Sonja Koranter Divja raca in škrlatna vdova

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

Sonja Koranter

Divja raca

in ‰krlatna

vdova

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

BES

Sonja Koranter
DIVJA RACA IN
·KRLATNA VDOVA

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-215-7

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

ovoletna mrzlica je minila. Na na‰em oddelku
smo pripravljali poroãila, ekspozeje in navodila,

pa spet analize in komisijske zapisnike ter pripravljali
nove komisije. Prve dni se mi je zdelo, kot bi se ljudje
resniãno streznili in, sploh ne vem po kak‰ni logiki, sem
mislila, da bodo tudi kriminalci poãivali. Ni da bi govo-
ril, moj optimizen je bil tako kot vedno, Ïe s prvim stav-
kom mojega ‰efa na tleh.

»Tako,« je priãel in mi vrgel na mizo poroãilo. »zade-

va je opravljena v redu, vendar, kaj res ne more‰ upora-
bljati bolj uradnega jezika. Koga neki pa zanimajo stvari,
ki se dogodijo v tvoji du‰i. Ministra prav gotovo ne, me-
ne tudi ne, koga pa potem? Tabloide mogoãe?«

»Kaj ni pomembna vsaka podrobnost?« sem rekla,

zraven pa sem se prav zvito nasmehnila, saj sem vede-
la, da so mu moja poroãila v‰eã. Vendar, kaj bi delal ‰ef,
ãe bi ãloveka pohvalil? Sramoto samemu sebi, v prepri-
ãanju, da se ru‰i njegova avtoriteta.

»Priãakujem nove kriminaliste, novopeãene krimina-

liste. Enega sem namenil tudi tebi. Pripravi se,« je ‰e re-
kel in Ïe ga ni bilo veã.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»No, dobro. Samo, odkrito povem,« sem hotela na-

daljevati, ko sem se zavedla, da stoji pred menoj tuje
dekle in joãe.

»Kdo ste vi?« sem rekla zaãudeno.
»Poslali so me k vam . . . so rekli . . .« je hlipala, »da

boste vi vedeli, kaj naj storim. Ker ste Ïenska . . .« je
spet hlipala in nikakor ni znala povedati, zakaj stoji pred
menoj.

»Pomagajte mi . . . prosim . . . pomagajte!«
»Sedite . . . no, sedite Ïe vendar,« sem bila nestrpna.

»Tako, zdaj pa po vrsti. Zakaj ste tu, kdo vas je poslal in
zakaj joãete . . . ?«

»V gradu so me posili, veã mo‰kih in potem . . . in

potem . . .« je hlipala dalje, »potem so me odpeljali ne-
znano kam. Ne vem, kdo me je na‰el . . . ne vem . . .«

»Poãasi,« sem rekla in ji ponudila papirnato brisaão,

da bi si obrisala obraz. Ogledovala sem dekle, pisarno in
spet svojo mizo, pa spet dekle. Nisem razumela, kako je
zdaj kar nenadoma vse planilo name.

»O, ste tu. Dobro,« je rekel policist, ki je vstopil in se

nasmehnil dekletu. »Jaz sem jo na‰el. LeÏala je na robu
ceste in bila je vsa krvava in nezavestna.« Pomignil mi
je, ãe‰, greva na hodnik, da vse razloÏim.

»Kaj za boga mislite, jaz se vendar ne ukvarjam s po-

silstvi.«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Va‰ ‰ef pravi, da ste po novem vi tista, ki boste pre-

vzeli te naloge.«

»O, a tako? Kdo bi si mislil? Odpeljite dekle, jaz grem

do ‰efa!«

»Ne bo ‰lo,« je rekel policist, »‰ef pride kmalu do vas.

Moja naloga je opravljena. Pozdrav,« je ‰e rekel in od‰el.

Dekle v moji pisarni je ‰e vedno hlipalo in hlipalo. Ni-

sem vedela, kako naj jo potolaÏim, kaj naj ji reãem. Re‰il
me je ‰ef, ki je konãno pri‰el.

»So lepo ravnali z vami,« je rekel mladi Ïenski, »ste

Ïejni, laãni? Se dobro poãutite, ali bi raje ostali v bol-
ni‰nici?«

»Hvala,« je reklo dekle, »v bolni‰nico ne grem veã.

Domov bi ‰la rada.«

»Prav,« je rekel ‰ef, »ali ste se Ïe spomnili, kje ste

doma, kako se pi‰ete, koliko ste stari?«

Dekle je ãemelo na stolu in spet planilo v jok, med

hlipanjem je priãelo vpiti, da je doma na gradu, da je
tam doma in da ji je ime Marija . . . da . . . da . . . Ma-
rija. Svetlo naju je pogledala, kot v izgubljeni prostor. Z
glavo je nihala in si zakrivala oãi, med hlipanjem pa je
vztrajala, da ji je ime Marija.

»Ne vem, ne vem. Vas glava ‰e boli? Mogoãe ste pa

res Marija.«

»Tokrat smo zabredli v druge vode,« je nadaljeval

»dekle so na‰li na cesti, kolikor vem, pa dana‰nji grado-

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

vi na Slovenskem niso naseljeni. Le kaj naj bi delala na
gradu. To zadevo bo potrebno temeljito raziskati. Saj bo
‰lo, ali ne?« je ‰e rekel in strumno odkorakal iz pisarne.

»Kako . . .« sem hotela reãi, »gradovi so vendar pro-

tokolarni objekti, torej so naseljeni . . .« Mojemu ‰efu
‰e na misel ni pri‰lo, da bi poslu‰al tuje mnenje. Gradovi
zanj niso bili naseljeni, pa pika!

»Boste kavo,« sem rekla. Nekaj sem morala storiti, da

sem premagala zadrego, ki se me je lotila. Le kako naj
vse to opravim. To je ãisto nekaj novega.

»Ne, raj‰i se pogovoriva, ãez nekaj ur se moram vrniti

na grad. Moram.«

»Niã ne vem o tem, o vrnitvi namreã. Zaãniva od za-

ãetka. Kaj ste delali na gradu?« sem zaãudena rekla.

»Boli me glava, ne spomnim se, niã ne vem, kamnita

raca je kamnita raca.«

»Raca?«
»Ena kamnita raca, dve kamniti raci,« je vila roke

Ïenska in se zavila v molk.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

enski sta stali pred visokim kupom kamenja, sme-
ti in ometa. Grajsko poslopje so obnavljali z veliko

naglico, ker se je zaradi pravnih zapletov prenova in ob-
nova zavlekla. âas pa je neusmiljeno tekel.

»Vse bo v redu,« je rekla Heda. »Poleti, ko bo vse v

cvetju in bodo svati posedali po vrtnih lopah in utah,
takrat bo‰ vesela, da smo malo poãakali.«

»Oh, ja,« je zavzdihnila Darja, »le zakaj se vedno kaj

zaplete.«

»Niã se ni zapletlo,« je odgovorila Heda, »ti si hotela

imeti nekaj posebnega, to pa potrebuje ãas in ponovno
pregledovanje papirjev in naãrtov. Vendar . . .« ni do-
konãala stavka, ker jo je Ïe klical glavni vodja gradbi‰ãa.

Sedla sta na grajsko stopni‰ãe.
»No, kaj se je zgodilo?« Obenem je pomahala Darji,

ãe‰, kar pojdi, vse bom uredila.

»Obnove grajske kleti ne bomo uspeli opraviti do po-

letja. Oãitno smo naleteli na arheolo‰ke ostanke . . . to
pa . . .« Stavek mu je prigriznila Heda, ko je nemarno
zamahnila z roko, rekoã: »Dobro, bomo pa klet obnovili

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

kasneje. Trenutno so pomembni notranji prostori,
stopni‰ãe in velika dvorana.«

»Poklicati bom moral arheologe, zgodovinarje, urad-

nike, da bomo vse ocenili in se dogovorili, ali bomo z
deli sploh smeli nadaljevati.«

»Nikakor ne,« je rekla Heda, »bom Ïe sama uredila.«
»Kakor Ïelite,« je nejevoljno rekel vodja gradbi‰ãa. To

se mu je dogajalo veãkrat. Ljudje se ne zavedajo po-
membnosti arheolo‰kih odkritij, ‰e veã, za marsikoga je
to le zemlja in stare ãrepinje. Sicer pa, njegova naloga je
bila dobro opraviti delo in vzdrÏevati mir in soÏitje med
ljudmi, ki so bili izbrani med pisano dru‰ãino brezposel-
nih.

Delavci so se ‰kodoÏeljno nasmihali dvema Ïenska-

ma, ki sta se trudili nastopati suvereno in predvsem
vzvi‰eno.

»Upam, da ne bodo uniãili grba nad vhodnimi vrati,«

je rekla Heda, ter pomeÏiknila Darji. »Saj ve‰, divja raca
in ‰krlatna vdova, to je zgodovinsko dejstvo in dokaz, da
so grad imele v lasti predvsem Ïenske.«

»Hm,« se je za njunima hrbtoma odka‰ljal eden iz-

med delavcev. »Imele so ga Ïe Ïenske, to je res, vendar,
kak‰ne Ïenske? Ali to vesta?«

»Ni nama treba z vami razpravljati o zgodovini gra-

du,« je nemarno rekla Heda, »vi ste tu zato, da delate, ali
ne?«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

Kljub vsemu pa se mu je Darja prijazno nasmehnila

in v njunih oãeh je bilo nekaj znanega. Kot bi se pozna-
la, dobro poznala.

»Greva,« je hladno rekla Heda in potegnila Darjo

stran od mo‰kega. »Ne more‰ se upreti veãni igri zapel-
jevanje, niã te ne izuãi,« je hladno rekla in moãno stisni-
la njeno roko.

S Franãkom sva opazovala dogodek, ki je spominjal

na prefinjeno igro trenutka, na skrivnost in strah.

Grajsko obzidje se je kopalo v jutranji megli in samo

‰e suliãar na obzidju je manjkal, pa bi se ãlovek lahko
prestavil v srednji vek.

»Samo poglej,« sem rekla Franãku, »samo poglej to

lepoto.«

»Katero?« je vpra‰al Franãek, ki je opazoval veverico,

ki se je podila po hrastu navzdol in navzgor.

»Hej, ti . . . mladeniã . . . nisva na ‰olskem izletu, ali

ve‰?«

»No, ja . . . seveda ne . . . kaj si hotela reãi,« se je

‰iroko nasmehnil.

»Nakup gradu, z vsemi pripadajoãimi objekti in zem-

ljo gotovo zahteva temeljito raziskavo. Zato sva tukaj,
saj ve‰!«

»Saj . . . saj . . . kaj ni ta gospod . . . gospod Trinky

potomec oziroma ãlan veje odliãneÏev . . . grofov von
Trynxax, ali kako Ïe?«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Seveda,« sem rekla, »vendar mu ta njegova odliãn-

ost ‰e vedno ne daje pravice, da bi se obna‰al tako, kot
bi bila vsa Slovenija njegova. Zanima me, koliko je od
vsega tega dobila Heda . . . pa njena prijateljica Darja
. . . ki sta, kot ti je znano, peãeni in kuhani na gradu.«

»Îenska nesreãna,« je rekel Franãek, »kaj te to mori?

Ti samo poglej in preglej papirje, vzemi, kar ti je dovol-
jeno vzeti in potem . . . potem pa, brÏ nazaj na krimi-
nalistiko. To, kar so nama tokrat naloÏili res ni nobeno
delo, da ve‰! Oprezati za dvema norima babama. Lepo
te prosim!«

»Gradovi so utrjene stavbe, kjer ima stanovanjska

funkcija podrejeno vlogo,« sem brala iz drobne knjiÏi-
ce o gradovih. »Dvorci pa so imeli ravno nasprotno vlo-
go,« sem nadaljevala. Opazovala sem Franãka, ki se je
trudil parkirati avtomobil prav na sredino grajskega
dvori‰ãa.

»Da bova vsem na oãeh,« je posmehljivo rekel.
Vodjo gradbi‰ãa sva videla samo v hrbet, Heda in

Darja pa sta sedeli na grajskih stopnicah in se na ‰iroko
smejali. Hedin nasmeh je bil nasmeh kobre, ki ãaka na
pravi trenutek, da zasadi smrtonosni zob v Ïrtvin vrat.
Darja je ni mogla videti.

Sredi vsega tega vrveÏa in glasnega smeha z grajske-

ga stopni‰ãa, pa je kar mimogrede pri‰el mimo naju

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

vodja gradbi‰ãa in skoraj nesli‰no, ne da bi premaknil
ustnice rekel: »Mislim, da so trupla v kleti precej mlaj‰a,
kot smo predvidevali.«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

utranja megla nad moãvirjem je napovedovala lepo

vreme. Divje race so se vraãale v svoja gnezda in ve-

selje prisotnih nad lovom, je bilo na vrhuncu. Dolgo
zimo je novopeãena gospoda teÏko priãakovala to vzne-
mirjenje, in kar nekaj dnevov in veãerov je bilo name-
njenih pripravam na lov. Heda in Darja sta bili glavni pri
vsem tem. Tako prva kot druga sta bili odliãni strelki in
‰e bolj‰i jahalki.

Grof Trinky, plemeniti von Trynxax je bil v svoji lov-

ski opravi podoben kralju. Njegov konj je imel prevleko
z grbom gradu, torej divjo raco in ‰krlatno vdovo.
Nasmihal se je Darji in Hedi, zraven pa delil navodila in
ukazoval hlapcem, ki se v svoji novi vlogi niso preveã
dobro zna‰li. Livreje so drgnile vratove ljudem, vajenih
obiãajnih majic in lahkotnega oblaãenja. Tako pa so zla-
ti na‰itki in teÏki gumbi onemogoãali lahkotno gibanje.
Vsega se bo ‰e treba privaditi.

»Hlapci so nekaj novega na Slovenskem,« je rekel

eden izmed udeleÏencev. »To smo vendar Ïe preÏiveli,
ali ne . . .«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»S tem je tako,« je odvrnil grof, »hlapci so na Sloven-

skem bili, so in bodo. âe temu reãem bolj sodobno, kaj
ni udinjanje delovne sile tujemu kapitalu ravno tako
hlapãevstvo?«

»Tu gre za preÏivetje,« je posegla vmes Heda, »prib-

liÏujemo se Evropi, torej skupnemu trgu delovne sile in
gospodarske politike, moramo, ãe hoãemo preÏiveti,
imeti tudi hlapce.«

»To je Ïe res,« je rekel Vasilij, ki je poslu‰al razpravo

od daleã. »Priznati morate, da je beseda, hlapec, tako
rekoã neprimerna za sodoben ãas.«

»·e malo ne,« je odvrnil grof, »To je beseda, ki jo

vsakdo razume, kadar koli in kjer koli.«

Darja se je sladko nasmehnila Vasiliju in rekla: »Jaz bi

rada ‰la na lov. Ali smo pripravljeni?«

»Da,« je namesto Vasilija rekel grof, »pripravljeni

smo.«

Pisana dru‰ãina ljudi, od odvetnikov, do mesarjev; od

politikov do umetnikov; od hlapcev do ãuvajev, je v gos-
jem redu zapu‰ãala grajsko dvori‰ãe.

Midva s Franãkom pa sva stala na stopnicah, kot lipo-

va bogova.

»Malo si oglejva notranjost gradu,« je rekel Franãek

in se namrdnil ob pogledu na vse te ljudi.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»V srednjem veku je grad moãno prizadel potres,«

sva zasli‰ala za hrbtom. Bil je vodja gradbi‰ãa, ki se je
prijazno ponudil, da nama razkaÏe vse prostore.

»Po potresu so grad obnovili, utrdili. Nekdanja stano-

vanjska in gospodarska poslopja so zasuli s kamenjem,
na vse to pa postavili novo obzidje in kasneje tudi grad.
To je bilo neverjetno, saj je obstajala velika nevarnost,
da temelji ne bodo vzdrÏali.«

»Vendar so kljub temu postavili grad, in vzdrÏal je do

druge vojne, ali ne?«

»Med ljudmi kroÏi legenda, da je v temelje vzidana

divja raca in grofova vdova, ki je edina preÏivela potres.
Rekli so ji ‰krlatna vdova, ker je s svojimi ognjenimi las-
mi jezdila naokoli, kot furija. Govorili so, da je ãarovni-
ca. Na najbolj obãutljivem delu telesa naj bi imela vÏga-
ne ognjene vrtnice. KroÏijo govorice, da je tako pridobi-
la vsakega mo‰kega, ki ga je poÏelela.«

»Ne poznam te zgodbe, nikdar je ‰e nisem sli‰ala.«
»Zelo malo ljudi se je ‰e spomni,« je rekel vodja grad-

bi‰ãa, »izpolnitev prekletstva, ki grozi gradu je namreã
zelo blizu. Îenska z rdeãimi lasmi ne bi smela nikdar
prestopiti praga gradu.«

»No ja,« je rekel Franãek, »ãe ga do danes ni, ga go-

tovo tudi jutri ne bo.«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»To pa vi mislite,« je rekel vodja gradbi‰ãa. »Vsaka

bajka ima kanãek resnice, kanãek izpolnitve in bojim se
in verjamem, da je tudi tukaj na delu usoda.«

»Zagotovo,« sem prav pametno rekla. Od daleã pa

smo zasli‰ali topot konj, vpitje ljudi in, ko smo planili na
grajsko dvori‰ãe, je Darjino glavo krasila rdeãa barva.

»Saj ne more biti res,« je rekel Franãek. Midva z vod-

jem gradbi‰ãa pa niã. Samo mene je stresel mraz do
kosti, kot bi me obiskala gospa s koso in pre‰tevala moje
dneve.

»Takoj pokliãite zdravnika, re‰ilni avtomobil . . . po-

licijo . . . »je vpila in kot furija planila v notranjost gra-
du. »Hitro . . . hitro . . . pripravite posteljo za grofa . . .
hitro . . . nekdo ga je na lovu ustrelil!«

Darja si je priãela izpirati kri z las, obleke in njene

roke in obraz so bile pepelnato sive.

»Heda je z njim,« je rekla, »in Vasilij tudi. Jaz sem pri-

‰la prva, da bom pripravila vse potrebno.«

»Zakaj ste ustrelili grofa,« je zgroÏeno rekel eden iz-

med delavcev, ki je bil v lovskem spremstvu. Pridirjal je
na dvori‰ãe in se dobesedno zaletel v Darjo. Îenska pa
je strmela vanj, kot v deveto ãudo.

»Kaj, kako . . . prosim,« je rekla. »Jaz ga gotovo ni-

sem ustrelila.«

»Dobro sem te videl. Ti si bila tista,« je zgroÏeno vpil

dalje. »Ti in nihãe drugi, dobro sem te videl!«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Kdo ste vi,« je histeriãno zavpila Darja, »kdo ste vi,

da si dovolite kazati name. Jaz grofa zagotovo nisem
ustrelila, nisem in pika. Molãi . . . ti . . . ti, zmene zme-
deno!«

Dvori‰ãe je bilo na mah polno ljudi, konj, re‰ilni avto-

mobil se je komaj premikal med vso to mnoÏico in ‰ele
policist, ki je s pi‰tolo ustrelil v zrak, je pomiril mnoÏi-
co.

»Grofa odpeljite takoj,« je ukazal re‰evalcu. »Ostali z

menoj!«

»Ta Ïenska je ustrelila grofa,« je vpil delavec, »ona ga

je . . . ona ga je . . . ona!«

»To je huda obtoÏba, prehuda, da je ne bi preverili,«

je rekel policist.

Midva s Franãkom pa sva stala spet, kot dva lipova

bogova.

»Tokrat mi je resniãno Ïal, da nisem samo policist,«

je ‰e rekel in se jezno usedel v avtomobil, ãe‰, greva.

»Tudi meni,« sem rekla.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

red drÏavno kaznilnico se je trlo ljudi, predvsem
Ïensk. Bile so nemirne, a popolnoma tiho, kot bi

hotele s svojim molkom dokazati, da je mo‰ki svet vse
preveã kriviãen in hrupen. Darjo so izpustili iz zapora
‰ele po dolgotrajnem procesu, ker ni bilo mogoãe pri-
skrbeti vseh dokazov, da je res ona ustrelila grofa. V ãa-
sopisih se je pojavljala njena slika, v Ïenskih ãasopisih je
bila prikazana kot muãenica, v ostalih, ki naj bi bili ne-
vtralni, pa kot Ïenska — vampir. Njena ‰esta Ïrtev,
ustreljeni grof, je namreã vse preveã spominjal na zgod-
bo o Sinjebradcu.

Darjino trmasto vztrajanje, da je Ïrtev zarote, ni po-

magalo. Sodniki si niso bili enotni, naj verjamejo Ïenski,
ki so jo ne‰tetokrat Ïe zdravili zaradi hudih ran in Ïivã-
nih zlomov, ali naj verjamejo policiji, ki je dokazovala
njeno krivdo. Na vsa obtoÏevanja pa je tako mirno in
zbrano odgovarjala, kot bi ‰lo le za kuharske recepte,

ali

ãisto obiãajne Ïenske pomenke.

Ob vsem tem je bilo najbolj zanimivo to, da so borke

za pravice Ïensk tokrat na svojih transparentih upora-
bila odlomke iz Deklaracije o ãlovekovih pravicah. Pre-

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

priãane so bile, da so Darjo v zaporu tepli in ji onemo-
goãali pravo obrambo. »Nihãe ne sme biti samovoljno
zaprt, pridrÏan ali izgnan,« je pisalo na velikem transpa-
rentu. V kotu pa se je rdeãe svetila velika oznaka »9. ãlen
— ãlovekove pravice!«

»Kot v filmu,« sem rekla, ko sem si ogledovala pos-

netke dogajanja pred drÏavno kaznilnico.

»In zakaj spet jaz. Toliko dela imam z gradovi,« sem

bila nejevoljna. Tokrat sem upala, da se bom le ognila tej
neprijetni zadevi. Nisem bila prepriãana, da sva s ‰efom
istega mnenja, ‰e veã, kot Ïenska sem si ustvarila lastno
predstavo o tem, do kam in kako sme mo‰ki posegati v
Ïensko suverenost.

»Niã ne pomaga,« je rekel ‰ef, »najprej si kriminalist-

ka, ‰ele nato Ïenska. Kaj te tega niso uãili v ‰olah?«

»Pha,« sem prhnila, »nauãili v ‰olah? Teorija je eno,

praksa povsem nekaj drugega.«

Nemarno je vrgel Darjin dosje na mojo pisalno mizo,

sedel na njen rob, in spet rekel: »Tako bo, kot sem rekel.
Franãek bo ‰el s teboj, tako ne bo‰ sama — Ïenska,« je
posmehljivo zakljuãil.

»Moj sindikat me prav niã ne ‰ãiti,« sem rekla smeje

in dodala: »A Franãek bo ‰el z menoj? Kako neprimer-
no, saj je vendar pri‰el ‰ele iz ‰ole. Niã ne ve, niã ne zna!
·e avto je parkiral na sredino grajskega dvori‰ãa,« sem
bila zajedljiva.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Prav zato, draga moja,« je rekel ‰ef, »ti si Ïe star

maãek, ti ga bo‰ nauãila, kako se tej reãi streÏe. Si Ïe
pozabila na svoj prvi dan?«

»Morala bom natanãno preuãiti vse gradove na Slo-

venskem,« sem rekla, ko me je ‰ef zaãudeno pogledal,
pomeÏiknil Franãku, ãe‰, te Ïenske.

»Zakaj?« je hotel vedeti Franãek, »zakaj pa gradove?«

Obiãajno je kot nevidni ãlovek sedel pri nama in samo
poslu‰al. Tokrat pa se je oglasil, ker ga je preveã srbel
jezik.

»Ali nisi bral v ãasopisu, da je Darja nazadnje kupila

grad. Razvalino, a grad.«

»In, no in kaj potem?« je spet rekel Franãek, »danda-

nes pa res vsakdo lahko kupi kar koli hoãe. âe ima de-
nar, seveda!«

»To Ïe, vendar se ne morem znebiti zgodbe o Sinje-

bradcu. Saj jo poznata, ali ne?«

»Da . . . da . . . ,« je rekel moj ‰ef, »znebimo se tega

primera enkrat za vedno, pa bo‰ dobila veliko knjigo o
gradovih.«

»Saj sem vedela,« sem bila rahlo uÏaljena, »zato, ker

imam rada zgodovino in sloven‰ãino, sem bila deleÏna
Ïe toliko posmeha, da je bila ta opazka nepotrebna.
Knjigo bi si namreã Ïe zdavnaj zasluÏila.«

»Gotova ma‰a,« je rekel ‰ef. »Ti in Franãek opravita

delo, potem gremo res na dobro veãerjo.«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

Premi‰ljevala sem o Darji. Njeni zgodbi, njenih mo-

Ïeh in vseh teh njenih pretepenih udih in zmaliãenem
telesu. Le zakaj, za boga, si ni pomagala Ïe pri svojem
prvem moÏu? Zakaj je ‰e petkrat nasedla? âemu in s
katerim denarjem je kupila grad? Kateri grad?

»Ali so na‰li vseh ‰est trupel?« je rekel Franãek.
»Kolikor vem, zadnje ‰e i‰ãejo.«
V pisarno je vstopila Heda. Suvereno, obleãena po

zadnjem modnem kriku iz ene izmed televizijskih na-
daljevank o odvetnikih, in rekla: »Za vsak stavek, ki ga
boste hoteli spregovoriti z Darjo, boste najprej zaprosili
mene. Jasno!«

»Jasno,« je rekel ‰ef. Tako na hitro in brez pardona ni

‰e ubogal nikogar.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

arja je bila v poroãni obleki lep‰a kot kdaj koli prej.

Priprave na njeno sedmo poroko je pri Hedi vzbu-

jala obãutek nepotrebnosti in banalnosti. Vendar, Dar-
ja je Ïarela in se trdno oklepala svojega bodoãega moÏa.

»Tokrat bo uspelo,« je rekla prijateljici, »Vasilij nima

v oãeh nobenega sovra‰tva, denarja v Ïepu pa na pretek.
Mislim, da bo uspelo. Bo‰ videla,« je prepriãevala prija-
teljico.

»Tvoje poroke vzbujajo preveã pozornosti, ‰e veã,

dandanes so poroke nepotrebne. Papir res niã ne pome-
ni, ãe ni ljubezni,« je rekla Heda. Njena opredelitev za
Ïivljenje v dvoje brez uradnega potrdila, je bila njen Ïiv-
ljenjski moto.

»Vasilij mi je obljubil denar . . . veliko denarja. Kupila

sva Ïe grad. Pravi grad,« je rekla Darja in sedla na stop-
nico pred hi‰o.

Heda ni hotela sesti poleg nje. Îe zdavnaj ji je pove-

dala, da ne bo posedala pred hi‰o, predvsem pa ne vsem
na oãeh. Darjino razkazovanje ji je ‰lo po‰teno na Ïivce.

»Grem,« ji je rekla, »pridem pravoãasno, da te izro-

ãim novemu moÏu.«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

Darja je obsedela na stopnicah. S ‰iroko razprtimi

dolgimi nogami je dobesedno klicala mo‰ke. Prepriãa-
na je bila, da je vaja za poroko minila kar najbolje, torej
bo tudi obred tak‰en. Le kaj bi tokrat lahko ‰lo narobe.

Njeno Ïivljenje je kakor stopnice. Ko si Ïe na vrhu, pa

mora‰ spet nazaj na dno, da se ponovno povzpne‰.
Smehljala se je ob tej ugotovitvi in njeno telo se je nape-
lo v priãakovanju dogodka.

Vasilija je vodila od gradu do gradu. Prijazno in po-

slu‰no ji je sledil. Ni mogel pozabiti predporoãne noãi.
Za to Ïensko je bil tako pripravljen dati vse na svetu.
Tudi koÏo s telesa. Kdo bi si mislil, da je bila Ïe toliko-
krat poroãena, pa tako prvinska in nedolÏna. Darja je
vse to vedela. Vedela, kako se tem stvarem streÏe, ‰e veã,
mo‰ke je skoraj poÏrla tako, kot bogomolka svojega
partnerja. Od njih je zahtevala vse, du‰o in telo.

»Sedi poleg mene,« je rekla Vasiliju, ko je stopil iz

hi‰e, rekoã: »Je Heda Ïe od‰la?«

Sedela sta na stopnicah, vsak s svojimi mislimi. Vasi-

lij tudi tokrat ni vedel, ali je storil prav. Îenska s katero
se bo poroãil, je Ïenska o kateri je sanjal. Kljub nasvetu
prijateljev, da si zasluÏi vse kaj drugega, kot ‰estkratno
vdovo.

Vasilij se je rodil v stari kmeãki druÏini. Na vasi, kjer

so se isti ljudje sreãevali vsak dan. Odra‰ãal je med trav-
niki in polji, med sadovnjaki in ãistim gorskim zrakom.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

To je bila ãudeÏna deÏela, pokrajina, ki je nekoã gostila
velika drevesa, temne votline in ãiste reke. Toda pri‰la je
industrijska revolucija, megalomanski megamarket in
drevesa so padala kot za stavo. Steze so asfaltirali, pol-
ja zazidali in ljudje so se poskrili v svoje hi‰e. Mladost je
nenadoma izgubila ves ãar in namen. Odloãil se je, da
bo od‰el v mesto. Tja, ker je Ïe od nekdaj namesto goz-
da dreves stal gozd stolpnic. Hotel je postati nekaj veã.
Prvo zaposlitev je na‰el v domu za potepuhe. Vsak dan
jim je delil hrano, jih poslu‰al in jim razlagal o lepotah
deÏele, ki jo poÏira sodobni ãas. Drugi zaposleni so ga
izkori‰ãali in poniÏevali, razen Ïenske, ki mu je z vlaÏ-
nim pogledom dan na dan nakazovala svoje Ïelje. Ob
njej mu je srce hitreje bilo, mladi moÏ je bil vznemirjen.

»Pridi zveãer v mojo sobo,« mu je rekla nekega dne.

Vasilij se ji je smilil, zato ga je povabila . Mislil je Ïe, da
bo tokrat doÏivel svojo prvo spolno izku‰njo, ko ga je
Ïenska v sobi s smehom zavrnila, rekoã: »Tvoje modre
oãi bodo nekoã krasile lepega mo‰kega. Pripravljen
mora‰ biti na to. Tudi potruditi se bo potrebno. Svetu-
jem ti, da se odpravi‰ v ‰olo, konãa‰ ‰tudij in se posve-
ti‰ karieri.«

Rdeã v obraz, poniÏan sam v sebi, je stal pred njo, kot

polit kuÏa in ni vedel, kaj naj stori.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

Ta trenutek se je zavedal vse resniãnosti in v njegovo

du‰o se je naselila Ïelja po uspehu. Po bogastvu in pri-
znanju. Po ljubezni in razko‰ju.

»Greva,« se je prebudil iz premi‰ljevanja. »Greva.

Toliko je treba postoriti!« NeÏno jo je prijel okrog ra-
men, se ji zagledal v oãi in spet je vedel, da mu ni po-
moãi. To je Ïenska njegovih sanj. Pa naj govorijo, kar
hoãejo.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

o je Ïe tretji poÏar ta teden,« je rekel Franãek, ko je

bral papir, ki je prihajal iz faksa. »Tretji poÏar? Za-

nimivo.«

»Kje?« sem hotela vedeti.
»Vãeraj ponoãi je zagorelo . . . « je bral in se nenado-

ma kar stresel, »v mrtva‰nici so zagorela trupla pred
peãjo,« je bral dalje in se kar tresel, »trupla, ki so bila
pripravljena za kremiranje.«

»Ne blazi,« sem mu strgala ãasopis iz rok, »kaj za

boga bere‰?«

»Kriminalistiãna policija in sodnik niso dovolili poko-

pa trupel, ki so jih izkopali za grajskim obzidjem . . .«
je bral dalje, »zato so kremiranje ustavili.«

»Katerih ‰estih trupel?« sem rekla.
»Saj ve‰,« je spet rekel Franãek, »ãe obnavljajo grad

najdejo kosti in posmrtne ostanke, tako ljudi kot Ïivali.
Arheologi pa potem premetavajo kosti, kot bi bile zla-
te in edine na svetu. Potem pa . . .« je na hitro utihnil,
ker ga je po rami potrepljal ‰ef in rekel: »No, zdaj pa
imata moÏnost raziskovati gradove.« Meni je samo

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

rahlo pomignil z oãmi, ãe‰, saj ti je Ïe tako ali tako vse
znano.

»Hm, dobra kava . . . kdo jo je skuhal,« je ‰e rekel, ko

je srknil iz moje skodelice.

»Jaz . . .«
»Danes je vse preveã avtomatov za prehrano in pijaão

in kava izgublja na vrednosti,« je razpredal dalje. Naen-
krat se mu kar niã ni mudilo. Kavo je pil dalje, meni niã,
tebi niã!

»Gorelo je na Malem gradu pri Planini,« sem rekla, ko

sem prebirala faks. Brala sem dalje: »Gre za izjemen pri-
mer poznogotske razpotegnjene grajske zasnove . . .«

»Dalje . . . dalje . . .« je rekel Franãek. »Beri o poÏa-

ru, ne o gradu.«

»Grad je kupila novodobna grajska gospoda . . . kljub

temu, da ‰e ni bil konãan denacionalizacijski postopek
. . . grad je bila nazadnje v lasti Windischgrätzov . . .
zagorel je iz neznanega vzroka. Pika,« sem rekla.

»Poglej, kako lepa pokrajina. Kje pa je to pravza-

prav?«

»Ah,« je rekel Franãek, »to bo pri Kamniku, saj je tam

tudi Mali grad. Ali paã?«

»Dovolj zgodovine,« je rekel ‰ef, ko se naju je nave-

liãal poslu‰ati. »Vajina naloga je, da odkrijeta vzrok po-
Ïara in eventualnega storilca. Sicer pa zadnje ãase gorijo

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

gradovi na Slovenskem kot za stavo. Torej . . . dajmo
. . . gremo . . . na delo!«

Bila sem vznemirjena. Gradovi so bili moja strast in

tokrat so se neznanci ali neznanec spet dotaknili moje
svetinje. Îe od malega mi ni ‰lo v raãun, le kako so bili
vãasih toliko nori, da so poÏigali gradove in plenili dra-
gocenosti. Vse v duhu novega sveta in novih idej. Kdaj
bomo izvedeli, kam in za koga so deponirali vsa ta na-
ropana bogastva?

»Moja znaãka se tako lepo sveti,« je rekel Franãek,

ker je na vsak naãin hotel prekiniti moje razmi‰ljanje.

»Ti si tako ali tako obseden s svojo znaãko,« sem bila

zajedljiva, »znaãka ‰e niã ne pomeni, predvsem pa ni to
dokaz o tvoji sposobnosti.«

»Grad gori, grof beÏi . . .« se je spet nesramno zare-

Ïal. »Kaj nisi malo preveã v aristokratskih vodah. Sicer
pa . . .« je spremenil barvo glasu, rekoã: »Greva vendar.
Drugaãe se bova tu notri do kosti poÏrla.«

»Poãakaj,« sem rekla, »gradovi na Slovenskem so del

na‰e kulturne dedi‰ãine, torej moramo biti zelo spo‰t-
ljivi do tega kamenja. To so bile vãasih rezidence, utrd-
be in upravna sredi‰ãa. Slovenci smo obstali tudi zara-
di tega kamenja.«

»Vem,« je rekel Franãek, »saj vem,« je bil vedno bolj

zdolgoãasen. »Pojdiva Ïe.«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Le kako lahko zgori grad, gradovi, ko pa vendar ni

ostalo skoraj nobenega lesenega dela. PoÏari pa se vrs-
tijo na gradovih, ki jih obnavljajo. Tudi to je zanimivo.
Le kdo ima od tega najveã koristi? Pomisli! No, pomisli,
Franãek.«

»Zavarovalnica? Zavarovanec? Zavarovano?« je mrko

rekel. ·e vedno je ãakal, kdaj se bova odpravila.

»Ali pa, no . . . ali pa . . . ma‰ãevalec? Piroman?«

sem rekla in odprla vrata, ker je Franãkov mrki obraz
deloval Ïe preveã naveliãano. »Uf, kak‰en dober zrak je
tu zunaj,« sem nasmejano rekla in tudi Franãek se je na-
smehnil.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

edina pisarna je bila ena izmed njenih posebno-
sti. Temno rdeãi les in teÏko staro zlato je krasilo

veliko, razko‰no pisarno. Nikjer nisi videl, ne telefona
niti raãunalnika, vse je bilo skrito pod piramidasto ku-
polo, ki se je odpirala samo na njeno ‰ifro. Gora bujne-
ga zelenja in umetni‰ke slike priznanih avtorjev, so de-
lovale kot Ali Babina votlina. Na vsak naãin je hotela po-
kazati ljudem, ki so vstopali, da ima vsega dovolj. De-
narja, umetnin in dela. Predvsem zadnje jo je osreãevalo
skoraj do orgazma. Neverjetno je uÏivala v stiskah lju-
di, njihovih Ïeljah in potrebah po re‰itvi problema, ‰e
veã, predana je bila odvetni‰tvu bolj, kot je Ïenska pre-
dana ljubimcu. Nihãe pa ni imel te moãi, da bi pokukal
v njeno zasebnost, v du‰o in Ïivljenje.

Midva s Franãkom sva se pri Hedi napovedala Ïe vãe-

raj. Vendar, njena tajnica je zahtevala Hedino pismeno
privoljenje, ker naju ni bilo na seznamu.

»Mogoãe bi pa Ïeleli vi z menoj, v na‰e prostore,« je

zafrkljivo rekel Franãek in ji molil pod nos kriminalistiã-
no izkaznico. »Saj konec koncev ta Ïenska ni menda
predsednik drÏave . . .« je povzdignil glas. Tajnica je

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

prebledela, ko je izdahnila: »Takoj, no, takoj. Samo
vpra‰ati grem, ãe vas ta hip lahko sprejme.«

»Ni treba,« je spet rekel Franãek, »nama ni treba ãa-

kati, je jasno!«

Heda je dogodek spremljala na ekranu, skritem v zlati

‰atulji za puder. Nasmihala se je kot maãka, ki v zasedi
ãaka svojega lovca.

»Ta dva . . .« je hotela reãi tajnica, ko je na ‰iroko od-

prla vrata v njeno pisarno, »ta dva . . .«

»Je Ïe dobro,« se je sladko nasmehnila Heda. »lahko

greste, trenutek . . . bosta kavo, ãaj ali sok?«

»Ne hvala,« je rekel Franãek, kar v imenu obeh. »Ni-

sva pri‰la na pijaão.«

»O, . . .« sem rekla, »vas tudi zanimajo gradovi?«
Heda je imela na mizi velik zemljevid, ãez vse pa raz-

prostrto sliko gradu Otoãec. Zanimivo je bilo to, da je
bila to slika poÏganega gradu iz ãasa druge svetovne
vojne.

»Tu so dolgo Ïiveli moji stra‰i. Seveda je vojna opra-

vila svoje,« je rekla in priãela zlagati papirje. »Zakaj sta
pri‰la?«

»Edini ohranjeni oto‰ki grad na Slovenskem, leÏeã

sredi Krke, se prviã omenja 1252 kot Werde . . .« sem
brala iz drobne knjiÏice, ko mi je Heda pred nosom
zaprla stran, ãe‰, to ni zate!

»No,« je spet uradno priãela, »zakaj sta pri‰la?«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Vi ste Darjina odvetnica. Imava nekaj vpra‰anj.«
»Vpra‰ajta Darjo. Jaz jo zastopam kot odvetnica in

brez nje ne smem dajati izjav. Tudi policiji ne. To vama
je poznano.«

»Je,« je rekel Franãek, »pa tudi to nama je poznano,

da morate, ãe je to v interesu preiskave po‰teno odgo-
varjati na vpra‰anja. ·e kako dobro se zavedava najine
vloge,« je spet povzdignil glas.

»No,« sem hotela pomiriti ta dva petelina, ko je Heda

rekla: »Niãesar ne bom povedala brez prisotnosti Dar-
je. Vse je zaman in zastonj.«

»Pojdiva,« sem mrzlo rekla, »jutri spet prideva. Dar-

ja naj bo tu. Kako boste storili, tega ne vem? Lahko pa
obe prideta na kriminalistiko. Tam sicer nimamo
tak‰nega razko‰ja, vendar za pogovor je vsaka soba do-
bra. Kajne, Franãek,« sem zafrkljivo rekla.

»Tako je, saj poznate kriminalistiko, kajne. Jutri

zjutraj se dobimo tam.«

Heda je odprla usta, da bi spet pristavila zadnji sta-

vek, ko sem zamahnila z roko, ãe‰, nobenega smisla
nima nadaljevati razprave. Na hodniku sva se ustavila,
Franãek se je zagledal v prelep akt, ki je bil razstavljen
sredi prostora.

»Tega prej nisem videl,« je rekel zaãudeno. Heda pa

je nemoteno opazovala njegovo zadrego na malem
ekranu v zlati ‰atuljici.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Zanimivo, da je Heda ogledovala grad Otoãec. Zani-

mivo, da je bila to slika poÏganega gradu. Le kaj naj bi
jo zanimalo?«

»Îenske neprestano sanjate o grofih in gra‰ãakih, o

princih na belem konju, ‰e posebno, ãe ste Ïe v zrelih
letih in vam tiktaka biolo‰ka ura. Potem pa sanjate o lju-
bimcu, ki bi bil bogat, imel bi grad in prav tak‰no goro
denarja.«

»Norec, nesramni,« sem ga rahlo plosknila po rame-

nih.

»Nadlegovanje na delovnem mestu,« se je ‰iroko za-

reÏal. »Te bom prijavil. Jaz sem namreã tako mlad in
neizku‰en . . .« je nadaljeval, ko sem mu z roko zaprla
usta, rekoã: »Molãi, dojenãek!«

»A,« je na ‰iroko odprl usta in se ‰e bolj na ‰iroko

nasmejal. »Greva, dovolj je tega s . . .«

Heda je pozvonila tajnici. Îenska, ki je bila Ïe vsa

nervozna in zdelana, je prav narahlo odprla vrata, in
rekla: »Ste me klicali?«

»âaj brez sladkorja,« je mrzlo rekla Heda in nadalje-

vala z delom. Tajnici je ‰el kar mraz po kosteh. Vedela je,
da je Hedina slaba volja dolgoroãna, ‰e veã, stvari bodo
spet postavljene na glavo bucike in niã in niãesar ne bo
storila prav. »Zamenjati moram sluÏbo,« je spet rekla
sama sebi. To dolgotrajno muãenje in sprenevedanje, da

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

je zaposlena samo zaradi tega, ker je Heda tako dobra in
po‰tena, je bilo huje kot srednjeve‰ka natezalnica.

Heda ni ljubila Ïive du‰e. Nikogar, razen same sebe.

Tokrat pa je zadela ob mo‰kega, ki bi lahko bil njena
velika ljubezen, njena pote‰itev. Ob njem je namreã
doÏivljala neke posebne obãutke, njegove modre oãi so
bile prodorne in so vrtale v njeno du‰o, kot sveder na
naftni plo‰ãadi sredi morja. Vasilija bo morala dobiti.
Darja ‰e vedela ne bo. Sicer pa, le zakaj bi se obreme-
njevala ‰e s tem. Bila je vznemirjena in polna naãrtov.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

Franãkom sva se vozila proti Dolenjski. Cesta, ki naj

bi bila avtocesta, je bila preozka za vso kolono avto-

mobilov, zato sva morala priÏgati utripajoão luã. âas je
bil preveã dragocen in Darja, ki naju je povabila na njen
grad, je bila konãno pripravljena na pogovor. Psihiater
in upravnik jetni‰nice sta namreã zahtevala kar najveãjo
previdnost. Îenska naj bi bila Ïe skoraj nora in samo
droben korak, ali nepremi‰ljena beseda, pa bi se do kon-
ca zru‰ila.

»Ne smeva tvegati,« sem rekla Franãku, ki je izvajal

svoje ‰oferske manevre. »Darja bo mogoãe le povedala,
kaj je bilo z gradom in grofom.«

»Darja ne bo povedala prav niãesar,« je rekel Franãek.

»Preveã jo je strah in nekdo jo po‰teno drÏi za vrat.«

»Ampak, saj je rekla . . .« sem hotela izsiliti drugaã-

no mnenje.

»Rekla, rekla, seveda je rekla, vendar, grad je zagorel,

ko je bila ona ‰e v zaporu. Kaj naj bi potem rekla?«

»Darja bo zahtevala Hedo . . . drugiã bo spet Heda

zahtevala Darjo . . . gradovi pa bodo ‰e naprej goreli,«
sem bila pikra. »Poglej, poglej . . . tu pi‰e, da je tale raz-

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

valina nekoã bil grad Mirna. Med vojno so ga poÏgali,
po vojni pa minirali in povsem uniãili. Spet vandalizem
vreden Talibanov.«

Od daleã sva zagledala rdeãi sij, kot bi gorelo nekaj

velikega.

»Pohiti!« sem rekla Franãku, ki je dobesedno pohodil

plin in drvela sva preko vseh pravil. BliÏala sva se Ïe gra-
du Otoãec, ko naju je prehitela kolona gasilskih avto-
mobilov.

»Halo, tu mreÏa 2001 . . . halo . . .« je hre‰ãalo v ra-

dijski zvezi. »Gori grad Otoãec . . . pohitita.«

Prelepo pokrajino, ki je pravkar vzcvetela in je pom-

lad Ïe dahnila svoj sveÏi poljub, je zavil oblak dima. âez
stari leseni most sva peljala, kot bi bila na dirkah.

Zmeda je bila popolna. Gasilci so lovili svoje cevi, po-

licisti iskali nakljuãne obiskovalce in ljudje, ki so tukaj
preÏivljali svoje poãitnice so bili pretreseni. Grad je go-
rel na veã koncih. Vodo so ãrpali kar iz Krke, bali so se
vse kaj huj‰ega. ·e ne dolgo tega so obnovili stari stolp,
kazino in restavracijo, sobe opremili s starim pohi‰tvom
in novi lastnik je zanj plaãal vsoto, ki je presegla vsa pri-
ãakovanja. Ko sem vse to poslu‰ala, sem samo rekla:
»Torej gori grad gra‰ãaku, ne drÏavi.«

Oskrbnik ni imel ãasa za razgovor. Prestra‰en in pre-

tresen je letal z vedrom vode, ukazoval ljudem, kaj naj
odnesejo iz gradu in kako naj pazijo na umetnine. Lju-

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

di se je kar trlo. Vsi so hoteli pomagati. Samo turisti, pa
kot bi jim vzelo vse, so nemo opazovali dogajanje.

»Zanimivo,« je rekel policist, ki naju je peljal stran od

mnoÏice, »zanimivo, da je tako zagorel grad. Dvonads-
tropno grajsko jedro namreã obdaja obzidni obroã, kar
naj bi ustavilo ogenj. Ni mi jasno.«

»Je bil ogenj podtaknjen, ste na‰li kak‰no razstrelivo

ali netivo . . . zaÏigalno vrvico, . . . mogoãe prevrnjeno
sveão . . . kaj vem kaj ‰e . . . karkoli?«

»Poãakati moramo, da ogenj pogasijo. Gospo Darjo

smo komaj re‰ili. ·e dobro, da je bila pri njej gospa
Heda, odvetnica.« Policista so Ïe poklicali gasilci, tako,
da je vpra‰anje, zakaj je Heda tu, Franãku ostalo v grlu.

»Pravzaprav smo imeli sreão,« sva zasli‰ala za hrb-

tom.

Heda je podpirala Darjo, obe pa sta bili ãrni od saj in

umazani od dima.

Dregnila sem Franãka, in rekla: »Igra, to je igra. Ko se

vrneva, bova vpra‰ala tajnico nekaj stvari.«

»âe bo policija dobro opravila svoje delo, potem bodo

na‰li krivca; ãe pa tega ne bodo zmogli,« je bila pikra
Heda, »se bodo stvari odvijale tako poãasi, kot razple-
tanje umorov na Slovenskem«

Ni poãakala na odgovor, ali komentar. Tako na hitro

naju je zapustila, kot se je pojavila za nama. Darjo je
vlekla za seboj, kot prazno vreão.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Razumljivo,« je rekel Franãek, »razumljivo, popol-

noma. Tidve sta . . . no . . . saj ve‰ . . . tidve sta . . . no,
ne bom izrekel besede, ker se mi gnusi. Kako drugaãe bi
viseli neprestano skupaj.«

»Bizgolizjé,« sem mu rekla. »In kaj potem, ãe sta . . .

no . . . no . . .« sem se ponorãevala. »Tudi to so ljudje,
kajne! Menda ni veãje predanosti in ljubezni, kot prav v
teh krogih. Kak‰en kriminalist pa si, bo‰ postal, ãe bo‰
neprestano obremenjen s tak‰nimi dvomi. Vsi smo
samo ljudje! V dana‰njem ãasu je najveãja vrednota
prav to, da dovolimo vsakomur biti to kar je, ali bolje, ãe
ãlovek ãesa noãe videti in vedeti, tega paã ni.«

·e nekaj ãasa sva se priãkala o tej stvari, ko sva le ugo-

tovila, da nisva tu zaradi najinih pogledov na svet.

»A tajnico,« je rekel, »saj res . . . greva!«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

arja je opazovala jutranje nebo, meglo, ki se je
vlekla po hribih in ãudno svetlobo, ki jo je spo-

minjala na ‰iroko polje oljne repice. Bilo je prav tak‰no
jutro, kot tistega dne, ko se je zbudila v bolnici.

Njeno telo je bilo na najbolj obãutljivem delu tetovi-

rano s prelepo vrtnico. S Hedo sta se smejali ideji, da je
vsak listiã posebej namenjen mo‰kemu, njegovim
prstom in ustnicam. Ekstaza bo plaãilo za boleãine.
Heda se je zelo trudila, da je prijateljico prepriãala, da je
tetovaÏa nujna. ·e veã, s tem bo pridobila mo‰kega, ki
si ga Ïeli..

»Vrtnica odpira cvet, ko se preda‰; zapre ãa‰o, ko se

v ekstazi izgubi‰,« je rekla Heda in stisnila ustnice. Nje-
na predstava o tem je bil preveã slikovita, da bi jo Darji
‰e razlagala. »To je dejanje vredno vsake boleãine,« je
ponovila in spet stisnila ustnice, da so zobje kar ‰krtni-
li.

»Mo‰ki,« je rada rekla, »mo‰ki so manj vredna bitja,

samo takrat, ko ga potrebuje‰ . . . no, takrat je prav, da
je pri roki. Dobro jih poznam. Jaz, zagotovo ne jaz, jaz
jim ne nasedam.«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Zanje pa si pripravljena zapisati du‰o hudiãu,« je

rekla Darja. Ni bila prepriãana, da ji Heda ne hodi v ze-
lje. Ljubezen do Darje se je razplamtela ‰e najbolj to-
krat, ko ji je predstavila Vasilija.

»Policija i‰ãe tvoje moÏe,« je rekla Heda. »Dan na dan

sta mi za vratom tista dva s kriminalistike . . . ni miru!«

»Hm . . .« je zavzdihnila Darja, »saj ve‰, kaj jima

mora‰ reãi.«

»Seveda vem, to sem jima tudi Ïe povedala. Izogiba-

ti se morava druga druge, jih vleãi za nos in se kar naj-
bolj naravno vesti.«

»Moji moÏje mirno poãivajo . . . na pokopali‰ãu. Naj

jih izkopljejo, ãe hoãejo,« je besno rekla Darja.

»Ne bodi nora,« se je prestra‰ila Heda.
Darjina soba je bila polna stekleniãk, ‰katlic in lonã-

kov s kremami in pripomoãki za mladostni videz.

»Zanima me, kak‰en je v postelji,« je rekla Heda in

stisnila ustnice. Ob kotiãkih ust se ji je nabralo na tisoãe
gubic, jeze in nevo‰ãljivosti ni mogla skriti. V rokah je
stiskala drobno knjiÏico, priroãnik o strupih in dogo-
div‰ãinah kraljevega me‰alca strupov na dvoru Katari-
ne Mediãejske. Njena najljub‰a knjiÏica je bila drago-
cenost, predmet, brez katerega ni ‰la nikamor.

»Le kako naj ti razlagam te stvari,« je rekla Darja, »ko

pa vendar vem, da te to najbolj jezi in podÏiga k jezi
prav tak‰no pogovarjanje.« ·e kako rada, je pomislila, bi

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

ji vsaj enkrat resniãno in po resnici razloÏila, kako se tej
reãi streÏe. Ne sme, je premi‰ljevala, ne smem, Ïe tako
teÏko prenese in se sooãi s kakr‰no koli resnico.

»Ni res, privo‰ãim ti,« je rekla Heda. Darja ji ni upa-

la nasprotovati. Tokrat ne. Pozabiti mora na tiste malen-
kosti, ki so jima v preteklosti nemalokrat skalile prija-
teljstvo.

»Ljubica . . . daj no . . . povej . . .«
»Ne, »je bila odloãna Darja, »ne . . . danes ‰e ne!« Ni

upala tvegati Hedine slabe volje, njenih stisnjenih ust-
nic in ledenega pogleda.

»Grad je v tvoji lasti, pravno formalno je predpisom

zagotovljeno . . . vendar se bo‰ morala najprej pozdra-
viti, ‰ele nato bo‰ smela podpisati papirje. Grem,« je ‰e
rekla Heda in brez pozdrava od‰la.

»Ljubimec in prijatelj, sovraÏnik in hinavec, sedi na

dveh stolih, kdo je to?« je sedeã pred ogledalom opazo-
vala samo sebe. »Grajski gospod in tlaãan, plenilec du‰
in teles. Kdo je to?« Ogledalo je molãalo.

Na vratu je zaãutila ustnice, poljub, ki ji je pretresel

telo.

»Ljubica,« je zamolklo rekel Vasilij, »ljubica . . .«

Njegove roke so ji segle pod krilo, ji boÏale telo in obje-
male tanek pas. Mo‰ki, ki je bil moãan in strasten je v
Darji prebudil Ïe zdavnaj pozabljeno pravo ãustvo stra-

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

sti. Vsi njeni prej‰nji moÏje so bili bleda senca, spomin,
katerega bi rada izbrisala.

»Poljubi me,« je ‰epetala, »poljubi me . . .« Telo se je

napelo kot struna, vrtnica je postajala vedno bolj odprta
in Vasilij je pil njeno strast in hrepenenje. Zaãaranost
trenutka je bila popolna. Ljubila sta se na veliki poste-
lji, rezljani umetnini, ki je s svojim baldahinom hladila
strast.

»·e malo,« je rekel Vasilij, ko je po pote‰eni strasti

boÏal njen ploski trebuh. Vrtnica je bila temno rdeãa,
kot bi se vsa kri zbrala na enem mestu.

»·e malo, kaj?« je zapredla Darja.
»Poroãena bova . . . eno bova . . . samo midva.«
Darjine oãi so se nevarno zoÏile. Eno bova, si je pono-

vila v mislih, eno?

»Grad je nekaj posebnega,« je rekel Vasilij, ko je sedel

na posteljo in predel kot zadovoljen maãek. »Mislim, da
bova imela veliko moÏnosti raz‰iriti ponudbo, obenem
pa bova postala gra‰ãaka. Si lahko predstavlja‰, da bo‰
gospa gra‰ãakinja. V tretjem tisoãletju?«

»Vasilij, Vas . . .« je objela mo‰kega. »Raje pojdiva

nazaj pod odejo. O gradu in vsem tem bova premi‰lje-
vala ‰e kdaj drugiã«

»Vse Ïenske ste enake, ãe sploh niste vse Ïenske samo

ena sama — veãna Eva,« je rekel Vasilij, ko ga je Darja
spet omamila s svojo Ïareão vrtnico. âas se je ustavil,

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

pod baldahinom sta se ljubimca predala uÏitku. Svet
okoli njiju je mrknil. Utonil.

Le tega nista vedela, da ju skozi majhno luknjico v

zidu gledajo preÏeãe in ma‰ãevalne oãi.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

10.

ako ne bo ‰lo veã,« je rohnel ‰ef. »Spet poÏar, kateri
po vrsti Ïe?«

»·e prej‰njih nam ni uspelo razvozljati,« sem rekla,

»razen tistih, kjer je bilo ugotovljeno, da je ogenj zane-
tila cigareta, ali strela.«

»Seveda . . . seveda, vendar je zanimivo, da je bilo na

Slovenskem kar nekaj let to podroãje nepoznano. Potem
pa se je sproÏil plaz in tako se mi zdi, kot bi bili poÏari
naroãeni. Gorijo tovarne, gospodarska poslopja in gra-
dovi. V njih pa je, kot vemo, neprecenljivo bogastvo. Od
pohi‰tva do slik in ‰e ãesa. Tatovi imajo odliãno priloÏ-
nost, da v podobi gasilcev ali navadnih delavcev, ki po-
magajo, ropajo in ropajo.«

»Ja,« sem vzdihnila, »ali smo skrinje in postelje, ki so

izginile v zadnjem poÏaru Ïe na‰li?«

»Da,« je rekel ‰ef, »skrinjo smo na‰li v enem izmed

kombijev, ki je razvaÏal meso po hotelih, o posteljah in
slikah pa ni ne duha ne sluha. âez dobro uro se bomo
zbrali v tvoji pisarni,« je ‰e rekel in od‰el.

»Vedno pove vse samo na pol, potem naj pa ugibam,«

sem ãemerno ugotovila.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

Moja pisarna je bila natrpana z ljudmi. Sestanek z

arheologi in zgodovinarji je bil tokrat pri meni. Bila sem
vznemirjena. Konãno bom smela poslu‰ati te ljudi, ki
vse znajo in znajo tako lepo pripovedovati. Hvala veãne-
mu bogu, sem sama sebi za‰epetala.

»Pri obnovi gradu smo na‰li neverjetne reãi, od bro-

nastih uhanov in sponk, do prstanov in jantarnih ve-
riÏic. Okostja, vsaj nekatera pa so ob dotiku razpadla.
·koda,« je rekel arheolog, »ko pa smo vendar uporabi-
li vse najmodernej‰e metode za ohranjanje.«

»Torej ste dela ustavili?« je hotel vedeti moj ‰ef.
»Nikakor,« je nadaljeval naslednji, »ru‰evine nakazu-

jejo, da je tu sprva stal obrambni stolp in le dviÏni most
je omogoãal dostop do gospodarskih poslopij. Veã kot
meter debeli zidovi so loãevali posamezne prostore,
krog in krog pa je bil, kot razpotegnjen venec obramb-
ni zid. Vendar . . .«

»Ali to pomeni, da je bil poÏar, ali ne?« je hotel vedeti

moj ‰ef.

»Nekdo je zakuril v gradu,« je skoraj posmehljivo

dejal arheolog, »vendar, kdo in kako, no, to ni moja na-
loga, da raziskujem.«

»Kam ste poslali kosti? Prah in predmete?«
»Vse smo odpeljali na varno.«
»Seveda,« je rekel moj ‰ef, »tako na varno, da bodo

tatovi na‰e kulturne dedi‰ãine gotovo pri‰li do predme-

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

tov. Potem pa spet vse od zaãetka. PoÏar, kraja in med-
narodna tiralica.«

»Povabil sem grofa Trinkyja, ki pa Ïal ne bo mogel

priti. Je namreã v bolnici,« je rekel eden izmed geologov.

»Seveda,« je rekel moj ‰ef, »niã novega. Mene le za-

nimajo izkopanine, torej grad in vse okoli gradu. Za gro-
fa bodo Ïe poskrbeli . . .« Veãno, je mrmral sam sebi,
veãno samo izkopanine, kot bi bile vredne veã, kot ljud-
je.

»Torej, zakaj smo se zbrali na kriminalistiki?«
»Zato,« sem segla v besedo, »zato, ker se dogajajo

neverjetni poÏari na neverjetnih krajih in vpleteni so
neverjetni ljudje. Zato.«

»Vendar, mi smo opozarjali Ïe zdavnaj, ‰e preden je

bil grad na draÏbi prodan, da je to vse popolnoma ne-
smiselno. Grad je bil in je potreben obnove, vendar ne
obnove v sodobnem smislu, temveã arheolo‰ko, zgodo-
vinsko in politiãno obnavljanje gradu bi prineslo gradu
spet staro veliãino.«

»Seveda,« je rekel moj ‰ef, »zato pa smo tukaj!«
»Ne,« se ni dal pregovoriti arheolog, »tukaj smo za-

radi poÏara in ne zaradi gradu.«

»Izkopanine kaÏejo na zelo staro grajsko zasnovo, ‰e

veã, obãutek imam, kot bi kopali po meseãevi pokrajini.
Zemlja je bela in sploh ni zemlja, kamenje se kru‰i kot
navadna kreda in ‰e mastna je.«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Kdo je imel grad v lasti . . . no, Ïe zdavnaj?« je ho-

tel vedeti moj ‰ef.

»Najprej je tu bila stara utrdba, lahko bi rekli pred-

zgodovinska, nato so jo naselila nomadska plemena,
dalje pa je grad pridobival na veljavi zaradi izredne lo-
kacije. Najbolj zanimivo pri tem je, da je vodni obroã
okrog gradu na nekaterih mestih gorel dan in noã. Mo-
goãe je bil to plin, ali pa nafta.«

»Pha . . . ta pa je dobra,« je prasnil v smeh moj ‰ef,

»nafta v Sloveniji, na tem delu ozemlja, dajte no. To pa
Ïe presega vse meje. Oãitno bomo morali povabiti ‰e
energetskega strokovnjaka.«

»Mogoãe?« je nadaljeval arheolog, »Mogoãe?«
»Vsekakor pa je to podroãje podobno meseãevi po-

krajini, predvsem imam obãutek, kot bi praskali po vul-
kanski dedi‰ãini,« je rekel vodja gradbi‰ãa. »Pesek je
masten, na nekaterih delih popolnoma bel, takoj za tem
pa ãrn kot saje.«

»Mogoãe je bila tu nekdaj pu‰ãava, vulkan morda?«

je rekel nekdo izmed prisotnih. »Mastnost tal kaÏe na
potencialno moÏnost vrelca, globoko v zemlji, ali . . .«
Ni mogel dokonãati, ko je rekel moj ‰ef: »Razmislite o
tem in, ko bo opravljena analiza, se ponovno sreãamo.
Sreãno!«

Odkorakal je iz pisarne, prisotni pa smo onemelo sle-

dili njegovemu odhodu.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Analizo naj opravi geolo‰ki oddelek, tu arheologi

nimamo kaj poãeti,« je nadaljeval govornik. »Tla so res-
niãno mastna, kar pa je ‰e najbolj neverjetno pa je to, da
nikdar nismo, vsaj po znanih meritvah, ki so nam na
razpolago, predvidevali tu pu‰ãave ali vrelca, vode ali
nafte.«

»Ali se nismo zbrali zaradi gradu, bolj natanãno

poÏarov, ki divjajo na gradovih. Arheolo‰ke izkopanine
so zagotovo pokazale, kako naprej, ali paã?« sem hote-
la vedeti. Franãek je slonel na okenski polici in se po-
menljivo nasmihal. Vedela sem, da s svojo pozo kaÏe na
ignoranco in nezanimanje za take vrste pogovore.

»Tako bo,« je glasno rekel vodja gradbi‰ãa, »poklicali

bomo strokovnjake za vrtanje v zemljino notranjost,
arheologe in geologe, potem pa ‰e vse politike, ki bi
morda videli ob tem projektu svojo promocijo. Vse to
bomo razbobnali ‰irni Sloveniji, nabrali bomo dovolj
denarja, da bomo lahko priãeli z vrtanjem, potem . . .«

»Ah, seveda,« je rekel arheolog, »kar tako bomo

brskali in praskali po tej pu‰ãavi, kar tako. Kaj pa izko-
panine, kaj pa grad . . . Za boga, vendar, ali ste nori.
Dokler ni opravljeno globinsko slikanje, s tem ne bo niã.
In pika!«

»Ola, halo . . . dovolj . . .« sem rekla tako glasno, da

sem prevpila vso to pisano dru‰ãino strokovnjakov.
»Tako se vendar ne moremo pogovarjati. Potrebno je

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

narediti naãrt, urediti finance in konec koncev ugotoviti,
kdo nam poÏiga gradove.«

»Tako je,« je rekel moj ‰ef, ki je stal pred vrati od bog

ve kdaj. »Znanost in tehnika si bosta morali podati roke,
ljudje prav tako. ·ele nato lahko zaãnemo. Prva stvar, ki
je seveda ‰e najbolj pomembna pa je namreã ta, da od-
krijemo poÏigalce ali poÏigalca gradov. Tu smo namreã
zato, ali ne?«

Franãku se je obraz razlezel v ‰irok nasmeh in samo

malo me je krcnil po ramenih, ãe‰, kaj nisem tega Ïe
zdavnaj vedel. Rekel pa je: »Mnogo hrupa za niã! PoÏi-
galcu nismo niã bliÏje.«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

11.

asilij je posku‰al vzpostaviti telefonsko zvezo, da bi
priklical grofa Trinkyja, ki je ves v povojih in cev-

kah leÏal na urgentnem oddelku bolni‰nice. Na vsak
naãin se je moral pogovoriti z njim. Moral. Heda mu je
postavila ultimat, ali grad ali Darja? Odloãitev je bila
huda in zapletena.

Sestra na urgenci je grofu prinesla telefon, rekoã:

»Nujen pogovor, za vas gospod grof, nujno.«

Tokrat je bil Vasilij hvaleÏen usodi, da ga je pripravi-

la na tako zapletene situacije. Bili so namreã ãasi, ko si
je Ïelel, da bi nikdar ne pri‰el v mesto. Grofu bo moral
pojasniti nakup gradu, izkopanine, in ob tem bo moral
biti zelo previden, da ne bo omenil mastne in ãrne zem-
lje. Na vsako njegovo vpra‰anje mora natanãno in paz-
ljivo odgovoriti.

Soba na urgenci je bila opremljena kot gra‰ãina. Z

lepimi omaricami, polnimi roÏ in daril, preprogo in raz-
svetljavo, ki je spominjala na rimski amfitiater. Postelja,
obleãena v belo laneno platno, je gostila njegovo viso-
kost, grofa von Trynxaxa. Bil je bled, vendar dostojan-
stven, ko je sprejel Vasilija. Telefon je bil namreã, po nje-

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

govem mnenju, preveã brezoseben kontakt. Prisegal je
na sogovornikove oãi, ki naj bi povedale veã kot usta.

»Ste na‰li krivca?« je preprosto vpra‰al obiskovalca in

rahlo priprl oãi. V mislih je glodal Vasilija, na vsak naãin
si je Ïelel uganiti, kaj pravzaprav namerava. Zanj je bil
‰e vedno uganka. kljub naporom, da bi ugotovil njegovo
identiteto, kakr‰ne koli podatke iz mladosti, so bili za-
man. Vasilij je bil tesno zaprta knjiga. Le zakaj?

»Policija in kriminalisti se trudijo.«
»Ali obravnavajo to kot naklepni umor, ali samo nes-

reão?« je spet rekel grof in ‰ele zdaj je dovolil Vasiliju
sesti na pripravljeni stol.

»Se dobro poãutite?« je zamenjal temo pogovora.

»Dokler ne najdejo krivca, ne morejo zakljuãiti preiska-
ve. ·ele takrat se bo vedelo, ali je bil to poskus umora, ali
je ‰lo zgolj za nesreão.«

»Je grad zgorel do tal?« je spet rekel grof. »Kako sta

gospe, Heda in Darja?«

»Oh, gospod grof,« je rekel z nasmehom Vasilij, »hva-

la za vpra‰anje. Dobro sta. Malo sta pretreseni, vendar
bo vse v redu. PoÏar na gradu je bil zelo hitro poga‰en
in samo bogu hvala, da smo ohranili veliko dvorano in
nekaj umetnin.«

Grof se je Vasilija Ïe naveliãal. V prsih ga je preveã

bolelo in svetloba, ki je bila preveã bela, ga je utrujala.
Zamahnil je z roko, ãe‰, pojdi Ïe!

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

Vasiliju je vse to godilo. Ni mu namreã bilo do po-

govora, ‰e slab‰e, z ljudmi, ki so po‰kodovani, tako ali
drugaãe ni hotel imeti opravka. Mislil je, da bo razoãa-
ran zaradi tako kratkega obiska, vendar je bil v resnici
presreãen. âeprav ni bil razpoloÏen za delo, pa je v
mislih Ïe kar prestavljal papirje po svoji pisalni mizi. Na
hodniku je oblekel pla‰ã, se nasmehnil bolni‰ki sestri, ki
je Ïe hitela k grofu in z velikim olaj‰anjem zapustil ta
zoprni kraj.

»Halo, previdno,« je skoraj zavpil, ko je na koncu

stopni‰ãa tre‰ãil v Ïensko.

»Ah, oprostite,« je rekla Ïenska in hotela na hitro

oditi.

Vasilijeve oãi so v delãku sekunde precenile Ïensko, jo

ogledale od nog do glave in Ïe se je kavalirsko nasmeh-
nil, rekoã: »Vam smem kaj pomagati?«

»Ne, hvala!« je z rezkim glasom odgovorila. »Bom Ïe

zmogla.« Boleãine, ki so rezale njeno telo, so bile nam-
reã vidne na obrazu.

Le kje je Ïe videl to dekle? Vasilijev spomin je mlel in

mlel, ko je vendarle pomislil na noã pred lovom, ko se je
zbrana dru‰ãina zabavala z mladimi dekleti. Tako je stal
pred vrati in iskal po Ïepu cigarete, ker je bil vznemir-
jen zaradi tega, bi rekel, nepomembnega sreãanja. Vse
skupaj je bilo podobno zme‰njavi. Darja s svojo strastjo,
Heda s svojim pohlepom in ‰e grof, ki ni vedel, kaj bi

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

delal in kako bi razkazoval svojo odliãnost. Sicer pa, je
ugotovil, je najbolj pomemben grad in ãrna mastna
zemlja. Hedina odloãitev, da obnovijo grad ne glede na
arheolo‰ke izkopanine, ga je sicer presenetila, ni pa mu
prepreãila razmi‰ljati po svoje. Po obnovi, ‰e preden bo
kdo izvedel, da je v grajski kleti mastni vrelec, bo grad
sku‰al kar najbolje zavarovati. Otresti se bo potrebno
vseh arheologov in geologov, potem bodo stvari stekle
po stari navadi. To bo depozit za prihodnost, za ãase, ãe
bi sluãajno vse izgubil. Njegove finanãne transakcije so
bile obãasno tako vratolomne, da ‰e sam ni vedel, ali se
bo sploh izmazal. Pri tem primeru pa so mu lahko obeta
dvojni izkupiãek. Zavarovalnina in ‰e mastni vrelec bo-
sta prinesla mastne zasluÏke. O arheolo‰kih najdbah
sploh razmi‰ljal ni. To je opravila Heda in v njeni pisarni
so se kar vrstili potencialni kupci starin. Heda je ob
vsem poãetju uÏivala do zadnjega vlakna telesa. Njeno
Ïivljenje je bilo namreã podrejeno samo enemu cilju,
poÏgati in uniãiti ãim veã gradov . . . ãim veã in ãim
temeljiteje. Ni mogla in ni bila sposobna pozabiti po-
niÏanja, ko se je morala preseliti iz gradu v navadno
barako na obrobje mesta. Takrat so se njeni Ïivljenjski
naãrti popolnoma podrli. Vasilij je bil edini, ki je do
potankosti poznal njeno usodo. In Heda mu je to zame-
rila.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

Ko je stopil iz stavbe je zunaj je rahlo naletaval sneg,

mraz je prhnil v njegov obraz in v roke ga je zazeblo.
Dvignil je ovratnik na pla‰ãu in oblekel rokavice. Zazde-
lo se mu je, da ga spremljajo nepovabljene oãi.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

12.

ranãek je vstopil v mojo pisarno s ‰irokim nasme-
hom na ustih. Kazal mi je papir, ki ga je na‰el pod

zapisniki sestanka.

»Ne bom se opraviãeval,« je gladko rekel, ‰e preden

sem sploh odprla usta. »Nesramno in zelo neodgovor-
no ste ravnali. Kaj vam res ni niã mar na‰e kulturne in
zgodovinske dedi‰ãine? Ste pozabili na vsa leta odre-
kanja v prid drÏave Slovencev in kar tako se poniÏate
pred tem . . . tem . . . ne bom rekel . . . gra‰ãakom?«

»O ãem sploh govori‰?«
»O poÏganem gradu, vendar.«
»Franãek,« sem tokrat resno in ukazovalno rekla,

»sedi in mi povej vse od zaãetka. Kaj je vendar to, kar te
je tako razburilo?«

»Na tem papirju pi‰e, da je grof, in je tudi podpisan,

dodelil lastninsko pravico gradu gospodu Vasiliju. Ka-
kor ti je znano, sta se oba mo‰ka potegovala za roko
‰estkratne vdove, gospe Darje.«

»No, in, kaj je to takega?«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»A, kaj je to takega? Grad je vendar v lasti drÏave.

Kako vendar si lahko ta dva izmenjujeta lastninsko pra-
vico?«

»Grad je bil vendar vrnjen prvotnim lastnikom, torej

grofu von Trinkyju?«

»No, pa smo tam. Papir o prenosu lastninske pravice,

torej vrnitev gradu grofu von Trinkyju, je bil ponarejen.
Na ministrstvu za denacionalizacijo o tem namreã niã
ne vedo.«

»Kako, ne vedo?«
»Tako, enostavno. Denacionalizacijo so zakljuãili

povsem na drugem gradu. Mislim, da je bil to grad âu‰-
perk pri Grosupljem.«

Priãela sem listati po drobni knjiÏici o gradovih, kjer

je grad âu‰perk omenjen samo kot skromne razvaline V
16. stoletju je bil v rokah Auerspergov, v Valvasorjevem
ãasu pa je Ïe opustel.

»Niã ne pi‰e, da je grad vrnjen ali bo vrnjen lastni-

kom. Zagotovo ni ‰lo v tem primeru za ta grad, saj so
ostale samo skromne razvaline. No,« sem rekla, ko sem
prebrala ta podatek. »Si zadovoljen?«

»Ne, nisem. Tu po‰teno nekaj smrdi. Ni mi jasno,

zakaj so nenadoma tako pomembni slovenski gradovi.
Mogoãe samo zaradi zemlje oziroma posestev, ali pa so
na delu drugi interesi. Kak‰ni, sam bog vedi.«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Gradovi gorijo prav tako, kot v ãasih kmeãkih pun-

tov,« sem spet rekla. »Torej moramo raziskavo raz‰iriti
‰e na to podroãje. Le tako . . .« Nisem konãala stavka,
ko je Franãek povzdignil glas, in rekel: »Kak‰nih kmeã-
kih puntov neki, ne nori. Novodobni povzpetniki bi bili
radi novodobni gra‰ãaki. Samo to je. Zgodovine ne
moremo zavrteti nazaj, ‰e manj preÏivelih druÏbenih
redov in formacij.«

»Kako smo pametni . . . koliko vemo. Mogoãe je pa

res tukaj kljuã,« sem rekla.

»Grad, ki je pogorel skoraj do tal je bil namenjen ob-

novi, ‰e veã, novi lastnik naj bi oÏivel starodavno tradi-
cijo in mislim, da bi okoli‰ki prebivalci od tega potegnili
‰e najveã. Ampak, ne, usoda je morala poseãi vmes, v
obliki rdeãega petelina.«

»Arheolog in geolog ‰e nista oddala poroãila. Torej je

vse skupaj obstalo na mrtvi toãki.« V moji glavi pa so
brneli stavki vodje gradbi‰ãa, ki je rekel, da usoda niãe-
sar ne pozabi, vse vrne in povrne v veãkratni obliki.

»Divja raca in ‰krlatna vdova sta torej vse kaj veã, kot

samo grajski grb,« sem predramila Franãka z novim
vpra‰anjem. »Divja raca je torej dokaz, da so Ïe od ne-
kdaj tam uprizarjali lov na race. Za ‰krlatno vdovo pa ti
je tako ali tako znan podatek.«

Franãek pa je vneto listal po drobni knjiÏici o sloven-

skih gradovih, ko je vzneseno zavpil: »Îe imam! Îe

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

imam primerjavo. Grad Kolovec pri Radomljah, ki je bil
pozidan vrh skalne kope je prav tako pogorel. Davno Ïe
tega, vendar je njegovo vlogo prevzel dvorec v dolini, in,
ve‰ kaj, med zadnjo vojno so ga poÏgali. Bolj in veã
i‰ãem, vse je tako primerljivo med seboj. Torej, Ïe od
davnine naprej v ljudeh neprestano gori Ïelja po poÏi-
ganju gradov. Tega se nismo otresli niti danes. Nekaj
mora biti na tem . . .« ni konãal stavka, ker je nekdo
zelo odloãno potrkal na vrata. Stekla so kar za‰klepetala
in v pisarno je vstopil gospod Vasilij, rekoã: »Obiskal
sem grofa von Trinkyja, zahteva, da se preiskava ãim-
prej konãa. Ste Ïe na‰li krivca za poÏig in napad na gro-
fa?« Njegov glas je bil hripav, Ïivãno otresanje sneÏink
s pla‰ãa pa je spremljalo niz nepotrebnih kretenj.

»Dober dan . . .« sem potegnila. »A, kako smo? Do-

bro! Delamo! Raziskujemo!«

»Pojasnite, ker ste paã Ïe tu, va‰e razmerje z Darjo in

Hedo . . . pa ‰e na grofa ne pozabite . . .« je osorno re-
kel Franãek.

»To so vendar moje osebne zadeve, da ne reãem, Ïe

kar intimne zadeve. Pri‰el sem samo po nove podatke,
mogoãe izsledke preiskave, ne pa na zasli‰anje.«

Premi‰ljevala sem, da mi je prvi vtis ob sreãanju z

Vasilijem prinesel popolno razoãaranje. Le ne vem, kaj
vidita Ïenski na njem, da ju je tako omreÏil. Mirno pa
sem rekla: »Gospod Vasilij, toliko stvari bo potrebno

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

razjasniti, da ne verjamem, da bo primer zakljuãen
kmalu.«

»Policija, da ne reãem kriminalistika, tako ali tako spi.

Toliko denarja in ljudi kot imate vi, gotovo nima nobe-
na druga institucija.«

»Mogoãe res,« sem bila rahlo pikra, »ko pa imamo

opraviti s tako pomembnimi ljudmi kot so grofje in od-
liãniki. To ste kasta, namazana z vsemi Ïavbami, da ne
reã ‰e kaj huj‰ega. Denar je va‰e zavetje, na‰e pa samo
sposobnosti in znanje.«

Vasilij se je obrnil na petah in nemudoma zapustil

prostor. Franãek pa se je samo sarkastiãno nasmehnil, in
rekel: »Tokrat si ga res dobro potipala.«

»No,« sem rekla, si glasno obrisala nos in nejevoljno

zamahnila z roko, »kaj je zdaj s tem tvojim papirjem?«

»Papir ni navaden papir, to je verodostojni doku-

ment, podpisan in overjen s strani odvetnikov in notar-
jev. Tu pi‰e, da je lastnik gradu, ki ima v proãelju vdelan
grb divje race in ‰krlatne vdove . . . ne bo‰ verjela . . .
lastnik gradu je gospa odvetnica, gospa Heda. Oba mo‰-
ka je pripeljala Ïejna ãez vodo.«

»PokaÏi, ne verjamem, saj je vendar lastnik grof von

Trinxax, ali ne?«

»Bil, draga moja, bil . . . zdaj imamo najveãjo zme‰-

njavo. Tako Vasilij kot grof sta prepriãana, da sta lastni-
ka gradu. Odvetnica je znala zadevo izpeljati tako, da

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

bosta ostala praznih rok. Sicer pa to ni njen prvi grad.
Vse dosedanje, takoj ko jih je kupila, so pogoreli do tal.
S pohi‰tvom in starinami vred. Zgorele so tudi slike in
tapiserije.«

»Ne govori,« so se mi jeÏili lasje.
»Pa niã,« je spet mirno rekel Franãek. »Morala bova

na urad kulturne dedi‰ãine. Tam imajo namreã vse do-
kumentirano. Z vsakim gradom je postala bogatej‰a. Ali
ve‰, zakaj?«

»No,« sem se nasmehnila. Morala sem mu pustiti

malo veselja, naj se poti.

»Zato,« je rekel naivno, »zato, ker je grad vedno za-

varovala za bajno vsoto denarja. Tudi za primer poÏa-
ra.«

»Aha . . . aha . . .« sem se ‰iroko nasmehnila in ta-

krat je spoznal, da je tokrat ‰el po‰teno na led.

»Lisica . . . si jo videl . . .« je rekel.
Ob pregledu zapisnika pa se nisem mogla upreti pro-

sta‰kemu zmerjanju, ‰e huje, papirji so leteli po mizi,
kot bi bili oni krivi za vse to.

»Oprostite,« je rekla Marija in priãela pobirati razme-

tane ko‰ãke papirja po tleh. »Ali sem pri‰la ob nepra-
vem ãasu?«

»Sedite, je Ïe v redu,« sem ‰krtnila z zobmi. Franãek

pa mi je naslonil usta na uho in za‰epetal: »A, a se nima-
va dobro?«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

13.

asilij je bil zelo zadovoljen, da dvorana ni zgorela.

Vso noã je sedel na stopni‰ãu in zrl v kamniti grb,

ki je prislonjen stal na vrhu stopnic. Komaj je ãakal, da
pride veãer, da se zberejo udeleÏenci lova in vsi, ki jih
zanimajo pretekli dogodki. Obãutek je imel, da je ga je
tokrat nekdo poslal v ogenj po Ïerjavico. Na tem spre-
jemu naj bi bile navzoãe tudi pomembne osebnosti iz
politiãnega in kulturnega Ïivljenja, tokrat naj bi se do-
konãno razjasnilo, kaj je z gradom. Bal se je samo geo-
loga in arheologa, ta dva sta namreã njegova prizade-
vanja za revitalizacijo gradu zavrnila. âe‰, sta bila pre-
priãana, da nihãe nima pravice posegati v ta del sloven-
ske kulturne dedi‰ãine. Ne cerkev in ne drÏava. ·e naj-
manj pa posameznik in njegova samovolja. Pa ãetudi je
modre krvi.

»Îe zdavnaj bi moral proã,« je bil prepriãan, »po sve-

tu je vendar toliko gradov in vdov, gotovo bi na‰el kaj
primernega. Tako pa sem se zapletel med dve Ïenski.
Prva me ljubi in jo ljubim tudi jaz, druga me zahteva in
drÏi za vrat. Torej, goljufam obe. S prvo spim, z drugo se
grem prepovedane strasti. Najbolje bi bilo streãi pote-

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

puhom,« je zamahnil z roko in zadel v prsi Darjo, ki je
z nasmehom prisedla, rekoã: »Si utrujen?«

»Svojega otro‰tva se ne spominjam veã jasno,« je za-

vzdihnil, kot bi ne sli‰al Darjinega stavka. »Takrat je bilo
vse tako enostavno. Igra, polje in gozd, ‰e kak‰no jabol-
ko s sosedovega vrta in seveda tu in tam je pela tudi
‰iba. Danes, no danes, pa veãna bitka za denar, prestiÏ
in uveljavljanje v druÏbi. Kako naporno.«

»In zakaj premi‰ljuje‰ vse to,« je hotela vedeti in ‰e

vedno ga je boÏala po hrbtu.

»Zakaj, zakaj, zato, ker so leta minila kot bi pihnil in

obãutek imam, da sem postoril premalo, premalo za
eno Ïivljenje in preveã spet za eno Ïivljenje.«

»Ljubezen, ali ljubezen povzroãa te dileme in vpra-

‰anja? Se boji‰ poroke, obveznosti in dolÏnosti. Bova,
tako kot vsi zakonci ãez nekaj ãasa obtiãala na ravni na-
veliãanosti in dolgoãasja. Bova . . .« Stavka ni poveda-
la do konca, ko jo je Vasilij strastno poljubil in objel.

»Midva bova primer, primer, ki potrjuje pravilo,« je

rekel. Darja pa vseeno ni bila prepriãana. Le kje je Ïe vse
to sli‰ala.

»Torej poroka bo,« je smeje rekla.
»Bo, vendar, kako bova re‰ila teÏavo z gradom? Pa

grofom von Trynxax? Pa Hedo? Pa obtoÏbami in ‰e kaj
bi se na‰lo. Grof von Trynxax je bil edini ãlovek, ki sem

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

mu zaupal. Ne vem, kdaj je pri‰la zraven Heda? Sicer
pa, ‰e dobro, z njo si pri‰la tudi ti.«

»Grad je skoraj pogorel, prav tako pohi‰tvo in dra-

gocene slike. Kako bova to zmogla, ne vem. Mislim pa,
da s skupnimi moãmi, ko se grof von Trynxax pozdra-
vi, no, takrat se pogovorimo. Pametno bi bilo poroko
prestaviti. Tak‰nega mnenja je tudi Heda.«

»Tokrat se mi je razjasnilo,« je besno vstal in nadalje-

val: »Heda, za vsem tem stoji Heda. Le kaj ima opraviti
z nama? âemu bi morala upo‰tevati njene nasvete. Îen-
ska misli samo nase in na svojo odvetni‰ko pisarno. Kot
pribito!«

Darja je ostrmela. Tak‰nega izbruha pri Vasiliju ‰e ni

doÏivela. Tudi to je del njega, ‰e veã, oãitno bo morala
biti pripravljena na vse. Samo to je ‰e rekla: »Boli me
glava,« in od‰la.

Vasilij se je Ïe vse od nesreãe z grofom poãutil odgo-

vornega, da ni prvi poklical policije, da se ni bolj angaÏi-
ral pri re‰evanju in je vse skupaj prepustil toku dogod-
kov. Tako mu je svetovala tudi Heda. Ne sme se izpos-
tavljati in pozornost naj bi bila posveãena drugim ude-
leÏencem lova. V njegovem suknjiãu se je oglasil mobi-
tel. Bila je Heda!

»Dobiva se pri meni, v pisarni, ob petih popoldan,« je

kratko rekla in signal je bil prekinjen. Njeno obve‰ãanje
in zahteve so bile obiãajno tako kratkega diha, da so-

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

govornik, ãe je to sploh bil, ni imel ãasa niãesar reãi, kaj
‰ele vpra‰ati.

Ko se je odpravil na dvori‰ãe, je videl, da je njegov

ãrni avtomobil izginil. âeprav ga je kasneje na‰el, je bil
vseeno prepriãan, da ga je parkiral na sredino dvori‰ãa.

»Najpozneje do noãi se moram vrniti na grad,« je

govoril sam sebi, medtem ko je vÏigal avtomobil. Skozi
stekla avtomobila je opazil Darjo, ki je v roki drÏala graj-
ski grb, in se nekam ãudno smejala.

Med voÏnjo je spet premi‰ljeval o tem, da se mu je

Ïivljenje korenito spremenilo, odkar je spoznal grofa in
obe Ïenski.

»Oho,« je sladko rekla Heda, ko je vstopil v njeno pi-

sarno. »Gospod Ïenin, kako ste kaj?«

»Ni se treba norãevati,« je hladno rekel.
»Saj se ne, kje pa, sploh ne.«
»Zakaj sem moral tako hitro priti?« je vpra‰al in sedel

v ‰irok usnjeni naslonjaã. »Saj ve‰, da nimam ãasa, pa-
ziti moram na Darjo in na grofa.«

»Bosta Ïe poãakala. Zdaj sem na vrsti jaz,« je kot hin-

avska maãka zapredla in si priãela odpenjati bluzo.
Heda je poznala skoraj vse trike zapeljevanja. Znala se
je umakniti, pod pretvezo, da ji do mo‰kega niã ni, s
kotiãkom ust in raz‰irjenimi zenicami pa je lovila vse
draÏljaje okrog mo‰kega, ki ga je hotela imeti. Previdno

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

in po stopinjah, kot divja maãka, ki svoj plen zasleduje
do konãnega obraãuna.

»Kaj bova storila z gradom?« je nenadoma rekla hlad-

no, poslovno. »Grof je svoje pravice prodal, prav niã ga
ni bilo potrebno ubijati. Lastnica pa je Darja, kajne?«

»Se strinjam,« je ‰e bolj hladno, Ïe skoraj kot rezilo

meãa gladko rekel Vasilij. »Grad je potrebno obnoviti.
Mislim, da bodo nastopile teÏave samo zaradi geologa
in arheologa. Pripravi primerno pogodbo, s primerno
ceno in mogoãe nama uspe onemogoãiti tudi ta dva.«

»Daj no, saj ni res. Ali je to Vasilij? Previdni in pame-

tni Vasilij?«

»Kaj, kako, prosim,« je ‰iroko razprtih oãi ledeno bol-

‰ãal v Hedo.

»Lepo te prosim,« je spet rekla in sedla v njegovo na-

roãje na naslonjaãu. »Katerega arheologa ali geologa pa
si Ïe videl, da bi sprejel podkupnino? To so ljudje, ki bi
za poãeni uhan ali lonec Ïrtvovali svoje Ïivljenje. Na
svetu ni denarja in ne ãloveka, ki bi te ljudi premaknil za
milimeter, da ve‰!«

»Za denar se vse dobi,« je Ïe skoraj zasopel rekel.

Heda ga je vzburila do te meje, da ni znal veã pametno
razmi‰ljati. V delãku sekunde sta bila gola in mehki usn-
jeni naslonjaã je postal njuno ljubezensko gnezdo. Heda
je mo‰kega, ki si ga je poÏelela znala tudi omreÏiti in
zadovoljiti.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

Strast, ki je kipela in globoko dihanje obeh je prekinil

rezek telefonski zvok. Bila je Darja.

»Kje si, dragi,« je rekla neÏno. »Kak‰no sapo pa

ima‰,« je dodala zaãudeno.

»Sem v gimnastiãnem centru. Telovadim,« je rekel in

zajel sapo.

»Kriminalista te hoãeta videti. Kdaj pride‰? Poãakala

bosta tu, na gradu.«

»Odpravi se,« je mrzlo rekla Heda. Z enim u‰esom je

namreã poslu‰ala Darjin glas, z drugim pa Vasilijevo
hropenje. »LaÏe‰ pa Ïe ãisto gladko,« je dodala, ko je
zakljuãila stavek z groÏnjo.»Molãi o tem . . . ãe ne!«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

14.

se do danes je na steni v moji pisarni visel zemlje

vid sveta, danes sem pa na to veliko papirnato

krpo nalepila zemljevid Slovenije. Tudi tako velik, raz-
ko‰en in bogat papir, kot je bil prej‰nji. Kdo bi si mislil,
da je lahko velikost tako relativna. Samo pogledati mo-
ra‰ s pravimi oãmi.

»Oho, oh yes,« je rekel Franãek, »small is beautiful.

Majhno je lepo.«

»Pusti me,« sem ãemerno rekla, »kaj ne vidi‰, da mo-

ram poiskati vse gradove, potencialne kandidate za pro-
dajo in potem poÏig?«

»Ti bom pomagal, seveda, pomagal ti bom.«
»Prav,« sem ‰e kar ãemerno odgovorila, »pa pomagaj.

Tako, najprej poi‰ãi gradove, ki imajo ‰e dandanes kak‰-
no vrednost. To se pravi, da so grajska poslopja ‰e pri-
merna za bivanje. Potem pa tiste ostale, ki so bili poÏga-
ni, in tako naprej.«

»Mene to niã ne zanima,« je rekel Franãek, »zakaj pa

to rabi‰?«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Îe vãeraj sem poslala na toÏilstvo poroãilo o raziska-

vi, vendar so sporoãili, da je pomanjkljivo. Manjka se-
znam gradov. Ali ti je sedaj jasno?«

»No, prav,« je rekel Franãek in priãel listati po drob-

ni, a tako priroãni knjiÏici slovenskega avtorja, Grado-
vi. »Tu pi‰e,« je slinil prst, »grad Bizeljsko, zadnji last-
niki so bili Windischgrätzi. Ima kvaliteten baroãni ‰tuk.
Sledi Bled, ki je bil dolga stoletja sredi‰ãe ogromne brik-
senske posesti, zdaj je tam muzej in gosti‰ãe, nato Bo-
gen‰perk pri Litiji, zadnji lastniki so bili tudi Windisch-
grätzi, nato Borl . . . tam sem pa bil, kako lepa pokraji-
na,« je rekel Franãek. Veã mu nisem dovolila.

»Tristo zelenih maãkov, kaj te v ‰oli res niso niãesar

nauãili. Kako naj sestavim poroãilo o gradovih, ãe pa so
bere‰ iz knjiÏice. Kje ima‰ pamet? Ali misli‰, da je to
podobno poroãilu? Kje pa! To je enostavno in gladko
prepisovanje. To vsakdo lahko prebere sam.«

»Dobro, prav. Takole se zmeniva, jaz bom sestavil

svoje poroãilo, ti svoje. Potem bova uporabila tisto, ki se
bo najbolj pribliÏalo dejanskemu stanju in potrebam
toÏilstva. Ali je prav?«

»Zelo dobro,« sem rekla zadovoljno, »tokrat ima‰ res

dobro zamisel. Greva, na delo!«

Stala sem pred zemljevidom Slovenije, pred to malo

kuro, ki nam veliko pomeni in ‰e veã nam bo, ko bomo
morali skloniti glavo pred Evropo in skriti v spomine in

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

uãbenike ljubezen do domovine. ·e tisto malo ponosa,
kar nam je ostalo in je skrito v jeziku in gradovih, se bo
razblinilo, ãe bomo dovolili, da gradove zravnajo z zem-
ljo in na zemljevid napi‰ejo tuja imena.

»Si kavo Ïe skuhala,« je rekel ‰ef, »zadnjiã je bila tako

dobra.«

Spet je pri‰el kot tihotapec, nevidno in nesli‰no, kot

bi hotel videti in vedeti vse prej, preden ga opazi‰.

»V lonãku je,« sem rekla in ‰e naprej buljila v zemlje-

vid. »Tu je nekdaj stal preãudovit grad,« sem mrmrala
bolj sama sebi kot drugima dvema, »tu, v kraju Mokro-
nog,« sem s prstom kazala na zemljevidu. »Res ‰koda,
da so ga Ïe med vojno poÏgali, ru‰evine odstranili in
danes . . . no, kaj je ostalo danes. Niã. Samo grafiãna
upodobitev. Sramota.«

»Draga moja arheologa, zgodovinarja in ljubitelja

gradov, tokrat vaju imam dovolj. Ali bom predal pre-
iskavo nekomu drugemu, ali bosta bika zagrabila za
roge. Kaj nista kriminalista, preiskovalca? Gradove ‰tu-
dirajta v prostem ãasu. Kava je tudi danes dobra,« je ‰e
rekel in tako kot je pri‰el, je od‰el. Tiho in neopazno.

Midva pa sva strmela drug v drugega, ko je Franãek

resno priãel: »Tokrat se bova zadeve lotila sistematiãno.
Resno!«

Nisem se smela spustiti z njim v nadaljni pogovor, ker

sem vedela, da bova spet pristala na podroãju, ki nima

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

nobene zveze s preiskavo. Obrnila sem se k pisalni mizi,
priãela urejati papirje, ko je vstopil policist, rekoã: »âez
nekaj minut vama pripeljem Marijo. Zasli‰evala jo bo-
sta vidva, predvsem vi,« je uperil vame dolg prst, »vi,
ker ste Ïenska.«

Premalo ãasa je bilo, da bi ugovarjala. Na vhodu je Ïe

stala Marija, kot kup nesreãe.

»Zakaj moram tolikokrat priti in pojasnjevati iste za-

deve, dogodke in ljudi?«

»Bili ste na gradu, ko je gorel, zato. Kaj ste delali

tam?«

»Konãno sem dobila sluÏbo, pravo sluÏbo. Meni so se

odprla nova obzorja, videla sem svetlej‰o prihodnost.
Brez denarja in sluÏbe, no, to verjetno veste, je Ïivljenje
hudiãevo teÏko.Tako pa sem dobila na gradu sluÏbo
dekle, ali bolj moderno, hostese. Nisem bila edina.« V
rokah je meãkala papirnat robec, da so drobci leteli po
tleh in je Franãek vihal nos. Poznala sem njegovo preti-
rano skrb za lastno zdravje.

»Kje ste bili takrat, ko je grad zagorel,« sem hotela

vedeti.

»Pod cesto,« se je histeriãno zakrohotala. »Pod

cesto.«

»Kako, pod cesto,« sem vpra‰ala. Vedela sem, kako

pod cesto, vendar sem hotela sli‰ati to od Marije.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Dan pred lovom na divje race je bilo v gradu zelo

Ïivahno. Veliko znanih ljudi se je gnetlo v grajski dvora-
ni, ‰e veã po sobanah in skritih kotiãkih. Dekleta smo
bila zadolÏena za dobro poãutje gostov, kar je pomeni-
lo, da smo bile na razpolago v vseh pogledih. Ko bi ve-
dela takrat . . .« je zavzdihnila in obãutek sem imela, da
se potaplja v spomine.

»In,« sem resno in glasno rekla, »in kaj je bilo po-

tem?«

»Vse bi bilo dobro, ãe bi ne sreãala gospe Hede. Tako

pa je bilo vse narobe.«

»Gospe Hede,« sem pomenljivo rekla. Mislim, da me

sploh ni sli‰ala.

»Gospa Heda je doloãila, katera bo kam ‰la. Mislim,

v katero sobo, h kateremu gospodu. Jaz sem morala v
njeno sobo.«

Obmirovala je sredi pogovora in njen obraz se je

spaãil tako obupno, da sem kar vztrepetala. Franãek pa
je, mo‰ki seveda, rekel: »No, pa ste bili re‰eni, kajne!«

»Norci, bedaki, osli,« je vpila, »bedaki in osli, ali sta

videla sobo gospe Hede? Ne, nista, kje pa?«

»Sva,« sem rekla tiho, pretresena od izbruha.
»Nista, ne nista. Nista videla prave sobe. Sta pritisnila

na ‰krlatno vdovo ali na divjo raco v njeni sobi?«

»Ne, tega nisva storila,« je rekel Franãek. Jaz sem

samo prikimala.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Pa bi morala, bedaka,« je rekla niã kaj prijazno. »S

pritiskom na rep divje race bi se vama odprl povsem
nov svet. Skriti prostor, opremljen v stilu sonãnega kral-
ja, a poln okostnjakov in smrdeãih ostankov umorjenih
ljudi. Tja sta me zaprla, ker nisem hotela sodelovati pri
njunem naãrtu.«

Zijala sva v Marijo, ko sem se zbrala in vpra‰ala:

»Kak‰nem naãrtu? Kdo, onadva? Kdo sta bila?«

»Kdo le, gospa Heda in Jojo, delavec na posestvu.«
S Franãkom sva se spogledala, obema se je nenadoma

razjasnilo marsikaj. Rekla sem: »Torej, na gradu je soba
za katero mi sploh nismo vedeli.« Marije nisem smela
veã razburiti. Poãasi, ‰e bolj previdno sem vpra‰ala:
»Kdo pa je Jojo?«

»To ste kriminalisti, matere boÏje kriminalisti,« je

zavre‰ãala Marija. »Jojo je ustrelil grofa, Jojo je Hedin
ljubimec, poleg ostalih, Jojo je delavec na posestvu, ki je
skrbel za vrt in oroÏje. Vse to je Jojo.«

»In to naj vam verjameva,« sem rekla, »vam, ki so vas

— baje — v gradu posilili«

»Kakor hoãete. To je va‰a stvar. Mene so na gradu po-

silili, posilili, pa naj to zveni ‰e tako neumno, vendar je
res. Jaz sem bila na gradu samo teden dni, pa sem takoj
vedela, koliko je ura. Vidva pa letata in se vozita kot dva
pava, pa niã. âestitam,« se je spet histeriãno zasmejala
in od‰la proti vratom.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Kam pa kam,« sem rekla, »nismo ‰e konãali.«
»In kje je Jojo zdaj,« je rekel Franãek in si nekaj zapi-

soval v beleÏko. »Kje ga bomo na‰li, no kje, ãe Ïe vse
veste?«

»Jojo je ‰e vedno na posestvu. Tam bo tudi ostal.

Meni je rekel, ne grozil, da je to, kar se mi je zgodilo ‰ele
uvertura, ãe ne bom znala drÏati jezika za zobmi. Tako.
To je Jojo. Boji se ga celo gospa Heda.«

»Poslednjiã vas vpra‰am, ali ste res bili posiljeni?«
»Poslednjiã vam povem, res sem bila posiljena. ·e to

vam povem, razmislite, kako me boste zavarovali in
kako boste prijeli Joja in gospo Hedo.«

»Obãutek imam,« je bolj sebi kot nama rekel Franãek,

»da smo na zelo tankem ledu. Kar na lepem se pojavi
Jojo, kar na lepem Marija vzkipi, kar na lepem grad
sploh ni pomemben. O poÏaru niti govora. Le kako naj
verjamem vsej tej kolobociji. Jaz bi Marijo poslal nazaj
na psihiatrijo. Mogoãe laÏe, fantazira, ali ‰e kaj huj‰ega,
mogoãe je sploh del te poÏigalske zdruÏbe.« Lovil je
sapo in z vsakim stavkom je bil bolj razburjen.

»In pri kak‰nem naãrtu niste hoteli sodelovati?« je

vpra‰al Franãek in spet si je nekaj zapisoval v beleÏko.

»A tako, tudi tega ne vesta. Jojo naj bi umoril grofa,

obdolÏil pa gospo Darjo. Jaz . . .«

»Kaj . . . jaz?« je bil nestrpen.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Jaz naj bi priãala proti gospe Darji, da bi ji pripisali

nepri‰tevnost, ali bolje, tako daleã bi jo spravila, da bi
bila zrela za nori‰nico. Zaprtega tipa.«

»Daj no, se ti me‰a?« je rekel Franãek. »Kaj je grad

tako slabo vplival nate. Ali bo‰ povedala tudi svojo pre-
teklost. Sicer pa ni treba, tu imam vse zapisano, gospo-
diãna hostesa.«

Franãek je srepo pogledal Mariji v oãi, ji pred nosom

pomahal s sliko, kjer sta skupaj z Vasilijem na Kanarskih
otokih. Ljubimca, objeta na plaÏi in daleã naokoli niko-
gar!

Marija je sedla na stol, planila v jok, ko je Franãek za-

klical policistu pred vrati: »Odpelji to laÏnivko. Upam,
da ji bo sodnik odredil pripor, vsaj do obravnave na
sodi‰ãu!«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

15.

a gradu so se razmere delno popravile. PoÏar so
pogasili, obnovitvena dela so se nadaljevala in

skupina ljudi, ki je pri tem sodelovala, je bila zbrana z
vseh vetrov. Arheolog je zahteval za‰ãito podzemlja,
geolog pa je zahteval za‰ãito ozemlja. Gospe Heda in
gospe Darje pa nihãe niã ni vpra‰al. Vasilij je stal med
njima, kot bi hotel prepreãiti izbruh nemirov med obe-
ma Ïenskama. Ozraãje je bilo nabito kot nebo tik pred
nevihto. V zadnjem tednu se je zgodilo preveã, da bi
lahko kar naenkrat vse uredili. LaÏi in sprenevedanja,
hinavstvo in zasledovanja, vse to je bil izkupiãek lova na
divje race.

»Kamniti grb je nepo‰kodovan,« je rekel Vasilij, da bi

vsaj malo omilil naelektreno ozraãje..

»Seveda, ni po‰kodovan, vsaj ne tako kot moje vrtni-

ce,« je rekla Darja.

Heda je stisnila ustnice, ko je vendarle rekla: »Vrtni-

ca je res podoba popolnosti, vendar kot vesta, ima lepo
di‰eãe cvetje, ki ga pokriva trnje. To je Darjino trnje,
njena strast in pohota, njena veãna spogledljivost in
zapeljevanje. To . . .«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Hvala,« je stisnila skozi zobe Darja, »hvala za vse.

Predvsem pa hvala za tvoje laÏi in sprenevedanje.
Hinavka.«

»Dami, dami . . .« je z moãnim glasom vzkliknil Va-

silij, »tako se ne bomo re‰ili. Nikdar. Razmislimo kaj
bomo storili.«

Jojo je Ïe od daleã vpil, da prina‰a vaÏno vest. Zelo

pomembno in vaÏno.

V ãasopisu se je pojavila velika in razko‰na osmrtni-

ca: zaradi strelnih ran je danes zjutraj v bolni‰nici pre-
minil plemeniti grof von Trynxax.

»Bla, bla, bla,« je bral naprej, ãe‰, vse to s cvetjem in

pokopom bodo opravili v tujini. Na Kanarskih otokih,
kjer je bila njegova zadnja rezidenca. V Slovenijo je
pri‰el samo zato, da bi uredil lastninska in dedna raz-
merja.

»Kaj, pokaÏi,« je ukazal Joju Vasilij in ob tem strmel

v ãloveka, kot bi sanjal. »Kako, umrl. ·e vãeraj sem bil
pri njem. Govorila sva o gradu in preiskavi njegovega
primera . . . kako umrl?«

»Tako,« je rekel Jojo, »tako kot ãlovek umre — usta-

vi se mu srce, ali pa izkrvavi«

Vasilij je sedel na kamnito stopni‰ãe, umazano od saj

in pepela, ko je poleg njega prisedla Darja, rekoã: »In kaj
zdaj? Tudi jaz bom pogre‰ala strica Trynkija. ·e kako!«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

Zaradi te novice se je druÏba v trenutku streznila. Îa-

lost je bila pozabljena, ‰ok je deloval, ko je Darja spet
rekla: »Saj vem, niste vedeli, niste mogli vedeti. Moj
stric, gospod grof plemeniti von Trynxax je bil brat moje
matere. Edini preÏiveli iz te rodbine, ki so jo po vojni
pregnali z vseh posestev. Îiveli smo na Kanarskih oto-
kih, krajih, kjer je veãna pomlad in ãlovek nima preveã
ãasa premi‰ljevati o krivicah in nesreãah.«

»DokaÏi,« je s stisnjenimi zobmi siknila Heda, »do-

kaÏi.«

»Seveda, jasno,« je smejoã rekla Darja, »ni problema.

Dokaze hrani arhiv Slovenije, pa tudi policija. Tudi tvo-
je, Heda, tudi tvoje.«

»Niã mi ni jasno,« je rekel Jojo. »Kaj vse to pomeni?
Heda je prhnila v zrak kot razjarjen lev, in rekla:

»Samo to mi povej, kaj pa najino prijateljstvo? Vsa ta
leta, so bila laÏ? Si se pogovarjala z menoj s figo v Ïepu.
Vse sem ti verjela in zaupala, in zdaj?«

»Zdaj, draga moja,« je neprizadeto rekla Darja, »zdaj

bo tvoje stvari obravnavala policija. Vse ‰kodljive po-
godbe, ki si jih sklenila v svoj prid, tudi s figo v Ïepu, so
niãne. Niãne!«

»Bomo videli,« je zavpila Heda, ko jo je Vasilij prijel

za usta, ãe‰, molãi in ne poslab‰uj Ïe tako neverjetnega
poloÏaja.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

Grajsko stopni‰ãe je postalo zaveti‰ãe ‰tirih ljudi, ki so

vsak s svojimi oãmi premlevali udeleÏbo v tej potegav-
‰ãini, milo reãeno!

»Zbrala sem vse osebne predmete svojega strica, jih

deponirala na pravem mestu, tudi tonske zapise in sli-
kovni material. Vse to je na ogled toÏilstvu, kakor tudi
policiji.« Darja je vstala in z vrha stopnic in ‰e rekla:
»Dragi moji, Ïeli ste Ïe poÏeto njivo.«

»Lisica, coprnica, kaãa,« je sikala Heda. »Tudi jaz bi

imela kaj za kriminaliste,« je rekla in pogledala Vasilija,
ki je molãal in vil roke. »Tudi o tebi, Jojo, tudi o tebi.«
Jojo je namreã sku‰al neopazno oditi, ko ga je Heda
zgrabila za ovratnik, rekoã: »Nikamor ne bo‰ ‰el. Vsi
gremo v klet, v grajsko klet. Gotovo vas zanima, kaj se
skriva tam?«

»Mene ne, mene ne zanima,« je rekla Darja, »vse

imam posneto na filmu, vi pa kar pojdite, izvolite, lepo
prosim . . .«

Jojo se je priãel Ïivãno prestopati, Vasilij in Heda tudi.

Vseeno so se odpravili v grajsko klet. Tam sta geolog in
arheolog sedela na stari skrinji in ogledovala neznani
kos nakita. Drobno raãko, ki kje bila izdelana iz porce-
lana in prevleãena z belim zlatom. Dolga veriÏica, ki je
bila moãno po‰kodovana, pa je visela z njenega repa kot
podalj‰ek neãesa — mogoãe kljuãa.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»To je preveã enostavno,« je rekel arheolog, »ãeprav

so Kitajci daleã pred nami priãeli peãi porcelanaste
okraske, je ta okrasek gotovo ponaredek. Zgodovina
gradu ne sovpada z odkritjem porcelana na Kitajskem.«

»Mogoãe, ne vem, mogoãe pa je to okrasek iz ene iz-

med poÏganih tovarn, kjer so izdelovali tak‰ne stvari.
Saj ve‰, kaj je pisalo v ãasopisih, o poÏarih v tovarnah,
namreã.«

»Obisk imamo,« je rekel vodja gradbi‰ãa, ki je priso-

stvoval delu v kleti. Trije ljudje so se spu‰ãali po grajskih
stopnicah v klet, zaãudeni, da so tam ljudje, ki jih zago-
tovo ne bi hoteli sreãati.

»Kaj je novega,« je spet po stari navadi vehementno

rekla Heda.

»Niã posebnega,« so skoraj v en glas odgovorili.

»Samo tale sponka je ‰e ostala. Ostalo so Ïe pripeljali,
no, nekaj na patologijo, nekaj pa v arhiv kulturne de-
di‰ãine.«

»Kako povedno,« je spet rekla Heda, »kako nazorno.

Zakaj pa smo potem tukaj, »se je obrnila k Vasiliju in
Joju. »Gremo, gremo na svetlo.«

Za nekaj trenutkov je nastala ti‰ina, potem pa so se

priãela tresti tla in bobnelo je kot v peklu.

»Kaj je zdaj to,« je zakriãal arheolog, »hitro, poberi-

mo se od tod. Hitro!«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

BeÏali so kot nori, ko je nenadoma spet vse potihni-

lo. Niã tresenja, niã bobnenja.

V desetih minutah je bilo vse opravljeno. Grajsko klet

je zasulo, ljudje pa so bili zunaj. Di‰alo je po Ïveplu, kot
v peklu.

Vsi so molãali. Prestra‰eni in zbegani. Heda je Ïivãno

otresala prah z obleke, v Ïepu pa ni na‰la svoje zlate
‰atuljice. Postalo jo je strah.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

16.

pisarni je vladala popolna ti‰ina. Vasilij in Darja
sta slonela na usnjenem naslonjaãu, Heda in Jojo

pa sta sedela na pisalni mizi. Ozraãje je bilo nabito s sla-
bo voljo in grozo.

»Kaj ima tu iskati Darja,« je prhnila Heda. »Rekla

sem, da se bomo pogovorili, a samo mi trije.«

»Ne,« je rekel Vasilij, »tokrat se moramo dogovoriti

vsi ‰tirje.«

»Ne,« je spet prhnila Heda, »le zakaj ‰e Darja? Tako

ali tako polovico reãi ne ve, jih tudi ne sme vedeti.«

»Hvala, prijateljica, hvala,« je mirno kot morje po vi-

harju rekla Darja. »Mogoãe pa vem jaz veã, kot ti?«

Kot pri vseh tak‰nih dogodkih, je tudi tokrat zdruÏba

premi‰ljevala samo to, kako ali kdaj naj se vsakdo naj-
bolje izvleãe.

»Vse sem storila zate,« je mirno rekla Darja, »ko bi ti

vedela, kak‰ne boleãine sem prestajala pri tetoviranju.
Kakor ti je poznano, je moja kri modra kri in zato je bilo
vse skupaj ‰e huje. Ti pa si morala, seveda, morala si,
kupiti grad, ali bolje si ga prilastiti na nezakoniti naãin.
Kaj misli‰, da je bil moj stric, grof von Trynxax nor?«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Aha, to bi rada, kaãa,« je spet prhnila Heda, »naj ‰e

to povem, da sem ti vse dosedanje moÏe zaigrala —jaz!
Jaz!«

»MoÏe, kako?« se je vidno pretresena zazrla v Hedo

Darja.

»Gledali‰ãa so polna mask, kostumov in dana‰nji sti-

listi kaj hitro iz Ïenske narede mo‰kega. Brez problema.
Jaz sem bila vsak tvoj moÏ posebej. Gradove sem nam-
reã kupovala pod tujim imenom — mo‰kim imenom, ali
bolje, bila sem mo‰ki z rodovnikom. Saj ve‰, ‰e psi imajo
svoj pedigre!«

»Dami, dami . . .« je raz‰irjenih oãi strmel vanju Va-

silij. »Kak‰na farsa pa je zdaj to?«

»Kdo me je pretepal, kdo je spal vse noãi z menoj?« je

hotela vedeti Darja.

»Noã ima svojo moã, ljubica. Kajne Jojo, ti to ve‰!«

Njen nasmeh je bil bolj strupen kot pogled kobre. Dar-
ja je planila v Ïensko in ji priãela puliti lase, zraven pa je
vpila kot nora: »Tudi to bo‰ dobila plaãano, bo‰ . . .
kaãa strupena!«

»Oho, smo jezni, jezni, ker smo modre krvi in nam Ïe

po rojstvu vse pripada, zlata Ïlica v ustih in gradovi po
spisku. Nihãe, prav nihãe mi veã ne vzame mojih gra-
dov. Jih tudi ne more. Ostale so tako ali tako samo ‰e
ru‰evine,« je zavpila Heda in popolnoma mirno odprla

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

okno. Zajela je sapo in meni niã, tebi niã — skoãila skozi
okno. Oddala ni niti glasu, kaj ‰ele krika.

·ok je bil nenaden in trije prisotni so obsedeli, vsak na

svojem prostoru in nemo zrli v odprto okno.

»Kaj . . . kaj je zdaj to?« je prvi spregovoril Jojo. »Po-

klicati moramo policijo, zdravnika, kaj vem . . . koga
‰e?«

»Samo policijo,« je rekel Vasilij in se stresel, kot bi

skozi njega ‰la smrt.

»Samo policijo,« je ponovila Darja.
Skozi odprto okno pa se je sli‰alo vre‰ãanje na cesti,

trlo se je ljudi in tisti, ki so videli Hedo plavati po zraku,
so nemo stali ob raztre‰ãenem truplu. Poleg mrtve Hede
pa je Ïe stala njena tajnica in hlipala, da nikdar zares ni
mislila tako hudo, ko ji je Ïelela smrt.

Policija je obmoãje zavarovala z lepilnim trakom in

zdravnik, ki je izstopil iz re‰evalnega avtomobila, je ugo-
tovil samo ‰e smrt. Truplo so zavili v ãrn polivinil, poli-
cist pa je zrl v odprto okno v trinajstem nadstropju ve-
like, razko‰ne stavbe.

»Upam, da dvigalo dela,« je rekel skupini policistov,

ki je vstopila v predverje. Vratar namreã z dogodkom ni
bil seznanjen.

Vrata v Hedino pisarno so bila Ïe odprta. Tam so kot

v voja‰ki formaciji stali Vasilij in Darja ter Jojo.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Najbolje, da greste kar z menoj. Franãek,« se je obr-

nil v mo‰kemu, »ti pa opravi svojo dolÏnost.«

»Nobene prisile ni treba, saj gremo,« je rekel Vasilij,

ko je strmel v Franãka, ki se mu je smejal v obraz. »Go-
spod Vasilij, kako na lepem kraju se sreãava, kajne.«

Vsi skupaj so od‰li, v pisarno pa je prisopihala tajni-

ca in Franãek jo je kar takoj vpra‰al: »Kje je koda za pi-
ramido?«

»Hm, ampak . . . jaz tega ne smem . . . za ceno Ïiv-

ljenja ne smem povedati,« je rekla.

»Ni treba,«je mirno odgovoril Franãek, »ni treba, za

ceno Ïivljenja namreã. Îivljenja tako ali tako ni. Nihãe
vam niãesar ne bo storil.«

»Koda je Trynxax.«
»Hvala,« je skril preseneãenje v glasu, »lahko greste.«
Ko je od‰la, si je pred vrata potisnil usnjeni naslonjaã

in sedel vanj. »Tako,« je brundal sam sebi, »zdaj pa na
delo.«

Piramida se je poãasi odprla, predali, ki pravzaprav

sploh niso bili predali, so kot virtualne datoteke skriv-
ale vse podatke o gradovih in nakupih. »Vse to nam bo
‰e kako prav pri‰lo,« si je spet rekel. Zmotilo ga je nam-
reã trkanje na vrata.

»Îe grem,« je rekel in potegnil stol, da so se vrata na

‰iroko odprla. Nenadoma mu je vse postalo jasno.

»A tu si,« sem rekla, »zakaj si se zabarikadiral?«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Greva,« je rekel in sploh ni odgovoril na vpra‰anje.

»Greva na kriminalistiko, tam bom vse pojasnil.«

»Daleã smo pri‰li, da mi Ïe pi‰ãe ukazuje,« sem s

smehom rekla. Prepriãana sem bila, da je tokrat zgodba
dobila epilog. Franãek namreã ‰e malo ni nezanesljiv ali
povr‰en.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

17.

a kriminalistiki smo spet pripravljali sestanek.
Tokrat je bila udeleÏba vpra‰ljiva, saj sta oba stro-

kovnjaka, geolog in arheolog ocenjevala nastalo ‰kodo
pri potresu. Najbolj zanimivo pa je bilo to, da se je zem-
lja stresla in sesula le na obmoãju gradu. Samo kilome-
ter stran, v najbliÏjem zaselku nihãe niãesar ni obãutil.

Jojo, ki je pri‰el prvi, je Ïe pri vratih zaklical: »Stresle

so se tudi ru‰evine gradu Smlednik.« Sesedel se je na
stol, kot bi samo to pri‰el povedati.

»Smlednik, grad Smlednik,« sem brskala po drobni

knjiÏici o gradovih na Slovenskem, »Ja, saj ga ni veã. Tu
pi‰e, navajam, opustili so ga v prvi polovici 17. stoletja,
ne, ne to . . . tole je pomembno,« sem rekla, »grad je
eden izmed prvih, ki so ga arheolo‰ko raziskali, danes
pa ga sku‰ajo spremeniti v izletni‰ko toãko.«

»In . . . « je rekel Jojo.
»In . . . kaj in? To pomeni, da je grad nekdo kupil, ali

ne?«

Takrat je vstopil Vasilij, grobo prijel Joja za vrat in za-

kriãal: »Zdaj vem, kdo je uporabljal moj avtomobil. Kaj

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

bo‰ rekel? Kaj si iskal v bolnici? Avto sem videl tam,
pred bolnico.«

»Obiskal sem grofa, ali je to prepovedano?«
»Ni, ãe ima‰ svoj avto, ni!«
»Nimam avtomobila, tudi sluÏbe ne, niã nimam, ra-

zen spominov,« je rekel besno. »Vse ste mi pobrali, zav-
rgli in poteptali, gra‰ãaki pohlepni. Zaradi vas je, va‰ega
pohlepa in zahtevnosti, je polovica tovarn zaprta, polo-
vica gradov zaklenjenih, polovica brezposelnih zaradi
vas. Veleposetnikov in velekapitalistov.« Jojo se je Ïe
penil, njegov bes je izbruhnil po dolgem zatajevanju in
hlapãevanju . Vsi smo bili zaãudeni in kar je bilo naj-
slab‰e, vse to je bilo res. Kot javna skrivnost je visel ta
grozeãi oblak nad veãino apatiãnih potepuhov in brez-
poselnih ljudi.

Stopila sem med njiju, da bi prepreãila prepir ali celo

pretep, ko je skoraj zarenãal moj ‰ef.

»Dovolj! Sedite! Mir v hi‰i! Kje je Franãek?« je vpra‰al

z normalnim glasom.

»Na potresnem obmoãju,« sem rekla, »zbira podat-

ke.«

»Torej,« je spet povzdignil glas, »sestanek odpade. Ko

boste vse zbrani, takrat me pokliãite. Kavo mi kar v pi-
sarno prinesi,« je na moje zaãudenje rekel. To je bilo
prviã, da je zahteval kavo v svojo pisarno.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

Tam so sedeli obãinski moÏje. Ljudje iz krajev, kjer so

goreli gradovi in jim je nesreãa prinesla ogromno ‰kodo.

»PoÏari so oãitno hit te sezone, pa ‰e poletje ni,« je

rekel Ïupan iz ene izmed su‰nih pokrajin. »Le kdo sploh
uÏiva pri tak‰nih dejanjih,« je rekel naslednji. »Zgorelo
je na novo postavljeno ogrodje za obnovo gradu na
na‰em koncu Slovenije,« je spet rekel naslednji.

»Poãasi, gospodje, poãasi. Poklical sem vas zato, da

mi predstavite ‰kodo, ki je ob tem nastala in seveda, ali
mogoãe kdo ve, ãemu vsi ti poÏari?«

»Grad âreteÏ pri Mokronogu je Ïe davnega leta 1770

uniãila strela, torej je aktualno samo zemlji‰ãe in grajske
kleti, ki jih je tudi Ïe zdavnaj zasulo kamenje. Isto, ali
skoraj isto pa se je zgodilo gradovoma Fridrih‰tajn pri
Koãevju in Gamberg pri Zagorju. Prav tako,« je nadalje-
val arheolog, ki je bil eden izmed poklicanih, »prav tako
se je zgodilo gradu Gutenberg pri TrÏiãu in mogoãnemu
gradu Kolovec pri Radomljah, ‰e bi lahko na‰teval, ãe
vas zanima,« je vpra‰al.

»Ne, hvala, gre predvsem za slikovito predstavo o

tem, kaj je od gradov dejansko ostalo. Kakor pa vemo,
so vsi gradovi, ki ste jih omenili, ali ‰e kak‰en veã, po-
stali zasebna last. Za to gre, za to, kdo je lastnik in za-
kaj?«

»Hvala,« je rekel ‰ef, »poãakali bomo, da se vsi zbe-

remo.« Ni uspel zakljuãiti stavka, ko sta Ïe vstopila geo-

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

»Kako, nekaj mesecev?« sem rekla, ‰e vedno drÏeã

kavo. »Kaj niso bila najdena v grajski kleti? Torej, mora-
la bi biti precej starej‰a.«

»Kaj ‰e,« je rekel arheolog, »Niso. Res niso.«
»Kdo ‰e manjka, koga ‰e ãakamo,« je rekel ‰ef.
»Vsi smo, razen Franãka. Gotovo bo pri‰el kasneje.«
»Skliãi druÏbo,« je rekel resno, zelo resno. »Prisoten

naj bo tudi odvetnik. Pokliãi ga!« mi je pomignil kar z
glavo.

Darja in Vasilij sta s tajnico pri‰la prva, sledil je raz-

burjeni Jojo in na Marijo smo morali kar nekaj ãasa ãa-
kati.

»Si filme, zapise in posnetke pripravila,« je ‰e vpra‰al,

ko je vstopil odvetnik, in rekel: »Ali naj vsakemu pose-
bej preberem njegove pravice?« Niã dober dan, niã po-
zdrava, le togo odvetni‰ko vpra‰anje.

»Seveda,« sem rekla, »tak‰na so pravila.«
»Glavna akterka si je sodila sama,« je rekel odvetnik

in prebral poroãilo o truplih. Moãno je zajel sapo, ko je
nadaljeval: »Samo Katarina Velika se lahko kosa s to so-
dobno nimfomanko. Svoje ljubimce je namreã takrat, ko
se jih je naveliãala, s svoje sobe, ki je imela luknjo v
podu, metala v grajsko klet. Obenem pa je prepriãala

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

Darjo, da so to njeni mrtvi moÏje. Le tako jo je drÏala v
‰ahu in strahu.«

»To je va‰e mnenje,« je rekel ‰ef. »Preiskava bo poka-

zala pravi motiv in dejanja.«

Tajnica je ‰klepetala z zobmi, Darja pa je strmela v

odvetnika, kot bi bila zaãarana. Ostali prisotni pa niso
mogli verjeti, kar so sli‰ali.

»To je samo del zgodbe,« je rekel spet ‰ef, »ostalo

bomo ‰e zbrali. Mislim, da smo izvedeli, kar smo hote-
li. Tu, na mizi, imam naloge za pripor. Za vse. Tudi eden
izmed vas nima ãiste vesti.« Pomignil je policistoma, ki
sta ãakala, da odpeljeta osumljence.

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

18.

Franãkom sva stala na robu kraterja.

»Si kdaj pomislila, da bomo imeli Slovenci svoj

vulkan?« je rekel Franãek veselo. »Vsaka stvar je za ne-
kaj dobra. Izbruh vulkana na ozemlju gradu je marsikaj
pojasnil.«

»Gotovo,« sem rekla in med prsti sem drobila mast-

no zemljo, ki sem jo pobrala s tal. »Gotovo, to je res!
Ampak, si lahko predstavlja‰, kaj to pomeni?«

V globini zemlje je ‰e vedno bobnelo in brbotalo,

obãutek sem imela, da me bo vsak hip odpihnilo v zrak.
»Malo me je strah,« sem rekla, ko so se tla spet stresla.

»Narava poskrbi za ravnoteÏje,« je rekel Franãek,

tako, kot bi me sploh ne sli‰al. »Vulkansko Ïrelo bo s
ãasom prikrilo zelenje in zagotovo bo tudi tokrat nastala
kak‰na pravljica.«

»Geologi so prepriãani, da je tu velika zaloga zemelj-

skega plina. Zato je tudi tolikokrat gorelo okrog gradu.
To bomo bogati,« sem s smehom dodala.

»Gospa Heda se je trudila zaman. Samo malo bi poãa-

kala pa bi grad pihnilo v zrak. Ostala bi Ïiva. Mi pa
sploh ne bi vedeli, kaj se dogaja. Kako pravilno sem se

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

odloãil, da sem jih zasledoval in opazoval. Tako pa je vse
dokumentirano, saj ve‰.« Franãek je bil zelo zadovoljen,
ker mu je uspelo priskrbeti vse dokaze. Njegovo zasle-
dovanje udeleÏencev te kriminalne zdruÏbe, je bilo ne-
vidno, kljub temu, da bi ga Vasilij skoraj odkril.

»Greva,« sem rekla. Vulkansko Ïrelo mi je namreã

vzbujalo kar precej strahu. Vsak hip bi lahko spet iz-
bruhnilo lavo, kaj pa potem.

»Ali koga ãakava,« sem rekla, ker se Franãek sploh ni

hotel odpraviti.

»Da,« je rekel. »Da, ãakava gospo Darjo. Lastnico

vulkana.«

Pri‰la je z velikim ãrnim avtomobilom. Ko je izstopi-

la, sva bila oba preseneãena. Nosila je namreã belo ma-
jico, na njej pa natisnjeno sporoãilo iz Deklaracije o ãlo-
vekovih pravicah. Njeni rdeãi lasje so vihrali v vetru in
nasmeh je bil popolnoma spro‰ãen. Obiãajno eleganco
je torej zamenjala svobodna stilska preobleka. Ko je pri-
‰la bliÏje, sva brala: »Nikomur ne sme biti premoÏenje
samovoljno vzeto. 17. ãlen, toãka 2.«

»Uf, tu pa po‰teno brbota,« je spet z nasmehom rekla.

Objela je Franãka, mene samo od daleã, ko je kratko
rekla: »Hvala za vse.«

»Smrdi kot v peklu,« sem dodala, »midva bova kar

‰la. Upam, da se bosta tudi vi pravoãasno umaknili.«

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

Zemlja je postajala nemirna in njena notranjost je

napovedovala ponoven izbruh vulkana. Vulkana, ki ga
Slovenci do sedaj nismo imeli, pa smo si ga tako Ïeleli.
S Franãkom sva se smejala tej ugotovitvi, ko sem rekla:
»Ali sem si konãno prisluÏila veliko knjigo o slovenskih
gradovih, kaj pravi‰?«

»Prav toliko, kot jaz knjigo o vulkanih,« je rekel in Ïe

sva se odpeljala domov. Samo od daleã sva videla Dar-
jo, ki je stala na vrhu kraterja in njeni rdeãi lasje so na-
povedovali novo zgodbo o divji raci in ‰krlatni vdovi.

konec

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

BES

DIVJA RACA IN ·KRLATNA VDOVA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-215-7

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Sonja Koranter Ognjena črta in paradižnik
Sonja Koranter Tri pike in muha
Sonja Koranter Sonata za Cezarja in diamante
Sonja Koranter Golobji vodnjak
Sonja Koranter Čebelji roj
Sonja Koranter Zemljekrog
Sonja Koranter Soška postrv
Sonja Koranter Srečal me je Buda
Sonja Koranter Dovška baba
Sonja Koranter Pesniški venec
Sonja Koranter Trinajsti srebrnik
Gwyneth Jones Red Sonja and Lessingham in Dreamland
Education in Poland
Participation in international trade
in w4
Metaphor Examples in Literature
Die Baudenkmale in Deutschland

więcej podobnych podstron