Sonja Koranter Trinajsti srebrnik

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

Sonja Koranter

Trinajsti

srebrnik

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

BES

Sonja Koranter
TRINAJSTI SREBRNIK

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-249-1

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

obro jutro,« je pozdravil ‰ef, pusto pozdravil, ko je

vstopil v pisarno.

»Dobro jutro,« sva skoraj enoglasno odzdravila tudi

midva s Franãkom. Spogledala sva se, tako zgodaj naju
ne obiskuje. Obiãajno prej pregleda poroãila za vãeraj‰-
nji dan, tokrat pa . . .

»Nekaj pomembnega se je zgodilo,« mi je ‰epnil

Franãek in mu hitel pripravljati svoj stol.

»Ni dobro,« je takoj nato zaklical ‰ef. Kar pozabila

sva, da ‰ef izredno dobro sli‰i. Veãkrat sva se po‰alila, da
ima v u‰esih vdelan ojaãevalnik za zvok.

»V na‰em mestu so ponoreli. Smetar je na‰el Ïensko

truplo v smetnjaku. Îensko truplo, saj to ne more biti
res.«

Srepo je zrl vame, pa spet v Franãka, pa spet vame, ko

je rekel: »Ja, kak‰na pa si? Kaj nisi niã spala? Podoãnja-
ki, bela polt, saj si kot zombi.«

»Kje je smetar?« je hotel vedeti Franãek Namenoma

je vse skupaj presli‰al, namenoma, ker je bil prepriãan,
da je ‰ef tako razburjen, da ne ve, kaj govori. Ugotavljal

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

je, da se mu Ïe po‰teno pozna veãletno delo na tem po-
droãju, izdajajo ga Ïivci.

»ZadrÏali smo ga na kriminalistiki. V posebni sobi

ãaka. Pojdita tja. Izpra‰ajta ga. Natanãno ga izpra‰ajta.«

»Ali Ïe vemo kdo je mrtva Ïenska?« Hitro sem se po-

gledala v ogledalce, skrito v predalu pisalne mize. ·e
kako mi je prav pri‰la ta Ïenska neãimrnost, da je ogle-
dalce vedno pri roki. Niti najmanj pa se nisem slabo po-
ãutila, ‰e veã, obãutek sem imela, da sem danes kar v
redu. Polna energije in dobre volje ter pripravljena za
delo.

»Smetar ni podoben smetarju,« je ‰e rekel ‰ef. »To je

mo‰ki, ki bi skoraj lahko bil maneken. Ima kozjo bradi-
co, velike oãi, dolgo telo in zagorelo polt. Saj pravim, kot
bi bil maneken. Pri‰el je z metuljãkom, zavezanim sicer
nekoliko postrani, pa vendar. Izdajajo ga samo roke.
Hrapave roke,« je ‰e pojasnil ‰ef.

»Torej,« je rekel Franãek, »ste Ïe govorili z njim?«
»To pa ne,« je bil osoren ‰ef, »to bosta opravila vi-

dva.«

»Opazovali ste pa dobro,« sem bila juna‰ka. Ni vsak

dan tak‰ne priloÏnosti, da bi si ‰efa ãlovek privo‰ãil iz
oãi v oãi. »Morda pa sploh ni smetar?« sem bila pamet-
na.

»Morda,« je pritrdil ‰ef, na moje zaãudenje. Tokrat se

je, po ãudeÏu, strinjal tudi s to moÏnostjo.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»No, povedal sem. Nalogo poznata. âasa imata zelo

malo. Moj ‰ef zahteva pojasnilo do veãernih poroãil. Kje
pa je kava?« je ‰e rekel in sedel na stol.

V pisarni je Ïe di‰alo po opojni tekoãini, ko je ‰ef srk-

nil kavo, ‰e isti hip pa se mu je tudi zaletela. Priãel je
ka‰ljati in ka‰ljati in med tem horonskim zvokom je
izdavil: »Smetar je imel pri sebi neko ãudno figurico,
rekoã, da je to njegov amulet.«

»Amulet,« je rekel Franãek in ‰efa potrepljal po rami,

rekoã: »Naj vam kava tekne.«

»Amulet, tako je rekel. Sicer se je brez upiranja odre-

kel tej figurici, ãe‰, da jih ima doma ‰e nekaj. Tajnica jo
je Ïe odnesla v laboratorij. Bomo videli, kaj bodo poka-
zali prstni odtisi in podrobna analiza materiala. No,« je
zajel sapo, »Toliko zaenkrat. Zdaj sem vama Ïe skoraj
vse povedal. No, iztoãnico za delo sem vama nakazal,
dalje pa bosta raziskovala vidva. Kava bi morala biti bolj
sladka,« je ‰e rekel in od‰el.

»Prosim,« sem zavila oãi, ko je od‰el. Nikdar se ni za-

hvalil za postreÏbo. Zanj je bilo to tako samoumevno,
kot bi bila jaz dolÏna skrbeti za njegovo razvado, pitje
kave namreã.

Vstopila je tajnica. Prinesla je zajeten kup papirjev, se

kislo nasmehnila, zavzdihnila, ko je rekla: »Tu je nekaj
podatkov o mrtvi Ïenski. Fotografije bodo pripravljene
ãez nekaj trenutkov. Kako lepo di‰i po kavi,« je rekla, ko

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

je ‰e dodala: »Me morda kdaj obi‰ãe ta sreãa, da mi jo
kdo skuha?«

»Kava . . . kava . . . « je prhnil Franãek, »kot bi se

svet vrtel samo okoli te opojne tekoãine. Vsi so ponoreli.
Ogledal si bom te papirje,« je rekel in z moje pisalne
mize vzel mapo.

Priãel je brati: »Spol — Ïenska, starost — pribliÏno 40

let, visoka — 170, lasje — kratki, barva — svetla, bla . . .
bla . . . bla . . . ali so to kak‰ni podatki?« Vseeno je bral
dalje: »Oãi — zelene, brez okrasja v u‰esih in na prstih,
veã modric in drobna ranica na zatilju, kar kaÏe na zlom
vratnih vretenc. Veãkrat posiljena. Kako veãkrat posilje-
na?« je zaãudeno strmel vame. »Kako pa to vedo, ãe ‰e
ni bila opravljena podrobna preiskava.«

»Gotovo so Ïensko Ïe pregledali strokovnjaki, saj ve‰,

rutina,« sem bila pametna. Vedela sem, da se ne zgodi
na kriminalistiki niãesar, kar bi ogrozilo pravilnost pre-
iskave, ali celo vrstni red. Najbolj so pomembni prvi tre-
nutki, zato je tudi poroãilo samo zaãasno in za interno
uporabo.

»Îe, saj vem,« je spet poudaril Franãek, »ampak vse-

eno pomisli, malo pomisli, veãkrat posiljena? To je pa Ïe
preveã. Nimamo ‰e analize telesnih tekoãin, niti ãrnih
madeÏev, pa Ïe pi‰e — veãkrat posiljena. Ne . . . ne . . .
tu nekaj ne bo v redu. Îensko si grem ogledat v hladil-
nico, gre‰ z menoj?«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Kasneje pridem za teboj,« sem rekla in spet me je po

hrbtu stresla mrzlica. To je namreã najbolj zoprno opra-
vilo, obiskovanje hladilnice z mrliãi, kar jih je na krimi-
nalistiki. Vedno sem potrebovala kar nekaj ãasa, da sem
se sprijaznila s tem opravilom. Za Tino sem vedela, da
teh nev‰eãnosti ni imela. Neprestano mi je dopovedo-
vala, da mora‰ gledati z oãmi kriminalista, torej nepri-
zadeto in samo v interesu preiskave. Mrtev ãlovek je paã
mrtev ãlovek. Vsi bomo enkrat samo »mrtev ãlovek«, je
pogosto rekla. Le tega ne vem, zakaj sem bila vedno jaz
tista, ki sem morala to opraviti. Vedno je ob tak‰nem
opravilu nekje na terenu. Prav danes jo je bilo potrebno
poslati na deÏelo. Danes, prav danes!

»Saj ve‰,« mi je smeje rekla, »ljubim naravo, sem ãla-

nica zelenih, moja dolÏnost je, da pomagam. Spet bodo
uniãili del zelene pokrajine, jo spremenili v industrijsko
cono . . . no . . . vidi‰, moram biti tam. Moram. Mo-
goãe nam uspe prepreãiti ta poseg, prepriãati koga iz-
med denarnih mogotcev. Kdo ve?« je rekla in seveda s
‰efovim dovoljenjem tudi od‰la.

»Za nohti je imela zlati prah, ostanke zlate kovine,« je

rekel ‰ef, ki je spet na ‰iroko odprl vrata. »Vidva pa hi-
tro v mesto. Oropali so kovnico denarja. Pojdita z me-
noj, dal vama bom ‰ifro in napotke, kje se nahaja.«

»Nisem vedel, da imamo lastno kovnico,« je zaãude-

no strmel vame Franãek.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Jaz tudi ne,« sem ‰e bolj osuplo odgovorila.
»Kaj se ãudita, saj imamo lastno drÏavo, torej imamo

tudi lastno kovnico denarja. Logiãno, ali ne?«

»Ne,« sem rekla jaz.
»Ne,« je odkimal Franãek.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

ina je bila vesela, prav tako skupina »zelencev«, ki

je obkolila z Ïivo verigo vas, da bi prepreãila pola-

ganje temeljnega kamna za graditev industrijske cone.
Nenadoma so se ljudje priãeli zavedati, da je njihova vas
in pokrajina okrog nje njihova zemlja in dom. Zeleni
vrtovi, ki so krasili vhode v hi‰e so Ïe zdavnaj izginili in
na njihovem mestu so stale garaÏe. Ploãevinaste strehe
in grobo obdelano zidovje je kazilo vas, kot bi se nekdo
namenoma odloãil iznakaziti staro va‰ko jedro. Poleg
teh skrpucalastih, na ãrno postavljenih objektih, pa je
stal ‰e velik zabojnik za smeti. Nandetova zelena in pri-
jazna vas je postala vas za odpadle avtomobile in vso
drugo navlako. Va‰ãani, ki so se odselili, so kar po te-
koãem traku prina‰ali smeti, od starih avtomobilov do
starega pohi‰tva. Vas se je zelo hitro spreminjala in se
pribliÏevala predmestju velikega mesta. Niã veã ni bila
stara slovenska vas, polna etnolo‰kega in zgodovinske-
ga bogastva, temveã je bil to kraj za odlaganje smeti.
Tako v materialu kot ljudeh. Nande pa se je odloãil, da
bo to spremenil, pospravil bo vas in spet bo vse v zele-
nju in cvetju.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

PridruÏil se je protestnikom, vpil in kriãal z njimi, kot

bi hoteli izprazniti pljuãa. Pomagala mu je ‰e Ïenska, ki
je stala poleg njega in drla sta se in vre‰ãala sta, da sta
skoraj izpustila du‰i, ko je Tina vendarle rekla: »Ali se
poznava? Ste v stranki zavednih zelencev?«

»Jok, to pa ne,« je ‰e naprej vre‰ãal Nande, »strank ne

maram. Jaz sem sam svoj ekolog in zelenec,« je rekel s
hripavim glasom. »Kdo pa ste vi?«

»Ja,« je premi‰ljevala Tina, naj mu pove, zakaj in

ãemu je tu, ali naj se zlaÏe. Rekla je: »Pomagam ohraniti
zeleno deÏelo. Zato sem tu.«

Nandetu pa so se oãi kar svetile. Oãitno je dekle na

isti valovni dolÏini. Tu bi se ‰e kaj lahko izcimilo. Rekel
pa je: »Se bova ‰e kdaj sreãala?«

Tina ni vedela, zakaj mu je ‰e isti hip povedala svoj

naslov in telefonsko ‰tevilko. Ampak, bilo je Ïe prepoz-
no. Nande se ji je zahvalil, pospravil napisano in oblju-
bil, da se kmalu spet sreãata.

»Moram na polje . . . do mojega kozolca,« je rekel in

zapustil mnoÏico, ki je kriãala in zahtevala preklic gra-
ditve industrijske cone.

Agato je sreãal tistega popoldneva, ko si je ogledoval

Ïe skoraj razpadli kozolec na obronku vasi. Kar iznena-
da se je pojavila pred njim, bela in vsa prosojna, kot bi
bila nezemeljsko bitje. V roki je imela velik kos zmeãka-

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

nega papirja in trudila se je, da bi iz njenega grla pri‰el
kak glas.

Prijel jo je za roko, ni se branila. Njene zaãudene, ve-

like oãi pa so strmele vanj, kot bi bila zelo vesela dotika.

»Dober dan,« je pozdravil, »Lep dan, kajne,« jo je

sku‰al vzpodbuditi k pogovoru.

Dekle pa je ‰e vedno strmelo vanj, strmelo in skozi na

pol odprta usta je bilo sli‰ati samo hropenje in trud, da
bi spregovorila.

»No, Nande,« je zakriãal kmet iz vasi, ki je s svojo

konjsko vprego pripeljal mimo, »si na‰el pomoãnika za
danes?«

Na Nandetovo zaãudenje je dekle reklo: »Ne, to pa

ne. Jaz se samo sprehajam.«

Sedla sta na tla, v vlaÏno travo, ko je dekle spet reklo:

»Dolga pot je za menoj. âez hribe in doline. Potres je
uniãil na‰o vas, skoraj vsi so mrtvi.«

»Ampak,« je bil preseneãen Nande, »kako ste pri‰li

ãez te gorske grebene? Gotovo se ‰alite, kajne?«

»Ne, »je rekla Agata, »to ni ‰ala. Tu je ãrno na belem.

Sicer pa, le zakaj se pogovarjam z vami, s tujcem?«

Nande si je ogledoval papir, kjer je pisalo, da je Ïen-

ska, ki sedi poleg njega, Agata. Nekaj ãasa je strmel v
papir, potem v njo, ko se je hitro odloãil, rekoã: »Gotovo
nimate kam iti. Vabim vas na kavo, mogoãe na kosilo.
Kaj pravite?«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Hvala . . . hvala lepa,« je takoj pristala Agata. »Rada

bi se tudi malo osveÏila, zbrala. Potem se moram odloãi-
ti, kako naprej.«

Nande v svoji vasi ni na‰el dekleta, ki bi bilo priprav-

ljeno delati na kmetiji, niti ni bilo pripravljeno sodelo-
vati pri prenovi hi‰e. Slovel je namreã kot zagrizen eko-
log in je zaradi zelenja in prepriãanja, da je vas mogoãe
ozdraviti, zapustil ‰tudij.

»To lahko poãaka, narava pa ne more,« je rekel vsa-

komur, kdor ga je kaj vpra‰al, v opraviãilo. Njegova lju-
bezen so bili kozolci, stari gorenjski kozolci. S svojim
fotoaparatom je letal po deÏeli in posnel vse, kar je
na‰el. Pa ãetudi je bilo to samo pogori‰ãe ali sprhnel les.

»Kozolec, slovenski kozolec je su‰ilna naprava, za

seno, deteljo in vse druge vrste krme. Nekateri, odvisno
od pokrajine in naãina gradnje kozolca, pa vanj shra-
njujejo tudi poljedelsko orodje ali su‰ijo les. Poznajo ga
tudi v drugih alpskih deÏelah,« je hitel razlagati in kar
pozabil je na to, da mogoãe dekleta to sploh ne zanima.

Agata se je trudila ostati pri stvari. Morala se je potru-

diti in odmisliti vse ostalo, kar se ji je motalo po glavi.
Pogoltnila je drobno tabletko, globoko zajela sapo in
poÏrla slino, ko je rekla: »Aha, kozolci. Slovenski kozol-
ci, a tako.«

»Slovenski, gorenjski, dolenjski in ‰tajerski,« je nada-

ljeval Nande, ne meneã se za dekle, ki je zrlo vanj sko-

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

zi sonãne Ïarke. V tej svoji ljubezni do starih krajinskih
posebnosti je pogosto za‰el v pridigarske vode. Ni znal
nehati, ne govoriti in ne razlagati.

Agatino telo pa je s poslednjimi moãmi stalo mirno,

trzala je z oãmi in samo malo je manjkalo, da ne bi po-
begnila.

»Îejna sem, vroãe je,« je rekla. »Utrujena sem,« je ‰e

dodala in zavedala se je, da je porabila poslednjo kapljo
moãi. Samo ‰e enkrat naj uporabi besedo »kozolec«, pa
bo gotovo pobegnila, ali priãela kriãati.

»Oh, saj res,« je rekel Nande, kot bi se pravkar prebu-

dil iz transa. »Saj res, greva.«

Pri‰la sta do male lesene hi‰e, gotovo zgrajene v dav-

nih ãasih. Streha je bila ‰e vedno pokrita s skodlami,
okna so imela Ïelezne okvire, izrezljane v srca in gorenj-
ske nageljne. Vrata pa so se odpirala na velik, zelo velik
kljuã in vstopila sta v preddverje, ko je Nande rekel:
»Zame je veÏa v hi‰i najlep‰i prostor.«

»Ste sami,« je rekla zaãudena Agata, »ali sami Ïivite

tu?«

»Sam,« je rekel, »ãisto sam.«
Ugotovila je, hitro je ugotovila, da bi se tu dalo Ïive-

ti. Potrebno bo samo nekaj izbolj‰av, potem pa bo Ïe
‰lo. Saj je Ïenska vendar, mora uspeti.

Nandetu pa se je zazdelo, da je tokrat zanj poskrbe-

la usoda. Dekle bi lahko bilo prav‰nje. Niã takega, ãe je

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

ne pozna preveã, ãe ne ve, od kod je pri‰la in sploh kdo
je, ãe bo le hotela ostati z njim na kmetiji.

Agata je zaãutila tisti znani zbodljaj, boleãino, ki bo

prerasla v napad in boj za trenutke miru in mirovanja.
Spet se bo morala zvleãi v temni prostor in tam poãakati
. . . poãakati, da bo boleãina popustila. Ne spet, ne, pro-
sim, je kriãalo v njeni glavi. Prosim, ne danes!

Nande ni opazil niãesar. Mirno ji je ponudil kozarec

vina, nalil ‰e sebi, ko je dekle zaklicalo: »Kako lep dan,
poglejte!« S konico noÏa na mizi si je prebodla prst, da
je pritekla kri.

Nande se je obrnil proti oknu in ‰e isti hip je kapnila

kapljico krvi v njegov kozarec.

Zgodilo se bo, ji je odleglo. Zgodilo!

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

ande je z veseljem opravljal svoje delo. Ljudje so

ga v smetarski obleki sicer gledali zelo pomiloval-

no, tako, kot bi ne bili oni krivi, da jim odna‰a smeti iz-
pred vrat. Zanj pa je bilo delo, delo smetarja velik izziv.
Le tako je podrobno lahko preuãeval navade in razvade
ljudi. Ne bi si mislil, kaj vse so sposobni vreãi v kontej-
ner, ãesa vse ne poãnejo, da se zabri‰ejo njihove grde
navade in razvade. Toãno je vedel, kdo pije in kdo kadi.
Vedel je tudi, kje delajo na ãrno in kdo ima ljubico ali
ljubãka. Na razglednicah, ki so se ponavadi vsule iz
kak‰ne Ïe skoraj preperele vreãe, pa je natanãno lahko
razbral tudi druge navade. Smeti so bile zaenkrat naj-
bolj donosen posel. Najbolj umazan, vendar najbolj do-
nosen.

»Lahko bi delal kaj drugega,« mu je oãitala Agata, ko

se je ob veãerih ves umazan in smrdljiv ter utrujen zvalil
na kavã. »Po vsem stanovanju vonjam smrad tujih lju-
di,« je sitnarila. Dan na dan.

»Nekdo mora opraviti tudi to,« se je zagovarjal. Mir-

no, kot boza mirno.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Naj potem to opravi — nekdo — ,« je zakrilila z ro-

kami, kot bi delala krog.

»Jane ni nikdar tako umazan,« je rekla. »Tvoj prijatelj

in sodelavec je povsem nekaj drugega. ·e malo, tako
pravi, pa bo sedel v upravi podjetja. Ti pa samo zbira‰
smeti. Nobenih ambicij nima‰, niã, niãesar.«

»Molãi, prosim molãi,« je sku‰al prepreãiti prepir.

Prepir, ki se vleãe od dne, ko je prviã pri‰el domov iz
sluÏbe.

»Saj . . . saj . . . Ïe molãim,« je bila ‰e naprej pikra

Agata.

»Da, molãi!« je ukazal Nande. »Molãi! Ali kdaj po-

misli‰, da si prav zaradi moje umazanije pri‰la do lepe
hi‰e, ‰e lep‰e opreme in svojega avtomobila?«

»No ja,« je malo zniÏala ton, to je Ïe res, »ven-

dar . . . «

»Dovolj za danes,« je spet ukazal, »kje je moja veãer-

ja?«

»Jane je rekel, da pride na obisk. Skuhala bom potem,

ko bomo vsi zbrani.«

»Jane . . . Jane . . . kaj je Jane gospodar v na‰i hi‰i. Jaz

sem laãen zdaj!«

Agata je zavila oãi, od‰la v kuhinjo in od daleã je sli‰al,

kako besno premetava lonce in skodele. Konãno se je je
malo re‰il. Iz Ïepa je potegnil mobik, na drugi strani se
je oglasil Ïenski glas.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Danes ne bo niã,« je rekel, »Ïena je nasajena kot pa-

lica za fiÏol.«

»Ljubãek,« je Ïgolel Ïenski glas na drugi strani Ïice,

»jutri te pokliãem v sluÏbo. Tako je ‰e najbolj varno, ali
ne? «

»Zmenjeno,« je hitro rekel Nande. V sobo je Ïe vsto-

pila Agata, rekoã: »Veãerja je na mizi.«

Na‰obila je ustnice, se obrnila na petah in hitro od‰la.

Danes bo potrebovala moãnej‰o dozo tablet. Saj konec
koncev ni sama kriva, ãe ji ena ali dve tableti ne poma-
gata.

Nande je od‰el za njo, sedel za kuhinjsko mizo, in

rekel: »Bil sem na kriminalistiki, no, najprej na policiji,
potem so me napotili tja. N . . . « ni konãal stavka, ko je
Ïe Agata rekla: »Zakaj pa? Si kaj tak‰nega storil, da si
moral tja.«

»Ne . . . to ne,« je rekel Nande, z glasom, ki niti naj-

manj ni kazal kakr‰nega koli vzburjenja ali celo nepri-
jaznosti, »to ne. Na‰el sem vreão srebrnikov, denarja, ki
Ïe zdavnaj ne velja veã. «

»Kaj takega,« je zavpila Agata, »moj moÏ v smeteh

najde denar, in kaj stori? Odnese ga na kriminalistiko.
Kaj tako neumnega ‰e nisem sli‰ala, ‰e najmanj videla.
Prinesel bi ga vendar domov!« ZgroÏeno je vila roke in
ãudila tej njegovi neumnosti.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

Nande pa je srebal kis iz solate, zrl v Agato, rekel pa

ni niãesar.

»No,« ga je srepo pogledala Agata, »no, in potem. Kaj

je bilo potem?«

»Kaj, kaj je bilo potem? Niã! Srebrnike sem oddal, po-

vedal svoje ime in naslov in ‰el domov. To je vse.«

»Kaj pa nagrada?« je bila spet zajedljiva Agata, »kje

pa je nagrada?« Strmela je vanj kot kaãa, ki ãaka, kam se
bo Ïrtev obrnila. Hrana ji ni veã teknila, z vilicami je
‰krabala po kroÏniku in ‰e vedno zrla v Nandeta. Zma-
jevala je z glavo in se gugala, kot bi jo neka nevidna sila
vlekla stran od mize. Obãutek je imela, da ji je Nande
nekaj zamolãal. Îe je hotela spet nekaj reãi, ko sta za-
sli‰ala zvonec pri vhodnih vratih.

»To bo Jane,« je pikro rekel Nande, »tvoj obisk, kar

pojdi in odpri vrata.« Nasmihal se je in z velikimi oãmi
strmel v Agato, ki je skoraj pozelenela od jeze.

»Obiskali so me kriminalisti,« je rekel Jane in vstopil

brez pozdrava. »Hoteli so vedeti, natanãno vedeti, kje si
na‰el kovance in, ali si prinesel vse, kar si na‰el. Ne vem,
zakaj spra‰ujejo mene?«

»Zato,« je odvrnil Nande, »zato, ker delava skupaj.

Zato!«

»Aha, kako izviren odgovor. Enostaven,« je ‰aljivo na-

daljeval pogovor Jane in sedel na prazen stol pri mizi.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

Agata pa mu je prinesla veãerjo, brez vpra‰anj in brez

negodovanja. Tako, kot bi to bilo ãisto nekaj samo po
sebi umevnega. Nande tudi tokrat ni rekel niãesar. V
njegovem spominu pa je spet nastala nova ãrna pika za
Agato.

»Mogoãe sem premalo razmislil,« je pol tiho rekel.

·iroko razprte Agatine oãi so mu dopovedovale, da je
bolje, da kar molãi. Jane se je poãutil zelo nelagodno.

»Moral bom podreti najin kozolec,« je spremenil

temo, »vsak hip se bo sesul v prah in sprhnele deske.
Postavil bom novega. Na pomlad.«

»Seveda,« je rekla Agata, ko je strupeno dodala, »za

vse kaj drugega ni denarja, za te . . . te . . . tvoje kozolce
. . . to pa se vedno najde denar. Toliko drugih reãi bi
potrebovala.«

»Kaj . . . kaj naj bi to bilo?«
»Pohi‰tvo . . . nov avto . . . potovanja . . . saj ve‰. Ali

bova vedno ãepela v tej zakotni vasi? Poglej Janeta. Do-
bro si ga oglej. Neprestano je na poti.«

»Jane . . . Jane, in spet Jane. Jane nima hi‰e, nima

Ïene, skrbi samo zase. Pojdi z njim. No, pojdi z njim.
Potuj in si ogleduj svet. Prismoda.«

»Srebrnike bi zadrÏal. Imela bi dovolj denarja za ko-

zolec in potovanje.«

Jane ju je sku‰al pomiriti. Îal mu je bilo, da je pri‰el

na obisk, Ïal zaradi veãnih prepirov. Pogosto ju je obi-

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

skoval. Ni si mogel pomagati. Ko je zasli‰al Agatin glas
in vabilo za obisk, mu je odpovedalo vsako razumsko
razmi‰ljanje. Agata ga je uroãila . Bila je njegova noãna
mora in dnevna strast. Ni ‰lo drugaãe. Ni mogel dru-
gaãe.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

otres v Dolini je naredil veliko ‰kode. V ãlove‰kih
Ïivljenjih in materialu. Veãina hi‰ je bila poru‰ena,

ljudje prestra‰eni in Ïivali so begale od vrat do vrat.
Niso na‰le svojega hleva, svojih gospodarjev. Umobol-
nica, ki je bila v starem gradu na obrobju vasi, je Doli-
no ‰e bolj izolirala. Tokrat se je zgradba do konca po-
ru‰ila in ljudje v njej niso preÏiveli.

»Groza,« sem rekla Franãku, ki je preko moje rame

prebiral ãasopis. Tej navadi se ni mogel odpovedati,
kljub temu, da sem mu vedno ponudila ãasopis.

»Dva para oãi, ki bereta isto snov, sta bolj verodostoj-

na,« je vedno smeje rekel.

»Kaj ni bila umobolnica zaprtega tipa?« sem rekla, ko

sem si ogledovala sliko poru‰ene stavbe.

»Tu so bili zaprti ljudje, ki so imeli na vesti umore,

katerih niso nikdar povsem raziskali, niti pojasnili. To so
bili ljudje, ki so storili kaznivo dejanje umora, vendar so
bili tudi psihopati in sociopati obenem. Z eno besedo —
hudodelci prve vrste.«

»Z eno besedo,« sem rekla, »morilci, ki so se sklicevali

na nepri‰tevnost. Ali ne?«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Ah,« je rekel Franãek, »tokrat si rekla bobu bob. Se-

veda, morilci in samo morilci.«

»No vidi‰,« sem se nasmehnila, »kako imamo prijaz-

no drÏavo, prijazno sodstvo. Morilce obravnavamo kot
norce, tistega, ki pa v trgovini ukrade jogurt, ker je
laãen, pa zapremo, kot tatu najveãjega kalibra.«

»Grdo razmi‰lja‰, saj ve‰, kraja je kraja. Ni pomemb-

no, ali so to milijoni ali samo stotini. Kak‰na kriminalist-
ka pa si?«

»Ta stavek mi je zelo znan,« sem se ‰iroko nasmehni-

la in se takoj zatem po‰teno zresnila.

Vstopila sta Jaka in Tina. Oba blatna in utrujena,

umazana od glave do peta. Tina je v roki drÏala ãasopis,
Jaka pa ji je sledil s svojim papirjem.

»Kar tu pi‰e,« je zamolklo rekla, »niã ni res. Resnica

je skrita. Same laÏi,« je besno odvrgla ãasopis.

»Toãno tako,« je rekel Jaka in segel po vrãu z vodo in

jima nalil hladno tekoãino.

»Uf, ‰ele zdaj vem, kako sem bila Ïejna,« je rekla Tina

in se, meni niã tebi niã, umazana kot je bila, zleknila na
pripravljeni stol.

»Bila sva v Dolini,« je rekel Jaka. »Fotografija v vaji-

nem ãasopisu je laÏna. FotomontaÏa, tak‰na kot takrat
z Lune.«

»Z lune?« sem zaãudeno vpra‰ala.
»Z lune?« je ‰e bolj zaãudeno rekel Franãek.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Saj vesta, no, saj vendar vesta. Nikdar nismo bili na

Luni, vse skupaj je le fotomontaÏa. Saj ‰e skrivali‰ã v go-
rati pokrajini ne moremo uniãiti, bomo pa stopili na
Luno, daj no? Daj no, smeh me kar lomi! Upam, da nista
nasedla vsem tem norostim, kaj?«

»Zakaj sta tu?« sem zamenjala temo. Nisem bila pre-

priãana, da sem ju povabila, poklicala ali naroãila. Tudi
za Franãka bi rekla tako.

»·ef pravi, naj poãakava tu,« sta enoglasno odvrnila.

»âaka naju nova zadolÏitev. Samo to vem,« je rekel Jaka.

»Jaz pa ‰e tega ne,« je bila pikra Tina. »Saj meni tako

ali tako nihãe niãesar ne pove. Vse izvem zadnja.«

Med odprtimi vrati pa je stal mladeniã in se kislo na-

smehnil, rekoã: »Rekli so mi, tako so mi rekli, da moram
pritisniti na to kljuko. Aja, dober dan,« je hitro popravil
vtis.

·e ust nismo zaprli, ko je nadaljeval: »S seboj sem pri-

nesel ‰ah, kam naj ga odloÏim? Postaviti moram otvorit-
veno pozicijo, ‰e preden pride ‰ef. Tako so mi rekli.«

»In kdo ste vi, ãe smem vpra‰ati,« je nejevoljno rekel

Franãek. »Kdo pa sploh ste. Vstopite v pisarno, s ‰a-
hom,« se je nasmehnil in nas vse zaãudeno pogledal,
»mi niã ne vemo o vas, ali . . . « je priãel vrtati v nas tri.

Mladeniã pa se niã ni dal motiti. Na mizo je postavil

‰katlo s figurami, jih priãel zlagati na ploskev in vse je
bilo tako, kot bi Ïe od nekdaj tudi tako bilo.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»·ah je kraljevska igra,« je dodal, ko je priãel ogledo-

vati kralja, belega kralja, ki je imel namesto krone samo
golo glavo.

»Kaj vendar poãnete,« sem jezno rekla. »Dovolj je

‰ale. Kdo ste vi, kaj delate tu?«

»Ja, povejte Ïe vendar, ali pa bom dal poklicati poli-

cijo, naj vas kar odpelje,« je skoraj zakriãal Franãek. Jaka
in Tina pa nista rekla niãesar.

»Ne smem, ne vem,« je rekel »‰ahist«. »Tu moram

poãakati, tu bom tudi ostal, saj je to soba 2 , ali ne?« ·e
vedno je zlagal figurice in mi smo imeli zaprta usta.

»V redu,« sem rekla. »bomo paã poãakali.« Franãek

me je pogledal, kot bi me ‰e nikdar ne videl, Jaka in Tina
pa tudi. Sicer sem bila sama v dvomih, saj sem konãno
jaz imela prva to pisarno, potem je pri‰el ‰e Franãek in
zdaj ‰e ta . . . ta . . . kako bi rekla . . . ‰ahist. Le koliko
ljudi mi bodo ‰e potisnili v ta prostor. Ne bom mogla
delati, v miru ne bom veã mogla delati.

»In koliko ãasa bomo ‰e ãakali,« sem bila nervozna.

Priãela sem pregledovati papirje na pisalni mizi, ko je
pristopil Franãek, se sklonil ãisto do mojega u‰esa, in
rekel: »Sem pa mislil, da so zunaj nori. Zmotil sem se
. . . po‰teno zmotil.«

»Aha, tu ste. Vsi ste tu,« je rekel ‰ef in spet zahteval

kavo. »Saj bo pisarna kmalu premajhna, toliko nas je,«
je dobre volje nadaljeval.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Sedite in poslu‰ajte,« je ‰e dodal in nemarno srkal iz

skodelice. »Avtomat za kavo je res ena izmed bolj‰ih
reãi, kar smo jih dobili na kriminalistiki,« je ‰e zadovolj-
no razpredal. Vendar to ni nikogar zanimalo. Le kak‰na
bo novost, ki nam jo je pripravil ‰ef. To smo hoteli vede-
ti.

Ne da bi kdor koli izmed nas kaj rekel, je ‰ef nadalje-

val: »Imam to noro predstavo, da je kriminalistika v
sluÏbi ljudi, torej smo varuhi reda in zakona. Teorijo
moramo dosledno spraviti v prakso. To pa zahteva za-
vzetost in doslednost, predvsem, pa predanost pravici
in resnici.«

·e preden je kdor koli utegnil kaj odgovoriti, je ‰ahist

glasno vzkliknil: »Tako je!«

Kakor, da bi koga kaj zanimalo, kaj misli ta pri‰lek,

sem pomislila, ko sem vendarle rekla: »Vse skupaj je
tako nenavadno. Kaj se dogaja?«

»Kaj se dogaja?« je spet rekel ‰ef in mladeniãa popol-

noma presli‰al. »Mislim, da nas delo Ïe preveã zasipa.
Premalo imamo kriminalistov, preveã imamo kriminal-
cev. Zato sem pripeljal dodatno pomoã. Psihologa,« je
pokazal s prstom na ‰ahista. »Ta nam bo pomagal,
upam,« je ‰e dodal.

»Odliãno,« sem se hitro strinjala, »ãe samo pomislim,

da imamo neprestano opraviti z norci in morilci, je to
odliãna re‰itev.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Saj sem vedel,« je rekel ‰ef in pomignil mladeniãu,

pridi bliÏe. »Tako, to je Stephen. Pravkar je konãal ‰tu-
dij. V tujini. Opravil je Ïe strokovni izpit in zdaj je tu. Je
na‰ ‰tipendist. Prostor sem mu dodelil v vajini pisarni,«
je zaprl usta zaãudenemu Franãku.

»·tipendist, ‰ahist,« je godel Franãek in oãitno se ni

strinjal s potekom dogodkov. »Bomo sedeli drug na dru-
gem,« je ‰e rekel. »In, no, in kaj je ‰tudiral? Katero po-
droãje? No, katero?« je bil veã kot zajedljiv Franãek.

Mladeniã je molãal. ·ef pa je osorno rekel: »Tako ne-

umnega vpra‰anja ‰e nisem sli‰al. Ali smo Ïe kdaj na
kriminalistiki zaposlili, na primer: krojaãa? To je, on je,«
je vseeno rekel: »Kriminalistiãni psiholog. Previdno,
dragi moji. To so pravi ãarovniki.«

»Saj vem,« je rekel Franãek, »Iz kaãje sline delajo si-

rup resnice.« Priãel se je krohotati, kot bi mu nekdo po-
vedal, da je zadel glavni dobitek na loteriji.

»O.K.,« je skoraj milo rekel Stephen. »Tako bodi.«
Stephen pa je Ïe dobil novo ime. Postal je ·ahist, po-

milovalno ·tipendist. V trenutku smo ga sprejeli med-
se, bil je tu in na‰. Potek dogodkov in njegovo delo pa
mu bo krojilo prijetno ali neprijetno bivanje v tem pro-
storu. Vse je bilo odvisno od njega. ·ef se je zadovoljno
muzal, srkal kavo in vedel je, da se tudi tokrat lahko po-
polnoma zanese name.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Trinajst jih je,« je rekla tajnica, ki je samo pomolila

glavo skozi vrata in jih takoj zatem zaprla.

Nastala je grobna ti‰ina. âakali smo pojasnilo, kaj vse

to pomeni. ·ef pa je ‰e naprej nemarno srkal kavo in zrl
nekam daleã skozi okno. âakali smo. âakali. OdloÏil je
skodelico, se obliznil in priãel: »Jaka in Tina sta razre-
‰ena dolÏnosti kriminalista. Mica in Franãek pa ostaneta
tu. To je vse,« se spet ni dal motiti.

Poklical je tajnico in jo ‰e enkrat vpra‰al: »A samo tri-

najst? Kje so pa ostali?«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

ina je hotela vedeti vse. Kdaj je sreãal Agato, kako

in kje? Zakaj se je poroãil? Zakaj? Ona je prva sre-

ãala njega, Agata je pri‰la kasneje. Le tega mu ni pove-
dala, da ji je zlomil srce. Îe na prvem sreãanju je nam-
reã vedela, da je prav on ljubezen njenega Ïivljenja. On
pa gre in se poroãi z drugo. To je bilo preveã.

Kljub temu se mu ni odpovedala, sreãevala sta se

skoraj vsak dan. Kriminalistika je bila zelo blizu Nande-
tovega podjetja. Vseeno pa bi bilo tudi to, ãe bi bila da-
leã iz mesta. Na vasi. Obãudovala je njegovo trdno vo-
ljo, da poãisti vas in mesto. Smeti in navlake. Bila je sko-
raj edina, ki mu je verjela, da bo s svojim lastnim sme-
tarskim podjetjem zasluÏil milijone.

»Denar leÏi v smeteh,« je vedno rekel, ko sta govori-

la o zasluÏku. »Zlato so smeti . . . zlato,« je verjel in ‰e
res je bilo.

»Nisem na‰la nobenih podatkov o Agati,« je rekla ne-

kega popoldneva, ko sta sedela na vrtu kavarne. »Samo
ena Agata je bila v tisti bolnici, tisti, ki je zgorela do tal.
Agata — zdravnica,« je dodala, ko jo je Nande spra‰eval
o Ïenini preteklosti.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Pojasni, spomni se, razmisli, zavrti film nazaj. Kako

sta se sreãala? âemu sta podlegla, zakaj?« mu je rekla,
ko ga je hotela re‰iti uganke, predvsem Agatine uganke.
Tudi sam ni bil veã prepriãan, da je storil prav. Agata
oãitno ni bila nedolÏna deklica, ‰e veã, obãutek je imel,
da ga je samo izkoristila.

»Spomini so kljub vsemu ‰e kako lepi,« je rekel in se

predal preteklosti.

Spominjal se je, kako je Agati razkazoval posestvo.

Hodila sta Ïe od jutra, vmes poleÏavala po travnikih in
poko‰enem senu, se ljubila in spet ljubila. Îenska je bila
veã kot zapeljiva. Oãi je imela samo na njem in sladko
mu je govorila, da je njena najveãja ljubezen. ·e sam ni
vedel, kdaj ji je obljubil zakon in kako sploh sta do tega
pogovora pri‰la. Sicer pa jima je bilo naklonjeno tudi
vreme. Sonce in di‰eãe trave so opravile svoje.

Zakon ji je obljubil, jo zaprosil za roko, pod njemu

najljub‰im kozolcem. Res da je bil na pol podrt, ves ve-
gast in kriv, bil pa je na prostoru za katerega so govori-
li, da oddaja pozitivno energijo. Kozolec je vendarle stal
na njegovi zemlji.

»Je Ïe tako moralo biti,« je rekel in jo objel. Agatine

oãi pa so zrle mimo Nandeta, daleã tja, kjer naj bi bila
njena vas ali mesto.

»Pripravila bova ohcet po starih gorenjskih obiãajih,«

je rekel Nande. Agata je samo prikimala. Ni povsem

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

razumela, kaj naj bi pomenilo, po starih obiãajih. Ta sta-
vek ji je obtiãal v spominu, od kje in kako, tega se ni mo-
gla spomniti.

»Okrasil bom lojtrnik, hi‰o in sobe, pripravila bova

gostijo, kakr‰ne Ïe dolgo ni bilo v na‰i vasi,« je kot v
transu nadaljeval Nande.

»Kaj pa obleka?« je ãisto mirno odvrnila. »Obleko bi

rada imela belo, z dolgim pajãolanom in vleãko, ki bi jo
pomagale nositi mlade deklice.«

»Tudi to bo . . . tudi to . . .« je bil zadovoljen Nande.

Zazdelo se mu je, da ãakanje ni bilo zaman.

»Kako bova Ïivela? Ali ima‰ sluÏbo?« ga je spet vpra-

‰ala. Nenadoma jo je popadel strah, da bo v zakonu laã-
na in Ïejna, bosa in gola.

»Poiskala bova tvoje sorodnike,« je ‰e rekel in si zastrl

oãi. Pred njim je namreã stal ãlovek, ki je hotel vedeti,
kaj poãneta v tej sopari na polju.

»Obiskali so me kriminalisti,« je butnil z besedo na

dan. »I‰ãejo pobegle bolnike iz Doline. Si opazil kaj po-
sebnega?«

»Ne,« je rekel Nande, »niãesar.«
»Tudi jaz ne,« je sladko odgovorila Agata.
»Moja nevesta, iz mesta,« je ‰aljivo dejal Nande. Na-

rahlo je potisnil Agato pred obãinskega veljaka in se na-
smehnil.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Lepo . . . ãestitam,« je odvrnil oni in se odpravil na-

prej po polju. »âe bo‰ kaj izvedel . . . kaj sumljivega . . .
pokliãi me,« je ‰e zakriãal iz daljave.

»Nerodna reã . . . to . . . bolniki iz Doline. Kaj niso

vsi zgoreli?« je rekla.

»Tako pi‰e v ãasopisu,« je dodal Nande, »to za naju

nima nobenega pomena. Greva,« je odloãil.

»V ãasopisu,« je mrmrala Agata. »âasopisi niã ne

vedo.«

Nande je presli‰al njen stavek. Bil je uroãen od dekle-

ta, sonca in veselja, da se bo konãno zgodilo. Tega, da bo
moral ostati sam, tega se je najbolj bal.

Spregledal je njeno zmedeno vedenje, govorjenje in

njen pogled, ki ni bil ãist in odkrit. Vse to je bilo zastrto
skozi sonãno tanãico in soparo s polja.

Obilno kosilo, dobro vino in obãutek, da je svet lah-

ko lep, ga je uspavalo in v njegovo du‰o se je naselil mir.
Tako je bil prepriãan. Sedel je na pragu domaãe hi‰e,
zavedajoã se dejstva, da v hi‰i spi Ïenska. Njegova Ïen-
ska.

Tina je slonela na svojih komolcih in vneto poslu‰ala

Nandetovo razlago.

»Vendar,« je rekel, »kakor koli Ïe, to je bil resniãno

eden izmed lep‰ih trenutkov mojega Ïivljenja.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Saj . . . saj . . . « je rekla Tina in ga zapustila, s spo-

mini vred. Naj si pojasni in razjasni sam, kam je prispel
in kaj ga ãaka.

Agata je Ïe zdavnaj spala, ko je spet pri‰el na obisk

obãinski veljak.

»Ali je dekle, ki je bilo s teboj popoldan na travniku

doma iz bliÏnjega mesta? Kdo sploh je? Kaj dela pri tebi?
Kako je pri‰lo k tebi?«

Vse je hotel vedeti. Od prvega trenutka pa do trenut-

nega stanja. Vse.

»Babe so hudiã,« je rekel, ko je spil Ïe prenekatero

Ïganje. »Babe so hudiã. Papirje oziroma dokazila pa le
prinesi na va‰ko skupnost,« je ‰e rekel, ko se je hitel, ves
majav, zahvaljevati za Ïganje.

»Dobrega kuha‰ . . . hvala . . . « je ‰e rekel, ko mu je

Nande potisnil pod pazduho steklenico za domov.

Spet je obsedel sam. V izbi, kjer je bilo ‰e do nedav-

na tako Ïivahno. Polna hi‰a odraslih in otrok je bila nje-
gov trpek spomin. Tokrat morajo zadeve iti po bolj‰i
poti.

Agata je slonela z u‰esom na vratih. Rahlo je za‰kri-

pala deska, ko je hitela nazaj v svojo sobo. Sicer pa, je
pomislila, v tej hi‰i tako ali tako vse ‰kriplje. Niã ne bo
opazil. Hitela je po stopnicah, hitela, da je ne bi prestre-
gel Nande, ki se je napotil v gornje nadstropje. Sli‰ala je
dovolj.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

a kriminalistiki smo obnovili Ïe skoraj vse prosto-
re, razen tistih, kjer smo pridrÏali ljudi na zasli-

‰anju.

»Za te ljudi,« je rekel ‰ef, »te, ki so tu samo dan ali

dva, ni potrebno tako hiteti. Postelja in miza sta tu, stra-
ni‰ãe tudi. Ostalo lahko poãaka.«

Nismo se strinjali z njim. Kje pa! Vendar, denarja za

obnovo je bilo tudi tokrat toliko kot vedno, premalo.

»Kdo bo ‰el do mo‰kega, ti ali jaz,« sem vpra‰ala

Franãka, ko sem se vrnila iz hladilnice. V Ïelodcu sem
imela spet kepo in v ustih obãutek, da bom izbljuvala
vso slino. Tristo zelenih maãkov, sem si mislila, kdaj Ïe
se bom privadila tudi tak‰nim reãem.

»Pojdi ti,« je rekel Franãek, ki je ‰e vedno prebiral ãa-

sopis. »Pridem za teboj. Tako, pojdi Ïe.«

»Oãitno sem danes jaz tista, ki bo morala opraviti vse

delo sama,« sem bila zajedljiva. »Îe grem . . . Ïe grem
. . . « sem hitro dodala. Franãek je namreã Ïe hotel vsta-
ti.

Vzela sem mapo, v njej so bili vsi podatki o smetarju

in ne vem kdo, mogoãe tajnica, je pod njegovo ime nari-

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

sala kriÏ. Spis je imel ‰tevilko 13, napisano s ‰tevilko in
besedo — trinajst.

Franãkovo zanimanje je bilo danes posveãeno samo

in izkljuãno potresu. Konkretno, umobolnici, ki je edi-
na zgorela do tal. Ostale hi‰e so bile poru‰ene in moã-
no po‰kodovane, ljudje pa so, vajeni te naravne ujme,
preÏiveli. Za razliko od tistih, ki so zgoreli v umobolni-
ci. Tako je tudi zgorela skoraj vsa dokumentacija o bol-
nikih oziroma zapornikih, pa tudi zdravnikih in medi-
cinskih sestrah ter ostalem osebju.

»Grem,« sem rekla s tak‰nim glasom, kot bi hotela

opozoriti Franãka, da resno mislim. Tako sem se Ïe na-
vadila skupnega raziskovanja, da sem spet morala po-
skusiti.

»Pridem za teboj,« je rekel Franãek in glavo potisnil

‰e bolj v ãasopis. Jaz pa sem si mislila, telepatija deluje,
telepatija je.

Franãek je iz ãasopisa priãel izrezovati ãlanke o po-

tresu, poÏigu, tako je mislil, umobolnice in vse ostale
komentarje in kolumne. Prepriãan je bil, da se tu skriva
kljuã. Novinarji, nehote in nevede, napi‰ejo reãi, ki so na
prvi pogled popolnoma jasne, ko pa se malo bolj poglo-
bi‰ v pisanje, takrat se ti odpre novo spoznanje. Tako je
bilo tudi tokrat. âlanek je poÏar v umobolnici opisoval
kot splet nesreãnih okoli‰ãin, slabo napeljavo in potre-

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

su. Na Franãkovo zaãudenje je prepriãljivo ovrgel moÏ-
nost ãlove‰ke napake.

»Le kako, s kak‰no pravico napi‰ejo re‰itev in razplet

dejanja, ko vendar ‰e nihãe niã toãnega ne ve,« je ben-
til.

·e vedno sem stala za njim, prepriãana, da bo le od‰el

z menoj, ko sem rekla: »âasopisi so vendar podvrÏeni
trgu, ekonomskim zakonitostim. To pomeni, da je bral-
ce potrebno neprestano obve‰ãati, pa naj bi to bila samo
kratka informacija, ali dokonãna sodba in razsodba. Lju-
dje morajo vedeti. Morajo,« sem prepriãljivo zakljuãila.

»Kaj pa panika, pa laÏi, pa senzacionalizem? Kaj pa

to? Se sploh zaveda‰, kaj pomeni mnoÏici razlagati stva-
ri, ki ‰e nimajo sodnega epiloga, niti trdnega dokaza, da
je bila nesreãa ali zloãin.«

»Jah,« sem zamahnila z roko, ãe‰, saj nima smisla.

Vseeno sem ‰e vpra‰ala: »Gre‰ z menoj?«

»Ne,« me je kratko zavrnil in se spet poglobil v ãaso-

pisje na mizi.

Na hodniku je bilo veã ljudi. Nestrpnih in naveliãa-

nih. âakali so na pojasnila, dovoljenje, da smejo oditi
domov.

»Kaj dela tu truma ljudi . . . na hodniku . . . pred

‰efovo pisarno,« sem vpra‰ala tajnico, ki je kot zbegana
kura letala iz pisarne v pisarno.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Vsi ti ljudje,« me je pocukala za rokav, »vsi imajo

nekaj skupnega. Kaj in zakaj, tega ne vem. Zahteval jih
je ‰ef. Vam bo Ïe sam povedal,« je rekla in spet zdrvela
v naslednjo pisarno.

»Oh, saj nima smisla,« sem ugotovila in od‰la v spod-

nje prostore.

»Dober dan,« sem pozdravila mo‰kega v sobi za pri-

drÏanje, ki je slonel na okenski polici in miÏal. Sunkovi-
to se je obrnil, pa vendarle ‰e kar prijazno odzdravil:
»Dober dan.«

»So dobro poskrbeli za vas ? Ste Ïejni, laãni, vas

zebe?«

»Niã od tega, samo domov bi ‰el rad.«
»Tudi to se bo ‰e zgodilo, upam,« sem mirno rekla in

mu pokazala stol ob mizi.

»No, bova kar priãela. Vklopiti moram snemalnik,

torej bova vse posnela, da ne bo kasnej‰ih nesporazu-
mov. Kje ste na‰li srebrnike?«

»Moje ime je Nande, sem smetar, poroãen, delam in

sku‰al sem pomagati s tem, da sem srebrnike prinesel
na kriminalistiko. Jaz . . . «

»Dovolj,« sem rekla. »Odgovarjajte samo na vpra‰a-

nja. Ostalo me ne zanima.«

»Torej, kje ste na‰li srebrnike?«
»V kontejnerju za smeti.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Koliko?«
»Trinajst vreãk. Nisem jih odpiral, zato ne vem, koli-

ko jih je vsebovala posamezna vreãka.«

»Odgovarjajte na vpra‰anje. Ponovno vas opozar-

jam.«

Nande se je nasmehnil.
»Ali veste kje je na‰a kovnica denarja?« sem rekla in

opazovala sem Nandeta, da bi ‰e isti trenutek izvedela,
ãe kaj ve.

»Kovnica . . . kovnica denarja. Ne, tega pa ne vem.«
»Jaz tudi ne,« sem se nasmehnila. Vedela sem, da ga

bo to zmedlo. Po‰teno zmedlo.

»Ali smem zdaj oditi? âaka me delo,« je rekel in vstal.

»Niã nisem zagre‰il. Torej sem prost,« je ‰e vedno okle-
val, vendar na kljuko ni pritisnil.

»Tako je s tem,« sem mirno rekla, »ãe boste od‰li

sami od sebe, brez mojega dovoljenja, je to pobeg in je
kaznivo dejanje; ãe pa boste poãakali na svojega odvet-
nika, seveda, ãe ga sploh imate, potem se bova naprej
pametno pogovarjala. Odloãite se.«

Ljudje kar mislijo, da so tu tako svobodni, kot v gostil-

ni. Pride‰, naroãi‰, spije‰ in ‰e kak‰en stavek izgovori‰ —
potem pa, sreãno. To ne gre, sem premi‰ljevala medtem,
ko sem ãakala, kaj bo storil Nande.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Dobra je,« je rekel Franãek, ki me je opazoval skozi

nevidno steklo, »‰e moja babica svoje potice ne peãe v
tak‰nem miru.«

»Zato si pa v njeni pisarni, pod njenim vodstvom,« je

rekel ‰ef. »Jaz Ïe vem, komu zaupam.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

eselila sem se poti na deÏelo, predvsem zaradi le-
pot, ki so se odpirale, ko sva se peljala proti Nan-

detovi vasi.

»Ne morem pomagati,« sem rekla Franãku, »vendar

imam obãutek, da sva tokrat dobila prijetno nalogo. Go-
renjski kozolci so res nekaj posebnega, ali ne?«

»Eh,« je zavzdihnil, »pozna se ti, da si hotela postati

uãiteljica. Pridiga na pridigo.« Slabe volje in naveliãan
teh norosti s smetmi je vozil, kot bi se mu sanjalo.

»Tako majhna deÏela, pa tako lepa in raznolika,« sem

zasanjano opazovala pokrajino. »Nikjer drugje ne bi
mogla Ïiveti, gotovo ne,« sem ‰e rekla in prav niã me ni
ganilo, ãe je Franãek zavijal oãi.

»No,« se je nenadoma nasmehnil, »pozna‰ tale citat?

Kdo ga je napisal? A? Takole gre: Da, zdi se mi, da mali
narodi bolj ali vsaj drugaãe ljubimo svojo domovino,
kakor jo ljubijo veliki, majhna je . . . in ker ne moremo
opevati njene prostranosti, opevamo in poveliãujemo
njene kotiãke, ki so polni lepote, kajti lepota je podob-
na resnici; resnica ne potrebuje debele knjige, da se nam

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

razjasni, lepota ne ‰irnega, brezmejnega prostora, da se
razmahne, razbohoti in razcvete . . . «

»Franãek . . . Franãek . . . « sem veselo rekla. »Vem,

vem, kdo je napisal to. Ciril Kosmaã je bil. To je citat, ki
smo ga veãkrat ponavljali na akademiji. To je tudi citat
za katerega sem prepriãana, da bi ga moral poznati vsak
Slovenec. To . . . «.

»To je citat, ki bi moral biti v spominu in na jeziku

vsakogar kakor 10 boÏjih zapovedi,« je zakljuãil Fran-
ãek. »Si pregledala literaturo o kozolcih?« je vpra‰al in
zapeljal na stransko in pra‰no cesto. »Tu nekje se priã-
ne najino raziskovanje,« je dodal in ustavil avto.

»Greva pe‰,« sem rekla.
»Kajpada, gotovo, zagotovo greva pe‰,« je veselo po-

skoãil in zaklenil avto.

Franãkovo vedenje je bilo iz dneva v dan bolj spro-

‰ãeno, moje zadrÏano. ·e vedno sem bila prepriãana, da
je sluÏba kriminalista resna zadeva. Franãku pa se je po-
‰teno poznal novi veter akademije. Svoboda misli in
svoboda izraÏanja je bila neprimerno bolj iskrena, kot v
starih dobrih ãasih.

»Skoraj bi Ïe pozabila, zakaj sva tu,« sem rekla in sed-

la na rob pra‰ne ceste. »Tu nekje naj bi bila kovnica de-
narja, ali ne?«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Jah, tu, ja tu,« je rekel Franãek in si obrisal potno

ãelo. »Le tega ne vem, kako bova neopazno brskala tod
okoli?«

Razgrnila sem zemljevid, kjer je bila oznaãena toãka

in Ïe od daleã sva zagledala tri kozolce, ki so stali sku-
paj. Skoraj tesno skupaj. BliÏe sva bila, bolj se nama je
zdelo, da so med seboj povezani.

»Kozolec je res najbolj svojevrstna naprava,« sem re-

kla. Mimogrede sem opazovala rastlinje, roÏe, ki so kra-
sile polje.

»In kaj tu poãne zabojnik za smeti,« je rekel Franãek,

»sredi polja, zabojnik za smeti?«

»Tu je zaradi teh treh kozolcev,« sem odvrnila, »go-

tovo ima svoj namen.« Moje misli pa so bile pri lepem
ãeveljcu, ki je rasel med travo in je veljal kot najlep‰a
evropska orhideja. Postala je tako redka, da bi jo bilo
potrebno za‰ãititi.

»Si vedel,« sem spet morala vpra‰ati Franãka, »da so

gomolje te roÏe v starih ãasih uporabljala dekleta, da so
z njim zaãarala mo‰ka srca. Poglej . . . « sem hotela na-
daljevati z botaniãnim raziskovanjem pokrajine, ko me
je Franãek pocukal za rokav, rekoã: »Dovolj je tega ra-
ziskovanja, nekdo prihaja.«

»To je prepovedano obmoãje,« je zakrilil z rokami

ãlovek, ki se nama je zelo hitro pribliÏeval. »Kaj nista
videla table?«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

Franãek je globoko vzdihnil, ko je rekel bliÏajoãemu

se ãloveku: »âe bi videla tablo, ãe bi se nama koliãkaj
sanjalo, potem . . . « Ni mogel veã zadrÏevati smeha.
Pokazal je svojo kriminalistiãno izkaznico, jaz tudi, ko je
oni, na oni strani ceste samo pokimal. Poãakal je ‰e ne-
kaj sekund, toliko, da se nama je povsem pribliÏal, ko je
resno rekel: »Potem pa zagotovo vesta, kako in kdaj se
smeta gibati na tem podroãju.«

»Ste opazili kaj nenavadnega?« sem rekla.
»Niã,« je rekel oni, »moja naloga je opazovati te tri

kozolce, predvsem pa paziti, da ne bi kdo uniãeval te
kulturne dedi‰ãine. Zelo redko se namreã zgodi, da so
na tako majhnem prostoru trije kozolci. Samo zato sem
tu,« je ‰e rekel.

»Midva tudi,« je odgovoril Franãek. Rahlo se je

obregnil vame, toliko, da sem ga natanãno pogledala, ko
mi je kazal prekriÏane prste na roki. Sem Ïe vedela, kaj
moram storiti.

»Vroãina je res huda. Najbolje je, da gremo na pija-

ão,« sem rekla.

»Jaz te bom tu poãakal. Moram ‰e malo pogledati te

roÏice,« je pomenljivo rekel Franãek, ko je nadaljeval:
»Vidva kar pojdita. Vendar se kmalu vrni.«

»Kontejner za smeti je pripeljal Nande,« je rekel mo‰-

ki, ko sva zavila s ceste v vas. »Prepriãan je namreã, da

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

bo le tako ohranil ãisto naravo. Vsak dan si ogleda ko-
liãino smeti,« je ‰e dodal.

»Nande? Kateri Nande?« sem se delala nevedno.
»Ja, to je na‰ ,va‰ki norãek’,« je bil posmehljiv, »ãlo-

vek, ki verjame, da bo vzgojil ljudi s svojo ,zelenostjo’,
da bodo varovali naravo..«

»Mogoãe je to prava pot,« sem ‰e vedno drezala.

»Sãasoma se bodo ljudje gotovo navadili na to novost.«

»Nande je bogata‰,« je nevo‰ãljivo rekel, »smetarsko

podjetje mu nese zlata jajca. Îena pa mu jih lepo od-
na‰a. Ne vem, ãe on to ve,« je zakljuãil, ko sva vstopila
v va‰ko gostilno.

»Ah,« sem rekla, »skoraj bi pozabila. Moram nazaj, k

sodelavcu moram. Kasneje prideva na pijaão,« sem re-
kla zaãudenemu mo‰kemu, ki je sedel za mizo. Nisem
poãakala na odgovor, ‰e manj na njegov komentar. Do-
besedno poletela sem na polje, kjer naj bi me ãakal
Franãek.

Ni ga bilo.
·la sem okrog kozolcev, okrog kontejnarja, pa spet

okrog kozolcev, ko sem brez moãi naslonila na enega
izmed stebrov. Padla sem daleã v globino. Daleã. Na
mehko in gladko povr‰ino.

»Zelo dobro,« je rekel Franãek. »Ali sploh ve‰, da je

moÏnost, da se ãlovek nasloni prav na ta steber, pod tem

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

kotom samo ena proti milijon? Ti pa si kar takoj uredi-
la zadevo.«

»Kaj naj to pomeni?« sem hitro vstala in se ogledova-

la, pretipala ‰e kosti, ãe sem cela. Ozrla sem se okrog
sebe. Bila sem v podzemni dvorani, zasiãeni z umetni-
nami, slikami in kipi, starimi omarami in preprogami,
lonci in zlatom.

»Ali sva v Ali Babini votlini?« sem ‰iroko razprtih oãi

strmelo v vse to.

»Lepo pozdravljeni,« je rekel mo‰ki, obleãen v poseb-

no obleko, kjer so se na‰itki svetili kot kovanci. Hitro
sem ji pre‰tela. Bilo jih je trinajst. Posebna obleka je
imela na prsih mo‰kega vdelanih trinajst srebrnikov.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

tephen je bilo zelo zadovoljen. Pisarno je imel samo

zase. Konãno bo lahko postavil ‰ahovske figure in se

posvetil otvoritveni igri. Prepriãan je namreã bil, da ima-
jo ‰ahovske poteze odsev v potezah kriminalcev. Nena-
vadno razmi‰ljanje in raziskovanje kriminalnih dejanj je
bilo njegovo posebno veselje. Naloga, ki jo je zagovar-
jal pa je sproÏila veliko zanimanje med direktorji krimi-
nalistiãnih sluÏb. Ponujala je toliko variant raziskav, ko-
likor je variant igranja ‰aha. Torej, vsak ãlovek posebej
si svojo igro priredi svojim sposobnostim in zmoÏno-
stim.

»Vse je matematika,« je glasno govoril sam sebi.

»Matematika in samo matematika.«

»Upam, da ne bomo porabili preveã davkoplaãeval-

skega denarja,« je rekel ‰ef, ko ga je ‰e malo prej tiho
opazoval. »Matematika je znana ‰e najbolj na‰im po-
rabnikom,« je smeje nadaljeval.

»V igri je kljuã,« je presli‰al Stephen. »Kraljevska igra

ima krute zakonitosti. Kaj ni odstranitev kmeta ali te-
kaãa — umor? Skrivanje kraljice za trdnjavo — vohun-

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

stvo? Pa poteze kralja, ki se vede kot vladar neba in
zemlje — potuhnjena igra, zarota?«

»To Ïe, morda.«
Kakorkoli je Ïe povedal, je vedel, da ni bil preveã pre-

priãljiv. Zato je resno dodal: »Pripravil sem analizo,
pravzaprav koncept, ki ga bom uporabil v naslednjih
dneh. Vse je ‰e v povojih, zato bova ‰e malo poãakala.«

Stephenovo razpredanje pa ‰efa ni niã prepriãalo.
»Sta Franãek in Mica na terenu?«
»Da,« je uradno rekel Stephen in ‰ef je odkorakal sko-

zi vrata, kot bi jih hotel prebiti. Kljub vsemu se je za tre-
nutek ustavil, ko je ‰e rekel: »Zgubili ste kmeta, kralj je
ogroÏen. ârni resno napada..«

»·ah? Moji ‰efi so nori, ‰ah bo re‰il kriminalni primer,

aha, dobro da res!«

»Sta se onadva kaj oglasila?« je sitno vpra‰al tajnico,

ki je takoj vedela, koga misli.

»Ne, niã,« je mirno rekla in tipkala dalje. Niti glave ni

obrnila, ko je ‰e rekla: »âez nekaj minut pride vi‰ji kri-
minalistiãni in‰pektor.«

»Ideje in teorije,« je brundal dalje in opazoval tajni-

co pri tipkanju. Ni vedel in sploh ga ni zanimalo, ali ji to
ne gre na Ïivce. »Ideje in teorije so razliãne,« je ‰e ved-
no glasno govoril. »Stare ideje, nove teorije. Tako prve
kot druge pa zavirajo razvoj na‰ega oddelka. ·ele takrat,
ko se bodo izkristalizirale, je moÏno graditi naprej. Ven-

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

dar,« je zamahnil z roko, da je tajnica umaknila papir-
je, ki so se dvignili zaradi vetra, »ko bo materialna osno-
va zagotovljena, takrat, samo takrat lahko govorim o
napredku.«

»Aha,« je rekla tajnica in mu sku‰ala dopovedati z ge-

stami, da med vrati stoji vi‰ji in‰pektor. ·ef pa je miÏal
in se drÏal za glavo, ko je govoril dalje: »Geografski mo-
ment, torej geografsko okolje je glavni vzrok sprememb.
Potrebna bo nova taktika, ne morem obsoditi nikogar in
niã Ïe v naprej, ja . . . « je odprl oãi in se ustavil sredi
zamaha z roko, rekoã: »O, dober dan!«

»In kaj vas je tako razjezilo,« je rekel vi‰ji in‰pektor,

ko je sedel na rob mize v ‰efovi pisarni. »Ste odkrili
identiteto mrtve Ïenske?««

»Ne, oãitno se nekdo po‰teno norãuje iz nas.«
»Dragi kolega,« se je posmehnil vi‰ji in‰pektor, »kako

norãuje? Morda niste kos nalogi? Kadrovsko ste izred-
no dobro zasedeni, saj vas je vsak dan veã, ali ne? Te dni
ste pa sploh dobili strokovnjaka, ali ne? No?«

»Strokovnjaka? Kak‰nega strokovnjaka? Ali naj bi to

bil Stephen? Ali je sploh Slovenec? Stephen? Zakaj prav
on?«

»Seveda je Slovenec, iz zavedne slovenske druÏine.

Rojen v Nigeriji. Je to kaj ãudnega ? Ste morda ksenofo-
biãni?«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»To je bilo zelo nesramno vpra‰anje,« je mrko odgo-

voril ‰ef, »gre namreã za to, da ta va‰ Stephen nepre-
stano visi v pisarni mojih dveh dobrih kriminalistov in
igra ‰ah. ·ah, lepo vas prosim. Saj . . . « ni konãal, ko je
povzdignil glas vi‰ji in‰pektor: »Ne bi bilo slabo, ãe bi se
ga nauãili tudi vi.«

»Seveda, kakopak, se razume,« je osladno ogovoril

‰ef, »saj vem. ·ah je igra za dva. Vsak igralec kontrolira
svoje podroãje in beli priãne prvi. Igra je posveãena
konãnemu cilju, ki je ujeti nasprotnikovega kralja, ga
potisniti v kot, torej ‰ah mat. No, kaj naj storim oziro-
ma kako naj to igro uporabim v raziskovalne namene?«

»Tu so izvidi iz laboratorija,« je rekla tajnica, ki je

skoraj nesli‰no vstopila v ‰efovo pisarno. ·ef ji je dobe-
sedno iztrgal papir iz rok, ko je zaklical: »Olga, zlati ste.
Kako vam je uspelo tako hitro premakniti na‰ega labo-
ranta?«

Olga pa se je samo sladko nasmehnila, in rekla, bolj

tiho kot ne: »Lepa beseda vedno lepo mesto najde!«

»Kaj ima to opraviti s preiskavo o mrtvi Ïenski?« je

vpra‰al vi‰ji in‰pektor.

»Ne vem ‰e. Morda je tu nekje povezava. Îenska je

bila najdena v kontejnerju, na smeti‰ãu. Odkril jo je
Nande, smetar. Pregledali smo tudi njegovo kri in nje-
gove telesne tekoãine. Ne vem, ampak tak‰en je posto-
pek, ali ne?«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Seveda . . . seveda,« je odloãno priznal tudi vi‰ji kri-

minalistiãni in‰pektor.

»Zanimivo . . . zanimivo,« je rekel ‰ef, ko si je ogle-

doval krvno sliko Nandetove krvi. »To je pa resno, zelo
resno.«

Nekaj trenutkov je vladal molk, ko se je ‰ef moãno

zadrl: »Olga . . . Olga . . . takoj sem!«

Vrata so se na steÏaj odprla, ko je Ïenska prestra‰eno

vpra‰ala: »Îelite, prosim.«

»Pokliãi Tino, ona naj zapeãati kriminalistiko, pred-

vsem pa laboratorij. Samo tisti, za katere bom odredil
jaz, bodo smeli v stavbo. Ven pa nihãe. Jasno! Tudi ti
ne!«

»Zakaj?« je ‰epnila tajnica.
»Zato,« je gromko glasno odvrnil ‰ef. »Tu bova toli-

ko ãasa, da pride strokovnjak za nalezljive bolezni,« je
‰e rekel in svetlo pogledal vi‰jega kriminalistiãnega in-
‰pektorja.

»Kaj se je zgodilo,« je le vpra‰al slednji, ko je sedel na

stol in nemoãno razklenil roke.

»Nande ima redko bolezen, zelo nalezljivo. âe so iz-

vidi pravilni, seveda bomo postopek ponovili, vendar
. . . « je bil zgroÏen ‰ef, »ãe so toãni, potem imamo epi-
demijo. Znaki so namreã tak‰ni, da bi to lahko bila bo-
lezen afri‰kih domorodcev. ·e najbolj neverjetno pa je
to, da se pri nas ‰e nikdar ni pojavila.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Me zanima, kako ste tako hitro ugotovili,« je skoraj

‰epnila Olga.

»Poveãanje ‰tevila belih krvniãk,« je odvrnil ‰ef.
»Ah,« je skoraj zadovoljno odvrnil vi‰ji in‰pektor, »to

je premalo, daleã premalo.«

»Veã vam bo povedal laborant, preiskovalec,« je rekel

‰ef. »Kaj ste pravzaprav hoteli od mene,« je ‰e vpra‰al.

»Samo to sem vam hotel povedati, da je stavba oziro-

ma bolni‰nica na potresnem podroãju zgorela zaradi
podtaknjenega ognja. Na delu je bil piroman.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

azprava o smislu njunega zakona, predvsem pa o
kvaliteti je ponavadi, tako Nandeta kot Agato, po-

polnoma izãrpala. Nande je trdno stal na svojem bregu,
Agata pa se je poãutila ujeto in zavrÏeno. Kdo je koga iz-
koristil in mu nastavil zanko, tega nista re‰ila nikdar.
Nande se je branil z molkom, Agata z vre‰ãanjem.

Jane se je odloãil, da bo zadevi pri‰el do dna. Nande-

tovo vedenje in Agatina stiska ter njegovo veãno raz-
glabljanje, zakaj in ãemu, sta ga konãno pritisnila ob zid.
·e vedno je bila vidna sled opekline na nogah, ‰e najbolj
pa je bilo nenavadno to, da je skoraj vsako noã sanjal
iste sanje. Ognjeni zublji so goltali njegovo telo, Agati-
no pa je ostalo ob vsej vroãini in prasketanja ter lom-
ljenju poÏganega lesa, nedotaknjeno. Nande pa je sedel
ob njem in se na vsa usta reÏal, medtem, ko se je podi-
rala stavba in so ljudje beÏali sem ter tja. Vsi pa v po-
gubo, v ogenj. Morda je prav danes tisti dan, ko bo iz-
vedel, kaj se je res zgodilo? âe bo le Agata pripravljena
govoriti, razloÏiti. Samo ona namreã ve, bila je z Nande-
tom in ob njem.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Ne ãutim posebnega veselja,« je rekla Agata Janetu,

ko je nenapovedan pri‰el na obisk. »Ne veselja in ne Ïa-
losti ob vsem tem, kar doÏivljam.«

»Mislim, da je bilo doma bolj‰e,« je rekla. »Bolj‰e je

bilo tudi v bolnici. V Dolini.«

»Vem,« je rekel Jane, »Imela si moÏnost izbire, izbrala

si napaãno moÏnost.«

»Kdo bi si mislil,« je vila roke, »le kdo. Pri‰la sem za

njim iz Doline. Takrat me ni prepoznal, ni se me spom-
nil. Zanj sem bila tuje dekle in tako se vede ‰e danes.
Njegov spomin nima veã nobenega spomina, luknje in
temo. Samo to mu je ostalo.«

»Ljubezen je slepa, gluha in nora. To sem ti povedal

‰e isti trenutek, ko si Nandeta spustila iz bolnice. Tvoj
naãrt je imel in ‰e ima kar nekaj vrzeli. Plaãala bo‰ pa
sama. Vse.«

Agata ni veã vedela, kaj naj stori. Naj gre na krimina-

listiko? Naj pove, da je Nande poÏigalec, naj pove, da je
bil zaprt v bolnici? Kaj naj stori, da ne bi pri tem ogro-
zila ‰e sebe.

»Kaj pa kozolci? Morda se bo razgovoril ob kozolcih,«

je rekel Jane. »Pelji ga na mesto vajinega sreãanja.«

»Ne vem, kaj delajo kriminalisti? Kaj ‰e vedno hodi-

jo okrog njega, kot bi bil nedolÏen?«

»Mislim, da se je njegovi ljubici vendarle posvetilo.

Danes zjutraj prviã po dolgem ãasu nista pila jutranje-

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

ga ãaja pri Zvonu. Ali pa je to samo nakljuãje,« je ‰e re-
kel.

»Ne, ne bo nakljuãje. Obiskala me je namreã Tina.

Vse mi je povedala, razloÏila in mislim, da je tudi ona
okuÏena. Tega sicer ni povedala, videla pa sem njen
obraz in odsev v njenih oãeh je bil moten in teman. To
je to. Poãasi bo tudi ona izgubila spomin, potem pa ji
sledi to, kar nas vse tri ãaka.«

»Seveda,« je zgroÏeno rekel Jane, »ne samo tri, vse

‰tiri. Izginili bomo, kot je izginila bolnica v plamenih in
kot bo izginil spomin na nas.«

»Zdravila ni,« je rekla Agata, »Porabila sem Ïe skoraj

ves Nandetov denar. Za zdravila. Niã. MoÏnost je samo
teoretiãna, praktiãno pa drsimo skupaj v pogubo.«

»Ne razumem,« je rekel Jane, »Nandeta so v vasi

sprejeli tako, kot bi nikdar ne bil osumljen poÏiga do-
maãe hi‰e. S svojo zavzetostjo, da bo oãistil vas in deÏe-
lo, jih je prepriãal, da je zdrav in nedolÏen. Le kako je to
moÏno?«

»âlovek je nedolÏen toliko ãasa, dokler mu ne doka-

Ïejo krivde,« je posmehljivo rekla Agata, ko je nadalje-
vala, »do takrat pa ‰e vedno, ãe je kriv seveda, poãenja
iste norosti, za katere je bil obtoÏen.«

»Oj, golobãka,« je zaklical Nande. »Vaju bom kar za-

pustil imam sestanek,« je ‰e rekel in odbrzel. Vesel je bil,

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

da se je izmuznil, njima pa pustil slabo vest in oãitanje,
da ju je zalotil.

Îe od daleã je zagledal Tino, ki ga je ãakala na travni-

ku. Objel jo je okrog pasu in ji ‰epetal pesem: »In razen
njega ‰irom naokoli /nikogar ni, da bi se vanj ozrl,/ ki
kmalu bo tam na samotnem polji/ samotno, kakor sluÏil
je, umrl.«

»No, vidi‰,« ji je ‰e vedno ‰epetal na uho, »tako pra-

vi pesnik Bor in kakor velja to za kozolec, velja za ãlo-
ve‰ko Ïivljenje.«

Tina ni vedela, kaj naj stori. Naj mu pove za smrto-

nosno bolezen, naj mu pove, da so laboratorijski izvidi
zelo kritiãni? Kako naj mu to pove? Ne more in ne sme.
Zavezana je kodeksu poklicne kriminalistke, zavezana
molku in molãanju. Obãutek je imela, da so jo Nande-
tove roke Ïgale kot ogenj in njegove ustnice so bile stru-
pene. Izpil mi bo Ïivljenje in niã ne morem storiti, je
premi‰ljevala.

Rekla pa je vseeno: »Kako si opravil na kriminalistiki?

Kaj so hoteli od tebe?«

Nande je ‰e vedno zrl v kozolec, travnik, posut s ti-

soãerimi roÏami in za hip se mu je zazdelo, da bi ob ta-
kem pogledu ãlovek kar umrl.

»Niã posebnega,« se je hitro postavil na noge. »Rutin-

ska vpra‰anja. Pregled krvi in telesnih tekoãin. Niã po-

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

sebnega. Tak‰ne preglede opravim kvartalno, predvsem
zaradi moÏnosti okuÏbe s smetmi.«

»In, no, kak‰ni so rezultati?« je vrtala dalje.
»Ne vem. Me ne zanima. Mislim, da bi Ïe zdavnaj po-

vedali, ãe bi bilo kaj narobe,« je smeje rekel, ko jo je
hotel poljubiti. Odmaknila se je, kot bi jo hotela piãiti
kaãa.

»Ne, tokrat ne,« je rekla in se vseeno nasmehnila.

»Ne morem te veã deliti z Agato. Ne morem. Obljubil si
mi, da se bo to med vama konãalo, niã. Dovolj je,« je
rekla Tina. »Dovolj.«

»Te dni se bo vse uredilo,« se kar niã ni dal zmesti.

»Priãakujem veãjo vsoto denarja iz Nigerije. Saj ve‰, da
sem vloÏil denar iz podjetja na tuji raãun. Samo zato,
ker so obljubljali ogromne obresti in seveda vraãilo
glavnice. Veriga je dolga in bogat bom,« je govoril in
govoril Nande.

Tina pa je strmela vanj, kot bi jo zadela strela. Obãu-

tek je imela, da je konec sveta. Ne more biti res, Nande,
Nande je tisti, ki je preusmeril denar. Denar, ki so ga
iskali revizorji in dacarji, denar, ki naj bi bil namenjen
novi industrijski coni v predmestju. Denar, ki so ga pri-
varãevali ljudje, da bi z njim postavili objekte in odprli
nova delovna mesta. Nande je tisti. Groza. Kam sem se
vpletla, je bila zgroÏena in prestra‰ena. Povedati bom
morala. ·efu bom morala povedati. Konec je. Konec, z

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

mojo kariero, z mojim Ïivljenjem. Morala bom na testi-
ranje. Morala. Umakniti se bom morala v samoto. Do
smrti v samoto.

»Ni ga moãnej‰ega virusa, huj‰e okuÏbe, kot je ljube-

zen,« je kriãala Nandetu, ki je stal poleg nje in jo nemoã-
no opazoval.

»Dovolj . . . dovolj,« jo je miril.
»Tako boli . . . tako boli. V glavi in srcu,« je ‰e vedno

kriãala in se ga otepala, ko jo je hotel pomiriti. Nikoli ji
ni pri‰lo na misel, da bi bila lahko samo igraãa v rokah
mo‰kega, ki ga je ljubila. Ne to je bilo preveã.

»Tvoje besede so bile velika laÏ in sprenevedanje.

Tudi tega si nisi zapomnil, kako in kaj sva se zmenila
prviã, kaj si mi rekel prviã?«

»Tina . . . Tina . . . nisem mogel, nisem smel pove-

dati vsega. ·e sam natanãno ne vem, kdaj se je vse sku-
paj zapletlo.«

»Jaz vem,« je vpila Tina, »prebrala sem tvoj dosje na

kriminalistiki. Ti si . . . «

»Kako . . . kaj si prebrala. Kak‰ne dosje?« Grobo jo je

zagrabil za ovratnik in jo povlekel k sebi. Priãel je vpiti,
ne, rjoveti, ko je vendarle spustil Tino in se sesedel kot
kup nesreãe.

»Kaj si prebrala?« je ãisto mirno vpra‰al. »Pri tej priãi

povej. Kdo pa si ti? LaÏnivka? Oãita‰ meni, mene po-
stavlja‰ na laÏ, zraven pa skriva‰, kdo si?«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Jaz . . . jaz . . . « je hlipala Tina. Ni mogla konãati

stavka, zadu‰il jo je jok in tresla se je kot ‰iba na vodi.
»Jaz sem kriminalistka. Iz‰olana kriminalistka. To sem
jaz. Nisem ti smela povedati, le kako naj ti povem, ni-
sem smela. Oba bova umrla,« je zavpila in ga priãela biti
po prsih. »Oba. OkuÏena sva. Ti si glavni nosilec okuÏ-
be. To sem prebrala na kriminalistiki. Piroman!«

Nande je priãel rjoveti kot ranjeni lev. Skakal je okrog

Tine, beÏal do kozolca in priãel divje brcati v kontejner.
»Samo to sem hotel,« je rjovel, da ga je bilo sli‰ati daleã
po polju, »samo to, da bi se ohranila deÏela, podeÏelje.
Za to sem zbiral denar, ljudi, agitiral naprej in nazaj. Sa-
mo zato.« Vedno bliÏe je bil Tini, ko ga je na brzino
vklenila, ‰e sam ni vedel, kdaj?

»Tako,« je rekla, »ãe Ïe mora biti cirkus, pa naj bo

gala cirkus. Si moral, kaj, si moral poÏgati bolnico, ‰e
prej svojo domaãijo, da so vsi zgoreli v njej. In ti . . . ti
. . . naj bi bil ,zelenec’.«

»Roke mi vkleni na trebuhu, prosim,« je milo rekel.

Bil je pohleven in popolnoma miren. Tina ni mogla ver-
jeti spremembi. Sama se je ‰e vedno tresla, kot ‰iba na
vodi.

»Za dobre stare ãase, prosim,« je milo rekel, »vkleni

mi roke na trebuhu.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

Tina je uporabila prijem rahle omotice, pritisnila je na

tilnik, in Nande je skoraj zaspal. Roke mu je vklenila na
trebuhu. Bil je miren, popolnoma miren.

Sedla je v travo, se zazrla v kozolec in se spomnila ti-

stih lepih ãasov. Besed in dejanj, ljubezni in obljub, ko-
zolca napolnjenega s krmo in spet kozolca, ki kljubuje
vetru in deÏju.

»·koda, naslednje leto tega ne bom opazovala, se ve-

selila pomladi. Toliko vem o kozolcih, da bi lahko napi-
sala ‰tudijo. O enojnem stegnjenem kozolcu, o raz‰ir-
jenosti kozolca v alpskem svetu, o gorenjskem in dolenj-
skem, pa ‰tajerskem kozolcu, o . . . « se je ozrla k Nan-
detu. Slednji pa je mirno leÏal na tleh in iz ust se mu je
cedila strupena zelena slina.

Bil je mrtev. V rokah je drÏal amulet iz katerega se je

cedila strupena tekoãina.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

10.

a moji pisalni mizi je ‰e vedno stala postavljena
igra ‰aha in ·ahist je slonel ob figurah, kot uro-

ãen.

»Koliko ãasa ‰e?« sem nejevoljno rekla. »Se bom mo-

rala preseliti?«

»Bog ne daj,« je rekel ·ahist, »To pa ne.«
SovraÏno sem zrla v mo‰kega, ki je v moji pisarni

povzroãal nered in mojo jezo. âlovek ne more veã delati
v miru. Neprestano nekdo nekaj hoãe, ‰e huje, sloni na
moji mizi, na moji mizi, kot bi bilo to ãisto nekaj obiãaj-
nega.

»Na‰el sem slonove okle,« je rekel Franãek, ko je

vstopil. »Zanimivo. Bili so pod tretjim kozolcem. Zavi-
ti v steklen papir, zlo‰ãeni in gotovo so ãakali na pravega
ãloveka.«

»Saj to je poleg k . . . « sem hotela reãi, ko je Franãek

spet sklenil prste na hrbtu. Oãitno o kovnici javno ne
bova govorila. Vsaj vprião ·ahista ne.

»Okle . . . kak‰ne okle,« je rekel ·ahist in se konãno

zravnal. »To je zelo teÏko,« je rekel, »TeÏko je sloneti na
mizi, poleg ‰ahovske table. Ne morem se odvaditi tega

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

poloÏaja. NajlaÏje premi‰ljujem, ãe sem tako skriven-
ãen,« je ‰e dodal.

Zdaj sem tudi jaz Franãku pokazala sklenjene prste

na hrbtu. Nikogar izmed naju namreã ni zanimala nje-
gova skrivenãena poza.

»In kje so okli,« sem skoraj neprizadeto nadaljevala.
»V laboratoriju,« je mirno rekel Franãek. »Bomo pili

kaj kave?«

»Ne bi bilo slabo,« je hitro odvrnil ·ahist. »Malo si

bomo razbistrili glavo in laÏje bomo razmi‰ljali.«

Midva s Franãkom pa sva spet sklenila prste, tokrat

jih nisva skrivala za hrbtom.

»Sem Ïe ‰efu povedal, da smo izgubili kmeta,« je re-

kel ·ahist, »kralj je ogroÏen.«

»Kak‰nega kmeta?« sva v en hip hotela vedeti. »Lepo

vas prosim,« sem zgroÏeno nadaljevala. »Kam smo pri-
‰li. ·ah nam bo krojil usodo na kriminalistiki, ali paã?«

»Sedite,« je ukazal Stephen, »Vi tudi,« je s stegnjenim

prstom pokazal na Franãka.

»·ah, igro ‰ah poznata, gotovo jo poznata. Zato bom

kratek in jedrnat. Takole gre: Imamo enega kralja, eno
kraljico, dva tekaãa, dve trdnjavi, dva . . . «

»Dovolj,« sem rekla in tokrat sem jaz uperila prst

vanj, kot bi ga hotela prebosti. »Kak‰nega kmeta smo
izgubili? No?«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Vpra‰ajta Tino,« je mirno rekel in se spet posvetil

‰ahu.

»Greva,« sem rekla Franãku, »tu notri je premalo pro-

stora in preveã je nabito z neko ãudno energijo.«

»Je sejna dvorana prosta?« sva vpra‰ala tajnico, ki je

spet nekaj tipkala.

»Mh . . . da . . . mislim, da je,« je rekla, ne da bi dvig-

nila glavo.

»Greva . . . hitro . . . dokler kdo ne odkrije, kam sva

se skrila,« sem rekla Franãku, ko sva odklepala sejno
sobo.

»Uf, madonca . . . kaj pa je to?« Franãek je strmel v

prenovljeni prostor. Debelo tapecirani stoli, hrastova
miza in umetni‰ke slike na steni, so prikazovale razko‰-
no opremljeno sejno sobo.

»No, kaj je?« sem hotela vedeti in potisnila Franãka

po prelepi preprogi. »Kaj se ãudi‰? V tem prostoru ob-
ãasno sestankujejo tudi z ministrom, mednarodnimi
izvedenci in ‰e kdo od raznih sekretarjev nasloni svojo
zadnjo plat na to mehkobo. Ne morejo sedeti na deskah.
Saj ve‰, da ne. Kaj bi si le mislili o nas, da smo reveÏi, a?«

Franãek se je zleknil v stol in se udobno namestil.

»Okle sem na‰el pod kozolcem, kar sem Ïe povedal,
vendar ne vem, zakaj so bili skriti tam. Nekdo tihotapi
prepovedano robo. Kdo?«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»In, kaj je v oklih? Si kaj na‰el? So bili prazni? Kam si

jih dal?«

»Odprtina je bila zapeãatena, peãat pa je imel obliko

srebrnega kovanca. Ampak, to ni bil kovanec kot denar,
bolj kovanec kot peãat s ‰iframi. Saj pozna‰ obliko kitaj-
skih ãrk, ali ne? Podobno je bilo ‰ifriranemu peãatu.«

»Si posnel, si slikal s fotoaparatom, preden si okle

predal v laboratorij,« sem hotela vedeti.

»Jah, kaj pa si mislila. Seveda sem,« je skoraj ogorãe-

no rekel.

»Zanimivo je to, da so bili okli pri treh kozolcih, torej

v bliÏini kovnice.«

»Tako sem ponosen,« je rekel veselo Franãek, »tako

ponosen, da imamo svojo drÏavo, in ‰e kovnico lastne-
ga denarja povrh. To je odliãna zadeva. Nismo samo
drÏava, smo ‰e bogata drÏava.«

»Meni to ni jasno,« sem rekla in s prstom risala po

pra‰ni lakirani hrastovi mizi. »Bogatej‰e in veãje drÏa-
ve, kot smo mi, nimajo lastne kovnice denarja. Ne vem,
tu nekaj smrdi. Ali imajo v arhivu kak‰ne podatke?« sem
se spomnila.

»Saj sva vendar po ‰efovem naroãilu ‰la v kovnico, kaj

je tu spornega?«

»Ne vem,« sem rekla, »res ne vem. Samo to vem, da

niã ne vem.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Ah, tu sta,« je rekel ‰ef in s skodelico kave v roki se-

del poleg naju. »Sta si ogledala kovnico denarja?«

»Prav o tem sva se pogovarjala. Torej nisem sanjala,«

sem spet resno rekla.

»To pa ne,« je odvrnil ‰ef. »Kovnica denarja je skrita

pod tremi kozolci. Res je. Res pa je tudi to, da je to ne-
legalna kovnica denarja. Z vsemi potrebnimi dovoljenji,
z Ïegnom najvi‰jih uradnikov in ‰e kak‰no dovoljenje bi
se na‰lo. Tako je to.«

»Saj ni res,« sem besno rekla. »Kaj to vendar pomeni,

da imamo lastno kovnico denarja ali ne?«

»Imamo in nimamo,« je rekel ‰ef. »Vaju sem poslal,

da to zadevo razi‰ãeta. Pravijo, da so jih oropali. No, kaj
sta odkrila?«

»Niã,« sem zaãudeno rekla, »Ogledala sva si podzem-

ne prostore, ljudi, ki tam delajo, in potem sva od‰la.«

»Zelo dobro, bedaka . . . bedaka,« je zakriãal.
»No, kaj je?« sem hotela vedeti. Prestra‰ena in pre-

seneãena. Takrat pa je pred ‰efa stopil Franãek, in rekel:
»Denar je bil skrit v oklih, okli so bili skriti na smeti‰ãu,
trinajst vreãk srebrnikov se je pomotoma streslo, na‰el
jih je Nande . . . in potem Ïe vse veste, kajne?«

»Okli so nelegalno pripeljani iz Nigerije,« je rekel ‰ef.

»Njihova vsebina je polna strupenih snovi. Bakterij, vi-
rusov in bacilov. Nande je smrtno bolan. On je postal
Ïiva proizvodnja toksinov, nekaterih bakterij, ki pro-

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

izvajajo encime, ki potem po‰kodujejo tkivo in s tem
omogoãajo, da se okuÏba hitreje ‰iri.«

»Tako je to,« je rekel Franãek, »zdaj toãno vem, kje

nisem bil dovolj pozoren. Greva,« mi je rekel in ‰ef je
takoj prikimal. Vedel je, kam sva namenjena.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

11.

oja pisarna ni ãakalnica,« sem bentila pred

‰efom, ko smo sedeli v sejni dvorani. »Niã veã ni-

mam prostora, ne miru. Kam bo to pripeljalo?«

»Saj bo minilo,« je rekel Franãek, ki si je priÏgal ciga-

reto, na splo‰no zaãudenje nas vseh.

»Kadi‰ . . . Franãek . . . ti kadi‰,« sem rekla. Îe je ho-

tel odgovoriti, puhnil je ‰e dim, ko je rekel ãisto nekaj
tretjega: »Poslu‰ajte . . . poslu‰ajte . . . sli‰ite . . . sirena
re‰ilnega avtomobila je zelo glasna. Nekaj hudega se je
pripetilo.«

·ef je dvignil telefonsko slu‰alko, vendar je na drugi

strani Ïice Ïe kriãala tajnica: »V bolnico so peljali Tino.«

Zaprl je usta in segel s prsti med lase, nemo zrl v nas,

ko je vendarle rekel: »Tino so peljali v bolnico. To je bilo
zavijanje sirene re‰ilnega avtomobila. Prav si imel,« se je
obrnil k Franãku, ki je ‰e vedno puhal dim po prostoru.

Med tem je Ïe pri‰el ·ahist, in oznanil: »Izgubili smo

kmeta, izgubili smo tudi trdnjavo. V nevarnosti sta kralj
in kraljica. ârni so na potezi.« Zavihal je ustnico in se
nesramno zareÏal, ko je nadaljeval: »No, preverite. Do-

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

godki se vrstijo v smislu ‰ahovskih potez. To mi mora-
te verjeti.«

»Kdo je bil nazadnje s Tino? Kje je Jaka?« je hotel

vedeti ‰ef.

»Jaka je odpotoval Ïe vãeraj,« sem rekla, »saj ste mu

podpisali odpustnico. ·el je na neko krizno podroãje.
Tako mi je bilo povedano. Samo to. Veã gotovo veste
vi,« sem resno rekla in dodala: »Tudi Tina bi morala od-
potovati, ali ne?«

»Tudi,« je rekel in zahteval tajnico, rekoã: »Olga ve

vse. Njej povedo vse.«

»Jaz ne,« je rekel ·ahist. »Jaz ne.«
»Vas nihãe ni niã vpra‰al,« sem besno rekla.
»Kaj je bilo s Tino? Zakaj ni odpotovala,« je vpra‰al

Olgo ‰ef. »No,« je dvignil obrvi, »povejte, no.«

»Tina in Nande sta bila prijatelja, tesna prijatelja. ·e

zadnjiã naj bi se sreãala, potem je Tina imela namen od-
potovati. Toliko vem, veã ne vem,« je bolj skrivnostno,
kot ne, rekla Olga.

»To so ãenãe, same ãenãe,« sem hitela jaz, »lepo vas

prosim, le kako naj bi bila Tina in Nande prijatelja? Tina
je vendar raziskovala poÏar na potresnem obmoãju.
Jaka tudi.«

»Ljubezen ne izbira kraja, ãloveka, dogodkov. Vse je

usoda, kemija in niã ne more‰ pomagati,« je rekla Olga.
»To bi kot Ïenska morali vedeti, ali ne?«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Dovolj,« je rekel ‰ef, »Oãitno je preskoãila iskra, po-

Ïar pa je uniãil oba. No, in kje je zdaj Tina?«

»V bolnici, na infekcijskem oddelku,« je rekla tajnica

Olga in od‰la.

»Gremo,« sem rekla in zelo na hitro ugasnila Franã-

kovo cigareto. On je namreã kar molãal in molãal ter
kadil.

»Nikamor ne gremo,« je vendarle spregovoril Fran-

ãek. »Dovolj bo Ïe, da obi‰ãemo mrtvega Nandeta v
hladilnici. Ne bo dolgo, ko bo poleg njega leÏala tudi
Tina.«

»Saj res,« se je lopnil po glavi ‰ef.
»Pazite na tekaãa,« je rekel ·ahist in nas konãno za-

pustil. ·e med vrati pa je vseeno rekel: »Beli izgublja bit-
ko, previdno. Kralj in kraljica sta neza‰ãitena.«

»Tu sem prinesla obdukcijski list oziroma poroãilo,«

je rekla tajnica Olga in hitro zaprla vrata.

»Vonjam smrt,« sem rekla in se stresla po celem tele-

su.

»Katera obdukcija je to, je to Ïenska s smeti‰ãa, je to

Nande ali Tina?«

»Kako Tina, ona je vendar v bolnici,« sem srepo po-

gledala Franãka, ker spra‰uje tako neverjetne reãi.

»Tino bodo, ali pa so jo Ïe dali na hladno,« je mrzlo

in neprizadeto zakljuãil Franãek.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

Takrat, ko smo Ïe vsi hoteli nadaljevati, vsak s svojim

delom, je nekdo moãno potrkal na vrata.

»Ne bom, ni govora, niti sluãajno, ne bom in pika,« je

vre‰ãala dama v krznenem pla‰ãu, usnjenih ‰kornjih in
kuãmi z dolgim repom. Krilila je z rokami, se otepala
nevidnega sovraÏnika in spet priãela vre‰ãati: »Dolga
leta sem molãala, mirno plaãevala davke in stregla lju-
dem na vse moÏne naãine, zdaj . . . zdaj . . . ko imam
dve hi‰i in veliko podjetje, pa spet hoãejo denar. Ne
dam, in pika!«

»Kaj . . . « nisem uspela, je rekla Ïenska, slekla krzne-

no oblaãilo in sedla na moj stol: »Pomagajte mi. Oropali
so me dacarji.«

»Kaj . . . « sem spet hotela nekaj reãi, »kako oropali?«
»Tako,« je ihtavo nadaljevala, »mene, ubogega reve-

Ïa, ãloveka, ki sem vedno vse poloÏnice plaãala v roku
. . . pravoãasno. Zdaj pa hoãejo ‰e poraãun. No, ali ni to
rop?«

»Gospa,« se je vme‰al ‰ef, »predlagam, da obi‰ãete

dacarje. Oni bodo vedeli, zakaj plaãujete ‰e poraãun. Tu
smo mi nemoãni. To ni nobeno kaznivo dejanje.«

»Pa je,« ga je prekinila, »pa je! Ne dam, ne bom plaãa-

la! Kar zaprite me!«

·ahist mi je ‰epnil na uho: »Kaj ni to dvorni norec?«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Seveda,« sem skozi zobe in ‰epetaje rekla tudi jaz,

glasno pa sem dodala: »Mi nismo pravi naslov. Najbolje
je, da se kar poslovite.«

Îenska je odvihrala, s ciniãnim nasme‰kom na ustih

in med vrati skoraj podrla tajnico, rekoã: »·e se bomo
videli. Mene ne bo nihãe izsiljeval. Nihãe!«

»Nisem je mogla zaustaviti,« je rekla tajnica, »trdi

namreã, da je njeno podjetje samo njeno in da ji drÏa-
va ni pomagala pri tem niti s tolarjem. Zato tudi ne bo
plaãevala davkov. Trdi, da je uboga in skoraj obuboÏa-
na.«

»Saj se vidi,« je nejevoljno zamahnil z roko ‰ef. »Delo

nas ãaka. Gremo. Vsak zase ve, kam mora iti, koga mora
‰e zasli‰ati. Dovolj je te norosti.«

»Tudi to je del na‰ega dela,« sem rekla. Tajnica pa je

dodala: »Îenska obiskuje vse oddelke po vrsti. Vsako-
krat, ko dobi poloÏnico z zneskom za plaãilo, nekje vre-
‰ãi in zahteva pravico. Skopost bi morala nositi njeno
ime.«

Odprla sem vrata na balkon, malo sveÏega zraka nam

ne bi ‰kodilo, ko je ·ahist resno povedal: »Na‰a soseda
je prepriãana, da je edina na svetu, ki je s svojimi Ïulji
pridobila bogastvo. Nikdar pa ne pove, da ji je denacio-
nalizacija omogoãila vse to. Je paã ãlovek, ki zahteva
veliko pozornosti in je kot poper v kavi. Izpostavlja se
samo zato, da uveljavlja svojo prizadetost in pomemb-

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

nost obenem. Tokrat pa je bila samo motnja v delovanju
njenega sistema. Soseda paã ni priãakovala.«

»Psihologi tako lepo poveste vse skupaj, da ãlovek

enostavno ne ve, kaj ste hoteli povedati,« sem ciniãno
rekla, »naslednjiã jo boste prevzeli vi, kajne. Mogoãe bi
bilo ‰e najbolje, ãe bi se to zgodilo Ïe pri vhodu v stav-
bo.«

»Dovolj,« je rekel ‰ef, »tak‰nih in drugaãnih pripet-

ljajev je veã kot dovolj. Vsak dan in vsako noã. Delo
kliãe. Gremo.«

Z veseljem sem ‰la. Nala‰ã sem ob‰la ·ahista, da sem

mu prhnila v obraz kot huda maãka.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

12.

edno bolj me mika,« sem rekla Franãku, ko sva se
spu‰ãala v podzemne prostore kriminalistike,

»vedno bolj me mika, da bi zamenjala umore za kak‰na
druga kriminalna dejanja. Tole, tole tu doli me resno
spravlja v obup.«

Franãek mi je potipal Ïilo na zapestju, mraãno gledal

vame in zmajeval z glavo. Konãno se je posmehnil, ko je
rekel: »Kam pravi‰, da bi najraje ‰la? Drugam, kam dru-
gam? V bolnico, kjer bi raziskovala probleme z zdrav-
ljenjem, na policijo, kjer bi spet imela opravka z mrtvi-
mi v prometnih nesreãah, ali pa kar v ‰olo — pouãevat?
No, kaj naj bi bilo to?«

»Ah, saj vem, vãasih me resniãno zamika kaj novega.

·e posebno takrat, ko je med Ïrtvami primera nekdo
izmed nas. Zato, samo zato. Drugaãe si ne znam poma-
gati, v tej grozi, kot da razmi‰ljam o tem,« sem ‰e rek-
la.

Franãek si je priãel oblaãiti zeleno haljo, drugo je po-

dal ‰e meni, ko sva Ïe zagledala ·ahista, ki je stal pred
mrtvo Tino. Z zdravnikom sta resno pregledovala papir-
je in poveãane slike obeh mrtvih.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Velika podobnost zastrupitve je med enim in dru-

gim,« je rekel ·ahist. »Oãitno sta oba umrla zaradi iste
toksiãne sestavine.«

»Da,« je rekel neprizadeto patolog, »zadeva je zelo

nalezljiva. Tu bomo morali biti veã kot previdni.«

»Kak‰ni so simptomi?« sem hotela vedeti, Franãek pa

je ‰e vedno opazoval popisan papir.

»To je odvisno od koliãine zauÏite snovi ali uãinkovin.

Vse skupaj pa je spet odvisno od tega, ali je ãlovekova
genska zasnova dovzetna za strup. Za nekoga je dovolj
Ïe kapljica, nekdo drugi pa lahko preÏivi ‰e ob veãji koli-
ãini zauÏite toksiãne sestavine. Tako pri nekom zastru-
pitev pokaÏe Ïe kapljica krvi, nekdo drugi pa mora skozi
razliãne preiskave vseh telesnih tekoãin.«

»Kaj pa oblaãila in obutev, kaj pa re‰evalci oziroma

bolniãarji? In kriminalisti, no, kaj pa mi?«

»Tu ste na varnem,« je rekel patolog. »Edina nevar-

nost je nelagodnost, ki pa je spet stvar posameznika.«

»Kaj je torej povzroãilo tako hitro smrt,« sem hotela

vedeti, »samo to me zanima. Tebe tudi, ali ne?« sem se
obrnila k Franãku.

»MoÏnosti je veã, zastrupitev s smrtnim izidom je

lahko ne‰teto. Naj jih na‰tejem?« je vpra‰al patolog.

»Prosim . . . prosim . . . nikdar ni dovolj znanja, Ïe

zaradi preventive,« sem rekla.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Pogosti so Ïe strupi v gospodinjstvu, od tekoãin za

ãi‰ãenje odtokov in stanovanja do ustne vodice in ace-
tona; prevelike koliãine zauÏitih zdravil; rastlin, kot je
difinbahija, naprstec, trobelika, in podobnih; pa do in-
dustrijskih kemiãnih snovi, arzen, topila, Ïivo srebro;
potem ‰e v industriji, pa ogljikov dioksid in konãno ‰e
premogov plin in ãisto na koncu plin, ki je po kapljicah
povzroãil smrt teh dveh tu,« je zakljuãil patolog in po-
kazal s prstom na obe trupli.

Midva s Franãkom in seveda ·ahist od preseneãanja

nismo mogli zapreti ust. Na‰tevanje je postalo tako ne-
zanimivo, tega se je patolog zavedal, zato je za konec
prihranil tisto najbolj pomembno. Vzrok smrti. Simpto-
mi in posledice se nas oãitno niso dotaknili.

»In, to je?« sem vpra‰ala.
»Moãvirski plin,« je rekel patolog in mi potisnil v raz-

prte roke poroãilo. »Tu vse pi‰e. Vse je preverjeno in
dokonãno.«

»Moãvirski plin,« je rekel Franãek, »kako, moãvirski

plin?«

»To je lahko tudi kapljiãna koncentracija, tokrat skrita

v oklih.«

»Seveda,« se je lopnil po glavi Franãek, »v oklih. Se-

veda. To pomeni, da tisti, ki je hotel srebrnike, denar iz
Nigerije, je moral odpreti okle, poiskati ‰ifre in dvigni-
ti svoj, ali bog ve, kateri denar. Ni mu uspelo. Ne, ni mu

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

uspelo. Denar je ostal tam, lastnik pa je tu mrtev. In ‰e
kdo zraven, ali ne?«

»Nekako tako bi lahko bilo,« je rekel patolog. »To Ïe

ni veã moje podroãje.«

»Hvala,« sem rekla in komaj sem ãakala, da gremo na

sonce in svetlobo. Ven iz tega zadu‰ljivega kraja.

»Halo . . . halo . . . « sem hotela zadrÏati patologa,

»Kaj pa Ïenska, ki jo je Nande na‰el v smeteh. Ste opra-
vili obdukcijo.«

»Seveda,« je rekel skozi steklo, na drugi strani pod-

zemnih prostorov. »Vse pi‰e v poroãilu. Mudi se mi, ni-
mam veã ãasa za pojasnjevanje.«

»Sama latin‰ãina,« sem rekla, ko sem si na hitrico

ogledala poroãilo. Povzpeli smo se po stopnicah, ko se
nam je pridruÏil ‰e ‰ef, ki je Ïe na vrhu stopnic glasno
oznanil: »Policija je podala kazensko ovadbo, veriga se
je raztegnila daleã v politiko in gospodarstvo. Pranje de-
narja, dragi moji, pranje denarja.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

13.

olina je bila polna ljudi. Pri‰li so gradbeniki, stro-
kovnjaki in tudi politiki. Malo po sluÏbeni dolÏ-

nosti, malo zaradi iskrenega soãutja. Eden izmed naj-
lep‰ih delov Slovenije je bil poru‰en in neprimeren za
bivanje. Obnova bo dolgotrajna in teÏka. Predvsem za-
radi denarja. Nikomur pa ni bilo jasno, zakaj je zgorela
bolnica, stara stavba, ki je bila grajena s trdim kame-
njem in je vzdrÏala stoletja.

Na obrobju Doline, tako kot je zadnje ãase v navadi,

so priãeli graditi novo poslovno sredi‰ãe. Nihãe nikogar
ni niã vpra‰al, niã rekel. Zasadili so prvo lopato in dela
so se priãela. Podrli so prvi kozolec, pokosili travo in iz-
ruvali zelenjavo, stroji so opravili delo veã kot temelji-
to. Nekdo bo moral to navlako pospraviti. Kdo? Smetar-
ji.

»Samo eno vpra‰anje imam, ãe nimate niã proti,« je

rekel Jane, ko je stopil pred obãinskega veljaka, ki je v
rokah ‰e vedno drÏal lopato, s katero je pomagal skopati
jamo za postavitev temeljnega kamna.

»Ali priãnemo z odvozom smeti?« Jane je bil ‰e ved-

no pretresen ob pogledu na pokrajino. Tisto prelepo po-

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

krajino, kjer je bila mlada trava tako mehka in skoraj Ïe
razpadel kozolec, tako lep.

»Se razume,« je dejal oni, »kar takoj priãnite z de-

lom.«

Od daleã sem opazovala smetarsko vozilo, ob njem

pa Janeta in Agato. Konãno se je posvetilo tudi meni.
Stala sta tesno skupaj in na sonãni svetlobi sta izgleda-
la kot bela kralj in kraljica.

»O, ne,« sem stresla z glavo, »·ahist je ‰e mene uro-

ãil.« Vseeno sem stopila do njiju, ko sta dobesedno sko-
ãila drug od drugega in me veselo pozdravila.

»Je obdukcija Ïe opravljena?« je vpra‰ala Agata. »Pri-

praviti bom morala vse potrebno za pogreb.«

»Je, opravljeno je,« sem rekla, »poroãilo boste dobili

na dom. ·e prej pa se prosim oglasite na kriminalistiki,
da opravimo ‰e formalnosti. Tu je zelo lepo,« sem poka-
zala na zeleni travnik in vegast kozolec. »Va‰ moÏ je bil
zagrizen ekolog, borec za ohranitev narave, ali ne?«

»Da . . . da . . . bil je . . .« je s stisnjeni zobmi rekla

Agata. Posivela je v obraz, ko je nadaljevala: »Ni potreb-
no zavijati besed v celofan papir, ko vendar veste, kaj to
pomeni — ekolog, ali ne?«

»No, ja . . . tu se o tem ne bomo pogovarjali,« sem re-

kla in od‰la do kupa odpadnega materiala, kjer se je zbi-
rala vedno veãja mnoÏica ljudi.

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Dolina bo spet oÏivela, ljudje bodo imeli nova delov-

na mesta in ãas bo zacelil rane,« sem rekla Franãku. Kis-
lo se je drÏal in prav niã ni bil pripravljen na pogovor.

»Kako je s tisto obdukcijo, no, si prebrala,« je hotel

vedeti.

»Seveda,« sem smeje odgovorila. BliÏal se mi je nam-

reã eden izmed obãinskih veljakov in z njimi ni bilo do-
bro ãe‰enj zobati. Sicer pa ‰e Olga pravi, da lepa beseda
lepo mesto najde. »Zlati prah za nohti je prah iz kovni-
ce denarja. Torej je gotovo bila tam. Tam so jo umorili
in od tam odpeljali na smeti‰ãe.«

»Iz kovnice?« je bil nejeveren Franãek. »Ne verja-

mem. Bila sva tam, zlatega prahu nisem videl.«

»Nihãe ga ne vidi, dokler ne raztre‰ãi srebrnega ko-

vanca. Srebro je samo tanka prevleka, denar pa je zlat.
âisto, najbolj ãisto zlato, kar je moÏno.«

»Pa vendar,« se je tudi Franãek nasmehnil. Veã Ïe ni

mogel, prekinil ga je obãinski veljak, z besedami: »Gra-
du ne bomo obnavljali, bolnice tudi ne. Na‰li smo pri-
mernej‰o lokacijo. Ob morju.«

»Ah, a res?« sem bila zaãudena, »ãe samo pomislim,

da ima vsak Slovenec pribliÏno 20 cm morja, je to res
najbolj primerna lokacija.«

»O tem ne odloãate kriminalisti, to je stvar politike,«

je rekel obãinski veljak in se napihnil, kot bi nosil bre-
me Atlasa. »Tu je dokumentacija vseh ljudi iz bolnice,

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

od streÏnice do zdravnika in bolnika. Saj ste zaradi tega
tu, ali ne?«

»Ja, seveda,« sem mirno rekla. Ni bilo ãisto res, bilo

pa je tudi zaradi tega.

»Tokrat smo na‰li idealno re‰itev za re‰itev kraja,« je

‰e rekel politik, ko je s prstom pokazal na gradbi‰ãe.
»Tokrat smo res dobro izbrali.« Obrnil nama je hrbet in
brez pozdrava od‰el. Moral je biti v sredi‰ãu dogajanja,
dihati zrak mnoÏic in se smehljati, da je sploh lahko ob-
stajal.

»âutim se nekoliko poraÏenega, nekaj manjka, rdeãa

nit se je pretrgala,« je zlovoljno rekel Franãek. »Najbolje
bo, da greva v pisarno. Tam so papirji in podatki. Mor-
da se spomnim, kaj manjka?«

Îe sva hotela oditi po zelenem travniku, polju, ki so

mu dnevi ‰teti in bo beton zakril vse, kar lahko zraste in
vzcveti, ko sta pri‰la ‰e Agata in Jane.

»Nande bi bil razoãaran,« je rekla Agata.
»Gotovo,« je kot papiga dodal Jane.
»Sem mislila, da bi njegov pepel stresli tu . . . po po-

lju . . . okrog poÏganega gradu. Ali je to dovoljeno? Ali
moram imeti dovoljenje?«

»To urejujejo pogrebne sluÏbe. Obrnite se na koga na

pogrebnem zavodu,« sem rekla.

»Pridete na pogreb?« je ‰e vedno silila v naju.
»Ne,« sem rekla, »nikakor ne.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Ne,« je rekel Franãek, dodal pa vseeno: »Kdaj bo

obred? Pojdiva, ãas naju priganja,« je ‰e pomenljivo po-
gledal Agato in Janeta.

Priãela je igrati godba na pihala, ljudje so ploskali in

s tru‰ãem pozdravljali govornika, ki je spet roÏice sadil.
Dolina ima perspektivo in alternativo . . . govornik je
namreã uporabljal tujke samo zato, da je govor zvenel
bolj imenitno.

»Saj to je tako, kot ãe bi si ãlovek zlomil ,kovk’,« sem

rekla ciniãno.

»Kovk, kaj je to ,kovk’?«
»Ja, kolk vendar, kost, saj ve‰. Ne zna‰ slovensko, a?

Ne poslu‰a‰ radia in televizije. Franãek, Franãek.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

14.

Franãkom sva stala pred novo hi‰o. Veliko, belo in
obsijano s soncem. Obiskovanje in pregledovanje

prostorov v hi‰i je bilo del naloge, ki smo jo kriminali-
sti morali opraviti. Hote ali nehote. Brskanje po zaseb-
nih prostorih, predalih omar in omaric, tudi temu se ni-
smo mogli ogniti. Franãek pa je bil kriminalist od glave
do peta. Zanj je bilo kukanje po zasebnosti drugih ãisto
nekaj obiãajnega. Skoraj bi lahko Ïe rekla, da je bil zelo
radoveden, Ïe kar preveã.

»Ve‰,« me je miril, »le kako naj bi vedela kdo Ïivi tu,

ãe ne bi vstopila. Imava vendar nalog. Za preiskavo ima-
va nalog,« je odloãno rekel.

»Ampak tale pes,« sem nala‰ã pla‰no zavijala oãi,

»sli‰i‰ kako laja? Lahko naju ‰e napade.«

»Aha, napade, naju . . . kriminalista. Daj no.«
Stopil je do psa, mu zaÏugal s prstom in ukazal: »Sedi!

Takoj! Priden, sedi!« Pes je milo pogledal Franãka, sku-
‰al ‰e enkrat zarenãati, niã. Sedel je na zadnje tace in
obmolknil.

»No, si videla. Si videla. Îe pes ve, kdo je gospodar

poloÏaja.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»To je privatno zemlji‰ãe,« je bilo sli‰ati iz daljave.

»Nimate vstopa. Poklical bom policijo.«

»Je Ïe tu, sva Ïe tu,« je mirno rekel Franãek in poka-

zal svojo izkaznico.

Odpovedati se bom morala delu na terenu, sem pre-

mi‰ljevala. Zadnje ãase me Ïe vsaka najmanj‰a malen-
kost spravi s tira, ‰e travo sli‰im, kako rase. Preveã je bilo
zadnje mesece neverjetnih situacij, preveã. Nisem bila
pripravljena. Le kje so ãasi, ko sem sedela za pisalno
mizo in skoraj, tako bi rekla, od daleã re‰evala primere.
Pokvarjena prefinjenost ãlove‰kega uma ne pozna meja,
‰e posebno takrat, ko gre za materialne koristi ali so-
vra‰tva. Ma‰ãevalnost in uÏaljenost, to pa sta tako ali
tako prvi na brvi.

PribliÏeval se nama je mo‰ki. Franãek se je ustavil, na

‰iroko razprl noge in v roki je drÏal kriminalistiãno iz-
kaznico.

»Tule pi‰e,« je rekel, ko je mo‰ki stopil do njega.
»Prav,« je slednji osorno odvrnil, »ampak, dalj kot do

tu ne boste ‰li. Samo preko mojega trupla,« je grobo
rekel, ko je dodal: »Kaj i‰ãete pri meni?«

»Va‰o Ïeno,« je rekel Franãek.
Mo‰ki se je prestopil, in rekel: »Odpotovala je, k sestri

v Ameriko je odpotovala.«

»Je to va‰a Ïena,« je mo‰kemu pod nos pomolil sliko

umorjene Ïenske. »Nesramnost in aroganca, to me ‰e

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

najbolj razjezi,« mi je ‰epnil, ker je vedel, da bom pro-
testirala zaradi njegovega vedenja.

»Ja, to je moja Ïena,« je sklonjene glave odgovoril

mo‰ki in naju povabil v hi‰o.

»Torej, Ïene niste pogre‰ali? Niste priãakovali, da se

bo oglasila? Tudi pri sestri v Ameriki se niste niã poza-
nimali? Kaj? Prosim?« je bil radoveden Franãek.

»Kdaj naj bi odpotovala?« sem hotela vedeti.
»Moja Ïena me ni spra‰evala za dovoljenje, ali sme na

pot ali ne. Kadar je bila odloãena, da kam gre, je ‰la.
Vrnila se je, ko se je paã vrnila. To je bila zelo samosvoja
in ma‰ãevalna Ïenska. Îal, ne morem povedati drugaãe.
Na moja vpra‰anja je odgovarjala z besedami, polnimi
starih zamer in uÏaljenosti. âemu in zakaj, ne vem. Pri
meni je imela vse: svobodo in denar, mir in ugled. Oãit-
no je tudi to bilo premalo.«

»·li boste z nama, na kriminalistiko. Tam boste ‰e en-

krat vse pojasnili, povedali. Potrditi morate tudi, da je
mrtva Ïenska va‰a Ïena.«

»Seveda . . . samo suknjiã ‰e obleãem,« je rekel mo‰-

ki. »Pridem takoj.«

âakala sva ga na dvori‰ãu, ko je Franãek rekel: »Si

videla, koliko bogastva na kupu. ·e ena Ali Babina vot-
lina,« je namr‰ãil obrvi.

»Na pravi poti sva, kmalu bo krog sklenjen.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

Identifikacija je bila enostavna. Mrtva Ïenska je bila

prava. Njen moÏ pa ni kazal skoraj nobene Ïalosti, samo
toliko, da se ni osramotil.

»·e imena vajinih in njenih prijateljev bi potrebova-

li,« sem rekla. »mogoãe nas kdo izmed njih pripelje na
pravo pot. Morilca ‰e vedno i‰ãemo,« sem rekla.

»No, moje prijatelje Ïe poznate,« je odgovoril, »saj to

sploh niso prijatelji, bolj znanci in sodelavci, ki jih dnev-
no sreãujem v sluÏbi. Prijateljev nimam, vsaj osebnih ne.
Îena pa je imela svoje znance in prijatelje. O njih ni go-
vorila. Ni hotela. To je bilo njeno Ïivljenje in skrbno ga
je ãuvala. Tudi pred menoj. Îal,« je zamahnil z roko.

»Niã ne de,« sem rekla, »pregledujemo telefonske iz-

piske, njena pisma in ostalo, kar smo dobili pri vas do-
ma. Ko bo kaj novega, se oglasimo. Za zdaj ste prosti.«

Mo‰ki si je vidno oddahnil, midva pa sva vedela, kam

pes taco moli.

»Kak‰no lepo pismo,« je rekla tajnica. »Za vaju oba,«

je ‰e dodala. »·ef tega ni dobil. Ne bo mu prav.« Obãu-
tek sem imela, da je kar malo uÏivala. ·e tako zadovolj-
na tajnica si ne more kaj, da ne bi tu in tam svojemu
‰efu privo‰ãila malo zapostavljenosti.

»Kaj pa vi tu?« je osorno rekel ‰ef in pogledal tajnico.

»Jaz vas pa i‰ãem v va‰i pisarni. Takoj pokliãite glavne-
ga in‰pektorja. Takoj. Nekdo je raztre‰ãil tiste tri kozol-
ce, kovnica je uniãena.».

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Kaj pa je to?« Iz rok mi je skoraj strgal vabilo, ko je

priãel brati: »Vabljena na pogrebno slovesnost za gos-
podom Nandetom . . . pri treh kozolcih . . . raztrosili
pepel . . . bla . . . bla . . . Pa kaj ‰e?« je bil besen moj
‰ef. »Saj to je vendar noro. Nesramno in morbidno
noro. Kar pojdita. Ja, pojdita,« se je odloãil. »Ti pa z me-
noj,« je pokazal name, »Nalog za aretacijo krivca in mo-
rilca je na mizi, samo podpi‰em ‰e. Ja, kar pojdita na
pogrebno slovesnost.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

15.

ane ni mogel skriti svoje potrtosti. Hodil je poleg Aga-
te, ki je trosila pepel med kozolci in njivami. Smeh-

ljala se je, kot bi bila na zabavi, ne na pogrebu.

Gruãa ljudi je hodila v krogu in mrmrala, vsaj meni

neznano molitev. Bili so temne polti, tako, da sta Jane in
Agata izstopala kot dve beli vrani. Prostor med tremi
kozolci pa je bil zapolnjen z roÏami in zastavami. Okrog
in okrog pa so bili postavljeni prazni kontejnerji za sme-
ti.

»Saj to je gruãa norcev,« je rekel Franãek, »kaj pa se

grejo?«

»Samo zato, ãe so druge barve polti, ‰e niso norci,«

sem resno rekla.

»Ne gre za barvo polti, gre za obred in neko ãudno

seanso. Trideset jih je,« je ‰e rekel Franãek, »brez Aga-
te in Janeta.«

»Pridi, konãajva to farso,« sem rekla in od‰la sem do

Agate, rekoã: »Aretirani ste zaradi uboja Ïenske in Nan-
deta, posredno pa ste osumljeni smrti na‰e kriminalist-
ke Tine.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Nimam ãasa za ‰alo,« je rekla Agata in ‰e vedno tro-

sila pepel.

»Jaz tudi ne,« sem osorno odvrnila in jo kar takoj tudi

vklenila. »Vi,« sem pokazala na Janeta, »vi greste tudi z
nama.«

»Samo ogenj zbri‰e vse grehe,« je rekla in zelo hitro

priÏgala vÏigalico in jo vrgla na zastave, ki so zagorele v
hipu. Prasketalo je in se kadilo kot v peklu. Ljudje so od-
skoãili in hoteli pobegniti, Jane pa se je sesedel kot kup
nesreãe. V tistem trenutku je na polje zapeljalo veã
na‰ih avtomobilov, iz katerih so poskakali policisti in ‰e
isti trenutek obkolili skupino ljudi.

»âestitam,« mi je rekel ‰ef, »pravo ime si napisala na

nalog za aretacijo. Aha, tu so ostali. Vesta,« je modroval
dalje, »trinajst smo jih zasli‰ali, za ostale pa nismo ve-
deli, kje so.«

»Trinajst . . . kaj trinajst?« je rekel Franãek.
»Trinajstim smo dokazali, da so iz Nigerije tihotapili

zlato, ga tu predelovali in nato pod pretvezo, da so sre-
brniki, uvaÏali v Nigerijo nazaj. Seveda po ilegalni poti
in s pomoãjo kovnice, na‰e kovnice denarja.«

»Ah, to pa je posel,« se je nasmehnil Franãek. »To pa

je posel, niã posebnega. Vsak dan se kdo najde, ki kaj
tihotapi. Zlato pa res nima, vsaj za kriminalce, nobene
posebne vrednosti.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Toãno, res ne. Pameten fant si, Franãek,« je smeje

odgovoril ‰ef. »Zlato pridobi na vrednosti, ko ga upora-
bi‰ za nakup strupenih snovi za mnoÏiãno uniãevanje
vsega Ïivega. In tudi takrat, ko si z njim kupi‰ politika,
da ti pomaga ropati deÏelo in drÏavo.«

»In zakaj smo aretirali Agato?« Îenska se mi je zvijala

z rokami, se trudila zbeÏati, vendar sem jo pretrdo drÏa-
la, tako trdo, da so ji zakrvavela zapestja.

»To je ptiãica posebne vrste,« je rekel ‰ef in pomignil

policistu, da je odpeljal Agato.«Skoraj bi ji uspelo pre-
priãati vse naokrog, da je uÏalo‰ãena vdova, ãe ne bi
mo‰ki, ki sta ga obiskala povedal, da sta bili z njegovo
Ïeno zelo dobri prijateljici.«

»In,« je odprtih oãi vzkliknil Franãek, »in kaj potem.

Ljudje imajo pravico do prijateljev, ali ne?«

»Imajo,« je rekel ‰ef, »ravno tako kot imajo ljudje pra-

vico do Ïivljenja. Agata je svojo prijateljico umorila
samo zato, ker je bila prepriãana, da rovari za njenim
hrbtom. Vendar je zgodba drugaãna. Ni rovarila, ne, kje
pa, samo ljubimkala je z Nandetom. To jo je stalo Ïiv-
ljenje.«

»In Nande, kaj pa on? Pa Tina? Pa teh trinajst in po-

tem trideset,« sem rekla. Tokrat je ·ahist zavpil: »Pa saj
sem tisoãkrat povedal, da sta kralj in kraljica ogroÏena.
Bela, kralj in kraljica. Vi pa niã. Samo stokate in jokate,
da ni v pisarni nobenega prostora veã.«

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

»Agata je bila zaprta v bolnici za du‰evne bolnike,

mislim morilce, v gradu na potresnem obmoãju. Nande
pa je bil tam ekonom. Tako sta se spoznala. Agata je bila
vseeno bolj zvita in je po kapljicah Nandetu dodajala
serum za uniãevanje spomina. Zadnjo kapljico je dobil
s pomoãjo njene krvi. Takrat je res pozabil na to, da jo
je Ïe sreãal.«

»In Tina?«
»Tina je postala Ïrtev pomote. Samo to. Ljubila je

mo‰kega, ki ga je v rokah drÏala Ïenska morilka, in le ta
ji je usmerjala njeno pot. Nande ni imel moãi izbirati, ni
mogel prepoznati, kaj je storil napak, ko je zasnubil
Agato. Mislil je gotovo na Tino.«

Policijski avtomobili so priãeli odhajati, prostor pri

treh kozolcih se je praznil, ·ahist je capljal za ‰efom,
Franãek takoj za njim, jaz pa sem si ogledovala poÏga-
ne roÏe in travo.

»Niã se bolj hitro ne obnavlja kot narava sama,« sem

si rekla in sedla v »marico« poleg Agate.

»Kar udobno se namestite, voÏnja bo danes nekoliko

dalj‰a. Sicer pa vam je to Ïe poznano, ali ne?«

»Potrebujem tableto, zdravnika« je rekla Agata.
»Tokrat vam ne bom ugodila,« sem rekla in se zazrla

skozi jeklene re‰etke proti trem kozolcem, ki so se Ïe
zgubljali v daljavi. ·e malo pa bo na nebu ostala samo
tanka siva ãrta od dima. V roki pa sem tesno stiskali sre-

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

brnik, na katerem je bila vtisnjena ‰tevilka trinajst. Sa-
mo ta je ostal od vseh izdelanih, ki jih ‰e nismo na‰li.
Zaenkrat!

BES

TRINAJSTI SREBRNIK

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-249-1

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Sonja Koranter Sonata za Cezarja in diamante
Sonja Koranter Golobji vodnjak
Sonja Koranter Čebelji roj
Sonja Koranter Ognjena črta in paradižnik
Sonja Koranter Zemljekrog
Sonja Koranter Soška postrv
Sonja Koranter Tri pike in muha
Sonja Koranter Divja raca in škrlatna vdova
Sonja Koranter Srečal me je Buda
Sonja Koranter Dovška baba
Sonja Koranter Pesniški venec
21. Słowacki - Sen srebrny Salomei, filologia polska, Romantyzm
Sen srebrny Salomei
Kolczyki srebrny łańcuszek
Biżuteria srebrna Metody topienia złota
Sen Srebrny Salomei, filologia polska
Pat ze Srebrnego Gaju

więcej podobnych podstron