Josip Stritar Gospod Mirodolski

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

Josip Stritar

Gospod

Mirodolski

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

BES

Josip Stritar
GOSPOD MIRODOLSKI

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-191-6

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

epo prebivali‰ãe bil si je ustvaril gospod Mirodolski.
Ne da bi bila hi‰a bogve kako velika in lepa; bila je

nekako v sredi med kmeãkim in gosposkim poslopjem.
In res, kdor je hodil tod pred kakimi petimi leti, videl je
na istem mestu navadno kmeãko hi‰o, samo malo pro-
stornej‰o, rekel bi, oblastnej‰o mimo drugih po okolici,
a ne da bi bila s kako posebnostjo vabila in mudila oko
mimo gredoãega popotnika.

Kmetje okoliãani so sicer zmajávali modre glave ne

ãisto brez neke skrivne zadovoljnosti, da je gospod Mi-
rodolski mnogo predrago kupil hi‰o in zemlji‰ãe. Res,
ko bi bil hotel gospod Mirodolski stiskati svojega pred-
nika, zadolÏenega kmeta, lahko bi bil odbil mnogo od
kupa. A tak ni bil gospod Mirodolski. Dal mu je toliko,
da je moÏ poplaãal svoje dolgove ter kupil si na Dolenj-
skem drugo domovje, kjer mu Ïelimo, da sreãno Ïivi in
dobro gospodari.

Z malimi tro‰ki, po mislih novega posestnika, a mno-

go preobilimi, kakor so modrovali sosedje, bila je hi‰a v
kratkem ãasu tako spremenjena, da je bila videti ãisto
druga. Malokdo je ‰el zdaj po gladkem, drobnope‰ãe-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

nem, cesti podobnem potu za streljaj od hi‰e, da bi ne
bil postal ter z veseljem ogledoval prijaznega poslopja.
Vendar prenaredba ni bila posebno velika: ‰tiri okna pri
tleh, dve pod streho kakor prej — a bilo je vse tako snaÏ-
no, tako ãedno, tako prazniãno; vse je priãalo, da vlada
tu umna roka izobraÏenega gospodarja, moÏa, ki je dol-
go Ïivel po mestih, a naposled za stare dni tukaj si izbral
prijetno, mirno domovje. Vse je bilo snaÏno, pravimo,
saj to paã skoraj ni vredno, da se v misel jemlje, kar so
nesnage delale lastovice pod streho, zlasti mladi rod v
gnezdu, ki ‰e ne ve, kaj je spodobno. Rad jih je trpel go-
stoljubni gospod, dasi so pogosto poleti malo prezgodaj
budile ga iz kratkega spanja.

·koda skoraj, da je bilo tako malo videti prijaznega

belega zidovja; ‰tiri krepke vinske trte, katere je bil sam
vsadil novi gospodar, raztezale so tako oblastno, prav na
steÏaj svoje veje in mladike po zidu, da ga je, zlasti od
spodaj, le malo tu; pa tam ble‰ãalo med zelenjem; in
skoraj bi bile vsa okna zakrile, ko bi jih ne bila neutrud-
no, brez milosti krotila umna gospodarjeva roka.

Prijeten je bil kraj, kjer se je naselil gospod Mirodol-

ski; a oãitati mu je bilo vendar eno slabost; blaga rastli-
na, ki z blaÏenim svojim sadom razveseljuje srce ãlo-
ve‰ko, toliko hvaljena, toliko prepevana vinska trta ni
imela tukaj svojega doma. Ni ãudo torej, da so bile te
‰tiri rastline pravi ponos, prave rejenke gospoda Miro-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

dolskega; obdeloval jih je, prilival jim, skrbel je zanje,
kakor ãesto oãe ne skrbi za svoje otroke. In rastline niso
bile nehvaleÏne, rodévale so svojemu gospodarju obilo
mu, ako smemo njemu samemu verjeti, sladkega groz-
dja; trdil je vsaj, da nikoli nikjer na svetu ni mu ‰lo tako
v slast nobeno grozdje, ne vipavsko ne ogrsko in celó ne
sloveãe grozdje meransko. In to mu bode rad verjel,
kdor je tako sreãen, da iz lastne sku‰nje ve, kako prijet-
no di‰i sad, katerega si je ãlovek pridelal sam na svoji
zemlji. Da so drugaãe sodili o njegovem pridelku sose-
dov hudobni jeziki, to nas ne sme motiti; zavist ima svoj
sedeÏ tudi v sicer nepopaãenem kmeãkem srcu.

A to ni ‰e vse! Vi‰je namene je imel gospod Mirodol-

ski: vino je hotel delati iz grozdja; in res, zadnje leto bil
ga je pridelal toliko, da je napolnil ‰tiri ãrne steklenice,
zama‰il jih ter zapeãatil, kakor se dela z dragimi vini, ter
shranil jih v kleti za visoke praznike, za posebne godo-
ve. Posebno ljubega gosta je moral imeti, moral je biti
posebno dobre volje, da je ‰el po kosilu tiho dol v svo-
jo skrivnostno shrambo, prinesel zapra‰eno steklenico
— kar je posebno imenitno — ter nalil najprej gostu, po-
tem sebi droben kozarãek. Hudoben ãlovek bi bil moral
biti, pravi divjak, da bi ne bil z vidnim veseljem, z neko
zamaknjenostjo srebal blage kaplje ter ne hvalil je nad
vsa vina, kar jih rodeva olikani vinorodni svet. Îal nam
je, a zamolãati ne smemo, ker nad vse nam je resnica, da

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

posebno o tem pridelku na‰ega prijatelja gospoda Mi-
rodolskega ‰la je po vsej okolici ãudna govorica, upamo
samo, da bi izvirala od kakega nehvaleÏnega gosta. Da-
jali so mu ãudne, razÏaljive priimke, katerih si ‰e ne
upamo imenovati, ljudje, kateri niso imeli drugega
opravka; a vendar tako hudobnega ãloveka ni imela vsa
srenja, da bi bil take pohuj‰ljive pogovore kdaj nesel go-
spodu Mirodolskemu na uho; prehudo bi bili Ïalili do-
brega moÏa.

Vrt pred hi‰o bil je zagrajen z Ïivo seãjo, visoko, da je

ni mogla preskoãiti nobena Ïival, gosto, da se skozi ni
bilo moãi splaziti ne lisici ne kuni ne drugi tatinski zve-
rini.

Na eni strani vrta bile so gredice z navadno zelenja-

vo, kakr‰ne je potreba pri hi‰i, obrobljene z vrsto pro-
stih cvetic, kakr‰nih je videti na vsakem kmeãkem vrtu.
Cvele so in di‰ale, dokler se jim je zdelo; ni jim kratke-
ga, nedolÏnega Ïivljenja kraj‰ala pohlepna ãlove‰ka
roka.

Pred hi‰o in na drugi strani hi‰e bilo je samo sadno

drevje. âe so se nekateri ljudje, zlasti mlaj‰i svet, ãasi
posmehovali njegovemu vinarstvu, to je pa vsak rad pri-
znaval brez zavisti, da tako lepega, tako plemenitega
sadja ni bilo morebiti v vsej deÏeli, kakor je bilo na vrtu
mirodolskega gospoda. Noben gospodar ni se mogel
pona‰ati s tako debelimi, tako Ïareãimi in sladkimi ja-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

bolki, kar so posebno dobro vedeli otroci, ki so hodili k
njemu »tepeÏkat«. âe‰nje njegove, same cepljenke, bile
so prve zrele, breskev njegovih celo ni mogel nihãe pre-
hvaliti. Ni ãudo! Bilo je samo mlado, krepko drevje —
prvi je on v tem kraju presajal odrasla drevesa. — Tu ni
bilo videti suhe vejice, ne gosenice na peresu ne hro‰ãa
za lubom.

Res se je mnogo trudil z drevjem sam gospodar: sna-

Ïil je in trebil in rezal; a vendar ne vemo, kako bi bilo,
ako bi ne bil imel neutrudnih, brezplaãnih pomagaãev.
Vrt gospoda Mirodolskega bil je pravo zbirali‰ãe, prava
obljubljena deÏela mnogovrstnih ptiãev; tu ni bilo sko-
ra drevesa brez ptiãjega gnezda spomladi; in po seãi bilo
je celo vse Ïivo. Dobro so vedele nedolÏne Ïivalce, da tu
se ni jim bati pasti in nastav, zalezovanja in preganjanja;
nad njimi je ãulo skrbno gospodarjevo oko. Res so mu
nadleÏni vrabci, na pol beraãi, na pol tatjé, pobrali mno-
gokako vinsko jagodo; a to priãa samo, da grozdje ni
moglo biti tako kislo, kakor so ga bili razvpili hudobni
jeziki; gospod Mirodolski je vse voljno trpel, ãetudi ne
moremo reãi, da je bil tem vednim gladeÏem in kra-
deÏem poseben prijatelj; ‰e zapla‰il jih je, pravijo, vãa-
si, vendar tako, da je vselej kmalu nazaj priletela laãna
drhal. Da bi jih bil prav v strah prijel, to ni bilo dano
dobrosrãnemu moÏu; grozovito stra‰ilo obesiti jim, zde-
lo se mu je nepo‰teno in morebiti tudi — nepotrebno.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

âudno pa je bilo in skoraj neverjetno to, da je bil ve-

lik, hud maãek pri hi‰i, Kara Mustafa po imenu, in ven-
dar so imeli ptiãi mir pred njim. Nerad je gospod Miro-
dolski govoril o tem ãudeÏu. Kadar je pri‰la govorica na
to, dajal ni niã prav jasnih odgovorov; videti pa je bilo,
da ne govori rad o tej neusli‰ani maãkovi odgoji, kar
morebiti kaÏe, da se ni vr‰ila tako naglo, kakor je bilo
Ïeleti. A pustimo take neprijetne preiskave; veselimo se
z na‰im prijateljem, da se mu je posreãilo s katerimi koli
pripomoãiki ukrotiti in premagali hudobno nagnjenje
maãkovo. Pristavimo tudi to, da se ni uresniãilo, kar so
prerokovali neki ãrnogledi preroki, ki nimajo prave vere
v stanovitno spreobrnjenje gre‰nikovo, da se namreã s
ãasom povrne prirojeno hudobno poÏelenje; naj ima
gospodar Ïival ‰e tako v strahu, naj jo ‰e tako dobro in
obilo redi, zadnjiã pojde vendarle za svojo najljub‰o
hrano, za ptiãi in zlasti mladiãi v gnezdu. Maãkovo po-
bolj‰anje bilo je korenito in stanovitno.

To se je videlo zlasti pozimi. Gospod Mirodolski nam-

reã je imel za svojo dolÏnost, kar so mu dobrega storili
krilati prijatelji o veselem poletju, povraãati jim o hu-
dem zimskem ãasu. Poleti bili so mu ptiãi pomagaãi, po-
zimi ljubi gosti. Kadar je bilo vse s snegom krito, ko je
Ïival po gozdu zmrzovala in stradala, imeli so oni pri
gospodu Mirodolskem vedno pripravljeno hrano na
kopnem pred hi‰o ter mirno zavetje in prenoãi‰ãe pod

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

streho. Posipal jim je z milodarno roko vsakovrstnega
ÏiveÏa, katerega je bil jeseni nabral po gozdu. Brez stra-
hu hodila je zobat krotka drhal, kadar se ji je poljubilo,
in vsaka Ïivalca je dobivala, kar je ugajalo njenemu klju-
nu. — Kosi, brinovke, strnadi; penice, ta‰ãice, tresorep-
ke; brglezi, ‰ãinkavci, senice, vse zme‰ano, vse vprek
uÏivalo je v lepi zloÏnosti darove blagega moÏa. Po‰teni
maãek Kara Mustafa jih je pa mirno gledal, zdaj sam,
zdaj z gospodarjem, kakor bi to moralo biti tako. Nobe-
nemu ptiãu ni pri‰lo na misel, bati se ãloveka ali pa tis-
te tiho lazeãe, Ïarnooke Ïivalli! Ni imel torej gospod Mi-
rodolski pravice, ponosen biti in zadovoljen s ptiãi, z
maãkom in s sabo? Z veseljem je gledal, kako se ptiãi
ãutijo ãisto domaãe; trdil je celo, kar ni nemogoãe, da je
mnogokateri v jeseni pozabil seliti se s svojimi vrstniki
v daljne juÏne deÏele. Zakaj neki? Hrane dovolj je imel
in zavetje pri gospodu Mirodolskem.

Ena izmed glavnih posebnosti gospoda Mirodolske-

ga bilo je srãno veselje do narave, do vsega, kar rase in
se giblje svojega Ïivljenja veselo. A rad, nadvse rad je
imel ptiãe. Saj mora res biti trdovraten gre‰nik, kdor ne
ljubi teh nedolÏnih, veselih Ïivalic. Zdaj seveda, ko je
imel svoje domovje na kmetih, ni mu bilo treba hraniti
jih kakor nekdaj v tesni jeãi zaprtih; zdaj, ko je bil ves vrt
njegov velik ptiãnik. To je pa vendar delal, pravijo, da je
spomladi hodil po gozdih in ptiãev iskal. Mnogokatero

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

gnezdo z mladimi prinesel je domov ter poloÏil ga na
primeren kraj, in stari so hodili, s konca res pla‰ni, a
vedno pogumnej‰i ter pitali svojo drobno druÏinico;
hrane je bilo dovolj na vrtu in tako so ostajah mladiãi s
starimi vred pri hi‰i.

Naravno je torej, da je bilo po gospoda Mirodolske-

ga vrtu vse polno Ïivljenja, gibanja in petja. Prvi se je na
njegovem vrtu ogla‰al ‰ãinkavec spomladi, ko je bilo ‰e
drugod vse tiho in mrtvo. Kosovo petje se je razlegalo
poleti z njegovega vrta daleã okrog po vsi dolini.

Poleg po‰tenega maãka bil je pri hi‰i Perun, zvesti hi‰-

ni ãuvaj ponoãi, podnevi gospodarju tovari‰.

Tujcev Perun ni imel posebno v ãislu, zlasti ako so se

mu videli sumni ali po obleki ali po vedenju. Ni bilo var-
no bliÏati se dvoru posebno ponoãi; velik je bil Perun in
krepak in imel je ostre zobe. A s komur je enkrat prijaz-
nega videl gospodarja, njemu se ni bilo bati Peruna. Z
otroki je bil krotak in potrpeÏljiv kakor jagnje in s Kaj-
ro Mustafo Ïivel je v trdem prijateljstvu.

·e z eno, imenitno osebo nam je seznaniti in, upamo,

tudi sprijazniti ãastitega bralca. Imeniten je bil v resni-
ci Kokodin, videti vsaj je bilo, da se sam sebi vidi silno
imeniten; nobeden v okolici ni tako veliãastno visoko
pokonci nosil Ïareãega, plamenu podobnega grebena,
nobeden se ni pona‰al s tako dolgimi, tako ostrimi
ostrogami — strah vsem sosednim petelinom; in kako

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

modro sta mu visela dolga podbradka, tako ponosno ne
nosi nobena gospa koralnih uhanov; s svojim ostrim,
srditim pogledom imel je v strahu vse dvori‰ãe; enkrat
zakokotati, z glavo zmajati bilo je dovolj — vse mu je
bilo pokorno. Gorje pa porednemu petelinãku, ako se je
Kokodin usrdil nad njim ter jezno ob tla brusiti jel za-
krivljena svoja perutna peresa, bridkim sabljam podob-
na. Kara Mustafa, katerega ni mogel niã kaj trpeti, ni mu
hodil rad predi obliãje in Perun sam se ga je ogibal, kjer
je mogel; ‰e celo gospodarju, kadar sta se sreãala, ni ‰el
s poti, skoraj vselej moral se je ogniti gospodar, kar je
rad storil dobri gospod. Vedel se je oblastno, kakor da je
njegovo vse to lepo domovje; tako mo‰ko, tako visoko
prizdigujoã noge ni stopal sam gospod Mirodolski! Prvi
se je zjutraj Kokodinov glas mogoãno razlegal po tihi
dolini. On je znamenje dajal, za njim so se ogla‰ali drugi
po vrsti, vsak po svoji moãi. Po pravici torej bil je znan
Kokodin po vsi dolini okrog in radi so ga ljudje vpletali
v govor. Pogosto se je ãulo: Zgoden je, ali: glasan je, ali
pa tudi: stopa kakor mirodolski petelin.

Ako se nam je samo nekoliko posreãilo seznaniti pri-

jaznega bralca z gospodom Mirodolskim, ugane se lah-
ko, in ni nam treba ob‰irno poroãati, da je imel na‰ pri-
jatelj poleg imenovanih Ïivali dve lepi kravici v hlevu, v
posebnem oddelku iskrega konjiãa in uljnak na vrtu.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

Lepi so kraji z visokimi gorami, bistrimi jezeri in

grmeãimi slapovi; daleã slujejo po svetu okrog in njih
lepote glas vabi nebrojno ‰tevilo sreãnih ljudi v njihovo
krilo. S takimi lepotami ni se mogel pona‰ati kraj, kjer si
je bil postavil ‰otor gospod Mirodolski. Dolinica ne pre-
‰iroka; griãi ob straneh, vi‰ji in niÏji, z njivami poãez
prepasani, po njih vrhovih prijazne vasice s tremi, ‰tiri-
mi belimi koãami, na pol skritimi med sadnim drevjem;
v dolu polja, travniki pa bistra voda po sredi tekoãa — to
ni niã posebnega; ali imel je ta kraj nekaj tako prijetne-
ga, tako ljubega, da se je moral prikupiti vsakemu, zla-
sti kdor se je umaknil v njegovo krilo iz mestnega hru-
pa in nemira, in po pravici se je imenoval »Tihi dol«. Tu
se ni bilo bati gospodu Mirodolskemu onih pustih lju-
di, ki se z dolgega ãasa, »belega kruha pijani«, zapustiv‰i
mesta pomladi, razsipajo po deÏeli, one nesreãne nad-
loge, ki tako lahko najlep‰i kraj pristudi pravemu naro-
doljubu.

Gospoda Mirodolskega domovje bilo je na severni

strani Tihega dola v stranski dolinici; srednje visoke
gore, s temnim smreãjem obra‰ãene, branile so jo mrz-
lih severnih sap; proti jugu odprta, dajala je lep razgled
po vsi prijazni dolini. Ob straneh bili so prijetno name-
‰ani gozdi — bukve, gabri, breze, macesni, z gostim
grmovjem pod sabo, ki daje mnogovrstnim ptiãem za-
vetja in hrane.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

Hi‰a je stala ob kraju goré, tam, kjer se je zaãenjala

polagoma divigati iz ravnine. Mimo hi‰e po sredi vrta
tekel je po belem kamenãju bister studenec, zlivajoã se
po kratkem, a prijaznem toku v »véliko vodó«. Lep kos
gozda ob straneh bil je imovina gospoda Mirodolskega,
polje do vélike vode vse njegovo! Sreãni gospod Miro-
dolski!

Preden je pri‰el gospod Mirodolski v te kraje, dolini-

ca, zdaj njegova, ni imela posebnega imena. On jo je
krstil, dal ji je lepo ime: »Mirni dol«. Hitro se je bilo med
ljudstvom ukoreninilo to prijazno in tako primerno ime;
in ne samo to! Dali so celo po domovju ime posestniku;
imenovali so ga, morebiti ne vedoã mu pravega imena,
sploh samo mirodolskega gospoda; in tudi mi, dasi mu
vemo pravo ime, zvali ga bodemo vedno samo gospoda
Mirodolskega. Dasi tako radi ustreÏemo — ta je prva
na‰a zapoved — ãastitemu bralcu, in kako ‰ele ljubezni-
vi bralki — pravega imena na‰ega prijatelja od nas ven-
dar ne zvedó. Zakaj? ·e tega jim ne povemo; morebiti
zato, ker gospod ‰e Ïivi in ker bi mu bilo neljubo, ako ga
motimo v srrãnem njegovem zavetju; morebiti nam kaj
drugega brani, kdo ve?

Zato pa, upamo, ne bodo brali z manj‰o pozornostjo,

z manj‰im veseljem te povesti; da bi jo le brali s toliko
radostjo, s kolikr‰no jo mi pripovedujemo, da bi se jim
s ãasom tako priljubil, kakor nam, gospod Mirodolski;

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

da bi ga prijazno spremljali v veselih in Ïalostnih urah,
katere mu je tudi prinesel Ïivljenja veãer.

âe jim pa tudi zamolãimo pravo ime — to pa skoraj

vedó, samo nekoliko potrpljenja, kdo je bil in kaj je bil
gospod Mirodolski.

Kaj je sreãa ãlove‰ka? — — Vsak hrepeni po nji, vsak leta
za njo; vsak je i‰ãe v drugi podobi; ta si nabira blaga, ta
hlepi po ãasti in slavi. Veã ko je dosegel, bolj mu rase
poÏelenje — neugasna Ïeja! Delo in trud, nepokoj in
skrb ne dajó mu oddihljaja, ãasa, da bi uÏival, kar je pri-
dobil. Ta meni izvoliti bolj‰i del; kakor od cveta do cveta
lahkokrili metulj leta od veselja do veselja, da mu moãi
oslabé, da se mu slednje pristudi veselje, da toÏi nazad-
nje s kraljevim pevcem: Vse prazno, vse niãevo!

Ni li zares dano ãloveku sreãnemu biti? — Ne vse Ïiv-

ljenje — uÏivati samo nekoliko kratkih, sreãnih trenut-
kov, ko se je nagnilo Ïivljenje, ko se mu sonce bliÏa za-
tonu? Naj bode viharen dan — ãlovek je na svetu, da se
bori in trpi — ali ne sme Ïeleti vsaj mirnega, sreãnega
veãera?

Redka cvetica je sreãa v ti »solzni dolini«; i‰ãe je vsak;

najde jo malokdo. — Krivo podobo si ljudje delajo o nji;
veãina je i‰ãe po visokih gorah; misli si jo kakor ponosno

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

visoko rastlino, ki z goreãimi bojami vabi Ïe od daleã
potnikovo oko, ki mu mami duha z moãno vonjavo. A
podobna je poboÏni vijolici, ki skromno cvete in di‰i v
tihem grmu skrita. I‰ãejo je povsod, a ona cvete samo v
blagem ãlove‰kem srcu.

Blago torej bodi tvoje srce in sreãa bode tvoja! O da bi

bilo zares vedno tako, da bi samo blago srce Ïe sreãne-
ga delalo ãloveka! A kaÏe nam Ïivljenje, da ãlovek z naj-
blaÏjim srcem more biti, in je tudi tolikokrat, tako ne-
sreãen! A to je gotovo, da prave sreãe ni brez dobrega
srca.

Dobro srce je imel gospod Mirodolski in mirno vest,

ki mu ni niã hudega oãitala. Ali to ni ‰e sreãa?

Dokler je ãlovek ‰e mlad in krepak, dokler mu vre po

Ïilah gorka kri — »veselo mu ptiãi pojó«, ves svet je nje-
gov; kamor poloÏi trudno glavo, tam je doma, vse mu je
prijazno, vse mu vrata odpira in srce. A pridejo leta, sivi
se mu glava, pe‰ajo moãi — tedaj se mu zbuja v srcu ne-
znano prej hrepenenje po miru in pokoju, po tihem
kotu, kjer bi preÏivel, kar mu je ostalo dni. Ko‰ãek svo-
je zemlje si Ïeli, mirno streho, svoje ognji‰ãe pod njo in
okoli ognji‰ca — o hudó je ãloveku, zapu‰ãenemu, sa-
memu na svetu zatisniti trudne oãi! Ljube mehke roãi-
ce naj mu jih zatisnejo, sladke otro‰ke roké!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

Ko je bival modri Solon za gosta pri mogoãnem kralju

lidijskem, katerega bogastvo je dandana‰nji v pregovo-
ru, razkaÏe mu nekega dne kralj vse svoje neizmerne
zaklade; potem ga vpra‰a, kdo se mu vidi najsreãnej‰i na
svetu. Modri Atenjan imenuje mu neznano ime, ime
Tela, skromnega Atenjana; in zakaj? »Imel je Tel Aten-
jan lepe in pridne otroke in njegovi otroci so imeli otro-
ke in vse je videl Ïive in zdrave.«

Oj sreãni gospod Mirodolski! Zmeren v mladosti, de-

laven v krepkih letih, uÏivaã zdaj mir in pokoj na stare
dni. Na svoji zemlji biva‰, pod svojo streho in tvoj je naj-
lep‰i dar nebe‰ki: Ïivljenje ti lep‰ata dve hãerki, dve lju-
bi, pridni, lepi hãerki. Katero ima‰ raj‰i? Sam ne veã, to
pa ve‰, da bi nobene ne dal za vse zaklade sveta.

Navada je pisateljem, da vestno, natanko popisujejo

osebo, s katero seznanjajo svojega bralca — lase in oãi,
lice in Ïivot, hojo in obleko. Mi ne bodemo popisovali
hãer gospoda Mirodolskega. Glasovita je bila lepota He-
lene, za katero je storilo smrt toliko slavnih junakov v
krvavi vojski; z eno besedo je ne popisuje Homer; samo
to nam poroãa vestni poroãevalec: Ko so jo videli stari
junaki trojanski, ‰epetali so si na uho: Vredna je krvave
vojské! Tako poroãamo tudi mi, kaj so govorili ljudje o
hãerkah gospoda Mirodolskega: »Zora je kakor Mati
boÏja v vélikem — in Breda kakor sv. Marjeta v strans-
kem oltarju.« Ko sta ‰li v nedeljo prazniãno opravljeni s

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

svojim oãetom v cerkev, stali so ljudje, Ïenske in mo‰ki,
ter zamaknjeni gledali nebe‰ki podobi, toliko da niso
pripogibali kolen pred njima. —

In mati? — Raz‰irjena je bila vera pri starih Grkih, da

prevelika ãlove‰ka sreãa zbuja zavist bogovom. Kdor se
je torej presreãnega ãutil, daroval jim je prostovoljno,
kar je imel najljub‰ega na svetu. Ako bi bil tudi imel go-
spod Mirodolski to Ïalostno vero, ni se mu bilo bati. Da-
roval je bil, dasi ne prostovoljno, kar mu je bilo najljub‰e
na svetu. Zvesta mu druÏica v viharnem Ïivljenju, mati
njegovih otrok, s katero je upal preÏiveti v mirni sreãi, v
obljubljeni deÏeli poslednje svoje dni, ni mu spolnila
zadnje Ïelje! — Kmalu potem, ko je stopil v pokoj ter
preselil se v te kraje, zapustila ga je, preselila se v pravo
obljubljeno deÏelo, deÏelo veãnega miru. Kdor je videl
v tem Ïalostnem ãasu nesreãnega moÏa, ne bi bil mislil,
da si kdaj opomore. Vendar — ãas ima zdravilo najhuj-
‰im ranam in ãlovek ne veruje sam, koliko mu je moãi
trpeti. In — to je bilo paã najbolj‰e zdravilo — saj ni bil
sam; pustila mu je draga druÏica dve cvetoãi hãerki v
spomin in tolaÏbo. Kadar se mu je obnovila Ïalost, zbu-
dilo se hrapenenje po izgubljeni tovari‰ici, kadar je Ïe-
lel videti ljubo njeno obliãje, mile njene oãi, ozrl se je v
Zoro ali Bredo, katero je bila ravno poleg njega; obe sta
bili podoba svoje matere. Ni ãuda torej, da je tako ljubil

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

svoji hãeri; ljubezen do Ïene zdruÏila se mu je z ljubez-
nijo do otrok. Zapustila je bila blaga Ïena svoje ljube,
vendar niso bili zapu‰ãeni; bivala je nevidna med njimi,
njen duh, njen blagoslov je plaval vedno nad ljubo dru-
Ïinico, nad vsem prijaznim domovjem. Resniãne so be-
sede pesnikove:

Kraj, koder dober, blag je ãlovek hodil,
ostane posveãen na veãne ãase!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

opoldne je bilo, lep poletni dan! Gorko je pripeka-
lo sonce z jasnega neba; vendar vse Ïivo je bilo v Ti-

hem dolu; mlado in staro se je gibalo in trudilo po nji-
vah in travnikih. Malo je motilo pridne delavce, da so
jim tekle znojne kaplje po ãelu in po licih. Vse je bilo ve-
selo; dobra letina, vsega obilo!

Na nizkem griãu na Tihem dolu, v majhni prijazni

koãi bila je Ïenica sama doma. Nji ni bilo treba truditi se
v vroãini na polju. Majhna je bila njena lastnina; hi‰ica,
ko‰ãek vrta, dve njivici, to je kmalu obdelano in pre-
skrbljeno. Vendar vesela je Ïenica kakor teÏko kdo po
vsem Tihem dolu. Svojega sina priãakuje, in kakega
sina! S takim se ne more pona‰ati najbogatej‰a, naj-
oblastnej‰a Tihodolãanka. Poroãil ji je, da pride; pove-
dal ni natanko ne ure ne dneva; vsak ãas ga priãakuje. O
ti blaÏeno materino srce! S tabo se primerjati ne more,
kar je najlep‰ega, najblaÏjega ustvarila nebe‰ka modrost
in dobrota; ti si pravi biser vesoljne stvaritve. Iz tebe
izhaja dobrodejna gorkota, katera oÏivlja vse ãlove‰tvo;
iz tebe izvirajo vsi blagi ãuti, ki dvigajo ãlove‰ka srca; ti
si Ïivljenja vir, ki ne usahne. S tiho radostjo te gledajo —

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

lep‰e prikazni ne vidijo na zemlji — zveliãani nebe‰ki
duhovi, tvoje veselje, tvojo Ïalost, tvoje hrepenenje in
tvojo ljubezen!

Svojega sina priãakuje mati, ki ga ni videla Ïe tako

dolgo. Koliko se je trudila, koliko je trpela v svojem Ïiv-
ljenju; zdaj bode konec truda in trpljenja. Mirno, brez
skrbi bo Ïivela v svojih starih letih na njegovi strani, saj
jo ima tako rad, ãasti jo pred vsem svetom, preprosto
kmeãko Ïenico, dasi je tako uãen, imeniten gospod, ka-
teremu se vse odkriva; bolj ne more rad imeti in ãastiti
sin svoje matere, ãe je ‰e tako lepa in bogata gospa! —
Vse je Ïe lepo omito in posnaÏeno po hi‰i, vse v najlep-
‰em redu; vendar skrbno materino oko vedno zapazi ‰e
kaj, kar ni na svojem mestu. Kolikokrat je Ïe obrisala
svete podobe na steni in razpelo v kotu, vendar je Ïe
zopet vse opra‰eno. Velika javorova miza v kotu: ne zdi
se ji ‰e dovolj bela, dasi jo je tako skrbno odrgnila z
drobnim peskom, in onile stolãek tudi ‰e prav ne stoji.
Tako se kreta in suãe sreãna Ïenica, psiãek jo pa gleda;
pametna Ïival je, dobro ve, kaj se vr‰i, koga priãakuje
mati; kako bi ne vedel, tolikokrat mu je Ïe povedala Ïe-
nica, saj nima nikogar, da bi z njim govorila o svoji sreãi.
In on vse ume, to se vidi, zvesto spremlja s svojimi bi-
strimi, umnimi oãmi vse njeno delovanje, vesel je z njo,
samo da ji pomagati ne more. Ali kaj je to?

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

Kakor blisk ‰ine skozi odprte duri ãez veÏo na vrt!

Mati ve, kaj je to! Urno naproti! Ko ga zagleda pred hi‰o,
obstoji, kolena se ji ‰ibé! Gledata se mati in sin, molãe;
ãlove‰ki govor nima besede, da bi povedala, kaj ãutita
mati in sin, ki se ljubita, ki se vidita zopet po dolgi loãit-
vi. Molãe si podasta roké; rada bi govorila sreãna Ïeni-
ca, a jok ji grlo zapira, in tudi sinu udereta se debeli solzi
po mo‰kih licih. Molãe gresta v hi‰o.

»Kako nenadoma si pri‰el, prav prestra‰ila sem se te!

Truden bo‰ in Ïejen, vroãina je huda in daleã od trga do
nas. Sedi in odpoãij se; precej bom tukaj.«

Preden je sin prav utegnil ozreti se po sobi ter videti,

kako je vse snaÏno in lepo, Ïe stoji na mizi pred njim
skleda sesédenega mleka in dva debela kosa kruha, be-
lega in ãrnega.

»âe ga ‰e rad je‰? Nekdaj si ga raj‰i imel nego ne vem

kaj.«

»O rad, rad, mati! Bolj bi mi ne bili mogli ustreãi; pra-

vo poÏelenje sem imel po njem; ali takega pa tudi ãlovek
ne dobi na svetu, kakor pri vas, mati! Prav v slast mi poj-
de.«

»Pa ãrnega kruha si vselej hotel imeti zraven, ali naj

ti ga zadrobim? Ali, ãe hoãe‰ raj‰i, pa belega! Dejala
sem: Iz mesta pride, tam ljudje samo bel kruh jedó, tudi
belega mora‰ imeti — kakor hoãe‰.«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

»ârnega, ãrnega, mati, v mleko; jaz se nisem spreme-

nil; kar sem nekdaj rad imel, imam rad tudi zdaj. A tudi
belega se ne bodem branil po mleku; jedel sem mnoge
matere kruh, a takega ne zna peãi nobena Ïenska na
svetu kakor vi, mati!«

»Zaãni mi, da se ne ugreje.«
»Îe jem, mati! Kaj pa Breza, kako se ima?«
»Dobro! Pridna kravica; rada je in mleka zmerom

dovolj, do ostanka; pa teliãka imamo, tega nisi ‰e videl;
lep junãek je.«

»Tega moram pa iti precej pogledat …«
»Malo vendar ‰e potrpi; toliko imam s tabo govoriti!«
»Jaz tudi z vami, mati! Veseli bodite, mati, zdaj je vse

trpljenje pri kraju. SluÏbo imam, dobro sluÏbo v mestu;
in vi pojdete z mano. Niã dela, niã skrbi; jéli boste, kar
se vam bode ljubilo, posedavali in poleÏavali, molili in
v cerkev hodili. Nobeni gospe v mestu ne sme se bolje
goditi.«

»Torej za uãenika bo‰ v latinskih ‰olah, latinsko bo‰

uãil, kakor so mi pravili.«

»Latinsko in gr‰ko, mati, in druge ãudne reãi!«
»Tu je treba veliko uãenosti; gospod profesor v latin-

skih ‰olah, to ni tako kakor na‰ gospod uãitelj v trgu;
tam se uãé za duhovne, jeli?«

»Za duhovne, za zdravnike, doktorje in druge uãene

moÏé.«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

»Koliko si moral, sirota, uãiti se in truditi, da si pri‰el

do tega visokega stanu. Ve‰, zdaj ti lahko povem; moja
skrivna Ïelja je bila paã, da bi te videla kdaj pred oltar-
jem; niã ne dé, tudi ta stan, ki si ga izvolil, je lep stan;
tudi v njem se lahko Bogu sluÏi. Bog ti daj sreão, saj si je
vreden, ker si tako dober otrok. O da ni mogel Martin
doÏiveti te sreãe, zasluÏil bi jo bil; bil je dober moÏ. Naj
bo, kakor je boÏja volja; kar Bog stori, vse je prav stor-
jeno; gori je pri Oãetu in veseli se tudi tam najine sreãe.«

»Kako se vam je godilo, mati, kar se nisva videla? Kaj

gospod Mirodolski? Ali vas je obiskaval?«

»Kadar utegne, pride pogledat gor; o to ti je blaga

du‰a; kako prijazen je z mano, kako skrbi zame; brat ne
more lep‰e ravnati s svojo sestro; rada bi mu ‰la vãasi
kaj pomagat pri hi‰i, ali ne trpi, da bi se prijela kakega
dela. In hãerki — skoraj vsak dan prideta k nam. Lepo ju
je videti, kako se obraãata in suãeta po vrtu, po hi‰i in po
hlevu; káko veselje imata s kravico in tekom! O ti ljuba,
nedolÏna, sreãna mladost! Zmerom smo govorili o tebi;
kako se ti godi, kaj dela‰, kdaj pride‰ domov. To je bilo
veselje, kadar je pri‰lo kako pismo; po dvakrat, trikrat
bilo je vselej prebrano. Ve‰, moj sin, kaj me je najbolj
veselilo? — Ko si se vrnil ãez toliko ãasa zopet v svoj do-
maãi kraj, kam je bila prva tvoja pot? Jeli, da nisi bil ‰e
pri Mirodolskih?«

»Ne, mati!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

»Vidi‰, saj sem vedela, k meni si najprej pri‰el, pod

nizko slamnato streho, k svoji stari materi; ne k nevesti
svoji, lepi, ljubi nevesti, ki te tako rada ima in ti jo ima‰
rad, saj je prav, tako je boÏja volja. Bog je resniãen in
praviãen, zvesto izpolnjuje svoje obljube. ,Spo‰tuj oãe-
ta in mater’, govori zapoved, ,da bode‰ dolgo Ïivel in da
se ti bode dobro godilo na zemlji’. Tebi se bo dobro go-
dilo, moj sin! Glej, kako nevesto ti je Bog podaril? Prid-
no, dobro, imenitno nevesto. In lepa je tudi, lepa res
kakor zora! Zora — ime res ni prav kr‰ãansko; ali vse ne
morejo biti Ur‰e, NeÏe in Barbe! Gosposki ljudje morajo
imeti gosposka imena. Zora — lepo ime je in zdi se ãlo-
veku, kakor da bi ne mogla imeti drugega imena. Sreãen
si, moj sin, da bo‰ imel táko Ïeno. To je pa tudi res, ka-
kor je pridna in lepa, gor‰ega moÏa si ne more Ïeleti.«

»Da, mati, sreãen sem. ·e to jesen, upam, bode vse

gotovo; potem se preselimo v mesto in lepo Ïivljenje
bomo imeli, ãe bo boÏja volja. Ona bo moja Ïena, ali vi
boste moja mati in mati je vedno in povsod prva! Dobra
je Zora, spo‰tovala vas bo in rada imela kakor hãi svo-
jo mater. Vi boste gospodinjili, kakor in kjer se vam
bode ljubilo.«

»O!« zavpije tu Ïenica, ki je bila ravno pogledala skozi

odprto okence; »saj sem vedela, kaj bo! Tamle gresta;
hitro naproti!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

Nekoliko trenutkov — in zdruÏenih je bilo ãetvero

sreãnih ljudi. Umaknimo se, radoglede oãi naj jim ne
motijo tihe sreãe!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

III

ep veãer je bil na Mirodolskem domu. Na vrtu v ze-
lenem ‰otoru, proti dolini odprtem, sedela je ãetvo-

rica sreãnih ljudi. Îiv pogovor je bil v veseli druÏbi; a ko
se skrije sonce za veãerne gore, ko se Ïaré v poslednjem
svitu njegovem vrhovi nasprotnih gora, mrak po dolini
nastaja, iz tihih kotov raz‰irjajoã se dalje po ravnini; ko
se vÏiga zvezda za zvezdo na jasnem nebu; ko je vse
tako mirno, tako prazniãno tiho — pojema bolj in bolj
govorica; zadnjiã vsi obmolãé ter zró zamaknjeni v kras-
ni veãer, gotovo vsi ene misli, enega ãuta: kako lepa je
zemlja, kako lepo je Ïivljenje na nji!

âez nekaj ãasa vstane Breda, prime sestro za roko in

druÏno odideta sprehajat se po vrtu. Dolgo hodita mol-
ãe; slednjiã spregovori Breda:

»Kako sreãni smo zdaj, ljuba moja Zora! O da ne mo-

re biti vedno tako! O tiho, tiho, saj vem, kaj se godi, kaj
se na skrivnem pripravlja! Sreãna bode‰, Zora; Bog ve in
ti ve‰, kako iz srca ti privo‰ãim sreão, katere si tako vred-
na; kako se je veselim; a bridka kaplja greni mi veselje:
zakaj ne moreva sreãni biti skupaj! Zora, ti pojde‰, ka-
mor ti je iti. Kako mi bode moãi brez tebe Ïiveti. Kako

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

mi bode hudo, ko pojdem prvo noã brez tebe k pokoju;
tako prazno vse, tiho in zapu‰ãeno! Ne, toÏiti ne smem,
saj bodem pri oãetu, najbolj‰emu oãetu, kar jih ima svet.
Kako te bodo pogre‰ali! TolaÏila jih bode samo misel, da
si sreãna; tvoja sreãa, najina sreãa! Bodi vesela, sestrica.
Odpusti, nisem ti hotela srca teÏiti. Vesela mi bodi, go-
vori, smej se; glej, saj sem tudi jaz zopet vesela. Zora, kaj
molãi‰?«

Sestra ji ne odgovori; nasloni ji na ramo glavo in milo

se zjoka.

»Sreãna sem, Breda, kako bi ne bila! Vendar, sama ne

vem, kako je to; nekaj mi brani, da ne morem prav ve-
seliti se svoje sreãe; tako tesno mi je pri srcu; bogve, kaj
se ‰e zgodi!«

»Kaj se zgodi?! Ptice bodo plavale, ribe letale. ·e Ïa-

lostna mi bodi; glavico pobe‰aj, kakor marjetica, katero
je oparila slana. — O ti, ti. Îe vidim; drugaãe moram s
teboj govoriti; ti poredno dete, ki mi dela toliko pregla-
vice, toliko skrbi! âe ga morebiti noãe‰, ãe si se premisli-
la, govori, ‰e je ãas, vzamem ga jaz — ko bi me hotel!
Prijazen je res z mano, ta ljubi Radovan, prav prijazen,
ni da bi dejala; a z mano govori, nate misli; z mano se
‰ali, za tabo pogleduje tako zamaknjeno, tako milo, tako
Ïalostno! O to je stra‰na nesreãa! Jaz hoãem biti vesela,
kadar se bodem moÏila. Jaz hoãem veselega moÏa, ki me
naravnost pogleda, naravnost govori z lica v lice, ki se

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

tudi ãasi malo zasmeje. Niã se mi ne boj; ne vzamem ti
ga ne; jaz sem kmetica, ti si gospa; moj mora imeti
okrogla, rdeãa lica; kaj bi poãela jaz s takim uãenim ble-
dinom?«

»Ti si vedno dobre volje, vedno se ‰ali‰ in norãuje‰ z

mano, ti ne ve‰, kako ãudno mi je pri srcu.«

»UboÏica, kaj ga nima‰ rada?«
»Rada! Kako bi ga ne imela rada! Bolj‰ega moÏa si ne

more Ïeleti Ïenska na svetu. Skupaj sva vzrasla, skupaj
igrala nedolÏne otro‰ke igre; on je bil meni namenjen in
jaz njemu, kar se pomnim, kakor bi ne moglo biti dru-
gaãe. Vendar zdaj, ko se bliÏa ãas — Breda, tako mi je
teÏko pri srcu; Bog daj, da se vse sreãno izide!«

»Le pazi, da se ne pregre‰i‰ s tistimi svojimi prenape-

timi sanjarijami; pa vesela bodi, ljuba moja Zorka, vese-
la! Jeli, vsako poletje prideta k nam na praznike iz mes-
ta; pri nas ostaneta ves ãas; sreãno bodemo skupaj Ïiveli
kakor zdaj; o kako ‰e Ïe veselim! A sedaj dovolj! âas je,
da greva po svojih opravkih; kravice niso ‰e pomolzene;
ali tebi vse to malo mar; ti si Ïe mestna gospa; jaz sem
in, ostanem kmetica, kmeãka gospodinja; kje je lep‰e
Ïivljenje kakor na kmetih! âakaj, videla bode‰, kako se
ti bode ãasi ‰e toÏilo po njem; po oãetu, po meni, po
vsem preljubem na‰em Mirnem dolu!«

Ko sta imeli sestrici take pogovore na vrtu, pogovore

Ïalostne in vesele, polne nedolÏnosti, polne sestrine lju-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

bezni, sedel je gospod Mirodolski z mladim prijateljem
svojim v stranski izbici; imela sta imenitne razgovore.
Dasi je bilo tako prijetno pod milim nebom dihati meh-
ki veãerni hlad, vstal je vendar gospod Mirodolski ter
peljal svojega gosta v hi‰o; videti mu je bilo, da ima no-
coj nekaj posebnega na srcu, ãesar ne more razkladati
pod milim nebom, dasi ni bilo blizu radovednega po-
slu‰alca.

»Ne ustavljam se,« zaãne gospod Mirodolski po krat-

kem molãanju, »ne ustavljam se tvoji Ïelji, dasi bi bilo
morebiti bolje, ako bi se nekoliko ãasa potrpelo; vendar
stori, kakor se ti zdi; vzemi jo, tvoja bodi; moja Ïelja je
bila vedno, da se zdruÏita, in Ïelja nje, ki nas je prezgo-
daj zapustila. Dobra sta oba, rada se imata, sreãen za-
kon vaju ãaka, ãe je boÏja volja. Kaj so vsi ãlove‰ki skle-
pi, vse ãlove‰ke namere rosna kaplja, ki se ble‰ãi na veji,
veter potegne in kaplje ni! Ti si mlad, prijatelj moj, malo
si ‰e izkusil na svetu; obetan si stanovitno sreão, ker
ãuti‰, da si je vreden. A kaj govorim, kaj bi ti grenil ve-
sela trenutja! — Ne bodem te uãil, kako ravnaj s svojo
Ïeno; ti ne potrebuje‰ pouka, in ako bi ga potreboval,
zdaj bi bilo prepozno! Poznam te, brez strahu in skrbi ti
izroãam, kar imam najdraÏjega na svetu … Ti ne bode‰
hãerki moji, svoji Ïeni, svojeglaven gospod; slepe po-
kor‰ãine ne bode‰ zahteval, kakor se zahteva od brez-
umne Ïivali; druÏica ti bode in pomoãnica v Ïivljenju.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

Sreãen bode vajin zakon, kolikor mora soditi ãlove‰ka
kratkovidnost; sreãen naj bode, kakor je bil moj.«

Pri teh besedah potihne moÏ, pokrije si obraz z obe-

ma rokama; dolgo ãasa sloni zami‰ljen, potem si obri‰e
rosne oãi in govori dalje:

»O mladi prijatelj moj, ne ãudi se, da me je za trenu-

tje premagal spomin; ne ãudi se, da bodem govoril s te-
boj, kakor nisem ‰e nikoli govoril ne s teboj ne z drugim
nikomer. Tako mehko, tako polno mi je srce, da si du‰ka
Ïelé preobili ãuti. Poznal si mojo Ïeno, Radovan, gledal
si tolikokrat prijazno njeno obliãje, ãul si njen mili glas,
v spomimu ti je vse njeno blago bitje; vendar kar si vi-
del, videl si samo z otro‰kim oãesom. Pravo vrednost
njeno poznal sem jaz edini na svetu. âuden, poseben
ãlovek sem bil Ïe od mladih nog; otrok ‰e, imel sem svo-
ja pota, svoje misli; sam zase sem Ïivel, malo se prijaz-
nil in bratil s svojimi vrstniki; jaz nisem pogre‰al njih
druÏbe in oni ne moje; kar je njih veselilo, vse se je zdelo
meni tako prazno, tako pusto in niãevo. Svoj svet sem si
bil ustvaril, v njem sem Ïivel, sreãen in vesel otrok. Ime-
novali so me prevzetnega, brezsrãnega; in v meni je bilo
tako mehko, premehko srce. Trpeti nisem mogel videti
ãloveka ne Ïivali, bolela me je vsaka boleãina, v srce se
mi je smilila vsaka trpeãa stvar. Imel sem trenutja, ko
sem se ãutil nesreãnega, neskonãno nesreãnega! Ob‰lo
me je tako rekoã trpljenje in gorje vsega sveta. Zamislil

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

sem se ãasi v ãudeÏno misel: zakaj sem na svetu! O ko bi
ne bilo ne mene ne zemlje ne sonca in zvezd, ko bi ne
bilo sveta! Slednjiã se mi je srce olaj‰alo v solzah, ki so
se mi curkoma ulile po licih.

Z leti je rasla ta moja posebnost, recimo: bolezen, ni-

kakor nenavadna bolezen; bolezen, kateri se tako rada
posmehuje samopa‰na drhal, ki je zadovoljna in vesela,
da se le nji dobro godi, ki ima ime in obliãje ãlove‰ko, a
nikakor ne ãlove‰kega srca. Ta je tista bolezen, iz kate-
re poganja cvetica najblaÏje poezije, ki so jo solze rodi-
le nam v veselje. O kolikokrat sem si mislil: Zakaj mi ni
stvarnik podelil darú poezije; vrelo in kipelo je v mojem
srcu, nema so mi bila usta!

Pride mi ãas, ko se mladeniãu po naravnih zakonih

zbuja hrepenenje po drugi polovici ãlove‰tva, ko se mu
siloma obraãajo oãi po cvetoãem Ïenskem licu. Blagor
mu, kdor najde tolaÏbe in zdravila na blagem, zvestem
Ïenskem srcu. Imel sem nekoliko priloÏnosti spoznavati
Ïenstvo, zahajal sem v hi‰e, tako imenovane dobre hi‰e;
prijazno so me sprejemali povsod; radi so prezirali moje
slabosti, potrpljenje imeli z mojimi posebnostmi. Imel
sem priloÏnost opazovati Ïivljenje; malo veselega sem
videl. Sijajna povr‰ina, pod njo toliko nezdravega, ãrvi-
vega! Lahko se zgodi, zlasti mlademu ãloveku, da se pre-
nagli v sodbi; nevarno je iz nekaterih prikazni, ki jih je
ãlovek videl, sklepati splo‰no sodbo. Jaz nisem bil za-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

niãevalec Ïenskega spola, kar se mi je tolikokrat oãita-
lo. Nisem sovraÏil Ïenstva ne zaniãeval, a posebno spo-
‰tovati ga tudi nisem mogel. Nosil sem v prsih Ïensko
podobo, katero sem si bil sam ustvaril po svojih mislih,
svojih Ïeljah. Kolikor sem videl in poznal deklet, nobe-
na ni bila nji podobna. Koliko sem zahteval, in kako
malo! Ne lepote, ne uãenosti, ne visokega stanu, da ne
govorim o bogastvu; iskal sem ãistega, blagega, zveste-
ga srca, srca, ki me bode umelo, ki bode veselilo se z
mano, z mano Ïalovalo, ki bode imelo z mano blago po-
trpljenje. Îelel sem Ïene, katera bi se sreãno ãutila v
moji skromni domaãiji, kateri bi ne uhajale skrivaj Ïelje
v sijajni svet — in Radovan, Ïene, katera bi bila pleme-
nita v mislih, besedah in dejanju. Vsak ãlovek ima kaj
posebnega, ãesar ne more trpeti. Jaz imam z vsem po-
trpljenje, z vsako ãlove‰ko slabostjo, z neumnostjo, celo
s hudobijo, a zoprna, neskonãno zoprna mi je — podlost
in otroka njena: laÏ in hinavstvo! Koliko sem si Ïe priza-
dejal, ne da bi se sprijaznil z njimi, to je nemogoãe, da
bi imel samo ãlove‰ko potrpljenje z njimi — vse zastonj,
ta slabost pojde v jamo z menoj.«

Po zadnjih besedah, katere je blagodu‰ni gospod Mi-

rodolski z nekako nenavadno Ïivahnostjo, z nekako sve-
to jezo govoril, potihne nekoliko ãasa: videti mu je bilo,
da so mu obudile neprijeten spomin; potem govori dalje
z navadnim glasom:

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

»Take Ïene sem si Ïelel in tako Ïeno sem na‰el! âe

sem za kaj hvaleÏen svojemu stvarniku, hvaleÏen sem
mu za to dobroto! Radovan, ti si mlad, ti ne ve‰, kaj je
blaga Ïena! Bog mi usli‰i moje Ïelje!, Ïelje skrbnega oãe-
ta, in na koncu svojega Ïivljenja bode‰ govoril, kakor
zdaj jaz govorim. Sreãne dni sem preÏivel z njo, kako
naglo so minili! Njene Ïelje so bile moje Ïelje, moja volja
njena volja. Lep je uãiteljski stan, jaz ne vem lep‰ega na
svetu: vendar ima, skusil bode‰ sam, svoje teÏave. Kako
lep, blag namen, kako teÏko ga doseãi? âlovek, naj si ‰e
toliko prizadeva, naj ga vse hvali, teÏko je sam s sabo
zadovoljen..

Prihajajo mu teÏka trenutja, bliÏa se mu skrb, temni

se mu ãelo, upada mu srce — ljub pogled iz njenih oãi,
prijazna beseda iz njenih ust, in sonãni svit razvedri mu
ãelo in mir se mu usede v srce. Oj blago bitje, ki, zne-
biv‰i se zemeljske teÏe, breztelesno biva‰ zdaj v veãno-
mirnih prostorih, zvesta druÏica moja, ako ãuje‰ moje
besede, hvala ti, srãno hvala! Moj mir si bila ti, moja
tolaÏba, moja sreãa. Samo enkrat si me Ïalila, ko si od
mene, od svojih se poslovila!«

Zaãujejo se Ïenski koraki, vrata se lahno odpró in —

veselja Ïar posije oãetu iz rosnih oãi.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

amí, gospod Mirodolski, samí?«

»Sam, gospod Ïupnik! Lepo je, da vam ni branila

vroãina obiskati starega znanca. Semle sediva v senãni-
co; pot vas je ugrela, soparno je po gozdu, tudi senca
malo pomaga. — Barba!«

Nepotrebno je bilo klicati. Îe stoji poliã rumenega

vina na mizi pred gospodoma. Zvesta sluÏabnica stoji
pred gospodom Ïupnikom ter ãaka, da si obri‰e dobro
rejeni postavni moÏ potno obliãje; potem mu prime
urno roko ter jo poljubi; to se ve, da ni pozabila prej
obrisati si ust z belim predpasnikom; snaÏna, ãedna
Ïenska je bila starikava Barba; potem se zavrti ter odi-
de, a vrne se kmalu s steklenico hladne studenãnice in
hlebom belega kruha. Storiv‰i svojo doÏnost, izgubi se
zopet po svojih opravkih, govorila ni besede, zdelo se ji
je nespodobno; bila je Barba mirnega jezika in urnih
rok, biser vseh poslov Ïenskega in mo‰kega spola, kar
jih je bilo do sedaj in kar jih bode morebiti ‰e nekoliko
ãasa za nami. âakala ni, da jo gospod opomni dolÏnosti.
Psiãek, ki je vesel priskakal pred svojim, gospodom, na-
znanil ji je prihod imenitnega gosta; po tem je vedela,

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

kaj ji je poãeti; iz glave je znala po vrsti vse hi‰ne nava-
de.

Gospod Ïupnik je dobil doma, kakor smo videli, svo-

jega znanca; drobni tovari‰ njegov ni bil tako sreãen.
Perun je bil zdoma, bogve kam, kar ni bilo videti nika-
kor po volji njegovemu mlademu prijatelju. Nekoliko
ãasa stika po hi‰i in po vrtu; ker ga ni najti, leÏe v hlad-
no travo pod drevo spehan in nevoljen.

»Kje je pa mladi svet?« vpra‰a gospod Ïupnik, ko se je

nekoliko oddahnil in ugasil prvo Ïejo.

»Na Griãu, pri Radovanovi materi je vse troje in Pe-

run — z njimi. Radovan je bil pri nas; po kosilu so od‰li;
kaj je njim vroãina! Mene so pustili doma — starca; zve-
ãer sem obljubil priti za njimi.«

»Starca! Norãujete se, gospod Mirodolski! Precej eno-

liko let imava, krepkega se ãutim res, in ne bojim se vsa-
kega, vendar z vami bi si niã prav ne upal.«

»Poglejte moje lase!«
Imel je gospod Mirodolski, kar smo morebiti pozabili

povedati v zaãetku povesti, goste, dolge bele lase, ki so
bili v nekakem ãudnem, a nikakor neprijetnem nasprot-
ju z njegovim polnim, zdravordeãim, sedaj krepko ogo-
relim obliãjem, z jasnim, bistrim oãesom, ki mu je tako
pogumno in vendar tako prijazno gledalo izpod temnih
obrvi. Niãemurnost, najsme‰nej‰a mo‰ka slabost, ni bila
slabost gospoda Mirodolskega, vendar ne dal bi si bil

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

rad odrezati ali tudi samo prirezati ãastitih belih las,
brez katerih si je bilo tudi teÏko misliti moÏa, kakor leva
brez veliãastne grive. Tudi ni imel navade pokrivati si
glavé; gologlav je hodil po vrtu v mrazu in vroãini. Lepo
ga je bilo videti, ko se je s cvetoãima hãerkama spreha-
jal ãastiti oãak, hrast korenjak med mladima lipama, ki
jima ãebele brenãé in ‰umé po di‰eãem cvetju!

»Sneg na vrhu,« govori dalje gospod Mirodolski,

»sneg priãa, da je zima, gospod Ïupnik; kaj pomaga, da
je gora v znoÏju ‰e nekoliko zelena! Roka in noga, ne
reãem, da sta mi odpovedali, tudi oko mi sluÏi za vsako
potrebo.«

»Ne ustra‰ili bi se, mislim, ako bi sreãali sami v goz-

du volka, z va‰o pestjo po glavi in dovolj bi mu bilo.«

»Poskusil bi Ïe, poskusil; ne dal bi se mu kar tako. Ali

nakositi ko‰ detelje, zavihtiti ga z desnico na ramo, to mi
je ‰e vedno igraãa.«

»Veruje vam rad, kdor vas vidi, gospod, saj ste skoraj

v pregovoru po vsej Ïupniji zaradi svoje moãi. Samo to
se mi ãudno zdi, kako ste mogli, tako dolgo po mestih
Ïiveã, ohraniti si tako trdno zdravje in tako moã.«

»Zdrava kmeãka kri, gospod Ïupnik, zmerno, trezno

Ïivljenje, dela, kolikor prav, poãitek o pravem ãasu, ãista
zdrava sapa, mrzla voda, ne preveã skrbi, niã strasti in
mirna vest, gospod Ïupnik, tu imate vso mojo lekarno!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

»Veste, kaj se mi posebno pametno zdi, gospod Miro-

dolski? Da ste tako o pravem ãasu, rekel bi morebiti kdo,
pred ãasom popustili sluÏbo ter stopili v zasluÏeni po-
koj, katerega vam Bog daj uÏivati ‰e mnogo mnogo let.«

»Vidite, dragi gospod, moja misel je bila vedno ta:

ãlovek ima svoje dolÏnosti, a tudi nekoliko pravice. Ka-
dar je spolnil svoje dolÏnosti, kolikor je najbolje mogel
in znal, potem sme tudi nekoliko Ïiveti zase.

Delo v tednu, a nedelje proste,
trud ves dan, zveãer vesele goste!

govori nem‰ki pesnik in prav govori. Pameten ãlovek

ne ãaka, da mu zaãnó pe‰ati moãi, da Ïe ne more veã
spolnjevati svojih dolÏnosti; umakne se zaãasa ter pre-
pusti mesto mladim, ãilim moãem. Vsak ob svojem
ãasu, tako je prav, zlasti v uãiteljskem stanu.

Îalostno je videti moÏa, ki se ubija in trudi — se ve, da

ne iz veselja do dela, ubija se in trudi, da doseÏe neko-
liko veã pokojnine; morebiti tudi srebrni kriÏec — Ïa-
lostno je, pravim, videti moÏa, katerega zapu‰ãa du‰na
in telesna moã, vendar se sili spolnjevati teÏke svoje
dolÏnosti, uãiti, zrejati mladino, katera se slednjiã igra z
njim kakor veter s ‰ibkim trstom. Tega nisem hotel ãa-
kati jaz, zato me vidite tukaj, gospod sosed, v neslavnem
pokoju!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

»Bog vas Ïivi, gospod Mirodolski, in daj tak pokoj

vsem po‰tenim moÏem! — Sreão imate, dragi prijatelj,
z vsem, kar poãnete. Glejte, zeta imate, da si bolj‰ega ne
morete Ïeleti, ne hãi va‰a bolj‰ega moÏa. Vrl mladeniã
je Radovan, veselje mi je pogovarjati se z njim. Vse-
stransko in korenito je izobraÏem, kolikor jaz soditi
smem; in kako skromen je poleg svoje uãenosti! Bog daj,
da bi bila taka vsa na‰a uãeãa se mladina, da bi imeli
mnogo takih uãiteljev, potem nam ni se bati. Na tujem
se ni izneveril svoji domovini, zvest sin ji je ostal, ali svo-
jega domoljubja ne nosi na jeziku. Ime njegovo se ni
imenovalo po taborih, ãitalnicah in ãasnikih, celo med
na‰imi pesniki se pogre‰a; kjer se je govorilo za domo-
vino, kriãalo in pilo, njega ni bilo ne ãuti ne videti. Re-
kel mi je — in kako bi po‰ten ãlovek ne bil njegove misli
— da prava, resniãna, globoka ljubezen do domovine ne
ropoãe in ne kriãi pri vsaki priloÏnosti, da jo ãuje

svet in

slavi. Taka ljubezen, tako navdu‰enje je kakor plamen,
ki ga daje zaÏgana kopica slame; res mahoma se dvigne
visoko, da se nebo Ïari, da si otroci oãi pokrivajo poleg
nje ter od veselja vriskajo, da imajo tako velik ogenj!
Nekoliko trenutij — plamen je ugasnil, ostal je kupãek
pepela, Ïerjavice ne toliko, da bi se hru‰ka spekla; Ïa-
lostni stoje otroci, drugega ne, kakor da jih nekoliko
ãasa oãi skelé. Taki otroci smo bili tolikokrat tudi mi! O
da bi vendar Ïe kdaj spoznali svojo nespamet, ne dajali

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

se vedno in vedno slepiti ble‰ãeãim »frazam«, puhlim
besedam niãemurnih in tolikokrat tudi samopridnih
kriãajev! Svojih najsvetej‰ih ãutov ne razklada moÏ pred
svetom, kakor pohi‰ni prodajalec svoje blago; globoko
v prsih goji sveti ogenj, kateri ga blagodejno ogreva in
poÏivlja, njega in vse dejanje njegovo. Tako misli in
govori Radovan o domoljubju in zatorej ga imam rad;
ne bojim se, da bi se kdaj izneveril svojemu prepriãan-
ju, da bi ga kdaj utrudilo ali ostra‰ilo nasprotovanje, naj
mu pride od zgoraj ali izmed zaslepljenih rojakov. âesar
se je nauãil, kar je marno in s trudom lepega in dobre-
ga nabral v tuji deÏeli, to pride kdaj, tega sem preverjen,
na‰emu narodu v korist. In kakor mi je pravil, ni on sam,
kateri misli tako. Posebno veselje mi je bilo, pravo srã-
no veselje, ko mi je pravil, da je sedaj med na‰o mladi-
no na Dunaju neka zaveza, neka skrivna zarotba, po-
‰tena zarotba, gospod Mirodolski! Bog nam daj obilo
takih! Dali so si besedo, da hoãejo malo govoriti, a mno-
go delati za domovino. Pridnost je njih geslo in po‰te-
nost na vse strani. Dovolj sleparstva, pokazalo je, kaj
more; naj po‰tenost enkrat poskusi svoje moãi. Vsak naj
se izuãi in izuri v svoji stroki, da se mu ne bode nikogar
bati. Potem pa vsi domov, vsak na svoje mesto. Koreniti
v vednosti, po‰teni v dejanju, omikani in plemeniti v
vedenju, koga bi se bali, kdo se more meriti z nami? âis-
lati, spo‰tovati nas morajo na‰i nasprotniki, potem se

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

nas bodo bali, potem bodo skromni in tihi, kakor je spo-
dobno ãloveku v tuji deÏeli: Si vivis Romae, romano vivito
more. To vam je po‰ten in ãasten boj, brez kriãanja in
psovanja. Tako bode, po boÏji in ãlove‰ki pravici, Slove-
nec gospod na slovenski zemlji. Kaj pravite, gospod Mi-
rodolski?«

»Niã novega mi niste povedali, ãastiti gospod: Rado-

van in jaz nimava skrivnosti; vendar sem vas z veseljem
poslu‰al do konca; kaj lepega ãlovek rad dvakrat sli‰i.
Poznate me, gospod, kakor jaz poznam vas, zato se lah-
ko umeva. Priletna sva oba; teÏko, da uãakava lepe bo-
doãnosti, katere Ïeliva na‰emu narodu; vendar poto-
laÏena se loãiva od tod; zarja, ki lep‰i dan obeta, zlati
nebo; od daleã gledava obljubljeno deÏelo, v kateri bodo
sreãno Ïiveli na‰i potomci. Na veselo bodoãnost!«

»Bog Ïivi Radovana, Bog Ïivi nado na‰o, slovensko

mladino, Bog Ïivi vse slovenske po‰tenjake!«

Îvenketanje kozarcev, nenavadno o takem ãasu, ni

dalo miru skrbni Barbi. Kaj neki imata danes gospoda,
da sta tako razvneta! A ko vidi steklenico prazno na
mizi, kaj treba tu premisleka? Ve takoj, kaj ji je storiti,
ker znane so ji bile lepe hi‰ne navade.

Krepko stisne gospod Mirodolski svojemu prijatelju

roko, potem govori:

»Razliãna so bila, ãastiti prijatelj, najina pota v Ïiv-

ljenju; razliãne so najine misli in sodbe o mnogih, mo-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

rebiti prav imenitnih stvareh — kako bi paã moglo biti
drugaãe — vendar med nama ni resnega razpora. Zlaga-
va se v navdu‰enju za vse, kar je dobro, blago in lepo;
zlagava se v ljubezni do ãlove‰tva, v ljubezni do naroda.
Ne bojim se torej, da bi me krivo sodili, ako vam govo-
rim naravnost, brez ovinkov, kakor mislim in ãutim.
Meni ne pristoji sodba o na‰em duhovstvu, premalo ga
poznam, premalo sem imel priloÏnosti obãevati in raz-
govarjati se z njim. Soditi ves stan po nekih posameznih
glasovih, kateri so mi, in ãasi prav neprijetno, bili na
uho, to se mi ne zdi praviãno. Klas ni najbolj‰i, kateri
dviguje najvi‰e glavo; in motil bi se svet, ako bi sodil na‰
narod, zlasti na‰e ljudstvo, po moÏeh, ki vpijejo najglas-
neje. Kar bom torej govoril, to meri samo na moÏe, ka-
teri delajo, kakor bi javno govorili v imenu vsega svojega
stanu. In s temi se zlagati ne morem. Vidi se mi, da so
tudi oni nekoliko krivi Ïalostnega razpora, kateri je na
korist samo na‰im nasprotnikom. Po svojem prepriãa-
nju govoré, gotovo, boré se za resnice in pravice, kate-
re se jim vidijo najsvetej‰e: to je prav, to je mo‰ko! Ali,
vpra‰am, zakaj govoré tako, zakaj se boré s takim oroÏ-
jem? Ako se prepirata dva, pravi italijanski pregovor,
ãigava je pravica? Njegova ne, ki najbolj kriãi. Sancta
sancte! opominjajo s povzdignjenim prstom svoje nas-
protnike; zakaj ne delajo sami po svojih besedah? Sve-
ta stvar naj se brani s svetim oroÏjem. Kako je moãi vero

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

ljubezni oznanjati s srdom v srcu, grdimi besedami v
ustih, ‰iriti jo, pridobivati ji uãence s palico in trdo pest-
jo? O da se tako malo spominjajo svojega nebe‰kega
uãenika! Samo eno vrsto ljudi je sovraÏil, kolikor je mo-
glo sovraÏiti to preblago srce, pismouke in farizeje!
Samo enkrat je biã zgrabila krotka roka njegova, ko je
sveti‰ãe gospodovo oskrunjala kupcev in menjalcev
samopa‰na drhal! Tur‰ki prerok, ne on, velel je svojim
uãencem: Pojte kriÏem svet ter ‰irite moj nauk z meãem
in ognjem! Resnice se ne ‰irijo, kakor se tudi ne zatira-
jo s krvjo in plamenom, s temnicami in Ïelezjem. O
stra‰na zmota, o Ïalostna, sramotna prikazen, grdi ma-
deÏ ãlove‰kega rodu! On, ki Ïivi »mlade krokarje ob po-
toku«, on naj bi z veseljem ãul stok v boleãinah vijoãe-
ga se ãloveka, ki ga muãi njemu na slavo in ãast zdivja-
na drhal; njemu naj bi bil sladek glas zapu‰ãenih vdov
in sirot! Tako si misliti najvi‰je bitje, kakr‰en ni danda-
na‰nji najkrvoloãnej‰i ãlovek, tako mu sluÏiti: to je bo-
gokletstvo, ãe je katero na svetu. Taki ljudje niso ustvar-
jeni po boÏji podobi; sami so si ustvarili Boga po svoji
podobi!

Ali, kam sem za‰el? V starodavne ãase, ki so minili, ki

se ne povrnejo nikdar veã. Groza mi predriza ude, srce
se mi krãi, ko se spominjam te najÏalostnej‰e dobe v ãlo-
ve‰ki zgodovini. Stoletij in stoletij pokore mu bode po-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

treba, blagega delovanja, dejanske bratovske ljubezni,
da si opere ãlove‰tvo ta krvavi madeÏ s telesa!

Govoriti sem hotel o sedanjih ãasih, o moÏeh, ki tako

ãudno po svoje sluÏijo Bogu in njegovim resnicam. Kako
je mogoãe, da so tako zaslepljeni! Strast, strast, najhuj‰a
sovraÏnica resnice, jim slepi sicer bistro oko, da ne vidi-
jo sami, kar vidijo vsi drugi, da je uspeh njihovega po-
ãetja naravnost nasproten njihovemu namenu. ,Na skle-
do kisline se ne ujame toliko muh, kolikor na Ïlico me-
du!’ ,Kdor veter seje, bo Ïel vihar,’ pravi sv. pismo, kate-
rega so, kakor je videti, ãisto pozabili. Ko pride Sin ãlo-
vekov, ki ni imel, kamor bi poloÏil glavo, neki veãer s
svojimi uãenci truden v neko vas; ko jim trdosrãni nje
prabivalci odrekó prenoãi‰ãe: kako so se razsrdili njego-
vi uãenci, tako malo ‰e podobni svojemu nebe‰kemu
uãeniku; kako so mu prigovarjali v nesveti jezi, naj po-
kliãe ogenj in Ïveplo z neba na pregre‰no vas! Kaj jim
odgovori Zveliãar? ,Vi ne veste, kakega duha ste otroci!
Kakega duha otroci so oni, ki Ïivega preklinjajo njega, ki
se v svojem prepriãanju ne more zlágati z njimi. Kaj bi
jim rekel, ako bi stopil mednje on, ki je govoril: ,âlove-
kov sin ni pri‰el na svet, da pogublja du‰e, temveã da jih
re‰i! Fanatiãen bodi mahomedan, ta je pravi znaãaj nje-
gove vere; ljubezen, usmiljenje z nesreãniin bratom je
jedro kristjanstva. Kdo je bolj‰i kristjan, on, ki je pel:

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

Skrbi záse, ljubi brata,
dvigni ga, odpri mu vrata,
in sodnik naj bo srce,

ali oni, ki so ga preganjali »od nemila do nedraga«?

Oprostite, ãastiti prijatelj, da tako govorim, kakor sicer
ni moja navada. Gotovo Ïe ãutite, kaj me je tako razja-
rilo; saj ste mi sami poslali list, v katerem sem bral —
kako bi imenoval tako pisanje? To ni Ïe veã strast, so-
vra‰tvo, Ïolã; mogoãe, da je pisala to blagoslovljena, a
gotovo ne blaÏena roka. Taki ljudje bi ‰e dandana‰nji
zaÏigali grmade, ako bi mogli in smeli.

Poznate me, gospod; dovolj sva se Ïe razgovarjala o

vsem, kar je na korist in kvar na‰emu ubogemu narodu.
Vi veste, kako mislim o Ïalostnem domaãem razporu;
da s svojim prepriãanjem, s svojim srcem ne morem biti
ne na oni ne na tej strani. Intra muros peccatur et extra.
Jaz sovraÏim strastnost in surovost, kjer jo vidim. Reci-
mo, da se je zaãelo na oni strani; kako jih to opraviãu-
je? Kje naj bode plemenitost doma, ako ne pri njih? Na
obeh straneh je krivica, obema je torej potreba pobol-
‰anja, da bode konec pogubnega razkolstva, da se vrne
mir in z njim sreãa v na‰o ubogo deÏelo!

Nemogoãe mi je misliti, da so vsi, da je samo veãina

nasega duhovstva enakih misli s temi vpijati. Zakaj se
nikdo ne oglasi: Bratje, mir in sprava, vsi smo ene ma-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

tere sinovi, vsi jo ljubimo; podajmo si roke ter delajmo
sloÏno na korist domovini!«

Niãesar ne odgovori na to gospod Ïupnik; molãe po-

da roko svojemu prijatelju; razumela sta se ãastita moÏa.

Nekoliko ãasa molãita oba, potem povzame gospod

Mirodolski zopet besedo:

»Lep je duhovski stan; jaz sam sem bil Ïe blizu ne-

kdaj, da bi si ga bil izvolil. Îiveti med ljudstvom, uãiti,
voditi ga z besedo in zgledom, z njim ãutiti vse njegove
potrebe, z njim veseliti se in Ïalovati: kaj lep‰ega si more
Ïeleti ãlovek na svetu! Ni mi treba iskati zgleda daleã
okrog. Kdo je najbolj spo‰tovan, najbolj ljubljen moÏ po
vsi srenji? Kam se zatekajo v svojih potrebah, prepriãa-
ni, da najde vsak pomoãi, dobrega sveta ali vsaj prijaz-
ne, tolaÏilne besede? Vi, ãastiti gospod, ne razgrajate v
cerkvi, ne razbijate lece; vi ne stra‰ite vedno ubogega
ljudstva z goreãim peklom in ãrnim njegovim gospodar-
jem; vi svojim zvestim poslu‰alcem ne belite glav s
skrivnostnimi verskimi resnicami, katerim niso do dna
pri‰li cerkveni oãetje; vi jih ne svarite pred krivimi pre-
roki, kateri bi paã teÏko kdaj utegnili zati v to tiho doli-
no.

Svarite jih pred sovraÏnikom, katerega nosi vsak, veã

ali manj, sam v sebi. Vi ne stra‰ite vedno s ‰ibo boÏjo; v
jasnih podobah jim kaÏete Ïalostne nasledke lahkomi-
selnosti, neizmernosti, razuzdanosti in drugih napak, ki

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

izpodjedajo sreão in blagostanje na kmetih. Iz va‰ih ust
ni ãuti neprimerne besede. Vas lahko poslu‰a najbolj
izobraÏen ãlovek; iz va‰ih ust bode sli‰al resnice, ki ne
bodo tudi njemu brez koristi. Da sem vam jaz vedno
zvest poslu‰alec, kateremu ne uide nobena beseda, to
veste, ãastiti gospod Ïupnik!«

»Oho!« zavpije nato duhovni gospod, ki je Ïe delj

ãasa zmajeval glavo, »oho, gospod Mirodolski! Tako to-
rej? Da hodite v cerkev vsako nedeljo s svojima hãerka-
ma, to mi je znano, to, da me pa tako zvesto poslu‰ate,
kakor pravite, da pazite na vsako besedo, tega nisem
vedel do sedaj. To ni lepo, gospod Mirodolski; vsaj po-
vedati tega ni bilo potreba. Naravnost vam povem; moja
navada ni, da bi se bogve kako pripravljal v soboto
zveãer ter premi‰ljal, kaj bom jutri govoril. Sedaj bode
pa treba vse drugaãe! ·e tega bi bilo potreba, da bi moje
govore zapisavali v cerkvi, besedo za besedo, kakor neki
delajo na Dunaju ãasni‰ki poroãniki iz rodu onih, ki so
nekdaj pe‰ potovali skozi Rdeãe morje. âakajte, gospod;
ker hodite tako zvesto poslu‰at moje cerkvene govore,
ki so namenjeni samo vernim ovãicam, meni izroãenim,
treba, da spregovorim z vami enkrat resno besedo, ki mi
je Ïe zdavnaj na jeziku. âe ste tako dober kristjan, kako
to, da ste dali svojima hãerkama tako nekristjanski ime-
ni? Zora, Breda, lepi imeni, ni da bi dejal, a vpra‰am vas,
gospod Mirodolski, kdaj se je katera svetnica imenovala

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

tako? Teh imen ni najti ne v mali ne v véliki pratiki; zas-
tonj bi jih iskal po svetem pismu stare in nove zaveze,
zastonj po ,Îivljenju svetnikov’!«

»Vidite, ãastiti gospod Ïupnik, to je vse dobro pre-

mi‰ljeno, natanko preudarjeno. Ne da bi morebiti za-
niãeval po‰tena imena, katera dajó na‰i po‰teni kmetje
po stari navadi svojim otrokom. Kaj je ime? âlovek je
lahko kr‰ãen za Jurija in more biti vendar pameten moÏ.
Ali jaz sem premi‰ljal in sodil tako: Mislite si, gospod, da
hoãe pri nas pisatelj pisati povest, roman, dramo; vpra-
‰am vas, kaj more zaãeti z na‰imi imeni? Kako naj ime-
nuje svoje osebe, katere hoãe povzdigniti iz navadnega,
vsakdanjega Ïivljenja, obdati jih z vzornim svitom! Vsak
narod ima svoja imena, zakaj bi mi ne imeli svojih? Ime-
li smo jih, kakor nam ‰e priãajo narodne pesmi, a izgu-
bili smo jih iz Ïivljenja. Kaj nam je torej storiti? Kmet se
drÏi svojih starih navad; zakaj bi mi, ki se imenujemo
izobraÏene, ne storili prvega koraka? Meni se zdi, da je
dolÏnost vsakemu izobraÏenemu Slovencu dajati svojim
otrokom lepa slovenska imena. Kdo more reãi, da se ne
‰iri tudi s tem narodna zavest? Nemogoãe mi je verjeti,
da se Ïalijo s tem svetniki in svetnice v nebesih, kakor
tudi ne verujem, da Ïalimo Boga, ako ga pi‰emo po na-
‰em pravopisu z malo ãrko. Ako bi mu hoteli s ãrko iz-
kazavati primerno ãast, s kako veliko ãrko nam bi bilo
pisati njegovo ime!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

Po takih pogovorih, resnih in ‰aljivih, sta se loãila bla-

ga gospoda, ko se je sonce Ïe bliÏalo zatonu.

Po Ïupnikovem odhodu je ravno stopal gospod Miro-

dolski proti vrtnim vratom, da bi ‰el na Griã za svojo
mlado druÏino; ali kako se prestra‰i, ko mu prisopeta
naproti Zora in Breda! Prepla‰eni se stisneta k njemu,
groza se jima bere z obliãja! Preden ‰e more oãe vpra‰ati
dekleti, kaj se je zgodilo, prikaÏe se mu Ïalosten prizor:
dva mo‰ka, Radovan spredaj in zadaj moÏ iz sosedne
vasi, stopata poãasno z nosilnico, iz vej zgrajeno, in na
nosilnici leÏi moÏ na videz mrtev! Molãe stopata nosaãa
v hi‰o, kjer odloÏita na posteljo, v naglici pripravljeno,
Ïalostno breme.

O prvem pogledu spozna umni gospod Mirodolski,

da mu niso prinesli mrliãa v hi‰o; vendar po‰lje takoj po
zdravnika. Z navadnimi domaãimi pripomoãki ga kma-
lu zdrami iz omedlevice.

Ko se trudi dobrosrãni gospod s tujim ãlovekom, pri-

poveduje Radovan, kako so ga na‰li; Perun ga je bil za-
sledil. Ko so bili domov grede za streljaj od hi‰e, zaãu-
jejo glas Peruna, ki je bil po svoji stari navadi nekoliko
korakov pred njimi; tisto posebno lajanje, s katerim na-
znanja pes, da je zagledal nekaj nenavadnega. Radovan
hiti urno za glasom. Pot je drÏala ãez jarek, precej glo-
bok, nad katerim je bil napravljen mostek z drÏajem ob
eni strani, tako da se je hodilo brez nevarnosti po njem,

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

ako ni bil ãlovek tak, kakr‰ni se ãasi preradi vraãajo
kmetje v nedeljo ponoãi domov. Pod mostkom na dnu
jarka zagleda vznak leÏeãega ãloveka, nad katerim je
lajal in cvilil Perun. Hiti mu na pomoã; zdramlja ga; ãlo-
vek se ne gane; krvaveãa rana zadaj na glavi kaÏe, da se
je, morebiti smrtno, pobil. Prva pride Breda, ki je bila
manj bojeãa, na most. Radovan ji zakliãe, naj gre urno
iskat pomoãi. Na bliÏnjem polju najde deklica kmeta, ki
se napoti urno pomagat. Z njegovo pomoãjo napravi
Radovan v naglici nosilnico; poloÏita ga nanjo; a kam z
njim? Radovanu ni bilo treba premisleka, dobro je po-
znal gospoda Mirodolskega; hudo bi se mu bil zameril,
ako bi se bil obrnil drugam.

Ko pride zdravnik in pregleda bolnika, reãe gospodu:

»Niã nevarnega! Krepke hrane, pokoja — in jutri ali
pojutrnjem se ga lahko iznebite.«

Imeniten ni bil novi gost gospoda Mirodolskega, ne

po obleki ne po obliãju. Najbolj podoben beraãu, ven-
dar ni bil navaden beraã, kakr‰ni hodijo z malho od hi‰e
do hi‰e. Oguljena, zamazana suknja teÏko da je bila po-
merjena po njegovem Ïivotu; hlaãe, ki so gotovo nekdaj
sluÏile dalj‰emu moÏu, bile so odspodaj razkosane in
o‰krbane; ali najÏalostnej‰i del oprave bilo mu je obu-
talo, ni ãudo, ker je najveã trpelo. Dolgi sivi lasje paã
niso Ïe dolgo ãutili glavnika; rjavo, zabuhlo lice je priãa-
lo, da se moÏ ni ogibal sonca in vetra, zlasti ne tiste Ïa-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

lostne pijaãe, ki ie ubogim ljudem tolikokrat edina to-
laÏba! Skratka: bil je ta ãlovek Ïalostna prikazen, tolikanj
Ïalostnej‰a, ker se mu je videlo, da je bil nekdaj drugaã-
nega vajen.

Ko se prebudi, gleda debelo, zmedeno izpod gostih,

zmr‰enih obrvi. Ko se nekoliko zavé, zakriãi z osornim,
hripavim glasom: »Îganja, Ïganja mi prinesite!«

»Îganja nimamo,« odgovori mu mirno blagodu‰ni

gospod. »Tole vzemite in pijte; dobro vam bo délo.«

»Na cesti so me pobrali, Ïe vidim, zanesli me v bol-

ni‰nico; tu ni Ïganja. Jaz nisem bolan, samo tule zadaj
me nekaj srbi; pobil sem se, kakor je videti, pa to niã ne
dé; moja ãrepinja ni steklena; Ïejen sem, Ïejen; dajte mi
pijaãe! Gospod doktor, imejte usmiljenje z ubogim ãlo-
vekom; velite mi prinesti Ïganja; moje grlo hrepeni po
njem kakor jelen po hladnem studencu; samo en kozar-
ãek, en poÏir, gospod doktor! Niã se ne bojte; nikomur
ne povem, da ste mi ga dali; to je edino moje zdravilo;
jaz se poznam, gospod doktor: ‰e danes, to uro se me
iznebite, ako mi ga daste.«

S tako milim, proseãim glasom je govoril te besede,

da bi se bil gotovo omeãil gospod ter dal mu strupene
pijaãe, ako bi jo bil imel pri roki.

»Îganja nimano, tudi ga ni blizu, kozarec vina vam

morem dati; upam, da vam ne bo ‰kodilo; potrpite
malo.« In moÏ odide v shrambo.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

»To vendar ni bolni‰nica,« govori moÏ sam pri sebi,

oziraje se po sobi; »ta moÏ ni doktor; tudi gostilniãar ni
videti, da bi bil. Kje sem neki? — Pri kakem ,dobrem ãlo-
veku’, kateri misli, bogve kaj je dobrega storil, da me je
pustil prinesti pod svojo streho; moÏ si nabira zaslug pri
Bogu za svoje grehe; jaz mu ne bodem dajal mnogo pri-
loÏnosti; skoraj se odtegnem; ta kraj ni zame. — Ali kje
je Brutus? Ne vidim ga. Brutus, Brutus, Brutus! Kje si,
moj Brutus?«

»Kaj vpijete takó? Koga kliãete?« vpraj‰a ga Mirodol-

ski, ki pride s kozarcem v roki.

»Kje je moj pes? Kam ste ga deli? Zakaj ne pustite k

meni mojega zvestega tovari‰a, mojega edinega prijate-
lja! K meni ga pustite; kjer sem jaz, sme biti tudi moj
Brutus. Lep res ni moj Brutus, gospod, a zlata du‰a, pra-
vim vam, gospod, blaga pasja du‰a. Ne bojte se, gospod,
niã vam ne bo ponesnaÏil; mirno bo leÏal poleg moje
postelje ter gledal me s svojim zvestim oãesom. O go-
spod, vi niste ‰e videli takega oãesa?«

»Samega so vas na‰li, psa ni bilo videti blizu.«
»Tako, tako? Psa ni bilo videti blizu? Moj Brutus bi se

me bil torej naveliãal; moj Brutus bi me bil zapustil;
ukradel se od mene, iskal si drugega, bolj‰ega gospoda?
Tudi ti, moj Brutus? Ne, ne, to je laÏ; to ni mogoãe; moj
Brutus je po‰ten pes, ne ãlovek!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

Res! Zdaj se spominjam; videti je, da mi je vendar

padec nekoliko omajal pamet. Sinoãi Ïe sem ga zgre‰il,
v mraku. Pozno sva ‰la v hrib; ko pridem na vrh, ozrem
se nazaj, psa ni za mano! Kliãem ga, vpijem na vse grlo,
vrnem se nazaj, nikjer ga ni! Îalosten in truden leÏem v
grmovje in zaspim … Ko me zjutraj sonce zbudi, gledam
okrog sebe, kliãem: Brutus, Brutus! Niã se ne oglasi. Îa-
losten sem bil, gospod, prav Ïalosten; vi ne veste, kako
Ïalosten; hudo mi je bilo pri srcu; tako samega, tako za-
pu‰ãenega sem se ãutil na svetu! Je li mogoãe, da je moj
Brutus nehvaleÏen! Îivljenje sem mu otel, iz vodé sem
ga potegnil, kamor ga je bila vrgla usmiljena roka. Res,
Ïivljenje ni posebno prijetno rokodelstvo; ali sirota ga ni
‰e poznala; branila se je z vsemi ‰tirimi, da bi ne pogi-
nila; jaz sem ji pomagal; in kmalu sva bila prijatelja, do-
bra, zvesta prijatelja, gospod! Niã dobrega ni imela Ïi-
val pri meni, res; dajal sem ji, kar sem imel; skupaj sva
potovala v mrazu in vroãini, po prahu in po blatu; sku-
paj sva prenoãevala po svislih in po gozdih; skupaj sva
jela, kar sva imela; iz enega kozarca pila — tudi Ïganje
je pil — kaj se ãudite, gospod? Îganje je pil z menoj —
pametna Ïival je bil moj Brutus.

Zvest tovari‰ mi je bil, in sedaj! — O to ni mogoãe, ni

mogoãe, da bi me bil zapustil; v njegovi starosti se ãlo-
vek veã ne spreobrne, gospod! Kaka nesreãa ga je zade-
la; oslabel je na poti, star je Ïe, kratke sape je, gospod;

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

jelite, da je mogoãe; kdo ve, kje leÏi za kakim grmom, in
jaz mu ne pridem na pomoã! O Brutus, Brutus, dragi
moj Brutus!«

»Mirni bodite, morebiti se je samo zatekel kam; mo-

rebiti se ‰e najdeta.«

»Kaj pravite, zatekel, zatekel, ‰e se najdeva? Prav go-

vorite; vi ste moder moÏ, gospod. Star je Brutus, nos mu
pe‰a; starost, starost, gospod! Prav pravite ãakal bom, tri
dni ga bom ãakal in tri noãi; morebiti se res povrne; ve-
sel bi bil, o vi ne veste, kako bi bil vesel. Ako ga ne bo ãez
tri dni in tri noãi, potem vem, kaj mi je storiti. Od same
Ïalosti nisem mogel niã jesli; pil sem, samo pil in zato
zdaj tu leÏim pod va‰o streho. Glava me malo boli.«

»To ni prav, da vas pustim tako govoriti; pokoj vam je

priporoãal zdravnik. Bodite mirni; zaspite raj‰i, dobro
vam bo délo!«

»Miren naj bom, kakor otroãnica, molãim naj? Iz tega

ne bo niã: vajen sem govoriti in molãati, kadar se mi lju-
bi. Zdaj se mi ljubi govoriti. Zdravnik niã ne ve; on ni
vajen zdraviti takih ljudi, kakr‰en sem jaz, mi ne kliãe-
mo zdravnika; brez njegove pomoãi Ïivimo in umiramo,
kakor je boÏja volja ali pa na‰a. Pustite me govoriti, go-
spod, dokler se mi ljubi; to mi je zdravo; dovolj sem
molãal v svojem Ïivljenju! Ne bojte se, gospod, mrliãa
pod svojo streho; moãan sem, krepak sem in s svojo
gorjaão — — Kje je moja gorjaãa, gospod? Zakaj ne sloni

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

tu pri mojem zglavju? Ob vse sem, brez pomoãi sem na
svetu! Kje je moja palica?«

»Gotovo je obleÏala, kjer so vas na‰li; mirni bodite; ta-

koj po‰ljem ponjo; ne verjamem, da bi jo bil pobral
kdo.«

»Ne, tega ne! Ta palica je ustvarjena samo za mojo

roko, samo mene je vajena, drugemu ne sluÏi.

Vi ste dober moÏ, gospod; ne, da ste me vzeli ali pu-

stili prinesti pod streho — zasluge, zasluge v nebesih!
Poznamo, dobro poznamo! ,Popoten sem bil in vi ste
me sprejeli’ ali, kako je Ïe tista stara molitvica! Ne, go-
spod, za to vam nisem hvaleÏen. In ãe ste mi Ïivljenje
oteli, mala reã, mala reã, gospod! Veste, s ãim ste se mi
prikupili; zakaj vam pravim, da ste dober moÏ? Ko sem
vam govoril o psu — o gospod, dobro oko imam; opazo-
val sem in spoznaval ãlove‰ke obraze — ginjeni ste bili,
zastonj ste se premagovali; zato pravim, da ste dober
moÏ in vem, kaj pravim. Jaz sem bil tudi nekdaj dober;
kaj me gledate? Dolgo je res Ïe, stra‰no dolgo! Morebiti
se mi je samo sanjalo; glava mi pe‰a; vendar zdi se mi,
prav za gotovo se mi zdi, da sem bil nekdaj — — ej, ej,
ej, gospod, to ni dobro, ãe je ãlovek dober, meni verje-
mite! Precej pri letih ste Ïe, gospod, vendar zdravi ste in
krepki; ako vam je ‰e mogoãe, spreobrnite se, bodite hu-
dobni; poslu‰ajte moj svet, ne upajte nikomur, ne bra-
tu ne sestri; ne Ïeni ne otroku! Dobro vam svetujem,

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

gospod, spominjali se boste morebiti ‰e kdaj, kako pa-
metno vam je govoril tisti pijanec, tisti potepuh, ki je
nekdaj leÏal na va‰i postelji. Dajte mi zdaj tisto gospo-
sko pijaão; grlo mi je suho, kakor bi bil jedel pezdirje.
Brutus, Brutus, animae dimidium meae, du‰e moje polo-
vica; bolj‰a polovica! Du‰a se mi je razklala na dva kosa,
ostala mi je samo polovica, slab‰a polovica! Na tvoje
zdravje, moj Brutus! — Gladko, pregladko! Moje grlo je
kakor podplat; pijaãe potrebuje, ki prijetno praska;
Ïerjavice, ki greje tako dobrodejno! Vi ne veste, kaj je
Ïganje, gospod; vi ste sreãni!«

»Latinsko znate, kakor sem sli‰al?«
»Znal, znal, gospod, tudi drugega sem mnogo znal; a

to je minilo. Fortuna fuit; zdaj sem beraã, klateÏ, pote-
puh! ·koda, prava ‰koda, da nisem pesnik, romanopi-
sec! Pel bi pesmi, pisal bi romane; niã izmi‰ljal, vse ka-
kor je bilo; samo golo resnico bi pravil in svet bi dejal:
Káko fantazijo ima ta ãlovek! Ha, ha, ha, fantazija!«

Pri tej priãi se odpró vrata in v sobo stopi Zora po-

gledat, kako je bolniku; gotovo dobro, ker se tako iz srca
smeje!

»Kdo je ta Ïenska prikazen? Va‰a hãerka? Prijeten

obrazek, tako mil, tako sladak, tako nedolÏen; oj tako
nedolÏen! âlovek bi ne mislil, da je mogoãe — — o vse
je mogoãe! O varuj se kragulja, krotka bela golobiãica!
Niã se ga ne bo‰ bala. Tako lep je, tako gladko perje ima

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

in tako bistre, Ïareãe oãil — Pojdi, pojdi, deklica! Vide-
ti te ne morem. Velite ji, gospod, naj gre; jaz ne gledam
rad Ïenskih obrazov; posebno takih ne! Hodi, dekle!
Zbogom, zbogom! Pa po‰tena bodi, kolikor ti je mogo-
ãe! Prva nisi in zadnja ne bo‰!«

Dekle odide s solznimi oãmi. Nevoljen je bil oãe, a

kaj? Potrpljenja je treba s takim ãlovekom, blagega po-
trpljenja!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

ozno je bilo ponoãi; vse je Ïe poãivalo po Mirnem
dolu, razen gospoda Mirodolskega in njegovega

gosta. Zastonj si je prizadeval skrbni gospod, zastonj mu
prigovarjal, naj miruje, naj zaspi, ako mogoãe, ker mu je
potrebno spanje. Odgovarjal mu je moÏ, da se zdrave-
ga in krepkega ãuti, da Ïe dolgo ne tako.

»Storite mi to dobroto, gospod, ostanite pri meni ne-

koliko ãasa; tako nekako ãudno mi je; dolgo Ïe nisem
dihal tako prijetne sape kakor tu pod va‰o streho; govo-
riti mi je treba; dolgo je Ïe, da nisem govoril po‰tene,
pametne besede! âe vas ni strah potepuha, ugasite luã,
gospod, hudo dé mojim oãem! — — Glejte tam mojo
luã!

Bodi mi pozdravljena, ljuba prijateljica moja, zvesta

mi spremljevalka! Kolikokral sem leÏal v gozdu sam,
sam! Ti si mi bila verna tovari‰ica; prijazno si ãula nad
mano, kakor ãuje nad speãim otrokom zvesto materino
oko! Netopirji so letali med vejami z rahlimi krili in sova
ja ukala — prijeten glas mojemu u‰esu! Ti me nisi poza-
bila, prijazna luna! Tudi sem si pri‰la gledat, kako se
godi tvojemu prijatelju.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

Ali ste zaspani gospod? Imejte potrpljenje z menoj. Vi

se ne pogovarjate z luno, prijateljico nesreãnih, izgub-
ljenih ljudi!

Kako prijetno je tu! Zbujajo se mi stari spomini iz

davno minulih mladih let! Pripovedke, na pol pozablje-
ne, mi prihalajo v spomin.

Nekoã je bil oãe, ta je imel tri sine — ne, samo dva

sina je imel; to ni navadna pripovedka! — Lepo premo-
Ïenje je bilo njegovo. Visoka bela hi‰a, grádu podobna,
mu je stala na griãu, in okrog vse njegovo; vrti in njive,
polja in gozdi, vse njegovo! TeÏko je bilo z doma zakli-
cati delavca na njivi pri mejniku. Polne so mu bile Ïitni-
ce in v hlevu mu je stalo mnogo lepo rejene Ïivali. —
Imel je torej dva sina; rad je imel oba, zlasti starej‰ega,
ki je imel biti nekdaj za njim gospodar te lepe domaãi-
je. Ali tega ni veselilo kmetovanje; gnalo ga je v mesto,
hotel je biti uãen, imeniten gospod.

Pridno se je uãil v mestu … Ko je dovr‰il latinske ‰ole,

umrje mu oãe. Zdaj je bilo vse njegovo. Samo iti mu je
bilo domov, izplaãati brata ter izgnati ga iz oãetove hi‰e,
naj si gre domovja iskat, kamor mu drago. Dober ãlovek
je bil na‰ prijatelj. Brat se mu je bil seznanil z lepo dekli-
co, hãerjo imovitega kmeta. Rada sta se imela; a njen
oãe je bil osoren moÏ; nikoli bi ne bil dal svoje hãere ãlo-
veku brez trdne domaãije. Na‰ prijatelj — kako se mu je
Ïe dejalo? Recimo: Krilan! — Krilan torej se ni dolgo po-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

mi‰ljal, kaj mu je storiti — bil je dober ãlovek. Ni ga bilo
treba prositi z besedo; dovolj glasno sta mu govorila Ïa-
lostna obraza mladeniãa in dekleta, ki si nista vedela po-
moãi.

Z veseljem prepusti dom svojemu mlaj‰emu bratu,

izgovori si samo toliko, da bi se mogel izuãiti v visoki
‰oli ter doseãi zaÏeleni namen. âudili so se mu ljudje in
hvalili ga, kako dober ãlovek je; nekateri so ga tudi ime-
novali nespametnega. A Krilan se je malo menil za hvalo
in grajo; bil je dober ãlovek in nikakor si ni domi‰ljal, da
je ravnal bogve kako plemenito! Navadna ãlove‰ka
dolÏnost, ne juna‰tvo se mu je zdelo, osreãiti dva ãlove-
ka, ki sta samo od njega priãakovala Ïivljenja ali smrti.
Vse je bilo sreãno in veselo; lepo Ïenitovanje se je obha-
jalo na Krilanovem domu!

·e tisto jesen odide Krilan v véliko mesto, v visoko

‰olo. Slovo so mu dajale hvaleÏne solze sreãnih poro-
ãencev. Izvolil si je bil zdravni‰tvo, navdu‰en je bil za ta
blagi, truda polni stan. Hotel je biti dober zdravnik, pri-
dobiti si najprej vseh potrebniih vednosti, izurjenosti in
dobro ime v tujem mestu, potem pa preseliti se v do-
maão deÏelo, naseliti se na kmetih ter Ïiveti tam mirno,
delavno Ïivljenje na korist svojim rojakom — dober ãlo-
vek je bil Krilan in rad je imel svojo domovino.

Vse je ‰lo po sreãi. Redno mu je po‰iljal brat izgovor-

jeno podporo — prvo leto. S ãasom zaãenjajo prihajati

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

pisma bolj in bolj poredko — toÏbe: slaba letina, toãa,
nesreãa pri Ïivali; trde besede, oãitanje, nehvaleÏnost!
Slednjiã niã pisma ne odgovora!

Bolela je Krilana bratova nehvaleÏnost; vendar mirno

jo je prena‰al. Prigovarjali so mu, naj si i‰ãe pri sodbi
pravice; ali Krilan ni poslu‰al prijateljskih svetov; grdo
se mu je zdelo, toÏariti se z bratom — bil je dober ãlo-
vek! Hudo ga je zadela bratova nehvaleÏnost, vajen je
bil od nekdaj brezskrbnega Ïivljenja; primoran je bil se-
daj sluÏiti si kruha s pouãevanjem po hi‰ah. Trdo mu je
‰lo.«

Nato umolkne moÏ, kakor da bi ga bilo utrudilo go-

vorjenje. Dolgo ãasa je molãal; mesec mu je sijal narav-
nost v obliãje; obliãje je bilo bledo in ãudno so se mu Ïa-
rile oãi. TeÏko je sopel in nemirno se mu je vzdigovala
odeja na prsih, kakor se dviguje jezeru valovje pred ne-
vihto.

»Kako vam je?« vpra‰a ga vznemirjen gospod Miro-

dolski.

»Îe dobro, Ïe dobro!« odgovori mu. »Kaj niste zaspa-

li, gospod? Ali vas ne dolgoãasi moja pripovedka? Torej
dalje!

Kje sva ostala? Res — trdo mu je ‰lo; vendar mu ni

upadalo srce. Izgubil je brata, ki ga je rad imel; bolela ga
je njegova nehvaleÏnost, ni ãudo! Do tistega ãasa ni ‰e
vedel, da je nehvaleÏnost na svetu, malo sku‰enj je ‰e

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

imel; sku‰enj je treba ãloveku, da se mu utrdi srce. Izgu-
bil je brata, izgubil je dom: velika izguba!

A kaj? Ostal mu je zaklad, ki ga ne ukrade tat, ki ga

molji ne snedó. Ostalo mu je zvesto prijateljsko srce.
Lep mladeniã je bil Stanko, zlata du‰a. Znana sta si bila
in prijazna od mladih nog. Skupaj sta stanovala, skupaj
uãila se in razveseljavala. Skrivnosti ni bilo med njiima.
Ljubezniv moÏ je bil Stanko; rad ga je moral imeti, kdor
ga je videl.

Prijatelja je torej imel Krilan, zvestega prijatelja; kako

bi bil mogel biti nesreãen! —

Prijatelja je imel in — prijateljico! — —
O sreãni Krilan! Trudi se, ubijaj se, saj se ne zastonj!

Naj te vse zapusti, naj se ti izneveri prijatelj, ti nisi za-
pu‰ãen, ti nisi sam na svetu. V daljnem kraju, na skriv-
nem cvete blaga cvetica, ti sam zanjo ve‰; tebi cvete, tebi
se razvija, tebi v radost in sreão! Tebi bije, po tebi hre-
peni v daljavi zvesto Ïensko srce! Sreãni Krilan!

Dobra deklica je bila, nedolÏna deklica in lepa, lepa je

bila tudi! Bogata ni bila, ne imenitna; z materjo je stano-
vala v skromni izbici pod streho in mir in sreãa sta pre-
bivala z njima. Z delom svojih rok je Ïivila mater in sebe
— dobra hãi! Rada sta se imela, tako rada. Pridno sta si
dopisovala — pisma, polna ljubezni in hrepenenja. Sreã-
ni Krilan! Pripovedka je pri kraju!«

»Dalje, dalje!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

»Te ne veã; eno drugo! Otroãjo!

Mlad deãek je ptiãke v gnezdu na‰el
v zelenem gnezdu ob potoku,
veselje veliko je s ptiãki imel
v zelenem gozdu ob potoku.

Pogosto je hodil jih gledat vesel
v zelenem gozdu ob potoku;
na veji sedél je stari in pel
v zelenem gozdu ob potoku.

Deãek je imel prijatelja; med prijatelji ni skrivnosti.

Zakaj bi mu prikrival svojo sreão? Njega se mu ni bati,
saj je prijatelj. PokaÏe mu ptiãe; vesela sta jih bila oba. A
nekega dne

Prijatelj mu vzame ptiãke godné
v zelenem gozdu ob potoku;
in deãek sedi in toãi solze
v zelenem gozdu ob potoku!

Vrag vzemi prijatelje!« zakriãi s stra‰nim glasom sklo-

niv‰i se pokonci. Groza ga je bilo videti. SteÏka ga pomi-
ri in potolaÏi gospod Mirodolski. âez nekaj ãasa zaãne
zopet z navadnim glasom:

»Poslej nisem bil veã dober ãlovek. Videti nisem mo-

gel ãlove‰kega obliãja. Za roãi bi bil zgrabil zemljo, stre-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

sel jo, otresnil z nje, kakor mravlje iz roke, ta prekleti
zarod ãlove‰ki, ki lazi po nji; potem na svojih prsih zdro-
bil jo na drobne kosce! Sme‰na sirota! Po tleh si se va-
lilo kakor poredno dete, kriãalo in ‰kripalo ter pulilo si
lase v svoji nezmoÏnosti! Zemlje ne morem zdrobiti, a
zdrobiti, razru‰iti morem to nesreãno posodo, po kateri
mi tako divja in razsaja neznosna boleãina; in vsega bo
konec. Îe je bilo vse pripravljeno; Ïe se mi je mrzla cev
smrtnega oroÏja dotikala vroãega ãela; tedaj mi vraÏja
misel, dobra misel, pre‰ine zvrele moÏgane. To je torej
tvoje juna‰tvol Kaj jima more‰ storiti bolj‰ega? Dobro
plaãilo dobode, kdor jima prinese veselo poroãilo, da si
se jima umaknil tako blagodu‰no! Brez strahu bodeta,
uÏivala svojo sreão! Bodi moÏ! Prej si ljubil, zdaj sovraÏi!
Kakor goreãe si ljubil prej, tako goreãe sovraÏi sedaj. To
je mo‰tvo. Ma‰ãevanje, ma‰ãevanje, krvavo ma‰ãeva-
nje! Moja podoba, podoba nesreãnega, izgubljenega
ãloveka naj jima ne daje miru; moja podoba naj ju stra‰i
in pla‰i vsak ãas, naj jima greni in kali vsako trenutje
Ïivljenja! Sklenil sem obiskati ju vsako leto enkrat, raz-
trgan, zanemarjen, pijan! Vsako leto enkrat, a gotovo.
Naj beÏita na konec sveta, najdem ju jaz in moje ma-
‰ãevanje.

Kar sem sklenil, to sem storil. Klatil sem se po svetu

od kraja do kraja; nihãe mi ni mogel kaj. Prosil nisem in

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

tujega blaga se ni dotaknila moja roka. âesar sem potre-
boval, in to je bilo malo, prisluÏeval sem si po‰teno s
pisanjem; bil sem dober delavec, radi so me jemali. A
vsako leto sem se postavil pred nju enkrat, pri‰el sem in
izginil kakor strah. In moja prikazen ni bila brez uspe-
ha. Kaj se mi je obetalo in ponujalo! Pro‰nje in solze —
vse zastonj! Prej bi bila omeãila in izprosila boÏjo deklo,
belo smrt!

âlovek se s ãasom vsega naveliãa. Od leta do leta sem

ãutil bolj, kako mi uga‰a sovra‰tvo. Na stare dni ãlovek
‰e prav sovraÏiti veã ne more. Slednjiã, ko sem na‰el
novega prijatelja, svojega Bruta, minilo me je vse sovra-
‰tvo; samo da ‰e zdaj ne gledam rad Ïenskega, zlasti
mladega Ïenskega lica. Brutu sem naklonil vso svojo lju-
bezen, kolikor je ima ‰e moje posu‰eno srce. Zadovoljen
je bil z njo — zdaj me je tudi on zapustil, ako se nam ni
pripetila kaka nesreãa, kakor vi pravite, gospod! — Od
tega ãasa sem ju pustil v miru, som ne vem, kako dolgo
je Ïe, jaz veã ne ‰tejem let. Ne menim se, kje Ïivita in
kako: zastran mene bodita sreãna, ako je jima mogoãe.
Samo svojega Bruta bi rad ‰e videl enkrat; potem mirno
zatisnem trudne oãi. Njegova izguba je kriva, da vas tu
nadlegujem, gospod! Ne bodite mi hudi, saj ste dober
moÏ, ker ste me tako potrpeÏljivo poslu‰ali. Naj bo, ka-
kor je, jaz nisem prvi in zadnji tudi ne bom.«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

»Podajte mi roko, nesreãni prijatelj!« nagovori ga gi-

njen gospod Mirodolski; »tolaÏil vas ne bom; kdor je to-
liko pretrpel, njemu ni treba tolaÏbe. Lahko noã! Zatis-
nite oãi in mirno poãivajte, ako vam je mogoãe!«

»Lahko noã, dobri gospod; sladko bom spal pod va‰o

gostoljubno streho. Lahko noã!«

Drugo jutro je bil pa gospoda Mirodolskega gost po-

konci, ko se je danilo. Na vrt gre ter ãaka, da vstane hi‰ni
gospodar. Lepo jutro je bilo. Vse je bilo tako krepko in
mlado in veselo. Rosne cvetice so cvele in di‰ale in ptiãi
so peli in Ïvrgoleli. Molãe je stal moÏ sredi vse te lepo-
te, suh parobek sredi mladega zelenja! Kar plane nekaj
ãez zaprte vrtne duri in pred njim laja in cvili Brutus;
zdaj se valja po tleh, zdaj se zaganja moÏu v obraz. To je
bilo veselje, objemanje in poljubovanje!

»Saj sem vedel, da me nisi zapustil, kakor ãlovek, ljubi

moj Brutus; saj sem vedel, da te bom videl zopet, ãe si le
‰e Ïiv. Ujeli so te, jeli, ljubi moj Brutus, privezali so te,
vrv ima‰ ‰e okoli vratu; ali ti si se iztrgal, ti nisi hotel
drugega gospoda! Zmr‰en si, razpraskan in blaten,
mnogo si prestal, kar se nisva videla, zdaj je zopet vse
dobro!«

Ginjen je gledal, med vrati stojeã, gospod Mirodolski

ta ãudni prizor; solza se mu je lesketala v Ïarku vzhaja-
joãega sonca.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

»Zbogom, blagi gospod! Glejte, spolnila se mi je zad-

nja Ïelja; vesel odhajam od vas. Mir in sreãa plavajta
nad va‰o streho. Bog daj, da doÏivite mnogo veselja s
svojimi otroki! Midva pa, moj Brutus, potujva dalje, do-
kler naju noge nesó.«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

riljuden moÏ je bil gospod Mirodolski. Ni se mu

moglo oãitati, da se ogiblje dru‰ãine; a iskal je tudi

ni. Rad je videl pri sebi za svojo mizo vesele obraze, a
nerad je obiskoval ljudi. Slabo mu je ustregel, kdor ga je
vabil v svojo hi‰o. Nekdaj, ko je ‰e v mestu prebival,
imel je mnogo neprijetnosti zaradi te slabosti svoje. Po-
nosnega so ga imenovali ljudje, ki ga niso poznali; a to
ga ni motilo. Zgodaj se je bil navadil malo se meniti za
to, kaj svet govori. Sedaj na kmetih se mu bajé ni bilo
bati, kakor nekdaj, neprileÏnih vabil. Kar je imel znan-
cev in prijateljev, ogla‰ali so se radi pod gostoljubno
streho njegovo, prijetno je bilo pogovarjati se z njim in
postreÏba ni bila slaba v njegovi hi‰i.

Toda ãlovek ne more in ne sme vselej, kakor bi rad.

Tudi gospodu Mirodolskemu je bilo ãasi kreniti malo na
stran s starega, priljubljenega mu pota. S sosedi je tre-
ba v miru, prijaznosti in sloÏnosti Ïiveti, zlasti na kme-
tih. Po mestih ni pravih sosedov. Koliko ljudi Ïivi ãasi,
zlasti v veãjem mestu, pod eno streho; sreãujejo se in
pozdravljajo morebiti, a ne poznajo se po imenu, komaj
po obrazu!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

Soseda je bila gospodu Mirodolskemu gospa Jarino-

va. Na vzhodni strani Tihega dola je imela na nizkem
zelenem griãu prijazen bel gradiã, kamor je hodila pre-
bivat tri, ‰tiri mesece poleti, kakor je navada lahkoÏivim
gosposkim ljudem.

PremoÏna Ïena je bila gospa Jarinova; po‰tenim Ti-

hodolcem se je zdela silno bogata. Videli so jo vedno, v
dejavnik in praznik, »v petek in svetek«, v ãrni svilnati
obleki, z ble‰ãeão zlatnino in dragim kamenjem okoli
belega vratu in za pestjo, in krasen demant ji je bleske-
tal na levi roki — prikazen, o kateri so do tedaj preprosti
Tihodolci sli‰ali samo govoriti v starih pripovedkah ka-
kor o drugih ãudovitih stvareh, katerih ni dandana‰nji
veã videti v navadnem Ïivljenju! Imela je v gradu dva
lepa konja za voz in enega za — jeÏo! Da se gosposke
Ïene rade vozijo v lepih vozovih, ker so tako ‰ibkih no-
Ïic, to je bilo paã znano vsakemu Tihodolcu; a najsta-
rej‰i moÏak ni pomnil, da bi bil kdaj v svojem Ïivljenju
videl Ïensko na konju! In gospa Jarinova je jahala in
kako je jahala! Kakor blisk po nebu je letela na svojem
iskrem vrancu po cesti, po polju! Iskre so se kresale ko-
nju pod kopiti in dolgo krilo je vihralo za njo! Starãki so
zmajevali sive glave; stare Ïenice toliko da se niso kriÏa-
le pred njo; a mladeniã tihodolski je gledal z radostno
strmeãim oãesom za njo, kakor za zvezdo na nebu, ki
nedoseÏna ble‰ãi v neizmerni daljavi. Lepa Ïena res je

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

bila gospa Jarinova, visoke rasti, tanka ãez pas, a polne-
ga Ïivota; krasno razcvela, Ïarna roÏa, preden se ji zaã-
ne osipati spodnje perje. ârni, gosti lasje nad nizkim,
belim ãelom, temne, plameneãe oãi pod krasno oboka-
nimi obrvmi; raven, prevzeten nos, pod njim drobna Ïa-
reãa usta, po katerih se je rad zibal ponosen posmeh,
kakor se Ïarnice igrajo po veãernem nebu, ko razgraja
nevihta za gorami: vse to skupaj se je strinjalo v lepo
podobo. Lepa Ïena zares je bila gospa Jarinova, veliãast-
na Ïena; a vabljiva prijaznost in dobrovoljnost ji ni sijala
iz lepega obliãja. Videti ji je bilo, da je vajena gospodo-
vati in zapovedovati brez ugovora. A kako ljubezniva je
znala biti, kadar je hotela! Toda gorje, kadar se ji je v jezi
zmraãilo jasno obliãje! Kaka razlika med njo in med ses-
tricama v Mirnem dolu! Ljudje so jo primerjali s podo-
bo lepe cesarice Marije Terezije na tistih debelih srebr-
nikih, ki vedno bolj in bolj ginejo iz deÏele kakor vse, kar
je dobrega na svetu!

Lepa Ïena je bila grajska gospa, bogata in tudi rado-

darna, to se mora reãi; cerkve in ubogih ni nikdar poza-
bila, kadar se je vraãala zopet v mesto. A rada ni zaha-
jala med ljudstvo; plaho so se je ogibali tihodolski otroci
in umikali so se ji s pota iz ‰ole gredoã. Zljubilo se ji je
ãasi, ko jih je sreãala ali dohitela na konju, da jih je va-
bila k sebi, ponujaje jim svetlih dvojaã. Strahoma so stali
otroci, spogledavali se ter drezali: Pojdi ti, pojdi ti!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

SteÏka se je slednjiã ojunaãil najpogumnej‰i, bliÏal se je
poãasi s pobe‰enimi oãmi, stegnil, kar najdalje mogel,
roãico ter vanjo prestregel srebrne kaplje iz njene roke.
Ni se pripognil, ako je pala katera mimo, da bi jo pobral,
saj je ‰e pozneje ãas. Ni ãudo, tako jezno je kopal vranec
s kopitom tla, tako srdito je prskal z Ïareãimi nosnica-
mi: ,gotovo grize’! Zgodilo se je pa tudi ãasi, da ni bilo
tako pogumnega junaka medi otroki, tedaj ni ãakala
dolgo; usula je mednje pest srebrnikov, potem pa po-
gnala konja, ki je zdirjal kakor pu‰ãica.

Samotno je Ïivela v svojem gradu; troje poslov je ime-

la za postreÏbo: hi‰no, kuharico in streÏaja, ki ji je bil
tudi za voznika. MoÏ ji je bil umrl pred kakimi petimi
leti, zapustiv‰i ji lepo premoÏenje brez otrok. Govorili
so, da njun zakon ni bil sreãen, ni se vedelo zakaj; nihãe
je ni nikoli videl prav vesele. Bila je sedaj v onih letih, ko
se pri nekaterih Ïenskah ‰ele prav razvije in razcvete le-
pota; ona lepota, ki je mnogim mo‰kim nevarnej‰a nego
cvet prve mladosti. Zakaj je sama Ïivela? Na izbiro bi
bila imela snubaãev, lepih, mladih, imenitnih

, da bi bila

le hotela. Zakaj ni hotela? Je li kdaj ljubilo to ponosno
srce? Je li sploh moglo ljubiti? Izmerile so se globoãine
morja, izmerile visoãine gora; kdo pride kdaj do dna
skrivnostim Ïenskega srca?

Znana je bila z gospodom Mirodolskim; bila sta si

dobra, prijazna soseda, kakor se spodobi. Letos je bila

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

pri‰la pozneje v svoj grad. Oglasila se je bila takoj po
svojem prihodu pri sosedovih ter povabila jih za drugi
dan na juÏino; vso druÏino, z Radovanom vred: znane
so ji bile vse razmere v hi‰i gospoda Mirodolskega. Tega
pa ni nikakor hotel gospod, da bi bila poslala z vozom
ponje. Ni se vozil rad v tujem vozu in poleg tega je bila
pot kratka in prijetna do grada.

Ljubezniva gospodinja je bila gospa Jarinova. Umela

je tisto redko umetnost, ki je tako potrebna vsakemu,
kdor vabi goste in hoãe, da se dobro imajo v njegovi hi‰i.
Znala se je z vsakim gostom vesti tako, da se je ãutil ta-
koj domaãega v njeni druÏbi. Umela je ne samo govoriti
tako, da jo je vsak z veseljem poslu‰al, umela je tudi, kar
je teÏavnej‰e, zbujati in naravnavati take razgovore, da
je bilo vsakemu mogoãe tudi samemu vmes govoriti.

JuÏina je bila napravljena na vrtu. Nekoliko pod gra-

dom je bil prijeten prostor, z belim peskom posut, z vi-
sokim drevjem in gostim grmovjem obdan, samo proti
veãerni strani prost, tako da se je lepo videlo po vsej do-
lini. Vse je bilo Ïe pripravljeno; miza z belim, tankim
prtom pogrnjena in na nji se je lesketala draga posoda.
Ali druÏbe ‰e ni bilo; zastonj se je ozirala zala hi‰na na
vse strani, ali ‰e ne pride gospoda? Kriv tega odla‰anja
je bil Radovan. Bil je sicer pameten moÏ, a imel je tudi
svoje ãlove‰ke slabosti. Ni se sicer pona‰al s svojo uãe-
nostjo, v druÏbi ni razkladal svojih modrosti; z gospemi

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

ni govoril o Pelazgih, Etruskih, Obrih in Bezjakih in jim
bistroumno razlagal, kaj so bili forctes in sanati in kar je
druge take in enake uãene navlake. Te slabosti, ki ni ta-
ko nenavadna pri uãenjakih, ni imel Radovan; a pona‰al
se je rad s svojim ribi‰tvom. Imel se je za stra‰nega ribo-
lovca. Rad je govoril v druÏbi o tej spretnosti svoji, ka-
tera se mu je zdela, kakor je bilo videti, silno imenitna.
Ni se hvalil s svojo sreão pri Ïenskah, kakor se tako radi
hvalijo ljubeznivi mladeniãi, ki nabadajo in nabirajo ne-
sreãna Ïenska srca kakor pastirji prve rdeãe jagode na
obeljeno brezovo ‰ibico spomladi.

Ali pri ribah je imel res posebno sreão, ako se mu je

smelo vse verjeti, kar je pravil. Radi bi, da bi na‰i bralci
ãislali in spo‰tovali na‰ega mladega prijatelja; prav ne-
prijetno nam je, da jim morebiti zbudimo kak dvom o
njegovi resniãnosti; a na‰a nam je prva. Zato jim ne
smemo prikrivati njegovih napak, najsi bodo majhne ali
velike. Po njegovih besedah je bila ribolovska sreãa nje-
gova res nenavadna. Ni bilo tako plitvega, kalnega po-
toka; ni bilo skoraj luÏe, da bi ne bil on ujel ribe v nji s
svojim trnkom. In kake ribe! Pedi, komolca dolge, niã ga
ni motilo, ãe so se mu norãevali neverni poslu‰alci, da bi
mu ne bilo treba stezati roke; prst bi bil dovolj, kazalec
ali pa celo mezinec! — In same postrvi, ãetudi so se mu
posmehovali, da ima beljuge za postrvi.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

Pod grajskim griãem je tekel bister potok, ne ‰irok, ne

globok; vendar je bilo mogoãe, da je kje kakova postrv
v njem. Radovan si je bil zavezal, da hoãe naloviti toli-
ko rib, da se jih nasiti vsa druÏba; in gospa Jarinova je
bila obljubila, da jih sama napravi, tako dobro, kakor
bodo vredne. Napotijo se torej vsi k potoku; Radovan
lovit, gospa, Mirodolski, Zora in Breda pa gledat. Trnek
je imel ribiã vedno pri sebi, drugo orodje se je lahko do-
bilo. Gledat, pravimo, so ‰li drugi; ne samo gledat; Ïen-
skam odkaÏe Radovan svoje delo, da naj mu lové za
vado kobilic po polju; sam gospod Mirodolski je smel
sedeti nad potokom ter gledati, kriÏem roke drÏeã ali
kakor mu drago. Mnogo posla so imele uboge Ïenske;
ribiã je potreboval danes stra‰no vade! Zamolãati ne
smemo, da je bila gospa najmanji spretna in roãna pri
lovu; smelo bi se morebiti celo reãi, da je bila malo ne-
rodna, ako bi ne bila nespodobna ta beseda pri taki, go-
spe. Menda so se ji s konca nekoliko studile lahkonoge
skakalke, ki imajo grdo navado, da ujete rade z rjavim
sokom onesnaÏijo roko. Mogoãe tudi, da mestna gospa
skonca ‰e prav poznala ni kobilic. Tako sodimo po tem,
ker je veãkrat, ko je kaj ujela, nesla Bredi pokazat, in vse-
lej se je ãul glasen smeh. S ãasom je ‰lo bolje, ãlovek se
vsega privadi, samo volje je treba in truda. In trudila se
je pridno ponosna grajska gospa. Kolikokrat je skoãila
zastonj, zastonj urno zagrabila v travo z roko! Pridne so

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

bile vse tri lovke, a najroãnej‰a je bila Breda, ni si mogel
kaj ribiã, da bi je ne pohvalil; in dobiti od njegi pohva-
le, to ni bilo lahko, zato je pa bila tolikanj veã vredna.

Pridno so mu zna‰ale kobilic: gospa po eno, Zora in

Breda po veã; vendar vedno ‰e premalo! Mnogo jim jih
je u‰lo pri izroãevanju in prejemanju, zlasti gospé, a ni-
koli ni hotela biti ona kriva; dolÏila je njega. On pa njo;
tako da je bil veden prepir, kar je moãno razveseljevalo
gospoda Mirodolskega, ki se je lahko smejal, brez
opravka sedeã na parobku. Vendar ne ãisto brez oprav-
ka; ‰tel je, kolikokrat se je katera pripognila, da bi vedel,
koliko je ujetih kobilic, a ‰tevilo pripogibov se ni hote-
lo nikoli prav ujemati s ‰tevilom ujetnikov, ãesar ni ni-
kakor prikrival pridnim lovkam kakor bi se bilo spodo-
bilo; tudi hudoben je znal biti ãasi gospod Mirodolski.

»Gospa, vi ‰tiriindvajsetkrat — Ïivali ‰estero; Zora ti

petintridesetkrat — Ïivali ‰estnajstero; Breda sedemin-
dvajsetkrat — Ïivali petindvajsetero. Kobilica za kobili-
co, hop, hop, to je veselje!«

Tako jih je draÏil dobrodu‰ni gospod.
Ali gospa tudi ni mirovala:
»·est in ‰estnajst je dvaindvajset; dvaindvajset in pet-

indvajset — koliko je to? Sedemin‰tirideset, ãe sem prav
se‰tela? Kaj pravite, gospod ribiã?«

»In tiste, ki so vam u‰le?«
»Meni?«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

»Vam in onima dvema?«
»Torej, kar jih je pobegnilo Zori, Bredi, meni in —

vam, gospod Radovan: recimo sedmero; veã jih ni. To-
rej ‰tirideset kobilic nataknjenih. Na vsako se ujame ena
riba, kajne, gospod ribiã, ali tudi dve ãe ima ãlovek sre-
ão; ne, gospod Radovan, kaj pravite? Jaz ne umejem; va-
‰ega rokodelstva!«

»Petnajst, ãe ima ãlovek sreão; a kako bi, ker ni

miru?«

»Recimo torej: na vsako eno. Torej ‰tirideset jih Ïe

imamo, dovolj jih bo; poglejmo!«

In gospa gre ter se pripogne nad posodo poleg Rado-

vana.

»Kako je to, gospod Radovan? Kam pa devate, kar

ujamete? Tu vidim samo — ena, dve, tri! Samo troje jih
gomazi po vodi; in kratke so in drobne kakor pijavke!
Ali so to postrvi? Jaz jih ne poznam, samo uãila sem se
nekdaj, ãe se ne motim, da imajo postrvi rdeãe pike ob
straneh; tu ni videti niã pik, poglejle, gospod Radovan!«

»Postrvi ali ne postrvi; dobre ribice so, gospa; samo

treba, da jih ãlovrk pripraviti zna!«

»Takih res nisem ‰e pripravljala; to so ribice za igraão

v stekleni posodi na oknu, ne za kuhinjo, gospod Rado-
van!«

»Drobne ribe, dobre ribe!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

»Torej tri vsega skupaj, pa ‰e te ne postrvi! Kako je

vendar to, gospod Radovan? Kaj niste rekli, da postrvi
Ïivé v bistrih potokih; potok je vendar dovolj bister, ‰i-
vanka bi se mu videla na dnu, in vi ste tako sloveã ribiã,
kakor smo Ïe tolikokrat sli‰ali; menim, ako kje kaka
postrv tiãi v tem potoku od izvira do iztoka, ãudno bi
bilo, da bi se ne obrnila proti vam takoj, ko zaãuti, da
preÏite tu s svojo dolgo palico, Ïe iz samega usmiljenja!«

»Da bi bil le sam; ali Ïenske niso za drugo na svetu,

kakor da motijo in draÏijo ãloveka.«

»âujete li, gospodiãna Zora, kako govori vas ljubezni-

vi Ïenin? Kaj bo ‰e pozneje? Jaz bi se premislila, ako bi
bila na va‰em mestu; ‰e je ãas! Pomnili bodete ‰e kdaj,
da sem vas svarila, ali tedaj bo prepozno!«

»Niã se ne bojte, gospa! Ni tako hudoben, ne, kakor

se dela; niã ne dé, ãe kdaj malo zagrmi nadme, kadar
bom zasluÏila.«

»ZasluÏili boste kdaj?«
»Bogve!« — —
»Glejte, ravno zdaj bi bila ena prijela, ko bi bilo le

malo bolj mirno; saj ni ãuti grmeãega Boga!«

»Za zdaj bodi dovolj, gospod Radovan! Vi ste storili

svojo dolÏnost; kaj se more, ãe noãejo ribe? âujte, ‰est
bije ura; vzemimo, kar imamo, za vas bo dovolj, gospod
Radovan; mi pa si bomo morali danes s ãim drugim po-
magati. Pojmo, gospoda!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

Tako so se ‰alili; tako so ribe in kobilice lovili. Gospa

Jarinova je bila danes dobre volje, da je ni ‰e nikoli nihãe
videl tako. A Radovan je imel danes nesreãen dan. Kdo
ni Ïe sam izkusil, da ravno takrat, kadar bi se rad izka-
zal pred svetom, zlasti pred Ïenskim, ravno takrat mu
gre vse narobe! Nesreãni ribiã se je izgovarjal na vse
strani; zdaj mu je bil trnek prevelik, zdaj premajhen;
tudi kobilice mu niso bile nikoli prav, zdaj predrobne,
zdaj predebele. Najbolj pa je dolÏil Ïensko radovednost;
in to dolÏenje je bilo morebiti ‰e najbolj praviãno. Kakor
hitro je zaãela kimati dolga ‰ibka palica ribiãeva, da si je
mislil: zdajle bo, hitro je pritekla gledat zdaj gospa, zdaj
Zora — in oplaãena se je obrnila riba, izpustiv‰i vado in
ostri trnek. Res, nesreãen dan je imel danes Radovan;
vendar upamo si reãi, da se bode morebiti ‰e v poznih
letih z veseljem spominjal lepega dneva.

Bogata gospoda, ki prebiva po mestih v visokih pa-

laãah, ima navado, daj razveseljuje z godbo in petjem
povabljene goste pri pojedini; saj se tudi Ïivinica na pa‰i
‰e enkrat tako veselo pase, ko prepeva pastir ali dela na
pi‰ãalko. Tudi gospe Jarinove gosti niso pogre‰ali pri
juÏini pevcev in godcev. Po drevju in po grmovju so peli
in gostoleli ptiãi, da je bilo veselje; vsak po svoje, na
drobno in na debelo, in vendar je bilo tako prijetno,
tako sladko soglasje! Zamaknjena je poslu‰ala vesela
druÏba in za nekoliko ãasa je umolknila prijazna govo-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

rica, ki se je prej skoraj tako veselo glasila kakor ptiãje
petje po vrtu.

»Vse, kar je res,« spregovori gospod Mirodolski, »vse,

kar je res, gospa, pevce imate izurjene in lepo ubrane,
tudi na‰i niso bolj‰i; in vendar si domi‰ljujem, da slujejo
nekoliko po vsem Tihem dolu, kar ni najmanj moj po-
nos.«

»Morebiti je pa nekoliko va‰ih vmes; po pravici mo-

ram reãi, da moje uho ne loãi ptiãjega petja; meni se gla-
si vse enako.«

»Îe mogoãe, Ïe mogoãe! Res nekateri glasovi se mi

zdé prav znani. To ni lepo, gospa soseda, da izvajate in
izvabljate ptiãe svojemu sosedu, ki vam ni nikoli Ïalega
storil. O, velika je moã Ïenske lepote; vsaka Ïiva stvar se
ji klanja!«

Gospa Jerinova se mu prikloni, rekoã:
»Od kdaj ste tako ljubeznivi, gospod Mirodolski?

Gola zavist vas dela ljubeznivega, gospod; a taka prisi-
ljena ljubeznivost nima veljave pri nas. Ne bodite tako
samopa‰ni, gospod; privo‰ãite tudi konju drugemu kaj
dobrega, zakaj ne tudi sosedi! Po krivem me dolÏite; ãe
se je res pridruÏil kateri izmed va‰ih mojim ptiãem, bo-
dite prepriãani, da te Ïalostne prikazni vam nisem jaz
kriva. Za vami so pri‰li; saj govoré ljudje, da hodijo za
vami kakor koko‰i za gospodinjo; bogve, kaj delate z nji-
mi; jaz ne umejem takih ãudodelnih skrivnosti. Z vami

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

so pri‰li, z vami se vrnejo zopet v Mirni dol. Ako bi le-
tali res ptiãi, kakor pravite, za Ïensko lepoto; bodite pre-
verjeni, gospod sosed, ne bilo bi jim treba iskati je dru-
god; nobeden bi se vam ne ganil iz Mirnega dola.«

Na te besede, ki jih je govorila gospa Jarinova z nepo-

pisno ljubeznivo ‰aljivostjo, se Breda glasno zasmeje;
prijetno se je razlegal njen smeh, kakor kukavice glas po
zelenem bukovju spomladi! Zora zardi in temna trepal-
nica ji osenãi lepo bistro oko, kakor ko za trenutje oblak
zakrije zlato sonce na jasnem nebu. âutila je, da se je
ozrlo vanjo Radovanovo oko. Moder moÏ je bil gospod
Mirodolski, kolikor je môãi ãloveku modremu biti na
svetu; vendar ne govorili bi resnice, ako bi trdili, da so
mu bile neprijetne gospe Jarinove besede. Z veseljem,
ne brez ponosa, je gledal lepi hãerki svoji; rekel ni bese-
de, a sreãni pogled njegov je jasno govoril: Prav pravi-
te, gospa soseda; brez lepote nismo v Mirnem dolu.

In tako je bilo veselo vse omizje.
Nesreãa — strela z jasnega neba — skali jim veselo

trenutje. Ravno so se podajale ribe, ki jih je bila res sama
napravila gospa Jarinova. Prva je bila Zora na vrsti; kar
ji padejo vilice iz roke na tla v beli pesek. Hitro se pri-
pogne deklica ter jih pobere. Radovan, ki je sedel poleg
nje, drÏal se je »kakor lipov bog«, ni se ganil, da bi post-
regel, kakor je mo‰kemu dolÏnost, svoji sosedi, nevesti
svoji! Po vsi pravici torej ga je pokarala gospa:

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

»Lepo se vedete, gospod Radovan!«
»Hotel sem se ravno pripogniti, a bilo je Ïe prepozno.

Zora je tako urna!«

»Kakor postrv! Prepozno; lep izgovor! Mo‰ki, kateri

sedi poleg gospodiãne ali pa tudi gospe, vse enako; kaj
pa ‰ele poleg neveste, treba, da ima pazne oãi, da vidi,
kaj se godi, kaj se bode godilo. Prepozno! Planiti je bilo
treba, prestreãi jih ali pa vsaj pobrati, ãe ãlovek ni Ïe
tako uren. Vi pa sedite kakor malik ter gledate mirno,
kako se trudi lepa soseda poleg vas. KriÏ je s takim—
medvedom! Uboga Zora, koliko truda ji bode treba, da
vas ugladi in omika, vsaj za domaão potrebo! O da bi
vas imela jaz nekoliko ãasa v svoji oblasti; kako hitro bi
vas navadila plesati!«

»Gospa! Velika je va‰a moã; kar bi hoteli, vse bi iz

mene storili; a da bi me kdaj nauãili plesati, ne verujem;
stra‰no sem neroden in neokreten, prej medveda!«

»Kaj? Plesati, plesati vas bi bilo ‰ele uãiti treba? Îenin

hoãete biti in plesati ne znate? O ti moj Bog! Od kod pa
ste, iz katerega brloga ste doma?«

»Meni se zdi, da je ta umetnost, o kateri tako navdu-

‰eno govorite, gospa, mo‰kemu prav malo potrebna;
Ïenski — ne reãem.«

»Torej

hoãete, da naj Ïenske same ple‰emo; krasen

ples!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

»Tudi tipa ne pravim; zdi se mi, da tudi Ïenska lahko

izhaja brez plesa. To pa je gotovo, da je mo‰ki, ki plese,
sme‰na prikazen.«

»Tako? — In David je plesal pred skrinjo miru in spra-

ve; in Sokrat sam je plesal, va‰ patron, kakor veste. Kaj
pravite zdaj, govorite!«

»Kako je David plesal, ne vem, tudi ni povedano v

svetem pismu; tega pa sem preverjen, da ni plesal ne
polke ne mazurke; jaz menim, da je sveti moÏ samo tako
nekako poskakoval od veselja, kakor veli pismo: Veselite
se in od veselja poskakujte. A kar se tiãe Sokrata, ,moje-
ga patrona’, to vemo natanko, kako je bilo. Kadar je
hotel plesati, zaklenil se je v svojo izbo, da ga ni videla
Ïiva du‰a, ne otroci ne Ïena; kaj bi rekla po‰tena Ksan-
tipa? In lahko si mislimo, kako je bilo njegovo plesanje.
Skakal je, zvraãal se je moÏ brez takta, brez gracije; gi-
bati se je hotel, drugega niã, ker je vedel, da je gibanje
zdravo telesu.«

»Plesal je torej, menite, kakor medved na sejmu!«
»Tako nekako, da, gospa! Kakor medved na sejmu;

zato pa tudi ni hotel, da bi ga gledal svet; bil je pameten
moÏ, moj patron.«

Po tem ostrem dvoboju, v katerem sta prviã gospa Ja-

rinova in Radovan merila svoje moãi brez pravega uspe-
ha — zmaga se ni nagnila na nobeno stran — potihne
Radovan. Z neko pomenljivo resnobo ogleduje druÏbo;

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

videti mu je bilo, da se mu zbuja v prsih misel, ki si ne
upa na dan. Nastala je bila tista usodopolna tihota, ki
nastaja navadno pred hudo uro. âutila je vsa druÏba, da
plava nad njo siv oblak, ki niã dobrega ne obeta. Po dol-
gem premi‰ljevanju se ojunaãi mladeniã in zaãne:

»Tri Ïenske, dva mo‰ika, ‰tevilo nam ni ugodno, da ne

govorim o moãi na oni strani, katere sem ravno kar ne-
koliko skusil. V strahu in trepetu torej zaãenjam boj, iz
katerega se vrnem, kakor bode boÏja volja in va‰a, mi-
lostna gospa! Boj zaãnem ne zase, nego za mo‰ke pra-
vice. Karali ste me, gospa, ostro ste me karali, da nisem
storil svoje dolÏnosti; hudo dolÏenje! Poskusimo, kako
bi se zagovarjal, morebiti celo opraviãil. Zori so pale vi-
lice iz rok, pobrala jih je sama; to se meni prav pamet-
no zdi, ãisto naravno; jaz delam tudi tako. Vi ste drugih
misli, gospa! Vi sodite in ne samo vi, gospa; tako sodi
velik del Ïenstva, da je moÏa dolÏnost, streãi Ïenski, ,po
rokah jo nositi’, pestovati jo kakor otroka. Tako ravnanje
se mi ne zdi primerno; dostojno ni ne moÏu ne Ïeni. Da-
leã za nami so oni srednjeve‰ki ãasi malikovanja z Ïen-
stvom, one nezdrave, nemo‰ke galanterije. MoÏ naj
spo‰tuje Ïeno, enakorodna mu bodi, enakopravna.«

Pri teh besedah je gospe Jarinovi zablisknil po ustnah

oni ponosno-zaniãljivi smeh, o katerem smo prej govo-
rili. Pogovor, prej tako prijetno ‰aljiv, dobil je mahoma
resno lice. Predaleã je bil za‰el, morebiti nehote, Rado-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

van; zdaj mu ni bilo moãi veã nazaj. PribliÏala sta se bila
strelonosna, nasprotna oblaka; mogoãe ni bilo veã, da bi
ne ‰inila strela iz oblaka v oblak.

»Enakorodna, enakopravna bodi Ïena moÏu, — dek-

la, suÏnja mu bodi, govorimo naravnost, brez okoli‰ev,
gospod! Îenska je na niÏji stopnji, zaostala je za mo‰kim
v razvoju. MoÏ je moã, Ïena slabost; moÏ je ,krona stva-
ritve’, moÏu oblast in pravice, po naravnih zakonih; moÏ
je glava, moÏ gospodar, njemu oblast in slavo in ãast;
pridite, pokleknite in molite! MoÏ naj gospoduje; Ïena
naj sluÏi. Za njim naj se obraãa, kakor sonãnica za son-
cem; z obraza naj mu ugiblje, bere Ïelje, spolni naj mu
jih, preden jih je izgovoril. Blag bodi moÏ, res, veliko-
du‰en, blago potrpljenje imej s siroto, ako je mlada,
lepa, poslu‰na, pokorna, podloÏna; ako ustreza vsaki Ïe-
lji njegovi, bodisi ‰e tako nespametna, oblastna, surova,
ako se vse njene misli in Ïelje suãejo o njem, svojem sre-
di‰ãu, svojem soncu, iz katerega ji izhaja luã, gorkota,
Ïivljenje; ako mu ni nikdar in nikjer napoti, ne vpra‰a
ga: Kam gre‰, kje si bil tako dolgo? Zakaj si Ïalostem,
zakaj si vesel? Vsakemu svoje! MoÏ naj dela, kar hoãe,
naj hodi, kamor mu drago, naj se kratkoãasi, kakor ga
veseli. Îena ostani doma pri poslih, pri otrocih; kuhaj,
‰ivaj, pospravljaj, da bode vse lepo in snaÏno, kadar pri-
de domov; glej, da ga pozdravi‰ z jasnim, prijaznim
obliãjem; ako je slabe volje, pogladi mu skrbi s ãela, ãe

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

je gladka in mehka tvoja roãica. Ako lepo ravna s teboj,
bodi mu hvaleÏna, vesela; ako te graja, kara, daje ti grde
priimke, ãetudi nisi zasluÏila, trpi voljno, poljubljaj ‰ibo,
ki te bije: tvoje bode nebe‰ko kraljestvo. A za vse na sve-
tu: nikoli in nikjer ne imej svoje volje; to bi bil upor proti
veãnim naravnim zakonom. Med ‰tirimi stenami tvoje-
ga doma, tvojega kraljestva, naj bivajo vse tvoje Ïelje.
Ne glej skozi okno na ulice, kaj delajo ljudje, na nebo,
kak‰no je vreme; tvojega moÏa obliãje je tvoje nebo; z
njega ti sije sonce milosti, na njegovem ãelu se ti zbira-
jo hudourni oblaki, iz njegovih oãi se ti bliska, iz njego-
vih ust ti grmi. Ne zabi, Ïenska, da si telo brez du‰e; ne
misli, da si ãlovek; ti si stvar, blago, ki se proda, ki ima
gotovo ceno, ki najde kupca, ako mu je po volji!«

»Z Ïivo besedo ste nam popisali, gospa, Ïalostno sta-

nje Ïenstva, kakr‰no se, Ïalibog, ‰e zdaj, ãlove‰tvu na
sramoto, nahaja po nekaterih krajih. Ne samo rahloãut-
no Ïensko, vsako po‰teno mo‰ko srce se v sveti jezi upi-
ra proti nesreãni usodi Ïenstva v na pol divjih jutrovih
deÏelah!«

»Jutrovih deÏelah! Ne delajte se nevednega, gospod!

Pustimo jutrove deÏele; tam niso nesreãne Ïene doma;
tam je vse po‰teno, odkrito; tam ni sleparstva in lice-
merstva; tam se besede zlagajo z dejanjem. Tam so raz-
mere jasne; Ïenska ve, kaj je njen poklic, kaj jo ãaka;
nihãe je ne slepi, nihãe ne zbuja v njenih prsih Ïelj, hre-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

penenja, ki se nikdar ne uresniãi, uresniãiti ne more;
nihãe ji ne kaÏe sreãe, ideala, ki ji sije v nedoseÏni vi‰ini.
âesar ãlovek ne pozna, tudi ne Ïeli. Tam ve Ïenska, za
kaj je rojena, v ãem je njena vrednost; ravna se po tem,
zadovoljna je in sreãna. Da, sreãna je lahko Ïenska v ha-
remu!«

»Dobre volje ste, gospa!«
»Ne vedela bi zakaj! — Ne o daljnih jutrovih deÏelah,

gospod; govorila sem o na‰ih deÏelah, o visoko izobra-
Ïeni Evropi, kako je stanje Ïenstva pri nas v visokih pa-
laãah in pod nizko slamnato streho. Îalostno, sramot-
no, v nebo vpijoãe! Tu je tiranstvo doma; huj‰e, sramot-
nej‰e nego pri divjakih; tam je golo, po‰teno; tu se zavija
v lepo, sleparsko obliko, lepotiãi se s prijetno doneãimi
besedami; tu je tiranstvo s prijaznim obliãjem; olika,
omika: sleparstvo, pobeljen grob!«

Po teh besedah, ki so se usipale kakor toãa iz lepih ust

krasne Ïene, nastane za nekoliko ãasa soparna tihota.
Sedeli so tiho, vsak v sé zami‰ljen. Gospe je bilo videti
Ïal, da je tako strastno, tako iz srca govorila, da je kali-
la veselje povabljenim gostom. Zora, ki je sedela poleg
nje, je z zardelimi lici poslu‰ala njene strastne, goreãe
besede, tako da ji je skoraj sapa uhajala. Kdo ve, kaj se
je godilo v njenem mladem, neizku‰enem srcu! Ko jo
vidi gospa tako zami‰ljeno, prime ji z obema rokama
glavo, pritisne si jo na prsi in poljubi jo na belo ãelo.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

Vse je molãalo nekoliko trenutij. Zami‰ljen je sedel

Radovan; take ‰e nikoli ni videl svoje neveste; ãudno mu
je bilo pri srcu. — — Pokojno, gladko je morje, kakor lice
otroka, speãega v zibeli. Vse je mirno na ladji; kdo bi se
bal? Jasno je nebo kakor ribje oko; samo tam proti ve-
ãerni strani, daleã daleã vstaja meglica poãasi iz morja,
dviga se na jasno obzorje, Ïe se je zagostila v bel obla-
ãek. S skrbnim oãesom gleda stari pomornik nedolÏni
oblaãek; postaral se je na morju in on ve, kaj pomeni
bela meglica; ne dolgo in dvigne se vihar, zbudé se va-
lovi, in tedaj bodi ti milostivo nebo, ladja, in vami vsem,
ki ste na nji! Tako se je bila prikazala Radovanu na jas-
nem obzorju usodna meglica; videl jo je, a vedel ni, kaj
pomeni; malo je ‰e poznal svet in Ïivljenje, med knjiga-
mi mu je bila pretekla »Ïivljenja lep‰a polovica«. Kma-
lo se mu zvedri ãelo in vesel kakor prej, ogovori gospo:

»Res, nesreão sem imel z ribi‰tvom danes, postrvi mi

ni bilo pred oãi; vendar dana‰njega dneva ne ‰tejem
med izgubljene. Z oãmi gledam danes prviã, kar sem Ïe
tako dolgo videti Ïelel — prerokinjo, navdu‰eno prero-
kinjo Ïenske osvoboje! Osvoboja ni prav dobra beseda,
vendar emancipacija ima tako neprijeten, tuj glas; reci-
mo torej: osvoboja, ako dovolite, gospa?«

»Kakor vam drago, gospod, da se le umemo.«
»Mnogo sem Ïe sli‰al in bral o Ïenski osvoboji, tem

najnovej‰em vpra‰anju druÏbenega in socialnega Ïiv-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

ljenja — sedanje Ïivljenje sestoji skoraj iz samih vpra-
‰anj, brez odgovorov — vpra‰ati je lahko, odgovarjati je
lahko; mnogo sem sli‰al in bral o Ïenskah, katere se, ne-
zadovoljne s svojimi dolÏnostmi in pravicami, odmerje-
nimi jim po naravnih in ãlove‰kih zakonih, povzdigujejo
nad svoj spol, hrepené in silijo v to, kar jim bode, kar jim
mora biti veãno nedoseÏno. Menil sem do zdaj, da so
take Ïenske samo kake igralke, pevke, plesalke in ena-
ke Ïen‰ãine, katere so, po svojem stanu Ïe, prestopile
meje svojega spola; tu pa tam kaka postarna, pozablje-
na samica; kaka ,nerazumljena’

, krepkoduha nem‰ka

pisateljica z debelogledimi okroglimi naoãniki na prev-
zetnem nosu! Menil sem, da take Ïenske, ki so se zaro-
tile proti ubogemu mo‰kemu spolu, so doma samo v
Ameriki, na Angle‰kem, na Ruskem, tu pa tam katera na
Nem‰kem; tako blizu bi jih ne bil iskal, da so med njimi
tudi take Ïene, kakr‰na mi je stopila danes prva pred
oãi, tega bi si ne bil nikdar mislil. Prej sem menil, da se
nam ni bati te nove zarotbe; zdaj vidim, da sem sodil
lahkomiselno; zdaj vidim, kaka nevarnost preti vsemu
mo‰kemu rodu! Konec bode na‰ega gospostva, morebiti
celo na‰ega bitja, kadar se dvigne nad nas silni ma‰ãe-
valni roj novih Amazon, njim na ãelu vi, gospa, sijajna
kraljica, Pentezileja! Gospa, gospa, kadar pridere v na‰e
kraje neusmiljena vojska na iskrih vrancih, z bridkimi
meãi, sulicami in pu‰cicami, o gospa, krenite tedaj v

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

stran, ognite se Tihega dola, ne zabite, da sva bila nek-
daj va‰a soseda, va‰a gosta, gospod Mirodolski in jaz, ki
se vam klanjam, ki vas prosim milosti, premagan, v prah
poniÏan nasprotnik!«

Vsi se veselo zasmejejo na te besede, ki jih je Radovan

res prav ginljivo govoril. Smejala se je tudi gospa Jarino-
va, a njem smeh je bil videti nekako posiljen. Ko je po-
tihnil smeh, odgovori mu brez usmiljenja:

»To je torej va‰e juna‰tvo, va‰e mo‰tvo! OroÏje deja-

ti iz rok pred bojem, sramota! Takim gospodom naj slu-
Ïimo Ïenske! Niã milosti, boj, boj, po boju mir in spra-
va in milost, kdor je milosti vreden ali potreben! Preden
pa pride vojska, katere se, kakor je videti, tako bojite,
preden se udarimo z bridkim meãem, poskusimo se prej
z nekrvavim oroÏjem, katero znamo sukati tudi me Ïen-
ske, ãe ne tako krepko in smrtno kakor vi, znamo ga su-
kati vsaj urno, kar se nam rado opona‰a: poskusimo se
z besedo!

Imenovali ste me prerokinjo Ïenske osvoboje. Jaz ne

prerokujem; jaz povorim samo, kar mislim, kar se mi
vidi, da je pravo. In to je, da Ïenska ni sedaj mo‰kemu
nikakor enakopravna, da je pod njim, da je suÏnja nje-
gova, ker je telesno slabej‰a. Telesno slabej‰a, pravim,
zapomnite si to, gospod; samo telesno! Oblast, gospos-
tvo ima, kdor ima moã, telesno moã. Ta zakon vlada
med rastlinami, med Ïivalmi; moãnej‰a slabej‰o zatira,

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

da jo zatre, izpodrine, da sama vlada ter se veseli svoje-
ga Ïivljenja. Ta zakon naj vlada tudi v ãlove‰tvu? Kako
naj se potem loãi ãlove‰tvo od brezumne narave? Vladal
je ta zakon, kakor nas uãi zgodovina, tudi jaz sem po-
gledala nekoliko v zgodovino — tudi med narodi, stano-
vi, posamezniki; zgledov mi ni treba navajati vam, ki vse
to bolje veste. Ta zakon, pravim, je vladal in vlada ‰e
tudi v ãlove‰tvu, nekdaj v surovi, kruti, potem v vedno
glaj‰i in glaj‰i obliki, in to je tudi Ïe napredek; a tu se ne
smemo ustaviti. Kaj loãi zares ãloveka od Ïivali? Îelez-
nice, telegrafi, delni‰ka dru‰tva? Vse lepo, krasno! Ven-
dar, ako bi ne imeli drugega, bili bi samo vi‰e razvite
Ïivali. Kar loãi ãloveka v resnici, bistveno, ne samo na
videz od Ïivali, to je: pravoãutje! Pustite, da tudi jaz, ka-
kor vi, kujem, besede; beseda gotovo ni dobra, vendar
umete, kaj menim, in to je dovolj. Îival ne pozna pravi-
ce; nji je moã pravica. Pravoãutje je prava ãlovekova last;
ono je zaãetek in konec vsega ãlove‰kega izobraÏevanja
in napredka, v njem je zajeta vsa moralnost. Ta ãut se
zbuja, ‰iri, ukoreninja bolj in bolj, in kadar bode navdal,
predelal in prestvaril vsa ãlove‰ka srca, potem bode do-
seglo ãlove‰tvo svoj namen, potem bode zemlja pravo
ãlove‰ko prebivali‰ãe. Spoznanje, prepriãanje, da je vsa-
ko ãlove‰ko bitje samopravno, da smo si enakopravni
vsi, kar nas nosi ãlove‰ko podobo — narod narodu, slu-
Ïabnik gospodu, Ïenska mo‰kemu — ta nova vera ne

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

sme ostati samo v knjigah, v nekaterih razsvetljenih gla-
vah; treba, da se uresniãi, da se uvede v vse razmere ãlo-
ve‰kega Ïivljenja. Iz pravoãutja, gospod, zagovarjam
Ïensko osvobojo, kakor ste jo vi krstili. Posmehujte se
mojemu uãenemu besedovanju, prosto vam; me osvo-
bojenke ne smemo biti in nismo obãutne!«

Ko je gospa Jarinova konãala svoj krepki govor, za-

ploska ji Zora z rokama, da se je razlegalo po vrtu. Nato
se obrne proti ubogemu Radovanu z zmagovitim obra-
zom:

»Zdaj je tvoja vrsta, Radovan, ojunaãi se, govori, ra-

dovedni smo, kako bode‰ odgovarjal!«

»Tudi ti, Zora!«
»Recimo: tudi jaz! Kaj te je strah, Radovan?«
»,Slovo sem upu, strahu dal’. Dobro je, da se juha ne

jé tako vroãa, kakor se kuha. Strah me ni, a v zadregi
sem, ne tajim. Z osvobojenko, kakor se imenujete, gos-
pa, nisem ‰e govoril; jaz imam to slabost, da me osup-
ne in v stisko spravi vsaka nova prikazen, dokler se je ne
privadim. Meni ni dano, da bi kar tako iz rokava stresal
besedo za besedo, umetno stavljene, dobro vezane. Me-
ni ni dano brez priprave govoriti ,kakor bi roÏice sadil’,
in ,otrobe vezati’ me je sram, zlasti v taki druÏbi.«

»Izgovori, prazni izgovori!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

»Resniãni izgovori, gospa! Sploh je mo‰kemu teÏav-

no govoriti z Ïensko o tako imenitnih stvareh; ãlovek ne
sme in ne more vedeti, kakor bi hotel.«

»Vidite, gospod? Taka je va‰a enakopravnost! Napuh,

mo‰ki napuh vam puhti iz vsake besede. Vsak poklon je
golo razÏaljenje. Mo‰ki ne more govoriti z Ïensko o res-
nih, pametnih stvareh kakor z otrokom! Vidite, tako je!«

»Krivo ste me umeli

, gospa! Hotel sem reãi, da v

mo‰ki druÏbi ãloveka ni treba tako preudarjati in pre-
tehtovati vsako besedo kakor v pogovoru z Ïensko.
Kako pazno in previdno je treba tu sukati oroÏje! Nero-
den ãlovek, kakr‰en sem jaz, lahko zadene kam, kjer za-
boli, morebiti celo osvobojenko, gospa!«

»Dovolj izgovorov, gospod; zaãnite, zavihtite bridki

meã, stala bom, ne trenem z oãesom!«

»Tako se vas pa ‰e bolj bojim, vi ste stra‰na borilka,

gospa! Kaj me je motilo, siroto, da sem se spustil v boj,
ki mi obeta gotovo premago! Sedaj je ãas, gospa, da se
vam izpovem — sramotno izpovedovanje! Dejal sem, da
sem mnogo bral o Ïenski osvoboji; vi mislite, gospa,
bogve kake uãene knjige! A motite se, gospa; pomislite
samo: Mill, va‰ veliki prerok, mi je znan samo po ime-
nu!«

»Pustite Milla ter povejte, kaj vi mislite!«
»Jaz v strahu in poniÏnosti, milostna gospa, mislim

tako: Îenska, pravite, bodi mo‰kemu enakopravna: jaz

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

pa pravim, da mu je enakopravna po vsem izobraÏenem
svetu.«

»Jaz pa pravim, da mu ni.«
»O kako lepa priloÏnost bi bila tukaj posnemati ne-

be‰kega Platona! Vse bi bilo skupaj, samo Sokrata ni; in
brez Sokrata ni Platonovega razgovora. Torej, kuhajmo
z vodo kakor drugi ljudje!«

»Jaz trdim torej, da je pri nas Ïenska mo‰kemu ena-

kopravna, kolikor mu more biti po svoji naravi.«

»Tega sem se nadejala, znana pesem; vendar govori-

te!«

»TeÏko mi bode govorili, ker veste Ïe vse naprej, kar

bi utegnil jaz z vsem svojim trudom spraviti na dan. Go-
voril bodem samo, ,pour l’honneur du drapeau’, da se,
tako ali tako, izkopljem iz stiske, v katero me je pripra-
vila moja lahkomiselnost. Nikakor si ne domi‰ljam, da
vem povedati kaj, kar bi pospe‰ilo re‰enje tega vpra‰a-
nja.

Zgodovina nam kaÏe, in posebno jasno rimska zgo-

dovina, da drÏava zaãenja propadati ob istem ãasu, ko
jameta spola prestopati svoje naravne meje, ko sta se
mo‰tvo in Ïenstvo tako rekoã naveliãala svojih naravnih
nalog ter jih jameta zamenjavati iz gole pre‰ernosti. In
zdi se mi, da se ne motim, ako trdim, da ima drÏavni
propad svoje poglavitne korenine v tej nezdravi, nena-
ravni prikazni. Kako bi moglo biti drugaãe? Stara resni-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

ca je, da je druÏina podlaga drÏavi, druÏini zakon. — Po-
trpi malo, Zora; upam, da skoraj izgazim iz te suhopar-
ne uãenosti, v katero sem tako nesreãno zabredel v svoji
stiski; glej, s kako blagodu‰no potrpeÏljivostjo me po-
slu‰a moja ãastita nasprotnica, milostna gospa! — Za-
kon more biti sreãen samo, ako oba, moÏ in Ïena, spol-
njujeta zvesto vsak svoje dolÏnosti, tako razliãne si po
svoji naravi; ako je Ïena zares Ïena, popolnoma Ïena in
samo Ïena, in moÏ nasproti enako, tako da se vzajem-
no podpirata, tako rekoã dopolnjujeta v lepo celoto; dva
razliãna glasova v prijetnem soglasju! Iz tega in samo iz
tega izvira medsebojno spo‰tovanje, edina trdna podla-
ga zakonski ljubezni; vse drugo je pena, sanjarstvo, sle-
parstvo! — Ti se nasmehuje‰, Zora? — O da bi vedele
Ïene, da bi prav do kórena spoznale, kaj na njih ãislamo,
spo‰tujemo moÏje, kaj ljubimo, po ãem hrepenimo! Mi
i‰ãemo, ãesar pogre‰amo v sebi: one mehkote, neÏnosti,
rahloãutnosti; one potrpeÏljivosti in stanovitnosti; one-
ga premagovanja in zatajevamja samega sebe, tolikanj
prepevanega, nikdar dovolj hvaljenega; one angelske
vdanosti, ki trpi in molãi; onega obliãja, ki se smeje s
solzami v oãeh, ki razoroÏi, omeãi surovega divjaka!
One vedne, nikdar kaljene jasnosti; srca, ki ljubi brez
samopridnosti, ki trpi krivico in ne oãita, ki odpu‰ãa,
kakor sam Bog odpu‰ãa; oãesa, iz katerega sije zado-
voljnost in sreãa, ki zbuja kakor pomladno sonce vese-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

lje in Ïivljenje, kamor posije gladkega lica, ki ga Ïari, ka-
kor zarja jutranje nebo, najlep‰a boja na svetu, srameÏ-
ljiva rdeãica; ust, ki blagoslavljajo, ne kolnejo, iz katerih
ne pride huda, nespodobna beseda; roãice, ki gladi s
ãela gube, ki blaÏi, mnoÏi, v zlato spreminja, ãesar se
dotakne; naroãja, v katero se zateka moÏ, kakor dete v
materino krilo, iz Ïivljenja viharjev, rekoã: Tu je moje
zavetje, moje zati‰je, tu je moj dom! Oj ti blaÏeno naroã-
je zveste Ïene! Naj se ti je tudi za nekaj ãasa izneveril
nestanovitneÏ, naj je iskal veselja, omame drugod; po
vseh svojih zmotnih in krivih potih se vrne slednjiã k
tebi skesan: vse je sleparstvo po svetu in laÏ; tu je ljube-
zen, zvestoba, tu je mir in sreãa!

Taka bodi Ïenska, potem bode ne samo moÏu enako-

pravna druÏica, potem bode najlep‰a, najblaÏja stvar,
kar jih nebe‰ko sonce obseva. Ali taka more biti samo,
ako se ne izneveri svojemu spolu, svoji naravi; ako raz-
vija lastne svoje moãi, ne hrepeneã po tem, kar ji je od-
reãeno, nedoseÏno.«

Tu, sredi Radovanovega govora pride hi‰na povedat

gospe, da je pri‰el moÏ, ki bi rad nekaj vaÏnega z njo
govoril. Neprijetno je bilo gospe: vendar morala je za
nekaj ãasa zapustiti svoje goste.

»Oprostite, gospod,« obrne se k Radovanu, »da vas

zapustim, saj vidite, da ni drugaãe, ravno sedaj, ko ste

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

konãali uvod svojemu govoru. Potrpite malo, takoj se
vrnem …«

Ko se je bila poslovila gospa, povzame Zora besedo:
»Da ne bode‰ imel ãasa, Radovan, pripravljati se ter

premi‰ljevati in preudarjati, kako bi najbolje govoril
proti nam, zdi se mi koristno, da ti dajem jaz nekoliko
opravka. Kar si govoril o Ïenski, to je vse prav lepo, a vse
to meri samo na Ïenske, ki jim je moãi stopiti v zakonski
stan. To pa ve‰, da nas vseh ne ãaka ta sreãa. Koliko je
deklet, ki ostanejo samice vse svoje Ïivljenje, dasi ima-
jo vse, kar bi moglo osreãiti moÏa.«

»Res je tako, ljuba moja! Do sedaj sem govoril samo

o Ïenski v zakonu. Po moji misli ima vsaka Ïenska na-
ravni poklic, ustanoviti druÏino, razen ako se katera iz
vi‰jih namenov prostovoljno odpove temu poklicu, upa-
joã, da ji bode moãi v drugem stanu po svoje koristiti
ãlove‰tvu. Take Ïenske so vredne najvi‰jega spo‰tova-
nja. Îalibog, da pri sedanjih okolnostih in razmerah je
samo enemu delu Ïenstva doseãi svoj naravni namen. In
to se mi zdi edino pravo Ïensko vpra‰anje. V tej Ïalost-
ni, nenaravni prikazni je prava korenina zlega, ki tare
Ïenstvo. DolÏnost je vsakemu izmed nas, po svoji moãi
delati na to, da bode vedno veãjemu delu Ïenstva mo-
goãe doseãi svoj namen.«

Tu mu seÏe Breda v besedo. Videti ji je bilo Ïe prej,

takoj po Zorinih besedah, da bi bila rada govorila, samo

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

da ni bilo prave priloÏnosti. Veselo se nasmeje Zori, re-
koã:

»To je vendar prav lepo, da ne zabi‰ svoje uboge ses-

tre, da skrbi‰ tudi zame, ki mi je prisojeno, da ostanem
samica vse svoje dni, in tudi tebi sem hvaleÏna, Rado-
van!«

»Kako more‰ tako govoriti, ljuba moja?« odgovori ji

Zora nekako v zadregi. »Kdo je mislil nate! Tebi je res
prava sila. Samo izbirati si bode treba in smela bo‰ biti
precej izbirãna. Samo poãakaj malo; starej‰a je prva na
vrsti, tako se spodobi. Ker si skoraj dve leti mlaj‰a, lah-
ko ãaka‰ nekoliko ãasa; niã se ne mudi.«

»Kaj govori‰? Kdo je pa rekel, da se mislim moÏiti!

Meni se zdi, da imam tudi jaz nekaj vmes govoriti. Jaz
ostanem pri oãetu. Prijetno bova skupaj gospodarila in
gospodinjila in ãasa bova imela dovolj, re‰evati Ïensko
vpra‰anje, ako ga ne bodeta Ïe prej re‰ila vidva z gospo
Jarinovo, ki je ni toliko ãasa nazaj. — Jelite, oãka?«

»Ne zavezuj se prezgodaj, dete moje,« odgovori ji

oãe; »ãlovek se ne sme prenagliti v sklepih in obljubah.
Ako bode‰ in dokler bode‰ hotela ostati pri svojem sta-
rem oãetu, to ve‰, da ti bode hvaleÏen. Kadar pa pride
tvoj ãas, stori, kakor ti veli srce; saj oãetu mora biti nad
vse otrokova sreãa.

Torej Breda je tudi preskrbljena, Radovan; a kaj poã-

nemo z drugimi, da se udeleÏim tudi jaz va‰ega dobro-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

delnega prizadevanja? Tudi jaz mislim o Ïenstvu kakor
ti, moj sin. Ali koliko ãasa bode preteklo, da pridemo do
vzornega stanja, ki je tebi pred oãmi! Koliko solz bode
na tihem teklo do tega ãasa! Zbolj‰evanje napreduje po-
ãasi. Koliko sprememb, kakih prevratov bode treba, da
doseÏemo, ãesar Ïelimo! Kaj nam je poãeti dotlé? Po
moji misli je skrbeti, da se dekleta po uãilnicah in druÏi-
nah zrejajo in pouãujejo tako, da pridejo do potrebne
samostalnosti; treba je razviti jim duha, utrjati znaãaj,
tako da jim bode moãi, kakor razmere nanesó, po‰teno
Ïiveti v zakonskem ali samskem stanu. Kadar bodejo ta-
ko odgojene in izuãene, tedaj naj se raz‰iri tesno okroÏje
Ïenske delavnosti; Ïenskam naj se izroãajo dela, posli,
sluÏbe, za katere imajo zmoÏnost in veselje. Ta je, po
mojih mislih, edino prava Ïenska osvoboja. Kar sem tu
o kratkem omenil, to ni niã novega. Ta misel se Ïe zbu-
ja in ‰iri, zaãelo se je Ïe delati po tem spoznanju; prve
posku‰nje vidimo tu pa tam in ne sme nas motili in stra-
‰iti, ako pri teh posku‰njah ne gre vse tako gladko in
sreãno, kakor bi Ïeleli.«

»Ali tega pa vendar ne, oãe!« oglasi se Breda, »da bi

se Ïenske vrivale v vse stanove, tudi v take, kateri jim ni-
kakor ne pristojé, ker so nasprotni Ïenski naravi. In rav-
no v take silijo najbolj, kakor se bere. Meni se zdi prav
sme‰no, da, zoprno mi je, da imajo neke osvobojenke,
zlasti Ameriãanke in Rusinje, najveãje veselje do zdrav-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

ni‰kega stanu. Îena zdravnica, ranocelnica, z noÏem v
roki — samo misliti si ne smem! Uradnice, niÏje, seveda;
uãiteljice, samo ne v latinskih in visokih ‰olah; to naj
bode. Seveda, ako bi ‰lo po mojem, naj bi se Ïenska
drÏala hi‰e; Ïenski ne pristoji javnost.«

»Le kimaj ji, Radovan,« huduje se Zora. »Ti pa Breda

imata prav zastarele misli. ·koda, da ni gospe; ona bi
vama odgovorila, kakor se spodobi. ·ivati, prati, otroke
ãesati; to so ti prava Ïenska opravila; za to smo ustvar-
jene. Kar je vi‰jega, to nam bodi veãno zaprto; v to naj
se ne vrivamo, to pripada mo‰kim, ki so prejeli za to
neke posebne darove! — In kako ãudno govori‰ o lju-
bezni!«

·e bi bila dalje tako govorila, ako bi ji ne bil Radovan

segel v besedo:

»Treba ni gospe, Zora; ti govori‰ kakor ona. Takih be-

sed nisem ‰e ãul iz tvojih ust. Jaz upam, Zora, da ne za-
niãuje‰ Ïenskih opravil, ki si jih imenovala; to bi bilo
Ïalostno, prav Ïalostno.«

»Tega ne, Radovan; zaniãujem jih ne; znala bom spol-

njevati svoje dolÏnosti kakor vsaka po‰tena Ïena. Samo
proti temu se upiram, da bi bile me samo za to na sve-
tu; meni se vidi, Radovan, da ti nekako prenizko ceni‰
Ïensko.«

Razgovor je bil dobil neprijazno lice. O pravem ãasu

se povrne gospa.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

»Morda vendar niste re‰ili brez mene Ïenskega vpra-

‰anja? To bi ne bilo lepo!«

»Niã se ne bojte, gospa,« odgovori ji Radovan: »pos-

kusili smo, ali sami ne moremo niã; ‰e z vami bo teÏko,
se bojim, stra‰no zvito je to nesreãno vpra‰anje; jaz ga
imam dovolj.«

»Torej ne bodete nadaljevali, kakor je videti, svojega

odgovora?«

»Nocoj ne veã, gospa!« reãe gospod Mirodolski.

»Sonce je Ïe zdavnaj za‰lo in mrak nastaja po dolini; ãas
je, da se napotimo proti domu.«

»Torej, kadar se zopet snidemo — upam, da skoraj —

ne pozabite, gospod Radovan, da ste mi ostali na dol-
gu.«

»Bodite mirni, gospa; ostane mi v spominu moj dolg,

na‰i pogovori in vse dana‰nje popoldne!«

Prijazno se poslové. Gospa poljubi Zoro in Bredo, go-

spodu Mirodolskemu in Radovanu poda roko. DruÏba
se napoti proti domu.

Lep veãer je bil; veãernica je sijala na jasnem nebu in

iz temnega smreãja se je razlegala kosova pesem po tihi
dolini. Molãe je stopala druÏba, Zora in Breda spredaj,
gospod Mirodolski in Radovan za njima, vsak je imel
svoje misli, kakor je bilo videti, niã prav prijetne misli.
Tudi Perunu se je zdelo, da ni vse, kakor bi moralo biti;
vajen je bil videti jih glasne in vesele, prizadejal si je

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

100

mnogo z lajanjem, skakanjem in dobrikanjem, da bi jih
oÏivil, zdeli so se mu tako ãudni, tako pusti kakor nikoli
poprej; zastonj so bile vse blagovoljne prizadeve zveste
Ïivali; nocoj ni niã poãeti s temi ljudmi, jutri bo Ïe zopet
drugaãe!

Ko pridejo do Mirnega dola, poslovi se Radovan ka-

kor po navadi. Roko poda gospodu Mirodolskemu in
Bredi, zadnjiã Zori; njena roka je bila mrzla, mrtva. Tes-
no mu je bilo pri srcu; Ïalosten stopa proti oãetovi koãi.
Kako lepo je bilo dana‰nje popoldne skonca, kako ne-
prijetno se je konãalo! Îivljenje, Ïivljenje! Zdaj vedro,
zdaj oblaãno, kakor mladoletno nebo! In jutri bo mo-
rebiti zopet sonce sijalo z jasnega neba!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

101

VII

tica obstreljena se umakne v zati‰je, da si ondi na
skrivnem zaceli rano. Radovan ni bil globoko ra-

njen; pu‰ãica ga ni bila v srce zadela, samo koÏo mu je
bila tako rekoã ranila. Îalosten ni bil, a zami‰ljen, slabe
volje, niã se mu ni prav ljubilo. In takega se moÏ ne kaÏe
rad svetu. Zato je ostal nekaj ãasa pri materi na Griãu.
âutila je sicer skrbna mati, da mu nekaj ni prav: popra-
‰evala ga je, kaj ga teÏi; a niã gotovega ni bilo zvedeti od
njega; kaj bi ji nepokoj in skrbi delal, in mogoãe tudi, da
bi ne bila prav umela prosta Ïenica, kaj ga Ïali. Mnogo
mu je bilo ‰e urediti, preden nastopi novi stan; ãas se
mu je zdel posebno ugoden takim neprijetnimi opravi-
lom, tem bolj, ker je bilo nastalo deÏevno vreme po
onem dnevu, ko je ribe lovil poleg grada in razgovarjal
se o nesreãni Ïenski osvoboji. Radovan je hotel porabi-
ti to priloÏnost in podelati, kar mu je bilo konãati prej ali
pozneje. Mirodolskim je bil poroãil, da ga ne bode ne-
koliko ãasa, ker ga zadrÏujejo neodloÏna opravila. In
tako je bilo na videz vse poglajeno in poravnano.

A tudi v Mirnem doln ni sonce sijalo; nihãe ni bil pra-

ve volje. Gospod Mirodolski je malo govoril; hodil je
zami‰ljen, niã ni bilo prav vedeti, kaj mu hodi po glavi:
neprijetna dogodba v gradu ali skrbi, katere ima vsak

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

102

oãe, ko daje hãer moÏu, ali pa morebiti oboje. Perun se
je dolgoãasil in maãek Kara Mustafa se je leno vlaãil in
plazil kakor jesenska megla od zakotja do zakotja. Zora
in Breda sta bili pridni. O neprijetni dogodbi ni bilo go-
vora, vendar se jima ni hotela povrniti prej‰nja veselost.

Ko ni bilo Ïe tretji dan Radovana v Mirni dol, ni si

mogla Breda kaj, da bi ne sproÏila besede, katero je bilo
vsekako izgovoriti prej ali slej. âudno je bilo to, da je
Breda, dasi mlaj‰a, nekako vladala svojo sestro. Reci ji je
smela, kar je hotela, tudi pokariti jo, kadar je bilo potre-
ba. Zora je bila pametna, dobro je ãutila, da je sestra ra-
zumnej‰a, vsaj o vsakdanjih razmerali. In tako se je zgo-
dilo, da je ãasi Breda govorila z njo kakor mati s hãerjo.

»Ljuba Zora,« reãe ji, ko sta skupaj sedeli kakor po

navadi pri delu, »kaj pravi‰, zakaj ni Radovana tako dol-
go dol?«

»Saj je rekel, da ga ne bo; opravila ima, in medve tudi

— meni se niã ãudno ne zdi; in pa poglej, kako lije deÏ!«

»Vse to bi ga ne zadrÏevalo, da bi ne pri‰el malo po-

gledat k nam. Ve‰, ljuba moja, govorila bom brez ovin-
kov: Radovan je razÏaljen!«

»RazÏaljen?«
»RazÏaljen ali uÏaljen, kakor ti drago, in ve‰ zakaj?«
»Jaz ne vem zakaj.«
»Nikar se ne delaj nevedne, ljuba sestra; niã ti ne po-

maga, mene ne premoti‰, delaj se ‰e tako veselo in za-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

103

dovoljno. Predobro poznam tvoj obrazek in — srãek
tvoj. Ti si nezadovoljna, ljuba moja, huda si sama nase,
tudi Ïalostna si malo, celo nesreãna malo, samo kazati
noãe‰, tista tvoja trmica ti brani, svojeglava! Kaj meni‰,
da ne vem? Komaj si ãakala, da jaz zaãnem, da sproÏim,
kar ti srce teÏi; a jaz imam tudi glavo na svojem koncu;
in pa poãakati je bilo treba, da se hru‰ica zmedi in
omeãi. Zavedela si se svoje krivice —«

»Ali pomisli, ljuba moja kako je pa tudi on govoril!«
»Pametno je govoril, ãisto pametno, da bi le vsi moÏje

tako govorili, potem bi ne bilo Ïenskega vpra‰anja.«

»O tej stvari ima‰ ti svoje misli, jaz svoje; o tem ne

bode nikdar porazumka med nama. Prav govori gospa
Jarinova; mo‰tvo ne ãisla Ïenstva, kakor je vredno, in
Radovan je tudi tak.«

»Ravno Radovan ga prav ãisla; on ceni ravno one

na‰e lastnosti, katere nam dajó na‰o pravo veljavo, vse
drugo mu je pena. Jaz sem popolnem njegovih misli,
vsako besedo podpi‰em. —«

»Tudi, kar je govoril o ljubezni? Radovan ne ãuti, ne

ve, kaj je prava ljubezen. Kako bi mogel sicer o nji tako
mirno in hladno govoriti, tako premi‰ljeno in preudar-
jeno, tako delavni‰ko, tako brez vse poezije!«

»Poezija in Ïivljenje, ljuba moja, to je dvoje.«
»In vendar kaj je Ïivljenje brez poezije!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

104

»O Zora, Zora, romani ti rojijo po glavi, romani, pes-

mi, Ïaloigre. Misli ti rade pohajajo po nekih vzornih
vi‰avah. Vidi‰, to je vse prav lepo; tudi jaz rada vzamem
lepo knjigo v roko, da se mi dvigne duh nad zemeljsko
niÏavo, tam se odpoãije, okrepãa in oãisti. Ali Ïiveti,
Zora, Ïiveti ne moremo v onih nadzemeljskih vi‰inah,
na‰ dom so trda zemeljska tla; po njih nam je hoditi, ãe
nas tudi malo noge bolé. V Ïivljenju, katero nam tako
lepo predoãujejo pesniki, vladajo ãisto drugi zakoni,
druga pravila, katerih ne smemo upotrebljavati v vsak-
danjem Ïivljenju, ako noãemo biti nezadovoljni, nesreã-
ni; ako noãemo priti vsak ãas v neprijetno stisko in za-
drego. Îivljenje ni veden praznik: ‰est delavnikov je v
lednu in ena nedelja; in tako je prav. Kaj bi bilo vpra‰a‰,
Ïivljenje brez poezije? Gotovo, pusto bi bilo Ïivljenje
brez poezije, kakor jed brez soli — oprosti mi to kuhinj-
sko primero, bolj‰a mi ravno ne pride na misel —; pri-
jetna, sladka jed je med; ãebele Ïivé o samem medu,
nam je potreba krepkej‰e hrane.«

»Mesa, kruha, soãivja — to naj bi bila mo‰ka hrana, Ïe

prav; a me Ïenske naj bi res Ïivele o samem medu, to bi
bilo lepo, poetiãno, Breda!«

»Poskusi, saj imamo dobrega; malo medu pa malo

jutranje rose! Tako naj bi Ïivele Ïenske; lepe, zraãne bi
bile kakor gorske vile, ki ple‰ejo o kresu v meseãnem

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

105

svitu; ‰ibke bi bile in tanke kakor osa ãez pas in more-
bili bi jim s ãasom tudi zrasle peruti!«

»Meni‰? O to bi bilo lepo, Breda; ‰e danes poskusim,

takoj za veãerjo!«

»Jaz ne ‰e, sama prej poskusi; videli bomo, kako ti

tekne. A zdaj zopet resno besedo! Zdaj te imam, zdaj te
pestim, ne izmuzne‰ se mi zlepa, ãe si ‰e tako prizade-
va‰, kakor polzla riba iz pesti. — O ljubezni ti Radovan
ne govori po volji!«

»Prav pametno govori, stra‰no pametno, tako trezno!

Radovan je pravi uãenjak! In tako se vede s svojo ne-
vesto!«

»Romeo, Romeo, ta ti ple‰e po glavi; kakor mak tenak

in ‰ibak; v kratki svilnati suknjici z vihrajoãim peresom
za klobukom; drobne noÏice, bele roãice; obliãje kakor
mleko in kri; ãrne brkice pod noskom, Ïareãe ustne ved-
no na smeh, tisti sladki, medeni smeh! Tako naj bi ple-
sal in skakal okoli tebe kakor golob okoli golobice, slad-
kal se ti in dobrikal: oj zvezda moja, srce moje! Zgolj
lepota, ogenj, ljubezen, poezija! In ponoãi s strunami
pod okno: ,Luna sije, klad’vo bije’!«

»,Pred neznane srãne rane’; tako, tako, ljuba moja tet-

ka! Kaj ve Radovan, kaj je ljubezen, kaj so rane? Pred ne-
znane, zdaj neznane! ·e rekel mi nikoli ni da me ljubi!
Ljubi? Rad me ima, to je vse; on ne zna ljubiti; tak Ïenin,

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

106

tak ljubitelj! Prav pravi‰, kakega Romea mi je treba ali
pa kakega Egmonta, Don Karla, Fausta.«

»Othella, Karla Moora, da bi stal pred tabo juna‰ko

razkoraãen, z rokami mahal, na prsi se tolkel, lase si
ruval, stiskal pest, grozil se in rotil in lomastil in slednjiã
potegnil bridki meã ter zasadil ti ga v prsi s krepko,
juna‰ko roko — oj sladka smrt od ljubeãe roke! Sreãna
Desdemona!«

»Ali pa Amalija, Luiza! Take poetiãne smrti se meni ni

bati; Radovan nima srca, da bi jagnje zabodel!«

»Vidi‰, draga moja, to je vse prav lepo v pesmih, ro-

manih, na odru; tudi jaz ãasi rada gledam take pesni‰ke
podobe, kakor smo radi poslu‰ali otroci pripovedke, ki
nam so jih pravili stara mati: o zakletih kraljeviãih, po-
vodnih moÏeh in o zmajih z demantom na glavi. Ali ni-
koli nam ni pri‰lo na misel, da bi iskali takih prikazni v
navadnem Ïivljenju. Meni se zdi, draga moja, da ti malo
prerada tiãi‰ v takih knjigah, ki nam predoãujejo svet v
neki drugi, pisani luãi. Ve‰, kako smo gledali ãasi otro-
ci skozi ko‰ãek modrega, rdeãega ali rumenega stekla;
kako ãudno lepo je bilo videti nebo, gore in drevesa!
Slednjiã smo pa vendar kmalu pustili to orodje in gledali
svet s prostim oãesom. Pesniki nam vedno kaÏejo in
prav lepo, razveseljivo kaÏejo, kako se ljubi; ali kako se
Ïivi, kako se kruha sluÏi, tega nas ne uãé.«

»To bi bila lepa poezija!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

107

»Saj ne pravim, da naj nam ravno to kaÏejo; vendar

zdi se mi, da bi bila poezija lahko nekako bolj v zvezi z
dejanskini Ïivljenjem, da bi pesniki ne opevali vedno
ljubezni, strasti, juna‰tva; da bi ne bilo tako rekoã dvoj-
nih zakonov po‰tenosti, ãednosti in pravice, drugih v
poeziji, drugih v Ïivljenju. Zdi se mi, da naj bi se pelo —

,— kar treba je pri hi‰i,
za hleve treba, treba je na polji!’

Prav, da me zavraãa‰, da ne govorim o stvareh, kate-

rih ne umem. A to niã ne dé, to ni v nikaki zvezi z naji-
nim pravim pogovorom. Z Radovanom nisi zadovoljna,
ker ne ljubi kakor se ljubi v romanih, ker se ti ne dobri-
ka, ne zdihuje, ne dela zaljubljenih pesmi. Radovan je
moÏ, ki zaniãuje vse tiste igraãe in otroãarije.«

»Ali do poroke bi smel vendar biti malo gorkej‰i, saj

potem je tako konec vse poezije!«

»Potem se ‰ele zaãne prava Ïenska poezija. Imeti do-

brega, pametnega moÏa, ki ga vse spo‰tuje, prijetno do-
maãijo, otroke — o kaj si more lep‰ega Ïeleti Ïensko
srce!«

»Oj ti ljuba modrost, kako modro govori‰ in uãi‰!

Samo da bi ne bila jaz tako trdoglava uãenka! Ti pa Ra-
dovan, to bi bil zakon, ena misel, ena Ïelja, ena volja;
ena du‰a v dveh telesih!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

108

»Ravno nasprotno; ti pa Radovan, to bo zveza po volji

boÏji, to bo lepo soglasje. Ti si kakor ustvarjena za Rado-
vana in on zate; njemu je treba take Ïene in tebi takega
moÏa; nadomestovala in dopolnjevala se bodeta, kakor
on pravi, da bode lepa celota. Kdor bi te sli‰al tako govo-
riti, bil bi v strahu zaradi tvoje prihodnosti: jaz se niã ne
bojim, ker te poznam. Vse tiste sanjarije bode‰ pustila
za sabo, stopiv‰i ãez prag novega domovja.«

»Torej odvezo imam: kaj pa za pokoro? Po nagih ko-

lenih na Griã? Seveda, kadar bo lep‰e vreme! ,Gre‰ila
sem, prosim, odpusti; poslu‰na ti bodem in pokorna,
moj Ïenin, moj moÏ, moj gospod’! Ali je prav tako?«

»Na Griã ti ni treba hoditi ne po kolenih ne po nogah,

tudi ne tako govoriti. Samo, kadar pride, poda‰ mu pri-
jazno roko in reãe‰: Ne bodi hud, Radovan, Ïe ve‰, saj
nisem mislila tako hudo.«

»,Ne bodi hud, Radovan’ — ponavljala bodem molit-

vico tako dolgo, da si jo vtisnem v glavo.«

»Îena mora vselej prva odjenjati moÏu.«
»Oho! Potlej seveda lahko vlada mir in sprava v zako-

nu. Torej zdaj je vse pri kraju, vse poravnano?«

»Samo pametna mora‰ biti zanaprej, da ne bode zo-

pet kake zme‰njave; zdaj je vse dobro!«

»Amen!« se oglasi oãe. Duri so bile odprte in sli‰al je

zadnje besede. »Lepo te uãi sestrica, ljuba moja Zora; le
njo poslu‰aj in vse bode dobro. Povedala ti je, kar sem

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

109

imel na srcu, zato mi ni treba govoriti, kakor bi bila
moja dolÏnost. Gospa Jarinova je pametna, po‰tena
Ïena, vsega spo‰tovanja vredna; vendar — moja Ïelja ni
ravno, da bi bila ti kdaj prav taka.«

»Odpustite mi, prosim, oãe, ne bodem vas veã Ïalila.«
»Ti si dobro dete, ljuba Zora, Bog ti daj sreão! — Zdaj

nekaj novega. Niã mi ni prav po volji: a kar se hoãe: so-
sedstvo ima svoje dolÏnosti, katerim se ni vselej izogniti.
Dobil sem ravno pismo od gospe; prosi nas, da jo obi-
‰ãemo nocoj. Njene sestre sin je pri‰el iz mesta, popo-
toval je po svetu; in rada bi nas seznanila z njim. Spodo-
bilo bi se sicer, pi‰e, da nas ona prej obi‰ãe z njim, a
tolaÏi se, da mi v takih zadevah nismo tako natanko; in
to je tudi res. Glava jo malo boli in ne upa si iz hi‰e v ta-
kem vremenu; prav veselilo bi jo, pravi, ako pridemo.
Kakor pravim, niã mi ni prav ljubo; vendar pojmo, da ne
bo zamere.«

»Ali je Radovan tudi vabljen?« vpra‰a Breda.
»To se vé, da tudi! Poroãiti mu bo treba, da naj pride,

ako ga je volja; jaz imam malo upanja.«

»Da bi le pri‰el; brez njega ni pravega veselja. Kaj pra-

vi‰, Zora, ko bi ‰li kar sami ponj; ali pa, ker je slabo vre-
me, pi‰i mu ti, tako bo najbolje; Barba naj mu pa nese
pismo.«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

110

»Kakor ti meni‰, Breda,« privoli Zora, ki je paã rada

poprijela se priloÏnosti, da bi se spravila s svojim Ïeni-
nom.

»Ali o Ïenski osvoboji,« reãe Breda, »ne bodemo go-

vorili, jelite, oãe!«

»Raj‰i o lanskem snegu,« odgovori ji oãe, »ali pa o

polÏevi krvi in ptiãjem mleku!«

Zopet je bila druÏba zbrana pri gospe Jarinovi; ali danes
so sedeli v gradu, deÏevno vreme jim je branilo na vrt.
Petero jih je bilo, kakor prviã; Radovan je bil prijazno ali
odloãno odgovoril, da ne pride, naj gredo sami v grad in
dobro naj se imajo. Niso ga pogre‰ali, kakor je bilo vide-
ti, ãemu paã? Namesto njega je bil Edvin, gospe Jarino-
ve sestranec. Krasen mladeniã je bil Radovanov namest-
nik; visoke, vitke rasti, gostih, kostanjevih las in temno
Ïareãih oãi; krepkih in vendar tako gibãnih udov! Nekaj
gosposkega, plemenitega je bilo v njegovem vedenju in
dejanju, v vsej njegovi prikazni. Narava mu je bila pode-
lila oni redki dar, katerega podeljiuje samo svojim iz-
voljenim: vse mu je pristalo; vse je smel; vsako gibanje
njegovo je nekako ãudovito ugajalo oãem. Bili so ljudje,
ki so trdili, da vse zna, drugi, nasprotno, da ne zna niãe-
sar. Na kateri strani so bile najveã Ïenske, na kateri
mo‰ki, to uganiti, menimo, ni teÏko. Toliko je gotovo, da

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

111

si mladi Edvin ni nikdar glave belil bogve kako. âemu
neki? Za kruh se mu ni bilo uãiti; oãe mu je bil zapustil
lepo premoÏenje, ki se je bilo ‰e pomnoÏilo po zgodnji
materini smrti. Glava mu ni bila polna raznih uãenosti,
katerih si pridobiva s trudom in potom mladina po ‰ol-
skih klopeh; ali izurjen je bil v vsem, kar lep‰a Ïivljenje.
V plavanju in plesanju, v jahanju in bojevanju ni mu
vrstnika. Bil je bistre glave, zlahka si je bil pridobil vsa-
ke vednosti toliko, da je lahko izhajal v sleherni druÏbi,
ne samo Ïenski; ni se mu bilo bati pogovora z uãenjaki,
strokovnjaki; znal je poslu‰ati, vpra‰evati in odgovarjati,
naj se je govorilo o kateri koli stvari; povsod je bil doma.
Uãen ni bil, ali eno vednost, ki je neznana mnogemu
uãenjaku, znal je korenito: Edvin je znal Ïiveti. Îivljenje
mu je bilo uÏivanje; njemu je kazalo samo prijazno svoje
lice; njemu se ni nikdar bliÏala skljuãena Ïena, suha
skrb, mnogemu prezvesta tovari‰ica! Vsaka cvetica ob
potu je njemu cvela; ãe je ni utrgal, veselil se je njene
vonjave. Bil je dobrega srca, radodarne roke; uÏival je
rad in rad je uÏivati dajal. Da bi ogledoval in premi‰-
ljeval trpljenje po svetu, ni imel ne ãasa ne volje; ali lah-
ko je bilo najti pomoãi pri njem. SovraÏnika ni imel, rad
ga je moral imeti, kdor ga je poznal. V druÏbi ni bilo
bolj‰ega tovari‰a; kjer je bil on, tam je bilo Ïivljenje.

Ni torej ãudo, da ga je rada imela gospa Jarinova ka-

kor svojega sina in da je bila vesela njegovega prihoda.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

112

Z gospodom Mirodolskini sta bila hitro vélika prijatelja;
govorila sta o poljstvu in vinstvu, o Grkih in Rimljanih,
o nem‰kem slovstvu in slovenskem; gospod Mirodolski
se ni Ïe dolgo tako prijetno razgovarjal. DruÏba, skon-
ca nekoliko tiha, bila je kmalu Ïiva in vesela; gospa Ja-
rinova je bila izgubila ali pozabila svoje glavobolje, do-
bre volje je bila nocoj, kakor se spodobi dobremu druÏ-
niku. Edina Breda se ni mogla niã prav udomaãiti; vide-
lo se ji je, da ji nekaj ni prav, da neãesa pogre‰a, veãkrat
se je skrivaj ozrla v svojo sestro, kakor da bi ji oãitala, da
je tako vesela, da tako zvesto poslu‰a moÏa, ki je sedaj
na Radovanovem mestu!

Zora je bila zares dobre volje; zakaj bi ne bila? Tako

prijetno je govoril Edvin, tako zanimljivo je pripovedo-
val o svojem potovanju po Nem‰kem, Francoskem in
Italijanskem; kako Ïivo je popisoval kraje, mesta in lju-
di! Videti je bilo, da ni popotoval brez prida; tako ra-
zumno, tako navdu‰eno je govoril o umetnosti in o
naravi. Sreãni Edvin! Koliko je obhodil sveta, koliko je
lepega videl, in ona, sirota, ni nikdar pogledala v svet iz-
med domaãih gora! Sreãni bogati ljudje! Vse je njihovo,
ãesar jim poÏeli srce: kakor ptiã obletavajo svet, ustav-
ljajo se v kraju, kateri se jim zdi najlep‰i; tam bivajo in
uÏivajo lepo Ïivljenje, dokler se jim ne napase oko, ne
naveliãa srce! O da bi bila ona bogata, uÏivati bi hotela
Ïivljenje, ki je tako lepo!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

113

Take misli so tu rojile Zori po mladi, neizku‰eni gla-

vici; zato se ji je paã tako svetilo oko, Ïarilo se belo lice,
pogleda ni obrnila od Edvinovih ust, ki tako lepo govo-
re, kakor ni sli‰ala govoriti nikdar poprej.

Pri veãerji, kjer je bilo Zori mesto odkazano poleg Ed-

vina na desni strani, Bredi na levi, vname se govorica o
umetnosti. Rekli smo, da Edvin ni bil uãen; v znanstvu
mu je bilo lahko priti do konca; ali v umetnosti se je lah-
ko meril z mnogim uãenjakom. Imel je bistro oko, mno-
go zdrave pameti in nepokvarjenega ãuta, zlasti pa je bil
poln pravega navdu‰enja za vse, kar je zares lepo. In
kakor je mislil, tako je govoril. Njegova sodba o umet-
nosti, zlasti o poeziji, je bila ãasi kriva, prenapeta, mno-
gokrat praviãna ali vedno zanimljiva, izvirna; imenoval
se je rad sam leposlovstvenega krivoverca. Prijetno ga je
bilo poslu‰ati, ko je zasmehoval sloveãe slikarje, ki nam
s tako umetnostjo predoãujejo beketajoãe ovce, suhore-
bre krave, podrte koãe in dolgoãasne mline na veter:
podobi, ki jih tako visoko cenijo uãeni leposlovci, — za-
kaj? Ker so tako podobne, tako »po naravi«, kakor da bi
bilo to umetnosti najvi‰ji namen! Skoraj strah je bilo
gospoda Mirodolskega, ko ga je sli‰al tako krivoversko
govoriti o rimskih pesnikih.

»Kaj hoãete,« nagovori prijaznega starega gospoda,

»kaj hoãete s svojimi rimskimi pesniki? Rimljan je imel
toliko poezije v sebi, kolikor je ima sedaj Kitajec, ki mu

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

114

maha dolga kita za vratom. Rimljanu je bila poezija
igraãa; prejel jo je od Grka, ali kako je z njo ravnal s svo-
jimi okornimi prsti!«

»Tudi Horacij?« vpra‰a gospod Mirodolski z nekako

bojeãim glasom.

»Tudi Horacij,« odgovori mu neusmiljeno Edvin, ki ni

vedel, da je bil ta pesnik ljubljenec gospoda Mirodolske-
ga. »Pogreta jed, niã izvirnega; same besede; lepe, viso-
kodoneãe besede; gladki, skrbno piljeni verzi brez glo-
boke misli, brez ãuta. Povejte mi eno samo besedo nje-
govo, da bi ãloveka prijela, da bi mu pretresnila srce. In
kaj mi je pesnik, ako tega ne zna; ako nima moãi, da dela
z menoj, kar ga je volja; da me dvigne zdaj v jasne, nad-
zemeljske vi‰ine, kjer diham ãistej‰o sapo, kjer se ãutim
prostega zemeljske teÏe, kjer mi je tako lahko, tako ne-
izreãeno lahko pri srcu; ali pa me pogrezne globoko v
Ïalosti, otoÏnosti sladkogrenke valove! Pojte mi s svoji-
mi rimskimi poeti brez poezije; v njih vseh ni toliko
ãuta, kolikor v enem samem verzu Goethejevem ali Hei-
nejevem!«

»Torej vi, gospod, tudi tako ãislate Heineja?« oglasi se

radostno Zora; »jaz ne vem niã lep‰ega na svetu!«

»Po pravici, gospodiãna,« odgovori ji hitro Edvin. »Tu

je ãut, globokost; tu je ogenj in strast; ta izvoljeni pesnik
se igra s ãlove‰kim srcem; v oblasti ga ima, sili ga, da se
joka in smeje z njim, kakor se mu zljubi.«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

115

»Vidite, gospod!« ugovarja mu gospod Mirodolski,

»to je ravno! Ta pesnik se igra, zares igra s ãlove‰kim
srcem. Izboren igralec! Rodilo se je malo pesnikov, da bi
imeli toliko pesni‰ke moãi, toliko oblasti do ãlove‰kega
srca; da bi le tolikokrat zelo ne rabil te oblasti; to je, kar
brani, da ãlovek ne more s celim veseljem uÏivati njego-
ve krasne poezije. jokati se zna in smejati, a smeh in jok
mu ne izhajata, vsij meni se tako vidi, prav iz srca. ln
celo smeh njegov! Ta smeh ni zdrav, ãlovek ga ne more
biti vesel; vsaj meni neprijetno reÏe v srce, nekaj satan-
skega je v tem smehu!«

»Prav pravite, oãe,« seÏe mu Zora v besedo, »smeh

mu izhaja iz globoko ranjenega, krvaveãega srca; iz
bridke Ïalosti, da se Ïivljenje, ãlove‰tvo, kakr‰no vidi,
tako slabo ujema z vzvi‰enim ãistim vzorom, ki mu pla-
va pred oãmi: Heine je pesnik, prerok svetoÏalja, sveto-
bolja, ali kako bi rekla.«

»Tako je, gospodiãna!« pride ji Edvin na

pomoã; »to

moramo imeti vedno pred oãmi, ako ga hoãemo praviã-
no soditi; potem nam se neprijetni glasovi, ki nam Ïalijo
ãut, zedinijo in stopó v neko vi‰je, otoÏno soglasje.«

»Mogoãe!« odgovori gospod Mirodolski; »o tem sodi

osebni ãut, jaz tega pesnika ne morem uÏivati s ãistim
veseljem. Meni se vedno zdi, in te misli se ne morem
iznebiti, da temu moÏu ni bilo niã sveto, z vsem se igra,
tudi s svojim svetoÏaljem; svoje rane nam kaÏe, ali meni

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

116

se vedno vriva misel, da si je sam vsekal te rane, in —
gotovo ne pregloboko! Morebiti ni lepo, ali naj povem,
kar mislim: jaz ne morem nikoli pozabiti, da je ta pesnik
iz onega rodu, ki vse ponareja, ki z vsem trÏi, kar lahko
kupca dobi. Ta sodba je ostra, vem, morebiti tudi kriviã-
na; ali jaz si ne morem kaj. Eno pa je gotovo, da ta pes-
nik ni nikakor zdrava hrana mladini, in naravnost ti mo-
ram povedati, ljuba Zora: niã rad ga ne vidiin v tvojih
rokah; toda mislim si: Saj ve, kaj je prav, in ne ustavljam
se rad tvojim Ïeljam.«

»Gospodiãna Zora je pametna,« pristavi Edvin, »ona

zna loãiti kakor ãebela strup od medu.«

»Zato pa jaz hvalim svojega Uhlanda,« oglasi se Bre-

da; »tu ni treba loãevati strupa od medu, kar je vedno
nekoliko nevarno, ker ãlovek ni ãebela. Tu ni strupene
cvetice, same medene, sladkodi‰eãe, plemenite cvetice!
Tu je resniãna Ïalost, jasna, tako dobrodejna veselost!
Tu ni glasu, ki bi ãloveka Ïalil, vse je ãisto, blago, vzvi-
‰eno: to je poezija po mili volji!«

»Kako pa sodite o na‰ih pesnikih?« vpra‰a gospod

Mirodolski.

To vpra‰anje ni bilo videti niã prav po volji Edvinu;

nekako v zadregi odgovori: »Ni lepo, ali odkritosrãno
vam moram povedati, gospod, da premalo poznam slo-
vensko slovstvo, zlasti novej‰e; godi se mi, kakor mno-
gemu mojih rojakov; oziramo se bolj po tujem in zane-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

117

marjamo domaãe. Pravzaprav poznam samo Pre‰erna;
to je pesnik prve vrste, ves pesnik, kar ga je; z njim bi se
pona‰al vsak narod; jaz se samo preãuditi ne morem,
kako so pri‰li Slovenci do tega moÏa.«

»Kakor je videti, gospod, vi niste posebno navdu‰en

narodnjak, oprostite; saj to ni niã hudega. Okolnosti,
odgoja!«

»Moj Bog! Slovenec sem, ljubim svoj narod; z vese-

ljem gledam njegove blage prizadeve, iz srca jim Ïelim
najbolj‰i uspeh; Ïalibog, da jih pospe‰evati ne morem.
Jaz se ne sramujem svojega materinega jezika, rad ga
govorim in ‰e precej dobro, kakor vidite; ãetudi sem se
‰ele v tujem mestu, med trdimi Nemci, prav izuril v
njem. Rad sem zahajal med slovensko mladino in tam
smo govorili samo slovenski, kar se ne godi v vsakem
slovenskem mestu, tudi v glavnem ne. Kolikor imam
narodne zavesti, dobil sem jo, moram reãi, na tujem; to
se ãudno sli‰i, in vendar je gola resnica; menim, da se ni
meni prvemu tako godilo. Torej, gospod, da se umemo:
ãutim se, da sem slovenske krvi; prvim svojim sinovom
me ne more pri‰tevati mati Slovenija, ali nezvest ji tudi
ne bodem. Jaz spo‰tujem rodoljubje, kjer ga vidim, ali
posebno Ïivega narodnega ãuta nimam, da naravnost
govorim. Ako bi bil, recimo, Nemec, zdi se mi, da bi tudi
ne bil posebno navdu‰en narodnjak ali pa ‰e manj. Zdaj
ste sli‰ali mojo oãitno izpoved, gospoda!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

118

To niso bile besede bogve kako znaãajnega moÏa; ali

vse to je govoril Edvin z neko ljubeznivo lahkomisel-
nostjo, s tako dobrodejno odkritosrãnostjo, da je bilo
ãloveku nemogoãe ga soditi. Te besede so se ãisto zlága-
le z vsem njegovim bitjem, ãlovek si ni mogel misliti,
kako bi mogel Edvin biti drugaãen. Samo Bredi se je
bralo na obrazu, da se ji lepi Edvin ni posebno prikupil
s takim govorjenjem. Odgovor ji je bil Ïe na jeziku, in
morebiti ne posebno prijazen; ali preden je ‰e spregovo-
rila, vstane Edvin izza mize, sede pred glasovir ter zaã-
ne igrati: »Hej Slovani!« Ko je bil s to pesmijo, ki jo je
zares prav navdu‰eno igral, zadostil svojemu narodne-
mu ãutu, zapoje prelepo Schubertovo pesem »Popot-
nik«. Pel je s tako prijetnim, mehkim in vendar krepkim,
polnodoneãim glasom s tako globokim, srãnim ãutom,
da ga je z radostjo poslu‰ala vsa druÏba, celo Bredi se je
zvedrilo ãelo; morebiti si je mislila: Vendar ne more biti
napaãen ãlovek, ker tako lepo, tako ginljivo poje! In lepo
je pel v resnici; tu ni bilo niã ponarejenega, ti glasovi so
zares izhajali iz globoãine hrepeneãega srca, ki milo toÏi
po neznani domovini, kjer je mir in sreãa doma.

Ko je konãal petje, prejel je od vsakega za hvalo pri-

jazno besedo; gospa Jarinova mu ginjena stisne roko,
rekoã:

»Pravo veselje si mi napravil, Edvin; kako sem pogre-

‰ala tvojega lepega petja! Sedaj, upam, ne pojde‰ tako

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

119

hitro od mene, kaj? Ne izpustim te zlepa; takega ptiãa je
treba drÏati, kadar ga ãlovek ima.«

»Samo zapirati me ne, ljubezniva tetka moja,« odgo-

vori ji Edvin vesele volje; »v zaporu bi ne pel pri naj-
bolj‰i hrani; Ïalostno bi pove‰al glavico, hrepeneã po
zlati svobodi. Moje geslo je: Danes tukaj, jutri tam! Îi-
vela svoboda!«

Sedaj je bila gospodu Mirodolskemu neizogibna

dolÏnost, povabiti Edvina na svoj dom.

»Kadar bode prviã lep dan, gospod, upamo, da nam

izkaÏete ãast z gospo tetko, na‰o sosedo; seveda pri nas
se ne smete nadejati take postreÏbe.«

»Z veseljem, gospod!« odgovori Edvin ter mu seÏe v

roko; »takoj jutri; glejte, zvedrilo se je in polna luna sije
na nebu. TeÏko Ïe ãakam, da bi videl va‰e domovje, ki
ga tetka ne more prehvaliti; torej jutri!«

Tako je minil Mirodolskim drugi veãer v gospe Jarino-

ve gradu; lep veãer je bil; se je li kdo spominjal Radova-
na, ki je sedel pri svoji materi na Griãu, kdo ve? Zado-
voljen je bil gospod Mirodolski, zakaj ne? Prijetno se je
govorilo, lepo pelo in govora ni bilo o Ïenski osvoboji;
vendar mogoãe, da se bode ‰e kdaj z bridkim srcem spo-
minjal tega veãera in svojega novega znanca, ki je tako
lepo govoril, a ‰e lep‰e pel.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

120

VIII

epi dnevi so se vrstili za deÏevnim vremenom v Ti-
hem dolu. DeÏ je bil ukrotil hudo poletno vroãino;

vse je bilo videti okrepãano in oÏivljeno; poletje je poda-
jalo roko zlati, sadonosni jeseni. V Mirnem dolu se je
bilo vselilo veselo Ïivljenje. Pogosto je prihajal Edvin,
zdaj sam, zdaj s svojo teto. Gospodu Mirodolskemu ni
mogel prehvaliti lepega domovanja; rad ga je poslu‰al
dobrosrãni moÏ; hvala njegova je bila vedno zmerna in
razumna, nikdar pusta in prazna. Tu pa tam je tudi kaj
svetoval svojemu novemu sosedu in prijatelju in vse, kar
je govoril, priãalo je, da se ni brez prida uãil poljedelstva
in gospodarstva. Z Zoro in Bredo se je vedel mladi go-
spod tako po‰teno in spodobno, da bi mu ne bil mogel
niãesar oãitati najhudomu‰nej‰i ãrnogledec. Zdaj jima je
kaj lepega bral, in brati je znal tako Ïivo, tako jasno, da
so bile tudi temnej‰e stvari lahko umevne vsakemu,
kdor ga je poslu‰al; zdaj ju je uãil poznavati, razredovati
in imenovati razne rastline; zdaj jima je lovil metulje in
opisoval in razlagal njihovo Ïivljenje. Breda se mu ni
mogla preãuditi, da toliko ve, in tako se je zgodilo, da je
dobila slednjiã neko spo‰tovanje do njega ona, ki ga je

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

121

prej tako kriviãno sodila. Vedel se je z obema enako, do
nobene ni kazal kakega posebnega nagnjenja. Skrbni
oãe, ki mu skonca ni bilo niã prav po volji to novo pri-
jateljstvo, bil je s ãasom popolnem umirjen, ko je videl,
da je Edvin tako po‰ten mladeniã.

Tako je bilo vse zadovoljno in veselo v Mirnem dolu

in v gradu; samo to jim je nekoliko sreão kalilo, da ni
bilo Radovana med njimi. Od‰el je takoj drugi dan po
Edvinovem prihodu v mesto, kjer je bil za uãitelja ime-
novan, da bi tam uredil vse, kar je bilo potrebno. Prijaz-
no se je bil poslovil od Mirodolskih; loãili so se v lepi
sloÏnosti, tako da je bilo vse poglajeno in poravnano.
Pogosto se je govorilo o njem; Edvin je poznal vse nje-
gove razmere in teÏko je priãakoval, da bi se mogel se-
znaniti z njim. Hodili so obiskavat njegovo mater na
Griã; stara Ïenica jih je bila vselej vesela, vendar ni se
mogla prav sprijazniti z mislijo, da je zdaj tuj ãlovek
tako na Radovanovem mestu; skoraj milo se ji je stori-
lo ãasi, ko je videla, kako prijazno se vedeta Breda in
Zora z njim, prav tako, kakor z njenim sinom, vendar
hudega si ni niã mislila dobra Ïenica. Ali tako dobrosrã-
ne, kakor Radovanova mati, niso bile vse tihodolske
starke. Stikale so pogosto glave in ‰epetale si na uho:
»Ve‰, Barba, saj ne, da bi ãlovek kaj napaãnega mislil,
Bog nas varuj pregrehe; saj me pozna‰, da nimam nava-
de obrekovati ljudi, kakor ta in ona; vsak naj nase gleda.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

122

Mladost je norost, naj se veseli in kratkoãasi, samo da se
greh ne dela; zlasti pa ta mlada mestna gospoda; treba
ji je mnogokaj spregledati. Taki ljudje so vajeni dobre-
ga Ïivljenja; lahko so veseli, pre‰erni; kaj vedo, kaj je
skrb in trpljenje in bridkost tega Ïivljenja! Bog ne daj, da
bi kaj slabega mislila ali pa celo govorila; ali ãlovek si
vendar ne more kaj, da bi ne imel ãasi svojih misli. Kaj
pravi‰, Barba? Îenin tako nanagloma z doma; izginil je
kakor senca; in toliko ãasa Ïe ga ni nazaj; in na njego-
vem mestu ãisto tuj ãlovek z onim ãudnim imenom, ki
ga nisem sli‰ala nikdar poprej, Bog vedi, kdo in od kod!
Kaj pravi‰, Barba!« — »Lep ãlovek ta Edovin ali kako se
mu pravi, to se mora reãi; kakor sveti Mihael, ki du‰e
tehta v pratiki! Meni se zdi, NeÏa, da ni vse v Mirnem
dolu, kakor bi imelo biti. Morebiti kako poprej‰nje
znanstvo iz mesta, kaka stara ljubezen; taki ljudje niso
natanko!« — »Morebiti pa vendarle meri na mlaj‰o, kaj
misli‰, Barba?« — »Le tega ne verjemi, ljuba moja; ãlo-
vek ima vendar oãi v glavi. Ne da bi dejala, da ni lepa
tista Breda; ali ona je bolj tako nekako, kakor so na‰a
dekleta; pa poglej tisto Zoro, kako je gosposka, kako je
‰ibka in tenka; s pedjo bi jo ãlovek objel ãez pas; in lahka
je, da se ji komaj trava pripogne pod noÏico, in koÏico
ima belo, kakor da bi je ne bilo nikoli boÏje sonce obsi-
jalo. Vidi‰, to ti je gosposka lepota, kakr‰no imajo v ãislu
mestni gospodiãi. Ta Edovin ni niti videti, da bi ne vedel,

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

123

kaj je lepo in dobro. Le poglej ju, kadar skupaj stojita, in
pogosto in rada stojita skupaj; ãlovek mora reãi: lep za-
kon! Zakon, pravim, da bi le kaj drugega ne bilo. Pa kaj
to meni? Vsak pred svojim pragom in, kar te ne peãe, ne
pihaj! TeÏko je pasti tako pre‰erno ãredico, ki tako rada
v ‰kodo uhaja. Nama ne bo odgovora dajati.« — »Meni
bi se res smilil oãe, ako bi bila kaka nesreãa; prav dober
moÏ je, ni da bi dejala. Kaj meni‰, Barba, ko bi se mu
takole malo po‰epetalo; prav dobro delo bi storil ãlo-
vek.« — »Le tega ne, NeÏa! Ti ne pozna‰ mestnih ljudi;
kakor je dober ãlovek, slabo bi izkupila; ti ljudje vse
sami najbolje vedó. Kakor Bog hoãe, tako naj bo!« —

Tako so si jezike brusile stare Ïenice tihodolske. Ne

samo Ïenice; tudi stari moÏaki so zmajevali modre gla-
ve: »Jaz bi niã ne upal temu gladkemu gospodiãu; kaj se
suãe in smuãe okoli po‰tenih deklet?« — »LahkoÏivcek
je, rad se posladka, kjer kaj dobrega najde.« — »Ko bi bil
jaz gospod Mirodolski, palico bi vzel pa posvetil bi mu,
da gre, od koder je pri‰el!« — »Ne ‰kodilo bi tudi dekle-
ta malo v strah prijeti; moÏ je predober, premehak; ne
utrpi, da bi kateri kaj odrekel ali pa dejal ji Ïalo besedo.
·koda moÏa; prav Ïal bi mi bilo, ako bi se kako kaj skri-
vilo in pohabilo; Bog ne daj nesreãe!«

Dobro, da taka govorica ni segla do Mirnega dola, da

ni kalila miru sreãnim ljudem; ne samo zverini in hu-
dobnim ljudem, tudi hudobni govorici je branila vhod

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

124

Ïiva ograja, ki jo je bil gospod Mirodolski zasadil okoli
svojega domovja.

S ãasom se je prikazala v Zorinem bitju neka ãudna

sprememba. Tudi manj ostrovidnemu oãesu ni bilo
teÏko spoznati, da se godi nekaj posebnega v njenem
srcu. Bila je zdaj nenavadno Ïiva in vesela, zdaj tiha in
otoÏna, da se ni prav vedelo zakaj. Pogosto je pohajala
sama, videti jo je bilo ãasi z objokanimi oãmi. Oãeta, ki
jo je skrbno popra‰eval, kaj ji je, tolaÏila je z navadnimi
izgovori. Breda si je zastonj belila glavo in ugibala, kaj bi
paã utegnilo biti sestri, da je tako spremenjena: morebiti
ji je hudo, da ni Radovana toliko ãasa nazaj; vest ji oãi-
ta, da ga je Ïalila s svojim govorjenjem in vedenjem on-
dan v gradu; boji se sirota, da je bilo morebiti razÏaljenje
pregloboko, da bi ji ga mogel prav iz srca odpustiti, in ãe
ji odpusti, ker je tako blagega srca, ali mu bo pa mogoãe
tudi pozabiti, kar je bilo? Morebiti si sama oãita, ‰teje v
krivico, da je tako prijazna z Edvinom; kaj ko bi Rado-
van krivo sodil njeno vedenje, dasi je ãisto nedolÏno!
Tako je sestra ugibala in ukrepala sama zase; iz Zore ni
bilo moãi zvedeti niãesar; ogibala se je njenega izpra-
‰evanja, ki ji je bilo videti silno neprijetno; molãala je ali
pa pitala jo s praznimi izgovori kakor oãeta. Zlasti ãud-
no je bilo, kako se je zdaj vêla z Edvinom; vidno se je
ogibala njegove dru‰ãine, kjer je bilo koli mogoãe. V
pogovoru z njim je skoraj vedno govorila o svojem Ïeni-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

125

nu; z nekim ãudnim navdu‰enjem ga je povzdignila in
slavila, ãasi prav neprimemo; svojo ljubezen do njega je
poudarjala in kazala z nekim posebnim veseljem ãisto
proti svoji prej‰nji navadi. âasi je bila celo nepriljudna
z njim; dajala mu je kratke, ostre odgovore, kakor da bi
mu hotela pokazati, da ji njegova dru‰ãina ni veã ljuba.
Edvin je bil poleg vsega tega vedno enak; najmanj‰e
spremembe ni bilo videti v njegovem vedenju; kazal je,
kakor da ne bi videl ali pa morebiti ne hotel videti niãe-
sar. Mirno in voljno je prena‰al njene neprijaznosti,
kakor se prena‰ajo porednosti razvajenega otroka. Rav-
no ta mirnost Edvinova jo je ãasi razdraÏila tako, da je
bila skoraj zarobljena z njim. Z Bredo je pogosto nepri-
jazno govorila o njem; z nekim posebnim veseljem je
odkrivala in zasmehovala njegove slabosti in napake;
oãitala mu je, da je niãemuren, povr‰en, sladkobeseden;
da je pustohvalec, sam vase zaljubljen, skratka: da nima
niã mo‰tva v sebi; samo misliti ji je nemogoãe, kako bi
mogla pametna Ïenska rada imetii takega ãloveka, zlasti
Ïenska, katera je videla in poznala pravega moÏa, takega
moÏa, kakr‰en je njen Radovan! Oãitno je kazala, da ga
ne more trpeti; zgodilo se je celo, da je pobegnila o nje-
govem prihodu, tako da so jo morali po vrtu iskati in
prositi, naj bo pametna, naj gre v dru‰ãino, kaj si bodeta
mislila Edvin in njegova teta!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

126

Ni ãudo torej, da je bila Breda slednjiã vsa zmedena;

vedela ni, kaj naj bi si mislila, kako si razlagala to ãud-
no vedenje svoje sestre. Ne radovednost, ljubezen do
svoje sestre ji ni dala miru. Sklenila je, da hoãe in mora
do dna tej nedoumni prikazni, tako ali tako, naj se zgo-
di, kar hoãe, da le pride prava priloÏnost. In ta priloÏn-
ost je pri‰la, ‰e prezgodaj je pri‰la.

Neki veãer je bila ‰la Zora nenavadno zgodaj v svojo

sobo; dejala je, da jo glava boli, da ji je treba pokoja.
Breda opravi svoja navadna opravila, potem gre za njo.
Ko stopi v sobo, najde svojo sestro sklonjeno ãez poste-
ljo, obliãje ji je bilo skrito v blazinah. Vse je tiho. Breda
se prestra‰i.

»Za boÏjo voljo, kaj ti je, Zora? Ali si bolna?«
Niã odgovora, samo tiho ihtenje se ãuje.
»Ne stra‰i me tako; govori, ali naj po‰ljemo po zdrav-

nika? Po oãeta grem —«

»O pusti oãeta, pusti zdravnika, meni ni pomoãi na

svetu!«

»Moj Bog, moj Bog, kaj govori‰? Sestra, ljuba sestra —«
»Ne imenuj me sestre; jaz nisem vredna biti tvoja

sestra. Gre‰nica sem, nesramnica, brez zvestobe, brez
vesti. SovraÏi me, zaniãuj me, kolni me; vredna nisem,
da me zemlja nosi. Oh nesreãna sem, stra‰no nesreãna,
tako neizreãeno nesreãna! Borila sem se, dokler mi je
bilo moãi; Bog veãni ve, kako sem se borila; zdaj ne mo-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

127

rem veã! Breda, jaz ne ljubim Radovana, nikoli ga nisem
ljubila! Vedela nisem, kaj je ljubezen; zdaj vem, kaj je
ljubezen; ogenj, peklenski ogenj; v meni vse gori, Breda!
O ta nesreãni grad, ta nesreãna gospa Jarinova, ona je
sama kriva moje nesreãe, moje sramote; o da bi ne bila
nikdar pri‰la v na‰ tihi, sreãni kraj! Jaz ne morem dalje
prebivati v tem nesreãnem kraju, vsaka cvetica, vsako
drevo, vsaka ptica tu mi oãita mojo pregreho, mojo sra-
moto; oãetu si ne upam pogledati v oãi, v ono ãastito
obliãje. Breda, pojdi z mano, pojdiva po svetu! Ne, kaj bi
ti hodila z mano! Ti si nedolÏna, ti si ãista kakor dete po
porodu; pregre‰na misel ti ni oskrunila srca!. Ostani tu-
kaj pri oãetu, bodi mu podpora in tolaÏba v starih letih,
ti sama; jaz sem mu sramoto nakopala na sivo glavo;
dve hãeri je imel, zdaj ima samo ‰e eno; bodi mu ti sama
veselje za obe. Jaz pojdem po svetu, tja pojdem, kjer me
nihãe ne pozna, kjer ne bo nihãe s prstom kazal za me-
noj. ·e je ãas; ‰e sem samo v mislih gre‰ila; ‰e je ãas, a
zadnji ãas, da beÏim pred sku‰njavo, pred njim, ki me
vleãe za sabo z nadãlove‰ko moãjo.«

Zdaj je bilo Bredi paã vse jasno; sklenila je roke in sta-

la je kakor okamenela; tiho je zdihovala:

»O ubogi oãe, ubogi Radovan!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

128

boga Breda! Stra‰na skrivnost ji je teÏila kakor
mlinski kamen mlado, neizku‰eno srce. Do sedaj

ni vedela, kaj je skrivnost, kaj je Ïalost in skrb. Mirno ji
je teklo Ïivljenje kakor bister studenec, kateremu se vidi
na dnu gladko, belo kamenje in drobne, urne ribice se
suãejo in zigravajo po njem. In sedaj? Jasno nebo se je
razpenjalo kakor prej nad Mirnim dolom, sonce je raz-
sipavalo nebe‰ko svojo luã; vse je bilo veselo, vse je ze-
lenelo kakor prej; ptiãi so se spreletavali in prepevali po
gradu, po vrtu, sreãni ptiãi, ki ne vedo, kaj je bridkost, ki
tare ubogo ãlove‰ko srce. Kako teÏko je priãakovala
Radovana, kako se je veselila njegovega prihoda! In se-
daj? Kaj bode, kadar pride; in priti utegne vsak ãas! Kako
stopiti mu pred obliãje? Kako prikrivati mu stra‰no
skrivnost! Molãala bodo usta, ali govorilo ji bode obliãje,
ki ni vajeno tajiti; kakor skozi okno pogleda ji skozi oko
na dno srca, in kaj zagleda tam! Kaj mu bode odgovar-
jala, ko pride po svoj zaklad, svojo nevesto; ko pride ter-
jat svojo pravico? In oãe? Vajena je bila toÏiti mu svoje
male skrbi in teÏave; pred njim ni imela nobene skriv-
nosti, in sedaj je trepetala pred njim kakor gre‰nica pred

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

129

ostrim spovednikom! Uboga Breda! In vendar, ti si ned-
olÏna kakor bela lilija na polju!

âudno mirna je bila Zora tisto jutro po viharni noãi.

Izpoved, solze so ji bile za trenutje olaj‰ale srce. Mir je
bil nastal po nevihti; ne blagodejni mir, ki izvira iz do-
bre vesti, vendar mir. Nekako onemogle so ji bile du‰-
ne in telesne moãi, prenapete v silnem du‰nem boju.
Brez volje je bila, brez Ïelje; v tem stanju bi bil ãlovek
lahko storil z njo, kar bi bil hotel. Bleda je bila vstala,
kakor po hudi bolezni. In res je mislil oãe, da ji je bilo
slabo ponoãi in da je zdaj zopet vse dobro. Lahko verjet-
no, da mu ni ne Zora ne Breda jemala te vere, ki jima je
bila prava pomoã in tolaÏba v nadlogi. Sreãno se jima je
bilo primerilo tudi to, da je ‰el oãe Ïe zjutraj po oprav-
kih z doma za ves dan. Breda se je tolaÏila, da ãe Edvin
tudi pride, odide zopet, ko zve, da ni oãeta doma. Tako
je ãlovek v nesreãi vesel, ãe more odloÏiti skrb samo za
malo ãasa, potem se bode Ïe videlo dalje. Ali se je Zora
tudi tako bala Edvinovega prihoda? Bala se ga je in ven-
dar hrepenela je po njem, tako hrepenela! Kolikorkrat je
za‰umelo kaj v seãi, zatrepetalo ji je srce v hrepeneãih
prsih, kakor ptica, ki v gnezdu ãepi in vali. Zastonj se je
bala, zastonj hrepenela; Edvina ni bilo in sonce se je Ïe
bliÏalo zatonu! Izgubljen ji bode dan, ko mu ne bode
gledala v lepo obliãje, v mile oãi!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

130

Bilo je Ïe proti veãeru. Zora je bila ‰la sama v gozd;

rada jo je bila pustila Breda, naj se malo razmisli in raz-
vedri. Vedela je, kam pojde sestra in kadar bode konãala
svoje opravke, pride sama za njo.

V gozdu, nekoliko v stran od Mirnega dola, nad po-

tom, ki je drÏal v grad, bil je prijazen kraj, kamor je Zora
najraj‰i zahajala, zdaj sama, zdaj s sestro, zdaj z oãetom
ali pa so bili vsi skupaj. Sredi gozda je bila prijazna se-
noÏet; gospod Mirodolski jo je imel samo bolj za vese-
lje, ne za korist. Dasi bi mu bila dala o vsaki ko‰nji lep
voz dobrega sena, ni je kosil; trava je rasla, kakor je ho-
tela, in po njej so rasle in cvele pisane cvetice, druge
spomladi, druge poleti in v jeseni, ali vedno jih je bilo
toliko tukaj, kakor nikjer drugje; ãutile so paã, da tu se
jim ni bati bridke kose, zato so tako veselo rasle in cve-
le in di‰ale, dasi ni nihãe zanje skrbel, nihãe jim prilival.
Drevje, ki je obdajalo senoÏet, bilo je prijetno name-
‰ano. Nad vse so visoko molele temne smreke, med
njmi so si podajale veje svetlozelene bukve, ko‰ate jel‰e,
otoÏni macesni in prijazne breze z belim lubjem po deb-
lu. Pod drevjem je go‰ão delalo mnogovrstno grmovje.
Na tej senoÏeti je izviral studenec, ki je tekel po miro-
dolskem vrtu. Na gornji strani je bila skala, z grmovjem
ãez in ãez obra‰ãena; samo tu pa tam je molelo izmed
grmovja golo kamenje, kolikor ga ni bil mah ali br‰lin
obdal. Izpod skale je vrvral hladen studenec. Poleg njega

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

131

je bil postavil gospod Mirodolski prosto leseno klop.
Kako prijetno se je tu sedelo, mislilo in sanjalo, ko je za-
hajalo sonce za veãernimi gorami, ko so se dolge sence
pokladale po ravnem polju! Kako mirno, kako tiho je
bilo tu! Samo zdaj pa zdaj je za‰umelo v gozdu; urna,
ko‰atorepa veverica, skakaje od veje do veje, od smreke
do smreke, sproÏila je zrel ãe‰arek na tla; ãasi je pa tudi
iz vejevja z drobnimi, radovednimi oãesci pogledala na
senoÏet: kaj je pa tukaj? Ali pa pisana Ïolna je potrkava-
la s trdim kljunom na votlo deblo, da bi si iztrkala in
izkljuvala sladko veãerjo. Prijetna je bila tihota, ali rav-
no tako prijetno je bilo, kadar so prepevali ptiãi: penice,
kosi in strnadi v lepem zboru svoje veãerne pesmi. In
kadar je vse molãalo, ãulo se je sladko ‰umljanje studen-
ca.

Tu je zdaj Zora sedela na klopi. Tako mirno je bilo vse

okrog; a mir ni prebival v njenem srcu. Ko je tako molãe
slonela, s komolcem podipirajoã si nagnjeno, pobe‰eno
glavico, zrlo ji je res oko v bistri studenec poleg nje, ali
misli niso bivale pri studencu, dasi je bilo tako prijetno
gledati ptice, ki so brez strahu hodile sem kopat se in
pit. Kod so hodile njene misli? Ne po deveti deÏeli, ne

»ãez tri goré, ãez tri vodé,
ãez tri zelene travnike!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

132

Venomer so se sprehajale sem ter tja med Mirnim

dolom in gradom! Tako blizu je bival on, ki ga je ljubi-
la, ljubila s svojim mladim srcem, s prvo ljubeznijo svo-
jo. In vendar je bila nesreãna, tako neizreãeno nesreãna!
Ona se ni smela vdati in prepustitii najslaj‰emu ãutu
mladega srca. Njena ljubezen je bila pregre‰na. Z ognje-
nim meãem je stala DolÏnost pred durmi ter branila ji v
raj, kjer je bivala Sreãa in vabila jo tako zapeljivo! Ob-
ljubljena je bila moÏu, katerega ni ljubila; ãislala ga je in
rada imela in radovoljno bi bila stopila v zavezo z njim,
ko bi ne bila zagledala nesreãnega mladeniãa, ki ji je
vnel, morebiti o prvem pogledu, da sama ni vedela, v
srcu ogenj, ki ne ugasne; tako podoben je bil vzoru, ki si
ga je bila ustvarila v svoji mladi du‰i, ki ga je gledala v
dekli‰kih sanjah svojih: take rasti je bil, takega obliãja;
tako je gledal in tako je govoril. Prav zanjo je bil ustvar-
jen, zakaj bi ga ne ljubila? O trda, trda je otro‰ka dolÏ-
nost! O ko bi ji ne bilo za oãeta, stopila bi naravnost
pred Radovana, povedala bi mu iz oãi v oãi, naj bi ji bilo
‰e tako teÏko, da ga ne ljubi, da ne more biti njegova.
Radovan je tako pameten, tako dober, tako blagega srca.
Dal bi ji, ãetudi s teÏkim srcem, prostost: kaj bi mu
mogla biti Ïena, ki ga ne ljubi, ki bi se ãutila nesreãno na
njegovi strani! Saj ‰e dober otrok ptiãnico odpre ujete-
mu ptiãu, ki se ne more privaditi tesne jeãe; dá mu
prostost in z mokrini oãesom gleda za njim, ki leti z ve-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

133

selo pesmijo v zeleni gozd. Kmalu bi pozabil Radovan
njeno izgubo; ves svet mu je odprt, ponujale se mu bodo
neveste, lepe, bogate, ljubeznive, samo izbirati mu bode
treba. In pa kdo ji je porok, da jo ljubi Radovan, ljubi
tako, da bi ga tudi samo nekaj ãasa bolela njena izguba.
Vsaj kazal ji ni nikoli ljubezni. Morebiti se mu godi ka-
kor nji; rad jo ima, privadil se je nje, kakor se je ona pri-
vadila njega. Morebiti jo snubi samo iz prijateljstva do
oãeta? Ali oãe, oãe! Vedela je, kako rad ima Radovana,
kako se veseli njene zveze z njim. O vse to ji je bilo le
prejasno! In Ïaliti oãeta s svojo nepokornostjo, ne, nik-
dar! Prej hoãe biti nesreãna za vse Ïive dni; zagrebsti
hoãe, ker je izruvati ne more, svojo pregre‰no ljubezen
na dno srca. Skrivnost naj ostane njena ljubezen vsemu
svetu, razen sestri, kateri jo je tako prenaglo razodela;
ali Brede se ji ni bati, ona jo bode ãislala in ljubila toli-
kanj bolj, ker bo videla, kako juna‰ko se je premagala in
zvesta ostala svoji dolÏnosti. In Edvin, ali jo ljubi? Prviã
sedaj ji je bila pri‰la ta misel, kakor se prikaÏe oblak na
jasno nebo. Tako zamaknjena je bila vanj, da ni imela
ãasa misliti nase. Prijazen, ljubezniv je bil z njo, ali z
Bredo tudi. Veãkrat je nenadoma v dru‰ãini obrnil vanjo
svoje lepo oko, pogled njegov je bil tako mehak in go-
rak, da ji je ude pre‰inila sladka groza. Ko ji je zadnjiã
podal roko pri slovesu, zdelo se ji je, da se mu je tresla
roka. Ali kaj to? Kako bi smela misliti, da bode krasni,

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

134

bogati, imenitni mladeniã, za katerim poÏeljivo pogle-
dujejo vse gospodiãne, da bode Edvin, ki je obhodil pol
sveta, hodil neveste iskat na kmete, v skromni Mirni
dol? Naj me ljubi ali ne ljubi, njegova ne morem biti
nikoli; ljubiti ga hoãem na skrivnem, da on sam ne bode
vedel; ljubiti ga hoãem, ker ga ljubiti moram. Îrtvovati
hoãem oãetu svojo sreão, svoje Ïivljenje; za plaãilo naj
mi bode skrivna ljubezen do Edvina. — Tako? Z laÏjo na
ustnah torej, z drugega podobo v srcu naj stopim z njim
pred oltar, nesramna laÏnivka, hinavka naj bodem vse
svoje Ïivljenje? Kako je to zasluÏil blagi Radovan? In ko
bi zvedel resnico — vse je mogoãe— ko bi spoznal, da je
za svoje Ïive dni navezan na Ïensko, ki je vredna njego-
vega zaniãevanja, kako Ïivljenje bi bilo to? To bi bil pe-
kel na zemlji obema! Torej ‰e Ïrtvovati se ne morem
svoji otro‰ki dolÏnosti! Moj Bog, moj Bog! Kaj sem pre-
gre‰ila, s ãim sem zasluÏila, da se mi tako godi, da sem
tako nesreãna, kakor ni bila nikoli Ïenska na svetu!

Sirota ni vedela, da ni ona prva, ki se ji tako godi, in

da ne bode zadnja.

Tako so ji niemirne misli plale kakor valovi razburje-

nega morja, misel ji je misel pobijala, kakor se val za
valom podi. Ali v tem nemiru in viharju sijala ji je ved-
no na istem mestu, nepremiãno, ena luã, ljubezen do
Edvina, in tej luãi, ki jo je tako prijazno vabila, ni se sme-
la bliÏati. Nesreãna Zora!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

135

Pa kaj je za‰umelo v gozdu poleg nje? To ni bila veve-

rica, ki je sproÏila ãe‰arek s smreke! On je, on! Vedela je,
da je on; zakaj ji je tako utripalo srce! Kvi‰ku plane, zdaj
ga ne sme videti, on je ne sme videti! Prepozno! Îe je
stal pred njo v lovski obleki, s pu‰ko ãez ramo.

»Odpustite, gospodiãna, nesreãen sem, da sem vas

tako prestra‰il; vedel nisem, da ste tukaj, tako sami!«

»Nisem se ustra‰ila; vedela sem, da ste vi!«
»Vedeli ste, da sem jaz? Zakaj ste torej beÏali? Kaj se

me bojite, Zora? Kaj sem vam storil? Nesreãen sem, ãe
sem vas razÏalil nehote, Zora!«

In kakor sokol upre vanjo svoje bistre, Ïareãe oãi. De-

kle strepeãe in obrne se v stran.

»Zora, vi niste sreãni!«
»Kdo vam pravi, da nisem sreãna, gospod?«
»Moje oko in — moje srce! Zora, vi ne ljubite Radova-

na!«

»Gospod, kdo vam daje pravico tako govoriti? Rad-

ovan je vreden moje ljubezni, vreden kakor nikdo na
svetu!«

»Ne pravim, da ni vreden, vendar vi ga ne ljubite,

Zora!«

»Ljubim ga, ljubila ga bodem, hoãem ga ljubiti.«
»Zora, ne ljubite ga, ker ga hoãete ljubiti; ne ljubite

ga, ker ga ne morete ljubiti!«

»Zakaj ga ne morem ljubiti?«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

136

»Zora, vi ne veste, kaj je ljubezen!«
Rdeãica, ki ji je oblila obliãje pri teh besedah, bila bi

mu vse razodela, ako bi ne bil vedel Ïe poprej, ako bi ne
bil videl z ostrim svojim oãesom, kaj se godi v njenem
srcu.

»Zora, pri ljubezni ne pomaga Ïelja in volja, ljubezen

ne trpi sile. Ljubezen pride v srce kakor pomlad na zem-
ljo. Zastonj jo kliãemo, zastonj jo Ïelimo. Zveãer ‰e bri-
jejo ledeni vetrovi; vse je golo in pusto; zima je: zjutraj
vstanemo, manemo si oãi: nemogoãe, glejte, zeleno je
bukovje v gozdu in po vrtu so vsa bela drevesa in ptiãi
pojo in vse je veselo! Kaj se je zgodilo? Pomlad je pri‰la
in z njo je pri‰lo zelenje in cvetje in ptiãje petje. Tako
pride ljubezen!«

»O imejte usmiljenje z ubogim, nesreãnim dekle-

tom!«

»Zora, bodi sreãna, bodi moja!«
Zdaj je bilo ãas beÏati Zori, zadnji ãas; drÏala jo je ne-

vidna moã; obsedela je in on je kleãal pred njo.

»Ljubim te, Zora, ljubil sem te, ko sem te prviã zagle-

dal; brez tebe ne morem Ïiveti; Zora, bodi moja!«

»Nikdar, nikdar!«
»Drugemu si dala besedo, to je: tvoj oãe mu jo je dal

in ti si molãala. VeÏe te otro‰ka ljubezen. Kdo je dal oãe-
tu pravico, dajati svojo hãer kakor blago komur se mu
zdi? Oãetova pravica ima svoje meje in tako tudi otro‰ka

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

137

dolÏnost. In tvoj oãe, Zora, je dober oãe; on ne Ïeli nes-
reãe svojega otroka, da se mu samo volja spolni. Tvoj
oãe te ljubi, sam tvoje sreãe Ïeli, kaj to njemu, s kom
bode‰ sreãna! In Radovan? Ne ljubi‰ ga, s tem je vse re-
ãeno. Pravice nima do tebe, in da bi hotel milo‰ãino,
upam, da je preponosen.«

»Nemogoãe, nemogoãe! Edvin, jaz ne morem Ïaliti

oãeta!«

»Mirna bodi, zlata moja Zora; vse meni prepusti. Vse

se sreãno izide, ako le hoãe‰, ako mi le da‰ nekoliko upa-
nja. Zora, ali smem upati?«

»Edvin!«
Koraki se zaãujejo od Mirnega dvora.
»Edvin, beÏi, ko bi te kdo videl!«
V hipu se je izgubil Edvin v grmovju.
V tem trenutju se prikaÏe Breda iz go‰ãe.
Prepozno!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

138

aj je bilo treba, da se je Breda tako bala Radovano-
vega prihoda! Radovan je pri‰el in vse se je tako

lepo gladko izteklo! Zora je bila prijazna z njim kakor
prej: Breda se ni mogla preãuditi tej prikazni. Morebiti
je bil pa vendar le prazen njen strah? Morebiti je bila
Zorina ljubezen, kakor bi snop slame zaÏgal; kakor me-
teor na nebu, ki zasveti in ugasne ni sledu ni za njim; ro-
mantiãne sanje, katere ji je rodilo branje pesmi in roma-
nov v mladem srcu, ne v srcu, samo v glavi; sonce posije
in sanje zbeÏe, ne pustiv‰i jasnega spomina za sabo. Lju-
bezen njena je bila paã kakor neka pijanost; strezovala
se je in spametovala; zavedela se je svoje dolÏnosti do
oãeta, do Radovana; spoznala je, da je njena ljubezen
brez upa, da Edvin ne more biti nikoli njen. Bog daj, da
bi bilo res tako!

Veselo Ïivljenje je bilo zopet v Mirnem dolu. Radovan

se je bil seznanil in sprijaznil z Edvinom, rad se je pogo-
varjal z njim; nikoli poprej ni bil na‰el ãloveka, s katerim
bi bilo tako lahko govoriti o katerem koli predmetu.
Zora je bila zopet veselega in vedrega lica kakor poprej;

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

139

ãlovek bi ne bil mislil, da se je kdaj kaj posebnega godilo
v njenem srcu.

Nastali so bili lepi, jasni jesenski dnevi. Na mirodol-

skem vrtu so cvele cvetice v polni jesenski krasoti: drev-
je se je ‰ibilo pod obilnim sadjem in grozdje je zorelo
gospodu Mirodolskemn v posebno veselje. Pogostoma
ga je ogledaval in pretipaval mu jagode, ki so se bolj in
bolj meãile od dne do dne; tu pa tam je bilo tudi Ïe kako
zrno ãrnikasto, dalo se je pokusiti in moÏ se ni kislo
drÏal, dasi je bilo gotovo trpko kakor opárnica!

V takih ãasih je ãloveku teÏko tiãati pod streho; pod

milim nebom je treba uÏivati lepe dni, ki tako hitro
miné. V takih ãasih se polasti tudi me‰ãana hrepenenje
po zelenih gorah, po ãistem, krepkem zraku, ki veje po
njih. Na‰a druÏinica je bila malo doma. âasi so ‰li za ves
dan z doma. Vzeli so s seboj, ãesar treba; kosili so in
juÏinali v gozdu, v senci, po travi, po mahu leÏe, kakor
se je komu ljubilo. Po jedi so brali maline, drenulje, ãe‰-
minje in tu pa tam se je tudi ‰e dobila kaka rdeãa jago-
da. Lep je gozd v pomladnjem zelenju, ko je grmovje
posuto z belim, di‰eãim cvetjem; a lep je tudi v jeseni, ko
se je belo cvetje po grmovju spremenilo v rdeãe in ãrne
jagode, ki tako prijazno vabijo ptiãa in ãloveka.

Zveãer, kadar je bil gospod Mirodolski posebno dobre

volje, napravil je svoji druÏbi posebno veselje, veselje, ki
je bilo do tedaj ãisto neznano Edvinu in njegovi tetki

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

140

gospe Jarinovi. Peljal jih je na bliÏnjo njivo; tam so na-
kopali sadeÏa — ne upamo si ga imenovati po imenu;
ime mu je stra‰no kmeãko, prozaiãno; bojimo se, da bi
kaka lepa bralka, mestna gospodiãna, ne nabrala zaniã-
ljivo ust, ako ga naravnost imenujemo. Govorimo torej
po okoli‰ih. Pesnik, ki nam je pel: »Na Ïgancih tropine,«
imenoval ga je »steber kranjske, ali, recimo: slovenske
deÏele.« Oj ti ljubi sadeÏ! Svet skoraj Ïiveti ne more brez
tebe: na kmeãkih mizah te imajo in na gosposkih, v raz-
nih oblikah, tudi — v oblicah. UÏiva te kmet, kateremu
si ãasi skoraj edina hrana, in uÏiva te gospod, ki ima
vsega dovolj, in vendar ti nisi imeniten. Skromno je lice
tvoje, ne Ïari se ti kakor tvoji gosposki sestri pomaranãi.
Pomaranãe so imenovali stari: zlata jabolka; jaz ne vem,
ali nisi ti morebiti bolj vreden tega lepega imena!

Bistroumni bralci te proste povesti so gotovo Ïe uga-

nili, o katerem sadeÏu govorimo. Takega sadeÏa so na-
kopali in nabrali na njivi, potem so ‰li gor v gozd nad
hi‰o. Skoraj bi bili pozabili povedati, da je bil gospod
Mirodolski pri tem opravilu silno izbirãen; ni mu bil
vsak po volji, natanko je vedel, kateri bo dober, kateri ni
za rabo; moral je biti okrogel, ne predroban ne prede-
bel; vedel mu je tudi ‰e druga znamenja, katera so bila
njegova skrivnost. V gozdu je bilo pripravno mesto; star
parobek, na pol Ïe seÏgan, vendar trden ‰e in postaven,
stal je na prostem, z drevjem obdanem prostoru. Kup-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

141

ãek oglja in pepela je priãal, za kako rabo je stari paro-
bek. Okoli tega ognji‰ãa pod milim nebom se je zbirala
druÏba. Toda gospod Mirodolski ni trpel lenuha pod
svojim poveljem, da bi sedel, gledal in jedel. Vsak je imel
svoje delo. Treba je bilo po gozdu iskati suhih vej in
korenin. Ali to ni bilo tako lahko, kakor bi morebiti kdo
mislil. Gospoda Mirodolskega gozd ni bil zanemarjen;
lepo je bil posnaÏen in pospravljen, tako da je bilo do-
bro iskati, da se je dobilo kaj suhljadi. Korenine so bile
gospodu Mirodolskemu posebno ljube, ako je kje katera
prosta, suha leÏala; Bog ne daj, da bi kdo katero Ïivo
izrul! In vendar bi si ne upali trditi, da ni kdo, zlasti
Edvin, katere malo potegnil in posilil, ki je samo s kon-
cem gledala iz tal; gotovo je to, da jih je ravno on najveã
nanesel; po sreãi gospod Mirodolski ni imel ãasa, da bi
jih tako natanko pregledaval. Radovan je splezal na
mnogo drevo, kjer je videl kako suho vejico; in Breda je
pobirala spodaj, kar je palo z drevesa. Gospa Jarinova ni
mnogo koristila; delala je samo bolj na videz: pripogi-
banje se ji ni videlo posebno prijetno. Ko se je zdelo go-
spodu Mirodolskemu, da je drv dovolj namesenih, dal
jim je dovoljenje, da smejo posesti po travi okrog ognji-
‰ãa ter gledati, kaj bode iz tega. Vse drugo namreã je bila
njegova naloga. Najprej je bilo treba ognja. Kako ga je
delal gospod Mirodolski? Nabral je za pest dobro suhe-
ga mahu, potem je vzel kresilo, kamen in gobo ter zaãel

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

142

kresati, prav tako, kakor tu pa tam ‰e dandana‰nji kre-
se kak kmet, ki tobak zaÏiga. To zastarelo orodje je zve-
sto hranil za tako posebno priloÏnost. Ko se je iskra
gobe prijela, zavil je tleão gobo v pripravljem mah ter
vihtel ga v roki tako dolgo, da je zaãel najprej kaditi se
in zadnjiã goreti. Nato dene goreãi mah na parobek in
nanj poklada suhega drobiÏa; ko se ta vname, debelej-
‰ih vejic, in ogenj je bil pripravljen.

Gospe Jarinovi, ki ni ‰e prej nikoli enakega videla,

zdelo se je ãudno to poãetje gospoda Mirodolskega; ni
si mogla kaj, da bi mu ne povedala svojih misli.

»Kaj pa pomenijo te ãudne ,ceremonije’, gospod? Kaj

bi ne bilo bolj pametno ogenj z Ïveplenkami narediti?
Kaj je treba toliko truda? In pa ãemu smo pobirali vejev-
je po gozdu, kakor bi ‰ivanke iskali? V skládalnici ima-
te najlep‰ih drv dovolj, celih in naklanih. Vzeji bi naroã-
je polen, to bi bil bolj‰i ogenj!«

»Vidite, gospa!« odgovori ji mirno, a doloãno gospod

Mirodolski, »tega vi ne umete; to mora tako biti, prav
tako in niã drugaãe; tako so ogenj delali in kurili na‰i
pradedje, stari Slovani!«

»Tako je ogenj delal in kuril tudi va‰ Isteklosem, ki ga

imate tolikokrat v imenu.«

»Po pravici; zakaj Isteklosem je bil po‰ten moÏ, stare

korenine, kakr‰nih ni veã dandanes. Tudi Isteklosem je
kuril tako, in dobro je kuril.«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

143

»Tako, menim, so ogenj delali Ïe v ,kamneni’ dobi.«
»Prav tako vendar ne, gospa! Kamna je bilo paã dov-

olj, dobrega kamna, in gobe menda tudi, samo ãe so jo
znali strojiti; ali kresila ni bilo, vsaj takega ne, kakor je
to, gospa!«

»Res prav imenitno je videti; jaz nisem ‰e videla take-

ga orodja.«

»Zdaj tudi ni tako lahko dobiti takega. S tem kresilom

so moj oãe kresali. Vidite, gospa, tako smo kurili, ko sem
bil ‰e mlad; lepa, staroslovanska ‰ega, hraniti jo je tre-
ba, da se ne pogubi, kakor se jih je Ïe toliko pogubilo.
Vidite, tako ogenj delati, tako kuriti, to je tudi kos poe-
zije, gospa! Pa ‰e nekaj je, zakaj rabim, vsaj v gozdu,
tako starinsko orodje. Starega moÏa poznam, ki zna iz-
vrstno gobo strojiti. Nabral je in nastrojil gobe toliko, da
zdaj ne ve kam z njo. MoÏ je menil, da bode delal dobro
kupãijo z njo; blago je res dobro, a kaj je dandanes naj-
bolj‰a kresilna goba? S polnim vozom takega blaga je bil
‰el nekdaj v mesto; ljudje so se mu smejali, prodal ga ni
za toliko, kolikor so mu voli potrebovali na potu. Popra-
‰eval me je, kako bi bilo na Dunaju s takim blagom.
Hudo mi je bilo, a povedati sem mu moral, da tudi tam
kresilna goba ni posebno v ãislu.«

»Res!« oglasi se nato Edvin; »spominjam se, da sem

mnogokrat tam videl Slovake, ki so jo poleti po Pratru

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

144

ponujali ljudem, a ne spominjam se, da bi je bila Ïiva
du‰a kdaj kupila, tako da ne vem, o ãem Ïivé ti ljudje.«

»Vidite, gospod,« reãe nato gospod Mirodolski, »prav

takega, kakor so tisti Slovaki, ki prodajajo kresilno gobo
po Dunaju, si je misliti mojega Isteklosma, samo da on
je bil precej vi‰je in krepkej‰e postave. A govoriti sem
hotel o svojem starem prijatelju, ki je hotel trÏiti s kre-
silno gobo. Kal hoãe z vsem svojim bogastvom? Red-
kokdaj se oglasi kak star kmetiã pri njem, ali kaj se to
pozna toliki zalogi, katere bi dovolj imele za pet let vse
slovenske deÏele! Dobro se mu zdi torej, da ãasi tudi jaz
katero kupim, samo da jih tako malo potrebujem!«

Med takimi pogovori je bil ogenj na pol pogorel; na-

redila se je bila lepa Ïerjavica, da si je sam gospod Mi-
rodolski ni mogel lep‰e Ïeleti. Iz nanesenih vej si je bil
izbral dolgo palico, ki je bila Ïe bolj drogu podobna; z
njo razgrebe Ïerjavico in vanjo pomece — zlata jabolka.
A ne dá jim miru, vedno jih preobraãa s palico, da se
preveã ne obÏgó. Ko se jim je bila naredila ãrna skorja
ãez in ãez, potem nagrebe izpod ognja, ki je pri strani
gorel, nove Ïerjavice in vanjo jih popolnoma zatoplje.

Vse to, kar smo kolikor mogoãe natanko popisali in

upamo, da nam bode ãastiti bralec za to hvaleÏen — vse
to je delal ãastiti moÏ s tako resnostjo in dostojnostjo,
kakor da bi opravljal bogve kako sveto opravilo; govo-
ril ni besede; tudi druÏba je molãala in gledala, kakor se

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

145

spodobi. Ko se mu je zdelo, da je ãas, dregne s palico
najdrobnej‰ega iz Ïerjavice, pobere ga ter ga tehta v
roki.

»Zakaj ga pa tako tehtate, gospod sosed?« oglasi se

radovedna gospa Jarinova.

»To je tako,« odgovori ji gospod Mirodolski, »vroãi-

na spremem moão, ki je bili v njem, v soparo in kadar ta
vsa izpuhti iz njega, postane laÏji in peãen je; ta bó,
menim.«

Nato potegne noÏ ter mu zaãne ostrgavati ãrno koÏo.

Ko je bil lepo osnaÏen in ãez in ãez rumen kakor peãen
kostanj, stisne ga, da poãi in lepo zadi‰i; potem ga poda
galantno in, kakor more, graciozno gospe sosedi.
Strahóma ga prime gospa ter ga premetava iz roke v
roko:

»O, to peãe!«
»Taka jed se mora vroãa jesti, le pihajte malo, gospa!«

pouãuje jo gospod Mirodolski.

»Duh ni napaãen!«
»Tudi slast ni slaba, le pokusite; kakor kostanj! — Ne

tako, lupiti ga ne smete, skorja je najbolj‰a!«

»Res, kakor kostanj! Nikoli bi ne bila mislila, da je

tako dober!«

»Ker niste ‰e jéli tako dobro peãenega. Vsak ga ne zna

tako!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

146

»To je res, gospod, hvala, komur hvala gre; peãi ga

znate. Ali kaj pa to? Takega noÏa nisem ‰e videla niko-
li!«

»To ni noÏ, gospa, to je — pipec!«
»Tudi staroslovansko orodje!« nasmehne se Edvin.
»Prav gotovo staroslovansko orodje,« pritrjuje go-

spod Mirodolski; »tudi po‰teni pipec gine bolj in bolj iz
sveta, kakor vse, kar je po‰tenega na svetu; jaz pri taki
priloÏnosti ne rabim nikoli drugega noÏa.«

Nato se oglasi Radovan:
»Pravili ste nam, gospod Edvin, da ste videli na Du-

naju v Pratru Slovake trÏiti s kresilno gobo; ali se ne spo-
minjate, da so imeli naprodaj tudi take noÏe?«

»Prav pravite, gospod Radovan, res, prav take so ime-

li, in spominjam se, da je ãasi res kak Dunajãan, menim
da iz usmiljenja, katerega kupil za otroke.«

»Nekdaj smo jih kupovali otroci,« reãe gospod Miro-

dolski, »na sejmu po starem krajcarju, veãje pa po dva
krajcarja, in vesel je bil in mo‰ki, kateri ga je imel. Zdaj
niso otroci veã s tako malim zadovoljm. Njega dni je
bilo vse drugaãe!«

Po teh besedah sune zopet drugega iz Ïerjavice, oce-

di ga ter poda ga Edvinu, ki mu je ‰el tudi prav v slast;
trdil je, da mu ni nikoli nobena jed tako di‰ala. In tako
so dobili po vrsti vsak svojega; zadnji je bil, kakor se

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

147

spodobi, sam gospodar na vrsti. Potem pa odloÏi gos-
pod Mirodolski svoje orodje ter leÏe v travo, rekoã:

»Moja dolÏnost je storjena; zdaj pa vsak, kakor se mu

ljubi!«

To pa vendar ni bilo spodobno, da bi se gospa Jarino-

va sama trudila; Radovan prevzame njeno postreÏbo.
Zdaj odkrije Breda ko‰arico, ki jo je bila s seboj prines-
la ter postreÏe druÏbi s pleãetom in surovim maslom,
tako da so imeli pravo veãerjo. Vsi so bili dobre volje,
zlasti gospa Jarinova.

»·e enega, gospod Radovan, a ‰teti ne smete!«
Tudi mi ne povemo, koliko jih je bila pojéla gospa, da

bi se kdo ne pohuj‰eval.

»Za pijaão nisi skrbela, Breda?« vpra‰a gospod Miro-

dolski. Breda vstane ter prinese iz ko‰arice steklenico
vina; Zora pa vzame vrã in gre po vode k bliÏnjemu stu-
dencu. Prvi kozarec ponudi Breda gospe. Gospa ga po-
kusi, rekoã:

»Gospod sosed, ta kapljica ni rasla v Mirnem dolu!«
»Ne zabavljajte, gospa, ãe hoãete, da ostaneva dobra

soseda,« odgovori ji gospod Mirodolski, »videli boste,
káko bo leto‰nje, ãe Bog da sreão!«

»Na va‰e zdravje, gospol sosed, da bi ãez leto in dan

v taki lepi sloÏnosti in prijaznosti, tako sreãni in veseli
va‰ega pili, kakor zdaj tega pijemo!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

148

V tem trenutju pride Zora z vodo. Ko ãuje te besede,

obledi; po vsem Ïivotu se trese, toliko da ji ne pade vrã
iz roke. Dobro, da ni bilo nobeno oko obrnjeno vanjo.

»Veste gospod,« vpra‰a gospa Jarinova svojega sose-

da, »veste, gospod, kako se mi zdi da tu leÏimo, kurimo,
jémo in pijemo? Kdo ugane?« Odgovori so se hitro vr-
stili:

»Kakor ljudje v zlati dôbi, ,ut prisca gens mortalium’!«
»Kakor stari Slovani!« —
»Kakor gr‰ki vojaki pred Trojo!« —
»Kakor pastirji!« —
»Kakor cigani!« —
»Vi ste zadeli, gospod sosed, prav kakor cigani!«
»,Dulce est dissipere in loco’, kakor pravimo Latinci,

tetka!« pristavi Edvin, »dobro je, ãe ãlovek ãasi malo iz
ojnice stopi; na tvoje zdravje!«

Sonce je bilo za‰lo; hladno je prihajalo, tolikanj prijet-

neje se je sedelo in leÏalo okoli gorkega ognja. Ko je bil
odpel veãerni zvon, ko je bilo tako tiho, tako mirno vse,
po gozdu in dolini, reãe gospod Mirodolski:

»·e nekaj pogre‰am; pesem bi se tu tako lepo razlega-

la; Zora in Breda, zapojta nam tisto Ïalostno pesem, ki
jo tako rad sli‰im?«

In deklici zapojeta:

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

149

LeÏi mi rávno poljé, leÏi,
na polju cvetó cvetice tri,

cvetice tri!

Cvetica prva govori:
Oh, mene glávica boli,

hudo boli!

Hudó me glávica boli,
pomagaj mi, setrica ti!

sestrica ti!

Kako ti bom, sestrica ti?
Oh, mene srãece boli,

hudo boli!

Pomagaj nama, sestrica ti!
Ne morem, udje so mi teÏkí,

tako teÏkí!

Studenãek po polju mimó hiti,
cveticam takó on govori,

oj govori:

Oj tiho, tiho, cvetice tri!
saj skoraj zora zazori,

oj zazori!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

150

Pri‰lá bo kosa, sestrice tri,
vsem trem vam glávice pokosi,

oj pokosi!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

151

rugi dan popoldne je sedel gospod Mirodolski

sam na vrtu. Zora in Breda sta bili v gradu. Bil je

lep jesenski dan; pridno so obirale ãebele jesensko cvet-
je, dasi ne tako vesele kakor o gorkem poletju. Med nji-
mi so se trudili in kakor nejevoljni brenãali okorni ãm-
rlji. Po drevju je bilo vse Ïivo; druÏine sinic, gotovo
znamenje jeseni, bile so se preselile sem iz severnih kra-
jev in polastile se drevja; hrane iskaje so se zibale po
vejah in po deblih so plezali in potrkavali neutrudni
kovaãki. Vse je bilo Ïivo in veselo po Mirnem dolu; po-
nosno je stopal Kokodin s svojo kurjo druÏino po vrtu;
bil je svojim podloÏnim vedno skrben gospodar in oster
vladar; ne da bi se bil kdo upiral njegovi oblasti, ali mla-
di zarod se je zaãenjal ãutiti, kar mu ni bilo videti niã
prav po volji. Rdeãi grebeni in podbradki so rasli bolj in
bolj mladim petelinãkom; zdaj pa zdaj je tudi Ïe kateri
posku‰al svoj: kikiriki, ali petje je bilo ‰e silno okorno in
hripavo, tako da je Kokodin zaniãljivo in nejevoljno
stresal modro glavo, kakor da bi hotel reãi: Tebe se mi
ni ‰e bati in deset takih! Koliko drugaãe se je razlegalo
njegovo petje po dolini, kakor bi véliki zvon zapel! Ven-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

152

dar so mu dajali mladi paglavci mnogo opravka. Vsak
ãas sta se sprijela taka dva poredneÏa kje na strani; bli-
zu si nista upala; po navadi je bilo dovolj, da je srdito
zakokodal nad njima; samo redkokdaj mu je bilo treba
z ostrim kljunom poudariti svojo voljo, kar je vselej za
veã ãasa zaleglo. Kara Mustafa je pasel lenobo po svoji
stari navadi, kakor moÏ, ki je storil svoje dolÏnosti. Pe-
run je leÏal poleg svojega gospoda; ãasi je dvignil svojo
teÏko glavo, pogledal ga s svojim umnim oãesom ter
pomigal z repom, kakor da bi hotel reãi: Lepo domovje
imamo in vse je v redu.

Vesel je bil gospod Mirodolski — zakaj bi ne bil? Res,

lepo domovje je imel in vse, ãesar si more Ïeleti
ãlove‰ko srce. Sreãen bi bil, kolikor more biti ãlovek
sreãen, ko bi mu ne bil kalil oblak jasnega obnebja. Ali
ta oblak ni bil teman; bel je bil in svetal in zlatom obro-
bljen.

Spomin na drago druÏico, ki ga je tako zgodaj zapus-

tila, ni mu prizadel veã, kakor nekdaj, bodeãe boleãine
v srcu. Paã bi bilo lepo, ko bi mu sedela zdaj na strani ter
gledala in uÏivala z njim vso to lepoto; ali ãlovek ne sme
biti popolnoma sreãen na svetu!

Zbujal se mu je preteklega Ïivljenja spomin; podoba

se mu je vrstila za podobo pred oãmi; gledal je jasne
podobe in bil je zadovoljen. Res, ãlove‰ko Ïivljenje ni
vedna veselica; solzna dolina je zemlja res, polna

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

153

trpljenja; in ãe ne trpi‰ sam, vidi‰ druge, ki trpé. Ali kaj
hoãemo? Kaj pomaga vedno samo premi‰ljevati Ïalost-
no stanje ãlove‰tva, zarivati se tako rekoã v svojo nes-
reão in kriÏem roke drÏati? Dela naj vsak po svoji moãi,
vsak po svojem stanu, da se vedno bolj laj‰a in bolj‰a
Ïalostno stanje ãlove‰tva. In da je to mogoãe, kdo bi ta-
jil? âlove‰ka roka spreminja zemlji lice in pogled v zgo-
dovino, kolikor je vidimo pred seboj, nam kaÏe, da
ãlove‰tvo napreduje, da vedno veãji del ãlove‰tva Ïivi
ãlove‰ko Ïivljenje. Samo pravega spoznanja je treba,
samo dela je treba in bratovske ljubezni!

On je pregledaval v duhu svoje Ïivljenje in vest mu je

priãala, da ga je v vsem dejanju vodilo to prepriãanje.
Vest mu je priãala, da nikoli nikomur ni niã hudega Ïe-
lel ne storil. Ali je pa tudi njegovo Ïivljenje kaj koristilo
ãlove‰tvu? Vsaj prizadeval si je in trudil se po svoji moãi.
Uãil je mladino, dobro seme je sejal in upati je paã smel,
da ni palo vse na skalno, pe‰ãeno zemljo, da tu pa tam
zrno poÏene kal ter obrodi dober sad. Najbolj pa je uãil,
najveã je koristil blagi moÏ s svojim zgledom. Po vsej
pravici je smel reãi svojim uãencem: Ne poslu‰ajte samo
mojih besed, glejte tudi moja dela in ravnajte se po njih.
In res, teÏko je bilo videti moÏa, govoriti z njim, da bi se
ãlovek ne bil bolj‰ega in blaÏjega ãutil. Kakor prerok je
bil med mladino; nebe‰ki mir je kraljeval na njegovem
obliãju; iz vsake besede njegove, iz vsakega pogleda je

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

154

govorila plemenitost, dobrota njegovega srca. Najsuro-
vej‰i ãlovek se bode teÏko nespodobno vedel pred vzvi-
‰eno, sveto podobo; tako je Ïe sam pogled njegov kro-
til in blaÏil vsakega, kdor se mu je bliÏal. Slavne so reke,
ki poleg trgov in mest való ponosno svoje valove ter
nosijo ãolne in ladje z blagom obloÏeno; ali koristen in
dobrotljiv je tudi potok, ki v svojem gornjem toku vrti tu
pa tam kako mlinsko kolo, potem pa se vije umirjen in
uãi‰ãen po ravnini, napaja travo in cvetice na polji in
ptice izpod neba; in ribice se igrajo v bistri vodi njego-
vi. Takemu potoku brez imena je bilo podobno njegovo
Ïivljenje in dejanje, vse bitje njegovo. In ako bi mu bilo
v tem trenutju loãiti se od Ïivljenja, mirno bi lahko za-
tisnil trudne oãi, rekoã: Îivél sem in Ïivljenje moje ni
bilo ãisto zastonj. Moje ime ni zapisano v zlato knjigo
ãlove‰tva; svet me ne bode slavil, ne bode mi stavil spo-
menikov; naj me pozabi svet, ãe me je kdaj poznal; moje
Ïivljenje vendar ne ostane ãisto brez blagodejnega sle-
du. In ãe me pozabi ves svet, nekoliko ãasa bo Ïivel moj
spomin v hvaleÏnih srcih mojih otrok.

Toda kaj mi; hodijo po glavi take mrtva‰ke misli sedaj,

ko sem ‰e tako zdrav in krepak, ko se mi obeta lepa vrsta
mirnih, sreãnih dni v druÏbi mojih otrok! Jesen je tudi v
mojem Ïivljenju, a jesen je pravi ãas mirnega uÏivanja;
veselimo se jeseni!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

155

Vesel je bil gospod Mirodolski in veselo je bilo vse

okoli njega.

Pri tej priãi plane Perun kvi‰ku, vrtne duri se nanag-

loma odpró in pred gospodom Mirodolskim stoji Breda
brez sape, bleda kakor zid in trese se po vsem Ïivotu
kakor golobica, ki jo je imel kragulj v ostrih nohteh.

»Kaj ti je, dete; govori, kaj se je zgodilo? Kje je Zora?«
»Zore ni, oãe, Zore ni!«
»Kaj govori‰, dete, pomisli, kaj govori‰; kje je Zora?«
Dekle se je bilo zgrudilo onemoglo na klop.
»Oddahni si, dete, potem govori, kje je Zora, kaj je z

mojim otrokom! Ne boj se, dete; bolj me prestra‰iti ne
more‰, kakor si me Ïe; povej mi vse, naj bo ‰e tako stra‰-
no; poglej me, vsa kri mi je ‰inila k srcu, govori, da mi ne
poãi srce! Ali je ‰e Ïiva? Govori!«

»Îiva!«
»Hvala Bogu, najteÏji kamen mi je s srca!«
»Îiva, oãe, in zdrava!«
»Kaj me torej tako stra‰i‰ po nepotrebnem, dete!

Kaka nesreãa jo je mogla sicer zadeti, da si tako prestra-
‰ena in da tudi oãeta tako stra‰i‰?«

»Va‰a hãi se je izgubila, oãe!«
»Izgubila! Bog ne daj huj‰e nesreãe! Iskat jo pojdemo;

sklicati hoãem ves Tihi dol in spraviti na noge; preiskati
in preobrniti hoãemo vse gozde, stakniti vsa kota, da jo
najdemo; preden sonce zaide, bodemo sedeli tu na klopi

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

156

in veselili se izgubljenega in zopet najdenega otroka.
Mirna bodi, Breda; tu ostani in ãakaj malo, skoraj se
vrnemo z izgubljeno ovãico in smejali se bodemo tebi in
tvojemu praznemu strahu.«

»O moj Bog, moj Bog! Vi me ne umete, oãe! Zastonj

bi iskali svoje hãere po gozdih, ne najdete je. Moj Bog,
moj Bog, kako naj govorim, kako naj vam odkrijem
stra‰no resnico! Govoriti moram, povedati vam moram
vse, oãe, predolgo Ïe sem molãala. Va‰a hãi je ‰la — z
Edvinom je ‰la, bogve kam!«

Kakor strela so zadele te besede ubogega moÏa. »Mo-

ja hãi — z Edvinom! — Ali ve‰, kaj govori‰, nesreãno
dete? Reci, da ni res in, kakor sem star, zavriskam in za-
vrtim se z veselja! Zora, moje dete, moje oko, punãica
mojega oãesa, bi mi bila vzeta, uplenjena, iztrgana; kra-
gulj bi bil ugrabil mojo golobiãico? Kje sem bil, kaj sem
delal, da nisem ãul njenega krika, ko je klicala na pomoã
svojega oãeta! Kje si bila ti, moja hãi, da nisi sli‰ala nje-
nega vpitja? Kako je bilo? Govori!«

»Kako je bilo, oãe, saj sama prav ne vem, kako je bilo.

Na vrtu smo sedeli. Jaz sem bila z gospo v pogovoru.
Zora in Edvin sta bila vstala in sprehajala se sama po
vrtu. âez nekaj ãasa pogledam za njima; nikjer ju ni bilo
videti; nemirna sem bila, gospa se je norãevala: niã se
naj ne bojim, ne bodeta se izgubila, saj nista tako majh-
na. Jaz nisem imela miru; za njima grem, kliãem Zoro,

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

157

niã odgovora! Ves vrt sem obletela, iskala in klicala; vse
zastonj! Strah me je bilo; gospa pride za mano, kliãe Ed-
vina; niã odgovora! Gospa je bila ‰e vedno dobre volje,
tolaÏila me je, da naju samo stra‰ita; jaz ji nisem mogla
verjeti; stra‰na misel mi je jela rojiti po glavi. Ko je videla
gospa, da se ne dam potolaÏiti, gre v grad; malo naj
poãakam, skoraj bodeta tukaj. Jaz ãakam in ãakam; ãez
nekaj ãasa, meni se je zdelo stra‰no dolgo, pride, vsa
prepla‰ena! TeÏko je bilo spraviti besedo iz nje. V njego-
vi sobi je bila, tam je videla, da je vse izginilo, kar je bil
s seboj prinesel. Sedaj ni bilo veã dvoma, da je od‰el,
skrivaj od‰el; nihãe ga ni videl, kar jih je v gradu. Hitiva
proti cesti pod gradom; pri cesti na njivi zagledava kme-
ta; gospa ga vpra‰a, ali ni videl, da sta ‰la dva taka in
taka tod. MoÏ odgovori, da je videl, ko sta dva gospos-
ka, mo‰ki in Ïenska, séla na voz, ki je stal pod griãem, in
urno se odpeljala po cesti.«

»Na katero stran?«
»Proti mestu.«
»In kaj je ‰e pravil moÏ? Ali ni dejal, da se je branila,

da je vpila, klicala: Pomagajte, kdor je Ïiv!«

»Tega ni dejal, oãe; morebiti zato ne, ker ga ni nihãe

vpra‰al.«

Vsaka beseda oãetova je priãala ubogemu dekletu, da

ni ‰e na pravem sledu, da mu je znano samo pol resni-
ce; ona je vedela vso, vse ji je bilo jasno. Vendar kako bi

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

158

bila mogla sirota razodeti mu Ïalostnej‰o polovico; saj
je bil moÏ Ïe zdaj tako potrt, tako uniãen, da sirota ni
strpela gledati mu v lice, v bledo, upalo lice.

Nekoliko ãasa molãi, kakor da bi se ne zavedel, potem

zopet spregovori; glas se mu je tresel, ko je govoril:

»In kaj si delala ti, nesreãno dete? Zakaj nisi letela po-

vedat oãetu?«

»Sama ne vem, kako je bilo potem; ãrno se mi je sto-

rilo pred oãmi; menda sem bila omedlela; v postelji sem
se zbudila, gospa je stala poleg mene. Vstala sem, kole-
na so se mi ‰ibila; vendar morala sem domov s stra‰no
novico! Gospa me je spremljala in podpirala po potu. Pri
ograji me je pustila, ni si upala pred vase obliãje.«

»O ta Ïenska, ta nesreãna Ïenska, da bi je ne bil nik-

dar videl; ona mi je vsega kriva!«

»O ne dolÏite je, oãe, gospa je nedolÏna, ko bi jo vide-

li, kak‰na je, v srce bi se vam smilila, oãe!«

»O kje ste bile moje oãi, kam ste gledale, ko je volk

zalezoval ovãico! Ali — kaj stojim in besedujem in to-
Ïim? Na pot, stare noge, za njim, za njim, in ko bi bilo
iti do zadnjega konca svetal Dekle, pojdi mi po klobuk
in palico; ne vrnem se prej, spal ne bodem pod to stre-
ho, preden najdem in prinesem nazaj izgubljeno ovãi-
co! Moje dete vpije po meni in jaz tu stojim! Hitro, de-
kle, kaj stoji‰ in me gleda‰ molãe s tistimi oãmi; ravno
take so njene oãi, ki jih zdaj Ïalostno obraãa proti meni.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

159

Urno, na pot! Jedi naj ne bode v moja usta, kaplja naj mi
ne zmoãi jezika, dokler ga ne najdem. Pobijem ga, kakor
vola ga pobijem, s tole pestjo!«

Ko je bil izgovoril z grmeãim glasom zadnje besede,

pride moÏ, neznan moÏ, ki mu poda pismo, potem urno
odide. Govoril ni besede; videli jo bilo, da se moÏ ogib-
lje vpra‰anja: kdo in od kod? Gospod Mirodolski vzame
in razpeãati pismo. Ko zagleda znano mu pisanje, vesel
zavpije:

»Kje si, Breda? Sem pridi; poglej, kaj sem dobil; ali

pozna‰ to pisanjel Zdaj je vse dobro! Najdeno je izgu-
bljeno dete! O zdaj je vse dobro! âakaj malo; naprej ga
jaz preberem; meni je pisano; Zora pi‰e oãetu! O sreã-
ne oãi, da vam je dan tako lep pogled! O ljube oãi, toli-
ko veselja mi niste storile, odkar vas nosim v glavi!«

In vesel zaãne brati pismo. ·e ga ni bil prav prebral,

ko se zgrudi na klop. Ubogo dekle ga gleda s plahimi
oãmi:

»Kaj vam je, oãe?«
»Niã!« odgovori ji z zamolklim glasom. Dolgo ãasa

molãi; potem zopet zaãne:

»Kaj mi je, vpra‰a‰? Strela je udarila v mé; ali kaj? In

vendar je jasno nebo; iz jasnega strela, kakor pravijo,
prej nisem verjel, da je mogoãe; iz jasnega strela! Ali je
oblaãno? Poglej, dekle, jaz ne vidim dobro, megleno mi
je pred oãmi; stare oãi, slabe oãi! Sicer mi je dobro, tako

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

160

lahkega se ãutim; plesal bi, ko bi mogel! Kam je moja
moã? Malo prej ‰e sem se tako krepkega ãutil, in zdaj
me vsak otrok z mezancem prevrne! âudno, ãudno! Ko-
‰ãek belega papirja, nekaj ãrnih kljuk in zvijaã, ki goma-
zé in ple‰ejo po njem — in to ima tako moã! Vzemi, vze-
mi, dekle, da bo‰ videla, káko ãudno moã ima to bran-
je v sebi. — Kako je zdaj ãuden svet, ves drugaãen, prav
kratkoãasen: ptice plavajo po vodi, ribe letajo po zraku;
krokarji so beli in ãrni so golobje. Jagnje gre za volkom
in otrok zasaja meã v prsi oãetu! To se mi ne zdi prav;
prej je bilo lep‰e: Spo‰tuj oãeta in mater! Tako je bilo
prej, zdaj je vse drugaãe; druga vera, druge misli, druge
navade! Jaz sem Ïe prestar za novi svet; ti si ‰e mlada,
dekle; zate so ti novi nauki. Kaj stoji‰ in gleda‰ starca, ki
je Ïe otroãji in ne ve, kaj govori. Pojdi, pojdi tudi ti, obesi
se komu na vrat; mlado si in ãedno si tudi ‰e precéj; ni
zlodej, da bi ne na‰lo kakega mleãnozobega, rdeãeliã-
nega paglavca, ki te vzame za kratek ãas! Kaj me gleda‰
tako poboÏno, tako nedolÏno! Jaz niã veã ne verujem;
ona je gledala tudo tako, in vendar! — Pa preden gre‰,
beri, beri, niã se ne brani; beri, da bo‰ videla, kako lepo
zna pisati tvoja sestra. Beri, jaz hoãem, da bere‰, ali ne
velja niã veã moja beseda?«

Dekle vzame pismo v roke in bere:
»Oãe! Pa saj ne smem veã imenovati vas oãeta. Sama

sem pretrgala, z gre‰no roko sem pretrgala sveto vez, ki

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

161

veÏe otroka z oãetom. Bog mi je priãa, kaj sem prestala;
vi sami bi imeli usmiljenje z menoj, ko bi vedeli, kako
sem se borila, koliko sem trpela skrivaj pred svetom in
pred va‰imi oãmi. Zmagala je ljubezen! — Kolikokrat
sem hotela pasti pred vas na kolena, razodeti vam vse,
povedati vam: da ne morem biti nikdar Radovanova, da
ljubim drugega z vso moãjo prve ljubezni! Imela nisem
dovolj moãi. In zdaj sem vam to storila! Ne prosim vas
odpu‰ãanja, oãe; pregreha moja je prevelika; vendar ne
preklinjajte svojega nesreãnega, izgubljenega otroka.
Ne preklinjajte Edvina, sama sem kriva. Edvin je dobre-
ga srca; skoraj, upam, prideva, moÏ in Ïena, prosit vas
odpu‰ãanja; ali pa vas ne bodem videla nikdar veã! —
Breda, miluj svojo nesreãno sestro, odpusti ji, ako more‰
in bodi zvesta tolaÏnica ubogemu oãetu. — Povedati ne
smem, kje pi‰em to pismo, ki ga poljubljam in moãim z
vroãimi solzami!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

162

XII

trela, pravijo, rada udari dvakrat v isto mesto. Kjer
se je vselila nesreãa, obsedi in rada pride drugiã za

njo. Besede ni govoril Radovan, toÏbe mu ni bilo iz ust,
solzé mu ni bilo v oko, ko je zvedel stra‰no vest; zadela
ga je naravnost v srce! Du‰a mu je utrpnila, telesne moãi
so mu odrekle. Boleãina mu je bila zasadila ostro Ïelo v
srce s tako moãjo, da se je Ïelu odlomila ost; brez ãuta
je bil, brez jasne zavesti.

Malo dobrega je bil uÏil Radovan v svoji mladosti;

trnova mu je bila pot skozi Ïivljenje od skromne oãetove
hi‰e do daljnega vélikega mesta, kjer se je pripravljal za
uãiteljski stan. Lahko bi bil dobival dovolj podpore od
gospoda Mirodolskega, kateri ga je ljubil kakor svojega
sina; a Radovan je hotel stati na svojih nogah. Zase je
Ïivel v tujem mestu, redko je zahajal v druÏbe svojih
vrstnikov, redko udeleÏeval se njih veselic in tam ni bil
najglasnej‰i med njimi. Zato ni bil posebno priljubljen
svojim tovari‰em; bili so celo med njimi, ki so ga po stra-
ni gledali, kakor da bi mu ne bilo prav upati. Vse to ga
je bolelo, a ne motilo. Splo‰na sodba o njem je bila ta, da
je priden, po‰ten, da mu ni moãi oãitati niãesar, a suho-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

163

paren, brez ognja, brez ãuta. Radovan brez ãuta, on, ki
je imel srce tako polno ljubezni! A ljubezen je hranil
zaprto in zaklenjeno v srcu; ni je kazal pred svetom, in
je razdajal kakor drugi, na drobno. Rad je imel vse lju-
di, sovra‰tvu ni bilo prostora v njegovem srcu; a ljubil je
samo dve bitji na svetu, svojo mater in nevesto svojo.
Radovan je ljubil svojo mater, kakor more ljubiti svojo
mater morda samo izobraÏen kmeãkih roditeljev sin, ki
ne potro‰a svoje ljubeznii z objemanjem, poljubova-
njem in sladkimi imeni; ki je imel, v velikem sijajnem
mesta Ïiveã, toliko priloÏnosti, spoznavati povr‰nost in
plitvost gosposkega Ïenstva in ceniti po pravi vrednosti
zvesto srce, na skrivnem goreão ljubezen proste sloven-
ske matere! Svoji nevesti je hranil ãisto, neoskrunjeno
srce; sku‰njave velikega mesta so ga zastonj vabile; on
ni trgal za kratek ãas pisanih cvetic, ki rastó ob potu.
Ljubezen mu je bila svet ãut, ne igraãa, ki jo ãlovek za-
menja z drugo, kadar se je prej‰nje naveliãal. Mladost
mu je bila ãas dela, ne uÏivanja; kar ima Ïivljenje lepe-
ga in sladkega, naj mu hrani, da pride ãas, nepoku‰eno,
nenaãeto. Po vsi pravici si je smel Radovan obetati lepo,
veselo prihodnost, zasluÏeno z delom in trudom, z
zmernostjo in zatajevanjem. Pogled v jasno prihodnost
mu je bil tolaÏba in podpora, ko so mu pe‰ale moãi, ko
mu je upadalo srce v Ïivljenja trudu in boju. Naj mu je

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

164

bilo ‰e tako temno obnebje, dve prijazni zvezdi sta mu
sijali, razsvetljevali mu pot.

In teh dveh zvezd, v kateri se je oziral z vero, upanjem

in ljubeznijo, teh dveh zvezd se mu je ena utrnila! Dve
bitji je ljubil na svetu, in eno je izgubil, kako izgubil! Da
bi mu smrt vzela nevesto, ta stra‰na misel ga je res pla-
‰ila v ãrnih trenutjih; kakor môra mu je leÏala ãasi na
prsih; a stresel se je in zavedel: to ni mogoãe, ta sreãa
mora biti njegova; zagotovljena mu mora biti edina ta,
saj se je vsi drugi rad odpovedal! In zdaj! âesar si ni smel
misliti prej, to bi mu bilo zdaj tolaÏba! Ako bi mu jo bila
vzela nemila smrt, krvavelo bi mu srce; obiskoval bi jo,
solzé bi toãil na njen grob in solzé bi mu laj‰ale boleãi-
no. Izgubil bi jo bil in vendar ne popolnem izgubil; v
srcu bi hranil njen spomin ãist in svetal, v srcu bi mu
Ïivela jasna njena podoba; gledal bi jo, pogovarjal se z
njo v tihih trenutjih; ne bil bi sam!

In vendar mera njegove nesreãe ‰e ni bila polna. Mati

mu nanagloma zboli, zastonj je bila vsa pomoã. Sirota
Ïe prej ni bila trdnega zdravja, sinova nesreãa ji je pre-
sunila srce. Radovan je ljubil svojo mater; nesli so mu jo
v grob in on ni potoãil solze. Zdelo se mu je, kakor da bi
se vse v sanjah godilo. Obilo mero trpljenja more prena-
‰ati ãlove‰ko srce, kar preseza to mero, tega ne ãuti veã.
Narava ni dobra mati ãloveku, vendar za edino to na-
redbo, ki kaÏe veko usmiljenje do ubogega otroka, bo-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

165

dimo ji hvaleÏni; ko bi mogel ãlovek trpeti brez konca,
ko bi mogel ãutiti brez meje boleãino na boleãino, koli-
kor jih more zadeti ãlove‰ko srce — grozna misel!

Sam je bil Radovan, tako sam na svetu; zapu‰ãen ka-

kor otrok, ki se je izgubil v temnem gozdu! Kam naj bi
se bil obrnil, kje iskal tolaÏbe; pri gospodu Mirodolskem
in hãeri njegovi, ki sta bila sama tako potrebna tolaÏbe?
Teman mu je bil svet, dasi je tako lepo sijalo sonce na
jasnem jesenskem nebu. Njemu je bilo sonce za‰lo; kon-
ãana mu je bila pot, kaj naj bi ga ‰e vezalo na Ïivljenje?
Pusto in prazno mu je bilo vse; oko mu je gledalo, a
jasno ni videlo niãesar; ves svet mu je bil kakor z mre-
no prepreÏen. Temne misli so se mu podile po glavi, ne-
jasne, brez doloãene oblike, kakor po nébesu oblaki.
Kakor ranjena zver je pohajal po gozdu, brez poãitka,
brez hrane; kakor hudodelnik se je ogibal ãlove‰kega
obliãja. Kako prijazen je bil prej z ljudmi, kako rad se je
pogovarjal s svojimi sosedi! In zdaj! V srce ga je zbodlo,
kadar je zagledal ãlove‰ki obraz. V srce se je smilil lju-
dem, dasi so poznali samo polovico njegove nesreãe!

Ubogi Radovan! Tako nesreãnega se ãuti‰, kakor me-

ni‰, da ni bil nikdar ãlovek na svetu nesreãen! In vendar,
kaj se ti je zgodilo, kaj te je zadelo? Smrt ti je vzela ma-
ter; ljubil si jo, z njo si Ïelel Ïiveti, z otro‰ko ljubeznijo
slaj‰ati ji Ïivljenja veãer, v obili meri povrniti ji vse, kar
je sirota zate storila, trudila se in trpela. To veselje, to

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

166

sladko nado ti je razdrla smrt z nemilo roko. Velika iz-
guba, huda boleãina; a tolaÏi se, pomisli: naravni zakon
je, da gre mati pred sinom iz svetá! Izneverilo se ti je
dekle, katero si ljubil, v katero si stavil vero in up. âe te
vse zapusti, ãe te vse izda, ona, upal si, ostane ti zvesta.
Zapustila te je, zavrgla je tvoje zvesto srce, ‰la je za dru-
gim; kaj je nji vsa tvoja ljubezen in zvestoba; kaj nji to,
da ti je vzela vero v ãlove‰tvo, da ti je zamorila mladost,
uniãila nade polno Ïivljenje! Ti se ãudi‰, da ‰e sonce sije,
da ‰e zemlja zeleni in po nji hodijo ljudje, kakor da bi se
ne bilo niã zgodilo. O Radovan, Radovan! Kako slabo
pozna‰ ti Ïivljenje! Med knjigami ti je pretekla mladost
in iz knjig se ne spoznava Ïivljenje. Svoj svet si snoval si
v svojih sanjah, a ta vzorni svet kako malo je podoben
svetu, kakr‰en je v resnici! Sreãno si Ïivel v svojem zraã-
nem domu, pri‰el si na zemljo in noga se ti je spotaknila
o prvi stopinji! Vso svojo vero si stavil v eno bitje, v stvar
s ãlove‰kim obliãjem, z lepim Ïenskim obliãjem, in to
bitje se ti je izneverilo! Na eno ladjo si bil naloÏil vse
svoje blago, vso svojo sreão, in ta ladja se ti je razbiia! Je
li to modrost, je li to sad tvoje uãenosti? Malikoval si in
bridko se pokori‰ za svoje malikovanje. In vendar, kdo
bi te grajal? Koliko blagih moÏ je bilo pred tabo, katerim
se je godilo enako, in koliko jih bode za tabo! In ãe ti
poãi srce, vedi, da nisi prvi in da tudi zadinji ne bode‰!
O Ïalostna, krvava ironija! Kaka demonska moã Ïene

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

167

tolikokrat ravno najblaÏjega moÏa z nepremagljivo silo,
da slep na desno in na levo hrepeni samo po enem: po
nestanovitni, omahljivi Ïenski! Zakaj je ravno njegova
ljubezen tako neskonãno globoka! Zakaj mora biti tako?
Ne bi li bilo morebiti bolje, da bi bil tudi on, kakor jih je
sto in sto drugih okrog njega, lahkih misli in lahkega
srca? Koliko bridke nesreãe bi bilo manj na svetu!

Krepki hrast, kateremu gloje drobni ãrv osrãje, zaãne

s ãasom hirati; listje se mu su‰i in rumeni; smrtna bole-
zen mu razgraja po udih. Radovan je trpel na skrivnem;
preobili Ïalosti, ki mu je polnila srce, ni dal du‰ka ne z
besedo ne s solzó. Pereãi ogenj, ki mu je v prsih zaprt,
razjedal srce, prime se mu telesa. Hude vroãine mu raz-
vnemajo kri, divjajo mu po udih, po moÏganih. Ko pri-
de neko jutro Breda k njemu pogledat — sirota ni ime-
la miru — najde ga na postelji, obleãenega; komaj jo je
poznal. Hitro gre povedat oãetu; po‰ljejo po zdravnika.
Zdravnik pride z gospodom Mirodolskim in Bredo, pre-
gleda ga in pravi, da je bolezen nevarna; pokoja je tre-
ba bolniku in najskrbnej‰e postreÏbe. Ali teÏavo so imeli
z nijim. Prosil jih je: Pustite me! Kaj mi hoãete, saj vam
nisem nobenemu niã Ïalega storil! Pustite me, naj v
miru umrjem! SteÏka ga je preprosila Breda, da je pouÏil
nekoliko hladilne pijaãe; a nikakor ga ni bilo pregovoriti,
da bi se pustil prenesti v Mirni dol. Njegov odgovor je
bil: Pustite me tukaj; od tod imam bliÏe do matere; tu

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

168

sem prviã zagledal ta Ïalostni svet, tu hoãem zatisniti
oãi. Ne mudite me, mati me ãakajo; ãujte, mati me kliãe-
jo! Tiho, tiho, mati, skoraj bom pri vas; saj ne morem
Ïiveti brez vas; vi ste me radi imeli, mati, vi in nihãe
drug na svetu! — Nato utrujen zaspi. Zdravnik migne,
da zdaj je ãas, zadnji ãas. V spanju ga prenesó v Mirni
dol.

Îalost se je bila vselila v Mirnem dolu. Mirnega doma

si je Ïelel blagi moÏ na svoje stare dni, zato je imenoval
Mirni dol svojo novo domaãijo. Miren je bil zdaj njegov
dom, a takega miru si paã ni Ïelel, ko se je preseljeval v
ta kraj!

Kako se je bil spremenil ubogi moÏ! Za deset let se je

bil postaral; zapustile so ga bile du‰ne in telesne moãi.
Odljuden je bil in osoren; ‰e svoji hãeri ni dal prijazne
besede. Videti ni mogel niãesar, kar ga je spominjalo iz-
gubljenega otroka. Tu je imela Breda priloÏnost, kazati
svojo angelsko potrpeÏljivost.

Radovanova bolezen se ni obrnila ne na bolj‰e ne na

slab‰e. Skoraj ves ãas je leÏal v nezavesti; Breda je bila
noã in dan poleg njegove postelje: stregla mu je kakor
mati bolnemu otroku. Z roko mu je hladila razbeljeno
ãelo, kar je bilo videti, da dobro dé bolniku. Ali kaj je
trpela uboga sirota? Kako ji je krvavelo srce, ko ga je sli-
‰ala govoriti v vroãinskih sanjah:

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

169

»Kaj bodete vi s svojimi dekleti! Metle jim v roke, da

pometejo dvori‰ãe moji kraljici. O kako je lepa moja
kraljica, moja Zora! Kakor roÏa med osatom! Ne roÏa,
bela je kakor lilija in ãista in nedolÏna kakor lilija! Lepa
je in zvesta! — Zvestoba, pravijo, ne druÏi se z lepoto.
Ljudje govoré, ker ne poznajo moje Zore. Knezi jo snu-
bijo in kralji, iz daljnih deÏel prihajajo, v deveto deÏelo
je segel njene lepote glas. Klanjajo se do tal pred njeno
lepoto; zlate krone si snemajo z glav ter jih pokladajo v
prah pred njene noge. A moja kraljica sedi ponosna na
svetlem prestolu; zaniãljivo jih gleda in z drobno noÏi-
co se igra po tleh ter suje v stran blesteãe krone. Idite,
govori jim, knezi in kralji! Izbrala sem si Ïe ljubega, ki
kraljuje v mojem srcu; pastir je moj ljubi, bele ovãice
pase na zelenem travniku in jaz jih bodem pasla z
njim!«

In zopet ãez nekaj ãasa:
»Pri‰la si, Zora moja; saj sem vedel, da pride‰! Pa so

me stra‰ili hudobni ljudje, ki mi ne privo‰ãijo moje
sreãe; dejali so mi, da si me zapustila, da si ‰la z mladim
kraljeviãem, ki je lep kakor pomladansko jutro! Res si
zapustila dom in oãeta, a ‰la si v daljne tuje mesto obis-
kat bolnega prijatelja, da ne bode tako sam. Tako sam
sem bil in zapu‰ãen; ‰e matere ni bilo k bolnemu otro-
ku. Ljudje pravijo, da so bolni; gotovo so hudo bolni, da
ne pridejo k svojemu otroku. Ti pa si pri‰la, zlata zvez-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

170

da moja! Niã te ni drÏalo, ne oãetove ne sestrine
pro‰nje; ni te stra‰ila daljna pot! Pri‰la si in mehko svojo
roãico mi poklada‰ na vroãe ãelo. O poloÏi mi jo sem na
srce, ‰e bolj vroãe mi je srce od ljubezni do tebe. Kaj me
gleda‰ s tako Ïalostnim oãesom! Kdo ti je kaj Ïalega sto-
ril? O svet je tako hudoben, Zora moja! Vse nama zavi-
da najino sreão. Strupene kaãe lazijo med cveticami po
travi. Glej tam onega pisanega gada; tebe zalezuje, slad-
ka nevesta moja! BeÏiva, beÏiva, Zora moja, zapustiva ta
hudobni svet; svet noãe, da bi bila sreãna! Stisni se v
moje naroãje! V naroãju te nesem ãez hribe in doline;
sovraÏnik je za nama! O hvalo Bogu; re‰ena sva! Glej,
‰iroko morje ble‰ãi pred nama; ladja naju ãaka ob bre-
gu; bela jadra so razpeta; urno v ladjo! Niã se ne boj,
nevesta moja, pokojno je morje, prijazna sapica di‰e in
morske ribice ple‰ejo in spremljajo ladjo. Dalje, dalje!
Glej, Ïe naju pozdravlja zelen otok, prijazno naju vabi v
mirno svoje naroãje!«

Utrujen umolkne; mrzel pot mu je oblil ãelo in teÏko

sope. âez nekaj ãasa spregleda; strmeãe oãi upira v svojo
streÏnico:

»Ti nisi Zora! Kaj hoães ti, tuje dekle, pri meni! Kje je

Zora? Ravnokar je bila tu; njena roka je bila v moji roki;
kam si jo dela? Ti hoãe‰ biti na njenem mestu, ti hoãe‰
biti moja nevesta? Nikdar!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

171

In jezen sune od sebe roko deklice, ki ga je tolaÏila in

mirila. In ko pride gospod Mirodolski sam tolaÏit bolni-
ka, gleda ga debelo, rekoã:

»Kdo si ti, ãastiti starãek? Znan se mi vidi‰; zdi se mi,

da sem te Ïe videl nekje. Ti si Lear, kralj Lear si ti, otro‰-
ka nehvaleÏnost ti je razorala ãastito obliãje. Kje so tvoje
hãeri, Lear? NehvaleÏne so bile, ti si jih preklel in zdaj si
nesreãen! In vendar vse to ni niã res. Breztelesna pri-
kazen si ti, stara basen, otro‰ka pripovedka; vse niã res;
otro‰ke nehvaleÏnosti ni na svetu. Izgini izpred mojih
oãi, hudó jim dé tvoja prikazen!«

Tako je bilo sedaj Ïivljenje v Mirnem dolu! In gospa

Jarinova? Zapustila je bila grad takoj drugi dan po do-
godbi, ki je uniãila sreão sosedni druÏini. Vsa potrta je
bila; ni ãudo, ãutila je Ïena, da je, ãetudi nehote, kriva
nesreãe. Nemogoãe ji je bilo priti in posloviti se od svo-
jega nesreãnega soseda. Poslala mu je pismo z naslednji-
mi vrsticami:

»Gospod! Dasi le predobro vem, da bodete moje ime,

moj spomin preklinjali do konca dni, ne morem vendar
iti od tod brez vsega slovesa. TolaÏiti vas nimam pravi-
ce, tudi opraviãevala se ne bodem; zastonj bi bila vsaka
beseda, nesreãa dela ãloveka kriviãnega! Samo toliko
vam reãem: Mnogo sem trpela v svojem Ïivljenju, vse
moje trpljenje ni bilo niã proti nesreãi, ki me je z vami

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

172

vred zadela. Kako rada bi vam podala roko v slovo, vi-
dela vas veã ne bodem, a ne upam si pred va‰e obliãje.
Zbogom, zbogom!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

173

XIII

raãilo se je Ïe, ko je stopal postaren moÏ po sla-
bo uglajeni stezi preko gostega smrekovega goz-

da. Ni ga motilo, da so se mu noge, trudne ali nemarne,
pogosto spotikale ob korenine, ki so se vzpenjale tu in
tam ãez stezo, debelim kaãam podobne; ni ga pla‰ila
tema, ki je gledala tako strahovito z debelimi, ãrnimi
oãmi izmed go‰ãave; dobre volje je bil, zdaj je zviÏgal,
zdaj popeval kratke pesmice s hripavim glasom, ki se pa
vendar ni neprijetno razlegal po samotnem gozdu; zdaj
je opona‰al sovo, ki se je ogla‰ala v smreãju, zdaj je
metal svoje pokrivalo za netopirji, ki so mu preletavali
pot. Mudilo se mu ni, kakor je bilo videti; poãasi je ko-
rakal, dasi ni bilo videti gozdu konca ne kraja pred njim.
Strah ga ni bilo; vse je kazalo, da je moÏ vajen gozda in
noãi. Tudi ni vedel, zakaj bi se bal; zlato in srebro in kar
je sploh posvetnega blaga, ni ga teÏilo na svetu; in tudi,
kar je imel na Ïivotu, teÏko da bi bilo mikalo razbojni-
ka, ki preÏi za grmovjem ob cesti. »Vprião razbojnika
pel srãán bo prazen popotnik«, pravi rimski pesnik. Bal
se torej ni na‰ popotnik, prazen je bil in razen tega je
vihtel v zarjaveli roki krepko grãavo gorjaão in nekoliko

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

174

korakov pred njim je mirnodu‰no stopal zvest tovari‰:
velik, kosmat pes; star je bil res in suh kakor njegov go-
spod; vendar ni mu bilo upati, tako hudo je gledal in
nekaj zob si je bil ‰e ohranil iz Ïivljenja nadlog za silo!
Bal se ni, pravimo, na‰ popotnik, prej bi se ga bil kdo
drug ustra‰il, ako bi ga sreãal sam v gozdu, zlasti ponoãi;
po vsi svoji prikazni je bil nekako v sredi med razbojni-
kom in beraãem. Vendar ne bodemo ga dalje popisovali;
bralec, ki nas je prijazno spremljal do zdaj, upamo, da
ga je Ïe uganil, njega in njegovega tovari‰a, ako se ‰e
spominja moÏa, katerega so bili prinesli na pol mrtvega
v Mirni dol. Spominja se morebiti ‰e ãudnega tovari‰e-
vega imena, njegovega gotovo ne; povedali mu ga ni-
smo, ne vedoã, da ga sreãamo ‰e kdaj. Dajmo mu, kakor
vsem osebam te povesti, izmi‰ljeno ime, imenujmo ga
Záboja. — Záboj torej je koraãil pozno po gozdu. Ko se
je naveliãal ÏviÏganja in petja, jel se je za kratek ãas po-
govarjati s svojim tovari‰em:

»Kam se ti tako mudi, Ïival boÏja? Strah te morda

vendar ne bo, kaj? âe nama bo prenoãiti nocoj v gozdu,
saj ne bo prviã in zadnjiã morebiti tudi ne. Brutus, Bru-
tus! Meni se zdi, da si postal mehkuÏen na svoje stare
dni; gorke veãerje si Ïeli‰ in mehke postelje starim kos-
tem; po ãlove‰kem obliãju hrepeni‰, da bode‰ prijazno
z repom migal, da bode‰ roko lizal ãloveku! Ali sem te
tako uãil? O Brutus, Brutus, ne zabi mojih naukov, ne iz-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

175

neveri se sebi in meni; ne Ïali me, ne delaj mi sramote!
Ostaniva si zvesta; nikomur dobre besede, prijaznega
pogleda; ne prilizujva se, ne prosiva; sovraÏiva, zaniãuj-
va kakor do sedaj ãloveka! — Laãen, si? Ne bodi len, tod
po grmovju poi‰ãi; zajca bi paã teÏko dohajal, ali kaka
mi‰ka bi se ti ‰e dala ujeti; ne bodi tako izbirãen, moj
Brutus, za silo tudi mi‰je meso! In ãetudi mi‰i ne uja-
me‰, brez veãerje ne bode‰, niã se ne boj; kos kruha ima-
va, zasluÏenega, ne izpro‰enega; zasluÏen kruh, dober
kruh! Samo prositi ne; noben ãlovek na svetu ni vreden
najine pro‰nje! Vidi‰, Brutus, kako lepo te uãim! Ali ti
me ne poslu‰as; kaj ima‰, kaj voha‰ in cvili‰, Brutus?«

Pes zares ni veã poslu‰al; videti je bilo, da je na‰el ne-

kaj nenavadnega ob potu. Vohal je in cvilil, z repom je
migal ter obraãal se proti svojemu gospodu. Záboj rado-
veden pospe‰i korake. Ko pride do mesta, kaj vidi! Îen-
ska v gosposki obleki je leÏala ob potu; mesec, ki je bil
priplaval na nebo, obseval je mlado, bledo obliãje. Oãi
so ji bile zaprte; Záboj je mislil, da spi; speãe dekle v
takem ãasu, v takem kraju! Jame jo buditi, dekle se ne
zdrami; vendar za trenutje odpre malo oãi, potem zopet
zamiÏi. Takoj je sprevidel Záboj, da je dekle onemoglo
in zgrudilo se ob potu. Upála lica so mu jasno priãala, da
je sirota mnogo prestala, morebiti celo lakot trpela, go-
tovo pa je bila utrujena. Kaj zaãeti? Pomagati je treba, ali
kako? Do bliÏnje vasi je dobro uro hodá in dekle ne

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

176

more hoditi. V zadregi se posvetuje s svojim tovari‰em
po stari navadi:

»Kaj bo pa zdaj, Brutus? Pravo preglavico si mi nako-

pal s svojim vohanjem na glavo! Kaj je bilo meni tega
treba? Ti stoji‰ in me gleda‰; svetuj, kaj je storiti? Tukaj
je vendar ne moreva pustiti, dasi ima ãlove‰ko podobo.
Jaz sovraÏim ãlove‰tvo, kakor ve‰; vendar ãlovek ne mo-
re vedno ravnati po svojem prepriãanju. Zdi se mi, Bru-
tus, da toliko ve‰ kakor jaz. Ne! Jaz nekaj vem, dobra mi-
sel, Brutus, prav dobra; kaj pravi‰? Blizu tukaj, kakih
dvajset korakov od pota v stran, na desno, ima oglar
Peter, najin prijatelj, svojo kolibo; saj pozna‰ Petra; pre-
noãevala sva Ïe pod njegovo streho v slabem vremenu.
Dober moÏ, Peter! Zadeniva ter nesiva jo pod njegovo
streho; ãlovek stori, kar more. Ali kako bi se to najbolje
nosilo? Ne spominjam se, da bi bil kdaj prena‰al ãlove-
ka. Tvoja pomoã mi bode, kakor vidim, malo prida; po-
skusimo tako, saj ne bode preteÏko.«

In Záboj vzame deklico v naroãje, kakor jemlje mati

dete iz zibeli. âudno je bilo videti grãavega, zanemarje-
nega moÏa, s kako skrbnostjo in rahloãutnostjo se je
védel pri tem nenavadnem poslu; popravljal in naravna-
val ji je obleko, ki je bila v neredu, krilo ji je potegnil ãez
noge, da bi se ne videle, rekoã:

»Vidi‰, Brutus, tako je treba! Pa kaj ti ve‰, kako se je

vesti z gosposkim Ïenstvom! Kmet si bil, kmet bo‰, oko-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

177

ren neolikan, neotesan; jaz sem Ïivel nekdaj med gospo-
do, malo da nisem bil sam gospod. Kajne, teÏko verjeti,
ko me ãlovek zdaj takega vidi? Kako je to lahko! Nesel
bi jo do prve vasi; samo bojim se, da bi mi sirota ne uga-
snila v naroãju po potu. Oãital bi si, ako bi se kaj zgo-
dilo; nagle pomoãi je treba!«

V takem pogovoru pridejo do kolibe; dekle je ves ãas

leÏalo, kakor da bi spalo, moÏu v naroãju. Koliba je bila
temna, kar ni moglo biti po volji usmiljenemu Samari-
janu.

»Niã luãi! Peter je zdoma, pri svojem delu; kriÏ! Kaj bo

zdaj? Dobro, da je vsaj vrata pustil odprta; moÏ se ne
boji tatov; ko bi ãlovek vsaj vedel, kje tiãi, da bi ga ‰el
poklicat na pomoã. Pa kaj govorim, poskusimo, kar mo-
remo; bo Ïe kako!«

In oprim‰i stopa v temno, borno poslopje ter tiplje

okoli sebe, da bi se ob kaj ne zadel z neÏnim bremenom
v naroãju. V kolibi otiplje pogrnjeno klop, ki je bila og-
larju za posteljo; nanjo poloÏi dekleta. Posreãilo se mu
je tudi, da najde kos lojéve sveãe in kar treba, da se luã
naredi. Srce se mu je olaj‰alo, ko je gorela luã in razsvet-
ljevala uboÏno stanico. Hitro poi‰ãe nekoliko stare oble-
ke ter jo podloÏi dekletu pod glavo, da bi tako trdo ne
leÏala. Sezuje ji ãeveljce, da bi si bolje poãila.

»Do tu je bilo ‰e vse po sreãi!« govori sam s seboj;

»sirota ‰e diha, ãetudi po malem, iskrica ‰e tli; treba

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

178

vpihati jo do plamena. Tamle bo nekaj, saj sem vedel, da
moÏ ne bode brez takega zdravila!«

In s police ob steni vzame stekleno posodo; drÏi si jo

pred oãi, rekoã:

»Malo, malo, vendar bo za silo; imenitna ni ta pijaãa,

a koristna. Peter, brez tvojega dovoljenja!«

Odma‰i posodo, vlije nekoliko kapljic dekletu na sen-

ce ter ga zaãne rahlo drgniti z dlanjo, potem drugo sen-
ce in zadnjiã ãelo. Ne brez uspeha! Dekle spregleda,
gane z roko, ki ji je prej kakor mrtva leÏala ob Ïivotu.
Videti ji je bilo, da bi rada govorila, ali imela ni dovolj
moãi. Kmalu zopet zamiÏi; vendar moÏ je bil zadovo-
ljen.

»Vem, kaj bi rada,« govori polglasno, »ãetudi poveda-

ti ne more‰; vodé ti je treba; hitro po vode! Ti, Brutus, pa
res nisi za nobeno rabo; ti stoji‰ in gleda‰, pomaga‰ pa
ne. Nocoj sem prviã nezadovoljen s tabo; ker Ïe ni, da bi
te kam poslal, ostani tu pri nji na straÏi; samo posode je
treba!«

Pogleda po izbi in v kotu vidi lonãen vrã; vzame ga ter

urno odide. Vedel je za studenec, ki je tekel blizu oglar-
jevega domovja. Kmalu se vrne s polnim vrãem. Kozarca
paã ni bilo pri hi‰i, vedel je, da bi ga zastonj iskal; znal
si je pomagati. V votlo dlan desne roke vlije iz vrãa vode,
potem ji privzdigne z levico glavo in polno dlan ji nasta-
vi k ustom. Ko je dekle zaãutilo hladno vodo, zaãne jo

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

179

hlastno srebati in poÏirati. Voda jo je tako okrepãala, da
spregovori s slabim glasom:

»Kje sem?«
»Niã se ne bojte; pri dobrih ljudeh!« tolaÏi jo Záboj;

»slaba streha, dobri ljudje! Samo mirni bodite; ne govo-
rite mi, slabi ste, pokoja vam je treba; vse bo ‰e dobro;
meni zaupajte, ki sem va‰ zdravnik; ne glejte me tako
pla‰no; obraz in obleka ne obeta mnogo, vem, a na vna-
njost ni gledati, meni verújte. Najbolje, da zaspite, ako
mogoãe.«

»Ker ste tako dobri, prosila bi vas —«
MoÏ ji ne dá izgovoriti; migne ji z roko, da naj bo

mirna:

»Poskusite zaspati, ako mogoãe; spanje, najbolj‰e

zdravilo; potem bomo Ïe videli, kaj se da ‰e storiti.«

Tako jo je tolaÏil; uganil je bil njeno Ïeljo, ali kako ji

ustreãi? Tekel bi v vas, kakor ‰e nikoli ni tekel; ali dekleta
samega pustiti — nevarno! Kaj, ko bi prikolovratil Peter?
Dekle bi se ga ustra‰ilo, strah bi ji ‰kodil. Res je imel ve-
ãerjo pri sebi: toda kaj bo kos trdega kruha oslabelemu
gosposkemu dekletu? Ko bi se vendar kaj na‰lo pri do-
mu? — Pri oglarju? Malo upanja; vendar poskusiti je tre-
ba.

MoÏ iztakne in prei‰ãe vsa kota. Imel je nocoj oãitno

sreão. Iz skrivne shrambe izvleãe nekaj v papir zavitega.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

180

»Kdo bi si bil kaj takega mislil?« govori zadovoljen in

vesel; »glej, glej, stari dimeÏ ti zajtrkuje kakor gospoda!
Gotovo ima tudi mleko kje skrito; ãrnega, ne verujem,
da bi pil, tako gosposki vendar ‰e ni: poglejmo tam v oni
lonãek na polici! — Saj sem vedel! Peter, jutri bo‰ brez
zajtrka; niã ne dé, tolaÏi se: ti nisi edini po‰tenjak, ki gre
zjutraj s praznim Ïelodcem na delo. To bo nam za veãer-
jo in brinovca tudi ne bo, pomagaj si enkrat z vodo!«

Îe je gorel ogenj, skoraj brez dima; oglar je imel suha

drva. Prijetna gorkota se je ‰irila po hladnem prostoru;
dobro je dela otrplim udom oslabelega dekleta, ki je bilo
zopet zaspalo. Pri ognju sta stala lonãka za veãerjo. Zá-
boj je netil ogenj in kuhal, Brutus pa, ki je videl, da ni
potreba njegove pomoãi pri kuhanju, spravi se k postelji
ter zaãne lizati zdaj roke, zdaj noge speãemu dekletu.
Lepo ga je bilo videti, kako mirno je stal, ko mu je bila
v spanju poloÏila roko na glavo; ni se ganil, da bi ne pre-
budil dekleta.

Voda je vrela v loncih; Záboj pa je stal poleg ognja

zami‰ljen. âudna misel mu je rojila po glavi; pomi‰ljal se
je in spominjal: tako nekako znan se mu je dozdeval ta
Ïenski obrazek; in ta glas — gotovo ga je Ïe ãul nekdaj,
ali kje? Misel mu ne da miru, obletava ga in nadleguje
kakor sitna muha, ki je ni odgnati. Po prstih stopa pro-
ti postelji in gleda dekleta. Nemogoãe in vendar ji je ta-
ko podobna! Nemogoãe? Na svetu je vse mogoãe in Ïi-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

181

vemu ãloveku se vse lahko primeri! Vse zastonj; ni se
mogel iznebiti spomina na hi‰o v prijazni dolini, kjer je
leÏal nekdaj tako, kakor leÏi sedaj tam ona deklica. V oni
gostoljubni hi‰i je videl — ali se mu je samo sanjalo? —
zdelo se mu je, da je videl deklico, veselo hãerko sreãne-
ga oãeta — oãi, lasje, obrazek, vse táko, in vendar vse
takó spremenjeno! âe je res ona, kaj je sirota pretrpela
v tem kratkem ãasu! âudno je bilo moÏu v srcu pri tej
misli. Srce se mu je tajalo kakor led, ki ga obseva gorko
pomladansko sonce. O da bi se motil, da bi ne bilo vse
niã res!

Veãerja je bila gotova. Prijeten duh, ki se je razlegal

po izbi, prebudi dekleta; oãi se ji Ïaré, sirota je bila —
laãna!

Dragi bralec, ali si Ïe kdaj v svojem Ïivljenju videl laã-

nega, prav laãnega, gladnega, izstradanega ãloveka?
Videl si ga, kajneda, in podal si mu hrane; in ko je takó
prav hlastno in slastno pouÏival podano mu hrano, po-
vej, niã se ne sramuj: ali nisi ãutil tedaj najvi‰jega, naj-
slaj‰ega veselja, ki ga mora ãutiti ãlove‰ko srce? Ako nisi
imel te sreãe, milujemo te, ti ne ve‰, kaj je najveãje ve-
selje na svetu, ti ne ume‰ besed Zveliãarja, ki pravi: La-
ãen sem bil in vi ste me sitili! — Mati, ki doji dete na
prsih, ptica, ki mlade pita — kogar ne gane ta pogled, ni
vreden ãlove‰kega imena. O ãlovek, bodi dober, blag in

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

182

usmiljen; usmiljenje, usmiljenje te povzdiguje nad vse
stvari tega sveta!

Ali vrnimo se zopet v zakajeno oglarjevo koão. Záboj

je sovraÏil ãlove‰tvo in vedel je zakaj. Srce mu je bilo
odrevenelo; ali ko je videl, kako gre v slast ubogemu,
tujemu dekletu pripravljena veãerja, malo da ni skakal
in vriskal s samega veselja! S kako radostjo je opazoval,
kako so se ji zopet Ïarila obledela lica! Mati ne more
ãutiti slaj‰ega veselja, ko vidi, da bolno dete zopet rado
jé, gotovo znamenje, da se mu povraãa tolikanj zaÏele-
no zdravje.

Záboj bi v tem trenutju ne bil menjal s cesarjevim ku-

harjem; tako ponosen je bil, tako sam s seboj zadovol-
jen. Ali tu ni bil samo kuhar, bil je tudi zdravnik in
zdravni‰ka vest ga je opominjala, da je treba hudo iz-
stradanemu ãloveku po malem dajati jedi, da se oslabeli
Ïelodec poãasi zopet privadi hrane. In res ji je hotel Ïe
od ust odtegniti na pol izpraznjeno posodo; ali ko ga je
dekle tako milo pogledalo, ni si mogel kaj, pustil jo je
piti v boÏjem imenu, dokler je bilo kaj v posodi. Ko se
mu je hotela zahvaljevati, prestreÏe ji besedo:

»Îe dobro, Ïe dobro, govoriti mi ne smete, zdaj lepo

zaspite in jutri zjutraj vstanete zdravi in veseli; tako, lah-
ko noã!« Dekle mu poda roko, obrne se v stran in trdno
zaspi. Záboj ji ‰e nekoliko posteljo popravi, potem ugasi
sveão, ki je bila Ïe skoraj do dna pogorela ter odide s

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

183

psom iz stanice. Zunaj pod oknom napravi leÏi‰ãe sebi
in svojemu tovari‰u. Nikoli ni ‰e tako sladko spal — brez
veãerje!

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

184

XIV

rugi dan zjutraj je ‰e vse spalo po gozdu, ko sta

bila Ïe Záboj in Peter v imenitnem pogovoru. Pe-

ter je bil pri‰el pozno ponoãi domov; ko je ãul Brutus od
daleã njegove korake, zbudi hitro svojega gospoda, ki
mu je leÏal na strani. Záboj plane kvi‰ku, gre oglarju na-
proti ter mu razloÏi o kratkem, kaj se je zgodilo. Peter ni
bil posebno bistra glava, vendar si je dal lahko dopove-
dati, kako se je v kratkem spremenilo njegovo stanje in
kako se mu je vesti; sprevidel je takoj, da sedaj nima veã
oblasti v svojem skromnem domu. Tudi o pijaãi in zaj-
trku ni bilo prepira; po‰teni oglar je blagodu‰no vse
odobril in potrdil, kar je bil storil Záboj brez njegovega
dovoljenja. Tudi on je prenoãil, kakor Záboj in Brutus,
pred kolibo, v kateri je leÏala mlada, tuja popotnica.

Pred dnevom ga je zbudil Záboj; zdaj je bilo treba po-

svetovanja in ukrepanja. Tiho sta govorila, da bi ne zbu-
dila speãega dekleta.

»Peter, do zdaj sem zadovoljen s teboj; in to ni kar si

bodi, ako pravim jaz komu, da sem z njim zadovoljen,
védel si se kakor moÏ, po‰tenjak; ali kaj pa zdaj? Kaj po-
ãeti z dekletom, ker sva jo Ïe pobrala in vzela pod stre-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

185

ho? Tako je ne moreva pustiti; kar je ãlovek zaãel, treba,
da konãa; delo, na pol storjeno, ni niã prida, bolje, ne
zaãeti. Pe‰ je ne moreva pustiti od tod, dekle je ‰e pre-
slabo, omagalo bi na potu; voza tudi nimava, kaj meni‰,
Peter?«

»Tisto prav pravi‰, pe‰ ne more dalje; dekle je, kakor

si rekel, gosposko; jaz torej sodim, da bo iz mesta; tukaj
pri nas ni gosposkih ljudi; do mesta je pa od tod dober
dan hodá, zato ni da bi jo ãlovek pustil pe‰ na pot. V
bliÏnji vasi bi se paã dobil voz, seveda ne tak, kakor jih
je vajen gosposki svet.«

»Na volovskih kolih, po slabi, kamniti poti, ni da bi se

vozilo tako ‰ibko, slabo Ïéni‰ãe, iz tega ne bo niã, kaj
drugega je treba ukreniti, Peter!«

»Kaj treba ukrepati? âe ne more od tod, potem ni

drugega, nego da ostane tukaj tako dolgo, da si opomo-
re. Streha je, postelja tudi, za ÏiveÏ se bo Ïe kako skrbe-
lo.«

»ÎiveÏ, to je ravno, Peter, ÏiveÏ! Ovsen kruh, to vidi‰

sam, Peter, ni za take drobne gosposke zobãke; s prose-
nimi Ïganci, tistimi debelimi, kakr‰ne ima‰ ti ob nede-
ljah in praznikih, tudi ne vem, da bi se sprijaznil njen
Ïelodãek. Treba bo kaj bolj‰ega, Peter, kaj bolj imenitne-
ga, gosposkega! Zato je pa treba drobiÏa! Kaj se praska‰
za u‰esom, kaj se drÏi‰ kakor maãka, kadar grmi! Pri

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

186

meni ne najde‰ okroglega, ãe me na glavo postavi‰; ti,
Peter, ti ima‰ zasluÏek, ne verjamem, da bi bil brez ce-
sarske podobe. Poslu‰aj me, Peter; pametno besedo
bom govoril s tabo; jaz nisem beraã, nikoli ‰e nisem pro-
sil ne napósodo ne tako; ãesar potrebujeva jaz in moj
Brutus, to si prisluÏim; tebi prvemu, Peter, hoãem izka-
zati ãast, kakr‰ne nisem ‰e izkazal nikomur; prosim te,
ne zastonj; prosim te napósodo, samo toliko, da spravi-
mo siroto na noge; v dveh, treh dnevih ti vse vrnem po-
‰teno in zraven bo‰ ‰e kaj dobrega storil, kar je tudi ne-
kaj vredno, ãe si poboÏen. Delal bom pridno, kakor ni-
sem ‰e nikoli, ãe ni drugaãe, na njivi, na polju; dela je
zdaj povsod dovolj; kopal bom, kosil, drva sekal, vse, kar
mi pride v roke. Po‰tenega dolÏnika bo‰ imel, Peter!«

»Kdo pa je ta deklina, da se tako poteza‰ zanjo? Od

kod je, zakaj se tako klati po svetu?«

»Deklina, klati, tako mi ne sme‰ govoriti, Peter, ako

hoãe‰, da si ostaneva prijatelja. Jaz ne vpra‰am, kdo je in
kaj je; samo to vidim, da je potrebna in to nama bodi
dovolj, Peter! Ne pomi‰ljaj se, Peter; vsak ãas se lahko
zbudi mlada ptiãica v gnezdu in odpre kljunãek; kaj ji
bova vtaknila vanj, da ga zopet zapre? Hitro, Peter, daj,
da skoãim v vas in prinesem, ãesar treba!«

»Saj bi, ali pri sebi nimam; noter se pa bojim, da bi je

ne zbudil in prestra‰il. Posku‰al bom pa vendar.«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

187

In po‰teni oglar gre po prstih kakor tat v svojo koão.

âez nekaj ãasa se vrne, vesel, z umazano mo‰njo v roki;
mo‰njo izroãi Záboju, rekoã:

»Niã ni ãutila; ná, kar imam; menim, da bo dovolj za

nekaj dni, potem bomo Ïe zopet videli, kaj in kako. Tisto
pa, kar si govoril prej o tistem vraãanju, ve‰, to ni tako
natanko. Peter ni napaãen moÏ, dasi je poãasne glave in
ne zna tako govoriti kakor ti. Pojdi in stori, kakor se ti
zdi, jaz bom tukaj ostal, ako bi me bilo kje kaj treba.«

Záboj ga ni veã poslu‰al; izgubil se je bil Ïe v hosti.

Brutus, ki je ves ãas zvesto poslu‰al ta pogovor, ni ved-
el, kam bi se dejal, da bi bilo prav; bil je brez povelja.
Zadnjiã sklene iti za gospodarjem, ali ta mu migne z
roko, da naj ostane, in Brutus je ostal pri Petru; bil je
zvesta, pokorna Ïival.

Tako urno ni morebiti ‰e nikoli hodil Záboj svoje Ïive

dni, gotovo ne, odkar se je jel klatili po svetu. Danes
prviã se mu je mudilo. Ne da bi bil tekel, ali delal je ko-
rake, da so kaj zalegli. Pla‰no in radovedno ga je gleda-
la veverica, ki je ‰e malo zaspana skakala od veje do veje
ter otresala jim jutranjo roso na urnega popotnika. Za-
jec zaspanec, ki je bil tako zgodaj spla‰en iz gorkega
leÏi‰ãa, planil na gladko stezo, mislil je gotovo, da mu je
smrt za petami, tako na vso moã je beÏal pred njim.

Záboj ni imel danes ãasa misliti ne na veverico ne na

zajca; venomer je krepko korakal proti vasi; skrbelo ga

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

188

je samo to, da bi vsega dobil, ãesar treba, in da bi se vr-
nil, preden se deklica zbudi. Imel je sreão; v vasi, ki je
bila bolj trgu podobna, dobil je vsega, kar se mu je zdelo
potrebno. Lepo in hvale vredno zdi se nam tudi to, da
pri vseh svojih skrbeh ni pozabil po‰tenega Petra in ‰ko-
de, katero mu je bil storil. Ko je bil vsega nakupil dekle-
tu, skrbel je tudi Petru za pijaão; sam se je vrnil ravno
tak domov, kakr‰en je bil ‰el z doma. Niã posebnega, saj
‰e ptica, ki gre po pa‰e mladiãem v gnezdu, ne jé sama
prej, dokler ni nasitila mladega zaroda!

Dekle je ‰e spalo, ko se je vrnil Záboj obilo obloÏen;

vsaj ãuti je ni bilo. Petru se je odvalil kamen od srca, ko
je zagledal Záboja; teÏko ga je priãakoval, kaj, ko bi se
zbudilo dekle, kako govoriti, kako vesti se z njo? Ves ãas
je premi‰ljal, kako bi ji rekel, ako bi vstala in pri‰la iz
kolibe: dobro jutro, ali kako? Zdaj je bil odre‰en! Vojak,
ki stoji v temni noãi samoten na straÏi, teÏko da je tako
vesel, ko se mu bliÏa malo voja‰ko krdelo z njegovim
naslednikom, kakor je bil Peter, ko mu je Záboj prinesel
odre‰enje.

»Niã novega?« vpra‰a ga Záboj.
»Vse, kakor je bilo, niã se ni ganilo; dobro opravil?«
»Dobro, vsega dovolj! To je zate.«
Peter vzame svoj zajtrk in odide po svojih opravkih.

Radoveden ni bil Peter; ko bi se bil obrnil v tem trenut-
ju, videl bi bil tujo deklico, ki je ‰la ravno iz kolibe pro-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

189

ti Záboju. Bleda je bila kakor po bolezni, tudi omahova-
la je malo; a ãisto oko je priãalo, da se ni veã bati. Blago-
dejno spanje jo je bilo lepo pokrepãalo in z vidnim ve-
seljem je dihala ãisti, krepki jutranji zrak. Záboj je bil za-
dovoljen.

»Kako se poãutile?« vpra‰a prijazno.
»Dobro, prav dobro! In vendar, nikoli bi ne bila misli-

la, da bodem ‰e kdaj videla beli dan; prav slabo mi je
bilo; a zdaj je zopet vse dobro,« odgovori mu deklica s
hvaleÏnim pogledom.

»Postelja je bila res malo trda, a kaj se hoãe, v naglici

ni bilo mogoãe pripraviti bolj‰e.«

»Na pernici bi ne bila bolje spala!«
»Zdaj imamo ãasa dovolj, lahko se kako kaj priskrbi

in prenaredi, da ne boste tako trdo leÏali.«

»Kaj govorite, blagi moÏ, saj tega vendar ne morete

misliti, da bi vas ‰e dalje nadlegovala; toliko ste Ïe sto-
rili zame!«

»Kakor se vam zdi; samo to bi vas prosil, da pustite

tiste priimke, ki jih ne morem trpeti. Jaz nisem blag
moÏ, jaz sem — toda pustiva to, kaj sem … Nihãe vas ne
sili, iti smete, kadar se vam zdi in kadar morete; rad vam
verujem, da vam ni prijetno Ïiveti v takem gradu, pri
takih ljudeh; vendar, ako bi vam smel svetovati, prigo-
varjal bi vam, da ‰e malo potrpite, ako noãete, da se vam

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

190

zopet kaj prigodi, Bojite se, da bi ne bili doma preveã v
skrbeh; to je ãisto naravno, ali pomagati je lahko; jaz
imam dobre noge; samo recite mi, kam in kako, in vse
bo opravljeno.«

Zadnje besede so ãudno zadele dekleta. Záboj ni veã

dvomil, s kom govori! Hudo mu je bilo, ko je videl dekle
tako nemirno; solze so ji silile v oãi in toliko da ni omah-
nila.

»Vidite, da niste ‰e tako moãni, kakor ste mislili, pa

hoãete po vsi sili od tod. Jutranji hlad vas je prevzel, hi-
tro zopet nazaj na gorko! Zakurili bomo; Ïivot potrebuje
kaj gorkega; seveda pri takih ljudeh ne dobote kdo ve
kaj dobrega; potrpljenje je treba imeti, za silo bo Ïe; da-
nes tako, jutri drugaãe.«

Molãe gre dekle z njim v kolibo; tam sede na klop,

kjer je bila prenoãila. Záboj odloÏi, kar je bil nakupil,
potem nakolje drv in zakuri.

Ko je gorel ogenj na ognji‰ãu in ko je pristavljal Záboj

posodo, hotela mu je pomagati, a on jo zavrne prijazno:

»Pustite, pustite, toliko Ïe ‰e znam, ãetudi se nisem

uãil; kadar boste hoteli kaj bolj‰ega, potem vam rad pre-
pustim ognji‰ãe in vse njegovo orodje.«

Dekle sede zopet na klop; ãez nekaj ãasa spregovori z

Ïalostnim glasom:

»Za boÏje ime, kaj si boste mislili!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

191

»Niã si ne bom mislil; jaz nimam ãasa misliti; radove-

den nisem, ãe mi hoãete kaj povedati, poveste mi lahko,
kadar hoãete in kolikor hoãete. Najprej pa, prosim, jej-
te!«

Ni ga mogla pregovoriti, da bi bil zajtrkoval z njo.
»To je va‰e!« odgovori ji na kratko; »moj Ïelodec ni

vajen take hrane.«

»Torej zame ste vse to nakupili; samo zame ste vstali

tako zgodaj in ‰li kupávat, bogve kako daleã? Saj sem
videla, vrnili ste se bili ravno, ko sem pri‰la iz hi‰e! Ve-
dite, sirota sem, povrniti vam ne morem, kar ste mi sto-
rili, zato mi je tako hudo!«

»TeÏko je izhajati z gosposkim svetom!« odgovori ji

nevoljen; »ãlovek nikoli ne ve, kako bo prav. Kaj so pri
vas doma take navade, da gre vse za gotov denar, iz rok
v roke? Kaj so vas tako uãili va‰ oãe?«

Ta beseda mu je bila u‰la; nazaj bi jo bil rad potegnil

za ves svet; prepozno! Dekle si pokrije z obema rokama
obraz in zdihuje:

»Moj oãe, moj oãe!«
Záboj se hitro umakne; zunaj se udari jezno s pestjo

na ãelo, rekoã:

»Tepec stari, zdaj si pravo zadel!«
âez nekaj ãasa, ko je bilo zopet vse tiho, povrne se v

koão. Dekle si je bilo obrisalo solze in je sedelo zopet

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

192

mirno na klopi. Záboj se ji pribliÏa, poda ji roko ter pra-
vi:

»Ne bodite mi hudi, prosim vas, ako sem kaj nerod-

nega storil, gotovo ne iz hudega srca! — Pustiva otroãa-
rije in govoriva pametno besedo! Preslabi ste ‰e, da bi
mogli od tod. Moj svet je ta: ostanite tukaj nekoliko
ãasa, tako dolgo, da dobimo voz ali pa da vam bo mo-
goãe pe‰ hoditi. Jaz bom skrbel, da boste imeli, ãesar
treba, da se pretrpi za silo. Zdaj moram na delo; prej pa
vam moram povedati, kar vam je vedeti treba. Ta koãa
ni moja; oglar, prijatelj moj, je njen gospodar; zdaj je
va‰a, tu lahko ostanete, dokler vam drago. Moj prijatelj
Peter je dober moÏ, smete mu zaupati kakor malokomu
na svetu. Vse sem mu razloÏil; pravo veselje mu storite,
ako ostanete pod njegovo streho. — Jaz grem zdaj na
delo; zveãer se vrnem pogledat, kako se vam godi; in
tako bo dan za dnevom, dokler vas bo volja ostati pri
nas. Preden pa grem, povejte mi, ãe imate kako Ïeljo,
rad vam jo spolnim, ako mogoãe.«

»Paã bi imela Ïeljo, ali — ne morem vam je ‰e razode-

ti; — kadar pridete!«

»Tudi prav! — Res, da ne pozabim! Obljubiti mi mo-

rate ‰e, da ne pojdete od tod, preden se vmeni.«

Dekle mu obljubi. Nato ji izroãi, kar je bil nakupil Ïi-

veÏa za ta dan; potem se prijazno poslovita.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

193

Záboj gre ‰e prej iskat hi‰nega gospodarja, da se z

njim pogovori. Ni ga dolgo iskal; dim, ki se je kadil ne
daleã iz oglenice, kazal mu je do njega pot. Pove mu, kar
treba, priporoãi mu ‰e enkrat dekleta, potem se napoti
dela iskat.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

194

veãer je sedela Zora — zdaj jo paã smemo Ïe ime-
novati po imenu — sama na klopi pred oglarjevo

koão. Sonce je zahajalo; skozi temno smreãje so prose-
vali Ïarki njegovi ter razsvetljevali s polno luãjo gladka
debla smrek, stojeãih ob robu tratice, kjer je stala oglar-
jeva koãa.

Tako sama je bila Zora, tako zapu‰ãena, tako nesreã-

na! Iz samotnega gozda, kjer je bivala kakor zakleta
kraljiãna v starih pripovedkah, uhajale so ji misli, sama
ni smela za njimi, sirota — proti tihi, mirni dolini, kjer
stoji prijazna hi‰a, dom miru in sreãe — nekdaj, zdaj se
je Ïalost vselila v nji in sramota! Kako malo ãasa, ko je
‰e ona bivala v nji sreãna in nedolÏna kakor otrok, ki leta
za pisanimi metulji po cvetoãem polju. Oh, letala je tudi
ona za pisanim metuljem, za‰la je v gozdu, zabrela v
moãvirje! Globok prepad, ãrno brezno zija med njo in
ono sreãno deÏelo, katero je pregre‰no zapustila; mostu
ne vidi, ne brvi ãez brezno; misli in Ïelje si ne upajo ãez,
kako ‰ele pla‰na noga! Pregnana je, zavrÏena; z ognje-
nim meãem ji stoji kerub pred vrati in ji brani nazaj v
izgubljeni raj! Osrãi se, vrni se, nesreãna hãi, stopi pred

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

195

obliãje oãetu kakor Magdalena Zveliãarju, môãi mu
noge s svojimi solzami, otiraj mu jih s svojimi lasmi. Po-
gleda te z ostrim oãesom, poreãe ti z mrzlim glasom:
»Kdo si, Ïenska ti? Pojdi, jaz te ne poznam!« In stala
bode in gledala sestra od strani; bliÏaj se ji s pove‰eno
glavo; povzdigni k nji proseãe oko — ne razpne ti rok, da
bi si pritisnila na srce glavó izgubljene sestré! Vse bi pre-
trpela — o tem pogledu bi ji póãilo srce! Ne, vraãala se
ne bode; samo eno Ïeljo ‰e ima, zadnjo Ïeljo. Zaklenje-
na ji je pot domov, o da bi mogla vedeti vsaj, kaj se godi
doma, kaj ji delata oãe in sestra! O da bi mogla kakor
Noe iz ladje izpustiti belega golobãka, da bi ji prineseil
poroãilo: oh, morebiti bi se ji pa vendar vrnil z zeleno
oljkovo mladiko v kljunãku, znamenje, da je potolaÏena
jeza!

Iz takih misli jo prebudi ‰um poãasnih korakov. Zora

se ozre in zagleda Záboja, ki je prihajal z dela. MoÏ je bil
dobre volje; videti je bilo, da mu dobro tekne delo na
polju. Ko sta se pozdravila, prosi ga Zora, naj sede k nji
na klop. Iz njenega vedenja se je videlo, da bi rada ne-
kaj posebnega govorila z njim; zato se Záboj ni dal dol-
go prositi, dasi mu ni bilo ljubo sedeti poleg gosposke-
ga dekleta.

»Rekla sem vam,« zaãne Zora, »da imam neko poseb-

no pro‰njo do vas; zdaj je ãas, da vam jo izreãem; po-
slu‰ajte me blagovoljno, potem storite po svoji volji.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

196

Bala sem se tega teÏkega trenutja, ko mi bode govoriti z
vami, kakor govori gre‰nik s svojim spovednikom. In
zdaj sama ne vem, kako je to, nikoli bi ne bila mislila, da
mi bode tako lahko!«

»Kdo se bo bal govoriti z beraãem, potepuhom!« seÏe

ji Záboj v besedo in nekako ãudno nasmehne.

»Ne govorite tako!« ugovarja mu Zora; »kdo ste, ne

vem; samo toliko mi je jasno, da se obleka, ki jo nosite,
ne strinja z va‰im bitjem.«

»Dalje, dalje, ako hoãete, da vas mirno poslu‰am!«
»Pobrali ste me na potu, oteli ste mi Ïivljenje, a niste

me vpra‰ali, kdo sem.«

»Nesreãni ste, to je lahko uganiti brez posebne bistro-

umnosti.«

»Da, nesreãna sem, vendar vi ne veste, kako sem nes-

reãna. Nesreãna sem, a kaj nesreãa! Huda vest, huda
vest! Vi, prijatelj, ne veste, kaj je huda vest! Nesreãni ste
tudi vi; kaj me tako gledate, kaj se mi posmehujete tako
zaniãljivo? Mlada sem, skoraj ‰e otrok po letih. Vãeraj
sem bila ‰e otrok, ki ne ve, kaj je Ïivljenje, kaj je nesreãa;
danes nisem veã otrok. âudno moã ima v sebi nesreãa;
hitro ãloveka postara in sezori, zbistri mu oko, da o pr-
vem pogledu spozna nesreãnega brata! Vi ste nesreãni,
a vi ne veste, kaj je huda vest, prijatelj!«

»Huda vest? Kaj je huda vest, res ne vem, nikoli je ‰e

nisem videl!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

197

»Poglejte mene in vedeli bodete, kaj je huda vest in

kaj je kesanje.«

»Huda vest, kesanje in pa — Ïenska, mlada, lepa Ïen-

ska! Zaãenjate me zanimati, gospodiãna!«

Osupnjena ga pogleda Zora; tako ni prej nikoli govo-

ril z njo; besede, glas, vedenje, vse je bilo hipoma spre-
menjeno. Kakor predere jesensko sonce gosto jutranjo
meglo, tako se mu je v tem trenutju prikazalo pravo bit-
je skozi zanemarjeno, podlo odejo. Glas mu je bil ãud-
no trd in oster, tako da je v srce rezal ubogemu dekletu.
Hitro je zapazil, kako so jo zadele bridke, neusmiljene
besede njegove. Kakor da bi jo hotel potolaÏiti, prime jo
za roko in zaãne zopet z navadnim glasom:

»Zdaj vse vem; konãajva besedovanje, ki je vam ne-

prijetno in meni; ãemu spoved, ker nimam oblasti, da bi
vam dal odvezo!«

»Ne tako! Vse vam moram povedati, bodi mi ‰e tako

teÏko; in res, vendar mi je teÏko sedaj, ko mi je zaãeti.«

»Ako vam je teÏko, dajte, naj vam pomagam! Zaãni-

va, kakor se zaãenja v povestih. — V prijazni, tihi doli-
ni je Ïivel oãe, blag, dober moÏ, kakr‰ni so dandana‰nji
redki na svetu. — Kaj me tako gledate? Poslu‰ajte dalje:
Ta oãe je imel dve hãeri, ,obe mladé, obe lepé’, kakor
pravi ljudska pesem. Rad je imel obe; bili sta mu edino
veselje na svetu. Starej‰a, ime ji je bilo —«

»Zora!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

198

»Prav tako, ime ji je bilo Zora, lepo ime! In kako se je

velelo mlaj‰i?«

»Breda!«
»Dobro! Imel je torej dve hãeri, Zoro in Bredo! In tako

so Ïiveli skupaj, sreãni in veseli — dalje ne vem! — Paã!
âakajte, takole nekako je bilo:

Dekle zajema v vedro vodé …

V vodi vidi svoj obraz in govori:

Lepote, ki jo na obrazu imám,
za tri gradove bele ne dam!

Ptiãek pa ji odgovori:

A kadar bo eden pravi pri‰èl,
vso tvojo lepoto zastonj bo imèl!

In pri‰el je tisti ,pravi’. Lep je bil kakor mladi dan in

ona je bila lepa kakor mlada zora, ,oba mladá, oba lepá’,
in ljubila sta se. Tako je svet! In ‰la je za njim, ker je mo-
rala iti; ‰la je za njim, kakor gre golobica za golobom.
Tako je bilo, tako je in tako bode!«

In premeniv‰i zopet glas, zaãne po kratkem molãanju:
»Ljubezen, ljubezen! Kaj je paã mislila veãna dobro-

ta, ko je stvarila ãloveka, moÏa in Ïeno? Kaj je namera-
vala, ko jima je v srce pokladala ta ãut? âlovek bi sodil,
da nam je hotela dati najdraÏji, najblaÏji dar na pot po

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

199

Ïivljenju, kakor izroãi poboÏna mati sinu, ko se naprav-
lja na daljno pot v tuje deÏele, ãudodejno svetinjo, ki jo
naj nosi na prsih, da mu bode vodnica, tolaÏnica in re‰-
nica v vseh nevarnostih. Tako bi ãlovek mislil, da mu je
dana ljubezen, da mu bodi skrivnostno zdravilo, katero
ga greje v mrazu, hladi v vroãini, celi mu rane, tolaÏi ga
v bridkosti; ãudodejna moã, katera ga oÏivlja onemog-
lega, dviguje obupanega, otira solze jokajoãemu, kaÏe
pot izgubljenemu; katera mu pomaga prena‰ati teÏave
in nadloge Ïivljenja! Tako naj bi bilo, a tako ni. V po-
gubo je ãlove‰tvu ta dar nebe‰ki, ne v re‰enje! Koliko
krvi je prelilo sovra‰tvo, a koliko bridkih solz je rodila
ljubezen, koliko boleãin, joka in stoka, kesanja in obu-
pa! Ne da bi ga laj‰ala, ljubezen mnoÏi gorje ãlove‰tvu!«

Molãe je poslu‰ala Zora moÏa, ki je govoril iz globo-

ãine srca: malo ãasa prej bi ne bila umela, kaj govori;
zdaj je ãutila resniãnost njegovih besed. Nekoliko ãasa
sta molãala oba; potem spregovori zopet Záboj s prej‰-
njim, navadnim glasom:

»Kje sva Ïe ostala v povesti? Da! ·la je za njim in bila

sta sreãna oba, sreãe sta bila pijana in menila sta, da tej
pijanosti ne bode konca: kaj je sreãa, kaj je ljubezen, ako
ni veãna? Veãna! Ko je metulju, otroku v rokah, izginil
s peruti pisani prah, ki mu edini daje lepoto. —«

»Ne, stojte, prijatelj!« prestriÏe mu dekle besedo,

skloniv‰i se ponosno kvi‰ku pred njim. Nikoli prej ni

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

200

bila tako lepa Zora, tako lepa in tako visoka, kakor v tem
trenutju, ko je veliãastno kakor kraljica stala pred ãlove-
kom v bera‰ki obleki. Lahna rdeãica ji je bila zalila belo
lice, lepe oãi so ji plamenele in vidno so ji trepetae skle-
njene ustne! Záboj jo je gledal osupnjen; besede bi mu
ne bile mogle tako pojasniti stvari, kakor ta pogled; hi-
poma je vedel vse, prej je miloval nesreãnega dekleta,
zdaj jo je spo‰toval!

»Pustila sem vas govoriti,« zaãne Zora z mirnim, a

krepkim, odloãnim glasom, »mirno sem vas poslu‰ala;
vse je bilo blizu tako, kakor ste govorili, do zadnjih be-
sed, dasi sem se ãudila, od kod vse to veste; zdaj poslu-
‰ajte vi in jaz bom govorila.«

»Dovolite samo ‰e nekaj! âudite se, od kod to vem;

vem samo prvo polovico, drugo sem uganil. Ali se ne
spominjate veã ãloveka, katerega so bili prinesli na pol
mrtvega v va‰o hi‰o?«

»Vi ste tisti?«
»Jaz sem tisti ãlovek; ãudno ni, da me niste spoznali,

saj ste me komaj prav videli; jaz sem vas spoznal o
prvem pogledu.«

Mesec je bil priplaval na jasno noãno nebo in obseval

je tako ãudno zdruÏena ãloveka v samotnem gozdu
pred oglarjevo koão.

»Vi torej poznate mojega oãeta; tolikanj veãja bode v

va‰ih oãeh moja pregreha. Ljubega oãeta sem zapusti-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

201

la, sramoto nakopala mu na ãastito sivo glavo; v srce
sem mu meã zasadila, najblaÏje srce, kar jih bije v ãlo-
ve‰kih prsih, izneverila sem se, zvestobo sem prelomila
blagemu mladeniãu, katerega nisem znala ceniti, in ‰la
sem za ãlovekom z lepim obrazom, sladkim jezikom, a
srcem popaãenim! Îeljno sem pila sladki strup njegovih
besed; verjela sem njegovim prisegam; polastil se je bil
mojega srca, moje volje, vseh misli mojih; vedela nisem,
kaj delam; bila sem mu popolnoma v oblasti … Prego-
varjal me je tako dolgo, da me je pregovoril, ‰la sem z
njim, sama ne vem, kako je bilo; zdaj se mi zdi, kakor da
bi se bilo vse v sanjah godilo. Rekel je, in jaz sem mu vse
verjela, da mora tako biti; da samo tako prisiliva oãeta,
da privoli v najino zvezo. O kako dobro me je poznal,
kako skrbno se je znal ogibati vsega, kar bi mi bilo oãi
odprlo in prezgodaj mi razodelo njegove samopridne
namene! O sku‰en, prekaljen ãlovek je bil! Kako se je
znal kazati v lepi podobi, kako dobro je poznal moje
prenapete, romantiãne nazore, katerih sem si bila na-
brala iz knjig ter iz njih ustvarila si svoj svet v mladi,
neizku‰eni glavi! To me je pogubilo! Poznal je moje sla-
bosti, menil je, da me vso pozna, a motil se je! Lahkove-
rna sem bila, neprevidna, lahkomiselna; premotil me je,
izpriditi me ni mogel. Kar je bilo dobrega na dnu mojega
srca, prodrlo je s ãasom, o zakaj tako pozno! Megla mi
je izginila izpred oãi; spregledala sem; hipoma mi je bilo

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

202

vse jasno! Naj molãim, kako je bilo! Ponoãi sem vstala in
‰la; nobena moã bi me ne bila drÏala. Napotila sem se,
sama nisem vedela kam, le dalje, dalje, daleã od njega,
tla so mi gorela pod nogami; zbudila se mi je bila vest,
ki je tako dolgo spala, vest me je gnala dalje in ako bi
bilo do zadnjega konca sveta. Sama nisem vedela, kod
hodim; ‰la sem tako dolgo, da sem onemogla in zgrudila
se ob potu. Drugo veste. Milujte me, vredna sem va‰ega
milovanja. Gre‰nica sem, pokorila sem se za svojo pre-
greho in pokoriti se hoãem vse svoje Ïivljenje. Gre‰ila
sem, a pala nisem! Prosto smem pogledati oãetu v ost-
ro obliãje; neoskrunjeno podam lahko roko mladeniãu,
ki sem ga tako Ïalila, ter ga prosim blagega odpu‰ãanja,
in on bi mi odpustil, saj je tako blag, tako blag!«

Po teh besedah nekoliko ãasa molãi. Tudi Záboj ni go-

voril besede, zami‰ljen je sedel; v du‰i se mu je paã zbu-
jal nekdanjih dni spomin. âez nekaj ãasa Zora zopet
zaãne:

»In vendar si ne upam oãetu pred obliãje; pokorila se

nisem ‰e dovolj. Îiveti daleã od oãeta, to mi je najteÏja
pokora; pokoriti se hoãem in trpeti in tako vsaj nekoli-
ko zasluÏiti oãetovo milost. Za deklo hoãem sluÏiti, tru-
diti se in zatajevati, da pride ãas, ko bodem smela, spo-
korjena gre‰nica, stopiti, ne stopiti, pokleknila bodem
pred oãeta ter govorila: ,Oãe, odpustite izgubljeni hãe-
ri, pokorila se je, vi ne veste, kako se je pokorila, ker tako

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

203

dolgo ni smela gledati va‰ega obliãja. Ali teÏko, nemo-
goãe bi mi bilo ãakati tega zaÏelenega ãasa, ako bi ne
vedela, kako je doma. Do vas se obraãam s svojo pro‰-
njo. Pojte, vam ne bode teÏko, pojte ter pozvedite, kako
je oãetu; dobro poglejte njegov obraz: v spomin si vti-
snite njegovo podobo, da mi bodete vedeli odgovarjati,
ko vas bodem izpra‰evala. A ne govorite mu o izgubljeni
hãeri, da mu ne zaãne rana znova krvaveti. Videli bode-
te Bredo; o da ji ne smem poslati sestrinega pozdrava! Z
njo smete govoriti; oãetu naj bode ljuba tolaÏnica in
usmiljena pripro‰njica nesreãni sestri. Pojte in vrnite se
mi skoraj z veselim poroãilom. âakala vas bodem, kakor
ãaka mati na morskem bregu ter gleda s hrepeneãim
oãesom v daljavo, kdaj se ji prikaÏe ladja, ki ji pripelje iz
daljne, tuje zemlje v naroãje edinega sina!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

204

XVI

esen se je bila naselila v Tihem dolu, pozna jesen s
svojimi mrzlimi noãmi, ko pada z jasnega neba stru-

pena slana, ki mori Ïivljenja kal poznim cveticam in
rumeni drevesom zeleno listje; s svojimi gostimi jutran-
jimi meglami, ki leÏé tako leno nad goro in dolino in
preprezajo vsa pota in kota z opolzkim, nadleÏnim bla-
tom; jesen s svojimi golimi njivami, zapu‰ãenim poljem
in samotnimi, mrtvimi gozdi.

Dvakrat neprijazen, Ïalosten je bil sedaj pogled po

vrtu mirodolskem; jesen je bila zapustila po njem svoj
pogubni sled in nji se je bila pridruÏila nesreãa! Redko
je bilo videti zeleno listje po drevesih, ‰e to je tako Ïa-
lostno viselo. Tu pa tam je bilo ostalo kako jabolko, kaka
hru‰ka na goli mladiki. Pota, sicer tako skrbno snaÏena,
bila so potreseni z rumenim in rjavim listjem. Na pol
golo grmovje v seãi je bilo prepreÏeno z gostimi pajãe-
vinami. Marjetice po travi so otoÏno pove‰ale svoje gla-
vice, prva slana jih je bila smrtno zadela. Tiho je bilo po
vrtu, samo zdaj pa zdaj se je oglasila kaka sinica z dre-
vesa. Celo vrabci so bili tihi, dasi so imeli sedaj veselo
Ïivljenje. Trte ob hi‰nem zidu so bile polne grozdja

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

205

skoraj noter do podstrehe; in grozdje, sicer tako zvesto
hranjeno in branjeno, bilo je zdaj vse v njih oblasti; slad-
kosnedi roj je vedel, kaj je dobro, in ni zanemarjal red-
ke priloÏnosti; molãe se je gostil s plemenitim sadjem, ki
ni bilo ‰e nikoli tako sladko, kar se je pomnilo.

Kako je bilo sicer vse Ïivo in veselo v Mirnem dolu, in

kako vse tiho in mrtvo je bilo sedaj; in vendar ni bila
smrt obiskala hi‰e v Mirneni dolu. Îivi in zdravi so bili
vsi, oãe in hãeri, samo da ene ni bilo doma. In vendar
taka sprememba! Hi‰a je bila sicer ‰e kakor prej, ali vrtu
se je videlo, da pogre‰a skrbne gospodarjeve roke. Pobit
se je klatil Perun po hi‰i, po vrtu; nikjer ni mogel najti
pripravnega mesta, kamor bi poloÏil svoje stare ude;
skoraj je bil pozabil Ïe, kaj je prijazen pogled iz gospo-
darjevih oãi, in mlada gospodinja ga je tako prezirala in
zanemarjala, in vendar kaj bi bil dal za eno samo prijaz-
no besedo; kaj je vse dobro Ïivljenje brez ljubezni! Kara
Mustafa se je plazil od vogla do vogla kakor tam ona
umazana megla, ki se vlaãi ob gozdnem robu. Tudi Ko-
kodinov glas se ni veã tako veselo kakor nekdaj razlegal
po dolini.

In hi‰ni oãe! Glejte ga, tam se bliÏa izza hi‰nega vog-

la; z rokami na hrbtu hodi poãasi po vrtu; listje mu ‰umi
pod nogami. ·e na misel mu ne pride, da bi pogledal
svoje ljube vinske trte, ki mu tako vabljivo kaÏejo svoj
blagi sad. V travo krene s pota, pod jablano; po travi leÏé

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

206

in gnijó rdeãa jabolka, ki jih nihãe ne pobira. Pripogne
se, pobere jabolko; kako se lepo Ïari, kako prijetno di‰i!
Stisne ga v roki, jabolko se stare, razkrekne in debel,
ostuden ãrv se privali iz njega. âelo se moÏu zmraãi,
srce ga zaboli, daleã od sebe zaÏene izprijeni sad! Kak
spomin je paã zbudil ta pogled nesreãnemu oãetu?

»Îalostna jesen,« zdihne nesreãni moÏ.
»Îalostna ali pa vesela, kakor je oko, ki jo gleda,«

oglasi se mu nekdo za hrbtom. Gospod Mirodolski se
obrne in zagleda pred sabo tujega moÏa; skrivnostno je
bil pri‰el na vrt, da ga ni nihãe ãutil.

»Kaj me gledate, gospod! Ali me veã ne poznate?«

vpra‰a tujec.

»Poznam vas ne; vendar zdite se mi nekako znani,«

odgovori mu gospod Mirodolski, ogledujoã tujega moÏa
od nog do glave.

»Ali se ne spominjate veã ãloveka, ki so ga bili vam

prinesli pijanega, pobitega pod streho?«

»Res, nekako podobni ste mu, in vendar —«
»Nekoliko drugaãen sem, kajne? Obleka, ljubi go-

spod, sama obleka, drugega niã, vas moti.«

In res je bil Záboj ãudno spremenjen, tako da ga je

bilo teÏko poznati. A ne samo obleka; obraz, pogled,
glas, vse je bilo nekako ãudno spremenjeno. Krepkej‰i,
mlaj‰i je bil videti in, skoraj bi rekli, lep‰i. Kar mu je bilo
prej neprijetnega, odurnega v obliÏju, v vedenju in go-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

207

vorjenju, vse je bilo izginilo. Obraz njegov, dasi ne rav-
no lep, bil je zdaj nekako plemenit, gotovo pa prijeten.
Oko, ki se mu je nekdaj tako srepó bliskalo izpod goste,
temne obrvi, to oko je sedaj gledalo tako prijazno, kakor
more gledati samo oko dobrega ãloveka; s tem oãesom
bi ne bil mogel stra‰iti najpla‰nej‰ega bosopetca na ces-
ti. Glas, ki se mu je nekdaj tako trdo, tako nepriljudno
zadiral, bil je sedaj gladek, mehak, dasi vedno ‰e krepak;
ta glas bi bil lahko ute‰il dete, ki se po materi joka.

Te ãudovite spremembe si moÏ paã sam ni bil v svesti;

zato se je ãudil gospodu Mirodolskemu, da ga tako gle-
da.

»Ne ãudite se, gospod,« reãe, podav‰i mu roko, »da

sem nekako tako opravljen kakor drugi ljudje. Saj ves-
te, kaj pravi pregovor: ,Pijanec se spreobrne, kadar se
zvrne’. Tako se je tudi meni godilo; zvrnil sem se bil, ka-
kor veste, dobro zvrnil, in to zvrjenje se mi je obrnilo v
spreobrnjenje, da uãeno govorim. âudno se vam zdi,
kajne, ker nimate prave vere v ljudske pregovore; in to
ni prav. Verjemite mi ali ne, vendar reãem vam, da mi ni
zmoãila Ïgana kapljica jezika, odkar sem zapustil va‰o
gostoljubno hi‰o. Naveliãal sem se vednega tavanja in
klatenja po svetu; ãlovek se slednjiã vsega naveliãa. Skle-
nil sem postati po‰ten, delaven ãlovek. Stopil sem v
sluÏbo pri nekem premoÏnem kmetu; ne da bi bil prav
za hlapca, bolj za delavca sem; moÏ me dobro plaãuje,

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

208

ker vidi, da mi gre delo od rok. Naprej mi je dal toliko,
da sem se malo oãedil in osnaÏil, tako da smem med lju-
di. Nikdar bi ne bil mislil, da je delo tako prijetno; nikoli
prej nisem bil tako dobre volje; ponoãi spim, kakor bi
me v vódo vrgel. Tudi tiste neprijetne, ãrne misli so mi
pre‰le, saj veste, izpótile so se mi, menim; vi ne veste,
gospod, kako dobrodejen je pot, kako olaj‰a ãloveka.
Premalo sem se potil v svojem Ïivljenju, to je bila vsa
moja nesreãa. âudite se, kajne, gospod, po kaj sem pri-
‰el, kaj hoãem tu pri vas, gotovo se niste nadejali, da me
bodete zopet kdaj videli, vsaj takega ne.«

»Res, ne bil bi si mislil … prav veseli me, da vas zopet

vidim in takega vidim; bodite mi srãno pozdravljeni!« in
gospod Mirodolski mu stisne ‰e enkrat roko; blagi moÏ
ga je bil zares vesel.

»In vendar me ne vpra‰ate, kaj hoãem? Moj Bog, saj

sem vam rekel, da sem se spreobrnil, da hoãem biti
poslej po‰ten ãlovek, in po‰ten ãlovek treba da je hva-
leÏen; nehvaleÏnost je ena izmed najgrjih ãlove‰kih na-
pak. Pogledat sem pri‰el, kako se vam godi, dobrotnik
moj.«

V takem pogovoru sta bila pri‰la do klopi v gornjem

koncu vrta poleg seãe, kjer je najraj‰i posedeval gospod
Mirodolski, kjer je nekdaj ali sam ali v prijetnem pogo-
voru uÏil toliko lepih trenutij.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

209

MoÏa sedeta na klop. Zdaj je bil gospod Mirodolski

na vrsti, da bi govoril; ali moÏ je molãal, kakor da bi ne
bil sli‰al zadnjih besed svojega gosta. Záboju je bilo hu-
do, ko je videl moÏa tako Ïalostnega, ali moral je govo-
riti, zato je bil pri‰el.

»Torej, kako vam, gospod?«
»Bo Ïe, bo Ïe! Morebiti bi bilo lahko nekoliko bolje,

ali slab‰e bi bilo tudi lahko, ‰e slab‰e, ãlovek ne sme biti
pre‰eren.«

»Vse zdravo pri hi‰i?«
»Vse zdravo, ãlovek in Ïival; o, zdravja smo trdnega,

prav trdnega, menim, da nas ne bo ‰e zlepa konec!«

»Sami doma?«
»Sam!«
»Kaj pa druÏina?«
»… Dekle je ‰lo na polje z deklo … tja dol nekam …«
»In druga, saj ste imeli dve, ãe se ne motim?«
Tega trenutja se je bilo moãi ogniti; ali Záboj je s pre-

mislekom tako delal in ne drugaãe. Stra‰án je bil odgo-
vor:

»âlovek!« zatogoti se moÏ nad njim in udari srdito s

pestjo ob mizo. »âlovek, ali si pri‰el zasmehovat starca,
ki ga ves svet zasmehuje?«

V tem trenutju se zaãuje sum za seãjo, kakor da bi bil

nekdo zaihtel, zastokal, potem zgrudil se na tla. Po sreãi

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

210

gospod Mirodolski ni niãesar ãutil; ali Záboj je sli‰al in
on je vedel, kaj se godi za seãjo.

Tam je koprnela, tam se je v smrtnih teÏavah vila

uboga, izgubljena hãi nesreãnega, smrtno uÏaljenega
oãeta, ki ni odpustil greha izgubljenemu otroku.

Ko se je nekoliko dni po pogovoru v gozdu pred

oglarjevo koão Záboj odpravljal na pot proti Tihemu
dolu, ko mu je bila ponovila svoja naroãila, ko sta se
poslavljala, ko je Ïe odhajal, polasti se hipoma Zore mo-
goãno hrepenenje, da bi videla ‰e enkrat oãetov dom, da
bi videla morebiti, skrivaj, od daleã, oãeta, sestro; pro-
siti ga zaãne, naj jo vzame s seboj, tako milo, tako gin-
ljivo, da ji moÏ ni mogel odreãi pro‰nje. Pri‰la sta bila po
okoli‰ih do Mirnega dola. Tam se je hotela skriti v goz-
du in ãakati, Záboja, da se vrne. Prej pa ga je prosila ‰e
enkrat in on ji je bil obljubil, da je nikakor ne izda oãe-
tu. Zgovorjeno je bilo, kje se snideta.

Ali ko je bil Záboj od‰el v oãetovo hi‰o, ni se mogla

drÏati, silna moã jo je vlekla proti izgubljenemu domu,
da bi, ker vanj ne sme, vsaj skozi ograjo zagledala ga, da
bi videla, ako mogoãe, oãetovo, sestrino obliãje. BliÏa se
vrtu, skrije se za visoko seã, glavo stisne k nji, s hrepe-
neãim oãesom predira go‰ão. Zagleda oãeta, vidi mu
obliãje, Ïalostno obliãje, ãuje glas njegov, o kako bode
govoril oãe, srce ji utriplje, zdaj se sodi njena sodba! Oh,
obsojena je, oãe je obsodil svojega otroka! Strela ji je

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

211

zadela srce, ko je udaril tako srdito ob mizo. Tema ji po-
krije oãi, onemogla se zgrudi na tla. Poãasi se zopet
zavé; komaj si dihati upa; na uho vleãe, kaj se govori on-
kraj seãe; prestregla je vsako besedo. — Záboj ni odgo-
voril, ko se je bil gospod Mirodolski tako zagrozil nad
njim; samo pogledal ga je s tako milim pogledom, v tem
pogledu je bilo toliko globokega soãutja, da je bil ne-
sreãni moÏ pri tej priãi razoroÏen. Prijazno ga prime za
roko in z mehkim glasom govori:

»Odpustite, prijatelj, nesreãnemu oãetu! Z obraza

vam berem, da vam je znana moja nesreãa; saj menim,
da se je Ïe razglasila po vsi deÏeli! Pri‰li ste, ne da bi me
zasmehovali, tolaÏit ste me pri‰li. Glejte, imel sem dve
hãeri; zdaj imam samo ‰e eno! Mislil sem, da imam obe
enako rad; zdaj vidim, da sem bil kriviãen: nepraviãno
sem bil razdelil zaklad oãetovske ljubezni svojima otro-
koma in nji sem dal veãji del; preveã sem jo ljubil, ma-
likoval sem in zdaj se pokorim za svoje malikovanje.
Sam sem si kriv svoje nesreãe, in vendar me tako boli,
tako boli! Imejte potrpljenje z menoj, prijatelj! Star sem
in starost je otroãja! — Dal sem ji veãji deleÏ ljubezni, a
ona ga ni znala ceniti; kaj je otroku oãetova ljubezen, kaj
je njemu oãe? Suha veja, ki drevo kazi, mladiki je napoti,
veter potegne, odkrehne jo in na njenem mestu se vese-
lo razvije krepka mladika. Tako je in tako mora biti, na-
ravni, zakon! âlovek je nespameten, ako se upira narav-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

212

nim zakonom! — In vendar, saj je imela dobro srce, ko
bi bila vedela, kako jo ljubim; ko bi bila mogla misliti, da
me bode tako bolela njena izguba, morebiti bi mi pa
vendar ne bila tega storila! Ta misel mi je edina tolaÏba,
siroma‰ka tolaÏba! — O sebi samo govorim; a storila je
dva ãloveka nesreãna; o sestri ne govorim, ona je Ïenska
in Ïenska ima lahko srce! Îenska nesreãa trn v prstu!
Trn se izdere, kaplja krvi — in drugi dan Ïe ne ve, kate-
ri prst jo je bolel vãeraj. Ali mladeniã, ki mu je prelomila
zvestobo, ãisto, blago srce, ki ni poznalo ãuta razen lju-
bezni do nje, kako se tolaÏi on? Jaz ne vem, videti ga ne
morem! LeÏal je, koliko ãasa, ne vem; jaz ne ‰tejem veã
ur in dni; leÏal je med Ïivljenjem in smrtjo, vsak ãas smo
mislili, da ugasne. Zmagala je vendar mladost, okreval
je, vstal je in zdaj hodi kakor senca, v srce mi reÏe nje-
gov pogled! Nesreãni mladeniã! Jaz sem star, moje Ïiv-
ljenje je pri kraju; ti dnevi, ki jih imam ‰e pred seboj, naj
mi minejo v Ïalosti ali veselju, malo dobiãka, malo izgu-
be! Ali on, pot mu gre navzgor, bliÏa se vi‰avi, s katere
se mu odpre pogled v ravno polje, v sonãne doline med
zelenimi griãi, s pisanimi travniki in bistrimi potoki, in
razgled zapirajo sinje gore v daljavi. Ali sive megle so
mu legle nad to sreãno deÏelo! O da bi mogel pozabiti,
kar je bilo! Izrul naj bi si jo iz srca, ki ga ni bila vredna,
kakor se izruje bodeãi ostat iz grede! Jaz nimam veã to-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

213

liko moãi; meni bo krvavo zbadal njen spomin srce do
groba!«

In solzé, blagodejne, dolgo zadrÏevane solzé se uderó

ubogemu moÏu po ãastitem obliãju!

Dolgo ãasa sta molãala oba.
»TolaÏil vas ne bom, ubogi prijatelj,« spregovori sled-

njiã Záboj, tolaÏilen je bil Ïe sam glas, s katerim je govo-
ril naslednje besede: »TolaÏil vas ne bom; moÏje se ne
tolaÏijo. Kar bi vam mogel reãi v tolaÏbo, to veste sami.
Îivljenje poznate, srce ãlove‰ko poznate in njegove sla-
bosti. Kaj je prosta volja ãlove‰ka! Neznane moãi se
igrajo z nami. Njim pride ãlovek v oblast, ko stopi v Ïiv-
ljenje, in sama smrt ga re‰i te oblasti. Kdor hoãe Ïiveti,
treba da spozna to resnico, Ïalostno resnico, ali vendar
resnico; treba da se voljno vda skrivnostni oblasti, kateri
ubeÏati ni mogoãe. Kaj pomaga ujetemu ptiãu, ako se s
perutmi, z glavico zaganja v trde stene svoje jeãe! Krva-
vé mu peruti, krvavi mu glavica; slednjiã oslabi, omaga,
ako mu ne pride prej spoznanje, da so mu zastonj vse
prizadeve, da se mu je, ako noãe poginiti, vdati presilni
oblasti. Hladna modrost, da, slaba tolaÏba, ali kaj hoãe-
mo, moÏ z moÏem ne more, ne sme govoriti, kakor se
govori z otrokom. — Nesreãa vas je zadela, prijatelj,
velika nesreãa; hudo je, kar vas je naravnost zadelo,
ostalo vam plava pred oãmi v najhuj‰i podobi. In tako je
prav; huj‰a ne more biti nesreãa, nego si jo mislite. Ali

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

214

ni, prijatelj, v tem nekoliko tolaÏbe? Ali smete Ïe obupa-
ti, preden vam je vse jasno? Ali smete obsoditi, zavreãi
svojega otroka, dokler vam ‰e ni oãita vsa pregreha?
Imate li tako malo zaupanja v dobre nauke, katere sta ji
oãe in mati vcepila v mlado du‰o? Ni li mogoãe, da se je
zavedela, da se ji je zbudila vest, preden je bilo prepoz-
no? Kdo vam je porok, da va‰a ostra sodba ni kriviãna?
Ali ste Ïe sli‰ali njeno izpoved? Ni li mogoãe, da se vam
vrne taka, da jo lahko z radostnimi solzami stisnete v
oãetovsko naroãje? Jaz si ne morem misliti, da bi bila hãi
takega oãeta — navadno dekle!«

Te besede je govoril Záboj s tako globokim prepriãa-

njem, da si slednjiã gospod Mirodolski ni mogel kaj, da
bi jih zvesto ne poslu‰al. Z glavo je majal, vendar vide-
ti mu je bilo, da mu dobro dejo; kako bi ne bil rad po-
slu‰al moÏa, ki mu je tako gorko zagovarjal izgubljene-
ga otroka! HvaleÏno ga pogleda, rekoã:

»Dejali ste, da me noãete tolaÏiti, in vendar, kdor bi

me pri‰el tolaÏit, kako bi mogel drugaãe govoriti? Moje
nesreãno dete bi ne bilo moglo najti bolj‰ega zagovor-
nika. Prepriãali me niste, kdo bi me mogel prepriãati,
vendar hvaleÏen sem vam! âe sem vam kdaj kaj dobrega
storil, vse ste mi obilo povrnili. O kako rad bi upal, a ne
morem.«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

215

»Jaz pa vam pravim, upajte, vse bo ‰e dobro, pomni-

li boste moje besede; veã vam ne morem reãi. Zdaj mo-
ram iti, a nisva se videla zadnjikrat. Zbogom!«

»Zbogom!«
Podasta si roko in Záboj urno odide.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

216

XVII

a mirodolskem vrtu je stal voz repe pred hi‰o. Pri
zidu je ãepela stara Barba na nizkem stolãku in

repo obrezovala. Breda ji je stoje pomagala; urno jima je
‰lo delo od rok. Na desni, strani je bil Ïe velik kup tega
koristnega jesenskega sadeÏa.

»Poglej, Bredka, ali si Ïe videla táko?« ogovori sluÏab-

nica svojo mlado gospodinjo, pomoliv‰i ji lepo, debelo
repo, ki jo je ravno obdelavala. Barba je bila dekla sta-
re korenine: pridna, po‰tena, molãeãa; ali kadar je bilo
treba govoriti, tudi ni imela vozla na jeziku. Gospod
Mirodolski jo je bil dobil z Ïeno vred v hi‰o. Gospoda je
bila zadovoljna z njo in ona z gospodo. Povsod je bila za
rabo; prijeti je znala za vsako delo; kuhalnico je sukala,
metlo in ‰ivanko, in potem, ko se je bil gospodi Miro-
dolski med kmeti naselil, tudi motiko, pralico in srp
enako spretno. Pestovala je Zoro in Bredo, zato ju je ‰e
vedno tikala, kar je bilo vsem prav. Bila je skoraj kakor
stara teta v hi‰i. âutila je pa tudi, da ima nekaj oblasti,
to se je kazalo v vsem njenem vedenju in govorjenju.

»Vidi‰, Bredka,« povzame starka besedo, ko ji ni bila

Breda niãesar odgovorila, »vse tako lepo rodi pri ti hi‰i

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

217

kakor nikjer drugje, in vendar ãlovek ne more imeti pra-
vega veselja.« Pri teh besedah vrÏe osnaÏeno repo, ki je
bila zares lepa in debela kakor otro‰ka glava, skoraj ne-
koliko hudovoljna na kup, tako da se daleã v stran za-
trkali.

»Gospod hodijo pobiti in potrti, ãlovek ne dobi prijaz-

nega pogleda, dobre besede, naj si prizadene, kolikor
hoãe. In s tabo tudi ni, da bi ãlovek spregovoril besedo.
To je vendar le prehudo; ãasi me prime, da bi kar vse
pustila pa ‰la na stare dni k ljudem, ki vsaj govoré. Kako
je bilo lansko leto o tem ãasu! Ve‰, ko smo vse tri —«

Starka umolkne; Breda ji je bila dala znamenje z roko,

da je zadela struno, ki ji je neprijetno odmevala v srcu.
Dolgo ãasa sta molãali obe. Barba, ki ji je bila tako nag-
loma prestriÏena beseda, zna‰ala se je nad ubogo repo;
urno jo je vrtela v roki, globoko je zasajala vanjo noÏ,
bolj nego je bilo potrebno. S ãasom se ji lice zvedri, pri-
jazno pogleda svojo mlado gospodinjo, rekoã:

»Torej tega ne, pa kaj drugega! Ve‰, kaj se mi je sinoãi

sanjalo, Bredka? Sanje bom morda vendar praviti sme-
la, kaj?«

»Torej kaj se vam je sanjalo, Barba?« vpra‰a jo Breda

brez radovednosti, samo da bi kaj govorila.

»Sanjalo se mi je, da je bila nedelja, lep dan je bil,

ljudje so ‰li v cerkev; in jaz, misli si, Bredka, jaz sem se
drdrala v lepi gosposki koãiji po cesti, dva lepa bela ko-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

218

nja sta bila vpreÏena, s pisanimi trakovi v grivah. Prav
oblastno sem sedela na vozu, prazniãno opravljena;
ljudje so se mi umikali na obe strani s pota in debelo so
gledali staro Barbo, ki je danes tako lepa! Ob cesti je bilo
vse drevje z br‰linom prepreÏeno; svoje Ïive dni nisem
videla toliko in tako lepo zelenega br‰lina! Ve‰, Bredka,
kaj pomenijo te sanje?«

»Sanje so sanje; niã ne pomenijo; ne te ne druge. âlo-

veku se sanja ponoãi, kar je mislil ãez dan.«

»Tako govorite gosposki ljudje, ki ne verujete niãesar,

kar vam ne gre v glavo. Sanja se nam, kar smo mislili ãez
dan, pravi‰; kdaj bi bilo pri‰lo meni kaj takega na misel?
âas imam misliti na take reãi! Jaz pa pravim, da sanje kaj
pomenijo, vsake, samo da ne vemo vselej, kaj. V sanjah
se nam razodeva prihodnost, ãe jih ãlovek le prav raz-
lagati zna. Kaj ne ve‰ iz svetega pisma, kako je egiptov-
ski JoÏef kralju sanje razlagal; ali se ni vse tako zgodilo,
kakor mu je prerokoval, kaj? Sedem debelih krav, to je
sedem dobrih let, in sedem suhih krav, to je sedem sla-
bih let; ali ni vse tako pri‰lo? Vidi‰, pa pravi‰, da sanje
niã ne pomenijo! O pomenijo, pomenijo; da bi se le ãlo-
veku veãkrat kaj dobrega sanjalo in da bi sanj tako hitro
ne pozabili ali pa napak si jih zapomnili! Zdaj ti bom pa
povedala, kaj pomenijo moje sanje.«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

219

»Le hitro, komaj ãakam, gotovo kaj prav imenitnega,

ker so tako ãudne!«

»Le norãuj se, bo‰ videla; pa dejala bo‰: Prav je pravila

stara Barba! V pravih sanjskih bukvicah, ki jih je spisal
menda sam egiptovski JoÏef, bere se tako: Voziti se, ãe
vidi‰ koga drugega, da se vozi: niã dobrega! ãe se sam
vozi‰: poroka!«

»Poroka! Jaz sem mislila, bogve kaj bo. Poroka torej,

in kje bo tista poroka?«

»Jaz sem se vozila —«
»Barba, morda vendar niste tako —« in dekle ãudno

pogleda staro samico; ali ta se ni dala motiti v svojem
prerokovanju; kakor da bi ne bila umela, kaj meni, mir-
no pravi:

»Jaz sem se vozila; to pomeni, da pojdemo k poroki,

tudi jaz pojdem; komu neki? Kdo bi mene vabil, saj ni-
mam tu znanega ãloveka; tukaj bo Ïenitev, Bredka, v
tejle hi‰i, preden preteãe leto dni. Tudi br‰lin pomeni
poroko. Kaj me tako gleda‰? Vpra‰ati me hoãe‰, kdo bo
Ïenin in kdo bo nevesta? Gospod Radovan bo Ïenin, in
nevesta? — Nevesta, ljuba moja Bredka, nevesta — bo‰
ti!«

Starka se prestra‰i in umolkne. Breda je stala pred njo

bleda kakor zid; roke so ji bile omahnile, prsi so ji pla-
le, zaãne stra‰no ihteti; obrne se v stran, beÏati je hote-
la ali kolena so se ji ‰ibila; na tla bi se bila zgrudila, ako

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

220

bi ne bila Barba pri tej priãi planila kvi‰ku ter prestreg-
la jo v svoje naroãje. Dekle se oklene starke, saj ni ime-
la matere, da bi se je oklenila, da bi se ji izjokala v naroã-
je. Solze jo posilijo.

»Le jokaj, le jokaj, presrãno dete moje,« te‰i jo starka,

»v mojem naroãju se izjokaj, saj nima‰ nikogar, sirota,
da bi mu potoÏila, kar ti teÏi mlado srce. Kam pa hoãe‰
iti? K oãetu?«

»O pustite me, pustite; ko bi oãe pri‰li, ko bi bili sli-

‰ali, kaj ste govorili!«

»Naj pride, le naj pride, niã se ga ne bojim; v oãi mu

povem, kaj mislim; sedaj bi mi ravno prav pri‰el tvoj
oãe; sedaj bi mu jaz povedala, kar mi je Ïe toliko ãasa na
srcu in na jeziku! Spodi me naj, niã se ne bojim; on sam
je kriv vse nesreãe; on, ki vse vidi in ve, samo tega ne,
kar se z njegovimi otroki godi! Samo zanjo je imel srce,
kakor da bi imel enega samega otroka, samo zanjo je
imel oãi in vendar ni videl, ko je bilo videti treba! Oj,
ono nesreãno, hudobno dete! Bog ve, da sem jo rada
imela, kdo bi je ne bil rad imel! Mati ne more bolj rada
imeti otroka, nego sem jo jaz rada imela. In tako Ïalost
nam je napravila, tako sramoto! Kakor si je postlala,
tako bo leÏala: ali meni se zdi, da ne bo na‰la sreãe na
svetu, ker je tako ravnala s svojim oãetom. Pusti me, naj
govorim, saj sem zadosti dolgo molãala. Pokori se naj za

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

221

svojo pregreho in kadar se bo spokorila, naj se vrne,
kakor se je vrnil izgubljeni sin v evangeliju; odpustil ji bo
oãe in jaz ji bom odpustila. — In ti, ljubo dete moje, ti,
ki nisi nikdar z eno samo besedo Ïalila oãeta, ti naj bi
bila nesreãna, ti naj bi na skrivnem Ïalovala, medlela in
venela kakor marjetica poko‰ena! Ne, ako je ‰e kaj pra-
vice na svetu, ti mora‰ biti sreãna! Spolniti se ti morajo
Ïelje, ki si jih ne upa‰ nikomur razodeti, tudi svojemu
oãetu ne! Meni jih ni bilo treba razodevati, sama sem jih
uganila. O starka ima oãi v glavi; neumna kmetica bol-
je vidi nego vsa tista modrost in uãenost! O da bi bili
rajnka mati ‰e Ïivi, nikdar bi se ne bilo kaj takega zgo-
dilo. Îensko oko, materino oko vidi skozi steno. Kaj
meni‰, da ne vem, kako ti je bilo, ljubo dete dete moje,
kaj si prestala in pretrpela, kako si se premagovala! Rad-
ovan je imel tvojo sestro rad, mislil je, da ne more Ïiveti
brez nje; kdo je imel njega rad? Ona ne, vsaj tako ne,
kakor mora nevesta rada imeti Ïenina, Ïena moÏa, da bo
zakon sreãen. Misli so ji uhajale in pohajale po belih
gradovih, po deveti deÏeli, kaj vem kod! Nikoli ga ni bila
vredna. Ti si ga vredna, sama ti in nobena druga Ïenska
na svetu. Ti si edina vedela, kaj je tak moÏ, ki ga je z
luãjo iskati podnevi. Ti si ga rada imela, ti si ga ljubila,
skonca ‰e sama nisi vedela, kako ga rada ima‰. Ali ko se
je bliÏal ãas, ko se je imelo vse konãati, takrat si se za-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

222

vedela, takrat si jasno spoznala, kako ga rada ima‰. Ali
bila si dober otrok, dobra sestra; iz srca si ji privo‰ãila
sreão, katere si nisi upala sami sebi Ïeleti. In ko je pri‰la
nesreãa v hi‰o, ko je Radovana zgrabila huda vroãinska
bolezen, da smo vsak ãas mislili, zdaj pa zdaj ugasne;
kdo mu je stregel, kakor ne more streãi mati otroku, kdo
ga je prekladal in posteljo mu prestiljal, kdo je preãul
cele noãi pri postelji njegovi? Kdo ga je tolaÏil in te‰il, ko
ni smel ãlovek blizu, kdo mu je tako ljubo prigovarjal, da
je pil, kar mu je bil zdravnik ukazal, koga je poslu‰al?
Tebe je poslu‰al, tebi edini je storil vse, kar si ga prosi-
la. Ti si mu otela Ïivljenje, tvoja postreÏba, tvoja skrb in
tvoja molitev! In on ti je bil hvaleÏen. Ko se je zopet za-
vedel, ko mu je nekoliko odleglo; kako te je hvaleÏno
pogledaval in roko ti je podajal, dolgo dolgo ãasa je
drÏal tvojo roko v svoji roki in ti mu nisi branila. Jaz pa
sem tiho stala v kotu, da me nista videla, in gledala sem
vaju in od veselja so mi kapale solze po starem licu.
Taãas je Radovan spoznal, kaj je Ïenska; prej je bil v neki
omotici; takrat je sprevidel, kdo ga rad ima in kdo je
vreden njegove ljubezni. Le tiho, niã se ne jokaj; ãe je kaj
pravice pri Bogu in pri ljudeh, ti bo‰ njegova in on bo
tvoj!«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

223

Zaãujejo se koraki, Breda zbeÏi na drugo stran, Bar-

ba pa mirno poãene na svoj stolãek in vzame zopet delo
v roke, kakor da bi se ne bilo niã zgodilo!

Proti veãeru tistega dne sta sedela gospod Mirodolski in
Radovan sama v sobi. Radovan je bil pri‰el slovo jemat
od Mirodolskih, preden je odpotoval v mesto. Malo se
je govorilo pri slovesu. Ko je bil Radovan vstal in podal
roko svojemu staremu prijatelju, reãe mu ta Ïalostno:

»Hodi z Bogom, mladi prijatelj moj, imenoval sem te

nekdaj sina in upal sem, da mi bode‰ zares sin. Pri‰lo je
drugaãe; naj bode, kakor je. Sku‰aj pozabiti, kar je bilo.
Zaradi krivice, ki se ti je zgodila, ne bodi kriviãen; ne
zaniãuj Ïenstva, ne sovraÏi ãlove‰tva. Ohrani si dobro,
blago srce; ãe ne more‰ ljubiti ãloveka, imej usmiljenje
z njim; malo jih je, ki so vredni ljubezni, usmiljenja je
vreden, kdor po zemlji hodi. PotrpeÏljiv bodi z mladino,
ki ti bode izroãena. Ne obupaj takoj, ako bode‰ videl, da
tvoj trud nima uspeha, katerega si se nadejal. Vsako
seme ne kali in vsak cvet ne rodi sadu. Skusil bode‰
mnogo bridkosti v svojem stanu. Krivica se ti bo godila,
nehvaleÏnost te bode bolela, sovra‰tvo te bode prega-
njalo; ti trpi in molãi in delaj ãlove‰tvu v prid po svoji
moãi. Muãeniki so dobrotniki ãlove‰tva, sami muãeni-
ki mu pospe‰ujejo razvoj in blagostanje, du‰no in tele-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

224

sno. Uãenik, muãenik! Nekdaj so muãeniki prelivali kri,
zdaj prelivajo pot in solze. Bogastva si ne bode‰ prido-
bival v svojem stanu, ne ãasti in slave. To te ne bode mo-
tilo, temu si se odpovedal takrat, ko si volil svoj stan.
Bodi stanoviten, zvest svojim naãelom; ne daj se motiti
njim, ki bodo zasmehovali tvojo plemenitost, tvoje ide-
alstvo. Vse drugo mine, to bo ostalo; to je na‰e prepri-
ãanje, na‰a vera. Tako misli, tako pouãuj svojo mladino
ãe bode‰ enega pridobil, trud tvoj ne bode zastonj. Bog
ti daj, da doseÏe‰, kar sem jaz Ïelel doseãi, in Ïivljenje
tvoje ne bode brez sadu. S prijaznostjo bodi radodaren,
skop s prijateljstvom. Ako najde‰ Ïensko, dragi prijatelj
moj, katera se ti bode zdela vredna, da jo izvoli‰ za dru-
Ïico v Ïivljenju, vzemi jo, prijatelj, in bodi sreãen z njo.
To je zadnji svet, katerega ti dajem na pot. In ko bode‰
sreãen, kolikor more biti sreãen ãlovek, ki ima srce, te-
daj se spomni svojega starega prijatelja; ako bodem ‰e
Ïiv, daj mi vedeti, da se bodem s tabo veselil. Zdaj poj-
di! Zbogom, zbogom!«

Hudo je bilo moÏu; toliko da mu niso solzé zalile oãi.

Radovanu je bilo videti, da ima ‰e nekaj na srcu, a teÏko
mu je bilo najti pravo besedo.

»Oãe, dovolite mi, da vas tako imenujem, jaz vas ne

bodem nikdar imenoval drugaãe. Prej ne grem, da mi
nekaj obljubite. — Oãe, odpustite ji, kakor sem ji jaz od-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

225

pustil. Ako se vrne, ako pride skesana in spokorjena —
oãe! — —«

»Hi‰a moja ji je odprta!«
»In va‰e roke, va‰e srce, oãe?«
»Kakor bom mogel, kakor bo vredna! Zdaj pojdi;

spremljal te bom. Reci ‰e prijazno besedo Bredi, ona ti
ni niã Ïalega storila; v svoji sobi, menim, te ãaka. Zbo-
gom!«

»Zbogom!«

Res ga je v svoji sobi ãakala, saj je vedela, da ne pojde od
nje brez slovesa. Poznalo se je ubogemu dekletu, da se
je jokala, ali on tega ni smel vedeti. Z mrzlo vodo si je
bila izmila oãi in oplaknila vroãa lica. Trdna je hotela biti
pri slovesu.

Ko vstopi Radovan, pogleda jo s tako milim oãesom,

da dekle ni moglo zdrÏati njegovega pogleda. Oãi povesi
in na pol v stran obrnjena govori:

»Torej si vendar pri‰el ‰e pogledat, preden gre‰, Ra-

dovan?«

»Breda!«
»Sreãno hodi in — pozabi, ako mogoãe, to hi‰o, iz ka-

tere te je toliko bridkega zadelo. Pozabi njo in vse, ki
prebivajo v nji.«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

226

»Tudi tebe, Breda?«
»Tudi mene!«
»Ta beseda ti ni pri‰la iz srca, Breda!«
Dekle mu poda molãe roko.
»Ne, Breda, tebe ne bom pozabil, prej vse drugo na

svetu! Breda, zdaj moram govoriti, zdaj ali pa nikoli.
Govoril bom, naj se zgodi, kar hoãe; niãesa se ne bojim.
Jaz sam ne vem, kako je bilo; zdi se mi, kakor da bi se mi
bilo vse samo sanjalo — do bolezni. Bolezen me je zdra-
mila iz sanj. Drug ãlovek sem zdaj, svet se mi vidi ves
drugaãen. Zagrinjalo mi zakriva, kar je bilo. Breda, tvoja
sestra me ni nikdar ljubila; ni me mogla ljubiti; jaz sem
mislil, da jo ljubim — sanjel

»Odpusti ji, Radovan!«
»Odpustil sem ji; moje srce ne ãuti sovra‰tva do nje,

ne ljubezni — samo usmiljenje! — Breda, zdaj odhajam,
ali mi ne bode‰ dala prijazne, prijateljske besede na pot,
besede, ki mi bode tolaÏilo v samoti? Ne, pozabil ne
bom te hi‰e; vrnil se bom kdaj; in ako bom pri‰el in sto-
pil pred tvojega oãeta, govoreã: Oãe, dajte mi svojo Bre-
do; kaj poreãe‰ ti?«

»Nikdar! — ako ona ne privoli.«
»âe pa pride in poloÏi tvojo roko v mojo roko, Bre-

da —?

Sladko ga pogleda dekle s solznimi oãmi; roko mu

poda, govoreã:

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

227

»Zdaj pojdi, Radovan, in skoraj se vrni!«

Saj je vendar vedela, kaj govori, stara Barba.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

228

XVIII

oÏiãni veãer je bil. BoÏiãni veãer! Mladeniã, ki biva‰

v tujem mestu, daleã od doma, daleã od svojih; tuji

obrazi te sreãujejo, tuje roke ti streÏejo, tuja govorica te
spremlja povsod. Kolikokrat se ti je toÏilo po domu, ven-
dar sprijaznil si se kolikor toliko z Ïivljenjem, vdal si se
v svojo usodo. Ali ko se bliÏa boÏiãni praznik, zbudi se
ti v srcu nemir, hrepenenje se ti zbudi po domu; v do-
maão deÏelo te vleãe nevidna moã, kakor ptiãa v jeseni
v gorke juÏne kraje. Iz sijajnega mesta si Ïeli‰ pod niz-
ko, morebiti slamnato, ali vendar ljubo domaão streho!
MoÏ, ki ga vodijo opravila po tujih deÏelah, nesreãen je,
ako tega veãera ne more preÏiveti na svojem domu z
Ïeno in otroki. Nocoj ga ãaka neko sveto opravilo doma.
Vse leto je bil gospodar, oãe; delal je, trudil se in skrbel
za svojo druÏino, nocoj ji bode — sveãenik.

Zgodnji mrak krije gore in dole; vse je tiho, tako praz-

niãno tiho, kakor v oni sveti, blaÏeni noãi, ko se je re‰en-
je rodilo ãlovestvu, ko so peli nebe‰ki angeli pastirjem
na pa‰i: »Slava Bogu na vi‰avi in na zemlji mir ljudem!«
S prazniãnim belim prtom je pogrnjena zemlja in z jas-
nega neba ble‰ãé prijazne zvezde na zemljo. In ãuj, z

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

229

bliÏnjega zvonika zadoné boÏiãni zvonovi tako milo in
tako ljubo; tako veselo in tako otoÏno; tako vabljivo in
tako tolaÏno! To niso zemeljski glasovi; iz onega sveta
prihajajo, iz daljne, neznane deÏele miru, kamor hrepe-
né ãlove‰ka srca iz solzne doline; mehko se razlegajo po
molãeãi dobravi in sladko odmevajo v ãlove‰kem srcu.
Kdor je ãul v svojih otro‰kih letih doma te blaÏene gla-
sove, naj biva onkraj morja, na drugem koncu sveta, naj
mu bode otrplo srce v Ïalostnih sku‰njah Ïivljenja: ko
mu pride sveti veãer, tedaj se mu zbudi teh glasov spo-
min; zdi se mu, da mu zopet doné, kakor so mu nekdaj
doneli v daljni domovini, v sreãni mladosti, ki je tako
daleã, tako daleã za njim! Sladko domotoÏje se mu po-
lasti srca: srce mu je mehko, otro‰ko mehko in oãi mu
rose! — —

V duhu se vidi doma. Veãer je, sveti veãer; vse tiho;

zdajo zapojó zvonovi. V hi‰i so zbrani oãe, mati in otro-
ci; prekriÏajo se in zdaj vzame oãe kropilo v roko, sta-
rej‰i otrok posodo z blagoslovljeno vodo, drugi nosi lo-
nec z Ïerjavico, na kateri se Ïge in kadi velikonoãna olj-
ka, lovorovo listje in maãice; mlaj‰i ima kljuãe v roki. In
tako gredó od poslopja do poslopja, od shrambe do
shrambe, v klet in Ïitnico in hlev. In kamor pridejo, vza-
me oãe-sveãenik otroku kljuã iz roke, odpre hram, po-
kadi ga in pokropi po vseh prostorih in kotih, potem za-
pre in izroãi kljuã otroku. O sreãni ãas, ko je on ‰e kljuãe

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

230

nosil za oãetom ali pa posodo s kadilom! Nobeno opra-
vilo potem ni se mu zdelo tako imenitno, tako sveto
kakor to; nobena vonjava mu ni di‰ala tako prijetno
kakor to boÏiãno kadilo! In ko so se vrnili potem v dru-
Ïinsko sobo, kako prazniãno, kako ãastitljivo je stala
tam v kotu vélika javorova miza, z belim prtom pogrn-
jena. In na mizi je stal »poprtnik«, boÏiãni kruh, in oãe
je vzel noÏ, razrezal poprtnik ter delil ga druÏini. Mno-
ge matere kruh je jedel sin pozneje, okusil je morebiti,
kar ima svet dobrega, ali tako v slast mu ni ‰la nobena
jed, kar jih je uÏil potem. In po veãerji so ‰li v cerkev k
noãni sluÏbi boÏji. Tako niso nikoli prej ne pozneje va-
bili zvonovi, tako niso nikoli pele orgle, tako ljubo mu ni
nikoli donela pesem, kakor ko se je pelo:

Pastirci vstanite,
pogledat hitite! …

Bil je boÏiãni veãer. SneÏna odeja je krila Tihi dol in

hribe okrog. Smrekove veje so se pripogibale pod belim
bremenom; zdaj pa zdaj se je katera nagloma kvi‰ku
vzpela, ko je z nje zdrsnil juÏni sneg. Tih mrak je bil na-
stal po dolini. DruÏine so bile zbrane po hi‰ah, priprav-
ljaje se na sveto opravilo.

Gospod Mirodolski je sedel za mizo v razsvetljeni

sobi, nasproti, mu je sedel Radovan; iz mesta je bil pri‰el
v prijateljsko hi‰o boÏiã praznovat. Kje naj bi ga bil paã

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

231

praznoval? Prazna, zapu‰ãena mu je stala tam gori na
griãu oãetova hi‰a; gazú ni bilo do nje! Sama sta sedela
prijatelja za mizo. Pogovor, tolikokrat zaãet, se jima je
ustavljal; radost jima ni razsvetljevala obrazov sedaj, ko
je prebivala v vsaki druÏini.

Gospod Mirodolski se je bil, kakor je bilo videti, vdal

v svojo Ïalostno usodo. Miren je bil, vsaj na videz; po-
vrnila se mu je bila, ãe ne prej‰nja veselost, vsaj nekdan-
ja prijaznost in ljubeznivost z ljudmi. O nezvesti hãeri
svoji ni pregovoril z nikomer besede; videti je bilo, ka-
kor da bi jo bil s ãasom kolikor moãi pozabil, prepustiv‰i
jo usodi, katero si je bila sama izvolila. Pri‰lo mu je bilo
skrivnostno poroãilo, sam ni vedel od kod, da je Ïiva in
zdrava; to je bilo vse, kar je vedel o nji in to mu je bilo
na videz dovolj. Stopinje ni storil, da bi zvedel, kje biva
in kako. Bredi je bilo hudo, vendar upala si ni, da bi
sproÏila pogovor o nesreãni sestri z oãetom.

Miren je bil, a ko je bil pri‰el boÏiãni vecer, ki priva-

bi hlapca in deklo iz sluÏbe pod domaão streho; ko si-
nek, ki se je v mestu uãil, gazi v potu svojega obraza
debeli sneg proti oãetovi hi‰i; ko je bil priãel ãas, v ka-
terem Ïeli vsak oãe videti svoje okoli sebe: tedaj se mu
je bila odprla in znova krvarveti zaãela na videz zacelje-
na rana. Vesel je bil Radovana, prijazno ga je sprejel; ali
ko sta sedela za mizo — tudi Breda je bila, popustiv‰i za
nekoliko ãasa hi‰ne opravke, prisedla k njima — zbudil

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

232

se mu je spomin, kako je praznoval prej‰nja leta ta
veãer, lansko leto ‰e — in nocoj! — Pogre‰al je, o kako je
pogre‰al ljubega otroka, nepokornega, pregre‰nega in
vendar ljubega otroka! Zastonj ga je iskalo oãetovo oko;
srce se mu je tajalo, zbudila se mu je bila hipoma vsa
nekdanja ljubezen do izgubljene hãere. Menil je, da vsak
ãas se morajo odpreti duri; o ko bi se odprle, ko bi se mu
prikazalo drago njeno obliãje! —

Ko sta sedela zopet sama, Breda je bila ‰la po hi‰nih

opravkih, potegne si gospod Mirodolski z roko po ãelu
in reãe svojemu gostu:

»Razveselil si me, prijatelj, da si se spomnil svojega

starega znanca in pri‰el v njegovo hi‰o praznovat boÏiã-
ni veãer; boli me samo, da bode‰ moral biti z malim za-
dovoljen; naj ti ne bode Ïal daljne poti do na‰e hi‰e, dasi
ne bode‰ na‰el v nji toliko veselja, kolikor si se ga mo-
rebiti nadejal in kolikor bi ti ga Ïelel iz srca. Ali pustimo
neprijetne spomine in bodimo sreãni in veseli, kolikor
nam moãi.«

Radovan je hotel odgovoriti, ko stopi Breda s pismom

v roki, ki ga poloÏi na mizo pred oãeta, govoreã:

»Barba ga je bila prinesla Ïe dopoldne iz trga, ali po-

zabila je bila, izroãiti ga vam; jaz sem ga na‰la na dnu v
ko‰u.« Nato dekle odide.

Gospod Mirodolski vzame pismo in ga razpeãati. Dva

lista sta bila v zavitku. Prvi je bil od gospe Jarinove; bral

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

233

ga je s konca brez posebne pazljivosti, kakor da bi se
malo menil za to, kaj mu pi‰e nekdanja soseda, ki mu je
bila ostala v tako nesreãnem spominu. Ko je bil prebral
prvo stran, zaãel ga je list vidno zanimati. Ni ãudo! Gos-
pa mu je poroãala, da je nje sestre sin — mrtev. Padel je
bil na Francoskem v dvoboju zaradi neke Ïenske. Vse to
je bilo popisano z Ïensko ob‰irnostjo. Proti koncu je
pisala gospa tako: »Smrtno ranjen mi je pisal list, ki vam
ga po‰iljam; berite ga, morebiti vam dá nekoliko tolaÏ-
be v nesreãi, katere vam je on kriv. Kako rada bi upala,
ako bi smela, da bodete, prebrav‰i ga, odpustili zdaj,
ãesar bi mu ne bili nikdar mogli odpustiti Ïivemu.«

Ko je bil prebral pismo, poda ga molãe Radovanu;

nato seÏe po drugem, ki je leÏalo na mizi; roka se mu je
tresla. List je bil kratek; ãrkam se je videlo, da jih je pi-
sala onemogla, umirajoãa roka. SteÏka je gospod Miro-
dolski bral naslednje besede:

»Draga teta! Malo trenutij mi je ‰e Ïiveti. Smrtno ra-

njen v dvoboju imam ‰e toliko moãi, da mislim nate, da
ti posku‰am pisati. Odpusti mi, kar sem ti Ïalega storil
v Ïivljenju, odpusti mi, da te tako Ïalim s svojo smrtjo.
âuj mojo izpoved, umirajoãega izpoved. Vse moje Ïiv-
ljenje — sedaj je pri kraju — bilo je ena sama dolga lah-
komiselnost; samoljubje me je vodilo v vsem, neugasna
Ïeja po uÏivanju me je gnala od veselja do veselja. Mno-
go deklet sem spoznal, nobena ni bila vredna mojega

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

234

prizadevanja, nobena mojega spo‰tovanja. Nobena?
Ne! Eno sem na‰el, eno samo; o prvem pogledu mi je
vnela poÏelenje; spo‰tovati in ljubiti sem jo zaãel, ko
sem izgubil njeno spo‰tovanje in njeno ljubezen. Ti jo
pozna‰. Ujel sem jo v nastavljeno mreÏo, iz mreÏe mi je
u‰la in to je dobro! In vendar je to edino, kar mi teÏi vest
sedaj, ko umiram. Îalil sem, morebiti onesreãil moÏa, ki
sem ga spo‰toval. Kolikokrat sem hotel stopiti pred
moÏa, nekdaj tvojega soseda, in razodeti mu vse, da jaz
sam sem kriv; hãi njegova je nedolÏna, da jo sme zopet
stisniti na oãetovske prsi. Morebiti bi mi bil odpustil in
morebiti — prepozno, prepozno! Mraãi se mi svet —
zadnja pro‰nja — pojdi, povej mu — umirajoãemu gre
vera — hãi njegova je nedolÏna kakor angel nebe‰ki.
Odpusti mi naj oãe, odpusti mi naj ona; odpusti mi ti! —
Ne morem veã — zbogom! — Edvin.«

Prebrav‰i list pokrije si gospod Mirodolski z obema

rokama obraz. Kaj se je godilo sedaj v oãetovem srcu?

âez nekaj ãasa porine z roko Radovanu list, da naj ga

bere; potem odide molãe iz sobe.

Nekoliko ãasa potem so sedeli vsi trije skupaj za mizo.

V Tihem dolu morebiti ni bilo tako tihe veãerje. Malo se
je govorilo; Breda je ãutila, da se nekaj posebnega godi;
vendar ni si upala vpra‰ati. Radovan se je vidno izogibal
njenih pogledov; in vendar se je tako veselila njegove-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

235

ga prihoda; lepega veãera se je nadejala, in kako Ïalos-
ten je bil sedaj!

Bogve kako dolgo bi bili tako molãe sedeli, vsak v svo-

jih mislih, ako bi jih ne bila zdramila nova prikazen.
Zaãujejo se krepki koraki v veÏi, potem je bilo sli‰ati,
kakor da bi si nekdo pred durmi sneg z obutala otresal.
Dolgo jim ni bilo treba ugibati, kdo je nepriãakovani
gost. Duri se odpro in v sobo stopi z nekoliko okornimi
koraki — Záboj.

»Sreãen boÏiãni veãer vsem dobrim ljudem,« pozdra-

vi malo druÏbo; nato se obrne k hi‰nemu gospodarju,
govoreã:

»Obljubil sem vam bil, da vas pridem kdaj obiskat,

gospod. Kar obljubi Záboj, to velja, kakor bi zabil. Tukaj
sem. TeÏko ste se me tako zgodaj nadejali; gotovo ne, da
vas bom nadlegoval ravno na boÏiãni vecer. Ali jaz vam
ne morem pomagati, ãe vas motim. Vi lahko ãakate,
kakor se kaÏe, jaz ne morem; vsi ljudje nismo enaki!«

In obrniv‰i se proti Radovanu, ki je debelo gledal ne-

vabljenega gosta, reãe mu:

»Oprostite, gospod; jaz imam nekaj govoriti s tem

moÏem; govoril bom brez okoli‰ev; jaz ne znam dru-
gaãe. Poslu‰ajte ali ne, kakor vam drago. Vendar zdi se
mi, da bi smeli ostati in poslu‰ati; saj stvar tudi vas ne-
koliko zadeva, ako se ne motim. In vi, gospodiãna, tudi
vi bi utegnili poslu‰ati; samo pohuj‰evati se mi ne sme-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

236

te; moj glas je nekako zaporãen in tudi besede, ki jih
bom govoril, utegnile bi biti malo odurne. Nerad vam
kazim boÏiãni veãer, ali dolÏnost mi je prva.«

Nato se vstopi pred gospoda Mirodolskega in zaãne:
»Gospod! Prijateljstvo gor ali dol; menil sem, da vas

poznam, ali motil sem se, kakor vidim. Blag moÏ ste vi?
Vi ste oãe? Vi sedite tu v prijetni, gorki sobi in dobre
volje ste za mizo s svojo druÏino; ali je to vsa va‰a druÏi-
na? Kje je va‰a hãi, kje je va‰a prvorojena? Gre‰ila je,
zapustila je vas, ‰la je po svetu. Ali ste kdaj vpra‰ali,
kam? Kak kristjan ste vi? Pastirju, ki je imel sto ovac,
izgubila se je, za‰la je ena. In kaj je storil pastir? Popu-
stil je ãredo, ‰el je za izgubljeno, iskal jo je povsod. In ko
jo najde, zadene jo na svoje rame in nese jo domov. In
doma skliãe svoje sosede in prijatelje, govoreã: ,Veseli-
te se z menoj, ker na‰el sem ovco, ki sem jo bil izgubil’.
Vi ste imeli dve hãeri in teh dveh se vam je ena izgubi-
la, in vi mirno sedite in se dobro imate! In kaj je storil
oãe, ko se mu je vrnil izgubljeni sin? O vi ste dober,
usmiljen moÏ; ako pride — mudi se ne, vi lahko ãakate—
ako pride kdaj skesana, potrta, uniãena in pade pred
vas, da udari s ãelom ob tla — veleli bi ji morebiti, o go-
tovo, saj ste dober moÏ, veleli bi ji, da naj vstane, mor-
da bi ji celo pomagali; dovolili bi ji blagodu‰no, da sme
ostati pod va‰o streho — ãe bo pridna; hrano bi imela
pri vas, ãetudi ne pri va‰i mizi. Blago potrpljenje bi imeli

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

237

z njo, s ãasom bi vam smela streãi in naposled — oãeto-
va milost nima mej — naposled bi spregovorili celo pri-
jazno besedo z njo!«

Z ostrim, oãitajoãim glasom je Záboj govoril te bese-

de. Gospod Mirodolski je sedel molãe, s pove‰enimi
oãmi; vidno je bilo, da besede niso bile govorjene brez
uspeha. Pozneje je rekel enkrat, da ni sli‰al nikoli ãlove-
ka tako lepo govoriti. Ali Záboj ‰e ni bil pri kraju. Po
kratkem molãanju povzame zopet besedo:

»Tu sedite in ãakate mirno; uboga hãi pa morebiti

daleã od tod sama, zapu‰ãena Ïaluje, hrepeni in koprni
po oãetovi hi‰i, v katero vrniti se nima poguma; kdo
vam je porok, da se vas ne boji, ker vidi, da ste jo zavrgli;
saj niste storili stopinje za njo! Kdo vam je porok, da ni
sirota v potrebi, zapu‰ãena, brez usmiljene roke, ki bi ji
podajala vsakdanjega kruha? Ali ste Ïe kdaj mislili to?
Ne, to vam ni pri‰lo na misel; saj ‰e ne veste, kje je va‰a
hãi, pa bi vedeli, kako se ji godi! Morebiti pa se motim,
krivo vas sodim; povejte mi torej, kje je va‰a hãi? — Vi
molãite; vi ne veste, kje je. Vi ne veste, jaz pa vem, kje je
va‰a hãi!«

Led je bil prebit. Gospod Mirodolski plane kvi‰ku.
»Vi veste, kje je moja hãi?« zavpije. »O ne ‰alite se s

starim, nesreãnim moÏem! Ako veste, o peljite me k nji,
prijatelj, da jo zagledam, da jo objamem in pritisnem na
svoje srce! Kaj ãakate! Urno, urno; jaz nimam miru.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

238

Vstanita, otroka; pojdimo jo iskat, in vi, prijatelj, nas
vodite. Ne, ostanita; jaz sam hoãem iti; ‰e nocoj jo pri-
vedem nazaj, izgubljeno ovãico, ‰e nocoj se bodemo vsi
skupaj veselili. Oj tiho, tiho, dete moje, skoraj ti pride
oãe in te pritisne na srce; moje srce hrepeni po tebi, kje
si dete moje?«

V tem trenutju se zaãuje glasno ihtenje pred durmi.

Duri se odpro — Barba jih je bila odprla — in prikaÏe se
— Zora, za njo Barba. Vstopiv‰i vsa objokana, zgrudi se
ubogo dekle na kolena. Oãe priskoãi in jo prestreÏe v
svoje naroãje. Dvigne jo od tal, pritiska jo na srce, pol-
jublja ji ãelo, lice in roke in sreãno dekle se ga oklepa
okoli vratu.

»Oj, da te le zopet imam,« govori sreãni oãe, »zdaj je

vse dobro; kje si bilo tako dolgo, presrãno dete moje, in
tvoj oãe je zdihoval skrivaj po tebi! Ali zdaj je vse dobro;
sreãen sem in mislil sem, da ne bom nikdar veã sreãen
na svetu!«

»Poglejte jo,« obrne se proti druÏbi in debele solze so

mu kapale na lica; »poglejte jo, to je moja hãi; izgublje-
na je bila, ali zdaj je najdena; pri‰la je, sama je pri‰la v
oãetovo hi‰o; saj je spoznala, da ne najde nikjer toliko
ljubezni kakor pri svojem starem oãetu.«

Breda ni mogla ãakati, da bi jo oãe izpustil iz rok. Sko-

raj silama mu jo iztrga. Molãe se objemata sestri; samo
solze so jima govorile.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

239

Stara Barba ni vedela, kam bi se dela od samega vesel-

ja. Ali Ïenica ni pri‰la ‰e tako hitro na vrsto; vendar mol-
ãala ni zato, ãetudi ni imela posebno zvestih poslu-
‰alcev.

»Jaz sem jo na‰la, prav jaz; na voglu je stala sirotka in

zmrzovala: ni si upala v hi‰o; bogve, kako dolgo bi bila
‰e stala, ako bi je ne bila jaz na‰la. Skoraj nesti sem jo
morala, tako se je bala in tresla sirota. Zdaj vidi‰, Zorka,
da nismo tako napaãni ljudje, kakor si mislila. Da te le
imano, zdaj te ne pustimo veã od tod.«

Poãasi se izvije Zora sestri iz rok in bliÏa se Radova-

nu, ki je stal molãe na strani. Molãe mu poda roko; kaj
bi naj bila paã govorila? Pogled njegov ji je priãal, da ji
je odpustil blagi mladeniã.

»In vi, prijatelj!« obrne se gospod Mirodolski proti

Záboju, »kako naj se vam zahvalim?«

»Kaj ne veste veã,« odgovori mu Záboj vesel, »da sem

vam bil na dolgu, vam in temu gospodu? Vi, gospod,
teÏko da bi me ‰e poznali, dasi ni dolgo, kar sva se vide-
la. Jaz sem namreã tisti, ki ste ga bili nekdaj prinesli po-
bitega pod to streho. Lepo ste mi stregli in pomogli mi
na noge; jaz sem ‰el in nisem se vam zahvalil. Ako je
vam po volji, recimo, da so na‰i dolgovi poravnani in —
mir besedi! Sedaj pa vem, kaj vam je vsem na jeziku;
ãakal ne bom, da bi me zaãeli izpra‰evati. Saj sem vam
pa tudi odgovor dati dolÏan, kako sem ravnal.«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

240

In nato jim zaãne pripovedovati, kako je bil Zoro v

gozdu na‰el; kako je bivala v oglarjevi koãi; kako ji je bil
potem, ko se je bliÏala zima, priskrbel stanovanje pri
po‰tenih ljudeh v bliÏnjem trgu, kjer si je s ‰ivanjem
kruha sluÏila. Ni se mu bila dala pregovoriti, da bi smel
on ‰e dalje zanjo skrbeti. Trdil je, da se je ãisto sama Ïi-
vila in hranila. To ni bilo popolnoma resniãno; nji sami
res ni nikoli niã v roke dal; ali vedel je Ïe tako ravnati, da
ji je pri‰el skrivaj mnog pobolj‰ek, tako da ona ni niãe-
sar ãutila in slutila. S svojim zasluÏkom je skrbel, da ni
nobene stvari pogre‰ala. In vendar je bila tako nesreãna!
Solze so silile vsem v oãi, ko jim jo popisoval, kako je
veneli in koprnela po oãetovem domu. Naposled mu je
bilo Ïe preveã. Ko se je bliÏal boÏiãni veãer, rekel ji je: Jaz
vas ne morem veã gledati take. Zdaj ali pa nikoli! âe se
bojite sami, pojdem jaz z vami. In ‰la sta. Ali ko prideta
do oãetove hi‰e, upade ji srce; ni si upala oãetu pred
obliãje; prosila ga je, naj jo pusti zunaj in naj gre sam
pred njo; za hi‰nim voglom je ostala in ãakala, káko
poroãilo ji pride iz hi‰e. Tam jo je bila na‰la Barba, gre-
doã po drva.

»Gospod!« sklene Záboj svoje pripovedovanje; »vi me

poznate; vi veste, da nisem poseben ãastilec Ïenskega
spola, in tudi veste zakaj. Ali to vam pa pravim, naj bodo
druge Ïenske kakor Ïe, jaz jih ne bom sodil ne potezal
se zanje — ta, ki jo imenujete zopet svojo hãer — kako

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

241

naj reãem, da bi bilo prav? — to ni, Ïenska, to je angel!
âe pa kdo drugaãe sodi, naj stopi predme, da spregovo-
rim besedo z njim!«

In moÏ, ki se je bil nekako razvnel proti koncu svoje-

ga govora, udari krepko ob mizo, tako da je posoda na
nji poskoãila. MoÏ se je bil sam malo prestra‰il.

»Odpustite, ãastita gospoda!« prosi druÏbo; »tako

hudo nisem mislil; moja pest, ki je dolgo praznovala,
okrepãala se je, kakor je videti, jako pri trdem delu!«

Za odgovor podadó vsi po vrsti roko po‰tenemu

moÏu.

Zora je stala zami‰ljena, ko so vsi drugi zvesto poslu-

‰ali Záboja; pogledavala je zdaj oãeta, zdaj Radovana,
zdaj sestro. Radovan in Breda sta se bila pogledala samo
enkrat, ko je Záboj govoril. Ta pogled je Zori vse razo-
del in njen sklep je bil storjen. Ko je Záboj konãal, pri-
bliÏa se ona svoji sestri, prime jo za roko ter jo pelje k
Radovanu. Molãe poloÏi njeno roko v Radovanovo
roko, potem jima reãe z ginjenim glasom:

»Bodita sreãna! — Radovan, jaz nisem bila vredna

sreãe na tvoji strani; Breda, bodi mu ti, kar mu jaz nisem
mogla biti!«

Nato se obrne proti oãetu, ki je gledal strmeã ta novi

prizor, ter ga prosi:

»Oãe, blagoslovite svoja otroka.«

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

242

Gospod Mirodolski pogleda Radovana, potem svojo

hãer in z obrazov jima bere, da tu je treba samo ‰e oãe-
tovega blagoslova; z veseljem jima ga dá; roke jima skle-
ne, govoreã:

»Bodita sreãna, otroka moja!«
Dalje ni mogel govorili. âez nekaj ãasa se obrne pro-

ti Zori:

»In ti, ljubo dete moje?«
»Moja sreãa je pri vas, oãe!« odgovori mu Zora in lju-

bo ga pogleda. »Pri sebi me pustite do konca dni. Edino
to si Ïelim, da bi mogla ostati pri vas vsaj toliko let, ko-
likor dni sem vas pogre‰ala.«

Oãe jo objame, rekoã: »Zgódi se ti po tvoji volji, Bog

daj, da bi se nikdar ne kesala.«

»In vi, prijatelj?« ogovori Záboja, »sedaj, ko je vse

drugo tako lepo preskrbljeno, kako se bodete vi odloãili?
Pomagajte nam, da tudi vas kako preskrbimo; nocoj
moramo biti vsi sreãni in veseli.«

Záboj je bil dobre volje, smeje se odgovori moÏu:
»Oho, kaj tudi mene hoãete oÏeniti, gospod? Zdaj je

Ïe vse v en kup, mislite, kajne? Niã napaãna misel. Samo
neveste je treba. Kje bi dobil pripravno nevesto? Mlada
ne sme biti, ali prestare tudi ne maram.« Ozre se po
sobi. V kotu zagleda po‰teno Barbo, ki si ni mogla kaj,
da bi ne bila priãujoãa pri Bredini zaroki. Prime jo za
roko in jo potegne sredi sobe, rekoã:

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

243

»Kaj pa vi ali ti, dekla boÏja? PokaÏi se pri luãi, da bo-

mo videli kako in kaj? — Za silo!«

O kaki drugi priloÏnosti bi se ne bilo smelo tako rav-

nati z Barbo, ali sedaj je bila dobre volje, da moÏu ni za-
merila robate ‰ale; saj je videla, koliko dobrega je bil
storil njenemu gospodu. Pogleda mu v obraz in odgovo-
ri:

»Meni se zdi, da nama obema ni veã sile!«
Potem gre k Bredi in jo podraÏi:
»Nu, kaj sem ti pravila? Ali bo‰ zdaj ‰e rekla, da sanje

niã ne pomenijo?«

»Kaj va‰e sanje?« odgovori ji Breda, ki se ji je lice Ïa-

rilo od sreãe in veselja, »to so sanje, to, ljuba Barba. Bo-
jim se, da bi se ne zbudila in da bi vse ne izginilo izpred
mene!«

»Ker se vam je snubitev, kakor je videti, slabo obnes-

la,« reãe nato smejé se gospod Mirodolski Záboju, »tre-
ba bo kako drugaãe ukreniti. Veste, kaj? Rekli ste, da ste
postali tako dober delavec —«

»Torej za hlapca me hoãete obdrÏati pri hi‰i, gos-

pod?«

»Ne za hlapca, za prijatelja, za pomoãnika mi bodite;

delali bodete, kolikor in kadar vas bo veselilo. Kaj pra-
vite?«

»Niã napaãna misel; seziva si v roko, Ïe velja! Za pri-

jatelja vam bom in pomoãnika, kakor hoãete; za vélike-

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

244

ga hlapca, za pristavnika, oskrbnika, za vse! Le ãakajte,
ne bo vam Ïal; videli bodete, kako vam bom, gospoda-
ril; vse po novem! Vse vam bom narobe obrnil: kjer se-
daj smreke rastó, tam vam bom sejal p‰enico in le‰ãevje
bom nasadil po polju, le‰niki se dobro prodajajo. Polje-
delstvo, Ïivinoreja, kupãija in obrtnija: vse bo cvelo in
razvijalo se v Mirnem dolu in kaka ruda se tudi s ãasom
kje najde. To bo veselje. Ali zdaj pa moram ‰e eno bese-
do spregovoriti s temale dvema. Tega vendar ne, da bi
me ne povabila na Ïenitovanje. Ne za svata; svatje mo-
rajo biti ,na pare’, in jaz nimam ,para’, tudi nadejati se
mi ga ni, kakor smo ravno videli; ali za godca bom pri-
‰el; videli boste, kake burke zna uganjati stari Záboj,
kadar hoãe!«

Pozno je bilo Ïe; dolgo jim je moral gospod Mirodol-

ski prigovarjati, da so poseli za mizo. Imeli so lep boÏiã-
ni veãer!

Prijazni bralec! Ko bi bil ‰el ti tri leta potem o lepem je-
senskem ãasu po cesti mimo Mirnega dola, gotovo bi se
bil ustavil, glasna vesela govorica se je razlegala z vrta
po dolini. Smeh je bilo sli‰ati vmes, ‰um, ropot in vese-
lo razgrajanje, tako da se gospoda Mirodolskega dom ni
skoraj po pravici imenoval Mirni dol. Ali izmed raznih
mo‰kih in Ïenskih glasov sli‰al se je najbolje tenak

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

245

otro‰ki glasek. Gospod Mirodolski je imel malega vnu-
ka pri sebi; majhen je bil, vendar ves vrt ga je bil poln.
Stari oãe je imel veliko preglavico z njim. Prvi dan Ïe mu
je bil po vrtu vse cvetice poruval ali pa poteptal; pod
drevjem je leÏalo vse polno najlep‰ega nezrelega sadja
in zelenih odkrehnjenih mladik. Stra‰no pre‰eren in
poreden je bil res ta Milan. Svoje drobne noÏice in roãi-
ce, ki jih je bil ‰ele zdaj prav v oblast dobil, rabil je prav
pridno v samo hudobijo. In vendar ni bil stari oãe niã
prav milovanja vreden. Ne da bi mu bil branil, svaril ga
in krotil; ‰e navajal in naganjal ga je, kolikor je mogel; in
veã ko mu je deãek napravil ‰kode, bolj je bil stari oãe
vesel, tako da je bilo res teÏko razsoditi, kateri je bolj
pameten. In pri takem odgojevanju mu je Záboj zvesto
pomagal. Z njim je bil Milan posebno prijatelj. Ali moÏ
je pa tudi znal ravnati z njim, kakor najbolj‰a pestunja
ali pa ‰e bolje. Nihãe bi ne bil mislil prej, da je Záboj tak
umetnik. Delal mu je »konjce« iz lubja, voziãke in ma-
linãke na potoku, da je bilo veselje. Imel je pa tudi svo-
jega gojenca jako v ãislih. Slovesno ga je bil naredil za
»kneza Mirodolskega in vojvodo Tihodolskega« in tako
so ga potem sploh imenovali, kar je deãka moãno ves-
elilo. To se nam pa Ïe malo preveã zdi, da ga je hotel
Záboj narediti s ãasom Ïe za kralja slovenskega in — slo-
vanskega carja! Nasproti je pa on njemu dejal stric. Ko
ga je nekdaj Barba po stari nespametni navadi vpra‰ala,

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

246

koga ima najraj‰i, odgovoril je jako pametno: »Ato
imam najraj‰i, mamo najraj‰i, starega oãeta imam
najraj‰i, tetko imam najraj‰i in strica imam najraj‰i; vse
imam najraj‰i!«

In tako je bilo vsem prav; samo stari Barbi ne, ki jo je

bil pozabil; prav se ji je godilo, kaj stavi otroku tako
nespametna vpra‰anja! Da bi pa kdo krivo ne sodil na-
‰ega mladega junaka, treba, da pristavimo ‰e nekaj:
Poreden je bil Milan, a hudoben ni bil. Oãe in mati sta
mu malo zapovedovala in prepovedovala, ali kar se mu
je enkrat reklo, to je bilo reãeno! Samo resno pogledati
ga je bilo treba ali pa reãi mu: Tega ne! To je veljalo ka-
kor zarezano. Tako je Milan vesalo rasel in razvijal se
brez tistega veãnega svarjenja, pretenj in kaznovanja âe
so ga stari oãe, tetka in stric malo razvadili in izpridili,
ko je bil o praznikih pri njih »na kmetih«, to se je potem
v mestu vse pogladilo in poravnalo.

Ali ãas je, da se skoraj loãimo od druÏine Mirodolske;

kaj bi se dalo zanimivega pripovedovati o sreãnih lju-
deh! In sreãni so bili vsi; sreãen zlasti je bil do konca dni
gospod Mirodolski.

BES

GOSPOD MIRODOLSKI

247

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-191-6

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Josip Stritar Zorin
Josip Stritar Svetinova Metka
Josip Stritar Dunajski soneti
Josip Stritar Rosana
gospodarka sodowo potasowa
EUROPEJSKA WSPÓLNOTA GOSPODARCZA
Demograficzne uwarunkowania rynku pracy i gospodarki publicznej
GOSPODARKA KWAS ZAS
od Elwiry, prawo gospodarcze 03
prawo gospodarcze wspólny znak towarowy
T 5 MSE KonkurencyjnoĹ› Ä‡ gospodarki Ĺ› wiata
6 PKB 2 Pomiar aktywności gospodarczej rozwin wersja
1 Makroekonomiczne uwarunkowania gospodarkiid 8573 ppt
Gospodarka W3
gospodarka
Gospodarka płynami kwiecień 2006

więcej podobnych podstron