Sonja Koranter Sonata za Cezarja in diamante

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

Sonja Koranter

Sonata

za Cezarja in

diamante

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

BES

Sonja Koranter
SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-245-9

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

redavalnica je bila nabito polna. ·tudenti so sedeli
po klopeh, okenskih policah, kar na tleh in Orhan

se je le s teÏavo zadrÏeval, da ni priãel kriãati. Sicer ga je
Ïe na tajni‰tvu razjezila Ïenska, ki je ‰ele nastopila sluÏ-
bo, o njej je vedel samo to, da ji je ime Katica. Ta drob-
na, plavolasa kaãica, mlada in lepa, s sijoãimi oãmi, ta
. . . prav ta, ga je spravila iz tira. Niã kolikokrat je Ïe
povedal, da se ne bo ukvarjal z novo delovno silo, na
dekanatu je povedal, oni pa niã. Îe tako ali tako je imel
teÏave z jezikom. Sloven‰ãina je tako zoprno zapletena,
da bog pomagaj. MadÏari imajo res veã zlogov, vendar
vsaj nekaj pomenijo; Slovenci, no ti komplikatorji, pa
zahtevajo od tebe neãlove‰ke napore, in kar je ‰e najbolj
ãudno, glasove in izgovorjavo, da bog pomagaj! In vsa
ta zme‰njava samo zaradi tiste mlade kaãice v pisarni.
Noro!

»Ti‰ina . . . ti‰ina . . . nadaljevali bomo vãeraj‰njo

snov. Ste si kaj zapomnili?«

Orhan je bil utrujen. Utrujen od govorjenja in spet

utrujen od tujine, kjer se je sku‰al kar najbolje nauãiti
sloven‰ãine. Njegova Ïelja, da bi lahko postal uradnik

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

evropske vlade, je bila moãnej‰a od vseh naporov in od-
rekanj. Glas Evrope je bil moãnej‰i, glas domovine vse
bolj tih. Kljub temu pa vse te selitve, iz Budimpe‰te na
Dunaj, v Prago in Bukare‰to, in konãno v Slovenijo, niso
izbrisale slike v spominu. Grozljive slike rev‰ãine, podiv-
janih laãnih otrok in beraãev. Drhal mu je polomila
prste, violino je moral pospraviti za veãne ãase. Ostalo
mu je samo ‰e pouãevanje, to zoprno in teÏa‰ko delo.
Ostala mu je ZdruÏena Evropa in tu je na‰el svoj pravi
cilj. Glasba je postala samo krinka, ozadje, od koder je
lahko nemoteno razpredal svoje mreÏe in naãrtoval ma-
‰ãevanje. Nikdar veã, si je ponavljal, ko je v svojem sta-
novanju koval naãrt, kako bo dokonãno obraãunal s
strahovi in lakoto, s ãlovekom, ki mu je polomil prste.

»Torej,« se je predramil iz premi‰ljevanja,« kak‰no

zvezo bi na‰li med ubojem Cezarja in demokracijo da-
na‰njega dne.« Elegantno si je popravil pokrivalo, posu-
to s kamenãki in svetleãimi trakovi. »Cezarjevi diamanti
so izgubljeni, kaj pa diamanti dana‰njega dne?«

·tudenti so bili zaãudeni, saj je konec koncev glasba

umetnost, kaj ima torej skupnega z zgodovino. Predaval
jim je o brezãasovnosti umetnosti, od glasbe do poezi-
je, tokrat pa zahteva zgodovinska dejstva.

MadÏarski grof, kot so ga skrivaj klicali, je bil ãlovek

preseneãenj. Vseeno pa so se zelo pazili, da tega izraza
»madÏarski grof« niso preveã javno uporabljali, vedoã,

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

da je to najbolj neprimerna izjava, ki jih lahko stane tudi
izpita.

Katica je to dobro vedela, ‰e veã, to je bil podatek s

katerim bo Borutu spet postregla in on se bo . . . uf . . .
kako se bo razveselil. Imel je prav, ‰e kako prav, da ji je
na‰el sluÏbo.

»Borut je podlasica,« je premi‰ljevala, »podlasica za

katero bi, ãe bi ga ne poznal, dal roko v ogenj. Vse in
vsakogar je znal prepriãati o svoji iskrenosti in po‰te-
nosti. Njegovo podjetje je namreã cvetelo, naivnost lju-
di, ki so vlagali v njegovo podjetje, z upanjem, da bodo
hitro in na legalen naãin obogateli, ni imela meja. Bil je
tako rekoã, na pravem mestu ob pravem ãasu. ·e dobro,
da mu je njegov borzni posrednik tako velikodu‰no po-
magal. Brez njega tudi moje sluÏbe ne bi bilo,« je ugo-
tovila.

Na rami je zaãutila dotik, nato je zasli‰ala ‰e glas:

»No, si se Ïe privadila?«

»Borut, kaj pa ti tukaj?« je zaãudeno poskoãila.
»Ah, Ferenc je spet tu.«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

Josefino so bile teÏave. Z Zofijo pa tudi. Tako prva
kot druga sta poskoãili, ko je nekdo poklical »Fin-

ca« ali »Zofka.« Orhan pa je moral vedno molãati, ko so
ga klicali kar »Sin Osmana I.« Sicer pa mu je godilo. Ta-
ko se je lahko nosil bolj vzvi‰eno, njegova kravata je kar
poskakovala po goltancu, ko ga je le nekdo prepoznal in
ga primerjal s tako slavno osebnostjo. Vsekakor sta na
ime pazili Josefina in Zofija, in tudi sam je bil zelo previ-
den. Z Ïenskami je hudiã, je ponavadi mrmral sam sebi,
brez njih pa kar dva ali veã. Zato je obe povabil v svojo
domovino, za nagrado. Prva mu je ãistila stanovanje in
druga je skrbela za prehrano. Stanovanje v sredi‰ãu
Ljubljane je bilo veã kot razko‰no. Z veã sobami in vse-
mi ne‰tetimi strani‰ãi in kopalnicami, internetnimi po-
vezavami in telefoni, faksi in ‰e kaj. V tem stanovanju se
je sreãeval s svojimi rojaki, pa tudi ljudmi za katere bi
rekli, da so pri‰li iz ãrne Afrike, obeh Amerik in Rusije.

»To je njegovo delo,« je rada rekla Josefina. Zofija se

je ob tem nakremÏila. Prijateljici paã ni mogla reãi, da je
tudi ona del »tega dela«. Vsa ta pisana dru‰ãina, ki se je
dnevno zbirala pri Orhanu, je bila v stilu »Evropa odpr-

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

tih vrat«. Vladni uradniki so za vse to vedeli, ‰e veã, po-
gosto so sodelovali pri vseh teh debatah in razpravah.
Nihãe se ni vpra‰al, je to prav ali dobro. Tu se je nam-
reã dobilo vse, od exstacyja do kubanskih cigar, deklet
in ‰e kaj. Vse zastonj, vse za kak‰no manj‰o uslugico.
No, tak‰no, majhno, pravo. Saj bo konec koncev brisa-
nje razlik med narodi pripeljalo do ZdruÏenih drÏav Ev-
rope. Vsi bomo eno, ali pa ne!

»Nekaj dni bomo ostali v Banovcih,« je rekel Orhan

Ïenskama, ko sta zakljuãevali svoje dnevno delo. »Mis-
lim, da je potrebno poskrbeti tudi za zdravo telo.«

»Ali ni tam vroãa voda,« je hotela vedeti Josefina.
»Saj je vseeno,« je hitela Zofija, »prav dobro bi bilo,

da bi se malo pogrela. Neprestano me zebe.«

»Zebe, zebe,« se je paãila Josefina,«kaj ãe bi raje malo

veã jedla, saj ve‰, ‰e avto ne gre brez hrane oziroma ben-
cina. ·e vesolje poganja energija,« je strupeno dodala.

»Dekleti, dekleti . . . « je vzkliknil, »od same ljubez-

ni se bosta zaãeli sovraÏiti.«

Îenski sta se Ïe veselili, da bosta na MadÏarskem na-

kupili cunj in cunjic, niti najmanj pa ju ni zanimala zgo-
dovina, politika ali celo gospodarstvo. Ko je Orhan pri-
ãel razlagati, da imajo Slovenci z vsemi gradovi skupaj
manj kamenja na kupu, kot ga ima samo madÏarski par-
lament, je Josefina zakriãala: »Hej, ti, pa‰a panonskih
ravnic, poãasi, da te kamenje ne zasuje.«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Kaj pa predavanja,« je hotela vedeti Zofija. »Vas bo-

do kar tako spustili, na dopust, a?«

»No to je pa tako,« je rekel Orhan, »jaz sem vendar

leteãi profesor in ‰e uradnik. Pomislita vendar, da je
moja volja zakon. Predavanja imam samo zato, da se
pokaÏem svetu, ha . . . ha . . . !«

»VaÏiã,« je prav potiho rekla Josefina, naglas pa je do-

dala: »Torej gremo res v Banovce?«

»Res,« je rekel Orhan. »Pripravita se, vidimo se jutri

. . . kar na parkiri‰ãu pred hi‰o . . . ob sedmih,« je ‰e re-
kel, ko je Ïe izginil v kopalnico.

Samo tam, pod curkom hladne vode, je lahko premi‰-

ljeval o svojem prihodu v Ljubljano, o odloãitvi, da je
Slovenija pravi korupcijski raj, ‰e veã, tu je Ïivel tudi Fe-
renc. Urediti mora ‰e zadeve doma, pospraviti dokaze in
kolege prepriãati, da je pravi ãlovek za Evropo. Anatola
je spoznal na MadÏarskem. Tam je bila konferenca o
prepreãevanju korupcije, pranju denarja in prevzemih
podjetij. Same koristne informacije, ‰e veã, vstopil je
lahko na velika vrata, nihãe mu niãesar ni mogel. Biro-
kracija dela temeljito, predvsem pa v ‰kodo lastne drÏa-
ve.

»Spomini, spomini,« je brundal medtem, ko se je

ogledoval v ogledu, ki se je raztezalo ãez celo steno. Ni
vedel, ni mogel vedeti, tega pa res ne, da je ogledalo

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

samo navidezno, na drugi strani sta stala Anatol in Fe-
renc in se nesramno reÏala.

»Butec,« je rekel Anatol, »vse je pregledal, preizkusil,

ogledala pa vseeno ni videl. Ko bo postal neuporaben,
bova uporabila isti sistem kot pri Zofiji in Josefini,« je ‰e
rekel in se nesramno priãel reÏati.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

jubljana je bila zavita v meglo. Iz te globoke zasa-

njanosti jo obãasno zbudi le kak‰na sirena ali krik v

stranski ulici. Vsi so v svojih ãebelnjakih, skriti nepovab-
ljenim oãem. Orhanov prvi vtis je bil porazen. Taksist ga
je zapeljal pred hotel Emonicum, kjer ga je Ïe ãakal
Anatol.

»Vse je urejeno,« je zadovoljno rekel, »stanovanje

pripravljeno, sluÏabnici tudi, si prinesel vreãko?«

»To pa je hitro,« je ob pregledovanju kljuãev rekel

Orhan. »Imam, imam . . . kdaj priãnem s predavanji?«

»Jutri, takoj zjutraj . . . vsi so nestrpni, saj konec kon-

cev ne pride vsak dan v Ljubljano tako slaven glasbeni
pedagog.«

Anatolovo lice se je obarvalo rdeãe, od samega zado-

voljstva. Spet je bogat, bogatej‰i in spet bo lahko ‰el v
igralnico. »Si papirje za Rusplin prinesel,« je ‰e rekel, ko
je priãel oblaãiti suknjiã, ãe‰, grem, znajdi se!

»Si na borzi zmenjen?« je uspel ‰e vpra‰ati Orhan, ko

je Ïe gledal Anatola v hrbet. »To mi bo plaãal, po‰teno
mi bo plaãal, lakomneÏ vseh lakomneÏev.«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

Orhanovo stanovanje je bilo idealno. Vse prislu‰ko-

valne naprave in video kamere, ki so beleÏile vsak gib
obiskovalcev, so bile skrite za ometom, v zvoncu pri
vhodnih vratih in pod posteljo. Zavedal se je, da postelja
ne more in ne sme biti sredi‰ãe ljubezenskega Ïivljenja,
saj bi se lahko spozabil in v prevroãi strasti lahko izre-
kel besedo, ki bi bila zanj usodna. Tako je imel vse na
vajetih. Amal je bil s svojimi pajda‰i ‰e najbolj skrit v
tem stanovanju, sam pa se je vedno poãutil varnega.
Kljub temu, da Amala ‰e ni videl, pa je vseeno ãutil nje-
govo moã in veãno kontrolo. Vendar se splaãa potrpe-
ti, ãe samo pomisli na prelepo sluÏbo na sedeÏu zdruÏe-
ne Evrope, od tam se bodo diplomatska potovanja, z
enkratno imuniteto, lahko neopazno zdruÏila z njego-
vim poslom. Popravil si je ãepico, posuti s kamenãki in
drobnimi nitkami in prav veselo se je zasmejal. Vsi so
bili prepriãani, da je to umetno kamenje, brez vrednosti.
Oblaãil se je namreã tako vpadljivo, da ga je bilo nemo-
goãe spregledati. Me‰ãani Ljubljane so se kitili s klobuki
in pokrivali, ki so spominjala na stare pomeãkane lon-
ce, njegovo glavo pa je krasila svetleãa ãepica, z dolgimi
zlatimi trakovi.

»Saj si ne bi upal nositi pravega bogastva tako javno,

pa ‰e na glavi,« so ga radi spra‰evali prijatelji.

»Seveda ne,« se je ponavadi nasmehnil Orhan, »kje

pa, naj bi ãepico izgubil, kaj pa potem?«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Glava bi ‰la,« je rekel Ksaver.
Stanovanje je postajalo vedno bolj prijazno. Obisko-

vale so ga ‰tudentke, ki so potem rade pripovedovale o
njegovem bogastvu in ekscentriãnosti. Vse to je bilo po-
trebno, zelo potrebno, ãe je hotel ustvariti vtis nedolÏ-
nega evropskega uradnika. S Ksaverjem se nista mogla
sporazumeti, kje naj bi postavila kamere za snemanje
ljudi in pogovorov. Vedela sta, da je v skupini ãlovek, ki
sedi na dveh stolih. Preveã denarja in diamantov se
obleti.

»PribeÏniki z MadÏarske so postali zelo nezanesljivi,«

je rekel Ksaver.

»In Ferenc, kaj je z njim?« je vrtal naprej Orhan.
»Ferencu gori pod nogami. Dolgo ne bo veã mogel

voditi ljudi ãez mejo, na sledi so mu. Postal je tudi pre-
veã pohlepen, saj ve‰, strah je huda stvar. Premaga‰ ga
samo z diamanti in zelenci.«

»Potem pa ve‰, kaj je tvoje delo, ali ne? Pojdi, dovolj

je za danes.«

Na mizi je bilo kup po‰te. Niã posebnega. Spet Rus-

plin?

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

vtocesto so priãeli graditi na ozemlju razla‰ãenih

kmetov in posestnikov, ker med njimi in drÏavo

niso mogli doseãi sporazuma. Vladni predstavnik je
vsak dan razgla‰al nujnost in potrebo po novi cesti, ‰e
veã, obãutek sem imela, da ima vdelano napravo s po-
snetimi govori. Dan na dan je ponavljal eno in isto. Na
mojo Ïalost sem ga morala spremljati na teh njegovih
»razkazovanjih« in niã ni zaleglo, da sem ‰efa prosila za
drugo nalogo.

»·e najmanj si opazna in nevarna,« je smeje oporekal.

»TomaÏa in Jurija sem poslal na MadÏarsko, bo‰ Ïe
zmogla. Teh nekaj dni, potem pa . . . no, bomo videli.«

»Tu je narisan most, ne predor,« je kriãal glavni grad-

benik. »âe bomo gradili predor, pomeni, da se bodo
stro‰ki povzpeli v vrtoglavo vi‰ino.«

»Je ãisto vseeno,« je rekel Anatol, »na ministrstvu

smo se zmenili, da bomo porabili ves evropski denar.
Kako pa mislite, da bomo spet lahko dobili novega?«

»To Ïe,« se ni dal odgnati glavni inÏenir, »vendar s

tem denarjem bi lahko zgradili vsaj ‰e eno ‰olo.«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Pha,« je spet prhnil Anatol, »kak‰no ‰olo neki, denar

bomo zapravili in pika. Spomladi je predviden razpis za
nove projekte, takrat bomo spet zaprosili za denar, in
tako dalje in tako dalje.«

Glavni inÏenir se je vdal. Obenem pa je premi‰ljeval,

kako zapravljamo denar in kdo ima pravzaprav najveãje
koristi. Kdo? Jaz zagotovo ne, ljudje tudi ne, kdo, je
brundal predse in se mr‰il kot hudourni oblak.

»V predoru bodo speljane cevi za plin, dodatna steza

in za teÏkimi Ïeleznimi vrati bo pisarna varnostnika
oziroma ãuvaja,« je ‰e rekel Anatol.

Glavni inÏenir je strmel vanj, z odprtimi usti, ko je

vendarle izdavil: »Kako, kako prosim, tega sploh ni v
naãrtu.«

»Ni v naãrtu?« je sarkastiãno pripomnil Anatol, »pa

spravite v naãrt, jasno. To boste Ïe zmogli, kajne. Sicer
. . . no, saj veste, koliko visoko izobraÏenih ljudi je Ïe
danes na cesti.« ·e isti hip se je obrnil proti meni, in za-
klical: »Halo, halo . . . greva, mlada dama, no, ali naj jaz
vas ãakam, ali vi mene, kaj?«

Ob vseh zadolÏitvah, ki sem jih imela je bila ta najbolj

zoprna. Le zakaj moram spremljati tega trota, napih-
njenega in vsemogoãnega? Le kdo mu lahko kaj stori?
Tako ali tako je varovan z vseh strani. Torej, zakaj?

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

Medtem je Anatolu zazvonil mobik (tako sem rekla

tem potujoãim govoreãim prislu‰kovalnim napravam)
in spet sem bila za nekaj minut prosta.

»Zakaj pa je toliko ovinkov na tej trasi,« sem hotela

vedeti. Glavni gradbenik je namreã sedel na kupu pes-
ka, z rokami na obrazu in nekaj sem morala storiti, da
ga predramim.

»Prosim,« je hitro dvignil roke in se zagledal vame,

»zakaj ima . . . kaj ima?«

»Cesta toliko ovinkov, vendar . . . « sem spet priãela.
»To je dolga zgodba, kot zemlja stara zgodba. Îe v

pradavnini so ljudje krãili gozdove in predvidevam, da
je pot ali cesta nastala na obronkih gozdov, kar je zgo-
dovinsko gledano to pomenilo, da se mejni kamni niso
smeli premikati. Tako so nastala nepravilna zasebna po-
sestva ali polja in ob teh ãrtah so ljudje hodili. Po moje
nihãe ni upal tvegati, da bi stopil na tujo zemljo, ali celo
katastrsko urejeval lastnino. Sicer pa so na obronkih
stala sveti‰ãa in obeleÏja, ali pa . . . kdo bi vedel . . .
sem samo gradbenik in ne geolog.«

»Torej, ãe prav pomislim . . . « sem rekla, ‰e prej pa

sem opazila Anatola, ki je spreminjal barve in s slu‰alko
na u‰esu pritrjeval in kimal. »Torej, so ceste nastale
tako, da se ni spreminjala oblika posestva ali travnika ali
njive, in zato ovinki. Ali je tako?«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Bi rekel,« je pritrdil, »vendar bi se danes lahko vse to

geometrijsko uredilo, kataster to dovoljuje, vendar, ali
poznate kak‰nega lastnika, ki bi dovolil vzeti stopinjo
svojega nepravilno oblikovanega posestva?«

»Ne, »sem rekla, »saj so ‰e drÏave tako nepravilnih

oblik, da ne ve‰, ãe se niso zmotili. ·e na‰a drÏava, ko-
ko‰, je tako oblikovana.«

»Ha,« se je nasmehnil, »to pomeni, ãe Ïe govoriva o

koko‰i, da imajo ·tajerci pamet, Gorenjci pa rit. Hm, ha
. . . noro . . . dobro, da je to samo ‰ala.«

»Greva,« je zavpil, ves rdeã v obraz pomembneÏ Ana-

tol, »greva . . . kje je avtomobil. Mudi se.«

»Kam zapeljem?« sem sku‰ala zadrÏati jezo.
»K Trem kockam, tam imam dogovorjen sestanek.«
Gradbenik je spet sedel na kup peska in v njegovih

oãeh sem videla strah in jezo. Kar koli mi je Ïe hotel po-
vedati, nisem razumela. »Pregledati moram njegovo
kartoteko,« sem si mislila, medtem ko sem sedla za vo-
lan in . . . spet gremo.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

urij in TomaÏ sta se sprehajala po Budimpe‰ti. Ogle-
dovala sta si mesto z obzidja kraljeve palaãe in prele-

pe mostove ãez Donavo. Na policiji, kjer sta pomagala
re‰evati neprestano izginotje diamantov in drugih dra-
gih kamenjev, sta danes dobila prosto.

»Ne razumem,« je rekel TomaÏ, »in prav danes sva

prosta . . . prosta . . . pomisli, ko pa vendar vem, da na‰
‰ef kaj takega sploh ne bi dovolil. Kak‰na preiskava pa
je to, da sva prosta?«

»Greva na kavo,« je rekel Jurij, »mogoãe se ãesa do-

misliva. Saj ve‰, kofein ãloveka vedno spravi pokonci.«

Jurij in TomaÏ sta se dela lotila resno, kljub temu, da

je sprva kazalo le na ‰alo, ‰alo o bajnem bogastvu, ki naj
bi se pretakalo med drÏavama. Kriminalistiãna sluÏba je
namreã dobila anonimko, kjer namigujejo na skorum-
pirane uradnike in njihov pohlep. Tako sta bila oba kri-
minalista dodeljena novi nalogi. Nihãe ni priãakoval, da
ju bo pot zanesla do Budimpe‰te, kjer na bi imeli tajen
seznam prekupãevalcev z diamanti. Pot diamantov naj
bi se konãala v Sloveniji, kar je ‰e dodatno zapletlo pre-
iskavo.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Ne morem se znebiti obãutka,« je rekel TomaÏ, »ne

morem, da ne bi pomislil na vse te pribeÏnike, ki tako na
velika vrata vstopajo v na‰o drÏavo. Tu nekje se skriva
kljuã,« je ‰e rekel, ko ga je Jurij prekinil z besedami: »To-
maÏ, TomaÏ, ‰e vedno se ne more‰ re‰iti svoje prve sluÏ-
be na carini. Le zakaj misli‰, da je vedno vse povezano
z pribeÏniki? Daj no!«

Na obreÏju Donave je bilo Ïivahno. Lahko si se spre-

hajal, posedal na pisanih klopeh, ali celo nakupoval na
stojnicah. Od tu je bil prelep razgled na Elizabetin most,
ãe ga seveda ne bi zastiral kot hrust moãan in velik mo‰-
ki. Ksaver je zadovoljno predel predse, ko je razmi‰ljal,
kako se tema dvema niti ne sanja, da jima sledi. Niti ne
sanja. Po bradi ga je ‰ãemelo od lepila in nevajen dolge
brade bi najraje populil vso to go‰ãavo z obraza. Vendar,
ãe se je Ïe prodal, naj bo izkupiãek ãim veãji.

»·e vedno ne razumem,« je rekel Jurij, »saj sva bila Ïe

skoraj na sledi. Ali je mogoãe, da je tudi tu korupcija na
pohodu?«

»Jurij, Jurij, skisali so se ti moÏgani. Si postal navaden

naivneÏ, ali me sku‰a‰? Daj no, nisi na izletu in tudi na
dopustu ne. Raje razmisliva, zakaj sva dobila prost dan.«

Ksaver je prisedel k njima na klop, naroãil kavo in iz-

pod obrvi opazoval njuno prizadevanje, da bi razume-

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

la madÏar‰ãino. »Butca,« si je mislil, »kje imata beleÏ-
ko.« ·e isti hip je hrust padel na tla in priãel loviti sapo.

»Ne! Ne, ni mogoãe! Ne, kaj je to?« je vzkliknil TomaÏ

in Ïe sta bila oba na kolenih in priãela sta trepljati hru-
sta.

»Hitro, pokliãite pomoã,« se je oziral naokrog Jurij.

Ljudje pa so ‰e vedno neprizadeto hodili mimo, ‰e huje,
mislili so, da so trije pijanci uprizorili svojo predstavo
samo zato, da jim lahko meãejo kovance.

»Kako poniÏujoãe,« je besno rekel Jurij, ko se je tru-

dil spraviti hrusta k Ïivljenju. Skoraj soãasno ga je le-ta
objel in stisnil k sebi, mu govoril neke nerazumljive be-
sede in se sladko smejal. »Je Ïe dobro,« je rekel Jurij in
oba sta se dvignila s tal.

»Thank you,« je rekel hrust in se ‰e ves majav odpra-

vil po promenadi naprej. »To Orhanovo slepilo je hu-
diãevo slepilo, saj bi kmalu izdihnil,« je besnel Ksaver.
Potipal je Ïep, kjer je bila varno shranjena TomaÏeva
beleÏka, pa ‰e Jurijeva ura zraven. »To so res pravi po-
licaji,« se je zasmejal in veselo brcnil prazno ploãevin-
ko, da se je skotalila daleã v Donavo, kjer naj bi slej ko
prej pristala tudi Slovenãka. »In kako so mu zrasle oãi,«
je ‰e kar naprej brundal hrust, dokler ga ni zmotil mo-
bik.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Si ju na‰el, si ju pospravil?« je odmeval rezek glas po

Ksaverjem u‰esu.

»Ne ‰e,« je le-ta odgovoril; »ãakam na pravo priloÏ-

nost.«

»Opravi Ïe,« je ‰e ‰krtnilo v aparatu in glas se je izgu-

bil.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

a borzi je zavr‰alo. Rusplin naftna druÏba, ki je
imela v lasti tudi plinsko omreÏje, je svoje delni-

ce ponudila po sme‰no nizki ceni. Zapleti so nastali za-
radi nerazumljivih vladnih odloãitev o prekinitvi doba-
ve plina iz Rusije. Anatola je skrbelo. Toliko denarja kot
ga je vloÏil, tokrat zagotovo ne bo dobil. Delnice je mo-
ral, moral prodati. Njegov prijatelj Ksaver ga je opom-
nil, da je juha Ïe zelo vroãa, torej naj bo previden. Zo-
fija in Josefina sta bili nenasitni. Zdaj pa gresta ‰e na
MadÏarsko. Mogoãe bo Orhan le uvidel, da z njima ni
dobro ãe‰enj zobati.

Sestanek pri Treh kockah je bil zelo uspe‰en, zelo

uspe‰en. Tokrat je bil Orhan zelo velikodu‰en, ‰e bolj pa
borzni posrednik. Seveda, je premi‰ljeval, onadva sta
zagotovo zasluÏila ‰e veã. Dobro, da jima nisem povedal
za predor. Uf, tam bo zlata jama, pravi Eldorado.

»Vrednost delnic je padla na kritiãno mejo,« je rekel

Orhan. »Upam, da bo‰ to uredil, jaz namreã jutri potu-
jem na MadÏarsko.«

»Ampak Orhan, kaj ãe se stvar podre do temeljev . . .

kaj potem,« je sku‰al Anatol sogovornika.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»To bodo potem podrti tudi tvoji temelji . . . mogoãe

‰e celo zdrobljeni . . . ima‰ kaj pameti, ali si pozabil na
najin dogovor. Tvoja sluÏba je vpra‰anje, tvoj finanãni
vrelec ‰e bolj.«

»Na na‰em ministrstvu mi slepo zaupajo, brez skrbi.

Saj ve‰, preveã dela imajo sami s seboj in svojimi sluÏ-
bami, tako, da se kar umiri,« je spet spravljivo priãel
Anatol.

»Pha, si ti nor, kaj pa ãe ti sledijo. Kaj pa prislu‰ko-

valne naprave in finanãne revizije, kaj pa to? Si pozabil,
da smo morali zelo na hitro umakniti Ksaverja. Njegov
pohlep bi nas kmalu stal glave. Nas vseh. Kaj si zvedel
na gradbi‰ãu? Bodo vrtali predor?«

Anatol je stal z odprtimi usti, ko je tok njegovih misli

presekal rezek zvok sirene.

»Spet nesreãa,« je rekel Anatol in si Ïivãno popravljal

pokrivalo. »Pred na‰o hi‰o je to skoraj dnevni dogodek.«

Takrat je pozvonilo pred vrati. Orhan je odprl in pred

njim je stal policaj.

»Imate vi trezor na ‰ifro?« je rekel. VaÏno in tako kot

bi on ustvaril svet.

»Imate vi mogoãe kak‰na pooblastila?« je ‰e bolj na-

pihnjeno rekel Orhan. »Se zavedate, kdo sem jaz? Jaz
sem namreã profesor in uradnik evropske vlade. Gos-
pod policaj, se zavedate?«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Jaz sem pa ministrski predsednik,« je spet oholo de-

jal policaj, »sicer pa, rezek zvok sirene, ki ste ga sli‰ali
zunaj, je oznanjal, da je v va‰em stanovanju nekdo vlo-
mil v trezor. Ali mi boste verjeli na besedo, ali ne? To je
va‰a stvar.«

»V stanovanje nimate vstopa,« je zakljuãil Orhan. »To

je ozemlje MadÏarske republike, torej bomo Ïe sami
uredili.«

»Napisati moram poroãilo, ga boste podpisali?« Poli-

caj je priãel vleãi beleÏnico, ko mu je Orhan tik pred no-
som s treskom zaloputnil vrata. »Pi‰i, ãe hoãe‰,« je ‰e re-
kel in takoj nato Anatolu: »Izgini skozi zadnja vrata, ver-
jetno bo spet pozvonil.«

Anatol je bil hvaleÏen, ‰e kako hvaleÏen. Tokrat se mu

zaradi predora ne bo potrebno zagovarjati. Pridobil bo
na ãasu in medtem, ko bo Orhan na MadÏarskem, bo
imel ãas opraviti vse potrebno za prenos denarja in del-
nic na drugo borzo. Tako bo spet ob‰el domaão davka-
rijo in kar je ‰e najbolj pomembno, tudi madÏarsko na-
vezo.

V Ïepu je stiskal majhno vreãico, polno dragega ka-

menja in zvit smehljaj mu je spreletel obraz. »Kako top-
lo mi je,« je premi‰ljeval, »kako drobno, a tako dragoce-
no bogastvo.«

Kamere so mu sledile. Vsak gib posebej je bil zabe-

leÏen, zato je previdno stikal po Ïepih in se sku‰al ob-

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

na‰ati ãim bolj naravno. Vedel je, da ga bo Orhan spre-
gledal takoj, ko bo na njegovem obrazu zaznal trepet
mi‰ic.

»Le kje se skriva glavni zaklad. Diamant s Cezarjeve

krone, kje?«

»Pazi, kje hodi‰,« je zasli‰al in pod njegovimi nogami

je leÏal potepuh. »Gospoda res nima usmiljenja,« je ‰e
sli‰al, ko ga je zagrnila tema in drobna vreãica se je sko-
talila po ploãniku, v kanalizacijo.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

anes sem bila re‰ena Anatola. Potovala bom na

MadÏarsko, preko Banovcev, kjer naj bi imela na

oãeh tri »turiste«. Vse sem dobro poznala, predvsem pa
Orhana. O njem se je ‰iril glas, da je odliãen profesor,
enkraten glasbenik in zelo Ïalosten ãlovek. Prepoznati
ga ni teÏko, saj je viden Ïe na kilometer, s svojo svetleão
opravo. Najbolj ga seveda izda svetleãa ãepica, katere ne
odloÏi nikdar. Ne na sestankih, ne na predavanjih in
mogoãe tudi v spanju ne. Moja sluÏba ima to prednost,
da sem kljub temu, da sem neopazna, ‰e najbolj ne-
opazna takrat, ko nisem zamaskirana. Obiãajna turist-
ka, ki ima v toaletni torbici vse kaj drugega kot toaleto.
Moj mobik ima novo ‰ifro, prislu‰kovalno napravo in
satelitsko povezavo. Komaj, ampak res komaj sem ga
dobila na posodo.

Pregledala sem gradbenikovo kartoteko. Zanimivo!

âlovek, ki je vse svoje Ïivljenje posvetil meritvam in zbi-
ranjem izkopanin, je bil neomadeÏevan. Îe zdavnaj bi
lahko pristal na kak‰nem pomembnem poloÏaju, ãe bi
ne bil tak‰en po‰tenjak. Tudi to je neverjetno, ãe samo
pomislim na ãase, ki so kot naroãeni za kriminalna de-

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

janja. Meje nimajo veã meja, internetne povezave omo-
goãajo transferje denarja brez dokazil in potovati s se-
vera na jug je prav tako enostavno kot vãasih iz Ljublja-
ne na Vrhniko.

Nad bazenom se je dvigala gosta sopara. Ljudje smo

bili skoraj nevidni, razen seveda Orhana s ãepico. Zra-
ven sta se gnetli Josefina in Zofija, se smejali in ãofota-
li. Kako neumno.

Orhan je brundal neko pesem, s prsti bobnal po ob-

zidju, ko sem zasli‰ala Ïenski glas: »Bo to spet nova so-
nata?«

»Sonata?« je prasnil v smeh, »kaj res ne vesta, kaj je

glasba. Ne izgovarjajte besed, za katere niste prepriãa-
ni, da so prave. Glasba je nebe‰ko delo, Ïenska neum-
na.«

Obe sta se odpravili iz bazena, ko se je Orhan ‰e ved-

no drl: »Sonata je . . . poglejta v leksikon. Kozi neum-
ni,« je ‰e ‰epnil. Glasno je ãofotal naprej, se premetaval
in narcisoidno razkazoval svoje atletsko grajeno telo.
Meni je ‰lo na bruhanje. In kako ne, voda je bila primer-
na za kuho, moje noge so se krãile in v glavi mi je ‰ume-
lo. Torej, le zakaj vedno pristanem na najbolj vroãem
delu sveta.

»Vam je vroãe?« sem zasli‰ala Orhana. »To je dobro

za hrbtenico in koÏo.«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Ja, ja seveda,« sem zaãudeno odgovorila, ko je na-

daljeval, »ste za kavo? Tu imajo zelo dobro kavo. Prever-
jeno,« je ‰e dodal.

»Ne vem, ãe bo va‰i Ïeni prav,« sem se sku‰ala izmo-

tati.

»Saj nimam Ïene,« je smeje rekel. Konec koncev je pa

zelo simpatiãen mo‰ki, sem premlevala sama pri sebi,
ko sem se sli‰ala reãi: »Grem, prav, hvala!« Njegova ãe-
pica se je svetila nad mojim obrazom, ko sem se le uspe-
la pobrati iz bazena.

»Ste na dopustu?« je rekel, ko sva sedela v avli in

srkala kavo.

»Ne . . . ja . . . pravzaprav nekoga ãakam,« sem re-

kla.

»Prijatelja . . . ljubimca . . . moÏa . . . « je smeje re-

kel. »Ali pa se samo ‰alite?«

»Prijatelja, da, dva prijatelja,« sem rekla. »·e danes

naj bi pri‰la v Banovce.«

»A tako, torej niste poroãeni?« je bil vedno bolj rado-

veden.

»Ne, ali je to sploh kaj vaÏno?« sem rekla trdo. V glavi

mi je kar brnelo, ãe prideta TomaÏ in Jurij predãasno,
me zalotita tu . . . tu, s tem . . . no . . . s tem osumljen-
cem . . . le kaj si bosta mislila. âimprej se ga moram
re‰iti. Prijazno sem se nasmehnila, ko sem rekla: »Hvala
za kavo,« in sem ‰la.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

V sobi sta me ãakali Josefina in Zofija. Sedeli sta na

postelji in se nemarno nalivali z alkoholom. Ko sem
vstopila nobena ni niti vzdignila glave, kaj ‰ele, da bi
odzdravila . . .

»Torej,« sem priãela, »imata kaseto . . . posnetek?«
»A tako,« je pijano odgovorila Josefina, »samo to te

zanima. Samo to!«

»Kaj pa naj me zanima, kaj? Saj smo zato tukaj, ali

ne?«

»Tako,« je rekla Zofija, »kasete nimava, posnetka tudi

ne. Orhana sva morali poãakati zunaj, na ploãniku. Pri-
‰el je sam, s svojim kovãkom in seveda ãepico.«

»In Ferenc,« sem hotela vedeti, »kaj je s Ferencom?«

Priãakovala sem takoj‰en odgovor, ko je Zofija le rekla:
»Ferenc je mrtev!«

»In Jurij . . . in TomaÏ . . . sta onadva ‰e Ïiva? Prideta

danes, ali ne?«

Tako Josefina kot Zofija sta neprizadeto nadaljevali

popivanje dokler nisem zakriãala: »Sta nori, popivata
kot Ïolni, zraven pa o smrti govorita kot o obiãajnem in
vsakdanjem dogodku. Imata vsaj Ferenãev kovãek?«

»Niã nimava, niã,« je siknila Josefina.
»Kje je njegov raãunalnik, kljuãi, zapiski . . . kdo ima

to?«

»A kdo,« sta tokrat siknili obe, »vse to ima Borut. On

je kriv, da je Ferenc padel v past. âlovek, groza, ni imel

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

niti toliko ãasa, da bi dvignil pogled, kaj ‰ele, da bi kaj
rekel. Borut trenira karate . . . si lahko predstavlja‰,
kako ga je posekal!«

»Tebi je lahko,« je zakriãala Josefina, »ti si na izletu,

midve pa morava delati.«

»A tako,« sem rekla in stopila sem do nje, ji pogledala

v ‰iroko raz‰irjene zenice, »a tako mislita. Saj res, jaz
sem na izletu vsa leta, ko pa vidve ‰e vedno trpita ob
alkoholu in zabavi. Sicer pa . . . « nisem konãala, ker
sem Ïe tako ali tako preveã povedala. Le kdo mi bo vzel
breme tega nemogoãega poloÏaja, ko nikdar ne vem,
kdo mi bo zasadil noÏ v hrbet. Tudi pomisliti ne smem,
kako je vse gladko potekalo, ko smo s TomaÏem in Ju-
rijem re‰evali obiãajne kriminalne postopke. To so bili
ãasi. Danes pa je postalo vse tako zapleteno, vse tako na
‰iroko, globalno in kar je najhuje, kriminal ima leglo v
najvi‰jih gospodarskih in politiãnih vrhovih.

»In Alma, sta odkrili, kdo je Alma . . . « ‰e sem hotela

nadaljevati z vpra‰anjem, ko je odjeknila eksplozija in
vse tri smo obleÏale na tleh. Skoraj nezavestna sem se
pobrala s tal in se odplazila iz sobe. ·e isti hip je odjek-
nila spet eksplozija, in ‰e ena . . . Nastal je preplah, kri-
ãanje in jok, ognjemet je osvetlil nebo in v sobo so vdr-
li policisti. Zraven njih je stal Orhan.

»Samo ‰e en meter,« sem si ‰epetala in iskala moã, da

se zvijem za pletenim sedeÏem na verandi.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

ri Treh kockah je bilo Ïivahno. Lokal v sredi‰ãu

mesta je imel novega gospodarja. Ferenc se je spre-

hajal od mize do mize in si ogledoval goste. Mlaj‰i so
naroãali samo radensko in kavo, starej‰i pa viski in po-
sebne koktejle. Nihãe pa ni vedel, da je v vsaki pijaãi
drobec mamila, posebnega mamila, ki te neprestano
opominja, da mora‰ piti . . . piti, naj bo to alkohol ali
sok. Pijaãa je imela poseben okus, torej nihãe v Ljubljani
ni imel tak‰nega obiska. ·e veã, glas o dobrem lokalu se
je ‰iril kot prerijski plamen.

»Morala ga bova raz‰iriti,« je rekel Anatol, ko je vsto-

pil in zagledal mnoÏico pri mizah in toãilnem pultu.
Ferenc se mu je samo nasmehnil, saj ni smel in ni hotel
kompromitirati tako sebe kot Anatola, ki je z delegaci-
jo poslovneÏev vstopil v lokal.

»Mi smo rezervirali,« je glasno oznanil Anatol. Hotel

je namreã, da ga ljudje opazijo, da se zavedajo, koliko
dela imajo pravzaprav ljudje, ki se ukvarjajo z gospo-
darstvom.

»Lastnik zahteva vi‰jo najemnino,« je ‰epetaje rekel

Ferenc.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»O tem kasneje, potrpi,« je prijazno, a stisnjenih ust

odgovoril Anatol. »Sicer pa, kaj mu nisi zagrozil, da je
denacionalizacija v teku. âe ne bo pameten, bo ob vse!«

Denacionalizacijski postopek je trajal Ïe deset let in

Ferenc je vedel, da bo trajal ‰e naslednjih deset. Anatol
paã ni neumen in tako dobre lokacije ne bo izpustil iz
rok. Sicer pa, vse je pravno utemeljeno, vse preverjeno,
papirji so veã kot ãisti in nihãe, prav nihãe nima te moãi,
da bi kar koli oporekal. Drobna Ïica, ovita okrog njego-
vega pasu ga je zaãela opominjati, da se bo moral ogla-
siti na internet po‰to. Ferenc je zamahnil proti dekletu,
ki je v varni razdalji ãakalo na navodila in jo napotil v
posebno sobo, kjer so bili Ïe vsi zbrani. Dekle, hãi last-
nika, je bilo zelo lepo dekle, lepo, vendar nemo. Anatol
si je priskrbel dobro postreÏbo, dekle, ki je samo kima-
lo in pisalo naroãilo. Mislil je, da je ena izmed lepotiãk,
ki si jo je privo‰ãil, pa se je izkazalo, da mu zna naredi-
ti kar precej ‰kode. Brez kanãna slabe vesti je neko noã,
po strastni in vroãi ljubezni, v najeto sobo v enem izmed
hotelov vstopil Ksaver in ji odrezal jezik.

»Prelepo dekle,« je rekel eden izmed poslovneÏev

Anatol se je nasmehnil in milo rekel: »Uboga je, nema
je, vendar jaz sem dober ãlovek in sem lastnika prosil,
naj jo vzame v sluÏbo. Saj veste, dobrota je ena izmed
lep‰ih plati ãlovekovih lastnosti.«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

Mo‰ki pri mizi so se samo nasmehnili. Vrata so se za-

prla in na drugi strani so se odprla vrata v igralnico, kjer
so igrali poker. Anatol je bil zelo zadovoljen. Vsi ti ljudje
tukaj mu prina‰ajo denar, ‰e veã, koristne informacije in
z njimi zasluÏi ogromno denarja.

»Rusplin je skoraj na‰,« je rekel prvi. »Ne vem, kaj

ãaka‰, da se tu niã ne premakne?«

»To ni tako enostavno,« je rekel Anatol, »borzni po-

srednik me opozarja, da stvari ne smejo prehitro napre-
dovati. Saj veste, demokracija je bolj zapletena stvar kot
totalitarni reÏim. Veã ljudi je treba podkupiti, manj ljudi
sme vedeti. Borza je tako ali tako v rokah drÏave, zato
upam, da ne bo teÏav. Tam sem namreã skoraj tako do-
bro zasidran, kot doma v fotelju.«

»To je zadnji kupãek,« je spet rekel eden izmed njih,

ko je poloÏil poleg Anatolove roke vreãko z diamanti.
»Zdaj je kupãija sklenjena, kdaj bo priãel obratovati pre-
dor?«

Dekleta, ki so stala v ozadju so na Anatolov mig pri-

stopila k druÏbi in ni bilo potrebno posebej razlagati,
zakaj so tu.

»Poãakam samo ‰e dva dni, potem se bodo zaãele

vrstiti akcije. Ena bomba tu, druga tam . . . ni proble-
ma,« je zakljuãil in Ïe sta z enim izmed deklet od‰la.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

Anatol je vedel, da to niso samo groÏnje, to se bo zgo-

dilo, ãe ne bo konãno uredil z Rusplinom. Eksplozija v
Banovcih je bila resniãna, smrti prav tako.

Zapustil je druÏbo, ko je na vratih zagledal Ferenca, ki

je bil popolnoma bel in prestra‰en.

»Kaj je spet,« je besno stisnil skozi zobe. »Deset mi-

nut si sam, pa si Ïe ves prestra‰en.«

»V lokalu je bila kriminalistiãna policija. Zahteva vse

dokumente, popis ljudi in materiala, najemno pogodbo
in izvor denarja za nakup.«

»In . . . « je rekel Anatol, »saj vse to ima‰, kajne?«
»Imam, vendar . . . saj ve‰, vsi dokumenti so ponare-

jeni.«

»Ponarejeni . . . « je besno rekel Anatol, »ali imajo

drÏavne peãate, ali ne? Butec! Ali je to ponarejeno, kaj?
In kaj je ‰e novega?«

»Orhan je na MadÏarskem,« samo to.
»Orhan je na MadÏarskem . . . Orhan je na MadÏar-

skem . . . papiga nesreãna. Te je strah . . . a . . . po‰te-
no te je strah. Si mislil, da so profesorji neumni, da bo
Orhan kar pozabil, si to mislil. Ve‰ kaj, malo bolj se po-
trudi, pa te ne bom izdal.«

Ferenc ga je pogledal kakor kaãa, ki bo vsak hip piãi-

la. »In kaj potem, ãe pove‰ Orhanu . . . povej . . . tudi
jaz bi imel kaj povedati . . . pa ne samo Orhanu . . . ‰e
za tvojega nadrejenega bi se kaj na‰lo.«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Molãi, kaãa vseh kaã, ni ‰e vseh dni konec.«
Anatol je od‰el k svoji druÏbi, kjer so temeljito pre-

tehtali vse moÏnosti dobave plina po novih ceveh, ki bo-
do speljane skozi predor. Dogovorili so se tudi o vi‰ini
podkupnine za gradbenika, ki teÏi in jim prav niã ne po-
maga. Diamanti so resniãno bolj‰e plaãilno sredstvo kot
denar. Z denarjem te lahko ‰e kdo dobi! Zadovoljni so
se napotili k igralni mizi pokra. Stavili so visoke vsote,
vedoã, da je dotok denarja skoraj neusahljiv. Bili so bo-
gati. Tako so mislili, ãe jih iz varne razdalje ne bi opazo-
valo nemo dekle.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

atica je svoje delo opravljala odliãno, vendar vsak

dan teÏje. Borut ji ni dal miru. Ne podnevi in ne

ponoãi. Neprestano je visel na telefonu in zahteval, da
konãno zleze Orhanu v posteljo in ga sku‰a pretentati,
da bi jo spravil v svojo ekipo. Poleg tega jo je ‰e redno
obiskoval, vsak dan, dan na dan. Kot pijavka je visel na
njej, ji pil du‰o in jo neprestano moril z istimi vpra‰anji
in zahtevami. Tudi tokrat je nenapovedano vstopil v
njeno pisarno, kot podlasica tiho in jo zagrabil za vrat,
ko je rekel: »Anatol postaja vedno bolj pohlepen, Orhan
resno razmi‰lja o njegovi nadomestitvi. Si predstavlja‰,
da bi to lahko bil jaz?«

»Kako si danes juna‰ki, predrzno juna‰ki. Orhan je na

sluÏbenem potovanju, na MadÏarskem, zato, kajne? Saj
se bo vrnil, potem mu vse to povem.«

»Oh, seveda, Orhana se boji‰, boji‰ se mene, boji‰ se

Ferenca, boji‰ se Anatola. Jaz vem, zakaj? Kam si skrila
diamant? Tistega, saj ve‰, ki je bil namenjen direktorju
Rusplina.«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

Katica je onemela, ni se smela izdati, zato je hladno

rekla: »In kje si naloÏil svoje zelence? V Argentino ali
Venezuelo, a?«

»Mir . . . skleniva premirje . . . drugaãe bova oba

ostala praznih rok. Orhana mora‰ pridobiti. Zlezi Ïe v
njegovo posteljo.«

»Kaj pa Anatol, si lahko predstavlja‰, kako bo besen.

Anatol je moj ljubimec,« se je izmikala z laÏjo. »Sem sa-
mo tajnica in ne morem in noãem tega,« je besno rek-
la, ko je nadaljevala: »Dovolj je Ïe to, da zbiram podat-
ke in vna‰am napaãne, ali ne.«

»Seveda, seveda,« je rekel Borut, »tudi to je nekaj,

vendar ‰e ni vse. Ali bi rada spoznala moj novi prijem.
Vãeraj mi ga je pokazal mojster borilnih ve‰ãin.« Boru-
tov obraz je spreletela sarkastiãna zloba in Katica je pre-
bledela. Njegove prijeme je dobro poznala, ‰e veã, ne-
‰tetokrat je nezavestna leÏala na njegovi postelji. Ta po-
hlepni spolni iztirjenec je ponavadi tako zaãel. Vendar
Ferenca se ji pa vseeno ni bilo treba veã bati. Nekje leÏi
hladen in bel, hvala bogu. Tadva norca sta ji po‰teno
zagrenila Ïivljenje. Le kako je lahko tako nasedla. Ugla-
jen Ferenc in ‰e bolj uglajen Borut sta jo na‰la med ne-
‰tetimi kandidatkami za erotiãno plesalko. Nikdar ni
plesala na odru, plesala je neprestano v tujih posteljah,
med pomembneÏi, v Orhanovem stanovanju in Anato-
lovi pisarni, na mizi in pod mizo.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Si Rusplinu pri‰tela novo niãlo?« jo je predramil Bo-

rut. Tako moãno jo je stisnil za roko, da je prebledela in
postalo ji je slabo.

»Ne,« je dahnila. »Ne ‰e.«
»Anatol bo pri‰el po podatke, ti pa nisi konãala.«

Moãno jo je plosknil po licu, ki se je v hipu obarvalo
krvavo rdeãe in ji zalilo oko. »Popoldan se dobiva z Ana-
tolom, ima‰ samo uro in pol ãasa. Ima‰ sluÏbo, ali ne?
Brez ‰ol in izku‰enj, brez potrebnega znanja zaseda‰
tako pomemben poloÏaj. Kaj misli‰, da je to tako poce-
ni, a? Pa ‰e v nobeni stranki nisi.«

Med papirji, ki so bili strogo zaupne narave, so bili

tudi papirji Rusplina. Anatolova odloãitev je bila, da bo
ta firma monopolna na na‰em trgu, zato je zahteval po-
pravek vseh podatkov in padec delnic, da jih bo lahko
najceneje kupil sam. Tako bi postal veãinski lastnik, kar
bi pomenilo ‰iroka pooblastila in veliko moã.

»Bilo bi mnogo laÏje, ãe bi to popravljal raãunalnik.

Roãna obdelava in popravki podatkov je zelo zamudno
in ‰e nevarno delo.«

»Aha, res se pozna, da nima‰ izobrazbe, lepota je res

samo ovira. Ne nori, raãunalni‰ke popravke bi takoj od-
krili. Na raãunalni‰ke programe in delo na raãunalniku
se danes spozna Ïe vsak osnovno‰olec. Prelisiãiti je tre-
ba birokrate, ki mislijo, da je raãunalnik alfa in omega
stvarjenja. Nikomur namreã, ali vsaj dosti prepozno, ne

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

bo pri‰lo na misel, da bi se nekdo danes . . . danes, v
raãunalni‰ko informacijski dobi lotil posla roãno. Ali ra-
zume‰?«

»SovraÏim te,« je uporno rekla, veã ni mogla. Vstopila

sta dva gospoda, ki sta Ïelela Orhana. Borut jo je samo
o‰vrknil s pogledom in od‰el. Napotila ju je v predaval-
nico, kjer naj bi Orhan imel predavanje. Vedela je, da je
predavatelj, ki ga nadome‰ãa ãlovek vreden zaupanja,
suvereno obvladuje Orhanovo podroãje, torej bo vedel,
zakaj sta gospoda pri‰la. Na hodniku sta obstala, izza
pasu sta potegnila pi‰toli in na hitro odprla vrata, kjer
sta zagledala zaãudenega predavatelja, ki niti toliko ãasa
ni imel, da bi odprl usta, ker se je Ïe zgrudil. Neznanca
sta streljala v noge in roke, namenoma, ker sta hotela,
da ostane Ïiv. Zavpila sta le to, da je to prvi pozdrav,
ostalo sledi. Orhan naj bi vedel, zakaj in ãemu.

Katica se je sesedla, odpirala so se vrata drugih preda-

valnic in nekdo je zakriãal: »Pokliãite zdravnika . . . po-
licijo . . . takoj!«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

10.

rhanu je pozvonil mobik, Jurij in TomaÏ sta se
zdrznila.

»Je Ferenc?« je vpra‰al TomaÏ in Jurij je rekel: »Je Fe-

renc?«

»Butca, navadna kriminalistiãna butca,« je zamrmral

Orhan. »Kako enostavno, kako prikladno. Ksaver res
zna.« Jurij in TomaÏ sta se spomnila samo zadnje bese-
de — Ferenc —, preden sta zdrknila na drug planet, z
razpoãenim soncem. Vse se je zgodilo tako hitro, da je
Orhan tokrat Ksaverju posebej ãestital za dobro oprav-
ljeno nalogo. Ideja o prosten dnevu se je obrestovala.
Tokrat diamantkov resniãno ni bilo ‰koda. Orhan se je
zavedal, da bi slovenska kriminalista lahko povzroãila
resne teÏave, kar bi na koncu lahko pri‰lo do izgube po-
sla in velike finanãne ‰kode.

»Saj sem vedel . . . saj sem vedel . . . « je rekel v apa-

rat,« da, vsi trije so tu. Seveda . . . seveda . . . Ïensko
bom izpustil. Ne . . . ne . . . niãesar se ne bo spomnila
. . . kje pa . . . deluje . . . mamilo deluje.«

Orhan je drago plaãal injekcije, preveã drago. Anatol

je bil pohlepen bolj kot si je kdaj mislil. Izgovor, da mora

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

podkupiti uradnike na in‰titutu, je bil resniãen. Vendar
je pohlepneÏ zase zahteval preveã.

Josefina in Zofija sta sedeli na postelji v sobi, ki je bila

pripravljena samo za Orhana. Niãesar se nista spomnili,
zato sta samo rekli: »Ali smo Ïe na MadÏarskem?«

Orhanu se ni ljubilo, ni hotel in ni mogel veã prena-

‰ati teh dveh zadrogiranih bab. Kljub temu, da jih je
Anatol potegnil z ministrstva, kjer sta bili veã kot upo-
rabni, pa je bila izguba njunega spomina Ïe preveã dra-
ga zadeva.

Zbudila sem se z glavobolom, na manj‰ih odrgninah

se je drÏala strjena kri, kot bi imela skorjo na koÏi.

»Le kaj naj bi pa to pomenilo,« sem s hre‰ãeãim gla-

som govorila sama sebi, ko sem opazila, da na stolu po-
leg mene dremlje policist.

»O,« je zazehal, »ste se zbudili? PodloÏil sem odejo in

blazini, da vas ne bi preveã zeblo. Nismo namreã vedeli,
ali imate polomljene kosti.«

»Îejna sem,« sem rekla. »Îejna,« sem ponovila.
»Ne smem vas premikati, ne smete piti,« je rekel za-

spani policist.

Na vsak naãin sem se hotela pobrati s tal, in na moje

zaãudenje je policist samo gledal in ‰e na misel mu ni
pri‰lo, da bi mi pomagal. »Sanjam,« sem rekla, »to ne
more biti res.«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Nimam nobenih drugih navodil, kot samo to, da pa-

zim na vas in vas pustim popolnoma na miru. Vse ostalo
bosta uredila Jurij in TomaÏ.«

»O, bog, hvala bogu, Jurij in TomaÏ. Torej sem re‰e-

na,« sem si ‰epetala.

Nad pokrajino se je priãelo daniti. Sli‰ala sem ljudi, ki

so hodili mimo, ‰epetali in se zgraÏali nad dogodkom.
Nikogar pa ni zanimala Ïenska, ki je leÏala na verandi.
Nikogar.

»Kje sta Josefina in Zofija,« sem spet hotela predra-

miti policista.

»To ni va‰ problem,« je spet zazehal in tokrat sem

bila deleÏna mrkega pogleda.

·e vedno sem leÏala na tleh, na verandi, ko je pri‰el

Orhan s skupino policistov, in rekel: »Draga dama, pre-
peljali vas bomo v sobo, v hotel.«

»Zdravnika hoãem,« sem rekla. »Zdravnika in to ta-

koj!«

»Seveda, seveda . . . « se je sladko nasmehnil, ko je

zakriãal: »doktor . . . doktor . . . tu je ‰e ena.«

»Kje sta Josefina in Zofija?« sem rekla, ‰e vedno leÏe-

ãa na tleh na verandi.

»Kdo, prosim?« je rekel Orhan. »Nobene Zofije in Jo-

sefine ne poznam, jih mogoãe poznate vi?« se je obrnil
k zdravniku, ki je pripravljal injekcijo. »Proti boleãi-
nam,« je rekel.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Va‰i spremljevalki vendar,« sem spet rekla.
»Moji,« je bil zaãuden, »moji? V Banovce sem pri‰el

sam.«

V roki sem zaãutila vbod, rahlo me je zapeklo in ob-

ãutek sem imela, da lebdim, da bom padla, da sem na
strehi sveta. Obrazi so se podalj‰ali, ljudje so postali
sence in policist, ki se je sklanjal nad menoj, je rekel:
»Deluje. Spravimo jo k ostalim.« ·e isti hip se je razpoãi-
lo sonce in zagrnila me je tema.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

11.

ovinarji so bili nadleÏni kot ose. Anatol se je ob-

vladoval in njegova prijaznost je bila za novinar-

je balzam. Vladni uradniki so bili veã ali manj preveã za-
posleni, da bi odgovarjali na novinarska vpra‰anja, ‰e
veã, le kaj si ljudje mislijo, da imajo toliko ãasa?

»Bo predor le konãan?« so hoteli vedeti, »Kdo je dal

denar . . . koliko od tega je primaknila Evropa . . . pre-
dor naj bi bil strate‰kega pomena za Luko.«

Anatol se je nasmihal, ko je odgovarjal: »Predor bo

dokonãan do roka. Imamo izredno sposobne gradbeni-
ke, poznajo posel . . . denar tudi je.«

»In kdo je v nadzornem svetu . . . kdo bdi nad evrop-

skim denarjem?«

»Kdo . . . jaz vendar, meni je uspelo pridobiti poso-

jilo . . . samo meni. Saj ni, da bi se hvalil . . . « je sku‰al
omiliti izjavo, »vendar je to resnica . . . jaz sem namreã
Ïrtvoval del svojega Ïivljenja . . . ãasa in ‰e ãesa . . . vse
v dobrobit drÏave.«

»In podizvajalci . . . kdo so oni?«
»Jih ni, vse smo sposobni opraviti sami. Nekaj veã de-

narja porabimo, ampak se izplaãa.«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Zanimivo,« je rekla novinarka, ki je slovela po svoji

prodornosti, »zanimivo, da ste pogajalec za denar, di-
rektor in ‰e vladni usluÏbenec, vse obenem. Kaj ni prav
zaradi tega velika moÏnost, da se kak‰na stvar prikrije?«

»Na to provokativno vpra‰anje mi ni treba odgovar-

jati,« je rekel Anatol. »âe Ïelite tehniãne podatke je tu
gradbenik, vodja gradbi‰ãa, izkoristite ga,« se je spet
prijazno nasmehnil. V Ïepu je spet zaãutil drobceno
vreãko in se ‰e bolj sladko nasmehnil.

Novinarji so se kot poslu‰ne ovce zakadili v gradbe-

nika. Anatol je zapustil prostor in v predverju ga je ãa-
kal varnostnik.

»Tu sta beleÏki,« je rekel in od‰el. Anatol je konãno

dobil, kar je iskal. Jurijeva in TomaÏeva beleÏka sta nam-
reã vsebovali podatke, ki so bili velikega pomena za na-
kup Rusplina. Nekoga bo moral dobiti, da bo de‰ifriral
vse to, nekoga, ki je lahko kupljiv in ga ni ‰koda, ãe se
mu kaj zgodi. Raãunal je na Josefino ali Zofijo, pa sta se
Ïenski izneverili. Izguba spomina je bila najmanj, kar ju
je lahko doletelo. Ostalo naj opravi Orhan.

Gradbenik se je potil in potil. Predor, ki bi moral biti

konãan do takrat, ko iz JuÏne Amerike pripluje ogrom-
na ladja, natovorjena z novimi deli za hidrocentralo, je
bil trd oreh. Vsi naãrti so se podrli, vse je bilo potrebno
zaãeti znova, vse! Preveã dela in premalo ljudi.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Zakaj ste se odloãili za predor?« je spet sitnarila no-

vinarka, »zakaj, ãe ste imeli Ïe vse pripravljeno za
most?«

»Napeljali bomo ‰e cevi za plin.«
»Plin? Kako plin? Napeljava Ïe teãe po drugi strani,

severni strani . . . kdo je to odloãil? So bili ljudje zato,
kako ste pri‰li do zemlji‰ãa?«

»Moje delo je zgraditi predor, vse ostalo ima na skrbi

drÏava oziroma gospod Anatol. Obrnite se nanj,« je vid-
no utrujen in naveliãan hotel zakljuãiti gradbenik.

»Vendar, kolikor vem so ljudje zelo razburjeni. Vzeli

ste jim zemljo, polja in travnike. Nihãe ni smel niã vpra-
‰ati, vse v interesu drÏave. Kaj niso ãasi denacionaliza-
cij Ïe mimo?«

»To je podroãje s katerim se ukvarja gospod Anatol,«

je rekel in od‰el v preddverje. Vidno razburjen in neza-
dovoljen je hotel govoriti z Anatolom. Varnostnik ga je
zadrÏal, ãe‰, vsakdo pa res ne sme motiti gospoda pri
njegovem delu.

»Jaz lahko,« je rekel in odrinil varnostnika od vrat in

vstopil. Anatol je imel polno mizo stresenih diamantov
in ‰e isti hip se je zadrl: »Kdo . . . kdo vam je dovolil
vstopiti? Kaj ne vidite, da imam delo.«

Gradbenik je strupeno gledal, stopil do mize, pogle-

dal Anatolu v oãi, in rekel: »Malo mi je mar, predor naj
vam konãa kdo drugi. Jaz sem opravil in pika!«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»O, a res? Potem se pa kar pripravite, da boste na za-

vodu ãakali v vrsti. Za sluÏbo namreã!«

»Najbolje, ãe ne sploh najbolj‰e od najbolj‰ega. Z

vami noãem imeti veã nobenega opravka.«

Anatol je poklical varnostnika, mu nekaj ‰epnil na

uho in le-ta je od‰el. Potem je rekel: »·e boste delali,
zame boste delali in pod smrtno nevarno prisego tudi
molãali, ãe ne . . . « ni imel ãasa konãati. Na vratih je
stala Magdalena, bela kot smrt in pretepena.

»Kaj pa ona dela tu?« je rekel gradbenik.
»Ona ni ona, ona je moja garancija, da boste dokon-

ãali delo. Taãas bo tu. Od nje je odvisno, ali bo preÏive-
la ali ne. Sicer pa, nehajmo Ïe s to farso. Vi opravite svo-
je, potem bom jaz opravil moje. Konec besedi.«

»Ubogaj,« je rekla ãisto potiho Magdalena. »Nima

smisla, slej ko prej bo nekdo opravil to delo.«

Varnostnik jo je grobo prijel za roko, rekoã: »Molãi!

Molãi!«

»Magdaleno smo prijavili kriminalistiãni policiji, ãe‰,

da je izdala strogo zaupne dokumente, varovane na va-
‰em podjetju. Vse je odvisno od vas, ali bo oprana kriv-
de ali pa gre za veã let v zapor. Sodnike namreã zelo do-
bro poznam.«

»Svinja,« je rekel gradbenik in varnostnik ga je Ïe

potisnil skozi vrata.

Stal je na hodniku in ni vedel, ne kod ne kam.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

12.

bolnici je zavladal preplah. Med ranjenimi turisti
iz Banovcev sta bili tudi dve Ïenski. Popolnoma pri

zavesti, vendar nista znali povedati, kako jima je ime
oziroma kako se pi‰eta, od kje sta pri‰li in s kom, ãe
sploh s kom. Raziskave so pokazale, da sta okuÏeni z bo-
leznijo norih krav. Seveda so ju spravili v karanteno,
nihãe ni smel do njiju. Zdravnik, ki ju je imel na skrbi, je
bil zaprepaden. Tem bolj, ker je bilo v skupini ranjencev
kar nekaj ljudi, ki so pravzaprav ilegalno prestopili me-
jo. Zaman so se trudili vzpostaviti kontakt, dokler se od
nekje ni pojavil Orhan in ponudil svojo pomoã.

»Poznate koga?« je priãel zdravnik. Ni mogel dokon-

ãati, ker ga je Ïe prekinil policijski in‰pektor in zahteval
natanãne podatke.

»Meja je preveã prehodna, dnevna migracija ljudi in

‰e ilegalci, moãno poveãuje nevarnosti nalezljivih bolez-
ni. Ste opazili kaj posebnega?«

»Obiãajne rane, niã posebnega,« je rekel zdravnik in

stiskal drobno vreãico v svoji beli halji.

»Zanimivo«, je rekel in‰pektor, »iz sosednje drÏave

smo dobili sporoãilo, da je na pohodu nevarna bakterija,

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

res niã ne veste? Za‰ãititi bomo morali ljudi, predvsem
pa prebivalce ob meji.«

Orhan je prekriÏanih rok stal poleg njiju in ju nepri-

zadeto opazoval. Popravljal si je ãepico in bobnal s prsti
po komolcih, ko je dejal: »âe kar koli lahko pomagam
. . . potujem namreã na MadÏarsko . . . tam sem doma
. . . ãe je kar koli . . . « je bil osladno prijazen, dokler se
policist ni obrnil k njemu, in rekel: »Spo‰tovani gospod,
hvala, va‰a naloga je delo z glasbo in glasbeniki, ni da bi
se ãlovek preveã izpostavljal. Zato smo mi plaãani.«

»Potem smem oditi?« je spet nadvse vljudno vpra‰al.
»Seveda . . . seveda . . . « je rekel policist. Zdravnik

je prebledel. Bilo ga je strah.

»Vse je naprodaj, ‰e zdravni‰ka etika, tudi zdravje,« je

brundal Orhan in sedel v taksi. âim prej se mora vrniti
v Banovce, kjer ga ãaka ‰e ena ptiãica. Z njo bo lahko.

»Vsi so okuÏeni, vsi so okuÏeni . . . s korupcijo in po-

hlepom,« je rekel taksistu, ki ga ni razumel. Samo sko-
mignil je z rameni, ko sta prispela in rekel: »Dvajset ti-
soã tolarjev.«

Orhana je imelo, da bi mu stisnil drobcen diamant v

stegnjeno roko in si tako zagotovil prevoz na MadÏar-
sko . . . vendar ne! Tokrat ne!

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

Nekje od daleã sem zaznala boleãino, kot bi me nekdo
po‰teno plosknil po licu. Vse zvezde in ‰e veliko raz-
poãeno sonce je padlo name. Odprla sem oãi.

»Aha, smo se zbudili,« je rekel Orhan in pomeÏiknil

Juriju in TomaÏu. »Kajne, tako kot vidva . . . saj sta bud-
na . . . ha?«

»Kdo je ta Ïenska,« je neumno vpra‰al TomaÏ, in Ju-

rij je debilno dodal: »Ja, saj res, kdo je ta Ïenska?«

»Kaj me ne poznata . . . ej . . . jaz sem . . . jaz . . .

vajina kolegica,« sem hitela. Suha usta so se lepila na
besede in spet me je zagrnila tema.

»Dobro smo opravili,« je rekel Ksaver. »Fanta bi mo-

rala pristati v Donavi, sta pa tu. Kaj naj z njima?«

»Po‰lji ju na avtobus, domov . . . v Ljubljano. Ju bodo

Ïe na‰li, ãe ju bodo sploh iskali.«

»In Ïenska, kaj pa naj z njo naredim?«
»Tu jo pusti, dodatna doza bo zagotovo zbrisala tudi

njen spomin. Nimam ãasa, ‰e manj volje, da bi se ukvar-
jal ‰e z njo. âez dobrih deset ur imam Ïe koncert v Bu-
dimpe‰ti. Nimam ãasa. Opravi sam!«

Nihãe izmed njiju pa ni videl ãloveka, ki se je neopaz-

no gibal med zaposlenimi, nekaj ãasa kot natakar, pa
spet kot vzdrÏevalec in spet kot receptor.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

13.

natola je prebudila glasna glasba, kot bi mu nekdo
na glavi sekal polena.

»Se je Ïe zbudil,« je rekel ãlovek, preobleãen v pote-

puha. Za njim je stala drobna Ïenska, z zakritim obra-
zom in temno ruto na glavi.

»A to je tisti . . . tisti, ki nam odÏira delnice in za-

vlaãuje z gradnjo predora?«

»Da,« je rekel potepuh. »To je tisti.«
Glasba je spet priãela glasno igrati, ne igrati, bobneti

in Anatolova glava je bila vedno bolj razbolena. ·e sa-
njalo se mu ni, zakaj je tu; tudi tega ni vedel, kaj ima
opraviti s to Ïensko.

»Amal vam je dal podrobna navodila. Kajne?« jo je

sli‰al reãi.

»Diamante bi morali odposlati v Amsterdam, na bru-

‰enje, kajne?«

Anatol je ‰e vedno strmel v to ãudo Ïenskega spola.

Ni mu ‰lo v glavo, kako ga je sploh nekdo lahko pripe-
ljal sem. Njega, njega, drÏavnega uradnika . . . nedotak-
ljivo osebo . . . vsemogoãnega birokrata.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Amal,« je skoraj zacvilil, »Amal,« je ponovil, »Saj

. . . saj sem poslal diamante v Amsterdam, sem!«

»Seveda ste,« je rekla Ïenska, »samo da ste jih poslali

na svoje ime in denar je ‰el na va‰ devizni raãun, kajne.«

»To ‰e vse lahko popravim,« je rekel, »diamante sem

pa vseeno spravil iz drÏave . . . po diplomatski po‰ti . . .
ali ne?«

»Ta ãlovek je nor,« je rekel potepuh, »ali pa se nore-

ga dela?«

»Ne eno in ne drugo,« je rekel Anatol, »ãe imata kaj

zdrave pameti bosta vedela, da ne morem, jaz kot
drÏavna osebnost, letati po tujih bankah in nalagati pre-
moÏenja na tuji raãun. ·e preden bi opravil transakcijo,
bi bil Ïe zaprt.«

»Zato smo vam,« je brcnila v stol, kjer je sedel prive-

zan Anatol, »zato smo vam priskrbeli nemo dekle, da bo
opravilo vse za vas. Ampak ne, to ni bilo dovolj, pohlep
je moãnej‰i od pameti. Dekle ste pustili v Amsterdamu,
za njo se je izgubila vsaka sled. Vsaka sled!«

Pomignila je potepuhu, in rekla: »Pripravi dozo!«
»Ne . . . ne . . . « je zavpil Anatol, »storil bom vse,

kar boste hoteli . . . vse . . . samo mamila ne . . . pro-
sim . . . ne!«

»·leva,« je rekla zakrita Ïenska, »‰leva,« je pomiloval-

no ponovila. Potepuh ga je Ïe ‰piknil in Anatol je v hipu
zaspal.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Odpo‰lji zahtevo za odkupnino in jo naslovi na vse

pomembne naslove, predvsem gospodarske resorje. Saj
ve‰, kako to gre!«

Potepuh je samo prikimal in se priãel slaãiti in umiva-

ti. Maska je bila odliãna, Boruta nihãe ni mogel prepo-
znati, tudi Katice ne.

»Uf,« je rekla, »kak‰na mo‰ka ‰leva.« Obenem z dol-

go ruto, je z glave snela kamero in iz ust je potegnila
drobno cevãico, ki ji je pomagala spremeniti glas.

»To bo podatek, kako ga bodo veseli na policiji, ko

pride ãas!« O Amalu ni rekla niti besede, in na vpra‰a-
nje, kdaj pride Alma, tudi ne.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

14.

astnika propadle agencije Dayass je Ksaver ‰e pra-
voãasno prijel za grlo, tako, da mu je venezuelski

potni list plaãal z mercedesom. To je bilo veã, kot sta z
Orhanom priãakovala.

»Ideja je bila odliãna,« je rekel Orhan med pregledo-

vanjem partiture.

»Seveda,« je rekel Ksaver, »hvala bogu, da ti je uspe-

lo uniãiti firmo. Samo pomisli, kak‰na konkurenca bi to
bila Anatolu.«

»Za Anatola me prav niã ne skrbi, gre za Evropo. âe

bom hotel ponovno oÏiviti vse bankrotirane institucije
in podjetja, moram . . . moram najprej vse uniãiti. Kako
rad bi dobil priznanje za svoje delo . . . ha, kajne . . . saj
ve‰ . . . spet bova lahko Ïivela na veliki nogi. Niã veã la-
kote.«

Panonska ravnina se je odpirala kot na novo odkrit

cvet. Ravnice, posejane z oljno repico so bile kot rumeni
otoãki sredi zelenja. Gozdovi so se redãili in cesta, ki se
sploh ne bi smela imenovati cesta, ju je dodobra pre-
dramila.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Je Anatolov posel Ïe odobren s strani sanitarne in-

‰pekcije?«

»Mislim, da,« je rekel Ksaver. »Predor mora biti do-

konãan vsak hip, torej se bo tovor lahko skril v notra-
njosti, mislim, da bo Ferenc poskrbel za to!«

»·e dobro, da smo pravoãasno umaknili Josefino in

Zofijo. Samo pomisli, koliko truda je bilo potrebno.«

»Ah,« je rekel Orhan, »Ïenske so res neumne, koze

so. Ne vem, zakaj nikdar ne spregledajo mo‰ke dvoliã-
nosti . . . « Prekinil ga je Ksaver, ko je rekel: »Jaz sem ji,
Zofiji namreã, prinesel samo bonboniero in jo povabil
na veãerjo . . . samo to . . . pa je bila moja.«

»Aha,« je sarkastiãno rekel Orhan, »zato si kar nekaj

dni hodil z modrico na licu. Po tisti veãerji namreã.«

»No, ja . . . saj ni vaÏno . . . najbolj pomembno je to,

da sta izdali dovoljenje za neomejeno koliãino uvoza
kostne moke in ‰e carinsko deklaracijo. Bonboniera pa
je bila tako ali tako zastrupljena. ·e do danes se ne mo-
reta spomniti niã drugega, kot samo to, da je ena ãistil-
ka in druga kuharica. Îenski iz vladnih sluÏb, a? Dobro,
kajne!«

MadÏarska prestolnica se je svetila v soncu. DeÏ, ki je

samo oãistil ozraãje in opral prah, je mesto napolnil z
neko novo svetlobo in ãistoão. Skoraj na vsakem voga-
lu so bili plakati, na katerih je bil natisnjen Orhanov
obraz in prva stran notne partiture. Konãno je doãakal,

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

da so ga priznali in sprejeli tudi doma. Sonato, ki naj bi
jo izvajali nocoj, je pripravljal vse od svojih ‰tudentskih
let. Naslova nikdar ni hotel izdati, nikdar. Idejo je hra-
nil in se izmikal kolegom, ãe‰, da bo Ïe pri‰el ãas, ko bo
sonata zaÏarela na glasbenem nebu. Cezar, cesar in des-
pot, osvajalec in morilec, ljubimec in okupator Egipta,
je bil njegova velika ljubezen. Samo on, Veliki Cezar, je
imel namreã ãastno mesto v njegovi politiãni naravna-
nosti in ni ga bilo dneva, ko ne bi prebiral knjig, name-
njenih temu velikemu idolu. Moãno si je Ïelel postati
podoben njemu, in ãas, ki ga bo preÏivel v ZdruÏeni Ev-
ropi, bo namenil njegovim naãelom. S svojo sonato
vred. Vendar tudi pomisliti ni hotel, koliko diamantov in
denarja je zapravil za to, da je konãno dobil priloÏnost
za svoj koncert doma.

»Vse je naprodaj, ‰e umetnost, ãe si ob pravem ãasu

na pravem kraju,« je zakljuãil naglas svoje premi‰lje-
vanje.

»Seveda,« je rekel Ksaver, »ãe ima‰ pravega prijatelja,

ki te potiska skozi medije. Anatol je to odliãno opravil.«

Orhan si je popravil ãepico, se pogladil po obleki in

ko sta se ustavila pred hotelom Panonycum, je s ‰irokim
nasmehom izstopil. Sli‰al je Ksaverja, ki je ugasnil avto,
in rekel: »Konec poti . . . vege!«

Podpisoval se je na denarnice, kuverte, knjige in plo-

‰ãe in plo‰ãice . . . podpisoval in smehljal. Konãno je

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

nastopil trenutek, ko je on zvezda, prvi na brvi in samo
on. »Kdor ãaka, doãaka,« je premi‰ljeval in môra, zara-
di katere je sploh do vsega tega pri‰lo, se je milostno
umaknila. Za tisoãinko sekunde . . . samo toliko!

V hotelski sobi je bilo vse pripravljeno. Na mizi so bila

pripravljena vpra‰anja novinarjev, na mizi je leÏalo tudi
pismo. Z znamko iz tujine, brez po‰iljatelja na zadnji
strani, in ko je odprl, je na rdeãem papirju s ãrnimi ãr-
kami pisalo: »TO JE ZAâETEK KONCA!«

Orhan je vrgel pismo kot bi ga piãila kaãa, se obrnil h

Ksaverju in ukazal: »Poberi in preberi. Kaj to pomeni?
Kdo si to dovoli?«

Od‰el je pod prho in s seboj je, tako kot vedno, odne-

sel tudi svojo ãepico. Mrzla voda ga je spet spravila k
sebi in lahko je globoko vdihnil. Uspelo mu je priti do-
mov, igrali bodo njegovo sonato, on bo tisti, kateremu
se bodo klanjali. Vse ostalo nima nobenega pomena.
Vse ostalo bosta uredila Ksaver in Anatol. ·e tako jima
je preveã pomagal. Pri‰el je ãas, ko se bo moral skriti
pred pohlepneÏem Anatolom in ga spraviti za zapahe.
Samo tako bo postal in ostal ãist.

»Uf, pha . . . imenitno,« je vzkliknil, ko ga je moãan

mrzel curek skoraj vrgel po tleh.

Na hitro se je obrisal in oblekel, nataknil ãepico in

vstopil v dnevno sobo hotelskega apartmaja, kjer ga je
Ïe ãakal Ksaver in hotelski postre‰ãek z obleko in sveãa-

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

no opravo. Poãutil se je kot Cezar . . . glasbeni cesar.
Oblekla sta ga, nadi‰avila, zlo‰ãila ãevlje, samo ãepice se
ni smel nihãe dotakniti. Orhan se jima je nasmehnil in
pomignil Ksaverju, ãe‰, greva . . . pozna sva!

Pred opero je bilo razsvetljeno kot bi bil vsaj silves-

trski veãer. Novinarji so kot nadleÏne muhe obletavale
Orhana, direktorja opere in druÏbeno in politiãno sme-
tano. To je bil dogodek, ki naj bi dokonãno pokopal vse
slabe izku‰nje iz preteklosti. Ni bilo dovolj, da je global-
na ekonomija uniãevala manj‰a a uspe‰na domaãa gos-
podarstva, ‰e glamur in bebasto vedenje vseh teh novo-
dobnih bogata‰ev je dokazovalo, kako smo ljudje pri-
pravljeni sprejemati vse novotarije.

V temi so se lesketali samo kristalni lestenci in drago

kamenje na zapestjih in vratovih gospa in gospodiãen.
Orhan je uÏival, veã kot uÏival. To je bil vrhunec njego-
vih sanj, skoraj vrhunec. Vse bo laÏje, ko bo izbran za
evropskega uradnika. Zato se je toliko trudil, zato!

Sonata za Cezarja in diamante je doÏivela gromek

aplavz. Vsi stavki so bili izvedeni brezhibno in sprva je
kazalo, da nihãe ne bo zaploskal. Ne, ljudje so bili vzhi-
ãeni, ‰e veã, trenutek ti‰ine, ki je nastopil, je bil trenutek
ozemljitve. âestitke so deÏevale, pod njegovimi nogami
so posipali cvetje, kot bi bil Cezar.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

Sredi te evforije in veselja je k Orhanu pristopil mo‰-

ki, in rekel: »Sem direktor slovenske kriminalistiãne po-
licije. Pojdite z menoj. Takoj!«

V delãku sekunde je Orhan pomislil, ãe je bil svet

ustvarjen v sedmih dneh, je uniãen v tisoãinki sekunde.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

15.

ri vhodu v ãasopisno hi‰o sta se z receptorjem pre-
pirala dva mo‰ka. Na vsak naãin sta hotela vstopi-

ti in zasesti svoji delovni mesti . . . Neprestano sta raz-
lagala, da sta novinarja, odsotna zaradi dolgega razisko-
valnega potovanja, da sta Slovenca, da sta skoraj tu do-
ma. Niã ni pomagalo, odgnati se nista dala, ne zlepa ne
zgrda. Receptor je hotel poklicati policijo, pa sta obadva
planila nanj, ga podrla na tla in samo trenutek ‰e, pa bi
bilo po njem. Nekdo ju je zgrabil za vrat, ju potisnil sko-
zi vrata in dobesedno kot prazni vreãi vrgel na tla. To-
maÏ in Jurij sta pristala na ploãniku.

»TomaÏ . . . « je zaãudeno rekel Andrej, ko je zagle-

dal napadalãev obraz, »TomaÏ . . . kaj nori‰?«

TomaÏ je neznanca neumno gledal, Jurij ‰e bolj.
»Jaz sem tu doma, kdo pa si ti?« Potem sta mo‰ka ‰e

v istem hipu sedla na tla in priãela jokati. Razcapana in
umazana sta bila skoraj neprepoznavna. Andrej ne bi bil
Andrej, ãe ne bi svojega brata TomaÏa videl Ïe v bolj
nemogoãi opravi. O tem, kaj je biti bolje, novinar ali kri-
minalist, o tem si ‰e do danes nista bila edina. Andrej, ki
je kriminalistiko obesil na klin in se posvetil raziskoval-

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

nemu novinarstvu, svojega brata TomaÏa, kljub dejstvu,
da je manj moÏnosti, da te ubijejo kot novinarja kot kri-
minalista, ni mogel prepriãati. »·koda,« je rekel ves pre-
tresen, »tokrat se je to dokazalo v najbolj hudi obliki.
Kdaj sta pri‰la?« se je obrnil k receptorju.

Pretresen receptor je s teÏavo izdavil: »Ne vem, tu na-

okoli sta se Ïe nekaj ãasa motala in prepirala. Mislim
sem si, dva pijanãka, ki izvajata svojo predstavo. Za de-
nar seveda. Kdo bi mislil, da je eden izmed teh dveh va‰
brat.«

Andreju ni bilo jasno, kako sta pri‰la, od kje in zakaj

tako zmedena. Tega namreã ni vedel, da ju je Ksaver v
Mariboru potisnil na avtobus in ‰oferju zabiãal, da ju
spusti ven ‰ele v Ljubljani.

Poklical je policijo in hitro pomoã. Receptor je bil ‰e

vedno bel v obraz in zbegan kot bi ‰ele danes pri‰el v
sluÏbo. Andrej je sedel poleg njiju na tla, ju sku‰al pre-
priãati, da bi vstala in ‰la v recepcijo . . . niã! Onadva sta
samo jokala in zraven tulila, da sta tu doma.

Policija je bila hitra. Re‰ilni avtomobil tudi.
»Naj ju najprej odpeljejo na urgenco . . . potem ju

boste zasli‰evali,« je skoraj prosil Andrej, ko je policist
zahteval najprej osebne podatke, pa naslov . . . pa od
kje sta pri‰la . . . pa kdo sta . . . pa, ni da bi govoril.
Noro!

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

Andrej ju je pomagal strpati v re‰ilca in ne meneã se

za policista, ki je sedel poleg njega, zahteval sireno in
takoj‰njo pomoã.

»Svet je ponorel,« je Ïe bolj ãlove‰ko priãel policist,

»ponorel,« je nadaljeval, »vsak dan se streljamo, kar na
ulici, posiljujemo in izsiljujemo. Noro . . . vse to je noro.
Spat bi ‰el, konãno spat . . . Ïe veã dni nisem spal.«

»Zakaj,« je hotel vedeti Andrej, »zakaj, meni bi lahko

povedali . . . sem namreã novinar ãasopisa, kjer sta se
ustavila ta dva.« S prstom je pokazal na Jurija in Toma-
Ïa, ki sta ‰e kar jokala.

»Ah,« je rekel policist, »vi novinarji. ·koda, da ste

tako senzacionalistiãno naravnani. Za vas je vsaka no-
vica, novica stoletja. Iz muhe delate slona, ali slab‰e, iz
navadne peãene goske drÏavni praznik.«

Andrej se je presedel, prispeli so do bolnice in oba sta

pomagala medicinskemu bratu spraviti mo‰ka v ambu-
lanto. Tu je bilo ‰ele stresno, tu ‰ele. Podatke, pa spet
podatke, pa kartico, pa ime matere, pa ime oãeta, pa
kdo sta, pa kaj ju boli, pa . . . pha, da ponori‰. Andrej je
bil Ïe ãisto premoãen od govorjenja, da je tu policist, ki
jamãi; da je tu on, ki jamãi. Molil je svojo novinarsko
kartico. Zraven se je drÏala kuverta, ki jo je hitro pobral
z mize in vtaknil v Ïep, ko je sli‰al pretep pred recepci-
jo.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

Zdravnik je za oba mo‰ka zahteval hospitalizacijo, na

zaprtem oddelku. Andrej je obljubil, da bo priskrbel pa-
pirje, obvestil kriminalistiãno policijo in seveda o tem
incidentu pisal v ãasopisu. Policist se je spet nasmehnil,
ãe‰, ãasopisna raca. »Brez imen, brez kraja in ãasa do-
gajanja, prosim, dokler se stvari ne razi‰ãejo,« je ‰e re-
kel in od‰el.

Andrej je ostal sam. Med mnoÏico ljudi na hodniku,

sam. Na mobik je poklical vse prizadete in zraven odpi-
ral kuverto. Na rdeãem papirju je s ãrnimi ãrkami pisa-
lo: TO JE ZAâETEK KONCA.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

16.

atica in Borut sta se sprehajala po Ljubljani kot dva
zaljubljenca. Le tako sta bila skrita pred Orhanovi-

mi ovaduhi, skrita med objemanjem in poljubi. Vendar
sta namenoma od‰la v Anatolov lokal, pri Treh kockah,
ker sta vedela, da bo osebje doÏivljajo stres. To sta ho-
tela, to, da bi se Ferenc potil. V popoldanski gneãi zago-
tovo ne bo mogel niãesar storiti.

»Kavo in viski,« je naroãil Borut. »Tudi jaz,« je rekla

Katica. Ferencu so se tresle roke in na ãelu so se nabirale
potne kaplje. »Zakaj sta tu,« je rekel skozi stisnjene
zobe.

»Ali ni to javni lokal?« se je nasmejal Borut. »Sicer pa

. . . i‰ãeva Anatola, si ga kaj videl?«

»Ne, Ïe veã dni ga ni bilo sem. âe ga bosta vidva na-

‰la, mu povejta, da se delegacija ruskih poslovneÏev
spra‰uje, kje je! Samo to mu recita. Ostalo Ïe sam ve.«

Ferenc se je prerinil do pulta, kjer je naroãil kavo in

viski in takoj za tem od‰el. Na vsak naãin je spet sku‰al
dobiti Anatola. Delegacija neumornih pivcev mu je Ïe
dodobra spraznila zaloge, Anatola pa od nikoder. Samo
on ima kljuãe od kleti, kjer je shranjena pijaãa.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Konãno,« je zavzdihnil, ko se je na drugi strani Ïice

oglasil Anatol. »Kje si, zaboga?« je rekel, stavka ni uspel
konãati, ker ga je Ïe Anatol na drugi strani nekam poslal
in zahteval, da naj pride ponj na mestno smeti‰ãe.

Ferenc je prebledel, skoraj sesedel se je, ko je rekel:

»Pridem . . . jaz . . . takoj! V lokalu sta tudi Borut in
Katica, tebe i‰ãeta.«

»Pridi takoj,« je rekel in glas je Ïe zamrl.
»Tu je naroãeno,« je rekel, ko je vse skupaj postavil

pred Boruta in Katico. »Hi‰a ãasti!« In Ïe je od‰el.

V Ïepu je iskal kljuãe od avtomobila, ko je otipal pa-

pir, kuverto. Na papirju iz kuverte je pisalo: »TO JE ZA-
âETEK KONCA!«

»Hudiãa,« je zaklel in vÏgal avto. Na mestnem sme-

ti‰ãu se je vozil z ene na drugo stran. Anatola ni na‰el,
ni, ko je nenadoma pred njim stal ves umazan in zmeã-
kan.

»Ustavi, norec, ustavi,« je kriãal. Iz Ïepa je hotel po-

tegniti robec, da bi si obrisal obraz, ko je v roki zagledal
zmeãkano kuverto. Na rdeãem papirju je bilo s ãrnimi
ãrkami napisano: »TO JE ZAâETEK KONCA.«

Ferenãevo ãelo je bilo mokro kot bi ga polil z vodo,

slabilo mu je in Ïe sam pogled na Anatola mu je vzel
sapo.

»I‰ãejo te kolegi iz Rusije,« je rekel. Zakaj je na sme-

ti‰ãu, ves umazan in besen, tega ga ni upal vpra‰ati. V

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

roki je meãkal papir in tudi Anatol je srepo strmel v ku-
verto. »Na fakulteti so streljali na predavatelja, ki je na-
dome‰ãal Orhana. Ima preluknjana kolena in mislim, da
je v obdelavi pri psihiatru.«

»Kdo je streljal?« je vpra‰al Anatol in si brisal roke kar

na sedeÏ v avtomobilu. »Kdo?«

»A kdo,« je zakriãal Ferenc, »tvoji prijatelji vendar. To

je ‰ele zaãetek,« so rekli. »Orhan bo sporoãilo razumel.«
Tako je bilo.

»In Orhan, se je umaknil?«
»On koncertira na MadÏarskem. Kdaj se bo vrnil, ne

vem.«

»Torej, zapelji me domov, da se uredim. Potem pri-

dem v lokal. DruÏba naj me poãaka. Kdaj odpotujejo?«
je ‰e rekel, ko je izstopal iz avta. Ferenãevega odgovora
sploh ni sli‰al.

»Hudiãa,« je spet rekel Ferenc in se zagledal v rdeãi

papir. »Mafija se ne ‰ali, ne oni ne!«

»Seveda ne,« je rekel Anatol, »jaz tudi ne. Kar je pre-

veã, je preveã! Podpisanih pogodb ‰e vedno nimajo,
morajo poãakati name. Morajo!«

Ko je Ferenc hotel pred lokalom izstopiti iz avta, je

pred njim stala Katica, se sladko nasmihala in za njo je
Borut nemarno vlekel cigaro.

»Se bomo malo peljali, kajne? Bo‰ pokazal, kje so

skriti diamanti, kam je ‰la po‰iljka in kdo jo je ukradel.«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Jaz ne vem niã . . . niãesar.« se je izmotaval. »Moja

naloga je bila voditi lokal in poskrbeti za ilegalce.«

»A tako,« je potegnil iz cigare Borut in se ‰iroko na-

smehnil. »A tako, jaz sem pa mislil, da si diamante po-
bral ti, no, saj ve‰, skriti so bili v ãevljih ljudi, ki si jih
vozil preko meje. Ilegalno, seveda, kajne?«

»PokaÏi ãevlje,« je zavpila Katica. Borut pa ni ãakal,

da bi se sezul. Moãno ga je lopnil po hrbtu, da je dobe-
sedno padel kot hlod in takoj nato mu je potegnil ãev-
lje z nog. Svetleãi diamanti so se skotalili v blato.

»Tudi Anatol zagotovo tega ne ve, kajne? Tudi njega

si goljufal, tako kot mene in ‰e koga. Cepec! Tvoje Ïiv-
ljenje ni vredno niti blata, ki ti sili v usta.«

»Pusti ga, poberi diamante in greva!«
»Samo malo ga ‰e potipam,« je rekel Borut in mu zvil

vrat.

Ko se je Anatol pripeljal do lokala, je na dvori‰ãu v

blatu leÏal mrtev Ferenc.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

17.

ndrej je ãakal na odgovornega policista, kot bi bil
predsednik drÏave. ·ef je bil odsoten in nihãe ni

natanãno vedel, kje je. Îe je mislil oditi, ko so se vendar-
le odprla vrata in prijazen mo‰ki je stopil do njega.

»Kak‰ni so zdravni‰ki izvidi?« je rekel.
»Slabi,« je odgovoril Andrej, »mislim, da jima ni po-

moãi. Zdravniki pravijo, da je stopil v veljavo nov odlok
o predpisovanju zdravil, kar pomeni, da je za njiju kon-
tingent Ïe izãrpan. Denarja ni, zdravil pa tudi ne.«

»No, no . . . « je spravljivo rekel policist, »zdravniki

pa v tak‰nih primerih gotovo ne upo‰tevajo birokrat-
skih predpisov. Saj gre vendarle za Ïive ljudi.«

»To pa vi mislite. Vse bodo naredili, da jim bo ostalo

ãim veã denarja . . . za plaãe!«

»To je preveã huda izjava . . . od novinarja pa sploh.

No, kaj je s fantoma?«

»Kaj . . . kaj . . . « je nervozno rekel Andrej, »ne gre

mi z jezika, ne morem povedati . . . kar mislim, da bo ta
groza izpuhtela. Bolezen norih krav imata! To je!« Nje-
gov glas je bil ledeno mrzel in policistu se je zazdelo, da
bo priãel kriãati.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Torej imamo Ïe ‰tiri primere,« je rekel policist, ko je

nadaljeval. »·tiri. Dve Ïenski v bolnici pri Banovcih sta
tudi okuÏeni.«

»Kaj boste storili?« je hotel vedeti Andrej. »Zagotovo

je nekdo storil napako, okuÏba je preveã resna, da bi jo
lahko prezrli. Zaenkrat, predvsem zaradi panike med
ljudmi, smo se na uredni‰tvu odloãili, da bomo najprej
izbrskali dokaze, nato ‰ele objavili to grozljivo vest.
Mislim, da bi pri tem morala odigrati kljuãno vlogo po-
licija in sanitarci, ali ne?«

»Preiskava je v teku. Mirno lahko odidete. O vsem vas

bo obve‰ãal, ker mi je bilo paã tako naloÏeno.«

»Dobro, dobite me na mobik . . . grem namreã na

odprtje predora. Saj poznate ta projekt. Mislim, da so ga
pomagali financirati evropski krogi, tudi Rusplin je zra-
ven.«

»O.K.,« je rekel policist, ko je Andrej potegnil pismo

iz Ïepa, in rekel: »·e to, ne vem, od kod je pismo pri‰lo,
znamka je tuja, mogoãe bi lahko raziskali, kaj je s tem.«

»O.K.,« je spet rekel policist, tako kot bi to bilo po-

vsem nekaj obiãajnega, ali celo, je za hip pomislil An-
drej, to mu je Ïe poznano. »Grem . . . adijo . . . se sli‰i-
mo.«

Pred predorom se je trlo ljudi. Anatol si je popravljal
kravato, si slinil ustnice in zraven pogledoval po obãin-

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

stvu, ko je z najbolj pomembnim glasom priãel razlagati
financiranje projekta, se nasmihal delegaciji iz Rusije in
novinarjem. Borut je stal poleg njega in Katica je z vso
vnemo hitela stenografirati, zlata vredne besede drÏav-
nega uradnika.

»In zakaj predor,« se je z mikrofonom v roki pririnil

k Anatolu Andrej. »Zakaj predor, ãe Ïe imamo na sever-
ni strani plinsko napeljavo? Ali je poroãilo o porabi de-
narja Ïe pripravljeno, kdo so ti poslovneÏi, ki Ïe veã dni
vedrijo pri nas? Kdo je projekt odobril . . . ali je s stra-
ni gospodarskega resorja zadeva urejena . . . ali . . . « ni
mogel dokonãati Andrej, ko ga je Anatol potegnil za ro-
kav in rekel: »Spo‰tovani gospod, dobiva se v moji pi-
sarni. Tam vam bom vse pojasnil. Sicer pa vam je na raz-
polago glavni gradbenik in projektantka, gospa Magda-
lena.«

Andrej se je obrnil, ker mu je nekdo ‰epetal na uho:

»To je goljufija, predora sploh ni bilo v naãrtu.«

Magdalena je skozi stisnjene zobe pripovedovala

zgodbo o Anatolu in njegovi pohlepnosti, o ãloveku, ki
mu je pomen besed vest in po‰tenje popolnoma tuje.
»Nikar se ne obraãajte,« je ‰e rekla, »mislim, da se bo
zadeva razpletla, poi‰ãite ãevljarja na obreÏju Kolpe. On
bo vse pojasnil.«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

Îenska je prijela glavnega gradbenika pod roko, in

naglas rekla, tako naglas, da jo je sli‰al tudi Anatol: »Mi-
dva sva svoje opravila, greva domov.«

Anatol se je zdrznil, torej mu bosta u‰la, pa ‰e tako

blizu novinarja sta bila. Andrej pa je ‰e naprej nepriza-
deto opazoval ljudi, si nalagal lososa na kruh in ‰am-
panjec je bil odliãen. Slovenska penina je tako dobra,
blagega okusa in sladka.

Ljudje so odpirali deÏnike, deÏevati je priãelo kot za

stavo. Vedno manj jih je bilo in vse kar je bilo pomemb-
nega se je odpeljalo s sluÏbenimi avtomobili v lokal, k
Trem kockam. Tam jih je ãakalo ‰e veã hrane in pijaãe,
‰e kaj drugega, predvsem zanimivega. Novinarji niso
bili povabljeni. Anatol je obljubil, da z delegacijo pride
kasneje. Natanãno si morajo namreã ogledati predor.
»Saj smo sami strokovnjaki,« je rekel, ko je zadnjemu
pomembneÏu zaloputnil vrata na mercedesu.

»Gremo,« je rekel ostalim, »gremo v predor.«
Ogledovali so si cevi, po katerih bodo lahko tihotapili

diamante, zaupne dokumente in seveda zelence. »Borut
bo glavni ãuvaj, smo se Ïe zmenili,« je rekel Anatol.

»Paziti moramo, da bo plin tekel po starih ceveh, to-

rej po severni strani. Nevarno bi bilo, ãe bi se ilegalci
zastrupili v teh ceveh.«

»Ah, »je rekel Anatol, »tu se bodo plazili tako ali tako

samo otroci in tisti, ki imajo manj kilogramov. Saj oni

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

niti niso tako pomembni,« se je nesramno zareÏal, »nji-
hovi ãevlji . . . to je pomembno.«

»·e to,« je rekel in se obrnil k enemu izmed njih, »ste

ãisto ponoreli, zakaj ste streljali na fakulteti? Z Orha-
nom bom Ïe sam uredil.«

Nihãe ni opazil dekleta, ki je sedelo na kupu kamenja

pred vhodom in se smehljalo. Vsem so se ble‰ãali samo
diamanti . . . denar . . . in spet diamanti.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

18.

a ograji pred bolnico je slonel mo‰ki, z jutranjim

ãasopisom v roki in jokal kot deÏ. Preklinjal je ves

svet, denar in korupcijo . . . ãas, v katerem Ïivimo in ‰e
kaj. Vedel je, da je njegov brat zapisan smrti, od tu na-
prej pa je Ïe bilo vseeno. Bolezen norih krav je povzroãi-
la infekcija, vbrizgana z injekcijo, neznanega izvora.
Kako, kdaj in zakaj si je dovolil ta zloãin, bo razkrila pre-
iskava.

»Ah,« je rekel sam sebi, »dobro da res,« in ljudje so se

nasmihali »norcu«, mo‰kemu, ki se ne zna brzdati v jav-
nosti.

Prva izdaja jutranjega ãasopisa je imela na naslovni

strani natisnjeno pismo v rdeãi barvi s ãrnimi ãrkami:
TO JE ZAâETEK KONCA.

Pod to sliko je bil velik vpra‰aj. Andrej spra‰uje slo-

vensko javnost, ãe je ‰e kdo dobil tak‰en zmazek. Kljub
temu, da sta se s kriminalistiãnim in‰pektorjem dogo-
vorila o molku za ãas preiskave, ni mogel in ni hotel
molãati. V bolnici so na zaprtem oddelku leÏali ‰tirje
ljudje: Jurij in TomaÏ, Josefina in Zofija. Fotografije so

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

bile pod rdeãim pismom, kot dokaz, da je mogoãe tu
povezava.

Obrisal si je solze in se odpravil do avtomobila. Na

uredni‰tvu so brneli telefoni, glavni urednik je mahal
nad Andrejevo glavo, kot bi jo hotel zdrobiti, rekoã:
»Nisi mogel poãakati, kajne? Spet jih bo poslu‰al, na
vladi, na odboru delniãarjev, na borzi in ‰e kje. ·e Ïena
doma mi ne doma miru, kdo je napisal to pismo? Pre-
priãana je, da vem. Kako pa bi sicer dovolil objavo. No
vidi‰ . . . ti . . . ti . . . neuãakanec!«

»Malo mi je mar,« je rekel Andrej in vstal s stola.

»Oglej si film, ki sem ga posnel pri odprtju predora. Mo-
goãe ti bo postalo marsikaj jasno. Meni je!«

Takrat je v pisarno vdrl moj ‰ef. Vlekel me je za seboj

kot vreão peska in me dobesedno butnil na stol. »Tu po-
ãakaj,« je rekel, ko je nadaljeval, »kje je tisti ãasopisni
norec, ki ne zna poãakati?«

»Tu sem,« je mirno rekel Andrej. »Kako sem vam

hvaleÏen, da ste pri‰li.«

»Aja?« je rekel ‰ef. »Ta je pa dobra,« ko je nadaljeval

s skodelico kave v roki: »Pri‰el sem po film, nujno ga
rabim, to je dokazni material . . . prosim!«

Takrat je poskoãil Andrejev ‰ef: »Oh, seveda, to je last

na‰ega ãasopisa, in samo . . . « ni uspel konãati, ko mu
je moj ‰ef Ïe prigriznil stavek: »Ali bi hoteli, da najdemo

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

krivca . . . krivce za to svinjarijo . . . ali ne? Obljubim
vam ekskluzivno pravico do objave . . . se strinjate?«

»Seveda,« je brez pomisleka namesto ‰efa rekel An-

drej, »vse bi dal za to, da se odkrije, kdo in zakaj je za
tem.«

»Naj bo,« je pritrdil glavni urednik, »tokrat naj bo.«
»Torej urejeno,« je rekel moj ‰ef in me spet potegnil

s stola, ko je ‰e rekel: »Dobimo se pri Treh kockah, opol-
noãi.«

»Zakaj me vleãe‰ kot prazno vreão,« sem kriãala na

hodniku. Ljudje so se ozirali in debelo gledali, kaj to po-
meni.

»Zato,« je rekel, »ker te moram . . . MORAM! Razu-

me‰. Le tako bo‰ ostala prisebna, budna, ker ne sme‰
zaspati . . . ne sme‰. Îe tako sva predolgo potovala iz
Banovcev v Ljubljano. ·e dobro, da ima policija toliko
helikopterjev . . . ‰e dobro,« je zakljuãil.

»Tega, namreã, helikopterja se sploh ne spomnim. ·e

tega ne, da sem sploh kje bila,« sem rekla.

»Saj ni treba,« je odgovoril, »samo da si Ïiva . . . osta-

lo bomo Ïe uredili.«

»Ahhh,« sem zadovoljno vzdihnila, ko sem sedla na

svoj stol v pisarni. Na mizi je bil mobik, beleÏka in Fe-
renãeva aktovka. Vse kar sem si Ïelela Ïe zdavnaj . . .
ampak . . . nisem se mogla spomniti, kje je Ïe to bilo?
Sicer imam v oãeh samo ‰e delãek razpoãenega sonca in

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

prav ta mi moti spomin, ãe ga sploh ‰e kaj imam. Fe-
renãev kovãek pa mi je bil tako znan . . . in Ferenc . . .
zakaj Ferenc. Kdo je Ferenc? Priãela sem kriãati, da bi
nekdo odgovoril na moje vpra‰anje, ko je ‰ef poloÏil
roko na mojo ramo in rekel: »A Ferenc te zanima? Fe-
renc? Ferenca sploh ni, to se ti je sanjalo. Zdravnik pra-
vi, da mora‰ poãivati. Mama je Ïe na poti. Umiri se!«

Svet je spet vstopil v svoje tirnice, ko sem zagledala

mamo. Bila je polna smeha in sreãe, ko je rekla: »Samo
da si doma, ostalo bo pri‰lo samo od sebe. Trenutek sa-
mo ‰e poãakaj,« sem sli‰ala reãi mamo, ki je sedla poleg
‰efa.

»Kaj se je zgodilo?« je hotela vedeti. »Ali ne znate za-

varovati svojih ljudi?«

»Nihãe ni priãakoval, v najbolj ãrnem scenariju nismo

priãakovali tak‰nega razpleta. Na vse naãine smo zava-
rovani proti podobnim dogodkom, tokrat pa smo lahko
samo ‰e bolj zgroÏeni, do kam gredo kriminalci. Na za-
ãetku je bilo vse skupaj tako nedolÏno. Nekdo nam je po
telefonu sporoãil, da je z gradnjo predora nekaj narobe,
in potem se je vse odvrtelo zelo hitro.«

»In zakaj ste poleg dveh kriminalistov, TomaÏa in Ju-

rija, ki sta Ïe tako ali tako raziskovala primer, Ïrtvovali
‰e mojo hãer. Zakaj?«

»Gospa,« je povzdignil glas, »gospa, to ni Ïrtev, va‰a

hãi je kriminalistka. Torej opravlja prav take naloge,

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

kljub temu, da je Ïenska, kot njena dva kolega. Sicer pa
. . . upam, da se bo pozdravila. Jaz moram na delo.«

Od‰li sva domov.
Moj ‰ef pa k Trem kockam.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

19.

ri Treh kockah je bilo Ïivahno. V lokalu je igral an-
sambel, posebej naroãen za to priloÏnost in jedaãe

in pijaãe je bilo na pretek. Anatol je bil presreãen. Pre-
dor je odprt, njegov kupãek diamantov je varno shra-
njen, denar v tuji banki in upal je, da bo danes konãno
padel ‰e zadnji del iz zlate jame. Tudi poslovneÏi so bili
zadovoljni. Borzni posrednik je Rusplin spravil na naj-
vi‰jo moÏno mejo, kljub temu, da je bilo to le virtualno
podjetje in ni imelo kapitalskega sklada, kaj ‰ele finanã-
ne baze. S pomoãjo Rusplina bo nemoteno pranje de-
narja potekalo gladko, saj bo Anatol jamãil za to. Naj-
bolje pri vsem tem pa je bilo to, da Anatol ‰e v sanjah ni
pomislil, da je bil izigran. V vsej tej evforiji pa je on prvi
pozabil na novinarje in ãasopis, ki je natisnil pismo,
prav tak‰no, kot ga je dobil sam.

»Mogoãe bo to vedel ãevljar . . . on bo zagotovo ve-

del. Samo on bo znal razvozljati pomen in namen tega
pisanja. Saj je bil vendar vohun Ïe v prej‰njem reÏimu.
Le kako mu je uspelo ostati na poloÏaju, kako to, da ga
nihãe ni lustriral?« Anatol se je zalotil, da se pogovarja

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

sam s seboj, zato se je zaãudenem dekletu ob sebi samo
kislo nasmehnil, ko je rekel: »Preveã sem utrujen.«

»Kje sem vas Ïe sreãal?« je skoraj isti hip ogovoril de-

kle.

»Mene, ne vem . . . ali paã . . . mogoãe na univerzi

. . . ha?« Katica je potegnila lasuljo z glave in cevãico iz
ust, ko je rekla: »Zunaj te ãaka Borut.«

Îe je hotel oditi, ko ga je lastnik hi‰e pocukal za ro-

kav, in rekel: »Ferenca ni, zato bom tokrat veãerjo in vse
ostalo speljal jaz. Upam, da boste to upo‰tevali pri konã-
ni re‰itvi mojega primera. Delal bom namreã zastonj.«

»Dobro . . . dobro,« je rekel Anatol, »ko se vrnem, se

bova pogovorila.«

Zunaj se je nemirno prestopal Borut in Katica je stra-

‰ila s svojo pi‰tolo, kot bi bila na divjem zahodu.

»Kje je Orhan_« je zakriãal, »kje so diamanti, moji so

namreã laÏni. Iz Amsterdama so mi sporoãili, da po‰ilj-
ka ni prava. Sem se zato trudil okrog borze in te . . . te
. . . babe tukaj.« ·e kar je vpil, krilil z rokami, kriãal: »Je
ãisto vseeno, kdo me sli‰i, zakaj so vdrli v stanovanje,
kdo? Policija ali tvoji prijatelji. Odgovori, ãe ve‰! Ti . . .
ti, ki vse ve‰ in zna‰!«

»Orhan pride ‰e nocoj, kaj nisi videl plakatov, da bo

‰e danes tu? Pri Treh kockah bo predvajal film o koncer-
tu na MadÏarskem. Vstopita, pogovorili se bomo kasne-
je. Takrat, ko ves ta hrup in veseljaãenje mineta.«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Ne morem ti zaupati,« je rekla Katica. »·e do danes

nista ugotovila, kdo je Alma, Amal . . . joj, sem nora. Saj
to je vendar uganka. Alma in Amal morata biti ena in
ista oseba.«

»Gremo,« je rekel Anatol, »naj Ïe konãno vse to

mine.«

Borut se ji je kislo nasmehnil, ãe‰, baba neumna,

kak‰na uganka neki. Ali paã? ârke so res iste, samo za-
poredje je drugo.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

20.

eãerja je bila konãana, torej se lahko priãne ne-

uradni del. Anatol je svoje, Ïe po‰teno okajene

»prijatelje« povabil v sobo, kjer je vse dovoljeno. Hazard
in seks, pijaãa in cigare, ecstazy in heroin, diamanti in
pogodbe . . . podpisane pogodbe.

Pomignil je lastniku hi‰e, ãe‰, odpri Ïe skrivna vrata.

Slednji se je samo nasmehnil in pritisnil na gumb. Vra-
ta so se odprla, Anatolu je v hipu postalo slabo in njego-
vi »prijatelji« sploh niso doumeli, kaj se dogaja.

Soba je bila skoraj prazna. Na enem izmed stolov je

sedel moj ‰ef, igral se je z lisicami in na drugem Orhan
in nemo dekle.

»To je Alma,« je pokazal ‰ef na dekle, »in to je Orhan,

ki ga poznate.« ·e isti hip je potegnil z Orhanove glave
ãepico, iz nje film in kamero (hvala Japoncem, ki znajo
v vÏigaliãino kapico vse to spraviti).

»Ogledali si bomo Orhanov film,« je rekel, »saj je bilo

tako napovedano, ali ne?«

Borut in Katica sta se potihem priãela plaziti iz sobe,

ko je Andrej skoraj nesli‰no ‰epnil: »Niã ne bo, ljubãka.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

Tudi za vaju imamo lisice, na mizi . . . jih vidita,« je
dodal in ju oba prijel za vrat. »Tu sedita,« je ‰e ukazal.

»Alma ne more govoriti, zato bom povedal jaz,« je

rekel ‰ef, »torej, na borzi niste niã opravili, diamanti, ki
naj bi jih naloÏili v tujini, ima Alma doma. Samo to vam
je uspelo, da ste v drÏavo spravili okuÏeno kostno moko
in meso. Upam, da ne bo ‰e veã mrtvih. Orhanovo sona-
to pa bomo poslu‰ali zdaj.«

Orhan je nepremiãno sedel na stolu, zganil se je ‰ele

takrat, ko je ‰ef njegovo dragoceno ãepico vrgel na
mizo.

»âepice ne dam, edino tega mi ne morete vzeti. Vze-

li ste mi ãast in slavo, ãepice pa vam ne dam . . . za ceno
Ïivljenja ne,« je grobo rekel.

»Ah,« je rekel ‰ef, »kako se ljudje nemarno igrajo z

Ïivljenjem.«

Pravi lastnik gostilne je zavrtel film.
»To nas ne zanima,« je rekel ‰ef, ko so opazovali Or-

hana pod prho, »dalje . . . dalje . . . « je ukazal.

»To, gospod Orhan in gospod Anatol, kako sta foto-

geniãna, ali ne?« se je sarkastiãno nasmehnil ‰ef, ko je
obãinstvo gledalo predajo diamantov, pogodb in podpis
vladnega uradnika Anatola na odobritev za gradnjo pre-
dora, ki naj bi ruskim prijateljem prinesel monopolni
poloÏaj na domaãem trgu.

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

»Groza,« je zavpil Andrej, ko je zagledal Josefino in

Zofijo, kako nemoãno sedita na kavãu v Orhanovem
stanovanju, poleg njiju pa Orhan z injekcijo v roki.
»To,« je zavpil, da so se vsi obrnili, »to je virusna injek-
cija . . . prasec!«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

21.

ndrej ni mogel, ni imel moãi pisati o razpletu do-
godka, o kontaminirani kostni moki tudi ne. Îe sli-

ka krave mu je povzroãila glavobol . . . Edino kar je lah-
ko napisal, je bila pravnomoãna sodba, da se skorumpi-
ranega uradnika in njegovo dru‰ãino za veã let spravi za
zapahe. Vendar je moral videti in posneti Orhana in
dru‰ãino, ki so jo pripeljali pred zapore.

»Hvala bogu, sistemu, policiji, kriminalistom, ki imajo

to moã in voljo, da se stvari kazensko pravno uredijo,«
je rekel, ko je zagledal Orhana, ki se je sarkastiãno sme-
jal.

Andrej ni znal brati z ustnic, vendar mu je tokrat to

uspelo. Orhan je smeje ‰epetal: »Nimate vsega . . . dia-
mant je na moji glavi . . . Cezarjev diamant.« Pogladil se
je po ãepici in Ïe ga je policist potisnil skozi vrata.

»Saj je samo kamen,« je zakriãal Andrej, »samo ka-

men.« Z vso silo je vrgel kamero po tleh in se obrnil k
Almi. Prijela ga je pod roko, se mu nasmehnila, ko ji je
rekel: »Ampak, draga moja, pismo je pa vseeno naredilo
svoje. âestitam! To je bil res zaãetek konca!«

BES

SONATA ZA CEZARJA IN DIAMANTE

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-245-9

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Sonja Koranter Ognjena črta in paradižnik
Sonja Koranter Tri pike in muha
Sonja Koranter Divja raca in škrlatna vdova
Sonja Koranter Golobji vodnjak
Sonja Koranter Čebelji roj
Sonja Koranter Zemljekrog
Sonja Koranter Soška postrv
Sonja Koranter Srečal me je Buda
Sonja Koranter Dovška baba
Sonja Koranter Pesniški venec
Sonja Koranter Trinajsti srebrnik
Dolinska B Uczciwość i wiarygodność nauki – odpowiedzialność za słowa w walce o dopuszczalność in v
Jesteś za in vitro, ஜஜCiemna strona historii chrześcijaństwa
handel flute sonata in g major allegro
Spis audycji Duc in altum za 2009
Haydn Piano Sonata n 48 in C
Haydn Piano Sonata n 38 in Eb major
Neža Maurer Skorja dlani in skorja kruha
Bach Trio Sonata IV in E minor organ sheet music

więcej podobnych podstron