Sonja Koranter Ognjena črta in paradižnik

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

Sonja Koranter

Ognjena

ãrta in

paradiÏnik

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

BES

Sonja Koranter
OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-239-4

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

2003.02

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

Bedaku se njegova pot zdi prava,
modri pa poslu‰a nasvet.

(judovska modrost)

evdalni sistem stare Evrope trka na vrata, okna in
polkna; ‰e veã, gleda nam v srce in rit. Pripomoãki

in obljube o bolj‰em jutri so kot pogreta juha. Torej, ali
bomo oddali v fevd ko‰ãek slovenske zemlje, v last in
trajno uporabo? Bomo zgradili voja‰ko bazo, ali ne? Pri-
dobili bomo na infrastrukturi, obãinski proraãun bo bo-
gatej‰i in ‰e nova tovarna streliva bo velika pridobitev za
nova delovna mesta. Neplodno zemljo bomo zravnali,
prav tako polja in gozdove, hi‰e in barake, pa ‰e kak‰no
‰olo.

»Av, avã,« je rekel Senad, »si videla. To je govor na-

‰ega Ïupana. Le koliko denarja je pospravil, nekaj za ob-
ãinski proraãun in nekaj zase. Saj ve‰, ubogi reveÏ nima
. . . res nima.«

»âudno,« sem rekla, »res ãudno, da smo pristali na to

izsiljevanje. »

»To je tako,« je skomignil z rameni Senad, »rdeãi so

bili proti modrim, rumeni proti zelenim, pametni proti

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

‰e bolj pametnim in nevtralni proti vsem. Vsi s figo v
Ïepu. Pa ‰e njihovi svetovalci takoder.«

»Si pozabil, da mora‰ govoriti slovensko, a« sem bila

pikra. »Ob prvi priliki te zatoÏim.«

»Saj sem vedel,« se je zasmejal in pokazal niz ble‰ãe-

ãih zob. »Jaz tebe tudi, da si v Bosni kadila vodno pipo.
Kdo ve, kak‰na voda je bila to. Sicer pa ste v va‰em me-
stu gradili svetlo bodoãnost, ki je sicer potemnela, ãe
pomislim, da so stolpnice tako blizu druga druge, da bi
lahko pojedel sosedovo kosilo. ·e bodeãa Ïica, pa bo vse
lepo prav. Tudi s tem ste se strinjali, mar ne?«

»Se bova pogovarjala o urbanistiãni ureditvi mesta,

kaj? Pri‰la sva samo preverit, ali je vse v redu. Îupan je
telefoniral, da mu grozijo. Sicer pa ve‰, kaj se spreneve-
da‰. Graditi smo morali, ãe smo hoteli poskrbeti za lju-
di. Vãasih je vsakdo dobil stanovanje, pa danes poglej.
Sicer pa, kaj pa je to sploh pomembno? »

Senad je samo rekel: »Oh, niã, niã . . . saj res, kaj pa

je to pomembno. Samo preblisk je bil, ko poslu‰am Ïu-
pana, ki uporablja prav take besede, kot so jih uporab-
ljali nekdaj. Megla, sama megla!«

Vendar se ni dal zmesti, usta so se mu razlezla na

smeh in milo me je potrepljal po ramenih. »Uboga Ïen-
ska, kaj se Ïe toliko trudi‰. Tebi je telefoniral Ïupan,
meni pa njegova tajnica Flora. Saj jo pozna‰, kajne?«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Flora,« sem se zgrozila, »kako pa je ona postala Ïu-

panova tajnica, od kdaj? Saj je vendar . . . no . . . saj
nima prave izobrazbe . . . ali se motim?«

»Je pa uredila Ïupanu vrt . . .« je udaril Senad in Ïe

si je zama‰il usta, da se ne bi ‰e kak‰na nepovabljena
misel spremenila v besedo.

»Grem,« je ‰e rekel. Nisem imela ãasa povpra‰ati, za-

kaj, Ïe je pred menoj stal doktor OksidÏen in se sladko
smehljal.

»Tudi vi, kako pa to, da ste tukaj? Od kdaj pa smejo

kriminalisti na zabave obãinskega sveta. Mogoãe ste
pri‰li zaradi urbanistov? »

»In vi, kaj niste nekje v Afriki . . . no, kje Ïe imate

svoje drugo domovanje?«

»Povabljen sem bil na Ïupanovo zabavo, zato sem tu.

Sem njegov zvesti oboÏevalec.«

Medtem je pri‰la Flora, globoko pogledala doktor

OksidÏena in nala‰ã rekla zelo naglas: »Kdaj odpotuje-
va?« In Ïe sta od‰la na plesi‰ãe, ko me je Senad dregnil
med rebra in zavil oãi, rekoã: »Si videla ta dva ptiãka, ti
je sedaj jasno?«

Na zabavi je vrelo. Urbanisti so mrko gledali v tla,

politiki pa v nebo. Tako se je zazdelo, kot bi bili vsak na
svojem bregu. Svétniki, no to pa je bila tako ali tako eki-
pa zase. Zanimivo, kadar je nekdo pogledal v njihove

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

Ïepe, takrat so strnili vrste, tako moãno, da se izkori-
‰ãane luknje v zakonu sploh niso videle.

Îupan je bil bled kot zid.
»Spet telefonski klic,« je oznanil in srepo pogledal v

kot, kjer sem stala. Oãitno je bilo dejstvo, da nismo za-
dosti pazili nanj.

»Klic . . . « je ‰epnil in kot klada, zadeta od strele,

padel po tleh.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

isoãletje se je poslavljalo kar dvakrat. Prviã smo
praznovali Ïe lani, ãe‰, saj bo tako ali tako konec

sveta, drugiã pa smo uporabili malo veã fantazije. Pri-
pravljali smo se celo leto. Veselje pa je bilo tako ãudno
prisiljeno, niã veã ni bilo pravih iskric in norih zabav.
Vsekakor je bil to ãas, ko smo poleg priprave za praz-
novanje, pripravljali ‰e varnostne ukrepe za za‰ãito pre-
moÏenja in ljudi.

»Da ne bi kdo . . . da ne bi kdo sluãajno premi‰ljeval

o kak‰nem dopustu,« je glasno oznanil ‰ef, ko je stopil
v slavnostno okra‰eno dvorano. Tokrat njegov glas ni bil
prav niã prepriãljiv, bled obraz in mrtve oãi so kazile
njegov, ponavadi tako krut in obenem prijazen obraz.
Tudi Etbin in Favna sta bila stisnjena v kot, bleda in
prav niã pripravljena na zabavo.

»Se je kaj zgodilo,« sem previdno rekla.
»Ah, le kaj. Le kaj bi se lahko zgodilo poleg umorov,

posilstev in vsesplo‰nega kriminala. No, kaj?« je sar-
kastiãno odgovoril ‰ef. Resno je premi‰ljeval, da se mu
maje stolãek. Veã kot delati ni mogel, pritiski so bili iz
dneva v dan veãji in ‰e ta zoprni doktor OksidÏen se

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

mota okrog Ïupana. Kako je moÏno, da se je izmuznil,
ko pa je vendarle jasno kot beli dan, da je bil kriv. Trupla
so na‰li, njegovih sledi pa ne. Minister je bil prepriãan,
da je on kriv za to pravno farso.

»Povej . . . no, povej,« je rekla Favna.
»No, le povej,« je dodal Etbin. »Saj bo konec koncev

ona tista, ki jo bo‰ poslal za ognjeno ãrto, ali ne?«

»Ognjeno ãrto,« sem rekla, zaãudena in osupla. »Kaj

pa je to — ognjena ãrta?«

Nikdar ‰e nisem sreãala ãloveka, ki bi bil tako prija-

zen, osladno prijazen. Od Etbina bi ãlovek prej priãako-
val, da bo znal zdrdrati vso judovsko filozofijo, kot pa
taktno izpeljati dialog. Ponavadi sva se izogibala drug
drugega, tokrat pa se bo potrebno sooãiti z nastalo si-
tuacijo.

»V slogi je moã,« je rekel ‰ef, ko sem ga opozarjala na

pisano mnoÏico nemogoãih ljudi z na‰ega oddelka.

»Mene ni strah, za sebe ne . . . vendar ne bo‰ mogel

pogasiti vse zlobe, ki se nabira ãez celo leto,« sem opo-
zarjala. »Tekmovalnost je kot strup,« sem ponavljala,
»strup, ki te oplazi na hitro, a pokonãa v zelo dolgem in
muãnem boju.«

»Upam, da bo sneÏilo,« je zamenjal temo in resnob-

no pogledal po dolgi dvorani.

»SneÏilo,« je rekla Favna.
»SneÏilo,« je kot papiga ponovil Etbin.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Kaj je s to . . . no . . . to ognjeno ãrto?« sem hotela

vedeti.

Za rokav me je pocukalo mlado dekle, in reklo: »Sem

njegova hãi,« in s prstom je merila v mojega ‰efa.

»A tako, nisem vedela. Tolikokrat sem vas Ïe videla

na televiziji, saj ste napovedovalka, ali ne?«

»Zapomni si,« je rekel ‰ef in trdo prijel dekle pod paz-

duho, ko je ‰epetaje nadaljeval: »Zakaj si pri‰la tako
zgodaj?«

Etbin in Favna sta stala v kotu in srkala martini. Zelo

suh martini, tako sta ponavadi rekla, da bi bila ãim bolj
svetovljanska in nenavadna.

»Le kdo ‰e danes, kdo, ki kaj velja, pije slovenska vina

in Ïganje,« je rada rekla prijateljicam, ko je razlagala vse
te svoje druÏabne dogodke. Njena eksotiãno obarvana
frizura in obleke v roza barvi so bile njen za‰ãitni znak.
Etbin je s svojo ãrno opravo dodal morbidni kontrast, ‰e
veã, obraz si je pudral, da bi bil bolj bel in bolj nenava-
den.

Pogled nanju me je spravil v obup. Bila sem vsakokrat

znova pretresena in besna. Moj ‰ef se je samo zadovolj-
no nasmihal, ko je imel navado reãi: »Samo tak‰ni ljudje
pridejo na televizijo. Saj ve‰, niã od ãloveka in ãim veã
od kemije in cunj.«

»Ohhhh,« je osladno zakriãala ‰efova hãi in pohitela

do Etbina in Favne. »Sta bila tudi vidva povabljena?«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

Sli‰ati je bilo poljubljanje po licih, mlaskanje je bilo

podobno kravjemu pitju vode iz ãebra.

»Ah,« je bila spet glasna Favna »saj ve‰, kje pa naj bo

ãlovek, ãe ne na zabavah. To je konec koncev Ïe trend,
nisva smela manjkati. Ali si tu poklicno, ali samo po zve-
zah,« je ‰e strupeno dodala.

»Favna,« je rekel Etbin. »Bodi dobra . . . bodi dobra.«
Dru‰ãina je postajala vedno bolj glasna. Sveãe in lam-

pinjoni so se svetili, gost cigaretni dim, podkrepljen s
strupenim vonjem cigare pa je veãino udeleÏencev za-
vil v meglo. S ‰efom sva stala na robu dvorane, pri vra-
tih, ko je vstopil policist in rekel: »V Savi smo na‰li trup-
lo. Îensko.«

»No, in,« je prhnil nejevoljno ‰ef, »koliko trupel smo

Ïe na‰li v Savi. Zakaj si moral priti to povedati prav na
novoletno zabavo? Kje pa je moj namestnik, a?« Dvig-
nil je kozarec in ko je hotel spiti poÏirek, ga je policist
srepo pogledal in rekel: »Na‰li Ïe, na‰li, vendar ne v vo-
ja‰ki uniformi.«

»Hudiãa,« je rekel in niã kaj prijazno se ni poslovil od

dru‰ãine. Obstala sem pri vratih, premi‰ljevala, ali naj se
odpravim tudi jaz ali naj se predam zabavi. Tokrat ni-
sem bila v sluÏbi in po vseh pravilih me vse skupaj ne bi
smelo niã zanimati. âe bi ne vedela, ãe ne bi imela vse-
ga skupaj v krvi.

Tako kot ponavadi, nas tudi tokrat nihãe ni pogre‰il.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

Favna se je samo rahlo nasmehnila, dregnila Etbina,

in rekla: »V pisarno grem, ljubãek. Zapri Ïe usta.« Etbin
je tako moãno stisnil kozarec, da se je zdrobil in skozi
zobe stisnil: »Komu pravi‰, ljubãek? Meni? Previdno,
previdno, dragica!«

»Ah,« je zavzdihnila Favna, »in midva naj bi bila part-

nerja?« Obenem pa se je zavedala vse grozljivosti svo-
jega poloÏaja. Nihãe, ‰e Flora ne, ni poznal njenega na-
ãrta. Nihãe!

»Satan je toÏnik bratov, njegov duh navdihuje ljudi k

iskanju napak,« je citiral odlomek iz svoje najljub‰e knji-
ge Etbin. Favna tokrat ni nasedla. Ni je zanimalo veãno
iskanje resnice in pravice, ni je zanimal Etbin, ne Flora
. . . niã. Odloãena je bila nadaljevati svojo pot.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

venija ob obali je Ïarela v tisoã luãeh, ljudje prav

tako. Zlato in srebro je jemalo vid in ljudje so ple-

sali in peli, kot bi bilo jutri konec sveta. Nenavadno za
ta del sveta, kjer so se zabave obiãajno odvijale za zapr-
timi prostori. OksidÏenu je uspelo pripraviti zabavo ti-
soãletja. Jonova obleka je bila kot novoletna jelka, pol-
na odlikovanj in svetleãih priznanj. Blanka je bila v be-
lem, ãisto belem in Negra v rumenem. Ob njej si se po-
ãutil kot floresãenãna luã. Oddajala je svetlobo in toplo-
to.

»Katero hoãe‰,« je na pol pijano dregnil v Jona, »belo

ali ãrno? ârno ali belo? Obe sta dobri,« se je zareÏal.

»Potem pa obe,« je rekel Jon. »Tu me nihãe ne pozna,

daleã od doma in budnih oãi si lahko privo‰ãim tudi to.«

»Vse kar hoãe‰,« je rekel OksidÏen. Objel je mo‰kega

okrog ramen, in ‰epnil: »Samo da bodo stvari konãno
stekle. Veliko denarja sem vloÏil.« Tako nesramno kot se
je tokrat zareÏal, se zagotovo ‰e ni nikdar.

»Pripravi teren,« je vedno bolj pijan rekel Jon, in do-

dal: »Danes ti obljubim vse . . . vse. Greva, gremo,« je
pomignil Blanki in Negri.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

OksidÏen je sedel na tla in najbolj od vsega si je Ïelel,

da bi bil doma, na Gorenjskem. Tam, kjer ljudje govorijo
znani jezik in tam, kjer naj bi konãno stala voja‰ka baza.
Zgradil bo ceste, letovi‰ãa, zaÏigalnico odpadkov . . .
vse . . . vse bo zgradil. Sedel bo na Ïupanovem presto-
lu, sedel in uÏival. Delali bodo drugi. Le tega, da bo naj-
prej uniãil naravo in ljudi, tega pa ni pomisli.

Stanovanje doktor OksidÏena na Madeiri je bilo zelo

dobro obiskano. Prav niã se ni bal, da ga bo moral pro-
dati, ali celo prepustiti lokalnim oblastem. To jutro se je
odloãil, da bo s skupino turistov potoval v Dolino kam-
nov, ker je na vsak naãin moral priti ãez pu‰ãavo. Lokal-
ne oblasti mu samostojnega prehoda Ïe zdavnaj niso
odobrile, no, od tistega trenutka dalje, ko so v prtljaÏni-
ku avtomobila na‰li oroÏje. Prav niã ni pomagalo pre-
priãevanje, da je to samo za primer samoobrambe, niã
ni pomagalo. Policist je vprião njega strgal dovolilnico in
tako se je zgodba konãala. Tokrat pa je bilo drugaãe. Slo-
venski potni list mu je omogoãal potovanje s skupino
Slovencev, organiziranih preko turistiãne agencije. Nje-
gova prisloviãna prijaznost, znanje portugalskega jezi-
ka in dalj‰e bivanje na otoku, je tokrat vÏgalo.

»·e dobro, da je polje paradiÏnika tako lepo uspelo,«

je premi‰ljeval med zaklepanjem stanovanja. Stekleni
hodnik se je Ïe zgodaj zjutraj ogrel do visoke tempera-
ture, zato je obiãajno vedel, kak‰en dan ga ãaka. Preti-

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

pal je vse Ïepe na svoji safari jopici, se zadovoljno na-
smehnil in v robec zavil droben listiã. ·e vedno se ni
mogel odpovedati stari navadi, da si je stvari zapisoval
na papir. Ne glede na to, da je bilo stanovanje polno
razno-raznih raãunalni‰kih pripomoãkov, je ‰e vedno
prisegal na dobri stari papir. Uporabljal je samo nevid-
no tinto in papirus, ki se je na svetlobi postaral kot ra-
bljen toaletni papir. Tako so ga lahko tipali in otipava-
li, ob pogledu na grd ko‰ãek papirja pa so se umaknili in
priãeli brisati roke.

Flora mu je prihranila prostor na avtobusu, blizu iz-

hoda. Sedela je pri oknu in brala ãasopis, obenem pa
pogledovala po potnikih, ki so ‰e zaspani in utrujeni od
vãeraj‰nje zabave, posedli po avtobusu kot pretepeni
psi. Savo je bil zelo pozen, prepozen, da bi lahko zase-
del prostor nasproti nje, zato je sedel na sprednji sedeÏ
in skoraj nevidno pomeÏiknil Flori. Sanjal pa je o Ïenski,
ki jo je videl samo enkrat, na obali, kot privid in fata-
morgano. Bila je kot privid, odaliska daljnega vzhoda,
boginja. V pravljice sicer ni verjel, toda tokrat je bil pre-
priãan, da je nekaj podobnega doÏivel. ·e preden se ji je
pribliÏal, je Ïe izginila. Kot dim.

»Je tu prosto?« je rekel in se nasmehnil Ïenski, ki je

sedela pri oknu. »Zbrati se moram, moram,« je odloãno
odgnal misel na Ïensko.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Hm, no ja, prosto, seveda je prosto,« je rekla s pu-

‰ãobnim glasom in se skoraj stisnila v okensko steklo.

OksidÏen se je ‰iroko nasmehnil in sedel poleg Flore,

Sava je samo beÏno o‰vrknil s pogledom in se predal
opazovanju ostalih potnikov.

»Kje sta ostala dva?« je na ‰iroko razpotegnil ustnice

v smehljaj.

»Prvi vozi avtobus, drugi je vodiã,« je rekla Flora in ga

stisnila za roko, ãe‰, molãi.

»V Sao Jorge nas ãaka ekipa,« je ‰e ‰epnila in se opri-

jela OksidÏena.

»Ali gospod doktor lepo sedi, je udobno?« sta zasli-

‰ala glas. Bil je vodiã, mo‰ki za katerega bi lahko rekli,
da je u‰el iz boksarskega ringa.

»Ima‰ naãrt?« je spet rekla Flora. ·e isti hip se je

obrnil Savo, jo srepo pogledal in takoj je vedela, da je
molk veã kot zlato.

»Obzorje je kot ognjena ãrta, razpotegnjena daleã v

vesolje,« je bolj sama sebi kot OksidÏenu rekla Flora.

»Spominja me na Avstralijo . . . na Avstralijo,« je za-

tegnil in potisnil roko Flori pod krilo.

»Pacek . . . pohlepni . . . hm . . . « je zapredla kot

maãka. »Kaj je s plantaÏo? Si jo prodal?« je bila Ïe pri
sebi. Ni se hotela predati ugodju, spominom na vroão
noã, ker bi jo zaneslo in bi pozabila, kaj mora storiti.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»PlantaÏo,« je s trpkim priokusom odgovoril. »Ali si

ti Sava privila, no, si ali nisi?«

»Pozabiva,« je hitro rekla in s gibom oãi pokazala na

Sava, ki je spredaj strigel z u‰esi.

»In Jon, kaj je z Jonom?« Flora je ‰e kar naprej brskala

po OksidÏenovem skrivali‰ãu, besedah in odgovorih, ki
ji jih ni hotel povedati. Sam pri sebi je bil moãno pre-
priãan, da so mikrofoni in nevidni Ïarki na delu, ni se
hotel izpostavljati. Tisti neumni madeÏ na roki, tisti, ki
ni potemnel, pa najsi ga bodi ‰e tako sonãil, ga je sprav-
ljal v obup. Le zakaj je dovolil Jonu, da na njem opravi
preizkus?

»Ima‰ filter . . . cigarete s filtrom,« je rekla Flora in

priãela iskati po njegovem suknjiãu. Nala‰ã! Vedela je,
da OksidÏen ne prenese cigaretnega dima, ne v zaprtih
in ne v odprtih prostorih, pa je vseeno priÏgala cigare-
to.

»Na avtobusu ne sme‰ kaditi,« jo je opomnil. »Slabo

mi bo.«

»In kaj zato . . . meni je tudi slabo. Vendar ne zaradi

cigaret, da bo‰ vedel!«

Boji se cigaretnega dima, je premi‰ljevala, ne boji pa

se kemije in umetnega sadja in zelenjave.

Malo ãrno torbico je stiskala k sebi, obenem pa ‰viga-

la s pogledom po avtobusu. Hotela se je prepriãati, ãe je
varna. Kako imenitno, da nosimo Ïenske nedrãke, je

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

pomislila in pritisnila na droben gumbek na naramnici,
da je aktivirala kamero. Kljub temu, da se je OksidÏen
norãeval iz njenih ãevljev, je vedela, da so to pravzaprav
njen alibi.

»Jaz imam rad ob sebi dame . . . razume‰ . . . dame

. . . « ji je rekel. Prepriãati pa je vendarle ni mogel. Imela
je namreã ãevlje s tako debelimi podplati, da bi v Indiji
lahko obuli celo vas.

Vulkanski otok se je svetil v soncu. Vozili so se v str-

njeni koloni. Prvi postanek je bil obljubljen ‰ele po dalj‰i
voÏnji, v oazi palm.

Potniki so kramljali, opazovali vulkanske grbine in

pesek, se ãudili vulkanskemu steklu, steklu, ki je nasta-
lo pri hitrem strnjevanju lave. Vodiã je namreã hotel biti
tudi vulkanolog. Flora je bila nemirna, niti najmanj je ni
zanimala zgodovina otoka, ‰e manj zgodovina vulkan-
skih kamnin. Misliti je morala na obljubo, obljubila je
namreã Ïupanu, da mu bo prinesla vse potrebne doka-
ze, ‰e veã, naãrt za voja‰ko bazo in kupoprodajno po-
godbo za plantaÏo paradiÏnika nekje na Gorenjskem. Îe
sama misel, da bo morala potovati ‰e na tisti mrzli in
neprijazni konec Slovenije, jo je spravljala v obup.

»âe bi imela vse to v rokah,« ji je rekel ljubimec neko

noã, »oh potem, potem bi vsem skupaj lahko zavila vrat.
Tako lepo bi sedeli za zapahi, midva pa bi bila bogata.
Tako si Ïelim lastno televizijo, medij, preko katerega bi

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

sam, no s tvojo pomoãjo, uresniãeval svoje zamisli. Kar
srce mi zastane, ko to pomislim. Ve‰ ljubica . . . oba
bova sreãna. âista . . . sreãna . . . bogata!«

Florino srce je ob misli nanj trepetalo kot pojoãa tra-

vica. Ni ji bilo teÏko prikriti dejstev in dokazov, ki so ga
bremenili. Strupeni plin, ki je tako nevidno uhajal iz
tovarni‰kih dimnikov, je bil nedokazljiv. Vse meritve so
namreã opravili napaãno, ker so bili mnenja, da so za
svoje delo premalo plaãani. Le kdo zna ‰e bolj temelji-
to obrniti pravni‰ki jezik, kot pravnik sam. Ne‰tetokrat
je dokazal, da je belo ãrno in obratno. In nihãe, nihãe
mu ni oporekal. Avtoriteta je kot bolezen, kogar se do-
takne, ga omami in njegovi moÏgani priãnejo Ïiveti v
omedleviãnih sanjah.

»Ah,« je zavzdihnil OksidÏen, »kako pametno smo se

odloãili, da smo simpozij organizirali na tem otoku. Saj
to je pravi raj. To je otok brez kaã,« se je nasmehnil, ko
je pogledal Floro, in dodal: »no, tistih pravih, Ïivali . . .
so pa kaãe . . . tiste . . . ve‰ . . . ki se vozijo z nami.«

»Îupanovo letalo prileti danes?« je rekla neprizade-

to.

»Saj vem!« je grdo rekel.
»Tudi jaz,« je odvrnila Flora, »samo to me zanima, ãe

je v hotelu vse pripravljeno za njegov prihod. Dobro ga
poznava, oba, veva, da je to ãlovek, ki ljubi pozornost in
ugodje, ‰e bolj pa ljubi kamere in hvalo. Vseeno pa sem

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

prepriãana, da se vse to splaãa. Njegov podpis je nam-
reã vreden milijone dolarjev, kajne.«

»Znanstveniki bodo nastanjeni v bungalovih, Ïupan

in Jon ter jaz in ti, pa v najbolj‰em hotelu. Poskrbi za
Sava,« je ‰e dodal, »on si namreã Ïeli popolno svobodo,
niã vpra‰anj, niã varnostnikov in samoto.«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

judje naj pazijo, da ne zanemarijo nauka, ki ga je

povedal Kristus,« je s ‰iroko razprtimi rokami vsto-

pil Etbin. Spet je bil deleÏen zasmehovanja, vsi so se
spogledovali.

»Pregledati moram reklamno gradivo za Ïupanovo

kampanjo,« je oznanil. »Vse nas namreã skrbi nepravil-
nost predstavitve, ‰e veã, ne bi radi, da se komu zgodi
krivica. Demokracija plete biã vsem ljudem, zato mora-
mo biti zelo previdni.«

»V redu,« je rekla Blanka, »niã posebnega. Vse je pri-

pravljeno.«

»Ali poznate koga, ki prodaja hi‰e v va‰em kraju?« je

bila sladka Negra. »Ostali sva namreã na cesti, ker je
najemna pogodba prekinjena. Denacionalizacija je spet
stegnila kremplje.«

»Vajina hi‰a je bila Ïe veãkrat prodana, niã ãudnega.«
»Veãkrat, kako veãkrat?« je hotela vedeti Blanka.
»No, tako, veãkrat. Najprej so jo uredili za narkoma-

ne, potem za duhovnike, nato za stanovanja in ãisto na-
zadnje sta jo dobili vidve. Po suhem,« bi rekli po gorenj-
sko.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Saj imava vendar papirje, pogodbo, potrdila,« je

hitela Blanka. »Kaj to ni zadosti?«

»Pri nas ne! Hi‰a bo vrnjena dediãem in pika. Lastni-

kov je najmanj ‰est, torej bo ‰e zanimivo. Jezus Kristus,«
je zavzdihnil, »le kaj me to briga?«

»Samo vpra‰ali sva, ker veva, da ste domaãin,« sta

rekli.

»Kje je gradivo,« se je hitro zasukal na petah in sedel

na prvi stol. »V mestu je veã agencij za nepremiãnine,«
toliko ‰e o tem.

Blanka in Negra sta svoje delo vzeli resno. Kri ni voda,

sta radi rekli in se z vso odloãnostjo lotili dela. Naloga je
bila teÏka, iz niã sta hotela ustvariti bogastvo in ugled.
Tudi preko trupel, dobesedno. Ko bi le ãlovek vedel,
kako se beseda lahko obrne proti tistemu, ki jo izgovo-
ri, bi zagotovo tega nikdar ne rekli. Njuna trma in od-
loãnost, da iz niã ustvarita bogastvo, se je izkazala kot
zelo donosna in uresniãljiva.

»Novo tisoãletje je ‰e najbolj primerno za novi zaãe-

tek,« je rekla Blanka in se nasmehnila uredniku oddaje
o NLP. »Ti bo‰ paã uporabil fotomontaÏo in zvoãne
efekte, tistega norca, ki je vdrl v studio pa uporabi kot
nezemeljsko bitje.«

»Ne vem,« se je branil slednji, »Slovenci zagotovo

nismo tako nori, tako Ïe ne, da bi kar vse verjeli. Foto-
montaÏo . . . norec . . . ne vem, ali bo ‰lo?«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»âe tega ne bo‰ zmogel ti, bo to storil nekdo drugi.

Na moja vrata vsak dan potrka kar nekaj ljudi s podob-
nimi referencami, kot so tvoje.«

»Denar je na tleh, pobrati ga je treba,« je ‰e dodala,

pogledala Negro in pomeÏiknila.

»Kaj nisi niã spala? Kak‰ne podoãnjake pa ima‰? Kje

si bila . . . kje?«

Negra je srepo gledala Blanko, ko je rekla: »Vsak moj

korak te zanima, ali si moja senca? Bila sem zunaj, in
pika, zunaj, razume‰.«

»Spet ta tvoj neznani ljubimec . . . bodi previdna.

Samo to sem hotela. Saj ve‰, kako je bilo Ïe z Ïenskami,
ki so hotele vnovãiti svojo eksotiãno polt. PohotneÏev ne
manjka, tistih belih, bledoliãnih, ki bi se z uÏitkom pri-
sesali na tvojo koÏo in ti spili kri.«

»Kaj zija‰,« je rekla uredniku, »pojdi . . . dela ima‰

ãez glavo.« Skoraj isti hip je mimo vseh priletel mo‰ki,
obut samo v ãevlje in je priãel vpiti, da mu bodo spet
spili kri, ga potopili v zeleno vodo in ga zamrznili. Vre-
‰ãal je in besno krilil z rokami, ko se je nenadoma ustavil
pred Negro, in ãisto mirno rekel: »Tudi tvojo kri bodo
spili.«

»Norec,« je bila prestra‰ena Blanka, »pokliãite zdrav-

nika in policijo. Kdo mu je odklenil vrata?«

»Nihãe . . . nihãe mi ni odklenil vrat. Jaz lahko vsto-

pam skozi steno, kljuãavnico in moje mesto je v va‰ih

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

glavah. Previdno ljubãki, tudi vas ãaka nekaj podobne-
ga.«

»Norec, ãisti norec,« je spet rekla Blanka.
Negra je molãala. Nekje je to Ïe videla. Kje? Pobrskati

moram po spominu, kje je Ïe to bilo. »Moral je spiti bes-
nilo,« je rekla Blanki, »saj ve‰, kaj mislim.«

»Kje pa, to pa ne,« je hitro rekla, »besnila nismo upo-

rabljali od prvega poiskusa dalje. Doktor OksidÏen je bil
proti. ParadiÏnikovo plantaÏo smo poÏgali . . . ne . . .
ne . . . to ni mogoãe,« je ne preveã prepriãana rekla.

»Ali pa prodali, ne poÏgali,« je rekla Negra. »Denar

ne boli, ne pije krvi.«

»PlantaÏa na otoku je bila uradno poÏgana, laborato-

rij tudi. Samo del opreme smo prenesli, samo del opre-
me . . . « ni dokonãala stavka, Ïe je Negra prigriznila
besedo.

»Daj no, misli‰, da bodo toliko denarja vloÏili v pro-

jekt samo zato, da bodo ugotovili, da ni bilo niã vredno?
Besnják, ta nasilneÏ in trinog se je samo potuhnil. Pazi
se!«

»Seveda, seveda, . . . « je kar mimogrede rekla Blan-

ka in se posvetila spet svojemu delu.

»Pripravili smo oddajo o novem odkritju, si ju bosta

ogledali?« je pri‰el povpra‰ati kurir.

»Greva,« je rekla Blanka in njeno ãelo se je grbanãilo.

»Posneto je na plantaÏi, doktor OksidÏen je glavni akter

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

in mislim, da bo oddaja zelo odmevna. Ni vsak dan ne-
delja, dan novega odkritja na podroãju medicine.«

Negrino srce je bilo kot pokvarjen motor. Mrzle roke

je polagala na vroãe ãelo in se trudila biti povsem mir-
na. ·e vedno jo peãejo objemi in poljubi, vedno bolj se
ji je zdelo, da se predaja prepovedani ljubezni. Prema-
lo ga je poznala, premalo in ‰e OksidÏen ju je seznanil.
To je gotovo nevarno.

»Ne boj se, ljubica,« ga je sli‰ala reãi, »midva bova

spremenila svet, dokazala bova, da je ljubezen nad vsem
in vsemi. Jutri greva na tenis, si kaj trenirala?« ji je zvo-
nilo v glavi. Neverjetno je bilo, da je zanj svet obstajal
samo takrat, ko je zmagoval na teni‰kem igri‰ãu. Ne
samo tam, na drsali‰ãu, kjer je razkazoval svoje atletsko
grajeno telo, Ïenskam seveda. Snobovstvo je bil njegov
poklic in Ïivljenjski moto.

Vstopil je glavni urednik, Ïe mimogrede mahal z ro-

kami in skoraj brez sape izrekel: »Ugrabili so Ïupanovo
hãer.«

»Kaj, kako . . . ponovi,« je rekla Blanka.
»Ugrabili so Ïupanovo hãer. Ko sta skupaj odhajala z

zabave, je mimo pripeljal ãrn avto s temnimi stekli, in ‰e
preden je kdo imel ãas kaj reãi ali zavpiti, je Ïe ni bilo
veã. Samo to so videli, da ima avto voja‰ko oznako.
Kak‰no, od kje, no, tega nihãe ne ve.«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Takoj, hitro, takoj po‰ljite snemalca k Ïupanu, do-

mov in v sluÏbo. Poi‰ãite tudi njegovo Ïeno. Aha, tajni-
co tudi. Dajmo . . . hitro,« je rekla Blanka, se obrnila k
Negri in ji ukazala nadaljevati s projektom NLP.

Glavni urednik je stisnil pesti, ko je za‰epetal: »Dve

tak‰ni muhi bosta slejkoprej pristali v pajkovi mreÏi.«
Strumno, po voja‰ko je salutiral in zakriãal: »Razumem,
gospe generalici.«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

tlantik je bil razburkan, nemirno morje in moãan
veter sta udeleÏence simpozija o uporabi kemika-

lij pri proizvodnji hrane dodobra prepihala. Bujno ze-
lenje otoka, polno klorofila in sonca, je v OksidÏenu Ïe
prviã zbudilo upanje na moÏnost za ustvarjanje podob-
nega raja doma, v Sloveniji. Samo kako, kako naj preli-
siãi naravo in ustvari prav take pogoje v mrzli gorenjski
pokrajini. Tu je nastopila znanost. Kemija, fizika in de-
nar . . . denar . . . âe so to dosegli v antiãnem ãasu, sre-
di mrtve pu‰ãave, ko so zgradili Semiramidine vrtove,
potem je to moÏno tudi doma. Vendar je denar tisto, ki
odpira vrata vseh formul in vseh zelenih pokrajin. V
rodnem kraju bo podrta tovarna idealen prostor za
plantaÏo. Zemlja je dodobra prepojena s teÏkimi kovi-
nami, kar bo za intenzivno rast paradiÏnika odliãno.

Premi‰ljevanje sta mu prekinila Jon in Savo, prvi s

smehom, drugi s kislim obrazom.

»Odliãen kraj za sreãanje,« je rekel Jon, »te prelepe

hi‰e v kolonialnem slogu, ozke ulice in toliko zelenja
. . . odliãno. Kdaj se priãne simpozij?« je resno dodal.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

Savo ni bil pripravljen na pogovor, ganila ga ni niti

gruãa mladenk, obleãenih v narodno no‰o, ki so vstopile
v predverje in obiskovalcem ponujale »bolo da caco«,
kruh iz sladkega krompirja in ãesna.

»Kdo plaãa simpozij?« je mrko rekel Savo. »Ljudi se

kar tare, kdo je razpo‰iljal vabila? Nisem vedel, da bo ta
zadeva dobila tak‰ne razseÏnosti?«

»Îupan,« je rekel OksidÏen, »kdo pa. Saj gre vendar

za njegovo Ïupansko slavo in denar. Tako moãno si Ïeli
postaviti spomenik v Ïupanovini, da mu noben porab-
ljen dolar ni odveã. Vse bo storil, vse prenesel, samo, da
bo mesto dobilo plantaÏo in voja‰ko bazo. Tovarno pa
Ïe tako ali tako gradijo.«

»Tovarna, baza, plantaÏa, . . . odliãno,« je rekel Jon.
»Zame ne, zame to ni . . . odliãno,« je pusto rekel

Savo, ko je dodal, »grem . . . grem v svoj bungalov.«

»Nismo prav posebno enotni,« je ‰e sarkastiãno pri-

pomnil Jon in se predal postreÏbi v preddverju.

Raãuni doktorja OksidÏena so kljub neprestanim do-

datnim virom finansiranja grozili, da bodo njegov naãrt
poÏrli. Prihodnost, ki se mu je zdela tako obetavna in
lepa, je nenadoma dobila ãisto drugaãen obraz. Znanost
‰e zdaleã ni, ne, zagotovo ni posel stoletja, kaj ‰ele, da bi
z njo pridobil bajno bogastvo. Za to je namreã ‰lo, zato,
da bi bil bogat in bi se nanj lepili pomembneÏi, tako kot
se muhe lepijo na med. Njegov izum je bil namreã de-

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

leÏen svetovne publicitete, ‰e veã, priãakovali so, da bo
zadevo prakticiral tudi v resniãnem Ïivljenju. Iz stare
ribarnice, ki jo je mimogrede kupil na kredit, je postavil
laboratorij z vsemi potrebnimi instrumenti in Savo, ta
prebrisani lisjak, mu je zagotavljal tudi pokritje in sofi-
nansiranje dela njegovega projekta.

»Portugalski prijatelji se moãno zanimajo zate,« mu je

rekel, ko je s konico prsta brisal nevidni prah na mizi.
»Denar imam, seveda ga imam, zato ne skrbi,« je po-
novil.

»Seveda,« je rekel OksidÏen, »seveda ima‰ denar,

vendar, ali ‰e ve‰, kaj si obljubil?«

»O, vem« je zategnil Savo, »‰e kako dobro vem.«

Vendar ni bil prepriãan, da bo vse ‰lo tako gladko. Slo-
venija paã ni veã deÏela, kjer bi vsakdo in vsakokrat lah-
ko delal, kar bi se mu zljubilo. PlantaÏe zagotovo ne bo-
sta mogla posaditi brez razno-raznih dovoljenj. Zaloga
gnojil pa bo Ïe prav kmalu zasula tovarno na Madeiri.
Vsaj tam niso tako natanãni, ko gre za krmila in ‰kropi-
va.

»Si dodal Ac in Bk v zemljo. Saj ve‰, to bo povzroãilo

nebrzdano rast in paradiÏnik bo rodil veãkrat na leto. ·e
pozimi.«

»Seveda, seveda,« je rekel Savo, »nisem pozabil niti

na evropij. To jih bo zavedlo. Saj ve‰, zaenkrat se vse vrti
okrog Evrope . . . to jih bo zavedlo, da ne bodo razisko-

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

vali. Prepriãan sem, da bodo mislili, kako pozorno od
naju. Zaradi imena . . . imena kovine . . . mislim?«

»Ne postavljaj vozá pred konja, saj pozna‰ ta pre-

govor. Tudi Slovenci niso veã to, kar so bili. Postali so
pametnej‰i, samozavestnej‰i in kar nekaj strokovnjakov
imajo na tem podroãju. Kljub temu, da jim drÏava ne-
prestano zapira finanãno pipico.«

»Ti in tvoji Slovenci. Samo Slovenci in spet samo Slo-

venci. Konãno ste dobili svojo drÏavo, pa Ïe kar mislite,
da vam svet leÏi na dlani. Sicer je res, da ste konãno uvi-
deli, da niste narod hlapcev, temveã poslovneÏev . . . ha
. . . hmmm. Daj no? Îe pred veã tisoã leti ne bi smeli
izgubiti Karantanije, va‰e zibelke slovenstva, pa bi bili
tako drÏavotvorni kot smo mi — Srbi. Potem vseh teh
novotarij in evropizacije ne bi sprejemali za alfa in ome-
go stvarjenja. ·e jezika ne boste znali obdrÏati, tako bo,
kot je rekel va‰ pesnik Valentin: slovenski jezik bo naj-
bolj Ïiv, ko bo mrtev! Mislim, da si zaljubljen v Sloveni-
jo, kajne? Ampak . . . ampak . . . « je zavzdihnil Savo,
»toliko pa spet ne, da ne bi uniãeval zemlje in ljudi.«

»Molãi . . . molãi . . . tudi vi . . . boste izgubili va‰o

zibelko. Vse poti so naravnane v to smer. Tako se paã
vedete. Kosovo polje je tudi tvoja rana, ali paã? Sicer
pa,« je nadaljeval, »‰ele takrat, ko ãlovek nekaj izgubi, se
zaveda vrednote in vrednosti. Mislim, da bi bilo to kar
dobro. Samo poglej, kako smo Slovenci ponosni na svo-

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

je temelje v drugi drÏavi, na svoje evropske manire. Mi
gremo samo nazaj, tja, kjer smo Ïe bili. Kaj pa vi? âaka
vas tisoã let prekletstva, ãe ne boste uporabljali glave
namesto srca.«

»Saj si nor,« je zavpil Savo, »tega, kar smo dosegli mi,

vi nikdar ne boste.«

»Kako,« je povzdignil glas OksidÏen, »kako pravi‰?

Seveda ne bomo, ne bomo imeli polj trupel, tisoãe raz-
seljenih ljudi . . . Zagotovo. Tudi to je ãar demokracije,
ve‰!«

»·e beguncev ne znate spraviti pod eno streho, boste

pa meni solili pamet, daj no! Pri vas je tako, dva Sloven-
ca, tri stranke. Mi smo vsaj enotni. âloveka pogledamo
v obraz in mu svoje povemu, vi pa Evropi razlagate, kar
bi morali povedati doma.«

Savo se je mr‰ãil in njegove oãi so dobile Ïalosten

lesk. Svetovni popotnik je namreã upal, da bo svoji do-
movini pomagal, oãitno pa je denar tisti, ki vlada, tako
ljudem kot zakonu. »Nima smisla,« je brundal sam sebi,
»moja domovina bo in je tak‰na kot je.« Zamahnil je z
roko, in rekel: »Pozabiva.« Ni pa bil ãisto prepriãan, da
ne bo nekoã, nekje OksidÏenu vrnil to kost.

»No,« je bil spravljiv OksidÏen, »ãe hoãeva kaj zaslu-

Ïiti, uporabljajva trezno glavo.«

Vse to grmadenje preteklih dogodkov je povzroãilo

pregledovanje raãunov. »Nima smisla,« je brundal Ok-

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

sidÏen, in rekel sam sebi: »Barva naredi ãloveka.« Na
‰iroko je odprl omaro in pregledoval svojo garderobo,
ko je izbiral primerno obleko za simpozij. Njegovi sno-
bovski prijatelji in znanci ga bodo zagotovo ocenjevali,
torej se je oblaãenju treba posvetiti. Najbolj jih bo vzne-
miril z rdeãim suknjiãem in ‰e bolj krvavo rdeãim me-
tuljãkom. Tudi paradiÏnik je rdeãe barve, notranjosti
paã ne vidi‰. Jon nima teh skrbi, je zavzdihnil, njegova
voja‰ka uniforma mu zagotavlja konstantno urejenost.

Dvorana je bila slavnostno pripravljena. Vsak ude-

leÏenec simpozija je ob prihodu dobil koktelj Black Rus-
sian, kakr‰nega pijejo na ulicah New Orleansa.

»âe je Ïe karneval, naj bo popoln,« je na to ponudbo

rekel OksidÏen. »Vodka bo namreã ljudi spravila v do-
bro voljo.«

»Aktinij in Berkelij, prva zelo redka radioaktivna prvi-

na, z razpolovno dobo malo veã kot 21 let, in druga ra-
dioaktivna kovina, z razpolovno dobo okrog 7000 let,
sta idealni osnovi za uniãevanje mrãesa, bakterij, kislosti
zemlje in predvsem mraza. Oba elementa povzroãata
vrenje, toplo gredo in s tem pospe‰eno rast paradiÏni-
ka. Tako zraste najmanj v petkratni sedanji velikosti,
njegova sredica pa vsebuje substanco, ki skoncentrira-
na in seveda kemijsko obdelana deluje na uniãevanje
novodobnih bakterij in virusov tako, kot penicilin na
tuberkulozo.« OksidÏen je pogledal po dvorani. Nihãe

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

ni niãesar rekel. Preseneãenje je bilo popolno. Gostje so
listali po bro‰uri s podatki in navodili, kimali in se ãudili.
»Uspelo je,« si je za‰epetal OksidÏen. »Moj patolog oãit-
no res ni tako neumen!«

Takrat je Jon dvignil roko, in dejal: »Odliãno!« Vsi so

zaploskali. Z rokami pa je kazal na prazen Savov sedeÏ,
OksidÏena je gledal naravnost v oãi. Îupan je stiskal
pesti in ustnice. V grlu je imel cmok in poslu‰anje Ok-
sidÏenove razprave mu je v moÏganih priÏgalo rdeão
luã. »To vendar ni tisto, ni kar smo se dogovarjali, kar
smo planirali,« je premi‰ljeval in srepo gledal v Oksi-
dÏena. »Speljal me je na led . . . na led.«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

lanka in Negra sta moãno pogre‰ali Madeiro. Buj-
no lepoto, zelenje otoka, majhne vasice in ljudi.

Predvsem ljudi. Njihova mediteranska du‰a je bila dosti
bolj odprta in po‰tena, manj zapletena in bolj vesela.
Slovenci pa so hladen narod, prepu‰ãen svojim politi-
kom in kulturnikom, ki vsakokrat drugaãe zavijajo izza
vogala. Na vse to je imela navado Blanka reãi: »Draga
Negra, ljubica, kaj pa svetle izjeme?«

V Sloveniji je vladal dolg in dolgotrajen boj za me-

dijski in zraãni prostor. Telekomunikacijske firme so
prefinjeno vabile potro‰nike, z namenom, da bi prevze-
le nadvlado. Z eno besedo, poÏirali so drug drugega,
plaãali smo Slovenci. To idealno trÏno ni‰o je napolnil
OksidÏen s svojo telefonsko in televizijsko druÏbo Slav-
ãek. Dve muhi na en mah sta bili ubiti, postal je tudi
lastnik novoustanovljene internet druÏbe slavcek.com.
Kako je uÏival ob vsem tem prelepem petju!

Novoustanovljena televizijska hi‰a Slavãek je iskala

novinarje, prevajalce in ‰e drugo rajo. Ljudi, ki bi delali
in delali in niã spra‰evali. Pomembno je bilo samo to, da
se je kolesje frekvenc vrtelo, da je denar redno kapljal na

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

domaãe in tuje raãune, da je bil mir pred sindikati in da
so bili delavci kar najbolj prestra‰eni. Zaenkrat ‰e nihãe
ni upal sproÏiti vpra‰anje dopusta, rednega delovnega
ãasa in bolni‰ke. Evforija je zameglila gnilo jajce v nji-
hovi sredini.

Blanka in Negra sta tv postajo vodili po navodilih Ok-

sidÏena, slednji pa po navodilu Jona. Ljudi bo potrebno
bombardirati z vseh koncev in jih prepriãati, da je gra-
ditev baze edino in pravilno dejanje v sedanji situaciji.
Industrija je poniknila, tovarne so zapu‰ãene, naravne-
ga prirastka ni, torej lahko podrejo tudi vrtce. Mame naj
ostanejo doma. Kaj je ‰e bolj kr‰ãansko od kr‰ãanskega,
kot prisotnost matere, dan in noã.

Z veseljem sta se preselili v Florino in Favnino hi‰o.

Ugodnosti so bile odliãne. Poseben vhod, vsa potrebna
infrastruktura, kabelske in televizijske povezave, radij-
ske in telefonske frekvence. OksidÏen je bil prepriãan,
da je Ïupan delo opravil veã kot odliãno, saj jim je pri-
skrbel prostor in pogodbe, ki bodo prina‰ale dobiãek.

»Flori in Favni bomo tudi to hi‰o vzeli,« je rekel, »sa-

mo da onidve za to ‰e ne vesta. Prostora v mestu je do-
volj, torej ju bomo lahko preselili v eno izmed opu‰ãe-
nih stolpnic blizu nasada paradiÏnika.« Za OksidÏena je
bilo to dovolj. Zanj Ïenski nista veã obstajali.

Florina hi‰a na robu vasi, tam, kjer so se obiãajni ljud-

je zaradi neke neznane in ãudne preteklosti raje obrni-

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

li nazaj, je dobila nova okna. V ãasih, ko je Flora ‰e de-
lala v tovarni, je bila njena hi‰a sinonim za hi‰o groze.
Konãno je imela toliko denarja, da je lahko naroãila
nova okna, temna stekla, kjer si od znotraj lahko opazo-
val dogajanje zunaj, od zunaj pa nihãe ni videl notra-
njosti. Tovarna je bila njeno pribeÏali‰ãe, upanje, da si
zasluÏi za preÏivetje in konãno svojo hi‰o postavi, vso
prenovljeno in olep‰ano va‰ãanom za zgled. Tega ni
mogla vedeti, da je Ïupan odredil posebno posojilo
trgovini, kjer sta Ïenski nakupili potrebni material.

Sestra Favna ni prenesla razoãaranja. Tega, da so jima

dodelili podrtijo na robu vasi, namesto prelepe gra‰ãine,
kjer sta odra‰ãali in Ïiveli v izobilju, tega ni mogla spre-
jeti. Zato je od‰la v svet. Niã ni pomagalo prepriãevanje,
pro‰nje in groÏnje, Flora je bila neomajna. Ostala bo tu.
Tu, kjer se vseeno s strani‰ãnega okna vidi v daljavi gra-
‰ãina in njen dom. In tudi vrt. Favnin spomin je bil mo-
ãan in zakoreninjena slika paradiÏnikovega vrta in Flo-
re, ki je tako vneto duhala rdeãe obarvane plodove, da
jo je mati obiãajno morala umiti od nog do glave.

»Flora, Flora . . . « je rada rekla, »vsaj tokrat nismo

udarili mimo. Res ima‰ pravo ime. Ali ne Favna,« je po-
gledala drugo hãer in se svetlo nasmehnila.

Favna je resno zadrÏevala smeh, v njeni glavi pa so

brnele formule in izbolj‰ave, pa napitki in izdelki iz pa-
radiÏnika. Prepriãana je bila, da je to sadeÏ, ki naj bi,

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

tako kot imajo Kitajci zdravilno korenino, zdravil vse
bolezni. To bo penicilin tretjega tisoãletja. Njeno ple-
zanje po hribih in skalah se je obrestovalo. Na‰la je pra-
vo roÏo, temno rastlino, ki je na dnevni svetlobi poãrne-
la in sprhnela v prah. Bila je kot pepel, di‰ala je kot gnoj-
na jama, njena zdravilna moã pa je bila odre‰itev za bol-
nike z aidsom.

»Nisem samo reinkarnacija gamsa, ‰e Apolon ima

prste vmes,« se je rada pobahala.

Etbina je sreãala mimogrede. Nekoã, ko je iskala sluÏ-

bo (in jo tudi dobila), je na policiji sedela v preddverju,
ãakajoã na usmiljenje. Moj ‰ef je bil namreã tako za-
poslen, da skoraj ni bilo mogoãe priti do njega. Favno je
sprejel samo in izkljuãno zaradi Flore. Nikdar si ne bi
mislil, da sta sestri. Flora pa mu ni dala miru. Prepriãa-
la je Ïupana, da je prav njena sestra prava za kriminali-
stiko, ‰e veã, dnevno je nadlegovala tudi mojega ‰efa.
·ele na Ïupanov klic je popustil in Ïensko sprejel.

Komaj je zadrÏeval smeh, ko je vstopila. Njena roza

oblaãila, mini krilo in dolgi rdeãi lasje so ga zbodli, kot
bi ga nekdo prikoval z Ïebljem.

»Kak‰no ‰olo imate?« sem ga sli‰ala reãi.
»Kak‰no ‰olo pa si Ïelite?« je bila nesramna.
»Policijsko, seveda . . . ali kriminalistiãno, ali kaj po-

dobnega. Kaj pravzaprav znate?«

»Vse,« je kratko rekla. »Vse!«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»In, to je . . . ? Kaj je to, vse?«
»Brati, pisati, vohuniti, delati z internetom, zdraviti

ljudi, predvsem pa znati opazovati in poslu‰ati.«

»Halo,« je potrkal na stekleno ‰ipo, mi pomignil in Ïe

sem bila v njegovi pisarni.

»Mislim, da smo na‰li pravo druÏbo za Etbina. Pelji jo

k njemu. Potem pa ‰e na kadrovsko sluÏbo. Uredita
stvari. Potem pa na delo. Etbinu bom Ïe sam sporoãil,
kako in kaj bosta delala.«

Tega dogodka, ki je sledil ne bi hotela zamuditi za vse

na svetu. Etbin je planil k Favni, jo moãno poljubil in
stisnil k sebi, ter rekel: »Tebe sem ãakal. Samo tebe. Zdaj
bova dva.«

Favna ni mogla reãi niti besede, sedla je na stol poleg

Etbina in ga zaãudeno gledala. Etbin je spet rekel:
»Ostaja nam ‰e najpomembnej‰e delo, kdaj se priãne
ãi‰ãenje lastnega dvori‰ãa?«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

meli smo eno sobo, prostor, kamor smo se zatekli na
posvet. Tokrat je bila slavnostno okra‰ena in polna

steklenic in raznih dobrot. Prepriãani smo bili, da bomo
imeli vsaj en dan v letu prosto in bomo lahko vsaj enkrat
v miru skupaj sedeli in malicali.

»V treh mesecih nismo uspeli razvozlati niti enega

primera do konca,« je rekel ‰ef in kar sam priãel po-
spravljati z mize. »Minister me bo obesil za pete. On ne
ve, da moram prositi sodnike, odvetnike in ‰e tipkarice,
da naj malo pohitijo. Malodane, da mi ne zaluãajo aktov
v glavo. Tako je to,« je skoraj Ïalostno ugotovil. »Prav-
ni jezik ima toliko pomenov, da jih sam bog ne razvoz-
lja. Sicer pa, mi lovimo, oni spu‰ãajo. Kot bi bili Karitas,
in ne represivna sluÏba.«

Mi smo samo sedeli in poslu‰ali. âe ga ne bi poznali,

bi ga kupili za drag denar. Tako pa smo vedeli, da samo
malo popu‰ãa ventile, v mislih pa ima vse kaj drugega.

»Tokrat je to past, kletka in uganka,« je rekel policist,

ki naju je izvlekel z zabave pri Ïupanu. »Îenska ima po-
puljene vse zobe, z rok pa strgano koÏo. Prstnih odtisov
in odtisov zob nismo mogli vzeti.«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Vendar ima obraz, ali ne,« je bil besen ‰ef, ko je do-

dal, »le kdo, me zanima, kdo je tako hudiãevo zloãinski,
da stori kaj takega?«

»Polt ima zelo temno,« je rekel policist, »obãutek

imam, da je to Ïenska, ki je delala na novi televiziji.«

»Torej,« je spet rekel ‰ef, »zobovja nima, prstnih od-

tisov ne bomo mogli vzeti, polt ima temno, in kar je naj-
pomembnej‰e, mrtva je. Imam prav? To, dragi moji, to
je torej vse. Kaj ste ãisto nori, ali ste pozabili, kako se
ãlovek loti preiskave?« je ‰e isti hip tako moãno po-
vzdignil glas, da smo vsi obnemeli.

»Izginite mi izpred oãi, pojdite na teren in konãno Ïe

nekaj storite. âasa imate 12 ur, potem bom zahteval
poroãilo. Vendar ne kar koli, poroãilo o re‰eni zadevi
bom zahteval. Ali je jasno? Gremo, brÏ, takoj . . . !«

Prvega januarja bi moral biti doma, v postelji pri Ïeni,

‰e ves sreãen in zadovoljen ob vstopu v novo leto, pa
sedim tu, premi‰ljujem in se jezim nad ljudmi in trupli,
je premi‰ljeval, ko je pozvonil telefon. Bila je Negra.

»I‰ãem Blanko, sodelavko. Îe teden dni je ni na tele-

vizijo. Mislila sem, da je odpotovala domov, na Madei-
ro . . . vendar . . . ne . . . tam je ni. Oglasila se tudi ni,
mi lahko pomagate?« Njen glas pa kljub vsemu ni zve-
nel prav niã zaskrbljeno.

»Oglasite se tu, se bomo pogovorili,« je rekel ‰ef.

»Kak‰ni prijateljica pa sta, da si ne zaupate, kam gres-

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

ta in kaj delata,« je mrko godel v brado, ko je dodal:
»Ah, te babe. Z njimi je teÏko, brez njih pa ‰e teÏje.«

»K patologu grem,« je rekel tajnici in odvihral skozi

vrata. Zdravnik je opravljal obdukcije kar v Ïivalskem
vrtu. To je bil ãlovek, ki je uÏival samo takrat, ko je se-
ciral trupla, najsibodi ãlove‰ka ali Ïivalska. Kak‰en ãlo-
vek mora‰ biti, da postane‰ patolog, je premi‰ljeval, ko
je stopal skozi Ïelezna vrata, potem naprej, do vrat, kjer
je moral vnesti kodo in se predstaviti. ·e preden pa je
pri‰el do zdravnika, ga je Ïe priãakal na stopni‰ãu in Ïe
je rekel, brez pozdrava: »Pravkar sem mislil nate, po-
kradli so vso kri. Îivalsko in ãlove‰ko.«

»In trupla, jih ‰e ima‰,« je rekel ‰ef.
»Ne norãuj se,« je bil jezen zdravnik. »To je zelo ne-

varno, zelo nevarno,« je ponovil. »Opravljal sem pre-
iskave, primerjal, raziskoval, iskal in dodajal substance.
Vse v imenu napredka, v imenu znanosti. Einstein je
sanjal svoja odkritja, jaz jih i‰ãem z noÏem. Tudi to so
sanje.«

»Ne razumem,« je bil zaãuden, »ãe je temu tako, za-

kaj pa nisi poklical zvezdogleda in razlagalca sanj?«

»Kaj pa ima‰ tu?« je nadaljeval ‰ef in pokazal na po-

lico, kjer je stalo veã stekleniãk, ki so se srebrno zeleno
svetile.

»Ah to, tu delam neke raziskave, ki jih je naroãil dok-

tor OksidÏen. Ima namreã pomanjkljive instrumente za

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

te raziskave. Hotel je sli‰ati ‰e moje mnenje. Zelo dobro
plaãa. Rastlinski patologiji sem se posvetil kot vedi o bo-
leznih in bolezenskih procesih v organizmih, zato sem
bil prav‰nji za to delo. Zdaj pa tole! »

»Kaj, tole?« je hotel vedeti ‰ef.
»A kaj, to vendar, da moram opravljati ‰e obdukcije in

te norosti. Vendar, ãe priznam, kar malo uÏivam. Kdo mi
kaj more, mrtvi namreã ne govorijo, jih ne boli. Napa-
ke prikrije zemlja,« je bil strupen.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

riãakovala sem, da bom praznike preÏivela doma.
Pa, kaj bi ãlovek poãel brez sluÏbe, brez dela, v ka-

terem najde veã kot zadovoljstvo. Torej, sem tu, v sluÏ-
bi in kar dobro mi je. To moje premi‰ljevanje pa je pre-
kinilo zvonjenje mobitela.

»Pridi v Ïivalski vrt, v mrtva‰nico,« je rekel ‰ef.
»O.K.,« sem rekla in ‰la.
Jutranja megla, ki je sedla na mesto namesto snega,

mi je lezla v kosti in Ïe sama misel, da se bom morala
spet sooãati z mrtvimi, brrr, me je ‰e bolj mrazilo. No,
spet kartica, identifikacija, smeh ãuvajev, reÏanje opic in
mrk pogled kaãe, ki se je zvijala pred svojo, Ïe mrtvo
mi‰ko, je bilo mimo. Stala sem pred ‰efom in patolo-
gom, ko je slednji rekel: »Îenska ima po hrbtu meni
neznane madeÏe. Okrogle, skoraj bi rekel, pravilen krog
in skoraj nevidne. Skoraj . . . « je spet priãel, ko sem ga
prekinila, in rekla: »ali bi lahko konãno nehal uporablja-
ti, no, ta tvoj — skoraj —.«

»Etbina in Favno to niã ne moti. Samo ti, ki hoãe‰ biti

‰e slavistka, no ti ima‰ vedno kup pripomb na moje go-
vorjenje.«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Dovolj,« je rekel ‰ef, »kaj je s temi madeÏi?«
»Ne vem,« je dvignil roke patolog, »vzel bom ko‰ãek

koÏe in preveril.« Isti trenutek je ‰efu pozvonil mobitel.

»Savo je mrtev, pripeljali ga bodo z Madeire,« je re-

kel Etbin.

»Kdo pa je Savo,« je rekel ‰ef.
»Ha, tvoj nadrejeni vendar. Îupana je spremljal na

simpozij o uporabi kemikalij v kmetijstvu. Na Madeiro
namreã.«

»In, kaj imam jaz z njim . . . « Udaril se je po ãelu, in

rekel: »Saj res, on je zahteval moj odstop.«

»Kam ga pripeljemo, ali bo obdukcija?« Etbin se je na

drugi strani Ïice zmrdoval, kazal osle Favni, ãe‰, kako
poãasna pamet je v ‰efovi glavi.

»Pripeljejo naj ga v Ïivalski vrt, v mrtva‰nico. Gotovo

bo potrebna obdukcija. Ne gotovo, zagotovo.«

»Tako,« je nadaljeval, »obema vzemi kri, opravi pre-

iskave, preglej datume smrti in okoli‰ãine, potem se sli-
‰iva. Na policijski postaji me ãaka sinjora Negra, pravi,
da pogre‰a sodelavko. Grem!«

»Grem s teboj,« sem rekla. âisto niã mi ni di‰alo v tem

zatohlem prostoru ãakati na rezultate. »Mogoãe sta Ïe
Etbin in Favna kaj odkrila. Leto se je priãelo s smrtjo, se
bo pa mogoãe konãalo z rojstvom,« sem dodala, ker mi
du‰a ni dala miru. »Le kdo ima ãas in Ïeljo takole pobi-
jati ljudi. ·e maãka bi teÏko vrgla v vodo.«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Seveda, molãi Ïenska. Ali ti ‰e vedno ni jasno, kaj so

kriminalne zdruÏbe, kaj je dejansko podlaga za vse to
bogatenje. Nekateri so brezposelni, pa imajo veã denar-
ja kot midva, ki hodiva v sluÏbo.«

»No, ampak, tega kar je bilo vãasih pa vseeno ni veã.«
»âesa,« me je svetlo pogledal, »ãesa ni veã?«
»No tega, da so ljudje delali hi‰e v Bosni, v Sloveniji

pa so dobivali socialne podpore.«

»Grdoba grda, le kaj govori‰. Si kaj pomislila, da so

jim vse zravnali z zemljo. Niãesar nimajo. Niã . . . nada
. . . nothing . . . niente . . . ! Bom Senadu povedal,« se
je zareÏal, ko je dodal, »saj res, kje pa je?«

»A . . . a kje, saj si ga vendar ti poslal s policijsko eno-

to v Sarajevo. Si pozabil?«

»Le kako naj vse drÏim v glavi?«
Prispela sva na kriminalistiko. Vratar je pihal v roke,

zeblo ga je. Bil je nov ãlovek, poslan iz urada za delo.
Nisem ga ‰e videla.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

a hodniku hotela je nastal hrup in tru‰ã. OksidÏen
je glasno oznanjal, da mora priti do Ïupana, ne

glede na to, da je odredil, da ga nihãe ne sme motiti. Saj
je vedel, Florinega telesa paã nihãe ne sme videti.

»Kaj je spet,« je mrko povpra‰al Ïupan in samo poku-

kal iz sobe.

»Savo je mrtev!«
»Kaj, kako,« je lovil sapo. »Kje je Jon, ali ni imel on na

skrbi njegovo varnost?«

»Tudi njega ni, odpeljal se je s Savovim letalom.«
Îupan je zaprl vrata, se hitro oblekel v haljo in Ïe je

stal na hodniku. »Madonca, zdaj pa nas ãaka tukaj‰nja
policija, potem ‰e policija doma, potem televizija in ra-
dio, pa ãasopisi in povrh vsega ‰e iskalci senzacij. Kako
bova vse to speljala?«

»Blanka in Negra bosta doma uredili zadevi. Televi-

zija je moja in samo jaz bom povedal, kaj sme iz hi‰e in
ãesa ne dovolim. Îenski imata natanãna navodila.«

»Kako naj opraviãim Madeiro?«
»Imava naãrt, naãrt za voja‰ko bazo, naãrt za plan-

taÏo in mnenja svetovno priznanih znanstvenikov.«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Seveda, vendar sva podatke priredila. To je vedel

Savo in Jon tudi. No, kaj pa sedaj?«

»Niã, gremo dalje.«
»Îe, ampak paradiÏnik vsebuje . . . .« ni dokonãal

stavka, ko ga je prekinil OksidÏen: »Molãi, saj vem!«

OksidÏen je ãasopisno hi‰o kupil iz same objestnos-

ti. Samo zato, da je dokazal, da se z denarjem da dobiti
vse, od materialnih dobrin do ãlove‰kega snetja. Nje-
govo ime je bilo tako izumetniãeno in nenavadno, da se
nikdar sploh nihãe ni vpra‰al, je ta ãlovek Slovenec ali
Portugalec. Leta so naredila svoje, njegova slovenska iz-
govorjava je bila mehka in nepravilna, ‰e veã, nasmeh,
ki ga je krasil ducat na novo izdelanih porcelanastih
zob, je bil kljuã za odpiranje vrat.

»Ko bi le imel ‰e televizijske in radijske frekvence,« je

razlagal Savu, ko sta se sreãala na letali‰ãu. Res, da sta
skupaj hodila v va‰ko ‰olo, pa vendar so se njune poti
ob koncu tako ãudno raz‰le. OksidÏen na Portugalsko,
Savo je ostal doma. Njegova Ïelja, da bi postal policijski
minister je bila moãnej‰a od Ïelje po denarju. Zato ga
niti OksidÏenova prelepa slika o zlati bodoãnosti ni mo-
gla prepriãati. OksidÏenov doktorat iz medicinskih zna-
nosti je bil odliãen kljuã za vstop v svet znanosti. Na
vsem planetu je imel prijatelje in znance in zelo so ga
cenili. Dalj od njegovih poklicnih referenc pa zagotovo
nihãe ni brskal.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

Savo je dopust preÏivljal na Madeiri. Vsako pomlad se

je odpeljal s svojim letalom. Nihãe natanãno ni vedel,
kam je odpotoval, ker je o svojih potovanjih ponavadi
molãal. Tokrat pa se je z njim odpeljal tudi Jon. Na leta-
li‰ãu so se usluÏbenci strumno poravnali v vrsto in po-
licaji niso zahtevali nobenih dokumentov. Jon je pred-
stavljal visokega voja‰kega uradnika, (kje je delal in
komu je bil podrejen oziroma nadrejen, ni vedel nihãe)
in zanj je bila pot prosta.

»Si kupil polje in gozdove okrog gradu,« je ‰epnil Jon

in si pogladil svojo voja‰ko obleko. »Bo‰ danes ti piloti-
ral,« je presli‰al Savo, »dovolim,« je ‰e smeje rekel.

Jonova Ïelja je bila izpolnjena, torej sem vsaj za nekaj

dni varen, je bil zadovoljen Savo. V Jonovo glavo pa ni
videl, ni mogel vedeti, kaj ima v naãrtu.

»Zelo lepo dolino imate na Gorenjskem,« je priãel

Jon, »res lepo, zelo lepo. ·koda, da je tam tovarna, ki
onesnaÏuje okolje.« Njegov nasmeh je bil trpek, kot je
trpek lahko samo cinizem.

»Imenitna lokacija za voja‰ko bazo, mar ne?« Savo ni

bil pripravljen na pogovor, vendar je moral sodelovati.
Njegovi moÏgani so Ïe oddajali opozorilni znak.

»Eno ali drugo,« je s stisnjenimi zobmi rekel Jon. Le-

talo je nevarno priãelo premetavati in od daleã je bilo
opaziti nevihtni oblak.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Previdno,« je prijel za pilotsko roãico Savo, »ta stroj

je vreden veliko denarja. Davkoplaãevalskega,« se je Ïe
nasmehnil.

»Dobili smo dovoljenje za paradiÏnikov nasad,« je

spremenil temo pogovora Savo, »nasad bo zelo blizu
voja‰ke baze, tako da bomo skoraj vsak dan skupaj.«

»To bo napeto,« se je nasmehnil Savo, »tako blizu, pa

vendarle tako daleã.« Jezila ga je misel, da bo vsak dan
pod drobnogledom.

Vse to je OksidÏen vedel. âakal je na znak, ko bo Jonu

dovolil odstraniti Sava. Vsak dan je bil bolj pohlepen, ni
mu zadostovalo bivali‰ãe na Madeiri, hotel je ‰e radijske
in televizijske frekvence in del dobiãka od prodane krvi.
Na sumu ju je imel, skupaj s patologom, da prodajata
Ïivalske organe za operacije ljudi, prav tako okuÏeno kri
za transfuzije.«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

10.

a televiziji je zavladala panika. Ljudje so se zbrali

poleg Negre in se samo z oãmi spra‰evali, kako je

vse to mogoãe. Blankin stol je prazen stal v velikem pro-
storu, kot bi dobesedno zijal v vsakega posebej.

»Sem vam rekel,« je nenadoma prekinil ti‰ino tisti

norec, ki Ïe vse dni leta okrog . »Sem vam rekel, zaãelo
se je. Najprej Ïenska, potem mo‰ki, potem Ïenska in
spet mo‰ki . . . cik cak smrti . . . zelena kri in razpada-
joãa trupla . . . vse nas bo doletelo.«

Varnostnik je sku‰al ujeti mo‰kega, ni bil zadosti

uren.

»Pustite ga,« se je zadrla Negra, »oãitno ima prav,« je

‰e dodala. »Kje ste videli zeleno kri,« je hotela vedeti,
»kje?«

»Ah,« so zavzdihnili skoraj vsi hkrati, »kaj ne vidi‰, da

ni ãisto pri pravi. Le kdo ima zeleno kri?«

»Ima, ima,« je rekel, »doktor v Ïivalskem vrtu in ge-

neral, tista dva imata zeleno kri in znala sta me zamrz-
niti. Brrr, je bilo mraz.!«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

S ‰efom nisva hotela prekiniti predstave, ko je mo‰ki

vendarle upehan konãal. Takrat je rekel ‰ef: »Sinjora
Negra, bi lahko ‰li v va‰o pisarno?«

»Le komu je bila Blanka v napoto?« je priãela ihteti.

»Samo delali sva, to sva delali, kar nama je bilo naroãe-
no. Tu pri vas imate res posluh za tujce,« je Ïe sarkastiã-
no dodala.

»Sinjora . . . « je bil povzdignil glas moj ‰ef, »nisva

pri‰la zato, da bi poslu‰ala oãitke o slovenski ksenofo-
biji . . . pri‰la sva zaradi razjasnitve smrti sinjore Blan-
ke. Torej . . . « je zniÏal glas, »kaj mi boste povedali.
Vzemi papir, ali bolje laptop in pi‰i,« je ukazal mimo-
grede ‰e meni.

Vpisala sem vse osnovne podatke, razmerja in vnes-

la kopijo pogodbe o zakupu frekvenc. Negra je ‰e ved-
no molãala, ‰ef tudi. Obadva sta ãakala, da opravim for-
malna dela.

»Boste kavo?« je rekla Negra in stopila do avtomata,

kjer se je cedilo veã vrst pijaã. »Zelo rada imam to zele-
no brozgo,« je rekla, »pravijo, da je to novi izdelek iz
paradiÏnika in kivija. Okusno in osveÏilno.«

»No, priãnimo Ïe,« je rekel ‰ef, »pili in jedli bomo

kasneje. Kdaj ste nazadnje videli sinjoro Blanko?«

Zasli‰evanje je trajalo veã ur, niã posebnega nisva iz-

vedela. Intervju, ki sta ga pripravljali z Ïupanom, je bilo

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

namreã poslednje delo, ki ga je opravila Negra. Vzela
sva kopijo in ‰la.

»O vsem vas bova obve‰ãala,« sva rekla, ko je Ïe pri-

‰el naokrog spet tisti norec, priãel vpiti, da je naslednji
na vrsti mo‰ki.

»·e dobro, da se ljudje delimo samo na mo‰ke in Ïen-

ske. Pomisli, kako teÏko bi bilo, ãe bi imeli toliko oblik
kot Ïivali. Tako pa se praktiãno razlikujemo samo po
barvi koÏe.«

»Si bila zadnje ãase preveã v Etbinovi druÏbi, a? Gre-

va nazaj v Ïivalski vrt. Mislim, da imam vpra‰anje za
gospoda patologa.«

V laboratoriju je bilo zadu‰ljivo. Lovila sva sapo, iska-

la skafander, da bi se lahko nemoteno gibala med vse-
mi temi hlapi. Doktor naju skoraj ni opazil. Strmel je v
mikroskop in na ãelu se mu je nabirala voda. Dobesed-
no, voda!

»Ta celica je nekaj novega . . . tako nepravilnih oblik

sploh ne poznam . . . kaj je zdaj to?« Stala sva za njim
in na velikem ekranu opazovala dogajanje pod mikro-
skopom. Mislila sem, da bom bruhala. Zelene celice so
se v hipu spreminjale v kristale, smrdelo je kot v gnoj-
ni jami.

»Moram vzeti drugi primerek,« je spet rekel sam sebi,

»kje imam Ïe tisti paradiÏnik . . . ?«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

Midva sva se spogledala . . . paradiÏnik?
Zaãel je fotografirati, posnetki so se vrstili na ekranu

in takrat sem opazila na njegovem vratu — madeÏ. Prav
tak‰en madeÏ, kot ga je imela Blanka na hrbtu.

»Mislim, da vem,« sem rekla ‰efu, ki je strmel v isto

toãko. Prekinil me je s pogledom, ãe‰, tudi jaz vem. Po-
trepljala sem zdravnika po rami, in rekla: »Ali si lahko
ogledava ‰e druge posnetke?«

Velika karta periodiãnega sistema, ki je visela na ste-

ni je bila vsa popisana, preãrtna in podãrtana. Berilij in
aktinij sta bila obkroÏena z debelo rdeão ãrto.

»Kako delujejo Ïive celice?« je hotel vedeti moj ‰ef.

»Ali je to kri Sava in Negre, ali imate to samo kot ekspe-
rimentalno tekoãino?«

»Radioaktivnost poÏene mrtve celice v tek, jim omo-

goãa nadaljno rast in nihãe, prav nihãe, vsaj do danes,
jih ‰e ni uspel zaustaviti.«

»Je to kri obeh mrtvih ljudi, ali je ali ni?«
»Je,« je kratko in jedrnato rekel patolog. »Je!« je bil

odloãen.

Komaj sem se zbrala, mislila sem, da ne bom mogla

veã nadzorovati dihanja, da mi bo razneslo grlo in plju-
ãa. Nikoli ne bom pozabila prizora, ko sem sodelovala
pri pregledu trupel. Bila sta Ïe skoraj strupeno zelena,
tudi njuna kri je bila zelena.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Kaj je zdaj to,« je hotel vedeti ‰ef, »smo pristali v

znanstveno fantastiãnem filmu . . . ali sanjam . . . ne,
gremo v ordinacijo,« je s suhim glasom rekel.

»To je tako,« je rekel patolog, »nasad paradiÏnika na

prostoru, kjer je stala tovarna, je proizvajal na tone te
zelenjave. Pridelovali so ga v sokove, mezge in kot lepe
primerke, bogate z vitamini, prodajali v trgovine, bolni-
ce in gostilne. Zaradi mesa, predvsem govejega mesa, ki
je Ïe skoraj izginilo s polic, je nastopila priloÏnost, pra-
vijo — trÏna ni‰a —, to smo izkoristili.«

»Norci,« sem rekla, »vendar, Ïalim prave norce. Sled-

nji paã ne bi tako srali v lastno skledo.«

»Zaradi berilija in aktinija pa se je spremenila struk-

tura celice paradiÏnika, kdo je vedel, nihãe ni predvidel
te moÏnosti.«

»Kdo je dovolil nasad paradiÏnika na podroãju biv‰e

tovarne? Kdo je podpisal pogodbe, in kar je najvaÏnej‰e,
kdo je pobiral provizijo?«

Zdravnik je gledal v tla, ko je rekel: »Jaz sem samo

zdravnik, znanstvenik. Moje delo je raziskovalne nara-
ve, z denarjem se ne ukvarjam.«

»To Ïe,« je bil besen ‰ef, »vendar pa imate najsodob-

nej‰i laboratorij v Evropi, mar je to zastonj? Ali se res
nikdar ne vpra‰ate, od kje denar?«

»Ne,« je suho rekel, »to me ne zanima.«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Norec,« sem prhnila, bleda in uniãena sem sledila

svoji konveksno konkavni podobi v steklih laboratorija.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

11.

oriva imava samo do Cabo Verde, potem bova mo-
rala pristati,« je rekel Jon in neÏno poboÏal tresoão

se dekletovo roko.

»Seveda, seveda,« je reklo dekle, »na Kapverdskih

otokih naj bi se moja pot konãala.«

»Draga moja, vse sem storil, smo storili, kar je bilo v

na‰i moãi. Tvoj oãe Ïupanstvo jemlje za svoj fevd, mo-
rali smo ga prestra‰iti. Upam, da si bila z na‰im ravna-
njem zadovoljna. Sicer pa, kakor koli Ïe, ‰e nekaj dni pa
bo‰ doma.«

»Zakaj ste ubili Sava? Bil je tako prijazen ãlovek, niã

mi ni hotel . . . razen no, sicer pa je bil mo‰ki vreden
greha.«

»Si jo videl ptiãico, kdo bi si mislil?«
Jon se je priãel praskati, za vratom, po nogah in ro-

kah. Skoraj bi skoãil s koÏe, ko je rekel: »Upam, da na
Ïupanovi zabavi nisi pila vseh tistih eksotiãnih napit-
kov?«

»Seveda sem,« je rekla, »tako je vse skupaj imenitno

izgledalo, da se nisem mogla upreti.«

»Pa smo tam,« je rekel Jon in se predal pilotiranju.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

Atlantik se je svetil zeleno in modro in zahajajoãe

sonce je zlatilo gladino, polno surfarjev in jadralcev. Bila
sta Ïe skoraj pri letali‰ãu, ko je Jon rekel: »Prevzeli te
bodo obve‰ãevalci iz mednarodne enote. Poslali te bodo
domov. Tam se spet ãez nekaj dni sreãava.«

»O,« je rekla, »mar ne bom smela zmoãiti nog v mor-

ju?«

»Ne, mislim, da ne. Takoj bo‰ odpotovala domov. To-

krat ne z letalom, temveã z ladjo.«

S seboj moram voziti to razvajeno stvarco, je bentil

sam pri sebi. Le zakaj moram vedno opravljati naloge, ki
mi niso po godu.

Letali‰ãe na otoku je bilo zelo Ïivahno. Pristati ni bilo

teÏko, malo je pomagal veter, malo s stolpa. Pristala sta
v zunanjem delu letali‰ãa, na privatni stezi tamkaj‰njega
guvernerja in avto ju je Ïe ãakal.

»Adijo,« je reklo dekle in Ïe sta se raz‰la.
»Je bilo naporno?« ga je vpra‰al komodor. «Savo je

mrtev, ali ne?«

»Vse ti bom razloÏil, ko si malo oddahnem. Îejen sem

kot pes, utrujen kot dva in naveliãan teh razvajenih de-
klet in politikov ter poslovneÏev. Vsaj uro ãasa potrebu-
jem, da se malo aklimatiziram,« je rekel Jon.

»O.K.«, je rekel komodor in dvignil roke v znak pre-

daje. »Kakor Ïeli‰!«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

Jonu je popu‰ãala strahotna Ïivãna napetost, v oãeh

ga je ‰e vedno pekla modrina morja in neba, telo ga je
srbelo, vendar — nalogo je opravil. Moãno si je Ïelel, da
mu ne bi bilo veã treba v Slovenijo. Tam so mu skisali
moÏgane in doktor OksidÏen se mu je ma‰ãeval s tisto
prekleto pijaão.

Po letalski radijski zvezi je sporoãil komodoru, da je

pripravljen, da se dobijo v kavarni Piña colada, ãez eno
uro. Nato je slu‰alko odloÏil. Preoblekel se je v kratke
hlaãe in tanko srajco, ãez rame nemarno zavihtel jopi-
co, in je ‰el.

»Atlantik deluje blagodejno,« je priãel komodor.

Upokojeni poveljnik konvoja je prevzel tokratno nalo-
go z veliko mero rezerve. Îe res, da je doÏivel kar nekaj
smrti in dogodkov za katere ‰e sli‰al ni rad, ampak to-
krat so vsi ti novodobni kriminalisti, vohuni in poslov-
neÏi ‰li preko vseh meja. Niã veã ne velja ãastna beseda,
niti dejanje, kaj ‰ele, da bi se lahko na koga zanesel. Vsi
skupaj in vsak posebej i‰ãejo samo lastne koristi.

»Kaj ste zaboga dovolili doktor OksidÏenu eksperi-

mentirati s kemijsko kinetiko,« je priãel. »Za vse piño
colado,« je rekel natakarju, ki se je konãno primajal izza
bara. PriÏgal je cigaro in puhnil v Jona, ãe‰, kaj mi bo‰ pa
zdaj povedal?

»Nihãe ni pomislil, da bo ta norec ‰el tako daleã. Mi

smo voja‰ko bazo priãeli graditi, oãistili smo Ïveplast

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

zrak, tovarno zravnali z zemljo in nasad paradiÏnika je
priãel tako lepo roditi.« Jon je hotel nadaljevati, ko ga je
komodor prekinil, in rekel: »Ali ve‰, ali sploh ve‰, kaj ste
storili? V paradiÏnik se je naselil ãrni ÏuÏek, majhen rde-
ãe rjav hro‰ã z rilãkom, katerega liãinke Ïivijo samo v
Ïitnih zrnih. Tako so genetsko spremenjene, da jih je
nemogoãe uniãiti. Kot feniks se ponovno pojavijo tudi
takrat, ko jih hoãe‰ uniãiti z ognjem!« Zajel je sapo in
srepo pogledal Jona.

»Kaj pa organ zemlji‰kega gospostva, Ïupana mis-

lim,« se je ‰e isti hip sarkastiãno nasmehnil komodor.
»So Savske jame prazne? Ali nova tovarna Ïe dela s pol-
no paro?«

»To je vse urejeno,« je rekel Jon, »v jamah je skladi-

‰ãe, zavarovano z ognjeno ãrto. Nepovabljen in neavto-
riziran obiskovalec jo vidi samo v tisoãinki sekunde, po-
tem pa tema. Veãna tema!«

»Îenski morata domov, takoj. Doktor OksidÏen ima

predolge lovke in prevelik pohlep mu zamegljuje ra-
zum.«

»O.K.,« je rekel Jon, ko je dodal, »niti najmanj‰e Ïelje

nima ponovno obiskati Slovenije.«

»Kaj si Ïeli‰ in ãesa ne, to ni v tvoji domeni. Nalogo bo

potrebno opraviti do konca.« Jon se je spet popraskal po
tilniku. Vedel je, da je to njegova poslednja naloga. Ze-
lenih Kapverskih otokov ne bo videl veã.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Ognjena ãrta nas je stala veã Ïivljenj in denarja, kot

smo predvidevali,« je priãel komodor. »rudniki diaman-
tov so bili poligon za preizku‰anje naprave. Upam, da
tokrat ne bo smrtnih Ïrtev. Slovenija je zelo obãutljiva
na podroãju ãlovekovih pravic, lahko si zakuhamo veã-
no zamero . . . «

»Zamero,« se je nasmehnil Jon in prasnil v stra‰anski

krohot, »zamero, lepo prosim . . . zamero . . . ?«

»Molãi!« je zaukazal komodor. »Sporov med drÏava-

mi si ne smemo privo‰ãiti. Sem dovolj jasen!« »·e to,«
je nadaljeval strupeno resno, »Savovo smrt bo moral
pojasniti Ïupan. Saj sta konec koncev bila na skupnem
potovanju.«

»O.K.« je spet rekel Jon. »Senad je v Sarajevu, pri-

pravlja teren za nasad paradiÏnika. Oãistili bodo minsko
polje, denar prispevajo skoraj vse razvite drÏave. Mis-
lim, da ne bo teÏav.«

»Moderno oroÏje mora postati nevidno, skrito v hrani

in le tako bomo lahko kontrolirali svetovno politiko.
Veliki brat je pozabljen, na sceno stopa Veliki Ïelodec.«

»O.K.« je potrdil Jon, in rekel: »Privo‰ãi si otok, do

obisti! Jaz ga ne bom veã videl!«

Komodor ni uspel niãesar vpra‰ati, Jon je Ïe izginil za

barom.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Ah, uÏitek,« je zavzdihnil in se pustil boÏati atlant-

skem vetru. Zelena barva je tako pomirjajoãa, morje s
svojo modrino pa neskonãno in blagodejno.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

12.

a letali‰ãu se je trlo ljudi. Bil je ãas praznikov in
dnevne migracije ljudi so dokazovale, da deÏela

nujno potrebuje dodatno letali‰ãe. A kaj pomaga, poli-
tika je moãnej‰a od kapitala, ljudje pa sploh niso po-
membni. Pomembno je le to, kdo in kdaj zmaga, in kdo
in kdaj neprestano nasprotuje in ugovarja. âlovek bi
priãakoval, da bodo me‰ãani priãakali Ïupana na leta-
li‰ãu (to se spodobi!), pa ni bilo tako. âakala in priãakala
sta ga samo Ïena in hãi!

»Niã roÏ, niã slavnostnega govora,« je rekel, ko si je

ogledoval mnoÏico ljudi. Nihãe se ni zmenil zanj. Flora
je od‰la pri drugem izhodu, ni smel tvegati Ïeninega
strupenega pogleda. TeÏav je imel Ïe tako na pretek.

·ofer sluÏbenega avtomobila se je samo kislo na-

smehnil. Îupan je vedel, da v njegovih oãeh nima nobe-
ne vrednosti. Je namreã ãlan nasprotne stranke, stran-
ke, ki zagovarja staro druÏbenopolitiãno ureditev. Pre-
priãan je bil, da se drÏi oblasti tako krãevito, kot ana-
konda Ïrtve, ko ji stisne zrak s telesa.

Z letali‰ãa so se odpeljali kot navadni drÏavljani, pri

cestni zapori pa se je zaãelo. Za barikadami, ki je bila

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

visoka grmada desk in zdrizastega paradiÏnika ter po-
lomljenega orodja in oroÏja, so jih priãakali me‰ãani.
Visoko nad glavami so plapolale table kot transparenti,
v rokah pa so imeli petarde, gnila jajca in paradiÏnik.
Oddajal je zeleno svetlobo, florescenãno.

»Noãemo plantaÏe,« je bral, »Noãemo tujcev,« Noãe-

mo tovarne,« Noãemo Ïupana,« »Noãemo in noãemo,
noãemo . . . neskonãno dolgo, — noãemo!«

»In kaj hoãejo,« je rekel Ïupan, ukazal ustaviti avto-

mobil in takoj je izstopil.

»Noãemo . . . noãemo . . . noãemo . . . « je sli‰al

vpitje mnoÏice. Prvi, ki je stopil do njega, je bil obãinski
svetnik, in rekel: »V dolini imamo revolucijo. Ne vem,
kako bomo zajezili to reã!«

»Kaj se je zgodilo?« je hotel vedeti Ïupan.
»Slaba novica potuje hitreje kot ãlovek. Izvedeli so za

Savovo smrt, paradiÏnikov nasad in tovarna, ki naj bi
predelovala hrano, izdeluje oroÏje. Kaj ni dovolj? Zah-
tevajo tvoj odstop in sojenje.«

Izstopili sta tudi Ïena in hãer. Tudi zravnati se nista

imeli ãasa, Ïe ju je zadela ploha gnilih jajc in paradiÏni-
ka.

»Noãemo grofov na na‰i zemlji,« je vpila mnoÏica.
»Noãemo tujcev na na‰i zemlji,« je rjula skupina sta-

roselcev. »Poteptali so nam travo (in kaj je huje za kme-

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

ta, kot to!), sprehajajo se svobodno . . . poleÏavajo . . .
mi pa moramo delati.«

»Od kje pa sedaj ta ksenofobiãnost? Skoraj pol stole-

tja smo Ïiveli v soÏitju s tujci, pa niã? Kaj jih moti?« je
vpra‰al Ïupan. »Barva koÏe ali rev‰ãina? Sramota!«

Skozi gneão se je prerinil mladeniã, pljunil na Ïupa-

na, in rekel: »Tudi jaz bi ‰el na poãitnice, ne da moram
ãakati v vrsti za delo. Ognjena ãrta je ubila mojega pri-
jatelja, kaj boste storili?«

Iz daljave se je zasli‰alo cviljenje policijske sirene. Na-

trpan policijski avto je izvrgel varuhe reda, z gumijavka-
mi, solzilcem in stra‰ilnimi pi‰tolami. Ljudje so se priãeli
umikati. Do Ïupana se je pririnil drÏavni toÏilec, mu pod
nos molil papir in zahteval, da gre z njim.

»Dokler niste obsojeni ste nedolÏni, vendar boste po-

ãakali kar za re‰etkami,« je rekel. Brez vljudnostnega
pozdrava, niã odveãnih besed, samo dejstva, niãesar
drugega.

»Samo, da bo Ïe konec te norije,« je rekel Ïupan in

niti najmanj‰ega odpora ni bilo ãutiti. Vsem se je zazde-
lo, kot bi mu z ramen padlo ogromno breme. ·ofer se je
samo kislo nasmihal, veã si ni upal dovoliti.

»Samo nekaj minut,« je zaprosil Ïupan, »rad bi se po-

govoril z Ïeno in hãerko.«

»V redu,« je rekel uradnik in za korak stopil vstran.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Kje so imeli tebe?« ga je zanimalo, ko je objemal

hãerko, »niã ne vem, kako je zdaj vse to?«

»V avtomobilu je bila samo Ïenska v voja‰ki uniformi,

to sem ‰e videla, potem me je zagrnila tema. ·oferja ni-
sem videla. Mislim, da sem dobila uspavalno injekcijo.
Zbudila sem se v nekem bungalovu. Kasneje sem izve-
dela, da je to otok Madeira..«

»Torej sva bila oba tam. Kdo je bil ‰e poleg?«
»Tvoj prijatelj Savo!«
»Kaj . . . kako . . . niã mi ni rekel, kljub temu, da sva

se veãkrat videla. Kaj takega!.«

»Pusti jo,« je rekla Ïena, »pusti jo pri miru, saj vidi‰,

da je utrujena.«

»Nisem, prav niã nisem utrujena,« je rekla. »V noãeh,

ko nisem mogla spati, sem premi‰ljevala, kje sem Ïen-
sko v voja‰ki uniformi Ïe videla. Na televiziji! Tam, ja,
tam! Tam sem jo videla.«

»Pravi,« je rekla Ïupanova Ïena, »pravi, da je to gos-

pa Blanka. Delna lastnica nove televizijske postaje. Sicer
pa mediji tako ali tako objavljajo njeno sliko, ãe‰, da je
izginila; da so jo na‰li mrtvo. Raziskujejo primer.«

»In kaj je lepega, lepo prosim?« je rekel Ïupan.
»Niã posebnega, razen denarja, ki se kopiãi, ãe‰, da si

delni lastnik ãasopisne hi‰e in paradiÏnikovega nasada.«

»Ni res«, je lovil sapo Ïupan, »ni res.«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Flora, tvoja tajnica pravi, da je res! Prisilil si jo, da je

delala ãez polni delovni ãas, da sta lahko uredila vse po-
godbe.«

»Dovolj, dovolj,« je rekel Ïupan, dvignil roke v znak

predaje in od‰el do drÏavnega toÏilca.

»Gremo,« je suho rekel in sedel v njegov avtomobil.
»Vse, kar boste . . . .« je slednji hotel zdrdrati pravi-

la, ko ga je Ïupan prekinil, ãe‰, saj vem, daj mir!

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

13.

loro so klicali na policijo. Favne niso dobili doma.
Prepriãani so bili, da sta z Etbinom nekje na‰la skrit

kotiãek za svoje filozofske razprave. Takrat pa je na po-
licijo prisopihal Etbin, in rekel: »Na‰el sem Favnino
roza rutico, Favne pa nikjer.«

»Ja hudiãa,« je rekel moj ‰ef, »ali bodo vse babe po-

bili?«

»O bog,« je spet rekel Etbin, »kako stra‰en je ta svet!

Same preizku‰nje, sama preganjanja. Krivcev pa ni-
kjer!«

Flora je sezula ãevlje, odtrgala debele podplate in iz

naramnice na nedrãku potegnila kamero, ter rekla: »Tu
je vse! Vsi pogovori, vsi dokazi, vsi filmi. Mislim, da je
delo opravljeno. Preveriti je potrebno samo ‰e verodo-
stojnost podatkov in pravno utemeljenost dokazov. Pa
smo tam!« Na ‰iroko se je nasmehnila in odvihrala skozi
vrata.

·e prej pa je bila nazaj, ko je rekla Etbinu: »Kje je Fav-

na, pravi‰?«

Kriminalist, zadolÏen za preverjanje dokazov, je vse

Florine zadeve spravil v vreãko in rekel: »To mislim, bo

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

trajalo kar nekaj ãasa. Oãitno bo potrebna temeljita pre-
iskava, ‰e veã, v laboratoriju bomo vse spravili v red. Po-
ãakati bo treba.«

Spet so se odprla vrata. Tokrat je vstopil toÏilec, in

rekel: »No, vsi smo zbrani. Veliko dela nas ãaka. Ne bo
enostavno. Îupan je vendarle uradna oseba, torej bo
potreben zelo previden postopek. Tudi sam je pravnik,
kar zadevo ‰e oteÏuje. Saj veste, lahko se zgodi, da bo
drÏalo reklo: vrana vrani ne izkljuje oãi!«

Flora je stala med vrati, ko je zakriãala: »Kje je Favna

. . . kje je Favna?« Etbin jo je milo pogledal in hotel
nekaj reãi, ko je zavpila nanj: »Ti pa molãi. Tvojih filo-
zofij imam Ïe ãez glavo. S Favno se Ïe veã nisva mogli
normalno pogovarjati, neprestano je govorila v rekih in
izrekih, grozila z vesoljnim potopom in plaãilom za gre-
he. Torej, ti . . . ti . . . kvazi filozof, poslednjiã te vpra-
‰am, kje je Favna?«

»No,« je bil uÏaljen Etbin, »zadnjiã sem jo videl pri

gra‰ãini, na koncu vasi.«

»No, konãno,« je rekla Flora, »konãno sem dobila od

tebe pameten odgovor.«

Kot da ne bi bilo zadosti vsega, so se spet odprla vra-

ta, vstopil je norec, ki je letal po studijih na televiziji.
âisto mirno je rekel: »Uf, sem naveliãan, naveliãan te
vloge!«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Dobro si opravil,« je rekel ‰ef, »naslednjiã bom za

tak‰no vlogo tudi mislil nate.«

Policist je ‰e nekaj hotel reãi, ko je ‰ef Ïe zavpil: »Do-

volj . . . dovolj . . . poãasi . . . vse ob svojem ãasu!«

Pomignil mi je, rekoã: »Pojdi po kamero, stenografko

in ‰e dva policista. Zdaj pa imam tudi jaz veã kot dovolj!
Vse bomo posneli, zapisali, evidentirali, potem pa po-
slali na ministrstvo. To godljo naj re‰ijo tam. To so pre-
visoki vrhovi, mi pa preveã pri tleh.«

Toliko hrupa v enem dnevu ‰e nikdar nisem doÏive-

la.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

14.

red veliko jamo je bila zbrana mnoÏica ljudi. S

transparenti v rokah so mahali in grozili, da bodo

vse poÏgali in podrli. Zahtevali so ministra, doktor Ok-
sidÏena, Ïupana in vse vpletene. Moj ‰ef jih je miril, z
besedami: »Bolj boste nestrpni in razbija‰ki, manj bo
moÏnosti priti resnici do dna. Najbolje je, da se razide-
te, obljubim, da bomo vse uredili in spravili v red. Sle-
dite poroãilom na nacionalni televiziji. Obljubim, da vas
bomo sproti obve‰ãali.«

»Ah ja,« so se drli, »a tam, kjer ima bogastvo in lepota

mlade, pamet pa je u‰la?«

Îupanova hãer je dvignila roke, ko je zavpila: »Lepota

in bogastvo nista nobeni psovki, je potemtakem, po
va‰e reveÏ neumen, ãe Ïe nima denarja.«

»Noãemo . . . noãemo . . . noãemo . . . « so se drli

ljudje. niã ni pomagalo, uporabiti so morali vodne topo-
ve, da so razgnali mnoÏico.

Moj ‰ef in jaz sva od‰la do ognjene ãrte. Tam naju je

Ïe ãakal doktor OksidÏen in patolog. Roke sta imela
vklenjene, obraza pa sta bila pepelnato siva.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Kaj imata povedati?« je rekel moj ‰ef. Patalog je Ïe

odprl usta, da bi spregovoril, ko ga je doktor OksidÏen
prekinil, rekoã: »Brez odvetnika niti besede. Molãi!«

»O.K.«, je rekel ‰ef, »samo to povejta, kam sta skrila

trupla, ki sta jim pobrala notranje organe in izpila kri?«

Meni je bilo tako slabo, da sem mislila, da Ïe pogle-

da na ta dva vampirja ne bom premogla. Obenem pa se
je kuhala v meni stra‰anska jeza in bes, tako daleã sem
bila, da sem prijela znamenitega doktor OksidÏena za
roko, in rekla: »Je Hipokrat za vas navadna hipokrezija?
Morilec!«

»Brez odvetnika ne veva niãesar,« je stisnil skozi zobe

doktor OksidÏen.

Kako sem bila hvaleÏna Senadu. Pri‰el je iz Sarajeva,

ker je izvedel, kaj se dogaja doma. Kot strokovnjak za
deaktiviranje min je bil edini pravi ãlovek, ki bo znal
pretrgati ognjeno ãrto.

»Ne more‰ brez mene, kajne?« Jaz sem se samo na-

smehnila, veã mi sploh ni bilo treba. Po tolikih letih
skupnega dela ãlovek Ïe sluti, kdo je pravi in kdo samo
hinavi!

»Ne bo enostavno,« je rekel,«satelitska povezava z

detonatorjem je kodirana. Najbolje je, da gremo nazaj
na kriminalistiko. Pregledal bom podatke, ki so na voljo,
potem pa sem bom odloãil, kako naprej.«

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

Medtem so policisti razgnali demonstrante in nad

gozdom je zavladala ti‰ina. âe si dobro prisluhnil, si sli-
‰al krãenje in ‰irjenje kovine ter kapljanje vode.

»Uf,« sem Ïalostna vzdihnila, pred policijo in krimi-

nalistiko se je spet trlo ljudi. Polomljeni transparenti so
bili popravljeni, mnoÏica je zahtevala pravico in kazen.

»Pojdimo pri stranskih vratih,« je rekel ‰ef. Za seboj

je potegnil doktor OksidÏena in patologa, niã mu ni bilo
kaj dosti mar, ko sta se po‰teno spotila in bentila, da ni-
sta psa. »Samo pse ãlovek vleãe za verigo in nima usmi-
ljenja,« je kriãal doktor OksidÏen.

»Kako pripravno, kako pravilno,« je rekel ‰ef, se pre-

priãal, da ga kdo ne poslu‰a, in besno rekel: »Zakaj Ïa-
lita pse? Sramoti ãlove‰kega rodu. Vidva . . . vidva, na-
vadna besnjáka«

Spet smo bili vsi zbrani.
»Komodor je sporoãil, da je Jon na poti. Vsak hip

mora prispeti,« je rekel moj ‰ef.

»Ah seveda,« je rekel Senad, »to je pravi strokovnjak

za satelitske povezave. Zagotovo bo znal pomagati.«

»Ga pozna‰ . . . kako to, da ga pozna‰?« sem hotela

vedeti. »Nikdar nisva govorila o njem.«

»Pri njem sem opravljal izpit iz satelitske komunika-

cije, to je odliãen ãlovek,« je spet rekel Senad.

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

»Ni kazalo,« sem rekla, »da si prepriãan. Menda se je

vpletal z Blanko in Negro, ali se motim,« sem spet dreg-
nila v Senada.

»Onidve sta bili vendar agentki specialnih sluÏb.

Ugotoviti smo morali, od kje zaboga prihaja ves ta vi-
rusni vihar.«

»Ampak,« sem rekla, »saj je Blanka vendar mrtva. Kaj

je zdaj to?«

»Dobro bi bilo, da bi si ogledala kak‰en film, pa bi

videla, koliko nedolÏnih Ïrtev pade za praviãno stvar.
Blanka in Negra, kakor Jon in jaz, vsi smo agentje po-
sebnih sluÏb, specializiranih za odkrivanje kriminalnih
zdruÏb, ali bolje, za kriminal, dobesedno,« se je na-
smehnil, »kriminal belih ovratnikov.«

»In jaz,« sem preseneãena vzdihnila, »kaj pa sem

jaz?«

»Tudi ti pride‰ na vrsto. ·olanje je na Madeiri, to ti Ïe

lahko povem. Naslednje poletje bo‰ preÏivela na tem
zelenem otoku.«

Medtem je spet vstopila Flora in za rokav je vlekla

Etbina. Oba sta jokala.

»No, kaj je spet,« je rekel ‰ef in iskal papirnate robce,

»kaj se dogaja? To pa res presega Ïe vse meje,« je bil
besen.

»Favno smo na‰li . . . na‰li smo jo pod buldoÏerjem

. . . pokopano! Tam sem videl njeno roza rutico in nika-

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

kor se nisem mogel odtrgati s tistega kraja,« je rekel
Etbin in smrkal in smrkal, ko je nadaljeval: »PriÏgana
luã bo ‰irila svojo svetlobo, luã vstajenja in luã pravice,
ljudje bomo . . . « ni mogel dokonãati, ker ga je ‰ef po-
tisnil na stol, rekoã: »Sedi in miruj!«

Etbin je vse skupaj presli‰al in nadaljeval s svojo raz-

lago: »Favna je hotela prepreãiti ru‰enje gra‰ãine, njene-
ga vrta. Mislim, da je bila nesreãa. Ni se hotela umakniti,
za vse na svetu ne!«

Zmeda je bila popolna, tudi mi smo bili zmedeni.

Zmeda na zmedo!

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

16.

oba se je poãasi izpraznila. Stvari so dobivale pravo
obliko in stanje.

»Tokrat je represivni aparat dokonãno poãistil in oãi-

stil mesto. Kdo in kako bo uspel kaznovati zloãince, no,
to bomo ‰e videli. Vsekakor sistem deluje,« je bil pono-
sen Jon. »Vendar se nismo trudili zaman, ‰koda je le
Ïrtev. Mislim pa, da je to ‰ele zaãetek.« Popraskal se je
po tilniku, njegov rdeã krog je postajal vse veãji

»Kako se poãuti‰,« je vpra‰al Senad, »gre‰ z nama na

veãerjo?«

Jon je obupno trpel, ni pa hotel tega pokazati. Strah

med prebivalci je bil Ïe tako ali tako velik, ni da bi ga
ãlovek ‰e ‰iril. Med vso to krizo je uspe‰no izpeljal na-
logo, komodor bo zagotovo ponosen nanj. Naslednik,
kar je Senad bil, pa je tudi dobro pripravljen. âasi so
strupeni, je premi‰ljeval, ko je odhajal in samo z delã-
kom oãesa v Senadovih oãeh zaznal boleãino. Moral je
na televizijo. Oddaja v Ïivo naj bi razkrila vso razseÏnost
kontaminacije okolja, korupcije in ksenofobije.

»Kako dopovedati ljudem, da smo ljudje samo dveh

vrst, mo‰ke in Ïenske. Kaj bi z barvo, vero in politiãno

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

naravnanostjo, ko pa smo ‰e vedno samo mo‰ki in
Ïenske,« je brundal med hojo.

Jon in Ïupanova hãi sta sedela v prvi vrsti. Bila sta

zvezdi oddaje o ognjeni ãrti in paradiÏniku.

»Bomo tovarno zravnali z zemljo, jame zasuli, zloãin-

ce obsodili, bomo ‰e kdaj doãakali zdravo sonce in zem-
ljo?« je hotela vedeti novinarka, ko je tako hitela, da je
kar poÏirala besede. Samo to sem jo ‰e sli‰ala reãi z jo-
kavim, a bombastiãnim glasom: »Bomo ‰e kdaj jedli pa-
radiÏnik?« Potem je spet vse besede pogoltnila, jaz pa
sem televizijo ugasnila.

Pripravila sem nedeljsko kosilo. Za Senada in sebe.

Izklopila sem telefon, pozabila na ksenofobiãne in laÏni-
ve, hinavske in pohlepne sova‰ãane in se predala Sena-
du in hrani.

»Otok je ãudovit, bo‰ videla,« je rekel kar med jedjo

in nevarno se mi je pribliÏeval. Niã nisem imela proti!

BES

OGNJENA âRTA IN PARADIÎNIK

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-239-4

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Sonja Koranter Tri pike in muha
Sonja Koranter Divja raca in škrlatna vdova
Sonja Koranter Sonata za Cezarja in diamante
another day in paradise
Phil Collins Another Day In Paradise
Jane Porter Passion in Paradise 03 Zamieniona panna młoda
Wilde Security 1 Wilde Nights in Paradise Tonya Burrows
Elizabeth Coldwell Stranded in Paradise
Sonja Koranter Golobji vodnjak
Anvil, Christopher Strangers in Paradise
Sonja Koranter Čebelji roj
Another day in paradise Phil Collins
2003 08 trouble in paradise
another day in paradise
Sonja Koranter Zemljekrog
In paradisum F Nowowiejski
Psychedelics in Paradise Mind States – Jamaica
Stranger in Paradise
Phil Collins Another day in paradise (tłumaczenie)

więcej podobnych podstron