1. POGLAVJE
RAZMI`LJATI KOT EKONOMIST
Primer 1.1: NAFTNI `OKI IN PRERAZPOREDITEV OMEJENIH SREDSTEV DRU%7Å„BE
V 70. letih je bila nafta sorazmerno poceni, koli%0Å„ina nafte pa je bila neomejena. Z ustanovitvijo organizacije
OPEC 1973, pa je cena nafte za%0Å„ela rasti, saj je OPEC predpostavljal, da se kljub viaji ceni povpraaevanje ne bo
spremenilo. Oba naftna aoka (1973, 1979) sta povzro%0Å„ila var%0Å„evanje z nafto na vseh podro%0Å„jih, obenem pa se je
zmanjaalo povpraaevanje po proizvodih, ki so vklju%0Å„evali nafto (centralne pe%0Å„i..). Cene substitutov pa so porasle
(avtomobili z manjao porabo postanejo dra~ji...). Po letu 1986 so se zdeve umirile, cena nafte je ponovno padla.
Primer 1.2: JE IST ZRAK EKONOMSKA DOBRINA?
Zrak je vedno bolj onesna~en, kar mo%0Å„no vpliva na zdravje ljudi. Veliko ljudi zboli oz. Umre zaradi posledic
onesna~enega zraka. EU se bori proti onesna~evanju z razli%0Å„nimi ukrepi, prav tako pa morajo dr~ave sam omejiti
onesna~evanje (cestnine, omejitev hitrosti, norme onesna~enosti na leto...).
Primer 1.3: E BI NA TLEH LE%7Å„AL BANKOVEC...
Dva ekonomista gresta po cesti. Glej na tleh le~i bankovec za 50 evrov,« vzklikne prvi. Kje pa,« odgovori
drugi, %0Å„e bi na tleh res le~al bankovec, bi ga pred nama gotovo ~e kdo pobral.«
Anekdota se navezuje na racionalnost obnaaanja, kar pomeni da ljudje ravnamo brez %0Å„ustev, navad in
predsodkov, ter da tako obnaaanje pelje k uresni%0Å„itvi ciljev. Racionalnost ljudi je predpostavka, ki pa ne dr~i
zmeraj, saj bi se vedno naael kdo, ki bankovca ne bi pobral.
Primer 1.4: ALI BE SE PORO ILI S TIPOM HOMO ECONOMICUS?
Homo economicus je %0Å„lovek, ki skrbi zgolj za svoje interese in koristi, ter se po~vi~ga na vse ostale. Ne vrne
najdene denarnice, ne pomaga drugim, ko potrebujejo pomo%0Å„, %0Å„e sam nima ob tem koristi...Tak %0Å„lovek je primer
oz. podlaga ekonomskega obnaaanja, ki ga predpostavlja ekonomska znanost.
2. POGLAVJE
OSNOVE POVPRA`EVANJA IN PONUDBE
Primer 2.1: RAZLIKA MED GIBANJEM PO KRIVULJI IN PREMIKOM KRIVULJE
Gibanje po krivulji povpraaevanja pomeni odziv potroanikov na spremembo cene proizvoda (sprememba
obsega povpraaevanja), medtem ko premik krivulje povpraaevanja pomeni spremembo katerega od drugih
dejavnikov (sprememba povpraaevanja). Enako velja za krivuljo ponudbe.
Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net
Primer 2.2: KORPORACIJA MARS IN PREMIK KRIVULJE POVPRA`EVANJA
Korporacija Mars, ki izdeluje %0Å„okolade, je razvila novo %0Å„okolado, ki vsebuje kakavove delce, ki imajo zdravilni
u%0Å„inek. Podjetje je izpeljalo to potezo zaradi tega, ker prodaja %0Å„okolad stagnira, strmo pa naraa%0Å„a prodaja
proizvodov, ki imajo zdravilne u%0Å„inke. Podjetje je s tem doseglo pove%0Å„anje povpraaevanja po %0Å„okoladah.
Primer 2.3: NEVIDNA ROKA TRGA V SVETU NAVIDEZNE RESNI NOSTI
Trg tehnologije ponuja zelo veliko komplementov in substitov, vendar prodaja ste%0Å„e aele takrat ko cene padejo
na raven, ko si potroaniko to lahko privoa%0Å„ijo. Potroanik ima ra%0Å„unalnik, vendar digitalne kamere ne bo kupil,
dokler ne bo cena kamer padla na nivo, ko si jo bo lahko privoa%0Å„il (ra%0Å„unalnik in kamera sta komplementarni
dobrini.
Primer 2.4: VREME V BRAZILIJI IN CENA KAVE V NEW YORKU
Brazilija je glavni ponudnik kave, zato se v primeru slabega vremena v Braziliji ponudba kave zmanjaa, kar ob
nespremenjenem povpraaevanju pomeni poviaanje cene, ki je seveda kratkoro%0Å„no, dokler se stanje ne umiri.
Omeniti je ae treba, da je povpraaevanje in ponudba po kavi dolgoro%0Å„no bolj elasti%0Å„na kot pa dolgoro%0Å„no.
Primer 2.5: MINIMALNA PLA A IN NADZOR STANOVANJSKIH NAJEMNIN
Dr~ava pogosto dolo%0Å„i minimalne oz. maksimalne meje, da bi tako onemogo%0Å„ila pretirane odmike. Tako so npr
dolo%0Å„ene minimalne pla%0Å„e... Lahko pa dr~ava omeji tudi najemnino stanovanja. Pri ceni 600 evrov je na voljo
60000 ponudnikov in 60000 povpraaevalcev. Vendar je dr~ava omejila ceno na maksimalno vrednost 250 evrov.
V tem primeru pomeni 40000 ponudnikov in 80000 povpraaevalcev. To lahko ima negativne posledice. Poleg
tega, da brez stanovanj ostane 40000 povpraaevalcev, se bo zmanjaala kakovost stanovanj, najemnine pa bodo
presegle tako vrednost 250, kot tudi 400 evrov.
Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net
3. POGLAVJE
OBNA`ANJE POTRO`NIKOV
Primer 3.1: KAKO OPREMITI AVTOMOBIL?
Za potroanika je najpomembnejai oblika in mo%0Å„ avtomobila. Kombinacija enega in drugega je odvisna od
proizvodnih stroakov in preferenc potroanika. To kombinacijo ugotovimo za anketami, intervjuji..., vendar pa se
okus potroanikov razlikuje. Eni imajo raje mo%0Å„nejai motor, drugi lepao obliko njihove indiferen%0Å„ne krivulje se
razlikujejo.
Primer 3.2: POTRO`NIKOVO RAVNOTE%7Å„JE NA PRESE I` U Z ORDINATNO ALI ABCISNO
OSJO ZA POPOLNE SUBSTITUTE
e ima potroanik ravnote~je na eni izmed osi, gre za popolne substitute, katerih indiferen%0Å„ne krivulje so premice.
Glede na koeficienta premice prora%0Å„unske premice in indiferen%0Å„ne krivulje je odvisno na kateri osi bo
ravnote~je.
Primer 3.3: KOLIK`NA JE CENA ENE ENOTE KORISTNOSTI?
Cena posameznega blaga ni odvisna od celotne koristnosti tega blaga. Voda ima visoko celotno koristnost,
vendar je njena cena zelo nizka, medtem ko je cena diamantov zelo visoka. Cena blaga je odvisna od mejne
koristnosti blaga, kar pomeni da dodatna enota vode nima neke posebne koristnosti, dodatna enota diamantov pa
ima zelo veliko vrednost, zato je tudi cena zelo visoka. V primeru, da bo vode zmanjkalo, pa se bo pove%0Å„ala tudi
cena vode.
Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net
4. POGLAVJE
POSAMEZNIKOVO IN TR%7Å„NO POVPRA`EVANJE
Primer 4.1: ENGELOVE KRIVULJE
Engelove krivulje dobim %0Å„e na os x nanesemo koli%0Å„ino, na os y pa dohodek. Za normalne dobrine je Engelova
dobrina naraa%0Å„ajo%0Å„a, medtem ko je inferiorne dobrine Engelova krivulja padajo%0Å„a. Podjetja s pomo%0Å„jo Engelovih
krivulj dolo%0Å„ijo ciljno skupino svojih proizvodov.
Primer 4.2: U INEK DOHODKA PRI PONUDBI DELA IN SRE NI DOBITNIK `ESTICE PRI IGRI
LOTO
Potroaniki smo tudi ponudniki dela. Z ve%0Å„anjem cene dela se koli%0Å„ina ponujenega dela pove%0Å„a (substitucijski
u%0Å„inek), vendar le do neke meje, saj viaja pla%0Å„a pomeni ve%0Å„ dnarja, ki ga lahko potroaimo za dobrine, med
katerimi je tudi prosti %0Å„as (u%0Å„inek dohodka). Tako se koli%0Å„ina ponujenega dela v neki to%0Å„ki za%0Å„ne zmanjaevati.
Podobno je z dobitniki pri igrah na sre%0Å„o. Velik odstotek ljudi pusti slu~bo potem, ko je zadel veliko vsoto
denarja na lotu. Enako velja za otroke, ki podedujejo veliko denarja od svojih staraev. Njihov trud, motivacija in
ustvarjalnost se zmanjaa.
Primer 4.3: OD ESA JE ODVISNA VELIKOST KOEFICIENTA CENOVNE ELASTI NOSTI
POVPRA`EVANJA?
Bencin oz. nafta nima bli~njega substituta, kar pomeni, da dvig cene ne vpliva bistveno na povpraaevanje, zato je
povpraaevanje cenovno neelasti%0Å„no. Povpraaevanje po bencinu je na kratki rok bolj neelasti%0Å„no, kot na dolgi rok,
saj dolgoro%0Å„no gledan bomo za%0Å„eli uporabljati druge alternative (elektri%0Å„ni avtomobili...).
Primer 4.4: UPORABA CENOVNE ELASTI NOST POVPRA`EVANJA
Poznavanje cenovne alsti%0Å„nost povpraaevanja je zelo koristno za podjetje. Za koliko je treba poviaati ceno nafte,
da se bo zmanjaala poraba za 20-30%? e poznamo cenovno elasti%0Å„nost povpraaevanja po nafti to ne sme biti
problem (Ex,Px=0,3).
Columbia Records je hotela pove%0Å„ati prodajo ploa%0Å„, zato je zni~alo ceno ploa%0Å„ za tretjino. Prodaja se je
podvojila. Iz tega sledi da je koeficient cenovne elasti%0Å„nosti povpraaevanja po ploa%0Å„ah ve%0Å„ji kot 1, po absolutni
vrednosti.
5. POGLAVJE
Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net
PROIZVODNJA
Primer 5.1: GENERAL MOTORS: OD POPOLNE AVTOMATIZACIJE DO IZLO ANJA VMESN
PROIZVODNJE
Poceni izdelki z Vzhoda so prisilili zahodne proizvajalce k iskanju u%0Å„inkovitejae oblike proizvodnje. General
Motors je za%0Å„elo z uvajanjem popolne avtomatizacije proizvodnje, vendar so rezultati pokazali, da to ni
najugodnjeaa reaitev, zato so se preusmerili na izlo%0Å„anje vmesne proizvodnje. Proizvodnjo vmesnih delov je
podjetje v glavnem preneslo na dobavitelje, odprli so tovarno v braziliji, neposredni bli~ini pa so svoje objekte
postavili tudi dobavitelji, kar je zmanjaalo stroake proizvodnje.
Primer 5.2: MALTHUS IN KRIZA POMANJKANJA HRANE
Malthus se je oprl na zakon o padajo%0Å„em donosu in je tako priael do zaklju%0Å„ka, da kljub pove%0Å„anju proizvodnje
hrane, le-te ne bo dovolj za vso prbivalstvo, ki je v procesu rasti, saj se mejni proizvod manjaa z naraa%0Å„anjem
proizvodnje. Ta problem je v ve%0Å„ji meri odpravila sodobna tehnologija, ki je u%0Å„inkovitejaa.
Primer 5.3: KAKO PROIZVAJATI« JE BOLJ POMEMBNO KOT SE ZDI NA PRVI POGLED
Vsa podjetja se trudijo z vpraaanjem kako proizvajati, da bo proizvodnja najbolj u%0Å„inkovita. Pomemben dejavnik
je tudi kraj proizvodnje. Na Vzhodu je cena dela veliko ni~ja, kar pomeni, da se podjetju spla%0Å„a preseliti
proizvodnjo na Vzhod in potem transportirat izdelke nazaj. Pomemben dejavnik pa je tudi tehnologija.
Primer 5.4: NADOMESTLJIVOST PROIZVODNIH DEJAVNIKOV PRIMER PODJETJA NEW
BALANCE
New Balance proizvaja aportne copate v ZDA in trdi, da je proizvodnja v ZDA ae vedno dobi%0Å„konosna. Delavec
v ZDA je 35-krat ve%0Å„ pla%0Å„an od delavca na Kitajskem, vendar je tudi bolj produktiven, saj proizvede 6 parov
%0Å„evljev, medtem ko delavec na Kitajskem dokon%0Å„a enega. Pri tem pa je treba upoatevati ae stroake transporta...
Primer 5.5: DONOSI OBSEGA IN TEHNOLO`KE SPREMEMBE
Cene ra%0Å„unalniake opreme se iz leta v leto mo%0Å„no zni~ujejo, glavni razlog pa je ekonomija obsega in tehnoloaki
napredek. Mno~i%0Å„na uporaba je prisilila proizvajalce k zni~evanju cen, saj so se s tem procesom zni~evali stroaki
na proizvedeno enoto.
Primer 5.6: MERJENJE PRODUKCIJSKIH FUNKCIJ (krneki)
Produkcijsko funkcijo lahko merim na tri na%0Å„ine:
a) Statisti%0Å„na analiza podatkov o gibanju uporabljenih proizvodnih dejavnikov v dolo%0Å„enem %0Å„asovnem
obdobju. Na podlagiteh podatkov lahko ocenimo povezavo med proizvodnimi dejavniki in obsegom
prizvodnje.
b) Upoatevajo se podatki o obsegu proizvodnih dejavnikov in o obsegu proizvoda v razli%0Å„nih podjetjih v
dolo%0Å„enemu obdobju.
c) Podatki so tehni%0Å„ne narave in so pridobljeni z eksperimenti ali z izkuanjami
Primer 5.7: PRODUKTIVNOST DELA UNIVERZITETNIH U ITELJEV IN SODELAVCEV
Ocenjevanje produktivnosti delavcev je zelo zahtevno, saj je treba upoatevati ogromno dejavnikov, na podlagi
katerih lahko presojamo produktivnost. Upoatevati je treba tako kvaliteto kot tudi kvantiteto. Pri ocenjevanju
profesorje lahko izberemo razli%0Å„na merila: u%0Å„ni na%0Å„rti, anketiranje atudentov, ocene...
6. POGLAVJE
PROIZVODNI STRO`KI
Primer 6.1: OPORTUNITETNI STRO`KI AKANJA V VRSTI ZA BENCIN
Omejevanje cen bencina je povzro%0Å„ilo, da je bila cena na zasebnih %0Å„rpalkah viaja od tiste na javnih %0Å„rpalkah, kjer
pa je bilo treba %0Å„akati v vrsti dvajset minut. Prihranek je bil dva dolarja in pol, kar pomeni, da je tisti, ki je kupil
bencin pri zasebniku imel oportunitetne stroake sedem dolarjev in pol v eni uri.
Primer 6.2: NA RTOVANJE STRO`KOV V FILMSKI INDUSTRIJI
Michael Eisner, generalni direktor podjetij Disney in Paramount, je omejeval vsoto denarja, ki je bila namenjena
za posamezen film. Na tak na%0Å„in je zni~al stroake v filmski industriji.
Primer 6.3: NI ELNA TO KA DOBI KA
Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net
Ni%0Å„elna to%0Å„ka dobi%0Å„ka je tam, kjer podjetje nima izgube. To se zgodi v to%0Å„ki, kjer so celotni stroaki enaki
celotnemu prihodku. Ni%0Å„elna to%0Å„ka dobi%0Å„ka je uporabna za dolo%0Å„evanje obsega proizvodnje, za opredelitev
padajo%0Å„e prodaje na dobi%0Å„ek.
Primer 6.4: DONOSI IN PRIHRANKI OBSEGA
Pojem donosi obsega uporabljamo, kadar imamo v mislih zna%0Å„ilnost produkcijske funkcije, pri tem pa ne
upoatevamo stroakov. Prihranki obsega pa pomenijo, da upoatevamo tudi stroake. Npr. Delavci delajo nadure,
donosi obsega naraa%0Å„ajo, vendar %0Å„e je produktivnost manjaa od stroakov, bodo prihranki obsega negativni.
Primer 6.5: DEJANSKI vs. NAMI`LJENI DOBI EK OKUS PREVARE
Analiza poslovanja se za%0Å„ne s pregledom prihodkov, stroakov in dobi%0Å„ka. Vendar obstajajo triki kako to pove%0Å„ati
kljub temu, da je podjetje v krizi. Primeri na strani 161.
7. POGLAVJE
CENE IN OPTIMALNA PROIZVODNJA V POPOLNI KONKURENCI
Primer 7.1: TR%7Å„NA STRUKTURA V OGLEDALU KONKUREN NOSTI
Stopnja konkuren%0Å„nosti panoge je odvisna od strukture panoge. Struktura panoge pa je odvisna od atevila
substitutov proizvoda in od atevila ponudnikov tega proizvoda. Ve%0Å„ kot je podjetij v panogi in bolj kot so si
proizvodi podobni ve%0Å„ja je stopnja konkuren%0Å„nosti v panogi in obratno.
Primer 7.2 ZAKON ENE CENE
Alfred Marshall je ustanovitel zakona ene cene. Trdil je, da je lahko za eno blago na trgu le ena cena. To se
dogaja v modelu popolne konkurence, vendar to v praksi ne deluje. Kmetijski pridelki, nafta, stri~enje so
homogeni proizvodi oz. storitve, vendar se cene mo%0Å„no razlikujejo.
Primer 7.3: PRAZNE RESTAVRACIJE IN POKRITA IGRI` A POLETI
Pri tem moramo razlo%0Å„evati med stalnimi in spremenljivimi stroaki. Stalne stroake ima lastnik v vsakem primeru,
medtem ko spremenljive stroaki ena%0Å„i s prihodkom. e je prihodek ve%0Å„ji od spremenljivih stroakov, je
restavracija odprta in zaprta, %0Å„e so spremenljivi stroaki ve%0Å„ji od prihodka. Podobno je s pokritimi teniakimi
igria%0Å„i poleti.
Primer 7.4: NEKAJ NAVODIL MANAGERJEM ZA ODLO ANJE NA PODLAGI MEJNIH
STRO`KOV
Nujno je upoatevanje MR = MC, pri tem pa naj upoatevajo ae nekatera navodila. Navodila na strani 178.
Primer 7.5: IZSTOP PODJETJA TEXAS INSTRUMENTS S TRGA OSEBNIH RA UNALNIKOV
Podjetje Texas Instrument se je ukvarjalo z izdelavo ra%0Å„unalnikov. Vendar so se cene ra%0Å„unalnikov zadnja leta
mo%0Å„no zni~ala. Proizvodni stroaki so bili sto dolarjev na enoto. Ko je cena padla pod sto dolarjev, je podjetje
izstopilo iz panogo, saj so bili spremenljivi stroaki viaji od prihodka. Svojo zalogo so prodali po dampinaki ceni
(cena, ki je ni~ja od spremenljivih stroakov).
Primer 7.6: KONKURENCA IN PROIZVODNJA VITAMINOV KOT DODATKOV K PREHRANI
Vitamini so homogeni proizvodi, na trgu pa obstaja kar nekaj proizvajalcev vitaminov, zato je visoka stopnja
konkuren%0Å„nosti. Poleg tega pa je prodaja vitaminov prete~no odvisna od cene proizvoda. Visoka stopnja
konkuren%0Å„nosti pa je vplivala na ob%0Å„utno zni~anje cen vitaminov.
Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net
Primer 7.7: KREDITNE KARTICE IN VISOKE OBRESTI ALI V TEM PRIMERU TEORIJA
ODPOVE?
Kreditne kartice so homogen proizvod oz. lahko bi rekli, da je trg kreditnih kartic popolno konkuren%0Å„en. Vendar
se obrest za odlo~ena pla%0Å„ila viaajo, namesto da bi se zni~evale, kot od popolne konkurence pri%0Å„akujemo. V tem
primeru pa nismo upoatevali na%0Å„ina uporabe kreditnih kartic, saj vsi uporabniki ne pla%0Å„ajo isti mesec, nekateri
zamujajo s pla%0Å„ilom mesec ali dva, obstajajo pa tudi potroaniki, ki ne pla%0Å„ujejo. Zaradi teh pa so obresti pri
pla%0Å„evanju s kreditnimi karticami tako visoke.
8. POGLAVJE
BLI%7Å„JE K REALNOSTI. POPOLNA KONKURENCA IN DRUGE TR%7Å„NE
STRUKTURE
Primer 8.1: TE%7Å„JE JE PRE%7Å„IVETI NEKAJ LET V POKOJU KOT POL STOLETJA DELATI V
AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI
Primer 8.2: DOBI EK NUJNO ZLO
Karl Marx trdi, da je dobi%0Å„ek vrednost, ki jo ustvarijo premalo pla%0Å„ani delavci. Toda zakaj je dobi%0Å„ek nujen? e
ne bi bilo dobi%0Å„ka, podjetnik ne bi vlo~il svojeg kapitala, poleg tega je dobi%0Å„e nagrada za uspeano delovanje in
tveganje, ki ga je podjetnik prevzel. Poleg tega pa prinaaa motivacijo za nadaljno vlaganje.
Primer 8.3: PROBLEM PRINCIPALA IN AGENTA TER PREDPOSTAVKA O DOBI KU KOT
FUNKCIJI PODJETJA
Lastniki in managerji delujejo nasprotno. Cilj lastnikov je pove%0Å„evanje oz. ustvarjanje najve%0Å„jega dobi%0Å„ka,
medtem ko je cilj managerjev v prvi vrsti skrb za samega sebe. Lastniki se ne vmeaavajo v samo delovanje
managerjev, ti pa morajo delati v prid podjetja le toliko, da ne izgubijo delovnega mesta. Najve%0Å„ji dobi%0Å„ek, kot
funkcija podjetja je pravilno, saj se podjetja vsaj posredno trudijo za dosego najve%0Å„jega dobi%0Å„ka.
Primer 8.4: VIRTUALNA KORPORACIJA MIT ALI RESNI NOST?
Virtualna korporacija je splet partnerskih podjetija, v katerem vsako od njih prispeva tisto komponento v
proizvodnem procesu, pri kateri blesti. Taka podjetja obstajajo tudi v realnosti. Primer je superpekarna«, ki v
svoji centrali skrbi za upravljanje mre~e, sklepanje pogodb, kontrolo in razvoj, medtem ko povezuje pekarne, ki
skrbijo za razvoz in prodajo izdelkov.
Primer 8.5: PARTICIPACIJA ZAPOSLENIH PRI ODLO ANJU IN PROBLEM AGENTA V
SLOVENSKIH PODJETJIH
Razkorak se lahko pojavi tudi med zaposlenimi in managerji. Polo~aj, ko imajo vso oblast zaposleni imenujemo
samoupravljanje. V fazi sprejemanj kapitalizma, pa je ves denar v slovenskih podjetjih ael v glavnem za pla%0Å„e.
Investicij v tehnologijo, kakovost proizvodnih dejavnikov... ni bilo, kar se ae danes pozna v atevilnih slovenskih
podjetjih.
9. POGLAVJE
MONOPOL
Primer 9.1: DIAMANTI MONOPOLNEGA PODJETJA DeBeers
Podjetje DeBeers je monopolno podjetje, kljub temu, da nima stoodstotnega tr~nega dele~a, je njegov vpliv na
trg tako velik, da je to podjetje na trgu monopolist. V primeru, da ljudje smatrajo diamante kot proizvod brez
bli~njih substitutov, se mo%0Å„ podjetja DeBeers ae pove%0Å„a.
Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net
Primer 9.2: ORIGINALNA IN GENERI NA ZDRAVILA
Trg originalnih zdravil je monopol, saj proizvajalec pridobi patent za izdelavo in proizvodnjo dolo%0Å„enega
produkta, medtem ko je trg generi%0Å„nih zdravil popolnokonkuren%0Å„en. Dokler velja patent je cena dolo%0Å„ena z
MR=MC, ko pa patent pote%0Å„e se cena prestavi v to%0Å„ko, kjer je P=MC. Nova cena je bistveno ni~ja. Vendar pa se
originalni proizvod kljub temu ae vedno prodaja po nekoliko viaji ceni, kot pa generi%0Å„na zdravila, saj nekateri ae
vedno zaupajo le originalu.
Primer 9.3: KAKO SE OBLIKUJEJO CENE PREHRABENIH IZDELKOV V BLI%7Å„INI
`TUDENTSKEGA NASELJA?
Cenovna elasti%0Å„nost hrane je -1, vendar ta znaaa v blagovnici veliko ve%0Å„, saj je v mestu kar nekaj podobnih
trgovin, tako da izra%0Å„unamo cenovno elasti%0Å„nost povpraaevanja po prehrabenih izdelkih in znaaa -10. Iz tega
sledi da je cena 11% nad mejnimi stroaki [P = MC/(1-0,1) = MC/0,9 = 1,11MC]. V manjai trgovinici pa znaaa
cenovna elasti%0Å„nost povpraaevanja -5, kar pomeni, da so potroaniki manj ob%0Å„utljivi na viaje cene, saj se kupujejo
manjae koli%0Å„ine. Iz tega sledi, da se cena oblikuje na 25% nad mejnimi stroaki.
Primer 9.4: VPLIV ZLOMA CENTRALNOPLANSKEGA SISTEMA NA CENO KAVIARJA
Dr~ave centralnoplanskega sistema so gospodarsko manj uspeane, vendar na podro%0Å„ju pridelave kaviarja pa je
ravno SZ imela vodilno vlogo. Do leta 1991 je imela SZ monopol na podro%0Å„ju pridelave kaviarja. Po koncu tega
obdobja, pa se je pove%0Å„alo atevilo pridelovalcev kaviarja, kar je vplivalo na zni~anje cen kaviarja za 20%.
Primer 9.5: ALI SO DR%7Å„AVNA PODJETJA X-U INKOVITA?
Primer 9.6: ZAKAJ %7Å„E IJO MONOPOLISTI CENOVNO DISKRIMINIRATI?
Zalo~ba mora pla%0ńati avtorju 200.000 Ź za novo knjigo. Kakani ceno knjige naj postavi zalo~nik? 10.000 ljudi je
pripravljeno kupiti knjigo za 30 Ź (tujci), 40.000 ljudi pa je za knjigo pripravljeno odateti 5 Ź (Slovenci).
Zalo~niku se bolj spla%0ńa prodati knjigo po 30 Ź , vendar %0ńe cenovno diskriminira se bo njegov prihodek pove%0ńal.
10. POGLAVJE
MONOPOLISTI NA KONKURENCA, OLIGOPOL IN KARTEL
Primer 10.1: RUMENE STRANI V TELEFONSKEM IMENIKU IN MONOPOLISTI NA
KONKURENCA
Monopolisti%0Å„na konkurenca je tr~na struktura, kjer veliko podjetij ponuja storitve, vstop v panogo pa je
neomejen. Primer monopolisti%0Å„ne konkurenc najla~je najdemo v rumenih straneh telefonskega imenika
(frizerski, kozmeti%0Å„ni saloni...)
Primer 10.2: KRITIKA MODELA MONOPOLISTI NE KONKURENCE
Edward Chamberlain je avtor modela monopolisti%0Å„ne konkurence. Njegova teorija pa je do~ivela atevilne kritike:
a) pojem industrijske skupine je te~ko opredeliti (kokakola je lahko substitut za pepsi, ali pa ne)
b) ta model se ne razlikuje tako zelo od popolne konkurence
c) vsak proizvajalec nima enakih mo~nosti privla%0Å„iti kupce (blagovne znamke...)
Primer 10.3: VSTOPNE OVIRE KOT VIR MONOPOLNE MO I OLIGOPOLISTOV: TAKSIJI V NEW
YORKU IN RIBI I V AVSTRALIJI
Taksisti v New Yorku morajo imeti za opravljanje slu~be medaljo. Vendar pa je atevilo medaljonov, ki so jih
podelili 1937 omejeno. To pomeni, da je vstop v panogo omejen oz. nemogo%0Å„, saj so cene teh medaljonov zelo
visoke. Pojavljajo se ilegalni taksisti... Podoben primer je z rib%0Å„i v Avstraliji. V obalnih vodah je ribarjenje
Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net
dovoljeno le z licenco, katerih atevilo je prav tako mejeno. To pomeni omejen vstop v panogo, prav tako pa so
ene teh licenc zelo visoke.
Primer 10.4: COCA-COLA vs. PEPSI VOJNA NA TRGU BREZALKOHOLNIH PIJA
Obe znamki sta vodilni na trgu proizvodnje brezalkoholnih pija%0Å„, tako da lahko govorimo o duopolu. Cilj obeh
podjetij je pove%0Å„anja tr~nega dele~a. Za obe podjetji je zna%0Å„ilno, da spreminjata cene svojih pija%0Å„, dolgoro%0Å„no
gledano pa se cene viaajo. Spreminjanje cen pa vpliva na pove%0Å„anje povpraaevanja.
Primer 10.5: PRIPORNIKOVA SILEMA PODJETIJ A IN B
Primer 10.6: NEKAJ TOGEGA V DE%7Å„ELI DANSKI
Usnjarsko podjetje z Danske je kljub zni~anju stroakov pri obdelavi barvnega usnja obdr~alo cene iz 1980, ko je
bil to zelo drag postopek. Tako so cene Barvanega usnja viaje od %0Å„rnega usnja. Vzrok je v tem, da bi morali cene
%0Å„rnega usnja pove%0Å„ati zmanjaalo bi se povpraaevanje, cene barvanega usnja pa zni~ati, vendar bi temu sledila
konkurenca in ne bi bilo pretiranih dobi%0Å„kov.
Primer 10.7: VNOVI NA VZPOSTAVITEV DISCIPLINE PRI CENAH PRIMER JEKLARSKE
PANOGE V ZDA
U.S. Steel je imelo vodilni polo~aj pri postavljanju cen jekla, vendar se je temu polo~aju odreklo. Na trgu ni bilo
vodje, ki bi postavljalo cene (barometri%0Å„no vodenje cen). U.S. Steel je kasneje zni~alo cene svojim najve%0Å„jim
odjemalcem, temu pa se je prilagodila tudi konkurenca, vendar ni~ja cena ni prinaaala dobi%0Å„ka, zato je U.S. Steel
ponovno zviaala ceno, temu pa je sledila tudi konkurenc. Disciplina v panogi je bila spet postavljena.
Primer 10.8: INDIANA JONES IN SVETI GRAL
11. POGLAVJE
TRG PROIZVODNIH DEJAVNIKOV
Primer 11.1: ZAKAJ NE ZASLU%7Å„IMO VSI ENAKO?
Razlike med pla%0Å„ami so ogromne, sploh %0Å„e pogledamo pla%0Å„e vrhunskih aportnikov in minimalne pla%0Å„e delavcev
v tovarnah.
a) DEJAVNIKI NA STRANI POVPRA`EVANJA PO DELU: nekateri so pla%0Å„ani po u%0Å„inku, torej je
pla%0Å„a sorazmerna z mejnim produktom; bolj u%0Å„inkoviti zaslu~ijo ve%0Å„
b) DEJAVNIKI NA STRANI PONUDBE DELA: bolj izobra~eni zaslu~ijo ve%0Å„; na tana%0Å„in se spodbuja
vlaganje v znanje
c) Izkuanje, delovni pogoji, tveganje poakodb, zadovoljstvo z delom, delovnik...
Primer 11.2: EKONOMSKI DOBI KI IN MONOPSON NA TRGU VRHUNSKIH `PORTIKOV
Primer 11.3: DEINDUSTRIALIZACIJA IN ZMANJ`ANJE VLOG SINDIKATOV
Prvi sindikati so bili ustanovljeni v %0Å„asu industrijske revolucije. V tem %0Å„asu so se pove%0Å„evale razlike med %0Å„lani in
ne%0Å„lani sindikatov. Vendar se %0Å„lanstvo v sindikatih neprestano zmanjauje. Zakaj?
a) pove%0Å„evanje zaposlite v storitveni panogi
b) privatizacija premo~enja (manj privatnikov je v sindikatih)
c) individualizem
Primer 11.4: ZAKAJ %7Å„ENSK ZASLU%7Å„IJO MANJ KOT MO`KI?
%7Å„enske zaslu~ijo do 30% manj kot moaki. Razlogi so lahko:
a) ~enske zavzemajo ve%0Å„ji del ni~je ravni v posameznih insitucijah (v O` je ve%0Å„ u%0Å„iteljic, na fakulteti je
ve%0Å„ profesorjev, v zdravstvu so ~enske predvsem medicinske sestre, moaki pa zdravniki, kirurgi...)
b) ~enske delajo manj nadur kot moaki kolegi in so odsotne zaradi porodniakih dopustov, nege otrok...
Vsi ti razlogi vplivajo na ni~jo stopnjo produktivnosti, zato ni prisotna diskriminacija.
Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net
Wyszukiwarka
Podobne podstrony:
2 Mikro i ekonomikamakro i mikro ekonomiaMakro i mikro ekonomiamikro i makro ekonomia zagadnienia do egzaminu3 Ekonomia Podział na mikro i makroPrezentacja ekonomia instytucjonalna na Moodlemodel ekonometryczny zatrudnienie (13 stron)Analiza ekonomiczna spółki Centrum Klima S AFinanse Finanse zakładów ubezpieczeń Analiza sytuacji ekonom finansowa (50 str )Wykład ekonomiczne podstawywięcej podobnych podstron