏja nagrada za
ustvarjalnost. Dva zaljubljenca sta sreãna, pa nista ust-
varjalna. Mati je sreãna, ãe sin opravi izpit, pa je ust-
varjalen predvsem sin, ne pa mati. Navijaã ko‰arka‰ke
reprezentance je sreãen, ko mo‰tvo da ko‰, pa ni ustvar-
jalen navijaã, ampak ko‰arka‰ko mo‰tvo.

Mogoãe se ti bo zdelo ãudno, ampak na tvoja vpra-

‰anja bova lahko odgovorila, ko bova razvozlala in razu-
mela troedinost Boga.

Meni je vseeno, ali je Bog troedini ali enoedini. Mislim,
da je boÏja troedinost eden od odveãnih podatkov v Sve-
tem pismu.

Na prvi pogled morda izgleda tako. Domnevam, da je

sestavljalec Svetega pisma, kdorkoli je Ïe bil, tehtno iz-
bral tiste stvari, ki so za ljudi pomembne in smo jih ljud-
je sposobni dojeti, od tistih stvari, ki jih ãlovek ne more
razumeti. BoÏje troedinosti verjetno ni upal izpustiti
zato, ker se mu je zdelo pomembno, da jo ljudje razu-
mejo.

Morda je pomembna za Boga, ne pa za nas Zemljane.

Veliãine stvarstva ljudje res ne moremo dojeti, zato

nam Bog v Svetem pismu sporoãa le tisto, kar je ãlovek
sposoben dojeti. âe bi bila v Svetem pismu nerazumljiva

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

ali nepomembna sporoãila, bi ta sporoãila povzroãila
zmedo in zmanj‰evala veliãino Svetega pisma.

Sporoãilo o Sveti trojici je torej namenjeno ljudem in

za nas pomembno, zato Bog od nas priãakuje, da se
bomo to sporoãilo potrudili razumeti.

âemu naj bi bili v Svetem pismu zapisi, ki niso na-

menjeni ljudem?

âe misli‰, da je sporoãilo boÏje troedinosti namenjeno
tudi nama, predlagam, da ga sku‰ava razumeti.

TeÏko

sem se dokopal do bistva troedinosti, ko pa

sem si troedinost konãno uspel predstavljati, sem ugo-
tovil, da je to nekaj preprostega, seveda pa pot do spoz-
nanja zahteva nekaj miselnega napora. Svoj pogled ti
bom sku‰al razloÏiti.

Najprej poglejva prvi dve boÏji osebi: Boga Oãeta in

Boga Sina. Sveto pismo nikjer ne poudarja pomembnih
razlik med Oãetom in Sinom. Oba sta sposobna stvarst-
va in drugih boÏjih dejanj. Ko se je Jezus preselil na
Zemljo, je opravljal boÏja dejanja na Zemlji, Bog Oãe pa
boÏja dejanja v nebesih.

V tem ni niã posebnega in omembe vrednega, razen

to, da

sta dva, Oãe in Sin. V prvem delu sem dojel, da

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Bog ni nedeljiva celota, ampak ga lahko sestavljata naj-
manj dva podobna subjekta.

Kljuã razumevanja troedinosti je v tretji boÏji osebi —

v Svetem duhu. V Svetem pismu ima tretja boÏja oseba
vlogo

povezovalca. Sveti duh povezuje Boga Oãeta in

Sina. Vez med Oãetom in Sinom je tako pomembna, da
si je v obliki tretje osebe v troedinosti na‰la mesto v Sve-
tem pismu.

Morda je res smiselno iskati razlago v tej smeri, vendar
mi nikakor ni jasno, zakaj bi lahko duhovna vez med
Oãetom in Sinom imela tak pomen.

Za laÏje razumevanje poglejva, ãe kaj podobnega ob-

staja na Zemlji. Grobi pribliÏek Svete trojice vidimo v
zakonski zvezi; to je v druÏini. En ãlan druÏine je moÏ,
drug ãlan druÏine je Ïena. âe vzamemo analogijo iz
opisa Svete trojice, je tretji ãlan trojice

njuna medse-

bojna ljubezen. DruÏina torej kvalitetno obstaja takrat,
ko imamo moÏa, Ïeno in njuno medsebojno ljubezen, ki
ju trdno povezuje. Ljubezen med zakoncema je tako po-
membna za kvaliteto druÏine, da jo imenujemo kar tre-
tjega ãlana druÏine, ki nikakor ne sme manjkati. Lahko
bi rekla, da je za sreãen zakon ljubezen enako pomemb-
na kot sta pomembna moÏ in Ïena.

Tvoje razmi‰ljanje je zelo zanimivo. Medsebojni ljubez-
ni daje‰ tak pomen, da jo imenuje‰ kar tretjega ãlana

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

druÏine. Moti pa me to, da na isti seznam daje‰ popol-
noma razliãne stvari; osebe in povezave kot nematerial-
ne pojme.

Spomniva se, da je Bog duhovno bitje, ki se ga da opi-

sati z nematerialnimi pojmi, kot so sreãa, ljubezen in
podobnimi. Bog Oãe sam je torej bitje, ki se ga da opi-
sati z besedo ljubezen. Bog Sveti Duh naj bi bil vez med
Oãetom in Sinom, kar pa je tudi moÏno opisati kot lju-
bezen. Kot vidi‰ uporabljava podobne pojme tako za
opisovanje Oãeta, kot Svetega Duha, ki spadajo na isti
„seznam”.

Oãe in Sin sta medsebojno povezana s tako pomemb-

no vezjo, da to njihovo medsebojno vez pojmujemo kot
tretjega ãlana — Svetega Duha. Vsi trije skupaj pa pred-
stavljajo novo celoto — Boga.

Razlaga se mi zdi sprejemljiva. ·e vedno pa mi ni jasno,
zakaj moramo ljudje na Zemlji vedeti, kako je Bog
sestavljen. Mar ni dovolj, da vemo, da obstaja.

Posku‰ajva nadaljevati. V Svetem pismu se tretja boÏ-

ja oseba, Sveti duh ne javlja le kot povezovalec Boga
Oãeta in Sina ampak tudi kot povezovalec apostolov.
Sveti duh se je v obliki ognja naselil tudi nadnje. Dom-
nevam, da je v troedinosti nakazan naãin povezovanja
mnogih duhovnih bitij v enotno duhovno bitje — Boga.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

Stvari postajajo zapletene. Ali imava ‰e kak‰en primer,
ki bi nama olaj‰al razumevanje troedinosti?

Navijaã ko‰arka‰kega kluba je z duhovno vezjo tako

moãno vezan na svoj klub, da se uspehi in ustvarjalnost
kluba prena‰ajo na navijaãa in ga neizmerno osreãuje-
jo, neuspehi in porazi pa ga neizmerno Ïalostijo. Podob-
na vez je tudi med materjo in sinom, kadar je sin uspe-
‰en ali neuspe‰en pri izpitu. NajbrÏ primeri, ki jih na-
vajava, niso le prispodobe, ampak so Ïe kar primeri
medsebojne duhovne povezanosti.

Mislim, da te razumem. âe si pomagava z zgodbo o Ro-
meu in Juliji, vidiva, sta postala nesmrtna ‰ele, ko se je
rodila njuna medsebojna ljubezen. Njuna ljubezen je
pravzaprav slavnej‰a, kot sama Romeo in Julija.

Rekel si: „se je rodila njuna ljubezen”. Besedo „roditi”

obiãajno uporabljamo za subjekte. Ljudje podzavestno
ãutimo ljubezen kot subjekt, zaradi duhovnosti pa tega
nismo sposobni jasno prepoznati.

Ali

imajo te povezave tudi ‰ir‰i pomen kot to, da ob-

stajajo in jih Bog nagrajuje?

Namen povezav je v ustvarjanju pogojev za ustvar-

janje v skupinah. Bog od ljudi priãakuje, da bodo ustvar-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

jali posamezno, priãakuje pa tudi, da bodo ustvarjali v
skupinah.

Zakaj pa v skupinah?

Ljudje, povezani v skupine, bodo ustvarjalno bolj us-

pe‰ni, kot bi bili ustvarjalni kot samotarji. Veliko razlo-
gov govori v prid tej domnevi. Povezani ljudje lahko
svoja spoznanja medsebojno nadgrajujejo, pri primer-
janju doseÏkov hitreje odkrijejo in zavrÏejo nesmisle. ·e
bolj pomembno pa je to, da nekaterih stvaritev, kot je na
primer izdelava podmornice, posameznik ne bi mogel
ustvariti. Pri taki ustvarjalnosti je nujno ustvarjanje v
skupinah. Ustvarjalnost ljudi v skupini se lahko zelo
poveãa glede na ustvarjalnost posameznika, zato Bog z
duhovnimi vezmi daje pogoje za skupinsko ustvarjanje
in povezovanje, s sreão pa povezovanje nagrajuje ena-
ko kot samo ustvarjalnost.

V tem se s tabo popolnoma strinjam. Veãkrat sem sam
sku‰al priti do kak‰ne dobre ideje, pa se mi ni posreãilo.
Takoj ko sem o svojih razmi‰ljanjih zaãel razpravljati s
katerim od prijateljev, so zaãele ideje kar same od sebe
nastajati.

Tudi meni se pogosto dogaja, da ne morem in ne

morem priti do dobre ideje. Pogosto tudi prijatelj ni niã
bolj ustvarjalen. Ko pa se sreãava in zaãneva o proble-
mu razpravljati, kaj hitro prideva do mnogih idej. Izgle-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

da tako, kot da nisva midva avtorja idej ampak najina
medsebojna vez in izmenjava mnenj. Izgleda tako, kot
bi bila ustvarjalna najina povezava.

Iz troedinosti Boga sva pre‰la na skupinsko ustvarjanje.

Duhovne vezi, ki sva jih opazila v troedinosti Boga,

sva raz‰irila na ãloveka in ugotovila smisel teh povezav.

âe pomislim na deset zapovedi, Bog daje delovanju sku-
pin velik pomen. Le prve tri zapovedi se nana‰ajo na
Boga, vse ostale pa na obna‰anje ljudi v skupinah.

Tako je. Ne kradi, ne laÏi in druge so zapovedi veza-

ne na obna‰anje ljudi v skupinah. âe bi bili ljudje samo-
tarji, teh zapovedi sploh ne bi potrebovali. Bog nam ne
svetuje, naj bomo samotarji, ampak nas v desetih zapo-
vedih uãi, kako naj negujemo na‰e medsebojne poveza-
ve in odnose.

Zakaj

tako vztrajno uporablja‰ izraz

povezava med

bitji? Ali ta povezava nima bolj primernega imena? Ko
si omenjal primer povezave med moÏem in Ïeno, si to
povezavo imenoval ljubezen. Zakaj tej povezavi na
splo‰no ne bi rekla ljubezen?

Tej povezavi lahko reãeva ljubezen. Preden pa bova

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

uporabljala ta izraz, morava o ljubezni ‰e kaj spregovo-
riti, da nama bo bolj jasna.

Mislim, da je beseda ljubezen splo‰no poznana. NajbrÏ
vsi vemo, kaj pomeni.

Verjamem, da ljudje vemo, kaj je kamen, kaj je muha,

ne verjamem pa, da si pod besedo ljubezen vsi pred-
stavljamo isto. Ljubezen je pojem iz nematerialnega, to
je duhovnega sveta. Na podroãju du‰eslovja so nam
pojmi v splo‰nem manj jasni, kot si predstavlja‰.

Predlagam, da ne zapletava preprostih stvari. Ljubezen
je, kadar se imata dva rada.

Razpravljajva o tem primeru! Îiva bitja nekatere stva-

ri opravljamo nagonsko, ki nam kot vrsti pomagajo pre-
Ïiveti. Nagon je lakota in Ïeja. Tudi spolni nagon je na-
gon, ki poskrbi, da se Ïiva bitja ne pozabijo razmnoÏe-
vati. Spolni nagon obstaja tako pri Ïivalih kot pri ãlo-
veku. Kadar vidi‰ dva zaljubljenca, kako po nekaj urah
od prvega poznanstva Ïivita drug za drugega, je to po-
gosto posledica spolne privlaãnosti.

Na to, da ljubezni ne bi smel preprosto enaãiti ali zame-
njevati s spolno privlaãnostjo, ki jo opaÏamo tudi pri Ïi-
valih, nisem pomislil.

Oglejva si naslednji primer. Z besedo ljubezen izra-

Ïamo pomensko popolnoma nekaj drugega takrat, ko

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

nekdo razgla‰a ljubezen do gora, knjig in podobnega. V
tem primeru ne gre za spolno privlaãnost do knjig ali
gora, ampak za hrepenenje po lepotah gora ali zanimi-
vosti knjig. Tudi tak‰no hrepenenje ljudje pogosto
zmotno imenujemo ljubezen.

Domnevam, da niti prvo niti drugo ni tisto, kar naj bi
oznaãevala beseda ljubezen. Spoznavam, da ljudje dokaj
razliãne stvari neupraviãeno imenujemo z isto besedo.

âe natanko pomislim, ljubezen nekatere dame celo

prodajajo, kar je zelo banalna in zlonamerna uporaba
besede ljubezen.

Predlagam, da se ne ukvarjava veã z manj upraviãenimi
uporabami besede ljubezen, ampak sku‰ava razumeti
pravi pomen besede ljubezen; to je tiste besede, ki
medsebojno povezuje ljudi, povezuje ãloveka z Bogom
ali tiste ljubezni, ki jo imava v mislih, ko si s primerom
druÏine razlagava Sveto trojico.

Ljubezen je lepo opisana v Visoki pesmi in tudi na

drugih mestih v Svetem pismu, na primer v pismu
apostola Pavla Korinãanom. Ker so ti zapisi ljubezni zelo
romantiãni, moje videnje ljubezni ne more tekmovati z
romantiãnostjo teh zapisov. Ljubezen ti bom sku‰al
predstaviti v takem stilu, kot smo tega vajeni tehniki.

Zaãela bova s primerom, ki na prvi pogled izgleda ne-

koliko neuravnove‰en. Predstavljaj si, kako zabijam Ïe-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

belj v desko. V levi roki drÏim Ïebelj, v desni pa kladivo.
Zamahnem s kladivom, zgre‰im Ïebelj in se z vso silo
udarim po levi roki.

Kaj se dogaja prvih nekaj deset sekund, iz razumljivih

razlogov ne bova razpravljala. âeprav je zgre‰ila desna
roka in je odgovorna za nesreão, leva roka pa Ïrtev na-
pake desne roke, se leva roka nikoli ne odloãi, da bi se
ma‰ãevala desni roki.

Roki fiziãno obstajata vsaka zase. S fizikalnimi zako-

ni bi bilo moÏno ugotavljati stopnjo krivde posamezne
roke. Ker pa roki pripadata istemu ãloveku in isti zave-
sti, se nikoli ne pojavi vpra‰anje, katera roka je kriva in
med njima nikoli ni obraãunavanja.

V primeru ljubezni se dogaja nekaj podobnega. Lju-

bezen med dvema ãlovekoma povzroãi, da se v duhov-
nem smislu dva ãloveka zaãneta

zra‰ãati v enega. Fiziã-

no sta ‰e vedno dva, podobno kot sta dve roki, povezuje
pa jih skupna duhovnost, kot bi bila oba eno duhovno
bitje.

Kako naj si tak‰no skupno duhovno bitje predstavljam
in kako naj ga opazim?

Pojav enega duha v dveh telesih poznajo tisti, ki pro-

uãujejo obna‰anje enojajãnih dvojãkov. âe zelo poeno-
staviva rezultate raziskav obna‰anja enojajãnih dvojã-
kov, lahko ugotoviva, da se oba enojajãna dvojãka sku-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

paj poãutita kot en ãlovek. Vse Ïivljenje se Ïelita poeno-
titi drug z drugim. Poenotenje izraÏata navzven, tako da
se enako oblaãita, enako striÏeta in podobno.

Podobne vezi med zakoncema vzpostavi ljubezen.

Kadar se enemu od partnerjev dogodi nesreãa, se oba
partnerja Ïalostita. Kadar se enemu posreãi podvig, se
oba veselita uspeha. Obna‰ata se podobno, kot eno bit-
je, tako kot roki, ki pripadata enemu telesu.

Med zakoncema se lahko razvije ljubezen, ni pa nuj-

no. Za nekatere zakonce se takoj opazi, da resniãno Ïi-
vijo v ljubezni, za nekatere pa njihova nesoglasja jasno
izraÏajo njihovo nepovezanost. Veliko zakonskih parov
pa Ïivi navidezno neopazno povezanost.

Kako pri zakoncih, ki ne kaÏejo izrazitih zunanjih zna-
kov ljubezni, lahko ocenimo njihovo medsebojno ljube-
zen?

Pazljiv opazovalec lahko opazi ljubezen med zakon-

cema. Kadar se zakonca trudita, da sloÏno re‰ujeta pro-
bleme vsakega od njiju, kadar med seboj ne tekmujeta,
ampak si pomagata, kadar med seboj ne trgujeta v smis-
lu „ãe ti meni — jaz tebi”, takrat lahko ocenimo, da Ïi-
vita v medsebojni ljubezni. Med njima deluje ljubezen,
kadar eden obãuti potrebo drugega kot svojo potrebo.

Dovoli, da preverim, ãe sem te pravilno razumel. Kadar
eden od zakoncev v sluÏbi dobi priznanje, se tega oba

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

veselita. Kadar en zakonec plaãa kazen zaradi napaãne-
ga parkiranja, se oba Ïalostita. âe en zakonec obvladuje
francoski jezik, sta nad tem ponosna oba zakonca.

Natanko tako. Kadar pa opazi‰ med zakoncema med-

sebojno tekmovanje v smislu, kdo je bolj‰i in pomemb-
nej‰i, kadar eden od zakoncev privo‰ãi neuspeh druge-
mu, takrat zakoncev ne povezuje ljubezen.

Mislim, da si bil z razlago ljubezni razumljiv. Opozoriti
pa te moram, da si s pisanjem ljubezenske literature ne
bo‰ mogel sluÏiti kruha. Tvoj pogled na ljubezen je pre-
malo romantiãen.

Na zaãetku sem te opozoril, da v romantiki ne bom

tekmoval z apostolom Pavlom. âe pa primerja‰ njegov
in moj zapis, bo‰ opazil, da o ljubezni govoriva enako,
le vsak iz drugega zornega kota.

Pomanjkanje romantike v moji razlagi ima svoj na-

men. Ljubezen sva omenjala kot vez med zakoncema.
Osebno sem prepriãan, da duhovne vezi lahko nastane-
jo tudi med drugimi ljudmi. Kot primer vzemiva ko‰ar-
karsko ekipo, ki sva jo Ïe nekajkrat omenjala. Tudi ãla-
ni ko‰arkarske ekipe se lahko poenotijo in duhovno
poveÏejo. âe Ïe medsebojno duhovno povezanost veãih
bitij imenujeva ljubezen, potem naj bo opis besede lju-
bezen tak‰en, da je primeren za opisovanje duhovnih
povezav razliãnih skupin ljudi in nenazadnje tudi za

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

opisovanje povezave ljudi z Bogom. âe bi medsebojno
povezanost razliãnih skupin opisovali preveã romantiã-
no, bi bil romantiãen opis povezanosti ko‰arka‰ke eki-
pe nenavaden in mogoãe nesprejemljiv.

Kaj

pa boÏja ljubezen? Ali bi lahko nekaj besed rekla

tudi o boÏji ljubezni?

âe se ljudje lahko medsebojno povezujejo v enovita

duhovna bitja, lahko domnevava, da se moralni in ust-
varjalni ljudje lahko bolj ali manj tesno poveÏejo z Bo-
gom v skupno duhovno bitje. Obenem vidim, da tak‰na
predstava enovitega duhovnega bitja lepo sovpada z
mnogimi trditvami iz Svetega pisma o zdruÏevanju ãlo-
vekove duhovnosti z Bogom. Celo veã bi si upal domne-
vati. Kristus pravi: „Kjerkoli sta zdruÏena dva v mojem
imenu, sem jaz med njima”. Ta stavek bi si lahko razla-
gal tudi tako, da je Bog sredi‰ãe vsake ljubezni.

Za konec pa lahko najino razlago ljubezni prikaÏeva

tudi v bolj romantiãni podobi. Îe prej sva ugotavljala,
da Bog s sreão ne nagrajuje le ustvarjalnosti, ampak Ïe
samo povezovanje v ljubezni. Ljudje smo pogosto sreãni
Ïe samo s tem, da se nahajamo bodisi fiziãno bodisi le
v mislih v skupini ljudi, ki jo imamo radi. âe najin opis
ljubezni poveÏeva s pripadajoão sreão, ki izhaja iz pove-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

zovanja v ljubezni, pa tudi ta opis ljubezni dobi roman-
tiãni navdih.

Na zaãetku sva omenjala ljubezen do gora, kar si ozna-
ãil, da to ni ljubezen, ampak hrepenenje po gorah. Mis-
lim, da sva to podroãje prehitro zakljuãila in nisva pove-
dala ‰e vsega.

Ker gora nima svoje duhovnosti, svojega zavedanja in

svoje svobodne volje tudi ne moreva govoriti, da se ãlo-
vekova duhovnost poveÏe in zraste z duhovnostjo gore.
Iz tega je razvidno, da je ljubezen, tako kot sva jo opi-
sovala, moÏna le med duhovnimi bitji.

Kako naj si predstavljam ljubezen do gora, oziroma hre-
penenje po gorah, kot to ti imenuje‰?

Hrepenenje je Ïe zastarela beseda. Znanost namesto

hrepenenja uporablja besedo motivacija. Midva sva v
najinem razgovoru uporabila besedo ustvarjalni nemir.
Vse te besede pomenijo nekaj podobnega.

âlovek si je sposoben v svoji zavesti ustvariti predsta-

ve, na primer predstavo o doÏivljanju sonãnega vzhoda
v gorah. Te predstave zaãnejo ãloveka priganjati, da bi
zami‰ljeno doÏivel. Notranji nemir, ki ãloveka priganja
k doÏivetju teh predstav, imenujemo z besedo hrepe-
nenje ali motivacija, ne pa z besedo ljubezen.

Tudi babica misli, da je ljubezen velikega pomena. Rek-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

la je, da ljudje ne smemo pozabiti na ljubezen do same-
ga sebe. Po tej tvoji razlagi si natanko ne znam preds-
tavljati, kako bi lahko imel rad samega sebe.

Babico si najbrÏ narobe razumel. Ker ljubezen pome-

ni povezovanje duhovnosti razliãnih ljudi, se seveda
moj miselni svet ne more zra‰ãati z mojim lastnim mi-
selnim svetom, ker je to eden in isti miselni svet. Babi se
je najbrÏ narobe izrazila. Mislila je, da mora ãlovek zau-
pati v svoje sposobnosti, da mora spo‰tovati samega
sebe in podobno, kar pa seveda pomeni nekaj drugega
kot ljubiti samega sebe.

Mislim

, da se izraÏava preveã znanstveno in zaple-

teno. Predlagam, da najin pogovor o ljubezni poenosta-
viva. Bolj uporabna kot znanstveno razmi‰ljanje bi bila
kak‰na preprosta Ïivljenjska pravila o ljubezni, ki bi
nama omogoãila razumeti in osmisliti dana‰nji dan.

Strinjam se, da je vse najino razpravljanje smiselno le

v primeru, ãe je namenjeno razumevanju Ïivljenja in
nama ga pomaga osmisliti. âe iz tega najinega pogovora
ne najdeva usmeritev za najina dejanja, je najino filozo-
firanje nesmiselno.

Ljubezen se res dogaja zaljubljencem, materi in sinu in

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

‰e nekaterim, kar pa ni ravno tako pogosto, da bi po-
membneje zaznamovalo na‰e Ïivljenje.

Medsebojno duhovno povezovanje ljudi preozko do-

jema‰. Vsi ljudje smo stalno, tako ali drugaãe duhovno
medsebojno povezani. Vsak na‰ trenutek je zaznamo-
van s temi povezavami, ki pa so lahko ljubezen, ni pa
nujno, lahko je tudi sovra‰tvo.

Nekateri ljudje so tudi samotarji. Nobenih duhovnih
povezav nimajo z drugimi ljudmi.

Ugotavljala sva, da samotarstvo ni nagrajevano s

sreão. Bog nas ne vzpodbuja k samotarstvu. âe dobro
premislim, so samotarji tisti, ki so bili v Ïivljenju kdaj
hudo razoãarani. Izhod iz svoje stiske so poiskali v sam-
otarstvu, ki pa je le bolj izhod v sili, ne pa prava re‰itev
njihovih problemov.

Ne predstavljam si, kaj se samotarjem plete v glavi, ãe
nimajo niti prijateljev niti sovraÏnikov. Îivljenje brez
prijateljev mora biti zelo dolgoãasno.

Tipiãna primera samotarjev sta bila Bedanec ali Pehta

v Kekcu. Kot vidi‰, do ljudi nista bila ravnodu‰na, am-
pak sta ljudi na nek naãin sovraÏila. Mislim, da smo
ljudje stalno v nekih duhovnih povezavah z drugimi
ljudmi. V kolikor mi pri sebi opazimo, da zaãenjamo
zapadati v samotarstvo, je to resen signal, da na‰e du-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

hovne povezave z drugimi ljudmi niso prave in nas lah-
ko vodijo v nesreão, celo v katastrofo.

Kar precej ljudi poznam, ki sovraÏijo sosede, sorodnike,
predpostavljene in ‰e marsikoga. Ali so tudi ti ljudje na
poti v katastrofo?

Sovra‰tvo je vedno kaznovano. Zaãne se z izgubo

sreãe. Nasmeh nesreãnikovega izraza zamenjajo gube
na njegovem mraãnem obrazu. âlovek, ki sovraÏi, je vse
bolj sam in osamljen, vse bolj ga grizejo pogosto nami‰-
ljene slabosti svojih sosedov, kar ãloveka, ki sovraÏi iz-
loãi iz druÏbe in ga pusti propadati v osami.

Kaj pa, ãe ta nesreãnik za svoje sovra‰tvo sploh ni sam
kriv? Kaj pa, ãe je sosed res tako nemogoã?

Za sovra‰tvo ni opraviãila. âe nam kdorkoli povzroãa

objektivne teÏave, moramo to jemati kot ustvarjalni iz-
ziv. V tem primeru je na‰a najpomembnej‰a ustvarjalna
naloga, kako se odzivati, da prepreãimo sovra‰tvo, ãe Ïe
ne moremo vzpostaviti prijateljstva. SovraÏiti pomeni,
da smo se sprijaznili z lastnim propadanjem na robu
druÏbe.

Ali tebe res ‰e nihãe nikoli ni ogoljufal ali ti storil
kak‰ne krivice, da nikogar ne sovraÏi‰?

Tudi meni se je dogodilo Ïe mnogo tak‰nega. Vse, kar

se je dogodilo, sem sku‰al razãistiti in poravnati ãim

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

hitreje. Seveda sem vedno nastopal s pozitivnim pristo-
pom v upanju, da je stvar moÏno re‰iti v obojestransko
korist, brez negativnih ãustvenih nabojev. Ne bo‰ verjel,
ampak z mnogimi smo potem, ko smo problem razãi-
stili, postali dobri prijatelji. Tak pristop seveda vedno ne
uspe. Tudi sam imam kakega znanca, kjer pri re‰evanju
zapleta nisem bil tako uspe‰en.

Kako izgleda tvoj odnos do ãloveka, s katerim nisi uspel
vzpostaviti pozitivnih duhovnih povezav?

Na‰e duhovne povezave z ljudmi niso nekaj stalnega.

Prijateljstva se rojevajo, Ïivijo in umirajo. Prijateljstva
vãasih umirajo spontano. Z nekom, s katerim si bil do-
ber prijatelj, se videva‰ vse poredkeje in nazadnje posta-
ne eden izmed mnogih, da ne uporabim besede tujec.

Sodelovanje z nekom, s komer nisem uspel vzposta-

viti duhovnih povezav, je res prekinjeno, vendar sem
vesel, da sem se uspel izogniti sovra‰tvu.

Dokler se nisva pogovarjala o sovra‰tvu, se niti nisem
zavedel, kako nevarno in pogubno je sovraÏiti.

Predlagam, da se v najinih razgovorih posloviva od

mraãnega sovra‰tva in se posvetiva prijateljstvu, ki pa
ãloveka duhovno dviguje in osreãuje.

Tudi pri prijateljstvih opaÏam razlike. Nekateri ljudje

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

100

imajo veliko prijateljev, drugi pa shajajo le z nekaj pri-
jatelji.

Ljudje smo si razliãni. Nekateri ljudje za svojo sreão

potrebujejo veliko prijateljev, drugim jih zadostuje le
nekaj. Mnogokrat so na‰e potrebe po prijateljstvu od-
visne od globine le teh. ·tevilãna druÏina z globokimi
medsebojnimi duhovnimi vezmi najbrÏ ne rabi obilice
zunanjih prijateljev. Njihova potreba po medsebojnem
duhovnem povezovanju je izpolnjena Ïe kar v okviru
druÏine.

âe Ïe govoriva o ‰tevilu prijateljev, imam ‰e eno
vpra‰anje: Na‰a druÏina ima kar nekaj prijateljev. Ali
jih imamo premalo, ravno prav ali preveã?

âe pomisliva na najino razpravo o ljubezni, potem

prijateljev ni nikoli preveã. Kdorkoli pride, mu sku‰aj
nameniti dobro besedo. Vãasih nas obilica prijateljev res
lahko utrudi, vendar je ta utrujenost blagodejna, prijet-
na, navdana s sreão.

Ti se nad prijateljstvi navdu‰uje‰, ãetudi so utrujajoãa.
Nekateri ljudje se pritoÏujejo nad utrudljivostjo preveli-
kega ‰tevila prijateljstev.

Nekateri ljudje ne znajo loãevati med prijateljstvom

in posedanjem v dru‰ãini zaradi koristoljubja in priãa-
kovanja materialnih dobrin, izhajajoãih iz klanjanja se

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

101

„zoprnim prijateljem”. Tak‰no poãetje ni prijateljstvo in
je res utrujajoãe.

Pravi ,barometer’ na‰ega smiselnega in ustreznega Ïiv-
ljenjskega stila ter kazalec na‰ega pozitivnega obna-
‰anja je torej s sreão in zadovoljstvom navdano prija-
teljstvo.

Natanko tako. Kadar nismo prepriãani v pravilnost

svojega ravnanja, poglejmo, ali si s svojim ravnanjem
prijatelje pridobivamo ali izgubljamo. âe opazimo, da
prijatelje izgubljamo, bodimo pozorni in pozorno raz-
mislimo o na‰em ravnanju. Mogoãe bomo v njem na‰li
nekaj, kar je v nasprotju z najinim razglabljanjem o lju-
bezni in nas Ïe jutri lahko onesreãi.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

102

Zavedanje

âe bi predme stopilo vesoljsko bitje in zahtevalo:

„Telo ali zavedanje” (v smislu denar ali Ïivljenje), bi

se odloãil, da obdrÏim zavedanje.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

103

Tvoje

poudarjanje ustvarjalnosti me obremenjuje.

Napoveduje‰ nenehno ustvarjanje, brez konca. Ali se
moram sprijazniti s tem, da bom moral biti ustvarjalen
v nedogled? Kaj pa, ãe se bom tega naveliãal? Ali me
potem ãaka razoãaranje in nesreãa?

Sreãa je res odvisna od na‰e ustvarjalnosti. ·e bolj

toãno bi lahko rekla, da je sreãa odvisna od na‰ega

za-

vedanja ustvarjalnosti.

Poglejva primer. âe‰nja cveti in ustvari ãudovito kro‰-

njo, polno belih cvetov. Cvetov se zavedamo ljudje.
âe‰nja se svojih cvetov verjetno bistveno manj zaveda.
âe‰nji ni bilo dano zavedanje, zato verjetno tudi ne
more biti sreãna.

Pravi‰, da se ãe‰nja svojih cvetov ,verjetno’ ne zaveda.
Zakaj verjetno? Ali dopu‰ãa‰ moÏnost, da se jih morda
celo zaveda?

Vpra‰ajva se, ãesa se kdo zaveda. âesa se zaveda ka-

men, rastlina, Ïival in ãesa ãlovek?

Za kamen mi je jasno, da se zelo malo zaveda, najbrÏ
niãesar.

Tudi sam pri kamnu ne opazim nobenih znakov za-

vedanja, drugaãe pa je pri rastlini. Rastline se obraãajo
proti soncu. Ugotoviva lahko, da na nek naãin zaznava-
jo, obãutijo in i‰ãejo svetlobo. To zaznavanje je omeje-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

104

no in ga pri rastlinah pojmujemo z izrazi, ki oznaãuje-
jo nekaj, kar je mnogo manj od zavedanja.

Îivali se pogosto obna‰ajo nam zelo podobno. Kako pa
se stvari zavedajo Ïivali?

Kadar Ïival dolgo ne je, obãuti lakoto, kadar si zlomi

nogo, obãuti boleãino, kadar ji grozimo, obãuti strah.
Njena obãutja so zelo podobna na‰im obãutkom ob
podobnih razmerah.

Ko govori‰ o Ïivalskem svetu opu‰ãa‰ besedo zavedanje
in uporablja‰ besedo obãutki. Kak‰na je pravzaprav raz-
lika med pomenoma besed

obãutki in zavedanje?

Obãutek je nekaj, kar obãutimo v tem trenutku. Ljud-

je in Ïivali lahko obãutijo lakoto, Ïejo, strah, bes, moã,
nagon, mraz, vroãino in ‰e marsikaj. Obãutki so posle-
dica trenutnega delovanja okolja na Ïivali in ljudi.

podroãju obãutkov smo ljudje torej zelo podobni

Ïivalim. Moti me, da vedno govorimo, kako smo razliãni
od Ïivali, obenem pa primerjava obna‰anja Ïivali in lju-
di kaÏe, da smo si zelo podobni. Prav rad bi nazorno
spoznal tisto oãitno razliko, ki nas loãuje od Ïivali.

Na‰a sposobnost zavedanja nas razlikuje od Ïivali. Da

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

105

bova razumela, kaj beseda zavedanje pomeni, si oglej-
va ‰e en primer.

Kadar ãebela piãi, obiãajno ne more izvleãi Ïela in

umre. âeprav ãebele pikajo Ïe tisoãletja, niso sposobne
napraviti miselne povezave med pikom in lastno smrtjo.
Lahko bi rekla, da se ãebela ne zaveda posledic svojega
pika.

âe je tako, na kak‰en naãin pa misli‰, da se ãebele zave-
dajo, da si morajo za zimo preskrbeti med?

Domnevam, da se ãebele tega ne zavedajo. Med pri-

na‰ajo nagonsko. Celo veã. âebele poleti Ïivijo le nekaj
tednov in ãebele, ki prina‰ajo med, tega medu nikoli ne
bodo potrebovale. Rabijo ga tiste ãebele, ki se rodijo
pred zimo. Pred zimo rojene ãebele spomladi umrejo in
edini naãin za prena‰anje „skrbi” za zimsko zalogo
medu je genetski sistem ãebel, kamor jim je ta „skrb”
zapisana v obliki nagona.

Mislim, da premalo poznava Ïivalski svet, da bi ga sme-
la tako prepriãljivo razlagati. Mogoãe tudi Ïivali na svoj
naãin prepoznavajo svoj poloÏaj in se zavedajo vzrokov
in posledic svojega poãetja.

Zamisli si muho, ki se zaletava v okensko steklo. Za-

leti se v steklo, napravi krog in se ãez nekaj sekund po-
novno silovito zaleti. Isti postopek ponavlja, dokler ne
omaga. Naslednji dan na okenski polici opazimo rezul-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

106

tat njenega poãetja. Izhod i‰ãe nagonsko, ne da bi se ob
trkih kaj nauãila in se ãasa zavedla. Drugaãe si ne mo-
rem predstavljati, zakaj bi se muha po vsakem trku Ïe v
naslednjem trenutku tako silovito zaletela v steklo.

Ljudje si Ïivalske nagone pogosto razlagamo po ãlo-

ve‰ko, kar nam oteÏuje razumevanje razlik med nami in
Ïivalmi. Ko gledamo maãko, kako skrbno pripravlja
gnezdo pred kotitvijo, kako skrbi za maãje mladiãe,
dokler ne odrastejo, si pogosto zmotno predstavljamo,
da maãka to dela v zavedanju se pomena njene skrbi za
bodoãnost muckov, kar pa ni res. Maãka dela le tisto, v
kar jo usmerjajo njeni trenutni nagoni in trenutni ob-
ãutki.

Domneva‰, da maãka obãuti predvsem sedanjost, ne za-
veda pa se prihodnosti?

Natanko tako. Kadar se ãlovek odpravlja na dolgo

pot, vãasih pred odhodom veliko pije in je z namenom,
da na poti ne bi bil Ïejen in laãen. âlovek se zaveda bo-
doãe poti in tistega, kar bo sledilo. Îival se hrani vedno
zato, ker je laãna v tem trenutku. Îival ni sposobna
razmi‰ljanja, kaj bo v bodoãe.

Îe opaÏam pomembne razlike med Ïivaljo in ãlovekom.
OpaÏam, da narava usmerja Ïivali z nagoni, ljudi pa z
osreãevanjem.

Stvarnik usmerja ljudi drugaãe kot Ïivali. âlovek je

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

107

ustvarjalno bitje in se odloãa na osnovi svobodne volje.
Îivali so v ustvarjalnosti zelo omejene, zato imajo lah-
ko brez ‰kode vzorce obna‰anja doloãene v nagonih.

V kolikor bi svoja dejanja tudi mi usmerjali le na

osnovi nagonov, bi bila s tem uniãena na‰a ustvarjal-
nost. Za ohranitev na‰e ustvarjalnosti so nujni drugi
mehanizmi usmerjanja, kot jih opaÏamo pri Ïivalih.

âe se sku‰am postaviti v vlogo Stvarnika in sam naj-

ti mehanizem usmerjanja inteligentnih bitij v ustvarjal-
na in smiselna dejanja, se mi zdi re‰itev z osreãevanjem
zelo primerna.

Vrniva

se k zavedanju. âe te prav razumem, je za-

vedanje tista sposobnost ãloveka, ki nam omogoãa, da si
znamo predstavljati bodoãe dogodke.

To je osnovna predstava o zavedanju. Najino vedenje

o zavedanju lahko ‰e poglobiva. âe hoãeva jasneje spo-
znati zavedanje, je prav, da razjasniva ‰e nekaj pojmov.

Inteligenca je sposobnost ãlovekovega duha sestaviti

razna znanja v pomensko celoto globljega pomena.
Miselni proces od trenutka, ko znanja ‰e ne znamo po-
vezati, do trenutka, ko smo znanje uspeli povezati v
poglobljeno spoznanje, imenujva

spoznanje. Od takrat

naprej, ko smo v zavesti razliãna vedenja sestavili v ‰ir‰o

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

108

celoto, pa lahko reãemo, da se tistega globjega dejstva
zavedamo.

Razlaga je preveã zapletena, da bi jo lahko razumel.

Posku‰ajva jo razjasniti z nekaj primeri. Ko sem se

pred kratkim z avtom odpeljal na bencinsko ãrpalko, se
nisem pripel. Ustavil me je policist, kar me je stalo ne-
kaj denarja. Zavedanje mi omogoãa, da si znam v zvezi
s tem dogodkom predstavljati veã razliãnih scenarijev,
kaj bi se lahko dogodilo, v primeru:

• ãe me ne bi ustavil policaj,
• ãe bi bil privezan,
• ãe bi od‰el na ãrpalko naslednji dan.

Zavedam se mnogih moÏnosti poteka dogodka na

naãin, kot se jih Ïival ne more zavedati.

Zanimivo. Zavedanje torej omogoãa, da si ljudje zgolj v
mislih in zavesti ustvarjamo miselne svetove in predsta-
ve, za katere niti ni potrebno, da se v resnici dogodijo.

Dogajanje miselnih predstav v ãlovekovi zavesti je

tista kljuãna razlika med nami in Ïivalmi, po kateri si
spra‰eval. Za Ïivali je pomemben predvsem otipljivi
svet tega trenutka, ljudje pa smo v svoji zavesti sposobni
ustvarjanja nami‰ljenih svetov. âlovek ni sreãen le ob
otipljivih dogodkih materialnega sveta, ampak tudi ob
„doÏivljanju” stvari, ki si jih le domi‰lja.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

109

âe pomislim, kako nekateri ljudje, predvsem Ïenske,
uÏivajo pred televizorjem ob ne‰tetih nadaljevankah
nami‰ljenega sveta, moram tvoji trditvi le pritrditi.
NajbrÏ se v svoji zavesti postavijo v vlogo katere od
igralk.

Primerov uÏivanja sreãe v sanjskem svetu je veliko.

Da ne bova izpostavljala le Ïensk, lahko ugotoviva, da
mo‰ki gledajo kriminalke, kjer se v nami‰ljenih situaci-
jah bolj ali manj zavestno poistovetijo z uspe‰nimi in
moãnimi zmagovalci filma in uÏivajo v zmagovanju nad
poraÏenci.

Sku‰am si ustvariti predstavo, kako bi izgledalo moje vi-
denje sveta, ãe bi bil odvisen le od tistega, kar vidim in
si ne bi mogel ustvariti nobene miselne predstave. Kar
zmrazi me, kako bi bil tak svet dolgoãasen. Nobenega
podoÏivljanja dogodkov, nobenega ustvarjanja, nobene-
ga sanjarjenja …

Naj ti ‰e z eno domnevo prikaÏem resniãnost ogrom-

ne razlike med ãlovekom in Ïivalmi. Nekatere Ïivali
imajo tako oblikovan vrat in glasilke, da bi iz biolo‰kega
gledi‰ãa imele sposobnost govora, pa kljub temu ne
govorijo.

Zelo zanimivo vpra‰anje. Zakaj se Ïivali ne potrudijo
uporabe vsaj nekaj najosnovnej‰ih „besed”?

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

110

Oblika vratu in glasilk je le en pogoj za razvoj govo-

ra. ·e mnogo bolj pomemben pogoj je sposobnost bit-
ja, da ustvari v svoji zavesti miselne predstave in miselni
svet. Ko ãlovek sli‰i besedo kruh, v njegovi zavesti na-
stane „slika” kruha. Ta kruh v mislih lahko reÏemo,
jemo, podarjamo drugemu itd. Besede v nas „oÏivijo”.
Povzroãijo nam miselna dogajanja v duhovnem svetu,
zato so besede v obliki govora ali pisane besede tako
priljubljene pri ljudeh.

Îivali imajo zelo skromen duhovni svet, zato jim

govor in podobni simboli abstraktnega sveta pomenijo
zelo malo. Primerov Ïivalske omejenosti v duhovnosti je
veliko. Pomisli na striãevo maãko. Stalno sedi ob kavãu
v dnevni sobi in ima moÏnost, da bi gledala televizijske
oddaje. Tudi kadar so na sporedu risanke „Tom in Jer-
ry” teh risank nikoli ne gleda zato, ker nima sposobnosti
ustvarjanja miselnih svetov.

Lani smo pri stricu v garaÏi na‰li veliko ogledalo. Posta-
vili smo ga pred psa, pred maãko in pred koko‰. Pes se je
takoj zapodil v ogledalo in Ïelel prepoditi in prestra‰iti
vsiljivca v ogledalu. Maãka se za maãko v ogledalu ni
zmenila.

Îivalski svet zavedanja je preskromen, da bi se Ïival

v ogledalu prepoznala in se zavedla sama sebe. Îival v
ogledalu vidi svojo sliko, dojema pa jo kot drugo Ïival

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

111

ob sebi. Îival nima moÏnosti, da bi se iz svojih gibov in
gibov Ïivali v ogledalu zavedla, da je to njena lastna
podoba.

Predstavljal

sem si, kako spo‰tljivo bova govorila

o zavedanju kot lastnosti, ki ãloveku omogoãa tako po-
membno mesto v stvarstvu, midva pa sva zavedanju
dala vlogo sanjarjenja.

Sanjarjenje, bolje reãeno ustvarjanje svetov le v mis-

lih, je zelo pomembna lastnost zavedanja.

âe hoãe slikar naslikati lepo sliko, ta slika najprej nas-

taja v njegovi zavesti. Slikar si ustvarja miselne predsta-
ve o sporoãilnosti slike, v mislih za sliko izbira in menja
barve. Slika v njegovi zavesti prehaja od ideje do ideje,
dokler slikarjeva predstava o sliki v njegovi zavesti ne
dozori, nakar jo slikar iz svoje zavesti prelije na platno
in ustvarjena je nova likovna stvaritev.

Torej je tudi zavedanje tista neobhodna lastnost ãlove-
ka, ki mu omogoãa ustvarjalnost. âe si prav predstav-
ljam, ustvarjalnost brez zavedanja sploh ni mogoãa.

Tako je. Ustvarjalnost se dogaja le v na‰em miselnem

oziroma duhovnem svetu. V na‰ih miselnih predstavah
se stalno odvijajo neki miselni procesi. Na te miselne
procese stalno vplivajo dogajanja materialnega sveta ter

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

112

sporoãila drugih ljudi preko govora in stvaritev samih,
kot so umetnine, glasba in podobne. Mi si na osnovi teh
vplivov v na‰i zavesti ustvarjamo obilico lastnih misel-
nih predstav in svetov. âe si teh miselnih svetov ne bi
bili sposobni ustvariti, bi bila izgubljena na‰a ustvar-
jalnost.

Vãasih se na osnovi teh vplivov v na‰i zavesti pojavi

neko videnje, ki se pojavi prviã in se ‰e nikomur ni poja-
vilo. Tak‰na videnja imenujemo „ideje”. Reãemo: Janez
je dobil dobro idejo, pri tem pa vemo, da se je Janezu v
njegovem duhovnem svetu ustvarilo videnje neãesa, kar
se da uporabiti.

Nikola Tesla je hodil po zapra‰eni cesti. Fiziãno je bil

na cesti, njegov duh pa je gradil teorije o prenosu elek-
triãne energije. Naenkrat se je ustavil, kajti v njegovi
zavesti je ,zaãel delovati’ generator za izmeniãni tok.
Ustavil se je in ta generator s palico narisal na tla pra‰ne
makadamske ceste. Kasneje ga je skonstruiral na papirju
in danes predstavlja naãin oskrbovanja vseh nas z elek-
triãno energijo. Pri tem pa je zelo pomembno naslednje:
Generator je prviã zaÏivel v duhovnem svetu, v zavesti
Nikole Tesle. ·ele kasneje je bil prenesen v materialni
svet.

Miselni svet torej ustvarja ideje, ki jih je moÏno spreme-
niti v stvaritve materialnega sveta.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

113

Seveda, pomembno pa je, da materializacijo neke ide-

je razumeva dovolj ‰iroko. Miselne svetove lahko „ma-
terializiramo” v obliki govora. Materializacija je lahko
tudi literatura, glasba, lahko je likovna umetnost in
mnogi drugi produkti ãlovekovega delovanja.

Kaj pa kraja idej? Predvsem v sistemu kapitalizma je
zelo pomembno imeti ideje.

Tudi pri kraji idej imava dokaz o skromnosti Ïivalske-

ga sveta v ustvarjanju. Îivali po eni strani nimajo veli-
ko idej, niti ustvarjalnosti, ‰e manj pa jim pride na mi-
sel, da bi Ïivali kradle ideje. Îivali niso sposobne ukrasti
ideje niti tam, kjer ideje so, to je pri ãloveku, ker nima-
jo sposobnosti ustvarjanja lastnih miselnih svetov.

V najinem

navdu‰enju pri poudarjanju duhovne-

ga sveta sva ãloveka postavila na „oltar” stvarstva.
Domnevam, da pretiravava, ker prepogosto videvam
ljudi, ki ne kaÏejo velikih sposobnosti ustvarjanja last-
nih duhovnih svetov.

Tako je. Ljudje se v tej spirali ustvarjanja in zavedanja

lahko znajdemo v razliãnih vlogah.

Meni najbolj ugaja, kadar sem aktivni

ustvarjalec, na

primer takrat, ko pripravljam druÏinski zajtrk. V mislih
preigram veã razliãic Ïivil in postreÏbe. Osreãuje me Ïe

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

114

ustvarjanje predstave o privlaãnem zajtrku. V mislih iz-
berem eno od moÏnosti, za katero ocenim, da bo druÏi-
no najbolj osreãila ter jo materializiram na nedeljski
jutranji mizi.

Manj aktivno, a vendar ‰e vedno privlaãno vlogo

imam takrat, kadar se odpravim na likovno razstavo.
Umetni‰ka dela mi pomagajo ustvarjati lastne duhovne
svetove. Ker nisem slikar, teh duhovnih svetov nisem
sposoben materializirati v obliki likovnih del, osreãujejo
pa me Ïe duhovni svet, ki nastaja v moji zavesti na osno-
vi teh likovnih del.

Vãasih pa stvaritve v meni ne poglobijo miselnih sve-

tov in predstav. Stvaritve sicer gledam, vendar ob njih
ostanem ravnodu‰en in prazen, kar pomeni, da se stva-
ritve ne zavedam. Ne zavedam se niti tega, da se jih ne
zavedam. Moje nezavedanje lahko opazijo le tisti, ki se
teh stvaritev zavedajo.

Ob tej najini razpravi vse bolj dojemam, kak‰en dar je
sposobnost zavedanja. Sposobnost zavedanja se mi zdi
celo pomembnej‰a od ustvarjalnosti.

Prav

zanimiva bi bila ugotovitev, koliko in kako si

lahko sami sposobnost zavedanja poglobimo.

Mislim, da deloma lahko vplivamo na poglobitev svo-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

115

jega zavedanja. Slikar, ki je ustvaril vsaj nekaj likovnih
del, se likovnih stvaritev zaveda globlje kot nekdo, ki ‰e
nikoli ni likovno ustvarjal. Opazovanje slike v slikarju
bistveno bolj vzpodbudi njegove miselne tokove in bolj
bogati njegov miselni svet kot v neslikarju. Enako je tudi
pri drugih oblikah ustvarjanja; glasbi, baletu.

O ãemerkoli razpravljava, vedno se vraãava k ustvarjal-
nosti. Izgleda, da si bom moral tudi sposobnost zave-
danja prisluÏiti z ustvarjalnostjo.

Morda. Pri tem pa ugotavljam, da me zavedanje osre-

ãuje trajnej‰e kot ustvarjalnost. Zdi se mi, kot da mi na
osnovi ustvarjanja poglobljena sposobnost zavedanja
ostaja dolgo, mogoãe celo za vedno.

Vse bolj dojemam pomen zavedanja. âlovek z majhno
sposobnostjo zavedanja se na primer lepot cvetoãih
ãe‰enj ne bo zavedal. Jezil se bo nad nepomembnimi
vsakodnevnimi teÏavami in ãudovit vrt cvetoãih ãe‰enj
ga ne bo osreãeval. âloveka z globokim zavedanjem pa
bo pogled na vrt cvetoãih ãe‰enj oãaral.

V tem pa je bistvo odgovora na tvoje vpra‰anje: ali

bomo morali biti ustvarjalni v nedogled? Kolikor bolj se
nam poglablja zavedanje, toliko hitreje se nam poraja-
jo in ustvarjajo miselni svetovi. Sreãa pa je rezultat mi-
selnega ustvarjanja, kjer materializacija niti ni nujna.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

116

Kot vidi‰ se nam stvari kaÏejo tako, kot da nam prina‰a
sreão Ïe samo zavedanje.

Izgleda, da sreãa lahko res izhaja iz visoke stopnje zave-
danja. Kar zgrozim se, ãe pomislim, kako malo sreãe so
deleÏni tisti, ki jim sposobnost zavedanja ni bila dana.
Kar malo kriviãno se mi zdi, da se mnogi rojevajo s tako
omejeno sposobnostjo zavedanja.

âe bi se ljudje zavedali svojega nezavedanja, bi bilo

res grozno. Kadar opazuje‰ ljudi z majhno stopnjo zave-
danja, bo‰ ugotovil, da se imajo tak‰ni ljudje za zelo
modre. Mislijo, da vse vedo in mislijo, da se vsega tudi
zavedajo. Ravno tak‰ni ljudje se nad svojimi sposob-
nostmi zavedanja nikoli ne pritoÏujejo, celo veã, oholo
razgla‰ajo svoje dvomljive sposobnosti.

Na igri‰ãu vãasih res opaÏam, kako so nekateri „pamet-
ni”. Osebno imam ravno obraten problem. Znajdem se
na primer v nepredvidenem pogovoru s profesorjem. Po
konãanem pogovoru pogosto dojamem, da se vseh
okoli‰ãin vsebine razgovora nisem dobro zavedal in zato
svojih stali‰ã profesorju nisem kvalitetno utemeljeval.
Doloãenih stvari se zavem ‰ele kasneje.

Bodi vesel tovrstnih zadreg. To te uvr‰ãa med ljudi s

primerno stopnjo zavedanja. âe bi imel omejeno zave-
danje, bi profesorju nekaj govoriãil, ob razhodu pa bi se

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

117

oholo pobahal so‰olcem, kako je profesor ostal ,kar brez
besed’.

OpaÏam naslednjo povezavo: ãim veãja stopnja zave-

danja je bila dana ãloveku, tem bolj se tak ãlovek zave-
da omejenosti svojega zavedanja, kar ga znaãajsko obli-
kuje v skromnega in razumevajoãega ãloveka. âim manj
zavedanja je bilo dano ãloveku, toliko bolj samozadost-
no in oholo se ãlovek obna‰a.

Zanima me, zakaj nismo ‰e bolj obdarjeni z zaveda-
njem, da bi v sreãi ‰e bolj doÏivljali svojo in tujo ustvar-
jalnost?

Mogoãe zato, ker je pot do zavedanja moÏna le pre-

ko ustvarjalnosti. Verjetno nam marsikaj ne bo podar-
jeno in si bomo morali prisluÏiti sami. Na‰a ustvarjaln-
ost je verjetno preveã pomembna, da bi jo kar preskoãi-
li.

razmi‰ljam o zavedanju, se mi poraja vpra‰anje,

ali se pri ljudeh iz roda v rod spreminja stopnja zave-
danja?

Zavedanje je nastalo ‰ele s pojavom ãloveka. Domne-

vam, da se zavedanje poveãuje. Glasbenih doseÏkov se
bolje zaveda dana‰nji glasbenik, kot se jih je zavedal
ãlovek pred tisoãi let, ko znanja o glasbi ‰e ni bilo.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

118

Ko sva govorila o stvarjenju vesolja, sva ugotavljala, da
stvarstvo ‰e ni konãano, kar pomeni, da se bo stvarstvo
razvijalo ‰e naprej. Ali lahko priãakujeva razvoj stvarst-
va tudi na podroãju rasti zavedanja?

Razvoj vesolja zelo zanimivo opisuje v svoji knjigi z

naslovom

Pojav ãloveka francoski mislec De Chardin.

Knjiga znanstveno opisuje, od kod izhajamo in kam se
razvijamo. Midva bova o tej temi govorila bolj poeno-
stavljeno.

Na tvoje vpra‰anje bi v svetopisemskem stilu lahko

odgovoril takole: „Sedmim dnevom stvarjenja vesolja
bo sledil tudi osmi dan stvarjenja”. âe je Bog ustvarjal
vesolje po fazah do danes, zakaj ne bi tako nadaljeval
tudi v prihodnje. âe je razvoju Ïivali sledilo stvarjenje
ãloveka, zakaj bi moralo biti stvarjenje ãloveka zadnja
faza v razvoju vesolja?

To domnevo bo‰ verjetno teÏko utemeljil.

V Svetem pismu pi‰e, da bo nekoã v prihodnosti na-

stopil sodni dan. Pripoved govori tudi o tem, da se bodo
takrat spremenile kvalitete in naãin bivanja. To si preds-
tavljam podobno, kot so se spremenile kvalitete stvar-
stva s pojavom ãloveka. âe svetopisemskim pripovedim
dava pomen, iz tega lahko sklepava, da stvarstvo zares
‰e ni konãano in da v fazi stvarjenja lahko priãakujeva
tudi osmi dan.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

119

Ustvarjalnost bitij na Zemlji je postala smiselna ‰ele s
pojavom ãloveka. Morda jo bo v naslednji fazi stvarstva
nadomestil drug smisel bivanja.

Tudi v vsakodnevnem Ïivljenju menjamo smisel na-

‰ega poãetja. Ko se odpravljamo na morje, nekaj dni
pred odhodom delamo sezname in razmi‰ljamo, kaj
moramo vzeti s seboj. Ko se odpeljemo, se na‰a pozor-
nost preusmeri. Med voÏnjo je na‰a pozornost usmer-
jena predvsem na varno voÏnjo, ko pa prispemo na cilj,
se nam zdi najbolj smiselno poãivanje in pridobivanje
moãi za delovne naloge v naslednjem letu. Kot vidi‰, je
v nekaj dneh na‰a pozornost in delovanje usmerjeno na
tri razliãna podroãja.

âe pogledava faze stvarjenja vesolja, je bilo ob stvar-

jenju materije smiselno oblikovanje fizikalnih, kemij-
skih in drugih zakonov. Ko se je rojeval rastlinski in Ïi-
valski svet, je bil poudarek na poselitvi Zemlje z rastlin-
jem in Ïivalstvom. Ob pojavu ãloveka je smiselna na‰a
ustvarjalnost. Pri‰la pa bo „vesoljna sodba”, ko se smisli
in kvalitete stvarstva ponovno lahko spremenijo.

V reviji sem bral, da se ‰tevilo znanstvenikov in znanja
v svetu hitro poveãuje. Obseg znanja se v nekaj letih
podvoji. âas podvojitve znanja se kraj‰a. Vse to lahko
napoveduje velike druÏbene spremembe v smislu po-
veãevanja ustvarjalnosti in zmanj‰evanja rutinskega

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

120

dela. Ali misli‰, da bi bile te spremembe lahko Ïe tako
velike, da bi pomenile prehod v „osmi dan” stvarjenja?

V stvarjenju vesolja so obdobja v primerjavi s ãlove‰-

kim Ïivljenjem dolga. Ena ãasovna enota bi lahko preds-
tavljala tisoã let. âe pomisliva, kaj se je na podroãju ust-
varjalnosti in izumiteljstva dogodilo v zadnjem tisoã-
letju, potem je v naslednjih tisoã letih moÏno marsikaj.

Ljudje so se v preteklosti ukvarjali predvsem s fiziãnim
delom. V enem tisoãletju bo opravljen prehod veãine lju-
di iz preteÏno fiziãnega dela v preteÏno umsko oziroma
miselno delo. Ali je prehod v osmi dan lahko prehod
ãlove‰tva iz fiziãnega v umsko delo?

Pri ocenjevanju o nastopu osmega dne sva zelo ome-

jena. Tako kot Ïivali nimajo nobene moÏnosti, da bi ra-
zumele, zakaj je ãlovek toliko uspe‰nej‰i od njih ter kaj
je zavedanje, tako se tudi nam lahko dogodi, da osme-
ga dne ne bomo opazili. Lahko bomo celo opazili bitja,
mnogo uspe‰nej‰a od nas, mi pa ne bomo prepoznali, v
ãem se pravzaprav razlikujejo od nas. Mogoãe bitij
osmega dne niti ne bomo opazili, ker nam bodo preveã
tuja.

Tvoja razlaga je premalo obetavna, da bi jo preprosto
sprejela. Zakaj ta vloga nadbitja ne bi bila namenjena
nam ljudem? Zakaj ljudje ne bi mogli napraviti nadalj-
njega razvoja?

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

121

Seveda obstaja tudi ta moÏnost. V svojem razmi‰lja-

nju sem Ïelel le opozoriti, da nima smisla napovedovati
in prezgodaj ugotavljati, kako bo videti naslednja faza
razvoja stvarstva oziroma osmi dan.

Sveto

pismo ne govori o zavesti, ampak o na‰i du‰i,

ki ji pripisuje velik pomen, midva pa sva jo enostavno
preimenovala v zavest, ãe Ïe ne spregledala. Misli‰, da
imamo res du‰o?

Razmisliva. Mogoãe jo bova celo opazila.

Ta izjava je neresna.

Zamisli si slikarja, ki sedi v naslanjaãu. Na videz niãe-

sar ne poãne, zares pa se v njegovi zavesti rojeva misel-
na predstava o vrhunskem likovnem delu. Slikar v mis-
lih ustvarja sliko.

Pomisli, kako on to dela. Negibno sedi v naslanjaãu,

izgleda tako, kot da bi spal, v njegovi zavesti pa nastaja
likovno delo.

To na prvi pogled izgleda absurdno. Videti je, kot bi bil
slikar iz dveh delov:
• slikarja, ki drema v naslanjaãu in na videz niã ne poã-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

122

•

slikarjevega duhovnega sveta, kjer v mislih ustvar-
ja vrhunsko likovno delo.

Natanko tako. Slikarjev miselni svet je zelo pomem-

ben, zato to pomembno dejstvo sku‰ajva opisati tako,
da bo to dejstvo dojelo ãim veã ljudi.

”

Slikarju je bil dan duhovni svet”, se mi zdi Ïe kar

primeren in razumljiv opis, ki bi ga lahko razumelo veli-
ko ljudi.

Predlagam, da gre‰ k mami, ji brez uvoda pove‰ ta

stavek. Nato pa jo vpra‰aj, kaj si pod tem predstavlja.
Na ta naãin bova preverila, ali je zapis razumljiv.

Preden bova napravila ta poizkus, sku‰ajva povedano ‰e
malo poenostaviti. Domnevam, da je zavedanje teÏko
razumljivo tudi takrat, ko ga jasno opi‰eva.

Predlagam, da v najinem opisu izpustiva besedo

„svet”, ker si ljudje pod besedo svet predstavljajo Zem-
ljo, pokrajino in ‰e marsikaj, ne predstavljajo pa si ãlo-
vekovega duhovnega sveta. Po poenostavitvi sva pri‰la
do opisa „

ãloveku je bila dana duhovnost” pa tudi ta

opis je preveã zapleten. Besedo „je bila dana” zamenjava
z besedo „ima”. Dobila sva zapis: „

âlovek ima duhov-

nost”. ·e poizku‰ajva poenostaviti. Pojmi, ki se konãu-
jejo na „..ost” Ïalost, otoÏnost, radost, hrabrost in dru-
gi, v ãloveku napravijo vtis zaãasnosti in minljivosti. Ker
Ïeliva poudariti trajnost na‰e zavesti, neminljivost mi-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

123

selnega sveta, sku‰ajva ponazoriti s trdo samostalni‰ko
obliko tako, kot to predstavlja samostalnik roka, noga
ali glava, ki ãloveku pripada ne glede na dogajanje okrog
njega. Preprosto reciva: „

âlovek ima du‰o”.

Metodolo‰ko se strinjam. Velikemu ‰tevilu ljudi s trdit-
vijo: „âlovek ima du‰o” lahko sporoãiva, da ima ãlovek
nekaj, kar ga loãuje od Ïivali, in da ima nekaj, kar mu
omogoãa ustvarjalnost.

Tega sporoãila seveda nikomur ne bova vsiljevala,

zato dava le najosnovnej‰e preprosto sporoãilo. Tisti, ki
ga bo zanimal pomen sporoãila, si bo paã sam poiskal
dodatnih informacij.

Du‰a najbrÏ ni nekaj tako preprostega, kot sva pokazala
na tem primeru.

Ljudje zelo slabo poznamo svojo duhovnost. Vse, kar

vemo povedati, je nekaj osnovnih ustvarjalnih funkcij
ãloveka, za tem pa se skriva veliko podroãje na‰e zavesti
in na‰e podzavesti, kjer skorajda nimamo vedenja in
znanja.

Ker ne poznava mehanizmov delovanja duhovnega

sveta, zavedanja in podzavesti, tudi ne moreva trditi, da
poznava na‰o du‰o, oziroma da lahko poveva njene
lastnosti. Du‰a oziroma duhovnost je najbrÏ mnogo veã,
kot si lahko predstavljava.

Midva sva ugotavljala predvsem, da v ãloveku obstaja

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

124

nekaj, kar presega materialni svet in da tisto nekaj lah-
ko imenujeva tudi du‰a. Ugotavljala sva, kje naj jo
i‰ãeva.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

125

Svoboda

Ljudje si pogosto Ïelimo ãim veã svobode. Svobode pa

ni v izobilju.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

126

Bogu sva Ïe rekla, da je bitje, ki ni omejeno s ãasom.

Ali to pomeni, da pri Njem ãas sploh ne obstaja, da Bog
dogodkov ne zaznava tako kot ãlovek?

âe Bog ne bi bil sposoben dojemati ãasa, bi bil ãlovek

sposoben neãesa, ãesar Bog ne bi zmogel. Ali iz tega lah-
ko kaj sklepava?

Seveda. Ker Bog presega ãloveka, Bog lahko deluje v
ãasu vsaj tako dobro kot ãlovek.

Tako je. Bog natanko ve, kdaj je ustvaril vesolje, kdaj

je bil vesoljni potop. Celo veã; Bog mogoãe celo naen-
krat vidi dogodke, ki jih mi doÏivljamo drugega za dru-
gim.

Ali si tudi pri tej domnevi lahko pomagava s primerom?

Seveda; predstavljaj si planinca, ki hodi po Triglav-

skem pogorju. Ko odide iz Bohinja, vidi strmo skalovje
Komarãe. V eni uri prispe do ârnega jezera. Ko sedi ob
ârnem jezeru vidi jezero, ne vidi pa veã Komarãe. Pot
nadaljuje preko gozda do Dvojnega jezera in koãe na
sedmerih Triglavskih jezerih. Planinec strmine Komarãe
vidi v enem ãasu, ârno jezero v drugem, nazadnje pa
Dvojno jezero.

Pilot helikopterja, ãe je helikopter dovolj visoko, vidi

pokrajino naenkrat. Pod seboj vidi Komarão, ârno jeze-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

127

ro in Dvojno jezero. Tisto, kar je planinec videl drugo za
drugim, vidi pilot naenkrat.

Primer je nazoren, govori pa le o sedanjih dogodkih, to
je tistih dogodkih, ki se na razliãnih mestih dogajajo v
tem ãasu. Kako pa Bog vidi preteklost in, mogoãe ‰e bolj
zanimivo, prihodnost?

Ljudje se preteklosti zavedamo iz preteklih dogodkov.

Zamisliva si, da planinec z rdeãe-belimi krogi oznaãu-
je planinsko pot. En dogodek je risanje enega rdeãe-
belega okroglega smerokaza. Planinec bo videl le tisti
smerokaz, ob katerem se nahaja, pilot helikopterja pa
bo videl, ãe seveda zelo dobro vidi, vse smerokaze na
poti in tudi del poti, ki ‰e ni oznaãen. Iz oznaãene poti
bo pilot prepoznal planinãeva pretekla dejanja.

Pilot vidi oznaãbe na poti, ki jo je planinec oznaãil; vidi
torej njegova

pretekla dejanja. Pilot ne ve, koliko ãasa

bo planinec ‰e nadaljeval z oznaãevanjem poti. Ne vidi
njegovih

bodoãih dejanj. Pilot ne ve, ali se bo planinec

ta trenutek odloãil in prenehal z oznaãevanjem ali pa bo
pot oznaãil do konca.

Kako o tem razmi‰lja‰ ti? Ali meni‰, da Bog vidi bo-

doãa dejanja?

Babi pravi, da Bog vidi in ve tudi tisto, kar se bo ‰ele
zgodilo.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

128

Babi ima prav, pri tem pa morava paziti, da jo bova

pravilno razumela. NajlaÏje bi si predstavljala videnje
bodoãnosti, ãe bi kaj podobnega opazila v vsakdanjem
Ïivljenju.

Ali misli‰, da tudi ljudje kdaj vemo, kaj se nam bo v bo-
doãnosti dogodilo? Ali misli‰, da bi tudi midva lahko
vnaprej poznala kak‰na najina bodoãa dejanja?

Spomni se, kako smo ‰li v nedeljo na planino Javor-

nik. Zjutraj smo se planinsko oblekli, pripravili nahrbt-
nike ter krenili na pot. Spra‰ujem te: ali smo pred odho-
dom vedeli, kaj se nam bo na planinarjenju dogajalo?

Kako pa naj bi to vedeli?

V grobem smo vedeli. Vedeli smo, da se bomo z av-

tom odpeljali do vasice Lom, tam pustili avto ter se nato
pe‰ odpravili do koãe na Javorniku. Domnevali smo, da
nam bo plan‰arica pripravila okusne Ïgance. Vedeli
smo, da se bomo proti veãeru vrnili domov. Dogodilo se
je tako, kot smo naãrtovali.

V grobem smo Ïe vedeli. Nismo pa vedeli, da nas bo v
gozdu prestra‰il bik, nismo vedeli, da nas bo ob povrat-
ku presenetila nevihta in ‰e marsiãesa nismo vedeli.

Mnogih podrobnosti izleta res nismo vedeli vnaprej,

lahko pa ugotoviva nekaj zelo pomembnega:

Tudi ãlo-

vek se zaveda bodoãih dogodkov. Stvari se nam po-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

129

gosto dogodijo tako, kot si jih zamislimo. âe se ljudje za-
vedamo bodoãih dejanj, zakaj se jih ne bi zavedal tudi
Bog.

Vãasih

nam gredo stvari drugaãe, kot si jih zamisli-

mo, zato se ne bi pona‰al s tem, kako dobro poznava
najine bodoãe dogodke. Meni se prepogosto dogaja, da
se mi stvari dogodijo ravno obratno, kot sem si jih za-
mislil.

Dokler si bil majhen, sva o tvojih dejavnostih odloãala

star‰a, zato so se ti takrat stvari res dogajale drugaãe.
Ravno, ko si hotel skoãiti v luÏo, ti je mama to prepreãi-
la, tudi skozi okno nisi smel skoãiti. Z odra‰ãanjem vse
bolj sam odloãa‰ o svojih dejavnostih, zato se dogodki
vse bolj dogajajo tako, kot si jih sam zamisli‰.

Strinjam se, da potekajo stvari takrat, ko so odvisne od
mojih odloãitev, bolj skladno z mojim naãrtom kot tak-
rat, kadar mi jih doloãajo drugi.

Bog o vseh pomembnih stvareh odloãa sam, zato se

mu stvari dogajajo tako, kot si jih zamisli. Na‰e odloãa-
nje pa je omejeno in pogosto moteno z zunanjimi vpli-
vi, zato se na‰e videnje bodoãnosti pogosto razlikuje od
tistega, kar se nam zares dogodi.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

130

Kaj pomeni, da o vseh pomembnih dogodkih Bog odloãa
sam? Ali to pomeni, da prav o vseh stvareh le ne od-
loãa?

âe je Bog dal ãloveku svobodo, potem ãisto o vsem ne

odloãa sam. O nekaterih stvareh se odloãa tudi ãlovek s
svojo svobodno voljo.

Ali ãlovekova svobodna volja omejuje Boga pri njego-
vem odloãanju?

Predlagam, da si ogledava naslednja dva primera:

• âe imam jabolko in ti ga dam, ostanem sam brez

jabolka.

• âe imam informacijo in ti jo posredujem, bo infor-

macija ostala tudi meni, ne glede, da sem jo posre-
doval tebi.

Primer informacije je to, da vem, koliko je ura. âe tebi
povem, koliko je ura, bom to sam tudi naprej vedel. In-
formacije lahko posredujemo drugim v neomejenem ob-
segu, brez nevarnosti, da jih bom sam s tem imel kaj
manj. Ugotovitev da slutiti veãje blagostanje informacij
kot jabolk. âe ti dam jabolko, bom sam ostal brez njega.

Kadar govorimo o medsebojni delitvi svobode in od-

loãanja, je blagostanje ponovno manj obetajoãe. âe pre-
pustim neko odloãitev tebi, sam o tem ne bom mogel
odloãati.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

131

PribliÏno tako, kot ãe bi imel jabolko in bi ga dal meni.

Tako je. Bog ima pri posamezni odloãitvi moÏnost, da

sam odloãi ali da prepusti odloãitev meni. Ne more pa
obenem sam odloãati in istoãasno prepustiti odloãitve
meni.

Odkar je Bog ãloveku dal svobodno voljo, se o neka-

terih stvareh po boÏji volji odloãa tudi ãlovek. Res je, da
ãlovek s svojimi odloãitvami ne more ogroÏati ali spre-
minjati ciljev stvarstva, o manj pomembnih stvareh pa
kljub temu lahko odloãa.

Kako

se bodo dogajale stvari, je odvisno od sedanjih

in bodoãih odloãitev. Kolikor bolj so te odloãitve moje,
toliko bolj sem jaz avtor bodoãnosti. Tisti del bodoãno-
sti, kjer sam odloãam, ne more biti vnaprej poznan ni-
komur, kveãjemu meni kot avtorju odloãitve.

Babi misli, da Bog v popolnosti pozna vsa bodoãa deja-
nja.

Kadar govorimo o boÏjih ciljih, se babi ne moti. Bog

ljudem in drugim bitjem ni dal toliko svobode in moãi
odloãanja, da bi te odloãitve lahko pomembneje vpliva-
le na boÏje naãrte, zato lahko verjameva, da Bog v celoti
nadzoruje stvarjenje ter pozna bodoã razvoj stvarstva.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

132

Torej kljub vsemu obstajajo nekatere stvari, ki jih tudi
Bog ne pozna vnaprej?

âe bi Bog ljudem lahko delil svobodo brez lastnega

odrekanja, bi bil razoãaran nad tem, kako omejeno svo-
bodo mi daje. Po drugi strani za Boga ne bi bila nobena
velikodu‰nost v dajanju neãesa, kar ima v izobilju. BoÏja
dobrota in velikodu‰nost se odraÏa v tem, da daje nekaj
svojega in se s tem neãemu odreka. Bog Ïeli ustvarjalne-
ga ãloveka, zato mu podarja del lastne svobode ter s tem
del sebe. Cena za to pa je boÏje odrekanje vnaprej‰nje-
mu poznavanju nekaterih ãlovekovih dejanj.

Ali Bog ne more dati ãloveku svobode na ta naãin, da
ohrani sposobnost vnaprej‰njega videnja njegovih de-
janj?

Bog je dosleden. Karkoli daje, daje dosledno.
Danes se v avtomobilu nisem pripel, kar je opazil tudi

policist. Naivno bi bilo razmi‰ljanje, da je Bog Ïe pred
milijoni let vedel, da se danes v naglici ne bom pripel.

Bogu je verjetno tvoje privezovanje v avtomobilu zares
nepomembno. Skoraj sme‰no bi bilo, ãe bi se Bog pred
davnimi ãasi ukvarjal s temi nepomembnimi stvarmi.
Bolj pomembno je vpra‰anje, ali je Bog Ïe stoletja vna-
prej do potankosti vedel, kako bo Pre‰eren napisal
Zdravljico in kako bo ta pesem postala na‰a himna.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

133

âe bi bila Zdravljica Bogu v potankosti poznana Ïe

vnaprej, potem Pre‰eren ne bi bil ustvarjalec, ampak
zelo natanãno vnaprej programiran robot, ki bi v toãno
programiranem ãasu napisal Ïe vnaprej do potankosti
Bogu znano pesem.

Pravzaprav ne vidim smisla tak‰ne svobode, kjer bi bila
vsaka moja odloãitev Ïe vnaprej znana in s tem vnaprej
odloãena. To pomeni, da bi bila moja Ïivljenjska pot Ïe
vnaprej do potankosti zaãrtana. Tak‰no razmi‰ljanje bi
postavilo pod vpra‰anje resniãnost moje svobode, moje-
ga svobodnega odloãanja, smisel moje ustvarjalnosti ter
smisel mojega truda in stremljenja po bolj‰em.

Resniãna svoboda pri odloãitvi je samo tak‰na, ko je

odloãitev do trenutka odloãitve vsem neznana.

Mogoãe pa Bog tako kvalitetno pozna vse stvarstvo in
ljudi, da zna za vsakega ãloveka vnaprej predvideti,
kako se bo v vsakem trenutku odloãil.

âe Bog zna natanãno predvideti na‰e odloãitve, pri

tem sploh ni pomembno, na kak‰en naãin jih predvide-
va, na‰a dejanja niso svobodna, ampak so nam na ne-
znan naãin vnaprej programirana.

âe bi Bog na‰e usode poznal vnaprej, bi Bog lahko

povedal tudi tak‰no zgodbo: „To, kar je poãel Hitler, ‰e
ni niã v primerjavi s tem, kar se bo ‰ele zgodilo. âez tri-
sto let bom vdahnil Ïivljenje ãloveku, ki bo povzroãil ‰e

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

134

veãje zloãine nad ãlove‰tvom, zato bom tega ãloveka ‰e
huje kaznoval.” Kot vidi‰, naju razmi‰ljanje o boÏjem
poznavanju posameznih usod pripelje do nesmislov.

Spoznanje, da se Bog odreka vnaprej‰njemu vedenju ne-
katerih stvari, je tako presenetljivo, da bi nam Bog to
lahko jasneje povedal, mogoãe sporoãil kar v Svetem
pismu.

Se strinjam. Vzemi Sveto pismo in preveriva, ãe o tem

kaj pi‰e. Odpri prvo Mojzesovo knjigo in preberi, kaj se
je dogodilo, ko sta Eva in Adam kradla jabolka.

Berem: …Gospod Bog je poklical Adama in mu rekel:
Kje si? Odgovoril je: Tvoj glas sem sli‰al v vrtu; zbal
sem se, ker sem nag, in sem se skril. Pa je rekel: Kdo ti je
povedal, da si nag?

Ali si mar jedel od drevesa, od

katerega sem ti prepovedal jesti?..’

Dovolj bo. Osredotoãiva se na zadnji stavek. Kaj

nama v zadnjem stavku Bog sporoãa? Ali je Bog vedel,
ko se je Adam pojavil pred njim, da sta z Evo jemala ja-
bolka?

Res je, na tem mestu nas Sveto pismo zelo jasno opozar-
ja, da Bog ãasa Evine in Adamove pregrehe ni vnaprej
poznal, kljub temu pa mislim, da Sveto pismo z boÏjo
nevednostjo tu pretirava.

Ko sva razmi‰ljala, kako bova brala Sveto pismo, sva

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

135

dovolila, da nama Sveto pismo dejstva razlaga prepro-
sto, z lahko razumljivimi ãlove‰kimi pojmi iz vsakodne-
vnega Ïivljenja, da nama s takim naãinom sporoãanja
doloãena dejstva lahko poudari ali omili. Odloãila pa
sva se, da ne glede na naãin sporoãanja, osnovnega po-
mena sporoãila ne bova niti spregledala, niti spreminja-
la pomena. MoÏno je, da je Bog pretiraval s tem sveto-
pisemskim sporoãilom o svoji nevednosti, s ãimer je ‰e
bolj prepriãljiv v svojem sporoãilu, da Evine odloãitve ni
vnaprej poznal.

âe Bog pravi, da nam daje svobodno voljo, sem pre-
priãan, da nam jo res daje. Po‰ilja nas na razpotja, kjer
se odloãamo po na‰i volji. Zavedam se, da je za ustvar-
jalnost nujna svoboda in verjamem, da svobodo imamo.
âe nekoga nagradi‰ s sreão ali kaznuje‰, to lahko napra-
vi‰ le za dejanja, ki jih je napravil svobodno.

Res je. ·e mnogo tak‰nih primerov bi lahko na‰la, ki

govorijo v prid na‰i svobodi pri odloãanju. Le enega naj
ti ‰e navedem. Vãasih pravimo, da se Bog veseli ali Ïa-
losti na‰ih dejanj, kar pomeni, da ga na nek naãin prese-
neãajo. Kako naj bi se jih veselil ali Ïalostil, ãe mu je Ïe
vnaprej vse popolnoma jasno.

Tudi vse najine razprave o

ustvarjalnosti temeljijo na

resniãni svobodi. Dvom o svobodni volji in na‰em res-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

136

niãnem odloãanju bi pomenil vpra‰aje smiselnosti vsega
najinega dosedanjega razmi‰ljanja.

Zakaj

babici zadostuje prepriãanje, da Bog vnaprej

ve vse?

Bog naãrtuje in ustvarja stvarstvo, zato Bog pozna bo-

doãe faze stvarstva. To, da Bog veliko ve o bodoãnosti,
pa ne smemo posplo‰evati v trditev, da ve vse. Z daja-
njem svobode, si Bog na manj pomembnih podroãjih
omejuje vedenje o bodoãnosti, seveda do tak‰ne mere,
da to ne ogroÏa boÏjih naãrtov in ciljev. Kadar stvari
posplo‰ujemo, torej ni narobe, ãe reãemo, da Bog ve vse
pomembno.

Svobodo spoznavam vse jasneje. Ugotavljam, da je svo-
boda le ena, ki si jo moramo deliti.

Tako je. Tisto, o ãemer odloãim jaz, ne more odloãiti

nihãe drug. Tisto, o ãemer se odloãi nekdo drug, o tem
se ne morem odloãati jaz.

Svobodo oziroma odloãanje si delita Bog in ãlovek, pa
tudi ljudje si jo moramo medsebojno deliti. Domnevam,
da na‰e stremljenje ne sme biti usmerjeno v prila‰ãanje
ãim veãje svobode ampak v njeno praviãno delitev.

Res je. Bog odstopa del svobode ljudem, ljudje pa si jo

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

137

pogosto kriviãno delimo. Oblastniki si pogosto prisvo-
jijo prevelik del svobode in le malo svobode prepu‰ãajo
ljudstvu. Sicer pa smo si ljudje podobni in marsikdo od
nas bi si jo vzel preveã, ãe bi mu to uspelo.

Preveã svobode si ne smemo prila‰ãati, najbrÏ pa je tudi
ne smemo odklanjati, kajti svoboda je osnova in motor
na‰e ustvarjalnosti.

Res je. Svobodo lahko tudi zapravimo tako, da name-

sto nas odloãajo drugi. Kadar je neka odloãitev naloÏe-
na nam, se odloãanju ne moremo izogniti, kajti ãe se ne
odloãimo, se ena od moÏnosti dogodi tako ali tako. Izo-
gibanje odloãanju ima ravno tako slabe posledice kot
prila‰ãanje prevelike svobode.

Odloãitve

se dogajajo v ãasu. âe pomislim, se

vsaka odloãitev dogodi v toãno doloãenem trenutku. Za
Boga pravimo, da obstaja izven ãasa. Kako sovpada ãa-
sovnost odloãanja z obstojem Boga izven ãasa?

Bog je ustvaril Ïivali, ãloveka, vesolje, ki imajo svoje

rojstvo, rast, zrelost, starost in umiranje, kar pomeni
ãasovno odvisnost. BoÏja dejanja in stvari so torej ãa-
sovno odvisna. âasovna odvisnost ne velja le za

Boga

samega. Po zapisih iz Svetega pisma Bog ni nastal, se s
ãasom ne spreminja in tudi nima svojega konca. Bog je

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

138

enak v vsakem trenutku opazovanja — v preteklosti,
sedanjosti in prihodnosti, podobno, kot sva ugotovila za
logiko.

Ali to, da Boga vidimo enkrat trpeãega na kriÏu, drugiã
pri zadnji veãerji, ne predstavljajo ãasovne odvisnosti
Boga?

Rekla sva, da so boÏja dejanja ãasovno opredeljena in

s tem ãasovno odvisna. Le boÏje lastnosti so ãasovno
neodvisne.

Oglejva si na primeru mizarja. Mizar izdeluje pohi‰-

tvo. Îaganje, oblanje … so mizarjeva dejanja. Mizar ima
rjave oãi, temne lase …; to pa so njegove lastnosti. Opa-
ziva lahko, da so mizarjeva dejanja ãasovno pestra. Vsa-
kiã, kadar ga pogledamo, opazimo, da dela nekaj druge-
ga.

âe predpostaviva, da se mizar ne stara, potem so nje-

gove lastnosti ãasovno neodvisne. Kadar ga pogledamo,
ima enake oãi, enake lase in enako postavo.

Ali to pomeni, da nihãe, niti Bog sam, ne more spreme-
niti nobene od svojih lastnosti?

âe bi Bog sebi spremenil le eno samo lastnost, bi bile

BoÏje lastnosti ãasovno odvisne, ker bi se s ãasom spre-
menile. Le ena ugotovljena sprememba bi pomenila, da
Bog ne obstaja izven ãasa. Bivanje Boga izven ãasa pa si

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

139

razlagam tako, da niti Bog sam ne more spreminjati
svojih lastnosti.

Ali sva na ta naãin na‰la nekaj, ãesar Bog ni zmoÏen
napraviti? Kako to sovpada z boÏjo vsemogoãnostjo?

Pred leti sem bil priãa gostilni‰kemu prikazovanju

boÏje nevsemogoãnosti. Krilatica se je glasila: ,Ali Bog
lahko napravi tako veliko skalo, da je ne more dvigniti?’
Samo vpra‰anje je nelogiãno in ne bi zasluÏilo omembe,
ãe ne bi toliko ljudi ob vpra‰anju ostalo brez odgovora.

Saj res, ali je Bog tega zmoÏen?

Prva past je v tem, da se ljudje pogosto spra‰ujejo po-

dobno kot ti. Problem moramo re‰evati Ïe pri samem
vpra‰anju. Ko se poglobimo v vpra‰anje, vidimo, da je
nesmisel Ïe v samem vpra‰anju. Nesmisel je postavljen
tako, da poslu‰alcu ponuja nesmiseln odgovor.

Podobno nesmiselno vpra‰anje bi bilo: Ali zna‰ pra-

vilno pomnoÏiti dva krat dva tako, da vsakiã dobi‰ dru-
gaãen rezultat? Kadarkoli pomnoÏi‰ dva krat dva, dobi‰
rezultat ‰tiri. Tistega, ki ne zna mnoÏiti tako, da bo re-
zultat vsakiã drugaãen, seveda ne moremo obdolÏiti, da
ne zna po‰tevanke. Na nesmiselna vpra‰anja ne more-
mo priãakovati smiselnih odgovorov. âe Ïeliva iskati
smiselne odgovore, morava postaviti smiselna vpra‰a-
nja in predpostavke.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

140

Res je; na paradoksalna vpra‰anja ni smiselno iskati
smiselnih odgovorov. Kljub temu me zanima, temeljeã
na smiselnih predpostavkah, ali je Bog vsemogoãen?

Da bi bil dovolj jasen, na tvoje vpra‰anje ne Ïelim od-

govoriti z da ali ne. Zakaj ne Ïelim odgovoriti neposred-
no, bo‰ spoznal iz naslednjega podobnega vpra‰anja. âe
te vpra‰am, ali lahko pride‰ na tisoã metrov visok hrib,
bo tvoj odgovor: Z nekaj napora vsekakor. âe te vpra-
‰am, ali lahko pride‰ v eni minuti, pa bo odgovor nega-
tiven.

Kot sva brala v Svetem pismu, Bog ni udaril s ãarob-

no paliãico in se ãudil, kako je nastalo vesolje. Bog je
vesolje ustvarjal ‰est „vesoljskih” dni tako, da je vsak del
vesolja rezultat njegovih zamisli. Ob predpostavki, da
Bog vesolja ni ustvaril brez napora, pomeni, da je boÏ-
ja vsemogoãnost v tem, da Bog vse doseÏe postopoma
z naãrtovanjem, izvajanjem in kontroliranjem.

Ali

to pomeni, da neke omejitve obstajajo tudi pri

Bogu?

Isto vpra‰anje bi se dalo drugaãe zastaviti in sicer: Ali

je Bog popolnoma svobodno bitje? Temu vpra‰anju pa
bi sledila tudi naslednja vpra‰anja: Kaj pa je popolna
svoboda? Kje bi lahko bile meje svobode? Predlagam, da

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

141

posku‰a‰ opisati najveãjo moÏno svobodo, ki si jo lah-
ko predstavlja‰.

”Mizica pogrni se”, bi bil primer popolne svobode. Kar-
koli bi si poÏelel, bi se zna‰lo na mizici, brez omejitev.

Odliãen primer. Zakaj misli‰, da je to popolna svobo-

da?

Zato, ker si popolnoma svoboden v izbiri Ïivil. Katero-
koli Ïivilo si zamisli‰, se pojavi na ãarobni mizici. ·e
veã, svoboden si pri izbiri, kako hitro naj se Ïivilo pojavi
na ãarobni mizici. Reãe‰ takoj in Ïeleno Ïivilo je Ïe na
mizici. Pravzaprav ni niãesar, kar bi ãloveka omejevalo.

Za najin miselni poizkus ima‰ preveã skromne Ïelje

po svobodi. Zakaj si ne bi zaÏelel, da se vsa Ïivila poja-
vijo v obliki atomov, nevezanih v molekule. ·e veã si
lahko zaÏeliva. Atomom naj se preuredijo atomska jedra
tako, da bodo vsi imeli po osem protonov, osem nevtro-
nov ter ‰estnajst elektronov.

Na ta naãin bi dobila le atome kisika. To je pa tisto, kar
je Ïe sedaj na mizi in okoli nje. âe natanko pomislim,
nama tak‰na ãarobna mizica Ïe deluje.

Iz tega lahko ugotoviva, da

vsaka svoboda ni ust-

varjalna. Ustvarjalna svoboda je usmerjena in s tem
omejena.

Orkester je uspe‰en takrat, ko je usklajen. V kolikor bi

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

142

glasbenikom v orkestru dali popolno svobodo in bi vsak
igral svojo melodijo, si ne znam zamisliti, kaj bi se do-
gajalo v dvorani med poslu‰alstvom. V nobenem pri-
meru ne bi mogla priãakovati usklajene glasbe.

âe ocenjujeva boÏjo svobodo, ni njena veliãina v po-

polni svobodi, ki obiãajno prina‰a kaos in nered, ampak
v usmerjeni svobodi, tak‰ni, ki omogoãa maksimalno
ustvarjalnost. BoÏja veliãina je torej v ustvarjalnost us-
merjeni svobodi.

Lahko bi rekla, da je ustvarjalnost odvisna od svobode
in da je najveãja pri doloãeni stopnji svobode. Ob preve-
liki svobodi se zaãne anarhija in ustvarjalnost se zmanj-
‰a. Premajhna svoboda pa tudi omejuje ustvarjalnost.

Tako je. Najveãjo ustvarjalnost doseÏemo pri ravno

pravi stopnji svobode. âe bi na ko‰arka‰ki tekmi vsak
lahko poãel, kar bi hotel, ne bi bilo uspeha. Ravno tako
ne bi bilo uspeha, ãe posamezen napadalec ne bi bil
dovolj svoboden pri izvedbi napada.

Ustvarjalnost je torej kot vrh gore, preko katere vodi
pot. Ko prispemo na vrh, se ne moremo veã vzpenjati. V
katerokoli smer z vrha se odpravimo, vedno se spu‰ãa-
mo.

Tudi pri ustvarjalnosti je podobno. Ko glede na

stopnjo svobode doseÏemo najveãjo stopnjo ustvarjal-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

143

nosti, veãanje ali zmanj‰evanje stopnje svobode le
zmanj‰uje ustvarjalnost.

To pa obenem pomeni, da ustvarjalnost ne more biti

neskonãna, ampak je vedno konãna.

Povezava med stopnjo svobode in ustvarjalnostjo tu na
Zemlji mi je jasna. Ali misli‰, da ta pravila veljajo tudi
za Stvarnika?

Pomisli, kako je Bog ustvarjal vesolje. Ali je udaril s

ãarobno palico in bilo je vesolje ali pa ga je ustvarjal
sedem vesoljskih dni?

Tukaj ni dvoma. Vesolje ni nastalo po naãinu ,ãira
ãara’.

Tako je. Ravno omejena ustvarjalnost daje Bogu nje-

govo veliãino. Kak‰ne zasluge bi imel Bog ob neskonã-
ni ustvarjalnosti in neskonãni svobodi? âe bi le udaril s
ãarobno palico, bi nastalo vesolje. âe ne bi bil zadovol-
jen, bi udaril ‰e enkrat in vesolje bi izginilo. Tak‰no
poãetje bi bilo prej otroãje in sme‰no, kot vredno zapi-
sovanja v Svetem pismu. To, da si je Bog zamislil vsak
naravni zakon ob tudi Bogu omejeni ustvarjalnosti, de-
lovanje naravnih zakonov uskladil, sproti preverjal
stvarjenje in na koncu pri‰el do ãudovitega rezultata,
mu daje pravo veliãino. V mojem videnju je tak‰en Bog,
ki je z razumom, trudom in postopnim delom ustvaril

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

144

vesolje, mnogo „veãji”, kot bi bil Bog, ãarovnik, s ãarob-
no palico.

Mogoãe

pa so se Bogu nekatere stvari pri stvarje-

nju vesolja dogodile same od sebe. âe stvari na Zemlji
nastanejo same od sebe, zakaj ne bi same nastale tudi
Bogu?

Sodelovanje Boga z nami si pogosto predstavljamo

tako, kot da se stvari na Zemlji dogajajo same od sebe.
Bog je ãloveku dajal hrano, ko ãlovek ‰e ni znal kmeto-
vati tako, da je ãlovek hrano preprosto na‰el v naravi.
Ustvarjalnost je ãloveku pomagala, da se je nauãil kme-
tovati. Od takrat naprej pridelujeta hrano Bog in ãlovek
v sodelovanju. âlovek se odloãi, kje in kdaj bo posejal
p‰enico, Bog poskrbi za kaljenje, rast in dozorevanje
p‰enice preko naravnih zakonov. Tudi ustvarjanje novih
ãlove‰kih Ïivljenj poteka na tak naãin.

Ocene o tem, kolik‰en je ãlovekov deleÏ pri spoãetju, so
zelo razliãne. Nekateri star‰i menijo, da so kar sami na-
redili otroka.

Celotno ãlove‰tvo zaenkrat ne zna narediti niti na-

vadne muhe, tak‰ne, ki jo vãasih kar mimogrede ubije-
mo. Poglejmo, kako ãudovite lastnosti ima navadna

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

145

muha! Hodi, leta, se brani pred napadalci, zna najti hra-
no in rojeva nove muhe.

V ãlovekovem ustvarjalnem izrazoslovju bi se to gla-

silo takole: muha je helikopter, velik nekaj milimetrov,
ki zna leteti, zna sam(a) proizvajati gorivo in si ga toãi-
ti, ima radarski sistem za protiobrambo ter je obenem
tovarna za proizvodnjo novih helikopterjev.

Opisan helikopter je ‰e vedno neprimerno prepro-

stej‰a naprava od muhe, ãlovek pa ga ‰e dolgo ne bo
sposoben napraviti. Na podroãju Ïivih bitij je ãlovek za-
enkrat le opazovalec boÏje veliãine.

âlovek na podroãju genetike dosega vidne rezultate. Po-
leg umetnih oploditev zna ãlovek sproÏiti proces roje-
vanja enakih ljudi iz istega kromosomskega sistema.

Ugotovila sva, da je ustvarjalnost ãloveku omogoãila,

da je pri pridelovanju hrane priãel sodelovati z Bogom.
Vse veãje sodelovanje ãloveka pri ustvarjanju lahko
priãakujemo tudi v prihodnje. Iz Svetega pisma pa
vemo, da bo Bog sodeloval z nami le, dokler bo to sode-
lovanje skladno z boÏjimi naãrti. âe ne bo, bo Bog sode-
lovanje prekinil, tako kot ga je v Babilonu.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

146

Vrniva

se ‰e na podroãje boÏje vsemogoãnosti. Ni-

sem ‰e zadovoljen z odgovorom, zakaj Bog sebe ne more
spremeniti?

Na vpra‰anje bova odgovorila v dveh korakih. Naj-

prej bova tvoje vpra‰anje preoblikovala v naslednjo
obliko: Ali je

ãasovno neodvisen Bog lahko hkrati ãa-

sovno odvisen? Tako preoblikovano vpra‰anje pome-
ni isto, le na drug naãin sva vpra‰ala. âe dobro prisluh-
ne‰ vpra‰anju, opazi‰, da je prvo vpra‰anje negacija
drugega, saj je Bog lahko le eno ali drugo, ne pa oboje
hkrati.

Napeljuje‰ na to, da je Ïe v samem vpra‰anju protislov-
je. Potem pa posplo‰iva najino vpra‰anje in se vpra-
‰ajva: Ali Bog lahko napravi nelogiãno, protislovno de-
janje?

Takole sklepajva: Popolna svoboda je popoln nered,

kjer je vse moÏno, celo logiãno in nelogiãno hkrati. Vsa-
ka stvar, ki ni popoln nered, ki jo je moÏno opisati in
ima neke stalne lastnosti, je nekaj doloãenega, na nek
naãin omejenega, kjer ni vse moÏno. To pa pomeni, da
vsaka urejenost zmanj‰uje svobodo.

Oglejva si primer. Ko je arhitekt Cankarjevega doma

zaãel projektirati to zgradbo, je bil svoboden pri izbiri
‰tevila dvoran, velikosti dvoran, njihove namembnosti
ter ‰e v marsiãem. Ko je zakljuãil projekt so bile dvora-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

147

ne doloãene in znane in bile so tak‰ne, za kakr‰ne se je
arhitekt odloãil. Svobodo je zamenjala stvaritev, ki jo
imenujemo Cankarjev dom.

Kot vidi‰, sta svoboda in stvarstvo povezana. Vsaka

stvaritev zmanj‰uje svobodo. Ta povezava velja tudi pri
Bogu. Tisto kar Bog ustvari, je tak‰no kot je in ne dru-
gaãno.

Bog sam predstavlja urejenost. Ali Bog sebi s svojo ure-
jenostjo zmanj‰uje lastno svobodo tako, da se ne more
spremeniti?

Nekatere vrednote, omenjala sva logiko, niso bile ust-

varjene. Tiste vrednote, ki so veãne, sva midva imeno-
vala Bog. Odnos med svobodo in urejenostjo najbrÏ
velja tudi za Boga. Iz tega lahko logiãno sklepava, da ne-
logiãnih dejanj najbrÏ ni zmoÏen niti Bog.

Zakaj najbrÏ. Zakaj o tem nisi prepriãan?

Zato, ker logike s pomoãjo logike same ne moreva do-

kazovati.

Dvom o logiãnosti logike same bi bil tako ru‰ilen in

uniãevalen za celotno stvarstvo; celo za Boga samega,
da brez velike nevarnosti lahko zaupava, da logika je in
da deluje izven ãasa. Logika je navsezadnje osnovni
mehanizem usmerjanja stvarstva.

Vse najine dosedanje razprave sva gradila izkljuãno na

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

148

logiãnih sklepanjih in povezavah. Med vsemi razmi‰lja-
nji sva Bogu ves ãas pripisovala le logiãna dejanja. âe bi
midva dvomila o logiki, bi bil navsezadnje nesmiseln
ves najin pogovor, ki vseskozi temelji predvsem na logi-
ki.

Prav

je, da ‰iroko in vsestransko razmi‰ljava o svobo-

di in logiki. Seveda pa bo to razmi‰ljanje koristno le, ãe
nama bo dalo usmeritve, kako naj se midva obna‰ava
danes in tukaj, da bo najino poãetje smiselno.

V najinem dosedanjem pogovoru me je presenetilo
dejstvo, da je svoboda omejena in je ni v izobilju, zato
moramo z njo gospodarno ravnati.

Tudi denarja obiãajno nimamo v izobilju, zato mora-

mo tudi z njim gospodarno ravnati. Ravnanje z denar-
jem nam obiãajno ‰e kar uspeva, o ravnanju s svobodo
pa imamo pogosto veãje teÏave.

Stvar se zdi dokaj preprosta. Vsakdo si Ïeli ãim veã svo-
bode. Nihãe se ji najbrÏ ne bi hotel odreãi, niti je izgubi-
ti.

Tvoje ugotovitve veljajo tako za svobodo kot za denar.

Tudi denarja si Ïelimo ãim veã. Denar pa si lahko prido-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

149

bimo na po‰ten naãin ali neupraviãeno na raãun druge-
ga.

Podobno je moÏno razmi‰ljati tudi pri svobodi. Svo-

bodo si lahko pridobimo na praviãen, lahko pa tudi na
nepraviãen naãin. Primeri neupraviãenega prila‰ãanja
svobode se ponavadi dogajajo s strani nekoga, ki ima
moã in oblast. Kot primere neupraviãenega kratenja
svobode sva omenjala totalitarne druÏbene sisteme.

Ker nimava moãi in oblasti, midva najbrÏ nimava veli-
kih moÏnosti kratenja svobode.

Grobega kratenja svobode res nikomur ne povzroãa-

va, spomni pa se, da tudi v okviru na‰e druÏine stalno
trgujemo s svobodo. Ko se v nedeljskem jutru zbudimo,
imamo veliko moÏnosti, kaj bi lahko poãeli. Ti predla-
ga‰, da bi se ‰li kopat; kar na morje. Sestra predlaga iz-
let v Bohinj, kjer se bo sreãala s svojimi prijateljicami, ki
tam taborijo. Midva z mami imava tretji predlog.

Svobodni smo, dokler se ne odloãimo in nekam odi-

demo. Odloãitev pa pomeni, da smo del svobode unov-
ãili. Kot vidi‰ moramo s svobodo ravnati preudarno.

Unovãiti svobodo!? Vidim, da sku‰a‰ svobodo res poj-
movati podobno kot denar.

Svobodo unovãujemo tudi takrat, ko smo sami in nis-

mo vezani na nikogar. Razmisliva, kaj bo‰ poãel danes
popoldan. si popolnoma svoboden v tem, da gre‰ lahko

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

150

igrat ko‰arko, pomagat babici urejati drvarnico, da se
gre‰ kopat ali kaj drugega. Svoboden si le do takrat, dok-
ler se ne bo‰ odloãil, kaj bo‰ delal. Po tvoji odloãitvi, je
dejavnost tvojega popoldneva doloãena, ãe se seveda ne
premisli‰. Odloãil si se na primer, da bo‰ od‰el igrat
ko‰arko in s tem si unovãil del svobode.

Prav vztrajen si pri uporabi besede „unovãil”?

Zato, ker si svobodo res unovãil. âe bo‰ igral ko‰arko,

istoãasno najbrÏ ne bo‰ pomagal babici zlagati drv, niti
od‰el na kopali‰ãe. Stvar je zelo podobna denarju. Ko si
nek denar namenil nakupu neke knjige, tega denarja ne
more‰ nameniti plaãilu avtobusne vozovnice.

Preudarnost pri odloãanju, kar bi bil bolj‰i izraz za tisto,
kar ti imenuje‰ unovãevanje svobode, se mi zdi smisel-
no. ·e vedno pa se mi ne zdi tako pomembno, da bi
temu morala posveãati toliko pozornosti.

Poigrajva se ‰e malo s primerjavo med svobodo in de-

narjem. Nekaterim ljudem je tako v‰eã, da prihajajo do
denarja, da ga na noben naãin ne Ïelijo izgubiti. Shra-
njujejo ga v nogavico in tudi za najnujnej‰e stvari ga ne
vzamejo iz nje. Skopuhi kljub denarju Ïivijo v hudem
pomanjkanju in ubo‰tvu. Denar obiãajno ne ostane niti
dediãem, ker njegovo vrednost izniãi inflacija ali ga celo
poÏrejo mi‰i.

Nekaj podobnega se lahko dogodi tudi z na‰o svobo-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

151

do. Tudi svoboda je pokvarljiva, in ãe je pravi ãas ne
uporabimo, od nje ne bomo imeli niãesar.

Ko se zbudi‰ v nedeljsko jutro, ima‰ ne‰teto moÏnos-

ti, kaj bi lahko ta dan delal; lahko bi rekel, da ima‰ brez-
mejno svobodo. Nekateri so tako navdu‰eni nad svojo
svobodo, da se ne odloãijo in cel dan preÏivijo v zado-
voljstvu nad svojo svobodo. Konec dneva seveda ra-
zoãarani ugotovijo, da jim je dan nekoristno minil v san-
jarjenju, kaj vse bi lahko delali.

âe te prav razumem, imamo svobodo zato, da jo tudi v
celoti izkoristimo.

Tako je. Svobodo imamo zato, da nam omogoãa do-

segati vsemogoãe ustvarjalne cilje. To pa pomeni, da se
moramo pravoãasno in odloãno odloãati. Tisti, ki cele
dneve preÏivi doma na kavãu v samozadovoljstvu nad
svojo svobodo, je podoben skopuhu. Îivljenje bo ‰lo
mimo njega, tako kot gre mimo skopuha.

Ali nima‰ obãutka, da tudi midva sedaj, ko tukaj v brez-
delju poãivava v prijetni senci, kradeva Bogu ãas in tudi
midva premalo izkori‰ãava svobodo, ki nama je dana?
Ali nisva podobna skopuhu?

Mogoãe bi za najino lenarjenje lahko na‰el izgovor,

vendar ga noãem iskati. Raje se vpra‰ajva, kako imava
izpolnjen najin popoldanski ãas, kaj bova ustvarjala jut-
ri. âe ugotoviva, da bo najin popoldan minil v brezcilju,

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

152

ãe bo v brezcilju minil jutri‰nji dan, potem nisva vred-
na svobode, ki nama je naklonjena.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

153

Dostojanstvo

âeprav domnevamo, da smo ljudje medsebojno neod-

visni, smo v resnici usodno medsebojno povezani z

duhovnimi vezmi.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

154

Svoboda

je torej omejena; ni je v izobilju. To po-

meni, da si jo moramo med seboj praviãno deliti, ãe
hoãemo biti ustvarjalni. Oblastnike si obsodil, da si jem-
ljejo preveã svobode na raãun ljudstva. Ali to ne
zmanj‰uje ustvarjalnosti?

Dobri oblastniki so tisti, ki si ne jemljejo preveã pra-

vic in z druÏbeno ureditvijo prispevajo k primerni svo-
bodi vseh ljudi. Demokratiãni politiãni sistemi bolj pra-
viãno porazdelijo svobo‰ãine med ljudi kot totalitarni
sistemi, ki po pravilu propadajo v ubo‰tvu, predvsem
zaradi neustvarjalnosti.

·koda, da Bog tudi za porazdelitev svobode ni postavil
nekih podobnih mehanizmov, kot je sreãa mehanizem
nagrajevanja za ustvarjalnost. âe bi Bog postavil meha-
nizem za praviãno porazdelitev svobode, ljudje ne bi bili
na milost in nemilost odvisni od oblastnikov.

Bog niãesar ne prepu‰ãa nakljuãju. Tudi za porazde-

litev svobode je postavljen mehanizem. Imenujemo ga
dostojanstvo.

Pomisli, kak‰no bi bilo Ïivljenje brez dostojanstva.

Ljudje bi si brez slabega obãutka ali obãutka krivde stva-
ri pulili iz rok, se prerivali, si kradli in lagali.

Kaj je pravzaprav dostojanstvo?

Ljudje si s svojimi dejanji v zavestih drugih ljudi gra-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

155

dimo podobo o sebi. Vsak si Ïeli, da bi drugi o njem
imeli ãim bolj‰e mnenje. Pri tem ni pomembno, ali so
tisti, na katere Ïelimo napraviti dober vtis na‰i prijatelji
ali neznanci, ki jih prviã vidimo.

Kadar se nam nekaj ne posreãi in nas vidijo drugi kot
nesposobne, sme‰ne, ,‰toraste’, ,zabite’, je to grozen
obãutek.

Tega so se zavedali tudi med vojno, zato so to ãlove-

kovo obãutljivost izkori‰ãali za izÏivljanje nad nasprot-
niki.

Nacistiãna tabori‰ãa so bila usmerjena na uniãevanje
dostojanstva ujetnikov. âe natanko pomislim, so jih na
ta naãin res najbolj prizadeli.

V tem primeru je ‰lo za namerno uniãevanje dosto-

janstva zapornikov, kar je zloãinsko dejanje. V splo‰nem
je osnovno ãlovekovo dostojanstvo na‰a pravica, ki je
nimamo pravice nikomur kratiti.

âe

odmisliva te ekstremne primere kr‰enja dostojan-

stva, tudi v vsakodnevnem Ïivljenju opaÏam velike raz-
like v dostojanstvu med ljudmi.
Sosed Evgenij se v bifeju vsak dan napije. Ko se po pi-
janãevanju vraãa domov, celo pot preklinja ter ozmerja

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

156

vsakega mimoidoãega ne glede na to, ali ga pozna ali
ne. Prav veliko dostojanstva ne izraÏa.
Moj so‰olec Miha pa je razumevajoã in vedno priprav-
ljen priskoãiti na pomoã. So‰olci mu priznavamo veliko
dostojanstvenost.

Sam si opazil, da so na‰e pravice in svobo‰ãine bolj

praviãno porazdeljene med ljudmi takrat, kadar so ljud-
je dostojanstveni. âe bi vsi ljudje izgubili obãutek za do-
stojnost in Ïiveli podobno kot Evgenij, bi bili ljudje de-
leÏni klavrnega dela svobo‰ãin.

Kako pa je z dostojanstvom, ãe se sreãata Evgenij in
Miha? Kaj lahko priãakujemo takrat, ko so skupaj
dostojni in nedostojni ljudje?

âe se Miha pojavi v druÏbi nedostojnih ljudi, mu

dostojanstvo ne pomaga veliko. Dostojanstvo ni le stvar
enega, ampak druÏbe, v kateri se nahajamo, to je odno-
sov med ljudmi. Dostojanstvo mora nekdo opaziti.

To je pa teÏje, kot biti ustvarjalen in biti s sreão nagra-
jen za svojo ustvarjalnost. Pri ustvarjalnosti lahko dela‰
sam in si tudi sam nagrajen s sreão. Za veãanje lastne-
ga dostojanstva pa moramo

med ljudi in se izkazati

med njimi.

Da je stvar ‰e teÏja, morava ugotoviti, da niti nimamo

izbire ali iti med ljudi in si graditi dostojanstvo ali se

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

157

odreãi dostojanstvu in se predati samoti. Dostojanstvo
je ãloveku vgrajeno in je ena najmoãnej‰ih ãlove‰kih
potreb. Ljudje smo pripravljeni biti laãni, zaspani, ne-
sreãni, Ïalostni, nismo pa pripravljeni izgubiti dosto-
janstva.

Dostojanstvo je torej neke vrste duhovno lepilo, ki ljudi
zlepi v druÏbo.

Videti je tako, kot da ãlovek sploh ni kompleten ãlo-

vek, kadar se izolira od soljudi. âlovek se je sposoben
razÏiveti in v celoti doÏivljati Ïivljenje le v druÏbi.

âe te prav razumem, je nesmisel iskati sreão v lastnem
jazu. Sreãa je torej le v moji povezanosti z drugimi ljud-
mi.

ti domneva‰, da so vezi med ljudmi v obliki dosto-

janstva le zaradi praviãne delitve svobode?

Smiselna delitev svobode med ljudmi in dostojanstvo

sta nujna za

usklajeno ustvarjalno delovanje skupin

ljudi.

Tudi meni se zdi uspe‰nost in ustvarjalnost v druÏbi zelo
pomena. Pomisli; vseh pomembnih uspehov se veselimo
v druÏbi prijateljev. V druÏbi prijateljev slavimo poroke,

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

158

rojstne dneve, uspehe v ‰oli. âemu vse to, ãe bi bila le
moja oseba ustvarjalnost zadosten kljuã do moje sreãe?

Tako je. Za sreão mora biti soãasno izpolnjenih veã

pogojev. Biti moramo

ustvarjalni, te ustvarjalnosti se

moramo

zavedati sami, obenem pa morajo na‰o ust-

varjalnost opaziti in nam jo

priznati tudi drugi.

Na ko‰arka‰kih tekmah se jaz in moji prijatelji trudimo
biti uspe‰ni zato, da bi nam drugi priznali na‰e uspehe,
z eno besedo, hoãemo biti opazni.

Tako je. Biti dostojanstven in opaÏen v druÏbi je Ïelja

vsakogar. Pri nekaterih ljudeh je ta Ïelja tako moãno
izraÏena, da prehaja razumne meje, zato izraz ambici-
oznost, ki oznaãuje Ïeljo po uveljavljanju, vãasih dobi-
va negativen prizvok.

Ali je na‰ ko‰arka‰ki klub ambiciozen? Ali je torej Ïelja
po uveljavljanju nekaj pozitivnega ali nekaj negativne-
ga?

Napraviva miselni poskus in ugotoviva vlogo Ïelje po

pomembnosti. Predstavljaj si, da si izumil nekaj izjem-
nega, nekaj takega, o ãemer tvoji prijatelji sanjajo celo
Ïivljenje, da bi se jim posreãilo. Ima‰ pa smolo, da tega
ne more‰ nikomur povedati, ker si izoliran od vseh lju-
di.

Tak obãutek bi bil resniãno neprijeten. Kadar se mi do-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

159

godi kaj posebnega, komaj ãakam, da sreãam so‰olce in
jim razloÏim, kaj se mi je zgodilo.

Ljudje stalno Ïivimo v druÏbi, zato se posledic osame

v celoti niti ne zavedamo.

Zamisli si, da je va‰e mo‰tvo v ko‰arki premagalo

va‰ega najhuj‰ega nasprotnika. Kako bi se poãutil, ãe za
ta va‰ uspeh ne bi nihãe izvedel.

Po tekmi nas najbolj osreãuje misel na to, kako bomo o
svojih uspehih lahko govorili s prijatelji in znanci. Pravo
sreão prina‰a sreãevanje prijateljev in kramljanje z nji-
mi o na‰em uspehu.

Temu bi lahko rekla, da pravo sreão ljudem prina‰a

doseganje uspehov v druÏbi. Tudi motivacija za ustvar-
jalnost je neprimerno veãja, kadar delamo v skupini;
mnogo veãja kot takrat, kadar delamo sami. Va‰emu
klubu torej uspehov ni potrebno skrivati, niti ni potreb-
na skromnost pri izkazovanju va‰ih uspehov.

V ãasu ‰tudija sem se pogosto Ïe med poãitnicami za-

vedel, da me prihodnje leto ãaka teÏek izpit, zato sem
sklenil, da bom vnaprej med poãitnicami obdelal uãno
snov. Uãne snovi med poãitnicami seveda nisem obde-
lal, ker nisem imel nobene volje za uãenje. Takoj ko sem
se zna‰el v vrveÏu so‰olcev, ko je med nami nastala tek-
movalnost, ko se je pribliÏal izpit, pa sem uãno snov ob-
delal zavzeto in hitro.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

160

Ugotavljam, da sem v osami neuspe‰en, zato za svo-

jo uspe‰nost na kateremkoli podroãju rabim povezo-
vanje v skupine in tekmovanje v skupinah.

Iz tega lahko sklepava, da je povezovanje ljudi v skupine
in tekmovalnost v skupinah ne le zaÏelena, ampak celo
nujna.

Pomisli na glasbenike, likovnike in druge umetnike.

âim bolj ustvarjalno je okolje, tem bolj je izraÏena Ïelja
po izkazovanju ustvarjalnosti in prav je tako. Primer iz-
kazovanja njihove ustvarjalnosti so likovne razstave,
koncerti in druge oblike umetni‰kega ustvarjanja.

Ljudje ustvarjamo zase in za druge in prav je, da dru-

gim na‰e ustvarjalne doseÏke pokaÏemo. Ali si lahko
zamisli‰ vrhunskega glasbenika, ki bi napisal vrhunsko
glasbeno delo ter ga izvajal le sebi in ga nikomur ne bi
predstavil?

Izkazovanje ustvarjalnih doseÏkov (koncerti, razsta-

ve) avtorjem obiãajno pomeni njihov Ïivljenjski cilj.
Domnevam, da ãlovek ‰ele med ljudmi resniãno doÏiv-
lja svoje stvaritve.

âe dobro pomislim, so se mi vsi veseli in pomembni do-
godki dogodili v druÏbi. Ne spomnim se, da bi bil kdaj
posebno sreãen v samoti.

Strinjam se. Vendar pa morava samoto pravilno razu-

meti. Kadar v samoti premi‰ljujemo o ljubljeni osebi ali

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

161

o uspehih ko‰arkarske ekipe, nismo sami. V mislih smo
povezani s prijatelji in tak‰na ,samota’ v duhovnem smi-
slu sploh ni samota. V duhu povezani s prijatelji smo v
druÏbi, le na drug naãin, zato je taka „samota” pogosto
tudi prijetna.

Ubijajoãa je samota, kadar smo sami tudi v duhu, mo-

goãe celo sprti z ljudmi in polni sovra‰tva do soljudi.

Medsebojne

povezave med ljudmi verjetno ne

nastanejo kar same od sebe le na osnovi potrebe po do-
stojanstvu. Verjetno se moram potruditi in ustvariti po-
goje za vzpostavitev kvalitetnih medsebojnih povezav.
Verjetno obstajajo kak‰na pravila medsebojnega obna-
‰anja.

Obstajajo. Ta pravila so tako pomembna, da jih spo‰-

tuje religiozni in nereligiozni svet. Imenujemo jih

mo-

rala.

Kako moralen naj bo ãlovek in kdaj ter kako obãutimo
posledice nemorale?

Na vpra‰anje bova odgovorila, ãe napraviva nekaj mi-

selnih poskusov:

Zamisliva si skupino nemoralnih ljudi, ki zavrÏejo vsa

moralna naãela. Ljudje si med seboj laÏejo, kradejo, se

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

162

izÏivljajo drug nad drugim z razliãnimi oblikami pritis-
ka in napadi.

V nasprotju s to skupino si zamisliva skupino moral-

nih ljudi. Ti izpolnjujejo obljube in medsebojne dogovo-
re, spo‰tujejo soãloveka ter mu sku‰ajo pomagati name-
sto ga izkori‰ãati.

O morali govori‰, kot bi bila morala le ena. Morala
kristjanov je verjetno drugaãna od morale muslimanov.

Razliãna ljudstva, plemena, socialni stanovi, so si po-

stavili pravila obna‰anja, ki se med seboj deloma razli-
kujejo. Ponavadi se med seboj ne razlikujejo veliko, ãe-
prav to ni pravilo. Celo sam sem bil Ïe priãa kolektivne-
mu kr‰enju teh pravil. Lep primer kolektivne nemorale
sem opazil v vojski. Ko smo se uãili o uporabi pu‰ke,
nam je stare‰ina govoril, da se pu‰ka uporablja za „uni-
ãevanje sovraÏnikove Ïive sile”. Tak‰ne stavãne kon-
strukte je najbrÏ uporabljal zato, da je omilil opis poãe-
tja, ki ga poãenjamo s pu‰ko. Bal se je reãi, da bomo s
pu‰ko pobijali oãete nepreskrbljenih otrok, sinove tre-
petajoãih mater, moÏe ljubeãih Ïena.

Nikakor ne bi rad opraviãeval uporabe pu‰ke, vendar je
verjetno razlika, ali jo uporabimo kot napadalci in
osvajalci ali kot branitelji svojega ognji‰ãa.

Vsaj polovica vseh vojakov v zgodovini je bila v osva-

jalski vlogi in niso imeli pravice z oroÏjem zasuÏnjevati

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

163

drugih narodov. Seveda pa je uporaba oroÏja moralno
vpra‰ljiva tudi v obrambni vojni. Mnogo vojakov osva-
jalskih vojska se pred tvojo pu‰ko ne znajde prostovolj-
no. Oblast jih mobilizira, jih odÏene od svojih otrok,
Ïena, mater ter jim zagrozi s smrtjo, ãe ne bo sodeloval
v kriviãni osvajalski vojni. Potem pa se tak nesreãneÏ
znajde pred cevjo moje pu‰ke. Ne, ne bom heroj, ãe
bom dokonãal tisto, v kar so osvajalci tega nesreãnika
prisilili.

Na vseh ‰olskih ekskurzijah videvamo mnoÏiãne grobo-
ve, utrdbe, doline velikih bitk. V teh krajih obiãajno sto-
jijo muzeji, s prikazovanjem herojstev vojska. Pri tem
sploh ni pomembno, ali je bila zmagovita vojska
obrambna ali osvajalska.

Tukaj se lepo vidijo odstopanja od moralnih naãel,

kadar ima nekdo (oblastnik) preveã svobode. âe se poja-
vi kak‰en lopov, ki napade in okrade soseda, tega lopova
vsi obsojamo. Kadar pa svoje sosede napade vladar s
svojo vojsko, jih pobije in okrade, pa mu postavijo spo-
menik in muzej.

NajbrÏ bi bilo bolj po‰teno, ãe bi rekla, da si spomenik
postavi kar sam. Îalostno je, da gre v obeh primerih za
podobno dejanje, napad in krajo, le v razliãnih razseÏ-
nostih in razliãnih druÏbenih slojih.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

164

Kljub

mnogim odstopanjem in razliãnostim okolij, iz

katerih izhajajo moralna pravila, lahko ugotoviva nji-
hovo presenetljivo usklajenost in enotnost. Nemoralnih
dejanj v resnici nikjer iskreno in prisrãno ne slavijo,
ampak nanje povsod pada senca zla.

Katera moralna pravila so najbolj‰a?

Ne obremenjujva se z raznimi pravili o moralnem

obna‰anju, ki so si jih doloãila razna okolja. Moralo ime-
nujva tista pravila obna‰anja ljudi v skupini, ki skupini
omogoãajo ustvarjalno sodelovanje. Predlagam, da sku-
‰ava ugotoviti moralna naãela na osnovi najinega raz-
mi‰ljanja.

Ne predstavljam si, kako nama bo to uspelo?

Takole razmi‰ljajva: ãim bolj ustvarjalna je skupina,

tem bolj‰a so njena moralna naãela. Tista pravila in
naãela, ki omogoãajo najuspe‰nej‰e ustvarjalno sodelo-
vanje skupine, naj bo najbolj‰a morala.

NajbrÏ si bova tudi tu morala pomagati s primerom.

V miselnem poskusu sku‰ajva pridruÏiti novega ãla-

na skupine obstojeãi skupini; najprej skupini nemoral-
nih, nato pa ‰e skupini moralnih ljudi in opazujva, kako
se bo novinec v eni ali drugi skupini poãutil ter kak‰ne
pogoje bo imel za lastno ustvarjalnost.

Kaj se bo dogodilo v skupini nemoralnih ljudi? Z

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

165

opazkami in pripombami ga bo skupina sku‰ala priza-
deti in streti. Njegove napore, da se vkljuãi v skupino,
bodo izkoristili v ta namen, da mu bodo prikazovali nje-
govo majhnost. Strlo ga bo spoznanje, da ga je ogolju-
fal zadnji ãlan skupine, ki mu je ‰e zaupal.

Istega kandidata po‰ljiva v skupino moralnih ljudi. Ti

mu bodo najprej predstavili sestavo in naãin dela v sku-
pini, njegovo mesto in vlogo v skupini, moÏnosti ter
naãine napredovanja. RazloÏili mu bodo cilje skupine in
izpostavili naloge za katere priãakujejo, da jih bo novi
ãlan re‰eval.

V skupini nemoralnih ljudi ne more biti skupnih ci-

ljev in kolektivne ustvarjalnosti. Cilji so le posamiãni in
si med seboj obiãajno nasprotujejo. Uspeh enega po-
sameznika je pogosto vezan na o‰kodovanje drugega.
Konãni rezultat je beda in obup vseh ãlanov.

V moralnih skupinah obstojajo skupni cilji in skupin-

ska ustvarjalnost. Skupni cilji dajejo rezultate in zado-
voljstvo vsem ãlanom skupine. Tudi manj uspe‰ni ãlani
skupine pri doseganju cilja skupine obãutijo sreão Ïe
zaradi pripadnosti skupini, po drugi strani pa pogosto
ni natanãno merljivo, koliko je kdo prispeval k uspehu.

Moralno obna‰anje je osnova na‰ega dostojanstva, ki

obenem omogoãa, da ljudje preidejo iz nepovezane
„samotarske ustvarjalnosti” na ustvarjalnost v skupi-
nah, na nivoju narodov ali celotnega ãlove‰tva.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

166

Smo socialna bitja, zato veãino ãasa preÏivimo v sku-

pinah (druÏini, razredu, sluÏbi) in smo eden od obliko-
valcev skupine, v kateri z dvigovanjem morale prispe-
vamo k dostojanstvu in napredovanju, rasti in ustvarjal-
nosti skupine, z nemoralo pa k uniãevanju in razbijanju
te skupine.

Strinjam

se, da sodelovanje v skupinah in dosto-

janstvo prispeva k ustvarjalnosti, kljub temu pa mislim,
da pretirava‰.

Kako misli‰, da se poãuti neustvarjalen ãlovek bodisi

v skupini ali izven nje?

Neustvarjalen ãlovek bi se lahko poãutil odliãno, ãe bi
nekdo drug skrbel za njegovo eksistenco. Ob sebi bi mo-
ral imeti le „dobre ljudi”, ki bi mu stalno nudili vse, kar
rabi za Ïivljenje. Tako se mu ne bi bilo potrebno truditi
za preÏivljanje. Mislim, da bi bil pod takimi pogoji prav
sreãen.

Najbolj

neustvarjalni ljudje so tisti, ki so preleni, da bi

ustvarjali red v lastnem stanovanju, da bi skrbeli za last-
no higieno ali za karkoli drugega. Pravimo jim tudi klo-
‰arji. Vse, kar poãnejo, je to, da se potikajo in klatijo po
mestu. Torej poznava ãloveka, ki bi po tvoje moral biti
sreãen brez ustvarjalnosti.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

167

NajbrÏ mu manjka „dobri ãlovek”, ki bi skrbel za nji-
hovo eksistenco.

Imamo tudi „dobrega ãloveka” v obliki dobrodelnih

organizacij, kot je Karitas ali Rdeãi kriÏ, ki pomagata
reveÏem. Po tvoje bi morali biti klo‰arji zelo sreãni ljud-
je, kajti Karitas ima primerne koliãine starih oblaãil in
ponavadi jim oblaãil ne odreka, ãe zanje prosijo.

Tu opaÏava zanimivo nasprotje. V dobrodelnih organi-
zacijah imamo res rabljena oblaãila, na drugi strani pa
reveÏe, ki niso vedno le klo‰arji. Ti reveÏi noãejo prositi
za oblaãila, ãeprav so jim na dosegu roke.

Dostojanstvo je tisto, ki jim prepreãuje, da bi ljudje

Ïiveli na tuj raãun. Bog nam je postavil visoko in trdno
oviro —

dostojanstvo, ki nam prepreãuje Ïiveti na ra-

ãun drugih in nas sili v lastno ustvarjanje.

Klo‰arji so po eni strani dokaz ãlovekove svobodne vol-
je, kljub boÏjemu priganjanju lahko ostanejo neustvar-
jalni, po drugi strani pa opomin, kam pripelje neustvar-
jalnost.
Pojavlja pa se mi ‰e eno zanimivo vpra‰anje. Ali cerkev
z ustanavljanjem dobrodelnih organizacij na ta naãin
sku‰a prelisiãiti boÏji mehanizem na‰ega ustvarjanja –
dostojanstvo?

Uspe‰nost dobrodelnih organizacij je majhna, kadar

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

168

se ukvarjajo le z zbiranjem in razdeljevanjem rabljenih
oblaãil. Zame predstavlja mreÏa restavracij „McDo-
nalds” uspe‰no „karitativno dejavnost”, ker ljudi ne po-
niÏuje s prosjaãenjem starih oblaãil, ampak omogoãa
ljudem s „plitvimi Ïepi”, da se dostojno najedo za malo
denarja.

Kadar se sam ukvarjam z dobrodelnimi dejavnostmi,

nikoli ostareli osebi ne ponujam starih oblaãil. Pred-
vsem ugotavljam, ali je v tej osebi ‰e kaj energije za ust-
varjalnost.

Ko bi skupaj z ostarelo osebo pospravljal njeno sta-

novanje, bi ves ãas pazil, da bo ta oseba imela obãutek,
da si je sama pospravila stanovanje. Kako blaÏeno se bo
ta oseba poãutila po mojem odhodu, ko bo ,spoznala’,
kaj vse lahko ‰e sama napravi.

Ve‰, kaj mi je pri‰lo na misel? Sosedova stara mama se
vedno pritoÏuje, da so jo mladi odrinili od vsakega dela.
Tako rada bi ‰e kaj postorila, pa ji ne dovolijo.

Tudi to je zgovoren primer nerazumevanja boÏje vol-

je. Sosed in soseda sta dobra ãloveka. Stara mama se
jima smili in zato Ïelita narediti vse namesto nje. Ne
razumeta pa, da je ãloveku najpomembnej‰a ustvarjal-
nost. Vse bi ji lahko vzeli, le ustvarjalnost, to so njena
domaãa opravila, bi ji morali pustiti, pa bi bila sreãna.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

169

Vrniva

se k ustvarjalnosti v druÏbi. Vedno poudar-

ja‰, kako moramo biti ustvarjalni tudi v skupini. Ne-
ugodno je to, da v skupini ne morejo biti vsi najbolj‰i in
da se morajo nekateri zadovoljiti z zadnjimi mesti.

Tvoja trditev zahteva nekaj pojasnitev. Neustvarjalni

ãlani skupine se morajo res zadovoljiti z zadnjimi mesti,
ustvarjalni ãlani skupine pa so lahko vsi prvi.

Ta trditev je verjetno protislovna in jo bo‰ teÏko doka-
zal.

Mogoãe je res videti protislovna, zato predlagam, da

pogledava v tvoj ko‰arka‰ki klub. Kdo v klubu je naj-
bolj‰i „komik” in je sposoben kadarkoli dvigniti potrtost
kolegov v dobro razpoloÏenje?

To vlogo pripisujejo meni. Po kak‰ni izgubljeni tekmi so
kolegi tako potrti, da jih je nujno razvedriti s kak‰no do-
mislico.

Nadaljujva. Kdo v klubu je sposoben organizirati po-

tovanje in dobiti karte za letalo tudi takrat, ko je za osta-
le Ïe vse izgubljeno?

Te Ïe razumem. Marko je ekspert za organizacijo poto-
vanj, Andrej je najbolj‰i branilec in da tudi najveã
ko‰ev, Miha je sposoben umiriti igro, kadar doÏivimo si-
lovit napad s strani nasprotnikov, jaz pa sem du‰e-
zdravnik, kadar tekmo izgubimo.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

170

Pravzaprav je res dovolj moÏnosti, da smo vsi najbolj‰i.
Za vse je dovolj moÏnosti, da se izkazujemo v skupini.

âe

dobro pomisliva, ste v klubu vsi priznani in slavni.

Slavni ste zaradi ustvarjalnih doseÏkov pri igranju ko-
‰arke. Te svoje Ïelje po slavi ne skrivate in vam je tudi ni
treba skrivati, saj vam omogoãa zmagovati na tekmah.
âe ne bi imeli teh lastnih ambicij, tudi uspehov na tek-
mah ne bi bilo. Zaradi zanosa in samozaupanja ãlanov
je va‰ klub slaven.

Slava je rezultat ustvarjalnosti, zato nas ta slava verjet-
no tudi osreãuje.

Slava pa je nekaj zelo vabljivega tudi za tiste, ki je niso

pripravljeni doseãi z naporom in ustvarjalnostjo. Neka-
teri Ïelijo biti priznani in slavni kar brez ustvarjalnih
uspehov.

To so tisti, ki si izmi‰ljajo razna herojstva in jih bahavo
razlagajo, pri tem pa se ne zavedajo, da se jim okolica le
posmehuje.

To je Ïe en primer poskusa doseganja priznanja po

laÏni poti. V Ïivljenju sem sreãal tudi bolj tragiãne pri-
mere oholosti.

Ena od oblik razkazovanja svoje veljave je voÏnja v

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

171

bogatih avtomobilih. Avto postaja eden od osrednjih
statusnih simbolov v dana‰nji druÏbi. Jeseni sem bil na
pikniku, kjer ljudje po tem, ko popijejo kozarec ali dva,
govorijo resnico. Eden od udeleÏencev mi je potoÏil, da
celo Ïivljenje ne dela drugega, kot gara od jutra do veãe-
ra, da si lahko kupi drag avto ter se v druÏbi z njim po-
baha.

Ljudje obiãajno opraviãujejo nakup draÏjih avtomobilov
z varnostjo in zanesljivostjo le teh.

Prepriãljivo opraviãilo za nakup dragega avtomobila

je dokaj redko, zato je za veãino snobov to kar standard-
no opraviãilo.

Primer

je oãiten. Ustvarjalnost je nagrajena, oho-

lost pa kaznovana.

Pri tem morava povedati, da nagrajevanje in kaznov-

anje poteka spontano, sprotno in uãinkovito. V tem
„plaãilnem” sistemu ãlovek sploh ne nastopa. Videti je,
kot da Bog vsakemu njegovo ustvarjalnost in dobra dela
takoj poplaãa s sreão, oholost, ãastihlepnost in druga
slaba dela pa s pogubo.

Kaj pa nagrade, ki si jih ljudje podeljujemo za ustvarjal-
ne uspehe? Nagrada je navsezadnje Ïe plaãa v sluÏbi ter

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

172

tudi druge nagrade, ki jih podeljujejo na raznih priredit-
vah.

âlovek s svojim vtikanjem v nagrajevanje pogosto

naredi veã ‰kode kot koristi.

Oglejva si primer pozitivne vloge ãloveka v nagraje-

vanju. Kadar smo na dobrem koncertu, nas lepota glas-
be tako prevzame, da izvajalce in avtorje glasbe nagra-
dimo s spontanim aplavzom.

V tem primeru jih niti ne nagradimo zavestno, ampak
spontano; lahko bi rekli iz srca.

Najveã napak pri nagrajevanju je narejenih takrat, ko

ãlovek nagrajuje zavestno. V Ïivljenju sem tak‰ne napa-
ke nekajkrat obãutil na svoji koÏi. Naj ti opi‰em enega
od teh primerov.

Ob prvi zaposlitvi nas je nekaj delalo v zelo ustvarjal-

ni skupini. Med nami ni bilo skrivnosti, sodelovali smo
in lahko bi rekel, da smo bili ustvarjalna in uspe‰na sku-
pina.

âez nekaj ãasa me je poklical ‰ef in me povpra‰al, ãe

bi Ïelel voditi to skupino. Seveda sem na izziv pristal.
Mislil sem si, zakaj bi ãlani na‰e skupine morali biti od-
visni od nekega zunanjega ‰efa, ãe si na ta naãin Ïivlje-
nje lahko uredimo sami znotraj skupine.

Vendar sem se zmotil. Ko sem postal vodja skupine,

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

173

sem moral kolegom doloãati plaãe, dovoljeval sem jim
izhode iz tovarne, preverjal sem njihovo uspe‰nost.

âeprav sem se trudil biti nadvse razumevajoã in pra-

viãen, ãeprav sem priãakoval, da bomo na ta naãin re‰ili
probleme skupine, je bilo drugaãe. Kolegi so me zaãeli
gledati kot ‰efa. Zamrlo je mladostni‰ko kramljanje,
zamrlo je celo veselje ob sreãanju. Pogovarjali smo se
prijazno in ustvarjalno, vendar popolnoma drugaãe kot
prej. Bil sem njihov ‰ef!

Lahko bi rekel, da te Bog za tvoje napredovanje ni na-
gradil, kajti o tej tvoji novi vlogi ne izraÏa‰ navdu‰enja.

Res je. Oblastni‰tvo, kot ‰ef sem bil zanje oblast, me

ni pretirano osreãevalo. Svojo nalogo sem po tem spoz-
nanju jemal zgolj razumsko.

Kljub temu pa brez vodenja oziroma oblasti, kot ti to
imenuje‰, ne gre. Kako pa bi upravljali tovarne brez vo-
denja?

Domnevam, da si je ãlovek v svoji omejenosti izmislil

sistem vodenja, ki pa Stvarniku ni najbolj pogodu, zato
ga tudi ne nagrajuje dobro. Mislim, da tudi nekaterim
verstvom oblast ni pretirano pogodu. Ob obisku papeÏa
v Ljubljani nas je nagovoril „bratje in sestre”, s ãimer je
verjetno Ïelel izraziti enakost vseh, brez ‰efov in podre-
jenih.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

174

Mogoãe pa vodenje dojema‰ tako le ti! Oblastniki zara-
di svoje vloge niso videti pretirano nesreãni.

Kadarkoli povezano skupino ljudi razdelimo na dva

dela, po pravilu opaÏam podobne pojave. V sluÏbi, ne
ravno v mojem oddelku, so imeli nalogo v kratkem ãasu
izdelati in kupcu odposlati veãjo koliãino izdelkov, kar
je zahtevalo kar nekaj naporov vseh zaposlenih. Vsi so
delali kot eden in na videz nemogoão nalogo odliãno
opravili. Bili smo presreãni, da smo uspeli. Tudi vodst-
vo podjetja je bilo zadovoljno, zato se je odloãilo, da bo
uspeh objavilo v ãasopisu skupaj s tremi najzasluÏnej-
‰imi delavci. Po objavi tega ãlanka sem bil prisoten na
nakljuãnem pogovoru dveh dobrih prijateljev. Tisti, ki je
bil objavljen v ãasopisu, je ‰e vedno vzneseno povpra‰al
kolega, ki ni bil objavljen, ãe je Ïe videl ãasopis. Drugi pa
mu je z ledeno hladnostjo na kratko odgovoril „videl”.

Drugi je bil prvemu najbrÏ malo nevo‰ãljiv.

Nevo‰ãljivost res ni vrlina. V tem primeru pa je ‰lo za

dva prijatelja, ki sta najbrÏ enako prispevala k uspehu
posla. Oba sta bila ob uspehu bogato spontano nagra-
jena s sreão. Poteza vodstva v tem primeru ni prispevala
k nagradi v obliki sreãe, ampak je sreão in vznesenost
delavcev pokvarila.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

175

OpaÏam

, da je duhovni svet nekaj dokaj zaplete-

nega in da ljudje mnogokrat pokvarimo tudi tisto, kar
nam je dano samo od sebe.

Lahko bi rekla, da se ljudje rodimo sreãni. Mi sami

zaradi omejenega dojemanja na‰e du‰evnosti pa to sre-
ão najveãkrat pokvarimo. Ne pokvarimo je le drugim,
zelo uãinkoviti smo pri ru‰enju lastne sreãe, tako kot
tisti, ki se je izgaral za lastno oholost ob draÏjem avto-
mobilu.

Tak‰ni, ki si lastno sreão sami uniãujejo, so najbrÏ izje-
me. Ljudje Ïe poskrbimo za lastno sreão.

Mislimo, da skrbimo. âim bolj nas lastna sreãa skrbi,

tem bolj jo uniãujemo. Naj ti navedem nekaj primerov.
Skopuhi garajo za denar, ki si ga celo pridobijo, potem
pa Ïivijo v stalnem strahu in stresu, da ga ne izgubijo.
NaduteÏi vse Ïivljenje za drago ceno igrajo vlogo po-
membneÏa, kar jih izãrpava do onemoglosti, oholi ljudje
od soljudi zahtevajo, da jim priznavajo mesto v druÏbi,
ki jim ne pripada in se zaradi tega s sosedi na smrt spre-
jo. Zase sem vesel, da sem se bil sposoben re‰iti, kadar
sem padel v tak‰no past. Na Ïalost opaÏam pri mnogih
ljudeh, da so trajno podlegli eni od na‰tetih sku‰njav.

Na poti Ïivljenja nam je nastavljenih veliko ãeri, kot so
oholost, lakomnost, skopu‰tvo, sovra‰tvo in ‰e kaj.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

176

Razlika med tistimi, ki so ustvarjalni v moralnih sku-

pinah, in tistimi, ki so nasedli na ãeri oholosti ali sko-
pu‰tva in v osami preklinjajo tegobe Ïivljenja, je tako
velika, da bi lahko simboliãno rekla, da imajo prvi nebe-
sa, drugi pa pekel na Zemlji.

Predstavljaj si podjetnika, ki je v ãasu lastninjenja na

osnovi poneverbe pridobil podjetje. Ker ni sposoben
podjetnik, tega podjetja ni sposoben upravljati. Na vi-
dez ima lepo pisarno, drag avto, vikend in barko na
morju. Veãina ljudi bi ocenila, da ima nebesa na Zeml-
ji.

Sku‰ajva tega ãloveka globlje razumeti! Sledovi pone-

verbe ‰e niso zabrisani in se jih tudi ne da zabrisati.
âeprav teh sledov ‰e ni nihãe odkril, ta ãlovek Ïivi v veã-
nem strahu pred razkritjem. Ponoãi ne more spati, ka-
dar pa spi, sanja, kako izgublja kriviãno pridobljeno
imetje. Po neprespanih noãeh hodi v sluÏbo utrujen. V
podjetju nikomur ne zaupa, zato z nikomur ni sposoben
vzpostaviti prijateljstva, ne hodi v druÏbo lastnih delav-
cev in se jih zaradi nesposobnosti vodenja zaãenja bati.
Vsak dan gre v podjetje z veãjim odporom. Odide na
morje, da bi pobegnil moram, vendar ga ne veseli niti
urejanje barke niti jadranje, kajti njegove misli so pri-
klenjene na prekletstvo lastnega podjetja.

Zelo nazorno si opisal moro in prekletstvo ãloveka, za
katerega nekateri celo domnevajo, da Ïivi idiliãno in

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

177

sreãno Ïivljenje. Kako pa bo ta podjetnik na‰el izhod iz
svoje bede?

Izhoda ne bo na‰el. Kriviãno pridobljenemu imetju, ki

je izvor njegove bede, se ne bo odrekel. Trpel bo peklen-
ske muke, se vidno staral in ‰ele prezgodnja smrt bo
prekinila to njegovo prekletstvo.

Do tega nami‰ljenega podjetnika pa nisi preveã usmi-
ljen. Ali mu ne bi vsaj v tem miselnem poskusu sku‰ala
pomagati iz tega njegovega pekla?

Verjetno ima ta podjetnik iskrene prijatelje, ki mu

svetujejo, naj spremeni naãin Ïivljenja. Svetujejo mu,
naj se odreãe pridobitni‰tvu in posveti ustvarjalnosti. Ali
misli‰, da jih bo ubogal?

Ne bo jih niti poslu‰al niti ubogal.

Da ne bova za‰la v preveã temaãna razglabljanja, naj

ti navedem ‰e primer velike sreãe, simboliãno ,nebes’ na
Zemlji. Nebesa imam takrat, ko opravim zahteven izpit.
Mogoãe ‰e ne takrat, ko ga opravim, temveã takrat, ko
se vrnem domov in domaãim povem, kaj mi je uspelo,
ko opazujem njihove radostne obraze ob mojem uspe-
hu.

Neverjetno je, kako ljudje silijo v nesreão, ko pa imajo
toliko moÏnosti za sreão.
Spomnil sem se sosedovega Luke. Skopuh je. Ob vsem

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

178

svojem denarju si privo‰ãi zelo malo. Ne le to, da je nje-
govo Ïivljenje zaradi skopu‰tva skoraj nevredno ãlove-
ka, stalno Ïivi v hudem strahu, da mu kdo denarja ne
ukrade. Vãasih ga za‰ije v suknjiã, drugiã ga da v hladil-
nik, celo v peã ga je poleti Ïe shranil. Vse, kar bi mu bilo
potrebno napraviti za sreão, bi bilo to, da bi se zaãel uk-
varjati z neãim koristnim, Ïiveti pa od svojih meseãnih
dohodkov, ki so primerno veliki za njegovo spodobno
Ïivljenje.

Razmisliva, kje Luka dela napako! On misli, da je nje-

gov pekel moÏno odkupiti z njegovo prijaznostjo do so-
sedov in drugimi dobrimi deli. Ne zaveda se, da je nje-
gov pekel moÏno odpraviti le z odpravo pravih vzrokov,
to je z odpravo njegovega skopu‰tva.

Kako se bova midva zavarovala, da ne padeva v kak‰no
od podobnih pasti?

Zadosti bi bilo, ãe bi uspela dovolj zgodaj dovolj jasno

prepoznati stvari, ki naju pehajo v nesreão, pa tudi tiste,
ki naju osreãujejo.

Ali obstojajo zgodnji znaki ali simptomi, po katerih se
da spoznati, ali sva na poti v ,nebesa’ ali na poti v ,pe-
kel’?

Kaj napravimo, kadar se nam dogodi kaj zelo velike-

ga ali lepega? Povabimo vso okolico, da se z njo veseli-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

179

mo. Vãasih se mi zdi, da se veselje in sreãa v druÏbi raz-
mnoÏujeta kar sama od sebe.

Kako pa se jezimo in sovraÏimo? Nekaj ãasa nas je

mogoãe ‰e kdo pripravljen poslu‰ati, potem pa ostane-
mo sami s svojo hudobo, ma‰ãevalnostjo in sovra‰tvom.

Prepriãan sem, da vse tisto, zaradi ãesar me imajo pri-

jatelji radi in si Ïelijo moje druÏbe, ter vse tisto, zaradi
ãesar sam rad hodim v njihovo druÏbo, prina‰a sreão in
nas osreãuje. Obratno pa vse tisto, kar ru‰i prijateljstva
in me vodi v osamo, pa pomeni nesreão.

Teh

tvojih trditev se ‰e bolj zavedam in jih ‰e bolj do-

jemam, ãe pomislim, kak‰ne so poti iz prekletstva osa-
me. Izolacija v osami na‰e stanje samo poslab‰uje.

V veãini primerov je poslu‰anje nesreãnika najbolj

uspe‰en naãin, kako ga re‰iti iz duhovnih tegob. âe si
tak ãlovek uspe dobiti zaupnika, ki mu lahko pripovedu-
je o svojih du‰evnih stiskah in teÏavah, je na dobri poti,
da se re‰i.

Strinjam se. Psihiatri veãino svojega ãasa s pacienti

preÏivijo v poslu‰anju. Seveda pa je pot nesreãnika do
psihiatra dolga in naporna.

Zakaj naj bi bil razgovor s psihiatrom naporen?

Pot iz du‰evnega pekla poteka preko veã stopenj, od

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

180

katerih morajo biti vse uspe‰ne. Najprej se vpra‰ajva,
zakaj sploh pride do nevzdrÏnega duhovnega stanja!
Zanesljivo ne zaradi ustvarjalnosti in drugih vrednot, ki
so nagrajevane z dobrim. Do katastrof duha pride zara-
di kr‰enja moralnih norm.

âe se nesreãnik Ïeli osvoboditi travm, mora biti

pripravljen prepoznati in sprejeti svoje zablode. To je
najteÏji del, ki mnogim nikoli ne dovoli prehoda v sreã-
no Ïivljenje.

Ko smo pripravljeni na spremembo naãina lastnega

razmi‰ljanja in Ïivljenja, pa moramo pospe‰eno odprav-
ljati vzroke, kar pa nam najhitreje uspe z uãinkovitim
vkljuãevanjem v druÏbo.

Ko pridemo v stanje, ko se o svojih zmotah, ki so nas

pripeljale v teÏave, pogovarjamo z nekom, ki mu zau-
pamo, imamo obãutek, da kar ãutimo, kako odlagamo
svoje duhovno breme, in takrat smo Ïe na dobri poti k
re‰itvi.

Tvoja razlaga me zelo spominja na spoved v cerkvi.

Cerkev se ukvarja predvsem z duhovnimi pojavi in

zelo dobro pozna posledice nemorale in drugih pregreh
v Ïivljenju, obenem pa tudi ve, da je najbolj‰i naãin za
zdravljenje duhovnih padcev v pogovarjanju. Spoved ni
niã drugega kot povabilo na pogovor, kjer je tema po-
govora vnaprej doloãena: pogovor o du‰evnih stiskah z

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

181

namenom zmanj‰ati te stiske ter po moÏnosti odpravi-
ti vzroke za nastajanje le-teh.

Povezano skupino ustvarjalnih ljudi zaãenjam doÏivljati
kot nek

univerzalni duhovni organizem, sestavljen iz

duhovnosti mnogih ljudi. Na‰e bivanje ima verjetno
smisel le, v kolikor se uspemo vkljuãiti v ta univerzalni
organizem.

Ljudje vedno razmi‰ljamo, da moramo ustvarjati ne-

kaj, kar je izven nas samih, pozabljamo pa na ustvarja-
nje prijateljstev in drugih povezav s soljudmi. Mogoãe
je obãestvo ljudi zelo pomembna vrednota, ki se jo spla-
ãa ustvarjati.

Strinjam se s tabo. Spoznavam, da mi brez povezave z
drugimi ljudmi Ïivljenje zelo malo pomeni. Kadar se ne
uspemo vkljuãiti v druÏbo, ki je prepoznavna oblika uni-
verzalnega duhovnega organizma, smo odveãni, balast,
odpadek, nezanimivi, pozabljeni in s tem osiroma‰eni
sreãe. Strinjam se, da smo ljudje kot bitja vrednota,
vredna lastne izgradnje, vendar ne posamiãno, ampak
le povezani v druÏbi.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

182

Materialnost

Pomen materialnega sveta, na‰ega fiziãnega telesa v

njem in namen religij.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

183

Najin

razgovor je prav zanimiv. Îe kar nekaj ãasa

razpravljava o na‰ih, ãlove‰kih lastnostih. Obãutek
imam, da sva o ãloveku povedala Ïe vse, pri tem pa
na‰ega fiziãnega telesa skorajda nisva omenjala. âlove-
ka sva opisala s pojmi ustvarjalnost, zavedanje, svobo-
da, dostojanstvo. Na‰ih rok, nog, glave in ‰e ãesa pa
nisva omenjala. Vãasih je videti tako, kot da je na‰e telo
le manj pomembna embalaÏa na‰e duhovnosti.

Ljudje imamo res teÏave pri prepoznavanju na‰e du-

hovnosti. Kadar Ïelimo reãi, kako dober je nekdo, ne
omenjamo njegovih duhovnih vrednot, zato reãemo,
„kako dobro srce ima”, pri tem pa se zavedamo, da nje-
govo srce nima niã opraviti z njegovo dobroto. Njegovo
srce je le ãrpalka, ki po telesu poganja kri. Izgleda, da je
bistvo ãloveka v na‰i duhovnosti, mi pa pogosto maliku-
jemo le na‰e telo.

Srce res nima niã opraviti z na‰o dobroto in duhov-
nostjo, zato pa imamo moÏgane. Nekateri so prepriãani,
da se vsa duhovnost dogaja v na‰ih moÏganih.

Povr‰en pogled res daje tak‰en vtis. O tem vtisu bi

lahko podvomila, ãe bi si ponovno ogledala lastnosti
na‰e duhovnosti.

Da mi pa ne bo‰ oãital, da se o fiziãnem telesu in ma-

terialnih vidikih na‰ega obstoja ne Ïelim pogovarjati,
bova pogledala, ali tudi v materialnem svetu obstajajo

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

184

dejstva, ki bi sproÏila dvom, da so moÏgani in materialni
svet edina osnova na‰ega bivanja.

Iz ãesa bi lahko izhajali dvomi o popolnosti materialne-
ga sveta? Kako lahko najdeva argumente za dvom? âe
vse pojave materialnega sveta lahko razloÏiva z zakoni
materialnega sveta, potem ne more biti dvomov.

Tako je. Kaj pa, ãe najdeva dogajanja, ki jih z zakoni

materialnega sveta ne moreva opisovati?

Strokovnjaki ocenjujejo, da na‰emu zavedanju sledi

bogat in obseÏen svet podzavesti. Morda je tisti del za-
vesti, ki jo obãutimo in prepoznavamo, zelo malo v pri-
merjavi z veliãino nam skritega dela podzavesti. V zna-
nosti se rojeva veja znanosti, ki jo s tujko imenujemo
psihologija, v sloven‰ãini pa bi ji lahko rekli du‰eslovje
in se ukvarja predvsem s prouãevanjem na‰e zavesti,
podzavesti in na‰ega miselnega sveta.

Torej si lahko pri iskanju odgovorov na najina vpra‰a-
nja pomagava z izsledki psihologije.

Na Ïalost je psihologija ‰e vedno v tako zgodnji fazi,

da si veliko ne bova mogla pomagati. Psihologija za zdaj
le opazuje obna‰anje ãlovekove zavesti, temeljnih za-
snovnih zakljuãkov pa ‰e ne zna napraviti.

Psihologi ugotavljajo, da ãlovek nekajkrat na noã v

pravilnih ãasovnih zaporedjih sanja in da so sanje za
ãloveka zelo pomembne. âe ãloveku le nekaj dni pre-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

185

preãimo sanjanje, postane du‰evno moten. Psihologi za
zdaj ne znajo odgovoriti, ãemu sluÏijo sanje. Odgovoriti
ne znajo niti na vpra‰anje, zakaj mora ãlovek spati, kajti
na‰e telo bi se lahko fiziãno spoãilo tudi na druge naãi-
ne, ne le s spanjem.

Strinjam se, da na podroãjih, kjer znanost ‰e ni na‰la
odgovorov, tudi midva ne bi smela prehitevati s postavl-
janjem sklepov.

Kadar

neke stvari ne razumemo, obstaja verjetnost,

da bomo opazili pojave, ki se nam bodo zdeli nelogiãni
in nemogoãi. V ãasu, ko so ljudje menili, da je Zemlja
sredi‰ãe vesolja in plavajoãa plo‰ãa na brezmejnem oce-
anu, je bila razlaga sonca in lune na nebu nelogiãna in
nemogoãa. ·ele ko je bil prepoznan heliocentriãni sis-
tem vesolja, je bilo moÏno logiãno razloÏiti vzhod in
zahod sonca.

Ali v du‰evnem svetu poleg sanj in spanja obstajajo ‰e
druge stvari, ki jih ne znava uskladiti s poznanimi zako-
ni in teorijami in se nam kot take zdijo nelogiãne?

Ob kliniãni smrti ljudi, ki so jih kasneje oÏivili, je po-

vedanih stotine izjav prizadetih. Znali so opisati doga-
janje okrog sebe v ãasu njihove kliniãne smrti, ãeprav so

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

186

bili v globoki nezavesti. To pomeni, da so v ãasu kliniã-
ne smrti opazovali sebe in okolico.

Njihova priãevanja je moÏno primerjati s takratnim

dejanskim dogajanjem in ugotoviti skladnost njihovih
izjav z resniãnim dogajanjem ter se na ta naãin prepri-
ãati o resniãnosti njihovih priãevanj.

V tem primeru beleÏimo priãevanja, ki jih lahko pre-

verimo. To niso priãanja, na primer o predsmrtnih iz-
ku‰njah „svetlobe na koncu tunela”, ki jim moramo le
verjeti in jih ne moremo preveriti v resniãnem materi-
alnem svetu.

Poznamo pa tudi primere telepatije, to pomeni pre-

nosa misli na daljavo, prero‰tva in ugotavljamo ‰e mno-
go tak‰nih pojavov.

O tovrstnih pojavih sem Ïe bral.

Ti pojavi so preveã oãitni, da bi jih smela spregleda-

ti, obenem pa ob dana‰njem poznavanju dejstev neraz-
loÏljivi. Vãasih se mi zdi, da smo na podroãju ,du‰e-
znanstva’ ‰e vedno v podobni fazi, kot so bili ljudje pred
davnimi ãasi na nivoju geocentriãnega razumevanja
vesolja.

Eden tak‰nih nenavadnih pojavov je tudi reinkarnacija.
Îe nekaj tednov po televiziji spremljava nadaljevanko s

2 Jung

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

187

priãevanji ljudi, ki trdijo, da poznajo svoje prej‰nje Ïiv-
ljenje.

âe nekdo razlaga Ïivljenjsko zgodbo iz preteklosti, ki

se je dogajala na drugem delu sveta kot svojo zgodbo in
se ta zgodba izkaÏe, potem ko jo preverimo, kot resniã-
na, se ãlovek res zamisli. Pojavi obsmrtnega videnja, re-
inkarnacije in drugi podobni pojavi so tolikokrat doku-
mentirani, da jih preprosto ne moremo prezreti.

Videti je, kot da na‰e osnovno domovanje ne bi bilo tu
na Zemlji, ampak da sem prihajamo le obãasno. Pri tem
pa niti jasno ne prepoznamo svoje Ïivljenjske vloge.

Na‰e znanje tu tava v temi. Tudi tak‰en naãin razmi‰-

ljanja bi bil moÏen, ãeprav nimava osnove, da bi ga raz-
gla‰ala. Paã premalo vemo.

Morda bo morala znanost tudi na podroãju ,du‰e-

znanstva’ zamenjati osnovo razmi‰ljanja. âe vzameva
analogijo prehoda iz geocentriãnega razumevanja ves-
olja v heliocentriãno, bo mogoãe du‰eslovje oziroma
psihologija pre‰la iz egocentriãnega dojemanja zavesti
in duhovnega sveta v neko obliko deocentriãnosti (glo-
balne zavesti, kot to imenujejo nekateri psihologi

) ali

podobno. Mogoãe je deocentriãnost neka oblika skup-
ne zavesti in bolj ali manj zvesta obiskovalka na‰ega
telesa. V na‰e telo jo lahko vabimo ali celo preÏenemo.
Mogoãe na‰a zavest na‰ega telesa niti ne potrebuje tako

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

188

nujno, kot si mi to predstavljamo. Na tem podroãju nas
znanost pu‰ãa ‰e v temi, religija pa nam daje neke smeri
iskanja, ki pa jih ‰e ne razumemo. Dokler ãlovek teh za-
konitosti ne bo odkril, mu ostane le to, da se ãudi poja-
vom, ki jih danes imenujemo paranormalni pojavi.

Do tovrstnih pojavov se ne morem jasno opredeliti.

O tovrstnih pojavih je res teÏko zavzeti trdno stali‰ãe,

ker tak‰ne izpovedi pogosto spremlja tudi precej fanta-
zije pripovedovalcev in prena‰alcev teh informacij.

O stvareh dvomiva, ker nimava tovrstnih izku‰enj.

Prepriãan sem, da na stotine tistih, ki tovrstne izku‰nje
imajo, ne dvomijo. O dogodkih so tako prepriãani, kot
sva midva prepriãana o moÏnostih in oblikah sanjanja.

Zamisli si, da bi bil ti edini ãlovek na svetu, ki bi se ti

ponoãi sanjalo! Nihãe od tvojih sogovornikov ne bi o
sanjah vedel niãesar, ker se jim paã ne bi nikoli sanjalo.
Zamisli si, kako bi se odzivali sogovorniki, ko bi jim pri-
povedoval o svojih sanjah! Veãina bi zatrjevala, da kaj
tak‰nega sploh ni moÏno. Ugotavljali bi, da mora biti s
tabo nekaj zelo narobe, ker „fantazira‰” o stvareh, ki se
nikakor ne morejo dogoditi.

Sanje so res neke vrste paranormalni pojav.

Povezava paranormalnega in materialnega sveta se

mi zdi podobno kot opazovanje pokrajine. Do obzorja
pokrajino lepo vidimo. Za obzorjem pa se pokrajina na-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

189

daljuje, ki pa je ne vidimo, le domnevamo, da je. V pri-
meru paranormalnih pojavov se mi dozdeva podobno,
kot bi obãasno opazili dele pokrajine preko obzorja.

Verjamem, da paranormalni pojavi so, ãeprav so najbrÏ
redki.

Paranormalni dogodki se res ne dogajajo vsakomur

vsak dan. Osebno pa sem prepriãan, da se dogajajo po-
gosto. Ljudje radi govorimo o stvareh, ki jih razumemo,
zelo neradi pa govorimo o nekih nerazumljivih in ãud-
nih stvareh. Kadar se komu dogodi paranormalen dogo-
dek, ki ga ne zna razloÏiti in je v nasprotju z njegovimi
izku‰njami, o tem dogodku nerad govori. âe bi ãlovek o
paranormalnem dogodku veliko govoril, bi tvegal, da bi
ga ljudje proglasili za norega.

Ali si ti Ïe opazil kak paranormalni pojav? Ali ima‰ o
tem Ïe kak‰ne svoje izku‰nje?

Vãeraj sva na televiziji gledala okroglo mizo, kjer je

nem‰ki psihiater razlagal o pojavu veã osebnosti v enem
telesu.

Spomnim se. Novinarka se je pogovarjala z neko Ïen-
sko, ki Ïivi izmeniãno Ïivljenje dveh zelo razliãnih ka-
rakternih osebnosti. Nekaj ãasa je bila zelo umirjena,
neÏna Ïenska, nekaj ãasa pa groba in nesprejemljiva
prepirljivka.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

190

Pri tem pa ta Ïenska sama sploh nima vpliva, kdaj

bodo njena dejanja enega karakterja, kdaj drugega. Pre-
klop med osebnostima se dogaja nenapovedano in sa-
modejno.

Ti pojavi res niso redki. Psihiater na okrogli mizi vãe-
raj‰nje oddaje je menil, da je v Nemãiji pribliÏno dvaj-
set tisoã ljudi z dvojno ali celo veãkratno osebnostjo.

Vãasih, ko ‰e niso znanstveno raziskovali bivanja

veãih osebnosti v enem ãloveku, so tak‰ne pojave poj-
movali, kot da se je v ãloveka naselil Vrag, in se temu
primerno tudi odzivali.

Ta paranormalni pojav je res znanstveno obdelovan in
bil predstavljen po televiziji, vendar se ‰e vedno ni zgo-
dil meni ali tebi. Ali se je tebi osebno Ïe kdaj zgodil
kak‰en paranormalni pojav?

Vsak ãlovek doÏivlja stvari, ki jih v celoti ne razume.

Tudi meni so se Ïe dogodile. Dogodilo se mi je, da so se
mi iste sanje ponovile veãkrat, vsakih nekaj dni. Dogod-
ka si ne znam razlagati.

Dogodilo se mi je, da sem pri‰el v nek kraj, kjer sem

bil prviã. Imel sem obãutek, da se kraja ali dogodka
medlo spominjam, ãeprav za to nimam nobene razlage.
Podzavest ãloveka oãitno Ïivi neko Ïivljenje, ki se ga ne
zavedamo.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

191

Ljudje

dojemamo stvarstvo razliãno poglobljeno.

Nekatere stvari dojemamo zelo dobro, ker jih preprosto
vidimo; ,v sobi je luã’, ,Miha bere knjigo’, ,tla so mokra’
in podobna.

TeÏje, vendar ‰e vedno zanesljivo dojemamo stvari, ki

jih je moÏno dokazati. To so logiãni, matematiãni in
drugi dokazi za posamezna dejstva. Filozofi s kombina-
cijo veã logiãnih sklepanj

dokaÏejo dejstvo, ki na‰im

oãem ni neposredno vidno.

Kadar o stvareh nimamo dovolj dokazov o obstoju

neãesa, le domnevamo,

domneva pa je lahko pravilna

ali tudi ne. Dokler so domnevali, da je Zemlja plavajoãa
plo‰ãa na brezmejnem oceanu, je bila domneva napaã-
na, ko so zaãeli domnevati, da je Zemlja okrogla, pa je
bila domneva toãna.

Kot vidim, se domneve lahko z novimi znanji dokaÏejo
in niso veã domneve, ampak dokazana dejstva.

Tudi to je razlog, zakaj se ukvarjamo z domnevami.

Nekdo bo na osnovi nekaj logiãnih sklepanj pri‰el do
doloãene domneve, drugi na osnovi drugih sklepanj do
podobne domneve. âe eden in drugi svoja sklepanja,
temeljeãa na logiãnih dokazih, zdruÏita, vãasih lahko
domnevo celo dokaÏeta.

Stvarstvo se ne konãa z na‰imi domnevami. Celo veã.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

192

Kak‰en je tisti del sveta, ki nam ni viden zaradi na‰ih
omejenih sposobnosti dojemanja, sploh ni odvisno od
tega, kaj mi o stvareh mislimo in kako si jih predstavl-
jamo. Za nas so

skrivnosti vsa dejstva, ki so nam ne-

poznana in tudi nimamo nobenih logiãnih in drugih
naãinov, da bi jih prepoznali.

Ker nimamo nobene predstave o teh skrivnostih, si

niti najmanj ne moremo predstavljati kolik‰en del vse-
ga dogajanja nam je viden. Osebno domnevam, da so
svetovi skrivnosti mnogo veãji od nam dojemljivih sve-
tov.

paranormalnimi pojavi je stvarstvo postalo za naju

tako obseÏno in veliko, da sva se kar izgubila v njem.
Predlagam, da se ne ukvarjava s celim stvarstvom, am-
pak se vrniva k najinemu osnovnemu vpra‰anju, zakaj
potrebujemo fiziãno telo, ãe ãloveka lahko opi‰emo z du-
hovnimi lastnostmi. Ali telo sploh potrebujemo?

Domnevam, da je tudi na‰e fiziãno telo pomembno,

ãeprav Sveto pismo govori veã o du‰i in manj o telesu.
Res pa je, da se vse pomembne stvari: ustvarjalnost,
zavedanje, ljubezen, svoboda, dostojanstvo in ‰e kaj,
dogaja ravno v ãlovekovi du‰evnosti.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

193

Ali tak pomen duhovnosti oziroma du‰i daje‰ le ti ali pa
je kaj podobnega tudi kje napisano?

V Svetem pismu pi‰e, naj ob nedeljah in praznikih ne

opravljamo hlapãevskih del. Kaj misli‰, kaj naj bi to po-
menilo? Predlagam, da najprej sku‰ava ugotoviti, kak‰-
na dela so hlapãevska dela.

Dober hlapec je tisti, ki ãim manj razmi‰lja in naredi
tisto, kar mu ukaÏe gospodar.

Natanko tako. To pomeni, da hlapec nima ustvarjal-

nega, ampak le rutinska dela. Ugotovila sva, da za ust-
varjalna dela potrebujemo predvsem na‰o zavest, za
rutinska dela pa predvsem na‰e roke in noge, to je na‰e
telo.

Sveto pismo me stalno preseneãa s svojo genialnostjo.
âe natanko pomislim, razliãnim ljudem razliãnih obdo-
bij ni moÏno preprosteje loãiti ustvarjalnega od rutin-
skega dela, kot ga ponazarja izraz „hlapãevsko delo”.

Sveto pismo naju torej opozarja, naj vsaj vsakih nekaj

dni opustimo rutinska dela, obenem pa Sveto pismo
nima dobrega mnenja o lenobi. Kaj bi po tvojem to po-
menilo?

Sporoãilo je jasno. Sveto pismo daje prednost ustvarjal-
nemu delu. Vzpodbuja nas, naj si vsaj vsakih nekaj dni
vzamemo en dan, ko bomo le ustvarjalci.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

194

Kot vidi‰, se nama tehtnica stalno obraãa k na‰emu

duhovnemu svetu in na‰i ustvarjalnosti, ne pa k na‰emu
telesu in rutinskemu delu. Ljudje smo na podroãju
dogajanja materialnega sveta skromni. V fiziãnih spo-
sobnostih ljudje pogosto ne dosegamo niti toliko kot
Ïivali; niti vrhunski ‰portniki ne.

âlovek

doÏivlja svoj razvoj in napredek predvsem na

osnovi dogajanja v miselnem svetu. Ustvarjalnost in
zavedanje kot rezultat miselnega sveta je omogoãila ãlo-
veku tako pomembno vlogo v stvarstvu in tak‰no pred-
nost pred Ïivalmi. âe je tako, se napore zanesljivo splaãa
vlagati predvsem v razvijanje in ‰irjenje miselnega ozi-
roma duhovnega sveta.

âe je tako, bi morali ljudje imeti veã navodil, kaj naj de-
lamo, da bomo ustvarjalni in duhovno poglobljeni.

Verjetno bomo za krepitev telesa skrbeli s telesno re-

kreacijo, za krepitev duha pa z duhovno rekreacijo.
Energijo, s katero razpolagamo, moramo smiselno po-
razdeliti deloma na fiziãne, deloma na miselne oziroma
duhovne aktivnosti.

Pomena miselnih aktivnosti se zavedamo vsi. Veliko sva
govorila o ustvarjalnosti. V sodobnem svetu za miselne
aktivnosti pogosto uporabljamo tudi izraz „meditacije”

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

195

in „viharjenje moÏganov” (brain-storming). Indijci upo-
rabljajo ,jogo’, poznamo pa ‰e mnogo drugih naãinov za
vzpodbujanje miselnih aktivnosti.

Babi zjutraj, ko vstane, poskrbi za svoje telo, nato

vzame knjigo, iz nje prebere misel enega velikih moÏ, o
tej misli razmi‰lja, jo sku‰a razumeti in ta misel pestri
njen miselni svet.

Tudi mene osreãuje, kadar uspem dojeti kak‰no globoko
misel.

Vsaka ustvarjalna miselna aktivnost nas osreãuje in je

smiselna. Prav je, da nekateri usmerjajo svoje miselne
napore v matematiko, nekateri v slikarstvo, nekateri v
glasbo, naslednji v tehniko. Smisel matematike je verjet-
no skupaj s smislom fizike, glasbe in ostalih miselnih
svetov moÏno zdruÏiti v skupen

nadsmisel, ki ga obi-

ãajno raziskuje filozofija in razliãne religije.

Babi res bere knjige, velikokrat pa tudi moli. Kak‰en
smisel pa ima njena molitev?

Tudi molitev omogoãa in ima namen pospe‰evanja

rasti miselnega sveta. Ob misli „

daj nam danes na‰

vsakdanji kruh”, na primer, obiãajno pomislim, naj ne
pretiravam pri pridobivanju materialnih dobrin. Ne
gradim naj si trietaÏne hi‰e za potrebe vsega potomstva,
v banki naj si ne kopiãim denarja. Skrbim naj predvsem

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

196

za vsakodnevno materialno preÏivetje, preostalo razpo-
loÏljivo energijo pa naj namenim za ustvarjalnost in raz-
‰irjanje svojega miselnega oziroma duhovnega sveta.

S tabo se strinjam, tvoje razmi‰ljanje pa ‰e vedno ne
sovpada z babiãinim ponavljanjem molitvenih obrazcev.

Molitev je smiselna takrat, ãe poglablja veliãino

na‰ega duha.

Vse, kar pravi‰, je logiãno, vendar to ni isto, kar poãne
babi. Ona pravi: „Danes Ïelim zmoliti tri roÏne vence”,
potem pa zelo hiti, da to v naãrtovanem ãasu uspe zmo-
liti.

Tak‰no dojemanje molitve me spominja na naslednjo

anekdoto:

V zaãetku razvoja Ïeleznic so bili materiali ‰e slabi.

Vsake toliko ãasa se je pri vagonu vlaka strlo kak‰no
kolo in vlak je iztiril. Da bi pravoãasno ugotovili, kdaj bo
razpadlo kolo vagona, so zadolÏili Ïelezniãarje, da so na
vsaki postaji opazovali novonastale razpoke v kolesih. S
kladivi so udarjali na kolesa ter tudi na osnovi zvoka
ugotavljali, ali je kolo vagona zanesljivo.

Ko je ‰el nekoã eden od Ïelezniãarjev v pokoj, so ga

vpra‰ali, zakaj je celo Ïivljenje s kladivom udarjal po ko-
lesih vagonov? Odgovoril jim je, da ne ve. Povedal je, da
so mu ob zaposlitvi rekli, naj vsake toliko ãasa udari s
kladivom po kolesu in to je ves ãas tudi delal. Ubogi

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

197

Ïelezniãar je celo Ïivljenje poãenjal nekaj, za kar sploh
ni vedel, kak‰en smisel ima.

Tudi sam se strinjam, da ljudje pogosto poãenjamo
stvari, ki jih ne razumemo. Ker jih ne razumemo, jih de-
lamo drugaãe, kot so bile zami‰ljene, s tem pa z bistveno
manj uspeha.

Tisti

ljudje, ki razumejo duhovnost, znajo svojo ener-

gijo smiselno deliti na materialne in duhovne aktivnosti.
V prej‰njih stoletjih so bili ljudje zelo obremenjeni s fi-
ziãnim delom, zato jim je za miselne aktivnosti ostaja-
lo malo ãasa. V dana‰njem ãasu fiziãno delo prevzemajo
stroji, vse veã ljudi pa se lahko po univerzah, institutih,
pa tudi doma ukvarja z re‰evanjem miselnih problemov
na podroãju tehnike, humanistike, filozofije, psihologije
in drugih znanosti.

Nisem prepriãan, da se veãina ljudi zaveda pomena du-
hovnosti. Izgleda, da je za veãino ljudi ‰e vedno najbolj
privlaãno materialno Ïivljenje, tak‰no, ki ga ti pripisuje‰
Ïivalim.

Res se mnogo ljudi enostavno predaja nagonom. Ti-

sti, ki se ne ukvarjajo z duhovnimi procesi, jim zakrni ‰e
tisti del duhovnosti, s katero so se rodili.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

198

Midva sva veliko govorila o duhovnosti, vendar mislim,
da sva preveã govorila o odliãnjakih duhovnosti, to je
znanstvenikih, umetnikih in podobnih ljudeh. Kako naj
se z duhovnostjo zaãne ukvarjati nekdo iz dna druÏbe,
nekdo, ki so mu nagoni edino vodilo v Ïivljenju?

Na vpra‰anje si Ïe skoraj sam odgovoril. Seveda tako,

da se vsaj obãasno odreãe kateremu od nagonov in na-
mesto nagonov za usmerjanje svojih dejanj uporabi
svoje duhovne usmeritve.

Teoretiãno mi je jasno. Kako pa naj to izgleda v praksi?
âe je prehod na duhovnost res tako pomemben, zakaj
nas na to pot Bog ne usmerja bolj nazorno?

Seveda nas Bog tudi preko Svetega pisma in sporoãil

v njem usmerja na to pot. Pomisli, kaj nam je babi sve-
tovala pred praznikom Velike noãi. Svetovala nam je
post, to je enodnevno odrekanje od hrane. Ljudje se
hranimo nagonsko, ponavadi, kadar smo laãni, vãasih
pa tudi takrat, kadar nismo laãni. Ali ni zavestno urav-
navanje koliãine zauÏite hrane lahko ãudovit trening za
zavestno premagovanje lastnih nagonov.

Post je obenem tudi dober pokazatelj lastne volje in
osebne duhovne samokontrole. Nekdo, ki sebi na ta
naãin ni sposoben dokazati obvladovanja svojih nago-
nov, nima nobenega zagotovila, da se bo sposoben re‰iti

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

199

alkoholizma, tobaka ali drugih razvad, v katere lahko
zapade.

Zanj pa je pogubno tudi to, da tak ãlovek nima nobe-

ne duhovne vzdrÏljivosti za duhovno rast in ustvarjal-
nost, ãe ustvarjalnost zahteva odrekanja razvadam in
nagonom. Treniranje in preverjanje vzdrÏljivosti duha,
vsaj v obliki obãasnega posta, je torej najmanj, ãesar
moramo biti sposobni za prehod iz ,Ïivalskega naãina
Ïivljenja’ v ustvarjalnost in duhovnost.

tem najinem razgovoru znam loãevati duhovnost

od materialnosti, kar je zame velika pridobitev. Prej sem
telo in duhovnost dojemal kot eno.

Ljudje lastne duhovnosti pogosto ne opazijo ali ji vsaj

ne dajejo pomena. Pomemben se jim zdi le materialni
svet.

To je na nek naãin razumljivo. Kamorkoli ãlovek pogle-
da, vidi predmete materialnega sveta, duhovni svet pa
ni tako jasno viden in prepoznaven na prvi pogled.

âe nekdo vidi le materialni svet, bo le temu posveãal

tudi vso pozornost. Pri tem se niti ne zaveda, kaj s tem
izgublja na podroãju duhovnih vrednot.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

200

Vãasih nas doseganje materialnih dobrin res fiziãno
uniãi, popolnoma iztiri in duhovno izprazni.

Toãna, vendar za mnoge kruta ugotovitev. Kadar se

ãesarkoli lotimo, si moramo zastaviti cilje. Vpra‰ati se
moramo: ali naj bo na‰ cilj duhovna sreãa, pridobivanje
materialnih dobrin ali oboje. Kadar je pridobivanje
materialnih dobrin povezano s sreão, odloãitev ni teÏka.
Kadar pa gredo materialne dobrine na raãun sreãe ali pa
sreãa na raãun materialnih dobrin, pa je za marsikoga
odloãitev Ïe preteÏka.

Veãina ljudi se brez velikega razmisleka odloãa za mate-
rialne dobrine.

Tu pa je osnovna napaka, ki povzroãa veãino gorja.

Prav neverjetno je, kako ljudje silijo v lastno nesreão.
Pripravljeni so Ïrtvovati prijateljstva, sreão ter druge
duhovne vrednote za hi‰o, avto ali kak‰no drugo mate-
rialno vrednoto.

Temu se bova uspela izogniti tako, da bova ob vsaki
najini doloãitvi preverila, kako bo odloãitev vplivala na
duhovne vrednote.

Tako je. Vse, kar ljudje delamo, delamo zato, da bi bili

sreãni in duhovno bogati.

Veãina ljudi vidi v pridobivanju materialnih dobrin edi-
ni naãin za poveãevanje lastne sreãe, pa ‰e tega se lotijo

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

201

tako nesreãno, da se jim sreãa izmuzne in jim ostane le
kup neuporabnega materiala in Ïalost.

Najino razmi‰ljanje nama odpira mnogo veã poti za

iskanje sreãe. S tem ko se zavedava, da se vse pomemb-
no dogaja v na‰em zavedanju in na‰i duhovnosti, se ne
bova pretirano ukvarjala z materialnim svetom, ampak
se bova posvetila dejavnostim, ki vzpodbujajo na‰o ust-
varjalnost, ljubezen, svobodo, zavedanje, dostojanstvo.

Pomen materialnega sveta na eni strani in pomen na‰e
duhovnosti na drugi strani sva povsem zamenjala. Na
zaãetku sva razmi‰ljala, kako nama bo na‰a duhovnost
pomagala do materialnih dobrin, sedaj pa razmi‰ljava,
kako bova uporabila materialne dobrine za bogatitev
na‰e duhovnosti.

S tem ko dajeva osrednji pomen na‰i duhovnosti, ma-

terialnim dobrinam pa pripisujeva manj pomembno
vlogo, sva na‰la bliÏnjico do sreãe v Ïivljenju.

NajbrÏ ne le bliÏnjico. Tisti, ki svojo sreão i‰ãejo v pe-
hanju za materialnimi dobrinami, sreãe nikoli ne bodo
deleÏni. Podobni so ovcam ob goreãem hlevu. Kadar pri-
de do poÏara v hlevu, ovce nagonsko rinejo v hlev, kjer
jih ãaka poguba, namesto da bi se vsaj razbeÏale. Tudi
ljudje rinemo v nesreão, ãeprav imamo sreãe v izobilju
in na dosegu roke.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

202

âe

bi najino razpravo takole nadaljevala, bi nama

bila najina telesa v kratkem res odveã. Spomniti pa te
moram, da Sveto pismo napoveduje vesoljno sodbo. âe
se ne motim, bomo takrat dobili nazaj na‰a telesa.
âemu naj bi jih dobili, ãe so res tako nepomembna?

Pri tej trditvi morava biti previdna, saj bi naju naivna

razlaga lahko zapeljala v nesmisle. Vpra‰ajva se, ali bo
sosedov Miha dobil svoje telo skupaj z grbo, ki jo ima.
Ali bo babica po vstajenju starka, mladenka ali celo
otrok? Kot vidi‰, v zvezi s telesom naletiva na veliko ne-
znank.

Lahko bi dobili na‰a telesa z odpravljenimi pomanjklji-
vostmi, ki so nas motile v Ïivljenju.

Morda. Vendar v tem primeru to ne bi bila veã na‰a

telesa. Na‰a telesa so natanko tak‰na, kot so.

âe je tako, ne vidim pravega smisla, zakaj naj bi nam
vrnili telesa. Morda zato, da se bomo nad na‰imi hiba-
mi ponovno jezili?

Ugotavljala sva, da se na‰a zavest iz roda v rod po-

veãuje in da ãloveka bolj osreãuje ustvarjalnost in zave-
danje, kot pa na‰e telo. Domnevam, da bo na‰e zave-
danje vse bolj pomembno, telo pa vse manj.

Si predstavlja‰, da nam Bog obljublja predvsem vstaje-
nje oziroma ohranjanje na‰ega zavedanja, ne pa telesa?

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

203

Tako domnevam. Osebno ocenjujem, da nam Bog

obljublja nove dimenzije zavedanja.

Zakaj pa Sveto pismo ne govori o vstajenju na‰ega
zavedanja?

âlovek je edino zemeljsko bitje, ki se zaveda svojega

zavedanja, pa ‰e ãlovek ima z zavedanjem teÏave. Kadar
reãemo „jaz”, pogosto mislimo na telo, redkeje na za-
vest, ãeprav je zavest tista, ki nam omogoãa dojemati
besedo „jaz”.

âe bi v Svetem pismu pisalo „vstajenje zavedanja”, bi

si veãina ljudi kaj malo predstavljala. âe nam je zapi-
sovalec Svetega pisma hotel sporoãiti, da se bo — na‰a
zavest — ohranila in se celo poglobila, je moral za to
uporabiti naãin pisanja, ki ga razume ãim veã ljudi.

Ves

ãas razpravljava skozi „optiko” kr‰ãanstva. Ob-

staja pa veliko verstev. Kako bi potekal najin pogovor,
ãe bi vzela za osnovo drugo verstvo? Tak‰na mnoÏica
verstev v ãloveku vzbuja dvome o verodostojnosti po-
sameznih verstev.

Moãno naslanjanje na eno ali drugo vero naju lahko

zapelje celo v naivna ali napaãna gledanja na stvarstvo,
zato morava vsako razlago ene ali druge religije dobro
premisliti, preden ji verjameva.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

204

Kako bova preverjala pravilnost verskih resnic razliãnih
verstev?

Sku‰ala bova ãim bolj prisluhniti Stvarnikovim spo-

roãilom, tako kot sva to posku‰ala pri razmi‰ljanju o
ustvarjalnosti. Pomen na‰e ustvarjalnosti sva ugotavljala
na osnovi opazovanja motivacije in sreãe. S tem ne da-
jeva osnovnega pomena sporoãilom ene ali druge reli-
gije, ampak sva prisluhnila neposredno Stvarnikovim
sporoãilom.

âe bi vsi ljudje preprosto in razumljivo dojemali Stvar-
nikova sporoãila, potem religije najbrÏ ne bi bile potreb-
ne. Verstvo je torej skupina ljudi, ki se trudi, da bi s
skupnimi moãmi dojela boÏja sporoãila.

Stvarstvo je zapleteno, ãlove‰ki um pa omejen, zato je

vsako na‰e dojemanje stvarstva nepopolno, v okviru
enega ali drugega verstva pa vãasih tudi zmotno. Razliã-
na verstva nastanejo takrat, ko imajo razliãne skupine
ljudi razliãne odgovore na temeljna vpra‰anja.

Kak‰en je torej pomen verstev? âe te prav razumem,
verstva sploh niso neobhodno potrebna?

Bog je ustvaril vesolje, ko ni bilo niti ljudi niti verstev.

Samov‰eãno bi bilo razmi‰ljanje, da je Stvarnik odvisen
od ene ali druge religije na Zemlji. Iz tega lahko ugoto-
viva, da Stvarniku religija ni neobhodno potrebna.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

205

Verstvo ravno tako ni neobhodno potrebno ljudem.

Ateisti, ki so sposobni neposredno dojeti boÏja usmer-
janja v obliki motivacije, sreãe in drugih mehanizmov
usmerjanja, zato lahko ravno tako ustvarjajo in delajo
skladno z boÏjimi priãakovanji. Iz tega lahko sklepava,
da pripadnost verstvu ni pogoj za obna‰anje ljudi v skla-
du z boÏjimi priãakovanji.

Kako se bova midva obna‰ala do razliãnih verstev? Kaj
lahko od njih priãakujeva?

âe bi ti sam razmi‰ljal o stvarstvu, bi se na ta naãin

osvobodil verstva. Ker o stvarstvu razmi‰ljava skupaj,
sva midva Ïe skupina in kot taka predstavljava celico
verstva.

Zares ugotavljam, da sva skupaj bolj uspe‰na, kot bi bil
sam.

Temeljna vpra‰anja stvarstva so za ljudi preveã zaple-

tena, da bi jih lahko sami dojemali brez napora. Za raz-
jasnitev teh vpra‰anj potrebujejo razmi‰ljanja in razis-
kovanja v skupinah. Namen verstev je skupinsko pro-
uãevanje temeljnih vpra‰anj Ïivljenja in stvarstva ter
vkljuãevanje v te skupine vseh tistih, ki jih ta vpra‰anja
zanimajo.

Zakaj Bog v religijah ne napravi reda? Zakaj jasno ne

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

206

pove, katera vera je prava, ostalim veram pa da vedeti,
da razgla‰ajo zmotne poglede?

Bog spo‰tuje na‰o ustvarjalnost in na‰e prouãevanje

stvarstva ne glede na to, ali so na‰e ugotovitve toãne ali
zmotne. Ker Bog spo‰tuje na‰o svobodno voljo in ust-
varjalnost, poseÏe v delovanje verstev ‰ele takrat, kadar
katero od verstev ru‰i boÏje naãrte.

Babi misli, da natanko ve, katera vera je prava.

Ljudje vãasih dajemo religijam prevelik pomen. Zanje

smo se pripravljeni vojskovati in delati druge neumno-
sti. Vãasih se ljudje obna‰ajo tako, kot da je religija cilj
ãlove‰tva, ne pa predvsem sredstvo za na‰ duhovni na-
predek.

Kak‰en odnos bova midva zavzela do posameznih
verstev?

Tiste religije, ki veliko svojih naporov vlagajo v izo-

braÏevanje in raziskovanje, lahko bolj objektivno doje-
majo zahtevna vpra‰anja, kot tiste religije, ki se ne izo-
braÏujejo. Katoli‰ka cerkev ima veliko ‰tevilo pape‰kih
univerz v Rimu ter veliko zelo izobraÏenih predstavni-
kov cerkve in tako prednost pred nekaterimi drugimi
verstvi. Pri ocenjevanju religije je pomembno, kdo je bil
ustanovitelj, na kak‰nih dokumentih sloni ter ne nazad-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

207

nje, koliko ãasa deluje ter kako vpliva na druÏbene raz-
mere.

Ko se ãlovek odloãa, iz katerih verstev bo jemal iz-

hodi‰ãa za svoja dejanja, je tudi pomembno, kje Ïivi. Ker
Ïivim v okolju preteÏnega vpliva katoli‰ke Cerkve, jem-
ljem iz nje usmeritve za svoje duhovno napredovanje.
âe bi Ïivel v Rusiji, bi bilo verjetno zaradi bliÏine in
moÏnosti tesnej‰ega stika bolj smiselno povezovanje s
pravoslavno cerkvijo, nekje na severu Evrope pa s pro-
testantsko.

Ves ãas govoriva o velikih verstvih, kaj pa na stotine
majhnih verstev, ki ravno tako delujejo po svetu?

Pripadnost verstvu izbiramo podobno, kot izbiramo

‰olo za svoje otroke. ·olo izberemo tako, da ugotovimo,
katera ‰ola ima najbolj‰e profesorje in daje najveã zna-
nja. âe imamo moÏnost, vpisujemo otroke tja, izogi-
bamo pa se ‰ol, ki pri izobraÏevanju nimajo uspeha.

Mnoga malo‰tevilna verstva pogosto slonijo na naiv-

nih pogledih na stvarstvo in kot taka ne morejo prispe-
vati k mojemu napredovanju, zato so nepomembna.

Omenja‰ nepomembne religije z naivnimi razlagami
stvarstva. Kaj pa religije, pri katerih so ljudje narobe ra-
zumeli sporoãila stvarstva ali pa jih sploh niso razume-
li? Tak‰ne religije razgla‰ajo zmotne misli, ki ljudem
lahko celo ‰kodijo.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

208

Eno tak‰nih druÏbenih gibanj je bil komunizem. Ko-

munizem se ni razgla‰al za religijo, ukvarjal pa se je z re-
ligioznimi vpra‰anji, kot so nastanek vesolja ter smisel
Ïivljenja.

Komunizem si je naivno in oholo domi‰ljal, da mu ni

potrebno prouãevati zakonitosti stvarstva, ampak si je
sam dovolil postavljati lastne zakonitosti ne oziraje se in
v nasprotju z zakonitostmi stvarstva, zato je komuni-
zem kot druÏbeno gibanje doÏivelo vsesplo‰en polom.

Prepriãan sem, da so lahko uspe‰ni le tak‰ni druÏbe-

ni sistemi in religije, ki bodo znanstveno prouãevali
dane zakonitosti, se jim prilagajali in si ne domi‰ljali, da
je zakonitosti stvarstva moÏno v temeljih spreminjati.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

209

âlovek — kam?

Razmi‰ljanje o smislu na‰ega bivanja in dogajanju

po smrti.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

210

Veliko

sva Ïe povedala o stvarstvu in ãloveku, o

smiselnosti na‰ih dejanj, nisva pa ‰e razpravljala, kak-
‰en je namen na‰ega bivanja. Zakaj sploh Ïivimo in za-
kaj moramo biti ustvarjalni, ãemu sluÏi na‰e zavedanje?

S tem tvojim vpra‰anjem prihajava do podroãja, kjer

ni jasnih odgovorov. To, da Ïiviva, vidiva in obãutiva
okolico, je jasno in razumljivo, manj jasno pa je, ãemu
Ïiviva.

V Svetem pismu pi‰e, da je na‰e Ïivljenje priprava na
posmrtno Ïivljenje. Midva sva z veliko verjetnostjo
predpostavljala obstoj Boga. Ali predpostavka o obstoju
Boga ne pomeni obenem tudi velike verjetnosti na‰ega
posmrtnega Ïivljenja, kjer bi lahko iskala smisel najine-
ga obstoja?

Nikakor! Med obstojem Boga in na‰im posmrtnim

Ïivljenjem ni neposredne logiãne povezave! Obstoj
Boga ‰e

ne pomeni obstoj na‰ega posmrtnega bivanja.

Obstoj Boga in obstoj na‰ega posmrtnega Ïivljenja

morava obravnavati loãeno. Za laÏjo predstavo si stvar
oglejva iz gledi‰ãa tele roÏe, v cvetliãnem lonãku. âe Bog
obstaja, obstaja tudi za to roÏo. S tem pa, ãe Bog obstaja,
ni nobene garancije, da tej roÏi pripada posmrtno Ïiv-
ljenje.

RoÏa se svojega bivanja verjetno ne zaveda niti na

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

211

Zemlji, zato bi bilo nesmiselno govoriti o posmrtnem
Ïivljenju roÏe.

Razmi‰ljanja o posmrtnem Ïivljenju si tudi ne smeva

naivno predstavljati, zato si oglejva nekaj primerov, na
osnovi katerih bova videla bogato paleto moÏnosti po-
smrtnega bivanja.

Ko sva se z mami poroãila, je imela mami lep poroã-

ni ‰opek. Ta ‰opek, ãeprav je fiziãno Ïe zdavnaj zavrÏen,
‰e vedno Ïivi v najinem spominu. To bi lahko bila ena
od oblik ohranjanja ‰opka potem, ko je Ïe fiziãno izgi-
nil, to je njegovega ,posmrtnega obstoja’.

Omenjala sva Ïe reinkarnacijo, ki bi lahko pomenila

drugo obliko posmrtnega Ïivljenja oziroma prehajanja
nekaterih kvalitet iz enega Ïivljenja v drugega.

Navsezadnje – odkod dobi roÏa svoje lastnosti? Iz ge-

netskega zapisa v semenu roÏe. Torej ima tudi roÏa ne-
smrtnost, ker se plod njenega bivanja rojeva v mnoÏici
novih roÏ.

Seveda — v moji zavesti Ïivijo igraãe mojega otro‰tva, v
otrocih Ïivi genetska zasnova star‰ev in ‰e mnogo dru-
gih stvari se na mnogo naãinov na novo rojeva in ohra-
nja. Najino vpra‰anje bova zato zoÏila na tisto, kar
naju zares zanima. Govorila bova le o zavesti in moÏ-
nosti ohranjanja na‰e zavesti po na‰i smrti.

Tisto, kar naju resniãno zanima, je vpra‰anje, ali se

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

212

ohranja najino zavedanje; to pomeni, ali se bom tudi v
onostranstvu zavedal, da sem to jaz.

Reinkarnacija za naju ni zanimiva. Reinkarnacija lah-

ko celo obstaja. Razlog najinega nezanimanja ni v
vpra‰anju pojava reinkarnacije, ampak v tem, ker ne
ohranja zavesti reinkarniranega.

Meni

reinkarnacija kljub vsemu vzbuja pozornost.

âe reinkarnacija obstaja, potem je pestrost obstoja
tak‰nih ali drugaãnih bitij bistveno veãja, kot si pred-
stavljamo in kot mi to opazimo.

Samov‰eãno bi bilo razmi‰ljanje, da je ãlovek edino

ustvarjeno zavestno bitje stvarstva. Îe glede na razseÏ-
nosti vesolja bi lahko sklepal, da bi bilo lahko ‰e veliko
tak‰nih civilizacij, kot smo mi, na drugih planetih.

To se sli‰i kar pretresljivo. Mi hodimo po Zemlji v upa-
nju, da smo edina bitja v bliÏnji in daljni okolici stvarst-
va, ti pa domneva‰, da mogoãe sploh nismo tako edin-
stveni, niti tako ,osamljeni’.

Ni nujno, da vsa bitja obstajajo v materialnem svetu.

Sveto pismo govori o angelih, ki bi lahko bili primer ci-
vilizacije nematerialnega sveta.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

213

Eno od svetopisemskih sporoãil govori, da so se hudobni
angeli Bogu uprli, Ïe preden je ãlovek sploh obstajal.

Mislim, da se ne bova veliko zmotila, ãe reãeva, da

ãlovek ni edino razumno bitje vsega stvarstva vseh ãa-
sov. Domnevam, da so razumna bitja obstajala Ïe pred
pojavom ãloveka. NajbrÏ so Ïivela, Ïivijo in bodo Ïive-
la ‰e kje.

âe se je ãlovek uprl Bogu, so se verjetno uprla tudi

bitja drugih civilizacij. To se mi ne zdi nenavadno.

Zgodba o hudobnih angelih nama to teorijo le ‰e

potrjuje. Nekoã je najbrÏ Ïe Ïivela civilizacija, lahko v
materialnem, lahko pa tudi v nematerialnem svetu, ki si
je privo‰ãila slaba dejanja ter bila s tem deleÏna boÏje-
ga izobãenja.

Ali misli‰, da nas ta bitja lahko opazijo?

Pri iskanju odgovora si pomagajva s primerom. Vze-

miva torerota in bika na ‰panski bikoborbi. Bik je ome-
jen v svojem dojemanju in nikoli ne bo opazil ãloveko-
vega zavedanja, ustvarjalnosti in razuma in to bo za
bika usodno. Bik vidi pred seboj slabotnega in nepo-
membnega ãloveka, s katerim bo opravil v nekaj trenut-
kih. Pa ni tako. Bik je obiãajno na bikoborbi premagan
zato, ker bik nima moÏnosti, da bi sprevidel zelo nevar-
no ãlovekovo oroÏje – razum – , s katerim je bik prema-
gan.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

214

Dopu‰ãa‰ torej moÏnost, da smo opazovani, ne da bi se
tega zavedali in ne da bi bili sposobni videti opazoval-
ce?

Tako je. Mogoãe smo mi v odnosu do teh bitij ,biki’ in

jih nismo sposobni opaziti. âe ta zavestna bitja bivajo v
duhovnem svetu, se lahko nahajajo povsod, torej tudi tu
med nami. Ljudje le redkokdaj opaÏamo njihovo pri-
sotnost. Ta bitja pa nas mogoãe vidijo in opazujejo.

Ali misli‰, da res nimajo moÏnosti, da bi se nam poka-
zala?

Na‰a omejenost dojemanja je lahko eden od razlo-

gov, da jih ne vidimo. âlovek biku ne skriva svojega ra-
zuma, pa ga bik kljub temu ni sposoben videti. Drugi
razlog pa je lahko v tem, da imajo ta bitja lahko omejitve
in prepovedi pri navezovanju stikov.

Zakaj omejitve?

V kolikor bi bili ljudje povezani s temi bitji, bi ta bit-

ja lahko usmerjala ljudi na Zemlji. Ljudje bi delali stva-
ri po njihovem navdihu in na‰a ustvarjalnost bi bila
omejevana. Usmerjanje ljudi s strani teh bitij bi zmanj-
‰alo na‰o ustvarjalnost, ki jo omogoãa na‰a svoboda.
Zaradi na‰ega svobodnega odloãanja ta duhovna bitja
ne smejo pomembneje vplivati na odloãanje ljudi.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

215

Vrniva

se k osnovnemu vpra‰anju: Ali ima obstoj

vseh teh bitij in nas kak‰en smisel in kak‰en je ta smi-
sel?

Ljudje imamo velike teÏave Ïe s tem, da prepoznamo,

kako naj se na Zemlji smiselno obna‰amo, zelo malo pa
nam je povedanega o tem, ãemu Ïivimo.

Dovr‰enost stvarstva in ãloveka naju prepriãuje, da tako
dovr‰en mehanizem mora imeti doloãen namen in smi-
sel.

Tudi sam domnevam, da je na‰ obstoj smiseln.

Ali je smisel na‰ega obstoja v tem, da v ãasu na‰ega bi-
vanja ,krasimo zemeljsko oblo’, ali pa ima na‰e zave-
danje ‰ir‰i pomen, mogoãe celo pomen, ki presega po-
men na‰ega bivanja na Zemlji in se nadaljuje v ono-
stranstvu?

Nadaljujva postopoma, zato najprej sku‰ajva odgovo-

riti le na del tega vpra‰anja. Ne spra‰ujva se, kak‰en
smisel ima stvarstvo, ampak po bolj preprostem vpra-
‰anju: Kje bi lahko na‰la potrditve, da je stvarstvo smi-
selno?

V stvarstvu se zanesljivo dogajajo smiselne stvari, naj-
manj tiste, ki jih delamo ljudje. Prav sme‰no bi bilo, ãe
bi trdila, da tudi midva delava le nesmisle.

·e bolj nesmiselno, celo oholo pa bi bilo, ãe bi rekla,

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

216

da smiselne stvari delava le midva in da se je smiselnost
vesolja pojavila ‰ele z nama oziroma s pojavom ãloveka.

Oãitno je torej, da je vesolje rezultat smiselnega delo-
vanja Nekoga, kar nedvomno kaÏe na

smiselnost

stvarstva.

tej domnevi bova gradila ‰e eno domnevo. Vsako

smiselno dogajanje ima kak‰en rezultat, cilj, izdelek,
pridelek oziroma nekaj, kar ga osmi‰lja. Pisanje knjige
ima za rezultat literarno delo, rezultat zidanja hi‰e je
zgradba, rezultat kuhanja kave je di‰eãa kava itd.

Domneva‰, da mora imeti stvarstvo nek rezultat.
Stvarstvo si predstavlja‰ kot neko ,njivo’, na kateri
Stvarnik nekaj prideluje.

Primerjava je odliãna. Ne moreva ugotoviti, kaj pri-

deluje, zato se s tem ne bova obremenjevala, ampak se
bova vpra‰ala, kam Stvarnik ta pridelek pospravlja?
Lahko ga pospravlja v ka‰ãe materialnega stvarstva ali
v onostranstvu?

Babi misli, da Bog niãesar ne prideluje, ker vse ima.

Babi najbrÏ misli, da Bog zato, ker vse ima, le iz dol-

goãasja ustvarja vesolje, ne da bi vedel, zakaj bi vse to
imel.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

217

Bogu pripisovati nesmiselna dejanja se mi ne zdi logiã-
no, celo bogokletno.

Nesmiselno poãetje je nevredno celo ãloveka. Glede

na kvalitete, ki jih pripisujeva Bogu, obenem pa jih
opaÏava v stvarstvu, lahko sklepava le to, da je Bogu
popolnoma jasno, kaj dela in tudi kaj bo napravil.

Babi misli, da Bog ustvarja zavestna bitja zato, da bi ga
slavila, da bi slavila veliãino Boga.

To pa je v nasprotju s prej‰njim stavkom in pomeni,

da tudi babi priznava, da Bog nekaj prideluje.

Stalno zaideva na vpra‰anje, kaj Bog prideluje. Vede-

nje, kaj Bog prideluje, je predaleã od mojih predstav,
zato predlagam, da se vrneva na vpra‰anje, kam Bog po-
spravlja tisto, kar prideluje?

Bog je bitje iz onostranstva. V nekem ãasu je ustvaril
vesolje in mogoãe ga bo tudi nekoã ukinil. Onostranstvo
je trajnej‰e, obenem pa je Bog duhovno bitje onostranst-
va. Meni se zdi verjetneje, da bo „pridelek” stvarstva
shranjen v onostranstvu.

V onostranstvo se najbrÏ lahko seli le pridelek stvar-

stva, ki je v duhovni obliki.

V stvarstvu je ãlovek zavestno bitje. Lahko bi rekla, da

je ãlovek sestavljen iz materialnega sveta in iz duhov-
nosti ali du‰e. Na‰e zavedanje je najveãja vrednota, ki jo

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

218

poznam, zato domnevam, da je edino na‰e zavedanje in
na‰a duhovnost tisto, kar bi se lahko selilo v onostran-
stvo kot boÏji pridelek. âe hoãe stvarstvo imeti pridelek,
ãe se hoãe ta pridelek preseliti v onostranstvo, je edini
meni dojemljiv naãin ta, da se na‰a duhovnost ob smr-
ti osvobodi telesa in se preseli v onostranstvo.

Ljudje si teÏko predstavljamo, kak‰na naj bi bila na‰a
zavest brez na‰ega telesa.

V kolikor obstaja zavest brez telesa, ki jo imenujeva

Bog, da sva omenjala tudi druga duhovna bitja stvar-
stva, potem ni razloga, da brez telesa ne bi mogla obsta-
jati tudi na‰a zavest.

pomeni, da obstaja moÏnost na‰ega posmrtnega

Ïivljenja?

Posmrtno Ïivljenje je nam nekaj oddaljenega in na‰e

predstave o tem so skromne. âe obstaja posmrtno Ïiv-
ljenje, domnevam, da to ni preprosto nadaljevanje tu-
zemskega Ïivljenja, ampak se nivo na‰ega zavedanja in
bivanja dvigne.

Da bova dojela razlog omejenosti na‰ih predstav, si

bova spet pomagala z bikom in torerom. Biku lahko ‰e
tako razlagamo, da ima tisti slabotni in nepomembni
ãlovek, ki mu pravimo torero, zelo nevarno oroÏje, ime-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

219

novano razum, bik tega ne bo uvidel in spoznal. Bik Ïivi
na stopnji dojemanja, kjer ne more prepoznati ãloveko-
vega razuma.

NajbrÏ tudi mi Ïivimo na nivoju, kjer ne moremo pre-

poznati bistva onostranstva, zato je vsako naprezanje
nesmiselno, podrobno razlaganje onostranstva pa
sme‰no in naivno. Bivamo paã na nivoju ,bika’, brez
moÏnosti prepoznavanja onostranstva, vsaj dokler se ne
znajdemo tam.

Tvoji argumenti so prepriãljivi. Oãitno prihajava na rob
najinih sposobnosti dojemanja. Kak‰na ‰koda, pa ‰e to-
liko svetov in dogajanja slutiva za obzorji najinega do-
jemanja.

O onostranstvu imava zelo skromna neposredna

Stvarnikova sporoãila, skoraj jih ni. Edino, kar nama os-
tane, je nekaj sporoãil iz Svetega pisma. âe Ïe iz dejstev
vidnega stvarstva ne moreva dojemati onostranstva,
nama ostane to, da se potrudiva razmeti, kaj nama ta
sporoãila sporoãajo. Mogoãe nama dajo kak‰ne dodat-
ne informacije, ki nama bodo pomagale pri dojemanju
onostranstva.

Resniãnosti teh zapisov najbrÏ ne bova mogla preveriti,
lahko pa se jih vsaj potrudiva prebrati in razumeti. Re-
kel si, da so vsa sporoãila Svetega pisma namenjena
ljudem z namenom, da jih ljudje sku‰ajo razumeti.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

220

Tako je. Prouãevanje teh zapisov nama lahko poma-

ga oblikovati najin osebni odnos do pojava onostran-
stva.

âe bodo zapisi Svetega pisma o onostranstvu logiãni in
se bodo dopolnjevali, jim je smiselneje verjeti, kot ãe bi
bili nelogiãni in nezdruÏljivi.

NajbrÏ ima‰ v mislih kak‰ne konkretne zapise iz Sve-

tega pisma o onostranstvu?

Predlagam, da za zaãetek prebereva, kaj govori Sveto
pismo o obstoju vic. Logiãno mi je, da Sveto pismo
govori o nebesih kot simbolu ,dobre Ïetve’ mojega smi-
selnega delovanja v Ïivljenju in o peklu kot ,plevelu’
mojih stranpoti, ne razumem pa, zakaj nama je potreb-
no vedeti o vicah, kot neãemu med peklom in nebesi?

NajbrÏ si na kak‰en naãin predstavlja‰ vica. Zakaj ne

bi kar ti poskusil razloÏiti svojega dojemanja vic.

Prav. Vsi ljudje na Zemlji delamo poleg dobrih tudi ne-
moralna dejanja. Kadar se teh dejanj zavedamo, nas ta
dejanja Ïe na Zemlji navdajajo z obãutkom krivde. Po
smrti teh dejanj najbrÏ ne pozabimo, temveã se jih zave-
damo ‰e bolj poglobljeno, vkljuãno s posledicami teh de-
janj. Na‰o sreão po smrti torej bremenijo grehi, ki smo
jih zagre‰ili na Zemlji. Te pregrehe poãasi pozabimo in
preidemo v nebesa.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

221

Razlaga ni slaba, kljub temu pa sam sporoãilo o vicah

razumem malo drugaãe. Poslu‰aj! Ko ãlovek bere Sveto
pismo, razmi‰lja predvsem in preveã o sebi. Prvi trenu-
tek pomisli, kaj se mu bo v onostranstvu dogodilo, kar
mu oteÏi objektivno razumevanje onostranstva.

Tudi ti si zaãel razmi‰ljati, kaj se ti bo v vicah dogodi-

lo. Kaj se ti bo zares dogodilo takrat in tam, za ljudi na
Zemlji v ãasu Ïivljenja ni pomembno oziroma najbrÏ
niti nismo sposobni dojeti. Sam obãutim, da mnogo
premalo poznava onostranstvo, da bi ga smela podrob-
no razlagati.

Preden ti razkrijem svojo predstavo o vicah, bom po-

vedal, kaj vice niso. Na osnovi tvoje razlage bi si lahko
kdo predstavljal, da v vicah du‰e ljudi tavajo in ne delajo
drugega, kot to, da razmi‰ljajo, kaj se jim je dogajalo na
Zemlji, obenem pa nemoãno hrepenijo po nebesih. Za
tako poãetje bi bila celo Zemlja predobra.

Domnevam, da je onostranstvo veliãastno, zato sta

vice in onostranstvo zanesljivo namenjena vi‰jim ciljem,
kot le tarnanju o preteklih grehih na Zemlji.

Poslu‰aj, kako si sam razlagam skromen svetopisem-

ski opis vic: Ko pridemo v onostranstvo, se znajdemo v
vicah, ãez nekaj ãasa pa pridemo v nebesa. Kaj sva ugo-
tovila? Rekla sva, da se je

v onostranstvu zgodila spre-

memba. Sklepava lahko, da se tudi v onostranstvu ne-
kaj dogaja, da onostranstvo ni nekaj dokonãnega in stal-

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

222

nega in nespreminjajoãega, ampak nekaj spreminjajo-
ãega in dinamiãnega. Pomisli, ali ni ugotovitev o dina-
miãnosti onostranstva pomembno sporoãilo, ki zasluÏi
mesto v Svetem pismu.

Sporoãilo Svetega pisma govori o tem, kako se preselimo
v nebesa. Ali iz ene spremembe stanja v onostranstvu
lahko sklepava na splo‰no dinamiãno dogajanje v ono-
stranstvu?

Na zaãetku najinega pogovora sva razpravljala o na-

ãinu zapisovanja Svetega pisma. Ugotovila sva, da so
zapisi do skrajnosti poenostavljena dejstva, ki jih ne
smemo razumeti dobesedno. âe bi zapise brala dobe-
sedno, bi dinamiãnost v onostranstvu razumevala pre-
ozko. âe se v onostranstvu dogajajo spremembe, potem
prehod v nebesa zagotovo ni edino dogajanje. Zame je
bolj pomembno sporoãilo, da spreminjajoãega se doga-
janja, morda celo

ustvarjalnosti, po smrti ne bo

konec.

Tu na Zemlji je ustvarjalnost na‰a moralna dolÏnost,
brezciljno lenarjenje pa je nemoralno poãetje. Ali misli‰,
da bo lenarjenje v onostranstvu postalo moralna vred-
nota?

Bog postopoma in z napori ustvarja vesolje, obenem

pa na‰a ustvarjalnost na Zemlji predstavlja temeljno
vrednoto na‰ega Ïivljenja. Ob teh predpostavkah se mi

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

223

zdi nemogoãe, da bi po smrti pri‰li v onostranstvo, kjer
bi spoznali, da je ustvarjanje nesmisel in da se brez ob-
ãutka krivde lahko predam lenarjenju. Osebno sem pre-
priãan, da tudi v onostranstvu velja podobna morala.
Kar je moralno na Zemlji, je moralno tudi v onostran-
stvu. Vse se dogaja le na drugem zaznavnem nivoju. Na
osnovi tega domnevam, da bomo ustvarjali tudi v onos-
transtvu.

Ob tem najinem razgovoru se mi odpira zanimivo doje-
manje onostranstva. Bog nam obljublja postopno vse
veãjo sreão — nebesa, vendar nam pred tem napoveduje
nekaj, kar bi v na‰em jeziku lahko imenovali trud, na-
por ob veliki motivaciji (hrepenenju) za doseganje
bolj‰ega (nebes). S tem pravzaprav napoveduje nekaj
podobnega ustvarjalnosti? Tudi ustvarjalnost ni niã
drugega kot biti motiviran, s trudom graditi nove kvali-
tete in se jih veseliti.

Napoveduje nam, da bomo ustvarjalni tudi v ono-

stranstvu in se dokazali, le v drugaãnih okoli‰ãinah.

âemu

pa naj bi Bog ustvaril pekel? Pekel nima

vzgojnega smisla, ker pekel ne prevzgaja gre‰nikov,
prav tako nima ma‰ãevalnega smisla, ker Bog ni ma‰ãe-
valen. Spra‰ujem se, zakaj Bog stvarstva ni ustvaril

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

224

tako, da bi gre‰nike po smrti preprosto uniãil, podobno
kot verujejo ateisti?

Tebi se gre‰niki smilijo in ti bi jim v svoji usmiljenosti

pomagal, ãe se ne da drugaãe, vsaj z uniãenjem. Vendar
ni razloga za to, ker je na sreão Bog bolj usmiljen od
tebe.

Ne razumem, kako je lahko nesreãni gre‰nik ob vsej
boÏji dobroti in usmiljenosti za vedno vrÏen v pekel.

Podobno kot na Zemlji. Ko sva govorila o trpljenju na

Zemlji, sva videla, da vsak nesreãnik lahko kadarkoli za-
pusti svoj pekel, tako da se odreãe skopu‰tvu, sovra‰tvu
do soseda, oholosti in drugih pregreh, kar pa ti nesreã-
niki prav pogosto ne napravijo. Nekdo bo lahko trpel
peklenske muke ob sovraÏenju soseda, pa se ne bo po-
trudil postati sosedov prijatelj in se odreãi sovra‰tvu.
Prijatelji mu lahko ‰e tako prigovarjajo in svetujejo, naj
preneha nesmiselno sovra‰tvo do soseda, pa se temu ne
bo odrekel, ãeprav je kljuã do njegove sreãe v njegovih
dejanjih.

Prepriãan sem, da so tudi vrata pekla na steÏaj odpr-

ta in omogoãajo vsakomur, da zapusti pekel, razlogi
nesreãnika za vztrajanje v peklu pa so najbrÏ podobni
kot na Zemlji. Bog vsakogar vabi k sebi. Napuh, jeza in
druge pregrehe pa pogubljence odvraãajo od sreãe.

Na Zemlji res mnogi do smrti vztrajajo v sovra‰tvu. V

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

225

neskonãnosti onostranstva pa verjetno pride do streznit-
ve in opustitve sovra‰tva ter prehod vsaj na spo‰tovanje
med biv‰imi sovraÏniki.

Sporoãilo o nebesih in peklu ter pomembno sporoãilo

o dogajanju v onostranstvu, ki sva ga spoznala iz opisa
vic, razumem tako, da se v onostranstvu stalno dogaja
pribliÏevanje in oddaljevanje bitij k in od Boga. Tisti, ki
v onostranstvu ljubijo, s ãasom vse bolj ljubijo, tisti, ki
sovraÏijo pa vse bolj sovraÏijo. Du‰e, ki se zaãnejo od-
daljevati od Boga, se obiãajno vse bolj oddaljujejo in
imajo vse manj‰e moÏnosti za ponovno zdruÏitev z Bo-
gom. Povezavo z Bogom jim prepreãuje njihov napuh,
sovra‰tvo in bes.

Za laÏje razumevanje si oglejva ‰e kak‰en primer iz

vsakdanjega Ïivljenja. Oholi in nemoralni ljudje se tudi
na Zemlji niso sposobni ustvarjalno povezovati. Celo
med seboj se poniÏujejo. Podrejeni ãlani skupine sode-
lujejo pod prisilo in ne iz lastnih nagibov. Med seboj se
sovraÏijo. Velika sla oholih ljudi po veljavi, obenem pa
nezmoÏnost doseganja sreãe z ustvarjanjem, jih peha
vse globlje v bes in nesreão. Tak‰ni ljudje nimajo samo-
potrjevanja z dejanji, zato si tako podredijo sodelavce,
da le ti nekritiãno pritrjujejo njihovim oholim nesmis-
lom. Andersen je naãin obdrÏanja oholih oblastnikov
lepo opisal v pravljici Cesarjeva nova oblaãila. Ali ni to
lepa slika pekla, ki se dogaja kar na Zemlji.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

226

Tudi na Zemlji Bog na mnoge naãine vabi k moralnemu
delovanju, pa mnogi tega ne upo‰tevajo, ãeprav si z ne-
moralo povzroãajo peklenske muke.

Bog bo kateremukoli nesreãniku pu‰ãal odprta vrata

iz pekla. Nesreãnik pa ponujenih moÏnosti ne bo upo-
‰teval, ampak bo svoje napore usmerjal v dejavnosti, ki
ga bodo vse bolj in bolj pehale v nesreão in pogubo. Ker
Bog daje prednost ãlovekovi svobodni volji in njegovim
lastnim odloãitvam, tega nesreãnika ne bo na silo izvle-
kel iz pogube.

Zelo zanimivo. Nikoli mi ni bilo jasno, kako Bog ob svo-
ji neskonãni dobroti, praviãnosti in usmiljenosti lahko
pu‰ãa gre‰nike v tak‰nem trpljenju. V tej tvoji razlagi je
Bog lahko neskonãno dober in usmiljen, saj nesreãnike
stalno vabi iz pekla. V peklu ostajajo le tisti, ki ga noãe-
jo poslu‰ati.

Zemlji se dogaja ogromno zla. Zakaj je Bog tako

neuspe‰en pri zatiranju oholosti in zla? Ali misli‰, da
Bog oholosti in zla res ne more odpraviti?

âe ne vidiva smisla zla, ‰e ne pomeni, da oholost in

zlo ne moreta imeti nekega smisla. V razmislek si oglej-
va tale primer:

Midva razpravljava o stvarstvu, ustvarjalnosti in ‰e o

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

227

ãem. Postavljava domneve in se z vsemi domnevami
strinjava. MoÏno je, da so te domneve postavljene nek-
ritiãno in s tem neosnovane in napaãne. âe hoãeva, da
se bova pri argumentiranju najinih domnev bolj potru-
dila potrebujeva nekoga, ki bo sku‰al najine domneve
ovreãi.

Res je, najine domneve bi morale na preizku‰njo, ven-
dar mislim, da bi bil lahko kritik najinih idej strokov-
njak z visoko moralo, ne pa ãlovek, ki kar vsepovprek
brez razmisleka uniãuje.

Seveda je nujno, da najine domneve preverja strokov-

njak moralnih kvalitet. Predpostaviva pa, da nama tak
strokovnjak dokaÏe zmotnost domnev. Midva pa bi bila
v lastne domneve tako zaverovana, da jih kljub argu-
mentom ne bi hotela ovreãi. S trmoglavljenjem pri naji-
nih napaãnih stali‰ãih bi nadaljnja razmi‰ljanja gradila
na napaãnih predpostavkah in s tem za‰la v slepo ulico.
Najine ustvarjalnosti bi bilo konec.

V takem primeru naju lahko re‰i le nasilno ru‰enje

najinega stali‰ãa. Potrebujeva torej uniãevalca najinih
domnev, ki bo svoje delo opravil neusmiljeno, brez naji-
ne privolitve.

Verjamem, da bi brez nasilja marsikdo ustvarjalno ob-
molknil, ‰e vedno pa ne vidim pravega smisla nasil-
neÏev.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

228

Ljudje smo prepogosto tak‰ni, da si zgradimo hi‰ico,

potem pa se prelevimo v „ãuvaje” na‰ih doseÏkov, ki jih
vse do smrti zvesto ãuvamo, ne glede na njihovo objek-
tivno vrednost.

Poznam ljudi, ki vso svojo energijo celo Ïivljenje vlagajo
v kak‰no neumnost. Ti torej domneva‰, da nasilje
tak‰nim ljudem lahko preusmeri interese.

Mnogi ljudje so po kak‰ni veãji katastrofi, ko so izgu-

bili vse, popolnoma spremenili naãin Ïivljenja ter ‰ele
tako spremenjeni zaãeli s pravim ustvarjalnim Ïivljen-
jem.

Seveda pa se stvari ne obrnejo vedno na bolje. Kata-

strofe pogosto tudi prekinejo bogato ustvarjalnost. Zlo
torej ni vedno mehanizem obraãanja ljudi k ustvarjal-
nosti, ampak zagotavlja, da ljudje ne postanemo leÏer-
ni, pomehkuÏeni in leni. LeÏernost in pomehkuÏenost
pa pomenita usihanje ustvarjalnosti.

Skoraj si me prepriãal, da tudi lopovi pripomorejo k ust-
varjalnosti. Oni sami niso ustvarjalni, lahko pa kot
stranski uãinek njihovih slabih dejanj prispevajo k ust-
varjalnosti drugih.

Zlo, ki nam je prizadejano, je lahko ,motor’ na‰e pri-

zadevnosti in aktivnosti, pa tudi ,barometer’ dejanske
vrednosti na‰e ustvarjalnosti. Kadar se branimo zla,
bomo uspe‰ni le, kadar bomo primerno ustvarjalni.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

229

âe pomislim, so bili v zgodovini kvalitetni umetniki ti-
sti, ki so si svojo umetnost gradili podvrÏeni hudim
preizku‰njam, kot Pre‰eren, Cankar, Mozart, ne pa nji-
hovi sodobniki, ki so umetnost gradili v foteljih kot Ko-
seski, Salieri in podobni.

Poznamo tudi velike ustvarjalce, kot so Strauss, Bach

in drugi, ki so ustvarjali v udobnih razmerah, res pa je,
da je bila mnogokrat v zgodovini podana osnova za
hitrej‰i napredek ‰ele potem, ko so bili temelji starega
na tak ali drugaãen naãin do tal poru‰eni.

Kaj

pa zlo v onostranstvu? Spra‰ujem te: Ali obstaja

Satan? Ali Satan uniãuje boÏje ustvarjanje? Ali je Sa-
tana ustvaril Bog? Zakaj ga ne uniãi? Zakaj je vsemo-
goãni Bog tako neuspe‰en pri prepreãevanju Satanovih
hudodelstev?

Na‰tel si toliko vpra‰anj, da si me kar prestra‰il. âe

sva razvozlala toliko vpra‰anj, upam, da bova tudi ta.

Pri Bogu so vse stvari logiãne, zato domnevam, da

ima obstoj Satana kak‰en smisel. âe v dosedanjih raz-
pravah ‰e nisva na‰la neãesa, kar bi bilo v zvezi s Satan-
om smiselno, pomeni, da sva lahko nekaj spregledala.

Niãesar pomembnej‰ega mi ne pride na misel.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

230

Sveto pismo Satana omenja vsaj dvakrat; tam, ko so

se hudobni angeli Bogu uprli, in tam, ko je Satan pre-
izku‰al Kristusa. Domnevam, da to nista bila osamljena
primera odnosov med Bogom in Satanom. Ali sem ti s
tem pomagal pri nadaljnjem razmi‰ljanju?

To bi lahko pomenilo, da je lahko tudi boÏja ustvarjaln-
ost podvrÏena preizku‰njam.

Strinjam se. Mogoãe Satana ni potrebno obravnava-

ti kot „ne-bodi-ga-treba” osebo iz onostranstva, ampak
kot pojave in sile v onostranstvu, ki na‰o in boÏjo ust-
varjalnost v onostranstvu na doloãen naãin preizku‰ajo
in s tem potrjujejo.

Tvoja trditev je logiãna. âe se na‰a ustvarjalnost na-
daljuje v onostranstvu, potem bo to ustvarjanje tudi v
onostranstvu naporno in podvrÏeno preizku‰njam, po-
dobno kot je na Zemlji.

Domnevam, da svetopisemska sporoãila o Satanu ne

predstavljajo boÏjega tarnanja o boÏjih nasprotnikih,
ampak nam ta sporoãila razjasnjujejo, kak‰na je boÏja in
tudi na‰a ustvarjalnost v onostranstvu. Opozarja nas, da
vsako igraãkanje in fantaziranje tudi v onostranstvu ne
bo pomenilo ustvarjanja. Ustvarjalni doseÏki bodo imeli
tak‰no vrednost, kakr‰ni napori bodo vloÏeni v ustvar-
janje in kakr‰nemu preverjanju bo podvrÏen ustvarjal-
ni doseÏek. Tudi v onostranstvu bodo delovale ru‰ilne

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

231

sile (Satan) v smislu prepreãevanja na‰ega samozado-
voljstva v nami‰ljeni ustvarjalnosti. S preizku‰njami nas
bo Satan neobzirno vzpodbujal k dokazovanju vredno-
sti na‰ih ustvarjalnih doseÏkov tudi v onostranstvu.
Kvalitetni in preizku‰eni rezultati na‰ega delovanja
bodo nagrajeni s sreão, kar lahko imenujeva z nebesi,
nekvalitetni pa bodo zavrÏeni podobno, kot so zavrÏe-
ni na Zemlji.

onostranstvu ves ãas govoriva zelo hipotetiãno. Ne

opredeliva se, ali onostranstvo sploh obstoja ali ne. âe
onostranstvo obstaja tudi za nas ljudi, zakaj nam Stvar-
nik tega jasno ne pove, tako kot nas vzpodbuja, naj
bomo ustvarjalni? Od dobrega Boga bi priãakoval, da
nas ne bo pu‰ãal v nevednosti.

Mogoãe je boÏja dobrota ravno v tem, da nam tu na

Zemlji tega ne pove.

Tega si ne znam predstavljati. Kako nam nevednost lah-
ko koristi?

Rekla sva, da je bivanje v onostranstvu lahko celo

mnogo bolj privlaãno kot bivanje na Zemlji. âe si po-
novno pomagava s primerom, bi si na‰e bivanje na
Zemlji lahko predstavljala kot bivanje v votlini globoko

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

232

pod zemljo; v vlagi, hladu in ob medli svetlobi neznat-
ne svetilke.

Onostranstvo si predstavljaj kot cvetoã travnik sredi

junija, obsijan s ãudovito sonãno svetlobo, poln bujne-
ga zelenja.

âe bi ljudje v votlini vedeli, kaj se dogaja zunaj votli-

ne, bi seveda vse svoje napore usmerjali v to, kako bi se
ãim hitreje osvobodili votline in se pojavili v sonãnem
junijskem travniku. Na kratko, vsi ljudje bi razmi‰ljali le
o tem, kako ãim hitreje priti iz luknje na svetlo.

Ali si predstavlja‰, kako bi bilo Ïivljenje na Zemlji, ãe

bi ljudje v potankosti poznali onostranstvo?

Bilo bi prav zanimivo. Ljudje bi komaj ãakali, da zbolijo
in umrejo ter si tako priskrbijo pravico za pot v ono-
stranstvo. Nihãe ne bi ‰el k zdravniku. Sedaj zelo nevar-
na pljuãnica pa bi bila najbolj zaÏelena bolezen, po ka-
teri bi vsi hrepeneli, ker bi ljudem obljubljala po nekaj
dneh smrt in prehod v onostranstvo.

âe imamo ljudje poslanstvo na Zemlji, je zelo nesmi-

selno ljudem razlagati, kaj bo v onostranstvu. V ãasu
Ïivljenja ni na‰ namen, da razmi‰ljamo o onostranstvu,
ampak se posvetimo izpolnjevanju tuzemskega poslan-
stva.

Vedenje o onostranstvu bi bilo v ãasu Ïivljenja za nas ne
le nepomembno, ampak celo moteãe.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

233

Res je. Ko ãlovek spozna, naj se na Zemlji ne obre-

menjuje preveã z onostranstvom, ampak naj predvsem
poskrbi za izpolnitev tuzemskega poslanstva, je Ïe na
dobri poti, da ne bo delal nesmislov in neumnosti.

Kaj pa tisti, ki Ïe tukaj na Zemlji ,vse vedo’ o onos-
transtvu?

Mislim, da jih ni veliko. âe si onostranstvo res lahko

ponazoriva z izhodom iz podzemne votline na ãudovit
junijski travnik, potem si vsi tisti, ki ,vse vedo’, zelo Ïe-
lijo umreti in se osvoboditi temne in hladne ,votline’.

Koliko tak‰nih pozna‰, ki si iskreno Ïelijo svoje smr-

ti?

Prepriãal si me, da tudi tisti, ki veliko govorijo o ono-
stranstvu, nimajo nazorne predstave o njem.

To, da nam ni dana jasna predstava o onostranstvu,

pa naju ne sme zavesti do napaãnih sklepov. Na‰e sk-
romne predstave ne pomenijo, da onostranstvo ne ob-
staja. Onostranstvo navsezadnje ni odvisno od na‰ih
predstav in je, kakr‰no je.

Kaj naj si torej misliva o onostranstvu?

Predvsem to, da je v ãasu Ïivljenja na Zemlji najino

poslanstvo ustvarjalnost na Zemlji. Sveto pismo nama
obljublja onostranstvo, ki pa v tem trenutku za naju ‰e

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

234

ni pomembno. S tem se bova ukvarjala, ko bova in ãe
bova izpolnila tuzemsko poslanstvo.

Kako, da ni pomembno? Kaj pa plaãilo in kazen, ki sta
nam obljubljena bodisi v nebesih ali v peklu?

Ves ãas govoriva, da nama na plaãilo ali kazen ni tre-

ba ãakati do onostranstva, ampak sva ga na podoben
naãin deleÏna tudi tukaj na Zemlji. Rekla sva, da sva za
vsa pozitivna dejanja sprotno nagrajevana s sreão, za
negativna pa s pogubo. Mogoãe se ves proces v ono-
stranstvu le nadaljuje.

Poguba je najbrÏ preveã kruta beseda.

Mogoãe za naju, ki naju ne bremenijo hude pregrehe.

Pred nekaj dnevi sem sreãal znanca v hudih du‰evnih
mukah. Îe v mladosti se je sprl s star‰i in z njimi preki-
nil vse vezi. Ko je bil pred nekaj leti oãe na smrtni po-
stelji, ga je ta znanec obiskal. Oãe se ga je neizmerno
razveselil in mu ponudil roko sprave, ki pa jo je sin zavr-
nil. Ko se pogovarjam s tem ãlovekom, vsakih nekaj
minut privre na dan ta njegova boleãina in o tem priã-
ne govoriti. Takoj ko zaãne govoriti, spozna, da mu ne
morem pomagati, zato konãa misel z besedo ,pa pusti-
mo to’. In ta: ,pa pustimo to’ se ponavlja in ponavlja v
nedogled.

Njemu se je torej pekel zaãel Ïe na tem svetu?

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

235

Ljudje pogosto zmotno mislimo, da bodo pri‰li v ne-

besa „poniÏani in razÏaljeni” in da jim bo v onostran-
stvu poplaãana tuzemska krivica. Nekdo, ki trpi peklen-
ske muke zaradi stalnih sporov in sovra‰tva do soseda,
bo te muke odnesel s seboj. Niã lepega ga ne ãaka v
onostranstvu, ãeprav zase priãakuje nebesa, za soseda
pa seveda pekel.

Dva soseda, ki pa sta bila prijatelja in sta Ïe na tem

svetu veseljaãila in v veselju skupaj preÏivljala popol-
dneve in vikende, pa bosta svoje veselje prenesla v ono-
stranstvo.

Kot vidi‰, bodo pri‰li v nebesa tisti, ki se veselijo Ïe na

Zemlji. Tiste, ki tukaj pestujejo svojo jezo, sovra‰tvo in
uÏaljenost pa najbrÏ tudi v onostranstvu ãaka pekel.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

236

O avtorju

ranci Rozman se je rodil leta 1949 v vasici Brezje pri

TrÏiãu na poboãju Dobrãe. Osnovo ‰olo je obiskoval

v TrÏiãu.

Îelja po spoznavanju skrivnostnega in neznanega ga

je vodila na Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Lju-
bljani, kjer je diplomiral leta 1973.

Poklicni usmeritvi ostaja zvest, saj veãino ãasa name-

nja razvoju raãunalni‰kih sistemov in je avtor ‰tevilnih
inovativnih re‰itev.

Avtorju se je, tako kot mnogim drugim v ãasu ‰tudi-

ja, porodila Ïelja po spoznavanju skrivnosti bivanja in
stvarstva. Odgovore na zahtevna vpra‰anja je iskal v li-
teraturi in razpravah z vrstniki.

Îivljenjske resnice ‰e vedno raziskuje, le da razprav-

ljalce vse pogosteje i‰ãe med poznavalci filozofije in teo-
logije.

Delo „âlovek sem — ustvarjam” je zbir osebnih, po-

gosto inovativnih spoznanj, ki na veã podroãjih kaÏejo
nove smeri razmi‰ljanja, kar bralca vãasih zmede, po-
gosto pa potegne v vrtinec lastnih razmi‰ljanj.

BES

âLOVEK SEM — USTVARJAM

237

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-055-3

Ali ima moje bivanje smisel?

Ali je moÏno spoznati smisel Ïivljenja?

Ali se smisel mojih dejanj v ãem odraÏa?

Zakaj me nekatera dejanja osreãujejo?

Ustvarjalnost je poplaãana s sreão!

Velika ustvarjalnost prina‰a veliko sreão.

Sreãni smo tudi ob majhni ustvarjalnosti, kadar nam

uspe skuhati dobro kosilo, urediti vrt … Ne morem si

misliti drugega, kot da je ustvarjalnost eden od

pomembnej‰ih smislov na‰ega bivanja.

Document Outline

Vsebina

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Franc Rozman Fizika in metafizika
spis lab I sem 2010
Zastosowanie SEM
Mała chirurgia II Sem IV MOD
skórne niepożądane odczyny polekowe, 2 czesci 9 sem
Sem 1
sem 2 promieniowanie rtg
Sem 2 Leki ukladu autonomicznego (wegetatywnego)(1)
TT Sem III 14 03
wyklad 13nowy Wyznaczanie wielkości fizykochemicznych z pomiarów SEM
Norma ISO 9001 2008 ZUT sem 3 2014
Sem 3 Wywiad w chorobach układu oddechowego
download Prawo PrawoAW Prawo A W sem I rok akadem 2008 2009 Prezentacja prawo europejskie, A W ppt
Sem ekg
sem mod imp(1)
spis wykład I sem 2010
SEM odcinek szyjny kregoslupa gr 13 pdg 1
1 Budownict

więcej podobnych podstron

Franc Rozman Človek sem ustvarjam

Document Outline